Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.2 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 590 6676796 6535084 2026-05-17T01:56:01Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676796 wikitext text/x-wiki {{Infopolje vodik}} '''Vodík''' ({{jezik-la|hydrogenium}}) je [[kemični element]] s [[Kemijski simbol|simbolom]] H, [[Vrstno število|atomskim številom]] 1 in [[Atomska masa|atomsko maso]] 1,00794 [[Enota atomske mase|u]]. Je najlažji element v [[Periodni sistem elementov|periodnem sistemu elementov]]. V enoatomnem stanju (H) je najpogostejša kemična snov v [[Vesolje|vesolju]] in tvori približno 75 % vse [[Barion|barionske mase]].<ref>D. Palmer (13. september 1997). [http://imagine.gsfc.nasa.gov/docs/ask_astro/answers/971113i.html ''Hydrogen in the Universe'']. NASA. Pridobljeno 5. februarja 2008.</ref> [[zvezda|Zvezde]] iz [[zvezda glavnega niza|glavnega niza]] so v začetnem obdobju svojega razvoja sestavljene pretežno iz vodika v stanju [[Plazma (fizika)|plazme]]. Najpogostejši [[izotop]] vodika je protij s simbolom {{chem2|^{1}H}}, ki ima en sam [[proton]] in nobenega [[Nevtron|nevtrona]]. Njegovo ime se uporablja zelo redko. Vesoljski enoatomni vodik se je prvič pojavil v obdobju [[rekombinacija (kozmologija)|rekombinacije]]. Pri [[Standardna temperatura|standardni temperaturi]] in [[Standardni tlak|tlaku]] je brezbarven lahko vnetljiv in nestrupen [[plin]] brez vonja in okusa s formulo {{chem2|H2}}. Ker z večino [[Nekovina|nekovinskih]] elementov zlahka tvori [[Kovalentna vez|kovalentne]] spojine, je na [[Zemlja|Zemlji]] večina vodika vezanega v [[Voda|vodi]] in [[Organska spojina|organskih spojinah]]. Vodik igra posebej pomembno vlogo v kislo-bazičnih reakcijah. V [[Ionska vez|ionskih]] spojinah ima lahko negativen naboj ([[anion]] z imenom ahidrid) ali pozitiven naboj, ki se običajno zapisuje s simbolom {{chem2|H+}}, čeprav je v resnici gol proton. V ionskih spojinah ima vedno veliko bolj kompleksno sestavo od napisane. Vodikov atom ima kot najenostavnejši znani atom pomembno teoretično uporabnost. Vodikov atom je na primer edini nevtralni atom z analitsko rešitvijo [[Schrödingerjeva enačba|Schrödingerjeve enačbe]]. Plinasti vodik so prvič umetno pridobili v zgodnjem 16. stoletju z mešanjem [[Kovina|kovin]] in [[Kislina|kislin]]. V letih 1766-1781 je [[Henry Cavendish]] prvi prepoznal vodikov plin kot diskretno snov<ref>J. Al-Khalili (21. januar 2010). [http://www.bbc.co.uk/programmes/b00q2mk5 ''Discovering the Elements'']. Chemistry: A Volatile History. BBC. BBC Four.</ref> in ugotovil, da z zgorevanjem tvori vodo. Ta lastnost mu je kasneje dala tudi ime: hidrogen v [[Grščina|grščini]] pomeni vodotvoren. Večina vodika se proizvede s parnim reformingom [[Metan|naravnega plina]]. Manj pogosta in energijsko mnogo bolj potratna metoda je [[elektroliza]] vode.<ref>[http://www.fsec.ucf.edu/en/consumer/hydrogen/basics/production.htm ''Hydrogen Basics — Production''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080218210526/http://www.fsec.ucf.edu/en/consumer/hydrogen/basics/production.htm |date=2008-02-18 }}. Florida Solar Energy Center. 2007. Pridobljeno 5. februarja 2008.</ref> Večina vodika se porabi na mestu proizvodnje, največ za obdelavo [[Fosilno gorivo|fosilnih goriv]], na primer hidrokrekiranje, proizvodnjo [[Amonijak|amonijaka]] za umetna gnojila, polnjenje balonov in v zadnjem času kot vir energije v [[Gorivna celica|gorivnih celicah]]. V [[Metalurgija|metalurgiji]] ni zaželen, ker povzroča krhkost mnogo kovin<ref name=Rogers /> in otežuje gradnjo cevovodov in cistern za njegovo shranjevanje.<ref name=Christensen /> == Lastnosti == === Gorenje === [[Slika:Shuttle Main Engine Test Firing cropped edited and reduced.jpg|thumb|upright|left| V glavnem motorju [[raketoplan]]a zgoreva vodik s kisikom in daje pri polni obremenitvi skoraj neviden plamen.]] Plinasti vodik (divodik ali molekularni vodik) <ref>[http://usm.maine.edu/~newton/chy251_253/lectures/lewisstructures/dihydrogen.html ''Dihydrogen''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090213174645/http://usm.maine.edu/~newton/Chy251_253/Lectures/LewisStructures/Dihydrogen.html |date=2009-02-13 }}. University of Southern Maine. Pridobljeno 6. aprila 2009.</ref> je zelo vnetljiv in v zraku gori v zelo širokem intervalu koncentracij od 4 do 75 vol %.<ref>M.N. Carcassi, F. Fineschi (2005). ''Deflagrations of H₂–air and CH₄–air lean mixtures in a vented multi-compartment environment''. Energy '''30''' (8): 1439–1451. doi: 10.1016/j.energy.2004.02.012.</ref> [[Sežigna entalpija]] je vodika -286 kJ/mol.<ref>Committee on Alternatives and Strategies for Future Hydrogen Production and Use, US National Research Council, US National Academy of Engineering (2004). [http://books.google.si/books?id=ugniowznToAC&pg=PA240&hl=sl#v=onepage&q&f=false ''The Hydrogen Economy: Opportunities, Costs, Barriers, and R&D Needs'']. National Academies Press. str. 240. ISBN 0-309-09163-2.</ref> :{{chem2|2 H2 _{(g)} + O2 _{(g)} → 2 H2O _{(l)} + 572 kJ 286 kJ/mol}} 4-74 vol % zmesi vodika z zrakom in 5-95 vol % zmesi vodika s [[Klor|klorom]] so eksplozivne. Eksplozijo sprožijo iskra, toplota ali sončna svetloba. Temperatura samovžiga vodika v zraku je 500 °C.<ref>P. Patnaik (2007). [http://books.google.si/books?id=-CRRJBVv5d0C&pg=PA402&hl=sl#v=onepage&q&f=false ''A comprehensive guide to the hazardous properties of chemical substances'']. Wiley-Interscience. str. 402. ISBN 0-471-71458-5.</ref> Plamen zmesi čistega vodika in čistega kisika in zmesi z visoko vsebnostjo kisika sevajo [[Ultravijolično valovanje|ultravijolično]] [[Svetloba|svetlobo]], ki je s prostim očesom skoraj nevidna. Za odkrivanje gorenja uhajajočega vodika je potreben detektor plamena. Gorenje iztekajočega vodika je zato lahko izredno nevarno. Vodikov plamen v drugih pogojih je moder in podoben plamenu naravnega plina.<ref>[http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0010218009000170 ''Hydrogen flame visibility''].</ref> Najbolj katastrofalen primer nekontroliranega gorenja vodika je bil požar na cepelinu [[Hindenburg (cepelin)|Hindenburg]]. Vzrok zanj je še vedno predmet razprav, vidni oranžni plameni pa so bili posledica gorenja bogate zmesi vodik-kisik v kombinaciji z ogljikovi spojinami v cepelinovem plašču. {{chem2|H2}} reagira z vsemi [[Redoks reakcija|oksidanti]]. S [[Fluor|fluorom]] in klorom reagira že pri sobni temperaturi in tvori ustrezna vodikova halogenida, ki sta tudi potencialno nevarni kislini:<ref>D.D. Clayton (2003). ''Handbook of Isotopes in the Cosmos: Hydrogen to Gallium''. Cambridge University Press. ISBN 0-521-82381-1.</ref> :{{chem2|H2_{(g)} + F2_{(g)} → 2 HF_{(g)}|}} :{{chem2|H2_{(g)} + Cl2_{(g)} → 2 HCl_{(g)}|}} === Energijski nivoji elektronov === [[Slika:hydrogen atom.svg|thumb|upright|left|Prikaz vodikovega atoma in njegovega centralnega protona. Premer atoma je približno dvakrat večji od Bohrovega modela. Slika ni v merilu.]] [[Energijski nivo]] osnovnega stanja [[Elektron|elektrona]] v vodikovem atomu je -13,6 [[Elektron volt|eV]], ki je ekvivalenten ultravijoličnemu [[Foton|fotonu]] z valovno dolžino približno 92 nm.<ref>T. Millar (10. december 2003). ''Lecture 7: Emission Lines — Examples''. PH-3009 (P507/P706/M324) Interstellar Physics. University of Manchester. Pridobljeno 5. februarja 2008.</ref> Energijski nivoji vodika se lahko precej natančno izračunajo z [[Bohrov model atoma|Bohrovim modelom atoma]], ki predpostavlja, da elektroni krožijo okoli protona na orbitalah, podobno kot okrog Sonca krožijo planeti. Pojava sta v resnici povsem različna, ker protone in elektrone privlači [[Elektromagnetizem|elektromagnetna]] sila, planete in Sonce pa [[gravitacija]]. Zaradi diskretizacije [[Vrtilna količina|vrtilne količine]], ki jo je predpostavil Bohr v zgodnji kvantni mehaniki, lahko elektroni v Bohrovem modelu zasedejo samo določene razdalje od protona in imajo zato samo določene mogoče energije.<ref>D.P. Stern (16. maj 2005).[http://www.iki.rssi.ru/mirrors/stern/stargaze/Q5.htm ''The Atomic Nucleus and Bohr's Early Model of the Atom'']. NASA Goddard Space Flight Center (mirror). Pridobljeno 20. decembra 2007.</ref> Natančnejši opis vodikovega atoma izhaja iz čisto [[Kvantna mehanika|kvantno mehanskega]] pristopa, ki za izračun verjetnosti gostote elektrona okoli protona uporablja [[Schrödingerjeva enačba|Schrödingerjevo enačbo]] in Feynmanovo formulacijo potnega integrala.<ref>D.P. Stern 13. februar 2005). [http://www-spof.gsfc.nasa.gov/stargaze/Q7.htm ''Wave Mechanics''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130221212340/http://www-spof.gsfc.nasa.gov/stargaze/Q7.htm |date=2013-02-21 }}. NASA Goddard Space Flight Center. Pridobljeno 16. aprila 2008.</ref> V kvantno mehanskih postopkih elektron v osnovnem stanju vodikovega atoma nima nobene vrtilne količine, kar dokazuje, da se koncept planetarnih krožnic za gibanje elektronov bistveno razlikuje od realnosti. === Molekula vodika === Dvoatomne molekule vodika imajo dva [[spin]]ska [[Izometrija|izomera]], ki se razlikujeta po relativnem spinu njihovih jeder.<ref>Staff (2003). [http://www.uigi.com/hydrogen.html ''Hydrogen (H₂) Properties, Uses, Applications: Hydrogen Gas and Liquid Hydrogen'']. Universal Industrial Gases, Inc. Pridobljeno 5. februarja 2008.</ref> V orto vodiku sta spina obeh protonov paralelna in tvorita tripletno stanje z molekulskim spinskim kvantnim številom 1 (½+½). V para vodiku sta spina antiparalelna in tvorita singlet z molekulskim spinskim kvantnim številom 0 (½–½). Pri standardnem tlaku in temperaturi vsebuje plinasti vodik približno 25 % para oblike in 75 % orto oblike, ki se imenuje tudi »normalna oblika«.<ref>V.I. Tikhonov, A.A. Volkov (2002). ''Separation of Water into Its Ortho and Para Isomers''. Science '''296''' (5577): 2363. doi: 10.1126/science.1069513. PMID 12089435.</ref> Ravnotežno razmerje med njima je odvisno od temperature. Ker je orto oblika vzbujeno stanje para oblike in ima več energije kot para oblika, je nestabilna in se je ne da izolirati v čistem stanju. Pri zelo nizkih temperaturah je v ravnotežnem stanju skoraj izključno para oblika. V tekoči in plinski fazi se termične lastnosti paravodika zaradi razlik v rotacijskih toplotnih kapacitetah značilno razlikujejo od lastnosti normalnega vodika.<ref>J. Hritz (marec 2006). ''CH. 6 – Hydrogen''. NASA Glenn Research Center Glenn Safety Manual, Document GRC-MQSA.001. NASA. Pridobljeno 5. februarja 2008.</ref> Razlike med orto in para obliko so opazne tudi v drugih molekulah in [[Funkcionalna skupina|funkcionalnih skupinah]], ki vsebujejo vodik, na primer v vodi in metilni skupini, vendar ne vplivajo značilno na njihove termične lastnosti.<ref>M. Shinitzky, A.C. Meir (2006). ''Ortho-para spin isomers of the protons in the methylene group''. Chirality '''18''' (9): 754–756. doi: 10.1002/chir.20319. PMID 16856167.</ref> Ravnotežje nekatalizirane povratne reakcije pretvarjanja para oblike v orto obliko se z naraščajočo temperaturo pomika proti orto obliki. Na hitro kondenzirani {{chem2|H2}} zato vsebuje veliko količino energijsko mnogo bogatejše orto oblike, ki se zelo počasi pretvarja v para obliko.<ref>Y.Y. Milenko, R.M. Sibileva, M.A. Strzhemechny (1997). ''Natural ortho-para conversion rate in liquid and gaseous hydrogen''. Journal of Low Temperature Physics '''107''' (1–2): 77–92. Bibcode: 1997JLTP..107...77M. doi: 10.1007/BF02396837.</ref> Razmerje med obema oblikama v kondenziranem {{chem2|H2}} je zato pomembno za pripravo in skladiščenje tekočega vodika. Pretvorba orto oblike v para obliko je eksotermna in tvori dovolj toplote, da del tekočega vodika izpari in povzroči izgubo utekočinjenega vodika. Pretvorbo katalizirajo na primer železov(III) oksid, aktivirano oglje, platiniran azbest, redke zemeljske kovine, uranove spojine, kromov(III) oksid in nekatere nikljeve spojine.<ref>E. Svadlenak, A.B. Scott (1957). ''The Conversion of Ortho- to Parahydrogen on Iron Oxide-Zinc Oxide Catalysts''. Journal of the American Chemical Society '''79''' (20): 5385–5388. doi: 10.1021/ja01577a013.</ref> === Faze === * komprimirani vodik * tekoči vodik * kašasti vodik * trdni vodik * kovinski vodik === Spojine === ==== Kovalentne in organske spojine ==== Četudi {{chem2|H2}} pri standardnih pogojih ni zelo reaktiven, tvori spojine z večino elementov. V spojinah z bolj [[Elektronegativnost|elektronegativnimi]] elementi, na primer [[fluor]]om, [[klor]]om, [[brom]]om, [[jod]]om ali [[kisik]]om, ima delno pozitiven naboj.<ref>J. Clark (2002). [http://www.chemguide.co.uk/inorganic/group7/acidityhx.html#top ''The Acidity of the Hydrogen Halides'']. Chemguide. Pridobljeno 9. marca 2008.</ref> V spojinah s fluorom, kisikom ali [[dušik]]om je lahko udeležen tudi v srednje močni nekovalentni vezi, imenovani [[vodikova vez]], ki je odločilna za stabilnost mnogo bioloških molekul.<ref>J.W. Kimball (7. avgust 2003). ''Hydrogen''. Kimball's Biology Pages. Pridobljeno 4. marca 2008.</ref><ref>IUPAC Compendium of Chemical Terminology, Electronic version, [http://goldbook.iupac.org/H02899.html ''Hydrogen Bond''].</ref> Vodik tvori spojine tudi z manj elektronegativnimi elementi, na primer s [[Kovina|kovinami]] in [[Polkovina|polkovinami]], v katerih ima delno negativen naboj. Spojine se običajno imenujejo hidridi.<ref>G. Sandrock (2. maj 2002). ''Metal-Hydrogen Systems''. Sandia National Laboratories. Pridobljeno 20. marca 2008.</ref> Z [[Ogljik|ogljikom]] in hetero atomi tvori ogromno spojin, ki so večinoma povezane z živimi bitji in se zato imenujejo [[Organska spojina|organske spojine]].<ref name=Hydrocarbons> [http://chemed.chem.purdue.edu/genchem/topicreview/bp/1organic/organic.html ''Structure and Nomenclature of Hydrocarbons'']. Purdue University. Pridobljeno 23. marca 2008.</ref> Preučevanje njihovih lastnosti se imenuje [[organska kemija]],<ref> [http://dictionary.reference.com/browse/organic%20chemistry Organic Chemistry]. Dictionary.com. Lexico Publishing Group. 2008. Pridobljeno 23. marca 2008.</ref> preučevanje v živih organizmih pa [[biokemija]].<ref> [http://dictionary.reference.com/browse/biochemistry ''Biochemistry'']. Dictionary.com. Lexico Publishing Group. 2008. Pridobljeno 23. marca 2008.</ref> Po nekaterih definicijah je organska spojina vsaka spojina, ki vsebuje ogljik. Ker večina organskih spojin poleg ogljika vsebuje tudi vodik in je večina njihovih kemijskih lastnosti posledica vezi ogljik-vodik, je v nekaterih definicijah organska spojina pogojena ravno s prisotnostjo te vezi.<ref name=Hydrocarbons/> Poznanih je nekaj milijonov organskih spojin, ki običajno nastajajo po zapletenih poteh, v katerih je pogosto udeležen tudi elementarni vodik. ==== Hidridi ==== Vodikove spojine s kovinami in polkovinami se pogosto imenujejo hidridi, vendar je raba izraza precej ohlapna. Izraz hidrid namiguje, da ima vodikov atom v spojinah z bolj elektropozitivnimi elementi negativne oziroma anionske značilnosti, zapisane s {{chem2|H-}}. Obstoj hidridnega aniona, ki ga je predlagal [[Gilbert Newton Lewis]] leta 1916 za skupino solém podobnih spojin kovin iz I. in II. skupine [[Periodni sistem elementov|periodnega sistema elementov]], je leta 1920 dokazal Kurt Moers z [[Elektroliza|elektrolizo]] taline litijevega hidrida (LiH), v kateri se je na anodi sprostila stehiometrična količina vodika.<ref>K. Moers (1920). ''Investigations on the Salt Character of Lithium Hydride''. Zeitschrift für Anorganische und Allgemeine Chemie '''113''' (191): 179–228. doi: 10.1002/zaac.19201130116.</ref> Za hidride elementov izven I. in II. skupine periodnega sistema elementov je izraz precej zavajajoč, ker predpostavlja nizko elektronegativnost vodika. Izjema v hidridih II. skupine elementov je [[berilij]]ev hidrid ({{chem2|BeH2}}), ki je [[Polimer|polimeren]]. V litijevem aluminijevem hidridu nosi anion Al{{chem|H||4+}} hidridna središča, trdno pripojena k Al(III). Četudi lahko hidride tvori večina elementov iz glavnih skupin periodnega sistema elementov, je njihovo število in število kombinacij po skupinah zelo različno. Znanih je na primer več kot sto binarnih [[bor (element)|borovih]] hidridov (borani) in samo en [[aluminij]]ev hidrid.<ref>A.J. Downs, C.R. Pulham (1994). ''The hydrides of aluminium, gallium, indium, and thallium: a re-evaluation''. Chemical Society Reviews '''23''' (3): 175–184. doi: 10.1039/CS9942300175.</ref> Binarni [[Indij|indijev]] hidrid še ni bil odkrit, čeprav v večjih kompleksih obstojen.<ref>D.F. Hibbs, C. Jones, N.A. Smithies (1999). ''A remarkably stable indium trihydride complex: synthesis and characterisation of [InH₃P(C₆H₁₁)₃]''. Chemical Communications '''2''': 185–186. doi: 10.1039/a809279f.</ref> V kemiji anorganskih [[Kompleksna spojina|kompleksnih spojin]] lahko hidridi služijo kot premostitveni ligandi, ki povezujejo kovinska središča in koordinirani kompleks. Ta funkcija je še posebej pogosta v 13. skupini elementov, posebno v boranih (borovi hidridi), aluminijevih kompleksih in grozdičastih karboranih.<ref name="Miessler">G.L. Miessler, D.A. Tarr (2003). ''Inorganic Chemistry'' (3. izdaja). Prentice Hall. ISBN 0-13-035471-6.</ref> ==== Protoni in kisline ==== Oksidacija vodika odstrani njegov elektron in tvori kation {{chem|H||+}}, ki je v bistvu gol proton. Ravno zato se ga pogosto imenuje kar proton in je bistven sestavni del kislin. Po [[Brønsted-Lowryjeva teorija kislin in baz|Brønsted-Lowryjevi teoriji kislin in baz]] so kisline donorji protonov, medtem ko so baze njihovi akceptorji. Prost proton {{chem2|H+}} v raztopinah in ionskih kristalih ni obstojen zaradi njegove izjemne afinitete do drugih atomov ali molekul z elektroni. Izjema so izredno visoke temperature, povezane s [[Plazma (fizika)|plazmo]], vendar se protona ne da odstraniti iz elektronskega oblaka atomov ali molekul. Izraz proton se včasih uporablja tudi bolj ohlapno in metaforično za označevanje pozitivnega naboja ali kationskega vodika, ki je vezan na druge kemijske vrste in se kot tak zapiše s {{chem2|H+}}, čeprav v prostem stanju sploh ni obstojen. Da bi se izognili implikaciji prostega solvatiranega protona v raztopini, se za kisle vodne raztopine včasih zapiše, da je vezan v tudi malo verjetnem hidronijevem ionu {{chem2|H3O+}}, čeprav so vodikovi kationi bolj verjetno vezani v skupino s približno formulo {{chem2|H9O4+}}.<ref>A.M. Okumura, L.I. Yeh, J.F. Myers (1990). ''Infrared spectra of the solvated hydronium ion: vibrational predissociation spectroscopy of mass-selected H₃O⁺•(H₂O)_n•(H₂)_m''. Journal of Physical Chemistry '''94''' (9): 3416–3427. doi: 10.1021/j100372a014.</ref> Če je voda v kislih raztopinah z drugimi topili, so v njih prisotni drugi oksonijevi ioni.<ref>G. Perdoncin, G. Scorrano (1977). ''Protonation Equilibria in Water at Several Temperatures of Alcohols, Ethers, Acetone, Dimethyl Sulfide, and Dimethyl Sulfoxide''. Journal of the American Chemical Society '''99''' (21): 6983–6986. doi: 10.1021/ja00463a035.</ref> V nasprotju z Zemljo, na kateri je zelo redek, je v vesolju najbolj pogost ion {{chem2|H3+}}, znan tudi kot protonirani molekularni vodik ali trivodikov kation.<ref>A. Carrington, R.I. McNab (1989). ''The infrared predissociation spectrum of triatomic hydrogen cation {{chem2|H3+}}''. Accounts of Chemical Research '''22''' (6): 218–222. doi: 10.1021/ar00162a004.</ref> == Izotopi == {{Več slik | align = rigt | direction = vertical | width = 250 | image1 = Hydrogen discharge tube.jpg | alt1 = Vodik v plazmatskem stanju | caption1 = Škrlaten sij vodika v [[Plazma (fizika)|plazmatskem]] stanju. | image2 = Hydrogen Spectra.jpg | alt2 = Spekter vodika | caption2 = Spekter vodika. | image3 = Deuterium discharge tube.jpg | alt3 = Devterij v plazmatskem stanju | caption3 = Škrlaten sij devterija v plazmatskem stanju. }} [[Slika:Protium.svg|upright|left|thumb|Najbolj pogost izotop vodika je protij z enim protonom in enim elektronom. Med vsemi stabilnimi izotopi je izjema, ker nima nobenega nevtrona.]] Vodik ima 7 [[Izotop|izotopov]]. V naravi so obstojni {{chem2|^{1}H}}, {{chem2|^{2}H}} in {{chem2|^{3}H}}. Izotopi od {{chem2|^{4}H}} do {{chem2|^{7}H}} imajo zelo nestabilna jedra in so jih pridobili samo v laboratoriju.<ref>Y.B. Gurov, D.V. Aleshkin, M.N. Behr, S.V. Lapushkin, P.V. Morokhov, V. A. Pechkurov, N. O. Poroshin, V. G. Sandukovsky, M. V. Tel'kushev, B. A. Chernyshev, T. D Tschurenkova (2004). ''Spectroscopy of superheavy hydrogen isotopes in stopped-pion absorption by nuclei''. Physics of Atomic Nuclei '''68''' (3): 491–497. Bibcode: 2005PAN....68..491G.doi: 10.1134/1.1891200.</ref><ref>A. Korsheninnikov, E. Nikolskii, E. Kuzmin, A. Ozawa, K. Morimoto, F. Tokanai, R. Kanungo, I. Tanihata in drugi (2003). ''Experimental Evidence for the Existence of ⁷H and for a Specific Structure of ⁸He''. Physical Review Letters 90 (8): 082501. Bibcode: 2003PhRvL..90h2501K. doi: 10.1103/PhysRevLett.90.082501.</ref> '''{{chem2|^{1}H}}''' je z več kot 99,985 % deležem najpogostejši izotop vodika. Sestavljen je iz enega samega protona, zato se včasih, vendar zelo redko, imenuje tudi protij.<ref>H.C. Urey, F. G. Brickwedde, G. M. Murphy (1933). ''Names for the Hydrogen Isotopes''. Science '''78''' (2035): 602–603. Bibcode: 1933Sci....78..602U. doi: 10.1126/science.78.2035.602. PMID 17797765.</ref> '''{{chem2|^{2}H}}''' ali '''D''' (devterij) je izotop vodika, ki ima v jedru poleg protona tudi nevtron. Ves devterij v vesolju je nastal med [[Veliki pok|velikim pokom]]. Na Zemlji ga je samo 0,015 %. Devterij ni radioaktiven. Verjetnost zastrupitve z njim je majhna. Voda, obogatena z molekulami, ki namesto vodika vsebujejo devterij, se imenuje [[težka voda]]. Devterij in njegove spojine se uporabljajo kot neradioaktiven sledilec v kemijskih poskusih in topilih za {{chem2|^{1}H}} jedrsko magnetno resonančno spektroskopijo.<ref>Y. Oda, H. Nakamura, T. Yamazaki, K. Nagayama, M. Yoshida, S. Kanaya, M. Ikehara (1992). ¹H NMR studies of deuterated ribonuclease HI selectively labeled with protonated amino acids. Journal of Biomolecular NMR '''2''' (2): 137–147. doi: 10.1007/BF01875525. PMID 1330130.</ref> Težka voda se uporablja kot moderator nevtronov in hladilno sredstvo v [[Atomski reaktor|atomskih reaktorjih]]. Devterij je potencialno gorivo za komercialno jedrsko fuzijo.<ref>W.J. Broad (11. november 1991). [http://www.nytimes.com/1991/11/11/us/breakthrough-in-nuclear-fusion-offers-hope-for-power-of-future.html ''Breakthrough in Nuclear Fusion Offers Hope for Power of Future'']. The New York Times. Pridobljeno 12. februarja 2008.</ref> '''{{chem2|^{3}H}}''' ali '''T''' (tricij) vsebuje proton in dva nevtrona. Na Zemlji ga v naravi ni. Je [[Radioaktivnost|radioaktiven]] in razpada na {{chem2|^{3}He}} in β sevanje. Njegov razpolovni čas je 12,32 let.<ref name=Miessler/> Tricij je tako slabo radioaktiven, da se uporablja za svetleča barvila, na primer v urah, v katerih je že steklo dovolj močan filter, da zadrži sevanje.<ref>T. Gray (2009). ''The Elements''. Black Dog & Leventhal Publishers Inc.</ref> Majhne količine tricija nastajajo v naravi zaradi interakcij kozmičnih žarkov z atmosferskimi plini. Nastaja tudi v eksplozijah [[Jedrsko orožje|jedrskega orožja]]. <ref>Staff (15. november 2007). [http://www.epa.gov/rpdweb00/radionuclides/tritium.html ''Tritium'']. U.S. Environmental Protection Agency. Pridobljeno 12. februarja 2008.</ref> Uporablja se v fuzijskih jedrskih reaktorjih,<ref>C. R. Nave (2006). [http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/Hbase/nucene/fusion.html ''Deuterium-Tritium Fusion'']. HyperPhysics. Georgia State University. Pridobljeno 8. marca 2008.</ref> kot označevalec v izotopski geokemiji,<ref>C.E. Kendall (1998). [http://wwwrcamnl.wr.usgs.gov/isoig/isopubs/itchch2.html#2.5.1 ''Fundamentals of Isotope Geochemistry''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080314192517/http://wwwrcamnl.wr.usgs.gov/isoig/isopubs/itchch2.html#2.5.1 |date=2008-03-14 }}. US Geological Survey. Pridobljeno 8. marca 2008.</ref> v samostojno napajajočih se svetilih<ref>[http://www.rsmas.miami.edu/groups/tritium/ ''The Tritium Laboratory''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080228061358/http://www.rsmas.miami.edu/groups/tritium/ |date=2008-02-28 }}. University of Miami. 2008. Pridobljeno 8. marca 2008.</ref> in kemični in biološki radioaktivni sledilec.<ref name=Holte>A.E. Holte, M.A. Houck, N.L. Collie (2004). ''Potential Role of Parasitism in the Evolution of Mutualism in Astigmatid Mites''. Experimental and Applied Acarology (Lubbock: Texas Tech University) '''25''' (2): 97–107. doi: 10.1023/A:1010655610575.</ref> '''{{chem2|^{4}H}}''', '''{{chem2|^{5}H}}''', '''{{chem2|^{6}H}}''' in '''{{chem2|^{7}H}}''' so umetno proizvedeni izotopi, ki imajo v jedru poleg protona še tri do šest nevtronov. Vsi so radioaktivni z [[Razpolovni čas|razpolovnimi časi]] 139, 910, 300 oziroma 23 let. Produkt radioaktivnega razpada je tricij. [[Slika:Emissions Spectra.webm|sličica|Preskus vodikovega spektra]] Vodik je edini element, katerega izotopi imajo svoja imena. V začetnem obdobju preučevanja radioaktivnosti so imeli posebna imena tudi izotopi drugih elementov. Takšno prakso so zaradi boljše preglednosti kmalu opustili. Devterij in tricij se včasih označujeta tudi z D oziroma T, simbola za protij (P) pa se ne sme uporabiti, ker je rezerviran za [[fosfor]].<ref>P. van der Krogt (5. maj 2005). [http://elements.vanderkrogt.net/element.php?sym=H ''Hydrogen''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100123001440/http://elements.vanderkrogt.net/element.php?sym=H |date=2010-01-23 }}. Elementymology & Elements Multidict. Pridobljeno 20. decembra 2010.</ref> Smernice [[IUPAC]] za poimenovanje kemikalij dopuščajo uporabo simbolov D in T, vendar priporočajo simbola {{chem2|^{2}H}} in {{chem2|^{3}H}}.<ref>§ IR-3.3.2. Provisional Recommendations. Nomenclature of Inorganic Chemistry. Chemical Nomenclature and Structure Representation Division, IUPAC. Pridobljeno 3. oktobra 2007.</ref> == Zgodovina == === Odkritje in uporaba === Leta 1671 je [[Robert Boyle]] odkril in opisal reakcijo med železovimi opilki in razredčenimi kislinami, v kateri se sprošča vodik.<ref>R. Boyle (1672). ''Tracts written by the Honourable Robert Boyle containing new experiments, touching the relation betwixt flame and air''. London.</ref><ref>M. Winter (2007). [http://education.jlab.org/itselemental/ele001.html ''Hydrogen: historical information''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080410102154/http://education.jlab.org/itselemental/ele001.html |date=2008-04-10 }}. WebElements Ltd. Pridobljeno 5. februarja 2008.</ref> Leta 1766 je [[Henry Cavendish]] prvi prepoznal vodikov plin kot diskretno snov. Imenoval jo je »vnetljivi zrak« in domneval, da je istoveten s hipotetično snovjo, imenovano »flogiston«.<ref>''Why did oxygen supplant phlogiston?'' Research programmes in the Chemical Revolution. Cambridge Books Online. Cambridge University Press. Pridobljeno 22. oktobra 2011.</ref><ref>''Just the Facts—Inventions & Discoveries''. School Specialty Publishing. 2005.</ref> Plin je še naprej raziskoval in leta 1781 odkril, da med njegovim zgorevanjem nastaja voda. Zaradi teh odkritij se prav njemu pripisuje odkritje vodika.<ref name="Hydrogen">''Hydrogen''. Van Nostrand's Encyclopedia of Chemistry. Wylie-Interscience. 2005. str. 797–799. ISBN 0-471-61525-0.</ref><ref name="Emsley">J. Emsley (2001). ''Nature's Building Blocks''. Oxford: Oxford University Press. str. 183–191. ISBN 0-19-850341-5.</ref> Ko je [[Pierre-Simon Laplace]] s poskusi potrdil Cavendishovo odkritje, da med zgorevanjem vodika nastaja voda,<ref name=Emsley/> je [[Antoine Lavoisier]] leta 1783 element imenoval ''hidrogen'' (iz [[Grščina|grškega]] {{jezik-el2|ὑδρο}} [hydro] – ''voda'' in {{jezik-el2|γενής}} [genes] – ''tvorec'', dobesedno ''roditelj'').<ref name="Stwertka"/> [[Slika:Antoine-Laurent Lavoisier (by Louis Jean Desire Delaistre)RENEW.jpg|thumb|upright|left|Antoine-Laurent de Lavoisier]] Lavoisier je vodik za svoje eksperimente proizvajal s prepihavanjem vodne pare skozi razžarjeno železno cev. Med anaerobno oksidacijo železa s protoni vode pri visoki temperaturi potekajo naslednje kemijske reakcije: :{{chem2|Fe_{(s)} + H2O_{(g)} → FeO_{(s)} + H2_{(g)}|}} :{{chem2|2 Fe_{(s)} + 3 H2O_{(g)} → Fe2O3_{(s)} + 3 H2_{(g)}|}} :{{chem2|3 Fe_{(s)} + 4 H2O_{(g)} → Fe3O4_{(s)} + 4 H2_{(g)}|}} Podobno reagira tudi mnogo drugih elementov, na primer [[cirkonij]]. Vodik je prvi utekočinil [[James Dewar]] leta 1898 s cikličnim komprimiranjem, ohlajanjem in ekspandiranjem vodika in s pomočjo [[Dewarjeva posoda|vakuumske posode]], ki jo je sam izumil.<ref name=Emsley/> Naslednje leto je proizvedel tudi trdni vodik.<ref name=Emsley/> [[Devterij]] je decembra 1931 odkril [[Harold Clayton Urey]], tricij pa leta 1934 [[Ernest Rutherford]], [[Mark Oliphant]] in [[Paul Harteck]].<ref name=Hydrogen/> [[Težka voda|Težko vodo]], v kateri je namesto vodika vezan devterij, je odkrila Ureyeva skupina znanstvenikov leta 1932.<ref name=Emsley/> [[François Isaac de Rivaz]] je leta 1807 patentiral de Rivazov motor z notranjim zgorevanjem, ki ga je poganjala zmes vodika in zraka. Leta 1819 je [[Edward Daniel Clarke]] izumil vodikov pihalnik, leta 1823 pa so izumili še tako imenovano [[Johann Wolfgang Döbereiner|Döbereinerjevo]] svetilko in Drumondov (apneni) reflektor.<ref name=Emsley/> Prvi z vodikom napolnjen balon je izdelal Jacques Charles leta 1783.<ref name=Emsley/> Po letu 1852 so z vodikom napolnjene zračne ladje, ki jih je zasnoval Henri Giffard,<ref name=Emsley/> postale prvo zanesljivo prevozno sredstvo za potovanje po zraku. Potovanje s trdno grajenimi zračnimi ladjami s pogonom je še posebej promoviral nemški grof [[Ferdinand von Zeppelin]]. Prvi cepelin je poletel leta 1900,<ref name=Emsley/> prve redne proge pa so odprli leta 1910. Do avgusta 1914, ko je polete prekinila prva svetovna vojna, so cepelini brez večjih težav prepeljali 35.000 potnikov. Cepelini so se med vojno uporabljali tudi kot opazovalnice in sredstvo za bombardiranje nasprotnika. Prvo neprekinjeno potovanje preko Atlantika je opravila britanska zračna ladja R34 leta 1919. Odkritje rezerv nevnetljivega [[helij]]a v Združenih državah Amerike v 1920. letih bi lahko znatno izboljšalo varnost poletov, vendar je ameriška vlada prepovedala njegovo prodajo nemškemu nacističnemu režimu. Vodik se je zato še naprej uporabljal, tudi v zračni ladji [[Hindenburg (cepelin)|LZ 129 Hindenburg]], ki se je 6. maja 1937 vnela po pristanku v New Jerseyju.<ref name=Emsley/> Nesrečo so v živo prenašale radijske postaje in so jo posneli na filmski trak. Kasnejše raziskave so pokazale, da je vžig iztekajočega vodika povzročila statična elektrika, ki je vžgala z [[Aluminij|aluminijem]] prevlečeno tkanino plašča zračne ladje. Po nesreči so z vodikom polnjene zračne ladje odšle v zgodovino. Leta 1937 so v Dayton Power & Light Co. v Daytonu, Ohio, izumili prvi z vodikom hlajen turbogenerator.<ref>[http://www.archive.org/stream/chronologicalhis00natirich/chronologicalhis00natirich_djvu.txt ''A chronological history of electrical development from 600 B.C.'']. Archive.org. Pridobljeno 6. aprila 2009.</ref> Zaradi velike toplotne prevodnosti vodika so tovrstni generatorji še vedno najbolj pogosta vrsta generatorjev. Leta 1977 so v navigacijskem satelitu ameriškega vojnega ladjevja NTS-2 prvič uporabili [[nikelj-vodikova baterija|nikelj-vodikovo baterijo]].<ref>[http://www.aiaa.org/ NTS-2 ''Nickel-Hydrogen Battery Performance 31'']. Aiaa.org. Pridobljeno 6. aprila 2009.</ref> S takšnimi baterijami so kasneje opremili tudi [[Mednarodna vesoljska postaja|Mednarodno vesoljsko postajo]]<ref>A.G. Jannette, J.S. Hojnicki, D.B. McKissock, J. Fincannon, T.W. Kerslake, C.D. Rodriguez (2004 (2002)). ''Validation of international space station electrical performance model via on-orbit telemetry''. IECEC '02. 2002 37th Intersociety Energy Conversion Engineering Conference, 2002. str. 45–50. doi: 10.1109/IECEC.2002.1391972. ISBN 0-7803-7296-4. Pridobljeno 11. novembra 2011.</ref> ter vesoljski sondi Mars Odyssey<ref>P.M. Anderson, J.W. Coyne, (2002). ''A lightweight, high reliability, single battery power system for interplanetary spacecraft'' '''5'''. str. 5–2433. doi: 10.1109/AERO.2002.1035418. ISBN 0-7803-7231-X.</ref> in Mars Global Surveyor.<ref>[http://www.astronautix.com/craft/marveyor.htm ''Mars Global Surveyor'']. Astronautix.com. Pridobljeno 6. aprila 2009.</ref> V temnem delu svoje orbite se z nikelj-vodikovimi baterijami napaja tudi [[vesoljski teleskop Hubble]]. Baterije na njem so prvič zamenjali maja 2009,<ref>[http://www.nasa.gov/mission_pages/hubble/servicing/SM4/main/SM4_Essentials.html ''Hubble servicing mission 4 essentials''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110603010531/http://www.nasa.gov/mission_pages/hubble/servicing/SM4/main/SM4_Essentials.html |date=2011-06-03 }}.</ref> se pravi več kot 19 let po njihovi vgradnji in 13 let po izteku njihove pričakovane življenjske dobe.<ref>[http://www.nasa.gov/mission_pages/hubble/servicing/series/battery_story.html ''Extending Hubble's mission life with new batteries''].</ref> ==== Vloga vodika v kvantni teoriji ==== [[Slika:Emission spectrum-H.svg|500px|thumb|Štiri črte vodikovega emisijskega spektra iz Balmerjeve serije v vidnem delu spektra.]] Vodikov atom H je bil zaradi svoje relativno enostavne atomske zgradbe, sestavljene iz enega samega protona in elektrona, ter enostavnega emisijskega in absorpcijskega spektra osnova razvoja teorije atomske zgradbe.<ref>B. Crepeau (1. januar 2006). ''Niels Bohr: The Atomic Model''. Great Scientific Minds (Great Neck Publishing). ISBN 1-4298-0723-7.</ref> Poleg tega je zaradi enostavnosti vodikove molekule H₂ in pripadajočega kationa {{chem|H||2+}} omogočil popolnejše razumevanje lastnosti [[Kemijska vez|kemijske vezi]]. Prve kvantne pojave, ki jih takrat še niso znali razložiti, je opazil [[James Clerk Maxwell]] pol stoletja pred nastankom kvantno mehanske teorije. Maxwell je ugotovil, da se [[specifična toplota]] vodika {{chem2|H2}} pri temperaturah pod sobno temperaturo nerazložljivo razlikuje od specifične toplote dvoatomnega plina in postaja pri kriogenih temperaturah vedno bolj podobna specifični toploti enoatomnega plina. Po kvantni teoriji je takšno obnašanje posledica razmika med kvantiziranimi rotacijskimi energijskimi nivoji, ki so pri vodiku zaradi njegove majhne mase še posebej veliki. Ti široki razmiki med nivoji pri nizkih temperaturah zahtevajo veliko toplote za rotacijsko gibanje. Dvoatomne molekule s težjimi atomi nimajo tako razmaknjenih energijskih nivojev, zato ta pojav ni tako izrazit.<ref> R. Berman, A. H. Cooke, R. W. Hill (1956). ''Cryogenics''. Annual Review of Physical Chemistry '''7''': 1–20. Bibcode: 1956ARPC....7....1B. doi: 10.1146/annurev.pc.07.100156.000245.</ref> == Nahajališča == [[Slika:Nursery of New Stars - GPN-2000-000972.jpg|left|thumb|NGC 604 je ogromno področje ioniziranega vodika v ozvezdju Trikotnik.]] Enoatomni vodik H je najbolj pogost kemijski element v vesolju, saj tvori 75 % njegove mase in 90 % števila njegovih atomov. Večine mase vesolja seveda ne tvorijo kemijski elementi, ampak še neodkrite oblike mase, kot sta [[temna snov]] in [[temna energija]].<ref>S. Gagnon. [http://education.jlab.org/itselemental/ele001.html ''Hydrogen''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080410102154/http://education.jlab.org/itselemental/ele001.html |date=2008-04-10 }}. Jefferson Lab. Pridobljeno 5. februarja 2008.</ref> Elementarni vodik je v velikih količinah prisoten v [[Zvezda|zvezdah]] in plinskih velikanih. Oblaki molekularnega vodika H₂ so povezani z nastajanjem zvezd. Kot udeleženec v reakcijah proton-proton in ciklu ogljik-dušik-kisik (CNO) jedrskega zlivanja ima ključno vlogo tudi kot pogonsko gorivo zvezd.<ref>H. Haubold, A. M. Mathai (15. november 2007). ''Solar Thermonuclear Energy Generation''. Columbia University. Pridobljeno 12, februarja 2008.</ref> Večina vodika v vesolju je v enoatomni in plazmatski obliki, ki imata zelo drugačne lastnosti kot molekularni vodik. Ker v plazmi vodikov proton in elektron nista povezana, ima plazma zelo dobro električno prevodnost in emisivnost ter proizvaja svetlobo Sonca in drugih zvezd. Nabiti delci močno vplivajo na magnetno in električno polje. Sončni veter v stiku z Zemljino magnetosfero na primer povzroči Birkelandove tokove in [[polarni sij]]. Vodik v nevtralnem enoatomnem stanju se nahaja v medzvezdni snovi.<ref>L.J. Storrie-Lombardi, A.M. Wolfe (2000). ''Surveys for z>3 Damped Lyman-alpha Absorption Systems: the Evolution of Neutral Gas''. Astrophysical Journal '''543''' (2): 552–576. arXiv:astro-ph/0006044. Bibcode: 2000ApJ...543..552S. doi: 10.1086/317138.</ref> Elementarni vodik na Zemlji je pri normalnih pogojih v obliki dvoatomnih molekul H₂. V Zemljinem ozračju ga je zelo malo (1 ppm volumna), ker zaradi majhne gostote mnogo laže uide Zemljini [[Gravitacija|gravitaciji]] kot gostejši plini. Vodik je kljub temu tretji najpogostejši element na Zemljini površini.<ref>M. Dresselhaus in drugi (15. maj 2003). ''Basic Research Needs for the Hydrogen Economy''. Argonne National Laboratory, U.S. Department of Energy, Office of Science Laboratory. Pridobljeno 5. februarja 2008.</ref> Največ ga je vezanega v [[Voda|vodi]] in [[Ogljikovodik|ogljikovodikih]].<ref name=Miessler/> V plinastem stanju ga proizvajajo nekatere [[Alge|alge]] in [[Bakterije|bakterije]]. <ref>W.H. Berger (15. november 2007). ''The Future of Methane''. University of California, San Diego. Pridobljeno 12. februarja 2008.</ref> Molekularna oblika vodika, imenovana protonirani molekularni vodik {{chem|H|3|+}}, se nahaja v [[Medzvezdna snov|medzvezdni snovi]], kjer nastaja z ionizacijo molekularnega vodika s kozmičnimi žarki, in gornjih delih atmosfere planeta Jupitra. Ion je pri teh pogojih relativno stabilen zaradi nizke temperature okolja in majhne gostote. {{chem|H|3|+}} je eden od najbolj pogostih ionov v Vesolju in igra pomembno vlogo v kemiji medzvezdne snovi.<ref>McCall Group, Oka Group (22. april 2005). [http://h3plus.uiuc.edu/ ''{{chem|H||3+}} Resource Center''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071011211244/http://h3plus.uiuc.edu/ |date=2007-10-11 }}. Universities of Illinois and Chicago. Pridobljeno 5. februarja 2008.</ref> Nevtralni triatomni vodik H₃ obstaja samo v vzbujenem stanju in je nestabilen.<ref>H. Helm in drugi. [http://frhewww.physik.uni-freiburg.de/H3/guber4.pdf ''Coupling of Bound States to Continuum States in Neutral Triatomic Hydrogen'']. Department of Molecular and Optical Physics, University of Freiburg, Germany. Pridobljeno 25. novembra 2008.</ref> V nasprotju s pozitivnim vodikovim molekularnim ionom {{chem|H|2|+}} je v Vesolju redek. == Proizvodnja == === Laboratorijske metode === V laboratorijih se vodik običajno pripravlja z reakcijami razredčenih neoksidativnih [[Kislina|kislin]] z nekaterimi [[Kovina|kovinami]], na primer [[Cink|cinkom]], v [[Kippov aparat|Kippovem aparatu]]: :{{chem2|Zn + 2H+ → Zn(2+) + H2}} Vodik nastaja tudi med raztapljanjem [[Aluminij|aluminija]] v [[baza (kemija)|baza]]h: :{{chem2|2Al + 6H2O + 2OH(-) → 2Al(OH)4(-) + 3H2}} Enostavna metoda za pridobivanje vodika je [[elektroliza]] vode, v kateri se na anodi sprošča kisik, na katodi pa vodik. Katoda je običajno iz [[Platina|platine]] ali kakšne druge inertne kovine. Anodni in katodni prostor morata biti ločena, da se plina ne mešata. Teoretični izkoristek elektrolize je 80-90 %:<ref>B. Kruse, S. Grinna,C. Buch (2002). ''Hydrogen Status og Muligheter''. Bellona. Pridobljeno 12 februar 2008.</ref> :{{chem2|2H2O → 2H2 + O2}} Leta 2007 so odkrili, da se za generator vodika lahko uporabi [[zlitina]] aluminija in [[Galij|galija]] v peletah, ki se ji doda voda: :{{chem2|2Al + 3H2O → Al2O3 + 3H2}} Iz aluminija nastaja neuporabna glinica, dragoceni galij, ki preprečuje nastajanje pasivnega sloja na površini pelet, pa se lahko ponovno uporabi.<ref>E. Venere (15. maj 2007). ''New process generates hydrogen from aluminum alloy to run engines, fuel cells''. Purdue University. Pridobljeno 5. februarja 2008.</ref> === Parni reforming === Vodik se v industrijskem merilu proizvaja po več postopkih, večinoma z odcepljanjem vodika iz ogljikovodikov. Najpomembnejši je [[parni reforming]] [[Metan|metana]] v naravnem plinu.<ref name="Oxtoby">D. W. Oxtoby (2002). ''Principles of Modern Chemistry'' (5. izdaja ). Thomson Brooks/Cole. ISBN 0-03-035373-4.</ref> Pri visokih temperaturah (1000–1400 K, 700–1100 °C) vodna para reagira z metanom, pri čemer nastajata vodik in ogljikov monoksid ({{chem2|CO}}): :{{chem2|CH4 + H2O → CO + 3H2}} Reakcija bi bolje potekala pri nizkih tlakih, vendar se izvaja pri visokih tlakih (2 Mpa, 20 atm), ker je visokotlačni {{chem2|H2}} tržno bolj zanimiv in ker sistemi za ločevanje nastalih plinov bolje delujejo pri višjih tlakih. Zmes plinov se imenuje sintetski plin, ker se pogosto uporablja kot tak za proizvodnjo metanola in sorodnih spojin. Namesto metana se lahko uporabijo tudi drugi ogljikovodiki. Ena od mnogih težav, ki spremljajo to visoko dodelano tehnologijo, je nastajanje ogljika oziroma koksa: :{{chem2|CH4 → C + 2H2}} V parnem reformingu se zato običajno uporablja prebitek vode. Dodatni vodik se proizvede iz prebitne vodne pare z [[ogljikov monoksid|ogljikovim monoksidom]], predvsem na [[katalizator]]ju iz železovega oksida. Reakcija je uporabna tudi za industrijsko proizvodnjo [[Ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] ({{chem2|CO2}}): :{{chem2|CO + H2O → CO2 + H2}} === Delna oksidacija ogljikovodikov in premoga === Naslednja pomembna postopka pridobivanje vodika sta delna [[Redoks reakcija|oksidacija]] ogljikovodikov:<ref>''Hydrogen Properties, Uses, Applications''. Universal Industrial Gases, Inc. 2007. Pridobljeno 11. marca 2008.</ref> :{{chem2|2CH4 + O2 → 2CO + 4H2}} in [[Premog|premoga]]:<ref name=Oxtoby/> :{{chem2|C + H2O → CO + H2}} Vodik se pogosto industrijsko proizvaja na mestu njegove porabe brez predhodnega ločevanja nastalih plinov. Takšen primer je [[Haber-Boschov postopek]] za sintezo [[amonijak]]a, v katerem se vodik pridobiva iz naravnega plina.<ref>E. Funderburg (2008). ''Why Are Nitrogen Prices So High?''. The Samuel Roberts Noble Foundation. Pridobljeno 11. marca 2008.</ref> === Elektroliza slanice === Vodik je stranski proizvod pri proizvodnji [[klor]]a z elektrolizo raztopine [[Kuhinjska sol|kuhinjske soli]]:<ref>A. Lees (2007). ''Chemicals from salt''. BBC, 26. oktober 2007. Pridobljeno 11. marca 2008.</ref> :{{chem2|2NaCl + 2H2O → Cl2 + H2 + 2NaOH}} === Termokemični postopki === Znanih je več kot dvesto termokemičnih cikličnih procesov, uporabnih za razgrajevanje vode. Nekaj več kot deset procesov, ki za pridobivanje vodika namesto električne energije uporabljajo toploto, se še raziskuje in preskuša.<ref>[http://www.hydrogen.energy.gov/pdfs/review05/pd28_weimer.pdf ''Development of solar-powered thermochemical production of hydrogen from water''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121027080909/http://www.hydrogen.energy.gov/pdfs/review05/pd28_weimer.pdf |date=2012-10-27 }}.</ref> Med slednje spadajo cikli železovega oksida, cerovega(IV)-cerovega(III) oksida, cinka-cinkovega oksida, žvepla-joda, bakra-joda in hibridni žveplov cikel. Številni laboratoriji v Franciji, Nemčiji, Grčiji, Japonski, ZDA in drugod razvijajo termokemične metode za proizvodnjo vodika iz sončne energije in vode.<ref>R. Perret, [http://www.hydrogen.energy.gov/pdfs/progress07/ii_f_1_perret.pdf ''Development of Solar-Powered Thermochemical Production of Hydrogen from Water''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121027080922/http://www.hydrogen.energy.gov/pdfs/progress07/ii_f_1_perret.pdf |date=2012-10-27 }}. DOE Hydrogen Program. 2007 Pridobljeno 17. maja 2008.</ref> === Anaerobna korozija === V anaerobnih pogojih se železo in jeklo počasi oksidirata s protoni iz vode in jo hkrati reducirata v molekularni vodik {{chem2|H2}}. Med anaerobno korozijo železa nastane najprej železov(II) hidroksid (zelena rja): :{{chem2|Fe + 2 H2O → Fe(OH)2 + H2}} V nadaljevanju procesa se {{chem2|Fe(OH)2}} pod anaerobnimi pogoji lahko oksidira s protoni iz vode in tvori [[magnetit]] in molekularni vodik (Schikorrjeva reakcija): :{{chem2|3 Fe(OH)2 → Fe3O4 + 2 H2O + H2}} Dobro kristaliziran magnetit ({{chem2|Fe3O4}}) je termodinamsko bolj stabilen od železovega(II) hidroksida ({{chem2|Fe(OH)2}}). Proces anaerobne korozije železa in jekla poteka v podtalnici, ki ne vsebuje kisika, in v reducirajočih zemljah pod vodno gladino. === Geološka najdišča: serpentinizacija === Globoko v Zemljini skorji brez prisotnosti atmosferskega kisika nastaja vodik v procesu serpentinizacije z anaerobno oksidacijo železovega(II) silikata, prisotnega v kristalni rešetki [[Fajalit|fajalita]], s protoni iz vode. V reakciji nastajajo magnetit ({{chem2|Fe3O4}}), [[kremen]] ({{chem2|SiO2}}) in vodik ({{chem2|H2}}): :{{chem2|3Fe2SiO4 + 2 H2O → 2 Fe3O4 + 3 SiO2 + 3 H2}} Reakcija je zelo podobna Schikorrjevi reakciji pri anaerobni oksidaciji železovega(II) oksida v stiku z vodo. === Električni transformatorji === Med plini, ki nastajajo v slabo izoliranih [[transformator]]jih, je najpogostejši vodik, ki nastaja v najbolj slabo izoliranih transformatorjih in je zato prvi indikator njihove iztrošenosti.<ref>M.M. Hirschler (2000). [http://books.google.si/books?id=bmxcV_TlsV8C&pg=PA89&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false Electrical Insulating Materials: International Issues]. ASTM International. str. 89–. ISBN 978-0-8031-2613-8. Pridobljeno 13. julija 2012.</ref> === Ksiloza === Leta 2014 so odkrili, da lahko [[encim]]i pri 50 °C in atmosferskem tlaku razgradijo [[ksiloza|ksilozo]] v vodik. Izkoristek je skoraj 100 %. V proces je vključenih 13 encimov vključno s sicer neobičajno polifosfatno ksilulokinazo (XK).<ref>[http://www.greencarcongress.com/2013/04/vt-20130403.html ''Virginia Tech team develops process for high-yield production of hydrogen from xylose under mild conditions'']. Green Car Congress. 3. april 2013. doi: 10.1002/anie.201300766. Pridobljeno 22. januarja 2014.</ref><ref>J.S. Martín Del Campo, J. Rollin, S. Myung, Y. Chun, S. Chandrayan, R. Patiño, M. W. Adams, Y. -H. P. Zhang (2013). ''High-Yield Production of Dihydrogen from Xylose by Using a Synthetic Enzyme Cascade in a Cell-Free System''. Angewandte Chemie International Edition 52 (17): 4587. doi: 10.1002/anie.201300766.</ref> == Uporaba == === Kemijski in fizikalni procesi === [[Slika:Fertiliser application to Oil Seed Rape - geograph.org.uk - 1218472.jpg|thumb|right|250px|Vodik se v veliki meri porabi za proizvodnjo amonijaka, ki se nadalje porabi za proizvodnjo [[NPK|umetnih gnojil]].]] Velike količine vodika porabita petrokemijska in kemijska industrija, predvsem za obdelavo fosilnih goriv in proizvodnjo amonijaka. Med procese v petrokemijski industriji spadajo hidrodealkilacija, hidrodesulfurizacija in hidrokrekiranje. Vodik se uporablja tudi za hidrogeniranje nenasičenih spojin, na primer nenasičenih [[Maščobe|maščob]] in [[Olje|olj]] za proizvodnjo [[Margarina|margarine]], sintezo [[Metanol|metanola]] in [[Klorovodikova kislina|klorovodikove kisline]] in redukcijo kovinskih rud.<ref>[http://periodic.lanl.gov/1.shtml ''Hydrogen Chemistry Operations'' (15. december 2003)]. Los Alamos National Laboratory. Pridobljeno 5. februarja 2008.</ref> Vodik je zelo dobro topen v mnogih [[Lantanoidi|lantanoidih]] in [[Prehodne kovine|prehodnih kovinah]]<ref>T. Takeshita, Wallace, R.S. Craig (1974). ''Hydrogen solubility in 1:5 compounds between yttrium or thorium and nickel or cobalt''. Inorganic Chemistry '''13''' (9): 2282–2283. doi: 10.1021/ic50139a050.</ref> in topen v nanokristaliničnih in amorfnih kovinah.<ref>R. Kirchheim, T. Mutschele, W. Kieninger, H. Gleiter, R. Birringer, T. Koble (1988). ''Hydrogen in amorphous and nanocrystalline metals''. Materials Science and Engineering '''99''': 457–462. doi: 10.1016/0025-5416(88)90377-1.</ref> Na njegovo topnost vplivajo nepravilnosti in nečistoče v kristalni strukturi.<ref>R. Kirchheim (1988). ''Hydrogen solubility and diffusivity in defective and amorphous metals''. Progress in Materials Science '''32''' (4): 262–325. doi:10.1016/0079-6425(88)90010-2.</ref> Te lastnosti so uporabne na primer za odstranjevanje sledov vodika s prepihovanjem preko vročih paladijevih diskov, v [[Metalurgija|metalurgiji]] pa so nezaželene, ker povzročajo krhkost mnogo kovin<ref name="Rogers">H.C. Rogers (1999). ''Hydrogen Embrittlement of Metals''. Science '''159'''(3819): 1057–1064. Bibcode: 1968Sci...159.1057R. doi: 10.1126/science.159.3819.1057. PMID 17775040.</ref> in zakomplicirajo načrtovanje cevovodov in rezervoarjev.<ref name=Christensen>C.H. Christensen, J.K. Nørskov, T. Johannessen (9. julij 2005). ''Making society independent of fossil fuels — Danish researchers reveal new technology''. Technical University of Denmark. Pridobljeno 28. marca 2008.</ref> Vodik se na veliko uporablja tudi v [[Fizika|fiziki]] in inženirstvu, na primer kot zaščitni plin pri atomskem vodikovem varjenju.<ref>A. Durgutlu (2003). ''Experimental investigation of the effect of hydrogen in argon as a shielding gas on TIG welding of austenitic stainless steel''. Materials & Design '''25''' (1): 19–23. doi:10.1016/j.matdes.2003.07.004.</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20110716114441/http://www.specialwelds.com/underwater-welding/atomic-hydrogen-welding.htm ''Atomic Hydrogen Welding'']. Specialty Welds. 2007. Pridobljeno 16. julija 2011</ref> Tekoči vodik se uporablja v kriogenih raziskavah, vključno z raziskavami [[Superprevodnost|superprevodnosti]].<ref>W,N. Hardy (2003). ''From H₂ to cryogenic H masers to HiTc superconductors: An unlikely but rewarding path''. Physica C: Superconductivity. 388–389: 1–6. Bibcode: 2003PhyC..388....1H. doi: 10.1016/S0921-4534(02)02591-1.</ref> Zaradi majhne gostote (1⁄14 gostote zraka) se uporablja za polnjenje balonov in zračnih ladij.<ref>M. Barnes (2004). [http://www.ciderpresspottery.com/ZLA/greatzeps/german/Hindenburg.html ''LZ-129, Hindenburg''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121227000121/http://www.ciderpresspottery.com/ZLA/greatzeps/german/Hindenburg.html |date=2012-12-27 }}. The Great Zeppelins. Pridobljeno 18. marca 2008</ref> V več nedavno vpeljanih aplikacijah se čisti vodik ali v zmesi z dušikom uporablja za ugotavljanje tesnosti. Metoda je uporabna v avtomobilski in kemični industriji, energetiki ter v letalski in telekomunikacijski industriji.<ref>M. Block (3. september 2004). [http://www.ndt.net/abstract/wcndt2004/523.htm ''Hydrogen as Tracer Gas for Leak Detection''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181121042020/https://www.ndt.net/abstract/wcndt2004/523.htm |date=2018-11-21 }}. 16th WCNDT 2004. Montreal, Canada: Sensistor Technologies. Pridobljeno 25. marca 2008.</ref> Vodik je zaradi svojih antioksidacijskih lastnosti odobren aditiv (E 949) za preskušanje tesnosti embalaže v prehrambni industriji.<ref> [http://ec.europa.eu/food/fs/sfp/addit_flavor/flav15_en.pdf ''Report from the Commission on Dietary Food Additive Intake''] (PDF). Evropska skupnost. Pridobljeno 5. februarja 2008</ref> Specifično uporabnost imajo tudi vodikovi izotopi. Devterij se uporablja v [[CANDU]] reaktorjih za upočasnjevanje nevtronov in reakcijah [[Zlivanje jeder|zlivanja jeder]].<ref name=Emsley/> Devterijeve spojine se uporabljajo v kemiji in biologiji za preučevanje izotopskega efekta v kemijskih reakcijah.<ref>J. Reinsch, A. Katz, J. Wean, G. Aprahamian, J.T. MacFarland (1980). ''The deuterium isotope effect upon the reaction of fatty acyl-CoA dehydrogenase and butyryl-CoA''. J. Biol. Chem. '''255''' (19): 9093–97. PMID 7410413.</ref> Tricij, ki nastaja v jedrskih reaktorjih, se uporablja za izdelavo [[Vodikova bomba|vodikovih bomb]],<ref>K.D. Bergeron (2004). ''The Death of no-dual-use''. Bulletin of the Atomic Scientists (Educational Foundation for Nuclear Science, Inc.) '''60''' (1): 15. doi: 10.2968/060001004.</ref> kot izotopski sledilec v bioloških znanostih<ref name=Holte/> in vir sevanja v svetlečih premazih.<ref>C.T. Quigg (marec 1984). ''Tritium Warning''. Bulletin of the Atomic Scientists '''40''' (3): 56–57.</ref> Temperatura [[Trojna točka|trojne točke]] vodikovega ravnotežja je na mednarodni temperaturni skali (ITS 1990) definirana kot 13,8033 kelvina.<ref>''International Temperature Scale of 1990'' (PDF). Procès-Verbaux du Comité International des Poids et Mesures. 1989. str. T23–T42. Pridobljeno 25. marca 2008.</ref> === Hladilno sredstvo === Vodik se zaradi majhne [[Gostota|gostote]] in [[Viskoznost|viskoznosti]] in najvišje [[Specifična toplota|specifične toplote]] in [[Toplotna prevodnost|toplotne prevodnosti]] med vsemi plini uporablja kot hladilno sredstvo za [[Generator|generatorje]] v električnih centralah. === Energent === Vodik se ne uporablja kot energent, ker se za njegovo pridobivanje porabi več energije, kot se je pri zgorevanju sprosti.<ref name=McCarthy>J. McCarthy (31. december 1995). [http://www-formal.stanford.edu/jmc/progress/hydrogen.html ''Hydrogen'']. Stanford University. Pridobljeno 14. marca 2008.</ref> Uporablja se samo v [[Gorivna celica|gorivnih celicah]]. Devterij in tricij bi lahko bila uporabna v hipotetičnih komercialnih fuzijskih jedrskih centralah, ki so še daleč od realnosti.<ref>[http://www.world-nuclear.org/info/Current-and-Future-Generation/Nuclear-Fusion-Power/ ''Nuclear Fusion Power''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160126091802/http://www.world-nuclear.org/info/current-and-future-generation/nuclear-fusion-power/ |date=2016-01-26 }}. World Nuclear Association. Maj 2007. Pridobljeno 16. marca 2008.</ref> Procese zlivanja vodika, ki dajejo energijo Soncu, je na Zemlji težko doseči in obvladovati.<ref>[http://www.energyquest.ca.gov/story/chapter13.html ''Chapter 13: Nuclear Energy — Fission and Fusion. Energy Story''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130321214434/http://energyquest.ca.gov/story/chapter13.html |date=2013-03-21 }}. California Energy Commission. 2006. Pridobljeno 14. marca 2008.</ref> Vodik bi se lahko pridobival iz fosilnih virov, na primer metana, vendar so ti viri nevzdržni.<ref name=McCarthy/> Gostota energije na enoto volumna tako tekočega kot komprimiranega vodika pri vseh uporabnih tlakih je znatno manjša od gostote energije tradicionalnih goriv, čeprav je gostota energije na enoto mase večja.<ref name=McCarthy/> Elementarni vodik se kljub temu obravnava kot eden od možnih bodočih energentov.<ref>[https://web.archive.org/web/20110929012459/http://www.hydrogen.energy.gov/news_transition.html ''DOE Seeks Applicants for Solicitation on the Employment Effects of a Transition to a Hydrogen Economy'']. Hydrogen Program. US Department of Energy. 22. marec 2006. Pridobljeno 16. marca 2008.</ref> Vodik zgoreva relativno čisto. Pri tem sicer nastaja nekaj dušikovih oksidov (NO_x), vendar nobenega [[Ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] (CO₂).<ref name=CCS>''Carbon Capture Strategy Could Lead to Emission-Free Cars''. Georgia Tech. 11. februar 2008. Pridobljeno 16. marca 2008.</ref> Ključno vlogo za njegovo uporabnost imajo stroški pridobivanja.<ref>J.J. Romm (2004). ''The Hype About Hydrogen: Fact And Fiction In The Race To Save The Climate''. 1. izdaja. Island Press. ISBN 1-55963-703-X.</ref> === Industrija polprevodnikov === V industriji [[Polprevodnik|polprevodnikov]] se vodik uporablja za nasičevanje prekinjenih (visečih) vezi amorfnega [[Silicij|silicija]] in amorfnega [[Ogljik|ogljika]], ki izboljša stabilnost lastnosti materialov.<ref>P. G. Le Comber, D. I. Jones, W. E. Spear (1977). ''Hall effect and impurity conduction in substitutionally doped amorphous silicon''. Philosophical Magazine '''35''' (5): 1173–1187. Bibcode: 1977PMag...35.1173C. doi: 10.1080/14786437708232943.</ref> Vodik je tudi potencialni donor elektronov v različnih oksidih, na primer v {{chem2|ZnO|link=Cinkov oksid}},<ref>C.G. Van de Walle (2000). ''Hydrogen as a cause of doping in zinc oxide''. Physical Review Letters '''85''' (5): 1012–1015. Bibcode: 2000PhRvL..85.1012V. doi: 10.1103/PhysRevLett.85.1012. PMID 10991462.</ref><ref>A. Janotti, C.G. Van De Walle (2007). ''Hydrogen multicentre bonds''. Nature Materials '''6''' (1): 44–47. Bibcode: 2007NatMa...6...44J. doi: 10.1038/nmat1795. PMID 17143265.</ref> SnO₂, CdO, [[Magnezijev oksid|MgO]],<ref>C. Kilic, A. Zunger (2002). ''n-type doping of oxides by hydrogen''. Applied Physics Letters '''81''' (1): 73–75. Bibcode: 2002ApPhL..81...73K. doi: 10.1063/1.1482783.</ref> {{chem2|ZrO2}}, {{chem2|HfO2}}, {{chem2|La2O3}}, {{chem2|Y2O3}}, {{chem2|TiO2}}, {{chem2|SrTiO2}}, {{chem2|LaAlO3}}, {{chem2|SiO2|link=Silicijev dioksid}}, {{chem2|Al2O3}}, {{chem2|ZrSiO4}}, {{chem2|HfSiO4}} in {{chem2|SrZrO3}}.<ref>P. W. Peacock, J. Robertson (2003). ''Behavior of hydrogen in high dielectric constant oxide gate insulators''. Applied Physics Letters '''83''' (10): 2025–2027. Bibcode: 2003ApPhL..83.2025P. doi: 10.1063/1.1609245.</ref> == Biološke reakcije == Vodik je produkt nekaterih anaerobnih [[Metabolizem|metabolizmov]]. Proizvaja ga več mikroorganizmov, običajno v reakcijah, ki jih katalizirajo železo ali nikelj vsebujoči [[Encim|encimi]], imenovani hidrogenaze. Encimi katalizirajo reverzibilno [[Redoks reakcija|redoks reakcijo]] med {{chem2|H2}} in njegovima dvema protonoma in dvema elektronoma. Plinasti vodik nastaja pri prenosu reducirajočih ekvivalentov, ki nastajajo med fermentacijo pirovinske kisline ({{chem2|CH3COCOOH}}) v vodo.<ref>R. Cammack, R.L. Robson (2001). ''Hydrogen as a Fuel: Learning from Nature''. Taylor & Francis Ltd. str. 202–203. ISBN 0-415-24242-8.</ref> Razcepljanje vode, v katerem se voda razgradi v protone, elektrone in kisik, se pojavlja v reakcijah s svetlobo v vseh organizmih, v katerih poteka [[fotosinteza]]. Nekateri takšni mikroorganizmi, vključno z algo ''Chlamydomonas reinhardtii'' in [[Cianobakterije|cianobakterijami]], so razvili drugi korak v temotnih reakcijah, v katerih protone in elektrone reducirajo v plinasti vodik specializirane hidrogenaze v [[Kloroplast|kloroplastu]].<ref>O. Kruse, J. Rupprecht, K.-P. Bader, S. Thomas-Hall, P. M. S.; Schenk, G. Finazzi, B. Hankamer (2005). ''Improved photobiological H2 production in engineered green algal cells''. The Journal of Biological Chemistry '''280''' (40): 34170–7. doi: 10.1074/jbc.M503840200. PMID 16100118.</ref> V zadnjem času se poskuša gensko modificirati cianobakterijske hidrogenaze, da bi učinkovito sintetizirale vodik tudi v prisotnosti kisika.<ref>H.O. Smith, Q. Xu (2005). ''IV.E.6 Hydrogen from Water in a Novel Recombinant Oxygen-Tolerant Cyanobacteria System'' (PDF). FY2005 Progress Report. United States Department of Energy. Pridobljeno 5. februarja 2008.</ref> Poskusi potekajo tudi z gensko modificiranimi algami v bioreaktorju.<ref>C. Williams (24. februar 2006). [http://www.theregister.co.uk/2006/02/24/pond_scum_breakthrough/ ''Pond life: the future of energy'']. Science (The Register). Pridobljeno 24. marca 2008.</ref> == Varnost == {{Chembox | container_only = yes |Section7={{Chembox Hazards | ExternalSDS = | GHSPictograms = {{GHS02}} | GHSSignalWord = Danger | HPhrases = {{H-phrases|220}} | PPhrases = {{P-phrases|202|210|271|403|377|381}}<ref>{{navedi splet | url=http://isolab.ess.washington.edu/isolab/images/documents/msds_sds/hydrogen.pdf | title=MyChem: Chemical | access-date=1 October 2018 | archive-url=https://web.archive.org/web/20181001070437/http://isolab.ess.washington.edu/isolab/images/documents/msds_sds/hydrogen.pdf | archive-date=1 October 2018 | url-status=dead }}</ref> | NFPA-H = 0 | NFPA-F = 4 | NFPA-R = 0 | NFPA-S = | NFPA_ref = }} }} Vodik ima številne nevarne lastnosti, od [[Eksplozivnost|eksplozivnosti]] in vnetljivosti v mešanicah z zrakom, do dušljivosti v odsotnosti kisika.<ref name=Brown2>W. J. Brown in drugi (1997). [http://www.hq.nasa.gov/office/codeq/doctree/canceled/871916.pdf ''Safety Standard for Hydrogen and Hydrogen Systems (PDF)''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130216150526/http://www.hq.nasa.gov/office/codeq/doctree/canceled/871916.pdf |date=2013-02-16 }}. NASA. Pridobljeno 5. februarja 2008.</ref> Tekoč vodik je v kombinaciji z zelo hladnimi tekočinami kriogen in lahko povzroči ozebline.<ref>[http://www.hydrogenandfuelcellsafety.info/resources/mdss/Praxair-LH2.pdf ''Liquid Hydrogen MSDS (PDF)''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080527233910/http://www.hydrogenandfuelcellsafety.info/resources/mdss/Praxair-LH2.pdf |date=2008-05-27 }}. Praxair, Inc. September 2004. Pridobljeno 16. aprila 2008.</ref> Topen je v mnogih kovinah in povzroča vodikovo krhkost kovin,<ref>''Bugs and hydrogen embrittlement''. Science News (Washington, D.C.) '''128''' (3): 41. 20. julij 1985. doi: 10.2307/3970088. JSTOR 3970088.</ref> ki ima za posledico razpoke v cevovodih in rezervoarjih, iztekanje ter požare in eksplozije.<ref>B. Hayes. ''Union Oil Amine Absorber Tower''. TWI. Pridobljeno 29. januarja 2010.</ref> Iztekajoči vodik se v zraku lahko spontano vžge. Plamen je izredno vroč in skoraj neviden, zato ga je s prostim očesom težko opaziti.<ref>[http://www.schatzlab.org/education/h2safety.html ''Hydrogen Safety''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110326001949/http://www.schatzlab.org/education/h2safety.html |date=2011-03-26 }}. Humboldt State University. Pridobljeno 14. aprila 2010.</ref> Interpretiranje podatkov o vodiku, vključno s podatki v [[varnostni list|varnostnih listih]], motijo številni pojavi. Veliko fizikalnih in kemijskih lastnosti je namreč odvisnih od razmerja med para in orto vodikom. Vzpostavljanje ravnotežja med obema oblikama, za katero veljajo podatki v varnostnih listih, lahko pri dani temperaturi traja tudi več dni ali tednov. Podatki o njegovi eksplozivnosti, na primer kritični eksplozijski tlak in temperatura, so zelo odvisni tudi od geometrije rezervoarjev.<ref>W.J. Brown (1997). [http://www.hq.nasa.gov/office/codeq/doctree/canceled/871916.pdf ''Safety Standard for Hydrogen and Hydrogen Systems''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130216150526/http://www.hq.nasa.gov/office/codeq/doctree/canceled/871916.pdf |date=2013-02-16 }}. NASA. Pridobljeno 5. februarja 2008.</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Devterij]] * [[Antivodik]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar|vodik|Vodik}} {{Zbirka|Hydrogen|vodik}} * [http://www.physics.drexel.edu/~tim/open/hydrofin/ Osnovni kvantno mehanski izračuni za vodik] * [http://militzer.berkeley.edu/diss/node5.html Vodikov fazni diagram] * [http://www.periodicvideos.com/videos/001.htm Vodik (video)], University of Nottingham * [http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/Hbase/quantum/hydwf.html#c3 Vodikova valovna funkcija] {{Navpolje periodni sistem}}{{kemični elementi}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Kemični elementi]] [[Kategorija:1766 v znanosti]] [[Kategorija:Vodik| ]] [[Kategorija:Reaktivne nekovine]] [[Kategorija:Diatomične nekovine]] {{normativna kontrola}} 4v84bctek1fsvjs1eydhnjc934kx2sg 0 640 6676684 6675434 2026-05-16T20:52:31Z ~2026-13659-49 255600 6676684 wikitext text/x-wiki : {{drugi pomeni|Pavia di Udine}} {{Infobox Italian comune | name = Pavia | official_name = Città di Pavia | native_name = | image_skyline = Collage Pavia.jpg | imagesize = | image_caption = | image_alt = | image_shield = | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | region = [[Lombardija]] | province = [[Pavia (pokrajina)|Pavia]] (PV) | frazioni = Albertario, Ca' della Terra, Cantone Tre Miglia, Cassinino, Cittadella, Fossarmato, Mirabello, Montebellino, Pantaleona, Prado, Villalunga | mayor_party = PdL | mayor = Alessandro Cattaneo | area_footnotes = | area_total_km2 = 62 | population_footnotes = | population_total = 71227 | population_as_of = 31. oktober 2010 | pop_density_footnotes = | population_demonym = Pavesi | elevation_footnotes = | elevation_m = 77 | twin1 = | twin1_country = | saint = [[Sir iz Pavie]], [[Avguštin iz Hipona]], [[Teodor iz Pavie]] }} '''Pavia''' ({{Jezik-la|Ticinum}}, srednjeveško latinsko ''Papia'') je mesto in občina v jugozahodni [[Lombardija|Lombardiji]], v severni [[Italija|Italiji]], leži 35 kilometrov južno od [[Milano|Milana]], ob spodnjem toku reke [[Ticino]], blizu sotočja s [[Pad|Padom]]. Ima okoli 72.000 prebivalcev. Mesto je bilo prestolnica Kraljevine [[Langobardi|Langobardov]] med letoma 572 do 774. Pavia je glavno mesto rodovitne province Pavia, ki je znana po kmetijskih proizvodih, vključno vinu, rižu, žitaricah in mlečnih izdelkih. Čeprav v predmestju obstajajo številni industrijski obrati, ti ne motijo mirnega vzdušja mesta. Mesto je sedež stare Univerze v Pavii (ustanovljena je bila leta 1361), ki je skupaj s IUSS (Inštitut za napredne študije Pavia), Ghislieri Collegio, Borromeo College, Nuovo College, Santa Caterina College in EDiSU, sestavlja ''Študijski sistem Pavia''. Pavia je sedež rimokatoliškega škofa Pavie. Mesto ima številne umetniške in kulturne zaklade, med njimi več pomembnih cerkva in muzejev, najbolj znana je [[Certosa di Pavia]] == Zgodovina == === Zgodnja zgodovina === [[File:Josse Lieferinxe - Saint Sebastian Interceding for the Plague Stricken - Walters 371995.jpg|left|thumb|Ta slika Josse Lieferinxesa prikazuje izbruh kuge v 7. st. v Pavii,.<ref>{{navedi splet |publisher= [[The Walters Art Museum]] |url= http://art.thewalters.org/detail/6193 |title= Saint Sebastian Interceding for the Plague Stricken}}</ref> Walters Art Museum.]] Mesto Pavia, prvotno znano kot Ticinum, je bilo občina in pomembno vojaško mesto ([[kastrum]]) že v okviru [[rimski imperij|rimskega imperija]]. [[Plinij starejši]] je zapisal da so ga ustanovili Laevi in Marici, dve ligurski plemeni, [[Ptolemaj]] pa to pripisuje [[Insubri|Insubrom]]. Rimsko mesto je najverjetneje nastalo kot majhen vojaški tabor, ki ga je konzul [[Publij Kornelij Scipion]] zgradil leta 218 pred našim štetjem in zavaroval z lesenim mostom, zgrajenim čez reko Ticinum, na poti ko je iskal [[Hanibal]]a, za katerega so govorili, da je uspel vojsko prepeljati preko Alp v Italijo. Sile Rima in Kartagine so se kmalu zatem srečale in Rimljani so utrpeli prvega od mnogih porazov Hanibalove vojske, konzul sam pa je skoraj izgubil življenje. Most je bil uničen, vendar je utrjen tabor, ki je bil takrat najbolj v ospredju med rimskimi vojaškimi oporišči v Padski nižini, nekako preživel dolgo [[Druga punska vojna |drugo punsko vojno]] in se postopoma razvil v mestno garnizijo. Njegov pomen se je povečal z razširitvijo rimske ceste [[Via Aemilia]] iz Ariminuma ([[Rimini]]) do reke Pad (187 pr. n. št.), ki je reko prečkala pri Placentii ([[Piacenza]]) in se tam ločila v dve veji, eno proti Mediolanumu ([[Milano]]), druga pa v Ticinum, in od tam v Laumellum, kjer se je še enkrat razdelila, ena veja v Vercellae - in od tam Eporedia in Augusta Praetoria, druga pa v Valentio in od tam v Augusta Taurinorum ([[Torino]]). [[Slika:Pavia ruderi ponte romano.jpg|thumb|right|250px|Most preko reke Ticino]] Bilo je v Pavii v letu 476, ko se je vladavina [[Romul Avgustul |Romula Avgustula]] (vladal 475–476), zadnjega cesarja zahodnorimskega imperija končala in se s tem končala tudi Rimska vladavina v Italiji. Romul Avgustul je bil v bistvu uzurpator cesarskega prestola; njegov oče Flavius Orest, ki je s prestola odstranil prejšnjega cesarja, Juliusa Neposa, je leta 475 postavil mladega Romula Avgustula na cesarski prestol v Raveni. Čeprav je bil cesar, je bil Romul Avgustul le trobilo svojega očeta Oresta, ki je dejansko vladal Italiji v kratkem obdobju vladavine Romula Avgustula. Deset mesecev po prevzemu oblasti, so se Orestovi vojaki pod poveljstvom enega njegovih uradnikov z imenom [[Odoaker]], leta 476 uprli in Oresta ubili v mestu Pavia. Nemiri so zanetili požare in velik del Pavie uničili do te mere, da je kot novi kralj Italije, Odoaker odredil mestu pet letni odlog plačila davkov, tako da bi lahko financirali obnovo. Brez očeta je bil Romul Avgustul brez moči. Namesto da bi ga ubil, ga je Odoaker upokojil z 6000 solidi eno leto, preden je razglasil konec zahodnorimskega imperija in sebe postavil za novega kralja Kraljevine Italije.<ref>{{navedi knjigo|last=Thompson|first=E. A.|title=Romans and Barbarians The Decline of the Western Empire|url=https://archive.org/details/romansbarbarians00thom|year=1982|publisher=The University of Wisconsin Press|location=Madison, Wisconsin|pages=[https://archive.org/details/romansbarbarians00thom/page/61 61]–63}}</ref> Odoakerjeva vladavina ni trajala dolgo, saj so leta 488 [[Ostrogoti]], pod vodstvom kralja [[Teoderik]]a napadli Italijo.<ref>{{navedi knjigo|last=Moorhead|first=John|title=Theoderic in Italy|url=https://archive.org/details/theodericinitaly0000moor|year=1992|publisher=Clarendon Press|location=Oxford|pages=[https://archive.org/details/theodericinitaly0000moor/page/19 19]}}</ref> Po petletnem bojevanju je Teoderik premagal Odoakerja in ga 15. marca 493 umoril na banketu ob pogajanjih o miru. Z ustanovitvijo kraljestva Ostrogotov s sedežem v severni Italiji, je Teoderik začel obsežen program izgradnje javnih zgradb. Pavia je bila med več mesti, ki jih je Teodorik odločil obnoviti in razširiti. Začel je z gradnjo velikega palačnega kompleksa, ki bo več desetletij kasneje postal rezidenca lombardskih monarhov. <ref>{{navedi knjigo|last=Wickham|first=Chris|title=Early Medieval Italy Central Power and Local Society 400-100|year=1981|publisher=Macmillan Press Ltd.|location=London|pages=38}}</ref> Teoderik je naročil tudi izgradnjo rimsko oblikovanega amfiteatra in kompleksa term, ki so bile še v 7. stoletju še vedno med nekaj delujočimi kopališči v Evropi izven vzhodnega rimskega imperija. Proti koncu Teoderikove vladavine je bil krščanski [[filozof]] [[Boetij]], od 522 do 525 (pred njegovo usmrtitvijo zaradi izdajstva), zaprt v eni od cerkva v Pavii. V času ujetništva je Boetij v Paviji napisal svoje delo ''O utehi filozofije''. Pavia je igrala pomembno vlogo v vojni med vzhodnim rimskim cesarstvom in Ostrogoti, ki se je začela leta 535. Vzhodno rimski general Belisarius je leta 540 premagal vodjo Ostrogotov Wittiga in Ostrogoti so izgubili večino dežel v Italiji. Pavia je bila med zadnjimi centri upora Ostrogotov, ki so nadaljevali vojno in nasprotovali vladi vzhodno rimskega cesarstva. Po kapitulaciji vodstva Ostrogotov leta 540, je več kot tisoč ljudi ostalo nastanjenih v Pavii in Veroni in predstavljalo opozicijo vzhodno rimski vladi. Odpor je bil dokončno strt leta 561. <ref>{{navedi knjigo|last=Wickham|title=Early Medieval Italy|pages=ix}}</ref> Pavia in italijanski polotok nista ostala dolgo pod oblastjo vzhodnega rimskega cesarstva, saj so leta 568 Italijo napadla nova ljudstva. To so bili [[Langobardi]]. Vodil jih je njihov kralj Alboin (vladal 560–572), ki bo postal prvi kralj Lombardije. Alboina so ujeli v severni Italiji in njegovo napredovanje se je ustavilo leta 569 pri utrjenem mestu Pavia. Pavel, diakonski zgodovinar Langobardov, opisuje več kot sto let po obleganju Ticinuma (eden redkih zapisov iz tega obdobja): »Mesto Ticinum (Pavia) je bilo v tem času pogumno, vzdržalo je obleganje več kot tri leta, medtem ko je vojska Langobardov ostala na dosegu roke na zahodni strani. Medtem je Alboin pregnal vojake, se polastil vse Toskane razen Rima in Ravene in nekaterih drugih utrjenih mest, ki so se nahajala na obali morja.«<ref>{{navedi knjigo|last1=Paul the Deacon|title=History of the Lombards|year=2003|publisher=University of Pennsylvania Press |location=Philadelphia|pages=80|author2=William Dudley Foulke|editor=Edward Peters}}</ref> Obleganje Ticinuma se je končalo z uspehom Langobardov leta 572. Strateška lokacija Pavie in palača v njej, sta bili do 620-ih glavna prestolnica kraljestva Langobardov<ref>{{navedi knjigo|last=Arnaldi|first=Girolamo|title=Italy and Its Invaders|url=https://archive.org/details/italyitsinvaders0000arna|year=2005|publisher=Harvard University Press|location=Cambridge, Mass.|pages=[https://archive.org/details/italyitsinvaders0000arna/page/31 31]}}</ref> in glavno prebivališče za vladarjev Lombardije.<ref>{{navedi knjigo|last=Christie|title=The Lombards|pages=79 - 147}}</ref> === Glavno mesto Lombardije === Pod Langobardi so bili v Pavii zgrajeni številni samostani in cerkve, ki so jih naročili pobožni krščanski vladarji. Čeprav so bili prvi kralji [[arijanstvo|arijanski]] kristjani, so bili zelo tolerantni do katoliške vere. Do 690-ih sta arijanska in katoliška vera sobivali v stolnici v Pavii. Lombardski kralji, kraljice in plemiči, ki so sodelovali pri gradnji cerkva in samostanov, so kazali svojo pobožnost in premoženje z ekstravagantno okrasitvijo teh struktur, ki so v mnogih primerih postale tudi njihove grobnice: primer Grimoald (vladal 662–671) je zgradili San Ambrogio v Pavii in bil tam pokopan leta 671. Perctarit (r. 661–662, 672–688) in njegov sin Cunicpert (r. 679–700) sta zgradila samostan in cerkev v Pavii. Lombardske cerkve so bile včasih poimenovane po tistih, ki so naročili gradnje, kot sta San Maria Teodota v Paviji in samostan San Michele alla Pusterla, ki je bil kraljevi samostan.<ref>{{navedi knjigo|last=Christie|title=The Lombards|pages=188 - 200}}</ref> Ena najbolj znanih cerkva langobardskega kralja v Paviji, je [[Bazilika San Pietro in Ciel d'Oro]]. To znamenito cerkev je naročil kralj [[Liutprand]] (vladal 712–744), da bi postala njegova grobnica. Pri gradnji San Pietro in Ciel d'Oro so bile mere, ki so jih uporabili gradbeniki, dolžina Liutprandove kraljeve noge.<ref>{{navedi knjigo|last=Scott|first=Leader|title=The Cathedral Builders The Story of a Great Masonic Guild|url=https://archive.org/details/cathedralbuilde00scotgoog|year=1899|publisher=S. Low, Marston and Company|location=London|pages=[https://archive.org/details/cathedralbuilde00scotgoog/page/n97 50]}}</ref> Prva pomembna krščanska osebnost pokopana v San Pietro v Ciel d'Oro je bil že omenjeni filozof Boetij, avtor besedila ''O utehi filozofije'', in se nahaja v kripti stolnice. Tretji in največji grob, ki se nahaja v San Pietro v Ciel d'Oro, vsebuje ostanke svetega [[Avguštin iz Hipona |Avguština iz Hipona]].<ref>{{navedi knjigo|last=Arnaldi|title=Italy and Its Invaders|pages=39–40}}</ref> Sv. Avguštin je bil v začetku 5. stoletja katoliški pisatelj iz rimske Severne Afrike, katerega delo, kot je ''Krščanski nauk'' je na revolucionaren način razlagal in razumel. 1. oktobra 1695 so obrtniki, ki so delali v San Pietro in Ciel d'Oro odkrili ostanke sv. Avguština, potem ko so dvignili nekaj tlakovcev.<ref>{{cite journal|last=Weinstein|first=Donald|title=rev. of St. Augustine's Bones: A Microhistory, by Harold Samuel Stone|url=https://archive.org/details/sim_american-historical-review_2003-10_108_4/page/1242|journal=The American Historical Review|date=October 2003|volume=108|issue=4|pages=1242–1243|doi=10.1086/529942}}</ref> Liutprand je bil zelo predan kristjan in je bil vnet zbiratelj relikvij svetnikov. Liutprand je drago plačal, da so relikvije iz Cagliarija na Sardiniji pripeljali v Pavio. Od prvotne Liutprandove cerkve San Pietro v Ciel d'Oro, ki jo je papež Zaharija posvetil leta 743, je do danes ostalo zelo malo. Prvotna kupola apside je bila okrašena z mozaiki, ki so prvi primer mozaikov, ki so se uporabljali za okraševanje lombardskih cerkev. Langobardi so zgradili svoje cerkve v zelo romanskem slogu in najboljši primer tega je bazilika San Michele, ki je še vedno nespremenjena v Pavii.<ref>{{navedi knjigo|last=Scott|title=The Cathedral Builders|pages=50 - 51}}</ref> Kot prestolnica kraljestva, je Pavia v poznem 7. stoletju postala tudi ena od osrednjih lokacij prizadevanj Langobardov, da bi kovali svoje kovance. Doprsni kip langobardskega kralja na kovancih je bil simbolična gesta, ki je nakazovala kraljevo moč in nadzor nad premoženjem v Kraljevini Pavia. Mesto Pavia je igralo ključno vlogo v vojni med Kraljevino Pavia in Franki pod vodstvom [[Karel Veliki|Karla Velikega]]. Leta 773 je Karel Veliki napovedal vojno in napadel severno Italijo ter premagal vojsko Langobardov, ki jo je vodil kralj Desiderj (vladal 757–774). Od jeseni 773 do junija 774 je Karel Veliki oblegal najprej Pavio in nato Verono, zajel sedež lombardske moči in hitro strl odpor utrjenih mest. Pavia je kraj, kjer se je Lombardsko kraljestvo v Italiji končalo. Ob vstopu v Pavio se je Karel okronal za kralja dežel nekdanje Kraljevine Pavia. Severna ozemlja so postalo podkraljestvo frankovskega cesarstva, medtem ko je južni del Lombardije postal vojvodina Benevento, ki je trajala več stoletij, relativno neodvisna in samostojna.<ref>{{navedi knjigo|last=Wickham|title=Early Medieval Italy|pages=46–49}}</ref> [[Slika:Castello Sforzesco (2).JPG|thumb|right|250px|Grad Visconteo]] === Srednjeveška zgodovina === Madžari so požgali Pavio nekje med letoma 889 do 955. Pavia je ostala prestolnica italijanskega kraljestva in center kraljevskih kronanj do okrnitve cesarske oblasti v 12. stoletju. Leta 1004 je [[Henrik II. Sveti|Henrik II.]], sveti rimski cesar, krvavo zatrl upor državljanov Pavie, ki se niso strinjali z njegovim kronanjem kot kraljem Italije. V 12. stoletju je Pavia pridobila status samoupravne občine. Pri politični delitvi med [[Gvelfi in gibelini |gvelfe in gibeline]], kar je bilo značilno za italijanski [[srednji vek]], je Pavia tradicionalno pripadla Gibelinom, položaj, ki je bil rival z Milanom. Znak kljubovanja cesarju [[Friderik I. Barbarossa |Frideriku Barbarossi]], ki je poskušal vnovič vplivati na dolgo speč cesarski vpliv na Italijo, je bila [[Lombardska zveza]]. Mesto je prav tako slovelo kot prostor, kjer bi imeli "dober čas" kot so pričale [[archipoet]]ove znane pripombe iz 1163.<ref>Quis in igne positus, igne non uratur? Quis Papiae demorans, castus habeatur? Ubi Venus digito juvenes venatur, oculis illaqueat, facie praedatur? Si ponas Hippolytum hodie Papiae, non erit Hippolytus in sequenti die. Veneris in thalamos "ducunt omnes viae." Non est in tot turribus turris Alethiae.</ref> V naslednjih stoletjih je bila Pavia pomembno in aktivno mesto. V skladu s Pogodbo iz Pavie, je cesar [[Ludvik IV. Wittelsbaški |Ludvik IV.]] dodelil v času svojega bivanja v Italiji, status volilnega kneza Pfalza potomcem svojega brata vojvode Rudolfa. Pavia se je borila proti prevladi Milana, ko so končno leta 1359 postali vladarji tega mesta [[družina Visconti]]. Pod Viscontiji je Pavia od 1361 postala intelektualni in umetniški center s sedežem na Univerzi v Pavii, ustanovljeni okoli jedra stare šole prava, ki je pritegnila študente iz številnih držav. === Moderno obdobje === [[Bitka pri Pavii]] (1525) je bila prelomna za usodo mesta, saj je v tem času razkol med privrženci papeža in tistimi Svetega rimskega cesarja, ene premaknil k eni od francoskih strank (povezanih s papežem) in na tiste ki podpirajo cesarja in španskega kralja [[Karel V. Habsburški|Karla V.]]. Tako je bila Pavia v času valoijsko-habsburške vojne, seveda na cesarskil (in španski) strani. Poraz in zajem kralja [[Franc I. Francoski|Franca I. Francoskega]] v bitki, je začetek obdobja španske okupacije, ki je trajala do leta 1713, do konca vojne za špansko nasledstvo. Pavii so nato do leta 1796 vladali Avstrijci, ko so jih zasedli Francozi pod [[Napoleon]]om. V avstrijskem obdobju je Univerzo zelo podpirala [[Marija Terezija]] in nadzirala kulturno bogato obdobje ob prisotnosti vodilnih znanstvenikov in humanistov, kot so bili [[Ugo Foscolo]], [[Alessandro Volta]], [[Lazzaro Spallanzani]] in [[Camillo Golgi]]. Leta 1815 je ponovno prišla avstrijska uprava in trajala do druge vojne za italijansko neodvisnost (1859) in [[Risorgimento|združitev Italije]] eno leto kasneje. == Glavne znamenitosti == Najbolj znana znamenitost v Pavii je ''[[Certosa di Pavia|Certosa]]'' ali [[kartuzija]], ustanovljena leta 1396 in se nahaja osem kilometrov severno od mesta. Drugi pomembni objekti so še: * [[Stolnica v Pavii]] (''Duomo di Pavia''): Gradnja stolnice se je začela leta 1488; vendar sta bili z letom 1898 le fasada in kupola zaključeni v skladu s prvotnim načrtom. Osrednja kupola ima osmerokotni tloris, stoji 97 m visoko in tehta približno 20.000 ton. Ta kupola je tretja po velikosti v Italiji, za [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliko svetega Petra]] in [[Firenška stolnica|Santa Maria del Fiore]] v Firencah. Zraven stolnice je bil ''Torre Civic'' (obstoječi vsaj od 1330 in razširjen leta 1583, avtor [[Pellegrino Tibaldi]]): njegova porušitev 17. marca 1989 je bila tista sila, ki je vodila prizadevanja zadnjega desetletja za ohranitev Poševnega stolpa v Pisi za preprečitev podobne usode. * [[Bazilika San Michele Maggiore, Pavia| Bazilika San Michele Maggiore]]: ta cerkev je izjemen primer lombardke-romanske sakralne arhitekture v Lombardiji. Nahaja se na mestu starejše lombardske cerkve, kateri pripada spodnji del zvonika. Uničena 1004, je bila obnovljena okoli konca 11. stoletja (vključno kripta, transept in kor) in končana 1155. Značilna je uporaba peščenjaka in zelo dolg transept, opremljen s fasado in svojo apsido. V cerkvi se je 1155 okronal cesar Friderik I. Barbarossa * [[Bazilika San Pietro in Ciel d'Oro]] (»bazilika svetega Petra v zlatem nebu«): V tej cerkvi so pokopani [[sveti Avguštin]], [[Boetij]] in lombardski kralj [[Liutprand]]. Gradnja se je začela v 6. stoletju. Sedanja konstrukcija je bila zgrajena leta 1132. Podobna je San Michele Maggiore, vendar z drugačno, asimetrično fasado z enim portalom, iz opeke namesto peščenjaka in v notranjosti odsotnost ''matronei'', empore rezervirane za ženske ter najkrajšim transeptom. Omembe vreden lok hiše relikvije svetega Avguština, ki so jo leta 1362 izdelali umetniki iz Campione, in je okrašena s približno 150 kipi in reliefi. Cerkev omenja [[Dante Alighieri]] v X. canto svoje [[Božanska komedija|Božanske komedije]]. * Cerkev San Francesco d'Assisi: To je pozno romanska cerkev (1238–1298) z obnovljeno gotsko fasado. * Cerkev San Teodoro: Ta cerkev datira v leto 1117 in je posvečena Teodorju iz Pavie, srednjeveškemu škofu škofije Pavia je tretja manjša romanska bazilika v Pavii. Nahaja se na pobočju proti reki Ticino in so jo uporabljali ribiči. Apsida in tristopenjski tiburij kažejo učinkovito enostavnost romanske dekoracije. V notranjosti sta dve freski izdelani v ptičji perspektivi (1525), pripisani Bernardinu Lanzaniju. Obe sta izjemno natančni in razkrivata, kako se je mestno Pavia le malo spremenilo v 500 letih. * [[Castello Visconteo]]: zgrajen 1360–1365 za Galeazza II. Viscontija, ki mu je velik grad služil kot zasebno bivališče in ne kot trdnjava. Pesnik [[Francesco Petrarca]] je kar nekaj časa prebival v njem, ko ga je Gian Galeazzo Visconti poklical, da prevzame odgovornost za veličastno knjižnico, v kateri je bilo okoli tisoč knjig in rokopisov, kasneje izgubljenih. Grad je sedaj sedež mestnih muzejev (''Musei Civici''), park pa priljubljena atrakcija za otroke. Po nepotrjenih legendah naj bi bil grad povezan s tajnim podzemnim rovom s Certoso. * Cerkev Santa Maria del Carmine: cerkev je dobro ohranjen primer gotske opečne arhitekture v severni Italiji. Zgrajena na osnovi latinskega križa, je druga največja cerkev v Pavii, velikosti 80 x 40 metrov, ki obsega glavno ladjo in dve stranski. Značilna fasada ima veliko rozetno okna in sedem rogljev. * Cerkev Santa Maria di Canepanova: to renesančno cerkev pripisujejo [[Bramante]]ju. * Srednjeveški stolpi še vedno oblikujejo silhueto mesta. Glavni so zbrani na Piazza Leonardo da Vinci, Via Luigi Porta in Piazza Collegio Borromeo == Izobraževanje == [[File:Collegio Borromeo (Pavia).jpg|250px|thumb|Collegio Borromeo]] Pavia je glavni italijansko mesto kolidžev, z več inštituti, univerzo in akademijami, vključno starodavno univerzo Pavia. * [[Univerza v Pavii]] je med najstarejšimi univerzami v Evropi, ustanovljena leta 1361, s šolo retorike, dokumentirane že v letu 825, bi bil ta center morda lahko najstarejša proto-univerza Evrope. Osrednja stavba je širok blok, sestavljen iz dvanajstih dvorišč iz 15. do 19. stoletja. Fasada je od baročne do neoklasicistične, veliko stopnišče, aula Foscolo, aula Volta, aula Scarpa in aula Magna so neoklasicistične. Cortile degli Spiriti Magni gosti kipe nekaterih najpomembnejših znanstvenikov in diplomantov. Starodavni nagrobniki učenjakov iz 14. do 16. stoletja so zazidani v Cortile Voltiano (večina prihaja iz porušenih cerkva). Cortile delle Magnolie ima staro jamo. Cortile di Ludovico il Moro ima renesančno ložo in terakota okraske. Obe dvorišči, kot tudi dve več, so bili samostani starodavnega Ospedale di San Matteo. Orto Botanico dell'Università di Pavia je univerzitetni Botanični vrt. Na voljo je tudi univerzitetni zgodovinski muzej in naravoslovni zgodovinski muzej Pavie. * Borromeo College (Ital. ''Almo Collegio Borromeo''), ustanovitelj Carlo Borromeo leta 1561, je najstarejša šola na univerzi v Pavii v severni Italiji. * Ghislieri College (Ital. ''Collegio Ghislieri''), ustanovitelj papež Pij V. leta 1567, je drug najstarejši kolegij v Pavii in ena od najstarejših šol v Italiji in soustanovitelj IUSS. Collegio Ghislieri je 450-letna italijanska institucija, ki spodbuja univerzitetni študij na podlagi dosežkov, ki gosti približno 200 študentov (moških in žensk) z vseh fakultet državne univerze Pavie. Knjižnica ima 100.000 enot (tretja med zasebnimi knjižnicami v severni Italiji). Vsako pride leto okoli 30 novih študentov iz vseh koncev države, ki so izbrani z javnim tekmovanjem. Danes je pod visokim pokroviteljstvom predsedstva Republike Italije in je uvrščen med visoko kvalificirane institucije s strani italijanskega ministrstva za šolstvo. * IUSS Pavia ali ''Istituto Universitario di Studi Superiori Pavia'' je višji učni zavod v Pavii, Italija. Ustanovili so ga leta 1997 skupaj Univerza v Pavii, Borromeo Collegio in Ghislieri Collegio, in ga je podprlo italijansko ministrstvo za šolstvo. Oblikovan je po modelu Scuola Normale Superiore di Pisa in združuje vseh pet šol v Pavia, ki tvorijo ''Pavia študijski sistem''. == Mednarodne povezave == Pavia je pobratena z: *{{flagicon|LTU}} [[Vilna]], [[Litva]] *{{flagicon|GER}} [[Hildesheim]], [[Nemčija]] *{{flagicon|FRA}} [[Besançon]], [[Francija]] *{{flagicon|LIB}} [[Hermel]], [[Libanon]] *{{flagicon|GRE}} [[Zakintos (mesto)|Zakintos]], [[Grčija]] == Pomembni ljudje == [[File:Aula magna-University-Pavia-Italy.jpg|250px|thumb|Univerza Pavia – aula Magna]] Ljudje rojeni v Pavii: * Lanfranc (c. 1005–1089), opat in canterburyjski nadškof * Gerolamo Cardano (1501–1576), znanstvenik * Benedetto Cairoli (1825–1889), dvakrat predsednik vlade * Francesco Corbetta (1615–1681), kitarski virtuoz, pedagog in skladatelj * Tranquillo Cremona (1837–1878), slikar * Claudia Muzio (1889–1936), operna pevka * Carlo M. Cipolla (1922–2000), ekonomski zgodovinar Ljudje, ki so živeli v Pavii: * St. Alexander Sauli (1591–1592), škof Pavie * [[Alessandro Volta]] (1745–1827), znanstvenik in izumitelj baterije * Simion Bărnuţiu (1808–1864), filozof in politik * Giacomo Trecourt (1812–1882), italijanski slikar * [[Camillo Golgi]] (1843–1926), biolog in Nobelov nagrajenec * Giovanni de Ventura (fl. 1479), zdravnik (kuga) * Riccardo Pampuri (1897–1930), svetnik in zdravnik * [[Albert Einstein]] (1879–1955), fizik in Nobelov nagrajenec * Ugo Foscolo (1778–1827), italijanski pisatelj, revolucionarna in pesnik * Dionysios Solomos (1798–1857), narodni pesnik Grčije * Dante Troisi (1920–1989), pisatelj in sodnik Med slavnimi učenjaki, ki so študirali ali poučujevali na univerzi v Pavii so bili tudi: [[Carlo Goldoni]], Gerolamo Cardano, Gerolamo Saccheri, Ugo Foscolo, Alessandro Volta, Lazzaro Spallanzani, Antonio Scarpa, Carlo Forlanini in Nobelov nagrajenec biolog Camillo Golgi. == Glej tudi == * [[seznam mest v Italiji]] == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura iz sklicev == * Arnaldi, Girolamo. ''Italy and Its Invaders.'' Cambridge, Mass.: Harvard University Press, 2005. Print. * Christie, Neil. ''The Lombards The Ancient Longobards.'' Cambridge, Mass.: Basil Blackwell Inc., 1995. Print. * Dale, Sharon. ''A house divided: San Pietro in Ciel d'Oro in Pavia and the politics of Pope John XXII.'' ''Journal of Medieval History'' 27:1. {{DOI|10.1016/S0304-4181(00)00016-6}} * Geary, Patrick J. ''Readings in Medieval History, vol. 1'' Toronto: University of Toronto Press, 2010. Print. * Moorhead, John. ''Theoderic in Italy.'' Oxford: Clarendon Press, 1992. Print. * Paul the Deacon. ''History of the Lombards.'' Translated by William Dudley Foulke, edited by Edward Peters. Philadelphia: University of Pennsylvania Press, 2003. Web. Oct. 15, 2009. * Scott, Leader. ''The Cathedral Builders The Story of a Great Masonic Guild.'' London: S, Low, Marston and Company, 1899. Print. * Thompson, E. A. ''Romans and Barbarians The Decline of the Western Empire.'' Madison, Wisconsin: The University of Wisconsin Press, 1982. Print. * Weinstein, Donald. Rev. of ''St. Augustine’s Bones: A Microhistory'', by Harold Samuel Stone. The American Historical Review Vol. 108 No. 4, October 2003. Web. October 16, 2013. * Wickham, Chris. ''Early Medieval Italy Central Power and Local Society 400 –1000.'' London: The Macmillan Press Ltd., 1981. Print. == Druga literatura == ;Izšla v 19. stoletju *{{Citation |publisher = Karl Baedeker |publication-place = Coblenz |url = http://openlibrary.org/books/OL24140254M/Italy |title = Italy |edition=2. |publication-date = 1870 |chapter-url= https://archive.org/stream/italyhandbookfor04karl#page/148/mode/2up |chapter=Pavia }} *{{Citation |publisher = John Murray |publication-place = London |title = Hand-book for Travellers in Northern Italy |url = http://openlibrary.org/books/OL6936521M/Handbook_for_travellers_in_northern_Italy |edition = 16th |publication-date = 1897 |oclc = 2231483 |chapter-url = https://archive.org/stream/hand00bookfortravejohnrich#page/186/mode/2up |chapter= Pavia }} ;Izšla v 20. stoletju *{{Citation |publisher = Macmillan Co. |publication-place = New York |author = Edward Hutton |authorlink=Edward Hutton (writer) |url = http://openlibrary.org/books/OL7191828M/The_cities_of_Lombardy |title = The Cities of Lombardy |publication-date = 1912 |chapter-url = https://archive.org/stream/citiesoflombardy00huttrich#page/148/mode/2up |chapter= Pavia }} *{{Citation |publisher = Karl Baedeker |publication-place = Leipzig |edition=14th |url = http://openlibrary.org/books/OL16015532M/Northern_Italy |title = Northern Italy |publication-date = 1913 |chapter-url= https://archive.org/stream/northernitalyi00karl#page/240/mode/2up |chapter= Pavia }} *{{Citation |publisher = Smith, Elder & Co. |publication-place = London |author = Egerton R. Williams Jr. |url = http://openlibrary.org/books/OL23316028M/Lombard_towns_of_Italy |title = Lombard Towns of Italy |publication-date = 1914 |chapter-url = https://archive.org/stream/lombardtownsofit00will#page/220/mode/2up |chapter=Pavia (etc.) }} == Zunanje povezave == {{Commons category|Pavia}} {{Wikisource|The Nuttall Encyclopædia/P#Pavia|The Nuttall Encyclopædia Pavia article}} * [http://www.thecampanileproject.org/campanile/index.php/lombardia/pavia Pavia on The Campanile Project] * [http://www.paviafree.it Pavia on the web] {{Province of Pavia}} [[Kategorija:Bivša glavna mesta]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta v Italiji]] [[Kategorija:Mesta v Lombardiji]] [[Kategorija:Pavia| ]] {{normativna kontrola}} a9vl3vpow8749slu4t1b6hlb4i5vcnk 0 1809 6676882 5823299 2026-05-17T08:30:37Z Ziv 221276 ([[c:GR|GR]]) [[File:LouisVIIatVezelay.jpg]] → [[File:Français 5594, fol. f.138 haut - Louis VII se croisant.jpg]] → File replacement: Updating from an old and lower-quality version to a newer version with better quality ([[c:c:GR]]) 6676882 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''1146''' ('''[[rimske številke|MCXLVI]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[torek]]. == Dogodki == ===Evropa=== * Zaradi močnih padavin skozi vse leto je letina izjemno slaba in po večini Evrope pustoši lakota. ====Druga križarska vojna==== [[Slika:Français 5594, fol. f.138 haut - Louis VII se croisant.jpg|thumb|right|270px|Sveti Bernard iz Clairvauxa pridiga za drugo križarsko vojno.]] * [[1. marec]] - Ker so bili prvi odzivi na bulo [[Quantum praedecessores]] nekoliko mlačni, jo papež [[papež Evgen III.|Evgen III.]] ponovno izda in za pridiganje o novi križarski vojni pooblasti [[Bernard iz Clairvauxa|Bernarda iz Clairvauxa]], enega izmed najvplivnejših teologov tega časa. ↓ * [[31. marec]] - [[Vezelay]], Burgundija: Bernard iz Clairvauxa pridiga pred zbranimi stanovskimi predstavniki o [[druga kržarska vojna|drugi križarski vojni]].↓ * → Iz Francije se Bernard odpravi v Nemčijo. Kakor leta ←[[1096]] sledijo pogromi Judov vzdolž [[Ren]]a. ** Med pogromi kölnski nadškof [[Arnold I. Kölnski|Arnold]] preganjanim Judom preda trdnjavo in jim dovoli, da se oborožijo. ** Manj uspeha z zaščito Judov je imel mainški nadškof [[Henrik I. Mainški|Henrik]]. Jude, ki jim je ponudil zatočišče, besna množica pred njegovimi očmi pobije. * Bernard nemudoma intervenira v krajih, kjer se pokoli dogajajo, in glavnega podžigalca pokolov, nekega francoskega meniha Rudolfa, pošlje nazaj v samostan. * Spodbujeni od napovedi nove križarske vojne, se okrepijo tudi napadi na muslimane na morju. ** [[Genovska republika|Genovčani]] prehitijo Pisance in oplenijo Baleare. Utrjene prestolnice na Majorki, kjer je sedež še zadnje almoravidske neodvisne taife, se raje izognejo. ** Genovčani nato nadaljujejo z obleganjem [[Almeria|Almerije]], a ker ni hkratne podpore s kopnega, so neuspešni.↓ ** Genova in [[grofija Barcelona|Barcelona]] skleneta politično in trgovsko zavezništvo. ** [[Beneška republika|Benečani]] se odločijo, da ne bodo sodelovali v tem križarskem pohodu. Papež Evgen III. izobči beneškega doža [[Pietro Polani|Pietra Polanija]]. * december - Na ramo si prišijeta križ nemški kralj [[Konrad III. Nemški|Konrad III.]] in njegov nečak švabski vojvoda [[Friderik I. Barbarossa|Friderik Barbarossa]]. ====Ostalo po Evropi==== * [[1. avgust]] - Ker ne zaupa svojima sinovoma, kijevski veliki knez [[Vsevolod II. Kijevski|Vsevolod II.]] v oporoki prestol zapusti svojemu bratu [[Igor II. Kijevski|Igorju]]. Žal vazali ne zaupajo Igorju in ga odstavijo že po dveh tednih.↓ * → Novi kijevski veliki knez je [[Izjaslav II. Kijevski|Izjaslav II. Mstislavič]]. * [[8. avgust]] - Danski kralj [[Erik III. Danski|Erik III. Lam]] abdicira verjetno zaradi bolezni, ki mu je oteževala vladanje. Abdikaciji sledi državljanska vojna med sinovi [[Sven III. Danski|Svenom]], [[Knut V. Danski|Knutom]] in [[Valdemar I.Danski|Valdemarjem]]. ===Azija=== * [[10. april]] - Umrlega korejskega kralja dinastije Gorjeo [[Indžong (Gorjeo)|Indžonga]] nasledi sin [[Uidžong (Gorjeo)|Uidžong]]. * [[14. september]] - Mosulskega atabega [[Zengi]]ja umori njegov suženj. Mosul in Alep si razdelita Zengijeva sinova [[Saif ad-Din Ghazi I.]] (Mosul) in [[Nur ad-Din]] (Alep). * oktober - Edeški grof [[Joscelin II. Edeški|Joscelin II.]] za kratek čas ponovno zavzame Edeso, vendar si jo Nur ad-Din hitro povrne. * Seldžuški atabeg [[Ildeniz]], ki vlada približno današnjemu Azerbajdžanu, osnuje od Bagdada neodvisno dinastijo [[Eldiguzidi|Eldiguzidov]]. * Bizantinski cesar [[Manuel I. Komnen]] se odpravi na kazensko ekspedicijo proti seldžuškemu [[Sultanat Rum|Sultanatu Rum]]. ===Afrika=== [[Slika:Regnonormanno1160.jpg|thumb|right|270px|Normanska Kraljevina Afrika (1146-1158)]] * [[Almohadi]] pod vodstvom kalifa [[Abd al-Mu'min]]a osvojijo celoten Maroko. Ostanek [[Almoravidi|Almoravidov]] je zgolj s simbolično oblastjo omejen na prestolnico [[Marakeš]]. Na Majorki še naslednjega pol stoletja vztraja almoravidska veja [[Banu Ganija]]. * Abd al-Mu'min spremeni ograjeni samostan (ribat) v današnjem [[Rabat]]u v trdnjavo za nastanitev čet v [[džihad]]u proti Španiji, kar štejemo za ustanovitev mesta. * Sicilski admiral [[Jurij Antiohijski]], ki je bil v službi kralja [[Roger II. Sicilski|Rogerja II.]], osvoji Tripoli v Libiji, ki postane prestolnica novo osnovane normanske [[Kraljevina Afrika (1146-1158)|Kraljevine Afrike]] (Regno d'Africa) z Rogerjem II. kot kraljem. == Rojstva == * [[Gerallt Gymro]], valižanski kronist († [[1223]]) * [[Konrad Montferraški]], markiz Montferrata, jeruzalemski kralj († [[1192]]) * [[Walram I. Nassauški|Valram I.]], nemški plemič, grof Nassaua († [[1198]]) == Smrti == * [[10. april]] - [[Indžong (Gorjeo)|Indžong]], 17. korejski kralj dinastije Gorjeo (* [[1109]]) * [[1. avgust]] - [[Vsevolod II. Kijevski]], kijevski veliki knez (* [[1094]]) * [[27. avgust]] - [[Erik III. Danski|Erik III.]], danski kralj (* [[1120]]) * [[14. september]] - [[Zengi]], mosulski atabeg, začetnik dinastije [[Zengidi|Zengidov]] (* [[1087]]) ; Neznan datum * [[Adam od Svetega Viktorja]], francoski skladatelj * [[Vsevolod II. Kijevski|Vsevolod II.]], kijevski veliki knez (* [[1104]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 1146|*]] dkzptewagurxbxqnxgx6k5sqk5qizee 0 2361 6676485 5121757 2026-05-16T13:34:50Z TadejM 738 sedanjik > preteklik; leto 6676485 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 623''' ('''[[rimske številke|DCXXIII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sobota|soboto]]. == Dogodki == * Nastala je [[državna zveza]] [[kralj]]a [[Samo (kralj)|Sama]]. Pridružena ji je bila [[Karantanija]] z imenom ''marca Vinedorum''. Vladal ji je [[vojvoda]] [[Valuk]] (Wallacus dux Winedorum). * [[Samova plemenska zveza]] se je uprla [[Obri|obrski]] nadoblasti. == Rojstva == * [[28. marec]] - [[Marvan I.|Marvan I. ibn al-Hakam]], četrti [[kalif]] [[Umajadski kalifat|Umajadskega kalifata]] (684-685), († [[685]]) == Smrti == * [[Kategorija:Leto 623|*]] qupvoc51va0z4v7gboseqt5l0fe2ydc 0 2362 6676484 4224788 2026-05-16T13:33:55Z TadejM 738 leto 6676484 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 622''' ('''[[rimske številke|DCXXII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[petek]]. == Dogodki == * [[9. september]] - [[hidžra (islam)|hidžra]] preroka [[Mohamed]]a iz [[Meka|Meke]] * [[16. julij]] - [[islamski koledar|Začetek islamskega štetja]] == Rojstva == * == Smrti == * [[Kategorija:Leto 622|*]] bkkqv0exx84ft83dhlkouv1gbi3327o 0 2363 6676483 6048988 2026-05-16T13:33:29Z TadejM 738 leto 6676483 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 621''' ('''[[rimske številke|DCXXI]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. == Dogodki == * [[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == ; Neznan datum * [[Čulo kagan]], tretji kagan Vzhodnega turškega kaganata (* ni znano) [[Kategorija:Leto 621|*]] cgsd7os8uh3vs5g7xui62up3i426j28 0 2364 6676482 4665413 2026-05-16T13:32:59Z TadejM 738 leto 6676482 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 620''' ('''[[rimske številke|DCXX]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[torek]]. == Dogodki == * [[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * [[Rado (majordom)|Rado]], [[majordom]] [[Burgundija|Burgundije]] (* ni znano) [[Kategorija:Leto 620|*]] 89m3uhilidkw6un337nkb5nbseb8x4s 0 2365 6676481 6034736 2026-05-16T13:32:40Z TadejM 738 leto 6676481 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 619''' ('''[[rimske številke|DCXIX]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[ponedeljek]]. == Dogodki == * [[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == ; Neznan datum * [[Šibi kagan]], drugi kagan Vzhodnega turškega kaganata (* ni znano) [[Kategorija:Leto 619|*]] k6o47mr238o6sz8thr6grhar4og6i17 0 2704 6676477 6426746 2026-05-16T13:23:05Z TadejM 738 /* Dogodki */ sedanjik > preteklik 6676477 wikitext text/x-wiki '''16. maj''' je 136. [[dan]] [[leto|leta]] (137. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 229 dni. {{MayCalendar}} == Dogodki == * [[1568]] – [[Škoti|Škotska]] [[kralj]]ica [[Marija I. Škotska|Marija I.]] Je pobegnila v [[Anglija|Anglijo]]. * [[1703]] – [[Peter I. Veliki]] je položil [[temeljni kamen]] [[Petropavlovska trdnjava|Petropavlovske trdnjave]], okoli katere so zgradili [[Sankt Peterburg]]. * [[1770]] – V [[Versailles]]u sta se [[poroka|poročila]] [[Ludvik XVI. Francoski]] in [[Marija Antoaneta]]. * [[1786]] – Razpuščen je bil [[Kapucini|kapucinski]] [[samostan]] v [[Novo mesto|Novem mestu]]. * [[1851]] – V [[Ljubljana|Ljubljani]] so prepovedali [[beraštvo]]. * [[1857]] – [[Konzistorialna kongregacija]] je potrdila razmejitev med [[sekovska škofija|sekovsko]] in [[lavantinska škofija|lavantinsko škofijo]]. * [[1860]] – [[Davorin Jenko]] je uglasbil pesem [[Naprej zastava slave]]. * [[1916]] – [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] in [[Francija]] sta podpisala [[Sykes-Pickotov sporazum]]. * [[1920]] – Devica [[Ivana Orleanska]] (Jeanne d'Arc) je bila razglašena za [[svetnik|svetnico]]. * [[1929]] – Prvič so bile podeljene nagrade Ameriške akademije za film, bolj znane kot [[Oskar (filmska nagrada)|oskar]]ji. * [[1941]] – [[Islandija|Islandski]] [[parlament]] je razglasil neodvisnost od [[Danska|Danske]]. * [[1942]] – [[Wehrmacht]] je zavzel [[Kerč]] na [[Krim, Ukrajina|Krim]]u. * [[1943]] – Zadušena je bila [[vstaja v varšavskem getu]]. * [[1948]] – [[Chaim Weizmann]] je postal prvi [[predsednik]] [[Izrael]]a. * [[1960]] – [[Sovjetska zveza|Sovjetski]] voditelj [[Nikita Sergejevič Hruščov|Hruščov]] je zahteval opravičilo zaradi vdora [[Združene države Amerike|ameriškega]] [[vohunsko letalo|vohunskega]] [[letalo|letala]] [[U-2]] v sovjetski zračni prostor; konec [[Pariz|pariškega]] sporazuma ''velikih štirih''. * [[1969]] – [[Sovjetska zveza|Sovjetsko]] plovilo [[Venera 5]] je pristalo na [[Venera|Veneri]]. * [[1975]]: ** [[Indija]] si je priključila zvezno državo [[Sikkim]]. ** [[Japonci|Japonka]] [[Džunko Tabei]] je kot prva [[ženska]] priplezala na [[Mount Everest]]. * [[1997]] – Padla je diktatura [[Mobutu Sese Seko|Mobutuja Sese Seka]] v Zairu (današnji [[DR Kongo]]). == Rojstva == [[Slika:Prezydent Rzeczypospolitej Polskiej Andrzej Duda.jpg|sličica|225x225_pik|[[Andrzej Duda]]]] [[slika:Henry Fonda - USN.jpg|thumb|195x195px|Henry Fonda]] * [[1611]] – [[Benedetto Odescalchi]] - [[Inocenc XI.]], papež italijanskega rodu († [[1689]]) * [[1718]] – [[Maria Gaetana Agnesi]], italijanska matematičarka, filozofinja, jezikoslovka († [[1799]]) * [[1763]] – [[Louis-Nicolas Vauquelin]], francoski kemik († [[1829]]) * [[1788]] – [[Friedrich Rückert]], nemški pesnik, prevajalec († [[1866]]) * [[1831]] – [[David Edward Hughes]], angleško-ameriški izumitelj († [[1900]]) * [[1841]] – [[Ivan Franke]], slovenski slikar, ribiški strokovnjak († [[1927]]) * [[1845]] – [[Ilja Iljič Mečnikov]], ruski mikrobiolog († [[1916]]) * [[1871]] – [[Ivan Jager]], slovenski arhitekt († [[1959]]) * [[1886]] – [[Ernest Watson Burgess]], ameriški sociolog († [[1966]]) * [[1905]] – [[Henry Fonda|Henry Jaynes Fonda]], ameriški filmski igralec († [[1982]]) * [[1909]] – [[Luigi Villoresi|Luigi »Gigi« Villoresi]], italijanski avtomobilski dirkač († [[1997]]) * [[1920]] – [[Marie-Louise-Jeanne Mourer]] - [[Martine Carol]], francoska filmska igralka († [[1967]]) * [[1935]] – [[Carol Ann Warner]] - [[Carol Shields]], kanadska pisateljica († [[2003]]) * [[1943]] – [[Marko Kravos]], slovenski pesnik * [[1953]] – [[Pierce Brendan Brosnan]], irski filmski igralec * [[1955]] – [[Olga Valentinovna Korbut]], beloruska telovadka * [[1959]] – [[Mare Winningham]], ameriška igralka in pevka * [[1965]] – [[Krist Anthony Novoselić]], ameriški roker hrvaškega rodu * [[1966]] – [[Janet Damita Jo Jackson]], ameriška pevka * [[1967]] – [[Virgil Widrich]], avstrijski filmski režiser * [[1969]] – [[Ari-Pekka Nikkola]], finski smučarski skakalec * [[1970]] – [[Gabriela Sabatini]], argentinska tenisačica * [[1971]] – [[Roman Pungartnik]], slovenski rokometaš * [[1972]] – [[Andrzej Duda]], poljski politik in predsednik Poljske * [[1986]] – [[Megan Fox]], ameriška filmska in televizijska igralka == Smrti == * [[290]] – [[Vu (dinastija Džin)|Vu]], prvi cesar dinastije [[Dinastija Džin (266–420)|Džin]] (* [[236]]) * [[583]] – [[Sveti Brendan]], irski opat in morjeplovec (* [[484]]) * [[1164]] – [[Heloiza]], francoska opatinja in učenjakinja (* [[1101]]) * [[1182]] – [[Ivan Komnen Vazances]], bizantinski general (* [[1132]]) * [[1207]] – [[Ji Gong]], kitajski budistični menih (* [[1130]]) * [[1211]] – [[Mješko IV. Krivonogi]], opolski vojvoda, poljski nadvojvoda (* [[1130]]) * [[1265]] – [[Simon Stock]], angleški puščavnik, svetnik * [[1375]] – [[Liu Ji]], kitajski filozof, državnik, pesnik (* [[1311]]) * [[1669]] – [[Pietro da Cortona]], italijanski arhitekt, slikar (* [[1596]]) * [[1703]] – [[Charles Perrault]], francoski pisatelj (* [[1628]]) * [[1798]] – [[Joseph Hilarius Eckhel]], avstrijski numizmatik (* [[1737]]) * [[1828]] – sir [[William Congreve]], angleški izumitelj (* [[1772]]) * [[1830]] – [[Joseph Fourier]], francoski matematik, fizik (* [[1768]]) * [[1884]] – [[Ignac Kristijanović]], hrvaški pisatelj, prevajalec (* [[1796]]) * [[1891]] – [[Ion Constantin Brătianu]], romunski državnik (* [[1821]]) * [[1920]] – [[José Gómez Ortega]] - [[Joselito]], španski bikoborec (* [[1895]]) * [[1925]] – [[Ivan Žolger]], slovenski pravnik in diplomat (* [[1867]]) * [[1926]] – [[Mehmed VI.]], turški sultan (* [[1861]]) * [[1932]] – [[Franc Berneker]], slovenski kipar (* [[1874]]) * [[1953]] – [[Django Reinhardt|Jean Baptiste »Django« Reinhardt]], romski kitarist (* [[1910]]) * [[1957]] – [[Eliot Ness]], ameriški preiskovalec (* [[1903]]) * [[1984]] – [[Andy Kaufman|Andrew Geoffrey »Andy« Kaufman]], ameriški komik (* [[1949]]) * [[1990]] – [[Jim Henson]], ameriški filmski producent (* [[1936]]) * [[2004]] – [[Marika Rökk|Marie Karoline »Marika« Rökk]], madžarska plesalka, filmska igralka (* [[1913]]) * [[2010]] – [[Ronnie James Dio]], ameriški glasbenik (* [[1942]]) * [[2013]] – [[Heinrich Rohrer]], švicarski fizik, nobelovec 1986 (* [[1933]]) == Prazniki in obredi == * [[Irska]] – praznik sv. Brendana [[Kategorija:Dnevi v letu|516]] [[Kategorija:Maj|116]] l0gdtcgv0y7juh21zmufu2r81c6vtub 6676497 6676477 2026-05-16T13:50:15Z TadejM 738 /* Dogodki */ tn 6676497 wikitext text/x-wiki '''16. maj''' je 136. [[dan]] [[leto|leta]] (137. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 229 dni. {{MayCalendar}} == Dogodki == * [[1568]] – [[Škoti|Škotska]] [[kralj]]ica [[Marija I. Škotska|Marija I.]] je pobegnila v [[Anglija|Anglijo]]. * [[1703]] – [[Peter I. Veliki]] je položil [[temeljni kamen]] [[Petropavlovska trdnjava|Petropavlovske trdnjave]], okoli katere so zgradili [[Sankt Peterburg]]. * [[1770]] – V [[Versailles]]u sta se [[poroka|poročila]] [[Ludvik XVI. Francoski]] in [[Marija Antoaneta]]. * [[1786]] – Razpuščen je bil [[Kapucini|kapucinski]] [[samostan]] v [[Novo mesto|Novem mestu]]. * [[1851]] – V [[Ljubljana|Ljubljani]] so prepovedali [[beraštvo]]. * [[1857]] – [[Konzistorialna kongregacija]] je potrdila razmejitev med [[sekovska škofija|sekovsko]] in [[lavantinska škofija|lavantinsko škofijo]]. * [[1860]] – [[Davorin Jenko]] je uglasbil pesem [[Naprej zastava slave]]. * [[1916]] – [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] in [[Francija]] sta podpisala [[Sykes-Pickotov sporazum]]. * [[1920]] – Devica [[Ivana Orleanska]] (Jeanne d'Arc) je bila razglašena za [[svetnik|svetnico]]. * [[1929]] – Prvič so bile podeljene nagrade Ameriške akademije za film, bolj znane kot [[Oskar (filmska nagrada)|oskar]]ji. * [[1941]] – [[Islandija|Islandski]] [[parlament]] je razglasil neodvisnost od [[Danska|Danske]]. * [[1942]] – [[Wehrmacht]] je zavzel [[Kerč]] na [[Krim, Ukrajina|Krim]]u. * [[1943]] – Zadušena je bila [[vstaja v varšavskem getu]]. * [[1948]] – [[Chaim Weizmann]] je postal prvi [[predsednik]] [[Izrael]]a. * [[1960]] – [[Sovjetska zveza|Sovjetski]] voditelj [[Nikita Sergejevič Hruščov|Hruščov]] je zahteval opravičilo zaradi vdora [[Združene države Amerike|ameriškega]] [[vohunsko letalo|vohunskega]] [[letalo|letala]] [[U-2]] v sovjetski zračni prostor; konec [[Pariz|pariškega]] sporazuma ''velikih štirih''. * [[1969]] – [[Sovjetska zveza|Sovjetsko]] plovilo [[Venera 5]] je pristalo na [[Venera|Veneri]]. * [[1975]]: ** [[Indija]] si je priključila zvezno državo [[Sikkim]]. ** [[Japonci|Japonka]] [[Džunko Tabei]] je kot prva [[ženska]] priplezala na [[Mount Everest]]. * [[1997]] – Padla je diktatura [[Mobutu Sese Seko|Mobutuja Sese Seka]] v Zairu (današnji [[DR Kongo]]). == Rojstva == [[Slika:Prezydent Rzeczypospolitej Polskiej Andrzej Duda.jpg|sličica|225x225_pik|[[Andrzej Duda]]]] [[slika:Henry Fonda - USN.jpg|thumb|195x195px|Henry Fonda]] * [[1611]] – [[Benedetto Odescalchi]] - [[Inocenc XI.]], papež italijanskega rodu († [[1689]]) * [[1718]] – [[Maria Gaetana Agnesi]], italijanska matematičarka, filozofinja, jezikoslovka († [[1799]]) * [[1763]] – [[Louis-Nicolas Vauquelin]], francoski kemik († [[1829]]) * [[1788]] – [[Friedrich Rückert]], nemški pesnik, prevajalec († [[1866]]) * [[1831]] – [[David Edward Hughes]], angleško-ameriški izumitelj († [[1900]]) * [[1841]] – [[Ivan Franke]], slovenski slikar, ribiški strokovnjak († [[1927]]) * [[1845]] – [[Ilja Iljič Mečnikov]], ruski mikrobiolog († [[1916]]) * [[1871]] – [[Ivan Jager]], slovenski arhitekt († [[1959]]) * [[1886]] – [[Ernest Watson Burgess]], ameriški sociolog († [[1966]]) * [[1905]] – [[Henry Fonda|Henry Jaynes Fonda]], ameriški filmski igralec († [[1982]]) * [[1909]] – [[Luigi Villoresi|Luigi »Gigi« Villoresi]], italijanski avtomobilski dirkač († [[1997]]) * [[1920]] – [[Marie-Louise-Jeanne Mourer]] - [[Martine Carol]], francoska filmska igralka († [[1967]]) * [[1935]] – [[Carol Ann Warner]] - [[Carol Shields]], kanadska pisateljica († [[2003]]) * [[1943]] – [[Marko Kravos]], slovenski pesnik * [[1953]] – [[Pierce Brendan Brosnan]], irski filmski igralec * [[1955]] – [[Olga Valentinovna Korbut]], beloruska telovadka * [[1959]] – [[Mare Winningham]], ameriška igralka in pevka * [[1965]] – [[Krist Anthony Novoselić]], ameriški roker hrvaškega rodu * [[1966]] – [[Janet Damita Jo Jackson]], ameriška pevka * [[1967]] – [[Virgil Widrich]], avstrijski filmski režiser * [[1969]] – [[Ari-Pekka Nikkola]], finski smučarski skakalec * [[1970]] – [[Gabriela Sabatini]], argentinska tenisačica * [[1971]] – [[Roman Pungartnik]], slovenski rokometaš * [[1972]] – [[Andrzej Duda]], poljski politik in predsednik Poljske * [[1986]] – [[Megan Fox]], ameriška filmska in televizijska igralka == Smrti == * [[290]] – [[Vu (dinastija Džin)|Vu]], prvi cesar dinastije [[Dinastija Džin (266–420)|Džin]] (* [[236]]) * [[583]] – [[Sveti Brendan]], irski opat in morjeplovec (* [[484]]) * [[1164]] – [[Heloiza]], francoska opatinja in učenjakinja (* [[1101]]) * [[1182]] – [[Ivan Komnen Vazances]], bizantinski general (* [[1132]]) * [[1207]] – [[Ji Gong]], kitajski budistični menih (* [[1130]]) * [[1211]] – [[Mješko IV. Krivonogi]], opolski vojvoda, poljski nadvojvoda (* [[1130]]) * [[1265]] – [[Simon Stock]], angleški puščavnik, svetnik * [[1375]] – [[Liu Ji]], kitajski filozof, državnik, pesnik (* [[1311]]) * [[1669]] – [[Pietro da Cortona]], italijanski arhitekt, slikar (* [[1596]]) * [[1703]] – [[Charles Perrault]], francoski pisatelj (* [[1628]]) * [[1798]] – [[Joseph Hilarius Eckhel]], avstrijski numizmatik (* [[1737]]) * [[1828]] – sir [[William Congreve]], angleški izumitelj (* [[1772]]) * [[1830]] – [[Joseph Fourier]], francoski matematik, fizik (* [[1768]]) * [[1884]] – [[Ignac Kristijanović]], hrvaški pisatelj, prevajalec (* [[1796]]) * [[1891]] – [[Ion Constantin Brătianu]], romunski državnik (* [[1821]]) * [[1920]] – [[José Gómez Ortega]] - [[Joselito]], španski bikoborec (* [[1895]]) * [[1925]] – [[Ivan Žolger]], slovenski pravnik in diplomat (* [[1867]]) * [[1926]] – [[Mehmed VI.]], turški sultan (* [[1861]]) * [[1932]] – [[Franc Berneker]], slovenski kipar (* [[1874]]) * [[1953]] – [[Django Reinhardt|Jean Baptiste »Django« Reinhardt]], romski kitarist (* [[1910]]) * [[1957]] – [[Eliot Ness]], ameriški preiskovalec (* [[1903]]) * [[1984]] – [[Andy Kaufman|Andrew Geoffrey »Andy« Kaufman]], ameriški komik (* [[1949]]) * [[1990]] – [[Jim Henson]], ameriški filmski producent (* [[1936]]) * [[2004]] – [[Marika Rökk|Marie Karoline »Marika« Rökk]], madžarska plesalka, filmska igralka (* [[1913]]) * [[2010]] – [[Ronnie James Dio]], ameriški glasbenik (* [[1942]]) * [[2013]] – [[Heinrich Rohrer]], švicarski fizik, nobelovec 1986 (* [[1933]]) == Prazniki in obredi == * [[Irska]] – praznik sv. Brendana [[Kategorija:Dnevi v letu|516]] [[Kategorija:Maj|116]] k0nifx9d4dklpycmrfnyixcpzb7hfnr 6676499 6676497 2026-05-16T13:51:17Z TadejM 738 /* Dogodki */ beraštvo > beračenje 6676499 wikitext text/x-wiki '''16. maj''' je 136. [[dan]] [[leto|leta]] (137. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 229 dni. {{MayCalendar}} == Dogodki == * [[1568]] – [[Škoti|Škotska]] [[kralj]]ica [[Marija I. Škotska|Marija I.]] je pobegnila v [[Anglija|Anglijo]]. * [[1703]] – [[Peter I. Veliki]] je položil [[temeljni kamen]] [[Petropavlovska trdnjava|Petropavlovske trdnjave]], okoli katere so zgradili [[Sankt Peterburg]]. * [[1770]] – V [[Versailles]]u sta se [[poroka|poročila]] [[Ludvik XVI. Francoski]] in [[Marija Antoaneta]]. * [[1786]] – Razpuščen je bil [[Kapucini|kapucinski]] [[samostan]] v [[Novo mesto|Novem mestu]]. * [[1851]] – V [[Ljubljana|Ljubljani]] so prepovedali [[beračenje]]. * [[1857]] – [[Konzistorialna kongregacija]] je potrdila razmejitev med [[sekovska škofija|sekovsko]] in [[lavantinska škofija|lavantinsko škofijo]]. * [[1860]] – [[Davorin Jenko]] je uglasbil pesem [[Naprej zastava slave]]. * [[1916]] – [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] in [[Francija]] sta podpisala [[Sykes-Pickotov sporazum]]. * [[1920]] – Devica [[Ivana Orleanska]] (Jeanne d'Arc) je bila razglašena za [[svetnik|svetnico]]. * [[1929]] – Prvič so bile podeljene nagrade Ameriške akademije za film, bolj znane kot [[Oskar (filmska nagrada)|oskar]]ji. * [[1941]] – [[Islandija|Islandski]] [[parlament]] je razglasil neodvisnost od [[Danska|Danske]]. * [[1942]] – [[Wehrmacht]] je zavzel [[Kerč]] na [[Krim, Ukrajina|Krim]]u. * [[1943]] – Zadušena je bila [[vstaja v varšavskem getu]]. * [[1948]] – [[Chaim Weizmann]] je postal prvi [[predsednik]] [[Izrael]]a. * [[1960]] – [[Sovjetska zveza|Sovjetski]] voditelj [[Nikita Sergejevič Hruščov|Hruščov]] je zahteval opravičilo zaradi vdora [[Združene države Amerike|ameriškega]] [[vohunsko letalo|vohunskega]] [[letalo|letala]] [[U-2]] v sovjetski zračni prostor; konec [[Pariz|pariškega]] sporazuma ''velikih štirih''. * [[1969]] – [[Sovjetska zveza|Sovjetsko]] plovilo [[Venera 5]] je pristalo na [[Venera|Veneri]]. * [[1975]]: ** [[Indija]] si je priključila zvezno državo [[Sikkim]]. ** [[Japonci|Japonka]] [[Džunko Tabei]] je kot prva [[ženska]] priplezala na [[Mount Everest]]. * [[1997]] – Padla je diktatura [[Mobutu Sese Seko|Mobutuja Sese Seka]] v Zairu (današnji [[DR Kongo]]). == Rojstva == [[Slika:Prezydent Rzeczypospolitej Polskiej Andrzej Duda.jpg|sličica|225x225_pik|[[Andrzej Duda]]]] [[slika:Henry Fonda - USN.jpg|thumb|195x195px|Henry Fonda]] * [[1611]] – [[Benedetto Odescalchi]] - [[Inocenc XI.]], papež italijanskega rodu († [[1689]]) * [[1718]] – [[Maria Gaetana Agnesi]], italijanska matematičarka, filozofinja, jezikoslovka († [[1799]]) * [[1763]] – [[Louis-Nicolas Vauquelin]], francoski kemik († [[1829]]) * [[1788]] – [[Friedrich Rückert]], nemški pesnik, prevajalec († [[1866]]) * [[1831]] – [[David Edward Hughes]], angleško-ameriški izumitelj († [[1900]]) * [[1841]] – [[Ivan Franke]], slovenski slikar, ribiški strokovnjak († [[1927]]) * [[1845]] – [[Ilja Iljič Mečnikov]], ruski mikrobiolog († [[1916]]) * [[1871]] – [[Ivan Jager]], slovenski arhitekt († [[1959]]) * [[1886]] – [[Ernest Watson Burgess]], ameriški sociolog († [[1966]]) * [[1905]] – [[Henry Fonda|Henry Jaynes Fonda]], ameriški filmski igralec († [[1982]]) * [[1909]] – [[Luigi Villoresi|Luigi »Gigi« Villoresi]], italijanski avtomobilski dirkač († [[1997]]) * [[1920]] – [[Marie-Louise-Jeanne Mourer]] - [[Martine Carol]], francoska filmska igralka († [[1967]]) * [[1935]] – [[Carol Ann Warner]] - [[Carol Shields]], kanadska pisateljica († [[2003]]) * [[1943]] – [[Marko Kravos]], slovenski pesnik * [[1953]] – [[Pierce Brendan Brosnan]], irski filmski igralec * [[1955]] – [[Olga Valentinovna Korbut]], beloruska telovadka * [[1959]] – [[Mare Winningham]], ameriška igralka in pevka * [[1965]] – [[Krist Anthony Novoselić]], ameriški roker hrvaškega rodu * [[1966]] – [[Janet Damita Jo Jackson]], ameriška pevka * [[1967]] – [[Virgil Widrich]], avstrijski filmski režiser * [[1969]] – [[Ari-Pekka Nikkola]], finski smučarski skakalec * [[1970]] – [[Gabriela Sabatini]], argentinska tenisačica * [[1971]] – [[Roman Pungartnik]], slovenski rokometaš * [[1972]] – [[Andrzej Duda]], poljski politik in predsednik Poljske * [[1986]] – [[Megan Fox]], ameriška filmska in televizijska igralka == Smrti == * [[290]] – [[Vu (dinastija Džin)|Vu]], prvi cesar dinastije [[Dinastija Džin (266–420)|Džin]] (* [[236]]) * [[583]] – [[Sveti Brendan]], irski opat in morjeplovec (* [[484]]) * [[1164]] – [[Heloiza]], francoska opatinja in učenjakinja (* [[1101]]) * [[1182]] – [[Ivan Komnen Vazances]], bizantinski general (* [[1132]]) * [[1207]] – [[Ji Gong]], kitajski budistični menih (* [[1130]]) * [[1211]] – [[Mješko IV. Krivonogi]], opolski vojvoda, poljski nadvojvoda (* [[1130]]) * [[1265]] – [[Simon Stock]], angleški puščavnik, svetnik * [[1375]] – [[Liu Ji]], kitajski filozof, državnik, pesnik (* [[1311]]) * [[1669]] – [[Pietro da Cortona]], italijanski arhitekt, slikar (* [[1596]]) * [[1703]] – [[Charles Perrault]], francoski pisatelj (* [[1628]]) * [[1798]] – [[Joseph Hilarius Eckhel]], avstrijski numizmatik (* [[1737]]) * [[1828]] – sir [[William Congreve]], angleški izumitelj (* [[1772]]) * [[1830]] – [[Joseph Fourier]], francoski matematik, fizik (* [[1768]]) * [[1884]] – [[Ignac Kristijanović]], hrvaški pisatelj, prevajalec (* [[1796]]) * [[1891]] – [[Ion Constantin Brătianu]], romunski državnik (* [[1821]]) * [[1920]] – [[José Gómez Ortega]] - [[Joselito]], španski bikoborec (* [[1895]]) * [[1925]] – [[Ivan Žolger]], slovenski pravnik in diplomat (* [[1867]]) * [[1926]] – [[Mehmed VI.]], turški sultan (* [[1861]]) * [[1932]] – [[Franc Berneker]], slovenski kipar (* [[1874]]) * [[1953]] – [[Django Reinhardt|Jean Baptiste »Django« Reinhardt]], romski kitarist (* [[1910]]) * [[1957]] – [[Eliot Ness]], ameriški preiskovalec (* [[1903]]) * [[1984]] – [[Andy Kaufman|Andrew Geoffrey »Andy« Kaufman]], ameriški komik (* [[1949]]) * [[1990]] – [[Jim Henson]], ameriški filmski producent (* [[1936]]) * [[2004]] – [[Marika Rökk|Marie Karoline »Marika« Rökk]], madžarska plesalka, filmska igralka (* [[1913]]) * [[2010]] – [[Ronnie James Dio]], ameriški glasbenik (* [[1942]]) * [[2013]] – [[Heinrich Rohrer]], švicarski fizik, nobelovec 1986 (* [[1933]]) == Prazniki in obredi == * [[Irska]] – praznik sv. Brendana [[Kategorija:Dnevi v letu|516]] [[Kategorija:Maj|116]] d4blyj30gvkpba229ip7gqqeq52amfu 0 2725 6676909 6426768 2026-05-17T09:02:22Z Yerpo 8417 /* Dogodki */ disambig. 6676909 wikitext text/x-wiki '''6. junij''' je 157. [[dan]] [[leto|leta]] (158. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 208 dni. {{JuneCalendar}} == Dogodki == * [[1513]] – začetek [[Bitka pri Novari (1513)|bitke pri Novari]] * [[1523]] – [[Gustav Vasa]] postane [[Švedska|švedski]] [[kralj]] * [[1683]] – odprt [[Ashmolov muzej|Ashmolov]] [[muzej]] v [[Oxford]]u * [[1752]] – uničujoč [[požar]] uniči tretjino [[Moskva|Moskve]], vključno z 18.000 domovi * [[1809]] – [[Švedska]] razglasi novo [[ustava|ustavo]] * [[1844]] – v [[London]]u ustanovljena [[organizacija]] ''[[Young Men's Christian Association]]'' ([[YMCA]]) * [[1859]] – [[kraljica]] [[Viktorija I. Angleška|Viktorija]] podpiše odlok, s katerim postane [[Queensland]] ločena [[kolonija (geografija)|kolonija]] * [[1912]] – na [[Aljaska|Aljaski]] izbruhne [[ognjenik]] [[Novarupta]], drugi največji izbruh v [[zgodovina|zgodovini]] * [[1918]] – začne se [[bitka za Belleau Wood]] * [[1919]] – uspešen konec [[Boj za severno mejo|ofenzive]] slovenskih in srbskih enot na [[Južna Koroška (Avstrija)|Koroškem]]. Srbske enote vkorakajo v [[Celovec]], četa Ljubljanskega polka pa v [[Gospa Sveta|Gospo Sveto]]. * [[1925]] – ustanovljena družba [[Chrysler]] * [[1933]] – v [[Camden, New Yersey|Camdenu]] ([[New Jersey]], [[Združene države Amerike|ZDA]]) odprt prvi »[[drive-in]]« [[kino]] * [[1944]]: [[II. svetovna vojna]] ** izkrcanje v [[Normandija|Normandiji]] - [[operacija Overlord]] ** [[Francija|francosko]], [[Belgija|belgijsko]] in [[Norveška|norveško]] [[odporniško gibanje]] začnejo z obsežnimi [[sabotaža]]mi ** splošna [[stavka]] na [[Danska|Danskem]] * [[1946]] – ustanovljena ameriška košarkarska liga [[NBA]] * [[1949]] – izdana [[George Orwell|Orwellov]] roman [[1984 (roman)|1984]] * [[1951]] – v [[Berlin]]u odprt prvi ''Berlinski mednarodni filmski festival'' - [[Berlinale]] * [[1971]] – izstrelitev [[Sojuz 11|Sojuza 11]] * [[1974]] – [[Švedska]] postane [[ustavna monarhija]] * [[1976]] – začetek nemirov v [[Soweto|Sowetu]] naznani konec [[apartheid]]a * [[1982]] – [[izraelske obrambne sile|izraelska vojska]] vdre v južni [[Libanon]] * [[1985]] – najdeno in izkopano truplo [[Josef Mengele|Josefa Mengeleja]] * [[2005]] – izid [[glasbeni album|albuma]] ''Fijacion Oral'' [[Kolumbija|kolumbijske]] pevke [[Shakira|Shakire]] == Rojstva == * [[1236]] – [[Wen Tianxiang]], kitajski državnik, pesnik († [[1283]]) * [[1347]] – [[Eleanora iz Arboreje]], sardinska kraljica Arboreje († [[1404]]) * [[1368]] – [[Jan Hus]], češki verski reformator († [[1415]]) * [[1436]] – [[Regiomontan]] (Johannes Müller), nemški matematik, astronom († [[1476]]) * [[1502]] – [[Janez III.]], portugalski kralj († [[1557]]) * [[1519]] – [[Andrea Cesalpino]], italijanski zdravnik, filozof, botanik († [[1603]]) * [[1533]] – [[Bernardino Baldi]], italijanski matematik († [[1617]]) * [[1580]] – [[Godefroy Wendelin]], belgijski astronom, duhovnik, kartograf († [[1667]]) * [[1599]] – [[Diego Rodríguez de Silva y Velázquez]], španski slikar († [[1660]]) * [[1606]] – [[Pierre Corneille]], francoski dramatik († [[1684]]) * [[1765]] – [[John Trumbull]], ameriški slikar († [[1843]]) * [[1799]] – [[Aleksander Sergejevič Puškin]], ruski pesnik, pisatelj, dramatik († [[1837]]) * [[1810]] – [[Friedrich Wilhelm Schneidewin]], nemški klasični humanist († [[1856]]) * [[1850]] – [[Karl Ferdinand Braun]], nemški fizik, nobelovec 1909 († [[1918]]) * [[1855]] – [[Edvard Jelínek]], češki novinar in pisatelj († [[1897]]) * [[1857]] – [[Aleksander Mihajlovič Ljapunov]], ruski matematik, mehanik, fizik († [[1918]]) * [[1862]] – [[Henry John Newbolt]], angleški pisatelj († [[1938]]) * [[1868]] – [[Robert Falcon Scott]], angleški polarni raziskovalec († [[1912]]) * [[1875]] – [[Thomas Mann]], nemški pisatelj, nobelovec 1929 († [[1955]]) * [[1887]] – [[Ruth Benedict]], ameriška antropologinja († [[1948]]) * [[1896]] – [[Italo Balbo]], italijanski pilot, politik († [[1940]]) * [[1901]] – [[Ahmed Sukarno]], indonezijski predsednik († [[1970]]) * [[1903]] – [[Aram Iljič Hačaturjan]], armenski skladatelj († [[1978]]) * [[1906]] – [[Max August Zorn]], nemško-ameriški matematik († [[1993]]) * [[1909]] – [[Isaiah Berlin]], britanski filozof († [[1997]]) * [[1933]] – [[Ludvik Vrtačič]], slovenski filozof in ekonomist († [[2019]]) * [[1934]] – [[Albert II. Belgijski|Albert II.]], belgijski kralj * [[1935]] – [[Tenzin Gyatso]], tibetanski dalajlama * [[1939]] – [[Louis Andriessen]], nizozemski skladatelj * [[1948]] – [[Metod Trobec]], slovenski morilec († [[2006]]) * [[1956]] – [[Björn Borg]], švedski tenisač * [[1960]] – [[Steve Vai]], ameriški kitarist * [[1961]] – [[Tom Araya]], ameriški težkometalni pevec, basist * [[1963]] – [[Wolfgang Drechsler]], nemški sociolog * [[1972]] – [[Noriaki Kasai]], japonski smučarski skakalec == Smrti == * [[913]] – [[Aleksander (bizantinski cesar)|Aleksander]], bizantinski cesar * [[870]] * [[1134]] – [[Sveti Norbert iz Xantena|Norbert Xantenški]], nadškof, svetnik, ustanovitelj premonstratencev (* [[1080]]) * [[1217]] – [[Henrik I. Kastiljski|Henrik I.]], kastiljski kralj (* [[1204]]) * [[1251]] – [[Vilijem II. Flandrijski|Vilijem II.]], flandrijski grof (* [[1224]]) * [[1304]] – [[Abu Said Osman]], vladar severno afriškega kraljestva Tlemcen * [[1333]] – [[William Donn de Burgh, 3. grof Ulster|William Donn de Burgh]], hiberno-normanski plemič, 3. grof Ulster (* [[1312]]) * [[1350]] – [[Bernard od Svetega Genazija]], oglejski patriarh (* [[1258]]) * [[1393]] – cesar [[Go-En'ju (japonski cesar)|Go-En'ju]], japonski proticesar (* [[1359]]) * [[1548]] – [[João de Castro]], portugalski pomorščak (* [[1500]]) * [[1832]] – [[Jeremy Bentham]], angleški pravnik, filozof (* [[1748]]) * [[1843]] – [[Johann Christian Friedrich Hölderlin]], nemški pesnik (* [[1770]]) * [[1861]] – grof [[Camillo Cavour]], italijanski državnik (* [[1810]]) * [[1878]] – [[Robert Stirling]], škotski izumitelj (* [[1790]]) * [[1881]] – [[Henri Vieuxtemps]], belgijski violinist, skladatelj (* [[1820]]) * [[1891]] – sir [[John Alexander Macdonald]], kanadski predsednik vlade (* [[1815]]) * [[1916]] – [[Juan Šikai]], kitajski vojaški uradnik, politik (* [[1859]]) * [[1919]] – [[Enrijo Inoue]], japonski filozof (* [[1858]]) * [[1932]] – [[Ernest Broșteanu]], romunski general (* [[1869]]) * [[1934]] – [[Jožef Margitaj]], slovenskega rodu hrvaško-madžarski učitelj, novinar, pisatelj, madžaronski propagandist (* [[1854]]) * [[1946]] – [[Gerhart Hauptmann]], nemški dramatik (* [[1862]]) * [[1948]] – [[Louis Lumière]], francoski fotograf, izumitelj (* [[1864]]) * [[1961]] – [[Carl Gustav Jung]], švicarski psihiater, psiholog (* [[1875]]) * [[1968]] – [[Robert Francis Kennedy]], ameriški politik (* [[1925]]) * [[1976]] – [[Jean Paul Getty]], ameriški industrialec (* [[1892]]) * [[1981]] – ** [[Carleton Stevens Coon]], ameriški antropolog (* [[1904]]) ** [[Angelo Cerkvenik]], slovenski dramatik, pisatelj (* [[1894]]) * [[1984]] – [[Arthur Bertram Chandler]], avstralski pisatelj (* [[1912]]) * [[1991]] – [[Stanley Getz]], ameriški jazzovski glasbenik (* [[1927]]) * [[1993]] – Dražen Petrović, hrvaški košarkar * [[1999]] − [[Anne Haddy]], avstralska igralka (* [[1930]]) * [[2009]] – [[Jean Dausset]], francoski zdravnik imunolog, nobelovec 1980 (* [[1916]]) * [[2013]] – [[Esther Williams]], ameriška plavalka in filmska igralka (* [[1921]]) == Prazniki in obredi == * [[Švedska]] – [[švedski dan zastave|narodni praznik]] * [[Queensland]], [[Avstralija]] - dan Queenslanda * [[Južna Koreja]] – spominski dan [[Kategorija:Dnevi v letu|606]] [[Kategorija:Junij|106]] np8dnm99v68jdypu43o473q32cbcj3w 0 2727 6676906 6426770 2026-05-17T09:01:24Z Yerpo 8417 /* Dogodki */ disambig. 6676906 wikitext text/x-wiki '''8. junij''' je 159. [[dan]] [[leto|leta]] (160. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 206 dni. {{JuneCalendar}} == Dogodki == * [[793]] – z [[Vikingi|vikinškim]] zavzetjem [[samostan]]a [[Lindisfarne]] na [[Anglija|angleškem]] otoku [[Holy]] se začne [[vikinška doba]] v Angliji * [[1783]] – začne se 8-mesečni izbruh [[Islandija|islandskega]] [[ognjenik]]a [[Laki]], ki povzroči smrt 9.000 ljudi in povzroči 7-letno obdobje lakote * [[1866]] – v [[Ottawa|Ottawi]] se prične prva seja [[Kanada|kanadskega]] [[parlament]]a * [[1887]] – [[Herman Hollerith]] prejme [[patent]] za svoj računalnik na luknjane kartice * [[1937]] – [[praizvedba]] [[Carl Orff|Orffovih]] ''[[Carmina Burana]]'' v [[frankfurt]]ski [[opera|operni hiši]] * [[1941]]: ** prične se [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britansko]]-[[Francoske svobodne sile|golistična]] [[ofenziva]] v [[Sirija|Siriji]] in [[Libanon]]u ** [[Združene države Amerike|ZDA]] prevzamejo [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanska]] oporišča na [[Islandija|Islandiji]] * [[1944]] – [[zavezniki]] osvobodijo [[Bayeaux]] * [[1949]] – [[FBI]] obtoži [[Helen Keller]], [[Dorothy Parker]], [[Danny Kaye|Dannyja Kaye-a]], [[Fredric March|Frederica Marcha]], [[John Garfield|Johna Garfielda]], [[Paul Muni|Paula Munija]] in [[Edward Robinson|Edwarda Robinsona]] sodelovanja s komunisti * [[1953]] – [[tornado]] v [[Flint]]u ([[Michigan]], [[Združene države Amerike|ZDA]]) zahteva 116 žrtev in 844 ranjenih * [[1959]] – iz [[Mayport]]a na [[Florida|Floridi]] je izveden edini dosedanji prenos poštnih pošiljk z raketnim izstrelkom * [[1965]] – ob eksploziji [[metan]]a v [[rudnik]]u [[Kakanj]] ([[Bosna in Hercegovina]]) umre 128 rudarjev * [[1967]] – [[Izrael]] napade [[Združene države Amerike|ameriško]] ladjo [[USS Liberty|Liberty]] in ubije 34 ljudi * [[1968]] – [[James Earl Ray]] aretiran zaradi umora [[Martin Luther King mlajši|Martina Luthra Kinga mlajšega]] * [[1986]] – [[Kurt Waldheim]] postane [[Avstrija|avstrijski]] [[predsednik]] * [[2004]]: **[[prehod Venere]] prek [[Sonce|Sončeve]] ploskve, viden iz večine [[Evropa|Evrope]], [[Azija|Azije]] in [[Afrika|Afrike]] ** v [[Slovenija|Sloveniji]] poteka [[Referendum o zakonu o varovanju arhivskega gradiva]] == Rojstva == * [[1332]] – [[Kangrande II. della Scala]], veronski vladar († [[1359]]) * [[1625]] – [[Giovanni Domenico Cassini I.]], italijansko-francoski matematik, astronom, inženir († [[1712]]) * [[1724]] – [[John Smeaton]], angleški gradbenik († [[1794]]) * [[1743]] – [[Alessandro Cagliostro]], italijanski pustolovec († [[1795]]) * [[1810]] – [[Robert Alexander Schumann]], nemški skladatelj, pianist († [[1856]]) * [[1823]] – [[Giuseppe Fiorelli]], italijanski arheolog († [[1896]]) * [[1867]] – [[Frank Lloyd Wright]], ameriški arhitekt († [[1959]]) * [[1888]] – [[Guðmundur Kamban]], islandski pisatelj, dramatik († [[1945]]) * [[1890]] – [[Konstanty Plisowski]], poljski general († [[1940]]) * [[1896]] – [[Danilo Bučar]], slovenski skladatelj, dirigent († [[1971]]) * [[1903]] – [[Marguerite de Crayencour]] - [[Marguerite Yourcenar]], belgijsko-francoska pisateljica († [[1987]]) * [[1907]] – [[Aleš Bebler]], slovenski diplomat, partizan (†[[1981]]) * [[1910]] – [[John Wood Campbell mlajši]], ameriški pisatelj († [[1971]]) * [[1916]] – [[Francis Harry Compton Crick]], angleški molekularni biolog, nobelovec 1962 († [[2004]]) * [[1918]] – [[Nace Simončič]], slovenski gledališki igralec, gledališki režiser, lutkar († [[2002]]) * [[1921]] – [[Suharto]], indonezijski predsednik († [[2008]]) * [[1936]] – [[Kenneth Geddes Wilson]], ameriški fizik, nobelovec 1982 * [[1937]] – [[Anton Čeh (skladatelj)|Anton Čeh]], slovensko-hrvaški dirigent in skladatelj († [[2011]]) * [[1940]] – [[Nancy Sinatra]], ameriška pevka in igralka * [[1946]] – [[Marijana Brecelj]], slovenska igralka * [[1953]] – [[Bonnie Tyler]], valižanska rockerska pevka, kitaristka * [[1953]] – [[Ivo Sanader]], hrvaški politik * [[1958]] – [[Keenen Ivory Wayans]], ameriški filmski igralec * [[1961]] – [[Alka Vuica]], hrvaška pevka * [[1976]] – [[Lindsay Davenport]], ameriška teniška igralka * [[1977]] – [[Kanye West]], ameriški pevec, tekstopisec, glasbeni producent, filmski režiser in modni dizajner * [[1983]] – [[Kim Clijsters]], belgijska teniška igralka * [[1984]]: **[[Javier Mascherano]], argentinski nogometaš **[[Maxi Pereira]], brazilski nogometaš * [[1988]] – [[Kamil Grosicki]], češki nogometaš == Smrti == * [[218]] – [[Makrin]], rimski cesar (* [[165]]) * [[632]] – [[Mohamed]], arabski prerok, začetnik islama (* [[570]]) * [[1042]] – [[Hartaknut]], danski in angleški kralj (* [[1019]]) * [[1154]] – [[Vilijem Yorški]], nadškof in svetnik * [[1290]] – [[Beatrice Portinari]], italijanska plemkinja, muza Danteja Alighierija (* [[1266]]) * [[1310]] – [[Amalrik Tirski]], baron Tira, titularni jeruzalemski konstabl, ciprski regent (* [[1272]]) * [[1376]] – [[Edvard, Črni Princ]], angleški kronski princ, vojskovodja (* [[1330]]) * [[1613]] – [[Ludovico Cardi da Cigoli]], italijanski slikar, arhitekt, pesnik (* [[1559]]) * [[1727]] – [[August Hermann Francke]], nemški protestant (* [[1663]]) * [[1768]] – [[Johann Joachim Winckelmann]], nemški arheolog, umetnostni zgodovinar (* [[1717]]) * [[1794]] – [[Gottfried August Bürger]], nemški pesnik (* [[1748]]) * [[1795]] – [[Ludvik XVII. Francoski]], francoski kralj (* [[1785]]) * [[1809]] – [[Thomas Paine]], ameriški revolucionar, pisatelj (* [[1737]]) * [[1845]] – [[Andrew Jackson]], ameriški predsednik (* [[1767]]) * [[1857]] – [[Douglas William Jerrold]], angleški dramatik, pisatelj (* [[1803]]) * [[1876]] – [[George Sand]], francoska pisateljica (* [[1804]]) * [[1889]] – [[Gerard Manley Hopkins]], angleški pesnik (* [[1844]]) * [[1929]] – [[William Bliss Carman]], kanadski pesnik (* [[1861]]) * [[1956]] – [[Marie Laurencin]], francoska slikarka (* [[1883]]) * [[1966]] – [[Anton Melik]], slovenski geograf (* [[1890]]) * [[1970]] – [[Abraham Maslow]], ameriški psiholog (* [[1908]]) * [[1983]] – [[Miško Kranjec]], slovenski pisatelj, novinar (* [[1908]]) * [[2007]] – [[Richard Rorty]], ameriški filozof (* [[1931]]) * [[2008]] – [[Šaban Bajramović]], srbski romski pevec (* [[1936]]) == Prazniki in obredi == * Svetovni dan oceanov * [[Dan Primoža Trubarja]] [[Kategorija:Dnevi v letu|608]] [[Kategorija:Junij|108]] is5qwwzr6nkfexmutt8xno5fwbf51ld 0 2730 6676904 6426774 2026-05-17T09:00:25Z Yerpo 8417 /* Smrti */ disambig. 6676904 wikitext text/x-wiki '''11. junij''' je 162. [[dan]] [[leto|leta]] (163. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostajajo še 203 dnevi. {{JuneCalendar}} == Dogodki == * [[1509]] – poročita se [[Henrik VIII. Angleški]] in [[Katarina Aragonska]] * [[1534]] – [[Jacques Cartier]] in njegova posadka se udeležijo prve [[Katolištvo|katoliške]] [[maša|maše]] v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] * [[1770]] – [[James Cook]] nasede na [[Veliki koralni greben|Velikem koralnem grebenu]] * [[1788]] – [[Rusi|ruski]] [[raziskovalec]] [[Gerasim Izmailov]] doseže [[Aljaska|Aljasko]] * [[1898]] – [[Združene države Amerike|ameriške]] bojne ladje odplujejo proti [[Kuba|Kubi]] * [[1899]] – [[papež]] [[Papež Leon XIII.|Leon XIII.]] posveti celotno človeštvo [[Jezus Kristus|Jezusovemu]] [[Srce Jezusovo|Srcu]] * [[1901]] – [[Nova Zelandija]] si priključi [[Cookovi otoki|Cookove otoke]] * [[1903]] – [[Srbija|srbska]] vojska ubije kralja [[Aleksander I. Obrenović|Aleksandra Obrenovića]] in na njegovo mesto postavi [[Peter I. Karađorđević|Petra Karađorđevića]] * [[1940]] – [[Velika Britanija|Britanci]] bombardirajo [[Genova|Genovo]] * [[1942]] – [[Združene države Amerike|ZDA]] razširijo [[Lend-Lease Act]] še na [[Sovjetska zveza|ZSSR]] * [[2004]] – vesoljsko plovilo [[Cassini-Huygens]] se približa [[Saturn (planet)|Saturnovi]] [[naravni satelit|luni]] [[Feba (luna)|Febi]] == Rojstva == * [[1572]] – [[Benjamin Jonson]], angleški dramatik, pesnik, igralec († [[1637]]) * [[1659]] – [[Jamamoto Cunetomo]], japonski samuraj, budistični menih in bušido teoretik († [[1719]]) * [[1776]] – [[John Constable]], angleški slikar († [[1837]]) * [[1811]] – [[Visarjon Grigorjevič Belinski]], ruski literarni kritik, publicist in filozof († [[1848]]) (po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] 30. maj) * [[1847]] – [[Millicent Garrett-Fawcett]], angleška feministka († [[1929]]) * [[1864]] – [[Richard Strauss]], nemški skladatelj († [[1949]]) * [[1867]] – [[Charles Fabry]], francoski fizik († [[1945]]) * [[1876]] – [[Alfred Louis Kroeber]], ameriški antropolog in arheolog († [[1960]]) * [[1879]] – [[Max Schreck]], nemški filmski igralec († [[1936]]) * [[1881]] – [[Fran Tratnik]], slovenski slikar († [[1957]]) * [[1910]] – [[Jacques-Yves Cousteau]], francoski raziskovalec († [[1997]]) * 1910 – [[Zoran Didek]], slovenski slikar in pedagog(† [[1975]]) * [[1915]] – [[Nicholas Metropolis]], grško-ameriški fizik, matematik in računalnikar († [[1999]]) * [[1922]] –[[Erving Goffman]], kanadski sociolog († [[1982]]) * 1922 – [[Alberto Bovone]], italijanski kardinal († [[1998]]) * [[1939]] – sir [[Jackie Stewart]], škotski avtomobilski dirkač * [[1947]] – [[Bob Evans]], britanski avtomobilski dirkač * [[1949]] – [[Tom Pryce]], britanski avtomobilski dirkač († [[1977]]) * [[1955]] – [[Jurij Sedih]], ukrajinski atlet * [[1956]] – [[Simon Plouffe]], kanadski matematik * [[1959]] – [[Hugh Laurie]], britanski igralec, komik in glasbenik, * [[1964]] – [[Jean Alesi]], francoski avtomobilski dirkač * [[1981]] – [[Emiliano Moretti]], italijanski nogometaš * [[1985]] – [[Dimitrij Koldun]], beloruski pevec * [[1991]] – [[Sašo Avsenik]], slovenski harmonikar * [[1992]] – [[Julian Alaphilippe]], francoski cestni kolesar == Smrti == * [[1051]] – [[Bardo iz Mainza]], nadškof Mainza (* [[981]]) * [[1183]] – [[Henrik Mladi kralj]], kralj Anglije, vojvoda Normandije ter Anžujski in Mainški grof (* [[1155]]) * [[1216]] – [[Henrik Flandrijski]], latinski cesar Konstantinopla (* [[1176]]) * [[1298]] – [[Jolanda Poljska]], madžarska princesa, vojvodinja Velike Poljske, redovnica (* [[1235]]) * [[1393]] – [[Ivan Burbonski (1344-1393)|Ivan Burbonski]], francoski plemič, grof La Marcheja (I.) in Vendômeja (VII.) (* [[1344]]) * [[1551]] – [[Andrej Perlah]], slovenski matematik, astronom, astrolog, zdravnik (* [[1490]]) * [[1557]] – [[Janez III.]], portugalski kralj (* [[1502]]) * [[1727]] – [[Jurij I. Britanski|Jurij I.]], angleški kralj (* [[1660]]) * [[1791]] – [[Franc Marič]], slovenski učitelj, kantor in pesnik († po letu [[1844]]) * [[1828]] – [[Dugald Stewart]], škotski filozof (* [[1753]]) * [[1844]] – [[Urban Jarnik]], slovenski jezikoslovec (* [[1784]]) * [[1847]] – [[John Franklin]], angleški admiral, raziskovalec (* [[1786]]) * [[1856]] – [[Ivan Vasiljevič Kirejevski]], ruski filozof, kritik, pisatelj (* [[1806]]) * [[1858]] – knez [[Klemens von Metternich]], avstrijski politik (* [[1773]]) * [[1864]] – [[James Frederick Ferrier]], škotski metafizik (* [[1808]]) * [[1894]] – [[Franc Kosar]], slovenski teolog in filozof (* [[1823]]) * [[1897]] – [[Carl Remigius Fresenius]], nemški kemik (* [[1818]]) * [[1903]] – [[Aleksander I. Obrenović]], srbski kralj (* [[1876]]) * [[1924]] – [[François Clément Théodore Dubois]], francoski skladatelj (* [[1837]]) * [[1934]] – [[Lev Semjonovič Vigotski]], ruski psiholog (* [[1896]]) * [[1936]] – [[Robert Ervin Howard]], ameriški pisatelj (* [[1906]]) * [[1937]] – [[Mihail Nikolajevič Tuhačevski]], ruski general (* [[1893]]) * [[1949]] – [[Oton Župančič]], slovenski pesnik (* [[1878]]) * [[1967]] – [[Wolfgang Köhler]], nemški psiholog (* [[1887]]) * [[1973]] – [[Erich von Manstein]], nemški feldmaršal (* [[1887]]) * [[1975]] – [[Dušan Kermavner]], politični aktivist, zgodovinski publicist (* [[1903]]) * [[1979]] – [[John Wayne]], ameriški filmski igralec (* [[1907]]) * [[1984]] – [[Enrico Berlinguer]], italijanski politik (* [[1922]]) * [[1998]] – [[Jože Privšek]], slovenski skladatelj, dirigent, pianist, aranžer (* [[1937]]) * [[2001]] – [[Timothy James McVeigh]], ameriški terorist (* [[1968]]) * [[2008]] – [[Taras Kermauner]], filozof, literarni zgodovinar, dramaturg, esejist, akademik (* [[1930]]) == Prazniki in obredi == * [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Havaji]] - [[kamehameha]] [[Kategorija:Dnevi v letu|611]] [[Kategorija:Junij|111]] rafcfiug7187t377zkp80gh7v47w7k3 0 2735 6676901 6489891 2026-05-17T08:58:16Z Yerpo 8417 /* Dogodki */ pnp 6676901 wikitext text/x-wiki '''16. junij''' je 167. [[dan]] [[leto|leta]] (168. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 198 dni. {{JuneCalendar}} == Dogodki == * [[1212]] – v bitki pri kraju [[Las Navas de Tolosa]] [[kristjani|krščanska]] [[vojska]] [[Kastilija (zgodovinska regija)|Kastilije]], [[Aragonija|Aragonije]] in [[Navara|Navare]] pod vodstvom [[Alfonz VIII. Kastiljski|Alfonza VIII. Kastiljskega]] premaga [[muslimani|muslimanske]] [[Almohadi|Almohade]] * [[1487]] – z [[bitka pri Stoke Fieldu|bitko pri]] [[Stoke Field]]u se konča [[vojna vrtnic]] * [[1586]] – [[Marija I. Angleška|Marija I.]] prizna [[Filip II. Španski|Filipa II. Španskega]] za svojega naslednika * [[1654]] – [[švedska]] [[kralj]]ica [[Kristina Švedska Katoliška|Kristina]] odstopi * [[1745]] – [[Oborožene sile Združenega kraljestva|britanske čete]] zesedejo otok [[Cape Breton (otok)|Cape Breton]] * [[1746]] – [[Avstrija]] in [[Sardinija]] v [[bitka pri Piancenzi|bitki pri]] [[Piacenza|Piacenzi]] premagata [[Francija|Francijo]] in [[Španija|Španijo]] * [[1779]] – [[Španija]] [[vojna napoved|napove]] [[vojna|vojno]] [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] in začne [[obleganje|oblegati]] [[Gibraltar]] * [[1826]] – [[Turčija|turški]] [[sultan]] [[Mahud II.]] razpusti [[janičarji|janičarske]] [[vojaška enota|enote]] * [[1836]] – z ustanovitvijo ''[[Združenje londonskih delovnih ljudi|Združenja londonskih delovnih ljudi]]'' se začne [[čartersko gibanje]] * [[1846]] – [[Giovanni Maria Mastai-Ferretti]] postane [[papež Pij IX.]] * [[1884]] – v [[Coney Island]]u ([[New York]]) začne obratovati prvi [[vlak smrti]] * [[1891]] – [[John Joseph Caldwell Abbott]] postane tretji [[Kanada|kanadski]] [[predsednik vlade]] * [[1894]] – [[Pierre de Coubertin]] na [[Pariz|pariški]] univerzi [[Sorbonne|Sorboni]] predstavi zamisel o obnovitvi [[olimpijske igre|olimpijskih iger]] (predlog sprejet [[23. junij]]a) * [[1903]] – ustanovljeno podjetje [[Ford]] Motor Company * [[1912]] – [[Josip Tičar]], [[Josip Demšar]] in [[Josip Stojc]] v [[Kranjska Gora|Kranjski Gori]] ustanovijo prvo [[gorska reševalna služba|gorsko reševalno službo]] v [[Slovenija|Sloveniji]] * [[1915]] – [[Italijanska kraljeva vojska|italijanska vojska]] zasede [[Krn]] * [[1922]] – [[Sinn Fein]] zmaga na [[Irska|irskih]] [[volitve|volitvah]] * [[1940]] – ** [[Philippe Pétain]] postane [[predsednik vlade]] [[Vichyjska Francija|Vichyjske Francije]] ** [[komunizem|komunisti]] prevzamejo oblast v [[Litva|Litvi]] * [[1941]] – [[Tretji rajh]] in [[Turčija]] podpišeta sporazum o nenapadanju * [[1944]] – na [[Vis]]u podpisan [[sporazum Tito-Šubašić]] * [[1955]] – [[papež]] [[Pij XII.]] izobči [[Juan Domingo Perón|Juana Peróna]] * [[1963]] – [[Valentina Vladimirovna Tereškova]] z [[Vostok 6|Vostokom 6]] kot prva [[ženska]] poleti v [[vesolje]] * [[1972]] – [[policija]] v [[Langenhahen|Langenhagnu]] aretira [[terorist]]ko [[Ulrike Meinhof]] * [[1976]] – v [[Soweto|Sowetu]] ([[Republika Južna Afrika]]) se začno študentski nemiri proti [[apartheid]]u * [[1977]] – [[Leonid Iljič Brežnjev]] postane [[predsednik]] prezidija [[vrhovni sovjet|Vrhovnega sovjeta]] [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] * [[1983]] – [[Jurij Vladimirovič Andropov]] postane predsednik [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] * [[1994]] – v strmoglavljenju [[TU-154]] umre 160 ljudi * [[1999]] – [[Thabo Mbeki]] izvoljen za [[predsednik]]a [[Republika Južna Afrika|Južnoafriške republike]] * [[2001]] – na [[Brdo pri Kranju|Brdu pri Kranju]] se srečata [[Predsednik Združenih držav Amerike|ameriški predsednik]] [[George Walker Bush|George W. Bush]] in [[Predsednik Ruske federacije|ruski predsednik]] [[Vladimir Putin]] == Rojstva == * [[1139]] – cesar [[Konoe (japonski cesar)|Konoe]], 76. japonski cesar († 1155) * [[1313]] – [[Giovanni Boccaccio]], italijanski pesnik, pisatelj, humanist († 1375) * [[1514]] – sir [[John Cheke]], angleški klasični humanist († 1557) * [[1583]] – [[Axel Gustafsson Oxenstierna]], švedski državnik († 1654) * [[1591]] – [[Josip Salomon Delmedigo]], judovski astronom, filozof, zdravnik, matematik, pisatelj, glasbeni teoretik († 1655) * [[1723]] – [[Adam Smith]], škotski ekonomist, filozof († 1790) * [[1792]] – ** [[John Linnell]], angleški umetnik († 1882) ** sir [[Thomas Mitchell]], avstralski raziskovalec († 1855) * [[1801]] – [[Julius Plücker]], nemški matematik, fizik († 1868) * [[1806]] – [[Edward Davy]], angleški zdravnik, kemik, izumitelj († 1885) * [[1808]] – [[James Frederick Ferrier]], škotski filozof († 1864) * [[1813]] – [[Otto Jahn]], nemški arheolog, filolog († 1869) * [[1829]] – [[Geronimo]], apaški poglavar († 1909) * [[1851]] – [[Georg Jellinek]], nemški filozof († 1911) * [[1858]] – [[Gustav V. Švedski|Gustav V.]], švedski kralj († 1950) * [[1874]] – [[Arthur Meighen]], kanadski predsednik vlade († 1960) * [[1890]] – [[Stan Laurel]], ameriški komedijant († 1965) * [[1891]] – [[Vladimir Aleksandrovič Albicki]], ruski astronom († 1952) * [[1895]] – [[Richard Jacqueline Marshall]], ameriški general († 1973) * [[1897]] – [[Georg Wittig]], nemški kemik, nobelovec 1979 († 1987) * [[1901]] – [[Henri Lefebvre]], francoski filozof in sociolog († 1991) * [[1902]] – ** [[Barbara McClintock]], ameriška genetičarka, nobelovka († 1992) ** [[George Gaylord Simpson]], ameriški paleontolog († 1984) * [[1920]] – [[José López Portillo y Pachecho]], mehiški predsednik († 2004) * [[1933]] – [[Tone Lapajne]], slovenski slikar, kipar * [[1938]] – [[Joyce Carol Oates]], ameriška pisateljica * [[1942]] – [[Giacomo Agostini]], italijanski motociklistični dirkač * [[1958]] – **[[Nace Junkar]], slovenski pevec **[[Zoran Predin]], slovenski glasbenik, pevec * [[1962]] – [[Veronica Thörnroos]], finska političarka * [[1966]] – [[Jan Železný]], češki atlet * [[1969]] – [[Erik Brecelj]], slovenski kirurg * [[1971]] – [[Tupac Shakur|Tupac Amaru Shakur]], ameriški raper († 1996) * [[1982]] – [[Missy Peregrym]], kanadska igralka == Smrti == * [[956]] – [[Hugo Veliki]], grof Pariza (* ok. [[898]]) * [[1090]] – [[Günther iz Krappfelda]], prvi krški škof * [[1216]] – [[Papež Inocenc III.|Inocenc III.]], papež italijanskega rodu (* ok. 1161) * [[1361]] – [[Janez Tauler]], nemški mistik in teolog (* 1300) * [[1397]] – [[Filip Artoiški (1358-1397)|Filip Artoiški]], francoski plemič, grof Euja (* 1358) * [[1464]] – [[Rogier van der Weyden]], belgijski (flamski) slikar (* ok. 1400) * [[1671]] – [[Stjenka Razin]], kozaški kmečki upornik (* 1630) * [[1722]] – [[John Churchill]], angleški vojskovodja (* 1650) * [[1752]] – ** [[Giulio Alberoni]], špansko-italijanski kardinal, državnik (* 1664) ** [[Joseph Butler]], angleški škof, filozof (* 1692) * [[1777]] – [[Jean-Baptiste-Louis Gresset]], francoski pesnik, dramatik (* 1709) * [[1804]] – [[Johann Adam Hiller]], nemški skladatelj (* 1728) * [[1849]] – [[Wilhelm Martin Leberecht de Wette]], nemški teolog (* 1780) * [[1858]] – [[John Snow]], angleški zdravnik (* 1813) * [[1869]] – [[Charles Sturt]], avstralski raziskovalec (* 1795) * [[1878]] – [[Crawford Williamson Long]], ameriški zdravnik (* 1815) * [[1896]] – [[Anton Nedved]], slovenski skladatelj, zborovodja češkega rodu (* 1829) * [[1930]] – [[Elmer Ambrose Sperry]], ameriški izumitelj, podjetnik (* 1860) * [[1944]] – [[Marc Bloch]], francoski zgodovinar (* 1886) * [[1958]] – [[Imre Nagy]], madžarski politik (* 1896) * [[1975]] – [[Guadalupe Ortiz de Landázuri]]''',''' španska katoliška profesorica kemije, blažena (* 1916) * [[1977]] – [[Wernher von Braun]], nemško-ameriški fizik, raketni inženir (* 1912) * [[1986]] – [[Maurice Duruflé]], francoski skladatelj, organist (* 1902) * [[1992]] – [[Ivo Štandeker]], slovenski novinar in fotograf (* 1961) * [[2003]] – [[Georg Henrik von Wright]], finski filozof in logik (* 1916) * [[2004]] – [[Lado Ambrožič - Novljan]], slovenski partizanski general (* 1908) * [[2017]] – [[Helmut Kohl]], nemški politik, kancler in državnik (* 1930) * [[2023]] – [[Gino Mäder]], švicarski cestni kolesar (* 1997) == Prazniki in obredi == * [[Republika Južna Afrika]] - dan mladosti * Bloomov dan v spomin na roman [[Ulysses]] [[James Joyce|Jamesa Joyca]] [[Kategorija:Dnevi v letu|616]] [[Kategorija:Junij|116]] oae2lvcnxkl9f0d41f9lf7lnpzs5bmu 0 2739 6676898 6627666 2026-05-17T08:49:43Z Yerpo 8417 /* Dogodki */ pnp 6676898 wikitext text/x-wiki '''20. junij''' je 171. [[dan]] [[leto|leta]] (172. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 194 dni. {{JuneCalendar}} == Dogodki == * [[1061]] – v [[Bagdad]]u opazujejo popolni [[Sončev mrk]] * [[1214]] – izdana listina o [[Univerza v Oxfordu|Univerzi v Oxfordu]] * [[1789]] – 557 predstavnikov [[Francija|francoskega]] [[tretji stan|tretjega stanu]] opravi [[zaprisega na teniškem igrišču|zaprisego na teniškem igrišču]], ki velja za odločilni korak k [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] * [[1819]] – [[ladja]] [[Savannah]] pripluje v [[Liverpool]] in tako postane prvi [[parnik]], ki je preplul [[Atlantski ocean|Atlantik]] * [[1837]] – [[Viktorija Britanska|Viktorija]] zasede [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanski]] [[prestol]] * [[1863]] – [[Zahodna Virginija]] postane 35. [[Združene države Amerike|ameriška]] zvezna država * [[1877]] – [[Alexander Graham Bell]] v [[Hamilton, Ontario|Hamiltonu]] ([[Ontario]], [[Kanada]]) uvede prvo storitev komercialne [[telefon]]ije na svetu * [[1919]] – v [[požar]]u, ki zajame [[gledališče]] [[Teatro Yaguez]] v [[Portoriko|portoriškem]] [[Mayaguez]]u, umre 150 ljudi * [[1920]] – v [[Vukovar]]ju se prične kongres Socialistične delavske stranke Jugoslavije, na katerem se ta preimenuje v [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistično partijo Jugoslavije]] * [[1923]] – [[Francija]] objavi, da bo zavzela [[Porurje]], da bo prisilila [[Nemčija|Nemčijo]] k plačevanju [[vojna odškodnina|vojne odškodnine]] * [[1925]] – ustanovljena [[Telegrafska agencija Sovjetske zveze]] (TASS) * [[1928]] – v [[Narodna skupščina|Narodni skupščini]] poslanec [[Narodna radikalna stranka|Narodne radikalne stranke]] [[Puniša Račić]] smrtno rani [[Đuro Besariček|Đura Besarička]] in [[Pavle Radić|Pavla Radića]], naslednji dan podleže ranam še [[Stjepan Radić]] * [[1944]] – [[Rdeča armada]] zavzame [[Viborg]] * [[1956]] – v strmoglavljenju [[Venezuela|venezuelskega]] letala v [[Atlantski ocean]] v bližini obale [[New Jersey]]ja umre 74 ljudi * [[1960]] – [[Mali]] in [[Senegal]] postaneta neodvisni državi * [[1963]] – vzpostavljen »[[rdeči telefon]]« med [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] * [[1969]] – [[Jacques Chaban-Delmas]] postane [[predsednik vlade Francije]] * [[1973]]: ** nekdanji [[predsednik]] [[Juan Domingo Perón]] se po 18-letnem izgnanstvu vrne v [[Argentina|Argentino]] ** [[papež Pavel VI.]] [[Papeški slovenski zavod v Rimu|zavod Slovenik]] povzdigne v [[papeški zavod]] * [[1977]] – prva pošiljka [[nafta|nafte]] poslana po [[transaljaški naftovod|transaljaškem naftovodu]] * [[1983]] – v [[Združene države Amerike|ZDA]] vložena [[patent]]na prijava za [[algoritem]] za stiskanje podatkov [[LZW]] * [[1990]]: ** [[Nemčija|nemški]] [[parlament]] sprejme odločitev o selitvi prestolnice iz [[Bonn]]a v [[Berlin]] ** odkrit [[asteroid]] [[5261 Eureka|Eureka]] * [[2001]] – [[Pervez Mušaraf]] postane [[pakistan]]ski [[predsednik]] * [[2003]] – ustanovljena [[Fundacija Wikimedia]] == Rojstva == * [[1005]] – [[Ali az-Zahir]], fatimidski kalif v Egiptu († [[1036]]) * [[1566]] – [[Sigismund III. Poljski]], poljski in švedski kralj († [[1632]]) * [[1756]] – [[Joseph Martin Kraus]], nemško-švedski skladatelj († [[1792]]) * [[1763]] – [[Theobald Wolfe Tone]], irski domoljub († [[1798]]) * [[1771]] – [[Thomas Douglas]], angleški kolonizator († [[1820]]) * [[1819]] – [[Jacques Offenbach]], francoski skladatelj nemško-judovskega rodu († [[1880]]) * [[1887]] – [[Kurt Scwitters]], nemški slikar, pesnik, pisatelj († [[1948]]) * [[1896]] – [[Marija Žagar]], slovenska učiteljica in knjižničarka († [[1978]]) * [[1899]] – [[Jean Moulin]], francoski upornik († [[1943]]) * [[1905]] – [[Lillian Florence Hellman]], ameriška dramtičarka († [[1984]]) * [[1909]] – [[Errol Leslie Thompson Flynn]], avstralski filmski igralec († [[1959]]) * [[1924]] – [[Chet Atkins]], ameriški country kitarist († [[2001]]) * [[1941]] – [[Ulf Dietrich Merbold]], nemški fizik, astronavt * [[1949]] – [[Lionel Richie]], ameriški glasbenik, pevec * [[1967]] – [[Nicole Kidman]], avstralsko-ameriška filmska igralka, pevka == Smrti == * [[840]] – [[Ludvik Pobožni]], frankovski kralj in cesar (* [[778]]) * [[1172]] – [[Vilijem III. Ponthieujski|Vilijem III.]], grof Ponthieuja (* [[1095]]) * [[1176]] – [[Mihael Vladimirski]], veliki knez Vladimir-Suzdala * [[1351]] – [[Margareta Ebner]], nemška redovnica, mistikinja (* [[1291]]) * [[1405]] – [[Alexander Stewart, grof Buchan|Alexander Stewart]], škotski plemič, grof Buchan (* [[1343]]) * [[1597]] – [[Willem Barentsz]], nizozemski polarni raziskovalec (* okoli [[1550]]) * [[1605]] – [[Fjodor II. Godunov|Fjodor II. Borisovič Godunov]], ruski car (* [[1589]]) * [[1747]] - [[Nadir Šah |Nadir Šah Afšar]], perzijski šah (* [[1688]]) * [[1787]] – [[Karl Friedrich Abel]], nemški skladatelj (* [[1723]]) * [[1807]] – [[Ferdinand Berthoud]], švicarski urar (* [[1727]]) * [[1820]] – [[Manuel Belgrano]], argentinski državnik (* [[1770]]) * [[1836]] – [[Emmanuel Joseph Sieyès]], imenovan tudi Abbe Sieyes , francoski duhovnik, revolucionar in politik (* [[1748]]) * [[1837]] – [[Viljem IV.]], britanski kralj (* [[1765]]) * [[1866]] – [[Bernhard Riemann]], nemški matematik (* [[1826]]) * [[1870]] – [[Jules-Alfred Huot de Goncourt]], francoski pisatelj (* [[1830]]) * [[1909]] – [[Fjodor Fjodorovič Martens]], ruski pravnik, diplomat (* [[1845]]) * [[1933]] – [[Clara Zetkin]], nemška socialistka (* [[1857]]) * [[1945]] – [[Bruno Frank]], nemški pisatelj, pesnik, dramatik, humanist (* [[1878]]) * [[1947]] – [[Bugsy Siegel]], ameriški gangster judovskega rodu (* [[1906]]) * [[1958]] – [[Kurt Alder]], nemški kemik, nobelovec 1950 (* [[1902]]) * [[1966]] – [[Marjan Kozina]], slovenski skladatelj (* [[1907]]) * 1966 – [[Georges Lemaître]], belgijski teolog, astronom, matematik (* [[1894]]) * [[1970]] – [[Ahmed Sukarno]], indonezijski predsednik (* [[1901]]) * [[1993]] – [[Radoslav Žargi]], slovenski zdravnik infektolog, (* [[1918]]) * [[1994]] – [[Jay Miner]], ameriški elektronik (* [[1932]]) * [[1995]] – [[Émile Michel Cioran]], romunsko-francoski pisatelj, filozof (* [[1911]]) * [[2002]] – [[Erwin Chargaff]], avstrijski kemik poljskega rodu (* [[1905]]) * [[2005]] – [[Jack St. Clair Kilby]], ameriški elektrotehnik, izumitelj, nobelovec 2000 (* [[1923]]) == Prazniki in obredi == * svetovni dan beguncev [[Kategorija:Dnevi v letu|620]] [[Kategorija:Junij|120]] q7k6w9956wnpay9pubcuru56w3xnec4 0 2742 6676895 6426787 2026-05-17T08:43:50Z Yerpo 8417 /* Dogodki */ disambig. 6676895 wikitext text/x-wiki '''23. junij''' je 174. [[dan]] [[leto|leta]] (175. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 191 dni. {{JuneCalendar}} == Dogodki == * [[1314]] – pričetek [[bitka pri Bannockburnu|bitke pri Bannockburnu]] med [[Škoti]] in [[Angleži]] * [[1611]] – na ladji [[HMS Discovery (1600)|Discovery]] med plovbo po današnjem [[Hudsonov zaliv|Hudsonovem zalivu]] pride do upora mornarjev * [[1713]] – [[Francozi|francoski]] prebivalci [[Akadija|Akadije]] dobijo [[ultimat]], da v roku enega leta priznajo [[Anglija|angleško]] nadvlado ali odidejo * [[1757]] – [[Oborožene sile Združenega kraljestva|britanska vojska]] v bitki pri [[Plassey]]u potolče [[Indija|indijsko]] * [[1758]] – britanske čete v bitki pri [[Krefeld]]u premagajo [[Francija|francoske]] * [[1810]] – [[John Jacob Astor]] ustanovi [[Pacific Fur Company]] * [[1848]] – v [[Pariz]]u pride do upora delavcev * [[1858]] – v [[Bologna|Bologni]] ugrabljen [[Judje|judovski]] deček [[Edgardo Mortara]]; ugrabila ga je [[švicarska garda]] po ukazu [[papež Pij IX.|Pija IX.]] pod pretvezo, da ga je njegova [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoliška]] varuška hudo bolnega že [[krst]]ila * [[1865]] – v [[Fort Towson]]u (danes [[Oklahoma]]) se vda še zadnja uporniška skupina iz [[ameriška državljanska vojna|ameriške državljanske vojne]] * [[1887]] – ustanovljen [[narodni park]] [[Banff]] v [[Kanada|Kanadi]] * [[1888]] – v [[Lille|Lillu]] prvič zapojejo [[Internacionala|Internacionalo]] * [[1894]] – ustanovljen [[Mednarodni olimpijski komite]] * [[1915]] – začetek [[Soška fronta|prve soške bitke]] (konec [[7. julij]]a [[1915]]) * [[1923]] – [[fašisti]] v [[Kobarid]]u aretirajo 7 pastirjev, jih obsodijo na večletne zaporne kazni, požgejo več hiš in porušijo spomenik [[skladatelj]]u [[Hrabroslav Volarič|Hrabroslavu Volariču]] * [[1931]] – [[Wiley Post]] in [[Harold Getty]] odletita na prvi (neuspešen) polet okoli sveta * [[1940]] – [[Adolf Hitler]] obišče pred nedavnim zasedeni [[Pariz]] * [[1943]] – v [[Alžirija|Alžiriji]] razveljavljen odlok o razpustitvi [[komunistična partija Alžirije|komunistične partije Alžirije]] * [[1944]] – začetek [[Sovjetska zveza|sovjetske]] [[ofenziva|ofenzive]] na centralni [[fronta (vojaštvo)|fronti]] * [[1945]] – podpisana ustavna listina [[Organizacija združenih narodov|OZN]] * [[1947]] – v [[Združene države Amerike|ZDA]] sprejmejo [[Taft-Hartleyev zakon]], ki prepove stavke in omeji sindikalne pravice * [[1955]] – na letalski razstavi v [[Pariz]]u predstavljeno [[letalo]] ''[[caravelle]]'' * [[1956]] – [[Gamal Abdel Naser]] postane [[egipt]]ovski [[predsednik]] * [[1959]] – domnevni jedrski vohun [[Klaus Fuchs]] je po 9 letih izpuščen iz [[Združene države Amerike|ameriškega]] zapora in mu dovolijo, da se preseli v [[Dresden]] * [[1972]] – [[Richard Nixon|Richarda Nixona]] posnamejo med pogovorom, kako bi [[CIA]] vplivala na [[FBI]]-jevo preiskavo afere [[Afera Watergate|Watergate]] * [[1974]] – [[Izrael]] se umakne z zasedenih ozemelj v [[Sirija|Siriji]] * [[1985]] – v eksploziji [[Indija|indijskega]] [[Boeing 747|Boeinga 747]] nad [[Atlantski ocean|Atlantskim oceanom]] južno od [[Irska|Irske]] umre vseh 329 potnikov in članov posadke * [[1992]] – [[mafija|mafijski]] šef [[John Gotti]] obsojen na dosmrtno ječo * [[1993]] – [[Lorena Bobbitt]] možu [[John Wayne Bobbitt|Johnu Waynu]] odreže [[penis]] * [[2016]] – [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] izvede [[Referendum o članstvu Velike Britanije v Evropski uniji|referendum]], na katerem se večina volilcev odloči za izstop iz [[Evropska unija|Evropske unije]] == Rojstva == * [[1534]] – [[Oda Nobunaga]], japonski daimjo († [[1582]]) * [[1668]] – [[Giambattista Vico]], italijanski filozof, zgodovinar († [[1744]]) * [[1735]] – [[Jean Baptiste René Robinet]], francoski naravoslovec, filozof in enciklopedist († [[1820]]) * [[1750]] – [[Dieudonné Dolomieu]], francoski geolog, mineralog († [[1801]]) * [[1763]] – [[Joséphine de Beauharnais]], Napoleonova žena, francoska cesarica († [[1814]]) * [[1859]] – [[Alojzij Knafelc]], slovenski planinec, kartograf († [[1937]]) * [[1889]] – [[Anna Ahmatova]], ruska pesnica († [[1966]]) * [[1894]] – ** [[Edvard VIII. Britanski|Edvard VIII.]], britanski kralj († [[1972]]) ** [[Alfred Kinsey]], ameriški entomolog, seksolog († [[1956]]) * [[1904]] – [[Carleton Stevens Coon]], ameriški antropolog († [[1981]]) * [[1910]] – [[Jean Anouilh]], francoski dramatik († [[1987]]) * [[1912]] – [[Alan Turing]], angleški matematik, računalnikar († [[1954]]) * [[1936]] – [[Kostas Simitis]], grški predsednik vlade * [[1940]] – [[Wilma Glodean Rudolph]], ameriška atletinja († [[1994]]) * [[1943]] – [[James Levine]], ameriški pianist, dirigent * [[1947]] – [[Bryan Brown]], avstralski igralec * [[1972]] – [[Zinedine Zidane]], francoski nogometaš alžirskega rodu == Smrti == * [[1018]] – [[Henrik I. Avstrijski|Henrik I.]], avstrijski mejni grof iz rodbine Babenberžanov * [[1137]] – [[Adalbert iz Mainza]], nemški nadškof in vojskovodja * [[1186]] – [[Robert de Torigni]], normanski kronist (* [[1110]]) * [[1222]] – [[Konstanca Aragonska]], princesa, ogrska kraljica, sicilska kraljica, rimsko-nemška cesarica (* [[1179]]) * [[1280]] – [[Gonzalo Ruiz Girón]], veliki mojster viteškega reda Svetega Jakoba * [[1290]] – [[Henrik IV. Pravični]], šlezijski vojvoda, poljski veliki vojvoda (* [[1258]]) * [[1324]] – [[Aymer de Valence, 2 grof Pembroke|Aymer de Valence]], angleški plemič, 2. grof Pembroke (* [[1275]]) * [[1356]] – [[Margareta II. Hainauška|Margareta II.]], grofica Hainauta, Holandije (I.), Zeelandije (I.), nemška cesarica (* [[1311]]) * [[1733]] – [[Johann Jakob Scheuchzer]], švicarski zdravnik, naravoslovec (* [[1672]]) * [[1836]] – [[James Mill]], škotski zgodovinar, filozof in ekonomist (* [[1773]]) * [[1872]] – [[Jožef Blaznik]], slovenski založnik, tiskar (* [[1800]]) * [[1880]] – [[Albrecht Rodenbach]], belgijski (flamski) pesnik (* [[1856]]) * [[1891]] ** [[Norman Robert Pogson]], angleški astronom (* [[1829]]) ** [[Wilhelm Eduard Weber]], nemški fizik (* [[1804]]) * [[1908]] – [[Kunikida Doppo]], japonski pisatelj (* [[1871]]) * [[1943]] – [[Lojze Šušmelj]], slovenski slikar (* ?) * [[1963]] – [[Frans Ferdinand Blom]], danski arheolog (* [[1893]]) * [[1980]] – [[Clyfford Still]], ameriški slikar (* [[1904]]) * [[1995]] ** [[Jonas Salk]], ameriški mikrobiolog (* [[1914]]) ** [[Anatolij Tarasov]], ruski hokejski trener (* [[1918]]) * [[1996]] – [[Andreas Georgios Papandreu]], grški predsednik vlade (* [[1919]]) * [[2011]] – [[Peter Falk]], ameriški igralec (* [[1927]]) == Prazniki in obredi == * dan [[Mednarodni olimpijski komite|Mednarodnega olimpijskega komiteja]] [[Kategorija:Dnevi v letu|623]] [[Kategorija:Junij|123]] ltm41ckw1ms3yqixy5qse3wxgjbsi5u 0 2743 6676889 6449799 2026-05-17T08:38:22Z Yerpo 8417 /* Dogodki */ disambig. 6676889 wikitext text/x-wiki '''24. junij''' je 175. [[dan]] [[leto|leta]] (176. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 190 dni. {{JuneCalendar}} == Dogodki == * [[1210]] – [[Majnhard II. Goriški]] izda listino, s katero [[Gorica|Gorici]] podeli pravico do tedenskega sejma * [[1314]] – v bitki pri [[Bannockburn]]u [[Škoti]] pod vodstvom [[Robert Bruce|Roberta Brucea]] premagajo [[Angleži|Angleže]] in ponovno pridobijo neodvisnost * [[1441]] – ustanovljen [[Eton College]] * [[1497]] – [[John Cabot]] pristane na obali [[Nova Fundlandija|Nove Fundlandije]] ali [[Cape Breton (otok)|Cape Bretona]] in tako prvi po [[Vikingi]]h odkrije to ozemlje * [[1509]] – [[Henrik VIII. Angleški|Henrik VIII. Tudor]] okronan za [[Anglija|angleškega]] [[kralj]]a * [[1534]] – [[Jacques Cartier]] odkrije [[Otok princa Edvarda]] * [[1535]] – konec [[anabaptizem|anabaptističnega]] upora v [[Münster|Münstru]] * [[1597]] – [[nizozemska]] odprava v [[Vzhodna Indija|Vzhodno Indijo]] doseže [[Bantam]] na otoku [[Java]] * [[1662]] – [[Nizozemci]] neuspešno poskušajo zasesti [[Macao]] * [[1664]] – ustanovljena [[kolonija (geografija)|kolonija]] [[New Jersey]] * [[1692]] – ustanovljen [[Kingston, Jamajka|Kingston]] na [[Jamajka|Jamajki]] * [[1717]] – v [[London]]u ustanovljena prva [[Prostozidarstvo|prostozidarska loža]] * [[1793]] – sprejeta prva republikanska [[ustava]] v [[Francija|Franciji]] * [[1812]] – [[Napoleon Bonaparte|Napoléon Bonaparte]] napade [[Rusija|Rusijo]] * [[1859]] – v bitki pri [[Solferino|Solferinu]] [[Francija|francosko]] - [[piemont]]ska vojska premaga [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijsko]] * [[1861]] – [[Tennessee]] se kot 11. zvezna država odcepi od [[Združene države Amerike|ZDA]] * [[1880]] – prvič se zapoje bodoča [[Kanada|kanadska]] [[himna]] ''[[O Canada]]'' * [[1894]] – [[Mednarodni olimpijski komite]] sklene, da bodo [[olimpijske igre]] vsaka štiri leta * [[1901]] – odprta prva razstava [[Pablo Picasso|Picassovih]] slik * [[1910]] – [[Japonska]] napade [[Koreja|Korejo]] * [[1913]] – [[Grčija]] in [[Srbija]] razveljavita zavezništvo z [[Bolgarija|Bolgarijo]] * [[1915]] – 800 ljudi izgubi življenje, ko se v [[Chicago|Chicagu]] prevrne parnik [[Eastland]] * [[1918]] – [[Nemci]] začno s [[top]]om ''[[Debela Berta]]'' obstreljevati [[Pariz]] * [[1923]] – V [[Lausanne|Lausanni]] podpišejo mirovno pogodbo, ki konča [[grško-turška vojna|vojno]] med [[Grčija|Grčijo]] in [[Turčija|Turčijo]] ter določi obvezno izmenjavo manjšin * [[1932]] – z vojaškim udarom se konča [[kralj]]eva absolutna oblast v [[Siam]]u ([[Tajska|Tajski]]) * [[1940]] – [[Francija]] in [[Italija]] podpišeta premirje * [[1941]] – [[Nemčija]] zesede [[Vilna|Vilno]], [[Kaunas]] in [[Brest-Litovsk]] * [[1942]] – [[Charles de Gaulle]] podpiše sporazum ([[francoska karta]]) med [[Svobodna Francijo|Svobodno Francijo]] in notranjim odporniškim gibanjem * [[1944]] – [[Danska|dansko]] odporniško gibanje poruši največjo tovarno [[orožje|orožja]] v prestolnici * [[1946]] – [[Georges Bidault]] postane [[Francija|francoski]] [[predsednik vlade]] * [[1948]] – [[Sovjetska zveza]] zapre vse kopenske in vodne poti do [[Berlin]]a * [[1950]] – začetek [[korejska vojna|korejske vojne]] * [[1963]] – [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] dodeli [[Zanzibar]]ju notranjo samoupravo * [[1975]] – v strmoglavljenju [[Boeing 727|Boeinga 727]] pri [[New York]]u izgubi življenje 113 ljudi * [[1981]] – v [[Medžugorje|Medžugorju]] v Bosni in Hercegovini se začnejo [[Marijina prikazovanja v Medžugorju|Marijina prikazovanja]] * [[1983]] – ** prva [[Američani|ameriška]] [[astronavtka]], [[Sally Kristen Ride]], se vrne na [[Zemlja|Zemljo]] ** [[Jaser Arafat]] izgnan iz [[Damask]]a * [[1991]] – [[Slovenija|slovenska]] skupščina določi sedanjo slovensko [[zastava Slovenije|zastavo]] in [[grb Slovenije|grb]] == Rojstva == * [[1210]] – [[Florjan IV. Holandski|Florjan IV.]], holandski grof († [[1234]]) * [[1244]] – [[Henrik I. Hessenški|Henrik I.]], deželni grof Hessena († [[1308]]) * [[1254]] – [[Florijan V. Holandski|Florijan V.]], holandski grof († [[1296]]) * [[1293]] – [[Ivana Burgundska (1293-1348)|Ivana Burgundska]], francoska kraljica, regentinja († [[1348]]) * [[1311]] – [[Filipa Hainauška]], angleška kraljica († [[1369]]) * [[1322]] – [[Ivana Brabantska]], vojvodinja Brabanta in Limburga († [[1406]]) * [[1343]] – [[Ivana Valoiška (1343-1373)|Ivana Valoiška]], navarska kraljica († [[1373]]) * [[1360]] – [[Nuno Álvares Pereira]], portugalski general, svetnik († [[1431]]) * [[1519]] – [[Theodor Beza]], francoski reformator, kalvinistični teolog, biblicist († [[1605]]) * [[1542]] – [[Sveti Janez od Križa]], španski karmeličanski menih, mistik in cerkveni učitelj († [[1591]]) * [[1777]] – [[John Ross]], britanski polarni raziskovalec († [[1856]]) * [[1795]] – [[Ernst Heinrich Weber]], nemški fiziolog († [[1878]]) * [[1803]] – [[George James Webb]], angleško-ameriški skladatelj († [[1887]]) * [[1842]] – [[Ambrose Gwinnett Bierce]], ameriški pisatelj († [[1913]] ali [[1914]]) * [[1860]] – [[Marcel Treich-Laplène]], francoski raziskovalec († [[1890]]) * [[1882]] – [[Carl Diem]], nemški športni znanstvenik († [[1962]]) * [[1883]] – [[Victor Franz Hess]], avstrijsko-ameriški fizik, nobelovec 1936 († [[1964]]) * [[1888]] – [[Gerrit Rietveld]], nizozemski arhitekt († [[1964]]) * [[1897]] – [[Franjo Kršinić]], hrvaški kipar († [[1982]]) * [[1899]] – [[Bruce Marshall]], škotski pisatelj († [[1987]]) * [[1901]] – [[Harry Partch]], ameriški skladatelj († [[1974]]) * [[1905]] – [[Boris Kalin]], slovenski kipar († [[1975]]) * [[1908]] – ** [[Danijel Halas]], slovenski duhovnik, mučenec in Božji služabnik († [[1945]]) ** [[Slavko Pengov]], slovenski slikar († [[1966]]) ** [[Artjom Izakovič Alihanjan]], ruski fizik († [[1978]]) * [[1911]] – [[Juan Manuel Fangio]], argentinski avtomobilski dirkač († [[1995]]) * [[1915]] – sir [[Fred Hoyle]], britanski astronom, astrofizik, kozmolog, matematik, pisatelj, popularizator znanosti († [[2001]]) * [[1930]] – [[Claude Chabrol]], francoski filmski režiser († [[2010]]) * [[1941]] – [[Julia Kristeva]], bolgarsko-francoska filozofinja * [[1942]] – [[Mick Fleetwood]], angleški bobnar * [[1946]] – [[Ellison Shoji Onizuka]], ameriški astronavt († [[1986]]) * [[1947]] – [[Stanislav Košir]], slovenski surdopedagog - logoped * [[1967]] – [[Janez Lapajne]], slovenski filmski režiser * [[1972]] – [[Denis Žvegelj]], slovenski veslač * [[1986]] – [[Sandi Čebular]], slovenski košarkar * [[1987]] – [[Lionel Messi]], argentinski nogometaš == Smrti == * [[1046]] – [[Džeongdžong]], korejski kralj dinastije Gorjeo (* [[1018]]) * [[1160]] – [[Arnold iz Selenhofna]], nadškof Mainza * [[1195]] – [[Albert I. Meissenški|Albert I. Ponosni]], mejni grof Meissena (* [[1158]]) * [[1253]] – [[Amadej IV. Savojski|Amadej IV.]], savojski grof (* [[1197]]) * [[1241]] – [[Ivan Asen II.]], bolgarski car (* ni znano) * [[1291]] – [[Eleanora Provansalska]], angleška kraljica (* [[1223]]) * [[1322]] – [[Matteo I. Visconti]], vladar Milana (* [[1250]]) * [[1360]] – [[Ismail II. (Granada)|Ismail II.]], granadski emir (* [[1338]]) * [[1382]] – [[Winrich von Kniprode]], veliki mojster vitezov križnikov (* [[1310]]) * [[1398]] – cesar [[Hongwu (Ming)|Hongwu]], kitajski cesar dinastije Ming (* [[1328]]) * [[1519]] – [[Lucrezia Borgia]], italijanska kneginja (* [[1480]]) * [[1637]] – [[Nicolas-Claude Fabri de Peiresc]], francoski astronom, humanist (* [[1580]]) * [[1816]] – [[Konstantin Ipsilanti]], moldavski in vlaški knez ([[1760]]) * [[1835]] – ** [[Tomás de Zumalacárregui y de Imaz]], španski general (* [[1788]]) ** [[Andreas vokos Miaulis]], grški admiral (* [[1768]]) * [[1908]] – [[Stephen Groover Cleveland]], ameriški predsednik (* [[1837]]) * [[1922]] – [[Walther Rathenau]], nemški industrialec, politik judovskega rodu (* [[1867]]) * [[1940]] – [[Alfred Fowler]], angleški astronom (* [[1868]]) * [[1982]] – ** [[Duša Počkaj]], slovenska gledališka in filmska igralka (* [[1924]]) ** [[Kiril Nikolajevič Tavastšerna]], ruski astronom (* [[1921]]) * [[2023]] – [[Ema Prodnik]], slovenska pevka (* [[1941]]) == Prazniki in obredi == * praznik rojstva [[Sveti Janez Krstnik|Janeza Krstnika]] v [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški]] in v [[pravoslavje|pravoslavnih]] [[Cerkev (organizacija)|Cerkvah]] (v Cerkvah, ki uporabljajo še [[julijanski koledar|stari]] [[Cerkveno leto|pravoslavni koledar]], je ta praznik 7. julija) * [[Nova Fundlandija in Labrador]] ([[Kanada]]) - dan odkritja * [[Peru]] – dan Indijancev * [[Škotska]] – dan Bannockburna [[Kategorija:Dnevi v letu|624]] [[Kategorija:Junij|124]] a1oxmnfx0nq59w553azholgugxol4b9 0 2746 6676886 6426791 2026-05-17T08:37:44Z Yerpo 8417 --verjetno napačen podatek 6676886 wikitext text/x-wiki '''27. junij''' je 178. [[dan]] [[leto|leta]] (179. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 187 dni. {{JuneCalendar}} == Dogodki == * [[1709]] – [[Peter Veliki]] v bitki pri [[Poltava|Poltavi]] premaga enote [[Švedska|švedskega]] [[kralj]]a [[Karel XII. Švedski|Karla XII.]] * [[1759]] – [[James Woolfe]] začne oblegati [[Québec]] * [[1893]] – zlom [[Newyorška borza|newyorške]] [[borza|borze]] * [[1898]] – [[Joshua Slocum]] prvi sam obpluje svet * [[1905]] – upor na ladji [[Potjomkin (bojna ladja)|Potemkin]] * [[1940]] – [[Francija|francoska]] vlada se preseli v [[Vichy]] * [[1941]]: ** [[Madžarska]] napade [[Sovjetska zveza|ZSSR]] ** ustanovitev glavnega štaba [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOPO Jugoslavije]] * [[1943]] – v [[Baza 21|Bazo 21]] prispe zavezniška vojaška misija pod vodstvom [[Kanada|kanadskega]] [[major]]ja [[William Jones|Williama Jonesa]] * [[1944]] – [[partizani]] v rudniku [[svinec|svinca]] in [[cink]]a [[Rabelj, Italija|Rabelj]] (danes v [[Italija|Italiji]]) razstrelijo [[črpalka|črpalke]] in za več dni zaustavijo delo * [[1950]]: ** [[Združene države Amerike|ZDA]] sklenejo poslati svoje čete v [[korejska vojna|korejsko vojno]] ** [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]] namesto [[centralistično planiranje|centralističnega planiranja]] uvede [[samoupravljanje]] * [[1953]] – [[Joseph Laniel]] postane [[Francija|francoski]] [[predsednik vlade]] * [[1954]] – v [[Obninsk]]u pri [[Moskva|Moskvi]] začne obratovati prva [[jedrska elektrarna]] * [[1957]] – [[orkan]] [[Audrey]] zahteva 500 žrtev v [[Louisiana|Louisiani]] in [[Teksas]]u * [[1967]] – v [[Enfield]]u ([[London]]) začne delovati prvi [[bankomat]] * [[1969]] – začetek spopadov med policisti in homoseksualci v [[New York]]u * [[1977]] – [[Džibuti]] postane neodvisna država * [[1984]] – [[Pierre Elliott Trudeau]] prejme [[Einsteinova nagrada za mir|Einsteinovo nagrado za mir]] * [[1985]] – [[Route 66]] preneha biti uradna cesta * [[1986]] – [[Mednarodno sodišče]] razsodi, da je [[Združene države Amerike|ameriška]] pomoč gibanju [[Contras]] v [[Nikaragva|Nikaragvi]] v nasprotju z [[mednarodno pravo|mednarodnim pravom]] * [[1991]]: ** začetek [[Slovenija|slovenske]] [[Slovenska osamosvojitvena vojna|desetdnevne vojne]] ** [[Združene države Amerike|ameriška]] [[mornarica]] bombardira sedež [[Irak|iraške]] obveščevalne službe zaradi priprav na atentat na predsednika [[George H. W. Bush|Georgea Busha st.]] med obiskom v [[Kuvajt]]u * [[2001]] – [[Mednarodno sodišče]] razsodi, da so [[Združene države Amerike|ZDA]] v primeru [[LaGrand]] kršile [[Dunajska konvencija|dunajsko konvencijo]] == Rojstva == * [[1149]] – [[Rajmond Poitierski]], antiohijski knez (* [[1099]]) * [[1350]] – [[Manuel II. Paleolog]], bizantinski cesar († [[1425]]) * [[1787]] – [[Thomas Say]], ameriški zoolog († [[1834]]) * [[1801]] – [[George Biddell Airy]], angleški astronom, matematik († [[1892]]) * [[1806]] – [[Augustus De Morgan]], škotski matematik, logik, filozof († [[1871]]) * [[1838]] – [[Paul von Mauser]], nemški industrialec, razvijalec orožja († [[1914]]) * [[1839]] – [[George Mary Searle]], ameriški astronom, duhovnik († [[1918]]) * [[1846]] – [[Charles Stewart Parnell]], irski nacionalist († [[1891]]) * [[1850]] – [[Patrick Lafcadio Hearn]], irsko-grški pisatelj († [[1904]]) * [[1862]] – [[Janez Puch|Janez (Johann) Puch]], slovensko-avstrijski inženir, industrialec († [[1914]]) * [[1869]] – [[Hans Spemann]], nemški embriolog, nobelovec 1935 († [[1941]]) * 1869 – [[Emma Goldman]], rusko-ameriška anarhistka, feministka judovskega rodu († [[1940]]) * [[1872]] – [[Heber Doust Curtis]], ameriški astronom († [[1942]]) * [[1875]] – [[Gojmir Gregor Krek]], slovenski skladatelj († [[1942]]) * [[1880]] – [[Helen Keller]], ameriška pisateljica, aktivistka († [[1968]]) * [[1882]] – [[Eduard Spranger]], nemški filozof, psiholog, pedagog († [[1963]]) * [[1884]] – [[Gaston Bachelard]], francoski filozof († [[1962]]) * [[1885]] – [[Pierre Montet]], francoski egiptolog († [[1966]]) * [[1930]] – [[Henry Ross Perot]], ameriški poslovnež, politik * [[1932]] – [[Anna Moffo]], ameriška sopranistka italijanskega rodu († [[2006]]) * [[1941]] – [[Krzysztof Kieślowski]], poljski filmski režiser († [[1996]]) * [[1955]] – [[Isabelle Adjani]], francoska filmska igralka * [[1977]] – [[Raúl González Blanco]], španski nogometaš * [[1988]] – [[Luka Mezgec]], slovenski cestni kolesar * [[1993]] – [[Gabriela Gunčíková]], češka pevka * [[1998]] – [[Bor Pavlovčič]], slovenski smučarski skakalec * [[1998]] – [[Marius Lindvik]], norveški smučarski skakalec == Smrti == * [[1045]] – [[Sveta Ema Krška]], koroška plemkinja in redovnica (* med [[995]] in [[1000]]) * [[1180]] – [[Turan-Šah]], ajubidski vojskovodja, Saladinov brat * [[1194]] – [[Sančo VI. Navarski|Sančo VI.]], navarski kralj (* [[1132]]) * [[1241]] – [[Gilbert Marshal, 4. grof Pembroke|Gilbert Marshal]], angleški plemič, 4. grof Pembroke (* [[1194]]) * [[1296]] – [[Florijan V. Holandski|Florijan V.]], holandski grof (* [[1254]]) * [[1458]] – [[Alfonz V.]], arogonsko neapeljski kralj (* [[1396]]) * [[1574]] – [[Giorgio Vasari]], italijanski slikar, arhitekt, pisatelj, umetnostni zgodovinar (* [[1511]]) * [[1794]] – [[Wenzel Anton von Kaunitz-Rietberg]], avstrijski državnik (* [[1711]]) * [[1831]] – [[Marie-Sophie Germain]], francoska matematičarka (* [[1776]]) * [[1844]] – [[Joseph Smith mlajši]], ameriški mormonski pridigar (* [[1805]]) * [[1876]] – [[Harriet Martineau]], angleška sociologinja, ekonomistka in filozofinja (* [[1802]]) * [[1917]] – [[Dragutin Dimitrijević]] - [[Apis]], srbski častnik (* [[1876]]) * [[1918]] – [[George Mary Searle]], ameriški astronom, duhovnik (* [[1839]]) * [[1957]] – [[Malcolm Lowry]], angleški pisatelj (* [[1909]]) * [[1960]] – [[Ivan Matetić-Ronjgov]], hrvaški skladatelj (* [[1880]]) * [[1989]] – [[Alfred Jules Ayer]], britanski filozof (* [[1910]]) * [[1995]] – [[Jacques Augustin Berque]], francoski sociolog (* [[1910]]) * [[2001]] – [[Jack Lemmon]], ameriški filmski igralec (* [[1925]]) * 2001 – [[Tove Marika Jansson]], finska pisateljica (* [[1914]]) * [[2016]] – [[Bud Spencer]], italijanski igralec, filmski ustvarjalec in profesionalni plavalec (* [[1929]]) == Prazniki in obredi == * [[Združene države Amerike|ZDA]] - dan testiranja okuženosti s [[HIV]] * [[Slovenija]] – dan [[slovenska policija|slovenske policije]] [[Kategorija:Dnevi v letu|627]] [[Kategorija:Junij|127]] ib2mzi9yqntyv9y1z89cc1ajft6qojl 0 2753 6676884 6494188 2026-05-17T08:32:41Z Yerpo 8417 /* Dogodki */ pnp 6676884 wikitext text/x-wiki '''4. julij''' je 185. [[dan]] [[leto|leta]] (186. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 180 dni. {{JulyCalendar}} == Dogodki == * [[993]] – [[Sveti Urh|Ulrik iz Augsburga]] beatificiran v [[svetnik]]a * [[1054]] – [[Kitajci]] in [[Indijanci]] opazujejo [[supernova|supernovo]] pri [[zvezda|zvezdi]] [[Zeta Bika|ζ]] [[Bik (ozvezdje)|Bika]] (Tauri); triindvajset dni je svetila dovolj močno, da so jo videli tudi podnevi; njeni ostanki so tvorili [[Rakovica (meglica)|Rakovico]] (M 1), v njenem središču pa je nastal [[pulzar]] * [[1187]] – v [[Bitka pri Hattinu|Hattinski bitki]] [[Saladin]] premaga vojsko križarskih držav * [[1569]] – z združitvijo [[Krona kraljevine Poljske|Kraljevine Poljske]] in [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]] nastane [[Republika obeh narodov]] * [[1776]] – [[Združene države Amerike|ZDA]] razglasijo neodvisnost * [[1802]] – odprtje vojaške akademije v [[Vojaška akademija Združenih držav Amerike|West Pointu]] * [[1803]] – javno oznanjen [[Združene države Amerike|ameriški]] nakup [[Louisiana|Lousiane]] od [[Francija|Francije]] * [[1810]] – [[guverner]] [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] [[Auguste Marmont]] z [[odlok]]om uvede pouk v [[slovenščina|slovenščini]] * [[1826]] – ob 50. obletnici [[Združene države Amerike|ameriške]] [[neodvisnost]]i umreta [[John Adams]] in [[Thomas Jefferson]] * [[1837]] – odprta [[Grand Junction Railway]] med [[Birmingham]]om in [[Liverpool]]om, prva [[železnica|železniška]] proga na dolge razdalje * [[1838]] – organiziran teritorij [[Iowa]] * [[1848]] – začne izhajati prvi [[Slovenci|slovenski]] [[politika|politični]] [[časopis]] [[Slovenija (časopis)|''Slovenija'']] * [[1855]] – izide prva izdaja [[Walt Whitman|Whitmanovih]] ''[[Travne bilke|Travnih bilk]]'' * [[1859]] – pri [[Magenta, Milano|Magenti]] se [[Francija|francosko]]-[[piemont]]ske čete spopadejo z [[Avstrija|avstrijskimi]] * [[1863]] – po 47-dnevnem obleganju vojska [[Združene države Amerike|ameriškega]] severa zasede mesto [[Vicksburg]] ([[Misisipi (zvezna država)|Misisipi]]) * [[1894]] – [[Sanford Dole]] razglasi [[Republika Havaji|Republiko Havaji]] * [[1910]] – zmaga temnopoltega [[boksar]]ja [[Jack Johnson (boksar)|Jacka Johnsona]] nad belcem [[James Jeffries|Jamesom Jeffriesom]] povzroči rasne nemire v [[Združene države Amerike|ZDA]] * [[1918]] – [[Mehmed VI.]] postane [[Turčija|turški]] [[sultan]] * [[1940]] – [[Italija]] napade [[Sudan]] * [[1941]] – ** [[Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije|CK KPJ]] sklene začeti vstajo; v spomin na to se je v nekdanji [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] praznoval [[dan borca]] ** [[nacisti]] v [[Lvov]]u izvedejo množični umor [[Poljaki|poljskih]] [[pisatelj]]ev in [[znanstvenik]]ov * [[1942]] – [[Združene države Amerike|ameriško]] [[vojno letalstvo]] prvič bombardira [[Tretji rajh]] * [[1945]] – zahodni [[zavezniki]] in [[Sovjetska zveza|ZSSR]] priznajo [[Avstrija|Avstrijo]] * [[1946]] – [[Filipini|Filipinom]] priznana neodvisnost * [[1950]] – odajati začne [[radio]] ''[[Svobodna Evropa]]'' * [[1966]] – [[Lyndon Johnson]] podpiše zakon o svobodi informacij * [[1970]] – [[Tonga]] postane neodvisna država * [[1976]] – [[izrael]]ski [[komandos]]i v [[Entebbe]]ju ([[Uganda]]) osvobodijo večino potnikov in članov posadke iz francoskega letala, ki so ga ugrabili pro-palestinski ugrabitelji * [[1987]] – [[Francija|francosko]] sodišče obsodi [[Klaus Barbie|Klausa Barbieja]] na dosmrtno zaporno kazen * [[1989]] – v [[Belgija|Belgiji]] strmoglavi sovjetsko letalo [[Mig-23]] potem ko je to brez pilota priletelo s [[Poljska|Poljske]], v nesreči umre osemnajstletnik * [[1991]] – s posredovanjem [[Evropska unija|Evropske unije]] se vzpostavi premirje v [[vojna za Slovenijo|vojni za Slovenijo]] * [[1997]] – na [[Mars]]u pristane sonda [[Mars Pathfinder|Pathfinder]] * [[2002]] – 25 ljudi izgubi življenje ob strmoglavljenju tovornega [[Boeing 707|Boeinga 707]] v [[Bangui]]ju ([[Srednjeafriška republika]]) == Rojstva == [[Slika:Tomio Okamura portrét (cropped).jpg|sličica|266x266_pik|[[Tomio Okamura]]]] * [[1095]] – [[Usama ibn Munkid]], arabski pesnik in kronist († [[1188]]) * [[1281]] – [[Rudolf I. Habsburški (1281-1307)|Rudolf I. Habsburški]], kralj Češke, vojvoda Avstrije in Štajerske (III.) († [[1307]]) * [[1330]] – [[Ašikaga Jošiakira]], japonski šogun († [[1367]]) * [[1477]] – [[Johannes Turmair Aventinus]], nemški humanist, zgodovinar († [[1534]]) * [[1546]] – [[Murat III.]], turški sultan († [[1595]]) * [[1694]] – [[Louis-Claude Daquin]], francoski skladatelj († [[1772]]) * [[1790]] – sir [[George Everest]], valižanski geodet († [[1866]]) * [[1799]] – [[Oskar I. Švedski|Oskar I.]], švedsko-norveški kralj († [[1859]]) * [[1804]] – [[Nathaniel Hawthorne]], ameriški pisatelj († [[1864]]) * [[1807]] – [[Giuseppe Garibaldi]], italijanski domoljub, revolucionar († [[1882]]) * [[1826]] – [[Stephen Collins Foster]], ameriški skladatelj († [[1864]]) * [[1834]] – [[Christopher Dresser]], britanski oblikovalec († [[1904]]) * [[1842]] – [[Hermann Cohen]], nemški judovski filozof († [[1904]]) * [[1846]] – [[Fran Levec]], slovenski književni zgodovinar, kritik, urednik († [[1916]]) * [[1872]] – [[John Calvin Coolidge mlajši]], ameriški predsednik († [[1933]]) * [[1894]] – [[Ciril Ličar]], slovenski pianist in glasbeni pedagog († [[1957]]) * [[1902]] – [[Meyer Lansky]], ameriški gangster judovskega rodu († [[1983]]) * [[1917]] – [[Manuel Laureano Rodríguez Sánchez]] - [[Manolete]], španski bikoborec († [[1947]]) * [[1925]] – [[Ciril Zlobec]], slovenski pesnik, prevajalec, publicist († [[2018]]) * [[1937]] – ** [[Thomas Nagel]], ameriški filozof ** [[Sonja Norveška|Sonja, norveška kraljica]] * [[1941]] – [[Tomaž Šalamun]], slovenski pesnik in prevajalec († [[2014]]) * [[1946]] – [[Ron Kovic]], ameriški marinec, mirovni aktivist, pisatelj * [[1970]] – [[Tony Vidmar]], avstralski nogometaš slovenskega rodu * [[1972]] – [[Tomio Okamura]], češko-japonski politik * [[1995]] – [[Johann André Forfang]], norveški smučarski skakalec == Smrti == * [[965]] – [[Papež Benedikt V.|Benedikt V.]], papež (* ?) * [[973]] – [[Sveti Urh]], bavarski svetnik (* [[890]]) * [[1187]] – ** [[Rejnald Chatillionski]], antiohijski knez, baron Transjordanije (* [[1125]]) ** [[Rufinus]], škof Akona ** [[Nikazij Sicilski]], vitez hospitalec, svetnik (* [[1135]]) * [[1205]] – [[Oton II. Brandenburški|Oton II.]], brandenburški mejni grof (* [[1147]]) * [[1296]] – [[Konrad von Feuchtwangen]], veliki mojster vitezov križnikov (* [[1230]]) * [[1306]] – [[Rudolf I. Češki|Rudolf I.]], kralj Češke, vojvoda Avstrije in Štajerske (III.) (* [[1281]]) * [[1308]] – [[Eberhard II. Marški|Eberhard II.]], grof Marke (* [[1255]]) * [[1336]] – ** [[Elizabeta Aragonska]], portugalska kraljica, redovnica, svetnica (* [[1271]]) ** [[Kusunoki Masašige]], japonski samuraj (* [[1294]]) * [[1546]] – [[Hajredin Barbarosa]], veliki admiral osmanske flota (* okoli [[1478]]) * [[1598]] – [[Abraham Ortelius]], belgijski (flamski) kartograf (* [[1527]]) * [[1669]] – [[Antonio Escobar y Mendoza]], španski jezuit, teolog (* [[1589]]) * [[1821]] – [[Richard Cosway]], angleški slikar (* [[1742]]) * [[1826]] – ** [[John Adams]], ameriški predsednik (* [[1735]]) ** [[Thomas Jefferson]], ameriški državnik, predsednik (* [[1743]]) * [[1831]] – [[James Monroe]], ameriški predsednik (* [[1758]]) * [[1840]] – [[Karl Ferdinand von Gräfe]], nemški kirurg (* [[1787]]) * [[1848]] – [[François-René de Chateaubriand]], francoski pisatelj (* [[1768]]) * [[1901]] – ** [[Peter Guthrie Tait]], škotski fizik, matematik (* [[1831]]) ** [[Johannes Schmidt]], nemški jezikoslovec (* [[1843]]) * [[1902]] – ** [[Hervé-Auguste-Etienne-Albans Faye]], francoski astronom (* [[1814]]) ** [[Swami Vivekananda]], indijski guru, filozof vedantin (* [[1863]]) * [[1931]] – [[Buddie Petit]], ameriški jazzovski glasbenik (* okoli [[1890]]) * [[1934]] – [[Marie Skłodowska-Curie]], poljsko-francoska fizičarka, kemičarka, nobelovka 1903, 1911 (* [[1867]]) * [[1943]] – [[Władysław Eugeniusz Sikorski]], poljski general, politik (* [[1881]]) * [[1948]] – [[Richard Teschner]], avstrijski lutkar (* [[1879]]) * [[1970]] – [[Barnett Newman]], ameriški slikar judovskega rodu (* [[1905]]) * [[1971]] – [[August William Derleth]], ameriški pisatelj (* [[1909]]) * [[2002]] – [[Laurent Schwartz]], francoski matematik (* [[1915]]) * [[2003]] – [[Barry White]], ameriški soul glasbenik (* [[1944]]) * [[2004]] – [[Andrijan Grigorjevič Nikolajev]], ruski kozmonavt (* [[1929]]) * [[2011]] – [[Otto von Habsburg]], avstrijsko-nemški pisatelj, publicist in politik (*[[1912]]) == Prazniki in obredi == * [[Združene države Amerike|ZDA]] - dan neodvisnosti * dan [[Filipini|filipinsko]]-[[Združene države Amerike|ameriškega]] prijateljstva * [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] - [[dan borca]] [[Kategorija:Dnevi v letu|704]] [[Kategorija:Julij|104]] 4uy6veup9c62b1jvfxzxs17043xjdew 0 2757 6676880 6546546 2026-05-17T08:26:34Z Yerpo 8417 /* Rojstva */ dewiki 6676880 wikitext text/x-wiki '''8. julij''' je 189. [[dan]] [[leto|leta]] (190. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 176 dni. {{JulyCalendar}} == Dogodki == * [[793]] – zgodi se eden prvih dokumentiranih napadov [[Vikingi|Vikingov]], ki izropajo [[Anglija|angleški]] [[otok]] [[Lindisfare]] * [[1099]] – 15.000 sestradanih [[križar]]jev zasmehujejo med spokorniško procesijo okoli [[Jeruzalem]]skega obzidja * [[1497]] – [[Vasco da Gama]] se odpravi na svojo prvo pot proti [[Indija|Indiji]] * [[1630]] – v koloniji [[Massachusetts]] prvič praznujejo [[zahvalni dan]] * [[1709]] – v bitki pri [[Poltava|Poltavi]] [[Rusija|ruski]] [[car]] [[Peter Veliki]] premaga [[Švedska|Švede]] * [[1833]] – [[Rusija]] in [[Turčija]] skleneta [[sporazum v Hünkâr Iskelesiju]] * [[1889]] – izide prva številka [[Wall Street Journal]]a * [[1919]] – [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] dodelijo [[Prekmurje]] * [[1940]] – začetek [[bitka za Anglijo|bitke za Anglijo]] * [[1990]] – ob grobišču žrtev [[povojni poboji|povojnih pobojev]] v [[Kočevski Rog|Kočevskem Rogu]] poteka spravna slovesnost * [[1997]] – [[NATO]] povabi v članstvo [[Poljska|Poljsko]], [[Češka|Češko]] in [[Madžarska|Madžarsko]] ter zavrne [[Slovenija|Slovenijo]] in [[Romunija|Romunijo]] * [[2003]] – [[Wikipedija|Wikipediji]] se pridružita različici v [[madžarščina|madžarščini]] in [[hebrejščina|hebrejščini]] == Rojstva == [[Slika:Jožef Horvat 03.jpg|sličica|181x181_pik|[[Jožef Horvat]]]] [[Slika:Philip Johnson.2002.FILARDO.jpg|thumb|175x175px|Philip Johnson]] * [[1053]] – [[Širakava]], japonski cesar († [[1129]]) * [[1545]] – [[Carlos de Austria]] - Don Carlos, španski princ († [[1568]]) * [[1593]] – [[Artemisia Gentileschi]], italijanska slikarka († okoli [[1653]]) * [[1621]] – [[Jean de La Fontaine]], francoski pesnik, basnopisec († [[1695]]) * [[1760]] – [[Christian Kramp]], francoski matematik († [[1826]]) * [[1809]] – [[Ljudevit Gaj]], hrvaški politik, jezikoslovec († [[1872]]) * [[1819]] – [[Vatroslav Lisinski]], hrvaški skladatelj († [[1854]]) * [[1836]] – [[Joseph Chamberlain]], angleški politik († [[1914]]) * [[1838]] – [[Ferdinand von Zeppelin]], nemški graditelj zrakoplovov († [[1917]]) * [[1839]] – [[John Davison Rockefeller]], ameriški podjetnik († [[1937]]) * [[1851]] – sir [[Arthur John Evans]], valižanski arheolog († [[1941]]) * [[1857]] – [[Alfred Binet]], francoski psiholog in izumitelj testa inteligentnosti († [[1911]]) * [[1867]] – [[Käthe Kollwitz]], nemška slikarka († [[1945]]) * [[1882]] – [[Percy Grainger]], avstralski pianist, saksofonist, skladatelj († [[1961]]) * [[1885]] – [[Ernst Bloch]], nemški filozof († [[1977]]) * [[1895]] – [[Igor Tamm]], sovjetski fizik († [[1971]]) * [[1906]] – [[Philip Johnson]], ameriški arhitekt († [[2005]]) * [[1911]] – [[Edo Mihevc]], slovenski arhitekt († [[1985]]) * [[1919]] – [[Walter Scheel]], nemški politik († [[2016]]) * [[1923]] – [[Walter Buschhoff]], nemški igralec († [[2010]]) * [[1935]] – [[Vitalij Ivanovič Sevastjanov]], ruski kozmonavt († [[2010]]) * [[1951]] – [[Anjelica Huston]], ameriška filmska igralka * [[1955]] – [[Jožef Horvat]], slovenski politik in fizik * [[1958]] – [[Kevin Bacon]], ameriški filmski igralec * [[1960]] – [[Ena Begović]], hrvaška filmska igralka († [[2000]]) * [[1972]] – [[Tina Gorenjak]], slovenska gledališka in filmska igralka, pevka * [[1977]] – [[Christian Abbiati]], italijanski nogometaš * [[1980]] – [[Robbie Keane]], irski nogometaš * [[1981]] – [[Anastazija Miskina]], ruska tenisačica == Smrti == * [[975]] – [[Edgar Miroljubni]], kralj Mercije in Northumbrije (* [[943|943/944]]) * [[1113]] – [[Zbigniew Poljski]], poljski vojvoda (* [[1073]]) * [[1115]] – [[Peter Puščavnik]], menih, voditelj križarskega pohoda ubogih (* [[1050]]) * [[1153]] – [[Papež Evgen III.|Evgen III.]], papež italijanskega rodu (* po letu [[1080]]) * [[1184]] – [[Oton I. Brandenburški|Oton I.]], brandenburški mejni grof (* [[1128]]) * [[1261]] – [[Adolf IV. Holsteinski|Adolf IV.]], grof Holsteina in Schauenburga (* [[1205]]) * [[1253]] – [[Teobald IV. Šampanjski|Teobald IV.]], francoski plemič, šampanjski grof, navarski kralj (I.) (* [[1201]]) * [[1390]] – [[Albert Saksonski]], nemški filozof in logik (* [[1320]]) * [[1444]] – [[Peter Pavel Vergerij starejši]], italijanski humanist in pravnik, rojen v Kopru (* [[1370]]) * [[1496]] – [[Benedetto Bonfigli]], italijanski slikar (* okoli [[1420]]) * [[1538]] – [[Diego de Almagro]], španski konkvistador (* [[1479]]) * [[1583]] – [[Fernão Mendes Pinto]], portugalski pustolovec (* okoli [[1510]]) * [[1623]] – [[Gregor XV.]], papež italijanskega rodu (* [[1554]]) * [[1676]] – [[Ferenc Rákóczi I.]], madžarski plemič (* [[1645]]) * [[1695]] – [[Christiaan Huygens]], nizozemski astronom, fizik, matematik (* [[1629]]) * [[1784]] – [[Torbern Olof Bergman]], švedski kemik (* [[1735]]) * [[1822]] – [[Percy Bysshe Shelley]], angleški pesnik (* [[1792]]) * [[1826]] – [[Luther Martin]], ameriški državnik (* [[1748]]) * [[1859]] – [[Oskar I. Švedski|Oskar I.]], švedsko-norveški kralj (* [[1799]]) * [[1873]] – [[Franz Xaver Winterhalter]], nemški slikar (* [[1805]]) * [[1897]] – [[Alojzij Matija Zorn]], goriški nadškof (* [[1837]]) * [[1917]] – [[Thomas John Thomson]], kanadski slikar (* [[1877]]) * [[1933]] – sir [[Anthony Hope Hawkins]], angleški pisatelj (* [[1863]]) * [[1934]] – [[Édouard Benjamin Baillaud]], francoski astronom (* [[1848]]) * [[1943]] – [[Jean Moulin]], francoski upornik (* [[1899]]) * [[1950]] – [[Othmar Spann]], avstrijski filozof, sociolog, ekonomist (* [[1878]]) * [[1962]] – [[Georges Bataille]], francoski knjižničar, pisatelj, filozof (* [[1897]]) * [[1967]] – [[Vivian Mary Hartley]] - [[Vivien Leigh]], angleška gledališka in filmska igralka (* [[1913]]) * [[1979]] – [[Šiničiro Tomonaga]], japonski fizik, nobelovec 1965 (* [[1906]]) * [[1994]] – [[Kim Il Sung]], severnokorejski diktator (* [[1912]]) * [[2022]] – [[Šinzo Abe]], japonski politik in predsednik vlade (* [[1954]]) == Prazniki in obredi == [[Kategorija:Dnevi v letu|708]] [[Kategorija:Julij|108]] ma6jdnsrxhicunpe93p25a53uu40nmn 6676881 6676880 2026-05-17T08:28:29Z Yerpo 8417 /* Rojstva */ pp 6676881 wikitext text/x-wiki '''8. julij''' je 189. [[dan]] [[leto|leta]] (190. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 176 dni. {{JulyCalendar}} == Dogodki == * [[793]] – zgodi se eden prvih dokumentiranih napadov [[Vikingi|Vikingov]], ki izropajo [[Anglija|angleški]] [[otok]] [[Lindisfare]] * [[1099]] – 15.000 sestradanih [[križar]]jev zasmehujejo med spokorniško procesijo okoli [[Jeruzalem]]skega obzidja * [[1497]] – [[Vasco da Gama]] se odpravi na svojo prvo pot proti [[Indija|Indiji]] * [[1630]] – v koloniji [[Massachusetts]] prvič praznujejo [[zahvalni dan]] * [[1709]] – v bitki pri [[Poltava|Poltavi]] [[Rusija|ruski]] [[car]] [[Peter Veliki]] premaga [[Švedska|Švede]] * [[1833]] – [[Rusija]] in [[Turčija]] skleneta [[sporazum v Hünkâr Iskelesiju]] * [[1889]] – izide prva številka [[Wall Street Journal]]a * [[1919]] – [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] dodelijo [[Prekmurje]] * [[1940]] – začetek [[bitka za Anglijo|bitke za Anglijo]] * [[1990]] – ob grobišču žrtev [[povojni poboji|povojnih pobojev]] v [[Kočevski Rog|Kočevskem Rogu]] poteka spravna slovesnost * [[1997]] – [[NATO]] povabi v članstvo [[Poljska|Poljsko]], [[Češka|Češko]] in [[Madžarska|Madžarsko]] ter zavrne [[Slovenija|Slovenijo]] in [[Romunija|Romunijo]] * [[2003]] – [[Wikipedija|Wikipediji]] se pridružita različici v [[madžarščina|madžarščini]] in [[hebrejščina|hebrejščini]] == Rojstva == [[Slika:Jožef Horvat 03.jpg|sličica|181x181_pik|[[Jožef Horvat]]]] [[Slika:Philip Johnson.2002.FILARDO.jpg|thumb|175x175px|Philip Johnson]] * [[1053]] – [[Širakava]], japonski cesar († [[1129]]) * [[1545]] – [[Carlos, princ Asturije]] († [[1568]]) * [[1593]] – [[Artemisia Gentileschi]], italijanska slikarka († okoli [[1653]]) * [[1621]] – [[Jean de La Fontaine]], francoski pesnik, basnopisec († [[1695]]) * [[1760]] – [[Christian Kramp]], francoski matematik († [[1826]]) * [[1809]] – [[Ljudevit Gaj]], hrvaški politik, jezikoslovec († [[1872]]) * [[1819]] – [[Vatroslav Lisinski]], hrvaški skladatelj († [[1854]]) * [[1836]] – [[Joseph Chamberlain]], angleški politik († [[1914]]) * [[1838]] – [[Ferdinand von Zeppelin]], nemški graditelj zrakoplovov († [[1917]]) * [[1839]] – [[John Davison Rockefeller]], ameriški podjetnik († [[1937]]) * [[1851]] – sir [[Arthur John Evans]], valižanski arheolog († [[1941]]) * [[1857]] – [[Alfred Binet]], francoski psiholog in izumitelj testa inteligentnosti († [[1911]]) * [[1867]] – [[Käthe Kollwitz]], nemška slikarka († [[1945]]) * [[1882]] – [[Percy Grainger]], avstralski pianist, saksofonist, skladatelj († [[1961]]) * [[1885]] – [[Ernst Bloch]], nemški filozof († [[1977]]) * [[1895]] – [[Igor Tamm]], sovjetski fizik († [[1971]]) * [[1906]] – [[Philip Johnson]], ameriški arhitekt († [[2005]]) * [[1911]] – [[Edo Mihevc]], slovenski arhitekt († [[1985]]) * [[1919]] – [[Walter Scheel]], nemški politik († [[2016]]) * [[1923]] – [[Walter Buschhoff]], nemški igralec († [[2010]]) * [[1935]] – [[Vitalij Ivanovič Sevastjanov]], ruski kozmonavt († [[2010]]) * [[1951]] – [[Anjelica Huston]], ameriška filmska igralka * [[1955]] – [[Jožef Horvat]], slovenski politik in fizik * [[1958]] – [[Kevin Bacon]], ameriški filmski igralec * [[1960]] – [[Ena Begović]], hrvaška filmska igralka († [[2000]]) * [[1972]] – [[Tina Gorenjak]], slovenska gledališka in filmska igralka, pevka * [[1977]] – [[Christian Abbiati]], italijanski nogometaš * [[1980]] – [[Robbie Keane]], irski nogometaš * [[1981]] – [[Anastazija Miskina]], ruska tenisačica == Smrti == * [[975]] – [[Edgar Miroljubni]], kralj Mercije in Northumbrije (* [[943|943/944]]) * [[1113]] – [[Zbigniew Poljski]], poljski vojvoda (* [[1073]]) * [[1115]] – [[Peter Puščavnik]], menih, voditelj križarskega pohoda ubogih (* [[1050]]) * [[1153]] – [[Papež Evgen III.|Evgen III.]], papež italijanskega rodu (* po letu [[1080]]) * [[1184]] – [[Oton I. Brandenburški|Oton I.]], brandenburški mejni grof (* [[1128]]) * [[1261]] – [[Adolf IV. Holsteinski|Adolf IV.]], grof Holsteina in Schauenburga (* [[1205]]) * [[1253]] – [[Teobald IV. Šampanjski|Teobald IV.]], francoski plemič, šampanjski grof, navarski kralj (I.) (* [[1201]]) * [[1390]] – [[Albert Saksonski]], nemški filozof in logik (* [[1320]]) * [[1444]] – [[Peter Pavel Vergerij starejši]], italijanski humanist in pravnik, rojen v Kopru (* [[1370]]) * [[1496]] – [[Benedetto Bonfigli]], italijanski slikar (* okoli [[1420]]) * [[1538]] – [[Diego de Almagro]], španski konkvistador (* [[1479]]) * [[1583]] – [[Fernão Mendes Pinto]], portugalski pustolovec (* okoli [[1510]]) * [[1623]] – [[Gregor XV.]], papež italijanskega rodu (* [[1554]]) * [[1676]] – [[Ferenc Rákóczi I.]], madžarski plemič (* [[1645]]) * [[1695]] – [[Christiaan Huygens]], nizozemski astronom, fizik, matematik (* [[1629]]) * [[1784]] – [[Torbern Olof Bergman]], švedski kemik (* [[1735]]) * [[1822]] – [[Percy Bysshe Shelley]], angleški pesnik (* [[1792]]) * [[1826]] – [[Luther Martin]], ameriški državnik (* [[1748]]) * [[1859]] – [[Oskar I. Švedski|Oskar I.]], švedsko-norveški kralj (* [[1799]]) * [[1873]] – [[Franz Xaver Winterhalter]], nemški slikar (* [[1805]]) * [[1897]] – [[Alojzij Matija Zorn]], goriški nadškof (* [[1837]]) * [[1917]] – [[Thomas John Thomson]], kanadski slikar (* [[1877]]) * [[1933]] – sir [[Anthony Hope Hawkins]], angleški pisatelj (* [[1863]]) * [[1934]] – [[Édouard Benjamin Baillaud]], francoski astronom (* [[1848]]) * [[1943]] – [[Jean Moulin]], francoski upornik (* [[1899]]) * [[1950]] – [[Othmar Spann]], avstrijski filozof, sociolog, ekonomist (* [[1878]]) * [[1962]] – [[Georges Bataille]], francoski knjižničar, pisatelj, filozof (* [[1897]]) * [[1967]] – [[Vivian Mary Hartley]] - [[Vivien Leigh]], angleška gledališka in filmska igralka (* [[1913]]) * [[1979]] – [[Šiničiro Tomonaga]], japonski fizik, nobelovec 1965 (* [[1906]]) * [[1994]] – [[Kim Il Sung]], severnokorejski diktator (* [[1912]]) * [[2022]] – [[Šinzo Abe]], japonski politik in predsednik vlade (* [[1954]]) == Prazniki in obredi == [[Kategorija:Dnevi v letu|708]] [[Kategorija:Julij|108]] qxrfx4u2qtux1c3jjcqhgz3a4y11pe8 0 2758 6676583 6426805 2026-05-16T16:27:11Z Yerpo 8417 /* Dogodki */ disambig. 6676583 wikitext text/x-wiki '''9. julij''' je 190. [[dan]] [[leto|leta]] (191. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 175 dni. {{JulyCalendar}} == Dogodki == * [[455]] – [[Avitus]] postane zahodnorimski [[cesar]] * [[1357]] – [[Karel IV. Luksemburški|Karel IV.]] položi temeljni kamen za [[Karlov most]] v [[Praga|Pragi]] * [[1386]] – v bitki pri [[Sempach]]u [[Švicarji]] premagajo [[Habsburžani|Habsburžane]] * [[1540]] – [[Henrik VIII. Angleški]] razveljavi poroko z [[Anna Klevska|Anno Klevsko]] * [[1749]] – ustanovljen [[Halifax, Nova Škotska|Halifax]] v [[Nova Škotska|Novi Škotski]] * [[1762]] – [[Katarina II. Velika]] postane [[Rusija|ruska]] [[car]]ica * [[1789]] – [[Francija|francoska]] narodna skupščina ustanovi narodno ustavodajno skupščino, ki bi pripravila francosko ustavo * [[1790]] – v bitki pri [[Svenskund]]u [[švedska]] mornarica zajame tretjino [[Rusija|ruske]] flote * [[1793]] – prepoved uvoza sužnjev v [[Kanada|Kanado]] * [[1815]] – [[Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord]] postane [[Francija|francoski]] [[predsednik vlade]] * [[1816]] – [[Argentina]] postane neodvisna država * [[1850]] – po smrti [[Zachary Taylor|Zacharyja Taylorja]] postane [[Millard Fillmore]] 13. [[Združene države Amerike|ameriški]] [[predsednik]] * [[1877]] – začne se prvi [[tenis|teniški]] turnir v [[Odprto prvenstvo Anglije|Wimbledon]]u, imenovan [[Prvenstvo Anglije 1877]] * [[1900]] – [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanska]] [[kralj]]ica [[Viktorija I. Angleška|Viktorija]] potrdi zakon, ki združi [[Avstralija|avstralske]] kolonije pod federalno oblast * [[1918]] – v trčenju vlakov pri [[Nashville|Nashvillu]] umre 101 človek * [[1943]] – začetek zavezniškega izkrcanja na [[Sicilija|Siciliji]] * [[1944]] – [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanske]] in [[Kanada|kanadske]] čete zasedejo [[Caen]] * [[1962]] – [[Združene države Amerike|ZDA]] na otočju [[Johnson]] opravijo poskus z [[vodikova bomba|vodikovo bombo]] * [[1963]] – podpisan sporazum o ustanovitvi [[Malezija|malezijske]] [[fedracija|federacije]] * [[1982]] – v strmoglavljenju [[Boeing 727|Boeinga 727]] v [[Kenner]]ju ([[Louisiana]], [[Združene države Amerike|ZDA]]) izgubi življenje vseh 146 potnikov in članov posadke ter še 8 meščanov * [[1991]] – po treh desetletjih je [[Republika Južna Afrika]] ponovno sprejeta v olimpijsko gibanje * [[2011]] – [[Južni Sudan]] postane samostojna država == Rojstva == * [[1249]] – [[Kamejama (japonski cesar)|Kamejama]], 90. japonski cesar († [[1305]]) * [[1648]] – [[Arp Schnitger]], nemški graditelj orgel († [[1719]]) * [[1764]] – [[Ann Ward-Radcliffe]], angleška pisateljica († [[1823]]) * [[1768]] – [[Karel Avgust Švedski|Karel Avgust]], kronski princ Švedske († [[1810]]) * [[1819]] – [[Elias Howe]], ameriški izumitelj († [[1867]]) * [[1836]] – [[Sofija Nassavska]], švedska kraljica († [[1913]]) * [[1840]] – [[Štefan Žemlič]], madžarsko-slovenski pisatelj († [[1891]]) * [[1845]] – sir [[George Howard Darwin]], angleški astronom († [[1912]]) * [[1858]] – [[Henrik Tuma]], slovenski politik, publicist, planinec († [[1935]]) * 1858 – [[Franz Boas]], nemško-ameriški etnolog in antropolog († [[1942]]) * [[1879]] – [[Ottorino Respighi]], italijanski skladatelj († [[1936]]) * 1879 – [[Friedrich Adler]], avstrijski socialist († [[1960]]) * [[1901]] – [[Barbara Cartland]], angleška pisateljica († [[2000]]) * [[1911]] – [[John Archibald Wheeler]] ameriški fizik, kozmolog († [[2008]]) * [[1916]] – sir [[Edward Richard George Heath]], britanski predsednik vlade († [[2005]]) * [[1926]] – [[Benjamin Roy Mottelson]], ameriško-danski fizik, nobelovec 1975 * [[1929]] – [[hasan II. Maroški|Hasan II.]], maroški kralj († [[1999]]) * [[1935]] – [[Mercedes Sosa]], argentinska pevka * [[1946]] – [[Bon Scott]], avstralski težkometalni pevec († [[1980]]) * [[1947]] – [[Orenthal James Simpson]], igralec ameriškega nogometa, filmski igralec * [[1954]] – [[Edi Berk]], slovenski oblikovalec in arhitekt * [[1956]] – [[Tom Hanks]], ameriški filmski igralec * [[1964]] – [[Courtney Love]], ameriška pevka, kitaristka * [[1971]] – [[Marc Andreessen]], ameriški programer * [[1982]] – [[Boštjan Cesar]], slovenski nogometaš * [[1989]] – [[Roman Koudelka]], češki smučarski skakalec == Smrti == * [[518]] – [[Anastazij I. Dikor]], bizantinski cesar (* okoli [[431]]) * [[1169]] – [[Gvido iz Pise]], italijanski geograf * [[1228]] – [[Štefan Langton]], canterburyjski nadškof (* [[1150]]) * [[1386]] – [[Leopold III. Habsburški]], avstrijski, štajerski, koroški in kranjski vojvoda, tirolski grof (* [[1351]]) * [[1441]] – [[Jan van Eyck]], belgijski (flamski) slikar (* okoli [[1390]]) * [[1704]] – [[Yan Ruoju]], kitajski učenjak (* [[1636]]) * [[1737]] – [[Gian Gastone de' Medici]], italijanski (toskanski) vojvoda (* [[1671]]) * [[1747]] – [[Giovanni Battista Bononcini]], italijanski skladatelj (* [[1670]]) * [[1797]] – [[Edmund Burke]], irsko-britanski filozof, govornik, zgodovinar in državnik (* [[1729]]) * [[1850]] – ** [[Zachary Taylor]], ameriški predsednik (* [[1784]]) ** [[Sijid Mirza Ali Mohamed]] - [[Bab]], perzijski prerok, mučenik (* [[1819]]) * [[1856]] – [[Amadeo Avogadro]], italijanski fizik (* [[1776]]) * [[1883]] – [[Nguyen Phuoc Hoang Nham]] - [[Tu Duc]], vietnamski cesar (* [[1829]]) * [[1909]] – grof [[Kasimir Felix Badeni]], avstrijski politik poljskega rodu (* [[1846]]) * [[1932]] – [[King Camp Gillette]], ameriški poslovnež (* [[1855]]) * [[1937]] – ** [[Karel Pollak]], slovenski poslovnež in industrialec (*[[1857]]) ** [[Oliver Law]], ameriški komunist (* [[1899]]) * [[1947]] – [[Lucjan Żeligowski]], poljski general in politik (* [[1865]]) * [[1962]] – [[Georges Bataille]], francoski knjižničar, pisatelj (* [[1897]]) * [[1980]] – [[Vinícius de Moraes]], brazilski pesnik, skladatelj (* [[1913]]) * [[2006]] – [[Šamil Basajev]], čečenski terorist (* [[1965]]) == Prazniki in obredi == * [[Argentina]] – dan neodvisnosti * [[Palau]] – dan ustave [[Kategorija:Dnevi v letu|709]] [[Kategorija:Julij|109]] 5w0qpp3t9qg1zwq6xgbkwwax7fwe299 6676585 6676583 2026-05-16T16:31:19Z Yerpo 8417 /* Rojstva */ posodobitev 6676585 wikitext text/x-wiki '''9. julij''' je 190. [[dan]] [[leto|leta]] (191. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 175 dni. {{JulyCalendar}} == Dogodki == * [[455]] – [[Avitus]] postane zahodnorimski [[cesar]] * [[1357]] – [[Karel IV. Luksemburški|Karel IV.]] položi temeljni kamen za [[Karlov most]] v [[Praga|Pragi]] * [[1386]] – v bitki pri [[Sempach]]u [[Švicarji]] premagajo [[Habsburžani|Habsburžane]] * [[1540]] – [[Henrik VIII. Angleški]] razveljavi poroko z [[Anna Klevska|Anno Klevsko]] * [[1749]] – ustanovljen [[Halifax, Nova Škotska|Halifax]] v [[Nova Škotska|Novi Škotski]] * [[1762]] – [[Katarina II. Velika]] postane [[Rusija|ruska]] [[car]]ica * [[1789]] – [[Francija|francoska]] narodna skupščina ustanovi narodno ustavodajno skupščino, ki bi pripravila francosko ustavo * [[1790]] – v bitki pri [[Svenskund]]u [[švedska]] mornarica zajame tretjino [[Rusija|ruske]] flote * [[1793]] – prepoved uvoza sužnjev v [[Kanada|Kanado]] * [[1815]] – [[Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord]] postane [[Francija|francoski]] [[predsednik vlade]] * [[1816]] – [[Argentina]] postane neodvisna država * [[1850]] – po smrti [[Zachary Taylor|Zacharyja Taylorja]] postane [[Millard Fillmore]] 13. [[Združene države Amerike|ameriški]] [[predsednik]] * [[1877]] – začne se prvi [[tenis|teniški]] turnir v [[Odprto prvenstvo Anglije|Wimbledon]]u, imenovan [[Prvenstvo Anglije 1877]] * [[1900]] – [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanska]] [[kralj]]ica [[Viktorija I. Angleška|Viktorija]] potrdi zakon, ki združi [[Avstralija|avstralske]] kolonije pod federalno oblast * [[1918]] – v trčenju vlakov pri [[Nashville|Nashvillu]] umre 101 človek * [[1943]] – začetek zavezniškega izkrcanja na [[Sicilija|Siciliji]] * [[1944]] – [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanske]] in [[Kanada|kanadske]] čete zasedejo [[Caen]] * [[1962]] – [[Združene države Amerike|ZDA]] na otočju [[Johnson]] opravijo poskus z [[vodikova bomba|vodikovo bombo]] * [[1963]] – podpisan sporazum o ustanovitvi [[Malezija|malezijske]] [[fedracija|federacije]] * [[1982]] – v strmoglavljenju [[Boeing 727|Boeinga 727]] v [[Kenner]]ju ([[Louisiana]], [[Združene države Amerike|ZDA]]) izgubi življenje vseh 146 potnikov in članov posadke ter še 8 meščanov * [[1991]] – po treh desetletjih je [[Republika Južna Afrika]] ponovno sprejeta v olimpijsko gibanje * [[2011]] – [[Južni Sudan]] postane samostojna država == Rojstva == * [[1249]] – [[Kamejama (japonski cesar)|Kamejama]], 90. japonski cesar († [[1305]]) * [[1648]] – [[Arp Schnitger]], nemški graditelj orgel († [[1719]]) * [[1764]] – [[Ann Ward-Radcliffe]], angleška pisateljica († [[1823]]) * [[1768]] – [[Karel Avgust Švedski|Karel Avgust]], kronski princ Švedske († [[1810]]) * [[1819]] – [[Elias Howe]], ameriški izumitelj († [[1867]]) * [[1836]] – [[Sofija Nassavska]], švedska kraljica († [[1913]]) * [[1840]] – [[Štefan Žemlič]], madžarsko-slovenski pisatelj († [[1891]]) * [[1845]] – sir [[George Howard Darwin]], angleški astronom († [[1912]]) * [[1858]] – [[Henrik Tuma]], slovenski politik, publicist, planinec († [[1935]]) * 1858 – [[Franz Boas]], nemško-ameriški etnolog in antropolog († [[1942]]) * [[1879]] – [[Ottorino Respighi]], italijanski skladatelj († [[1936]]) * 1879 – [[Friedrich Adler]], avstrijski socialist († [[1960]]) * [[1901]] – [[Barbara Cartland]], angleška pisateljica († [[2000]]) * [[1911]] – [[John Archibald Wheeler]] ameriški fizik, kozmolog († [[2008]]) * [[1916]] – sir [[Edward Richard George Heath]], britanski predsednik vlade († [[2005]]) * [[1926]] – [[Benjamin Roy Mottelson]], ameriško-danski fizik, nobelovec († [[2022]]) * [[1929]] – [[hasan II. Maroški|Hasan II.]], maroški kralj († [[1999]]) * [[1935]] – [[Mercedes Sosa]], argentinska pevka († [[2009]]) * [[1946]] – [[Bon Scott]], avstralski težkometalni pevec († [[1980]]) * [[1947]] – [[Orenthal James Simpson|O. J. Simpson]], igralec ameriškega nogometa, filmski igralec († [[2024]]) * [[1954]] – [[Edi Berk]], slovenski oblikovalec in arhitekt * [[1956]] – [[Tom Hanks]], ameriški filmski igralec * [[1964]] – [[Courtney Love]], ameriška pevka, kitaristka * [[1971]] – [[Marc Andreessen]], ameriški programer * [[1982]] – [[Boštjan Cesar]], slovenski nogometaš * [[1989]] – [[Roman Koudelka]], češki smučarski skakalec == Smrti == * [[518]] – [[Anastazij I. Dikor]], bizantinski cesar (* okoli [[431]]) * [[1169]] – [[Gvido iz Pise]], italijanski geograf * [[1228]] – [[Štefan Langton]], canterburyjski nadškof (* [[1150]]) * [[1386]] – [[Leopold III. Habsburški]], avstrijski, štajerski, koroški in kranjski vojvoda, tirolski grof (* [[1351]]) * [[1441]] – [[Jan van Eyck]], belgijski (flamski) slikar (* okoli [[1390]]) * [[1704]] – [[Yan Ruoju]], kitajski učenjak (* [[1636]]) * [[1737]] – [[Gian Gastone de' Medici]], italijanski (toskanski) vojvoda (* [[1671]]) * [[1747]] – [[Giovanni Battista Bononcini]], italijanski skladatelj (* [[1670]]) * [[1797]] – [[Edmund Burke]], irsko-britanski filozof, govornik, zgodovinar in državnik (* [[1729]]) * [[1850]] – ** [[Zachary Taylor]], ameriški predsednik (* [[1784]]) ** [[Sijid Mirza Ali Mohamed]] - [[Bab]], perzijski prerok, mučenik (* [[1819]]) * [[1856]] – [[Amadeo Avogadro]], italijanski fizik (* [[1776]]) * [[1883]] – [[Nguyen Phuoc Hoang Nham]] - [[Tu Duc]], vietnamski cesar (* [[1829]]) * [[1909]] – grof [[Kasimir Felix Badeni]], avstrijski politik poljskega rodu (* [[1846]]) * [[1932]] – [[King Camp Gillette]], ameriški poslovnež (* [[1855]]) * [[1937]] – ** [[Karel Pollak]], slovenski poslovnež in industrialec (*[[1857]]) ** [[Oliver Law]], ameriški komunist (* [[1899]]) * [[1947]] – [[Lucjan Żeligowski]], poljski general in politik (* [[1865]]) * [[1962]] – [[Georges Bataille]], francoski knjižničar, pisatelj (* [[1897]]) * [[1980]] – [[Vinícius de Moraes]], brazilski pesnik, skladatelj (* [[1913]]) * [[2006]] – [[Šamil Basajev]], čečenski terorist (* [[1965]]) == Prazniki in obredi == * [[Argentina]] – dan neodvisnosti * [[Palau]] – dan ustave [[Kategorija:Dnevi v letu|709]] [[Kategorija:Julij|109]] 30u27k6zdeeennmceti9pz9ga59tfol 6676586 6676585 2026-05-16T16:32:27Z Yerpo 8417 /* Rojstva */ pp 6676586 wikitext text/x-wiki '''9. julij''' je 190. [[dan]] [[leto|leta]] (191. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 175 dni. {{JulyCalendar}} == Dogodki == * [[455]] – [[Avitus]] postane zahodnorimski [[cesar]] * [[1357]] – [[Karel IV. Luksemburški|Karel IV.]] položi temeljni kamen za [[Karlov most]] v [[Praga|Pragi]] * [[1386]] – v bitki pri [[Sempach]]u [[Švicarji]] premagajo [[Habsburžani|Habsburžane]] * [[1540]] – [[Henrik VIII. Angleški]] razveljavi poroko z [[Anna Klevska|Anno Klevsko]] * [[1749]] – ustanovljen [[Halifax, Nova Škotska|Halifax]] v [[Nova Škotska|Novi Škotski]] * [[1762]] – [[Katarina II. Velika]] postane [[Rusija|ruska]] [[car]]ica * [[1789]] – [[Francija|francoska]] narodna skupščina ustanovi narodno ustavodajno skupščino, ki bi pripravila francosko ustavo * [[1790]] – v bitki pri [[Svenskund]]u [[švedska]] mornarica zajame tretjino [[Rusija|ruske]] flote * [[1793]] – prepoved uvoza sužnjev v [[Kanada|Kanado]] * [[1815]] – [[Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord]] postane [[Francija|francoski]] [[predsednik vlade]] * [[1816]] – [[Argentina]] postane neodvisna država * [[1850]] – po smrti [[Zachary Taylor|Zacharyja Taylorja]] postane [[Millard Fillmore]] 13. [[Združene države Amerike|ameriški]] [[predsednik]] * [[1877]] – začne se prvi [[tenis|teniški]] turnir v [[Odprto prvenstvo Anglije|Wimbledon]]u, imenovan [[Prvenstvo Anglije 1877]] * [[1900]] – [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanska]] [[kralj]]ica [[Viktorija I. Angleška|Viktorija]] potrdi zakon, ki združi [[Avstralija|avstralske]] kolonije pod federalno oblast * [[1918]] – v trčenju vlakov pri [[Nashville|Nashvillu]] umre 101 človek * [[1943]] – začetek zavezniškega izkrcanja na [[Sicilija|Siciliji]] * [[1944]] – [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanske]] in [[Kanada|kanadske]] čete zasedejo [[Caen]] * [[1962]] – [[Združene države Amerike|ZDA]] na otočju [[Johnson]] opravijo poskus z [[vodikova bomba|vodikovo bombo]] * [[1963]] – podpisan sporazum o ustanovitvi [[Malezija|malezijske]] [[fedracija|federacije]] * [[1982]] – v strmoglavljenju [[Boeing 727|Boeinga 727]] v [[Kenner]]ju ([[Louisiana]], [[Združene države Amerike|ZDA]]) izgubi življenje vseh 146 potnikov in članov posadke ter še 8 meščanov * [[1991]] – po treh desetletjih je [[Republika Južna Afrika]] ponovno sprejeta v olimpijsko gibanje * [[2011]] – [[Južni Sudan]] postane samostojna država == Rojstva == * [[1249]] – [[Kamejama (japonski cesar)|Kamejama]], 90. japonski cesar († [[1305]]) * [[1648]] – [[Arp Schnitger]], nemški graditelj orgel († [[1719]]) * [[1764]] – [[Ann Ward-Radcliffe]], angleška pisateljica († [[1823]]) * [[1768]] – [[Karel Avgust Švedski|Karel Avgust]], kronski princ Švedske († [[1810]]) * [[1819]] – [[Elias Howe]], ameriški izumitelj († [[1867]]) * [[1836]] – [[Sofija Nassavska]], švedska kraljica († [[1913]]) * [[1840]] – [[Štefan Žemlič]], madžarsko-slovenski pisatelj († [[1891]]) * [[1845]] – sir [[George Howard Darwin]], angleški astronom († [[1912]]) * [[1858]] – [[Henrik Tuma]], slovenski politik, publicist, planinec († [[1935]]) * 1858 – [[Franz Boas]], nemško-ameriški etnolog in antropolog († [[1942]]) * [[1879]] – [[Ottorino Respighi]], italijanski skladatelj († [[1936]]) * 1879 – [[Friedrich Adler]], avstrijski socialist († [[1960]]) * [[1901]] – [[Barbara Cartland]], angleška pisateljica († [[2000]]) * [[1911]] – [[John Archibald Wheeler]] ameriški fizik, kozmolog († [[2008]]) * [[1916]] – sir [[Edward Richard George Heath]], britanski predsednik vlade († [[2005]]) * [[1926]] – [[Ben Roy Mottelson]], ameriško-danski fizik, nobelovec († [[2022]]) * [[1929]] – [[hasan II. Maroški|Hasan II.]], maroški kralj († [[1999]]) * [[1935]] – [[Mercedes Sosa]], argentinska pevka († [[2009]]) * [[1946]] – [[Bon Scott]], avstralski težkometalni pevec († [[1980]]) * [[1947]] – [[Orenthal James Simpson|O. J. Simpson]], igralec ameriškega nogometa, filmski igralec († [[2024]]) * [[1954]] – [[Edi Berk]], slovenski oblikovalec in arhitekt * [[1956]] – [[Tom Hanks]], ameriški filmski igralec * [[1964]] – [[Courtney Love]], ameriška pevka, kitaristka * [[1971]] – [[Marc Andreessen]], ameriški programer * [[1982]] – [[Boštjan Cesar]], slovenski nogometaš * [[1989]] – [[Roman Koudelka]], češki smučarski skakalec == Smrti == * [[518]] – [[Anastazij I. Dikor]], bizantinski cesar (* okoli [[431]]) * [[1169]] – [[Gvido iz Pise]], italijanski geograf * [[1228]] – [[Štefan Langton]], canterburyjski nadškof (* [[1150]]) * [[1386]] – [[Leopold III. Habsburški]], avstrijski, štajerski, koroški in kranjski vojvoda, tirolski grof (* [[1351]]) * [[1441]] – [[Jan van Eyck]], belgijski (flamski) slikar (* okoli [[1390]]) * [[1704]] – [[Yan Ruoju]], kitajski učenjak (* [[1636]]) * [[1737]] – [[Gian Gastone de' Medici]], italijanski (toskanski) vojvoda (* [[1671]]) * [[1747]] – [[Giovanni Battista Bononcini]], italijanski skladatelj (* [[1670]]) * [[1797]] – [[Edmund Burke]], irsko-britanski filozof, govornik, zgodovinar in državnik (* [[1729]]) * [[1850]] – ** [[Zachary Taylor]], ameriški predsednik (* [[1784]]) ** [[Sijid Mirza Ali Mohamed]] - [[Bab]], perzijski prerok, mučenik (* [[1819]]) * [[1856]] – [[Amadeo Avogadro]], italijanski fizik (* [[1776]]) * [[1883]] – [[Nguyen Phuoc Hoang Nham]] - [[Tu Duc]], vietnamski cesar (* [[1829]]) * [[1909]] – grof [[Kasimir Felix Badeni]], avstrijski politik poljskega rodu (* [[1846]]) * [[1932]] – [[King Camp Gillette]], ameriški poslovnež (* [[1855]]) * [[1937]] – ** [[Karel Pollak]], slovenski poslovnež in industrialec (*[[1857]]) ** [[Oliver Law]], ameriški komunist (* [[1899]]) * [[1947]] – [[Lucjan Żeligowski]], poljski general in politik (* [[1865]]) * [[1962]] – [[Georges Bataille]], francoski knjižničar, pisatelj (* [[1897]]) * [[1980]] – [[Vinícius de Moraes]], brazilski pesnik, skladatelj (* [[1913]]) * [[2006]] – [[Šamil Basajev]], čečenski terorist (* [[1965]]) == Prazniki in obredi == * [[Argentina]] – dan neodvisnosti * [[Palau]] – dan ustave [[Kategorija:Dnevi v letu|709]] [[Kategorija:Julij|109]] o92dv0nomdtqn0l678qoyp82infqswk 0 2759 6676578 6455663 2026-05-16T16:23:22Z Yerpo 8417 /* Dogodki */ eksonim 6676578 wikitext text/x-wiki '''10. julij''' je 191. [[dan]] [[leto|leta]] (192. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 174 dni. {{JulyCalendar}} == Dogodki == * [[48 pr. n. št.]] – bitka pri [[Dirahij]]u (danes [[Drač]] v [[Albanija|Albaniji]]), [[Julij Cezar]] se komaj izogne porazu proti [[Pompej]]u * [[1403]] – z ustanovno listino [[Celjski grofje|Celjskega grofa]] [[Herman II. Celjski|Hermana II.]] je ustanovljen [[Kartuzijanski samostan Pleterje]] * [[1778]] – [[Francija|francoski]] [[kralj]] [[Ludvik XVI. Francoski|Ludvik XVI.]] napove vojno [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] * [[1789]] – [[Alexander Mackenzie]] odkrije [[delta|delto]] [[Mackenziejeva reka|Mackenziejeve reke]] * [[1821]] – [[Združene države Amerike|ZDA]] zasedejo od [[Španija|Španije]] kupljeno [[Florida|Florido]] * [[1890]] – [[Wyoming]] postane 44. [[Združene države Amerike|ameriška]] zvezna država * [[1913]] – v [[Dolina smrti|Dolini smrti]] namerijo [[temperatura|temperaturo]] 56,7&nbsp;°C * [[1925]]: ** ustanovljena [[Sovjetska zveza|sovjetska]] [[tiskovna agencija]] [[TASS]] ** v [[Dayton]]u ([[Tennessee]], [[Združene države Amerike|ZDA]]) se prične sojenje [[John T. Scopes|Johnu T. Scopesu]], ker je v nasprotju z državnim zakonom poučeval [[evolucija|evolucijo]] * [[1938]] – [[Howard Hughes]] v rekordnih 91 [[ura]]h z [[letalo]]m preleti svet * [[1943]] – [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britansko]]-[[Združene države Amerike|ameriško]] izkrcanje na [[Sicilija|Sicilijo]] ([[Zavezniška invazija na Sicilijo]]) * [[1962]] – v [[Zemlja|Zemljin]] [[tir]] so izstrelili prvi telekomunikacijski [[satelit]] [[Telstar]] * [[1968]] – [[Maurice Couve de Murville]] postane [[Francija|francoski]] [[predsednik vlade]] * [[1973]] – [[Bahami]] postanejo neodvisna država * [[1976]] – po [[eksplozija|eksploziji]] v [[kemična industrija|kemični tovarni]] v [[Seveso|Sevesu]] uide [[dioksin]] in povzroči hudo [[ekološka katastrofa|ekološko katastrofo]] * [[1985]] – [[Francija|francoski]] [[agent]]i v [[Auckland]]u ([[Nova Zelandija]]) potopijo [[Greenpeace|Greenpeacovo]] ladjo ''[[Rainbow Warrior]]'' * [[1991]] – [[Boris Jelcin]] postane [[predsednik]] [[Rusija|Ruske federacije]] * [[1997]] – s preučevanjem [[DNA]] [[neandertalec|neandertalcev]] potrdijo teorijo o nastanku [[človek]]a v [[Afrika|Afriki]] * [[2000]] – eksplozija [[naftovod]]a v južni [[Nigerija|Nigeriji]] ubije 250 ljudi == Rojstva == * [[154]] – [[Bardesanes]], sirski gnostik († okoli [[222]]) * [[1205]] – [[Hodžo Masamura]], japonski šogun († [[1273]]) * [[1274]] – [[Robert I.]], škotski kralj († [[1329]]) * [[1509]] – [[Jean Calvin]], francoski teolog in reformator († [[1564]]) * [[1561]] – [[Luis de Góngora y Argote]], španski pesnik († [[1627]]) * [[1628]] – [[Micukuni Tokugava]], japonski fevdalec, zgodovinar († [[1701]]) * [[1657]] – [[Friderik I. Pruski|Friderik I.]], pruski kralj († [[1713]]) * [[1697]] – [[Jean-Baptiste Bourguignon d'Anville]], francoski geograf, kartograf († [[1782]]) * [[1723]] – sir [[William Blackstone]], angleški pravnik in filozof prava († [[1780]]) * [[1754]] – [[Thomas Bowdler]], angleški zdravnik, književni cenzor († [[1825]]) * [[1759]] – [[Pierre-Joseph Redouté]], belgijski botanik in ilustrator († [[1840]]) * [[1767]] – [[John Quincy Adams]], ameriški predsednik († [[1848]]) ** [[Mathieu Jean Felicité de Montmorency-Laval]], francoski politik († [[1826]]) * [[1830]] – [[Camille Pissarro]], francoski slikar († [[1903]]) * [[1832]] – [[Alvan Graham Clark]], ameriški optik in astronom († [[1897]]) * [[1856]] – [[Nikola Tesla]], srbsko-ameriški elektroinženir, fizik, izumitelj († [[1943]]) * [[1857]] – [[Alfred Binet]], francoski psiholog († [[1911]]) ** sir [[Joseph Larmor]], irski fizik († [[1942]]) ** sir [[Četur Sankaran Nair]], indijski pravnik, državnik († [[1934]]) * [[1871]] – [[Stjepan Radić]], hrvaški politik († [[1928]]) ** [[Marcel Proust]], francoski pisatelj, esejist, kritik († [[1922]]) * [[1883]] – [[Johannes Blaskowitz]], nemški general († [[1948]]) * [[1895]] – [[Carl Orff]], nemški sladatelj († [[1982]]) * [[1913]] – [[Paul Myron Anthony Linebarger]] - [[Cordwainer Smith]], ameriški pisatelj († [[1966]]) * [[1916]] – [[Edward Gough Whitlam]], avstralski predsednik vlade († [[2014]]) * [[1920]] – [[Owen Chamberlain]], ameriški fizik, nobelovec († [[2006]]) * [[1926]] – [[Frederick Buechner]], ameriški pisatelj * [[1930]] – [[Harold Bloom]], ameriški književni kritik * [[1931]] – [[Tullio Regge]], italijanski fizik († [[2014]]) * [[1933]] – [[Peter Jankowitsch]], avstrijski politik, diplomat * [[1934]] – [[Giorgio Armani]], italijanski modni oblikovalec * [[1942]] – [[Ronnie James Dio]], ameriški glasbenik († [[2010]]) * [[1943]] – **[[Arthur Ashe]], ameriški tenisač († [[1993]]) **[[Stanislav Lipovšek]], [[Slovenci|slovenski]] rimskokatoliški [[škof]] * [[1959]] – [[Richard Stephen Sambora]], ameriški rock kitarist * [[1970]] – [[Helen Sjöholm]], švedska pevka in igralka * [[1980]] – [[Jessica Simpson]], ameriška pevka in igralka == Smrti == * [[138]] – [[Hadrijan]], rimski cesar (* [[76]]) * [[472]] – [[Antemij]], zahodnorimski cesar * [[831]] - [[Zubajda bint Džafar]], prva žena abasidskega kalifa al-Rašida (* 765/766) * [[685]] – [[Konstantin IV.]], cesar Bizantinskega cesarstva (* okoli [[650]]) * [[994]] – [[Leopold I. Avstrijski|Leopold I.]], avstrijski mejni grof (* okoli [[940]]) * [[1086]] – [[Knut IV. Danski|Knut IV.]], danski kralj (* [[1043]]) * [[1099]] – [[El Cid]], kastilski vojskovodja, protagonist istoimenskega epa (* [[1043]]) * [[1103]] – [[Erik I. Danski|Erik I.]], danski kralj (* [[1060]]) * [[1174]] – [[Amalrik I.|Jeruzalemski|Amalrik I.]], kralj Jeruzalema (* [[1136]]) * [[1226]] – [[As-Zahir]], abasidski kalif (* [[1175]]) * [[1290]] – [[Ladislav IV. Ogrski|Ladislav IV. Kun]], ogrski in hrvaški kralj (* [[1262]]) * [[1382]] – [[Nicole Oresme]], francoski škof, matematik, astronom, filozof (* [[1323]]) * [[1451]] – [[Barbara Celjska]], slovenska plemkinja (* med [[1390]] in [[1395]]) * [[1461]] – [[Stjepan Tomaš]], bosanski kralj (* okrog [[1411]]) * [[1559]] – [[Henrik II. Francoski|Henrik II.]], francoski kralj (* [[1519]]) * [[1561]] – [[Rustem paša]], osmanski politik, veliki vezir (* okoli [[1500]]) * [[1584]] – [[Viljem I. Oranski|Viljem I.]], knez Oranski (* [[1533]]) * [[1654]] – [[Islam III. Geraj]], kan [[Krimski kanat|Krimskega kanata]] (* [[1604]]) * [[1820]] – [[William Wyatt Bibb]], ameriški zdravnik in politik (* [[1781]]) * [[1851]] – [[Louis Daguerre]], francoski fizik in umetnik (* [[1787]]) * [[1871]] – [[Germain Sommeiller]], francoski gradbenik (* [[1815]]) * [[1881]] – [[Karl Rudolph Powalky]], nemški astronom (* [[1817]]) * [[1896]] – [[Ernst Curtius]], nemški arheolog, zgodovinar (* [[1814]]) * [[1905]] – [[Muhammad Abduh]], egipčanski islamski modernist (* [[1849]]) * [[1909]] – [[Simon Newcomb]], kanadsko-ameriški astronom, ekonomist (* [[1835]]) * [[1937]] – [[George Gershwin]], ameriški skladatelj judovskega rodu (* [[1898]]) * [[1941]] – sir [[Arthur Evans]], valižanski arheolog (* [[1851]]) * [[1964]] – [[Adolf-Friedrich Kuntzen]], nemški general (* [[1889]]) * [[1971]] – [[John Wood Campbell mlajši]], ameriški pisatelj (* [[1910]]) * [[1974]] – [[Pär Lagerkvist]], švedski pisatelj, pesnik, dramatik, nobelovec 1951 (* [[1891]]) * [[1978]] – [[Joe Davis]], angleški igralec snookerja (* [[1901]]) * [[1983]] – [[Werner Egk]], nemški skladatelj in dirigent (* [[1901]]) * [[1989]] – sir [[Laurence Olivier]], angleški gledališki igralec, gledališki režiser (* [[1907]]) * [[1994]] – [[Gary Kildall]], ameriški računalnikar (* [[1942]]) * [[2001]] – [[Herman Brood]], nizozemski glasbenik (* [[1946]]) * [[2015]] – [[Omar Sharif]], egiptovski igralec (* [[1932]]) == Prazniki in obredi == * [[Bahami]] – dan neodvisnosti * [[Mavretanija]] – dan oboroženih sil * Dan Nikole Tesle == Osebni praznik == * [[Amalija]] [[Kategorija:Dnevi v letu|710]] [[Kategorija:Julij|110]] oyzgtlnbk9s9va7u7fnyrje9vdlkdx6 0 2766 6676577 6533680 2026-05-16T16:22:19Z Yerpo 8417 /* Dogodki */ pnp 6676577 wikitext text/x-wiki '''17. julij''' je 198. [[dan]] [[leto|leta]] (199. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 167 dni. {{JulyCalendar}} == Dogodki == * [[180]] – v [[Scillium]]u v severni [[Afrika|Afriki]] ubijejo 12 [[kristjani|kristjanov]]; to je prvi zapis o [[krščanstvo|krščanstvu]] v tem delu sveta * [[1683]] – začne se zadnje [[Turčija|turško]] obleganje [[Dunaj]]a * [[1815]] – [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] se v [[Rochefort]]u preda [[Velika Britanija|Britancem]] * [[1867]] – v sklopu [[Harvard]]ske univerze ustanovljena prva [[zobozdravnik|zobozdravniška]] [[šola]] v [[Združene države Amerike|ZDA]] * [[1897]] – prvi uspešni [[zlatokop]]i iz [[Klondike|Klondika]] prispejo v [[Seattle, Washington|Seattle]], začetek [[zlata mrzlica|zlate mrzlice]] * [[1898]] – [[Združene države Amerike|ameriške]] sile zasedejo takrat še [[Španija|španski]] [[Santiago de Cuba]] * [[1915]] – začetek [[soška fronta|druge soške bitke]] (konec [[3. avgust]]a [[1915]]) * [[1917]] – [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanska]] kraljeva družina prevzame priimek [[Windsor]] * [[1918]] – [[boljševiki]] v [[Jekaterinburg]]u usmrtijo [[car]]ja [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja II.]] in njegovo družino * [[1936]] – [[državni udar]] desničarskih [[general]]ov sproži [[španska državljanska vojna|špansko državljansko vojno]] * [[1937]] – [[spopad na mostu Marca Pola]] med [[Kitajska|Kitajsko]] in [[Japonska|Japonsko]] * [[1942]] – v [[Šentjošt nad Horjulom|Šentjoštu]] nad [[Horjul]]om ustanovljena prva [[vaške straže|vaška straža]] * [[1944]] – iz [[Halifax, Nova Škotska|Halifaxa]] v [[Kanada|Kanadi]] odrine najobsežnejši [[konvoj]] v [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] * [[1945]] – začetek [[potsdamska konferenca|potsdamske konference]] * [[1955]] – v [[Kalifornija|kalifornijskem]] [[Anaheim]]u blizu Los Angelesa odprt [[Disneyland, Kalifornija|Disneyland]] * [[1962]] – [[jedrski poskus]] z [[jedrska bomba|bombo]] ''Mali deček'' v [[Nevada|Nevadi]] je zadnji atmosferski jedrski poskus na tem poligonu * [[1975]] – v [[orbita|orbiti]] se prvič združita [[Združene države Amerike|ameriško]] ([[Program Apollo|Apollo]]) in [[Sovjetska zveza|sovjetsko]] ([[Sojuz (vesoljsko plovilo)|Sojuz]]) vesoljsko plovilo * [[1979]] – [[predsednik]] [[Nikaragva|Nikaragve]] [[Anastasio Somoza Debayle]] odstopi in pobegne v [[Miami]] * [[1981]] – ob zrušitvi nadhoda v [[Kansas City, Misuri|kansaškem]] [[hotel]]u [[Hyatt]] umre 114 ljudi * [[1984]] – [[Laurent Fabius]] postane [[Francija|francoski]] [[predsednik vlade]] * [[1995]] – [[borza|borzni]] indeks [[Nasdaq]] prvič preseže vrednost 1000 * [[1996]] – ob strmoglavljenju [[Boeing 747]] v [[morje]] blizu [[Long Island]]a ([[New York]]) izgubi življenje 230 ljudi * [[1997]] – po 117 letih razpuščena družba [[F. W. Woolworth]] * [[1998]]: ** posmrtne ostanke [[car]]ja [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja II.]] in njegove družine po 80 letih pokopljejo v [[Sankt Peterburg|sanktpeterburški]] [[kapela|kapeli]] sv. Katarine ** [[cunami]] uniči 10 [[vas]]i na [[Papua Nova Gvineja|Papui - Novi Gvineji]] in zahteva vsaj 1.500 žrtev ** razvozlan [[genom]] [[bakterija|bakterije]], ki prenaša [[sifilis]] * [[2014]] – na vzhodu [[Ukrajina|Ukrajine]] sile pod nadzorom [[Rusija|Rusije]] sestrelijo [[Sestrelitev leta MH17|potniško letalo malezijske letalske družbe Malaysia Airlines MH17]], umre 298 ljudi == Rojstva == * [[1674]] – [[Isaac Watts]], angleški pesnik († [[1748]]) * [[1698]] – [[Pierre-Louis Moreau de Maupertuis]], francoski matematik, astronom in filozof († [[1759]]) * [[1714]] – [[Alexander Gottlieb Baumgarten]], nemški filozof († [[1762]]) * [[1763]] – [[John Jacob Astor]], nemško-ameriški podjetnik († [[1848]]) * [[1787]] – [[Friedrich Krupp]], nemški industrialec († [[1826]]) * [[1853]] – [[Alexius Meinong]], avstrijski filozof († [[1920]]) * [[1858]] – [[Julius Kugy]], avstrijski raziskovalec Alp († [[1944]]) * [[1859]] – [[Luis Muñoz Rivera]], portoriški pesnik, novinar, politik († [[1916]]) * [[1889]] – [[Erle Stanley Gardner]], ameriški pisatelj († [[1970]]) * [[1894]] – [[Georges Lemaître]], belgijski teolog, astronom, matematik († [[1966]]) * [[1899]] – [[James Cagney]], ameriški filmski igralec († [[1986]]) * [[1920]] – [[Juan Antonio Samaranch]], španski (katalonski) športni uradnik, diplomat († [[2010]]) * [[1928]] – [[Vince Guaraldi]], ameriški jazzovski glasbenik († [[1976]]) * [[1935]] – [[Donald Sutherland]], kanadski filmski igralec († [[2024]]) * [[1952]] – [[David Hasselhoff]], ameriški igralec in pevec * [[1954]] – [[Angela Merkel]], nemška političarka * [[1960]] – [[Jan Wouters]], nizozemski nogometaš in trener * [[1963]] – [[Matti Nykänen]], finski smučarski skakalec * [[1974]] – [[Claudio López]], argentinski nogometaš == Smrti == * [[924]] - [[Edvard Starejši]], kralj Anglosasov (* ok. [[874]]) * [[1070]] – [[Balduin VI. Flandrijski|Balduin VI.]], flamski grof (* [[1030]]) * [[1085]] – [[Robert Guiscard]], italonormanski vojvoda (* [[1015]]) * [[1210]] – [[Sverker II. Švedski|Sverker II.]], švedski kralj (* [[1167]]) * [[1399]] – [[Jadwiga Poljska|Jadwiga]], poljska kraljica (* [[1373]] ali [[1374]]) * [[1588]] – [[Mimar Sinan]], otomanski arhitekt grškega rodu (* [[1489]]) * [[1790]] – [[Adam Smith]], škotski ekonomist, filozof (* [[1723]]) * [[1871]] – [[Karl Tausig]], poljski pianist, skladatelj judovskega rodu (* [[1841]]) * [[1879]] – [[Imre Augustič]], slovenski pisatelj, pesnik, novinar in prevajalec na Madžarskem (* [[1837]]) * [[1904]] – [[Isaac Roberts]], britanski astronom (* [[1829]]) * [[1907]] – [[Hector Malot]], francoski pisatelj (* [[1830]]) * [[1912]] – [[Henri Poincaré]], francoski matematik, filozof (* [[1854]]) * [[1918]] – [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaj II.]], ruski car (* [[1868]]) * [[1925]] – [[Lovis Corinth]], nemški slikar (* [[1858]]) * [[1928]] – [[Álvaro Obregón]], mehiški general, državnik, predsednik Mehike (* [[1880]]) * [[1928]] – [[Giovanni Giolitti]], italijanski državnik (* [[1842]]) * [[1935]] – [[George William Russell]] – psevdonim [[Æ]], irski pesnik, mistik (* [[1867]]) * [[1939]] – [[Oskar Braaten]], norveški pisatelj, dramatik (* [[1881]]) * [[1941]] – [[Avgust Cesarec]], hrvaški pesnik, pisatelj, revolucionar (* [[1893]]) * [[1946]] – [[Draža Mihajlović]], srbski četniški general (* [[1893]]) * [[1947]] – [[Raoul Wallenberg]], švedski diplomat, človekoljub (izginil v sovjetskem ujetništvu, to je le uradno sporočen datum smrti) (* [[1912]]) * [[1959]] – [[Billie Holiday]], ameriška jazzovska pevka, filmska igralka (* [[1915]]) * [[1967]] – [[John Coltrane]], ameriški jazzovski saksofonist (* [[1926]]) * [[1975]] – [[Konstantin Gamsahurdia]], gruzinski pisatelj (* [[1893]]) * [[1985]] – [[Susanne Langer]], ameriška filozofinja (* [[1895]]) * [[1995]] – [[Juan Manuel Fangio]], argentinski avtomobilski dirkač (* [[1911]]) * [[1996]] – [[Bratko Kreft]], slovenski dramatik, pripovednik, književni in gledališki zgodovinar, režiser (* [[1905]]) * [[1998]] – sir [[Michael James Lighthill]], angleški matematik (* [[1924]]) * [[2000]] – [[Neuma Gonçalves da Silva]], brazilska plesalka sambe (* [[1922]]) * [[2005]] – sir [[Edward Richard George Heath]], britanski predsednik vlade (* [[1916]]) * [[2020]] – [[John Lewis]], ameriški kongresnik in pionir boja za državljanske pravice (* [[1940]]) == Prazniki in obredi == * [[Irak]] – dan [[baas]]ovske revolucije * [[Portoriko]] – rojstni dan [[Luis Muñoz Rivera|Luisa Muñoza Rivere]] * [[Južna Koreja]] – dan ustave [[Kategorija:Dnevi v letu|717]] [[Kategorija:Julij|117]] nmmura2c3azcuo6og5d2862bt77hxpo 0 2867 6676879 6676189 2026-05-17T08:24:59Z Yerpo 8417 /* Rojstva */ pp 6676879 wikitext text/x-wiki '''26. oktober''' je 299. [[dan]] [[leto|leta]] (300. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 66 dni. {{OctoberCalendar}} == Dogodki == * [[1689]] – [[Požig Skopja, 1689]]: [[Avstrijci|avstrijski]] [[general Enea Silvio Piccolomini]] je dal požgati celotno mesto, v katerem se je razrasla [[kolera]]. * [[1774]] – [[Philadelphia, Pensilvanija|Philadelphia]], [[Pensilvanija]]: [[Prvi kontinentalni kongres|prvi]] [[kontinentalni kongres]]. * [[1825]] – Odprt je bil [[prekop Erie]] in s tem povezava med mestom [[Albany]] ([[New York (zvezna država)]]) in jezerom [[Velika jezera|Erie]]. * [[1863]] – Ustanovljen je bil [[Rdeči križ]]. * [[1881]] – [[Obračun pri OK Corralu]] v mestu [[Tombstone]], [[Arizona]]. * [[1905]] – [[Norveška]] je postala [[neodvisnost|neodvisna]] [[država]]. * [[1911]] – [[Kitajska]] je postala [[republika]]. * [[1917]] – [[Prva svetovna vojna]]: [[Italija]] je bila strahovito poražena v [[Čudež pri Kobaridu|bitki pri Kobaridu]]. * [[1918]] – [[Nemčija|nemški]] [[vrhovni poveljnik]] [[general]] [[Erich Ludendorff]] je odstopil zaradi pogojev [[premirje|premirja]], na katere je pristala nemška [[vlada]]. * [[1936]] – Prvi [[generator]] na [[Hooverjev jez|Hooverjevem jezu]] je bil pognan s polno zmogljivostjo. * [[1940]] – Prvič je poletlo [[lovsko letalo]] [[P-51 Mustang]]. * [[1942]] – [[Druga svetovna vojna]]: [[bitka za Santa Cruz]]. * [[1944]] – [[Druga svetovna vojna]]: končala se je [[Bitka v zalivu Leyte]], velika zmaga za [[Združene države Amerike|ZDA]]. * [[1947]] – [[Maharadža]] [[Kašmir (pokrajina)|Kašmirja]] je pristal, da se njegovo kraljestvo priključi [[Indija|Indiji]]. * [[1951]] – [[Winston Churchill]] je drugič postal [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanski]] [[predsednik vlade]]. * [[1954]] – [[Trst]] je bil dodeljen [[Italija|Italiji]]. * [[1955]] – [[Avstrija|Avstrijski]] [[parlament]] je izglasoval [[nevtralnost]]. * [[1958]] – Prvi komercialni polet [[Letalo|letala]] [[Boeing 707]] je opravila družba [[Pan American Airways]] na relaciji med [[New York]]om in [[Pariz]]om. * [[1976]] – [[Bantustan]] [[Transkei]] je razglasil svojo neodvisnost od [[Republika Južna Afrika|Južnofriške republike]]. * [[1984]] – Opravljena je bila prva [[presaditev srca]] iz [[pavijan]]a v [[človek]]a. * [[1991]] – [[Slovenija|Slovenijo]] je zapustil zadnji [[vojak]] [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]]. * [[1994]]: ** [[Jordanija]] in [[Izrael]] sta podpisala [[Mirovna pogodba|mirovno pogodbo]]. ** javno je bilo objavljeno, da je [[Andrew Wiles]] dokazal [[Fermatov veliki izrek]]. * [[2000]] – [[Laurent Gbagbo]] je po demonstracijah proti dotedanjemu predsedniku [[Robert Guéï|Guéï]] prevzel predsedništvo [[Slonokoščena obala|Slonokoščene obale]]. * [[2002]] – [[Moskva]]: [[Teroristični napad v gledališču Dubrovka|drama s talci v gledališču Dubrovka]] se je končala s približno 50 mrtvimi [[Čečeni|čečenskimi]] uporniki in 150 mrtvimi [[talec|talci]]. * [[2013]] – V [[Hiša cvetja|Hiši cvetja]] na Dedinjah, [[Beograd]] so z vojaškimi častmi pokopali [[Jovanka Broz|Jovanko Broz]]. == Rojstva == [[Slika:General von Moltke.jpg|thumb|Helmuth von Moltke (1800) ]] [[Slika:Reagan_Mitterrand_1984_(cropped).jpg|thumb|François Mitterrand (1916) ]] * [[1556]] – [[Ahmad Baba]], malijski pravnik, pisatelj († [[1627]]) * [[1645]] – [[Aert de Gelder]], nizozemski slikar († [[1727]]) * [[1673]] – [[Dimitrij Cantemir]], moldavski državnik in pisec († [[1723]]) * [[1684]] – [[Kurt Christoph Graf von Schwerin]], pruski maršal († [[1757]]) * [[1685]] – [[Domenico Scarlatti]], italijanski čembalist, skladatelj († [[1757]]) * [[1757]] – [[Karl Leonhard Reinhold]], avstrijski filozof († [[1823]]) * [[1759]] – [[Georges-Jacques Danton]], francoski revolucionar († [[1794]]) * [[1786]] – [[Henry Deringer]], ameriški puškar († [[1868]]) * [[1787]] – [[Vuk Stefanović Karadžić]], srbski filolog, etnograf († [[1864]]) * [[1800]] – [[Helmuth Karl Bernhard von Moltke|Helmuth von Moltke]], pruski maršal († [[1891]]) * [[1842]] – [[Vasilij Vasiljevič Vereščagin]], ruski slikar († [[1904]]) * [[1849]] – [[Ferdinand Georg Frobenius]], nemški matematik († [[1917]]) * [[1850]] – [[Janez Šubic]], slovenski slikar († [[1889]]) * [[1865]] – [[Benjamin Guggenheim]], ameriški poslovnež († [[1912]]) * [[1874]] – [[Thomas Martin Lowry]], angleški fizikalni kemik († [[1936]]) * [[1875]] – [[Svetozar Pribičević]], srbski politik († [[1936]]) * [[1880]] – [[Andrej Beli]], ruski pisatelj († [[1934]]) * [[1888]] – [[Nestor Mahno]], ukrajinski anarhist († [[1934]]) * [[1900]] – [[Ivan Zver]] [[Slovenci|slovenski]] ([[Prekmurci|prekmurski]]) tiskar († [[1945]]) * [[1906]] – [[Primo Carnera]], italijanski boksar († [[1967]]) * [[1912]] – [[Don Siegel]], ameriški filmski režiser († [[1991]]) * [[1916]] – [[François Mitterrand]], francoski predsednik († [[1996]]) * [[1919]] – [[Mohamed Reza Pahlavi]], iranski šah († [[1980]]) * [[1926]] – [[France Slana]], slovenski slikar * [[1929]] – [[Dane Zajc]], slovenski književnik, pesnik, dramatik in esejist († [[2005]]) * [[1942]] – [[Bob Hoskins]], angleški filmski igralec * [[1947]] – [[Hillary Rodham Clinton]], ameriška političarka * [[1953]] – [[Keith Strickland]], ameriški glasbenik ([[The B-52's]]) * [[1976]] – [[Miikka Kiprusoff]], finski hokejist * [[1980]] – [[Cristian Chivu]], romunski nogometaš * [[1983]] – [[Dmitri Sičev]], ruski nogometaš * [[1985]] – [[Andrea Bargnani]], italijanski košarkar * [[1990]] – [[Ilka Štuhec]], slovenska alpska smučarka == Smrti == * [[899]]-[[901]] – [[Alfred Veliki]], anglosaški kralj (* okoli [[847]]) * [[1331]] – [[Abulfeda]], arabski zgodovinar, geograf (* [[1273]]) * [[1440]] – [[Gilles de Rais]], francoski baron maršal (* [[1404]]) * [[1578]] – [[Jurij Juričič]], slovenski protestantski pridigar in prevajalec * [[1890]] – [[Carlo Collodi]], italijanski novinar, pisatelj (* [[1826]]) * [[1896]] – [[Paul Amand Challemel-Lacour]], francoski državnik (* [[1827]]) * [[1908]] – [[Takeaki Enomoto]], japonski pomorski častnik, državnik (* [[1836]]) * [[1909]] – [[Ito Hirobumi]], japonski državnik (* [[1841]]) * [[1923]] – [[Charles Proteus Steinmetz]], nemško-ameriški elektrotehnik (* [[1865]]) * [[1972]] – [[Igor Ivanovič Sikorski]], rusko-ameriški letalski inženir in konstruktor (* [[1889]]) * [[1983]] – [[Alfred Tarski]], poljski logik, matematik in filozof (* [[1901]]) * [[1989]] – [[Charles J. Pedersen]], ameriški kemik, nobelovec (* [[1904]]) * [[2007]] – [[Arthur Kornberg]], ameriški biokemik, nobelovec (* [[1918]]) * [[2008]] – [[Tony Hillerman]], ameriški pisatelj (* [[1925]]) * [[2016]] – [[Krešo Omerzel]], slovenski spidvejist (* [[1957]]) == Prazniki in obredi == * [[Nauru]]: [[Angamski dan]] * [[Avstrija]]: [[državni praznik]], praznovanje [[deklaracija nevtralnosti|deklaracije nevtralnosti]] iz leta [[1955]] == Zunanje povezave == * [http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/october/26 ''BBC: na današnji dan'' ] [[Kategorija:Dnevi v letu|A26]] [[Kategorija:Oktober|126]] a4btdf39r7lfr2s072bzw9u5pk2m7o0 0 9533 6676763 6501323 2026-05-17T00:24:22Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676763 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | Name=<center>Vezuv</center> | native_name = Monte Vesuvio | Photo=Vesuvius from Pompeii (hires version 2 scaled).png | Caption=<small>Vezuv, kot ga je mogoče videti iz Pompejev, ki jih je uničil leta [[79]]. Dejavni stožec je visoki vrh na levi; manjši vrh na desni je del kalderske stene Somma.</small> | Elevation= 1281 m | Location=[[Italija]] | Prominence = | map = Italy | Coordinates = {{koord novi|40|49|N|14|26|E|type:mountain_region:IT}} | Topographic map = | Type=[[stratovulkan]] | Volcanic_Arc/Belt=[[Kampanijski vulkanski lok]] | Age=25.000 let pred sedanjostjo do 1944 | Last eruption=1944 | First ascent= | Easiest route=peš}} '''Vezuv''' ({{jezik-it|Monte Vesuvio}}, {{jezik-nap|Muntagna Vesuvio}}, {{jezik-la|Mons Vezuv, Vesevus, Vesaevus}}<ref>{{navedi splet |url=http://latinlexicon.org/definition.php?p1=2062800 |title=Definition - Numen - The Latin Lexicon - An Online Latin Dictionary - A Dictionary of the Latin Language |publisher=The Latin Lexicon |date= |accessdate=2018-09-20 |archive-date=2018-09-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180920122706/https://latinlexicon.org/definition.php?p1=2062800 |url-status=dead }}</ref> je [[stratovulkan]] nad [[Neapeljski zaliv|Neapeljskim zalivom]] v [[Kampanija|Kampaniji]] v Italiji, približno 9&nbsp;km vzhodno od [[Neapelj|Neaplja]] in nedaleč od obale. Je eden izmed več vulkanov, ki tvorijo kampanjski vulkanski lok. Vezuv je sestavljen iz velikega stožca, delno obkroženega s strmim robom [[kaldera|kaldere]]g, ki jo je povzročil propad prejšnje in prvotno veliko višje strukture. Vezuv je najbolj znan po svojem izbruhu leta 79, katerega posledica je bilo zasutje in uničenje rimskih mest [[Pompeji]], [[Herkulanej]], [[Oplontis]] in [[Stabiae]], pa tudi več drugih naselij. Izbruh je izstrelil oblak kamenja, pepela in vulkanskih plinov do višine 33&nbsp;km, lavo in plovec pa s hitrostjo 6 × 10⁵ kubičnih metrov na sekundo<ref>{{navedi knjigo|title=Modeling Volcanic Processes: The Physics and Mathematics of Volcanism|first=Andrew W.|last=Woods|chapter=Sustained explosive activity: volcanic eruption columns and hawaiian fountains|editor1-first=Sarah A.|editor1-last=Fagents|editor2-first=Tracy K. P.|editor2-last=Gregg|editor3-first=Rosaly M. C.|editor3-last=Lopes|page=158|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge|year=2013|isbn=978-0521895439}}</ref> in sprostil sto tisočkrat večjo toplotno energijo, kot sta jo sprožili atomski bombi nad Hirošima in Nagasakijem. V izbruhu je umrlo več kot 1000 ljudi, natančne številke pa niso znane. Edini ohranjen opis očividca dogodka je sestavljen iz dveh pisem [[Plinij mlajši|Plinija mlajšega]] do zgodovinarja [[Tacit]]a. Od takrat je Vezuv izbruhnil že večkrat in je edini vulkan na celinskem evropskem območju, ki je izbruhnil v zadnjih sto letih. Danes velja za enega najnevarnejših vulkanov na svetu zaradi 3.000.000 ljudi, ki živijo v bližini, in je med najbolj gosto poseljenim vulkanskim območjem na svetu, pa tudi zaradi nagnjenosti k nasilnim, eksplozivnim izbruhom [[Tipi vulkanskih izbruhov#Plinijski tip erupcije|plinijskega tipa]].<ref name=mcguire2003>{{navedi novice |first=Bill |last=McGuire |title=In the shadow of the volcano |date=2003-10-16 |work=The Guardian |url=https://www.theguardian.com/education/2003/oct/16/research.highereducation2 |accessdate=2010-05-08 }}</ref> == Mitologija == Vezuv ima dolgo zgodovinsko in literarno tradicijo. V času izbruha leta 79 je veljal za božanstvo vrste ''Genius'' (rimski demon): pod vpisanim imenom Vezuv se pojavlja kot kača na okrasnih freskah številnih ''lararia'' ali hišnih svetišč, ki so ohranjene v Pompejih. Napis iz Capue <ref>CIL x.1, 3806.</ref> ''IOVI VESVVIO'' kaže, da so ga častili kot moč Jupitra, to je ''Jupitrov Vezuv''.<ref>{{harvnb|Waldstein|1908|p=97}}</ref> Po prepričanju Rimljanov je bila gora Vezuv [[Herkul]]ovo svetišče.<ref>{{navedi knjigo |publisher=The Illustrated History of Natural Disasters |last1=Kozák |first1=Jan |last2=Cermák |title=The Illustrated History of Natural Disasters |first2=Vladimir |year=2010 |pages=45–54 |isbn=978-90-481-3325-3|doi=10.1007/978-90-481-3325-3_3 |chapter=Vesuvius-Somma Volcano, Bay of Naples, Italy }}</ref> Zgodovinar [[Diodor Sicilski]] navaja tradicijo, da je šel Herkul pri izvajanju svojih nalog skozi bližnji [[Cumae]] na poti na Sicilijo in tam našel mesto, imenovano 'Flegrajska planota' (Φλεγραῖον πεδίον, 'planota ognja') , »s hriba, ki je že prej bruhal ogenj ... zdaj imenovan Vezuv«.<ref>Knjiga IV, poglavje 21.</ref> Naselili so ga razbojniki, 'sinovi Zemlje', ki so bili velikani. S pomočjo bogov je pomiril regijo in šel naprej. Dejstva, ki stojijo za zgodbo, če sploh obstajajo, so neznana, prav tako pa tudi ali je bil Herkulanej poimenovan po njem. [[Epigram]] pesnika [[Marcial]]a iz leta 88 kaže, da sta se v regiji, ki jo je opustošil izbruh leta 79, častila tako [[Venera (mitologija)|Venera]], zaščitnica Pompejev, kot Herkul.<ref>{{harvnb|Waldstein|1908|p=108}} re Epigram IV line 44.</ref> == Etimologija == Ime vulkana ’’Vezuv ’’ često omenjajo pisci pozne [[Rimska republika|Rimske republike]] in zgodnjega [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]]. V uporabi so tudi sinonimi ’’Vesaevus ’’, ’’Vesevus ’’, ’’Vesbius ’’ in ’’Vesvius ’’. Pisci v starogrščini so uporabljali naziv ’’Οὐεσούιον ’’ ali ’’Οὐεσούιος ’’. Mnogi strokovnjaki so od tedaj ugibali o etimološkem poreklu. Neapelj je bil naseljen z Grki, tudi njegovo ime ’’Nea-polis’’ – ’Novo mesto’ o tem priča. [[Oski]], eno od italskih ljudstev, so živeli na podeželju. [[Latinci]] so se tudi trudili naseliti Kampanijo. [[Etruščani|Etruščanska]] naselja so bila v bližini. In mnoga druga ljudstva so bila na tem območju prisotna v nekem trenutku. {{Wide image|Vesuvio landscape.jpg|900px|Neapelj z Vezuvom}} == Izgled == [[File:Vesuvius crater wall.jpg|left|thumb|Pogled na krater Vezuva, z mestom Torre del Greco v ozadju]] Vezuv je značilna grbasta gora, sestavlljena iz velikega stožca (’’Gran Cono’’), delno obkroženega s strmim obodom kaldere, ki je nastala z zrušitvijo prej mnogo višje strukture, imenovane Soma<ref name="OS storia">{{navedi splet | url = http://www.ov.ingv.it/inglese/vesuvio/storia/storia.htm | title = Summary of the eruptive history of Mt. Vesuvius | publisher = Osservatorio Vesuviano, Italian National Institute of Geophysics and Volcanology | accessdate= December 8, 2006 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20061203041501/http://www.ov.ingv.it/inglese/vesuvio/storia/storia.htm <!--Added by H3llBot--> | archivedate = December 3, 2006}}</ref>. Gran Cono je nastal v času izbruha leta 79. Vulkan nekateri imenujejo tudi ’’’Soma-Vezuv’’’ (’’Somma-Vesuvio’’). Kaldera se je začela oblikovati v času izbruha pred okoli 17.000 (ali 18.300) leti in se razširila s kasnejšimi izbruhi<ref name="global volcanism">{{navedi gvp | vn=211020 | title = Vesuvius | accessdate= December 8, 2006}}</ref>. Ta vulkan je dal izraz ’’soma-vulkan’’ zaradi opisa vulkana s kaldero, ki obkroža novejši stožec.<ref>{{navedi splet | url= http://www.volcanolive.com/somma.html | title = Definition of somma volcano |work= Volcano Live | accessdate=2006-12-11 }}</ref> Višina glavnega stožca se je menjala z izbruhi in je trenutno na višini 1281 m. Vrh Soma je visok 1149 m in ga od glavnega stožca Gran Cono loči dolina Atrio di Cavallo, dolga približno 5&nbsp;km. Na pobočju so vidni useki kjer je tekla lava, obrasli z gostim rastlinjem, s grmovjem in gozdom na večjih višinah in vinogradi nižje. Vezuv še vedno velja za aktiven vulkan, čeprav na njegovo trenutno aktivnost kaže samo para iz odprtin na dnu kraterja. Vezuv je stratovulkan na konvergentni meji kjer se afriška plošča spušča pod evrazijsko tektonsko ploščo. Goro sestavljajo plasti [[lava|lave]], [[vulkanski pepel|vulkanskega pepela]] in [[plovec|plovca]]. Njihova mineralna sastava je spremenljiva, v splošnem pa je [[Silicijev dioksid|silikat]] in bogat s [[kalij]]em, s fonolitom proizvedenim v času eksplozivnih izbruhov (npr. izbruh leta 1631 s popolnim stratigrafskim in petrografskim opisom: najprej je izbruhnil fonolit, nato tefritni fonolit in na koncu fonolitni tefrit).<ref>{{navedi časopis|last=Stoppa|first=Francesco|last2=Principe|first2=Claudia|last3=Schiazza|first3=Mariangela|last4=Liu|first4=Yu|last5=Giosa|first5=Paola|last6=Crocetti|first6=Sergio|date=2017-03-15|title=Magma evolution inside the 1631 Vesuvius magma chamber and eruption triggering|journal=Open Geosciences|volume=9|issue=1|pages=24–52|doi=10.1515/geo-2017-0003|issn=2391-5447|bibcode=2017OGeo....9....3S}}</ref> == Nastanek == Vezuv je nastal kot posledica trka dveh [[tektonika plošč|tektonskih plošč]], [[afriška plošča|Afriške]] in [[Evrazijska plošča|Evrazijske]]. Prva se podriva pod slednjo, globlje v zemljo. Ko so z vodo nasičene usedline oceanske afriške plošče potiskale v bolj tople globine znotraj planeta, je voda zavrela in znižala tališče zgornjega plašča dovolj, da je delno stopilo kamnine. Ker je magma manj gosta od trdne skale okoli nje, je bila potisnjena navzgor. Ko je našla šibko točko na Zemljinem površju, se je prebila in tako ustvaril vulkan. Vulkan je eden izmed številnih, ki tvorijo kampanjski vulkanski lok. Drugi so [[Flegrejska polja]] (''Campi Flegrei''), velika kaldera nekaj kilometrov severozahodno, Epomeo, 20 kilometrov zahodno na otoku [[Ischia]], in več podmorskih vulkanov na jugu. Lok tvori južni konec večje verige vulkanov, ki nastane po zgoraj opisanem postopku subdukcije in se razprostira severozahodno po dolžini Italije vse do [[Monte Amiata]] v južni [[Toskana|Toskani]]. Vezuv je edini izbruhnil v novejši zgodovini, čeprav so nekateri bruhali v zadnjih nekaj sto letih. Mnogi so izumrli ali niso bruhali več deset tisoč let. == Izbruhi == [[File:Procession des reliques de Saint Janvier en 1822.jpg|thumb|Povorka svetega Januarija med izbruhom Vezuva leta 1822]] === Pred letom 79 === [[File:Vesuvius (erupting), Brooklyn Museum Archives.jpg|thumbnail|Bruhanje Vezuva. Brooklyn Museum Archives, Goodyear Archival Collection]] Znanstvena spoznanja o geološki zgodovini Vezuva izvirajo iz jedrnih vzorcev, odvzetih iz 2000 m globoke vrtine na bokih vulkana, ki segajo v mezozojsko kamnino. Jedra so bila datirana s pomočjo [[Radiometrično datiranje|radiometrične datacije]] s kalij-argonom in argon-argonom. [24] Območje je bilo vulkansko dejavno že vsaj 400.000 let; najnižja plast erupcijskega materiala iz Soma kaldere leži na vrhu 40.000 let starega kampanijskega [[ignimbrit]]a, ki ga je proizvedel kompleks [[Flegrejska polja|Flegrejskih polj]]. * Pred 25.000 leti: Vezuv se je začel oblikovati v plinijskem izbruhu Codola. * Vezuv je bil nato zgrajen z nizom tokov lave, med njimi pa je bilo vmešanih nekaj manjših eksplozivnih izbruhov. * Pred približno 19.000 leti: slog erupcije se je spremenil v zaporedje velikih eksplozivnih plinijskih izbruhov, med katerimi je bil najnovejši leta 79. Izbruhi so poimenovani po nahajališčih [[tefra|tefre]], ki so jih proizvedli in so poimenovani po kraju, kjer so bila nahajališča prvič identificirana <ref>{{harvnb|Guest|2003|p=47}}</ref>. * Pred 18.300 leti: izbruh plovca (''Pomici di Base''), VEI 6, prvotna tvorba Somme. Izbruhu je sledilo obdobje veliko manj nasilnih izbruhov lave. * pred 16.000 leti: izbruh zelenega plovca (''Pomici Verdoline''), VEI 5. * Pred približno 11.000 leti: izbruh Lagno Amendolare, manjši od erupcije Mercato. * Pred 8000 leti: izbruh Mercato (''Pomici di Mercato'') - znana tudi kot ''Pomici Gemelle'' ali ''Pomici Ottaviano'', VEI 6. * Pred približno 5000 leti: dva eksplozijska izbruha, manjša od izbruha Avellino. * pred 3800 leti: erupcija Avellino (''Pomici di Avellino''), VEI 6; njen izbruh je bil menda 2&nbsp;km zahodno od sedanjega kraterja in je uničil več naselij Apeninske kulture iz bronaste dobe. Več karbonskih datacij na lesu in kosteh ponuja vrsto možnih datumov okoli 500 let sredi 2. tisočletja pred našim štetjem. Maja 2001 so v bližini Nole italijanski arheologi s tehniko polnjenja vsake votline z ometom ali nadomestnimi spojinami odkrili nekaj izjemno dobro ohranjenih oblik hitro pokvarljivih predmetov, kot so ograje, vedro, predvsem pa v bližini na tisoče človeških odtisov, ki kažejo na Apenini proti severu. Naselje je imelo koče, lonce in koze. Prebivalci so vas naglo zapustili, saj sta jo pokopala plovec in pepel na enak način, kot sta se pozneje ohranila Pompeji in Herkulanej <ref>{{navedi splet | url = http://www.meridies-nola.org/nola/villaggiopreistoricoing.htm | archiveurl = https://web.archive.org/web/20120618235308/http://www.meridies-nola.org/nola/villaggiopreistoricoing.htm | archivedate =2012-06-18 | title = An ancient Bronze Age village (3500 bp) destroyed by the pumice eruption in Avellino (Nola-Campania) | first = Claude Albore | last = Livadie | publisher = Meridie | accessdate = December 8, 2006 | url-status = dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120618235308/http://www.meridies-nola.org/nola/villaggiopreistoricoing.htm |date=2012-06-18 }}</ref>. Nanosi piroklastičnih tokov so bili razporejeni severozahodno od mesta izbruha, potovali so 15&nbsp;km daleč in so debeli do 3 m na območju, ki ga zdaj zaseda Neapelj <ref>{{navedi splet | url = http://www.ov.ingv.it/inglese/vesuvio/storia/avellino.htm | archiveurl = https://web.archive.org/web/20100918021855/http://www.ov.ingv.it/inglese/vesuvio/storia/avellino.htm | archivedate =2010-09-18 | title = Pomici di Avellino eruption | work = Osservatorio Vesuviano, Italian National Institute of Geophysics and Volcanology | accessdate= December 8, 2006}}</ref>. * Vulkan je nato stopil v fazo pogostejših, a manj silovitih izbruhov, vse do zadnjega plinijskega izbruha, ki je uničil Pompeje in Herkulanej. * Zadnji od njih je bil morda leta 217 pr. n. št. V tem letu je bilo v Italiji več potresov in poročali so, da je sonce potemnelo zaradi sive ali suhe megle. [[Plutarh]] je pisal o požaru do neba v bližini Neaplja, Silij Italik pa je v svoji epski pesnitvi ''Punica'' omenil, da je Vezuv v tistem letu bruhal in ustvaril plamene, vredne [[Etna|Etne]], čeprav sta oba avtorja pisala približno 250 let pozneje. Vzorci jedra grenlandskega ledu iz tega obdobja kažejo relativno visoko kislost, za katero se domneva, da jo je povzročil atmosferski vodikov sulfid.<ref name="Volcanoes in Human History">{{navedi knjigo | title=Volcanoes in Human History | url=https://archive.org/details/volcanoesinhuman0000zeil_p5s4 | publisher=Princeton University Press | year=2002 |last1=de Boer |first1=Jelle Z. |last2=Sanders |first2=Donald T. | isbn=978-0-691-05081-2}}</ref> [[File:Pompeii - Casa del Centenario - MAN.jpg|thumb|upright|Freska ''Bakh in Agatodemon z Vezuvom'', kot se vidi iz Casa del Centenario v Popejih.]] Vulkan je bil takrat tih (295 let, če je datum zadnjega izbruha 217 pred našim štetjem resničen) in so ga rimski pisci opisali kot pokritega z vrtovi in vinogradi, razen na vrhu, ki je bil skalnat. Vulkan je imel morda samo en vrh v tistem času, sodeč po stenski sliki ''Bakh in Vezuv'', ki so jo našli v pompejski hiši Casa del Centenario. V številnih ohranjenih delih, napisanih v 200 letih pred izbruhom leta 79, je opisano, da je gora imela vulkansko naravo, čeprav je [[Plinij starejši]] v svoji ''Naturalis Historia'' ni tako upodobil:<ref>[http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Plin.+Nat.+toc Plinij starejši, The Natural History (eds. John Bostock, Henry Thomas Riley)] (translation)</ref> * Grški zgodovinar [[Strabon]] (približno 63 pr. n. št. do 24 n. št.) je v knjigi V, poglavje 4 svoje ''Geographice'' [32], opisal goro kot pretežno raven, neploden vrh, prekrit s čadastimi, pepelnatimi skalami in predlagal, da bi lahko nekoč imeli "kraterje ognja". Prav tako je dovzetno predlagal, da je rodovitnost okoliških pobočij lahko posledica vulkanske aktivnosti, kot na gori Etna. * Arhitekt [[Vitruvij]] (c.a. 80–70 pr. n. št. -?) je v knjigi ''[[De architectura]]'' <ref>[http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Vitruvius/2*.html Marcus Vitruvius Pollio: de Architectura, Book II] (translation)</ref> poročal, da so požari nekoč obilno obstajali pod vrhom in da se je na okoliška polja širila ogenj. Nadaljeval je z opisovanjem pompejskega plovca, ki je nastal iz druge vrste kamna. * [[Diodor Sicilski]]g (približno 90 - približno 30 pr. n. št.) je v knjigi IV svoje ''Bibliotheca Historica'' zapisal, da se je kampanjska planota imenovala ognjena (''flegreanska'') zaradi vrha Vezuv, ki je bruhal ogenj kot Etna in kazal znake ognja, ki je zagorel v starodavni zgodovini.<ref name="Uni Rome Somma-Vesuvius">{{navedi splet | url = http://vulcan.fis.uniroma3.it/vesuvio/vesuviustext.html | title = Somma-Vesuvius | work = Department of Physics, University of Rome | accessdate = December 8, 2006 | archive-date = 2011-04-12 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110412141328/http://vulcan.fis.uniroma3.it/vesuvio/vesuviustext.html | url-status = dead }}</ref> === Izbruh leta 79 === Leta 79 je Vezuv izbruhnil v enem najbolj katastrofalnih in znamenitih izbruhov vseh časov. Zgodovinarji so o izbruhu izvedeli od priče očividca Plinija mlajšega, rimskega upravitelja in pesnika, ki je izbruh datiral na 24. avgust, vendar novi dokazi kažejo, da bi se lahko ta izbruh zgodil 24. oktobra. === Kasnejši izbruhi === Od leta 79 je vulkan že večkrat izbruhnil: leta 172, 203, 222, morda v 303, 379, 472, 512, 536, 685, 787, okoli 860, okoli 900, 968, 991, 999, 1006, 1037, 1049, okoli 1073, 1139, 1150, v letih 1270, 1347 in 1500 pa je morda prišlo do izbruhov. Vulkan je spet bruhal leta 1631, šestkrat v 18. stoletju (vključno leta 1779 in 1794), osemkrat v 19. stoletju (zlasti leta 1872) ter v letih 1906, 1929 in 1944. Izbruhov ni bilo od leta 1944 in noben po letu 79 ni bil tako velik ali uničujoč kot pompejski. Izbruhi se močno razlikujejo po resnosti, vendar so za njih značilna eksplozivnost, ki so jo poimenovali plinijski izbruh po Pliniju mlajšem, rimskem piscu, ki je objavil podroben opis izbruha leta 79, vključno s smrtjo svojega strica.<ref>Plinij mlajši, ''Letters'' [http://www.bartleby.com/9/4/1065.html 6.16].</ref> Občasno so bili izbruhi Vezuva tako veliki, da je celotno južno Evropo ogrnil pepel; leta 472 in 1631 je pepel padel na [[Konstantinopel]] (sodobni [[Carigrad]]), oddaljen več kot 1200 kilometrov. Nekajkrat od leta 1944 so plazovi v kraterju dvignili oblake prahu, kar je sprožilo lažne alarme o izbruhu == Narodni park == [[File:Knackstedt & Näther Stereoskopie 1355 Italien. Drahtseilbahn auf den Vesuv. Bildseite.jpg|thumb|Tirna vzpenjača na goro Vezuv;<br /> <small>stereoskopija, okoli 1900</small>]] Območje okoli Vezuva je bilo 5. junija 1995 uradno razglašeno za narodni park.<ref>{{navedi splet|title=The National Park|url=http://www.vesuvioinrete.it/e_parco.htm|publisher=Vesuvioinrete.it|date=2001–2010|accessdate=2010-05-07}}</ref> Vrh Vezuva je odprt za obiskovalce in obstaja majhna mreža poti okoli vulkana, ki jih vzdržuje uprava parka. Dostop je po cesti do višine 200 metrov (merjeno navpično) pod vrhom, naprej je dostop le peš. S ceste proti kraterju je okoli vulkana speljana spiralna pot. == "Funiculì, Funiculà"== Prva [[tirna vzpenjača]] na Vezuv je bila odprta leta 1880. Kasneje je bila uničena zaradi izbruha marca 1944. ''Funiculì, Funiculà'', znana popevka v neapeljskem narečju na besedilo novinarja Peppina Turca, ki jo je uglasbil skladatelj Luigi Denza, spominja na to odprtje. == Galerija == <gallery> Slika:Vesuvius MKL Bd. 16 1890 (128535466).jpg|Zemljevid iz leta 1890 Slika:Dahl-Vesuvius.png|Vezuv, Johann Christian Clausen Dahl (1788-1856) Slika:VesuvNeapel.jpg|Okolica Vezuva je gosto poseljena </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *Guest, John; Cole, Paul; Duncan, Angus; Chester, David (2003). "Chapter 2: Vezuv". Volcanoes of Southern Italy. London: The Geological Society. pp.&nbsp;25–62. *Sigurdsson, Haraldur (2002). "Mount Vezuv before the Disaster". In Jashemski, Wilhelmina Mary Feemster; Meyer, Frederick Gustav (eds.). The natural history of Pompeii. Cambridge UK: The Press Syndicate of the University of Cambridge. pp.&nbsp;29–36. *Sigurdsson, Haraldur; Carey, Steven (2002). "The Eruption of Vezuv in AD 79". In Jashemski, Wilhelmina Mary Feemster; Meyer, Frederick Gustav (eds.). The natural history of Pompeii. Cambridge UK: The Press Syndicate of the University of Cambridge. pp.&nbsp;37–64. *Waldstein, Sir Charles; Shoobridge, Leonard Knollys Haywood (1908). Herculaneum, past, present & future. London: Macmillan and Co. *Zanella, E.; Gurioli, L.; Pareschi, M.T.; Lanza, R. (2007). "Influences of urban fabric on pyroclastic density currents at Pompeii (Italy): Part II: temperature of the deposits and hazard implications" (PDF). Journal of Geophysical Research. 112 (B5): B05214. Bibcode:2007JGRB..112.5214Z. doi:10.1029/2006jb004775. ==Zunanje povezave== {{Commons|Vesuvio}} * {{navedi splet |url=http://pleiades.stoa.org/places/433189/Vezuv-M |title=Places: 433189 (Vezuv M.) |author1=Purcell, N. |author2=Talbert, R. |author3=Elliott, T. |author4=Gillies, S. |accessdate=2012-03-08 |publisher=Pleiades |date=2015-03-20 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * {{navedi novice | last = Fraser | first = Christian | title = Vezuv escape plan 'insufficient'|newspaper = BBC News | location = Naples | publisher = BBC | date =2007-01-10|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/6247573.stm |accessdate=2010-05-11}} * {{navedi časopis | url = http://www.geotimes.org/apr05/NN_Vezuv.html | title = Vezuv' next eruption | journal = Geotimes | date = april 2005 | last = Garrett | first = Roger A. | last2 = Klenk | first2 = Hans-Peter | url-status = dead | archiveurl = https://web.archive.org/web/20070512192957/http://www.geotimes.org/apr05/NN_Vezuv.html | archivedate = 2007-05-12 }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070512192957/http://www.geotimes.org/apr05/NN_Vezuv.html |date=2007-05-12 }} * {{navedi splet|title=Vezuv: The making of a catastrophe: Il problema ignorato|url=http://www.westnet.com/~dobran/index.html|publisher=Global Volcanic and Environmental Systems Simulation (GVES)|date=1996–2003}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Gore v Italiji]] [[Kategorija:Stratovulkani]] [[Kategorija:Svete gore]] [[Kategorija:Aktivni ognjeniki]] [[Kategorija:Ognjeniki v Italiji]] b5zuy1yu32xl05g9jlnlyu5yvs1otyw 0 9626 6676580 6345721 2026-05-16T16:24:19Z Yerpo 8417 eksonim 6676580 wikitext text/x-wiki [[Slika:Map indicating Amundsen Gulf, Northwest Territories, Canada.png|thumb|Amundsenov zaliv, označen s puščico]] '''Amundsenov zaliv''' je [[zaliv]] [[Beaufortovo morje|Beaufortovega morja]] v [[Arktični ocean|Arktičnem oceanu]], vzhodno od izliva [[Mackenziejeva reka|Mackenziejeve reke]] na severni obali [[Kanada|Kanade]]; med kanadskim kopnim ter [[Viktorijin otok|Viktorijinim]] in [[Banksov otok|Banksovim otokom]]. Zaliv je 400 km dolg in 150 km širok. Večji del leta je zaliv prekrit z [[led|ledom]]. Zaliv se imenuje po [[Roald Amundsen|Roaldu Amundsenu]]. {{geo-stub}} {{koord|70|30|N|122|30|W|type:waterbody_region:CA-NT_scale:5000000|display=title}} [[Kategorija:Zalivi]] [[Kategorija:Roald Amundsen]] [[Kategorija:Geografija Severozahodnih teritorijev]] [[Kategorija:Arktični ocean]] d8kbj368c730ud4ocljmmqawpsww3p6 0 9748 6676581 6646410 2026-05-16T16:24:45Z Yerpo 8417 pnp 6676581 wikitext text/x-wiki Za lažjo primerjavo različnih [[red velikosti|redov velikosti]] je na tej strani nekaj [[dolžina|dolžin]] in višin '''od 10⁶ [[meter|metrov]] (1000 [[kilometer|km]]) do 10⁷ m (10.000&nbsp;km)'''. * '''[[1 E5 m|razdalje, krajše od 1000 km]]''' ---- * 1.000&nbsp;km je dolžina, enaka: ** 621 [[milja|milj]] ** stranica [[kvadrata]] s površino [[1 E12 m2|1.000.000]] [[kvadratni kilometer|km²]] ** polmer [[kroga]] s površino 3.141.592&nbsp;km² * 1003&nbsp;km—premer [[asteroid]]a [[1 Ceres|Ceres]] * 1308&nbsp;km—dolžina [[Hedžaška železnica|Hedžaške železnice]] * 1280&nbsp;km—premer [[čezneptunsko telo|čezneptunskega telesa]] [[50000 Kvaoar|Kvaoarja]] * 1320&nbsp;km—dolžina [[Ren]]a * 1572&nbsp;km—razdalja od severa do juga [[Švedska|Švedske]] * 1600&nbsp;km—dolžina [[Modri Nil|Modrega Nila]] * 1619&nbsp;km—dolžina meje med [[Norveška|Norveško]] in Švedsko * 2000&nbsp;km -- [[zračna črta]] (''vranin let'') med [[Peking]]om in [[Hong Kong]]om * 2000&nbsp;km—dolžina [[obala|obale]] [[Bajkalsko jezero|Bajkalskega jezera]] * 2205&nbsp;km—celotna [[kopno|kopenska]] meja Švedske * 2320&nbsp;km—premer [[Pluton]]a * 2451&nbsp;km—dolžina [[Aljaška avtocesta|Aljaške avtoceste]] * 2515&nbsp;km—celotna kopenska meja Norveške * 2700&nbsp;km—premer [[Triton (luna)|Tritona]] ([[Neptun (planet)|Neptunova]] [[naravni satelit|luna]]) * 2800&nbsp;km—najmanjša širina [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]] ([[Brazilija]]-[[Zahodna Afrika|Zahodna]] [[Afrika]]) * 2850&nbsp;km—dolžina [[Donava|Donave]] * 3078&nbsp;km—dolžina [[Sir Darja|Sir Darje]] * 3100&nbsp;km—dolžina [[Reka svetega Lovrenca|Reke svetega Lovrenca]] * 3126&nbsp;km—premer [[Evropa (luna)|Evrope]] ([[Jupiter (planet)|Jupitrova]] [[naravni satelit|luna]]) * 3185&nbsp;km—dolžina [[Jukon (reka)|Jukona]] * 3190&nbsp;km—dolžina [[Ind (reka)|Inda]] * 3200&nbsp;km—dolžina [[Kolorado, ZDA, Phoenix|Kolorada]] * 3200&nbsp;km—dolžina [[Salven]]a * 3218&nbsp;km—dolžina [[Purus]]a * 3218&nbsp;km—dolžina švedske [[obala|obale]] * 3370&nbsp;km—dolžina [[Rio Madeira|Rio Madeire]] * 3476&nbsp;km—premer [[Zemlja|Zemljine]] [[Luna|Lune]] * 3632&nbsp;km—premer [[Io (luna)|Ie]] ([[Jupiter (planet)|Jupitrova]] [[naravni satelit|luna]]) * 3680&nbsp;km—dolžina [[Ob]]a * 3690&nbsp;km—dolžina [[Volga|Volge]], najdaljše [[reka|reke]] v [[Evropa|Evropi]] * 3700&nbsp;km—dožina [[Beli Nil|Belega Nila]] * 3750&nbsp;km—dolžina [[rečje|rečja]] [[Murray (reka)|Murray]]-[[Darling]] * 3998&nbsp;km—dolžina [[Paraná|Parané]] * 4090&nbsp;km—dolžina [[Jenisej]]a * 4250&nbsp;km—dolžina rečja [[Mackenziejeva reka|Mackenzie]]-[[Suženjska reka|Slave]]-[[Peace (reka v Kanadi)|Peace]]-[[Finlay (reka)|Finlay]] * 4270&nbsp;km—dolžina [[Lena|Lene]] * 4370&nbsp;km—dolžina [[Irtiš]]a * 4416&nbsp;km—dolžina [[Amur]]ja * 4440&nbsp;km—dolžina [[Irtiš]]a * 4500&nbsp;km—dolžina [[Mekong]]a * 4670&nbsp;km—dolžina [[Kongo (reka)|Konga]] * 4715&nbsp;km—skupna dolžina [[Nil]]a * 4800&nbsp;km—največja širina [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]] ([[Združene države Amerike|ZDA]]-[[Severna Afrika|Severna]] [[Afrika]]) * 4800&nbsp;km—premer [[Kalisto (luna)|Kalisto]] ([[Jupiter (planet)|Jupitrova]] [[naravni satelit|luna]]) * 4879&nbsp;km—premer [[Merkur (planet)|Merkurja]] * 4880&nbsp;km—dolžina rečja [[Plata]]-[[Paraná]]-[[Grande]] * 5007&nbsp;km—ocenjena dolžina [[avtocesta|avtoceste]] [[Interstate 90]] (Seattle, Washington do Bostona) * 5100&nbsp;km—zračna črta (''vranin let'') med [[Dublin]]om in [[New York]]om * 5150&nbsp;km—premer [[Titan (luna)|Titana]] ([[Saturn (planet)|Saturnova]] [[naravni satelit|luna]]) * 5262&nbsp;km—premer [[Ganimed (luna)|Ganimeda]] ([[Jupiter (planet)|Jupitrova]] [[naravni satelit|luna]]) * 5464&nbsp;km—dolžina [[Rumena reka|Rumene reke]] (Huang Heja) * 5500&nbsp;km—domet faznega [[radar]]ja [[PAWE PAWS]] v [[Massachusetts]]u * 5570&nbsp;km—dolžina rečja [[Ob]]-[[Irtiš]] * 5650&nbsp;km—dolžina obale [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]] * 5780&nbsp;km—dolžina rečja [[Amur]]-[[Argun, Azija|Argun]]-[[Kerulen]] * 5940&nbsp;km—dolžina rečja [[Jenisej]]-[[Angara]]-[[Selenga]]-[[Ider]] * 6270&nbsp;km—dolžina rečja [[Mississippi (reka)|Mississippi]]-[[Missouri (reka)|Missouri]]-[[Jefferson (reka)|Jefferson]]-[[Beaverhead]]-[[Read Rock]] * 6366&nbsp;km -- [[Zemlja|Zemljin]] [[Zemljin polmer|polmer]] * 6380&nbsp;km—dolžina [[Jangcekjang]]a (Modre reke) * 6400&nbsp;km—dolžina [[Veliki kitajski zid|Velikega zidu]] na [[Kitajska|Kitajskem]] * 6570&nbsp;km—dolžina rečja [[Amazonka (reka)|Amazonka]]-[[Ucayali]]-[[Tambo]]-[[Ene]]-[[Apurimac]] * 6695&nbsp;km—dolžina rečja [[Nil]]-[[Kagera]]-[[Ruvuvu]]-[[Ruvusu]]-[[Luvironza]], najdaljšega vodnega toka na [[Zemlja|Zemlji]] * 6762&nbsp;km—dolžina [[Amazonka (reka)|Amazonke]], najdaljše reke na [[Zemlja|Zemlji]] * 6800&nbsp;km—premer [[Mars (planet)|Marsa]] * 8200&nbsp;km—zračna črta (''vranin let'') med [[Dublin]]om in [[San Francisco, Kalifornija|San Francisco]]m * 9289&nbsp;km—dolžina [[transsibirska železnica|transsibirske železnice]] v [[Rusija|Rusiji]] ---- * '''[[1 E7 m|razdalje, daljše od 10.000 km]]''' == Glej tudi == * [[red velikosti (dolžina)]] [[Kategorija:Red velikosti (dolžina)]] 316l8xa7dc24cgb8hf9fdgcxik3aahc 0 12484 6676732 6659067 2026-05-16T23:03:58Z ~2026-13659-49 255600 /* Viri in literatura */ 6676732 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec |name = Edvard Kocbek |nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] |notableworks = ''[[Mati in sin]]<br />[[Večer pod Hmeljnikom]]<br />[[Črna orhideja]]<br />[[Strah in pogum]]'' }} '''Edvard Kocbek''', {{Avdio|Sl-Edvard Kocbek.oga|izgovorjava}}, [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]] in [[politik]], * [[27. september]] [[1904]], [[Sveti Jurij ob Ščavnici]], [[Avstro-Ogrska]] † [[3. november]] [[1981]], [[Ljubljana]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. Kocbekov [[opus]] zajema [[Pesništvo|poezijo]], dnevniško-pripovedno prozo, filozofske, teološke in politične študije, razprave, [[esej]]e ter članke. == Življenje == Rodil se je v kmečki družini očetu organistu Valentinu in materi Matildi (rojena Plohl). Kocbek je študiral [[teologija|teologijo]], vendar je po dveh letih študij opustil in nadaljeval na [[romanistika|romanistiki]] v Ljubljani. Po študiju v [[Berlin]]u in [[Pariz]]u je služboval kot [[profesor]] [[francoščina|francoščine]] v [[Bjelovar]]ju, [[Varaždin]]u in nazadnje v Ljubljani, kjer se je dejavno vključil v slovensko [[kultura|kulturno]] in [[politika|politično]] življenje. Tu je postal eden od ideoloških vodij [[katolicizem|katoliške]] kulturne [[Politična levica|levice]] ter [[urednik]] njene [[revija|revije]] ''Dejanje'' (1938–43). Kot predstavnik [[krščanski socializem|krščanskih socialistov]] je bil član najvišjih organov [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]]. Z ženo Zdravko (roj. Koprivnjak, 1911–1987) sta imela tri otroke, medicinsko sestro Lučko (1938–1973), pesnika, kasneje tudi slikarja [[Matjaž Kocbek|Matjaža]] (1946–2013) in grafičnega oblikovalca [[Jurij Kocbek|Jurija]] (1949–2009). ==Družbeno in politično delovanje== Že v gimnazijskih letih v Mariboru se je pridružil skupini mladih [[Krščanski socialisti Slovenije|krščanskih socialistov]], ki so želeli nadaljevati tradicijo krščanske socialne misli [[Janez Evangelist Krek|Janeza Evangelista Kreka]] ter se oplajali s [[Socialna demokracija|socialdemokratskimi]] pogledi [[pisatelj]]a [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]]. Navdihoval jih je tudi nemški [[teolog]] in [[filozof]] [[Romano Guardini]].<ref>Andrej Inkret, ''In stoletje bo zardelo'' (Ljubljana: Modrijan, 2011), 26</ref> [[File:Slovene literats 1925-35.jpg|thumb|240px|right|Kocbek (levo) s skupino mladih slovenskih pisateljev v Ljubljani leta 1925. Od leve na desno: Edvard Kocbek, [[Bogomil Hrovat]], [[Slavko Grum]], [[Anton Ocvirk]], [[Josip Vidmar]], [[Vladimir Bartol]]]] Kot študent ljubljanske Univerze je leta 1928 postal glavni urednik revije ''[[Križ na Gori]]'', kasneje preimenovane v ''[[Križ (revija)|Križ]]''. Tudi sicer je deloval v katoliškem mladinskem gibanju. Iz tega časa so tudi njegove prve pesniške objave v ugledni katoliški literarni reviji ''[[Dom in svet]]''.<ref>Andrej Inkret, ''In stoletje bo zardelo'' (Ljubljana: Modrijan, 2011), 38</ref> ===Esej ''Premišljevanje o Španiji''=== Aprila 1937 je v reviji [[Dom in svet]] objavil esej ''Premišljevanje o Španiji''. Ko je Kocbek glavnemu uredniku [[France Koblar|Francetu Koblarju]] prvič prinesel esej, je bil ta osupel zaradi njegovih ostrih sodb in nepretehtanih mest. Kocbeku je vrnil besedilo v predelavo s prošnjo, naj ga notranje uravnovesi in predvsem izpostavi kulturni problem ''španskega vprašanja''. Ker Koblar tudi s predelanim esejem ni bil zadovoljen, je dal korekturo v branje publicistu [[Franc Terseglav|Francu Terseglavu]]; ta je esej močno glosiral in Koblarju napovedal oster odziv javnosti. Kocbek glos ni dovolj upošteval, Koblar pa je nejevoljen in naveličan popustil in objavil esej. Boji med uporniki generala [[Francisco Franco|Francisca Franca]] in špansko republikansko vlado so bili sicer v slovenskem dnevnem tisku deležni velike pozornosti. Kocbek se je v svojem prikazu vojne v Španiji opiral na pisanje francoskega levičarskega tiska. Način, kako je v svojem eseju razumel [[fašizem]], je bil zelo podoben logiki [[Kominterna|Kominterne]]: vse, kar nasprotuje ljudski fronti, je fašizem. Okrog tega eseja so se potem v slovenskem katoliškem taboru pojavile ostre delitve. Že 29. aprila 1937 se je o vsebini eseja kot prva polemično razpisala [[Straža v viharju]], 30. aprila je bil enako polemičen še list [[Mi mladi borci]]. Polemiziranje s Kocbekovim esejem je bilo v teh dveh listih potem prisotno tudi še pozneje. V juniju 1937 pa je [[Slovenec (časnik)|Slovenec]] objavil obširen članek v več delih ''Španija v „Dom in Svetu” pa globlji pogledi'', ki je pokazal na vrsto neresničnih trditev, vrzeli in hudih enostranskosti v Kocbekovem eseju; tam je prikazano, da je v Španiji res šlo za komunistično revolucijo, in spodmaknil tla celotnemu ogrodju Kocbekovega eseja, od katerega je potem ostal le še konstrukt, ki istoveti katoliške stranke, tradicionalne vernike in [[Rimskokatoliška Cerkev|Cerkev]] s fašizmom, nasproti pa jim postavlja razjarjeno ljudstvo. S podatki, na katerih Kocbekov esej stoji in pade, je enako temeljito opravilo tudi ''Skupno pismo španskih škofov škofom vsega sveta zaradi vojne v Španiji'', izdano 1. julija 1937; to pastirsko pismo so nato v [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski škofiji]] objavili kot prilogo k deseti številki [[Ljubljanski škofijski list|Ljubljanskega škofijskega lista]]. V osmi številki Ljubljanskega škofijskega lista, 2. avgusta 1937, pa je škof [[Gregorij Rožman]] dodal k napovedi objave omenjenega pastirskega pisma španskih škofov še naslednjo obsodbo Kocbekovega eseja: {{navedek|Edvarda Kocbeka članek 'Premišljevanje o Španiji' /…/ je po vsebini in obliki zmožen zbuditi v čitateljih krivične sodbe o katoliški cerkvi in mržnjo do nje. Stavek: 'Vse herezije in odpadi so bili navadno očita dejanja, duhovno junaštvo prepričanih ljudi, ki se po svoji vesti odločajo za večjo in boljšo resnico,' je, kakor je zapisan, popolnoma zmoten in nasprotuje stališču in nauku katoliške Cerkve.}} Ko so bila dejstva o španski državljanski vojni z navedenim Slovenčevim člankom in s pastirskim pismom španskih škofov razkrita, Kocbekovega stališča ni bilo več mogoče argumentirano braniti. Zato potem v vsem slovenskem tisku ni izšel niti en resen, problemski članek v zagovor ''Premišljevanja o Španiji''. Po objavi tega eseja se je odnos med krščanskimi socialisti na eni strani ter Katoliško cerkvijo in vodstvom katoliškega političnega tabora na drugi še bolj zaostril,<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013, s. 160, 161. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> Kocbek pa se je uveljavil kot osrednja osebnost med [[krščanski socializem|krščanskimi socialisti]] v Sloveniji. ===Druga svetovna vojna=== Med [[druga svetovna vojna|vojno]] je bil kot vodilni krščanski socialist (po aretaciji in ustrelitvi [[Aleš Stanovnik (pravnik)|Aleša Stanovnika]]) leta 1942 vključen v izvršni odbor [[OF]] in je v tej funkciji odšel v partizane (na osvobojeno ozemlje, kjer je mdr. februarja leta 1943 podpisal t.i. [[Dolomitska izjava|Dolomitsko izjavo]]), že konec leta 1942 je postal eden od podpredsednikov [[AVNOJ|AVNOJ-a]], na zasedanju v Jajcu pa poverjenik za prosveto v [[NKOJ]], tudi pooblaščenec za socialno politiko namesto [[Anton Kržišnik|Antona Kržišnika]]. Udeležil se je [[Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju|Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]] oktobra 1943 in zasedanja Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta v Črnomlju februarja 1944, na katerih je bil izvoljen v predsedstvo [[SNOO]] oz. [[SNOS]]. V vlogi člana [[NKOJ]] oz. jugoslovanske "partizanske" vlade je poleti 1944 odšel na misijo v [[Vatikan]], kjer ga je sprejel vatikanski državni sekretar, medtem ko poglavnitnega cilja, sprejema pri [[Papež Pij XII.|papežu Piju XII]], ni uresničil, saj ta ni privolil v uradno avdienco nepooblaščenega predstavnika mednarodno še nepriznane državne oblasti, medtem ko Kocbek ni pristal na zgolj zasebno avdienco pri papežu. Marca 1945 je postal minister za Slovenijo v (zvezni) koalicijski vladi [[DFJ]]. ===Povojna leta=== Po [[vojna|vojni]] je bil [[minister]] za Slovenijo v zvezni [[vlada|vladi]] (do 1946), podpredsednik [[IO OF]] in po vrnitvi iz Beograda leta 1946 tudi podpredsednik [[Prezidij Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije|Prezidija Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije]] oz. kmalu zatem podpredsednik [[1. prezidij Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije|Prezidija Ljudske skupščine LRS]] ter zvezni poslanec. Formalno zaradi njegove [[knjiga|knjige]] ''[[Strah in pogum]]'', ki je načela nekatera tabuizirana vprašanja iz slovenskega NOB (pogledi na smrt in likvidacijo političnih nasprotnikov, vprašanje izdajstva in ovajanja med [[partizan]]i, problematika katoličanov med NOB), v resnici pa predvsem zaradi zaradi načelnih nesoglasij s slovenskim političnim vosdstvom oz. njegovega nastopa na 2. kongresu OF aprila 1951<ref>{{Navedi knjigo|title=In stoletje bo zardelo: Kocbeki, življenje in delo|last=Inkret|first=Andrej|publisher=Modrijan|year=2011|location=Ljubljana|page=301-337}}</ref>, so ga po javni politični kampanji proti njemu februarja 1952 prisilno upokojili in nadzorovali do konca življenja. Znova je začel objavljati šele po letu 1961, tri leta pozneje pa je za pesniško zbirko ''Groza'' prejel [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]]. Pravi šok pa je v slovenski javnosti povzročil izid Kocbekove izpovedi v obliki intervjuja, ''[[Edvard Kocbek - Pričevalec našega časa]]'', ki sta jo leta 1975 v [[Trst]]u izdala kot knjigo pisatelja [[Boris Pahor]] in [[Alojz Rebula]]. V intervjuju je Kocbek spregovoril o [[Povojni izvensodni poboji v Sloveniji|povojnih pobojih domobrancev]]. Intervju je povzročil diskreditacije in negativno propagandno kampanjo s strani [[Josip Broz - Tito|Titovega]] režima tako proti Edvardu Kocbeku kot proti Borisu Pahorju (t. i. "[[Zalivska afera]]").{{cn}} == Pesnik in pisatelj == Kocbek je začel svoje pesmi objavljati leta 1924 v dijaškem listu ''Stražni ognji'', kasneje v reviji ''[[Dom in svet]]'', kjer je objavljal tudi eseje. Že s prvo pesniško zbirko ''Zemlja'' se je uveljavil kot moderen pesnik, ki v svojih delih izvirno povezuje [[ekspresionizem|ekspresionistične]] in [[simbolizem|simbolistične]] prvine. Pesnikova ustvarjalnost je usmerjena v prihodnost. Ta pa je nepredvidljiva in torej ni vedno nujno, da se bo v prihodnje zgodilo najbolj zaželeno in najboljše. Zazrtost v bodočnost je prežeta s strahom pred koncem oziroma smrtjo, saj lirski subjekt verjame, da je človek nič v primerjavi z neskončnostjo. Kocbek pa se je sredi povojnih let znašel v težkem eksistencialističnem položaju. Ko so [[komunist]]i NOB izrabili za razredni boj in prevzem oblasti, se je pesnikova iluzija o vsenarodni etični in politični preobrazbi razblinila. Po umiku iz političnega življenja je bil do začetka 60. let izločen tudi iz kulturne javnosti in več let ni smel objavljati svojih del. V tem času je prevajal iz [[francoščina|francoščine]] in [[nemščina|nemščine]]. Tako njegove povojne pesmi govorijo o razkolu med idealno zamislijo in družbeno stvarnostjo, ki je bila utemeljena v nasilju in strahu. Kot pisatelj pa Kocbek ni izhajal iz [[socialni realizem|socialnega realizma]], vendar se je navdihoval pri religioznem [[Ekspresionizem|ekspresionizmu]], francoskem [[Personalizem|personalizmu]] in [[eksistencializem|eksistencializmu]] ([[André Malraux]], [[Emmanuel Mounier]], [[Vercors]], [[Sartre]]). Zanimala ga je usoda izobraženca, ki se sooča z velikimi zgodovinskimi dogodki, kot so [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]] ali [[fašizem]]. Tematika NOB je v Kocbekovih [[Novela (književnost)|novelah]] predvsem izpoved posameznika v težkem zgodovinskem obdobju. Kocbekovi literarni junaki so pogosto razpeti med svojimi dolžnostmi in svojo vestjo. Tako Kocbekove novele že načenjajo novo usmeritev v slovenski [[literatura|literaturi]], ki za seboj puščajo obdobje socialističnega realizma. == Dela, izšla za njegovega življenja == {| {{prettytable}} border=1 cellspacing=0 ! Poezija (pesniške zbirke)!! Proza!! Dramatika |- |valign=top| * ''[[Prve pesmi]]'' (1924) * ''[[Zemlja (Kocbek)|Zemlja]]'' (1934) * ''[[Groza]]'' (1963) * ''[[Poročilo (Kocbek)|Poročilo]]'' (1969) * ''[[Zbrane pesmi]]'' (1977) |valign=top| * ''[[Črna orhideja]]'' (1949) * ''[[Tovarišija]]'' (1949) * ''[[Strah in pogum]] (1951) * ''[[Listina]]'' (1967) * ''[[Krogi navznoter]]'' (1977) |valign=top| *''[[Plamenica]]'' (192?) *''[[Mati in sin]]'' (okoli 1920) *''[[Večer pod Hmeljnikom]]'' (1943) |} == Kasnejše izdaje in antologije: == * ''Izbrano delo 1-2 (Tovarišija I-II)'' (uredništvo in izbor [[Franc Zadravec]], 1974) * ''Zbrane pesmi 1-2'' (284; 286 str.), 1977 (urednik [[Tone Pavček]]; avtor spremne študije ''Med zemljo in grozo'': [[Andrej Inkret|Andej Inkret]]) * ''Pred viharjem'' (dnevniki), Slovenska matica, 1980 (spremna beseda [[Janez Gradišnik]]) * ''Listina:'' ''Dnevniški zapiski od 3. maja do 2. decembra 1943'', Slovenska matica, 1982 * ''Dnevnik 1951-1952'' (uredil [[Dimitrij Rupel]]), 1987 * ''Rane pesmi'' (Cankarjeva založba, 1991; spremna beseda [[Anton Trstenjak]]) * ''Osvobodilni spisi I.'' Ljubljana: Društvo 2000, 1991 (uredil [[Peter Kovačič Peršin]]) * ''Edvard Kocbek - zbrano delo'': 17 knjig (1991–2022) (uredila [[Andrej Inkret]] in [[Mihael Glavan]]) * ''Pričevanje: pesmi, dnevniki'' (2004, izbor [[Andrej Inkret]]) * ''Edvard Kocbek:'' ''Tudi čez ta prepad moram: izbrane pesmi'' (''s CD-jem'': ''slovenski pesniki berejo Kocbekove pesmi'') Izbor in spremna beseda: [[Aleš Šteger]], Litera, 2004 * ''Kocbekov dnevnik: Edvard Kocbek, Dnevnik 1954–1977'' (izbor), Cankarjeva založba, Ljubljana, 2004 * ''Partizanski dnevnik: 1938–1945'' (2 zv., 1419 str., 2022; spremni študiji Mihael Glavan in Peter Kovačič Peršin) * ''Strah in pogum: štiri novele'' (Blažena krivda, Temna stran mesca, Ogenj in Črna orhideja), DZS, 2014, 2024 (spremna študija [[Tomo Virk]]) * ''Strah in pogum'', Ljubljana, Sanje, Mladinska knjiga, 2023 * ''Med zemljo in nebom'': ''izbor poezije'' (2024, ob 120. obletnici pesnikovega rojstva - izbral Mihael Glavan; ur. Diana Pungeršič) * ''Z zelenim ognjem starodavnim: Partizanske pesmi'', Ljubljana, [[Sanje (film, 1990)|Sanje]], 2026 (spremni besedi [[Peter Kovačič Peršin]] in [[Rok Zavrtanik]]) == Vplivi == Kocbek je s svojo ustvarjalnostjo vplival na številne slovenske [[književnik|literate]], med njimi pa je eden prvih zagotovo [[pisatelj]] [[Boris Pahor]]. Kot osrednja osebnost slovenske [[literatura|literature]] se je Kocbek uveljavil šele v 60. in 70. letih 20. stoletja, ko je postal eden pomembnejših ustvarjalcev, ki so vplivali na [[Drago Jančar|Draga Jančarja]], [[Tomaž Šalamun|Tomaža Šalamuna]], [[Dane Zajc|Daneta Zajca]], [[Jože Snoj|Jožeta Snoja]], [[Dominik Smole|Dominika Smoleta]], [[Gregor Strniša|Gregorja Strnišo,]] [[Marjan Rožanc|Marjana Rožanca]] in druge. ==Kocbek v leposlovju== *[[Ivo Svetina]], ''Pasijon po Kocbeku'', 2009.{{COBISS|ID=40164962}} *[[Sebastijan Horvat]] idr., ''Pot v Jajce'', 2009. *[[Janko Prunk]]: ''[[Iskanje pristana]]'', 2021. == Odlikovanja, nagrade in počastitve == * [[partizanska spomenica 1941]] * [[red ljudske osvoboditve]] * [[red zaslug za ljudstvo|red zaslug za narod]] I. stopnje * [[red bratstva in enotnosti]] I. stopnje * [[Prešernova nagrada]], 1964 * [[Nagrada zlati venec]] [[Struški večeri poezije|Struških večerov poezije]] (Struški večeri poezije, [[Struga, Severna Makedonija|Struga]]/[[Ohrid]], Sev. [[Makedonija]], 197?) * v ljubljanskem [[Park Tivoli, Ljubljana|Tivoliju]] mu je bil 2004 odkrit spomenik - kip na klopi sedečega Kocbeka * po njem je bila poimenovana ulica v Ljubljani (v [[Župančičeva jama|Župančičevi jami]]), kot tudi v njegovem rojstnem Svetem Juriju ob Ščavnici. == Viri in literatura == * {{cite book|last=Ambrožič|first=Lado|last2=Repe|first2=Božo|title=Politični profil Edvarda Kocbeka|publisher=|location=Ljubljana|year=2005|cobiss=28768098}} * [[Nenad Bjeloš]], "Odlikovani Slovenci 1944-1950". ''[[Vojnozgodovinski zbornik]]'' št. 9 (2002). 90-97. {{COBISS|ID=250907648}} * [[Lev Detela]]: ''Zapleti v vijugah časa: moja soočanja z Edvardom Kocbekom in najboljšimi imeni literature ob izzivih za nujni duhovni preobrat sredi vsesplošne krize vrednot'' (2013) * [[Iztok Durjava]], ''Analiza Obdelave E. Kocbek [[Tončka Durjava|Tončke Durjava]]: zgodba o zamolčanem dokumentu slovenske politične policije'', 2022. * [[Marko Dvořák]]: ''Kako naj svetim, če ni luči v meni? Slovensko križarsko gibanje'', 2001 * Glavan, Mihael ur. ''Edvard Kocbek v spominu Slovencev: razstava rokopisnega, slikovnega in knjižnega gradiva ob 100. obletnici rojstva'' : Razstavna dvorana NUK, 26. 10.-12. 11. 2004. * [[Niko Grafenauer]] ur. ''Krogi navznoter, krogi navzven'': ''Kocbekov zbornik''. Nova revija, 2004. * {{cite book|last=Grdina|first=Igor|title=Edvard Kocbek med Tovarišijo in Listino : (ter še kom in čim)|publisher=[I. Grdina]|location=Ljubljana|year=1988|cobiss=55051618}} * [[Vekoslav Grmič]]: ''Kocbekova odločitev za OF in (njegov) krščanski etos'', 1994 * [[Spomenka Hribar]]: ''Edvard Kocbek in križarsko gibanje'', Ljubljana, 1990; ista: ''[[Dolomitska izjava]]'', 1991. * Spomenka Hribar: ''Svetotvornost poezije: hierofanija v poeziji Edvarda Kocbeka (hermenevtična analiza Kocbekove poezije in drugih njegovih tekstov)'', 1996 (doktorska disertacija, knjižna izdaja Nova revija, 2002). * [[Tine Hribar]], ''Ena je groza'', 2010. * [[Andrej Inkret]], [[Peter Kovačič Peršin]]: "[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVH9HKEV Edvard Kocbek naš sodobnik]" ''Sodobnost'', l. 39. št. 6/7 (1991). * [[Andrej Inkret]]: ''In stoletje bo zardelo: Kocbek, življenje in delo'', 2011 (monografija - biografija, 639 str.) ISBN 978-961-226-979-1 * [[Andrej Inkret]], ''In stoletje bo zardelo: Kocbek, življenje in delo.'' Ljubljana, 2011. ISBN 978-961-241-503-7 * [[Taras Kermauner]], ''Navzkrižna srečavanja'', Ljubljana, 2008. * [[Albin Kralj]]: ''Katoliško mladinsko gibanje in Kocbek -'' magistrska naloga, Teološka fakulteta, Ljubljana, 1998. * ''Globoko zgoraj: zbornik o Edvardu Kocbeku'' (ur. [[Peter Kovačič Peršin]], [[Albin Kralj]]), Društvo 2000, Ljubljana, 2005. * ''Kriza revije "Dom in svet" leta 1937: zbornik dokumentov'', Ljubljana, 2001. {{COBISS|ID=115093504}} * Mirko B. [[Miklič]], ''Sredi krute sile nežno trajam: Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjani'', 2017 * [[Igor Omerza]], ''Edvard Kocbek: Osebni dosje št. 584'', Ljubljana, 2010. * Igor Omerza: ''Kocbek, Pahor, Jančar in Udba'', 2022 * Igor Omerza: ''Kocbekovo tržaško pričevanje in Udba'', 2025 * Boris Pahor: ''Ta ocean, strašnó odprt'' (1989, spomini, dnevnik) * Boris Pahor: ''Brez Kocbekovega sodelovanja ne bi bilo Osvobodilne fronte'' (v sodelovanju s Petrom Kovačičem Peršinom in Mihaelom Glavanom, 2018) * [[Jože Pogačnik (literarni zgodovinar)|Pogačnik, Jože]] [et al.]. ''Slovenska književnost III.'' Ljubljana, 2001. 54-59 in 150-152. * [[France Pibernik]], [[Jurij Kocbek]] ur. ''Edvard Kocbek: dokumentarna monografija 1904-2004''. Celje: Mohorjeva družba, 2004) * [[Janko Prunk]], ''Pot krščanskih socialistov v Osvobodilno fronto slovenskega naroda'', Ljubljana, CZ, 1977 * ''Kocbekov zbornik'' (urednik [[Dimitrij Rupel]]), Maribor, 1987 == Glej tudi == * [[seznam nosilcev partizanske spomenice 1941]] * [[seznam slovenskih književnikov]] * [[seznam prejemnikov Prešernove nagrade]] * [[seznam udeležencev Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]] ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{wikinavedek|Edvard Kocbek}} *[https://sites.google.com/view/kocbek/ Odlomek iz intervjuja v ''Edvard Kocbek - Pričevalec našega časa''] * »[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/175077303 Edvard Kocbek: »Vse kar drhti, postaja zgodovina …«]« ''Sledi časa'' (6. oktober 2024). RTV Slovenija. * »[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/174300085 Dediščina Edvarda Kocbeka«]« ''Sledi časa'' (19. oktober 2024). RTV Slovenija. {{-}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kocbek, Edvard}} [[Kategorija:Edvard Kocbek| ]] [[Kategorija:Slovenski rimokatoličani]] [[Kategorija:Slovenski antifašisti]] [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Izvršnega odbora Osvobodilne fronte slovenskega naroda]] [[Kategorija:Udeleženci Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]] [[Kategorija:Nosilci reda ljudske osvoboditve]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] [[Kategorija:Personalisti]] k12w5kfik3tb4if98uerswzps66twcy 6676733 6676732 2026-05-16T23:05:02Z ~2026-13659-49 255600 /* Viri in literatura */ 6676733 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec |name = Edvard Kocbek |nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] |notableworks = ''[[Mati in sin]]<br />[[Večer pod Hmeljnikom]]<br />[[Črna orhideja]]<br />[[Strah in pogum]]'' }} '''Edvard Kocbek''', {{Avdio|Sl-Edvard Kocbek.oga|izgovorjava}}, [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]] in [[politik]], * [[27. september]] [[1904]], [[Sveti Jurij ob Ščavnici]], [[Avstro-Ogrska]] † [[3. november]] [[1981]], [[Ljubljana]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. Kocbekov [[opus]] zajema [[Pesništvo|poezijo]], dnevniško-pripovedno prozo, filozofske, teološke in politične študije, razprave, [[esej]]e ter članke. == Življenje == Rodil se je v kmečki družini očetu organistu Valentinu in materi Matildi (rojena Plohl). Kocbek je študiral [[teologija|teologijo]], vendar je po dveh letih študij opustil in nadaljeval na [[romanistika|romanistiki]] v Ljubljani. Po študiju v [[Berlin]]u in [[Pariz]]u je služboval kot [[profesor]] [[francoščina|francoščine]] v [[Bjelovar]]ju, [[Varaždin]]u in nazadnje v Ljubljani, kjer se je dejavno vključil v slovensko [[kultura|kulturno]] in [[politika|politično]] življenje. Tu je postal eden od ideoloških vodij [[katolicizem|katoliške]] kulturne [[Politična levica|levice]] ter [[urednik]] njene [[revija|revije]] ''Dejanje'' (1938–43). Kot predstavnik [[krščanski socializem|krščanskih socialistov]] je bil član najvišjih organov [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]]. Z ženo Zdravko (roj. Koprivnjak, 1911–1987) sta imela tri otroke, medicinsko sestro Lučko (1938–1973), pesnika, kasneje tudi slikarja [[Matjaž Kocbek|Matjaža]] (1946–2013) in grafičnega oblikovalca [[Jurij Kocbek|Jurija]] (1949–2009). ==Družbeno in politično delovanje== Že v gimnazijskih letih v Mariboru se je pridružil skupini mladih [[Krščanski socialisti Slovenije|krščanskih socialistov]], ki so želeli nadaljevati tradicijo krščanske socialne misli [[Janez Evangelist Krek|Janeza Evangelista Kreka]] ter se oplajali s [[Socialna demokracija|socialdemokratskimi]] pogledi [[pisatelj]]a [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]]. Navdihoval jih je tudi nemški [[teolog]] in [[filozof]] [[Romano Guardini]].<ref>Andrej Inkret, ''In stoletje bo zardelo'' (Ljubljana: Modrijan, 2011), 26</ref> [[File:Slovene literats 1925-35.jpg|thumb|240px|right|Kocbek (levo) s skupino mladih slovenskih pisateljev v Ljubljani leta 1925. Od leve na desno: Edvard Kocbek, [[Bogomil Hrovat]], [[Slavko Grum]], [[Anton Ocvirk]], [[Josip Vidmar]], [[Vladimir Bartol]]]] Kot študent ljubljanske Univerze je leta 1928 postal glavni urednik revije ''[[Križ na Gori]]'', kasneje preimenovane v ''[[Križ (revija)|Križ]]''. Tudi sicer je deloval v katoliškem mladinskem gibanju. Iz tega časa so tudi njegove prve pesniške objave v ugledni katoliški literarni reviji ''[[Dom in svet]]''.<ref>Andrej Inkret, ''In stoletje bo zardelo'' (Ljubljana: Modrijan, 2011), 38</ref> ===Esej ''Premišljevanje o Španiji''=== Aprila 1937 je v reviji [[Dom in svet]] objavil esej ''Premišljevanje o Španiji''. Ko je Kocbek glavnemu uredniku [[France Koblar|Francetu Koblarju]] prvič prinesel esej, je bil ta osupel zaradi njegovih ostrih sodb in nepretehtanih mest. Kocbeku je vrnil besedilo v predelavo s prošnjo, naj ga notranje uravnovesi in predvsem izpostavi kulturni problem ''španskega vprašanja''. Ker Koblar tudi s predelanim esejem ni bil zadovoljen, je dal korekturo v branje publicistu [[Franc Terseglav|Francu Terseglavu]]; ta je esej močno glosiral in Koblarju napovedal oster odziv javnosti. Kocbek glos ni dovolj upošteval, Koblar pa je nejevoljen in naveličan popustil in objavil esej. Boji med uporniki generala [[Francisco Franco|Francisca Franca]] in špansko republikansko vlado so bili sicer v slovenskem dnevnem tisku deležni velike pozornosti. Kocbek se je v svojem prikazu vojne v Španiji opiral na pisanje francoskega levičarskega tiska. Način, kako je v svojem eseju razumel [[fašizem]], je bil zelo podoben logiki [[Kominterna|Kominterne]]: vse, kar nasprotuje ljudski fronti, je fašizem. Okrog tega eseja so se potem v slovenskem katoliškem taboru pojavile ostre delitve. Že 29. aprila 1937 se je o vsebini eseja kot prva polemično razpisala [[Straža v viharju]], 30. aprila je bil enako polemičen še list [[Mi mladi borci]]. Polemiziranje s Kocbekovim esejem je bilo v teh dveh listih potem prisotno tudi še pozneje. V juniju 1937 pa je [[Slovenec (časnik)|Slovenec]] objavil obširen članek v več delih ''Španija v „Dom in Svetu” pa globlji pogledi'', ki je pokazal na vrsto neresničnih trditev, vrzeli in hudih enostranskosti v Kocbekovem eseju; tam je prikazano, da je v Španiji res šlo za komunistično revolucijo, in spodmaknil tla celotnemu ogrodju Kocbekovega eseja, od katerega je potem ostal le še konstrukt, ki istoveti katoliške stranke, tradicionalne vernike in [[Rimskokatoliška Cerkev|Cerkev]] s fašizmom, nasproti pa jim postavlja razjarjeno ljudstvo. S podatki, na katerih Kocbekov esej stoji in pade, je enako temeljito opravilo tudi ''Skupno pismo španskih škofov škofom vsega sveta zaradi vojne v Španiji'', izdano 1. julija 1937; to pastirsko pismo so nato v [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski škofiji]] objavili kot prilogo k deseti številki [[Ljubljanski škofijski list|Ljubljanskega škofijskega lista]]. V osmi številki Ljubljanskega škofijskega lista, 2. avgusta 1937, pa je škof [[Gregorij Rožman]] dodal k napovedi objave omenjenega pastirskega pisma španskih škofov še naslednjo obsodbo Kocbekovega eseja: {{navedek|Edvarda Kocbeka članek 'Premišljevanje o Španiji' /…/ je po vsebini in obliki zmožen zbuditi v čitateljih krivične sodbe o katoliški cerkvi in mržnjo do nje. Stavek: 'Vse herezije in odpadi so bili navadno očita dejanja, duhovno junaštvo prepričanih ljudi, ki se po svoji vesti odločajo za večjo in boljšo resnico,' je, kakor je zapisan, popolnoma zmoten in nasprotuje stališču in nauku katoliške Cerkve.}} Ko so bila dejstva o španski državljanski vojni z navedenim Slovenčevim člankom in s pastirskim pismom španskih škofov razkrita, Kocbekovega stališča ni bilo več mogoče argumentirano braniti. Zato potem v vsem slovenskem tisku ni izšel niti en resen, problemski članek v zagovor ''Premišljevanja o Španiji''. Po objavi tega eseja se je odnos med krščanskimi socialisti na eni strani ter Katoliško cerkvijo in vodstvom katoliškega političnega tabora na drugi še bolj zaostril,<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013, s. 160, 161. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> Kocbek pa se je uveljavil kot osrednja osebnost med [[krščanski socializem|krščanskimi socialisti]] v Sloveniji. ===Druga svetovna vojna=== Med [[druga svetovna vojna|vojno]] je bil kot vodilni krščanski socialist (po aretaciji in ustrelitvi [[Aleš Stanovnik (pravnik)|Aleša Stanovnika]]) leta 1942 vključen v izvršni odbor [[OF]] in je v tej funkciji odšel v partizane (na osvobojeno ozemlje, kjer je mdr. februarja leta 1943 podpisal t.i. [[Dolomitska izjava|Dolomitsko izjavo]]), že konec leta 1942 je postal eden od podpredsednikov [[AVNOJ|AVNOJ-a]], na zasedanju v Jajcu pa poverjenik za prosveto v [[NKOJ]], tudi pooblaščenec za socialno politiko namesto [[Anton Kržišnik|Antona Kržišnika]]. Udeležil se je [[Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju|Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]] oktobra 1943 in zasedanja Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta v Črnomlju februarja 1944, na katerih je bil izvoljen v predsedstvo [[SNOO]] oz. [[SNOS]]. V vlogi člana [[NKOJ]] oz. jugoslovanske "partizanske" vlade je poleti 1944 odšel na misijo v [[Vatikan]], kjer ga je sprejel vatikanski državni sekretar, medtem ko poglavnitnega cilja, sprejema pri [[Papež Pij XII.|papežu Piju XII]], ni uresničil, saj ta ni privolil v uradno avdienco nepooblaščenega predstavnika mednarodno še nepriznane državne oblasti, medtem ko Kocbek ni pristal na zgolj zasebno avdienco pri papežu. Marca 1945 je postal minister za Slovenijo v (zvezni) koalicijski vladi [[DFJ]]. ===Povojna leta=== Po [[vojna|vojni]] je bil [[minister]] za Slovenijo v zvezni [[vlada|vladi]] (do 1946), podpredsednik [[IO OF]] in po vrnitvi iz Beograda leta 1946 tudi podpredsednik [[Prezidij Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije|Prezidija Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije]] oz. kmalu zatem podpredsednik [[1. prezidij Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije|Prezidija Ljudske skupščine LRS]] ter zvezni poslanec. Formalno zaradi njegove [[knjiga|knjige]] ''[[Strah in pogum]]'', ki je načela nekatera tabuizirana vprašanja iz slovenskega NOB (pogledi na smrt in likvidacijo političnih nasprotnikov, vprašanje izdajstva in ovajanja med [[partizan]]i, problematika katoličanov med NOB), v resnici pa predvsem zaradi zaradi načelnih nesoglasij s slovenskim političnim vosdstvom oz. njegovega nastopa na 2. kongresu OF aprila 1951<ref>{{Navedi knjigo|title=In stoletje bo zardelo: Kocbeki, življenje in delo|last=Inkret|first=Andrej|publisher=Modrijan|year=2011|location=Ljubljana|page=301-337}}</ref>, so ga po javni politični kampanji proti njemu februarja 1952 prisilno upokojili in nadzorovali do konca življenja. Znova je začel objavljati šele po letu 1961, tri leta pozneje pa je za pesniško zbirko ''Groza'' prejel [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]]. Pravi šok pa je v slovenski javnosti povzročil izid Kocbekove izpovedi v obliki intervjuja, ''[[Edvard Kocbek - Pričevalec našega časa]]'', ki sta jo leta 1975 v [[Trst]]u izdala kot knjigo pisatelja [[Boris Pahor]] in [[Alojz Rebula]]. V intervjuju je Kocbek spregovoril o [[Povojni izvensodni poboji v Sloveniji|povojnih pobojih domobrancev]]. Intervju je povzročil diskreditacije in negativno propagandno kampanjo s strani [[Josip Broz - Tito|Titovega]] režima tako proti Edvardu Kocbeku kot proti Borisu Pahorju (t. i. "[[Zalivska afera]]").{{cn}} == Pesnik in pisatelj == Kocbek je začel svoje pesmi objavljati leta 1924 v dijaškem listu ''Stražni ognji'', kasneje v reviji ''[[Dom in svet]]'', kjer je objavljal tudi eseje. Že s prvo pesniško zbirko ''Zemlja'' se je uveljavil kot moderen pesnik, ki v svojih delih izvirno povezuje [[ekspresionizem|ekspresionistične]] in [[simbolizem|simbolistične]] prvine. Pesnikova ustvarjalnost je usmerjena v prihodnost. Ta pa je nepredvidljiva in torej ni vedno nujno, da se bo v prihodnje zgodilo najbolj zaželeno in najboljše. Zazrtost v bodočnost je prežeta s strahom pred koncem oziroma smrtjo, saj lirski subjekt verjame, da je človek nič v primerjavi z neskončnostjo. Kocbek pa se je sredi povojnih let znašel v težkem eksistencialističnem položaju. Ko so [[komunist]]i NOB izrabili za razredni boj in prevzem oblasti, se je pesnikova iluzija o vsenarodni etični in politični preobrazbi razblinila. Po umiku iz političnega življenja je bil do začetka 60. let izločen tudi iz kulturne javnosti in več let ni smel objavljati svojih del. V tem času je prevajal iz [[francoščina|francoščine]] in [[nemščina|nemščine]]. Tako njegove povojne pesmi govorijo o razkolu med idealno zamislijo in družbeno stvarnostjo, ki je bila utemeljena v nasilju in strahu. Kot pisatelj pa Kocbek ni izhajal iz [[socialni realizem|socialnega realizma]], vendar se je navdihoval pri religioznem [[Ekspresionizem|ekspresionizmu]], francoskem [[Personalizem|personalizmu]] in [[eksistencializem|eksistencializmu]] ([[André Malraux]], [[Emmanuel Mounier]], [[Vercors]], [[Sartre]]). Zanimala ga je usoda izobraženca, ki se sooča z velikimi zgodovinskimi dogodki, kot so [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]] ali [[fašizem]]. Tematika NOB je v Kocbekovih [[Novela (književnost)|novelah]] predvsem izpoved posameznika v težkem zgodovinskem obdobju. Kocbekovi literarni junaki so pogosto razpeti med svojimi dolžnostmi in svojo vestjo. Tako Kocbekove novele že načenjajo novo usmeritev v slovenski [[literatura|literaturi]], ki za seboj puščajo obdobje socialističnega realizma. == Dela, izšla za njegovega življenja == {| {{prettytable}} border=1 cellspacing=0 ! Poezija (pesniške zbirke)!! Proza!! Dramatika |- |valign=top| * ''[[Prve pesmi]]'' (1924) * ''[[Zemlja (Kocbek)|Zemlja]]'' (1934) * ''[[Groza]]'' (1963) * ''[[Poročilo (Kocbek)|Poročilo]]'' (1969) * ''[[Zbrane pesmi]]'' (1977) |valign=top| * ''[[Črna orhideja]]'' (1949) * ''[[Tovarišija]]'' (1949) * ''[[Strah in pogum]] (1951) * ''[[Listina]]'' (1967) * ''[[Krogi navznoter]]'' (1977) |valign=top| *''[[Plamenica]]'' (192?) *''[[Mati in sin]]'' (okoli 1920) *''[[Večer pod Hmeljnikom]]'' (1943) |} == Kasnejše izdaje in antologije: == * ''Izbrano delo 1-2 (Tovarišija I-II)'' (uredništvo in izbor [[Franc Zadravec]], 1974) * ''Zbrane pesmi 1-2'' (284; 286 str.), 1977 (urednik [[Tone Pavček]]; avtor spremne študije ''Med zemljo in grozo'': [[Andrej Inkret|Andej Inkret]]) * ''Pred viharjem'' (dnevniki), Slovenska matica, 1980 (spremna beseda [[Janez Gradišnik]]) * ''Listina:'' ''Dnevniški zapiski od 3. maja do 2. decembra 1943'', Slovenska matica, 1982 * ''Dnevnik 1951-1952'' (uredil [[Dimitrij Rupel]]), 1987 * ''Rane pesmi'' (Cankarjeva založba, 1991; spremna beseda [[Anton Trstenjak]]) * ''Osvobodilni spisi I.'' Ljubljana: Društvo 2000, 1991 (uredil [[Peter Kovačič Peršin]]) * ''Edvard Kocbek - zbrano delo'': 17 knjig (1991–2022) (uredila [[Andrej Inkret]] in [[Mihael Glavan]]) * ''Pričevanje: pesmi, dnevniki'' (2004, izbor [[Andrej Inkret]]) * ''Edvard Kocbek:'' ''Tudi čez ta prepad moram: izbrane pesmi'' (''s CD-jem'': ''slovenski pesniki berejo Kocbekove pesmi'') Izbor in spremna beseda: [[Aleš Šteger]], Litera, 2004 * ''Kocbekov dnevnik: Edvard Kocbek, Dnevnik 1954–1977'' (izbor), Cankarjeva založba, Ljubljana, 2004 * ''Partizanski dnevnik: 1938–1945'' (2 zv., 1419 str., 2022; spremni študiji Mihael Glavan in Peter Kovačič Peršin) * ''Strah in pogum: štiri novele'' (Blažena krivda, Temna stran mesca, Ogenj in Črna orhideja), DZS, 2014, 2024 (spremna študija [[Tomo Virk]]) * ''Strah in pogum'', Ljubljana, Sanje, Mladinska knjiga, 2023 * ''Med zemljo in nebom'': ''izbor poezije'' (2024, ob 120. obletnici pesnikovega rojstva - izbral Mihael Glavan; ur. Diana Pungeršič) * ''Z zelenim ognjem starodavnim: Partizanske pesmi'', Ljubljana, [[Sanje (film, 1990)|Sanje]], 2026 (spremni besedi [[Peter Kovačič Peršin]] in [[Rok Zavrtanik]]) == Vplivi == Kocbek je s svojo ustvarjalnostjo vplival na številne slovenske [[književnik|literate]], med njimi pa je eden prvih zagotovo [[pisatelj]] [[Boris Pahor]]. Kot osrednja osebnost slovenske [[literatura|literature]] se je Kocbek uveljavil šele v 60. in 70. letih 20. stoletja, ko je postal eden pomembnejših ustvarjalcev, ki so vplivali na [[Drago Jančar|Draga Jančarja]], [[Tomaž Šalamun|Tomaža Šalamuna]], [[Dane Zajc|Daneta Zajca]], [[Jože Snoj|Jožeta Snoja]], [[Dominik Smole|Dominika Smoleta]], [[Gregor Strniša|Gregorja Strnišo,]] [[Marjan Rožanc|Marjana Rožanca]] in druge. ==Kocbek v leposlovju== *[[Ivo Svetina]], ''Pasijon po Kocbeku'', 2009.{{COBISS|ID=40164962}} *[[Sebastijan Horvat]] idr., ''Pot v Jajce'', 2009. *[[Janko Prunk]]: ''[[Iskanje pristana]]'', 2021. == Odlikovanja, nagrade in počastitve == * [[partizanska spomenica 1941]] * [[red ljudske osvoboditve]] * [[red zaslug za ljudstvo|red zaslug za narod]] I. stopnje * [[red bratstva in enotnosti]] I. stopnje * [[Prešernova nagrada]], 1964 * [[Nagrada zlati venec]] [[Struški večeri poezije|Struških večerov poezije]] (Struški večeri poezije, [[Struga, Severna Makedonija|Struga]]/[[Ohrid]], Sev. [[Makedonija]], 197?) * v ljubljanskem [[Park Tivoli, Ljubljana|Tivoliju]] mu je bil 2004 odkrit spomenik - kip na klopi sedečega Kocbeka * po njem je bila poimenovana ulica v Ljubljani (v [[Župančičeva jama|Župančičevi jami]]), kot tudi v njegovem rojstnem Svetem Juriju ob Ščavnici. == Viri in literatura == * {{cite book|last=Ambrožič|first=Lado|last2=Repe|first2=Božo|title=Politični profil Edvarda Kocbeka|publisher=|location=Ljubljana|year=2005|cobiss=28768098}} * [[Nenad Bjeloš]], "Odlikovani Slovenci 1944-1950". ''[[Vojnozgodovinski zbornik]]'' št. 9 (2002). 90-97. {{COBISS|ID=250907648}} * [[Lev Detela]]: ''Zapleti v vijugah časa: moja soočanja z Edvardom Kocbekom in najboljšimi imeni literature ob izzivih za nujni duhovni preobrat sredi vsesplošne krize vrednot'' (2013) * [[Iztok Durjava]], ''Analiza Obdelave E. Kocbek [[Tončka Durjava|Tončke Durjava]]: zgodba o zamolčanem dokumentu slovenske politične policije'', 2022. * [[Marko Dvořák]]: ''Kako naj svetim, če ni luči v meni? Slovensko križarsko gibanje'', 2001 * Glavan, Mihael ur. ''Edvard Kocbek v spominu Slovencev: razstava rokopisnega, slikovnega in knjižnega gradiva ob 100. obletnici rojstva'' : Razstavna dvorana NUK, 26. 10.-12. 11. 2004. * ''Globoko zgoraj: zbornik o Edvardu Kocbeku'' (ur. [[Peter Kovačič Peršin]]), [[Društvo 2000]], Ljubljana, 2005. * [[Niko Grafenauer]] ur. ''Krogi navznoter, krogi navzven'': ''Kocbekov zbornik''. Nova revija, 2004. * {{cite book|last=Grdina|first=Igor|title=Edvard Kocbek med Tovarišijo in Listino : (ter še kom in čim)|publisher=[I. Grdina]|location=Ljubljana|year=1988|cobiss=55051618}} * [[Vekoslav Grmič]]: ''Kocbekova odločitev za OF in (njegov) krščanski etos'', 1994 * [[Spomenka Hribar]]: ''Edvard Kocbek in križarsko gibanje'', Ljubljana, 1990; ista: ''[[Dolomitska izjava]]'', 1991. * Spomenka Hribar: ''Svetotvornost poezije: hierofanija v poeziji Edvarda Kocbeka (hermenevtična analiza Kocbekove poezije in drugih njegovih tekstov)'', 1996 (doktorska disertacija, knjižna izdaja Nova revija, 2002). * [[Tine Hribar]], ''Ena je groza'', 2010. * [[Andrej Inkret]], [[Peter Kovačič Peršin]]: "[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVH9HKEV Edvard Kocbek naš sodobnik]" ''Sodobnost'', l. 39. št. 6/7 (1991). * [[Andrej Inkret]]: ''In stoletje bo zardelo: Kocbek, življenje in delo'', 2011 (monografija - biografija, 639 str.) ISBN 978-961-226-979-1 * [[Andrej Inkret]], ''In stoletje bo zardelo: Kocbek, življenje in delo.'' Ljubljana, 2011. ISBN 978-961-241-503-7 * [[Taras Kermauner]], ''Navzkrižna srečavanja'', Ljubljana, 2008. * [[Albin Kralj]]: ''Katoliško mladinsko gibanje in Kocbek -'' magistrska naloga, Teološka fakulteta, Ljubljana, 1998. * ''Kriza revije "Dom in svet" leta 1937: zbornik dokumentov'', Ljubljana, 2001. {{COBISS|ID=115093504}} * Mirko B. [[Miklič]], ''Sredi krute sile nežno trajam: Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjani'', 2017 * [[Igor Omerza]], ''Edvard Kocbek: Osebni dosje št. 584'', Ljubljana, 2010. * Igor Omerza: ''Kocbek, Pahor, Jančar in Udba'', 2022 * Igor Omerza: ''Kocbekovo tržaško pričevanje in Udba'', 2025 * Boris Pahor: ''Ta ocean, strašnó odprt'' (1989, spomini, dnevnik) * Boris Pahor: ''Brez Kocbekovega sodelovanja ne bi bilo Osvobodilne fronte'' (v sodelovanju s Petrom Kovačičem Peršinom in Mihaelom Glavanom, 2018) * [[Jože Pogačnik (literarni zgodovinar)|Pogačnik, Jože]] [et al.]. ''Slovenska književnost III.'' Ljubljana, 2001. 54-59 in 150-152. * [[France Pibernik]], [[Jurij Kocbek]] ur. ''Edvard Kocbek: dokumentarna monografija 1904-2004''. Celje: Mohorjeva družba, 2004) * [[Janko Prunk]], ''Pot krščanskih socialistov v Osvobodilno fronto slovenskega naroda'', Ljubljana, CZ, 1977 * ''Kocbekov zbornik'' (urednik [[Dimitrij Rupel]]), Maribor, 1987 == Glej tudi == * [[seznam nosilcev partizanske spomenice 1941]] * [[seznam slovenskih književnikov]] * [[seznam prejemnikov Prešernove nagrade]] * [[seznam udeležencev Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]] ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{wikinavedek|Edvard Kocbek}} *[https://sites.google.com/view/kocbek/ Odlomek iz intervjuja v ''Edvard Kocbek - Pričevalec našega časa''] * »[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/175077303 Edvard Kocbek: »Vse kar drhti, postaja zgodovina …«]« ''Sledi časa'' (6. oktober 2024). RTV Slovenija. * »[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/174300085 Dediščina Edvarda Kocbeka«]« ''Sledi časa'' (19. oktober 2024). RTV Slovenija. {{-}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kocbek, Edvard}} [[Kategorija:Edvard Kocbek| ]] [[Kategorija:Slovenski rimokatoličani]] [[Kategorija:Slovenski antifašisti]] [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Izvršnega odbora Osvobodilne fronte slovenskega naroda]] [[Kategorija:Udeleženci Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]] [[Kategorija:Nosilci reda ljudske osvoboditve]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] [[Kategorija:Personalisti]] kdsgz8cdyh5c8eq2ileq8hyl7to33g9 0 14806 6676576 6634193 2026-05-16T16:21:23Z Pinky sl 2932 slog, poglavje Seznam 6676576 wikitext text/x-wiki '''ISO 3166''' je [[mednarodni standard|mednarodni]] [[standard]] [[ISO]] za [[geografija|geografsko]] kodiranje [[ime]]n [[država|držav]] ter njihovih odvisnih področij. '''ISO 3166-1''' je bil objavljen leta 1974 in obsega dvoznakovne in troznakovne črkovne ter troznakovne številčne kode držav, navedene v spodnji tabeli. [[ISO 3166-2:SI|Slovenski prevod standarda SIST ISO 3166]] je prvič izšel leta 1996, v pripravi pa je nov prevod standarda, ki bo upošteval številne spremembe uradnih kratkih in uradnih polnih imen držav, do katerih je prišlo po prvi slovenski izdaji standarda. V standardu so navedana tista uradna kratka in uradna polna imena držav, kakršna posamezne države oziroma ozemlja prijavljajo Organizaciji združenih narodov v svojem, angleškem in francoskem jeziku, druge članice OZN pa so jih dolžne spoštovati. == Seznam == {| class="wikitable" align="center" |- style="background-color: #A0B0FF; text-align: center; font-weight: bold;" | Država (območje) || A2 || A3 || N3 |- | [[Andora]] || AD || AND || 020 |- | [[Združeni arabski emirati]] || AE || ARE || 784 |- | [[Afganistan]] || AF || AFG || 004 |- | [[Antigva in Barbuda]] || AG || ATG || 028 |- | [[Angvila]] || AI || AIA || 660 |- | [[Albanija]] || AL || ALB || 008 |- | [[Armenija]] || AM || ARM || 051 |- | [[Nizozemski Antili]] || AN || ANT || 530 |- | [[Angola]] || AO || AGO || 024 |- | [[Antarktika]] || AQ || ATA || 010 |- | [[Argentina]] || AR || ARG || 032 |- | [[Ameriška Samoa]] || AS || ASM || 016 |- | [[Avstrija]] || AT || AUT || 040 |- | [[Avstralija]] || AU || AUS || 036 |- | [[Aruba]] || AW || ABW || 533 |- | [[Ålandski otoki]] || AX || ALA || 248 |- | [[Azerbajdžan]] || AZ || AZE || 031 |- | [[Bosna in Hercegovina]] || BA || BIH || 070 |- | [[Barbados]] || BB || BRB || 052 |- | [[Bangladeš]] || BD || BGD || 050 |- | [[Belgija]] || BE || BEL || 056 |- | [[Burkina Faso]] || BF || BFA || 854 |- | [[Bolgarija]] || BG || BGR || 100 |- | [[Bahrajn]] || BH || BHR || 048 |- | [[Burundi]] || BI || BDI || 108 |- | [[Benin]] || BJ || BEN || 204 |- | [[Saint-Barthélemy]] || BL || BLM || 652 |- | [[Bermudi]] || BM || BMU || 060 |- | [[Brunej]] || BN || BRN || 096 |- | [[Bolivija]] || BO || BOL || 068 |- | [[Bonaire]], [[Sveti Evstahij (otok)|Sveti Evstahij]], [[Saba (otok)|Saba]] || BQ || BES || 535 |- | [[Brazilija]] || BR || BRA || 076 |- | [[Bahami]] || BS || BHS || 044 |- | [[Butan (država)|Butan]] || BT || BTN || 064 |- | [[Bouvetov otok]] || BV || BVT || 074 |- | [[Bocvana]] || BW || BWA || 072 |- | [[Belorusija]] || BY || BLR || 112 |- | [[Belize]] || BZ || BLZ || 084 |- | [[Kanada]] || CA || CAN || 124 |- | [[Kokosovi otoki]] || CC || CCK || 166 |- | [[Demokratična republika Kongo]] || CD || COD || 180 |- | [[Srednjeafriška republika]] || CF || CAF || 140 |- | [[Republika Kongo|Kongo]] || CG || COG || 178 |- | [[Švica]] || CH || CHE || 756 |- | [[Slonokoščena obala]] || CI || CIV || 384 |- | [[Cookovo otočje]] || CK || COK || 184 |- | [[Čile]] || CL || CHL || 152 |- | [[Kamerun]] || CM || CMR || 120 |- | [[Ljudska republika Kitajska]] || CN || CHN || 156 |- | [[Kolumbija]] || CO || COL || 170 |- | [[Kostarika]] || CR || CRI || 188 |- | [[Kuba]] || CU || CUB || 192 |- | [[Zelenortski otoki]] || CV || CPV || 132 |- | [[Curaçao]] || CW || CUW || 531 |- | [[Božični otok]] || CX || CXR || 162 |- | [[Ciper]] || CY || CYP || 196 |- | [[Češka]] || CZ || CZE || 203 |- | [[Nemčija]] || DE || DEU || 276 |- | [[Džibuti]] || DJ || DJI || 262 |- | [[Danska]] || DK || DNK || 208 |- | [[Dominika]] || DM || DMA || 212 |- | [[Dominikanska republika]] || DO || DOM || 214 |- | [[Alžirija]] || DZ || DZA || 012 |- | [[Ekvador]] || EC || ECU || 218 |- | [[Estonija]] || EE || EST || 233 |- | [[Egipt]] || EG || EGY || 818 |- | [[Zahodna Sahara]] || EH || ESH || 732 |- | [[Eritreja]] || ER || ERI || 232 |- | [[Španija]] || ES || ESP || 724 |- | [[Esvatini]] || SZ || SWZ || 748 |- | [[Etiopija]] || ET || ETH || 231 |- | [[Finska]] || FI || FIN || 246 |- | [[Fidži]] || FJ || FJI || 242 |- | [[Falklandi]] || FK || FLK || 238 |- | [[Mikronezija]] || FM || FSM || 583 |- | [[Ferski otoki]] || FO || FRO || 234 |- | [[Francija]] || FR || FRA || 250 |- | [[Gabon]] || GA || GAB || 266 |- | [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske]] || GB || GBR || 826 |- | [[Grenada]] || GD || GRD || 308 |- | [[Gruzija]] || GE || GEO || 268 |- | [[Francoska Gvajana]] || GF || GUF || 254 |- | [[Guernsey]] || GG || GGY || 831 |- | [[Gana]] || GH || GHA || 288 |- | [[Gibraltar]] || GI || GIB || 292 |- | [[Grenlandija]] || GL || GRL || 304 |- | [[Gambija]] || GM || GMB || 270 |- | [[Gvineja]] || GN || GIN || 324 |- | [[Guadeloupe]] || GP || GLP || 312 |- | [[Ekvatorialna Gvineja]] || GQ || GNQ || 226 |- | [[Grčija]] || GR || GRC || 300 |- | [[Južna Georgia in Južni Sandwichevi otoki]] || GS || SGS || 239 |- | [[Južni Sudan]] || SS || SSD || 728 |- | [[Gvatemala]] || GT || GTM || 320 |- | [[Guam]] || GU || GUM || 316 |- | [[Gvineja Bissau]] || GW || GNB || 624 |- | [[Gvajana]] || GY || GUY || 328 |- | [[Hong Kong]] || HK || HKG || 344 |- | [[Heardov otok in McDonaldovo otočje]] || HM || HMD || 334 |- | [[Honduras]] || HN || HND || 340 |- | [[Hrvaška]] || HR || HRV || 191 |- | [[Haiti]] || HT || HTI || 332 |- | [[Madžarska]] || HU || HUN || 348 |- | [[Indonezija]] || ID || IDN || 360 |- | [[Irska]] || IE || IRL || 372 |- | [[Izrael]] || IL || ISR || 376 |- | [[Otok Man]] || IM || IMN || 833 |- | [[Indija]] || IN || IND || 356 |- | [[Britanski teritorij v Indijskem oceanu]] || IO || IOT || 086 |- | [[Irak]] || IQ || IRQ || 368 |- | [[Iran]] || IR || IRN || 364 |- | [[Islandija]] || IS || ISL || 352 |- | [[Italija]] || IT || ITA || 380 |- | [[Jersey]] || JE || JEY || 832 |- | [[Jamajka]] || JM || JAM || 388 |- | [[Jordanija]] || JO || JOR || 400 |- | [[Japonska]] || JP || JPN || 392 |- | [[Kenija]] || KE || KEN || 404 |- | [[Kirgizistan]] || KG || KGZ || 417 |- | [[Kambodža]] || KH || KHM || 116 |- | [[Kiribati]] || KI || KIR || 296 |- | [[Komori]] || KM || COM || 174 |- | [[Saint Kitts in Nevis]] || KN || KNA || 659 |- | [[Severna Koreja]] || KP || PRK || 408 |- | [[Južna Koreja]] || KR || KOR || 410 |- | [[Kuvajt]] || KW || KWT || 414 |- | [[Kajmanski otoki]] || KY || CYM || 136 |- | [[Kazahstan]] || KZ || KAZ || 398 |- | [[Laos]] || LA || LAO || 418 |- | [[Libanon]] || LB || LBN || 422 |- | [[Saint Lucia]] || LC || LCA || 662 |- | [[Lihtenštajn]] || LI || LIE || 438 |- | [[Šrilanka]] || LK || LKA || 144 |- | [[Liberija]] || LR || LBR || 430 |- | [[Lesoto]] || LS || LSO || 426 |- | [[Litva]] || LT || LTU || 440 |- | [[Luksemburg]] || LU || LUX || 442 |- | [[Latvija]] || LV || LVA || 428 |- | [[Libija]] || LY || LBY || 434 |- | [[Maroko]] || MA || MAR || 504 |- | [[Monako]] || MC || MCO || 492 |- | [[Moldavija]] || MD || MDA || 498 |- | [[Črna gora]] || ME || MNE || 499 |- | [[Sveti Martin (francoski del)]] || MF || MAF || 663 |- | [[Madagaskar]] || MG || MDG || 450 |- | [[Marshallovi otoki]] || MH || MHL || 584 |- | [[Severna Makedonija]] || MK || MKD || 807 |- | [[Mali]] || ML || MLI || 466 |- | [[Mjanmar]] || MM || MMR || 104 |- | [[Mongolija]] || MN || MNG || 496 |- | [[Macao]] || MO || MAC || 446 |- | [[Severni Marianski otoki]] || MP || MNP || 580 |- | [[Martinique]] || MQ || MTQ || 474 |- | [[Mavretanija]] || MR || MRT || 478 |- | [[Montserrat]] || MS || MSR || 500 |- | [[Malta]] || MT || MLT || 470 |- | [[Mauritius]] || MU || MUS || 480 |- | [[Maldivi]] || MV || MDV || 462 |- | [[Malavi]] || MW || MWI || 454 |- | [[Mehika]] || MX || MEX || 484 |- | [[Malezija]] || MY || MYS || 458 |- | [[Mozambik]] || MZ || MOZ || 508 |- | [[Namibija]] || NA || NAM || 516 |- | [[Nova Kaledonija]] || NC || NCL || 540 |- | [[Niger]] || NE || NER || 562 |- | [[Otok Norfolk]] || NF || NFK || 574 |- | [[Nigerija]] || NG || NGA || 566 |- | [[Nikaragva]] || NI || NIC || 558 |- | [[Nizozemska]] || NL || NLD || 528 |- | [[Norveška]] || NO || NOR || 578 |- | [[Nepal]] || NP || NPL || 524 |- | [[Nauru]] || NR || NRU || 520 |- | [[Niue]] || NU || NIU || 570 |- | [[Nova Zelandija]] || NZ || NZL || 554 |- | [[Oman]] || OM || OMN || 512 |- | [[Panama]] || PA || PAN || 591 |- | [[Peru]] || PE || PER || 604 |- | [[Francoska Polinezija]] || PF || PYF || 258 |- | [[Papua Nova Gvineja]] || PG || PNG || 598 |- | [[Filipini]] || PH || PHL || 608 |- | [[Pakistan]] || PK || PAK || 586 |- | [[Poljska]] || PL || POL || 616 |- | [[Saint Pierre in Miquelon]] || PM || SPM || 666 |- | [[Pitcairnovo otočje]] || PN || PCN || 612 |- | [[Portoriko]] || PR || PRI || 630 |- | [[Država Palestina|Palestina]] || PS || PSE || 275 |- | [[Portugalska]] || PT || PRT || 620 |- | [[Palau]] || PW || PLW || 585 |- | [[Paragvaj]] || PY || PRY || 600 |- | [[Katar]] || QA || QAT || 634 |- | [[Reunion]] || RE || REU || 638 |- | [[Romunija]] || RO || ROU || 642 |- | [[Srbija]] || RS || SRB || 688 |- | [[Rusija]] || RU || RUS || 643 |- | [[Ruanda]] || RW || RWA || 646 |- | [[Saudova Arabija]] || SA || SAU || 682 |- | [[Salomonovi otoki]] || SB || SLB || 090 |- | [[Sejšeli]] || SC || SYC || 690 |- | [[Sudan]] || SD || SDN || 729 |- | [[Švedska]] || SE || SWE || 752 |- | [[Singapur]] || SG || SGP || 702 |- | [[Sveta Helena]] || SH || SHN || 654 |- | [[Slovenija]] || SI || SVN || 705 |- | [[Svalbard in Jan Mayen]] || SJ || SJM || 744 |- | [[Slovaška]] || SK || SVK || 703 |- | [[Sierra Leone]] || SL || SLE || 694 |- | [[San Marino]] || SM || SMR || 674 |- | [[Senegal]] || SN || SEN || 686 |- | [[Somalija]] || SO || SOM || 706 |- | [[Surinam]] || SR || SUR || 740 |- | [[Sao Tome in Principe]] || ST || STP || 678 |- | [[Nizozemski Sveti Martin]] || SX || SXM || 534 |- | [[Salvador]] || SV || SLV || 222 |- | [[Sirija]] || SY || SYR || 760 |- | [[Otoki Turks in Caicos]] || TC || TCA || 796 |- | [[Čad]] || TD || TCD || 148 |- | [[Francoska južna ozemlja]] || TF || ATF || 260 |- | [[Togo]] || TG || TGO || 768 |- | [[Tajska]] || TH || THA || 764 |- | [[Tadžikistan]] || TJ || TJK || 762 |- | [[Tokelau]] || TK || TKL || 772 |- | [[Vzhodni Timor]] || TL || TLS || 626 |- | [[Turkmenistan]] || TM || TKM || 795 |- | [[Tunizija]] || TN || TUN || 788 |- | [[Tonga]] || TO || TON || 776 |- | [[Turčija]] || TR || TUR || 792 |- | [[Trinidad in Tobago]] || TT || TTO || 780 |- | [[Tuvalu]] || TV || TUV || 798 |- | [[Tajvan]] || TW || TWN || 158 |- | [[Tanzanija]] || TZ || TZA || 834 |- | [[Ukrajina]] || UA || UKR || 804 |- | [[Uganda]] || UG || UGA || 800 |- | [[Manjši zunanji otoki ZDA]] || UM || UMI || 581 |- | [[Združene države Amerike]] || US || USA || 840 |- | [[Urugvaj]] || UY || URY || 858 |- | [[Uzbekistan]] || UZ || UZB || 860 |- | [[Vatikan]] || VA || VAT || 336 |- | [[Saint Vincent in Grenadine]] || VC || VCT || 670 |- | [[Venezuela]] || VE || VEN || 862 |- | [[Britanski Deviški otoki]] || VG || VGB || 092 |- | [[Ameriški Deviški otoki]] || VI || VIR || 850 |- | [[Vietnam]] || VN || VNM || 704 |- | [[Vanuatu]] || VU || VUT || 548 |- | [[Wallis in Futuna]] || WF || WLF || 876 |- | [[Zahodna Samoa]] || WS || WSM || 882 |- | [[Jemen]] || YE || YEM || 887 |- | [[Mayotte]] || YT || MYT || 175 |- | [[Južna Afrika]] || ZA || ZAF || 710 |- | [[Zambija]] || ZM || ZMB || 894 |- | [[Zimbabve]] || ZW || ZWE || 716 |- |} == Zunanje povezave == * [https://www.iso.org/iso-3166-country-codes.html Kode držav] na spletnem mestu Mednarodne organizacije za standardizacijo {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mednarodni standardi ISO|003166]] [[Kategorija:Seznami držav]] o6cx8h6nd04gif0vguj710x13gyfel2 0 15863 6676869 6577302 2026-05-17T07:30:48Z MaksiKavsek 244409 tn 6676869 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Anton Aškerc | image = | caption = | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = |nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] | known_for = | occupation = | notableworks = ''Moja muza<br />Anka<br />Celjska romanca<br />Na sedmini<br />Jadranski biseri'' }} '''Anton Aškerc''' (tudi ''Anton Askerz'')<ref name=":99" /> [antón áškərc] ([[psevdonim]] '''Gorazd'''), [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[duhovnik]] in [[arhivist]], * [[9. januar]] [[1856]], [[Rimske Toplice]],<ref>Kraj rojstva doslej ni bil gotov, viri so navajali [[Globoko, Laško|Globoko]] ali [[Senožete, Laško|Senožete]] pri Rimskih Toplicah. Pogled v [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/sv-marjeta-pri-rimskih-toplicah/03324/?pg=81 krstno knjigo] in [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/sv-marjeta-pri-rimskih-toplicah/03327/?pg=3 indeks krstne knjige] za župnijo Sv. Marjete pri Rimskih Toplicah pa pokaže kraj bivanja Rimske Toplice 5.</ref> † [[10. junij]] [[1912]], [[Ljubljana]]. == Življenje == [[Slika:Anton Aškerc2.jpg|thumb|right|Aškerc v 1870-ih]] Rodil se je kot prvi sin v kmečki družini očetu Antonu in materi Agati (roj. Knez).<ref name=":99">{{Navedi splet|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/sv-marjeta-pri-rimskih-toplicah/03324/?pg=81|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03324 {{!}} Sv. Marjeta peri Rimskih Toplicah {{!}} Nadškofijski arhiv Maribor {{!}} Slovenija {{!}} Matricula Online|accessdate=2025-10-05|website=data.matricula-online.eu}}</ref> Njihovo posestvo je bilo prodano in v tretjem letu se je Anton z družino preselil v [[Senožete, Laško|Senožete]] nad Rimskimi Toplicami. Tu je začel hoditi v osnovno šolo. Ko je bil star 12 let, mu je umrla mati, na katero je bil zelo navezan. Leta 1877 je vstopil v mariborsko bogoslovje. Posvečen je bil konec 3. letnika (22. julija 1880). Po končanem šolanju je kot duhovnik služboval v številnih krajih na [[Štajerska|Štajerskem]]: v [[Župnija Podsreda|Podsredi]] (1881–1883), [[Župnija Šmarje pri Jelšah|Šmarju pri Jelšah]] (1883–1889), v [[Župnija Sv. Lovrenc - Juršinci|Juršincih]] (1889–1891), v [[Župnija Vitanje|Vitanju]] (1891–1892), v [[Župnija Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah|Sv. Marjeti pri Rimskih Toplicah]] (1892), [[Župnija Mozirje|Mozirju]] (1892–1894) in [[Župnija Velenje - Sv. Martin|Škalah]] pri [[Velenje|Velenju]] (1894–1898). Svoje pisanje je začel v '' [[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]''. V Framu se je zagledal v učiteljico Ano Pečovnik. Njej je posvetil balado ''Anka''. Ob ljubezni se je zavedel svojega stanu, Aškerc ‒ duhovnik se je moral ljubezni do ženske odpovedati. Aškerc ‒ pesnik pa je po ljubezni vse bolj hrepenel. Odločil se je odpovedati osebni sreči, ne pa pesniškemu poklicu. Leta 1884 je začel s službovanjem v župniji Šmarje pri Jelšah, kraj je bil pod velikim vplivom germanizacije in Aškerc je s svojim delovanjem uveljavil kot bojevnik za slovenstvo. Zagovarjal je slovensko nacionalnost, kulturo in politično osvoboditev. Ostro so ga napadali Nemci v glasilu ''[[Deutsche Wacht]]''. Skupaj z vodilnimi štajerskimi politiki se je zavzemal za omejitev germanizacije. Leta 1894 je pričel s kaplanovanjem v [[Škale|Škalah]] pri [[Velenje|Velenju]]. V času svoje službe v Škalah je izdal svojo pesniško zbirko Lirske in epske poezije. Močno je čutil z rudarji in bil zelo pretresen nad bedo in trpljenjem njihovih družin, rad pa je občudoval parni izvozni stroj na Starem jašku [[Premogovnik Velenje|Premogovnika Velenje]], ki je delal dan in noč. Ravno v Škalah je nastala ''Delavčeva pesem o premogu'', v kateri je opisal socialno-kritične poglede na [[Rudar|rudarski]] poklic. Premogovnik Velenje mu je posvetil poseben prostor v [[Muzej premogovništva Velenje|muzeju premogovništva]] Slovenije. V Škalah je delal do leta 1898. Leta 1898 se je sprl z mariborskim škofom in šel v Ljubljano ter do predčasne upokojitve opravljal delo mestnega arhivarja na ljubljanskem magistratu. Zanimal se je za sodobno znanost, zlasti za [[evolucija|evolucijsko teorijo]] in njegova verska skepsa se je poglabljala, kar pa je bilo sporno za duhovnika. Rad je potoval po vzhodnih deželah, doživetja je popisoval v potopisih. Od leta 1900 do leta 1902 je bil urednik ''Ljubljanskega zvona''. Pod njegovim vodstvom je bil natisnjen ''Prešernov album'', 1902 so izšle [[France Prešeren|Prešernove]] ''[[Poezije (France Prešeren)|Poezije]]'' z Aškerčevim uvodom. Uredil in izdal je tudi ''Poezije'' [[Dragotin Kette|Dragotina Ketteja]]. Umrl je v deželni bolnišnici v Ljubljani, v 56. letu starosti zaradi [[Možganska kap|apopleksije]]. ==Študij== Za študij teologije se je odločil, zato ker je bil to edini finančno dostopen študij in ker je menil, da se bo s študijem teologije osvobodil verskih dvomov, saj bo tu imel čas in mir za raziskovanje najglobljih vprašanj življenja. Med študijem je prebiral knjige o orientalskih verstvih, npr. ''[[Koran]]'', budistično versko filozofijo, ki jo je proučeval po Oldenburgovi knjigi ''Buddhas Leben und Lehre''. Preučeval je tudi brahmanizem in kitajskega političnega filozofa Kung-fu-tseja. Tako je krščanstvo primerjal z religijami Orienta. Aškerčevo razmišljanje o svobodi: »Bog je največji veleum, po mojih skromnih nazorih najvišja inteligenca. In ker je najvišja inteligenca, je tudi najbolj svobodomiseln. Zato sem prepričan, da človek, ki ljubi v svojem delovanju iz svojega notranjega nagiba svobodo in luč, človek, ki stremi po napredku, pisatelj, umetnik, ki ustvarja svobodomiselna dela iz ljubezni do stvari same, do svojega bližnjega, da se tak človek, tak umetnik Bogu bliža, ne pa, da bi se oddaljeval od Boga!« (Pismo škofu [[Anton Bonaventura Jeglič|Antonu Jegliču]], 4. julija 1899). Razočaranje nad duhovniškim poklicem je zapolnil s pesništvom. Smisel pesniškega poklica je videl v izpovedovanju takih doživetij oz. tem, ki so odkrito obtoževale tiste, ki so delali krivico posameznikom ali družbenim skupinam. ==Začetki ustvarjalnega dela== Anonimno je objavljal že pred ''Ljubljanskim zvonom'' v ''[[Zvezda Danica|Zvezdi Danici]]'', s pretežno nabožnimi vsebinami. Tako je leta 1877 izšla anonimna pesem ''Sv. Ciril in Metod''. Iz snovi, ideje in izrazja lahko domnevamo, da gre za Aškerčevo pesnitev<ref name=" Boršnik1981">Marija Boršnik: '' Anton Aškerc''.</ref> Leta 1881 začne izhajati ''Ljubljanski zvon'', kjer je objavljal. Urednik ''Ljubljanskega zvona'' je bil [[Fran Levec]], ki je Aškerca preusmeril od lirskih pesmi na epsko pesništvo, na poezijo, ki se je približevala [[realizem|realizmu]]. Svoje pesnitve je objavljal pod psevdonimom Gorázd. =====Vplivi na njegovo ustvarjanje===== Aškerc je izhajal iz Prešernove in [[Fran Levstik|Levstikove]] epike. Usmerjal ga je urednik Levec, ki mu je pokazal srbsko in hrvaško narodno pripovedno pesništvo, on mu je tudi svetoval pri vsebinskih in oblikoslovnih vprašanjih. Preučeval je Kleinpaulovo (Lasngewieschejevo) in Gottschallovo poetiko.<ref name=" Slodnjak1968">Anton Slodnjak: ''Slovensko slovstvo''.</ref> Aškerčevo vztrajanje pri tradicionalno epskih zvrsteh ([[balada|balade]] in [[romanca|romance]]) je na prvi pogled v nasprotju s sočasnim evropskim realizmom, ki se je usmeril v prozne oblike ([[roman]], [[Novela (književnost)|novela]]). Posebnost je potrebno razumeti s slovenske perspektive, v naš prostor so prihajali tradicionalni literarni tokovi in ne toliko za tisti čas sodobni realizem in [[naturalizem]]. Privrženec tradicionalnih tokov je bil Aškerčev učitelj Levec. Aškerc je prevzel Gottschalovo odločitev, da za sodobno balado ni več priporočljiva fantastičnost romantičnih balad, ampak naj se balada približa problematiki sodobnega življenja. Izpoveduje politične in socialne probleme. Tudi v pripovedi je postavil novosti, pripoveduje naj se o eksotičnih, svobodoljubnih, liberalnih temah, ki so napredne. [[Ivan Prijatelj|Prijatelj]]<ref name=" Prijatelj1913">Ivan Prijatelj: ''Aškerčeva čitanka''.</ref> pri Aškercu vidi realizem v zanimanju za ustno slovstvo. »Aškerc je izhajal iz duševnega bogastva svojega »plemena«, katero je končno tudi doseglo svoj prostor na Zemlji. Posegel je v globino narodne zakladnice in nam nasul biserov iz nje, da so se lesketali na Zemlji in okrasili prsi narodne duše. Ti biseri so Aškerčeve narodne balade.« Prijatelj meni, da sta Aškerčev ''[[Mejnik (Aškerc)|Mejnik]]'' in Levstikov ''Ubežni kralj'' najboljši slovenski baladi. »Vsaka beseda je bleščeč žarek in vsak stavek dejanje zase.«<ref name=" Prijatelj1913">Ivan Prijatelj: ''Aškerčeva čitanka''.</ref> ==Tematika in motivika Aškerčevega pesništva== V središču njegovih pesnitev so svetovno-nazorske epske pesnitve, kjer je Aškerc iskal odgovore na vprašanja, s katerim se muči človeštvo (npr. socialne razlike, bistvo človeka …) V nacionalno poezijo je vpeljal motive iz klasične antike, kakor tudi iz zgodovine drugih narodov, iz slovenske zgodovine pa motive turških upadov, ustoličevanja knezov na [[Gosposvetsko polje|Gosposvetskem polju]], kmečkih uporov, [[celjski grofje|celjskih grofov]], [[Kralj Matjaž|Kralja Matjaža]], [[Matija Gubec|Matije Gubca]], [[Ljudevit Posavski|Ljudevita Posavskega]]. Motivi vaškega življenja (''Tri ptice'', ''Na sedmini'', ''Vinska bajka'', ''[[Mejnik (Aškerc)|Mejnik]]''). Domovinska tematika (''Mi vstajamo!'', ''Slovenskim sókolom''), socialna tematika (''Anka'', ''Božična pesem siromakova'', ''Dvorski norec''), ljubezenska tematika (''Madona''), filozofske pesmi (''Jaz'', ''»Po železni cesti«'', ''»Bazarska parabola«''), motivi protestantizma (''[[Mučeniki (Aškerc)|Mučeniki]]'', ''Primož Trubar''), orientalski motivi (''Akropolis in piramide''), junaški motivi (''Junaki''), kritika razkošne duhovščine (''Šejhova kočija''), satire (''Friduzi in derviš'', ''Pegaz in osel''), motivi narave (''O morje!'', ''Vaška lipa''). Piše o protestantizmu in čeprav je bil Aškerc katoliški duhovnik, je imel o reformaciji dobro mnenje. Cenil je njihov odnos do ljudi in željo po izobrazbi le-teh. Tako v svojih pesmih ne omenja zgolj [[Primož Trubar|Primoža Trubarja]], ampak tudi manj znane protestante npr. ljubljanskega meščana Boštjana Andrejčiča, kamniškega meščana Flerča, … Pesmi s protestantsko motiviko so ''Primož Trubar'', ''Slovenska legenda'', ''Trije sodi'' (opisuje ilegalni prenos protestantskih knjig iz tiskarne v [[Nemčija|Nemčiji]] do Ljubljane, kjer so bile razdeljene med protestante; med knjigami so bile ''[[Sveto pismo|Biblije]]'' v nemščini in slovenščini), ''Flerč'', ''Luterana Kremnjaka testament'' (opisuje starega luterana, ki sinu daje nasvete za življenje in da bo ostal zvest luteranstvu). Motive protestantizma ima cela pesniška zbirka ''Mučeniki''. Aškerčev opus zaznamuje prisotnost orientalskih motivov, ki jih je črpal iz svojih potovanj po Orientu. Zanimanje za Orient se je v Aškercu prebudilo v času študija teologije, ko je na skrivaj primerjal krščanstvo z [[budizem|budizmom]], [[islam]]om, [[hinduizem|hinduizmom]]. Od zahodnoevropskih dežel je obiskal samo [[Švica|Švico]] in [[Italija|Italijo]]. Vsa druga potovanja pa so bila na Vzhod ([[Carigrad]], [[Peterburg]], [[Moskva]], [[Kijev]], [[Tbilisi]], [[Vladikavkaz]], [[Jalta]], [[Egipt]]). Potovanja je opisoval v potopisih ''Izlet v Carigrad'', ''Dva izleta na Rusko'' ter v pesniški zbirki ''Akropolis in piramide''. Le potovanje v [[Istanbul]] in v [[Rusija|Rusijo]] je zapisal v obliki potopisov, ki so v nadaljevanjih izhajali v ''Ljubljanskem zvonu''. V Rusijo je potoval dvakrat, na sever (Moskva) in na jug ([[Kavkaz]]). Na začetku zapiše, da je v Švico in Italijo potoval kot človek, v Rusijo pa kot Slovenec in [[Slovan]]. Aškerc v Rusijo ni potoval v vlogi »kolonizatorja«, z naprej oblikovanim mnenjem o domorodcih in v iskanju eksotike, ampak je v deželo prišel kot njen občudovalec in s slovanskim čutom. Prepričan je bil, da smo vsi Slovani en rod, ena družina. V Rusiji se je še bolj zavedal slovenske nesamostojnosti, v primerjavi s svobodno Rusijo. Tako pravi, da se počuti med Rusi kot doma. ==Pesniške zbirke in pesnitve== =====''Balade in romance (1890)''===== [[Slika:Anton Aškerc - Balade in romance.pdf|thumb|right|''Balade in romance (1890)'']] Zbirka je izšla v nakladi 1200 izvodov. Motivi: turški upadi (''Vaška lipa''), karantanska zgodovina (''Svetopolkova oporoka''), socialni motivi (''Anka''), poetološki motivi (''Pevčev grob''), protestantski motivi (''Slovenska legenda''), celjski grofje (''Celjska romanca''), zgodovina (''Atila in slovenska kraljica'' o [[Kraljica Vida|Kraljici Vidi]]). Najbolj znane so pesmi: ''Anka'', ''Celjska romanca'', ''Čutnosti, [[Mejnik (Aškerc)|Mejnik]], Godčeva balada, Brodnik'','' … ''in cikel pesmi z naslovom ''Stara pravda'', ki govori o hrvaško-slovenskem kmečkemu uporu iz leta 1573. Pesmi stopnjujejo napetost od prikazovanja položaja naroda, napetost ob uporih, poraze in zadnji katastrofalen poraz, ki je prikazan v pesmi ''Kronanje v Zagrebu''. Kronan je »kmečki kralj« [[Matija Gubec]] in z njim je na trpljenje obsojen ves narod. Kronanje se odvija v [[Zagreb]]u pred cerkvijo sv. Marka. Gubec je voditelj kmečkega upora in zato mora umreti. Ogrnejo ga v kraljevi škrlat, v roko mu dajo razbeljeno žezlo in krono. Cikel se začne s citatom: »Le vkup, le vkup, le vkup, le vkup, uboga gmajna!« in s citatom iz nemške pesmi o slovenskih kmetih iz 16. stoletja. »Hört wunder zu! /Der bauern unrue /thet sich so ser auspraitten. /Aus irer gemain thetn si schrein: /stara pravda!« Ivan Prijatelj<ref name="Prijatelj1913">Ivan Prijatelj: ''Aškerčeva čitanka''.</ref> je cikel poimenoval visoka pesem slovenskih sanj o svobodi. Pobudo za pisanje o kmečkih bojih je Aškerc dobil v prebiranju [[Janez Trdina|Trdinovih]] Bajk in povesti o Gorjancih, ki so izhajale v Zvonu. Kot je zapisal, mu je bil glavni vir pri pisanju [[Janez Vajkard Valvazor|Valvazor]]. Balade govorijo o težkem življenju kmeta, ki ostaja pozitiven in se bojuje za svoje pravice. Vendar je v boju neuspešen, večinoma mora podleči idejam vplivnejšega, višjega sloja. Včasih tudi zmaga, a njegova zmaga je smrt za njegove pravice. ''Slovenska legenda'' ‒ V nebesa pride slovenska duša. [[Sveti Peter]] ji odgovori, da ima slovenski narod veliko svetnikov, največ mučenikov. A prišel je slovenski Luter – Primož Trubar. Vnel se je prepir in Bog je odločil, da bo Trubar šel v nebesa, zaradi dobrih dejanj, ki jih je storil za narod. Trubar pride v nebesa in naproti mu prihaja Prešeren. Pesem ''Slikarjeva slika'' je razdeljena na tri dele in opisuje slikarja Stanka, ki je upodobil nezvesto ljubico v podobi Madone, da bi si pomiril srce. Kljub temu je nesrečen blodil po svetu, dokler ni stopil v samostan, kjer je bila njegova podoba Madone. Nekoliko se je pomiril, a pravi mir je dobil šele v smrti. Pesem je pisana v nibelunški kitici. Pesem je ilustracija Aškerčeve dileme, saj kot duhovnik ni smel gojiti ljubezni do ženske. V samostanski cerkvi je podoba [[sveta Marija|device Marije]], v njej vidi v svojo ljubezen, ki jo enači z Marijo. Aškerc kot duhovnik je oskrunil vero, saj v podobi božanstva vidi telesno in ne duhovno lepoto. =====''Lirske in epske poezije (1896)''===== [[Slika:Anton Aškerc - Lirske in epske poezije.pdf|thumb|left|''Lirske in epske poezije (1896)'']] Zbirka je sestavljena iz treh ciklov: ''Razni motivi'', ''Iz popotnega dnevnika'' in ''Iz pesmarice neznanega siromaka''. V ciklu ''Razni motivi'' so ljubezenske pesmi ''Moja Muza,'' ... Njegova muza ni mehkužna, ampak je odločna. Ne poseda v mesečini, ampak ljubi dan in vroče sonce. Pesem opeva Ano Pečovnik. Tu je še poetična pesem (''Moderni pegaz''), domovinske pesmi (''Mi vstajamo!'', ''Slovenskim sókolom''), filozofska pesem (''Jaz'' ‒ človek je samo nemočen delček vesolja, ki se nenehno bojuje in trpi, saj je njegov boj neuspešen; življenje je polno prevar in razočaranj). Cikel ''Iz popotnega dnevnika'' vsebuje pesmi, ki so nastale v [[Benetke|Benetkah]] (''V gondoli'', ''V baziliki sv. Marka'', ''V Doževi palači''), v [[Sarajevo|Sarajevu]] (''Mohamedanki'', ''Mujezin''), v [[Novi Sad|Novem Sadu]] (''Srbsko dekle''), v [[Carigrad]]u (''Na Galatskem mostu'', ''Na vrtu pred Hagijoj Sofijoj'', ''Selamlik''). Cikel ''Iz pesmarice neznanega siromaka'' obravnava socialno tematiko in razredne razlike med revnimi delavci in bogatimi. Pesem ''Delavčeva hči'' govori o lepem dekletu, ki ima revne starše in ki ga zaradi nižjega socialnega statusa kljub lepoti ne bodo snubili bogati snubci. V cikel sodijo pesmi: ''Božična pesem siromakova'', ''Pomladna oda siromakova'', ''Dva pogreba,'' … =====''Nove poezije (1900)''===== [[Slika:Anton Aškerc - Nove poezije.pdf|thumb|''Nove poezije (1900)'']] V prvem delu je poleg ljubezenskih pesmi cikel pesmi ''Iz popotnega dnevnika''. V drugem delu so pripovedne pesmi, na koncu pa je cikel satiričnih pesmi z naslovom ''Pavliha na Jutrovem''. V ciklu ''Iz Popotnega dnevnika'' Aškerc opisuje svoje vtise s potovanja po Italiji. ''V Pompejih'' občuduje tamkajšnje življenje, ki je pisano kot »cvetna greda«. Obišče svetišča in se pokloni [[Zevs]]u. Sklene, da Rimljani znajo živeti in uživati. V ta cikel sodijo še pesmi: ''V predmestni krčmi'', ''V katakombah'', ''Roma,'' … V ciklu ''Pavliha na Jutrovem'' je Aškerc je pisal o pristnem slovenskem Pavlihi, ki ga je preselil v arabsko okolje. V uvodni pesmi predstavi Pavliho kot popotnika, ki potuje po vzhodnih mestih – [[Bagdad]], Carigrad, [[Teheran]], … Orient je samo preobleka, saj v pesmih izpoveduje odpor do absurdnih slovenskih, avstrijskih in evropskih moralnih in družbenopolitičnih razmer, ki jih povzroča kapitalistična ureditev. Kaže tudi na višjo duhovščino, ki ima številna ugodja. A je daleč od [[Jezus Kristus|Kristusa]], saj ji za revščino ljudi ni kaj dosti mar. Medtem pa ljudem pridigajo o ponižnosti, skromnosti in pohlevnosti. Pesmi iz cikla so: ''Slavnost v Bagdadu'', ''»Bogu za hrbtom«'', ''Mustafov ideal,'' … Veliko prahu je vzdignila pesem ''Aglaja''. V pesmi je hotel povzdigniti lepoto nagega ženskega telesa v simbol vesoljne narave in umetniške lepote. Po objavi mu je škof Jeglič prepovedal maševati. [[Frančišek Lampe]] je zapisal, da ima Aškerc posebno veselje, ko krščanskim predmetom jemlje krščanski značaj in jih postavlja v prostor običajnega, to pa je zloraba umetnosti. ''[[Slovenski narod (časnik)|Slovenski narod]]'' je na katoliške napade odgovarjal z javnimi deklamacijami ''Aglaje''. Zbirko je pozitivno ocenil [[Fran Govekar|Govekar]]: »[…] menimo pa, da je med bogatimi literarnimi darovi, ki vise na letošnjem slovenskem božičnem drevesu, ta nova Aškerčeva knjiga najlepši, najtehtovitejši. Take pesniške zbirke v vsem svojem slovstvu doslej nismo imeli. Ta knjiga pa nam utrjuje tudi ponosno nado, da dobimo od A. Aškerca, ki stoji danes na vrhuncu svoje duševne zrelosti, še mnogo takih del, ki stavijo naše slovstvo v prve vrste slovanske literature.«<ref name=" Aškerc">Aškerc, ''Zbrano delo''.</ref> =====''Zlatorog, narodna pravljica izpod Triglava (1904)''===== Glavna junaka, Vida in Bojan, sta nesrečno zaljubljena in njuna usoda se konča s smrtjo. Demoničnost v pesnitvi stopnjuje Zeleni lovec, ki je prikrajšan za ljubezen. Bojan je lovec in je zaljubljen v Vido, ko jo osvoji bogati Benečan, razočaran odide v planine. Pod Bogatinom sreča Zelenega lovca, ki mu ponuja zaklad, ki ga skriva Bogatin. V zameno pa mu bo moral Bojan pokloniti svojo dušo. Ključ do gore bogastva nosi Zlatorog. Bojan ga mora ustreliti in z njegovimi rogovi bo našel pot do zaklada. Bojan ustreli Zlatoroga, on pa ga vrže v prepad. Zeleni lovec se veseli človeške nesreče. Njegovo bistvo je zavist, srd, zlobnost in spletkarstvo. Vida prevarana že dve leti čaka na Benečana z njunim otrokom. Vida preklinja in bogastvo, ki jo je zapeljalo in zlatnino vrže v [[Soča|Sočo]]. Želi si, da bi se vrnil Bojan. Zeleni lovec jo posluša in se ji privoščljivo smeji. Po Soči priplava Bojanovo truplo in Vida skoči za njim v reko. Aškerc v pismu A. Černemu pravi, da je želel napisati svojega ''Zlatoroga'' in da njegov namen ni tekmovati z nemško pesnitvijo Rudolfa Baumbacha. Poudari, da je pisal ''Zlatoroga'' na podlagi Deschmanove (Karel Dežman) narodne pravljice. Da bi pokrajino, katero je na podlagi '' [[Zlatorog (pripovedka)|ljudske pripovedke o Zlatorogu]]'' prikazal čim bolj živo, je obiskal [[Trenta|Trento]] in [[Julijske Alpe]]. Tako je založniku [[Lavoslav Schwentner|Schwentnerju]], s katerim se je dogovarjal za izid pesnitve, poslal razglednico s pripisom »iz Zlatorogovih planin«.Večina kritik je bila pozitivnih, izrazito negativne kritike so prihajale s strani katoliških revij. Tako je Evgen Lampe<ref name=" Aškerc 3">Aškerc, ''Zbrano delo 3''.</ref> zapisal: »… večjega nasprotja ni, kot je med Aškerčevim hladnim skepticizmom in med naivno iskrenostjo narodne pravljice … In reči moramo, da se Aškercu poizkus dramatizirati Zlatoroga, kljub vsej skrbnosti ni posrečil … Zeleni lovec spominja na Mefista iz [[Johann Wolfgang von Goethe|Goethejevega]]'' [[Faust]]a'', vendar je ponesrečen stvor, veliko lažje bi razumeli pesnitev, če bi iz nje izpustili vse deklamacije Zelenega lovca …« =====''Primož Trubar, zgodovinska epska pesnitev (1905)''===== Pesnitev sicer sledi natančnim biografskim podatkom iz življenja Primoža Trubarja. Glavni lik ima pred seboj le en cilj, prerod lastnega naroda. Aškerc je z motivi reformacije izrazil misli o narodnem prebujenju, svobodoljubju in socialni pravičnosti. K pisanju ga je spodbudila bližajoča štiristoletnica Trubarjevega rojstva. Pri pisanju se je najbolj naslanjal na [[Avgust Dimitz|Dimitzovo]] knjigo ''Geschichte Krains''. Kritiki so bili razdeljeni. Nekateri so ga podpirali, katoliki pa so mu nasprotovali. Lampe<ref name=" Aškerc 3">Aškerc, ''Zbrano delo 3''.</ref> tako njegovo delo oceni s katoliškega vidika: »[…] Aškerc je pesnik protikatoliške tendence … Aškerc se niti najmanj ni poglobil v dušo svojega junaka. Aškerc ni podal nobenega duševnega razvoja v Trubarju. Vidi se, da je imel ta namen, da bi ob Trubarjevem imenu kolikor mogoče udarcev dal katoliški cerkvi.« Liberalni tabor je pesem z navdušenjem sprejel pesnitev. »Junak je napol zgodovinski Trubar, napol pa moderen narodov buditelj, ki se bori za dušno in narodno svobodo in slovenstvo, celo proti verski nestrpnosti, za bratstvo med narodi …« tako vidi Aškerčevo pesnitev [[Valentin Korun]].<ref name="Aškerc 3">Aškerc, ''Zbrano delo 3''.</ref> =====''Junaki (1906)''===== [[Slika:Anton Aškerc - Junaki.pdf|thumb|''Junaki (1906)'']] Zbirka zajema štiri pesnitve. Prvi dve opevata zgodovinsko snov, drugi dve pa ljudska junaka. Pesnitev ''Knez Volkun'' opisuje poganstvo in ustoličevanje slovenskih vojvod na Gosposvetskem polju kot dokaz slovenske samostojnosti. Pesnitev ''Knez Ljudevit'' opisuje Ljudevita Posavskega, ki se bori za svoj narod in za zbliževanje Južnih Slovanov. Je pogumen in pravičen, a kljub temu ga pokončajo nekdanji najbližji sodelavci. Opisuje odpor proti nemškemu nasilništvu. Tu je Aškerc zajel zgodovinsko tragedijo slovenstva, ki se bojuje proti močnejšemu nasprotniku in je že v naprej obsojen na propad. A narod je trmast in raje umre, kot da bi hlapčeval. Pesnitev ''Ropoša in Kruci'' opisuje premetenega kmeta Ropošo, ki z vojaškimi sposobnostmi odžene Kruce, ogrske kmečke vojake. Pri pesnitvi o ''Kralju Matjažu'' je Aškerc izhajal iz ljudskih pesmi in pripovedk o Kralju Matjažu. Junak je požrtvovalen in plemenit. =====''Akropolis in piramide: Poetični sprehodi po Orientu (1909)''===== [[Slika:Anton Aškerc - Akropolis in piramide.pdf|thumb|left|''Akropolis in piramide: Poetični sprehodi po Orientu (1909)'']] [[Akropola]] predstavlja [[Grčija|Grčijo]], [[piramida]] Egipt. Od grških pesnikov omeni samo [[Homer]]ja. Opisuje grško umetnost, mitologijo in zgodovino. V zbirki ni več ljudskih motivov, katerim se je posvečal v prejšnjih zbirkah. V verzificirani noveli ''Egipčanka'' je prikazal problem takratnega izseljevanja Vipavk v Egipt. Pesniška zbirka zajema pesmi, ki izražajo vtise iz potovanj po Egiptu in Grčiji. Želel je spoznati dežele, ki veljajo za zibelke kulture. Zbirka je razdeljena na dva cikla. ''Egiptovske arabeske'' vsebujejo devetnajst pesmi: ''Hufujeva piramida'', ''Nil'', ''Gizejska sfinga'', ''Egipčanka''. Drugi cikel se imenuje ''Pod helenskim soncem'', obsega petindvajset pesmi: ''Partenon'', ''Po ulicah atenskih'', ''Itaka'', ''Afrodita na Knidosu'' … Zbirko je pozitivno ocenil Govekar: »[…] le Aškerc bogati vrt slovenske poezije vedno in vedno z novimi, izrednimi cvetovi … donaša v hram slovenske Muze novih biserov, novih dišav, novih barv.« Lampe je kritičen in Aškercu očita, da ni vere razen krščanstva, ki jo ne bi priporočal. Pesnik nastopa kot pogan. Očita mu prikazovanje kulta nage ženske, poganske [[Afrodita|Afrodite]], ker s tem govori o prostituciji. == Recepcija pesnikovega dela == [[Anton Mahnič]] je Aškerca zelo kritično ocenil v esejih ''Dvanajst večerov'' in v reviji '' [[Rimski katolik]] ''. Njegova dela Mahnič imenuje za cunje. Aškerca pa je označil za brezverca. Takšna poezija ne sme priti v roke mladini, ker bo tako izgubila vse vrednote, ki ohranjajo družbo, saj Aškerc kot junake ponuja morilce, tatove, krvoločnike, … Zato ni realist, ampak nihilist. Ceni njegovo čistoto govora, živost podob in barv, a se mu gnusijo njegovi motivi (socialni motivi, kjer je [[Cerkev (organizacija)|Cerkev]] in duhovščina predstavljena kot institucija, ki se zanima samo za lastne privilegije; ljubezenski, orientalski motivi, motivi s katerimi je oskrunil krščansko vero in vzbujanje verske skepse, ki jo je vnašal v svojih delih). Najbolj je proti ''Celjski romanci'' in ''Listu iz kronike Zajčke'', ker je s tem omadeževal sebe in svoj poklic. Aškerc je na te kritike odgovoril s satiričnimi parabolami npr. ''Firduzi in derviš'', ''Pegaz in osel''. V prvi pesmi je Mahnič verski blaznež, v drugi pa je predstavljen kot osel, ki ne vidi čez plot in Pegaz mu odgovarja, da naj drugih del ne sodi s svojo omejenostjo. [[Ivan Cankar|Cankarjeva]] kritika Aškerčeve pesniške zbirke ''Lirske in epske poezije'' je esejistična ocena položaja slovenskega pesništva. Cankar Aškerca pohvali: »Vsebino Aškerčevih poezij obseza ena sama kratka beseda: ljubezen! Ljubezen do vsakega zatiranega človeštva, brez razločka stanov in narodov in ver, ljubezen čista, nesebična, kakor je učil – Jezus Kristus«.<ref name="Cankar">Cankar, ''Zbrano delo''.</ref> Katoliška stran je Aškercu očitala, da v njegovih pesmih ni trdnega krščanskega prepričanja, za njih je čas realizma prišel prezgodaj in literatura bi morala ostati »deviška«, toda Cankar se temu upre. Cankar pri Aškercu ceni njegovo socialno tematiko in prikazovanje realnega življenja, ki ga ne olepšuje, njegov ideal ni poveličevanje krščanskega življenja. Kasneje, ko oceni ''Balade in romance'', začuti upadanje pesniške ustvarjalnosti. Aškerc je ostal v Mahničevi dobi. Namesto, da bi napredoval, se je prerekal z Mahničem. Medtem so literarni kritiki Aškerca hvalili, a hvala je bila samo navidezna. Aškerc je izgubil samokritičnost, preveč ga je zaposlil politični boj in je izgubil občutek za poezijo. Ostro je cenil pesniško zbirko ''Nove poezije''. Cankar meni, da je v pesniški zbirki dve tretjini verzov brez vsake vrednosti. Le nekatera mesta spominjajo na nekdanjo Aškerčevo moč. V njem ni več božanskega poeta, ampak je ostal samo »Pavliha«. Aškerc se je 3. novembra 1900 odzval na Cankarja v ''Slovenskem Narodu'' s pesmijo ''Diversa''. == Bibliografija == * ''Balade in romance'', 1890 {{COBISS|ID=14317056}} * ''Izlet v Carigrad'', 1893 {{COBISS|ID=684545}} * ''Lirske in epske poezije'', 1896 {{COBISS|ID=1765918}} * ''Nove poezije'', 1900 {{COBISS|ID=506369}} * ''Dva izleta na Rusko, 1903 {{COBISS|ID=655873}} * ''Zlatorog, 1903 {{COBISS|ID=80864768}} * ''Četrti zbornik poezij'', 1904 {{COBISS|ID=477493}} * ''Primož Trubar, 1905 {{COBISS|ID=695605}} * ''[[Mučeniki (Aškerc)|Mučeniki]], 1906 {{COBISS|ID=471349}}'' * ''Junaki'', 1907 {{COBISS|ID=506625}} * ''Jadranski biseri'', 1908 {{COBISS|ID=506881}} * ''Akropolis in piramide'', 1909 {{COBISS|ID=507137}} * ''Pesnitve'', 1910 {{COBISS|ID=52547840}} * ''Poslednji Celjan, 1912 {{COBISS|ID=695093}} * ''Atila v Emoni, 1912 {{COBISS|ID=507393}} * Čaša nesmrtnosti, 1912(COBISS) ==Sklici in opombe== {{sklici}} ==Viri== * France Bernik: ''Cankarjevo vrednotenje Aškerca''. Jezik in slovstvo. Letnik 28, številka 4. Ljubljana, 1982/83. 102‒105. {{COBISS|ID=243654656}} * Marija Boršnik: ''Anton Aškerc''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1981. {{COBISS|ID=12847617}} * Janko Kos: Anton Aškerc kot potopisec. ''Med Turki in Rusi''. Ljubljana: Celjska Mohorjeva družba, 2006. 9‒21. {{COBISS|ID=229926400}} * Krištof Jacek Kozak: ''»Pod egindo ruskega orla« ali orientalistični izleti A. Aškerca.'' Primerjalna književnost, letnik 34, številka 3. Ljubljana : Slovensko društvo za primerjalno književnost, 2011. 153‒172. {{COBISS|ID= 8744704}} *Albert Majder: Trubar in slovenski protestantizem v pesmih Antona Aškerca. ''Evangeličanski koledar''. št. 46, 1998.129‒132. {{COBISS|ID= 16378626}} * Ivan Prijatelj: Aškerčeva čitanka. Praga: Založba Svobodna misel, 1913. 5‒25. {{COBISS|ID= 696885}} * Anton Slodnjak: ''Zgodovina slovenskega slovstva''. Ljubljana: Slovenska matica, 1963. III. in IV. knjiga. {{COBISS|ID= 5923329}} * Anton Aškerc. ''Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev'', ur. Marija Boršnik. Ljubljana: DZS, 1946. {{COBISS|ID= 7622400}} * Ivan Cankar. ''Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev'', ur. Anton Ocvirk. 24 in 25 knjiga. Ljubljana: DZS, 1975. {{COBISS|ID= 260382}} == Glej tudi == * [[Aškerčeva domačija]] * [[Aškerčeva cesta]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{wikivir-avtor}} *{{dlib|ime=Anton Aškerc}} *{{SloBio|id=131456|avtor=Novak Vlado|ime=Aškerc Anton|vir=NSBL}} *[http://lic.ned.univie.ac.at/sl/node/20984 Geslo ''Anton Aškerc'' (življenjepis, poetika, bibliografija, recepcija v tujini, vplivi od/na) pri mednarodnem projektu ''Evropska literatura v kontekstu''] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Aškerc, Anton}} [[Kategorija:Anton Aškerc| ]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Realistični pesniki]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] [[Kategorija:Župnija Podsreda]] [[Kategorija:Župnija Šmarje pri Jelšah]] [[Kategorija:Župnija Sv. Lovrenc - Juršinci]] [[Kategorija:Župnija Vitanje]] [[Kategorija:Župnija Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah]] [[Kategorija:Župnija Mozirje]] [[Kategorija:Župnija Velenje - Sv. Martin]] gcbwid8y4d6ume54t5cmlwxbrwzk4c3 0 15921 6676731 6672976 2026-05-16T22:47:56Z ~2026-29477-63 260034 /* Proza */ the link lead to the unrelated page 6676731 wikitext text/x-wiki {{Preusmeritev|Cankar}} {{Infopolje Pisec | name = Ivan Cankar | image = | caption = | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] | occupation = | genre = [[Novela (književnost)|novela]], [[kratka zgodba]], [[Dramsko delo|drama]], [[pesem]], [[esej]] | movement = [[simbolizem (književnost)|simbolizem]]<br />[[moderna umetnost]] | notableworks = ''[[Kralj na Betajnovi]]<br />[[Martin Kačur]]<br />[[Za narodov blagor]]<br />[[Hiša Marije Pomočnice]]<br />[[Hlapec Jernej in njegova pravica]]'' <!-- | influences = [[Friedrich Wilhelm Nietzsche]], [[Ralph Waldo Emerson]], [[Fjodor Mihajlovič Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj]] --> <!-- | influenced = [[Moderna]], [[Fulvio Tomizza]] -->| website = }} '''Ivan Cankar''' (tudi ''Johann Cankar'')<ref name=":99">{{Navedi splet|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/vrhnika/04332/?pg=82|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04332 {{!}} Vrhnika {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenija {{!}} Matricula Online|accessdate=2025-10-06|website=data.matricula-online.eu}}</ref> ({{Audio|Sl-Ivan Cankar.oga|izgovorjava}}), [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[esejist]], [[dramatik]] in [[pesnik]], * [[10. maj]] [[1876]], [[Vrhnika]], [[Avstro-Ogrska]], † [[11. december]] [[1918]], [[Ljubljana]], [[Kraljevina SHS]]. Skupaj z [[Oton Župančič|Otonom Župančičem]], [[Dragotin Kette|Dragotinom Kettejem]] in [[Josip Murn - Aleksandrov|Josipom Murnom]] velja za začetnika modernizma v slovenski književnosti. Velja za največjega pisatelja v slovenščini, včasih so ga primerjali s Franzom Kafko in Jamesom Joyceom. ==Življenje== Ivan Cankar se je rodil 10. maja 1876 v hiši na Vrhniki, ''Na klancu'' 1 (ob njegovem roj. Vrhnika 141)<ref name=":99" /> kot osmi od dvanajstih otrok [[obrtnik|obrtniško]] – proletarske družine trškega krojača Jožeta Cankarja in njegove žene Neže (rojena Pivk). Bil je eden od mnogih otrok revnega obrtnika, ki se je kmalu po Ivanovem rojstvu priselil v Bosno. Vzgajala ga je mati Neža, s katero je vzpostavil tesen, a ambivalenten odnos. Lik požrtvovalne in podredljivo represivne matere je kasneje postal ena najbolj prepoznavnih značilnosti Cankarjeve proze. Krščen je bil 11. maja v domači [[Župnija Vrhnika|župniji Vrhnika]].<ref name=":99" /> Leta 1882 je bil vpisan v [[osnovna šola|osnovno šolo]] na Vrhniki, leta 1888 se je vpisal na [[ljubljanska realka|ljubljansko realko]]. Razrednik in učitelj slovenščine mu je bil Franc Levec, ki ga je zelo spoštoval. Tam se je pridružil dijaškemu društvu Zadruga, kjer se je predstavljal z branjem raznih pesmi in kritik ter navezal stike z [[Josip Murn - Aleksandrov|Murnom]], s [[Dragotin Kette|Kettejem]] in z [[Oton Župančič|Župančičem]]. Že v dijaških letih je napisal prve pesmi in jih objavil v reviji ''Vrtec'' in reviji ''[[Ljubljanski zvon]]''. Po [[matura|maturi]], ki jo je opravil leta 1896, je odšel na [[Dunaj]] študirat [[Tehnika|tehniko]]. Kmalu se je prepisal na [[slavistika|slavistiko]]. Po odhodu z Dunaja je od septembra do 10. novembra 1909 živel pri bratu Karlu v Sarajevu, kjer je napisal dramo Hlapci. Sredi novembra se je naselil v ljubljanskem hotelu Tivoli (nekdanja Švicarija) in napisal Belo krizantemo. Odločil se je, da se ne bo vrnil na Dunaj in razdrl zaroko s Štefko Löffler. Leta 1907 je bil na listi [[Jugoslovanska socialnodemokratska stranka|socialnodemokratske stranke]] kandidat za državnega [[Poslanec|poslanca na Dunaju,]] vendar ni bil izvoljen (premagal ga je protikandidat [[Fran Povše]]). Kljub volilnemu neuspehu je politično kariero nadaljeval v obliki predavanj in razprav (med katerimi številne v [[Trst]]u), leta 1913 je imel v Ljubljani najbolj znano predavanje z naslovom ''[[Slovenci in Jugoslovani]]'', v katerem se je zavzel za združitev vseh [[Južni Slovani|južnih Slovanov]] v skupno državo, a odločno nasprotoval kakršnemukoli kulturnemu ali jezikovnemu zlivanju. Zaradi izjave, ki je zagovarjala jugoslovansko politično zvezo, je bil obsojen na sedem dni [[zapor]]a. Novembra 1915 je bil vpoklican k vojakom v [[Judenburg]] na avstrijskem [[Štajerska|Štajerskem]]. Zaradi bolezni je bil po nekaj tednih oproščen služenja. Po daljši bolezni je umrl v [[Deželna bolnišnica, Ljubljana|deželni bolnišnici v Ljubljani]]. Pokopali so ga na [[Centralno pokopališče Žale, Ljubljana|ljubljanskih Žalah]] v t. i. Grobnici Moderne, kjer so pokopani tudi Josip Murn, Dragotin Kette in Oton Župančič. == Delo == [[Slika:Cankar-memorialhouse.jpg|250px|thumb|right|Cankarjeva spominska hiša, ki stoji na mestu njegove rojstne hiše na Vrhniki (na »Klancu«)]] Uvrščamo ga med štiri predstavnike [[Slovenska moderna (književnost)|slovenske moderne]] (poleg Murna, Ketteja in Župančiča). Letnica 1899 je letnica izida njegove prve pesniške zbirke ''Erotika'' in Župančičeve ''[[Čaša opojnosti (Župančič)|Čaše opojnosti]]'' in velja za začetek slovenske [[Moderna|moderne]]. V svoji pesniški zbirki je zbral mladostne ljubezenske pesmi, [[Balada|balade]] in [[Romanca|romance]]. V svojih dunajskih letih je sodeloval pri literarnem krožku slovenskih študentov, katerega člani so bili med drugimi tudi Oton Župančič, [[Fran Govekar]] in [[Fran Eller]]. Kmalu je pesništvo opustil in začel pisati prozo in dramatiko. Pod vplivom [[Romantika|romantike]], [[Naturalizem|naturalizma]], [[dekadenca|dekadence]], [[Simbolizem (književnost)|simbolizma]] in [[Impresionizem|impresionizma]] je pisal [[povest]]i, [[Novela (književnost)|novele]], [[roman]]e, [[Črtica (književnost)|črtice]] in dramska besedila. Dramska dela je sprva ustvarjal pod vplivom [[Henrik Ibsen|Ibsena]]'' (Kralj na Betajnovi)'' in [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj|Gogolja]], pozneje pa pod vplivom nove romantike. V svojih delih je opozarjal na takratne politične razmere v državi ''([[Satira (način pisanja)|satirični]] [[Komedija|komediji]] [[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]], [[Za narodov blagor]] ''ter politična satira ''[[Hlapci]]''). V njegovih delih prevladuje tematika posameznika v sporu z delavskim in vaškim, malomeščanskim vsakdanjikom, opazne pa so tudi številne družbenokritične ideje. Tako je v [[povest]]i ''[[Hlapec Jernej in njegova pravica]]'' simbolično predstavil boj zatiranega, delavskega razreda proti izkoriščevalskim gospodarjem. Z romanom ''Na klancu'' pa je ustvaril nov tip ženskega oziroma materinskega romana. Poleg umetniškega pisanja se je Cankar ukvarjal tudi s publicističnim pisanjem, kritiko in esejistiko (''Krpanova kobila, Slovenski umetniki na Dunaju, Naši umetniki).''. == Psevdonimi == Za svoje pisateljsko delo je uporabljal številne [[šifra|šifre]] in [[psevdonim]]e. Ti so značilni predvsem za zgodnja leta njegovega ustvarjanja. Izmišljena literarna imena je pogosto menjaval pri objavah v [[časnik]]u ''[[Slovenec (časnik)|Slovenec]]'', ker ni želel, da bi ljudje vedeli, da sodeluje pri [[katolištvo|katoliških]] listih, tako je za veliko večino umetniških imen značilno, da jih je uporabil samo enkrat: * šifre pravega imena: C.I. - Iv.C-r - I.C; * stalni psevdonimi in šifre: Trošan - Ivan Saveljev - Ivan Gradar - T. - Iv.Gradar - I.G.(J.G.) - A.B. - Saveljev - Evstahij; * enkratni psevdonimi in šifre: Prepiračev - Julijan Mak - I.C.Trošan - Mot - Mrazov - Grahar - Traven - Štefan Smuk - Alojzij Grad - Feliks Vran - S.G. - P.Ž. - Karol Staral - Anton Kramar - P.R. - Anton L. - Gradar - Alojzij Benda - I.C.Evstahij - Ivan Mot - Vazilij - Ivan Dob - Ivan Mlakar. == Po smrti == Kipi v spomin njemu se nahajajo: [[Spomenik Ivanu Cankarju, Vrhnika|na Vrhniki]] (delo kiparja [[Ivan Jurkovič (kipar)|Ivana Jurkoviča]]), na Rožniku v Ljubljani (delo kiparja [[Frančišek Smerdu|Frančiška Smerduja]]), pred [[Cankarjev dom|Cankarjevim domom]] v Ljubljani ([[Slavko Tihec]]), pa tudi v [[Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Sveti Trojici v Sloveskih goricah]]. Njegovo ime nosi več cest/ulic/trgov po Sloveniji, osnovnih šol, [[Cankarjeva knjižnica Vrhnika]], Spominski plošči in svojo ulico ima tudi na [[Dunaj|Dunaju]]. Ministrstvo za šolstvo organizira tekmovanje s področja znanja slovenščine za [[Cankarjevo priznanje]]. [[Vlada Republike Slovenije]] je leto 2018 razglasila za Cankarjevo leto, 11. decembra 2018 je bila namreč stota obletnica pisateljeve smrti. Ob tej priložnosti so potekale številne kulturne aktivnosti po vsej Sloveniji, zlasti v njegovem rojstnem kraju. Med drugim je bilo prirejenih več muzejskih razstav, o Cankarjevem življenju pa sta izšla tudi dokumentarno-igrani film ''Cankar'' in [[strip]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mk.gov.si/si/cankarjevo_leto/|title=Cankarjevo leto|date=|accessdate=2018-12-02|website=|publisher=Ministrstvo RS za kulturo|last=|first=|archive-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181202155320/http://www.mk.gov.si/si/cankarjevo_leto/|url-status=dead}}</ref> [[Slovenski center PEN]], [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]], [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|Znanstvenoraziskovalni center SAZU]] in [[Univerza v Ljubljani]] pod pokroviteljstvom [[Občina Vrhnika|Občine Vrhnika]] od leta 2020 podeljujejo [[Cankarjeva nagrada|Cankarjevo nagrado]] za najboljšo [[pripovedništvo|pripovedno]], [[lirika|lirično]], [[dramatika|dramsko]] ali [[esejistika|esejistično]] knjigo minulega leta.<ref name="Delo_nominiranci">{{navedi novice |url=https://www.delo.si/kultura/knjiga/nagrada-ki-je-doslej-manjkala-301884.html |title=Nagrada, ki je doslej manjkala |date=2020-04-23 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |last=Bratož |first=Igor |accessdate=2021-02-10}}</ref> == Bibliografija == [[Slika:Ivan Cankar - Erotika.pdf|thumb|''Erotika'']] [[Slika:Ivan Cankar - Hlapec Jernej in njegova pravica.pdf|thumb|''Hlapec Jernej in njegova pravica'']] [[Slika:Ivan Cankar - Pohujšanje v dolini šentflorjanski.pdf|thumb|''Pohujšanje v dolini šentflorjanski'']] === Poezija === * ''[[Erotika (Cankar)|Erotika]]'' (1899, 2. izdaja 1902) ===Proza=== * ''[[Vinjete]]'' (črtice) (1899) * ''[[Knjiga za lahkomiselne ljudi]]'' (novele) (1901) * ''Tujci'' (roman) (1902) * ''[[Na klancu]]'' (roman) (1903) * ''[[Ob zori]]'' (novele) (1903) * ''[[Življenje in smrt Petra Novljana]]'' (povest) (1903) * ''[[Gospa Judit]]'' (povest) (1904) * ''[[Hiša Marije Pomočnice]]'' (roman) (1904) * ''[[Križ na gori]]'' (roman) (1905) * ''[[Potepuh Marko in kralj Matjaž]]'' (povest) (1905) * ''[[V mesečini]]'' (novele) (1905) * ''[[Martin Kačur]]'' (roman) (1905) * ''[[Polikarp (povest)|Polikarp]]'' (povest) (1905) * ''[[Smrt in pogreb Jakoba Nesreče]]'' (povest) (1905) * ''[[V samoti]]'' (povest) (1905) * ''[[Nina (roman)|Nina]]'' (roman) (1906) * ''[[Smrt in pogreb Jakoba Nesreče]]'' (povest) (1906) * ''[[Aleš iz Razora]]'' (povest) (1907) * ''[[Hlapec Jernej in njegova pravica]]'' (povest) (1907) * ''[[Marta (roman)|Marta]]'' (roman) (1907) * ''[[Novo življenje]]'' (roman) (1908) * ''[[Zgodbe iz doline šentflorjanske]]'' (1908) * ''[[Kurent (Cankar)|Kurent]]'' (povest) (1909) * ''[[Sosed Luka]]'' (novela) (1909) * ''[[Za križem]]''(novele) (1909) * ''[[Troje povesti]]'' (povesti) (1911) * ''[[Volja in moč]]'' (novele) (1911) * ''[[Milan in Milena]]'' (roman) (1913) * ''[[Podobe iz sanj]]'' (črtice) (1920) * ''[[Mimo življenja]]'' (novele) (1920) * ''[[Moje življenje]]'' (črtice) (1920) * ''[[Grešnik Lenart]]'' (povest) (1921) * ''[[Grešnik Lenart]]'' (avtobiografska povest) (1913/1914; prvič objavljeno 1921) === Dramatika === * ''[[Romantične duše]]'' (drama) (1897) * ''[[Jakob Ruda]]'' (drama) (1900) * ''[[Za narodov blagor]]'' (drama) (1901) * ''[[Kralj na Betajnovi]]'' (drama) (1902) * ''[[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]]'' (drama) (1907) * ''[[Hlapci (Cankar)|Hlapci]]'' (drama) (1910) * ''[[Lepa Vida (Cankar)|Lepa Vida]]'' (drama) (1911) Opomba: Datumi nastanka dram so povzeti iz knjige: ''Pregled slovenske književnosti''<ref>Janež, Stanko-Ravbar, Miroslav. (1978). ''Pregled Slovenske književnosti''. Maribor: Založba Obzorja.</ref> === Dela, objavljena v ''Slovenskem narodu'' === * [[:s: Uboge rože|Uboge rože!]] (24.–25. september 1902) * Prijateljica (7.–11. marec 1903) * Groba nehvaležnost (4. december 1909) * Marta in Magdalena (10.–13. januar 1910) * Don Alfonso (8.–9. februar 1910) * Marko, Luka in Dioniz (12. februar 1910) * Sveto obhajilo (19. februar 1910) * Naredba (26. marec 1910) * Judežev poljub (23. april 1910) * Siv las (30. april 1910) * Vojska na Prisojnici (10.–12. maj 1910) * Ponesrečen feljton (21. maj 1910) * Majsko veselje (28. maj 1910) * Cigarete (23. julij 1910) * Njena podoba (30. julij 1910) * Zimsko cvetje (8.–11. avgust 1910) * Sočutni Jakob (13. avgust 1910) * Zgodovinska seja (17.–18. avgust 1910) * Trubadur (20. avgust 1910) * Pravljica (27. avgust 1910) * Dvoje srečnih ljudi (31. avgust–1. september 1910) * Idila (3. september 1910) * Češnje in prstan (7. september 1910) * V gaju (10. september 1910) * Idealist (8. oktober 1910) * Istrski osel (24. junij 1911) * Starec (30. avgust–2. september 1911) * Na verandi (14. oktober 1911) * Prepir v krčmi (18.–19. oktober 1911) * Mladost (26. oktober 1911) * Noč (28. oktober 1911) * Pred pragom (4. november 1911) * Koncert na vrtu (7. december 1911) * Sova (18. maj 1912) * Desetica (20. avgust 1912) * Cesta. Odlomek iz romana (26.–29. avgust 1912) * Tičnica (23. november 1912) * Muhe (30. november 1912) * Odlomek iz romana (10.–13. december 1912) * Aleš in peklenšček. Odlomek iz knjige "Aleš iz Razora" (9. maj 1926) == Mladinska dela == * ''[[Pehar suhih hrušk]]'' (1887) * ''[[Bobi]]'' (1909) * [[Peter Klepec (Cankar)|''Peter Klepec'']] (1917) * [[Na peči|''Na peči'']] (1876-1918) === Esejistika Ivana Cankarja === * ''[[Krpanova kobila]]'' (esej) (1907) * ''[[Bela krizantema]]'' (esej) (1910) * ''[[Črtice]]'' (1876-1918) * ''[[Tuje Življenje]]'' (1876-1918) == Glej tudi == *[[seznam slovenskih cankaroslovcev]] *[[seznam slovenskih dramatikov]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[Cankarjeva literarna pot]] * [[Cankarjeva nagrada]] * [[Cankarjevo priznanje]] * [[Cankarjev dom]] * [[Cankarjev vrh]] * [[Cankar (priimek)]] * {{:Portal:Literatura/povezava}} ==Sklici== {{sklici|2}} == Viri == * Lutar Ivanc A.(2006), Album slovenskih književnikov, Ljubljana, Mladinska knjiga Založba, str. 74-77. * Ambrož D. (2008), Branja 3, DZS, str. 30-80. * {{Cite book |author=Grdina |title=Ivan Cankar: portret genija |edition=2. natis |publisher=Beletrina |location=Ljubljana |year=2019 |cobiss=298076416|first=Igor}} * Alojzija Zupan Sosič (2025): ''Uporno upanje v prihodnost: Ivan Cankar: romanopisec in misle''c. Ljubljana, Cankarjeva založba. == Zunanje povezave == {{wikivir-avtor}} {{wikinavedek}} {{zbirka in kategorija}} * [http://www.visitvrhnika.si/si/o-vrhniki/znani-vrhnicani/ivan-cankar Visit Vrhnika - Ivan Cankar] * [http://www.visitvrhnika.si/si/kaj-poceti/vrhnika-cankarjevo-mesto/cankarjeva-spominska-hisa Visit Vrhnika - Cankarjeva spominska hiša] * [http://www.visitvrhnika.si/si/kaj-poceti/vrhnika-cankarjevo-mesto/po-poti-cankarjeve-mladosti Visit Vrhnika - Po poti Cankarjeve mladosti] * [http://www.visitvrhnika.si/si/kaj-poceti/vrhnika-cankarjevo-mesto Vrhnika, Cankarjevo mesto] * [http://www.kam.si/slovenske_pespoti/cankarjeva_literarna_pot.html Cankarjeva literarna pot] * [http://www.kam.si/veliki_slovenci/ivan_cankar_najvecji_mojster_slovenske_besede.html Ivan Cankar – največji mojster slovenske besede] * [http://projekti.svarog.org/cankar/ Ivan Cankar] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080111030216/http://projekti.svarog.org/cankar/ |date=2008-01-11 }} *{{SloBio|id=155071|avtor=Grafenauer Ivan|ime=Cankar Ivan|vir=SBL}} * [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2448_ivancankar/index.htm Ivan Cankar - ''spletna stran''] * [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-8UX7ZQGA&id=45610ddd-e949-4d3a-9273-6431e21f1a07&type=PDF Ivan Cankar in Trst] * [[:v:Ivan Cankar|Ivan Cankar]] na Wikiverzi {{-}} {{Ivan Cankar}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Cankar, Ivan}} [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenska moderna]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] [[Kategorija:Ivan Cankar|*]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali vojaško enoto]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali trg]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali cesto]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali nagrado]] feew0877627ua4ceauwgmussf94eco9 6676960 6676731 2026-05-17T10:28:24Z A09 188929 /* Proza */ 6676960 wikitext text/x-wiki {{Preusmeritev|Cankar}} {{Infopolje Pisec | name = Ivan Cankar | image = | caption = | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] | occupation = | genre = [[Novela (književnost)|novela]], [[kratka zgodba]], [[Dramsko delo|drama]], [[pesem]], [[esej]] | movement = [[simbolizem (književnost)|simbolizem]]<br />[[moderna umetnost]] | notableworks = ''[[Kralj na Betajnovi]]<br />[[Martin Kačur]]<br />[[Za narodov blagor]]<br />[[Hiša Marije Pomočnice]]<br />[[Hlapec Jernej in njegova pravica]]'' <!-- | influences = [[Friedrich Wilhelm Nietzsche]], [[Ralph Waldo Emerson]], [[Fjodor Mihajlovič Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj]] --> <!-- | influenced = [[Moderna]], [[Fulvio Tomizza]] -->| website = }} '''Ivan Cankar''' (tudi ''Johann Cankar'')<ref name=":99">{{Navedi splet|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/vrhnika/04332/?pg=82|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04332 {{!}} Vrhnika {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenija {{!}} Matricula Online|accessdate=2025-10-06|website=data.matricula-online.eu}}</ref> ({{Audio|Sl-Ivan Cankar.oga|izgovorjava}}), [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[esejist]], [[dramatik]] in [[pesnik]], * [[10. maj]] [[1876]], [[Vrhnika]], [[Avstro-Ogrska]], † [[11. december]] [[1918]], [[Ljubljana]], [[Kraljevina SHS]]. Skupaj z [[Oton Župančič|Otonom Župančičem]], [[Dragotin Kette|Dragotinom Kettejem]] in [[Josip Murn - Aleksandrov|Josipom Murnom]] velja za začetnika modernizma v slovenski književnosti. Velja za največjega pisatelja v slovenščini, včasih so ga primerjali s Franzom Kafko in Jamesom Joyceom. ==Življenje== Ivan Cankar se je rodil 10. maja 1876 v hiši na Vrhniki, ''Na klancu'' 1 (ob njegovem roj. Vrhnika 141)<ref name=":99" /> kot osmi od dvanajstih otrok [[obrtnik|obrtniško]] – proletarske družine trškega krojača Jožeta Cankarja in njegove žene Neže (rojena Pivk). Bil je eden od mnogih otrok revnega obrtnika, ki se je kmalu po Ivanovem rojstvu priselil v Bosno. Vzgajala ga je mati Neža, s katero je vzpostavil tesen, a ambivalenten odnos. Lik požrtvovalne in podredljivo represivne matere je kasneje postal ena najbolj prepoznavnih značilnosti Cankarjeve proze. Krščen je bil 11. maja v domači [[Župnija Vrhnika|župniji Vrhnika]].<ref name=":99" /> Leta 1882 je bil vpisan v [[osnovna šola|osnovno šolo]] na Vrhniki, leta 1888 se je vpisal na [[ljubljanska realka|ljubljansko realko]]. Razrednik in učitelj slovenščine mu je bil Franc Levec, ki ga je zelo spoštoval. Tam se je pridružil dijaškemu društvu Zadruga, kjer se je predstavljal z branjem raznih pesmi in kritik ter navezal stike z [[Josip Murn - Aleksandrov|Murnom]], s [[Dragotin Kette|Kettejem]] in z [[Oton Župančič|Župančičem]]. Že v dijaških letih je napisal prve pesmi in jih objavil v reviji ''Vrtec'' in reviji ''[[Ljubljanski zvon]]''. Po [[matura|maturi]], ki jo je opravil leta 1896, je odšel na [[Dunaj]] študirat [[Tehnika|tehniko]]. Kmalu se je prepisal na [[slavistika|slavistiko]]. Po odhodu z Dunaja je od septembra do 10. novembra 1909 živel pri bratu Karlu v Sarajevu, kjer je napisal dramo Hlapci. Sredi novembra se je naselil v ljubljanskem hotelu Tivoli (nekdanja Švicarija) in napisal Belo krizantemo. Odločil se je, da se ne bo vrnil na Dunaj in razdrl zaroko s Štefko Löffler. Leta 1907 je bil na listi [[Jugoslovanska socialnodemokratska stranka|socialnodemokratske stranke]] kandidat za državnega [[Poslanec|poslanca na Dunaju,]] vendar ni bil izvoljen (premagal ga je protikandidat [[Fran Povše]]). Kljub volilnemu neuspehu je politično kariero nadaljeval v obliki predavanj in razprav (med katerimi številne v [[Trst]]u), leta 1913 je imel v Ljubljani najbolj znano predavanje z naslovom ''[[Slovenci in Jugoslovani]]'', v katerem se je zavzel za združitev vseh [[Južni Slovani|južnih Slovanov]] v skupno državo, a odločno nasprotoval kakršnemukoli kulturnemu ali jezikovnemu zlivanju. Zaradi izjave, ki je zagovarjala jugoslovansko politično zvezo, je bil obsojen na sedem dni [[zapor]]a. Novembra 1915 je bil vpoklican k vojakom v [[Judenburg]] na avstrijskem [[Štajerska|Štajerskem]]. Zaradi bolezni je bil po nekaj tednih oproščen služenja. Po daljši bolezni je umrl v [[Deželna bolnišnica, Ljubljana|deželni bolnišnici v Ljubljani]]. Pokopali so ga na [[Centralno pokopališče Žale, Ljubljana|ljubljanskih Žalah]] v t. i. Grobnici Moderne, kjer so pokopani tudi Josip Murn, Dragotin Kette in Oton Župančič. == Delo == [[Slika:Cankar-memorialhouse.jpg|250px|thumb|right|Cankarjeva spominska hiša, ki stoji na mestu njegove rojstne hiše na Vrhniki (na »Klancu«)]] Uvrščamo ga med štiri predstavnike [[Slovenska moderna (književnost)|slovenske moderne]] (poleg Murna, Ketteja in Župančiča). Letnica 1899 je letnica izida njegove prve pesniške zbirke ''Erotika'' in Župančičeve ''[[Čaša opojnosti (Župančič)|Čaše opojnosti]]'' in velja za začetek slovenske [[Moderna|moderne]]. V svoji pesniški zbirki je zbral mladostne ljubezenske pesmi, [[Balada|balade]] in [[Romanca|romance]]. V svojih dunajskih letih je sodeloval pri literarnem krožku slovenskih študentov, katerega člani so bili med drugimi tudi Oton Župančič, [[Fran Govekar]] in [[Fran Eller]]. Kmalu je pesništvo opustil in začel pisati prozo in dramatiko. Pod vplivom [[Romantika|romantike]], [[Naturalizem|naturalizma]], [[dekadenca|dekadence]], [[Simbolizem (književnost)|simbolizma]] in [[Impresionizem|impresionizma]] je pisal [[povest]]i, [[Novela (književnost)|novele]], [[roman]]e, [[Črtica (književnost)|črtice]] in dramska besedila. Dramska dela je sprva ustvarjal pod vplivom [[Henrik Ibsen|Ibsena]]'' (Kralj na Betajnovi)'' in [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj|Gogolja]], pozneje pa pod vplivom nove romantike. V svojih delih je opozarjal na takratne politične razmere v državi ''([[Satira (način pisanja)|satirični]] [[Komedija|komediji]] [[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]], [[Za narodov blagor]] ''ter politična satira ''[[Hlapci]]''). V njegovih delih prevladuje tematika posameznika v sporu z delavskim in vaškim, malomeščanskim vsakdanjikom, opazne pa so tudi številne družbenokritične ideje. Tako je v [[povest]]i ''[[Hlapec Jernej in njegova pravica]]'' simbolično predstavil boj zatiranega, delavskega razreda proti izkoriščevalskim gospodarjem. Z romanom ''Na klancu'' pa je ustvaril nov tip ženskega oziroma materinskega romana. Poleg umetniškega pisanja se je Cankar ukvarjal tudi s publicističnim pisanjem, kritiko in esejistiko (''Krpanova kobila, Slovenski umetniki na Dunaju, Naši umetniki).''. == Psevdonimi == Za svoje pisateljsko delo je uporabljal številne [[šifra|šifre]] in [[psevdonim]]e. Ti so značilni predvsem za zgodnja leta njegovega ustvarjanja. Izmišljena literarna imena je pogosto menjaval pri objavah v [[časnik]]u ''[[Slovenec (časnik)|Slovenec]]'', ker ni želel, da bi ljudje vedeli, da sodeluje pri [[katolištvo|katoliških]] listih, tako je za veliko večino umetniških imen značilno, da jih je uporabil samo enkrat: * šifre pravega imena: C.I. - Iv.C-r - I.C; * stalni psevdonimi in šifre: Trošan - Ivan Saveljev - Ivan Gradar - T. - Iv.Gradar - I.G.(J.G.) - A.B. - Saveljev - Evstahij; * enkratni psevdonimi in šifre: Prepiračev - Julijan Mak - I.C.Trošan - Mot - Mrazov - Grahar - Traven - Štefan Smuk - Alojzij Grad - Feliks Vran - S.G. - P.Ž. - Karol Staral - Anton Kramar - P.R. - Anton L. - Gradar - Alojzij Benda - I.C.Evstahij - Ivan Mot - Vazilij - Ivan Dob - Ivan Mlakar. == Po smrti == Kipi v spomin njemu se nahajajo: [[Spomenik Ivanu Cankarju, Vrhnika|na Vrhniki]] (delo kiparja [[Ivan Jurkovič (kipar)|Ivana Jurkoviča]]), na Rožniku v Ljubljani (delo kiparja [[Frančišek Smerdu|Frančiška Smerduja]]), pred [[Cankarjev dom|Cankarjevim domom]] v Ljubljani ([[Slavko Tihec]]), pa tudi v [[Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Sveti Trojici v Sloveskih goricah]]. Njegovo ime nosi več cest/ulic/trgov po Sloveniji, osnovnih šol, [[Cankarjeva knjižnica Vrhnika]], Spominski plošči in svojo ulico ima tudi na [[Dunaj|Dunaju]]. Ministrstvo za šolstvo organizira tekmovanje s področja znanja slovenščine za [[Cankarjevo priznanje]]. [[Vlada Republike Slovenije]] je leto 2018 razglasila za Cankarjevo leto, 11. decembra 2018 je bila namreč stota obletnica pisateljeve smrti. Ob tej priložnosti so potekale številne kulturne aktivnosti po vsej Sloveniji, zlasti v njegovem rojstnem kraju. Med drugim je bilo prirejenih več muzejskih razstav, o Cankarjevem življenju pa sta izšla tudi dokumentarno-igrani film ''Cankar'' in [[strip]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mk.gov.si/si/cankarjevo_leto/|title=Cankarjevo leto|date=|accessdate=2018-12-02|website=|publisher=Ministrstvo RS za kulturo|last=|first=|archive-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181202155320/http://www.mk.gov.si/si/cankarjevo_leto/|url-status=dead}}</ref> [[Slovenski center PEN]], [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]], [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|Znanstvenoraziskovalni center SAZU]] in [[Univerza v Ljubljani]] pod pokroviteljstvom [[Občina Vrhnika|Občine Vrhnika]] od leta 2020 podeljujejo [[Cankarjeva nagrada|Cankarjevo nagrado]] za najboljšo [[pripovedništvo|pripovedno]], [[lirika|lirično]], [[dramatika|dramsko]] ali [[esejistika|esejistično]] knjigo minulega leta.<ref name="Delo_nominiranci">{{navedi novice |url=https://www.delo.si/kultura/knjiga/nagrada-ki-je-doslej-manjkala-301884.html |title=Nagrada, ki je doslej manjkala |date=2020-04-23 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |last=Bratož |first=Igor |accessdate=2021-02-10}}</ref> == Bibliografija == [[Slika:Ivan Cankar - Erotika.pdf|thumb|''Erotika'']] [[Slika:Ivan Cankar - Hlapec Jernej in njegova pravica.pdf|thumb|''Hlapec Jernej in njegova pravica'']] [[Slika:Ivan Cankar - Pohujšanje v dolini šentflorjanski.pdf|thumb|''Pohujšanje v dolini šentflorjanski'']] === Poezija === * ''[[Erotika (Cankar)|Erotika]]'' (1899, 2. izdaja 1902) ===Proza=== * ''[[Vinjete]]'' (črtice) (1899) * ''[[Knjiga za lahkomiselne ljudi]]'' (novele) (1901) * ''[[Tujci (Cankar)|Tujci]]'' (roman) (1902) * ''[[Na klancu]]'' (roman) (1903) * ''[[Ob zori]]'' (novele) (1903) * ''[[Življenje in smrt Petra Novljana]]'' (povest) (1903) * ''[[Gospa Judit]]'' (povest) (1904) * ''[[Hiša Marije Pomočnice]]'' (roman) (1904) * ''[[Križ na gori]]'' (roman) (1905) * ''[[Potepuh Marko in kralj Matjaž]]'' (povest) (1905) * ''[[V mesečini]]'' (novele) (1905) * ''[[Martin Kačur]]'' (roman) (1905) * ''[[Polikarp (povest)|Polikarp]]'' (povest) (1905) * ''[[Smrt in pogreb Jakoba Nesreče]]'' (povest) (1905) * ''[[V samoti]]'' (povest) (1905) * ''[[Nina (roman)|Nina]]'' (roman) (1906) * ''[[Smrt in pogreb Jakoba Nesreče]]'' (povest) (1906) * ''[[Aleš iz Razora]]'' (povest) (1907) * ''[[Hlapec Jernej in njegova pravica]]'' (povest) (1907) * ''[[Marta (roman)|Marta]]'' (roman) (1907) * ''[[Novo življenje]]'' (roman) (1908) * ''[[Zgodbe iz doline šentflorjanske]]'' (1908) * ''[[Kurent (Cankar)|Kurent]]'' (povest) (1909) * ''[[Sosed Luka]]'' (novela) (1909) * ''[[Za križem]]''(novele) (1909) * ''[[Troje povesti]]'' (povesti) (1911) * ''[[Volja in moč]]'' (novele) (1911) * ''[[Milan in Milena]]'' (roman) (1913) * ''[[Podobe iz sanj]]'' (črtice) (1920) * ''[[Mimo življenja]]'' (novele) (1920) * ''[[Moje življenje]]'' (črtice) (1920) * ''[[Grešnik Lenart]]'' (povest) (1921) * ''[[Grešnik Lenart]]'' (avtobiografska povest) (1913/1914; prvič objavljeno 1921) === Dramatika === * ''[[Romantične duše]]'' (drama) (1897) * ''[[Jakob Ruda]]'' (drama) (1900) * ''[[Za narodov blagor]]'' (drama) (1901) * ''[[Kralj na Betajnovi]]'' (drama) (1902) * ''[[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]]'' (drama) (1907) * ''[[Hlapci (Cankar)|Hlapci]]'' (drama) (1910) * ''[[Lepa Vida (Cankar)|Lepa Vida]]'' (drama) (1911) Opomba: Datumi nastanka dram so povzeti iz knjige: ''Pregled slovenske književnosti''<ref>Janež, Stanko-Ravbar, Miroslav. (1978). ''Pregled Slovenske književnosti''. Maribor: Založba Obzorja.</ref> === Dela, objavljena v ''Slovenskem narodu'' === * [[:s: Uboge rože|Uboge rože!]] (24.–25. september 1902) * Prijateljica (7.–11. marec 1903) * Groba nehvaležnost (4. december 1909) * Marta in Magdalena (10.–13. januar 1910) * Don Alfonso (8.–9. februar 1910) * Marko, Luka in Dioniz (12. februar 1910) * Sveto obhajilo (19. februar 1910) * Naredba (26. marec 1910) * Judežev poljub (23. april 1910) * Siv las (30. april 1910) * Vojska na Prisojnici (10.–12. maj 1910) * Ponesrečen feljton (21. maj 1910) * Majsko veselje (28. maj 1910) * Cigarete (23. julij 1910) * Njena podoba (30. julij 1910) * Zimsko cvetje (8.–11. avgust 1910) * Sočutni Jakob (13. avgust 1910) * Zgodovinska seja (17.–18. avgust 1910) * Trubadur (20. avgust 1910) * Pravljica (27. avgust 1910) * Dvoje srečnih ljudi (31. avgust–1. september 1910) * Idila (3. september 1910) * Češnje in prstan (7. september 1910) * V gaju (10. september 1910) * Idealist (8. oktober 1910) * Istrski osel (24. junij 1911) * Starec (30. avgust–2. september 1911) * Na verandi (14. oktober 1911) * Prepir v krčmi (18.–19. oktober 1911) * Mladost (26. oktober 1911) * Noč (28. oktober 1911) * Pred pragom (4. november 1911) * Koncert na vrtu (7. december 1911) * Sova (18. maj 1912) * Desetica (20. avgust 1912) * Cesta. Odlomek iz romana (26.–29. avgust 1912) * Tičnica (23. november 1912) * Muhe (30. november 1912) * Odlomek iz romana (10.–13. december 1912) * Aleš in peklenšček. Odlomek iz knjige "Aleš iz Razora" (9. maj 1926) == Mladinska dela == * ''[[Pehar suhih hrušk]]'' (1887) * ''[[Bobi]]'' (1909) * [[Peter Klepec (Cankar)|''Peter Klepec'']] (1917) * [[Na peči|''Na peči'']] (1876-1918) === Esejistika Ivana Cankarja === * ''[[Krpanova kobila]]'' (esej) (1907) * ''[[Bela krizantema]]'' (esej) (1910) * ''[[Črtice]]'' (1876-1918) * ''[[Tuje Življenje]]'' (1876-1918) == Glej tudi == *[[seznam slovenskih cankaroslovcev]] *[[seznam slovenskih dramatikov]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[Cankarjeva literarna pot]] * [[Cankarjeva nagrada]] * [[Cankarjevo priznanje]] * [[Cankarjev dom]] * [[Cankarjev vrh]] * [[Cankar (priimek)]] * {{:Portal:Literatura/povezava}} ==Sklici== {{sklici|2}} == Viri == * Lutar Ivanc A.(2006), Album slovenskih književnikov, Ljubljana, Mladinska knjiga Založba, str. 74-77. * Ambrož D. (2008), Branja 3, DZS, str. 30-80. * {{Cite book |author=Grdina |title=Ivan Cankar: portret genija |edition=2. natis |publisher=Beletrina |location=Ljubljana |year=2019 |cobiss=298076416|first=Igor}} * Alojzija Zupan Sosič (2025): ''Uporno upanje v prihodnost: Ivan Cankar: romanopisec in misle''c. Ljubljana, Cankarjeva založba. == Zunanje povezave == {{wikivir-avtor}} {{wikinavedek}} {{zbirka in kategorija}} * [http://www.visitvrhnika.si/si/o-vrhniki/znani-vrhnicani/ivan-cankar Visit Vrhnika - Ivan Cankar] * [http://www.visitvrhnika.si/si/kaj-poceti/vrhnika-cankarjevo-mesto/cankarjeva-spominska-hisa Visit Vrhnika - Cankarjeva spominska hiša] * [http://www.visitvrhnika.si/si/kaj-poceti/vrhnika-cankarjevo-mesto/po-poti-cankarjeve-mladosti Visit Vrhnika - Po poti Cankarjeve mladosti] * [http://www.visitvrhnika.si/si/kaj-poceti/vrhnika-cankarjevo-mesto Vrhnika, Cankarjevo mesto] * [http://www.kam.si/slovenske_pespoti/cankarjeva_literarna_pot.html Cankarjeva literarna pot] * [http://www.kam.si/veliki_slovenci/ivan_cankar_najvecji_mojster_slovenske_besede.html Ivan Cankar – največji mojster slovenske besede] * [http://projekti.svarog.org/cankar/ Ivan Cankar] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080111030216/http://projekti.svarog.org/cankar/ |date=2008-01-11 }} *{{SloBio|id=155071|avtor=Grafenauer Ivan|ime=Cankar Ivan|vir=SBL}} * [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2448_ivancankar/index.htm Ivan Cankar - ''spletna stran''] * [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-8UX7ZQGA&id=45610ddd-e949-4d3a-9273-6431e21f1a07&type=PDF Ivan Cankar in Trst] * [[:v:Ivan Cankar|Ivan Cankar]] na Wikiverzi {{-}} {{Ivan Cankar}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Cankar, Ivan}} [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenska moderna]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] [[Kategorija:Ivan Cankar|*]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali vojaško enoto]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali trg]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali cesto]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali nagrado]] tohmqlf2g9uf6m4re9oj5zseb4sv9tx 0 19063 6676496 6577368 2026-05-16T13:48:28Z Carsten Steger 203093 Aerial image of Lake Bohinj inserted. 6676496 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezero | lake_name = Bohinjsko jezero | image_lake = Aerial image of Lake Bohinj (view from the south).jpg | caption_lake = | image_bathymetry = | caption_bathymetry = | pushpin_map = Slovenija | location = [[občina Bohinj]], [[Triglavski narodni park]] | coords = {{coord|46|17|1|N|13|51|27|E|type:waterbody_region:SI_source:slwiki|display=inline,title}} | type = | inflow = [[Savica]] | outflow = [[Sava Bohinjka]] | catchment = 107 km² | basin_countries = Slovenija | length = 4,35 km | width = 1 km | area = 3,3 km² | depth = 30 m | max-depth = 45 m | volume = 99.700.000 m³ | residence_time = 0,3 do 0,5 let (4–6 mesecev)<ref name=alplakes/> | shore = 10,9 km | elevation = 526 m | islands = | cities = [[Ribčev laz]], [[Ukanc]] | frozen = | reference = <ref name=alplakes>Bohinjsko jezero v {{PDF|1=[http://www.irealp.it/media/progetti_europei_e_regionali/alplakes/Survey_between_and_water.pdf#page=43 Alpine lakes. Survey between land and water]|2=52.1&nbsp;MB}} , page 43</ref> }} '''Bohinjsko jezero''' je največje stalno in naravno [[jezero]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki leži v [[Julijske Alpe|Julijskih Alpah]] na severozahodu države. Glavni pritok jezera je [[Savica]], ki se v zahodnem delu jezerske kotanje prebija preko moren z balvani in se pri Ukancu izliva v jezero. Jezero je pretočno - iz jezera teče reka [[Jezernica]], ki že po manj kot 100 m skupaj z leve strani pritekajočo [[Mostnica|Mostnico]], ki priteka iz Voj, tvori reko [[Sava Bohinjka|Savo Bohinjko]]. Ob severnem robu jezera je več podvodnih kraških izvirov, med katerimi je najbolj poznan [[Govic]]. Leži v osrčju [[Triglavski narodni park|Triglavskega narodnega parka]] in velja za slovensko naravno znamenitost. Po površini ga v Sloveniji presegata le presihajoče [[Cerkniško jezero]] (kadar je napolnjeno) in umetno [[Ptujsko jezero]]. == Geografija == [[File:Bohinjsko jezero s peči.jpg|sličica|levo|Bohinjsko jezero s peči]] [[Slika:Bohinjsko jezero 2.jpg|sličica|levo|Bohinjsko jezero, december 2008]] Jezerska kotanja je ledeniško-tektonskega nastanka, v današnji obliki je nastala pred približno 10.000 leti z intenzivnim erozijskim delovanjem [[Bohinjski ledenik|Bohinjskega ledenika]], ki je bil ob zadnjem ledenodobnem maksimumu pred 20.000 leti debel 800 m. Ledenik je izdolbel dno in ga obdal s čelnimi [[morena]]mi na vzhodnem delu jezera. Nad dolino se strmo vzpenjajo [[Fužinarska planota]] in [[Pršivec]] na severu, [[Vogel]] na jugu ter planota [[Komna]] na zahodu, na jugovzhodu pa so nižje [[Spodnje bohinjske gore]].<ref name="LakeBohinjNIB">{{navedi knjigo |last1=Leskošek |first1=Tina |last2=Mezek |first2=Tadej |last3=Bertoncelj |first3=Irena |last4=Brancelj |first4=Anton |year=2012 |title=Lake Bohinj |publisher=[[Nacionalni inštitut za biologijo]] & Turizem Bohinj}}</ref><ref name="DEDI">{{navedi splet| url=http://www.dedi.si/dediscina/382-bohinjsko-jezero |title=Bohinjsko jezero |last=Zorn |first=Matija |work=DEDI - Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem |accessdate=16.2.2013}}</ref> Ob obali ležita naselji [[Ribčev Laz]] in [[Ukanc]], v neposredni bližini pa še [[Stara Fužina]], vsa sodijo pod [[Občina Bohinj|Občino Bohinj]]. [[Kmetijstvo]] kot tradicionalno gospodarsko dejavnost je na širšem območju jezera v veliki meri nadomestil [[turizem]].<ref name="krajleks">{{navedi knjigo |last1=Orožen Adamič |first1=Milan |authorlink1=Milan Orožen Adamič |last2=Perko |first2=Drago |authorlink2=Drago Perko |last3=Kladnik |first3=Drago |authorlink3=Drago Kladnik |year=1995 |title=Krajevni leksikon Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Državna založba Slovenije|DZS]] |isbn=86-341-1141-5 |cobiss=36607233}}</ref> === Hidrologija === Gladina jezera je bila še ob koncu zadnje ledene dobe višja za 16 m, takrat je jezero segalo do današnje Stare Fužine, kar nakazujejo tamkajšnje fosilne jezerske terase. Zahodno polovico zasipavajo [[sediment]]i, ki jih prinaša vodotok Savica, zato je v povprečju 10 m plitvejša od vzhodne. Na najgloblji točki jezera, sredi Fužinarskega zaliva na vzhodu, znaša globina 45 m. 80 % jezera je globljega od 20 m, 20 % pa globljega od 40 m.<ref name="DEDI"/> Pojezerje zaradi [[kras|kraškega]] površja ni natančno razmejeno, meri pa okrog 100 km². Savica, ki je največji pritok, ima povprečen pretok okrog 5 m³/s, iztok Jezernica pa 8,34 m³/s. Razliko predstavljajo podvodni kraški izviri ob severni obali. Jezero je izrazito pretočno, po oceni se voda v njem zamenja trikrat na leto.<ref name="DEDI"/> Letni režim nihanja vodostaja jezera ima značilnosti alpskega snežno-dežnega pretočnega režima rek na območju Julijskih Alp, s spomladanskim in jesenskim viškom. Srednji letni vodostaj se od začetka 20. stoletja rahlo niža, jesenski višek pa postaja izrazitejši.<ref name="hidroARSO">{{navedi revijo |author=Bat, Marijan |year=2007 |title=Hidrološke raziskave ARSO na območju Bohinja |url=http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/geo/publikacije/dela/files/Dela_28/12_bat.pdf |journal=Dela |volume=28 |pages=165–181 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Voda je hladna, povprečna mesečna temperatura gladine niha od 1,6 ºC (februar) do 18,1 ºC (avgust). Najnižja izmerjena temperatura je bila 0 ºC, najvišja pa 24,6 ºC (junija 2003).<ref name="hidroARSO"/> Poleti je izrazit pojav temperaturne stratifikacije oz. prisotnost navpičnih temperaturnih slojev. Na vrhu je meter do nekaj metrov globok epilimnij, kjer vodo greje sonce in temperatura presega 20 ºC. Pod njim je metalimnij (termoklina) z izrazitim gradientom, kjer pada temperatura vsaj 1 ºC na meter globine. V avgustu se ta plast razteza med 6 in 10 m globine. Pod njo je hipolimnij, kjer je temperatura konstantno 4 ºC. Jeseni se vrhnje plasti ohladijo in jezersko vodo popolnoma premešajo vetrovi, tako da temperaturna razslojenost izgine. Pozimi je dno pri 4 ºC toplejše od gladine, ki lahko celo zamrzne, spomladi pa se zaradi deževja in vetrov voda znova popolnoma premeša.<ref name="LakeBohinjNIB"/> Glede na prisotnost hranil je Bohinjsko jezero še vedno oligotrofno, torej s hranili neosnaženo.<ref name="DEDI"/> Kmetijstvo in turizem predstavljata največjo grožnjo temu stanju.<ref name="LakeBohinjNIB"/> == Rastlinstvo in živalstvo == [[Slika:Lago Bohinj (11208617155).jpg|sličica|180px|Okolica jezera, avgust 2013]][[Slika:Sailboats at Lake Bohinj.jpg|sličica|180px|Jadrnice na jezeru]] Za jezero je znanih 53 [[vrsta (biologija)|vrst]] [[Fitoplankton|planktonskih alg]], ki pripadajo [[modrozelene cepljivke|modrozelenim cepljivkam]], [[dinoflagelati|dinoflagelatom]], [[diatomeje|diatomejam]], [[zelene alge|zelenim]] in [[zlate alge|zlatim algam]]; vrstna sestava fitoplanktona se spreminja z letnimi časi.<ref name="LakeBohinjNIB"/> [[Makrofit]]i, ki jih je 18 vrst,<ref name="LakeBohinjNIB"/> so omejeni na plitvejše predele dna, predvsem [[višje rastline]] (npr. [[vodna zlatica|vodne zlatice]] in [[dristavec|dristavci]]), ki jih najdemo le v plitvinah nekaterih zalivčkov.<ref name="DEDI"/> Od [[zooplankton]]skih organizmov so najpogostejši [[vodne bolhe]], [[ceponožci]] in [[kotačniki]], zanje je značilen dnevni cikel navpičnega premikanja po vodnem stolpcu - podnevi se zadržujejo v večjih globinah da se izognejo premočni sončni svetlobi in plenilcem, zvečer pa se premaknejo višje in se hranijo s fitoplanktonom.<ref name="LakeBohinjNIB"/> Poleg njih je razvita nevretenčarska favna dna, t. i. zoobentos, ki jo sestavlja okrog 60 vrst organizmov, predvsem ličinke [[žuželke|žuželk]], manj številčno pa so prisotni [[polži]], [[školjke]], [[raki]], [[pijavke]], [[maloščetinci]], [[vrtinčarji]] in prostoživeče [[gliste]]. Ličinke [[vrbnice|vrbnic]] so [[bioindikator|pokazatelj]], da je voda še razmeroma čista.<ref name="LakeBohinjNIB"/> Tu živi tudi vsaj 16 vrst [[ribe|rib]], avtohtone, kot so [[jezerska postrv]], [[menek]], [[klen]] in [[pisanec]], ter 6 umetno vnesenih. Od teh sta problematični predvsem [[jezerska zlatovčica]], ki je že skoraj povsem izpodrinila jezersko postrv, in [[ostriž]], ki se intenzivno širi.<ref name="LakeBohinjNIB"/> == Šport in turizem == Čeprav manj znano od bližnjega [[Blejsko jezero|Blejskega jezera]], je Bohinjsko jezero z okolico priljubljena točka za aktivno preživljanje prostega časa. Razvito je predvsem [[pohodništvo]] po mreži pešpoti, plezanje po ledeniških [[balvan]]ih ter urejenih plezališčih in [[padalstvo]] na račun toplega zraka, ki se dviga po pobočjih nad jezerom. Samo jezero nudi možnosti za plavanje, veslanje, jadranje in potapljanje. Lokalna turistična društva zadnjih nekaj let tu organizirajo prireditev [[Triatlon]] jeklenih, s plavalnim delom po jezeru. Uporaba motornih plovil v jezeru je prepovedana, razen plovil na električni pogon.<ref name="LakeBohinjNIB"/> Pretežni del naselij Ukanc in Ribčev Laz ob obali ter bližnje Stare Fužine sestavljajo počitniške hišice, [[hotel]]i in počitniški domovi. V Ukancu je tudi prostor za kampiranje, ob južni obali jezera med Ukancom in Ribčevim Lazom pa še [[taborniški center Gozdna šola]], izobraževalno središče [[Zveza tabornikov Slovenije|Zveze tabornikov Slovenije]]. V neposredni bližini Ukanca je spodnja postaja žičnice na [[Vogel]], naselje pa je tudi izhodišče za vzpone čez [[Komarča|Komarčo]] in Komno.<ref name="krajleks"/> == Glej tudi == * [[Bohinj]] * [[seznam jezer v Sloveniji]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} ==Viri== * Skoberne, Peter ''Sto naravnih znamenitosti Slovenije'', Ljubljana, Prešernova družba, 1988, {{COBISS|ID=7016448}} * Krušič, Marjan ''Slovenija: turistični vodnik'', Ljubljana, Mladinska knjiga, 2009, {{COBISS|ID=244517632}} ISBN 978-961-01-0690-6 == Zunanje povezave == {{commonscat|Lake Bohinj}} * [http://www.rtvslo.si/odprtikop/slovenski_vodni_krog/bohinjsko-jezero/ Oddaja RTV Slovenija: Slovenski vodni krog - Bohinjsko jezero] * [http://kraji.eu/slovenija/bohinjsko_jezero/slo Bohinjsko jezero na kraji.eu] {{Pritoki Save}} {{Hidrografija Slovenije}} [[Kategorija:Jezera v Slovenskih Alpah]] [[Kategorija:Jezera v Julijskih Alpah]] [[Kategorija:Občina Bohinj]] [[Kategorija:Triglavski narodni park]] [[Kategorija:Ledeniška jezera]] {{normativna kontrola}} judcl7z4uxe9j1xihvqp6c65d3isduu 6676513 6676496 2026-05-16T14:00:42Z A09 188929 /* Geografija */ tn 6676513 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezero | lake_name = Bohinjsko jezero | image_lake = Aerial image of Lake Bohinj (view from the south).jpg | caption_lake = | image_bathymetry = | caption_bathymetry = | pushpin_map = Slovenija | location = [[občina Bohinj]], [[Triglavski narodni park]] | coords = {{coord|46|17|1|N|13|51|27|E|type:waterbody_region:SI_source:slwiki|display=inline,title}} | type = | inflow = [[Savica]] | outflow = [[Sava Bohinjka]] | catchment = 107 km² | basin_countries = Slovenija | length = 4,35 km | width = 1 km | area = 3,3 km² | depth = 30 m | max-depth = 45 m | volume = 99.700.000 m³ | residence_time = 0,3 do 0,5 let (4–6 mesecev)<ref name=alplakes/> | shore = 10,9 km | elevation = 526 m | islands = | cities = [[Ribčev laz]], [[Ukanc]] | frozen = | reference = <ref name=alplakes>Bohinjsko jezero v {{PDF|1=[http://www.irealp.it/media/progetti_europei_e_regionali/alplakes/Survey_between_and_water.pdf#page=43 Alpine lakes. Survey between land and water]|2=52.1&nbsp;MB}} , page 43</ref> }} '''Bohinjsko jezero''' je največje stalno in naravno [[jezero]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki leži v [[Julijske Alpe|Julijskih Alpah]] na severozahodu države. Glavni pritok jezera je [[Savica]], ki se v zahodnem delu jezerske kotanje prebija preko moren z balvani in se pri Ukancu izliva v jezero. Jezero je pretočno - iz jezera teče reka [[Jezernica]], ki že po manj kot 100 m skupaj z leve strani pritekajočo [[Mostnica|Mostnico]], ki priteka iz Voj, tvori reko [[Sava Bohinjka|Savo Bohinjko]]. Ob severnem robu jezera je več podvodnih kraških izvirov, med katerimi je najbolj poznan [[Govic]]. Leži v osrčju [[Triglavski narodni park|Triglavskega narodnega parka]] in velja za slovensko naravno znamenitost. Po površini ga v Sloveniji presegata le presihajoče [[Cerkniško jezero]] (kadar je napolnjeno) in umetno [[Ptujsko jezero]]. == Geografija == [[File:Bohinjsko jezero s peči.jpg|sličica|levo|Bohinjsko jezero s Peči]] [[Slika:Bohinjsko jezero 2.jpg|sličica|levo|Bohinjsko jezero, december 2008]] Jezerska kotanja je ledeniško-tektonskega nastanka, v današnji obliki je nastala pred približno 10.000 leti z intenzivnim erozijskim delovanjem [[Bohinjski ledenik|Bohinjskega ledenika]], ki je bil ob zadnjem ledenodobnem maksimumu pred 20.000 leti debel 800 m. Ledenik je izdolbel dno in ga obdal s čelnimi [[morena]]mi na vzhodnem delu jezera. Nad dolino se strmo vzpenjajo [[Fužinarska planota]] in [[Pršivec]] na severu, [[Vogel]] na jugu ter planota [[Komna]] na zahodu, na jugovzhodu pa so nižje [[Spodnje bohinjske gore]].<ref name="LakeBohinjNIB">{{navedi knjigo |last1=Leskošek |first1=Tina |last2=Mezek |first2=Tadej |last3=Bertoncelj |first3=Irena |last4=Brancelj |first4=Anton |year=2012 |title=Lake Bohinj |publisher=[[Nacionalni inštitut za biologijo]] & Turizem Bohinj}}</ref><ref name="DEDI">{{navedi splet| url=http://www.dedi.si/dediscina/382-bohinjsko-jezero |title=Bohinjsko jezero |last=Zorn |first=Matija |work=DEDI - Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem |accessdate=16.2.2013}}</ref> Ob obali ležita naselji [[Ribčev Laz]] in [[Ukanc]], v neposredni bližini pa še [[Stara Fužina]], vsa sodijo pod [[Občina Bohinj|Občino Bohinj]]. [[Kmetijstvo]] kot tradicionalno gospodarsko dejavnost je na širšem območju jezera v veliki meri nadomestil [[turizem]].<ref name="krajleks">{{navedi knjigo |last1=Orožen Adamič |first1=Milan |authorlink1=Milan Orožen Adamič |last2=Perko |first2=Drago |authorlink2=Drago Perko |last3=Kladnik |first3=Drago |authorlink3=Drago Kladnik |year=1995 |title=Krajevni leksikon Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Državna založba Slovenije|DZS]] |isbn=86-341-1141-5 |cobiss=36607233}}</ref> === Hidrologija === Gladina jezera je bila še ob koncu zadnje ledene dobe višja za 16 m, takrat je jezero segalo do današnje Stare Fužine, kar nakazujejo tamkajšnje fosilne jezerske terase. Zahodno polovico zasipavajo [[sediment]]i, ki jih prinaša vodotok Savica, zato je v povprečju 10 m plitvejša od vzhodne. Na najgloblji točki jezera, sredi Fužinarskega zaliva na vzhodu, znaša globina 45 m. 80 % jezera je globljega od 20 m, 20 % pa globljega od 40 m.<ref name="DEDI"/> Pojezerje zaradi [[kras|kraškega]] površja ni natančno razmejeno, meri pa okrog 100 km². Savica, ki je največji pritok, ima povprečen pretok okrog 5 m³/s, iztok Jezernica pa 8,34 m³/s. Razliko predstavljajo podvodni kraški izviri ob severni obali. Jezero je izrazito pretočno, po oceni se voda v njem zamenja trikrat na leto.<ref name="DEDI"/> Letni režim nihanja vodostaja jezera ima značilnosti alpskega snežno-dežnega pretočnega režima rek na območju Julijskih Alp, s spomladanskim in jesenskim viškom. Srednji letni vodostaj se od začetka 20. stoletja rahlo niža, jesenski višek pa postaja izrazitejši.<ref name="hidroARSO">{{navedi revijo |author=Bat, Marijan |year=2007 |title=Hidrološke raziskave ARSO na območju Bohinja |url=http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/geo/publikacije/dela/files/Dela_28/12_bat.pdf |journal=Dela |volume=28 |pages=165–181 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Voda je hladna, povprečna mesečna temperatura gladine niha od 1,6 ºC (februar) do 18,1 ºC (avgust). Najnižja izmerjena temperatura je bila 0 ºC, najvišja pa 24,6 ºC (junija 2003).<ref name="hidroARSO"/> Poleti je izrazit pojav temperaturne stratifikacije oz. prisotnost navpičnih temperaturnih slojev. Na vrhu je meter do nekaj metrov globok epilimnij, kjer vodo greje sonce in temperatura presega 20 ºC. Pod njim je metalimnij (termoklina) z izrazitim gradientom, kjer pada temperatura vsaj 1 ºC na meter globine. V avgustu se ta plast razteza med 6 in 10 m globine. Pod njo je hipolimnij, kjer je temperatura konstantno 4 ºC. Jeseni se vrhnje plasti ohladijo in jezersko vodo popolnoma premešajo vetrovi, tako da temperaturna razslojenost izgine. Pozimi je dno pri 4 ºC toplejše od gladine, ki lahko celo zamrzne, spomladi pa se zaradi deževja in vetrov voda znova popolnoma premeša.<ref name="LakeBohinjNIB"/> Glede na prisotnost hranil je Bohinjsko jezero še vedno oligotrofno, torej s hranili neosnaženo.<ref name="DEDI"/> Kmetijstvo in turizem predstavljata največjo grožnjo temu stanju.<ref name="LakeBohinjNIB"/> == Rastlinstvo in živalstvo == [[Slika:Lago Bohinj (11208617155).jpg|sličica|180px|Okolica jezera, avgust 2013]][[Slika:Sailboats at Lake Bohinj.jpg|sličica|180px|Jadrnice na jezeru]] Za jezero je znanih 53 [[vrsta (biologija)|vrst]] [[Fitoplankton|planktonskih alg]], ki pripadajo [[modrozelene cepljivke|modrozelenim cepljivkam]], [[dinoflagelati|dinoflagelatom]], [[diatomeje|diatomejam]], [[zelene alge|zelenim]] in [[zlate alge|zlatim algam]]; vrstna sestava fitoplanktona se spreminja z letnimi časi.<ref name="LakeBohinjNIB"/> [[Makrofit]]i, ki jih je 18 vrst,<ref name="LakeBohinjNIB"/> so omejeni na plitvejše predele dna, predvsem [[višje rastline]] (npr. [[vodna zlatica|vodne zlatice]] in [[dristavec|dristavci]]), ki jih najdemo le v plitvinah nekaterih zalivčkov.<ref name="DEDI"/> Od [[zooplankton]]skih organizmov so najpogostejši [[vodne bolhe]], [[ceponožci]] in [[kotačniki]], zanje je značilen dnevni cikel navpičnega premikanja po vodnem stolpcu - podnevi se zadržujejo v večjih globinah da se izognejo premočni sončni svetlobi in plenilcem, zvečer pa se premaknejo višje in se hranijo s fitoplanktonom.<ref name="LakeBohinjNIB"/> Poleg njih je razvita nevretenčarska favna dna, t. i. zoobentos, ki jo sestavlja okrog 60 vrst organizmov, predvsem ličinke [[žuželke|žuželk]], manj številčno pa so prisotni [[polži]], [[školjke]], [[raki]], [[pijavke]], [[maloščetinci]], [[vrtinčarji]] in prostoživeče [[gliste]]. Ličinke [[vrbnice|vrbnic]] so [[bioindikator|pokazatelj]], da je voda še razmeroma čista.<ref name="LakeBohinjNIB"/> Tu živi tudi vsaj 16 vrst [[ribe|rib]], avtohtone, kot so [[jezerska postrv]], [[menek]], [[klen]] in [[pisanec]], ter 6 umetno vnesenih. Od teh sta problematični predvsem [[jezerska zlatovčica]], ki je že skoraj povsem izpodrinila jezersko postrv, in [[ostriž]], ki se intenzivno širi.<ref name="LakeBohinjNIB"/> == Šport in turizem == Čeprav manj znano od bližnjega [[Blejsko jezero|Blejskega jezera]], je Bohinjsko jezero z okolico priljubljena točka za aktivno preživljanje prostega časa. Razvito je predvsem [[pohodništvo]] po mreži pešpoti, plezanje po ledeniških [[balvan]]ih ter urejenih plezališčih in [[padalstvo]] na račun toplega zraka, ki se dviga po pobočjih nad jezerom. Samo jezero nudi možnosti za plavanje, veslanje, jadranje in potapljanje. Lokalna turistična društva zadnjih nekaj let tu organizirajo prireditev [[Triatlon]] jeklenih, s plavalnim delom po jezeru. Uporaba motornih plovil v jezeru je prepovedana, razen plovil na električni pogon.<ref name="LakeBohinjNIB"/> Pretežni del naselij Ukanc in Ribčev Laz ob obali ter bližnje Stare Fužine sestavljajo počitniške hišice, [[hotel]]i in počitniški domovi. V Ukancu je tudi prostor za kampiranje, ob južni obali jezera med Ukancom in Ribčevim Lazom pa še [[taborniški center Gozdna šola]], izobraževalno središče [[Zveza tabornikov Slovenije|Zveze tabornikov Slovenije]]. V neposredni bližini Ukanca je spodnja postaja žičnice na [[Vogel]], naselje pa je tudi izhodišče za vzpone čez [[Komarča|Komarčo]] in Komno.<ref name="krajleks"/> == Glej tudi == * [[Bohinj]] * [[seznam jezer v Sloveniji]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} ==Viri== * Skoberne, Peter ''Sto naravnih znamenitosti Slovenije'', Ljubljana, Prešernova družba, 1988, {{COBISS|ID=7016448}} * Krušič, Marjan ''Slovenija: turistični vodnik'', Ljubljana, Mladinska knjiga, 2009, {{COBISS|ID=244517632}} ISBN 978-961-01-0690-6 == Zunanje povezave == {{commonscat|Lake Bohinj}} * [http://www.rtvslo.si/odprtikop/slovenski_vodni_krog/bohinjsko-jezero/ Oddaja RTV Slovenija: Slovenski vodni krog - Bohinjsko jezero] * [http://kraji.eu/slovenija/bohinjsko_jezero/slo Bohinjsko jezero na kraji.eu] {{Pritoki Save}} {{Hidrografija Slovenije}} [[Kategorija:Jezera v Slovenskih Alpah]] [[Kategorija:Jezera v Julijskih Alpah]] [[Kategorija:Občina Bohinj]] [[Kategorija:Triglavski narodni park]] [[Kategorija:Ledeniška jezera]] {{normativna kontrola}} lhumzgtjsibgnbkuy3kx7i4xt12jlwe 0 28115 6676694 6620262 2026-05-16T21:24:27Z ~2026-13659-49 255600 6676694 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune |name= Torino |official_name= Città di Torino |native_name= Turin |image_skyline= Turin Montage.png |imagesize= 270px |image_alt= |image_caption= Središče mesta s stavbo [[Mole Antonelliana]] |image_flag= Flag of Turin.svg |image_shield= Turin coat of arms.svg |shield_alt= |region= [[Piemont]] | metropolitan_city = [[Metropolitansko mesto Torino|Torino]] (TO) |frazioni= |mayor_party= demokratska stranka |mayor= [[Piero Fassino]] |area_footnotes= |area_total_km2= 130,17 |population_footnotes=<ref>‘City’ population (i.e. that of the ''[[comune]]'' or municipality) from [www.demo.istat.it/bilmens2012gen/index.html], [[Istituto Nazionale di Statistica|ISTAT]].</ref> |population_total= 829.649 |population_as_of= 31. avgust 2015 |pop_density_footnotes= |population_demonym= Torinesi |elevation_footnotes= |elevation_m= 239 |twin1= |twin1_country= |saint= [[Sveti Janez Krstnik]] |day= 24. junij |postal_code= 10100, 10121-10156 |area_code= 011 |website= www.comune.torino.it/en/ |footnotes= }} '''Torino''' (narečno [[Piemontščina|piemontsko]], zastarelo/nestandardizirano slovensko in v več neitalijanskih jezikih '''''Turin''''' [tyˈɾiŋ]; latinsko ''Taurinum'') je [[mesto]] in pomembno poslovno in kulturno središče v severni [[Italija|Italiji]], glavno mesto [[italijanske dežele|dežele]] [[Piemont]], je bil prvo glavno mesto [[Kraljevina Italija|Italije]]. Mesto se nahaja predvsem na zahodnem bregu reke [[Pad]], pred dolino Susa in je obkroženo z zahodnim alpskim lokom in s hribovjem Superga. Ima dobrih 850.000 prebivalcev (2026), medtem ko v urbanem območju Torina po ocenah Eurostata živi 1,7 milijona ljudi. [[Metropolitansko območje]] mesta Torino ima po ocenah OECD 2,2 milijona prebivalcev.<ref name="competitive1">{{navedi splet|url=http://213.253.134.43/oecd/pdfs/browseit/0406041E.PDF|title=Competitive Cities in the Global Economy|author=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]]|accessdate=30 April 2009|archive-date=2007-06-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20070614043229/http://213.253.134.43/oecd/pdfs/browseit/0406041E.PDF|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070614043229/http://213.253.134.43/oecd/pdfs/browseit/0406041E.PDF |date=2007-06-14 }}</ref> Torino skupaj z [[Milano]]m in [[Genova|Genovo]] tvori veliki industrijski trikotnik Severne Italije. V Torinu ima svoj sedež [[avtomobil]]ska znamka [[Fiat]], od tod pa prihaja tudi najuspešnejši [[nogometni klub]] v [[zgodovina|zgodovini]] [[Serie A|italijanske nogometne lige]] (''Serie A'') - [[Juventus]]. Leta [[2006]] je bil Torino gostitelj [[Zimske olimpijske igre 2006|zimskih olimpijskih iger]], v maju pa je gostil še [[37. šahovska olimpijada|šahovsko olimpijado]]. == Zgodovina == [[File:Torino-portapalatina01.jpg|thumb|left|Rimska ''Porta Palatina''.]] === Antični izvor === Taurini so bili po staro keltsko-ligursko alpsko ljudstvo<ref>Livij XXI, 38: ''Taurini semigalli''.</ref>, ki je zasedalo zgornjo dolino reke Pad, v centru sodobnega Piemonta. [[File:BattleofTurin prince Anhalt.JPG|thumb|left|''Obleganje Torina''.]] Leta 218 pred našim štetjem jih je napadel [[Hanibal]], ko se je povezal z njihovimi dolgoletnimi sovražniki [[Insubri]]. Taurinsko glavno mesto (''Taurasia'') so zasedle Hanibalove sile po tridnevnem obleganju. <ref>Polibij iii. 60, 8</ref> Kot ljudstvo so redko omenjeni v zgodovini. Domneva se, da je bila rimska kolonija ustanovljena leta 27 pred našim štetjem pod imenom ''Castra Taurinorum'' in kasneje ''Julia Augusta Taurinorum'' (sodobni Torino). Oba [[Tit Livij|Livij]] in [[Strabon]]<ref>iv. p.&nbsp;209</ref> omenjata Taurinsko državo kot tudi enega od prelazov v Alpah, kar kaže na širšo uporabo imena v zgodnjih obdobjih. === Rimsko obdobje === V 1. stoletju pred našim štetjem, verjetno 28 pred našim štetjem, so [[Rimljani]] ustanovili vojaški tabor (''Castra Taurinorum''), kasneje posvečeno [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgustu]] (''Augusta Taurinorum''). Tipično romansko omrežje ulic je še vedno mogoče zaslediti v modernem mesto, še posebej v okolici znani kot ''Quadrilatero Romano'' (Rimska kvadrilaterala). Via Garibaldi sledi natančnemu poteku poti rimske mestne ''[[dekuman|decumanus]]'', ki se je začela na ''Porta Decumani'', kasneje vključena v ''Castello'' ali ''Palazzo Madama''. ''Porta Palatina'' na severni strani sedanjega mestnega središča so še vedno ohranjena v parku v bližini stolnice. Ostanki gledališča iz rimskega obdobja so ohranjeni v območju ''Manica Nuova''. Torino je imel v tistem času približno 5000 prebivalcev, vsi so živeli znotraj visokega mestnega [[obzidje|obzidja]]. === Srednji vek === [[File:Torino 1500-1600 vista dall'alto.jpg|thumb|160px|Torino c. 17. stoletju.]] Po padcu [[Zahodno rimsko cesarstvo|Zahodnega Rimskega cesarstva]], so mesto osvojili [[Heruli]], nato [[Ostrogoti]], [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]], [[Langobardi]], nato [[Franki]] s [[Karel Veliki|Karlom Velikim]] (773). ''Contea di Torino'' (grofija) je bila ustanovljena v 940-ih in je bila v lasti dinastije Arduinic do leta 1050. Po poroki Adelaide Susa z [[Umberto I. Savojski|Umberta Belorokega]] sinom Otom, je pridobila nadzor družina grofov [[Savojci|Savojskih]]. Grofovski naslov grofov Torina (1092-1130 in 1136-1191) so jim podeljevali [[Nadškofija Torino|torinski knezoškofi]]. Leta 1230-1235 je bilo gospostvo pod markizom Montferratom. Ob koncu 13. stoletja, ko je bilo priključeno vojvodini Savojski, je mesto štelo že 20.000 prebivalcev. Veliko vrtov in palač jr bilo zgrajenih v 15. stoletju, ko se je mesto močno preoblikovalo. Univerza v Torinu je bila ustanovljena prav v tem obdobju. === Zgodnja moderna doba === Emmanuel Philibert, znan tudi pod vzdevkom ''Jekleni vodja'', je Torino leta 1563 določil za glavno mesto Savojskega vojvodstva. Piazza Reale (danes imenovana Piazza San Carlo) in s Via Nuova (trenutno Via Roma) sta bili v prvi polovici 17. stoletja prvi razširjeni preko obzidja; v istem obdobju je bila zgrajena tudi ''Palazzo Reale'' ([[Kraljeva palača, Torino|Kraljeva Palača]] Torinu). V drugi polovici tega stoletja je bila izvedena druga širitev obzidja, z gradnjo arkadne Via Pad, ki povezuje Piazza Castello z mostom čez Pad prek pravokotnega uličnega omrežja. Leta 1706 so v bitki pri Torinu, Francozi 117 dni oblegali mesto, ne da bi ga osvojili. S [[Utrechtski mir |pogodbo iz Utrechta]] je vojvoda Savojski pridobil [[Kraljevina Sicilija |Sicilijo]], kmalu pridobil Sardinijo in del nekdanje [[Milanska vojvodina|Milanske vojvodine]] in bil povzdignjen v kralja. Tako je Torino postala prestolnica evropskega kraljestva. [[Arhitekt]] [[Filippo Juvarra]] je začel močno preoblikovati mesto. Torino je imel v tistem času okoli 90.000 prebivalcev. === Pozna moderna doba do danes === [[File:Maggi, Giovanni Battista - Torino - Panorama.jpg|thumb|left| Torino v poznem 19. stoletju. V ozadju je ''Mole Antonelliana'' v gradnji.]] Torino, tako kot ostali Piemont, je bil priključen [[Prvo Francosko cesarstvo |francoskemu cesarstvu]] leta 1802. Mesto je tako postalo sedež prefekture departmaja Pad do padca Napoleona leta 1814, ko je bila obnovljena Kraljevina Piemont-Sardinija in Torino njegova prestolnica. V naslednjih desetletjih se je Kraljevina Piemont-Sardinija borila proti združitvi Italije. Leta 1861 je Torino postal prestolnica novo razglašene [[Risorgimento|združene]] [[Kraljevina Italija |kraljevine Italije]] [18] in ostal to do leta 1865, ko je bila prestolnica preseljena v [[Firence]] in po osvojitvi [[papeška država|papeške države]] leta 1870 nato v [[Rim]]. Leta 1871 je bil odprt [[železniški predor Fréjus]], in Torino je postal pomembno prometno vozlišče med Italijo in Francijo. Mesto je imelo v tem obdobju 250.000 prebivalcev. Nekateri med najbolj znamenitimi objekti, kot so [[Mole Antonelliana]], [[Egipčanski muzej, Torino|Egipčanski muzej]], cerkev Gran Madre di Dio in Piazza Vittorio Veneto, so bili zgrajeni v tem obdobju. Pozno 19. stoletje je bilo tudi obdobje hitre industrializacije, zlasti v avtomobilskem sektorju. Leta 1899 je bil ustanovljen [[Fiat]] s sedežem v mestu, ki mu je sledila [[Lancia]] leta 1906. Leta 1902 je v mestu potekala ''Prva razstava mednarodna dekorativne umetnosti'' (''Prima Esposizione Internazionale d'Arte Decorativa Moderna''), ki jo pogosto obravnavajo kot vrhunec [[Art nouveau|secesijskega]] oblikovanja, isti dogodek je mesto gostilo leta 1911. V tem času se je Torino povečal na 430.000 prebivalcev. Po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] so zaostrene razmere prinesle val stavk in protestov delavcev. Leta 1920 je bila zasedena tovarna Lingotto Fiat. Fašistični režim je odpravil socialne nemire, prepovedal sindikate in zaprl socialistične voditelje, zlasti Antonia Gramscija. Po drugi strani pa je [[Benito Mussolini]] v veliki meri subvencioniral avtomobilsko industrijo, da je zagotavljal vozila za vojsko. Torino je bil zato cilj strateškega bombardiranja zavezniških sil med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], kar je povzročilo veliko škodo industrijskim območjem. Zasedba Italije s strani zaveznikov se je začela z juga in v naslednjih dveh letih počasi napredovala proti severu, pri čemer severne regije Nemci in kolaboracionistične sile zasedali še nekaj let. Torina niso zajeli zavezniki do konca spomladanske ofenzive leta 1945. Takrat so, na čelu z oklepno izvidniško enoto, brazilske skupine dosegle mesto, ki je bilo s strani italijanskih partizanov že osvobojeno, ki so začeli upor proti Nemcem 25. aprila 1945. V povojnih letih je bil Torino hitro obnovljen. Mestna avtomobilska industrija je imela ključno vlogo pri italijanskem gospodarskem čudežu v 1950-ih in 1960-ih, ki je pritegnil sto tisoč priseljencev v mesto, zlasti iz podeželskih južnih regij Italije. Število priseljencev je bilo tako veliko, da so za Torino dejali, da je »tretje južnoitalijansko mesto za [[Neapelj|Neapljem]] in [[Palermo]]m«. Populacija kmalu v 1960-ih dosegel 1 milijon in leta 1971 najvišjo vrednost skoraj 1,2 milijona. Mesto je pridobilo vzdevek ''avtomobilska prestolnica'' Italije in ''Detroit Italije'' (Torino je pobraten z [[Detroit]]om leta 1998 ). V 1970-ih in 1980-ih je oljarsko in avtomobilsko industrijo kriza močno prizadela in mestno prebivalstvo je začelo strmo padati; v 30 letih je izgubilo več kot četrtino prebivalstva. Rast se je obrnila šele v zadnjih letih, ko je število prebivalcev naraslo iz 865.000 na nekaj več kot 900.000 do konca tega stoletja. Leta 2006 je Torino gostil [[Zimske olimpijske igre 2006|zimske olimpijske igre]]. [[File:Torino panorama Superga.jpg|300px|thumb|Torino danes]] == Geografija == Torino se nahaja v severozahodni Italiji. Obdan je na zahodni in severni strani s [[Alpe|Alpami]] in na vzhodni strani z visokim hribovjem, ki je naravno nadaljevanje hribovja Monferrato. Štiri velike reke tečejo skozi mesto: Pad in trije njegovi pritoki, Dora Riparia (nekoč znana kot ''Duria Minor'' v času Rimljanov), Stura di Lanzo in Sangone. Mesto se nahaja v vlažnem subtropskem podnebju ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] Cfa). Zime so zmerno hladne, a suhe, poletja so blaga v hribih in precej vroča na ravnini. Dež pada predvsem spomladi in jeseni; v najbolj vročih mesecih je dež manj pogost, vendar so pogoste nevihte. V zimskih in jesenskih mesecih so obrežja rek v megli, ki je včasih zelo debela v ravninah, vendar redka v mestu, zaradi njegove lege ob koncu doline Susa. Zaradi položaja na vzhodni strani Alp je vreme bolj suho kot na zahodni strani, zaradi učinka [[Fen (veter)|fena]]. Najvišja temperatura doslej je bila 37,1 ° C, medtem ko je bila najnižja - 17,6 ° C. == Uprava == Torino je razdeljen na 10 mestnih okrajev, lokalno imenovane ''circoscrizioni''; ti ne ustrezajo nujno zgodovinskim predelom mesta, ki so se imenovali ''quartieri'', ''rioni'', ''borghi'', ''borgate'' ali ''zone''. Današnji mestni okraji in današnja lokacija zgodovinskih središč znotraj njih je: * Circoscrizione 1: Centro - Crocetta * Circoscrizione 2: Santa Rita - Mirafiori Nord * Circoscrizione 3: San Paolo - Cenisia - Pozzo Strada - Cit Torino - Borgata Lesna * Circoscrizione 4: San Donato - Campidoglio - Parella * Circoscrizione 5: Borgo Vittoria - Madonna di Campagna - Lucento - Vallette * Circoscrizione 6: Barriera di Milano - Regio Parco - Barca - Bertolla - Falchera - Rebaudengo - Villaretto * Circoscrizione 7: Aurora - Vanchiglia - Sassi - Madonna del Pilone * Circoscrizione 8: San Salvario - Cavoretto - Borgo Po * Circoscrizione 9: Nizza Millefonti - Lingotto - Filadelfia * Circoscrizione 10: Mirafiori Sud Župan Torinu je neposredno izvoljen vsakih pet let. Sedanji župan mesta je Chiara Appendino. Mestni svet Torina je sestavljen iz 50 članov. == Znamenitosti == === Mestno središče === {{glavni| Rezidence kraljeve družine Savojcev}} [[File: Via Roma 2 Torino.JPG |thumb|right|''Via Roma'']] Torinska zgodovinska arhitektura je pretežno [[baročna arhitektura|baročna]] in je nastajala v času [[Kraljevina Italija|Kraljevine Italije]]. Glavna ulica v centru mesta, Via Roma, je bila zgrajena v času fašističnega obdobja (od 1931 do 1937) kot primer italijanskega [[Racionalizem (arhitektura)|racionalizma]], ki je nadomestil prejšnje zgradbe prisotne na tem področju. '''Via Roma''' teče med trgoma Piazza Carlo Felice in Piazza Castello. Zgradbe na odseku med Piazza Carlo Felice in Piazza San Carlo je oblikoval racionalistični arhitekt Marcello Piacentini. Ti bloki so bili zgrajeni v mrežastem sistemu z asketsko zgradbo v jasnem racionalističnem slogu, kot sta impresiven ''Hotel Principi di Piemonte'' in nekdanji ''Hotel Nazionale'' na Piazza CLN. Preddverja so zgrajena z neprekinjenim [[Ogredje (arhitektura) |ogredjem]] in z značilnimi dvojnimi stebri, kot so tisti na Piazza San Carlo. Odsek ceste med Piazza San Carlo in Piazza Castello je bil zgrajen v [[Eklekticizem v arhitekturi|eklektičnem]] slogu, z arkadami, značilnimi [[Andrea Palladio|paladijevskimi]] ali [[Sebastiano Serlio|serlianskimi]] tipi lokov. Danes je Via Roma ulica najbolj modnih butikov. [[File:Torino Piazza San Carlo Monumento.jpg|thumb|right|''Piazza San Carlo'' in konjeniški spomenik Emanuela Filiberta, Savojskega vojvode.]] Via Roma prečka enega glavnih trgov v mestu: rezerviran za pešce '''Piazza San Carlo''', zgrajen v 17. stoletju, delo Carla di Castellamonteja. Sredi trga stoji konjeniški spomenik vojvodi Emmanuelu Philibertu, znan tudi kot ''Caval ëd Brons'' (v lokalnem narečju - Bronasti konj). Spomenik prikazuje vojvodo kako vihti meč po bitki pri St. Quentinu. Arkade ob Piazza San Carlo gostijo najstarejše [[kavarna|kavarne]] v mestu, kot sta ''Caffé Torino'' in ''Caffé San Carlo''. [[File:Turin piazza costello.JPG|thumb|left|''Piazza Castello'' s kraljevo palačo v ozadju.]] Na severnem robu Via Roma stoji '''Piazza Castello''', obravnavan kot središče mesta. Delno rezerviran trg za pešce gosti nekatere pomembne zgradbe, kot so '''[[Kraljeva palača, Torino|Palazzo Reale]]''' (nekdanja kraljeva hiša Savojcev), '''[[Palača Madama, Torino|Palazzo Madama]]''' (kjer je bil včasih savojski senat in nekaj let, po združitvi Italije, italijanski senat), nekdanji baročni '''Teatro Regio di Torino''' (obnovljen v sodobnem slogu leta 1960, potem ko je bil požgan) in '''Biblioteca Reale''' (Kraljeva knjižnica), ki hrani avtoportret [[Leonardo da Vinci| Leonarda da Vincija]]. Poleg tega so na Piazza Castello zgradbe iz fašističnega obdobja, '''Torre Littoria''', neke vrste [[nebotičnik]], ki naj bi postal sedež fašistične stranke, čeprav to nikoli ni bil. Slog zgradbe je precej drugačen od baroka Piazza Castello. Na trgu so redno razne prireditve, koncerti v živo in podobno. [[File:Porta Nuova Piazza Carlo Felice Torino.JPG|thumb|left|''Porta Nuova'' – glavna železniška postaja, spredaj trg ''Piazza Carlo Felice'']] Južni del ulice Via Roma se konča na '''Piazza Carlo Felice'' in s parkom '''Giardino Sambuy''', širok ograjenim parkom desno sredi trga. Nasproti Piazza Carlo Felice stoji monumentalna fasada '''železniške postaje Porta Nuova''', osrednja postaja v mestu zgrajena med letoma 1861 in 1868 po načrtih arhitekta Alessandra Mazzucchettija. Potniška zgradba je bila obnovljena, v njej je nakupovalni center in učinkovitejše pisarne za potniške storitve. Še vedno je primer monumentalne arhitekture, s svojim dostojanstvenim preddverjem in nekaterimi baročnimi znamenitostmi, kot so ''Sala Reale'' - nekdanja kraljeva čakalnica. [[File:Piazza vittorio veneto.jpg|thumb|right|''Piazza Vittorio Veneto'']] V Piazza Castello konvergira nekaj glavnih ulicah mestnega središča. Med njimi je ena najpomembnejših arkadna '''Via Po''', zgrajena leta 1868, delo Amedea di Castellamonteja in vsebuje nekaj zanimivih zgradb, kot prva in izvirna zgradba '''Univerze v Torinu''' in zgodovinski ''Caffè Fiorio'', ki je bila najljubša kavarni politikov 19. stoletja. Via Po se konča na '''Piazza Vittorio Veneto''' (preprosto imenovan ''Piazza Vittorio''), največji baročni trgi v Evropi in danes center torinskega nočnega življenja. Piazza Vittorio ima najbolj modne bare in ne daleč od tu, vzdolž reke Pad, na nabrežju ''Murazzi'', je bilo več barov in nočnih klubov, do pred nekaj leti, odprtih do jutra. [[File:Museo del Risorgimento italiano.JPG|thumb|right|Baročna fasada Palazzo Carignano.]] Vzporedno z Via Romas sta drugi dveh priljubljeni ulici za pešce in sicer ''Via Lagrange'' in ''Via Carlo Alberto'', ki prečkata staro mestno jedro od Via Po so Corso Vittorio Emanuele II. Njuna nedavna ureditev v območje za pešce je izboljšala prvotni trgovalni utrip. Predvsem Via Lagrange je pred kratkim povečala prisotnost luksuznih butikov. V tej ulici je tudi '''[[Egipčanski muzej, Torino| Egipčanski muzej]]''', [[muzej]], ki hrani eno največjih zbirk egiptovskih starin zunaj [[Egipt]]a. Via Lagrange in Via Carlo Alberto prečkata dva pomembna mestna trga. Bivši ''Piazza Carignano'', ki je znan predvsem za valoviti konkavno - konveksno – konkavni baročni fasadi '''[[Palazzo Carignano]]'''. Ta zgradba se je uporabljala za delovanje ''Parlamento Subalpino'' (kraljevi parlament, ki je bil nekaj let tudi italijanski parlament) in je danes v njej '''Muzej Risorgimento'''. Na trgu je tudi ''Teatro Carignano'', dobro ohranjeno baročno gledališče. Via Carlo Alberto prečka ''Piazza Carlo Alberto'', velik trg z zadnjo fasado Palazzo Carignano, v eklektičnem slogu. Na drugi strani stoji monumentalna '''Biblioteca Nazionale''' (Narodna knjižnica). [[File:Mole Antonelliana from Piazza Statuto.jpg|thumb|150px|''Mole Antonelliana'']] Nedaleč od Via Pad stoji simbol Torina in sicer '''[[Mole Antonelliana]]''', tako se imenuje po arhitektu, ki jo je oblikoval, Alessandru Antonelliju. Gradnja se je začela leta 1863 kot judovska [[sinagoga]]. Danes je v zgradbi Narodni muzej filma in pravijo, da je s 167 metri najvišja muzejska zgradba na svetu. Zgradba je upodobljena na italijanskem kovancu za 2 centa. [[File:Torino 2.2012 076.jpg |thumb|left| Torinska stolnica.]] Takoj za Piazza Castello stoji '''[[Torinska stolnica]]''', posvečena sv. Janezu Krstniku, ki je sedež torinske [[Nadškofija|'''nadškofije''']]. Zgrajena je bila v letih 1491-98 in stoji v bližini starejšega [[zvonik]]a (1470). Prizidana k stolnici je kapela sv. Prta, prostor, kjer hranijo '''[[Torinski prt]]'''. Kapela je bila dozidana med 1668-94, in jo je zasnoval '''[[Guarino Guarini]]'''. '''Bazilika Corpus Domini''' je bila zgrajena za praznovanje domnevnega čudeža, ki se je odvijal v mestu leta 1453, ko je vojaku, ki je nosil monštranco in držal sveti zakrament, ta padel na tla, medtem ko je [[hostija]] ostala v zraku. Sedanja cerkev, zgrajena leta 1610, je zamenjala prvotno kapelo, ki je stala na istem kraju, in je delo Ascania Vitozzija. Ob stolnici stojijo '''[[Palatinska vrata]]''' (''Porta Palatina ''), stara rimsko-srednjeveška struktura, ki je služila kot eno od štirih rimskih mestnih vrat vzdolž mestnega obzidja Torina. Ta vrata so omogočala dostop iz severa do ''cardo maximus'', tipične druge glavne ulice rimskega mesta. Palatinska vrata so med najbolje ohranjenimi rimskimi ostanki v severni Italiji. V bližini je 51.300 kvadratnih metrov velik trg '''Piazza della Repubblica''', največji odprt trg v Evropi, lokalno znan kot ''[[mercato di Porta Palazzo]]'' (''Porta Palazzo'' ali ''Porta Pila'' - zgodovinska in lokalna/domača imena tega področja). Zahodno od Palatinskih vrat stoji ''Quadrilatero Romano'' (rimski štirikotnik), pred kratkim obnovljena stara srednjeveška četrt. Za sedanjo sosesko so značilne ozke ulice in številne srednjeveške zgradbe, danes pa priljubljene za bare in majhne trgovine lokalnih obrtnikov. Središče Quadrilatero je ''Piazza Emanuele Filiberto''. Južno od Quadrilatero Romano se nahaja ''Via Garibaldi'', še ena priljubljena mestna ulica. Dolga je 1 km, rezervirana za pešce, med Piazza Castello in Piazza Statuto, ima nekaj starih trgovin. Velik trg ''Piazza Statuto'' je še en primer baročnega trga z arkadami. Še ena glavna ulica v centru je ''Via Pietro Micca'', ki se začne na Piazza Castello in se konča na velikem ''Piazza Solferino''. Ulica se nadaljuje v ''Via Cernaia'' do ''Piazza XXV Dicembre'', kjer stoji nekdanja potniška železniška postaja '''Porta Susa''', prestavljena leta 2012 nekoliko bolj proti jugu. Zgradba nove in večje postaje se nahaja med ''Corso Bolzano'' in ''Corso Inghilterra'' in je primer sodobne arhitekture (300 metrov dolga in 19 metrov visoka, iz stekla in jeklene konstrukcije). Porta Susa je trenutno osrednja mednarodna postaja za hitre vlake v Pariz in je postala osrednje vozlišče železniškega prometa v mestu. Je tudi postaja za lokalne vlake (''Ferrovie Metropolitane''), nacionalne vlake in vlake visokih hitrosti. V neposredni bližini Via Cernaia stoji ''Cittadella'', ki se nahaja v parku ''Andrea Guglielminetti''. Kar je ostalo od stare srednjeveške in moderne utrdbe mesta, je izhodiščna točka za ogled starih podzemnih rovov pod mestom. === Glavne cerkve === [[File:Duomo Torino.jpg|thumb|Torinska stolnica s kapelo sv. Prta.]] [[File:Mg-k Basilica Superga1.jpg|thumb|right|Bazilika Superga.]] ''Santuario della Consolata'' – cerkev Marije tolažnice – je [[bazilika|manjša bazilika]] in zelo obiskano romarsko svetišče. Stoji na mestu samostana sv. Andreja iz 10. stoletja in je Guarinijevo delo. Bila je razkošno obnovljena leta 1903. Zunaj mesta so: *''bazilika Marije Pomočnice'', ki jo je zgradil sv. Janez Bosco, *''Gran Madre'' zgrajena leta 1818 v spomin vrnitve kralja Vittoria Emanuela I. in *''Santa Maria del Monte'' (1583), na Monte dei Cappuccini. V hribih nad mestom '''[[bazilika Superga]]''' ponuja pogled na Torino z zasneženimi Alpami v ozadju. V baziliki so grobnice mnogih savojskih vojvod, kot tudi mnogih kraljev Sardinije. Baziliko je mogoče doseči s pomočjo [[Proga Sassi-Superga|zobate železnice]] iz predmestja Sassi. Zgradil jo je Amadej II. Savojski kot ''ex voto'' za osvoboditev Torina (1706) in je služila kot kraljevi mavzolej do leta 1772. <ref>{{navedi splet|url=http://en.wikisource.org/wiki/Catholic_Encyclopedia_(1913)/Turin |title=Catholic Encyclopedia (1913)/Turin – Wikisource |publisher=En.wikisource.org |date=7 March 2007 |accessdate=14 June 2010}}</ref> == Demografija == V letu 2009 je v mestu živelo okoli 910.000 ljudi, kar je znatno več kot ob popisu leta 2001. Ta rezultat je posledica vse večjega priseljevanja iz južne Italije in tujine. Približno 13,5 odstotkov (122.946) prebivalstva sestavljajo tujci; največ jih prihaja iz Romunije (51.017), Maroka (22.511), Albanije (9.165), Kitajske (5.483) in Moldavije (3.417). Kot v mnogih severnoitalijanskih mestih, je velik delež upokojencev. Okoli 18 odstotkov prebivalstva je mlajših od 20 let, medtem ko je 22 odstotkov starejših od 65 let. <ref>{{navedi splet |url=http://demo.istat.it/pop2007/index.html |title=Statistiche demografiche ISTAT |publisher=Demo.istat.it |date= |accessdate=30 April 2009 |archive-date=2013-07-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130721174104/http://demo.istat.it/pop2007/index.html |url-status=dead }}</ref> Populacija na urbanem območju Torina znaša 1,7 milijona prebivalcev, četrto v Italiji, medtem ko ima metropolitansko območje 2,2 milijona prebivalcev. Povprečna starost je 43,7. == Gospodarstvo == [[File:Fiat Lingotto veduta-1928.jpg|thumb|left|Fiat Lingotto leta 1928.]] Torino je glavni avtomobilski, letalski in vesoljski center v Italiji, sedež Fiata (Fabbrica Italiana Automobili Torino), ki je del skupine Fiat Chrysler Automobiles, šeste največje avtomobilske družbe na svetu. Leta 2008 je mesto ustvarilo BDP 68 milijard $, kar ga uvršča na 78 mesto med najbogatejšimi mesti na svetu po kupni moči in 16. v Evropi, glede na PricewaterhouseCoopers. Druga podjetja, ki delujejo v Torinu so še: Maserati, Lancia, Alfa Romeo, Iveco, Pininfarina, Bertone, Sparco, Italdesign Giugiaro, General Motors, New Holland, Comau, Magneti Marelli, Graziano Oerlikon, Ghia, Fioravanti (avtomobilska industrija), Rai (nacionalna RTV), Intesa Sanpaolo (banka), Reale Mutua, Kappa (moda), Lavazza (kava), Martini & Rossi (pijača), Ferrero SpA (hrana). Mesto je znano tudi po svoji letalski industriji Alenia Aeronautica, Thales Alenia Space in Avio. Mednarodna vesoljska postaja moduli Harmony, Columbus, Tranquility, kot tudi Cupola in vse MPLMs so bili proizvedeni v Torinu. Prihodnji evropski raketoplan Ariane 5 bo voden iz Torina z novo NGL družbo, hčerinsko podjetje EADS (70%) in oddelek Leonardo-Finmeccanica (30%). == Kultura == === Turizem === {{Infobox World Heritage Site|internal=yes |Name= Residences of the Royal House of Savoy<br>Rezidence kraljeve hiše Savojcev |Image= Palazzina di caccia di Stupinigi1.JPG |imagecaption= Stupinigi: ena od savojski kraljevih hiš v Torinu |State Party= Italija |Type= Kulturno |Criteria= i, ii, iv, v |ID= 823 |Year= 1997 }} V Torinu, nekdanji prestolnici Kraljevine Sardinije in Kraljevine Italije, je več [[Rezidence kraljeve družine Savojcev|kraljevih rezidenc]]. Poleg kraljeve palače iz 17. stoletja, zgrajene za ''Fils de France'' (hči Francije) - Kristino Marijo Francosko (uradno prebivališče Savojcev do 1865), obstajajo številne palače, rezidence in gradovi v centru mesta in v okoliških krajih. V Torinu se nahajajo: Palazzo Chiablese, kraljeva orožarna, kraljeva knjižnica, [[Palača Madama, Torino|Palazzo Madama]], [[Palazzo Carignano]], Villa della Regina in [[grad Valentino]]. Kompleks rezidenc kraljeve hiše Savojcev v Torinu in v bližnjih mestih Rivoli, Moncalieri, [[palača Venaria]], Agliè, [[grad Racconigi]], [[grad Stupinigi]], Pollenzo in Govone so bile razglašene za svetovno dediščino UNESCO-a leta 1997. V zadnjih letih je Torino postal vse bolj priljubljena turistična destinacija [[File:Museo Egizio di Torino-631 o.jpg|thumb|left|Notranjost Egipčanskega muzeja.]] [[Egipčanski muzej, Torino| Egipčanski muzej]] v Torinu je specializiran za arheologijo in antropologijo, zlasti umetnost [[Stari Egipt|starega Egipta]]. Muzej predstavlja eno največjih zbirk egiptovskih starin zunaj Egipta. Leta 2006 ga je obiskalo več kot 500.000 ljudi. <ref>{{navedi splet|url=http://www.touringclub.it/ricerca/pdf/DOSSIER_MUSEI_2007.pdf |title=I Dossier del Touring Club Italiano: Dossier Musei 2007 |publisher=Touring Club Italiano |language=it |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070927023354/http://www.touringclub.it/ricerca/pdf/DOSSIER_MUSEI_2007.pdf |archivedate=27 September 2007}}</ref> Muzej orientalske umetnosti je še ena pomembnih azijskih umetniških zbirk v Italiji. <ref name="rep-mao-01">{{navedi novice |title=Quelle meraviglie Mai Viste In Italia |url=http://ricerca.repubblica.it/repubblica/archivio/repubblica/2008/12/03/quelle-meraviglie-mai-viste-in-italia.html|work=La Repubblica |location=Italy |date=3 December 2008 |accessdate=21 May 2009 |language=it}}</ref> Drugi muzeji so še: Lutkovni muzej, Museo Nazionale dell'Automobile, Muzej človeške anatomije Luigi Rolando in Museo Nazionale della Montagna (Narodni planinski muzej). Mesto hrani znameniti [[Torinski prt]]: bombažno krpo, ki ima odtisnjeno podobo človeka, za katerega se zdi, da je utrpel telesne poškodbe na način, skladen s križanjem. Hranijo ga v kraljevi kapeli stolnice svetega Janeza Krstnika v centru mesta. Izvor in podobe so še vedno predmet intenzivnih razprav med znanstveniki, teologi, zgodovinarji in raziskovalci. Verjamejo, da je upodobitev Jezusa Kristusa še vedno sporna, saj se zdi, da zadostna količina zgodovinskih in znanstvenih dokazov podpira idejo, da je ali pa ni obraz Jezusa. Kljub temu, da je simbol verske pobožnosti in je eden glavnih mestnih simbolov in turističnih znamenitosti. Po tem ko je bilo mesto dolgo časa le nepomembno, je leta 1559 vojvoda Emmanuel Philibert Savojski Torino razglasil za glavno mesto svojega ozemlja. Vojvoda je načrtoval preoblikovanje mesta v glavno umetniško in kulturno središče, zato so v naslednjih stoletjih številni umetniki prihajali zadelom na Savojski dvor, predvsem arhitekti in načrtovalci, kot so Carlo di Castellamonte in njegov sin Amedeo, [[Guarino Guarini]] in v 18. stoletju [[Filippo Juvarra]] in [[Benedetto Alfieri]]. Za slikarstvo in vizualne umetnosti je Torino postal referenčna točka še posebej v 20. stoletju. Leta 1920 je slikar Felice Casorati navdihnil številne študente, ki so se poimenovali ''Skupina šestih iz Torina'' (Carlo Levi, Henry Paolucci, Gigi Chessa, Francis Menzio, Nicola Galante in Jessie Boswell). Umetniki, rojeni v Torinu vključno kipar Umberto Mastroianni in arhitekt Carlo Mollino. Med letoma 1960 in 1970 je mednarodni center v Torinu (Arte povera) predstavil mestu umetnike kot Alighiero Boetti, Mario Merz, Giuseppe Penone Piera Gilardi in Michelangelo Pistoletto. V teh letih je imel močan umetniški vpliv oblikovalec Armando Testa. === Operna hiša === Ena od teh je bila Teatro Regio di Torino, kjer je imel leta 1896 [[Giacomo Puccini]] premiero svoje opere [[La bohème]]. Gledališče je pogorelo leta 1936 in bilo obnovljeno po drugi svetovni vojni. === Kuhinja === [[File:Gianduiotti.jpg|thumb|Znameniti ''Gianduiotto'']] [[File:Bicerin.jpg|thumb|''Bicerin'' postrežen v tradicionalnem kozarcu]] Torinska podjetja s čokolado, poleg več različnih vrst čokolade, izdelujejo tipično čokolado imenovano ''Gianduiotto'', poimenovana po Gianduju, lokalni maski [[Commedia dell'arte]]. Poleg tega je mesto znano tudi po tako imenovanem ''bicerinu'', tradicionalnem toplem napitku iz [[espresso]] kave, pitne čokolade in polnomastnega [[mleko|mleka]] postreženo v več plasteh v majhnem zaobljenem kozarcu. Vsako leto Torino organizira ''CioccolaTO'', dvotedenski festival čokolade z glavnimi proizvajalci piemontskih čokolad, kot so Caffarel, Streglio, Venchi in drugi, kot tudi nekatera velika mednarodna podjetja kot so Lindt & Sprüngli. Kot prigrizek je priljubljen ''tramezzini'' (vrsta sendviča) prvič postrežen v zgodovinski kavarni v centru mesta Torina imenovani ''Caffè Mulassano'', kjer so jih oblikovali leta 1925 kot alternativo za angleški čajni sendvič. V zadnjih letih je nastala še ena blagovna znamka pijače, ''MoleCola'', italijanska Coca-Cola, ki je začela s proizvodnjo v letu 2012 in se hitro razširila tudi poItaliji in zunaj svoje domovine. Lokalna kuhinja ima tudi posebno vrsto pice imenovane ''pizza al padellino'' ali ''pizza al tegamino'', ki je v bistvu majhna, z debelo skorjo in debelo oblogo in je na voljo v več picerijah v Torinu. == Mednarodni odnosi == Torino je pobraten z: <ref name="Turin twinnings">{{navedi splet|url=http://www.comune.torino.it/relint/inglese/gemellaggieaccordi/index.shtml|title=International Affairs – Twinnings and Agreements|accessdate=6 August 2013|last=Pessotto|first=Lorenzo|work=International Affairs Service in cooperation with Servizio Telematico Pubblico|publisher=City of Torino|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130618182559/http://www.comune.torino.it/relint/inglese/gemellaggieaccordi/index.shtml|archivedate=18 June 2013}}</ref> {| style="background:transparent" | style="vertical-align:top" style="width:30%" | * Evropa **{{flagicon|FRA}} [[Chambéry]], Francija **{{flagicon|GER}} [[Köln]], Nemčija **{{flagicon|LUX}} [[Esch-sur-Alzette]], Luksemburg **{{flagicon|UK}} [[Glasgow]], VB <ref>{{navedi splet |title=Twin cities, Glasgow (Scotland) |url=http://www.comune.torino.it/relint/inglese/cittagemellate/glasgow.shtml |accessdate=31 January 2012 |year=2011 |work=City of Torino website |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110823034537/http://www.comune.torino.it/relint/inglese/cittagemellate/glasgow.shtml |archivedate=23 August 2011 }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110823034537/http://www.comune.torino.it/relint/inglese/cittagemellate/glasgow.shtml |date=2011-08-23 }}</ref> **{{flagicon|BEL}} [[Liège]], Belgija **{{flagicon|FRA}} [[Lille]], Francija<ref name=Lille.fr>{{navedi splet|url=http://www.mairie-lille.fr/sections/site-en/Menu_horizontal_haut/discovering-lille/lille-facts-figures/lille-facts-figures|title=Lile Facts & Figures|work=Mairie-Lille.fr|accessdate=17 December 2007|archive-date=2009-02-10|archive-url=https://archive.today/20090210192016/http://www.mairie-lille.fr/sections/site-en/Menu_horizontal_haut/discovering-lille/lille-facts-figures/lille-facts-figures|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://archive.today/20090210192016/http://www.mairie-lille.fr/sections/site-en/Menu_horizontal_haut/discovering-lille/lille-facts-figures/lille-facts-figures |date=2009-02-10 }}</ref> **{{flagicon|NED}} [[Rotterdam]], Nizozemska **{{flagicon|RUS}} [[Sankt Peterburg]], Rusija<ref>{{navedi splet|url=http://www.lastampa.it/2012/11/15/cronaca/torino-san-pietroburgo-c-e-l-intesa-sull-asse-strategico-GrXers6Srhhzx5r57bdq3N/pagina.html|title=Torino-San Pietroburgo, c’è l’intesa sull’asse strategico|date=15 November 2012|work=LaStampa.it}}</ref> **{{flagicon|ALB}} [[Tirana]], [[Albanija]]. **{{flagicon|RUS}} [[Volgograd]], Rusija<ref>{{navedi splet|url=http://www.volgadmin.ru/en/Municipality/FriendlyRelationship.aspx |title=Friendly relationship |accessdate=5 May 2011 |publisher=volgadmin.ru |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110502080050/http://www.volgadmin.ru/en/Municipality/FriendlyRelationship.aspx |archivedate=2 May 2011}}</ref> | style="vertical-align:top" style="width:30%" | * Amerike **{{flagicon|BRA}} Campo Grande, Brazilija **{{flagicon|ARG}} Córdoba, Argentina **{{flagicon|USA}} [[Detroit]], ZDA **{{flagicon|ARG}} Rosario, Santa Fe, Argentina<ref name="Rosario twinnings">{{navedi splet |url=http://www.rosario.gov.ar/mr/mri/www/city-city-program/town-twinning-agreements |title=Town Twinning Agreements |publisher=Municipalidad de Rosario – Buenos Aires 711 |accessdate=14 October 2014 |archive-date=2015-03-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150319103223/http://www.rosario.gov.ar/mr/mri/www/city-city-program/town-twinning-agreements |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150319103223/http://www.rosario.gov.ar/mr/mri/www/city-city-program/town-twinning-agreements |date=2015-03-19 }}</ref> **{{flagicon|GUA}} Quetzaltenango, Gvatemala **{{flagicon|USA}} [[Salt Lake City]], ZDA<ref>[http://www.sister-cities.org/interactive-map/Salt%20Lake%20City,%20Utah Sister Cities International (SCI)]. ''Sister Cities International''.</ref><ref>{{navedi splet|url=http://saltlakesistercities.com/our-sister-cities/ |title=Our Sister Cities |publisher=Saltlakesistercities.com |date=|accessdate=6 February 2013}}</ref> | style="vertical-align:top" style="width:30%" | *Azija ** {{flagicon|PLE}} [[Betlehem]], Palestina<ref>{{navedi splet|title = Bethlehem Palestinian Territories – Agreement (2015) (International Affairs)|url = http://www.comune.torino.it/relint/inglese/gemellaggieaccordi/bethlehem-palestinian-territories---agreement-2015.shtml|website = www.comune.torino.it|accessdate = 2015-10-01|archive-date = 2017-06-30|archive-url = https://web.archive.org/web/20170630142911/http://www.comune.torino.it/relint/inglese/gemellaggieaccordi/bethlehem-palestinian-territories---agreement-2015.shtml|url-status = dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170630142911/http://www.comune.torino.it/relint/inglese/gemellaggieaccordi/bethlehem-palestinian-territories---agreement-2015.shtml |date=2017-06-30 }}</ref> ** {{flagicon|PLE}} [[Gaza (mesto)|Gaza]], Palestina **{{flagicon|ISR}} [[Hajfa]], Izrael **{{flagicon|JPN}} [[Nagoja]], Japonska **{{flagicon|PRC}} [[Šenjang]], Kitajska |} Sodeluje tudi z: {| style="background:transparent" | style="vertical-align:top" style="width:50%" | *{{flagicon|ROU}} Bacău, Romunija *{{flagicon|ESP}} [[Barcelona]], Španija *{{flagicon|FRA}} [[Lyon]], Francija *{{flagicon|FRA}} [[Cannes]], Francija *{{flagicon|KOR}} [[Gwangju]], Južna Koreja *{{flagicon|PRC}} Harbin, Kitajska *{{flagicon|PRC}} [[Šenzen]], Kitajska <ref>[http://www.szfao.gov.cn/zwgk/wsz/201103/t20110322_1645217.htm 友好城市 (Friendly cities)], 市外办 (Foreign Affairs Office), 22 March 2008. (Translation by [[Google Translate]].) [https://web.archive.org/web/20140719025116/http://www.szfao.gov.cn/zwgk/wsz/201103/t20110322_1645217.htm]</ref><ref>[http://www.szfao.gov.cn/ygwl/yxyc/ycgy/201101/t20110120_1631663.htm 国际友好城市一览表 (International Friendship Cities List)], 20 January 2011. (Translation by [[Google Translate]].) [https://web.archive.org/web/20131113092638/http://www.szfao.gov.cn/ygwl/yxyc/ycgy/201101/t20110120_1631663.htm]</ref><ref>[http://www.szfao.gov.cn/ygwl/yxyc/yhjl/ 友好交流 (Friendly exchanges)], 13 September 2011. (Translation by [[Google Translate]].) [https://web.archive.org/web/20141112101846/http://www.szfao.gov.cn/ygwl/yxyc/yhjl/]</ref> *{{flagicon|CAN}} [[Vancouver]], Kanada *{{flagicon|CZE}} [[Zlín]], Češka *{{flagicon|COL}} [[Bogotá]], Kolumbija | style="vertical-align:top" style="width:50%" | ;Okrožja: 6 mestnih okrožij Torina je pobratenih z: *{{flagicon|FRA}} [[Bagneux, Hauts-de-Seine]], Francija<ref name="Bagneux twinnings">{{navedi splet|url=http://www.cncd.fr/frontoffice/bdd-recherche-resultat.asp?searchField=bagneux&x=0&y=0|title=Atlas français de la coopération décentralisée et des autres actions extérieures|accessdate=22 August 2013|work=Délégation pour l’Action Extérieure des Collectivités Territoriales (Ministère des Affaires étrangères)|language=fr|archive-date=2013-07-01|archive-url=https://archive.today/20130701155302/http://www.cncd.fr/frontoffice/bdd-recherche-resultat.asp?searchField=bagneux&x=0&y=0|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://archive.today/20130701155302/http://www.cncd.fr/frontoffice/bdd-recherche-resultat.asp?searchField=bagneux&x=0&y=0 |date=2013-07-01 }}</ref> |} == Glej tudi == * [[seznam mest v Italiji]] * [[Torinski prt]] == Reference == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Wikislovar}} {{Zbirka|Torino}} *[http://digilander.libero.it/fotogian/torino.html Galerija slik] *[http://www.comune.torino.it/en/ ''Turin City Hall'' Official website], [https://web.archive.org/web/20150222012327/http://www.comune.torino.it/canaleturismo/en/ tourist informations] *[http://www.meteo-torino.it/ Weather Turin] *[http://www.comearrivare.eu/piemonte/how-to-reach-turin.php How to reach Turin?] {{Navboxes|list= {{Olympic Winter Games Host Cities}} {{svetovna prestolnica knjige}} {{Pokrajina Torino}} |}} [[Kategorija:Mesta v Piemontu]] [[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Torino|*]] [[Kategorija:Gostiteljska mesta zimskih olimpijskih iger]] [[Kategorija:Bivša glavna mesta]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta v Italiji]] [[kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]] {{normativna kontrola}} ex6zc2s0wg4k6iw0cfna1p5ogx54lit 0 28762 6676628 6367602 2026-05-16T17:40:28Z ~2026-29482-78 260016 barvni valat je 125 tock valat pa 500 6676628 wikitext text/x-wiki '''Tarók''' je [[igra]] s [[igralne karte|kartami]], ki je nastala v prvi polovici [[15. stoletje|15. stoletja]] v [[Italija|Italiji]]. Od tod se je igra razširila proti [[Francija|Franciji]] ([[francoski tarok]]) in v [[nemščina|nemško]] govoreče dežele. V [[Habsburžani|habsburški]] [[monarhija|monarhiji]] je bila izredno priljubljena - prinesla je celo [[vzdevek]] celotni [[država|državi]]: ''Tarockanien''. V njej so se razvile številne krajevne različice taroka. Posebnost tarokovskih kompletov je stalna adutska barva (aduti), ki se pridružuje običajnim štirim barvam kart. Igre in kompleti, ki jih angleško govoreči imenujejo z francoskim imenom "tarot," se v izvirni italijanščini imenujejo "tarocchi," v nemščini "Tarock," podobna imena pa imajo tudi v drugih jezikih. Tarok karte so bile izumljene z namenom igranja kart, pri čemer so prinesle eno največjih inovacij v zgodovini iger za pobiranje štihov: koncept adutov. Ta novost je omogočila razvoj strateških elementov igre in močno vplivala na njen razvoj ter širjenje. Približno ob istem času ali nekoliko prej se je v južnonemški igri Karnöffel pojavil podoben koncept, kjer so imele določene karte izbrane barve vlogo polnih ali delnih adutov. Čeprav so te značilnosti ohranjene v igrah družine Karnöffel, jih v taroku ni. Aduti v taroku so stalni in ločeni od preostalih štirih barv, kar daje igri edinstveno strukturo in dinamiko. == Zgodovina == Uvedba adutov je ena največjih inovacij v igrah za pobiranje štihov, skupaj s konceptom dražb. Adutske karte, imenovane ''trionfi'', so se prvič pojavile z nastankom tarok kart okoli leta 1420 v Italiji, ko jih je vojvoda Milana naročil s podobami grških in rimskih bogov. Tarok igre so se razširile po Evropi, razen na Britanskem otočju, Iberskem polotoku in Balkanu. Prvi podrobni zapis pravil je leta 1637 objavil opat de Marolles, igra pa je vključevala posebna plačila za določene kombinacije in zadnji štih. Tarok igre se igrajo s štirimi običajnimi barvami in eno daljšo barvo adutov. Igralec, ki ne more slediti barvi štiha, mora igrati aduta. Novejše različice so prevzele elemente iz drugih iger, kot je dražba iz Ombre. Tarok kart niso izumili za okultne namene, temveč za igro. Kljub temu so od 18. stoletja zaradi teorij, kot je tista de Gébelina, postale priljubljeno orodje za vedeževanje, danes pa se v ta namen uporabljajo posebni kompleti. V Evropi igre taroka ostajajo priljubljene, zlasti v Franciji, Avstriji in Italiji, kjer se igrajo številne različice. == Razširjenost == Danes se tarok v takšni ali drugačni obliki igra v [[Nemčija|Nemčiji]], [[Francija|Franciji]], [[Avstrija|Avstriji]], [[Slovenija|Sloveniji]], na [[Češka|Češkem]], na [[Slovaška|Slovaškem]], v [[Romunija|Romuniji]] in v [[Ukrajina|Ukrajini]]. V domovini [[Italija|Italiji]] ni več tako priljubljen. V Nemčiji se je razvil poseben [[bavarski tarok]], običajni pa se igra manj (v [[Črni les|Črnem lesu]]) pod imenom [[cego]]. V Sloveniji je igra zelo razširjena. Igrajo jo igralci vseh slojev, posebno pa je priljubljena med [[mladina|mladino]] ([[dijak]]i, [[študent]]je). Obstaja tudi Tarok zveza Slovenije, ki je članica Olimpijskega komiteja Slovenije. Tarok je miselna igra. [[Slika:Tarockkarten in der Hand eines Spielers.jpg|thumb|Karte za tarok v rokah igralca; prva z leve sta škis in mond]] == Karte == Tarok se igra s posebnimi kartami, skupaj 54: 22 tarokov: označeni so z I do XXI, pri čemer je 22. tarok imenovan škis, XXI se imenuje mond, I (najmanjši) pa pagat (pogovorno tudi špica ali palčka). Pagat, mond in škis sestavljajo "trulo". 32 barvnih kart (platelci): razdeljene so na 4 barve (srce, karo, pik, križ). Vsaka barva ima 8 kart: * Črne barve (pik, križ): številčne vrednosti od 7 do 10 (10 najvišja, 7 najnižja). * Rdeče barve (karo, srce): številčne vrednosti od 1 do 4 (1 najvišja, 4 najnižja). * Figure: fant, kaval, dama, kralj. V taroku imajo karte različne vrednosti, ki se uporabljajo pri štetju točk po koncu igre. Vrednosti kart so razdeljene v dve skupini: slikovne karte (kralji, dame, kavali, fantje) in ostale karte. Vrednosti slikovnih kart: * '''Pagat:''' 5 točk * '''Mond:''' 5 točk * '''Škis:''' 5 točk * '''Kralj:''' 5 točk * '''Dama:''' 4 točke * '''Kaval:''' 3 točke * '''Fant:''' 2 točki Vse ostale karte so vredne po 1 točko. == Potek igre == ==== 1. Priprava ==== Tarok lahko igrajo 2, 3 ali 4 igralci. Najzanimivejše je igranje v skupinah treh ali štirih. Delilec premeša karte, nato jih privzdigne igralec nasproti delilcu (pri štirih igralcih) ali igralec tik pred delilcem (pri treh igralcih). ==== 2. Delitev kart ==== * Delitelj najprej razdeli vsakemu igralcu po 6 kart, * nato pripravi 6kart za talon, ki jih obrnjene položi predse. * Nato ponovno razdeli vsakemu igralcu še en krog po 6 kart. * Pri treh igralcih: vsak dobi 16 kart v dveh krogih po 8 kart. ==== 3. Licitiranje ==== Začne igralec za delilcem, vrstni red pa določa prioriteto (delilec ima najnižjo). Možne igre (od najnižjše do najvišje): * Trojka (10 točk) * Dvojka (20 točk) * Enka (30 točk) * Pikolo (35 točk, neuradna igra): igralec napove, da bo pobral samo en vzetek. * Solo tri (40 točk) * Solo dve (50 točk) * Solo ena (60 točk) * Berač (70 točk): igralec napove, da ne bo pobral ničesar. * Solo brez talona (80 točk): igralec ne uporablja talona. * Odprti berač (90 točk): igralec razgrne svoje karte. * Barvni valat (125 točk): igralec pobere vse vzetke. * Valat (500 točk): igralec pobere vse vzetke, pri tem pa barvna karta velja več kot tarok. V primeru, da vsi igralci rečejo "Naprej", igrajo klopa. Klop je igra, ki se igra, če vsi igralci zavrnejo licitiranje. Vsi igralci igrajo samostojno in cilj je zbrati čim manj točk, pri čemer kralji, trula in taroki prinašajo največ točk. Igra se brez napovedi, kontriranja in talona, zmaga pa tisti, ki ima na koncu najmanj točk, saj se vse pridobljene točke vsakemu igralcu iz skupnega seštevka odštejejo. ==== 4. Zalaganje kart ==== Igre trojka, dvojka, enka, solo tri, solo dve in solo ena so edine, kjer se odpre talon. Talon se razdeli na skupine po tri, dve ali eno karto, kar ustreza imenu igre. Če igrajo štirje in igra ni solo, mora igralec, ki vodi igro, pred odpiranjem talona določiti partnerja. To stori tako, da izbere barvo, v kateri ima kralja; igralec, ki ima kralja te barve, postane njegov partner. Če ima vodilni igralec sam tega kralja (tiho solo) ali če je kralj izbrane barve v talonu, igra brez partnerja. Posebnost tihega sola je, da nasprotniki na začetku ne vedo, da igralec igra sam, kar oteži njihovo usklajevanje. Pravilo o neizdajanju informacij določa, da se partner ne sme razkriti prostovoljno. Njegova vloga in identiteta postaneta jasni šele skozi potek igre, običajno takrat, ko s svojimi potezami podpre igralca, ki je napovedal barvo. '''5. Napovedi''' Napovedi omogočajo dodatne točke (pozitivne ali negativne), odvisno od uspešnosti igre. Napovedi mora igralec prijaviti pred začetkom igre, ko še ni odložil svojih kart in izjavil, da "leži". Nenapovedane izvedbe so vredne manj točk kot napovedane. '''Vrste napovedi:''' # '''Pagat ultimo''' #* ''Napovedano:'' Igralec napove, da bo pagat (najnižji tarok) pobral zadnji vzetek igre. Napovedan pagat ultimo prinese '''50 točk''', medtem ko tihi, nenapovedani pagat prinese le '''25 točk'''. # '''Trula''' #* ''Napovedano:'' Igralec napove, da bo med svojimi vzetki imel vse tri najvišje taroke: pagata, monda in škisa. Napovedana trula prinese '''20 točk''', tiha izvedba pa le '''10 točk'''. # '''Trulpagat''' #* Kombinacija trule in pagata ultima. #* ''Napovedano:'' Prinese '''70 točk'''. #* ''Tiho:'' Prinese '''35 točk'''. # '''Kralji''' #* ''Napovedano:'' Igralec napove, da bo priigral vse štiri kralje. Napovedani kralji so vredni '''20 točk''', medtem ko tihi kralji prinesejo '''10 točk'''. Pri igri s partnerjem lahko klicani partner napove svojega kralja, kar mu prinese enake točke. Če kralja ne uspe obdržati, so točke izgubljene. # '''Solo''' #* Igralec napove, da bo igral sam proti trem nasprotnikom. Napovedani solo prinese dodatnih '''10 točk'''. Pogosto se uporablja, ko ima igralec vse štiri kralje. # '''Valat''' #* Igralec napove, da bo zmagal vse vzetke v igri in nasprotnikom ne bo prepustil nobenega. #* ''Napovedano:'' Prinese '''500 točk'''. #* ''Tiho:'' Vrednost se prepolovi na '''250 točk'''. '''Kontriranje napovedi:''' Vse napovedi je mogoče kontrirati, kar poveča vrednost točk napovedi. Kontriranje pomeni podvojitev točk (x2), pri naslednjih rekontreh se vrednost poveča eksponentno (x4, x8, x16). '''Opomba:''' Igralec lahko napove le tisto, kar ima v svojem listu, saj je sporazumevanje med partnerji prepovedano. Če napoved ni izvedena, točke pridobijo nasprotniki. ==== 6. Kontriranje ==== Igro je mogoče kontrirati. Nasprotnik (seveda ne partner), ki meni, da igralec ne bo zmagal, lahko pove "kontra". S tem se podvojijo točke, ki jih igra prinese, bodisi pozitivne (če igralec zmaga) bodisi negativne (če igralec izgubi). Če je igralec dovolj samozavesten, lahko pove tudi "re(kontra)", kar podvoji točke še enkrat, torej jih pomnoži s štirimi. Nasprotnik lahko nato izvede še "sub" (kar pomeni, da se točke pomnožijo z osmimi), igralec pa lahko še naprej pove "mort", kar pomeni pomnožitev točk s šestnajstimi. Sub-kontra se sicer pojavi zelo redko. Sledijo napovedi, ki jih lahko naznani igralec, njegov partner ali nasprotnik. Na koncu igre se določeni dosežki nagradijo z dodatnimi točkami. Če so ti dosežki napovedani, se točkujejo dvojno, vendar neuspeh prinese dvojne negativne točke. Na primer, če imaš v svojih vzetkih vse kralje, dobiš dodatnih 10 točk; če jih nimaš, ne dobiš in ne izgubiš dodatnih točk. Če pa napoveš kralje, potem v prvem primeru dobiš 20 točk, v drugem primeru pa -20 točk. Tudi napovedi so lahko kontrirane (teoretično tudi do morta). '''Trula''': Vsa trula bo med vzetki, ki pripadajo isti strani. To prinese 10 točk. Če nasprotna stran dobi trulo, igralec dobi -10. Napove jo lahko kdorkoli. '''Kralji''': Vsi kralji bodo med vzetki, ki pripadajo isti strani. To prinese 10 točk. Če nasprotna stran dobi kralje, igralec dobi -10. Napove jih lahko kdorkoli. '''Pagat ultimo''': Tvoj pagat bo pobral v zadnjem krogu igre in prinesel 25 točk. Če pade v zadnjem krogu in ne pobere (tudi če ga pobere nekdo z iste strani), se pripozna -25 točk (tudi če ni bil napovedan). Če pa je napovedan, uspeh prinese 50 točk, neuspeh pa -50. Napove ga lahko kdorkoli. '''Kralj ultimo''': Rufan kralj bo vržen v zadnjem krogu in ne bo padel v nasprotnikove roke. Pobere ga lahko samo partner, ki je vrgel kralja, ali igralec, ki ga je rufal. To prinese 10 točk. Kot pri pagat ultimo, nenapovedan kralj šteje negativno, če pade v zadnjem krogu in ga pobere nasprotnik. Napove ga lahko samo partner, kar je edini legalen način, da se partner razkrije pred začetkom igre. '''Valat''': Ena stran dobi vse vzetke, kar prinese 250 točk. Te točke se štejejo kot igra, zato običajno ni normalnega točkovanja igre. Napove ga lahko kdorkoli. '''Barvni valat''': Ta je lahko samo napovedan, saj se pravila glede tega, kdo pobere, spremenijo. Prinese 250 točk. Napove ga lahko kdorkoli. ==== 7. Potek igre ==== Igra se začne s tem, da se odigrajo krogi, katerih število je odvisno od števila igralcev: 12 krogov, če so štirje (ker vsak igralec dobi 12 kart), ali 16 krogov, če so trije. V prvem krogu vodi igralec, ki sedi takoj za delilcem. V naslednjih krogih pa vodi vedno tisti, ki je pobral zadnji vzetek. Igralec, ki vodi, odvrže eno izmed svojih kart in jo položi na sredino mize. Sledijo karte drugih igralcev, ki jih igrajo v vrstnem redu. Če igralec ni tisti, ki vodi v tem krogu, mora odvreči karto, ki je iste barve kot tista, ki vodi. Če tega ni mogoče storiti, ali če vodi tarok, mora odvreči tarok. Če tudi to ni mogoče, lahko odvrže katerokoli karto. Če v krogu ne pade noben tarok, pobere tisti igralec, ki ima najvišjo karto iste barve, kot je vodena karta. Če pa v krogu pade vsaj en tarok, pobere najvišji tarok, razen v primeru, ko pade vsa trula, ko pobere pagat. Vzetek ne pripada igralcu, ki je pobral karto, temveč njegovi strani. Ker so strani na začetku igre neznane, igralci, za katere še ni jasno, kateri strani pripadajo, zbirajo vzetke na svojem kupu, dokler se kasneje ne izkaže, kateri strani pripadajo. Ko so strani razkrite, se kupe združijo. Ostanek talona (ali celoten talon v primeru solo igre brez talona) mora biti položen na kup nasprotnika. Založene karte morajo ostati na dnu kupa, kjer se zbirajo vzetki, ki pripadajo strani, ki igra. Ko so vse karte odigrane, se začne štetje pobranih kart. ==== 8. Štetje kart v taroku ==== Ker je štetje točk v osnovni obliki nekoliko zapleteno, se uporablja pravilo, da se karte razvrstijo v skupine po tri (karta z večjo vrednostjo plus še dve karti z vrednostjo 1), saj se od skupnega seštevka treh kart zmeraj odšteje 2. Formula za štetje točk v skupinah: * '''Skupina s kraljem:''' (5 + 1 + 1) - 2 = 5 točk * '''Skupina z damo:''' (4 + 1 + 1) - 2 = 4 točk * '''Skupina s kavalom:''' (3 + 1 + 1) - 2 = 3 točk * '''Skupina s fantom:''' (2 + 1 + 1) - 2 = 2 točk * '''Skupina treh nižjih kart:''' (1 + 1 + 1) - 2 = 1 točk Če na koncu ostane ena karta ali dve, se od vrednosti (ali vsote obeh vrednosti) odšteje 1. Celoten komplet kart ima skupno vrednost 70 točk. Za zmago mora igralec zbrati več kot polovico teh točk, torej vsaj 35. Vrednost igre se nato prilagodi glede na razliko od 35 točk. Na primer, če igralec igra solo dve (kar prinaša 50 točk) in zbere 44 točk, je zmagal z razliko 9 točk, kar mu prinese 59 točk. Če pa zbere manj kot 35 točk, na primer 26 točk, pomeni, da je izgubil z razliko 9 točk, kar prinaša -59 točk. Če igralec zbere točno 35 točk, se šteje, da je izgubil brez razlike, kar pomeni -50 točk. K tem osnovnim točkam se nato prištejejo ali odštejejo vrednosti napovedanih ali nenapovedanih dosežkov, prav tako pa se pomnožijo z morebitnimi kontrami. V solo igrah točke prejme ali izgubi le posamezen igralec, medtem ko v igrah s partnerjem točke vplivajo na oba. <ref>{{Navedi splet|title=Pravila za igranje taroka - Slovenski tarok - Slovenski tarok|url=https://www.slovenski-tarok.si/pravila|website=www.slovenski-tarok.si|accessdate=2025-01-03}}</ref> == Glej tudi == * [[francoski tarok]] * [[seznam iger s kartami]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Tarot cards|Tarok}} *[http://www.slovenski-tarok.si/pravila.html Pravila slovenskega taroka] {{ikona sl}} * [http://www.pagat.com/tarot/sltarok.html Pravila slovenskega taroka] {{ikona en}} * [http://www.trionfi.com/0/s/ Muzej tarota in iger] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060128201929/http://trionfi.com/0/s/ |date=2006-01-28 }} {{ikona en}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Igre s kartami]] fn5k9bo8wb66km5ohxw8led7phlaqkw 0 29035 6676768 6667504 2026-05-17T00:32:28Z ~2026-13659-49 255600 6676768 wikitext text/x-wiki '''Društvo slovenskih režiserjev''' '''in režiserk''' ([[kratica]] '''DSR''', [[Angleščina|angleško]]: ''Directors' Guild of Slovenia'') je [[stan]]ovsko [[društvo]] [[seznam slovenskih filmskih režiserjev|slovenskih filmskih in televizijskih režiserjev]]. Sedež ima v [[Ljubljana|Ljubljani]] in združuje poklicne filmske in televizijske režiserje režiserje vseh generacij, filmske in televizijske scenariste (DSR Scenaristi), ter asistente režiserje (sekcija asistentov režiserjev). Ustanovila ga je skupina [[filmski režiser|filmskih]] [[režiser]]jev, ki so prej tvorili jedro Sekcije režiserjev pri [[Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev|Društvu slovenskih filmskih ustvarjalcev]], in sicer leta 2005, ob stoletnici [[Slovenija|slovenskega]] [[film]]a.{{Navedi vir}} V temeljnem [[Dokument|aktu]] DSR je zapisano: »Osnovni namen društva je vzpodbujati k samostojnemu, svobodnemu in ustvarjalnemu delovanju članov režiserjev v ugodnih pogojih, razvijati odgovoren odnos članov do poklica režiserja ter vzpodbujati poglobljeno spoznavanje dela slovenskih kot tudi tujih režiserjev.« DSR je polnopravni član Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev (Zveza DSFU), krovne strokovne organizacije na področju produktivne kinematografije v Sloveniji ter polnopravni predstavnik Slovenije v dveh mednarodnih organizacijah: Zvezi evropskih avdiovizualnih režiserjev (La Fédération Européenne des Réalisateurs de l'Audiovisuel - FERA) in Zvezi scenaristov v Evropi (Federation of Screenwriter in Europe). == Vodstvo == ===Predsedniki=== * 2005–2006 [[Janez Lapajne]] * 2006–2010 [[Martin Srebotnjak]] * 2010–2012 [[Miha Hočevar]] * 2012–2016 [[Klemen Dvornik]] * 2016–2018 [[Miha Knific]] * 2018–2020 [[Urša Menart]] * 2020–2024 [[Matevž Luzar]] * 2024–2026 [[Urša Menart]] ===Podpredsedniki=== * 2005–2006 [[Martin Srebotnjak]] * 2006–2010 [[Miha Hočevar]] * 2010–2012 [[Klemen Dvornik]] * 2012–2016 [[Boris Petkovič]] * 2012–2016 [[Urša Menart]] * 2018–2020 [[Darko Sinko]] * 2020–2026 [[Sonja Prosenc]] == Častni člani == * [[Jože Pogačnik (režiser)|Jože Pogačnik]] (1932-2016) (od 2012) * [[Vojko Duletič]] (1924-2013) (od 2012) * [[Mako Sajko]] (1927-2023) (od 2013) * [[Karpo Godina]] (*1943) (od 2016) * [[Marija Šeme Baričevič]] (1927-2025) (od 2021) * scenaristi: [[Zdravko Duša]] (*1950) (od 2018) == Glej tudi == * [[seznam filmskih režiserjev]] (mednarodni seznam) * [[seznam slovenskih režiserjev]] (gledališki in filmski režiserji) == Zunanje povezave == * [http://www.dsr.si Uradna spletna stran DSR] [[Kategorija:Slovenska društva]] [[Kategorija:Slovenski film]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 2005]] jn92ztjmunrsnztnqht6nbpzkndlrvf 0 30951 6676610 6490305 2026-05-16T17:14:29Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676610 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba | name = Timur <br> Temür | image = <!-- Wikidata --> | caption = | succession = [[Emir]] [[Timuridsko cesarstvo |Timuridskega cesarstva]] | moretext = | reign = 9. april 1370 – 14. februar 1405 | coronation = 9. april 1370, [[Balh]]<ref name=ref1> Muntakhab-ul-Lubab, Khafi Khan Nizam-ul-Mulk, Vol I, str. 49. Lahore, 1985.</ref> |predecessor=Emir Husein |successor= Halil Sultan | spouses = * osemnajst žena in štiriindvajset priležnic | issue = * štirje sinovi in štiri hčerke | issue-link = | issue-pipe = | house = Barlaški Timuridi |father=Emir Tarakaj |mother=Tekina Hatun | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | place of burial = [[Gur Emir]], [[Samarkand]] | signature = | religion = islam |}} '''Timur''' ({{jezik-fa|تیمور|Timūr}}, {{langx|chg|Temür}}, {{jezik-uz|Temur}}), zgodovinsko znan kot '''Tamerlan''' ({{jezik-fa|تيمور لنگ|Timūr(-e) Lang|Železni Hromec, Železni Šepavec|link=no}}), znan tudi kot Temur, Tajmur, Timurlenk, Timur i Leng, Tamburlajn ali Tajmur-e-Lang, je bil turško-mongolski osvajalec in ustanovitelj [[Timuridsko cesarstvo|Timuridskega cesarstva]] v [[Perzija|Perziji]] in [[Srednja Azija|Srednji Aziji]].<ref>Josef W. Meri (2005). [https://books.google.si/books?id=H-k9oc9xsuAC&printsec=frontcover&hl=en&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''Medieval Islamic Civilization'']. Routledge. str. 812.</ref> Bil je prvi vladar iz [[Timuridi|Timuridske]] dinastije, * [[9. april]] [[1336]], Keš, zdaj [[Šahrisabz]], [[Uzbekistan]], † [[18. februar]] [[1405]], Čimkent, zdaj [[Kazahstan]]. Ime Timur v staroturškem jeziku pomeni [[železo]] (uzbeško Temir, turško Demir). Imeni Timur in Demir sta v Turčiji še vedno zelo priljubljeni. Rojen je bil v nomadski Barlaški konfederaciji v [[Transoksanija|Transoksaniji]] in leta 1370 zavladal zahodnemu [[Čagatajski kanat|Čagatajskemu kanatu]]. Iz kanata se je odpravljal na vojne pohode proti zahodu, jugu, Srednji Aziji, [[Kavkaz]]u in južni [[Rusija|Rusiji]] in po porazu [[Mameluki|mamelukov]] iz [[Egipt]]a in [[Sirija|Sirije]], [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] in propadajočega [[Delhijski sultanat|Delhijskega sultanata]] postal najmočnejši vladar muslimanskega sveta.<ref>Counterview: ''Taimur's actions were uniquely horrific in Indian history''.</ref> Na osvojenih ozemljih je ustanovil Timuridski cesarstvo, ki je kmalu po njegovi smrti razpadlo. Timurja se šteje za zadnjega velikega nomadskega osvajalca evrazijskih step, njegovo cesarstvo pa za osnovo za vzpon bolj strukturiranih in trajnih cesarstev v 16. in 17. stoletju: [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega]], [[Safavidi|Safavidskega]] in [[Mogulski imperij|Mogulskega]].<ref>Darwin, John (2008). ''After Tamerlane: the rise and fall of global empires, 1400-2000''. Bloomsbury Press. str. 29, 92. ISBN 9781596917606.</ref><ref name=ref6>Manz, Beatrice Forbes (1989). ''The rise and rule of Tamerlane''. Cambridge University Press. str. 1.</ref> Britanski zgodovinar John Joseph Saunders trdi, da je bil iraniziran in ne stepski nomad.<ref>J. J. Saunders (1. marec 2001). ''The History of the Mongol Conquests''. University of Pennsylvania Press. str. 173–. ISBN 0-8122-1766-7.</ref> Timur je razmišljal o obnovi [[Džingiskan]]ovega [[Mongolsko cesarstvo|Mongolskega imperija]]. V svojih uradnih dopisih se je celo življenje prikazoval kot restavrator pravic [[Džingisidi|Džingisidov]]. Svoje vojne pohode proti [[Perzijci|Perzijcem]], Mamelukom in Osmanskem cesarstvu je prikazoval kot restavracijo mongolske oblasti na ozemljih, ki so si jih prilastili različni [[uzurpator]]ji.<ref>Forbes Manz, Beatrice (april 1998). ''Temür and the Problem of a Conqueror's Legacy''. Journal of the Royal Asiatic Society. Third. '''8''' (1): 25. JSTOR 25183464.</ref> Za legitimiranje svojih osvojitev se je skliceval na islamske simbole in jezik. Samega sebe je imenoval Meč islama in podpiral šolske in verske ustanove. V islam je spreobrnil skoraj vse bordžiginske voditelje. Timur, ki ni bil Džingisid, je poskušal zgraditi dvojno legitimnost kot zaščitnik in restavrator Mongolskega cesarstva.<ref>Biran, Michal (oktober 2002). ''The Chaghadaids and Islam: The Conversion of Tarmashirin Khan (1331-34)''. Journal of the American Oriental Society. '''122''' (4): 742–752. doi:10.2307/3217613.</ref> Timur je pri [[Smirna|Smirni]] prepričljivo porazil tudi viteze [[Malteški viteški red|hospitalce]] in se začel po zmagi naslavljati z ''[[gazi]]'' – ''zmagovalec''.<ref name=ref10>Marozzi, Justin (2004). ''Tamerlane: Sword of Islam, conqueror of the world''. HarperCollins. str. 91.</ref> Do konca svoje vladavine je dobil popolno oblast nad vsemi ostanki [[Čagatajski kanat|Čagatajskega kanata]], [[Ilkanat]]a in [[Zlata horda|Zlate horde]] in celo poskušal obnoviti dinastijo Juan na [[Kitajska|Kitajskem]]. Timurjeve vojske so bile multietnične in so sejale strah po vsej [[Azija|Aziji]], [[Afrika|Afriki]] in [[Evropa|Evropi]].<ref name=ref10/> Znanstveniki ocenjujejo, da so njegove vojaške operacije povzročile smrt 17 milijonov ljudi, kar je znašalo približno 5% svetovnega prebivalstva.<ref>''The Rehabilitation Of Tamerlane''. Chicago Tribune. 17. januar 1999.</ref><ref>Saunders (1. marec 2001), str. 174.</ref> Bil je stari oče slavnega timuridskega sultana, astronoma in matematika [[Ulug Beg]]a, ki je vladal v Osrednji Aziji v letih 1411–1449, in prapraded ustanovitelja Mogulskega imperija [[Babur]]ja, ki je vladal od leta 1526 do 1557.<ref>''Timur''. Encyclopædia Britannica, Online Academic Edition. 2007.</ref><ref name=ref15>Beatrice F. Manz (2000). ''Tīmūr Lang. Encyclopaedia of Islam''. 10 (2. izdaja). Brill. Pridobljeno 24. aprila 2014.</ref> Bil je slaven pokrovitelj [[Umetnost|umetnost]]i in [[Arhitektura|arhitekture]] in je imel stike z muslimanskimi intelektualci, med njimi z [[Ibn Haldun]]om in [[Hafizi Abru|Hafizijem Abrujem]].<ref>Marozzi (2004), str. 341–342.</ref> == Mladost == [[Slika:Teymur.jpg|200px|thumb|left|Emir Timur na vrtovih v Samarkandu]] Rojen je bil v Kešu pri sedanjem [[Šahrisabz]]u v [[Uzbekistan]]u, kakšnih 80 km južno od [[Samarkand]]a, ki je takrat spadal v [[Čagatajski kanat]].<ref name=ref16>''Tamerlane''. AsianHistory. Pridobljeno 1. novembra 2013.</ref> Oče Tarakaj je bil plemič iz poturčene<ref>Carter V. Findley. ''The Turks in World History''. Oxford University Press, 2005, Oxford University Press, 2005, ISBN 978-0-19-517726-8, str. 101.</ref><ref>G.R. Garthwaite. ''The Persians''. Malden, ISBN 978-1-55786-860-2.</ref><ref>M.S. Asimov. C.E. Bosworth. ''History of Civilizations of Central Asia''. UNESCO Regional Office, 1998, ISBN 92-3-103467-7, str. 320.</ref> mongolske<ref>''Central Asia, history of Timur''. Encyclopædia Britannica, Online Edition, 2007. </ref><ref>''Islamic world''. Encyclopædia Britannica, Online Edition, 2007.</ref> nomadske konfederacije Barlas.<ref name=ref16/> Timur se je imel za [[Džingiskan]]ovega dediča,<ref name=ref22/> čeprav ni bil Bordžigid ali Džingiskanov potomec,<ref>Justin Marozzi (2006). ''Tamerlane: Sword of Islam, Conqueror of the World''. Da Capo Press. str. 342. ISBN 978-0-306-81465-5.</ref> in se je celo življenje skliceval na zapuščino Džingiskanovih osvajanj.<ref>Richard C. Martin. ''Encyclopedia of Islam and the Muslim World A-L''. Macmillan Reference USA, 2004, str. 134. ISBN 978-0-02-865604-5.</ref> Kasnejše zgodovine Timuridske dinastije trdijo, da je bil rojen 8. aprila 1336, večina virov iz njegovega obdobja pa trdi, da je bil rojen v poznih 1320. letih. Zgodovinarka Beatrice Forbes Manz domneva, da je bilo leto 1336 izbrano zaradi nasledstva Abu Said Bahadur Kana, zadnjega vladarja Ilkanata, ki je tisto leto umrl.<ref name=ref25>Manz, Beatrice Forbes (1988). ''Tamerlane and the symbolism of sovereignty''. Iranian Studies '''21''' (1-2): 105–122. doi:10.1080/00210868808701711. JSTOR 4310596.</ref> Ko je imel devet let, so njega, mater in brate ujeli mongolski napadalci in jih odpeljali v Samarkand. V mladosti je z majhno skupino pajdašev ropal popotnike in jim jemal predvsem drobnico, konje in živino.<ref>Manz (1988), str. 116.</ref> Okrog leta 1363 naj bi ga med poskusom kraje ovce v desno nogo in desno roko zadeli dve puščici. Izgubil je dva prsta in postal trajni invalid. Nekateri so prepričani, da je postal invalid času, ko se je kot najemnik v službi [[sistan]]skega kana vojskoval v [[Horasan]]u v sedanjem [[Afganistan]]u. Zaradi invalidnosti je dobil vzdevek Hromec.<ref>Marozzi (2004), str. 31.</ref> Timur je bil musliman.<ref name=ref22>Gérard Chaliand. ''Nomadic Empires: From Mongolia to the Danube''. Transaction Publishers, 2004. str. 75. ISBN 0-7658-0204-X.</ref> Pripadal je nakšbandski [[Sufizem|sufistični]] šoli, ki je bila v Transoksaniji zelo vplivna.<ref>Beatrice Forbes Manz (25. marec 1999). ''The Rise and Rule of Tamerlane''. Cambridge University Press. str. 17–. ISBN 978-0-521-63384-0.</ref> Njegov glavni uradni verski svetovalec je bil kljub temu [[Šeriatsko pravo|hanefitski]] pravni učenjak Abdul Džabar Hvarazmi. == Osebnost == [[Slika:Timur reconstruction03.jpg|200px|thumb|right|Rekonstrukcija Timurjevega obraza po njegovi lobanji]] Timur je bil zelo inteligenten,<ref>Manz (1989), str. 16.</ref> vojaški genij in briljanten taktik, kateremu je v zelo spremenljivih političnih strukturah uspelo zmagovati in ohranjati zvestobo nomadov med celo vladavino v Srednji Aziji. V Samarkandu in na številnih pohodih se je naučil govoriti perzijsko, mongolsko in turško.<ref>Marozzi (2004), str. 9.</ref> Še pomembneje je, da je bil oportunist, ki je spretno izkoriščal prednosti svoje turško-mongolske dediščine. Svoje vojaške in notranjepolitične cilje je pogosto dosegal ali preko islamske vere ali preko dediščine Mongolskega imperija.<ref name=ref10/> == Vojaški poveljnik == Okoli leta 1360 je zaslovel kot sposoben vojaški poveljnik, katerega vojsko so tvorili večinoma pripadniki turških plemen iz regije.<ref name=ref22/> V vojski čagatajskega kana se je udeležil vojnih pohodov v Transoksaniji. Zaradi družinskih zvez se je povezal tudi s Kurganom, ki je uničil [[Volška Bolgarija|Volško Bolgarijo]], in na čelu tisoč konjenikov napadel [[Veliki Horasan|Horasan]].<ref name=ref31>Ian C. Hannah (1900). ''A brief history of eastern Asia''. T.F. Unwin. str. 92. Pridobljeno 30. decembra 2015.</ref> Pohod na Horasan je bil drugi pohod, kateremu je poveljeval. Vojaški uspehi so ga spodbudili k novemu pohodu, na katerem je osvojil [[Horezm]] in [[Keneurgenč|Stari Urgenč]]. Po Kurganovem umoru so se med številnimi kandidati začeli spori za oblast. V spore se je vmešal [[Togluk Timur]] [[Kašgar]]ski, Džingiskanov potomec in kan Vzhodnega čagatajskega kanata. Timurja so poslali k Togluku kot pogajalca, on pa je namesto tega prestopil na Togrukovo stran in bil zato nagrajen s Transoksanijo. Približno takrat mu je umrl oče, po katerem je postal tudi poglavar Berlasa. Togluk je kasneje poskušal v Transoksaniji ustoličiti svojega sina Iljas Hodžo, vendar je Timur njegov napad odbil.<ref name=ref31/> == Vzpon na oblast == [[Slika:Timur during attack on Balkh 1370.jpg|200px|thumb|right|Timur poveljuje napadu na [[Balh]] (1370)]] Timur je v tem času omejil oblast čagatajskih kanov na položaj figur in sam vladal v njihovem imenu. Odnosi med Timurjem in njegovim svakom Huseinom, ki je sprva sodeloval v Timurjevih podvigih, so se začeli krhati. Postala sta rivala in nasprotnika, zlasti potem, ko Husein ni izvršil Timurjevega ukaza, naj odstrani nekdanjega mavaranškega guvernerja in Tišnetovega zaveznika Iljasa Hodžo.<ref>Marozzi (2004), str. 40.</ref> Z razdajanjem svojega premoženja je začel v [[Balh]]u pridobivati pristaše med trgovci, muslimansko duhovščino, pripadniki svojega plemena, aristokracijo in kmetijskimi delavci. Njegovo obnašanje je bilo v popolnem nasprotju s Huseinovim, ki je ljudem plenil premoženje, jim zaradi neplačevanja visokih davkov rubil posesti in davkoplačevalski denar sebično trošil za razkošne gradnje.<ref>Marozzi (2004), str. 41-42.</ref> Okrog leta 1370 se je Husein vdal Timurju in bil kasneje umorjen. Njegova smrt je Timurju omogočila, da tudi formalno postane suveren Balha. Poročil se je s Huseinovo vdovo in Džingiskanovo potomko Saraj Mulk Hatun, s čimer je tudi formalno postal vladar Čagatajskega kanata.<ref name=ref10/> == Širjenje imperija == Timur je naslednjih 35 let preživel v vojnah in na vojnih pohodih. Ko je svojo oblast doma utrdil s podjarmljenjem nasprotnikov, je začel širiti oblast na ozemlja tujih mogotcev. Na zahodu in severozahodu je prodrl skoraj do Kaspijskega jezera in obal Urala in Volge. Na jugu in jugozahodu je osvojil skoraj vse perzijske province, vključno z [[Bagdad]]om, [[Kabala|Karbalo]] in severnim [[Irak]]om. Eden od najmogočnejših Timurjevih nasprotnikov je bil še en mongolski vladar, Džingiskanov potomec [[Toktamiš]]. Toktamiš je potem, ko je nekaj časa kot begunec preživel na Timurjevem dvoru, postal vladar vzhodnih Kipčakov ([[Modra horda]]) in [[Zlata horda|Zlate horde]]. Po prevzemu oblasti se je s Timurjem sprl za oblast v [[Horezm|Horezmu]] in [[Azerbajdžan]]u. Timur ga je kljub temu podprl v vojni proti [[Rusi|Rusom]]. Toktamiš je leta 1382 napadel moskovske posesti in požgal [[Moskva|Moskvo]].<ref>Nicholas V. Raisanovsky, Mark D. Steinberg. ''A History of Russia''. 7. izdaja, str. 93.</ref> == Osvajanje Perzije == [[Slika:Tamerlane Besieging Urganj.JPG |200px|thumb|right| Timur oblega Urgenč]] [[Slika:Timur bestows honours upon Taharten, the Prince of Arzinjan.jpg |200px|thumb|right| Timur ukazuje pohod na Gruzijo]] [[Slika: Timur's army attacks Nerges, Georgia.jpg |200px|thumb|right| Timurjeva vojska napada Nerges, Gruzija]] Po smrti vladarja [[Ilkanat]]a Abu Saida leta 1335 je nastala v Perziji praznina. Oblast so si razdelili [[Muzafaridi]], [[Kartidi]], [[Eretnidi]], [[Čobanidi]], [[Indžuidi]], [[Džalajiridi]] in [[Sarbadarji]]. Leta 1383 se je Timur odpravil na dolgo osvajanje Perzije, čeprav je po vdaji sarbadarskega emirja Hvaja Masuda že od leta 1381 vladal v večini perzijskega Horasana. Najprej je napadel [[Herat]], prestolnico Kartidske dinastije. Ker se mesto ni predalo, ga je po osvojitvi porušil in pobil večino meščanov. Po osvojitvi je enega od generalov poslal proti upornemu [[Kandahar]]ju. Herat je ostal v ruševinah, dokler ni Šahruh Mirza odredil njegove obnove.<ref> [https://books.google.ca/books?id=96ec98LieGsC&pg=PA39&lpg=PA39&dq=siege+of+herat+timur&source=bl&ots=A31paltc-B&sig=OTOD9OFJqj2p0JGsYYi6Lne35x8&hl=en&sa=X&ved=0CCwQ6AEwA2oVChMI27Oh_tPgxwIVgzySCh2HNQkI#v=onepage&q=siege%20of%20herat%20timur&f=false ''Mughal Gardens'']. google.ca.</ref> Kartidsko kraljestvo se je po padcu Herata vdalo in postalo Timurjev vazal, dokler ga ni Timurjev sin Miran Šah leta 1389 priključil k Timurjevemu imperiju. Timur se je zatem obrnil proti zahodu, da bi preko [[Mazandaran]]a osvojil gorovje [[Zagros]]. Med pohodom skozi severno Perzijo je osvojil [[Teheran]], ki se je predal brez odpora in mu je zato prizanesel. Leta 1384 je oblegal [[Sultanija|Sultanijo]]. Ko se je leto kasneje uprl Horasan, je Timur uničil [[Isfizar]] in ujetnike žive zazidal v obzidje. Naslednje leto je opustošil [[Sistan]], v katerem so vladali Mihrabanidi, in porušil prestolnico Zarandž. Iz Sistana se je vrnil v svojo prestolnico [[Samarkand]] in začel načrtovati pohod na [[Gruzija|Gruzijo]] in [[Zlata horda|Zlato hordo]]. Leta 1386 je po isti poti kot pred leti, ko je poskušal osvojiti Zagros, prešel skozi Mazandaran, se obrnil proti severu in osvojil [[Tabriz]], ki se ni preveč upiral, in nato še [[Merage]] in prebivalcem naložil visoke davke. Pobiral jih je Adil Aga, ki je bil hkrati guverner Sultanije. Adil Ago so kasneje zaradi domnevne podkupljivosti usmrtili. Od tod se je odpravil na sever proti Gruziji in Zlati hordi. Ko se je vrnil, je ugotovil, da so generali v njegovi odsotnosti dobro branili osvojeno ozemlje v Perziji. Timur je začel osvajati ostanek Perzije z velikima mestoma [[Isfahan]] in [[Širaz]]. Ko je prišel leta 1387 z vojsko v Isfahan, se je mesto takoj vdalo, vendar se je kmalu zatem zaradi visokih davkov uprlo. Meščani so pobili pobiralce davkov in nekaj Timurjevih vojakov, kar je sprožilo Timurjevo maščevanje. Ocenjuje se, da je bilo v pokolu ubitih 100.000-200.000 ljudi.<ref name=ref37> Gerard Chaliand, Arnaud Blin (2007). ''The History of Terrorism: From Antiquity to Al Qaeda''. University of California Press. str. 87. ISBN 978-0520247093.</ref> Priče dogajanj so naštele več kot 28 stolpov, sezidanih s približno po 1500 glav.<ref> W.B. Fisher, O. Jackson, L. Lockhart, J.A. Boyle. ''The Cambridge History of Iran'', str. 55.</ref> Dejanje je bilo del sistematičnega nasilja proti mestom, ki je bilo integralni element Timurjeve strategije. Takšno postopanje je po njegovem mnenju preprečevalo prelivanje krvi, ker se mu ustrahovani ljudje niso upali upreti. Pokoli so bili selektivni in v njih niso pobijali umetnikov in izobražencev. Takšno prakso je privzel tudi naslednji veliki perzijski osvajalec Naderšah Afšar.<ref name=ref37/> Leta 1392 je Timur začel pet let trajajoč pohod na zahod, na katerem je napadel Perzijski [[Kurdistan]]. Leta 1393 se je vdal [[Širaz]] in Muzafaridi so postali njegovi vazali. Po uporu in porazu njihovega princa Mansurja, se je ozemlje Muzafaridov priključilo k Timurjevemu. Kmalu zatem je Timurjeva vojska opustošila Gruzijo in Zlata horda je ni več mogla uporabiti za izhodišče za napad na severni Iran. Še isto leto je Timur po samo osem dni trajajočem pohodu iz Širaza avgusta osvojil [[Bagdad]]. Sultan Ahmed Džalair je pobegnil v [[Sirija|Sirijo]]. Mameluški sultan [[Barkuk]] ga je zaščitil in ubil Timurjeve odposlance. Timur je za guvernerja Bagdada imenoval sarbadarskega princa Hvaja Masuda. Ko se je Ahmed Džalair vrnil v Bagdad, je Hvaja Masud pobegnil. Ahmed ni bil priljubljen vladar, vendar je imel podporo vladarja Črnih Turkmenov Kara Jusufa in njegovega sina Kara Kojunluja. Leta 1399 je moral spet pobegniti, tokrat v [[Osmansko cesarstvo]]. === Vojna s Toktamišem === Toktamiš, ki je po bitki pri Kulikovu leta 1380 s Timurlenkovo podporo prevzel oblast v celi Zlati hordi, se je naslednjih nekaj let ukvarjal predvsem z notranjimi zadevami in gospodarskimi in vojaškimi reformami. Ko se je Zlata horda opomogla od posledic notranjih sporov, se je Toktamiš začel aktivno ukvarjati z zunanjo politiko in skušal obnoviti nekdanji vpliv Zlate horde. Na severu je opravil več uspešnih pohodov na rusko ozemlje in ga pokoril in se nato počutil dovolj močnega, da je leta 1385 napadel Azerbajdžan in sprožil vojno s Timurjem. V prvih štirih letih vojne ni nobena stran dosegla kakšnega velikega uspeha, potem pa se je Toktamiševa ogromna vojska postopoma razpršila in se s Kavkaza umaknila v Povolžje. [[Slika:Timur Steppe campaign.jpg|thumb|levo|Timurlenkov pohod leta 1391]] Leta 1391 je Timur svojo vojsko 100.000 mož odpravil na pohod proti Moskvi. Vojska se je pomikala najprej več 1200 km proti severu in nato približno 1500 km proti zahodu in mimogrede požgala [[Rjazan]]. Zaradi novega Toktamiševega napada se je še preden je dosegla [[Oka|Oko]] obrnila proti jugu.<ref>Nicholas V. Raisanovsky, Mark D. Steinberg. ''A History of Russia''. 7. izdaja, str. 94.</ref> Sledila je izjemno kravava [[bitka pri Kondurči]], v kateri je Timur popolnoma uničil Toktamiševo vojsko. Po zmagi se je vrnil v Samarkand. Toktamiš je v naslednjih nekaj letih zbral novo vojsko in bil v krvavi [[bitka pri Tereku|bitki pri Tereku]] ponovno poražen. Po porazu se ni več opomogel. Kakšnih deset let kasneje so ga blizu sedanjega Tjumena umorili. Timurjeva vojska je na enem od naslednjih pohodov uničila prestolnico Zlate horde [[Saraj (mesto)|Saraj]] in [[Astrahan]] in prekinila [[Svilna cesta|svilno cesto]] skozi Zlato hordo. Zlata horda se po nizu porazov ni več opomogla. ==== Izmaelci ==== Maja 1393 je Timurjeva vojska napadla Anjudan in samo leto po napadu izmaelcev na Mazandaran uničila njihovo vas. Utrdbe in sistem podzemnih tunelov dokazujejo, da je bila vas pripravljena na napad. Timurjevi vojaki so prebili strop tunelov in jih poplavili. Razlogi za Timurjev napad še vedno niso povsem jasni. Ena od domnev trdi, da bi eden od razlogov lahko bilo njihovo versko prepričanje, da so izvršitelji božje volje.<ref name=ref40>Virani, Shafique N. ''The Ismailis in the Middle Ages: A History of Survival, A Search for Salvation''. New York: Oxford University Press), 2007, str. 116.</ref> Perzijski zgodovinar Hondemir pojasnjuje, da se je politična moč izmaelcev v perzijskem Iraku zelo krepila, s čimer skupina lokalnih politikov v regiji ni bila zadovoljna. Hondemir piše, da so se pritožili Timurju in s tem morda povzročili njegov napad nanje.<ref name=ref40/> == Pohod proti Delhijskemu sultanatu == [[Slika:Timur defeats the sultan of Delhi.jpg|thumb|desno|Timur porazi delhijskega sultana Naserja Al Din Mahmuda Šaha Tuglaka]] Leta 1398 se je Timur odpravil na pohod v severno [[Indija|Indijo]] in napadel [[Delhijski sultanat]], v katerem je vladal sultan [[Nasir Al Din Mahmud Šah Tuglak]] iz Tuglaške dinastije. Sultanu so se upirali Ahirji in Džati, vendar sultan proti njim ni ukrepal.<ref>Singh, Raj Pal. ''Rise of the Jat power''. Books.google.co.in. Pridobljeno 22. maja 2012.</ref> Timur je 30. septembra 1398 prešel [[Ind]] in opustošil Tulambo v Pundžabu in pobil njene prebivalce. Oktobra istega leta je osvojil še [[Multan]].<ref>Hunter, Sir William Wilson (1909). ''The Indian Empire: Timur's invasion 1398''. The Imperial Gazetteer of India '''2''': 366.</ref> Pri Attoku v sedanjem Pakistanu je 24. septembra 1398 ponovno prečil Ind. Na pohodu proti Delhiju je naletel na odpor meruškega guvernerja, a je kljub temu nadaljeval pohod in se pri Delhiju spopadel s sultanovo vojsko, oslabljeno zaradi družinskih bojev za nasledstvo. === Osvojitev Delhija === Bitka za Delhi se je dogajala 17. decembra 1398. Tuglak in vojska Malu Ikbala<ref> V.D. Mahajan. ''History Of Medieval India'', str. 205.</ref> so imeli bojne slone, oklepljene z verižnimi oklepi in strupom na oklih.<ref>Marozzi (2004), str. 267.</ref> Ker so se Tatari bali slonov, se je na Timurjev ukaz pred njihovimi položaji izkopal jarek. Timur je zatem ukazal na kamele naložiti toliko drv, kot so jih lahko nosile. Ko so sloni napadli, so drva zažgali in z železnimi palicami zbadali kamele, da so se pognale v paničen beg proti nasprotnikovim slonom. Prestrašeni sloni so se pred njimi obrnili proti svoji vojski. Timur je izkoristil zmedo in zlahka zmagal. Tuglak je z ostanki svoje vojske pobegnil. Timur je Delhi opustošil in pustil v ruševinah. Pred bitko je ukazal usmrtiti 100.000 ujetnikov.<ref name=ref15/> Osvojitev Delhijskega sultanata je bila ena od največjih Timurjevih zmag, ki je zaradi ostrih pogojev na pohodu in zasedbe najbogatejših mest tistega časa presegla zmagi [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] in [[Džingiskan]]a. Po padcu Delhija so se v mestu začeli upori meščanov proti turško-mongolski vojski, ki so imeli za posledico krvave pokole znotraj mestnega obzidja. Mesto je zaudarjalo po razpadajočih truplih. Glave ubitih so zidali v stolpe, telesa pa so prepustili pticam. Timurjeva osvojitev in opustošenje Delhija sta še povečala kaos, ki je vladal v Indiji. Delhi je potreboval skoraj sto let, da se je opomogel.<ref>Beatrice F. Manz (2000), str. 269–274.</ref> == Pohodi v [[Levant]] == [[Slika: Behzad timur egyptian.jpg |thumb|desno| Timur porazi mameluškega sultana Nasirja Ad Din Naradža]] [[Slika: Chlebowski-Bajazyt w niewoli.jpg |thumb|desno| Sultan Bajazid I. v Timurjevem ujetništvu]] [[Slika: Gorskii 03978u.jpg |thumb|desno|Mošeja Šah-i-Zindeh v Samarkandu]] Konec leta 1399 je Timur začel vojno z osmanskim sultanom [[Bajazid I.|Bajazidom I.]] in [[Mameluki|mameluškim]] sultanom [[Egipt]]a Nasirjem Ad Din Faradžem. Vzrok za vojno z Bajazidom so bila osmanska osvajanja ozemelj turkmenskih in drugih muslimanskih vladarjev v [[Anatolija|Anatoliji]]. Ker se je Timur štel za suverena prizadetih turkmenskih vladarjev, so ga slednji prosili za pomoč. Leta 1400 je napadel krščanski državi [[Armenija|Armenijo]] in [[Gruzija|Gruzijo]]. Več kot 60.000 preživelih prebivalcev je zasužnjil. Več pokrajin je povsem izumrlo.<ref>''The Turco-Mongol Invasions''. Rbedrosian.com. Pridobljeno 22. maja 2015.</ref> Iz Zakavkazja je nato krenil v [[Sirija|Sirijo]], izropal [[Alep]]<ref>Bruce Masters. ''Aleppo:the Ottoman Empire's caravan city'', ''The Ottoman City Between East and West: Aleppo, Izmir, and Istanbul'', ur. Edhem Eldem, Daniel Goffman, Bruce Master. Cambridge University Press, 1999. str. 20.</ref><ref>[http://www.shlama.be/shlama/content/view/3/4/ ''Shlama - Aleppo''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170426064421/http://www.shlama.be/shlama/content/view/3/4/ |date=2017-04-26 }}. Beliveing in Aleppo.</ref> in [[Damask]].<ref>Margaret Meserve. ''Empires of Islam in Renaissance Historical Thought''. Harvard University Press, 2008, str. 207.</ref><ref>[http://www.jadaliyya.com/pages/index/9452/tamerlane-in-damascus ''Tamerlane in Damascus''].</ref><ref>[http://www.historytoday.com/richard-cavendish/sack-damascus ''The Sack of Damascus'']. History Today.</ref><ref>تيمور لنك..بشار الأسد..لافرق! - نور سورية.</ref>in pobil njegove meščane. Izjema so bili umetniki, katere so odpeljali v Samarkand. Timur je poboj Damaščanov opravičeval z ubojema Hasana Ibn Alija, ki ga je zagrešil [[Umajadski kalifat|umajadski]] [[Kalif|kalif]] Muavija I., in Huseina Ibn Alija, ki ga je zagrešil Jazid I. Junija 1401 je napadel [[Bagdad]] in po njegovi osvojitvi pobil 20.000 meščanov. Od svojih vojakov je zahteval, da mu mora vsak prinesti najmanj dve odsekani glavi. Vojaki so zato začeli pobijati tudi ujetnike iz prejšnjih bitk, ko jih je začelo zmanjkovati, pa so nekateri začeli obglavljati tudi svoje žene.<ref>Ibn Arabshah. ''Timur the Great Amir'', str. 168.</ref> V obdobju pred temi dogodki sta si Timur in Bajazid I. izmenjava več žaljivih pisem. Timur je zato pod pretvezo, da želi obnoviti oblast [[Seldžuki|Seldžukov]], napadel Anatolijo. Seldžuke je imel za zakonite vladarje Anatolije, ker so jim oblast podelili mongolski osvajalci, kar ponovno kaže na njegovo željo po povezavi z Džingisidi. V [[Bitka pri Ankari|bitki pri Ankari]] 20. junija 1402 je premagal Bajazida in ga ujel. Sultan je naslednje leto v ujetništvu umrl. V [[Osmansko cesarstvo|Osmanskem cesarstvu]] se je po njegovi smrti začelo dvajset let trajajoče medvladje. Po zmagi pri Ankari je Timurjeva vojska opustošila zahodno Anatolijo. Muslimanski pisci so zapisali, da se je timuridska vojska obnašala kot krdelo plenilcev in ne kot vojska civiliziranih osvajalcev. Osvojila je [[Smirna|Smirno]], utrdbo krščanskih vitezov [[Hospitalci|hospitalcev]], zato se je Timur začel naslavljati z ''[[gazi]]'' – ''vojščak islama''. Osvojitvi mesta je sledilo množično obglavljanje ujetnikov.<ref>Kevin Reilly (2012). ''The Human Journey: A Concise Introduction to World History''. Rowman & Littlefield. str. 164–. ISBN 978-1-4422-1384-5.</ref><ref>Henry Cabot Lodge (1913). ''The History of Nations''. P.F.Collier. str. 51–.</ref><ref>Marina Belozerskaya (4. september 2012). ''Medusas Gaze: The Extraordinary Journey of the Tazza Farnese''. Oxford University Press. str. 88–. ISBN 978-0-19-987642-6.</ref><ref>Vertot (abbé de) (1856). ''The History of the Knights Hospitallers of St. John of Jerusalem: Styled Afterwards, the Knights of Rhodes, and at Present, the Knights of Malta''. J.W. Leonard & Company. str. 104–.</ref> Timur je bil besen tudi na [[Genovska republika|Genovčane]] in [[Beneška republika|Benečane]], ki so po morju prevažali osmanske vojake na varno v [[Trakija|Trakijo]]. Lord Kinross o tem poroča, da so imeli Italijani raje ''»sovražnika, ki so ga lahko obvladovali, kot tistega, ki ga niso mogli obvladovati«''. Med Timurjevo invazijo v Anatolijo je Kara Jusuf leta 1402 napadel in osvojil Bagdad. Timur se je iz Anatolije vrnil v Perzijo in poslal svojega vnuka Abu Bakra Ibn Miran Šaha naj ponovno osvoji izgubljeno mesto, kar mu je tudi uspelo. Timur je nekaj časa preživel v [[Ardabil]]u, kjer je mnogo ujetnikov izročil vodji [[Sufizem|sufističnega]] reda Aliju Safaviju. Od tam je odšel v Horasan in nato v Samarkand, kjer je devet mesecev proslavljal svoje zmage in se pripravljal za napad na [[Mongolija|Mongolijo]] in [[Kitajska|Kitajsko]].<ref>Stevens, John. ''The history of Persia''.</ref> V tem času je vladal imperiju, ki je obsegal sedanjo jugovzhodno [[Turčija|Turčijo]], [[Sirija|Sirijo]], [[Irak]] in [[Iran]], del [[Kazahstan]]a, [[Afganistan]], [[Armenija|Armenijo]], [[Azerbajdžan]], [[Gruzija|Gruzijo]], [[Turkmenistan]], [[Uzbekistan]], [[Kirgizistan]] in [[Pakistan]] in se je približal Kašgarju na Kitajskem. Osvajanja so zahtevala do 17 milijonov žrtev, kar je seveda nemogoče preveriti in dokazati.<ref>Graziella Caselli, Gillaume Wunsch, Jacques Vallin (2005). ''Demography: Analysis and Synthesis'', Four Volume Set: A Treatise in Population. Academic Press. str. 34. ISBN 0-12-765660-X.</ref> == Poskus napada na dinastijo Ming == [[Slika:Wanli Changcheng-Jiayu guan.jpg|thumb|Utrdbe na prelazu Jiayu so zaradi strahu pred Timurjeim napadom okrepili<ref name="Turnbull">{{navedi knjigo |title= The Great Wall of China 221 BC-1644 AD |last= Turnbull |first= Stephen |authorlink= |date=30. januarja 2007|publisher= Osprey Publishing |location= |isbn= 978-1-84603-004-8|page= 23|url= https://books.google.com/books?id=umbyD8fIYTAC&pg=PA23#v=onepage&q=&f=false |accessdate=2010-03-26}}</ref>]] Vojska dinastije Han je leta 1368 iz Kitajske izgnala še zadnje Mongole. [[Hongvu]], prvi cesar iz nove dinastije Ming, in njegov sin [[Jongle]] sta zahtevala in dosegla, da se jima je kot političnima [[Kublajkan]]ovima naslednikoma poklonilo več srednjeazijskih držav. Mingi so imeli Timurlenka za svojega [[vazal]]a, kar mu ni najbolj prijalo. Leta 1394 so ga preko svojih ambasadorjev o tem tudi uradno obvestili. Timur je ambasadorje Fu Ana, Guo Jija in Liu Veja priprl, njihovih 1.500 stražarjev pa usmrtil.<ref name=ref60>Tsai, Shih-Shan Henry (2002). ''Perpetual Happiness: The Ming Emperor Yongle'' (2. izdaja). University of Washington Press, str. 188–189, ISBN 0-295-98124-5.</ref> Nič bolje se ni godilo niti Huangovemu naslednjemu ambasadorju Čen Devenu (1397), niti delegaciji, ki je oznanila nasledstvo cesarja Jongleja.<ref name=ref60/> Timur se je nazadnje odločil, da osvoji Kitajsko. V ta namen je sklenil zavezništvo s Severnimi Juani iz [[Mongolija|Mongolije]] in pripravil pot do [[Buhara|Buhare]]. Engke kan je na Timurjev dvor v Samarkandu poslal svojega vnuka Oldžej Timur kana, znanega tudi kot Punjašir kan, ki je pred tem prestopil v islam.<ref>C.P. Atwood. ''Encyclopedia of Mongolia and the Mongol Empire: Northern Yuan Dynasty''.</ref> Timur je bitko z Mingi načrtoval za naslednjo pomlad. Decembra 1404 se je odpravil na neobičajen zimski vojni pohod in priprl delegacijo dinastije Ming. Med taborjenjem ob [[Sir Darja|Sir Darji]] je zbolel in še preden je dosegel kitajsko mejo<ref>Tsia 2002, str. 161.</ref> 17. februarja 1405 v [[Farab]]u umrl.<ref>Adela C.Y. Lee. ''Tamerlane (1336–1405) – The Last Great Nomad Power''. Silkroad Foundation. Pridobljeno 22. maja 2012. </ref> Odposlanca Fu Ana in ostanke njegovega spremstva je njegov vnuk Halil Sultan osvobodil.<ref name=ref60/> Markham trdi, da so Timurja po smrti balzamirali z moškom in rožno vodo, ga zavili v platnen prt, položili v ebenovinasto krsto in ga poslali v Samarkand, kjer so ga pokopali. Njegova grobnica [[Gur Emir]] v Samarkandu še vedno stoji. V zadnjem času so jo večkrat temeljito obnovili. == Nasledstvo == [[Slika:Timur Empire.jpg|thumb|300px|Timuridsko cesarstvo ob Timurjevi smrti leta 1405]] Dva od njegovih štirih sinov, Džahangir in Omar Šejk, sta umrla pred njim. Kmalu za njim je umrl še tretji sin Miran Šah. Živ je ostal samo najmlajši sin Šahruh. Timur je tik pred smrtjo za svojega naslednika izbral vnuka Pira Mohameda Bin Džahangirja, s čimer se drugi kandidati niso strinjali. Sledilo je petnajst let ostrih bojev za nasledstvo. Glavna tekmeca sta bila sin Šahruh Mirza in vnuk Halil Sultan. Zmagal je sin Šahruh Mirza. Timurjev najslavnejši daljni vnuk je bil [[Babur]], ustanovitelj [[Mogulski imperij|Mogulskega imperija]], ki je vladal v večjem delu [[Afganistan]]a in severne [[Indija|Indije]]. Baburjevi nasledniki Humajun, Akbar, Džahangir, Šah Džahan in Aurangzeb so Mogulski imperij razširili na večino [[Indijska podcelina|Indijske podceline]]. == Stiki z Evropo == [[Slika:Letter of Tamerlane to Charles VI 1402.jpg|thumb|200px|left|Timurjevo pismo francoskemu kralju Karlu VI. leta 1402 priča o njegovih stikih z Evropo]] Timur je imel številne pisne in diplomatske stike z več evropskimi državami, zlasti s Španijo in Francijo. Stiki z dvorom [[Henrik III. Kastiljski|Henrika III. Kastiljskega]] so igrali pomembno vlogo v srednjeveški kastiljski diplomaciji. V času bitke pri Ankari leta 1402 sta bila pri Timurju dva španska ambasadorja: Pelayo de Sotomayor in Fernando de Palazuelos. Kasneje je Timur na dvor kraljestva Kastilija in Leon poslal čagatajskega ambasadorje Hadži Mohameda Al Kazija s pismi in darili. Henrik III. Kastiljski mu je leta 1403–1406 v zameno poslal v Samarkand slavno delegacijo, ki jo je vodil Ruy González de Clavijo. V delegaciji sta bila tudi ambasadorja Alfonso Paez in Gomez de Salazar. Ob njihovem odhodu je Timur izjavil, da na kastiljskega kralja gleda kot na ''»svojega lastnega sina«''. Clavijo je doma povedal, da so s špansko delegacijo na Timurjevem dvoru lepo ravnali. Na delegacijo ''»vladarja Kataja«'', se pravi cesarja Jongleja, so v nasprotju z njimi gledali s prezirom. Prisotnost na samarkandskem dvoru je Claviju omogočila, da evropskemu občinstvu poroča o novicah s Kitajske, katero je v stoletju po potovanju [[Marco Polo|Marka Pola]] obiskalo samo nekaj Evropejcev. V francoskkih arhivih so se ohranila naslednja pisma: * Timurjevo pismo [[Karel VI. Francoski |Karlu VI. Francoskemu]], poslano 30. julija 1402, v katerem poroča, da je v Azijo poslal trgovce. Pisano je v perzijskem jeziku.<ref>Document preserved at Le Musée de l'Histoire de France, code AE III 204. Dossier II, 7, J936.</ref> * Pismo z datumom maj 1403 je latinski prevod Timurjevega pisma Karlu Vi. in pisma Timurjevega sina Miran Šaha krščanskim vladarjem, v katerem jim oznanja njuno zmago nad sultanom Bajazidom I. pri Smirni.<ref>Dossier II, 7 bis.</ref> * Kopija odgovora Karla VI. z datumom 15. junij 1403.<ref>Dossier II, 7 ter.</ref> == Zapuščina == [[Slika:SamarkandGuriAmir.jpg |thumb|Notranjost mavzoleja [[Gur Emir]] krasijo globoke niše in drugo okrasje]] Timurjeva zapuščina je mešana. Medtem ko je Srednja Azija med njegovo vladavino cvetela, so bili drugi deli njegovega imperija, med njimi tudi Bagdad, Damask, Delhi in druga arabska, gruzinska, perzijska in indijska mesta oplenjena in porušena, prebivalstvo pa pobito. Timur je osebno odgovoren za uničenje vzhodne nestorjanske krščanske cerkve v večini Azije. V muslimanski Srednji Aziji je zato ohranil pozitivno podobo, v Arabiji, Iraku, Perziji in Indiji pa je zaradi grozot, ki jih je zagrešil, njegova podoba povsem drugačna. Arabski zgodovinar Ibn Haldun ga kljub temu hvali, ker je poenotil večino muslimanskega sveta, kar drugim osvajalcem tistega časa ni uspelo.<ref>Frances Carney Gies (september–oktober 1978). ''The Man Who Met Tamerlane''. Saudi Aramco World. 29 (5).</ref> Naslednji veliki osvajalec Bližnjega vzhoda, Nader Šah, je bil pod velikim Timurjevim vplivom, saj je pri svojih osvajanjih skoraj v celoti prevzel Timurjevo vojaško strategijo in način vojskovanja. Nader Šah je osvojil večino Kavkaza, Perzije in Srednje Azije in oplenil Delhi. Timurjevo kratkoživo cesarstvo je stalilo turško-perzijsko izročilo v Transoksaniji in večini ozemelj, ki jih je vključil v svoj fevd. Primarni jezik v državni upravi in književnosti je postala [[perzijščina]].<ref>Manz, Beatrice Forbes (1999). ''The Rise and Rule of Tamerlane''. Cambridge University Press, str. 109. ISBN 0-521-63384-2. Delno tudi na Google Books, str.109.</ref> Med njegovo vladavino je nastalo tudi nekaj literarnih del v turškem jeziku. Ob perzijščini je postala uradni in kulturni jezik tudi knjižna [[čagatajščina|čagatajska turščina]].<ref>Roy, Olivier (2007). ''The new Central Asia''. I.B. Tauris. str. 7. ISBN 1-84511-552-X.</ref> Timur je skoraj v celoti iztrebil Vzhodno krščansko cerkev, ki je bila pred tem večinska veja krščanstva. Njen vpliv je ostal v veliki meri omejen samo na majhno ozemlje, zdaj znano kot asirski trikotnik.<ref>[https://www.britannica.com/topic/Nestorians ''History of the Nestorians'']. </ref> V Evropi je bil še več stoletij po smrti relativno priljubljena osebnost, predvsem zaradi njegove zmage nad sultanom Bajazidom I. Osmanska vojska se je v tem času vojskovala predvsem na vzhodu, zato so v njem povsem neupravičeno videli svojega zaveznika. V [[Uzbekistan]]u je uradno priznan za narodnega heroja. Njegov kip v [[Taškent]]u stoji na mestu, kjer je nekoč stal kip [[Karl Marx|Karla Marxa]]. Filozof, pesnik in politik Mohamed Ikbal iz Britanske Indije, na katerega se gleda kot na duhovnega pobudnika pakistanskega gibanja, je napisal obširno pesnitev z naslovom ''Timurjeve sanje'', katero je navdihnila molitev zadnjega mogulskega cesarja [[Bahadur Šah II.|Bahadur Šaha II.]] Leta 1794 je bengalski anglo-indijski popotnik Sake Dean Mahomed objavil potopis ''Potovanja Deana Mahomeda'', ki se začne z opevanjem Džingiskana, Timurja in zlasti prvega mogulskega cesarja Baburja. V knjigi so opisane pomembne podrobnosti o takrat vladajočem mogulskem cesarju [[Šah Alam II.|Šahu Alamu II.]] === Zgodovinski viri === [[Slika:Autograph of Ahmad ibn Arabshah.png |thumb||Ahmed Ibn Arabšah: ''Timurjevo življenje'']] Najstarejša znana zgodovina Timurjevega vladanja je Nizam Ad Din Šamijeva ''Zafarnama'', napisana v času, ko je bil Timur še živ. V letih 1424–1428 je Šaraf Ad Din Ali Jazdi napisal drugo ''Zafarnamo'', ki se je močno naslanjala na prvo. Ahmed Ibn Arabšah je napisal Timurju mnogo manj naklonjeno zgodovino v arabščini. Njegovo zgodovino je leta 1636 prevedel nizozemski orientalist Jacobus Golius. Obe ''Zafarnami'', napisani pod timuridskim pokroviteljstvom, se dramatično razlikujeta od Arabšahove kronike. Prvi prikazujeta Timurja kot liberalnega, dobrohotnega in vzvišenega vladarja, medtem ko ga slednja opisuje kot nenormalnega in brezbožnega, nizkega stanu in zaničevanja vrednih načel. ==== ''Malfuzat-i Timuri'' ==== ''Malfuzat-i Timurī'' in dodatek ''Tuzūk-i Tīmūrī'', domnevno Timurjeva avtobiografija, je skoraj zagotovo ponaredek iz 17. stoletja.<ref name=ref15/><ref name=ref72>Hameed ud-Din (2011). Abū Ṭāleb Ḥosaynī. Encyclopædia Iranica. Pridobljeno 17. septembra 2014.</ref> Učenjak Abu Taleb Huseini je leta 1637–1638 besedilo predstavil mogulskemu cesarju Šah Džahanu, daljnemu Timurjevemu potomcu, potem ko je v knjižnici jemenskega vladarja domnevno odkril njegov izvirnik, napisan v čagatajskem jeziku. Zaradi velike razdalje med Jemnom in Timurjevo bazo v Transoksaniji in pomanjkanja kakšnih drugih dokazov o izvirnosti, večina zgodovinarjev ocenjuje besedilo za zelo neverjetno in sumi, da si je Huseini izmislil tako besedilo kot zgodbo o njegovem poreklu.<ref name=ref72/> === Evropski pogledi na Timurja === Timur je verjetno imel pomemben vpliv na kulturo renesančne in zgodnje moderne Evrope.<ref>Milwright, Marcus (2006). ''So Despicable a Vessel: Representations of Tamerlane in Printed Books of the Sixteenth and Seventeenth Centuries''. Muqarnas. 23: 317. doi: 10.1163/22118993-90000105.</ref> Njegovi dosežki so po eni strani privlačili, po drugi pa zgražali Evropejce od 15. do zgodnjega 19. stoletja. Celo 15. stoletje so bili evropski pogledi na Timurja mešani. Nekatere evropske države so ga imele za zaveznika, druge pa zaradi hitrega širjenja njegove države in brutalnosti za grožnjo.<ref>Knobler, Adam (november 1995). ''The Rise of Timur and Western Diplomatic Response, 1390–1405''. Journal of the Royal Asiatic Society. Third Series. '''5''' (3): 341. doi:10.1017/s135618630000660x.</ref> Ko je v bitki pri Ankari ujel osmanskega sultana Bajazida I., so ga večkrat hvalili in v njem videli zaupanja vrednega zaveznika evropskih vladarjev. Zlasti [[Karel VI. Francoski]] in [[Henrik IV. Angleški]] sta menila, da je na Bližnjem vzhodu branilec krščanstva pred [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]]. Oba kralja sta ga hvalila tudi zato, ker je njegova zmaga pri Ankari omogočila krščanskim trgovcem ostati na Bližnjem vzhodu in njihovo varno vrnitev domov v Francijo in Anglijo. In ne nazadnje so ga hvalili tudi zato, ker so verjeli, da je pomagal obnoviti pravico do prehoda krščanskih romarjev v [[Sveta dežela|Sveto deželo]].<ref>Knobler (november 1995), str. 341-344.</ref> Drugi Evropejci so v Timurju videli barbarskega sovražnika, ki je pomenil grožnjo tako za evropsko kulturo kot za krščansko vero. Njegov vzpon na oblast je spodbudil kastiljskega kralja [[Henrik III. Kastiljski|Henrika III.]], da je v Samarkand poslal svojo delegacijo, da bi poizvedela, kdo so on sam in njegovo ljudstvo, sklenila zavezništvo in ga poskušala prepričati, da prestopi v krščanstvo in se s tem izogne vojni.<ref>Knobler (november 1995), str. 348-349.</ref> === Izkop in domnevno prekletstvo === [[Slika: Timur reconstruction01.jpg|thumb|right|Rekonstrukcija Timurjevega obraza (Minael Mihajlovič Gerasimov, 1941)]] 19. junija 1941 so sovjetski antropologi Mihael M. Gerasimov, Lev V. Ošanin in V.J. Zezenkova Timurjevo truplo izkopali in preučili. Ugotovili so, da je bil visok in plečat mož z močnimi ličnicami. Z višino najmanj 173 cm je po merilih tistega časa spadal med visoke ljudi. Preiskave so potrdile, da je bil šepav in imel zaradi poškodb oslabljeno desno roko. Njegova desna stegnenica je bila zraščena s pogačico, oblika kolenskega sklepa pa kaže, da je bila noga stalno ukrivljena, zaradi česar je šepal.<ref>Mikhail Mikhaĭlovich Gerasimov (1971). ''The face finder''. Hutchinson. str. 135. ISBN 978-0091055103.</ref><ref name=ref77>Lev Vasilevich Oshanin (1964). ''Anthropological composition of the population of Central Asia: and the ethnogenesis of its peoples''. 2. Peabody Museum. str. 39.</ref> Gerasimov je iz Timurjeve lobanje rekonstruiral njegov obraz in ugotovil da je bil mongolski z nekaj kavkaškimi primesmi. Ošanin je ugotovil da na njegovem lobanjskem svodu prevladujejo značilnosti južnosibirskih Mongolov.<ref name=ref77/> Domneva se, da je bil na Timurjevi grobnici napis: ''»Ko bom vstal od mrtvih, se bo svet tresel«''. Rečeno je bilo tudi, da je Gerasimov med izkopom v njegovi krsti našel napis ''»Kdor bo odprl moj grob, bo (iz njega) izpustil zavojevalca, bolj groznega kot sem bil jaz«''.<ref> [https://web.archive.org/web/20131220050634/http:/www.independent.co.uk/travel/asia/uzbekistan-on-the-bloody-trail-of-tamerlane-407300.html ''Uzbekistan: On the bloody trail of Tamerlane'']. The Independent. London, 9. julij 2006. Arhivirano iz izvirnika 20. decembra 2013. Pridobljeno 17. aprila 2016.</ref> Tri dni po začetku Timurjevega izkopa se je začela [[Operacija Barbarossa|operacija Barbarosa]] – nemški napad na Sovjetsko zvezo in največja vojaška operacija vseh časov.<ref>Mark & Ruth Dickens. ''Timurid Architecture in Samarkand''. Oxuscom.com. Pridobljeno 22. maja 2012.</ref> Timurja so s popolnim islamskim obredom ponovno pokopali novembra 1942, tik pred sovjetsko zmago v [[Bitka za Stalingrad|bitki za Stalingrad]].<ref>Marozzi (2004).</ref> == Družina == === Žene === Timur je imel osemnajst žena in štiriindvajset priležnic: * Turmiš Aga, mati Džihangirja Mirze * Oldžaj Turkan Aga (umrla 1357/1358), hčerka emirja Mašlaha in vnukinja emirja Kurgena * Saraj Mulk Hanum (umrla 1367), vdova emirja Huseina in hčerka Kazan Kana * Islam Aga (umrla 1367), vdova emirja Huseina in hčerka emirja Bajana Salduza * Ulus Aga (umrla 1367), vdova emirja Huseina in hčerka emirja Hizre Jasurija * Dilšad Aga (umrla 1374), hčerka Šams Ed Dina in njegove žene Budžan Age * Tuman Aga (umrla 1377), hčerka emirja Muse in njegove žene Arzu Mukl Age, hčerke emirja Bajazida Džalajirja * Čulpan Mulk Aga, hčerka Hadži Bega Džetskega * Tukal Hanum (umrla 1395), hčerka mongolskega kana Hizra Havaja Aglena * Tolun Aga, priležnica in mati Omar Šejka Mirze I. * Mengli Aga, priležnica in mati Miran Šaha Ibn Timurja * Togay Turhan Aga, gospa iz Kara Kitaja, vdova emirja Huseina in mati Šahruha Mirze Ibn Timurja * Tugdi Beg Aga, hčerka Ak Sufija Kong-Kirata in druge. === Sinovi === * Džahangir Mirza Ibn Timur (1356–1376), mati Turmiš Aga * Omar Šejk Mirza I. (1356–1393), mati Tolun Aga * [[Miran Šah|Miran Šah Ibn Timur]] (1366–1408), mati Mengli Aga * Šahruh Mirza Ibn Timur (1377–1446), mati Togaj Turkan Aga === Hčerke === * Aga Begi, poročena z Mohamed Begom, sinom emirja Muse, mati ni znana * neznana, poročena s Soliman Mirzo, mati ni znana * neznana, poročena s Kumaleza Mirzo, mati ni znana * Sultan Baht Begum, poročena prvič z Mohamedom Mirekejem, drugič (1389/1390) s Soliman Šahom, mati Turkan Aga === Družinsko drevo === <div style="font-size:80%;" align="center"> {{familytree/start}} {{familytree| | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | TIM | | | | | | | | | | | | | | | | | TIM=Timurlenk<br /><small>1336-1405</small>}} {{familytree| | | |,|-|-|-|-|-|-|-|-|v|-|-|-|-|-|-|-|-|+|-|-|-|-|-|-|-|-|v|-|-|-|-|-|-|.| }} {{familytree| | | JAH | | | | | | | OMS | | | | | | | SHA | | | | | | | MIR | | | | | AGA | JAH= Džahangir<br /><small>1356-1376</small> |OMS=Omar Šejk<br /><small>1356-1393</small> |SHA=[[Šahruh Mirza]]<br /><small>1377-1446</small> |MIR=[[Miran Šah]]<br /><small>1366-1408</small> |AGA=Aga Begi<br /><small>(hčerka)</small>}} {{familytree| |,|-|^|-|.| | | | | | |!| | | | | | |,|-|^|-|.| | | | | | |!| | | | | | |!| }} {{familytree| MOS | | PMO | | | | | |!| | | | | | ULB | | IBS | | | | | |!| | | | | | SUH | MOS=Mohamed Sultan |PMO=[[Pir Mohamed]] |IBS=Ibrahim Sultan |SUH=Sultan Husein |ULB=[[Ulug Beg]]}} {{familytree| | | | | | |,|-|-|-|v|-|^|-|v|-|-|-|.| | | | | |,|-|-|-|v|-|^|-|v|-|-|-|.| | }} {{familytree| | | | | | RUS | | PMO | | ISK | | SAH | | | | ABU | | OMA | | KHS | | SUM | | RUS=Rustem |PMO=Pir Mohamed |ISK=Iskandar |SAH=Sajidi Ahmed |ABU=Abubakr |OMA=Omar |KHS=[[Halil Sultan]] |SUM=Sultan Mohamed}} {{familytree/end}} </div> == Galerija == <center><gallery caption="" mode=packed-hover> Slika: Gur Emir 2006-2.png| Grobnica Gur Emir z ivanom in kupolo Slika: Registan - Samarkand - 15-10-2005.jpg |Registan Samarkand Slika: Friday Mosque in Herat, Afghanistan.jpg|Timuridska mošeja v [[Herat]]u Slika: Goharshad2.jpg| Mošeja Goharšad, timuridska arhitektura Slika:15c green mosque.jpg| Timuridska Zelena mošeja v Balhu Slika: Turk22.jpg| Mavzolej Hodže Ahmeda Jasavija, čudovit primer timuridske arhitekture </gallery> </center> == Glej tudi == {{Kategorija v Zbirki|Timur}} * [[seznam perzijskih kraljev]] == Sklici == {{sklici|3}} {{s-start}} {{s-hou|[[Timuridi|Timuridska dinastija]]||[[9. april]] [[1336]]||[[18. februar]] [[1405]]}} {{s-reg|}} {{s-bef|before= ustanovitev}} {{s-ttl|title=[[Emir]] [[Timuridsko cesarstvo|Timuridskega cesarstva]] |years=9. april 1370&nbsp;– 18. februar 1405}} {{s-aft|after= [[Pir Mohamed]] <br> in <br> [[Halil Sultan]] }} {{end}} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lenk, Timur}} [[Kategorija:Timurlenk| ]] [[Kategorija:Perzijski kralji]] [[Kategorija:Timuridi]] 8lgfv4dmllrghs230nxca7qoom94jqs 0 35611 6676975 6516504 2026-05-17T10:53:31Z G-Cup 10746 6676975 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgradba |name = Križanke |image = Križanke dvorišče th.jpg |image_size = 240px |caption = preddverje – veliko dvorišče |location = med [[Trg francoske revolucije, Ljubljana|Trgom francoske revolucije]], [[Gosposka ulica, Ljubljana|Gosposko ulico]], [[Zoisova cesta|Zoisovo]] in [[Emonska cesta, Ljubljana|Emonsko cesto]]. |address = Trg francoske revolucije 1/2<br/>Gosposka ulica 18, Ljubljana | map_type = Ljubljana-center | map_alt = | map_caption = Lega na zemljevidu centra Ljubljane |start_date = |completion_date = 1268 |demolition_date = |opening = |renovation_date = 1567–1579, 1952–1956 |building_type = [[samostan]] |roof = |top_floor = |floor_count = |cost = |floor_area = |architect = |architectural_style = |ren_architect = [[Jože Plečnik]], [[Anton Bitenc]], [[Viktor Molka]] (1952–1956) |client = |developer = |owner = |management = |url = |references = | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Ljubljana - Samostan Križanke | rkd_tip = nslp | rkd_tip2 = nsdp | razglasitev_rkd_tip = 22. februar 1986 | razglasitev_rkd_tip2 = 1. september 2016 | refšt= 389 | občina = Ljubljana <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Križanke''' je skupno ime za kompleks nekdanjega samostana [[nemški viteški red|nemškega viteškega reda]] (»križnikov«, po katerih je območje dobilo ime) v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Ležijo ob [[Trg francoske revolucije, Ljubljana|Trgu francoske revolucije]], med [[Emonska cesta, Ljubljana|Emonsko cesto]], [[Zoisova cesta, Ljubljana|Zoisovo cesto in Gosposko ulico]]. Leta 1986 so bile razglašene za [[kulturni spomenik lokalnega pomena]], leta 2016 pa za [[kulturni spomenik državnega pomena]]. V Križankah od leta 1952 domuje Javni zavod [[Festival Ljubljana]], v centralnem delu nekdanjega križevniškega samostana pa je že več let prej bila nameščena [[Srednja šola za oblikovanje in fotografijo|Srednja šola za oblikovanje in fotografijo (Šola za umetno obrt)]]. Zunanji prostori služijo kot prostori za različne kulturne prireditve. Ob velikem [[dvorišče|dvorišču]] je gostinski lokal Plečnikov hram. Ima ohranjeno notranjo opremo, narejeno po Plečnikovih zamislih. == Zgodovina == [[Slika:Križanke in 19th century.jpg|thumb|right|250px|Križanke v 19. stoletju]] [[Slika:Med petjem Rdeče kantate v Križankah ob praznovanju dvajsete obletnice vstaje slovenskega naroda 1961.jpg|thumb|right|250px|Med petjem Rdeče kantate v Križankah ob praznovanju dvajsete obletnice vstaje slovenskega naroda leta 1961]] Ves jugozahodni del obzidja Ljubljane ob Novem trgu je obsegala posest nemškega viteškega reda ali križnikov. Njihova zemljišča so obsegala del mesta od Ljubljanice in Malega grabna do Gradišča. Bili so samostojno gospostvo. Skrbeli so za bolnike in občasno poučevali mladino v svoji šoli. Njihova redovna hiša in cerkev se omenjata že sredi 13. stoletja. Gradnja samostana nemškega viteškega reda se je domnevno začela leta 1228 na prostoru, kjer so prej imeli domovanje templjarji. [[Potres na Idrijskem 1511|Potres leta 1511]] je močno poškodoval tudi stara samostanska poslopja. Obnovili so jih po potresu in delno med letoma 1567 in 1579. Ob samostanu je prvotno stala gotska cerkev, katere izbrane klesane spolije so shranjene v lapidariju Križank in v Mestnem muzeju. Iz leta 1260 je ohranjen relief Madone z otrokom, ki je krasil timpanon. Imenovan je bil Krakovska Madona po kapelici, kjer je stal po postavitvi nove cerkve. Shranjen je v Narodni galeriji. Prvotna cerkev je bila nadomeščena z novo v [[Barok|baročnem]] slogu med letoma 1714 in 1715. Zasnoval jo je znameniti beneški [[arhitekt]] [[Domenico Rossi]] v obliki centralnega prostora v obliki grškega križa, dopolnjeval in izvedel pa arhitekt Domenico Martinelli. Imela je glavni in stranska oltarja in najmanj dve kapeli. Bila je med zgodnjimi beneškimi baročnimi centralnimi prostori v Sloveniji. Ima skoraj v celoti ohranjeno izjemno opremo z oltarji, naslikanimi in rezljanimi na Dunaju (glavni oltar Hans Canon, stranska Schoonjans in Altomonte). Notranjost prekriva kupolast zaključek. Zunanjost učinkuje monumentalno s pilastrsko členitvijo in trikotno atiko. Pri gradnji je sodeloval slovenski gradbeni mojster [[Gregor Maček]], ki je morda sodeloval tudi pri zidavi današnjega [[Mestni muzej Ljubljana|Mestnega muzeja Ljubljana]]. Model za Križevniško cerkev, delo arhitekta Domenica Martinellija, je shranjen v muzeju. Viteška dvorana je bila preurejena v 18. stoletju. Na vogalu proti Gosposki ulici je vzidan Marijin [[Tondo (umetnost)|tondo]] kot spomin na prvi Marijanski kongres leta 1924. Prej je bila na istem prostoru spominska plošča, posvečena pesniku A. Auerspergu. == Rekonstrukcija == Križanke so služile kot samostan vse do leta 1949, ko je bil kompleks v celoti podržavljen. Leta 1952 so predstavniki mesta Ljubljana povabili arhitekta [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]], da preoblikuje takrat že precej dotrajan samostan v šolo za Umetno obrt. Plečnik se je z deli prenove srečal že pred vojno. Na šolo je neposredno iz Plečnikovega ateljeja odšla za profesorico in ravnateljico arhitektka Gizela Šuklje. Kasneje so v opuščeni samostan dodali še prizorišče za letni festival Ljubljana. To je bil zadnji velik Plečnikov prispevek mestu, pri projektu pa sta sodelovala in ga nadaljevala njegova učenca [[Anton Bitenc]] in [[Viktor Molka]]. Pred samostanskimi trakti so spremenil dvorišče prizorišče za komorne prireditve, gledališče na prostem in festivalski prostor. Uredili so gostinski del. Odprtje prenovljenega poslopja je bilo 10. junija 1955. Kompleks je Plečnik nadgradil s poudarkom [[Renesansa|renesančnih]] in baročnih elementov, kar je vidno na glavnem dvorišču, za katero so značilni plitvi arkadni oboki in nov barvni [[sgraffito]] na fasadi ter arkadni balkoni z ložami. Dvorišče je tlakoval z dekorativnimi betonskimi ploščami. Ob starem vhodu je [[lapidarij]] z nagrobniki in klesanimi elementi iz antičnega in srednjeveškega obdobja. Zanimiva je [[pergola]] ob samostanskem zidu, ki jo podpirajo stebri iz porušenega knežjega dvorca. Dve manjši dvorišči je oblikoval vsako drugače. Peklensko dvorišče s številnimi svetilkami in nadihom mediteranskega sloga je bilo namenjeno manjšim komornim izvedbam. Malo dvorišče naj bi bilo arheološki park. Veliko dvorišče je kasneje arhitekt Bitenc preoblikoval v preddverje avditorija, ki je bilo prav tako njegovo delo. Plečnik je preuredil še manjšo hišo ob dvorišču (sedaj prodajalna kart) in dodal javne toalete na zunanji strani kompleksa. Pred zahodnim zidom so uredili manjše otroško igrišče. Na zunanje obzidje je Plečnik vgradil tri poznobaročne portale iz ostankov podrtih ljubljanskih hiš. Na vogalu Zoisove in Emonske so postavili spomenik [[pesnik]]u [[Anton Aškerc|Antonu Aškercu]]. Bronasto poprsje je delo [[kipar]]ja [[Nikolaj Pirnat|Nikolaja Pirnata]]. <gallery> Slika:Ljubljana - cerkev Marije Pomočnice.jpg|Križevniška cerkev Slika:Križanke (3).JPG|Oboki in kipi v preddverju Križank Slika:Križanke (4).JPG|Detajl v preddverju Križank Slika:Križanke (7).JPG|Sgraffito tehnika na fasadi Križank </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Breda Mihelič |year=1994 |title=Vodnik po Ljubljani |publisher=DZS d.d. |isbn=86341-1195-4 |cobiss=40765440 |pages=}} * [http://www.arhitekturni-vodnik.org/?object=44&mode=1 Arhitekturni vodnik] * Luka Vidmar (ur.), ''Križanke'' (monografija, Ljubljana, 2018) == Glej tudi == * [[seznam samostanov v Sloveniji]] * [[Festival Ljubljana]] * [[Cerkev Marije Pomočnice, Ljubljana (križevniška cerkev)]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [http://www.ljubljanafestival.si/o-nas#content Festival Ljubljana] * [https://ssof.si/joomla/ Srednja šola za oblikovanje in fotografijo] {{Ljubljana}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Ljubljani]] [[Kategorija:Baročna arhitektura v Ljubljani]] [[Kategorija:Dela Jožeta Plečnika]] [[Kategorija:Spomeniki v Ljubljani]] [[Kategorija:Križevniški samostani v Sloveniji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1268]] {{normativna kontrola}} nrp2vob1ln1c5odb8400aals64t7l6j 6676976 6676975 2026-05-17T10:55:26Z G-Cup 10746 /* Rekonstrukcija */ 6676976 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgradba |name = Križanke |image = Križanke dvorišče th.jpg |image_size = 240px |caption = preddverje – veliko dvorišče |location = med [[Trg francoske revolucije, Ljubljana|Trgom francoske revolucije]], [[Gosposka ulica, Ljubljana|Gosposko ulico]], [[Zoisova cesta|Zoisovo]] in [[Emonska cesta, Ljubljana|Emonsko cesto]]. |address = Trg francoske revolucije 1/2<br/>Gosposka ulica 18, Ljubljana | map_type = Ljubljana-center | map_alt = | map_caption = Lega na zemljevidu centra Ljubljane |start_date = |completion_date = 1268 |demolition_date = |opening = |renovation_date = 1567–1579, 1952–1956 |building_type = [[samostan]] |roof = |top_floor = |floor_count = |cost = |floor_area = |architect = |architectural_style = |ren_architect = [[Jože Plečnik]], [[Anton Bitenc]], [[Viktor Molka]] (1952–1956) |client = |developer = |owner = |management = |url = |references = | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Ljubljana - Samostan Križanke | rkd_tip = nslp | rkd_tip2 = nsdp | razglasitev_rkd_tip = 22. februar 1986 | razglasitev_rkd_tip2 = 1. september 2016 | refšt= 389 | občina = Ljubljana <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Križanke''' je skupno ime za kompleks nekdanjega samostana [[nemški viteški red|nemškega viteškega reda]] (»križnikov«, po katerih je območje dobilo ime) v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Ležijo ob [[Trg francoske revolucije, Ljubljana|Trgu francoske revolucije]], med [[Emonska cesta, Ljubljana|Emonsko cesto]], [[Zoisova cesta, Ljubljana|Zoisovo cesto in Gosposko ulico]]. Leta 1986 so bile razglašene za [[kulturni spomenik lokalnega pomena]], leta 2016 pa za [[kulturni spomenik državnega pomena]]. V Križankah od leta 1952 domuje Javni zavod [[Festival Ljubljana]], v centralnem delu nekdanjega križevniškega samostana pa je že več let prej bila nameščena [[Srednja šola za oblikovanje in fotografijo|Srednja šola za oblikovanje in fotografijo (Šola za umetno obrt)]]. Zunanji prostori služijo kot prostori za različne kulturne prireditve. Ob velikem [[dvorišče|dvorišču]] je gostinski lokal Plečnikov hram. Ima ohranjeno notranjo opremo, narejeno po Plečnikovih zamislih. == Zgodovina == [[Slika:Križanke in 19th century.jpg|thumb|right|250px|Križanke v 19. stoletju]] [[Slika:Med petjem Rdeče kantate v Križankah ob praznovanju dvajsete obletnice vstaje slovenskega naroda 1961.jpg|thumb|right|250px|Med petjem Rdeče kantate v Križankah ob praznovanju dvajsete obletnice vstaje slovenskega naroda leta 1961]] Ves jugozahodni del obzidja Ljubljane ob Novem trgu je obsegala posest nemškega viteškega reda ali križnikov. Njihova zemljišča so obsegala del mesta od Ljubljanice in Malega grabna do Gradišča. Bili so samostojno gospostvo. Skrbeli so za bolnike in občasno poučevali mladino v svoji šoli. Njihova redovna hiša in cerkev se omenjata že sredi 13. stoletja. Gradnja samostana nemškega viteškega reda se je domnevno začela leta 1228 na prostoru, kjer so prej imeli domovanje templjarji. [[Potres na Idrijskem 1511|Potres leta 1511]] je močno poškodoval tudi stara samostanska poslopja. Obnovili so jih po potresu in delno med letoma 1567 in 1579. Ob samostanu je prvotno stala gotska cerkev, katere izbrane klesane spolije so shranjene v lapidariju Križank in v Mestnem muzeju. Iz leta 1260 je ohranjen relief Madone z otrokom, ki je krasil timpanon. Imenovan je bil Krakovska Madona po kapelici, kjer je stal po postavitvi nove cerkve. Shranjen je v Narodni galeriji. Prvotna cerkev je bila nadomeščena z novo v [[Barok|baročnem]] slogu med letoma 1714 in 1715. Zasnoval jo je znameniti beneški [[arhitekt]] [[Domenico Rossi]] v obliki centralnega prostora v obliki grškega križa, dopolnjeval in izvedel pa arhitekt Domenico Martinelli. Imela je glavni in stranska oltarja in najmanj dve kapeli. Bila je med zgodnjimi beneškimi baročnimi centralnimi prostori v Sloveniji. Ima skoraj v celoti ohranjeno izjemno opremo z oltarji, naslikanimi in rezljanimi na Dunaju (glavni oltar Hans Canon, stranska Schoonjans in Altomonte). Notranjost prekriva kupolast zaključek. Zunanjost učinkuje monumentalno s pilastrsko členitvijo in trikotno atiko. Pri gradnji je sodeloval slovenski gradbeni mojster [[Gregor Maček]], ki je morda sodeloval tudi pri zidavi današnjega [[Mestni muzej Ljubljana|Mestnega muzeja Ljubljana]]. Model za Križevniško cerkev, delo arhitekta Domenica Martinellija, je shranjen v muzeju. Viteška dvorana je bila preurejena v 18. stoletju. Na vogalu proti Gosposki ulici je vzidan Marijin [[Tondo (umetnost)|tondo]] kot spomin na prvi Marijanski kongres leta 1924. Prej je bila na istem prostoru spominska plošča, posvečena pesniku A. Auerspergu. == Rekonstrukcija == Križanke so služile kot samostan vse do leta 1949, ko je bil kompleks v celoti podržavljen. Leta 1952 so predstavniki mesta Ljubljana povabili arhitekta [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]], da preoblikuje takrat že precej dotrajan samostan v šolo za Umetno obrt. Plečnik se je z deli prenove srečal že pred vojno. Na šolo je neposredno iz Plečnikovega ateljeja odšla za profesorico in ravnateljico arhitektka Gizela Šuklje. Kasneje so v opuščeni samostan dodali še prizorišče za letni festival Ljubljana. To je bil zadnji velik Plečnikov prispevek mestu, pri projektu pa sta sodelovala in ga nadaljevala njegova učenca [[Anton Bitenc]] in [[Viktor Molka]]. Pred samostanskimi trakti so spremenil dvorišče prizorišče za komorne prireditve, gledališče na prostem in festivalski prostor. Uredili so gostinski del. Odprtje prenovljenega poslopja je bilo 10. junija 1955. Kompleks je Plečnik nadgradil s poudarkom [[Renesansa|renesančnih]] in baročnih elementov, kar je vidno na glavnem dvorišču, za katero so značilni plitvi arkadni oboki in nov barvni [[sgraffito]] na fasadi ter arkadni balkoni z ložami. Dvorišče je tlakoval z dekorativnimi betonskimi ploščami. Ob starem vhodu je [[lapidarij]] z nagrobniki in klesanimi elementi iz antičnega in srednjeveškega obdobja. Zanimiva je [[pergola]] ob samostanskem zidu, ki jo podpirajo stebri iz porušenega knežjega dvorca. Dve manjši dvorišči je oblikoval vsako drugače. Peklensko dvorišče s številnimi svetilkami in nadihom mediteranskega sloga je bilo namenjeno manjšim komornim izvedbam. Malo dvorišče naj bi bilo arheološki park. Veliko dvorišče je kasneje arhitekt Bitenc preoblikoval v preddverje avditorija, ki je bilo prav tako njegovo delo. Plečnik je preuredil še manjšo hišo ob dvorišču (sedaj prodajalna kart). Pred vhod so postavili portretni glavi Plečnika (njegov prvi figuralni spomenik v Ljubljani) in portretno glavo T. Bitenca. Dodali so javne toalete na zunanji strani kompleksa. Pred zahodnim zidom so uredili manjše otroško igrišče. Na zunanje obzidje je Plečnik vgradil tri poznobaročne portale iz ostankov podrtih ljubljanskih hiš. Na vogalu Zoisove in Emonske so postavili spomenik [[pesnik]]u [[Anton Aškerc|Antonu Aškercu]]. Bronasto poprsje je delo [[kipar]]ja [[Nikolaj Pirnat|Nikolaja Pirnata]]. <gallery> Slika:Ljubljana - cerkev Marije Pomočnice.jpg|Križevniška cerkev Slika:Križanke (3).JPG|Oboki in kipi v preddverju Križank Slika:Križanke (4).JPG|Detajl v preddverju Križank Slika:Križanke (7).JPG|Sgraffito tehnika na fasadi Križank </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Breda Mihelič |year=1994 |title=Vodnik po Ljubljani |publisher=DZS d.d. |isbn=86341-1195-4 |cobiss=40765440 |pages=}} * [http://www.arhitekturni-vodnik.org/?object=44&mode=1 Arhitekturni vodnik] * Luka Vidmar (ur.), ''Križanke'' (monografija, Ljubljana, 2018) == Glej tudi == * [[seznam samostanov v Sloveniji]] * [[Festival Ljubljana]] * [[Cerkev Marije Pomočnice, Ljubljana (križevniška cerkev)]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [http://www.ljubljanafestival.si/o-nas#content Festival Ljubljana] * [https://ssof.si/joomla/ Srednja šola za oblikovanje in fotografijo] {{Ljubljana}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Ljubljani]] [[Kategorija:Baročna arhitektura v Ljubljani]] [[Kategorija:Dela Jožeta Plečnika]] [[Kategorija:Spomeniki v Ljubljani]] [[Kategorija:Križevniški samostani v Sloveniji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1268]] {{normativna kontrola}} t60juuwd5m7df87undsq9dae96prrum 0 36289 6676905 6664665 2026-05-17T09:01:12Z ~2026-29619-36 260052 dodatek T!mo, Kocb3k, Xoxojulian, MiHaT 6676905 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] izvajalcev [[rap]]a.''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == 0-9 == * [[6 Pack Čukur]] * 5.Element * 9ka * 2ka * 3K == A == * AlkoMoBB * Amo * Atila * Alyo * Alen * Ali En (glej [[Dalaj Eegol]]) * A.K- Anza-Axel * Arne Međedović - Arne == B == * B.D.M * Beez * Bexx * Beks * Brodi * BMD * Burke * Bronxtarz * Barski spomeniki * Balau * BNZ * Bechi * Boogey Boo * Boris * Badale * BiZiJ * [[Marko Bratuš]]-''Smaal Tokk'' * Bušman MC * Boki * Bsnc == C == * ccc * Chaos * Chorchyp * [[Anže Kacafura|Cazzafura]] * [[C-Dogg]] (https://reverbnation.com/Cthareal) * Corpus delicti * [[Challe Salle]] (Saša Petrović) * Cheba * chilgeM * Cyam * CDW == D == * [[Dalaj Eegol]] * [[Dandrough]]<ref>{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/razsirjamo-obzorja/dandrough-ko-pride-bog |title=Dandrough: Ko pride bog... |author=Bulajić, Dušan |work=Radio Študent |date=16. 7. 2022 |accessdate = 7. 9. 2022}}</ref> * Dantes * [[Darko Nikolovski]] * Don Pezzanno * [[Doša]] * Da II Deuce * [[Drill]] * Dpek * DNA * Dabl F * Drobižek * Dantes * David * Damzz95 * Duly * Dwon == E == * Echobe * [[Emkej]] * Eyeceeou * Ezy-G * eXtreme * Emka * El Jasko * [[El Makedoner]] * Eko * [[Ezra Ćosić Alibegović|Ezra]] == F == * Feliks Vran * Fvntxm * Flamie * F.B. * Faaker * Fudo Fudex == G == * GDM (Gokodaman) * Genxta Gregi * Gero * Ghet * Glok * Gotti<ref>{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/100-decibelov/100-decibelov-168 |title=100 decibelov |author=Cvetko, Špela |work=Radio Študent |date=2. 8. 2022 |accessdate = 7. 9. 2022}}</ref> * Gottschee Project * [[Gramatik]] * Gramino<ref>{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/gramino-anom |title=Gramino: ANOM |author=Ferk, Tine |work=Radio Študent |date=2. 9. 2021 |accessdate = 7. 9. 2022}}</ref> * Grill * GTF * GZ * Gordo == H == * Haiku Garden * Hugo * [[Hodža (raper)|Hodža]] * Hadec * Havi == I == * I.Vanish * Ivč * Izbrani * Izbrisana * Ironic Tronic * Izič * Iaria == K == * Kai Virtual<ref>{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/100-decibelov/100-decibelov-167 |title=100 decibelov |author=Miočić, Marko |work=Radio Študent |date=26. 7. 2021 |accessdate = 7. 9. 2022}}</ref> * [[Klemen Klemen]] * Kralj Meteorit * Kalskee * Kibi * Kemik Alija * KingAP * Kizo * kiky * Kosta * [[Kocka (raper)|Kocka]] * Kocb3k * Kurto A.J * Knez Stipe * Kr-En * Krof * Kaos Effect * Kox * Kuna == L == * Ljubljansfinest * [[La Bagra]] * Laganee-LGS * Last one * [[Ledeni]] * [[Leopold I.]] (''Michael Leopold'') * Levantich1108 * Liil Leah * Lil Bini * Lirikalni lovci * Locky * Luknje v sistemu * Luks * Lupo MC == J == * JaCKoMo * Jacuzzy Krall * Joe Joe (o'reiley) * JML COCE * JanČ * Jović * Jože Gorišek == M == * Markan * Megi * Mike * Mirko Grozny * Mrigo * Medz'l * Molestor * Minnite * MiHaT * [[Mito]] * Mulac * Moohy * MCCM * Mostiščar * Male Ponco * Manche * Mleki * Mlin * [[Murat & Jose]], MIRKO-FLEKAŠ. MC-BELMONDO, Mrkeči, ML * Mega * Majkun * mxksa == N == * NaykEX * [[N'toko]] * Nany D Bjoc * Ne$$ * Nedotakljivi * Neeko * Night(M) * Nushy * Nemir * Nekromant * [[Darko Nikolovski|Nikolovski]] * [[Nipke]] * Noah 69W * Nomark == O == * Out-lot<ref>{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/100-decibelov/100-deci-decembra |title=100 deci decembra |author=Kranjc Kušlan, Ula |work=Radio Študent |date=21. 12. 2021 |accessdate = 7. 9. 2022}}</ref> * Oet == P == * Patriot * [[Pasji Kartel]] * Psihobrata * Paj * [[Boštjan Gorenc|Pižama]] * Povšo / Povshizzle * Piro * Pifka * Pavel Panon * Puntar * [[Plan B]] * Pupi * Palijo * Pifo * Polly * Pez * PAT * Polifonija * Princip * Predsednik * Patric Puntar - 3K == R == * R.I.C. * RIP * Rap Virus * [[RecycleMan]] * Reta - Ringe * Radić * Rot * R-K$NG * [[Ružno pače|Ružno Pače]] * RKA == S == * [[Sarah Al Saleh|Sahareya]]<ref>{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/grs-intervju/sahareya |title=Sahareya |author=Kopač, Jan |author2=Petrova, Ružica |work=Radio Študent |date=5. 9. 2021 |accessdate = 7. 9. 2022}}</ref> * [[Samo Boris]] * Scorpio * Shorti * Siriuz * [[Skova]] * Slick * [[Slon in Sadež]] * Svenson * Sole * Stekli psi * Stereolog * Svegerji * Selman * Shwepo * Shorti * SpetNC * Smayo * Sharks * Same žvadi * Sandi MVP == Š == * Šešmajster * ŠmajsačBELI * Špil ligni == T == * Tadee * Tadi Tada * Tango & Keš-Teox * Tekochee kru * Tim Tekavec * Triiiple * T-Set * The Dogz * Terapija * [[Rok Terkaj|Trkaj]] ([[Rok Terkaj]]) * Tropski ([[Tilen Guzelj]]) * TimPs * T!mo == U == * U-Kan * Unknown * UM == V == * Valterrap * Vazz * Vuki Vuk * Val Venit Varis == Z == * [[Ziebane]] * Zinedin O. * [[Zlatan Čordić|Zlatko]] * Zrak * Zofa Lipa * ZEK == Ž == * [[Žana Povše|Žana]] * [[Neža Mihelič|Žena]] == W == * Woo-Doo * Wera == X == * XaraoH * Xoxojulian == Y == * YCORE == Glej tudi == * [[seznam rap izvajalcev]] == Sklici == {{sklici}} {{seznami narodov po poklicu|raperjev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Raperji]] [[Kategorija:Slovenski raperji|*]] 754nb66jwjilyc8exu2kkyrkzinhlz0 6676970 6676905 2026-05-17T10:36:32Z A09 188929 Reverted 1 edit by [[Special:Contributions/~2026-29619-36|~2026-29619-36]] ([[User talk:~2026-29619-36|talk]]): Rv nepomembnost (TwinkleGlobal) 6676970 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] izvajalcev [[rap]]a.''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == 0-9 == * [[6 Pack Čukur]] * 5.Element * 9ka * 2ka * 3K == A == * AlkoMoBB * Amo * Atila * Alyo * Alen * Ali En (glej [[Dalaj Eegol]]) * A.K- Anza-Axel * Arne Međedović - Arne == B == * B.D.M * Beez * Bexx * Beks * Brodi * BMD * Burke * Bronxtarz * Barski spomeniki * Balau * BNZ * Bechi * Boogey Boo * Boris * Badale * BiZiJ * [[Marko Bratuš]]-''Smaal Tokk'' * Bušman MC * Boki * Bsnc == C == * ccc * Chaos * Chorchyp * [[Anže Kacafura|Cazzafura]] * [[C-Dogg]] (https://reverbnation.com/Cthareal) * Corpus delicti * [[Challe Salle]] (Saša Petrović) * Cheba * chilgeM * Cyam * CDW == D == * [[Dalaj Eegol]] * [[Dandrough]]<ref>{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/razsirjamo-obzorja/dandrough-ko-pride-bog |title=Dandrough: Ko pride bog... |author=Bulajić, Dušan |work=Radio Študent |date=16. 7. 2022 |accessdate = 7. 9. 2022}}</ref> * Dantes * [[Darko Nikolovski]] * Don Pezzanno * [[Doša]] * Da II Deuce * [[Drill]] * Dpek * DNA * Dabl F * Drobižek * Dantes * David * Damzz95 * Duly * Dwon == E == * Echobe * [[Emkej]] * Eyeceeou * Ezy-G * eXtreme * Emka * El Jasko * [[El Makedoner]] * Eko * [[Ezra Ćosić Alibegović|Ezra]] == F == * Feliks Vran * Fvntxm * Flamie * F.B. * Faaker * Fudo Fudex == G == * GDM (Gokodaman) * Genxta Gregi * Gero * Ghet * Glok * Gotti<ref>{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/100-decibelov/100-decibelov-168 |title=100 decibelov |author=Cvetko, Špela |work=Radio Študent |date=2. 8. 2022 |accessdate = 7. 9. 2022}}</ref> * Gottschee Project * [[Gramatik]] * Gramino<ref>{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/gramino-anom |title=Gramino: ANOM |author=Ferk, Tine |work=Radio Študent |date=2. 9. 2021 |accessdate = 7. 9. 2022}}</ref> * Grill * GTF * GZ * Gordo == H == * Haiku Garden * Hugo * [[Hodža (raper)|Hodža]] * Hadec * Havi == I == * I.Vanish * Ivč * Izbrani * Izbrisana * Ironic Tronic * Izič * Iaria == K == * Kai Virtual<ref>{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/100-decibelov/100-decibelov-167 |title=100 decibelov |author=Miočić, Marko |work=Radio Študent |date=26. 7. 2021 |accessdate = 7. 9. 2022}}</ref> * [[Klemen Klemen]] * Kralj Meteorit * Kalskee * Kibi * Kemik Alija * KingAP * Kizo * kiky * Kosta * [[Kocka (raper)|Kocka]] * Kurto A.J * Knez Stipe * Kr-En * Krof * Kaos Effect * Kox * Kuna == L == * Ljubljansfinest * [[La Bagra]] * Laganee-LGS * Last one * [[Ledeni]] * [[Leopold I.]] (''Michael Leopold'') * Levantich1108 * Liil Leah * Lil Bini * Lirikalni lovci * Locky * Luknje v sistemu * Luks * Lupo MC == J == * JaCKoMo * Jacuzzy Krall * Joe Joe (o'reiley) * JML COCE * JanČ * Jović * Jože Gorišek == M == * Markan * Megi * Mike * Mirko Grozny * Mrigo * Medz'l * Molestor * Minnite * [[Mito]] * Mulac * Moohy * MCCM * Mostiščar * Male Ponco * Manche * Mleki * Mlin * [[Murat & Jose]], MIRKO-FLEKAŠ. MC-BELMONDO, Mrkeči, ML * Mega * Majkun * mxksa == N == * NaykEX * [[N'toko]] * Nany D Bjoc * Ne$$ * Nedotakljivi * Neeko * Night(M) * Nushy * Nemir * Nekromant * [[Darko Nikolovski|Nikolovski]] * [[Nipke]] * Noah 69W * Nomark == O == * Out-lot<ref>{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/100-decibelov/100-deci-decembra |title=100 deci decembra |author=Kranjc Kušlan, Ula |work=Radio Študent |date=21. 12. 2021 |accessdate = 7. 9. 2022}}</ref> * Oet == P == * Patriot * [[Pasji Kartel]] * Psihobrata * Paj * [[Boštjan Gorenc|Pižama]] * Povšo / Povshizzle * Piro * Pifka * Pavel Panon * Puntar * [[Plan B]] * Pupi * Palijo * Pifo * Polly * Pez * PAT * Polifonija * Princip * Predsednik * Patric Puntar - 3K == R == * R.I.C. * RIP * Rap Virus * [[RecycleMan]] * Reta - Ringe * Radić * Rot * R-K$NG * [[Ružno pače|Ružno Pače]] * RKA == S == * [[Sarah Al Saleh|Sahareya]]<ref>{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/grs-intervju/sahareya |title=Sahareya |author=Kopač, Jan |author2=Petrova, Ružica |work=Radio Študent |date=5. 9. 2021 |accessdate = 7. 9. 2022}}</ref> * [[Samo Boris]] * Scorpio * Shorti * Siriuz * [[Skova]] * Slick * [[Slon in Sadež]] * Svenson * Sole * Stekli psi * Stereolog * Svegerji * Selman * Shwepo * Shorti * SpetNC * Smayo * Sharks * Same žvadi * Sandi MVP == Š == * Šešmajster * ŠmajsačBELI * Špil ligni == T == * Tadee * Tadi Tada * Tango & Keš-Teox * Tekochee kru * Tim Tekavec * Triiiple * T-Set * The Dogz * Terapija * [[Rok Terkaj|Trkaj]] ([[Rok Terkaj]]) * Tropski ([[Tilen Guzelj]]) * TimPs == U == * U-Kan * Unknown * UM == V == * Valterrap * Vazz * Vuki Vuk * Val Venit Varis == Z == * [[Ziebane]] * Zinedin O. * [[Zlatan Čordić|Zlatko]] * Zrak * Zofa Lipa * ZEK == Ž == * [[Žana Povše|Žana]] * [[Neža Mihelič|Žena]] == W == * Woo-Doo * Wera == X == * XaraoH == Y == * YCORE == Glej tudi == * [[seznam rap izvajalcev]] == Sklici == {{sklici}} {{seznami narodov po poklicu|raperjev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Raperji]] [[Kategorija:Slovenski raperji|*]] 5h2620be2if95k6yhttdgn4uuv9mgyt 0 37611 6676736 6674956 2026-05-16T23:29:16Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676736 wikitext text/x-wiki {{Infobox television | name = {{noitalic|Pesem Evrovizije}} | image = Eurovision Song Contest.png | caption = Logo v uporabi od leta 2015-2025 | alt_name = {{Unbulleted list|{{noitalic|Evrovizija}}|{{noitalic|ESC}}}} | genre = Glasbeno tekmovanje | creator = [[Evropska radiodifuzna zveza]] | based_on = Sanremo | presenter = Različni voditelji | theme_music_composer = [[Marc-Antoine Charpentier]] | opentheme = Preludij ''[[Te Deum (Charpentier)|Te Deum]]'' | country = Različne države | language = Različno: predvsem angleščina in francoščina | num_episodes = {{Plainlist| * 69 tekmovanj * 107 predstav v živo }} | location = Različna mesta <br />(2026: [[Dunaj]], [[Avstrija]]) | runtime = {{Plainlist| * ~2 uri (polfinale) * ~4 ure (finale) }} | company = [[Evropska radiodifuzna zveza]] <br /> (2026: [[ORF]]) | distributor = Evrovizija | picture_format = {{Plainlist| * [[4:3]] [[576i]] (SDTV) (1956–2004) * [[16:9]] [[576i]] (SDTV) (2005–2006) * [[1080i]] (HDTV) (2007–danes) * [[UHDTV]] [[4K]] (2022–danes) }} | first_run = Lugano, Švica (24. Maj 1956) | first_aired = 24. Maj 1956- danes | last_aired = | preceded_by = | followed_by = | related = {{Plainlist| * ''[[Evrovizijski mladi glasbeniki]]'' * ''[[Mladinska pesem Evrovizije]]'' * ''[[Evrovizijski zbor leta]]'' }} | website = https://eurovision.tv/ | website_title = Eurovision.tv | production_website = https://www.ebu.ch/about | italic_title = no }} '''Pesem Evrovizije''' ([[angleščina|angleško]] ''Eurovision Song Contest'', [[francoščina|francosko]] ''Concours Eurovision de la Chanson'') je vsakoletno [[tekmovanje]] [[skladba|skladb]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]] ([[skladba|pesmi]]) različnih [[Evropa|evropskih]] [[država|držav]]. Na tem tekmovanju lahko vsaka država sodeluje le z eno pesmijo, ki tekmuje z ostalimi. Kakovost izvajalskega nastopa in pesmi ocenjuje strokovna žirija, prav tako pa tudi "glas ljudstva", [[telefon]]sko [[glasovanje]] (''[[televoting]]''). Prireditev, ki poteka v različnih evropskih državah (vsako leto v državi zmagovalki v preteklem letu), prenašata [[televizija]] in [[radio]]. Tekmovanje organizira ''European Broadcasting Union'' ([[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]]), prvič pa je bilo prirejeno leta [[1956]]. Tekmovanje je do zdaj odpadlo le enkrat, in sicer leta 2020, zaradi pandemije bolezni [[COVID-19]].<ref name="covid">{{Navedi splet|title=Evrovizija odpovedana, tekmovanje šele prihodnje leto|url=https://siol.net/trendi/glasba/evrovizija-odpovedana-tekmovanje-sele-prihodnje-leto-521173|website=siol.net|accessdate=2020-03-18|language=sl}}</ref> Tekmovanje je bilo navdihnjeno in temeljilo na italijanskem glasbenem festivalu [[Sanremo (film)|Sanremo]], ki na italijanski rivieri poteka od leta 1951. [[Pesem Evrovizije|Evrovizija]] poteka vsako leto od leta [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] (razen leta 2020 zaradi pandemije [[Covid-19|COVID-19]]), zaradi česar je to najdlje trajajoče mednarodno glasbeno tekmovanje na televiziji in eden najdlje trajajočih televizijskih programov na svetu. Tekmujejo lahko aktivni člani [[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]] in povabljeni pridruženi člani; vsaj enkrat so sodelovali radiotelevizijski izvajalci iz 52 držav. Vsak sodelujoči radiotelevizijski izvajalec pošlje izvirno pesem, ki traja največ tri minute, da jo v živo izvede pevec ali skupina do šestih ljudi, starih 16 let ali več, po lastni izbiri. Vsaka država podeli od 1 do 8, 10 in 12 točk svojim desetim najljubšim pesmim na podlagi mnenj zbrane skupine glasbenih profesionalcev in gledalcev, pri čemer je pesem, ki prejme največ točk, razglašena za zmagovalko. Poleg tekmovanja se pojavljajo tudi drugi nastopi, vključno s posebej naročenimi otvoritvenimi in odmornimi nastopi ter gostujočimi nastopi glasbenikov in drugih osebnosti, med preteklimi izvajalci pa so bili [[Cirque du Soleil,]] [[Madonna]], [[Justin Timberlake]], [[Mika]], [[Rita Ora]] in premiera [[Riverdance|Riverdancea.]] Tekmovanje, ki je bilo prvotno sestavljeno iz enega samega večernega dogodka, se je razširilo, ko so se mu pridružile radiotelevizijske postaje iz novih držav (vključno z državami zunaj [[Evropa|Evrope]], kot sta [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izrael]] in [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralija]]), kar je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, preden so bili v 2000-ih uvedeni polfinali, privedlo do uvedbe postopkov za izpadanje. [[Nemčija na Pesmi Evrovizije|Nemčija]] je tekmovala večkrat kot katera koli druga država, saj je sodelovala na vseh prvenstvih razen ene, medtem ko [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]] in [[Švedska na Pesmi Evrovizije|Švedska]] držita rekord po številu zmag, s skupno sedmimi zmagami. <ref>{{Navedi knjigo|title=Gay brotherhood: Israeli gay men and the Eurovision Song Contest|url=https://doi.org/10.4324/9781315097732-11|publisher=Routledge|date=2017-07-05|isbn=978-1-315-09773-2|pages=123–134|first=Dafna|last=Lemish}}</ref> Tekmovanje, ki tradicionalno poteka v državi, ki je zmagala prejšnje leto, ponuja priložnost za promocijo države in mesta gostiteljice kot turistične destinacije. Vsako leto se ga udeleži na tisoče gledalcev, skupaj z novinarji, ki pokrivajo vse vidike tekmovanja, vključno z vajami na prizorišču, tiskovnimi konferencami s tekmovalci ter drugimi sorodnimi dogodki in nastopi v mestu gostitelju. Poleg generičnega logotipa [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]] se za vsak dogodek običajno razvije edinstvena tema. Tekmovanje se predvaja v državah po vseh celinah; od leta [[Pesem Evrovizije 2001|2001]] je na voljo na spletu na uradni spletni strani [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]]. [[Pesem Evrovizije|Evrovizija]] se vsako leto uvršča med najbolj gledane nešportne dogodke na svetu, saj si jo ogleda več sto milijonov gledalcev po vsem svetu. Nastop na tekmovanju je umetnikom pogosto prinesel lokalni karierni zagon, v nekaterih primerih pa tudi dolgotrajen mednarodni uspeh. Na preteklih izdajah je tekmovalo več najbolje prodajanih glasbenih izvajalcev na svetu, med njimi [[ABBA]], [[Céline Dion]], [[Julio Iglesias]], [[Cliff Richard]] in [[Olivia Newton-John|Olivio Newton-John]]; nekateri najbolje prodajani singli na svetu so prvič mednarodno nastopili na odru [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]].<ref>{{Navedi splet|title=Home {{!}} Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/|website=eurovision.tv|accessdate=2025-07-09|language=en}}</ref> = Velikih pet = Leta [[Pesem Evrovizije 1999|1999]] je bila za [[Francija na Pesmi Evrovizije|Francijo]], [[Nemčija na Pesmi Evrovizije|Nemčijo,]] [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španijo]] in [[Združeno kraljestvo na Pesmi Evrovizije|Združeno kraljestvo]] uvedena izjema od izpadanja, kar jim je dalo samodejno pravico do tekmovanja na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] in na vseh naslednjih izdajah. Ta skupina, kot najbolje plačane članice [[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]], ki vsako leto zatno financirajo tekmovanje, je kasneje postala znana kot države "velike štiri". Ta skupina se je razširila leta [[Pesem Evrovizije 2011|2011]], ko je [[Italija na Pesmi Evrovizije|Italija]] ponovno začela tekmovati, in postala "Velikih pet". Prvotno je bila uvedena, da bi zagotovili, da finančni prispevki največjih finančnih podpornikov tekmovanja ne bi bili spregledani, od uvedbe polfinala leta [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] pa so se države "Velikih pet" samodejno uvrstile v finale skupaj z državo gostiteljico in jim ni bilo treba tekmovati v polfinalu. Še vedno poteka razprava o tem, ali ta status škoduje rezultatom držav, glede na poročano antipatijo do njihove samodejne kvalifikacije in morebitno slabost, da so na odru preživele manj časa, ker niso tekmovale v polfinalu; vendar se zdi ta status bolj zapleten, saj se rezultati držav "Velikih pet" lahko zelo razlikujejo. Ta status je povzročil zmedo pri drugih tekmovalnih državah in je bil med drugim naveden kot razlog, zakaj je [[Turčija na Pesmi Evrovizije|Turčija]] po letu [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] prenehala sodelovati. V odgovor na kritike glede manjšega časa nastopanja na odru iz teh držav so bili od leta 2024 nastopajoči iz držav "Velikih pet" skupaj z državo gostiteljico izvedeni v živo v enem od dveh polfinalov zunaj tekmovanja za kvalifikacijo, kar je bila napovedana sprememba, ki tem državam daje "pravičnejše pogoje" v finalu. = Predizbori = [[Slika:Eurovision semifinal qualification rate map.svg|sličica|Stopnje kvalifikacij po državah (2004-2025): avtomatske kvalifikacije niso vključene)]] Zaradi pritoka novih držav, ki so se prijavili na tekmovanje leta [[Pesem Evrovizije 2003|2003]], je bil od leta [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] uveden polfinale, tekmovanje pa je postalo dvodnevni dogodek. Najboljših 10 držav v finalu vsakega leta se je samodejno uvrstilo v finale naslednjega leta, skupaj z "veliko četverico", kar je pomenilo, da so se vse ostale države pomerile v polfinalu in se potegovale za 10 kvalifikacijskih mest. Na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] je tekmovalo rekordnih 36 držav, z novimi udeleženci iz [[Albanija na Pesmi Evrovizije|Albanije]], [[Andora na Pesmi Evrovizije|Andore]], [[Belorusija na Pesmi Evrovizije|Belorusije]] ter [[Srbija in Črna gora na Pesmi Evrovizije|Srbije in Črne gore]], vrnile pa so se tudi države, ki so prej izpadle. Format tega polfinala je ostal podoben pravemu finalu in je potekal nekaj dni pred finalom; po nastopih in glasovanju so bila na koncu oddaje objavljena imena 10 držav z najvišjim številom točk, ki so se zato uvrstile v finale, ki so jih voditelji tekmovanja naključno razkrili. Polfinale se je še naprej odvijalo med letoma [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] in [[Pesem Evrovizije 2007|2007]]; vendar se je leta [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] v polfinalu, kjer je tekmovalo 42 držav, za 10 mest v finalu potegovalo 28 kandidatov. Po kritikah glede pretežno srednje- in vzhodnoevropskih kvalificiranih kandidatov na dogodku leta [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] ter slabe uspešnosti kandidatov iz zahodnoevropskih držav je bil za tekmovanje leta [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] uveden drugi polfinale, v katerem so se vse države uvrstile v enega od dveh polfinalov, samodejno pa so se kvalificirale le država gostiteljica in "velika četverica", od leta [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] pa še "Velikih pet". V vsakem polfinalu je bilo na voljo 10 kvalifikacijskih mest, uveden pa je bil tudi nov sistem za razdelitev tekmovalnih držav med dva polfinala glede na njihovo geografsko lokacijo in prejšnje vzorce glasovanja, da bi zmanjšali vpliv blokovskega glasovanja in naredili izid manj predvidljiv.[[Slika:Celine Dion 2000.jpg|sličica|360x360_pik|[[Celine Dion]] je na Pesmi Evrovizije za [[Švica|Švico]] zmagala leta 1988. ]] [[Slika:ABBA - TopPop 1974 5.png|sličica|246x246_pik|Legendarna skupina [[ABBA]] je na Pesmi Evrovizije zmagala leta [[1974]].]] [[Slika:Alexander Rybak at the Eurovision press conference.jpg|sličica|330x330_pik|Rekorder po številu osvojenih točk je bil, do spremembe sistema točkovanja Norvežan [[Alexander Rybak]], zmagovalec Pesmi Evrovizije [[2009]].]] [[Slika:Loreen Eurovision 2012 winner.jpg|sličica|338x338_pik|Zmagovalka Pesmi Evrovizije [[2012]] je postala švedska pevka [[Loreen]].]] [[Slika:ESC2014 - Austria 04.jpg|sličica|[[Conchita Wurst]] med nastopom leta [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] v [[Copenhagen|Copenhagenu]]]] [[Slika:ESC2016 winner's press conference 08.jpg|sličica|[[Džamala]] po zmagi v [[Stockholm|Stockholmu]] leta [[Pesem Evrovizije 2016|2016]]]] [[Slika:Netta at the Eurovision 2018 - Winner’s Press Conference 12.jpg|sličica|[[Netta Barzilai|Netta]] po zmagi v [[Lizbona|Lizboni]] leta [[Pesem Evrovizije 2018|2018]]]] [[Slika:ESC 2021 Rotterdam 1st Semi Jury Show Italy2.jpg|sličica|[[Måneskin|Maneskin]] med nastopom v [[Rotterdam|Rotterdamu]] leta [[Pesem Evrovizije 2021|2021]]]] [[Slika:Eurovision 2023 - Jury Final - Sweden - Loreen (04).jpg|sličica|[[Loreen]] med nastopom v [[Liverpool|Liverpoolu]] leta [[Pesem Evrovizije 2023|2023]]]] [[Slika:JJ at ESC2025 for Austria 2.jpg|sličica|[[Johannes Pietsch|JJ]] med parado zastav v [[Basel|Baselu]] leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]]]] = Zmagovalci Pesmi Evrovizije = {| class="wikitable sortable" ! scope="col" class="autorowspan" |Leto ! scope="col" class="autorowspan" |Gostitelj ! scope="col" class="autorowspan" |Zmagovalec ! scope="col" class="autorowspan" |Pesem ! scope="col" class="autorowspan" |Izvajalec ! scope="col" class="autorowspan" |Točke |- | style="text-align:center" |{{escyr|1956}} |{{ikonazastave|Švica}} [[Lugano]] |{{Esc|Švica}} |"Refrain" |[[Lys Assia]] |<center>''Ni znano''</center> |- | style="text-align:center" |{{escyr|1957}} |{{ikonazastave|Nemčija}} [[Frankfurt]] |{{Esc|Nizozemska}} |"Net als toen" |[[Corry Brokken]] |{{nts|31}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1958}} |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Hilversum]] |{{Esc|Francija}} |"Dors, mon amour" |[[André Claveau]] |{{nts|27}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1959}} |{{ikonazastave|Francija}} [[Cannes]] |{{Esc|Nizozemska}} |"'n Beetje" |[[Teddy Scholten]] |{{nts|21}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1960}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]] |{{Esc|Francija}} |"Tom Pillibi" |[[Jacqueline Boyer]] |{{nts|32}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1961}} |{{ikonazastave|Francija}} Cannes |{{Esc|Luksemburg}} |"Nous les amoureux" |[[Jean-Claude Pascal]] |{{nts|31}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1962}} |{{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luksemburg (mesto)|Luksemburg]] |{{Esc|Francija}} |"Un premier amour" |[[Isabelle Aubret]] |{{nts|26}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1963}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} London |{{Esc|Danska}} |"Dansevise" |[[Grethe & Jørgen Ingmann]] |{{nts|42}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1964}} |{{ikonazastave|Danska}} [[København]] |{{Esc|Italija}} |"Non ho l'età" |[[Gigliola Cinquetti]] |{{nts|49}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1965}} |{{ikonazastave|Italija}} [[Neapelj]] |{{Esc|Luksemburg}} |"Poupée de cire, poupée de son" |[[France Gall]] |{{nts|32}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1966}} |{{ikonazastave|Luksemburg}} Luksemburg |{{Esc|Avstrija}} |"Merci, Chérie" |[[Udo Jürgens]] |{{nts|31}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1967}} |{{ikonazastave|Avstrija}} [[Dunaj]] |{{Esc|Velika Britanija}} |"Puppet on a String" |[[Sandie Shaw]] |{{nts|47}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1968}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} London |{{Esc|Španija|1945}} |"La, la, la" |[[Massiel]] |{{nts|29}} |- | rowspan="4" style="text-align:center" |{{escyr|1969}} | rowspan="4" |{{ikonazastave|Španija|1945}} [[Madrid]] |{{Esc|Španija|1945}} |"Vivo cantando" |[[Salomé (pevka)|Salomé]] | rowspan="4" |{{nts|18}} |- |{{Esc|Velika Britanija}} |"Boom Bang-a-Bang" |[[Lulu (pevka)|Lulu]] |- |{{Esc|Nizozemska}} |"De troubadour" |[[Lenny Kuhr]] |- |{{Esc|Francija}} |"Un jour, un enfant" |[[Frida Boccara]] |- | style="text-align:center" |{{escyr|1970}} |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Amsterdam]] |{{Esc|Irska}} |"All Kinds of Everything" |[[Dana Rosemary Scallon|Dana]] |{{nts|32}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1971}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Dublin]] |{{Esc|Monako}} |"Un banc, un arbre, une rue" |[[Séverine (pevka)|Séverine]] |{{nts|128}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1972}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Edinburgh]] |{{Esc|Luksemburg}} |"[[Après toi]]" |[[Vicky Leandros]] |{{nts|128}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1973}} |{{Esc|Luksemburg}} |{{Esc|Luksemburg}} |"Tu te reconnaîtras" |[[Anne-Marie David]] |{{nts|129}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1974}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Brighton]] |{{Esc|Švedska}} |"[[Waterloo (skladba)|Waterloo]]" |[[ABBA]] |{{nts|24}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1975}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Stockholm]] |{{Esc|Nizozemska}} |"Ding-a-dong" |[[Teach-In (glasbena skupina)|Teach-In]] |{{nts|152}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1976}} |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Haag]] |{{Esc|Velika Britanija}} |"Save Your Kisses for Me" |[[Brotherhood of Man]] |{{nts|164}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1977}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} London |{{Esc|Francija}} |"L'oiseau et l'enfant" |[[Marie Myriam]] |{{nts|136}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1978}} |{{ikonazastave|Francija}} [[Pariz]] |{{Esc|Izrael}} |"A-Ba-Ni-Bi" <small>(א-ב-ני-בי)</small> |[[Izhar Cohen]] in [[Alphabeta]] |{{nts|157}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1979}} |{{ikonazastave|Izrael}} [[Jeruzalem]] |{{Esc|Izrael}} |"Hallelujah" <small>(הללויה)</small> |[[Milk and Honey (glasbena skupina)|Milk and Honey]] |{{nts|125}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1980}} |{{ikonazastave|Nizozemska}} Haag |{{Esc|Irska}} |"What's Another Year" |[[Johnny Logan]] |{{nts|143}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1981}} |{{ikonazastave|Irska}} Dublin |{{Esc|Velika Britanija}} |"Making Your Mind Up" |[[Bucks Fizz]] |{{nts|136}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1982}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Harrogate]] |{{Esc|Nemčija}} |"Ein bißchen Frieden" |[[Nicole (pevka)|Nicole]] |{{nts|161}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1983}} |{{ikonazastave|Nemčija}} [[München]] |{{Esc|Luksemburg}} |"Si la vie est cadeau" |[[Corinne Hermès]] |{{nts|142}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1984}} |{{ikonazastave|Luksemburg}} Luksemburg |{{Esc|Švedska}} |"Diggi-Loo Diggi-Ley" |[[Herreys]] |{{nts|145}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1985}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Göteborg]] |{{Esc|Norveška}} |"La det swinge" |[[Bobbysocks!]] |{{nts|123}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1986}} |{{ikonazastave|Norveška}} [[Bergen]] |{{Esc|Belgija}} |"J'aime la vie" |[[Sandra Kim]] |{{nts|176}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1987}} |{{ikonazastave|Belgija}} [[Bruselj]] |{{Esc|Irska}} |"Hold Me Now" |[[Johnny Logan]] |{{nts|172}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1988}} |{{ikonazastave|Irska}} Dublin |{{Esc|Švica}} |"Ne partez pas sans moi" |[[Celine Dion|Céline Dion]] |{{nts|137}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1989}} |{{ikonazastave|Švica}} [[Lozana]] |{{Esc|Jugoslavija}} |"Rock Me" |[[Riva]] |{{nts|137}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1990}} |{{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Zagreb]] |{{Esc|Italija}} |"Insieme: 1992" |[[Toto Cutugno]] |{{nts|149}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1991}} |{{ikonazastave|Italija}} [[Rim]] |{{Esc|Švedska}} |"Fångad av en stormvind" |[[Carola Häggkvist|Carola]] |{{nts|146}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1992}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Malmö]] |{{Esc|Irska}} |"Why Me?" |[[Linda Martin]] |{{nts|155}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1993}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Millstreet]] |{{Esc|Irska}} |"In Your Eyes" |[[Niamh Kavanagh]] |{{nts|187}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1994}} |{{ikonazastave|Irska}} Dublin |{{Esc|Irska}} |"Rock 'n' Roll Kids" |[[Paul Harrington]] in[[Charlie McGettigan]] |{{nts|226}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1995}} |{{ikonazastave|Irska}} Dublin |{{Esc|Norveška}} |"Nocturne" |[[Secret Garden]] |{{nts|148}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1996}} |{{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]] |{{Esc|Irska}} |"The Voice" |[[Eimear Quinn]] |{{nts|162}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1997}} |{{ikonazastave|Irska}} Dublin |{{Esc|Velika Britanija}} |"Love Shine a Light" |[[Katrina and the Waves]] |{{nts|227}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1998}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Birmingham]] |{{Esc|Izrael}} |"Diva" <small>(דיווה)</small> |[[Dana International]] |{{nts|172}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1999}} |{{ikonazastave|Izrael}} Jeruzalem |{{Esc|Švedska}} |"Take Me to Your Heaven" |[[Charlotte Perrelli|Charlotte Nilsson]] |{{nts|163}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2000}} |{{ikonazastave|Švedska}} Stockholm |{{Esc|Danska}} |"Fly on the Wings of Love" |[[Olsen Brothers]] |{{nts|195}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2001}} |{{ikonazastave|Danska}} København |{{Esc|Estonija}} |"Everybody" |[[Tanel Padar]], [[Dave Benton]] in [[Soul Militia|2XL]] |{{nts|198}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2002}} |{{ikonazastave|Estonija}} [[Talin]] |{{Esc|Latvija}} |"[[I Wanna]]" |[[Marija Naumova|Marie N]] |{{nts|176}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2003}} |{{ikonazastave|Latvija}} [[Riga]] |{{Esc|Turčija}} |"Everyway That I Can" |[[Sertab Erener]] |{{nts|167}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2004}} |{{ikonazastave|Turčija}} [[Istanbul]] |{{Esc|Ukrajina}} |"[[Wild Dances]]" |[[Ruslana]] |{{nts|280}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2005}} |{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Kijev]] |{{Esc|Grčija}} |"My Number One" |[[Helena Paparizou]] |{{nts|230}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2006}} |{{ikonazastave|Grčija}} [[Atene]] |{{Esc|Finska}} |"Hard Rock Hallelujah" |[[Lordi]] |{{nts|292}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2007}} |{{ikonazastave|Finska}} [[Helsinki]] |{{Esc|Srbija|2004}} |"[[Molitva]]" <small>(Молитва)</small> |[[Marija Šerifović]] |{{nts|268}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2008}} |{{ikonazastave|Srbija|2004}} [[Beograd]] |{{Esc|Rusija}} |"Believe" |[[Dima Bilan]] |{{nts|272}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2009}} |{{ikonazastave|Rusija}} [[Moskva]] |{{Esc|Norveška}} |"Fairytale" |[[Alexander Rybak]] |{{nts|387}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2010}} |{{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]] |{{Esc|Nemčija}} |"Satellite" |[[Lena Meyer-Landrut|Lena]] |{{nts|246}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2011}} |{{ikonazastave|Nemčija}} [[Düsseldorf]] |{{Esc|Azerbajdžan}} |"Running Scared" |[[Eldar & Nigar|Ell & Nikki]] |{{nts|221}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2012}} |{{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Baku]] |{{Esc|Švedska}} |"Euphoria" |[[Loreen]] |{{nts|372}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2013}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Malmö]] |{{Esc|Danska}} |"Only Teardrops" |[[Emmelie de Forest]] |{{nts|281}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2014}} |{{ikonazastave|Danska}} [[København]] |{{Esc|Avstrija}} |"Rise Like a Phoenix" |[[Conchita Wurst]] |{{nts|290}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2015}} |{{ikonazastave|Avstrija}} [[Dunaj]] |{{Esc|Švedska}} |"Heroes" |[[Måns Zelmerlöw]] |{{nts|365}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2016}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Stockholm]] |{{Esc|Ukrajina}} |"1944" |[[Džamala]] |{{nts|534}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2017}} |{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Kijev]] |{{Esc|Portugalska}} |"Amar pelos dois" |[[Salvador Sobral]] |{{nts|758}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2018}} |{{ikonazastave|Portugalska}} [[Lizbona]] |{{Esc|Izrael}} |"Toy" |[[Netta Barzilai|Netta]] |{{nts|529}} |- | style="text-align:center" | {{escyr|2019}} |{{ikonazastave|Izrael}} [[Tel Aviv]] |{{Esc|Nizozemska}} |"Arcade" |[[Duncan Laurence]] |{{nts|498}} |- | style="text-align:center" | {{escyr|2020}} | colspan="5" |''Prestavljeno zaradi pandemije [[COVID-19|nove koronavirusne bolezni]]''<ref name="covid" /> |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Rotterdam]] |{{Esc|Italija}} |"Zitti E Buoni"<ref>{{Navedi splet|title=Zmagal je rock! Po 31 letih so Måneskin Evrovizijo znova pripeljali v Italijo.|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/ema/zmagal-je-rock-po-31-letih-so-maneskin-evrovizijo-znova-pripeljali-v-italijo/581173|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-23|language=sl}}</ref> |[[Måneskin]] |{{nts|524}} |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |{{ikonazastave|Italija}} [[Torino]] |{{Esc|Ukrajina}} |"Stefanija" |[[Kaluš Orkestra]] |{{nts|631}} |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Liverpool]] |{{Esc|Švedska}} |"Tattoo" |[[Loreen]] |{{nts|583}} |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |{{ikonazastave|Švedska}} [[Malmö]] |{{Esc|Švica}} |”The Code” |[[Nemo Mettler|Nemo]] |{{nts|591}} |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |{{Ikona zastave|Švica}} [[Basel]] |{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] |"Wasted Love" |[[Johannes Pietsch|JJ]] |{{nts|436}} |- | style="text-align: center;" |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunaj]] |{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]] |"Bangaranga" |[[Darina Yotova|Dara]] |516 |} = Lestvica uspešnosti držav = ;Legenda {{legend|#F88379|Nekdanje države.}} {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! # ! Država ! style="background-color: gold;"| Prvo mesto ! style="background-color: silver;"| Drugo mesto ! style="background-color: #cc9966;"| Tretje mesto |- | 1 |align=left|{{Esc|Irska}} |7 |4 |1 |- | 2 |align=left|{{Esc|Švedska}} |7 |1 |6 |- | 3 |align=left|{{Esc|Velika Britanija}} |5 |16 |3 |- | 4 |align=left|{{Esc|Francija}} |5 |5 |7 |- | 5 | align="left" |{{Esc|Nizozemska}} |5 |1 |1 |- | 6 | align="left" |{{Esc|Luksemburg}} |5 |0 |2 |- | 7 | align="left" |{{Esc|Izrael}} |4 |3 |2 |- |8 |align="left"|{{Esc|Švica}} |3 |3 |4 |- | 9 |align=left|{{Esc|Italija}} |3 |3 |5 |- | 10 |align=left|{{Esc|Ukrajina}} |3 |2 |2 |- | 11 | align="left" |{{Esc|Danska}} |3 |1 |3 |- | 12 | align="left" |{{Esc|Norveška}} |3 |1 |1 |- | 13 | align="left" |{{Esc|Avstrija}} |3 |0 |1 |- | 14 | align="left" |{{Esc|Nemčija}} |2 |4 |5 |- | 15 | align="left" |{{Esc|Španija}} |2 |4 |2 |- | 16 |align=left|{{Esc|Rusija}} |1 |4 |4 |- | 17 |align=left|{{Esc|Belgija}} |1 |2 |0 |- | 18 |align=left|{{Esc|Monako}} |1 |1 |3 |- |19 |align=left|{{Esc|Turčija}} |1 |1 |1 |- |20 |align=left|{{Esc|Azerbajdžan}} |1 |1 |1 |- | 21 |align=left|{{Esc|Finska}} |1 |1 |0 |- |22 |align=left|{{Esc|Grčija}} |1 |0 |3 |- |23 |align=left|{{Esc|Estonija}} |1 |0 |2 |- |24 |align=left|{{Esc|Latvija}} |1 |0 |1 |- |25 |align=Left|{{Esc|Srbija}} |1 |0 |1 |-bgcolor="F88379" |26 |align=left|{{Esc|Jugoslavija}} |1 |0 |0 |- |27 |align=left|{{Esc|Portugalska}} |1 |0 |0 |- | 28 | align="left" |{{Esc|Malta}} |0 |2 |2 |- | 29 | align="left" |{{Esc|Islandija}} |0 |2 |0 |- |30 |align=left|{{Esc|Bolgarija}} |0 |1 |0 |- |31 |align=left|{{Esc|Ciper}} |0 |1 |0 |- |32 |align=left|{{Esc|Avstralija}} |0 |1 |0 |- |33 |align=left|{{Esc|Poljska}} |0 |1 |0 |- | bgcolor="F88379" |34 | bgcolor="F88379" align=left|{{Esc|Srbija in Črna gora}} | bgcolor="F88379" |0 | bgcolor="F88379" |1 | bgcolor="F88379" |0 |- |35 |align=left|{{Esc|Hrvaška}} |0 |1 |0 |- | 36 |align=left|{{Esc|Romunija}} |0 |0 |2 |- |37 |align=left|{{Esc|Bosna in Hercegovina}} |0 |0 |1 |- |38 |align=left|{{Esc|Moldavija}} |0 |0 |1 |- |- |39 |align=left|{{Esc|Armenija}} |0 |0 |0 |- | 40 |align=left|{{Esc|Madžarska}} |0 |0 |0 |- | 41 |align=left|{{Esc|Albanija}} |0 |0 |0 |- |42<br> |align=left|{{Esc|Litva}} |0 |0 |0 |- |43 |align=left|{{Esc|Češka}} |0 |0 |0 |- |44 |align=left|{{Esc|Belorusija}} |0 |0 |0 |- | 45 |align=left|{{Esc|Slovenija}} |0 |0 |0 |- | 46 |align=left|{{Esc|Makedonija}} |0 |0 |0 |- | 47 |align=left|{{Esc|Gruzija}} |0 |0 |0 |- | 48 |align=left|{{Esc|Črna gora}} |0 |0 |0 |- | 49 |align=left|{{Esc|Slovaška}} |0 |0 |0 |- | 50 |align=left|{{Esc|Maroko}} |0 |0 |0 |- | 51 |align=left|{{Esc|San Marino}} |0 |0 |0 |- | 52 |align=left|{{Esc|Andora}} |0 |0 |0 |- |} = Države udeleženke = Države, ki morejo nastopiti na Pesmi Evrovizije, so vse aktivne članice [[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]] (''European Broadcasting Union'', slovensko: Evropska radiodifuzna zveza), razen [[Avstralija na Pesmi evrovizije|Avstralije]]. Aktivna članica EBU, ki želi nastopiti na izboru, mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa zveza. Na izboru 2006 so pogoji za nastop vključevali tudi predvajanje izbora 2005 v državi udeleženki in plačilo članarine do določenega skrajnega roka. Udeležba na izboru ne zahteva geografske lege udeležene države v [[Evropa|Evropi]], zato lahko nastopajo tudi azijske države [[Izrael]], [[Armenija]], [[Azerbajdžan ]] in države s samo delno lego v [[Evropa|Evropi]], kot so [[Rusija]], [[Ciper]], [[Turčija]] in [[Gruzija]]. Leta 1980 je nastopil tudi [[Maroko]], ki leži v severni [[Afrika|Afriki]], od leta 2015 pa tekmuje tudi [[Avstralija]]. 52 držav je vsaj enkrat nastopilo na izboru za Pesem Evrovizije. Te države so naštete v spodnjem seznamu glede na leto prvega nastopa: [[Slika:EurovisionParticipants.svg|thumbnail|430x430px|desno|Zemljevid, ki kaže države, ki so nastopile na Pesmi Evrovizije (za legendo kliknite na sliko.)]] {| class="wikitable" ! Leto ! Prva udeležba države |- | [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] | {{zastava|Belgija}}, {{zastava|Francija}}, {{zastava|Nemčija}}<ref>Pred združitvijo obeh Nemčij leta 1990 pod imenom [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodna Nemčija]].</ref>, {{zastava|Italija}}, {{zastava|Luksemburg}}, {{zastava|Nizozemska}}, {{zastava|Švica}} |- | [[Pesem Evrovizije 1957|1957]] | {{zastava|Avstrija}}, {{zastava|Danska}}, {{zastava|Združeno kraljestvo}} |- | [[Pesem Evrovizije 1958|1958]] | {{zastava|Švedska}} |- | [[Pesem Evrovizije 1959|1959]] | {{zastava|Monako}} |- | [[Pesem Evrovizije 1960|1960]] | {{zastava|Norveška}} |- | [[Pesem Evrovizije 1961|1961]] | {{zastava|Finska}}, {{zastava|Jugoslavija}}<ref>Jugoslavija je tekom izborov zajemala različne narode.</ref>, {{zastava|Španija}} |- | [[Pesem Evrovizije 1964|1964]] | {{zastava|Portugalska}} |- | [[Pesem Evrovizije 1965|1965]] | {{zastava|Irska}} |- | [[Pesem Evrovizije 1971|1971]] | {{zastava|Malta}} |- | [[Pesem Evrovizije 1973|1973]] | {{zastava|Izrael}} |- | [[Pesem Evrovizije 1974|1974]] | {{zastava|Grčija}} |- | [[Pesem Evrovizije 1975|1975]] | {{zastava|Turčija}} |- | [[Pesem Evrovizije 1980|1980]] | {{zastava|Maroko}} |- | [[Pesem Evrovizije 1981|1981]] | {{zastava|Ciper}} |- | [[Pesem Evrovizije 1986|1986]] | {{zastava|Islandija}} |- | [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] | {{zastava|Bosna in Hercegovina}}, {{zastava|Hrvaška}}, {{zastava|Slovenija}} |- | [[Pesem Evrovizije 1994|1994]] | {{zastava|Estonija}}, {{zastava|Litva}}, {{zastava|Madžarska}}, {{zastava|Poljska}}, {{zastava|Romunija}}, {{zastava|Rusija}}, {{zastava|Slovaška}} |- | [[Pesem Evrovizije 1998|1998]] | {{zastava|Makedonija}} |- | [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] | {{zastava|Latvija}} |- | [[Pesem Evrovizije 2003|2003]] | {{zastava|Ukrajina}} |- | [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | {{zastava|Albanija}}, {{zastava|Andora}}, {{zastava|Belorusija}}, {{zastava|Srbija in Črna gora}} |- | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | {{zastava|Bolgarija}}, {{zastava|Moldavija}} |- | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | {{zastava|Armenija}} |- | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | {{zastava|Češka}}, {{zastava|Črna gora}}, {{zastava|Gruzija}}, {{zastava|Srbija}} |- | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | {{zastava|Azerbajdžan}}, {{zastava|San Marino}} |- |[[Pesem Evrovizije 2015|2015]] |{{zastava|Avstralija}} |- |} = Države po zmagah = [[Slika:Eurovision winners map.svg|thumbnail|623x623px|Zemljevid s prikazom zmag posamezne države (leto 2025)]] {| class="wikitable" style="font-size:95%" |- ! Zmage ! Država ! Leto |- | rowspan="2" |'''7''' | {{zastava|Irska}} |''[[Pesem Evrovizije 1970|1970]], [[Pesem Evrovizije 1980|1980]], [[Pesem Evrovizije 1987|1987]], [[Pesem Evrovizije 1992|1992]], [[Pesem Evrovizije 1993|1993]], [[Pesem Evrovizije 1994|1994]], [[Pesem Evrovizije 1996|1996]]'' |- |{{zastava|Švedska}} |''[[Pesem Evrovizije 1974|1974]], [[Pesem Evrovizije 1984|1984]], [[Pesem Evrovizije 1991|1991]], [[Pesem Evrovizije 1999|1999]], [[Pesem Evrovizije 2012|2012]], [[Pesem Evrovizije 2015|2015]], [[Pesem Evrovizije 2023|2023]]'' |- | rowspan="4" |'''5''' | {{zastava|Francija}} |''[[Pesem Evrovizije 1958|1958]], [[Pesem Evrovizije 1960|1960]], [[Pesem Evrovizije 1962|1962]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]], [[Pesem Evrovizije 1977|1977]]'' |- | {{zastava|Luksemburg}} |''[[Pesem Evrovizije 1961|1961]], [[Pesem Evrovizije 1965|1965]], [[Pesem Evrovizije 1972|1972]], [[Pesem Evrovizije 1973|1973]], [[Pesem Evrovizije 1983|1983]]'' |- | {{zastava|Združeno kraljestvo}} |''[[Pesem Evrovizije 1967|1967]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]], [[Pesem Evrovizije 1976|1976]], [[Pesem Evrovizije 1981|1981]], [[Pesem Evrovizije 1997|1997]]'' |- |{{zastava|Nizozemska}} |''[[Pesem Evrovizije 1957|1957]], [[Pesem Evrovizije 1959|1959]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]], [[Pesem Evrovizije 1975|1975]], [[Pesem Evrovizije 2019|2019]]'' |- |'''4''' | {{zastava|Izrael}} |''[[Pesem Evrovizije 1978|1978]], [[Pesem Evrovizije 1979|1979]], [[Pesem Evrovizije 1998|1998]], [[Pesem Evrovizije 2018|2018]]'' |- | rowspan="6" |'''3''' |{{zastava|Italija}} |''[[Pesem Evrovizije 1964|1964]], [[Pesem Evrovizije 1990|1990]], [[Pesem Evrovizije 2021|2021]]'' |- | {{zastava|Danska}} |''[[Pesem Evrovizije 1963|1963]], [[Pesem Evrovizije 2000|2000]], [[Pesem Evrovizije 2013|2013]]'' |- | {{zastava|Norveška}} |''[[Pesem Evrovizije 1985|1985]], [[Pesem Evrovizije 1995|1995]], [[Pesem Evrovizije 2009|2009]]'' |- |{{zastava|Ukrajina}} |''[[Pesem Evrovizije 2004|2004]], [[Pesem Evrovizije 2016|2016]], [[Pesem Evrovizije 2022|2022]]'' |- | {{zastava|Avstrija}} |''[[Pesem Evrovizije 1966|1966]], [[Pesem Evrovizije 2014|2014]], [[Pesem Evrovizije 2025|2025]]'' |- |{{zastava|Švica}} |''[[Pesem Evrovizije 1956|1956]], [[Pesem Evrovizije 1988|1988]], [[Pesem Evrovizije 2024|2024]]'' |- | rowspan="2" |'''2''' | {{zastava|Nemčija}} |''[[Pesem Evrovizije 1982|1982]], [[Pesem Evrovizije 2010|2010]]'' |- | {{zastava|Španija}} |''[[Pesem Evrovizije 1968|1968]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]]'' |- |rowspan="12" |'''1''' | {{zastava|Monako}} | [[Pesem Evrovizije 1971|''1971'']] |- | {{zastava|Belgija}} | [[Pesem Evrovizije 1986|''1986'']] |- | {{zastava|Jugoslavija}} | [[Pesem Evrovizije 1989|''1989'']] |- | {{zastava|Estonija}} | [[Pesem Evrovizije 2001|''2001'']] |- | {{zastava|Latvija}} | [[Pesem Evrovizije 2002|''2002'']] |- | {{zastava|Turčija}} | [[Pesem Evrovizije 2003|''2003'']] |- | {{zastava|Grčija}} | [[Pesem Evrovizije 2005|''2005'']] |- | {{zastava|Finska}} | [[Pesem Evrovizije 2006|''2006'']] |- | {{zastava|Srbija}} | [[Pesem Evrovizije 2007|''2007'']] |- | {{zastava|Rusija}} | [[Pesem Evrovizije 2008|''2008'']] |- |{{zastava|Azerbajdžan}} |[[Pesem Evrovizije 2011|''2011'']] |- |{{zastava|Portugalska}} |[[Pesem Evrovizije 2017|''2017'']] |- |} == Opombe == {{sklici}} {{seznam opomb}} == Glej tudi == * [[Slovenija na Pesmi Evrovizije]] * [[Mladinska pesem Evrovizije]] * [[EMA]] * [[Zlati cekin]] == Zunanje povezave == {{Commons|Category:Eurovision}} * [http://www.esc-history.com/countries-selections.asp Eurovision Song Contest - History] * [http://www.eurovision.gen.tr/ Eurovision Song Contest] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090218090140/http://eurovision.gen.tr/ |date=2009-02-18 }} * [http://www.eurovisionworld.com/ Eurovision Song Contest World] {{Pesem Evrovizije}} [[Kategorija:Glasbene prireditve]] [[Kategorija:Evrovizija|*]] {{normativna kontrola}} pqkzp74we2u8rnn952wi3rojk47whqy 6676743 6676736 2026-05-16T23:37:36Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676743 wikitext text/x-wiki {{Infobox television | name = {{noitalic|Pesem Evrovizije}} | image = Eurovision Song Contest.png | caption = Logo v uporabi od leta 2015-2025 | alt_name = {{Unbulleted list|{{noitalic|Evrovizija}}|{{noitalic|ESC}}}} | genre = Glasbeno tekmovanje | creator = [[Evropska radiodifuzna zveza]] | based_on = Sanremo | presenter = Različni voditelji | theme_music_composer = [[Marc-Antoine Charpentier]] | opentheme = Preludij ''[[Te Deum (Charpentier)|Te Deum]]'' | country = Različne države | language = Različno: predvsem angleščina in francoščina | num_episodes = {{Plainlist| * 69 tekmovanj * 107 predstav v živo }} | location = Različna mesta <br />(2026: [[Dunaj]], [[Avstrija]]) | runtime = {{Plainlist| * ~2 uri (polfinale) * ~4 ure (finale) }} | company = [[Evropska radiodifuzna zveza]] <br /> (2026: [[ORF]]) | distributor = Evrovizija | picture_format = {{Plainlist| * [[4:3]] [[576i]] (SDTV) (1956–2004) * [[16:9]] [[576i]] (SDTV) (2005–2006) * [[1080i]] (HDTV) (2007–danes) * [[UHDTV]] [[4K]] (2022–danes) }} | first_run = Lugano, Švica (24. Maj 1956) | first_aired = 24. Maj 1956- danes | last_aired = | preceded_by = | followed_by = | related = {{Plainlist| * ''[[Evrovizijski mladi glasbeniki]]'' * ''[[Mladinska pesem Evrovizije]]'' * ''[[Evrovizijski zbor leta]]'' }} | website = https://eurovision.tv/ | website_title = Eurovision.tv | production_website = https://www.ebu.ch/about | italic_title = no }} '''Pesem Evrovizije''' ([[angleščina|angleško]] ''Eurovision Song Contest'', [[francoščina|francosko]] ''Concours Eurovision de la Chanson'') je vsakoletno [[tekmovanje]] [[skladba|skladb]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]] ([[skladba|pesmi]]) različnih [[Evropa|evropskih]] [[država|držav]]. Na tem tekmovanju lahko vsaka država sodeluje le z eno pesmijo, ki tekmuje z ostalimi. Kakovost izvajalskega nastopa in pesmi ocenjuje strokovna žirija, prav tako pa tudi "glas ljudstva", [[telefon]]sko [[glasovanje]] (''[[televoting]]''). Prireditev, ki poteka v različnih evropskih državah (vsako leto v državi zmagovalki v preteklem letu), prenašata [[televizija]] in [[radio]]. Tekmovanje organizira ''European Broadcasting Union'' ([[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]]), prvič pa je bilo prirejeno leta [[1956]]. Tekmovanje je do zdaj odpadlo le enkrat, in sicer leta 2020, zaradi pandemije bolezni [[COVID-19]].<ref name="covid">{{Navedi splet|title=Evrovizija odpovedana, tekmovanje šele prihodnje leto|url=https://siol.net/trendi/glasba/evrovizija-odpovedana-tekmovanje-sele-prihodnje-leto-521173|website=siol.net|accessdate=2020-03-18|language=sl}}</ref> Tekmovanje je bilo navdihnjeno in temeljilo na italijanskem glasbenem festivalu [[Sanremo (film)|Sanremo]], ki na italijanski rivieri poteka od leta 1951. [[Pesem Evrovizije|Evrovizija]] poteka vsako leto od leta [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] (razen leta 2020 zaradi pandemije [[Covid-19|COVID-19]]), zaradi česar je to najdlje trajajoče mednarodno glasbeno tekmovanje na televiziji in eden najdlje trajajočih televizijskih programov na svetu. Tekmujejo lahko aktivni člani [[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]] in povabljeni pridruženi člani; vsaj enkrat so sodelovali radiotelevizijski izvajalci iz 52 držav. Vsak sodelujoči radiotelevizijski izvajalec pošlje izvirno pesem, ki traja največ tri minute, da jo v živo izvede pevec ali skupina do šestih ljudi, starih 16 let ali več, po lastni izbiri. Vsaka država podeli od 1 do 8, 10 in 12 točk svojim desetim najljubšim pesmim na podlagi mnenj zbrane skupine glasbenih profesionalcev in gledalcev, pri čemer je pesem, ki prejme največ točk, razglašena za zmagovalko. Poleg tekmovanja se pojavljajo tudi drugi nastopi, vključno s posebej naročenimi otvoritvenimi in odmornimi nastopi ter gostujočimi nastopi glasbenikov in drugih osebnosti, med preteklimi izvajalci pa so bili [[Cirque du Soleil,]] [[Madonna]], [[Justin Timberlake]], [[Mika]], [[Rita Ora]] in premiera [[Riverdance|Riverdancea.]] Tekmovanje, ki je bilo prvotno sestavljeno iz enega samega večernega dogodka, se je razširilo, ko so se mu pridružile radiotelevizijske postaje iz novih držav (vključno z državami zunaj [[Evropa|Evrope]], kot sta [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izrael]] in [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralija]]), kar je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, preden so bili v 2000-ih uvedeni polfinali, privedlo do uvedbe postopkov za izpadanje. [[Nemčija na Pesmi Evrovizije|Nemčija]] je tekmovala večkrat kot katera koli druga država, saj je sodelovala na vseh prvenstvih razen ene, medtem ko [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]] in [[Švedska na Pesmi Evrovizije|Švedska]] držita rekord po številu zmag, s skupno sedmimi zmagami. <ref>{{Navedi knjigo|title=Gay brotherhood: Israeli gay men and the Eurovision Song Contest|url=https://doi.org/10.4324/9781315097732-11|publisher=Routledge|date=2017-07-05|isbn=978-1-315-09773-2|pages=123–134|first=Dafna|last=Lemish}}</ref> Tekmovanje, ki tradicionalno poteka v državi, ki je zmagala prejšnje leto, ponuja priložnost za promocijo države in mesta gostiteljice kot turistične destinacije. Vsako leto se ga udeleži na tisoče gledalcev, skupaj z novinarji, ki pokrivajo vse vidike tekmovanja, vključno z vajami na prizorišču, tiskovnimi konferencami s tekmovalci ter drugimi sorodnimi dogodki in nastopi v mestu gostitelju. Poleg generičnega logotipa [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]] se za vsak dogodek običajno razvije edinstvena tema. Tekmovanje se predvaja v državah po vseh celinah; od leta [[Pesem Evrovizije 2001|2001]] je na voljo na spletu na uradni spletni strani [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]]. [[Pesem Evrovizije|Evrovizija]] se vsako leto uvršča med najbolj gledane nešportne dogodke na svetu, saj si jo ogleda več sto milijonov gledalcev po vsem svetu. Nastop na tekmovanju je umetnikom pogosto prinesel lokalni karierni zagon, v nekaterih primerih pa tudi dolgotrajen mednarodni uspeh. Na preteklih izdajah je tekmovalo več najbolje prodajanih glasbenih izvajalcev na svetu, med njimi [[ABBA]], [[Céline Dion]], [[Julio Iglesias]], [[Cliff Richard]] in [[Olivia Newton-John|Olivio Newton-John]]; nekateri najbolje prodajani singli na svetu so prvič mednarodno nastopili na odru [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]].<ref>{{Navedi splet|title=Home {{!}} Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/|website=eurovision.tv|accessdate=2025-07-09|language=en}}</ref> = Velikih pet = Leta [[Pesem Evrovizije 1999|1999]] je bila za [[Francija na Pesmi Evrovizije|Francijo]], [[Nemčija na Pesmi Evrovizije|Nemčijo,]] [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španijo]] in [[Združeno kraljestvo na Pesmi Evrovizije|Združeno kraljestvo]] uvedena izjema od izpadanja, kar jim je dalo samodejno pravico do tekmovanja na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] in na vseh naslednjih izdajah. Ta skupina, kot najbolje plačane članice [[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]], ki vsako leto zatno financirajo tekmovanje, je kasneje postala znana kot države "velike štiri". Ta skupina se je razširila leta [[Pesem Evrovizije 2011|2011]], ko je [[Italija na Pesmi Evrovizije|Italija]] ponovno začela tekmovati, in postala "Velikih pet". Prvotno je bila uvedena, da bi zagotovili, da finančni prispevki največjih finančnih podpornikov tekmovanja ne bi bili spregledani, od uvedbe polfinala leta [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] pa so se države "Velikih pet" samodejno uvrstile v finale skupaj z državo gostiteljico in jim ni bilo treba tekmovati v polfinalu. Še vedno poteka razprava o tem, ali ta status škoduje rezultatom držav, glede na poročano antipatijo do njihove samodejne kvalifikacije in morebitno slabost, da so na odru preživele manj časa, ker niso tekmovale v polfinalu; vendar se zdi ta status bolj zapleten, saj se rezultati držav "Velikih pet" lahko zelo razlikujejo. Ta status je povzročil zmedo pri drugih tekmovalnih državah in je bil med drugim naveden kot razlog, zakaj je [[Turčija na Pesmi Evrovizije|Turčija]] po letu [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] prenehala sodelovati. V odgovor na kritike glede manjšega časa nastopanja na odru iz teh držav so bili od leta 2024 nastopajoči iz držav "Velikih pet" skupaj z državo gostiteljico izvedeni v živo v enem od dveh polfinalov zunaj tekmovanja za kvalifikacijo, kar je bila napovedana sprememba, ki tem državam daje "pravičnejše pogoje" v finalu. = Predizbori = [[Slika:Eurovision semifinal qualification rate map.svg|sličica|Stopnje kvalifikacij po državah (2004-2025): avtomatske kvalifikacije niso vključene)]] Zaradi pritoka novih držav, ki so se prijavili na tekmovanje leta [[Pesem Evrovizije 2003|2003]], je bil od leta [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] uveden polfinale, tekmovanje pa je postalo dvodnevni dogodek. Najboljših 10 držav v finalu vsakega leta se je samodejno uvrstilo v finale naslednjega leta, skupaj z "veliko četverico", kar je pomenilo, da so se vse ostale države pomerile v polfinalu in se potegovale za 10 kvalifikacijskih mest. Na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] je tekmovalo rekordnih 36 držav, z novimi udeleženci iz [[Albanija na Pesmi Evrovizije|Albanije]], [[Andora na Pesmi Evrovizije|Andore]], [[Belorusija na Pesmi Evrovizije|Belorusije]] ter [[Srbija in Črna gora na Pesmi Evrovizije|Srbije in Črne gore]], vrnile pa so se tudi države, ki so prej izpadle. Format tega polfinala je ostal podoben pravemu finalu in je potekal nekaj dni pred finalom; po nastopih in glasovanju so bila na koncu oddaje objavljena imena 10 držav z najvišjim številom točk, ki so se zato uvrstile v finale, ki so jih voditelji tekmovanja naključno razkrili. Polfinale se je še naprej odvijalo med letoma [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] in [[Pesem Evrovizije 2007|2007]]; vendar se je leta [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] v polfinalu, kjer je tekmovalo 42 držav, za 10 mest v finalu potegovalo 28 kandidatov. Po kritikah glede pretežno srednje- in vzhodnoevropskih kvalificiranih kandidatov na dogodku leta [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] ter slabe uspešnosti kandidatov iz zahodnoevropskih držav je bil za tekmovanje leta [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] uveden drugi polfinale, v katerem so se vse države uvrstile v enega od dveh polfinalov, samodejno pa so se kvalificirale le država gostiteljica in "velika četverica", od leta [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] pa še "Velikih pet". V vsakem polfinalu je bilo na voljo 10 kvalifikacijskih mest, uveden pa je bil tudi nov sistem za razdelitev tekmovalnih držav med dva polfinala glede na njihovo geografsko lokacijo in prejšnje vzorce glasovanja, da bi zmanjšali vpliv blokovskega glasovanja in naredili izid manj predvidljiv.[[Slika:Celine Dion 2000.jpg|sličica|360x360_pik|[[Celine Dion]] je na Pesmi Evrovizije za [[Švica|Švico]] zmagala leta 1988. ]] [[Slika:ABBA - TopPop 1974 5.png|sličica|246x246_pik|Legendarna skupina [[ABBA]] je na Pesmi Evrovizije zmagala leta [[1974]].]] [[Slika:Alexander Rybak at the Eurovision press conference.jpg|sličica|330x330_pik|Rekorder po številu osvojenih točk je bil, do spremembe sistema točkovanja Norvežan [[Alexander Rybak]], zmagovalec Pesmi Evrovizije [[2009]].]] [[Slika:Loreen Eurovision 2012 winner.jpg|sličica|338x338_pik|Zmagovalka Pesmi Evrovizije [[2012]] je postala švedska pevka [[Loreen]].]] [[Slika:ESC2014 - Austria 04.jpg|sličica|[[Conchita Wurst]] med nastopom leta [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] v [[Copenhagen|Copenhagenu]]]] [[Slika:ESC2016 winner's press conference 08.jpg|sličica|[[Džamala]] po zmagi v [[Stockholm|Stockholmu]] leta [[Pesem Evrovizije 2016|2016]]]] [[Slika:Netta at the Eurovision 2018 - Winner’s Press Conference 12.jpg|sličica|[[Netta Barzilai|Netta]] po zmagi v [[Lizbona|Lizboni]] leta [[Pesem Evrovizije 2018|2018]]]] [[Slika:ESC 2021 Rotterdam 1st Semi Jury Show Italy2.jpg|sličica|[[Måneskin|Maneskin]] med nastopom v [[Rotterdam|Rotterdamu]] leta [[Pesem Evrovizije 2021|2021]]]] [[Slika:Eurovision 2023 - Jury Final - Sweden - Loreen (04).jpg|sličica|[[Loreen]] med nastopom v [[Liverpool|Liverpoolu]] leta [[Pesem Evrovizije 2023|2023]]]] [[Slika:JJ at ESC2025 for Austria 2.jpg|sličica|[[Johannes Pietsch|JJ]] med parado zastav v [[Basel|Baselu]] leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]]]] [[Slika:DARA performing Bangaranga, representing Bulgaria in the 2nd Semi Final of the 2026 Eurovision Song Contest in Vienna 12.jpg|sličica|[[Darina Yotova|Dara]] med nastopom na [[Dunaj|Dunaju]] leta [[Pesem Evrovizije 2026|2026]]]] = Zmagovalci Pesmi Evrovizije = {| class="wikitable sortable" ! scope="col" class="autorowspan" |Leto ! scope="col" class="autorowspan" |Gostitelj ! scope="col" class="autorowspan" |Zmagovalec ! scope="col" class="autorowspan" |Pesem ! scope="col" class="autorowspan" |Izvajalec ! scope="col" class="autorowspan" |Točke |- | style="text-align:center" |{{escyr|1956}} |{{ikonazastave|Švica}} [[Lugano]] |{{Esc|Švica}} |"Refrain" |[[Lys Assia]] |<center>''Ni znano''</center> |- | style="text-align:center" |{{escyr|1957}} |{{ikonazastave|Nemčija}} [[Frankfurt]] |{{Esc|Nizozemska}} |"Net als toen" |[[Corry Brokken]] |{{nts|31}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1958}} |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Hilversum]] |{{Esc|Francija}} |"Dors, mon amour" |[[André Claveau]] |{{nts|27}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1959}} |{{ikonazastave|Francija}} [[Cannes]] |{{Esc|Nizozemska}} |"'n Beetje" |[[Teddy Scholten]] |{{nts|21}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1960}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]] |{{Esc|Francija}} |"Tom Pillibi" |[[Jacqueline Boyer]] |{{nts|32}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1961}} |{{ikonazastave|Francija}} Cannes |{{Esc|Luksemburg}} |"Nous les amoureux" |[[Jean-Claude Pascal]] |{{nts|31}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1962}} |{{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luksemburg (mesto)|Luksemburg]] |{{Esc|Francija}} |"Un premier amour" |[[Isabelle Aubret]] |{{nts|26}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1963}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} London |{{Esc|Danska}} |"Dansevise" |[[Grethe & Jørgen Ingmann]] |{{nts|42}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1964}} |{{ikonazastave|Danska}} [[København]] |{{Esc|Italija}} |"Non ho l'età" |[[Gigliola Cinquetti]] |{{nts|49}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1965}} |{{ikonazastave|Italija}} [[Neapelj]] |{{Esc|Luksemburg}} |"Poupée de cire, poupée de son" |[[France Gall]] |{{nts|32}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1966}} |{{ikonazastave|Luksemburg}} Luksemburg |{{Esc|Avstrija}} |"Merci, Chérie" |[[Udo Jürgens]] |{{nts|31}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1967}} |{{ikonazastave|Avstrija}} [[Dunaj]] |{{Esc|Velika Britanija}} |"Puppet on a String" |[[Sandie Shaw]] |{{nts|47}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1968}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} London |{{Esc|Španija|1945}} |"La, la, la" |[[Massiel]] |{{nts|29}} |- | rowspan="4" style="text-align:center" |{{escyr|1969}} | rowspan="4" |{{ikonazastave|Španija|1945}} [[Madrid]] |{{Esc|Španija|1945}} |"Vivo cantando" |[[Salomé (pevka)|Salomé]] | rowspan="4" |{{nts|18}} |- |{{Esc|Velika Britanija}} |"Boom Bang-a-Bang" |[[Lulu (pevka)|Lulu]] |- |{{Esc|Nizozemska}} |"De troubadour" |[[Lenny Kuhr]] |- |{{Esc|Francija}} |"Un jour, un enfant" |[[Frida Boccara]] |- | style="text-align:center" |{{escyr|1970}} |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Amsterdam]] |{{Esc|Irska}} |"All Kinds of Everything" |[[Dana Rosemary Scallon|Dana]] |{{nts|32}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1971}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Dublin]] |{{Esc|Monako}} |"Un banc, un arbre, une rue" |[[Séverine (pevka)|Séverine]] |{{nts|128}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1972}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Edinburgh]] |{{Esc|Luksemburg}} |"[[Après toi]]" |[[Vicky Leandros]] |{{nts|128}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1973}} |{{Esc|Luksemburg}} |{{Esc|Luksemburg}} |"Tu te reconnaîtras" |[[Anne-Marie David]] |{{nts|129}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1974}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Brighton]] |{{Esc|Švedska}} |"[[Waterloo (skladba)|Waterloo]]" |[[ABBA]] |{{nts|24}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1975}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Stockholm]] |{{Esc|Nizozemska}} |"Ding-a-dong" |[[Teach-In (glasbena skupina)|Teach-In]] |{{nts|152}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1976}} |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Haag]] |{{Esc|Velika Britanija}} |"Save Your Kisses for Me" |[[Brotherhood of Man]] |{{nts|164}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1977}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} London |{{Esc|Francija}} |"L'oiseau et l'enfant" |[[Marie Myriam]] |{{nts|136}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1978}} |{{ikonazastave|Francija}} [[Pariz]] |{{Esc|Izrael}} |"A-Ba-Ni-Bi" <small>(א-ב-ני-בי)</small> |[[Izhar Cohen]] in [[Alphabeta]] |{{nts|157}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1979}} |{{ikonazastave|Izrael}} [[Jeruzalem]] |{{Esc|Izrael}} |"Hallelujah" <small>(הללויה)</small> |[[Milk and Honey (glasbena skupina)|Milk and Honey]] |{{nts|125}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1980}} |{{ikonazastave|Nizozemska}} Haag |{{Esc|Irska}} |"What's Another Year" |[[Johnny Logan]] |{{nts|143}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1981}} |{{ikonazastave|Irska}} Dublin |{{Esc|Velika Britanija}} |"Making Your Mind Up" |[[Bucks Fizz]] |{{nts|136}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1982}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Harrogate]] |{{Esc|Nemčija}} |"Ein bißchen Frieden" |[[Nicole (pevka)|Nicole]] |{{nts|161}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1983}} |{{ikonazastave|Nemčija}} [[München]] |{{Esc|Luksemburg}} |"Si la vie est cadeau" |[[Corinne Hermès]] |{{nts|142}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1984}} |{{ikonazastave|Luksemburg}} Luksemburg |{{Esc|Švedska}} |"Diggi-Loo Diggi-Ley" |[[Herreys]] |{{nts|145}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1985}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Göteborg]] |{{Esc|Norveška}} |"La det swinge" |[[Bobbysocks!]] |{{nts|123}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1986}} |{{ikonazastave|Norveška}} [[Bergen]] |{{Esc|Belgija}} |"J'aime la vie" |[[Sandra Kim]] |{{nts|176}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1987}} |{{ikonazastave|Belgija}} [[Bruselj]] |{{Esc|Irska}} |"Hold Me Now" |[[Johnny Logan]] |{{nts|172}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1988}} |{{ikonazastave|Irska}} Dublin |{{Esc|Švica}} |"Ne partez pas sans moi" |[[Celine Dion|Céline Dion]] |{{nts|137}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1989}} |{{ikonazastave|Švica}} [[Lozana]] |{{Esc|Jugoslavija}} |"Rock Me" |[[Riva]] |{{nts|137}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1990}} |{{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Zagreb]] |{{Esc|Italija}} |"Insieme: 1992" |[[Toto Cutugno]] |{{nts|149}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1991}} |{{ikonazastave|Italija}} [[Rim]] |{{Esc|Švedska}} |"Fångad av en stormvind" |[[Carola Häggkvist|Carola]] |{{nts|146}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1992}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Malmö]] |{{Esc|Irska}} |"Why Me?" |[[Linda Martin]] |{{nts|155}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1993}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Millstreet]] |{{Esc|Irska}} |"In Your Eyes" |[[Niamh Kavanagh]] |{{nts|187}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1994}} |{{ikonazastave|Irska}} Dublin |{{Esc|Irska}} |"Rock 'n' Roll Kids" |[[Paul Harrington]] in[[Charlie McGettigan]] |{{nts|226}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1995}} |{{ikonazastave|Irska}} Dublin |{{Esc|Norveška}} |"Nocturne" |[[Secret Garden]] |{{nts|148}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1996}} |{{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]] |{{Esc|Irska}} |"The Voice" |[[Eimear Quinn]] |{{nts|162}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1997}} |{{ikonazastave|Irska}} Dublin |{{Esc|Velika Britanija}} |"Love Shine a Light" |[[Katrina and the Waves]] |{{nts|227}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1998}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Birmingham]] |{{Esc|Izrael}} |"Diva" <small>(דיווה)</small> |[[Dana International]] |{{nts|172}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1999}} |{{ikonazastave|Izrael}} Jeruzalem |{{Esc|Švedska}} |"Take Me to Your Heaven" |[[Charlotte Perrelli|Charlotte Nilsson]] |{{nts|163}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2000}} |{{ikonazastave|Švedska}} Stockholm |{{Esc|Danska}} |"Fly on the Wings of Love" |[[Olsen Brothers]] |{{nts|195}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2001}} |{{ikonazastave|Danska}} København |{{Esc|Estonija}} |"Everybody" |[[Tanel Padar]], [[Dave Benton]] in [[Soul Militia|2XL]] |{{nts|198}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2002}} |{{ikonazastave|Estonija}} [[Talin]] |{{Esc|Latvija}} |"[[I Wanna]]" |[[Marija Naumova|Marie N]] |{{nts|176}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2003}} |{{ikonazastave|Latvija}} [[Riga]] |{{Esc|Turčija}} |"Everyway That I Can" |[[Sertab Erener]] |{{nts|167}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2004}} |{{ikonazastave|Turčija}} [[Istanbul]] |{{Esc|Ukrajina}} |"[[Wild Dances]]" |[[Ruslana]] |{{nts|280}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2005}} |{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Kijev]] |{{Esc|Grčija}} |"My Number One" |[[Helena Paparizou]] |{{nts|230}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2006}} |{{ikonazastave|Grčija}} [[Atene]] |{{Esc|Finska}} |"Hard Rock Hallelujah" |[[Lordi]] |{{nts|292}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2007}} |{{ikonazastave|Finska}} [[Helsinki]] |{{Esc|Srbija|2004}} |"[[Molitva]]" <small>(Молитва)</small> |[[Marija Šerifović]] |{{nts|268}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2008}} |{{ikonazastave|Srbija|2004}} [[Beograd]] |{{Esc|Rusija}} |"Believe" |[[Dima Bilan]] |{{nts|272}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2009}} |{{ikonazastave|Rusija}} [[Moskva]] |{{Esc|Norveška}} |"Fairytale" |[[Alexander Rybak]] |{{nts|387}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2010}} |{{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]] |{{Esc|Nemčija}} |"Satellite" |[[Lena Meyer-Landrut|Lena]] |{{nts|246}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2011}} |{{ikonazastave|Nemčija}} [[Düsseldorf]] |{{Esc|Azerbajdžan}} |"Running Scared" |[[Eldar & Nigar|Ell & Nikki]] |{{nts|221}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2012}} |{{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Baku]] |{{Esc|Švedska}} |"Euphoria" |[[Loreen]] |{{nts|372}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2013}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Malmö]] |{{Esc|Danska}} |"Only Teardrops" |[[Emmelie de Forest]] |{{nts|281}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2014}} |{{ikonazastave|Danska}} [[København]] |{{Esc|Avstrija}} |"Rise Like a Phoenix" |[[Conchita Wurst]] |{{nts|290}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2015}} |{{ikonazastave|Avstrija}} [[Dunaj]] |{{Esc|Švedska}} |"Heroes" |[[Måns Zelmerlöw]] |{{nts|365}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2016}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Stockholm]] |{{Esc|Ukrajina}} |"1944" |[[Džamala]] |{{nts|534}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2017}} |{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Kijev]] |{{Esc|Portugalska}} |"Amar pelos dois" |[[Salvador Sobral]] |{{nts|758}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2018}} |{{ikonazastave|Portugalska}} [[Lizbona]] |{{Esc|Izrael}} |"Toy" |[[Netta Barzilai|Netta]] |{{nts|529}} |- | style="text-align:center" | {{escyr|2019}} |{{ikonazastave|Izrael}} [[Tel Aviv]] |{{Esc|Nizozemska}} |"Arcade" |[[Duncan Laurence]] |{{nts|498}} |- | style="text-align:center" | {{escyr|2020}} | colspan="5" |''Prestavljeno zaradi pandemije [[COVID-19|nove koronavirusne bolezni]]''<ref name="covid" /> |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Rotterdam]] |{{Esc|Italija}} |"Zitti E Buoni"<ref>{{Navedi splet|title=Zmagal je rock! Po 31 letih so Måneskin Evrovizijo znova pripeljali v Italijo.|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/ema/zmagal-je-rock-po-31-letih-so-maneskin-evrovizijo-znova-pripeljali-v-italijo/581173|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-23|language=sl}}</ref> |[[Måneskin]] |{{nts|524}} |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |{{ikonazastave|Italija}} [[Torino]] |{{Esc|Ukrajina}} |"Stefanija" |[[Kaluš Orkestra]] |{{nts|631}} |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Liverpool]] |{{Esc|Švedska}} |"Tattoo" |[[Loreen]] |{{nts|583}} |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |{{ikonazastave|Švedska}} [[Malmö]] |{{Esc|Švica}} |”The Code” |[[Nemo Mettler|Nemo]] |{{nts|591}} |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |{{Ikona zastave|Švica}} [[Basel]] |{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] |"Wasted Love" |[[Johannes Pietsch|JJ]] |{{nts|436}} |- | style="text-align: center;" |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunaj]] |{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]] |"Bangaranga" |[[Darina Yotova|Dara]] |516 |} = Lestvica uspešnosti držav = ;Legenda {{legend|#F88379|Nekdanje države.}} {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! # ! Država ! style="background-color: gold;"| Prvo mesto ! style="background-color: silver;"| Drugo mesto ! style="background-color: #cc9966;"| Tretje mesto |- | 1 |align=left|{{Esc|Irska}} |7 |4 |1 |- | 2 |align=left|{{Esc|Švedska}} |7 |1 |6 |- | 3 |align=left|{{Esc|Velika Britanija}} |5 |16 |3 |- | 4 |align=left|{{Esc|Francija}} |5 |5 |7 |- | 5 | align="left" |{{Esc|Nizozemska}} |5 |1 |1 |- | 6 | align="left" |{{Esc|Luksemburg}} |5 |0 |2 |- | 7 | align="left" |{{Esc|Izrael}} |4 |4 |2 |- |8 |align="left"|{{Esc|Švica}} |3 |3 |4 |- | 9 |align=left|{{Esc|Italija}} |3 |3 |5 |- | 10 |align=left|{{Esc|Ukrajina}} |3 |2 |2 |- | 11 | align="left" |{{Esc|Danska}} |3 |1 |3 |- | 12 | align="left" |{{Esc|Norveška}} |3 |1 |1 |- | 13 | align="left" |{{Esc|Avstrija}} |3 |0 |1 |- | 14 | align="left" |{{Esc|Nemčija}} |2 |4 |5 |- | 15 | align="left" |{{Esc|Španija}} |2 |4 |2 |- | 16 |align=left|{{Esc|Rusija}} |1 |4 |4 |- | 17 |align=left|{{Esc|Belgija}} |1 |2 |0 |- | 18 |align=left|{{Esc|Monako}} |1 |1 |3 |- |19 |align=left|{{Esc|Turčija}} |1 |1 |1 |- |20 |align=left|{{Esc|Azerbajdžan}} |1 |1 |1 |- | 21 |align=left|{{Esc|Finska}} |1 |1 |0 |- |22 | align="left" |{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]] |1 |1 |0 |- |23 | align="left" |{{Esc|Grčija}} |1 |0 |3 |- |24 | align="left" |{{Esc|Estonija}} |1 |0 |2 |- |25 | align="left" |{{Esc|Latvija}} |1 |0 |1 |- |26 | align="Left" |{{Esc|Srbija}} |1 |0 |1 |- bgcolor="F88379" |27 | align="left" |{{Esc|Jugoslavija}} |1 |0 |0 |- |28 | align="left" |{{Esc|Portugalska}} |1 |0 |0 |- | 29 | align="left" |{{Esc|Malta}} |0 |2 |2 |- | 30 | align="left" |{{Esc|Islandija}} |0 |2 |0 |- |31 |align=left|{{Esc|Ciper}} |0 |1 |0 |- |32 |align=left|{{Esc|Avstralija}} |0 |1 |0 |- |33 |align=left|{{Esc|Poljska}} |0 |1 |0 |- | bgcolor="F88379" |34 | bgcolor="F88379" align=left|{{Esc|Srbija in Črna gora}} | bgcolor="F88379" |0 | bgcolor="F88379" |1 | bgcolor="F88379" |0 |- |35 |align=left|{{Esc|Hrvaška}} |0 |1 |0 |- | 36 |align=left|{{Esc|Romunija}} |0 |0 |3 |- |37 |align=left|{{Esc|Bosna in Hercegovina}} |0 |0 |1 |- |38 |align=left|{{Esc|Moldavija}} |0 |0 |1 |- |- |39 |align=left|{{Esc|Armenija}} |0 |0 |0 |- | 40 |align=left|{{Esc|Madžarska}} |0 |0 |0 |- | 41 |align=left|{{Esc|Albanija}} |0 |0 |0 |- |42<br> |align=left|{{Esc|Litva}} |0 |0 |0 |- |43 |align=left|{{Esc|Češka}} |0 |0 |0 |- |44 |align=left|{{Esc|Belorusija}} |0 |0 |0 |- | 45 |align=left|{{Esc|Slovenija}} |0 |0 |0 |- | 46 |align=left|{{Esc|Makedonija}} |0 |0 |0 |- | 47 |align=left|{{Esc|Gruzija}} |0 |0 |0 |- | 48 |align=left|{{Esc|Črna gora}} |0 |0 |0 |- | 49 |align=left|{{Esc|Slovaška}} |0 |0 |0 |- | 50 |align=left|{{Esc|Maroko}} |0 |0 |0 |- | 51 |align=left|{{Esc|San Marino}} |0 |0 |0 |- | 52 |align=left|{{Esc|Andora}} |0 |0 |0 |- |} = Države udeleženke = Države, ki morejo nastopiti na Pesmi Evrovizije, so vse aktivne članice [[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]] (''European Broadcasting Union'', slovensko: Evropska radiodifuzna zveza), razen [[Avstralija na Pesmi evrovizije|Avstralije]]. Aktivna članica EBU, ki želi nastopiti na izboru, mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa zveza. Na izboru 2006 so pogoji za nastop vključevali tudi predvajanje izbora 2005 v državi udeleženki in plačilo članarine do določenega skrajnega roka. Udeležba na izboru ne zahteva geografske lege udeležene države v [[Evropa|Evropi]], zato lahko nastopajo tudi azijske države [[Izrael]], [[Armenija]], [[Azerbajdžan ]] in države s samo delno lego v [[Evropa|Evropi]], kot so [[Rusija]], [[Ciper]], [[Turčija]] in [[Gruzija]]. Leta 1980 je nastopil tudi [[Maroko]], ki leži v severni [[Afrika|Afriki]], od leta 2015 pa tekmuje tudi [[Avstralija]]. 52 držav je vsaj enkrat nastopilo na izboru za Pesem Evrovizije. Te države so naštete v spodnjem seznamu glede na leto prvega nastopa: [[Slika:EurovisionParticipants.svg|thumbnail|430x430px|desno|Zemljevid, ki kaže države, ki so nastopile na Pesmi Evrovizije (za legendo kliknite na sliko.)]] {| class="wikitable" ! Leto ! Prva udeležba države |- | [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] | {{zastava|Belgija}}, {{zastava|Francija}}, {{zastava|Nemčija}}<ref>Pred združitvijo obeh Nemčij leta 1990 pod imenom [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodna Nemčija]].</ref>, {{zastava|Italija}}, {{zastava|Luksemburg}}, {{zastava|Nizozemska}}, {{zastava|Švica}} |- | [[Pesem Evrovizije 1957|1957]] | {{zastava|Avstrija}}, {{zastava|Danska}}, {{zastava|Združeno kraljestvo}} |- | [[Pesem Evrovizije 1958|1958]] | {{zastava|Švedska}} |- | [[Pesem Evrovizije 1959|1959]] | {{zastava|Monako}} |- | [[Pesem Evrovizije 1960|1960]] | {{zastava|Norveška}} |- | [[Pesem Evrovizije 1961|1961]] | {{zastava|Finska}}, {{zastava|Jugoslavija}}<ref>Jugoslavija je tekom izborov zajemala različne narode.</ref>, {{zastava|Španija}} |- | [[Pesem Evrovizije 1964|1964]] | {{zastava|Portugalska}} |- | [[Pesem Evrovizije 1965|1965]] | {{zastava|Irska}} |- | [[Pesem Evrovizije 1971|1971]] | {{zastava|Malta}} |- | [[Pesem Evrovizije 1973|1973]] | {{zastava|Izrael}} |- | [[Pesem Evrovizije 1974|1974]] | {{zastava|Grčija}} |- | [[Pesem Evrovizije 1975|1975]] | {{zastava|Turčija}} |- | [[Pesem Evrovizije 1980|1980]] | {{zastava|Maroko}} |- | [[Pesem Evrovizije 1981|1981]] | {{zastava|Ciper}} |- | [[Pesem Evrovizije 1986|1986]] | {{zastava|Islandija}} |- | [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] | {{zastava|Bosna in Hercegovina}}, {{zastava|Hrvaška}}, {{zastava|Slovenija}} |- | [[Pesem Evrovizije 1994|1994]] | {{zastava|Estonija}}, {{zastava|Litva}}, {{zastava|Madžarska}}, {{zastava|Poljska}}, {{zastava|Romunija}}, {{zastava|Rusija}}, {{zastava|Slovaška}} |- | [[Pesem Evrovizije 1998|1998]] | {{zastava|Makedonija}} |- | [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] | {{zastava|Latvija}} |- | [[Pesem Evrovizije 2003|2003]] | {{zastava|Ukrajina}} |- | [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | {{zastava|Albanija}}, {{zastava|Andora}}, {{zastava|Belorusija}}, {{zastava|Srbija in Črna gora}} |- | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | {{zastava|Bolgarija}}, {{zastava|Moldavija}} |- | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | {{zastava|Armenija}} |- | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | {{zastava|Češka}}, {{zastava|Črna gora}}, {{zastava|Gruzija}}, {{zastava|Srbija}} |- | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | {{zastava|Azerbajdžan}}, {{zastava|San Marino}} |- |[[Pesem Evrovizije 2015|2015]] |{{zastava|Avstralija}} |- |} = Države po zmagah = [[Slika:Eurovision winners map.svg|thumbnail|623x623px|Zemljevid s prikazom zmag posamezne države (leto 2025)]] {| class="wikitable" style="font-size:95%" |- ! Zmage ! Država ! Leto |- | rowspan="2" |'''7''' | {{zastava|Irska}} |''[[Pesem Evrovizije 1970|1970]], [[Pesem Evrovizije 1980|1980]], [[Pesem Evrovizije 1987|1987]], [[Pesem Evrovizije 1992|1992]], [[Pesem Evrovizije 1993|1993]], [[Pesem Evrovizije 1994|1994]], [[Pesem Evrovizije 1996|1996]]'' |- |{{zastava|Švedska}} |''[[Pesem Evrovizije 1974|1974]], [[Pesem Evrovizije 1984|1984]], [[Pesem Evrovizije 1991|1991]], [[Pesem Evrovizije 1999|1999]], [[Pesem Evrovizije 2012|2012]], [[Pesem Evrovizije 2015|2015]], [[Pesem Evrovizije 2023|2023]]'' |- | rowspan="4" |'''5''' | {{zastava|Francija}} |''[[Pesem Evrovizije 1958|1958]], [[Pesem Evrovizije 1960|1960]], [[Pesem Evrovizije 1962|1962]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]], [[Pesem Evrovizije 1977|1977]]'' |- | {{zastava|Luksemburg}} |''[[Pesem Evrovizije 1961|1961]], [[Pesem Evrovizije 1965|1965]], [[Pesem Evrovizije 1972|1972]], [[Pesem Evrovizije 1973|1973]], [[Pesem Evrovizije 1983|1983]]'' |- | {{zastava|Združeno kraljestvo}} |''[[Pesem Evrovizije 1967|1967]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]], [[Pesem Evrovizije 1976|1976]], [[Pesem Evrovizije 1981|1981]], [[Pesem Evrovizije 1997|1997]]'' |- |{{zastava|Nizozemska}} |''[[Pesem Evrovizije 1957|1957]], [[Pesem Evrovizije 1959|1959]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]], [[Pesem Evrovizije 1975|1975]], [[Pesem Evrovizije 2019|2019]]'' |- |'''4''' | {{zastava|Izrael}} |''[[Pesem Evrovizije 1978|1978]], [[Pesem Evrovizije 1979|1979]], [[Pesem Evrovizije 1998|1998]], [[Pesem Evrovizije 2018|2018]]'' |- | rowspan="6" |'''3''' |{{zastava|Italija}} |''[[Pesem Evrovizije 1964|1964]], [[Pesem Evrovizije 1990|1990]], [[Pesem Evrovizije 2021|2021]]'' |- | {{zastava|Danska}} |''[[Pesem Evrovizije 1963|1963]], [[Pesem Evrovizije 2000|2000]], [[Pesem Evrovizije 2013|2013]]'' |- | {{zastava|Norveška}} |''[[Pesem Evrovizije 1985|1985]], [[Pesem Evrovizije 1995|1995]], [[Pesem Evrovizije 2009|2009]]'' |- |{{zastava|Ukrajina}} |''[[Pesem Evrovizije 2004|2004]], [[Pesem Evrovizije 2016|2016]], [[Pesem Evrovizije 2022|2022]]'' |- | {{zastava|Avstrija}} |''[[Pesem Evrovizije 1966|1966]], [[Pesem Evrovizije 2014|2014]], [[Pesem Evrovizije 2025|2025]]'' |- |{{zastava|Švica}} |''[[Pesem Evrovizije 1956|1956]], [[Pesem Evrovizije 1988|1988]], [[Pesem Evrovizije 2024|2024]]'' |- | rowspan="2" |'''2''' | {{zastava|Nemčija}} |''[[Pesem Evrovizije 1982|1982]], [[Pesem Evrovizije 2010|2010]]'' |- | {{zastava|Španija}} |''[[Pesem Evrovizije 1968|1968]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]]'' |- |rowspan="12" |'''1''' | {{zastava|Monako}} | [[Pesem Evrovizije 1971|''1971'']] |- | {{zastava|Belgija}} | [[Pesem Evrovizije 1986|''1986'']] |- | {{zastava|Jugoslavija}} | [[Pesem Evrovizije 1989|''1989'']] |- | {{zastava|Estonija}} | [[Pesem Evrovizije 2001|''2001'']] |- | {{zastava|Latvija}} | [[Pesem Evrovizije 2002|''2002'']] |- | {{zastava|Turčija}} | [[Pesem Evrovizije 2003|''2003'']] |- | {{zastava|Grčija}} | [[Pesem Evrovizije 2005|''2005'']] |- | {{zastava|Finska}} | [[Pesem Evrovizije 2006|''2006'']] |- | {{zastava|Srbija}} | [[Pesem Evrovizije 2007|''2007'']] |- | {{zastava|Rusija}} | [[Pesem Evrovizije 2008|''2008'']] |- |{{zastava|Azerbajdžan}} |[[Pesem Evrovizije 2011|''2011'']] |- |{{zastava|Portugalska}} |[[Pesem Evrovizije 2017|''2017'']] |- |} == Opombe == {{sklici}} {{seznam opomb}} == Glej tudi == * [[Slovenija na Pesmi Evrovizije]] * [[Mladinska pesem Evrovizije]] * [[EMA]] * [[Zlati cekin]] == Zunanje povezave == {{Commons|Category:Eurovision}} * [http://www.esc-history.com/countries-selections.asp Eurovision Song Contest - History] * [http://www.eurovision.gen.tr/ Eurovision Song Contest] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090218090140/http://eurovision.gen.tr/ |date=2009-02-18 }} * [http://www.eurovisionworld.com/ Eurovision Song Contest World] {{Pesem Evrovizije}} [[Kategorija:Glasbene prireditve]] [[Kategorija:Evrovizija|*]] {{normativna kontrola}} adank7xtlobnn1er8s0jkujzmzzpy0o 6676744 6676743 2026-05-16T23:41:30Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676744 wikitext text/x-wiki {{Infobox television | name = {{noitalic|Pesem Evrovizije}} | image = Eurovision Song Contest.png | caption = Logo v uporabi od leta 2015-2025 | alt_name = {{Unbulleted list|{{noitalic|Evrovizija}}|{{noitalic|ESC}}}} | genre = Glasbeno tekmovanje | creator = [[Evropska radiodifuzna zveza]] | based_on = Sanremo | presenter = Različni voditelji | theme_music_composer = [[Marc-Antoine Charpentier]] | opentheme = Preludij ''[[Te Deum (Charpentier)|Te Deum]]'' | country = Različne države | language = Različno: predvsem angleščina in francoščina | num_episodes = {{Plainlist| * 69 tekmovanj * 107 predstav v živo }} | location = Različna mesta <br />(2026: [[Dunaj]], [[Avstrija]]) | runtime = {{Plainlist| * ~2 uri (polfinale) * ~4 ure (finale) }} | company = [[Evropska radiodifuzna zveza]] <br /> (2026: [[ORF]]) | distributor = Evrovizija | picture_format = {{Plainlist| * [[4:3]] [[576i]] (SDTV) (1956–2004) * [[16:9]] [[576i]] (SDTV) (2005–2006) * [[1080i]] (HDTV) (2007–danes) * [[UHDTV]] [[4K]] (2022–danes) }} | first_run = Lugano, Švica (24. Maj 1956) | first_aired = 24. Maj 1956- danes | last_aired = | preceded_by = | followed_by = | related = {{Plainlist| * ''[[Evrovizijski mladi glasbeniki]]'' * ''[[Mladinska pesem Evrovizije]]'' * ''[[Evrovizijski zbor leta]]'' }} | website = https://eurovision.tv/ | website_title = Eurovision.tv | production_website = https://www.ebu.ch/about | italic_title = no }} '''Pesem Evrovizije''' ([[angleščina|angleško]] ''Eurovision Song Contest'', [[francoščina|francosko]] ''Concours Eurovision de la Chanson'') je vsakoletno [[tekmovanje]] [[skladba|skladb]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]] ([[skladba|pesmi]]) različnih [[Evropa|evropskih]] [[država|držav]]. Na tem tekmovanju lahko vsaka država sodeluje le z eno pesmijo, ki tekmuje z ostalimi. Kakovost izvajalskega nastopa in pesmi ocenjuje strokovna žirija, prav tako pa tudi "glas ljudstva", [[telefon]]sko [[glasovanje]] (''[[televoting]]''). Prireditev, ki poteka v različnih evropskih državah (vsako leto v državi zmagovalki v preteklem letu), prenašata [[televizija]] in [[radio]]. Tekmovanje organizira ''European Broadcasting Union'' ([[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]]), prvič pa je bilo prirejeno leta [[1956]]. Tekmovanje je do zdaj odpadlo le enkrat, in sicer leta 2020, zaradi pandemije bolezni [[COVID-19]].<ref name="covid">{{Navedi splet|title=Evrovizija odpovedana, tekmovanje šele prihodnje leto|url=https://siol.net/trendi/glasba/evrovizija-odpovedana-tekmovanje-sele-prihodnje-leto-521173|website=siol.net|accessdate=2020-03-18|language=sl}}</ref> Tekmovanje je bilo navdihnjeno in temeljilo na italijanskem glasbenem festivalu [[Sanremo (film)|Sanremo]], ki na italijanski rivieri poteka od leta 1951. [[Pesem Evrovizije|Evrovizija]] poteka vsako leto od leta [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] (razen leta 2020 zaradi pandemije [[Covid-19|COVID-19]]), zaradi česar je to najdlje trajajoče mednarodno glasbeno tekmovanje na televiziji in eden najdlje trajajočih televizijskih programov na svetu. Tekmujejo lahko aktivni člani [[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]] in povabljeni pridruženi člani; vsaj enkrat so sodelovali radiotelevizijski izvajalci iz 52 držav. Vsak sodelujoči radiotelevizijski izvajalec pošlje izvirno pesem, ki traja največ tri minute, da jo v živo izvede pevec ali skupina do šestih ljudi, starih 16 let ali več, po lastni izbiri. Vsaka država podeli od 1 do 8, 10 in 12 točk svojim desetim najljubšim pesmim na podlagi mnenj zbrane skupine glasbenih profesionalcev in gledalcev, pri čemer je pesem, ki prejme največ točk, razglašena za zmagovalko. Poleg tekmovanja se pojavljajo tudi drugi nastopi, vključno s posebej naročenimi otvoritvenimi in odmornimi nastopi ter gostujočimi nastopi glasbenikov in drugih osebnosti, med preteklimi izvajalci pa so bili [[Cirque du Soleil,]] [[Madonna]], [[Justin Timberlake]], [[Mika]], [[Rita Ora]] in premiera [[Riverdance|Riverdancea.]] Tekmovanje, ki je bilo prvotno sestavljeno iz enega samega večernega dogodka, se je razširilo, ko so se mu pridružile radiotelevizijske postaje iz novih držav (vključno z državami zunaj [[Evropa|Evrope]], kot sta [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izrael]] in [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralija]]), kar je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, preden so bili v 2000-ih uvedeni polfinali, privedlo do uvedbe postopkov za izpadanje. [[Nemčija na Pesmi Evrovizije|Nemčija]] je tekmovala večkrat kot katera koli druga država, saj je sodelovala na vseh prvenstvih razen ene, medtem ko [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]] in [[Švedska na Pesmi Evrovizije|Švedska]] držita rekord po številu zmag, s skupno sedmimi zmagami. <ref>{{Navedi knjigo|title=Gay brotherhood: Israeli gay men and the Eurovision Song Contest|url=https://doi.org/10.4324/9781315097732-11|publisher=Routledge|date=2017-07-05|isbn=978-1-315-09773-2|pages=123–134|first=Dafna|last=Lemish}}</ref> Tekmovanje, ki tradicionalno poteka v državi, ki je zmagala prejšnje leto, ponuja priložnost za promocijo države in mesta gostiteljice kot turistične destinacije. Vsako leto se ga udeleži na tisoče gledalcev, skupaj z novinarji, ki pokrivajo vse vidike tekmovanja, vključno z vajami na prizorišču, tiskovnimi konferencami s tekmovalci ter drugimi sorodnimi dogodki in nastopi v mestu gostitelju. Poleg generičnega logotipa [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]] se za vsak dogodek običajno razvije edinstvena tema. Tekmovanje se predvaja v državah po vseh celinah; od leta [[Pesem Evrovizije 2001|2001]] je na voljo na spletu na uradni spletni strani [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]]. [[Pesem Evrovizije|Evrovizija]] se vsako leto uvršča med najbolj gledane nešportne dogodke na svetu, saj si jo ogleda več sto milijonov gledalcev po vsem svetu. Nastop na tekmovanju je umetnikom pogosto prinesel lokalni karierni zagon, v nekaterih primerih pa tudi dolgotrajen mednarodni uspeh. Na preteklih izdajah je tekmovalo več najbolje prodajanih glasbenih izvajalcev na svetu, med njimi [[ABBA]], [[Céline Dion]], [[Julio Iglesias]], [[Cliff Richard]] in [[Olivia Newton-John|Olivio Newton-John]]; nekateri najbolje prodajani singli na svetu so prvič mednarodno nastopili na odru [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]].<ref>{{Navedi splet|title=Home {{!}} Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/|website=eurovision.tv|accessdate=2025-07-09|language=en}}</ref> = Velikih pet = Leta [[Pesem Evrovizije 1999|1999]] je bila za [[Francija na Pesmi Evrovizije|Francijo]], [[Nemčija na Pesmi Evrovizije|Nemčijo,]] [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španijo]] in [[Združeno kraljestvo na Pesmi Evrovizije|Združeno kraljestvo]] uvedena izjema od izpadanja, kar jim je dalo samodejno pravico do tekmovanja na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] in na vseh naslednjih izdajah. Ta skupina, kot najbolje plačane članice [[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]], ki vsako leto zatno financirajo tekmovanje, je kasneje postala znana kot države "velike štiri". Ta skupina se je razširila leta [[Pesem Evrovizije 2011|2011]], ko je [[Italija na Pesmi Evrovizije|Italija]] ponovno začela tekmovati, in postala "Velikih pet". Prvotno je bila uvedena, da bi zagotovili, da finančni prispevki največjih finančnih podpornikov tekmovanja ne bi bili spregledani, od uvedbe polfinala leta [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] pa so se države "Velikih pet" samodejno uvrstile v finale skupaj z državo gostiteljico in jim ni bilo treba tekmovati v polfinalu. Še vedno poteka razprava o tem, ali ta status škoduje rezultatom držav, glede na poročano antipatijo do njihove samodejne kvalifikacije in morebitno slabost, da so na odru preživele manj časa, ker niso tekmovale v polfinalu; vendar se zdi ta status bolj zapleten, saj se rezultati držav "Velikih pet" lahko zelo razlikujejo. Ta status je povzročil zmedo pri drugih tekmovalnih državah in je bil med drugim naveden kot razlog, zakaj je [[Turčija na Pesmi Evrovizije|Turčija]] po letu [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] prenehala sodelovati. V odgovor na kritike glede manjšega časa nastopanja na odru iz teh držav so bili od leta 2024 nastopajoči iz držav "Velikih pet" skupaj z državo gostiteljico izvedeni v živo v enem od dveh polfinalov zunaj tekmovanja za kvalifikacijo, kar je bila napovedana sprememba, ki tem državam daje "pravičnejše pogoje" v finalu. = Predizbori = [[Slika:Eurovision semifinal qualification rate map.svg|sličica|Stopnje kvalifikacij po državah (2004-2026): avtomatske kvalifikacije niso vključene)]] Zaradi pritoka novih držav, ki so se prijavili na tekmovanje leta [[Pesem Evrovizije 2003|2003]], je bil od leta [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] uveden polfinale, tekmovanje pa je postalo dvodnevni dogodek. Najboljših 10 držav v finalu vsakega leta se je samodejno uvrstilo v finale naslednjega leta, skupaj z "veliko četverico", kar je pomenilo, da so se vse ostale države pomerile v polfinalu in se potegovale za 10 kvalifikacijskih mest. Na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] je tekmovalo rekordnih 36 držav, z novimi udeleženci iz [[Albanija na Pesmi Evrovizije|Albanije]], [[Andora na Pesmi Evrovizije|Andore]], [[Belorusija na Pesmi Evrovizije|Belorusije]] ter [[Srbija in Črna gora na Pesmi Evrovizije|Srbije in Črne gore]], vrnile pa so se tudi države, ki so prej izpadle. Format tega polfinala je ostal podoben pravemu finalu in je potekal nekaj dni pred finalom; po nastopih in glasovanju so bila na koncu oddaje objavljena imena 10 držav z najvišjim številom točk, ki so se zato uvrstile v finale, ki so jih voditelji tekmovanja naključno razkrili. Polfinale se je še naprej odvijalo med letoma [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] in [[Pesem Evrovizije 2007|2007]]; vendar se je leta [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] v polfinalu, kjer je tekmovalo 42 držav, za 10 mest v finalu potegovalo 28 kandidatov. Po kritikah glede pretežno srednje- in vzhodnoevropskih kvalificiranih kandidatov na dogodku leta [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] ter slabe uspešnosti kandidatov iz zahodnoevropskih držav je bil za tekmovanje leta [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] uveden drugi polfinale, v katerem so se vse države uvrstile v enega od dveh polfinalov, samodejno pa so se kvalificirale le država gostiteljica in "velika četverica", od leta [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] pa še "Velikih pet". V vsakem polfinalu je bilo na voljo 10 kvalifikacijskih mest, uveden pa je bil tudi nov sistem za razdelitev tekmovalnih držav med dva polfinala glede na njihovo geografsko lokacijo in prejšnje vzorce glasovanja, da bi zmanjšali vpliv blokovskega glasovanja in naredili izid manj predvidljiv.[[Slika:Celine Dion 2000.jpg|sličica|360x360_pik|[[Celine Dion]] je na Pesmi Evrovizije za [[Švica|Švico]] zmagala leta 1988. ]] [[Slika:ABBA - TopPop 1974 5.png|sličica|246x246_pik|Legendarna skupina [[ABBA]] je na Pesmi Evrovizije zmagala leta [[1974]].]] [[Slika:Alexander Rybak at the Eurovision press conference.jpg|sličica|330x330_pik|Rekorder po številu osvojenih točk je bil, do spremembe sistema točkovanja Norvežan [[Alexander Rybak]], zmagovalec Pesmi Evrovizije [[2009]].]] [[Slika:Loreen Eurovision 2012 winner.jpg|sličica|338x338_pik|Zmagovalka Pesmi Evrovizije [[2012]] je postala švedska pevka [[Loreen]].]] [[Slika:ESC2014 - Austria 04.jpg|sličica|[[Conchita Wurst]] med nastopom leta [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] v [[Copenhagen|Copenhagenu]]]] [[Slika:ESC2016 winner's press conference 08.jpg|sličica|[[Džamala]] po zmagi v [[Stockholm|Stockholmu]] leta [[Pesem Evrovizije 2016|2016]]]] [[Slika:Netta at the Eurovision 2018 - Winner’s Press Conference 12.jpg|sličica|[[Netta Barzilai|Netta]] po zmagi v [[Lizbona|Lizboni]] leta [[Pesem Evrovizije 2018|2018]]]] [[Slika:ESC 2021 Rotterdam 1st Semi Jury Show Italy2.jpg|sličica|[[Måneskin|Maneskin]] med nastopom v [[Rotterdam|Rotterdamu]] leta [[Pesem Evrovizije 2021|2021]]]] [[Slika:Eurovision 2023 - Jury Final - Sweden - Loreen (04).jpg|sličica|[[Loreen]] med nastopom v [[Liverpool|Liverpoolu]] leta [[Pesem Evrovizije 2023|2023]]]] [[Slika:JJ at ESC2025 for Austria 2.jpg|sličica|[[Johannes Pietsch|JJ]] med parado zastav v [[Basel|Baselu]] leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]]]] [[Slika:DARA performing Bangaranga, representing Bulgaria in the 2nd Semi Final of the 2026 Eurovision Song Contest in Vienna 12.jpg|sličica|[[Darina Yotova|Dara]] med nastopom na [[Dunaj|Dunaju]] leta [[Pesem Evrovizije 2026|2026]]]] = Zmagovalci Pesmi Evrovizije = {| class="wikitable sortable" ! scope="col" class="autorowspan" |Leto ! scope="col" class="autorowspan" |Gostitelj ! scope="col" class="autorowspan" |Zmagovalec ! scope="col" class="autorowspan" |Pesem ! scope="col" class="autorowspan" |Izvajalec ! scope="col" class="autorowspan" |Točke |- | style="text-align:center" |{{escyr|1956}} |{{ikonazastave|Švica}} [[Lugano]] |{{Esc|Švica}} |"Refrain" |[[Lys Assia]] |<center>''Ni znano''</center> |- | style="text-align:center" |{{escyr|1957}} |{{ikonazastave|Nemčija}} [[Frankfurt]] |{{Esc|Nizozemska}} |"Net als toen" |[[Corry Brokken]] |{{nts|31}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1958}} |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Hilversum]] |{{Esc|Francija}} |"Dors, mon amour" |[[André Claveau]] |{{nts|27}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1959}} |{{ikonazastave|Francija}} [[Cannes]] |{{Esc|Nizozemska}} |"'n Beetje" |[[Teddy Scholten]] |{{nts|21}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1960}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]] |{{Esc|Francija}} |"Tom Pillibi" |[[Jacqueline Boyer]] |{{nts|32}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1961}} |{{ikonazastave|Francija}} Cannes |{{Esc|Luksemburg}} |"Nous les amoureux" |[[Jean-Claude Pascal]] |{{nts|31}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1962}} |{{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luksemburg (mesto)|Luksemburg]] |{{Esc|Francija}} |"Un premier amour" |[[Isabelle Aubret]] |{{nts|26}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1963}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} London |{{Esc|Danska}} |"Dansevise" |[[Grethe & Jørgen Ingmann]] |{{nts|42}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1964}} |{{ikonazastave|Danska}} [[København]] |{{Esc|Italija}} |"Non ho l'età" |[[Gigliola Cinquetti]] |{{nts|49}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1965}} |{{ikonazastave|Italija}} [[Neapelj]] |{{Esc|Luksemburg}} |"Poupée de cire, poupée de son" |[[France Gall]] |{{nts|32}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1966}} |{{ikonazastave|Luksemburg}} Luksemburg |{{Esc|Avstrija}} |"Merci, Chérie" |[[Udo Jürgens]] |{{nts|31}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1967}} |{{ikonazastave|Avstrija}} [[Dunaj]] |{{Esc|Velika Britanija}} |"Puppet on a String" |[[Sandie Shaw]] |{{nts|47}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1968}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} London |{{Esc|Španija|1945}} |"La, la, la" |[[Massiel]] |{{nts|29}} |- | rowspan="4" style="text-align:center" |{{escyr|1969}} | rowspan="4" |{{ikonazastave|Španija|1945}} [[Madrid]] |{{Esc|Španija|1945}} |"Vivo cantando" |[[Salomé (pevka)|Salomé]] | rowspan="4" |{{nts|18}} |- |{{Esc|Velika Britanija}} |"Boom Bang-a-Bang" |[[Lulu (pevka)|Lulu]] |- |{{Esc|Nizozemska}} |"De troubadour" |[[Lenny Kuhr]] |- |{{Esc|Francija}} |"Un jour, un enfant" |[[Frida Boccara]] |- | style="text-align:center" |{{escyr|1970}} |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Amsterdam]] |{{Esc|Irska}} |"All Kinds of Everything" |[[Dana Rosemary Scallon|Dana]] |{{nts|32}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1971}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Dublin]] |{{Esc|Monako}} |"Un banc, un arbre, une rue" |[[Séverine (pevka)|Séverine]] |{{nts|128}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1972}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Edinburgh]] |{{Esc|Luksemburg}} |"[[Après toi]]" |[[Vicky Leandros]] |{{nts|128}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1973}} |{{Esc|Luksemburg}} |{{Esc|Luksemburg}} |"Tu te reconnaîtras" |[[Anne-Marie David]] |{{nts|129}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1974}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Brighton]] |{{Esc|Švedska}} |"[[Waterloo (skladba)|Waterloo]]" |[[ABBA]] |{{nts|24}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1975}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Stockholm]] |{{Esc|Nizozemska}} |"Ding-a-dong" |[[Teach-In (glasbena skupina)|Teach-In]] |{{nts|152}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1976}} |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Haag]] |{{Esc|Velika Britanija}} |"Save Your Kisses for Me" |[[Brotherhood of Man]] |{{nts|164}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1977}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} London |{{Esc|Francija}} |"L'oiseau et l'enfant" |[[Marie Myriam]] |{{nts|136}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1978}} |{{ikonazastave|Francija}} [[Pariz]] |{{Esc|Izrael}} |"A-Ba-Ni-Bi" <small>(א-ב-ני-בי)</small> |[[Izhar Cohen]] in [[Alphabeta]] |{{nts|157}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1979}} |{{ikonazastave|Izrael}} [[Jeruzalem]] |{{Esc|Izrael}} |"Hallelujah" <small>(הללויה)</small> |[[Milk and Honey (glasbena skupina)|Milk and Honey]] |{{nts|125}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1980}} |{{ikonazastave|Nizozemska}} Haag |{{Esc|Irska}} |"What's Another Year" |[[Johnny Logan]] |{{nts|143}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1981}} |{{ikonazastave|Irska}} Dublin |{{Esc|Velika Britanija}} |"Making Your Mind Up" |[[Bucks Fizz]] |{{nts|136}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1982}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Harrogate]] |{{Esc|Nemčija}} |"Ein bißchen Frieden" |[[Nicole (pevka)|Nicole]] |{{nts|161}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1983}} |{{ikonazastave|Nemčija}} [[München]] |{{Esc|Luksemburg}} |"Si la vie est cadeau" |[[Corinne Hermès]] |{{nts|142}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1984}} |{{ikonazastave|Luksemburg}} Luksemburg |{{Esc|Švedska}} |"Diggi-Loo Diggi-Ley" |[[Herreys]] |{{nts|145}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1985}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Göteborg]] |{{Esc|Norveška}} |"La det swinge" |[[Bobbysocks!]] |{{nts|123}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1986}} |{{ikonazastave|Norveška}} [[Bergen]] |{{Esc|Belgija}} |"J'aime la vie" |[[Sandra Kim]] |{{nts|176}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1987}} |{{ikonazastave|Belgija}} [[Bruselj]] |{{Esc|Irska}} |"Hold Me Now" |[[Johnny Logan]] |{{nts|172}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1988}} |{{ikonazastave|Irska}} Dublin |{{Esc|Švica}} |"Ne partez pas sans moi" |[[Celine Dion|Céline Dion]] |{{nts|137}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1989}} |{{ikonazastave|Švica}} [[Lozana]] |{{Esc|Jugoslavija}} |"Rock Me" |[[Riva]] |{{nts|137}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1990}} |{{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Zagreb]] |{{Esc|Italija}} |"Insieme: 1992" |[[Toto Cutugno]] |{{nts|149}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1991}} |{{ikonazastave|Italija}} [[Rim]] |{{Esc|Švedska}} |"Fångad av en stormvind" |[[Carola Häggkvist|Carola]] |{{nts|146}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1992}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Malmö]] |{{Esc|Irska}} |"Why Me?" |[[Linda Martin]] |{{nts|155}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1993}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Millstreet]] |{{Esc|Irska}} |"In Your Eyes" |[[Niamh Kavanagh]] |{{nts|187}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1994}} |{{ikonazastave|Irska}} Dublin |{{Esc|Irska}} |"Rock 'n' Roll Kids" |[[Paul Harrington]] in[[Charlie McGettigan]] |{{nts|226}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1995}} |{{ikonazastave|Irska}} Dublin |{{Esc|Norveška}} |"Nocturne" |[[Secret Garden]] |{{nts|148}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1996}} |{{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]] |{{Esc|Irska}} |"The Voice" |[[Eimear Quinn]] |{{nts|162}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1997}} |{{ikonazastave|Irska}} Dublin |{{Esc|Velika Britanija}} |"Love Shine a Light" |[[Katrina and the Waves]] |{{nts|227}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1998}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Birmingham]] |{{Esc|Izrael}} |"Diva" <small>(דיווה)</small> |[[Dana International]] |{{nts|172}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1999}} |{{ikonazastave|Izrael}} Jeruzalem |{{Esc|Švedska}} |"Take Me to Your Heaven" |[[Charlotte Perrelli|Charlotte Nilsson]] |{{nts|163}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2000}} |{{ikonazastave|Švedska}} Stockholm |{{Esc|Danska}} |"Fly on the Wings of Love" |[[Olsen Brothers]] |{{nts|195}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2001}} |{{ikonazastave|Danska}} København |{{Esc|Estonija}} |"Everybody" |[[Tanel Padar]], [[Dave Benton]] in [[Soul Militia|2XL]] |{{nts|198}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2002}} |{{ikonazastave|Estonija}} [[Talin]] |{{Esc|Latvija}} |"[[I Wanna]]" |[[Marija Naumova|Marie N]] |{{nts|176}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2003}} |{{ikonazastave|Latvija}} [[Riga]] |{{Esc|Turčija}} |"Everyway That I Can" |[[Sertab Erener]] |{{nts|167}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2004}} |{{ikonazastave|Turčija}} [[Istanbul]] |{{Esc|Ukrajina}} |"[[Wild Dances]]" |[[Ruslana]] |{{nts|280}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2005}} |{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Kijev]] |{{Esc|Grčija}} |"My Number One" |[[Helena Paparizou]] |{{nts|230}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2006}} |{{ikonazastave|Grčija}} [[Atene]] |{{Esc|Finska}} |"Hard Rock Hallelujah" |[[Lordi]] |{{nts|292}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2007}} |{{ikonazastave|Finska}} [[Helsinki]] |{{Esc|Srbija|2004}} |"[[Molitva]]" <small>(Молитва)</small> |[[Marija Šerifović]] |{{nts|268}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2008}} |{{ikonazastave|Srbija|2004}} [[Beograd]] |{{Esc|Rusija}} |"Believe" |[[Dima Bilan]] |{{nts|272}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2009}} |{{ikonazastave|Rusija}} [[Moskva]] |{{Esc|Norveška}} |"Fairytale" |[[Alexander Rybak]] |{{nts|387}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2010}} |{{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]] |{{Esc|Nemčija}} |"Satellite" |[[Lena Meyer-Landrut|Lena]] |{{nts|246}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2011}} |{{ikonazastave|Nemčija}} [[Düsseldorf]] |{{Esc|Azerbajdžan}} |"Running Scared" |[[Eldar & Nigar|Ell & Nikki]] |{{nts|221}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2012}} |{{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Baku]] |{{Esc|Švedska}} |"Euphoria" |[[Loreen]] |{{nts|372}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2013}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Malmö]] |{{Esc|Danska}} |"Only Teardrops" |[[Emmelie de Forest]] |{{nts|281}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2014}} |{{ikonazastave|Danska}} [[København]] |{{Esc|Avstrija}} |"Rise Like a Phoenix" |[[Conchita Wurst]] |{{nts|290}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2015}} |{{ikonazastave|Avstrija}} [[Dunaj]] |{{Esc|Švedska}} |"Heroes" |[[Måns Zelmerlöw]] |{{nts|365}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2016}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Stockholm]] |{{Esc|Ukrajina}} |"1944" |[[Džamala]] |{{nts|534}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2017}} |{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Kijev]] |{{Esc|Portugalska}} |"Amar pelos dois" |[[Salvador Sobral]] |{{nts|758}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2018}} |{{ikonazastave|Portugalska}} [[Lizbona]] |{{Esc|Izrael}} |"Toy" |[[Netta Barzilai|Netta]] |{{nts|529}} |- | style="text-align:center" | {{escyr|2019}} |{{ikonazastave|Izrael}} [[Tel Aviv]] |{{Esc|Nizozemska}} |"Arcade" |[[Duncan Laurence]] |{{nts|498}} |- | style="text-align:center" | {{escyr|2020}} | colspan="5" |''Prestavljeno zaradi pandemije [[COVID-19|nove koronavirusne bolezni]]''<ref name="covid" /> |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Rotterdam]] |{{Esc|Italija}} |"Zitti E Buoni"<ref>{{Navedi splet|title=Zmagal je rock! Po 31 letih so Måneskin Evrovizijo znova pripeljali v Italijo.|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/ema/zmagal-je-rock-po-31-letih-so-maneskin-evrovizijo-znova-pripeljali-v-italijo/581173|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-23|language=sl}}</ref> |[[Måneskin]] |{{nts|524}} |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |{{ikonazastave|Italija}} [[Torino]] |{{Esc|Ukrajina}} |"Stefanija" |[[Kaluš Orkestra]] |{{nts|631}} |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Liverpool]] |{{Esc|Švedska}} |"Tattoo" |[[Loreen]] |{{nts|583}} |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |{{ikonazastave|Švedska}} [[Malmö]] |{{Esc|Švica}} |”The Code” |[[Nemo Mettler|Nemo]] |{{nts|591}} |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |{{Ikona zastave|Švica}} [[Basel]] |{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] |"Wasted Love" |[[Johannes Pietsch|JJ]] |{{nts|436}} |- | style="text-align: center;" |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunaj]] |{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]] |"Bangaranga" |[[Darina Yotova|Dara]] |516 |} = Lestvica uspešnosti držav = ;Legenda {{legend|#F88379|Nekdanje države.}} {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! # ! Država ! style="background-color: gold;"| Prvo mesto ! style="background-color: silver;"| Drugo mesto ! style="background-color: #cc9966;"| Tretje mesto |- | 1 |align=left|{{Esc|Irska}} |7 |4 |1 |- | 2 |align=left|{{Esc|Švedska}} |7 |1 |6 |- | 3 |align=left|{{Esc|Velika Britanija}} |5 |16 |3 |- | 4 |align=left|{{Esc|Francija}} |5 |5 |7 |- | 5 | align="left" |{{Esc|Nizozemska}} |5 |1 |1 |- | 6 | align="left" |{{Esc|Luksemburg}} |5 |0 |2 |- | 7 | align="left" |{{Esc|Izrael}} |4 |4 |2 |- |8 |align="left"|{{Esc|Švica}} |3 |3 |4 |- | 9 |align=left|{{Esc|Italija}} |3 |3 |5 |- | 10 |align=left|{{Esc|Ukrajina}} |3 |2 |2 |- | 11 | align="left" |{{Esc|Danska}} |3 |1 |3 |- | 12 | align="left" |{{Esc|Norveška}} |3 |1 |1 |- | 13 | align="left" |{{Esc|Avstrija}} |3 |0 |1 |- | 14 | align="left" |{{Esc|Nemčija}} |2 |4 |5 |- | 15 | align="left" |{{Esc|Španija}} |2 |4 |2 |- | 16 |align=left|{{Esc|Rusija}} |1 |4 |4 |- | 17 |align=left|{{Esc|Belgija}} |1 |2 |0 |- | 18 |align=left|{{Esc|Monako}} |1 |1 |3 |- |19 |align=left|{{Esc|Turčija}} |1 |1 |1 |- |20 |align=left|{{Esc|Azerbajdžan}} |1 |1 |1 |- | 21 |align=left|{{Esc|Finska}} |1 |1 |0 |- |22 | align="left" |{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]] |1 |1 |0 |- |23 | align="left" |{{Esc|Grčija}} |1 |0 |3 |- |24 | align="left" |{{Esc|Estonija}} |1 |0 |2 |- |25 | align="left" |{{Esc|Latvija}} |1 |0 |1 |- |26 | align="Left" |{{Esc|Srbija}} |1 |0 |1 |- bgcolor="F88379" |27 | align="left" |{{Esc|Jugoslavija}} |1 |0 |0 |- |28 | align="left" |{{Esc|Portugalska}} |1 |0 |0 |- | 29 | align="left" |{{Esc|Malta}} |0 |2 |2 |- | 30 | align="left" |{{Esc|Islandija}} |0 |2 |0 |- |31 |align=left|{{Esc|Ciper}} |0 |1 |0 |- |32 |align=left|{{Esc|Avstralija}} |0 |1 |0 |- |33 |align=left|{{Esc|Poljska}} |0 |1 |0 |- | bgcolor="F88379" |34 | bgcolor="F88379" align=left|{{Esc|Srbija in Črna gora}} | bgcolor="F88379" |0 | bgcolor="F88379" |1 | bgcolor="F88379" |0 |- |35 |align=left|{{Esc|Hrvaška}} |0 |1 |0 |- | 36 |align=left|{{Esc|Romunija}} |0 |0 |3 |- |37 |align=left|{{Esc|Bosna in Hercegovina}} |0 |0 |1 |- |38 |align=left|{{Esc|Moldavija}} |0 |0 |1 |- |- |39 |align=left|{{Esc|Armenija}} |0 |0 |0 |- | 40 |align=left|{{Esc|Madžarska}} |0 |0 |0 |- | 41 |align=left|{{Esc|Albanija}} |0 |0 |0 |- |42<br> |align=left|{{Esc|Litva}} |0 |0 |0 |- |43 |align=left|{{Esc|Češka}} |0 |0 |0 |- |44 |align=left|{{Esc|Belorusija}} |0 |0 |0 |- | 45 |align=left|{{Esc|Slovenija}} |0 |0 |0 |- | 46 |align=left|{{Esc|Makedonija}} |0 |0 |0 |- | 47 |align=left|{{Esc|Gruzija}} |0 |0 |0 |- | 48 |align=left|{{Esc|Črna gora}} |0 |0 |0 |- | 49 |align=left|{{Esc|Slovaška}} |0 |0 |0 |- | 50 |align=left|{{Esc|Maroko}} |0 |0 |0 |- | 51 |align=left|{{Esc|San Marino}} |0 |0 |0 |- | 52 |align=left|{{Esc|Andora}} |0 |0 |0 |- |} = Države udeleženke = Države, ki morejo nastopiti na Pesmi Evrovizije, so vse aktivne članice [[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]] (''European Broadcasting Union'', slovensko: Evropska radiodifuzna zveza), razen [[Avstralija na Pesmi evrovizije|Avstralije]]. Aktivna članica EBU, ki želi nastopiti na izboru, mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa zveza. Na izboru 2006 so pogoji za nastop vključevali tudi predvajanje izbora 2005 v državi udeleženki in plačilo članarine do določenega skrajnega roka. Udeležba na izboru ne zahteva geografske lege udeležene države v [[Evropa|Evropi]], zato lahko nastopajo tudi azijske države [[Izrael]], [[Armenija]], [[Azerbajdžan ]] in države s samo delno lego v [[Evropa|Evropi]], kot so [[Rusija]], [[Ciper]], [[Turčija]] in [[Gruzija]]. Leta 1980 je nastopil tudi [[Maroko]], ki leži v severni [[Afrika|Afriki]], od leta 2015 pa tekmuje tudi [[Avstralija]]. 52 držav je vsaj enkrat nastopilo na izboru za Pesem Evrovizije. Te države so naštete v spodnjem seznamu glede na leto prvega nastopa: [[Slika:EurovisionParticipants.svg|thumbnail|430x430px|desno|Zemljevid, ki kaže države, ki so nastopile na Pesmi Evrovizije (za legendo kliknite na sliko.)]] {| class="wikitable" ! Leto ! Prva udeležba države |- | [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] | {{zastava|Belgija}}, {{zastava|Francija}}, {{zastava|Nemčija}}<ref>Pred združitvijo obeh Nemčij leta 1990 pod imenom [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodna Nemčija]].</ref>, {{zastava|Italija}}, {{zastava|Luksemburg}}, {{zastava|Nizozemska}}, {{zastava|Švica}} |- | [[Pesem Evrovizije 1957|1957]] | {{zastava|Avstrija}}, {{zastava|Danska}}, {{zastava|Združeno kraljestvo}} |- | [[Pesem Evrovizije 1958|1958]] | {{zastava|Švedska}} |- | [[Pesem Evrovizije 1959|1959]] | {{zastava|Monako}} |- | [[Pesem Evrovizije 1960|1960]] | {{zastava|Norveška}} |- | [[Pesem Evrovizije 1961|1961]] | {{zastava|Finska}}, {{zastava|Jugoslavija}}<ref>Jugoslavija je tekom izborov zajemala različne narode.</ref>, {{zastava|Španija}} |- | [[Pesem Evrovizije 1964|1964]] | {{zastava|Portugalska}} |- | [[Pesem Evrovizije 1965|1965]] | {{zastava|Irska}} |- | [[Pesem Evrovizije 1971|1971]] | {{zastava|Malta}} |- | [[Pesem Evrovizije 1973|1973]] | {{zastava|Izrael}} |- | [[Pesem Evrovizije 1974|1974]] | {{zastava|Grčija}} |- | [[Pesem Evrovizije 1975|1975]] | {{zastava|Turčija}} |- | [[Pesem Evrovizije 1980|1980]] | {{zastava|Maroko}} |- | [[Pesem Evrovizije 1981|1981]] | {{zastava|Ciper}} |- | [[Pesem Evrovizije 1986|1986]] | {{zastava|Islandija}} |- | [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] | {{zastava|Bosna in Hercegovina}}, {{zastava|Hrvaška}}, {{zastava|Slovenija}} |- | [[Pesem Evrovizije 1994|1994]] | {{zastava|Estonija}}, {{zastava|Litva}}, {{zastava|Madžarska}}, {{zastava|Poljska}}, {{zastava|Romunija}}, {{zastava|Rusija}}, {{zastava|Slovaška}} |- | [[Pesem Evrovizije 1998|1998]] | {{zastava|Makedonija}} |- | [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] | {{zastava|Latvija}} |- | [[Pesem Evrovizije 2003|2003]] | {{zastava|Ukrajina}} |- | [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | {{zastava|Albanija}}, {{zastava|Andora}}, {{zastava|Belorusija}}, {{zastava|Srbija in Črna gora}} |- | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | {{zastava|Bolgarija}}, {{zastava|Moldavija}} |- | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | {{zastava|Armenija}} |- | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | {{zastava|Češka}}, {{zastava|Črna gora}}, {{zastava|Gruzija}}, {{zastava|Srbija}} |- | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | {{zastava|Azerbajdžan}}, {{zastava|San Marino}} |- |[[Pesem Evrovizije 2015|2015]] |{{zastava|Avstralija}} |- |} = Države po zmagah = [[Slika:Eurovision winners map.svg|thumbnail|623x623px|Zemljevid s prikazom zmag posamezne države (leto 2025)]] {| class="wikitable" style="font-size:95%" |- ! Zmage ! Država ! Leto |- | rowspan="2" |'''7''' | {{zastava|Irska}} |''[[Pesem Evrovizije 1970|1970]], [[Pesem Evrovizije 1980|1980]], [[Pesem Evrovizije 1987|1987]], [[Pesem Evrovizije 1992|1992]], [[Pesem Evrovizije 1993|1993]], [[Pesem Evrovizije 1994|1994]], [[Pesem Evrovizije 1996|1996]]'' |- |{{zastava|Švedska}} |''[[Pesem Evrovizije 1974|1974]], [[Pesem Evrovizije 1984|1984]], [[Pesem Evrovizije 1991|1991]], [[Pesem Evrovizije 1999|1999]], [[Pesem Evrovizije 2012|2012]], [[Pesem Evrovizije 2015|2015]], [[Pesem Evrovizije 2023|2023]]'' |- | rowspan="4" |'''5''' | {{zastava|Francija}} |''[[Pesem Evrovizije 1958|1958]], [[Pesem Evrovizije 1960|1960]], [[Pesem Evrovizije 1962|1962]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]], [[Pesem Evrovizije 1977|1977]]'' |- | {{zastava|Luksemburg}} |''[[Pesem Evrovizije 1961|1961]], [[Pesem Evrovizije 1965|1965]], [[Pesem Evrovizije 1972|1972]], [[Pesem Evrovizije 1973|1973]], [[Pesem Evrovizije 1983|1983]]'' |- | {{zastava|Združeno kraljestvo}} |''[[Pesem Evrovizije 1967|1967]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]], [[Pesem Evrovizije 1976|1976]], [[Pesem Evrovizije 1981|1981]], [[Pesem Evrovizije 1997|1997]]'' |- |{{zastava|Nizozemska}} |''[[Pesem Evrovizije 1957|1957]], [[Pesem Evrovizije 1959|1959]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]], [[Pesem Evrovizije 1975|1975]], [[Pesem Evrovizije 2019|2019]]'' |- |'''4''' | {{zastava|Izrael}} |''[[Pesem Evrovizije 1978|1978]], [[Pesem Evrovizije 1979|1979]], [[Pesem Evrovizije 1998|1998]], [[Pesem Evrovizije 2018|2018]]'' |- | rowspan="6" |'''3''' |{{zastava|Italija}} |''[[Pesem Evrovizije 1964|1964]], [[Pesem Evrovizije 1990|1990]], [[Pesem Evrovizije 2021|2021]]'' |- | {{zastava|Danska}} |''[[Pesem Evrovizije 1963|1963]], [[Pesem Evrovizije 2000|2000]], [[Pesem Evrovizije 2013|2013]]'' |- | {{zastava|Norveška}} |''[[Pesem Evrovizije 1985|1985]], [[Pesem Evrovizije 1995|1995]], [[Pesem Evrovizije 2009|2009]]'' |- |{{zastava|Ukrajina}} |''[[Pesem Evrovizije 2004|2004]], [[Pesem Evrovizije 2016|2016]], [[Pesem Evrovizije 2022|2022]]'' |- | {{zastava|Avstrija}} |''[[Pesem Evrovizije 1966|1966]], [[Pesem Evrovizije 2014|2014]], [[Pesem Evrovizije 2025|2025]]'' |- |{{zastava|Švica}} |''[[Pesem Evrovizije 1956|1956]], [[Pesem Evrovizije 1988|1988]], [[Pesem Evrovizije 2024|2024]]'' |- | rowspan="2" |'''2''' | {{zastava|Nemčija}} |''[[Pesem Evrovizije 1982|1982]], [[Pesem Evrovizije 2010|2010]]'' |- | {{zastava|Španija}} |''[[Pesem Evrovizije 1968|1968]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]]'' |- |rowspan="12" |'''1''' | {{zastava|Monako}} | [[Pesem Evrovizije 1971|''1971'']] |- | {{zastava|Belgija}} | [[Pesem Evrovizije 1986|''1986'']] |- | {{zastava|Jugoslavija}} | [[Pesem Evrovizije 1989|''1989'']] |- | {{zastava|Estonija}} | [[Pesem Evrovizije 2001|''2001'']] |- | {{zastava|Latvija}} | [[Pesem Evrovizije 2002|''2002'']] |- | {{zastava|Turčija}} | [[Pesem Evrovizije 2003|''2003'']] |- | {{zastava|Grčija}} | [[Pesem Evrovizije 2005|''2005'']] |- | {{zastava|Finska}} | [[Pesem Evrovizije 2006|''2006'']] |- | {{zastava|Srbija}} | [[Pesem Evrovizije 2007|''2007'']] |- | {{zastava|Rusija}} | [[Pesem Evrovizije 2008|''2008'']] |- |{{zastava|Azerbajdžan}} |[[Pesem Evrovizije 2011|''2011'']] |- |{{zastava|Portugalska}} |[[Pesem Evrovizije 2017|''2017'']] |- |} == Opombe == {{sklici}} {{seznam opomb}} == Glej tudi == * [[Slovenija na Pesmi Evrovizije]] * [[Mladinska pesem Evrovizije]] * [[EMA]] * [[Zlati cekin]] == Zunanje povezave == {{Commons|Category:Eurovision}} * [http://www.esc-history.com/countries-selections.asp Eurovision Song Contest - History] * [http://www.eurovision.gen.tr/ Eurovision Song Contest] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090218090140/http://eurovision.gen.tr/ |date=2009-02-18 }} * [http://www.eurovisionworld.com/ Eurovision Song Contest World] {{Pesem Evrovizije}} [[Kategorija:Glasbene prireditve]] [[Kategorija:Evrovizija|*]] {{normativna kontrola}} s6f63y4xu92jorq7tyuayjs5pbay1j0 6676764 6676744 2026-05-17T00:27:57Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676764 wikitext text/x-wiki {{Infobox television | name = {{noitalic|Pesem Evrovizije}} | image = Eurovision Song Contest.png | caption = Logo v uporabi od leta 2015-2025 | alt_name = {{Unbulleted list|{{noitalic|Evrovizija}}|{{noitalic|ESC}}}} | genre = Glasbeno tekmovanje | creator = [[Evropska radiodifuzna zveza]] | based_on = Sanremo | presenter = Različni voditelji | theme_music_composer = [[Marc-Antoine Charpentier]] | opentheme = Preludij ''[[Te Deum (Charpentier)|Te Deum]]'' | country = Različne države | language = Različno: predvsem angleščina in francoščina | num_episodes = {{Plainlist| * 69 tekmovanj * 107 predstav v živo }} | location = Različna mesta <br />(2026: [[Dunaj]], [[Avstrija]]) | runtime = {{Plainlist| * ~2 uri (polfinale) * ~4 ure (finale) }} | company = [[Evropska radiodifuzna zveza]] <br /> (2026: [[ORF]]) | distributor = Evrovizija | picture_format = {{Plainlist| * [[4:3]] [[576i]] (SDTV) (1956–2004) * [[16:9]] [[576i]] (SDTV) (2005–2006) * [[1080i]] (HDTV) (2007–danes) * [[UHDTV]] [[4K]] (2022–danes) }} | first_run = Lugano, Švica (24. Maj 1956) | first_aired = 24. Maj 1956- danes | last_aired = | preceded_by = | followed_by = | related = {{Plainlist| * ''[[Evrovizijski mladi glasbeniki]]'' * ''[[Mladinska pesem Evrovizije]]'' * ''[[Evrovizijski zbor leta]]'' }} | website = https://eurovision.tv/ | website_title = Eurovision.tv | production_website = https://www.ebu.ch/about | italic_title = no }} '''Pesem Evrovizije''' ([[angleščina|angleško]] ''Eurovision Song Contest'', [[francoščina|francosko]] ''Concours Eurovision de la Chanson'') je vsakoletno [[tekmovanje]] [[skladba|skladb]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]] ([[skladba|pesmi]]) različnih [[Evropa|evropskih]] [[država|držav]]. Na tem tekmovanju lahko vsaka država sodeluje le z eno pesmijo, ki tekmuje z ostalimi. Kakovost izvajalskega nastopa in pesmi ocenjuje strokovna žirija, prav tako pa tudi "glas ljudstva", [[telefon]]sko [[glasovanje]] (''[[televoting]]''). Prireditev, ki poteka v različnih evropskih državah (vsako leto v državi zmagovalki v preteklem letu), prenašata [[televizija]] in [[radio]]. Tekmovanje organizira ''European Broadcasting Union'' ([[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]]), prvič pa je bilo prirejeno leta [[1956]]. Tekmovanje je do zdaj odpadlo le enkrat, in sicer leta 2020, zaradi pandemije bolezni [[COVID-19]].<ref name="covid">{{Navedi splet|title=Evrovizija odpovedana, tekmovanje šele prihodnje leto|url=https://siol.net/trendi/glasba/evrovizija-odpovedana-tekmovanje-sele-prihodnje-leto-521173|website=siol.net|accessdate=2020-03-18|language=sl}}</ref> Tekmovanje je bilo navdihnjeno in temeljilo na italijanskem glasbenem festivalu [[Sanremo (film)|Sanremo]], ki na italijanski rivieri poteka od leta 1951. [[Pesem Evrovizije|Evrovizija]] poteka vsako leto od leta [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] (razen leta 2020 zaradi pandemije [[Covid-19|COVID-19]]), zaradi česar je to najdlje trajajoče mednarodno glasbeno tekmovanje na televiziji in eden najdlje trajajočih televizijskih programov na svetu. Tekmujejo lahko aktivni člani [[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]] in povabljeni pridruženi člani; vsaj enkrat so sodelovali radiotelevizijski izvajalci iz 52 držav. Vsak sodelujoči radiotelevizijski izvajalec pošlje izvirno pesem, ki traja največ tri minute, da jo v živo izvede pevec ali skupina do šestih ljudi, starih 16 let ali več, po lastni izbiri. Vsaka država podeli od 1 do 8, 10 in 12 točk svojim desetim najljubšim pesmim na podlagi mnenj zbrane skupine glasbenih profesionalcev in gledalcev, pri čemer je pesem, ki prejme največ točk, razglašena za zmagovalko. Poleg tekmovanja se pojavljajo tudi drugi nastopi, vključno s posebej naročenimi otvoritvenimi in odmornimi nastopi ter gostujočimi nastopi glasbenikov in drugih osebnosti, med preteklimi izvajalci pa so bili [[Cirque du Soleil,]] [[Madonna]], [[Justin Timberlake]], [[Mika]], [[Rita Ora]] in premiera [[Riverdance|Riverdancea.]] Tekmovanje, ki je bilo prvotno sestavljeno iz enega samega večernega dogodka, se je razširilo, ko so se mu pridružile radiotelevizijske postaje iz novih držav (vključno z državami zunaj [[Evropa|Evrope]], kot sta [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izrael]] in [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralija]]), kar je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, preden so bili v 2000-ih uvedeni polfinali, privedlo do uvedbe postopkov za izpadanje. [[Nemčija na Pesmi Evrovizije|Nemčija]] je tekmovala večkrat kot katera koli druga država, saj je sodelovala na vseh prvenstvih razen ene, medtem ko [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]] in [[Švedska na Pesmi Evrovizije|Švedska]] držita rekord po številu zmag, s skupno sedmimi zmagami. <ref>{{Navedi knjigo|title=Gay brotherhood: Israeli gay men and the Eurovision Song Contest|url=https://doi.org/10.4324/9781315097732-11|publisher=Routledge|date=2017-07-05|isbn=978-1-315-09773-2|pages=123–134|first=Dafna|last=Lemish}}</ref> Tekmovanje, ki tradicionalno poteka v državi, ki je zmagala prejšnje leto, ponuja priložnost za promocijo države in mesta gostiteljice kot turistične destinacije. Vsako leto se ga udeleži na tisoče gledalcev, skupaj z novinarji, ki pokrivajo vse vidike tekmovanja, vključno z vajami na prizorišču, tiskovnimi konferencami s tekmovalci ter drugimi sorodnimi dogodki in nastopi v mestu gostitelju. Poleg generičnega logotipa [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]] se za vsak dogodek običajno razvije edinstvena tema. Tekmovanje se predvaja v državah po vseh celinah; od leta [[Pesem Evrovizije 2001|2001]] je na voljo na spletu na uradni spletni strani [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]]. [[Pesem Evrovizije|Evrovizija]] se vsako leto uvršča med najbolj gledane nešportne dogodke na svetu, saj si jo ogleda več sto milijonov gledalcev po vsem svetu. Nastop na tekmovanju je umetnikom pogosto prinesel lokalni karierni zagon, v nekaterih primerih pa tudi dolgotrajen mednarodni uspeh. Na preteklih izdajah je tekmovalo več najbolje prodajanih glasbenih izvajalcev na svetu, med njimi [[ABBA]], [[Céline Dion]], [[Julio Iglesias]], [[Cliff Richard]] in [[Olivia Newton-John|Olivio Newton-John]]; nekateri najbolje prodajani singli na svetu so prvič mednarodno nastopili na odru [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]].<ref>{{Navedi splet|title=Home {{!}} Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/|website=eurovision.tv|accessdate=2025-07-09|language=en}}</ref> = Velikih pet = Leta [[Pesem Evrovizije 1999|1999]] je bila za [[Francija na Pesmi Evrovizije|Francijo]], [[Nemčija na Pesmi Evrovizije|Nemčijo,]] [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španijo]] in [[Združeno kraljestvo na Pesmi Evrovizije|Združeno kraljestvo]] uvedena izjema od izpadanja, kar jim je dalo samodejno pravico do tekmovanja na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] in na vseh naslednjih izdajah. Ta skupina, kot najbolje plačane članice [[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]], ki vsako leto zatno financirajo tekmovanje, je kasneje postala znana kot države "velike štiri". Ta skupina se je razširila leta [[Pesem Evrovizije 2011|2011]], ko je [[Italija na Pesmi Evrovizije|Italija]] ponovno začela tekmovati, in postala "Velikih pet". Prvotno je bila uvedena, da bi zagotovili, da finančni prispevki največjih finančnih podpornikov tekmovanja ne bi bili spregledani, od uvedbe polfinala leta [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] pa so se države "Velikih pet" samodejno uvrstile v finale skupaj z državo gostiteljico in jim ni bilo treba tekmovati v polfinalu. Še vedno poteka razprava o tem, ali ta status škoduje rezultatom držav, glede na poročano antipatijo do njihove samodejne kvalifikacije in morebitno slabost, da so na odru preživele manj časa, ker niso tekmovale v polfinalu; vendar se zdi ta status bolj zapleten, saj se rezultati držav "Velikih pet" lahko zelo razlikujejo. Ta status je povzročil zmedo pri drugih tekmovalnih državah in je bil med drugim naveden kot razlog, zakaj je [[Turčija na Pesmi Evrovizije|Turčija]] po letu [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] prenehala sodelovati. V odgovor na kritike glede manjšega časa nastopanja na odru iz teh držav so bili od leta 2024 nastopajoči iz držav "Velikih pet" skupaj z državo gostiteljico izvedeni v živo v enem od dveh polfinalov zunaj tekmovanja za kvalifikacijo, kar je bila napovedana sprememba, ki tem državam daje "pravičnejše pogoje" v finalu. = Predizbori = [[Slika:Eurovision semifinal qualification rate map.svg|sličica|Stopnje kvalifikacij po državah (2004-2026): avtomatske kvalifikacije niso vključene)]] Zaradi pritoka novih držav, ki so se prijavili na tekmovanje leta [[Pesem Evrovizije 2003|2003]], je bil od leta [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] uveden polfinale, tekmovanje pa je postalo dvodnevni dogodek. Najboljših 10 držav v finalu vsakega leta se je samodejno uvrstilo v finale naslednjega leta, skupaj z "veliko četverico", kar je pomenilo, da so se vse ostale države pomerile v polfinalu in se potegovale za 10 kvalifikacijskih mest. Na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] je tekmovalo rekordnih 36 držav, z novimi udeleženci iz [[Albanija na Pesmi Evrovizije|Albanije]], [[Andora na Pesmi Evrovizije|Andore]], [[Belorusija na Pesmi Evrovizije|Belorusije]] ter [[Srbija in Črna gora na Pesmi Evrovizije|Srbije in Črne gore]], vrnile pa so se tudi države, ki so prej izpadle. Format tega polfinala je ostal podoben pravemu finalu in je potekal nekaj dni pred finalom; po nastopih in glasovanju so bila na koncu oddaje objavljena imena 10 držav z najvišjim številom točk, ki so se zato uvrstile v finale, ki so jih voditelji tekmovanja naključno razkrili. Polfinale se je še naprej odvijalo med letoma [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] in [[Pesem Evrovizije 2007|2007]]; vendar se je leta [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] v polfinalu, kjer je tekmovalo 42 držav, za 10 mest v finalu potegovalo 28 kandidatov. Po kritikah glede pretežno srednje- in vzhodnoevropskih kvalificiranih kandidatov na dogodku leta [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] ter slabe uspešnosti kandidatov iz zahodnoevropskih držav je bil za tekmovanje leta [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] uveden drugi polfinale, v katerem so se vse države uvrstile v enega od dveh polfinalov, samodejno pa so se kvalificirale le država gostiteljica in "velika četverica", od leta [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] pa še "Velikih pet". V vsakem polfinalu je bilo na voljo 10 kvalifikacijskih mest, uveden pa je bil tudi nov sistem za razdelitev tekmovalnih držav med dva polfinala glede na njihovo geografsko lokacijo in prejšnje vzorce glasovanja, da bi zmanjšali vpliv blokovskega glasovanja in naredili izid manj predvidljiv.[[Slika:Celine Dion 2000.jpg|sličica|360x360_pik|[[Celine Dion]] je na Pesmi Evrovizije za [[Švica|Švico]] zmagala leta 1988. ]] [[Slika:ABBA - TopPop 1974 5.png|sličica|246x246_pik|Legendarna skupina [[ABBA]] je na Pesmi Evrovizije zmagala leta [[1974]].]] [[Slika:Alexander Rybak at the Eurovision press conference.jpg|sličica|330x330_pik|Rekorder po številu osvojenih točk je bil, do spremembe sistema točkovanja Norvežan [[Alexander Rybak]], zmagovalec Pesmi Evrovizije [[2009]].]] [[Slika:Loreen Eurovision 2012 winner.jpg|sličica|338x338_pik|Zmagovalka Pesmi Evrovizije [[2012]] je postala švedska pevka [[Loreen]].]] [[Slika:ESC2014 - Austria 04.jpg|sličica|[[Conchita Wurst]] med nastopom leta [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] v [[Copenhagen|Copenhagenu]]]] [[Slika:ESC2016 winner's press conference 08.jpg|sličica|[[Džamala]] po zmagi v [[Stockholm|Stockholmu]] leta [[Pesem Evrovizije 2016|2016]]]] [[Slika:Netta at the Eurovision 2018 - Winner’s Press Conference 12.jpg|sličica|[[Netta Barzilai|Netta]] po zmagi v [[Lizbona|Lizboni]] leta [[Pesem Evrovizije 2018|2018]]]] [[Slika:ESC 2021 Rotterdam 1st Semi Jury Show Italy2.jpg|sličica|[[Måneskin|Maneskin]] med nastopom v [[Rotterdam|Rotterdamu]] leta [[Pesem Evrovizije 2021|2021]]]] [[Slika:Eurovision 2023 - Jury Final - Sweden - Loreen (04).jpg|sličica|[[Loreen]] med nastopom v [[Liverpool|Liverpoolu]] leta [[Pesem Evrovizije 2023|2023]]]] [[Slika:JJ at ESC2025 for Austria 2.jpg|sličica|[[Johannes Pietsch|JJ]] med parado zastav v [[Basel|Baselu]] leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]]]] [[Slika:DARA performing Bangaranga, representing Bulgaria in the 2nd Semi Final of the 2026 Eurovision Song Contest in Vienna 12.jpg|sličica|[[Darina Yotova|Dara]] med nastopom na [[Dunaj|Dunaju]] leta [[Pesem Evrovizije 2026|2026]]]] = Zmagovalci Pesmi Evrovizije = {| class="wikitable sortable" ! scope="col" class="autorowspan" |Leto ! scope="col" class="autorowspan" |Gostitelj ! scope="col" class="autorowspan" |Zmagovalec ! scope="col" class="autorowspan" |Pesem ! scope="col" class="autorowspan" |Izvajalec ! scope="col" class="autorowspan" |Točke |- | style="text-align:center" |{{escyr|1956}} |{{ikonazastave|Švica}} [[Lugano]] |{{Esc|Švica}} |"Refrain" |[[Lys Assia]] |<center>''Ni znano''</center> |- | style="text-align:center" |{{escyr|1957}} |{{ikonazastave|Nemčija}} [[Frankfurt]] |{{Esc|Nizozemska}} |"Net als toen" |[[Corry Brokken]] |{{nts|31}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1958}} |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Hilversum]] |{{Esc|Francija}} |"Dors, mon amour" |[[André Claveau]] |{{nts|27}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1959}} |{{ikonazastave|Francija}} [[Cannes]] |{{Esc|Nizozemska}} |"'n Beetje" |[[Teddy Scholten]] |{{nts|21}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1960}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]] |{{Esc|Francija}} |"Tom Pillibi" |[[Jacqueline Boyer]] |{{nts|32}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1961}} |{{ikonazastave|Francija}} Cannes |{{Esc|Luksemburg}} |"Nous les amoureux" |[[Jean-Claude Pascal]] |{{nts|31}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1962}} |{{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luksemburg (mesto)|Luksemburg]] |{{Esc|Francija}} |"Un premier amour" |[[Isabelle Aubret]] |{{nts|26}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1963}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]] |{{Esc|Danska}} |"Dansevise" |[[Grethe & Jørgen Ingmann]] |{{nts|42}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1964}} |{{ikonazastave|Danska}} [[København]] |{{Esc|Italija}} |"Non ho l'età" |[[Gigliola Cinquetti]] |{{nts|49}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1965}} |{{ikonazastave|Italija}} [[Neapelj]] |{{Esc|Luksemburg}} |"Poupée de cire, poupée de son" |[[France Gall]] |{{nts|32}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1966}} |{{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luxembourg|Luksemburg]] |{{Esc|Avstrija}} |"Merci, Chérie" |[[Udo Jürgens]] |{{nts|31}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1967}} |{{ikonazastave|Avstrija}} [[Dunaj]] |{{Esc|Velika Britanija}} |"Puppet on a String" |[[Sandie Shaw]] |{{nts|47}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1968}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]] |{{Esc|Španija|1945}} |"La, la, la" |[[Massiel]] |{{nts|29}} |- | rowspan="4" style="text-align:center" |{{escyr|1969}} | rowspan="4" |{{ikonazastave|Španija|1945}} [[Madrid]] |{{Esc|Španija|1945}} |"Vivo cantando" |[[Salomé (pevka)|Salomé]] | rowspan="4" |{{nts|18}} |- |{{Esc|Velika Britanija}} |"Boom Bang-a-Bang" |[[Lulu (pevka)|Lulu]] |- |{{Esc|Nizozemska}} |"De troubadour" |[[Lenny Kuhr]] |- |{{Esc|Francija}} |"Un jour, un enfant" |[[Frida Boccara]] |- | style="text-align:center" |{{escyr|1970}} |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Amsterdam]] |{{Esc|Irska}} |"All Kinds of Everything" |[[Dana Rosemary Scallon|Dana]] |{{nts|32}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1971}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Dublin]] |{{Esc|Monako}} |"Un banc, un arbre, une rue" |[[Séverine (pevka)|Séverine]] |{{nts|128}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1972}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Edinburgh]] |{{Esc|Luksemburg}} |"[[Après toi]]" |[[Vicky Leandros]] |{{nts|128}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1973}} |{{Esc|Luksemburg}} |{{Esc|Luksemburg}} |"Tu te reconnaîtras" |[[Anne-Marie David]] |{{nts|129}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1974}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Brighton]] |{{Esc|Švedska}} |"[[Waterloo (skladba)|Waterloo]]" |[[ABBA]] |{{nts|24}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1975}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Stockholm]] |{{Esc|Nizozemska}} |"Ding-a-dong" |[[Teach-In (glasbena skupina)|Teach-In]] |{{nts|152}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1976}} |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Haag]] |{{Esc|Velika Britanija}} |"Save Your Kisses for Me" |[[Brotherhood of Man]] |{{nts|164}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1977}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]] |{{Esc|Francija}} |"L'oiseau et l'enfant" |[[Marie Myriam]] |{{nts|136}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1978}} |{{ikonazastave|Francija}} [[Pariz]] |{{Esc|Izrael}} |"A-Ba-Ni-Bi" <small>(א-ב-ני-בי)</small> |[[Izhar Cohen]] in [[Alphabeta]] |{{nts|157}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1979}} |{{ikonazastave|Izrael}} [[Jeruzalem]] |{{Esc|Izrael}} |"Hallelujah" <small>(הללויה)</small> |[[Milk and Honey (glasbena skupina)|Milk and Honey]] |{{nts|125}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1980}} |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Haag]] |{{Esc|Irska}} |"What's Another Year" |[[Johnny Logan]] |{{nts|143}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1981}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Dublin]] |{{Esc|Velika Britanija}} |"Making Your Mind Up" |[[Bucks Fizz]] |{{nts|136}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1982}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Harrogate]] |{{Esc|Nemčija}} |"Ein bißchen Frieden" |[[Nicole (pevka)|Nicole]] |{{nts|161}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1983}} |{{ikonazastave|Nemčija}} [[München]] |{{Esc|Luksemburg}} |"Si la vie est cadeau" |[[Corinne Hermès]] |{{nts|142}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1984}} |{{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luxembourg|Luksemburg]] |{{Esc|Švedska}} |"Diggi-Loo Diggi-Ley" |[[Herreys]] |{{nts|145}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1985}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Göteborg]] |{{Esc|Norveška}} |"La det swinge" |[[Bobbysocks!]] |{{nts|123}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1986}} |{{ikonazastave|Norveška}} [[Bergen]] |{{Esc|Belgija}} |"J'aime la vie" |[[Sandra Kim]] |{{nts|176}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1987}} |{{ikonazastave|Belgija}} [[Bruselj]] |{{Esc|Irska}} |"Hold Me Now" |[[Johnny Logan]] |{{nts|172}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1988}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Dublin]] |{{Esc|Švica}} |"Ne partez pas sans moi" |[[Celine Dion|Céline Dion]] |{{nts|137}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1989}} |{{ikonazastave|Švica}} [[Lozana]] |{{Esc|Jugoslavija}} |"Rock Me" |[[Riva]] |{{nts|137}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1990}} |{{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Zagreb]] |{{Esc|Italija}} |"Insieme: 1992" |[[Toto Cutugno]] |{{nts|149}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1991}} |{{ikonazastave|Italija}} [[Rim]] |{{Esc|Švedska}} |"Fångad av en stormvind" |[[Carola Häggkvist|Carola]] |{{nts|146}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1992}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Malmö]] |{{Esc|Irska}} |"Why Me?" |[[Linda Martin]] |{{nts|155}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1993}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Millstreet]] |{{Esc|Irska}} |"In Your Eyes" |[[Niamh Kavanagh]] |{{nts|187}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1994}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Dublin]] |{{Esc|Irska}} |"Rock 'n' Roll Kids" |[[Paul Harrington]] in[[Charlie McGettigan]] |{{nts|226}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1995}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Dublin]] |{{Esc|Norveška}} |"Nocturne" |[[Secret Garden]] |{{nts|148}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1996}} |{{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]] |{{Esc|Irska}} |"The Voice" |[[Eimear Quinn]] |{{nts|162}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1997}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Dublin]] |{{Esc|Velika Britanija}} |"Love Shine a Light" |[[Katrina and the Waves]] |{{nts|227}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1998}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Birmingham]] |{{Esc|Izrael}} |"Diva" <small>(דיווה)</small> |[[Dana International]] |{{nts|172}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1999}} |{{ikonazastave|Izrael}} [[Jeruzalem]] |{{Esc|Švedska}} |"Take Me to Your Heaven" |[[Charlotte Perrelli|Charlotte Nilsson]] |{{nts|163}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2000}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Stockholm]] |{{Esc|Danska}} |"Fly on the Wings of Love" |[[Olsen Brothers]] |{{nts|195}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2001}} |{{ikonazastave|Danska}} [[København]] |{{Esc|Estonija}} |"Everybody" |[[Tanel Padar]], [[Dave Benton]] in [[Soul Militia|2XL]] |{{nts|198}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2002}} |{{ikonazastave|Estonija}} [[Talin]] |{{Esc|Latvija}} |"[[I Wanna]]" |[[Marija Naumova|Marie N]] |{{nts|176}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2003}} |{{ikonazastave|Latvija}} [[Riga]] |{{Esc|Turčija}} |"Everyway That I Can" |[[Sertab Erener]] |{{nts|167}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2004}} |{{ikonazastave|Turčija}} [[Istanbul]] |{{Esc|Ukrajina}} |"[[Wild Dances]]" |[[Ruslana]] |{{nts|280}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2005}} |{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Kijev]] |{{Esc|Grčija}} |"My Number One" |[[Helena Paparizou]] |{{nts|230}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2006}} |{{ikonazastave|Grčija}} [[Atene]] |{{Esc|Finska}} |"Hard Rock Hallelujah" |[[Lordi]] |{{nts|292}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2007}} |{{ikonazastave|Finska}} [[Helsinki]] |{{Esc|Srbija|2004}} |"[[Molitva]]" <small>(Молитва)</small> |[[Marija Šerifović]] |{{nts|268}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2008}} |{{ikonazastave|Srbija|2004}} [[Beograd]] |{{Esc|Rusija}} |"Believe" |[[Dima Bilan]] |{{nts|272}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2009}} |{{ikonazastave|Rusija}} [[Moskva]] |{{Esc|Norveška}} |"Fairytale" |[[Alexander Rybak]] |{{nts|387}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2010}} |{{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]] |{{Esc|Nemčija}} |"Satellite" |[[Lena Meyer-Landrut|Lena]] |{{nts|246}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2011}} |{{ikonazastave|Nemčija}} [[Düsseldorf]] |{{Esc|Azerbajdžan}} |"Running Scared" |[[Eldar & Nigar|Ell & Nikki]] |{{nts|221}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2012}} |{{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Baku]] |{{Esc|Švedska}} |"Euphoria" |[[Loreen]] |{{nts|372}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2013}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Malmö]] |{{Esc|Danska}} |"Only Teardrops" |[[Emmelie de Forest]] |{{nts|281}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2014}} |{{ikonazastave|Danska}} [[København]] |{{Esc|Avstrija}} |"Rise Like a Phoenix" |[[Conchita Wurst]] |{{nts|290}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2015}} |{{ikonazastave|Avstrija}} [[Dunaj]] |{{Esc|Švedska}} |"Heroes" |[[Måns Zelmerlöw]] |{{nts|365}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2016}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Stockholm]] |{{Esc|Ukrajina}} |"1944" |[[Džamala]] |{{nts|534}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2017}} |{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Kijev]] |{{Esc|Portugalska}} |"Amar pelos dois" |[[Salvador Sobral]] |{{nts|758}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2018}} |{{ikonazastave|Portugalska}} [[Lizbona]] |{{Esc|Izrael}} |"Toy" |[[Netta Barzilai|Netta]] |{{nts|529}} |- | style="text-align:center" | {{escyr|2019}} |{{ikonazastave|Izrael}} [[Tel Aviv]] |{{Esc|Nizozemska}} |"Arcade" |[[Duncan Laurence]] |{{nts|498}} |- | style="text-align:center" | {{escyr|2020}} | colspan="5" |''Prestavljeno zaradi pandemije [[COVID-19|nove koronavirusne bolezni]]''<ref name="covid" /> |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Rotterdam]] |{{Esc|Italija}} |"Zitti E Buoni"<ref>{{Navedi splet|title=Zmagal je rock! Po 31 letih so Måneskin Evrovizijo znova pripeljali v Italijo.|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/ema/zmagal-je-rock-po-31-letih-so-maneskin-evrovizijo-znova-pripeljali-v-italijo/581173|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-23|language=sl}}</ref> |[[Måneskin]] |{{nts|524}} |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |{{ikonazastave|Italija}} [[Torino]] |{{Esc|Ukrajina}} |"Stefanija" |[[Kaluš Orkestra]] |{{nts|631}} |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Liverpool]] |{{Esc|Švedska}} |"Tattoo" |[[Loreen]] |{{nts|583}} |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |{{ikonazastave|Švedska}} [[Malmö]] |{{Esc|Švica}} |”The Code” |[[Nemo Mettler|Nemo]] |{{nts|591}} |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |{{Ikona zastave|Švica}} [[Basel]] |{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] |"Wasted Love" |[[Johannes Pietsch|JJ]] |{{nts|436}} |- | style="text-align: center;" |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunaj]] |{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]] |"Bangaranga" |[[Darina Yotova|Dara]] |516 |} = Lestvica uspešnosti držav = {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! # ! Država ! style="background-color: gold;"| Prvo mesto ! style="background-color: silver;"| Drugo mesto ! style="background-color: #cc9966;"| Tretje mesto |- | 1 |align=left|{{Esc|Irska}} |7 |4 |1 |- | 2 |align=left|{{Esc|Švedska}} |7 |1 |6 |- | 3 |align=left|{{Esc|Velika Britanija}} |5 |16 |3 |- | 4 |align=left|{{Esc|Francija}} |5 |5 |7 |- | 5 | align="left" |{{Esc|Nizozemska}} |5 |1 |1 |- | 6 | align="left" |{{Esc|Luksemburg}} |5 |0 |2 |- | 7 | align="left" |{{Esc|Izrael}} |4 |4 |2 |- |8 |align="left"|{{Esc|Švica}} |3 |3 |4 |- | 9 |align=left|{{Esc|Italija}} |3 |3 |5 |- | 10 |align=left|{{Esc|Ukrajina}} |3 |2 |2 |- | 11 | align="left" |{{Esc|Danska}} |3 |1 |3 |- | 12 | align="left" |{{Esc|Norveška}} |3 |1 |1 |- | 13 | align="left" |{{Esc|Avstrija}} |3 |0 |1 |- | 14 | align="left" |{{Esc|Nemčija}} |2 |4 |5 |- | 15 | align="left" |{{Esc|Španija}} |2 |4 |2 |- | 16 |align=left|{{Esc|Rusija}} |1 |4 |4 |- | 17 |align=left|{{Esc|Belgija}} |1 |2 |0 |- | 18 |align=left|{{Esc|Monako}} |1 |1 |3 |- |19 |align=left|{{Esc|Turčija}} |1 |1 |1 |- |20 |align=left|{{Esc|Azerbajdžan}} |1 |1 |1 |- | 21 |align=left|{{Esc|Finska}} |1 |1 |0 |- |22 | align="left" |{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]] |1 |1 |0 |- |23 | align="left" |{{Esc|Grčija}} |1 |0 |3 |- |24 | align="left" |{{Esc|Estonija}} |1 |0 |2 |- |25 | align="left" |{{Esc|Latvija}} |1 |0 |1 |- |26 | align="Left" |{{Esc|Srbija}} |1 |0 |1 |- bgcolor="F88379" |27 | align="left" |{{Esc|Jugoslavija}} |1 |0 |0 |- |28 | align="left" |{{Esc|Portugalska}} |1 |0 |0 |- | 29 | align="left" |{{Esc|Malta}} |0 |2 |2 |- | 30 | align="left" |{{Esc|Islandija}} |0 |2 |0 |- |31 |align=left|{{Esc|Ciper}} |0 |1 |0 |- |32 |align=left|{{Esc|Avstralija}} |0 |1 |0 |- |33 |align=left|{{Esc|Poljska}} |0 |1 |0 |- | bgcolor="F88379" |34 | bgcolor="F88379" align=left|{{Esc|Srbija in Črna gora}} | bgcolor="F88379" |0 | bgcolor="F88379" |1 | bgcolor="F88379" |0 |- |35 |align=left|{{Esc|Hrvaška}} |0 |1 |0 |- | 36 |align=left|{{Esc|Romunija}} |0 |0 |3 |- |37 |align=left|{{Esc|Bosna in Hercegovina}} |0 |0 |1 |- |38 |align=left|{{Esc|Moldavija}} |0 |0 |1 |- |- |39 |align=left|{{Esc|Armenija}} |0 |0 |0 |- | 40 |align=left|{{Esc|Madžarska}} |0 |0 |0 |- | 41 |align=left|{{Esc|Albanija}} |0 |0 |0 |- |42<br> |align=left|{{Esc|Litva}} |0 |0 |0 |- |43 |align=left|{{Esc|Češka}} |0 |0 |0 |- |44 |align=left|{{Esc|Belorusija}} |0 |0 |0 |- | 45 |align=left|{{Esc|Slovenija}} |0 |0 |0 |- | 46 |align=left|{{Esc|Makedonija}} |0 |0 |0 |- | 47 |align=left|{{Esc|Gruzija}} |0 |0 |0 |- | 48 |align=left|{{Esc|Črna gora}} |0 |0 |0 |- | 49 |align=left|{{Esc|Slovaška}} |0 |0 |0 |- | 50 |align=left|{{Esc|Maroko}} |0 |0 |0 |- | 51 |align=left|{{Esc|San Marino}} |0 |0 |0 |- | 52 |align=left|{{Esc|Andora}} |0 |0 |0 |- |} = Države udeleženke = Države, ki morejo nastopiti na Pesmi Evrovizije, so vse aktivne članice [[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]] (''European Broadcasting Union'', slovensko: Evropska radiodifuzna zveza), razen [[Avstralija na Pesmi evrovizije|Avstralije]]. Aktivna članica EBU, ki želi nastopiti na izboru, mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa zveza. Na izboru 2006 so pogoji za nastop vključevali tudi predvajanje izbora 2005 v državi udeleženki in plačilo članarine do določenega skrajnega roka. Udeležba na izboru ne zahteva geografske lege udeležene države v [[Evropa|Evropi]], zato lahko nastopajo tudi azijske države [[Izrael]], [[Armenija]], [[Azerbajdžan ]] in države s samo delno lego v [[Evropa|Evropi]], kot so [[Rusija]], [[Ciper]], [[Turčija]] in [[Gruzija]]. Leta 1980 je nastopil tudi [[Maroko]], ki leži v severni [[Afrika|Afriki]], od leta 2015 pa tekmuje tudi [[Avstralija]]. 52 držav je vsaj enkrat nastopilo na izboru za Pesem Evrovizije. Te države so naštete v spodnjem seznamu glede na leto prvega nastopa: [[Slika:EurovisionParticipants.svg|thumbnail|430x430px|desno|Zemljevid, ki kaže države, ki so nastopile na Pesmi Evrovizije (za legendo kliknite na sliko.)]] {| class="wikitable" ! Leto ! Prva udeležba države |- | [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] | {{zastava|Belgija}}, {{zastava|Francija}}, {{zastava|Nemčija}}<ref>Pred združitvijo obeh Nemčij leta 1990 pod imenom [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodna Nemčija]].</ref>, {{zastava|Italija}}, {{zastava|Luksemburg}}, {{zastava|Nizozemska}}, {{zastava|Švica}} |- | [[Pesem Evrovizije 1957|1957]] | {{zastava|Avstrija}}, {{zastava|Danska}}, {{zastava|Združeno kraljestvo}} |- | [[Pesem Evrovizije 1958|1958]] | {{zastava|Švedska}} |- | [[Pesem Evrovizije 1959|1959]] | {{zastava|Monako}} |- | [[Pesem Evrovizije 1960|1960]] | {{zastava|Norveška}} |- | [[Pesem Evrovizije 1961|1961]] | {{zastava|Finska}}, {{zastava|Jugoslavija}}<ref>Jugoslavija je tekom izborov zajemala različne narode.</ref>, {{zastava|Španija}} |- | [[Pesem Evrovizije 1964|1964]] | {{zastava|Portugalska}} |- | [[Pesem Evrovizije 1965|1965]] | {{zastava|Irska}} |- | [[Pesem Evrovizije 1971|1971]] | {{zastava|Malta}} |- | [[Pesem Evrovizije 1973|1973]] | {{zastava|Izrael}} |- | [[Pesem Evrovizije 1974|1974]] | {{zastava|Grčija}} |- | [[Pesem Evrovizije 1975|1975]] | {{zastava|Turčija}} |- | [[Pesem Evrovizije 1980|1980]] | {{zastava|Maroko}} |- | [[Pesem Evrovizije 1981|1981]] | {{zastava|Ciper}} |- | [[Pesem Evrovizije 1986|1986]] | {{zastava|Islandija}} |- | [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] | {{zastava|Bosna in Hercegovina}}, {{zastava|Hrvaška}}, {{zastava|Slovenija}} |- | [[Pesem Evrovizije 1994|1994]] | {{zastava|Estonija}}, {{zastava|Litva}}, {{zastava|Madžarska}}, {{zastava|Poljska}}, {{zastava|Romunija}}, {{zastava|Rusija}}, {{zastava|Slovaška}} |- | [[Pesem Evrovizije 1998|1998]] | {{zastava|Makedonija}} |- | [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] | {{zastava|Latvija}} |- | [[Pesem Evrovizije 2003|2003]] | {{zastava|Ukrajina}} |- | [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | {{zastava|Albanija}}, {{zastava|Andora}}, {{zastava|Belorusija}}, {{zastava|Srbija in Črna gora}} |- | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | {{zastava|Bolgarija}}, {{zastava|Moldavija}} |- | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | {{zastava|Armenija}} |- | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | {{zastava|Češka}}, {{zastava|Črna gora}}, {{zastava|Gruzija}}, {{zastava|Srbija}} |- | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | {{zastava|Azerbajdžan}}, {{zastava|San Marino}} |- |[[Pesem Evrovizije 2015|2015]] |{{zastava|Avstralija}} |- |} = Države po zmagah = [[Slika:Eurovision winners map.svg|thumbnail|623x623px|Zemljevid s prikazom zmag posamezne države (leto 2025)]] {| class="wikitable" style="font-size:95%" |- ! Zmage ! Država ! Leto |- | rowspan="2" |'''7''' | {{zastava|Irska}} |''[[Pesem Evrovizije 1970|1970]], [[Pesem Evrovizije 1980|1980]], [[Pesem Evrovizije 1987|1987]], [[Pesem Evrovizije 1992|1992]], [[Pesem Evrovizije 1993|1993]], [[Pesem Evrovizije 1994|1994]], [[Pesem Evrovizije 1996|1996]]'' |- |{{zastava|Švedska}} |''[[Pesem Evrovizije 1974|1974]], [[Pesem Evrovizije 1984|1984]], [[Pesem Evrovizije 1991|1991]], [[Pesem Evrovizije 1999|1999]], [[Pesem Evrovizije 2012|2012]], [[Pesem Evrovizije 2015|2015]], [[Pesem Evrovizije 2023|2023]]'' |- | rowspan="4" |'''5''' | {{zastava|Francija}} |''[[Pesem Evrovizije 1958|1958]], [[Pesem Evrovizije 1960|1960]], [[Pesem Evrovizije 1962|1962]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]], [[Pesem Evrovizije 1977|1977]]'' |- | {{zastava|Luksemburg}} |''[[Pesem Evrovizije 1961|1961]], [[Pesem Evrovizije 1965|1965]], [[Pesem Evrovizije 1972|1972]], [[Pesem Evrovizije 1973|1973]], [[Pesem Evrovizije 1983|1983]]'' |- | {{zastava|Združeno kraljestvo}} |''[[Pesem Evrovizije 1967|1967]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]], [[Pesem Evrovizije 1976|1976]], [[Pesem Evrovizije 1981|1981]], [[Pesem Evrovizije 1997|1997]]'' |- |{{zastava|Nizozemska}} |''[[Pesem Evrovizije 1957|1957]], [[Pesem Evrovizije 1959|1959]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]], [[Pesem Evrovizije 1975|1975]], [[Pesem Evrovizije 2019|2019]]'' |- |'''4''' | {{zastava|Izrael}} |''[[Pesem Evrovizije 1978|1978]], [[Pesem Evrovizije 1979|1979]], [[Pesem Evrovizije 1998|1998]], [[Pesem Evrovizije 2018|2018]]'' |- | rowspan="6" |'''3''' |{{zastava|Italija}} |''[[Pesem Evrovizije 1964|1964]], [[Pesem Evrovizije 1990|1990]], [[Pesem Evrovizije 2021|2021]]'' |- | {{zastava|Danska}} |''[[Pesem Evrovizije 1963|1963]], [[Pesem Evrovizije 2000|2000]], [[Pesem Evrovizije 2013|2013]]'' |- | {{zastava|Norveška}} |''[[Pesem Evrovizije 1985|1985]], [[Pesem Evrovizije 1995|1995]], [[Pesem Evrovizije 2009|2009]]'' |- |{{zastava|Ukrajina}} |''[[Pesem Evrovizije 2004|2004]], [[Pesem Evrovizije 2016|2016]], [[Pesem Evrovizije 2022|2022]]'' |- | {{zastava|Avstrija}} |''[[Pesem Evrovizije 1966|1966]], [[Pesem Evrovizije 2014|2014]], [[Pesem Evrovizije 2025|2025]]'' |- |{{zastava|Švica}} |''[[Pesem Evrovizije 1956|1956]], [[Pesem Evrovizije 1988|1988]], [[Pesem Evrovizije 2024|2024]]'' |- | rowspan="2" |'''2''' | {{zastava|Nemčija}} |''[[Pesem Evrovizije 1982|1982]], [[Pesem Evrovizije 2010|2010]]'' |- | {{zastava|Španija}} |''[[Pesem Evrovizije 1968|1968]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]]'' |- | rowspan="13" |'''1''' | {{zastava|Monako}} | [[Pesem Evrovizije 1971|''1971'']] |- | {{zastava|Belgija}} | [[Pesem Evrovizije 1986|''1986'']] |- | {{zastava|Jugoslavija}} | [[Pesem Evrovizije 1989|''1989'']] |- | {{zastava|Estonija}} | [[Pesem Evrovizije 2001|''2001'']] |- | {{zastava|Latvija}} | [[Pesem Evrovizije 2002|''2002'']] |- | {{zastava|Turčija}} | [[Pesem Evrovizije 2003|''2003'']] |- | {{zastava|Grčija}} | [[Pesem Evrovizije 2005|''2005'']] |- | {{zastava|Finska}} | [[Pesem Evrovizije 2006|''2006'']] |- | {{zastava|Srbija}} | [[Pesem Evrovizije 2007|''2007'']] |- | {{zastava|Rusija}} | [[Pesem Evrovizije 2008|''2008'']] |- |{{zastava|Azerbajdžan}} |[[Pesem Evrovizije 2011|''2011'']] |- |{{zastava|Portugalska}} |[[Pesem Evrovizije 2017|''2017'']] |- |{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Bolgarija]] |''[[Pesem Evrovizije 2026|2026]]'' |- |} == Opombe == {{sklici}} {{seznam opomb}} == Glej tudi == * [[Slovenija na Pesmi Evrovizije]] * [[Mladinska pesem Evrovizije]] * [[EMA]] * [[Zlati cekin]] == Zunanje povezave == {{Commons|Category:Eurovision}} * [http://www.esc-history.com/countries-selections.asp Eurovision Song Contest - History] * [http://www.eurovision.gen.tr/ Eurovision Song Contest] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090218090140/http://eurovision.gen.tr/ |date=2009-02-18 }} * [http://www.eurovisionworld.com/ Eurovision Song Contest World] {{Pesem Evrovizije}} [[Kategorija:Glasbene prireditve]] [[Kategorija:Evrovizija|*]] {{normativna kontrola}} g457yg7jmcbwi5q3g5i5wv8qi8ayjtr 6676765 6676764 2026-05-17T00:29:38Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676765 wikitext text/x-wiki {{Infobox television | name = {{noitalic|Pesem Evrovizije}} | image = Eurovision Song Contest.png | caption = Logo v uporabi od leta 2015-2025 | alt_name = {{Unbulleted list|{{noitalic|Evrovizija}}|{{noitalic|ESC}}}} | genre = Glasbeno tekmovanje | creator = [[Evropska radiodifuzna zveza]] | based_on = Sanremo | presenter = Različni voditelji | theme_music_composer = [[Marc-Antoine Charpentier]] | opentheme = Preludij ''[[Te Deum (Charpentier)|Te Deum]]'' | country = Različne države | language = Različno: predvsem angleščina in francoščina | num_episodes = {{Plainlist| * 69 tekmovanj * 107 predstav v živo }} | location = Različna mesta <br />(2026: [[Dunaj]], [[Avstrija]]) | runtime = {{Plainlist| * ~2 uri (polfinale) * ~4 ure (finale) }} | company = [[Evropska radiodifuzna zveza]] <br /> (2026: [[ORF]]) | distributor = Evrovizija | picture_format = {{Plainlist| * [[4:3]] [[576i]] (SDTV) (1956–2004) * [[16:9]] [[576i]] (SDTV) (2005–2006) * [[1080i]] (HDTV) (2007–danes) * [[UHDTV]] [[4K]] (2022–danes) }} | first_run = Lugano, Švica (24. Maj 1956) | first_aired = 24. Maj 1956- danes | last_aired = | preceded_by = | followed_by = | related = {{Plainlist| * ''[[Evrovizijski mladi glasbeniki]]'' * ''[[Mladinska pesem Evrovizije]]'' * ''[[Evrovizijski zbor leta]]'' }} | website = https://eurovision.tv/ | website_title = Eurovision.tv | production_website = https://www.ebu.ch/about | italic_title = no }} '''Pesem Evrovizije''' ([[angleščina|angleško]] ''Eurovision Song Contest'', [[francoščina|francosko]] ''Concours Eurovision de la Chanson'') je vsakoletno [[tekmovanje]] [[skladba|skladb]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]] ([[skladba|pesmi]]) različnih [[Evropa|evropskih]] [[država|držav]]. Na tem tekmovanju lahko vsaka država sodeluje le z eno pesmijo, ki tekmuje z ostalimi. Kakovost izvajalskega nastopa in pesmi ocenjuje strokovna žirija, prav tako pa tudi "glas ljudstva", [[telefon]]sko [[glasovanje]] (''[[televoting]]''). Prireditev, ki poteka v različnih evropskih državah (vsako leto v državi zmagovalki v preteklem letu), prenašata [[televizija]] in [[radio]]. Tekmovanje organizira ''European Broadcasting Union'' ([[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]]), prvič pa je bilo prirejeno leta [[1956]]. Tekmovanje je do zdaj odpadlo le enkrat, in sicer leta 2020, zaradi pandemije bolezni [[COVID-19]].<ref name="covid">{{Navedi splet|title=Evrovizija odpovedana, tekmovanje šele prihodnje leto|url=https://siol.net/trendi/glasba/evrovizija-odpovedana-tekmovanje-sele-prihodnje-leto-521173|website=siol.net|accessdate=2020-03-18|language=sl}}</ref> Tekmovanje je bilo navdihnjeno in temeljilo na italijanskem glasbenem festivalu [[Sanremo (film)|Sanremo]], ki na italijanski rivieri poteka od leta 1951. [[Pesem Evrovizije|Evrovizija]] poteka vsako leto od leta [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] (razen leta 2020 zaradi pandemije [[Covid-19|COVID-19]]), zaradi česar je to najdlje trajajoče mednarodno glasbeno tekmovanje na televiziji in eden najdlje trajajočih televizijskih programov na svetu. Tekmujejo lahko aktivni člani [[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]] in povabljeni pridruženi člani; vsaj enkrat so sodelovali radiotelevizijski izvajalci iz 52 držav. Vsak sodelujoči radiotelevizijski izvajalec pošlje izvirno pesem, ki traja največ tri minute, da jo v živo izvede pevec ali skupina do šestih ljudi, starih 16 let ali več, po lastni izbiri. Vsaka država podeli od 1 do 8, 10 in 12 točk svojim desetim najljubšim pesmim na podlagi mnenj zbrane skupine glasbenih profesionalcev in gledalcev, pri čemer je pesem, ki prejme največ točk, razglašena za zmagovalko. Poleg tekmovanja se pojavljajo tudi drugi nastopi, vključno s posebej naročenimi otvoritvenimi in odmornimi nastopi ter gostujočimi nastopi glasbenikov in drugih osebnosti, med preteklimi izvajalci pa so bili [[Cirque du Soleil,]] [[Madonna]], [[Justin Timberlake]], [[Mika]], [[Rita Ora]] in premiera [[Riverdance|Riverdancea.]] Tekmovanje, ki je bilo prvotno sestavljeno iz enega samega večernega dogodka, se je razširilo, ko so se mu pridružile radiotelevizijske postaje iz novih držav (vključno z državami zunaj [[Evropa|Evrope]], kot sta [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izrael]] in [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralija]]), kar je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, preden so bili v 2000-ih uvedeni polfinali, privedlo do uvedbe postopkov za izpadanje. [[Nemčija na Pesmi Evrovizije|Nemčija]] je tekmovala večkrat kot katera koli druga država, saj je sodelovala na vseh prvenstvih razen ene, medtem ko [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]] in [[Švedska na Pesmi Evrovizije|Švedska]] držita rekord po številu zmag, s skupno sedmimi zmagami. <ref>{{Navedi knjigo|title=Gay brotherhood: Israeli gay men and the Eurovision Song Contest|url=https://doi.org/10.4324/9781315097732-11|publisher=Routledge|date=2017-07-05|isbn=978-1-315-09773-2|pages=123–134|first=Dafna|last=Lemish}}</ref> Tekmovanje, ki tradicionalno poteka v državi, ki je zmagala prejšnje leto, ponuja priložnost za promocijo države in mesta gostiteljice kot turistične destinacije. Vsako leto se ga udeleži na tisoče gledalcev, skupaj z novinarji, ki pokrivajo vse vidike tekmovanja, vključno z vajami na prizorišču, tiskovnimi konferencami s tekmovalci ter drugimi sorodnimi dogodki in nastopi v mestu gostitelju. Poleg generičnega logotipa [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]] se za vsak dogodek običajno razvije edinstvena tema. Tekmovanje se predvaja v državah po vseh celinah; od leta [[Pesem Evrovizije 2001|2001]] je na voljo na spletu na uradni spletni strani [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]]. [[Pesem Evrovizije|Evrovizija]] se vsako leto uvršča med najbolj gledane nešportne dogodke na svetu, saj si jo ogleda več sto milijonov gledalcev po vsem svetu. Nastop na tekmovanju je umetnikom pogosto prinesel lokalni karierni zagon, v nekaterih primerih pa tudi dolgotrajen mednarodni uspeh. Na preteklih izdajah je tekmovalo več najbolje prodajanih glasbenih izvajalcev na svetu, med njimi [[ABBA]], [[Céline Dion]], [[Julio Iglesias]], [[Cliff Richard]] in [[Olivia Newton-John|Olivio Newton-John]]; nekateri najbolje prodajani singli na svetu so prvič mednarodno nastopili na odru [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]].<ref>{{Navedi splet|title=Home {{!}} Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/|website=eurovision.tv|accessdate=2025-07-09|language=en}}</ref> = Velikih pet = Leta [[Pesem Evrovizije 1999|1999]] je bila za [[Francija na Pesmi Evrovizije|Francijo]], [[Nemčija na Pesmi Evrovizije|Nemčijo,]] [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španijo]] in [[Združeno kraljestvo na Pesmi Evrovizije|Združeno kraljestvo]] uvedena izjema od izpadanja, kar jim je dalo samodejno pravico do tekmovanja na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] in na vseh naslednjih izdajah. Ta skupina, kot najbolje plačane članice [[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]], ki vsako leto zatno financirajo tekmovanje, je kasneje postala znana kot države "velike štiri". Ta skupina se je razširila leta [[Pesem Evrovizije 2011|2011]], ko je [[Italija na Pesmi Evrovizije|Italija]] ponovno začela tekmovati, in postala "Velikih pet". Prvotno je bila uvedena, da bi zagotovili, da finančni prispevki največjih finančnih podpornikov tekmovanja ne bi bili spregledani, od uvedbe polfinala leta [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] pa so se države "Velikih pet" samodejno uvrstile v finale skupaj z državo gostiteljico in jim ni bilo treba tekmovati v polfinalu. Še vedno poteka razprava o tem, ali ta status škoduje rezultatom držav, glede na poročano antipatijo do njihove samodejne kvalifikacije in morebitno slabost, da so na odru preživele manj časa, ker niso tekmovale v polfinalu; vendar se zdi ta status bolj zapleten, saj se rezultati držav "Velikih pet" lahko zelo razlikujejo. Ta status je povzročil zmedo pri drugih tekmovalnih državah in je bil med drugim naveden kot razlog, zakaj je [[Turčija na Pesmi Evrovizije|Turčija]] po letu [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] prenehala sodelovati. V odgovor na kritike glede manjšega časa nastopanja na odru iz teh držav so bili od leta 2024 nastopajoči iz držav "Velikih pet" skupaj z državo gostiteljico izvedeni v živo v enem od dveh polfinalov zunaj tekmovanja za kvalifikacijo, kar je bila napovedana sprememba, ki tem državam daje "pravičnejše pogoje" v finalu. = Predizbori = [[Slika:Eurovision semifinal qualification rate map.svg|sličica|Stopnje kvalifikacij po državah (2004-2026): avtomatske kvalifikacije niso vključene)]] Zaradi pritoka novih držav, ki so se prijavili na tekmovanje leta [[Pesem Evrovizije 2003|2003]], je bil od leta [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] uveden polfinale, tekmovanje pa je postalo dvodnevni dogodek. Najboljših 10 držav v finalu vsakega leta se je samodejno uvrstilo v finale naslednjega leta, skupaj z "veliko četverico", kar je pomenilo, da so se vse ostale države pomerile v polfinalu in se potegovale za 10 kvalifikacijskih mest. Na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] je tekmovalo rekordnih 36 držav, z novimi udeleženci iz [[Albanija na Pesmi Evrovizije|Albanije]], [[Andora na Pesmi Evrovizije|Andore]], [[Belorusija na Pesmi Evrovizije|Belorusije]] ter [[Srbija in Črna gora na Pesmi Evrovizije|Srbije in Črne gore]], vrnile pa so se tudi države, ki so prej izpadle. Format tega polfinala je ostal podoben pravemu finalu in je potekal nekaj dni pred finalom; po nastopih in glasovanju so bila na koncu oddaje objavljena imena 10 držav z najvišjim številom točk, ki so se zato uvrstile v finale, ki so jih voditelji tekmovanja naključno razkrili. Polfinale se je še naprej odvijalo med letoma [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] in [[Pesem Evrovizije 2007|2007]]; vendar se je leta [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] v polfinalu, kjer je tekmovalo 42 držav, za 10 mest v finalu potegovalo 28 kandidatov. Po kritikah glede pretežno srednje- in vzhodnoevropskih kvalificiranih kandidatov na dogodku leta [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] ter slabe uspešnosti kandidatov iz zahodnoevropskih držav je bil za tekmovanje leta [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] uveden drugi polfinale, v katerem so se vse države uvrstile v enega od dveh polfinalov, samodejno pa so se kvalificirale le država gostiteljica in "velika četverica", od leta [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] pa še "Velikih pet". V vsakem polfinalu je bilo na voljo 10 kvalifikacijskih mest, uveden pa je bil tudi nov sistem za razdelitev tekmovalnih držav med dva polfinala glede na njihovo geografsko lokacijo in prejšnje vzorce glasovanja, da bi zmanjšali vpliv blokovskega glasovanja in naredili izid manj predvidljiv.[[Slika:Celine Dion 2000.jpg|sličica|360x360_pik|[[Celine Dion]] je na Pesmi Evrovizije za [[Švica|Švico]] zmagala leta 1988. ]] [[Slika:ABBA - TopPop 1974 5.png|sličica|246x246_pik|Legendarna skupina [[ABBA]] je na Pesmi Evrovizije zmagala leta [[1974]].]] [[Slika:Alexander Rybak at the Eurovision press conference.jpg|sličica|330x330_pik|Rekorder po številu osvojenih točk je bil, do spremembe sistema točkovanja Norvežan [[Alexander Rybak]], zmagovalec Pesmi Evrovizije [[2009]].]] [[Slika:Loreen Eurovision 2012 winner.jpg|sličica|338x338_pik|Zmagovalka Pesmi Evrovizije [[2012]] je postala švedska pevka [[Loreen]].]] [[Slika:ESC2014 - Austria 04.jpg|sličica|[[Conchita Wurst]] med nastopom leta [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] v [[Copenhagen|Copenhagenu]]]] [[Slika:ESC2016 winner's press conference 08.jpg|sličica|[[Džamala]] po zmagi v [[Stockholm|Stockholmu]] leta [[Pesem Evrovizije 2016|2016]]]] [[Slika:Netta at the Eurovision 2018 - Winner’s Press Conference 12.jpg|sličica|[[Netta Barzilai|Netta]] po zmagi v [[Lizbona|Lizboni]] leta [[Pesem Evrovizije 2018|2018]]]] [[Slika:ESC 2021 Rotterdam 1st Semi Jury Show Italy2.jpg|sličica|[[Måneskin|Maneskin]] med nastopom v [[Rotterdam|Rotterdamu]] leta [[Pesem Evrovizije 2021|2021]]]] [[Slika:Eurovision 2023 - Jury Final - Sweden - Loreen (04).jpg|sličica|[[Loreen]] med nastopom v [[Liverpool|Liverpoolu]] leta [[Pesem Evrovizije 2023|2023]]]] [[Slika:JJ at ESC2025 for Austria 2.jpg|sličica|[[Johannes Pietsch|JJ]] med parado zastav v [[Basel|Baselu]] leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]]]] [[Slika:DARA performing Bangaranga, representing Bulgaria in the 2nd Semi Final of the 2026 Eurovision Song Contest in Vienna 12.jpg|sličica|[[Darina Yotova|Dara]] med nastopom na [[Dunaj|Dunaju]] leta [[Pesem Evrovizije 2026|2026]]]] = Zmagovalci Pesmi Evrovizije = {| class="wikitable sortable" ! scope="col" class="autorowspan" |Leto ! scope="col" class="autorowspan" |Gostitelj ! scope="col" class="autorowspan" |Zmagovalec ! scope="col" class="autorowspan" |Pesem ! scope="col" class="autorowspan" |Izvajalec ! scope="col" class="autorowspan" |Točke |- | style="text-align:center" |{{escyr|1956}} |{{ikonazastave|Švica}} [[Lugano]] |{{Esc|Švica}} |"Refrain" |[[Lys Assia]] |<center>''Ni znano''</center> |- | style="text-align:center" |{{escyr|1957}} |{{ikonazastave|Nemčija}} [[Frankfurt]] |{{Esc|Nizozemska}} |"Net als toen" |[[Corry Brokken]] |{{nts|31}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1958}} |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Hilversum]] |{{Esc|Francija}} |"Dors, mon amour" |[[André Claveau]] |{{nts|27}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1959}} |{{ikonazastave|Francija}} [[Cannes]] |{{Esc|Nizozemska}} |"'n Beetje" |[[Teddy Scholten]] |{{nts|21}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1960}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]] |{{Esc|Francija}} |"Tom Pillibi" |[[Jacqueline Boyer]] |{{nts|32}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1961}} |{{ikonazastave|Francija}} Cannes |{{Esc|Luksemburg}} |"Nous les amoureux" |[[Jean-Claude Pascal]] |{{nts|31}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1962}} |{{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luksemburg (mesto)|Luksemburg]] |{{Esc|Francija}} |"Un premier amour" |[[Isabelle Aubret]] |{{nts|26}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1963}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]] |{{Esc|Danska}} |"Dansevise" |[[Grethe & Jørgen Ingmann]] |{{nts|42}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1964}} |{{ikonazastave|Danska}} [[København]] |{{Esc|Italija}} |"Non ho l'età" |[[Gigliola Cinquetti]] |{{nts|49}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1965}} |{{ikonazastave|Italija}} [[Neapelj]] |{{Esc|Luksemburg}} |"Poupée de cire, poupée de son" |[[France Gall]] |{{nts|32}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1966}} |{{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luxembourg|Luksemburg]] |{{Esc|Avstrija}} |"Merci, Chérie" |[[Udo Jürgens]] |{{nts|31}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1967}} |{{ikonazastave|Avstrija}} [[Dunaj]] |{{Esc|Velika Britanija}} |"Puppet on a String" |[[Sandie Shaw]] |{{nts|47}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1968}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]] |{{Esc|Španija|1945}} |"La, la, la" |[[Massiel]] |{{nts|29}} |- | rowspan="4" style="text-align:center" |{{escyr|1969}} | rowspan="4" |{{ikonazastave|Španija|1945}} [[Madrid]] |{{Esc|Španija|1945}} |"Vivo cantando" |[[Salomé (pevka)|Salomé]] | rowspan="4" |{{nts|18}} |- |{{Esc|Velika Britanija}} |"Boom Bang-a-Bang" |[[Lulu (pevka)|Lulu]] |- |{{Esc|Nizozemska}} |"De troubadour" |[[Lenny Kuhr]] |- |{{Esc|Francija}} |"Un jour, un enfant" |[[Frida Boccara]] |- | style="text-align:center" |{{escyr|1970}} |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Amsterdam]] |{{Esc|Irska}} |"All Kinds of Everything" |[[Dana Rosemary Scallon|Dana]] |{{nts|32}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1971}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Dublin]] |{{Esc|Monako}} |"Un banc, un arbre, une rue" |[[Séverine (pevka)|Séverine]] |{{nts|128}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1972}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Edinburgh]] |{{Esc|Luksemburg}} |"[[Après toi]]" |[[Vicky Leandros]] |{{nts|128}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1973}} |{{Esc|Luksemburg}} |{{Esc|Luksemburg}} |"Tu te reconnaîtras" |[[Anne-Marie David]] |{{nts|129}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1974}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Brighton]] |{{Esc|Švedska}} |"[[Waterloo (skladba)|Waterloo]]" |[[ABBA]] |{{nts|24}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1975}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Stockholm]] |{{Esc|Nizozemska}} |"Ding-a-dong" |[[Teach-In (glasbena skupina)|Teach-In]] |{{nts|152}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1976}} |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Haag]] |{{Esc|Velika Britanija}} |"Save Your Kisses for Me" |[[Brotherhood of Man]] |{{nts|164}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1977}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]] |{{Esc|Francija}} |"L'oiseau et l'enfant" |[[Marie Myriam]] |{{nts|136}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1978}} |{{ikonazastave|Francija}} [[Pariz]] |{{Esc|Izrael}} |"A-Ba-Ni-Bi" <small>(א-ב-ני-בי)</small> |[[Izhar Cohen]] in [[Alphabeta]] |{{nts|157}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1979}} |{{ikonazastave|Izrael}} [[Jeruzalem]] |{{Esc|Izrael}} |"Hallelujah" <small>(הללויה)</small> |[[Milk and Honey (glasbena skupina)|Milk and Honey]] |{{nts|125}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1980}} |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Haag]] |{{Esc|Irska}} |"What's Another Year" |[[Johnny Logan]] |{{nts|143}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1981}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Dublin]] |{{Esc|Velika Britanija}} |"Making Your Mind Up" |[[Bucks Fizz]] |{{nts|136}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1982}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Harrogate]] |{{Esc|Nemčija}} |"Ein bißchen Frieden" |[[Nicole (pevka)|Nicole]] |{{nts|161}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1983}} |{{ikonazastave|Nemčija}} [[München]] |{{Esc|Luksemburg}} |"Si la vie est cadeau" |[[Corinne Hermès]] |{{nts|142}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1984}} |{{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luxembourg|Luksemburg]] |{{Esc|Švedska}} |"Diggi-Loo Diggi-Ley" |[[Herreys]] |{{nts|145}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1985}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Göteborg]] |{{Esc|Norveška}} |"La det swinge" |[[Bobbysocks!]] |{{nts|123}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1986}} |{{ikonazastave|Norveška}} [[Bergen]] |{{Esc|Belgija}} |"J'aime la vie" |[[Sandra Kim]] |{{nts|176}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1987}} |{{ikonazastave|Belgija}} [[Bruselj]] |{{Esc|Irska}} |"Hold Me Now" |[[Johnny Logan]] |{{nts|172}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1988}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Dublin]] |{{Esc|Švica}} |"Ne partez pas sans moi" |[[Celine Dion|Céline Dion]] |{{nts|137}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1989}} |{{ikonazastave|Švica}} [[Lozana]] |{{Esc|Jugoslavija}} |"Rock Me" |[[Riva]] |{{nts|137}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1990}} |{{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Zagreb]] |{{Esc|Italija}} |"Insieme: 1992" |[[Toto Cutugno]] |{{nts|149}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1991}} |{{ikonazastave|Italija}} [[Rim]] |{{Esc|Švedska}} |"Fångad av en stormvind" |[[Carola Häggkvist|Carola]] |{{nts|146}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1992}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Malmö]] |{{Esc|Irska}} |"Why Me?" |[[Linda Martin]] |{{nts|155}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1993}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Millstreet]] |{{Esc|Irska}} |"In Your Eyes" |[[Niamh Kavanagh]] |{{nts|187}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1994}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Dublin]] |{{Esc|Irska}} |"Rock 'n' Roll Kids" |[[Paul Harrington]] in[[Charlie McGettigan]] |{{nts|226}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1995}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Dublin]] |{{Esc|Norveška}} |"Nocturne" |[[Secret Garden]] |{{nts|148}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1996}} |{{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]] |{{Esc|Irska}} |"The Voice" |[[Eimear Quinn]] |{{nts|162}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1997}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Dublin]] |{{Esc|Velika Britanija}} |"Love Shine a Light" |[[Katrina and the Waves]] |{{nts|227}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1998}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Birmingham]] |{{Esc|Izrael}} |"Diva" <small>(דיווה)</small> |[[Dana International]] |{{nts|172}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1999}} |{{ikonazastave|Izrael}} [[Jeruzalem]] |{{Esc|Švedska}} |"Take Me to Your Heaven" |[[Charlotte Perrelli|Charlotte Nilsson]] |{{nts|163}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2000}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Stockholm]] |{{Esc|Danska}} |"Fly on the Wings of Love" |[[Olsen Brothers]] |{{nts|195}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2001}} |{{ikonazastave|Danska}} [[København]] |{{Esc|Estonija}} |"Everybody" |[[Tanel Padar]], [[Dave Benton]] in [[Soul Militia|2XL]] |{{nts|198}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2002}} |{{ikonazastave|Estonija}} [[Talin]] |{{Esc|Latvija}} |"[[I Wanna]]" |[[Marija Naumova|Marie N]] |{{nts|176}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2003}} |{{ikonazastave|Latvija}} [[Riga]] |{{Esc|Turčija}} |"Everyway That I Can" |[[Sertab Erener]] |{{nts|167}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2004}} |{{ikonazastave|Turčija}} [[Istanbul]] |{{Esc|Ukrajina}} |"[[Wild Dances]]" |[[Ruslana]] |{{nts|280}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2005}} |{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Kijev]] |{{Esc|Grčija}} |"My Number One" |[[Helena Paparizou]] |{{nts|230}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2006}} |{{ikonazastave|Grčija}} [[Atene]] |{{Esc|Finska}} |"Hard Rock Hallelujah" |[[Lordi]] |{{nts|292}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2007}} |{{ikonazastave|Finska}} [[Helsinki]] |{{Esc|Srbija|2004}} |"[[Molitva]]" <small>(Молитва)</small> |[[Marija Šerifović]] |{{nts|268}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2008}} |{{ikonazastave|Srbija|2004}} [[Beograd]] |{{Esc|Rusija}} |"Believe" |[[Dima Bilan]] |{{nts|272}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2009}} |{{ikonazastave|Rusija}} [[Moskva]] |{{Esc|Norveška}} |"Fairytale" |[[Alexander Rybak]] |{{nts|387}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2010}} |{{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]] |{{Esc|Nemčija}} |"Satellite" |[[Lena Meyer-Landrut|Lena]] |{{nts|246}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2011}} |{{ikonazastave|Nemčija}} [[Düsseldorf]] |{{Esc|Azerbajdžan}} |"Running Scared" |[[Eldar & Nigar|Ell & Nikki]] |{{nts|221}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2012}} |{{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Baku]] |{{Esc|Švedska}} |"Euphoria" |[[Loreen]] |{{nts|372}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2013}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Malmö]] |{{Esc|Danska}} |"Only Teardrops" |[[Emmelie de Forest]] |{{nts|281}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2014}} |{{ikonazastave|Danska}} [[København]] |{{Esc|Avstrija}} |"Rise Like a Phoenix" |[[Conchita Wurst]] |{{nts|290}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2015}} |{{ikonazastave|Avstrija}} [[Dunaj]] |{{Esc|Švedska}} |"Heroes" |[[Måns Zelmerlöw]] |{{nts|365}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2016}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Stockholm]] |{{Esc|Ukrajina}} |"1944" |[[Džamala]] |{{nts|534}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2017}} |{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Kijev]] |{{Esc|Portugalska}} |"Amar pelos dois" |[[Salvador Sobral]] |{{nts|758}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2018}} |{{ikonazastave|Portugalska}} [[Lizbona]] |{{Esc|Izrael}} |"Toy" |[[Netta Barzilai|Netta]] |{{nts|529}} |- | style="text-align:center" | {{escyr|2019}} |{{ikonazastave|Izrael}} [[Tel Aviv]] |{{Esc|Nizozemska}} |"Arcade" |[[Duncan Laurence]] |{{nts|498}} |- | style="text-align:center" | {{escyr|2020}} | colspan="5" |''Prestavljeno zaradi pandemije [[COVID-19|nove koronavirusne bolezni]]''<ref name="covid" /> |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Rotterdam]] |{{Esc|Italija}} |"Zitti E Buoni"<ref>{{Navedi splet|title=Zmagal je rock! Po 31 letih so Måneskin Evrovizijo znova pripeljali v Italijo.|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/ema/zmagal-je-rock-po-31-letih-so-maneskin-evrovizijo-znova-pripeljali-v-italijo/581173|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-23|language=sl}}</ref> |[[Måneskin]] |{{nts|524}} |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |{{ikonazastave|Italija}} [[Torino]] |{{Esc|Ukrajina}} |"Stefanija" |[[Kaluš Orkestra]] |{{nts|631}} |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Liverpool]] |{{Esc|Švedska}} |"Tattoo" |[[Loreen]] |{{nts|583}} |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |{{ikonazastave|Švedska}} [[Malmö]] |{{Esc|Švica}} |”The Code” |[[Nemo Mettler|Nemo]] |{{nts|591}} |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |{{Ikona zastave|Švica}} [[Basel]] |{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] |"Wasted Love" |[[Johannes Pietsch|JJ]] |{{nts|436}} |- | style="text-align: center;" |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunaj]] |{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]] |"Bangaranga" |[[Darina Yotova|Dara]] |516 |} = Lestvica uspešnosti držav = {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! # ! Država ! style="background-color: gold;"| Prvo mesto ! style="background-color: silver;"| Drugo mesto ! style="background-color: #cc9966;"| Tretje mesto |- | 1 |align=left|{{Esc|Irska}} |7 |4 |1 |- | 2 |align=left|{{Esc|Švedska}} |7 |1 |6 |- | 3 |align=left|{{Esc|Velika Britanija}} |5 |16 |3 |- | 4 |align=left|{{Esc|Francija}} |5 |5 |7 |- | 5 | align="left" |{{Esc|Nizozemska}} |5 |1 |1 |- | 6 | align="left" |{{Esc|Luksemburg}} |5 |0 |2 |- | 7 | align="left" |{{Esc|Izrael}} |4 |4 |2 |- |8 |align="left"|{{Esc|Švica}} |3 |3 |4 |- | 9 |align=left|{{Esc|Italija}} |3 |3 |5 |- | 10 |align=left|{{Esc|Ukrajina}} |3 |2 |2 |- | 11 | align="left" |{{Esc|Danska}} |3 |1 |3 |- | 12 | align="left" |{{Esc|Norveška}} |3 |1 |1 |- | 13 | align="left" |{{Esc|Avstrija}} |3 |0 |1 |- | 14 | align="left" |{{Esc|Nemčija}} |2 |4 |5 |- | 15 | align="left" |{{Esc|Španija}} |2 |4 |2 |- | 16 |align=left|{{Esc|Rusija}} |1 |4 |4 |- | 17 |align=left|{{Esc|Belgija}} |1 |2 |0 |- | 18 |align=left|{{Esc|Monako}} |1 |1 |3 |- |19 |align=left|{{Esc|Turčija}} |1 |1 |1 |- |20 |align=left|{{Esc|Azerbajdžan}} |1 |1 |1 |- | 21 |align=left|{{Esc|Finska}} |1 |1 |0 |- |22 | align="left" |{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]] |1 |1 |0 |- |23 | align="left" |{{Esc|Grčija}} |1 |0 |3 |- |24 | align="left" |{{Esc|Estonija}} |1 |0 |2 |- |25 | align="left" |{{Esc|Latvija}} |1 |0 |1 |- |26 | align="Left" |{{Esc|Srbija}} |1 |0 |1 |- bgcolor="F88379" |27 | align="left" |{{Esc|Jugoslavija}} |1 |0 |0 |- |28 | align="left" |{{Esc|Portugalska}} |1 |0 |0 |- | 29 | align="left" |{{Esc|Malta}} |0 |2 |2 |- | 30 | align="left" |{{Esc|Islandija}} |0 |2 |0 |- |31 |align=left|{{Esc|Ciper}} |0 |1 |0 |- |32 |align=left|{{Esc|Avstralija}} |0 |1 |0 |- |33 |align=left|{{Esc|Poljska}} |0 |1 |0 |- | bgcolor="F88379" |34 | bgcolor="F88379" align=left|{{Esc|Srbija in Črna gora}} | bgcolor="F88379" |0 | bgcolor="F88379" |1 | bgcolor="F88379" |0 |- |35 |align=left|{{Esc|Hrvaška}} |0 |1 |0 |- | 36 |align=left|{{Esc|Romunija}} |0 |0 |3 |- |37 |align=left|{{Esc|Bosna in Hercegovina}} |0 |0 |1 |- |38 |align=left|{{Esc|Moldavija}} |0 |0 |1 |- |- |39 |align=left|{{Esc|Armenija}} |0 |0 |0 |- | 40 |align=left|{{Esc|Madžarska}} |0 |0 |0 |- | 41 |align=left|{{Esc|Albanija}} |0 |0 |0 |- |42<br> |align=left|{{Esc|Litva}} |0 |0 |0 |- |43 |align=left|{{Esc|Češka}} |0 |0 |0 |- |44 |align=left|{{Esc|Belorusija}} |0 |0 |0 |- | 45 |align=left|{{Esc|Slovenija}} |0 |0 |0 |- | 46 |align=left|{{Esc|Severna Makedonija}} |0 |0 |0 |- | 47 |align=left|{{Esc|Gruzija}} |0 |0 |0 |- | 48 |align=left|{{Esc|Črna gora}} |0 |0 |0 |- | 49 |align=left|{{Esc|Slovaška}} |0 |0 |0 |- | 50 |align=left|{{Esc|Maroko}} |0 |0 |0 |- | 51 |align=left|{{Esc|San Marino}} |0 |0 |0 |- | 52 |align=left|{{Esc|Andora}} |0 |0 |0 |- |} = Države udeleženke = Države, ki morejo nastopiti na Pesmi Evrovizije, so vse aktivne članice [[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]] (''European Broadcasting Union'', slovensko: Evropska radiodifuzna zveza), razen [[Avstralija na Pesmi evrovizije|Avstralije]]. Aktivna članica EBU, ki želi nastopiti na izboru, mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa zveza. Na izboru 2006 so pogoji za nastop vključevali tudi predvajanje izbora 2005 v državi udeleženki in plačilo članarine do določenega skrajnega roka. Udeležba na izboru ne zahteva geografske lege udeležene države v [[Evropa|Evropi]], zato lahko nastopajo tudi azijske države [[Izrael]], [[Armenija]], [[Azerbajdžan ]] in države s samo delno lego v [[Evropa|Evropi]], kot so [[Rusija]], [[Ciper]], [[Turčija]] in [[Gruzija]]. Leta 1980 je nastopil tudi [[Maroko]], ki leži v severni [[Afrika|Afriki]], od leta 2015 pa tekmuje tudi [[Avstralija]]. 52 držav je vsaj enkrat nastopilo na izboru za Pesem Evrovizije. Te države so naštete v spodnjem seznamu glede na leto prvega nastopa: [[Slika:EurovisionParticipants.svg|thumbnail|430x430px|desno|Zemljevid, ki kaže države, ki so nastopile na Pesmi Evrovizije (za legendo kliknite na sliko.)]] {| class="wikitable" ! Leto ! Prva udeležba države |- | [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] | {{zastava|Belgija}}, {{zastava|Francija}}, {{zastava|Nemčija}}<ref>Pred združitvijo obeh Nemčij leta 1990 pod imenom [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodna Nemčija]].</ref>, {{zastava|Italija}}, {{zastava|Luksemburg}}, {{zastava|Nizozemska}}, {{zastava|Švica}} |- | [[Pesem Evrovizije 1957|1957]] | {{zastava|Avstrija}}, {{zastava|Danska}}, {{zastava|Združeno kraljestvo}} |- | [[Pesem Evrovizije 1958|1958]] | {{zastava|Švedska}} |- | [[Pesem Evrovizije 1959|1959]] | {{zastava|Monako}} |- | [[Pesem Evrovizije 1960|1960]] | {{zastava|Norveška}} |- | [[Pesem Evrovizije 1961|1961]] | {{zastava|Finska}}, {{zastava|Jugoslavija}}<ref>Jugoslavija je tekom izborov zajemala različne narode.</ref>, {{zastava|Španija}} |- | [[Pesem Evrovizije 1964|1964]] | {{zastava|Portugalska}} |- | [[Pesem Evrovizije 1965|1965]] | {{zastava|Irska}} |- | [[Pesem Evrovizije 1971|1971]] | {{zastava|Malta}} |- | [[Pesem Evrovizije 1973|1973]] | {{zastava|Izrael}} |- | [[Pesem Evrovizije 1974|1974]] | {{zastava|Grčija}} |- | [[Pesem Evrovizije 1975|1975]] | {{zastava|Turčija}} |- | [[Pesem Evrovizije 1980|1980]] | {{zastava|Maroko}} |- | [[Pesem Evrovizije 1981|1981]] | {{zastava|Ciper}} |- | [[Pesem Evrovizije 1986|1986]] | {{zastava|Islandija}} |- | [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] | {{zastava|Bosna in Hercegovina}}, {{zastava|Hrvaška}}, {{zastava|Slovenija}} |- | [[Pesem Evrovizije 1994|1994]] | {{zastava|Estonija}}, {{zastava|Litva}}, {{zastava|Madžarska}}, {{zastava|Poljska}}, {{zastava|Romunija}}, {{zastava|Rusija}}, {{zastava|Slovaška}} |- | [[Pesem Evrovizije 1998|1998]] | {{zastava|Severna Makedonija}} |- | [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] | {{zastava|Latvija}} |- | [[Pesem Evrovizije 2003|2003]] | {{zastava|Ukrajina}} |- | [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | {{zastava|Albanija}}, {{zastava|Andora}}, {{zastava|Belorusija}}, {{zastava|Srbija in Črna gora}} |- | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | {{zastava|Bolgarija}}, {{zastava|Moldavija}} |- | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | {{zastava|Armenija}} |- | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | {{zastava|Češka}}, {{zastava|Črna gora}}, {{zastava|Gruzija}}, {{zastava|Srbija}} |- | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | {{zastava|Azerbajdžan}}, {{zastava|San Marino}} |- |[[Pesem Evrovizije 2015|2015]] |{{zastava|Avstralija}} |- |} = Države po zmagah = [[Slika:Eurovision winners map.svg|thumbnail|623x623px|Zemljevid s prikazom zmag posamezne države (leto 2025)]] {| class="wikitable" style="font-size:95%" |- ! Zmage ! Država ! Leto |- | rowspan="2" |'''7''' | {{zastava|Irska}} |''[[Pesem Evrovizije 1970|1970]], [[Pesem Evrovizije 1980|1980]], [[Pesem Evrovizije 1987|1987]], [[Pesem Evrovizije 1992|1992]], [[Pesem Evrovizije 1993|1993]], [[Pesem Evrovizije 1994|1994]], [[Pesem Evrovizije 1996|1996]]'' |- |{{zastava|Švedska}} |''[[Pesem Evrovizije 1974|1974]], [[Pesem Evrovizije 1984|1984]], [[Pesem Evrovizije 1991|1991]], [[Pesem Evrovizije 1999|1999]], [[Pesem Evrovizije 2012|2012]], [[Pesem Evrovizije 2015|2015]], [[Pesem Evrovizije 2023|2023]]'' |- | rowspan="4" |'''5''' | {{zastava|Francija}} |''[[Pesem Evrovizije 1958|1958]], [[Pesem Evrovizije 1960|1960]], [[Pesem Evrovizije 1962|1962]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]], [[Pesem Evrovizije 1977|1977]]'' |- | {{zastava|Luksemburg}} |''[[Pesem Evrovizije 1961|1961]], [[Pesem Evrovizije 1965|1965]], [[Pesem Evrovizije 1972|1972]], [[Pesem Evrovizije 1973|1973]], [[Pesem Evrovizije 1983|1983]]'' |- | {{zastava|Združeno kraljestvo}} |''[[Pesem Evrovizije 1967|1967]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]], [[Pesem Evrovizije 1976|1976]], [[Pesem Evrovizije 1981|1981]], [[Pesem Evrovizije 1997|1997]]'' |- |{{zastava|Nizozemska}} |''[[Pesem Evrovizije 1957|1957]], [[Pesem Evrovizije 1959|1959]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]], [[Pesem Evrovizije 1975|1975]], [[Pesem Evrovizije 2019|2019]]'' |- |'''4''' | {{zastava|Izrael}} |''[[Pesem Evrovizije 1978|1978]], [[Pesem Evrovizije 1979|1979]], [[Pesem Evrovizije 1998|1998]], [[Pesem Evrovizije 2018|2018]]'' |- | rowspan="6" |'''3''' |{{zastava|Italija}} |''[[Pesem Evrovizije 1964|1964]], [[Pesem Evrovizije 1990|1990]], [[Pesem Evrovizije 2021|2021]]'' |- | {{zastava|Danska}} |''[[Pesem Evrovizije 1963|1963]], [[Pesem Evrovizije 2000|2000]], [[Pesem Evrovizije 2013|2013]]'' |- | {{zastava|Norveška}} |''[[Pesem Evrovizije 1985|1985]], [[Pesem Evrovizije 1995|1995]], [[Pesem Evrovizije 2009|2009]]'' |- |{{zastava|Ukrajina}} |''[[Pesem Evrovizije 2004|2004]], [[Pesem Evrovizije 2016|2016]], [[Pesem Evrovizije 2022|2022]]'' |- | {{zastava|Avstrija}} |''[[Pesem Evrovizije 1966|1966]], [[Pesem Evrovizije 2014|2014]], [[Pesem Evrovizije 2025|2025]]'' |- |{{zastava|Švica}} |''[[Pesem Evrovizije 1956|1956]], [[Pesem Evrovizije 1988|1988]], [[Pesem Evrovizije 2024|2024]]'' |- | rowspan="2" |'''2''' | {{zastava|Nemčija}} |''[[Pesem Evrovizije 1982|1982]], [[Pesem Evrovizije 2010|2010]]'' |- | {{zastava|Španija}} |''[[Pesem Evrovizije 1968|1968]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]]'' |- | rowspan="13" |'''1''' | {{zastava|Monako}} | [[Pesem Evrovizije 1971|''1971'']] |- | {{zastava|Belgija}} | [[Pesem Evrovizije 1986|''1986'']] |- | {{zastava|Jugoslavija}} | [[Pesem Evrovizije 1989|''1989'']] |- | {{zastava|Estonija}} | [[Pesem Evrovizije 2001|''2001'']] |- | {{zastava|Latvija}} | [[Pesem Evrovizije 2002|''2002'']] |- | {{zastava|Turčija}} | [[Pesem Evrovizije 2003|''2003'']] |- | {{zastava|Grčija}} | [[Pesem Evrovizije 2005|''2005'']] |- | {{zastava|Finska}} | [[Pesem Evrovizije 2006|''2006'']] |- | {{zastava|Srbija}} | [[Pesem Evrovizije 2007|''2007'']] |- | {{zastava|Rusija}} | [[Pesem Evrovizije 2008|''2008'']] |- |{{zastava|Azerbajdžan}} |[[Pesem Evrovizije 2011|''2011'']] |- |{{zastava|Portugalska}} |[[Pesem Evrovizije 2017|''2017'']] |- |{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Bolgarija]] |''[[Pesem Evrovizije 2026|2026]]'' |- |} = Opombe = {{sklici}} {{seznam opomb}} = Glej tudi = * [[Slovenija na Pesmi Evrovizije]] * [[Mladinska pesem Evrovizije]] * [[EMA]] * [[Zlati cekin]] = Zunanje povezave = {{Commons|Category:Eurovision}} * [http://www.esc-history.com/countries-selections.asp Eurovision Song Contest - History] * [http://www.eurovision.gen.tr/ Eurovision Song Contest] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090218090140/http://eurovision.gen.tr/ |date=2009-02-18 }} * [http://www.eurovisionworld.com/ Eurovision Song Contest World] {{Pesem Evrovizije}} [[Kategorija:Glasbene prireditve]] [[Kategorija:Evrovizija|*]] {{normativna kontrola}} li5e3eantrcdkyt4ghrmxehytponqdz 6676961 6676765 2026-05-17T10:29:03Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676961 wikitext text/x-wiki {{Infobox television | name = {{noitalic|Pesem Evrovizije}} | image = Eurovision Song Contest.png | caption = Logo v uporabi od leta 2015-2025 | alt_name = {{Unbulleted list|{{noitalic|Evrovizija}}|{{noitalic|ESC}}}} | genre = Glasbeno tekmovanje | creator = [[Evropska radiodifuzna zveza]] | based_on = Sanremo | presenter = Različni voditelji | theme_music_composer = [[Marc-Antoine Charpentier]] | opentheme = Preludij ''[[Te Deum (Charpentier)|Te Deum]]'' | country = Različne države | language = Različno: predvsem angleščina in francoščina | num_episodes = {{Plainlist| * 69 tekmovanj * 107 predstav v živo }} | location = Različna mesta <br />(2026: [[Dunaj]], [[Avstrija]]) | runtime = {{Plainlist| * ~2 uri (polfinale) * ~4 ure (finale) }} | company = [[Evropska radiodifuzna zveza]] <br /> (2026: [[ORF]]) | distributor = Evrovizija | picture_format = {{Plainlist| * [[4:3]] [[576i]] (SDTV) (1956–2004) * [[16:9]] [[576i]] (SDTV) (2005–2006) * [[1080i]] (HDTV) (2007–danes) * [[UHDTV]] [[4K]] (2022–danes) }} | first_run = Lugano, Švica (24. Maj 1956) | first_aired = 24. Maj 1956- danes | last_aired = | preceded_by = | followed_by = | related = {{Plainlist| * ''[[Evrovizijski mladi glasbeniki]]'' * ''[[Mladinska pesem Evrovizije]]'' * ''[[Evrovizijski zbor leta]]'' }} | website = https://eurovision.tv/ | website_title = Eurovision.tv | production_website = https://www.ebu.ch/about | italic_title = no }} '''Pesem Evrovizije''' ([[angleščina|angleško]] ''Eurovision Song Contest'', [[francoščina|francosko]] ''Concours Eurovision de la Chanson'') je vsakoletno [[tekmovanje]] [[skladba|skladb]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]] ([[skladba|pesmi]]) različnih [[Evropa|evropskih]] [[država|držav]]. Na tem tekmovanju lahko vsaka država sodeluje le z eno pesmijo, ki tekmuje z ostalimi. Kakovost izvajalskega nastopa in pesmi ocenjuje strokovna žirija, prav tako pa tudi "glas ljudstva", [[telefon]]sko [[glasovanje]] (''[[televoting]]''). Prireditev, ki poteka v različnih evropskih državah (vsako leto v državi zmagovalki v preteklem letu), prenašata [[televizija]] in [[radio]]. Tekmovanje organizira ''European Broadcasting Union'' ([[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]]), prvič pa je bilo prirejeno leta [[1956]]. Tekmovanje je do zdaj odpadlo le enkrat, in sicer leta 2020, zaradi pandemije bolezni [[COVID-19]].<ref name="covid">{{Navedi splet|title=Evrovizija odpovedana, tekmovanje šele prihodnje leto|url=https://siol.net/trendi/glasba/evrovizija-odpovedana-tekmovanje-sele-prihodnje-leto-521173|website=siol.net|accessdate=2020-03-18|language=sl}}</ref> Tekmovanje je bilo navdihnjeno in temeljilo na italijanskem glasbenem festivalu [[Sanremo (film)|Sanremo]], ki na italijanski rivieri poteka od leta 1951. [[Pesem Evrovizije|Evrovizija]] poteka vsako leto od leta [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] (razen leta 2020 zaradi pandemije [[Covid-19|COVID-19]]), zaradi česar je to najdlje trajajoče mednarodno glasbeno tekmovanje na televiziji in eden najdlje trajajočih televizijskih programov na svetu. Tekmujejo lahko aktivni člani [[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]] in povabljeni pridruženi člani; vsaj enkrat so sodelovali radiotelevizijski izvajalci iz 52 držav. Vsak sodelujoči radiotelevizijski izvajalec pošlje izvirno pesem, ki traja največ tri minute, da jo v živo izvede pevec ali skupina do šestih ljudi, starih 16 let ali več, po lastni izbiri. Vsaka država podeli od 1 do 8, 10 in 12 točk svojim desetim najljubšim pesmim na podlagi mnenj zbrane skupine glasbenih profesionalcev in gledalcev, pri čemer je pesem, ki prejme največ točk, razglašena za zmagovalko. Poleg tekmovanja se pojavljajo tudi drugi nastopi, vključno s posebej naročenimi otvoritvenimi in odmornimi nastopi ter gostujočimi nastopi glasbenikov in drugih osebnosti, med preteklimi izvajalci pa so bili [[Cirque du Soleil,]] [[Madonna]], [[Justin Timberlake]], [[Mika]], [[Rita Ora]] in premiera [[Riverdance|Riverdancea.]] Tekmovanje, ki je bilo prvotno sestavljeno iz enega samega večernega dogodka, se je razširilo, ko so se mu pridružile radiotelevizijske postaje iz novih držav (vključno z državami zunaj [[Evropa|Evrope]], kot sta [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izrael]] in [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralija]]), kar je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, preden so bili v 2000-ih uvedeni polfinali, privedlo do uvedbe postopkov za izpadanje. [[Nemčija na Pesmi Evrovizije|Nemčija]] je tekmovala večkrat kot katera koli druga država, saj je sodelovala na vseh prvenstvih razen ene, medtem ko [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]] in [[Švedska na Pesmi Evrovizije|Švedska]] držita rekord po številu zmag, s skupno sedmimi zmagami. <ref>{{Navedi knjigo|title=Gay brotherhood: Israeli gay men and the Eurovision Song Contest|url=https://doi.org/10.4324/9781315097732-11|publisher=Routledge|date=2017-07-05|isbn=978-1-315-09773-2|pages=123–134|first=Dafna|last=Lemish}}</ref> Tekmovanje, ki tradicionalno poteka v državi, ki je zmagala prejšnje leto, ponuja priložnost za promocijo države in mesta gostiteljice kot turistične destinacije. Vsako leto se ga udeleži na tisoče gledalcev, skupaj z novinarji, ki pokrivajo vse vidike tekmovanja, vključno z vajami na prizorišču, tiskovnimi konferencami s tekmovalci ter drugimi sorodnimi dogodki in nastopi v mestu gostitelju. Poleg generičnega logotipa [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]] se za vsak dogodek običajno razvije edinstvena tema. Tekmovanje se predvaja v državah po vseh celinah; od leta [[Pesem Evrovizije 2001|2001]] je na voljo na spletu na uradni spletni strani [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]]. [[Pesem Evrovizije|Evrovizija]] se vsako leto uvršča med najbolj gledane nešportne dogodke na svetu, saj si jo ogleda več sto milijonov gledalcev po vsem svetu. Nastop na tekmovanju je umetnikom pogosto prinesel lokalni karierni zagon, v nekaterih primerih pa tudi dolgotrajen mednarodni uspeh. Na preteklih izdajah je tekmovalo več najbolje prodajanih glasbenih izvajalcev na svetu, med njimi [[ABBA]], [[Céline Dion]], [[Julio Iglesias]], [[Cliff Richard]] in [[Olivia Newton-John|Olivio Newton-John]]; nekateri najbolje prodajani singli na svetu so prvič mednarodno nastopili na odru [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]].<ref>{{Navedi splet|title=Home {{!}} Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/|website=eurovision.tv|accessdate=2025-07-09|language=en}}</ref> = Velikih pet = Leta [[Pesem Evrovizije 1999|1999]] je bila za [[Francija na Pesmi Evrovizije|Francijo]], [[Nemčija na Pesmi Evrovizije|Nemčijo,]] [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španijo]] in [[Združeno kraljestvo na Pesmi Evrovizije|Združeno kraljestvo]] uvedena izjema od izpadanja, kar jim je dalo samodejno pravico do tekmovanja na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] in na vseh naslednjih izdajah. Ta skupina, kot najbolje plačane članice [[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]], ki vsako leto zatno financirajo tekmovanje, je kasneje postala znana kot države "velike štiri". Ta skupina se je razširila leta [[Pesem Evrovizije 2011|2011]], ko je [[Italija na Pesmi Evrovizije|Italija]] ponovno začela tekmovati, in postala "Velikih pet". Prvotno je bila uvedena, da bi zagotovili, da finančni prispevki največjih finančnih podpornikov tekmovanja ne bi bili spregledani, od uvedbe polfinala leta [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] pa so se države "Velikih pet" samodejno uvrstile v finale skupaj z državo gostiteljico in jim ni bilo treba tekmovati v polfinalu. Še vedno poteka razprava o tem, ali ta status škoduje rezultatom držav, glede na poročano antipatijo do njihove samodejne kvalifikacije in morebitno slabost, da so na odru preživele manj časa, ker niso tekmovale v polfinalu; vendar se zdi ta status bolj zapleten, saj se rezultati držav "Velikih pet" lahko zelo razlikujejo. Ta status je povzročil zmedo pri drugih tekmovalnih državah in je bil med drugim naveden kot razlog, zakaj je [[Turčija na Pesmi Evrovizije|Turčija]] po letu [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] prenehala sodelovati. V odgovor na kritike glede manjšega časa nastopanja na odru iz teh držav so bili od leta 2024 nastopajoči iz držav "Velikih pet" skupaj z državo gostiteljico izvedeni v živo v enem od dveh polfinalov zunaj tekmovanja za kvalifikacijo, kar je bila napovedana sprememba, ki tem državam daje "pravičnejše pogoje" v finalu. = Predizbori = [[Slika:Eurovision semifinal qualification rate map.svg|sličica|Stopnje kvalifikacij po državah (2004-2026): avtomatske kvalifikacije niso vključene)]] Zaradi pritoka novih držav, ki so se prijavili na tekmovanje leta [[Pesem Evrovizije 2003|2003]], je bil od leta [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] uveden polfinale, tekmovanje pa je postalo dvodnevni dogodek. Najboljših 10 držav v finalu vsakega leta se je samodejno uvrstilo v finale naslednjega leta, skupaj z "veliko četverico", kar je pomenilo, da so se vse ostale države pomerile v polfinalu in se potegovale za 10 kvalifikacijskih mest. Na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] je tekmovalo rekordnih 36 držav, z novimi udeleženci iz [[Albanija na Pesmi Evrovizije|Albanije]], [[Andora na Pesmi Evrovizije|Andore]], [[Belorusija na Pesmi Evrovizije|Belorusije]] ter [[Srbija in Črna gora na Pesmi Evrovizije|Srbije in Črne gore]], vrnile pa so se tudi države, ki so prej izpadle. Format tega polfinala je ostal podoben pravemu finalu in je potekal nekaj dni pred finalom; po nastopih in glasovanju so bila na koncu oddaje objavljena imena 10 držav z najvišjim številom točk, ki so se zato uvrstile v finale, ki so jih voditelji tekmovanja naključno razkrili. Polfinale se je še naprej odvijalo med letoma [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] in [[Pesem Evrovizije 2007|2007]]; vendar se je leta [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] v polfinalu, kjer je tekmovalo 42 držav, za 10 mest v finalu potegovalo 28 kandidatov. Po kritikah glede pretežno srednje- in vzhodnoevropskih kvalificiranih kandidatov na dogodku leta [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] ter slabe uspešnosti kandidatov iz zahodnoevropskih držav je bil za tekmovanje leta [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] uveden drugi polfinale, v katerem so se vse države uvrstile v enega od dveh polfinalov, samodejno pa so se kvalificirale le država gostiteljica in "velika četverica", od leta [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] pa še "Velikih pet". V vsakem polfinalu je bilo na voljo 10 kvalifikacijskih mest, uveden pa je bil tudi nov sistem za razdelitev tekmovalnih držav med dva polfinala glede na njihovo geografsko lokacijo in prejšnje vzorce glasovanja, da bi zmanjšali vpliv blokovskega glasovanja in naredili izid manj predvidljiv.[[Slika:Celine Dion 2000.jpg|sličica|360x360_pik|[[Celine Dion]] je na Pesmi Evrovizije za [[Švica|Švico]] zmagala leta 1988. ]] [[Slika:ABBA - TopPop 1974 5.png|sličica|246x246_pik|Legendarna skupina [[ABBA]] je na Pesmi Evrovizije zmagala leta [[1974]].]] [[Slika:Alexander Rybak at the Eurovision press conference.jpg|sličica|330x330_pik|Rekorder po številu osvojenih točk je bil, do spremembe sistema točkovanja Norvežan [[Alexander Rybak]], zmagovalec Pesmi Evrovizije [[2009]].]] [[Slika:Loreen Eurovision 2012 winner.jpg|sličica|338x338_pik|Zmagovalka Pesmi Evrovizije [[2012]] je postala švedska pevka [[Loreen]].]] [[Slika:ESC2014 - Austria 04.jpg|sličica|[[Conchita Wurst]] med nastopom leta [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] v [[Copenhagen|Copenhagenu]]]] [[Slika:ESC2016 winner's press conference 08.jpg|sličica|[[Džamala]] po zmagi v [[Stockholm|Stockholmu]] leta [[Pesem Evrovizije 2016|2016]]]] [[Slika:Netta at the Eurovision 2018 - Winner’s Press Conference 12.jpg|sličica|[[Netta Barzilai|Netta]] po zmagi v [[Lizbona|Lizboni]] leta [[Pesem Evrovizije 2018|2018]]]] [[Slika:ESC 2021 Rotterdam 1st Semi Jury Show Italy2.jpg|sličica|[[Måneskin|Maneskin]] med nastopom v [[Rotterdam|Rotterdamu]] leta [[Pesem Evrovizije 2021|2021]]]] [[Slika:Eurovision 2023 - Jury Final - Sweden - Loreen (04).jpg|sličica|[[Loreen]] med nastopom v [[Liverpool|Liverpoolu]] leta [[Pesem Evrovizije 2023|2023]]]] [[Slika:JJ at ESC2025 for Austria 2.jpg|sličica|[[Johannes Pietsch|JJ]] med parado zastav v [[Basel|Baselu]] leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]]]] [[Slika:DARA performing Bangaranga, representing Bulgaria in the 2nd Semi Final of the 2026 Eurovision Song Contest in Vienna 12.jpg|sličica|[[Darina Yotova|Dara]] med nastopom na [[Dunaj|Dunaju]] leta [[Pesem Evrovizije 2026|2026]]]] = Zmagovalci Pesmi Evrovizije = {| class="wikitable sortable" ! scope="col" class="autorowspan" |Leto ! scope="col" class="autorowspan" |Gostitelj ! scope="col" class="autorowspan" |Zmagovalec ! scope="col" class="autorowspan" |Pesem ! scope="col" class="autorowspan" |Izvajalec ! scope="col" class="autorowspan" |Točke |- | style="text-align:center" |{{escyr|1956}} |{{ikonazastave|Švica}} [[Lugano]] |{{Esc|Švica}} |"Refrain" |[[Lys Assia]] |<center>''Ni znano''</center> |- | style="text-align:center" |{{escyr|1957}} |{{ikonazastave|Nemčija}} [[Frankfurt]] |{{Esc|Nizozemska}} |"Net als toen" |[[Corry Brokken]] |{{nts|31}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1958}} |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Hilversum]] |{{Esc|Francija}} |"Dors, mon amour" |[[André Claveau]] |{{nts|27}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1959}} |{{ikonazastave|Francija}} [[Cannes]] |{{Esc|Nizozemska}} |"'n Beetje" |[[Teddy Scholten]] |{{nts|21}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1960}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]] |{{Esc|Francija}} |"Tom Pillibi" |[[Jacqueline Boyer]] |{{nts|32}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1961}} |{{ikonazastave|Francija}} Cannes |{{Esc|Luksemburg}} |"Nous les amoureux" |[[Jean-Claude Pascal]] |{{nts|31}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1962}} |{{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luksemburg (mesto)|Luksemburg]] |{{Esc|Francija}} |"Un premier amour" |[[Isabelle Aubret]] |{{nts|26}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1963}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]] |{{Esc|Danska}} |"Dansevise" |[[Grethe & Jørgen Ingmann]] |{{nts|42}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1964}} |{{ikonazastave|Danska}} [[København]] |{{Esc|Italija}} |"Non ho l'età" |[[Gigliola Cinquetti]] |{{nts|49}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1965}} |{{ikonazastave|Italija}} [[Neapelj]] |{{Esc|Luksemburg}} |"Poupée de cire, poupée de son" |[[France Gall]] |{{nts|32}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1966}} |{{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luxembourg|Luksemburg]] |{{Esc|Avstrija}} |"Merci, Chérie" |[[Udo Jürgens]] |{{nts|31}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1967}} |{{ikonazastave|Avstrija}} [[Dunaj]] |{{Esc|Velika Britanija}} |"Puppet on a String" |[[Sandie Shaw]] |{{nts|47}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1968}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]] |{{Esc|Španija|1945}} |"La, la, la" |[[Massiel]] |{{nts|29}} |- | rowspan="4" style="text-align:center" |{{escyr|1969}} | rowspan="4" |{{ikonazastave|Španija|1945}} [[Madrid]] |{{Esc|Španija|1945}} |"Vivo cantando" |[[Salomé (pevka)|Salomé]] | rowspan="4" |{{nts|18}} |- |{{Esc|Velika Britanija}} |"Boom Bang-a-Bang" |[[Lulu (pevka)|Lulu]] |- |{{Esc|Nizozemska}} |"De troubadour" |[[Lenny Kuhr]] |- |{{Esc|Francija}} |"Un jour, un enfant" |[[Frida Boccara]] |- | style="text-align:center" |{{escyr|1970}} |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Amsterdam]] |{{Esc|Irska}} |"All Kinds of Everything" |[[Dana Rosemary Scallon|Dana]] |{{nts|32}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1971}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Dublin]] |{{Esc|Monako}} |"Un banc, un arbre, une rue" |[[Séverine (pevka)|Séverine]] |{{nts|128}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1972}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Edinburgh]] |{{Esc|Luksemburg}} |"[[Après toi]]" |[[Vicky Leandros]] |{{nts|128}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1973}} |{{Esc|Luksemburg}} |{{Esc|Luksemburg}} |"Tu te reconnaîtras" |[[Anne-Marie David]] |{{nts|129}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1974}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Brighton]] |{{Esc|Švedska}} |"[[Waterloo (skladba)|Waterloo]]" |[[ABBA]] |{{nts|24}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1975}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Stockholm]] |{{Esc|Nizozemska}} |"Ding-a-dong" |[[Teach-In (glasbena skupina)|Teach-In]] |{{nts|152}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1976}} |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Haag]] |{{Esc|Velika Britanija}} |"Save Your Kisses for Me" |[[Brotherhood of Man]] |{{nts|164}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1977}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]] |{{Esc|Francija}} |"L'oiseau et l'enfant" |[[Marie Myriam]] |{{nts|136}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1978}} |{{ikonazastave|Francija}} [[Pariz]] |{{Esc|Izrael}} |"A-Ba-Ni-Bi" <small>(א-ב-ני-בי)</small> |[[Izhar Cohen]] in [[Alphabeta]] |{{nts|157}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1979}} |{{ikonazastave|Izrael}} [[Jeruzalem]] |{{Esc|Izrael}} |"Hallelujah" <small>(הללויה)</small> |[[Milk and Honey (glasbena skupina)|Milk and Honey]] |{{nts|125}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1980}} |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Haag]] |{{Esc|Irska}} |"What's Another Year" |[[Johnny Logan]] |{{nts|143}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1981}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Dublin]] |{{Esc|Velika Britanija}} |"Making Your Mind Up" |[[Bucks Fizz]] |{{nts|136}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1982}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Harrogate]] |{{Esc|Nemčija}} |"Ein bißchen Frieden" |[[Nicole (pevka)|Nicole]] |{{nts|161}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1983}} |{{ikonazastave|Nemčija}} [[München]] |{{Esc|Luksemburg}} |"Si la vie est cadeau" |[[Corinne Hermès]] |{{nts|142}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1984}} |{{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luxembourg|Luksemburg]] |{{Esc|Švedska}} |"Diggi-Loo Diggi-Ley" |[[Herreys]] |{{nts|145}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1985}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Göteborg]] |{{Esc|Norveška}} |"La det swinge" |[[Bobbysocks!]] |{{nts|123}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1986}} |{{ikonazastave|Norveška}} [[Bergen]] |{{Esc|Belgija}} |"J'aime la vie" |[[Sandra Kim]] |{{nts|176}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1987}} |{{ikonazastave|Belgija}} [[Bruselj]] |{{Esc|Irska}} |"Hold Me Now" |[[Johnny Logan]] |{{nts|172}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1988}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Dublin]] |{{Esc|Švica}} |"Ne partez pas sans moi" |[[Celine Dion|Céline Dion]] |{{nts|137}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1989}} |{{ikonazastave|Švica}} [[Lozana]] |{{Esc|Jugoslavija}} |"Rock Me" |[[Riva]] |{{nts|137}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1990}} |{{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Zagreb]] |{{Esc|Italija}} |"Insieme: 1992" |[[Toto Cutugno]] |{{nts|149}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1991}} |{{ikonazastave|Italija}} [[Rim]] |{{Esc|Švedska}} |"Fångad av en stormvind" |[[Carola Häggkvist|Carola]] |{{nts|146}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1992}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Malmö]] |{{Esc|Irska}} |"Why Me?" |[[Linda Martin]] |{{nts|155}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1993}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Millstreet]] |{{Esc|Irska}} |"In Your Eyes" |[[Niamh Kavanagh]] |{{nts|187}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1994}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Dublin]] |{{Esc|Irska}} |"Rock 'n' Roll Kids" |[[Paul Harrington]] in[[Charlie McGettigan]] |{{nts|226}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1995}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Dublin]] |{{Esc|Norveška}} |"Nocturne" |[[Secret Garden]] |{{nts|148}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1996}} |{{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]] |{{Esc|Irska}} |"The Voice" |[[Eimear Quinn]] |{{nts|162}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1997}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Dublin]] |{{Esc|Velika Britanija}} |"Love Shine a Light" |[[Katrina and the Waves]] |{{nts|227}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1998}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Birmingham]] |{{Esc|Izrael}} |"Diva" <small>(דיווה)</small> |[[Dana International]] |{{nts|172}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1999}} |{{ikonazastave|Izrael}} [[Jeruzalem]] |{{Esc|Švedska}} |"Take Me to Your Heaven" |[[Charlotte Perrelli|Charlotte Nilsson]] |{{nts|163}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2000}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Stockholm]] |{{Esc|Danska}} |"Fly on the Wings of Love" |[[Olsen Brothers]] |{{nts|195}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2001}} |{{ikonazastave|Danska}} [[København]] |{{Esc|Estonija}} |"Everybody" |[[Tanel Padar]], [[Dave Benton]] in [[Soul Militia|2XL]] |{{nts|198}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2002}} |{{ikonazastave|Estonija}} [[Talin]] |{{Esc|Latvija}} |"[[I Wanna]]" |[[Marija Naumova|Marie N]] |{{nts|176}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2003}} |{{ikonazastave|Latvija}} [[Riga]] |{{Esc|Turčija}} |"Everyway That I Can" |[[Sertab Erener]] |{{nts|167}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2004}} |{{ikonazastave|Turčija}} [[Istanbul]] |{{Esc|Ukrajina}} |"[[Wild Dances]]" |[[Ruslana]] |{{nts|280}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2005}} |{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Kijev]] |{{Esc|Grčija}} |"My Number One" |[[Helena Paparizou]] |{{nts|230}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2006}} |{{ikonazastave|Grčija}} [[Atene]] |{{Esc|Finska}} |"Hard Rock Hallelujah" |[[Lordi]] |{{nts|292}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2007}} |{{ikonazastave|Finska}} [[Helsinki]] |{{Esc|Srbija|2004}} |"[[Molitva]]" <small>(Молитва)</small> |[[Marija Šerifović]] |{{nts|268}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2008}} |{{ikonazastave|Srbija|2004}} [[Beograd]] |{{Esc|Rusija}} |"Believe" |[[Dima Bilan]] |{{nts|272}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2009}} |{{ikonazastave|Rusija}} [[Moskva]] |{{Esc|Norveška}} |"Fairytale" |[[Alexander Rybak]] |{{nts|387}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2010}} |{{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]] |{{Esc|Nemčija}} |"Satellite" |[[Lena Meyer-Landrut|Lena]] |{{nts|246}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2011}} |{{ikonazastave|Nemčija}} [[Düsseldorf]] |{{Esc|Azerbajdžan}} |"Running Scared" |[[Eldar & Nigar|Ell & Nikki]] |{{nts|221}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2012}} |{{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Baku]] |{{Esc|Švedska}} |"Euphoria" |[[Loreen]] |{{nts|372}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2013}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Malmö]] |{{Esc|Danska}} |"Only Teardrops" |[[Emmelie de Forest]] |{{nts|281}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2014}} |{{ikonazastave|Danska}} [[København]] |{{Esc|Avstrija}} |"Rise Like a Phoenix" |[[Conchita Wurst]] |{{nts|290}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2015}} |{{ikonazastave|Avstrija}} [[Dunaj]] |{{Esc|Švedska}} |"Heroes" |[[Måns Zelmerlöw]] |{{nts|365}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2016}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Stockholm]] |{{Esc|Ukrajina}} |"1944" |[[Džamala]] |{{nts|534}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2017}} |{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Kijev]] |{{Esc|Portugalska}} |"Amar pelos dois" |[[Salvador Sobral]] |{{nts|758}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2018}} |{{ikonazastave|Portugalska}} [[Lizbona]] |{{Esc|Izrael}} |"Toy" |[[Netta Barzilai|Netta]] |{{nts|529}} |- | style="text-align:center" | {{escyr|2019}} |{{ikonazastave|Izrael}} [[Tel Aviv]] |{{Esc|Nizozemska}} |"Arcade" |[[Duncan Laurence]] |{{nts|498}} |- | style="text-align:center" | {{escyr|2020}} | colspan="5" |''Prestavljeno zaradi pandemije [[COVID-19|nove koronavirusne bolezni]]''<ref name="covid" /> |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Rotterdam]] |{{Esc|Italija}} |"Zitti E Buoni"<ref>{{Navedi splet|title=Zmagal je rock! Po 31 letih so Måneskin Evrovizijo znova pripeljali v Italijo.|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/ema/zmagal-je-rock-po-31-letih-so-maneskin-evrovizijo-znova-pripeljali-v-italijo/581173|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-23|language=sl}}</ref> |[[Måneskin]] |{{nts|524}} |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |{{ikonazastave|Italija}} [[Torino]] |{{Esc|Ukrajina}} |"Stefanija" |[[Kaluš Orkestra]] |{{nts|631}} |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Liverpool]] |{{Esc|Švedska}} |"Tattoo" |[[Loreen]] |{{nts|583}} |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |{{ikonazastave|Švedska}} [[Malmö]] |{{Esc|Švica}} |”The Code” |[[Nemo Mettler|Nemo]] |{{nts|591}} |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |{{Ikona zastave|Švica}} [[Basel]] |{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] |"Wasted Love" |[[Johannes Pietsch|JJ]] |{{nts|436}} |- | style="text-align: center;" |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunaj]] |{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]] |"Bangaranga" |[[Darina Yotova|Dara]] |516 |} = Lestvica uspešnosti držav = {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! # ! Država ! style="background-color: gold;"| Prvo mesto ! style="background-color: silver;"| Drugo mesto ! style="background-color: #cc9966;"| Tretje mesto |- | 1 |align=left|{{Esc|Irska}} |7 |4 |1 |- | 2 |align=left|{{Esc|Švedska}} |7 |1 |6 |- | 3 |align=left|{{Esc|Velika Britanija}} |5 |16 |3 |- | 4 |align=left|{{Esc|Francija}} |5 |5 |7 |- | 5 | align="left" |{{Esc|Nizozemska}} |5 |1 |1 |- | 6 | align="left" |{{Esc|Luksemburg}} |5 |0 |2 |- | 7 | align="left" |{{Esc|Izrael}} |4 |4 |2 |- |8 |align="left"|{{Esc|Švica}} |3 |3 |4 |- | 9 |align=left|{{Esc|Italija}} |3 |3 |5 |- | 10 |align=left|{{Esc|Ukrajina}} |3 |2 |2 |- | 11 | align="left" |{{Esc|Danska}} |3 |1 |3 |- | 12 | align="left" |{{Esc|Norveška}} |3 |1 |1 |- | 13 | align="left" |{{Esc|Avstrija}} |3 |0 |1 |- | 14 | align="left" |{{Esc|Nemčija}} |2 |4 |5 |- | 15 | align="left" |{{Esc|Španija}} |2 |4 |2 |- | 16 |align=left|{{Esc|Rusija}} |1 |4 |4 |- | 17 |align=left|{{Esc|Belgija}} |1 |2 |0 |- | 18 |align=left|{{Esc|Monako}} |1 |1 |3 |- |19 |align=left|{{Esc|Turčija}} |1 |1 |1 |- |20 |align=left|{{Esc|Azerbajdžan}} |1 |1 |1 |- | 21 |align=left|{{Esc|Finska}} |1 |1 |0 |- |22 | align="left" |{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]] |1 |1 |0 |- |23 | align="left" |{{Esc|Grčija}} |1 |0 |3 |- |24 | align="left" |{{Esc|Estonija}} |1 |0 |2 |- |25 | align="left" |{{Esc|Latvija}} |1 |0 |1 |- |26 | align="Left" |{{Esc|Srbija}} |1 |0 |1 |- bgcolor="F88379" |27 | align="left" |{{Esc|Jugoslavija}} |1 |0 |0 |- |28 | align="left" |{{Esc|Portugalska}} |1 |0 |0 |- | 29 | align="left" |{{Esc|Malta}} |0 |2 |2 |- | 30 | align="left" |{{Esc|Islandija}} |0 |2 |0 |- |31 |align=left|{{Esc|Ciper}} |0 |1 |0 |- |32 |align=left|{{Esc|Avstralija}} |0 |1 |0 |- |33 |align=left|{{Esc|Poljska}} |0 |1 |0 |- | bgcolor="F88379" |34 | bgcolor="F88379" align=left|{{Esc|Srbija in Črna gora}} | bgcolor="F88379" |0 | bgcolor="F88379" |1 | bgcolor="F88379" |0 |- |35 |align=left|{{Esc|Hrvaška}} |0 |1 |0 |- | 36 |align=left|{{Esc|Romunija}} |0 |0 |3 |- |37 |align=left|{{Esc|Bosna in Hercegovina}} |0 |0 |1 |- |38 |align=left|{{Esc|Moldavija}} |0 |0 |1 |- |- |39 |align=left|{{Esc|Armenija}} |0 |0 |0 |- | 40 |align=left|{{Esc|Madžarska}} |0 |0 |0 |- | 41 |align=left|{{Esc|Albanija}} |0 |0 |0 |- |42<br> |align=left|{{Esc|Litva}} |0 |0 |0 |- |43 |align=left|{{Esc|Češka}} |0 |0 |0 |- |44 |align=left|{{Esc|Belorusija}} |0 |0 |0 |- | 45 |align=left|{{Esc|Slovenija}} |0 |0 |0 |- | 46 |align=left|{{Esc|Severna Makedonija}} |0 |0 |0 |- | 47 |align=left|{{Esc|Gruzija}} |0 |0 |0 |- | 48 |align=left|{{Esc|Črna gora}} |0 |0 |0 |- | 49 |align=left|{{Esc|Slovaška}} |0 |0 |0 |- | 50 |align=left|{{Esc|Maroko}} |0 |0 |0 |- | 51 |align=left|{{Esc|San Marino}} |0 |0 |0 |- | 52 |align=left|{{Esc|Andora}} |0 |0 |0 |- |} = Države udeleženke = Države, ki morejo nastopiti na Pesmi Evrovizije, so vse aktivne članice [[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]] (''European Broadcasting Union'', slovensko: Evropska radiodifuzna zveza), razen [[Avstralija na Pesmi evrovizije|Avstralije]]. Aktivna članica EBU, ki želi nastopiti na izboru, mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa zveza. Na izboru 2006 so pogoji za nastop vključevali tudi predvajanje izbora 2005 v državi udeleženki in plačilo članarine do določenega skrajnega roka. Udeležba na izboru ne zahteva geografske lege udeležene države v [[Evropa|Evropi]], zato lahko nastopajo tudi azijske države [[Izrael]], [[Armenija]], [[Azerbajdžan ]] in države s samo delno lego v [[Evropa|Evropi]], kot so [[Rusija]], [[Ciper]], [[Turčija]] in [[Gruzija]]. Leta 1980 je nastopil tudi [[Maroko]], ki leži v severni [[Afrika|Afriki]], od leta 2015 pa tekmuje tudi [[Avstralija]]. 52 držav je vsaj enkrat nastopilo na izboru za Pesem Evrovizije. Te države so naštete v spodnjem seznamu glede na leto prvega nastopa: [[Slika:EurovisionParticipants.svg|thumbnail|430x430px|desno|Zemljevid, ki kaže države, ki so nastopile na Pesmi Evrovizije (za legendo kliknite na sliko.)]] {| class="wikitable" ! Leto ! Prva udeležba države |- | [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] | {{Ikona zastave|Belgija}} [[Belgija na Pesmi Evrovizije|Belgija]] {{Ikona zastave|Francija}} [[Francija na Pesmi Evrovizije|Francija]] {{Ikona zastave|Nemčija}} [[Nemčija na Pesmi Evrovizije|Nemčija]] {{Ikona zastave|Italija}} [[Italija na Pesmi Evrovizije|Italija]] {{Ikona zastave|Luksemburg}} [[Luksemburg na Pesmi Evrovizije|Luksemburg]] {{Ikona zastave|Nizozemska}} [[Nizozemska na Pesmi Evrovizije|Nizozemska]] {{Ikona zastave|Švica}} [[Švica na Pesmi Evrovizije|Švica]] |- | [[Pesem Evrovizije 1957|1957]] | {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] {{Ikona zastave|Danska}} [[Danska na Pesmi Evrovizije|Danska]] {{Ikona zastave|Velika Britanija}} [[Združeno kraljestvo na Pesmi Evrovizije|Združeno Kraljestvo]] |- | [[Pesem Evrovizije 1958|1958]] | {{Ikona zastave|Švedska}} [[Švedska na Pesmi Evrovizije|Švedska]] |- | [[Pesem Evrovizije 1959|1959]] | {{Ikona zastave|Monako}} [[Monako na Pesmi Evrovizije|Monako]] |- | [[Pesem Evrovizije 1960|1960]] | {{zastava|Norveška}} |- | [[Pesem Evrovizije 1961|1961]] | {{zastava|Finska}}, {{zastava|Jugoslavija}}<ref>Jugoslavija je tekom izborov zajemala različne narode.</ref>, {{zastava|Španija}} |- | [[Pesem Evrovizije 1964|1964]] | {{zastava|Portugalska}} |- | [[Pesem Evrovizije 1965|1965]] | {{zastava|Irska}} |- | [[Pesem Evrovizije 1971|1971]] | {{zastava|Malta}} |- | [[Pesem Evrovizije 1973|1973]] | {{zastava|Izrael}} |- | [[Pesem Evrovizije 1974|1974]] | {{zastava|Grčija}} |- | [[Pesem Evrovizije 1975|1975]] | {{zastava|Turčija}} |- | [[Pesem Evrovizije 1980|1980]] | {{zastava|Maroko}} |- | [[Pesem Evrovizije 1981|1981]] | {{zastava|Ciper}} |- | [[Pesem Evrovizije 1986|1986]] | {{zastava|Islandija}} |- | [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] | {{zastava|Bosna in Hercegovina}}, {{zastava|Hrvaška}}, {{zastava|Slovenija}} |- | [[Pesem Evrovizije 1994|1994]] | {{zastava|Estonija}}, {{zastava|Litva}}, {{zastava|Madžarska}}, {{zastava|Poljska}}, {{zastava|Romunija}}, {{zastava|Rusija}}, {{zastava|Slovaška}} |- | [[Pesem Evrovizije 1998|1998]] | {{zastava|Severna Makedonija}} |- | [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] | {{zastava|Latvija}} |- | [[Pesem Evrovizije 2003|2003]] | {{zastava|Ukrajina}} |- | [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | {{zastava|Albanija}}, {{zastava|Andora}}, {{zastava|Belorusija}}, {{zastava|Srbija in Črna gora}} |- | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | {{zastava|Bolgarija}}, {{zastava|Moldavija}} |- | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | {{zastava|Armenija}} |- | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | {{zastava|Češka}}, {{zastava|Črna gora}}, {{zastava|Gruzija}}, {{zastava|Srbija}} |- | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | {{zastava|Azerbajdžan}}, {{zastava|San Marino}} |- |[[Pesem Evrovizije 2015|2015]] |{{zastava|Avstralija}} |- |} = Države po zmagah = [[Slika:Eurovision winners map.svg|thumbnail|623x623px|Zemljevid s prikazom zmag posamezne države (leto 2025)]] {| class="wikitable" style="font-size:95%" |- ! Zmage ! Država ! Leto |- | rowspan="2" |'''7''' | {{zastava|Irska}} |''[[Pesem Evrovizije 1970|1970]], [[Pesem Evrovizije 1980|1980]], [[Pesem Evrovizije 1987|1987]], [[Pesem Evrovizije 1992|1992]], [[Pesem Evrovizije 1993|1993]], [[Pesem Evrovizije 1994|1994]], [[Pesem Evrovizije 1996|1996]]'' |- |{{zastava|Švedska}} |''[[Pesem Evrovizije 1974|1974]], [[Pesem Evrovizije 1984|1984]], [[Pesem Evrovizije 1991|1991]], [[Pesem Evrovizije 1999|1999]], [[Pesem Evrovizije 2012|2012]], [[Pesem Evrovizije 2015|2015]], [[Pesem Evrovizije 2023|2023]]'' |- | rowspan="4" |'''5''' | {{zastava|Francija}} |''[[Pesem Evrovizije 1958|1958]], [[Pesem Evrovizije 1960|1960]], [[Pesem Evrovizije 1962|1962]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]], [[Pesem Evrovizije 1977|1977]]'' |- | {{zastava|Luksemburg}} |''[[Pesem Evrovizije 1961|1961]], [[Pesem Evrovizije 1965|1965]], [[Pesem Evrovizije 1972|1972]], [[Pesem Evrovizije 1973|1973]], [[Pesem Evrovizije 1983|1983]]'' |- | {{zastava|Združeno kraljestvo}} |''[[Pesem Evrovizije 1967|1967]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]], [[Pesem Evrovizije 1976|1976]], [[Pesem Evrovizije 1981|1981]], [[Pesem Evrovizije 1997|1997]]'' |- |{{zastava|Nizozemska}} |''[[Pesem Evrovizije 1957|1957]], [[Pesem Evrovizije 1959|1959]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]], [[Pesem Evrovizije 1975|1975]], [[Pesem Evrovizije 2019|2019]]'' |- |'''4''' | {{zastava|Izrael}} |''[[Pesem Evrovizije 1978|1978]], [[Pesem Evrovizije 1979|1979]], [[Pesem Evrovizije 1998|1998]], [[Pesem Evrovizije 2018|2018]]'' |- | rowspan="6" |'''3''' |{{zastava|Italija}} |''[[Pesem Evrovizije 1964|1964]], [[Pesem Evrovizije 1990|1990]], [[Pesem Evrovizije 2021|2021]]'' |- | {{zastava|Danska}} |''[[Pesem Evrovizije 1963|1963]], [[Pesem Evrovizije 2000|2000]], [[Pesem Evrovizije 2013|2013]]'' |- | {{zastava|Norveška}} |''[[Pesem Evrovizije 1985|1985]], [[Pesem Evrovizije 1995|1995]], [[Pesem Evrovizije 2009|2009]]'' |- |{{zastava|Ukrajina}} |''[[Pesem Evrovizije 2004|2004]], [[Pesem Evrovizije 2016|2016]], [[Pesem Evrovizije 2022|2022]]'' |- | {{zastava|Avstrija}} |''[[Pesem Evrovizije 1966|1966]], [[Pesem Evrovizije 2014|2014]], [[Pesem Evrovizije 2025|2025]]'' |- |{{zastava|Švica}} |''[[Pesem Evrovizije 1956|1956]], [[Pesem Evrovizije 1988|1988]], [[Pesem Evrovizije 2024|2024]]'' |- | rowspan="2" |'''2''' | {{zastava|Nemčija}} |''[[Pesem Evrovizije 1982|1982]], [[Pesem Evrovizije 2010|2010]]'' |- | {{zastava|Španija}} |''[[Pesem Evrovizije 1968|1968]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]]'' |- | rowspan="13" |'''1''' | {{zastava|Monako}} | [[Pesem Evrovizije 1971|''1971'']] |- | {{zastava|Belgija}} | [[Pesem Evrovizije 1986|''1986'']] |- | {{zastava|Jugoslavija}} | [[Pesem Evrovizije 1989|''1989'']] |- | {{zastava|Estonija}} | [[Pesem Evrovizije 2001|''2001'']] |- | {{zastava|Latvija}} | [[Pesem Evrovizije 2002|''2002'']] |- | {{zastava|Turčija}} | [[Pesem Evrovizije 2003|''2003'']] |- | {{zastava|Grčija}} | [[Pesem Evrovizije 2005|''2005'']] |- | {{zastava|Finska}} | [[Pesem Evrovizije 2006|''2006'']] |- | {{zastava|Srbija}} | [[Pesem Evrovizije 2007|''2007'']] |- | {{zastava|Rusija}} | [[Pesem Evrovizije 2008|''2008'']] |- |{{zastava|Azerbajdžan}} |[[Pesem Evrovizije 2011|''2011'']] |- |{{zastava|Portugalska}} |[[Pesem Evrovizije 2017|''2017'']] |- |{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Bolgarija]] |''[[Pesem Evrovizije 2026|2026]]'' |- |} = Opombe = {{sklici}} {{seznam opomb}} = Glej tudi = * [[Slovenija na Pesmi Evrovizije]] * [[Mladinska pesem Evrovizije]] * [[EMA]] * [[Zlati cekin]] = Zunanje povezave = {{Commons|Category:Eurovision}} * [http://www.esc-history.com/countries-selections.asp Eurovision Song Contest - History] * [http://www.eurovision.gen.tr/ Eurovision Song Contest] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090218090140/http://eurovision.gen.tr/ |date=2009-02-18 }} * [http://www.eurovisionworld.com/ Eurovision Song Contest World] {{Pesem Evrovizije}} [[Kategorija:Glasbene prireditve]] [[Kategorija:Evrovizija|*]] {{normativna kontrola}} jaentofunk62v5v22cruq04pdoko0a4 6676966 6676961 2026-05-17T10:31:40Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676966 wikitext text/x-wiki {{Infobox television | name = {{noitalic|Pesem Evrovizije}} | image = Eurovision Song Contest.png | caption = Logo v uporabi od leta 2015-2025 | alt_name = {{Unbulleted list|{{noitalic|Evrovizija}}|{{noitalic|ESC}}}} | genre = Glasbeno tekmovanje | creator = [[Evropska radiodifuzna zveza]] | based_on = Sanremo | presenter = Različni voditelji | theme_music_composer = [[Marc-Antoine Charpentier]] | opentheme = Preludij ''[[Te Deum (Charpentier)|Te Deum]]'' | country = Različne države | language = Različno: predvsem angleščina in francoščina | num_episodes = {{Plainlist| * 69 tekmovanj * 107 predstav v živo }} | location = Različna mesta <br />(2026: [[Dunaj]], [[Avstrija]]) | runtime = {{Plainlist| * ~2 uri (polfinale) * ~4 ure (finale) }} | company = [[Evropska radiodifuzna zveza]] <br /> (2026: [[ORF]]) | distributor = Evrovizija | picture_format = {{Plainlist| * [[4:3]] [[576i]] (SDTV) (1956–2004) * [[16:9]] [[576i]] (SDTV) (2005–2006) * [[1080i]] (HDTV) (2007–danes) * [[UHDTV]] [[4K]] (2022–danes) }} | first_run = Lugano, Švica (24. Maj 1956) | first_aired = 24. Maj 1956- danes | last_aired = | preceded_by = | followed_by = | related = {{Plainlist| * ''[[Evrovizijski mladi glasbeniki]]'' * ''[[Mladinska pesem Evrovizije]]'' * ''[[Evrovizijski zbor leta]]'' }} | website = https://eurovision.tv/ | website_title = Eurovision.tv | production_website = https://www.ebu.ch/about | italic_title = no }} '''Pesem Evrovizije''' ([[angleščina|angleško]] ''Eurovision Song Contest'', [[francoščina|francosko]] ''Concours Eurovision de la Chanson'') je vsakoletno [[tekmovanje]] [[skladba|skladb]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]] ([[skladba|pesmi]]) različnih [[Evropa|evropskih]] [[država|držav]]. Na tem tekmovanju lahko vsaka država sodeluje le z eno pesmijo, ki tekmuje z ostalimi. Kakovost izvajalskega nastopa in pesmi ocenjuje strokovna žirija, prav tako pa tudi "glas ljudstva", [[telefon]]sko [[glasovanje]] (''[[televoting]]''). Prireditev, ki poteka v različnih evropskih državah (vsako leto v državi zmagovalki v preteklem letu), prenašata [[televizija]] in [[radio]]. Tekmovanje organizira ''European Broadcasting Union'' ([[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]]), prvič pa je bilo prirejeno leta [[1956]]. Tekmovanje je do zdaj odpadlo le enkrat, in sicer leta 2020, zaradi pandemije bolezni [[COVID-19]].<ref name="covid">{{Navedi splet|title=Evrovizija odpovedana, tekmovanje šele prihodnje leto|url=https://siol.net/trendi/glasba/evrovizija-odpovedana-tekmovanje-sele-prihodnje-leto-521173|website=siol.net|accessdate=2020-03-18|language=sl}}</ref> Tekmovanje je bilo navdihnjeno in temeljilo na italijanskem glasbenem festivalu [[Sanremo (film)|Sanremo]], ki na italijanski rivieri poteka od leta 1951. [[Pesem Evrovizije|Evrovizija]] poteka vsako leto od leta [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] (razen leta 2020 zaradi pandemije [[Covid-19|COVID-19]]), zaradi česar je to najdlje trajajoče mednarodno glasbeno tekmovanje na televiziji in eden najdlje trajajočih televizijskih programov na svetu. Tekmujejo lahko aktivni člani [[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]] in povabljeni pridruženi člani; vsaj enkrat so sodelovali radiotelevizijski izvajalci iz 52 držav. Vsak sodelujoči radiotelevizijski izvajalec pošlje izvirno pesem, ki traja največ tri minute, da jo v živo izvede pevec ali skupina do šestih ljudi, starih 16 let ali več, po lastni izbiri. Vsaka država podeli od 1 do 8, 10 in 12 točk svojim desetim najljubšim pesmim na podlagi mnenj zbrane skupine glasbenih profesionalcev in gledalcev, pri čemer je pesem, ki prejme največ točk, razglašena za zmagovalko. Poleg tekmovanja se pojavljajo tudi drugi nastopi, vključno s posebej naročenimi otvoritvenimi in odmornimi nastopi ter gostujočimi nastopi glasbenikov in drugih osebnosti, med preteklimi izvajalci pa so bili [[Cirque du Soleil,]] [[Madonna]], [[Justin Timberlake]], [[Mika]], [[Rita Ora]] in premiera [[Riverdance|Riverdancea.]] Tekmovanje, ki je bilo prvotno sestavljeno iz enega samega večernega dogodka, se je razširilo, ko so se mu pridružile radiotelevizijske postaje iz novih držav (vključno z državami zunaj [[Evropa|Evrope]], kot sta [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izrael]] in [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralija]]), kar je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, preden so bili v 2000-ih uvedeni polfinali, privedlo do uvedbe postopkov za izpadanje. [[Nemčija na Pesmi Evrovizije|Nemčija]] je tekmovala večkrat kot katera koli druga država, saj je sodelovala na vseh prvenstvih razen ene, medtem ko [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]] in [[Švedska na Pesmi Evrovizije|Švedska]] držita rekord po številu zmag, s skupno sedmimi zmagami. <ref>{{Navedi knjigo|title=Gay brotherhood: Israeli gay men and the Eurovision Song Contest|url=https://doi.org/10.4324/9781315097732-11|publisher=Routledge|date=2017-07-05|isbn=978-1-315-09773-2|pages=123–134|first=Dafna|last=Lemish}}</ref> Tekmovanje, ki tradicionalno poteka v državi, ki je zmagala prejšnje leto, ponuja priložnost za promocijo države in mesta gostiteljice kot turistične destinacije. Vsako leto se ga udeleži na tisoče gledalcev, skupaj z novinarji, ki pokrivajo vse vidike tekmovanja, vključno z vajami na prizorišču, tiskovnimi konferencami s tekmovalci ter drugimi sorodnimi dogodki in nastopi v mestu gostitelju. Poleg generičnega logotipa [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]] se za vsak dogodek običajno razvije edinstvena tema. Tekmovanje se predvaja v državah po vseh celinah; od leta [[Pesem Evrovizije 2001|2001]] je na voljo na spletu na uradni spletni strani [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]]. [[Pesem Evrovizije|Evrovizija]] se vsako leto uvršča med najbolj gledane nešportne dogodke na svetu, saj si jo ogleda več sto milijonov gledalcev po vsem svetu. Nastop na tekmovanju je umetnikom pogosto prinesel lokalni karierni zagon, v nekaterih primerih pa tudi dolgotrajen mednarodni uspeh. Na preteklih izdajah je tekmovalo več najbolje prodajanih glasbenih izvajalcev na svetu, med njimi [[ABBA]], [[Céline Dion]], [[Julio Iglesias]], [[Cliff Richard]] in [[Olivia Newton-John|Olivio Newton-John]]; nekateri najbolje prodajani singli na svetu so prvič mednarodno nastopili na odru [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]].<ref>{{Navedi splet|title=Home {{!}} Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/|website=eurovision.tv|accessdate=2025-07-09|language=en}}</ref> = Velikih pet = Leta [[Pesem Evrovizije 1999|1999]] je bila za [[Francija na Pesmi Evrovizije|Francijo]], [[Nemčija na Pesmi Evrovizije|Nemčijo,]] [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španijo]] in [[Združeno kraljestvo na Pesmi Evrovizije|Združeno kraljestvo]] uvedena izjema od izpadanja, kar jim je dalo samodejno pravico do tekmovanja na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] in na vseh naslednjih izdajah. Ta skupina, kot najbolje plačane članice [[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]], ki vsako leto zatno financirajo tekmovanje, je kasneje postala znana kot države "velike štiri". Ta skupina se je razširila leta [[Pesem Evrovizije 2011|2011]], ko je [[Italija na Pesmi Evrovizije|Italija]] ponovno začela tekmovati, in postala "Velikih pet". Prvotno je bila uvedena, da bi zagotovili, da finančni prispevki največjih finančnih podpornikov tekmovanja ne bi bili spregledani, od uvedbe polfinala leta [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] pa so se države "Velikih pet" samodejno uvrstile v finale skupaj z državo gostiteljico in jim ni bilo treba tekmovati v polfinalu. Še vedno poteka razprava o tem, ali ta status škoduje rezultatom držav, glede na poročano antipatijo do njihove samodejne kvalifikacije in morebitno slabost, da so na odru preživele manj časa, ker niso tekmovale v polfinalu; vendar se zdi ta status bolj zapleten, saj se rezultati držav "Velikih pet" lahko zelo razlikujejo. Ta status je povzročil zmedo pri drugih tekmovalnih državah in je bil med drugim naveden kot razlog, zakaj je [[Turčija na Pesmi Evrovizije|Turčija]] po letu [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] prenehala sodelovati. V odgovor na kritike glede manjšega časa nastopanja na odru iz teh držav so bili od leta 2024 nastopajoči iz držav "Velikih pet" skupaj z državo gostiteljico izvedeni v živo v enem od dveh polfinalov zunaj tekmovanja za kvalifikacijo, kar je bila napovedana sprememba, ki tem državam daje "pravičnejše pogoje" v finalu. = Predizbori = [[Slika:Eurovision semifinal qualification rate map.svg|sličica|Stopnje kvalifikacij po državah (2004-2026): avtomatske kvalifikacije niso vključene)]] Zaradi pritoka novih držav, ki so se prijavili na tekmovanje leta [[Pesem Evrovizije 2003|2003]], je bil od leta [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] uveden polfinale, tekmovanje pa je postalo dvodnevni dogodek. Najboljših 10 držav v finalu vsakega leta se je samodejno uvrstilo v finale naslednjega leta, skupaj z "veliko četverico", kar je pomenilo, da so se vse ostale države pomerile v polfinalu in se potegovale za 10 kvalifikacijskih mest. Na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] je tekmovalo rekordnih 36 držav, z novimi udeleženci iz [[Albanija na Pesmi Evrovizije|Albanije]], [[Andora na Pesmi Evrovizije|Andore]], [[Belorusija na Pesmi Evrovizije|Belorusije]] ter [[Srbija in Črna gora na Pesmi Evrovizije|Srbije in Črne gore]], vrnile pa so se tudi države, ki so prej izpadle. Format tega polfinala je ostal podoben pravemu finalu in je potekal nekaj dni pred finalom; po nastopih in glasovanju so bila na koncu oddaje objavljena imena 10 držav z najvišjim številom točk, ki so se zato uvrstile v finale, ki so jih voditelji tekmovanja naključno razkrili. Polfinale se je še naprej odvijalo med letoma [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] in [[Pesem Evrovizije 2007|2007]]; vendar se je leta [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] v polfinalu, kjer je tekmovalo 42 držav, za 10 mest v finalu potegovalo 28 kandidatov. Po kritikah glede pretežno srednje- in vzhodnoevropskih kvalificiranih kandidatov na dogodku leta [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] ter slabe uspešnosti kandidatov iz zahodnoevropskih držav je bil za tekmovanje leta [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] uveden drugi polfinale, v katerem so se vse države uvrstile v enega od dveh polfinalov, samodejno pa so se kvalificirale le država gostiteljica in "velika četverica", od leta [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] pa še "Velikih pet". V vsakem polfinalu je bilo na voljo 10 kvalifikacijskih mest, uveden pa je bil tudi nov sistem za razdelitev tekmovalnih držav med dva polfinala glede na njihovo geografsko lokacijo in prejšnje vzorce glasovanja, da bi zmanjšali vpliv blokovskega glasovanja in naredili izid manj predvidljiv.[[Slika:Celine Dion 2000.jpg|sličica|360x360_pik|[[Celine Dion]] je na Pesmi Evrovizije za [[Švica|Švico]] zmagala leta 1988. ]] [[Slika:ABBA - TopPop 1974 5.png|sličica|246x246_pik|Legendarna skupina [[ABBA]] je na Pesmi Evrovizije zmagala leta [[1974]].]] [[Slika:Alexander Rybak at the Eurovision press conference.jpg|sličica|330x330_pik|Rekorder po številu osvojenih točk je bil, do spremembe sistema točkovanja Norvežan [[Alexander Rybak]], zmagovalec Pesmi Evrovizije [[2009]].]] [[Slika:Loreen Eurovision 2012 winner.jpg|sličica|338x338_pik|Zmagovalka Pesmi Evrovizije [[2012]] je postala švedska pevka [[Loreen]].]] [[Slika:ESC2014 - Austria 04.jpg|sličica|[[Conchita Wurst]] med nastopom leta [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] v [[Copenhagen|Copenhagenu]]]] [[Slika:ESC2016 winner's press conference 08.jpg|sličica|[[Džamala]] po zmagi v [[Stockholm|Stockholmu]] leta [[Pesem Evrovizije 2016|2016]]]] [[Slika:Netta at the Eurovision 2018 - Winner’s Press Conference 12.jpg|sličica|[[Netta Barzilai|Netta]] po zmagi v [[Lizbona|Lizboni]] leta [[Pesem Evrovizije 2018|2018]]]] [[Slika:ESC 2021 Rotterdam 1st Semi Jury Show Italy2.jpg|sličica|[[Måneskin|Maneskin]] med nastopom v [[Rotterdam|Rotterdamu]] leta [[Pesem Evrovizije 2021|2021]]]] [[Slika:Eurovision 2023 - Jury Final - Sweden - Loreen (04).jpg|sličica|[[Loreen]] med nastopom v [[Liverpool|Liverpoolu]] leta [[Pesem Evrovizije 2023|2023]]]] [[Slika:JJ at ESC2025 for Austria 2.jpg|sličica|[[Johannes Pietsch|JJ]] med parado zastav v [[Basel|Baselu]] leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]]]] [[Slika:DARA performing Bangaranga, representing Bulgaria in the 2nd Semi Final of the 2026 Eurovision Song Contest in Vienna 12.jpg|sličica|[[Darina Yotova|Dara]] med nastopom na [[Dunaj|Dunaju]] leta [[Pesem Evrovizije 2026|2026]]]] = Zmagovalci Pesmi Evrovizije = {| class="wikitable sortable" ! scope="col" class="autorowspan" |Leto ! scope="col" class="autorowspan" |Gostitelj ! scope="col" class="autorowspan" |Zmagovalec ! scope="col" class="autorowspan" |Pesem ! scope="col" class="autorowspan" |Izvajalec ! scope="col" class="autorowspan" |Točke |- | style="text-align:center" |{{escyr|1956}} |{{ikonazastave|Švica}} [[Lugano]] |{{Esc|Švica}} |"Refrain" |[[Lys Assia]] |<center>''Ni znano''</center> |- | style="text-align:center" |{{escyr|1957}} |{{ikonazastave|Nemčija}} [[Frankfurt]] |{{Esc|Nizozemska}} |"Net als toen" |[[Corry Brokken]] |{{nts|31}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1958}} |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Hilversum]] |{{Esc|Francija}} |"Dors, mon amour" |[[André Claveau]] |{{nts|27}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1959}} |{{ikonazastave|Francija}} [[Cannes]] |{{Esc|Nizozemska}} |"'n Beetje" |[[Teddy Scholten]] |{{nts|21}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1960}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]] |{{Esc|Francija}} |"Tom Pillibi" |[[Jacqueline Boyer]] |{{nts|32}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1961}} |{{ikonazastave|Francija}} Cannes |{{Esc|Luksemburg}} |"Nous les amoureux" |[[Jean-Claude Pascal]] |{{nts|31}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1962}} |{{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luksemburg (mesto)|Luksemburg]] |{{Esc|Francija}} |"Un premier amour" |[[Isabelle Aubret]] |{{nts|26}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1963}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]] |{{Esc|Danska}} |"Dansevise" |[[Grethe & Jørgen Ingmann]] |{{nts|42}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1964}} |{{ikonazastave|Danska}} [[København]] |{{Esc|Italija}} |"Non ho l'età" |[[Gigliola Cinquetti]] |{{nts|49}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1965}} |{{ikonazastave|Italija}} [[Neapelj]] |{{Esc|Luksemburg}} |"Poupée de cire, poupée de son" |[[France Gall]] |{{nts|32}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1966}} |{{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luxembourg|Luksemburg]] |{{Esc|Avstrija}} |"Merci, Chérie" |[[Udo Jürgens]] |{{nts|31}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1967}} |{{ikonazastave|Avstrija}} [[Dunaj]] |{{Esc|Velika Britanija}} |"Puppet on a String" |[[Sandie Shaw]] |{{nts|47}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1968}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]] |{{Esc|Španija|1945}} |"La, la, la" |[[Massiel]] |{{nts|29}} |- | rowspan="4" style="text-align:center" |{{escyr|1969}} | rowspan="4" |{{ikonazastave|Španija|1945}} [[Madrid]] |{{Esc|Španija|1945}} |"Vivo cantando" |[[Salomé (pevka)|Salomé]] | rowspan="4" |{{nts|18}} |- |{{Esc|Velika Britanija}} |"Boom Bang-a-Bang" |[[Lulu (pevka)|Lulu]] |- |{{Esc|Nizozemska}} |"De troubadour" |[[Lenny Kuhr]] |- |{{Esc|Francija}} |"Un jour, un enfant" |[[Frida Boccara]] |- | style="text-align:center" |{{escyr|1970}} |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Amsterdam]] |{{Esc|Irska}} |"All Kinds of Everything" |[[Dana Rosemary Scallon|Dana]] |{{nts|32}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1971}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Dublin]] |{{Esc|Monako}} |"Un banc, un arbre, une rue" |[[Séverine (pevka)|Séverine]] |{{nts|128}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1972}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Edinburgh]] |{{Esc|Luksemburg}} |"[[Après toi]]" |[[Vicky Leandros]] |{{nts|128}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1973}} |{{Esc|Luksemburg}} |{{Esc|Luksemburg}} |"Tu te reconnaîtras" |[[Anne-Marie David]] |{{nts|129}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1974}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Brighton]] |{{Esc|Švedska}} |"[[Waterloo (skladba)|Waterloo]]" |[[ABBA]] |{{nts|24}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1975}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Stockholm]] |{{Esc|Nizozemska}} |"Ding-a-dong" |[[Teach-In (glasbena skupina)|Teach-In]] |{{nts|152}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1976}} |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Haag]] |{{Esc|Velika Britanija}} |"Save Your Kisses for Me" |[[Brotherhood of Man]] |{{nts|164}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1977}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]] |{{Esc|Francija}} |"L'oiseau et l'enfant" |[[Marie Myriam]] |{{nts|136}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1978}} |{{ikonazastave|Francija}} [[Pariz]] |{{Esc|Izrael}} |"A-Ba-Ni-Bi" <small>(א-ב-ני-בי)</small> |[[Izhar Cohen]] in [[Alphabeta]] |{{nts|157}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1979}} |{{ikonazastave|Izrael}} [[Jeruzalem]] |{{Esc|Izrael}} |"Hallelujah" <small>(הללויה)</small> |[[Milk and Honey (glasbena skupina)|Milk and Honey]] |{{nts|125}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1980}} |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Haag]] |{{Esc|Irska}} |"What's Another Year" |[[Johnny Logan]] |{{nts|143}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1981}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Dublin]] |{{Esc|Velika Britanija}} |"Making Your Mind Up" |[[Bucks Fizz]] |{{nts|136}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1982}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Harrogate]] |{{Esc|Nemčija}} |"Ein bißchen Frieden" |[[Nicole (pevka)|Nicole]] |{{nts|161}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1983}} |{{ikonazastave|Nemčija}} [[München]] |{{Esc|Luksemburg}} |"Si la vie est cadeau" |[[Corinne Hermès]] |{{nts|142}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1984}} |{{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luxembourg|Luksemburg]] |{{Esc|Švedska}} |"Diggi-Loo Diggi-Ley" |[[Herreys]] |{{nts|145}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1985}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Göteborg]] |{{Esc|Norveška}} |"La det swinge" |[[Bobbysocks!]] |{{nts|123}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1986}} |{{ikonazastave|Norveška}} [[Bergen]] |{{Esc|Belgija}} |"J'aime la vie" |[[Sandra Kim]] |{{nts|176}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1987}} |{{ikonazastave|Belgija}} [[Bruselj]] |{{Esc|Irska}} |"Hold Me Now" |[[Johnny Logan]] |{{nts|172}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1988}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Dublin]] |{{Esc|Švica}} |"Ne partez pas sans moi" |[[Celine Dion|Céline Dion]] |{{nts|137}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1989}} |{{ikonazastave|Švica}} [[Lozana]] |{{Esc|Jugoslavija}} |"Rock Me" |[[Riva]] |{{nts|137}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1990}} |{{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Zagreb]] |{{Esc|Italija}} |"Insieme: 1992" |[[Toto Cutugno]] |{{nts|149}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1991}} |{{ikonazastave|Italija}} [[Rim]] |{{Esc|Švedska}} |"Fångad av en stormvind" |[[Carola Häggkvist|Carola]] |{{nts|146}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1992}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Malmö]] |{{Esc|Irska}} |"Why Me?" |[[Linda Martin]] |{{nts|155}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1993}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Millstreet]] |{{Esc|Irska}} |"In Your Eyes" |[[Niamh Kavanagh]] |{{nts|187}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1994}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Dublin]] |{{Esc|Irska}} |"Rock 'n' Roll Kids" |[[Paul Harrington]] in[[Charlie McGettigan]] |{{nts|226}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1995}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Dublin]] |{{Esc|Norveška}} |"Nocturne" |[[Secret Garden]] |{{nts|148}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1996}} |{{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]] |{{Esc|Irska}} |"The Voice" |[[Eimear Quinn]] |{{nts|162}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1997}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Dublin]] |{{Esc|Velika Britanija}} |"Love Shine a Light" |[[Katrina and the Waves]] |{{nts|227}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1998}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Birmingham]] |{{Esc|Izrael}} |"Diva" <small>(דיווה)</small> |[[Dana International]] |{{nts|172}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1999}} |{{ikonazastave|Izrael}} [[Jeruzalem]] |{{Esc|Švedska}} |"Take Me to Your Heaven" |[[Charlotte Perrelli|Charlotte Nilsson]] |{{nts|163}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2000}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Stockholm]] |{{Esc|Danska}} |"Fly on the Wings of Love" |[[Olsen Brothers]] |{{nts|195}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2001}} |{{ikonazastave|Danska}} [[København]] |{{Esc|Estonija}} |"Everybody" |[[Tanel Padar]], [[Dave Benton]] in [[Soul Militia|2XL]] |{{nts|198}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2002}} |{{ikonazastave|Estonija}} [[Talin]] |{{Esc|Latvija}} |"[[I Wanna]]" |[[Marija Naumova|Marie N]] |{{nts|176}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2003}} |{{ikonazastave|Latvija}} [[Riga]] |{{Esc|Turčija}} |"Everyway That I Can" |[[Sertab Erener]] |{{nts|167}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2004}} |{{ikonazastave|Turčija}} [[Istanbul]] |{{Esc|Ukrajina}} |"[[Wild Dances]]" |[[Ruslana]] |{{nts|280}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2005}} |{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Kijev]] |{{Esc|Grčija}} |"My Number One" |[[Helena Paparizou]] |{{nts|230}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2006}} |{{ikonazastave|Grčija}} [[Atene]] |{{Esc|Finska}} |"Hard Rock Hallelujah" |[[Lordi]] |{{nts|292}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2007}} |{{ikonazastave|Finska}} [[Helsinki]] |{{Esc|Srbija|2004}} |"[[Molitva]]" <small>(Молитва)</small> |[[Marija Šerifović]] |{{nts|268}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2008}} |{{ikonazastave|Srbija|2004}} [[Beograd]] |{{Esc|Rusija}} |"Believe" |[[Dima Bilan]] |{{nts|272}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2009}} |{{ikonazastave|Rusija}} [[Moskva]] |{{Esc|Norveška}} |"Fairytale" |[[Alexander Rybak]] |{{nts|387}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2010}} |{{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]] |{{Esc|Nemčija}} |"Satellite" |[[Lena Meyer-Landrut|Lena]] |{{nts|246}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2011}} |{{ikonazastave|Nemčija}} [[Düsseldorf]] |{{Esc|Azerbajdžan}} |"Running Scared" |[[Eldar & Nigar|Ell & Nikki]] |{{nts|221}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2012}} |{{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Baku]] |{{Esc|Švedska}} |"Euphoria" |[[Loreen]] |{{nts|372}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2013}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Malmö]] |{{Esc|Danska}} |"Only Teardrops" |[[Emmelie de Forest]] |{{nts|281}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2014}} |{{ikonazastave|Danska}} [[København]] |{{Esc|Avstrija}} |"Rise Like a Phoenix" |[[Conchita Wurst]] |{{nts|290}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2015}} |{{ikonazastave|Avstrija}} [[Dunaj]] |{{Esc|Švedska}} |"Heroes" |[[Måns Zelmerlöw]] |{{nts|365}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2016}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Stockholm]] |{{Esc|Ukrajina}} |"1944" |[[Džamala]] |{{nts|534}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2017}} |{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Kijev]] |{{Esc|Portugalska}} |"Amar pelos dois" |[[Salvador Sobral]] |{{nts|758}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2018}} |{{ikonazastave|Portugalska}} [[Lizbona]] |{{Esc|Izrael}} |"Toy" |[[Netta Barzilai|Netta]] |{{nts|529}} |- | style="text-align:center" | {{escyr|2019}} |{{ikonazastave|Izrael}} [[Tel Aviv]] |{{Esc|Nizozemska}} |"Arcade" |[[Duncan Laurence]] |{{nts|498}} |- | style="text-align:center" | {{escyr|2020}} | colspan="5" |''Prestavljeno zaradi pandemije [[COVID-19|nove koronavirusne bolezni]]''<ref name="covid" /> |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Rotterdam]] |{{Esc|Italija}} |"Zitti E Buoni"<ref>{{Navedi splet|title=Zmagal je rock! Po 31 letih so Måneskin Evrovizijo znova pripeljali v Italijo.|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/ema/zmagal-je-rock-po-31-letih-so-maneskin-evrovizijo-znova-pripeljali-v-italijo/581173|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-23|language=sl}}</ref> |[[Måneskin]] |{{nts|524}} |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |{{ikonazastave|Italija}} [[Torino]] |{{Esc|Ukrajina}} |"Stefanija" |[[Kaluš Orkestra]] |{{nts|631}} |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Liverpool]] |{{Esc|Švedska}} |"Tattoo" |[[Loreen]] |{{nts|583}} |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |{{ikonazastave|Švedska}} [[Malmö]] |{{Esc|Švica}} |”The Code” |[[Nemo Mettler|Nemo]] |{{nts|591}} |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |{{Ikona zastave|Švica}} [[Basel]] |{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] |"Wasted Love" |[[Johannes Pietsch|JJ]] |{{nts|436}} |- | style="text-align: center;" |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunaj]] |{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]] |"Bangaranga" |[[Darina Yotova|Dara]] |516 |} = Lestvica uspešnosti držav = {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! # ! Država ! style="background-color: gold;"| Prvo mesto ! style="background-color: silver;"| Drugo mesto ! style="background-color: #cc9966;"| Tretje mesto |- | 1 |align=left|{{Esc|Irska}} |7 |4 |1 |- | 2 |align=left|{{Esc|Švedska}} |7 |1 |6 |- | 3 |align=left|{{Esc|Velika Britanija}} |5 |16 |3 |- | 4 |align=left|{{Esc|Francija}} |5 |5 |7 |- | 5 | align="left" |{{Esc|Nizozemska}} |5 |1 |1 |- | 6 | align="left" |{{Esc|Luksemburg}} |5 |0 |2 |- | 7 | align="left" |{{Esc|Izrael}} |4 |4 |2 |- |8 |align="left"|{{Esc|Švica}} |3 |3 |4 |- | 9 |align=left|{{Esc|Italija}} |3 |3 |5 |- | 10 |align=left|{{Esc|Ukrajina}} |3 |2 |2 |- | 11 | align="left" |{{Esc|Danska}} |3 |1 |3 |- | 12 | align="left" |{{Esc|Norveška}} |3 |1 |1 |- | 13 | align="left" |{{Esc|Avstrija}} |3 |0 |1 |- | 14 | align="left" |{{Esc|Nemčija}} |2 |4 |5 |- | 15 | align="left" |{{Esc|Španija}} |2 |4 |2 |- | 16 |align=left|{{Esc|Rusija}} |1 |4 |4 |- | 17 |align=left|{{Esc|Belgija}} |1 |2 |0 |- | 18 |align=left|{{Esc|Monako}} |1 |1 |3 |- |19 |align=left|{{Esc|Turčija}} |1 |1 |1 |- |20 |align=left|{{Esc|Azerbajdžan}} |1 |1 |1 |- | 21 |align=left|{{Esc|Finska}} |1 |1 |0 |- |22 | align="left" |{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]] |1 |1 |0 |- |23 | align="left" |{{Esc|Grčija}} |1 |0 |3 |- |24 | align="left" |{{Esc|Estonija}} |1 |0 |2 |- |25 | align="left" |{{Esc|Latvija}} |1 |0 |1 |- |26 | align="Left" |{{Esc|Srbija}} |1 |0 |1 |- bgcolor="F88379" |27 | align="left" |{{Esc|Jugoslavija}} |1 |0 |0 |- |28 | align="left" |{{Esc|Portugalska}} |1 |0 |0 |- | 29 | align="left" |{{Esc|Malta}} |0 |2 |2 |- | 30 | align="left" |{{Esc|Islandija}} |0 |2 |0 |- |31 |align=left|{{Esc|Ciper}} |0 |1 |0 |- |32 |align=left|{{Esc|Avstralija}} |0 |1 |0 |- |33 |align=left|{{Esc|Poljska}} |0 |1 |0 |- | bgcolor="F88379" |34 | bgcolor="F88379" align=left|{{Esc|Srbija in Črna gora}} | bgcolor="F88379" |0 | bgcolor="F88379" |1 | bgcolor="F88379" |0 |- |35 |align=left|{{Esc|Hrvaška}} |0 |1 |0 |- | 36 |align=left|{{Esc|Romunija}} |0 |0 |3 |- |37 |align=left|{{Esc|Bosna in Hercegovina}} |0 |0 |1 |- |38 |align=left|{{Esc|Moldavija}} |0 |0 |1 |- |- |39 |align=left|{{Esc|Armenija}} |0 |0 |0 |- | 40 |align=left|{{Esc|Madžarska}} |0 |0 |0 |- | 41 |align=left|{{Esc|Albanija}} |0 |0 |0 |- |42<br> |align=left|{{Esc|Litva}} |0 |0 |0 |- |43 |align=left|{{Esc|Češka}} |0 |0 |0 |- |44 |align=left|{{Esc|Belorusija}} |0 |0 |0 |- | 45 |align=left|{{Esc|Slovenija}} |0 |0 |0 |- | 46 |align=left|{{Esc|Severna Makedonija}} |0 |0 |0 |- | 47 |align=left|{{Esc|Gruzija}} |0 |0 |0 |- | 48 |align=left|{{Esc|Črna gora}} |0 |0 |0 |- | 49 |align=left|{{Esc|Slovaška}} |0 |0 |0 |- | 50 |align=left|{{Esc|Maroko}} |0 |0 |0 |- | 51 |align=left|{{Esc|San Marino}} |0 |0 |0 |- | 52 |align=left|{{Esc|Andora}} |0 |0 |0 |- |} = Države udeleženke = Države, ki morejo nastopiti na Pesmi Evrovizije, so vse aktivne članice [[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]] (''European Broadcasting Union'', slovensko: Evropska radiodifuzna zveza), razen [[Avstralija na Pesmi evrovizije|Avstralije]]. Aktivna članica EBU, ki želi nastopiti na izboru, mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa zveza. Na izboru 2006 so pogoji za nastop vključevali tudi predvajanje izbora 2005 v državi udeleženki in plačilo članarine do določenega skrajnega roka. Udeležba na izboru ne zahteva geografske lege udeležene države v [[Evropa|Evropi]], zato lahko nastopajo tudi azijske države [[Izrael]], [[Armenija]], [[Azerbajdžan ]] in države s samo delno lego v [[Evropa|Evropi]], kot so [[Rusija]], [[Ciper]], [[Turčija]] in [[Gruzija]]. Leta 1980 je nastopil tudi [[Maroko]], ki leži v severni [[Afrika|Afriki]], od leta 2015 pa tekmuje tudi [[Avstralija]]. 52 držav je vsaj enkrat nastopilo na izboru za Pesem Evrovizije. Te države so naštete v spodnjem seznamu glede na leto prvega nastopa: [[Slika:EurovisionParticipants.svg|thumbnail|430x430px|desno|Zemljevid, ki kaže države, ki so nastopile na Pesmi Evrovizije (za legendo kliknite na sliko.)]] {| class="wikitable" ! Leto ! Prva udeležba države |- | [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] | {{Ikona zastave|Belgija}} [[Belgija na Pesmi Evrovizije|Belgija]] {{Ikona zastave|Francija}} [[Francija na Pesmi Evrovizije|Francija]] {{Ikona zastave|Nemčija}} [[Nemčija na Pesmi Evrovizije|Nemčija]] {{Ikona zastave|Italija}} [[Italija na Pesmi Evrovizije|Italija]] {{Ikona zastave|Luksemburg}} [[Luksemburg na Pesmi Evrovizije|Luksemburg]] {{Ikona zastave|Nizozemska}} [[Nizozemska na Pesmi Evrovizije|Nizozemska]] {{Ikona zastave|Švica}} [[Švica na Pesmi Evrovizije|Švica]] |- | [[Pesem Evrovizije 1957|1957]] | {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] {{Ikona zastave|Danska}} [[Danska na Pesmi Evrovizije|Danska]] {{Ikona zastave|Velika Britanija}} [[Združeno kraljestvo na Pesmi Evrovizije|Združeno Kraljestvo]] |- | [[Pesem Evrovizije 1958|1958]] | {{Ikona zastave|Švedska}} [[Švedska na Pesmi Evrovizije|Švedska]] |- | [[Pesem Evrovizije 1959|1959]] | {{Ikona zastave|Monako}} [[Monako na Pesmi Evrovizije|Monako]] |- | [[Pesem Evrovizije 1960|1960]] | {{zastava|Norveška}} |- | [[Pesem Evrovizije 1961|1961]] | {{zastava|Finska}}, {{zastava|Jugoslavija}}<ref>Jugoslavija je tekom izborov zajemala različne narode.</ref>, {{zastava|Španija}} |- | [[Pesem Evrovizije 1964|1964]] | {{zastava|Portugalska}} |- | [[Pesem Evrovizije 1965|1965]] | {{zastava|Irska}} |- | [[Pesem Evrovizije 1971|1971]] | {{zastava|Malta}} |- | [[Pesem Evrovizije 1973|1973]] | {{zastava|Izrael}} |- | [[Pesem Evrovizije 1974|1974]] | {{zastava|Grčija}} |- | [[Pesem Evrovizije 1975|1975]] | {{zastava|Turčija}} |- | [[Pesem Evrovizije 1980|1980]] | {{zastava|Maroko}} |- | [[Pesem Evrovizije 1981|1981]] | {{zastava|Ciper}} |- | [[Pesem Evrovizije 1986|1986]] | {{zastava|Islandija}} |- | [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] | {{zastava|Bosna in Hercegovina}}, {{zastava|Hrvaška}}, {{zastava|Slovenija}} |- | [[Pesem Evrovizije 1994|1994]] | {{zastava|Estonija}}, {{zastava|Litva}}, {{zastava|Madžarska}}, {{zastava|Poljska}}, {{zastava|Romunija}}, {{zastava|Rusija}}, {{zastava|Slovaška}} |- | [[Pesem Evrovizije 1998|1998]] | {{zastava|Severna Makedonija}} |- | [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] | {{zastava|Latvija}} |- | [[Pesem Evrovizije 2003|2003]] | {{zastava|Ukrajina}} |- | [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | {{zastava|Albanija}}, {{zastava|Andora}}, {{zastava|Belorusija}}, {{zastava|Srbija in Črna gora}} |- | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | {{zastava|Bolgarija}}, {{zastava|Moldavija}} |- | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | {{zastava|Armenija}} |- | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | {{zastava|Češka}}, {{zastava|Črna gora}}, {{zastava|Gruzija}}, {{zastava|Srbija}} |- | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | {{zastava|Azerbajdžan}}, {{zastava|San Marino}} |- |[[Pesem Evrovizije 2015|2015]] |{{zastava|Avstralija}} |- |} = Države po zmagah = [[Slika:Eurovision winners map.svg|thumbnail|623x623px|Zemljevid s prikazom zmag posamezne države (leto 2025)]] {| class="wikitable" style="font-size:95%" |- ! Zmage ! Država ! Leto |- | rowspan="2" |'''7''' | {{zastava|Irska}} |''[[Pesem Evrovizije 1970|1970]], [[Pesem Evrovizije 1980|1980]], [[Pesem Evrovizije 1987|1987]], [[Pesem Evrovizije 1992|1992]], [[Pesem Evrovizije 1993|1993]], [[Pesem Evrovizije 1994|1994]], [[Pesem Evrovizije 1996|1996]]'' |- |{{zastava|Švedska}} |''[[Pesem Evrovizije 1974|1974]], [[Pesem Evrovizije 1984|1984]], [[Pesem Evrovizije 1991|1991]], [[Pesem Evrovizije 1999|1999]], [[Pesem Evrovizije 2012|2012]], [[Pesem Evrovizije 2015|2015]], [[Pesem Evrovizije 2023|2023]]'' |- | rowspan="4" |'''5''' | {{zastava|Francija}} |''[[Pesem Evrovizije 1958|1958]], [[Pesem Evrovizije 1960|1960]], [[Pesem Evrovizije 1962|1962]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]], [[Pesem Evrovizije 1977|1977]]'' |- | {{zastava|Luksemburg}} |''[[Pesem Evrovizije 1961|1961]], [[Pesem Evrovizije 1965|1965]], [[Pesem Evrovizije 1972|1972]], [[Pesem Evrovizije 1973|1973]], [[Pesem Evrovizije 1983|1983]]'' |- | {{zastava|Združeno kraljestvo}} |''[[Pesem Evrovizije 1967|1967]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]], [[Pesem Evrovizije 1976|1976]], [[Pesem Evrovizije 1981|1981]], [[Pesem Evrovizije 1997|1997]]'' |- |{{zastava|Nizozemska}} |''[[Pesem Evrovizije 1957|1957]], [[Pesem Evrovizije 1959|1959]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]], [[Pesem Evrovizije 1975|1975]], [[Pesem Evrovizije 2019|2019]]'' |- |'''4''' | {{zastava|Izrael}} |''[[Pesem Evrovizije 1978|1978]], [[Pesem Evrovizije 1979|1979]], [[Pesem Evrovizije 1998|1998]], [[Pesem Evrovizije 2018|2018]]'' |- | rowspan="6" |'''3''' |{{zastava|Italija}} |''[[Pesem Evrovizije 1964|1964]], [[Pesem Evrovizije 1990|1990]], [[Pesem Evrovizije 2021|2021]]'' |- | {{zastava|Danska}} |''[[Pesem Evrovizije 1963|1963]], [[Pesem Evrovizije 2000|2000]], [[Pesem Evrovizije 2013|2013]]'' |- | {{zastava|Norveška}} |''[[Pesem Evrovizije 1985|1985]], [[Pesem Evrovizije 1995|1995]], [[Pesem Evrovizije 2009|2009]]'' |- |{{zastava|Ukrajina}} |''[[Pesem Evrovizije 2004|2004]], [[Pesem Evrovizije 2016|2016]], [[Pesem Evrovizije 2022|2022]]'' |- | {{zastava|Avstrija}} |''[[Pesem Evrovizije 1966|1966]], [[Pesem Evrovizije 2014|2014]], [[Pesem Evrovizije 2025|2025]]'' |- |{{zastava|Švica}} |''[[Pesem Evrovizije 1956|1956]], [[Pesem Evrovizije 1988|1988]], [[Pesem Evrovizije 2024|2024]]'' |- | rowspan="2" |'''2''' | {{zastava|Nemčija}} |''[[Pesem Evrovizije 1982|1982]], [[Pesem Evrovizije 2010|2010]]'' |- | {{zastava|Španija}} |''[[Pesem Evrovizije 1968|1968]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]]'' |- | rowspan="13" |'''1''' | {{zastava|Monako}} | [[Pesem Evrovizije 1971|''1971'']] |- | {{zastava|Belgija}} | [[Pesem Evrovizije 1986|''1986'']] |- | {{zastava|Jugoslavija}} | [[Pesem Evrovizije 1989|''1989'']] |- | {{zastava|Estonija}} | [[Pesem Evrovizije 2001|''2001'']] |- | {{zastava|Latvija}} | [[Pesem Evrovizije 2002|''2002'']] |- | {{zastava|Turčija}} | [[Pesem Evrovizije 2003|''2003'']] |- | {{zastava|Grčija}} | [[Pesem Evrovizije 2005|''2005'']] |- | {{zastava|Finska}} | [[Pesem Evrovizije 2006|''2006'']] |- | {{zastava|Srbija}} | [[Pesem Evrovizije 2007|''2007'']] |- | {{zastava|Rusija}} | [[Pesem Evrovizije 2008|''2008'']] |- |{{zastava|Azerbajdžan}} |[[Pesem Evrovizije 2011|''2011'']] |- |{{zastava|Portugalska}} |[[Pesem Evrovizije 2017|''2017'']] |- |{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Bolgarija]] |''[[Pesem Evrovizije 2026|2026]]'' |- |} = Opombe = {{sklici}} {{seznam opomb}} = Glej tudi = * [[Slovenija na Pesmi Evrovizije]] * [[Mladinska pesem Evrovizije]] * [[EMA]] * [[Zlati cekin]] = Zunanje povezave = {{Commons|Category:Eurovision}} * [http://www.esc-history.com/countries-selections.asp Eurovision Song Contest - History] * [http://www.eurovision.gen.tr/ Eurovision Song Contest] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090218090140/http://eurovision.gen.tr/ |date=2009-02-18 }} * [http://www.eurovisionworld.com/ Eurovision Song Contest World] {{Pesem Evrovizije}} [[Kategorija:Glasbene prireditve]] [[Kategorija:Evrovizija|*]] {{normativna kontrola}} 94dbegtfxwzb44qbxp0eolk60zt97ep 0 38786 6676557 6577700 2026-05-16T15:30:18Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676557 wikitext text/x-wiki {{infobox mineral | name = Tefroit | category = VIII. razred - Silikati | boxwidth = | boxbgcolor = | image = Tephroite and Willemite - Franklin Mine, Sussex County, New Jersey, USA.jpg | imagesize = 200 | alt = | caption = Tefroit in willemit iz rudnika Franklin Mine, New Jersey, ZDA | formula = Mn₂SiO₄ | strunz = | dana = | symmetry = Ortorombska 2/m 2/m 2/m | unit cell = a = 4,88(2) [[Ångstrom|Å]], b = 10,61(2) Å, c&nbsp;=&nbsp;6.24(2)&nbsp;Å: Z=4 | molweight = | color = Olivno zelen, modrikasto zelen, siv, mesnato rdeč, rdečkasto rjav, tanke rezine bledo zelene, lahko brezbarven | colour = | habit = Tipični kristali so kratki, prizmatični, visoki do 4 cm ali anhedralni, enakomerni; običajno raztresena zrna, kompakten ali masiven | system = [[Ortorombski kristalni sistem|Ortorombski]] - bipiramidni | twinning = Redko na {011} | cleavage = Na {010} razločna, na {001} nepopolna | fracture = Neraven do školjkast | tenacity = Krhek | mohs = 6 | luster = Steklast do masten | streak = Bledo siva | diaphaneity = Prozoren do prosojen | gravity = 3,87 - 4,12 | density = | polish = | opticalprop = Dvoosen (-) | refractive = n_α = 1,759 n_β = 1,797 n_γ = 1,860 | birefringence = δ = 0,101 | pleochroism = Šibak; X = rjavkasto rdeč; Y = rdečkast; Z = zelenkasto moder | 2V = Izmerjen: 60° do 70°, izračunan: 78° | dispersion = | extinction = | length fast/slow = | fluorescence= | absorption = | melt = | fusibility = | diagnostic = | solubility = | other = | alteration = | references = <ref name=Handbook>http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/tephroite.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120205143656/http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/tephroite.pdf |date=2012-02-05 }} Handbook of Mineralogy</ref><ref name=Mindat>http://www.mindat.org/min-3913.html Mindat.org</ref><ref name=Webmin>http://webmineral.com/data/Tephroite.shtml Webmineral data</ref> }} '''Tefroit''' je [[mangan]]ov [[nekovina|nekovinski]] [[silikat]]ni [[mineral]] s [[kemijska formula|kemijsko formulo]] Mn₂SiO₄. ==Nastanek imena== Njegovo ime je nastalo iz [[grščina|grške]] besede ''τεφρός'' – ''tefros'', ki pomeni »pepelnato siv« in se nanaša na njegovo barvo,<ref name=Webmin/> čeprav je lahko tudi olivno zelen, zelenkasto moder, rožnat ali rjav. ==Nahajališča== Odkrili in opisali so ga v rudnikih Sterling Hill in Franklin v [[New Jersey|New Jerseyj]]u, [[Združene države Amerike|ZDA]].<ref name=Mindat/> Našli so ga tudi v [[Anglija|Angliji]] in na [[Švedska|Švedskem]]. Pojavlja se v železo-manganovih rudnih skladih in njim sorodnih [[skarn]]ih, pa tudi v metamorfnih sedimentih bogatih z [[mangan]]om. Pogosto spremlja minerale cinkit, willemit, franklinit, rodonit, jakobsit, diopsid, gageit, bustamit, manganokalcit, glaukohroit, [[kalcit]], banalzit in aleganiit.<ref name=Handbook/> ==Lastnosti== Tališče tefroita je 1323ºC. Tefroit ima [[Mohsova lestvica|trdoto]] 6 in gostoto približno 4,1 g/cm³, kar je za nekovinske minerale veliko. ==Sklici== {{sklici}} ==Glej tudi== * [[Seznam mineralov]] ==Zunanje povezave== * [http://mineral.galleries.com/minerals/silicate/tephroit/tephroit.htm Mineral galleries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061017063718/http://mineral.galleries.com/minerals/silicate/tephroit/tephroit.htm |date=2006-10-17 }} [[Kategorija:Silikatni minerali]] o0tsnmicn5p388z5w3h48p9cwl2jcbv 0 55224 6676952 6315526 2026-05-17T10:05:14Z ~2026-29676-57 260056 kukluksklan 6676952 wikitext text/x-wiki [[Slika:Ku Klux Klan members and a burning cross, Denver, Colorado, 1921.jpg|thumb|200px|Kukluksklanovci pri zažiganju [[krščanski križ|križa]]]] '''Ku kluk s klan''' ({{IPA-sl|kúklúksklán}};<ref>{{Navedi splet|title=kukluksklan – GOVORNI POMOČNIK|url=https://govornipomocnik.rtvslo.si/kukluksklan/|accessdate=2023-04-20|language=sl-SI}}</ref> izvirno [[angleščina|angleško]] ''Ku Klux Klan''; ime je nastalo iz [[grščina|grške]] besede za krog, ''kyklos'', in besede ''[[klan]]'') je tajna [[politika|politična]] [[združba]], ki so jo [[rasizem|rasistični]] [[belec|belci]] na jugu [[Združene države Amerike|ZDA]] ustanovili po zmagi severnih držav v [[ameriška državljanska vojna|ameriški državljanski vojni]] in osvoboditvi [[suženj|sužnjev]]. Prvi klan je bil organiziran v mestu [[Pulaski]], v zvezni državi [[Tennessee]] 24. decembra 1865. Organiziralo ga je šest bivših [[general]]ov [[vojska južnih držav ZDA|vojske južnih držav ZDA]] (''Confederate States of America''). Dejavnosti klana so bile kmalu uperjene proti [[reforma]]m nove vlade, ki je prišla v južnih državah na oblast leta 1867. Člani klana so vlado smatrali kot sovražno in [[zatiranje|zatiralno]]. Verjeli so tudi v prirojeno manjvrednost temnopoltih. Oblečeni v bele [[kuta|kute]] s koničastimi kapucami, so kukluksklanovci terorizirali črno prebivalstvo. Tako so jih hoteli odvrniti od volitev in s tem uveljavljanja njihovih [[politične pravice|političnih pravic]]. Včasih pa ni ostalo le pri zatiranju, temveč so svoje žrtve pretepali, pohabljali ali celo [[umor|morili]]. Te »dejavnosti« so člani klana opravičevali z nujnimi merili za zaščito bele nadvlade in nedotakljivosti belih [[ženska|žensk]]. V klanu so bili dobrodošli beli [[Američani]] [[protestant]]ske vere, stari 16 ali več let. Cilj kukluksklana je bil ohranjanje prevlade belcev z nasiljem. Po več reorganizacijah se od leta 1953 imenuje ''Supreme Kingdom'' ([[Bog|Božje]] kraljestvo). Za to gibanje je značilna [[hierarhija|hierarhična]] ureditev, obredni simboli (ognjeni [[krščanski križ|križ]]) in oprava (bela kuta s koničasto kapuco). Znova je dejaven predvsem med [[kampanja|kampanjo]] za [[državljanske pravice]] v 60. letih in je odgovoren za številne [[bombni napad|bombne napade]] in [[uboj]]e v tistem obdobju. == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Antisemitizem]] [[Kategorija:Rasizem]] [[Kategorija:Skrivne družbe]] [[Kategorija:Ku Klux Klan|*]] {{normativna kontrola}} 2sipja02m2eoefa78xd6116sxbiwtvo 6676957 6676952 2026-05-17T10:22:56Z A09 188929 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-29676-57|~2026-29676-57]] ([[User talk:~2026-29676-57|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Paloi Sciurala|Paloi Sciurala]] 6315526 wikitext text/x-wiki [[Slika:Ku Klux Klan members and a burning cross, Denver, Colorado, 1921.jpg|thumb|200px|Kukluksklanovci pri zažiganju [[krščanski križ|križa]]]] '''Kukluksklan''' ({{IPA-sl|kúklúksklán}};<ref>{{Navedi splet|title=kukluksklan – GOVORNI POMOČNIK|url=https://govornipomocnik.rtvslo.si/kukluksklan/|accessdate=2023-04-20|language=sl-SI}}</ref> izvirno [[angleščina|angleško]] ''Ku Klux Klan''; ime je nastalo iz [[grščina|grške]] besede za krog, ''kyklos'', in besede ''[[klan]]'') je tajna [[politika|politična]] [[združba]], ki so jo [[rasizem|rasistični]] [[belec|belci]] na jugu [[Združene države Amerike|ZDA]] ustanovili po zmagi severnih držav v [[ameriška državljanska vojna|ameriški državljanski vojni]] in osvoboditvi [[suženj|sužnjev]]. Prvi klan je bil organiziran v mestu [[Pulaski]], v zvezni državi [[Tennessee]] 24. decembra 1865. Organiziralo ga je šest bivših [[general]]ov [[vojska južnih držav ZDA|vojske južnih držav ZDA]] (''Confederate States of America''). Dejavnosti klana so bile kmalu uperjene proti [[reforma]]m nove vlade, ki je prišla v južnih državah na oblast leta 1867. Člani klana so vlado smatrali kot sovražno in [[zatiranje|zatiralno]]. Verjeli so tudi v prirojeno manjvrednost temnopoltih. Oblečeni v bele [[kuta|kute]] s koničastimi kapucami, so kukluksklanovci terorizirali črno prebivalstvo. Tako so jih hoteli odvrniti od volitev in s tem uveljavljanja njihovih [[politične pravice|političnih pravic]]. Včasih pa ni ostalo le pri zatiranju, temveč so svoje žrtve pretepali, pohabljali ali celo [[umor|morili]]. Te »dejavnosti« so člani klana opravičevali z nujnimi merili za zaščito bele nadvlade in nedotakljivosti belih [[ženska|žensk]]. V klanu so bili dobrodošli beli [[Američani]] [[protestant]]ske vere, stari 16 ali več let. Cilj kukluksklana je bil ohranjanje prevlade belcev z nasiljem. Po več reorganizacijah se od leta 1953 imenuje ''Supreme Kingdom'' ([[Bog|Božje]] kraljestvo). Za to gibanje je značilna [[hierarhija|hierarhična]] ureditev, obredni simboli (ognjeni [[krščanski križ|križ]]) in oprava (bela kuta s koničasto kapuco). Znova je dejaven predvsem med [[kampanja|kampanjo]] za [[državljanske pravice]] v 60. letih in je odgovoren za številne [[bombni napad|bombne napade]] in [[uboj]]e v tistem obdobju. == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Antisemitizem]] [[Kategorija:Rasizem]] [[Kategorija:Skrivne družbe]] [[Kategorija:Ku Klux Klan|*]] {{normativna kontrola}} 5opmaxy3kq8ji0bpbej92iybe5l2uyb 0 55852 6676549 6631031 2026-05-16T15:03:24Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676549 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Taranto | official_name = Comune di Taranto | native_name = | image_skyline = Castello Aragonese(Taranto).JPG | imagesize = | image_alt = | image_caption = Pogled na staro mesto | image_shield = Taranto-Stemma.svg | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = left | pushpin_map_alt = | latd = 40 |latm = 28 |lats = |latNS = N | longd = 17 |longm = 14 |longs = |longEW = E | coordinates_type = region:IT-TA_type:city(200000)_source:dewiki | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = [[Apulija]] | province = [[Taranto (pokrajina)|Taranto]] (TA) | frazioni = Talsano, Lido Azzurro, Lama, San Vito | mayor_party = SEL | mayor = Ippazio Stefàno | area_footnotes = | area_total_km2 = 249,86 | population_footnotes = | population_total = 198.585 | population_as_of = 31. avgust 2017 | pop_density_km2 = | population_demonym = Tarantini ali Tarentini | elevation_footnotes = | elevation_m = 15 | twin1 = | twin1_country = | saint = [[Sveti Cataldo]] | day = 10. maj | postal_code = 74121-74122-74123 | area_code = (+39)099 | website = {{official website|http://www.comune.taranto.it/}} | footnotes = }} '''Taranto''' (/təˈræntoʊ/, italijanščina [ˈtaːranto]; tarantino ''Tarantino'', zgodnje italijansko ''Tarento''; starogrško ''Τάρᾱς'') je obalno mesto z okoli 200.000 prebivalci ob po njem imenovanem [[Tarantski zaliv|Tarantskem zalivu]] v [[italijanske dežele|deželi]] [[Apulija|Apuliji]] v južni Italiji. Je glavno mesto [[Taranto (pokrajina)|pokrajine Taranto]], ki služi kot pomembno trgovsko pristanišče in tudi glavno italijansko pomorsko oporišče.<ref>{{navedi splet|url=http://www.worldportsource.com/ports/ITA_Port_of_Taranto_1173.php |title=Port of Taranto |publisher=World Port Source |access-date=16 September 2011}}</ref> Taranto, ki so ga ustanovili [[Antična Šparta|Špartanci]] v 8. stoletju pred našim štetjem v obdobju grške kolonizacije, je bil med najpomembnejšimi v [[Magna Graecia]], postal je kulturna, gospodarska in vojaška sila, ki je rodila filozofe, stratege, pisce in športnike, kot so [[Arhit]], [[Aristoksen]], [[Livij Andronik]], Herakleid, Iccus, Klinij, Leonidas, Lisis in Sosibij. Do leta 500 pred našim štetjem je bilo mesto med največjimi na svetu, s populacijo po ocenah do 300.000 ljudi.<ref>{{navedi knjigo|last=Oppenheimer|first=Michael|date=1 January 2002|title=The Monuments of Italy: A Regional Survey of Art, Architecture and Archaeology from Classical to Modern Times|url=https://books.google.com/books?id=HooTAQAAIAAJ&q=ancient%20tarento%20300,000%20inhabitants|access-date=26 December 2016|publisher=Tauris|isbn=9781860645709|via=Google Books}}</ref> Sedemletna vladavina Arhita je zaznamovala vrhunec njegovega razvoja in priznanje njegove hegemonije nad drugimi grškimi kolonijami v južni Italiji. V normanskem obdobju je postal prestolnica kneževine Taranto, ki je pokrivala skoraj vso peto Apulije. Taranto je zdaj tretje največje celinsko mesto v južni Italiji (južno od Rima, približno južna polovica italijanskega polotoka), z dobro razvitimi livarnami jekla in železa, rafinerijami nafte, kemičnimi tovarnami, ladjedelnicami in tovarnami za predelavo hrane. == Pregled == [[File:Tarantoharb1921.jpg|thumb|left|Pomorska baza Taranto za prvo eskadrilo italijanske Regia Marine, 1930]] Predzgodovina Taranta sega v leto 706 pr.n.št.<ref name="travelgrove1">{{navedi splet |url=http://www.travelgrove.com/travel-guides/Italy/Taranto-History-c1021994.html |title=Taranto History, Italy |publisher=Travelgrove.com |access-date=17 January 2012 |archive-date=2012-03-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120319094513/http://www.travelgrove.com/travel-guides/Italy/Taranto-History-c1021994.html |url-status=dead }}</ref>, ko je bil ustanovljen kot grška kolonija, ki so jo ustanovili [[Antična Šparta|Špartanci]]. Antično mesto je bilo na polotoku; sodobno mesto je bilo zgrajeno nad starogrškim mestom, od katerega je ostalo le nekaj ruševin, vključno z delom mestnega obzidja, dvema tempeljskima stebroma iz 6. stoletja pred našim štetjem in grobnicami.<ref name="taranto2004">{{navedi splet |url=http://www.taranto.eu/ |title=Taranto Tourism and History |publisher=Taranto.eu |date=1 January 2004 |access-date=17 January 2012 |archive-date=2012-03-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120327214731/http://www.taranto.eu/ |url-status=dead }}</ref> Grški kolonisti iz Šparte so mesto poimenovali ''Taras'' (Τάρας; GEN Τάραντος ''Tarantos'') po mitskem junaku Tarasu, Rimljani, ki so mesto povezali z Rimom s podaljškom [[Apijeva cesta|Apijeve ceste]], pa so ga imenovali ''Tarentum''. Otočka S. Pietro in S. Paolo (Sv. Peter in Sv. Pavel), skupaj znana kot otočje Cheradi, ščitita zaliv, imenovan Mar Grande (Veliko morje), kjer je trgovsko pristanišče. Taranto je znan po veliki populaciji delfinov in drugih kitov, ki živijo v bližini teh otokov. Drug zaliv, imenovan Mar Piccolo (Malo morje), tvori polotok starega mesta in ima uspešen ribolov. Konec 19. stoletja je bil izkopan kanal, ki je ladjam omogočal vstop v pristanišče Mar Piccolo, staro grško mesto pa je postalo otok, povezan s celino z mostovi. Otočki in obala so močno utrjeni, Mar Piccolo pa je pomorsko pristanišče strateškega pomena. Zaradi prisotnosti teh dveh zalivov Taranto imenujejo tudi "mesto dveh morij". [[File:Map of comune of Taranto (province of Taranto, region Apulia, Italy).svg|thumb|left|200px|Občina Taranto (rdeča) v svoji provinci.]] Naravno pristanišče v Tarantu je postalo logično domače pristanišče za italijansko pomorsko floto pred in med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. Med drugo svetovno vojno je Taranto zaslovel po britanskem zračnem napadu novembra 1940 na tukaj nameščeno pomorsko bazo Regia Marina, ki se danes imenuje [[bitka pri Tarantu]]. Ime mesta izvira iz skupnega imena "tarantula", ki izvira iz izrazov tarantela, tarantizem in tarantula - čeprav na območju ne živi nobena vrsta pajkov iz družine ''[[Ptičji pajki|Theraphosidae]]''. V starih časih so prebivalci Taranta, ki jih je ugriznil veliki lokalni volčji pajek, ''Lycosa tarentula'', nemudoma plesali dolg in energičen ples kot [[jig]], da bi potili strup iz svojih por - čeprav strup volčjega pajka ni usoden za ljudi. Frenetični ples je postal znan kot [[Tarantela]]. V geologiji je Taranto dal ime tarantski dobi [[pleistocen]]ske epohe. == Geografija == [[File:Taranto &amp; harbor from ISS 2017.JPG|thumb|350px|Taranto in pristanišče z ISS, 2017]] Taranto gleda na [[Jonsko morje]]. Je 14,5 metra nad morsko gladino. Zgrajen je bil na ravnici, ki poteka sever/severozahod–jugovzhod, in jo od severozahoda proti vzhodu obdaja planota Murgia. Njegovo ozemlje se razteza na 209,64 kvadratnih kilometrov in je večinoma pod vodo. Zanj so značilni trije naravni polotoki in umetni otok, ki je nastal z izkopavanjem jarka med gradnjo aragonskega gradu. Mesto je znano kot "mesto dveh morij", ker ga obliva Mar Grande (Veliko morje) v zalivu med Punta Rondinella na severozahodu in Capo San Dante na jugu ter ogromen rezervoar Mar Piccolo (Malo morje). === Mar Grande in Mar Piccolo === [[File:Mar Piccolo Taranto panorama.jpg|right|thumb|250px|Pogled na Mar Piccolo z Apijeve pceste]] Mar Grande je pogosto znano kot Veliki morski zaliv, saj je tam pristanišče ladij. Od Mar Piccolo ga loči [[rt]], ki zapira zaliv in vodi do umetnega otoka. Ta otok je tvoril srce prvotnega mesta in je s celino povezan z mostoma Ponte di Porta Napoli in Ponte Girevole. Mar Grande od Jonskega morja ločijo Capo San Vito, Isole Cheradi svetega Petra in Pavla in trije otoki San Nicolicchio, ki jih jeklarna ILVA v celoti vključi. Slednji tvorijo majhen [[arhipelag]], ki zapira lok in ustvarja naravni zaliv Mar Grande. Mar Piccolo velja za laguno, zato predstavlja težave z izmenjavo vode. Ponte Punta Penna Pizzone je tako rekoč razdeljen na dva, ki povezuje Punta Penna s Punta Pizzone. Prvi od njih tvori grob trikotnik, katerega vogali so odprtina na vzhodu in kanal Porta Napoli, ki ga povezuje z Mar Grande na zahodu. Druga polovica tvori elipso, katere glavna os meri skoraj 5 kilometrov od jugozahoda proti severovzhodu. Reka Galeso se izliva v prvo polovico. Obe vodni telesi imata nekoliko različne vetrove in plimovanje, njuni podvodni izviri pa imajo različno slanost. Ti vplivajo na tokove na površju in v globinah Mar Grande in obeh polovic Mar Piccolo. V Mar Grande in v severnem delu Mar Piccolo je nekaj podvodnih izvirov, imenovanih citri,<ref>{{cite journal|last=Parenzan|first=Pietro|url=http://siba2.unile.it/ese/issues/3/170/ts03_06.pdf|title=L'anello di san Cataldo nel Mar Grande di Taranto|journal=Thalassia Salentina|volume=6|year=1972|pages=3–24|access-date=7 May 2009}}{{Dead link|date=June 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=no }}</ref> ki nosijo nepitno sladko vodo skupaj s slano vodo. To ustvarja idealne biološke pogoje za gojenje sredozemskih školjk, lokalno znanih kot ''cozze''. === Podnebje === Podnebje mesta, ki ga beleži vremenska postaja v bližini vojaškega letališča Grottaglie, je vroče poletno mediteransko podnebje, značilno za Sredozemlje s pogostimi celinskimi značilnostmi. Pomlad je običajno mila in deževna, niso pa redki nenadni hladni časi s severa in vzhoda, ki pogosto povzročijo sneženje. Povprečna letna količina padavin je dokaj nizka (tudi za južno Italijo), saj meri le 425 milimetrov na leto. Poletje je vroče in vlažno, s povprečno temperaturo 29 °C. 28. novembra 2012 je velik tornado F3 udaril v pristanišče Taranto in poškodoval jeklarno Taranto; okoli 20 delavcev je bilo poškodovanih, še en moški je bil pogrešan.<ref>{{navedi splet |last1=Damiani |first1=Vincenzo |title=Storm adds to chaos at troubled Italy steel plant |url=https://www.reuters.com/article/uk-italy-ilva-cleanup/storm-adds-to-chaos-at-troubled-italy-steel-plant-idUKBRE8AR0J720121128 |website=Reuters |access-date=3 December 2021}}</ref> == Zgodovina == [[File:Colonne Doriche.JPG|thumb|right|200px|Dorski stebri iz Pozejdonovega templja v Tarantu, dediščina njegovega grškega izvora.]] Taranto so leta 706 pred našim štetjem ustanovili [[Dorci]], grški priseljenci iz [[Antična Šparta|Šparte]], njegov izvor je nenavaden: ustanovitelji so bili Partenijci ("sinovi devic"), sinovi neporočenih špartanskih žensk in [[Perijeci]] (svobodni moški, ne pa državljani Šparte); s temi izvenzakonskimi zvezami so Špartanci izredno dovolili povečati predvideno število vojakov (vojaki so lahko postali le državljani Šparte) med krvavimi mesenijskimi vojnami, vendar so bile pozneje retroaktivno razveljavljene, sinovi pa so bili nato dolžni za vedno zapusti Grčijo. Falanth, partenijski vodja, je odšel v [[Delfi|Delfe]], da bi se posvetoval z [[orakelj|orakljem]]: zmeden odgovor je pristanišče Taranto označil za nov dom izgnancev. Partenijci so prispeli v Apulijo in ustanovili mesto ter ga poimenovali Taras po sinu grškega morskega boga [[Pozejdon]]a in lokalne nimfe <ref>{{citation|author=Pausanias|title=Pausaniae Graeciae Descriptio |place=Leipzig|publisher=Teubner|year=1903|chapter=10.10.8|chapter-url=https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0159%3Abook%3D10%3Achapter%3D10%3Asection%3D8|language=el}}.</ref> Satiriona. Po drugih virih je mesto ustanovil [[Heraklej]]. Še ena tradicija navaja Tarasa kot ustanovitelja mesta; simbol grškega mesta (pa tudi sodobnega mesta) prikazuje legendo o Tarasu, ki se je rešil iz brodoloma z jahanjem delfina, ki mu ga je poslal Pozejdon. Taranto je povečal svojo moč in postal trgovska sila in suvereno mesto [[Magna Graecia| Magne Graecie]] <ref name="italythisway1">{{navedi splet |url=http://www.italythisway.com/places/articles/taranto-history.php |title=History of Taranto |publisher=Italythisway.com |access-date=16 September 2011 |archive-date=2012-04-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120405090650/http://www.italythisway.com/places/articles/taranto-history.php |url-status=dead }}</ref>, ki je vladalo grškim kolonijam v južni Italiji. Njegova neodvisnost in moč sta se končali, ko so se Rimljani razširili po vsej Italiji. Taranto je zmagal v prvi od dveh vojn proti Rimu za nadzor nad južno Italijo: pomagal mu je Pir, kralj grškega Epira, ki je presenetil Rim z uporabo vojnih slonov v bitki, česar Rimljani še niso videli. Rim je zmagal v drugi vojni leta 272 pr. n. št. To je Taranto pozneje odrezalo od središča sredozemske trgovine, tako da je Via Appia povezala neposredno s pristaniščem ''Brundisium'' ([[Brindisi]]). === Antična umetnost === Tako kot številne grške mestne države je tudi Taras izdal lastne kovance v 5. in 4. stoletju pred našim štetjem. Imenovan je bil ''Nomos'', tlačno ulit srebrnik, katerega težo, velikost in čistost je nadzorovala država. Visoko umetniški kovanci so predstavljali simbol mesta, Tarasa, ki ga je rešil delfin, na hrbtni strani pa je podoben [[Hipokampus (mitologija)|hipokampu]], mešanici konjske ribe, ki je v mitologiji upodobljena kot zver, ki je vlekla Pozejdonovo kočijo. Taras je bil tudi središče uspešne, okrašene [[Starogrška keramika|grške lončarske]] industrije v 4. stoletju pr. n. št. Večina južnoitalijanskih grških posod, znanih kot bazilikatska posoda, je bila izdelana v različnih delavnicah v mestu. Žal se nobeno od imen umetnikov ni ohranilo, zato so bili sodobni raziskovalci dolžni dati prepoznavnim umetniškim rokam in delavnicam vzdevke glede na tematiko njihovih del, muzeje, ki jih posedujejo, ali posameznike, ki so dela razlikovali od drugih. Nekateri najbolj znani apulijski vazoslikarji v Tarasu se med drugim imenujejo: slikar Iliupersis, slikar Likurg, slikar Gioia del Colle, slikar Darius, slikar podzemlja in slikar Beli Sakkos. Izdelki, ki so jih izdelovale te delavnice, so bile običajno velike, izdelane posode, namenjene mrliški rabi. Izdelane oblike so bile: [[Krater (posoda)|krater]] z volutami, [[lutrofor]], [[patera]], [[oinohoe]], [[lekit]], ribji krožnik itd. Okras teh posod je bil rdeč lik (s figurami e v rdeči glini, ozadje pa je bilo prevlečeno s črnim sijajem), s preslikavo (''sovradipinto'') v belih, rožnatih, rumenih in rjavih lističih. Slog risb je pogosto razkošen in okrašen, kot je bila že moda v Atenah v 4. stoletju. Začnejo se pojavljati tudi značilne južnoitalijanske poteze. Številne figure so prikazane sedeče na skalah. Cvetlični motivi postanejo zelo okrašeni, vključno s spiralno vinsko trto in listi, vrtnicami, lilijami, makom, listi lovorja in akanta. Pogosto je tematika sestavljena iz ''naiskos'' prizorov (prizorov, ki prikazujejo kip pokojnika v [[naos]]u, miniaturnem templju ali svetišču). Najpogosteje prizor ''naiskosa'' zaseda eno stran vaze, mitološki prizor pa drugo. Podobe, ki prikazujejo številne grške mite, so znane le iz južnoitalijanskih vaz, saj se zdi, da so imele atenske bolj omejen repertoar upodobitev. <gallery> File:Tarentum.jpg|Antični kovanec iz Taranta z eponimom ''Tarasov junak, ki jaha delfina''. File:Silver stater from Tarentum c. 330 BC.jpg|Srebrni stater iz Tarenta c. 330 pr.n.št File:Silver stater from Tarentum from 290-280 BC.jpg|Srebrni stater iz Tarenta c. 290 pr.n.št File:Museo Nazionale Taranto Ceramics.jpg|Zbirka keramike, proizvedene v Tarantu ca. 580 pr.n.št. Arheološki narodni muzej Taranto File:Marta schiaccianoci.JPG|Bronasti in zlati orešček, pozno 4. zgodnje 3. stoletje pr. Arheološki narodni muzej Taranto File:Horace Taranto Plate.jpg|Horacij, Oda Septimiju - Slavnostni krožnik Prevod: "Ta kotiček sveta se mi nasmehne bolj kot drugi" </gallery> === Druga svetovna vojna === Bitka pri Tarantu se je zgodila v noči z 11. na 12. november 1940 med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] med britanskimi pomorskimi silami pod admiralom [[Andrew Browne Cunningham|Andrewom Cunninghamom]] in italijanskimi mornarskimi silami pod vodstvom admirala Iniga Campionija. [[Kraljeva vojna mornarica]] (''Royal Navy’’) je izvedla prvi pomorski zračni napad od ladje na ladjo v zgodovini z uporabo 21 zastarelih dvokrilnih torpednih bombnikov ''[[Fairey Swordfish]]'' z [[letalonosilka|letalonosilke]] [[HMS Illustrious (R87)|HMS ''Illustrious'']] v Sredozemskem morju. Napad je prizadel bojno floto Regia Marine, ki je bila zasidrana v pristanišču Taranto, z uporabo zračnih torpedov kljub plitvini vode. === Občinski stečaj 2006 === Občina Taranto je 31. decembra 2005 razglasila stečaj, saj je imela nakopičene obveznosti v višini 637 milijonov EUR. To je bila ena največjih finančnih kriz, ki je kdaj prizadela občino. Razglasitev stečaja je 18. oktobra 2006 izdal stečajni upravitelj Tommaso Blonda. Imenovan je bil po odstopu županje Rossane Di Bello zaradi njene 16-mesečne zaporne kazni zaradi zlorabe položaja in ponarejanja dokumentov v zvezi s preiskavami pogodbe o upravljanju mestne sežigalnice, ki je bila dodeljena Termomeccanici. == Okolje == Leta 1991 je Ministrstvo za okolje razglasilo Taranta za območje z visokim tveganjem za okolje. Kot posledica onesnaževal, ki jih v zrak izpuščajo tovarne na tem območju, predvsem jeklarna ILVA, ki je del Gruppo Riva. 7 % onesnaženja Taranta povzroči javnost; 93 % jih proizvedejo tovarne. Leta 2005 je Evropski register emisij onesnaževal ocenil, da so bile emisije dioksinov iz tovarne ILVA v Tarantu odgovorne za 83 % skupnih prijavljenih emisij v Italiji.<ref name="European Commission parliamentary questions">{{navedi splet|url=http://www.europarl.europa.eu/sides/getAllAnswers.do?reference=P-2007-5221&language=EN|title=Answer given by Mr Dimas on behalf of the Commission|work=Parliamentary Questions|publisher=European Parliament|date=28 November 2007|access-date=11 August 2011}}</ref> Vsako leto je mesto izpostavljeno 2,7 tone ogljikovega monoksida in 57,7 ton ogljikovega dioksida. Italijanski nacionalni inštitut za emisije in njihove vire<ref>''Inventario nazionale delle emissioni e loro sorgenti'' (INES)</ref> je leta 2014 navedel, da je Taranto tretji na svetu za kitajskim Linfenom in Copşa Mică v Romuniji, najbolj onesnaženima mestoma na svetu zaradi emisij tovarn. Zlasti mesto proizvede 92 % italijanskega [[dioksin]]a. To je 8,8 % dioksina v Evropi. Med letoma 1995 in 2004 so se [[levkemija]], [[diseminirani plazmacitom]] in [[limfom]]i povečali za 30 do 40 %. Dioksin se z leti kopiči. Paša je prepovedana znotraj 20 kilometrov od tovarne ILVA.<ref>{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/world/2012/aug/17/italy-ilva-steelworks-cancer-pollution|title=Italian town fighting for its life over polluting Ilva steelworks|date=18 August 2012}}</ref> Leta 2013 je bila tovarna ILVA dana pod posebno upravo, ko je bila njena lastnica, družina Riva, obtožena, da ni preprečila toksičnih emisij <ref>{{navedi novice|title=Italy to nationalize troubled steel plant|url=https://www.thelocal.it/20141225/italy-to-nationalize-troubled-steel-plant|agency=AFP|publisher=thelocal.it|date=25 December 2014}}</ref>, kar je povzročilo najmanj 400 prezgodnjih smrti.<ref>{{navedi novice|last1=Kemp|first1=Danny|title=EU opens probe into Italian aid for polluting Ilva steelworks|url=https://phys.org/news/2016-01-eu-probe-italian-aid-polluting.html|publisher=Phys.org|date=20 January 2016}}</ref> Emisije [[Ogljikov monoksid|ogljikovega monoksida]], [[Ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] in dioksina so se zmanjšale. Vrnile so se živalske vrste, ki so izginile, vključno z lastovkami, žerjavi, delfini, morskimi konjički in koralnim grebenom. ==Demografski razvoj== [[File:Ponte Girevole (Taranto) opening 1.jpg|thumb|right|Dva kraka leta 1887 zgrajenega Ponte Girevole odprta za prehod ladje]] ''Census populations'' <timeline> Colors= id:lightgrey value:gray(0.9) id:darkgrey value:gray(0.7) id:sfondo value:rgb(1,1,1) id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8) ImageSize = width:555 height:373 PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30 DateFormat = x.y Period = from:0 till:250000 TimeAxis = orientation:vertical AlignBars = justify ScaleMajor = gridcolor:darkgrey increment:50000 start:0 ScaleMinor = gridcolor:lightgrey increment:10000 start:0 BackgroundColors = canvas:sfondo BarData= bar:1861 text:1861 bar:1871 text:1871 bar:1881 text:1881 bar:1901 text:1901 bar:1911 text:1911 bar:1921 text:1921 bar:1931 text:1931 bar:1936 text:1936 bar:1951 text:1951 bar:1961 text:1961 bar:1971 text:1971 bar:1981 text:1981 bar:1991 text:1991 bar:2001 text:2001 bar:2011 text:2011 PlotData= color:barra width:20 align:left bar:1861 from:0 till: 26163 bar:1871 from:0 till: 25012 bar:1881 from:0 till: 31630 bar:1901 from:0 till: 56190 bar:1911 from:0 till: 65238 bar:1921 from:0 till: 104379 bar:1931 from:0 till: 111616 bar:1936 from:0 till: 117722 bar:1951 from:0 till: 168941 bar:1961 from:0 till: 194609 bar:1971 from:0 till: 227342 bar:1981 from:0 till: 244101 bar:1991 from:0 till: 232334 bar:2001 from:0 till: 202033 bar:2011 from:0 till: 191810 PlotData= bar:1861 at: 26163 fontsize:S text: 26.163 shift:(-8,5) bar:1871 at: 25012 fontsize:S text: 25.012 shift:(-10,5) bar:1881 at: 31630 fontsize:S text: 31.630 shift:(-10,5) bar:1901 at: 56190 fontsize:S text: 56.190 shift:(-10,5) bar:1911 at: 65238 fontsize:S text: 65.238 shift:(-10,5) bar:1921 at: 104379 fontsize:S text: 104.379 shift:(-10,5) bar:1931 at: 111616 fontsize:S text: 111.616 shift:(-10,5) bar:1936 at: 117722 fontsize:S text: 117.722 shift:(-10,5) bar:1951 at: 168941 fontsize:S text: 168.941 shift:(-10,5) bar:1961 at: 194609 fontsize:S text: 194.609 shift:(-10,5) bar:1971 at: 227342 fontsize:S text: 227.342 shift:(-10,5) bar:1981 at: 244101 fontsize:S text: 244.101 shift:(-10,5) bar:1991 at: 232334 fontsize:S text: 232.334 shift:(-10,5) bar:2001 at: 202033 fontsize:S text: 202.033 shift:(-10,5) bar:2011 at: 191810 fontsize:S text: 191.810 shift:(-10,5) TextData= fontsize:S pos:(20,20) text:fonte ISTAT - elaborazione grafica a cura di Wikipedia </timeline> Leta 1993 je četrt Statte postala avtonomna občina (enako se je zgodilo z nekdanjo četrtjo Crispiano, ki je leta 1919 postala avtonomna občina), s čimer je iz občine Taranto odstranilo približno 14.000 prebivalcev. == Znamenitosti == [[File:Palazzo del governo - Taranto.jpg|thumb|Palazzo del Governo s pogledom na Lungomare, ki jo je leta 1934 odprl Benito Mussolini]] Taranto ima številna mesta zgodovinske vrednosti. [[Aragonski grad, Taranto| Aragonski grad]], ki stoji v kotu kanala med Mar Grande in trga Piazza Castello, je bil zgrajen med letoma 1486 in 1492 po naročilu aragonskega kralja [[Ferdinand II. Aragonski|Ferdinanda II.]], da bi zaščitil mesto pred pogostimi napadi Turkov.<ref name="puglia">http://www.viaggareinpuglia.it/at/1/castellotorre/96/en/Taranto-Aragon--Castle{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=June 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=no }}</ref> Grad, ki ga je zasnoval italijanski slikar in arhitekt [[Francesco di Giorgio Martini]], je nadomestil že obstoječo bizantinsko trdnjavo iz 9. stoletja, ki je bila ocenjena kot neprimerna za vojskovanje v 15. stoletju. Leta 1707 je prenehala služiti kot vojaška utrdba in je bila preurejena v zapor, dokler se ni pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom Bonapartejem]] vrnila v prvotno vojaško funkcijo. Do danes je last italijanske mornarice in je odprt za javnost. Izkopavanja v 21. stoletju so razkrila starejše bizantinske temelje gradu, ki si jih je mogoče ogledati. Obstaja več ruševin grških templjev – nekateri iz 6. stoletja pred našim štetjem – kot so ostanki templja, posvečenega Pozejdonu, z dvema preživelima dorskima stebroma, ki sta še vedno vidna na Piazza Castello v Citta Vecchia. Promenada (''lungomare''), poimenovana po nekdanjem italijanskem kralju Viktorju Emanuelu III., gleda na Mar Grande, naravno pristanišče in trgovsko pristanišče. Sostolnica Gran Madre di Dio, ki jo je zasnoval Gio Ponti, je bila zgrajena v letih 1967–1971 iz armiranega betona in je eno najpomembnejših poznih del arhitekta. Leta 2018 je v slabem stanju in onesnažena z grafiti.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wallpaper.com/architecture/gio-ponti-cathedral-taranto-italy |title=Gio Ponti's cut-out cathedral in Taranto deserves a resurrection |date=30 May 2018 |first=Christopher |last=Stocks |website=www.wallpaper.com}}</ref> V sodobnih četrtih, predvsem pa v osrednjem mestu Borgo Umbertino, so tudi vodnjak ''Rosa dei Venti'', Monumento al Marinaio, vojni spomenik in mornariško dvorišče, še en simbol mesta, nekaj arheoloških najdišč, kot je Cripta del Redentore, cerkve, kot so Maria Santissima del Monte Carmelo, San Pasquale in San Francesco di Paola ter palače iz 18. in 19. stoletja, kot so Palazzo Magnini, Palazzo delle Poste, Palazzo del Governo, Palazzo degli Uffici in Palazzo Savino D'Amelio. Na obrobju in na podeželju je več tradicionalnih starodavnih podeželskih hiš, imenovanih ''masseria'', kot je ''Masseria Capitignano''. == Staro mesto == [[File:Taranto ViaCava Copy 12-10-2015.jpg|thumb|upright|Via Cava v starem mestnem jedru. Rdeče poslikana obokana vrata stare, večnadstropne palače so primer ulične umetnosti, ki je od leta 2013 postala značilnost starega mesta.]] Staro mesto ali Città Vecchia je kraj, kjer so Grki zgradili svojo [[akropola|akropolo]]. Danes ohranja isto postavitev ulic iz leta 967, ko so Bizantinci pod vodstvom Niceforja Foke obnovili tisto, kar so saracenske čete pod vodstvom slovanskega Sabirja zravnale s tlemi leta 927 našega štetja. Obstajajo štiri glavne arterije (Corso Vittorio II, Via Duomo, Via di Mezzo in Via Garibaldi), ki potekajo v ravni smeri, vendar so bile stranske ulice namerno zgrajene ozke in vijugaste, da bi ovirali prehod napadalne vojske.<ref name="brit">Taranto - 1911 Encyclopædia Britannica</ref> Tu je Agonski grad, dorski stebri, mestna hiša, stolp z uro in trg Piazza Fontana in je v celoti zaprt na umetnem otoku med Mar Grande in Mar Piccolo in je dosegljiv iz Novega mesta s prečkanjem Ponte Girevole od na jugu in Ponte di Porta Napoli s severa. Skoraj pravokotne oblike je razdeljen na štiri ''pittaggi'' (četrtine), ki jih začrta križ med Via di Mezzo in ''postilier'' Via Nuova. To sta "Baglio" in "San Pietro" v zgornjem delu, ki gledata na Mar Grande; in "Turipenne" in "Ponte" v spodnjem delu ob Mar Piccolo. Plemstvo, duhovščina in vojaško osebje so si zgradili domove v Bagliu in San Pietru, medtem ko so obrtniki in ribiči bivali v Ponte in Turipenne. Armenska skupnost je bila prisotna v 10. in 11. stoletju, ko je prispela v Taranto kot čete bizantinske vojske. Cerkev San't Andrea degli Armeni na Piazza Monteoliveto, ki je v četrti Baglio, priča o soseski, kjer so si Armenci ustvarili domove.<ref name="melograni">{{navedi splet|url=https://ilcortiledeimelograni.wordpress.com/s-andrea-degli-armeni/|title=S.Andrea degli Armeni|date=6 February 2014|access-date=26 December 2016}}</ref> Leta 1746 je celotno prebivalstvo Taranta prebivalo v starem mestu. Posledica tega je bila potreba po nadgradnji ozkih hišah.<ref>{{navedi splet|url=http://www.tarantomagna.it/cosa-vedere-taranto/taranto-citta-vecchia-storia-impressioni/Taranto|title=Taranto Città Vecchia: Storia e Foto dell'isola - Taranto Magna|access-date=26 December 2016|archive-date=2022-09-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20220914232429/http://www.tarantomagna.it/cosa-vedere-taranto/taranto-citta-vecchia-storia-impressioni/|url-status=dead}}</ref> Še vedno je naseljeno s številnimi ljudmi, ki živijo nasproti stare palače. Do leta 2013 je v starem mestu živelo le 1000 ljudi <ref name="oldtarantobari">"The Old Town of Taranto: Architectural Reading of the History Urban Form for the Correct Methodology for Restoration Project the Built Heritage in the Island". Ubaldo Occhinegro. Polytecnic School of Bari. Paper Number 362-8. Proceedings of the 2nd ICAUD International Conference on Architecture and Urban Design. Epoka University, Tirana, Albania 8–10 May 2014. Paper No. 362</ref>, medtem ko je širše mesto imelo več kot 200.000 prebivalcev. [[File:Tarantomezzo.jpeg|thumb|upright|Stare zapuščene zgradbe na ulici Via di Mezzo, ki tvori križ, ki deli štiri pittagi]] V starem mestu so številne palače iz 17. in 18. stoletja. Dolga leta so služile kot glavno prebivališče lokalnih aristokratskih družin in duhovščine. Sem spadajo Palazzo Calò, Palazzo Carducci-Artenisio (1650), Palazzo Galeota (1728), Palazzo Gallo (17. stoletje), P PMalazzo Latagliata, Palazzo Lo Jucco (1793), Palazzo D'Aquino, Palazzo Delli Ponti, Palazzo Gennar d'Ayala, Palazzo Visconti, Palazzo Galizia, Palazzo Ciura in Palazzo Pantaleo. V palači de Beaumont-Bonelli-Bellacicco iz 17. stoletja je špartanski muzej Taranta – ''Hypogeum Bellacicco'', ki sega pod gladino ulice in morja do [[hipogej]]a, ki je križišče z drugimi hipogeji starega mesta, ki skupaj tvorijo sistem podzemnega Taranta.<ref name="palazzi">{{navedi splet|url=https://prolocoditaranto.wordpress.com/palazzi-e-vari-a-taranto/|title=Palazzi e vari a Taranto|date=7 April 2014|access-date=26 December 2016}}</ref> Cerkve so stolnica San Cataldo (10. stoletje) na Piazza Duomo, San Domenico Maggiore (1302), Sant'Andrea degli Armeni (16. stoletje), Sant'Agostino (1402), San Michele (1763), Sant'Anna, Madonna svetišče della Salute (1752) in San Giuseppe (16. stoletje). V bližini cerkve San Agostino, ki je v bližini Pendio La Riccia, so odkrili zakopane ostanke starodavnega grškega templja. V začetku leta 1934 se je [[Benito Mussolini]] lotil projekta pomlajevanja, ki je vključeval rušenje delavskega razreda Turipenne ''pittaggio'' ob Via Garibaldi in "Discesa Vasto", ki je vseboval domove lokalnih ribičev in staro judovsko četrt. Rušenja, ki so porušila tudi staro srednjeveško obzidje in tri cerkve od štirih znotraj območja, so se nadaljevala do izbruha druge svetovne vojne. Za zamenjavo porušenih objektov so bile postavljene sodobne stavbe in stanovanjski bloki.<ref>[http://www.archeotaranto.altervista.org/archeta/taras78/archictettura.htm ''Taranto, Archeologia, Storia, Architettura"'']{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=June 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=no }}</ref> Poleg številnih palač ima staro mesto nešteto obokanih uličic, ''saliti'', ''vicoli'' in majhnih ulic, od katerih so nekatere zaprte za promet. Med letoma 2013 in 2014 sta se dva neapeljska urbana umetnika Cyop in Kaf lotila projekta okrasitve zapuščenih zgradb, sten in vrat na trgih in vikolijih s 120 predstavami ulične umetnosti. Od takrat je postala presenetljiva značilnost starega mesta, ki je opisano kot zapuščeno okrožje Taranta.<ref>[http://www.corriereditaranto.it/ "Street Art; un anno in Città Vecchia". ''Corriere di Taranto''. Gaetano De Monte. 27 October 2015]</ref> ==Pobratena mesta== Taranto je pobraten z: *{{flagicon|GRC}} [[Šparta]], [[Grčija]] (od 2015)<ref>{{navedi splet|url=http://www.filonidetaranto.it/2015/07/missione-compiuta-dopo-15-anni.html|title=Day of Twin between Taranto and Sparta|date=24 July 2015|access-date=30 July 2015|archive-date=2016-09-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20160915023307/http://www.filonidetaranto.it/2015/07/missione-compiuta-dopo-15-anni.html|url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|FRA}} [[Brest, Francija|Brest]], [[Francija]] (od 1964)<ref>{{navedi splet|url=http://www.comune.taranto.it/citta/dettaglio_news.php?id_news=192&id_categoria=161|title=Taranto twinned with Brest|date=23 July 2009|access-date=18 March 2012|archive-url=https://archive.today/20120729041127/http://www.comune.taranto.it/citta/dettaglio_news.php?id_news=192&id_categoria=161|archive-date=29 July 2012|url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|UKR}} [[Donetsk]], [[Ukrajina]] (od 1985)<ref>{{navedi splet|url=http://mer.dn.ua/public_echo.php?id=123|title=Twin Cities and city-partners in Donetsk|access-date=18 March 2012|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20111210085418/http://mer.dn.ua/public_echo.php?id=123|archive-date=10 December 2011}}</ref> *{{flagicon|ESP}} [[Alicante]], [[Španija]] (od 2010){{citation needed|date=June 2015}} *{{flagicon|PAK}} [[Islamabad]], [[Pakistan]] (od 2010){{citation needed|date=June 2015}} *{{flagicon|USA}} [[Pittsburgh]], [[ZDA]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.studio100.it/verso-gemellaggio-taranto-pittsburgh/|title=Taranto twinned with Pittsburgh|date=18 May 2018|accessdate=2022-03-15|archive-date=2021-12-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20211201093011/https://www.studio100.it/verso-gemellaggio-taranto-pittsburgh/|url-status=dead}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam mest v Italiji]] * [[seznam pristanišč v Italiji]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Taranto}} * {{Official website|http://www.comune.taranto.it/}} * [https://web.archive.org/web/20090714022853/http://www.tarantoturismo.it/ Tourism in Taranto ] * [https://web.archive.org/web/20180601033056/http://www.museotaranto.org/ MARTA: Museo nazionale ARcheologico TAranto (Taranto Archaeological National Museum)] {{Province of Taranto}} [[Kategorija:Mesta v Apuliji]] [[Kategorija:Pokrajina Taranto - občine‎]] [[Kategorija:Pristanišča v Italiji]] [[Kategorija:Obalna mesta]] {{normativna kontrola}} 5hredwtxvr9taq247z4s1ykbnbh2opb 0 60254 6676938 6490268 2026-05-17T09:31:08Z Boja02 160599 /* */ 6676938 wikitext text/x-wiki {{Football club infobox | clubname = FC Barcelona | image = [[Slika:Fc barcelona.gif|200px|logo]] | fullname = Futbol Club Barcelona | nickname = ''Barça'', ''Blaugrana'', ''Els Culers'' | founded = 29.11.1899<br />kot ''Foot-Ball Club Barcelona'' | ground = [[Camp Nou]], <br /> [[Barcelona]], [[Katalonija]], <br /> [[Španija]] | capaciti = 99,354<ref name="info">{{cite web |url=http://www.fcbarcelona.cat/web/english/club/club_avui/informacio_corporativa/barca_enxifres/barca_enxifres.html |title=Information |publisher=FC Barcelona |accessdate=27 November 2010 |archive-date=2012-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120212025947/http://arxiu.fcbarcelona.cat/web/english/club/club_avui/informacio_corporativa/barca_enxifres/barca_enxifres.html |url-status=dead }}</ref> | chairman = [[Slika:Flag of Spain.svg|20px]] [[Joan Laporta]] | manager = [[Slika:Flag of Germany.svg|20px]] [[Hansi Flick]] | league = [[La Liga]] | season = 2023/24 | position = 4. mesto | website = http://www.fcbarcelona.com | shirtsupplier = [[Nike, Inc.|Nike]] | shirtsponsors = Spotify | pattern_la1 = _barcelona2526h | pattern_b1 = _barcelona2526h | pattern_ra1 = _barcelona2526h | pattern_sh1 = _barcelona2526h | pattern_so1 = | leftarm1 = 14266e | body1 = 14266e | rightarm1 = 14266e | shorts1 = 14266e | socks1 = 14266e | pattern_la2 = _barcelona2526a | pattern_b2 = _barcelona2526a | pattern_ra2 = _barcelona2526a | pattern_sh2 = _barcelona2526a | pattern_so2 = _monterrey1213t1 | leftarm2 = f6eeb0 | body2 = f6eeb0 | rightarm2 = f6eeb0 | shorts2 = 000000 | socks2 = 000000 | pattern_la3 = _barcelona2526t | pattern_b3 = _barcelona2526t | pattern_ra3 = _barcelona2526t | pattern_sh3 = _barcelona2526t | pattern_so3 = _barcelona2526tl | leftarm3 = ef8377 | body3 = ef8377 | rightarm3 = ef8377 | shorts3 = ef8377 | socks3 = ef8377 }} '''FC Barcelona''' (orig. [[Katalonščina|katalonsko]] '''''Futbol Club Barcelona'''''), običajno imenovan tudi Barça, je španski profesionalni [[nogometni klub]] s sedežem v [[Barcelona|Barceloni]], ki tekmuje v [[La Liga|La Ligi]], vrhu španskega nogometa. Leta 1899 je bila ustanovljena skupina švicarskih, španskih, angleških in katalonskih nogometašev pod vodstvom Joan Gamperja, klub je postal simbol katalonske kulture in katalonizma, zato je moto ''"Més que un club"'' (''"Več'' kot klub" ). Je četrta najvrednejša športna ekipa na svetu, vredna 4,06 milijarde dolarjev, in najbogatejši nogometni klub na svetu po prihodkih, z letnim prometom 840,8 milijona evrov. Uradna klubska himna je "Cant del Barça", ki sta jo napisala Jaume Picas in Josep Maria Espinàs. Barcelona tradicionalno igra v temnih odtenkih modrih in rdečih črt, kar vodi do vzdevka ''Blaugrana.'' V Španiji je Barcelona osvojila rekordnih 74 pokalov: 26 La Lig, 30 Španskih pokalov, 13 Španskih superpokalov, 3 Pokale Eve Duarte, in 2 Pokala Copa de la Liga. Po svetu je klub osvojil 20 evropskih in svetovnih naslovov: 5 naslovov UEFA Lige prvakov, rekordnih 4 naslovov UEFA Winners Cup, skupni rekord 5-tih UEFA Super Cupov, rekordnih 3 naslovov Inter-Cities Fairs Cupov, in 3 FIFA klubskih svetovnih prvenstev. Barcelona se je uvrstila na prvo mesto na svetovni lestvici Mednarodne zveze nogometnih zgodovinskih in statističnih klubov leta 1997, 2009, 2011, 2012 in 2015 in trenutno zaseda drugo mesto na klubski lestvici UEFA. Klub ima dolgoročno rivalstvo z Real Madridom, tekme med moštvoma pa se ''imenujejo El Clásico''. Barcelona je ena izmed najbolj podprtih ekip na svetu, klub pa ima med športnimi ekipami eno izmed največ sledilcev na družbenih omrežjih. Igralci Barcelone so tudi prejeli največ Zlatih Žog (12), prejemniki pa so bili Lionel Messi (6), Johan Cruyff (2), Španski Luis Suarez (1), Hristo Stioichkov (1), Rivaldo (1) in Ronaldinho (1). Barcelona je ena od treh začetnih članic La Lige, ki od začetka leta 1929, skupaj z Athletic Bilbaom in Real Madridom, niso nikoli izpadli iz tekmovanja. Leta 2009 je Barcelona postala prvi španski klub, ki je trojčka, ki ga sestavljajo Liga, Pokal in UEFA Liga Prvakov in postal tudi prvi španski nogometni klub, ki je v enem letu osvojil šest od šestih tekmovanj, z zmago tudi v španski superpokalu , UEFI Super Pokalu, in FIFA Klubskemu Svetovnemu Prvenstvu. V&nbsp;letu 2011 je klub ponovno postal evropski prvak in osvojil pet od šestih možnih pokalov. To barcelonsko ekipo, ki je v samo 4 letih pod vodstvom Pepa Guardiole osvojila 14 pokalov, nekateri v športu štejejo za največje moštvo vseh časov. Z zmago Lige Prvakov v 2015 je Barcelona postala prvi evropski nogometni klub v zgodovini, ki je dvakrat dosegel trojčka. Leta 2020 se jim je z zmago v Ligi prvakov pridružil nemški FC Bayern. Barcelona je novembra 2018 postala prva športna ekipa s povprečno plačo prve ekipe, ki presega 10 milijonov funtov na leto. === 10 najdražjih nakupov v zgodovini kluba === # [[Ousmane Dembélé]] iz [[Borussia Dortmund|Borussije Dortmund]] – 148 mio. EUR # [[Philippe Coutinho]] iz [[Liverpool F.C.|Liverpoola]] – 143 mio. EUR # [[Antoine Griezmann]] iz [[Atlético Madrid|Atletico Madrida]] - 127 mio. EUR # [[Neymar]] iz [[Santos FC|Santosa]] – 93 mio. EUR # [[Frenkie De Jong]] iz [[AFC Ajax|Ajaxa]] - 91 mio. EUR # [[Luis Suárez]] iz [[Liverpool F.C.|Liverpoola]] – 86 mio. EUR # [[Zlatan Ibrahimović]] iz [[F.C. Internazionale Milano|Interja]] – 73 mio. EUR # [[Miralem Pjanić]] iz [[Juventus F.C.|Juventusa]] - 63 mio. EUR # [[Ferran Torres]] iz [[Manchester City|Manchester Citya]] – 58 mio. EUR # [[Malcom]] iz [[Girondins Bordeaux|Bordeauxa]] – 43 mio. EUR [[Slika:Camp Nou aerial (cropped).jpg|sličica|left|Stadion Camp Nou]] === Rivalstvo === Pogosto je med najmočnejšimi ekipami v ligah pogosto močno rivalstvo, to pa še posebej velja v La Ligi, kjer je tekma med Barcelono in Real Madridom znana kot El Clásico. Od začetka lige sta bila klubi videti kot predstavnika dveh rivalskih regij v Španiji: Katalonija in Kastilija, pa tudi dveh mest. Rivalstvo odraža tisto , kar mnogi govorijo o političnih in kulturnih napetostih med Katalonci in Kastilčani, ki jih je en avtor videl kot ponovno uzakonitev španske državljanske vojne. Z leti je rekord v Real Madridu in Barceloni 98 zmag za Madrid, 96 zmag za Barcelono, 51 pa remijev. == Sedanjost == 13. januarja 2020 je nekdanji trener Real Betisa Quique Setién zamenjal Ernesta Valverdeja kot trenerja Barcelone, po porazu na tekmi proti Atléticu iz Madrida v španskem superpokalu. Barcelona je vodila ligo, ko je izbruh koronavirusa ustavil svet, vendar so njihov naslov zapravili in 16. julija je bil Real Madrid okronan za španskega prvaka. Po porazu za naslov lige je bilo še vedno upanje za Katalonce v Ligi prvakov, saj so v drugem krogu šestnajstega kroga premagali Napoli s 3:1, to pa je pomenilo, da bodo igrali proti kasnejšemu prvaku FC Bayernu, ki so pa premagali Chelsea. Vendar pa je Barça utrpela, kar so tako opisali navijači kot »absolutno ponižanje« proti nemški strani, izgubila je z 2–8 v enonogi kravati in doživela enega izmed najhujših porazov v zgodovini. Rezultat je pomenil, da Barça ni uspela petič zapored priti v finale Lige prvakov, ko je enkrat dosegla četrtfinale in se štirikrat izločila v četrtfinalni fazi. 17. avgusta je klub potrdil, da je bil Quique Setién odpuščen s položaja trenerja, z športnim direktorjem Ericom Abidalom, ki je bil tudi razreščen s položaja. Dva dni kasneje je bil Ronald Koeman imenovan za novega glavnega trenerja Barcelone. Josep Maria Bartomeu je 27. oktobra 2020 odstopil z mesta predsednika kluba, prav tako pa vsi direktorji. 7.marca 2021 so potekale volitve za novega predsednika, na katerih je zmagal Joan Laporta, (stari predsednik), Laporta je zamenjal Carles Tusquets, ki je v tem času zamenjal starega predsednika Josepa Maria Bartomeu, ki je oktobra 2020 odstopil, kasneje pa bil marca 2021 tudi aretiran. Po porazu proti Rayo Vallecanu se je vodstvo kluba odločilo da odstavi dosedanjega trenerja Ronalda Koemana. Začasno ga je zamenjal glavni trener FC Barcelone B, Sergi Barjuan. 6 Novembra je klub imenoval Xavija za novega trenerja, s pogodbo do leta 2024. 8. decembra, je Barcelona prvič po 17 letih, izpadla iz Lige Prvakov, ker so končali tretji v skupini E v sezoni 2021–22. ===Trenutna ekipa=== {{Fs start}} {{Fs player|no= 1|pos=GK|nat=GER|name=[[Marc-André ter Stegen]]}} {{Fs player|no= 2|pos=DF|nat=POR|name=[[Joao Cancelo]]}} (na posoji iz [[Manchester City F.C.| Manchester City F.C.]]) {{Fs player|no= 3|pos=DF|nat=ESP|name=[[Alejandro Baldé]]}} {{Fs player|no= 4|pos=DF|nat=URU|name=[[Ronald Araújo]]}} {{Fs player|no= 5|pos=DF|nat=ESP|name=[[Inigo Martinez]]}} {{Fs player|no= 6|pos=MF|nat=ESP|name=[[Gavi]]}} {{Fs player|no=7|pos=FW|nat=ESP|name=[[Ferran Torres]]}} {{Fs player|no=8|pos=MF|nat=ESP|name=[[Pedri]]}} {{Fs player|no= 9|pos=FW|nat=POL|name=[[Robert Lewandowski]]}} {{Fs player|no=11|pos=FW|nat=BRA|name=[[Raphinha]]}} {{Fs player|no=13|pos=GK|nat=ESP|name=[[Iñaki Peña]]}} {{Fs mid}} {{Fs player|no=14|pos=FW|nat=POR|name=[[Joao Félix]]}} (na posoji iz [[Atlético Madrid | Atlético Madrid]]) {{Fs player|no=15|pos=DF|nat=DEN|name=[[Andreas Christensen]]}} {{Fs player|no=17|pos=DF|nat=ESP|name=[[Marcos Alonso]]}} {{Fs player|no=18|pos=MF|nat=ESP|name=[[Oriol Romeu]]}} {{Fs player|no=19|pos=FW|nat=BRA|name=[[Vitor Roque]]}} {{Fs player|no=20|pos=MF|nat=ESP|name=[[Sergi Roberto]]}} (kapetan) {{Fs player|no=21|pos=MF|nat=NED|name=[[Frenkie de Jong]]}} {{Fs player|no=22|pos=MF|nat=GER|name=[[Ilkay Gündogan]]}} {{Fs player|no=23|pos=DF|nat=FRA|name=[[Jules Koundé]]}} {{Fs player|no=27|pos=FW|nat=ESP|name=[[Lamine Yamal]]}} {{Fs player|no=32|pos=MF|nat=ESP|name=[[Fermin Lopez]]}} {{Fs end}} ===Ostali igralci s pogodbo=== {{Fs start}} {{Fs mid}} {{Fs end}} ===Posojeni igralci=== {{Fs start}} {{Fs player|no=10|pos=FW|nat=ESP|name=[[Ansu Fati]]|other=posojen v [[Brighton & Hove Albion F.C.|Brighton & Hove Albion F.C.]] do 30 junija 2024}} {{Fs player|no=24|pos=DF|nat=ESP|name=[[Eric García (footballer, born 2001)|Eric García]]|other=posojen v [[Girona F.C.|Girona FC]] do 30 junija 2024}} {{Fs player|no=|pos=DF|nat=FRA|name=[[Clément Lenglet]]|other=posojen v [[Aston Villa F.C.|Aston Villa]] do 30 junija 2024}} {{Fs end}} == Zunanje povezave == * [http://www.fcbarcelona.si Uradna stran FC Barcelone] * [http://www.fcb.si Spletna stran slovenskih navijačev FC Barcelone] {{FC Barcelona Squad}} {{UEFA Liga prvakov}} {{normativna kontrola}} {{nogomet-stub}} [[Kategorija:Španski nogometni klubi]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1899]] [[Kategorija:Šport v Barceloni]] [[Kategorija:FC Barcelona| ]] [[Kategorija:Člani Superlige]] k8m20phfdintwfvsg1fg4dooeq8xoiz 0 61512 6676939 6662569 2026-05-17T09:32:31Z Boja02 160599 /* */ 6676939 wikitext text/x-wiki {{Football club infobox | clubname = Real Madrid | image =[[Slika:Real_madrid_cf.gif|150px|logo]] | fullname = Real Madrid Club de Fútbol| nickname = {{Nowrap|''Los Blancos'' (Beli)}}<br />{{Nowrap|''Los Merengues'' (Španski vetri)}}<br />{{Nowrap|''Los Vikingos'' (Vikingi)}}| founded = [[1902]] | ground = [[Santiago Bernabéu Stadium|Estadio Santiago Bernabéu]] | chairman = {{ikonazastave|ESP}} [[Florentino Perez]] | | manager = {{ikonazastave|ESP}} [[Álvaro Arbeloa]] | | league = [[La Liga]] | season = 2025–26 | position = 2. mesto | website = http://www.realmadrid.com | pattern_la1 = _realmadridcf2324h | pattern_b1 = _realmadridcf2324h | pattern_ra1 = _realmadridcf2324h | pattern_sh1 = _realmadridcf2324h | pattern_so1 = _realmadridcf2324hl | leftarm1 = FFFFFF | body1 = FFFFFF | rightarm1 = FFFFFF | shorts1 = FFFFFF | socks1 = FFFFFF | pattern_la2 = _realmadridcf2324a | pattern_b2 = _realmadridcf2324a | pattern_ra2 = _realmadridcf2324a | pattern_sh2 = _realmadridcf2324a | pattern_so2 = _realmadridcf2324al | leftarm2 = 000030 | body2 = 000030 | rightarm2 = 000030 | shorts2 = 000030 | socks2 = 000030 | pattern_la3 = _realmadridcf2324t | pattern_b3 = _realmadridcf2324t | pattern_ra3 = _realmadridcf2324t | pattern_sh3 = _realmadridcf2324t | pattern_so3 = _realmadridcf2324tl | leftarm3 = 000000 | body3 = 000000 | rightarm3 = 000000 | shorts3 = 000000 | socks3 = 000000 }} '''Real Madrid Club de Fútbol''' je [[Španija|španski]] [[nogometni klub]] iz [[Madrid]]a. Je najbolj uspešen španski nogometni klub v zgodovini s 36 naslovi španskega prvaka. Ustanovljen 6. marca 1902 kot Madridski nogometni klub, je že od začetka tradicionalno nosil domač beli komplet. Beseda ''real'' je španska beseda za »kraljevsko« in jo je klubu leta 1920 skupaj s kraljevo krono v emblemu podaril kralj Alfonso XIII. Moštvo je od leta 1947 v središču Madrida igralo domače tekme na stadionu Santiago Bernabéu z zmogljivostjo 81.044 zmogljivosti. Za razliko od večine evropskih športnih subjektov so člani Real Madrida (''socios'') v svoji zgodovini v lasti in upravljali klub. Klub naj bi bil leta 2019 vreden 3,8 milijarde evrov, bil pa je drugi najbogatejši nogometni klub na svetu, z letnim prihodkom v 2019, ki je znašal: 757,3 milijona evrov. Real je ena izmed najbolj podprtih ekip na svetu. Real Madrid je eden od treh ustanoviteljev La Lige, ki od začetka leta 1929 še nikoli niso izpadli iz La Lige, skupaj z Athletic Bilbaom in Barcelono. Klub ima veliko dolgoročnih rivalstev, predvsem ''El Clásico'' z Barcelono in ''El Derbi'' z Atlético Madrid. Real Madrid se je vse od 50. let 20.stoletja postal eden izmed najmočnejših klubov na svetu. Ta uspeh je bil pokazan v ligi, ki jo je klub v sedmih letih osvojil petkrat. To ekipo, v kateri so bili Alfredo Di Stéfano, Ferenc Puskás, Francisco Gentoin Raymond Kopa, nekateri v športu štejejo za največje moštvo vseh časov. V domačem nogometu je klub osvojil 66 pokalov; rekordnih 36 prvenstev naslovov, 19 španskih pokalov, 11 Superpokalov, 1 pokal Eva Duarte, in 1 Copo de la Ligo. in v svetovnih tekmovanjih je Real Madrid osvojil rekordnih 26 pokalov; rekordnih 14 naslovov UEFE Lige prvakov, dveh pokalov UEFA Evropa Lige in štirih UEFA super pokalov, prav tako tudi rekordnih 7 klubskih svetovnih prvenstev. == 10 Najdražjih nakupov v zgodovini kluba == # [[Eden Hazard]] iz [[Chelsea F.C.|Chelseaja]]: 115 mio. EUR # [[Jude Bellingham]] iz [[Borussia Dortmund|Borussie Dortmund]]: 103 mio. EUR # [[Gareth Bale]] iz [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenhama]]: 101 mio EUR # [[Cristiano Ronaldo]] iz [[Manchester United|Manchester Uniteda]]: 94 mio. EUR # [[Aurelien Tchouameni]] iz [[A.S. Monaco|Monaca]]: 80 mio. EUR # [[Zinedine Zidane]] iz [[Juventus F.C.|Juventusa]]: 77,5 mio. EUR # [[James Rodriguez]] iz [[A.S. Monaco|Monaca]]: 75 mio. EUR # [[Kaká]] iz [[A. C. Milan|Milana]]: 67 mio. EUR # [[Luka Jović]] iz [[Eintracht Frankfurt|Eintracht Frankfurta]]: 63 mio. EUR # [[Luis Figo]] iz [[FC Barcelona|Barcelone]]: 60 mio. EUR == Stadion == Po selitvi na stadion se je ekipa leta 1912 preselila v Campo de O'Donnell, kjer je ostala 11 let. V tem obdobju se je klub preselil za eno leto v Campo de Ciudad Lineal, ki je majhen stadion z zmogljivostjo 8.000 gledalcev. Po tem se je Real Madrid preselil v Estadio Chamartín, ki je bil 17. maja 1923 slovesno odprt s tekmo proti Newcastle Unitedu. Na tem stadionu, ki je gostil 22.500 gledalcev, je Real Madrid proslavil svoj prvi naslov španske lige. Leta 1943 se je novoizvoljeni predsednik Santiago Bernabéu odločil, da Estadio Chamartín ni dovolj velik za ambicije kluba, zato je bil 14. decembra 1947 zgrajen nov stadion. Santiago Bernabéu, ime kot je znano danes, ni bilo uporabljeno vse do leta 1955. Prvo tekmo na Bernabéuju je imel Real Madrid in portugalski klub Belenenses, zmagal pa je Real Madrid 3:1, prvi gol pa je dosegel Uroš Poplašen Zmogljivost se je pogosto spreminjala, po širitvi leta 1953 je premogel celo 120.000 gledalcev. Od takrat je bilo zaradi posodobitev pravilnika več znižanj in sedaj ima zmogljivost 81.044 gledalcev. Napovedan je načrt za dodajanje vlečne strehe. Real Madrid ima četrti največ povprečnih obiskov evropskih nogometnih klubov, le za Borussio Dortmund, Barcelono in Manchester Unitedom. Stadion je gostil finale evropskega prvenstva UEFA 1964, finale svetovnega pokala FIFA 1982, finale Evropskega pokala 1957, 1969 in 1980 ter finale UEFA Lige prvakov 2010. Stadion ima tudi svojo podzemno postajo Madrid po liniji 10 ''Santiago Bernabéu.'' Novembra 2007 je UEFA nadgradila status stadiona v Elite. 9. maja 2006 je bil v Real Madrid Cityju, kjer običajno trenira Real Madrid, slovesno odprt mali stadion Alfredo Di Stéfano.Tam je junija 2020 igrala prva ekipa med prenovo Santiaga Bernabeu. == Rivalstvo == Med najmočnejšimi moštvi v ligi pogosto obstaja rivalstvo, to pa še posebej velja v La Ligi, kjer je tekma med Real Madridom in Barcelono znana kot El Clásico. Od začetka lige sta bila kluba videti kot predstavniki dveh rivalskih regij v Španiji, Kataloniji in Kastili, pa tudi v dveh mestih. Rivalstvo odraža tisto, kar mnogi govorijo o političnih in kulturnih napetostih med Katalonci in Kastilčani, ki jih je en avtor videl kot ponovno uzakonitev španske državljanske vojne. Z leti je rekord za Real Madrid in Barcelono 97 zmag za Madrid, 96 zmag za Barcelono in 51 remijev. == Zunanje povezave == * {{official}} {{Real Madrid C.F. squad}} {{UEFA Liga prvakov}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Španski nogometni klubi]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1902]] [[Kategorija:Šport v Madridu]] [[Kategorija:Real Madrid|*]] [[Kategorija:Člani Superlige]] asoi5j4s9ds8ss4se36q9olw7gv5g4y 0 71725 6676717 6527319 2026-05-16T22:00:37Z ~2026-13659-49 255600 /* Jezik */ 6676717 wikitext text/x-wiki : ''Za naselje v občini Trebnje glej [[Benečija, Trebnje]].'' : ''Izraz Benečija se uporablja tudi za [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], v Italiji pa tudi za [[Julijska Krajina|Julijsko Krajino]]'' (Venezia Giulia'') oz. za kraje, ki jih je po Rapalski pogodbi dobila Italija od nekdanje Avstroogrske monarhije, katere manjši del (tržaška in goriška pokrajina) je po 2. svetovni vojni ostala v Italiji.'' :''Skupni italijansk izraz ''[[:it:Tre_Venezie|Triveneto]]'' (Tri Benečije) se uporablja za tri italijanske dežele: Benečijo (Veneto), [[Furlanija-Julijska krajina|Furlanijo - Julijsko krajino]] (Friuli Venezia Giulia) in [[Južna Tirolska|Južno Tirolsko]] (Trentino - Alto Adige).'' {{Infopolje Naselje <!-- See Template:Infobox settlement for additional fields and descriptions --> | name = Benečija | official_name = Regione Veneto | native_name = {{it}} Veneto<br />(beneško) Vèneto<br />(cimbrijsko) Venedigen | native_name_lang = | other_name = | settlement_type = [[Italijanske dežele|Italijanska dežela]] | slika_brez_wd = 1 | image_skyline = | image_alt = | image_caption = | image_flag = Flag of Veneto.svg | flag_alt = | flag_link = Zastava Benečije | image_shield = Coat of Arms of Veneto.png | shield_size = 60px | shield_alt = | shield_link = Grb Benečije | image_blank_emblem = | blank_emblem_size = | blank_emblem_type = | blank_emblem_alt = | nickname = | motto = | anthem = | image_map = Veneto in Italy.svg | mapsize = | map_alt = | map_caption = | pushpin_map = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | pushpin_mapsize = | pushpin_map_caption = | coordinates = | coor_pinpoint = | coordinates_footnotes = | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Italija]] | established_title = | established_date = | founder = | named_for = | seat_type = Glavno mesto | seat = [[Benetke]] | government_footnotes = | government_type = | leader_party = | leader_title = Predsednik | leader_name = [[Luca Zaia]] | leader_title1 = | leader_name1 = | total_type = | unit_pref = | area_magnitude = | area_footnotes = | area_total_km2 = 18.345 | elevation_footnotes = | elevation_max_m = | elevation_min_m = | population_footnotes = | population_total = 4.865.380 | population_as_of = 30. 10. 2012 | population_density_km2 = auto | population_demonym = [[italijanščina|it.]] Veneto (moški)<br />Veneta (ženska) | population_note = | population_blank1_title = | population_blank1 = | demographics_type1 = Državljanstvo | demographics1_footnotes = (oktober 2011) | demographics1_title1 = Italijani | demographics1_info1 = 89,87% | demographics1_title2 = Romuni | demographics1_info2 = 2,38% | demographics1_title3 = drugi | demographics1_info3 = 7,75% | timezone1 = [[Srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset1 = +1 | timezone1_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] | utc_offset1_DST = +2 | postal_code_type = | postal_code = | area_code = | iso_code = IT-34 | blank_name_sec1 = | blank_info_sec1 = 163 mrd. € (2018)<ref>{{navedi splet|url=http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tgs00003&plugin=1 |title=Eurostat – Tables, Graphs and Maps Interface (TGM) table |publisher=Epp.eurostat.ec.europa.eu |date=2011-03-11 |access-date=2011-06-03}}</ref> | blank1_name_sec1 = | blank1_info_sec1 = 33.200 € (2018)<ref name="GDP">{{cite press release |url=https://ec.europa.eu/eurostat/documents/2995521/10474907/1-05032020-AP-EN.pdf/81807e19-e4c8-2e53-c98a-933f5bf30f58 |title=Regional GDP per capita ranged from 30% to 263% of the EU average in 2018 |publisher=ec.europa.eu |access-date=1 September 2020}}</ref> | blank2_name_sec1 = HDI (2018) | blank2_info_sec1 = 0,892<ref name="GlobalDataLab">{{navedi splet|url=https://hdi.globaldatalab.org/areadata/shdi/|title=Sub-national HDI – Area Database – Global Data Lab|website=hdi.globaldatalab.org|language=en|access-date=2018-09-13}}</ref><br/>{{color|green|zelo visok}} · 8. od 21 | blank_name_sec2 = Regija NUTS | blank_info_sec2 = ITD | website = http://www.regione.veneto.it | footnotes = }} '''Benečija''' (v [[italijanščina|italijanskem]] izvirniku '''Veneto''' [vèneto], [[beneščina|beneško]] ''Vèneto'') je ena od dvajsetih [[italijanske dežele|dežel]], ki sestavljajo [[Italija|Italijo]]. Na [[sever]]u meji z [[Avstrija|Avstrijo]], na [[zahod]]u z deželama [[Trentinsko - Zgornje Poadižje]] in [[Lombardija]], na [[jug]]u z [[Emilija - Romanja|Emilijo - Romanjo]] in na [[vzhod]]u s [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanijo - Julijsko krajino]] in [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]]. Deli se na šest [[pokrajine Italije|pokrajin]] – [[Belluno (pokrajina)|Belluno]], [[Padova (pokrajina)|Padova]], [[Rovigo (pokrajina)|Rovigo]], [[Treviso (pokrajina)|Treviso]], [[Verona (pokrajina)|Verona]] in [[Vicenza (pokrajina)|Vicenza]] – ter na [[metropolitansko mesto Benetke]], ki je nadomestilo nekdanjo pokrajino [[Benetke (pokrajina)|Benetke]]. V deželo spadajo tudi otoki [[Beneška laguna|Beneške lagune]]. Po številu prebivalcev (skoraj 5 milijonov) je Benečija na četrtem mestu v Italiji, po površini (dobrih 18.000 kv. km) pa na osmem. Večja mesta so poleg glavnega mesta [[Benetke|Benetk]] (s kopenskim delom [[Mestre]]) še [[Verona]], [[Padova]], [[Vicenza]], [[Treviso]], [[San Donà di Piave]], [[Chioggia]], [[Rovigo]], [[Mira]], [[Bassano del Grappa]], [[Schio]], [[Belluno]], pa tudi [[Valdagno]], [[Arzignano]], [[Spinea]], [[Villafranca di Verona]], [[Mirano]], [[Jesolo]], [[Thiene]], [[Legnago]], [[Feltre]], [[Adria]], [[Selvazzano Dentro]], [[Vigonza]], [[Albignasego]], [[Cittadella]], [[Abano Terme|Abano Terme,]] [[Martellago]], [[Montecchio Maggiore]], [[Caorle]], [[Portogruaro]], [[San Giovanni Lupatoto]], [[Bussolengo]], [[Piove di Sacco]], [[San Bonifacio]], [[Monselice]], [[Este]], [[Lonigo]], [[Cadoneghe]], [[Porto Viro]], [[Concordia Sagittaria]], [[Cortina d'Ampezzo]] itd. == Zemljepisna lega in podnebje == Ozemlje dežele Benečije je [[ravnina|ravninsko]] (56 %), [[gora]]to (30 %) in delno [[grič]]evnato (14 %). Najvišji vrhovi v severnobeneških [[Dolomiti|Dolomitih]] so [[Marmolada]] (3342 m), [[Tofane]] (3244 m), [[Civetta]] (3220 m) in [[Pelmo]] (3169 m). Gričevje prištevamo k Predalpam. Najvažnejše [[reka|reke]] so [[Pad]] (spodnji tok), [[Adiža]], [[Brenta (reka)|Brenta]], [[Piava]], [[Livenza]], [[Tagliamento]]/[[Tilment]], [[Bacchiglione]] in [[Arda, Italija|Arda]]. Kot vsa severna [[Padska nižina]] nasploh, se ravninski predeli razlikujejo med visoko in nizko ravnino (''alta'' in ''bassa pianura''), in sicer glede na [[nadmorska višina|nadmorsko višino]], ki opredeljuje dve popolnoma različni ozemlji. Višji predeli so aluvialnega (naplavinskega) značaja in torej močno prepustni: [[padavine]] pronicajo globoko v teren do neprepustnih [[glina|glinenih]] plasti, ki sestavljajo dno Padske nižine in nizko ravnino ob reki. Na stičišču naplavinskega z glinastim terenom, podzemni tokovi pridejo na plano kot [[kras|kraški]] izviri in zaradi majhnega padca ustvarjajo [[mokrišče|mokrišča]] in posebno rodovitna zemljišča. Med reko Adižo, [[rečna delta|delto]] reke Pad in obmorskimi [[laguna]]mi se razprostira [[Polesine]]. Zaradi preobilice vode sta obe ozemlji, nizka ravnina in Polesine, prepredeni z odtočnimi kanali. Polesine je bil velikokrat poplavljen; [[poplava]] leta [[1951]] je zahtevala 84 življenj, tista iz leta [[1966]] pa je odnesla v morje precejšnje ozemlje komaj pridobljenih [[polder]]jev. Delta reke Pad in lagune se stalno spreminjajo: v obdobju 125 let se je jadranska obala umaknila pred rečnimi naplavinami za 82&nbsp;km². [[Podnebje]] se od enega območja do drugega močno spreminja: na ravnicah je celinsko (kontinentalno borealno podnebje po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]]), ob jadranski obali je milejše; okoli Gardskega jezera in v hribovitih predelih. Nižine so pozimi pogosto prekrite z gosto [[megla|eglo]]; padavine, ki so redke – 750 mm na leto – blizu reke Pad, a so na višjih nadmorskih višinah bolj obilne – od 750 do 1100 mm na leto; najvišje vrednosti – do 3200 mm na leto – so zabeležene v predalpah Bellunese, blizu gore Pasubio in na planoti Asiago. == Zgodovina == V [[kamena doba|kameni dobi]] je v teh krajih bivalo pleme Euganei, ki so ga v [[12. stoletje pr. n. št.|12.]] ali [[11. stoletje pr. n. št.|11. stoletju pr. n. št.]] delno asimilirali [[Severnojadranski Veneti]], ki so dali deželi ime. [[Zgodovinar]] [[Tit Livij]] začenja svojo ''Zgodovino Rima'' z [[legenda|legendo]] o ubežnikih iz [[Troja|Troje]], ''Enetih'', ki so pristali na severni jadranski obali, pregnali Euganijce v notranjost in poselili deželo do [[Alpe|Alp]]. Sicer teorija o [[anatolija|maloazijskem]] izvoru Venetov ni bila povsem sprejeta ne v [[antika|antiki]] ne v sodobnih časih, a dejansko so se Veneti takrat priselili in se prilagodili razmeram. Sklepali so vojaška zavezništva in [[trgovina|trgovske]] sporazume z [[Starorimska civilizacija|Rimljani]], ki zato niso ustanavljali [[kolonija (geografija)|kolonij]] na njihovem ozemlju, pač pa onstran njihovih [[meja (razločitev)|meja]] ([[Oglej]]). Po propadu [[rimski imperij|cesarstva]] so Veneti prav tako miroljubno živeli pod [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinsko]] oblastjo, ki je bila sicer skoraj samo formalna. Ko so med [[6. stoletje|6.]] in [[8. stoletje|8. stoletjem]] zasedli deželo [[Langobardi]], se je ljudstvo pred njimi umaknilo v laguno, to je na [[otok]]e. Leta [[697]] je bizantinski [[ezarh]], ki je bil še vedno formalna oblast dežele, povzdignil otočane v [[knez|kneževino]] ''Venetia maritima'', to je obmorska dežela Venetov. To je bil nastanek [[Benetke|Benetk]] in bodoče [[Beneška republika|Beneške republike]]. Ostali del današnje dežele Benečije je bil do [[9. stoletje|9. stoletja]] v rokah Langobardov, nakar je prišel pod [[Franki|Franke]]. V zgodnjem [[12. stoletje|12. stoletju]] so začele nastajati [[Srednjeveške komune v Italiji|komune]] tudi v teh krajih, [[Verona]] leta [[1135]] in [[Padova]] leta [[1138]]. V [[13. stoletje|13. stoletju]] so se komune postopoma spremenile v [[sinjorija|sinjorije]]. Beneška republika, čeprav na višku svoje moči, ni posegala v spore med mestnimi državicami in se ni širila v notranjost dežele. Šele okoli leta [[1400]] so se ji začela spontano priključevati razna mesta. Po dolgoletni vojni med Beneško republiko in [[Francozi|francosko]]-[[Habsburžani|habsburško]]-[[papež|papeško]] [[Cambraiska zveza|Cambraisko koalicijo]] ([[1509]]–[[1530]]) je v deželi zavladal mir, ki je trajal vse do leta [[1797]]. Takrat je Benečijo zavzel [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]], nato je pripadla [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]] in leta [[1866]] jo je [[dunajska mirovna pogodba]] dodelila [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. == Gospodarstvo == Po [[risorgimento|zedinjenju]] v Italijo se je veliko Benečanov izselilo v [[Južna Amerika|Južno Ameriko]], kar je negativno vplivalo na [[gospodarstvo]], ki je šele po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] doživelo izreden razvoj. [[Kmetijstvo]], ki je še vedno pomemben vir dohodkov, se je popolnoma mehaniziralo. Glavni pridelki so [[pšenica]], [[koruza]], [[plod|sadje]] in [[povrtnine]]; [[živinoreja]] se bavi predvsem z [[domače govedo|govedom]], [[Domači prašič|prašiči]] in [[perutnina|perutnino]]. Posebno na jugovzhodnih predelih dežele je veliko manjših, a zelo solidnih obratov [[živilska industrija|živilske]] in [[tekstilna industrija|tekstilne industrije]]. Posebej je treba omeniti [[industrija obutve|industrijo obutve]] in [[industrija pohištva|pohištva]]. Danes je Benečija za [[Lombardija|Lombardijo]] druga najbogatejša dežela v Italiji. == Jezik == Razen italijanščine se v deželi Benečiji govorijo tudi drugi [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jeziki]]: [[beneščina]], [[nemščina]], [[furlanščina]], [[ladinščina]], [[slovenščina]] in [[cimbrijščina]]. Cimbrijščina, ali jezik ljudstva [[Cimbri|Cimbrov]], je [[Germani|germanskega]] izvora. Danes ga govori manjšina z le okoli 1000 govorci v severni Benečiji in v [[Trento (pokrajina)|pokrajini Trento]], kjer je zaščiten. Ladinščino govori v Benečiji in pokrajini Trento skupno okoli 30.000 ljudi, zato je zaščitena v obeh deželah. Furlanščina, ki je splošni jezik v [[Furlanija - Julijska krajina#Zgodovina|Furlaniji]], se govori tudi na ozemlju [[Portogruaro|Portogruara]] v Benečiji. Nemško govori veliko ljudi posebno v severnih predelih dežele, a niso povezani v kulturne skupnosti. Posebno pozornost zasluži moderna [[beneščina]], ki jo domačini imenujejo ''veneto'' in ki izhaja iz latinščine, ki so jo prevzeli prvotni [[Severnojadranski Veneti|Veneti]]. Benečani se sklicujejo na zgodovinsko kontinuiteto njihovega jezika in na njegovo današnjo splošno razširjenost, zato zahtevajo državno in mednarodno priznanje in zaščito. Pri tem zahtevajo upoštevanje dejstva, da so v italijanski [[ustava|ustavi]] Benečani imenovani ''[[narod]]'', edini poleg [[Sardinija (dežela)|Sardincev]]. Deželni svet je leta [[2007]] odobril [[zakon]], s katerim bi beneščina postala uradni jezik v deželi, enakopraven z italijanskim. ==Beneški Slovenci== V Benečiji je jezikovni položaj slovenske narodne skupnosti bolj problematičen, saj so bili tamkajšnji Slovenci in Slovenke v preteklosti slabše organizirani in narodno gibanje v 19. stoletju nanje ni imelo vpliva. Z jezikovnega vidika se od Tržaškega in Goriškega razlikujejo tudi po tem, da že v preteklosti, pod [[Kraljevina Italija|kraljevino Italijo]], niso bili deležni šolanja v slovenščini. V Benečiji tako od leta 2001 deluje državna večstopenjska dvojezična šola v [[Špeter Slovenov|Špetru]], ki je bila ustanovljena kot zasebna šola leta 1984. {{glavni|Slovenska skupnost v Italiji}} == Sklici == {{refsez|2}} == Viri == * Lessico Universale Italiano Treccani 1968–1986 * [[Istituto Nazionale di Statistica|Istituto Nazionale di Statistica ISTAT]] * http://www.consiglioveneto.it/crvportal/leggi/2007/07lr0008.html?numLegge=8&annoLegge=2007&tipoLegge=Alr {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081222000329/http://www.consiglioveneto.it/crvportal/leggi/2007/07lr0008.html?numLegge=8&annoLegge=2007&tipoLegge=Alr |date=2008-12-22 }} {{Regions of Italy}} [[Kategorija:Dežele Italije]] [[Kategorija:Benečija|*]] {{normativna kontrola}} g1kjogk30zrgripjbiszqocfobmx4x7 6676724 6676717 2026-05-16T22:23:47Z ~2026-13659-49 255600 /* Zemljepisna lega in podnebje */ 6676724 wikitext text/x-wiki : ''Za naselje v občini Trebnje glej [[Benečija, Trebnje]].'' : ''Izraz Benečija se uporablja tudi za [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], v Italiji pa tudi za [[Julijska Krajina|Julijsko Krajino]]'' (Venezia Giulia'') oz. za kraje, ki jih je po Rapalski pogodbi dobila Italija od nekdanje Avstroogrske monarhije, katere manjši del (tržaška in goriška pokrajina) je po 2. svetovni vojni ostala v Italiji.'' :''Skupni italijansk izraz ''[[:it:Tre_Venezie|Triveneto]]'' (Tri Benečije) se uporablja za tri italijanske dežele: Benečijo (Veneto), [[Furlanija-Julijska krajina|Furlanijo - Julijsko krajino]] (Friuli Venezia Giulia) in [[Južna Tirolska|Južno Tirolsko]] (Trentino - Alto Adige).'' {{Infopolje Naselje <!-- See Template:Infobox settlement for additional fields and descriptions --> | name = Benečija | official_name = Regione Veneto | native_name = {{it}} Veneto<br />(beneško) Vèneto<br />(cimbrijsko) Venedigen | native_name_lang = | other_name = | settlement_type = [[Italijanske dežele|Italijanska dežela]] | slika_brez_wd = 1 | image_skyline = | image_alt = | image_caption = | image_flag = Flag of Veneto.svg | flag_alt = | flag_link = Zastava Benečije | image_shield = Coat of Arms of Veneto.png | shield_size = 60px | shield_alt = | shield_link = Grb Benečije | image_blank_emblem = | blank_emblem_size = | blank_emblem_type = | blank_emblem_alt = | nickname = | motto = | anthem = | image_map = Veneto in Italy.svg | mapsize = | map_alt = | map_caption = | pushpin_map = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | pushpin_mapsize = | pushpin_map_caption = | coordinates = | coor_pinpoint = | coordinates_footnotes = | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Italija]] | established_title = | established_date = | founder = | named_for = | seat_type = Glavno mesto | seat = [[Benetke]] | government_footnotes = | government_type = | leader_party = | leader_title = Predsednik | leader_name = [[Luca Zaia]] | leader_title1 = | leader_name1 = | total_type = | unit_pref = | area_magnitude = | area_footnotes = | area_total_km2 = 18.345 | elevation_footnotes = | elevation_max_m = | elevation_min_m = | population_footnotes = | population_total = 4.865.380 | population_as_of = 30. 10. 2012 | population_density_km2 = auto | population_demonym = [[italijanščina|it.]] Veneto (moški)<br />Veneta (ženska) | population_note = | population_blank1_title = | population_blank1 = | demographics_type1 = Državljanstvo | demographics1_footnotes = (oktober 2011) | demographics1_title1 = Italijani | demographics1_info1 = 89,87% | demographics1_title2 = Romuni | demographics1_info2 = 2,38% | demographics1_title3 = drugi | demographics1_info3 = 7,75% | timezone1 = [[Srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset1 = +1 | timezone1_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] | utc_offset1_DST = +2 | postal_code_type = | postal_code = | area_code = | iso_code = IT-34 | blank_name_sec1 = | blank_info_sec1 = 163 mrd. € (2018)<ref>{{navedi splet|url=http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tgs00003&plugin=1 |title=Eurostat – Tables, Graphs and Maps Interface (TGM) table |publisher=Epp.eurostat.ec.europa.eu |date=2011-03-11 |access-date=2011-06-03}}</ref> | blank1_name_sec1 = | blank1_info_sec1 = 33.200 € (2018)<ref name="GDP">{{cite press release |url=https://ec.europa.eu/eurostat/documents/2995521/10474907/1-05032020-AP-EN.pdf/81807e19-e4c8-2e53-c98a-933f5bf30f58 |title=Regional GDP per capita ranged from 30% to 263% of the EU average in 2018 |publisher=ec.europa.eu |access-date=1 September 2020}}</ref> | blank2_name_sec1 = HDI (2018) | blank2_info_sec1 = 0,892<ref name="GlobalDataLab">{{navedi splet|url=https://hdi.globaldatalab.org/areadata/shdi/|title=Sub-national HDI – Area Database – Global Data Lab|website=hdi.globaldatalab.org|language=en|access-date=2018-09-13}}</ref><br/>{{color|green|zelo visok}} · 8. od 21 | blank_name_sec2 = Regija NUTS | blank_info_sec2 = ITD | website = http://www.regione.veneto.it | footnotes = }} '''Benečija''' (v [[italijanščina|italijanskem]] izvirniku '''Veneto''' [vèneto], [[beneščina|beneško]] ''Vèneto'') je ena od dvajsetih [[italijanske dežele|dežel]], ki sestavljajo [[Italija|Italijo]]. Na [[sever]]u meji z [[Avstrija|Avstrijo]], na [[zahod]]u z deželama [[Trentinsko - Zgornje Poadižje]] in [[Lombardija]], na [[jug]]u z [[Emilija - Romanja|Emilijo - Romanjo]] in na [[vzhod]]u s [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanijo - Julijsko krajino]] in [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]]. Deli se na šest [[pokrajine Italije|pokrajin]] – [[Belluno (pokrajina)|Belluno]], [[Padova (pokrajina)|Padova]], [[Rovigo (pokrajina)|Rovigo]], [[Treviso (pokrajina)|Treviso]], [[Verona (pokrajina)|Verona]] in [[Vicenza (pokrajina)|Vicenza]] – ter na [[metropolitansko mesto Benetke]], ki je nadomestilo nekdanjo pokrajino [[Benetke (pokrajina)|Benetke]]. V deželo spadajo tudi otoki [[Beneška laguna|Beneške lagune]]. Po številu prebivalcev (skoraj 5 milijonov) je Benečija na četrtem mestu v Italiji, po površini (dobrih 18.000 kv. km) pa na osmem. Večja mesta so poleg glavnega mesta [[Benetke|Benetk]] (s kopenskim delom [[Mestre]]) še [[Verona]], [[Padova]], [[Vicenza]], [[Treviso]], [[San Donà di Piave]], [[Chioggia]], [[Rovigo]], [[Mira]], [[Bassano del Grappa]], [[Schio]], [[Belluno]], pa tudi [[Valdagno]], [[Arzignano]], [[Spinea]], [[Villafranca di Verona]], [[Mirano]], [[Jesolo]], [[Thiene]], [[Legnago]], [[Feltre]], [[Adria]], [[Selvazzano Dentro]], [[Vigonza]], [[Albignasego]], [[Cittadella]], [[Abano Terme|Abano Terme,]] [[Martellago]], [[Montecchio Maggiore]], [[Caorle]], [[Portogruaro]], [[San Giovanni Lupatoto]], [[Bussolengo]], [[Piove di Sacco]], [[San Bonifacio]], [[Monselice]], [[Este]], [[Lonigo]], [[Cadoneghe]], [[Porto Viro]], [[Concordia Sagittaria]], [[Cortina d'Ampezzo]] itd. == Zemljepisna lega in podnebje == Ozemlje dežele Benečije je [[ravnina|ravninsko]] (56 %), [[gora]]to (30 %) in delno [[grič]]evnato (14 %). Najvišji vrhovi v severnobeneških [[Dolomiti|Dolomitih]] so [[Marmolada]] (3343 m), [[Tofane]] (3244 m), [[Civetta]] (3220 m) in [[Pelmo]] (3169 m). Gričevje prištevamo k Predalpam. Najvažnejše [[reka|reke]] so [[Pad]] (spodnji tok), [[Adiža]], [[Brenta (reka)|Brenta]], [[Piava]], [[Livenza]], [[Tagliamento]]/[[Tilment]], [[Bacchiglione]] in [[Arda, Italija|Arda]]. Kot vsa severna [[Padska nižina]] nasploh, se ravninski predeli razlikujejo med visoko in nizko ravnino (''alta'' in ''bassa pianura''), in sicer glede na [[nadmorska višina|nadmorsko višino]], ki opredeljuje dve popolnoma različni ozemlji. Višji predeli so aluvialnega (naplavinskega) značaja in torej močno prepustni: [[padavine]] pronicajo globoko v teren do neprepustnih [[glina|glinenih]] plasti, ki sestavljajo dno Padske nižine in nizko ravnino ob reki. Na stičišču naplavinskega z glinastim terenom, podzemni tokovi pridejo na plano kot [[kras|kraški]] izviri in zaradi majhnega padca ustvarjajo [[mokrišče|mokrišča]] in posebno rodovitna zemljišča. Med reko Adižo, [[rečna delta|delto]] reke Pad in obmorskimi [[laguna]]mi se razprostira [[Polesine]]. Zaradi preobilice vode sta obe ozemlji, nizka ravnina in Polesine, prepredeni z odtočnimi kanali. Polesine je bil velikokrat poplavljen; [[poplava]] leta [[1951]] je zahtevala 84 življenj, tista iz leta [[1966]] pa je odnesla v morje precejšnje ozemlje komaj pridobljenih [[polder]]jev. Delta reke Pad in lagune se stalno spreminjajo: v obdobju 125 let se je jadranska obala umaknila pred rečnimi naplavinami za 82&nbsp;km². [[Podnebje]] se od enega območja do drugega močno spreminja: na ravnicah je celinsko (kontinentalno borealno podnebje po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]]), ob jadranski obali je milejše; okoli Gardskega jezera in v hribovitih predelih. Nižine so pozimi pogosto prekrite z gosto [[megla|eglo]]; padavine, ki so redke – 750 mm na leto – blizu reke Pad, a so na višjih nadmorskih višinah bolj obilne – od 750 do 1100 mm na leto; najvišje vrednosti – do 3200 mm na leto – so zabeležene v predalpah Bellunese, blizu gore Pasubio in na planoti Asiago. == Zgodovina == V [[kamena doba|kameni dobi]] je v teh krajih bivalo pleme Euganei, ki so ga v [[12. stoletje pr. n. št.|12.]] ali [[11. stoletje pr. n. št.|11. stoletju pr. n. št.]] delno asimilirali [[Severnojadranski Veneti]], ki so dali deželi ime. [[Zgodovinar]] [[Tit Livij]] začenja svojo ''Zgodovino Rima'' z [[legenda|legendo]] o ubežnikih iz [[Troja|Troje]], ''Enetih'', ki so pristali na severni jadranski obali, pregnali Euganijce v notranjost in poselili deželo do [[Alpe|Alp]]. Sicer teorija o [[anatolija|maloazijskem]] izvoru Venetov ni bila povsem sprejeta ne v [[antika|antiki]] ne v sodobnih časih, a dejansko so se Veneti takrat priselili in se prilagodili razmeram. Sklepali so vojaška zavezništva in [[trgovina|trgovske]] sporazume z [[Starorimska civilizacija|Rimljani]], ki zato niso ustanavljali [[kolonija (geografija)|kolonij]] na njihovem ozemlju, pač pa onstran njihovih [[meja (razločitev)|meja]] ([[Oglej]]). Po propadu [[rimski imperij|cesarstva]] so Veneti prav tako miroljubno živeli pod [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinsko]] oblastjo, ki je bila sicer skoraj samo formalna. Ko so med [[6. stoletje|6.]] in [[8. stoletje|8. stoletjem]] zasedli deželo [[Langobardi]], se je ljudstvo pred njimi umaknilo v laguno, to je na [[otok]]e. Leta [[697]] je bizantinski [[ezarh]], ki je bil še vedno formalna oblast dežele, povzdignil otočane v [[knez|kneževino]] ''Venetia maritima'', to je obmorska dežela Venetov. To je bil nastanek [[Benetke|Benetk]] in bodoče [[Beneška republika|Beneške republike]]. Ostali del današnje dežele Benečije je bil do [[9. stoletje|9. stoletja]] v rokah Langobardov, nakar je prišel pod [[Franki|Franke]]. V zgodnjem [[12. stoletje|12. stoletju]] so začele nastajati [[Srednjeveške komune v Italiji|komune]] tudi v teh krajih, [[Verona]] leta [[1135]] in [[Padova]] leta [[1138]]. V [[13. stoletje|13. stoletju]] so se komune postopoma spremenile v [[sinjorija|sinjorije]]. Beneška republika, čeprav na višku svoje moči, ni posegala v spore med mestnimi državicami in se ni širila v notranjost dežele. Šele okoli leta [[1400]] so se ji začela spontano priključevati razna mesta. Po dolgoletni vojni med Beneško republiko in [[Francozi|francosko]]-[[Habsburžani|habsburško]]-[[papež|papeško]] [[Cambraiska zveza|Cambraisko koalicijo]] ([[1509]]–[[1530]]) je v deželi zavladal mir, ki je trajal vse do leta [[1797]]. Takrat je Benečijo zavzel [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]], nato je pripadla [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]] in leta [[1866]] jo je [[dunajska mirovna pogodba]] dodelila [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. Širša neoformalna regionalna opredelitev Benečije kot osrednjega dela "Triveneta", ki obsega poleg tukaj obravnavane "prave" Benečije (it. ''Venezia Euganea'', tudi ''Venezia propria'') tudi celotno zgodovinsko pokrajino [[Furlanija|Furlanijo]], ki na vzhodu meji na Julijsko Benečijo (''Venezia Giulia'') s središčem v Trstu. == Gospodarstvo == Po [[risorgimento|zedinjenju]] v Italijo se je veliko Benečanov izselilo v [[Južna Amerika|Južno Ameriko]], kar je negativno vplivalo na [[gospodarstvo]], ki je šele po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] doživelo izreden razvoj. [[Kmetijstvo]], ki je še vedno pomemben vir dohodkov, se je popolnoma mehaniziralo. Glavni pridelki so [[pšenica]], [[koruza]], [[plod|sadje]] in [[povrtnine]]; [[živinoreja]] se bavi predvsem z [[domače govedo|govedom]], [[Domači prašič|prašiči]] in [[perutnina|perutnino]]. Posebno na jugovzhodnih predelih dežele je veliko manjših, a zelo solidnih obratov [[živilska industrija|živilske]] in [[tekstilna industrija|tekstilne industrije]]. Posebej je treba omeniti [[industrija obutve|industrijo obutve]] in [[industrija pohištva|pohištva]]. Danes je Benečija za [[Lombardija|Lombardijo]] druga najbogatejša dežela v Italiji. == Jezik == Razen italijanščine se v deželi Benečiji govorijo tudi drugi [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jeziki]]: [[beneščina]], [[nemščina]], [[furlanščina]], [[ladinščina]], [[slovenščina]] in [[cimbrijščina]]. Cimbrijščina, ali jezik ljudstva [[Cimbri|Cimbrov]], je [[Germani|germanskega]] izvora. Danes ga govori manjšina z le okoli 1000 govorci v severni Benečiji in v [[Trento (pokrajina)|pokrajini Trento]], kjer je zaščiten. Ladinščino govori v Benečiji in pokrajini Trento skupno okoli 30.000 ljudi, zato je zaščitena v obeh deželah. Furlanščina, ki je splošni jezik v [[Furlanija - Julijska krajina#Zgodovina|Furlaniji]], se govori tudi na ozemlju [[Portogruaro|Portogruara]] v Benečiji. Nemško govori veliko ljudi posebno v severnih predelih dežele, a niso povezani v kulturne skupnosti. Posebno pozornost zasluži moderna [[beneščina]], ki jo domačini imenujejo ''veneto'' in ki izhaja iz latinščine, ki so jo prevzeli prvotni [[Severnojadranski Veneti|Veneti]]. Benečani se sklicujejo na zgodovinsko kontinuiteto njihovega jezika in na njegovo današnjo splošno razširjenost, zato zahtevajo državno in mednarodno priznanje in zaščito. Pri tem zahtevajo upoštevanje dejstva, da so v italijanski [[ustava|ustavi]] Benečani imenovani ''[[narod]]'', edini poleg [[Sardinija (dežela)|Sardincev]]. Deželni svet je leta [[2007]] odobril [[zakon]], s katerim bi beneščina postala uradni jezik v deželi, enakopraven z italijanskim. ==Beneški Slovenci== V Benečiji je jezikovni položaj slovenske narodne skupnosti bolj problematičen, saj so bili tamkajšnji Slovenci in Slovenke v preteklosti slabše organizirani in narodno gibanje v 19. stoletju nanje ni imelo vpliva. Z jezikovnega vidika se od Tržaškega in Goriškega razlikujejo tudi po tem, da že v preteklosti, pod [[Kraljevina Italija|kraljevino Italijo]], niso bili deležni šolanja v slovenščini. V Benečiji tako od leta 2001 deluje državna večstopenjska dvojezična šola v [[Špeter Slovenov|Špetru]], ki je bila ustanovljena kot zasebna šola leta 1984. {{glavni|Slovenska skupnost v Italiji}} == Sklici == {{refsez|2}} == Viri == * Lessico Universale Italiano Treccani 1968–1986 * [[Istituto Nazionale di Statistica|Istituto Nazionale di Statistica ISTAT]] * http://www.consiglioveneto.it/crvportal/leggi/2007/07lr0008.html?numLegge=8&annoLegge=2007&tipoLegge=Alr {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081222000329/http://www.consiglioveneto.it/crvportal/leggi/2007/07lr0008.html?numLegge=8&annoLegge=2007&tipoLegge=Alr |date=2008-12-22 }} {{Regions of Italy}} [[Kategorija:Dežele Italije]] [[Kategorija:Benečija|*]] {{normativna kontrola}} 7fatlyhwov3npyta8fy1l29osp60chs 6676726 6676724 2026-05-16T22:27:29Z ~2026-13659-49 255600 6676726 wikitext text/x-wiki : ''Za naselje v občini Trebnje glej [[Benečija, Trebnje]].'' : ''Izraz Benečija se uporablja tudi za [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], v Italiji pa tudi za [[Julijska Krajina|Julijsko Krajino]]'' (Venezia Giulia'') oz. za kraje, ki jih je po Rapalski pogodbi dobila Italija od nekdanje Avstroogrske monarhije, katere manjši del (tržaška in goriška pokrajina) je po 2. svetovni vojni ostala v Italiji.'' :''Skupni italijanski izraz ''[[:it:Tre_Venezie|Triveneto]]'' (Tri Benečije) se uporablja za tri italijanske dežele: Benečijo (Veneto), [[Furlanija-Julijska krajina|Furlanijo - Julijsko krajino]] (Friuli Venezia Giulia) in [[Južna Tirolska|Južno Tirolsko]] (Trentino - Alto Adige).'' {{Infopolje Naselje <!-- See Template:Infobox settlement for additional fields and descriptions --> | name = Benečija | official_name = Regione Veneto | native_name = {{it}} Veneto<br />(beneško) Vèneto<br />(cimbrijsko) Venedigen | native_name_lang = | other_name = | settlement_type = [[Italijanske dežele|Italijanska dežela]] | slika_brez_wd = 1 | image_skyline = | image_alt = | image_caption = | image_flag = Flag of Veneto.svg | flag_alt = | flag_link = Zastava Benečije | image_shield = Coat of Arms of Veneto.png | shield_size = 60px | shield_alt = | shield_link = Grb Benečije | image_blank_emblem = | blank_emblem_size = | blank_emblem_type = | blank_emblem_alt = | nickname = | motto = | anthem = | image_map = Veneto in Italy.svg | mapsize = | map_alt = | map_caption = | pushpin_map = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | pushpin_mapsize = | pushpin_map_caption = | coordinates = | coor_pinpoint = | coordinates_footnotes = | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Italija]] | established_title = | established_date = | founder = | named_for = | seat_type = Glavno mesto | seat = [[Benetke]] | government_footnotes = | government_type = | leader_party = | leader_title = Predsednik | leader_name = [[Luca Zaia]] | leader_title1 = | leader_name1 = | total_type = | unit_pref = | area_magnitude = | area_footnotes = | area_total_km2 = 18.345 | elevation_footnotes = | elevation_max_m = | elevation_min_m = | population_footnotes = | population_total = 4.865.380 | population_as_of = 30. 10. 2012 | population_density_km2 = auto | population_demonym = [[italijanščina|it.]] Veneto (moški)<br />Veneta (ženska) | population_note = | population_blank1_title = | population_blank1 = | demographics_type1 = Državljanstvo | demographics1_footnotes = (oktober 2011) | demographics1_title1 = Italijani | demographics1_info1 = 89,87% | demographics1_title2 = Romuni | demographics1_info2 = 2,38% | demographics1_title3 = drugi | demographics1_info3 = 7,75% | timezone1 = [[Srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset1 = +1 | timezone1_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] | utc_offset1_DST = +2 | postal_code_type = | postal_code = | area_code = | iso_code = IT-34 | blank_name_sec1 = | blank_info_sec1 = 163 mrd. € (2018)<ref>{{navedi splet|url=http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tgs00003&plugin=1 |title=Eurostat – Tables, Graphs and Maps Interface (TGM) table |publisher=Epp.eurostat.ec.europa.eu |date=2011-03-11 |access-date=2011-06-03}}</ref> | blank1_name_sec1 = | blank1_info_sec1 = 33.200 € (2018)<ref name="GDP">{{cite press release |url=https://ec.europa.eu/eurostat/documents/2995521/10474907/1-05032020-AP-EN.pdf/81807e19-e4c8-2e53-c98a-933f5bf30f58 |title=Regional GDP per capita ranged from 30% to 263% of the EU average in 2018 |publisher=ec.europa.eu |access-date=1 September 2020}}</ref> | blank2_name_sec1 = HDI (2018) | blank2_info_sec1 = 0,892<ref name="GlobalDataLab">{{navedi splet|url=https://hdi.globaldatalab.org/areadata/shdi/|title=Sub-national HDI – Area Database – Global Data Lab|website=hdi.globaldatalab.org|language=en|access-date=2018-09-13}}</ref><br/>{{color|green|zelo visok}} · 8. od 21 | blank_name_sec2 = Regija NUTS | blank_info_sec2 = ITD | website = http://www.regione.veneto.it | footnotes = }} '''Benečija''' (v [[italijanščina|italijanskem]] izvirniku '''Veneto''' [vèneto], [[beneščina|beneško]] ''Vèneto'') je ena od dvajsetih [[italijanske dežele|dežel]], ki sestavljajo [[Italija|Italijo]]. Na [[sever]]u meji z [[Avstrija|Avstrijo]], na [[zahod]]u z deželama [[Trentinsko - Zgornje Poadižje]] in [[Lombardija]], na [[jug]]u z [[Emilija - Romanja|Emilijo - Romanjo]] in na [[vzhod]]u s [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanijo - Julijsko krajino]] in [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]]. Deli se na šest [[pokrajine Italije|pokrajin]] – [[Belluno (pokrajina)|Belluno]], [[Padova (pokrajina)|Padova]], [[Rovigo (pokrajina)|Rovigo]], [[Treviso (pokrajina)|Treviso]], [[Verona (pokrajina)|Verona]] in [[Vicenza (pokrajina)|Vicenza]] – ter na [[metropolitansko mesto Benetke]], ki je nadomestilo nekdanjo pokrajino [[Benetke (pokrajina)|Benetke]]. V deželo spadajo tudi otoki [[Beneška laguna|Beneške lagune]]. Po številu prebivalcev (skoraj 5 milijonov) je Benečija na četrtem mestu v Italiji, po površini (dobrih 18.000 kv. km) pa na osmem. Večja mesta so poleg glavnega mesta [[Benetke|Benetk]] (s kopenskim delom [[Mestre]]) še [[Verona]], [[Padova]], [[Vicenza]], [[Treviso]], [[San Donà di Piave]], [[Chioggia]], [[Rovigo]], [[Mira]], [[Bassano del Grappa]], [[Schio]], [[Belluno]], pa tudi [[Valdagno]], [[Arzignano]], [[Spinea]], [[Villafranca di Verona]], [[Mirano]], [[Jesolo]], [[Thiene]], [[Legnago]], [[Feltre]], [[Adria]], [[Selvazzano Dentro]], [[Vigonza]], [[Albignasego]], [[Cittadella]], [[Abano Terme|Abano Terme,]] [[Martellago]], [[Montecchio Maggiore]], [[Caorle]], [[Portogruaro]], [[San Giovanni Lupatoto]], [[Bussolengo]], [[Piove di Sacco]], [[San Bonifacio]], [[Monselice]], [[Este]], [[Lonigo]], [[Cadoneghe]], [[Porto Viro]], [[Concordia Sagittaria]], [[Cortina d'Ampezzo]] itd. == Zemljepisna lega in podnebje == Ozemlje dežele Benečije je [[ravnina|ravninsko]] (56 %), [[gora]]to (30 %) in delno [[grič]]evnato (14 %). Najvišji vrhovi v severnobeneških [[Dolomiti|Dolomitih]] so [[Marmolada]] (3342 m), [[Tofane]] (3244 m), [[Civetta]] (3220 m) in [[Pelmo]] (3169 m). Gričevje prištevamo k Predalpam. Najvažnejše [[reka|reke]] so [[Pad]] (spodnji tok), [[Adiža]], [[Brenta (reka)|Brenta]], [[Piava]], [[Livenza]], [[Tagliamento]]/[[Tilment]], [[Bacchiglione]] in [[Arda, Italija|Arda]]. Kot vsa severna [[Padska nižina]] nasploh, se ravninski predeli razlikujejo med visoko in nizko ravnino (''alta'' in ''bassa pianura''), in sicer glede na [[nadmorska višina|nadmorsko višino]], ki opredeljuje dve popolnoma različni ozemlji. Višji predeli so aluvialnega (naplavinskega) značaja in torej močno prepustni: [[padavine]] pronicajo globoko v teren do neprepustnih [[glina|glinenih]] plasti, ki sestavljajo dno Padske nižine in nizko ravnino ob reki. Na stičišču naplavinskega z glinastim terenom, podzemni tokovi pridejo na plano kot [[kras|kraški]] izviri in zaradi majhnega padca ustvarjajo [[mokrišče|mokrišča]] in posebno rodovitna zemljišča. Med reko Adižo, [[rečna delta|delto]] reke Pad in obmorskimi [[laguna]]mi se razprostira [[Polesine]]. Zaradi preobilice vode sta obe ozemlji, nizka ravnina in Polesine, prepredeni z odtočnimi kanali. Polesine je bil velikokrat poplavljen; [[poplava]] leta [[1951]] je zahtevala 84 življenj, tista iz leta [[1966]] pa je odnesla v morje precejšnje ozemlje komaj pridobljenih [[polder]]jev. Delta reke Pad in lagune se stalno spreminjajo: v obdobju 125 let se je jadranska obala umaknila pred rečnimi naplavinami za 82&nbsp;km². [[Podnebje]] se od enega območja do drugega močno spreminja: na ravnicah je celinsko (kontinentalno borealno podnebje po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]]), ob jadranski obali je milejše; okoli Gardskega jezera in v hribovitih predelih. Nižine so pozimi pogosto prekrite z gosto [[megla|eglo]]; padavine, ki so redke – 750 mm na leto – blizu reke Pad, a so na višjih nadmorskih višinah bolj obilne – od 750 do 1100 mm na leto; najvišje vrednosti – do 3200 mm na leto – so zabeležene v predalpah Bellunese, blizu gore Pasubio in na planoti Asiago. == Zgodovina == V [[kamena doba|kameni dobi]] je v teh krajih bivalo pleme Euganei, ki so ga v [[12. stoletje pr. n. št.|12.]] ali [[11. stoletje pr. n. št.|11. stoletju pr. n. št.]] delno asimilirali [[Severnojadranski Veneti]], ki so dali deželi ime. [[Zgodovinar]] [[Tit Livij]] začenja svojo ''Zgodovino Rima'' z [[legenda|legendo]] o ubežnikih iz [[Troja|Troje]], ''Enetih'', ki so pristali na severni jadranski obali, pregnali Euganijce v notranjost in poselili deželo do [[Alpe|Alp]]. Sicer teorija o [[anatolija|maloazijskem]] izvoru Venetov ni bila povsem sprejeta ne v [[antika|antiki]] ne v sodobnih časih, a dejansko so se Veneti takrat priselili in se prilagodili razmeram. Sklepali so vojaška zavezništva in [[trgovina|trgovske]] sporazume z [[Starorimska civilizacija|Rimljani]], ki zato niso ustanavljali [[kolonija (geografija)|kolonij]] na njihovem ozemlju, pač pa onstran njihovih [[meja (razločitev)|meja]] ([[Oglej]]). Po propadu [[rimski imperij|cesarstva]] so Veneti prav tako miroljubno živeli pod [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinsko]] oblastjo, ki je bila sicer skoraj samo formalna. Ko so med [[6. stoletje|6.]] in [[8. stoletje|8. stoletjem]] zasedli deželo [[Langobardi]], se je ljudstvo pred njimi umaknilo v laguno, to je na [[otok]]e. Leta [[697]] je bizantinski [[ezarh]], ki je bil še vedno formalna oblast dežele, povzdignil otočane v [[knez|kneževino]] ''Venetia maritima'', to je obmorska dežela Venetov. To je bil nastanek [[Benetke|Benetk]] in bodoče [[Beneška republika|Beneške republike]]. Ostali del današnje dežele Benečije je bil do [[9. stoletje|9. stoletja]] v rokah Langobardov, nakar je prišel pod [[Franki|Franke]]. V zgodnjem [[12. stoletje|12. stoletju]] so začele nastajati [[Srednjeveške komune v Italiji|komune]] tudi v teh krajih, [[Verona]] leta [[1135]] in [[Padova]] leta [[1138]]. V [[13. stoletje|13. stoletju]] so se komune postopoma spremenile v [[sinjorija|sinjorije]]. Beneška republika, čeprav na višku svoje moči, ni posegala v spore med mestnimi državicami in se ni širila v notranjost dežele. Šele okoli leta [[1400]] so se ji začela spontano priključevati razna mesta. Po dolgoletni vojni med Beneško republiko in [[Francozi|francosko]]-[[Habsburžani|habsburško]]-[[papež|papeško]] [[Cambraiska zveza|Cambraisko koalicijo]] ([[1509]]–[[1530]]) je v deželi zavladal mir, ki je trajal vse do leta [[1797]]. Takrat je Benečijo zavzel [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]], nato je pripadla [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]] in leta [[1866]] jo je [[dunajska mirovna pogodba]] dodelila [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. == Gospodarstvo == Po [[risorgimento|zedinjenju]] v Italijo se je veliko Benečanov izselilo v [[Južna Amerika|Južno Ameriko]], kar je negativno vplivalo na [[gospodarstvo]], ki je šele po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] doživelo izreden razvoj. [[Kmetijstvo]], ki je še vedno pomemben vir dohodkov, se je popolnoma mehaniziralo. Glavni pridelki so [[pšenica]], [[koruza]], [[plod|sadje]] in [[povrtnine]]; [[živinoreja]] se bavi predvsem z [[domače govedo|govedom]], [[Domači prašič|prašiči]] in [[perutnina|perutnino]]. Posebno na jugovzhodnih predelih dežele je veliko manjših, a zelo solidnih obratov [[živilska industrija|živilske]] in [[tekstilna industrija|tekstilne industrije]]. Posebej je treba omeniti [[industrija obutve|industrijo obutve]] in [[industrija pohištva|pohištva]]. Danes je Benečija za [[Lombardija|Lombardijo]] druga najbogatejša dežela v Italiji. == Jezik == Razen italijanščine se v deželi Benečiji govorijo tudi drugi [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jeziki]]: [[beneščina]], [[nemščina]], [[furlanščina]], [[ladinščina]], [[slovenščina]] in [[cimbrijščina]]. Cimbrijščina, ali jezik ljudstva [[Cimbri|Cimbrov]], je [[Germani|germanskega]] izvora. Danes ga govori manjšina z le okoli 1000 govorci v severni Benečiji in v [[Trento (pokrajina)|pokrajini Trento]], kjer je zaščiten. Ladinščino govori v Benečiji in pokrajini Trento skupno okoli 30.000 ljudi, zato je zaščitena v obeh deželah. Furlanščina, ki je splošni jezik v [[Furlanija - Julijska krajina#Zgodovina|Furlaniji]], se govori tudi na ozemlju [[Portogruaro|Portogruara]] v Benečiji. Nemško govori veliko ljudi posebno v severnih predelih dežele, a niso povezani v kulturne skupnosti. Posebno pozornost zasluži moderna [[beneščina]], ki jo domačini imenujejo ''veneto'' in ki izhaja iz latinščine, ki so jo prevzeli prvotni [[Severnojadranski Veneti|Veneti]]. Benečani se sklicujejo na zgodovinsko kontinuiteto njihovega jezika in na njegovo današnjo splošno razširjenost, zato zahtevajo državno in mednarodno priznanje in zaščito. Pri tem zahtevajo upoštevanje dejstva, da so v italijanski [[ustava|ustavi]] Benečani imenovani ''[[narod]]'', edini poleg [[Sardinija (dežela)|Sardincev]]. Deželni svet je leta [[2007]] odobril [[zakon]], s katerim bi beneščina postala uradni jezik v deželi, enakopraven z italijanskim. ==Beneški Slovenci== V Benečiji je jezikovni položaj slovenske narodne skupnosti bolj problematičen, saj so bili tamkajšnji Slovenci in Slovenke v preteklosti slabše organizirani in narodno gibanje v 19. stoletju nanje ni imelo vpliva. Z jezikovnega vidika se od Tržaškega in Goriškega razlikujejo tudi po tem, da že v preteklosti, pod [[Kraljevina Italija|kraljevino Italijo]], niso bili deležni šolanja v slovenščini. V Benečiji tako od leta 2001 deluje državna večstopenjska dvojezična šola v [[Špeter Slovenov|Špetru]], ki je bila ustanovljena kot zasebna šola leta 1984. {{glavni|Slovenska skupnost v Italiji}} == Sklici == {{refsez|2}} == Viri == * Lessico Universale Italiano Treccani 1968–1986 * [[Istituto Nazionale di Statistica|Istituto Nazionale di Statistica ISTAT]] * http://www.consiglioveneto.it/crvportal/leggi/2007/07lr0008.html?numLegge=8&annoLegge=2007&tipoLegge=Alr {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081222000329/http://www.consiglioveneto.it/crvportal/leggi/2007/07lr0008.html?numLegge=8&annoLegge=2007&tipoLegge=Alr |date=2008-12-22 }} {{Regions of Italy}} [[Kategorija:Dežele Italije]] [[Kategorija:Benečija|*]] {{normativna kontrola}} 1gudpet6ape87jk4xa07ied4tqlmslz 0 73880 6676494 6561618 2026-05-16T13:47:15Z Mitjacehovin 191147 Posodobljene frekvence oddajanja, ki so veljavne že od junija 2025. 6676494 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Radijska postaja | name = Radio Capris | city = [[Koper]] | frequency = 95.6, 91.7, 107.9, 106.2, 106.3, 105.1, 94.7, 174,928 | slogan = Obala je zakon | format = Lokalni radijski program | owner = | airdate = 24. december 1993 | coordinates = | website = https://www.radiocapris.si/ }} '''Radio Capris''' je [[Slovenija|slovenska]] lokalna komercialna [[Radio|radijska]] postaja, ki je začela oddajati [[24. december|24. decembra]] [[1993]]. Radio Capris ponuja žanrske internetne radijske programe, ki so dostopni preko spletne strani [https://www.radiocapris.si/si/onair/live radia Capris]. Septembra 2022 se je po 23 letih preselil v nove studie v center Kopra (Pristaniška ulica 4). == FM frekvence == *95,6 MHz (zaledje Kopra) *91,7 MHz (Ankaran, Koper in Izola) *107,9 MHz (Lucija, Portorož, Koper in predor Markovec) *106,2 MHz (Piran) *106,3 MHz (Ilirska Bistrica) *105,1 MHz (Hrpelje, Kozina, Podgrad, Ilirska Bistrica in zaledje) *94,7 MHz (Postojna) == DAB+ omrežje == Radio Capris je po celotni Sloveniji slišen tudi preko digitalnega radijskega omrežja DAB+ R4. Frekvenca omrežja je 174,928 MHz (kanal 5A), omrežje pa je pokrito z 19 oddajniki. * Zahod: Beli Križ, Idrija 1, Kuk, Nanos, Skalnica, Slavnik, Tinjan, Tolmin in Vogel. * Vzhod: Boč, Kranjska Gora, Krim, Krvavec, Kum, Laško 1, Šance, Plešivec, Pohorje in Trdinov vrh. == Viri == * [https://www.radiocapris.si/si/radio-capris/kako-nas-poslusas/ Kako nas poslušaš] * [https://www.facebook.com/pg/radiocapris/about/?ref=page_internal/ Vizitka] * [https://www.radiocapris.si/ Radio Capris] == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Radijske postaje v Sloveniji|Capris]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1993]] g21h004ria1lzvyn8jf67i3kniau8hq 0 77606 6676734 5519497 2026-05-16T23:05:55Z ~2026-13659-49 255600 6676734 wikitext text/x-wiki '''Društvo 2000''' je leta [[1969]] ustanovila skupina krščansko usmerjenih [[študent]]ov. Sedež je imelo v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Leta 2018 je nehalo delovati. Svojo dejavnost so z izdajanja revije ''[[Revija 2000|2000]]'' razširili na simpozije, predavanja, posvetovanja in okrogle mize o aktualnih družbenih temah ter založništvo. == Zunanje povezave == *[https://web.archive.org/web/20140517055801/http://www.drustvo-dvatisoc.si/ Spletna stran Društva 2000 in Revije 2000] (na web.archive.org) *http://www.stop-neplacniki.si/drustvo-2000-za-kulturno-dejavnost-in-civilno-druzbo/ {{Sociološka škrbina}} [[Kategorija:Slovenska društva]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1969]] [[Kategorija:Ukinitve leta 2018]] hfuxubi3gqmedazk8ito4mqznu58xv4 6676735 6676734 2026-05-16T23:07:14Z ~2026-13659-49 255600 6676735 wikitext text/x-wiki '''Društvo 2000''' je leta [[1969]] ustanovila skupina krščansko usmerjenih [[študent]]ov, ki so se idejno navezovali na personalistično filozofijo in socialno gibanje. Sedež je imelo v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Leta 2018 je nehalo delovati. Svojo dejavnost so z izdajanja revije ''[[Revija 2000|2000]]'' razširili na simpozije, predavanja, posvetovanja in okrogle mize o aktualnih družbenih temah ter založništvo. == Zunanje povezave == *[https://web.archive.org/web/20140517055801/http://www.drustvo-dvatisoc.si/ Spletna stran Društva 2000 in Revije 2000] (na web.archive.org) *http://www.stop-neplacniki.si/drustvo-2000-za-kulturno-dejavnost-in-civilno-druzbo/ {{Sociološka škrbina}} [[Kategorija:Slovenska društva]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1969]] [[Kategorija:Ukinitve leta 2018]] i6gl1ezglblng6j0jbiynfzxuj6bcuh 0 77782 6676451 6676282 2026-05-16T12:25:56Z Janezdrilc 3152 Tuji škofje slovenskih korenin + 2 6676451 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliških]] [[škof]]ov.''' Imena škofij so zaradi možnosti sortiranja zapisana v današnji obliki. Škofje, ki so prejeli imenovanje za škofa, niso pa iz kakršnegakoli razloga prejeli tudi [[Škofovsko posvečenje|škofovskega posvečenja]], so navedeni v posebnem poglavju. __TOC__ == Seznam == {{Compact ToC|center=yes}} {| class="wikitable" ! colspan=2 | Legenda |- | {{legend2|#cdf6cd|še živeči škofje (24)|border=solid 1px #AAAAAA}} | {{legend2|gold|svetniški škofje (5)|border=solid 1px #AAAAAA}} |} {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Rojen, umrl ! Škofovsko<br>posvečenje ! Škofija ! width=27% | Opombe |- {{Sidro|A}} | [[Alojzij Ambrožič]] | 27. januar 1930, [[Gabrje, Dobrova - Polhov Gradec|Gabrje]]<br>26. avgust 2011, [[Toronto]] | {{datum rojstva|1976|5|27}} | [[Nadškofija Toronto|Toronto]], Kanada | najprej pomožni škof, nato koadjutor, nadškof metropolit ter kardinal |- {{Sidro|B}} | [[Jožef Balant]] | 28. januar 1763, [[Nova vas pri Lescah]]<br>11. maj 1834, [[Gorica]] | {{datum rojstva|1818|11|22}} | [[Nadškofija Gorica|Gorica]] |škof, nato nadškof in metropolit |- style="background-color:gold;" | [[Friderik Baraga]] | 28. junij 1797, [[Knežja vas]]<br>19. januar 1868, [[Marquette]] | {{datum rojstva|1853|11|1}} | [[Škofija Marquette|Marquette]], ZDA | misijonar, prvi škof (prej apostolski vikar), častitljivi Božji služabnik |- {{Živi}} | [[Jurij Bizjak]] | 22. februar 1947, [[Col, Ajdovščina|Col]] | {{datum rojstva|2000|7|5}} | [[Škofija Koper|Koper]] |pomožni, nato redni škof |- {{Živi}} | rowspan=2 | [[Vinko Bokalič Iglič]] | rowspan=2 | 11. junij 1952, [[Buenos Aires]] | rowspan=2 | {{datum rojstva|2010|5|29}} | [[Nadškofija Buenos Aires|Buenos Aires]], Argentina | pomožni škof, lazarist |- {{Živi}} | [[Nadškofija Santiago del Estero|Santiago del Estero]], Argentina | nadškof, [[primas Argentine]] in [[kardinal]] (vse 2024) |- {{Sidro|C}} {{Živi}} | [[Alojzij Cvikl]] | 19. junij 1955, [[Celje]] | {{datum rojstva|2015|4|26}} | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | nadškof in metropolit; jezuit |- {{Sidro|D}} | [[Maksimilijan Držečnik]] | 5. oktober 1903, [[Zgornja Orlica]]<br>13. maj 1978, [[Maribor]] | {{datum rojstva|1946|12|15}} | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | pomožni, nato redni škof |- {{Sidro|G}} {{Živi}} | rowspan=2 | [[Andrej Glavan]] | rowspan=2 | 16. oktober 1943, [[Soteska, Dolenjske Toplice|Soteska]] | rowspan=2 | {{datum rojstva|2000|6|12}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | pomožni škof, administrator |- {{Živi}} | [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]] | prvi škof |- | rowspan=2 | [[Ivan Nepomuk Glavina]] | rowspan=2 | 13. april 1828, [[Boršt, Italija|Boršt]]<br>10. november 1899, [[Trst]] | rowspan=2 | {{datum rojstva|1878|10|6}} | [[Škofija Poreč in Pulj|Poreč in Pulj]] | |- | [[Škofija Trst|Trst]] (takrat Trst - Koper) | |- style="background-color:gold;" | [[Janez Frančišek Gnidovec]] | 29. september 1873, [[Veliki Lipovec]]<br>3. februar 1939, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|1924|11|30}} | [[Škofija Skopje|Skopje]], Severna Makedonija | lazarist, častitljivi Božji služabnik |- | [[Andrej Gollmayer]] | 28. november 1797, [[Radovljica]]<br>17. marec 1883, [[Gorica]] | {{datum rojstva|1855|6|3}} | [[Nadškofija Gorica|Gorica]] | nadškof, metropolit |- | [[Vekoslav Grmič]] | 4. junij 1923, [[Dragotinci, Sveti Jurij ob Ščavnici|Dragotinci]]<br>21. marec 2005, [[Maribor]] | {{datum rojstva|1968|4|21}} | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | pomožni, po letu 1980 samo naslovni škof |- {{Sidro|H}} {{Živi}} | [[Stanislav Hočevar]] | 12. november 1945, [[Jelendol, Škocjan|Jelendol]] | {{datum rojstva|2000|5|24}} | [[Nadškofija Beograd|Beograd]] | nadškof in metropolit, predsednik [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda|Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] |- {{Sidro|J}} | rowspan=2 | [[Blaž Jaklin]] | rowspan=2 | 8. september 1644, [[Murska Sobota]]<br>17. oktober 1695 | rowspan=2 | {{datum rojstva|1689|3|13}} | [[Škofija Knin|Knin]] | |- | [[Škofija Nitra|Nitra]], Slovaška | |- {{Živi}} | [[Anton Jamnik]] | 27. julij 1961, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|2006|1|8}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | pomožni škof |- | rowspan=2 | [[Anton Bonaventura Jeglič]] | rowspan=2 | 29. maj 1850, [[Begunje]]<br>2. julij 1937, [[Stična]] | rowspan=2 | {{datum rojstva|1897|9|12}} | [[Nadškofija Vrhbosna|Vrhbosna]], BiH | pomožni škof |- | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | po upokojitvi naslovni nadškof |- | [[Janez Jenko]] | 5. maj 1910, [[Mavčiče]]<br>24. december 1994, [[Koper]] | {{datum rojstva|1964|9|6}} | [[Škofija Koper|Koper]] | naslovni škof in apostolski administrator Slovenskega Primorja, nato prvi škof obnovljene Škofije Koper |- | [[Andrej Jordan]] | 29. november 1845, [[Gorica]]<br>4. oktober 1905, [[Gorica]] | {{datum rojstva|1902|7|20}} | [[Nadškofija Gorica|Gorica]] | nadškof, metropolit |- {{Živi}} | [[Ivan Jurkovič (nadškof)|Ivan Jurkovič]] | 10. junij 1952, [[Kočevje]] | {{datum rojstva|2001|10|6}} | | nuncij, naslovni nadškof |- | [[Anton Kavčič]] | 8. december 1743, [[Idrija]]<br>17. marec 1814, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|1805|11|3}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | |- {{Sidro|K}} | rowspan=2 | [[Andrej Karlin]] | rowspan=2 | 15. november 1857, [[Stara Loka]]<br>5. april 1933, [[Maribor]] | rowspan=2 | {{datum rojstva|1911|3|19}} | [[Škofija Trst|Trst]] (takrat Trst - Koper) | |- | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] (takrat Lavant) | |- {{Živi}} | [[Martin Kmetec]] | 10. november 1956, [[Ptuj]] | {{datum rojstva|2021|2|2}} | [[Nadškofija Izmir|Izmir]], Turčija | nadškof, minorit |- {{Živi}} | [[Marko Kovač]] | 10. januar 1981, [[Zagreb]] | {{datum rojstva|2026|1|31}} | [[Nadškofija Zagreb|Zagreb]] | pomožni škof, po rodu Hrvaški Slovenec |- {{Živi}} | [[Janez Kozinc]] | 21. avgust 1975, [[Celje]] | {{datum rojstva|2025|9|14}} | [[Škofija Murska Sobota|Murska Sobota]] | |- {{Živi}} | [[Franc Kramberger]] | 7. oktober 1936, [[Lenart v Slovenskih goricah]] | {{datum rojstva|1980|12|21}} | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | redni škof, 2006–2011 prvi mariborski nadškof in metropolit |- | [[Franc Ksaver Kutnar]] | 26. oktober 1793, [[Šentvid pri Stični]]<br>8. marec 1846, [[Šentandraž v Labotski dolini]] | {{datum rojstva|1844|3|3}} | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] (takrat Lavant) | prvi lavantinski škof slovenskega rodu |- | [[Jožef Kvas]] | 9. september 1919, [[Zalog pri Cerkljah]]<br>29. december 2005, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|1983|6|12}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | pomožni škof |- {{Sidro|L}} | [[Jernej Legat]] | 16. avgust 1807, [[Naklo]]<br>12. februar 1875, [[Trst]] | {{datum rojstva|1847|4|11}} | [[Škofija Trst|Trst]] (takrat Trst - Koper) | |- | [[Stanislav Lenič]] | 6. november 1911, [[Župeča vas]]<br>4. januar 1991, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|1968|1|14}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | pomožni škof |- {{Živi}} | [[Mitja Leskovar]] | 3. januar 1970, [[Kranj]] | {{datum rojstva|2020|8|8}} | | nuncij, naslovni nadškof |- {{Živi}} | [[Stanislav Lipovšek]] | 10. december 1943, [[Vojnik]] | {{datum rojstva|2010|4|24}} | [[Škofija Celje|Celje]] | |- | rowspan=3 | [[Franc Ksaver Lušin]] | rowspan=3 | 3. december 1781, [[Tinje, Koroška|Hum pri Tinjah]]<br>2. maj 1854, [[Gorica]] | rowspan=3 | {{datum rojstva|1824|10|3}} | [[Nadškofija Trento|Trento]], Italija | |- | [[Nadškofija Lvov|Lvov]], Ukrajina | nadškof in metropolit |- | [[Nadškofija Gorica|Gorica]] | nadškof in metropolit |- {{Sidro|M}} style="background-color:gold;" | [[Anton Mahnič]] | 14. september 1850, [[Kobdilj]]<br>14. december 1920, [[Zagreb]] | {{datum rojstva|1896|12|3}} | [[Škofija Krk|Krk]] | Božji služabnik |- {{Živi}} | [[Jože Marketz]] | 30. julij 1955, [[Šentlipš, Mostič|Šentlipš]] | {{datum rojstva|2020|2|2}} | [[Krška škofija|Krka]] | 2. krški škof slovenskega rodu (po skoraj 200 letih) |- {{Živi}} | [[Maksimilijan Matjaž]] | 23. avgust 1963, [[Črna na Koroškem]] | {{datum rojstva|2021|5|30}} | [[Škofija Celje|Celje]] | |- | [[Franc Jožef Mikolič]] | 17. marec 1739, [[Ljubljana]]<br>4. december 1793, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|1790|1|23}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | pomožni škof |- | rowspan=2 | [[Jakob Missia]] | rowspan=2 | 30. junij 1838, [[Hrastje - Mota]]<br>24. marec 1902, [[Gorica]] | rowspan=2 | {{datum rojstva|1884|12|7}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | |- | [[Nadškofija Gorica|Gorica]] | nadškof, metropolit, kardinal |- | [[Ignacij Mrak]] | 16. oktober 1810, [[Hotovlja]]<br>2. januar 1901, [[Marquette]] | {{datum rojstva|1869|2|7}} | [[Škofija Marquette|Marquette]], ZDA | |- {{Sidro|N}} | [[Mihael Napotnik]] | 20. september 1850, [[Tepanjski Vrh]]<br>28. marec 1922, [[Maribor]] | {{datum rojstva|1889|10|27}} | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] (takrat Lavant) | |- {{Sidro|P}} | [[Jakob Peregrin Paulič]] | 27. april 1757, [[Žihpolje]]<br>5. januar 1827, [[Celovec]] | {{datum rojstva|1824|5|30}} | [[Krška škofija|Krka]] | prvi krški škof slovenskega rodu |- | [[Luigi Pelizzo]] | 26. februar 1860, [[Fojda]]<br>14. avgust 1936, [[Fojda]] | {{datum rojstva|1906|8|19}} | [[Škofija Padova|Padova]], Italija | kasneje naslovni nadškof, po rodu Beneški Slovenec |- | [[Franc Perko]] | 19. november 1929, [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]]<br>20. februar 2008, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|1987|1|6}} | [[Nadškofija Beograd|Beograd]] | nadškof in metropolit; predsednik [[Jugoslovanska škofovska konferenca|Jugoslovanske škofovske konference]] |- | [[Anton Edvard Pevec]] | 16. april 1925, [[Cleveland]]<br>14. december 2014, [[Cleveland]] | {{datum rojstva|1982|7|2}} | [[Škofija Cleveland|Cleveland]], ZDA | pomožni škof |- | [[Metod Pirih]] | 9. maj 1936, [[Lokovec]]<br>23. marec 2021, [[Vipava]] | {{datum rojstva|1985|5|27}} | [[Škofija Koper|Koper]] | sprva koadjutor, 1987 redni škof |- | [[Janez Zlatoust Pogačar]] | 22. januar 1811, [[Vrba, Žirovnica|Vrba]]<br>25. januar 1884, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|1875|9|5}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | |- | [[Jožef Pogačnik]] | 28. september 1902, [[Kovor]]<br>25. marec 1980, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|1963|4|7}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | pomožni škof, od 1964 nadškof, prvi [[ljubljanski metropolit]] po obnovitvi Metropolije Ljubljana 1968 |- | [[Tomaž Prelokar]] | okoli 1421, [[Celje]] ali okolica<br>25. april 1496, [[Konstanca]] | {{datum rojstva|1491|9|12}} | [[Škofija Konstanca|Konstanca]], Nemčija | knezoškof; prvi Slovenec s škofovskim posvečenjem |- {{Sidro|R}} | [[Matevž Ravnikar]] | 20. september 1776, [[Vače]]<br>20. november 1845, [[Trst]] | {{datum rojstva|1831|12|18}} | [[Škofija Trst|Trst]] (takrat Trst - Koper) | prvi tržaško-koprski škof |- {{Živi}} | [[Franc Rode]] | 23. september 1934, [[Rodica, Domžale|Rodica]] | {{datum rojstva|1997|4|6}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | nadškof in metropolit; nato kurijski [[kardinal]], prefekt [[Kongregacija za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja|Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja]]; lazarist |- | [[Franc Rogač]] | 29. julij 1880, [[Tišina]]<br>20. februar 1961, [[Pécs]] | {{datum rojstva|1948|6|29}} | [[Škofija Pécs|Pécs]], Madžarska | |- | [[Gregorij Rožman]] | 9. marec 1883, [[Dolinčiče, Bistrica pri Pliberku|Dolinčiče]]<br>16. november 1959, [[Cleveland]] | {{datum rojstva|1929|7|14}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | 1 leto koadjutor, nato redni škof; od 1945 v emigraciji, uradno škof ordinarij do smrti |- {{Živi}} | [[Andrej Saje]] | 22. april 1966, [[Novo mesto]] | {{datum rojstva|2021|9|26}} | [[Novo mesto]] | |- {{Sidro|S}} | [[Frančišek Borgia Sedej]] | 10. oktober 1854, [[Cerkno]]<br>29. november 1931, [[Gorica]] | {{datum rojstva|1906|3|25}} | [[Nadškofija Gorica|Gorica]] | nadškof metropolit; prisiljen v odstop 1931 |- | rowspan=2 | [[Jurij Slatkonja]] | rowspan=2 | 21. marec 1456, [[Ljubljana]]<br>26. april 1522, [[Dunaj]] | rowspan=2 | {{datum rojstva|1513|11|13}} | [[Škofija Pičen|Pičen]] | |- | [[Nadškofija Dunaj|Dunaj]] | prvi škof |- style="background-color:gold;" | [[Anton Martin Slomšek]] | 26. november 1800, [[Uniše]]<br>24. september 1862, [[Maribor]] | {{datum rojstva|1846|7|5}} | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] (takrat Lavant) | prvi lavantinski škof s sedežem v Mariboru, blaženi |- | [[Jožef Smej]] | 15. februar 1922, [[Bogojina]]<br>21. november 2020, [[Lenart v Slovenskih goricah]] | {{datum rojstva|1983|5|12}} | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | pomožni škof |- | [[Josip Srebrnič]] | 2. februar 1876, [[Solkan]]<br>21. junij 1966, [[Krk (mesto)|Krk]] | {{datum rojstva|1923|12|8}} | [[Škofija Krk|Krk]] | nazadnje naslovni nadškof |- | rowspan=2 | [[Andrés Stanovnik]] | rowspan=2 | 15. december 1949, [[Buenos Aires]] | rowspan=2 | {{datum rojstva|2001|12|16}} | [[Škofija Reconquista|Reconquista]], Argentina | kapucin |- | [[Nadškofija Corrientes|Corrientes]], Argentina | nadškof, metropolit |- | [[Janez Nepomuk Stariha]] | 12. maj 1845, [[Semič]]<br>27. november 1915, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|1902|10|28}} | [[Škofija Rapid City|Rapid City]], ZDA | prvi škof |- | [[Jakob Stepišnik]] | 22. julij 1815, [[Celje]]<br>28. junij 1889, [[Maribor]] | {{datum rojstva|1863|1|18}} | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] (takrat Lavant) | |- {{Živi}} | rowspan=3 | [[Anton Stres]] | rowspan=3 | 15. december 1942, [[Donačka Gora]] | rowspan=3 | {{datum rojstva|2000|6|24}} | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | pomožni škof, lazarist |- {{Živi}} | [[Škofija Celje|Celje]] | prvi škof, nato mariborski nadškof koadjutor |- {{Živi}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | nadškof metropolit |- {{Sidro|Š}} {{Živi}} | rowspan=3 | [[Peter Štumpf]] | rowspan=3 | 28. junij 1962, [[Murska Sobota]] | rowspan=3 | {{datum rojstva|2006|9|10}} | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | pomožni škof |- {{Živi}} | [[Škofija Murska Sobota|Murska Sobota]] | |- {{Živi}} | [[Škofija Koper|Koper]] | |- | [[Alojzij Šuštar]] | 14. november 1920, [[Grmada, Trebnje|Grmada]]<br>29. junij 2007, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|1980|4|13}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | nadškof in metropolit; prvi predsednik [[Slovenska škofovska konferenca|Slovenske škofovske konference]] (od 1993 samostojne) |- {{Živi}} | [[Franc Šuštar]] | 27. april 1959, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|2015|3|15}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | pomožni škof |- {{Sidro|T}} | [[Ivan Jožef Tomažič]] | 1. avgust 1876, [[Miklavž pri Ormožu]]<br>26. februar 1949, [[Maribor]] | {{datum rojstva|1928|8|1}} | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] (takrat Lavant) | pomožni, nato redni škof |- | [[Jakob Trobec]] | 10. julij 1838, [[Log pri Polhovem Gradcu]]<br>14. december 1921, [[Brockway (Minnesota)|Brockway]] | {{datum rojstva|1897|9|21}} | [[Škofija Saint Cloud|Saint Cloud]], ZDA | |- | [[Alojzij Turk]] | 21. november 1909, [[Prečna]]<br>20. april 1995, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|1980|4|20}} | [[Nadškofija Beograd|Beograd]] | nadškof |- {{Živi}} | rowspan=2 | [[Marjan Turnšek]] | rowspan=2 | 25. julij 1955, [[Celje]] | rowspan=2 | {{datum rojstva|2006|6|25}} | [[Škofija Murska Sobota|Murska Sobota]] | prvi škof |- {{Živi}} | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | koadjutor, nato nadškof in metropolit |- {{Sidro|U}} | [[Alojz Uran]] | 22. januar 1945, [[Spodnje Gameljne]]<br>11. april 2020, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|1993|1|6}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | pomožni škof, nato nadškof metropolit |- {{Živi}} | [[Lojze Urbanč]] | 25. julij 1958, [[Buenos Aires]] | {{datum rojstva|2007|3|10}} | [[Škofija Catamarca|Catamarca]], Argentina | |- {{Sidro|V}} style="background-color:gold;" | [[Anton Vovk]] | 19. maj 1900, [[Vrba, Žirovnica|Vrba]]<br>6. julij 1963, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|1946|12|1}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | pomožni škof, administrator, nato redni škof, nazadnje nadškof; Božji služabnik |- | [[Janez Vertin]] | 17. julij 1844, [[Dobliče]]<br>26. februar 1899, [[Marquette]] | {{datum rojstva|1879|9|14}} | [[Škofija Marquette|Marquette]], ZDA | |- | [[Jernej Vidmar]] | 11. avgust 1802, [[Kranj]]<br>17. maj 1883, [[Kranj]] | {{datum rojstva|1860|6|17}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | |- {{Sidro|W}} | [[Anton Alojzij Wolf]] | 14. junij 1782, [[Idrija]]<br>7. februar 1859, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|1824|10|2}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | ponovno knezoškof |- {{Sidro|Z}} {{Živi}} | [[Stanislav Zore]] | 7. september 1958, [[Znojile, Kamnik|Znojile]] | {{datum rojstva|2014|11|23}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | nadškof metropolit; frančiškan |- | rowspan=2 | [[Alojzij Matija Zorn]] | rowspan=2 | 13. januar 1837, [[Prvačina]]<br>8. julij 1897, [[Dunaj]] | rowspan=2 | {{datum rojstva|1883|1|14}} | [[Škofija Poreč in Pulj|Poreč in Pulj]] | |- | [[Nadškofija Gorica|Gorica]] | nadškof, metropolit |- {{Sidro|Ž}} | [[Jožef Žabkar]] | 24. december 1914, [[Ljubljana]]<br>19. maj 1984, [[Rim]] | {{datum rojstva|1969|6|30}} | | nuncij, naslovni nadškof |- {{Živi}} | [[Anton Žerdin Bukovec]] | 11. junij 1950, [[Čentiba]] | {{datum rojstva|2002|4|14}} | [[Apostolski vikariat San Ramón|San Ramón]], Peru | apostolski vikar, frančiškan |} == Imenovani škofje brez škofovskega posvečenja == {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Rojen, umrl ! Škofovsko<br>posvečenje ! Škofija ! width=27% | Opombe |- | [[Martin Duelacher]] | okoli 1500, [[Celje]]<br>1. januar 1559, [[Cistercijanski samostan Rein|Rein]] | style="text-align:center;" | / | [[Škofija Dunajsko Novo mesto|Dunajsko Novo mesto]] | cistercijanec, opat; [[papež Pavel IV.]] ga je leta 1551 imenoval za naslovnega škofa {{Tuj|Škofija Callipolis|Callipolisa|it|Diocesi di Callipoli}}, leta 1553 pa za škofa [[Škofija Dunajsko Novo mesto|Dunajskega novega mesta]], slednje imenovanje pa je svetorimski kralj [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinand I.]] onemogočil; po knjigi ''Hierarchia Catholica'' škofovskega posvečenja ni prejel |- | [[Janez Gogala]] | 22. junij 1825, [[Kranj]]<br>4. maj 1884, [[Ljubljana]] | style="text-align:center;" | / | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | [[papež Leon XIII.]] je imenovanje za ljubljanskega škofa odobril, vendar je Gogala umrl, še preden je iz Rima prišlo uradno imenovanje; škofovskega posvečenja ni dočakal |- | [[Jurij Japelj]] | 11. april 1744, [[Kamnik]]<br>11. oktober 1807, [[Celovec]] | style="text-align:center;" | / | [[Škofija Trst|Trst]] | za izvolitev za tržaškega škofa je izvedel na smrtni postelji; škofovskega posvečenja ni dočakal |- | [[Baltazar Radlič]] | 1533, [[Višnja Gora]]<br>15. maj 1579, [[Gornji grad]] | style="text-align:center;" | / | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | umrl na dan, ko je [[papež Gregor XIII.]] potrdil imenovanje za ljubljanskega škofa; škofovskega posvečenja ni dočakal |} == Avstrijski škofje, rojeni v Sloveniji == {| class="wikitable sortable" width=100% ! Ime ! Rojen, umrl ! Škofovsko<br>posvečenje ! Škofija ! width=27% | Opombe |- | [[Herman Celjski (škof)|Herman Celjski]] | 1383, [[Celje]]<br>13. december 1421, [[Celje]] | {{datum rojstva|1413|9|8}} | [[Nadškofija München in Freising|Freising]] | |- | rowspan=2 | [[Konrad V. Hebenstreit]] | rowspan=2 | ?, [[Slovenske Konjice]]<br>1412, [[Škofja Loka]] | rowspan=2 | [[1402]] | [[Krška škofija|Krka]] | |- | [[Nadškofija München in Freising|München in Freising]] | |- | rowspan=3 | [[Sigismund Anton von Hohenwart]] | rowspan=3 | 2. maj 1730, [[Dvorec Kolovec]]<br>30. junij 1820, [[Dunaj]] | rowspan=3 | {{datum rojstva|1791|10|23}} | [[Škofija Trst|Trst]] | jezuit |- | [[Škofija Sankt Pölten|Sankt Pölten]] | |- | [[Nadškofija Dunaj|Dunaj]] | nadškof |- | [[Sigismund Ernst Hohenwart]] | 7. junij 1745, [[Celje]]<br>22. april 1825, [[Linz]] | {{datum rojstva|1815|5|7}} | [[Škofija Linz|Linz]] | avguštinec |- | [[Anton Joseph von Lamberg]] | 4. december 1687, [[Moste, Komenda|Moste]]<br>28. junij 1755, [[Regensburg]] | {{datum rojstva|1733|5|3}} | [[Škofija Passau|Passau]] | pomožni škof |- | [[Ulrik s Planine]] | ?<br>10. november 1330 | style="text-align:center;"| ? | [[Škofija Chiemsko jezero|Chiemsko jezero]] | |- | ''[[Vernt Šenk z Rifnika]]'' | ''?<br>8. april 1335'' | style="text-align:center;"| / | ''[[Nadškofija Bamberg|Bamberg]]'' | |- | [[Wolfgang Hannibal von Schrattenbach]] | 12. september 1660, [[Grad Lemberg (Löwenberg)|Grad Lemberg]]<br>22. julij 1738, [[Brno]] | {{datum rojstva|1712|2|27}} | [[Nadškofija Olomuc|Olomuc]] | kardinal, neapeljski podkralj |- | rowspan=2 | [[Henrik s Soteske]] | rowspan=2 | ?<br>5. februar 1326 | rowspan=2 style="text-align:center;" | ? | [[Lavantinska škofija|Lavant]] (danes [[Nadškofija Maribor|Maribor]]) | |- | [[Krška škofija|Krka]] | |- | [[Ulrik z Viltuša]] | ?<br>26. avgust 1351, [[Straßburg, Avstrija|Straßburg]] | style="text-align:center;"| ? | [[Krška škofija|Krka]] | |- | [[Ignac Franc Zimmermann]] | 26. julij 1777, [[Slovenska Bistrica]]<br>28. september 1843, [[Šentandraž v Labotski dolini]] | {{datum rojstva|1824|9|12}} | [[Lavantinska škofija|Lavant]] (danes [[Nadškofija Maribor|Maribor]]) | |} == Tuji škofje slovenskih korenin == {| class="wikitable sortable" width=100% ! Ime ! Rojen, umrl ! Škofovsko<br>posvečenje ! Škofija ! width=27% | Opombe |- {{Živi}} | rowspan=2 | [[Elden Francis Curtiss]] | rowspan=2 | 16. junij 1932, [[Baker City]], [[Oregon]], [[ZDA]] | rowspan=2 | {{datum rojstva|1976|3|4}} | [[Škofija Helena|Helena]], ZDA | materin rod izhaja iz [[Tržič]]a |- {{Živi}} | [[Nadškofija Omaha|Omaha]], ZDA | nadškof |- | rowspan=2 | [[Smiljan Franjo Čekada]] | rowspan=2 | 29. avgust 1902, [[Donji Vakuf]]<br>18. januar 1976, [[Sarajevo]] | rowspan=2 | {{datum rojstva|1939|8|6}} | [[Škofija Skopje|Skopje]], Severna Makedonija | oče Slovenec, mati Bosanska Hrvatica |- | [[Nadškofija Vrhbosna|Vrhbosna]], BiH | nadškof |- {{Živi}} | [[Roger Joseph Foys]] | 27. julij 1945, [[Chicago]], [[Illinois]], [[ZDA]] | {{datum rojstva|2002|7|15}} | [[Škofija Covington|Covington]], ZDA | stari oče Martin Foys je bil iz [[Žižki|Žižkov]] |- {{Živi}} | [[John Michael Kudrick]] | 23. december 1947, [[Lloydell]], [[Pensilvanija]], [[ZDA]] | {{datum rojstva|2002|7|10}} | [[Eparhija Parma|Parma]], ZDA | grškokatoliški škof; mama Slovenka Amalija |- {{Živi}} | rowspan=2 | [[Edward Charles Malesic]] | rowspan=2 | 14. avgust 1960, [[Harrisburg]], [[Pennsylvania|Pensilvanija]], [[ZDA]] | rowspan=2 | {{datum rojstva|2015|7|13}} | [[Škofija Greensburg|Greensburg]], ZDA | rowspan=2 | oče Joseph A. Malesich |- {{Živi}} | [[Škofija Cleveland|Cleveland]], ZDA |- | [[Giovanni Moretti]] | 20. november 1923, [[Meina]]<br>16. oktober 2018, [[Meina]] | {{datum rojstva|1971|10|24}} | | nuncij, naslovni nadškof; oče Italijan, mati Slovenka Jerca Pertnač iz [[Dobrova, Krško|Dobrove]] |- | [[Severin Pernek]] | 9. november 1924, [[Travnik, Bosna|Travnik]]<br>2. maj 1997, [[Dubrovnik]] | {{datum rojstva|1967|6|18}} | [[Škofija Dubrovnik|Dubrovnik]] | oče Slovenec Frančišek Pernek, mati Švicarka Anna Augusta von Schneeberg |} == Apostolski vikarji in administratorji == V spodnjem seznamu so slovenski duhovniki, ki so upravljali [[apostolski vikariat]] ali [[Apostolska administratura|apostolsko administraturo]] (teritorialni enoti, iz katerih naj bi se v bodočnosti razvila škofija, začasno pa je to lahko tudi del že obstoječe škofije, ki se kot posledica spremememb državnih meja znajde v drugi državi). Vikarji in administratorji niso nujno tudi škofje, kakor je tudi v primeru s spodaj navedenimi duhovniki. {| class="wikitable sortable" width=100% ! Ime ! Rojen, umrl ! Škofovsko<br>posvečenje ! Vikariat/<br>administratura ! width=27% | Opombe |- | [[Karel Jamnik]] | 13. september 1891, [[Brankovo]]<br>3. november 1949, [[Ilirska Bistrica|Trnovo]] | style="text-align:center;" | / | [[Nadškofija Reka|Reka]], Hrvaška | apostolski administrator |- | [[Ivan Jerič]] | 4. junij 1891, [[Dokležovje]]<br>21. december 1975, [[Slovenj Gradec]] | style="text-align:center;" | / | [[Prekmurje]] | apostolski administrator |- | [[Jožef Kerec]] | 15. oktober 1892, [[Prosečka vas]]<br>27. junij 1974, [[Veržej]] | style="text-align:center;" | / | [[Apostolska prefektura Zhaotong|Zhaotong]], Kitajska | apostolski administrator |- | [[Albin Kjuder]] | 25. februar 1893, [[Dutovlje]]<br>12. marec 1967, [[Sežana]] | style="text-align:center;" | / | slovenska [[Goriška statistična regija|Goriška]] | apostolski administrator |- | [[Ignacij Knoblehar]] | 6. julij 1819, [[Škocjan, Škocjan|Škocjan]]<br>13. april 1858, [[Neapelj]] | style="text-align:center;" | / | [[Nadškofija Kartum|Kartum]], Sudan | apostolski vikar |- {{Živi}} | [[Janez Mihelčič]] | 13. maj 1942, [[Radovljica]] | style="text-align:center;" | / | [[Apostolska administratura Kirgizistan|Kirgizistan]] | apostolski administrator, jezuit |- | [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] |26. september 1907, [[Idrija]]<br>4. november 2000, [[Gorica]] | style="text-align:center;" | / | slovenska [[Goriška statistična regija|Goriška]] | apostolski administrator |- | [[Mihael Toroš]] | 12. avgust 1884, [[Medana]]<br>29. december 1963, [[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|Nova Gorica]] | style="text-align:center;" | / | slovenska [[Goriška statistična regija|Goriška]] | apostolski administrator |} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih verskih osebnosti]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Bishops from Slovenia}} * [http://www.catholic-hierarchy.org/country/bsi.html Catholic-hierarchy.org] {{Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji}} {{Škrbinski seznam}} [[Kategorija:Seznami rimskokatoliških škofov|Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški škofje| ]] 0pwmyl81mbwks1kg1gzl803ho2i09js 0 78383 6676687 6672779 2026-05-16T21:12:40Z ~2026-13659-49 255600 6676687 wikitext text/x-wiki {{about|mestu|pokrajino|Brescia (pokrajina)|drugo uporabo|}} {{Infobox Italian comune | name = Brescia | official_name = Città di Brescia | native_name = Brèsa | image_skyline = {{Photomontage|position=center | photo1a = Brescia - Duomo Nuovo visto dal castello.jpg | photo2a = 481BresciaLoggia.jpg | photo2b = Brescia Castello torre dei Prigionieri.jpg | photo3a = Duomo vecchio facciata Brescia.jpg | photo3b = Tempio Capitolino Piazza del Foro Brescia.jpg | photo4a = Tramonto_su_Brescia_(Foto_Luca_Giarelli).jpg | size = 250 | spacing = 2 | color = #FFFFFF | border = 0 | foot_montage = V smeri urinega kazalca od zgoraj: nočni pogled na Brescio z [[Nova stolnica, Brescia|Novo stolnico]] in Pégolskim stolpom (desno); grad Brescia; ''Kapitol'' ([[UNESCO]] dediščina); panorama Brescie; [[Stara stolnica, Brescia|Stara stolnica]]; in [[Piazza della Loggia]] }} | image_flag = Flag of Brescia.svg | image_shield = Brescia-Stemma.png | nicknames = {{plainlist| * ''Leonessa d'Italia'' ('Levinja Italije') * ''La città della Mille Miglia'' ('Mesto Mille Miglia')}} | motto = ''Brixia fidelis'' ('Brescia zvesta') | image_map = | map_caption = | pushpin_label_position = | latd = 45 |latm = 32 |lats = |latNS = N | longd = 10 |longm = 14 |longs = |longEW = E | coordinates_type = | coordinates_display = | coordinates_footnotes = | region = [[Lombardija]] | province = [[Brescia (pokrajina)|Brescia]] (BS) | frazioni = Fornaci, Sant'Eufemia, San Polo, Urago Mella, Sant'Anna, Mompiano | established_title = prva naselitev:<br/>keltsko naselje:<br/>Rimsko naselje: | established_date = 1200 pr. n. št.<br/>7. stol. pr. n. št.<br/>89 pred n. št. | mayor_party = | mayor = Laura Castelletti | area_footnotes = | area_total_km2 = 90,7 | population_footnotes =<ref name="population">{{cite web|title=Monthly Demographic Balance|url=https://demo.istat.it/app/?l=en&a=&i=D7B|publisher=[[Italian National Institute of Statistics|ISTAT]]}}</ref> | population_total = 201.342 | population_as_of = 2026 | population_demonym = {{ubli|{{langx|en|Brescian}}|{{langx|it|bresciano|links=no}} ({{abbr|m.|masculine}}), {{lang|it|bresciana}} ({{abbr|f.|feminine}})|{{langx|lmo|label=Brescian|bresà}} ({{abbr|m.|masculine}}), {{lang|lmo|bresàna}} ({{abbr|f.|feminine}}}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 149 | twin1 = | twin1_country = | saint = sveta Faustin in Jovita | day = 15. februar | postal_code = 25121-25136 | area_code = 030 | website = {{official website|http://www.comune.brescia.it}} | footnotes = }} '''Brescia''' ({{IPA|it|ˈbreʃʃa|lang|It-Brescia.ogg}}, {{IPA|it|ˈbreːʃa|local|generic=yes}}; {{langx|lmo|link=no|label=Brescian|Brèsa}} {{IPA|lmo|ˈbrɛsɔ, ˈbrɛhɔ, ˈbrɛsa, ˈbrɛha|}}; {{langx|vec|Bressa}} ali {{lang|vec|Bresa}}; {{langx|la|Brixia}}) je [[mesto]] in občina v [[italijanske dežele|deželi]] [[Lombardija]] v [[Italija|Italiji]]. Leži ob vznožju [[Alpe|Alp]], nekaj kilometrov od [[Gardsko jezero|Gardskega]] in [[Jezero Iseo|jezera Iseo]]. Z 201.342 (oz. 190.000) prebivalci je drugo največje mesto v Lombardiji (za [[Milano]]m), četrto največje v severozahodni Italiji in najsevernejše italijansko mesto med tistimi okoli 200.000 prebivalci. Mestno območje Brescie se razteza preko upravnih meja mesta in ima 672.822 prebivalcev,<ref name="UrbanismiInItalia">{{cite web |url=http://www.cityrailways.it/storage/pdf/01_urbanismi%20ITALIA_2011.pdf |title=Urbanismi in Italia, 2011 |website=cityrailways.it |language=it |access-date=2 August 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111110011158/http://www.cityrailways.it/storage/pdf/01_urbanismi%20ITALIA_2011.pdf |archive-date=10 November 2011 |url-status=dead }}</ref> medtem ko v njenem metropolitanskem območju živi več kot 1,5 milijona ljudi.<ref name=UrbanismiInItalia/> Mesto je upravno središče [[Brescia (pokrajina)|pokrajine Brescia]], ene največjih v Italiji, z več kot 1,2 milijona prebivalcev. Brescia (v antiki ''Brixia''), ustanovljena pred več kot 3200 leti, je pomembno regionalno središče že od predrimskih časov. V njenem starem mestnem jedru so najbolje ohranjene rimske javne stavbe v severni Italiji<ref name= benic>{{cite web |url=http://www.beniculturali.it/mibac/export/MiBAC/sito-MiBAC/Contenuti/MibacUnif/Comunicati/visualizza_asset.html_1468318012.html |title=Italia langobardorum, la rete dei siti Longobardi italiani iscritta nella Lista del Patrimonio Mondiale dell'UNESCO |website=beniculturali.it |language=it |trans-title=Italia langobardorum, the network of the Italian Longobards sites inscribed on the UNESCO World Heritage List |access-date=14 May 2014 |archive-date=30 October 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161030220341/http://www.beniculturali.it/mibac/export/MiBAC/sito-MiBAC/Contenuti/MibacUnif/Comunicati/visualizza_asset.html_1468318012.html |url-status=dead }}</ref><ref name= unesc>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/uploads/nominations/1318.pdf|title=THE LONGOBARDS IN ITALY. PLACES OF THE POWER (568–774 AD). NOMINATION FOR INSCRIPTION ON THE WORLD HERITAGE LIST |website=unesco.org |access-date=14 May 2014}}</ref> in številni spomeniki, kot so srednjeveški grad, stara in nova stolnica, renesančni trg Loggia in racionalistični trg Vittoria. Monumentalno arheološko območje rimskega [[forum]]a in samostanskega kompleksa San Salvatore-Santa Giulia sta postala del Unescove svetovne dediščine kot del skupine sedmih mest, vpisanih kot Longobardi v Italiji, kraji moči.<ref>{{cite web|url=http://www.italialangobardorum.it/eng/sito/brescia/descrizione.asp?seza=2&sezb=6|title="Brescia: description of goods" on Italialangobardorum.it|access-date=14 May 2013|archive-date=3 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303190655/http://www.italialangobardorum.it/eng/sito/brescia/descrizione.asp?seza=2&sezb=6|url-status=dead}}</ref> Brescia velja za pomembno industrijsko mesto.<ref>{{cite news|first=Matteo|last=Meneghello|url=http://www.italy24.ilsole24ore.com/art/business-and-economy/2014-11-26/brescia-remains-italy-s-industrial-capital-133804.php?uuid=ABo7sMIC|title=Brescia remains Italy's industrial capital|website=italy24.ilsole24ore.com|date=27 November 2014|access-date=31 July 2015|archive-date=5 March 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210305223836/http://www.italy24.ilsole24ore.com/art/business-and-economy/2014-11-26/brescia-remains-italy-s-industrial-capital-133804.php?uuid=ABo7sMIC|url-status=dead}}</ref> Metalurgija in proizvodnja kovinskih delov, strojnega orodja in strelnega orožja sta še posebej gospodarskega pomena, skupaj s strojništvom in avtomobilizmom. Med večjimi podjetji s sedežem na območju Brescie so komunalno podjetje A2A, proizvajalec jekla Lucchini ter proizvajalca strelnega orožja Beretta in Perazzi. Brescia je dom prestižne dirke klasičnih avtomobilov ''Mille Miglia'', ki se začne in konča v mestu. V umetnosti je dobila vzdevek ''Leonessa d'Italia'' ('Levinja Italije'). Gabriele d'Annunzio si je za svoje zadnje prebivališče izbral Gardone Riviera (v bližini na obali Gardskega jezera). Posestvo ''il Vittoriale'', ki ga je zgradil (predvsem po zaslugi državnega financiranja), je zdaj javna ustanova, posvečena umetnosti; v njegovi nekdanji rezidenci je muzej, posvečen njemu. Brescia je tudi prizorišče večine dogajanja v igri ''Adelchi'' Alessandra Manzonija iz leta 1822. Pokrajina je znana kot območje proizvodnje [[peneče vino|penečega vina]] ''Franciacorta'' in glavni vir italijanskega [[kaviar]]ja. Brescia je bila s svojim ozemljem leta 2017 ''Evropska gastronomska regija'' in leta 2023 z Bergamom ''Italijanska prestolnica kulture''.<ref>{{cite news | title= Anche Brescia nella Regione europea della gastronomia | newspaper= {{Lang|it|Corriere della Sera}} | date=13 July 2015 |language=it| url =http://brescia.corriere.it/notizie/cronaca/15_luglio_13/anche-brescia-regione-europea-gastronomia-fb75ec00-296e-11e5-8a16-f989e7f12ffa.shtml | first=Federica| last=Bandirali|access-date=13 June 2016}}</ref> == Zgodovina == === Antična doba === {{stack|[[File:Parco archeologico di Brescia romana Vittoria alata Brescia.jpg|thumb|''Krilata zmaga Brescie'' (1. stoletje n. št.)<ref>{{Cite book| first=Clara| last=Stella | title=Brixia. Scoperte e riscoperte| publisher=Skira| year=2003| location= Milano| language=it}}</ref>]]}} Z ustanovitvijo Brescie se povezujejo različni miti: eden jo pripisuje [[Herkul]]u, drugi pa pripisuje ustanovitev Altilije ('drugi Ilij') beguncu iz obleganja [[Troja|Troje]]. Po drugem mitu je bil ustanovitelj kralj Ligurov, Cidnus, ki je v pozni bronasti dobi napadel Padansko nižino. ''Colle Cidneo'' (Cidnusov hrib) je bil poimenovan po tej različici in tam stoji srednjeveški grad. Zdi se, da ima ta mit kanček resnice, saj so nedavna arheološka izkopavanja odkrila ostanke naselja iz leta 1200 pr. n. št., za katerega znanstveniki domnevajo, da so ga zgradili in naseljevali ligurski narodi.<ref>{{cite web |url=http://www.turismobrescia.it/en/percorso/origins-and-roman-brescia |title=History of Brescia: the origins and the Roman Brescia |website=turismobrescia.it |access-date=2014-06-20 |archive-date=2014-02-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140209034028/http://www.turismobrescia.it/en/percorso/origins-and-roman-brescia |url-status=dead }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.bresciamusei.com/ncastello.asp?nm=15&t=Storia+del+Colle+Cidneo |title=Storia del Colle Cidneo |website=bresciamusei.com |language=it |trans-title=History of the Cidneo Hill |access-date=2014-05-14 |archive-date=2014-10-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141006082902/http://www.bresciamusei.com/ncastello.asp?nm=15&t=Storia+del+Colle+Cidneo |url-status=dead }}</ref> Nekateri učenjaki pripisujejo ustanovitev Brescie [[Etruščani|Etruščanom]]. [[Galci|Galski]] Cenomani, zavezniki [[Insubri|Insubrov]], so vdrli v 7. stoletju pred našim štetjem in mesto uporabili kot svojo prestolnico. Mesto je postalo rimsko leta 225 pr. n. št., ko so se Cenomani podredili [[Starorimska civilizacija|Rimljanom]]. Med kartažanskimi vojnami je bila 'Brixija' (kot se je takrat imenovala) zaveznica Rimljanov. Med keltskim zavezništvom proti Rimu je mesto ostalo zvesto Rimljanom. Z rimskimi zavezniki je mesto presenečeno napadlo in uničilo Insubre. Nato sta mesto in pleme mirno vstopila v rimski svet kot zvesti zavezniki in ohranila določeno upravno svobodo. Leta 89 pr. n. št. je bila Brixija priznana kot ''civitas'' ('mesto'), leta 41 pr. n. št., 48 let pozneje, pa so njeni prebivalci končno prejeli rimsko državljanstvo. [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]] je leta 27 pr. n. št. tam ustanovil civilno (ne vojaško) kolonijo, on in [[Tiberij]] pa sta zgradila [[Rimski akvadukt|akvadukt]] za oskrbo z vodo. Rimska Brixija je imela vsaj tri templje, akvadukt, gledališče, forum z drugim templjem, zgrajenim pod [[Vespazijan]]om, in nekaj kopališč. Ko je [[Konstantin I. Veliki]] leta 312 n. št. napredoval proti [[Maksencij]]u, je pri Brixiji prišlo do spopada, v katerem se je bil sovražnik prisiljen umakniti vse do [[Verona|Verone]]. Leta 402 so mesto opustošili [[Vizigoti]] [[Alarik I.|Alarika I.]] Med invazijo [[Huni|Hunov]] pod [[Atila|Atilo]g leta 452 je bilo mesto oblegano in izropano. Štirideset let pozneje je bila to ena prvih osvojitev gotskega generala [[Teoderik Veliki|Teoderika Velikega]] v njegovi vojni proti [[Odoaker|Odoakru]]. === Srednji vek === [[File:Brescia - Castello.jpg|thumb|left|Srednjeveški grad Brescia]] Leta 568 (ali 569) so Brescio Bizantincem odvzeli [[Langobardi]] in jo spremenili v prestolnico ene od svojih polneodvisnih vojvodinj. Prvi vojvoda je bil Alahis, ki je umrl leta 573. Med kasnejšimi vojvodami so bili bodoča kralja Langobardov Rothari in Rodoald ter Alahis II., goreč protikatolik, ki je bil ubit v bitki pri Cornate d'Adda leta 688. Zadnji kralj Langobardov, [[Deziderij Langobardski]], je tudi nosil naziv vojvoda Brescie. Leta 774 je [[Karel Veliki]] zavzel mesto in končal prisotnost langobardskega kraljestva v severni Italiji. Notingus je bil prvi knezoškof (leta 844), ki je nosil naziv grofa. Od leta 855 do 875 je Brescia pod [[Ludvik II. Italijanski|Ludvikom II. Mlajšim]] postala dejanska prestolnica [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Kasneje so lokalni prebivalci in plemstvo postopoma začeli nasprotovati moči škofa kot cesarskega predstavnika, zaradi česar je Brescia v začetku 12. stoletja postala svobodna občina. Nato se je razširila na bližnje podeželje, najprej na račun lokalnih posestnikov, kasneje pa proti sosednjim občinam, predvsem [[Bergamo|Bergamu]] in [[Cremona|Cremoni]]. Brescia je slednje dvakrat premagala pri Pontogliu, nato pri Grumorju (sredi 12. stoletja) in v bitki pri Malamortu (Huda smrt) (1192). Leta 1138 je Brescia doživela upor skupnosti proti lokalnemu škofu Manfredu, ki ga je vodil radikalni reformator in redni kanonik [[Arnold Brešijski]].<ref>{{Cite book|last=Moore|first=R. I.|title=The Origins of European Dissent|publisher=University of Toronto Press|year=1994|isbn=0-8020-7566-5|location=London|pages=117}}</ref> Ta upor je izbruhnil zaradi vpletenosti mesta v cerkveni in politični konflikt, ki je nastal zaradi papeških volitev leta 1130. Te kontroverzne volitve so razdelile [[kardinalski zbor]] in povzročile razkol med [[papež Inocenc II.|papežem Inocencem II.]] (ki je imel manjšinski glas) in [[protipapež Anaklet II.|protipapežem Anakletom II.]] (ki je imel večinski glas). V zgodnjih 1030-ih, ko je imel Anaklet oblast nad Brescio, je v škofijo imenoval škofa Villana, vendar je Inocenc leta 1132 ponovno prevzel nadzor in postavil Manfreda. Čeprav je Manfred podpiral reformirano duhovščino, ki jo je Brescia zgodovinsko podpirala s svojo bližino Milana in reformnim gibanjem Patarije v 11. stoletju, je bil Manfred izgnan, ker se je spopadel z rastjo komune in lokalnim plemstvom.<ref>{{Cite book|last=Greenway|first=George William|title=Arnold of Brescia|publisher=Cambridge University Press|year=1931|location=Cambridge|pages=23–25}}</ref><ref>{{Cite book|last=Schmitz-Esser|first=Romedio|title=Exile in the Middle Ages: Selected proceedings from the International Medieval Congress, University of Leeds 8–11 July 2002|publisher=Brepols|year=2004|editor-last=Napran|editor-first=Laura| location=Turnhout| pages=216| chapter=Arnold of Brescia in Exile: April 1139 to December 1143 – His Role as a Reformer, Reviewed}}</ref> Upor se je začel okoli leta 1135 in je bil sprva obvladljiv, a je bil Manfred do leta 1138 prisiljen poiskati papeško podporo in oditi v Rim. Verjame se, da se je Arnold v tem času pridružil uporu, saj sodobni zgodovinar John iz Salisburyja beleži, da je Arnold le »tako zamajal um državljanov, da so škofu ob vrnitvi komaj odprli vrata«.<ref>{{Cite book|last=Moore|first=R. I.|title=The Birth of Popular Heresy|publisher=University of Toronto Press|year=1995|isbn=0-8020-7659-9|location=London|pages=67}}</ref> Manfred se je zato moral vrniti v Rim in je bil verjetno priča [[Drugi lateranski koncil|drugemu lateranskemu koncilu]] leta 1139, po katerem je pridobil podporo papeža Inocenca in dal Arnolda izgnati iz Italije. Arnoldov dom je bila Brescia, vendar se v mesto ni nikoli vrnil; namesto tega je v izgnanstvu razvil svojo reformno ideologijo in še naprej nasprotoval Cerkvi. Sodeloval je z intelektualcem [[Pierre Abélard|Pierrom Abelardom]] (pri katerem je morda študiral v 1110-ih), ki je bil na koncilu v Sensu leta 1141 obsojen herezije in se leta 1148 pridružil Rimski komuni, kar je leta 1155 privedlo do njegove usmrtitve s strani [[Friderik I. Barbarossa|Friderika Barbarosse]] in [[Papež Hadrijan IV.|papeža Hadriana IV.]]<ref>{{Cite book|last=Johnson|first=Phillip D.|title=Arnold of Brescia: Apostle of Liberty in Twelfth-Century Europe|publisher=Wipf & Stock|year=2016|location=Eugene|pages=32–42, 68–75, 85–125}}</ref> [[File:Torre della Pallata lato ovest Brescia.jpg|thumb|150px|left|Stolp Pallata]] Med boji v 12. in 13. stoletju med lombardijskimi mesti in svetorimskimi cesarji je bila Brescia vpletena bodisi v zavezništvo s cesarji bodisi proti njim. V [[Bitka pri Legnanu|bitki pri Legnanu]] je bil kontingent iz Brescie po velikosti drugi za milanskim. Konstanški mir (1183), ki je končal vojno s Friderikom Barbarosso, je uradno potrdil svobodni status občine. Leta 1201 je [[podeštat]] Rambertino Buvalelli sklenil mir in ustanovil zavezništvo s Cremono, Bergamom in Mantovo. Nepozabno je bilo tudi obleganje, ki ga je leta 1238 sprožil cesar [[Friderik II. Hohenstaufen]] zaradi vloge Brescie v bitki pri Cortenovi (1237). Brescia je ta napad prestala kot zmagovalka. Po padcu [[Staufovci|Staufovcev]] so republikanske institucije v Brescii, tako kot v drugih svobodnih mestih, upadle, za vodstvo pa so se borile močne družine, med katerimi so bile glavne Maggi in Brusati, slednji iz (proimperialne, protipapeške) [[Gvelfi in gibelini|gibelinske]] stranke. Leta 1258 je mesto padlo v roke Ezzelino da Romano. Leta 1311 je cesar [[Henrik VII. Luksemburški]] šest mesecev oblegal Brescio in izgubil tri četrtine svoje vojske. Kasneje je veronski Scaliger s pomočjo izgnanih gibelinov poskušal Brescio podjarmiti. Meščani Brescie so se nato zatekli k [[Ivan Češki|Ivanu Češkem]], toda Mastino II. della Scala je izgnal guvernerja, ki ga je imenoval. Njegovo oblast so kmalu izpodbijali [[Družina Visconti|milanski Visconti]], vendar niti njihova oblast ni bila nesporna, saj je Pandolfo III. Malatesta leta 1406 mesto prevzel. Vendar ga je leta 1416 zamenjal z milanskim vojvodo Filippom Mario Viscontijem, ki ga je leta 1426 prodal Benečanom. Milanski plemiči so Filippa prisilili, da je nadaljeval s sovražnostmi proti Benečanom in tako poskušal ponovno osvojiti Brescio, vendar ga je v bitki pri Maclodiu (1427) blizu Brescie premagal general Carmagnola, poveljnik beneške najemniške vojske. Leta 1439 je Brescio ponovno oblegal Francesco Sforza, beneški kapitan, ki je premagal Niccolòja Piccinina, Filippovega [[kondotjer]]ja. Odtlej sta bili Brescia in provinca beneška posest, ki jo je francoska osvojitev prekinila šele leta 1512. === Zgodnja moderna doba === [[File:Mortier, Pierre (1661-1711), Mappa di Brescia a inizio Settecento.jpg|thumb|Zemljevid Brescie v začetku 18. stoletja]] [[File:Broletto cortile e cupola duomo nuovo Brescia.jpg|thumb|Kupola nove stolnice]] Brescia je imela pomembno vlogo v zgodovini violine. Številni arhivski dokumenti zelo jasno pričajo, da je bila Brescia od leta 1490 do 1640 zibelka veličastne šole godalcev in izdelovalcev, vsi imenovani ''maestro'', vseh različnih vrst godal renesanse: [[viola da gamba]] (viole); violone; lira; liron; violetta; in viola da brazzo. Tako lahko od leta 1495 najdete izraza "maestro delle viole" ali "maestro delle lire" in kasneje, vsaj od leta 1558, ''maestro di far violini'', kar pomeni mojster izdelave violin. Od leta 1530 se beseda violina pojavlja v breščanskih dokumentih in se v poznejših desetletjih širi po severni Italiji, dosegla je Benetke in Cremono. V začetku 16. stoletja je bila Brescia eno najbogatejših mest v Lombardiji, vendar si ni nikoli opomogla od francoskega plenjenja leta 1512. ''Plenjenje Brescie'' se je zgodilo 18. februarja 1512 med vojno [[Kambrejska liga|Kambrejske lige]]. Mesto Brescia se je uprlo francoski oblasti in se nastanilo z beneškimi četami. Gaston de Foix, ki je pred kratkim prispel, da bi poveljeval francoskim vojskam v Italiji, je mestu ukazal predajo; ko je mesto zavrnilo predajo, ga je napadel s približno 12.000 možmi. Francoski napad se je zgodil v nalivu, skozi blatno polje; Foix je svojim možem ukazal, naj sezujejo čevlje za boljši oprijem.<ref>Baumgartner, ''Louis XII'', 220.</ref> Branilci so Francozom povzročili velike izgube, a so bili na koncu premagani, pri čemer je bilo žrtev 8000–15000.<ref>Baumgartner, ''Louis XII'', 220; Norwich, ''History of Venice'', 421. Baumgartner gives 8,000 as a minimal estimate, while Norwich gives 15,000.</ref> Gaskonjska pehota in landsknechti so nato mesto temeljito izropali in v naslednjih petih dneh pobili na tisoče civilistov. Po tem je mesto Bergamo Francozom plačalo približno 60.000 dukatov, da bi se izognilo podobni usodi. Francozi so Brescio zasedli do leta 1520, ko se je ponovno vzpostavila beneška oblast. Nato je Brescia delila usodo Beneške republike, dokler ta ni padla pod roke francoskega generala [[Napoleon Bonaparte|Napoleona Bonaparteja]]. Leta 1769 je bila v eksploziji v Brescii mesto opustošeno, ko je strela udarila v trdnjavo San Nazaro. Nastali požar je vžgal 90.000 kg [[smodnik]]a, ki je bil tam shranjen, kar je povzročilo ogromno eksplozijo, ki je uničila šestino Brescie in ubila 3000 ljudi. Leta 1799 je med francoskimi revolucionarnimi vojnami trdnjava, ki so jo zasedle francoske čete, padla v roke napredujočih zaveznikov druge koalicije. === 19. stoletje in kasneje === [[File:Piazza della Vittoria Brescia.jpg|thumb|Trg Vittoria, primer italijanskega racionalizma, zgrajen med letoma 1927 in 1932, ki ga je zasnoval arhitekt Marcello Piacentini]] V napoleonskem obdobju je bila Brescia del različnih revolucionarnih republik, nato pa del Napoleonovega kraljestva Italije, potem ko je Napoleon postal francoski cesar. Po koncu napoleonskega obdobja leta 1815 je bila Brescia priključena avstrijski marionetni državi, znani kot Kraljevina Lombardija-Benečija. Brescia se je leta 1848 uprla; nato marca 1849, ko je piemontska vojska napadla avstrijsko Lombardijo, so prebivalci Brescie strmoglavili osovraženo lokalno avstrijsko upravo, avstrijski vojaški kontingent pod vodstvom generala Juliusa Jacoba von Haynaua pa se je umaknil v grad Castello di Brescia. Ko so se večje vojaške operacije obrnile proti Piemontčanom in jih prisilile k umiku, je bila Brescia prepuščena sama sebi. Kljub temu so se meščani uspeli upreti ponovnemu zavzetju avstrijske vojske deset dni krvavih in trdovratnih uličnih bojev, ki jih danes praznujemo kot Deset dni Brescie. To je spodbudilo pesnika Giosuèja Carduccija, da je Brescio zaradi njenega hudega odpora poimenoval ''Leonessa d'Italia'' ('Levinja Italije'). Leta 1859 so mesto osvojile italijanske čete in Brescia je bila vključena v novo ustanovljeno [[Kraljevina Italija|Kraljevino Italijo]]. Mesto je prejelo zlato medaljo za odpor proti fašizmu v drugi svetovni vojni. 28. maja 1974 je bilo prizorišče krvavega bombnega napada na Piazza della Loggia. == Geografija == Brescia je v severozahodnem delu [[Padska nižina|Padske nižine]], ob vznožju Brescijskih predalp, med gorovjema Mella in Naviglio, z jezerom Iseo na zahodu in Gardskim jezerom na vzhodu (ima pa tudi druga pomembna jezera, kot sta Idro in Moro<ref>{{cite news|title=Best 5 lakes of Brescia|url=http://www.bsnews.it/2018/04/25/best-5-lakes-of-brescia/|access-date=24 April 2018|date=24 April 2018}}</ref>). Južno območje mesta je ravno, proti severu pa ozemlje postane hribovito. Najnižja točka mesta je 104 metrov nadmorske višine, najvišja točka je Monte Maddalena na 874 metrih, središče mesta pa je 149 metrov. Upravna občina pokriva skupno površino 90,3 kvadratnih kilometrov. Sodobna Brescia ima osrednje območje, osredotočeno na stanovanjske in terciarne dejavnosti. Okoli mesta leži obsežna urbana aglomeracija z več kot 600.000 prebivalci, ki se širi predvsem proti severu, zahodu in vzhodu ter zajema številne občine v neprekinjeni urbani krajini. {{Multiple image | align = center | image1 = Vista aerea Brescia 16-07-2019.jpg | width1 = 240 | image2 = Brescia Est e Panoramica dal Castello.jpg | width2 = 280 | image3 = Panorama di Brescia SO dalla Via Panoramica.jpg | width3 = 375 | image4 = | width4 = 281 | footer_align = center | footer = Od leve proti desni: panoramski pogledi na mesto z juga in zahoda, panoramski pogled na mestno središče in poslovno okrožje. }} === Podnebje === Po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]] ima Brescia vlažno subtropsko podnebje srednjih zemljepisnih širin (''Cfa''). Povprečna letna temperatura je 13,7 °C: podnevi 18,2 °C in ponoči 9,1 °C. Najtoplejši meseci so junij, julij in avgust, z najvišjimi temperaturami od 27,8 do 30,3 °C. Najhladnejši so december, januar in februar, z najnižjimi temperaturami od -1,5 do 0,6 °C. Zima je zmerno hladna, vendar ne ostra, z nekaj snega, večinoma se pojavlja od decembra do februarja, vendar snežna odeja običajno ne ostane dolgo. Poletje je lahko soparno, ko je vlažnost visoka, najvišje temperature pa lahko dosežejo 35 °C. Pomlad in jesen sta na splošno prijetni, s temperaturami med 10 in 20 °C. Relativna vlažnost je visoka skozi vse leto, zlasti pozimi, ko povzroča meglo, predvsem od mraka do poznega jutra, čeprav je ta pojav v zadnjih letih vse manj pogost. Padavine so enakomerno razporejene skozi vse leto. Najbolj suh mesec je december s 54,6 mm padavin, najbolj moker mesec pa je maj s 104,9 mm dežja. == Demografija == Leta 2025 je imela Brescia 199.949 prebivalcev, od tega 48,4 % moških in 51,6 % žensk. Mladoletniki (otroci, stari od 0 do 17 let), so predstavljali 16 % prebivalstva v primerjavi z upokojenci, ki jih je 24,6 %. To je v primerjavi z italijanskim povprečjem 16,5 % (mladoletniki) in 22 % (upokojenci). Med letoma 2024 in 2025 se je prebivalstvo Brescie povečalo za 0,85 %, medtem ko se je prebivalstvo Italije kot celote zmanjšalo za 0,06 %. Trenutna rodnost v Brescii je 7,9 rojstev na 1000 prebivalcev v primerjavi z italijanskim povprečjem 8 rojstev. Brescia je eno najbolj kozmopolitskih in večkulturnih mest v Italiji. Leta 2020 so prebivalci, rojeni v tujini, predstavljali 18 % celotnega prebivalstva.<ref>{{cite web |url=http://demo.istat.it/str2018/query.php?lingua=eng&Rip=S1&Reg=R03&Pro=P017&Com=29&paese=A9999&submit=Tavola|title=Foreign Citizens. Resident Population by sex and Demographic Balance on 31st December 2018|website=demo.istat.it|access-date=7 August 2019}}</ref><ref>{{cite web |url=http://demo.istat.it/bil2018/query.php?lingua=eng&Rip=S1&Reg=R03&Pro=P017&Com=29&submit=Tavola|title=Demographic Balance for the year 2018 and Resident Population from on 31st December|website=demo.istat.it|access-date=7 August 2019}}</ref> Največja skupina priseljencev prihaja iz vzhodnoevropskih držav (večinoma Romunije, Ukrajine, Moldavije in Albanije), ostali pa iz južne Azije (večinoma Pakistana, Indije in Šrilanke) in Afrike. Mesto je pretežno rimskokatoliško, vendar ima zaradi priseljevanja zdaj tudi nekaj pravoslavnih kristjanov, sikhov in muslimanov. == Upravna delitev == Mesto Brescia je razdeljeno na 5 okrožij, imenovanih cone. Vsaka cona je razdeljena na različno število četrti (''quartieri''). Tukaj je seznam con v Brescii: {| class="wikitable sortable" |- ! Cona ! Št. prebivalcev <br /><small>31. december 2017</small> ! class="unsortable" | Map |- | Zgodovinski center | style="text-align:right;"|41.856 | rowspan="15"|[[File:Brescia quartieri mappa 2014.jpg|250px|Zones of Brescia.]] |- | Sever | style="text-align:right;"|41.427 |- | Zahod | style="text-align:right;"|37.082 |- | Jug | style="text-align:right;"|45.360 |- | Vzhod | style="text-align:right;"|29.844 |- | '''Skupaj''' | style="text-align:right;"|'''196.305''' |} == Glavne znamenitosti == Staro mestno jedro Brescie (za katero je na severovzhodu značilen pravokoten tloris z ulicami, ki se sekajo pod pravim kotom, kar je posebnost, ki se je prenesla iz rimskih časov) ima pomembno umetniško in arheološko dediščino, ki jo sestavljajo različni spomeniki od antike do sodobnosti. === Spomeniki svetovne dediščine UNESCO === {{Infobox UNESCO World Heritage Site | WHS = Monumental area with the monastic complex of San Salvatore-Santa Giulia<br/ >Monumentalno območje z samostanskim kompleksom San Salvatore-Santa Giulia | image = File:Brescia Capitolium UNESCO.jpg | image_upright = 1.2 | caption = ''Capitolium'' v rimskem forumu | location = Brescia, Italy | part_of = [[Središča oblasti Langobardov|Longobardi v Italiji: kraji moči (568–774 n. št.)]] | criteria = {{UNESCO WHS type|(ii), (iii), (vi)}}(ii), (iii), (vi) | ID = 1318-002 | coordinates = {{coord|45.539852777814|10.228133333342|format=dms}} | year = 2011 | area = 3,75 ha | buffer_zone = 84,13 ha }} Leta 2011 je UNESCO monumentalno območje z samostanskim kompleksom San Salvatore-Santa Giulia vpisal na seznam svetovne dediščine, ki spada v skupino, znano kot [[Središča oblasti Langobardov|Longobardi v Italiji: kraji moči (568–774 n. št.)]]. ==== Monumentalno območje rimskega foruma ==== To je arheološki kompleks, kjer so najbolje ohranjene rimske javne stavbe v severni Italiji,<ref name= benic/><ref name= unesc/> ki ga sestavljajo: ;Republikansko svetišče Stoji pod Kapitolskim templjem. Zgrajeno je bilo v 1. stoletju pred našim štetjem in je najstarejša stavba foruma. Sestavljeno je iz štirih pravokotnih prostorov, ki so drug ob drugem, v njih pa so ostanki originalnih mozaičnih tal in stenskih fresk, ki so s slogovnega vidika in stanja ohranjenosti primerljive s tistimi iz [[Pompeji|Pompejev]].<ref name= arc >{{cite web| url=http://www.italialangobardorum.it/eng/sito/brescia/area_archeologica.asp?seza=2&sezb=6&sezc=|title=Brescia: monumental area|website=italialangobardorum.it|access-date=14 May 2014|archive-date=17 May 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140517161951/http://www.italialangobardorum.it/eng/sito/brescia/area_archeologica.asp?seza=2&sezb=6&sezc=|url-status=dead}}</ref> Od pomladi 2015 je zahodni prostor odprt za javnost, medtem ko preostali del zgradbe še vedno poteka arheološka izkopavanja in restavriranje. ;Kapitol v Brixiji Glavni tempelj v mestu je bil posvečen kultu Kapitolske triade. Zgrajen je bil leta 73 n. št. in je sestavljen iz treh cel, ki so ohranile veliko originalnih polikromiranih marmornih tal,<ref name= arc /> medtem ko so njihove notranje stene zdaj lapidarij, ki prikazuje starorimske epigrafe, zbrane v 19. stoletju. Pred [[cela]]mi je fragmentiran [[portik]], sestavljen iz [[korintski slog|korintskih]] stebrov, ki podpirajo [[pediment]] s posvetilom cesarju [[Vespazijan]]u. Skoraj v celoti ga je zasul plaz s hriba Cidneo, ponovno pa so ga odkrili leta 1823 z različnimi arheološkimi akcijami. Med izkopavanji leta 1826 so v njem našli veličasten bronasti kip krilatega Zmagoslavja, verjetno skrit v pozni antiki, da bi ga zaščitili pred plenjenjem. Po končani obnovi leta 2013 je bilo najdišče ponovno odprto kot nov arheološki park. ;Rimsko gledališče Je tik vzhodno od Kapitola. Zgrajeno je bilo v flavijevskem obdobju in spremenjeno v 3. stoletju. S premerom 86 m je eno največjih [[Rimsko gledališče (zgradba)|rimskih gledališč]] v severni Italiji in je prvotno sprejelo okoli 15.000 gledalcev. V 5. stoletju je stavbo močno poškodoval [[potres]]. Poleg tega so bili njeni ostanki v poznejših stoletjih vključeni v nove stavbe, zgrajene na njem, ki so bile večinoma porušene od 19. stoletja naprej. Od prvotne strukture so ohranjeni polkrožno obodno obzidje, dva stranska prehoda (''aditus'') in ostanki [[proskenij]]a, pa tudi številni fragmenti stebrov in [[friz]]ov prednje [[Skena|skene]]. Večina orkestre in ima [[cavea]] je še vedno pod zemljo. Arheološka izkopavanja naj bi se nadaljevala v prihodnjih letih. V bližini Kapitola je Palazzo Maggi Gambara, aristokratska palača, zgrajena v 16. stoletju na vrhu zahodnih ruševin rimskega gledališča. ==== Samostanski kompleks San Salvatore-Santa Giulia ==== {{glavni|San Salvatore, Brescia}} {{Multiple image | align = center | image1 = Museo di Santa Giulia chiese Santa Giulia San Salvatore Brescia.jpg | width1 = 247 | image2 = Museo di Santa Giulia chiostro Sudorientale Brescia.jpg | width2 = 314 | image3 = Museo di Santa Giulia chiostro settentrionale Brescia.jpg | width3 = 365 | footer_align = center | footer = Samostanski kompleks ''San Salvatore-Santa Giulia'' }} [[File:Santa maria in solario (brescia) int2.jpg|thumb|right|Notranjost cerkve Santa Maria in Solario z Deziderijevim križem]] [[File:Museo di Santa Giulia Domus dell'Ortaglia Brescia.jpg|thumb|right|''Domus dell'Ortaglia'', ostanki skupine starorimskih ''domusov'']] Samostanski kompleks San Salvatore-Santa Giulia je izjemen arhitekturni palimpsest,<ref name= benic /><ref>{{cite web|url=http://www.italialangobardorum.it/eng/sito/brescia/san_salvatore.asp?seza=2&sezb=6&sezc=|title=Brescia: San salvatore-Santa Giulia complex|website=italialangobardorum.it|access-date=14 May 2014|archive-date=17 May 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140517155718/http://www.italialangobardorum.it/eng/sito/brescia/san_salvatore.asp?seza=2&sezb=6&sezc=|url-status=dead}}</ref> danes preoblikovan v muzej Santa Giulia, ki vsebuje približno 11.000 umetniških del in arheoloških najdb.<ref>{{cite web |url=http://www.bresciamusei.com/santagiulia.asp|title=Santa Giulia Museum Complex|website=bresciamusei.com |access-date=14 May 2014}}</ref> V času vladavine Longobardov je samostan vodila princesa Anselperga, hči kralja Deziderija. Sestavljajo ga: ;Bazilika San Salvatore Zgradila sta jo leta 753 breškinski vojvoda Deziderij, bodoči langobardski kralj, in njegova žena Ansa. Zanjo je značilna sočasna uporaba slogovnih elementov Longobardov in dekorativnih motivov klasične in [[bizantinska umetnost|bizantinske umetnosti]] ter je eden najpomembnejših primerov arhitekture visokega srednjega veka v Italiji.<ref>{{Cite book| author= Pierluigi De Vecchi|author2=Elda Cerchiari | title=L'arte nel tempo| publisher= Bompiani| year=1991| location= Milano| language=it}}</ref> Bazilika ima ladjo z dvema [[apsida]]ma in [[transept]] s tremi apsidami. Stoji nad že obstoječo cerkvijo, ki je imela eno samo ladjo in tri apside. V naslednjih stoletjih je bila razširjena in hrani različna umetniška dela, vključno z ''Zgodbami sv. Obizija'', ki jih je naslikal Romanino, in ''Zgodbami o Devici in Kristusovem otroštvu'' Paola Cayline il Giovaneja,<ref name= monastic>{{Cite book| first= Renata| last= Stradiotti| title=San Salvatore – Santa Giulia a Brescia. Il monastero nella storia| publisher= Skira| year=2001| location= Milano| language=it}}</ref> ter druga iz karolinške dobe. ;Cerkev Santa Maria in Solario Zgrajena je bila sredi 12. stoletja kot kapela znotraj samostana. Ima kvadratno osnovo z osmerokotno laterno in dve notranji ravni.<ref name= monastic/> Spodnje nadstropje pokrivajo štirje [[obok]]i, ki jih na sredini podpira starorimski [[oltar]], medtem ko polkrogelna [[kupola]] pokriva zgornji prostor, ki ima v vzhodni steni tri majhne apside. V notranjosti so freske Floriana Ferramole in dva najpomembnejša kosa zaklada starodavnega samostana: skrinjica iz Brescije (ki je sestavljena iz majhne slonokoščene škatlice iz 4. stoletja) in Deziderijev križ (izdelan iz srebrne in zlate plošče, okrašen z 212 dragimi kamni).<ref>{{cite web|url=http://www.italialangobardorum.it/eng/sito/brescia/san_salvatore_monastero.asp?seza=2&sezb=6&sezc=|title=Brescia: Longobard Monastery|website=italialangobardorum.it|access-date=14 May 2014|archive-date=17 May 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140517172620/http://www.italialangobardorum.it/eng/sito/brescia/san_salvatore_monastero.asp?seza=2&sezb=6&sezc=|url-status=dead}}</ref> ;Nunski kor Je med baziliko San Salvatore in cerkvijo Santa Giulia. Zgrajen je bil med koncem 15. in začetkom 16. stoletja in ima dve ravni. Spodnja raven je staro pokopališče, pokrito za dostop do bazilike. Zgornje nadstropje je pravi kor, ki ga sestavlja prostor, pokrit z banjastim obokom, ki je na vzhodu povezan s San Salvatorejem s tremi majhnimi okni z rešetko, na zahodu pa s Santa Giulia preko oboka. Notranjost kora je v celoti okrašena s freskami Ferramole in Cayline, v notranjosti pa so razstavljeni različni pogrebni spomeniki beneške dobe, vključno z mavzolejem Martinenga, mojstrovino renesančnega kiparstva v Lombardiji.<ref>{{cite web|url=http://www.bresciamusei.com/nsantagiulia.asp?nm=7&t=The+choir|title=Santa Giulia Museum Complex: the choir.|website=bresciamusei.com|access-date=14 May 2014}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ;Cerkev Santa Giulia Zgrajena je bila med letoma 1593 in 1599. Fasada, iz marmorja Botticino, je okrašena z dvojno vrsto pilastrov korintskega reda, ločenih z bogatim marmornim frizom in povezanih s stranicami z [[voluta]]mi. Notranjost sestavlja prostorna ladja, prekrita z banjastim obokom. V cerkvi ni sakralnega pohištva in le nekaj ostankov fresk, ki so prvotno krasile posamezne površine. Čeprav je priključena samostanu, ni del muzeja Santa Giulia in se uporablja kot konferenčna soba.<ref name= monastic/> V nekdanjem zelenjavnem vrtu tega samostana so odkrili skupino rimskih ''domusov'', imenovanih ''Domus dell'Ortaglia'', ki so bili v uporabi med 1. in 4. stoletjem in sodijo med najbolje ohranjene domuse v severni Italiji. === Druge znamenitosti === {{Multiple image | align = center | image1 = Palazzo Monte di Pietà nuovo Monte vecchio Loggia Brescia.jpg | width1 = 475 | image2 = Brescia Torre Orologio e macc dele ure Piazza Loggia.jpg | width2 = 112 | image3 = Brescia Torre Orologio e macc dele ure Da Via Beccaria.jpg | width3 = 127 | image4 = Brescia Orologio Piazza Loggia.jpg | width4 = 240 | footer_align = center | footer = ''Palazzo Monte di Pietà'' na Piazza della Loggia in urni stolp z astronomsko uro }} * ''Piazza della Loggia'', primer renesančnega trga z istoimensko palačo Loggia (sedanja mestna hiša). Gradnja se je začela leta 1492 pod vodstvom Filippa de' Grassija in je bila dokončana šele v 16. stoletju po zaslugi [[Jacopo Sansovino|Sansovina]] in [[Andrea Palladio|Palladia]g. Vanvitelli je zasnoval zgornjo sobo palače (1769). Na južni strani trga sta dve ''Monti di Pietà'' (krščanski posojinici) iz 15. in 16. stoletja. Njuni fasadi sta vdelani starorimski nagrobniki, ena najstarejših antičnih lapidarnih razstav v Italiji.<ref>{{cite web|url=http://www.turismobrescia.it/en/punto-d-interesse/old-and-new-monte-di-pieta|title=The Old and New Monte di Pietà|website=turismobrescia.it|access-date=14 May 2014}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V središču vzhodne strani trga stoji ''Torre dell'Orologio'', stolp z veliko astronomsko uro (sredi 16. stoletja), na vrhu katere sta dva bakrena antropomorfna avtomata, ki odbijata ure na zvonu. 28. maja 1974 je bil trg tarča terorističnega bombnega napada. * ''Duomo Vecchio'': Stara stolnica, znana tudi kot La Rotonda, je okrogla romanska cerkev iz 11. stoletja. Glavna stavba z rustikalno zunanjostjo je bila zgrajena na ruševinah starejše bazilike. V bližini vhoda je rožnati marmorni sarkofag Berarda Maggija, v prezbiteriju pa je vhod v kripto San Filastria. V stavbi so mojstrovine Alessandra Bonvicina (Il Moretto); Girolama Romanina, Palme il Giovane, Francesca Maffeija in drugih.<ref>[http://www.bresciainvetrina.it/bresciaarte/duomovecchio.htm#top Duomo Vecchio]. bresciainvetrina.it.</ref> * ''Duomo Nuovo'': gradnja Nove stolnice se je začela leta 1604 in je bila dokončana šele leta 1825. Sprva jo je zasnoval Palladio, vendar so zaradi ekonomskih težav mlajši lokalni arhitekti in umetniki dokončali začetna dela, vključno z dekoracijami Pietra Marie Bagnadoreja. Notranjost krasijo pomembne freske Il Moretta. Glavni oltar je delo Jacopa Zobolija (1735). Glavna znamenitost je skrinja svetega Apolonija in Filastrija (1510).<ref>{{Cite web|url=http://www.bresciainvetrina.it/bresciaarte/duomonuovo.htm|title=Duomo Nuovo Brescia|website=www.bresciainvetrina.it}}</ref> * ''Broletto'': Mestna hiša iz 12. in 13. stoletja, v kateri so danes uradi občine in province. Na pročelju Piazze je balkon, s katerega so srednjeveški mestni uradniki govorili z meščani; na severni strani se dviga visok stolp, imenovan "Pégolov stolp" ali "Stolp ljudstva" (lombardsko: Tòr del Pégol), katerega zvonovi so nekoč klicali meščane v stiski. * ''Piazza della Vittoria'', primer italijanske arhitekture [[art déco]]. Zgradil jo je med letoma 1927 in 1932 arhitekt Marcello Piacentini z rušenjem dela srednjeveškega starega mestnega jedra in ima obliko črke L. V notranjem desnem kotu je Torrione INA, prvi nebotičnik, zgrajen v Italiji.<ref name= sky>{{Cite book| author= Franco Robecchi|author2=Gian Paolo Treccani | title=Piazza della Vittoria| publisher= Grafo| year=1993| location= Brescia| language=it}}</ref> V severnem ozadju je velika ''Palazzo delle poste'' ("Pošta") z oker belo dvobarvno oblazinjenjem. Trg dopolnjujejo ''Torre della Rivoluzione'' ('Stolp revolucije') in tri druge stavbe, ki spominjajo na klasično arhitekturo. * ''Piazza del Foro'': lokacija rimskega foruma. Poleg že omenjenega kapitola, republikanskega svetišča in rimskega gledališča so na tem območju vidni tudi drugi ostanki. Med njimi so na južni strani trga skromni ostanki stavbe, imenovane kurija, ki je morda bila bazilika. * ''Palazzo Martinengo Cesaresco Novarino'': palača iz sredine 17. stoletja, danes dom umetniških razstav in podzemne arheološke razstave, ki prikazuje zgodovino mesta od zgodnje železne dobe do danes in na enem mestu združuje 3000 let urbane zgodovine Brescie.<ref>{{cite web|url=http://www.provinciadibresciaeventi.com/palazzo-martinengo/|title=Palazzo Martinengo|website=provinciadibresciaeventi.com|language=it|url-status=dead|access-date=14 May 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140517121752/http://www.provinciadibresciaeventi.com/palazzo-martinengo/|archive-date=17 May 2014}}</ref> * ''Santa Maria dei Miracoli'': (1488–1523) cerkev z lepo fasado Giovannija Antonia Amadea, okrašena z bas reliefi in renesančnim [[peristil]]om. Velja za dragulj renesančnega kiparstva v Lombardiji.<ref>{{cite web|url=http://www.turismobrescia.it/en/punto-d-interesse/church-santa-maria-dei-miracoli|title=Church of Santa Maria dei Miracoli|website=turismobrescia.it|access-date=14 May 2014}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * ''San Francesco'': romansko-gotska cerkev in samostan. * ''Grad Brescia'': znan tudi kot ''Falcone d'Italia'' ('Sokol Italije'), stoji na vrhu hriba Cidneo v severovzhodnem kotu mesta. Grad je bil zgrajen med 13. in 16. stoletjem in je eden največjih gradov v Italiji.<ref>{{cite web|url=http://www.turismobrescia.it/en/punto-d-interesse/castle|title=The Castle|website=turismobrescia.it|access-date=14 May 2014}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Poleg čudovitega razgleda na mesto in velik del okolice ter priljubljenega rekreacijskega območja med lokalnimi prebivalci gosti tudi Muzej orožja z bogato zbirko orožja od srednjega veka naprej; ''Muzej Risorgimento'', posvečen italijanskim vojnam za neodvisnost v 19. stoletju; razstavo modelnih železnic; in astronomski observatorij. * ''Santi Nazaro e Celso'': cerkev, v kateri se nahaja Tizianov poliptih Averoldi. * ''San Faustino e Giovita'': cerkev, znana tudi kot ''San Faustino Maggiore''. V notranjosti je freska, ki prikazuje apoteozo sv. Favstina, Jovita, Benedikta in Skolastike, delo Giandomenica Tiepola. * ''Bazilika Santa Maria delle Grazie'': bazilikalna cerkev, zgrajena med 16. in 17. stoletjem z baročnimi freskami in štukaturami ter delom Il Moretta. * ''San Giuseppe'': cerkev iz 16. stoletja hrani freske in dekoracijo, vključno s štirinajstimi postajami križevega pota sv. Jožefa (1713) Giovannija Antonia Capella. V cerkvi sta grobnici Gaspara da Salòja, enega od izumiteljev moderne violine, in Benedetta Marcella, baročnega glasbenika. V njej se nahajajo ene najstarejših orgel na svetu.<ref>{{Cite book| author= Francesco de Leonardis| title=Guida di Brescia| publisher= Grafo Edizioni| year=2008| location= Brescia| language=it}}</ref> * ''San Clemente'': cerkev s slikami Bonvicina. * ''Torre della Pallata'': masiven stolp, zgrajen leta 1254 kot del srednjeveškega obzidja. V 15. stoletju so dodali ura, cimbuli in stolp. Vodnjak na zahodni strani je leta 1597 zasnoval Bagnadore. * ''San Giovanni'': cerkev z refektorijem, ki sta ga skupaj poslikala Il Moretto in Il Romanino. * ''San Marco Evangelista'': majhna cerkev v romanskem slogu iz 13. stoletja. * San Mattia alle Grazie: nekdanja cerkev iz 13. stoletja, ki je bila potlačena. * Monumentalno pokopališče: znano tudi kot ''Vantiniano'', je največje pokopališče v Brescii, ki ga je okoli leta 1813 zasnoval Rodolfo Vantini. Je prvo monumentalno pokopališče, zgrajeno v Italiji,<ref>{{cite web|url=http://www.touringclub.com/monumento/lombardia/brescia/cimitero-vantiniano.aspx|title=Cimitero Vantiniano|website=touringclub.com|language=it|trans-title=Vantiniano Cemetery |access-date=14 May 2014}}</ref> v njegovem središču pa stoji svetilnik Brescia (visok 60 metrov), ki je navdihnil arhitekta Heinricha Stracka za zasnovo berlinskega stebra zmage.<ref>{{Cite book| first= Valerio| last= Terraroli| title=Il Vantiniano: la scultura monumentale a Brescia tra Ottocento e Novecento| publisher= Grafo| year=1990| location= Brescia| language=it}}</ref> * ''Teatro Grande'': operna hiša, večkrat prenovljena med sredino 17. in sredino 19. stoletja. Ime Grande ('Velik') izhaja iz nekdanjega imena Il Grande v čast Napoleonu Bonaparteju. Avditorij v obliki podkve je bogato okrašen in ima pet galerij. Od leta 1912 je gledališče narodni spomenik.[46] Biblioteca Queriniana, ki vsebuje redke zgodnje rokopise, vključno s Codex Brixianus, Dantejevim rokopisom iz 14. stoletja, in nekaj redkih inkunabul. * ''Brescia Due'': poslovno okrožje v južnem delu mesta.<ref name=":0">{{Cite web |title=Ritratti di città. Brescia frattale |url=https://ilgiornaledellarchitettura.com/2018/11/20/ritratti-di-citta-brescia-frattale/}}</ref> * Kristalna palača: kot del Brescia Due je najvišja bivalna zgradba v mestu z višino 110 m,<ref name=":0" /> zgradil jo je arhitekt Bruno Fedrigolli med letoma 1988 in 1992, po prvem projektu pa naj bi bil ta nebotičnik najvišji v Italiji.<ref>{{Cite web |title=Brescia, la ferita che non si chiude |url=https://bsnews.it/2020/06/07/brescia-la-ferita-che-non-si-chiude/}}</ref> Mesto ima kar dvainsedemdeset javnih fontan. Kamnolomi v Botticinu, 8 km vzhodno od Brescie, so dobavljali marmor za spomenik Viktorju Emanuelu II. v Rimu. <gallery> File:Cathedral of Brescia.jpg|Dve stolnici v Brescii: Stara (desno) in Nova (levo) File:Chiesa di San Faustino a Brescia facciata.jpg|Cerkev svetega Favstina in Giovite File:Cimitero Vantiniano monumento Giovanni Battista Bossini a Brescia.jpg|Monumentalno pokopališče v Brescii in svetilnik v Brescii File:Brescia Teatro Grande interno.jpg|Teatro Grande File:Piazzale Arnaldo e Mercato dei grani da est a Brescia.jpg|Piazza Arnaldo File:Tramonto civile - panoramio.jpg|Pogled na Brescia Due z nebotičniki: najvišji je Kristalna palača </gallery> == Gospodarstvo == Mesto je središče tretjega največjega italijanskega industrijskega območja.<ref>{{cite news | title=Brescia ritorna il terzo polo industriale. Ma l'occupazione rischia un nuovo calo. | newspaper= {{Lang|it|Corriere della Sera}} | date=26 February 2014 |language=it|trans-title=Brescia becomes again the third largest industrial centre. But for the employment rate is likely a new drop.| url = http://brescia.corriere.it/brescia/notizie/economia/14_febbraio_26/brescia-ritorna-terzo-polo-industriale-ma-l-occupazione-rischia-nuovo-calo-745475ce-9ec4-11e3-a5c9-783ac0edee3c.shtml | author=Massimiliano Del Barba}}</ref> Lokalna Confindustria, AIB – Associazione Industriale Bresciana (Industrijsko združenje Brescie), je bilo prvo industrijsko združenje, ustanovljeno v Italiji leta 1897.<ref>{{cite web |url=http://www.aib.bs.it/chi_siamo/storia|title=AIB-Associazione Industriale Bresciana. La storia.|website=aib.bs.it|language=it|trans-title=AIB-Industrial Association of Brescia. The history. |access-date=14 May 2014}}</ref> Brescianska podjetja so običajno majhna ali srednje velika, pogosto družinsko vodena, in segajo od živilske do inženirske industrije. === Kmetijstvo === [[File:Vigneto Pusterla Ronco Capretti e Ronchi Brescia.jpg|thumb|right|Vinogradi sredi mesta s površino 4 ha]] Vinogradništvo je najpomembnejši kmetijski sektor brescianskega prehranskega sistema. Občina Brescia je del proizvodnih območij petih različnih vin: vina DOCG, tj. Franciacorta,<ref>{{cite web |url=http://www.agraria.org/vini/disciplinarefranciacorta.htm|title=Franciacorta DOCG, disciplinare di produzione|website=agraria.org|language=it|trans-title=Franciacorta DOCG, production regulations |access-date=14 May 2014}}</ref> treh vin DOC (Botticino, Cellatica in Curtefranca) in vina IGT (Ronchi di Brescia). Poleg tega je v starem mestnem jedru, vzdolž severnega pobočja hriba Cidneo, največji mestni vinograd v Evropi,<ref>{{cite news | title=Il vigneto Pusterla rinasce e torna alla famiglia Capretti | newspaper=Bresciaoggi | date=11 September 2012 | language=it | trans-title=The vineyard Pusterla reborn and returns to the family Capretti. | url=http://www.bresciaoggi.it/stories/Cronaca/406729_il_vigneto_pusterla_rinasce_e_torna_alla_famiglia_capretti/ | first=Michela | last=Bono | access-date=14 May 2014 | archive-date=26 February 2014 | archive-url=https://web.archive.org/web/20140226060707/http://www.bresciaoggi.it/stories/Cronaca/406729_il_vigneto_pusterla_rinasce_e_torna_alla_famiglia_capretti/ | url-status=dead }}</ref> za katerega je značilno gojenje Invernenge, lokalne sorte belega grozdja, ki je v Bresciji prisotna že od rimskih časov.<ref>{{cite web|url=http://www.slowfood.it/sloweb/3E6E345B18d4b1BDE9kwX34A439A/un-bianco-ultracentenario-nel-cuore-di-brescia|title=Un bianco ultracentenario nel cuore di Brescia.|website=slowfood.it|language=it|trans-title=A centuries-old white wine in the heart of Brescia.|url-status=dead|access-date=14 May 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140225141905/http://www.slowfood.it/sloweb/3E6E345B18d4b1BDE9kwX34A439A/un-bianco-ultracentenario-nel-cuore-di-brescia|archive-date=25 February 2014}}</ref> Drug zelo pomemben sektor je proizvodnja oljčnega olja, zlasti v bližnjem območju Gardskega jezera. Evropska unija je kot ZOP zabeležila dve vrsti ekstra deviških oljčnih olj, in sicer Garda in Laghi lombardi. Brescia je tudi domovina italijanskega kaviarja. V Calvisanu, približno 30 kilometrov južno od središča mesta, je največja farma jesetrov na svetu,<ref>{{cite news|first=Jane|last=Black| url=https://www.nytimes.com/2006/09/26/world/americas/26iht-caviar.2943297.html|title=Caviar from farms instead of the seas|newspaper=The New York Times |date=26 September 2006 |access-date=31 July 2015}}</ref> ki letno proizvede 25 ton kaviarja, ki se izvaža po vsem svetu.<ref>{{cite news|url=http://www.quibrescia.it/cms/2015/03/26/e-brescia-la-capitale-mndiale-del-caviale/|title=E' Brescia la capitale mondiale del caviale|language=it|trans-title=Brescia is the world capital of caviar|website=quibrescia.it |date=26 March 2015 |access-date=31 July 2015}}</ref> === Industrija in storitve === [[File:Rascacielos Crystal Palace Brescia.JPG|thumb|left|220px|Poslovno okrožje Brescie]] Glavne industrijske dejavnosti Brescie so mehanske, specializirane za proizvodnjo in distribucijo obdelovalnih strojev. Pomembna je tudi proizvodnja motornih vozil, ki jo predstavlja OM, proizvajalec tovornjakov ''Iveco'', in proizvodnja orožja, med katerimi so ''Fausti'', ''Beretta'', ''Fabarm'' in ''Perazzi''. Zelo pomembna je metalurška industrija. Na obrobju mesta sta dve jeklarni: ''Alfa Acciai'' in ''Ori Martin''. Druge ključne industrijske dejavnosti so proizvodnja jedilnega pribora in pip, tekstila, obutve in oblačil ter proizvodnja gradbenih materialov in opeke. Intenziven industrijski razvoj je povzročil visoko stopnjo onesnaženosti na obrobju mesta, ki je v bližini opuščene kemične tovarne ''Caffaro'', ki je proizvajala PCB. Zaradi tega je ta del mesta na seznamu SIN – ''Siti di Interesse Nazionale'' (območja nacionalnega pomena). Glede na študijo, ki sta jo leta 2015 izvedli fundacija Edison in Confindustria, je Brescia provinca z najvišjo dodano vrednostjo industrije v Evropi.<ref>{{Cite web |title=Brescia capitale dell'industria in Europa – BIE |url=https://www.fierabie.com/it/brescia-capitale-dellindustria-in-europa/ |accessdate=2026-05-02 |archive-date=2023-07-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230730204926/https://www.fierabie.com/it/brescia-capitale-dellindustria-in-europa/ |url-status=dead }}</ref> V Brescii so sedeži več industrijskih skupin, vključno s skupinami Lucchini, Feralpi in Camozzi. V Brescii deluje tudi skupina A2A (nastala z združitvijo podjetij ASM Brescia, AEM Milano in AMSA). Finančni sektor je prav tako pomemben delodajalec, saj ima več podružnic bank in finančnih sredstev. Skupina UBI Banca, četrta največja bančna skupina v Italiji, ima v mestu več sedežev divizij. === Turizem === Pomembna zgodovinska in umetniška dediščina Brescie (od leta 2011 na seznamu svetovne dediščine UNESCO) in naravne lepote njene okolice (kot so [[Gardsko jezero]], [[Val Camonica]] in [[jezero Iseo]]) so mestu omogočile, da privabi vse večje število obiskovalcev. V 10 letih se je število turistov, ki so obiskali Brescio, skoraj podvojilo, s 142.556 leta 2003<ref>{{cite web|url=http://www.asr-lombardia.it/RSY/tourism/flows-of-tourists/lombardia-and-provinces/tables/12193/2003/|title=RSY Lombardia-Arrivals and nights spent by guests in accommodation establishments, by type of resort and by type of establishment. Total accommodation establishments. Part III. Tourist resort. Year 2003|website=asr-lombardia.it|access-date=14 May 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140515021402/http://www.asr-lombardia.it/RSY/tourism/flows-of-tourists/lombardia-and-provinces/tables/12193/2003/|archive-date=15 May 2014|url-status=dead}}</ref> na več kot 280.000 leta 2013.<ref>{{cite news | title=Turismo, Garda superstar Iseo e Franciacorta in calo | newspaper= {{Lang|it|Corriere della Sera}} | date=27 March 2014 |language=it| url = http://brescia.corriere.it/notizie/cronaca/14_marzo_27/turismo-garda-superstar-iseo-franciacorta-calo-904985d8-b5b4-11e3-88c9-f5f1afba752a.shtml | first=Alessandra| last=Troncana}}</ref> Poleg tega je Brescia blizu pomembnih turističnih destinacij ([[Milano]] je mogoče doseči neposredno v 45 minutah z vlakom, [[Benetke]] in [[Firence]] pa v približno 2 urah) in je eno najcenejših mest v Italiji glede na hotelske namestitve. Zaradi teh razlogov turisti pogosto uporabljajo Brescio kot izhodišče za raziskovanje okoliških krajev. == Znani ljudje == [[File:Monumento alla Bella Italia torre bruciata Piazza Loggia a Brescia.jpg|thumb|right|220px|Spomenik ''La Bella Italia'', postavljen leta 1864 v spomin na deset dni Brescie]] [[File:Monumento Arnaldo da Brescia Piazzale Arnaldo Brescia.JPG|thumb|right|220px|Spomenik Arnaldu na istoimenskem trgu, postavljen leta 1882]] [[File:Monumento a Garibaldi Giuseppe Maccagnani lato Nord Brescia.jpg|thumb|right|220px|Spomenik Giuseppeju Garibaldiju, postavljen leta 1889]] *Marcus Nonius Macrinus (fl. 152–71), rimski general in konzul cesarja Marka Avrelija *Rothari ali Rotari (ok. 602–652), kralj Langobardov *Rodoald ali Rodoaldo (ok. 637–653), kralj Langobardov *[[Deziderij Langobardski]] (pred 756–ok. 786), kralj Langobardov *[[Ludvik II. Italijanski]], sveti rimski cesar (825–875), frankovski cesar in kralj Italije *[[Arnold Brešijski]] (1090–1155), disidentski menih *Albertanus iz Brescije (1195–1251), latinski avtor *Vincenzo Capirola (1474–po 1548), skladatelj *Vincenzo Foppa (ok. 1427–ok. 1515), slikar *[[Laura Cereta]] (1469–1499), humanistična avtorica *Sveta Angela Merici (1474–1540), leta 1535 v Brescii ustanovila red uršulink *Girolamo Savoldo (ok. 1480/5–po 1548), slikar *Veronika Gambara (1485–1550), pesnica in državnica *Girolamo Romani, znan tudi kot "Romanino" (ok. 1485–ok. 1566), slikar *Bartolomeo Beretta (1490–1565), orožar in ustanovitelj podjetja za strelno orožje ''Beretta'' *[[Moretto da Brescia|Alessandro Bonvicino]]/Buonvicino, splošno znan kot »Moretto/Il Morretto da Brescia« (ok. 1498–1554), slikar *[[Niccolo Fontana Tartaglia]] (1499–1557), matematik *Giovanni Paoli (ok. 1500–1560/1) je prinesel tiskarski stroj v Novi svet v Ciudad de Mexico *Gasparo da Salò, (1540–1609), pionir izdelovanja violin *Giuliano Paratico (ok. 1550–ok. 1616), glasbenik in skladatelj *Giulio Sirenio (1553-1593), filozof *Luca Marenzio/Marentio (1553/4–1599), skladatelj *Benedetto Castelli (1578–1643), matematik in strokovnjak za hidravliko *Giulio Alenio (1582–1649), jezuitski misijonar, imenovan »Konfucij z Zahoda« *Giovanni Battista Fontana (1589–1630), skladatelj *Biagio Marini (1594–1663), skladatelj *Dionisio Boldo (fl.1604), slikar *Francesco Lana de Terzi (1631–1687), pionir aeronavtike in [[Braillova pisava|braillove pisave]] *Carlo Bacchiocco, slikar iz 17. stoletja z delom v Brescii *Paris Francesco Alghisi (1666–1733), skladatelj *Giovanni Bassignani (1669–1717), arhitekt in inženir *Pietro Gnocchi (1689–1775), ekscentrični polihistor in skladatelj *Gaetano Crivelli (1768–1836), operni pevec *Francesca Lechi (1773–1806), revolucionarka in osebnost milanske družbe *Giacomo Rossetti (1807–1882), slikar in fotograf<ref>Brescia dell'Ateneo Commentari 1882. His obituary is on page 210 as honorary member</ref> *Sveta Marija Crocifissa di Rosa (1813–1855), ki je leta 1840 v Brescii ustanovil red nun Deklet ljubezni *Enrico Crivelli (1820–1870), operni pevec in sin Gaetana Crivellija *[[Giuseppe Zanardelli]] (1826–1903), pravnik, politik, predsednik vlade Kraljevine Italije (1901–1903) *Sveti Giovanni Battista Piamarta (1841–1913), duhovnik in pedagog, ustanovitelj Kongregacije Svete družine iz Nazareta *[[Camillo Golgi]] (1843–1926), eksperimentalni patolog, leta 1906 prejel [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino]] za svoje študije strukture živčnega sistema *[[Papež Pavel VI.]] (1897–1978), rojen v bližini Concesia kot Giovanni Battista Montini in drugi. == Glej tudi == * [[seznam mest v Italiji]] == Sklici == {{sklici}} ; Viri * {{EB1911|wstitle=Brescia}} == Zunanje povezave == {{Commons}} {{Wikivoyage|Brescia}} * [http://www.bresciatourism.it/en/ Brescia Tourism official site: useful information, guide destination and hotel, airport] * [http://www.turismobrescia.it/en Tourist Office of the City of Brescia] * [http://www.bresciamusei.com/ Brescia Museums official site] * [https://web.archive.org/web/20150319061947/http://www.unibs.it/english-version University of Brescia official site] * [https://web.archive.org/web/20090614002916/http://www.bs.unicatt.it/ Catholic University of Brescia] {{in lang|it}} {{Province of Brescia}} {{World Heritage Sites in Italy}} [[Kategorija:Mesta v Lombardiji]] [[Kategorija:Brescia| ]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]] [[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]] {{normativna kontrola}} ljdqripq089a8d2njv5gs9grj7cvbfq 6676688 6676687 2026-05-16T21:13:39Z ~2026-13659-49 255600 6676688 wikitext text/x-wiki {{about|mestu|pokrajino|Brescia (pokrajina)|drugo uporabo|}} {{Infobox Italian comune | name = Brescia | official_name = Città di Brescia | native_name = Brèsa | image_skyline = {{Photomontage|position=center | photo1a = Brescia - Duomo Nuovo visto dal castello.jpg | photo2a = 481BresciaLoggia.jpg | photo2b = Brescia Castello torre dei Prigionieri.jpg | photo3a = Duomo vecchio facciata Brescia.jpg | photo3b = Tempio Capitolino Piazza del Foro Brescia.jpg | photo4a = Tramonto_su_Brescia_(Foto_Luca_Giarelli).jpg | size = 250 | spacing = 2 | color = #FFFFFF | border = 0 | foot_montage = V smeri urinega kazalca od zgoraj: nočni pogled na Brescio z [[Nova stolnica, Brescia|Novo stolnico]] in Pégolskim stolpom (desno); grad Brescia; ''Kapitol'' ([[UNESCO]] dediščina); panorama Brescie; [[Stara stolnica, Brescia|Stara stolnica]]; in [[Piazza della Loggia]] }} | image_flag = Flag of Brescia.svg | image_shield = Brescia-Stemma.png | nicknames = {{plainlist| * ''Leonessa d'Italia'' ('Levinja Italije') * ''La città della Mille Miglia'' ('Mesto Mille Miglia')}} | motto = ''Brixia fidelis'' ('Brescia zvesta') | image_map = | map_caption = | pushpin_label_position = | latd = 45 |latm = 32 |lats = |latNS = N | longd = 10 |longm = 14 |longs = |longEW = E | coordinates_type = | coordinates_display = | coordinates_footnotes = | region = [[Lombardija]] | province = [[Brescia (pokrajina)|Brescia]] (BS) | frazioni = Fornaci, Sant'Eufemia, San Polo, Urago Mella, Sant'Anna, Mompiano | established_title = prva naselitev:<br/>keltsko naselje:<br/>Rimsko naselje: | established_date = 1200 pr. n. št.<br/>7. stol. pr. n. št.<br/>89 pred n. št. | mayor_party = | mayor = Laura Castelletti | area_footnotes = | area_total_km2 = 90,7 | population_footnotes =<ref name="population">{{cite web|title=Monthly Demographic Balance|url=https://demo.istat.it/app/?l=en&a=&i=D7B|publisher=[[Italian National Institute of Statistics|ISTAT]]}}</ref> | population_total = 201.342 | population_as_of = 2026 | population_demonym = {{ubli|{{langx|en|Brescian}}|{{langx|it|bresciano|links=no}} ({{abbr|m.|masculine}}), {{lang|it|bresciana}} ({{abbr|f.|feminine}})|{{langx|lmo|label=Brescian|bresà}} ({{abbr|m.|masculine}}), {{lang|lmo|bresàna}} ({{abbr|f.|feminine}}}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 149 | twin1 = | twin1_country = | saint = sveta Faustin in Jovita | day = 15. februar | postal_code = 25121-25136 | area_code = 030 | website = {{official website|http://www.comune.brescia.it}} | footnotes = }} '''Brescia''' ({{IPA|it|ˈbreʃʃa|lang|It-Brescia.ogg}}, {{IPA|it|ˈbreːʃa|local|generic=yes}}; {{langx|lmo|link=no|label=Brescian|Brèsa}} {{IPA|lmo|ˈbrɛsɔ, ˈbrɛhɔ, ˈbrɛsa, ˈbrɛha|}}; {{langx|vec|Bressa}} ali {{lang|vec|Bresa}}; {{langx|la|Brixia}}) je [[mesto]] in občina v [[italijanske dežele|deželi]] [[Lombardija]] v [[Italija|Italiji]]. Leži ob vznožju [[Alpe|Alp]], nekaj kilometrov od [[Gardsko jezero|Gardskega]] in [[Jezero Iseo|jezera Iseo]]. Z 201.342 (oz. 190.000) prebivalci je drugo največje mesto v Lombardiji (za [[Milano]]m), četrto največje v severozahodni Italiji in najsevernejše italijansko mesto med tistimi z okoli 200.000 ali več prebivalci. Mestno območje Brescie se razteza preko upravnih meja mesta in ima 672.822 prebivalcev,<ref name="UrbanismiInItalia">{{cite web |url=http://www.cityrailways.it/storage/pdf/01_urbanismi%20ITALIA_2011.pdf |title=Urbanismi in Italia, 2011 |website=cityrailways.it |language=it |access-date=2 August 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111110011158/http://www.cityrailways.it/storage/pdf/01_urbanismi%20ITALIA_2011.pdf |archive-date=10 November 2011 |url-status=dead }}</ref> medtem ko v njenem metropolitanskem območju živi več kot 1,5 milijona ljudi.<ref name=UrbanismiInItalia/> Mesto je upravno središče [[Brescia (pokrajina)|pokrajine Brescia]], ene največjih v Italiji, z več kot 1,2 milijona prebivalcev. Brescia (v antiki ''Brixia''), ustanovljena pred več kot 3200 leti, je pomembno regionalno središče že od predrimskih časov. V njenem starem mestnem jedru so najbolje ohranjene rimske javne stavbe v severni Italiji<ref name= benic>{{cite web |url=http://www.beniculturali.it/mibac/export/MiBAC/sito-MiBAC/Contenuti/MibacUnif/Comunicati/visualizza_asset.html_1468318012.html |title=Italia langobardorum, la rete dei siti Longobardi italiani iscritta nella Lista del Patrimonio Mondiale dell'UNESCO |website=beniculturali.it |language=it |trans-title=Italia langobardorum, the network of the Italian Longobards sites inscribed on the UNESCO World Heritage List |access-date=14 May 2014 |archive-date=30 October 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161030220341/http://www.beniculturali.it/mibac/export/MiBAC/sito-MiBAC/Contenuti/MibacUnif/Comunicati/visualizza_asset.html_1468318012.html |url-status=dead }}</ref><ref name= unesc>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/uploads/nominations/1318.pdf|title=THE LONGOBARDS IN ITALY. PLACES OF THE POWER (568–774 AD). NOMINATION FOR INSCRIPTION ON THE WORLD HERITAGE LIST |website=unesco.org |access-date=14 May 2014}}</ref> in številni spomeniki, kot so srednjeveški grad, stara in nova stolnica, renesančni trg Loggia in racionalistični trg Vittoria. Monumentalno arheološko območje rimskega [[forum]]a in samostanskega kompleksa San Salvatore-Santa Giulia sta postala del Unescove svetovne dediščine kot del skupine sedmih mest, vpisanih kot Longobardi v Italiji, kraji moči.<ref>{{cite web|url=http://www.italialangobardorum.it/eng/sito/brescia/descrizione.asp?seza=2&sezb=6|title="Brescia: description of goods" on Italialangobardorum.it|access-date=14 May 2013|archive-date=3 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303190655/http://www.italialangobardorum.it/eng/sito/brescia/descrizione.asp?seza=2&sezb=6|url-status=dead}}</ref> Brescia velja za pomembno industrijsko mesto.<ref>{{cite news|first=Matteo|last=Meneghello|url=http://www.italy24.ilsole24ore.com/art/business-and-economy/2014-11-26/brescia-remains-italy-s-industrial-capital-133804.php?uuid=ABo7sMIC|title=Brescia remains Italy's industrial capital|website=italy24.ilsole24ore.com|date=27 November 2014|access-date=31 July 2015|archive-date=5 March 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210305223836/http://www.italy24.ilsole24ore.com/art/business-and-economy/2014-11-26/brescia-remains-italy-s-industrial-capital-133804.php?uuid=ABo7sMIC|url-status=dead}}</ref> Metalurgija in proizvodnja kovinskih delov, strojnega orodja in strelnega orožja sta še posebej gospodarskega pomena, skupaj s strojništvom in avtomobilizmom. Med večjimi podjetji s sedežem na območju Brescie so komunalno podjetje A2A, proizvajalec jekla Lucchini ter proizvajalca strelnega orožja Beretta in Perazzi. Brescia je dom prestižne dirke klasičnih avtomobilov ''Mille Miglia'', ki se začne in konča v mestu. V umetnosti je dobila vzdevek ''Leonessa d'Italia'' ('Levinja Italije'). Gabriele d'Annunzio si je za svoje zadnje prebivališče izbral Gardone Riviera (v bližini na obali Gardskega jezera). Posestvo ''il Vittoriale'', ki ga je zgradil (predvsem po zaslugi državnega financiranja), je zdaj javna ustanova, posvečena umetnosti; v njegovi nekdanji rezidenci je muzej, posvečen njemu. Brescia je tudi prizorišče večine dogajanja v igri ''Adelchi'' Alessandra Manzonija iz leta 1822. Pokrajina je znana kot območje proizvodnje [[peneče vino|penečega vina]] ''Franciacorta'' in glavni vir italijanskega [[kaviar]]ja. Brescia je bila s svojim ozemljem leta 2017 ''Evropska gastronomska regija'' in leta 2023 z Bergamom ''Italijanska prestolnica kulture''.<ref>{{cite news | title= Anche Brescia nella Regione europea della gastronomia | newspaper= {{Lang|it|Corriere della Sera}} | date=13 July 2015 |language=it| url =http://brescia.corriere.it/notizie/cronaca/15_luglio_13/anche-brescia-regione-europea-gastronomia-fb75ec00-296e-11e5-8a16-f989e7f12ffa.shtml | first=Federica| last=Bandirali|access-date=13 June 2016}}</ref> == Zgodovina == === Antična doba === {{stack|[[File:Parco archeologico di Brescia romana Vittoria alata Brescia.jpg|thumb|''Krilata zmaga Brescie'' (1. stoletje n. št.)<ref>{{Cite book| first=Clara| last=Stella | title=Brixia. Scoperte e riscoperte| publisher=Skira| year=2003| location= Milano| language=it}}</ref>]]}} Z ustanovitvijo Brescie se povezujejo različni miti: eden jo pripisuje [[Herkul]]u, drugi pa pripisuje ustanovitev Altilije ('drugi Ilij') beguncu iz obleganja [[Troja|Troje]]. Po drugem mitu je bil ustanovitelj kralj Ligurov, Cidnus, ki je v pozni bronasti dobi napadel Padansko nižino. ''Colle Cidneo'' (Cidnusov hrib) je bil poimenovan po tej različici in tam stoji srednjeveški grad. Zdi se, da ima ta mit kanček resnice, saj so nedavna arheološka izkopavanja odkrila ostanke naselja iz leta 1200 pr. n. št., za katerega znanstveniki domnevajo, da so ga zgradili in naseljevali ligurski narodi.<ref>{{cite web |url=http://www.turismobrescia.it/en/percorso/origins-and-roman-brescia |title=History of Brescia: the origins and the Roman Brescia |website=turismobrescia.it |access-date=2014-06-20 |archive-date=2014-02-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140209034028/http://www.turismobrescia.it/en/percorso/origins-and-roman-brescia |url-status=dead }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.bresciamusei.com/ncastello.asp?nm=15&t=Storia+del+Colle+Cidneo |title=Storia del Colle Cidneo |website=bresciamusei.com |language=it |trans-title=History of the Cidneo Hill |access-date=2014-05-14 |archive-date=2014-10-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141006082902/http://www.bresciamusei.com/ncastello.asp?nm=15&t=Storia+del+Colle+Cidneo |url-status=dead }}</ref> Nekateri učenjaki pripisujejo ustanovitev Brescie [[Etruščani|Etruščanom]]. [[Galci|Galski]] Cenomani, zavezniki [[Insubri|Insubrov]], so vdrli v 7. stoletju pred našim štetjem in mesto uporabili kot svojo prestolnico. Mesto je postalo rimsko leta 225 pr. n. št., ko so se Cenomani podredili [[Starorimska civilizacija|Rimljanom]]. Med kartažanskimi vojnami je bila 'Brixija' (kot se je takrat imenovala) zaveznica Rimljanov. Med keltskim zavezništvom proti Rimu je mesto ostalo zvesto Rimljanom. Z rimskimi zavezniki je mesto presenečeno napadlo in uničilo Insubre. Nato sta mesto in pleme mirno vstopila v rimski svet kot zvesti zavezniki in ohranila določeno upravno svobodo. Leta 89 pr. n. št. je bila Brixija priznana kot ''civitas'' ('mesto'), leta 41 pr. n. št., 48 let pozneje, pa so njeni prebivalci končno prejeli rimsko državljanstvo. [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]] je leta 27 pr. n. št. tam ustanovil civilno (ne vojaško) kolonijo, on in [[Tiberij]] pa sta zgradila [[Rimski akvadukt|akvadukt]] za oskrbo z vodo. Rimska Brixija je imela vsaj tri templje, akvadukt, gledališče, forum z drugim templjem, zgrajenim pod [[Vespazijan]]om, in nekaj kopališč. Ko je [[Konstantin I. Veliki]] leta 312 n. št. napredoval proti [[Maksencij]]u, je pri Brixiji prišlo do spopada, v katerem se je bil sovražnik prisiljen umakniti vse do [[Verona|Verone]]. Leta 402 so mesto opustošili [[Vizigoti]] [[Alarik I.|Alarika I.]] Med invazijo [[Huni|Hunov]] pod [[Atila|Atilo]g leta 452 je bilo mesto oblegano in izropano. Štirideset let pozneje je bila to ena prvih osvojitev gotskega generala [[Teoderik Veliki|Teoderika Velikega]] v njegovi vojni proti [[Odoaker|Odoakru]]. === Srednji vek === [[File:Brescia - Castello.jpg|thumb|left|Srednjeveški grad Brescia]] Leta 568 (ali 569) so Brescio Bizantincem odvzeli [[Langobardi]] in jo spremenili v prestolnico ene od svojih polneodvisnih vojvodinj. Prvi vojvoda je bil Alahis, ki je umrl leta 573. Med kasnejšimi vojvodami so bili bodoča kralja Langobardov Rothari in Rodoald ter Alahis II., goreč protikatolik, ki je bil ubit v bitki pri Cornate d'Adda leta 688. Zadnji kralj Langobardov, [[Deziderij Langobardski]], je tudi nosil naziv vojvoda Brescie. Leta 774 je [[Karel Veliki]] zavzel mesto in končal prisotnost langobardskega kraljestva v severni Italiji. Notingus je bil prvi knezoškof (leta 844), ki je nosil naziv grofa. Od leta 855 do 875 je Brescia pod [[Ludvik II. Italijanski|Ludvikom II. Mlajšim]] postala dejanska prestolnica [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Kasneje so lokalni prebivalci in plemstvo postopoma začeli nasprotovati moči škofa kot cesarskega predstavnika, zaradi česar je Brescia v začetku 12. stoletja postala svobodna občina. Nato se je razširila na bližnje podeželje, najprej na račun lokalnih posestnikov, kasneje pa proti sosednjim občinam, predvsem [[Bergamo|Bergamu]] in [[Cremona|Cremoni]]. Brescia je slednje dvakrat premagala pri Pontogliu, nato pri Grumorju (sredi 12. stoletja) in v bitki pri Malamortu (Huda smrt) (1192). Leta 1138 je Brescia doživela upor skupnosti proti lokalnemu škofu Manfredu, ki ga je vodil radikalni reformator in redni kanonik [[Arnold Brešijski]].<ref>{{Cite book|last=Moore|first=R. I.|title=The Origins of European Dissent|publisher=University of Toronto Press|year=1994|isbn=0-8020-7566-5|location=London|pages=117}}</ref> Ta upor je izbruhnil zaradi vpletenosti mesta v cerkveni in politični konflikt, ki je nastal zaradi papeških volitev leta 1130. Te kontroverzne volitve so razdelile [[kardinalski zbor]] in povzročile razkol med [[papež Inocenc II.|papežem Inocencem II.]] (ki je imel manjšinski glas) in [[protipapež Anaklet II.|protipapežem Anakletom II.]] (ki je imel večinski glas). V zgodnjih 1030-ih, ko je imel Anaklet oblast nad Brescio, je v škofijo imenoval škofa Villana, vendar je Inocenc leta 1132 ponovno prevzel nadzor in postavil Manfreda. Čeprav je Manfred podpiral reformirano duhovščino, ki jo je Brescia zgodovinsko podpirala s svojo bližino Milana in reformnim gibanjem Patarije v 11. stoletju, je bil Manfred izgnan, ker se je spopadel z rastjo komune in lokalnim plemstvom.<ref>{{Cite book|last=Greenway|first=George William|title=Arnold of Brescia|publisher=Cambridge University Press|year=1931|location=Cambridge|pages=23–25}}</ref><ref>{{Cite book|last=Schmitz-Esser|first=Romedio|title=Exile in the Middle Ages: Selected proceedings from the International Medieval Congress, University of Leeds 8–11 July 2002|publisher=Brepols|year=2004|editor-last=Napran|editor-first=Laura| location=Turnhout| pages=216| chapter=Arnold of Brescia in Exile: April 1139 to December 1143 – His Role as a Reformer, Reviewed}}</ref> Upor se je začel okoli leta 1135 in je bil sprva obvladljiv, a je bil Manfred do leta 1138 prisiljen poiskati papeško podporo in oditi v Rim. Verjame se, da se je Arnold v tem času pridružil uporu, saj sodobni zgodovinar John iz Salisburyja beleži, da je Arnold le »tako zamajal um državljanov, da so škofu ob vrnitvi komaj odprli vrata«.<ref>{{Cite book|last=Moore|first=R. I.|title=The Birth of Popular Heresy|publisher=University of Toronto Press|year=1995|isbn=0-8020-7659-9|location=London|pages=67}}</ref> Manfred se je zato moral vrniti v Rim in je bil verjetno priča [[Drugi lateranski koncil|drugemu lateranskemu koncilu]] leta 1139, po katerem je pridobil podporo papeža Inocenca in dal Arnolda izgnati iz Italije. Arnoldov dom je bila Brescia, vendar se v mesto ni nikoli vrnil; namesto tega je v izgnanstvu razvil svojo reformno ideologijo in še naprej nasprotoval Cerkvi. Sodeloval je z intelektualcem [[Pierre Abélard|Pierrom Abelardom]] (pri katerem je morda študiral v 1110-ih), ki je bil na koncilu v Sensu leta 1141 obsojen herezije in se leta 1148 pridružil Rimski komuni, kar je leta 1155 privedlo do njegove usmrtitve s strani [[Friderik I. Barbarossa|Friderika Barbarosse]] in [[Papež Hadrijan IV.|papeža Hadriana IV.]]<ref>{{Cite book|last=Johnson|first=Phillip D.|title=Arnold of Brescia: Apostle of Liberty in Twelfth-Century Europe|publisher=Wipf & Stock|year=2016|location=Eugene|pages=32–42, 68–75, 85–125}}</ref> [[File:Torre della Pallata lato ovest Brescia.jpg|thumb|150px|left|Stolp Pallata]] Med boji v 12. in 13. stoletju med lombardijskimi mesti in svetorimskimi cesarji je bila Brescia vpletena bodisi v zavezništvo s cesarji bodisi proti njim. V [[Bitka pri Legnanu|bitki pri Legnanu]] je bil kontingent iz Brescie po velikosti drugi za milanskim. Konstanški mir (1183), ki je končal vojno s Friderikom Barbarosso, je uradno potrdil svobodni status občine. Leta 1201 je [[podeštat]] Rambertino Buvalelli sklenil mir in ustanovil zavezništvo s Cremono, Bergamom in Mantovo. Nepozabno je bilo tudi obleganje, ki ga je leta 1238 sprožil cesar [[Friderik II. Hohenstaufen]] zaradi vloge Brescie v bitki pri Cortenovi (1237). Brescia je ta napad prestala kot zmagovalka. Po padcu [[Staufovci|Staufovcev]] so republikanske institucije v Brescii, tako kot v drugih svobodnih mestih, upadle, za vodstvo pa so se borile močne družine, med katerimi so bile glavne Maggi in Brusati, slednji iz (proimperialne, protipapeške) [[Gvelfi in gibelini|gibelinske]] stranke. Leta 1258 je mesto padlo v roke Ezzelino da Romano. Leta 1311 je cesar [[Henrik VII. Luksemburški]] šest mesecev oblegal Brescio in izgubil tri četrtine svoje vojske. Kasneje je veronski Scaliger s pomočjo izgnanih gibelinov poskušal Brescio podjarmiti. Meščani Brescie so se nato zatekli k [[Ivan Češki|Ivanu Češkem]], toda Mastino II. della Scala je izgnal guvernerja, ki ga je imenoval. Njegovo oblast so kmalu izpodbijali [[Družina Visconti|milanski Visconti]], vendar niti njihova oblast ni bila nesporna, saj je Pandolfo III. Malatesta leta 1406 mesto prevzel. Vendar ga je leta 1416 zamenjal z milanskim vojvodo Filippom Mario Viscontijem, ki ga je leta 1426 prodal Benečanom. Milanski plemiči so Filippa prisilili, da je nadaljeval s sovražnostmi proti Benečanom in tako poskušal ponovno osvojiti Brescio, vendar ga je v bitki pri Maclodiu (1427) blizu Brescie premagal general Carmagnola, poveljnik beneške najemniške vojske. Leta 1439 je Brescio ponovno oblegal Francesco Sforza, beneški kapitan, ki je premagal Niccolòja Piccinina, Filippovega [[kondotjer]]ja. Odtlej sta bili Brescia in provinca beneška posest, ki jo je francoska osvojitev prekinila šele leta 1512. === Zgodnja moderna doba === [[File:Mortier, Pierre (1661-1711), Mappa di Brescia a inizio Settecento.jpg|thumb|Zemljevid Brescie v začetku 18. stoletja]] [[File:Broletto cortile e cupola duomo nuovo Brescia.jpg|thumb|Kupola nove stolnice]] Brescia je imela pomembno vlogo v zgodovini violine. Številni arhivski dokumenti zelo jasno pričajo, da je bila Brescia od leta 1490 do 1640 zibelka veličastne šole godalcev in izdelovalcev, vsi imenovani ''maestro'', vseh različnih vrst godal renesanse: [[viola da gamba]] (viole); violone; lira; liron; violetta; in viola da brazzo. Tako lahko od leta 1495 najdete izraza "maestro delle viole" ali "maestro delle lire" in kasneje, vsaj od leta 1558, ''maestro di far violini'', kar pomeni mojster izdelave violin. Od leta 1530 se beseda violina pojavlja v breščanskih dokumentih in se v poznejših desetletjih širi po severni Italiji, dosegla je Benetke in Cremono. V začetku 16. stoletja je bila Brescia eno najbogatejših mest v Lombardiji, vendar si ni nikoli opomogla od francoskega plenjenja leta 1512. ''Plenjenje Brescie'' se je zgodilo 18. februarja 1512 med vojno [[Kambrejska liga|Kambrejske lige]]. Mesto Brescia se je uprlo francoski oblasti in se nastanilo z beneškimi četami. Gaston de Foix, ki je pred kratkim prispel, da bi poveljeval francoskim vojskam v Italiji, je mestu ukazal predajo; ko je mesto zavrnilo predajo, ga je napadel s približno 12.000 možmi. Francoski napad se je zgodil v nalivu, skozi blatno polje; Foix je svojim možem ukazal, naj sezujejo čevlje za boljši oprijem.<ref>Baumgartner, ''Louis XII'', 220.</ref> Branilci so Francozom povzročili velike izgube, a so bili na koncu premagani, pri čemer je bilo žrtev 8000–15000.<ref>Baumgartner, ''Louis XII'', 220; Norwich, ''History of Venice'', 421. Baumgartner gives 8,000 as a minimal estimate, while Norwich gives 15,000.</ref> Gaskonjska pehota in landsknechti so nato mesto temeljito izropali in v naslednjih petih dneh pobili na tisoče civilistov. Po tem je mesto Bergamo Francozom plačalo približno 60.000 dukatov, da bi se izognilo podobni usodi. Francozi so Brescio zasedli do leta 1520, ko se je ponovno vzpostavila beneška oblast. Nato je Brescia delila usodo Beneške republike, dokler ta ni padla pod roke francoskega generala [[Napoleon Bonaparte|Napoleona Bonaparteja]]. Leta 1769 je bila v eksploziji v Brescii mesto opustošeno, ko je strela udarila v trdnjavo San Nazaro. Nastali požar je vžgal 90.000 kg [[smodnik]]a, ki je bil tam shranjen, kar je povzročilo ogromno eksplozijo, ki je uničila šestino Brescie in ubila 3000 ljudi. Leta 1799 je med francoskimi revolucionarnimi vojnami trdnjava, ki so jo zasedle francoske čete, padla v roke napredujočih zaveznikov druge koalicije. === 19. stoletje in kasneje === [[File:Piazza della Vittoria Brescia.jpg|thumb|Trg Vittoria, primer italijanskega racionalizma, zgrajen med letoma 1927 in 1932, ki ga je zasnoval arhitekt Marcello Piacentini]] V napoleonskem obdobju je bila Brescia del različnih revolucionarnih republik, nato pa del Napoleonovega kraljestva Italije, potem ko je Napoleon postal francoski cesar. Po koncu napoleonskega obdobja leta 1815 je bila Brescia priključena avstrijski marionetni državi, znani kot Kraljevina Lombardija-Benečija. Brescia se je leta 1848 uprla; nato marca 1849, ko je piemontska vojska napadla avstrijsko Lombardijo, so prebivalci Brescie strmoglavili osovraženo lokalno avstrijsko upravo, avstrijski vojaški kontingent pod vodstvom generala Juliusa Jacoba von Haynaua pa se je umaknil v grad Castello di Brescia. Ko so se večje vojaške operacije obrnile proti Piemontčanom in jih prisilile k umiku, je bila Brescia prepuščena sama sebi. Kljub temu so se meščani uspeli upreti ponovnemu zavzetju avstrijske vojske deset dni krvavih in trdovratnih uličnih bojev, ki jih danes praznujemo kot Deset dni Brescie. To je spodbudilo pesnika Giosuèja Carduccija, da je Brescio zaradi njenega hudega odpora poimenoval ''Leonessa d'Italia'' ('Levinja Italije'). Leta 1859 so mesto osvojile italijanske čete in Brescia je bila vključena v novo ustanovljeno [[Kraljevina Italija|Kraljevino Italijo]]. Mesto je prejelo zlato medaljo za odpor proti fašizmu v drugi svetovni vojni. 28. maja 1974 je bilo prizorišče krvavega bombnega napada na Piazza della Loggia. == Geografija == Brescia je v severozahodnem delu [[Padska nižina|Padske nižine]], ob vznožju Brescijskih predalp, med gorovjema Mella in Naviglio, z jezerom Iseo na zahodu in Gardskim jezerom na vzhodu (ima pa tudi druga pomembna jezera, kot sta Idro in Moro<ref>{{cite news|title=Best 5 lakes of Brescia|url=http://www.bsnews.it/2018/04/25/best-5-lakes-of-brescia/|access-date=24 April 2018|date=24 April 2018}}</ref>). Južno območje mesta je ravno, proti severu pa ozemlje postane hribovito. Najnižja točka mesta je 104 metrov nadmorske višine, najvišja točka je Monte Maddalena na 874 metrih, središče mesta pa je 149 metrov. Upravna občina pokriva skupno površino 90,3 kvadratnih kilometrov. Sodobna Brescia ima osrednje območje, osredotočeno na stanovanjske in terciarne dejavnosti. Okoli mesta leži obsežna urbana aglomeracija z več kot 600.000 prebivalci, ki se širi predvsem proti severu, zahodu in vzhodu ter zajema številne občine v neprekinjeni urbani krajini. {{Multiple image | align = center | image1 = Vista aerea Brescia 16-07-2019.jpg | width1 = 240 | image2 = Brescia Est e Panoramica dal Castello.jpg | width2 = 280 | image3 = Panorama di Brescia SO dalla Via Panoramica.jpg | width3 = 375 | image4 = | width4 = 281 | footer_align = center | footer = Od leve proti desni: panoramski pogledi na mesto z juga in zahoda, panoramski pogled na mestno središče in poslovno okrožje. }} === Podnebje === Po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]] ima Brescia vlažno subtropsko podnebje srednjih zemljepisnih širin (''Cfa''). Povprečna letna temperatura je 13,7 °C: podnevi 18,2 °C in ponoči 9,1 °C. Najtoplejši meseci so junij, julij in avgust, z najvišjimi temperaturami od 27,8 do 30,3 °C. Najhladnejši so december, januar in februar, z najnižjimi temperaturami od -1,5 do 0,6 °C. Zima je zmerno hladna, vendar ne ostra, z nekaj snega, večinoma se pojavlja od decembra do februarja, vendar snežna odeja običajno ne ostane dolgo. Poletje je lahko soparno, ko je vlažnost visoka, najvišje temperature pa lahko dosežejo 35 °C. Pomlad in jesen sta na splošno prijetni, s temperaturami med 10 in 20 °C. Relativna vlažnost je visoka skozi vse leto, zlasti pozimi, ko povzroča meglo, predvsem od mraka do poznega jutra, čeprav je ta pojav v zadnjih letih vse manj pogost. Padavine so enakomerno razporejene skozi vse leto. Najbolj suh mesec je december s 54,6 mm padavin, najbolj moker mesec pa je maj s 104,9 mm dežja. == Demografija == Leta 2025 je imela Brescia 199.949 prebivalcev, od tega 48,4 % moških in 51,6 % žensk. Mladoletniki (otroci, stari od 0 do 17 let), so predstavljali 16 % prebivalstva v primerjavi z upokojenci, ki jih je 24,6 %. To je v primerjavi z italijanskim povprečjem 16,5 % (mladoletniki) in 22 % (upokojenci). Med letoma 2024 in 2025 se je prebivalstvo Brescie povečalo za 0,85 %, medtem ko se je prebivalstvo Italije kot celote zmanjšalo za 0,06 %. Trenutna rodnost v Brescii je 7,9 rojstev na 1000 prebivalcev v primerjavi z italijanskim povprečjem 8 rojstev. Brescia je eno najbolj kozmopolitskih in večkulturnih mest v Italiji. Leta 2020 so prebivalci, rojeni v tujini, predstavljali 18 % celotnega prebivalstva.<ref>{{cite web |url=http://demo.istat.it/str2018/query.php?lingua=eng&Rip=S1&Reg=R03&Pro=P017&Com=29&paese=A9999&submit=Tavola|title=Foreign Citizens. Resident Population by sex and Demographic Balance on 31st December 2018|website=demo.istat.it|access-date=7 August 2019}}</ref><ref>{{cite web |url=http://demo.istat.it/bil2018/query.php?lingua=eng&Rip=S1&Reg=R03&Pro=P017&Com=29&submit=Tavola|title=Demographic Balance for the year 2018 and Resident Population from on 31st December|website=demo.istat.it|access-date=7 August 2019}}</ref> Največja skupina priseljencev prihaja iz vzhodnoevropskih držav (večinoma Romunije, Ukrajine, Moldavije in Albanije), ostali pa iz južne Azije (večinoma Pakistana, Indije in Šrilanke) in Afrike. Mesto je pretežno rimskokatoliško, vendar ima zaradi priseljevanja zdaj tudi nekaj pravoslavnih kristjanov, sikhov in muslimanov. == Upravna delitev == Mesto Brescia je razdeljeno na 5 okrožij, imenovanih cone. Vsaka cona je razdeljena na različno število četrti (''quartieri''). Tukaj je seznam con v Brescii: {| class="wikitable sortable" |- ! Cona ! Št. prebivalcev <br /><small>31. december 2017</small> ! class="unsortable" | Map |- | Zgodovinski center | style="text-align:right;"|41.856 | rowspan="15"|[[File:Brescia quartieri mappa 2014.jpg|250px|Zones of Brescia.]] |- | Sever | style="text-align:right;"|41.427 |- | Zahod | style="text-align:right;"|37.082 |- | Jug | style="text-align:right;"|45.360 |- | Vzhod | style="text-align:right;"|29.844 |- | '''Skupaj''' | style="text-align:right;"|'''196.305''' |} == Glavne znamenitosti == Staro mestno jedro Brescie (za katero je na severovzhodu značilen pravokoten tloris z ulicami, ki se sekajo pod pravim kotom, kar je posebnost, ki se je prenesla iz rimskih časov) ima pomembno umetniško in arheološko dediščino, ki jo sestavljajo različni spomeniki od antike do sodobnosti. === Spomeniki svetovne dediščine UNESCO === {{Infobox UNESCO World Heritage Site | WHS = Monumental area with the monastic complex of San Salvatore-Santa Giulia<br/ >Monumentalno območje z samostanskim kompleksom San Salvatore-Santa Giulia | image = File:Brescia Capitolium UNESCO.jpg | image_upright = 1.2 | caption = ''Capitolium'' v rimskem forumu | location = Brescia, Italy | part_of = [[Središča oblasti Langobardov|Longobardi v Italiji: kraji moči (568–774 n. št.)]] | criteria = {{UNESCO WHS type|(ii), (iii), (vi)}}(ii), (iii), (vi) | ID = 1318-002 | coordinates = {{coord|45.539852777814|10.228133333342|format=dms}} | year = 2011 | area = 3,75 ha | buffer_zone = 84,13 ha }} Leta 2011 je UNESCO monumentalno območje z samostanskim kompleksom San Salvatore-Santa Giulia vpisal na seznam svetovne dediščine, ki spada v skupino, znano kot [[Središča oblasti Langobardov|Longobardi v Italiji: kraji moči (568–774 n. št.)]]. ==== Monumentalno območje rimskega foruma ==== To je arheološki kompleks, kjer so najbolje ohranjene rimske javne stavbe v severni Italiji,<ref name= benic/><ref name= unesc/> ki ga sestavljajo: ;Republikansko svetišče Stoji pod Kapitolskim templjem. Zgrajeno je bilo v 1. stoletju pred našim štetjem in je najstarejša stavba foruma. Sestavljeno je iz štirih pravokotnih prostorov, ki so drug ob drugem, v njih pa so ostanki originalnih mozaičnih tal in stenskih fresk, ki so s slogovnega vidika in stanja ohranjenosti primerljive s tistimi iz [[Pompeji|Pompejev]].<ref name= arc >{{cite web| url=http://www.italialangobardorum.it/eng/sito/brescia/area_archeologica.asp?seza=2&sezb=6&sezc=|title=Brescia: monumental area|website=italialangobardorum.it|access-date=14 May 2014|archive-date=17 May 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140517161951/http://www.italialangobardorum.it/eng/sito/brescia/area_archeologica.asp?seza=2&sezb=6&sezc=|url-status=dead}}</ref> Od pomladi 2015 je zahodni prostor odprt za javnost, medtem ko preostali del zgradbe še vedno poteka arheološka izkopavanja in restavriranje. ;Kapitol v Brixiji Glavni tempelj v mestu je bil posvečen kultu Kapitolske triade. Zgrajen je bil leta 73 n. št. in je sestavljen iz treh cel, ki so ohranile veliko originalnih polikromiranih marmornih tal,<ref name= arc /> medtem ko so njihove notranje stene zdaj lapidarij, ki prikazuje starorimske epigrafe, zbrane v 19. stoletju. Pred [[cela]]mi je fragmentiran [[portik]], sestavljen iz [[korintski slog|korintskih]] stebrov, ki podpirajo [[pediment]] s posvetilom cesarju [[Vespazijan]]u. Skoraj v celoti ga je zasul plaz s hriba Cidneo, ponovno pa so ga odkrili leta 1823 z različnimi arheološkimi akcijami. Med izkopavanji leta 1826 so v njem našli veličasten bronasti kip krilatega Zmagoslavja, verjetno skrit v pozni antiki, da bi ga zaščitili pred plenjenjem. Po končani obnovi leta 2013 je bilo najdišče ponovno odprto kot nov arheološki park. ;Rimsko gledališče Je tik vzhodno od Kapitola. Zgrajeno je bilo v flavijevskem obdobju in spremenjeno v 3. stoletju. S premerom 86 m je eno največjih [[Rimsko gledališče (zgradba)|rimskih gledališč]] v severni Italiji in je prvotno sprejelo okoli 15.000 gledalcev. V 5. stoletju je stavbo močno poškodoval [[potres]]. Poleg tega so bili njeni ostanki v poznejših stoletjih vključeni v nove stavbe, zgrajene na njem, ki so bile večinoma porušene od 19. stoletja naprej. Od prvotne strukture so ohranjeni polkrožno obodno obzidje, dva stranska prehoda (''aditus'') in ostanki [[proskenij]]a, pa tudi številni fragmenti stebrov in [[friz]]ov prednje [[Skena|skene]]. Večina orkestre in ima [[cavea]] je še vedno pod zemljo. Arheološka izkopavanja naj bi se nadaljevala v prihodnjih letih. V bližini Kapitola je Palazzo Maggi Gambara, aristokratska palača, zgrajena v 16. stoletju na vrhu zahodnih ruševin rimskega gledališča. ==== Samostanski kompleks San Salvatore-Santa Giulia ==== {{glavni|San Salvatore, Brescia}} {{Multiple image | align = center | image1 = Museo di Santa Giulia chiese Santa Giulia San Salvatore Brescia.jpg | width1 = 247 | image2 = Museo di Santa Giulia chiostro Sudorientale Brescia.jpg | width2 = 314 | image3 = Museo di Santa Giulia chiostro settentrionale Brescia.jpg | width3 = 365 | footer_align = center | footer = Samostanski kompleks ''San Salvatore-Santa Giulia'' }} [[File:Santa maria in solario (brescia) int2.jpg|thumb|right|Notranjost cerkve Santa Maria in Solario z Deziderijevim križem]] [[File:Museo di Santa Giulia Domus dell'Ortaglia Brescia.jpg|thumb|right|''Domus dell'Ortaglia'', ostanki skupine starorimskih ''domusov'']] Samostanski kompleks San Salvatore-Santa Giulia je izjemen arhitekturni palimpsest,<ref name= benic /><ref>{{cite web|url=http://www.italialangobardorum.it/eng/sito/brescia/san_salvatore.asp?seza=2&sezb=6&sezc=|title=Brescia: San salvatore-Santa Giulia complex|website=italialangobardorum.it|access-date=14 May 2014|archive-date=17 May 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140517155718/http://www.italialangobardorum.it/eng/sito/brescia/san_salvatore.asp?seza=2&sezb=6&sezc=|url-status=dead}}</ref> danes preoblikovan v muzej Santa Giulia, ki vsebuje približno 11.000 umetniških del in arheoloških najdb.<ref>{{cite web |url=http://www.bresciamusei.com/santagiulia.asp|title=Santa Giulia Museum Complex|website=bresciamusei.com |access-date=14 May 2014}}</ref> V času vladavine Longobardov je samostan vodila princesa Anselperga, hči kralja Deziderija. Sestavljajo ga: ;Bazilika San Salvatore Zgradila sta jo leta 753 breškinski vojvoda Deziderij, bodoči langobardski kralj, in njegova žena Ansa. Zanjo je značilna sočasna uporaba slogovnih elementov Longobardov in dekorativnih motivov klasične in [[bizantinska umetnost|bizantinske umetnosti]] ter je eden najpomembnejših primerov arhitekture visokega srednjega veka v Italiji.<ref>{{Cite book| author= Pierluigi De Vecchi|author2=Elda Cerchiari | title=L'arte nel tempo| publisher= Bompiani| year=1991| location= Milano| language=it}}</ref> Bazilika ima ladjo z dvema [[apsida]]ma in [[transept]] s tremi apsidami. Stoji nad že obstoječo cerkvijo, ki je imela eno samo ladjo in tri apside. V naslednjih stoletjih je bila razširjena in hrani različna umetniška dela, vključno z ''Zgodbami sv. Obizija'', ki jih je naslikal Romanino, in ''Zgodbami o Devici in Kristusovem otroštvu'' Paola Cayline il Giovaneja,<ref name= monastic>{{Cite book| first= Renata| last= Stradiotti| title=San Salvatore – Santa Giulia a Brescia. Il monastero nella storia| publisher= Skira| year=2001| location= Milano| language=it}}</ref> ter druga iz karolinške dobe. ;Cerkev Santa Maria in Solario Zgrajena je bila sredi 12. stoletja kot kapela znotraj samostana. Ima kvadratno osnovo z osmerokotno laterno in dve notranji ravni.<ref name= monastic/> Spodnje nadstropje pokrivajo štirje [[obok]]i, ki jih na sredini podpira starorimski [[oltar]], medtem ko polkrogelna [[kupola]] pokriva zgornji prostor, ki ima v vzhodni steni tri majhne apside. V notranjosti so freske Floriana Ferramole in dva najpomembnejša kosa zaklada starodavnega samostana: skrinjica iz Brescije (ki je sestavljena iz majhne slonokoščene škatlice iz 4. stoletja) in Deziderijev križ (izdelan iz srebrne in zlate plošče, okrašen z 212 dragimi kamni).<ref>{{cite web|url=http://www.italialangobardorum.it/eng/sito/brescia/san_salvatore_monastero.asp?seza=2&sezb=6&sezc=|title=Brescia: Longobard Monastery|website=italialangobardorum.it|access-date=14 May 2014|archive-date=17 May 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140517172620/http://www.italialangobardorum.it/eng/sito/brescia/san_salvatore_monastero.asp?seza=2&sezb=6&sezc=|url-status=dead}}</ref> ;Nunski kor Je med baziliko San Salvatore in cerkvijo Santa Giulia. Zgrajen je bil med koncem 15. in začetkom 16. stoletja in ima dve ravni. Spodnja raven je staro pokopališče, pokrito za dostop do bazilike. Zgornje nadstropje je pravi kor, ki ga sestavlja prostor, pokrit z banjastim obokom, ki je na vzhodu povezan s San Salvatorejem s tremi majhnimi okni z rešetko, na zahodu pa s Santa Giulia preko oboka. Notranjost kora je v celoti okrašena s freskami Ferramole in Cayline, v notranjosti pa so razstavljeni različni pogrebni spomeniki beneške dobe, vključno z mavzolejem Martinenga, mojstrovino renesančnega kiparstva v Lombardiji.<ref>{{cite web|url=http://www.bresciamusei.com/nsantagiulia.asp?nm=7&t=The+choir|title=Santa Giulia Museum Complex: the choir.|website=bresciamusei.com|access-date=14 May 2014}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ;Cerkev Santa Giulia Zgrajena je bila med letoma 1593 in 1599. Fasada, iz marmorja Botticino, je okrašena z dvojno vrsto pilastrov korintskega reda, ločenih z bogatim marmornim frizom in povezanih s stranicami z [[voluta]]mi. Notranjost sestavlja prostorna ladja, prekrita z banjastim obokom. V cerkvi ni sakralnega pohištva in le nekaj ostankov fresk, ki so prvotno krasile posamezne površine. Čeprav je priključena samostanu, ni del muzeja Santa Giulia in se uporablja kot konferenčna soba.<ref name= monastic/> V nekdanjem zelenjavnem vrtu tega samostana so odkrili skupino rimskih ''domusov'', imenovanih ''Domus dell'Ortaglia'', ki so bili v uporabi med 1. in 4. stoletjem in sodijo med najbolje ohranjene domuse v severni Italiji. === Druge znamenitosti === {{Multiple image | align = center | image1 = Palazzo Monte di Pietà nuovo Monte vecchio Loggia Brescia.jpg | width1 = 475 | image2 = Brescia Torre Orologio e macc dele ure Piazza Loggia.jpg | width2 = 112 | image3 = Brescia Torre Orologio e macc dele ure Da Via Beccaria.jpg | width3 = 127 | image4 = Brescia Orologio Piazza Loggia.jpg | width4 = 240 | footer_align = center | footer = ''Palazzo Monte di Pietà'' na Piazza della Loggia in urni stolp z astronomsko uro }} * ''Piazza della Loggia'', primer renesančnega trga z istoimensko palačo Loggia (sedanja mestna hiša). Gradnja se je začela leta 1492 pod vodstvom Filippa de' Grassija in je bila dokončana šele v 16. stoletju po zaslugi [[Jacopo Sansovino|Sansovina]] in [[Andrea Palladio|Palladia]g. Vanvitelli je zasnoval zgornjo sobo palače (1769). Na južni strani trga sta dve ''Monti di Pietà'' (krščanski posojinici) iz 15. in 16. stoletja. Njuni fasadi sta vdelani starorimski nagrobniki, ena najstarejših antičnih lapidarnih razstav v Italiji.<ref>{{cite web|url=http://www.turismobrescia.it/en/punto-d-interesse/old-and-new-monte-di-pieta|title=The Old and New Monte di Pietà|website=turismobrescia.it|access-date=14 May 2014}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V središču vzhodne strani trga stoji ''Torre dell'Orologio'', stolp z veliko astronomsko uro (sredi 16. stoletja), na vrhu katere sta dva bakrena antropomorfna avtomata, ki odbijata ure na zvonu. 28. maja 1974 je bil trg tarča terorističnega bombnega napada. * ''Duomo Vecchio'': Stara stolnica, znana tudi kot La Rotonda, je okrogla romanska cerkev iz 11. stoletja. Glavna stavba z rustikalno zunanjostjo je bila zgrajena na ruševinah starejše bazilike. V bližini vhoda je rožnati marmorni sarkofag Berarda Maggija, v prezbiteriju pa je vhod v kripto San Filastria. V stavbi so mojstrovine Alessandra Bonvicina (Il Moretto); Girolama Romanina, Palme il Giovane, Francesca Maffeija in drugih.<ref>[http://www.bresciainvetrina.it/bresciaarte/duomovecchio.htm#top Duomo Vecchio]. bresciainvetrina.it.</ref> * ''Duomo Nuovo'': gradnja Nove stolnice se je začela leta 1604 in je bila dokončana šele leta 1825. Sprva jo je zasnoval Palladio, vendar so zaradi ekonomskih težav mlajši lokalni arhitekti in umetniki dokončali začetna dela, vključno z dekoracijami Pietra Marie Bagnadoreja. Notranjost krasijo pomembne freske Il Moretta. Glavni oltar je delo Jacopa Zobolija (1735). Glavna znamenitost je skrinja svetega Apolonija in Filastrija (1510).<ref>{{Cite web|url=http://www.bresciainvetrina.it/bresciaarte/duomonuovo.htm|title=Duomo Nuovo Brescia|website=www.bresciainvetrina.it}}</ref> * ''Broletto'': Mestna hiša iz 12. in 13. stoletja, v kateri so danes uradi občine in province. Na pročelju Piazze je balkon, s katerega so srednjeveški mestni uradniki govorili z meščani; na severni strani se dviga visok stolp, imenovan "Pégolov stolp" ali "Stolp ljudstva" (lombardsko: Tòr del Pégol), katerega zvonovi so nekoč klicali meščane v stiski. * ''Piazza della Vittoria'', primer italijanske arhitekture [[art déco]]. Zgradil jo je med letoma 1927 in 1932 arhitekt Marcello Piacentini z rušenjem dela srednjeveškega starega mestnega jedra in ima obliko črke L. V notranjem desnem kotu je Torrione INA, prvi nebotičnik, zgrajen v Italiji.<ref name= sky>{{Cite book| author= Franco Robecchi|author2=Gian Paolo Treccani | title=Piazza della Vittoria| publisher= Grafo| year=1993| location= Brescia| language=it}}</ref> V severnem ozadju je velika ''Palazzo delle poste'' ("Pošta") z oker belo dvobarvno oblazinjenjem. Trg dopolnjujejo ''Torre della Rivoluzione'' ('Stolp revolucije') in tri druge stavbe, ki spominjajo na klasično arhitekturo. * ''Piazza del Foro'': lokacija rimskega foruma. Poleg že omenjenega kapitola, republikanskega svetišča in rimskega gledališča so na tem območju vidni tudi drugi ostanki. Med njimi so na južni strani trga skromni ostanki stavbe, imenovane kurija, ki je morda bila bazilika. * ''Palazzo Martinengo Cesaresco Novarino'': palača iz sredine 17. stoletja, danes dom umetniških razstav in podzemne arheološke razstave, ki prikazuje zgodovino mesta od zgodnje železne dobe do danes in na enem mestu združuje 3000 let urbane zgodovine Brescie.<ref>{{cite web|url=http://www.provinciadibresciaeventi.com/palazzo-martinengo/|title=Palazzo Martinengo|website=provinciadibresciaeventi.com|language=it|url-status=dead|access-date=14 May 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140517121752/http://www.provinciadibresciaeventi.com/palazzo-martinengo/|archive-date=17 May 2014}}</ref> * ''Santa Maria dei Miracoli'': (1488–1523) cerkev z lepo fasado Giovannija Antonia Amadea, okrašena z bas reliefi in renesančnim [[peristil]]om. Velja za dragulj renesančnega kiparstva v Lombardiji.<ref>{{cite web|url=http://www.turismobrescia.it/en/punto-d-interesse/church-santa-maria-dei-miracoli|title=Church of Santa Maria dei Miracoli|website=turismobrescia.it|access-date=14 May 2014}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * ''San Francesco'': romansko-gotska cerkev in samostan. * ''Grad Brescia'': znan tudi kot ''Falcone d'Italia'' ('Sokol Italije'), stoji na vrhu hriba Cidneo v severovzhodnem kotu mesta. Grad je bil zgrajen med 13. in 16. stoletjem in je eden največjih gradov v Italiji.<ref>{{cite web|url=http://www.turismobrescia.it/en/punto-d-interesse/castle|title=The Castle|website=turismobrescia.it|access-date=14 May 2014}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Poleg čudovitega razgleda na mesto in velik del okolice ter priljubljenega rekreacijskega območja med lokalnimi prebivalci gosti tudi Muzej orožja z bogato zbirko orožja od srednjega veka naprej; ''Muzej Risorgimento'', posvečen italijanskim vojnam za neodvisnost v 19. stoletju; razstavo modelnih železnic; in astronomski observatorij. * ''Santi Nazaro e Celso'': cerkev, v kateri se nahaja Tizianov poliptih Averoldi. * ''San Faustino e Giovita'': cerkev, znana tudi kot ''San Faustino Maggiore''. V notranjosti je freska, ki prikazuje apoteozo sv. Favstina, Jovita, Benedikta in Skolastike, delo Giandomenica Tiepola. * ''Bazilika Santa Maria delle Grazie'': bazilikalna cerkev, zgrajena med 16. in 17. stoletjem z baročnimi freskami in štukaturami ter delom Il Moretta. * ''San Giuseppe'': cerkev iz 16. stoletja hrani freske in dekoracijo, vključno s štirinajstimi postajami križevega pota sv. Jožefa (1713) Giovannija Antonia Capella. V cerkvi sta grobnici Gaspara da Salòja, enega od izumiteljev moderne violine, in Benedetta Marcella, baročnega glasbenika. V njej se nahajajo ene najstarejših orgel na svetu.<ref>{{Cite book| author= Francesco de Leonardis| title=Guida di Brescia| publisher= Grafo Edizioni| year=2008| location= Brescia| language=it}}</ref> * ''San Clemente'': cerkev s slikami Bonvicina. * ''Torre della Pallata'': masiven stolp, zgrajen leta 1254 kot del srednjeveškega obzidja. V 15. stoletju so dodali ura, cimbuli in stolp. Vodnjak na zahodni strani je leta 1597 zasnoval Bagnadore. * ''San Giovanni'': cerkev z refektorijem, ki sta ga skupaj poslikala Il Moretto in Il Romanino. * ''San Marco Evangelista'': majhna cerkev v romanskem slogu iz 13. stoletja. * San Mattia alle Grazie: nekdanja cerkev iz 13. stoletja, ki je bila potlačena. * Monumentalno pokopališče: znano tudi kot ''Vantiniano'', je največje pokopališče v Brescii, ki ga je okoli leta 1813 zasnoval Rodolfo Vantini. Je prvo monumentalno pokopališče, zgrajeno v Italiji,<ref>{{cite web|url=http://www.touringclub.com/monumento/lombardia/brescia/cimitero-vantiniano.aspx|title=Cimitero Vantiniano|website=touringclub.com|language=it|trans-title=Vantiniano Cemetery |access-date=14 May 2014}}</ref> v njegovem središču pa stoji svetilnik Brescia (visok 60 metrov), ki je navdihnil arhitekta Heinricha Stracka za zasnovo berlinskega stebra zmage.<ref>{{Cite book| first= Valerio| last= Terraroli| title=Il Vantiniano: la scultura monumentale a Brescia tra Ottocento e Novecento| publisher= Grafo| year=1990| location= Brescia| language=it}}</ref> * ''Teatro Grande'': operna hiša, večkrat prenovljena med sredino 17. in sredino 19. stoletja. Ime Grande ('Velik') izhaja iz nekdanjega imena Il Grande v čast Napoleonu Bonaparteju. Avditorij v obliki podkve je bogato okrašen in ima pet galerij. Od leta 1912 je gledališče narodni spomenik.[46] Biblioteca Queriniana, ki vsebuje redke zgodnje rokopise, vključno s Codex Brixianus, Dantejevim rokopisom iz 14. stoletja, in nekaj redkih inkunabul. * ''Brescia Due'': poslovno okrožje v južnem delu mesta.<ref name=":0">{{Cite web |title=Ritratti di città. Brescia frattale |url=https://ilgiornaledellarchitettura.com/2018/11/20/ritratti-di-citta-brescia-frattale/}}</ref> * Kristalna palača: kot del Brescia Due je najvišja bivalna zgradba v mestu z višino 110 m,<ref name=":0" /> zgradil jo je arhitekt Bruno Fedrigolli med letoma 1988 in 1992, po prvem projektu pa naj bi bil ta nebotičnik najvišji v Italiji.<ref>{{Cite web |title=Brescia, la ferita che non si chiude |url=https://bsnews.it/2020/06/07/brescia-la-ferita-che-non-si-chiude/}}</ref> Mesto ima kar dvainsedemdeset javnih fontan. Kamnolomi v Botticinu, 8 km vzhodno od Brescie, so dobavljali marmor za spomenik Viktorju Emanuelu II. v Rimu. <gallery> File:Cathedral of Brescia.jpg|Dve stolnici v Brescii: Stara (desno) in Nova (levo) File:Chiesa di San Faustino a Brescia facciata.jpg|Cerkev svetega Favstina in Giovite File:Cimitero Vantiniano monumento Giovanni Battista Bossini a Brescia.jpg|Monumentalno pokopališče v Brescii in svetilnik v Brescii File:Brescia Teatro Grande interno.jpg|Teatro Grande File:Piazzale Arnaldo e Mercato dei grani da est a Brescia.jpg|Piazza Arnaldo File:Tramonto civile - panoramio.jpg|Pogled na Brescia Due z nebotičniki: najvišji je Kristalna palača </gallery> == Gospodarstvo == Mesto je središče tretjega največjega italijanskega industrijskega območja.<ref>{{cite news | title=Brescia ritorna il terzo polo industriale. Ma l'occupazione rischia un nuovo calo. | newspaper= {{Lang|it|Corriere della Sera}} | date=26 February 2014 |language=it|trans-title=Brescia becomes again the third largest industrial centre. But for the employment rate is likely a new drop.| url = http://brescia.corriere.it/brescia/notizie/economia/14_febbraio_26/brescia-ritorna-terzo-polo-industriale-ma-l-occupazione-rischia-nuovo-calo-745475ce-9ec4-11e3-a5c9-783ac0edee3c.shtml | author=Massimiliano Del Barba}}</ref> Lokalna Confindustria, AIB – Associazione Industriale Bresciana (Industrijsko združenje Brescie), je bilo prvo industrijsko združenje, ustanovljeno v Italiji leta 1897.<ref>{{cite web |url=http://www.aib.bs.it/chi_siamo/storia|title=AIB-Associazione Industriale Bresciana. La storia.|website=aib.bs.it|language=it|trans-title=AIB-Industrial Association of Brescia. The history. |access-date=14 May 2014}}</ref> Brescianska podjetja so običajno majhna ali srednje velika, pogosto družinsko vodena, in segajo od živilske do inženirske industrije. === Kmetijstvo === [[File:Vigneto Pusterla Ronco Capretti e Ronchi Brescia.jpg|thumb|right|Vinogradi sredi mesta s površino 4 ha]] Vinogradništvo je najpomembnejši kmetijski sektor brescianskega prehranskega sistema. Občina Brescia je del proizvodnih območij petih različnih vin: vina DOCG, tj. Franciacorta,<ref>{{cite web |url=http://www.agraria.org/vini/disciplinarefranciacorta.htm|title=Franciacorta DOCG, disciplinare di produzione|website=agraria.org|language=it|trans-title=Franciacorta DOCG, production regulations |access-date=14 May 2014}}</ref> treh vin DOC (Botticino, Cellatica in Curtefranca) in vina IGT (Ronchi di Brescia). Poleg tega je v starem mestnem jedru, vzdolž severnega pobočja hriba Cidneo, največji mestni vinograd v Evropi,<ref>{{cite news | title=Il vigneto Pusterla rinasce e torna alla famiglia Capretti | newspaper=Bresciaoggi | date=11 September 2012 | language=it | trans-title=The vineyard Pusterla reborn and returns to the family Capretti. | url=http://www.bresciaoggi.it/stories/Cronaca/406729_il_vigneto_pusterla_rinasce_e_torna_alla_famiglia_capretti/ | first=Michela | last=Bono | access-date=14 May 2014 | archive-date=26 February 2014 | archive-url=https://web.archive.org/web/20140226060707/http://www.bresciaoggi.it/stories/Cronaca/406729_il_vigneto_pusterla_rinasce_e_torna_alla_famiglia_capretti/ | url-status=dead }}</ref> za katerega je značilno gojenje Invernenge, lokalne sorte belega grozdja, ki je v Bresciji prisotna že od rimskih časov.<ref>{{cite web|url=http://www.slowfood.it/sloweb/3E6E345B18d4b1BDE9kwX34A439A/un-bianco-ultracentenario-nel-cuore-di-brescia|title=Un bianco ultracentenario nel cuore di Brescia.|website=slowfood.it|language=it|trans-title=A centuries-old white wine in the heart of Brescia.|url-status=dead|access-date=14 May 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140225141905/http://www.slowfood.it/sloweb/3E6E345B18d4b1BDE9kwX34A439A/un-bianco-ultracentenario-nel-cuore-di-brescia|archive-date=25 February 2014}}</ref> Drug zelo pomemben sektor je proizvodnja oljčnega olja, zlasti v bližnjem območju Gardskega jezera. Evropska unija je kot ZOP zabeležila dve vrsti ekstra deviških oljčnih olj, in sicer Garda in Laghi lombardi. Brescia je tudi domovina italijanskega kaviarja. V Calvisanu, približno 30 kilometrov južno od središča mesta, je največja farma jesetrov na svetu,<ref>{{cite news|first=Jane|last=Black| url=https://www.nytimes.com/2006/09/26/world/americas/26iht-caviar.2943297.html|title=Caviar from farms instead of the seas|newspaper=The New York Times |date=26 September 2006 |access-date=31 July 2015}}</ref> ki letno proizvede 25 ton kaviarja, ki se izvaža po vsem svetu.<ref>{{cite news|url=http://www.quibrescia.it/cms/2015/03/26/e-brescia-la-capitale-mndiale-del-caviale/|title=E' Brescia la capitale mondiale del caviale|language=it|trans-title=Brescia is the world capital of caviar|website=quibrescia.it |date=26 March 2015 |access-date=31 July 2015}}</ref> === Industrija in storitve === [[File:Rascacielos Crystal Palace Brescia.JPG|thumb|left|220px|Poslovno okrožje Brescie]] Glavne industrijske dejavnosti Brescie so mehanske, specializirane za proizvodnjo in distribucijo obdelovalnih strojev. Pomembna je tudi proizvodnja motornih vozil, ki jo predstavlja OM, proizvajalec tovornjakov ''Iveco'', in proizvodnja orožja, med katerimi so ''Fausti'', ''Beretta'', ''Fabarm'' in ''Perazzi''. Zelo pomembna je metalurška industrija. Na obrobju mesta sta dve jeklarni: ''Alfa Acciai'' in ''Ori Martin''. Druge ključne industrijske dejavnosti so proizvodnja jedilnega pribora in pip, tekstila, obutve in oblačil ter proizvodnja gradbenih materialov in opeke. Intenziven industrijski razvoj je povzročil visoko stopnjo onesnaženosti na obrobju mesta, ki je v bližini opuščene kemične tovarne ''Caffaro'', ki je proizvajala PCB. Zaradi tega je ta del mesta na seznamu SIN – ''Siti di Interesse Nazionale'' (območja nacionalnega pomena). Glede na študijo, ki sta jo leta 2015 izvedli fundacija Edison in Confindustria, je Brescia provinca z najvišjo dodano vrednostjo industrije v Evropi.<ref>{{Cite web |title=Brescia capitale dell'industria in Europa – BIE |url=https://www.fierabie.com/it/brescia-capitale-dellindustria-in-europa/ |accessdate=2026-05-02 |archive-date=2023-07-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230730204926/https://www.fierabie.com/it/brescia-capitale-dellindustria-in-europa/ |url-status=dead }}</ref> V Brescii so sedeži več industrijskih skupin, vključno s skupinami Lucchini, Feralpi in Camozzi. V Brescii deluje tudi skupina A2A (nastala z združitvijo podjetij ASM Brescia, AEM Milano in AMSA). Finančni sektor je prav tako pomemben delodajalec, saj ima več podružnic bank in finančnih sredstev. Skupina UBI Banca, četrta največja bančna skupina v Italiji, ima v mestu več sedežev divizij. === Turizem === Pomembna zgodovinska in umetniška dediščina Brescie (od leta 2011 na seznamu svetovne dediščine UNESCO) in naravne lepote njene okolice (kot so [[Gardsko jezero]], [[Val Camonica]] in [[jezero Iseo]]) so mestu omogočile, da privabi vse večje število obiskovalcev. V 10 letih se je število turistov, ki so obiskali Brescio, skoraj podvojilo, s 142.556 leta 2003<ref>{{cite web|url=http://www.asr-lombardia.it/RSY/tourism/flows-of-tourists/lombardia-and-provinces/tables/12193/2003/|title=RSY Lombardia-Arrivals and nights spent by guests in accommodation establishments, by type of resort and by type of establishment. Total accommodation establishments. Part III. Tourist resort. Year 2003|website=asr-lombardia.it|access-date=14 May 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140515021402/http://www.asr-lombardia.it/RSY/tourism/flows-of-tourists/lombardia-and-provinces/tables/12193/2003/|archive-date=15 May 2014|url-status=dead}}</ref> na več kot 280.000 leta 2013.<ref>{{cite news | title=Turismo, Garda superstar Iseo e Franciacorta in calo | newspaper= {{Lang|it|Corriere della Sera}} | date=27 March 2014 |language=it| url = http://brescia.corriere.it/notizie/cronaca/14_marzo_27/turismo-garda-superstar-iseo-franciacorta-calo-904985d8-b5b4-11e3-88c9-f5f1afba752a.shtml | first=Alessandra| last=Troncana}}</ref> Poleg tega je Brescia blizu pomembnih turističnih destinacij ([[Milano]] je mogoče doseči neposredno v 45 minutah z vlakom, [[Benetke]] in [[Firence]] pa v približno 2 urah) in je eno najcenejših mest v Italiji glede na hotelske namestitve. Zaradi teh razlogov turisti pogosto uporabljajo Brescio kot izhodišče za raziskovanje okoliških krajev. == Znani ljudje == [[File:Monumento alla Bella Italia torre bruciata Piazza Loggia a Brescia.jpg|thumb|right|220px|Spomenik ''La Bella Italia'', postavljen leta 1864 v spomin na deset dni Brescie]] [[File:Monumento Arnaldo da Brescia Piazzale Arnaldo Brescia.JPG|thumb|right|220px|Spomenik Arnaldu na istoimenskem trgu, postavljen leta 1882]] [[File:Monumento a Garibaldi Giuseppe Maccagnani lato Nord Brescia.jpg|thumb|right|220px|Spomenik Giuseppeju Garibaldiju, postavljen leta 1889]] *Marcus Nonius Macrinus (fl. 152–71), rimski general in konzul cesarja Marka Avrelija *Rothari ali Rotari (ok. 602–652), kralj Langobardov *Rodoald ali Rodoaldo (ok. 637–653), kralj Langobardov *[[Deziderij Langobardski]] (pred 756–ok. 786), kralj Langobardov *[[Ludvik II. Italijanski]], sveti rimski cesar (825–875), frankovski cesar in kralj Italije *[[Arnold Brešijski]] (1090–1155), disidentski menih *Albertanus iz Brescije (1195–1251), latinski avtor *Vincenzo Capirola (1474–po 1548), skladatelj *Vincenzo Foppa (ok. 1427–ok. 1515), slikar *[[Laura Cereta]] (1469–1499), humanistična avtorica *Sveta Angela Merici (1474–1540), leta 1535 v Brescii ustanovila red uršulink *Girolamo Savoldo (ok. 1480/5–po 1548), slikar *Veronika Gambara (1485–1550), pesnica in državnica *Girolamo Romani, znan tudi kot "Romanino" (ok. 1485–ok. 1566), slikar *Bartolomeo Beretta (1490–1565), orožar in ustanovitelj podjetja za strelno orožje ''Beretta'' *[[Moretto da Brescia|Alessandro Bonvicino]]/Buonvicino, splošno znan kot »Moretto/Il Morretto da Brescia« (ok. 1498–1554), slikar *[[Niccolo Fontana Tartaglia]] (1499–1557), matematik *Giovanni Paoli (ok. 1500–1560/1) je prinesel tiskarski stroj v Novi svet v Ciudad de Mexico *Gasparo da Salò, (1540–1609), pionir izdelovanja violin *Giuliano Paratico (ok. 1550–ok. 1616), glasbenik in skladatelj *Giulio Sirenio (1553-1593), filozof *Luca Marenzio/Marentio (1553/4–1599), skladatelj *Benedetto Castelli (1578–1643), matematik in strokovnjak za hidravliko *Giulio Alenio (1582–1649), jezuitski misijonar, imenovan »Konfucij z Zahoda« *Giovanni Battista Fontana (1589–1630), skladatelj *Biagio Marini (1594–1663), skladatelj *Dionisio Boldo (fl.1604), slikar *Francesco Lana de Terzi (1631–1687), pionir aeronavtike in [[Braillova pisava|braillove pisave]] *Carlo Bacchiocco, slikar iz 17. stoletja z delom v Brescii *Paris Francesco Alghisi (1666–1733), skladatelj *Giovanni Bassignani (1669–1717), arhitekt in inženir *Pietro Gnocchi (1689–1775), ekscentrični polihistor in skladatelj *Gaetano Crivelli (1768–1836), operni pevec *Francesca Lechi (1773–1806), revolucionarka in osebnost milanske družbe *Giacomo Rossetti (1807–1882), slikar in fotograf<ref>Brescia dell'Ateneo Commentari 1882. His obituary is on page 210 as honorary member</ref> *Sveta Marija Crocifissa di Rosa (1813–1855), ki je leta 1840 v Brescii ustanovil red nun Deklet ljubezni *Enrico Crivelli (1820–1870), operni pevec in sin Gaetana Crivellija *[[Giuseppe Zanardelli]] (1826–1903), pravnik, politik, predsednik vlade Kraljevine Italije (1901–1903) *Sveti Giovanni Battista Piamarta (1841–1913), duhovnik in pedagog, ustanovitelj Kongregacije Svete družine iz Nazareta *[[Camillo Golgi]] (1843–1926), eksperimentalni patolog, leta 1906 prejel [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino]] za svoje študije strukture živčnega sistema *[[Papež Pavel VI.]] (1897–1978), rojen v bližini Concesia kot Giovanni Battista Montini in drugi. == Glej tudi == * [[seznam mest v Italiji]] == Sklici == {{sklici}} ; Viri * {{EB1911|wstitle=Brescia}} == Zunanje povezave == {{Commons}} {{Wikivoyage|Brescia}} * [http://www.bresciatourism.it/en/ Brescia Tourism official site: useful information, guide destination and hotel, airport] * [http://www.turismobrescia.it/en Tourist Office of the City of Brescia] * [http://www.bresciamusei.com/ Brescia Museums official site] * [https://web.archive.org/web/20150319061947/http://www.unibs.it/english-version University of Brescia official site] * [https://web.archive.org/web/20090614002916/http://www.bs.unicatt.it/ Catholic University of Brescia] {{in lang|it}} {{Province of Brescia}} {{World Heritage Sites in Italy}} [[Kategorija:Mesta v Lombardiji]] [[Kategorija:Brescia| ]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]] [[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]] {{normativna kontrola}} lcjo2sdwpjd71hsbvgl5jok3ucbt9j2 6676747 6676688 2026-05-16T23:53:36Z ~2026-13659-49 255600 6676747 wikitext text/x-wiki {{about|mestu|pokrajino|Brescia (pokrajina)|drugo uporabo|}} {{Infobox Italian comune | name = Brescia | official_name = Città di Brescia | native_name = Brèsa | image_skyline = {{Photomontage|position=center | photo1a = Brescia - Duomo Nuovo visto dal castello.jpg | photo2a = 481BresciaLoggia.jpg | photo2b = Brescia Castello torre dei Prigionieri.jpg | photo3a = Duomo vecchio facciata Brescia.jpg | photo3b = Tempio Capitolino Piazza del Foro Brescia.jpg | photo4a = Tramonto_su_Brescia_(Foto_Luca_Giarelli).jpg | size = 250 | spacing = 2 | color = #FFFFFF | border = 0 | foot_montage = V smeri urinega kazalca od zgoraj: nočni pogled na Brescio z [[Nova stolnica, Brescia|Novo stolnico]] in Pégolskim stolpom (desno); grad Brescia; ''Kapitol'' ([[UNESCO]] dediščina); panorama Brescie; [[Stara stolnica, Brescia|Stara stolnica]]; in [[Piazza della Loggia]] }} | image_flag = Flag of Brescia.svg | image_shield = Brescia-Stemma.png | nicknames = {{plainlist| * ''Leonessa d'Italia'' ('Levinja Italije') * ''La città della Mille Miglia'' ('Mesto Mille Miglia')}} | motto = ''Brixia fidelis'' ('Brescia zvesta') | image_map = | map_caption = | pushpin_label_position = | latd = 45 |latm = 32 |lats = |latNS = N | longd = 10 |longm = 14 |longs = |longEW = E | coordinates_type = | coordinates_display = | coordinates_footnotes = | region = [[Lombardija]] | province = [[Brescia (pokrajina)|Brescia]] (BS) | frazioni = Fornaci, Sant'Eufemia, San Polo, Urago Mella, Sant'Anna, Mompiano | established_title = prva naselitev:<br/>keltsko naselje:<br/>Rimsko naselje: | established_date = 1200 pr. n. št.<br/>7. stol. pr. n. št.<br/>89 pred n. št. | mayor_party = | mayor = Laura Castelletti | area_footnotes = | area_total_km2 = 90,7 | population_footnotes =<ref name="population">{{cite web|title=Monthly Demographic Balance|url=https://demo.istat.it/app/?l=en&a=&i=D7B|publisher=[[Italian National Institute of Statistics|ISTAT]]}}</ref> | population_total = 201.342 | population_as_of = 2026 | population_demonym = {{ubli|{{langx|en|Brescian}}|{{langx|it|bresciano|links=no}} ({{abbr|m.|masculine}}), {{lang|it|bresciana}} ({{abbr|f.|feminine}})|{{langx|lmo|label=Brescian|bresà}} ({{abbr|m.|masculine}}), {{lang|lmo|bresàna}} ({{abbr|f.|feminine}}}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 149 | twin1 = | twin1_country = | saint = sveta Faustin in Jovita | day = 15. februar | postal_code = 25121-25136 | area_code = 030 | website = {{official website|http://www.comune.brescia.it}} | footnotes = }} '''Brescia''' ({{IPA|it|ˈbreʃʃa|lang|It-Brescia.ogg}}, {{IPA|it|ˈbreːʃa|local|generic=yes}}; {{langx|lmo|link=no|label=Brescian|Brèsa}} {{IPA|lmo|ˈbrɛsɔ, ˈbrɛhɔ, ˈbrɛsa, ˈbrɛha|}}; {{langx|vec|Bressa}} ali {{lang|vec|Bresa}}; {{langx|la|Brixia}}) je [[mesto]] in občina v [[italijanske dežele|deželi]] [[Lombardija]] v [[Italija|Italiji]]. Leži ob vznožju [[Alpe|Alp]], nekaj kilometrov od [[Gardsko jezero|Gardskega]] in [[Jezero Iseo|jezera Iseo]]. Z 201.342 prebivalci je drugo največje mesto v Lombardiji (za [[Milano]]m), četrto največje v severozahodni Italiji in najsevernejše italijansko mesto med tistimi z okoli 200.000 ali več prebivalci. Mestno območje Brescie se razteza preko upravnih meja mesta in ima 672.822 prebivalcev,<ref name="UrbanismiInItalia">{{cite web |url=http://www.cityrailways.it/storage/pdf/01_urbanismi%20ITALIA_2011.pdf |title=Urbanismi in Italia, 2011 |website=cityrailways.it |language=it |access-date=2 August 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111110011158/http://www.cityrailways.it/storage/pdf/01_urbanismi%20ITALIA_2011.pdf |archive-date=10 November 2011 |url-status=dead }}</ref> medtem ko v njenem metropolitanskem območju živi več kot 1,5 milijona ljudi.<ref name=UrbanismiInItalia/> Mesto je upravno središče [[Brescia (pokrajina)|pokrajine Brescia]], ene največjih v Italiji, z več kot 1,2 milijona prebivalcev. Brescia (v antiki ''Brixia''), ustanovljena pred več kot 3200 leti, je pomembno regionalno središče že od predrimskih časov. V njenem starem mestnem jedru so najbolje ohranjene rimske javne stavbe v severni Italiji<ref name= benic>{{cite web |url=http://www.beniculturali.it/mibac/export/MiBAC/sito-MiBAC/Contenuti/MibacUnif/Comunicati/visualizza_asset.html_1468318012.html |title=Italia langobardorum, la rete dei siti Longobardi italiani iscritta nella Lista del Patrimonio Mondiale dell'UNESCO |website=beniculturali.it |language=it |trans-title=Italia langobardorum, the network of the Italian Longobards sites inscribed on the UNESCO World Heritage List |access-date=14 May 2014 |archive-date=30 October 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161030220341/http://www.beniculturali.it/mibac/export/MiBAC/sito-MiBAC/Contenuti/MibacUnif/Comunicati/visualizza_asset.html_1468318012.html |url-status=dead }}</ref><ref name= unesc>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/uploads/nominations/1318.pdf|title=THE LONGOBARDS IN ITALY. PLACES OF THE POWER (568–774 AD). NOMINATION FOR INSCRIPTION ON THE WORLD HERITAGE LIST |website=unesco.org |access-date=14 May 2014}}</ref> in številni spomeniki, kot so srednjeveški grad, stara in nova stolnica, renesančni trg Loggia in racionalistični trg Vittoria. Monumentalno arheološko območje rimskega [[forum]]a in samostanskega kompleksa San Salvatore-Santa Giulia sta postala del Unescove svetovne dediščine kot del skupine sedmih mest, vpisanih kot Longobardi v Italiji, kraji moči.<ref>{{cite web|url=http://www.italialangobardorum.it/eng/sito/brescia/descrizione.asp?seza=2&sezb=6|title="Brescia: description of goods" on Italialangobardorum.it|access-date=14 May 2013|archive-date=3 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303190655/http://www.italialangobardorum.it/eng/sito/brescia/descrizione.asp?seza=2&sezb=6|url-status=dead}}</ref> Brescia velja za pomembno industrijsko mesto.<ref>{{cite news|first=Matteo|last=Meneghello|url=http://www.italy24.ilsole24ore.com/art/business-and-economy/2014-11-26/brescia-remains-italy-s-industrial-capital-133804.php?uuid=ABo7sMIC|title=Brescia remains Italy's industrial capital|website=italy24.ilsole24ore.com|date=27 November 2014|access-date=31 July 2015|archive-date=5 March 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210305223836/http://www.italy24.ilsole24ore.com/art/business-and-economy/2014-11-26/brescia-remains-italy-s-industrial-capital-133804.php?uuid=ABo7sMIC|url-status=dead}}</ref> Metalurgija in proizvodnja kovinskih delov, strojnega orodja in strelnega orožja sta še posebej gospodarskega pomena, skupaj s strojništvom in avtomobilizmom. Med večjimi podjetji s sedežem na območju Brescie so komunalno podjetje A2A, proizvajalec jekla Lucchini ter proizvajalca strelnega orožja Beretta in Perazzi. Brescia je dom prestižne dirke klasičnih avtomobilov ''Mille Miglia'', ki se začne in konča v mestu. V umetnosti je dobila vzdevek ''Leonessa d'Italia'' ('Levinja Italije'). Gabriele d'Annunzio si je za svoje zadnje prebivališče izbral Gardone Riviera (v bližini na obali Gardskega jezera). Posestvo ''il Vittoriale'', ki ga je zgradil (predvsem po zaslugi državnega financiranja), je zdaj javna ustanova, posvečena umetnosti; v njegovi nekdanji rezidenci je muzej, posvečen njemu. Brescia je tudi prizorišče večine dogajanja v igri ''Adelchi'' Alessandra Manzonija iz leta 1822. Pokrajina je znana kot območje proizvodnje [[peneče vino|penečega vina]] ''Franciacorta'' in glavni vir italijanskega [[kaviar]]ja. Brescia je bila s svojim ozemljem leta 2017 ''Evropska gastronomska regija'' in leta 2023 z Bergamom ''Italijanska prestolnica kulture''.<ref>{{cite news | title= Anche Brescia nella Regione europea della gastronomia | newspaper= {{Lang|it|Corriere della Sera}} | date=13 July 2015 |language=it| url =http://brescia.corriere.it/notizie/cronaca/15_luglio_13/anche-brescia-regione-europea-gastronomia-fb75ec00-296e-11e5-8a16-f989e7f12ffa.shtml | first=Federica| last=Bandirali|access-date=13 June 2016}}</ref> == Zgodovina == === Antična doba === {{stack|[[File:Parco archeologico di Brescia romana Vittoria alata Brescia.jpg|thumb|''Krilata zmaga Brescie'' (1. stoletje n. št.)<ref>{{Cite book| first=Clara| last=Stella | title=Brixia. Scoperte e riscoperte| publisher=Skira| year=2003| location= Milano| language=it}}</ref>]]}} Z ustanovitvijo Brescie se povezujejo različni miti: eden jo pripisuje [[Herkul]]u, drugi pa pripisuje ustanovitev Altilije ('drugi Ilij') beguncu iz obleganja [[Troja|Troje]]. Po drugem mitu je bil ustanovitelj kralj Ligurov, Cidnus, ki je v pozni bronasti dobi napadel Padansko nižino. ''Colle Cidneo'' (Cidnusov hrib) je bil poimenovan po tej različici in tam stoji srednjeveški grad. Zdi se, da ima ta mit kanček resnice, saj so nedavna arheološka izkopavanja odkrila ostanke naselja iz leta 1200 pr. n. št., za katerega znanstveniki domnevajo, da so ga zgradili in naseljevali ligurski narodi.<ref>{{cite web |url=http://www.turismobrescia.it/en/percorso/origins-and-roman-brescia |title=History of Brescia: the origins and the Roman Brescia |website=turismobrescia.it |access-date=2014-06-20 |archive-date=2014-02-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140209034028/http://www.turismobrescia.it/en/percorso/origins-and-roman-brescia |url-status=dead }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.bresciamusei.com/ncastello.asp?nm=15&t=Storia+del+Colle+Cidneo |title=Storia del Colle Cidneo |website=bresciamusei.com |language=it |trans-title=History of the Cidneo Hill |access-date=2014-05-14 |archive-date=2014-10-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141006082902/http://www.bresciamusei.com/ncastello.asp?nm=15&t=Storia+del+Colle+Cidneo |url-status=dead }}</ref> Nekateri učenjaki pripisujejo ustanovitev Brescie [[Etruščani|Etruščanom]]. [[Galci|Galski]] Cenomani, zavezniki [[Insubri|Insubrov]], so vdrli v 7. stoletju pred našim štetjem in mesto uporabili kot svojo prestolnico. Mesto je postalo rimsko leta 225 pr. n. št., ko so se Cenomani podredili [[Starorimska civilizacija|Rimljanom]]. Med kartažanskimi vojnami je bila 'Brixija' (kot se je takrat imenovala) zaveznica Rimljanov. Med keltskim zavezništvom proti Rimu je mesto ostalo zvesto Rimljanom. Z rimskimi zavezniki je mesto presenečeno napadlo in uničilo Insubre. Nato sta mesto in pleme mirno vstopila v rimski svet kot zvesti zavezniki in ohranila določeno upravno svobodo. Leta 89 pr. n. št. je bila Brixija priznana kot ''civitas'' ('mesto'), leta 41 pr. n. št., 48 let pozneje, pa so njeni prebivalci končno prejeli rimsko državljanstvo. [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]] je leta 27 pr. n. št. tam ustanovil civilno (ne vojaško) kolonijo, on in [[Tiberij]] pa sta zgradila [[Rimski akvadukt|akvadukt]] za oskrbo z vodo. Rimska Brixija je imela vsaj tri templje, akvadukt, gledališče, forum z drugim templjem, zgrajenim pod [[Vespazijan]]om, in nekaj kopališč. Ko je [[Konstantin I. Veliki]] leta 312 n. št. napredoval proti [[Maksencij]]u, je pri Brixiji prišlo do spopada, v katerem se je bil sovražnik prisiljen umakniti vse do [[Verona|Verone]]. Leta 402 so mesto opustošili [[Vizigoti]] [[Alarik I.|Alarika I.]] Med invazijo [[Huni|Hunov]] pod [[Atila|Atilo]g leta 452 je bilo mesto oblegano in izropano. Štirideset let pozneje je bila to ena prvih osvojitev gotskega generala [[Teoderik Veliki|Teoderika Velikega]] v njegovi vojni proti [[Odoaker|Odoakru]]. === Srednji vek === [[File:Brescia - Castello.jpg|thumb|left|Srednjeveški grad Brescia]] Leta 568 (ali 569) so Brescio Bizantincem odvzeli [[Langobardi]] in jo spremenili v prestolnico ene od svojih polneodvisnih vojvodinj. Prvi vojvoda je bil Alahis, ki je umrl leta 573. Med kasnejšimi vojvodami so bili bodoča kralja Langobardov Rothari in Rodoald ter Alahis II., goreč protikatolik, ki je bil ubit v bitki pri Cornate d'Adda leta 688. Zadnji kralj Langobardov, [[Deziderij Langobardski]], je tudi nosil naziv vojvoda Brescie. Leta 774 je [[Karel Veliki]] zavzel mesto in končal prisotnost langobardskega kraljestva v severni Italiji. Notingus je bil prvi knezoškof (leta 844), ki je nosil naziv grofa. Od leta 855 do 875 je Brescia pod [[Ludvik II. Italijanski|Ludvikom II. Mlajšim]] postala dejanska prestolnica [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Kasneje so lokalni prebivalci in plemstvo postopoma začeli nasprotovati moči škofa kot cesarskega predstavnika, zaradi česar je Brescia v začetku 12. stoletja postala svobodna občina. Nato se je razširila na bližnje podeželje, najprej na račun lokalnih posestnikov, kasneje pa proti sosednjim občinam, predvsem [[Bergamo|Bergamu]] in [[Cremona|Cremoni]]. Brescia je slednje dvakrat premagala pri Pontogliu, nato pri Grumorju (sredi 12. stoletja) in v bitki pri Malamortu (Huda smrt) (1192). Leta 1138 je Brescia doživela upor skupnosti proti lokalnemu škofu Manfredu, ki ga je vodil radikalni reformator in redni kanonik [[Arnold Brešijski]].<ref>{{Cite book|last=Moore|first=R. I.|title=The Origins of European Dissent|publisher=University of Toronto Press|year=1994|isbn=0-8020-7566-5|location=London|pages=117}}</ref> Ta upor je izbruhnil zaradi vpletenosti mesta v cerkveni in politični konflikt, ki je nastal zaradi papeških volitev leta 1130. Te kontroverzne volitve so razdelile [[kardinalski zbor]] in povzročile razkol med [[papež Inocenc II.|papežem Inocencem II.]] (ki je imel manjšinski glas) in [[protipapež Anaklet II.|protipapežem Anakletom II.]] (ki je imel večinski glas). V zgodnjih 1030-ih, ko je imel Anaklet oblast nad Brescio, je v škofijo imenoval škofa Villana, vendar je Inocenc leta 1132 ponovno prevzel nadzor in postavil Manfreda. Čeprav je Manfred podpiral reformirano duhovščino, ki jo je Brescia zgodovinsko podpirala s svojo bližino Milana in reformnim gibanjem Patarije v 11. stoletju, je bil Manfred izgnan, ker se je spopadel z rastjo komune in lokalnim plemstvom.<ref>{{Cite book|last=Greenway|first=George William|title=Arnold of Brescia|publisher=Cambridge University Press|year=1931|location=Cambridge|pages=23–25}}</ref><ref>{{Cite book|last=Schmitz-Esser|first=Romedio|title=Exile in the Middle Ages: Selected proceedings from the International Medieval Congress, University of Leeds 8–11 July 2002|publisher=Brepols|year=2004|editor-last=Napran|editor-first=Laura| location=Turnhout| pages=216| chapter=Arnold of Brescia in Exile: April 1139 to December 1143 – His Role as a Reformer, Reviewed}}</ref> Upor se je začel okoli leta 1135 in je bil sprva obvladljiv, a je bil Manfred do leta 1138 prisiljen poiskati papeško podporo in oditi v Rim. Verjame se, da se je Arnold v tem času pridružil uporu, saj sodobni zgodovinar John iz Salisburyja beleži, da je Arnold le »tako zamajal um državljanov, da so škofu ob vrnitvi komaj odprli vrata«.<ref>{{Cite book|last=Moore|first=R. I.|title=The Birth of Popular Heresy|publisher=University of Toronto Press|year=1995|isbn=0-8020-7659-9|location=London|pages=67}}</ref> Manfred se je zato moral vrniti v Rim in je bil verjetno priča [[Drugi lateranski koncil|drugemu lateranskemu koncilu]] leta 1139, po katerem je pridobil podporo papeža Inocenca in dal Arnolda izgnati iz Italije. Arnoldov dom je bila Brescia, vendar se v mesto ni nikoli vrnil; namesto tega je v izgnanstvu razvil svojo reformno ideologijo in še naprej nasprotoval Cerkvi. Sodeloval je z intelektualcem [[Pierre Abélard|Pierrom Abelardom]] (pri katerem je morda študiral v 1110-ih), ki je bil na koncilu v Sensu leta 1141 obsojen herezije in se leta 1148 pridružil Rimski komuni, kar je leta 1155 privedlo do njegove usmrtitve s strani [[Friderik I. Barbarossa|Friderika Barbarosse]] in [[Papež Hadrijan IV.|papeža Hadriana IV.]]<ref>{{Cite book|last=Johnson|first=Phillip D.|title=Arnold of Brescia: Apostle of Liberty in Twelfth-Century Europe|publisher=Wipf & Stock|year=2016|location=Eugene|pages=32–42, 68–75, 85–125}}</ref> [[File:Torre della Pallata lato ovest Brescia.jpg|thumb|150px|left|Stolp Pallata]] Med boji v 12. in 13. stoletju med lombardijskimi mesti in svetorimskimi cesarji je bila Brescia vpletena bodisi v zavezništvo s cesarji bodisi proti njim. V [[Bitka pri Legnanu|bitki pri Legnanu]] je bil kontingent iz Brescie po velikosti drugi za milanskim. Konstanški mir (1183), ki je končal vojno s Friderikom Barbarosso, je uradno potrdil svobodni status občine. Leta 1201 je [[podeštat]] Rambertino Buvalelli sklenil mir in ustanovil zavezništvo s Cremono, Bergamom in Mantovo. Nepozabno je bilo tudi obleganje, ki ga je leta 1238 sprožil cesar [[Friderik II. Hohenstaufen]] zaradi vloge Brescie v bitki pri Cortenovi (1237). Brescia je ta napad prestala kot zmagovalka. Po padcu [[Staufovci|Staufovcev]] so republikanske institucije v Brescii, tako kot v drugih svobodnih mestih, upadle, za vodstvo pa so se borile močne družine, med katerimi so bile glavne Maggi in Brusati, slednji iz (proimperialne, protipapeške) [[Gvelfi in gibelini|gibelinske]] stranke. Leta 1258 je mesto padlo v roke Ezzelino da Romano. Leta 1311 je cesar [[Henrik VII. Luksemburški]] šest mesecev oblegal Brescio in izgubil tri četrtine svoje vojske. Kasneje je veronski Scaliger s pomočjo izgnanih gibelinov poskušal Brescio podjarmiti. Meščani Brescie so se nato zatekli k [[Ivan Češki|Ivanu Češkem]], toda Mastino II. della Scala je izgnal guvernerja, ki ga je imenoval. Njegovo oblast so kmalu izpodbijali [[Družina Visconti|milanski Visconti]], vendar niti njihova oblast ni bila nesporna, saj je Pandolfo III. Malatesta leta 1406 mesto prevzel. Vendar ga je leta 1416 zamenjal z milanskim vojvodo Filippom Mario Viscontijem, ki ga je leta 1426 prodal Benečanom. Milanski plemiči so Filippa prisilili, da je nadaljeval s sovražnostmi proti Benečanom in tako poskušal ponovno osvojiti Brescio, vendar ga je v bitki pri Maclodiu (1427) blizu Brescie premagal general Carmagnola, poveljnik beneške najemniške vojske. Leta 1439 je Brescio ponovno oblegal Francesco Sforza, beneški kapitan, ki je premagal Niccolòja Piccinina, Filippovega [[kondotjer]]ja. Odtlej sta bili Brescia in provinca beneška posest, ki jo je francoska osvojitev prekinila šele leta 1512. === Zgodnja moderna doba === [[File:Mortier, Pierre (1661-1711), Mappa di Brescia a inizio Settecento.jpg|thumb|Zemljevid Brescie v začetku 18. stoletja]] [[File:Broletto cortile e cupola duomo nuovo Brescia.jpg|thumb|Kupola nove stolnice]] Brescia je imela pomembno vlogo v zgodovini violine. Številni arhivski dokumenti zelo jasno pričajo, da je bila Brescia od leta 1490 do 1640 zibelka veličastne šole godalcev in izdelovalcev, vsi imenovani ''maestro'', vseh različnih vrst godal renesanse: [[viola da gamba]] (viole); violone; lira; liron; violetta; in viola da brazzo. Tako lahko od leta 1495 najdete izraza "maestro delle viole" ali "maestro delle lire" in kasneje, vsaj od leta 1558, ''maestro di far violini'', kar pomeni mojster izdelave violin. Od leta 1530 se beseda violina pojavlja v breščanskih dokumentih in se v poznejših desetletjih širi po severni Italiji, dosegla je Benetke in Cremono. V začetku 16. stoletja je bila Brescia eno najbogatejših mest v Lombardiji, vendar si ni nikoli opomogla od francoskega plenjenja leta 1512. ''Plenjenje Brescie'' se je zgodilo 18. februarja 1512 med vojno [[Kambrejska liga|Kambrejske lige]]. Mesto Brescia se je uprlo francoski oblasti in se nastanilo z beneškimi četami. Gaston de Foix, ki je pred kratkim prispel, da bi poveljeval francoskim vojskam v Italiji, je mestu ukazal predajo; ko je mesto zavrnilo predajo, ga je napadel s približno 12.000 možmi. Francoski napad se je zgodil v nalivu, skozi blatno polje; Foix je svojim možem ukazal, naj sezujejo čevlje za boljši oprijem.<ref>Baumgartner, ''Louis XII'', 220.</ref> Branilci so Francozom povzročili velike izgube, a so bili na koncu premagani, pri čemer je bilo žrtev 8000–15000.<ref>Baumgartner, ''Louis XII'', 220; Norwich, ''History of Venice'', 421. Baumgartner gives 8,000 as a minimal estimate, while Norwich gives 15,000.</ref> Gaskonjska pehota in landsknechti so nato mesto temeljito izropali in v naslednjih petih dneh pobili na tisoče civilistov. Po tem je mesto Bergamo Francozom plačalo približno 60.000 dukatov, da bi se izognilo podobni usodi. Francozi so Brescio zasedli do leta 1520, ko se je ponovno vzpostavila beneška oblast. Nato je Brescia delila usodo Beneške republike, dokler ta ni padla pod roke francoskega generala [[Napoleon Bonaparte|Napoleona Bonaparteja]]. Leta 1769 je bila v eksploziji v Brescii mesto opustošeno, ko je strela udarila v trdnjavo San Nazaro. Nastali požar je vžgal 90.000 kg [[smodnik]]a, ki je bil tam shranjen, kar je povzročilo ogromno eksplozijo, ki je uničila šestino Brescie in ubila 3000 ljudi. Leta 1799 je med francoskimi revolucionarnimi vojnami trdnjava, ki so jo zasedle francoske čete, padla v roke napredujočih zaveznikov druge koalicije. === 19. stoletje in kasneje === [[File:Piazza della Vittoria Brescia.jpg|thumb|Trg Vittoria, primer italijanskega racionalizma, zgrajen med letoma 1927 in 1932, ki ga je zasnoval arhitekt Marcello Piacentini]] V napoleonskem obdobju je bila Brescia del različnih revolucionarnih republik, nato pa del Napoleonovega kraljestva Italije, potem ko je Napoleon postal francoski cesar. Po koncu napoleonskega obdobja leta 1815 je bila Brescia priključena avstrijski marionetni državi, znani kot Kraljevina Lombardija-Benečija. Brescia se je leta 1848 uprla; nato marca 1849, ko je piemontska vojska napadla avstrijsko Lombardijo, so prebivalci Brescie strmoglavili osovraženo lokalno avstrijsko upravo, avstrijski vojaški kontingent pod vodstvom generala Juliusa Jacoba von Haynaua pa se je umaknil v grad Castello di Brescia. Ko so se večje vojaške operacije obrnile proti Piemontčanom in jih prisilile k umiku, je bila Brescia prepuščena sama sebi. Kljub temu so se meščani uspeli upreti ponovnemu zavzetju avstrijske vojske deset dni krvavih in trdovratnih uličnih bojev, ki jih danes praznujemo kot Deset dni Brescie. To je spodbudilo pesnika Giosuèja Carduccija, da je Brescio zaradi njenega hudega odpora poimenoval ''Leonessa d'Italia'' ('Levinja Italije'). Leta 1859 so mesto osvojile italijanske čete in Brescia je bila vključena v novo ustanovljeno [[Kraljevina Italija|Kraljevino Italijo]]. Mesto je prejelo zlato medaljo za odpor proti fašizmu v drugi svetovni vojni. 28. maja 1974 je bilo prizorišče krvavega bombnega napada na Piazza della Loggia. == Geografija == Brescia je v severozahodnem delu [[Padska nižina|Padske nižine]], ob vznožju Brescijskih predalp, med gorovjema Mella in Naviglio, z jezerom Iseo na zahodu in Gardskim jezerom na vzhodu (ima pa tudi druga pomembna jezera, kot sta Idro in Moro<ref>{{cite news|title=Best 5 lakes of Brescia|url=http://www.bsnews.it/2018/04/25/best-5-lakes-of-brescia/|access-date=24 April 2018|date=24 April 2018}}</ref>). Južno območje mesta je ravno, proti severu pa ozemlje postane hribovito. Najnižja točka mesta je 104 metrov nadmorske višine, najvišja točka je Monte Maddalena na 874 metrih, središče mesta pa je 149 metrov. Upravna občina pokriva skupno površino 90,3 kvadratnih kilometrov. Sodobna Brescia ima osrednje območje, osredotočeno na stanovanjske in terciarne dejavnosti. Okoli mesta leži obsežna urbana aglomeracija z več kot 600.000 prebivalci, ki se širi predvsem proti severu, zahodu in vzhodu ter zajema številne občine v neprekinjeni urbani krajini. {{Multiple image | align = center | image1 = Vista aerea Brescia 16-07-2019.jpg | width1 = 240 | image2 = Brescia Est e Panoramica dal Castello.jpg | width2 = 280 | image3 = Panorama di Brescia SO dalla Via Panoramica.jpg | width3 = 375 | image4 = | width4 = 281 | footer_align = center | footer = Od leve proti desni: panoramski pogledi na mesto z juga in zahoda, panoramski pogled na mestno središče in poslovno okrožje. }} === Podnebje === Po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]] ima Brescia vlažno subtropsko podnebje srednjih zemljepisnih širin (''Cfa''). Povprečna letna temperatura je 13,7 °C: podnevi 18,2 °C in ponoči 9,1 °C. Najtoplejši meseci so junij, julij in avgust, z najvišjimi temperaturami od 27,8 do 30,3 °C. Najhladnejši so december, januar in februar, z najnižjimi temperaturami od -1,5 do 0,6 °C. Zima je zmerno hladna, vendar ne ostra, z nekaj snega, večinoma se pojavlja od decembra do februarja, vendar snežna odeja običajno ne ostane dolgo. Poletje je lahko soparno, ko je vlažnost visoka, najvišje temperature pa lahko dosežejo 35 °C. Pomlad in jesen sta na splošno prijetni, s temperaturami med 10 in 20 °C. Relativna vlažnost je visoka skozi vse leto, zlasti pozimi, ko povzroča meglo, predvsem od mraka do poznega jutra, čeprav je ta pojav v zadnjih letih vse manj pogost. Padavine so enakomerno razporejene skozi vse leto. Najbolj suh mesec je december s 54,6 mm padavin, najbolj moker mesec pa je maj s 104,9 mm dežja. == Demografija == Leta 2025 je imela Brescia 199.949 prebivalcev, od tega 48,4 % moških in 51,6 % žensk. Mladoletniki (otroci, stari od 0 do 17 let), so predstavljali 16 % prebivalstva v primerjavi z upokojenci, ki jih je 24,6 %. To je v primerjavi z italijanskim povprečjem 16,5 % (mladoletniki) in 22 % (upokojenci). Med letoma 2024 in 2025 se je prebivalstvo Brescie povečalo za 0,85 %, medtem ko se je prebivalstvo Italije kot celote zmanjšalo za 0,06 %. Trenutna rodnost v Brescii je 7,9 rojstev na 1000 prebivalcev v primerjavi z italijanskim povprečjem 8 rojstev. Brescia je eno najbolj kozmopolitskih in večkulturnih mest v Italiji. Leta 2020 so prebivalci, rojeni v tujini, predstavljali 18 % celotnega prebivalstva.<ref>{{cite web |url=http://demo.istat.it/str2018/query.php?lingua=eng&Rip=S1&Reg=R03&Pro=P017&Com=29&paese=A9999&submit=Tavola|title=Foreign Citizens. Resident Population by sex and Demographic Balance on 31st December 2018|website=demo.istat.it|access-date=7 August 2019}}</ref><ref>{{cite web |url=http://demo.istat.it/bil2018/query.php?lingua=eng&Rip=S1&Reg=R03&Pro=P017&Com=29&submit=Tavola|title=Demographic Balance for the year 2018 and Resident Population from on 31st December|website=demo.istat.it|access-date=7 August 2019}}</ref> Največja skupina priseljencev prihaja iz vzhodnoevropskih držav (večinoma Romunije, Ukrajine, Moldavije in Albanije), ostali pa iz južne Azije (večinoma Pakistana, Indije in Šrilanke) in Afrike. Mesto je pretežno rimskokatoliško, vendar ima zaradi priseljevanja zdaj tudi nekaj pravoslavnih kristjanov, sikhov in muslimanov. == Upravna delitev == Mesto Brescia je razdeljeno na 5 okrožij, imenovanih cone. Vsaka cona je razdeljena na različno število četrti (''quartieri''). Tukaj je seznam con v Brescii: {| class="wikitable sortable" |- ! Cona ! Št. prebivalcev <br /><small>31. december 2017</small> ! class="unsortable" | Map |- | Zgodovinski center | style="text-align:right;"|41.856 | rowspan="15"|[[File:Brescia quartieri mappa 2014.jpg|250px|Zones of Brescia.]] |- | Sever | style="text-align:right;"|41.427 |- | Zahod | style="text-align:right;"|37.082 |- | Jug | style="text-align:right;"|45.360 |- | Vzhod | style="text-align:right;"|29.844 |- | '''Skupaj''' | style="text-align:right;"|'''196.305''' |} == Glavne znamenitosti == Staro mestno jedro Brescie (za katero je na severovzhodu značilen pravokoten tloris z ulicami, ki se sekajo pod pravim kotom, kar je posebnost, ki se je prenesla iz rimskih časov) ima pomembno umetniško in arheološko dediščino, ki jo sestavljajo različni spomeniki od antike do sodobnosti. === Spomeniki svetovne dediščine UNESCO === {{Infobox UNESCO World Heritage Site | WHS = Monumental area with the monastic complex of San Salvatore-Santa Giulia<br/ >Monumentalno območje z samostanskim kompleksom San Salvatore-Santa Giulia | image = File:Brescia Capitolium UNESCO.jpg | image_upright = 1.2 | caption = ''Capitolium'' v rimskem forumu | location = Brescia, Italy | part_of = [[Središča oblasti Langobardov|Longobardi v Italiji: kraji moči (568–774 n. št.)]] | criteria = {{UNESCO WHS type|(ii), (iii), (vi)}}(ii), (iii), (vi) | ID = 1318-002 | coordinates = {{coord|45.539852777814|10.228133333342|format=dms}} | year = 2011 | area = 3,75 ha | buffer_zone = 84,13 ha }} Leta 2011 je UNESCO monumentalno območje z samostanskim kompleksom San Salvatore-Santa Giulia vpisal na seznam svetovne dediščine, ki spada v skupino, znano kot [[Središča oblasti Langobardov|Longobardi v Italiji: kraji moči (568–774 n. št.)]]. ==== Monumentalno območje rimskega foruma ==== To je arheološki kompleks, kjer so najbolje ohranjene rimske javne stavbe v severni Italiji,<ref name= benic/><ref name= unesc/> ki ga sestavljajo: ;Republikansko svetišče Stoji pod Kapitolskim templjem. Zgrajeno je bilo v 1. stoletju pred našim štetjem in je najstarejša stavba foruma. Sestavljeno je iz štirih pravokotnih prostorov, ki so drug ob drugem, v njih pa so ostanki originalnih mozaičnih tal in stenskih fresk, ki so s slogovnega vidika in stanja ohranjenosti primerljive s tistimi iz [[Pompeji|Pompejev]].<ref name= arc >{{cite web| url=http://www.italialangobardorum.it/eng/sito/brescia/area_archeologica.asp?seza=2&sezb=6&sezc=|title=Brescia: monumental area|website=italialangobardorum.it|access-date=14 May 2014|archive-date=17 May 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140517161951/http://www.italialangobardorum.it/eng/sito/brescia/area_archeologica.asp?seza=2&sezb=6&sezc=|url-status=dead}}</ref> Od pomladi 2015 je zahodni prostor odprt za javnost, medtem ko preostali del zgradbe še vedno poteka arheološka izkopavanja in restavriranje. ;Kapitol v Brixiji Glavni tempelj v mestu je bil posvečen kultu Kapitolske triade. Zgrajen je bil leta 73 n. št. in je sestavljen iz treh cel, ki so ohranile veliko originalnih polikromiranih marmornih tal,<ref name= arc /> medtem ko so njihove notranje stene zdaj lapidarij, ki prikazuje starorimske epigrafe, zbrane v 19. stoletju. Pred [[cela]]mi je fragmentiran [[portik]], sestavljen iz [[korintski slog|korintskih]] stebrov, ki podpirajo [[pediment]] s posvetilom cesarju [[Vespazijan]]u. Skoraj v celoti ga je zasul plaz s hriba Cidneo, ponovno pa so ga odkrili leta 1823 z različnimi arheološkimi akcijami. Med izkopavanji leta 1826 so v njem našli veličasten bronasti kip krilatega Zmagoslavja, verjetno skrit v pozni antiki, da bi ga zaščitili pred plenjenjem. Po končani obnovi leta 2013 je bilo najdišče ponovno odprto kot nov arheološki park. ;Rimsko gledališče Je tik vzhodno od Kapitola. Zgrajeno je bilo v flavijevskem obdobju in spremenjeno v 3. stoletju. S premerom 86 m je eno največjih [[Rimsko gledališče (zgradba)|rimskih gledališč]] v severni Italiji in je prvotno sprejelo okoli 15.000 gledalcev. V 5. stoletju je stavbo močno poškodoval [[potres]]. Poleg tega so bili njeni ostanki v poznejših stoletjih vključeni v nove stavbe, zgrajene na njem, ki so bile večinoma porušene od 19. stoletja naprej. Od prvotne strukture so ohranjeni polkrožno obodno obzidje, dva stranska prehoda (''aditus'') in ostanki [[proskenij]]a, pa tudi številni fragmenti stebrov in [[friz]]ov prednje [[Skena|skene]]. Večina orkestre in ima [[cavea]] je še vedno pod zemljo. Arheološka izkopavanja naj bi se nadaljevala v prihodnjih letih. V bližini Kapitola je Palazzo Maggi Gambara, aristokratska palača, zgrajena v 16. stoletju na vrhu zahodnih ruševin rimskega gledališča. ==== Samostanski kompleks San Salvatore-Santa Giulia ==== {{glavni|San Salvatore, Brescia}} {{Multiple image | align = center | image1 = Museo di Santa Giulia chiese Santa Giulia San Salvatore Brescia.jpg | width1 = 247 | image2 = Museo di Santa Giulia chiostro Sudorientale Brescia.jpg | width2 = 314 | image3 = Museo di Santa Giulia chiostro settentrionale Brescia.jpg | width3 = 365 | footer_align = center | footer = Samostanski kompleks ''San Salvatore-Santa Giulia'' }} [[File:Santa maria in solario (brescia) int2.jpg|thumb|right|Notranjost cerkve Santa Maria in Solario z Deziderijevim križem]] [[File:Museo di Santa Giulia Domus dell'Ortaglia Brescia.jpg|thumb|right|''Domus dell'Ortaglia'', ostanki skupine starorimskih ''domusov'']] Samostanski kompleks San Salvatore-Santa Giulia je izjemen arhitekturni palimpsest,<ref name= benic /><ref>{{cite web|url=http://www.italialangobardorum.it/eng/sito/brescia/san_salvatore.asp?seza=2&sezb=6&sezc=|title=Brescia: San salvatore-Santa Giulia complex|website=italialangobardorum.it|access-date=14 May 2014|archive-date=17 May 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140517155718/http://www.italialangobardorum.it/eng/sito/brescia/san_salvatore.asp?seza=2&sezb=6&sezc=|url-status=dead}}</ref> danes preoblikovan v muzej Santa Giulia, ki vsebuje približno 11.000 umetniških del in arheoloških najdb.<ref>{{cite web |url=http://www.bresciamusei.com/santagiulia.asp|title=Santa Giulia Museum Complex|website=bresciamusei.com |access-date=14 May 2014}}</ref> V času vladavine Longobardov je samostan vodila princesa Anselperga, hči kralja Deziderija. Sestavljajo ga: ;Bazilika San Salvatore Zgradila sta jo leta 753 breškinski vojvoda Deziderij, bodoči langobardski kralj, in njegova žena Ansa. Zanjo je značilna sočasna uporaba slogovnih elementov Longobardov in dekorativnih motivov klasične in [[bizantinska umetnost|bizantinske umetnosti]] ter je eden najpomembnejših primerov arhitekture visokega srednjega veka v Italiji.<ref>{{Cite book| author= Pierluigi De Vecchi|author2=Elda Cerchiari | title=L'arte nel tempo| publisher= Bompiani| year=1991| location= Milano| language=it}}</ref> Bazilika ima ladjo z dvema [[apsida]]ma in [[transept]] s tremi apsidami. Stoji nad že obstoječo cerkvijo, ki je imela eno samo ladjo in tri apside. V naslednjih stoletjih je bila razširjena in hrani različna umetniška dela, vključno z ''Zgodbami sv. Obizija'', ki jih je naslikal Romanino, in ''Zgodbami o Devici in Kristusovem otroštvu'' Paola Cayline il Giovaneja,<ref name= monastic>{{Cite book| first= Renata| last= Stradiotti| title=San Salvatore – Santa Giulia a Brescia. Il monastero nella storia| publisher= Skira| year=2001| location= Milano| language=it}}</ref> ter druga iz karolinške dobe. ;Cerkev Santa Maria in Solario Zgrajena je bila sredi 12. stoletja kot kapela znotraj samostana. Ima kvadratno osnovo z osmerokotno laterno in dve notranji ravni.<ref name= monastic/> Spodnje nadstropje pokrivajo štirje [[obok]]i, ki jih na sredini podpira starorimski [[oltar]], medtem ko polkrogelna [[kupola]] pokriva zgornji prostor, ki ima v vzhodni steni tri majhne apside. V notranjosti so freske Floriana Ferramole in dva najpomembnejša kosa zaklada starodavnega samostana: skrinjica iz Brescije (ki je sestavljena iz majhne slonokoščene škatlice iz 4. stoletja) in Deziderijev križ (izdelan iz srebrne in zlate plošče, okrašen z 212 dragimi kamni).<ref>{{cite web|url=http://www.italialangobardorum.it/eng/sito/brescia/san_salvatore_monastero.asp?seza=2&sezb=6&sezc=|title=Brescia: Longobard Monastery|website=italialangobardorum.it|access-date=14 May 2014|archive-date=17 May 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140517172620/http://www.italialangobardorum.it/eng/sito/brescia/san_salvatore_monastero.asp?seza=2&sezb=6&sezc=|url-status=dead}}</ref> ;Nunski kor Je med baziliko San Salvatore in cerkvijo Santa Giulia. Zgrajen je bil med koncem 15. in začetkom 16. stoletja in ima dve ravni. Spodnja raven je staro pokopališče, pokrito za dostop do bazilike. Zgornje nadstropje je pravi kor, ki ga sestavlja prostor, pokrit z banjastim obokom, ki je na vzhodu povezan s San Salvatorejem s tremi majhnimi okni z rešetko, na zahodu pa s Santa Giulia preko oboka. Notranjost kora je v celoti okrašena s freskami Ferramole in Cayline, v notranjosti pa so razstavljeni različni pogrebni spomeniki beneške dobe, vključno z mavzolejem Martinenga, mojstrovino renesančnega kiparstva v Lombardiji.<ref>{{cite web|url=http://www.bresciamusei.com/nsantagiulia.asp?nm=7&t=The+choir|title=Santa Giulia Museum Complex: the choir.|website=bresciamusei.com|access-date=14 May 2014}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ;Cerkev Santa Giulia Zgrajena je bila med letoma 1593 in 1599. Fasada, iz marmorja Botticino, je okrašena z dvojno vrsto pilastrov korintskega reda, ločenih z bogatim marmornim frizom in povezanih s stranicami z [[voluta]]mi. Notranjost sestavlja prostorna ladja, prekrita z banjastim obokom. V cerkvi ni sakralnega pohištva in le nekaj ostankov fresk, ki so prvotno krasile posamezne površine. Čeprav je priključena samostanu, ni del muzeja Santa Giulia in se uporablja kot konferenčna soba.<ref name= monastic/> V nekdanjem zelenjavnem vrtu tega samostana so odkrili skupino rimskih ''domusov'', imenovanih ''Domus dell'Ortaglia'', ki so bili v uporabi med 1. in 4. stoletjem in sodijo med najbolje ohranjene domuse v severni Italiji. === Druge znamenitosti === {{Multiple image | align = center | image1 = Palazzo Monte di Pietà nuovo Monte vecchio Loggia Brescia.jpg | width1 = 475 | image2 = Brescia Torre Orologio e macc dele ure Piazza Loggia.jpg | width2 = 112 | image3 = Brescia Torre Orologio e macc dele ure Da Via Beccaria.jpg | width3 = 127 | image4 = Brescia Orologio Piazza Loggia.jpg | width4 = 240 | footer_align = center | footer = ''Palazzo Monte di Pietà'' na Piazza della Loggia in urni stolp z astronomsko uro }} * ''Piazza della Loggia'', primer renesančnega trga z istoimensko palačo Loggia (sedanja mestna hiša). Gradnja se je začela leta 1492 pod vodstvom Filippa de' Grassija in je bila dokončana šele v 16. stoletju po zaslugi [[Jacopo Sansovino|Sansovina]] in [[Andrea Palladio|Palladia]g. Vanvitelli je zasnoval zgornjo sobo palače (1769). Na južni strani trga sta dve ''Monti di Pietà'' (krščanski posojinici) iz 15. in 16. stoletja. Njuni fasadi sta vdelani starorimski nagrobniki, ena najstarejših antičnih lapidarnih razstav v Italiji.<ref>{{cite web|url=http://www.turismobrescia.it/en/punto-d-interesse/old-and-new-monte-di-pieta|title=The Old and New Monte di Pietà|website=turismobrescia.it|access-date=14 May 2014}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V središču vzhodne strani trga stoji ''Torre dell'Orologio'', stolp z veliko astronomsko uro (sredi 16. stoletja), na vrhu katere sta dva bakrena antropomorfna avtomata, ki odbijata ure na zvonu. 28. maja 1974 je bil trg tarča terorističnega bombnega napada. * ''Duomo Vecchio'': Stara stolnica, znana tudi kot La Rotonda, je okrogla romanska cerkev iz 11. stoletja. Glavna stavba z rustikalno zunanjostjo je bila zgrajena na ruševinah starejše bazilike. V bližini vhoda je rožnati marmorni sarkofag Berarda Maggija, v prezbiteriju pa je vhod v kripto San Filastria. V stavbi so mojstrovine Alessandra Bonvicina (Il Moretto); Girolama Romanina, Palme il Giovane, Francesca Maffeija in drugih.<ref>[http://www.bresciainvetrina.it/bresciaarte/duomovecchio.htm#top Duomo Vecchio]. bresciainvetrina.it.</ref> * ''Duomo Nuovo'': gradnja Nove stolnice se je začela leta 1604 in je bila dokončana šele leta 1825. Sprva jo je zasnoval Palladio, vendar so zaradi ekonomskih težav mlajši lokalni arhitekti in umetniki dokončali začetna dela, vključno z dekoracijami Pietra Marie Bagnadoreja. Notranjost krasijo pomembne freske Il Moretta. Glavni oltar je delo Jacopa Zobolija (1735). Glavna znamenitost je skrinja svetega Apolonija in Filastrija (1510).<ref>{{Cite web|url=http://www.bresciainvetrina.it/bresciaarte/duomonuovo.htm|title=Duomo Nuovo Brescia|website=www.bresciainvetrina.it}}</ref> * ''Broletto'': Mestna hiša iz 12. in 13. stoletja, v kateri so danes uradi občine in province. Na pročelju Piazze je balkon, s katerega so srednjeveški mestni uradniki govorili z meščani; na severni strani se dviga visok stolp, imenovan "Pégolov stolp" ali "Stolp ljudstva" (lombardsko: Tòr del Pégol), katerega zvonovi so nekoč klicali meščane v stiski. * ''Piazza della Vittoria'', primer italijanske arhitekture [[art déco]]. Zgradil jo je med letoma 1927 in 1932 arhitekt Marcello Piacentini z rušenjem dela srednjeveškega starega mestnega jedra in ima obliko črke L. V notranjem desnem kotu je Torrione INA, prvi nebotičnik, zgrajen v Italiji.<ref name= sky>{{Cite book| author= Franco Robecchi|author2=Gian Paolo Treccani | title=Piazza della Vittoria| publisher= Grafo| year=1993| location= Brescia| language=it}}</ref> V severnem ozadju je velika ''Palazzo delle poste'' ("Pošta") z oker belo dvobarvno oblazinjenjem. Trg dopolnjujejo ''Torre della Rivoluzione'' ('Stolp revolucije') in tri druge stavbe, ki spominjajo na klasično arhitekturo. * ''Piazza del Foro'': lokacija rimskega foruma. Poleg že omenjenega kapitola, republikanskega svetišča in rimskega gledališča so na tem območju vidni tudi drugi ostanki. Med njimi so na južni strani trga skromni ostanki stavbe, imenovane kurija, ki je morda bila bazilika. * ''Palazzo Martinengo Cesaresco Novarino'': palača iz sredine 17. stoletja, danes dom umetniških razstav in podzemne arheološke razstave, ki prikazuje zgodovino mesta od zgodnje železne dobe do danes in na enem mestu združuje 3000 let urbane zgodovine Brescie.<ref>{{cite web|url=http://www.provinciadibresciaeventi.com/palazzo-martinengo/|title=Palazzo Martinengo|website=provinciadibresciaeventi.com|language=it|url-status=dead|access-date=14 May 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140517121752/http://www.provinciadibresciaeventi.com/palazzo-martinengo/|archive-date=17 May 2014}}</ref> * ''Santa Maria dei Miracoli'': (1488–1523) cerkev z lepo fasado Giovannija Antonia Amadea, okrašena z bas reliefi in renesančnim [[peristil]]om. Velja za dragulj renesančnega kiparstva v Lombardiji.<ref>{{cite web|url=http://www.turismobrescia.it/en/punto-d-interesse/church-santa-maria-dei-miracoli|title=Church of Santa Maria dei Miracoli|website=turismobrescia.it|access-date=14 May 2014}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * ''San Francesco'': romansko-gotska cerkev in samostan. * ''Grad Brescia'': znan tudi kot ''Falcone d'Italia'' ('Sokol Italije'), stoji na vrhu hriba Cidneo v severovzhodnem kotu mesta. Grad je bil zgrajen med 13. in 16. stoletjem in je eden največjih gradov v Italiji.<ref>{{cite web|url=http://www.turismobrescia.it/en/punto-d-interesse/castle|title=The Castle|website=turismobrescia.it|access-date=14 May 2014}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Poleg čudovitega razgleda na mesto in velik del okolice ter priljubljenega rekreacijskega območja med lokalnimi prebivalci gosti tudi Muzej orožja z bogato zbirko orožja od srednjega veka naprej; ''Muzej Risorgimento'', posvečen italijanskim vojnam za neodvisnost v 19. stoletju; razstavo modelnih železnic; in astronomski observatorij. * ''Santi Nazaro e Celso'': cerkev, v kateri se nahaja Tizianov poliptih Averoldi. * ''San Faustino e Giovita'': cerkev, znana tudi kot ''San Faustino Maggiore''. V notranjosti je freska, ki prikazuje apoteozo sv. Favstina, Jovita, Benedikta in Skolastike, delo Giandomenica Tiepola. * ''Bazilika Santa Maria delle Grazie'': bazilikalna cerkev, zgrajena med 16. in 17. stoletjem z baročnimi freskami in štukaturami ter delom Il Moretta. * ''San Giuseppe'': cerkev iz 16. stoletja hrani freske in dekoracijo, vključno s štirinajstimi postajami križevega pota sv. Jožefa (1713) Giovannija Antonia Capella. V cerkvi sta grobnici Gaspara da Salòja, enega od izumiteljev moderne violine, in Benedetta Marcella, baročnega glasbenika. V njej se nahajajo ene najstarejših orgel na svetu.<ref>{{Cite book| author= Francesco de Leonardis| title=Guida di Brescia| publisher= Grafo Edizioni| year=2008| location= Brescia| language=it}}</ref> * ''San Clemente'': cerkev s slikami Bonvicina. * ''Torre della Pallata'': masiven stolp, zgrajen leta 1254 kot del srednjeveškega obzidja. V 15. stoletju so dodali ura, cimbuli in stolp. Vodnjak na zahodni strani je leta 1597 zasnoval Bagnadore. * ''San Giovanni'': cerkev z refektorijem, ki sta ga skupaj poslikala Il Moretto in Il Romanino. * ''San Marco Evangelista'': majhna cerkev v romanskem slogu iz 13. stoletja. * San Mattia alle Grazie: nekdanja cerkev iz 13. stoletja, ki je bila potlačena. * Monumentalno pokopališče: znano tudi kot ''Vantiniano'', je največje pokopališče v Brescii, ki ga je okoli leta 1813 zasnoval Rodolfo Vantini. Je prvo monumentalno pokopališče, zgrajeno v Italiji,<ref>{{cite web|url=http://www.touringclub.com/monumento/lombardia/brescia/cimitero-vantiniano.aspx|title=Cimitero Vantiniano|website=touringclub.com|language=it|trans-title=Vantiniano Cemetery |access-date=14 May 2014}}</ref> v njegovem središču pa stoji svetilnik Brescia (visok 60 metrov), ki je navdihnil arhitekta Heinricha Stracka za zasnovo berlinskega stebra zmage.<ref>{{Cite book| first= Valerio| last= Terraroli| title=Il Vantiniano: la scultura monumentale a Brescia tra Ottocento e Novecento| publisher= Grafo| year=1990| location= Brescia| language=it}}</ref> * ''Teatro Grande'': operna hiša, večkrat prenovljena med sredino 17. in sredino 19. stoletja. Ime Grande ('Velik') izhaja iz nekdanjega imena Il Grande v čast Napoleonu Bonaparteju. Avditorij v obliki podkve je bogato okrašen in ima pet galerij. Od leta 1912 je gledališče narodni spomenik.[46] Biblioteca Queriniana, ki vsebuje redke zgodnje rokopise, vključno s Codex Brixianus, Dantejevim rokopisom iz 14. stoletja, in nekaj redkih inkunabul. * ''Brescia Due'': poslovno okrožje v južnem delu mesta.<ref name=":0">{{Cite web |title=Ritratti di città. Brescia frattale |url=https://ilgiornaledellarchitettura.com/2018/11/20/ritratti-di-citta-brescia-frattale/}}</ref> * Kristalna palača: kot del Brescia Due je najvišja bivalna zgradba v mestu z višino 110 m,<ref name=":0" /> zgradil jo je arhitekt Bruno Fedrigolli med letoma 1988 in 1992, po prvem projektu pa naj bi bil ta nebotičnik najvišji v Italiji.<ref>{{Cite web |title=Brescia, la ferita che non si chiude |url=https://bsnews.it/2020/06/07/brescia-la-ferita-che-non-si-chiude/}}</ref> Mesto ima kar dvainsedemdeset javnih fontan. Kamnolomi v Botticinu, 8 km vzhodno od Brescie, so dobavljali marmor za spomenik Viktorju Emanuelu II. v Rimu. <gallery> File:Cathedral of Brescia.jpg|Dve stolnici v Brescii: Stara (desno) in Nova (levo) File:Chiesa di San Faustino a Brescia facciata.jpg|Cerkev svetega Favstina in Giovite File:Cimitero Vantiniano monumento Giovanni Battista Bossini a Brescia.jpg|Monumentalno pokopališče v Brescii in svetilnik v Brescii File:Brescia Teatro Grande interno.jpg|Teatro Grande File:Piazzale Arnaldo e Mercato dei grani da est a Brescia.jpg|Piazza Arnaldo File:Tramonto civile - panoramio.jpg|Pogled na Brescia Due z nebotičniki: najvišji je Kristalna palača </gallery> == Gospodarstvo == Mesto je središče tretjega največjega italijanskega industrijskega območja.<ref>{{cite news | title=Brescia ritorna il terzo polo industriale. Ma l'occupazione rischia un nuovo calo. | newspaper= {{Lang|it|Corriere della Sera}} | date=26 February 2014 |language=it|trans-title=Brescia becomes again the third largest industrial centre. But for the employment rate is likely a new drop.| url = http://brescia.corriere.it/brescia/notizie/economia/14_febbraio_26/brescia-ritorna-terzo-polo-industriale-ma-l-occupazione-rischia-nuovo-calo-745475ce-9ec4-11e3-a5c9-783ac0edee3c.shtml | author=Massimiliano Del Barba}}</ref> Lokalna Confindustria, AIB – Associazione Industriale Bresciana (Industrijsko združenje Brescie), je bilo prvo industrijsko združenje, ustanovljeno v Italiji leta 1897.<ref>{{cite web |url=http://www.aib.bs.it/chi_siamo/storia|title=AIB-Associazione Industriale Bresciana. La storia.|website=aib.bs.it|language=it|trans-title=AIB-Industrial Association of Brescia. The history. |access-date=14 May 2014}}</ref> Brescianska podjetja so običajno majhna ali srednje velika, pogosto družinsko vodena, in segajo od živilske do inženirske industrije. === Kmetijstvo === [[File:Vigneto Pusterla Ronco Capretti e Ronchi Brescia.jpg|thumb|right|Vinogradi sredi mesta s površino 4 ha]] Vinogradništvo je najpomembnejši kmetijski sektor brescianskega prehranskega sistema. Občina Brescia je del proizvodnih območij petih različnih vin: vina DOCG, tj. Franciacorta,<ref>{{cite web |url=http://www.agraria.org/vini/disciplinarefranciacorta.htm|title=Franciacorta DOCG, disciplinare di produzione|website=agraria.org|language=it|trans-title=Franciacorta DOCG, production regulations |access-date=14 May 2014}}</ref> treh vin DOC (Botticino, Cellatica in Curtefranca) in vina IGT (Ronchi di Brescia). Poleg tega je v starem mestnem jedru, vzdolž severnega pobočja hriba Cidneo, največji mestni vinograd v Evropi,<ref>{{cite news | title=Il vigneto Pusterla rinasce e torna alla famiglia Capretti | newspaper=Bresciaoggi | date=11 September 2012 | language=it | trans-title=The vineyard Pusterla reborn and returns to the family Capretti. | url=http://www.bresciaoggi.it/stories/Cronaca/406729_il_vigneto_pusterla_rinasce_e_torna_alla_famiglia_capretti/ | first=Michela | last=Bono | access-date=14 May 2014 | archive-date=26 February 2014 | archive-url=https://web.archive.org/web/20140226060707/http://www.bresciaoggi.it/stories/Cronaca/406729_il_vigneto_pusterla_rinasce_e_torna_alla_famiglia_capretti/ | url-status=dead }}</ref> za katerega je značilno gojenje Invernenge, lokalne sorte belega grozdja, ki je v Bresciji prisotna že od rimskih časov.<ref>{{cite web|url=http://www.slowfood.it/sloweb/3E6E345B18d4b1BDE9kwX34A439A/un-bianco-ultracentenario-nel-cuore-di-brescia|title=Un bianco ultracentenario nel cuore di Brescia.|website=slowfood.it|language=it|trans-title=A centuries-old white wine in the heart of Brescia.|url-status=dead|access-date=14 May 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140225141905/http://www.slowfood.it/sloweb/3E6E345B18d4b1BDE9kwX34A439A/un-bianco-ultracentenario-nel-cuore-di-brescia|archive-date=25 February 2014}}</ref> Drug zelo pomemben sektor je proizvodnja oljčnega olja, zlasti v bližnjem območju Gardskega jezera. Evropska unija je kot ZOP zabeležila dve vrsti ekstra deviških oljčnih olj, in sicer Garda in Laghi lombardi. Brescia je tudi domovina italijanskega kaviarja. V Calvisanu, približno 30 kilometrov južno od središča mesta, je največja farma jesetrov na svetu,<ref>{{cite news|first=Jane|last=Black| url=https://www.nytimes.com/2006/09/26/world/americas/26iht-caviar.2943297.html|title=Caviar from farms instead of the seas|newspaper=The New York Times |date=26 September 2006 |access-date=31 July 2015}}</ref> ki letno proizvede 25 ton kaviarja, ki se izvaža po vsem svetu.<ref>{{cite news|url=http://www.quibrescia.it/cms/2015/03/26/e-brescia-la-capitale-mndiale-del-caviale/|title=E' Brescia la capitale mondiale del caviale|language=it|trans-title=Brescia is the world capital of caviar|website=quibrescia.it |date=26 March 2015 |access-date=31 July 2015}}</ref> === Industrija in storitve === [[File:Rascacielos Crystal Palace Brescia.JPG|thumb|left|220px|Poslovno okrožje Brescie]] Glavne industrijske dejavnosti Brescie so mehanske, specializirane za proizvodnjo in distribucijo obdelovalnih strojev. Pomembna je tudi proizvodnja motornih vozil, ki jo predstavlja OM, proizvajalec tovornjakov ''Iveco'', in proizvodnja orožja, med katerimi so ''Fausti'', ''Beretta'', ''Fabarm'' in ''Perazzi''. Zelo pomembna je metalurška industrija. Na obrobju mesta sta dve jeklarni: ''Alfa Acciai'' in ''Ori Martin''. Druge ključne industrijske dejavnosti so proizvodnja jedilnega pribora in pip, tekstila, obutve in oblačil ter proizvodnja gradbenih materialov in opeke. Intenziven industrijski razvoj je povzročil visoko stopnjo onesnaženosti na obrobju mesta, ki je v bližini opuščene kemične tovarne ''Caffaro'', ki je proizvajala PCB. Zaradi tega je ta del mesta na seznamu SIN – ''Siti di Interesse Nazionale'' (območja nacionalnega pomena). Glede na študijo, ki sta jo leta 2015 izvedli fundacija Edison in Confindustria, je Brescia provinca z najvišjo dodano vrednostjo industrije v Evropi.<ref>{{Cite web |title=Brescia capitale dell'industria in Europa – BIE |url=https://www.fierabie.com/it/brescia-capitale-dellindustria-in-europa/ |accessdate=2026-05-02 |archive-date=2023-07-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230730204926/https://www.fierabie.com/it/brescia-capitale-dellindustria-in-europa/ |url-status=dead }}</ref> V Brescii so sedeži več industrijskih skupin, vključno s skupinami Lucchini, Feralpi in Camozzi. V Brescii deluje tudi skupina A2A (nastala z združitvijo podjetij ASM Brescia, AEM Milano in AMSA). Finančni sektor je prav tako pomemben delodajalec, saj ima več podružnic bank in finančnih sredstev. Skupina UBI Banca, četrta največja bančna skupina v Italiji, ima v mestu več sedežev divizij. === Turizem === Pomembna zgodovinska in umetniška dediščina Brescie (od leta 2011 na seznamu svetovne dediščine UNESCO) in naravne lepote njene okolice (kot so [[Gardsko jezero]], [[Val Camonica]] in [[jezero Iseo]]) so mestu omogočile, da privabi vse večje število obiskovalcev. V 10 letih se je število turistov, ki so obiskali Brescio, skoraj podvojilo, s 142.556 leta 2003<ref>{{cite web|url=http://www.asr-lombardia.it/RSY/tourism/flows-of-tourists/lombardia-and-provinces/tables/12193/2003/|title=RSY Lombardia-Arrivals and nights spent by guests in accommodation establishments, by type of resort and by type of establishment. Total accommodation establishments. Part III. Tourist resort. Year 2003|website=asr-lombardia.it|access-date=14 May 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140515021402/http://www.asr-lombardia.it/RSY/tourism/flows-of-tourists/lombardia-and-provinces/tables/12193/2003/|archive-date=15 May 2014|url-status=dead}}</ref> na več kot 280.000 leta 2013.<ref>{{cite news | title=Turismo, Garda superstar Iseo e Franciacorta in calo | newspaper= {{Lang|it|Corriere della Sera}} | date=27 March 2014 |language=it| url = http://brescia.corriere.it/notizie/cronaca/14_marzo_27/turismo-garda-superstar-iseo-franciacorta-calo-904985d8-b5b4-11e3-88c9-f5f1afba752a.shtml | first=Alessandra| last=Troncana}}</ref> Poleg tega je Brescia blizu pomembnih turističnih destinacij ([[Milano]] je mogoče doseči neposredno v 45 minutah z vlakom, [[Benetke]] in [[Firence]] pa v približno 2 urah) in je eno najcenejših mest v Italiji glede na hotelske namestitve. Zaradi teh razlogov turisti pogosto uporabljajo Brescio kot izhodišče za raziskovanje okoliških krajev. == Znani ljudje == [[File:Monumento alla Bella Italia torre bruciata Piazza Loggia a Brescia.jpg|thumb|right|220px|Spomenik ''La Bella Italia'', postavljen leta 1864 v spomin na deset dni Brescie]] [[File:Monumento Arnaldo da Brescia Piazzale Arnaldo Brescia.JPG|thumb|right|220px|Spomenik Arnaldu na istoimenskem trgu, postavljen leta 1882]] [[File:Monumento a Garibaldi Giuseppe Maccagnani lato Nord Brescia.jpg|thumb|right|220px|Spomenik Giuseppeju Garibaldiju, postavljen leta 1889]] *Marcus Nonius Macrinus (fl. 152–71), rimski general in konzul cesarja Marka Avrelija *Rothari ali Rotari (ok. 602–652), kralj Langobardov *Rodoald ali Rodoaldo (ok. 637–653), kralj Langobardov *[[Deziderij Langobardski]] (pred 756–ok. 786), kralj Langobardov *[[Ludvik II. Italijanski]], sveti rimski cesar (825–875), frankovski cesar in kralj Italije *[[Arnold Brešijski]] (1090–1155), disidentski menih *Albertanus iz Brescije (1195–1251), latinski avtor *Vincenzo Capirola (1474–po 1548), skladatelj *Vincenzo Foppa (ok. 1427–ok. 1515), slikar *[[Laura Cereta]] (1469–1499), humanistična avtorica *Sveta Angela Merici (1474–1540), leta 1535 v Brescii ustanovila red uršulink *Girolamo Savoldo (ok. 1480/5–po 1548), slikar *Veronika Gambara (1485–1550), pesnica in državnica *Girolamo Romani, znan tudi kot "Romanino" (ok. 1485–ok. 1566), slikar *Bartolomeo Beretta (1490–1565), orožar in ustanovitelj podjetja za strelno orožje ''Beretta'' *[[Moretto da Brescia|Alessandro Bonvicino]]/Buonvicino, splošno znan kot »Moretto/Il Morretto da Brescia« (ok. 1498–1554), slikar *[[Niccolo Fontana Tartaglia]] (1499–1557), matematik *Giovanni Paoli (ok. 1500–1560/1) je prinesel tiskarski stroj v Novi svet v Ciudad de Mexico *Gasparo da Salò, (1540–1609), pionir izdelovanja violin *Giuliano Paratico (ok. 1550–ok. 1616), glasbenik in skladatelj *Giulio Sirenio (1553-1593), filozof *Luca Marenzio/Marentio (1553/4–1599), skladatelj *Benedetto Castelli (1578–1643), matematik in strokovnjak za hidravliko *Giulio Alenio (1582–1649), jezuitski misijonar, imenovan »Konfucij z Zahoda« *Giovanni Battista Fontana (1589–1630), skladatelj *Biagio Marini (1594–1663), skladatelj *Dionisio Boldo (fl.1604), slikar *Francesco Lana de Terzi (1631–1687), pionir aeronavtike in [[Braillova pisava|braillove pisave]] *Carlo Bacchiocco, slikar iz 17. stoletja z delom v Brescii *Paris Francesco Alghisi (1666–1733), skladatelj *Giovanni Bassignani (1669–1717), arhitekt in inženir *Pietro Gnocchi (1689–1775), ekscentrični polihistor in skladatelj *Gaetano Crivelli (1768–1836), operni pevec *Francesca Lechi (1773–1806), revolucionarka in osebnost milanske družbe *Giacomo Rossetti (1807–1882), slikar in fotograf<ref>Brescia dell'Ateneo Commentari 1882. His obituary is on page 210 as honorary member</ref> *Sveta Marija Crocifissa di Rosa (1813–1855), ki je leta 1840 v Brescii ustanovil red nun Deklet ljubezni *Enrico Crivelli (1820–1870), operni pevec in sin Gaetana Crivellija *[[Giuseppe Zanardelli]] (1826–1903), pravnik, politik, predsednik vlade Kraljevine Italije (1901–1903) *Sveti Giovanni Battista Piamarta (1841–1913), duhovnik in pedagog, ustanovitelj Kongregacije Svete družine iz Nazareta *[[Camillo Golgi]] (1843–1926), eksperimentalni patolog, leta 1906 prejel [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino]] za svoje študije strukture živčnega sistema *[[Papež Pavel VI.]] (1897–1978), rojen v bližini Concesia kot Giovanni Battista Montini in drugi. == Glej tudi == * [[seznam mest v Italiji]] == Sklici == {{sklici}} ; Viri * {{EB1911|wstitle=Brescia}} == Zunanje povezave == {{Commons}} {{Wikivoyage|Brescia}} * [http://www.bresciatourism.it/en/ Brescia Tourism official site: useful information, guide destination and hotel, airport] * [http://www.turismobrescia.it/en Tourist Office of the City of Brescia] * [http://www.bresciamusei.com/ Brescia Museums official site] * [https://web.archive.org/web/20150319061947/http://www.unibs.it/english-version University of Brescia official site] * [https://web.archive.org/web/20090614002916/http://www.bs.unicatt.it/ Catholic University of Brescia] {{in lang|it}} {{Province of Brescia}} {{World Heritage Sites in Italy}} [[Kategorija:Mesta v Lombardiji]] [[Kategorija:Brescia| ]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]] [[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]] {{normativna kontrola}} rz9bkkst5e855kdwkn6med2mon5ykcp 0 78949 6676749 6521403 2026-05-16T23:54:34Z ~2026-13659-49 255600 6676749 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Vicenza | official_name = Città di Vicenza | native_name = | image_skyline = Piazza dei Signori (Vicenza).jpg | imagesize = 270px | image_alt = | image_caption = Piazza dei Signori v središču mesta. | image_shield = Vicenza-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 33 |lats = |latNS = N | longd = 11 |longm = 33 |longs = |longEW = E | coordinates_type = region:IT_type:city(119038) | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = [[Benečija]] | province = [[Vicenza (pokrajina)|Vicenza]] (VI) | frazioni = Anconetta, Bertesina, Bugano, Campedello, Casale, Debba, Longara, Maddalene, Ospedaletto, Polegge, San Pietro Intrigogna, Santa Croce, Tormeno | mayor_party = demokratska stranka | mayor = Achille Variati | area_footnotes = | area_total_km2 = 80 | population_footnotes = <ref>{{navedi splet |url=http://www.comune.vicenza.it/ente/settori/staff/statistica/statmese.php?anno=2010&mese=12 |title=Comune di Vicenza: Statistiche di Dicembre 2010 |publisher=Comune.vicenza.it |date= |accessdate=2011-09-15 |archive-date=2011-09-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110928133229/http://www.comune.vicenza.it/ente/settori/staff/statistica/statmese.php?anno=2010&mese=12 |url-status=dead }}</ref> | population_total = 115927 | population_as_of = 31. december 2010 | pop_density_footnotes = | population_demonym = Vicentini | elevation_footnotes = | elevation_m = 39 | twin1 = | twin1_country = | saint = Madonna of Monte Berico | day = 8. eptember | postal_code = 36100 | area_code = 0444 | website = {{Official website|http://www.comune.vicenza.it}} | footnotes = {{designation list | embed=yes | designation1 = WHS | designation1_offname = City of Vicenza and the Palladian Villas of the Veneto | designation1_date = 1994 (18. zasedanje); razširitev 1996 | designation1_type = Kulturni | designation1_criteria = i, ii | designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/712 712] | designation1_free1name = Država | designation1_free1value = {{Flag|Italija}} | designation1_free2name = Področje | designation1_free2value = [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi|Evropa in Severna Amerika]] }} }} '''Vicenza''' je mesto v severovzhodni [[Italija|Italiji]], središče pokrajine [[Vicenza (pokrajina)|Vicenza]] v italijanski deželi [[Benečija|Benečiji]] (''Veneto''), na severnem vznožju [[Monte Berico]], ob reki [[Bacchiglione]]. Vicenza leži približno 60 kilometrov zahodno od [[Benetke|Benetk]] in 200 km vzhodno od [[Milano|Milana]]. Vicenza je cvetoče in svetovljansko mesto z bogato zgodovino in kulturo, ter številnimi [[muzej]]i, galerijami, trgi, vilami, cerkvenimi in elegantnimi [[Renesančna arhitektura|renesančnimi]] [[palača]]mi. S [[Andrea Palladio|paladijevskimi]] vilami v okolici in njenim znamenitim ''Teatro Olimpico'' (olimpijsko gledališče), je "Palladijevo mesto" leta 1994 uvrstilo na [[Unesco]]v seznam [[Unescova svetovna dediščina|svetovne dediščine]].<ref>Frommer's Northern Italy. Books.google.co.uk. 2008-03-14. ISBN 9780470290965. Retrieved 2011-09-15.</ref> Vicenza je imela leta 2026 ok. 111.000 prebivalcev (2008 še 116.000)<ref>Data from [http://www.comune.vicenza.it/ente/settori/staff/statistica/statmese.php?anno=2010&mese=12 Comune di Vicenza] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110928133229/http://www.comune.vicenza.it/ente/settori/staff/statistica/statmese.php?anno=2010&mese=12|date=2011-09-28}}.</ref>, njeno metropolitansko območje pa 270.000. Je tretje največje italijansko industrijsko središče glede na vrednost izvoza in je eno najbogatejših mest v državi, v veliki meri zaradi svoje tekstilne in jeklarske industrije, ki zaposlujeta več deset tisoč ljudi. Poleg tega je v Vicenzi približno petina zlata in nakita v državi, kar v veliki meri prispeva h gospodarstvu mesta. Drug pomemben sektor je inženiring / [[Računalnik |računalniške]] komponente ([[Federico Faggin]], co-izumitelj [[mikroprocesor]]ja se je rodil v Vicenzi).<ref>[http://www.ieeeghn.org/wiki/index.php/Federico_Faggin Article about Faggin] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141210072706/http://www.ieeeghn.org/wiki/index.php/Federico_Faggin |date=2014-12-10 }} posted on the website of the [[Institute of Electrical and Electronics Engineers]]</ref> == Zgodovina == === Rimska doba === ''Vicentia'' je bila naseljena z italskimi Euganei (Lat. ''Euganei, Euganeorum'') plemeni, v 3. in 2. stoletju pred našim štetjem so sledila plemena Paleo-Veneti. [[Rimljani]] so se povezali s Paleo-Veneti v njihovem boju proti keltskim plemenom, ki so poseljevali severozahodno Italijo. Rimska prisotnost se je na tem območju hitro povečala in Paleo-Veneti (čigar kultura odseva [[Etruščani|etruščanske]] in [[Stari Grki|grške]] vrednote bolj kot keltske), so bili postopoma asimilirani. Leta 157 pred našim štetjem je bilo mesto de facto rimski center in je dobil ime '''Vicetia''' ali '''Vincentia''', kar pomeni "zmagali". Prebivalstvo Vicentie je prejelo rimsko državljanstvo leta 49 pred našim štetjem. Mesto je imelo določen pomen kot postaja na pomembni poti od Mediolanuma ([[Milano]]) do [[Oglej]]a, v bližini Tergeste ([[Trst]]), in zasenčila svojo sosedo Patavium ([[Padova]]). Ostankov rimskega mesta je malo, rimskega izvora so trije mostovi čez reki Bacchiglione in Retrone in osamljeni loki rimskega [[akvadukt]]a zunaj Porta Santa Croce. V zatonu [[Zgodovina Rimskega imperija # 395-476: propad Zahodnega rimskega cesarstva |Zahodnega rimskega cesarstva]] so tod pustošili [[Heruli]], [[Vandali]], [[Vizigoti]], kakor tudi [[Huni]], vendar se je mesto obnovilo po osvojitvi [[Ostrogoti|Ostrogotov]] v letu 489, preden padlo pod Bizanc. Prav tako je bilo pomembno [[Langobardi |langobardsko]] mesto in nato [[Frankovsko cesarstvo |Frankovski]] center. Številni [[Benediktinci|benediktinski]] [[samostan]]i so bili zgrajeni na območju Vicenze od začetka 6. stoletja dalje. === Srednji vek === Leta 899 so Vicenzo porušili [[Madžari|madžarski]] konjeniki. Leta 1001, Otto III., Sveti rimski cesar, preda vladanje nad mestom škofu. Mestna oblast, ki je imela priložnost za razvoj, se je kmalu ločila od škofovske oblasti. Aktivno so sodelovali v ligi z Verono in predvsem z Langobardsko ligo (1164-1167) proti cesarju [[Friderik I. Barbarossa |Frideriku I. Barbarossi]], ter prepričali Padova in Treviso, da se pridružita: njihov ''podestàt'', Ezzelino II. il Balbo je bil kapetan lige. Ko je bil mir obnovljen so na dan privrela stara rivalstva s Padovo, Bassano in drugimi mesti, poleg tega so bile tudi notranja trenja med frakcijo iz Vivaresi (Gibelini) in Maltraversi (Gvelfi). Tiranski Ezzelino III. iz Bassana je odpeljal Gvelfe iz Vicenze in nastavil svojega brata, Alberica, za ''podestà'' (1230). Samostojna komuna se je pridružila drugi langobardski ligi proti cesarju [[Friderik II. Hohenstaufen |Frideriku II.]] in je bila odpuščena iz monarhije (1237), po tem pa pridružena h gospostvu Ezzelina. Po njegovi smrti je bila obnovljena stara oligarhična republiška politična struktura ''consiglio maggiore'' ("veliki svet"), štiristo članov in ''consiglio minore'' ("mali svet") s štirideset člani - in oblikovana liga s Padovo, [[Treviso]]m in [[Verona|Verono]]. Tri leta kasneje Vicentinci zaupajo zaščito mesta Padovi, da bi zagotovili republikansko svobodo; vendar ta protektorat (''custodia'') hitro postane gospostvo in iz tega razloga se Vicenza leta 1311 podredi [[Družina Scaligeri|Scaligerijem]] iz Verone, ki jo utrdijo proti [[Družina Visconti|Viscontijem]] iz Milana. Vicenza je prišla pod vladavino [[Benetke|Benetk]] leta 1404, zato se njena kasnejša zgodovina odvija v sklopu te. Oblegana je bila od cesarja [[Sigismund Luksemburški |Sigismund]]a, [[Maksimilijan I. Habsburški |Maximilian I.]] jo je okupiral med letoma 1509 in 1516 a se je po miru v Noyonu vrnila k Benetkam. ===Moderna doba === Vicenza je bila kandidat za gostitelja [[Tridentinski koncil|tridentinskega koncila]]. 16. stoletje je bil čas [[Andrea Palladio|Andrea Palladija]], ki je zapustil veliko izjemnih primerov umetnosti palač in vil na območju mesta, ki je bilo pred prihodom Palladija verjetno najbolj zatirano in estetsko grdo mesto v Benečiji. Leta 1976 so jo osvojili Francozi in po petih letih negotovosti, ter štirih letih avstrijske dominacije, preide leta 1805 v sestav [[Kraljevina Italija|Kraljevine Italije]], kjer je postala glavno mesto pokrajine Bacchiglione. Leta 1815 je bila vključena v Kraljestvo Lombardije-Benetke, in je po tretji vojni za neodvisnost Italije, leta 1866 pripadla Italiji. Območje Vicenze je bilo področje velikih bojev tako v [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] (na Asiago planoti), kot v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] (središče italijanskega odpora), in je bila najbolj poškodovano mesto v Benečiji zaradi zavezniških bombnih napadov. Leta 1960 je bil celoten osrednji del Benečije priča močnemu gospodarskemu razvoju s pojavom malih in srednje velikih družinskih podjetij s široko paleto izdelkov, ki je bil znan pod imenom ''Miracolo del Nord-est'' (čudež na severovzhodu). Vicenza je sedež [[Kopenska vojska Združenih držav Amerike |Kopenske vojske Združenih držav Amerike]] ''Caserma Ederle'', znana tudi kot ''US Army Garrison Vicenza''. Leta 1965 je Caserma Ederle postala sedež za južno evropsko delovno skupino, ki vključuje [[173. pehotna brigada (ZDA) |173. pehotno brigado (ZDA) ]] (''173d Airborne Brigade''). V januarju 2006 je bila v Vicenzi odprta [[Eurogendfor ]] (''Evropean Gendarmerie Force''). == Gospodarstvo == Okolica Vicenze je pretežno kmetijska. Glavni izdelki so [[vino]], [[pšenica]], [[koruza]], oljčno olje (v območju Barbarano), [[Češnja|češnje]] in [[beluš]]i sta posebnost Bassana. Obstajajo tudi kamnolomi marmorja, rudnik žvepla, bakra in srebrna in ležišča lignita in kaolina; na pretek je mineralnih vrelcev, najbolj znan pa je Recoaro. Velika industrijska območja obkrožajo mesto in v veliki meri potekajo v zahodnem in vzhodnem zaledju, s številnimi tovarnami jekla in tekstila, ki se nahajajo na območju Montecchio Maggiore, Chiampo in Sovizzo na zahodu in Camisano Vicentino in Torri di Quartesolo na vzhodu. Elitna sektorja sta nakit in oblačila. ''Gold Exposition'' je svetovno znan in poteka v Vicenzi trikrat letno (januar, maj, september). Ostale panoge so še volna in svila, keramika in glasbila. == Demografija == V letu 2007 je 114.268 ljudi prebivalo v Vicenzi, od katerih je bilo 47,6% moških in 52,4% žensk. Povprečna starost prebivalcev Vicenze je 43 v primerjavi z italijanskim povprečjem 42. V petih letih, med letoma 2002 in 2007 se je število prebivalcev povečalo za 3,72 odstotka, medtem ko je v Italiji kot celota zrasel za 3,85 odstotka. V letu 2010 je bilo 83,5% prebivalcev Italijanov. Danes skoraj 100.000 državljanov Vicenze živi in dela v tujini. Največja priseljenska skupina prihaja iz drugih evropskih držav (največ iz Srbije, Romunije in Moldavije), Južne Azije (največ iz Bangladeša in Pakistana), podsaharske in Severne Afrike (največ iz Maroka). Mesto je pretežno katoliško, zaradi priseljevanja ima zdaj nekaj pravoslavnih in muslimanskih privržencev in Sikhov. <ref>{{navedi splet |url=http://demo.istat.it/bil2007/index.html |title=Statistiche demografiche ISTAT:2007 |publisher=Demo.istat.it |date= |accessdate=2012-05-06 |archive-date=2009-04-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090426215446/http://demo.istat.it/bil2007/index.html |url-status=dead }}</ref> == Znamenitosti == [[File:Basilica Palladiana (Vicenza) - facade on Piazza dei signori.jpg|thumb|Basilica Palladiana]] [[File:Vicenza false street.JPG|thumb|3D pogled v Teatro Olimpico v Vicenzi]] [[File:Palazzo Thiene Bonin Longare Vicenza centro storico.jpg|thumb|Palazzo Thiene Bonin Longare, arhitekt Palladio, graditelj Vincenzo Scamozzi]] [[File:Vicenza - Torre di Piazza Castello.jpg|thumb|Stolp Porta Castello]] [[File:Vicenza, World Heritage List.jpg|thumb|Plaketa Vicenzi za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine]] Leta 1994 je [[UNESCO]] vpisal »Vicenza, Palladijevo mesto« na svoj seznam [[Unescova svetovna dediščina|svetovne dediščine]]. Leta 1996 je bil ta razširjen na paladijevske vile izven osrednjega območja in v skladu s tem preimenovan vpis v »[[Mesto Vicenza in Palladijeve vile v Benečiji]]«. === Palladijeva dela === V Vicenzi je 23 stavb, ki jih je oblikoval [[Andrea Palladio]]. Najimenitnejše so: * ''[[Villa Almerico Capra, Vicenza|Villa Almerico Capra]]'' (znana kot ''La Rotonda''), stoji v poslovnem delu mesta; * ''[[Basilica Palladiana, Vicenza|Basilica Palladiana]]'', stoji v središču mesta na Piazza dei Signori, za katerega je Palladio rekel, da bi jo lahko primerjal s kakšnim podobnim objektom iz antike * ''[[Teatro Olimpico]]'', oblikovan za ''[[Accademia Olimpica]]'', začetek gradnje leta 1580, ko je Palladio umrl. Lesene scene so delo Vincenza Scamozzija; *''Palazzo Chiericati'', sedež pinakoteke; *''Palazzo Barbaran da Porto'', sedež ''Museo Palladio''; *''Palazzo del Capitaniato'', sedež mestne uprave; *''Palazzo Porto''; *''Palazzo Porto in Piazza Castello'' (nedokončana); *''Palazzo Thiene Bonin Longare'' (gradil [[Vincenzo Scamozzi]]); *''Palazzo Thiene''; *''Villa Gazzotti Grimani'', v ''frazione'' Bertesina. === Cerkve === Nekatere od glavnih zgodovinskih cerkva so: * '''[[Stolnica v Vicenzi]]''' (cerkev ''Santa Maria Annunciata''), iz začetku 11. stoletja in obnovljena v 13., 16., 19. in po pogubnem uničenju v drugi svetovni vojni; ima številne slike in skulpture, skoraj vsi Vicentinski umetniki; kupola in severna stranska vrata je izdelal [[Andrea Palladio]]. * '''[[Bazilika samostana sv. Marije na Monte Berico, Vicenza|Bazilika samostana sv. Marije na Monte Berico]]'''. Izvedena v dveh fazah, najprej leta 1428, nato pa končana leta 1703, delo Carlo Borella, vključuje dve cerkvi iz dveh različnih obdobij: najprej v gotskem slogu, druga v klasičnem in baročnem slogu. V samostanu je velika slika ''Večerja svetega Gregorja Velikega'', avtor [[Paolo Veronese]]. Zvonik (1826) je oblikoval Antonio Piovene. Stavba spominja na dve prikazovanji Device Marije, na pobožno žensko Vicenze in Vincenzo Pasini, ki je živela v vasi v pokrajini in osvobodila mesto strašne kuge. * '''Bazilika Santi Felice in Fortunato''', zgrajena v 4. stoletju na rimskem pokopališču in veličastno razširjena v 5. stoletju, za hrambo relikvij mučencev Feliksa in Fortunata. Po uničenju mesta in same cerkve s strani Madžarov v 9. stoletju, je bila obnovljena v 10. stoletju, delo škofa Rodolfa s podporo cesarja Otona II. To je paleokrščanska bazilika, sprva pravokotne oblike, nato podvojena in razdeljena na tri ladje. Benediktinci, po madžarskih vpadih, zgradijo novo krstilnico in polkrožno apsido in dodajo zvonik in rozeto, kot tudi vrsto slepih lokov in bizantinski križ spredaj. V baroku je cerkev temeljito spremenila svoj izgled, obogatili so jo z oltarji in okrasjem, odstranjeni v obnovi iz dvajsetega stoletja, ki je stavbo vrnila nazaj na prejšnjo obliko. Zraven cerkve je majhen muzej z razstavo arheoloških najdb iz cerkve in bližnje rimske nekropole. * '''Cerkev Santa Corona'''. Zgrajena v 13. stoletju po volji blaženega Jerneja iz Breganze, škofa Vicenze, da se ohrani ena od trnovih Kristusovih kron, od dominikancev, po smrti Ezzelino III. da Romano. To je ena izmed najstarejših in najpomembnejših cerkev v mestu, s slikarijami [[Bartolomeo Montagna | Montagna]] (''Magdelene''), [[Giovanni Bellini | Bellinija]] (''Kristusov krst'') in drugih; Kripta ima Valmaranovo kapelo, delo Palladia. Cerkev je bila obsežno obnovljena v letu 2012. * '''San Giorgio in Gogna''', ki je ena izmed najstarejših cerkva v mestu, zagotovo zgrajena pred letom 1000. Tako kot vse cerkve iz tega časa, je fasada [[romanska arhitektura | romanska]]. Zunanji zidovi so sestavljeni iz različnih materialov (opeka, kamen, marmor, vzeto iz drugih stavb), z jasno vidnim poreklom gradbenih obrti, ki jih je mogoče videti predvsem v poligonalni apsidi. Obnovljena je bila s strani škofije leta 2011. * '''San Lorenzo''' (1280), ki so jo zgradili [[minoriti]] ob koncu 13. stoletja v gotskem langobardskem slogu. Nahaja se na osrednjem trgu Piazza San Lorenzo, vzdolž Corso Fogazzaro, v njej so grobnice mnogih slavnih Vicentinčanov. * '''Santa Maria Nova'''. Zgrajena konec 16. stoletja, je edina verska arhitektura, ki jo je v mestu zasnoval in zgradil Palladio, poleg kapele Valmarana in omejenih posegov v stolnici. * '''Santa Maria v Araceli''' (1244), ki jo je zasnoval [[Guarino Guarini]] v baročnem slogu, prej je pripadala Klarisam; vsebuje kipe [[Orazio Marinali| Orazio Marinalija ]] in [[Giacomo Cassetti | Cassettija]] in reprodukcije izvirnih oltarjev [[Piazzetta]] in [[Giovanni Battista Tiepolo | Tiepola]] (zdaj v Pinacotheca Civica). * '''Santa Maria v Serviti''', na Piazza Biade meji na Piazza dei Signori; gradnja se je začela v začetku 15. stoletja, pod vodstvom reda Servantov (''Ordo Servorum Beatae Mariae Virginis''). Cerkveni portal je bil narejen v studiu, kjer je delal Andrea Palladio na začetku svoje kariere in bi bil eno izmed njegovih prvih del. V samostanu je leta 1319 potekal čudeže sv. Filipa Benizi de Damianija. * '''San Marco v San Girolamo''' (zgodnje 18. stoletje), pozno baročna cerkev zgrajena s strani karmeličank na osnovi prejšnjega samostana in cerkve Jesuati. Arhitekt ni znan, vendar pa se vidi vpliv sloga Benečana [[Giorgio Massari| Giorgia Massarija]]. Po Napoleonovi odpravi verskih redov in njihovih samostanov, je postal leta 1810 cerkev San Marco, ki je ena od najstarejših župnij v mestu. Hrani veliko del domačih in beneških umetnikov zgodnjega 18. stoletja, vključno z nekaterimi mojstrovinami. Zakristija hranni celotno originalno pohištvo. * '''San Vincenzo''', ki je posvečena sv. Vincencu Zaragozi - starodavni zavetnik Vicenze - gleda na Piazza dei Signori, nasproti Baziliki Palladiana, prekinja gladko teksturo Palazzo del Monte di Pietà. Cerkev je bila zgrajena med 14. in 18. stoletjem. Baročna fasada (1614-1617) ima dve loži s tremi loki, v korintskem in kompozitnem slogu. V loži so ''Premagani Kristus s krono in žalujočimi angeli'', delo [[Giambattista Albamese]]ja, tudi avtor petih kipov v [[pediment]]u. Za ložo je starodavna cerkev iz 1387, odmaknjena od stavbe v katero je vključena, z oltarjem obrnjenim proti vzhodu. Notranjost cerkve je bila spremenjena leta 1499 in ponovno v 18. stoletju, delo [[Francesco Muttoni]]ja, in obnovljena leta 1920. Hrani skrinjo Simone Sarego (14. stoletje), ima impresiven oltar, [[rokoko]], delo Bernardo Tabaccoja in oltar s Pieta, mojstrovino mladega [[Orazio Marinali| Orazio Marinalija]] (1689). V portiku je rdeča marmorna stela z vtisnjeno staro uradno linearno mero Skupnosti Vicenza. * '''Sant'Agostino'''. Zgrajena na starejših temeljih v 14. stoletju, je starodavni samostan svetega Avguština, ki se nahaja na zahodnem obrobju mesta, in daje svoje ime župniji in skupnosti. Samostanska cerkev je bila obnovljena v romanskem slogu, v času vladavine Can Grande della Scala med letoma 1322 in 1357. Cerkev ima bogato dekoracijo in veliko oltarno sliko iz leta 1404, delo Battista da Vicenza. * '''Oratorij San Nicola da Tolentino'''. Končan leta 1678 od bratovščine sv. Nikolaja, in je kapela v kateri je serija slik, ki kažejo življenje svetnika, ter sodijo med najboljša baročna dela Vicenze. === Profane stavbe === * '''Torre Bissara''' (stolpna ura) (1224–1446), 82m visok, je ena najvišjih stavb; * '''Biblioteca Civica Bertoliana''', javna knjižnica, ki jo je ustanovil grof Giovanni M. Bertolo, odprta 1708; * '''Casa Pigafetta''' (1440), hiša Antonio Pigafetta; * '''Pinacotheca Civica''' hiša hrani slike domačih umetnikov v paladijski Palazzo Chiericati.. == Glej tudi == * [[seznam mest v Italiji]] ==Sklici== {{sklici}} == Literatura == * Herbermann, Charles, ed. (1913). "Diocese of Vicenza". Catholic Encyclopedia. Robert Appleton Company * Chisholm, Hugh, ed. (1911). Encyclopædia Britannica (11th ed.). Cambridge University Press * "Vicenza". Hand-book for Travellers in Northern Italy (16th ed.). London: John Murray. 1897. OCLC 2231483 * T. Francis Bumpus (1900). "Vicenza". The Cathedrals and Churches of Northern Italy. London: Laurie * "Vicenza". Northern Italy (14th ed.). Leipzig: Karl Baedeker. 1913 == Zunanje povezave == {{commons|Vicenza}} *[http://www.comune.vicenza.it/ Official site of the comune] *[http://www.heraldica.org/topics/france/napoleon.htm#duches Heraldica.org- Napoleonic heraldry] *[http://www.webvisionitaly.com/category.php?id=248&ref_genre=&ref_item=416 Video introduction to Teatro Olimpico by Andrea Palladio] *[http://www.vicenza.com/temi/conosci_vicenza/cultura/index.php Vicenza's culture by VICENZA.COM] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110807231535/http://www.vicenza.com/temi/conosci_vicenza/cultura/index.php |date=2011-08-07 }} *[http://www.vicenza.com/servizi/mappa/index.php interactive map of Vicenza by VICENZA.COM] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304235820/http://vicenza.com/servizi/mappa/index.php |date=2016-03-04 }} *[http://www.vicenza.com/servizi/webcam/index.php webcam on Vicenza's main square Piazza dei Signori, viewing the Basilica Palladiana Of Andrea Palladio - by VICENZA.COM] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140618154623/http://www.vicenza.com/servizi/webcam/index.php |date=2014-06-18 }} *[http://www.vicenza.com/eventi.php all the events in Vicenza and around - by VICENZA.COM] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131007163523/http://www.vicenza.com/eventi.php |date=2013-10-07 }} * [http://www.italiaoutdoors.com/vicenza-province Vicenza Outdoor Activities] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130728082910/http://www.italiaoutdoors.com/vicenza-province |date=2013-07-28 }} {{Svetovna dediščina v Italiji}} {{Province of Vicenza}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]] [[Kategorija:Vicenza| ]] {{normativna kontrola}} ixfce7hiu9ujqzty2orltj2qq18t3j4 0 79026 6676588 6614821 2026-05-16T16:37:55Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6676588 wikitext text/x-wiki '''{{Infobox RKC zupnija|image=Šentvid, Ljubljana - cerkev sv. Vida in župnišče, december 2012.jpg|caption=Župnijska cerkev sv. Vida|vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]]|prej=|ukinjena=|skofija=[[Nadškofija Ljubljana]]|zupnik=Tine Povirk|sedez=Prušnikova ulica 90, 1210 Ljubljana Šentvid|drzava=[[Slovenija]]|name=Župnija Šentvid nad Ljubljano|splet=https://www.zupnija-sentvid.si}}''' '''Župnija Šentvid nad Ljubljano''' je [[teritorialna župnija]] [[dekanija Ljubljana - Šentvid|Dekanije Ljubljana Šentvid]] [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. [[Župnijska cerkev]] v [[Šentvid (Ljubljana)|Šentvidu nad Ljubljano]] je posvečena [[Mučenec|mučencu]] [[Sveti Vid|sv. Vidu]].<ref>{{Navedi splet|title=Domov|url=https://www.zupnija-sentvid.si/|website=Župnija Šentvid nad Ljubljano|date=2017-02-16|accessdate=2026-01-13|language=sl-SI}}</ref> == Zgodovina == Zgodovina [[župnija|župnije]] se prične z razbitjem [[Pražupnija|pražupnije]] sv. Petra v Šentpetru pri Ljubljani sv. Petra|pražupnije]] že med 9. in 12. stoletjem. Prva omemba župnije v pisnih virih je iz leta 1262. Leta 1932 je v župniji začel izhajati mesečni list ''Naš zvon'', ki izhaja še danes. Trenutno je največja župnija [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]] po površini in po številu prebivalcev. == Objekti == V [[župnija|župniji]] se trenutno nahajajo naslednji župnijski objekti: * [[cerkev sv. Vida, Ljubljana]] ([[župnijska cerkev]]), * pokopališče ob cerkvi sv. Vida, * [[cerkev sv. Jakoba (Stanežiče)|podružnična cerkev sv. Jakoba, Stanežiče]] in * župnišče. ===Farne spominske plošče=== V Župniji Šentvid nad Ljubljano so postavljene farne spominske plošče, na katerih so imena vaščanov iz okoliških vasi (Brod pri Šentvidu, Dravlje, Glince, Gunclje, Medno, Podutik, Poljane, Stanežiče, Šentvid, Trata, Vižmarje, Zapuže in Zgornja Šiška), ki so padli na protikomunistični strani v letih 1942–1945. Skupno je na ploščah 56 imen.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995</ref> == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://zupnije.rkc.si/lj-sentvid/ Uradna stran] * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Parish of Ljubljana–Šentvid|Župnija Ljubljana - Šentvid}} [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Šentvid]] [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Ljubljana - Sentvid]] [[Kategorija:Šentvid (Ljubljana)]] 5934yk2sqkmmbcjr3yiq90ui8ay4z7r 6676589 6676588 2026-05-16T16:38:39Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6676589 wikitext text/x-wiki '''{{Infobox RKC zupnija|image=Šentvid, Ljubljana - cerkev sv. Vida in župnišče, december 2012.jpg|caption=Župnijska cerkev sv. Vida|vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]]|prej=|ukinjena=|skofija=[[Nadškofija Ljubljana]]|zupnik=Tine Povirk|sedez=Prušnikova ulica 90, 1210 Ljubljana Šentvid|drzava=[[Slovenija]]|name=Župnija Šentvid nad Ljubljano|splet=https://www.zupnija-sentvid.si}}''' '''Župnija Šentvid nad Ljubljano''' je [[teritorialna župnija]] [[dekanija Ljubljana - Šentvid|Dekanije Ljubljana Šentvid]] [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. [[Župnijska cerkev]] v [[Šentvid (Ljubljana)|Šentvidu nad Ljubljano]] je posvečena [[Mučenec|mučencu]] [[Sveti Vid|sv. Vidu]].<ref>{{Navedi splet|title=Domov|url=https://www.zupnija-sentvid.si/|website=Župnija Šentvid nad Ljubljano|date=2017-02-16|accessdate=2026-01-13|language=sl-SI}}</ref> == Zgodovina == Zgodovina [[župnija|župnije]] se prične z razbitjem [[Pražupnija|pražupnije]] sv. Petra v Šentpetru pri Ljubljani že med 9. in 12. stoletjem. Prva omemba župnije v pisnih virih je iz leta 1262. Leta 1932 je v župniji začel izhajati mesečni list ''Naš zvon'', ki izhaja še danes. Trenutno je največja župnija [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]] po površini in po številu prebivalcev. == Objekti == V [[župnija|župniji]] se trenutno nahajajo naslednji župnijski objekti: * [[cerkev sv. Vida, Ljubljana]] ([[župnijska cerkev]]), * pokopališče ob cerkvi sv. Vida, * [[cerkev sv. Jakoba (Stanežiče)|podružnična cerkev sv. Jakoba, Stanežiče]] in * župnišče. ===Farne spominske plošče=== V Župniji Šentvid nad Ljubljano so postavljene farne spominske plošče, na katerih so imena vaščanov iz okoliških vasi (Brod pri Šentvidu, Dravlje, Glince, Gunclje, Medno, Podutik, Poljane, Stanežiče, Šentvid, Trata, Vižmarje, Zapuže in Zgornja Šiška), ki so padli na protikomunistični strani v letih 1942–1945. Skupno je na ploščah 56 imen.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995</ref> == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://zupnije.rkc.si/lj-sentvid/ Uradna stran] * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Parish of Ljubljana–Šentvid|Župnija Ljubljana - Šentvid}} [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Šentvid]] [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Ljubljana - Sentvid]] [[Kategorija:Šentvid (Ljubljana)]] 5o68tloddfolxagz02j0zj75mqxof20 6676590 6676589 2026-05-16T16:39:03Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6676590 wikitext text/x-wiki '''{{Infobox RKC zupnija|image=Šentvid, Ljubljana - cerkev sv. Vida in župnišče, december 2012.jpg|caption=Župnijska cerkev sv. Vida|vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]]|prej=|ukinjena=|skofija=[[Nadškofija Ljubljana]]|zupnik=Tine Povirk|sedez=Prušnikova ulica 90, 1210 Ljubljana Šentvid|drzava=[[Slovenija]]|name=Župnija Šentvid nad Ljubljano|splet=https://www.zupnija-sentvid.si}}''' '''Župnija Šentvid nad Ljubljano''' je [[teritorialna župnija]] [[dekanija Ljubljana - Šentvid|Dekanije Ljubljana Šentvid]] [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. [[Župnijska cerkev]] v [[Šentvid (Ljubljana)|Šentvidu nad Ljubljano]] je posvečena [[Mučenec|mučencu]] [[Sveti Vid|sv. Vidu]].<ref>{{Navedi splet|title=Domov|url=https://www.zupnija-sentvid.si/|website=Župnija Šentvid nad Ljubljano|date=2017-02-16|accessdate=2026-01-13|language=sl-SI}}</ref> == Zgodovina == Zgodovina [[župnija|župnije]] se prične z razbitjem [[Pražupnija|pražupnije]] sv. Petra v Šentpetru pri Ljubljani, že med 9. in 12. stoletjem. Prva omemba župnije v pisnih virih je iz leta 1262. Leta 1932 je v župniji začel izhajati mesečni list ''Naš zvon'', ki izhaja še danes. Trenutno je največja župnija [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]] po površini in po številu prebivalcev. == Objekti == V [[župnija|župniji]] se trenutno nahajajo naslednji župnijski objekti: * [[cerkev sv. Vida, Ljubljana]] ([[župnijska cerkev]]), * pokopališče ob cerkvi sv. Vida, * [[cerkev sv. Jakoba (Stanežiče)|podružnična cerkev sv. Jakoba, Stanežiče]] in * župnišče. ===Farne spominske plošče=== V Župniji Šentvid nad Ljubljano so postavljene farne spominske plošče, na katerih so imena vaščanov iz okoliških vasi (Brod pri Šentvidu, Dravlje, Glince, Gunclje, Medno, Podutik, Poljane, Stanežiče, Šentvid, Trata, Vižmarje, Zapuže in Zgornja Šiška), ki so padli na protikomunistični strani v letih 1942–1945. Skupno je na ploščah 56 imen.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995</ref> == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://zupnije.rkc.si/lj-sentvid/ Uradna stran] * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Parish of Ljubljana–Šentvid|Župnija Ljubljana - Šentvid}} [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Šentvid]] [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Ljubljana - Sentvid]] [[Kategorija:Šentvid (Ljubljana)]] 1dyzpcxyvwxs45ckahgerl29hf4rvv5 6676591 6676590 2026-05-16T16:41:25Z Shabicht 3554 /* Objekti */ 6676591 wikitext text/x-wiki '''{{Infobox RKC zupnija|image=Šentvid, Ljubljana - cerkev sv. Vida in župnišče, december 2012.jpg|caption=Župnijska cerkev sv. Vida|vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]]|prej=|ukinjena=|skofija=[[Nadškofija Ljubljana]]|zupnik=Tine Povirk|sedez=Prušnikova ulica 90, 1210 Ljubljana Šentvid|drzava=[[Slovenija]]|name=Župnija Šentvid nad Ljubljano|splet=https://www.zupnija-sentvid.si}}''' '''Župnija Šentvid nad Ljubljano''' je [[teritorialna župnija]] [[dekanija Ljubljana - Šentvid|Dekanije Ljubljana Šentvid]] [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. [[Župnijska cerkev]] v [[Šentvid (Ljubljana)|Šentvidu nad Ljubljano]] je posvečena [[Mučenec|mučencu]] [[Sveti Vid|sv. Vidu]].<ref>{{Navedi splet|title=Domov|url=https://www.zupnija-sentvid.si/|website=Župnija Šentvid nad Ljubljano|date=2017-02-16|accessdate=2026-01-13|language=sl-SI}}</ref> == Zgodovina == Zgodovina [[župnija|župnije]] se prične z razbitjem [[Pražupnija|pražupnije]] sv. Petra v Šentpetru pri Ljubljani, že med 9. in 12. stoletjem. Prva omemba župnije v pisnih virih je iz leta 1262. Leta 1932 je v župniji začel izhajati mesečni list ''Naš zvon'', ki izhaja še danes. Trenutno je največja župnija [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]] po površini in po številu prebivalcev. == Sakralni objekti == * [[cerkev sv. Vida, Ljubljana]] ([[župnijska cerkev]]), * pokopališče ob cerkvi sv. Vida, * [[cerkev sv. Jakoba (Stanežiče)|podružnična cerkev sv. Jakoba, Stanežiče]] in * župnišče. ===Župnijske spominske plošče=== V Župniji Šentvid nad Ljubljano so postavljene farne spominske plošče, na katerih so imena vaščanov iz okoliških vasi (Brod pri Šentvidu, Dravlje, Glince, Gunclje, Medno, Podutik, Poljane, Stanežiče, Šentvid, Trata, Vižmarje, Zapuže in Zgornja Šiška), ki so padli na protikomunistični strani v letih 1942–1945. Skupno je na ploščah 56 imen.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995</ref> == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://zupnije.rkc.si/lj-sentvid/ Uradna stran] * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Parish of Ljubljana–Šentvid|Župnija Ljubljana - Šentvid}} [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Šentvid]] [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Ljubljana - Sentvid]] [[Kategorija:Šentvid (Ljubljana)]] 08yauknvw3xd2lz7agfjglzywv7dayd 6676592 6676591 2026-05-16T16:41:52Z Shabicht 3554 /* Sklici */ 6676592 wikitext text/x-wiki '''{{Infobox RKC zupnija|image=Šentvid, Ljubljana - cerkev sv. Vida in župnišče, december 2012.jpg|caption=Župnijska cerkev sv. Vida|vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]]|prej=|ukinjena=|skofija=[[Nadškofija Ljubljana]]|zupnik=Tine Povirk|sedez=Prušnikova ulica 90, 1210 Ljubljana Šentvid|drzava=[[Slovenija]]|name=Župnija Šentvid nad Ljubljano|splet=https://www.zupnija-sentvid.si}}''' '''Župnija Šentvid nad Ljubljano''' je [[teritorialna župnija]] [[dekanija Ljubljana - Šentvid|Dekanije Ljubljana Šentvid]] [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. [[Župnijska cerkev]] v [[Šentvid (Ljubljana)|Šentvidu nad Ljubljano]] je posvečena [[Mučenec|mučencu]] [[Sveti Vid|sv. Vidu]].<ref>{{Navedi splet|title=Domov|url=https://www.zupnija-sentvid.si/|website=Župnija Šentvid nad Ljubljano|date=2017-02-16|accessdate=2026-01-13|language=sl-SI}}</ref> == Zgodovina == Zgodovina [[župnija|župnije]] se prične z razbitjem [[Pražupnija|pražupnije]] sv. Petra v Šentpetru pri Ljubljani, že med 9. in 12. stoletjem. Prva omemba župnije v pisnih virih je iz leta 1262. Leta 1932 je v župniji začel izhajati mesečni list ''Naš zvon'', ki izhaja še danes. Trenutno je največja župnija [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]] po površini in po številu prebivalcev. == Sakralni objekti == * [[cerkev sv. Vida, Ljubljana]] ([[župnijska cerkev]]), * pokopališče ob cerkvi sv. Vida, * [[cerkev sv. Jakoba (Stanežiče)|podružnična cerkev sv. Jakoba, Stanežiče]] in * župnišče. ===Župnijske spominske plošče=== V Župniji Šentvid nad Ljubljano so postavljene farne spominske plošče, na katerih so imena vaščanov iz okoliških vasi (Brod pri Šentvidu, Dravlje, Glince, Gunclje, Medno, Podutik, Poljane, Stanežiče, Šentvid, Trata, Vižmarje, Zapuže in Zgornja Šiška), ki so padli na protikomunistični strani v letih 1942–1945. Skupno je na ploščah 56 imen.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995</ref> == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} == Zunanje povezave == * [http://zupnije.rkc.si/lj-sentvid/ Uradna stran] * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Parish of Ljubljana–Šentvid|Župnija Ljubljana - Šentvid}} [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Šentvid]] [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Ljubljana - Sentvid]] [[Kategorija:Šentvid (Ljubljana)]] q5ls8vn19lektjqkhzridext5krk6f5 6676593 6676592 2026-05-16T16:43:14Z Shabicht 3554 /* Zunanje povezave */ 6676593 wikitext text/x-wiki '''{{Infobox RKC zupnija|image=Šentvid, Ljubljana - cerkev sv. Vida in župnišče, december 2012.jpg|caption=Župnijska cerkev sv. Vida|vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]]|prej=|ukinjena=|skofija=[[Nadškofija Ljubljana]]|zupnik=Tine Povirk|sedez=Prušnikova ulica 90, 1210 Ljubljana Šentvid|drzava=[[Slovenija]]|name=Župnija Šentvid nad Ljubljano|splet=https://www.zupnija-sentvid.si}}''' '''Župnija Šentvid nad Ljubljano''' je [[teritorialna župnija]] [[dekanija Ljubljana - Šentvid|Dekanije Ljubljana Šentvid]] [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. [[Župnijska cerkev]] v [[Šentvid (Ljubljana)|Šentvidu nad Ljubljano]] je posvečena [[Mučenec|mučencu]] [[Sveti Vid|sv. Vidu]].<ref>{{Navedi splet|title=Domov|url=https://www.zupnija-sentvid.si/|website=Župnija Šentvid nad Ljubljano|date=2017-02-16|accessdate=2026-01-13|language=sl-SI}}</ref> == Zgodovina == Zgodovina [[župnija|župnije]] se prične z razbitjem [[Pražupnija|pražupnije]] sv. Petra v Šentpetru pri Ljubljani, že med 9. in 12. stoletjem. Prva omemba župnije v pisnih virih je iz leta 1262. Leta 1932 je v župniji začel izhajati mesečni list ''Naš zvon'', ki izhaja še danes. Trenutno je največja župnija [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]] po površini in po številu prebivalcev. == Sakralni objekti == * [[cerkev sv. Vida, Ljubljana]] ([[župnijska cerkev]]), * pokopališče ob cerkvi sv. Vida, * [[cerkev sv. Jakoba (Stanežiče)|podružnična cerkev sv. Jakoba, Stanežiče]] in * župnišče. ===Župnijske spominske plošče=== V Župniji Šentvid nad Ljubljano so postavljene farne spominske plošče, na katerih so imena vaščanov iz okoliških vasi (Brod pri Šentvidu, Dravlje, Glince, Gunclje, Medno, Podutik, Poljane, Stanežiče, Šentvid, Trata, Vižmarje, Zapuže in Zgornja Šiška), ki so padli na protikomunistični strani v letih 1942–1945. Skupno je na ploščah 56 imen.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995</ref> == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} {{kategorija v Zbirki|Parish of Ljubljana–Šentvid|Župnija Ljubljana - Šentvid}} == Zunanje povezave == * [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Šentvid]] [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Ljubljana - Sentvid]] [[Kategorija:Šentvid (Ljubljana)]] i1je32e8x5sy20qgqp4gfylvq4bzv0s 6676595 6676593 2026-05-16T16:52:07Z Shabicht 3554 6676595 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Ljubljana - Šentvid | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Prušnikova ulica 90 <br>1210 Ljubljana Šentvid | parish_church = [[cerkev sv. Vida, Ljubljana - Šentvid]] | dedication = [[Sveti Vid]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Ljubljana - Šentvid |Ljubljana - Šentvid]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana ]] | province = [[Metropolija |Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Tine Povirk | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Šentvid nad Ljubljano''' je [[teritorialna župnija]] [[dekanija Ljubljana - Šentvid|Dekanije Ljubljana Šentvid]] [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. [[Župnijska cerkev]] v [[Šentvid (Ljubljana)|Šentvidu nad Ljubljano]] je posvečena [[Mučenec|mučencu]] [[Sveti Vid|sv. Vidu]].<ref>{{Navedi splet|title=Domov|url=https://www.zupnija-sentvid.si/|website=Župnija Šentvid nad Ljubljano|date=2017-02-16|accessdate=2026-01-13|language=sl-SI}}</ref> == Zgodovina == Zgodovina [[župnija|župnije]] se prične z razbitjem [[Pražupnija|pražupnije]] sv. Petra v Šentpetru pri Ljubljani, že med 9. in 12. stoletjem. Prva omemba župnije v pisnih virih je iz leta 1262. Leta 1932 je v župniji začel izhajati mesečni list ''Naš zvon'', ki izhaja še danes. Trenutno je največja župnija [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]] po površini in po številu prebivalcev. == Sakralni objekti == * [[cerkev sv. Vida, Ljubljana]] ([[župnijska cerkev]]), * pokopališče ob cerkvi sv. Vida, * [[cerkev sv. Jakoba (Stanežiče)|podružnična cerkev sv. Jakoba, Stanežiče]] in * župnišče. ===Župnijske spominske plošče=== V Župniji Šentvid nad Ljubljano so postavljene farne spominske plošče, na katerih so imena vaščanov iz okoliških vasi (Brod pri Šentvidu, Dravlje, Glince, Gunclje, Medno, Podutik, Poljane, Stanežiče, Šentvid, Trata, Vižmarje, Zapuže in Zgornja Šiška), ki so padli na protikomunistični strani v letih 1942–1945. Skupno je na ploščah 56 imen.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995</ref> == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} {{kategorija v Zbirki|Parish of Ljubljana–Šentvid|Župnija Ljubljana - Šentvid}} == Zunanje povezave == * [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Šentvid]] [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Ljubljana - Sentvid]] [[Kategorija:Šentvid (Ljubljana)]] 1d6mydme5inoj3u327p7dqrkyfbuyir 6676597 6676595 2026-05-16T16:56:12Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6676597 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Ljubljana - Šentvid | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Prušnikova ulica 90 <br>1210 Ljubljana Šentvid | parish_church = [[cerkev sv. Vida, Ljubljana - Šentvid]] | dedication = [[Sveti Vid]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Ljubljana - Šentvid |Ljubljana - Šentvid]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana ]] | province = [[Metropolija |Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Tine Povirk | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Šentvid nad Ljubljano''' je [[teritorialna župnija]] [[dekanija Ljubljana - Šentvid|Dekanije Ljubljana Šentvid]] [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. [[Župnijska cerkev]] v [[Šentvid (Ljubljana)|Šentvidu nad Ljubljano]] je posvečena [[Mučenec|mučencu]] [[Sveti Vid|sv. Vidu]].<ref>{{Navedi splet|title=Domov|url=https://www.zupnija-sentvid.si/|website=Župnija Šentvid nad Ljubljano|date=2017-02-16|accessdate=2026-01-13|language=sl-SI}}</ref> == Zgodovina == Zgodovina [[župnija|župnije]] se prične z razbitjem [[Pražupnija|pražupnije]] sv. Petra v Šentpetru pri Ljubljani, že med 9. in 12. stoletjem. Prva omemba župnije v pisnih virih je iz leta 1262. Leta 1932 je v župniji začel izhajati mesečni list ''Naš zvon'', ki izhaja še danes. Sedaj je največja izmed župnij [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]], po površini in po številu prebivalcev, vendar ne po številu župljanov. Ulice in trgi, ki so vključeni v župnijo se nahajajo v knjigi: Čižman, Marko. 2006. Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah. Ljubljana: Nadškofija Ljubljana. == Sakralni objekti == * [[cerkev sv. Vida, Ljubljana]] ([[župnijska cerkev]]), * pokopališče ob cerkvi sv. Vida, * [[cerkev sv. Jakoba (Stanežiče)|podružnična cerkev sv. Jakoba, Stanežiče]] in * župnišče. ===Župnijske spominske plošče=== V Župniji Šentvid nad Ljubljano so postavljene farne spominske plošče, na katerih so imena vaščanov iz okoliških vasi (Brod pri Šentvidu, Dravlje, Glince, Gunclje, Medno, Podutik, Poljane, Stanežiče, Šentvid, Trata, Vižmarje, Zapuže in Zgornja Šiška), ki so padli na protikomunistični strani v letih 1942–1945. Skupno je na ploščah 56 imen.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995</ref> == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} {{kategorija v Zbirki|Parish of Ljubljana–Šentvid|Župnija Ljubljana - Šentvid}} == Zunanje povezave == * [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Šentvid]] [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Ljubljana - Sentvid]] [[Kategorija:Šentvid (Ljubljana)]] 314j4lrgfn60z7zid7eu2efr2x7lyxm 6676601 6676597 2026-05-16T17:07:27Z Shabicht 3554 6676601 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Ljubljana - Šentvid | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Prušnikova ulica 90 <br>1210 Ljubljana Šentvid | parish_church = [[cerkev sv. Vida, Ljubljana - Šentvid]] | dedication = [[Sveti Vid]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Ljubljana - Šentvid |Ljubljana - Šentvid]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana ]] | province = [[Metropolija |Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Tine Povirk | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Šentvid nad Ljubljano''' je [[teritorialna župnija]] [[dekanija Ljubljana - Šentvid|Dekanije Ljubljana - Šentvid]] , ki je del [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. Sedaj je največja izmed župnij [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]], po površini in po številu prebivalcev, vendar ne po številu župljanov Ulice in trgi, ki so vključeni v župnijo se nahajajo v knjigi: {{navedi knjigo |author=Čižman, Marko |year=2006 |title=Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah |publisher=Nadškofija Ljubljana |isbn= |cobiss=514144652 |pages=}} == Zgodovina == Zgodovina [[župnija|župnije]] se prične z razbitjem [[Pražupnija|pražupnije]] sv. Petra v Šentpetru pri Ljubljani, že med 9. in 12. stoletjem. Prva omemba župnije v pisnih virih je iz leta 1262. Leta 1932 je v župniji začel izhajati mesečni list ''Naš zvon'', ki izhaja še danes. ===Župnijske spominske plošče=== V Župniji Šentvid nad Ljubljano so postavljene farne spominske plošče, na katerih so imena vaščanov iz okoliških vasi (Brod pri Šentvidu, Dravlje, Glince, Gunclje, Medno, Podutik, Poljane, Stanežiče, Šentvid, Trata, Vižmarje, Zapuže in Zgornja Šiška), ki so padli na protikomunistični strani v letih 1942–1945. Skupno je na ploščah 56 imen.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995</ref> == Sakralni objekti == [[Župnijska cerkev]] v [[Šentvid (Ljubljana)|Šentvidu nad Ljubljano]] je posvečena [[Mučenec|mučencu]] [[Sveti Vid|sv. Vidu]].<ref>{{Navedi splet|title=Domov|url=https://www.zupnija-sentvid.si/|website=Župnija Šentvid nad Ljubljano|date=2017-02-16|accessdate=2026-01-13|language=sl-SI}}</ref> * [[cerkev sv. Vida, Ljubljana]] ([[župnijska cerkev]]), * pokopališče ob cerkvi sv. Vida, * [[cerkev sv. Jakoba (Stanežiče)|podružnična cerkev sv. Jakoba, Stanežiče]] in * župnišče. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} *{{navedi knjigo |author=Čižman, Marko |year=2006 |title=Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah |publisher=Nadškofija Ljubljana |isbn= |cobiss=514144652 |pages=}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{kategorija v Zbirki|Parish of Ljubljana–Šentvid|Župnija Ljubljana - Šentvid}} == Zunanje povezave == * [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Šentvid]] [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Ljubljana - Sentvid]] [[Kategorija:Šentvid (Ljubljana)]] c768ivc7m0bxt8gqkwkwd4eifbkdz42 6676603 6676601 2026-05-16T17:08:03Z Shabicht 3554 6676603 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Ljubljana - Šentvid | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Prušnikova ulica 90 <br>1210 Ljubljana Šentvid | parish_church = [[cerkev sv. Vida, Ljubljana - Šentvid]] | dedication = [[Sveti Vid]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Ljubljana - Šentvid |Ljubljana - Šentvid]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana ]] | province = [[Metropolija |Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Tine Povirk | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Šentvid nad Ljubljano''' je [[teritorialna župnija]] [[dekanija Ljubljana - Šentvid|Dekanije Ljubljana - Šentvid]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. Sedaj je največja izmed župnij [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]], po površini in po številu prebivalcev, vendar ne po številu župljanov Ulice in trgi, ki so vključeni v župnijo se nahajajo v knjigi: {{navedi knjigo |author=Čižman, Marko |year=2006 |title=Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah |publisher=Nadškofija Ljubljana |isbn= |cobiss=514144652 |pages=}} == Zgodovina == Zgodovina [[župnija|župnije]] se prične z razbitjem [[Pražupnija|pražupnije]] sv. Petra v Šentpetru pri Ljubljani, že med 9. in 12. stoletjem. Prva omemba župnije v pisnih virih je iz leta 1262. Leta 1932 je v župniji začel izhajati mesečni list ''Naš zvon'', ki izhaja še danes. ===Župnijske spominske plošče=== V Župniji Šentvid nad Ljubljano so postavljene farne spominske plošče, na katerih so imena vaščanov iz okoliških vasi (Brod pri Šentvidu, Dravlje, Glince, Gunclje, Medno, Podutik, Poljane, Stanežiče, Šentvid, Trata, Vižmarje, Zapuže in Zgornja Šiška), ki so padli na protikomunistični strani v letih 1942–1945. Skupno je na ploščah 56 imen.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995</ref> == Sakralni objekti == [[Župnijska cerkev]] v [[Šentvid (Ljubljana)|Šentvidu nad Ljubljano]] je posvečena [[Mučenec|mučencu]] [[Sveti Vid|sv. Vidu]].<ref>{{Navedi splet|title=Domov|url=https://www.zupnija-sentvid.si/|website=Župnija Šentvid nad Ljubljano|date=2017-02-16|accessdate=2026-01-13|language=sl-SI}}</ref> * [[cerkev sv. Vida, Ljubljana]] ([[župnijska cerkev]]), * pokopališče ob cerkvi sv. Vida, * [[cerkev sv. Jakoba (Stanežiče)|podružnična cerkev sv. Jakoba, Stanežiče]] in * župnišče. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} *{{navedi knjigo |author=Čižman, Marko |year=2006 |title=Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah |publisher=Nadškofija Ljubljana |isbn= |cobiss=514144652 |pages=}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{kategorija v Zbirki|Parish of Ljubljana–Šentvid|Župnija Ljubljana - Šentvid}} == Zunanje povezave == * [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Šentvid]] [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Ljubljana - Sentvid]] [[Kategorija:Šentvid (Ljubljana)]] 2qipipp5y5d4d62jvvm9h0ajjw2twi2 6676604 6676603 2026-05-16T17:08:42Z Shabicht 3554 6676604 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Ljubljana - Šentvid | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Prušnikova ulica 90 <br>1210 Ljubljana Šentvid | parish_church = [[cerkev sv. Vida, Ljubljana - Šentvid]] | dedication = [[Sveti Vid]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Ljubljana - Šentvid |Ljubljana - Šentvid]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana ]] | province = [[Metropolija |Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Tine Povirk | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Šentvid nad Ljubljano''' je [[teritorialna župnija]] [[dekanija Ljubljana - Šentvid|Dekanije Ljubljana - Šentvid]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. Sedaj je največja izmed župnij [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]], po površini in po številu prebivalcev, vendar ne po številu župljanov in še manj nedelnikov. Ulice in trgi, ki so vključeni v župnijo se nahajajo v knjigi: {{navedi knjigo |author=Čižman, Marko |year=2006 |title=Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah |publisher=Nadškofija Ljubljana |isbn= |cobiss=514144652 |pages=}} == Zgodovina == Zgodovina [[župnija|župnije]] se prične z razbitjem [[Pražupnija|pražupnije]] sv. Petra v Šentpetru pri Ljubljani, že med 9. in 12. stoletjem. Prva omemba župnije v pisnih virih je iz leta 1262. Leta 1932 je v župniji začel izhajati mesečni list ''Naš zvon'', ki izhaja še danes. ===Župnijske spominske plošče=== V Župniji Šentvid nad Ljubljano so postavljene farne spominske plošče, na katerih so imena vaščanov iz okoliških vasi (Brod pri Šentvidu, Dravlje, Glince, Gunclje, Medno, Podutik, Poljane, Stanežiče, Šentvid, Trata, Vižmarje, Zapuže in Zgornja Šiška), ki so padli na protikomunistični strani v letih 1942–1945. Skupno je na ploščah 56 imen.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995</ref> == Sakralni objekti == [[Župnijska cerkev]] v [[Šentvid (Ljubljana)|Šentvidu nad Ljubljano]] je posvečena [[Mučenec|mučencu]] [[Sveti Vid|sv. Vidu]].<ref>{{Navedi splet|title=Domov|url=https://www.zupnija-sentvid.si/|website=Župnija Šentvid nad Ljubljano|date=2017-02-16|accessdate=2026-01-13|language=sl-SI}}</ref> * [[cerkev sv. Vida, Ljubljana]] ([[župnijska cerkev]]), * pokopališče ob cerkvi sv. Vida, * [[cerkev sv. Jakoba (Stanežiče)|podružnična cerkev sv. Jakoba, Stanežiče]] in * župnišče. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} *{{navedi knjigo |author=Čižman, Marko |year=2006 |title=Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah |publisher=Nadškofija Ljubljana |isbn= |cobiss=514144652 |pages=}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{kategorija v Zbirki|Parish of Ljubljana–Šentvid|Župnija Ljubljana - Šentvid}} == Zunanje povezave == * [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Šentvid]] [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Ljubljana - Sentvid]] [[Kategorija:Šentvid (Ljubljana)]] j8etnrs43rxr0wwzp8y1rjygz8h3aeq 6676605 6676604 2026-05-16T17:09:10Z Shabicht 3554 6676605 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Ljubljana - Šentvid | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Prušnikova ulica 90 <br>1210 Ljubljana Šentvid | parish_church = [[cerkev sv. Vida, Ljubljana - Šentvid]] | dedication = [[Sveti Vid]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Ljubljana - Šentvid |Ljubljana - Šentvid]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana ]] | province = [[Metropolija |Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Tine Povirk | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Šentvid nad Ljubljano''' je [[teritorialna župnija]] [[dekanija Ljubljana - Šentvid|Dekanije Ljubljana - Šentvid]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. Sedaj je ta največja izmed župnij [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]], po površini in po številu prebivalcev, vendar ne po številu župljanov in še manj nedelnikov. Ulice in trgi, ki so vključeni v župnijo se nahajajo v knjigi: {{navedi knjigo |author=Čižman, Marko |year=2006 |title=Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah |publisher=Nadškofija Ljubljana |isbn= |cobiss=514144652 |pages=}} == Zgodovina == Zgodovina [[župnija|župnije]] se prične z razbitjem [[Pražupnija|pražupnije]] sv. Petra v Šentpetru pri Ljubljani, že med 9. in 12. stoletjem. Prva omemba župnije v pisnih virih je iz leta 1262. Leta 1932 je v župniji začel izhajati mesečni list ''Naš zvon'', ki izhaja še danes. ===Župnijske spominske plošče=== V Župniji Šentvid nad Ljubljano so postavljene farne spominske plošče, na katerih so imena vaščanov iz okoliških vasi (Brod pri Šentvidu, Dravlje, Glince, Gunclje, Medno, Podutik, Poljane, Stanežiče, Šentvid, Trata, Vižmarje, Zapuže in Zgornja Šiška), ki so padli na protikomunistični strani v letih 1942–1945. Skupno je na ploščah 56 imen.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995</ref> == Sakralni objekti == [[Župnijska cerkev]] v [[Šentvid (Ljubljana)|Šentvidu nad Ljubljano]] je posvečena [[Mučenec|mučencu]] [[Sveti Vid|sv. Vidu]].<ref>{{Navedi splet|title=Domov|url=https://www.zupnija-sentvid.si/|website=Župnija Šentvid nad Ljubljano|date=2017-02-16|accessdate=2026-01-13|language=sl-SI}}</ref> * [[cerkev sv. Vida, Ljubljana]] ([[župnijska cerkev]]), * pokopališče ob cerkvi sv. Vida, * [[cerkev sv. Jakoba (Stanežiče)|podružnična cerkev sv. Jakoba, Stanežiče]] in * župnišče. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} *{{navedi knjigo |author=Čižman, Marko |year=2006 |title=Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah |publisher=Nadškofija Ljubljana |isbn= |cobiss=514144652 |pages=}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{kategorija v Zbirki|Parish of Ljubljana–Šentvid|Župnija Ljubljana - Šentvid}} == Zunanje povezave == * [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Šentvid]] [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Ljubljana - Sentvid]] [[Kategorija:Šentvid (Ljubljana)]] raalgt9e0vywgj1l111582rrmzolhjf 6676611 6676605 2026-05-16T17:14:40Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6676611 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Ljubljana - Šentvid | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Prušnikova ulica 90 <br>1210 Ljubljana Šentvid | parish_church = [[cerkev sv. Vida, Ljubljana - Šentvid]] | dedication = [[Sveti Vid]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Ljubljana - Šentvid |Ljubljana - Šentvid]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana ]] | province = [[Metropolija |Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Tine Povirk | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Šentvid nad Ljubljano''' je [[teritorialna župnija]] [[dekanija Ljubljana - Šentvid|Dekanije Ljubljana - Šentvid]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. Sedaj je ta največja izmed župnij [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]], po površini in po številu prebivalcev, vendar ne po številu župljanov in še manj nedelnikov. Ulice in trgi, ki so vključeni v župnijo se nahajajo v knjigi: {{navedi knjigo |author=Čižman, Marko |year=2006 |title=Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah |publisher=Nadškofija Ljubljana |isbn= |cobiss=514144652 |pages=}} == Zgodovina == Zgodovina [[župnija|župnije]] se prične z razbitjem [[Pražupnija|pražupnije]] sv. Petra v Šentpetru pri Ljubljani, že med 9. in 12. stoletjem. Prva omemba župnije v pisnih virih je iz leta 1262. Leta 1932 je v župniji začel izhajati mesečni list ''Naš zvon'', ki izhaja še danes. ===Župnijske spominske plošče=== V Župniji Šentvid nad Ljubljano so postavljene farne spominske plošče, na katerih so imena vaščanov iz okoliških vasi (Brod pri Šentvidu, Dravlje, Glince, Gunclje, Medno, Podutik, Poljane, Stanežiče, Šentvid, Trata, Vižmarje, Zapuže in Zgornja Šiška), ki so padli na protikomunistični strani v letih 1942–1945. Skupno je na ploščah 56 imen.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995</ref> == Sakralni objekti == [[Župnijska cerkev]] v [[Šentvid (Ljubljana)|Šentvidu nad Ljubljano]] je posvečena [[Mučenec|mučencu]] [[Sveti Vid|sv. Vidu]].<ref>{{Navedi splet|title=Domov|url=https://www.zupnija-sentvid.si/|website=Župnija Šentvid nad Ljubljano|date=2017-02-16|accessdate=2026-01-13|language=sl-SI}}</ref> Cerkveni kompleks obsega tudi župnišče in pokopališče ob župnijski cerkvi. * [[cerkev sv. Vida, Ljubljana]] ([[župnijska cerkev]]), * [[cerkev sv. Jakoba, Stanežiče)|cerkev sv. Jakoba, Stanežiče]] ([[Podružnična cerkev|podružnica]]) == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} *{{navedi knjigo |author=Čižman, Marko |year=2006 |title=Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah |publisher=Nadškofija Ljubljana |isbn= |cobiss=514144652 |pages=}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{kategorija v Zbirki|Parish of Ljubljana–Šentvid|Župnija Ljubljana - Šentvid}} == Zunanje povezave == * [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Šentvid]] [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Ljubljana - Sentvid]] [[Kategorija:Šentvid (Ljubljana)]] cw4f0q08sspz8xkog19vb93cbzd1qgx 6676613 6676611 2026-05-16T17:17:43Z Shabicht 3554 /* Župnijske spominske plošče */ 6676613 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Ljubljana - Šentvid | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Prušnikova ulica 90 <br>1210 Ljubljana Šentvid | parish_church = [[cerkev sv. Vida, Ljubljana - Šentvid]] | dedication = [[Sveti Vid]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Ljubljana - Šentvid |Ljubljana - Šentvid]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana ]] | province = [[Metropolija |Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Tine Povirk | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Šentvid nad Ljubljano''' je [[teritorialna župnija]] [[dekanija Ljubljana - Šentvid|Dekanije Ljubljana - Šentvid]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. Sedaj je ta največja izmed župnij [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]], po površini in po številu prebivalcev, vendar ne po številu župljanov in še manj nedelnikov. Ulice in trgi, ki so vključeni v župnijo se nahajajo v knjigi: {{navedi knjigo |author=Čižman, Marko |year=2006 |title=Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah |publisher=Nadškofija Ljubljana |isbn= |cobiss=514144652 |pages=}} == Zgodovina == Zgodovina [[župnija|župnije]] se prične z razbitjem [[Pražupnija|pražupnije]] sv. Petra v Šentpetru pri Ljubljani, že med 9. in 12. stoletjem. Prva omemba župnije v pisnih virih je iz leta 1262. Leta 1932 je v župniji začel izhajati mesečni list ''Naš zvon'', ki izhaja še danes. ===Župnijske spominske plošče=== V župniji so postavljene spominske plošče, na katerih so napisana imena 65-ih župljanov iz okoliških vasi (Brod pri Šentvidu, Dravlje, Glince, Gunclje, Medno, Podutik, Poljane, Stanežiče, Šentvid, Trata, Vižmarje, Zapuže in Zgornja Šiška), ki so padli na protikomunistični strani v letih 1942–1945.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995</ref> == Sakralni objekti == [[Župnijska cerkev]] v [[Šentvid (Ljubljana)|Šentvidu nad Ljubljano]] je posvečena [[Mučenec|mučencu]] [[Sveti Vid|sv. Vidu]].<ref>{{Navedi splet|title=Domov|url=https://www.zupnija-sentvid.si/|website=Župnija Šentvid nad Ljubljano|date=2017-02-16|accessdate=2026-01-13|language=sl-SI}}</ref> Cerkveni kompleks obsega tudi župnišče in pokopališče ob župnijski cerkvi. * [[cerkev sv. Vida, Ljubljana]] ([[župnijska cerkev]]), * [[cerkev sv. Jakoba, Stanežiče)|cerkev sv. Jakoba, Stanežiče]] ([[Podružnična cerkev|podružnica]]) == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} *{{navedi knjigo |author=Čižman, Marko |year=2006 |title=Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah |publisher=Nadškofija Ljubljana |isbn= |cobiss=514144652 |pages=}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{kategorija v Zbirki|Parish of Ljubljana–Šentvid|Župnija Ljubljana - Šentvid}} == Zunanje povezave == * [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Šentvid]] [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Ljubljana - Sentvid]] [[Kategorija:Šentvid (Ljubljana)]] kre1de029lb8xhbs0ot03346wcncsol 6676831 6676613 2026-05-17T06:10:18Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6676831 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Ljubljana - Šentvid | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Prušnikova ulica 90 <br>1210 Ljubljana Šentvid | parish_church = [[cerkev sv. Vida, Ljubljana - Šentvid]] | dedication = [[Sveti Vid]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Ljubljana - Šentvid |Ljubljana - Šentvid]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana ]] | province = [[Metropolija |Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Tine Povirk | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Šentvid nad Ljubljano''' je [[teritorialna župnija]] [[dekanija Ljubljana - Šentvid|Dekanije Ljubljana - Šentvid]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. Sedaj je ta največja izmed župnij [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]], po površini in po številu prebivalcev, vendar ne po številu župljanov in še manj nedelnikov. Ulice in trgi, ki so vključeni v župnijo se nahajajo v knjigi: {{navedi knjigo |author=Čižman, Marko |year=2006 |title=Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah |publisher=Nadškofija Ljubljana |isbn= |cobiss=514144652 |pages=}} == Zgodovina == Zgodovina [[župnija|župnije]] se prične z razbitjem [[Pražupnija|pražupnije]] sv. Petra v Šentpetru pri Ljubljani, že med 9. in 12. stoletjem. Prva omemba župnije v pisnih virih je iz leta 1262. Leta 1932 je v župniji začel izhajati mesečni list ''Naš zvon'', ki izhaja še danes. ===Župnijske spominske plošče=== V župniji so postavljene spominske plošče, na katerih so napisana imena 65-ih župljanov iz okoliških vasi (Brod pri Šentvidu, Dravlje, Glince, Gunclje, Medno, Podutik, Poljane, Stanežiče, Šentvid, Trata, Vižmarje, Zapuže in Zgornja Šiška), ki so padli na protikomunistični strani v letih 1942–1945.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995</ref> == Sakralni objekti == [[Župnijska cerkev]] v [[Šentvid (Ljubljana)|Šentvidu nad Ljubljano]] je posvečena [[Mučenec|mučencu]] [[Sveti Vid|sv. Vidu]].<ref>{{Navedi splet|title=Domov|url=https://www.zupnija-sentvid.si/|website=Župnija Šentvid nad Ljubljano|date=2017-02-16|accessdate=2026-01-13|language=sl-SI}}</ref> Cerkveni kompleks obsega tudi župnišče in pokopališče ob župnijski cerkvi. {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Vida, Ljubljana|cerkev sv. Vida]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Ljubljana|Ljubljana - Šentvid]] |- | 2. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Jakoba, Stanežiče|cerkev sv. Jakoba ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Stanežiče]] |- |- |} * [[cerkev sv. Vida, Ljubljana]] ([[župnijska cerkev]]), * [[cerkev sv. Jakoba, Stanežiče)|cerkev sv. Jakoba, Stanežiče]] ([[Podružnična cerkev|podružnica]]) == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} *{{navedi knjigo |author=Čižman, Marko |year=2006 |title=Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah |publisher=Nadškofija Ljubljana |isbn= |cobiss=514144652 |pages=}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{kategorija v Zbirki|Parish of Ljubljana–Šentvid|Župnija Ljubljana - Šentvid}} == Zunanje povezave == * [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Šentvid]] [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Ljubljana - Sentvid]] [[Kategorija:Šentvid (Ljubljana)]] 82mnfia8u802ushje1yy4qy6oecjl2h 6676832 6676831 2026-05-17T06:12:03Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6676832 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Ljubljana - Šentvid | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Prušnikova ulica 90 <br>1210 Ljubljana Šentvid | parish_church = [[cerkev sv. Vida, Ljubljana - Šentvid]] | dedication = [[Sveti Vid]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Ljubljana - Šentvid |Ljubljana - Šentvid]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana ]] | province = [[Metropolija |Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Tine Povirk | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Šentvid nad Ljubljano''' je [[teritorialna župnija]] [[dekanija Ljubljana - Šentvid|Dekanije Ljubljana - Šentvid]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. Sedaj je ta največja izmed župnij [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]], po površini in po številu prebivalcev, vendar ne po številu župljanov in še manj nedelnikov. Ulice in trgi, ki so vključeni v župnijo se nahajajo v knjigi: {{navedi knjigo |author=Čižman, Marko |year=2006 |title=Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah |publisher=Nadškofija Ljubljana |isbn= |cobiss=514144652 |pages=}} == Zgodovina == Zgodovina [[župnija|župnije]] se prične z razbitjem [[Pražupnija|pražupnije]] sv. Petra v Šentpetru pri Ljubljani, že med 9. in 12. stoletjem. Prva omemba župnije v pisnih virih je iz leta 1262. Leta 1932 je v župniji začel izhajati mesečni list ''Naš zvon'', ki izhaja še danes. ===Župnijske spominske plošče=== V župniji so postavljene spominske plošče, na katerih so napisana imena 65-ih župljanov iz okoliških vasi (Brod pri Šentvidu, Dravlje, Glince, Gunclje, Medno, Podutik, Poljane, Stanežiče, Šentvid, Trata, Vižmarje, Zapuže in Zgornja Šiška), ki so padli na protikomunistični strani v letih 1942–1945.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995</ref> == Sakralni objekti == [[Župnijska cerkev]] v [[Šentvid (Ljubljana)|Šentvidu nad Ljubljano]] je posvečena [[Mučenec|mučencu]] [[Sveti Vid|sv. Vidu]].<ref>{{Navedi splet|title=Domov|url=https://www.zupnija-sentvid.si/|website=Župnija Šentvid nad Ljubljano|date=2017-02-16|accessdate=2026-01-13|language=sl-SI}}</ref> Cerkveni kompleks obsega tudi župnišče in pokopališče ob župnijski cerkvi. {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Vida, Ljubljana|cerkev sv. Vida]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Ljubljana|Ljubljana - Šentvid]] |- | 2. | {{Slika d|Q60355712|100px}} | [[cerkev sv. Jakoba, Stanežiče|cerkev sv. Jakoba ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Stanežiče]] |- |- |} * [[cerkev sv. Vida, Ljubljana]] ([[župnijska cerkev]]), * [[cerkev sv. Jakoba, Stanežiče)|cerkev sv. Jakoba, Stanežiče]] ([[Podružnična cerkev|podružnica]]) == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} *{{navedi knjigo |author=Čižman, Marko |year=2006 |title=Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah |publisher=Nadškofija Ljubljana |isbn= |cobiss=514144652 |pages=}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{kategorija v Zbirki|Parish of Ljubljana–Šentvid|Župnija Ljubljana - Šentvid}} == Zunanje povezave == * [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Šentvid]] [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Ljubljana - Sentvid]] [[Kategorija:Šentvid (Ljubljana)]] m3uu47ivuus1enodgtjkbnnmqffou2x 6676833 6676832 2026-05-17T06:13:30Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6676833 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Ljubljana - Šentvid | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Prušnikova ulica 90 <br>1210 Ljubljana Šentvid | parish_church = [[cerkev sv. Vida, Ljubljana - Šentvid]] | dedication = [[Sveti Vid]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Ljubljana - Šentvid |Ljubljana - Šentvid]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana ]] | province = [[Metropolija |Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Tine Povirk | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Šentvid nad Ljubljano''' je [[teritorialna župnija]] [[dekanija Ljubljana - Šentvid|Dekanije Ljubljana - Šentvid]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. Sedaj je ta največja izmed župnij [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]], po površini in po številu prebivalcev, vendar ne po številu župljanov in še manj nedelnikov. Ulice in trgi, ki so vključeni v župnijo se nahajajo v knjigi: {{navedi knjigo |author=Čižman, Marko |year=2006 |title=Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah |publisher=Nadškofija Ljubljana |isbn= |cobiss=514144652 |pages=}} == Zgodovina == Zgodovina [[župnija|župnije]] se prične z razbitjem [[Pražupnija|pražupnije]] sv. Petra v Šentpetru pri Ljubljani, že med 9. in 12. stoletjem. Prva omemba župnije v pisnih virih je iz leta 1262. Leta 1932 je v župniji začel izhajati mesečni list ''Naš zvon'', ki izhaja še danes. ===Župnijske spominske plošče=== V župniji so postavljene spominske plošče, na katerih so napisana imena 65-ih župljanov iz okoliških vasi (Brod pri Šentvidu, Dravlje, Glince, Gunclje, Medno, Podutik, Poljane, Stanežiče, Šentvid, Trata, Vižmarje, Zapuže in Zgornja Šiška), ki so padli na protikomunistični strani v letih 1942–1945.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995</ref> == Sakralni objekti == [[Župnijska cerkev]] v [[Šentvid (Ljubljana)|Šentvidu nad Ljubljano]] je posvečena [[Mučenec|mučencu]] [[Sveti Vid|sv. Vidu]].<ref>{{Navedi splet|title=Domov|url=https://www.zupnija-sentvid.si/|website=Župnija Šentvid nad Ljubljano|date=2017-02-16|accessdate=2026-01-13|language=sl-SI}}</ref> Cerkveni kompleks obsega tudi župnišče in pokopališče ob župnijski cerkvi. {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60355793|100px}} | [[cerkev sv. Vida, Ljubljana|cerkev sv. Vida]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Ljubljana|Ljubljana - Šentvid]] |- | 2. | {{Slika d|Q60355712|100px}} | [[cerkev sv. Jakoba, Stanežiče|cerkev sv. Jakoba ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Stanežiče]] |- |} == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} *{{navedi knjigo |author=Čižman, Marko |year=2006 |title=Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah |publisher=Nadškofija Ljubljana |isbn= |cobiss=514144652 |pages=}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{kategorija v Zbirki|Parish of Ljubljana–Šentvid|Župnija Ljubljana - Šentvid}} == Zunanje povezave == * [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Šentvid]] [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Ljubljana - Sentvid]] [[Kategorija:Šentvid (Ljubljana)]] eeuxu5jrc6sju7o2yzllsu2t8xrafnl 6676834 6676833 2026-05-17T06:14:33Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6676834 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Ljubljana - Šentvid | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Prušnikova ulica 90 <br>1210 Ljubljana Šentvid | parish_church = [[cerkev sv. Vida, Ljubljana - Šentvid]] | dedication = [[Sveti Vid]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Ljubljana - Šentvid |Ljubljana - Šentvid]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana ]] | province = [[Metropolija |Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Tine Povirk | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Šentvid nad Ljubljano''' je [[teritorialna župnija]] [[dekanija Ljubljana - Šentvid|Dekanije Ljubljana - Šentvid]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. Sedaj je ta največja izmed župnij [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]], po površini in po številu prebivalcev, vendar ne po številu župljanov in še manj nedelnikov. Ulice in trgi, ki so vključeni v župnijo se nahajajo v knjigi: {{navedi knjigo |author=Čižman, Marko |year=2006 |title=Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah |publisher=Nadškofija Ljubljana |isbn= |cobiss=514144652 |pages=}} == Zgodovina == Zgodovina [[župnija|župnije]] se prične z razbitjem [[Pražupnija|pražupnije]] sv. Petra v Šentpetru pri Ljubljani, že med 9. in 12. stoletjem. Prva omemba župnije v pisnih virih je iz leta 1262. Leta 1932 je v župniji začel izhajati mesečni list ''Naš zvon'', ki izhaja še danes. ===Župnijske spominske plošče=== V župniji so postavljene spominske plošče, na katerih so napisana imena 65-ih župljanov iz okoliških vasi (Brod pri Šentvidu, Dravlje, Glince, Gunclje, Medno, Podutik, Poljane, Stanežiče, Šentvid, Trata, Vižmarje, Zapuže in Zgornja Šiška), ki so padli na protikomunistični strani v letih 1942–1945.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995</ref> == Sakralni objekti == [[Župnijska cerkev]] v [[Šentvid (Ljubljana)|Šentvidu nad Ljubljano]] je posvečena [[Mučenec|mučencu]] [[Sveti Vid|sv. Vidu]].<ref>{{Navedi splet|title=Domov|url=https://www.zupnija-sentvid.si/|website=Župnija Šentvid nad Ljubljano|date=2017-02-16|accessdate=2026-01-13|language=sl-SI}}</ref> Župnijski kompleks obsega tudi [[župnišče]] in [[pokopališče]] ob [[Župnijska cerkev|župnijski cerkvi]]. {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60355793|100px}} | [[cerkev sv. Vida, Ljubljana|cerkev sv. Vida]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Ljubljana|Ljubljana - Šentvid]] |- | 2. | {{Slika d|Q60355712|100px}} | [[cerkev sv. Jakoba, Stanežiče|cerkev sv. Jakoba ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Stanežiče]] |- |} == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} *{{navedi knjigo |author=Čižman, Marko |year=2006 |title=Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah |publisher=Nadškofija Ljubljana |isbn= |cobiss=514144652 |pages=}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{kategorija v Zbirki|Parish of Ljubljana–Šentvid|Župnija Ljubljana - Šentvid}} == Zunanje povezave == * [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Šentvid]] [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Ljubljana - Sentvid]] [[Kategorija:Šentvid (Ljubljana)]] faes9x4z1vpcaqvou9t83eaxk4nn3x0 6676844 6676834 2026-05-17T06:33:39Z Shabicht 3554 /* Župnijske spominske plošče */ 6676844 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Ljubljana - Šentvid | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Prušnikova ulica 90 <br>1210 Ljubljana Šentvid | parish_church = [[cerkev sv. Vida, Ljubljana - Šentvid]] | dedication = [[Sveti Vid]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Ljubljana - Šentvid |Ljubljana - Šentvid]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana ]] | province = [[Metropolija |Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Tine Povirk | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Šentvid nad Ljubljano''' je [[teritorialna župnija]] [[dekanija Ljubljana - Šentvid|Dekanije Ljubljana - Šentvid]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. Sedaj je ta največja izmed župnij [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]], po površini in po številu prebivalcev, vendar ne po številu župljanov in še manj nedelnikov. Ulice in trgi, ki so vključeni v župnijo se nahajajo v knjigi: {{navedi knjigo |author=Čižman, Marko |year=2006 |title=Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah |publisher=Nadškofija Ljubljana |isbn= |cobiss=514144652 |pages=}} == Zgodovina == Zgodovina [[župnija|župnije]] se prične z razbitjem [[Pražupnija|pražupnije]] sv. Petra v Šentpetru pri Ljubljani, že med 9. in 12. stoletjem. Prva omemba župnije v pisnih virih je iz leta 1262. Leta 1932 je v župniji začel izhajati mesečni list ''Naš zvon'', ki izhaja še danes. ===Župnijske spominske plošče=== V župniji so postavljene spominske plošče, na katerih so napisana imena 65-ih župljanov, tudi iz okoliških nekdanjih vasi (Brod pri Šentvidu, Dravlje, Glince, Gunclje, Medno, Podutik, Poljane, Stanežiče, Trata, Vižmarje, Zapuže in Zgornja Šiška), ki so padli na protikomunistični strani v letih 1942–1945.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995</ref> == Sakralni objekti == [[Župnijska cerkev]] v [[Šentvid (Ljubljana)|Šentvidu nad Ljubljano]] je posvečena [[Mučenec|mučencu]] [[Sveti Vid|sv. Vidu]].<ref>{{Navedi splet|title=Domov|url=https://www.zupnija-sentvid.si/|website=Župnija Šentvid nad Ljubljano|date=2017-02-16|accessdate=2026-01-13|language=sl-SI}}</ref> Župnijski kompleks obsega tudi [[župnišče]] in [[pokopališče]] ob [[Župnijska cerkev|župnijski cerkvi]]. {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60355793|100px}} | [[cerkev sv. Vida, Ljubljana|cerkev sv. Vida]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Ljubljana|Ljubljana - Šentvid]] |- | 2. | {{Slika d|Q60355712|100px}} | [[cerkev sv. Jakoba, Stanežiče|cerkev sv. Jakoba ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Stanežiče]] |- |} == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} *{{navedi knjigo |author=Čižman, Marko |year=2006 |title=Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah |publisher=Nadškofija Ljubljana |isbn= |cobiss=514144652 |pages=}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{kategorija v Zbirki|Parish of Ljubljana–Šentvid|Župnija Ljubljana - Šentvid}} == Zunanje povezave == * [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Šentvid]] [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Ljubljana - Sentvid]] [[Kategorija:Šentvid (Ljubljana)]] 2opgjke4xhy856mklvil3d8r74o7q12 6676845 6676844 2026-05-17T06:35:56Z Shabicht 3554 6676845 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Ljubljana - Šentvid | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Prušnikova ulica 90 <br>1210 Ljubljana Šentvid | parish_church = [[cerkev sv. Vida, Ljubljana - Šentvid]] | dedication = [[Sveti Vid]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Ljubljana - Šentvid |Ljubljana - Šentvid]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana ]] | province = [[Metropolija |Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Tine Povirk | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Šentvid nad Ljubljano''',(uradno Župnija Ljubljana - Šentvid), je [[teritorialna župnija]] [[dekanija Ljubljana - Šentvid|Dekanije Ljubljana - Šentvid]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. Sedaj je ta največja izmed župnij [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]], po površini in po številu prebivalcev, vendar ne po številu župljanov in še manj nedelnikov. Ulice in trgi, ki so vključeni v župnijo se nahajajo v knjigi: {{navedi knjigo |author=Čižman, Marko |year=2006 |title=Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah |publisher=Nadškofija Ljubljana |isbn= |cobiss=514144652 |pages=}} == Zgodovina == Zgodovina [[župnija|župnije]] se prične z razbitjem [[Pražupnija|pražupnije]] sv. Petra v Šentpetru pri Ljubljani, že med 9. in 12. stoletjem. Prva omemba župnije v pisnih virih je iz leta 1262. Leta 1932 je v župniji začel izhajati mesečni list ''Naš zvon'', ki izhaja še danes. ===Župnijske spominske plošče=== V župniji so postavljene spominske plošče, na katerih so napisana imena 65-ih župljanov, tudi iz okoliških nekdanjih vasi (Brod pri Šentvidu, Dravlje, Glince, Gunclje, Medno, Podutik, Poljane, Stanežiče, Trata, Vižmarje, Zapuže in Zgornja Šiška), ki so padli na protikomunistični strani v letih 1942–1945.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995</ref> == Sakralni objekti == [[Župnijska cerkev]] v [[Šentvid (Ljubljana)|Šentvidu nad Ljubljano]] je posvečena [[Mučenec|mučencu]] [[Sveti Vid|sv. Vidu]].<ref>{{Navedi splet|title=Domov|url=https://www.zupnija-sentvid.si/|website=Župnija Šentvid nad Ljubljano|date=2017-02-16|accessdate=2026-01-13|language=sl-SI}}</ref> Župnijski kompleks obsega tudi [[župnišče]] in [[pokopališče]] ob [[Župnijska cerkev|župnijski cerkvi]]. {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60355793|100px}} | [[cerkev sv. Vida, Ljubljana|cerkev sv. Vida]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Ljubljana|Ljubljana - Šentvid]] |- | 2. | {{Slika d|Q60355712|100px}} | [[cerkev sv. Jakoba, Stanežiče|cerkev sv. Jakoba ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Stanežiče]] |- |} == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} *{{navedi knjigo |author=Čižman, Marko |year=2006 |title=Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah |publisher=Nadškofija Ljubljana |isbn= |cobiss=514144652 |pages=}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{kategorija v Zbirki|Parish of Ljubljana–Šentvid|Župnija Ljubljana - Šentvid}} == Zunanje povezave == * [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Šentvid]] [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Ljubljana - Sentvid]] [[Kategorija:Šentvid (Ljubljana)]] 2b97i5khe3i0cg7nnep491cgyjfx6w4 6676846 6676845 2026-05-17T06:36:18Z Shabicht 3554 6676846 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Ljubljana - Šentvid | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Prušnikova ulica 90 <br>1210 Ljubljana Šentvid | parish_church = [[cerkev sv. Vida, Ljubljana - Šentvid]] | dedication = [[Sveti Vid]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Ljubljana - Šentvid |Ljubljana - Šentvid]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana ]] | province = [[Metropolija |Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Tine Povirk | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Šentvid nad Ljubljano''' (uradno Župnija Ljubljana - Šentvid), je [[teritorialna župnija]] [[dekanija Ljubljana - Šentvid|Dekanije Ljubljana - Šentvid]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. Sedaj je ta največja izmed župnij [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]], po površini in po številu prebivalcev, vendar ne po številu župljanov in še manj nedelnikov. Ulice in trgi, ki so vključeni v župnijo se nahajajo v knjigi: {{navedi knjigo |author=Čižman, Marko |year=2006 |title=Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah |publisher=Nadškofija Ljubljana |isbn= |cobiss=514144652 |pages=}} == Zgodovina == Zgodovina [[župnija|župnije]] se prične z razbitjem [[Pražupnija|pražupnije]] sv. Petra v Šentpetru pri Ljubljani, že med 9. in 12. stoletjem. Prva omemba župnije v pisnih virih je iz leta 1262. Leta 1932 je v župniji začel izhajati mesečni list ''Naš zvon'', ki izhaja še danes. ===Župnijske spominske plošče=== V župniji so postavljene spominske plošče, na katerih so napisana imena 65-ih župljanov, tudi iz okoliških nekdanjih vasi (Brod pri Šentvidu, Dravlje, Glince, Gunclje, Medno, Podutik, Poljane, Stanežiče, Trata, Vižmarje, Zapuže in Zgornja Šiška), ki so padli na protikomunistični strani v letih 1942–1945.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995</ref> == Sakralni objekti == [[Župnijska cerkev]] v [[Šentvid (Ljubljana)|Šentvidu nad Ljubljano]] je posvečena [[Mučenec|mučencu]] [[Sveti Vid|sv. Vidu]].<ref>{{Navedi splet|title=Domov|url=https://www.zupnija-sentvid.si/|website=Župnija Šentvid nad Ljubljano|date=2017-02-16|accessdate=2026-01-13|language=sl-SI}}</ref> Župnijski kompleks obsega tudi [[župnišče]] in [[pokopališče]] ob [[Župnijska cerkev|župnijski cerkvi]]. {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60355793|100px}} | [[cerkev sv. Vida, Ljubljana|cerkev sv. Vida]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Ljubljana|Ljubljana - Šentvid]] |- | 2. | {{Slika d|Q60355712|100px}} | [[cerkev sv. Jakoba, Stanežiče|cerkev sv. Jakoba ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Stanežiče]] |- |} == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} *{{navedi knjigo |author=Čižman, Marko |year=2006 |title=Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah |publisher=Nadškofija Ljubljana |isbn= |cobiss=514144652 |pages=}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{kategorija v Zbirki|Parish of Ljubljana–Šentvid|Župnija Ljubljana - Šentvid}} == Zunanje povezave == * [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Šentvid]] [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Ljubljana - Sentvid]] [[Kategorija:Šentvid (Ljubljana)]] 4os5082frs1xjmrmn5a6qi78hvfw3ty 6676847 6676846 2026-05-17T06:37:46Z Shabicht 3554 6676847 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Ljubljana - Šentvid | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Prušnikova ulica 90 <br>1210 Ljubljana Šentvid | parish_church = [[cerkev sv. Vida, Ljubljana - Šentvid]] | dedication = [[Sveti Vid]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Ljubljana - Šentvid |Ljubljana - Šentvid]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana ]] | province = [[Metropolija |Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Tine Povirk | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Šentvid nad Ljubljano''' (uradno Župnija Ljubljana - Šentvid), je [[teritorialna župnija]] [[dekanija Ljubljana - Šentvid|Dekanije Ljubljana - Šentvid]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. Sedaj je ta največja izmed župnij [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]], po površini in po številu prebivalcev, vendar ne po številu župljanov in še manj nedelnikov. Ulice in trgi, ki so vključeni v župnijo, so opisani v knjigi: {{navedi knjigo |author=Čižman, Marko |year=2006 |title=Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah |publisher=Nadškofija Ljubljana |isbn= |cobiss=514144652 |pages=}} == Zgodovina == Zgodovina [[župnija|župnije]] se prične z razbitjem [[Pražupnija|pražupnije]] sv. Petra v Šentpetru pri Ljubljani, že med 9. in 12. stoletjem. Prva omemba župnije v pisnih virih je iz leta 1262. Leta 1932 je v župniji začel izhajati mesečni list ''Naš zvon'', ki izhaja še danes. ===Župnijske spominske plošče=== V župniji so postavljene spominske plošče, na katerih so napisana imena 65-ih župljanov, tudi iz okoliških nekdanjih vasi (Brod pri Šentvidu, Dravlje, Glince, Gunclje, Medno, Podutik, Poljane, Stanežiče, Trata, Vižmarje, Zapuže in Zgornja Šiška), ki so padli na protikomunistični strani v letih 1942–1945.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995</ref> == Sakralni objekti == [[Župnijska cerkev]] v [[Šentvid (Ljubljana)|Šentvidu nad Ljubljano]] je posvečena [[Mučenec|mučencu]] [[Sveti Vid|sv. Vidu]].<ref>{{Navedi splet|title=Domov|url=https://www.zupnija-sentvid.si/|website=Župnija Šentvid nad Ljubljano|date=2017-02-16|accessdate=2026-01-13|language=sl-SI}}</ref> Župnijski kompleks obsega tudi [[župnišče]] in [[pokopališče]] ob [[Župnijska cerkev|župnijski cerkvi]]. {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60355793|100px}} | [[cerkev sv. Vida, Ljubljana|cerkev sv. Vida]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Ljubljana|Ljubljana - Šentvid]] |- | 2. | {{Slika d|Q60355712|100px}} | [[cerkev sv. Jakoba, Stanežiče|cerkev sv. Jakoba ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Stanežiče]] |- |} == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} *{{navedi knjigo |author=Čižman, Marko |year=2006 |title=Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah |publisher=Nadškofija Ljubljana |isbn= |cobiss=514144652 |pages=}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{kategorija v Zbirki|Parish of Ljubljana–Šentvid|Župnija Ljubljana - Šentvid}} == Zunanje povezave == * [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Šentvid]] [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Ljubljana - Sentvid]] [[Kategorija:Šentvid (Ljubljana)]] flo9810n90tqwtgnu9vfsv5axtdllp7 6676848 6676847 2026-05-17T06:38:34Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6676848 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Ljubljana - Šentvid | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Prušnikova ulica 90 <br>1210 Ljubljana Šentvid | parish_church = [[cerkev sv. Vida, Ljubljana - Šentvid]] | dedication = [[Sveti Vid]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Ljubljana - Šentvid |Ljubljana - Šentvid]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana ]] | province = [[Metropolija |Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Tine Povirk | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Šentvid nad Ljubljano''' (uradno Župnija Ljubljana - Šentvid), je [[teritorialna župnija]] [[dekanija Ljubljana - Šentvid|Dekanije Ljubljana - Šentvid]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. Sedaj je ta največja izmed župnij [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]], po površini in po številu prebivalcev, vendar ne po številu župljanov in še manj nedelnikov. Ulice in trgi, ki so vključeni v župnijo, so opisani v knjigi: {{navedi knjigo |author=Čižman, Marko |year=2006 |title=Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah |publisher=Nadškofija Ljubljana |isbn= |cobiss=514144652 |pages=}} == Zgodovina == Zgodovina [[župnija|župnije]] se prične z delitvijo [[Pražupnija|pražupnije]] sv. Petra v Šentpetru pri Ljubljani, že med 9. in 12. stoletjem. Prva omemba župnije v pisnih virih je iz leta 1262. Leta 1932 je v župniji začel izhajati mesečni list ''Naš zvon'', ki izhaja še danes. ===Župnijske spominske plošče=== V župniji so postavljene spominske plošče, na katerih so napisana imena 65-ih župljanov, tudi iz okoliških nekdanjih vasi (Brod pri Šentvidu, Dravlje, Glince, Gunclje, Medno, Podutik, Poljane, Stanežiče, Trata, Vižmarje, Zapuže in Zgornja Šiška), ki so padli na protikomunistični strani v letih 1942–1945.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995</ref> == Sakralni objekti == [[Župnijska cerkev]] v [[Šentvid (Ljubljana)|Šentvidu nad Ljubljano]] je posvečena [[Mučenec|mučencu]] [[Sveti Vid|sv. Vidu]].<ref>{{Navedi splet|title=Domov|url=https://www.zupnija-sentvid.si/|website=Župnija Šentvid nad Ljubljano|date=2017-02-16|accessdate=2026-01-13|language=sl-SI}}</ref> Župnijski kompleks obsega tudi [[župnišče]] in [[pokopališče]] ob [[Župnijska cerkev|župnijski cerkvi]]. {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60355793|100px}} | [[cerkev sv. Vida, Ljubljana|cerkev sv. Vida]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Ljubljana|Ljubljana - Šentvid]] |- | 2. | {{Slika d|Q60355712|100px}} | [[cerkev sv. Jakoba, Stanežiče|cerkev sv. Jakoba ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Stanežiče]] |- |} == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} *{{navedi knjigo |author=Čižman, Marko |year=2006 |title=Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah |publisher=Nadškofija Ljubljana |isbn= |cobiss=514144652 |pages=}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{kategorija v Zbirki|Parish of Ljubljana–Šentvid|Župnija Ljubljana - Šentvid}} == Zunanje povezave == * [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Šentvid]] [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Ljubljana - Sentvid]] [[Kategorija:Šentvid (Ljubljana)]] 3xyvra66lm8d591l5w4vk5uzitp21xs 6676850 6676848 2026-05-17T06:40:29Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6676850 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Ljubljana - Šentvid | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Prušnikova ulica 90 <br>1210 Ljubljana Šentvid | parish_church = [[cerkev sv. Vida, Ljubljana - Šentvid]] | dedication = [[Sveti Vid]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Ljubljana - Šentvid |Ljubljana - Šentvid]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana ]] | province = [[Metropolija |Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Tine Povirk | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Šentvid nad Ljubljano''' (uradno Župnija Ljubljana - Šentvid), je [[teritorialna župnija]] [[dekanija Ljubljana - Šentvid|Dekanije Ljubljana - Šentvid]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. Sedaj je ta največja izmed župnij [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]], po površini in po številu prebivalcev, vendar ne po številu župljanov in še manj nedelnikov. Ulice in trgi, ki so vključeni v župnijo, so opisani v knjigi: {{navedi knjigo |author=Čižman, Marko |year=2006 |title=Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah |publisher=Nadškofija Ljubljana |isbn= |cobiss=514144652 |pages=}} == Zgodovina == Zgodovina [[župnija|župnije]] se prične z delitvijo [[Pražupnija|pražupnije]] sv. Petra v Šentpetru pri Ljubljani, (sedaj [[Župnija Ljubljana – Sv. Peter]]). Prva omemba župnije v pisnih virih je iz leta 1262. Leta 1932 je v župniji začel izhajati mesečni list ''Naš zvon'', ki izhaja še danes. ===Župnijske spominske plošče=== V župniji so postavljene spominske plošče, na katerih so napisana imena 65-ih župljanov, tudi iz okoliških nekdanjih vasi (Brod pri Šentvidu, Dravlje, Glince, Gunclje, Medno, Podutik, Poljane, Stanežiče, Trata, Vižmarje, Zapuže in Zgornja Šiška), ki so padli na protikomunistični strani v letih 1942–1945.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995</ref> == Sakralni objekti == [[Župnijska cerkev]] v [[Šentvid (Ljubljana)|Šentvidu nad Ljubljano]] je posvečena [[Mučenec|mučencu]] [[Sveti Vid|sv. Vidu]].<ref>{{Navedi splet|title=Domov|url=https://www.zupnija-sentvid.si/|website=Župnija Šentvid nad Ljubljano|date=2017-02-16|accessdate=2026-01-13|language=sl-SI}}</ref> Župnijski kompleks obsega tudi [[župnišče]] in [[pokopališče]] ob [[Župnijska cerkev|župnijski cerkvi]]. {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60355793|100px}} | [[cerkev sv. Vida, Ljubljana|cerkev sv. Vida]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Ljubljana|Ljubljana - Šentvid]] |- | 2. | {{Slika d|Q60355712|100px}} | [[cerkev sv. Jakoba, Stanežiče|cerkev sv. Jakoba ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Stanežiče]] |- |} == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} *{{navedi knjigo |author=Čižman, Marko |year=2006 |title=Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah |publisher=Nadškofija Ljubljana |isbn= |cobiss=514144652 |pages=}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{kategorija v Zbirki|Parish of Ljubljana–Šentvid|Župnija Ljubljana - Šentvid}} == Zunanje povezave == * [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Šentvid]] [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Ljubljana - Sentvid]] [[Kategorija:Šentvid (Ljubljana)]] j76hor937yfzzk4e1v6lh8o7rzc7hfr 6676852 6676850 2026-05-17T06:44:55Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6676852 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Ljubljana - Šentvid | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Prušnikova ulica 90 <br>1210 Ljubljana Šentvid | parish_church = [[cerkev sv. Vida, Ljubljana - Šentvid]] | dedication = [[Sveti Vid]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Ljubljana - Šentvid |Ljubljana - Šentvid]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana ]] | province = [[Metropolija |Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Tine Povirk | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Šentvid nad Ljubljano''' (uradno Župnija Ljubljana - Šentvid), je [[teritorialna župnija]] [[dekanija Ljubljana - Šentvid|Dekanije Ljubljana - Šentvid]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. Sedaj je ta največja izmed župnij [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]], po površini in po številu prebivalcev, vendar ne po številu župljanov in še manj nedelnikov. Ulice in trgi, ki so vključeni v župnijo, so opisani v knjigi: {{navedi knjigo |author=Čižman, Marko |year=2006 |title=Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah |publisher=Nadškofija Ljubljana |isbn= |cobiss=514144652 |pages=}} == Zgodovina == Zgodovina [[župnija|župnije]] se prične z delitvijo [[Pražupnija|pražupnije]] sv. Petra v Šentpetru pri Ljubljani, (sedaj [[Župnija Ljubljana – Sv. Peter]]), ki je nastala že pred zmago nad Madžari v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]] leta 955, iz prvotne misijonske postaje [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarhata]], ter je še v 13. stoletju obsegala vso Ljubljansko kotlino južno od Save, vse do meja z pražupnijami Volče, Vipava in Cerknica. Prva omemba sedanje župnije v pisnih virih je iz leta 1262. Leta 1932 je v župniji začel izhajati mesečni list ''Naš zvon'', ki izhaja še danes. ===Župnijske spominske plošče=== V župniji so postavljene spominske plošče, na katerih so napisana imena 65-ih župljanov, tudi iz okoliških nekdanjih vasi (Brod pri Šentvidu, Dravlje, Glince, Gunclje, Medno, Podutik, Poljane, Stanežiče, Trata, Vižmarje, Zapuže in Zgornja Šiška), ki so padli na protikomunistični strani v letih 1942–1945.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995</ref> == Sakralni objekti == [[Župnijska cerkev]] v [[Šentvid (Ljubljana)|Šentvidu nad Ljubljano]] je posvečena [[Mučenec|mučencu]] [[Sveti Vid|sv. Vidu]].<ref>{{Navedi splet|title=Domov|url=https://www.zupnija-sentvid.si/|website=Župnija Šentvid nad Ljubljano|date=2017-02-16|accessdate=2026-01-13|language=sl-SI}}</ref> Župnijski kompleks obsega tudi [[župnišče]] in [[pokopališče]] ob [[Župnijska cerkev|župnijski cerkvi]]. {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60355793|100px}} | [[cerkev sv. Vida, Ljubljana|cerkev sv. Vida]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Ljubljana|Ljubljana - Šentvid]] |- | 2. | {{Slika d|Q60355712|100px}} | [[cerkev sv. Jakoba, Stanežiče|cerkev sv. Jakoba ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Stanežiče]] |- |} == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} *{{navedi knjigo |author=Čižman, Marko |year=2006 |title=Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah |publisher=Nadškofija Ljubljana |isbn= |cobiss=514144652 |pages=}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{kategorija v Zbirki|Parish of Ljubljana–Šentvid|Župnija Ljubljana - Šentvid}} == Zunanje povezave == * [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Šentvid]] [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Ljubljana - Sentvid]] [[Kategorija:Šentvid (Ljubljana)]] 9mglnafk5ih0elat691akwewakmokn7 6676853 6676852 2026-05-17T06:48:03Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6676853 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Ljubljana - Šentvid | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Prušnikova ulica 90 <br>1210 Ljubljana Šentvid | parish_church = [[cerkev sv. Vida, Ljubljana - Šentvid]] | dedication = [[Sveti Vid]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Ljubljana - Šentvid |Ljubljana - Šentvid]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana ]] | province = [[Metropolija |Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Tine Povirk | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Šentvid nad Ljubljano''' (uradno Župnija Ljubljana - Šentvid), je [[teritorialna župnija]] [[dekanija Ljubljana - Šentvid|Dekanije Ljubljana - Šentvid]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. Sedaj je ta največja izmed župnij [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]], po površini in po številu prebivalcev, vendar ne po številu župljanov in še manj nedelnikov. Ulice in trgi, ki so vključeni v župnijo, so opisani v knjigi: {{navedi knjigo |author=Čižman, Marko |year=2006 |title=Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah |publisher=Nadškofija Ljubljana |isbn= |cobiss=514144652 |pages=}} == Zgodovina == Zgodovina [[župnija|župnije]] se prične z delitvijo [[Pražupnija|pražupnije]] sv. Petra v Šentpetru pri Ljubljani, (sedaj [[Župnija Ljubljana – Sv. Peter]]), ki je nastala že pred zmago nad Madžari v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]] leta 955, iz prvotne misijonske postaje [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarhata]], ter je še v 13. stoletju obsegala vso Ljubljansko kotlino južno od Save, vse do meja z pražupnijami Volče, Vipava in Cerknica. Prva omemba sedanje župnije v Šentvidu v pisnih virih je iz leta 1262. Leta 1932 je v župniji začel izhajati mesečni list ''Naš zvon'', ki izhaja še danes. ===Župnijske spominske plošče=== V župniji so postavljene spominske plošče, na katerih so napisana imena 65-ih župljanov, tudi iz okoliških nekdanjih vasi (Brod pri Šentvidu, Dravlje, Glince, Gunclje, Medno, Podutik, Poljane, Stanežiče, Trata, Vižmarje, Zapuže in Zgornja Šiška), ki so padli na protikomunistični strani v letih 1942–1945.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995</ref> == Sakralni objekti == [[Župnijska cerkev]] v [[Šentvid (Ljubljana)|Šentvidu nad Ljubljano]] je posvečena [[Mučenec|mučencu]] [[Sveti Vid|sv. Vidu]].<ref>{{Navedi splet|title=Domov|url=https://www.zupnija-sentvid.si/|website=Župnija Šentvid nad Ljubljano|date=2017-02-16|accessdate=2026-01-13|language=sl-SI}}</ref> Župnijski kompleks obsega tudi [[župnišče]] in [[pokopališče]] ob [[Župnijska cerkev|župnijski cerkvi]]. {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60355793|100px}} | [[cerkev sv. Vida, Ljubljana|cerkev sv. Vida]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Ljubljana|Ljubljana - Šentvid]] |- | 2. | {{Slika d|Q60355712|100px}} | [[cerkev sv. Jakoba, Stanežiče|cerkev sv. Jakoba ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Stanežiče]] |- |} == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} *{{navedi knjigo |author=Čižman, Marko |year=2006 |title=Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah |publisher=Nadškofija Ljubljana |isbn= |cobiss=514144652 |pages=}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{kategorija v Zbirki|Parish of Ljubljana–Šentvid|Župnija Ljubljana - Šentvid}} == Zunanje povezave == * [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Šentvid]] [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Ljubljana - Sentvid]] [[Kategorija:Šentvid (Ljubljana)]] ps77uns29uijqtb10tr693cihodmts3 6676855 6676853 2026-05-17T06:52:15Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6676855 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Ljubljana - Šentvid | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Prušnikova ulica 90 <br>1210 Ljubljana Šentvid | parish_church = [[cerkev sv. Vida, Ljubljana - Šentvid]] | dedication = [[Sveti Vid]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Ljubljana - Šentvid |Ljubljana - Šentvid]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana ]] | province = [[Metropolija |Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Tine Povirk | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Šentvid nad Ljubljano''' (uradno Župnija Ljubljana - Šentvid), je [[teritorialna župnija]] [[dekanija Ljubljana - Šentvid|Dekanije Ljubljana - Šentvid]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. Sedaj je ta največja izmed župnij [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]], po površini in po številu prebivalcev, vendar ne po številu župljanov in še manj nedelnikov. Ulice in trgi, ki so vključeni v župnijo, so opisani v knjigi: {{navedi knjigo |author=Čižman, Marko |year=2006 |title=Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah |publisher=Nadškofija Ljubljana |isbn= |cobiss=514144652 |pages=}} == Zgodovina == Zgodovina [[župnija|župnije]] se prične z delitvijo [[Pražupnija|pražupnije]] sv. Petra v Šentpetru pri Ljubljani, (sedaj [[Župnija Ljubljana – Sv. Peter]]), ki je nastala že pred zmago nad Madžari v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]] leta 955, iz prvotne misijonske postaje [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarhata]], ter je še v 13. stoletju obsegala vso Ljubljansko kotlino južno od Save, vse do meja z pražupnijami Volče, Vipava in Cerknica. Iz pražupnije se je v 1100 letih razvilo preko 50 župnij. Med temi je bila kot prva župnija Šentvid nad Ljubljano, za katero je iz leta 1262 znano ime župnika Henrika. Leta 1932 je v župniji začel izhajati mesečni list ''Naš zvon'', ki izhaja še danes. ===Župnijske spominske plošče=== V župniji so postavljene spominske plošče, na katerih so napisana imena 65-ih župljanov, tudi iz okoliških nekdanjih vasi (Brod pri Šentvidu, Dravlje, Glince, Gunclje, Medno, Podutik, Poljane, Stanežiče, Trata, Vižmarje, Zapuže in Zgornja Šiška), ki so padli na protikomunistični strani v letih 1942–1945.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995</ref> == Sakralni objekti == [[Župnijska cerkev]] v [[Šentvid (Ljubljana)|Šentvidu nad Ljubljano]] je posvečena [[Mučenec|mučencu]] [[Sveti Vid|sv. Vidu]].<ref>{{Navedi splet|title=Domov|url=https://www.zupnija-sentvid.si/|website=Župnija Šentvid nad Ljubljano|date=2017-02-16|accessdate=2026-01-13|language=sl-SI}}</ref> Župnijski kompleks obsega tudi [[župnišče]] in [[pokopališče]] ob [[Župnijska cerkev|župnijski cerkvi]]. {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60355793|100px}} | [[cerkev sv. Vida, Ljubljana|cerkev sv. Vida]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Ljubljana|Ljubljana - Šentvid]] |- | 2. | {{Slika d|Q60355712|100px}} | [[cerkev sv. Jakoba, Stanežiče|cerkev sv. Jakoba ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Stanežiče]] |- |} == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} *{{navedi knjigo |author=Čižman, Marko |year=2006 |title=Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah |publisher=Nadškofija Ljubljana |isbn= |cobiss=514144652 |pages=}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{kategorija v Zbirki|Parish of Ljubljana–Šentvid|Župnija Ljubljana - Šentvid}} == Zunanje povezave == * [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Šentvid]] [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Ljubljana - Sentvid]] [[Kategorija:Šentvid (Ljubljana)]] not1ciwjg3afhdw6f818ucufaexiolm 6676856 6676855 2026-05-17T06:53:01Z Shabicht 3554 6676856 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Ljubljana - Šentvid | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Prušnikova ulica 90 <br>1210 Ljubljana Šentvid | parish_church = [[cerkev sv. Vida, Ljubljana - Šentvid]] | dedication = [[Sveti Vid]] | established = pred [[1262]] | first_mentioned = [[1262]] | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Ljubljana - Šentvid |Ljubljana - Šentvid]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana ]] | province = [[Metropolija |Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Tine Povirk | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Šentvid nad Ljubljano''' (uradno Župnija Ljubljana - Šentvid), je [[teritorialna župnija]] [[dekanija Ljubljana - Šentvid|Dekanije Ljubljana - Šentvid]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. Sedaj je ta največja izmed župnij [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]], po površini in po številu prebivalcev, vendar ne po številu župljanov in še manj nedelnikov. Ulice in trgi, ki so vključeni v župnijo, so opisani v knjigi: {{navedi knjigo |author=Čižman, Marko |year=2006 |title=Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah |publisher=Nadškofija Ljubljana |isbn= |cobiss=514144652 |pages=}} == Zgodovina == Zgodovina [[župnija|župnije]] se prične z delitvijo [[Pražupnija|pražupnije]] sv. Petra v Šentpetru pri Ljubljani, (sedaj [[Župnija Ljubljana – Sv. Peter]]), ki je nastala že pred zmago nad Madžari v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]] leta 955, iz prvotne misijonske postaje [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarhata]], ter je še v 13. stoletju obsegala vso Ljubljansko kotlino južno od Save, vse do meja z pražupnijami Volče, Vipava in Cerknica. Iz pražupnije se je v 1100 letih razvilo preko 50 župnij. Med temi je bila kot prva župnija Šentvid nad Ljubljano, za katero je iz leta 1262 znano ime župnika Henrika. Leta 1932 je v župniji začel izhajati mesečni list ''Naš zvon'', ki izhaja še danes. ===Župnijske spominske plošče=== V župniji so postavljene spominske plošče, na katerih so napisana imena 65-ih župljanov, tudi iz okoliških nekdanjih vasi (Brod pri Šentvidu, Dravlje, Glince, Gunclje, Medno, Podutik, Poljane, Stanežiče, Trata, Vižmarje, Zapuže in Zgornja Šiška), ki so padli na protikomunistični strani v letih 1942–1945.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995</ref> == Sakralni objekti == [[Župnijska cerkev]] v [[Šentvid (Ljubljana)|Šentvidu nad Ljubljano]] je posvečena [[Mučenec|mučencu]] [[Sveti Vid|sv. Vidu]].<ref>{{Navedi splet|title=Domov|url=https://www.zupnija-sentvid.si/|website=Župnija Šentvid nad Ljubljano|date=2017-02-16|accessdate=2026-01-13|language=sl-SI}}</ref> Župnijski kompleks obsega tudi [[župnišče]] in [[pokopališče]] ob [[Župnijska cerkev|župnijski cerkvi]]. {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60355793|100px}} | [[cerkev sv. Vida, Ljubljana|cerkev sv. Vida]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Ljubljana|Ljubljana - Šentvid]] |- | 2. | {{Slika d|Q60355712|100px}} | [[cerkev sv. Jakoba, Stanežiče|cerkev sv. Jakoba ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Stanežiče]] |- |} == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} *{{navedi knjigo |author=Čižman, Marko |year=2006 |title=Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah |publisher=Nadškofija Ljubljana |isbn= |cobiss=514144652 |pages=}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{kategorija v Zbirki|Parish of Ljubljana–Šentvid|Župnija Ljubljana - Šentvid}} == Zunanje povezave == * [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Šentvid]] [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Ljubljana - Sentvid]] [[Kategorija:Šentvid (Ljubljana)]] 0eaqp7c5wooge1qa4gq7a2s5m2fn9d4 6676857 6676856 2026-05-17T06:55:16Z Shabicht 3554 6676857 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Ljubljana - Šentvid | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Prušnikova ulica 90 <br>1210 Ljubljana Šentvid | parish_church = [[cerkev sv. Vida, Ljubljana - Šentvid]] | dedication = [[Sveti Vid]] | established = pred [[1262]] | first_mentioned = [[1262]] | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Ljubljana - Šentvid |Ljubljana - Šentvid]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana ]] | province = [[Metropolija |Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Tine Povirk | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = Jože Hauptman [[Monsignor|msgr.]] | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Šentvid nad Ljubljano''' (uradno Župnija Ljubljana - Šentvid), je [[teritorialna župnija]] [[dekanija Ljubljana - Šentvid|Dekanije Ljubljana - Šentvid]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. Sedaj je ta največja izmed župnij [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]], po površini in po številu prebivalcev, vendar ne po številu župljanov in še manj nedelnikov. Ulice in trgi, ki so vključeni v župnijo, so opisani v knjigi: {{navedi knjigo |author=Čižman, Marko |year=2006 |title=Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah |publisher=Nadškofija Ljubljana |isbn= |cobiss=514144652 |pages=}} == Zgodovina == Zgodovina [[župnija|župnije]] se prične z delitvijo [[Pražupnija|pražupnije]] sv. Petra v Šentpetru pri Ljubljani, (sedaj [[Župnija Ljubljana – Sv. Peter]]), ki je nastala že pred zmago nad Madžari v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]] leta 955, iz prvotne misijonske postaje [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarhata]], ter je še v 13. stoletju obsegala vso Ljubljansko kotlino južno od Save, vse do meja z pražupnijami Volče, Vipava in Cerknica. Iz pražupnije se je v 1100 letih razvilo preko 50 župnij. Med temi je bila kot prva župnija Šentvid nad Ljubljano, za katero je iz leta 1262 znano ime župnika Henrika. Leta 1932 je v župniji začel izhajati mesečni list ''Naš zvon'', ki izhaja še danes. ===Župnijske spominske plošče=== V župniji so postavljene spominske plošče, na katerih so napisana imena 65-ih župljanov, tudi iz okoliških nekdanjih vasi (Brod pri Šentvidu, Dravlje, Glince, Gunclje, Medno, Podutik, Poljane, Stanežiče, Trata, Vižmarje, Zapuže in Zgornja Šiška), ki so padli na protikomunistični strani v letih 1942–1945.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995</ref> == Sakralni objekti == [[Župnijska cerkev]] v [[Šentvid (Ljubljana)|Šentvidu nad Ljubljano]] je posvečena [[Mučenec|mučencu]] [[Sveti Vid|sv. Vidu]].<ref>{{Navedi splet|title=Domov|url=https://www.zupnija-sentvid.si/|website=Župnija Šentvid nad Ljubljano|date=2017-02-16|accessdate=2026-01-13|language=sl-SI}}</ref> Župnijski kompleks obsega tudi [[župnišče]] in [[pokopališče]] ob [[Župnijska cerkev|župnijski cerkvi]]. {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60355793|100px}} | [[cerkev sv. Vida, Ljubljana|cerkev sv. Vida]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Ljubljana|Ljubljana - Šentvid]] |- | 2. | {{Slika d|Q60355712|100px}} | [[cerkev sv. Jakoba, Stanežiče|cerkev sv. Jakoba ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Stanežiče]] |- |} == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} *{{navedi knjigo |author=Čižman, Marko |year=2006 |title=Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah |publisher=Nadškofija Ljubljana |isbn= |cobiss=514144652 |pages=}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{kategorija v Zbirki|Parish of Ljubljana–Šentvid|Župnija Ljubljana - Šentvid}} == Zunanje povezave == * [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Šentvid]] [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Ljubljana - Sentvid]] [[Kategorija:Šentvid (Ljubljana)]] g0uiiy6logppe4ij8rq13uiqvo8ylb9 6676858 6676857 2026-05-17T06:59:25Z Shabicht 3554 6676858 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Ljubljana - Šentvid | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Prušnikova ulica 90 <br>1210 Ljubljana Šentvid | parish_church = [[cerkev sv. Vida, Ljubljana - Šentvid]] | dedication = [[Sveti Vid]] | established = pred [[1262]] | first_mentioned = [[1262]] | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Ljubljana - Šentvid |Ljubljana - Šentvid]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana ]] | province = [[Metropolija |Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Tine Povirk (od 2025)<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-osebne-spremembe-duhovnikov-v-letu-2025-celoten-seznam |title=Premestitve duhovnikov v letu 2025 |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = Jože Hauptman [[Monsignor|msgr.]] | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Šentvid nad Ljubljano''' (uradno Župnija Ljubljana - Šentvid), je [[teritorialna župnija]] [[dekanija Ljubljana - Šentvid|Dekanije Ljubljana - Šentvid]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. Sedaj je ta največja izmed župnij [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]], po površini in po številu prebivalcev, vendar ne po številu župljanov in še manj nedelnikov. Ulice in trgi, ki so vključeni v župnijo, so opisani v knjigi: {{navedi knjigo |author=Čižman, Marko |year=2006 |title=Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah |publisher=Nadškofija Ljubljana |isbn= |cobiss=514144652 |pages=}} == Zgodovina == Zgodovina [[župnija|župnije]] se prične z delitvijo [[Pražupnija|pražupnije]] sv. Petra v Šentpetru pri Ljubljani, (sedaj [[Župnija Ljubljana – Sv. Peter]]), ki je nastala že pred zmago nad Madžari v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]] leta 955, iz prvotne misijonske postaje [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarhata]], ter je še v 13. stoletju obsegala vso Ljubljansko kotlino južno od Save, vse do meja z pražupnijami Volče, Vipava in Cerknica. Iz pražupnije se je v 1100 letih razvilo preko 50 župnij. Med temi je bila kot prva župnija Šentvid nad Ljubljano, za katero je iz leta 1262 znano ime župnika Henrika. Leta 1932 je v župniji začel izhajati mesečni list ''Naš zvon'', ki izhaja še danes. ===Župnijske spominske plošče=== V župniji so postavljene spominske plošče, na katerih so napisana imena 65-ih župljanov, tudi iz okoliških nekdanjih vasi (Brod pri Šentvidu, Dravlje, Glince, Gunclje, Medno, Podutik, Poljane, Stanežiče, Trata, Vižmarje, Zapuže in Zgornja Šiška), ki so padli na protikomunistični strani v letih 1942–1945.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995</ref> == Sakralni objekti == [[Župnijska cerkev]] v [[Šentvid (Ljubljana)|Šentvidu nad Ljubljano]] je posvečena [[Mučenec|mučencu]] [[Sveti Vid|sv. Vidu]].<ref>{{Navedi splet|title=Domov|url=https://www.zupnija-sentvid.si/|website=Župnija Šentvid nad Ljubljano|date=2017-02-16|accessdate=2026-01-13|language=sl-SI}}</ref> Župnijski kompleks obsega tudi [[župnišče]] in [[pokopališče]] ob [[Župnijska cerkev|župnijski cerkvi]]. {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60355793|100px}} | [[cerkev sv. Vida, Ljubljana|cerkev sv. Vida]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Ljubljana|Ljubljana - Šentvid]] |- | 2. | {{Slika d|Q60355712|100px}} | [[cerkev sv. Jakoba, Stanežiče|cerkev sv. Jakoba ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Stanežiče]] |- |} == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} *{{navedi knjigo |author=Čižman, Marko |year=2006 |title=Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah |publisher=Nadškofija Ljubljana |isbn= |cobiss=514144652 |pages=}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{kategorija v Zbirki|Parish of Ljubljana–Šentvid|Župnija Ljubljana - Šentvid}} == Zunanje povezave == * [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Šentvid]] [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Ljubljana - Sentvid]] [[Kategorija:Šentvid (Ljubljana)]] cgarpqk4g56rqeihu7h10o6522jbv1a 6676859 6676858 2026-05-17T07:00:32Z Shabicht 3554 6676859 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Ljubljana - Šentvid | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Prušnikova ulica 90 <br>1210 Ljubljana Šentvid | parish_church = [[cerkev sv. Vida, Ljubljana - Šentvid]] | dedication = [[Sveti Vid]] | established = pred [[1262]] | first_mentioned = [[1262]] | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Ljubljana - Šentvid |Ljubljana - Šentvid]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana ]] | province = [[Metropolija |Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Tine Povirk (od 2025)<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-osebne-spremembe-duhovnikov-v-letu-2025-celoten-seznam |title=Premestitve duhovnikov v letu 2025 |accessdate= |date=27. julij 2025 |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = Jože Hauptman [[Monsignor|msgr.]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-osebne-spremembe-duhovnikov-v-letu-2025-celoten-seznam |title=Premestitve duhovnikov v letu 2025 |accessdate= |date=27. julij 2025 |format= |work= }}</ref> | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Šentvid nad Ljubljano''' (uradno Župnija Ljubljana - Šentvid), je [[teritorialna župnija]] [[dekanija Ljubljana - Šentvid|Dekanije Ljubljana - Šentvid]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. Sedaj je ta največja izmed župnij [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]], po površini in po številu prebivalcev, vendar ne po številu župljanov in še manj nedelnikov. Ulice in trgi, ki so vključeni v župnijo, so opisani v knjigi: {{navedi knjigo |author=Čižman, Marko |year=2006 |title=Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah |publisher=Nadškofija Ljubljana |isbn= |cobiss=514144652 |pages=}} == Zgodovina == Zgodovina [[župnija|župnije]] se prične z delitvijo [[Pražupnija|pražupnije]] sv. Petra v Šentpetru pri Ljubljani, (sedaj [[Župnija Ljubljana – Sv. Peter]]), ki je nastala že pred zmago nad Madžari v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]] leta 955, iz prvotne misijonske postaje [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarhata]], ter je še v 13. stoletju obsegala vso Ljubljansko kotlino južno od Save, vse do meja z pražupnijami Volče, Vipava in Cerknica. Iz pražupnije se je v 1100 letih razvilo preko 50 župnij. Med temi je bila kot prva župnija Šentvid nad Ljubljano, za katero je iz leta 1262 znano ime župnika Henrika. Leta 1932 je v župniji začel izhajati mesečni list ''Naš zvon'', ki izhaja še danes. ===Župnijske spominske plošče=== V župniji so postavljene spominske plošče, na katerih so napisana imena 65-ih župljanov, tudi iz okoliških nekdanjih vasi (Brod pri Šentvidu, Dravlje, Glince, Gunclje, Medno, Podutik, Poljane, Stanežiče, Trata, Vižmarje, Zapuže in Zgornja Šiška), ki so padli na protikomunistični strani v letih 1942–1945.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995</ref> == Sakralni objekti == [[Župnijska cerkev]] v [[Šentvid (Ljubljana)|Šentvidu nad Ljubljano]] je posvečena [[Mučenec|mučencu]] [[Sveti Vid|sv. Vidu]].<ref>{{Navedi splet|title=Domov|url=https://www.zupnija-sentvid.si/|website=Župnija Šentvid nad Ljubljano|date=2017-02-16|accessdate=2026-01-13|language=sl-SI}}</ref> Župnijski kompleks obsega tudi [[župnišče]] in [[pokopališče]] ob [[Župnijska cerkev|župnijski cerkvi]]. {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60355793|100px}} | [[cerkev sv. Vida, Ljubljana|cerkev sv. Vida]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Ljubljana|Ljubljana - Šentvid]] |- | 2. | {{Slika d|Q60355712|100px}} | [[cerkev sv. Jakoba, Stanežiče|cerkev sv. Jakoba ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Stanežiče]] |- |} == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} *{{navedi knjigo |author=Čižman, Marko |year=2006 |title=Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah |publisher=Nadškofija Ljubljana |isbn= |cobiss=514144652 |pages=}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{kategorija v Zbirki|Parish of Ljubljana–Šentvid|Župnija Ljubljana - Šentvid}} == Zunanje povezave == * [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Šentvid]] [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Ljubljana - Sentvid]] [[Kategorija:Šentvid (Ljubljana)]] o6aqj0bh5og5fpub5wxoe95zh8uawsp 6676860 6676859 2026-05-17T07:03:11Z Shabicht 3554 6676860 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Ljubljana - Šentvid | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Prušnikova ulica 90 <br>1210 Ljubljana Šentvid | parish_church = [[cerkev sv. Vida, Ljubljana - Šentvid]] | dedication = [[Sveti Vid]] | established = pred [[1262]] | first_mentioned = [[1262]] | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Ljubljana - Šentvid |Ljubljana - Šentvid]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana ]] | province = [[Metropolija |Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Tine Povirk (od 2025)<ref name="premestitve">{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-osebne-spremembe-duhovnikov-v-letu-2025-celoten-seznam |title=Premestitve duhovnikov v letu 2025 |accessdate= |date=27. julij 2025 |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = Jože Hauptman [[Monsignor|msgr.]]ref name="premestitve">{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-osebne-spremembe-duhovnikov-v-letu-2025-celoten-seznam |title=Premestitve duhovnikov v letu 2025 |accessdate= |date=27. julij 2025 |format= |work= }}</ref> <ref name="premestitve">{{navedi splet |url= |title= |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Šentvid nad Ljubljano''' (uradno Župnija Ljubljana - Šentvid), je [[teritorialna župnija]] [[dekanija Ljubljana - Šentvid|Dekanije Ljubljana - Šentvid]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. Sedaj je ta največja izmed župnij [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]], po površini in po številu prebivalcev, vendar ne po številu župljanov in še manj nedelnikov. Ulice in trgi, ki so vključeni v župnijo, so opisani v knjigi: {{navedi knjigo |author=Čižman, Marko |year=2006 |title=Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah |publisher=Nadškofija Ljubljana |isbn= |cobiss=514144652 |pages=}} == Zgodovina == Zgodovina [[župnija|župnije]] se prične z delitvijo [[Pražupnija|pražupnije]] sv. Petra v Šentpetru pri Ljubljani, (sedaj [[Župnija Ljubljana – Sv. Peter]]), ki je nastala že pred zmago nad Madžari v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]] leta 955, iz prvotne misijonske postaje [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarhata]], ter je še v 13. stoletju obsegala vso Ljubljansko kotlino južno od Save, vse do meja z pražupnijami Volče, Vipava in Cerknica. Iz pražupnije se je v 1100 letih razvilo preko 50 župnij. Med temi je bila kot prva župnija Šentvid nad Ljubljano, za katero je iz leta 1262 znano ime župnika Henrika. Leta 1932 je v župniji začel izhajati mesečni list ''Naš zvon'', ki izhaja še danes. ===Župnijske spominske plošče=== V župniji so postavljene spominske plošče, na katerih so napisana imena 65-ih župljanov, tudi iz okoliških nekdanjih vasi (Brod pri Šentvidu, Dravlje, Glince, Gunclje, Medno, Podutik, Poljane, Stanežiče, Trata, Vižmarje, Zapuže in Zgornja Šiška), ki so padli na protikomunistični strani v letih 1942–1945.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995</ref> == Sakralni objekti == [[Župnijska cerkev]] v [[Šentvid (Ljubljana)|Šentvidu nad Ljubljano]] je posvečena [[Mučenec|mučencu]] [[Sveti Vid|sv. Vidu]].<ref>{{Navedi splet|title=Domov|url=https://www.zupnija-sentvid.si/|website=Župnija Šentvid nad Ljubljano|date=2017-02-16|accessdate=2026-01-13|language=sl-SI}}</ref> Župnijski kompleks obsega tudi [[župnišče]] in [[pokopališče]] ob [[Župnijska cerkev|župnijski cerkvi]]. {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60355793|100px}} | [[cerkev sv. Vida, Ljubljana|cerkev sv. Vida]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Ljubljana|Ljubljana - Šentvid]] |- | 2. | {{Slika d|Q60355712|100px}} | [[cerkev sv. Jakoba, Stanežiče|cerkev sv. Jakoba ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Stanežiče]] |- |} == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} *{{navedi knjigo |author=Čižman, Marko |year=2006 |title=Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah |publisher=Nadškofija Ljubljana |isbn= |cobiss=514144652 |pages=}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{kategorija v Zbirki|Parish of Ljubljana–Šentvid|Župnija Ljubljana - Šentvid}} == Zunanje povezave == * [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Šentvid]] [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Ljubljana - Sentvid]] [[Kategorija:Šentvid (Ljubljana)]] 0q2rrrygujrtkrrj17f08vh5o25wj0f 6676861 6676860 2026-05-17T07:04:09Z Shabicht 3554 6676861 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Ljubljana - Šentvid | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Prušnikova ulica 90 <br>1210 Ljubljana Šentvid | parish_church = [[cerkev sv. Vida, Ljubljana - Šentvid]] | dedication = [[Sveti Vid]] | established = pred [[1262]] | first_mentioned = [[1262]] | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Ljubljana - Šentvid |Ljubljana - Šentvid]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana ]] | province = [[Metropolija |Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Tine Povirk (od 2025)<ref name="premestitve">{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-osebne-spremembe-duhovnikov-v-letu-2025-celoten-seznam |title=Premestitve duhovnikov v letu 2025 |accessdate= |date=27. julij 2025 |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = Jože Hauptman [[Monsignor|msgr.]]<ref name="premestitve">{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-osebne-spremembe-duhovnikov-v-letu-2025-celoten-seznam |title=Premestitve duhovnikov v letu 2025 |accessdate= |date=27. julij 2025 |format= |work= }}</ref> | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Šentvid nad Ljubljano''' (uradno Župnija Ljubljana - Šentvid), je [[teritorialna župnija]] [[dekanija Ljubljana - Šentvid|Dekanije Ljubljana - Šentvid]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. Sedaj je ta največja izmed župnij [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]], po površini in po številu prebivalcev, vendar ne po številu župljanov in še manj nedelnikov. Ulice in trgi, ki so vključeni v župnijo, so opisani v knjigi: {{navedi knjigo |author=Čižman, Marko |year=2006 |title=Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah |publisher=Nadškofija Ljubljana |isbn= |cobiss=514144652 |pages=}} == Zgodovina == Zgodovina [[župnija|župnije]] se prične z delitvijo [[Pražupnija|pražupnije]] sv. Petra v Šentpetru pri Ljubljani, (sedaj [[Župnija Ljubljana – Sv. Peter]]), ki je nastala že pred zmago nad Madžari v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]] leta 955, iz prvotne misijonske postaje [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarhata]], ter je še v 13. stoletju obsegala vso Ljubljansko kotlino južno od Save, vse do meja z pražupnijami Volče, Vipava in Cerknica. Iz pražupnije se je v 1100 letih razvilo preko 50 župnij. Med temi je bila kot prva župnija Šentvid nad Ljubljano, za katero je iz leta 1262 znano ime župnika Henrika. Leta 1932 je v župniji začel izhajati mesečni list ''Naš zvon'', ki izhaja še danes. ===Župnijske spominske plošče=== V župniji so postavljene spominske plošče, na katerih so napisana imena 65-ih župljanov, tudi iz okoliških nekdanjih vasi (Brod pri Šentvidu, Dravlje, Glince, Gunclje, Medno, Podutik, Poljane, Stanežiče, Trata, Vižmarje, Zapuže in Zgornja Šiška), ki so padli na protikomunistični strani v letih 1942–1945.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995</ref> == Sakralni objekti == [[Župnijska cerkev]] v [[Šentvid (Ljubljana)|Šentvidu nad Ljubljano]] je posvečena [[Mučenec|mučencu]] [[Sveti Vid|sv. Vidu]].<ref>{{Navedi splet|title=Domov|url=https://www.zupnija-sentvid.si/|website=Župnija Šentvid nad Ljubljano|date=2017-02-16|accessdate=2026-01-13|language=sl-SI}}</ref> Župnijski kompleks obsega tudi [[župnišče]] in [[pokopališče]] ob [[Župnijska cerkev|župnijski cerkvi]]. {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60355793|100px}} | [[cerkev sv. Vida, Ljubljana|cerkev sv. Vida]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Ljubljana|Ljubljana - Šentvid]] |- | 2. | {{Slika d|Q60355712|100px}} | [[cerkev sv. Jakoba, Stanežiče|cerkev sv. Jakoba ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Stanežiče]] |- |} == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}} *{{navedi knjigo |author=Čižman, Marko |year=2006 |title=Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah |publisher=Nadškofija Ljubljana |isbn= |cobiss=514144652 |pages=}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{kategorija v Zbirki|Parish of Ljubljana–Šentvid|Župnija Ljubljana - Šentvid}} == Zunanje povezave == * [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Šentvid]] [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Ljubljana - Sentvid]] [[Kategorija:Šentvid (Ljubljana)]] kxfnxfc52hou9kfreqcp30jptkjtjl3 0 82139 6676722 6439112 2026-05-16T22:09:56Z ~2026-13659-49 255600 6676722 wikitext text/x-wiki '''Katoliška dežela Triveneto''' je skupno ime za [[škofija|škofije]] in [[nadškofija|nadškofije]] v [[Italija|italijanskih]] [[italijanske dežele|deželah]] [[Benečija]] (''Regione Veneto''), [[Furlanija - Julijska krajina]] (''Regione Friuli-Venezia Giulia'') in [[Trentinsko - Južna Tirolska]] (''Regione Trentino-Alto Adige/Südtirol''). Obsega sledečih 15 škofij: [[škofija Belluno-Feltre|Belluno]], [[nadškofija Videm|Videm]], [[nadškofija Gorica|Gorica]], [[škofija Trst|Trst]], [[škofija Concordia-Pordenone|Concordia]], [[škofija Vittorio Veneto|Vittorio Veneto]], [[škofija Bolzano-Bressanone|Bolzano]], [[nadškofija Trento|Trento]], [[škofija Treviso|Treviso]], [[nadškofija Benetke|Benetke]], [[škofija Padova|Padova]], [[škofija Vicenza|Vicenza]], [[škofija Verona|Verona]], [[škofija Adria-Rovigo|Adria]], [[škofija Chioggia|Chioggia]]. Po podatkih zbornika ''Istituto Centrale per il sostentamento del clero 2006'' živi na površini 40.674 km² skupno 6.859.420 [[vernik]]ov v 3.33_? [[župnija]]h. Iz [[starorimska civilizacija|starorimskega]] mesta Aquileia ([[Oglej]]), ki je bilo škofovski sedež že v [[3. stoletje|tretjem stoletju]], se je razširilo močno misijonarsko gibanje, ki je v kratkem pokristjanilo vso severovzhodno Italijo. Ustanovljenih je bilo veliko novih škofij, predvsem z namenom, da se [[krščanstvo]] utrdi na meji z [[Nemci|nemškim]] in [[Slovani|slovanskim]] svetom in to na področju, ki je bilo tudi večkrat prizorišče osvajalnih vojn. Po letu 1000, ko so se mesta začela razvijati, so škofije posegle tudi po civilni oblasti in njihov ugled je čedalje rastel. Tako so v naslednjih stoletjih tudi na tem področju bila sezidana številna svetišča, kar je še bolj utrdilo ljudsko pobožnost. [[Kategorija:Rimskokatoliške dežele v Italiji|Triveneto]] [[Kategorija:Benečija]] [[Kategorija:Furlanija - Julijska krajina]] [[Kategorija:Trentinsko - Zgornje Poadižje]] [[Kategorija:Katoliška dežela Triveneto|*]] {{RKC-stub}} i2fgbveochfyo8gepqv7j5tg8a4l1f4 0 90957 6676712 5295633 2026-05-16T21:42:35Z ~2026-13659-49 255600 6676712 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Rimini | official_name = Comune di Rimini | latin_name = Ariminum | image_skyline = Rimini Montage.jpg|thumb|Rimini Montage | imagesize = 270px | image_alt = Rimini Montage.jpg | image_caption = Zgoraj levo:pogled na Jadransko morje; zgoraj desno: pogled na obalo Rimini in območje Lungomare; spodaj levo: Malatesta Temple; spodaj sredina: Arch of Augustus; spodaj zgornje desno: mestni muzej in papež Pavel V na trgu Cavour; spodaj spodnje desno: most Tiberius | image_shield = Rimini-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 44 |latm = 03 |lats = 00 |latNS = N | longd = 12 |longm = 34 |longs = 00 |longEW = E | coordinates_type = | coordinates_display = | coordinates_footnotes = | region = [[Emilija-Romanja]] | province = [[Rimini (pokrajina)|Rimini]] (RN) | frazioni = Bellariva, Corpolò, Marebello, Miramare di Rimini, Rivabella, Rivazzurra, San Fortunato, San Giuliano a Mare, San Vito, Santa Aquilina, Santa Giustina, Torre Pedrera, Viserba, Viserbella | mayor_party = demokratska stranka | mayor = Andrea Gnassi | area_footnotes = | area_total_km2 = 134 | population_footnotes = | population_total = 142579 | population_as_of = 31. maj 2010 | pop_density_footnotes = | population_demonym = Riminesi | elevation_footnotes = | elevation_m = 6 | twin1 = | twin1_country = | saint = [[Sveti Gavdencij (Veselko)|Sveti Gavdencij]] | day = 14. oktober | postal_code = 47921, 47922, 47923, 47924 | area_code = 0541 | website = {{official website|http://www.comune.rimini.it}} | footnotes = }} '''Rimini''' je italijansko obmorsko [[mesto]] in glavno mesto [[Pokrajina Rimini|pokrajine Rimini]] v [[Italija|italijanski]] [[italijanske dežele|deželi]] [[Emilija - Romanja]]. Leži v vzhodni Italiji, v neposredni bližini [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Z okoli 150.000 prebivalci je 28. največje [[seznam mest v Italiji|mesto v Italiji]]. Glavni dejavnosti sta [[ribištvo]] in [[turizem]]. ==Zunanje povezave== * [http://www.comune.rimini.it/ Spletna stran mestnega sveta] {{ikona it}} {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivoyage|Rimini}} {{Province of Rimini}} {{it-naselje-stub}} [[Kategorija:Rimini|*]] {{normativna kontrola}} 3m5g7yfmzpaajmx9zrcli7eh2oz2d3s 0 92416 6676851 6548806 2026-05-17T06:41:26Z Shabicht 3554 6676851 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = Cerkev sv. Petra, Ljubljana-Center, skozi okno Inštituta za biofiziko.jpg | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = Trubarjeva 80<br>1000 Ljubljana | parish_church = [[Cerkev sv. Petra, Ljubljana]] | dedication = [[sveti Peter]] | established = | first_mentioned = 1163 | previous_name = Pražupnija sv. Petra | denomination = | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]] | archdeaconry = [[I. arhidiakonat]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Zdravko Žagar | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> |name=Župnija Ljubljana – Sveti Peter}} '''Župnija [[Ljubljana]] – [[Sveti Peter]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Ljubljana Center|Dekanije Ljubljana Center]], ki je del [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. Nahaja se v [[Ljubljana|Ljubljani]], na robu mestnega jedra, kjer se stikajo Stara Ljubljana, Tabor in [[Vodmat]], v bližini [[Ljubljanica|Ljubljanice]] in [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|Univerzitetnega kliničnega centra]]. ==Zgodovina== Pražupnija je nastala že pred zmago nad Madžari v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]] leta 955, iz prvotne misijonske postaje [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarhata]], ter je še v 13. stoletju obsegala vso [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]] južno od Save, vse do meja z pražupnijami [[Župnija Volče|Volče]], [[Župnija Vipava|Vipava]] in [[Župnija Cerknica|Cerknica]]. Pisni viri o župniji so razmeroma pozni, prvič se leta 1163 v listini [[Ulrik II. Trebinjski |patriarha Ulrika II.]] o ustanovitvi [[župnija Velesovo|župnije v Velesovem]] kot priča omenja župnik Peter (Petro de Leibach), leta 1227 se omenja župnija (ecclesia Labacensis) leta 1262 pa še sama cerkev (apud Laybacum in plebe in ecclesia sancti Petri). Lastništvo in patronat nad župnijo so od oglejskega patriarha skušali pridobiti različni veljaki, leta 1366 je to uspelo [[Habsburžani|Habsburžanom]], ki so župnijo pridružili [[Cistercijani|cistercijanom]] v [[Dunajsko Novo mesto|Dunajskem Novem mestu]], ti so jo upravljali vse do ustanovitve [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanske škofije]] leta 1461, ko je dotedanja podružnična [[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana|cerkev sv. Miklavža]] postala [[stolnica]]. Župnija svetega Petra je spet postala samostojna leta 1785. == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje ! oznaka RKD/EID: |- | 1. | {{Slika d|Q12807840}} | [[Cerkev sv. Petra, Ljubljana|cerkev sv. Petra]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Ljubljana]] |{{Cultural Heritage Slovenia|915}} |- | 2. | {{Slika d|Q19717191}} | [[Cerkev Srca Jezusovega, Ljubljana|cerkev Srca Jezusovega]]<br>redovna cerkev | [[Ljubljana]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1976}} |} == Župniki (od 1758 dalje) == * 1758–1785: [[Jurij Japelj]] * 1785–1808: [[Jurij Zupan]] * 1808–1814: Andrej Ahačič * 1814–1836: [[Janez Bedenčič]] * 1836–1855: Matevž Svetličič * 1855–1866: Luka Zierer * 1866–1888: [[Matija Hočevar]] * 1888–1905: Martin Malenšek * 1905–1911: Franc Pavlič * 1912–1936: Janez Petrič * 1936–1945: Alojz Košmerlj, ki je bil tega leta izgnan in je pred državnimi oblastmi pobegnil v [[Združene države Amerike|ZDA]], vendar ostal naslovni župnik župnije do leta 1967 * 1948–1968: Pavel Simončič * 1968–1981: Melhior Golob * 1981–1989: Jošt Martelanc * 1989–2000: Matija Ham * 2000–2006: Jože Černe * 2007–2011: Jožef Drolc * 2011–2014: p. Andrej Šegula, [[minoriti|OFM Conv]] * 2014–2022: p. Cristian Balint, OFM Conv * 2022–2023: p. Martin Gašparič, OFM Conv * 2023: Zdravko Žagar == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Darinka Kladnik |year=2004 |title=Preobrazbe Ljubljane |publisher=Ljubljana : ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo |isbn=961-91035-2-1 |cobiss=129383424 |pages=}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [https://zupnija-lj-sv-peter.rkc.si/ Zupnija-lj-sv-peter.rkc.si], uradna stran {{Nadškofija Ljubljana}} {{normativna kontrola}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Ljubljana–Sv. Peter]] [[Kategorija:Dekanija Ljubljana Center]] [[Kategorija:Župnije v Ljubljani|Ljubljana–Sv. Peter]] asa9xe8x9tnh64v3a6skytodm6p3fku 0 92448 6676582 6611270 2026-05-16T16:26:21Z Shabicht 3554 6676582 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image=[[Slika:KatarinaNadLjubljano-Cerkev.jpg|300px]] |caption=Cerkev in župnišče |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Nadškofija Ljubljana]] |zupnik= |sedez= |drzava=[[Slovenija]] |splet= |name=Župnija Sveta Katarina – Topol}} '''[[Župnija]] [[Katarina Aleksandrijska|Sveta Katarina]] – [[Topol pri Medvodah|Topol]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Dekanije Ljubljana - Šentvid]] [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== Ozemlje sedanje župnije je bilo prvotno del pražupnije Ljubljana - Šentvid, ki je bila ustanovljena leta [[1085]]. Leta [[1296]] je bila ustanovljena [[Župnija Polhov Gradec]], ki je cerkvenoupravno spadala pod [[Oglejski patriarhat]], od leta [[1461]] pa pod [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljansko škofijo]]. Župnik Bogomir se v zgodovinskih virih omenja leta 1321. Od Župnije Polhov Gradec so se polagoma odcepile in osamosvojile nove župnije: [[Župnija Šentjošt nad Horjulom|Šentjošt]] leta [[1863]], Sveta Katarina leta [[1876]], [[Župnija Črni Vrh|Črni Vrh]] in [[Župnija Horjul|Horjul]] pa leta [[1789]]. == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Sv. Katarina - Topol]] [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Šentvid]] qj9it57qeb89k4j12780vn2rcecwlfa 0 92507 6676550 6676418 2026-05-16T15:09:50Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6676550 wikitext text/x-wiki {{Zapomen|župnijo Škofije Koper|Župnija Črni Vrh nad Idrijo}} {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črni Vrh | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Črni Vrh 37 <br>1355 Polhov Gradec | parish_church = [[cerkev sv. Lenarta, Črni Vrh]] | dedication = [[Sveti Lenart]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik |Ljubljana - Vič/Rakovnik ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Peter Nastran (od ) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec|Črni Vrh]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Dekanije Ljubljana - Vič/Rakovnik]], ki je del [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. == Sakralni objekti == Q105673228 * [[župnijska cerkev|župnijska]] [[Cerkev sv. Lenarta, Črni Vrh|cerkev sv. Lenarta]] * [[Kapela Device Marije, Črni Vrh|kapela Device Marije]] {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q105673228|100px}} | [[Cerkev sv. Lenarta, Črni Vrh|cerkev sv. Lenarta]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črni Vrh]] |- | 2. | {{Slika d||100px}} | [[Kapela Device Marije, Črni Vrh|kapela Device Marije]] <br> [[Kapela|kapela]] | [[Črni Vrh]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Črni Vrh]] [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik]] [[Kategorija:Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec]] 1skvhpjha8bzrgu431vit6q909oa3l9 6676551 6676550 2026-05-16T15:11:34Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6676551 wikitext text/x-wiki {{Zapomen|župnijo Škofije Koper|Župnija Črni Vrh nad Idrijo}} {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črni Vrh | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Črni Vrh 37 <br>1355 Polhov Gradec | parish_church = [[cerkev sv. Lenarta, Črni Vrh]] | dedication = [[Sveti Lenart]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik |Ljubljana - Vič/Rakovnik ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Peter Nastran (od ) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec|Črni Vrh]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Dekanije Ljubljana - Vič/Rakovnik]], ki je del [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q105673228|100px}} | [[Cerkev sv. Lenarta, Črni Vrh|cerkev sv. Lenarta]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec|Črni Vrh]] |- | 2. | | [[Kapela Device Marije, Črni Vrh|kapela Device Marije]] <br> [[Kapela|kapela]] | [[Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec|Črni Vrh]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Črni Vrh]] [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik]] [[Kategorija:Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec]] 6imdm155rtsnsgpaw5038bpa5gavyyf 6676554 6676551 2026-05-16T15:27:06Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6676554 wikitext text/x-wiki {{Zapomen|župnijo Škofije Koper|Župnija Črni Vrh nad Idrijo}} {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črni Vrh | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Črni Vrh 37 <br>1355 Polhov Gradec | parish_church = [[cerkev sv. Lenarta, Črni Vrh]] | dedication = [[Sveti Lenart]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik |Ljubljana - Vič/Rakovnik ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Peter Nastran (od ) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec|Črni Vrh]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Dekanije Ljubljana - Vič/Rakovnik]], ki je del [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q105673228|100px}} | [[Cerkev sv. Lenarta, Črni Vrh|cerkev sv. Lenarta]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec|Črni Vrh]] |- | 2. | | [[Kapela Vnebovzetja Device Marije, Črni Vrh|kapela Vnebovzetja Device Marije]] <br> [[Kapela|kapela]] | [[Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec|Črni Vrh]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Črni Vrh]] [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik]] [[Kategorija:Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec]] 9d2bja3odp6tg7qgm633l2f2v6gba5r 6676555 6676554 2026-05-16T15:27:44Z Shabicht 3554 6676555 wikitext text/x-wiki {{Zapomen|župnijo Škofije Koper|Župnija Črni Vrh nad Idrijo}} {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črni Vrh | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Črni Vrh 37 <br>1355 Polhov Gradec | parish_church = [[cerkev sv. Lenarta, Črni Vrh]] | dedication = [[Sveti Lenart]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik |Ljubljana - Vič/Rakovnik ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec|Črni Vrh]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Dekanije Ljubljana - Vič/Rakovnik]], ki je del [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q105673228|100px}} | [[Cerkev sv. Lenarta, Črni Vrh|cerkev sv. Lenarta]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec|Črni Vrh]] |- | 2. | | [[Kapela Vnebovzetja Device Marije, Črni Vrh|kapela Vnebovzetja Device Marije]] <br> [[Kapela|kapela]] | [[Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec|Črni Vrh]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Črni Vrh]] [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik]] [[Kategorija:Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec]] 27t0dhe1r4pae5y4ezvbreszwxbi5yv 6676556 6676555 2026-05-16T15:29:41Z Shabicht 3554 6676556 wikitext text/x-wiki {{Zapomen|župnijo Škofije Koper|Župnija Črni Vrh nad Idrijo}} {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črni Vrh | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Črni Vrh 37 <br>1355 Polhov Gradec | parish_church = [[cerkev sv. Lenarta, Črni Vrh]] | dedication = [[Sveti Lenart]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik |Ljubljana - Vič/Rakovnik ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = Oskrbovana iz [[Župnija Polhov Gradec|Župnije Polhov Gradec]] | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec|Črni Vrh]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Dekanije Ljubljana - Vič/Rakovnik]], ki je del [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q105673228|100px}} | [[Cerkev sv. Lenarta, Črni Vrh|cerkev sv. Lenarta]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec|Črni Vrh]] |- | 2. | | [[Kapela Vnebovzetja Device Marije, Črni Vrh|kapela Vnebovzetja Device Marije]] <br> [[Kapela|kapela]] | [[Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec|Črni Vrh]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Črni Vrh]] [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik]] [[Kategorija:Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec]] 9wiq7ffjbynz2u4z29dju8hon9n3pvc 6676558 6676556 2026-05-16T15:30:22Z Shabicht 3554 6676558 wikitext text/x-wiki {{Zapomen|župnijo Škofije Koper|Župnija Črni Vrh nad Idrijo}} {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črni Vrh | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Črni Vrh 37 <br>1355 Polhov Gradec | parish_church = [[cerkev sv. Lenarta, Črni Vrh]] | dedication = [[Sveti Lenart]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik |Ljubljana - Vič/Rakovnik ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = iz [[Župnija Polhov Gradec|Župnije Polhov Gradec]] | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec|Črni Vrh]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Dekanije Ljubljana - Vič/Rakovnik]], ki je del [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q105673228|100px}} | [[Cerkev sv. Lenarta, Črni Vrh|cerkev sv. Lenarta]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec|Črni Vrh]] |- | 2. | | [[Kapela Vnebovzetja Device Marije, Črni Vrh|kapela Vnebovzetja Device Marije]] <br> [[Kapela|kapela]] | [[Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec|Črni Vrh]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Črni Vrh]] [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik]] [[Kategorija:Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec]] 3j8yf0jw8qagppmlv7w2xquddgeqj7l 6676559 6676558 2026-05-16T15:32:49Z Shabicht 3554 6676559 wikitext text/x-wiki {{Zapomen|župnijo Škofije Koper|Župnija Črni Vrh nad Idrijo}} {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črni Vrh | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Črni Vrh 37 <br>1355 Polhov Gradec | parish_church = [[cerkev sv. Lenarta, Črni Vrh]] | dedication = [[Sveti Lenart]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik |Ljubljana - Vič/Rakovnik ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = iz Župnije [[Župnija Polhov Gradec|Polhov Gradec]] | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec|Črni Vrh]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Dekanije Ljubljana - Vič/Rakovnik]], ki je del [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q105673228|100px}} | [[Cerkev sv. Lenarta, Črni Vrh|cerkev sv. Lenarta]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec|Črni Vrh]] |- | 2. | | [[Kapela Vnebovzetja Device Marije, Črni Vrh|kapela Vnebovzetja Device Marije]] <br> [[Kapela|kapela]] | [[Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec|Črni Vrh]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Črni Vrh]] [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik]] [[Kategorija:Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec]] meble3ceylfjb5ths1lt0zl6onea1du 6676560 6676559 2026-05-16T15:33:33Z Shabicht 3554 6676560 wikitext text/x-wiki {{Zapomen|župnijo Škofije Koper|Župnija Črni Vrh nad Idrijo}} {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črni Vrh | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Črni Vrh 37 <br>1355 Polhov Gradec | parish_church = [[cerkev sv. Lenarta, Črni Vrh]] | dedication = [[Sveti Lenart]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik |Ljubljana - Vič/Rakovnik ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = iz [[Župnija Polhov Gradec|Župnije Polhov Gradec]] | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec|Črni Vrh]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Dekanije Ljubljana - Vič/Rakovnik]], ki je del [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q105673228|100px}} | [[Cerkev sv. Lenarta, Črni Vrh|cerkev sv. Lenarta]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec|Črni Vrh]] |- | 2. | | [[Kapela Vnebovzetja Device Marije, Črni Vrh|kapela Vnebovzetja Device Marije]] <br> [[Kapela|kapela]] | [[Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec|Črni Vrh]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Črni Vrh]] [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik]] [[Kategorija:Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec]] 3j8yf0jw8qagppmlv7w2xquddgeqj7l 6676569 6676560 2026-05-16T16:10:18Z Shabicht 3554 6676569 wikitext text/x-wiki {{Zapomen|župnijo Škofije Koper|Župnija Črni Vrh nad Idrijo}} {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črni Vrh | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Črni Vrh 37 <br>1355 Polhov Gradec | parish_church = [[cerkev sv. Lenarta, Črni Vrh]] | dedication = [[Sveti Lenart]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik |Ljubljana - Vič/Rakovnik ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = iz [[Župnija Polhov Gradec|Župnije Polhov Gradec]] | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec|Črni Vrh]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Dekanije Ljubljana - Vič/Rakovnik]], ki je del [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== Župnija Črni Vrh je bila prvotno del pražupnije Ljubljana - Šentvid, ki je bila ustanovljena leta 1085. Leta 1292 se v Črnem Vrhu omenja vikariat. Od leta 1296 je vikariat spadal pod tedaj ustanovljeno [[Župnija Polhov Gradec|Župnijo Polhov Gradec]], ki je cerkvenoupravno spadala pod [[Oglejski patriarhat]], od leta 1461 pa [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljanski škofiji]]. Prvi tamkajšnji župnik Bogomir se v zgodovinskih virih omenja leta 1321. Od Župnije Polhov Gradec so se polagoma odcepile in osamosvojile nove župnije: [[Župnija Šentjošt nad Horjulom|Šentjošt]] leta 1863, [[Župnija Sv. Katarina - Topol|Sveta Katarina]] leta 1876, Črni Vrh in [[Župnija Horjul|Horjul]] pa leta 1789. == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q105673228|100px}} | [[Cerkev sv. Lenarta, Črni Vrh|cerkev sv. Lenarta]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec|Črni Vrh]] |- | 2. | | [[Kapela Vnebovzetja Device Marije, Črni Vrh|kapela Vnebovzetja Device Marije]] <br> [[Kapela|kapela]] | [[Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec|Črni Vrh]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Črni Vrh]] [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik]] [[Kategorija:Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec]] 73pc1v23fyii9lmkadi20qw1cdsnb1p 6676572 6676569 2026-05-16T16:13:49Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6676572 wikitext text/x-wiki {{Zapomen|župnijo Škofije Koper|Župnija Črni Vrh nad Idrijo}} {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črni Vrh | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Črni Vrh 37 <br>1355 Polhov Gradec | parish_church = [[cerkev sv. Lenarta, Črni Vrh]] | dedication = [[Sveti Lenart]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik |Ljubljana - Vič/Rakovnik ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = iz [[Župnija Polhov Gradec|Župnije Polhov Gradec]] | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec|Črni Vrh]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Dekanije Ljubljana - Vič/Rakovnik]], ki je del [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== Ozemlje sedanje župnije je bilo prvotno del pražupnije Ljubljana - Šentvid, ki je bila ustanovljena leta [[1085]]. Leta [[1292]] se v Črnem Vrhu omenja vikariat. Od leta [[1296]] je vikariat spadal pod tedaj ustanovljeno [[Župnija Polhov Gradec|Župnijo Polhov Gradec]], ki je cerkvenoupravno spadala pod [[Oglejski patriarhat]], od leta [[1461]] pa pod [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljansko škofijo]]. Župnik Bogomir se v zgodovinskih virih omenja leta 1321. Od Župnije Polhov Gradec so se polagoma odcepile in osamosvojile nove župnije: [[Župnija Šentjošt nad Horjulom|Šentjošt]] leta [[1863]], [[Župnija Sv. Katarina - Topol|Sveta Katarina]] leta [[1876]], Črni Vrh in [[Župnija Horjul|Horjul]] pa leta [[1789]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q105673228|100px}} | [[Cerkev sv. Lenarta, Črni Vrh|cerkev sv. Lenarta]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec|Črni Vrh]] |- | 2. | | [[Kapela Vnebovzetja Device Marije, Črni Vrh|kapela Vnebovzetja Device Marije]] <br> [[Kapela|kapela]] | [[Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec|Črni Vrh]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Črni Vrh]] [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik]] [[Kategorija:Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec]] seho359hn47iyfjs7iyjczqqkiqjwow 6676573 6676572 2026-05-16T16:14:10Z Shabicht 3554 6676573 wikitext text/x-wiki {{Zapomen|župnijo Škofije Koper|Župnija Črni Vrh nad Idrijo}} {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črni Vrh | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Črni Vrh 37 <br>1355 Polhov Gradec | parish_church = [[cerkev sv. Lenarta, Črni Vrh]] | dedication = [[Sveti Lenart]] | established = [[1789]] | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik |Ljubljana - Vič/Rakovnik ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = iz [[Župnija Polhov Gradec|Župnije Polhov Gradec]] | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec|Črni Vrh]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Dekanije Ljubljana - Vič/Rakovnik]], ki je del [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== Ozemlje sedanje župnije je bilo prvotno del pražupnije Ljubljana - Šentvid, ki je bila ustanovljena leta [[1085]]. Leta [[1292]] se v Črnem Vrhu omenja vikariat. Od leta [[1296]] je vikariat spadal pod tedaj ustanovljeno [[Župnija Polhov Gradec|Župnijo Polhov Gradec]], ki je cerkvenoupravno spadala pod [[Oglejski patriarhat]], od leta [[1461]] pa pod [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljansko škofijo]]. Župnik Bogomir se v zgodovinskih virih omenja leta 1321. Od Župnije Polhov Gradec so se polagoma odcepile in osamosvojile nove župnije: [[Župnija Šentjošt nad Horjulom|Šentjošt]] leta [[1863]], [[Župnija Sv. Katarina - Topol|Sveta Katarina]] leta [[1876]], Črni Vrh in [[Župnija Horjul|Horjul]] pa leta [[1789]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q105673228|100px}} | [[Cerkev sv. Lenarta, Črni Vrh|cerkev sv. Lenarta]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec|Črni Vrh]] |- | 2. | | [[Kapela Vnebovzetja Device Marije, Črni Vrh|kapela Vnebovzetja Device Marije]] <br> [[Kapela|kapela]] | [[Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec|Črni Vrh]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Črni Vrh]] [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik]] [[Kategorija:Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec]] a4yzq0yqqkxc6fht62nokqgv1aztr24 6676574 6676573 2026-05-16T16:16:32Z Shabicht 3554 6676574 wikitext text/x-wiki {{Zapomen|župnijo Škofije Koper|Župnija Črni Vrh nad Idrijo}} {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črni Vrh | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Črni Vrh 37 <br>1355 Polhov Gradec | parish_church = [[cerkev sv. Lenarta, Črni Vrh]] | dedication = [[Sveti Lenart]] | established = [[1789]] | first_mentioned = [[1292]] (vikariat) | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik |Ljubljana - Vič/Rakovnik ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = iz [[Župnija Polhov Gradec|Župnije Polhov Gradec]] | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec|Črni Vrh]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Dekanije Ljubljana - Vič/Rakovnik]], ki je del [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== Ozemlje sedanje župnije je bilo prvotno del pražupnije Ljubljana - Šentvid, ki je bila ustanovljena leta [[1085]]. Leta [[1292]] se v Črnem Vrhu omenja vikariat. Od leta [[1296]] je vikariat spadal pod tedaj ustanovljeno [[Župnija Polhov Gradec|Župnijo Polhov Gradec]], ki je cerkvenoupravno spadala pod [[Oglejski patriarhat]], od leta [[1461]] pa pod [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljansko škofijo]]. Župnik Bogomir se v zgodovinskih virih omenja leta 1321. Od Župnije Polhov Gradec so se polagoma odcepile in osamosvojile nove župnije: [[Župnija Šentjošt nad Horjulom|Šentjošt]] leta [[1863]], [[Župnija Sv. Katarina - Topol|Sveta Katarina]] leta [[1876]], Črni Vrh in [[Župnija Horjul|Horjul]] pa leta [[1789]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q105673228|100px}} | [[Cerkev sv. Lenarta, Črni Vrh|cerkev sv. Lenarta]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec|Črni Vrh]] |- | 2. | | [[Kapela Vnebovzetja Device Marije, Črni Vrh|kapela Vnebovzetja Device Marije]] <br> [[Kapela|kapela]] | [[Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec|Črni Vrh]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Črni Vrh]] [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik]] [[Kategorija:Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec]] 8ek2kw8l37f3rftbn8sj7200wgt8fpx 0 92510 6676584 6421546 2026-05-16T16:28:32Z Shabicht 3554 6676584 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image=<!-- WD --> |caption=Župnijska cerkev sv. Marjete |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena= |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Nadškofija Ljubljana]] |zupnik= |sedez= |drzava=[[Slovenija]] |splet=http://zupnije.rkc.si/horjul/ }} '''[[Župnija]] [[Horjul]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Vrhnika|dekanije Vrhnika]] [[nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== Ozemlje sedanje župnije je bilo prvotno del pražupnije Ljubljana - Šentvid, ki je bila ustanovljena leta [[1085]]. Leta [[1296]] je bila ustanovljena [[Župnija Polhov Gradec]], ki je cerkvenoupravno spadala pod [[Oglejski patriarhat]], od leta [[1461]] pa pod [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljansko škofijo]]. Župnik Bogomir se v zgodovinskih virih omenja leta 1321. Od Župnije Polhov Gradec so se polagoma odcepile in osamosvojile nove župnije: [[Župnija Šentjošt nad Horjulom|Šentjošt]] leta [[1863]], [[Župnija Sv. Katarina - Topol|Sveta Katarina]] leta [[1876]], [[Župnija Črni Vrh|Črni Vrh]] in Horjul pa leta [[1789]]. === Župnijske spominske plošče === V župniji Horjul so postavljene Farne spominske plošče, na katerih so imena vaščanov iz okoliških vasi (Horjul, Koreno, Ljubgojna, Podolnica, Samotorica, Vrzdenec in Zaklanec), ki so padli nasilne smrti na protikomunistični strani v letih 1942–1945. Skupno je na ploščah 121 imen<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995</ref>. == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Horjul]] [[Kategorija:Dekanija Vrhnika]] [[Kategorija:Horjul]] 0fi3fx5pcjod2hyo5ffr6doifb70y1s 0 92517 6676575 525543 2026-05-16T16:21:15Z Shabicht 3554 6676575 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena= |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Nadškofija Ljubljana]] |zupnik= |sedez= |drzava=[[Slovenija]] |splet= }} '''[[Župnija]] [[Šentjošt nad Horjulom]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Vrhnika|dekanije Vrhnika]] [[nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== Ozemlje sedanje župnije je bilo prvotno del pražupnije Ljubljana - Šentvid, ki je bila ustanovljena leta [[1085]]. Leta [[1292]] se v Črnem Vrhu omenja vikariat. Od leta [[1296]] je vikariat spadal pod tedaj ustanovljeno [[Župnija Polhov Gradec|Župnijo Polhov Gradec]], ki je cerkvenoupravno spadala pod [[Oglejski patriarhat]], od leta [[1461]] pa pod [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljansko škofijo]]. Župnik Bogomir se v zgodovinskih virih omenja leta 1321. Od Župnije Polhov Gradec so se polagoma odcepile in osamosvojile nove župnije: Šentjošt leta [[1863]], [[Župnija Sv. Katarina - Topol|Sveta Katarina]] leta [[1876]], [[Župnija Črni Vrh|Črni Vrh]] in [[Župnija Horjul|Horjul]] pa leta [[1789]]. == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Šentjošt nad Horjulom]] [[Kategorija:Dekanija Vrhnika]] c69dy6zrb6byb9z3a4d2ovcww78ercy 6676579 6676575 2026-05-16T16:24:00Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6676579 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena= |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Nadškofija Ljubljana]] |zupnik= |sedez= |drzava=[[Slovenija]] |splet= }} '''[[Župnija]] [[Šentjošt nad Horjulom]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Vrhnika|dekanije Vrhnika]] [[nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== Ozemlje sedanje župnije je bilo prvotno del pražupnije Ljubljana - Šentvid, ki je bila ustanovljena leta [[1085]]. Leta [[1296]] je bila ustanovljena [[Župnija Polhov Gradec]], ki je cerkvenoupravno spadala pod [[Oglejski patriarhat]], od leta [[1461]] pa pod [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljansko škofijo]]. Župnik Bogomir se v zgodovinskih virih omenja leta 1321. Od Župnije Polhov Gradec so se polagoma odcepile in osamosvojile nove župnije: Šentjošt leta [[1863]], [[Župnija Sv. Katarina - Topol|Sveta Katarina]] leta [[1876]], [[Župnija Črni Vrh|Črni Vrh]] in [[Župnija Horjul|Horjul]] pa leta [[1789]]. == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Šentjošt nad Horjulom]] [[Kategorija:Dekanija Vrhnika]] ev0lvyjz87c3ocszunfjsrpwsh5mwtm 0 94253 6676464 6611698 2026-05-16T12:50:38Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Pissarro_lordship.jpg z [[c:File:Pissarro_-_Lordship_Lane_Station,_Dulwich_(1871).jpg|Pissarro_-_Lordship_Lane_Station,_Dulwich_(1871).jpg]] 6676464 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|krajina}} [[Slika:Pompejanischer Maler um 10 20 001.jpg|thumb|Krajinska freska iz Pompejev]] '''Krajinsko slikarstvo''', znano tudi kot '''krajinska umetnost''', je upodabljanje naravnih pokrajin, kot so gore, doline, reke, drevesa in gozdovi, zlasti kjer je glavni motiv širok pogled – z elementi, razporejenimi v koherentno kompozicijo. V drugih delih so lahko krajinska ozadja za figure še vedno pomemben del dela. Nebo je skoraj vedno vključeno v pogled, vreme pa je pogosto element kompozicije. Podrobne krajine kot ločen motiv niso prisotne v vseh umetniških tradicijah in se razvijejo, ko že obstaja prefinjena tradicija predstavljanja drugih motivov.<ref>{{Cite web |title=Landscapes, Classical to Modern Curriculum (Education at the Getty) |url=https://www.getty.edu/education/teachers/classroom_resources/curricula/landscapes/background1.html |access-date=2023-06-08 |website=www.getty.edu}}</ref> Dve glavni tradiciji izvirata iz zahodnega slikarstva in kitajske umetnosti, ki v obeh primerih segata več kot tisoč let nazaj. Prepoznavanje duhovnega elementa v krajinski umetnosti je prisotno že od njenih začetkov v vzhodnoazijski umetnosti, ki črpa iz [[daoizem|daoizma]] in drugih filozofskih tradicij, na Zahodu pa postane eksplicitno šele z [[romantika|romantiko]]. Pokrajinski pogledi v umetnosti so lahko povsem namišljeni ali kopirani iz resničnosti z različnimi stopnjami natančnosti. Če je glavni namen slike prikazati dejanski, določen kraj, zlasti vključno z vidnimi stavbami, se imenuje '''''topografski pogled'''''.<ref>British Library, [http://www.bl.uk/reshelp/findhelprestype/prdraw/topographical/topographicaloverview/topographyoverview.html Topographical collections: an overview] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100721094646/http://www.bl.uk/reshelp/findhelprestype/prdraw/topographical/topographicaloverview/topographyoverview.html |date=2010-07-21 }}.</ref> Takšni prizori, ki so na Zahodu izjemno pogosti kot grafika, se pogosto dojemajo kot manjvredni umetniškim krajinskim slikam, čeprav razlika ni vedno smiselna; podobni predsodki so obstajali tudi v kitajski umetnosti, kjer so literati slikali običajno namišljene prizore, medtem ko so profesionalni umetniki slikali resnične.<ref>British Library, [http://www.bl.uk/reshelp/findhelprestype/prdraw/topographical/topographicalglossary/topographyglossary.html Topographical prints and drawings: glossary of terms] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100712064236/http://www.bl.uk/reshelp/findhelprestype/prdraw/topographical/topographicalglossary/topographyglossary.html |date=2010-07-12 }}.</ref> Urbani krajini sta '''''[[Veduta (slikarstvo)|veduta]]''''' in [[panorama]] ([[mesto|mest]], [[trg]]ov ali [[ulica|ulic]]), medtem ko v primerih osredotočenja na en sam objekt pravimo temu portret arhitekture. Krajinske [[slika|slike]] lahko vključujejo urbane elemente (pri neurbanih) in [[Štafaža|človeške figure]], vendar te igrajo podrejeno vlogo. Med krajinami, ki največkrat vključujejo urbane elemente so ''marine'', kjer so po navadi prikazani tudi deli [[pristanišče|pristanišča]] ali [[ladja|ladje]] na [[morje|morju]]. Glede na način predstavitve, oziroma umetnikov odnos do stvari delimo krajino na realistično in [[idealizem|idealistično]], seveda pa obstaja ogromno slik, ki nihajo med tema dvema poloma. Najbolj uveljavljena idealna krajina je tako imenovana ''arkadijska krajina''. == Zgodovina == [[File:Akrotiri Spring Fresco.jpg|thumb|left|''Spomladanska freska'', minojska slika iz [[Akrotiri]]ja, 1600–1500 pr. n. št.]] Najzgodnejše oblike umetnosti po svetu prikazujejo le malo tega, kar bi lahko resnično imenovali krajina, čeprav so vključene talne črte in včasih namigi na gore, drevesa ali druge naravne značilnosti. Najzgodnejše "čiste pokrajine" brez človeških figur so freske iz minojske umetnosti iz okoli leta 1500 pr. n. št.<ref>Honour & Fleming, 53. Edini zelo popoln primer, »Pomladna freska«, je zdaj v [[Narodni arheološki muzej, Atene|Narodnem arheološkem muzeju]] v Atenah, vendar je še nekaj drugih, ki imajo le živalske figure, ohranjenih v fragmentih.</ref> Lovski prizori, zlasti tisti, ki so postavljeni v zaprto veduto trstičja delte Nila iz [[Stari Egipt|Starega Egipta]], lahko dajo močan občutek prostora, vendar je poudarek na posameznih rastlinskih oblikah ter človeških in živalskih figurah, ne pa na celotni krajinski postavitvi. Freske iz Nebamonove grobnice, ki je zdaj v Britanskem muzeju (okoli 1350 pr. n. št.), so znan primer. Za koherenten prikaz celotne pokrajine je potreben grob sistem perspektive ali skaliranja za razdaljo, in glede na literarne dokaze se zdi, da je bil ta prvič razvit v antični Grčiji v [[helenistično obdobje|helenističnem obdobju]], čeprav se ni ohranil noben primer v velikem merilu. Več starodavnih rimskih krajin se je ohranilo od 1. stoletja pr. n. št. naprej, zlasti [[freska|freske]] krajin, ki krasijo sobe in so se ohranile na arheoloških najdiščih v [[Pompeji]]h, [[Herkulanej]]u in drugod, ter [[mozaik]]i,<ref>Honour & Fleming, 150–151</ref> pa tudi po opisih antičnih piscev. Grška umetnost je dodobra razvila [[iluzionizem|iluzionistično]] krajino z zelo uspešnim perspektivičnim poglabljanjem prostora. To zvrst slikarstva so gojili tudi v [[starorimska civilizacija|Rimu]], ohranilo in razvilo pa jo je [[Bizantinska umetnost|bizantinsko slikarstvo]]. Krajina v vlogi ozadja se z izjemo italijanskega polotoka ni ohranila v nepretrgani tradiciji, ampak jo je ponovno uveljavila šele [[karolinška renesansa]]. [[File:Hasegawa Tohaku - Pine Trees (Shōrin-zu byōbu) - right hand screen.jpg|thumb|Hasegawa Tōhaku, Zaslon iz borovcev (松林図 屏風, Shōrin-zu byōbu), eden od para zložljivih zaslonov, Japonska, 1593. 156,8 cm × 356 cm]] [[File:Li Cheng, Luxuriant Forest among Distant Peaks.jpg|thumb|Li Cheng (kitajsko: 李成; pinjin: Lǐ Chéng; Wade–Giles: Li Ch'eng; 919–967), ''Bujni gozd med oddaljenimi vrhovi'', detajl, Kitajska iz 10. stoletja, provincialni muzej Liaoning.]] Kitajska tradicija slikanja s črnilom ''šan šui'' (»gora-voda«) ali »čista« pokrajina, v kateri je edini znak človeškega življenja običajno modrec ali bežen pogled na njegovo kočo, uporablja prefinjena krajinska ozadja za upodabljanje motivov, krajinska umetnost tega obdobja pa ohranja klasičen in pogosto posneman status znotraj kitajske tradicije. Tako rimska kot kitajska tradicija običajno prikazujeta velike panorame namišljenih pokrajin, običajno podprte z vrsto spektakularnih gora – na Kitajskem pogosto s slapovi, v Rimu pa pogosto z morjem, jezeri ali rekami. Te so se pogosto uporabljale, kot v prikazanem primeru, za premostitev vrzeli med prizorom v ospredju s figurami in oddaljenim panoramskim razgledom, kar je bila stalna težava za krajinske umetnike. Kitajski slog je običajno prikazoval le oddaljen pogled ali pa je uporabljal mrtvo zemljo ali meglo, da bi se izognil tej težavi. Glavna razlika med krajinskim slikarstvom na Zahodu in Vzhodni Aziji je bila v tem, da je na Zahodu do 19. stoletja zasedalo nizko mesto v sprejeti hierarhiji [[žanr]]ov, medtem ko je bilo v Vzhodni Aziji klasično kitajsko slikanje s črnilom v gorah in vodi tradicionalno najprestižnejša oblika vizualne umetnosti. Estetske teorije v obeh regijah so najvišji status dajale delom, za katera so menili, da od umetnika zahtevajo največ domišljije. Na Zahodu je bilo to [[zgodovinsko slikarstvo]], v Vzhodni Aziji pa namišljena pokrajina, kjer so bili znani umetniki, vsaj teoretično, amaterski literati, vključno z več cesarji Kitajske in Japonske. Pogosto so bili tudi pesniki, katerih verzi in podobe so se medsebojno ilustrirali.<ref>A major theme throughout both Sickman and Paine. See for example Sickmann pp. 132–133, 182–186, 203–204, 319, 352–356, and Paine pp. 160–168, 235–243.</ref> Vendar pa je na Zahodu zgodovinsko slikarstvo po potrebi zahtevalo obsežno krajinsko ozadje, zato teorija ni povsem delovala proti razvoju krajinskega slikarstva – več stoletij so se pokrajine redno uveljavljale v statusu zgodovinskega slikarstva z dodajanjem majhnih figur, ki so ustvarjale narativni prizor, običajno religiozen ali mitološki. === Zahodna tradicija === ====Srednji vek==== [[Slika:Les Très Riches Heures du duc de Berry aout.jpg|thumb|left|Iluminacija iz ''[[Sijajni horarij vojvode Berrijskega|Sijajnega horarija vojvode Berrijskega]]'']] V zgodnji zahodni [[Srednjeveška umetnost|srednjeveški umetnosti]] zanimanje za krajino skoraj v celoti izgine in se ohrani le v kopijah poznoantičnih del, kot je ''Utrechtski psalter''; zadnja predelava tega vira v zgodnji gotski različici reducira prej obsežne krajine na nekaj dreves, ki zapolnjujejo vrzeli v kompoziciji, brez občutka celotnega prostora.<ref>Clark, 17–18</ref> Oživitev zanimanja za naravo se je sprva kazala predvsem v upodobitvah majhnih vrtov, kot sta ''Hortus Conclusus'' ali tisti v ''millefleur'' tapiserijah. Freske figur pri delu ali igri pred ozadjem gostih dreves v Papeški palači v Avignonu so verjetno edinstven ostanek tega, kar je bila pogosta tema.<ref>Clark, 23-4; [[:File:Chambre du cerf - le frère du pape à la chasse.jpg|image]], [[:File:Chambre du cerf - le bassin.jpg|another]]</ref> Več fresk vrtov se je ohranilo iz rimskih hiš, kot je ''Livijina vila''.<ref>Now removed to the Palazzo Massimo; [http://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Villa_di_Livia_-_Underground_garden_room Commons images] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120812022836/http://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Villa_di_Livia_-_Underground_garden_room |date=2012-08-12 }}</ref> [[Image:Eyckbaptism.png|thumb|upright=1.3|Hand G, ''Bas-de-page'' Kristusovega krsta, Torino-Milanske ure, Flandrija ok. 1425]] V 14. stoletju so [[Giotto di Bondone]] in njegovi privrženci začeli v svojem delu priznavati naravo in vse bolj uvajali elemente krajine kot ozadje za dogajanje figur v svojih slikah.<ref>[http://www.artsconnected.org/resource/94048/the-minneapolis-institute-of-arts-bulletin-the-landscape-in-western-painting The landscape in Western Painting, Minneapolis Institute of the Arts] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090725232339/http://www.artsconnected.org/resource/94048/the-minneapolis-institute-of-arts-bulletin-the-landscape-in-western-painting |date=2009-07-25 }} retrieved February 20, 2010</ref> V začetku 15. stoletja se je krajinsko slikarstvo v Evropi uveljavilo kot žanr, kot prizorišče človeške dejavnosti, pogosto izražene v verski tematiki, kot so teme ''Počitka na begu v Egipt'', ''Potovanja modrecev'' ali ''Svetega Hieronima v puščavi''. Razkošni [[iluminirani rokopis]]i so bili zelo pomembni v zgodnjem razvoju krajinskega slikarstva, zlasti serije ''Delo mesecev'', kot so tiste v ''[[Sijajni horarij vojvode Berrijskega|Très Riches Heures du Duc de Berry]]'', ki so običajno prikazovale majhne žanrske figure v vse večjih krajinskih okoljih. Poseben napredek se kaže v manj znanih ''Torino-Milanskih urah'', ki jih je danes večinoma uničil požar, katerih razvoj se je odražal v zgodnjem nizozemskem slikarstvu do konca stoletja. Umetnik, znan kot ''Hand G'', verjetno eden od bratov Van Eyck, je bil še posebej uspešen pri reprodukciji svetlobnih učinkov in v naravnem napredovanju od ospredja do oddaljenega pogleda.<ref>Clark, 31-2</ref> To je bilo nekaj, kar so drugi umetniki imeli težave stoletje ali več, pogosto pa so težavo rešili tako, da so krajinsko ozadje prikazali čez parapet ali okensko polico, kot da bi bilo z znatne višine. ====Renesansa==== Krajinska ozadja za različne vrste slikarstva so v 15. stoletju postajala vse bolj izrazita in spretna. Obdobje okoli konca 15. stoletja je bilo priča čistim krajinskim risbam in akvarelom [[Leonardo da Vinci|Leonarda da Vincija]], [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]], [[Fra Bartolomeo|Fra Bartolomeja]] in drugih, vendar so čiste krajinske motive v slikarstvu in grafiki, še vedno majhne, prvi ustvarili [[Albrecht Altdorfer]] in drugi iz nemške donavske šole v začetku 16. stoletja.<ref>Honour & Fleming, 357, see Wood for full coverage</ref> Vendar pa so zunanje strani kril [[triptih]]a [[Gerard David|Gerarda Davida]], datiranega v ''okoli 1510–1515'', najstarejše iz Nizozemske in morda tudi iz Evrope.<ref>Maryan Ainsworth et al., ''From Van Eyck to Bruegel: Early Netherlandish Paintings in the Metropolitan Museum of Art'', p. 302, 323; 2009, Metropolitan Museum of Art, 2009. {{ISBN|0-8709-9870-6}}, [https://books.google.com/books?id=0nXPFSisM_gC google books]</ref> Hkrati je Joachim Patinir na Nizozemskem razvil ''[[svetovna krajina|svetovno krajino]]'', slog panoramske krajine z majhnimi figurami in uporabo visokega zračnega zornega kota, ki je ostal vpliven stoletje, uporabljal in izpopolnil pa ga je [[Pieter Bruegel starejši]]. Prvi čisti pejsaž, ''Donavska krajina pri Regensburgu'', Albrechta Altdorferja je nastala šele leta 1520. V drugi polovici 16. stoletja se je krajina naglo razvijala in dosegla enega od vrhuncev v delih Pietra Bruegla starejšega. Italijanski razvoj temeljitega sistema [[Perspektiva (likovna umetnost)|grafične perspektive]] je bil zdaj znan po vsej Evropi, kar je omogočilo zelo učinkovito slikanje velikih in kompleksnih prizorov. Pokrajine so bile idealizirane, večinoma so odražale pastoralni ideal, ki ga je črpal iz klasične poezije, ki sta ga prva v celoti izrazila [[Giorgione]] in mladi [[Tizian]], in so ostale povezane predvsem z gričevnato gozdnato italijansko pokrajino, ki so jo upodabljali umetniki iz severne Evrope, ki še nikoli niso obiskali Italije, tako kot so literati, ki so živeli v preprostih krajih na Kitajskem in Japonskem, slikali vrtoglave gore. Čeprav so mlade umetnike pogosto spodbujali k obisku Italije, da bi doživeli italijansko svetlobo, so se mnogi severnoevropski umetniki lahko preživljali s prodajo italijanskih pokrajin, ne da bi se sploh potrudili, da bi se odpravili na potovanje. Dejansko so bili nekateri slogi tako priljubljeni, da so postali formule, ki jih je bilo mogoče vedno znova kopirati.<ref>Glej na primer krajinska dela Barenta Gaela in [[Jacoba van der Ulfta]], katerih krajine v italijanskem slogu so bile šablonske kopije, včasih z grafik.</ref> Objava dveh serij skupno 48 grafik (''Male krajine'') v [[Antwerpen|Antwerpnu]] leta 1559 in 1561 po risbah anonimnega umetnika, imenovanega Mojster malih krajin, je nakazovala premik od namišljenih, oddaljenih krajin z religiozno vsebino svetovne krajine k bližnjim upodobitvam v višini oči prepoznavnih podeželskih posestev in vasi, naseljenih s figurami, ki se ukvarjajo z vsakodnevnimi dejavnostmi. Z opustitvijo panoramskega pogleda na svetovno krajino in osredotočanjem na skromno, podeželsko in celo topografsko so ''Male krajine'' postavile temelje za nizozemsko krajinsko slikarstvo v 17. stoletju. Po objavi ''Malih krajin'' so krajinski umetniki v Nizozemski bodisi nadaljevali s svetovno krajino bodisi sledili novemu načinu, ki so ga predstavile ''Male krajine''.<ref>Silver, p. 6-7</ref> <gallery> Image:The Harvesters by Brueghel.jpg|[[Pieter Bruegel starejši]], ''Žetev'', 1565: Mir in kmetijstvo v predromantični idealni krajini File:Albrecht Altdorfer 007.jpg|Albrecht Altdorfer (ok. 1480–1538), ''Donavska pokrajina blizu Regensburga'', ok. 1528, ena najzgodnejših zahodnih čistih pokrajin, iz Donavske šole v južni Nemčiji Slika:Bruegel, Pieter de Oude - De val van icarus - hi res.jpg|Pieter Bruegel starejši, ''Ikarjev padec'' Slika:Konrad Witz 008.jpg|Konrad Witz, ''Čudežni ulov rib'' </gallery> ==== 17. in 18. stoletje ==== [[File:Ascanius Shooting the Stag of Sylvia 1682 Claude Lorrain.jpg|thumb|[[Claude Lorrain]], ''Askanij strelja na jelena Silvije'', 1682. Pokrajina kot zgodovinsko slikarstvo]] [[File:Jan van Goyen 004b.jpg|thumb|Jan van Goyen, ''Pokrajina sipin'', ok. 1630–1635, primer 'tonalnega' sloga v nizozemskem slikarstvu zlate dobe]] [[File:Die landschaft mit den drei baeumen.jpg|thumb|[[Rembrandt]], ''Tri drevesa'', 1643, jedkanica]] Priljubljenost eksotičnih krajinskih prizorov je razvidna iz uspeha slikarja Fransa Posta, ki je preostanek svojega življenja slikal brazilske pokrajine po potovanju tja v letih 1636–1644. Drugi slikarji, ki niso nikoli prečkali Alp, so lahko zaslužili s prodajo pokrajin Porenja, drugi pa z ustvarjanjem fantazijskih prizorov za določeno naročilo, kot je na primer ''Pogled na Smeerenburg'' Cornelisa de Mana iz leta 1639. Razvile so se kompozicijske formule z elementi, kot je ''repoussoir'' (francosko: [ʁəpuswaʁ], potiskanje nazaj), ki še vedno vplivajo na sodobno fotografijo in slikarstvo, zlasti pri [[Nicolas Poussin|Poussinu]]<ref>[http://www.artcyclopedia.com/feature-2000-08.html Poussin and The Heroic Landscape] {{webarchive|url=http://archive.wikiwix.com/cache/20110928042628/http://www.artcyclopedia.com/feature-2000-08.html |date=2011-09-28 }} by Joseph Phelan, retrieved December 17, 2009</ref> in [[Claude Lorrain|Claudu Lorrainu]], oba francoska umetnika, ki sta živela v Rimu 17. stoletja in slikala predvsem klasične motive ali biblijske prizore, postavljene v iste pokrajine. Za razliko od svojih nizozemskih sodobnikov so italijanski in francoski krajinski umetniki najpogosteje želeli ohraniti svojo uvrstitev znotraj hierarhije žanrov kot zgodovinsko slikarstvo, tako da so vključili majhne figure, ki so predstavljale prizor iz klasične mitologije ali Biblije. Salvator Rosa je svojim pokrajinam dodal slikovito vznemirjenje s prikazom divje južnoitalijanske pokrajine, pogosto naseljene z banditi.<ref>Clark, Chapter 4</ref> [[Nizozemska zlata doba v slikarstvu|Nizozemsko slikarstvo zlate dobe]] 17. stoletja je bilo priča dramatičnemu porastu krajinskega slikarstva, v katerem so se specializirali številni umetniki, in razvoju izjemno subtilnih realističnih tehnik za upodabljanje svetlobe in vremena. Obstajajo različni slogi in obdobja ter podžanri morskega in živalskega slikarstva, pa tudi poseben slog italijanske krajine. Večina nizozemskih krajin je bila relativno majhnih, toda krajine v flamskem baročnem slikarstvu, ki so bile še vedno običajno naseljene, so bile pogosto zelo velike, predvsem v seriji del, ki jih je [[Peter Paul Rubens]] slikal za svoje hiše. Priljubljene so bile tudi krajinske grafike, pri čemer so [[Rembrandt]]ova in eksperimentalna dela Herkula Seghersa običajno veljala za najboljša. Nizozemci so po navadi ustvarjali manjše slike za manjše hiše. Nekatere nizozemske krajinske posebnosti, omenjene v popisih obdobja, vključujejo ''Batalje'' ali bojni prizor;<ref>Glej dela: Willem van de Velde the Younger, Huchtenburg in Pauwels van Hillegaert</ref> ''Maneschijntje''<ref>dela [[Aert van der Neer]]</ref> ali prizor v mesečini; ''Bosjes''<ref>dela [[Jacques van Artois]]</ref> ali gozdni prizori; ''Boederijtje'' ali kmečki prizor<ref>dela [[Adriaen van Ostade]]</ref> in ''Dorpje'' ali vaški prizor.<ref>dela [[Roelant Roghman]]</ref> Čeprav takrat še ni bila poimenovana kot poseben žanr, je priljubljenost rimskih ruševin navdihnila številne nizozemske krajinske slikarje tistega obdobja, da so slikali ruševine svoje regije, kot so samostani in cerkve, porušene po Beeldenstormu.<ref>Ruševine Egmondske opatije so bile priljubljene celo stoletje.</ref> [[Jacob van Ruisdael]] velja za najbolj vsestranskega med vsemi nizozemskimi krajinskimi slikarji zlate dobe. Priljubljenost krajin na Nizozemskem je bila deloma odraz dejanskega izginotja religioznega slikarstva v kalvinistični družbi, upad religioznega slikarstva v 18. in 19. stoletju po vsej Evropi pa je v kombinaciji z romantiko krajinam dal veliko večje in prestižnejše mesto v umetnosti 19. stoletja, kot so si jih predstavljale prej. V Angliji so bile krajine sprva večinoma ozadje portretov, običajno so namigovale na parke ali posestva posestnikov, čeprav so jih večinoma slikali v Londonu umetniki, ki še nikoli niso obiskali valovitih površin svojega portretiranca. Angleško tradicijo so ustanovili [[Anthonis van Dyck]] in drugi večinoma flamski umetniki, ki so delovali v Angliji, toda v 18. stoletju so bila dela Clauda Lorraina skrbno zbrana in so vplivala ne le na slike krajin, temveč tudi na angleške krajinske vrtove Capabilityja Browna in drugih. [[File:John Robert Cozens - Lake of Vico Between Rome and Florence - Google Art Project.jpg|thumb|Akvarel v angleški tradiciji, John Robert Cozens, ''Jezero Vico med Rimom in Firencami'', ok. 1783]] V 18. stoletju je [[akvarel]]no slikarstvo, večinoma krajin, postalo angleška specialnost, saj je obstajal tako živahen trg za profesionalna dela kot tudi veliko število amaterskih slikarjev, mnogi so sledili priljubljenim sistemom iz knjig Alexandra Cozensa in drugih. Do začetka 19. stoletja so bili angleški umetniki z najvišjim sodobnim ugledom večinoma predani krajinski slikarji, ki so prikazovali širok spekter romantičnih interpretacij angleške krajine, ki jih najdemo v delih [[John Constable|Johna Constablea]], [[Joseph Mallord William Turner|J. M. W. Turnerja]] in [[Samuel Palmer|Samuela Palmerja]]. Vendar so se vsi ti težko uveljavili na trgu sodobne umetnosti, ki je še vedno dajal prednost zgodovinskim slikam in portretom.<ref>Reitlinger, 74–75, 85–87</ref> V Evropi je bilo, kot je dejal [[John Ruskin]]<ref>''Modern Painters'', volume three, "Of the novelty of landscape".</ref> in potrdil Sir Kenneth Clark, krajinsko slikarstvo »glavna umetniška stvaritev 19. stoletja« in »prevladujoča umetnost«, zaradi česar so ljudje v naslednjem obdobju »sklonili domnevati, da je cenjenje naravnih lepot in slikanje krajine normalen in trajen del naše duhovne dejavnosti«.<ref>Clark, 15–16.</ref> V Clarkovi analizi so bili osnovni evropski načini pretvorbe kompleksnosti krajine v idejo štirje temeljni pristopi: sprejemanje opisnih simbolov, radovednost o dejstvih narave, ustvarjanje fantazije za omilitev globoko zakoreninjenih strahov pred naravo in vera v zlato dobo harmonije in reda, ki jo je mogoče ponovno vzpostaviti. 18. stoletje je bilo tudi velika doba za topografski tisk, ki je bolj ali manj natančno upodabljal resničen pogled na način, kot ga je krajinsko slikarstvo le redko. Sprva so bili ti večinoma osredotočeni na stavbo, vendar so skozi stoletje z rastjo romantičnega gibanja čiste krajine postale bolj pogoste. Topografski odtis, pogosto namenjen uokvirjanju in obešanju na steno, je ostal zelo priljubljen medij v 20. stoletju, vendar je bil pogosto uvrščen med nižje umetniške oblike kot namišljena krajina. Pokrajine v akvarelu na papirju so postale posebna specialnost, predvsem v Angliji, kjer se je razvila posebna tradicija nadarjenih umetnikov, ki so slikali le ali skoraj v celoti krajinske akvarele, kar se v drugih državah ni zgodilo. To so bili zelo pogosto resnični prizori, čeprav so bile včasih kompozicije prilagojene za umetniški učinek. Slike so se prodajale relativno poceni, vendar jih je bilo veliko hitreje natisniti. Ti profesionalci so lahko povečali svoj dohodek z usposabljanjem "armad amaterjev", ki so prav tako slikali.<ref>Wilton & Lyles, 11–28, 28 quoted</ref> Med vodilnimi umetniki so bili John Robert Cozens, Francis Towne, Thomas Girtin, Michael Angelo Rooker, William Pars, Thomas Hearne in John Warwick Smith, vsi v poznem 18. stoletju, ter John Glover, Joseph Mallord William Turner, John Varley, John Sell Cotman, Anthony Copley Fielding in Samuel Palmer v začetku 19. stoletja. <gallery> Slika:Albrecht Altdorfer 007.jpg|Albrecht Altdorfer, ''Donavska krajina pri Regensburgu'' Slika:Giuseppe_Zola_-_Krajina_s_pastirjem_in_čredo.jpg|Giuseppe Zola: ''Krajina s pastirjem in čredo'' (18. stoletje) Slika:Anton_Karinger_-_Triglav_iz_Bohinja.jpg|[[Anton Karinger]]: ''Triglav iz Bohinja'' (19. stoletje) </gallery> === 19. in 20. stoletje === [[File:Caspar David Friedrich - Wanderer above the sea of fog.jpg|thumb|upright|[[Caspar David Friedrich]], ''[[Popotnik nad morjem megle]]'', 1818. Klasična podoba nemškega romantizma.]] Romantično gibanje je okrepilo obstoječe zanimanje za krajinsko umetnost, oddaljene in divje pokrajine, ki so bile ponavljajoči se element v zgodnejši krajinski umetnosti, pa so postale bolj izrazite. Nemec [[Caspar David Friedrich]] je imel značilen slog, na katerega je vplivala njegova danska izobrazba, kjer se je razvil izrazit nacionalni slog, ki je črpal iz nizozemskega zgleda iz 17. stoletja. Temu je dodal še kvazi-mistično romantiko. Francoski slikarji so krajinsko slikarstvo razvijali počasneje, toda od približno 1830-ih let so Jean-Baptiste-Camille Corot in drugi slikarji [[Barbizonska šola|Barbizonske šole]] vzpostavili francosko krajinsko tradicijo, ki je postala najvplivnejša v Evropi za stoletje, impresionisti in postimpresionisti pa so krajinsko slikarstvo prvič postavili za glavni vir splošnih slogovnih inovacij v vseh vrstah slikarstva. [[File:Maksymilian Gierymski, Wyjazd na polowanie.jpg|thumb|Maksymilian Gierymski, ''Lovska skupina'', poljski realizem 19. stoletja, 1871]] Nacionalizem novih Združenih provinc je bil dejavnik priljubljenosti nizozemskega krajinskega slikarstva v 17. stoletju in v 19. stoletju, ko so drugi narodi poskušali razviti posebne nacionalne slikarske šole, je poskus izražanja posebne narave pokrajine domovine postal splošna težnja. V [[Rusija|Rusiji]], tako kot v Ameriki, je bila velikanska velikost slik sama po sebi nacionalistična izjava. Na Poljskem so bili glavni predstavniki krajinskega slikarstva v drugi polovici 19. stoletja Maksymilian Gierymski, Józef Chełmoński in Stanisław Masłowski.<ref>(In Polish):Maciej Masłowski: Maksymilian Gierymski i jego czasy (Maksymilian Gierymski and His Times), Warsaw 1970, ed. "PIW" (National Publishing Institute, 2nd edition – 1976)</ref><ref>(In Polish):Maciej Masłowski: Malarski żywot Józefa Chełmońskiego (Józef Chełmoński Painter's Life),Warsaw 1965, ed. "PIW" (ed.National Publishing Institute, 2nd edition – 1972); (In Polish):Maciej Masłowski] Józef Chełmoński, Warsaw 1973, ed. "Auriga" – Wydawnictwa Artystyczne i Filmowe (Art and Film Publishers).</ref><ref>(In Polish): Maciej Masłowski [ed.]: Stanisław Masłowski – Materiały do życiorysu i twórczości, Wrocław 1957;</ref> V [[Španija|Španiji]] je bil glavni promotor žanra v Belgiji rojeni slikar Carlos de Haes, eden najaktivnejših profesorjev krajinskega slikarstva na Akademiji likovnih umetnosti San Fernando v Madridu od leta 1857. Po študiju pri velikih flamskih mojstrih krajinskega slikarstva je razvil svojo tehniko slikanja na prostem. Po vrnitvi v Španijo je Haes vzel svoje učence s seboj na slikanje na podeželje; pod njegovim vodstvom so se »slikarji razmnožili in izkoristili novi železniški sistem za raziskovanje najbolj oddaljenih kotičkov narodne topografije«.<ref>{{Cite book|title=Spanish literature. Current debates on Hispanism|date=2001|publisher=Garland Pub |author=Foster, David William |author2=Altamiranda, Daniel |author3=Urioste-Azcorra, Carmen |isbn=0-8153-3562-8|location=New York|oclc=45223599}}</ref><ref>{{Cite book|title=Spain beyond Spain: modernity, literary history, and national identity|url=https://archive.org/details/spainbeyondspain0000unse|date=2005|publisher=Bucknell University Press |author=Epps, Bradley S.|author2=Fernández Cifuentes, Luis |isbn=0-8387-5583-6|location=Lewisburg [PA]|oclc=56617356}}</ref> [[File:Carlos de Haes - Los picos de Europa.jpg|thumb|upright|Carlos de Haes, ''Los Picos de Europa'', 1876]] V [[ZDA|Združenih državah Amerike]] je šola reke Hudson, ki je bila pomembna od sredine do konca 19. stoletja, verjetno najbolj znan domači razvoj krajinske umetnosti. Ti slikarji so ustvarili dela ogromnega obsega, ki so poskušala ujeti epski obseg pokrajin, ki so jih navdihnile. Delo Thomasa Colea, splošno priznanega ustanovitelja šole, ima veliko skupnega s filozofskimi ideali evropskega krajinskega slikarstva – nekakšno posvetno vero v duhovne koristi, ki jih je mogoče pridobiti z opazovanjem naravne lepote. Nekateri poznejši umetniki šole reke Hudson, kot je Albert Bierstadt, so ustvarili manj tolažilna dela, ki so bolj poudarjala (z veliko romantičnega pretiravanja) surovo, celo grozljivo moč narave. Frederic Edwin Church, Coleov učenec, je združil ideje svojih sodobnikov z idejami evropskih starih mojstrov ter spisi Johna Ruskina in Alexandra von Humboldta ter postal najpomembnejši ameriški krajinski slikar stoletja.<ref>{{Cite book|last=Kelly|first=Franklin|url=https://www.nga.gov/content/dam/ngaweb/research/publications/pdfs/frederic-edwin-church.pdf|title=Frederic Edwin Church|publisher=National Gallery of Art|year=1989|isbn=0-89468-136-2|location=Washington|page=32}}</ref> Najboljše primere kanadske krajinske umetnosti najdemo v delih ''Skupine sedmih'', ki je bila vidna v 1920-ih.<ref>"Landscapes" in [http://www.collectionscanada.ca/virtual-vault/026018-119.01-e.php?q1=Landscape&PHPSESSID=709io6475tfesngi2m7226o454 Virtual Vault] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160312150933/http://collectionscanada.ca/virtual-vault/026018-119.01-e.php?phpsessid=709io6475tfesngi2m7226o454&q1=landscape |date=2016-03-12 }}, an online exhibition of Canadian historical art at Library and Archives Canada</ref> Čeprav so bili v obdobju po prvi svetovni vojni zagotovo manj dominantni, so mnogi pomembni umetniki še vedno slikali krajine v najrazličnejših slogih, kot so [[Edvard Munch]], [[Georgia O'Keeffe]], Charles E. Burchfield, Neil Welliver, Alex Katz, Milton Avery, Peter Doig, Andrew Wyeth, David Hockney in Sidney Nolan. == Galerija == <gallery widths="200px" heights="200px"> File:John Constable The Hay Wain.jpg|ohn Constable, 1821, ''Voziček za seno''. Zgodnji romanticizem File:Joseph Mallord William Turner 015.jpg|Joseph Mallord William Turner, ''Park pri hiši Petworth'', ok. 1830 File:Church Heart of the Andes.jpg|Frederic Edwin Church, ''Srce Andov'', 1859. Cerkev je bila del ameriške šole Hudson River File:Aivasovsky Ivan Constantinovich The Caucasus.jpg|Ivan Aivazovski, 1863, ''Kavkaz''. Pozni romanticizem File:Corot.villedavray.750pix.jpg|Jean-Baptiste-Camille Corot, ''Ville d'Avray'' ok. 1867, Narodna galerija umetnosti, Washington, DC. Barbizonska šola File:Pissarro - Lordship Lane Station, Dulwich (1871).jpg|[[Camille Pissarro]], ''postaja Lordship Lane'', East Dulwich, London, Anglija, ok. 1870. Impresionizem File:Paul Cézanne - Mont Sainte-Victoire and the Viaduct of the Arc River Valley (Metropolitan Museum of Art).jpg|[[Paul Cézanne]], ''Mont Sainte-Victoire'', 1882–1885, Metropolitanski muzej umetnosti. Postimpresionizem File:VanGogh-starry night ballance1.jpg|[[Vincent van Gogh]], ''Zvezdna noč'', 1889, Muzej moderne umetnosti, New York. Postimpresionizem File:Claude Monet - Branch of the Seine near Giverny.JPG|[[Claude Monet]], ''Rokava Sene blizu Givernyja'', 1897. Impresionisti so pogosto, čeprav nikakor ne vedno, slikali na prostem. File:Iwan Iwanowitsch Schischkin - Rain in an Oak Forest.jpg|Ivan Šiškin, ''Dež v hrastovem gozdu'', 1891, Tretjakovska galerija. Peredvižniki File:Levitan nad vech pok28.jpg|Isaac Levitan, ''Nad večnim mirom'', 1894 File:'Scottish Highlands'.jpg|Henry Bates Joel, ''Škotsko višavje'', 1890-ta; poznoromantična stilizirana interpretacija narave, značilna za viktorijansko slikarstvo File:Giving Directions by Willis Pryce.jpg|''Dajanje navodil'', George Willis-Pryce Image:Stanisław Masłowski - Wschód księżyca (ol n pł 1884).jpg|Stanisław Masłowski, poljski krajinski slikar - ''Vzhod lune'', 1884, olje na platnu, Narodni muzej, Krakov, oddelek muzeja Sukiennice File:Stanisław_Masłowski_(1853-1926, Łubin - Droga polna (Lupin - A Cart way), watercolor on paper, 1909.jpeg|Stanisław Masłowski, ''Łubin – Droga polna (Lupin – Kolovoz)'', akvarel, 1909 (Narodni muzej v Varšavi) </gallery> === Vzhodnoazijska tradicija === ==== Kitajska ==== {{glavni|Kitajsko slikarstvo}} {{wide image|Along the River During the Qingming Festival (Qing Court Version).jpg|6000px|''Panorama v dvornem slogu ob reki Med festivalom Čingming'', kopija originala dinastije Song iz 12. stoletja kitajskega umetnika Džanga Zeduana iz 18. stoletja. DŽangovo originalno sliko strokovnjaki častijo kot »eno največjih mojstrovin kitajske civilizacije«.<ref>{{cite news|url=https://blogs.wsj.com/scene/2010/11/12/too-hot-a-ticket-river-of-wisdom/|title='River of Wisdom' is Hong Kong's hottest ticket|author=Seno, Alexandra A.|newspaper=The Wall Street Journal|date=2010-11-02|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170709234812/https://blogs.wsj.com/scene/2010/11/12/too-hot-a-ticket-river-of-wisdom/|archive-date=2017-07-09}}</ref> Zvitek se začne na desnem koncu in doseže vrhunec zgoraj, ko se cesar vkrca na svojo jahto, da bi se pridružil prazničnim čolnom na reki. Bodite pozorni na izjemno velike razgledne kamne, postavljene na skrajnem robu zaliva.}} [[File:Kuo Hsi 001.jpg|thumb|right|Kuo Hsi (kitajščina: 郭熙; pinjin: Guō Xī), ''Jasno jesensko nebo nad gorami in dolinami'', Severna dinastija Song ok. 1070, detajl z vodoravnega zvitka.<ref>Sickman, 219–220</ref> ]] [[File:Ma Yuan - Dancing and Singing- Peasants Returning from Work.jpg|thumb|upright|Ma Yuan (馬遠, 1160–1225), ''Ples in petje'' (''Kmetje se vračajo z dela'', 踏歌圖), 13. stoletje, Južna pesem, Zbrano v Palačnem muzeju]] [[File:Wanluan Thatched Hall by Dong Qichang.jpg|thumb|upright|Dong Qichang, ''Pokrajina'' 1597. Dong Qichang je bil visok, a muhast državni uslužbenec dinastije Ming, ki je izraznost cenil pred nežnostjo, z zbirateljskimi pečati in pesmimi.]] Krajinsko slikarstvo je bilo poimenovano »največji prispevek Kitajske k svetovni umetnosti«<ref>Sickman, 182</ref> in svoj poseben značaj dolguje taoistični tradiciji v kitajski kulturi.<ref>Sickman, 54–55</ref> William Watson ugotavlja, da »je bilo rečeno, da vloga krajinske umetnosti v kitajskem slikarstvu ustreza vlogi golega telesa na zahodu, kot teme, ki je sama po sebi nespremenljiva, a je postala nosilec neskončnih odtenkov vizije in čutenja«.<ref>Watson, 72</ref> Od [[dinastija Han|dinastije Han]] naprej obstajajo vse bolj dovršena krajinska ozadja, ki upodabljajo motive lova, kmetovanja ali živali, z ohranjenimi primeri večinoma v kamnitih ali glinenih reliefih iz grobnic, za katere se domneva, da sledijo prevladujočim slogom v slikarstvu, nedvomno ne da bi ujeli polni učinek originalnih slik. Natančen status kasnejših kopij cenjenih del znanih slikarjev (mnogi od njih so zabeleženi v literaturi) pred 10. stoletjem ni jasen. En primer je znana slika iz 8. stoletja iz cesarske zbirke z naslovom ''Cesar Ming Huang potuje po Šu''. Prikazuje spremstvo, ki se pelje skozi vrtoglave gore, značilne za poznejše slike, vendar je v polnih barvah, »kar ustvarja celoten vzorec, ki je skoraj perzijski«, v tem, kar je bil očitno priljubljen in moden dvorni slog.<ref>Sickman, 182–183. p. 182 quoted.</ref> Odločen premik k enobarvnemu krajinskemu slogu, skoraj brez figur, se pripisuje Wang Weiju (699–759), znanemu tudi kot pesniku; večinoma so ohranjene le kopije njegovih del. Od 10. stoletja naprej se ohranja vse več originalnih slik, najboljša dela južne šole [[dinastija Song|dinastije Song]] (960–1279) pa ostajajo med najbolj cenjenimi v neprekinjeni tradiciji, ki se nadaljuje do danes. Kitajska konvencija je cenila slike amaterskega učenjaka-gospoda, pogosto tudi pesnika, pred slikami profesionalcev, čeprav je bila situacija bolj zapletena.<ref>Sickman, 304–305</ref> Če vključujejo kakšne figure, so to zelo pogosto takšne osebe ali modreci, ki premišljujejo o gorah. Znana dela so nabrala številne rdeče »pečate cenjenja« in pogosto pesmi, ki so jih dodali poznejši lastniki – cesar Čjanlong (1711–1799) je bil plodovit seštevalec lastnih pesmi, ki je sledil prejšnjim cesarjem. Tradicija ''šan šui'' ni bila nikoli namenjena predstavljanju dejanskih lokacij, tudi če so bile poimenovane po njih, kot v konvenciji osmih pogledov. Drugačen slog, ki so ga ustvarile delavnice profesionalnih dvornih umetnikov, je slikal uradne poglede na cesarske oglede in slovesnosti, s poudarkom na zelo podrobnih prizorih gneče mest in velikih ceremonij z visokega zornega kota. Ti so bili naslikani na zvitkih ogromne dolžine v svetlih barvah (primer spodaj). Kitajsko kiparstvo dosega tudi težaven podvig ustvarjanja učinkovitih krajin v treh dimenzijah. Obstaja dolga tradicija cenjenja ''kamnov za ogled'' – naravno oblikovanih skal, običajno apnenca z bregov gorskih rek, ki je bil erodiran v fantastične oblike, so prevažali na dvorišča in vrtove literatov. Verjetno je s tem povezana tradicija klesanja veliko manjših skal iz [[jadeit|žada]] ali kakšnega drugega poldragega kamna v obliko gore, vključno z drobnimi figurami menihov ali modrecev. Kitajski vrtovi so razvili tudi zelo prefinjeno estetiko veliko prej kot tisti na Zahodu; ''karensansui'' ali [[japonski suhi vrt]] zen budizma vrt še bolj približa kiparskemu delu, saj predstavlja zelo abstraktno pokrajino. <gallery widths="200px" heights="200px"> File:Li Cheng, Luxuriant Forest among Distant Peaks.jpg|Li Cheng (kitajščina: 李成; pinjin: Lǐ Chéng; Wade–Giles: Li Ch'eng; 919–967), ''Bujni gozd med oddaljenimi vrhovi'', detajl, Pokrajinski muzej Liaoning, Kitajska, 10. stoletje Image:Fan Kuan - Travelers Among Mountains and Streams - Google Art Project.jpg|Fan Kuan (kitajščina: 范寬; pinjin: Fàn Kuān; Wade–Giles: Fan K'uan, ok. 960 – ok. 1030), ''Popotniki med gorami in potoki'' (谿山行旅), črnilo in rahla barva na svili, dimenzije 6¾ čevljev x 2½ čevljev. 11. stoletje, Kitajska.<ref name="ebrey 162">Ebrey, ''Cambridge Illustrated History of China'', 162.</ref> National Palace Museum, Taipei Image:Xia Gui, Streams and Mountains with a Clear Distant View, detail.jpg|Detajl z ročnega zvitka ''Čisti in oddaljeni pogled na potoke in gore'', enega najpomembnejših del Xia Guija, Kitajska, 13. stoletje Image:Likan Bamboo and Rocks.jpg|Li Kan, ''Bambusi in skale'', ok. 1300 n. št., Kitajska File:Tao Chi 003.jpg|Tao Chi, konec 17. stoletja na Kitajskem Image:T'ang Yin 003.jpg|Tang Yin, ''Ribič jeseni'', 1523 n. št., Kitajska File:Autumn flowers and white pheasants 秋花白鷴图.jpg|Cai Han in Jin Xiaozhu, ''Jesensko cvetje in beli fazani'', 17. stoletje, Kitajska. File:ShiTao-Pine Pavilion Near A Spring.jpg|Shitao, ''Borov paviljon blizu izvira'', 1675, zbirka Šanghajskega muzeja, 17. stoletje, Kitajska. </gallery> ==== Japonska ==== [[File:Birds and flowers of the four seasons.jpg|thumb|800px|left|Štiri iz niza šestnajstih drsnih pregradnih sob, izdelanih za japonskega opata iz 16. stoletja. Za poznejše japonske krajine je značilno, da je glavni poudarek na elementu v ospredju.]] [[Japonska umetnost]] je sprva prilagodila kitajske sloge, da bi odražala svoje zanimanje za pripovedne teme v umetnosti, pri čemer so se prizori, postavljeni v krajine, mešali s tistimi, ki prikazujejo palačne ali mestne prizore z istega visokega zornega kota, pri čemer so bile po potrebi odrezane strehe. To se je pojavilo v zelo dolgih zvitkih ''jamato-e'', ki so ilustrirali ''Zgodbo o Gendžiju'' in druge teme, večinoma iz 12. in 13. stoletja. Koncept amaterskega slikarja ni imel veliko odmeva v fevdalni Japonski, kjer so bili umetniki na splošno profesionalci z močno vezjo do svojega mojstra in njegove šole, ne pa klasični umetniki iz daljne preteklosti, iz katerih so kitajski slikarji običajno črpali navdih.<ref>Paine, 20–21</ref> Slikanje je bilo sprva v celoti obarvano, pogosto tako živo, in krajina nikoli ne preobremeni figur, ki so pogosto precej prevelike. Prizor iz ''Biografije duhovnika Ippena'', ki je prikazan spodaj, je z zvitka, ki v celoti meri 37,8 cm × 802,0 cm, in je le eden od dvanajstih zvitkov, ki prikazujejo življenje budističnega meniha; tako kot njihovi zahodni kolegi so tudi samostani in templji naročili veliko takšnih del, ki so imela več možnosti za preživetje kot dvorni ekvivalenti.<ref>Paine, 153–154</ref> Še redkejše so ohranjene krajinske zložljive zavese ''bjōbu'' in viseče zvitke, ki so očitno pogosti v dvornih krogih – ''Zgodba o Gendžiju'' ima epizodo, v kateri člani dvora iz svojih zbirk izdelajo najboljše slike za natečaj. Te so bile bližje kitajskemu ''šan šuiju'', vendar še vedno v celoti pobarvane.<ref>Paine, 107–108</ref> Od 15. stoletja naprej se je ohranilo veliko več čistih krajinskih motivov; več ključnih umetnikov je zen budističnih duhovnikov in je delalo v enobarvnem slogu z večjim poudarkom na potezah čopiča na kitajski način. Nekatere šole so sprejele manj prefinjen slog, z manjšimi pogledi, ki dajejo večji poudarek ospredju. Vrsta podobe, ki je bila trajno privlačna za japonske umetnike in se je imenovala ''japonski slog'', je bila pravzaprav prvič najdena na Kitajskem. To združuje eno ali več velikih ptic, živali ali dreves v ospredju, običajno na eni strani v horizontalni kompoziciji, s širšo pokrajino za njim, ki pogosto pokriva le dele ozadja. Kasnejše različice tega sloga so se pogosto povsem odpovedale pokrajinski ozadji. Slog [[ukijo-e]], ki se je razvil od 16. stoletja naprej, najprej v slikarstvu in nato v barvnih lesorezih, ki so bili poceni in široko dostopni, se je sprva osredotočal na človeške figure, posamično in v skupinah. Toda od konca 18. stoletja se je krajinski ukijo-e pod [[Hokusai]]jem in [[Utagava Hirošige|Hirošigejem]] razvil in postal najbolj znana vrsta japonske krajinske umetnosti.<ref>Paine, 269–272</ref> <gallery widths="200px" heights="200px"> Image:Shubun - untitled.jpg|Tenshō Shūbun, zen budistični menih, zgodnja osebnost pri oživljanju kitajskih slogov na Japonskem. ''Branje v bambusovem nasadu'', 1446, Japonska File:Zhou Maoshu Appreciating Lotuses.jpg|Kanō Masanobu, ustanovitelj šole Kanō v 15. stoletju, ki je prevladovala v japonskem slikarstvu s čopičem do 19. stoletja, ''Zhou Maoshu Ceni lotose'', viseči zvitek<ref>Pierce, 177–182</ref> File:Japanischer Maler 001.jpg|''Most pri Ubiju'', znana kompozicija na platnu, ki jo najdemo v številnih različicah iz 16. ali 17. stoletja in prikazuje barvit abstraktni slog profesionalnih slikarjev.<ref>Watson, 42</ref> Slog japonskega slikarstva jamato-e. File:Ippen Biography 13.jpg|Prizor iz zvitka ''Biografije duhovnika'' Ippena jamato-e, 1299 </gallery> ==== Perzija in Indija ==== [[File:DiezAlbumsLandscape.jpg|thumb|Redka čista pokrajina v perzijski miniaturi z reko, Tabriz (?), 1. četrtina 14. stoletja]] Čeprav so v zgodnejši umetnosti prisotni nekateri krajinski elementi, se krajinska tradicija [[Perzijska miniatura|perzijske miniature]] dejansko začne v obdobju Ilkhanidov, v veliki meri pod kitajskim vplivom. Prednost imajo skalnato gorato območje, ki je prikazano polno živali in rastlin, ki so skrbno in posamično upodobljene, prav tako skalne formacije. Posebna konvencija dvignjenega zornega kota, ki se je razvila v tradiciji, zapolnjuje večino navpičnih slikovnih prostorov s pokrajino, čeprav so na nebu običajno prikazani tudi oblaki, prikazani v zavihanem slogu, ki izhaja iz kitajske umetnosti. Običajno je vse, kar se vidi, precej blizu gledalcu in malo je oddaljenih pogledov. Običajno vse krajinske slike prikazujejo pripovedne prizore s figurami, vendar je v albumih nekaj narisanih čistih krajinskih prizorov. [[Hindujsko slikarstvo]] je imelo dolge prizore sredi bujnega rastlinja, kot so zahtevale številne upodobljene zgodbe. [[Mogulsko slikarstvo]] je to združevalo s perzijskim slogom, v miniaturah kraljevih lovov pa je pogosto upodabljalo široke pokrajine. Priljubljeni so prizori, postavljeni med monsunskim deževjem, s temnimi oblaki in bliski strel. Kasneje je očiten vpliv evropskih grafik. <gallery widths="200px" heights="200px"> File:Sleeping Rustam.jpg|''Perzijski junak Rustam spi, medtem ko njegov konj Rakhš brani leva''. Verjetno zgodnje delo sultana Mohameda, 1515–20 File:"The Feast of Sada", Folio 22v from the Shahnama (Book of Kings) of Shah Tahmasp MET is1970.301.2.R (cropped).jpg|''Praznik Sada'', folio 22v iz Šahname Šaha Tahmaspa, sultan Mohamed, ok. 1525 File:Nizami - Khusraw discovers Shirin bathing in a pool.jpg|++Husrav odkrije Širin, ki se kopa v bazenu++, njegov najljubši prizor, tukaj iz leta 1548. Črni curek je srebro, ki je oksidiralo. File:Sudama bows at the glimpse of Krishna's golden palace in Dwarka. ca 1775-1790 painting.jpg|''Sudama se prikloni ob pogledu na Krišnovo zlato palačo v Dwarki''. ok. 1775–1790, slika Pahari. File:Jahangir's Lion Hunt ca. 1615, Aga Khan Museum, Geneva.jpg|''Lov na leve mogulskega cesarja Džahangirja'', ok. 1615, v perzijski pokrajini File:Jahangir hunting with a falcon..jpg|Džahangir lovi s sokolom v zahodnem podeželskem slogu File:6 Master of the Isarda Bhagavata Purana. The Gopis Plead with Krishna to Return Their Clothing. Folio from Isarda Bhagavata Purana. 1560-65, Metmuseum.jpg|''Gopije prosijo Krišno, naj jim vrne oblačila'', 1560-ta leta </gallery> == Tehnike == [[File:Jeong Seon-Ingok.yugeodo.jpg|thumb|Korejska različica sloga kitajskih literatov iz 18. stoletja, ki jo je ustvaril Jeong Seon, ki je bil nenavaden po tem, da je pogosto slikal pokrajine iz življenja.]] [[File:Yellowstone Lower Falls landscape artist.JPG|thumb|Krajinski slikar na Artist Pointu v narodnem parku Yellowstone]] Večina zgodnjih pokrajin je očitno namišljenih, čeprav so mestni pogledi že od samega začetka očitno namenjeni predstavljanju dejanskih mest, z različnimi stopnjami natančnosti. Za simulacijo naključnosti naravnih oblik v izmišljenih kompozicijah so bile uporabljene različne tehnike: srednjeveški nasvet Cennina Cenninija, da se iz majhnih, grobih skal kopirajo raztrgane pečine, sta očitno upoštevala tako Poussin kot [[Thomas Gainsborough]], medtem ko je Degas kopiral oblike oblakov iz zmečkanega robčka, ki ga je držal proti svetlobi.<ref>Clark, 26</ref> Sistem Alexandra Cozensa je uporabljal naključne madeže črnila, da je dal osnovno obliko izmišljene pokrajine, ki jo je umetnik nato izpopolnil.<ref>{{cite web |url=http://www.denverpost.com/art/ci_6586903 |title=The art of Colorado's landscape |date=9 August 2007 |access-date=2015-09-04 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150923223145/http://www.denverpost.com/art/ci_6586903 |archive-date=2015-09-23 }} The Denver Post Landscape painting, The art of Colorado's landscape</ref> Prepoznaven pogled v ozadju čez Ženevsko jezero do vrha Le Môle v delu ''Čudežni ulov rib'' Konrada Witza (1444) se pogosto navaja kot prva zahodna podeželska pokrajina, ki prikazuje določen prizor.<ref>Clark, 34</ref> Dürerjeve krajinske študije jasno predstavljajo dejanske prizore, ki jih je v mnogih primerih mogoče prepoznati, in so bili vsaj delno narejeni na kraju samem; risbe Fra Bartolomeja se prav tako zdijo jasno skicirane iz narave. Dürerjeva dokončana dela se na splošno zdijo izmišljena, čeprav spektakularen pogled iz ptičje perspektive na njegovi grafiki ''Nemesis'' prikazuje dejanski pogled v Alpah z dodatnimi elementi. Znanih je več krajinskih umetnikov, ki so ustvarjali risbe in akvarele iz narave, vendar so dokazi o zgodnjem slikanju z oljnimi barvami na prostem omejeni. [[Prerafaeliti|Prerafaelitska bratovščina]] si je v tej smeri še posebej prizadevala, vendar se je [[Plenerizem|slikanje na prostem]] razširilo šele z uvedbo že pripravljenih oljnih barv v tubah v 1870-ih, ki jim je sledilo prenosno [[slikarsko stojalo]]. Zavesa gora na ozadju pokrajine je standardna v širokih rimskih pogledih in še bolj v kitajskih pokrajinah. V zgodnjih delih v obeh tradicijah je nebu namenjenega relativno malo prostora; Kitajci so pogosto uporabljali meglo ali oblake med gorami in včasih prikazujejo oblake na nebu veliko prej kot zahodni umetniki, ki so sprva oblake uporabljali predvsem kot oporo ali pokrov za božanske figure ali nebesa. Tako slike na ploščah kot miniature v rokopisih so običajno imele vzorčasto ali zlato 'nebo' oziroma ozadje nad obzorjem do približno leta 1400, vendar so freske Giotta in drugih italijanskih umetnikov že dolgo prikazovale preprosto modro nebo. Edini ohranjeni oltarni nastop Melchiorja Broederlama, dokončan za Champmol leta 1399, ima zlato nebo, v katerem ne živijo le Bog in angeli, temveč tudi leteča ptica. Obalni prizor v ''Torino-Milanskih urah'' ima nebo oblačno s skrbno opazovanimi oblaki. V lesorezih lahko velik prazen prostor povzroči, da se papir med tiskanjem upogne, zato Dürer in drugi umetniki pogosto vključujejo oblake ali vijugaste črte, ki predstavljajo ptice, da bi se temu izognili. V monokromatski kitajski tradiciji se črnilo na svili ali papirju uporablja že od samega začetka, s poudarkom na posameznih potezah čopiča, s katerimi se definirajo ''ts'uni'' ali 'gube' na gorskih pobočjih in druge značilnosti pokrajine. Zahodni akvarel je bolj tonalen medij, tudi z vidnimi podrisi. == Sorodne krajine == Tradicionalno krajinska umetnost prikazuje površino Zemlje, obstajajo pa tudi druge vrste krajin, kot so lunine krajine. *Nebesne krajine ali oblačne krajine so upodobitve oblakov, vremenskih oblik in atmosferskih razmer *Lunine krajine prikazujejo pokrajino lune *Morske krajine prikazujejo oceane ali plaže *Rečne krajine prikazujejo reke ali potoke *Mestne krajine ali mestne krajine prikazujejo mesta (urbane krajine) *Bojni prizori so del vojaškega slikarstva, ki pri upodabljanju bitke od daleč umešča v pokrajino, morsko ali celo mestno pokrajino *Trdne krajine so tlakovane po območjih, kot so ulice in pločniki, veliki poslovni kompleksi in stanovanjska naselja ter industrijska območja *Zračne krajine prikazujejo površino ali tla od zgoraj, še posebej, kot jih vidimo z letala ali vesoljskega plovila. (Ko je gledišče neposredno nad glavo, gledano navzdol, seveda ni upodobljenega obzorja ali neba.) Ta žanr se lahko kombinira z drugimi, kot so zračne oblačne krajine Georgie O'Keeffe, zračne lunine krajine Nancy Graves ali zračne mestne krajine Yvonne Jacquette. ''Inscape'' so umetniška dela, podobna krajini (običajno nadrealistična ali abstraktna), ki poskušajo prenesti psihoanalitični pogled na um kot tridimenzionalni prostor. *Vedute je italijanski izraz za pogled in se običajno uporablja za naslikano pokrajino, pogosto mestne krajine, ki so bile pogosta tematika slikarstva 18. stoletja. *Krajinska fotografija <gallery> Image:El Greco View of Toledo.jpg|[[El Greco]], ''[[Pogled na Toledo]]'', ok. 1596–1600, olje na platnu, 47,75 × 42,75 cm, Metropolitanski muzej umetnosti, New York, je ena od dveh ohranjenih krajin Toleda, ki jih je naslikal. Agresivno ravnanje s sliko na nebu je predhodnica ekspresionizma 20. stoletja. Image:Arkhip Kuindzhi - Ночь на Днепре - Google Art Project.jpg|Arhip Kuindzhi, ''Mesečina noč' na Dnepru'', 1882 File:"The Green Lake" by Czeslaw Znamierowski, 145 x 250 cm, 1955.jpg|Czeslaw Znamierowski, ''Zelena jezera'', 1955, ZSSR (Litva), socialistični realizem. </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * Kenneth Clark, ''Landscape into Art'', 1949, page refs to Penguin edn of 1961 * Dreikausen, Margret, "Aerial Perception: The Earth as Seen from Aircraft and Spacecraft and Its Influence on Contemporary Art" (Associated University Presses: Cranbury, NJ; London; Mississauga, Ontario: 1985) {{ISBN|0-87982-040-3}} * Growth, Paul Erling Wilson, Chris, ''Everyday America: Cultural Landscape Studies After J.B. Jackson'', 2003, University of California Press, {{ISBN|0-520-22961-4}}, 9780520229617, [https://books.google.com/books?id=-29W5qlnQiUC&dq=landscaef+Old+English&pg=PA2 google books] * Hugh Honour and John Fleming, A World History of Art,1st edn. 1982 & later editions, Macmillan, London, page refs to 1984 Macmillan 1st edn. paperback. {{ISBN|0-333-37185-2}} * Tim Ingold, "Being Alive", 2011, Routledge, Abingdon * Jackson, John B., "The Word Itself", in ''The Cultural Geography Reader'', Eds. Tim Oakes, Patricia Lynn Price, 2008, Routledge, {{ISBN|1-134-11316-1}}, 9781134113163 * Paine, Robert Treat, in: Paine, R. T. & Soper A, "The Art and Architecture of Japan", Pelican History of Art, 3rd ed 1981, Penguin (now Yale History of Art), {{ISBN|0-14-056108-0}} * Plesu, Andrei, ''Pittoresque et mélancolie : Une analyse du sentiment de la nature dans la culture européenne'', Somogy éditions d'art, 2007 * Gerald Reitlinger; ''The Economics of Taste, Vol I: The Rise and Fall of Picture Prices 1760–1960, Barrie and Rockliffe, London, 1961 * Sickman, Laurence, in: Sickman L & Soper A, "The Art and Architecture of China", Pelican History of Art, 3rd ed 1971, Penguin (now Yale History of Art), LOC 70-125675 * Silver, Larry, ''Peasant Scenes and Landscapes: The Rise of Pictorial Genres in the Antwerp Art Market'', University of Pennsylvania Press, 2012 * Slive, Seymour; Hoetink, Hendrik Richard, "Jacob van Ruisdael" (Abbeville Press: New York: 1981 {{ISBN|978-0-89659-226-1}} * [http://www.collectionscanada.ca/virtual-vault/ Virtual Vault], an online exhibition of Canadian historical art at Library and Archives Canada * Wilton, Andrew; T J Barringer; Tate Britain (Gallery); Pennsylvania Academy of the Fine Arts.; Minneapolis Institute of Arts. ''American sublime : landscape painting in the United States, 1820–1880'' (Princeton, NJ : Princeton University Press, 2002) * William Watson, ''Style in the Arts of China'', 1974, Penguin, {{ISBN|0-14-021863-7}} * Watson, William, ''The Great Japan Exhibition: Art of the Edo Period 1600–1868'', 1981, [[Royal Academy of Arts]]/Weidenfeld & Nicolson * Andrew Wilton & Anne Lyles, ''The Great Age of British Watercolours, 1750–1880'', 1993, Prestel, {{ISBN|3-7913-1254-5}} * Christopher Wood, Albrecht Altdorfer and the Origins of Landscape, 1993, Reaktion Books, London, {{ISBN|0-948462-46-9}} == Zunanje povezave == {{kategorija v zbirki|Landscape paintings|krajinsko slikarstvo}} *[http://www.nga.gov/content/ngaweb/education/teachers/teaching-packets/landscape-painting.html/ History of European landscape painting], from the National Gallery of Art [[Kategorija:Umetnostne zvrsti]] {{normativna kontrola}} bnpk9e2ncq3ms0f96xq9h15dxjnruqn 0 95800 6676455 6651160 2026-05-16T12:31:56Z Sirova palčka 226245 /* Znani profesorji */ Dodana povezava. 6676455 wikitext text/x-wiki {{infopolje Šola | name = I. gimnazija v Celju | image = [[Slika:I gim v CE procelje poletno pokonci.jpg|250px]] | caption = I. gimnazija v Celju, glavni vhod | logo = [[Slika:I._gimnazija_v_Celju_logoRGB_manjsi_800pik.jpg|200px]] | size = | latitude = | longitude = | dms = | motto = Intellegentia, causa, laborare (''Inteligenca, motivacija, delavnost'') | established = 1808 | type = [[javna šola]] | head_label = Ravnatelj | head = [[Anton Šepetavc]] | street = Kajuhova 2 | postcode = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|3000]] | city = [[Celje]] | country = [[Slovenija]] | website = http://www.prvagim.si/ | website_name = www.prvagim.si | extra= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Celje - Prva gimnazija <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=27447 <!--slika--> | lokacija = | občina = Celje <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} [[slika:Postcard of Celje.jpg|thumb|right|220px|Stavba Gimnazije, fotografija [[Vekoslav Kramarič]]]] {{več virov}} '''I. gimnazija v Celju''' (pogovorno Kajuhova gimnazija), ustanovljena novembra leta 1808 v času [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], je ena najstarejših [[gimnazija|gimnazij]] v [[Slovenija|Sloveniji]]<ref>{{Navedi splet|title=Najstarejši maturantje so v knežjem mestu|url=https://old.delo.si/lifestyle/najstarejsi-maturantje-so-v-knezjem-mestu.html|website=old.delo.si|date=2011-06-01|accessdate=2022-09-10|language=sl-si|first=Gordana|last=Possnig}}</ref>. Njena dejavnost je splošno srednješolsko izobraževanje, izvajano kot sistematično posredovanje znanja ter civilizacijskih in kulturnih vrednot. I. gimnazija v Celju je heterogena srednja šola, saj izvaja več programov: ob splošni gimnaziji, v okviru katere že od leta 1990 delujejo tudi športni oddelki, ima še dva gimnazijska programa – klasično gimnazijo (od 2001) in umetniško gimnazijo glasbene smeri (od 1999). V šolskem letu 2013/2014, tj. v 206. letu delovanja šole, ima I. gimnazija 33 oddelkov z 880 dijaki in dijakinjami; 17 splošnogimnazijskih, 4 športne, 4 klasične in 4 kombinirane (splošnogimnazijsko-glasbene) oddelke. Od ustanovitve pa do leta 1895 je [[pouk]] potekal samo v [[nemščina|nemškem jeziku]], šele potem tudi v [[slovenščina|slovenščini]]. Gimnazija je sprva delovala na [[Slomškov trg, Celje|Slomškovem trgu]] v [[Celje|Celju]], pozneje pa na [[Muzejski trg, Celje|Muzejskem trgu]]. Obe stavbi danes še stojita. Današnjo stavbo gimnazije so dogradili decembra 1913, tik pred [[prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]], od leta 1918 pa je pouk na tej izobraževalni ustanovi že redno tekel v slovenščini. Mnogo časa je bila to edina gimnazija v Celju in je v preteklosti nosila ime ''Gimnazija Celje''. V obdobju politike [[usmerjeno izobraževanje|usmerjenega izobraževanja]] v 1980-ih, ko so bile v Sloveniji ukinjene vse gimnazije, je osem let nosila zgolj naziv ''Srednja družboslovna šola'', leta 1990 pa so ji povrnili status gimnazije. I. gimnazija v Celju leži na obrobju mestnega jedra, sredi stanovanjske soseske [[Otok, Celje|Otok]]. V njeni neposredni bližini teče [[Savinja]], ki je zgradbo že dvakrat poplavila: leta 1990 in 1998. Po naslovu (Kajuhova 2) je pogovorno imenovana tudi Kajuhova gimnazija. == Zgodovina == Korenine I. gimnazije v Celju segajo vse do leta 1808 in je tako ena najstarejših gimnazij v Sloveniji nasploh, v letu 2008 je praznovala 200-letnico delovanja. Že zgodaj v 19. stoletju je celjska gimnazija postala intelektualno središče [[Celjsko|Celjskega]], [[Štajerska|Štajerske]] pa tudi drugih slovenskih pokrajin, saj so dijaki zaradi poceni življenja v Celju prihajali od vsepovsod. Sprva je pouk potekal le v nemškem jeziku, po letu 1895, ko je zaradi uvajanja slovenskih oddelkov odstopila celo avstrijska vlada [[Alfred III. von Windisch-Graetz|Alfreda III. von Windisch-Graetza]], pa tudi v slovenščini. Dve zgradbi, v katerih je nekoč delovala gimnazija (na Slomškovem in Muzejskem trgu), še vedno stojita. Sedanje gimnazijsko poslopje je bilo dograjeno tik pred 1. svetovno vojno, in to pod pogojem, da se v novi gimnaziji poučuje samo v nemškem jeziku. Vojna in razpad [[Avstro-ogrska|Avstro-Ogrske]] sta spremenila nemške načrte – v letu 1918 je pouk stekel v slovenščini. V Celju je bila med obema vojnama, ob nekaj strokovnih šolah, samo ta gimnazija. Po [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]], ko je bila gimnazija osemletna, osnovna šola pa štiriletna, sta bili v Celju dve gimnaziji. Poleg I. gimnazije v Celju, ki se je že takrat tako tudi imenovala, je bila v Celju tudi II. gimnazija v Celju, sedanja [[III. osnovna šola Celje|III. osnovna šola]] v Vodnikovi ulici. V letih 1958{{ndash}}1982 je bila v Celju štiriletna splošna gimnazija spet samo ena – I. gimnazija v Celju. Do leta 1977 je nosila ime Gimnazija v Celju, od leta 1977 do 1982 pa Gimnazija Celje. Ko so bile v 80. letih v Sloveniji ukinjene vse gimnazije in uvedeno [[usmerjeno izobraževanje]], se je osem let imenovala Srednja družboslovna šola Celje. V letu 1990 je spet postala gimnazija. V Celju sta nastali še dve splošni, kasneje pa še dve strokovni gimnaziji. Tako je v Celju sedaj pet gimnazij, tri pa še v bližnjih krajih: v [[Velenje|Velenju]], [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]], [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] in [[Slovenska Bistrica|Slovenski Bistrici]]. Prva celjska gimnazija je ohranila ime, kakršnega je imela po 2. svetovni vojni – I. gimnazija v Celju. ==== Imena šole v obdobjih ==== {| class="wikitable" |- ! ime šole ! v obdobju ! opomba |- | I. gimnazija v Celju | 1945{{ndash}}1958 | Ime II. gimnazija (ali tudi 'nižja gimnazija') je označevalo drugo štiriletno šolanje po obveznem štiriletnem osnovnošolskem programu. |- | Gimnazija v Celju | 1958{{ndash}}1977 | |- | Gimnazija Celje | 1977{{ndash}}1982 | Navkljub drugačnemu imenu na naslovnici letopisov teh let. |- | Srednja družboslovna šola Celje | 1982{{ndash}}1990 | Čas usmerjenega izobraževanja. |- | Gimnazija Celje | 1990{{ndash}}1995 | Povrnitev statusa gimnazije. |- | I. gimnazija v Celju | {{nowrap|1995{{ndash}}''sedanjost''}} |} == Tradicija == [[File:Maturanti Celjske gimnazije 13 junij 1938.jpg|thumb|left|Maturanti Celjske gimnazije, 13. junij 1938. V prvi vrsti med profesorji sedi tretji z desne arheolog in paleontolog akademik prof. dr. [[Srečko Brodar]], zraven njega, četrti z desne, pa zgodovinar [[Janko Orožen]]. V drugi vrsti, druga z leve, je maturantka Marjana Elizabeta Kopše, kasneje znana kot [[Marianne Elisabeth Lloyd-Dolbey]].]] Šola je zelo ponosna na svojo tradicijo. Obiskovali so jo nekateri znani Slovenci, med njimi tudi [[Anton Aškerc|Aškerc]], [[Karel Destovnik Kajuh|Kajuh]] in [[Anton Martin Slomšek|Slomšek]], ki so morebiti njeni najbolj znani dijaki. Tudi med profesorji je bilo mnogo znanih slovenskih avtorjev in znanstvenikov. Mnogo ostalih prepoznavnih imen je navedeno pri koncu članka. Gimnazija je v zgodovini delovala še v dveh drugih stavbah, ki še stojita, in sicer stavbi na Slomškovem in Muzejskem trgu. Sedanja stavba na Kajuhovi ulici 2 je bila izgotovljena v decembru leta 1913, vključno s staro telovadnico. == Prostori v šoli == V zadnjem desetletju je šola z izgradnjo prostorov na vseh podstrešnih površinah pridobila večjo dvorano Gimnazijka na severnem delu visokega podstrešja in jedilnico z razdelilno linijo toplih obrokov na južnem delu. Dostop je možen tudi z zunanjim dvigalom. Na obeh nižjih krilih stavbe so sedaj urejeni: dve učilnici, kabineta in knjižnica. V njej je preko 20.000 knjižnih enot, tudi vse knjige, ki so obvezne za domače branje in [[matura|maturo]]. Vse učilnice so multimedijsko opremljene, skoraj vse tudi z interaktivnimi tablami. Vzpostavljeno je Eduroam omrežje. Sodobno zunanje športno igrišče obsega atletsko krožno stezo, košarkarko in odbojkarko igrišče, vse v tartanski prevleki, ter nogometno igrišče z umetno travo. == Dejavnosti na šoli == === Šolski orkester === Mladinski [[orkester]] I. gimnazije v Celju sta septembra 1997 s pomočjo Antona Šepetavca ustanovila Simon Dvoršak in Gregor Deleja, nekdanja dijaka in maturanta I. gimnazije v Celju. Orkester ima v svoji sicer kratki zgodovini za sabo že številne priložnostne nastope in koncerte na Celjskem in drugod ter devet samostojnih koncertov. Orkester uspešno sodeluje z [[Zavod za zdravstveno varstvo Celje|Zavodom za zdravstveno varstvo Celje]], [[Muzej novejše zgodovine Celje|Muzejem novejše zgodovine Celje]], [[Rotary klub Celje|Rotary klubom Celje]], Rotary in Rotaract kluboma iz Maribora, Društvom slovensko-avstrijskega prijateljstva iz Maribora, [[Univerza v Mariboru|Univerzo v Mariboru]] in z različnimi priznanimi slovenskimi solisti ter zborom prve celjske gimnazije. === Mešani mladinski pevski zbor === Pevska tradicija na I. gimnaziji v Celju sega v čas pred 2. svetovno vojno. Zbor je deloval pod vodstvom priznanih dirigentov Egona Kuneja, Cirila Vertačnika, Edvarda Goršiča in Adriane Požun – Pavlovič. V vseh obdobjih delovanja je bil zbor pomemben nosilec zborovskega poustvarjanja in je sodeloval na pevskih revijah in festivalih doma in v tujini. Leta 2004 je zbor prevzela Alenka Goršič - Ernst. Leta 2006 je na 20. državnem tekmovanju otroških in mladinskih pevskih zborov Zagorje 2006 zbor prejel srebrno priznanje, leta 2007 pa na 27. mednarodnem mladinskem pevskem festivalu v Celju zlato priznanje in posebno nagrado za najboljšo izvedbo romantične skladbe. Oktobra 2007 se je zbor udeležil 8. mednarodnega festivala Voices Unlimited v mestu Veldhoven na Nizozemskem, kjer je dosegel zlato priznanje s pohvalami (cum laude) za doseženih 99 točk. Na 21. državnem tekmovanju otroških in mladinskih pevskih zborov Zagorje 2008 je zbor osvojil zlato priznanje s pohvalami in priznanje za najboljši mladinski mešani pevski zbor. Leta 2008 so z zborom Veter nastopali v Viteški dvorani Križank, manjkali pa niso niti na Gimnazijadi v Litiji. Kakovost zbora se je pokazala tudi na slavnostnem koncertu ob 200-letnici I. gimnazije v Celju, kjer so pevci nastopili skupaj s simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije. Oktobra 2008 so se udeležili mednarodnega pevskega festivala na britanskem otoku Jersey, kjer so prejeli 1. nagrado med mešanimi zbori, nagrado občinstva in postali najboljši zbor festivala »choir of the choirs«. Na 28. mladinskem pevskem festivalu v Celju je zbor ponovno osvojil zlato priznanje. Od šolskega leta 2009/2010 zbor deluje pod umetniškim vodstvom profesorja Tomaža Marčiča. Zbor vsako leto pripravi tradicionalni božično-novoletni koncert s šolskim orkestrom in pomladni koncert, na katerem se predstavi s tehtnejšim a cappella programom umetnih in slovenskih ljudskih pesmi. Poleg tega vsako leto nastopi na območni reviji otroških in mladinskih pevskih zborov Pesemca in zapoje na različnih občinskih proslavah ali prireditvah. Zbor sodeluje tudi z drugimi sestavi, npr. z Akademskim pevskim zborom Celje in Mladinskim simfoničnim orkestrom Glasbene šole Celje. === Dijaška skupnost === [[Dijaška skupnost]] predstavlja telo predsednikov vseh oddelčnih skupnosti I. gimnazije v Celju. Glavni nameni delovanja dijaške skupnosti vključujejo spremljanje dela [[dijak]]ov, pomoči, organizacije dejavnosti v okviru šole, prenos podatkov do dijakov in sodelovanja med posameznimi razredi. === Matematična liga === Oktobra je na I. gimnaziji v Celju začela potekati Matematična liga, v kateri sodelujejo vsi dijaki, ki imajo radi matematiko. Matematična liga je sklop tekmovanja in domačega dela. Tekmovalci si zbirajo točke doma z vajami in v šoli na tekmovanju, ki je sestavljeno iz treh krogov. Najboljši tekmovalci si s tem pridobijo možnost nadaljnjega tekmovanja na izbirnem tekmovanju za uvrstitev na [[Državno tekmovanje v matematiki|državno tekmovanje]]. Vse potrebno znanje za uspešno tekmovanje lahko dijaki dobijo na matematičnem krožku. Matematična liga tako ni le tekmovanje, ampak tudi proces učenja in spoznavanja novih matematičnih pojmov, kar dijakom med drugim omogoča uspešen nastop na tekmovanjih. Ob tem velja še posebej omeniti možnost statusa tekmovalca. Vsak dijak, ki sodeluje v matematični ligi, obiskuje krožek in redno tedensko izpolnjuje dodatno delo, lahko pridobi status tekmovalca. === Šport na gimnaziji === I. gimnazija v Celju se je mnogokrat visoko uvrstila na tekmovanju za najboljšo športno šolo Slovenije. Priznanja vsako leto podeljuje Zavod za šport Slovenije. V kategoriji srednjih šol je navadno med tremi najboljšimi; v šolskih letih 2005/2006, 2006/2007 in 2008/2009 je osvojila 1. mesto. Športni uspehi, tako ekipni kot posamični, so opisani na [http://www.prvagim.si/sport.html šolski spletni strani]. Na gimnaziji se od l. 1998 redno igra interna šolska nogometna liga, ki poteka skozi celo leto in se ob koncu šolskega leta zaključi s tradicionalnim zaključnim turnirjem najboljših štirih ekip. V njej je letno igralo že 30 moških in 18 ženskih ekip. Ironija je, da I. gimnazija v Celju ni imela [[telovadnica|telovadnice]] oziroma je imela manjši telovadni prostor, ki ustreza srednje veliki učilnici. Po standardih [[Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport|Ministrstva za šolstvo, znanost in šport]] to naj ne bi bila telovadnica. Velika telovadnica bo dograjena v bližnji prihodnosti in bo zapolnila del igrišča za šolo. To se je zgodilo leta 2017, ko so slovesno odprli telovadnico z imenom Dvorana Kajuh. == Znani dijaki == [[slika:Anton Martin Slomšek-Dunaj 1862.jpg|thumb|right|[[Anton Martin Slomšek]]]] [[slika:Anton Aškerc.jpg|thumb|right|[[Anton Aškerc]]]] [[slika:Zadnja fografija Karla Destovnika Kajuha.jpg|thumb|right|[[Karel Destovnik - Kajuh]]]] * [[Andrej Arko]] – anglist, rusist, pisatelj, prevajalec * [[Anton Aškerc]] – [[pesnik]], [[duhovnik]], [[arhivist]] * [[Aleksandra Balmazović]] – igralka * [[Anton Bezenšek]] – stenograf, urednik, pedagog, založnik, slavist * [[Ljerka Bizilj]] – televizijska novinarka in voditeljica, političarka, poslanka, komparativistka * [[Franjo Bobinac]] – pevec, poslovnež, predsednik uprave v Gorenju, diplomirani ekonomist * [[Vlado Bojović]] – rokometaš, olimpijec, diplomirani pravnik * [[Martin Cilenšek]] {{ndash}} botanik, poljudnoznanstveni pisec * [[Janez Cvirn]] – zgodovinar, univerzitetni profesor * [[Gregor Deleja]] – zborovodja, ravnatelj Gimnazije Celje - Center * [[Karel Destovnik - Kajuh]] – pesnik, partizan, borec XIV. divizije * [[Anžej Dežan]] – pevec * [[Anton Dokler]] – srednješolski profesor, klasični filolog, prevajalec * [[Jožica Dolenšek]] – fizičarka, profesorica, častna članica [[Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije|DMFA]] * [[Nuška Drašček]] – operna pevka * [[Ana Drev]] – alpska smučarka, olimpijka * [[Franc Fazarinc]] – zdravnik, pilot * [[Lara Gobec]] – pesnica, dramatičarka, esejistka * [[Tina Gorenjak]] – pevka, igralka * [[Igor Grdina]] – zgodovinar, literarni zgodovinar * [[Tomaž Gubenšek]] – igralec, dekan AGRFT * [[Drago Hribar]] – novinar Dela, publicist * [[Franc Jakopin]] – jezikoslovec, slavist, leksikograf, imenoslovec * [[Manica Janežič Ambrožič]] – francistka, novinarka, televizijska voditeljica in urednica * [[Orest Jarh]] – fizik * [[Alenka Jovanovski]] – pesnica, literarna kritičarka, zgodovinarka, prevajalka * [[Igor Karlovšek]] – pisatelj, pravnik * [[Matjaž Kmecl]] – slavist, književni zgodovinar, teoretik, pisatelj, politik * [[Rotija Kmet Zupančič]] – mag. ekonomije, urednica * [[Zvezdana Knez Šterbenc]] – geografinja, etnologinja, pedagoginja * [[Anton Kolar (dirigent)|Anton Kolar]] – glasbenik, dirigent, skladatelj, pianist, violinist, tolkalist, glasbeni esejist * [[Matej Krajnc]] – pesnik, pisatelj, prevajalec, publicist, glasbenik * [[Tone Kregar]] – sociolog, zgodovinar, tekstopisec, pevec Mi2 * [[Jana Kvas]] – slavistka, pesnica, šansonjerka * Janez »Hanza« Lesjak - ekonomist * [[Janko Lešničar]] – zdravnik, infektolog, [[častni meščan Celja]] * [[Marianne Elisabeth Lloyd-Dolbey]] – osebna tajnica brunejskega sultana * [[Stanko Lorger]] – atlet, olimpijec, matematik, fizik, profesor, [[častni meščan Celja]] * [[Drago Matko]] – elektroinženir, univerzitetni profesor * [[Rok Marguč]] – deskar na snegu, olimpijec * [[Franc Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]] – duhovnik, pisatelj * [[Ivo Milovanovič]] – športni novinar * [[Petra Nareks]] – judoistka, olimpijka * [[Karel Natek]] – geograf, univerzitetni profesor * [[Božena Orožen]] – slavistka, rusistka, književna zgodovinarka, publicistka, domoznanka * [[Fran Orožen]] – geograf, zgodovinar * [[Ignacij Orožen]] – duhovnik, zgodovinar * [[Valentin Orožen]] – duhovnik, pesnik * [[Darinka Pavletič Lorenčak]] – slikarka, pesnica, [[častni meščan Celja|častna meščanka Celja]] * [[Oto Pestner]] – pevec, skladatelj * [[Brane Piano]] – novinar, publicist * [[Aleš Pipan]] – košarkar, trener, selektor * [[Maks Pleteršnik]] – jezikoslovec, slovaropisec * [[Petra Pogorevc]] – novinarka, kritičarka, publicistka, prevajalka * [[Simona Klemenčič]] – jezikoslovka, pisateljica, pedagoginja, prevajalka * [[Vasja Predan]] – slavist, teatrolog, književni kritik, publicist, urednik * [[Srečko Puncer]] – borec za severno mejo * [[Davorin Ravljen]] – novinar, pisatelj * [[Tanja Ribič]] – pevka, igralka * [[Jurij Sadar]] – arhitekt * [[Mojmir Sepe]] – glasbenik, skladatelj * [[Anton Martin Slomšek]] – duhovnik, pisatelj, pedagog, skladatelj * [[Katarina Srebotnik]] – tenisačica, olimpijka * [[Janez Stanonik]] – germanist, član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]] * [[Anton Šepetavc]] – profesor, ravnatelj I. gimnazije v Celju * [[Boško Šrot]] – pravnik, direktor pivovarne Laško * [[Bojan Šrot]] – pravnik, sodnik, odvetnik, alpinist, bivši župan Mestne občine Celje * [[Jernej Štromajer]] – politik, politolog, državni sekretar * [[Tone Tiselj]] – rokometaš, trener, selektor * [[Josip Tominšek]] – jezikoslovec, slavist, literarni zgodovinar, planinec, [[častni meščan Celja]] * [[Beno Udrih]] – košarkar v NBA, državni reprezentant * [[Bernard Vajdič]] – alpski smučar * [[Bogumil Vošnjak]] – pravnik, politik, diplomat, zgodovinar * [[Josip Vošnjak]] – politik, zdravnik, pisatelj * [[Dalibor Zupančič|Dalibor »Bori« Zupančič]] – glasbenik, slikar, karikaturist, ilustrator == Znani profesorji == * [[Srečko Brodar]] – arheolog * [[Marja Boršnik]] – literarna zgodovinarka, univerzitetna profesorica * [[Jožica Dolenšek]] – fizičarka * [[Jože Grasselli]] – matematik * [[Zvezdana Knez Šterbenc]] – geografinja, etnologinja, pedagoginja * Vendelin (Lin) Legiša – literarni zgodovinar * [[Matej Rode]] – slavist, rusist, prevajalec, publicist * [[Tine Orel]] – šolnik, publicist, urednik, alpinist, organizator planinstva, ravnatelj I. gimnazija v Celju * [[Božena Orožen]] – slavistka, rusistka, književna zgodovinarka, publicistka, domoznanka * [[Janko Orožen]] – zgodovinar * [[Bojan Prašnikar]] – nogometaš, trener, selektor * [[Albert Sirk]] – slikar * Fran Žgeč – pedagog == Sklici == {{sklici|4}} == Viri == * {{navedi knjigo |last=Grdina|first=Igor (ur.)|title=200 let prve gimnazije v Celju|publisher=I. gimnazija v Celju |year=2010|cobiss=250478080}} * {{navedi knjigo |last=Šepetavc|first=Anton|title=Gimnazija v srcu|publisher=I. gimnazija v Celju |year=2005|cobiss=223296256}} * [http://www.prvagim.si Uradna spletna stran I. gimnazije v Celju] == Zunanje povezave == * {{uradna spletna stran|http://www.prvagim.si/|name=Uradna spletna stran I. gimnazije v Celju}} * [http://ferklkajuh.mojforum.si/ Neuradni forum dijakov I. gimnazije v Celju] na ferklkajuh.mojforum.si {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Gimnazije v Sloveniji|Celje]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Celju]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1808]] 3nfx7n79rrw8j8jlm8vpku72ybevltx 0 96341 6676836 6425606 2026-05-17T06:20:40Z ~2026-29571-58 260044 6676836 wikitext text/x-wiki ±ṄḀṠṪỈḀ[[Slika:Parthenon from south.jpg|thumb|right|200px|Partenon z juga. V ospredju slike je vidna obnova marmornatih [[imbreks]]ov (robnikov) in [[tegula|tegul]] (strešnikov), naslonjena na leseno oporo.]] '''Pártenon''' ({{jezik-grc|Παρθενών}}, {{jezik-el|Παρθενώνας}}) je glavni [[tempelj]] [[Atenska akropola|atenske akropole]], posvečen boginji [[Atena|Ateni]]. Zgradili so ga v [[5. stoletje pr. n. št.|5. stoletju pr. n. št.]] in je najbolj znan ostanek starogrške [[arhitektura|arhitekture]] ter njen največji dosežek.<ref>{{navedi knjigo | last = Beard| first = Mary| title = The Parthenon| publisher = Profile Books| year = 2010 | page = 118 | isbn = 1847650635}}</ref> Gradnja se je začela leta 447 pred našim štetjem, ko je bil atenski imperij na vrhuncu svoje moči. Končana je bila leta 438 pred našim štetjem, čeprav se je dekoracija stavbe nadaljevala do 432 pred našim štetjem. Je najpomembnejša ohranjena zgradba klasične Grčije in na splošno velja za vrhunec [[dorski slog|dorskega sloga]]. Njegove okrasne skulpture so pojem [[Starogrška umetnost|grške umetnosti]]. Partenon je trajen simbol [[Antična Grčija|antične Grčije]], atenske demokracije in zahodne civilizacije ter eden največjih kulturnih spomenikov na svetu. Grško ministrstvo za kulturo zdaj uresničuje program selektivne obnove, da bo zagotovljena stabilnost delno porušene zgradbe. <ref name="venieri-acropolis">{{navedi splet |url=http://odysseus.culture.gr/h/3/eh351.jsp?obj_id=2384 |title=Acropolis of Athens |author=Ioanna Venieri |publisher=Hellenic Ministry of Culture |accessdate=4 May 2007 |archive-date=2019-10-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191024154934/http://odysseus.culture.gr/h/3/eh351.jsp?obj_id=2384 |url-status=dead }}</ref> Današnji Partenon je zamenjal starejši Atenin tempelj, kar zgodovinarji imenujejo ''prejšnji Partenon'' ali ''starejši Partenon'', ki je bil uničen ob perzijskem vpadu 480 pred našim štetjem. Tempelj je arheološko-astronomsko usklajen s [[Hijade (astronomija)|Hijadami]]. <ref>{{navedi knjigo|title=Aitia, Astronomy and the timing of the Arrhephoria|author1=E. Boutsikas|author2=R. Hannah|date=February 2012|publisher=The Annual of the British School at Athens, pp.1-13}}</ref> Partenon je bil svetišče, namenjeno mestni zavetnici, a se je uporabljal predvsem kot zakladnica. Nekaj časa je bil zakladnica [[Atiško-delska pomorska zveza| Atiško-delske pomorske zveze]], ki je pozneje postala atenski imperij. V zadnjem desetletju šestega stoletja je Partenon postal krščanska cerkev, posvečena devici Mariji. Po osmanski osvojitvi v zgodnjih 1460-tih se je spremenil v [[mošeja|mošejo]]. 26. septembra 1687 je osmansko strelivo, uskladiščeno v notranjosti stavbe, vžgala beneška bomba. Nastala eksplozija je močno poškodovala Partenon in njegove skulpture. Od leta 1800 do leta 1803 <ref>https://www.britishmuseum.org/explore/highlights/article_index/l/lord_elgin_and_the_parthenon_s.aspx</ref> je Thomas Bruce, 7. grof Elginski, odstranil nekaj ohranjenih skulptur z domnevnim dovoljenjem Osmanskega cesarstva. Te skulpture, znane kot Elginski marmor ali Partenonski marmor, so bile leta 1816 prodane v Britanski muzej v Londonu, kjer so razstavljene. Od leta 1983 (na pobudo ministrice za kulturo Meline Mercouri) se grška vlada trudi, da bi jih vrnili. <ref>{{navedi splet|url=http://www.upi.com/Top_News/2009/06/22/Greece-urges-Britain-return-sculptures/UPI-36201245680874/ |title=Greece urges Britain to return sculptures |publisher=UPI.com |date=22 June 2009 |accessdate=29 June 2009}}</ref> == Etimologija == Izvor imena Partenon je iz grške besede παρθενών (''partenon''), ki se nanaša na "stanovanje neporočenih žensk" v hiši. Zdi se, da je bila beseda sprva uporabljena samo za posebno sobo templja, a se ne ve, za kateri del. Liddell-Scott-Jonesov grško-angleški leksikon navaja, da je bil ta prostor zahodna [[cela]] Partenona. Jamauri D. Green meni, da je bil partenon prostor, v katerem je bil ''peplos'' (dolga in široka ženska obleka) predstavljen Ateni na panatenajskem festivalu, ki so ga stkale ''arefore'', skupina štirih mladih deklet, izbranih vsako leto. Christopher Pelling trdi, da je bilo morda nevsiljivo čaščenje Atene Partenos tesno povezano, vendar ne enako, s čaščenjem Atene Palade. Po tej teoriji beseda partenon pomeni "tempelj deviške boginje" in se nanaša na čaščenje Atene Partenos, ki je bila povezana s templjem. <ref name="Br">{{cite encyclopedia |title=Parthenon |encyclopedia=Encyclopaedia Britannica}}</ref> Pridevek ''partenos'' (παρθένος), katerega izvor je tudi nejasen <ref>[http://www.etymonline.com/index.php?term=Parthenon Parthenon], Online Etymology Dictionary</ref>, je pomenil "mladenka, dekle", a tudi "deviška, neporočena ženska" <ref>[http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0057%3Aentry%3Dparqe%2Fnos παρθένος], Henry George Liddell, Robert Scott, ''A Greek-English Lexicon'', on Perseus Digital Library</ref> in se je še posebej uporabljal za Artemido, boginjo divjih živali, lova in rastlinstva, ter Ateno, boginjo modrosti in pravične vojne, pokroviteljico umetnosti in obrti. Menil je, da ime templja namiguje na dekleta (''parthenoi''), katerih daritev zagotavlja varnost v mestu. <ref>Whitley, ''The Archaeology of Ancient Greece'', 352</ref> Prvi zapis, v katerem se Partenon gotovo nanaša na celotno stavbo, je mogoče najti v spisih iz 4. stoletja pred našim štetjem govornika [[Demosten]]a. V 5. stoletju se struktura preprosto imenuje ''ho naos'' ("tempelj"). Arhitekta Mnezikles in Kalikrat sta v izgubljeni razpravi o atenski arhitekturi zgradbo imenovala ''Hekatompodos'' ("stonoga"), v 4. stoletju in pozneje je bila zgradba imenovana ''Hekatompedos'' ali ''Hekatompedon'', pa tudi Partenon; v 1. stoletju našega štetja je pisatelj [[Plutarh]] zgradbo imenoval ''Hekatompedon Partenon''. <ref>Plutarch, ''Pericles'' 13.4.</ref> Ker je bil Partenon posvečen grški boginji Ateni, je bila včasih označena kot Minervin tempelj, kar je rimsko ime za Ateno, še posebej v 19. stoletju. <ref>Encyclopaedia Britannica, 1878</ref> == Vloga == Čeprav je Partenon arhitekturno tempelj in se navadno tako tudi imenuje, v klasičnem pomenu besede ni to. Majhno starejše svetišče je bilo izkopano tam, kjer je današnje, verjetno posvečeno Ateni, vendar v Partenonu niso nikoli častili Atene Palade, zaščitnice Aten: kultna podoba, ki se je kopala v morju in ji je bil predstavljen ''peplos'', je bil ''hoanon'' iz lesa oljke, ki je bil v starejšem oltarju na severni strani Akropole. <ref name="Burkert-143">Burkert, ''Greek Religion'', Blackwell, 1985, p.143.</ref> Velikanski kip [[Fidij]]eve Atene ni bil povezan s čaščenjem in ni znano, da bi bil navdih kakšne verske gorečnosti. Po Tukididu je Perikles nekoč omenil, naj bi bil kip zlata rezerva, saj je "vseboval štirideset talentov (talent je 26,2 kg) čistega zlata in ga je bilo mogoče premikati". Atenski državnik torej nakazuje, da bi bila kovina, pridobljena s sodobnim kovanjem, lahko ponovno uporabljena. Partenon bi morali gledati kot na velik Fidijev votivni kip in ne na kultni prostor. V številnih spisih piše, da je bilo v notranjosti templja shranjenih veliko zakladov, kot so perzijski meči in majhni kipi iz plemenitih kovin. <ref name="Nagy-55">B. Nagy, "Athenian Officials on the Parthenon Frieze", ''AJA'', Vol.96, No.1 (January 1992).</ref> Arheologinja Joan Breton Connelly je nedavno zagovarjala usklajenost kiparskega dela Partenona, ki predstavlja nasledstvo rodoslovnih pripovedi o atenski identiteti skozi čas: od rojstva Atene prek kozmičnih in epskih bitk do končnega velikega dogodka atenske bronaste dobe, vojne Erehteja in Evmolpa. <ref>{{navedi knjigo|title = The Parthenon Enigma: a New Understanding of the West's Most Iconic Building and the People Who Made It.|url = http://www.amazon.com/Parthenon-Enigma-Understanding-Iconic-Building/dp/0307476596/ref=sr_1_1?s=books&ie=UTF8&qid=1439917909&sr=1-1&keywords=the+parthenon+enigma|publisher = Vintage|date = 2014-11-04|location = New York|isbn = 9780307476593|first = Joan Breton|last = Connelly}}</ref><ref>{{navedi splet|title = Welcome to Joan Breton Connelly|url = http://www.joanbretonconnelly.com/|website = Welcome to Joan Breton Connelly|accessdate = 2015-08-18|archive-date = 2015-09-21|archive-url = https://web.archive.org/web/20150921094655/http://www.joanbretonconnelly.com/|url-status = dead}}</ref> Zanjo Partenon s svojim okrasjem vzpostavlja in ohranja atenski temeljni mit, spomin, vrednote in identiteto. Medtem ko nekateri klasicisti, vključno z Mary Beard, Petrom Greenom in Garryjem Willsom, dvomijo ali zavračajo njeno tezo, pa več zgodovinarjev, arheologov in klasičnih znanstvenikov podpira njeno delo. To so: J. J. Pollitt, Brunilde Ridgway, Nigel Spivey, Caroline Alexander, A.E. Kodek, Rebecca Newberger Goldstein, Freeman Dyson, William St. Clair, Donald Kagan, Gregory Nagy in Angelos Haniotis. == Zgodovina == === Stari Partenon === Prva prizadevanja za gradnjo svetišča za Ateno Partenos tam, kjer je sedanji Partenon, so se začela kmalu po [[Bitka na Maratonskem polju |bitki pri Maratonu]] (490-488 pred našim štetjem) na trdnem apnenčastem temelju, ki so ga podaljšali in zravnali južni del vrha Akropole. To zgradbo bo nadomestil ''hekatompedon'' (kar pomeni "stonoga") in bo stal zraven arhaičnega templja, posvečenega Ateni Paladi ("mesta"). Starejši ali predhodni Partenon, kot je pogosto navedeno, je bil še vedno v gradnji, ko so Perzijci zavzeli mesto leta 480 pred našim štetjem in porušili Akropolo. Obstoj obeh prvotnih partenonov in njuno uničenje sta znani po [[Herodot]]u<ref>Herodotus Histories, 8.53</ref>. Deli stebrov so bili jasno vidni, vgrajeni v obzidje severno od [[Erehtejon]]a. Nadaljnje fizične dokaze te strukture so pokazala izkopavanja Panagiotisa Kavadiasa leta 1885 do 1890. Najdbe [[Wilhelm Dörpfeld|Wilhelma Dörpfelda]], pozneje direktorja nemškega arheološkega inštituta, so potrdile, da je obstajala ločena podkonstrukcija izvirnega Partenona, ki ga je imenoval Partenon I, in ni pod sedanjo zgradbo, kot so mislili prej. <ref>W. Dörpfeld, "Der aeltere Parthenon", ''Ath. Mitteilungen'', XVII, 1892, p. 158-89 and W. Dörpfeld, "Die Zeit des alteren Parthenon", ''AM'' '''27''', 1902, 379–416</ref> Dörpfeld je opazil, da so tri stopnice prvega Partenona sestavljene iz dveh stopnic poroznega apnenca enako kot temelji in zgornja stopnica iz apnenca, ki je bil pokrit v najnižji stopnici Periklesovega Partenona. Ta ploščad je bila manjša in nekoliko severno od končnega Partenona, kar kaže, da je bila zgrajena za drugačno zgradbo, ki je zdaj popolnoma prekrita. Ta nekoliko zapletena slika je z objavo končnega poročila o izkopavanjih 1885 do 1890 pokazala, da je podstruktura podobna kimonskemu zidu, kar kaže na poznejši datum prvega templja. <ref>P. Kavvadis, G. Kawerau, ''Die Ausgabung der Acropolis vom Jahre 1885 bis zum Jahre 1890'', 1906</ref> Če je bil prvotni Partenon res uničen leta 480, je vprašanje, zakaj je bil 33 let prepuščen pogubi. Morda je to posledica prisege grških zaveznikov pred [[Bitka pri Platajah|bitko pri Platajah]] leta 479 pred našim štetjem [45], ki pravi, da svetišč, ki so jih uničili Perzijci, ne bodo obnovili. Prisege so bili Atenci rešeni s [[Kalijin mir|Kalijinim mirom]] leta 450. <ref>See [http://people.reed.edu/~mkerr/papers/Parth95.html Minott Kerr, "The Sole Witness": The Periclean Parthenon]</ref> Verjetnejši vzrok je pomanjkanje sredstev za obnovo po perzijskem uničenju. Izkopavanja Berta Hodgea Hilla so odkrila drugi Partenon, ki so ga začeli graditi v [[Kimon]]ovem obdobju po 468 pr. n. št. Hill je trdil, da je bila stopnica iz apnenca, za katero je Dörpfeld mislil, da je najvišja stopnica Partenona I, v resnici najnižja od treh stopnic Partenona II, velikost [[stilobat]]a naj bi bila po Hillu 23,51 krat 66,888 metra. Težko je natančno določiti letnico prvotnega Partenona, ker med izkopavanji leta 1885 ni bila v celoti razvita arheološka metoda ''seriacija''; neprevidno kopanje in ponovno zasipanje je povzročilo, da je izginilo veliko dragocenih informacij. Poskus, da bi razpravljali in osmislili najdbe na akropoli pozneje, sta s študijo v dveh zvezkih objavila Graef in Langlotz leta 1925 do 1933. To je navdihnilo ameriškega arheologa Williama Bella Dinsmoora, da je poskušal datirati tempeljsko ploščad in pet skritih zidov pod novimi terasami Akropole. Dinsmoor je sklenil, da je bil zadnji mogoči datum za Partenon I prej kot 495 pred našim štetjem v nasprotju z zgodnjim datumom Dörpfelda. Poleg tega Dinsmoor zanika, da sta bila dva prvotna Partenona, in odločil, da je bil edini Predperiklesov tempelj Partenon II. Dinsmoor in Dörpfeld sta o tem izmenjala poglede v ''American Journal of Archaeology'' leta 1935. <ref>W. Dörpfeld, "Parthenon I, II, III", ''AJA'', XXXIX, 1935, 497–507, and W. Dinsmoor, ''AJA'', XXXIX, 1935, 508–9</ref> === Današnja zgradba === [[File:Parthenon restoration.gif|thumb|Partenon danes in kako je bil videti v antiki]] Sredi 5. stoletja pred našim štetjem, ko je atenska Akropola postala sedež Atiško-delske pomorske zveze in so bile Atene največje kulturno središče tistega časa, je Perikles začel velikopotezen gradbeni projekt, ki je trajal celo drugo polovico stoletja. Najpomembnejše zgradbe, vidne na Akropoli še danes, Partenon, [[Propileje]], [[Erehtejon]] in [[tempelj Atene Nike]], so postavili v tem obdobju. Partenon je bil zgrajen pod splošnim nadzorom umetnika Fidije, ki je bil prav tako odgovoren za kiparski okras. [[Arhitekt]]a [[Iktin]] in [[Kalikrat]] sta začela svoje delo leta 447 pred našim štetjem in ga končala do 432, vendar se je delo, povezano z okrasjem, nadaljevalo vsaj do leta 431 pr. n. št. Nekaj finančnih računov za Partenon je ohranjenih in kažejo, da je bil največji posamičen strošek prevoz kamna z [[Pentelik|gore Pentelikon]], približno 16 kilometrov iz Aten na Akropolo. Perikles je nekaj sredstev vzel iz zakladnice Atiško-delske pomorske zveze <ref>Starr, Chester G., A History of the Ancient World, Oxford University Press, 1974</ref>, ki je bila leta 454 pred našim štetjem prestavljena iz Panhelenskega svetišča na Delosu na Akropolo. == Arhitektura == [[File:Parthenon-top-view.svg|thumb|right|Tloris Partenona]] Partenon je ''[[peripter]] oktastil'' dorski [[tempelj]] z jonskimi arhitekturnimi značilnostmi. Stoji na ploščadi ali [[stilobat]]u treh stopnic. Podobno kot pri drugih grških templjih ima preklado in je obdan s stebri ("peripteral"), ki nosijo [[Ogredje (arhitektura) |entablaturo]]. Na obeh koncih ("oktastil") je osem stebrov in sedemnajst ob straneh. So dvoredni na obeh koncih. Stebrišče obdaja notranjo zidano strukturo, [[cela|celo]], ki je razdeljena v dva prostora. Na obeh koncih zgradbe se cela konča s trikotnim [[pediment]]om, prvotno napolnjenim s kipi. Stebri so v dorskem vrstnem redu s preprostimi [[kapitel]]i, žlebastimi jaški in brez baze. Nad arhitravom v entablaturi je [[friz]] izklesanih slikovnih plošč ([[metopa]]), ločenih s formalnimi arhitekturnimi [[triglif]]i, značilnimi za dorski slog. Okoli cele in čez preklade notranjih stebrov teče neprekinjen rezbarski friz v nizkem [[relief (umetnost)|reliefu]], ki je v jonskem slogu namesto dorskem. <ref>Banister Fletcher, ''History of architecture on the Comparative Method'', pp 119–123</ref> Merjeno na stilobatu je velikost dna Partenona 69,5 krat 30,9 metra. Cela je bila dolga 29,8 metra in 19,2 metra široka z notranjim stebriščem v dveh vrstah, strukturno potrebno za podporo strehe. Na zunanjosti stebri merijo 1,9 metra v premeru in so 10,4 metra visoki. Vogalni stebri imajo nekoliko večji premer. Partenon je imel 46 zunanjih stebrov in 23 notranjih, vsak ima 20 [[Kanelura|kanelur]] (konkavni utor, vklesan v obliko stebra). Stilobat ima ukrivljenost navzgor proti središču 60 milimetrov na vzhodnem in zahodnem koncu in 110 milimetrov na obeh straneh. Streha je bila prekrita z velikimi prekrivajočimi marmornimi ploščami, znanimi kot ''imbreks ali tegula''. Partenon je najboljši primer grške arhitekture. Tempelj, je zapisal John Julius Cooper, "uživa sloves najpopolnejšega dorskega templja, ki so ga kdaj zgradili. Tudi v antiki so bile njegove arhitekturne izboljšave legendarne, še posebej natančno je ujemanje med ukrivljenostjo stilobata, stožčaste stene [[naos]]a in stebrov ''entasis''."<ref>John Julius Norwich, ''Great Architecture of the World'', 2001, p. 63</ref> (''Entasis je rahlo konkavno zmanjševanje premera stebra proti vrhu, čeprav je opazen učinek pri Partenonu precej bolj domiseln kot na starejših templjih.'') Stilobat je ploščad, na kateri stojijo stebri. Kot v mnogih drugih klasičnih grških templjih ima rahlo parabolično ukrivljenost navzgor, namenjeno zbiranju deževnice in okrepitvi zgradbe pred potresi. Stebri so videti nagnjeni nekoliko navzven, vendar so dejansko nagnjeni navznoter, če bi se nadaljevali, bi dosegli skoraj natanko miljo nad središčem Partenona; čeprav so iste višine, se ukrivljenost zunanjega stilobatnega roba prenaša na [[arhitrav]] (gredni nosilec) in streho zgoraj: "Vse sledi pravilu gradnje za občutljive krivulje," ugotavlja Gorham Stevens, ko opozarja, da je poleg tega na zahodu spredaj zgrajen na nekoliko višji ravni kot na vzhodu spredaj. <ref>Penrose ''op. cit.'' pp 32–34, found the difference motivated by economies of labour; Gorham P. Stevens, "Concerning the Impressiveness of the Parthenon" ''American Journal of Archaeology'' '''66'''.3 (July 1962:337–338).</ref> Ni usklajenega mnenja, kaj naj bi bil učinek te "optične izboljšave". Lahko se je uporabljala kot neke vrste "obratna optična iluzija".<ref>Archeologists discuss similarly curved architecture and offer the theory. ''Nova'', "Secrets of the Parthenon", PBS. http://video.yahoo.com/watch/1849622/6070405{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Nekatere študije o Akropoli, vključno Partenonu, ugotavljajo, da se veliko njegovih razsežnosti približa zlatemu razmerju. Fasada Partenona in tudi njeni elementi ter tudi drugje so lahko omejeni z zlatim pravokotnikom. <ref>Van Mersbergen, Audrey M., "Rhetorical Prototypes in Architecture: Measuring the Acropolis", ''Philosophical Polemic Communication Quarterly'', Vol. 46, 1998.</ref> To stališče je v novejših raziskavah postalo sporno. <ref>See e.g. {{cite journal|author=George Markowsky|url=http://www.math.nus.edu.sg/aslaksen/teaching/maa/markowsky.pdf|format=PDF|title=Misconceptions about the Golden Ratio|journal=The College Mathematics Journal|volume= 23|issue= 1|date=January 1992}}</ref> == Kiparsko okrasje == V celi Partenona je [[Fidija|Fidijev]] [[Krizelefantinska tehnika|krizelefantinski]] kip Atene Partenos, ki je bil posvečen leta 439 ali 438 pred našim štetjem. Okrasno kamnito delo je bilo prvotno zelo obarvano. <ref>{{navedi splet|url=http://www.ellopos.net/elpenor/greek-texts/ancient-greece/history-of-ancient-greek-art-12.asp |title=Tarbell, F.B. '&#39;A History of Ancient Greek Art'&#39;. (online book) |publisher=Ellopos.net |accessdate=18 April 2009}}</ref> Tempelj je bil posvečen Ateni, čeprav se je gradnja nadaljevala skoraj do začetka [[peloponeška vojna|peloponeške vojne]] leta 432. Do leta 438 sta bila končana kiparsko okrasje dorskih metop na frizu nad zunanjim stebriščem in jonski friz okoli zgornjega dela stene cele. Bogastvo frizov in metop se ujema z vlogo templja kot zakladnice. V ''opistodomusu'' (zadnja soba v celi) so bili shranjeni denarni prispevki Atiško-delske pomorske zveze, katere vodilni član so bile Atene. Ohranjene skulpture danes hranijo v Atenah v muzeju Akropole in londonskem Britanskem muzeju, nekaj kosov je tudi v pariškem Louvru, Rimu, na Dunaju in v Palermu. <ref>For comprehensive drawings showing the location of each piece today, see: [https://www.academia.edu/2543561/The_Parthenon= "The Parthenon", in ''Strolling Through Athens''], City of Athens, 2004, pp. 112-119.</ref> === Metope === [[File:Parthenon XL.jpg|thumb|left|Detajl zahodne metope kaže sedanje stanje templja po 2500 letih vojn, onesnaževanja, slabega vzdrževanja, ropanja in vandalizma]] Frizi na partenonskem [[Ogredje (arhitektura)|ogredju]] (etablatura) imajo 92 metop, 14 na vzhodni in zahodni strani, 32 na severni in južni strani. Po takratni navadi so bile vklesane v visokem reliefu le v zakladnicah (zgradbe, ki se uporabljajo za hrambo darov bogovom). Po evidencah skulpture metop segajo v leta 446 do 440 pr. n. št. Metope na vzhodni strani Partenona, nad glavnim vhodom, prikazujejo ''gigantomahijo'' (mitološka bitka med olimpijskimi bogovi in velikani). V metopah na zahodnem koncu je ''amazonomahija'' (legendarna bitka med Atenci in Amazonkami). V metopah na južni strani je tesalska ''centavromahija'' (bitka Lapitov, ki jim pomaga Tezej proti Kentavrom). Metope od 13. do 21. manjkajo, toda risbe iz leta 1674, pripisane Jaquesu Carreyju, kažejo veliko ljudi; različno jih razlagajo, kot prizore s porok Lapitov, prizore iz zgodnje zgodovine Aten in različnih mitov. <ref name=Barringer2008 >{{navedi knjigo |last=Barringer |first=Judith M |year=2008 |title=Art, myth, and ritual in classical Greece |publisher=Cambridge |isbn=0-521-64647-2 |url=http://www.worldcat.org/title/art-myth-and-ritual-in-classical-greece/oclc/174134120 |page=78 |postscript=<!--None--> }}</ref> Na severni strani Partenona so metope slabo ohranjene, vendar se zdi, da kažejo propad Troje. Upodobitve na metopah so v klasičnem slogu, kar se vidi po anatomiji glave kipov, omejenih telesnih gibih v obrisih, ni mišic, in v poudarjenih žilah v likih ''centavromahije''. Ohranjenih je več metop, a so, razen tistih na severni strani, močno poškodovane. Nekatere so v Muzeju na Akropoli, druge so v Britanskem muzeju, ena je v Louvru. Marca 2011 so [[arheolog]]i objavili, da so odkrili pet metop iz Partenona v južni steni Akropole, ki je bila podaljšana, ko se je Akropola uporabljala kot trdnjava. V grškem dnevniku ''Eleftherotypia'' so arheologi trdili, da so bile metope tja postavljene v 18. stoletju, ko so popravljali obzidje. Strokovnjaki so jih odkrili s sodobno fotografsko metodo za beli pentelikonski [[marmor]], ki se razlikuje od drugega kamna v zidu, pri obdelavi 2250 fotografij. Prej so domnevali, da so to manjkajoče uničene metope zaradi Morosinijeve eksplozije leta 1687. <ref>[http://greece.greekreporter.com/2011/03/04/archaeologists-discover-new-metopes-of-parthenon/Discovery of Five Metopes]</ref> === Frizi === [[File:1868 Lawrence Alma-Tadema - Phidias Showing the Frieze of the Parthenon to his Friends.jpg|thumb|''Fidija kaže frize na Partenonu prijateljem'', leta 1868 naslikal Lawrence Alma-Tadema]] V arhitekturi in pri okrasju templja je najznačilnejši jonski friz okoli zunanjih sten cele, ki je v notranjosti Partenona. Nizek relief friza je bil vklesan na kraju samem; 442 do 438 pred našim štetjem. Ena od možnih razlag je, da prikazuje idealizirano različico panatenajske procesije od Dipilonovih vrat v Keramejku do Akropole. V njej, bila je vsako leto, posebna pa vsaka štiri leta, so sodelovali Atenci in tujci v čast boginje Atene in ji darovali žrtve in nove ''peplos'' (oblačila, ki so jih stkala izbrana plemiška atenska dekleta ''ergastines''). Joan Breton Connelly ponuja mitološko razlago za friz, ki je v sozvočju s preostalim kiparskim okrasjem templja, ki prikazuje atensko genealogijo z vrsto nasledstvenih mitov, določenih v daljni preteklosti. Opredeljuje osrednjo ploščo nad vrati Partenona kot daritev hčere kralja Erehteja, žrtvovanje, ki zagotavlja atensko zmago nad Evmolpom in njegovo tračansko vojsko. Velika procesija, ki koraka proti vzhodnemu koncu Partenona, kaže zahvalno daritev goveda in ovc, medu in vode po bitki, ki ji sledi Erehtejeva zmagoslavna vojska. To predstavlja panatenaje v mitičnih časih, model, na podlagi katerega je bila izdelana zgodovinska panatenajska procesija. <ref>Connelly, ''Parthenon and Parthenoi'', 53–80.</ref><ref>Connelly, ''The Parthenon Enigma'', chapters 4,5, and 7.</ref> === Pedimenti === Popotnik Pavzanias, ko je obiskal Akropolo ob koncu 2. stoletja, samo na kratko omeni skulpture v pedimentih (pročeljih hiš) templja, in večino svojega opisa uporabi za opis zlatega in s slonovino obloženega kipa boginje v notranjosti. ==== Vzhodni pediment ==== [[File:Partenon04.JPG|thumb|Del vzhodnega pedimenta je na Partenonu še vedno viden]] Vzhodni pediment pripoveduje, da se je [[Atena]] rodila tako, da je skočila iz glave svojega očeta [[Zevs]]a. Po grški mitologiji je imel Zevs strašen glavobol in je poklical [[Hefajst]]a (boga ognja in kovaške obrti) na pomoč. Da bi si olajšal bolečino, je ukazal Hefajstu, naj ga udari s svojim kovaškim kladivom. Ko je to storil, se je Zevsova glava razdelila in odprla in izstrelila boginjo Ateno v polnem oklepu. Kiparski okras upodablja trenutek rojstva Atene. Na žalost so bili osrednji deli v pedimentu uničeni, še preden je Jacques Carrey ustvaril drugače uporabne dokumentarne risbe iz leta 1674, tako da so vse obnove bolj posledica ugibanja in špekulacije. Glavni olimpski bogovi morajo stati okoli Zevsa in Atene in gledajo čudežen dogodek, tudi Hefajst in Hera sta verjetno blizu njih. Carreyjeve risbe so ključnega pomena pri obnovi kiparskega okrasja osrednjih figur na severu in jugu. <ref>{{navedi splet|url=http://www.ancient-greece.org/art/parthenon-ped-east.html |title=Thomas Sakoulas, Ancient Greece.org |publisher=Ancient-greece.org |date=21 April 2007 |accessdate=18 April 2009}}</ref> ==== Zahodni pediment ==== Zahodni pediment leži nasproti Propilej in upodablja tekmovanje med Ateno in [[Pozejdon]]om za oblast nad Atiko. Atena in Pozejdon se pojavita v osrednjem delu, razlikujeta se v močnih diagonalnih oblikah, boginja ima oljčno drevo, bog morja pa dvignjen trizob, da bi udaril zemljo. Na svojih bokih sta uokvirjena z dvema dejavnima skupinama konj, ki vlečejo voz, medtem ko množica legendarnih osebnosti iz atenske mitologije zapolnjuje prostor zunaj ostrih vogalov pedimenta. Delo na pedimentih je nastajalo od 438 do 432 pred našim štetjem, skulpture so ene najboljših primerov klasične grške umetnosti. Podobe so vrezane v naravnem gibanju s telesi, polnimi življenjske energije, ki sije iz njihovega telesa, telo se čuti skozi tanko obleko. Tanko oblačilo ''[[kiton]]'' razkriva telo spodaj kot žarišče slike. Razlikovanje med bogovi in ljudmi je nejasno v konceptualnem prepletanju med idealizmom in naturalizmom, ki ga je kipar vdihnil kamnu. <ref>{{navedi splet|url=http://www.ancient-greece.org/art/parthenon-ped-west.html |title=Thomas Sakoulas, Ancient Greece.org |publisher=Ancient-greece.org |date=21 April 2007 |accessdate=18 April 2009}}</ref> Pedimentov že dolgo ni več. === Atena Partenos === Edini del kipa iz Partenona, za katerega je znano, da je Fidijev <ref> {{navedi knjigo |title= Chryselephantine Statuary in the Ancient Mediterranean World|last= Lapatin|first= Kenneth D. S.|year= 2001|publisher=OUP|location= Oxford|isbn= 978-0-19-815311-5|page= 63}}</ref>, je bil kip Atene, nastanjene v naosu. Ta ogromna krizelefantinska skulptura je zdaj izgubljena in znana le iz kopij, vaznega slikarstva, draguljev, literarnih opisov in kovancev. <ref>N. Leipen, Athena Parthenos: a huge reconstruction, 1972.</ref> == Poznejša zgodovina == === Pozna antika === [[File:Attica 06-13 Athens 50 View from Philopappos - Acropolis Hill.jpg|thumb|Partenon na Akropoli se kaže na obzorju Aten]] [[File:ParthenonNight.jpg|thumb|Partenon ponoči]] Sredi 3. stoletja je v Partenonu izbruhnil velik požar<ref>{{navedi splet |title=Introduction to the Parthenon Frieze |publisher=National Documentation Centre (Greek Ministry of Culture) |url=http://www.ekt.gr/parthenonfrieze_text_version/introduction/history.jsp?lang=en |accessdate=14 August 2012 |archive-date=2012-10-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121028205240/http://www.ekt.gr/parthenonfrieze_text_version/introduction/history.jsp?lang=en |url-status=dead }}</ref><ref>[http://books.google.com/books?id=QME9WXUnookC&pg=PA69 Freely 2004, p. 69]. "According to one authority, [[John Travlos]], this occurred when Athens was sacked by the Heruli in AD 267, at which time the two-tiered colonnade in the cella was destroyed."</ref>, ki je uničil streho in velik del notranjosti svetišča. Popravili so ga v 4. stoletju našega štetja, verjetno ko je vladal [[Julijan Odpadnik]]. <ref name = "AcropolisRestoration">{{navedi splet |title=The Parthenon |publisher=Acropolis Restoration Service |url=http://www.ysma.gr/en/parthenon | accessdate=14 August 2012}}</ref> Nova lesena streha je bila prekrita z glinenimi ploščicami in ščitila svetišče. Imela je večji naklon kot prvotna streha in levo krilo zgradbe je bilo poudarjeno. Partenon je kot tempelj, posvečen Ateni, preživel skoraj tisoč let, dokler ni [[Teodozij II.]] leta 435 odredil, da je treba zapreti vse poganske templje v bizantinskem cesarstvu.<ref name = "Freely69">[http://books.google.com/books?id=QME9WXUnookC&pg=PA69 Freely 2004, p. 69].</ref> V 5. stoletju je veliko kultno podobo Atene izropal eden od cesarjev in jo odpeljal v [[Carigrad|Konstantinopel]], kjer je bila pozneje uničena, verjetno med obleganjem Konstantinopla med [[Četrta križarska vojna|četrto križarsko vojno]] leta 1204. <ref>{{navedi knjigo | last = Cremin | first = Aedeen | title = Archaeologica | publisher = Frances Lincoln Ltd. | year = 2007 | url = http://books.google.com/books?id=A0llBlzF6UgC&pg=PA170 | page = 170 | isbn = 9780711228221 }}{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Krščanska cerkev === Partenon je bil preurejen v [[krščanstvo|krščansko]] cerkev, posvečeno devici Mariji oziroma Božji materi (Bogorodnici) v zadnjem desetletju 6. stoletja. Usmeritev zgradbe je bila spremenjena, obrnjena proti vzhodu; glavni vhod je bil postavljen na zahodnem delu zgradbe, krščanski [[oltar]] in ikonostas proti vzhodni strani zgradbe, ki je mejila na zgrajeno [[apsida|apsido]], kjer je bil prej [[portik]] templja. <ref name=Freely70>[http://books.google.com/books?id=QME9WXUnookC&pg=PA70 Freely 2004, p. 70].</ref><ref name=Hurwit293>[http://books.google.com/books?id=BAnbmQMvdkwC&pg=PA21 Hollis 2009, p. 21].</ref><ref>[http://books.google.ca/books?id=0pQ4AAAAIAAJ&pg=PA293 Hurwit 2000, p. 293].</ref> Velik osrednji [[portal]] z okoliškimi stranskimi vrati je bil vstavljen v predelni steni cele, ki je postala cerkvena ladja, iz zadnje komore pa cerkveni [[narteks]]. Razmiki med stebri ''opistodomosa'' in [[peristil]] so bili zazidani, čeprav so številna vrata še vedno dovoljevala dostop. Po stenah so bile naslikane [[ikona|ikone]], veliko krščanskih napisov so vklesali v stebre. Ta prenova je povzročila odstranitev in razpršenost skulptur. Bogove so na novo razlagali v skladu s krščanstvom ali pa so jih odstranili in uničili. Partenon je postal četrti najpomembnejši krščanski romarski cilj v vzhodnem rimskem cesarstvu za Konstantinoplom, Efezom in Solunom. Leta 1018 je cesar [[Bazilij II.]] odšel na romanje v Atene takoj po končni zmagi nad Bolgari, da bi jo počastil na Partenonu. V srednjeveški Grčiji se imenuje tempelj Teotokos Ateniotis in je bil zelo znan, saj ga pogosto ne omenjajo z imenom, ker se je vedelo, da je mišljen prav ta tempelj.<ref name="Kaldelis">Anthony Kaldellis Associate Professor (Department of Greek and Latin, The [[Ohio State University]]), [http://www.lsa.umich.edu/UMICH/modgreek/Home/_TOPNAV_WTGC/Lectures%20at%20U-M/ParthenonKaldellis.pdf ''A Heretical (Orthodox) History of the Parthenon''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090824170528/http://www.lsa.umich.edu/UMICH/modgreek/Home/_TOPNAV_WTGC/Lectures%20at%20U-M/ParthenonKaldellis.pdf |date=2009-08-24 }}, p.3</ref> Med latinsko zasedbo je za približno 250 let postal rimskokatoliška cerkev Božje matere. V tem obdobju je bil v jugozahodnem kotu cele zgrajen stolp, ki se je uporabljal kot stolp ali zvonik in je imel spiralno stopnišče ter obokane grobnice pod tlemi Partenona. <ref>[http://books.google.com/books?id=0pQ4AAAAIAAJ&pg=PA295 Hurwit 2000, p. 295]</ref> === Mošeja === [[File:Peytier - Mosque in the Parthenon.jpg|thumb|Slika ruševin Partenona in osmanska mošeja, zgrajena po letu 1715, Pierre Peytier, zgodnja 1830-ta]] Leta 1456 so turške sile napadle Atene in oblegana florentinska vojska je branila Akropolo do junija 1458, ko se je predala. <ref>{{navedi knjigo | last = Babinger | first = Franz | title = Mehmed the Conqueror and His Time | publisher = Princeton University Press | year = 1992 | url = http://books.google.com/books?id=PPxC6rO7vvsC&pg=PA159 | pages=159–160 |isbn = 9780691010786}}</ref> Turki so obnovili Partenon kot grško pravoslavno cerkev. Malo pred koncem 15. stoletja je Partenon postal [[mošeja]]. <ref>{{navedi splet |last=Tomkinson |first=John L. |title=Ottoman Athens I: Early Ottoman Athens (1456 - 1689) |publisher=Anagnosis Books |url=http://www.anagnosis.gr/index.php?la=eng&pageID=216 |accessdate=14 August 2012 |archive-date=2012-07-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120729151054/http://www.anagnosis.gr/index.php?pageID=216&la=eng |url-status=dead }} "Some time later - we do not know exactly when - the Parthenon was itself converted into a mosque."</ref><ref>[http://books.google.com/books?id=6tjUAAAAMAAJ&pg=PA317 D'Ooge 1909, p. 317]. "The conversion of the Parthenon into a mosque is first mentioned by another anonymous writer, the ''Paris Anonymous'', whose manuscript dating from the latter half of the fifteenth century was discovered in the library of Paris in 1862."</ref> Natančne okoliščine, zakaj so jo Turki spremenili v mošejo, niso jasne; en vir navaja, da je Mehmed II. naročil spremembo kot kazen za izdajo atenske zarote proti otomanski oblasti. Apsida je postala [[mihrab]], stolp je bil podaljšan navzgor in postal [[minaret]], nameščen je bil [[minbar]], krščanski oltar in ikonostas sta bila odstranjena in stene pobeljene. Kljub spremembam, ki spremljajo preobrazbo Partenona v cerkev in pozneje v mošejo, je njegova struktura ostala v bistvu nedotaknjena. Leta 1667 je turški popotnik Evliya Çelebi izrazil začudenje nad skulpturami Partenona in v prenesenem pomenu opisal zgradbo "kot neko impregnirano trdnjavo, ki je ni naredil človek".<ref>{{navedi knjigo | last = Stoneman | first = Richard | title = A Traveller's History of Athens | publisher = Interlink Books | year = 2004 | url = http://books.google.com/books?id=WmBdajkYRC4C&pg=PA209 |isbn=9781566565332 | page = 209}}</ref> Poetično ponižno pravi, da "mora kot delo nečloveških rok, to je nebes samih, ostati vse večne čase". Francoski umetnik Jacques Carrey je leta 1674 obiskal Akropolo in skiciral kiparsko okrasje Partenona. <ref name="Bowie">T. Bowie, D. Thimme, ''The Carrey Drawings of the Parthenon Sculptures'', 1971</ref> V začetku leta 1687 je inženir z imenom Plantier skiciral Partenon za francoskega Graviersa d'Ortièresa. Te upodobitve, predvsem Carreyjeve, so pomembne in včasih edini dokazi o stanju Partenona in njegovih različnih skulptur pred opustošenjem leta 1687 in poznejšem plenjenju umetniških predmetov. === Uničenje === [[File:Parthenon.Southern.Side.damaged.jpg|thumb|Južna stran Partenona, ki je bila poškodovana zaradi eksplozije leta 1687]] [[File:Dodwell Parthenon 1.jpg|thumb|Pogled na Partenon iz Propilej, Edward Dodwell, ''Razgledi v Grčiji'', London 1821, prikazuje stavbe v tistem času na Akropoli]] [[File:MotarFragmentFromParthenon-BritishMuseum-August21-08.jpg|thumb|left|Del eksplodirane lupine, najdene na steni Partenona; menijo, da izvira iz časa beneškega obleganja]] Leta 1687 je bil Partenon zelo poškodovan v največji katastrofi, ki ga je doletela v dolgi zgodovini. Benečani so poslali vojsko pod vodstvom Francesca Morosinija, da napade Atene in zajame Akropolo. Otomanski Turki so utrdili Akropolo in uporabljali Partenon za skladišče smodnika, čeprav so se zavedali nevarnosti, leta 1656 je namreč eksplozija močno poškodovala Propileje, in za zatočišče za člane lokalne turške skupnosti. <ref name = "Tomkinson2">{{navedi splet |last=Tomkinson |first=John L. |title=Venetian Athens: Venetian Interlude (1684-1689) |publisher=Anagnosis Books |url=http://www.anagnosis.gr/index.php?la=eng&pageID=217 |accessdate=14 August 2012 |archive-date=2013-10-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131004221546/http://www.anagnosis.gr/index.php?la=eng&pageID=217 |url-status=dead }}</ref> 26. septembra je beneška krogla, ki je priletela s hriba Filopap, raznesla skladišče in zgradbo delno uničila. <ref>Theodor E. Mommsen, ''The Venetians in Athens and the Destruction of the Parthenon in 1687'', American Journal of Archaeology, Vol. 45, No. 4 (October – December 1941), pp. 544–556</ref> Eksplozija je uničila osrednji del zgradbe in stene cele sesula v ruševine. Grški arhitekt in arheolog Kornilia Hatziaslani piše, da so "... tri od štirih sten svetišča skoraj propadle in tri petine skulptur iz friza so bile uničene. Tudi streha se je očitno premaknila. Padlo je šest stebrov z južne strani, osem na severu, poškodovan je bil tudi vzhodni portik, razen en steber. Iz stebrov so padli ogromni marmorni [[arhitrav]]i, triglifi in metope." V eksploziji je bilo ubitih približno 300 ljudi, ki so jih zadeli drobci marmorja, izbruhnil je bil tudi velik požar, ki je trajal do naslednjega dne, in uničil veliko domov. Napisanih je bilo več poročil o tem, ali je bilo to uničenje namerno ali naključno; en tak zapis nemškega častnika Sobievolska navaja, da je turški dezerter razodel Morosiniju, za kaj Turki uporabljajo Partenon. Turki so pričakovali, da zaradi zgodovinskega pomena ne bo cilj Benečanov. Morosini je dejal, da so se odzvali z usmerjanjem topništva na Partenon. Poskušal je upleniti skulpture in je povzročil nadaljnjo škodo. Kipi Pozejdona in Ateninih konjev so padli na tla in se razbili, ko so jih njegovi vojaki poskušali ločiti od zahodnega pedimenta zgradbe. <ref>{{navedi knjigo |last=Palagia |first=Olga |title=The Pediments of the Parthenon |edition=2 |publisher=BRILL |url=http://books.google.com/books?id=GFNuxcVKLIkC&pg=PA10 |isbn=9789004111981 |year=1998 | accessdate=14 August 2012}}</ref> Potem ko so Turki ponovno zavzeli Akropolo, so uporabili nekaj ruševin in postavili manjšo mošejo v lupini porušenega Partenona. <ref name = "Tomkinson3">{{navedi splet |last=Tomkinson |first=John L. |title=Ottoman Athens II: Later Ottoman Athens (1689-1821) |publisher=Anagnosis Books |url=http://www.anagnosis.gr/index.php?la=eng&pageID=218 | accessdate=14 August 2012}}</ref> V naslednjem stoletju in pol so dele preostalih struktur izropali kot gradbeni material ter odnesli vse preostale vredne predmete. <ref name = "Grafton">{{navedi knjigo|last = Grafton| first = Anthony|author2=Glenn W. Most |author3=Salvatore Settis | title = The Classical Tradition| publisher = Harvard University Press| year = 2010| url = http://books.google.com/books?id=LbqF8z2bq3sC&pg=PA693 |page=693 |isbn=9780674035720}}</ref> V 18. stoletju je bilo obdobje otomanske stagnacije. Vse več Evropejcev je našlo pot do Aten in slikovite ruševine Partenona so bile precej uboge in popackane, kar je spodbudilo vzpon [[filhelenizem|filhelenizma]] ("ljubezen do grške kulture" ali "občudovanje vsega grškega") in pomagalo vzbuditi sočutje v Veliki Britaniji in Franciji za grško neodvisnost. Med zgodnjimi popotniki in arheologi sta bila James Stuart in Nicholas Revett, ki sta po naročilu ''Society of Dilettanti'' pregledala ruševine klasičnih Aten. Izdelala sta risbe Partenona, ki so bile prvič objavljene leta 1787 v drugem zvezku ''Antiquities of Athens Measured and Delineated''. Leta 1801 je britanski veleposlanik v Konstantinoplu, grof Elginski, dobil vprašljiv sulmanov ''firman'' (edikt ali uradni razglas), katerega obstoj ali zakonitost do danes ni bila dokazana, da bi naredili odlitke in risbe starin na Akropoli, porušili nove zgradbe, če bi bilo potrebno, da bi našli starine in odstranili skulpture. === Osvoboditev Grčije === [[File:Parthenon 1839.jpg|thumb|right|Prva znana fotografija Partenona, Joly de Lotbinière, oktober 1839. To je gravura, narejena po izvirni [[Dagerotipija| dagerotipiji]].]] Ko je leta 1832 neodvisna Grčija dobila nadzor nad Atenami, je bil porušen vidni del minareta; le njegova baza in spiralno stopnišče do ravni arhitrava sta ostala nedotaknjena. [⁹⁸] Kmalu so bile porušene vse srednjeveške in otomanske zgradbe na Akropoli. Slika majhne mošeje v Partenonovi celi je bila ohranjena na fotografiji Jolyja de Lotbinièrja, ki je izšla v Lereboursovi ''Excursions Daguerriennes'' leta 1842 kot prva fotografija Akropole. [99] Območje je postalo zgodovinsko območje pod nadzorom grške vlade. Danes privlači milijone turistov, ki pridejo po poti na zahodnem koncu Akropole mimo obnovljenih Propilej navzgor po panatenajski poti k Partenonu, ki je obdan z nizko ograjo, da se prepreči škoda. === Spor zaradi marmorja === [[File:Pediments of the Parthenon-British Museum.jpg|thumb|Kipi v naravni velikosti na pedimentu Partenona v Britanskem muzeju]] Glavni spor je nastal zaradi ''Partenonovega marmorja'', ki ga je odstranil grof Elginski in je v Britanskem muzeju. Nekaj skulptur iz Partenona je tudi v Louvru v Parizu, v Københavnu in drugod, vendar je več kot 50 odstotkov v Muzeju Akropole v Atenah. <ref name="BrIT">http://www.iht.com/articles/ap/2006/10/09/europe/EU_GEN_Greece_Acropolis_Museum.php Greek Premier Says New Acropolis Museum to Boost Bid for Parthenon Sculptures], International Herald Tribune</ref> Nekaj je še vedno mogoče videti na sami zgradbi. Grška vlada se je zavzemala že od leta 1983, da bi Britanski muzej vrnil skulpture v Grčijo. <ref name="BrIT"/> <ref>{{navedi splet|url=http://www.britishmuseum.org/the_museum/news_and_press_releases/statements/the_parthenon_sculptures/facts_and_figures.aspx |title=The Parthenon Sculptures: The Position of the British Museum Truistees and Common Misconceptions |publisher=The British Museum |accessdate=18 April 2009}}</ref> Ta je to odločno zavrnil in zaporedne britanske vlade so se že pripravljale, da to storijo (kar bi zahtevalo spremembo zakonodaje). Pogovori med visokimi predstavniki grških in britanskih kulturnih ministrstev in njihovih pravnih svetovalcev so bili v Londonu 4. maja 2007. To so bila prva resna pogajanja po več letih in obstaja upanje, da se bosta strani sporazumeli. <ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/6578661.stm Talks Due on Elgin Marbles Return], BBC News</ref> == Obnova == Leta 1975 si je grška vlada začela prizadevati za ponovno obnovo Partenona in drugih struktur na Akropoli. Leta 1983 je bil ustanovljen odbor za ohranitev spomenikov Akropole. <ref>[http://www.arcchip.cz/w09/w09_lambrinou.pdf Lina Lambrinou, "State of the Art: ‘Parthenon of Athens: A Challenge Throughout History"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081003065235/http://www.arcchip.cz/w09/w09_lambrinou.pdf |date=2008-10-03 }} (pdf file) with bibliography of interim conservation reports;</ref> Projekt je pozneje pritegnil financiranje in strokovno pomoč iz Evropske unije. Arheološki odbor je temeljito dokumentiral vsak artefakt, ki je ostal na svojem mestu, arhitekti so pomagali z računalniškimi modeli določiti, kje so bili prvotno. Še posebej pomembne in nestabilne skulpture so prenesli v Muzej na Akropoli. V nekaterih primerih so ugotovili, da je bila prvotna konstrukcija napačna. Te so razstavili in začeli so skrbno obnovo. <ref>[http://cipa.icomos.org/fileadmin/papers/Athens2007/FP111.pdf "The Surface Conservation Project"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090326082512/http://cipa.icomos.org/fileadmin/papers/Athens2007/FP111.pdf |date=2009-03-26 }} (pdf file). Once they had been conserved, the West Frieze blocks were moved to the museum, and copies cast in artificial stone were reinstalled in their places.</ref> <gallery> File:Athen Baustelle Akropolis 20020809-262.jpg|Restavratorska dela, 2002 File:ParthenonRecon06185.jpg|Delna obnova (v delu) Partenona zagotavlja stabilnost, 2007 File:ParthenonRepairDetail06163.JPG|Obnova bloka arhitrava Partenona File:Parthenon in the rain.jpg|Stanje obnove 2010 </gallery> ==Sklici in viri == {{sklici|3}} {{koordinate DMS v naslovu|37|58|17.39|N|23|43|35.69|E|type:landmark_region:GR:landmark_scale:2000}} *{{navedi knjigo |last=Burkert|first=Walter|title=Greek Religion|url=https://archive.org/details/greekreligion0000burk_h0t5|year=1985|publisher=Harvard University Press|isbn=0-674-36281-0}} *{{cite journal |last=Connelly |first=Joan Breton|date=1 January 1996|title=Parthenon and Parthenoi: A Mythological Interpretation of the Parthenon Frieze |url=https://archive.org/details/sim_american-journal-of-archaeology_1996-01_100_1/page/53 |journal=American Journal of Archaeology |volume=100 |issue=1 |id= |quote= |doi=10.2307/506297 |jstor=506297 |pages=53–80}} *{{navedi knjigo | last = Connelly | first = Joan Breton | title = The Parthenon Enigma: A New Understanding of the West's Most Iconic Building and the People who Made It | publisher = Random House | year = 2014|isbn = 0307476596|url = http://www.amazon.com/gp/product/0307476596/ref=s9_psimh_gw_p14_d0_i1?pf_rd_m=ATVPDKIKX0DER&pf_rd_s=desktop-1&pf_rd_r=1J5HMAE909FRCSPYTK97&pf_rd_t=36701&pf_rd_p=2079475242&pf_rd_i=desktop}}'''<ref>http://www.penguinrandomhouse.com/books/201691/the-parthenon-enigma-by-joan-breton-connelly/</ref> *{{navedi knjigo | last = D'Ooge | first = Martin Luther | title = The Acropolis of Athens | url = https://archive.org/details/acropolisofathen00dooguoft | publisher = Macmillan | year = 1909}} *{{navedi knjigo |last=Frazer |first= Sir James George|title=The Golden Bough: A Study in Magic and Religion|url=https://archive.org/details/goldenboughstudy0000fraz_b3g6 |year=1998|publisher=Oxford University Press|chapter=The King of the Woods|isbn=0-19-283541-6}} *{{navedi knjigo | last = Freely | first = John | title = Strolling Through Athens: Fourteen Unforgettable Walks through Europe's Oldest City | publisher = Tauris Parke Paperbacks | year = 2004 | edition=2 |isbn = 9781850435952}} *{{navedi knjigo | last = Hollis | first = Edward | title = The Secret Lives of Buildings: From the Ruins of the Parthenon to the Vegas Strip in Thirteen Stories | url = https://archive.org/details/secretlivesofbui0000holl | publisher = Macmillan | year = 2009 | isbn = 9780805087857}} *{{navedi knjigo |last=Hurwit |first=Jeffrey M. |title=The Athenian Acropolis: History, Mythology, and Archeology from the Neolithic Era to the Present |url=https://archive.org/details/athenianacropoli0000hurw |year=2000|publisher=Cambridge University Press|isbn=0-521-42834-3}} *{{navedi knjigo |last=Hurwit |first=Jeffrey M. |title=Periklean Athens and Its Legacy: Problems and Perspectives|url=https://archive.org/details/perikleanathensi0000unse |year=2005|publisher=University of Texas Press|isbn=0-292-70622-7|editor-first1==Judith M. |editor-last1=Barringer |editor-first2=Jeffrey M. |editor-last2=Hurwit |editor-first3=Jerome J. |editor-last3=Pollitt|chapter=The Parthenon and the Temple of Zeus at Olympia}} *{{navedi knjigo |last=Neils|first=Jenifer|title=The Parthenon: From Antiquity to the Present|url=https://archive.org/details/parthenonfromant0000unse|year=2005|publisher=Cambridge University Press|isbn=0-521-82093-6}} *{{cite encyclopedia|title=Parthenon|encyclopedia=Encyclopaedia Britannica|year=2002}} *{{navedi knjigo |last=Pelling|first=Christopher|title=Greek Tragedy and the Historian|url=https://archive.org/details/isbn_0198149875|year=1997|publisher=Oxford University Press|chapter=Tragedy and Religion: Constructs and Readings |isbn=0-19-814987-5}} *{{navedi knjigo |last=Tarbell|first=F.B|title=A History of Ancient Greek Art|location=online|url=http://www.ellopos.net/elpenor/greek-texts/ancient-greece/history-of-ancient-greek-art-12.asp}} *{{navedi knjigo |last=Whitley|first=James|title=The Archaeology of Ancient Greece|url=https://archive.org/details/archaeologyofanc0000whit|year=2001|publisher=Cambridge University Press|chapter=The Archaeology of Democracy: Classical Athens|isbn=0-521-62733-8}} == Viri na spletu == *{{navedi novice |title= Greek Premier Says New Acropolis Museum to Boost Bid for Parthenon Sculptures |url=http://www.iht.com/articles/ap/2006/10/09/europe/EU_GEN_Greece_Acropolis_Museum.php|work=International Herald Tribune|date=9 October 2006 |accessdate=23 April 2007}} *{{navedi splet |url=http://www.etymonline.com/index.php?term=Parthenon | title=Parthenon |accessdate=5 May 2007 |work=Online Etymology Dictionary}} *{{navedi novice |title=Talks Due on Elgin Marbles Return |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/6578661.stm |publisher=BBC News |date=21 April 2007 |accessdate=23 April 2007}} *{{navedi splet|url=http://odysseus.culture.gr/h/3/eh351.jsp?obj_id=2384|title=Acropolis of Athens – History|author=Ioanna Venieri|publisher=Οδυσσεύς|work=Acropolis of Athens| accessdate=4 May 2007}} *{{navedi splet|url=http://www.youtube.com/watch?v=MLCW0zKR4xk&feature=related|title=Secrets of the Parthenon – History|author=Nova – PBS|publisher=PBS|work=Acropolis of Athens|accessdate=14 October 2010}} == Literatura == * Beard, Mary. ''The Parthenon''. Harvard University: 2003. ISBN 0-674-01085-X. *[http://www.joanbretonconnelly.com/ Connelly, Joan Breton Connelly.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150921094655/http://www.joanbretonconnelly.com/ |date=2015-09-21 }} [http://www.amazon.com/Parthenon-Enigma-Understanding-Iconic-Building/dp/0307476596/ref=sr_1_1?s=books&ie=UTF8&qid=1439926583&sr=1-1&keywords=the+parthenon+enigma "The Parthenon Enigma: A New Understanding of the West's Most Iconic Building and the People Who Made It."] Knopf: 2014. ISBN 0307476596. *Cosmopoulos, Michael (editor). ''The Parthenon and its Sculptures''. Cambridge University: 2004. ISBN 0-521-83673-5. *{{navedi knjigo |last=Holtzman |first=Bernard|title=L'Acropole d'Athènes : Monuments, Cultes et Histoire du sanctuaire d'Athèna Polias|year=2003|publisher=Picard|location= Paris|language=fr|isbn=2-7084-0687-6}} *King, Dorothy "The Elgin Marbles" Hutchinson / Random House, January 2006. ISBN 0-09-180013-7 *Queyrel, François [http://www.editions-bartillat.fr/fiche-livre.asp?Clef=281 ''Le Parthénon, Un monument dans l'Histoire''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080929162206/http://www.editions-bartillat.fr/fiche-livre.asp?Clef=281 |date=2008-09-29 }}. Bartillat, 2008. ISBN 978-2-84100-435-5. *Papachatzis, Nikolaos D. ''Pausaniou Ellados Periegesis- Attika'' Athens, 1974. *Tournikio, Panayotis. ''Parthenon''. Abrams: 1996. ISBN 0-8109-6314-0. *Traulos, Ioannis N. '' I Poleodomike ekselikses ton Athinon'' Athens, 1960 ISBN 960-7254-01-5 *Woodford, Susan. ''The Parthenon''. Cambridge University: 1981. ISBN 0-521-22629-5. {{refend}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Parthenon}} {{Wiktionary}} *[http://odysseus.culture.gr/h/2/eh251.jsp?obj_id=912 The Acropolis of Athens: The Parthenon] (official site with a schedule of its opening hours, tickets and contact information) *[http://www.yppo.gr/4/e40.jsp?obj_id=123 (Hellenic Ministry of Culture) The Acropolis Restoration Project] *[http://www.parthenonfrieze.gr (Hellenic Ministry of Culture) The Parthenon Frieze] *[http://whc.unesco.org/en/list/404 UNESCO World Heritage Centre – Acropolis, Athens] *[http://www.nashville.gov/parthenon/index.htm Metropolitan Government of Nashville and Davidson County – The Parthenon] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130128110846/http://www.nashville.gov/Parthenon/index.htm |date=2013-01-28 }} *[https://web.archive.org/web/20160622161447/http://www.metrum.org/key/athens/index.htm The Athenian Acropolis by Livio C. Stecchini] (Takes the heterodox view of the date of the proto-Parthenon, but a useful summary of the scholarship.) (Internet Archive) *[http://www.acropolisfriends.gr/index.php?lang=en The Friends of the Acropolis] *[http://people.hsc.edu/drjclassics/lectures/ParthenonMarbles/marbles.shtm Illustrated Parthenon Marbles] – Dr. Janice Siegel, Department of Classics, Hampden-Sydney College, Virginia *[http://travels.co.ua/engl/greece/athens/acropolis/parthenon/index.html Parthenon:description, photo album] ===Video=== * [[:File:Athens Acropolis Parthenon day.ogg|Wikimedia video glavnih znamenitosti Akropole]] * [http://www.youtube.com/watch?v=MLCW0zKR4xk&feature=related Secrets of the Parthenon] video by Public Broadcasting Service, on YouTube * [https://www.youtube.com/watch?v=aGitmYl6U90 Parthenon by Costas Gavras] * [http://www.youtube.com/watch?v=pyzTAG9V-_o The history of Acropolis and Parthenon from the Greek tv show "Η Μηχανή του Χρόνου" (Time machine)] * [https://www.youtube.com/watch?v=XN44e3jmDSA The Acropolis of Athens in ancient Greece - Dimensions and proportions of Parthenon] * [https://video.ias.edu/amiaslecture-connelly Institute for Advanced Study: The Parthenon Sculptures] [[Kategorija:Grški templji]] [[Kategorija:Atenska akropola]] [[Kategorija:Bivše mošeje]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti Antične Grčije]] {{normativna kontrola}} c4fc3zvba79ho3rjkawc0bnebcspzx9 6676838 6676836 2026-05-17T06:24:20Z Yerpo 8417 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-29571-58|~2026-29571-58]] ([[User talk:~2026-29571-58|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:InternetArchiveBot|InternetArchiveBot]] 6425606 wikitext text/x-wiki {{Infobox building |name = Partenon |native_name= Παρθενώνας |image = The Parthenon in Athens.jpg |image_size =300px |caption = Partenon |former_names = |building_type = [[tempelj]] |architectural_style = [[klasična arhitektura]] |structural_system = |cost = |location = [[Atene]], Grčija |address = |client = |owner = grška vlada |current_tenants = Muzej |landlord = |start_date = 447&nbsp;pr. n. št.<ref name="academic.reed.edu">[http://academic.reed.edu/humanities/110Tech/Parthenon.html Parthenon] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110305115918/http://academic.reed.edu/humanities/110Tech/Parthenon.html |date=2011-03-05 }}. Academic.reed.edu. Retrieved on 4 September 2013.</ref><ref name="ancientgreece.com">[http://www.ancientgreece.com/s/Parthenon/ The Parthenon]. Ancientgreece.com. Retrieved on 4 September 2013.</ref> |completion_date = 432&nbsp;pr. n. št. |inauguration_date = |demolition_date = |destruction_date = delno 26. septembra 1687 |height = 13,72 m |size = 69,5-krat 30,9 m |other_dimensions = [[cela]]: 29,8-krat 19,2 m |floor_count = |floor_area = |main_contractor = |architect = [[Iktin]], [[Kalikrat]] |structural_engineer = |services_engineer = |civil_engineer = |other_designers = [[Fidija]] (kipar) |quantity_surveyor = |awards = |references = }} [[Slika:Parthenon from south.jpg|thumb|right|200px|Partenon z juga. V ospredju slike je vidna obnova marmornatih [[imbreks]]ov (robnikov) in [[tegula|tegul]] (strešnikov), naslonjena na leseno oporo.]] '''Pártenon''' ({{jezik-grc|Παρθενών}}, {{jezik-el|Παρθενώνας}}) je glavni [[tempelj]] [[Atenska akropola|atenske akropole]], posvečen boginji [[Atena|Ateni]]. Zgradili so ga v [[5. stoletje pr. n. št.|5. stoletju pr. n. št.]] in je najbolj znan ostanek starogrške [[arhitektura|arhitekture]] ter njen največji dosežek.<ref>{{navedi knjigo | last = Beard| first = Mary| title = The Parthenon| publisher = Profile Books| year = 2010 | page = 118 | isbn = 1847650635}}</ref> Gradnja se je začela leta 447 pred našim štetjem, ko je bil atenski imperij na vrhuncu svoje moči. Končana je bila leta 438 pred našim štetjem, čeprav se je dekoracija stavbe nadaljevala do 432 pred našim štetjem. Je najpomembnejša ohranjena zgradba klasične Grčije in na splošno velja za vrhunec [[dorski slog|dorskega sloga]]. Njegove okrasne skulpture so pojem [[Starogrška umetnost|grške umetnosti]]. Partenon je trajen simbol [[Antična Grčija|antične Grčije]], atenske demokracije in zahodne civilizacije ter eden največjih kulturnih spomenikov na svetu. Grško ministrstvo za kulturo zdaj uresničuje program selektivne obnove, da bo zagotovljena stabilnost delno porušene zgradbe. <ref name="venieri-acropolis">{{navedi splet |url=http://odysseus.culture.gr/h/3/eh351.jsp?obj_id=2384 |title=Acropolis of Athens |author=Ioanna Venieri |publisher=Hellenic Ministry of Culture |accessdate=4 May 2007 |archive-date=2019-10-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191024154934/http://odysseus.culture.gr/h/3/eh351.jsp?obj_id=2384 |url-status=dead }}</ref> Današnji Partenon je zamenjal starejši Atenin tempelj, kar zgodovinarji imenujejo ''prejšnji Partenon'' ali ''starejši Partenon'', ki je bil uničen ob perzijskem vpadu 480 pred našim štetjem. Tempelj je arheološko-astronomsko usklajen s [[Hijade (astronomija)|Hijadami]]. <ref>{{navedi knjigo|title=Aitia, Astronomy and the timing of the Arrhephoria|author1=E. Boutsikas|author2=R. Hannah|date=February 2012|publisher=The Annual of the British School at Athens, pp.1-13}}</ref> Partenon je bil svetišče, namenjeno mestni zavetnici, a se je uporabljal predvsem kot zakladnica. Nekaj časa je bil zakladnica [[Atiško-delska pomorska zveza| Atiško-delske pomorske zveze]], ki je pozneje postala atenski imperij. V zadnjem desetletju šestega stoletja je Partenon postal krščanska cerkev, posvečena devici Mariji. Po osmanski osvojitvi v zgodnjih 1460-tih se je spremenil v [[mošeja|mošejo]]. 26. septembra 1687 je osmansko strelivo, uskladiščeno v notranjosti stavbe, vžgala beneška bomba. Nastala eksplozija je močno poškodovala Partenon in njegove skulpture. Od leta 1800 do leta 1803 <ref>https://www.britishmuseum.org/explore/highlights/article_index/l/lord_elgin_and_the_parthenon_s.aspx</ref> je Thomas Bruce, 7. grof Elginski, odstranil nekaj ohranjenih skulptur z domnevnim dovoljenjem Osmanskega cesarstva. Te skulpture, znane kot Elginski marmor ali Partenonski marmor, so bile leta 1816 prodane v Britanski muzej v Londonu, kjer so razstavljene. Od leta 1983 (na pobudo ministrice za kulturo Meline Mercouri) se grška vlada trudi, da bi jih vrnili. <ref>{{navedi splet|url=http://www.upi.com/Top_News/2009/06/22/Greece-urges-Britain-return-sculptures/UPI-36201245680874/ |title=Greece urges Britain to return sculptures |publisher=UPI.com |date=22 June 2009 |accessdate=29 June 2009}}</ref> == Etimologija == Izvor imena Partenon je iz grške besede παρθενών (''partenon''), ki se nanaša na "stanovanje neporočenih žensk" v hiši. Zdi se, da je bila beseda sprva uporabljena samo za posebno sobo templja, a se ne ve, za kateri del. Liddell-Scott-Jonesov grško-angleški leksikon navaja, da je bil ta prostor zahodna [[cela]] Partenona. Jamauri D. Green meni, da je bil partenon prostor, v katerem je bil ''peplos'' (dolga in široka ženska obleka) predstavljen Ateni na panatenajskem festivalu, ki so ga stkale ''arefore'', skupina štirih mladih deklet, izbranih vsako leto. Christopher Pelling trdi, da je bilo morda nevsiljivo čaščenje Atene Partenos tesno povezano, vendar ne enako, s čaščenjem Atene Palade. Po tej teoriji beseda partenon pomeni "tempelj deviške boginje" in se nanaša na čaščenje Atene Partenos, ki je bila povezana s templjem. <ref name="Br">{{cite encyclopedia |title=Parthenon |encyclopedia=Encyclopaedia Britannica}}</ref> Pridevek ''partenos'' (παρθένος), katerega izvor je tudi nejasen <ref>[http://www.etymonline.com/index.php?term=Parthenon Parthenon], Online Etymology Dictionary</ref>, je pomenil "mladenka, dekle", a tudi "deviška, neporočena ženska" <ref>[http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0057%3Aentry%3Dparqe%2Fnos παρθένος], Henry George Liddell, Robert Scott, ''A Greek-English Lexicon'', on Perseus Digital Library</ref> in se je še posebej uporabljal za Artemido, boginjo divjih živali, lova in rastlinstva, ter Ateno, boginjo modrosti in pravične vojne, pokroviteljico umetnosti in obrti. Menil je, da ime templja namiguje na dekleta (''parthenoi''), katerih daritev zagotavlja varnost v mestu. <ref>Whitley, ''The Archaeology of Ancient Greece'', 352</ref> Prvi zapis, v katerem se Partenon gotovo nanaša na celotno stavbo, je mogoče najti v spisih iz 4. stoletja pred našim štetjem govornika [[Demosten]]a. V 5. stoletju se struktura preprosto imenuje ''ho naos'' ("tempelj"). Arhitekta Mnezikles in Kalikrat sta v izgubljeni razpravi o atenski arhitekturi zgradbo imenovala ''Hekatompodos'' ("stonoga"), v 4. stoletju in pozneje je bila zgradba imenovana ''Hekatompedos'' ali ''Hekatompedon'', pa tudi Partenon; v 1. stoletju našega štetja je pisatelj [[Plutarh]] zgradbo imenoval ''Hekatompedon Partenon''. <ref>Plutarch, ''Pericles'' 13.4.</ref> Ker je bil Partenon posvečen grški boginji Ateni, je bila včasih označena kot Minervin tempelj, kar je rimsko ime za Ateno, še posebej v 19. stoletju. <ref>Encyclopaedia Britannica, 1878</ref> == Vloga == Čeprav je Partenon arhitekturno tempelj in se navadno tako tudi imenuje, v klasičnem pomenu besede ni to. Majhno starejše svetišče je bilo izkopano tam, kjer je današnje, verjetno posvečeno Ateni, vendar v Partenonu niso nikoli častili Atene Palade, zaščitnice Aten: kultna podoba, ki se je kopala v morju in ji je bil predstavljen ''peplos'', je bil ''hoanon'' iz lesa oljke, ki je bil v starejšem oltarju na severni strani Akropole. <ref name="Burkert-143">Burkert, ''Greek Religion'', Blackwell, 1985, p.143.</ref> Velikanski kip [[Fidij]]eve Atene ni bil povezan s čaščenjem in ni znano, da bi bil navdih kakšne verske gorečnosti. Po Tukididu je Perikles nekoč omenil, naj bi bil kip zlata rezerva, saj je "vseboval štirideset talentov (talent je 26,2 kg) čistega zlata in ga je bilo mogoče premikati". Atenski državnik torej nakazuje, da bi bila kovina, pridobljena s sodobnim kovanjem, lahko ponovno uporabljena. Partenon bi morali gledati kot na velik Fidijev votivni kip in ne na kultni prostor. V številnih spisih piše, da je bilo v notranjosti templja shranjenih veliko zakladov, kot so perzijski meči in majhni kipi iz plemenitih kovin. <ref name="Nagy-55">B. Nagy, "Athenian Officials on the Parthenon Frieze", ''AJA'', Vol.96, No.1 (January 1992).</ref> Arheologinja Joan Breton Connelly je nedavno zagovarjala usklajenost kiparskega dela Partenona, ki predstavlja nasledstvo rodoslovnih pripovedi o atenski identiteti skozi čas: od rojstva Atene prek kozmičnih in epskih bitk do končnega velikega dogodka atenske bronaste dobe, vojne Erehteja in Evmolpa. <ref>{{navedi knjigo|title = The Parthenon Enigma: a New Understanding of the West's Most Iconic Building and the People Who Made It.|url = http://www.amazon.com/Parthenon-Enigma-Understanding-Iconic-Building/dp/0307476596/ref=sr_1_1?s=books&ie=UTF8&qid=1439917909&sr=1-1&keywords=the+parthenon+enigma|publisher = Vintage|date = 2014-11-04|location = New York|isbn = 9780307476593|first = Joan Breton|last = Connelly}}</ref><ref>{{navedi splet|title = Welcome to Joan Breton Connelly|url = http://www.joanbretonconnelly.com/|website = Welcome to Joan Breton Connelly|accessdate = 2015-08-18|archive-date = 2015-09-21|archive-url = https://web.archive.org/web/20150921094655/http://www.joanbretonconnelly.com/|url-status = dead}}</ref> Zanjo Partenon s svojim okrasjem vzpostavlja in ohranja atenski temeljni mit, spomin, vrednote in identiteto. Medtem ko nekateri klasicisti, vključno z Mary Beard, Petrom Greenom in Garryjem Willsom, dvomijo ali zavračajo njeno tezo, pa več zgodovinarjev, arheologov in klasičnih znanstvenikov podpira njeno delo. To so: J. J. Pollitt, Brunilde Ridgway, Nigel Spivey, Caroline Alexander, A.E. Kodek, Rebecca Newberger Goldstein, Freeman Dyson, William St. Clair, Donald Kagan, Gregory Nagy in Angelos Haniotis. == Zgodovina == === Stari Partenon === Prva prizadevanja za gradnjo svetišča za Ateno Partenos tam, kjer je sedanji Partenon, so se začela kmalu po [[Bitka na Maratonskem polju |bitki pri Maratonu]] (490-488 pred našim štetjem) na trdnem apnenčastem temelju, ki so ga podaljšali in zravnali južni del vrha Akropole. To zgradbo bo nadomestil ''hekatompedon'' (kar pomeni "stonoga") in bo stal zraven arhaičnega templja, posvečenega Ateni Paladi ("mesta"). Starejši ali predhodni Partenon, kot je pogosto navedeno, je bil še vedno v gradnji, ko so Perzijci zavzeli mesto leta 480 pred našim štetjem in porušili Akropolo. Obstoj obeh prvotnih partenonov in njuno uničenje sta znani po [[Herodot]]u<ref>Herodotus Histories, 8.53</ref>. Deli stebrov so bili jasno vidni, vgrajeni v obzidje severno od [[Erehtejon]]a. Nadaljnje fizične dokaze te strukture so pokazala izkopavanja Panagiotisa Kavadiasa leta 1885 do 1890. Najdbe [[Wilhelm Dörpfeld|Wilhelma Dörpfelda]], pozneje direktorja nemškega arheološkega inštituta, so potrdile, da je obstajala ločena podkonstrukcija izvirnega Partenona, ki ga je imenoval Partenon I, in ni pod sedanjo zgradbo, kot so mislili prej. <ref>W. Dörpfeld, "Der aeltere Parthenon", ''Ath. Mitteilungen'', XVII, 1892, p. 158-89 and W. Dörpfeld, "Die Zeit des alteren Parthenon", ''AM'' '''27''', 1902, 379–416</ref> Dörpfeld je opazil, da so tri stopnice prvega Partenona sestavljene iz dveh stopnic poroznega apnenca enako kot temelji in zgornja stopnica iz apnenca, ki je bil pokrit v najnižji stopnici Periklesovega Partenona. Ta ploščad je bila manjša in nekoliko severno od končnega Partenona, kar kaže, da je bila zgrajena za drugačno zgradbo, ki je zdaj popolnoma prekrita. Ta nekoliko zapletena slika je z objavo končnega poročila o izkopavanjih 1885 do 1890 pokazala, da je podstruktura podobna kimonskemu zidu, kar kaže na poznejši datum prvega templja. <ref>P. Kavvadis, G. Kawerau, ''Die Ausgabung der Acropolis vom Jahre 1885 bis zum Jahre 1890'', 1906</ref> Če je bil prvotni Partenon res uničen leta 480, je vprašanje, zakaj je bil 33 let prepuščen pogubi. Morda je to posledica prisege grških zaveznikov pred [[Bitka pri Platajah|bitko pri Platajah]] leta 479 pred našim štetjem [45], ki pravi, da svetišč, ki so jih uničili Perzijci, ne bodo obnovili. Prisege so bili Atenci rešeni s [[Kalijin mir|Kalijinim mirom]] leta 450. <ref>See [http://people.reed.edu/~mkerr/papers/Parth95.html Minott Kerr, "The Sole Witness": The Periclean Parthenon]</ref> Verjetnejši vzrok je pomanjkanje sredstev za obnovo po perzijskem uničenju. Izkopavanja Berta Hodgea Hilla so odkrila drugi Partenon, ki so ga začeli graditi v [[Kimon]]ovem obdobju po 468 pr. n. št. Hill je trdil, da je bila stopnica iz apnenca, za katero je Dörpfeld mislil, da je najvišja stopnica Partenona I, v resnici najnižja od treh stopnic Partenona II, velikost [[stilobat]]a naj bi bila po Hillu 23,51 krat 66,888 metra. Težko je natančno določiti letnico prvotnega Partenona, ker med izkopavanji leta 1885 ni bila v celoti razvita arheološka metoda ''seriacija''; neprevidno kopanje in ponovno zasipanje je povzročilo, da je izginilo veliko dragocenih informacij. Poskus, da bi razpravljali in osmislili najdbe na akropoli pozneje, sta s študijo v dveh zvezkih objavila Graef in Langlotz leta 1925 do 1933. To je navdihnilo ameriškega arheologa Williama Bella Dinsmoora, da je poskušal datirati tempeljsko ploščad in pet skritih zidov pod novimi terasami Akropole. Dinsmoor je sklenil, da je bil zadnji mogoči datum za Partenon I prej kot 495 pred našim štetjem v nasprotju z zgodnjim datumom Dörpfelda. Poleg tega Dinsmoor zanika, da sta bila dva prvotna Partenona, in odločil, da je bil edini Predperiklesov tempelj Partenon II. Dinsmoor in Dörpfeld sta o tem izmenjala poglede v ''American Journal of Archaeology'' leta 1935. <ref>W. Dörpfeld, "Parthenon I, II, III", ''AJA'', XXXIX, 1935, 497–507, and W. Dinsmoor, ''AJA'', XXXIX, 1935, 508–9</ref> === Današnja zgradba === [[File:Parthenon restoration.gif|thumb|Partenon danes in kako je bil videti v antiki]] Sredi 5. stoletja pred našim štetjem, ko je atenska Akropola postala sedež Atiško-delske pomorske zveze in so bile Atene največje kulturno središče tistega časa, je Perikles začel velikopotezen gradbeni projekt, ki je trajal celo drugo polovico stoletja. Najpomembnejše zgradbe, vidne na Akropoli še danes, Partenon, [[Propileje]], [[Erehtejon]] in [[tempelj Atene Nike]], so postavili v tem obdobju. Partenon je bil zgrajen pod splošnim nadzorom umetnika Fidije, ki je bil prav tako odgovoren za kiparski okras. [[Arhitekt]]a [[Iktin]] in [[Kalikrat]] sta začela svoje delo leta 447 pred našim štetjem in ga končala do 432, vendar se je delo, povezano z okrasjem, nadaljevalo vsaj do leta 431 pr. n. št. Nekaj finančnih računov za Partenon je ohranjenih in kažejo, da je bil največji posamičen strošek prevoz kamna z [[Pentelik|gore Pentelikon]], približno 16 kilometrov iz Aten na Akropolo. Perikles je nekaj sredstev vzel iz zakladnice Atiško-delske pomorske zveze <ref>Starr, Chester G., A History of the Ancient World, Oxford University Press, 1974</ref>, ki je bila leta 454 pred našim štetjem prestavljena iz Panhelenskega svetišča na Delosu na Akropolo. == Arhitektura == [[File:Parthenon-top-view.svg|thumb|right|Tloris Partenona]] Partenon je ''[[peripter]] oktastil'' dorski [[tempelj]] z jonskimi arhitekturnimi značilnostmi. Stoji na ploščadi ali [[stilobat]]u treh stopnic. Podobno kot pri drugih grških templjih ima preklado in je obdan s stebri ("peripteral"), ki nosijo [[Ogredje (arhitektura) |entablaturo]]. Na obeh koncih ("oktastil") je osem stebrov in sedemnajst ob straneh. So dvoredni na obeh koncih. Stebrišče obdaja notranjo zidano strukturo, [[cela|celo]], ki je razdeljena v dva prostora. Na obeh koncih zgradbe se cela konča s trikotnim [[pediment]]om, prvotno napolnjenim s kipi. Stebri so v dorskem vrstnem redu s preprostimi [[kapitel]]i, žlebastimi jaški in brez baze. Nad arhitravom v entablaturi je [[friz]] izklesanih slikovnih plošč ([[metopa]]), ločenih s formalnimi arhitekturnimi [[triglif]]i, značilnimi za dorski slog. Okoli cele in čez preklade notranjih stebrov teče neprekinjen rezbarski friz v nizkem [[relief (umetnost)|reliefu]], ki je v jonskem slogu namesto dorskem. <ref>Banister Fletcher, ''History of architecture on the Comparative Method'', pp 119–123</ref> Merjeno na stilobatu je velikost dna Partenona 69,5 krat 30,9 metra. Cela je bila dolga 29,8 metra in 19,2 metra široka z notranjim stebriščem v dveh vrstah, strukturno potrebno za podporo strehe. Na zunanjosti stebri merijo 1,9 metra v premeru in so 10,4 metra visoki. Vogalni stebri imajo nekoliko večji premer. Partenon je imel 46 zunanjih stebrov in 23 notranjih, vsak ima 20 [[Kanelura|kanelur]] (konkavni utor, vklesan v obliko stebra). Stilobat ima ukrivljenost navzgor proti središču 60 milimetrov na vzhodnem in zahodnem koncu in 110 milimetrov na obeh straneh. Streha je bila prekrita z velikimi prekrivajočimi marmornimi ploščami, znanimi kot ''imbreks ali tegula''. Partenon je najboljši primer grške arhitekture. Tempelj, je zapisal John Julius Cooper, "uživa sloves najpopolnejšega dorskega templja, ki so ga kdaj zgradili. Tudi v antiki so bile njegove arhitekturne izboljšave legendarne, še posebej natančno je ujemanje med ukrivljenostjo stilobata, stožčaste stene [[naos]]a in stebrov ''entasis''."<ref>John Julius Norwich, ''Great Architecture of the World'', 2001, p. 63</ref> (''Entasis je rahlo konkavno zmanjševanje premera stebra proti vrhu, čeprav je opazen učinek pri Partenonu precej bolj domiseln kot na starejših templjih.'') Stilobat je ploščad, na kateri stojijo stebri. Kot v mnogih drugih klasičnih grških templjih ima rahlo parabolično ukrivljenost navzgor, namenjeno zbiranju deževnice in okrepitvi zgradbe pred potresi. Stebri so videti nagnjeni nekoliko navzven, vendar so dejansko nagnjeni navznoter, če bi se nadaljevali, bi dosegli skoraj natanko miljo nad središčem Partenona; čeprav so iste višine, se ukrivljenost zunanjega stilobatnega roba prenaša na [[arhitrav]] (gredni nosilec) in streho zgoraj: "Vse sledi pravilu gradnje za občutljive krivulje," ugotavlja Gorham Stevens, ko opozarja, da je poleg tega na zahodu spredaj zgrajen na nekoliko višji ravni kot na vzhodu spredaj. <ref>Penrose ''op. cit.'' pp 32–34, found the difference motivated by economies of labour; Gorham P. Stevens, "Concerning the Impressiveness of the Parthenon" ''American Journal of Archaeology'' '''66'''.3 (July 1962:337–338).</ref> Ni usklajenega mnenja, kaj naj bi bil učinek te "optične izboljšave". Lahko se je uporabljala kot neke vrste "obratna optična iluzija".<ref>Archeologists discuss similarly curved architecture and offer the theory. ''Nova'', "Secrets of the Parthenon", PBS. http://video.yahoo.com/watch/1849622/6070405{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Nekatere študije o Akropoli, vključno Partenonu, ugotavljajo, da se veliko njegovih razsežnosti približa zlatemu razmerju. Fasada Partenona in tudi njeni elementi ter tudi drugje so lahko omejeni z zlatim pravokotnikom. <ref>Van Mersbergen, Audrey M., "Rhetorical Prototypes in Architecture: Measuring the Acropolis", ''Philosophical Polemic Communication Quarterly'', Vol. 46, 1998.</ref> To stališče je v novejših raziskavah postalo sporno. <ref>See e.g. {{cite journal|author=George Markowsky|url=http://www.math.nus.edu.sg/aslaksen/teaching/maa/markowsky.pdf|format=PDF|title=Misconceptions about the Golden Ratio|journal=The College Mathematics Journal|volume= 23|issue= 1|date=January 1992}}</ref> == Kiparsko okrasje == V celi Partenona je [[Fidija|Fidijev]] [[Krizelefantinska tehnika|krizelefantinski]] kip Atene Partenos, ki je bil posvečen leta 439 ali 438 pred našim štetjem. Okrasno kamnito delo je bilo prvotno zelo obarvano. <ref>{{navedi splet|url=http://www.ellopos.net/elpenor/greek-texts/ancient-greece/history-of-ancient-greek-art-12.asp |title=Tarbell, F.B. '&#39;A History of Ancient Greek Art'&#39;. (online book) |publisher=Ellopos.net |accessdate=18 April 2009}}</ref> Tempelj je bil posvečen Ateni, čeprav se je gradnja nadaljevala skoraj do začetka [[peloponeška vojna|peloponeške vojne]] leta 432. Do leta 438 sta bila končana kiparsko okrasje dorskih metop na frizu nad zunanjim stebriščem in jonski friz okoli zgornjega dela stene cele. Bogastvo frizov in metop se ujema z vlogo templja kot zakladnice. V ''opistodomusu'' (zadnja soba v celi) so bili shranjeni denarni prispevki Atiško-delske pomorske zveze, katere vodilni član so bile Atene. Ohranjene skulpture danes hranijo v Atenah v muzeju Akropole in londonskem Britanskem muzeju, nekaj kosov je tudi v pariškem Louvru, Rimu, na Dunaju in v Palermu. <ref>For comprehensive drawings showing the location of each piece today, see: [https://www.academia.edu/2543561/The_Parthenon= "The Parthenon", in ''Strolling Through Athens''], City of Athens, 2004, pp. 112-119.</ref> === Metope === [[File:Parthenon XL.jpg|thumb|left|Detajl zahodne metope kaže sedanje stanje templja po 2500 letih vojn, onesnaževanja, slabega vzdrževanja, ropanja in vandalizma]] Frizi na partenonskem [[Ogredje (arhitektura)|ogredju]] (etablatura) imajo 92 metop, 14 na vzhodni in zahodni strani, 32 na severni in južni strani. Po takratni navadi so bile vklesane v visokem reliefu le v zakladnicah (zgradbe, ki se uporabljajo za hrambo darov bogovom). Po evidencah skulpture metop segajo v leta 446 do 440 pr. n. št. Metope na vzhodni strani Partenona, nad glavnim vhodom, prikazujejo ''gigantomahijo'' (mitološka bitka med olimpijskimi bogovi in velikani). V metopah na zahodnem koncu je ''amazonomahija'' (legendarna bitka med Atenci in Amazonkami). V metopah na južni strani je tesalska ''centavromahija'' (bitka Lapitov, ki jim pomaga Tezej proti Kentavrom). Metope od 13. do 21. manjkajo, toda risbe iz leta 1674, pripisane Jaquesu Carreyju, kažejo veliko ljudi; različno jih razlagajo, kot prizore s porok Lapitov, prizore iz zgodnje zgodovine Aten in različnih mitov. <ref name=Barringer2008 >{{navedi knjigo |last=Barringer |first=Judith M |year=2008 |title=Art, myth, and ritual in classical Greece |publisher=Cambridge |isbn=0-521-64647-2 |url=http://www.worldcat.org/title/art-myth-and-ritual-in-classical-greece/oclc/174134120 |page=78 |postscript=<!--None--> }}</ref> Na severni strani Partenona so metope slabo ohranjene, vendar se zdi, da kažejo propad Troje. Upodobitve na metopah so v klasičnem slogu, kar se vidi po anatomiji glave kipov, omejenih telesnih gibih v obrisih, ni mišic, in v poudarjenih žilah v likih ''centavromahije''. Ohranjenih je več metop, a so, razen tistih na severni strani, močno poškodovane. Nekatere so v Muzeju na Akropoli, druge so v Britanskem muzeju, ena je v Louvru. Marca 2011 so [[arheolog]]i objavili, da so odkrili pet metop iz Partenona v južni steni Akropole, ki je bila podaljšana, ko se je Akropola uporabljala kot trdnjava. V grškem dnevniku ''Eleftherotypia'' so arheologi trdili, da so bile metope tja postavljene v 18. stoletju, ko so popravljali obzidje. Strokovnjaki so jih odkrili s sodobno fotografsko metodo za beli pentelikonski [[marmor]], ki se razlikuje od drugega kamna v zidu, pri obdelavi 2250 fotografij. Prej so domnevali, da so to manjkajoče uničene metope zaradi Morosinijeve eksplozije leta 1687. <ref>[http://greece.greekreporter.com/2011/03/04/archaeologists-discover-new-metopes-of-parthenon/Discovery of Five Metopes]</ref> === Frizi === [[File:1868 Lawrence Alma-Tadema - Phidias Showing the Frieze of the Parthenon to his Friends.jpg|thumb|''Fidija kaže frize na Partenonu prijateljem'', leta 1868 naslikal Lawrence Alma-Tadema]] V arhitekturi in pri okrasju templja je najznačilnejši jonski friz okoli zunanjih sten cele, ki je v notranjosti Partenona. Nizek relief friza je bil vklesan na kraju samem; 442 do 438 pred našim štetjem. Ena od možnih razlag je, da prikazuje idealizirano različico panatenajske procesije od Dipilonovih vrat v Keramejku do Akropole. V njej, bila je vsako leto, posebna pa vsaka štiri leta, so sodelovali Atenci in tujci v čast boginje Atene in ji darovali žrtve in nove ''peplos'' (oblačila, ki so jih stkala izbrana plemiška atenska dekleta ''ergastines''). Joan Breton Connelly ponuja mitološko razlago za friz, ki je v sozvočju s preostalim kiparskim okrasjem templja, ki prikazuje atensko genealogijo z vrsto nasledstvenih mitov, določenih v daljni preteklosti. Opredeljuje osrednjo ploščo nad vrati Partenona kot daritev hčere kralja Erehteja, žrtvovanje, ki zagotavlja atensko zmago nad Evmolpom in njegovo tračansko vojsko. Velika procesija, ki koraka proti vzhodnemu koncu Partenona, kaže zahvalno daritev goveda in ovc, medu in vode po bitki, ki ji sledi Erehtejeva zmagoslavna vojska. To predstavlja panatenaje v mitičnih časih, model, na podlagi katerega je bila izdelana zgodovinska panatenajska procesija. <ref>Connelly, ''Parthenon and Parthenoi'', 53–80.</ref><ref>Connelly, ''The Parthenon Enigma'', chapters 4,5, and 7.</ref> === Pedimenti === Popotnik Pavzanias, ko je obiskal Akropolo ob koncu 2. stoletja, samo na kratko omeni skulpture v pedimentih (pročeljih hiš) templja, in večino svojega opisa uporabi za opis zlatega in s slonovino obloženega kipa boginje v notranjosti. ==== Vzhodni pediment ==== [[File:Partenon04.JPG|thumb|Del vzhodnega pedimenta je na Partenonu še vedno viden]] Vzhodni pediment pripoveduje, da se je [[Atena]] rodila tako, da je skočila iz glave svojega očeta [[Zevs]]a. Po grški mitologiji je imel Zevs strašen glavobol in je poklical [[Hefajst]]a (boga ognja in kovaške obrti) na pomoč. Da bi si olajšal bolečino, je ukazal Hefajstu, naj ga udari s svojim kovaškim kladivom. Ko je to storil, se je Zevsova glava razdelila in odprla in izstrelila boginjo Ateno v polnem oklepu. Kiparski okras upodablja trenutek rojstva Atene. Na žalost so bili osrednji deli v pedimentu uničeni, še preden je Jacques Carrey ustvaril drugače uporabne dokumentarne risbe iz leta 1674, tako da so vse obnove bolj posledica ugibanja in špekulacije. Glavni olimpski bogovi morajo stati okoli Zevsa in Atene in gledajo čudežen dogodek, tudi Hefajst in Hera sta verjetno blizu njih. Carreyjeve risbe so ključnega pomena pri obnovi kiparskega okrasja osrednjih figur na severu in jugu. <ref>{{navedi splet|url=http://www.ancient-greece.org/art/parthenon-ped-east.html |title=Thomas Sakoulas, Ancient Greece.org |publisher=Ancient-greece.org |date=21 April 2007 |accessdate=18 April 2009}}</ref> ==== Zahodni pediment ==== Zahodni pediment leži nasproti Propilej in upodablja tekmovanje med Ateno in [[Pozejdon]]om za oblast nad Atiko. Atena in Pozejdon se pojavita v osrednjem delu, razlikujeta se v močnih diagonalnih oblikah, boginja ima oljčno drevo, bog morja pa dvignjen trizob, da bi udaril zemljo. Na svojih bokih sta uokvirjena z dvema dejavnima skupinama konj, ki vlečejo voz, medtem ko množica legendarnih osebnosti iz atenske mitologije zapolnjuje prostor zunaj ostrih vogalov pedimenta. Delo na pedimentih je nastajalo od 438 do 432 pred našim štetjem, skulpture so ene najboljših primerov klasične grške umetnosti. Podobe so vrezane v naravnem gibanju s telesi, polnimi življenjske energije, ki sije iz njihovega telesa, telo se čuti skozi tanko obleko. Tanko oblačilo ''[[kiton]]'' razkriva telo spodaj kot žarišče slike. Razlikovanje med bogovi in ljudmi je nejasno v konceptualnem prepletanju med idealizmom in naturalizmom, ki ga je kipar vdihnil kamnu. <ref>{{navedi splet|url=http://www.ancient-greece.org/art/parthenon-ped-west.html |title=Thomas Sakoulas, Ancient Greece.org |publisher=Ancient-greece.org |date=21 April 2007 |accessdate=18 April 2009}}</ref> Pedimentov že dolgo ni več. === Atena Partenos === Edini del kipa iz Partenona, za katerega je znano, da je Fidijev <ref> {{navedi knjigo |title= Chryselephantine Statuary in the Ancient Mediterranean World|last= Lapatin|first= Kenneth D. S.|year= 2001|publisher=OUP|location= Oxford|isbn= 978-0-19-815311-5|page= 63}}</ref>, je bil kip Atene, nastanjene v naosu. Ta ogromna krizelefantinska skulptura je zdaj izgubljena in znana le iz kopij, vaznega slikarstva, draguljev, literarnih opisov in kovancev. <ref>N. Leipen, Athena Parthenos: a huge reconstruction, 1972.</ref> == Poznejša zgodovina == === Pozna antika === [[File:Attica 06-13 Athens 50 View from Philopappos - Acropolis Hill.jpg|thumb|Partenon na Akropoli se kaže na obzorju Aten]] [[File:ParthenonNight.jpg|thumb|Partenon ponoči]] Sredi 3. stoletja je v Partenonu izbruhnil velik požar<ref>{{navedi splet |title=Introduction to the Parthenon Frieze |publisher=National Documentation Centre (Greek Ministry of Culture) |url=http://www.ekt.gr/parthenonfrieze_text_version/introduction/history.jsp?lang=en |accessdate=14 August 2012 |archive-date=2012-10-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121028205240/http://www.ekt.gr/parthenonfrieze_text_version/introduction/history.jsp?lang=en |url-status=dead }}</ref><ref>[http://books.google.com/books?id=QME9WXUnookC&pg=PA69 Freely 2004, p. 69]. "According to one authority, [[John Travlos]], this occurred when Athens was sacked by the Heruli in AD 267, at which time the two-tiered colonnade in the cella was destroyed."</ref>, ki je uničil streho in velik del notranjosti svetišča. Popravili so ga v 4. stoletju našega štetja, verjetno ko je vladal [[Julijan Odpadnik]]. <ref name = "AcropolisRestoration">{{navedi splet |title=The Parthenon |publisher=Acropolis Restoration Service |url=http://www.ysma.gr/en/parthenon | accessdate=14 August 2012}}</ref> Nova lesena streha je bila prekrita z glinenimi ploščicami in ščitila svetišče. Imela je večji naklon kot prvotna streha in levo krilo zgradbe je bilo poudarjeno. Partenon je kot tempelj, posvečen Ateni, preživel skoraj tisoč let, dokler ni [[Teodozij II.]] leta 435 odredil, da je treba zapreti vse poganske templje v bizantinskem cesarstvu.<ref name = "Freely69">[http://books.google.com/books?id=QME9WXUnookC&pg=PA69 Freely 2004, p. 69].</ref> V 5. stoletju je veliko kultno podobo Atene izropal eden od cesarjev in jo odpeljal v [[Carigrad|Konstantinopel]], kjer je bila pozneje uničena, verjetno med obleganjem Konstantinopla med [[Četrta križarska vojna|četrto križarsko vojno]] leta 1204. <ref>{{navedi knjigo | last = Cremin | first = Aedeen | title = Archaeologica | publisher = Frances Lincoln Ltd. | year = 2007 | url = http://books.google.com/books?id=A0llBlzF6UgC&pg=PA170 | page = 170 | isbn = 9780711228221 }}{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Krščanska cerkev === Partenon je bil preurejen v [[krščanstvo|krščansko]] cerkev, posvečeno devici Mariji oziroma Božji materi (Bogorodnici) v zadnjem desetletju 6. stoletja. Usmeritev zgradbe je bila spremenjena, obrnjena proti vzhodu; glavni vhod je bil postavljen na zahodnem delu zgradbe, krščanski [[oltar]] in ikonostas proti vzhodni strani zgradbe, ki je mejila na zgrajeno [[apsida|apsido]], kjer je bil prej [[portik]] templja. <ref name=Freely70>[http://books.google.com/books?id=QME9WXUnookC&pg=PA70 Freely 2004, p. 70].</ref><ref name=Hurwit293>[http://books.google.com/books?id=BAnbmQMvdkwC&pg=PA21 Hollis 2009, p. 21].</ref><ref>[http://books.google.ca/books?id=0pQ4AAAAIAAJ&pg=PA293 Hurwit 2000, p. 293].</ref> Velik osrednji [[portal]] z okoliškimi stranskimi vrati je bil vstavljen v predelni steni cele, ki je postala cerkvena ladja, iz zadnje komore pa cerkveni [[narteks]]. Razmiki med stebri ''opistodomosa'' in [[peristil]] so bili zazidani, čeprav so številna vrata še vedno dovoljevala dostop. Po stenah so bile naslikane [[ikona|ikone]], veliko krščanskih napisov so vklesali v stebre. Ta prenova je povzročila odstranitev in razpršenost skulptur. Bogove so na novo razlagali v skladu s krščanstvom ali pa so jih odstranili in uničili. Partenon je postal četrti najpomembnejši krščanski romarski cilj v vzhodnem rimskem cesarstvu za Konstantinoplom, Efezom in Solunom. Leta 1018 je cesar [[Bazilij II.]] odšel na romanje v Atene takoj po končni zmagi nad Bolgari, da bi jo počastil na Partenonu. V srednjeveški Grčiji se imenuje tempelj Teotokos Ateniotis in je bil zelo znan, saj ga pogosto ne omenjajo z imenom, ker se je vedelo, da je mišljen prav ta tempelj.<ref name=Kaldelis>Anthony Kaldellis Associate Professor (Department of Greek and Latin, The [[Ohio State University]]), [http://www.lsa.umich.edu/UMICH/modgreek/Home/_TOPNAV_WTGC/Lectures%20at%20U-M/ParthenonKaldellis.pdf ''A Heretical (Orthodox) History of the Parthenon''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090824170528/http://www.lsa.umich.edu/UMICH/modgreek/Home/_TOPNAV_WTGC/Lectures%20at%20U-M/ParthenonKaldellis.pdf |date=2009-08-24 }}, p.3</ref> Med latinsko zasedbo je za približno 250 let postal rimskokatoliška cerkev Božje matere. V tem obdobju je bil v jugozahodnem kotu cele zgrajen stolp, ki se je uporabljal kot stolp ali zvonik in je imel spiralno stopnišče ter obokane grobnice pod tlemi Partenona. <ref>[http://books.google.com/books?id=0pQ4AAAAIAAJ&pg=PA295 Hurwit 2000, p. 295]</ref> === Mošeja === [[File:Peytier - Mosque in the Parthenon.jpg|thumb|Slika ruševin Partenona in osmanska mošeja, zgrajena po letu 1715, Pierre Peytier, zgodnja 1830-ta]] Leta 1456 so turške sile napadle Atene in oblegana florentinska vojska je branila Akropolo do junija 1458, ko se je predala. <ref>{{navedi knjigo | last = Babinger | first = Franz | title = Mehmed the Conqueror and His Time | publisher = Princeton University Press | year = 1992 | url = http://books.google.com/books?id=PPxC6rO7vvsC&pg=PA159 | pages=159–160 |isbn = 9780691010786}}</ref> Turki so obnovili Partenon kot grško pravoslavno cerkev. Malo pred koncem 15. stoletja je Partenon postal [[mošeja]]. <ref>{{navedi splet |last=Tomkinson |first=John L. |title=Ottoman Athens I: Early Ottoman Athens (1456 - 1689) |publisher=Anagnosis Books |url=http://www.anagnosis.gr/index.php?la=eng&pageID=216 |accessdate=14 August 2012 |archive-date=2012-07-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120729151054/http://www.anagnosis.gr/index.php?pageID=216&la=eng |url-status=dead }} "Some time later - we do not know exactly when - the Parthenon was itself converted into a mosque."</ref><ref>[http://books.google.com/books?id=6tjUAAAAMAAJ&pg=PA317 D'Ooge 1909, p. 317]. "The conversion of the Parthenon into a mosque is first mentioned by another anonymous writer, the ''Paris Anonymous'', whose manuscript dating from the latter half of the fifteenth century was discovered in the library of Paris in 1862."</ref> Natančne okoliščine, zakaj so jo Turki spremenili v mošejo, niso jasne; en vir navaja, da je Mehmed II. naročil spremembo kot kazen za izdajo atenske zarote proti otomanski oblasti. Apsida je postala [[mihrab]], stolp je bil podaljšan navzgor in postal [[minaret]], nameščen je bil [[minbar]], krščanski oltar in ikonostas sta bila odstranjena in stene pobeljene. Kljub spremembam, ki spremljajo preobrazbo Partenona v cerkev in pozneje v mošejo, je njegova struktura ostala v bistvu nedotaknjena. Leta 1667 je turški popotnik Evliya Çelebi izrazil začudenje nad skulpturami Partenona in v prenesenem pomenu opisal zgradbo "kot neko impregnirano trdnjavo, ki je ni naredil človek".<ref>{{navedi knjigo | last = Stoneman | first = Richard | title = A Traveller's History of Athens | publisher = Interlink Books | year = 2004 | url = http://books.google.com/books?id=WmBdajkYRC4C&pg=PA209 |isbn=9781566565332 | page = 209}}</ref> Poetično ponižno pravi, da "mora kot delo nečloveških rok, to je nebes samih, ostati vse večne čase". Francoski umetnik Jacques Carrey je leta 1674 obiskal Akropolo in skiciral kiparsko okrasje Partenona. <ref name="Bowie">T. Bowie, D. Thimme, ''The Carrey Drawings of the Parthenon Sculptures'', 1971</ref> V začetku leta 1687 je inženir z imenom Plantier skiciral Partenon za francoskega Graviersa d'Ortièresa. Te upodobitve, predvsem Carreyjeve, so pomembne in včasih edini dokazi o stanju Partenona in njegovih različnih skulptur pred opustošenjem leta 1687 in poznejšem plenjenju umetniških predmetov. === Uničenje === [[File:Parthenon.Southern.Side.damaged.jpg|thumb|Južna stran Partenona, ki je bila poškodovana zaradi eksplozije leta 1687]] [[File:Dodwell Parthenon 1.jpg|thumb|Pogled na Partenon iz Propilej, Edward Dodwell, ''Razgledi v Grčiji'', London 1821, prikazuje stavbe v tistem času na Akropoli]] [[File:MotarFragmentFromParthenon-BritishMuseum-August21-08.jpg|thumb|left|Del eksplodirane lupine, najdene na steni Partenona; menijo, da izvira iz časa beneškega obleganja]] Leta 1687 je bil Partenon zelo poškodovan v največji katastrofi, ki ga je doletela v dolgi zgodovini. Benečani so poslali vojsko pod vodstvom Francesca Morosinija, da napade Atene in zajame Akropolo. Otomanski Turki so utrdili Akropolo in uporabljali Partenon za skladišče smodnika, čeprav so se zavedali nevarnosti, leta 1656 je namreč eksplozija močno poškodovala Propileje, in za zatočišče za člane lokalne turške skupnosti. <ref name = "Tomkinson2">{{navedi splet |last=Tomkinson |first=John L. |title=Venetian Athens: Venetian Interlude (1684-1689) |publisher=Anagnosis Books |url=http://www.anagnosis.gr/index.php?la=eng&pageID=217 |accessdate=14 August 2012 |archive-date=2013-10-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131004221546/http://www.anagnosis.gr/index.php?la=eng&pageID=217 |url-status=dead }}</ref> 26. septembra je beneška krogla, ki je priletela s hriba Filopap, raznesla skladišče in zgradbo delno uničila. <ref>Theodor E. Mommsen, ''The Venetians in Athens and the Destruction of the Parthenon in 1687'', American Journal of Archaeology, Vol. 45, No. 4 (October – December 1941), pp. 544–556</ref> Eksplozija je uničila osrednji del zgradbe in stene cele sesula v ruševine. Grški arhitekt in arheolog Kornilia Hatziaslani piše, da so "... tri od štirih sten svetišča skoraj propadle in tri petine skulptur iz friza so bile uničene. Tudi streha se je očitno premaknila. Padlo je šest stebrov z južne strani, osem na severu, poškodovan je bil tudi vzhodni portik, razen en steber. Iz stebrov so padli ogromni marmorni [[arhitrav]]i, triglifi in metope." V eksploziji je bilo ubitih približno 300 ljudi, ki so jih zadeli drobci marmorja, izbruhnil je bil tudi velik požar, ki je trajal do naslednjega dne, in uničil veliko domov. Napisanih je bilo več poročil o tem, ali je bilo to uničenje namerno ali naključno; en tak zapis nemškega častnika Sobievolska navaja, da je turški dezerter razodel Morosiniju, za kaj Turki uporabljajo Partenon. Turki so pričakovali, da zaradi zgodovinskega pomena ne bo cilj Benečanov. Morosini je dejal, da so se odzvali z usmerjanjem topništva na Partenon. Poskušal je upleniti skulpture in je povzročil nadaljnjo škodo. Kipi Pozejdona in Ateninih konjev so padli na tla in se razbili, ko so jih njegovi vojaki poskušali ločiti od zahodnega pedimenta zgradbe. <ref>{{navedi knjigo |last=Palagia |first=Olga |title=The Pediments of the Parthenon |edition=2 |publisher=BRILL |url=http://books.google.com/books?id=GFNuxcVKLIkC&pg=PA10 |isbn=9789004111981 |year=1998 | accessdate=14 August 2012}}</ref> Potem ko so Turki ponovno zavzeli Akropolo, so uporabili nekaj ruševin in postavili manjšo mošejo v lupini porušenega Partenona. <ref name = "Tomkinson3">{{navedi splet |last=Tomkinson |first=John L. |title=Ottoman Athens II: Later Ottoman Athens (1689-1821) |publisher=Anagnosis Books |url=http://www.anagnosis.gr/index.php?la=eng&pageID=218 | accessdate=14 August 2012}}</ref> V naslednjem stoletju in pol so dele preostalih struktur izropali kot gradbeni material ter odnesli vse preostale vredne predmete. <ref name = "Grafton">{{navedi knjigo|last = Grafton| first = Anthony|author2=Glenn W. Most |author3=Salvatore Settis | title = The Classical Tradition| publisher = Harvard University Press| year = 2010| url = http://books.google.com/books?id=LbqF8z2bq3sC&pg=PA693 |page=693 |isbn=9780674035720}}</ref> V 18. stoletju je bilo obdobje otomanske stagnacije. Vse več Evropejcev je našlo pot do Aten in slikovite ruševine Partenona so bile precej uboge in popackane, kar je spodbudilo vzpon [[filhelenizem|filhelenizma]] ("ljubezen do grške kulture" ali "občudovanje vsega grškega") in pomagalo vzbuditi sočutje v Veliki Britaniji in Franciji za grško neodvisnost. Med zgodnjimi popotniki in arheologi sta bila James Stuart in Nicholas Revett, ki sta po naročilu ''Society of Dilettanti'' pregledala ruševine klasičnih Aten. Izdelala sta risbe Partenona, ki so bile prvič objavljene leta 1787 v drugem zvezku ''Antiquities of Athens Measured and Delineated''. Leta 1801 je britanski veleposlanik v Konstantinoplu, grof Elginski, dobil vprašljiv sulmanov ''firman'' (edikt ali uradni razglas), katerega obstoj ali zakonitost do danes ni bila dokazana, da bi naredili odlitke in risbe starin na Akropoli, porušili nove zgradbe, če bi bilo potrebno, da bi našli starine in odstranili skulpture. === Osvoboditev Grčije === [[File:Parthenon 1839.jpg|thumb|right|Prva znana fotografija Partenona, Joly de Lotbinière, oktober 1839. To je gravura, narejena po izvirni [[Dagerotipija| dagerotipiji]].]] Ko je leta 1832 neodvisna Grčija dobila nadzor nad Atenami, je bil porušen vidni del minareta; le njegova baza in spiralno stopnišče do ravni arhitrava sta ostala nedotaknjena. [⁹⁸] Kmalu so bile porušene vse srednjeveške in otomanske zgradbe na Akropoli. Slika majhne mošeje v Partenonovi celi je bila ohranjena na fotografiji Jolyja de Lotbinièrja, ki je izšla v Lereboursovi ''Excursions Daguerriennes'' leta 1842 kot prva fotografija Akropole. [99] Območje je postalo zgodovinsko območje pod nadzorom grške vlade. Danes privlači milijone turistov, ki pridejo po poti na zahodnem koncu Akropole mimo obnovljenih Propilej navzgor po panatenajski poti k Partenonu, ki je obdan z nizko ograjo, da se prepreči škoda. === Spor zaradi marmorja === [[File:Pediments of the Parthenon-British Museum.jpg|thumb|Kipi v naravni velikosti na pedimentu Partenona v Britanskem muzeju]] Glavni spor je nastal zaradi ''Partenonovega marmorja'', ki ga je odstranil grof Elginski in je v Britanskem muzeju. Nekaj skulptur iz Partenona je tudi v Louvru v Parizu, v Københavnu in drugod, vendar je več kot 50 odstotkov v Muzeju Akropole v Atenah. <ref name="BrIT">http://www.iht.com/articles/ap/2006/10/09/europe/EU_GEN_Greece_Acropolis_Museum.php Greek Premier Says New Acropolis Museum to Boost Bid for Parthenon Sculptures], International Herald Tribune</ref> Nekaj je še vedno mogoče videti na sami zgradbi. Grška vlada se je zavzemala že od leta 1983, da bi Britanski muzej vrnil skulpture v Grčijo. <ref name="BrIT"/> <ref>{{navedi splet|url=http://www.britishmuseum.org/the_museum/news_and_press_releases/statements/the_parthenon_sculptures/facts_and_figures.aspx |title=The Parthenon Sculptures: The Position of the British Museum Truistees and Common Misconceptions |publisher=The British Museum |accessdate=18 April 2009}}</ref> Ta je to odločno zavrnil in zaporedne britanske vlade so se že pripravljale, da to storijo (kar bi zahtevalo spremembo zakonodaje). Pogovori med visokimi predstavniki grških in britanskih kulturnih ministrstev in njihovih pravnih svetovalcev so bili v Londonu 4. maja 2007. To so bila prva resna pogajanja po več letih in obstaja upanje, da se bosta strani sporazumeli. <ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/6578661.stm Talks Due on Elgin Marbles Return], BBC News</ref> == Obnova == Leta 1975 si je grška vlada začela prizadevati za ponovno obnovo Partenona in drugih struktur na Akropoli. Leta 1983 je bil ustanovljen odbor za ohranitev spomenikov Akropole. <ref>[http://www.arcchip.cz/w09/w09_lambrinou.pdf Lina Lambrinou, "State of the Art: ‘Parthenon of Athens: A Challenge Throughout History"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081003065235/http://www.arcchip.cz/w09/w09_lambrinou.pdf |date=2008-10-03 }} (pdf file) with bibliography of interim conservation reports;</ref> Projekt je pozneje pritegnil financiranje in strokovno pomoč iz Evropske unije. Arheološki odbor je temeljito dokumentiral vsak artefakt, ki je ostal na svojem mestu, arhitekti so pomagali z računalniškimi modeli določiti, kje so bili prvotno. Še posebej pomembne in nestabilne skulpture so prenesli v Muzej na Akropoli. V nekaterih primerih so ugotovili, da je bila prvotna konstrukcija napačna. Te so razstavili in začeli so skrbno obnovo. <ref>[http://cipa.icomos.org/fileadmin/papers/Athens2007/FP111.pdf "The Surface Conservation Project"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090326082512/http://cipa.icomos.org/fileadmin/papers/Athens2007/FP111.pdf |date=2009-03-26 }} (pdf file). Once they had been conserved, the West Frieze blocks were moved to the museum, and copies cast in artificial stone were reinstalled in their places.</ref> <gallery> File:Athen Baustelle Akropolis 20020809-262.jpg|Restavratorska dela, 2002 File:ParthenonRecon06185.jpg|Delna obnova (v delu) Partenona zagotavlja stabilnost, 2007 File:ParthenonRepairDetail06163.JPG|Obnova bloka arhitrava Partenona File:Parthenon in the rain.jpg|Stanje obnove 2010 </gallery> ==Sklici in viri == {{sklici|3}} {{koordinate DMS v naslovu|37|58|17.39|N|23|43|35.69|E|type:landmark_region:GR:landmark_scale:2000}} *{{navedi knjigo |last=Burkert|first=Walter|title=Greek Religion|url=https://archive.org/details/greekreligion0000burk_h0t5|year=1985|publisher=Harvard University Press|isbn=0-674-36281-0}} *{{cite journal |last=Connelly |first=Joan Breton|date=1 January 1996|title=Parthenon and Parthenoi: A Mythological Interpretation of the Parthenon Frieze |url=https://archive.org/details/sim_american-journal-of-archaeology_1996-01_100_1/page/53 |journal=American Journal of Archaeology |volume=100 |issue=1 |id= |quote= |doi=10.2307/506297 |jstor=506297 |pages=53–80}} *{{navedi knjigo | last = Connelly | first = Joan Breton | title = The Parthenon Enigma: A New Understanding of the West's Most Iconic Building and the People who Made It | publisher = Random House | year = 2014|isbn = 0307476596|url = http://www.amazon.com/gp/product/0307476596/ref=s9_psimh_gw_p14_d0_i1?pf_rd_m=ATVPDKIKX0DER&pf_rd_s=desktop-1&pf_rd_r=1J5HMAE909FRCSPYTK97&pf_rd_t=36701&pf_rd_p=2079475242&pf_rd_i=desktop}}'''<ref>http://www.penguinrandomhouse.com/books/201691/the-parthenon-enigma-by-joan-breton-connelly/</ref> *{{navedi knjigo | last = D'Ooge | first = Martin Luther | title = The Acropolis of Athens | url = https://archive.org/details/acropolisofathen00dooguoft | publisher = Macmillan | year = 1909}} *{{navedi knjigo |last=Frazer |first= Sir James George|title=The Golden Bough: A Study in Magic and Religion|url=https://archive.org/details/goldenboughstudy0000fraz_b3g6 |year=1998|publisher=Oxford University Press|chapter=The King of the Woods|isbn=0-19-283541-6}} *{{navedi knjigo | last = Freely | first = John | title = Strolling Through Athens: Fourteen Unforgettable Walks through Europe's Oldest City | publisher = Tauris Parke Paperbacks | year = 2004 | edition=2 |isbn = 9781850435952}} *{{navedi knjigo | last = Hollis | first = Edward | title = The Secret Lives of Buildings: From the Ruins of the Parthenon to the Vegas Strip in Thirteen Stories | url = https://archive.org/details/secretlivesofbui0000holl | publisher = Macmillan | year = 2009 | isbn = 9780805087857}} *{{navedi knjigo |last=Hurwit |first=Jeffrey M. |title=The Athenian Acropolis: History, Mythology, and Archeology from the Neolithic Era to the Present |url=https://archive.org/details/athenianacropoli0000hurw |year=2000|publisher=Cambridge University Press|isbn=0-521-42834-3}} *{{navedi knjigo |last=Hurwit |first=Jeffrey M. |title=Periklean Athens and Its Legacy: Problems and Perspectives|url=https://archive.org/details/perikleanathensi0000unse |year=2005|publisher=University of Texas Press|isbn=0-292-70622-7|editor-first1==Judith M. |editor-last1=Barringer |editor-first2=Jeffrey M. |editor-last2=Hurwit |editor-first3=Jerome J. |editor-last3=Pollitt|chapter=The Parthenon and the Temple of Zeus at Olympia}} *{{navedi knjigo |last=Neils|first=Jenifer|title=The Parthenon: From Antiquity to the Present|url=https://archive.org/details/parthenonfromant0000unse|year=2005|publisher=Cambridge University Press|isbn=0-521-82093-6}} *{{cite encyclopedia|title=Parthenon|encyclopedia=Encyclopaedia Britannica|year=2002}} *{{navedi knjigo |last=Pelling|first=Christopher|title=Greek Tragedy and the Historian|url=https://archive.org/details/isbn_0198149875|year=1997|publisher=Oxford University Press|chapter=Tragedy and Religion: Constructs and Readings |isbn=0-19-814987-5}} *{{navedi knjigo |last=Tarbell|first=F.B|title=A History of Ancient Greek Art|location=online|url=http://www.ellopos.net/elpenor/greek-texts/ancient-greece/history-of-ancient-greek-art-12.asp}} *{{navedi knjigo |last=Whitley|first=James|title=The Archaeology of Ancient Greece|url=https://archive.org/details/archaeologyofanc0000whit|year=2001|publisher=Cambridge University Press|chapter=The Archaeology of Democracy: Classical Athens|isbn=0-521-62733-8}} == Viri na spletu == *{{navedi novice |title= Greek Premier Says New Acropolis Museum to Boost Bid for Parthenon Sculptures |url=http://www.iht.com/articles/ap/2006/10/09/europe/EU_GEN_Greece_Acropolis_Museum.php|work=International Herald Tribune|date=9 October 2006 |accessdate=23 April 2007}} *{{navedi splet |url=http://www.etymonline.com/index.php?term=Parthenon | title=Parthenon |accessdate=5 May 2007 |work=Online Etymology Dictionary}} *{{navedi novice |title=Talks Due on Elgin Marbles Return |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/6578661.stm |publisher=BBC News |date=21 April 2007 |accessdate=23 April 2007}} *{{navedi splet|url=http://odysseus.culture.gr/h/3/eh351.jsp?obj_id=2384|title=Acropolis of Athens – History|author=Ioanna Venieri|publisher=Οδυσσεύς|work=Acropolis of Athens| accessdate=4 May 2007}} *{{navedi splet|url=http://www.youtube.com/watch?v=MLCW0zKR4xk&feature=related|title=Secrets of the Parthenon – History|author=Nova – PBS|publisher=PBS|work=Acropolis of Athens|accessdate=14 October 2010}} == Literatura == * Beard, Mary. ''The Parthenon''. Harvard University: 2003. ISBN 0-674-01085-X. *[http://www.joanbretonconnelly.com/ Connelly, Joan Breton Connelly.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150921094655/http://www.joanbretonconnelly.com/ |date=2015-09-21 }} [http://www.amazon.com/Parthenon-Enigma-Understanding-Iconic-Building/dp/0307476596/ref=sr_1_1?s=books&ie=UTF8&qid=1439926583&sr=1-1&keywords=the+parthenon+enigma "The Parthenon Enigma: A New Understanding of the West's Most Iconic Building and the People Who Made It."] Knopf: 2014. ISBN 0307476596. *Cosmopoulos, Michael (editor). ''The Parthenon and its Sculptures''. Cambridge University: 2004. ISBN 0-521-83673-5. *{{navedi knjigo |last=Holtzman |first=Bernard|title=L'Acropole d'Athènes : Monuments, Cultes et Histoire du sanctuaire d'Athèna Polias|year=2003|publisher=Picard|location= Paris|language=fr|isbn=2-7084-0687-6}} *King, Dorothy "The Elgin Marbles" Hutchinson / Random House, January 2006. ISBN 0-09-180013-7 *Queyrel, François [http://www.editions-bartillat.fr/fiche-livre.asp?Clef=281 ''Le Parthénon, Un monument dans l'Histoire''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080929162206/http://www.editions-bartillat.fr/fiche-livre.asp?Clef=281 |date=2008-09-29 }}. Bartillat, 2008. ISBN 978-2-84100-435-5. *Papachatzis, Nikolaos D. ''Pausaniou Ellados Periegesis- Attika'' Athens, 1974. *Tournikio, Panayotis. ''Parthenon''. Abrams: 1996. ISBN 0-8109-6314-0. *Traulos, Ioannis N. '' I Poleodomike ekselikses ton Athinon'' Athens, 1960 ISBN 960-7254-01-5 *Woodford, Susan. ''The Parthenon''. Cambridge University: 1981. ISBN 0-521-22629-5. {{refend}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Parthenon}} {{Wiktionary}} *[http://odysseus.culture.gr/h/2/eh251.jsp?obj_id=912 The Acropolis of Athens: The Parthenon] (official site with a schedule of its opening hours, tickets and contact information) *[http://www.yppo.gr/4/e40.jsp?obj_id=123 (Hellenic Ministry of Culture) The Acropolis Restoration Project] *[http://www.parthenonfrieze.gr (Hellenic Ministry of Culture) The Parthenon Frieze] *[http://whc.unesco.org/en/list/404 UNESCO World Heritage Centre – Acropolis, Athens] *[http://www.nashville.gov/parthenon/index.htm Metropolitan Government of Nashville and Davidson County – The Parthenon] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130128110846/http://www.nashville.gov/Parthenon/index.htm |date=2013-01-28 }} *[https://web.archive.org/web/20160622161447/http://www.metrum.org/key/athens/index.htm The Athenian Acropolis by Livio C. Stecchini] (Takes the heterodox view of the date of the proto-Parthenon, but a useful summary of the scholarship.) (Internet Archive) *[http://www.acropolisfriends.gr/index.php?lang=en The Friends of the Acropolis] *[http://people.hsc.edu/drjclassics/lectures/ParthenonMarbles/marbles.shtm Illustrated Parthenon Marbles] – Dr. Janice Siegel, Department of Classics, Hampden-Sydney College, Virginia *[http://travels.co.ua/engl/greece/athens/acropolis/parthenon/index.html Parthenon:description, photo album] ===Video=== * [[:File:Athens Acropolis Parthenon day.ogg|Wikimedia video glavnih znamenitosti Akropole]] * [http://www.youtube.com/watch?v=MLCW0zKR4xk&feature=related Secrets of the Parthenon] video by Public Broadcasting Service, on YouTube * [https://www.youtube.com/watch?v=aGitmYl6U90 Parthenon by Costas Gavras] * [http://www.youtube.com/watch?v=pyzTAG9V-_o The history of Acropolis and Parthenon from the Greek tv show "Η Μηχανή του Χρόνου" (Time machine)] * [https://www.youtube.com/watch?v=XN44e3jmDSA The Acropolis of Athens in ancient Greece - Dimensions and proportions of Parthenon] * [https://video.ias.edu/amiaslecture-connelly Institute for Advanced Study: The Parthenon Sculptures] [[Kategorija:Grški templji]] [[Kategorija:Atenska akropola]] [[Kategorija:Bivše mošeje]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti Antične Grčije]] {{normativna kontrola}} 65yyi9lfj9g3qydf8qmoj1gx7vh4e9u 0 103186 6676495 6396552 2026-05-16T13:47:36Z ~2026-29480-16 259999 6676495 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba|alma_mater=[[Filozofska fakulteta, Ljubljana]]|education=Profesor slovenščine|occupation=}} '''Mario Galunič''' [galúnič], [[Slovenci|slovenski]] [[televizija|televizijski]] voditelj in [[urednik]], * [[21. avgust]] [[1969]], [[Maribor]], [[Slovenija]]. == Življenjepis == Mario Galunič je rojen v Mariboru, prva leta svojega življenja je preživel v [[Hoče|Hočah]]. Z začetkom osnovnega šolanja se je družina preselila v Maribor, kjer je obiskoval OŠ Ivana Cankarja od 1976 do 1984. Od leta 1984 je bil dijak Srednje družboslovne šole (danes je to Prva gimnazija Maribor), od septembra 1988 do 1989 pa je služil vojaški rok v JLA v Sarajevu in na Kosovu. Leta 1989 je začel študij na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], in sicer na enopredmetni smeri [[slovenski jezik]] in [[književnost]]. Diplomiral je leta 1995, in sicer z dvema diplomskima nalogama: Žanrski prenos in pravljice Svetlane Makarovič (dipl. naloga iz književnosti) in Struktura povedi govorjenega knjižnega jezika (dipl. naloga iz jezika). Še pred končanim študijem in po diplomi je leto in pol delal kot učitelj slovenščine na Osnovni šoli Spodnja Šiška v Ljubljani, že od leta 1992 pa je honorarno sodeloval s TV Slovenija, sprva kot novinar pri novi oddaji Informativnega programa RPL in kmalu tudi kot sodelavec Razvedrilnega programa TV Slovenija, kamor ga je povabil takratni odgovorni urednik Mito Trefalt. Danes je v slovenskem [[medij]]skem prostoru poznan predvsem kot voditelj in urednik razvedrilnih oddaj TV Slovenija: ''Nedeljskih 60'', ''Zoom'', ''Mario'', ''Spet doma'', ''Moja Slovenija, Joker'' in mnogih festivalov, prireditev, silvestrskih oddaj ipd. Skupaj je vodil več kot '''700 'primetime' oddaj''', veliko večino v živo, kar je rekord med slovenskimi TV voditelji. Tri leta je bil tudi moderator enourne večerne oddaje v živo na [[Radio glas Ljubljane|Radiu glas Ljubljane]] (ob koncu 90-ih let). Od leta 2007 je na TV Slovenija redno zaposlen kot urednik oddaj in voditelj razvedrilnih oddaj. 1. junija 2014 je v. d. generalnega direktorja [[Marko Filli]] na predlog direktorja Televizije Slovenija [[Janez Lombergar|Janeza Lombergarja]] za novega odgovornega urednika [[Razvedrilni program TV Slovenija|Razvedrilnega programa TV Slovenija]] imenoval Maria Galuniča za mandatno obdobje štirih let. Pod njegovim urednikovanjem so med drugim nastale naslednje oddaje: [[Vse je mogoče]] (voditelj ''Bojan Emeršič''), [[Kdo bi vedel]] (voditelj Saša Jerković), [[Vem!]] (voditelja [[Anže Zevnik]] in [[Aljoša Ternovšek]]), [[Vikend paket]] (voditelja [[Bernarda Žarn]] in [[Jože Robežnik]]), Ne se hecat! (voditelja Nina Osenar in Boris Kobal), [[Taksi kviz|Taksi]], kviz z Jožetom,[[Bučke]] (avtor [[Bojan Krajnc]]), [[Dnevi slovenske zabavne glasbe]] ...<ref>{{Navedi splet|title=Mario Galunič odgovorni urednik razvedrilnega programa|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/mario-galunic-odgovorni-urednik-razvedrilnega-programa.html|website=www.delo.si|date=2014-06-02|accessdate=2020-09-11|language=sl-si|first=Ni Č|last=Delo.si}}</ref> Spomladi 2018 ga je na mestu odgovornega urednika RP nasledil [[Vanja Vardjan]]. == Delo na televiziji == ;Televizijski začetki in manjši projekti * 1992 – RPL (Regionalni program Ljubljana) – novinar, sodelavec * 1992–1993 – Besede, besede, besede – strokovni sodelavec (razlagalec pomenov besed, voditeljica Eva Longyka) * 1994–1996 – Nor na reklame ''(bralec besedila licenčne oddaje,15 oddaj)'' * 1994 – Igre brez meja (z Evo Longyka) ''(5 oddaj na terenu: Portugalska, Češka, Grčija, Wales)'' * 1996 – sporočanje glasov RTV Slovenija na Pesem Evrovizije v Oslo (v francoščini) '''Razvedrilne oddaje''', ki jih je vodil, od jeseni leta 1997 pa je bil tudi njihov urednik: * 1993–1996 – [[Nedeljskih 60]] (sprva eden od mnogih voditeljev, od jeseni 1994 edini voditelj) ''(75 oddaj)'' * 1996–2001 – ZOOM (Zabava okrog osmih pri Mariu) ''(200 oddaj)'' * 2001–2002 – Mario, nedeljski večer v živo ''(53 oddaj)'' * 2003 - Avtoportret ''(30 oddaj)'' * 2004–2008 – [[Spet doma]] ''(130 oddaj)'' * 2009–2011 – Spet doma ''(82 oddaj)'' * 2012–2014 – [[Moja Slovenija]] ''(69 oddaj)''<ref>{{Navedi splet|title=Moja Slovenija|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/moja-slovenija/174311631|website=RTV 4D|accessdate=2020-09-11|language=sl|first=Multimedijski center RTV|last=Slovenija}}</ref> * 2019–danes– [[Joker (TV oddaja)|Joker]] ''(162 oddaj) - še poteka'' ;Festivali in posebne oddaje * 1994: Mali festival Nedeljskih 60 * 1999: Melodije morja in sonca 1999 (z Lorello Flego) * 2000: Melodije morja in sonca 2000 (z Lorello Flego) * 2000: Zlati petelini 2000 (z Mojco Mavec) * 2001: Melodije morja in sonca 2001 - pop večer (z Lorello Flego) * 2002: Melodije morja in sonca 2002 (z Lorello Flego) * 2003: Melodije morja in sonca 2003 - pop večer (z Lorello Flego) * 2004: Slovenska popevka 2004 (z Nušo Derendo) * 2005: Slovenska popevka 2005 (s Katarino Čas in z Ljerko Belak) * 2005: 12 mesecev (silvestrska oddaja 31. 12. 2005 z Ivano Šundov) * 2007: Ema 07 - finalni izbor (s Heleno Blagne) * 2007: Srečanje predsedniških kandidatov (z Rosvito Pesek) * 2008: Ema 08 - finalni izbor (z Bernardo Žarn) * 2009: Slovenska popevka 2009 (z Bernardo Žarn) * 2012: Slovenska popevka 2012 (z Mojco Mavec) * 2013: 60 let prijatelji (dobrodelna prireditev ZPM Maribor) * 2014: Melodije morja in sonca 2014 (z Lorello Flego), * 2014: Slovenska popevka 2014 (z Blažko Muller Pograjc) * 2015: Melodije morja in sonca 2015 (z Lorello Flego) * 2016: DSZG 2016: Popevka (z Bernardo Žarn in Lorello Flego), * 2016: Melodije morja in sonca 2016 (z Lorello Flego) * 2017: DSZG Ema 2017 (sovoditelj finala), * 2017: Melodije morja in sonca 2017 (z Lorello Flego) * 2018: Popevka 2018 (z Nuško Drašček) * 2019: Popevka 2019 (z Jožetom Robežnikom) * 2021: Melodije morja in sonca 2021 (z Lorello Flego) * 2022: Poletna noč: Besedam moč (z Bernardo Žarn) == Nagrade == Je dobitnik številnih medijskih nagrad: * 1996: viktor popularnosti za televizijsko osebnost * 1997: viktor popularnosti za televizijsko osebnost * 1998: viktor popularnosti za televizijsko osebnost * 1999: viktor popularnosti za televizijsko osebnost * 2004: viktor za najboljšega voditelja zabavne TV oddaje * 5 TV gongov popularnosti (podeljuje Vikend magazin) == Glej tudi: == * [[Mojca Mavec]] == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Galunič, Mario}} [[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Slovenski radijski voditelji]] [[Kategorija:Zaposleni na Radioteleviziji Slovenija]] [[Kategorija:Dobitniki viktorja]] 57pyqioyaka4biccy8e1rijwq3gbj2b 0 112286 6676621 6661975 2026-05-16T17:28:00Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676621 wikitext text/x-wiki {{Drugapomena|reki|politično stranko|Tisza (stranka)|druge pomene|Tisa (razločitev)}} {{Infopolje Vodotok |name = Tisa |name_other = Tisza<br/>Тиса |image = Szeged-tisza3.jpg |image_size = 260px |image_caption = Tisa pri Segedinu, Madžarska |map = Tisza.png |map_size = 260px |subdivision_type1 = Država |subdivision_name1 = {{zastava|Ukrajina}}, {{zastava|Romunija}}, {{zastava|Madžarska}}, {{zastava|Slovaška}}, {{zastava|Srbija}} |city = [[Rahiv]], [[Hust]], [[Čop, Ukrajina|Čop]], [[Sighetu Marmației]], [[Bocicoiu Mare]], [[Tokaj]], [[Szolnok]], [[Segedin]], [[Bečej]] |discharge1_location = |discharge1_avg = |source1_location = sotočje [[Črna Tisa|Črne]] in [[Bela Tisa|Bele Tise]], Usteriki |source1_coordinates = {{koord novi|48.0747|N|24.2444|E|display=inline}} |source1_elevation = |mouth_location = [[Donava]], [[Stari Slankamen]] |mouth_coordinates = {{koord novi|45.1360|N|20.2770|E|display=inline,title}} |mouth_elevation = |length = 965 km<ref name="Tockner2009"/> |progression = [[Donava]]–[[Črno morje]] |basin_size = 156.087 km²<ref name="Tockner2009"/> |tributaries_left = |tributaries_right = }} '''Tisa''' ({{jezik-hu|Tisza}}, [[ukrajinščina|ukrajinsko]] in {{jezik-sr|Тиса}}) je ena glavnih [[reka|rek]] [[srednja Evropa|srednje Evrope]] in [[Panonska nižina|Panonske nižine]] ter poleg [[Sava|Save]] največji pritok [[Donava|Donave]]. Njen tok se začne na zahodu [[Ukrajina|Ukrajine]] ob sotočju Bele in Črne Tise, nakar teče po meji z [[Romunija|Romunijo]] in [[Madžarska|Madžarsko]], se dotakne tudi [[Slovaška|Slovaške]] pri izlivu reke [[Už]] ter zavije proti jugozahodu čez celotno višino Madžarske. Na koncu vstopi na ozemlje [[Srbija|Srbije]], kjer teče čez [[Vojvodina|Vojvodino]] do izliva v Donavo.<ref>{{navedi splet |title=Danube + The Tisza River |website=Danube + Explore and Share |date=2000-01-30 |url=http://danube.panda.org/wwf/web/search/details.jsp?pid=139 |website=Danube+ |publisher=[[Svetovni sklad za naravo]] |access-date=2026-04-09}}</ref> V porečju, ki meri približno 156.087 km², prebiva 14 milijonov ljudi, skoraj polovica je obdelanih površin, bolj gozdnat je le severni in vzhodni del. Zlasti srednji in spodnji tok sta močno preoblikovana.<ref name="Tockner2009">{{navedi knjigo |editor1-last=Tockner |editor1-first=Klement |editor2-last=Uehlinger |editor2-first=Urs |editor3-last=Robinson |editor3-first= Christopher T. |title=Rivers of Europe |url=https://books.google.com/books?id=wb9dTAgkg_UC&q=Tisza+river&pg=PT108 |edition=1. |year=2009 |publisher=Academic Press |location=London |isbn=978-0-12-369449-2 |pages=92–95}}</ref> Poseben kulturni pomen ima za Madžare in je pogosto opevana v ljudskih pesnitvah, običajno kot muhasta, a ljubljena reka. Včasih so ji pravili tudi »najbolj madžarska reka«, saj je v celoti tekla po ozemlju [[Ogrska|Ogrske]].<ref>{{cite web |url=http://www.mult-kor.hu/20021111_az_elo_tisza |title=Az élő Tisza |accessdate=2026-04-09 |last=Süli-Zakar |first=István |date=2002-11-11 |work=Múlt-kor |language=hu |archive-date=2025-11-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251107063908/https://mult-kor.hu/20021111_az_elo_tisza |url-status=dead }}</ref> == Tok == [[slika:River Tisza & Bodrog Tokaj.jpg|thumb|left|Sotočje z reko Bodrog pri [[Tokaj]]u (Madžarska)]] [[slika:038 Titel, Knicanin, Tisa, Danube - Serbia.jpg|thumb|left|Izliv Tise v Donavo]] Povirje Tise leži v ukrajinskih [[Karpati]]h na 1700 m nadmorske višine. Povirna kraka, Črna in Bela Tisa, sta hudourniška in tudi po sotočju pri vasi Usteriki ima Tisa gorski značaj. Zlagoma se spremeni v [[Prepletena reka|prepleteno reko]] z množico rečnih otokov in prodnato podlago. V tem delu je mejna reka med Ukrajino in Romunijo. Do sotočja z reko [[Szamos]] se spusti za 1600 m, nato pa vstopi v [[Velika madžarska nižina|Veliko madžarsko nižino]] in spremeni značaj. Najprej tvori velik zavoj proti severu, kjer je nekaj kilometrov tudi mejna reka s Slovaško, nato pa zavije proti jugovzhodu čez nižavje in njen padec se zmanjša na 0,02 ‰. V tem delu je struga široka približno 200 m in poteka po 1,5 km širokem koridorju, ki ga omejujejo protipoplavni nasipi. Spodnji tok se začne pri sotočju z [[Mureš]]em pri [[Segedin]]u. Tu, v severnem srbskem nižavju, se vanjo zlivajo [[Begej]], [[Aranka (reka)|Aranka]] in številni manjši pritoki prek [[Prekop Donava–Tisa–Donava|sistema prekopov Donava–Tisa–Donava]], nazadnje pa se Tisa sama izlije v Donavo pri kraju [[Stari Slankamen]].<ref name="Tockner2009"/> V povirju ni obsežnejših jezer in podobnih zadrževalnikov, zato Tiso zaznamuje izrazito sezonsko nihanje vodostaja z visokimi vodami spomladi, poleti in jeseni. Poplave so posebej pogoste v spodnjem toku, kjer ob visokem vodostaju Donave priteka voda od sotočja navzgor.<ref>{{navedi splet |url=https://www.britannica.com/place/Tisza-River |title=Tisza River |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |accessdate=2026-04-11}}</ref> Reka je v srednjem toku močno spremenjena. Naravni tok po ravnini je bil [[meander|meandrast]], s številnimi [[Mrtvi rokav|mrtvimi rokavi]] in široko [[Poplavna ravnica|poplavno ravnico]] ob bregovih. Tradicionalna raba, ki se je razvijala od [[srednji vek|srednjega veka]], je vključevala prekope in poplavne pregrade za izkoriščanje mrtvih rokavov in obrambo pred rednimi [[poplava]]mi, poplavne gozdove na okoliški ravnici pa so izsekali za kmetijske površine.<ref name="Deak2007">{{navedi knjigo |author=Deák, A.J. |chapter=200 years of habitat changes and landscape use in the South-Tisza-valley, Hungary | editor-last1=Okruszko | editor-first1=Tomasz | editor-last2=Maltby | editor-first2=Edward | editor-last3=Szatylowicz | editor-first3=Jan | editor-last4=Miroslaw-Swiatek | editor-first4=Dorota | editor-last5=Kotowski | editor-first5=Wiktor | title=Wetlands: Monitoring, Modelling and Management | publisher=CRC Press | publication-place=London | date=2007-07-26 | isbn=978-0-415-40820-2 | page=}}</ref> To se je spremenilo sredi 19. stoletja, ko je bil v sklopu modernizacije območja pod grofom [[István Széchenyi|Istvánom Széchenyijem]] zagnan megaprojekt regulacije vodotokov nižavja, zlasti Tise, ki bi omogočila intenzifikacijo pridelave [[pšenica|pšenice]] in obvarovala pred katastrofalnimi poplavami. Projekt je bil izveden v naslednjih 50 letih brez preučitve gospodarskih, kulturnih in okoljskih posledic, tako da je do konca stoletja izginila večina poplavnih ravnic, ki so prej pokrivale skoraj četrtino ozemlja sedanje Madžarske.<ref name="Szolt2014">{{cite journal | last=Pinke | first=Zsolt | title=Modernization and decline: an eco-historical perspective on regulation of the Tisza Valley, Hungary | journal=Journal of Historical Geography | volume=45 | date=2014 | doi=10.1016/j.jhg.2014.02.001 | pages=92–105}}</ref> Presekali so 114 meandrov in izgradili 2700 km nasipov, ki so poglobili strugo za dva metra. Posledično se je tok močno skrajšal, s prvotnih 1213 km celotne dolžine na sedanjih 965, naklon v tem delu pa podvojil.<ref name="Deak2007"/> Zaradi slabega načrtovanja pa so se težave s poplavami še povečale (na čelu s poplavo leta 1879, ki je uničila Segedin) in tudi zamisli o bogati žitnici Evrope se zaradi spremenjenih gospodarskih razmer tega časa niso uresničile.<ref name="Szolt2014"/> Tok je bil preoblikovan tudi z izgradnjo več zajezitev, vključno z jezerom [[Tisa (jezero)|Tisa]], ki je s kapaciteto 106 milijonov m³ največje umetno jezero na Madžarskem, in [[namakanje|namakalnih]] kanalov. To je postalo nujno zaradi znižanja ravni [[Podtalnica|podtalnice]], posledica regulacije, ki je povzročila sušenje in zasoljevanje [[prst (pedologija)|prsti]]. Do meje z Ukrajino je reka plovna.<ref name="Tockner2009"/> == Ekologija == [[slika:Tiszavirágzás a Tiszainokai kikötőnél, 2011. június 13 -án.JPG|thumb|Enodnevnice vrste ''[[Palingenia longicauda]]'' uspevajo le še v porečju Tise]] Z regulacijo so iz srednjega toka Tise izginile številne vrste živali, ki za preživetje potrebujejo počasi tekoče vode in močvirnat [[habitat]], kot so [[Jesetri|jesetri]] [[sevruga]], [[beluga (jeseter)|beluga]] in [[koster]] ter nekatere močvirne ptice, med njimi [[rožnati pelikan]] in [[kozica (ptič)|kozica]]. Ulov lovnih vrst rib se je zmanjšal na 1–5&nbsp;% ravni pred regulacijo.<ref name="Deak2007"/> Po drugi strani je porečje v zgornjem toku še vedno razmeroma dobro ohranjeno, z obširnimi gozdovi, ki so denimo dom več kot polovici evropske populacije [[rjavi medved|rjavega medveda]]. Sama reka v tem delu predstavlja pomemben selitveni koridor za ribe, tu pa živi tudi bogata favna [[kačji pastirji|kačjih pastirjev]] in gnezdi vseh osem evropskih vrst [[čaplje|čapelj]]. Posebej vpadljive so populacije [[enodnevnice|enodnevnic]] vrste ''[[Palingenia longicauda]]'', največje evropske vrste enodnevnic, ki so znane po množičnem rojenju in uspevajo le še v porečju Tise.<ref name="Tockner2009"/> A spremembe rabe tal tudi tu že občutno povečujejo [[erozija|erozijo]] in odtekanje, kar povečuje možnost za poplave, plazove in suše.<ref name="Tockner2009"/> Voda je razmeroma onesnažena zaradi neurejenosti sistemov [[kanalizacija|kanalizacije]] v naseljih na območju porečja in odplak [[živinoreja|živinoreje]]. Tako prispeva Tisa več kot šestino obremenitve Donave z [[dušik]]om in skoraj petino s [[fosfor]]jem. Posebno nevarnost predstavlja rudarska regija [[Maramureș]] v Romuniji, ki onesnažuje zgornje porečje s [[Težka kovina|težkimi kovinami]], [[cianid]]om in drugimi strupenimi snovmi zaradi pomanjkljivega ravnanja z industrijskimi odpadki. Tam se je v preteklih letih zgodilo več odmevnih nesreč, med njimi izpust odpadnih voda s 120 tonami cianida pri kraju [[Baia Mare]] in izpust rudniške brozge z 20.000 tonami žlindre pri kraju [[Borșa]], oboje v letu 2000.<ref name="Tockner2009"/> Prvo nesrečo, ki je prek pritoka [[Somes]] prizadela zlasti tok Tise, so označili za najhujšo okoljsko katastrofo v Evropi po [[Černobilska nesreča|černobilski nesreči]].<ref name=bbc>{{cite web|title=Third pollution spill hits Hungary |date=15 March 2000 |publisher=[[BBC]] |url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/678407.stm |access-date=2026-04-10}}</ref> == Raba == Na nekdanjih poplavnih ravnicah Tise zdaj živi pol milijona ljudi. Plovni deli reke so izgubili pomen za transport zaradi zmanjšanja pridelave kmetijskih pridelkov, plovba pa je tudi omejena zaradi plitkosti nekaterih odsekov in majhne velikosti [[Vodna zapornica|zapornic]] na njej. Zato Tisa ne spada med pomembnejše evropske vodne poti in se uporablja za transport le regionalno.<ref name="Tockner2009"/> Umetna jezera na Tisi in pritokih so lokalno priljubljena za oddih in rekreacijo. Poganjajo skupno več deset [[hidroelektrarna|hidroelektrarn]], ki so zgrajene v porečju. Na severnem delu srednjega toka je voda še dovolj kakovostna, da služijo namakalni sistemi tudi kot vir pitne vode za mesto [[Debrecen]].<ref name="Tockner2009"/> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{Zbirka-medvrstično|Tisza|Tisa}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Reke v Ukrajini]] [[Kategorija:Reke v Romuniji]] [[Kategorija:Reke na Slovaškem]] [[Kategorija:Reke na Madžarskem]] [[Kategorija:Reke v Srbiji]] [[Kategorija:Pritoki Donave]] [[Kategorija:Zakarpatska oblast]] [[Kategorija:Vojvodina, Srbija]] nf2vaavbih10lfhno62id7ls7vf1c50 10 118833 6676854 6442197 2026-05-17T06:51:49Z Sporti 5955 +1 6676854 wikitext text/x-wiki {{Navpolje |name = Svetovni pokali v smučarskih skokih |basestyle = background:#fad67d |title = ([[Predloga:Smučarski skoki pred svetovnim pokalom|pred svetovnim pokalom]] <=) [[Svetovni pokal v smučarskih skokih]] | state = {{{state|autocollapse}}} |listclass = hlist |group1 =Sezone |list1 = * [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1980|1979/80]] * [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1981|1980/81]] * [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1982|1981/82]] * [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1983|1982/83]] * [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1984|1983/84]] * [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1985|1984/85]] * [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1986|1985/86]] * [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1987|1986/87]] * [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1988|1987/88]] * [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1989|1988/89]] * [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1990|1989/90]] * [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1991|1990/91]] * [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1992|1991/92]] * [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1993|1992/93]] * [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1994|1993/94]] * [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1995|1994/95]] * [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1996|1995/96]] * [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1997|1996/97]] * [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1998|1997/98]] * [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1999|1998/99]] * [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2000|1999/00]] * [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2001|2000/01]] * [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2002|2001/02]] * [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2003|2002/03]] * [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2004|2003/04]] * [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2005|2004/05]] * [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2006|2005/06]] * [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2007|2006/07]] * [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2008|2007/08]] * [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2009|2008/09]] * [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2010|2009/10]] * [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2011|2010/11]] * [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2012|2011/12]] * [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2013|2012/13]] * [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2014|2013/14]] * [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2015|2014/15]] * [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2016|2015/16]] * [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2017|2016/17]] * [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2018|2017/18]] * [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2019|2018/19]] * [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2020|2019/20]] * [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2021|2020/21]] * [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2022|2021/22]] * [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2023|2022/23]] * [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2024|2023/24]] * [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2025|2024/25]] * [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2026|2025/26]] * [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2027|2026/27]] }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge smučarskih skokov|{{PAGENAME}}]] [[Kategorija:Svetovni pokali v smučarskih skokih|τ]] </noinclude> j4hlgzb5y1wey963zuxdirn3y9nt2rz 0 123612 6676563 6672760 2026-05-16T15:57:09Z Kranjski Timijan 249731 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6672760|6672760]] uporabnika [[Special:Contributions/Upwinxp|Upwinxp]] ([[User talk:Upwinxp|pogovor]]) 6676563 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10135761_b4 | latd = 46 |latm = 14 |lats = 16.13 |latNS = N | longd = 15 |longm = 24 |longs = 0.53 |longEW = E |najdisi=Primož+pri+Šentjurju |slika= |povrsina=2,79 |prebivalstvo=272 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=288,9 |postna=3230 |posta=Šentjur |obcina=Šentjur |pokrajina=Štajerska |regija=Savinjska regija |zgodovinsko ime=Sveti Primož (do 1955)|ime=Primož pri Šentjurju}} '''Primož pri Šentjurju''' (do leta 1955 Sveti Primož)<ref name=":0">Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) </ref> je [[naselje]] v [[Občina Šentjur|Občini Šentjur]] na [[Štajerska|Štajerskem]]. == Ime == Naselje je dobilo ime po zavetniku domače cerkve – svetem Primožu. Do leta 1955 se je naselje imenovalo “''Sveti'' ''Primož''”. Ime je bilo spremenjeno na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' iz leta 1948, kot del obsežne kampanje [[Zveza komunistov Slovenije|slovenskih komunističnih oblasti]], da se iz imen slovenskih krajev odstranijo vsi verski elementi. Leta 1955 je bilo naselje preimenovano v “Primož pri Šentjurju”.<ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''<nowiki>http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X</nowiki>''</ref><ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref name=":0" /> ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Šentjur}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Šentjur]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] [[Kategorija:Primož pri Šentjurju| ]] rm76g1z21omtdtt455f7qrrxgj61aj0 0 126773 6676608 6124672 2026-05-16T17:12:54Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676608 wikitext text/x-wiki [[Slika:Time Warner wordmark.svg|sličica|280x280_pik|Zadnji [[logotip]] matičnega podjetja iz leta 2018.]] '''Time Warner, Inc.''' (po združitvi z AT&T zdaj imenovano [[WarnerMedia]]) je bil [[medijski konglomerat]], ki je nekoč obvladoval velik delež na področjih [[film]]a, [[Televizija|televizije]], [[Telekomunikacije|telekomunikacij]], [[Založnistvo|založništva]] ter [[Internetne storitve|internetnih storitev]]. Središče korporacije je bilo v [[New York]]u, [[Združene države Amerike|ZDA]]. Bil je tretji največji igralec na področju zabavništva iz naslova prihodkov, takoj za [[Comcast]] in [[Walt Disney|The Walt Disney Company]]. Pod njegovim lastništvom je bil tudi [[Hollywood|hollywoodski]] [[Filmski proces|studio]] [[Warner Bros.|Warner Bros. Entertainment, Inc.]] Podjetje je v letu 2016 zaposlovalo 24.600 ljudi in ustvarilo 28,11 milijard dolarjev prihodkov (s 3,83 milijarde čistega dobička).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.google.com/finance?q=NYSE:TWX&fstype=ii&ei=8DYvV8myEZGa0AS-g7GgCg|title=Financial Statements for Time Warner Inc - Google Finance|accessdate=2017-06-20|website=www.google.com}}</ref> Pod podjetjem je delovala tudi vrsta znanih podjetij in blagovnih znamk na primer: [[Home Box Office (HBO)|HBO]], [[Cartoon Network]], [[CNN (televizija)|CNN]], [[DC Comics]] in [[The CW]]. [[Slika:Time Warner Center May 2010.JPG|sličica|373x373_pik|Uprava podjetja je delovala v nebotičniku imenovanem [[Time Warner Center]] v mestu [[New York]] (maj 2010).]] Time Warner je bil včasih lastnik naslednjih podjetij: [[AOL]], [[Time Inc.]], [[Time Warner Cable]], [[Warner Books]] in [[Warner Music Group]]. Podjetja danes poslujejo povsem ločeno, z istim imenom. Podjetja so se od Time Warner ločila v letih od 2004-2014. == AT&T in prevzem Time Warner-ja == Telekomunikacijski gigant [[AT&T]] je 23. oktobra 2016 potrdil, da bo za 85 milijard dolarjev (108,7 milijard iz naslova prodaje delnic in dolgov<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dallasnews.com/business/technology/2016/10/22/att-85-billion-deal-principle-time-warner-report|title=Done deal: AT&T, Time Warner boards approve deal valued at $108.7 billion |date=2016-10-22|newspaper=Dallas News|accessdate=2017-06-20|language=en}}</ref>) odkupil in s tem postal novi lastnik Time Warner-ja. S to potezo bo AT&T pod upravljanje prevzel vsa hčerinska podjetja, tudi divizijo Warner Bros. Entertainment.<ref>{{Navedi splet|url=http://money.cnn.com/2016/10/22/media/att-time-warner/index.html|title=AT&T to buy Time Warner in media mega-deal|date=2016-10-22|accessdate=2016-11-02|website=CNNMoney|last=Stelter|first=Brian|archive-date=2016-11-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20161104002940/http://money.cnn.com/2016/10/22/media/att-time-warner/index.html|url-status=dead}}</ref> Delničarji podjetja Time Warner so 15. februarja 2017 z 78 odstotki podpore potrdili združitev podjetij. Transakcija naj bi se zaključila ob koncu leta 2017, vendar se je izjalovila. Viri trdijo, da naj bi prevzem morala potrditi še vsaj ''Department of Justice'' (slo. <nowiki>''Ministrstvo za pravosodje''</nowiki>) in ''Federal Communications Commission'' (FCC), regulator področja komuniciranja na ozemlju ZDA a nakupu nista naklonjena. Predsednik ZDA Donald Trump naj bi nakupu nasprotoval.<ref>{{Navedi splet|url=http://money.cnn.com/2017/02/15/media/time-warner-shareholders-att-merger/index.html|title=Time Warner shareholders vote to approve AT&T merger|date=2017-02-15|accessdate=2017-02-21|website=CNNMoney|last=Kludt|first=Tom|archive-date=2017-02-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20170221045018/http://money.cnn.com/2017/02/15/media/time-warner-shareholders-att-merger/index.html|url-status=dead}}</ref> 12. junija 2018 je AT&T sporočil, da je prevzem uradno končan, s tem ko je zmagal proti tožbi ameriškega pravosodnega ministrstva, ki so AT&T očitali monopol in vertikalno integracijo, ki bi nastala z združitvijo. Time Warner, kot blagovna znamka je sedaj preteklost, novonastalo ime podjetja od 15. junija je WarnerMedia (oz. Warner Media Group), ki združuje divizije HBO, Turner in Warner Bros Entertainment.<ref>{{Navedi splet|url=http://about.att.com/story/att_completes_acquisition_of_time_warner_inc.html|title=AT&T Completes Acquisition of Time Warner Inc.|accessdate=2018-06-17|website=about.att.com|language=en-US}}</ref> == Lastništvo v slovenskih podjetjih == Slovensko podjetje [[Pro Plus]], ki izdaja TV programe [[POP TV|Pop]], [[Kanal A]], [[OTO|Oto]], [[KINO|Kino]], in [[BRIO|Brio]] ter spletni novičarski portal [[24ur.com]] in spletne video-knjižnico Voyo, je del lastniške strukture [[Central European Media Enterprises|Central European Media Enterprises Ltd. (CME)]], katerega največji lastnik je Time Warner (49,9%).<ref>{{Navedi splet|url=http://d18rn0p25nwr6d.cloudfront.net/CIK-0000925645/3bc5d245-389f-43f3-86d5-4a5a16ff8ac3.pdf|title=Annual Report|date=20. junij 2017|accessdate=20. junij 2017|website=|publisher=CME|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.hollywoodreporter.com/news/time-warner-raises-stake-broadcaster-345027|title=Time Warner Raises Stake in Broadcaster Central European Media to 49.9 Percent|newspaper=The Hollywood Reporter|accessdate=2017-06-20|language=en}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Warner Bros.]] == Zunanje povezave == * [http://www.timewarner.com/ Uradna stran] {{normativna kontrola}} {{Škrbina o podjetju}} {{TV-stub}} [[Kategorija:Podjetja Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1990]] [[Kategorija:Medijska industrija]] eokms1ewslr0g91yuilqctjcazu4fxm 0 127472 6676759 6645015 2026-05-17T00:15:57Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676759 wikitext text/x-wiki {{Infobox Eurovision country | Name = Slovenija na Pesmi Evrovizije | Flag = Flag of Slovenia.svg | Member station = [[Radiotelevizija Slovenija]] | National selection event = [[EMA]] | ESC apps = 30 (17 finalov) | ESC first = [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] | ESC best = 7. mesto: [[Pesem Evrovizije 1995|1995]], [[Pesem Evrovizije 2001|2001]] | Website = http://www.rtvslo.si/ema/ | EBU page = http://www.eurovision.tv/page/history/by-country/country?country=23 }} '''[[Slovenija]]''' je na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' kot samostojna država prvič nastopila leta [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] in od takrat se je tekmovanja udeležila vsako leto, razen v letih 1994 in 2000, ko je morala zaradi slabih rezultatov v predhodnih letih sodelovanje izpustiti. Slovenija do sedaj še ni zmagala, najboljša uvrstitev pa je bilo 7. mesto (pesem [[Darja Švajger|Darje Švajger]] »Prisluhni mi« leta 1995 in pesem [[Nuša Derenda|Nuše Derenda]] »Energy« leta 2001). Darja Švajger in [[Omar Naber]] sta edina izvajalca, ki sta se festivala udeležila dvakrat. Odkar so bili leta 2004 na Pesmi Evrovizije uvedeni polfinalni večeri, se je Sloveniji v finalni večer uspelo prebiti osemkrat: leta 2007 z Alenko Gotar (»Cvet z juga«), 2011 z Majo Keuc (»No One«), 2014 s Tinkaro Kovač (»Round and Round«), 2015 z Maraayo (»Here for You«), 2018 z Leo Sirk (»Hvala, ne!«), 2019 z Zalo Kralj in Gašperjem Šantlom (»Sebi«), 2023 z Joker Out (»Carpe Diem«) in 2024 z Raiven (»Veronika«). Izbor za slovensko pesem Evrovizije organizira [[Radiotelevizija Slovenija]] z oddajo [[EMA]]. Leta 2013, 2021, 2023 in 2024 sta bila izvajalec in pesem izbrana interno. Slovenija se ne bo udeležila [[Pesem Evrovizije 2026|70. izvedbe Pesmi Evrovizije]] zaradi nasprotovanja sodelovanju Izraela (zaradi [[Vojna v Gazi|vojne v Gazi]]). To bo prvo tekmovanje od debija, ki ga bo prostovoljno izpustila (leta 1994 in 2000 ni sodelovala, ker je izpadla po takratnih relegacijskih sistemih). == Slovenski udeleženci na Pesmi Evrovizije == {| class="wikitable sortable" ! Leto ! Slika ! Izvajalec ! Skladba ! Jezik ! Finale ! Točke ! Polfinale ! Točke |- | <center>[[Pesem Evrovizije 1993|'''1993''']]</center> | | [[1X Band]] | »[[Tih deževen dan]]« | <small>slovenščina</small> | style="text-align:center" | 22. | style="text-align:center" | 9 | bgcolor="gold" style="text-align:center" |''' 1.''' | bgcolor="gold" style="text-align:center" | '''54''' |- bgcolor="#dcdcdc" | <center><span style="color:#808080">[[Pesem Evrovizije 1994|'''1994''']]</span></center> | colspan="6" data-sort-value="zzzzz" | <small><center><span style="color:#808080">Brez nastopa</span></center></small> | bgcolor="#dcdcdc" rowspan="2" colspan="2" data-sort-value="99999" | <small><center><span style="color:#808080">Ni bilo polfinalov</span></center></small> |- | <center>[[Pesem Evrovizije 1995|'''1995''']]</center> | | [[Darja Švajger]] | »[[Prisluhni mi]]« | <small>slovenščina</small> | style="text-align:center" | 7. | style="text-align:center" | 84 |- | <center>[[Pesem Evrovizije 1996|'''1996''']]</center> | | [[Regina]] | »[[Dan najlepših sanj]]« | <small>slovenščina</small> | style="text-align:center" | 21. | style="text-align:center" | 16 | style="text-align:center" | 19. | style="text-align:center" | 30 |- | <center>[[Pesem Evrovizije 1997|'''1997''']]</center> | | [[Tanja Ribič]] | »[[Zbudi se]]« | <small>slovenščina</small> | style="text-align:center" | 10. | style="text-align:center" | 60 | bgcolor="#dcdcdc" rowspan="7" colspan="2" data-sort-value="99999" | <small><center><span style="color:#808080">Ni bilo polfinalov</span></center></small> |- | <center>[[Pesem Evrovizije 1998|'''1998''']]</center> | | [[Vili Resnik]] | »[[Naj bogovi slišijo]]« | <small>slovenščina</small> | style="text-align:center" | 18. | style="text-align:center" | 17 |- | <center>[[Pesem Evrovizije 1999|'''1999''']]</center> | | [[Darja Švajger]] | »[[For a Thousand Years]]« | <small>angleščina</small> | style="text-align:center" | 11. | style="text-align:center" | 50 |- bgcolor="#dcdcdc" | <center><span style="color:#808080">[[Pesem Evrovizije 2000|'''2000''']]</span></center> | colspan="6" data-sort-value="zzzzz" | <small><center><span style="color:#808080">Brez nastopa</span></center></small> |- | <center>[[Pesem Evrovizije 2001|'''2001''']]</center> | | [[Nuša Derenda]] | »[[Energy (Nuša Derenda)|Energy]]« | <small>angleščina</small> | style="text-align:center" | 7. | style="text-align:center" | 70 |- | <center>[[Pesem Evrovizije 2002|'''2002''']]</center> | | [[Sestre (skupina)|Sestre]] | »[[Samo ljubezen]]« | <small>slovenščina</small> | style="text-align:center" | 13. | style="text-align:center" | 33 |- | <center>[[Pesem Evrovizije 2003|'''2003''']]</center> | | [[Karmen Stavec]] | »[[Nanana]]« | <small>angleščina</small> | style="text-align:center" | 23. | style="text-align:center" | 7 |- | <center>[[Pesem Evrovizije 2004|'''2004''']]</center> | | [[Platin]] | »[[Stay Forever (pesem)|Stay Forever]]« | <small>angleščina</small> | colspan="2" rowspan=3 bgcolor="#dcdcdc" | <small><center><span style="color:#808080">Brez finala</span></center></small> | style="text-align:center" | 21. | style="text-align:center" | 5 |- | <center>[[Pesem Evrovizije 2005|'''2005''']]</center> | | [[Omar Naber]] | »[[Stop (pesem)|Stop]]« | <small>slovenščina</small> | style="text-align:center" | 12. | style="text-align:center" | 69 |- | <center>[[Pesem Evrovizije 2006|'''2006''']]</center> | | [[Anžej Dežan]] | »[[Mr Nobody (Anžej Dežan)|Mr Nobody]]« | <small>angleščina</small> | style="text-align:center" | 16. | style="text-align:center" | 49 |- | <center>[[Pesem Evrovizije 2007|'''2007''']]</center> | [[Slika:Alenka Gotar 2007 Eurovision.jpg|center|150px]] | [[Alenka Gotar]] | »[[Cvet z juga]]« | <small>slovenščina</small> | style="text-align:center" | 15. | style="text-align:center" | 66 | style="text-align:center" | 7. | style="text-align:center" | 140 |- | <center>[[Pesem Evrovizije 2008|'''2008''']]</center> | [[Slika:ESC 2008 - Slovenia - Rebeka Dremelj, 1st semifinal.jpg|center|150px]] | [[Rebeka Dremelj]] | »[[Vrag naj vzame]]« | <small>slovenščina</small> | colspan="2" rowspan=3 bgcolor="#dcdcdc" | <small><center><span style="color:#808080">Brez finala</span></center></small> | style="text-align:center" | 11. | style="text-align:center" | 36 |- | <center>[[Pesem Evrovizije 2009|'''2009''']]</center> | | [[Quartissimo]] in<br>[[Martina Majerle]] | »[[Love Symphony]]« | <small>angleščina, slovenščina</small> | style="text-align:center" | 16. | style="text-align:center" | 14 |- | <center>[[Pesem Evrovizije 2010|'''2010''']]</center> | [[Slika:Slovenia at Eurovision 2010.jpg|center|150px]] | [[Ansambel Roka Žlindre]] in [[Kalamari (glasbena skupina)|Kalamari]] | »[[Narodnozabavni rock]]« | <small>slovenščina</small> | style="text-align:center" | 16. | style="text-align:center" | 6 |- | <center>[[Pesem Evrovizije 2011|'''2011''']]</center> | | [[Maja Keuc]] | »[[No One]]« | <small>angleščina</small> | style="text-align:center" | 13. | style="text-align:center" | 96 | style="text-align:center" bgcolor="#cc9966" | '''3.''' | style="text-align:center" bgcolor="#cc9966" | '''112''' |- | <center>[[Pesem Evrovizije 2012|'''2012''']]</center> | [[Slika:Эва Бото Баку.JPG|center|150px]] | [[Eva Boto]] | »[[Verjamem]]« | <small>slovenščina</small> | colspan="2" rowspan=2 bgcolor="#dcdcdc" | <small><center><span style="color:#808080">Brez finala</span></center></small> | style="text-align:center" | 17. | style="text-align:center" | 31 |- | <center>[[Pesem Evrovizije 2013|'''2013''']]</center> | [[Slika:ESC2013 - Slovenia 14.jpg|center|150px]] | [[Hannah Mancini]] | »[[Straight Into Love|Straight into Love]]« | <small>angleščina</small> | style="text-align:center" bgcolor="#fe8080" | 16. | style="text-align:center" bgcolor="#fe8080" | 8 |- | <center>[[Pesem Evrovizije 2014|'''2014''']]</center> | [[Slika:ESC2014 - Slovenia 03.jpg|center|150px]] | [[Tinkara Kovač]] | »[[Round and Round (skladba, Tinkara Kovač)|Round and Round]]« | <small>angleščina, slovenščina</small> | style="text-align:center" | 25. | style="text-align:center" | 9 | style="text-align:center" | 10. | style="text-align:center" | 52 |- | <center>[[Pesem Evrovizije 2015|'''2015''']]</center> | [[Slika:20150516 ESC 2015 Maraaya 0427.jpg|center|150px]] | [[Maraaya]] | »[[Here for You (skladba, Maraaya)|Here for You]]« | <small>angleščina</small> | style="text-align:center" | 14. | style="text-align:center" | 39 | style="text-align:center" | 5. | style="text-align:center" | 92 |- | <center>[[Pesem Evrovizije 2016|'''2016''']]</center> | [[Slika:ESC2016 - Slovenia 05.jpg|center|150px]] | [[Manuella Brečko|ManuElla]] | »[[Blue and Red]]« | <small>angleščina</small> | colspan="2" rowspan=2 bgcolor="#dcdcdc" | <small><center><span style="color:#808080">Brez finala</span></center></small> | style="text-align:center" | 14. | style="text-align:center" | 57 |- | <center>[[Pesem Evrovizije 2017|'''2017''']]</center> | [[Slika:Omar Naber First Semi-Final Dress Rehearsal 2017 (3).jpg|center|150px]] | [[Omar Naber]] | »[[On My Way]]« | <small>angleščina</small> | style="text-align:center" | 17. | style="text-align:center" | 36 |- | <center>[[Pesem Evrovizije 2018|'''2018''']]</center> | [[Slika:ESC2018 - Slovenia 07.jpg|center|150px]] | [[Lea Sirk]] | »[[Hvala, ne!]]« | <small>slovenščina</small> | style="text-align:center" | 22. | style="text-align:center" | 64 | style="text-align:center" | 8. | style="text-align:center" | 132 |- | <center>[[Pesem Evrovizije 2019|'''2019''']]</center> | [[Slika:Zala Kralj & Gašper Šantl at the 2019 Eurovision Song Contest Grand Final Dress Rehearsal (03).jpg|center|150px]] | [[Zala Kralj & Gašper Šantl]] | »[[Sebi]]« | <small>slovenščina</small> | style="text-align:center" |15. | style="text-align:center" | 105 | style="text-align:center" |6. | style="text-align:center" |167 |- | <center>[[Pesem Evrovizije 2020|'''2020''']]</center> | bgcolor="#dcdcdc" | | bgcolor="#dcdcdc" |[[Ana Soklič]] | bgcolor="#dcdcdc" |»[[Voda (skladba)|Voda]]« | bgcolor="#dcdcdc" |<small>slovenščina</small> | colspan="4" bgcolor="#dcdcdc" |<small><center><span style="color:#808080">''Festival odpovedan''</span></center></small> |- |<center>[[Pesem Evrovizije 2021|'''2021''']]</center> | [[Slika:ESC 2021 Rotterdam 1st Semi Jury Show Slovenia.jpg|center|150px]] | [[Ana Soklič]] | »[[Amen (skladba, Ana Soklič)|Amen]]« |<small>angleščina</small> | colspan="2" rowspan=2 bgcolor="#dcdcdc" |<small><center><span style="color:#808080">Brez finala</span></center></small> | style="text-align:center" |13. | style="text-align:center" | 44 |- |<center>[[Pesem Evrovizije 2022|'''2022''']]</center> |[[Slika:Eurovision 2022 - Semi-final 1 - Slovenia - LPS.jpg|center|150px]] |[[LPS (glasbena skupina)|LPS]] |»[[Disko (skladba)|Disko]]« |<small>slovenščina</small> | style="text-align:center" bgcolor="#fe8080" |17. | style="text-align:center" bgcolor="#fe8080" |15 |- | <center>[[Pesem Evrovizije 2023|'''2023''']]</center> | [[Slika:Eurovision 2023 - Jury Final - Slovenia - Joker Out (02).jpg|center|150px]] | [[Joker Out]] | »[[Carpe Diem (Joker Out)|Carpe Diem]]« | <small>slovenščina</small> | style="text-align:center" | 21. | style="text-align:center" | 78 | style="text-align:center" | 5. | style="text-align:center" | 103 |- | <center>'''[[Pesem Evrovizije 2024|2024]]'''</center> | [[Slika:Raiven Eurovision Song Contest 2024 Final Malmö dress rehearsal semi 1 04.jpg|center|150px]] | [[Raiven]] | »[[Veronika (pesem)|Veronika]]« | <small>slovenščina</small> | style="text-align:center" | 23. | style="text-align:center" | 27 | style="text-align:center" | 9. | style="text-align:center" | 51 |- | <center>'''[[Pesem Evrovizije 2025|2025]]'''</center> | [[Slika:PrepartyES- Klemen 05.jpg|center|150px]] | [[Klemen Slakonja|Klemen]] | »[[How Much Time Do We Have Left]]?« | <small>angleščina</small> | colspan="2" bgcolor="#dcdcdc" |<small><center><span style="color:#808080">Brez finala</span></center></small> | style="text-align:center" | 13. | style="text-align:center" | 23 |} {{seznam opomb}} === Avtorske ekipe === {| class="wikitable" |- ! Leto !! Pesem !! Avtorji glasbe, besedila in aranžmaja |- | 1993 || »Tih deževen dan« || [[Cole Moretti]] <small>(g)</small>, Tomaž Kosec <small>(b)</small>, [[Jože Privšek]] <small>(a)</small> |- | 1995 || »Prisluhni mi« || [[Primož Peterca]] <small>(gb)</small>, [[Sašo Fajon]] <small>(g)</small>, Jože Privšek <small>(a)</small> |- | 1996 || »Dan najlepših sanj« || [[Aleksander Kogoj]] <small>(gb)</small>, Jože Privšek <small>(a)</small> |- | 1997 || »Zbudi se« || [[Saša Lošić]] <small>(g)</small>, [[Zoran Predin]] <small>(b)</small>, [[Mojmir Sepe]] <small>(a)</small> |- | 1998 || »Naj bogovi slišijo« || [[Matjaž Vlašič]] <small>(g)</small>, [[Urša Vlašič]] <small>(b)</small>, Mojmir Sepe <small>(a)</small> |- | 1999 || »For a Thousand Years« || Primož Peterca <small>(gb)</small>, Sašo Fajon <small>(a)</small> |- | 2001 || »Energy« || Matjaž Vlašič <small>(ga)</small>, Urša Vlašič <small>(b)</small>, Lucienne Lončina <small>(b)</small>, [[Boštjan Grabnar]] <small>(a)</small> |- | 2002 || »Samo ljubezen« || [[Robert Pešut - Magnifico|Robert Pešut]] <small>(ga)</small>, Barbara Pešut <small>(b)</small> |- | 2003 || »Nanana« || [[Martin Štibernik]] <small>(ga)</small>, [[Karmen Stavec]] <small>(b)</small> |- | 2004 || »Stay Forever« || Simon Gomilšek <small>(ga)</small>, Diana Lečnik <small>(b)</small> |- | 2005 || »Stop« || [[Omar Naber]] <small>(ga)</small>, Urša Vlašič <small>(b)</small> |- | 2006 || »Mr Nobody« || Matjaž Vlašič <small>(ga)</small>, Urša Vlašič <small>(b)</small>, Boštjan Grabnar <small>(a)</small> |- | 2007 || »Cvet z juga« || [[Andrej Babić]] <small>(gb)</small>, Aleksandar Valenčić <small>(a)</small> |- | 2008 || »Vrag naj vzame« || Josip Miani - Pipi <small>(ga)</small>, Amon <small>(b)</small> |- | 2009 || »Love Symphony« || Andrej Babić <small>(gb)</small>, [[Saša Lendero]] <small>(b)</small>, Aleksandar Valenčić <small>(a)</small> |- | 2010 || »Narodnozabavni rock« || [[Marino Legovič]] <small>(ga)</small>, [[Leon Oblak]] <small>(b)</small> |- | 2011 || »No One« || Matjaž Vlašič <small>(ga)</small>, Urša Vlašič <small>(b)</small>, Boštjan Grabnar <small>(a)</small> |- | 2012 || »Verjamem« || Vladimir Graić <small>(ga)</small>, Hari Mata Hari <small>(g)</small>, Igor Pirkovič <small>(b)</small> |- | 2013 || »Straight into Love« || [[Hannah Mancini]] <small>(gb)</small>, Gregor Zemljič <small>(g)</small>, Erik Margan <small>(g)</small>, Matija Rodić <small>(g)</small>, Marko Primuzak <small>(b)</small> |- | 2014 || »Round and Round« || [[Raay]] <small>(ga)</small>, [[Tinkara Kovač]] <small>(b)</small>, Hannah Mancini <small>(b)</small>, Tina Piš <small>(b)</small> |- | 2015 || »Here for You« || Raay <small>(gba)</small>, Marjetka Vovk <small>(g)</small>, Charlie Mason <small>(b)</small>, Art Hunter <small>(a)</small>, Tomass Snare <small>(a)</small> |- | 2016 || »Blue and Red« || [[Manuella Brečko]] <small>(g)</small>, Marjan Hvala <small>(ga)</small>, Leon Oblak <small>(b)</small> |- | 2017 || »On My Way« || [[Omar Naber]] <small>(gb)</small>, Žiga Pirnat <small>(a)</small> |- | 2018 || »Hvala, ne!« || [[Lea Sirk]] <small>(gba)</small>, Tomy DeClerque <small>(ga)</small> |- | 2019 || »Sebi« || Zala Kralj <small>(gba)</small>, Gašper Šantl <small>(gba)</small> |- | 2021 || »Amen« || Ana Soklič <small>(gb)</small>, Žiga Pirnat <small>(gb)</small>, Bojan Simončič <small>(g)</small>, Charlie Mason <small>(b)</small> |- | 2022 || »Disko« || Filip Vidušin <small>(gb)</small>, [[Žiga Žvižej]] <small>(gb)</small>, Gašper Hlupič <small>(gb)</small>, Mark Semeja <small>(gb)</small>, Zala Velenšek <small>(gb)</small> |- | 2023 || »Carpe Diem« || [[Bojan Cvjetićanin]] <small>(gb)</small>, Kris Guštin <small>(g)</small>, Jan Peteh <small>(g)</small>, Jure Maček <small>(g)</small>, Nace Jordan <small>(g)</small><ref>https://eurovision.tv/participant/joker-out-2023</ref> |- | 2024 || »Veronika« || Bojan Cvjetićanin <small>(gb)</small>, Danilo Kapel <small>(g)</small>, Martin Bezjak <small>(ga)</small>, Peter Khoo <small>(g)</small>, [[Raiven]] <small>(gb)</small>, Klavdija Kopina <small>(b)</small> |- | 2025 || »How Much Time Do We Have Left?« || [[Klemen Slakonja]] <small>(gb)</small> |} === Na odru === {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Leto !! Izvajalci !! Ostali !! <small>Št. ljudi na odru</small> !! Vir |- | 1993 || Cole Moretti, Tomaž Kosec in Andrej Bedjanič || [[Sendi (pevka)|Sandra Zupanc - Sendi]], Urška Gestrin in Barbara Šinigoj <small>(backvokali)</small> || style="text-align:center"|6 || style="text-align:center"|<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/novice/komentarji/5133331 |title="Ne verjamem, da bo Slovenija v času mojega življenja zmagala na Evroviziji" |accessdate=3. 1. 2016 |date=1. 5. 2014 |format= |work=MMC }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://diggiloo.net/?info.1993si |title=Slovenia 1993 |accessdate=3. 1. 2016 |date= |format= |work=diggiloo.net }}</ref> |- | 1995 || Darja Švajger || — || style="text-align:center"|1 || |- | 1996 || Regina || [[Majda Arh]] <small>(backvokali)</small>, backvokalistka, bobnar, klaviaturist in flavtistka || style="text-align:center"|6 || |- | 1997 || Tanja Ribič || Hanna Toša Slak <small>(čelo)</small>, Mateja Starič <small>(kitara, backvokali)</small>, Rok Ferengja, Blaž Črnivec, [[Irena Vrčkovnik]] <small>(backvokali)</small> || style="text-align:center"|6 || |- | 1998 || Vili Resnik || [[Urša Vlašič]] <small>(klavir)</small>, Karmen Stavec <small>(backvokali)</small>, [[Sendi (pevka)|Sendi]] <small>(backvokali)</small> in 2 kitarista || style="text-align:center" |6 || style="text-align:center"|<ref>{{navedi splet |url=http://www.diggiloo.net/?info.1998si |title=Slovenia 1998 |accessdate=3. 1. 2016 |date= |format= |work=diggiloo.net }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://historia.foroeurosongcontest.es/viewtopic.php?f=648&t=820 |title=98 Eslovenia - Naj bogovi slišijo - Vili Resnik |accessdate=3. 1. 2016 |date=26. 9. 2011 |format= |work=historia.foroeurosongcontest.es |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304141142/http://historia.foroeurosongcontest.es/viewtopic.php?f=648&t=820 |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304141142/http://historia.foroeurosongcontest.es/viewtopic.php?f=648&t=820 |date=2016-03-04 }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://novisadjazzfestival.rs/2015/en/sandra-klemm-adam-s-family/|title=SANDRA KLEMM & ADAM-S FAMILY |accessdate=14. 5. 2022 |date= |format= |work= }}</ref> |- | 1999 || Darja Švajger || — || style="text-align:center"|1 || |- | 2001 || Nuša Derenda || Urša Vlašič, Lucienne Lončina <small>(klavir)</small> in 2 plesalca || style="text-align:center"|5 || |- | 2002 || Marlena <small>(Tomaž Mihelič)</small>, Emperatrizz <small>(Damjan Levec)</small> in Daphne <small>(Srečko Blas)</small> || Mate Brodar, [[Jadranka Juras]] in Anže Langus <small>(backvokali)</small> || style="text-align:center"|6 || style="text-align:center"|<ref>{{navedi splet |url=http://www.diggiloo.net/?info.2002si |title=Slovenia 2002 |accessdate=3. 1. 2016 |date= |format= |work=diggiloo.net }}</ref> |- | 2003 || Karmen Stavec || 2 backvokalistki in 2 backvokalista || style="text-align:center"|5 || |- | 2004 || Simon Gomilšek in Diana Lečnik || [[Peter Januš]], Danilo, Sergeja in Marijana <small>(backvokali)</small> || style="text-align:center" |6 || |- | 2005 || Omar Naber || [[Teja Saksida]] <small>(backvokali)</small> || style="text-align:center"|2 || style="text-align:center"|<ref>{{navedi splet |url=http://www.diggiloo.net/?info.2005si |title=Slovenia 2005 |accessdate=3. 1. 2016 |date= |format= |work=diggiloo.net }}</ref> |- | 2006 || Anžej Dežan || Katja Koren, Katarina Turinski, [[Maja Slatinšek]] <small>(backvokali)</small>, Jana Žnidar in Katja Lekan <small>(plesalki)</small> || style="text-align:center"|3 || style="text-align:center"|<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/sloveniji-tudi-v-tretje-ni-uspelo/144507 |title=Sloveniji tudi v tretje ni uspelo |accessdate=4. 1. 2016 |date=17. 5. 2006 |format= |work=MMC }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/zacelo-se-je.html |title=Začelo se je! |accessdate=2. 1. 2016 |date=16. 5. 2006 |format= |work=24ur.com }}</ref> |- | 2007 || Alenka Gotar || [[Rudi Bučar]], [[Andrej Babić]], [[Polona Furlan]], Martina Majerle in Amira Hidić <small>(backvokali)</small> || style="text-align:center"|6 || style="text-align:center"|<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/alenka-plus-pet-je-enako-cvet-z-juga/183649 |title=Alenka plus pet je enako Cvet z juga |accessdate=2. 1. 2016 |date=12. 5. 2007 |format= |work=MMC }}</ref> |- | 2008 || Rebeka Dremelj || Sandra Feketija, Jelena Majič, Marina Durović <small>(backvokali)</small>, Matej Bedič in Željko Božič <small>(plesalca)</small> || style="text-align:center"|6 || style="text-align:center"|<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/vrag-vzel-slovenski-evrovizijski-finale/193142 |title=Vrag vzel slovenski evrovizijski finale! |accessdate=3. 1. 2016 |date=20. 5. 2008 |format= |work=MMC }}</ref> |- | 2009 || Žiga Cerar, Matjaž Bogataj, Luka Dukarić, Samo Dervišić <small>(Quartissimo)</small>, Martina Majerle || Sandra Feketija <small>(backvokali)</small> || style="text-align:center"|5 || style="text-align:center"|<ref>{{navedi splet |url=http://diggiloo.net/?info.2009si |title=Slovenia 2009 |accessdate=4. 1. 2016 |date= |format= |work=diggiloo.net }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/simfonija-quartissima-izzvenela-v-prazno/199147 |title=Simfonija Quartissima izzvenela v prazno |accessdate=4. 1. 2016 |date=14. 5. 2009 |format= |work=MMC }}</ref> |- | 2010 || Barbara Ogrinc, Rok Žlindra, Nejc Drobnič, Rok Modic <small>(Ansambel Roka Žlindre)</small>, [[Jože Jež|Jože Jež - Pepi]] in [[Matjaž Švagelj]] <small>(Kalamari)</small> || — || style="text-align:center"|6 || style="text-align:center"|<ref>{{navedi splet |url=http://diggiloo.net/?info.2010si |title=Slovenia 2010 |accessdate=3. 1. 2016 |date= |format= |work=diggiloo.net }}</ref> |- | 2011 || Maja Keuc || Katja Koren, Sandra Feketija, Ana Bezjak in Martina Majerle <small>(backvokali)</small> || style="text-align:center"|5 || style="text-align:center"|<ref>{{navedi splet |url=http://www.diggiloo.net/?info.2011si |title=Slovenia 2011 |accessdate=3. 1. 2016 |date= |format= |work=diggiloo.net }}</ref> |- | 2012 || Eva Boto || Mateja Majerle, Martina Majerle, Sandra Feketija, Ana Bezjak in Katja Koren <small>(backvokali)</small> || style="text-align:center"|6 || style="text-align:center"|<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/foto-in-video-glasovati-ne-morete-ampak-vseeno-navijajte-zame/283105 |title=Foto in video: »Glasovati ne morete, ampak vseeno navijajte zame!« |accessdate=3. 1. 2016 |date=15. 5. 2012 |format= |work=MMC }}</ref> |- | 2013 || Hannah Mancini || Anže Škrube, Matic Zadravec, Primož Pavlič <small>(plesalci iz Maestra)</small>, Linda Andrews in Susanne Ørum <small>(backvokali)</small> || style="text-align:center"|6 || style="text-align:center"|<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/hannah-odpotovala-na-58-pesem-evrovizije/307985 |title=Hannah odpotovala na 58. Pesem Evrovizije |accessdate=3. 1. 2016 |date=5. 5. 2013 |format= |work=MMC }}</ref> |- | 2014 || Tinkara Kovač || [[Lea Sirk]], [[Nika Zorjan]], [[Manca Špik]] in Raay <small>(backvokali)</small> || style="text-align:center"|5 || style="text-align:center"|<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/ema/evrovizijsko-kolesje-v-polnem-pogonu-pred-tinkaro-zadnja-noc-doma/335674 |title=Evrovizijsko kolesje v polnem pogonu, pred Tinkaro zadnja noč doma |accessdate=4. 1. 2016 |date=28. 4. 2014 |format= |work=MMC }}</ref> |- | 2015 || Raay in Marjetka Vovk || Nika Zorjan, Manca Špik, Karin Zemljič <small>(backvokali)</small> in Lara Balodis Slekovec <small>(plesalka "violinistka")</small> || style="text-align:center"|6 || style="text-align:center"|<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/evrovizijsko-obarvan-program-televizije-slovenija/364365 |title=Evrovizijsko obarvan program Televizije Slovenija |accessdate=4. 1. 2016 |date=6. 5. 2015 |format= |work=MMC }}</ref> |- | 2016 || Manuella Brečko || Lea Sirk, Karin Zemljič, Mitja Bobič, Marjan Hvala <small>(backvokali)</small> in Jannik Baltzer Hattel <small>(akrobat)</small> || style="text-align:center"|6 || style="text-align:center"|<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/na-odru-z-manuello-akrobat-za-njo-stirje-spremljevalni-vokalisti/391474 |title= Na odru z ManuEllo akrobat, za njo štirje spremljevalni vokalisti |accessdate=26. 4. 2016 |date=24. 4. 2016 |format= |work=MMC}}</ref> |- | 2017 || Omar Naber || — || style="text-align:center"|1 || style="text-align:center"|<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/evrovizija/omar-naber-na-evroviziji-bom-na-odru-kar-lepo-sam/416879 |title= Omar Naber: Na Evroviziji bom na odru kar lepo sam |accessdate=9. 3. 2017 |date=9. 3. 2017 |format= |work=MMC}}</ref> |- | 2018 || Lea Sirk || Karin Putrih, Tajda Kožamelj, Veronika Škrlj in Anja Möderndorfer <small>(plesalke)</small>, Karin Zemljič <small>(backvokali)</small> || style="text-align:center"|6 || style="text-align:center"|<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/evrovizija/lea-sirk-pred-odhodom-mislim-da-smo-naredili-maksimum/453089|title=Lea Sirk pred odhodom: Mislim, da smo naredili maksimum |accessdate=2. 5. 2018 |date=25. 4. 2018 |format= |work=MMC }}</ref> |- | 2019 || Zala Kralj in Gašper Šantl || — || style="text-align:center"|2 || |- | 2021 || Ana Soklič || Karin Zemljič <small>(backvokali)</small> || style="text-align:center"|2 || style="text-align:center"|<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/ana-soklic-na-poti-v-rotterdam/578412|title=Ana Soklič na poti v Rotterdam |accessdate=22. 5. 2021 |date=29. 4. 2021 |format= |work=MMC }}</ref> |- | 2022 || Filip Vidušin, Gašper Hlupič, Mark Semeja, Zala Velenšek in Žiga Žvižej || — || style="text-align:center"|5 || |- | 2023 || Bojan Cvjetićanin, Kris Guštin, Jan Peteh, Jure Maček in Nace Jordan || — || style="text-align:center"|5 || |- | 2024 || Raiven || Lukas Bareman, Marin Ino, Filippo Jorio, Matteo Moretto in Mateja Železnik <small>(plesalci)</small>|| style="text-align:center" |6 || style="text-align:center"|<ref name="raiven">{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/raiven-v-slovenskem-jeziku-zapela-pred-vec-kot-160-milijoni-gledalcev/708096|title= Raiven v slovenskem jeziku zapela pred več kot 160 milijoni gledalcev |accessdate=13. 5. 2024 |date=13. 5. 2024 |format= |work=MMC }}</ref> |- | 2025 || Klemen Slakonja || Miha Furlan in Matic Zadravec <small>(plesalca)</small>, [[Mojca Fatur]]|| style="text-align:center" |4 || |} === Slovenski predstavniki Jugoslavije === Med letoma 1961 in 1991 je Slovenija tekmovala kot del Jugoslavije. Državo so na tekmovanju zastopali 4 slovenski izvajalci: {| class="wikitable sortable" |- bgcolor="#ccccff" ! Leto ! Izvajalec ! Pesem ! class="unsortable"|Jezik ! Avtorska ekipa ! Finale ! Točke |- | [[Pesem Evrovizije 1966|1966]] | {{ikonazastave|Slovenija|1945}} [[Berta Ambrož]] | »[[Brez besed]]« | |<small>slovenščina</small> | [[Mojmir Sepe]] <small>(glasba, aranžma)</small>, [[Elza Budau]] <small>(besedilo)</small> | style="text-align:center"|7. | style="text-align:center"|9 |- | [[Pesem Evrovizije 1967|1967]] | {{ikonazastave|Slovenija|1945}} [[Lado Leskovar]] | »[[Vse rože sveta]]« | | <small>slovenščina</small> | [[Urban Koder]] <small>(glasba)</small>, Milan Lindič <small>(besedilo)</small>, [[Mario Rijavec]] <small>(aranžma)</small> | style="text-align:center"|8. | style="text-align:center"|7 |- | [[Pesem Evrovizije 1970|1970]] | {{ikonazastave|Slovenija|1945}} [[Eva Sršen]] | »[[Pridi, dala ti bom cvet]]« | | <small>slovenščina</small> | Mojmir Sepe <small>(glasba, aranžma)</small>, Dušan Velkavrh <small>(besedilo)</small> | style="text-align:center"|11. | style="text-align:center"|4 |- | [[Pesem Evrovizije 1975|1975]] | {{ikonazastave|Slovenija|1945}} [[Pepel in kri]] | »[[Dan ljubezni]]« | | <small>slovenščina</small> | [[Tadej Hrušovar]] <small>(glasba)</small>, [[Dušan Velkavrh]] <small>(besedilo)</small>, Mario Rijavec <small>(aranžma)</small> | style="text-align:center"|13. | style="text-align:center"|22 |} Kot predstavnici TV Ljubljana sta se Evrosonga udeležili tudi prvi dve jugoslovanski predstavnici, srbski pevki Ljiljana Petrović in Lola Novaković, saj je njuni pesmi napisal [[Jože Privšek]]: {| class="wikitable sortable" |- bgcolor="#ccccff" ! Leto ! Izvajalec ! Pesem ! Jezik ! Avtorska ekipa ! Finale ! Točke |- | [[Pesem Evrovizije 1961|1961]] | {{ikonazastave|Srbija|1945}} Ljiljana Petrović | »Neke davne zvezde« | | <small>srbščina</small> | ''' Jože Privšek ''' <small>(glasba, aranžma)</small>, Miroslav Antić <small>(besedilo)</small> | style="text-align:center"|8. | style="text-align:center"|9 |- | [[Pesem Evrovizije 1962|1962]] | {{ikonazastave|Srbija|1945}} Lola Novaković | »Ne pali svetla u sumrak« || <small>srbščina</small> | ''' Jože Privšek ''' <small>(glasba, aranžma)</small>, Dragutin Britvić <small>(besedilo)</small> | style="text-align:center"|4. | style="text-align:center"|10 |} === Slovenci, ki so zastopali druge države === '''Legenda''' : {{colorbox|#FFCC33}} 1. mesto : {{colorbox|#CCCCCC}} 2. mesto : {{colorbox|#cc9966}} 3. mesto : {{colorbox|#FE8080}} Zadnje mesto {| class="wikitable sortable" |- bgcolor="#ccccff" ! Leto ! Država ! Izvajalec ! Pesem ! class="unsortable"|Jezik ! Avtorska ekipa ! Finale ! Točke |-style="text-align:center" |'''[[Pesem Evrovizije 1964|1964]]''' |'''{{Esc|Belgium|y=1964}}''' |'''[[Robert Cogoi]]''' |'''»[[Près de ma rivière]]«''' |'''<small>[[francoščina]]</small>''' |''' ''' |'''10.''' |'''2''' |-bgcolor="gold" style="text-align:center" |'''[[Pesem Evrovizije 1990|1990]]''' |'''{{Esc|Italy|y=1990}}''' |'''[[Toto Cutugno]] / [[Pepel in kri]]''' |'''»[[Insieme 1992]]«''' |'''<small>[[italijanščina]]</small>''' |''' ''' |'''1.''' |'''149''' |-style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2020|2020]] | {{Esc|Germany|y=2020}} | [[Benjamin Dolić]] / [[Ben Dolic]] | »[[Violent Thing]]« | <small>[[angleščina]]</small> | | festival odpovedan | style="text-align:center"| |- |} == Zgodovina glasovanja == === Točke, ki jih je Slovenija podelila === '''1993–2003 in 2004–2017 – finalni večeri''' {| class="wikitable" |- ! # !! Država !! Točke |-bgcolor="gold" | 1. || {{Esc|Croatia}} || style="text-align:center"|125 |-bgcolor="silver" | 2. || {{Esc|Sweden}} || style="text-align:center"|101 |- bgcolor="#cc9966" | 3. || {{Esc|Bosnia and Herzegovina}} || style="text-align:center"|100 |- | 4. || {{Esc|Serbia}} || style="text-align:center"|77 |- | 5. || {{Esc|Russia}} || style="text-align:center"|71 |- | 6. || {{Esc|Denmark}} || style="text-align:center"|67 |- | 7. || {{Esc|Norway}} || style="text-align:center"|65 |- | 8. || [[Slika:Flag of United Kingdom.svg|20px|Velika Britanija]] [[Združeno kraljestvo na Pesmi Evrovizije|Združeno kraljestvo]] || style="text-align:center"|48 |- | 9. || {{Esc|Italy}} || style="text-align:center"|47 |- | 10. || {{Esc|Ukraine}} || style="text-align:center"|41 |} '''1993–2003''' {| class="wikitable" |- ! # !! Država !! Točke |-bgcolor="gold" | 1. || {{Esc|Croatia}} || style="text-align:center"|64 |-bgcolor="silver" | 2. || {{Esc|Sweden}} || style="text-align:center"|40 |- bgcolor="#cc9966" | 3. || {{Esc|Estonia}} || style="text-align:center"|39 |- | 4. || {{Esc|Norway}} || style="text-align:center"|35 |- | 5. || {{Esc|Ireland}} || style="text-align:center"|33 |- | 5. || [[Slika:Flag of United Kingdom.svg|20px|Velika Britanija]] [[Združeno kraljestvo na Pesmi Evrovizije|Združeno kraljestvo]] || style="text-align:center"|33 |- | 7. || {{Esc|Russia}} || style="text-align:center"|24 |- | 8. || {{Esc|France}} || style="text-align:center"|23 |- | 9. || {{Esc|Denmark}} || style="text-align:center"|21 |- | 10. || {{Esc|Bosnia and Herzegovina}} || style="text-align:center"|19 |- | 10. || {{Esc|Netherlands}} || style="text-align:center"|19 |} '''2004–2017''' {| class="wikitable" |- ! colspan="3"| Finalni večeri !! colspan="3"| Polfinalni večeri |- ! # !! Država !! Točke !! # !! Država !! Točke |-bgcolor="gold" | 1. || {{Esc|Bosnia and Herzegovina}} || style="text-align:center"|81 || 1. || {{Esc|Macedonia}} || style="text-align:center"|68 |-bgcolor="silver" | 2. || {{Esc|Serbia}} || style="text-align:center"|77 || 2. || {{Esc|Croatia}} || style="text-align:center"|59 |- bgcolor="#cc9966" | 3. || {{Esc|Sweden}} || style="text-align:center"|61 || 3. || {{Esc|Serbia}} || style="text-align:center"|53 |- | bgcolor="#cc9966" |3. || bgcolor="#cc9966" |{{Esc|Croatia}} || style="text-align:center" bgcolor="#cc9966" |61 || 4. || {{Esc|Bosnia and Herzegovina}} || style="text-align:center"|51 |- | 5. || {{Esc|Russia}} || style="text-align:center"|47 || 5. || {{Esc|Sweden}} || style="text-align:center"|46 |- | 6. || {{Esc|Denmark}} || style="text-align:center"|46 || 6. || {{Esc|Ukraine}} || style="text-align:center"|45 |- | 7. || {{Esc|Ukraine}} || style="text-align:center"|41 || 7. || {{Esc|Belgium}} || style="text-align:center"|42 |- | 8. || {{Esc|Italy}} || style="text-align:center"|37 || 8. || {{Esc|Denmark}} || style="text-align:center"|33 |- | 9. || {{Esc|Bulgaria}} || style="text-align:center"|34 || 9. || {{Esc|Montenegro}} || style="text-align:center"|31 |- | 9. || {{Esc|Macedonia}} || style="text-align:center"|34 || 9. || {{Esc|Latvia}} || style="text-align:center"|31 |} '''2023''' {| class="wikitable" |+ ! colspan="3" |Finalni večer ! colspan="3" |Polfinalna večera |- !# !Država !Točke !# !Država !Točke |- |1. |[[Italija na Pesmi Evrovizije|Italija]] |20 |1. | | |- |2. |Hrvaška |12 |2. | | |- |3. |Finska |10 |3. | | |- |3. |Estonija |10 |3. | | |- |4. |Litva |8 |4. | | |- |5. |Švedska |7 |5. | | |- |5. |Albanija |7 |5. | | |- |6. |Češka |6 |6. | | |- |6. |Srbija |6 |6. | | |} '''Povprečno število točk 1993–2003 in 2004–2017 – polfinalni in finalni večeri ''' {| class="wikitable" |- ! # !! Država !! <small>Povprečno št. točk</small> |-bgcolor="gold" | 1. || {{Esc|Serbia and Montenegro}} || style="text-align:center"|11,3 |-bgcolor="silver" | 2. || {{Esc|Serbia}} || style="text-align:center"|10,1 |- bgcolor="#cc9966" | 3. || {{Esc|Australia}} || style="text-align:center"|8,8 |- | 4. || {{Esc|Croatia}} || style="text-align:center"|8 |- | 5. || {{Esc|Macedonia}} || style="text-align:center"|7,1 |- | 6. || {{Esc|Bosnia and Herzegovina}} || style="text-align:center"|6,864 |- | 7. || {{Esc|Montenegro}} || style="text-align:center"|6,857 |- | 8. || {{Esc|Sweden}} || style="text-align:center"|5,25 |- | 9. || {{Esc|Italy}} || style="text-align:center"|5,22 |- | 10. || {{Esc|Bulgaria}} || style="text-align:center"|5,20 |} ====12 točk==== Slovenija je svojih 12 točk podelila (s krepkim tiskom so označena leta, ko je 12 točk šlo končnemu zmagovalcu): {| class="wikitable" |- ! Leto !! Finale !! Polfinale |- | 1993 || {{flagicon|IRL}} '''Niamh Kavanagh − »In Your Eyes«''' || bgcolor="#dcdcdc" rowspan="9" | |- | 1995 || {{flagicon|HRV}} [[Magazin]] & Lidija − »Nostalgija« |- | 1996 || {{flagicon|IRL}} '''Eimear Quinn − »The Voice«''' |- | 1997 || {{flagicon|RUS}} [[Ala Pugačova|Ala Pugačeva]] − »Primadonna« |- | 1998 || {{flagicon|HRV}} [[Danijela Martinović|Danijela]] − »Neka mi ne svane« |- | 1999 || {{flagicon|HRV}} [[Doris Dragović|Doris]] − »Marija Magdalena« |- | 2001 || {{flagicon|EST}} [[Tanel Padar|'''Tanel Padar''']] '''& [[Dave Benton]] − »Everybody«''' |- | 2002 || {{flagicon|HRV}} [[Vesna Pisarović]] − »Everything I Want« |- | 2003 || {{flagicon|RUS}} t.A.T.u. − »Nje vjer, nje bojsa« |- | 2004 || {{flagicon|SCG}} [[Željko Joksimović]] & Ad Hoc Orchestra − »Lane moje« || {{flagicon|SCG}} Željko Joksimović & Ad Hoc Orchestra − »Lane moje« |- | 2005 || {{flagicon|HRV}} Boris Novković ft. Lado members – »Vukovi umiru sami« || {{flagicon|HRV}} Boris Novković ft. Lado members – »Vukovi umiru sami« |- | 2006 || {{flagicon|BIH}} [[Hari Mata Hari]] – »Lejla« || {{flagicon|BIH}} Hari Mata Hari – »Lejla« |- | 2007 || {{flagicon|SRB}} [[Marija Šerifović|'''Marija Šerifović''']] '''– »[[Molitva]]«''' || {{flagicon|SRB}} Marija Šerifović – »Molitva« |- | 2008 || {{flagicon|SRB}} [[Jelena Tomašević]] ft. Bora Dugić – »Oro« || {{flagicon|BIH}} Laka – »Pokušaj« |- | 2009 || {{flagicon|NOR}} [[Aleksander Rybak|'''Alexander Rybak''']] '''– »[[Fairytale]]«''' || {{flagicon|SRB}} Marko Kon & Milaan – »Cipela« |- | 2010 || {{flagicon|DNK}} Chanée & N'Evergreen – »In a Moment Like This« || {{flagicon|HRV}} Feminnem – »Lako je sve« |- | 2011 || {{flagicon|BIH}} [[Dino Merlin]] – »Love in rewind« || {{flagicon|BIH}} Dino Merlin – »Love in rewind« |- | 2012 || {{flagicon|SRB}} [[Željko Joksimović]] – »Nije ljubav stvar« || {{flagicon|SRB}} Željko Joksimović – »Nije ljubav stvar« |- | 2013 || {{flagicon|DNK}} '''[[Emmelie de Forest]] – »Only Teardrops«''' || {{flagicon|UKR}} Zlata Ognevič – »Gravity« |- | 2014 || {{flagicon|AUT}} [[Conchita Wurst|'''Conchita Wurst''']] '''– »Rise Like a Phoenix«''' || {{flagicon|MKD}} Tijana – »To the Sky« |- | 2015 || {{flagicon|SWE}} [[Måns Zelmerlöw|'''Måns Zelmerlöw''']] '''– »Heroes«''' || {{flagicon|SWE}} Måns Zelmerlöw – »Heroes« |- | rowspan="2"|2016 || {{flagicon|UKR}} [[Džamala|'''Džamala''']] '''– »1944« <small>(žirija)</small>'''|| {{flagicon|BEL}} [[Laura Tesoro]] – »What's the Pressure« <small>(žirija)</small> |- | {{flagicon|SRB}} [[Sanja Vučić|Sanja Vučić ZAA]] – »Goodbye (Shelter)« <small>(televoting)</small> || {{flagicon|SRB}} Sanja Vučić ZAA – »Goodbye (Shelter)« <small>(televoting)</small> |- | rowspan="2"|2017 || {{flagicon|POR}} '''[[Salvador Sobral]] − »Amar pelos dois« <small>(žirija)</small>''' || {{flagicon|AUS}} Isaiah − »Don't Come Easy« <small>(žirija)</small> |- | {{flagicon|HRV}} Jacques Houdek − »My Friend« <small>(televoting)</small> || {{flagicon|POR}} Salvador Sobral − »Amar pelos dois« <small>(televoting)</small> |- | rowspan="2"|2018 || {{flagicon|SWE}} Benjamin Ingrosso − »Dance You Off« <small>(žirija)</small> || {{flagicon|SWE}} Benjamin Ingrosso − »Dance You Off« <small>(žirija)</small> |- | {{flagicon|SRB}} Sanja Ilić & Balkanika − »Nova deca« <small>(televoting)</small> || {{flagicon|SRB}} Sanja Ilić & Balkanika − »Nova deca« <small>(televoting)</small> |- | rowspan="2"|2019 || {{flagicon|CZE}} [[Lake Malawi (glasbena skupina)|Lake Malawi]] − »Friend of a Friend« <small>(žirija)</small> || {{flagicon|CZE}} Lake Malawi − »Friend of a Friend« <small>(žirija)</small> |- | {{flagicon|MKD}} Tamara Todevska − »Proud« <small>(televoting)</small> || {{flagicon|SRB}} Nevena Božović − »Kruna« <small>(televoting)</small> |- | rowspan="2"|2021 || {{flagicon|ITA}} '''[[Måneskin]] – »Zitti e buoni« <small>(žirija)</small>''' || {{flagicon|CYP}} Elena Tsagrinou – »El diablo« <small>(žirija)</small> |- | {{flagicon|SRB}} Hurricane – »Loco Loco« <small>(televoting)</small> || {{flagicon|HRV}} Albina – »Tick-Tock« <small>(televoting)</small> |- | rowspan="2"|2022 || {{flagicon|ITA}} [[Mahmood]] & [[Blanco (pevec)|Blanco]] − »Brividi« <small>(žirija)</small> || {{flagicon|LTU}} [[Monika Liu]] − »Sentimentai« <small>(žirija)</small> |- | {{flagicon|SRB}} [[Konstrakta]] − »In corpore sano« <small>(televoting)</small> || {{flagicon|HRV}} [[Mia Dimšić]] − »Guilty Pleasure« <small>(televoting)</small> |- | rowspan="2"|2023 || {{flagicon|ITA}} Marco Mengoni − »Due vite« <small>(žirija)</small> || rowspan="2"|{{flagicon|ALB}} [[Albina Keljmendi|Albina]] & Familja Kelmendi − »Duje« |- | {{flagicon|HRV}} [[Let 3]] – »Mama ŠČ!« <small>(televoting)</small> |- | rowspan="2"|2024 || {{flagicon|FRA}} [[Slimane Nebchi|Slimane]] – »Mon amour« <small>(žirija)</small> || rowspan="2" |{{flagicon|HRV}} Baby Lasagna – »Rim Tim Tagi Dim« |- | {{flagicon|HRV}} [[Baby Lasagna]] – »Rim Tim Tagi Dim« <small>(televoting)</small> |- | rowspan="2"|2025 || {{flagicon|ITA}} Lucio Corsi – »Volevo essere un duro« <small>(žirija)</small> || rowspan="2"|{{flagicon|HRV}} [[Marko Bošnjak (pevec)|Marko Bošnjak]] – »Poison Cake« |- | {{flagicon|ITA}} Lucio Corsi – »Volevo essere un duro« <small>(televoting)</small> |} === Točke, ki jih je Slovenija prejela === '''1993−2003''' {| class="wikitable" |- ! # !! Država !! Točke |-bgcolor="gold" | 1. || {{Esc|Croatia}} || style="text-align:center"|45 |-bgcolor="silver" | 2. || {{Esc|Bosnia and Herzegovina}} || style="text-align:center"|42 |- bgcolor="#cc9966" | 3. || {{Esc|Ireland}} || style="text-align:center"|22 |- | 4. || {{Esc|Russia}} || style="text-align:center"|21 |- | 5. || {{Esc|Sweden}} || style="text-align:center"|17 |- | 6. || [[Slika:Flag of United Kingdom.svg|20px|Velika Britanija]] [[Združeno kraljestvo na Pesmi Evrovizije|Združeno kraljestvo]] || style="text-align:center"|16 |- | 7. || {{Esc|Greece}} || style="text-align:center"|15 |- | 8. || {{Esc|France}} || style="text-align:center"|14 |- | 8. || {{Esc|Lithuania}} || style="text-align:center"|14 |- | 10. || {{Esc|Turkey}} || style="text-align:center"|13 |} '''2004–2017 – polfinalni večeri''' {| class="wikitable" |- ! # !! Država !! Točke |-bgcolor="gold" | 1. || {{Esc|Croatia}} || style="text-align:center"|54 |-bgcolor="silver" | 2. || {{Esc|Bosnia and Herzegovina}} || style="text-align:center"|49 |- bgcolor="#cc9966" | 3. || {{Esc|Montenegro}} || style="text-align:center"|42 |- | 4. || {{Esc|Macedonia}} || style="text-align:center"|40 |- | 5. || {{Esc|Serbia}} || style="text-align:center"|32 |- | 6. || {{Esc|Israel}} || style="text-align:center"|28 |- | 7. || {{Esc|Poland}} || style="text-align:center"|25 |- | 8. || {{Esc|Albania}} || style="text-align:center"|24 |- | 9. || {{Esc|Romania}} || style="text-align:center"|21 |- | 10. || {{Esc|Austria}} || style="text-align:center"|20 |- | 10. || {{Esc|Latvia}} || style="text-align:center"|20 |} '''2004–2017 – finalni večeri''' {| class="wikitable" |- ! # !! Država !! Točke |-bgcolor="gold" | 1. || {{Esc|Macedonia}} || style="text-align:center"|25 |-bgcolor="silver" | 2. || {{Esc|Montenegro}} || style="text-align:center"|20 |-bgcolor="silver" | 2. || {{Esc|Serbia}} || style="text-align:center"|20 |- | 4. || {{Esc|Bosnia and Herzegovina}} || style="text-align:center"|19 |- | 4. || {{Esc|Croatia}} || style="text-align:center"|19 |- | 6. || {{Esc|Latvia}} || style="text-align:center"|10 |- | 7. || {{Esc|Israel}} || style="text-align:center"|9 |- | 8. || {{Esc|Malta}} || style="text-align:center"|8 |- | 8. || {{Esc|Russia}} || style="text-align:center"|8 |- | 10. || {{Esc|Denmark}} || style="text-align:center"|7 |} '''1993–2003 in 2004–2017 – polfinalni večeri''' {| class="wikitable" |- ! # !! Država !! Točke |-bgcolor="gold" | 1. || {{Esc|Croatia}} || style="text-align:center"|99 |-bgcolor="silver" | 2. || {{Esc|Bosnia and Herzegovina}} || style="text-align:center"|91 |- bgcolor="#cc9966" | 3. || {{Esc|Montenegro}} || style="text-align:center"|42 |- bgcolor="#cc9966" | 3. || {{Esc|Macedonia}} || style="text-align:center"|42 |- | 5. || {{Esc|Poland}} || style="text-align:center"|37 |- | 5. || {{Esc|Ireland}} || style="text-align:center"|37 |- | 7. || {{Esc|Russia}} || style="text-align:center"|34 |- | 8. || {{Esc|Serbia}} || style="text-align:center"|32 |- | 8. || {{Esc|Israel}} || style="text-align:center"|32 |- | 10. || {{Esc|Romania}} || style="text-align:center"|26 |} '''1993–2003 in 2004–2017 – finalni večeri''' {| class="wikitable" |- ! # !! Država !! Točke |-bgcolor="gold" | 1. || {{Esc|Croatia}} || style="text-align:center"|64 |-bgcolor="silver" | 2. || {{Esc|Bosnia and Herzegovina}} || style="text-align:center"|61 |- bgcolor="#cc9966" | 3. || {{Esc|Russia}} || style="text-align:center"|29 |- | 4. || {{Esc|Macedonia}} || style="text-align:center"|27 |- | 5. || {{Esc|Ireland}} || style="text-align:center"|24 |- | 6. || {{Esc|Serbia}} || style="text-align:center"|20 |- | 6. || {{Esc|Montenegro}} || style="text-align:center"|20 |- | 8. || {{Esc|Lithuania}} || style="text-align:center"|19 |- | 9. || {{Esc|Sweden}} || style="text-align:center"|18 |- | 10. || {{Esc|Poland}} || style="text-align:center"|17 |} '''Povprečno število točk 1993–2003 in 2004–2017 – polfinalni in finalni večeri''' {| class="wikitable" |- ! # !! Država !! <small>Povprečno št. točk</small> |-bgcolor="gold" | 1. || {{Esc|Montenegro}} || style="text-align:center"|7,8 |-bgcolor="silver" | 2. || {{Esc|Serbia}} || style="text-align:center"|6,50 |- bgcolor="#cc9966" | 3. || {{Esc|Bosnia and Herzegovina}} || style="text-align:center"|6,47 |- | 4. || {{Esc|Croatia}} || style="text-align:center"|6,2 |- | 5. || {{Esc|Macedonia}} || style="text-align:center"|4,8 |- | 6. || {{Esc|Serbia and Montenegro}} || style="text-align:center"|4,7 |- | 7. || {{Esc|Russia}} || style="text-align:center"|2,8 |- | 8. || {{Esc|Monaco}} || style="text-align:center"|2,33 |- | 9. || {{Esc|Hungary}} || style="text-align:center"|2,30 |- | 10. || {{Esc|Australia}} || style="text-align:center"|2,25 |} ====12 točk==== Slovenija je 12 točk prejela: * 1999: {{Esc|Croatia}}, {{Esc|Ireland}} * 2011: {{Esc|Croatia}}, {{Esc|Bosnia and Herzegovina}} <small>(finale)</small> / {{Esc|Bosnia and Herzegovina}} <small>(polfinale)</small> * 2015: {{Esc|Azerbaijan}}, {{Esc|Montenegro}} <small>(polfinale)</small> * 2019: {{Esc|Czech Republic}} <small>(polfinale – strokovna žirija)</small> * 2023: ** finale: {{Esc|Serbia}} <small>(žirija)</small> / {{Esc|Croatia}} <small>(televoting)</small> ** polfinale: {{Esc|Poland}}, {{Esc|Romania}}, {{Esc|Spain}} ==Gledanost Pesmi Evrovizije v Sloveniji== ;Do 2007 {| class="wikitable" style="text-align: center" |- ! rowspan="2"|Leto !! colspan="3"|Polfinale !! colspan="3"|Finale !! colspan="3"|Med slovenskim nastopom v finalu<br><small>(polfinalu v primeru neuvrstitve v finale)</small> !! rowspan="2"|Vir |- ! <small>Št. gledalcev</small> !! <small>Gledanost</small> !! <small>Delež</small> !! <small>Št. gledalcev</small> !! <small>Gledanost</small> !! <small>Delež</small> !! <small>Št. gledalcev</small> !! <small>Gledanost</small> !! <small>Delež</small> |- | 2004 || 284.000 || 16 % || 46 % || 269.600 || 15,2 % || 50 % || || || || style="text-align:center"|<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/slovenija/evroviziji-50-odstotna-gledanost/18897 |title=EVROVIZIJI 50-ODSTOTNA GLEDANOST |accessdate=3. 1. 2016 |date=17. 5. 2004 |format= |work=MMC }}</ref> |- | 2005 || 293.500 ||16,3 %|| 46 % || 265.500 || 14,8 % || 56 % || || || || style="text-align:center"|<ref name="a">{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/gledanost-evrosonga-je-bila-50-odstotna/144616 |title=Gledanost Evrosonga je bila 50-odstotna |accessdate=2. 1. 2016 |date=22. 5. 2006 |format= |work=MMC }}</ref> |- | 2006 || 287.500 || 15,9 % || 47 % || 277.500 ||15,4 %|| 50 % || || || || style="text-align:center"|<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/47-odstotna-gledanost-evrosonga/144548 |title=47-odstotna gledanost Evrosonga |accessdate=2. 1. 2016 |date=19. 5. 2006 |format= |work=MMC }}</ref><ref name="a"/> |- | 2007 || || || || 448.100 ||24,8 %|| 65 % || 584.300 || || 74 % || style="text-align:center"|<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/skoraj-vse-oci-uprte-v-alenko/183697 |title=(Skoraj) vse oči uprte v Alenko |accessdate=2. 1. 2016 |date=14. 5. 2007 |format= |work=MMC }}</ref> |} ;2008−2025 :{{colorbox|#ffdead}} ''Polfinale, v katerem je nastopila Slovenija'' {| class="wikitable" style="text-align: center" |- ! rowspan="2"|Leto !! colspan="3"|1. polfinale !! colspan="3"|2. polfinale !! colspan="3"|Finale !! colspan="3"|Med slovenskim nastopom v finalu<br><small>(polfinalu v primeru neuvrstitve v finale)</small>{{efn|Pravzaprav gre za vrhunec gledanosti, ki je praviloma zabeležena med slovenskim nastopom (v finalu oz. polfinalu, kadar se Slovenija v finale ne uvrsti).}} !! rowspan="2"|Vir |- ! <small>Št. gledalcev</small> !! <small>Gledanost</small>{{efn|Odstotek gledalcev glede na celotno populacijo.}} !! <small>Delež</small>{{efn|Odstotek gledalcev glede na število gledalcev pred televizijskimi zasloni, upoštevajoč vse TV-kanale, v tistem časovnem terminu.}} !! <small>Št. gledalcev</small> !! <small>Gledanost</small> !! <small>Delež</small> !! <small>Št. gledalcev</small> !! <small>Gledanost</small> !! <small>Delež</small> !! <small>Št. gledalcev</small> !! <small>Gledanost</small> !! <small>Delež</small> |- | 2008 || style="background:#ffdead"|377.900 || style="background:#ffdead"|20,8 % || style="background:#ffdead"|51 % ||165.300||9,1 %||26 %|| 290.000 || 16 % || 54 % || || || || style="text-align:center"|<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/zabava/zanimivosti/evrovizija-v-torek-vladala-zaslonom/193204 |title=Evrovizija v torek vladala zaslonom |accessdate=2. 1. 2016 |date=22. 5. 2008 |format= |work=MMC }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/zabava/zanimivosti/obrazi-ki-jih-evrovizija-ne-bo-pozabila/193302 |title=Obrazi, ki jih Evrovizija ne bo pozabila |accessdate=2. 1. 2016 |date=26. 5. 2008 |format= |work=MMC }}</ref> |- | 2009 || || || ||style="background:#ffdead"|206.000||style="background:#ffdead"|11,3 %||style="background:#ffdead"|31 %|| 245.800 ||13,5 %|| 45 % || || || || style="text-align:center"|<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/zabava/zanimivosti/in-vendar-se-gleda/203183 |title=In vendar se gleda ... |accessdate=31. 12. 2015 |date=18. 5. 2009 |format= |work=MMC }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042267515 |title=Izbor za pesem Evrovizije si je ogledalo 45 odstotkov gledalcev |accessdate=4. 1. 2016 |date=18. 5. 2009 |format= |work=dnevnik.si }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | 2010 || || || || style="background:#ffdead"|296.000 || style="background:#ffdead"|16 % || style="background:#ffdead"|43 % || 232.100 || 12,6 % || 41 % || || || || style="text-align:center"|<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/zabava/zanimivosti/zlindro-in-kalamare-gledala-skoraj-polovica-slovenk-in-slovencev/231422 |title=Žlindro in Kalamare gledala skoraj polovica Slovenk in Slovencev |accessdate=31. 12. 2015 |date=31. 5. 2010 |format= |work=MMC }}</ref> |- | 2011 || || || || style="background:#ffdead"|331.200 || style="background:#ffdead"|18 % || style="background:#ffdead"|46 % || 452.000 || 24,6 % || 66 % || 560.600 || 30,5 % || 72 % || style="text-align:center"|<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/zabava/zanimivosti/vec-kot-pol-milijona-slovenskih-gledalcev-je-stiskalo-pesti-za-majo-komu-slovenske-tocke/257631 |title=Več kot pol milijona slovenskih gledalcev je stiskalo pesti za Majo, komu slovenske točke? |accessdate=31. 12. 2015 |date=16. 5. 2011 |format= |work=MMC }}</ref><ref name="b">{{navedi splet |url=http://www.evrovizija.com/ema-in-evrosong-nekoc-560600-danes-le-se-161800-gledalcev-1630 |title=Ema in Evrosong: Nekoč 560.600, danes le še 161.800 gledalcev |accessdate=31. 12. 2015 |date=2. 6. 2013 |format= |work=Evrovizija.com |archive-date=2016-03-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160308064033/http://www.evrovizija.com/ema-in-evrosong-nekoc-560600-danes-le-se-161800-gledalcev-1630 |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160308064033/http://www.evrovizija.com/ema-in-evrosong-nekoc-560600-danes-le-se-161800-gledalcev-1630 |date=2016-03-08 }}</ref> |- | 2012 || 160.300 || 8,2 % || 23 % || style="background:#ffdead"|264.300 || style="background:#ffdead"|13,5 % || style="background:#ffdead"|36 % || 254.600 || 13 % ||44 %|| 317.200 || 16,2 % || 40 % || style="text-align:center"|<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/zabava/zanimivosti/drugi-predizbor-je-bil-dalec-najbolj-gledana-oddaja-dneva/283863 |title=Drugi predizbor je bil daleč najbolj gledana oddaja dneva |accessdate=31. 12. 2015 |date=25. 5. 2012 |format= |work=MMC }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.evrovizija.com/ema-in-evrosong-nekoc-560600-danes-le-se-161800-gledalcev-1630 |title=Ema in Evrosong: Nekoč 560.600, danes le še 161.800 gledalcev |accessdate=31. 12. 2015 |date=2. 6. 2013 |format= |work=Evrovizija.com |archive-date=2016-03-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160308064033/http://www.evrovizija.com/ema-in-evrosong-nekoc-560600-danes-le-se-161800-gledalcev-1630 |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160308064033/http://www.evrovizija.com/ema-in-evrosong-nekoc-560600-danes-le-se-161800-gledalcev-1630 |date=2016-03-08 }}</ref> |- | 2013 || style="background:#ffdead"|204.600 || style="background:#ffdead"|10,5 % || style="background:#ffdead"| || 108.200 || 5,5 % || || 161.800 || 8,3 % || || || || || style="text-align:center"|<ref name="b"/> |- | 2014 || 104.200 || 5,3 % || 15 % || style="background:#ffdead"|235.100 || style="background:#ffdead"|12,1 % || style="background:#ffdead"|32 % || 324.000 || 16,6 % || 47 % || 460.900 || 23,6 % || 57 % || style="text-align:center"|<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/skoraj-pol-milijona-slovencev-spremljalo-nastop-tinkare-kovac/336677 |title=Skoraj pol milijona Slovencev spremljalo nastop Tinkare Kovač |accessdate=31. 12. 2015 |date=12. 5. 2014 |format= |work=MMC }}</ref> |- | 2015 || 132.400 || 6,8 % || 19 % || style="background:#ffdead"|289.000 || style="background:#ffdead"|14,8 % || style="background:#ffdead"|36 % || 440.500{{efn|Najbolj gledana oddaja na Prvem programu TV Slovenija v l. 2015.}} || 22,5 % || 61 % || 582.900 || 29,8 % || 64 % || style="text-align:center"|<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/vsak-drugi-slovenec-spremljal-vsaj-del-pesmi-evrovizije-2015/365909 |title=Vsak drugi Slovenec spremljal vsaj del Pesmi Evrovizije 2015 |accessdate=31. 12. 2015 |date=25. 5. 2015 |format= |work=MMC }}</ref> |- | 2016 || 108.100 || 5,5 % || 14 % || style="background:#ffdead"|188.300 || style="background:#ffdead"|9,6 % || style="background:#ffdead"|23 % || 207.000 || 10,6 % || 34 % || 302.100 || 15,4 % || || <ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/manuellin-nastop-si-je-ogledalo-vec-kot-300-tisoc-gledalcev/393164 |title=ManuEllin nastop si je ogledalo več kot 300 tisoč gledalcev |accessdate=17. 5. 2016 |date=17. 5. 2016 |format= |work=MMC}}</ref> |- | 2017 || style="background:#ffdead"|154.800 || style="background:#ffdead"|8,2 % || style="background:#ffdead"|23 % || 67.900 || 3,6 % || 10 % || 166.600 || 8,8 % || 31 % || 206.000 || 10,9 % || || <ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/omarjev-nastop-si-je-ogledalo-vec-kot-200-tisoc-gledalcev/422381 |title=Omarjev nastop si je ogledalo več kot 200 tisoč gledalcev |accessdate=15. 5. 2017 |date=15. 5. 2017 |format= |work=MMC }}</ref> |- | 2018 || 81.400 || 4,3 % || 13 % || style="background:#ffdead"|141.300 || style="background:#ffdead"|7,5 % || style="background:#ffdead"|21 % || 233.800 || 12,4 % || 41 % || 358.400 || 19 % || || <ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/evrovizija/evrovizijski-finale-najbolj-gledana-oddaja-letos-na-tv-slo-1/454882|title=Evrovizijski finale najbolj gledana oddaja letos na TV SLO 1 |accessdate=14. 5. 2018 |date=14. 5. 2018 |format= |work=MMC }}</ref> |- | 2019 || style="background:#ffdead"|201.700 || style="background:#ffdead"|10,7 % || style="background:#ffdead"|27 % || 131.300 || 6 % || 15 % || 276.400 || 14,7 % || 47 % || 490.400 || 26,1 % || || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/pol-milijona-slovencev-spremljalo-finalni-nastop-zale-in-gasperja/488603|title=Pol milijona Slovencev spremljalo finalni nastop Zale in Gašperja! |accessdate=20. 5. 2019 |date=20. 5. 2019 |format= |work=MMC }}</ref> |- | 2021 || || || || || || || 157.100 || || || 226.000 || || || <ref name="c">{{navedi splet |url=https://evrovizija.com/poglejte-koliko-slovencev-je-gledalo-evrovizijo-2022/ |title=Poglejte, koliko Slovencev je gledalo Evrovizijo 2022? |accessdate=5. 6. 2022 |date=3. 6. 2022 |format= |work= }}</ref> |- | 2022 || style="background:#ffdead"|142.200 || style="background:#ffdead"|7,4 % || style="background:#ffdead"|22 % || 55.800 || 2,9 % || 10 % || 111.500 || 5,8 % || 25 % || 215.000 || || || <ref name="c"/> |- | 2023 || || || || style="background:#ffdead"|235.100 || style="background:#ffdead"|12,3 % || style="background:#ffdead"|32 % || 345.000{{efn|Najbolj gledana oddaja na Prvem programu Televizije Slovenija v l. 2023 dotlej.}} || 18 % || 55 % || 443.500 || 23,2 % || || <ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/ema/finale-evrovizije-si-je-na-tv-slo-1-letos-ogledalo-najvec-ljudi-v-zadnjih-sedmih-letih/668245 |title=Finale Evrovizije si je na TV SLO 1 letos ogledalo največ ljudi v zadnjih sedmih letih |accessdate=18. 5. 2023 |date=15. 5. 2023 |format= |work= }}</ref> |- | 2024 || style="background:#ffdead"|161.100 || style="background:#ffdead"|8,4 % || style="background:#ffdead"|24 % || 97.600 || 5,1 % || 16 % || 271.200 || 14,2 % || 47 % || 386.000 || 20,2 % || || style="text-align:center"|<ref name="raiven"/> |- | 2025 || style="background:#ffdead"|144.700 || style="background:#ffdead"|7,5 % || || 49.700 || 2,6 % || || 150.400 || 7,8 % || 34 % || 260.100 || 13,5 % || || <ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/pesem-evrovizije-2025-privabila-mlado-obcinstvo/746195 |title=Pesem Evrovizije 2025 privabila mlado občinstvo |accessdate=19. 5. 2025 |date=19. 5. 2025 |format= |work= }}</ref> |} {{seznam opomb}} ==Člani strokovnih žirij== {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Leto !! Žiranti !! Vir |- | 2009 || [[Anžej Dežan]], [[Nuša Derenda]], [[Matjaž Vlašič]], Aida Kurtović in Dušan Hren || |- | 2010 || Urša Vlašič, Miroslav Akrapović, Sandra Feketija, Matjaž Bogataj in Dušan Hren || |- | 2011 || Mojca Menart, Lovro Ravbar, [[Nuša Derenda]], [[Eva Černe]] in Miha Vardjan || |- | 2012 || [[Slavko Ivančić]], [[Omar Naber]], [[Raay]], [[Lea Sirk]] in Urša Vlašič || |- | 2013 || Dušan Hren, Urša Vlašič, [[Darja Švajger]], Raay in Katja Koren || |- | 2014 || [[Helena Blagne]], Anže Langus Petrović, Robert Pikl, Izak Košir in [[Alya]]|| style="text-align:center" |<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/ema/helena-blagne-na-celu-slovenske-evrovizijske-zirije/335877 |title=Helena Blagne na čelu slovenske evrovizijske žirije |accessdate=4. 1. 2016 |date=1. 5. 2014 |format= |work=MMC }}</ref> |- | 2015 || [[Tinkara Kovač]], [[Andrej Šifrer]], Sandra Feketija, Miha Gorše in [[Alex Volasko]] <small>(rezervni žirant: Dušan Hren)</small> || style="text-align:center" |<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/ema/tinkara-med-slovenskimi-ziranti-ki-bodo-podeljevali-evrovizijske-tocke/364082 |title=Tinkara med slovenskimi žiranti, ki bodo podeljevali evrovizijske točke |accessdate=4. 1. 2016 |date=1. 5. 2015 |format= |work=MMC }}</ref> |- | 2016 || [[Marjetka Vovk]] <small>(predsednica)</small>, Tadej Košir, [[Clemens|Klemen Mramor - Clemens]], Urša Vlašič in [[Eva Hren]]|| style="text-align:center" |<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/ema/marjetka-vovk-lani-na-evrovizijskem-odru-letos-v-slovenski-evrovizijski-ziriji/391878 |title=Marjetka Vovk - lani na evrovizijskem odru, letos v slovenski evrovizijski žiriji |accessdate=29. 4. 2016 |date=29. 4. 2016 |format= |work=MMC}}</ref> |- | 2017 || [[Darja Švajger]], [[Nika Zorjan]], Aleksander Lavrini, Gaber Radojevič in [[Jernej Dirnbek - Dimek|Jernej Dirnbek]]|| style="text-align:center" |<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/zmagovalka-pesmi-evrovizije-2017-je-portugalska/422230 |title=Zmagovalka Pesmi Evrovizije 2017 je Portugalska |accessdate=18. 5. 2017 |date=14. 5. 2017 |format= |work=MMC }}</ref> |- | 2018 || [[Raiven]] <small>(predsednica)</small>, Martin Štibernik - Mistermarsh, Nikola Sekulović, Mitja Bobič, [[Alenka Godec]]|| style="text-align:center" |<ref>{{navedi splet |url=https://eurovision.tv/story/exclusive-jury-members-eurovision-2018 |title=Exclusive: These are the expert jurors for Eurovision 2018 |accessdate=2. 5. 2018 |date=30. 4. 2018 |format= |work= }}</ref> |- | 2019 || Žiga Klančar <small>(predsednik)</small>, Urša Mihevc, [[Ula Ložar]], Mate Bro, Urša Vlašič || style="text-align:center" |<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/svet-zabave/ema/ula-dve-ursi-ziga-in-mate-peterica-ki-bo-soodlocala-o-zmagovalcu/486864 |title=Ula, dve Urši, Žiga in Mate - peterica, ki bo soodločala o zmagovalcu |accessdate=30. 4. 2019 |date=30. 4. 2019 |format= |work= }}</ref> |- | 2021 || [[Amaya]], [[Bojan Cvjetićanin]], [[Boštjan Grabnar]], [[Nuša Derenda]], [[Raay]]|| style="text-align:center" |<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/zmagovalka-65-pesmi-evrovizije-je-italija/581065 |title=Zmagovalka 65. Pesmi Evrovizije je Italija! |accessdate=24. 5. 2021 |date= |format= |work= }}</ref> |- | 2022 || [[Alenka Godec]] <small>(predsednica)</small>, Lucija Harum, Gaber Radojevič, Arne Međedović, [[Tilen Artač]]|| style="text-align:center" |<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/ukrajina-je-zmagovalka-pesmi-evrovizije-2022/627258 |title=Ukrajina je zmagovalka Pesmi Evrovizije 2022! |accessdate=18. 5. 2022 |date=14. 5. 2022 |format= |work= }}</ref> |- | 2023 || [[Ditka Čepin|Ditka]], [[Lara Baruca]], [[Matjaž Vlašič]], Hugo Smeh – Hyu, Jernej Sobočan || style="text-align:center" |<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/ema/loreen-prva-izvajalka-v-zgodovini-ki-je-drugic-osvojila-evrovizijsko-krono/668006 |title=Loreen prva izvajalka v zgodovini, ki je drugič osvojila evrovizijsko krono! |accessdate=18. 5. 2023 |date=13. 5. 2023 |format= |work= }}</ref> |- | 2024 || Filip Vidušin, Martin Štibernik, Matevž Česen, [[Lea Sirk]] <small>(predsednica)</small>, [[Maja Keuc]] |- | 2025 || [[Gregor Strasbergar]], [[Ana Soklič]], [[Eva Boto]], Jon Vitezič, Urban Koritnik || |} == Komentatorji == {| class="wikitable" |- ! Leto ! Komentatorji |- | [[Pesem Evrovizije 1961|1961]]–[[Pesem Evrovizije 1984|1984]] | [[Tomaž Terček]] |- | [[Pesem Evrovizije 1986|1986]]–[[Pesem Evrovizije 1987|1987]] | [[Miša Molk]] |- | [[Pesem Evrovizije 1988|1988]] | [[Slobodan Kaloper]] |- | [[Pesem Evrovizije 1991|1991]]–[[Pesem Evrovizije 1992|1992]] | [[Miša Molk]] |- | [[Pesem Evrovizije 1993|1993]]–[[Pesem Evrovizije 1994|1994]] | [[Tajda Lekše]] |- | [[Pesem Evrovizije 1995|1995]] | [[Damjana Golavšek]] |- | [[Pesem Evrovizije 1996|1996]]–[[Pesem Evrovizije 2000|2000]] | [[Miša Molk]] |- | [[Pesem Evrovizije 2001|2001]]–[[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | [[Andrea F]] |- | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]]–[[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | [[Mojca Mavec]] |- | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]]–[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] | [[Andrej Hofer (televizijski voditelj)|Andrej Hofer]] |- | [[Pesem Evrovizije 2019|2019]] | [[Andrej Hofer (televizijski voditelj)|Andrej Hofer]], [[Lea Sirk]] <small>(slednja le v finalu)</small> |- | [[Pesem Evrovizije 2021|2021]] | [[Mojca Mavec]] |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]]–[[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |[[Andrej Hofer (televizijski voditelj)|Andrej Hofer]] |- | [[Pesem Evrovizije 2024|2024]] | [[Mojca Mavec]] |} == Podeljevalci točk == {| class="wikitable" |- ! Leto ! Podeljevalci |- | [[Pesem Evrovizije 1993|1993]], [[Pesem Evrovizije 1995|1995]] | [[Miša Molk]] |- | [[Pesem Evrovizije 1996|1996]] | [[Mario Galunič]] |- | [[Pesem Evrovizije 1997|1997]]–[[Pesem Evrovizije 1998|1998]] | [[Mojca Mavec]] |- | [[Pesem Evrovizije 1999|1999]] | [[Mira Berginc]] |- | [[Pesem Evrovizije 2001|2001]] | [[Mojca Mavec]] |- | [[Pesem Evrovizije 2002|2002]] | [[Nuša Derenda]] |- | [[Pesem Evrovizije 2003|2003]]–[[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | [[Peter Poles]] |- | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | [[Katarina Čas]] |- | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]]–[[Pesem Evrovizije 2009|2009]] | [[Peter Poles]] |- | [[Pesem Evrovizije 2010|2010]] | [[Andrea F]] |- | [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] | [[Klemen Slakonja]] |- | [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] | [[Lorella Flego]] |- | [[Pesem Evrovizije 2013|2013]] | [[Andrea F]] |- | [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] | [[Ula Furlan]] |- | [[Pesem Evrovizije 2015|2015]] | [[Tinkara Kovač]] |- | [[Pesem Evrovizije 2016|2016]] | [[Marjetka Vovk]] |- | [[Pesem Evrovizije 2017|2017]] | [[Katarina Čas]] |- | [[Pesem Evrovizije 2018|2018]] | [[Maja Keuc]] |- | [[Pesem Evrovizije 2019|2019]] | [[Lea Sirk]] |- | [[Pesem Evrovizije 2021|2021]]–[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] | [[Lorella Flego]] |- |[[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |[[Melani Mekicar]] |- | [[Pesem Evrovizije 2024|2024]] | [[Lorella Flego]] |} ==Vodje slovenske delegacije== {| class="wikitable" |+ !Leto !Vodja |- |2005–2008 |Aleksander Radić |- |2009 |Petar Radović |- |2010–2022 |Aleksander Radić |- |2023 |Maša Kljun |- | 2024 || Aleksander Radić |} ==Sklici== {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [http://www.eurovision.tv/page/history/by-country/country?country=23 Eurovision.tv] * [http://www.evrovizija.com/ Evrovizija.com] * [http://eurosong.hr/tag/slovenija/ Eurosong.hr] * [http://ttx.si/ema/index.php/ EMA] == Glej tudi == * [[Slovenija na mladinski pesmi Evrovizije]] {{Pesem Evrovizije}} {{EMA}} {{Kvalifikacija za Millstreet}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Slovenija na Pesmi Evrovizije| ]] 8qcacoeqsheachbpiwpiypbu1esolrn 0 129530 6676766 5730537 2026-05-17T00:32:07Z ~2026-29566-93 260036 6676766 wikitext text/x-wiki '''Velika loža Danske''' je [[prostozidarstvo|prostozidarska]] [[velika loža]] na [[Danska|Danskem]], ki je bila ustanovljena leta [[1743]]. Združuje 86 [[prostozidarska loža|lož]], ki imajo skupaj 6.500 članov. == Glej tudi == * [[seznam prostozidarskih velikih lož]] == Viri == * [[Branko Šömen]]: ''Molčeče nevidno bratstvo: Prostozidarstvo na Slovenskem''; str. 381. {{freemasonry-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Prostozidarske velike lože|Danska]] [[Kategorija:Prostozidarske lože na Danskem]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1743]] o89cosptjwlycxuzko6hh9pi72ly84j 0 132410 6676663 6194692 2026-05-16T18:37:40Z Carsten Steger 203093 Aerial image of Biševo inserted. 6676663 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} [[Slika:Croatia - Bisevo.PNG|thumb|right|200px|Geografska lega Biševa]] [[Slika:Aerial image of Biševo (view from the southwest).jpg|thumb|right|200px|Pogled na Biševo iz zraka]] [[Slika:Bisevo-Andrija.jpg|thumb|right|200px|Zahodna obala Biševa, pogled proti [[Svetac|Sv. Andriji]]]] [[Slika:Porat Bay, Bisevo Island, Croatia.JPG|thumb|right|200px|Zaliv Porat]] '''Biševo''' (42°58' N, 16°00' E) je [[otok]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]] nadaleč od otoka [[Vis]]. Turistom je najbolj poznan po t. i. [[Modra špilja, Biševo|Modri špilji]] (morska jama, ki je zaradi podmorske odprtine značilno belo osvetljena), po vinu [[plavac]] in po peščenih plažah. Na otoku se sicer nahaja več morskih jam, ena izmed njih se imenuje ''Medvedja špilja''. Na tem mestu naj bi ribiči okoli leta 1970 ubili zadnjo [[sredozemska medvedjica|sredozemsko medvedjico]] v Jadranu, zdaj na območju [[Sredozemsko morje|Sredozemlja]] peščica teh živali živi stalno le še v Grčiji, v Jadran pa zaide le občasno. Površina otoka je 5,84&nbsp;km², nahaja pa se 5&nbsp;km jugozahodno od viškega pristanišča [[Komiža]], s katerim je preko celega leta povezan z ladijsko linijo (t. i. ''Pruga''). Po podatkih iz leta 2001 na otoku stalno prebiva 19 ljudi, od katerih jih je 8 starejših od 65 let. Še leta 1961 je na Biševu živelo 114 prebivalcev (pred 2. svetovno vojno pa več kot 200), ki pa so se povečini preselili v Komižo. Mnogi so še naprej povezani z otokom, kjer obdelujejo [[vinograd]]e in gojijo oljke, med poletjem pa na otoku tudi stanujejo. O otoku in ribolovu v njegovi okolici je med slovenskimi avtorji v leposlovnem smislu največ prispeval [[Mate Dolenc]]. Biševo sicer spada med hrvaške otoke, ki so najbolj oddaljeni od celinske obale. Sosednja majhna otočka sta Sveti Andrija ([[Svetac]], najredkeje stalno naseljeni otok v Jadranu) in [[Brusnik]] v isti smeri pa še [[ognjenik|vulkanski]] otoček [[Jabuka (otok)|Jabuka]], ki je nekoč mornarici [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] služil kot vadbena balistična tarča. Biševo je eden izmed otokov, ki je najbližje otoku [[Vela Palagruža|Palagruža]]. Otok je zaradi odprte geografske lege večinoma izpostavljen visokim valovom, [[maestral]]u z zahodne strani, [[jugo|jugu]] z južne in [[burja|burje]], ki piha preko ''Biševskega kanala'' iz smeri otoka Vis. Nevalovitost morja je relativno redka. Na otoku so tri mahjne lučice: na zahodni strani v zalivih ''Salbunara'' in ''Porat (Biševska luka)'', na vzhodni strani pa ''Mezuporat'', kjer je sicer zaradi podvodnega električnega kabla prepovedano sidranje. V teh zalivih, kjer so tudi zaselki z nekaj hišami, je pristajališče redne ladijske povezave s Komižo. Zaradi visokih valov domačini manjša plovila spravljajo na kopnem. Nekdaj največja in najbolj naseljena vas na otoku je ''Polje'' (v geografskem središču otoka), kjer se nahaja tudi cerkev [[Sveti Silvester|Svetega Silvestra]]. Poleg nje so razvaline [[benediktinci|benediktinskega]] [[samostan]]a, ki ga je leta 1050 ustanovil [[Ivan Grlić]] iz [[Split]]a. Dve stoletji kasneje je bil zapuščen zaradi nenehne nevarnosti, ki so jo predstavljali [[pirati]]. Najvišja vzpetina, ''Straža'', tudi ''Straženica'' (240 [[nadmorska višina|mnm]]) se nahaja na južnem delu otoka. Ime je dobila zaradi strateške pomembnosti, ki jo je izkoriščala tudi vojska. Sicer je na otoku vidnih nekaj [[top]]ovskih votlin, ki spominjajo na [[predor]]e. V letih 1980–1990 je bilo območje Biševa zaradi vojaškega odloka zaprto za [[športni ribolov]]. Večino obale predstavljajo visoke [[čer]]i in visoke previsne stene, nekaj najlepših plaž pa se nahaja v zalivih. V tretjem tisočletju so domačini nekatere steze razširili v cesto, ki povezuje posamezne zalive. Nekdanja romantična »prevozna sredstva«, [[osel|osle]], so zamenjali z avtomobili. Na otoku jih je približno 20–30. Turisti s svojimi avtomobili na otok ne morejo. == Glej tudi == * [[seznam otokov na Hrvaškem]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Biševo}} * [http://bisevo.20megsfree.com/cgi-bin/i/mapa_velika.jpg Navtični zemljevid Biševa] * [http://www.oropila.com/karte/bisevo-vis.jpg Pomorski zemljevid] * [http://bisevo.20megsfree.com/ Hrvaška spletna stran, povzeta po Pomorski enciklopediji Jugoslavije] {{otoki na Hrvaškem}} {{naseljeni otoki na Hrvaškem}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Otoki Dalmacije]] iqdikgyrmkdnjhisfra4ribm19eyok5 0 132910 6676714 6627294 2026-05-16T21:46:48Z ~2026-13659-49 255600 6676714 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune |name = Catania |native_name = |official_name = Comune di Catania |image_skyline = Catania-Etna-Sicilia-Italy-Castielli CC0 HQ1.JPG |image_caption = Catania |pushpin_label_position = |region = [[Sicilija (dežela)|Sicilija]] |metropolitan_city = [[Metropolitansko mesto Catania|Catania]] (CT) |frazioni = Bicocca, Codavolpe, Junghetto, Pantano d'Arci, Paradiso degli Aranci, Passo Cavaliere, Passo del Fico, Passo Martino, Primosole, Reitano, Vaccarizzo, Villaggio Delfino |mayor = [[Enrico Trantino]] |mayor_party = [[Bratje Italije|FdI]] |elevation_footnotes = |elevation_m = 7 |area_footnotes = |area_total_km2 = 182,90 |population_footnotes = <ref>{{navedi splet |url=https://demo.istat.it/app/?l=it&a=2023&i=D7B |title=Bilancio demografico mensile anno 2023 |work=demo.istat.it |accessdate=2025-02-23}}</ref> |population_as_of = 31. decembra 2023 |population_total = 298680 |population_demonym = |telephone = 095 |postalcode = 95131 |istat = 087015 |saint = [[Sveta Agata]] |day = 5. februar |image_flag = Catania-Bandiera (senza stemma).svg |image_shield = Catania-Stemma.svg |imagesize = 270px |image_alt = |twin1 = |twin1_country = |postal_code = 95100 |area_code = 095 |footnotes = {{Seznam designacij | embed=yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Poznobaročna mesta v Val di Noto (osem mest v jugovzhodni Siciliji) | designation1_date = 2002 <small>(26-to zasedanje)</small> | designation1_type = Kulturni | designation1_criteria = i,ii,iv,v | designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/1024 1024] | designation1_free1name = Država | designation1_free1value = {{flag|Italija}} | designation1_free2name = Področje | designation1_free2value = [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi|Evropa]] }} }} [[File:Catania BW 2012-10-06 09-52-47.JPG|thumb|Stolnični trg (Piazza Duomo)]] [[File:Catane Fontana Dell elefante.jpg|thumb|upright|''u Liotru'', simbol Catanie]] [[File:MonumentoBelliniCT.jpg|thumb|upright|left|Trg Stesicoro in Bellinijev spomenik (Piazza Stesicoro – ''Monumento a Vincenzo Bellini'')]] '''Catania''' ([[sicilijanščina|sicilijansko]] in [[italijanščina|italijansko]] [kaˈtaːnja], [[grščina|starogrško]] Κατάνη, [[latinščina|latinsko]] ''Catana''/''Catina'') je drugo največje mesto na [[Sicilija|Siciliji]] za [[Palermo]]m in med desetimi največjimi mesti v [[Italija|Italiji]]. Leži na vzhodni obali Sicilije, gleda na [[Jonsko morje]] in je glavno mesto regije z 58 občinami, znane kot [[Metropolitansko mesto Catania]], ki je sedmo največje metropolitansko mesto v Italiji, katerega prebivalstvo šteje kar 1,1 milijona ljudi, medtem ko je prebivalcev samega mesta le okoli 300.000.<ref name=istat/> Catanio so v 8. stoletju pred našim štetjem ustanovili halkidijski Grki.<ref name="travelplan.it">{{navedi splet|url=http://www.travelplan.it/catania_guide_history_culture.htm |title=Catania history – Catania culture – Catania – attractions in Catania – art Catania – history guide Catania – Italy Katane |publisher=Travelplan.it |access-date=1 June 2010}}</ref> Mesto je bilo skoraj popolnoma uničeno v katastrofalnem potresu leta 1169. Vendar je bila do 14. stoletja in do obdobja renesanse Catania eno najpomembnejših italijanskih kulturnih, umetniških in političnih središč. Tu je bila prva sicilska univerza, ustanovljena leta 1434.<ref>{{navedi splet|url=http://www.travelplan.it/catania_guide_history_culture.htm |title=Catania history – Catania culture – Catania – attractions in Catania – art Catania – history guide Catania – Italy Katane |publisher=Travelplan.it |access-date=1 June 2010}}</ref> V mestu so živeli ali ga obiskali nekateri najslavnejši italijanski umetniki in pisatelji, med drugim skladatelja [[Vincenzo Bellini]] in [[Giovanni Pacini]] ter pisatelji Giovanni Verga, Luigi Capuana, Federico De Roberto in Nino Martoglio. Mesto je bilo večkrat opustošeno zaradi vulkanskih izbruhov z bližnje gore [[Etna|Etne]], med katerimi je bil najbolj silovit leta 1669 in je leta 1693 utrpelo še en hudo potres. Catania je danes industrijsko, logistično in trgovsko središče Sicilije. Letališče Catania-Fontanarossa je največje v južni Italiji. Vendar pa je znana tudi po svoji zgodovini, kulturi, arhitekturi in gastronomiji. Odsek mesta, znan kot ''staro mestno jedro'', vsebuje nekaj najbolj presenetljivih primerov baročne arhitekture v Italiji in je na Unescovem seznamu svetovne dediščine.<ref>Unesco[http://whc.unesco.org/en/list/1024rev-002]</ref> == Etimologija == Starodavno avtohtono prebivalstvo [[Sikuli]] je svoje vasi poimenovalo po geografskih značilnostih njihove lege. Sicilska beseda ''katane'' pomeni 'velik nož za odstranjevanje kože, mesto za odstranjevanje kože' ali 'surovo orodje, primerno za rezanje'. Drugi prevodi imena so 'surove dežele', 'neravna tla', 'ostri kamni' ali 'robustna ali groba tla'. Slednje etimologije so zlahka upravičljive, saj je bilo mesto že stoletja po izbruhu vedno obnovljeno znotraj svoje pokrajine črne lave.<ref>{{navedi splet|url=http://sicilia.indettaglio.it/eng/comuni/ct/catania/catania.html |title=The meaning of the name Catania |publisher=Sicilia.indettaglio.it |date=4 November 2006 |access-date=5 April 2011}}</ref> Okoli leta 263 pred našim štetjem je bilo mesto poimenovano ''Catĭna'' (latinsko: [ˈkatɪna]) in ''Catăna'' (latinsko: [ˈkatana]; starogrško: Κατάνη [katánɛː]). Prvo se je uporabljalo predvsem zaradi domnevne asonance z ''catina'', latinska feminizacija imena ''catinus''.<ref>Holm Adolf (1925), ''Catania Antica'', G. Libertini</ref> ''Catinus'' ima dva pomena: 'zaliv ali kotlina' in 'skleda, posoda ali korito', zahvaljujoč značilni topografiji mesta. Okoli 900, ko je bila Catania del [[Sicilski emirat|Sicilskega emirata]], je bila v arabščini znana kot ''Balad al-fīl'' (بلد الفيل) in ''Madīnat al-fīl'' (مدينة الفيل), kar pomeni 'vas (ali država) slona' in 'Mesto slona'.<ref>{{navedi knjigo|last=Amari|first=Michele|title=Edrisi, Il Libro di Re Ruggero|language=it|volume=I|page=71}}</ref> Slon je skulptura lave nad vodnjakom na Piazza Duomo: najverjetneje prazgodovinska skulptura, ki je bila predelana v bizantinski dobi, se zdi, da je talisman, ki je bil na videz dovolj močan, da je mesto zaščitil pred sovražniki in preprečil nesrečo, kuge ali naravne nesreče. Drugi arabski toponim je bil ''Qaṭāniyyah'' (قطانية), domnevno iz arabske besede za 'stročnice'.<ref name="autogenerated1">{{navedi knjigo|author=Various authors|year=1987|title=Enciclopedia di Catania|language=it|publisher=Tringale}}</ref> Stročnice, kot so leča, fižol, grah in bob, so v glavnem gojili v ravninah okoli mesta že pred prihodom Aghlabidov. Potem so številni arabski agronomi razvili te pridelke in nasade citrusov v okolici mesta. Toponim ''Wādī Mūsá'' (وادي موسى) ali 'Mojzesova dolina' (iz arabskega imena reke Simeto) je bil redko uporabljen.<ref>{{navedi knjigo|last=Correnti|first=Santi|year=1981|title=La Città Semprerifiorente|language=it|location=Catania|publisher=Greco}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last1=Correnti|first1=Santi|last2=Spartà|first2=Santino|year=2007|title=Le Strade di Catania|language=it|location=Rome|publisher=Newton Compton}}</ref> == Geografija == Catania leži na vzhodni obali otoka [[Sicilija|Sicilije]], ob vznožju gore [[Etna]]. Kot je opazil [[Strabon]], je bila lokacija Catanie ob vznožju gore Etna hkrati prekletstvo in blagoslov. Po eni strani so siloviti izlivi vulkana skozi zgodovino uničili velike dele mesta, po drugi strani pa vulkanski pepel daje plodna tla, še posebej primerna za rast trte. (Strab. Vi. Str. 269) Pod mestom tečeta dve podzemni reki; Amenano, ki je na eni sami točki južno od Piazza Duomo, in Longane (ali Lognina).<ref>Giuffrida Tino, ''Catania dalle origini alla dominazione normanna'', Catania, Bonaccorso. Excerpt here {{in lang|it}} [http://www.cataniaperte.com/cronologia/saggi/topografia_antica.pdf]</ref> === Podnebje === Podtip [[Köppnova podnebna klasifikacija| Köppnove podnebne klasifikacije]] za to podnebje je "Csa" (sredozemsko podnebje).<ref>{{Navedi splet |url=http://www.weatherbase.com/weather/weather-summary.php3?s=6461&cityname=Catania%2C+Sicilia%2C+Italy&units= |title=Climate Summary from Weatherbase.com (Catania, Italy) |accessdate=2021-05-10 |archive-date=2021-05-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210510144106/http://www.weatherbase.com/weather/weather-summary.php3?s=6461&cityname=Catania,+Sicilia,+Italy&units= |url-status=dead }}</ref> Ima vroča poletja, eno najbolj vročih v celotni Italiji (značilna skoraj vsak mesec). Temperature 40 ° C skoraj vsako leto presežemo nekajkrat. Zime so blage s hladnimi nočmi (ne redki vrhovi okoli 20 ° C). Večina padavin je skoncentriranih od oktobra do marca, pozna pomlad in poletje pa ostaneta skoraj suhi (v nekaterih letih dežja ni 3-4 mesecev). Mesto prejema približno 500 milimetrov dežja na leto, čeprav se količina lahko iz leta v leto zelo razlikuje (najbolj mokro nad 1200 milimetrov, najbolj suho pod 250 milimetri). V zimskih nočeh lahko najnižja temperatura občasno pade pod 0 ° C. Najvišje temperature pod 10 ° C se lahko zgodijo pozimi.<ref>https://www.ilmeteo.it/portale/archivio-meteo/Catania</ref> Sneg je zaradi prisotnosti Etne, ki mesto varuje pred severnimi vetrovi, redek pojav, vendar so v zadnjih letih opazili občasne snežne vetrove, zlasti v hribovitih okrožjih, močnejših v severnem zaledju. V zadnjem času so se rahle snežne padavine zgodile 9. februarja 2015, 6. januarja 2017 in 5. januarja 2019, zadnje močne snežne padavine pa segajo do 17. decembra 1988. == Demografija == [[File:Cataniavistaarea.jpg|thumb|upright|Območje pristanišča Catania]] Januarja 2015 je v Catanii prebivalo 315 601 prebivalcev, od tega 47,2 % moških in 52,8 % žensk. Mladoletniki (mlajši od 18 let) so v primerjavi z upokojenci, ki štejejo 18,87 odstotka, znašali 20,50 odstotka prebivalstva. To je primerljivo z italijanskim povprečjem 18,06 odstotka (mladoletniki) in 19,94 odstotka (upokojenci). Povprečna starost prebivalcev Catanie je 41 let v primerjavi z italijanskim povprečjem 42 let. V petih letih med letoma 2002 in 2007 se je število prebivalcev Catanije zmanjšalo za 3,35 odstotka, medtem ko je Italija kot celota zrasla za 3,85 odstotka. Razlog za to upadanje števila prebivalcev v občini Catania je predvsem posledica velikega dela prebivalstva, ki je zapustilo središče mesta, da bi odšlo živeti v stanovanjska območja Metropolitanskega mesta. Kot rezultat tega, medtem ko število prebivalcev v občini Catania upada, se prebivalstvo občin v zaledju povečuje, s čimer se povečuje celotno prebivalstvo metropolitanskega območja. == Zgodovina == === Ustanovitev === Okoli leta 729 pred našim štetjem so starodavno vas ''Katane'' zasedli [[Halkida|halkidijski]] grški naseljenci iz bližnjega Naxosa ob obali. Postala je halkidska kolonija ''Katánē'' pod vodstvom Euarhosa in domače prebivalstvo je bilo hitro helenizirano. [[Tukidid]] navaja, da je nastal nekoliko pozneje kot ''Leontini'' (sodobni Lentini), za katerega trdi, da je bil pet let po Sirakuzah ali 730 pr. n. št.<ref>Thuc. vi. 3; [[Strabon]] vi. p. 268; Scymnus 286; Scylax § 13; Stephanus of Byzantium ''s. v.''</ref> Akropola naselja je bila na hribu Monte Vergine, obrambnem griču takoj zahodno od sedanjega mestnega jedra. Zdi se, da je bilo pristanišče Catania v starih časih zelo obiskovano in je bilo glavno mesto izvoza koruze iz bogatih sosednjih ravnic. === Grška Catania === V starih časih je bila Catania povezana z legendo o Amfinomosu in Anapiji, ki sta ob velikem izbruhu Etne zapustila vse svoje premoženje in na svojih plečih odpeljala ostarele starše. Sam tok lave naj bi se ločil in tekel vstran, da jim ne bi škodoval. V njuno čast so postavili kipe, kraj njihovega pokopa pa je bil znan kot ''Campus Piorum''; Catanci so celo predstavili like mladih na svojih kovancih, legenda pa je postala priljubljena tema aluzij in deklamacij med latinskimi pesniki, od katerih sta se Lucilij in Klavdijan precej na dolgo ukvarjala z njo.<ref>Strabo vi. p. 269</ref><ref> Pausanias x. 28. § 4</ref><ref>Conon, ''Narr''. 43</ref><ref>Philostr. ''Vit. Apoll.'' v. 17</ref><ref>Gaius Julius Solinus 5. § 15</ref><ref>Gaius Julius Hyginus 25</ref><ref>Valerius Maximus v. 4. Ext. § 4</ref><ref>Lucil. ''Aetn''. 602-40</ref><ref>Claudian. ''Idyll''. 7</ref><ref>Silius Italicus xiv. 196</ref><ref>Auson. ''Ordo Nob. Urb.'' 11.</ref> Catania je bila rojstno mesto filozofa in zakonodajalca Haronda (konec 6. stoletja pr. n. št.), ki je tam uvedel svoje slavne zakone. Njegova zakonodaja je bila razširjena tudi na druga halkidska mesta, ne samo na Siciliji, temveč tudi na [[Magna Graecia|Magno Graecijo]], pa tudi na njegovo državo.<ref>[[Aristotel]], ''Pol''. ii. 9.</ref> Očitno je, da je bila Catania v tem času v tesnih odnosih s temi drugimi mesti. V njem sta prebivala pesnika [[Ibik]] in [[Stesihor]] (ok. 630–555 pr. n. št.), ki sta bila pokopana v veličastnem grobu pred enimi vrati, od tod tudi ime ''Porta Stesichoreia''. Tudi [[Ksenofan]] (ok. 570–475 pr. n. št.), eden od ustanoviteljev eleatske filozofske šole, je zadnja leta svojega življenja preživel v mestu<ref>Diog. Laert. ix. 2. § 1.</ref>, tako da je bilo v zgodnjem obdobju očitno kraj za gojenje in izpopolnitev. Zdi se, da je Catania svojo neodvisnost ohranila do vladavine despota [[Hieron I. Sirakuški|Hierona Sirakuškega]], nato pa je leta 476 pred našim štetjem izgnal vse prvotne prebivalce Catanie in jih nadomestil s tistimi, ki jim je vladal v Leontiniju - naj bi jih bilo najmanj 10.000, ki ga delno sestavljajo Sirakužani in Peloponežani. Hkrati je mestu spremenil ime v Αἴτνη (Aítnē, Aetna ali Ætna, po bližnji gori Etna in se razglasil za Oekista ali ustanovitelja novega mesta. Za to ga je proslavil [[Pindar]] in po njegovi smrti prejel junaške časti državljanov njegove nove kolonije.<ref>[[Diodorus Siculus|Diodorus]] xi. 49, in 66; Strabo l.c.; Pind. ''Pyth''. i., and Schol. ''ad loc.''</ref> Nekaj let po Hieronovi smrti in izgonu Trasibula so Sirakužani skupaj z Ducecijem, kraljem [[Sikuli|Sikulov]], pregnali novonaseljene prebivalce Catanie, ki so se nato naselili v trdnjavi Inessa (kateri so dali ime Aetna). Stari halkidijski državljani so bili v mesto vrnjeni leta 461 pred našim štetjem.<ref>Diod. xi. 76; Strabo ''l. c.'')</ref> Zdi se, da je obdobje, ki je sledilo, zelo pomembno za razcvet Catanie, pa tudi za sicilijanska mesta na splošno. V [[Peloponeška vojna|peloponeški vojni]] med veliko [[Klasične Atene|atensko]] ekspedicijo na Sicilijo leta 415 pred našim štetjem Catanci sprva niso hoteli sprejeti Atencev v svoje mesto, potem ko so ti prisilili vstop, pa so bili prisiljeni spoštovati zavezništvo svojih napadalcev po slavnem govoru, ki bi ga imel [[Alkibiad]] pred skupščino. Catania je v prvem letu odprave postala sedež atenske vojske in osnova njihovih nadaljnjih operacij proti Sirakuzam.<ref>Thuc. vi. 50–52, 63, 71, 89; Diod. xiii. 4, 6, 7; [[Plutarch|Plut.]] ''Nic''. 15, 16.</ref> Po porazu Atenčanov je bil odprt napad na Sirakuze, vendar jih je Kartažanska invazija na Sicilijo leta 409 pr. n. št. rešila. Toda leta 403 pred našim štetjem je mesto padlo v oblast [[Dionizij I. Sirakuški|Dionizija I. Sirakuškega]], ki je mesto oropal in državljane prodal kot sužnje, nato pa ga naselil s [[Kampanija|kampanjskimi]] plačanci. Ti pa so leta 396 pred našim štetjem nehali delati in se upokojili v Aetno, ko se je približal veliki kartažanski pohod pod Himilcom in Magom. Po veliki pomorski bitki pri Catanii (397 pr. n. št.), ki se je bila pred Catanio in v kateri je slednja premagala Leptine iz Sirakuz, je mesto padlo v roke Kartažanov.<ref>Diod. xiv. 15, 58, 60.</ref> Kalip, morilec tirana Diona Sirakuškega, je nekaj časa držal Catanio (Plut. Dion. 58); in ko je Timoleon pristal na Siciliji leta 344 pr. n. št., je bila Catania podrejena despotu Mamerku, ki se je sprva pridružil korintskemu voditelju, in kasneje zamenjal to zvestobo Kartažanom. Posledica tega je bila, da ga je Timoleon napadel in leta 338 pr. n. št. pregnal.<ref>Diod. xvi. 69; Plut. ''Timol''. 13, 30–34.</ref> Catania je bila zdaj ponovno svobodna in je še naprej ohranjala svojo neodvisnost; med vojnami tirana Agatokla Sirakuškega od leta 311 pr.n.št. s Kartažani se je nekoč postavila na prvo stran, drugič na drugo; in ko je kralj Pir Epirski leta 278 pred našim štetjem pristal na Siciliji, mu je Catania prva odprla vrata in ga sprejela z velikim sijajem.<ref>Diod. xix. 110, xxii. 8, Exc. Hoesch. p. 496.</ref> Prvi uvod plesa ob flavti je bil pripisan tudi Andronu, državljanu Catanie. [38] === Rimska vladavina === V [[prva punska vojna|prvi punski vojni]] je bila Catania eno prvih mest na Siciliji, ki se je podredila [[Rimska republika|Rimski republiki]] po svojih prvih uspehih leta 263 pr. n. št., ko jo je prevzel Valerij Messalla.<ref>Eutrop. ii. 19.</ref><ref>Pliny the Elder , Naturalis historia, vii. 60</ref> Sončna ura, ki je bila postavljena v [[Comitium]] v Rimu, je bila del plena.<ref>Pliny the Elder , Naturalis historia, VII 214</ref> Od takrat je mesto postalo ''civitas decumana'' tj. moralo je plačati desetino svojega kmetijskega dohodka kot davek Rimu. Osvajalec Sirakuz, konzul Mark Klavdij Marcell, je tu zgradil [[Gimnazij (Antična Grčija)|gimnazij]].<ref>Plutarch, Life of Marcellus, 30</ref> Zdi se, da je tudi v nadaljevanju mesto ohranjalo prijateljske odnose z Rimom in čeprav ni uživalo prednosti konfederacijskega mesta (''foederata civitas''), kot sosednji ''Tauromenium'' (sodobna [[Taormina]]) in ''Messana'' (sodobna [[Messina]]), se je pod rimsko oblastjo razcvetelo. Okoli leta 135 pred našim štetjem so Catanio med prvo suženjsko vojno osvojili uporniški sužnji.<ref>Strabo, VI 2, 6</ref> Eden najresnejših izbruhov Etne se je zgodil leta 121 pred našim štetjem, ko so velik del Catanie preplavili potoki lave, vroč pepel pa je v samem mestu padal v takih količinah, da so se strehe hiš porušile. Posledično je bila Catana 10 let oproščena svojih običajnih prispevkov rimski državi.<ref>Oros. v. 13.</ref> Večji del širokega pasu ravnine na jugozahodu Catanie (danes se imenuje ''Piana di Catania'', zelo rodovitno okrožje) je v starih časih pripadal Leontiniju ali Centuripi (sodobni Centuripe), toda del od tod med samo Catanio in ustjem Simeta pa je bilo priključen Catanii in je zagotovo ponudil obilne zaloge žita. [[Cicero]] ga večkrat omenja kot premožno in cvetoče mesto v njegovem času; ohranil je starodavne občinske ustanove, njegov glavni magister je nosil naslov ''Proagorus'' in zdi se, da je bilo eno glavnih pristanišč na Siciliji za izvoz koruze.<ref>Cicero ''In Verrem'' iii. 4. 3, 83, iv. 23, 45; [[Livij]] xxvii. 8.</ref> V sicilskem uporu iz leta 44 pr. n. št. je [[Sekst Pompej]] za svojo bazo izbral Sicilijo, Catania pa je popustila Sekstovemu uporu in se pridružila njegovim silam. Sekst je v svojem oporišču v Messani zbral mogočno vojsko in veliko floto vojaških ladij, iz vil patricijev se je pridružilo veliko sužnjev. Po Avgustovi zmagi leta 36 pred našim štetjem je bila večina prostranih kmetijskih zemljišč na Siciliji uničena ali pa je ostala prazna, večina te zemlje pa je bila zavzeta in razdeljena pripadnikom legij, ki so se tam borile. Catania je hudo trpela zaradi pustošenja, a je bila nato eno od mest, ki jih je Avgust povišal na status kolonije, ki je svojo blaginjo obnovila z naseljevanjem veteranov, tako da je bilo v [[Strabon]]ovih časih eno redkih mest na otoku, ki je cvetelo.<ref>Strabo vi. pp. 268, 270, 272; [[Kasij Dion]] iv. 7.</ref> Še en upor, ki ga je vodil gladiator Selur leta 35 pred našim štetjem, je za nekaj časa ustvaril zmedo.<ref>Strabo 6.2.6</ref> Rimski akvadukt Catania je bil največji na rimski Siciliji, dolg 24 km, od izvirov Santa Maria di Licodia. V celotnem obdobju [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je mesto ohranilo svoj kolonialni ugled in svojo blaginjo; tako da v 4. stoletju Ausonij v svojem ''Ordo Nobilium Urbium'' med mesti na Siciliji opiše samo Catanio in Sirakuze.<ref>Pliny iii. 8. s. 14; Ptol. iii. 4. § 9; Itin. Ant. pp. 87,90, 93, 94.</ref> === Srednji vek === [[File:OldCatania.png|thumb|right|Slika Catanie leta 1575]] Catanio so leta 440–441 opustošili Gajzerikovi [[Vandali]]. Po obdobju pod [[Ostrogoti]] jo je leta 535 osvojilo [[Bizantinsko cesarstvo]], pod katerim je (razen krajšega obdobja 550–555) ostalo do 9. stoletja. V njej je bil sedež bizantinskega guvernerja otoka. Catania je bila pod islamskim [[Sicilski emirat|Sicilskim emiratom]] od leta 875 do leta 1072, ko je padla pod [[Normani|Normane]] [[Rogerij I. Sicilski|Rogerja I.]]. Kasneje je mestu vladal škof-grof. V letih 1194–1197 so mesto opustošili germanski vojaki po osvojitvi otoka s strani cesarja [[Henrik VI. Hohenstaufen|Henrika VI.]] Leta 1232 se je mesto uprlo njegovemu sinu [[Friderik II. Hohenstaufen|Frideriku II.]], ki je pozneje zgradil ogromen grad ''[[Castello Ursino]]'' in tudi Catanio postavil za kraljevo mesto ter s tem končal prevlado škofov. Catania je bila eno glavnih središč upora imenovanega [[Sicilske večernice]] (1282) proti [[Anžujci|Anžujcem]] in je bila sedež kronanja novega aragonskega kralja Sicilije [[Peter III. Aragonski|Petra I.sicilskega]]. V 14. stoletju je dobila pomen, ko je bila izbrana kot parlament in kraljevi sedež. Tu je bila leta 1347 podpisana mirovna pogodba, s katero se je končala dolga [[Večerniške vojne|večerniška vojna]] med Aragonci in Anžujci. Catania je izgubila svojo glavno vlogo, ko je bila v začetku 15. stoletja Sicilija spremenjena v članico Aragonske krone in je v obdobju od 1282 do 1410 ohranila svojo avtonomijo in prvotne privilegije. Leta 1434 je kralj [[Alfonz V. Aragonski|Alfonz V.]] tukaj ustanovil ''Siciliae Studium Generale'', najstarejšo univerzo na otoku. === Zgodnje sodobno obdobje === [[File:Etna eruzione 1669 platania.jpg|thumb|right| Etna bruha, 1669]] Z združitvijo Kastilije in Aragonije (začetek 16. stoletja <ref> Ferdinand II. Aragonski je postal neapeljski kralj kot Ferdinand III., ki je Neapelj s Sicilijo združil za stalno in prvič po letu 1458.</ref>) je Sicilija postala del španskega cesarstva. Leta 1516 in 1647 se je uprl tuji vladi.<ref>[http://freaknet.org/martin/libri/Longo/revolution.html Translation of an eye-witness account of the 1647 rebellion]</ref> Leta 1669 je v okolici mesta zaradi izbruha Etne leta 1669 nastala velika materialna škoda. Mesto samo je v veliki meri rešilo njegovo obzidje, ki je večino lave preusmerilo v pristanišče. Potem je bilo leta [[Sicilski potres 1693|1693]] mesto močno uničeno zaradi močnega [[potres]]a in popotresnih sunkov. Mesto je bilo nato obnovljeno v [[baročna arhitektura|baročni arhitekturi]], ki ga danes zaznamuje. === Združena Italije === Catania je bila v začetku 19. stoletja ena od predhodnic gibanja za sicilsko avtonomijo. Leta 1860 je ''[[Pohod tisočih]]'' [[Giuseppe Garibaldi|Giuseppeja Garibaldija]] za Piemont iz [[Kraljevina Dveh Sicilij|Kraljevine dveh Sicilij]] osvojila Sicilijo. Od naslednjega leta je bila Catania del na novo združene Italije, katere zgodovino si deli od takrat. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so zavezniške zračne sile močno bombardirale Catanio zaradi prisotnosti dveh glavnih letališč osi na Siciliji (''Gerbini'' in ''Fontanarossa'') ter strateško pomembnega pristanišča in ranžirne postaje. Skupaj je mesto utrpelo sedeminosemdeset zračnih napadov. Najtežje se je zgodilo spomladi in poleti 1943, pred in med [[Zavezniška invazija na Sicilijo|invazijo zaveznikov na Sicilijo]]; mestu so povzročili veliko škodo (med drugim je bilo poškodovanih osemindvajset cerkva in večina zgodovinskih palač), pobili so 750 prebivalcev in večino prebivalstva spodbudili k begu na podeželje.<ref>[http://www.treccani.it/enciclopedia/catania_res-6c14df7d-87e5-11dc-8e9d-0016357eee51_%28Enciclopedia-Italiana%29/ Enciclopedia Treccani]</ref><ref>[http://bombesullitalia.blogspot.com/2019/04/bombardamenti-di-catania.html Bombardamenti di Catania]</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20140202213215/http://rcslibri.corriere.it/bombardatelitalia/bombardate1943.pdf Bombardate l'Italia: 1943]</ref><ref>[http://anpi-lissone.over-blog.com/article-i-bombardamenti-aerei-nel-mezzogiorno-d-italia-60089978.html I bombardamenti aerei nel Mezzogiorno d'Italia]</ref> Po težkih bojih čez vzhodno Sicilijo je [[Osma armada (Združeno kraljestvo)|britanska 8. armada]] 5. avgusta 1943 zajela Catanio.<ref>The Invasion of Sicily 1943 By Jon Diamond, pp. 212–214</ref> Po konfliktu in ustavi Italijanske republike (1946) je Catania poskušala dohiteti gospodarski in družbeni razvoj bogatejših severnih italijanskih regij. Težave, s katerimi se soočajo v Catanii, so bile značilne za težave v drugih mestih v Mezzogiornu in sicer velika vrzel v industrijskem razvoju in infrastrukturi ter grožnja mafije. Kljub temu je v 1960-ih (in deloma v 1990-ih) Catania uživala razvoj in obdobje gospodarskega, družbenega in kulturnega uspeha. V prvem desetletju 21. stoletja se je gospodarski in družbeni razvoj Catanie nekoliko upočasnil in mesto se ponovno sooča z gospodarsko in socialno stagnacijo. To je poslabšala gospodarska kriza, ki jo je leta 2008 zapustila uprava Forza Italia župana Scapagninija.<ref>[http://www.rai.tv/dl/RaiTV/programmi/media/ContentItem-6b76e15d-a80b-465e-9531-131a194e030b.html?p=0 Documentary about the conditions of the city after the financial turmoil] {{in lang|it}}</ref> == Upravne enote == === Metropolitansko mesto === {{multiple image | align = right | image1 = Map of comune of Catania (metropolitan city of Catania, region Sicily, Italy).svg | width1 = 150 | caption1 = Rdeče: mesto | image2 = Catania area metropolitana.svg | width2 = 186 | caption2 = Rdeče: metropolitansko območje<br /> | footer = Rumeno: Metropolitansko mesto }} [[File:Circoscrizioni di Catania.png|thumb|150px|Razdelitev mesta v šest volilnih enot']] Metropolitansko mesto Catania je bilo ustanovljeno leta 2015 in je nadomestilo nekdanjo [[Catania (pokrajina)|pokrajino Catania]]. Vključuje samo mesto in 57 občin (občin). Prebivalstvo metropolitanskega mesta šteje 1.107.702. === Metropolitansko območje === Metropolitansko območje Catania vključuje občino Catania (311.584 prebivalcev) in 26 okoliških občin<ref>{{navedi splet |url=http://www.anci.sicilia.it/aree/area_ct.htm |title=The Metropolitan Area of Catania defined by ANCI Sicilia (National Association of Comuni Italiani) |publisher=Anci.sicilia.it |access-date=5 April 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101208223915/http://www.anci.sicilia.it/aree/area_ct.htm |archive-date=8 December 2010 }}</ref>, ki tvorijo mestni pas (498.650 prebivalcev). Skupno prebivalstvo metropolitanskega območja Catania je torej 810.234. Skupnost metropolitanskega območja so: {{div col|colwidth=18em}} * Aci Bonaccorsi * Aci Castello * Aci Catena * Aci Sant'Antonio * Acireale * Belpasso * Biancavilla * Camporotondo Etneo * Catania * Gravina di Catania * Mascalucia * Misterbianco * Motta Sant'Anastasia * Nicolosi * Paternò * Pedara * Ragalna * San Giovanni la Punta * San Gregorio di Catania * San Pietro Clarenza * Sant'Agata li Battiati * Santa Maria di Licodia * Santa Venerina * Trecastagni * Tremestieri Etneo * Valverde * Viagrande * Zafferana Etnea {{div col end}} Te občine (''comuni'') tvorijo sistem s središčem Catania, ki si deli ekonomsko in socialno življenje ter ustvarja organsko urbano strukturo. === Mesto === Mesto Catania (občina Catania) je razdeljeno na šest upravnih območij, imenovanih volilne enote. Trenutna administrativna nastavitev je bila vzpostavljena leta 2013 in je spremenila prejšnje postavitve iz let 1971, 1978 in 1995. Šest enot je: {{div col|colwidth=18em}} {{ordered list|list_style_type=upper-roman |Centro storico |Picanello-Ognina/Barriera-Canalicchio |Borgo-Sanzio |San Giovanni Galermo-Trappeto-Cibali |Monte Po-Nesima/San Leone-Rapisardi |San Giorgio-Librino/San Giuseppe La Rena-Zia Lisa-Villaggio Sant'Agata }} {{div col end}} ==Letališče== Letališče ''Fontanarossa'' je šesto v Italiji po številu potnikov. == Mednarodne povezave == Catania je pobratena z:<ref>{{navedi splet |title=Catania Amica Del Mondo, Ecco Tutti I Gemellaggi Della Città Etnea|url=http://www.cataniaup.it/curiosita/catania-amica-del-mondo-ecco-tutti-i-gemellaggi-della-citta-etnea/|website=cataniaup.it|publisher=Catania Up|language=it|date=15 July 2019|access-date=13 December 2019}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|FRA}} [[Grenoble]], Francija, od 1961 *{{flagicon|USA}} Phoenix, Arizona, ZDA, od 2001 *{{flagicon|CAN}} [[Ottawa]], Kanada, od 2002 *{{flagicon|POL}} okraj Oświęcim, Poljska, od 2010 *{{flagicon|GBR}} [[Oxford]], Anglija, UK, od 2012 *{{flagicon|SMR}} Borgo Maggiore, San Marino, od 2015 *{{flagicon|RUS}} [[Kaliningrad]], Rusija, od 2017 *{{flagicon|EGY}} [[Aleksandrija]], Egipt, od 2019 {{div col end}} == Znamenitosti == [[File:Catania BW 2012-10-06 11-32-08 2 fj.JPG|thumb|Giovanni Battista Vaccarini, fasada stolnice (1736) je primer arhitekture sicilskega baroka]] Simbol mesta je ''u Liotru'' ali ''Fontana dell'Elefante'', ki jo je leta 1736 oblikoval Giovanni Battista Vaccarini. Prikazuje starodavnega kamnitega slona, na vrhu pa je egipčanski obelisk iz [[Asuan]]a Legenda pravi, da je bil Vaccarinijev prvotni slon kastrat, kar so moški iz Catanie jemali kot žalitev svoje moškosti. Da bi jih pomiril, je Vaccarini na prvotni kip primerno pritrdil slonove testise. Sicilsko ime ''u Liotru'' je fonetična sprememba Heliodora, plemiča, ki je po neuspešnih poskusih postati škof mesta, postal čarovnik in je bil zato obsojen na grmado. Legenda pravi, da je bil Heliodor Catainski sam kipar slona iz lave in da ga je na svojih fantastičnih potovanjih od Catanie do Konstantinopla jahal. [58] Druga legenda pravi, da se je Heliodor lahko preobrazil v slona. Prisotnost slona v tisočletni zgodovini Catanie je zagotovo povezana z zooarheologijo in priljubljenimi verovanji. V prazgodovinski favni Sicilije iz zgornjega [[paleolitik]]a so bili pritlikavi [[sloni]]. Paleontolog Othenio Abel je menil, da je lahko prisotnost pritlikavih slonov na Siciliji izvor legende o [[Kiklop]]u. Stari Grki so, potem ko so našli lobanje pritlikavih slonov, približno dvakrat večje od človeške lobanje, z veliko osrednjo nosno votlino (zamenjano za veliko enojno vdolbino), domnevali, da gre za lobanje velikanov z enim samim očesom. Catanijski muzej mineralogije, paleontologije in vulkanologije ima v nepogrešljivem stanju celostno nepokopano okostje ''[[elephas falconeri]]''. Prvi prebivalci Etne so oblikovali tak lavin artefakt, da bi malikovali mitskega ''[[Proboscidea]]''. === Antične stavbe === Mesto je lava v pisni zgodovini požgala skupaj sedemnajstkrat, v plasteh pod današnjim mestom sta najprej rimsko mesto in pod njim grško mesto. Številni starodavni spomeniki rimskega mesta so bili uničeni v številnih potresih. Trenutno je v središču mesta mogoče videti in obiskati različne starodavne ostanke kot del arheološkega parka (''Parco Archeologico Greco-Romano di Catania''). Antične stavbe so: * Grško-rimsko gledališče v Catanii (2. stoletje) * Odeon (3. stoletje). V njem je lahko do 1500 gledalcev * '''[[Amfiteater v Catanii]]''' * Grška akropola Montevergine * Rimski akvadukt * Rimski forum * Rimske polomljene arkade * Krščanske bazilike, hipogej, nagrobniki in katakombe * Rimska kolonada === Rimske termalne stavbe === * Ahilove kopeli * Terme dell’Address * Kopališče Santa Maria Odigitria * Terme della Rotonda * Terme Palazzo Asmundo * Kopališče univerzitetne palače * Kopališče Casa Gagliano * Kopališče cerkve Sant'Antonio Abate <gallery> File:Catania Greek-Roman theater.JPG|Cerkev svetega Frančiška Asiškega podpira jamo grško-rimskega gledališča. File:Odeum Catania.JPG|Odeon. File:Catania anfiteatro romano2423.jpg|Rimski amfiteater. File:Catania terme indirizzo23434.jpg|Rimske terme ''Santa Maria dell'Indirizzo''. </gallery> === Baročne in zgodovinske cerkve === [[File:Chiesa di San Placido (Catania).JPG|thumb|upright|''San Placido'']] [[File:2893 - Catania - Giov. Batt. Vaccarini - Chiesa della Badia di S. Agata (1767) - Foto Giovanni Dall'Orto, 4-July-2008.jpg|thumb|upright|''Badìa di Sant'Agata'']] [[File:ChiesaSFrancescoImmacolataCT.JPG|thumb|upright|''San Francesco d'Assisi all'Immacolata'']] [[File:SAgataFornaceEst.JPG|thumb|''Sant'Agata alla Fornace'' ali ''San Biagio'']] Baročno mestno jedro Catanie je na Unescovem seznamu svetovne dediščine: * '''[[Stolnica v Catanii]]''' (1070–1093, obnovljena po potresu 1693) * Samostan svete Agate (1620) * Sveti Placid (1769) * Cerkev San Giuseppe al Duomo * Cerkev Santissimo Sacramento al Duomo * Cerkev San Martino dei Bianchi * Cerkev Sant'Agata la Vetere (254) * Cerkev svetega zapora ali svete Agate pri zaporu (Santo Carcere ali Sant'Agata al Carcere) (1760). Ta tempelj vključuje starodavni zapor, kjer naj bi bila sveta Agata zaprta med svojim mučeništvom. * Sveti Frančišek Asiški pri Brezmadežni (1329). V njej so še vedno posmrtni ostanki kraljice Eleonore Sicilske, ki je odločila in spodbujala gradnjo glavne frančiškanske zgradbe v Catanii na istem mestu nekoč rimskega Minervinega templja. * Sveti Benedikt Nursijski (1704–1713) * Badìa Grande in Badìa Piccola iz samostana benediktinskih redovnic * '''[[Basilica della Collegiata]]''', pomemben primer sicilskega baroka, katerega fasado je zasnoval Stefano Ittar * Benediktinski '''[[samostan San Nicolò l'Arena]]''' (1558) * in druge === Drugo === * '''[[Castello Ursino]]''', ki ga je v 13. stoletju zgradil cesar Friderik II. * Palača slonov, ki jo je zasnoval Giovan Battista Vaccarini. V njem je Mestna hiša. * palača Biscari * palača Tezzano * Vrata Uzeda * Srednjeveški gotsko-katalonski slavolok sv. Janeza od bratov (San Giovanni de 'Fleres) * Ferdinandejska vrata ali Garibaldijeva vrata (Porta Ferdinandea ali Porta Garibaldi), slavolok, postavljen leta 1768 za praznovanje poroke Ferdinanda I. dveh Sicilij in Marie Caroline Avstrijske * Porta del Fortino * '''[[Teatro Massimo Bellini]]''' * Gledališče Sangiorgi * Palazzo Rosa * Frigeri Shop (ali "Frigeri Palace") * Casa del Mutilato, zgrajena v fašistični arhitekturi * Vojno pokopališče Catania, pokopališče Commonwealtha v južnem podeželskem zaselku Bicocca * Palazzo delle Poste * Bellinijev vrt ali vila Bellini * '''[[Catanijski botanični vrt]]''' * Pacini Garden ali Villa Pacini * Gioeni Park <gallery> File:Chiesa di Santa Maria dell'aiuto (Catania, XVIII sec.).jpg|''Santa Maria dell'Aiuto'' File:Catania Chiesa San Benedetto234232.jpg|''San Benedetto da Norcia'' File:Chiesa di San Francesco Borgia a Catania.jpg|''San Francesco Borgia'' File:CastelloUrsino1CT.JPG|''Grad Ursino'' File:Palazzo delle poste centrali (Catania).jpg|''Palazzo delle Poste'' File:Negozio Frigeri, Via Manzoni, Catania, arch. Tommaso Malerba.png|''Trgovina Frigeri'' </gallery> == Gospodarstvo == [[File:Catania Parco Villa Bellini.jpg|thumb|''Villa Bellini'', eden bolj obiskanih krajev]] Catania je prvo gospodarsko in industrijsko središče Sicilije. Mesto slovi predvsem po petrokemični industriji in pridobivanju žvepla. Leta 2000 je bila po podatkih popisa Catania 14. najbogatejše mesto v Italiji z BDP 6,6 milijarde ameriških dolarjev (6,304 milijarde EUR), kar je 0,54 % italijanskega BDP, BDP na prebivalca 21 000 ameriških dolarjev 20.100 EUR) in povprečni BDP na zaposlenega 69.000 USD (66.100 EUR).<ref>{{navedi splet|url=http://www.regione.basilicata.it/dipattivitaproduttive/default.cfm?fuseaction=linkdoc&doc=519&link=527 |archive-url=https://web.archive.org/web/20040318203933/http://www.regione.basilicata.it/dipattivitaproduttive/default.cfm?fuseaction=linkdoc&doc=519&link=527 |archive-date=18 March 2004 |title=La ricchezza del territorio italiano |publisher=webcache.googleusercontent.com |access-date=1 June 2010}}</ref> Konec 19. in v začetku 20. stoletja se je Catania začela močno industrializirati s številnimi tovarnami in dimniki, pogosto do te mere, da so jo imenovali ''Manchester'' v južni Italiji. Gospodarstvo Catanie je močno trpelo zaradi slabih učinkov 1. svetovne vojne, zaznamovala pa ga je gospodarska kriza in recesija, ki je dosegla vrhunec v 1920-ih. Od takrat je mesto izgubilo svoj industrijski in podjetniški pomen. Catania je ostala majhno ribiško mesto z zapuščeno industrijo. Po uničenju druge svetovne vojne pa je gospodarstvo Catanie v poznih 1950-ih in zgodnjih 1960-ih začelo ponovno rasti. Dejansko je bila gospodarska rast mesta tako hitra in dinamična, da je bil pogost vzdevek ''južni Milano'' ali v italijanščini ''Milano del Sud''. Ta hitra gospodarska rast je spodbudila veliko število Sicilcev, ki živijo na bolj podeželskih območjih ali manjših mestih, kot so Enna, Ragusa in Caltanissetta, da so se preseliti v mesto, da bi poiskal novo službo. Danes ima Catania kljub številnim težavam eno najbolj dinamičnih gospodarstev v celotni južni Italiji. Še vedno ima močan industrijski in kmetijski sektor ter hitro rastočo turistično industrijo, saj številni mednarodni obiskovalci obiščejo glavne znamenitosti mesta in bližnji vulkan Etna. Vsebuje sedež ali pomembne pisarne podjetij, kot je STMicroelectronics, ter več kemičnih in farmacevtskih podjetij. Za nadaljnje spodbujanje gospodarstva Catanije je prišlo več novih poslovnih dogodkov, med drugim tudi gradnja Etnapolisa <ref>{{navedi splet |url=http://www.centroetnapolis.it/etnapolis/index.html |title=home |publisher=Centroetnapolis.it |access-date=1 June 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100617005527/http://www.centroetnapolis.it/etnapolis/index.html |archive-date=17 June 2010 }}</ref>, velikega nakupovalnega središča, ki ga je zasnoval Massimiliano Fuksas, isti arhitekt, ki je zasnoval industrijski sejem FieraMilano v Milanu ali dolino Etne <ref>{{navedi splet |url=http://www.etnavalley.com/ |title=Oggi la chiamano Etna Valley: i progetti, le aziende, il lavoro nel territorio di Catania |publisher=Etnavalley.com |date=29 April 2010 |access-date=1 June 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100527005056/http://www.etnavalley.com/ |archive-date=27 May 2010 }}</ref>, kjer je več visokotehnoloških pisarn. Turizem je v Catanii hitro rastoča panoga. V zadnjem času so uprava in zasebna podjetja večkrat investirala v gostinstvo, da bi turizem postala konkurenčen sektor v Metropolitan Cityju. Etnaland, velik zabaviščni in vodni park v Belpassu, v metropolitanskem območju Catanie, 12 kilometrov od središča mesta, je največji v južni Italiji in privablja na tisoče turistov, ne samo s Sicilije, tudi iz preostale Italije: po podatkih Tripadvisor (2018) je to tretji vodni park v Evropi.<ref>{{navedi splet|url=https://tripadvisor.mediaroom.com/press-releases?item=126033|title=TripAdvisor Announces the Top Amusement Parks and Water Parks Around the Globe in Travellers' Choice Awards}}</ref> == Kultura == [[File:Catania BW 2012-10-06 11-11-06.jpg|thumb|left|Teatro Massimo Bellini]] Skladatelj oper [[Vincenzo Bellini]] se je rodil v Catanii, v njegovem rojstnem kraju obstaja muzej. Po skladatelju je poimenovan ''Teatro Massimo Vincenzo Bellini'', ki se je odprl leta 1890. Operna hiša skozi sezono predstavlja različne opere, ki trajajo od decembra do maja, med katerimi so številne Bellinijeve. [[Giovanni Verga]] se je rodil v Catanii leta 1840.<ref name="Verga">{{Cite journal |last=Drabble |first=Margaret |author-link=|year=1985 |edition=5th |location=London |publisher=Guild Publishing |page=1026 |title=The Oxford Companion to English Literature: Verga, Giovanni }}</ref> Postal je največji pisatelj ''Verismo'', italijanskega literarnega gibanja, podobnega naturalizmu.<ref>{{Cite journal |last=Drabble |first=Margaret |author-link=|year=1985 |edition=5th |location=London |publisher=Guild Publishing |page=1026 |title=The Oxford Companion to English Literature: Verismo }}</ref> Njegovi romani opisujejo življenje nižjih slojev sicilske družbe, kot so ribiči in kamnoseki, in so bili napisani v mešanici literarnega jezika in lokalnega narečja. [[Francesco Longo Mancini]] je bil slikar, znan po slikah aktov, ki se je rodil leta 1880 v Catanii. [[File:Candelore-1994.gif|thumb|upright|right|Festival sv. Agate Sicilske v februarju 1994]] [[File:Catania I cannalori.jpg|thumb|left|Festival sv. Agate leta 1915]] Zavetnica mesta je [[sveta Agata]], ki jo vsako leto 5. februarja praznujejo z verskim praznovanjem, praznikom svete Agate. Mesto je baza časopisa ''La Sicilia'' in televizijske postaje ''Antenna Sicilia'', znane tudi kot ''Sicilia Channel''. Številni drugi lokalni televizijski kanali in revije s prostim tiskom imajo svoj sedež v Catanii. V mestu domuje ''Jazz festival Catania'', ki običajno poteka več zimskih mesecev s koncerti na različnih lokacijah.<ref>{{citation|url=http://www.traghettiper-sicilia.it/en/tp-magazine/catania-jazz-festival-2017/|ref={{harvid|Catania Jazz Festival – Traghettiper-sicilia}}|title=Catania Jazz Festival|publisher=Traghettiper-sicilia.it|access-date=5 February 2017|archive-date=2021-05-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20210513183115/https://www.traghettiper-sicilia.it/en/tp-magazine/catania-jazz-festival-2017/|url-status=dead}}</ref> Konec 1980-ih in v 1990-ih je imela Catania iskrivo in edinstveno popularno glasbeno sceno. Nastale so neodvisne pop in indie rock skupine, lokalna radijska postaja in dinamične neodvisne glasbene založbe. Kot rezultat, je v teh letih mesto doživelo vitalno in šumeče kulturno obdobje. Iz tega kulturnega okolja so prišli umetniki, kot sta Carmen Consoli in Mario Venuti ter mednarodno znane [[indie rock]] skupine, kot je Uzeda. == Kuhinja == [[Image:Arancini .jpg|thumb|right|200px|Arancini]] [[Image:Pasta alla Norma (2563876877).jpg|thumb|right|200px|Pasta alla Norma]] Hrana je pomemben del Catanijske kulture in načina življenja. Lokalna kuhinja poudarja več lastnosti siciliske, hkrati pa razvija nekatere svoje. Ulična hrana je eden najboljših načinov, kako doživeti tradicionalne jedi. [[Arancin]]i so morda najbolj znani v mestu: to so polnjene riževe kroglice, prevlečene s krušnimi drobtinami in ocvrte; v Catanii so v obliki stožca, ki spominja na goro Etno. Tipične mesne specialitete so ''cipollina'' (listnato testo s nadevom iz čebule, paradižnika in pršuta), ''bolognese'' (majhna pica, prelita s paradižnikom, mocarelo, pršutom in kuhanim jajcem ter prekrita z listnatim testom), ''crispelle'' (globoko ocvrte kroglice iz testa z ricotto ali polnjenje s sardoni.) Med uličnimi sejmi in verskimi prazniki na uličnih stojnicah prodajajo ''calia e simenza'' (popečeno čičeriko in bučna semena). Značilni za stare ulične trge so ''sangeli'' (kuhana svinjska kri), ''quarumi'' (svinjska drobovina), ''zuzzu'' (svinjski aspik), ''mauru'' (užitne morske alge) in surovi morski sadeži. Konjsko meso je zelo tradicionalno in ga prodajajo v trgovinah, imenovanih ''arrusti e mancia'' ('praži ga in jej'), ki meso pečejo na uličnih žarih.<ref>{{citation|url=http://www.notiziecatania.it/notizie/catania/cibo-catanese-catania-e-la-patria-della-carne-di-cavallo/|title=Catania, patria della carne di cavallo|access-date=3 October 2019|archive-date=2019-09-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20190906162256/http://www.notiziecatania.it/notizie/catania/cibo-catanese-catania-e-la-patria-della-carne-di-cavallo/|url-status=dead}}</ref> Tipične jedi iz Catanie so poleg ulične hrane: ''pasta alla Norma'' (testenine z ocvrtimi jajčevci, paradižnikovo omako in sirom salata ricotta), ki jih je po istoimenski operi poimenoval Vincenzo Bellini; ''pasta cco niuru'' (testenine v sipinem črnilu), ''maccu'' (pire iz fava fižola), ''bastaddi affucati'' ali ''brocculi affucati'' (dušena cvetača ali brokoli), ''caponata'' (dušena zelenjava) in ''scacciata'' (pita, napolnjena s sirom tuma), ki je tradicionalna v božičnem času.<ref>{{citation|url=https://newsicilia.it/cultura/la-scacciata-catanese-le-origini-del-piatto-natalizio-per-eccellenza-della-tradizione-etnea/377264/|title=La scacciata catanese, le origini del piatto natalizio per eccellenza della tradizione etnea|access-date=6 October 2019|archive-date=2020-08-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20200817163652/https://newsicilia.it/cultura/la-scacciata-catanese-le-origini-del-piatto-natalizio-per-eccellenza-della-tradizione-etnea/377264/|url-status=dead}}</ref> Catania je znana tudi po ''pasticcerii'' (pecivo in kolači). Pecivo se razlikuje glede na sezono in sezonske dogodke: med praznikom svete Agate, zavetnice mesta, obstajajo ''cassatelle'' (majhne kasate) in ''olivette'' (mandljeva pasta v obliki olive). Na veliko noč obstajajo ''aceddi ccu l'ovu'' (kuhana jajca, prekrita s piškoti). Poleti je granita. Med ''Festa dei morti'' (tradicionalna praznovanja [[Verne duše|Vernih duš]]) obstajajo piškoti, imenovani ''ossi di mortu'', ''rame di Napoli'' in ''nsuddi''. Kioski s pijačami so povsod v mestu in strežejo brezalkoholne pijače. Tradicionalne brezalkoholne pijače so narejene iz mešanja sadnih sirupov s sodo in drugimi okusi, kot je ''anisette''. Lokalni izdelki vključujejo krvne pomaranče, pistacije iz Bronteja, ekstra deviško oljčno olje, kaktusovo sadje, češnje, grozdje iz Mazzarroneja, jagode iz Maletta, gobe, med in vino.<ref>{{citation|url=https://www.agricolturafinanziamenti.com/elenco-dei-prodotti-siciliani-di-qualita/|title=Elenco dei prodotti siciliani di qualità|access-date=6 October 2019}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == *Amico, Vito Maria (1740). Catana Illustrata. *Correnti, Santi (1981). La Città Semprerifiorente. Catania: Greco. *Correnti, Santi (2001). Cataniamia. Catania: Greco. *Correnti, Santi; Santino Spartà (2007). Le strade di Catania, Rome. Newton & Compton. *Various. Enciclopedia di Catania. Tringale. *Ilaria Di Pietra, Catania. Viaggi e viaggiatori nella città del vulcano, Giuseppe Maimone Editore, Catania 2007 *Antonino Recupero, Catania. Città del mediterraneo, (Fotografia di Alfio Garozzo. Prefazione di Andrea Camilleri), Giuseppe Maimone Editore, Catania 2007, ISBN 978-88-7751-273-4 == Literatura == *"Catania", Italy : Handbook for Travellers: Third Part, Southern Italy, Sicily, Karl Baedeker, 1867, OCLC 4158305, OL 20556096M *"Catania", Southern Italy and Sicily (15th ed.), Leipzig: Karl Baedeker, 1908, OL 24396430M ==Zunanje povezave== {{Commons|Catania}} {{wikivoyage|Catania}} *[http://www.comune.catania.it/ Uradna spletna stran] {{Pokrajina Catania}} {{Svetovna dediščina v Italiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]] [[Kategorija:Pristanišča v Italiji]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta v Italiji]] [[Kategorija:Catania|* ]] htxpre0358kvbw8zvaeb2ngit2ps8u2 0 133240 6676760 6114467 2026-05-17T00:17:46Z ~2026-13659-49 255600 6676760 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|birth_date=}} '''Peter''' Anton '''Zobec''', [[Slovenci|slovenski]] [[film]]ski delavec, pomočnik režije, [[scenarist]], organizator in režiser masovnih prizorov, * [[24. december]] [[1932]], [[Ljubljana]],<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://vac.sjas.gov.si/vac/search/details?id=626313|title=SI AS 2184 Zobec Peter, 1920-2012 (Fond/zbirka)|accessdate=25. september 2023|website=vac.sjas.gov.si}}</ref> † [[2012]], Ljubljana<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Umrl je Peter Zobec|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/umrl-je-peter-zobec-291724|website=siol.net|accessdate=2023-09-24|language=sl|date=3. maj 2012}}</ref> Sodeloval je pri mnogih slovenskih in jugoslovanskih filmih ter pri neštetih koprodukcijah. Pri okoli dvajsetih filmih je deloval kot pomočnik [[režiser]]ja, v nekaj produkcijah pa se je pojavil tudi kot nastopajoči. Leta [[2007]] je dobil [[Badjurova nagrada|Badjurovo nagrado]] za življenjsko delo. == Smrt == V sredo, 2. maja 2012, so ga poklicni gasilci našli mrtvega, potem ko so vdrli v njegovo stanovanje na Peričevi ulici v Ljubljani.<ref name=":1" /> Umrl je brez dedičev. Njegovo premično premoženje je prešlo v last Republike Slovenije.<ref name=":0" /> Pokopan je na Žalah. ==Sklici== {{sklici}}{{artist-stub}}{{Badjurovi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Zobec, Peter}} [[Kategorija:Slovenski scenaristi]] [[Kategorija:Slovenski režiserji]] [[Kategorija:Badjurovi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] pzl0yducscpo2vxo0uha45x5aa0kzg8 6676963 6676760 2026-05-17T10:29:30Z A09 188929 ni omenjan kot P. Anton Zobec 6676963 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|birth_date=}} '''Peter''' '''Zobec''', [[Slovenci|slovenski]] [[film]]ski delavec, pomočnik režije, [[scenarist]], organizator in režiser masovnih prizorov, * [[24. december]] [[1932]], [[Ljubljana]],<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://vac.sjas.gov.si/vac/search/details?id=626313|title=SI AS 2184 Zobec Peter, 1920-2012 (Fond/zbirka)|accessdate=25. september 2023|website=vac.sjas.gov.si}}</ref> † [[2012]], Ljubljana<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Umrl je Peter Zobec|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/umrl-je-peter-zobec-291724|website=siol.net|accessdate=2023-09-24|language=sl|date=3. maj 2012}}</ref> Sodeloval je pri mnogih slovenskih in jugoslovanskih filmih ter pri neštetih koprodukcijah. Pri okoli dvajsetih filmih je deloval kot pomočnik [[režiser]]ja, v nekaj produkcijah pa se je pojavil tudi kot nastopajoči. Leta [[2007]] je dobil [[Badjurova nagrada|Badjurovo nagrado]] za življenjsko delo. == Smrt == V sredo, 2. maja 2012, so ga poklicni gasilci našli mrtvega, potem ko so vdrli v njegovo stanovanje na Peričevi ulici v Ljubljani.<ref name=":1" /> Umrl je brez dedičev. Njegovo premično premoženje je prešlo v last Republike Slovenije.<ref name=":0" /> Pokopan je na Žalah. ==Sklici== {{sklici}}{{artist-stub}}{{Badjurovi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Zobec, Peter}} [[Kategorija:Slovenski scenaristi]] [[Kategorija:Slovenski režiserji]] [[Kategorija:Badjurovi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] shw302fahcut2km3fba21vaxv76j7pb 0 134598 6676633 6337964 2026-05-16T17:45:01Z Carsten Steger 203093 Aerial image of Plavnik inserted. 6676633 wikitext text/x-wiki {{coor title dms|44|58|32|N|14|31|30|E|}} [[Slika:Croatia_-_Plavnik.PNG|thumb|Geografska lega Plavnika.]] [[Slika:Aerial image of Plavnik (view from the south).jpg|sličica|Plavnik.]] '''Plavnik''' je otok v [[Kvarner]]ju, nahaja se med otokoma [[Cres]] in [[Krk]] s površino 8,64 km². Najzahodnejša točka otoka je [[Rt|rt]] ''Veli Pin'', od tu je razdalja med Plavnikom in Cresom najkrajša (1 km). Morsko površino med otokoma predstavlja [[kanal Krušija]]. Plavnik je od Krka oddaljen 5 km. Najsevernejša točka Plavnika je rt ''Mali Pin'', najvzhodnejša ''Tenka punta'', najjužnejša pa rt ''Madona''. Plavnik je [[kamnina|kamenit]] in hribovit otok le mestoma porasel z [[makija|makijo]]. [[Obala]] je slabo razvejana in strma. Najvišji [[topografski vrh|vrh]] otoka je na pobočju ''Krušija'' in doseže višino 194 [[mnm]]. Iz [[zemljevid|pomorske karte]] je razvidno, da [[svetilnik]], ki stoji na rtu ''Veli Pin'' oddaja svetlobni signal: B Bl(2) 10s. Nazivni domet svetilnika je 10 [[morska milja|milj]]. Na otoku se nahaja le en zaselek, ki nosi enako ime (Plavnik). == Glej tudi == *[[seznam otokov na Hrvaškem]] == Zunanje povezave == *[http://maps.google.com/?ie=UTF8&om=1&z=13&ll=44.970385,14.528046&spn=0.08902,0.160675&t=k Satelitska slika otoka] {{normativna kontrola}} {{hr-geo-stub}} [[Kategorija:Otoki Kvarnerja]] k1glwz30ejlf5jct4t3nb2h8bb3pnf5 0 138075 6676718 6628438 2026-05-16T22:04:29Z ~2026-13659-49 255600 6676718 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Emilija - Romanja | native_name = Emilia-Romagna<br />Emégglia-Rumâgna/Emîlia-Rumâgna<br>Emélia-Rumâgna | native_name_lang = | official_name = Regione Emilia-Romagna | settlement_type = [[Italijanske dežele|Dežela]] | slika_brez_wd = 1 | image_skyline = | image_alt = | image_caption = | image_flag = Flag of Emilia-Romagna (de facto).svg | flag_alt = | flag_link = Zastava Emilije - Romanje | image_shield = Regione-Emilia-Romagna-Stemma.svg | shield_size = 55px | shield_alt = | shield_link = Grb Emilije - Romanje | image_blank_emblem = | blank_emblem_size = | blank_emblem_type = | blank_emblem_alt = | nickname = | motto = | anthem = | image_map = Emilia-Romagna in Italy.svg | mapsize = | map_alt = | map_caption = | pushpin_map = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | pushpin_mapsize = | pushpin_map_caption = | coordinates = | coor_pinpoint = | coordinates_footnotes = | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Italija]] | established_title = | established_date = | founder = | named_for = | seat_type = Glavno mesto | seat = [[Bologna]] | government_footnotes = | government_type = | leader_party = | leader_title = Predsednik | leader_name = [[Stefano Bonaccini]] | leader_title1 = | leader_name1 = | total_type = | unit_pref = | area_magnitude = | area_footnotes = | area_total_km2 = 22.446 | elevation_footnotes = | elevation_max_m = | elevation_min_m = | population_footnotes = | population_total = 4.446.220 | population_as_of = 30. november 2010 | population_density_km2 = auto | population_demonym = [[italijanščina|it.]] Emiliano (m.)<br />[[italijanščina|it.]] Emiliana (ž.)<br />ali<br />[[italijanščina|it.]] Romagnolo (m.)<br />[[italijanščina|it.]] Romagnola (ž.)<br />[[slovenščina|sl.]] Emilijec (m.)<br />[[slovenščina|sl.]] Emilijka (ž.) | population_note = | population_blank1_title = | population_blank1 = | demographics_type1 = | demographics1_footnotes = | demographics1_title1 = | demographics1_info1 = | demographics1_title2 = | demographics1_info2 = | demographics1_title3 = | demographics1_info3 = | timezone1 = [[Srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset1 = +1 | timezone1_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] | utc_offset1_DST = +2 | postal_code_type = | postal_code = | area_code = | iso_code = IT-45 | blank_name_sec1 = | blank_info_sec1 = 161 mrd. € (2018)<ref name="GDP">{{cite press release |url=https://ec.europa.eu/eurostat/documents/2995521/10474907/1-05032020-AP-EN.pdf/81807e19-e4c8-2e53-c98a-933f5bf30f58 |title=Regional GDP per capita ranged from 30% to 263% of the EU average in 2018 |publisher=ec.europa.eu |access-date=1 September 2020}}</ref> | blank1_name_sec1 = | blank1_info_sec1 = 36.200 € (2018)<ref name="GDP"/> | blank2_name_sec2 = HDI (2018) | blank2_info_sec2 = 0,910<ref name="GlobalDataLab">{{navedi splet|url=https://hdi.globaldatalab.org/areadata/shdi/|title=Sub-national HDI - Area Database - Global Data Lab|website=hdi.globaldatalab.org|language=en|access-date=2018-09-13}}</ref><br/>{{color|green|zelo visok}} · 2. od 21 | website = http://www.regione.emilia-romagna.it | footnotes = }} '''Emilija - Romanja''' (v [[italijanščina|italijanskem]] izvirniku '''''Emilia-Romagna''''' [emìlja romànja], emilijsko-romanjsko ''Emégglia-Rumâgna''), je ena od dvajsetih [[italijanske dežele|dežel]], ki sestavljajo [[Italija|Italijo]] in italijanska dežela z običajnim statutom v severovzhodni Italiji. Meri okoli 22.500 km² in šteje 4 in pol milijona prebivalcev. Na [[sever]]u meji z deželama [[Benečija|Benečijo]] in [[Lombardija|Lombardijo]], na [[zahod]]u s [[Piemont]]om in [[Ligurija|Ligurijo]], na [[jug]]u s [[Toskana|Toskano]], [[Marke|Marke]] in republiko [[San Marino]] ter na [[vzhod]]u z [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]]. Do leta 2015 se je delila na devet [[italijanske pokrajine|pokrajin]], po spremembi upravne ureditve januarja 2015 pa je Emilija-Romanja razdeljena na osem pokrajin in [[metropolitansko mesto Bologna]] s 55 občinami, ki je zamenjala [[Bologna (pokrajina)|Bolonjsko pokrajino]]. Druge pokrajine so: [[Ferrara (pokrajina)|Ferrara]] (21 občinami), [[Forlì-Cesena]] (s 30 občinami), [[Modena (pokrajina)|Modena]] (s 47 občinami, [[Parma (pokrajina)|Parma]] (s 44 občinami, [[Piacenza (pokrajina)|Piacenza]] (s 46 občinami, [[Ravenna (pokrajina)|Ravenna]] (z 18 občinami), [[Reggio Emilia (pokrajina)|Reggio Emilia]] (z 42 občinami), [[Rimini (pokrajina)|Rimini]] (s 25 občinami). == Zemljepisna lega in podnebje == Polovica dežele (48 %) je [[ravnina]], četrtina (27 %) je [[grič]]evnata in četrtina (25 %) [[gora]]ta. Ravninski del je v glavnem [[Padska nižina]], in sicer desni breg [[reka|reke]] [[Pad]], in [[dolina|doline]] ob njenih pritokih. Gorovje so [[Apenini]], ki potekajo v smeri severozahod-jugovzhod in ki dosežejo najvišjo točko z Monte Cimone (2163 m). Ta odsek Apeninov je [[geologija|geološko]] posebno zanimiv zaradi velike raznolikosti v sestavu, ki izhaja iz dolge dobe nastajanja tega gorstva. Hribovje je prepredeno z vodnimi tokovi. ki se večinoma izlivajo v Pad; večje reke so Trebbia, Taro, Secchia in Panaro. Tudi Reno se je včasih izlivala v Pad, a so jo v 17. stoletju preusmerili v samostojen [[izliv]] južno od [[Valli di Comacchio]]. Nekaj manjših rek, ki se izlivajo naravnost v morje, je [[hudournik|hudourniškega]] značaja. [[Podnebje]] je sub-kontinentalno, z mrzlimi [[zima]]mi in vročimi soparnimi [[poletje|poletji]]. Velika Padska nižina močno vpliva na [[vreme]]nske pogoje, posebno z gosto [[megla|meglo]], ki preprečuje tudi blažilni učinek Jadranskega morja. Tako je na primer v [[Bologna|Bologni]] srednja zimska temperatura 3&nbsp;°C, srednja poletna pa 23&nbsp;°C. Dežuje največ spomladi in [[jesen]]i, pozimi rado [[sneg|sneži]] in ob morski obali piha [[burja]]. == Zgodovina == Emilia-Romagna je sestavljena iz združitve dveh zgodovinskih in geografskih regij, Romanje in Emilije, vendar ne gre za dve ozemlji, ki sta bili združeni, pač pa za isto ozemlje gledano iz dveh vidikov. Sicer so prebivalci zelo ponosni na pristno pripadnost samo enemu od dveh izvorov, zato "romanjolec" ne mara biti "emilijan" in obratno. Toda tega so velikokrat krive stare navade, ki segajo še v [[19. stoletje]], ko sta bili združeni dve [[etnična skupina|etnični enoti]] brez skupne [[zgodovina|zgodovine]], Emilija od vselej laična, Romanja pa skozi dvanajst [[stoletje|stoletij]] pod oblastjo [[Vatikan|papeške države]]. === Romanja === [[Romanja]] je ''zemljepisno'' ozemlje, ki se razteza ob jadranski obali južno od Pada za približno 100&nbsp;km in v širino do Apeninskih vrhov. Administrativno je vključena v deželo Emilija - Romanja (70 %), a sega tudi v deželo Toskano (20 %) in v deželo [[Marke]] (10 %) in zajema Republiko [[San Marino]]. Ime je dobila po [[Bizantinci]]h, ki so vladali na tem področju od leta 538 do leta 751. Ker so se smatrali za edine predstavnike [[Rimski imperij|Rimskega imperija]], so se Bizantinci radi imenovali "romani", zato so svoja posestva v Italiji imenovali "Romània". Področje ima vse [[geologija|geološke]] značilnosti "prehodnega ozemlja", saj dejansko povezuje Padsko nižino s polotokom. Te značilnosti so globoko vplivale tudi na zgodovinski razvoj dežele, ko so bili ti kraji tudi [[politika|politično]] stičišče med severom in jugom. Verjetno so prav te zemljepisne in nato zgodovinske razmere pogojevale celo [[gospodarstvo]], saj je tukaj [[tisočletje|tisočletno]] sožitje dolinskega in hribovskega kmetovanja doseglo izredne ekonomske uspehe. === Emilija === Emilija je '''zgodovinsko''' ime ozemlja med Jadranskim morjem, reko Pad in Apenini, praktično današnje dežele Emilija - Romanja. V prvem stoletju je bila to ''Aemilia'' (izg. Emilja), [[starorimska civilizacija|Rimska]] [[regija]], imenovana po cesti, ki je vodila iz [[Rim|prestolnice]] na sever in vzdolž katere so zrasla velika bivalna središča in pozneje mesta. Po Rimljanih so si ozemlje lastili [[Langobardi]], [[Bizantinci]], nato [[papež]]i. Ozemlje se je razdrobilo na več kneževin (''ducati'', izg. ''dukati'') in skupno ime Emilia je šlo v pozabo. Langobardi so jo preimenovali v ''Lombardia'' ali ''Longobardia'', a tudi to ime se ni oprijelo, ker dejansko dežela kot enotna skupnost ni obstajala. Ko so začele [[Srednjeveške komune v Italiji|komune]] izpodrivati [[fevdalizem|fevdalni sistem]], je bila dežela prizorišče stalnih spopadov, saj so si bila mesta relativno blizu. Stanje se je še poslabšalo, ko so v 13. stoletju nasprotovanja zrasla v boj med [[gvelfi in gibelini]]. Ker se nobena od komun ni razvila v dovolj močno [[sinjorija|sinjorijo]], sta si končno razdelili oblast dve tuji sinjoriji, [[Este]] iz [[Ferrara|Ferrare]] in [[družina Visconti|Visconti]] iz [[Milano|Milana]]. Ta razdelitev je ostala tudi po propadu sinjorij in v 18. stoletju so posestva hiše Este prišla najprej v [[Avstrijci|avstrijske]] roke, nato pod [[Savojci|Savojce]]. Ostali del Emilije je šel [[Bourboni|Borboncem]] in nato [[Francozi|Francozom]] in šele leta 1860 Savojcem. Ti so spet uvedli ime Emilija. [[File:Map of region of Emilia-Romagna, Italy, with provinces-it.svg|thumb|250px|Karta pokrajin]] === Današnja ureditev === [[Italija|Republiška]] [[ustava]] je dodala zgodovinski Emiliji Bologno, Ferraro ter vso Romanjo in deželo, imenovano Emilija - Romanja. Z zgodovinskega vidika (preteklost je bila za razne kraje dežele zelo različna), se danes štejejo za emilijanska mesta [[Piacenza]], [[Parma]], [[Reggio Emilia]], [[Modena]], [[Ferrara]] in [[Bologna|Bolonja]] (z bližnjo okolico). Pod Romanjo pa spadajo [[Ravenna|Ravena]], [[Rimini]], [[Forlì]], [[Cesena]] in del metropolitanske bolonjske pokrajine ([[Imola]]). == Gospodarstvo == [[Gospodarstvo]] Emilije - Romanje sloni predvsem na [[kmetijstvo|kmetijstvu]], saj neobdelane zemlje ni več kot 9 %, čeprav so vključene v ta odstotek tudi [[soline]] in [[mokrišče|mokrišča]] (Valli di Comacchio), ki so drugače donosna zemljišča. Pri tem je treba omeniti, da je skoraj 70 % obdelane površine pridobljene s sanacijo poplavljenih ozemelj in bonifikacijami močvirnatih področij, ki so se v teh krajih začele že v dobi [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] in se še danes niso zaključile. Prideluje se največ [[pšenica]], [[koruza]] in [[riž]] v nižinah, v višjih predelih pa [[oves]], [[ječmen]] in [[ajda]]. Razen žita sta pomembni [[sladkorna pesa]] in [[konoplja]], pa tudi povrtnine ([[paradižnik]]), [[vinska trta]] in [[sad]]je. Tudi [[živinoreja]] je dobro razvita. Značilnost gospodarstva Emilije - Romanje je skoraj popolna odsotnost velikih [[podjetje|podjetij]]. Razen nekaterih [[korporacija|korporacij]] [[živilska industrija|živilske industrije]] in [[avtomobilska industrija|avtomobilskega sektorja]] (Modena) je vsa [[ekonomija]] v rokah malih in srednje velikih podjetij. Tako se na primer kar v 22 [[tovarna]]h pridobiva [[sladkor]] iz pese. Nešteto je podjetij, ki se bavijo s predelavo in [[konzerviranje]]m povrtnin in sadja ter s proizvodnjo [[sir]]ov in [[salama|salam]]. Kot je ugotovila raziskava [[Istituto Nazionale di Statistica ISTAT|ISTAT]], je bila v obdobju 1995-2002 Emilija - Romanja najbogatejša italijanska dežela, s čistim letnim dohodkom 17.700 [[evro]]v na osebo<ref>[http://www.corriere.it/Primo_Piano/Economia/2004/09_Settembre/21/istat.shtml] </ref>. Po anketi [[Eurostat]] iz leta 2002<ref>{{Navedi splet |url=http://www.regione.emilia-romagna.it/wcm/ERMES/pagine/Dpef2006-2010/3.2.competitivita-sistema.htm |title=arhivska kopija |accessdate=2007-11-08 |archive-date=2008-12-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081222100732/http://www.regione.emilia-romagna.it/wcm/ERMES/pagine/Dpef2006-2010/3.2.competitivita-sistema.htm |url-status=dead }}</ref> [2] jo to postavlja na 23. mesto v [[Evropa|Evropi]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986 * [[Istituto Nazionale di Statistica ISTAT]] == Zunanje povezave== {{commons category|Emilia-Romagna}} {{wikivoyage|Emilia-Romagna}} * [http://www.regione.emilia-romagna.it/ Emilia-Romagna Region Official site] * [http://www.webvisionitaly.com/category.php?id=11 Emilia-Romagna Travel Guide VIDEO] {{Regions of Italy}} [[Kategorija:Dežele Italije]] [[Kategorija:Emilija - Romanja|*]] {{normativna kontrola}} 5a9grsgiey1izqkx3krvinucb0gzm2k 0 138241 6676728 6620333 2026-05-16T22:31:42Z ~2026-29420-86 260033 neverjeten ni primerna beseda za nekaj kar se je zgodilo in je verjetno 6676728 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni|Don Juan}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Don Juan | Img = Don Juan (glasbena skupina).jpg | Img_capt = | Img_size = | Background = group_or_band | Birth_name = | Alias = | Origin = | Instrument = | Genre = [[pop glasba|pop]] [[narodnozabavna glasba|narodnozabavna]] | Occupation = | Years_active = 1986–1996 | Label = [[Založba kaset in plošč RTV Slovenija|ZKPL RTVLJ]], [[Mandarina (založba)|Mandarina]], [[Corona (založba)|Corona]] | Associated_acts = | URL = | Current_members = | Past_members = [[Branko Jovanović Vunjak]]<br />[[Damir Jurak]]<br />[[Vili Bertok]]<br />[[Vojko Sfiligoj]]<br />[[Miran Fakin]] | Notable_instruments = }} '''Don Juan''' je bil slovenski ansambel, ki je višek dosegel konec 80–ih. Podobno kot skupine [[Rendez-Vous]], [[Agropop]] in [[Čudežna polja]] je izvajal tako imenovano »govejo« pop glasbo in pri publiki dosegal izjemne uspehe. Zaradi notranjih nesoglasij je v 90-ih skupino zapustil frontman in avtor večine skladb [[Branko Jovanović – Brendi]] in preostala skupina je po slabem letu delovanja razpadla. Leta 2007 se je skupina po 11 letih premora ponovno zbrala v originalni zasedbi. == Zasedba == [[File:Don Juan-casovnica.jpg|880px|Don Juan časovnica]] ==Diskografija== * Don Juan (1988, ZKP RTV Ljubljana, LD 1594) (5.2.1988) * Uspavanka za ... (1990, Mandarina, M1) * Od Murske do Kopra (1990, ZKP RTV Slovenija, KD 1734) * Največje uspešnice (1993, Mandarina, MCD 1 Mandarina) (kompilacija) * Spet doma (CD, 1995, Corona, CCX 122 Corona) (''brez Branka Jovanovića – Brendija'') * Don Juan za vse čase (3× CD, 2006, Mandarina, CDM 185 Mandarina) (november 2006) (kompilacija) * Brendiju v slovo - pesmi, ki ohranjajo spomin nanj (CD, 2011, Mandarina, CDM 216 Mandarina) (kompilacija) ==Uspešnice== {| class="wikitable" style=text-align:center; ! Leto ! width="200"| Naslov ! Album |- |rowspan="1"|1986 |align="left"|"[[Mandarina (pesem)|Mandarina]]" |align="left"| Naj naj 2 |- |rowspan="1"| |align="left"|"[[Dekleta pa taka]]" |align="left"| |- |rowspan="1"|1986 |align="left"|"[[Pod oknom sem stal]]" |align="left"|Naj naj 2 |- |rowspan="1"| |align="left"|"[[Povej mi Marina]]" |align="left"| |- |rowspan="1"| |align="left"|"[[Gasilci smo]]" |align="left"| |- |rowspan="1"| |align="left"|"[[Najlepše so kelnarce]]" |align="left"| |- |rowspan="1"|1987 |align="left"|"[[Ona sanja Pariz]]" |align="left"| Don Juan |- |rowspan="1"|1989 |align="left"| "[[Rdečo rožo utrgal bom zate]]" |align="left"| |- |rowspan="1"|1993 |align="left"|"[[Rad bi ti rekel nekaj lepega]]" |align="left"| |} == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[EMA]] === * [[EMA 1995|1995]]: ''Naj tvoja volja se zgodi'' <small>(Miran Fakin - Vili Bertok)</small> - 6. mesto <small>(72 točk)</small> * [[EMA 1996|1996]]: ''Ena, dva, tri'' <small>(Miran Fakin - Vili Bertok)</small> - 7. mesto <small>(36 točk)</small> == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih narodnozabavnih ansamblov]] * [[Seznam slovenskih pop skupin]] == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{Discogs artist|1850735|Don Juan}} {{normativna kontrola}} {{band-stub}} [[Kategorija:Slovenske pop skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1986]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 1996|*]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Slovenski narodnozabavni ansambli]] rhkp8owqtjloacejcxc8pfyfzptxeof 0 140744 6676877 6530814 2026-05-17T08:03:58Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676877 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Čebele | fossil_range = [[kreda]] - recentno | image = Carnica bee on solidago.jpg | image_width = 220px | image_caption = [[Kranjska čebela]] (''Apis mellifera carnica'') | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Arthropoda]] (členonožci) | classis = [[Insecta]] (žuželke) | ordo = [[Hymenoptera]] (kožekrilci) | subordo = [[Apocrita]] (ozkopase ose) | superfamilia = [[Apoidea]] (čebeljeliki kožekrilci)<br />'''Anthophila'''<br /><small>(nerangirano)</small> | subdivision_ranks = [[Družina (biologija)|Družine]] | subdivision = * [[Andrenidae]] (peščinske čebele) * [[Apidae]] (prave čebele) * [[Colletidae]] (opnarke) * [[Halictidae]] (vitke čebele) * [[Megachilidae]] (znoske) * [[Melittidae]] (žagorožke) * [[Stenotritidae]] | synonyms = '''Apiformes''' }} '''Čebele''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Anthophila''', [[latinščina|latinsko]] ''cvetoljubi'') so nerangiran [[takson]] [[žuželke|žuželk]], ki ga uvrščamo med [[kožekrilci|kožekrilce]], natančneje v [[podred (biologija)|podred]] [[ozkopase ose|ozkopasih os]] (Apocrita). Poznano je približno 20.000 [[vrsta (biologija)|vrst]] čebel, ki so razdeljene v sedem do devet [[družina (biologija)|družin]].<ref name="Danforthetal2006">{{cite journal |author1=Danforth, B.N. |author2=Sipes, S. |author3=Fang, J. |author4=Brady, S.G. |title=The history of early bee diversification based on five genes plus morphology |journal=Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A. |volume=103 |issue=41 |pages=15118–23 |date=October 2006 |pmid=17015826 |pmc=1586180 |doi=10.1073/pnas.0604033103 |url=|issn=0027-8424 }}</ref> Njihova glavna značilnost je prilagojenost hranjenju z [[nektar]]jem in s [[pelod|cvetnim prahom]], s čimer hranijo tudi svoje [[ličinka|ličinke]]. V ta namen imajo posebne strukture za prenašanje in shranjevanje peloda, največkrat v obliki posebno oblikovanih dlačic na telesu. V [[ekosistem]]u so pomembni [[opraševanje|opraševalci]], saj oprašijo 70&nbsp;odstotkov rastlin (od tega [[medonosna čebela]] 50&nbsp;%)<ref>{{navedi revijo |url=https://gsconlinepress.com/journals/gscbps/sites/default/files/GSCBPS-2023-0054.pdf |title=Importance of honey bee in cherry species pollination (Kocaeli/Turkey) |first1=Ece Gezgin |last1=Demir |first2=Arzu |last2=Morkoyunlu |first3=Ahmet |last3=Kuvancı |journal=GSC Biological and Pharmaceutical Sciences |volume=22 |issue=2 |doi=10.30574/gscbps.2023.22.2.0054}}</ref> in 50&nbsp;odstotkov poljščin.<ref>{{navedi revijo |url=https://esajournals.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/ |title=Native honeybees as flower visitors and pollinators in wild plant communities in a biodiversity hotspot |date=3. februar 2020 |journal=Ecosphere |volume=11 |issue=2 }}{{Slepa povezava|date=julij 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Poljščine, ki jih oprašijo čebele, zagotavljajo tretjino človeške oskrbe s prehrano.<ref>{{navedi revijo |url=https://www.mdpi.com/2075-4450/12/8/688 |authors=A. M. Khalifa, Shaden, H. Elshafiey, Esraa, Shetaia, Aya A., Abd El-Wahed, Aida A., Algethami, Ahmed F., Musharraf, Syed G. Al Ajmi, Mohamed F., Zhao, Chao, Masry, Saad H. D., Abdel-Daim, Mohamed M., Halabi, Mohammed F., Kai, Guoyin, Al Naggar, Yahya, Bishr, Mokhtar, A. M. Diab, Mohamed, El-Seedi, Hesham R. |title=Overview of Bee Pollination and Its Economic Value for Crop Production |doi=10.3390/insects12080688 |journal=Insects |volume=12 |issue=8 |date=31. julij 2021}}</ref> Med njimi je najbolj znana [[družina (biologija)|družina]] [[prave čebele|pravih čebel]] (''Apidae''), kamor uvrščamo [[čmrlj]]e ([[rod (biologija)|rod]] ''Bombus'') in [[medonosna čebela|medonosne čebele]] (rod ''Apis''), od katerih je v Sloveniji prisotna [[domača čebela]] (''Apis mellifera'') oz. njena avtohtona [[podvrsta (biologija)|podvrsta]] [[kranjska čebela]] (''Apis mellifera carnica''). == Telesne značilnosti == [[Slika:Schéma abeille-tag.svg|thumb|left|Telesna zgradba čebele delavke<br /><small>(za legendo glej [[:slika:Schéma abeille-tag.svg|opisno stran datoteke]])</small>]] Najpomembnejši razliki, po katerem čebele ločimo od drugih kožekrilcev, sta: * njihov ščit (''pronotum'') ob strani [[oprsje|oprsja]] ne sega nazaj do izrastkov [[zunanji skelet|zunanjega skeleta]] (''tegul''), ki od zgoraj prekrivata bazo [[žuželčje krilo|kril]]. * široke, ploščate in pogosto kosmate zadnje noge Spola se na zunaj ločita po številu členov [[tipalnica|tipalnic]] - samci jih imajo 13, samice pa 12. Večinoma imajo dobro razvit in dolg, koničast jeziček (''glossa'', ki ga tvori preobražen del ustne oz. ''labiuma'', in ga [[analogija|analogno]] podobnim strukturam drugih živali imenujemo tudi ''proboscis'') za srkanje nektarja, vendar to ni značilnost vseh čebel. Čebele iz [[rod (biologija)|rodov]] ''Hylaeus'' in ''Colletes'' imajo kratek jeziček, podoben [[prave ose|osjemu]], ki je na koncu širši kot pri bazi, pri rodu ''Andrena'' in sorodnih pa je sicer koničast, a razmeroma kratek. Po dolžini jezička delimo čebele na dve neformalni skupini, kratkojezičaste in dolgojezičaste. Poleg jezička vsebuje [[obustni aparat]] tudi grizalo, ki ga čebele, podobno kot [[prave ose|ose]], uporabljajo za gradnjo gnezda. Večina čebel ima obrambno strukturo - [[želo]], ki je modificirana [[leglica]], povezana s strupno [[žleza z zunanjim izločanjem|žlezo]]. Brez žela so samo predstavniki [[poddružina (biologija)|poddružine]] [[neželate čebele|neželatih čebel]] (''Meliponinae''), ki sodijo med prave čebele (''Apidae''). Različne vrste čebel imajo različne strukture za prenašanje peloda in nektarja. Večinoma so to področja s posebno gostimi in razvejanimi dlakami, ki se nahajajo na zadnjih nogah ali spodnji strani zadka, nekatere vrste pa nabrano pašo prenašajo v [[golša|golši]]. Najbolj specializirane strukture za prenašanje peloda imajo prave čebele, ki imajo ob robovih [[tibija|tibij]] zadnjih nog vrsti dolgih, zakrivljenih dlak, ki oblikujejo nekakšno košaro. Tja počešejo pelod, ki se jim je nabral na telesu ob obiskovanju cvetov, in ga utrdijo z izbljuvanim nektarjem v kompaktno kepo. Dlake čebel nosijo [[elektrostatika|elektrostatični]] naboj, zaradi katerega se pelod »prilepi« nanje. Najmanjše čebele pripadajo vrsti ''Trigona minima'' in zrastejo do 2,1&nbsp;mm v dolžino, največje pa so samice [[Wallaceova orjaška čebela|Wallaceove orjaške čebele]] z [[Indonezija|Indonezije]], ki zrastejo do skoraj štirih centimetrov v dolžino in imajo premer kril do 63&nbsp;mm. == Življenje == [[Slika:Drohnenpuppen_79d.jpg|thumb|220px|Prerezane kamrice satja domačih čebel z ličinkami]] Poleg obiskovanja [[cvet]]ov iz katerih srkajo [[nektar]], je najočitnejša značilnost življenja čebel skrb za potomstvo, ki je eden od predpogojev za razvoj kompleksnih kolonij, kot jih poznamo pri domači čebeli. Samica poleg nektarja na cvetovih nabira [[pelod]]; nektar ji služi kot vir energije za fizične aktivnosti, delno prebavljen pelod pa predstavlja glavni vir [[beljakovina|beljakovin]] za [[ličinka|ličinke]]. Hrana za ličinke je izbljuvan izloček obustnih žlez, sestavljen iz nektarja, peloda in določenih prebavnih [[encim]]ov. Ličinke mnogih vrst živijo zaprte v kamricah v gnezdu, ki jih čebela zalaga s tako izbljuvano hrano po potrebi, dokler ne odrastejo. Kamrice so zgrajene iz [[vosek|voska]], tega čebele izločajo iz žlez na zadku. Življenjska doba čebele in število njenih potomcev sta zelo odvisna od tega, ali je vrsta samotarska, ali živi v skupnosti, ter od intenzivnost dela. Spomladi in v prvi polovici poletja čebele lahko veliko delajo, zato je njihova življenjska doba samo 40 dni, medtem ko v drugi polovici leta delajo manj in tako lahko živijo dlje, tudi do 60 dni. Nazadnje vzgojene čebele pa živijo do naslednje pomladi. === Nastanek kolonij === [[Slika:Bees_cluster.jpg|thumb|220px|Roj čebel na drevesnem deblu]] Večina vrst čebel je samotarskih, gnezdijo največkrat v luknjah, ki si jih izkopljejo v tleh, ali votlem [[les]]u. Skupina pa je najbolj poznana po predstavnikih, ki tvorijo kolonije. Znotraj skupine socialnih čebel poznamo več stopenj kompleksnosti kolonij, od enostavnih gnezd, ki jih zavzemajo osebki iz iste generacije in skrbijo vsak za svoje potomstvo (npr. pri vitkih in peščinskih čebelah), do dovršenih skupnosti, ki jih sestavljajo [[morfologija|morfološko]] različni osebki z različnimi funkcijami (t. i. [[evsocialnost]]), kot jih tvori domača čebela. [[Fosil]]ni dokazi kažejo tudi na to, da se je socialnost med čebelami razvila večkrat, zaradi česar so čebele priročen subjekt za preučevanje [[evolucija|evolucije]] socialnosti. Kot drugi kožekrilci imajo tudi čebele haplodiploidni mehanizem določanja spola. Samci so [[haploidnost|haploidni]], samice pa [[diploidnost|diploidne]] – imajo samo eno garnituro [[kromosom]]ov, posledica česar je, da so potomke ene [[matica (čebela)|matic]]e in enega trota bolj podobne med seboj po [[genski zapis|genskem zapisu]]. [[Genetika|Genetsko]] gledano imajo tako potomke ene čebele večjo korist od skrbi za potomstvo sester kot bi jo imele, če bi bile diploidne. To je drugi dejavnik, ki pospešuje razvoj evsocialnosti, tretji pa gradnja stalnega gnezda, ki ga lahko zasedajo živali več zaporednih generacij. [[Komunikacija živali|Komunikacija]] med osebki je ključna za vzdrževanje skupnosti. S telesnim stikom, natančneje z otipavanjem s tipalnicami, si čebele izmenjujejo informacije o kakovosti in vrsti paše, glavnino komunikacijskih [[signal]]ov pa predstavljajo vibracije. Te proizvajajo z ritmičnim nihanjem [[oprsje|oprsja]], pri čemer sodelujejo tudi krila. Pogosto je te signale možno slišati – pri domači čebeli kot t. i. »pipanje« in »tutanje« – vendar čebele zaznajo predvsem komponento signala, ki se prenaša po podlagi, z [[mehanoreceptor]]ji v nožnih sklepih, pa tudi zračne vibracije s čutilnimi dlakami, tipalnicami in drugimi nespecifičnimi [[čutilni receptor|receptorji]]. Poseben primer komunikacije pa je [[zibajoči ples]] delavk domače čebele in sorodnih vrst, ki je abstraktno sporočilo o smeri, kakovosti in oddaljenosti paše. Komunikacijske signale so preučevali predvsem pri domači čebeli, vendar je njihova interpretacija težavna, saj je pomen za sprejemnika odvisen tako od njegove [[motivacija|motivacije]] kot od konteksta, v katerem so uporabljeni. == Ekologija == [[Slika:Bee_and_jatropha.jpg|thumb|220px|Prašniki [[mlečkovke]] vrste ''Jatropha integerrima'' se upognejo in pritisnejo pelod na hrbet čebele medtem ko ta srka nektar]] Predstavnike čebel najdemo na vseh [[celina]]h, razen na [[Antarktika|Antarktiki]]. Skoraj vse čebele so [[rastlinojedec|rastlinojede]], po čemer jih enostavno ločimo od [[prave ose|os]] in drugih kožekrilcev, tudi kadar so jim zelo podobne. Večina čebel je specializirana na obiskovanje nekaj sorodnih rastlinskih vrst (so ''oligolektične''), nekatere med njimi pa so izrazito ''polilektične'' – nabirajo pelod iz mnogo različnih vrst rastlin. Znotraj skupine so se ločeno razvile še nekatere druge prilagoditve na gostiteljske rastline, kot je uporaba rastlinskega materiala za gradnjo gnezd in zbiranje rastlinskih [[olje|olj]] poleg peloda in nektarja. Pri rastlinah, ki jih specifično obiskuje določena čebelja vrsta, so se razvile strukture, ki privabljajo to vrsto čebel, kot so barvni vzorci, ki jo usmerjajo proti viru nektarja in razmnoževalne strukture ([[prašnik]]i in [[pestič]]i) na poti do tja. Opraševanju čebel pravimo melitofilija in je poseben primer zoofilije (opraševanja s strani [[živali]]). Danes obstaja mnogo parov čebeljih in rastlinskih vrst, ki drug brez drugega ne bi mogli preživeti. Obiskovanje cvetov izkoriščajo številni [[plenilec|plenilci]], ki lovijo čebele, npr. [[pajki]], roparske [[stenice]] in druge žuželke, v letu pa jih plenijo [[ptiči]], najbolj znan med katerimi je [[čebelar (ptič)|čebélar]]. Poleg življenja v kolonijah se je med čebelami razvilo tudi mnogo primerov [[zajedavstvo|zajedavstva]]. Gre za t. i. [[kleptoparazitizem]], kjer ena čebelja vrsta zajeda drugo. Mnogo zajedavskih vrst je izgubilo strukture za nabiranje peloda in postale so bolj podobne osam, sicer pa obstaja več vrst zajedavstva. Nekatere take čebele izležejo jajčece v založeno celico v [[satje|satju]], od koder ličinka nato izrine ličinko gostiteljske vrste (podobno kot [[kukavica|kukavice]]). Največje kolonije domačih čebel, ki jim gnezdo ([[panj]]) zagotovi človek, lahko dosežejo do 40.000 osebkov, večina drugih vrst pa tvori manjše skupnosti po nekaj deset do največ nekaj sto osebkov. === Pomen za človeka === [[Slika:ApisDorsataHive.jpg|thumb|220px|Čebele [[Indija|indijske]] vrste ''Apis dorsata'', ki jih raziskujejo kot eno od možnih alternativ domači čebeli za opraševanje kulturnih rastlin]] Približno tretjina svetovnega pridelka hrane zraste na rastlinah, ki so jih oprašile živali,<ref>{{navedi splet|url=http://www.eurekalert.org/pub_releases/2006-10/uoc--pho102506.php|title=Pollinators help one-third of the world's food crop production|author=Yang S.|publisher=EurekAlert|date=25.10.2006|accessdate=7.4.2008|archive-date=2011-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20110704170740/http://www.eurekalert.org/pub_releases/2006-10/uoc--pho102506.php|url-status=dead}}</ref> velik delež česar s svojim načrtnim zbiranjem peloda prispevajo čebele. Zaradi tega je pomen čebel za preživetje človeštva kritičen. Med je poleg tega eden redkih prehrambenih izdelkov, ki ga ljudje uživamo nepredelanega. Vrednost pridelka, za katerega oprašitev so poskrbele čebele, samo v [[Združene države Amerike|ZDA]] ocenjujejo na 15 milijard [[ameriški dolar|dolarjev]]. Tamkajšnji pridelovalci [[sadje|sadja]], [[detelja|detelje]] in drugega pogosto povečujejo pridelek tako, da najamejo [[čebelarstvo|čebelarje]], ki pripeljejo [[panj]]e domačih čebel v bližino nasadov. Človek ogroža čebele predvsem z neselektivnim škropljenjem poljščin s [[pesticid]]i. Pesticidi lahko zastrupijo čebele neposredno ali s kontaminacijo vira hrane. Pri domačih čebelah, kjer se populacijska dinamika najpozorneje spremlja, je to že privedlo do opaznega povečanja smrtnosti. Verjetno so pesticidi eden izmed faktorjev, ki prispeva k sindromu propada čebeljih družin ({{lang-en|Colony Collapse Disorder}} oz. ''CCD'')<ref name="web.archive.org">[https://web.archive.org/web/20110512205758/http://www.bvl.bund.de/cln_027/nn_494194/sid_21CE29DF5AC1275D84F229CF48887965/DE/08__PresseInfothek/01__InfosFuerPresse/01__PI__und__HGI/PSM/2008/PI__BVL__verpflichtet__Bayer__zu_20Poncho__monitoring.html__nnn=true Gesundheitlicher und wirtschaftlicher Verbraucherschutz]. German Consumer Protection Agency Bulletin, 9 June 2008.</ref><ref name="Storkstad2012>{{cite journal|first=Erik |last=Storkstad |title= Field Research on Bees Raises Concern About Low-Dose Pesticides |journal=Science|page= 1555 |volume= 335 |date=2012-03-30 |doi=10.1126/science.335.6076.1555|issue= 6076}}</ref><ref name="EFSA report of 16 january 2013">[http://www.efsa.europa.eu/en/press/news/130116.htm EFSA report of 16 january 2013]</ref>, ki je v zadnjem času deležen veliko pozornosti strokovne in širše javnosti. Če upoštevamo, da so čebele neposredno odgovorne za velik del svetovnega pridelka hrane, lahko izginjanje domačih čebel ob hkratnem izginjanju drugih opraševalcev privede do globalnih težav s preskrbo s hrano. V splošnem naj bi se škropljenje izvajalo zvečer, ko čebele niso aktivne. Vse čebele poleg kemikalij ogroža tudi izguba [[habitat (ekologija)|habitatov]] in sajenje [[monokultura|monokultur]], kar še povečuje odvisnost pridelka od domačih čebel. ====Padec v številu opraševalcev==== Za upad populacij čebel je več vzrokov. Pesticidi za zaščito zrnja, kot so neonikotinoidi [[klotianidin]], [[imidakloprid]] in [[tiametoksam]], spadajo med najbolj znane osumljence.<ref name="web.archive.org"/><ref name="EFSA report of 16 january 2013"/><ref name="Storkstad2012/><ref name=":0">{{Navedi splet|url = http://ec.europa.eu/food/archive/animal/liveanimals/bees/neonicotinoids_en.htm|title = Commission goes ahead with plan to better protect bees|date =30.5.2013|accessdate = |website = |publisher = |last = |first = }}</ref>. Kot nadomestek za medonosne vrste se vse bolj goji in za opraševanje uporablja druge čebelje vrste, kot so na primer samotarske čebele zidarice.<ref>[http://gardening.wsu.edu/library/inse006/inse006.htm Orchard Mason Bees] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061205021151/http://gardening.wsu.edu/library/inse006/inse006.htm |date=2006-12-05 }}. gardening.wsu.edu.</ref> Izvirni opraševalci so med drugim čmrlji in čebele samotarke, ki pogosto preživijo v zavetju divjine, proč od škropljenih poljedelskih površin. Kljub temu lahko postanejo žrtev množičnega škropljenja proti [[Komarji|komarjem]], veščam, ali drugim žuželčjim nadlogam. Uporaba pesticidov je dalje razlog za zaskrbljenost, vendar je za opraševalce, med njimi za čebele, resen problem tudi izguba habitatov z bogato floro kot virom hrane.{{Citation needed|datum=maj 2011}} Zadnjih 70 let je severna polobla doživela intenzifikacijo kmetijstva, kar je zmanjšalo obilnost in raznolikost divjih rož.<ref>Morelle, Rebecca (28.5.2012) [http://www.bbc.co.uk/news/science-environment-18194778 'Extinct' short-haired bumblebee returns to UK] BBC News, Science and the Environment, Pridobljeno 28.5.2012</ref> Maja 2013 je [[Evropska unija]] sprejela direktivo, ki omejuje uporabo neonikotinoidov.<ref name=":0" /> Leta 2014 je [[Medvladni forum o podnebnih sprememba]]h izdal poročilo, po katerem [[globalno segrevanje]] pomeni vse večjo nevarnost za preživetje čebel in drugih žuželk opraševalk. Vzrok so premiki njihovih življenjskih prostorov in spremembe v letnih časih.<ref>Gosden, Emily (29.3.2014) [http://www.telegraph.co.uk/earth/earthnews/10730667/Bees-and-the-crops-they-pollinate-are-at-risk-from-climate-change-IPCC-report-to-warn.html Bees and the crops they pollinate are at risk from climate change, IPCC report to warn] ''The Daily Telegraph'' (London), pridobljeno 30.3.2014</ref> Podnebne spremembe so povzročile premikanje naravnih pašnih območij, ki jim čebele niso mogle slediti. Poleg tega so se čebele začele prebujati v času, ko rastline še niso začele cveteti. ==== Motnja propadanja čebeljih družin ==== {{glavni|Motnja propadanja čebeljih družin}} Med letoma 1972 in 2006 je v ZDA prišlo do dramatičnega upada številčnosti prosto živečih medonosnih čebel, tako da so dandanes skoraj popolnoma izumrle.<ref name="Watanabe">{{cite journal|author = Watanabe, M.|title = worries rise as honey bees decline|url = https://archive.org/details/sim_science_1994-08-26_265_5176/page/1170|journal = Science|volume = 265|issue = 5176|page = 1170|year = 1994|doi =10.1126/science.265.5176.1170|pmid=17787573}}</ref> Hkrati je prišlo do pomembnega, čeprav nekoliko bolj postopnega upada v številu čebelarskih kolonij. Ta upad je posledica vseh mogočih vplivov, kot so [[urbanizacija]], sistematična uporaba pesticidov, [[čebelja pršica|čebelje pršice]] in [[varoja|varoje]] ter upadanje dejavnosti [[Čebelarstvo|čebelarjev]] in njih števila. Vendar pa je konec leta 2006 in v začetku leta 2007 izčrpanost dosegla tak obseg, da se je je prijelo ime ''sindrom propadanja čebeljih družin''.<ref name="Penn">{{navedi novice|title = Honey Bee Die-Off Alarms Beekeepers, Crop Growers and Researchers|url = http://www.aginfo.psu.edu/News/07Jan/HoneyBees.htm|publisher = Pennsylvania State University College of Agricultural Sciences|date = 29.1.2007}}</ref> Po več letih raziskav in skrbi je skupina znanstvenikov pod vodstvom Jerryja Bromshenka objavila oktobra 2010 članek, v katerem navaja, da so v vsaki od mrtvih kolonij naleteli na nov virus na osnovi DNK, t. i. nevretenčarski mavričasti virus - ''invertebrate iridescent virus'' ali IIV6 -, in pa glivo ''[[Nosema ceranae]]''. V raziskavi so ugotovili, da od obeh faktorjev nobeden sam po sebi ni bil smrten, njuna kombinacija, to je virus skupaj z ''[[Nosema ceranae]], ''pa je pomenila smrt v 100 % primerov. Po Bromshenku ni jasno, ali je vzrok v enem od faktorjev, ki čebele do take mere oslabi, da jih drugi faktor potem pokonča, ali pa gre za medsebojno ojačanje uničevalne sposobnosti obeh vplivov. "Gre za kofaktorja, več ta trenutek ne moremo reči. V vseh teh kolonijah, ki jih je pobralo, sta prisotna oba."<ref>Johnson, Kirk (6 October 2010) [http://www.nytimes.com/2010/10/07/science/07bees.html Scientists and Soldiers Solve a Bee Mystery]. ''New York Times''.</ref><ref>{{navedi splet |last=Eban |first=Katherine |url=http://money.cnn.com/2010/10/08/news/honey_bees_ny_times.fortune/index.htm |title=What a scientist didn't tell the New York Times about his study on bee deaths |publisher=Money.cnn.com |date=8 October 2010 |accessdate=20 August 2012 |archive-date=2012-10-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121019235428/http://money.cnn.com/2010/10/08/news/honey_bees_ny_times.fortune/index.htm |url-status=dead }}</ref><ref name="LealBromenshenk2010">{{cite journal|last1=Leal|first1=Walter S. |last2=Bromenshenk|first2=Jerry J. |last3=Henderson|first3=Colin B. |last4=Wick|first4=Charles H. |last5=Stanford|first5=Michael F. |last6=Zulich|first6=Alan W. |last7=Jabbour|first7=Rabih E. |last8=Deshpande|first8=Samir V. |last9=McCubbin|first9=Patrick E. |last10=Seccomb|first10=Robert A. |last11=Welch|first11=Phillip M. |last12=Williams|first12=Trevor |last13=Firth|first13=David R. |last14=Skowronski|first14=Evan |last15=Lehmann|first15=Margaret M. |last16=Bilimoria|first16=Shan L. |last17=Gress|first17=Joanna |last18=Wanner|first18=Kevin W. |last19=Cramer|first19=Robert A. |display-authors=4 |title=Iridovirus and Microsporidian Linked to Honey Bee Colony Decline |journal=PLoS ONE |volume=5 |issue=10 |year=2010 |pages=e13181 |doi=10.1371/journal.pone.0013181}}</ref> preiskave pojava so spremljale velike skrbi glede narave in obsega izgub.<ref>[http://www.telegraph.co.uk/news/1545516/Honey-bees-in-US-facing-extinction.html "Honey bees in US facing extinction"], ''The Daily Telegraph'' (London), 14 March 2007.</ref> Leta 2009 so nekatera poročila iz ZDA navajala, da tretjina čebeljih kolonij zime ni preživela,<ref>{{navedi novice |last=Benjamin |first=Alison |date=2010-05-02 |url=http://www.guardian.co.uk/environment/2010/may/02/food-fear-mystery-beehives-collapse |title=Fears for crops as shock figures from America show scale of bee catastrophe |work=The Observer}}</ref> Znano je pri tem pa, da zima običajno pobere okoli 25 %.<ref>{{navedi splet |url=http://www.sciencedaily.com/releases/2008/05/080509111955.htm |title=Beekeepers Report Continued Heavy Losses From Colony Collapse Disorder |work=Sciencedaily.com |date=2008-05-12 |accessdate=2010-06-22 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100731084827/http://www.sciencedaily.com/releases/2008/05/080509111955.htm |archivedate=2010-07-31 |url-status=live }}</ref> Konec maja 2012 je švicarska vlada javila, da polovica čebelje populacije zime ni preživela. Kot glavni vzrok za upad se je navajalo varozo.<ref>{{navedi novice | url = http://www.rts.ch/info/sciences-tech/4011954-hiver-fatal-pour-la-moitie-des-colonies-d-abeilles-en-suisse.html|title=Hiver fatal pour la moitié des colonies d'abeilles en Suisse | publisher = Radio Télévision Suissse | date = 2012-05-22 | accessdate = 2012-05-22}}</ref> == Sistematika in evolucija == [[Slika:Bee_scale_8948.JPG|thumb|220px|Čebelje vrste obsegajo velik razpon telesnih velikosti. Na sliki vitka čebela nabira pelod na [[prašnik]]u, v ozadju pa ogromen čmrlj išče nektar v cvetu [[lilije]].]] [[Fosil]]ni ostanki čebel so izjemno redki, presenetljivo je predvsem, da jih ni v ostankih iz večjega dela [[kreda|krede]]. Najstarejši fosil pripada vrsti ''Cretotrigona prisca'' iz družine [[prave čebele|pravih čebel]] (''Apidae''), datirajo ga v konec krede. Kljub temu, da gre samo za en osebek, pa iz dejstva, da pripada eni od »modernih« družin utemeljeno sklepajo, da so čebele starejši [[takson]], znotraj katerega je že pred tem prišlo do radiacije čebeljih taksonov. Po fosilih sorodnih kožekrilcev in hitri radiaciji [[kritosemenke|kritosemenk]] v tistem obdobju sklepajo, da so se od skupnih prednikov ločile v sredini krede, pred 110 do 120 milijoni let. Do konca krede je tako obstajala že večina modernih taksonov. Kljub temu je verjetno pretirano mnenje nekaterih znanstvenikov, da so ravno čebele omogočile takšen uspeh kritosemenk, saj v začetku njihova vloga opraševalcev gotovo ni bila tako pomembna kot danes. Povezave med rastlinami in različnimi opraševalci so obstajale že milijone let pred nastankom čebel, kar so slednje le izkoristile. So pa čebele radiacijo nedvomno pospešile, saj so se v pozni kredi razvile mnoge rastlinske prilagoditve na opraševanje s strani žuželk. Pred okoli 90 milijoni let so tako že obstajali tipi [[cvet]]ov, ki so danes tesno povezani s čebeljim opraševanjem. Fosili čebel iz [[oligocen]]a in kasnejši imajo v grobem že enake značilnosti kot današnje čebelje skupine, tako da iz njih ni mogoče preučevati sorodnosti. [[Slika:Colletes_cunicularius_f.jpg|thumb|220px|Samotarska čebela vrste ''Anthophora plumipes'' leze iz svojega gnezda v tleh]] Po telesni zgradbi so čebele zelo podobne [[ose grebače|osam grebačam]] (skupina ''Spheciformes''), s katerimi tvorijo [[naddružina (biologija)|naddružino]] [[čebeljeliki kožekrilci|čebeljelikih kožekrilcev]] (''Apoidea''). Od njih se ločijo predvsem po strukturah, namenjenih zbiranju in prenašanju peloda ter nektarja. Dolgo časa so obe skupini kožekrilcev obravnavali ločeno, kasneje pa se je izkazalo, da so ose grebače [[parafilija|parafiletske]] v odnosu do čebel in obe naddružini je bilo potrebno združiti v eno naravno skupino. Ker je znanstveno ime za čebele starejše od tistega za grebače, se je za skupno naddružino uveljavilo ime ''Apoidea'', čebelje družine pa sedaj združujemo v neformalno skupino, imenovano '''Anthophila''' (včasih tudi '''Apiformes'''). === Čebele v Sloveniji === Za [[Slovenija|Slovenijo]] je do zdaj znanih okoli 550 vrst čebel, največ med njimi iz rodu [[peščinska čebela|peščinskih čebel]] (''Andrena''), ki gnezdijo v tleh. Najbolj znana pa je [[domača čebela]] (''Apis mellifera''), natančneje njena [[podvrsta (biologija)|podvrsta]] [[kranjska sivka]] (''Apis mellifera carnica''), okoli katere se je razvila tradicija [[čebelarstvo|čebelarstva]]. V Sloveniji se načrtno vzgaja izključno kranjsko sivko, le ob meji z [[Italija|Italijo]] se lahko pojavljajo [[križanje (biologija)|križanci]] z [[Apeninski polotok|apeninsko]] podvrsto – [[italijanska čebela|italijansko čebelo]] (''Apis mellifera ligustica''). Največje slovenske vrste so [[lesne čebele]] iz [[rod (biologija)|rodu]] ''Xylocopa'', ki dosežejo do 2,5&nbsp;cm dolžine. == Kulturne reference == [[Slika:Plaque_bee-goddess_BM_GR1860.4-123.4.jpg|thumb|Zlati okrasni plošči s čebeljim motivom iz [[Rodos]]a, stari več kot 2600 let]] Ljudje se že dolgo zavedajo pomena čebel za pridelavo hrane, zaradi česar so le-te, še posebej domača čebela, trdno zasidrane v [[mitologija|mitologiji]], [[religija|religiji]] in [[kultura|kulturi]]. V [[antika|antičnih]] kulturah ob [[Egejsko morje|Egejskem morju]] in na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] so imeli čebele za svete živali, ki povezujejo naravni svet s podzemljem. Čebelji motivi so pogosti v okrasju grobnic, pogrebne komore (''Tholosi'') [[Mikene|Mikencev]] iz [[bronasta doba|bronaste dobe]] pa so bile celo oblikovane kot [[satje]]. == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last=Chinery |first=Michael |year=1993 |title=Insects of Britain and Northern Europe |url=https://archive.org/details/insectsofbritain0000chin_b6n3_03ed |edition=3|publisher=HarperCollins, London |isbn=0-00-219918-1 |cobiss=51755265 |pages=}} * {{navedi knjigo |author1=Grimaldi D.|author2=Engel M.S. |year=2005 |title=Evolution of the Insects |url=https://archive.org/details/evolutionofinsec0000grim|publisher=Cambridge: Cambridge University Press |isbn=0521821495 |cobiss=55898625 |pages=}} * {{navedi knjigo |author1=Gullan P.J.|author2=Cranston P.S. |year=2005 |title=The Insects - an outline of entomology|url=https://archive.org/details/isbn_9781405111133|edition=3 |publisher=Blackwell publishing |isbn=1-4051-1113-5 |cobiss=427253 |pages=}} * Hrncir M., Barth F.G., Tautz J. (2006). ''Vibratory and airborne-sound signals in bee communication (Hymenoptera)''. V: Drosopoulos S. & Claridge M.F. (ur.): ''Insect sounds and communication''. Boca Raton: Taylor & Francis. ISBN 0849320607 {{COBISS|ID=20100825}} * {{navedi knjigo |editor-last1=Sket |editor-first1=Boris |editor-link1=Boris Sket |editor-last2=Gogala |editor-first2=Matija |editor-link2=Matija Gogala |editor-last3=Kuštor |editor-first3=Valerija |year=2003 |title=Živalstvo Slovenije |publisher=Tehniška založba Slovenije, Ljubljana |isbn=86-365-0410-4 |cobiss=123099392 |pages=664}} * {{navedi knjigo |last1=Triplehorn |first1=Charles A. |last2=Johnson |first2=Norman F. |year=2005 |title=Borror and DeLong's Introduction to the Study of Insects|url=https://archive.org/details/introductiontost0000trip |edition=7 |publisher=Belmont : Thomson Brooks/Cole |isbn=0-03-096835-6 |cobiss=1573286 |pages=}} * [http://www.czs.si/content/C12 Čebelja družina.] Čebelarska zveza Slovenije. *[[Marija Stanonik]]: ''Čebela na cvetu in v svetu: Čebela v naravi in gospodarstvu, slovenski kulturni zgodovini, slovstveni folklori in literaturi: ob prvem svetovnem dnevu čebel in 80-letnici Slovenske akademije znanosti in umetnosti''. Ljubljana: SM, 2018. == Glej tudi == * [[čebelar (ptič)]] * [[čebelarstvo]] * [[Nasonov feromon]] * [[svetovni dan čebel]] == Zunanje povezave == {{Wikispecies|Apoidea|Čebeljeliki kožekrilci}} {{Kategorija v Zbirki|Apoidea|Čebeljeliki kožekrilci}} - {{ikona en}} * Gogala A.: [http://www2.pms-lj.si/andrej/apoidea.htm Bee fauna of Slovenia] - Checklist of species. Na straneh [[Prirodoslovni muzej Slovenije|Prirodoslovnega muzeja Slovenije]]. * [http://www.ebeehoney.com/Pollination.html Honey Bee Pollination Facts]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, opisuje tudi pomen drugih vrst čebel za opraševanje kulturnih rastlin * [http://cache.ucr.edu/~heraty/beepage.html Seznam rodov čebel] {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Čebele| ]] [[Kategorija:Ozkopase ose]] [[Kategorija:Opraševalci]] j14wsemph6ks8wxcqypp26ohl5q6ado 0 141268 6676871 6662824 2026-05-17T07:37:09Z Hladnikm 6240 /* Viri */ lit 6676871 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Draga}} [[Slika:Dolina Draga.JPG|thumb|250px|Zgornji del doline Draga]] '''Draga''' je ozka [[dolina]] ([[draga]]) ob potoku [[Begunjščica (potok)|Begunjščica]] severovzhodno od [[naselje|naselja]] [[Begunje na Gorenjskem]]. Vhod v 1,5 km dolgo dolino je pri [[Grad Kamen|gradu Kamen]]. Po dolini vodi krožna pohodna [[Lambergova pot]]. Draga je izhodišče za planinske vzpone na [[Begunjščica|Begunjščico]] (2060 m) in [[Dobrča|Dobrčo]] (1634 m), za [[Roblekov dom na Begunjščici|Roblekov dom na Begunjščici]] (1657 m) in za koče na planinah [[Planina Prevala|Prevala]] (1311 m), Poljška planina (1185 m) in Planinca (1136 m). ==Grobišče talcev== {| |[[File:Grobisce Draga3.jpg|thumb|250 px|Grobišče talcev v Dragi]] |[[File:Obnovljeno grobišče talcev v Dragi.jpg|thumb|Obnovljeno grobišče talcev v Dragi]] |} Ob vhodu v dolino je v opuščenem peskokopu nemški gestapo leta 1942 ustrelil 189 [[talec|talcev]], ki so jih pripeljali iz [[Muzej talcev|begunjskih zaporov in mučilnice]]. Zapornike (vpisanih je bilo 11.477, največ iz Gorenjske) so krivili delovanja v [[Narodnoosvobodilni boj|osvobodilnem boju]]. Prvo skupino so pobili avgusta 1941. V največji skupini, 3. januarja 1942, je bilo 36 fantov in mož, sozaporniki so morali že izkopano jamo med streljanjem razširiti. Z avstrijske Koroške, večinoma iz [[Beljak]]a, so z avtobusi vozili ljudi na ogled streljanja talcev. Med gledalci so bili tudi otroci in mladina. Nazaj grede so udeleženci tega "eksekucijskega turizma" prepevali koroške pesmi.<ref>Zgodovinar Peter Gstettner v spremni besedi nemškega prevoda knjige Staneta Šinkovca ''Das Gestapogefängnis von Begunje/Vigaun in Oberkrain 1941-1945'' (Celovec: Mohorjeva družba, 2014, 16) in v njeni predstavitvi v Begunjah (Jože Košnjek: [https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20150707/C/150709844/May Begunjska zgodba v nemščini.] ''Gorenjski glas'' 7. julija 2015.).</ref> Prve ustreljene so upepelili v [[Gradec|Gradcu]] v Avstriji, 165 naslednjih pa so pokopali v skupne grobove na kraju streljanja. Streljanje v Dragi so opustili po maju 1942. Ljudem niso mogli preprečiti, da ne bi kljub prepovedi na grobove prinašali rože in sveče, zmanjkovalo je prostora in v bližini so bili partizani. Večino od skupaj 849 talcev iz Begunj, ki so jih pokončali v povračilo za posamezne partizanske akcije, so potem streljali na kraju akcij ali v Begunjah. Borci Kokrškega odreda, svojci in domačini, predvsem mladina iz Begunj, so že leta 1944 za dan mrtvih v Dragi pripravili žalno slovesnost z recitacijami in pesmimi, ob križu in zvezdi je stal partizanski zastavonoša. Po osvoboditvi so na grobišče prenesli še posmrtne ostanke 20 borcev ter sedmih talcev od drugod. Na 94 nagrobnikih, razporejenih na 11 skupnih grobovih, je vklesano 192 imen in dva neznana talca. Po zasnovi arhitekta [[Edvard Ravnikar|Edvarda Ravnikarja]] je bilo grobišče v Dragi s kipom talca [[Boris Kalin|Borisa Kalina]] in spomenikom z verzi [[Matej Bor|Mateja Bora]] urejeno leta 1957 kot [[park|spominski park]] (EŠD 125). <poem> V TEM GORSKEM SVETU KJER SO V LETIH ZLIH POBIJALI MOŽE OTROKE ŽENE JE ZNOVA MIR A DASI JE VES TIH MORILCE TOŽI IN SLAVI UMORJENE </poem> 22. julija 1978 so ob praznovanju dneva vstaje, obletnici ponovnega formiranja Kokrškega odreda in novem asfaltu skozi Drago so cesto skozi vas do grobišča nameravali poimenovati Cesta talcev, od tam dalje do konca doline pa Cesta Kokrškega odreda, a do realizacije namere ni prišlo. O tragični zgodovini doline poje ponarodela [[Ansambel bratov Avsenik|Avsenikova]] pesem [[Tam, kjer murke cveto]]. Edino te pesmi iz svojega opusa [[Slavko Avsenik]] ni dovolil prevesti v nemščino.{{navedi vir}} ==Kulturna dediščina== *[[Grad Kamen]] (EŠD 207) *[https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=16&lat=46.38766562972278&lng=14.233213898445463&layers=&layer=partisanmemorial&id=1968 Spomenik štabu Kokrškega odreda v Lahovi dolini] (EŠD 27905) *[https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=14&lat=46.38766562972278&lng=14.233213898445463&layers=&layer=partisanmemorial&id=2108 Spomenik partizanski ambulanti B 777] (EŠD 27904) *[https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=46.38595176945486&lng=14.21745164344112&layers=&layer=partisanmemorial&id=1545 Plošči obnovi Kokrškega odreda 1944 in kurirski postaji G-4] (EŠD 29322) *[https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=46.38183426008239&lng=14.21824870750624&layers=&layer=partisanmemorial&id=1547 Obelisk partizanu Štefanu Ermanu] (EŠD 22575) *[https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=46.381148390271335&lng=14.217762351036074&layers=&layer=partisanmemorial&id=2115 Oblisk 13 padlim kurirjem] (EŠD 22573) ==Opombe== {{sklici}} ==Viri== *Janez Gerčar: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1031 ''Begunje''.] 1969. *Stane Šinkovec: ''Begunje: Nemška okupacija 1941-1945''. Pokrajinski odbor OF za Gorenjsko, Kranj 1995. [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1044 pdf 1] [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1045 pdf 2] * [[:v:Pokopani na grobišču talcev v Dragi|Pokopani na grobišču talcev v Dragi]]. Wikiverza. *Jože Vidic: ''Beg z morišča''. Ljubljana: Borec, 1971. *[https://partizanstvo.si Partizanstvo.si.] Partizanski spomeniki na zemljevidu. *[https://www.bergfex.si/sommer/gorenjska/touren/themenweg/283327,lamberg-weg-begunje/ Lambergova pot.] Bergfex. * Vlasta Felc in Miran Hladnik: [https://slov.si/mh/inoftabla_grobisce_draga.pdf Infotabla pred grobiščem talcev v Dragi] {{Kategorija v Zbirki|}} {{koord|46|23|42|N|14|13|6|E|region:SI_type:landmark_dim:2000|display=title}} [[Kategorija:Begunje na Gorenjskem]] [[Kategorija:Doline v Sloveniji]] [[Kategorija:Karavanke]] [[Kategorija:Grobišča NOB|Draga]] [[Kategorija: Partizanski spomeniki v Sloveniji]] mnvi8wjen3bp7oqkqseiso8k5tjkd44 6676872 6676871 2026-05-17T07:39:42Z Hladnikm 6240 glej tudi 6676872 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Draga}} [[Slika:Dolina Draga.JPG|thumb|250px|Zgornji del doline Draga]] '''Draga''' je ozka [[dolina]] ([[draga]]) ob potoku [[Begunjščica (potok)|Begunjščica]] severovzhodno od [[naselje|naselja]] [[Begunje na Gorenjskem]]. Vhod v 1,5 km dolgo dolino je pri [[Grad Kamen|gradu Kamen]]. Po dolini vodi krožna pohodna [[Lambergova pot]]. Draga je izhodišče za planinske vzpone na [[Begunjščica|Begunjščico]] (2060 m) in [[Dobrča|Dobrčo]] (1634 m), za [[Roblekov dom na Begunjščici|Roblekov dom na Begunjščici]] (1657 m) in za koče na planinah [[Planina Prevala|Prevala]] (1311 m), Poljška planina (1185 m) in Planinca (1136 m). ==Grobišče talcev== {| |[[File:Grobisce Draga3.jpg|thumb|250 px|Grobišče talcev v Dragi]] |[[File:Obnovljeno grobišče talcev v Dragi.jpg|thumb|Obnovljeno grobišče talcev v Dragi]] |} Ob vhodu v dolino je v opuščenem peskokopu nemški gestapo leta 1942 ustrelil 189 [[talec|talcev]], ki so jih pripeljali iz [[Muzej talcev|begunjskih zaporov in mučilnice]]. Zapornike (vpisanih je bilo 11.477, največ iz Gorenjske) so krivili delovanja v [[Narodnoosvobodilni boj|osvobodilnem boju]]. Prvo skupino so pobili avgusta 1941. V največji skupini, 3. januarja 1942, je bilo 36 fantov in mož, sozaporniki so morali že izkopano jamo med streljanjem razširiti. Z avstrijske Koroške, večinoma iz [[Beljak]]a, so z avtobusi vozili ljudi na ogled streljanja talcev. Med gledalci so bili tudi otroci in mladina. Nazaj grede so udeleženci tega "eksekucijskega turizma" prepevali koroške pesmi.<ref>Zgodovinar Peter Gstettner v spremni besedi nemškega prevoda knjige Staneta Šinkovca ''Das Gestapogefängnis von Begunje/Vigaun in Oberkrain 1941-1945'' (Celovec: Mohorjeva družba, 2014, 16) in v njeni predstavitvi v Begunjah (Jože Košnjek: [https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20150707/C/150709844/May Begunjska zgodba v nemščini.] ''Gorenjski glas'' 7. julija 2015.).</ref> Prve ustreljene so upepelili v [[Gradec|Gradcu]] v Avstriji, 165 naslednjih pa so pokopali v skupne grobove na kraju streljanja. Streljanje v Dragi so opustili po maju 1942. Ljudem niso mogli preprečiti, da ne bi kljub prepovedi na grobove prinašali rože in sveče, zmanjkovalo je prostora in v bližini so bili partizani. Večino od skupaj 849 talcev iz Begunj, ki so jih pokončali v povračilo za posamezne partizanske akcije, so potem streljali na kraju akcij ali v Begunjah. Borci Kokrškega odreda, svojci in domačini, predvsem mladina iz Begunj, so že leta 1944 za dan mrtvih v Dragi pripravili žalno slovesnost z recitacijami in pesmimi, ob križu in zvezdi je stal partizanski zastavonoša. Po osvoboditvi so na grobišče prenesli še posmrtne ostanke 20 borcev ter sedmih talcev od drugod. Na 94 nagrobnikih, razporejenih na 11 skupnih grobovih, je vklesano 192 imen in dva neznana talca. Po zasnovi arhitekta [[Edvard Ravnikar|Edvarda Ravnikarja]] je bilo grobišče v Dragi s kipom talca [[Boris Kalin|Borisa Kalina]] in spomenikom z verzi [[Matej Bor|Mateja Bora]] urejeno leta 1957 kot [[park|spominski park]] (EŠD 125). <poem> V TEM GORSKEM SVETU KJER SO V LETIH ZLIH POBIJALI MOŽE OTROKE ŽENE JE ZNOVA MIR A DASI JE VES TIH MORILCE TOŽI IN SLAVI UMORJENE </poem> 22. julija 1978 so ob praznovanju dneva vstaje, obletnici ponovnega formiranja Kokrškega odreda in novem asfaltu skozi Drago so cesto skozi vas do grobišča nameravali poimenovati Cesta talcev, od tam dalje do konca doline pa Cesta Kokrškega odreda, a do realizacije namere ni prišlo. O tragični zgodovini doline poje ponarodela [[Ansambel bratov Avsenik|Avsenikova]] pesem [[Tam, kjer murke cveto]]. Edino te pesmi iz svojega opusa [[Slavko Avsenik]] ni dovolil prevesti v nemščino.{{navedi vir}} ==Kulturna dediščina== *[[Grad Kamen]] (EŠD 207) *[https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=16&lat=46.38766562972278&lng=14.233213898445463&layers=&layer=partisanmemorial&id=1968 Spomenik štabu Kokrškega odreda v Lahovi dolini] (EŠD 27905) *[https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=14&lat=46.38766562972278&lng=14.233213898445463&layers=&layer=partisanmemorial&id=2108 Spomenik partizanski ambulanti B 777] (EŠD 27904) *[https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=46.38595176945486&lng=14.21745164344112&layers=&layer=partisanmemorial&id=1545 Plošči obnovi Kokrškega odreda 1944 in kurirski postaji G-4] (EŠD 29322) *[https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=46.38183426008239&lng=14.21824870750624&layers=&layer=partisanmemorial&id=1547 Obelisk partizanu Štefanu Ermanu] (EŠD 22575) *[https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=46.381148390271335&lng=14.217762351036074&layers=&layer=partisanmemorial&id=2115 Oblisk 13 padlim kurirjem] (EŠD 22573) ==Opombe== {{sklici}} ==Viri== *Janez Gerčar: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1031 ''Begunje''.] 1969. *Stane Šinkovec: ''Begunje: Nemška okupacija 1941-1945''. Pokrajinski odbor OF za Gorenjsko, Kranj 1995. [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1044 pdf 1] [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1045 pdf 2] * [[:v:Pokopani na grobišču talcev v Dragi|Pokopani na grobišču talcev v Dragi]]. Wikiverza. *Jože Vidic: ''Beg z morišča''. Ljubljana: Borec, 1971. *[https://partizanstvo.si Partizanstvo.si.] Partizanski spomeniki na zemljevidu. *[https://www.bergfex.si/sommer/gorenjska/touren/themenweg/283327,lamberg-weg-begunje/ Lambergova pot.] Bergfex. * Vlasta Felc in Miran Hladnik: [https://slov.si/mh/inoftabla_grobisce_draga.pdf Infotabla pred grobiščem talcev v Dragi] ==Glej tudi== *[[Grobišče talcev, Begunje na Gorenjskem]] {{Kategorija v Zbirki|}} {{koord|46|23|42|N|14|13|6|E|region:SI_type:landmark_dim:2000|display=title}} [[Kategorija:Begunje na Gorenjskem]] [[Kategorija:Doline v Sloveniji]] [[Kategorija:Karavanke]] [[Kategorija:Grobišča NOB|Draga]] [[Kategorija: Partizanski spomeniki v Sloveniji]] 0ho8xrr8gkk9viualmuaxmdzdb3einj 6676875 6676872 2026-05-17T07:57:52Z Yerpo 8417 /* Grobišče talcev */ postavitev s predlogo {{Več slik}} 6676875 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Draga}} [[Slika:Dolina Draga.JPG|thumb|250px|Zgornji del doline Draga]] '''Draga''' je ozka [[dolina]] ([[draga]]) ob potoku [[Begunjščica (potok)|Begunjščica]] severovzhodno od [[naselje|naselja]] [[Begunje na Gorenjskem]]. Vhod v 1,5 km dolgo dolino je pri [[Grad Kamen|gradu Kamen]]. Po dolini vodi krožna pohodna [[Lambergova pot]]. Draga je izhodišče za planinske vzpone na [[Begunjščica|Begunjščico]] (2060 m) in [[Dobrča|Dobrčo]] (1634 m), za [[Roblekov dom na Begunjščici|Roblekov dom na Begunjščici]] (1657 m) in za koče na planinah [[Planina Prevala|Prevala]] (1311 m), Poljška planina (1185 m) in Planinca (1136 m). ==Grobišče talcev== {{Več slik | align = left | direction = vertical | header = Grobišče talcev v Dragi | header_align = center | image1 = Grobisce Draga3.jpg | caption1 = Grobišče talcev leta 2012 | image2 = Obnovljeno grobišče talcev v Dragi.jpg | caption2 = Obnovljeno grobišče }} Ob vhodu v dolino je v opuščenem peskokopu nemški gestapo leta 1942 ustrelil 189 [[talec|talcev]], ki so jih pripeljali iz [[Muzej talcev|begunjskih zaporov in mučilnice]]. Zapornike (vpisanih je bilo 11.477, največ iz Gorenjske) so krivili delovanja v [[Narodnoosvobodilni boj|osvobodilnem boju]]. Prvo skupino so pobili avgusta 1941. V največji skupini, 3. januarja 1942, je bilo 36 fantov in mož, sozaporniki so morali že izkopano jamo med streljanjem razširiti. Z avstrijske Koroške, večinoma iz [[Beljak]]a, so z avtobusi vozili ljudi na ogled streljanja talcev. Med gledalci so bili tudi otroci in mladina. Nazaj grede so udeleženci tega "eksekucijskega turizma" prepevali koroške pesmi.<ref>Zgodovinar Peter Gstettner v spremni besedi nemškega prevoda knjige Staneta Šinkovca ''Das Gestapogefängnis von Begunje/Vigaun in Oberkrain 1941-1945'' (Celovec: Mohorjeva družba, 2014, 16) in v njeni predstavitvi v Begunjah (Jože Košnjek: [https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20150707/C/150709844/May Begunjska zgodba v nemščini.] ''Gorenjski glas'' 7. julija 2015.).</ref> Prve ustreljene so upepelili v [[Gradec|Gradcu]] v Avstriji, 165 naslednjih pa so pokopali v skupne grobove na kraju streljanja. Streljanje v Dragi so opustili po maju 1942. Ljudem niso mogli preprečiti, da ne bi kljub prepovedi na grobove prinašali rože in sveče, zmanjkovalo je prostora in v bližini so bili partizani. Večino od skupaj 849 talcev iz Begunj, ki so jih pokončali v povračilo za posamezne partizanske akcije, so potem streljali na kraju akcij ali v Begunjah. Borci Kokrškega odreda, svojci in domačini, predvsem mladina iz Begunj, so že leta 1944 za dan mrtvih v Dragi pripravili žalno slovesnost z recitacijami in pesmimi, ob križu in zvezdi je stal partizanski zastavonoša. Po osvoboditvi so na grobišče prenesli še posmrtne ostanke 20 borcev ter sedmih talcev od drugod. Na 94 nagrobnikih, razporejenih na 11 skupnih grobovih, je vklesano 192 imen in dva neznana talca. Po zasnovi arhitekta [[Edvard Ravnikar|Edvarda Ravnikarja]] je bilo grobišče v Dragi s kipom talca [[Boris Kalin|Borisa Kalina]] in spomenikom z verzi [[Matej Bor|Mateja Bora]] urejeno leta 1957 kot [[park|spominski park]] (EŠD 125). <poem> V TEM GORSKEM SVETU KJER SO V LETIH ZLIH POBIJALI MOŽE OTROKE ŽENE JE ZNOVA MIR A DASI JE VES TIH MORILCE TOŽI IN SLAVI UMORJENE </poem> 22. julija 1978 so ob praznovanju dneva vstaje, obletnici ponovnega formiranja Kokrškega odreda in novem asfaltu skozi Drago so cesto skozi vas do grobišča nameravali poimenovati Cesta talcev, od tam dalje do konca doline pa Cesta Kokrškega odreda, a do realizacije namere ni prišlo. O tragični zgodovini doline poje ponarodela [[Ansambel bratov Avsenik|Avsenikova]] pesem [[Tam, kjer murke cveto]]. Edino te pesmi iz svojega opusa [[Slavko Avsenik]] ni dovolil prevesti v nemščino.{{navedi vir}} ==Kulturna dediščina== *[[Grad Kamen]] (EŠD 207) *[https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=16&lat=46.38766562972278&lng=14.233213898445463&layers=&layer=partisanmemorial&id=1968 Spomenik štabu Kokrškega odreda v Lahovi dolini] (EŠD 27905) *[https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=14&lat=46.38766562972278&lng=14.233213898445463&layers=&layer=partisanmemorial&id=2108 Spomenik partizanski ambulanti B 777] (EŠD 27904) *[https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=46.38595176945486&lng=14.21745164344112&layers=&layer=partisanmemorial&id=1545 Plošči obnovi Kokrškega odreda 1944 in kurirski postaji G-4] (EŠD 29322) *[https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=46.38183426008239&lng=14.21824870750624&layers=&layer=partisanmemorial&id=1547 Obelisk partizanu Štefanu Ermanu] (EŠD 22575) *[https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=46.381148390271335&lng=14.217762351036074&layers=&layer=partisanmemorial&id=2115 Oblisk 13 padlim kurirjem] (EŠD 22573) ==Opombe== {{sklici}} ==Viri== *Janez Gerčar: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1031 ''Begunje''.] 1969. *Stane Šinkovec: ''Begunje: Nemška okupacija 1941-1945''. Pokrajinski odbor OF za Gorenjsko, Kranj 1995. [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1044 pdf 1] [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1045 pdf 2] * [[:v:Pokopani na grobišču talcev v Dragi|Pokopani na grobišču talcev v Dragi]]. Wikiverza. *Jože Vidic: ''Beg z morišča''. Ljubljana: Borec, 1971. *[https://partizanstvo.si Partizanstvo.si.] Partizanski spomeniki na zemljevidu. *[https://www.bergfex.si/sommer/gorenjska/touren/themenweg/283327,lamberg-weg-begunje/ Lambergova pot.] Bergfex. * Vlasta Felc in Miran Hladnik: [https://slov.si/mh/inoftabla_grobisce_draga.pdf Infotabla pred grobiščem talcev v Dragi] ==Glej tudi== *[[Grobišče talcev, Begunje na Gorenjskem]] {{Kategorija v Zbirki|}} {{koord|46|23|42|N|14|13|6|E|region:SI_type:landmark_dim:2000|display=title}} [[Kategorija:Begunje na Gorenjskem]] [[Kategorija:Doline v Sloveniji]] [[Kategorija:Karavanke]] [[Kategorija:Grobišča NOB|Draga]] [[Kategorija: Partizanski spomeniki v Sloveniji]] spwohxxz011zkw89p6uxsw8xkll4rbs 0 141814 6676755 6473573 2026-05-17T00:05:09Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676755 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije | Name = Albanija na Pesmi Evrovizije | Flag = Flag of Albania.svg | Member station = Radio Televizioni Shqiptar (RTSH) | National selection event = Festivali i Këngës | Apps = 22 (13 finalov) | First = [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | Best = 5. mesto: [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] | Website = | EBU page = http://www.eurovision.tv/page/history/by-country/country?country=39 | Current = <!-- Year only! eg: 2015 --> }} '''[[Albanija]]''' je prvič nastopila na [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]] leta [[2004]]. Kot debitantka je s predstavnico [[Anjeza Shanini|Anjezo Shanini]] in s pesmijo ''The image of you'' zasedla 7. mesto. Ker se je leta 2004 torej uvrstila med prvih deset držav, je smela na [[Pesem Evrovizije 2005|Pesmi Evrovizije 2005]] nastopiti neposredno v finalu; tokrat jo je zastopala [[Ledina Çelo]] s pesmijo ''Tomorrow I go'' ter zasedla v polfinalu 16. mesto. Zatorej se je albanski predstavnik [[Luiz Ejlli]] moral na [[Evrovizija 2006|Evroviziji 2006]] s pesmijo ''Zjarr E Ftohtë'' pomeriti najprej v polfinalu. Leta 2006 je Albanijo prvič predstavljal moški in njihova pesem je bila prvič odpeta v [[albanščina|albanščini]]. Doslej najslabšo uvrstitev je Albanija doživela na [[Evrovizija 2007|Evroviziji 2007]], kjer je zasedla šele 17. mesto v polfinalu. Izbor za albansko pesem Evrovizije organizira [[Radio Televizioni Shqiptar]] z oddajo [[Festivali I Këngës]]. == Albanski udeleženci na Pesmi Evrovizije == [[Slika:Ndoci 2007 Eurovision.jpg|thumb|right|200px|[[Frederik Ndoci]] v Helsinkih ([[Pesem Evrovizije 2007|2007]]).]] [[Slika:Albania, Olta Boka, semi-final, Eurovision 2008.jpg|thumb|right|200px|[[Olta Boka]] v [[Beograd]]u ([[Pesem Evrovizije 2008|2008]]).]] {| class="wikitable sortable" ! <small>Leto</small> !! Izvajalec !! Pesem !! <small>Finale</small> !! <small>Točke</small> !! <small>Polfinale</small> !! <small>Točke</small> |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | [[Anjeza Shahini]] | ''The Image of You'' | align="center" | 7. | align="center"|106 | align="center"|4. | align="center"|167 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | [[Ledina Çelo]] | ''Tomorrow I Go'' | align="center" | 16. | align="center"|53 | colspan="2" bgcolor="#ececec" data-sort-value="99999"|<small><center>''neposredno v finalu''</center></small> |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | [[Luiz Ejlli]] | ''Zjarr e ftohtë'' | colspan="2" rowspan="2" data-sort-value="99999" bgcolor="#ececec"|<small><center>''brez finala''</center></small> | align="center" | 14. | align="center"|58 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | [[Frederik Ndoci]] | ''Hear My Plea'' | align="center" | 17. | align="center"|49 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | [[Olta Boka]] | ''Zemrën e lamë peng'' | align="center"|17. | align="center"|55 | align="center"|9. | align="center"|67 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] | [[Kejsi Tola]] | ''Carry Me in Your Dreams'' | align="center" | 17. | align="center"|48 | align="center"|7. | align="center"|73 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2010|2010]] | [[Julia Pasha]] | ''It's All about You'' | align="center"|16. | align="center"|62 | align="center"|6. | align="center"|76 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] | [[Aurela Gaçe]] | ''Feel the Passion'' | colspan="2" data-sort-value="99999" bgcolor="#ececec"|<small><center>''brez finala''</center></small> | align="center" | 14. | align="center"|47 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] | [[Rona Nishliu]] | ''Suus'' | align="center" | 5. | align="center"|146 | align="center" bgcolor="silver"|2. | align="center" bgcolor="silver"|146 |- | align="center"|[[Pesem Evrovizije 2013|2013]] || [[Adrian Lulgjuraj]] & [[Bledar Sejko]]|| ''Identitet'' || colspan="2" rowspan="2" data-sort-value="99999" bgcolor="#ececec" |<small><center>''brez finala''</center></small> || align="center"|15. || align="center"|31 |- | align="center"|[[Pesem Evrovizije 2014|2014]] || [[Hersi Matmuja]]|| ''One Night's Anger'' || align="center" |15. || align="center"|22 |- | align="center"|[[Pesem Evrovizije 2015|2015]] || [[Elhaida Dani]]|| ''I'm Alive'' || align="center" |17. || align="center"|34 || align="center"|10. || align="center"|62 |- | align="center"|[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] || [[Eneda Tarifa]]|| ''Përrallë'' || colspan="2" rowspan="2" bgcolor="#ececec" |<small><center>''brez finala''</center></small>||align="center"|16.||align="center"|45 |- |align="center"|[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Lindita]] |''World'' |align="center"|14. |align="center"|76 |- |align="center"|[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Eugent Bushpepa]] |''Mall'' |align="center"|11. |align="center"|184 |align="center"|8. |align="center"|162 |- |align="center"|[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Jonida Maliqi]] |''Ktheju tokes'' |align="center"|17. |align="center"|90 |align="center"|9. |align="center"|96 |- |align="center"|[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[Arilena Ara]] |''Falling from the sky'' | colspan="4" color="#808080" bgcolor="#ececec" |<small><center>''festival odpadel''</center></small> |- |align="center"|[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |[[Anxhela Peristeri]] |''Karma'' |align="center"|21. |align="center"|57 |align="center"|10. |align="center"|112 |- |align="center"|[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Ronela Hajati]] |''Sekret'' |colspan="2" data-sort-value="99999" bgcolor="#ececec"|<small><center>''brez finala''</center></small> |align="center"|12. |align="center"|58 |- |align="center"|[[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |[[Albina Kelmendi|Albina]] & Familja Kelmendi |''Duje'' |align="center"|22. |align="center"|76 |align="center"|9. |align="center"|83 |- | align="center" |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Besa]] |Titan | colspan="2" data-sort-value="99999" bgcolor="#ececec"|<small><center>''brez finala''</center></small> | align="center" |15. | align="center" |14 |- | align="center" |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Shkodra Elektronike]] |Zjerm | align="center" |8. | align="center" |218 | align="center" bgcolor="silver"|2. | align="center" bgcolor="silver"|122 |- | align="center" |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Alis Albanski pevec|Alis]] |Nân | align="center" |13. | align="center" |145 | align="center" | | align="center" | |} ===Avtorske ekipe=== {| class="wikitable sortable" style="font-size: 95%" |- ! Leto !! Pesem !! Avtor glasbe !! Avtor besedila |- | 2004 || ''The Image of You'' || Edmond Zhulali || Xhuli Teilor |- | 2005 || ''Tomorrow I Go'' || Adrian Hila || Pandi Laço, Sidorela Risto |- | 2006 || ''Zjarr e ftohtë'' || Klodian Qafoku || Dr. Flori |- | 2007 || ''Hear My Plea'' || Adrian Hila || Pandi Laço, June Muftaraj Taylor |- | 2008 || ''Zemrën e lamë peng'' || Adrian Hila || Pandi Laço |- | 2009 || ''Carry Me in Your Dreams'' || Edmond Zhulali || June Muftaraj Taylor |- | 2010 || ''It's All about You'' || Ardit Gjebrea || Ardit Gjebrea, Pirro Çako |- | 2011 || ''Feel the Passion'' || Shpëtim Saraçi || Sokol Marsi |- | 2012 || ''Suus'' || Florent Boshnjaku || Rona Nishliu |- | 2013 || ''Identitet'' || Bledar Sejko || Eda Sejko |- | 2014 || ''One Night's Anger'' || Gentian Lako || Jorgo Papingji |- | 2015 || ''I'm Alive'' || Arber Elshani, Kristijan Lekaj (Zzap'n'Chriss) || Sokol Marsi |- | 2016 || ''Përrallë'' || Olsa Toqi || Olsa Toqi |} {{Pesem Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Albanska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Albanija na Pesmi Evrovizije| ]] hc6iwa2vnd2ntp73oska1w290h9l3ig 6676805 6676755 2026-05-17T02:09:11Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676805 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije | Name = Albanija na Pesmi Evrovizije | Flag = Flag of Albania.svg | Member station = Radio Televizioni Shqiptar (RTSH) | National selection event = Festivali i Këngës | Apps = 22 (13 finalov) | First = [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | Best = 5. mesto: [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] | Website = | EBU page = http://www.eurovision.tv/page/history/by-country/country?country=39 | Current = <!-- Year only! eg: 2015 --> }} '''[[Albanija]]''' je prvič nastopila na [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]] leta [[2004]]. Kot debitantka je s predstavnico [[Anjeza Shanini|Anjezo Shanini]] in s pesmijo ''The image of you'' zasedla 7. mesto. Ker se je leta 2004 torej uvrstila med prvih deset držav, je smela na [[Pesem Evrovizije 2005|Pesmi Evrovizije 2005]] nastopiti neposredno v finalu; tokrat jo je zastopala [[Ledina Çelo]] s pesmijo ''Tomorrow I go'' ter zasedla v polfinalu 16. mesto. Zatorej se je albanski predstavnik [[Luiz Ejlli]] moral na [[Evrovizija 2006|Evroviziji 2006]] s pesmijo ''Zjarr E Ftohtë'' pomeriti najprej v polfinalu. Leta 2006 je Albanijo prvič predstavljal moški in njihova pesem je bila prvič odpeta v [[albanščina|albanščini]]. Doslej najslabšo uvrstitev je Albanija doživela na [[Evrovizija 2007|Evroviziji 2007]], kjer je zasedla šele 17. mesto v polfinalu. Izbor za albansko pesem Evrovizije organizira [[Radio Televizioni Shqiptar]] z oddajo [[Festivali I Këngës]]. == Albanski udeleženci na Pesmi Evrovizije == [[Slika:Ndoci 2007 Eurovision.jpg|thumb|right|200px|[[Frederik Ndoci]] v Helsinkih ([[Pesem Evrovizije 2007|2007]]).]] [[Slika:Albania, Olta Boka, semi-final, Eurovision 2008.jpg|thumb|right|200px|[[Olta Boka]] v [[Beograd]]u ([[Pesem Evrovizije 2008|2008]]).]] {| class="wikitable sortable" ! <small>Leto</small> !! Izvajalec !! Pesem !! <small>Finale</small> !! <small>Točke</small> !! <small>Polfinale</small> !! <small>Točke</small> |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | [[Anjeza Shahini]] | ''The Image of You'' | align="center" | 7. | align="center"|106 | align="center"|4. | align="center"|167 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | [[Ledina Çelo]] | ''Tomorrow I Go'' | align="center" | 16. | align="center"|53 | colspan="2" bgcolor="#ececec" data-sort-value="99999"|<small><center>''neposredno v finalu''</center></small> |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | [[Luiz Ejlli]] | ''Zjarr e ftohtë'' | colspan="2" rowspan="2" data-sort-value="99999" bgcolor="#ececec"|<small><center>''brez finala''</center></small> | align="center" | 14. | align="center"|58 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | [[Frederik Ndoci]] | ''Hear My Plea'' | align="center" | 17. | align="center"|49 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | [[Olta Boka]] | ''Zemrën e lamë peng'' | align="center"|17. | align="center"|55 | align="center"|9. | align="center"|67 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] | [[Kejsi Tola]] | ''Carry Me in Your Dreams'' | align="center" | 17. | align="center"|48 | align="center"|7. | align="center"|73 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2010|2010]] | [[Julia Pasha]] | ''It's All about You'' | align="center"|16. | align="center"|62 | align="center"|6. | align="center"|76 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] | [[Aurela Gaçe]] | ''Feel the Passion'' | colspan="2" data-sort-value="99999" bgcolor="#ececec"|<small><center>''brez finala''</center></small> | align="center" | 14. | align="center"|47 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] | [[Rona Nishliu]] | ''Suus'' | align="center" | 5. | align="center"|146 | align="center" bgcolor="silver"|2. | align="center" bgcolor="silver"|146 |- | align="center"|[[Pesem Evrovizije 2013|2013]] || [[Adrian Lulgjuraj]] & [[Bledar Sejko]]|| ''Identitet'' || colspan="2" rowspan="2" data-sort-value="99999" bgcolor="#ececec" |<small><center>''brez finala''</center></small> || align="center"|15. || align="center"|31 |- | align="center"|[[Pesem Evrovizije 2014|2014]] || [[Hersi Matmuja]]|| ''One Night's Anger'' || align="center" |15. || align="center"|22 |- | align="center"|[[Pesem Evrovizije 2015|2015]] || [[Elhaida Dani]]|| ''I'm Alive'' || align="center" |17. || align="center"|34 || align="center"|10. || align="center"|62 |- | align="center"|[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] || [[Eneda Tarifa]]|| ''Përrallë'' || colspan="2" rowspan="2" bgcolor="#ececec" |<small><center>''brez finala''</center></small>||align="center"|16.||align="center"|45 |- |align="center"|[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Lindita]] |''World'' |align="center"|14. |align="center"|76 |- |align="center"|[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Eugent Bushpepa]] |''Mall'' |align="center"|11. |align="center"|184 |align="center"|8. |align="center"|162 |- |align="center"|[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Jonida Maliqi]] |''Ktheju tokes'' |align="center"|17. |align="center"|90 |align="center"|9. |align="center"|96 |- |align="center"|[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[Arilena Ara]] |''Falling from the sky'' | colspan="4" color="#808080" bgcolor="#ececec" |<small><center>''festival odpadel''</center></small> |- |align="center"|[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |[[Anxhela Peristeri]] |''Karma'' |align="center"|21. |align="center"|57 |align="center"|10. |align="center"|112 |- |align="center"|[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Ronela Hajati]] |''Sekret'' |colspan="2" data-sort-value="99999" bgcolor="#ececec"|<small><center>''brez finala''</center></small> |align="center"|12. |align="center"|58 |- |align="center"|[[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |[[Albina Kelmendi|Albina]] & Familja Kelmendi |''Duje'' |align="center"|22. |align="center"|76 |align="center"|9. |align="center"|83 |- | align="center" |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Besa]] |Titan | colspan="2" data-sort-value="99999" bgcolor="#ececec"|<small><center>''brez finala''</center></small> | align="center" |15. | align="center" |14 |- | align="center" |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Shkodra Elektronike]] |Zjerm | align="center" |8. | align="center" |218 | align="center" bgcolor="silver"|2. | align="center" bgcolor="silver"|122 |- | align="center" |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Alis Albanski pevec|Alis]] |Nân | align="center" |13. | align="center" |145 | align="center" |7. | align="center" |158 |} ===Avtorske ekipe=== {| class="wikitable sortable" style="font-size: 95%" |- ! Leto !! Pesem !! Avtor glasbe !! Avtor besedila |- | 2004 || ''The Image of You'' || Edmond Zhulali || Xhuli Teilor |- | 2005 || ''Tomorrow I Go'' || Adrian Hila || Pandi Laço, Sidorela Risto |- | 2006 || ''Zjarr e ftohtë'' || Klodian Qafoku || Dr. Flori |- | 2007 || ''Hear My Plea'' || Adrian Hila || Pandi Laço, June Muftaraj Taylor |- | 2008 || ''Zemrën e lamë peng'' || Adrian Hila || Pandi Laço |- | 2009 || ''Carry Me in Your Dreams'' || Edmond Zhulali || June Muftaraj Taylor |- | 2010 || ''It's All about You'' || Ardit Gjebrea || Ardit Gjebrea, Pirro Çako |- | 2011 || ''Feel the Passion'' || Shpëtim Saraçi || Sokol Marsi |- | 2012 || ''Suus'' || Florent Boshnjaku || Rona Nishliu |- | 2013 || ''Identitet'' || Bledar Sejko || Eda Sejko |- | 2014 || ''One Night's Anger'' || Gentian Lako || Jorgo Papingji |- | 2015 || ''I'm Alive'' || Arber Elshani, Kristijan Lekaj (Zzap'n'Chriss) || Sokol Marsi |- | 2016 || ''Përrallë'' || Olsa Toqi || Olsa Toqi |} {{Pesem Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Albanska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Albanija na Pesmi Evrovizije| ]] b8mulgukxf91m5dpuradlujk2wl45fu 0 141815 6676753 6475029 2026-05-17T00:00:00Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676753 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije |Name = Armenija na Pesmi Evrovizije |Flag = Flag of Armenia.svg |Member station = {{nowrap|[[Armenska javna televizija]]}} (AMPTV) |ESC apps = 18 (14 finalov) |ESC first = [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] |ESC best = 4.: [[Pesem Evrovizije 2008|2008]], [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] |Website = [http://www.eurovision.am Spletno mesto AMPTV] |EBU page = https://eurovision.tv/country/armenia }} '''[[Armenija]]''' se je na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' prvič pojavila leta [[2006]], ko jo je s pesmijo ''Without your love'' predstavljal [[André (pevec)|André]]. Ker še dotlej ni sodelovala na izboru, se je André moral najprej pomeriti v polfinalu, kjer se uvrstil v finalni izbor. Visoko število točk so Armeniji namenile zlasti države z obsežno armensko diasporo: [[Rusija]] (12 točk), [[Nizozemska]] (10 točk) in [[Francija]] (10 točk). Na koncu se je pesem uvrstila na uspešno 8. mesto, kar je armenskemu predstavniku prihodnje leto omogočilo uvrstitev neposredno v finale. Leta [[2007]] je armenski predstavnik [[Hayko]] ponovno dosegel 8. mesto. Leta 2008 je armenska predstavnica [[Sirusho]] zasedla 4. mesto. Leta 2011, 2018 in 2019 se niso uvrstili v finale. Nastop na Pesmi Evrovizije 2012 je Armenija odpovedala zaradi napetosti z državo gostiteljico, [[Azerbajdžan]]om.<ref>http://www.rtvslo.si/zabava/zanimivosti/armenija-se-protestno-umika-iz-evrovizijskega-sova-v-azerbajdzanu/278446, vpogled: 12. 8. 2012.</ref> Leta [[2020]] je bila [[Pesem Evrovizije]] odpovedana. Leta [[Pesem Evrovizije 2021|2021]] je nameravala sodelovati, vendar je odstopila zaradi politične krize.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/ema/v-rotterdamu-bo-tekmovalo-40-drzav-armenija-se-umika/571838|title=Evrovizija 2021: Armenije ne bo?}}</ref>[[Slika:ESC 2007 Armenia - Hayko - Anytime you need.jpg|thumb|200px|[[Hayko]] v Helsinkih ([[Pesem Evrovizije 2007|2007]])]] [[Slika:ESC 2008 - Armenia - Sirusho, 1st semifinal.jpg|thumb|200px|[[Sirusho]] v Beogradu ([[Pesem Evrovizije 2008|2008]])]] [[Slika:Eurovision 2023 - Jury Final - Armenia - Brunette (01).jpg|sličica|[[Brunette|Brunettte]] med nastopom v [[Liverpool|Liverpoolu]] leta [[Pesem Evrovizije 2023|2023]]]] [[Slika:Ladaniva, Eurovision 2024 final rehearsal 07.jpg|sličica|[[Ladaniva]] med nastopom v [[Malmö|Malmu]] leta [[Pesem Evrovizije 2024|2024]]]] == Armenski predstavniki == {| class="wikitable" |- bgcolor="#ccccff" ! Leto ! Izvajalec ! Pesem ! Finale ! Točke ! Polfinale ! Točke |----- | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | André | »Without Your Love« | 8. | 129 | 6. | 150 |----- bgcolor="#FFDEAD" | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | [[Hayko]] | »Anytime You Need« | 8. | 138 | colspan="2" | ''Top 10 prejšnjo leto'' |----- | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | [[Sirusho]] | »Qélé, Qélé« | 4. | 199 |bgcolor="Silver"| 2. |bgcolor="silver"| 139 |----- | [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] | Inga & Anush | »Jan Jan« | 10. | 92 | 5. | 99 |----- | [[Pesem Evrovizije 2010|2010]] | [[Eva Rivas]] | »Apricot Stone« | 7. | 141 | 6. | 83 |----- | [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] | [[Emmy (armenska pevka)|Emmy]] | »Boom Boom« | colspan="2" | ''Brez finala'' | 12. | 54 |----- | [[Pesem Evrovizije 2013|2013]] | [[Dorians]] | »Lonely Planet« | 18. | 41 | 7. | 69 |----- | [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] | [[Aram Mp3|Aram MP3]] | »Not Alone« | 4. | 174 | 4. | 121 |----- | [[Pesem Evrovizije 2015|2015]] | [[Genealogy]] | »Face the Shadow« |16. |34 |7. |77 |----- | [[Pesem Evrovizije 2016|2016]] | [[Iveta Mukuchyan]] |»LoveWawe« |7. |249 |bgcolor="silver"|2. |bgcolor="silver"|243 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Artsvik]] |»Fly with Me« |18. |79 |7. |152 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Sevak Khanagyan]] |»Qami« (Քամի) | colspan="2" rowspan="2" |''Brez finala'' |15. |79 |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Srbuk]] |»Walking Out« |16. |49 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[Athena Manoukian]] |»Chains on You« | colspan="4" |(festival odpovedan) |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Rosa Linn]] |»Snap« |20. |61 |5. |187 |- |[[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |[[Brunette]] |»Future Lover« |14. |122 |6. |99 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Ladaniva]] |»Jako« |8. |183 |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|137 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Parg (pevec)|Parg]] |»[[Survivor (skladba, Parg)|Survivor]]« |20. |72 |10. |51 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Simón]] |»Paloma Rumba« | colspan="2" |''Brez finala'' | | |} == Viri == {{seznam_referenc}} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Armenska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Armenija na Pesmi Evrovizije| ]] e170z02p3pfntedypx7a891anr8d3j0 6676804 6676753 2026-05-17T02:08:38Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676804 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije |Name = Armenija na Pesmi Evrovizije |Flag = Flag of Armenia.svg |Member station = {{nowrap|[[Armenska javna televizija]]}} (AMPTV) |ESC apps = 18 (14 finalov) |ESC first = [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] |ESC best = 4.: [[Pesem Evrovizije 2008|2008]], [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] |Website = [http://www.eurovision.am Spletno mesto AMPTV] |EBU page = https://eurovision.tv/country/armenia }} '''[[Armenija]]''' se je na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' prvič pojavila leta [[2006]], ko jo je s pesmijo ''Without your love'' predstavljal [[André (pevec)|André]]. Ker še dotlej ni sodelovala na izboru, se je André moral najprej pomeriti v polfinalu, kjer se uvrstil v finalni izbor. Visoko število točk so Armeniji namenile zlasti države z obsežno armensko diasporo: [[Rusija]] (12 točk), [[Nizozemska]] (10 točk) in [[Francija]] (10 točk). Na koncu se je pesem uvrstila na uspešno 8. mesto, kar je armenskemu predstavniku prihodnje leto omogočilo uvrstitev neposredno v finale. Leta [[2007]] je armenski predstavnik [[Hayko]] ponovno dosegel 8. mesto. Leta 2008 je armenska predstavnica [[Sirusho]] zasedla 4. mesto. Leta 2011, 2018 in 2019 se niso uvrstili v finale. Nastop na Pesmi Evrovizije 2012 je Armenija odpovedala zaradi napetosti z državo gostiteljico, [[Azerbajdžan]]om.<ref>http://www.rtvslo.si/zabava/zanimivosti/armenija-se-protestno-umika-iz-evrovizijskega-sova-v-azerbajdzanu/278446, vpogled: 12. 8. 2012.</ref> Leta [[2020]] je bila [[Pesem Evrovizije]] odpovedana. Leta [[Pesem Evrovizije 2021|2021]] je nameravala sodelovati, vendar je odstopila zaradi politične krize.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/ema/v-rotterdamu-bo-tekmovalo-40-drzav-armenija-se-umika/571838|title=Evrovizija 2021: Armenije ne bo?}}</ref>[[Slika:ESC 2007 Armenia - Hayko - Anytime you need.jpg|thumb|200px|[[Hayko]] v Helsinkih ([[Pesem Evrovizije 2007|2007]])]] [[Slika:ESC 2008 - Armenia - Sirusho, 1st semifinal.jpg|thumb|200px|[[Sirusho]] v Beogradu ([[Pesem Evrovizije 2008|2008]])]] [[Slika:Eurovision 2023 - Jury Final - Armenia - Brunette (01).jpg|sličica|[[Brunette|Brunettte]] med nastopom v [[Liverpool|Liverpoolu]] leta [[Pesem Evrovizije 2023|2023]]]] [[Slika:Ladaniva, Eurovision 2024 final rehearsal 07.jpg|sličica|[[Ladaniva]] med nastopom v [[Malmö|Malmu]] leta [[Pesem Evrovizije 2024|2024]]]] == Armenski predstavniki == {| class="wikitable" |- bgcolor="#ccccff" ! Leto ! Izvajalec ! Pesem ! Finale ! Točke ! Polfinale ! Točke |----- | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | André | »Without Your Love« | 8. | 129 | 6. | 150 |----- bgcolor="#FFDEAD" | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | [[Hayko]] | »Anytime You Need« | 8. | 138 | colspan="2" | ''Top 10 prejšnjo leto'' |----- | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | [[Sirusho]] | »Qélé, Qélé« | 4. | 199 |bgcolor="Silver"| 2. |bgcolor="silver"| 139 |----- | [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] | Inga & Anush | »Jan Jan« | 10. | 92 | 5. | 99 |----- | [[Pesem Evrovizije 2010|2010]] | [[Eva Rivas]] | »Apricot Stone« | 7. | 141 | 6. | 83 |----- | [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] | [[Emmy (armenska pevka)|Emmy]] | »Boom Boom« | colspan="2" | ''Brez finala'' | 12. | 54 |----- | [[Pesem Evrovizije 2013|2013]] | [[Dorians]] | »Lonely Planet« | 18. | 41 | 7. | 69 |----- | [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] | [[Aram Mp3|Aram MP3]] | »Not Alone« | 4. | 174 | 4. | 121 |----- | [[Pesem Evrovizije 2015|2015]] | [[Genealogy]] | »Face the Shadow« |16. |34 |7. |77 |----- | [[Pesem Evrovizije 2016|2016]] | [[Iveta Mukuchyan]] |»LoveWawe« |7. |249 |bgcolor="silver"|2. |bgcolor="silver"|243 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Artsvik]] |»Fly with Me« |18. |79 |7. |152 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Sevak Khanagyan]] |»Qami« (Քամի) | colspan="2" rowspan="2" |''Brez finala'' |15. |79 |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Srbuk]] |»Walking Out« |16. |49 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[Athena Manoukian]] |»Chains on You« | colspan="4" |(festival odpovedan) |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Rosa Linn]] |»Snap« |20. |61 |5. |187 |- |[[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |[[Brunette]] |»Future Lover« |14. |122 |6. |99 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Ladaniva]] |»Jako« |8. |183 |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|137 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Parg (pevec)|Parg]] |»[[Survivor (skladba, Parg)|Survivor]]« |20. |72 |10. |51 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Simón]] |»Paloma Rumba« | colspan="2" |''Brez finala'' |14. |49 |} == Viri == {{seznam_referenc}} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Armenska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Armenija na Pesmi Evrovizije| ]] m2ip5m0jws82n6d4dnns7i59oxlhgpm 0 141849 6676758 6169724 2026-05-17T00:14:14Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676758 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije | Name = Belorusija na Pesmi Evrovizije | Flag = Flag of Belarus.svg | Member station = [[Belteleradio]] (BRTC) (2004–2021) | National selection event = [[EuroFest]] (2004–2009, 2012–2020)<br/>interni izbor (2010–2011, 2021) | ESC apps = 16 (6 finalov) | ESC first = [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | ESC best = 6. mesto: [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | ESC worst = | Website = | EBU page = https://eurovision.tv/country/belarus }} '''[[Belorusija]]''' je na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' prvič nastopila leta [[Pesem Evrovizije 2004|2004]], ko je bil tudi prvič uveden polfinalni izbor. V finalni izbor se ji je prvič uspelo uvrstiti na [[Pesem Evrovizije 2007|Pesmi Evrovizije 2007]], ko je Belorusijo predstavljal [[Dimitrij Koldun]] ter s pesmijo ''Work your magic'' zasedel 6. mesto, kar je doslej edina beloruska uvrstitev med najboljšo deseterico. Belorusiji se je v letih 2004–2019 v finale uspelo uvrstiti šestkrat. Leta [[Pesem Evrovizije 2021|2021]] je Belorusija za nastop na Evroviziji izbrala skupino [[Galasi ZMesta]] s pesmijo ''Ja nauču tebja'' (»Naučil te bom«), ki so jo po dveh dneh diskvalificirali, saj je [[Evropska radiodifuzna zveza|ERZ]] presodila, da je preveč politična in tako krši pravila tekmovanja. Beloruski radioteleviziji so naložili, naj pošlje bodisi novo različico pesmi bodisi popolnoma drugo pesem.<ref>{{navedi splet|date=11. marec 2021|title=Latest news: EBU statement on Belarusian entry|url=https://eurovision.tv/story/latest-news-march-2021|website=Eurovision.tv|language=en}}</ref> Belorusija je nato prijavila pesem ''Pesnja pro zajcev'' (»Pesem o zajcih«) iste glasbene skupine. ERZ je diskvalificirala tudi to pesem iz enakega razloga kot prvo, s čimer je bila Belorusija dokončno diskvalificirana s tekmovanja tega leta.<ref>{{navedi splet|date=26. marec 2021|title=EBU statement on Belarusian participation|url=https://eurovision.tv/story/ebu-statement-on-belarusian-entry-2021|website=Eurovision.tv|language=en}}</ref> 28. maja 2021, šest dni po finalnem tekmovanju, je ERZ izglasovala suspenz članstva beloruski radioteleviziji.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ebu.ch/news/2021/05/ebu-executive-board-agrees-to-suspension-of-belarus-member-btrc|title=EBU EXECUTIVE BOARD AGREES TO SUSPENSION OF BELARUS MEMBER BTRC|date=28. maj 2021|publisher=European Broadcasting Union|language=en}}</ref> 1.&nbsp;julija so jo izključili iz ERZ, s čimer je izgubila pravico do prenosa in sodelovanja na tekmovanju.<ref>{{navedi splet|url=https://euroradio.fm/belteleradyyokampaniyu-vyklyuchyli-z-eurapeyskaga-vyashchalnaga-sayuza/|title=Белтэлерадыёкампанію выключылі з Еўрапейскага вяшчальнага саюза|date=30. junij 2021|website=euroradio.fm|language=be}}</ref> Objavljeno je bilo, da izključitev velja za tri leta, po njenem preteku pa bo Belorusija morala znova zaprositi za članstvo.<ref>{{navedi splet|date=27. avgust 2021|title=BTRC: Suspenzija traje tri godine|url=https://eurosong.hr/btrc-suspenzija-traje-tri-godine/|website=eurosong.hr|language=hr}}</ref> == Beloruski predstavniki == [[Slika:Ruslan Alekhno, Belarus, Eurovision 2008.jpg|thumb||right|200px|[[Ruslan Alekhno]] v Beogradu ([[Pesem Evrovizije 2008|2008]]).]] [[Slika:20150518 ESC 2015 Uzari & Maimuna 8699.jpg|sličica|200x200_pik|[[Uzari]] in [[Majmuna]] na Dunaju ([[Pesem Evrovizije 2015|2015]]).]] {| class="wikitable sortable" style="font-size: 95%;" ! align="center" | Leto !! Izvajalec !! Pesem !Jezik !Polfinale !Točke!! Finale !! Točke |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2004|'''2004''']] | [[Aleksandra in Konstantin]] | ''My Galileo'' | align="center" |[[angleščina]] | align="center" | 19. | align="right" | 10 | colspan="2" rowspan="3" align="center" bgcolor="#ececec" | ''se ni uvrstila'' |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2005|'''2005''']] | [[Anželika Agurbaš]] | ''Love Me Tonight'' | align="center" |angleščina | align="center" |13. | align="right" |67 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2006|'''2006''']] | [[Polina Smolova]] | ''Mum'' | align="center" |angleščina | align="center" | 22. | align="right" | 10 |-- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2007|'''2007''']] | [[Dimitrij Koldun]] | ''Work Your Magic'' | align="center" |angleščina | align="center" | 4. | align="right" | 176 | align="center" | 6. | align="right" | 145 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2008|'''2008''']] | [[Ruslan Alehno]] | ''Hasta la vista'' | align="center" |angleščina | align="center" | 17. | align="right" | 27 | colspan="2" rowspan="2" align="center" bgcolor="#ececec" | ''se ni uvrstila'' |- | align="center" | '''[[Pesem Evrovizije 2009|2009]]''' |[[Pjotr Jelfimov]] |''Eyes That Never Lie'' | align="center" |angleščina | align="center" | 13. | align="right" | 25 |- | align="center" | '''[[Pesem Evrovizije 2010|2010]]''' |[[3+2 (glasbena skupina)|3+2]] ft. [[Robert Wells]] |''Butterflies'' | align="center" | angleščina | align="center" | 9. | align="right" | 59 | align="center" | 24. | align="right" | 18 |- | align="center" | '''[[Pesem Evrovizije 2011|2011]]''' |[[Anastasija Vinikova]] |''I Love Belarus'' | align="center" |angleščina | align="center" |14. | align="right" |45 | colspan="2" rowspan="2" align="center" bgcolor="#ececec" |''se ni uvrstila'' |- | align="center" | '''[[Pesem Evrovizije 2012|2012]]''' |[[Litesound]] |''We Are The Heroes'' | align="center" |angleščina | align="center" |16. | align="right" |35 |- | align="center" | '''[[Pesem Evrovizije 2013|2013]]''' |[[Aljona Lanska]] |''Solayoh'' | align="center" |angleščina | align="center" |7. | align="right" |64 | align="center" |16. | align="right" |48 |- | align="center" | '''[[Pesem Evrovizije 2014|2014]]''' |[[Teo (beloruski pevec)|Teo]] |''Cheesecake'' | align="center" |angleščina | align="center" |5. | align="right" |87 | align="center" |16. | align="right" |43 |- | align="center" |'''[[Pesem Evrovizije 2015|2015]]''' |[[Uzari]] & [[Majmuna]] |''Time'' | align="center" |angleščina | align="center" |12. | align="right" |39 | colspan="2" rowspan="2" align="center" bgcolor="#ececec" |''se ni uvrstila'' |- | align="center" |'''[[Pesem Evrovizije 2016|2016]]''' |[[Aleksander Ivanov (pevec)|Ivan]] |''Help To Fly'' | align="center" |angleščina | align="center" |12. | align="right" |84 |- | align="center" |'''[[Pesem Evrovizije 2017|2017]]''' |[[Naviband]] |''Gistorija majgo žicja'' | align="center" |[[beloruščina]] | align="center" |9. | align="right" |110 | align="center" |17. | align="right" |84 |- | align="center" |'''[[Pesem Evrovizije 2018|2018]]''' |[[Aleksejev (pevec)|Aleksejev]] |''Forever'' | align="center" |angleščina | align="center" |16. | align="right" |65 | colspan="2" align="center" bgcolor="#ececec" |''se ni uvrstila'' |- | align="center" |'''[[Pesem Evrovizije 2019|2019]]''' |[[Zinaida Kuprijanovič|Zena]] |''Like It'' | align="center" |angleščina | align="center" |10. | align="right" |122 | align="center" |24. | align="right" |31 |- | align="center" |'''[[Pesem Evrovizije 2021|2020]]''' |[[VAL (duet)|VAL]] |''Da vidna'' | align="center" |beloruščina | colspan="4" align="center" bgcolor="#ececec" |''odpovedan festival'' |- | align="center" |'''[[Pesem Evrovizije 2021|2021]]''' |[[Galasi ZMesta]] |''Ja nauču tebja'' | align="center" |[[ruščina]] | colspan="4" align="center" bgcolor="#ececec" |''diskvalifikacija'' |} == Sklici == {{sklici}} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Beloruska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Belorusija na Pesmi Evrovizije| ]] orbycqksg54px5bkfxs9lnik6i8s99t 0 142061 6676748 6169899 2026-05-16T23:54:17Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676748 wikitext text/x-wiki {{Infobox Eurovision country |Name = Bosna in Hercegovina na Pesmi Evrovizije | Flag = Flag of Bosnia and Herzegovina.svg |Member station = [[Bosanskohercegovačka radio-televizija|BHRT]] |National selection event = BH Eurosong |ESC apps = 19 (18 finalov) |ESC first = [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] |ESC best = 3.: [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] |Website = [http://www.bhrt.ba/lat/default.wbsp?p=427 Stran na BHRT] |EBU page = https://eurovision.tv/country/bosnia-herzegovina }} [[Slika:Deen.jpg|thumb|right|125px|[[Deen]] v Carigradu ([[Pesem Evrovizije 2004|2004]]).]] [[Slika:ESC 2007 Bosnia and Herzegovina - Maria Sestic - Rijeka bez imena.jpg|thumb|right|200px|[[Marija Šestić]] v Helsinkih (2007).]] [[Slika:ESC 2008 - Bosnia & Herzegovina - Laka, 1st semifinal.jpg|thumb|right|200px|[[Elvir Laković Laka|Laka]] v Beogradu (2008).]] '''[[Bosna in Hercegovina]]''' je na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' prvič nastopila leta [[1993]]. Svoj največji evrovizijski uspeh je dosegla leta [[2006]], ko je [[Hari Mata Hari]] s pesmijo ''Lejla'' zasedel 3. mesto. Zaradi slabih rezultatov predhodnih let je Bosna in Hercegovina izpadla iz tekmovanja leta [[Pesem Evrovizije 1998|1998]] in [[Pesem Evrovizije 2000|2000]]. V letih 2013–2015 država ni sodelovala iz finančnih razlogov. Po letu 2016 je bosansko-hercegovska radiotelevizija zaradi težke finančne situacije znova odpovedala sodelovanje. Vodja bosanske delegacije Lejla Babović je decembra 2018 izjavila, da je trenutni glavni cilj BHRT povratek na Evrovizijo, da pa je zaradi finančnega stanja in dolgov [[Evropska radiodifuzna zveza|Evropski radiodifuzni zvezi]] povratek v bližnji prihodnosti malo verjeten.<ref>{{navedi splet |url=https://www.escxtra.com/2018/12/29/bosnia-2020-eurovision-difficult/ |title=Bosnia & Herzegovina's "primary goal" is Eurovision comeback but 2020 return "difficult" |date=29. december 2018 |access-date=29. decembra 2018 |archive-date=2018-12-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181229075805/https://www.escxtra.com/2018/12/29/bosnia-2020-eurovision-difficult/ |url-status=dead }}</ref> == Predstavniki Bosne in Hercegovine == {| class="wikitable sortable" style="font-size: 95%;" !Leto !Glasbeniki !Pesem !Jezik !Finale !Točke !Polfinale !Točke |- |[[Pesem Evrovizije 1993|1993]] |[[Fazla]] |''Sva bol svijeta'' |[[bosanščina]] |16. |27 |bgcolor="silver"|2. |bgcolor="silver"|52<ref>v predizboru [[Kvalifikacija za Millstreet]]</ref> |- |[[Pesem Evrovizije 1994|1994]] |[[Alma Čardžić]] & Dejan Lazarević |''Ostani kraj mene'' |bosanščina |15. |39 | colspan="2" rowspan="2" bgcolor="#ececec" align="center" |''ni bilo predizborov'' |- |[[Pesem Evrovizije 1995|1995]] |[[Davor Popović]] |''Dvadeset prvi vijek'' |bosanščina |19. |14 |- |[[Pesem Evrovizije 1996|1996]] |[[Amila Glamočak]] |''A Century of Love'' |bosanščina |22. |13 |21. |29 |- |[[Pesem Evrovizije 1997|1997]] |[[Alma Čardžić]] |''Goodbye'' |bosanščina |18. |22 | colspan="2" rowspan="5" bgcolor="#ececec" align="center" |''ni bilo predizborov'' |- |[[Pesem Evrovizije 1999|1999]] |[[Dino Merlin]] & [[Béatrice Poulot|Béatrice]] |''Putnici'' |bosanščina, [[francoščina]] |7. |86 |- |[[Pesem Evrovizije 2001|2001]] |[[Nino Pršeš]] |''Hano'' |bosanščina, [[angleščina]] |14. |29 |- |[[Pesem Evrovizije 2002|2002]] |[[Maja Tatić]] |''Na jastuku za dvoje'' |[[srbščina]], angleščina |13. |33 |- |[[Pesem Evrovizije 2003|2003]] |[[Mija Martina]] |''Ne brini'' |[[hrvaščina]], angleščina |16. |27 |- |[[Pesem Evrovizije 2004|2004]] |[[Deen]] |''In the Disco'' |angleščina |9. |91 |7. |133 |- |[[Pesem Evrovizije 2005|2005]] |[[Feminnem]] |''Call Me'' |angleščina |14. |79 | colspan="2" bgcolor="#ececec" align="center" |''top 12 prejšnje leto'' |-bgcolor="CC9966" |[[Pesem Evrovizije 2006|2006]] |[[Hari Mata Hari]] |''Lejla'' |bosanščina |3. |229 |bgcolor="silver"|2. |bgcolor="silver"|267 |- |[[Pesem Evrovizije 2007|2007]] |[[Marija Šestić]] |''Rijeka bez imena'' |srbščina |11. |106 | colspan="2" bgcolor="#ececec" align="center" |''top 10 prejšnje leto'' |- |[[Pesem Evrovizije 2008|2008]] |[[Elvir Laković Laka|Laka]] |''Pokušaj'' |bosanščina |10. |110 |9. |72 |- |[[Pesem Evrovizije 2009|2009]] |[[Regina (bosansko-hercegovska glasbena skupina)|Regina]] |''Bistra voda'' |bosanščina |9. |106 |bgcolor="CC99966"|3. |bgcolor="CC9966"|125 |- |[[Pesem Evrovizije 2010|2010]] |[[Vukašin Brajić]] |''Thunder and Lightning'' |angleščina |17. |51 |8. |59 |- |[[Pesem Evrovizije 2011|2011]] |[[Dino Merlin]] |''Love in Rewind'' |angleščina, bosanščina |6. |125 |5. |109 |- |[[Pesem Evrovizije 2012|2012]] |[[Maya Sar]] |''Korake ti znam'' |bosanščina |18. |55 |6. |77 |- |[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |[[Dalal Midhat-Talakić|Dalal]] & [[Deen]] ft. [[Ana Rucner]] & [[Jala Brat|Jala]] |''Ljubav je'' |bosanščina | colspan="2" bgcolor="#ececec" align="center" |''brez finala'' |11. |104 |} == Sklici == {{sklici}} {{Države Evrovizije}} {{škrbina-glasba}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Bosansko-hercegovska glasba]] [[Kategorija:Bosna in Hercegovina na Pesmi Evrovizije| ]] ripsx22x27b2q3c9xkzh29vip4wro2q 0 142062 6676691 6632382 2026-05-16T21:15:13Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676691 wikitext text/x-wiki {{Infobox Eurovision country | Name = Bolgarija na Pesmi Evrovizije | Flag = Flag of Bulgaria.svg | Member station = [[Bolgarska nacionalna televizija]] (BNT) | National selection event = {{Collapsible list | title = '''Nacionalni izbor''' | 2005–2009 | 2011–2012 }}{{Collapsible list | title = '''Interni izbor''' | 2010 | 2013 | 2016–2017 }} | ESC apps = 15 (6 finalov) | ESC first = [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | ESC best = 2. mesto: [[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |Website = [http://eurovision.bnt.bg BNT page] |EBU page = http://www.eurovision.tv/page/history/by-country/country?country=43 }} [[Slika:Kristian Kostov Kyiv 2017.jpg|sličica|[[Kristian Kostov]] leta [[2017]].]] [[Slika:ESC 2007-Elitsa Todorova-Stovan Yankulov.jpg|thumb||right|200px|[[Elica Todorova]] in [[Stojan Jankulov]] v Helsinkih leta 2007.]] [[Slika:Deep Zone Project - ESC 2008.jpg|thumb||right|200px|[[Deep Zone Project|Deep Zone]] in [[DJ Balthazar|Balthazar]] v Beogradu leta 2008.]] '''[[Bolgarija]]''' se je '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' prvič udeležila leta [[Pesem Evrovizije 2005|2005]]. Bolgarija je namreč postala članica [[Evropska radiodifuzna zveza|Evropske radiodifuzne zveze]] šele konec leta 2004 in članstvo je pogoj za nastop na evrovizijskem festivalu. Prvič jo je zastopala [[jazz]]ovska skupina [[Kaffe (skupina)|Kaffe]], ki se ni uvrstila v finale. Na [[Pesem Evrovizije 2007|Pesmi Evrovizije 2007]] se je Bolgariji prvič uspelo uvrstiti v finale, kjer je dosegla 5. mesto. Njihova najboljša uvrstitev je iz leta 2017, ko jih je zastopal [[Kristian Kostov]] in so bili drugi. == Bolgarski predstavniki == ; {| class="wikitable sortable" |- bgcolor="grey" ! Leto ! Izvajalec ! Pesem ! <small>Finale</small> ! <small>Točke</small> ! <small>Polfinale</small> ! <small>Točke</small> |- | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | Kaffe | "Lorraine" | colspan="2" rowspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|brez finala | 19. | 49 |- | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | [[Mariana Popova]] | "Let Me Cry" | 17. | 36 |- | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | [[Elica & Stojan]] | "Water" | 5. | 157 | 6. | 146 |- | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | [[Deep Zone Project|Deep Zone]] & [[DJ Balthazar|Balthazar]] | "DJ, Take Me Away" | colspan="2" rowspan="6" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|brez finala | 11. | 56 |- | [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] | [[Krasimir Avramov]] | "Illusion" | 16. | 7 |- | [[Pesem Evrovizije 2010|2010]] | [[Miroslav Kostadinov|Miro]] | "Angel si ti" <small>(Ангел си ти)</small> | 15. | 19 |- | [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] | [[Poli Genova]] | "Na inat" <small>(На инат)</small> | 12. | 48 |- | [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] | [[Sofi Marinova]] | "Love Unlimited" | 11. | 45 |- | [[Pesem Evrovizije 2013|2013]] | [[Elica & Stojan]] | "Samo šampioni" <small>(Само шампиони)</small> | 12. | 45 |- | [[Pesem Evrovizije 2016|2016]] | [[Poli Genova]] | "If Love Was a Crime" | 4. | 307 | 5. | 220 |-bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 2017|2017]] | [[Kristian Kostov]] | "Beautiful Mess" | 2. |615 |bgcolor=#FFCC33|1. |bgcolor=#FFCC33|403 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Equinox]] |"Bones" |14. |188 |7. |177 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[Victoria Georgieva|VICTORIA]] |"Tears Getting Sober" | colspan="4" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|festival odpovedan |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |VICTORIA |"Growing Up Is Getting Old" |11. |170 |bgcolor="#CC9966" |3. |bgcolor="#CC9966" |274 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Intelligent Music Project]] |"Intention" | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|brez finala |16. |29 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Darina Yotova|Dara]] |"Bangaranga" | style="text-align: center; vertical-align: middle;" | | style="text-align: center; vertical-align: middle;" | | | |} {{seznam opomb}} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bolgarska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Bolgarija na Pesmi Evrovizije| ]] 4jnmvqpxil0sicshhnxdoohgd8wle34 6676787 6676691 2026-05-17T01:46:09Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676787 wikitext text/x-wiki {{Infobox Eurovision country | Name = Bolgarija na Pesmi Evrovizije | Flag = Flag of Bulgaria.svg | Member station = [[Bolgarska nacionalna televizija]] (BNT) | National selection event = {{Collapsible list | title = '''Nacionalni izbor''' | 2005–2009 | 2011–2012 }}{{Collapsible list | title = '''Interni izbor''' | 2010 | 2013 | 2016–2017 }} | ESC apps = 15 (6 finalov) | ESC first = [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | ESC best = 1.; 2026 |Website = [http://eurovision.bnt.bg BNT page] |EBU page = http://www.eurovision.tv/page/history/by-country/country?country=43 }} [[Slika:Kristian Kostov Kyiv 2017.jpg|sličica|[[Kristian Kostov]] leta [[2017]].]] [[Slika:ESC 2007-Elitsa Todorova-Stovan Yankulov.jpg|thumb||right|200px|[[Elica Todorova]] in [[Stojan Jankulov]] v Helsinkih leta 2007.]] [[Slika:Deep Zone Project - ESC 2008.jpg|thumb||right|200px|[[Deep Zone Project|Deep Zone]] in [[DJ Balthazar|Balthazar]] v Beogradu leta 2008.]] '''[[Bolgarija]]''' se je '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' prvič udeležila leta [[Pesem Evrovizije 2005|2005]]. Bolgarija je namreč postala članica [[Evropska radiodifuzna zveza|Evropske radiodifuzne zveze]] šele konec leta 2004 in članstvo je pogoj za nastop na evrovizijskem festivalu. Prvič jo je zastopala [[jazz]]ovska skupina [[Kaffe (skupina)|Kaffe]], ki se ni uvrstila v finale. Na [[Pesem Evrovizije 2007|Pesmi Evrovizije 2007]] se je Bolgariji prvič uspelo uvrstiti v finale, kjer je dosegla 5. mesto. [[Poli Genova]] je leta [[Pesem Evrovizije 2016|2016]] dosegla 4. mesto z pesmijo "If Love Was a Crime" in naslednje leto 2017 je [[Kristian Kostov]] dosegel 2. mesto. Bolgarija med letom 2023 in 2025 ni sodelovala. Ko se je leta 2026 vrnila je osvojila svojo prvo zmago z [[Darina Yotova|Dara]] z pesmijo "Bangaranga" z 516 točkami zmagala s strani žirij in občinstva. == Bolgarski predstavniki == ; {| class="wikitable sortable" |- bgcolor="grey" ! Leto ! Izvajalec ! Pesem ! <small>Finale</small> ! <small>Točke</small> ! <small>Polfinale</small> ! <small>Točke</small> |- | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | Kaffe | "Lorraine" | colspan="2" rowspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|brez finala | 19. | 49 |- | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | [[Mariana Popova]] | "Let Me Cry" | 17. | 36 |- | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | [[Elica & Stojan]] | "Water" | 5. | 157 | 6. | 146 |- | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | [[Deep Zone Project|Deep Zone]] & [[DJ Balthazar|Balthazar]] | "DJ, Take Me Away" | colspan="2" rowspan="6" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|brez finala | 11. | 56 |- | [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] | [[Krasimir Avramov]] | "Illusion" | 16. | 7 |- | [[Pesem Evrovizije 2010|2010]] | [[Miroslav Kostadinov|Miro]] | "Angel si ti" <small>(Ангел си ти)</small> | 15. | 19 |- | [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] | [[Poli Genova]] | "Na inat" <small>(На инат)</small> | 12. | 48 |- | [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] | [[Sofi Marinova]] | "Love Unlimited" | 11. | 45 |- | [[Pesem Evrovizije 2013|2013]] | [[Elica & Stojan]] | "Samo šampioni" <small>(Само шампиони)</small> | 12. | 45 |- | [[Pesem Evrovizije 2016|2016]] | [[Poli Genova]] | "If Love Was a Crime" | 4. | 307 | 5. | 220 |-bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 2017|2017]] | [[Kristian Kostov]] | "Beautiful Mess" | 2. |615 |bgcolor=#FFCC33|1. |bgcolor=#FFCC33|403 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Equinox]] |"Bones" |14. |188 |7. |177 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[Victoria Georgieva|VICTORIA]] |"Tears Getting Sober" | colspan="4" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|festival odpovedan |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |VICTORIA |"Growing Up Is Getting Old" |11. |170 |bgcolor="#CC9966" |3. |bgcolor="#CC9966" |274 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Intelligent Music Project]] |"Intention" | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|brez finala |16. |29 |- |bgcolor=#FFCC33|[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |bgcolor=#FFCC33|[[Darina Yotova|Dara]] |bgcolor=#FFCC33|"Bangaranga" |bgcolor=#FFCC33|1. |bgcolor=#FFCC33|516 |bgcolor=#FFCC33|1. |bgcolor=#FFCC33|278 |} {{seznam opomb}} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bolgarska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Bolgarija na Pesmi Evrovizije| ]] hz1tzaje7m07hu1039zkvjiy7wl9n6j 0 142063 6676773 6580071 2026-05-17T00:45:55Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676773 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije |Name = Andora na Pesmi Evrovizije |Member station = [[Ràdio i Televisió d'Andorra|RTVA]] |National selection event = {{Collapsible list | title = '''Javni izbor''' | 2004–2005 | 2009 }}{{Collapsible list | title = '''Interni izbor''' | 2006–2008 }} |ESC apps = 6 (0 finalov) |ESC first = [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] |ESC last = [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] |ESC best = 12. <small>SF</small>: [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] |ESC worst = Zadnje mesto: [[Pesem Evrovizije 2006|2006 <small>POLFINALE</small>]] |Website = |EBU page = http://www.eurovision.tv/page/history/by-country/country?country=40 |Current = 2009 |Flag=Flag of Andorra.svg}} '''[[Andora]]''' se je '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' prvič udeležila leta [[2004]]. Andora sicer pred tem sploh ni predvajala izbora po televiziji, vendar je veliko prebivalstva spremljalo festival na španski ali francoski televiziji in zanimanje za nastop Andore na Evroviziji je bilo čedalje večje. Doslej Andori še ni uspela uvrstitev v finale; leta [[2006]] je zasedla celo zadnje mesto. Na [[Pesem Evrovizije 2007|Pesmi Evrovizije 2007]] je v polfinalnem izboru zasedla 12. mesto in tako le za dve mesti zgrešila nastop na finalnem izboru. Neuspeh je pomenil za Andorce veliko razočaranje, saj so pričakovali dobro uvrstitev. Leta [[2004]] in [[2005]] je Andora izbrala svojega predstavnika v televizijskem [[šov]]u, leta [[2006]] pa je andorska [[nacionalna televizija]] [[Ràdio i Televisió d'Andorra|RTVA]] izvedla interni izbor predstavnika, pesem so pa izbrali med predlogi v javno predvajanem izboru. Leta [[2007]] in [[2008]] sta bila tako izvajalec kot pesem izbrana interno. Po letu 2005 bo zopet potekal javni izbor predstavnika.<ref>{{navedi splet|url=http://www.oikotimes.com/v2/index.php?file=articles&id=4063|title=Andorra: RTVA confirm participation in Moscow 2009|publisher=Oikotimes|date=10. 9. 2008|accessdate=10. 9. 2008|author=Jaime Solloso|archive-date=2008-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20080923192505/http://www.oikotimes.com/v2/index.php?file=articles&id=4063|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/12271|title=Andorra will participate at Eurovision 2009|last=Hondal|first=Víctor|date=11. 9. 2008|publisher=ESCToday|accessdate=11. 9. 2008}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/12415|title=Andorra prepares for Eurovision 2009!|last=Jiandani|first=Sanjay|date=22. 10. 2008|publisher=ESCToday|accessdate=18. 11. 2008}}</ref> == Andorski predstavniki == {| class="wikitable" |+ !Leto !Predstavnik !Pesem !Finale !Točke !Predizbor !Točke |- |[[Pesem Evrovizije 2004|2004]] |[[Marta Roure]] |"Jugarem a estimar-nos" | colspan="2" rowspan="6" |''Brez finala'' |18. |12 |- |[[Pesem Evrovizije 2005|2005]] |[[Marian van de Wal]] |"La mirada interior" |23. |27 |- |[[Pesem Evrovizije 2006|2006]] |[[Jenny]] |"Sense tu" |23. |8 |- |[[Pesem Evrovizije 2007|2007]] |[[Anonymous]] |"Salvem el mon" |12. |80 |- |[[Pesem Evrovizije 2008|2008]] |[[Gisela]] |"Casanova" |16. |22 |- |[[Pesem Evrovizije 2009|2009]] |[[Susanne Georgi]] |"La teva decisio (Get a Life)" |15. |8 |} == Viri in opombe == {{sklici}} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Andorska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] jpvnsxxagiu6pme2fcsqlpij0pgcjcx 0 142065 6676626 6675106 2026-05-16T17:36:57Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676626 wikitext text/x-wiki {{Infobox Eurovision country |Name = Avstrija na Pesmi Evrovizije | Flag = Flag of Austria.svg |Member station = [[ORF]] |National selection event = Wer singt fur Osterreich? (2015-2016; 2026) |ESC apps = 57 (50 finalov) |ESC first = [[Pesem Evrovizije 1957|1957]] |ESC last = |ESC best = 1.: [[Pesem Evrovizije 1966|1966]], [[Pesem Evrovizije 2014|2014]], [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |ESC worst = Zadnje mesto: 8x |Website = |EBU page = http://www.eurovision.tv/page/history/by-country/country?country=10 }} '''[[Avstrija]]''' se že od leta [[1957]] redno pojavlja na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''', vendar običajno brez večjih uspehov. Sicer ima Avstrija tudi dve evrovizijski zmagi: * leta 1966 je zmagal avstrijski predstavnik [[Udo Jürgens]] * leta 2014 je zmagal umetnik z imenom [[Conchita Wurst]]. Doslej je Avstrija sicer že kar sedemkrat zasedla zadnje mesto ([[1957]], [[1961]], [[1962]], [[1979]], [[1984]], [[1988]] in [[1991]]). == Odsotnost na izboru == Avstrija od leta 1957 do leta 2007 osemkrat ni nastopila na Pesmi Evrovizije: * [[1969]]: Avstrija je [[bojkot]]irala izbor zaradi španskega [[diktator]]ja [[Franco|Franca]], saj je tistega leta evrovizijski festival potekal v [[Madrid]]u. * [[1970]]: Zaradi nezadovoljstva z okoliščinami in načinom točkovanja iz predhodnega leta se skupaj s [[Finska|Finsko]], [[Norveška|Norveško]], [[Portugalska|Portugalsko]] in [[Švedska|Švedsko]] protestno ni udeležila izbora. * [[1973]]: Razlog ni znan. * [[1974]]: Razlog ni znan. * [[1975]]: Razlog ni znan. * [[1998]]: Zaradi slabe uvrstitve na izborih iz preteklih petih let je za eno leto izpadla iz tekmovanja. * [[2001]]: Zaradi enakega pravila kot leta 1998 (slaba uvrstitev v letih 1999 in 2001). * [[2006]]: Razlog so bile slabe uvrstitve iz prejšnjih let in nestrinjanje s smernicami na izborih, kjer postaja glasbena kakovost vse manj pomembna. * [[2008]]: Nestrinjanje s pravili. Nacionalna televizija [[ORF]] se je odločila, da tudi leta [[2009]] ne bo poslala svojega predstavnika, bo pa predvajala finalno prireditev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/12304|title=Austria: No return to Eurovision in 2009|last=Klier|first=Marcus |date=18. 9. 2008|publisher=ESCToday|accessdate=18. 9. 2008}}</ref> == Avstrijski predstavniki == {| class="wikitable sortable" border="1" cellspacing="1" cellpadding="2" |----- bgcolor="#ffc0c0" ! Leto ! Izvajalec ! Pesem ! Finale ! <small>Točke</small> ! <small>Polfinale</small> ! <small>Točke</small> |----- | [[Pesem Evrovizije 1957|1957]] | [[Bob Martin]]|| »Wohin, kleines Pony?« | align="right" | 10. || align="right" | 3 |----- | [[Pesem Evrovizije 1958|1958]] | [[Liane Augustin]]|| »Die ganze Welt braucht Liebe« | align="right" | 5. || align="right" | 8 |----- | [[Pesem Evrovizije 1959|1959]] | [[Ferry Graf]] | »Der K und K Kalypso aus Wien« || align="right" | 9. | align="right" | 4 |----- | [[Pesem Evrovizije 1960|1960]] | [[Harry Winter]]|| »Du hast mich so fasziniert« | align="right" | 7. || align="right" | 6 |----- | [[Pesem Evrovizije 1961|1961]] | [[Jimmy Makulis]]|| »Sehnsucht« | align="right" | 15. || align="right" | 1 |----- | [[Pesem Evrovizije 1962|1962]] | [[Eleonore Schwarz]] | »Nur in der Wiener Luft« || align="right" | 13. | align="right" | 0 |----- | [[Pesem Evrovizije 1963|1963]] | [[Carmela Corren]]|| »Vielleicht geschieht ein Wunder« || align="right" | 7. | align="right" | 16 |----- | [[Pesem Evrovizije 1964|1964]] | [[Udo Jürgens]] | »Warum nur, warum?« | align="right" | 6. || align="right" | 11 |----- | [[Pesem Evrovizije 1965|1965]] | Udo Jürgens || »Sag ihr, ich laß sie grüßen« | align="right" | 4. || align="right" | 16 |-----bgcolor = "#FFD700" | [[Pesem Evrovizije 1966|1966]] | Udo Jürgens || »[[Merci, Chérie]]« | align="right" | 1. || align="right" | 31 |----- | [[Pesem Evrovizije 1967|1967]] | [[Peter Horton]]|| »Warum es hunderttausend Sterne gibt« || align="right" | 14. | align="right" | 2 |----- | [[Pesem Evrovizije 1968|1968]] | [[Karel Gott]]|| »Tausend Fenster« | align="right" | 13. || align="right" | 2 |----- | [[Pesem Evrovizije 1971|1971]] | [[Marianne Mendt]]|| »Musik« || align="right" | 16. | align="right" | 66 |----- | [[Pesem Evrovizije 1972|1972]] | [[Milestones]]|| »Falter im Wind« | align="right" | 5. || align="right" | 100 |----- | [[Pesem Evrovizije 1976|1976]] | [[Waterloo & Robinson]]|| »My Little World« | align="right" | 5. || align="right" | 80 |----- | [[Pesem Evrovizije 1977|1977]] | [[Schmetterlinge]]|| »Boom Boom Boomerang« || align="right" | 17. | align="right" | 11 |----- | [[Pesem Evrovizije 1978|1978]] | [[Springtime]]|| »Mrs. Caroline Robinson« || align="right" | 15. | align="right" | 14 |----- | [[Pesem Evrovizije 1979|1979]] | [[Christina Simon]]|| »Heute in Jerusalem« | align="right" | 18. || align="right" | 5 |----- | [[Pesem Evrovizije 1980|1980]] | [[Blue Danube (band)|Blue Danube]]|| »Du bist Musik« || align="right" | 8. | align="right" | 64 |----- | [[Pesem Evrovizije 1981|1981]] | [[Marty Brem]]|| »Wenn du da bist« || align="right" | 17. | align="right" | 20 |----- | [[Pesem Evrovizije 1982|1982]] | [[Mess]]|| »Sonntag« | align="right" | 9. || align="right" | 57 |----- | [[Pesem Evrovizije 1983|1983]] | [[Westend]]|| »Hurricane« | align="right" | 9. || align="right" | 53 |----- | [[Pesem Evrovizije 1984|1984]] | [[Anita Spanner|Anita]]|| »Einfach weg« || align="right" | 19. | align="right" | 5 |----- | [[Pesem Evrovizije 1985|1985]] | [[Gary Lux]]|| »Kinder dieser Welt« || align="right" | 8. | align="right" | 60 |----- | [[Pesem Evrovizije 1986|1986]] | [[Timna Brauer]]|| »Die Zeit ist einsam« | align="right" | 18. || align="right" | 12 |----- | [[Pesem Evrovizije 1987|1987]] | [[Gary Lux]]|| »Nur noch Gefühl« | align="right" | 20. || align="right" | 8 |----- | [[Pesem Evrovizije 1988|1988]] | [[Wilfried Scheutz|Wilfried]] | »Lisa Mona Lisa« || align="right" | 21. | align="right" | 0 |----- | [[Pesem Evrovizije 1989|1989]] | [[Thomas Forstner]] | »Nur ein Lied« || align="right" | 5. || align="right" | 97 |----- | [[Pesem Evrovizije 1990|1990]] | [[Simone Stelzer|Simone]]|| »Keine Mauern mehr« || align="right" | 10. | align="right" | 58 |----- | [[Pesem Evrovizije1991|1991]] | [[Thomas Forstner]]|| »Venedig im Regen« | align="right" | 22. || align="right" | 0 |----- | [[Pesem Evrovizije 1992|1992]] | [[Tony Wegas]]|| »Zusammen geh'n« | align="right" | 10. || align="right" | 63 |----- | [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] | [[Tony Wegas]]|| »Maria Magdalena« | align="right" | 14. || align="right" | 32 |----- | [[Pesem Evrovizije 1994|1994]] | [[Petra Frey]]|| '''»'''Für den Frieden der Welt« || align="right" | 17. | align="right" | 19 |----- | [[Pesem Evrovizije 1995|1995]] | [[Stella Jones]]|| »Die Welt dreht sich verkehrt« | align="right" | 13. || align="right" | 67 |----- | [[Pesem Evrovizije 1996|1996]] | [[George Nussbaumer]]|| »Weil's dr guat got« || align="right" | 10. | align="right" | 68 |----- | [[Pesem Evrovizije 1997|1997]] | [[Bettina Soriat]]|| »One Step« || align="right" | 21. | align="right" | 12 |----- | [[Pesem Evrovizije 1999|1999]] | [[Bobbie Singer]] | »Reflection« | align="right" | 10. || align="right" | 65 |----- | [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] | [[The Rounder Girls]]|| »All to You« | align="right" | 14. || align="right" | 24 |----- | [[Pesem Evrovizije 2002|2002]] | [[Manuel Ortega]]|| »Say a Word« | align="right" | 18. || align="right" | 24 |----- | [[Pesem Evrovizije 2003|2003]] | [[Alf Poier]]|| »Weil der Mensch zählt« || align="right" | 6. | align="right" | 101 |----- | [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | [[Tie Break]]|| »Du bist« || align="right" | 21. | align="right" | 9 | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Dobra uvrstitev leta 2003 |----- | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | [[Global Kryner]]|| »Y así« | colspan="2" rowspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala | align="right" | 21. || align="right" | 30 |- | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | [[Eric Papilaya]]|| »Get a Life – Get Alive« | align="right" | 27. || align="right" | 4 |- |[[Pesem Evrovizije 2011|2011]] |[[Nadine Beiler]] |»The Secret Is Love« |align="right"|18. |align="right"|64 |align="right"|7. |align="right"|69 |- |[[Pesem Evrovizije 2012|2012]] |[[Trackshittaz]] |»Woki mit deim Popo« | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |align="right"|18. |align="right"|8 |- |[[Pesem Evrovizije 2013|2013]] |[[Natalia Kelly]] |»Shine« |align="right"|X |align="right"|X |align="right"|14. |align="right"|27 |- bgcolor="gold" |[[Pesem Evrovizije 2014|2014]] |[[Conchita Wurst]] |»Rise Like a Phoenix« |align="right"|1. |align="right"|290 |align="right"|1. |align="right"|169 |- |[[Pesem Evrovizije 2015|2015]] |[[The Makemakes]] |»I Am Yours« |align="right"|26. |align="right"|0 |align="right"|X |align="right"|X |- |[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |[[Zoë Straub|Zoë]] |'''»'''Loin d'ici« |align="right"|13. |align="right"|151 |align="right"|7. |align="right"|170 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Nathan Trent]] |»Running on Air« |align="right"|16. |align="right"|93 |align="right"|7. |align="right"|147 |- |bgcolor="CC9966"|[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |bgcolor="CC9966"|[[Cesar Sampson]] |bgcolor="CC9966|»Nobody but You« |bgcolor="CC9966" align="right"|3. |bgcolor="CC9966" align="right"|342 |align="right"|4. |align="right"|231 |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Paenda]] |»Limits« | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |align="right"|17. |align="right"|21 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[Vincent Bueno]] |»Alive« | colspan="4" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Festival odpade |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |Vincent Bueno |»Amen« | colspan="2" rowspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |align="right"|12. |align="right"|66 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[LUM!X]] & [[Pia Maria]] |»Halo« |align="right"|15. |align="right"|42 |- |[[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |[[Teodora Špirić|Teya]] & [[Salena (pevka)|Salena]] |»Who the Hell Is Edgar?« |align="right"|15. |align="right"|120 |bgcolor="Silver" align="right"|2. |bgcolor="silver" align="right"|137 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Kaleen]] |»We Will Rave« |align="right"|24. |align="right"|24 |align="right"|9. |align="right"|46 |-bgcolor="gold" ||[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] ||[[Johannes Pietsch|JJ]] ||»Wasted Love« |align="right"|1. |align="right"|436 |align="right"|5. |align="right"|104 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Benjamin Gedeon|Cosmó]] |»Tanzschein« | | | colspan="2" align="right" |Gostiteljica |} == Viri == {{sklici}} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Avstrijska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Avstrija na Pesmi Evrovizije| ]] ejy66jrxph5ldyc88vuwiju1k4jsb71 6676955 6676626 2026-05-17T10:11:11Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676955 wikitext text/x-wiki {{Infobox Eurovision country |Name = Avstrija na Pesmi Evrovizije | Flag = Flag of Austria.svg |Member station = [[ORF]] |National selection event = Wer singt fur Osterreich? (2015-2016; 2026) |ESC apps = 57 (50 finalov) |ESC first = [[Pesem Evrovizije 1957|1957]] |ESC last = |ESC best = 1.: [[Pesem Evrovizije 1966|1966]], [[Pesem Evrovizije 2014|2014]], [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |ESC worst = Zadnje mesto: 8x |Website = |EBU page = http://www.eurovision.tv/page/history/by-country/country?country=10 }} '''[[Avstrija]]''' se že od leta [[1957]] redno pojavlja na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''', vendar običajno brez večjih uspehov. Sicer ima Avstrija tudi dve evrovizijski zmagi: * leta 1966 je zmagal avstrijski predstavnik [[Udo Jürgens]] * leta 2014 je zmagal umetnik z imenom [[Conchita Wurst]]. Doslej je Avstrija sicer že kar sedemkrat zasedla zadnje mesto ([[1957]], [[1961]], [[1962]], [[1979]], [[1984]], [[1988]] in [[1991]]). == Odsotnost na izboru == Avstrija od leta 1957 do leta 2007 osemkrat ni nastopila na Pesmi Evrovizije: * [[1969]]: Avstrija je [[bojkot]]irala izbor zaradi španskega [[diktator]]ja [[Franco|Franca]], saj je tistega leta evrovizijski festival potekal v [[Madrid]]u. * [[1970]]: Zaradi nezadovoljstva z okoliščinami in načinom točkovanja iz predhodnega leta se skupaj s [[Finska|Finsko]], [[Norveška|Norveško]], [[Portugalska|Portugalsko]] in [[Švedska|Švedsko]] protestno ni udeležila izbora. * [[1973]]: Razlog ni znan. * [[1974]]: Razlog ni znan. * [[1975]]: Razlog ni znan. * [[1998]]: Zaradi slabe uvrstitve na izborih iz preteklih petih let je za eno leto izpadla iz tekmovanja. * [[2001]]: Zaradi enakega pravila kot leta 1998 (slaba uvrstitev v letih 1999 in 2001). * [[2006]]: Razlog so bile slabe uvrstitve iz prejšnjih let in nestrinjanje s smernicami na izborih, kjer postaja glasbena kakovost vse manj pomembna. * [[2008]]: Nestrinjanje s pravili. Nacionalna televizija [[ORF]] se je odločila, da tudi leta [[2009]] ne bo poslala svojega predstavnika, bo pa predvajala finalno prireditev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/12304|title=Austria: No return to Eurovision in 2009|last=Klier|first=Marcus |date=18. 9. 2008|publisher=ESCToday|accessdate=18. 9. 2008}}</ref> == Avstrijski predstavniki == {| class="wikitable sortable" border="1" cellspacing="1" cellpadding="2" |----- bgcolor="#ffc0c0" ! Leto ! Izvajalec ! Pesem ! Finale ! <small>Točke</small> ! <small>Polfinale</small> ! <small>Točke</small> |----- | [[Pesem Evrovizije 1957|1957]] | [[Bob Martin]]|| »Wohin, kleines Pony?« | align="right" | 10. || align="right" | 3 |----- | [[Pesem Evrovizije 1958|1958]] | [[Liane Augustin]]|| »Die ganze Welt braucht Liebe« | align="right" | 5. || align="right" | 8 |----- | [[Pesem Evrovizije 1959|1959]] | [[Ferry Graf]] | »Der K und K Kalypso aus Wien« || align="right" | 9. | align="right" | 4 |----- | [[Pesem Evrovizije 1960|1960]] | [[Harry Winter]]|| »Du hast mich so fasziniert« | align="right" | 7. || align="right" | 6 |----- | [[Pesem Evrovizije 1961|1961]] | [[Jimmy Makulis]]|| »Sehnsucht« | align="right" | 15. || align="right" | 1 |----- | [[Pesem Evrovizije 1962|1962]] | [[Eleonore Schwarz]] | »Nur in der Wiener Luft« || align="right" | 13. | align="right" | 0 |----- | [[Pesem Evrovizije 1963|1963]] | [[Carmela Corren]]|| »Vielleicht geschieht ein Wunder« || align="right" | 7. | align="right" | 16 |----- | [[Pesem Evrovizije 1964|1964]] | [[Udo Jürgens]] | »Warum nur, warum?« | align="right" | 6. || align="right" | 11 |----- | [[Pesem Evrovizije 1965|1965]] | Udo Jürgens || »Sag ihr, ich laß sie grüßen« | align="right" | 4. || align="right" | 16 |-----bgcolor = "#FFD700" | [[Pesem Evrovizije 1966|1966]] | Udo Jürgens || »[[Merci, Chérie]]« | align="right" | 1. || align="right" | 31 |----- | [[Pesem Evrovizije 1967|1967]] | [[Peter Horton]]|| »Warum es hunderttausend Sterne gibt« || align="right" | 14. | align="right" | 2 |----- | [[Pesem Evrovizije 1968|1968]] | [[Karel Gott]]|| »Tausend Fenster« | align="right" | 13. || align="right" | 2 |----- | [[Pesem Evrovizije 1971|1971]] | [[Marianne Mendt]]|| »Musik« || align="right" | 16. | align="right" | 66 |----- | [[Pesem Evrovizije 1972|1972]] | [[Milestones]]|| »Falter im Wind« | align="right" | 5. || align="right" | 100 |----- | [[Pesem Evrovizije 1976|1976]] | [[Waterloo & Robinson]]|| »My Little World« | align="right" | 5. || align="right" | 80 |----- | [[Pesem Evrovizije 1977|1977]] | [[Schmetterlinge]]|| »Boom Boom Boomerang« || align="right" | 17. | align="right" | 11 |----- | [[Pesem Evrovizije 1978|1978]] | [[Springtime]]|| »Mrs. Caroline Robinson« || align="right" | 15. | align="right" | 14 |----- | [[Pesem Evrovizije 1979|1979]] | [[Christina Simon]]|| »Heute in Jerusalem« | align="right" | 18. || align="right" | 5 |----- | [[Pesem Evrovizije 1980|1980]] | [[Blue Danube (band)|Blue Danube]]|| »Du bist Musik« || align="right" | 8. | align="right" | 64 |----- | [[Pesem Evrovizije 1981|1981]] | [[Marty Brem]]|| »Wenn du da bist« || align="right" | 17. | align="right" | 20 |----- | [[Pesem Evrovizije 1982|1982]] | [[Mess]]|| »Sonntag« | align="right" | 9. || align="right" | 57 |----- | [[Pesem Evrovizije 1983|1983]] | [[Westend]]|| »Hurricane« | align="right" | 9. || align="right" | 53 |----- | [[Pesem Evrovizije 1984|1984]] | [[Anita Spanner|Anita]]|| »Einfach weg« || align="right" | 19. | align="right" | 5 |----- | [[Pesem Evrovizije 1985|1985]] | [[Gary Lux]]|| »Kinder dieser Welt« || align="right" | 8. | align="right" | 60 |----- | [[Pesem Evrovizije 1986|1986]] | [[Timna Brauer]]|| »Die Zeit ist einsam« | align="right" | 18. || align="right" | 12 |----- | [[Pesem Evrovizije 1987|1987]] | [[Gary Lux]]|| »Nur noch Gefühl« | align="right" | 20. || align="right" | 8 |----- | [[Pesem Evrovizije 1988|1988]] | [[Wilfried Scheutz|Wilfried]] | »Lisa Mona Lisa« || align="right" | 21. | align="right" | 0 |----- | [[Pesem Evrovizije 1989|1989]] | [[Thomas Forstner]] | »Nur ein Lied« || align="right" | 5. || align="right" | 97 |----- | [[Pesem Evrovizije 1990|1990]] | [[Simone Stelzer|Simone]]|| »Keine Mauern mehr« || align="right" | 10. | align="right" | 58 |----- | [[Pesem Evrovizije1991|1991]] | [[Thomas Forstner]]|| »Venedig im Regen« | align="right" | 22. || align="right" | 0 |----- | [[Pesem Evrovizije 1992|1992]] | [[Tony Wegas]]|| »Zusammen geh'n« | align="right" | 10. || align="right" | 63 |----- | [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] | [[Tony Wegas]]|| »Maria Magdalena« | align="right" | 14. || align="right" | 32 |----- | [[Pesem Evrovizije 1994|1994]] | [[Petra Frey]]|| '''»'''Für den Frieden der Welt« || align="right" | 17. | align="right" | 19 |----- | [[Pesem Evrovizije 1995|1995]] | [[Stella Jones]]|| »Die Welt dreht sich verkehrt« | align="right" | 13. || align="right" | 67 |----- | [[Pesem Evrovizije 1996|1996]] | [[George Nussbaumer]]|| »Weil's dr guat got« || align="right" | 10. | align="right" | 68 |----- | [[Pesem Evrovizije 1997|1997]] | [[Bettina Soriat]]|| »One Step« || align="right" | 21. | align="right" | 12 |----- | [[Pesem Evrovizije 1999|1999]] | [[Bobbie Singer]] | »Reflection« | align="right" | 10. || align="right" | 65 |----- | [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] | [[The Rounder Girls]]|| »All to You« | align="right" | 14. || align="right" | 24 |----- | [[Pesem Evrovizije 2002|2002]] | [[Manuel Ortega]]|| »Say a Word« | align="right" | 18. || align="right" | 24 |----- | [[Pesem Evrovizije 2003|2003]] | [[Alf Poier]]|| »Weil der Mensch zählt« || align="right" | 6. | align="right" | 101 |----- | [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | [[Tie Break]]|| »Du bist« || align="right" | 21. | align="right" | 9 | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Dobra uvrstitev leta 2003 |----- | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | [[Global Kryner]]|| »Y así« | colspan="2" rowspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala | align="right" | 21. || align="right" | 30 |- | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | [[Eric Papilaya]]|| »Get a Life – Get Alive« | align="right" | 27. || align="right" | 4 |- |[[Pesem Evrovizije 2011|2011]] |[[Nadine Beiler]] |»The Secret Is Love« |align="right"|18. |align="right"|64 |align="right"|7. |align="right"|69 |- |[[Pesem Evrovizije 2012|2012]] |[[Trackshittaz]] |»Woki mit deim Popo« | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |align="right"|18. |align="right"|8 |- |[[Pesem Evrovizije 2013|2013]] |[[Natalia Kelly]] |»Shine« |align="right"|X |align="right"|X |align="right"|14. |align="right"|27 |- bgcolor="gold" |[[Pesem Evrovizije 2014|2014]] |[[Conchita Wurst]] |»Rise Like a Phoenix« |align="right"|1. |align="right"|290 |align="right"|1. |align="right"|169 |- |[[Pesem Evrovizije 2015|2015]] |[[The Makemakes]] |»I Am Yours« |align="right"|26. |align="right"|0 |align="right"|X |align="right"|X |- |[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |[[Zoë Straub|Zoë]] |'''»'''Loin d'ici« |align="right"|13. |align="right"|151 |align="right"|7. |align="right"|170 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Nathan Trent]] |»Running on Air« |align="right"|16. |align="right"|93 |align="right"|7. |align="right"|147 |- |bgcolor="CC9966"|[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |bgcolor="CC9966"|[[Cesar Sampson]] |bgcolor="CC9966|»Nobody but You« |bgcolor="CC9966" align="right"|3. |bgcolor="CC9966" align="right"|342 |align="right"|4. |align="right"|231 |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Paenda]] |»Limits« | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |align="right"|17. |align="right"|21 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[Vincent Bueno]] |»Alive« | colspan="4" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Festival odpade |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |Vincent Bueno |»Amen« | colspan="2" rowspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |align="right"|12. |align="right"|66 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[LUM!X]] & [[Pia Maria]] |»Halo« |align="right"|15. |align="right"|42 |- |[[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |[[Teodora Špirić|Teya]] & [[Salena (pevka)|Salena]] |»Who the Hell Is Edgar?« |align="right"|15. |align="right"|120 |bgcolor="Silver" align="right"|2. |bgcolor="silver" align="right"|137 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Kaleen]] |»We Will Rave« |align="right"|24. |align="right"|24 |align="right"|9. |align="right"|46 |- |bgcolor="gold"|[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |bgcolor="gold"|[[Johannes Pietsch|JJ]] |bgcolor="gold"|»Wasted Love« |bgcolor="gold" align="right"|1. |bgcolor="gold" align="right"|436 |align="right"|5. |align="right"|104 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Benjamin Gedeon|Cosmó]] |»Tanzschein« | align="right" |24. | align="right" |6 | colspan="2" |Gostiteljica |} == Viri == {{sklici}} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Avstrijska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Avstrija na Pesmi Evrovizije| ]] a2kfisfzo0o7tbsno87ywt68c00g2w4 0 142433 6676700 6634981 2026-05-16T21:28:40Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676700 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije | Name = Ciper na Pesmi Evrovizije | Member station = Cyprus Broadcasting Corporation (CyBC) | National selection event = {{Collapsible list | title = '''Nacionalni izbor''' | 1982 | 1984 | 1990–2000 | 2004–2006 | 2008–2012 | 2015 }}{{Collapsible list | title = '''Interni izbor''' | 1981 | 1983 | 1985-1989 | 1989 | 2002–2003 | 2007 | 2013 | 2016–2023 }} | Apps = 41 (33 finalov) | First = [[Pesem Evrovizije 1981|1981]] | Best = 2.: [[Pesem Evrovizije 2018|2018]] | EBU page = http://www.eurovision.tv/page/history/by-country/country?country=14 | Current = |Flag=Flag of Cyprus.svg}} '''[[Ciper]]''' sodeluje na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' od leta 1981. Doslej še ni dosegel zmage; najboljša ciprska uvrstitev je drugo mesto leta [[Pesem Evrovizije 2018|2018]]. Na [[Pesem Evrovizije 1986|Evroviziji 1986]] je Ciper zasedel zadnje mesto, kar je najslabša ciprska uvrstitev doslej. Od svojega prvega evrovizijskega nastopa do sedaj Ciper trikrat ni sodeloval na izboru – leta 1988, 2001 in 2014. Leta 1988 je bil ciprski izvajalec diskvalificiran, saj je šlo za pevca, ki je z enako pesmijo na nacionalnem predizboru nastopil že pred nekaj leti. Leta 2001 se Ciper po tedanjih pravilih ni uvrstil na izbor zaradi slabe uvrstitve leta 2000. Leta 2014 so kot razlog za odpoved navedli javno mnenje po finančni krizi v letih 2012–13 in proračunske omejitve. == Ciprski predstavniki == [[Slika:Evridiki 2007 Eurovision.jpg|sličica|desno|200px|[[Evridiki]] v Helsinkih (2007).]] [[Slika:Evdokia Kadi, Cyprus - ESC 2008, 2nd semifinal.jpg|sličica|desno|200px|[[Evdokia Kadi]] v Beogradu (2008).]] {| class="wikitable sortable" |----- bgcolor="#ffdead" ! <small>Leto</small> ! Izvajalec ! Pesem ! <small>Finale</small> ! <small>Točke</small> ! <small>Polfinale</small> ! <small>Točke</small> |----- | [[Pesem Evrovizije 1981|1981]] | [[Island (skupina)|Island]]|| »Monika <small>(Μόνικα)«</small>|| align="center" | 6. | align="center" | 69 || colspan="2" rowspan="11" bgcolor="#DCDCDC" data-sort-value="99999"|<small><center><span style="color:#808080">Ni bilo polfinalov</span></center></small> |----- | [[Pesem Evrovizije 1982|1982]] | [[Anna Vissi]] || »Moni i agapi <small>(Μόνο η αγάπη)«</small> | align="center" | 5. || align="center" | 85 |---- | [[Pesem Evrovizije 1983|1983]] | [[Stavros Sideras|Stavros]] & [[Constantina Konstantinou|Constantina]]|| »I agapi akoma zi <small>(Η αγάπη ακόμα ζει)«</small> | align="center" | 16. || align="center" | 26 |----- | [[Pesem Evrovizije 1984|1984]] | [[Andy Paul]]|| »Anna Maria Lena <small>(Άννα Μαρία Λένα)«</small>|| align="center" | 15 | align="center" | 31 |----- | [[Pesem Evrovizije 1985|1985]] | [[Lia Vissi]]|| »To katalava arga <small>(Το κατάλαβα αργά)«</small>|| align="center" | 16. | align="center" | 15 |-----bgcolor="#FE8080" | [[Pesem Evrovizije 1986|1986]] | [[Elpida Karali|Elpida]]|| »Tora zo <small>(Τώρα ζω)«</small> | align="center" | 20. || align="center" | 4 |----- | [[Pesem Evrovizije 1987|1987]] | [[Alexia Bassiliou|Alexia]]|| »Aspro, mavro <small>(Άσπρο-μαύρο)«</small> | align="center" | 7. || align="center" | 80 |----- | [[Pesem Evrovizije 1989|1989]] | [[Fani Polymeri]] & [[Giannis Savvidakis]]|| »Apopse as vrethoume <small>(Απόψε ας βρεθούμε)«</small>|| align="center" | 11. | align="center" | 51 |----- | [[Pesem Evrovizije 1990|1990]] | [[Haris Anastasiou]] | »Milas poli <small>(Μιλάς πολύ)«</small>|| align="center" | 14. || align="center" | 36 |----- | [[Pesem Evrovizije 1991|1991]] | [[Elena Patroklou]]|| »S.O.S.« | align="center" | 9. || align="center" | 60 |----- | [[Pesem Evrovizije 1992|1992]] | [[Evridiki]] || »Teriazoume <small>(Ταιριάζουμε)«</small> | align="center" | 11. || align="center" | 57 |----- | [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] | [[Zimboulakis in van Beke]]|| »Mi stamatas <small>(Μη σταματάς)«</small> | align="center" | 19 .|| align="center" | 17 || colspan="2" bgcolor="#DCDCDC" data-sort-value="99999"|<small><center><span style="color:#808080">[[Kvalifikacija za Millstreet]]</span></center></small> |----- | [[Pesem Evrovizije 1994|1994]] | [[Evridiki]] || »Ime anthropos ki ego <small>(Είμαι άνθρωπος κι εγώ)«</small> | align="center" | 11. || align="center" | 51 || colspan="2" rowspan="2" bgcolor="#DCDCDC" data-sort-value="99999"|<small><center><span style="color:#808080">Ni bilo polfinalov</span></center></small> |----- | [[Pesem Evrovizije 1995|1995]] | [[Alexandros Panayi]]|| »Sti fotia <small>(Στη φωτιά)«</small>|| align="center" | 9. | align="center" | 79 |----- | [[Pesem Evrovizije 1996|1996]] | [[Constantinos Christoforou|Constantinos]]|| »Mono gia mas <small>(Μόνο για μας)«</small>|| align="center" | 9. | align="center" | 72 || align="center" |15. || align="center" |42 |----- | [[Pesem Evrovizije 1997|1997]] | [[Hara & Andreas Konstantinou]]|| »Mana mou <small>(Μάνα μου)«</small>|| align="center" | 5. | align="center" | 98 || colspan="2" rowspan="6" bgcolor="#DCDCDC" data-sort-value="99999"|<small><center><span style="color:#808080">Ni bilo polfinalov</span></center></small> |----- | [[Pesem Evrovizije 1998|1998]] | [[Michalis Hatzigiannis]]|| »Genesis <small>(Γένεσις)«</small> | align="center" | 11. || align="center" | 37 |----- | [[Pesem Evrovizije 1999|1999]] | [[Hi-5|Marlain]]|| »Tha 'ne erotas <small>(Θα 'ναι έρωτας)«</small> | align="center" | 22. || align="center" | 2 |----- | [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] | [[Voice]]|| »Nomiza <small>(Νόμιζα)«</small> | align="center" | 21. || align="center" | 8 |----- | [[Pesem Evrovizije 2002|2002]] | [[One (skupina)|One]]|| »Gimme« | align="center" | 6. || align="center" | 85 |----- | [[Pesem Evrovizije 2003|2003]] | [[Stelios Konstantas]]|| »Feeling alive« | align="center" | 20. || align="center" | 15 |----- | [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | [[Lisa Andreas]]|| »Stronger every Minute« || align="center" | 5. || align="center"|170 || align="center"|5. || align="center"|149 |----- | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | [[Constantinos Christoforou]]|| »Ela ela (Come baby)« || align="center" | 18. | align="center" | 46 || colspan="2" bgcolor="#DCDCDC" data-sort-value="99999"|<small><center><span style="color:#808080">Neposredno v finalu</span></center></small> |----- | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | [[Annette Artani]]|| »Why Angels cry« || colspan="2" rowspan="4" data-sort-value="99999" |<small><center><span style="color:#808080">Brez finala</span></center></small> || align="center" | 15. || align="center" | 57 |----- | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | [[Evridiki]] || »Comme ci, comme ça« || align="center" | 15. || align="center" | 65 |----- | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | [[Evdokia Kadi]]|| »Femme fatale« || align="center" | 15. || align="center" | 36 |----- | [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] | [[Christina Metaxa]]|| »Firefly« || align="center" | 14. || align="center" | 32 |- | [[Pesem Evrovizije 2010|2010]] || [[Jon Lilygreen]] & [[The Islanders]]|| »Life Looks Better in Spring« || align="center" |21. || align="center"|27 || align="center"|10. || align="center"|67 |- | [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] || [[Hristos Milordos]]|| »San angelos s'agapisa <small>(Σαν άγγελος σ'αγάπησα)«</small>|| colspan="2" data-sort-value="99999" |<small><center><span style="color:#808080">Brez finala</span></center></small> || align="center"|18. || align="center"|16 |- | [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] || [[Ivi Adamou]]|| »La la love« || align="center" |16. || align="center"|65 || align="center"|7. || align="center"|91 |- | [[Pesem Evrovizije 2013|2013]] || [[Despina Olympiou]]|| »An me thimase <small>(Αν με θυμάσαι)</small>« || colspan="2" data-sort-value="99999" |<small><center><span style="color:#808080">Brez finala</span></center></small> || align="center"|15. || align="center"|11 |- | [[Pesem Evrovizije 2015|2015]] || [[John Karayiannis]]|| »One Thing I Should Have Done« || align="center" |22. || align="center"|11 || align="center"|6. || align="center"|87 |- | [[Pesem Evrovizije 2016|2016]] || [[Minus One]]|| »Alter Ego« || align="center" |21. || align="center"|96 || align="center"|8. || align="center"|164 |- | [[Pesem Evrovizije 2017|2017]] || [[Hovig Demirčjan|Hovig]]|| »Gravity« || align="center" |21. || align="center"|68 || align="center"|5. || align="center"|164 |-bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 2018|2018]] || [[Eleni Foureira]]|| »Fuego« || align="center" |2. || align="center"|436 || align="center"|2. || align="center"|262 |- | [[Pesem Evrovizije 2019|2019]] || [[Tamta]]|| »Replay« || align="center" |13. || align="center"|109 || align="center"|9. || align="center"|149 |- | [[Pesem Evrovizije 2020|2020]] || [[Sandro Nicolas|Sandro]] |»Running« | colspan="4" data-sort-value="99999" |<small><center><span style="color:#808080">Tekomvanje odpovedano</span></center></small> |- | [[Pesem Evrovizije 2021|2021]] || [[Elena Cagrinu]]|| »El Diablo« || align="center" |16. || align="center"|94 || align="center"|6. || align="center"|170 |- | [[Pesem Evrovizije 2022|2022]] | [[Andromache]] |»Ela« | colspan="2" data-sort-value="99999" |<small><center><span style="color:#808080">Brez finala</span></center></small> |align="center"|12. |align="center"|63 |- | [[Pesem Evrovizije 2023|2023]] | [[Andrew Lambrou]] |»Break A Broken Heart« |align="center"|12. |align="center"|126 |align="center"|7. |align="center"|94 |- | [[Pesem Evrovizije 2024|2024]] | [[Silia Kapsis]] |»Liar« |align="center"|15. |align="center"|78 |align="center"|6. |align="center"|67 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Theo Evan]] |»Shh« | colspan="2" data-sort-value="99999" |<small><center><span style="color:#808080">Brez finala</span></center></small> |align="center"|11. |align="center"|44 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Antigoni Buxton|Antigoni]] |»Jalla« | | | | |} Leta [[Pesem Evrovizije 1988|1988]] je bil za Dublin izbran Yiannis Demetriou s pesmijo ''Thimame (San to rock 'n' roll) <small>(Θυμάμαι (Σαν το ροκ-εν-ρολ))</small>'', za katero pa se je izkazalo, da je že sodelovala v ciprskem predizboru leta 1984, zato so morali odstopiti. ===Avtorske ekipe=== {| class="wikitable sortable" style="font-size: 95%" |- ! Leto !! Pesem <small>(Prevod)</small> !! Avtor glasbe !! Avtor besedila |- | 1981 || ''Monika''|| Doros Georgiadis || Stavros Sideras |- | 1982 || ''Mono i agapi <small>(Samo ljubezen)</small>''|| [[Anna Vissi]] || Anna Vissi |- | 1983 || ''I agapi akoma zi <small>(Ljubezen še živi)</small>''|| Stavros Sideras || Stavros Sideras |- | 1984 || ''Anna Maria Lena''|| Andy Paul || Andy Paul |- | 1985 || ''To katalava arga <small>(Prepozno sem spoznala)</small>''|| Lia Vissi || Lia Vissi |- | 1986 || ''Tora zo <small>(Zdaj živim)</small>''|| Peter Yiannakis || Peter Yiannakis, Fivos Gavris |- | 1987 || ''Aspro-mavro <small>(Belo-črno)</small>''|| Andreas Papapaulou || Maria Papapaulou |- | 1989 || ''Apopse as vrethume <small>(Sestaniva se nocoj)</small>''|| Marios Meletiou || Efi Meletiou |- | 1990 || ''Milas poli <small>(Preveč govoriš)</small>''|| John Vickers || Haris Anastasiou |- | 1991 || ''S.O.S.''|| Kypros Charalambus || Andreas Christou |- | 1992 || ''Teriazume <small>(Podobna sva si)</small>''|| Giorgos Theophanous, Leonidas Malenis || Giorgos Theophanous, Leonidas Malenis |- | 1993 || ''Mi stamatas <small>(Ne nehaj)</small>''|| Aristos Moskovakis || Rodoula Papalambrianou |- | 1994 || ''Ime anthropos ki ego <small>(Tudi jaz sem človek)</small>''|| Giorgos Theophanous || Giorgos Theophanous |- | 1995 || ''Sti fotia <small>(V ognju)</small>''|| Alexandros Panayi || Alexandros Panayi |- | 1996 || ''Mono yia mas <small>(Le za naju)</small>''|| Andreas Giorgallis || Rodoula Papalambrianou |- | 1997 || ''Mana mu <small>(Domovina)</small>''|| Constantina Konstantinou || Constantina Konstantinou |- | 1998 || ''Yenesis <small>(Geneza)</small>''|| Michael Hajiyanni || Zenon Zindilis |- | 1999 || ''Tha 'ne erotas <small>(To bo ljubezen)</small>''|| Yiorgos Kallis || Andreas Karanicolas |- | 2000 || ''Nomiza <small>(Verjel sem)</small>''|| Alexandros Panayi || Alexandros Panayi, Silvia M. Klemm |- | 2002 || ''Gimme <small>(Daj mi)</small>''|| Giorgos Theophanous || Giorgos Theophanous |- | 2003 || ''Feeling alive <small>(Počutim se živega)</small>''|| Stelios Constantas || Stelios Constantas |- | 2004 || ''Stronger every minute <small>(Vsako minuto močnejša)</small>''|| Mike Connaris || Mike Connaris |- | 2005 || ''Ela ela <small>(Pridi, pridi)</small>''|| Constantinos Christoforou || Constantinos Christoforou |- | 2006 || ''Why angels cry <small>(Zakaj jočejo angeli)</small>''|| Peter Yiannakis || Peter Yiannakis |- | 2007 || ''Comme ci comme ça''|| Dimitris Korgialas || Poseidon Yannopoulos |- | 2008 || ''Femme fatale''|| Nikos Evangelou || Vangelis Evangelou |- | 2009 || ''Firefly <small>(Kresnica)</small>''|| Nikolas Metaxas || Nikolas Metaxas |- | 2010 || ''Life looks better in spring <small>(Življenje je videti boljše spomladi)</small>''|| Nasos Lambrianides, Melis Konstantinou || Nasos Lambrianides |- | 2011 || ''San angelos s'agapisa <small>(Ljubil sem te kot angela)</small>''|| Andreas Anastasiou || Michalis Antoniou |- | 2012 || ''La la love <small>(La la ljubezen)</small>''|| <small>Alex Papakonstantinou, Björn Djupström, Alexandra Zakka, Viktor Svensson</small> || <small>Alex Papakonstantinou, Björn Djupström, Alexandra Zakka, Viktor Svensson</small> |- | 2013 || ''An me thimase <small>(Če se me spomniš)</small>''|| Αndreas Georgallis || Zenon Zindilis |- | 2015 || ''One Thing I Should Have Done <small>(Ena stvar, ki bi jo moral storiti)</small>''|| Mike Connaris || Mike Connaris |- |2016 |''Alter Ego'' |Thomas G:son & Minus One |Thomas G:son & Minos One |- |2017 |''Gravity'' |Thomas G:son |Thomas G:son |- |2018 |''Fuego'' |<small>Alex Papaconstantinou, Geraldo Sandell, Anderz Wrethov, Viktor Svensson, Didrick</small> |<small>Alex Papaconstantinou, Geraldo Sandell, Anderz Wrethov, Viktor Svensson, Didrick</small> |- |2019 |''Replay'' |<small>Alex Papaconstantinou, Teddy Sky,Viktor Svensson, Albin Nedler, Kristoffer Fogelnkuk</small> |<small>Alex Papaconstantinou, Teddy Sky, Viktor Svensson, Albin Nedler, Kristoffer Fogelnkuk</small> |- |2020 |''Running'' |<small>Sandro Nicolas, Alfie Arcuri, Octavian Rasinariu, Sebastian Metzner, Rickards, Teo DK</small> |<small>Sandro Nicolas, Alfie Arcuri, Octavian Rasinariu, Sebastian Metzner, Rickards, Teo DK</small> |- |2021 |''El diablo'' |<small>Thomas Stengaard, Jimmy "Joker Thornfedt, Laurell Barker, Oxa</small> |<small>Thomas Stengaar, Jimmy "Joker" Thorndeft, Laurell Barker, Oxa</small> |- |2022 |''Ela'' |<small>Alex Papaconstantinou, Arash, Eyelar Mirzazadem, Fatjon Miftaraj, Filloreta Raci Fifi, George Papadopoulos, Robert Uhlmann, Viktor Svensson, Yll Limani</small> |<small>Alex Papaconstantinou, Arash, Eyelar Mirzazadem, Fatjon, Miftaraj, Filoreta Raci Fifi, George Papadopoulos, Robert Uhlmann, Viktor, Svensson, Yll Limani</small> |} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ciprska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Ciper na Pesmi Evrovizije| ]] nz001kjeqnfb9jdtcs2da08dw2uh8ni 6676795 6676700 2026-05-17T01:54:15Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676795 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije | Name = Ciper na Pesmi Evrovizije | Member station = Cyprus Broadcasting Corporation (CyBC) | National selection event = {{Collapsible list | title = '''Nacionalni izbor''' | 1982 | 1984 | 1990–2000 | 2004–2006 | 2008–2012 | 2015 }}{{Collapsible list | title = '''Interni izbor''' | 1981 | 1983 | 1985-1989 | 1989 | 2002–2003 | 2007 | 2013 | 2016–2023 }} | Apps = 41 (33 finalov) | First = [[Pesem Evrovizije 1981|1981]] | Best = 2.: [[Pesem Evrovizije 2018|2018]] | EBU page = http://www.eurovision.tv/page/history/by-country/country?country=14 | Current = |Flag=Flag of Cyprus.svg}} '''[[Ciper]]''' sodeluje na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' od leta 1981. Doslej še ni dosegel zmage; najboljša ciprska uvrstitev je drugo mesto leta [[Pesem Evrovizije 2018|2018]]. Na [[Pesem Evrovizije 1986|Evroviziji 1986]] je Ciper zasedel zadnje mesto, kar je najslabša ciprska uvrstitev doslej. Od svojega prvega evrovizijskega nastopa do sedaj Ciper trikrat ni sodeloval na izboru – leta 1988, 2001 in 2014. Leta 1988 je bil ciprski izvajalec diskvalificiran, saj je šlo za pevca, ki je z enako pesmijo na nacionalnem predizboru nastopil že pred nekaj leti. Leta 2001 se Ciper po tedanjih pravilih ni uvrstil na izbor zaradi slabe uvrstitve leta 2000. Leta 2014 so kot razlog za odpoved navedli javno mnenje po finančni krizi v letih 2012–13 in proračunske omejitve. == Ciprski predstavniki == [[Slika:Evridiki 2007 Eurovision.jpg|sličica|desno|200px|[[Evridiki]] v Helsinkih (2007).]] [[Slika:Evdokia Kadi, Cyprus - ESC 2008, 2nd semifinal.jpg|sličica|desno|200px|[[Evdokia Kadi]] v Beogradu (2008).]] {| class="wikitable sortable" |----- bgcolor="#ffdead" ! <small>Leto</small> ! Izvajalec ! Pesem ! <small>Finale</small> ! <small>Točke</small> ! <small>Polfinale</small> ! <small>Točke</small> |----- | [[Pesem Evrovizije 1981|1981]] | [[Island (skupina)|Island]]|| »Monika <small>(Μόνικα)«</small>|| align="center" | 6. | align="center" | 69 || colspan="2" rowspan="11" bgcolor="#DCDCDC" data-sort-value="99999"|<small><center><span style="color:#808080">Ni bilo polfinalov</span></center></small> |----- | [[Pesem Evrovizije 1982|1982]] | [[Anna Vissi]] || »Moni i agapi <small>(Μόνο η αγάπη)«</small> | align="center" | 5. || align="center" | 85 |---- | [[Pesem Evrovizije 1983|1983]] | [[Stavros Sideras|Stavros]] & [[Constantina Konstantinou|Constantina]]|| »I agapi akoma zi <small>(Η αγάπη ακόμα ζει)«</small> | align="center" | 16. || align="center" | 26 |----- | [[Pesem Evrovizije 1984|1984]] | [[Andy Paul]]|| »Anna Maria Lena <small>(Άννα Μαρία Λένα)«</small>|| align="center" | 15 | align="center" | 31 |----- | [[Pesem Evrovizije 1985|1985]] | [[Lia Vissi]]|| »To katalava arga <small>(Το κατάλαβα αργά)«</small>|| align="center" | 16. | align="center" | 15 |-----bgcolor="#FE8080" | [[Pesem Evrovizije 1986|1986]] | [[Elpida Karali|Elpida]]|| »Tora zo <small>(Τώρα ζω)«</small> | align="center" | 20. || align="center" | 4 |----- | [[Pesem Evrovizije 1987|1987]] | [[Alexia Bassiliou|Alexia]]|| »Aspro, mavro <small>(Άσπρο-μαύρο)«</small> | align="center" | 7. || align="center" | 80 |----- | [[Pesem Evrovizije 1989|1989]] | [[Fani Polymeri]] & [[Giannis Savvidakis]]|| »Apopse as vrethoume <small>(Απόψε ας βρεθούμε)«</small>|| align="center" | 11. | align="center" | 51 |----- | [[Pesem Evrovizije 1990|1990]] | [[Haris Anastasiou]] | »Milas poli <small>(Μιλάς πολύ)«</small>|| align="center" | 14. || align="center" | 36 |----- | [[Pesem Evrovizije 1991|1991]] | [[Elena Patroklou]]|| »S.O.S.« | align="center" | 9. || align="center" | 60 |----- | [[Pesem Evrovizije 1992|1992]] | [[Evridiki]] || »Teriazoume <small>(Ταιριάζουμε)«</small> | align="center" | 11. || align="center" | 57 |----- | [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] | [[Zimboulakis in van Beke]]|| »Mi stamatas <small>(Μη σταματάς)«</small> | align="center" | 19 .|| align="center" | 17 || colspan="2" bgcolor="#DCDCDC" data-sort-value="99999"|<small><center><span style="color:#808080">[[Kvalifikacija za Millstreet]]</span></center></small> |----- | [[Pesem Evrovizije 1994|1994]] | [[Evridiki]] || »Ime anthropos ki ego <small>(Είμαι άνθρωπος κι εγώ)«</small> | align="center" | 11. || align="center" | 51 || colspan="2" rowspan="2" bgcolor="#DCDCDC" data-sort-value="99999"|<small><center><span style="color:#808080">Ni bilo polfinalov</span></center></small> |----- | [[Pesem Evrovizije 1995|1995]] | [[Alexandros Panayi]]|| »Sti fotia <small>(Στη φωτιά)«</small>|| align="center" | 9. | align="center" | 79 |----- | [[Pesem Evrovizije 1996|1996]] | [[Constantinos Christoforou|Constantinos]]|| »Mono gia mas <small>(Μόνο για μας)«</small>|| align="center" | 9. | align="center" | 72 || align="center" |15. || align="center" |42 |----- | [[Pesem Evrovizije 1997|1997]] | [[Hara & Andreas Konstantinou]]|| »Mana mou <small>(Μάνα μου)«</small>|| align="center" | 5. | align="center" | 98 || colspan="2" rowspan="6" bgcolor="#DCDCDC" data-sort-value="99999"|<small><center><span style="color:#808080">Ni bilo polfinalov</span></center></small> |----- | [[Pesem Evrovizije 1998|1998]] | [[Michalis Hatzigiannis]]|| »Genesis <small>(Γένεσις)«</small> | align="center" | 11. || align="center" | 37 |----- | [[Pesem Evrovizije 1999|1999]] | [[Hi-5|Marlain]]|| »Tha 'ne erotas <small>(Θα 'ναι έρωτας)«</small> | align="center" | 22. || align="center" | 2 |----- | [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] | [[Voice]]|| »Nomiza <small>(Νόμιζα)«</small> | align="center" | 21. || align="center" | 8 |----- | [[Pesem Evrovizije 2002|2002]] | [[One (skupina)|One]]|| »Gimme« | align="center" | 6. || align="center" | 85 |----- | [[Pesem Evrovizije 2003|2003]] | [[Stelios Konstantas]]|| »Feeling alive« | align="center" | 20. || align="center" | 15 |----- | [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | [[Lisa Andreas]]|| »Stronger every Minute« || align="center" | 5. || align="center"|170 || align="center"|5. || align="center"|149 |----- | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | [[Constantinos Christoforou]]|| »Ela ela (Come baby)« || align="center" | 18. | align="center" | 46 || colspan="2" bgcolor="#DCDCDC" data-sort-value="99999"|<small><center><span style="color:#808080">Neposredno v finalu</span></center></small> |----- | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | [[Annette Artani]]|| »Why Angels cry« || colspan="2" rowspan="4" data-sort-value="99999" |<small><center><span style="color:#808080">Brez finala</span></center></small> || align="center" | 15. || align="center" | 57 |----- | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | [[Evridiki]] || »Comme ci, comme ça« || align="center" | 15. || align="center" | 65 |----- | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | [[Evdokia Kadi]]|| »Femme fatale« || align="center" | 15. || align="center" | 36 |----- | [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] | [[Christina Metaxa]]|| »Firefly« || align="center" | 14. || align="center" | 32 |- | [[Pesem Evrovizije 2010|2010]] || [[Jon Lilygreen]] & [[The Islanders]]|| »Life Looks Better in Spring« || align="center" |21. || align="center"|27 || align="center"|10. || align="center"|67 |- | [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] || [[Hristos Milordos]]|| »San angelos s'agapisa <small>(Σαν άγγελος σ'αγάπησα)«</small>|| colspan="2" data-sort-value="99999" |<small><center><span style="color:#808080">Brez finala</span></center></small> || align="center"|18. || align="center"|16 |- | [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] || [[Ivi Adamou]]|| »La la love« || align="center" |16. || align="center"|65 || align="center"|7. || align="center"|91 |- | [[Pesem Evrovizije 2013|2013]] || [[Despina Olympiou]]|| »An me thimase <small>(Αν με θυμάσαι)</small>« || colspan="2" data-sort-value="99999" |<small><center><span style="color:#808080">Brez finala</span></center></small> || align="center"|15. || align="center"|11 |- | [[Pesem Evrovizije 2015|2015]] || [[John Karayiannis]]|| »One Thing I Should Have Done« || align="center" |22. || align="center"|11 || align="center"|6. || align="center"|87 |- | [[Pesem Evrovizije 2016|2016]] || [[Minus One]]|| »Alter Ego« || align="center" |21. || align="center"|96 || align="center"|8. || align="center"|164 |- | [[Pesem Evrovizije 2017|2017]] || [[Hovig Demirčjan|Hovig]]|| »Gravity« || align="center" |21. || align="center"|68 || align="center"|5. || align="center"|164 |-bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 2018|2018]] || [[Eleni Foureira]]|| »Fuego« || align="center" |2. || align="center"|436 || align="center"|2. || align="center"|262 |- | [[Pesem Evrovizije 2019|2019]] || [[Tamta]]|| »Replay« || align="center" |13. || align="center"|109 || align="center"|9. || align="center"|149 |- | [[Pesem Evrovizije 2020|2020]] || [[Sandro Nicolas|Sandro]] |»Running« | colspan="4" data-sort-value="99999" |<small><center><span style="color:#808080">Tekomvanje odpovedano</span></center></small> |- | [[Pesem Evrovizije 2021|2021]] || [[Elena Cagrinu]]|| »El Diablo« || align="center" |16. || align="center"|94 || align="center"|6. || align="center"|170 |- | [[Pesem Evrovizije 2022|2022]] | [[Andromache]] |»Ela« | colspan="2" data-sort-value="99999" |<small><center><span style="color:#808080">Brez finala</span></center></small> |align="center"|12. |align="center"|63 |- | [[Pesem Evrovizije 2023|2023]] | [[Andrew Lambrou]] |»Break A Broken Heart« |align="center"|12. |align="center"|126 |align="center"|7. |align="center"|94 |- | [[Pesem Evrovizije 2024|2024]] | [[Silia Kapsis]] |»Liar« |align="center"|15. |align="center"|78 |align="center"|6. |align="center"|67 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Theo Evan]] |»Shh« | colspan="2" data-sort-value="99999" |<small><center><span style="color:#808080">Brez finala</span></center></small> |align="center"|11. |align="center"|44 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Antigoni Buxton|Antigoni]] |»Jalla« |align="center"|19. |align="center"|75 |align="center"|10. |align="center"|122 |} Leta [[Pesem Evrovizije 1988|1988]] je bil za Dublin izbran Yiannis Demetriou s pesmijo ''Thimame (San to rock 'n' roll) <small>(Θυμάμαι (Σαν το ροκ-εν-ρολ))</small>'', za katero pa se je izkazalo, da je že sodelovala v ciprskem predizboru leta 1984, zato so morali odstopiti. ===Avtorske ekipe=== {| class="wikitable sortable" style="font-size: 95%" |- ! Leto !! Pesem <small>(Prevod)</small> !! Avtor glasbe !! Avtor besedila |- | 1981 || ''Monika''|| Doros Georgiadis || Stavros Sideras |- | 1982 || ''Mono i agapi <small>(Samo ljubezen)</small>''|| [[Anna Vissi]] || Anna Vissi |- | 1983 || ''I agapi akoma zi <small>(Ljubezen še živi)</small>''|| Stavros Sideras || Stavros Sideras |- | 1984 || ''Anna Maria Lena''|| Andy Paul || Andy Paul |- | 1985 || ''To katalava arga <small>(Prepozno sem spoznala)</small>''|| Lia Vissi || Lia Vissi |- | 1986 || ''Tora zo <small>(Zdaj živim)</small>''|| Peter Yiannakis || Peter Yiannakis, Fivos Gavris |- | 1987 || ''Aspro-mavro <small>(Belo-črno)</small>''|| Andreas Papapaulou || Maria Papapaulou |- | 1989 || ''Apopse as vrethume <small>(Sestaniva se nocoj)</small>''|| Marios Meletiou || Efi Meletiou |- | 1990 || ''Milas poli <small>(Preveč govoriš)</small>''|| John Vickers || Haris Anastasiou |- | 1991 || ''S.O.S.''|| Kypros Charalambus || Andreas Christou |- | 1992 || ''Teriazume <small>(Podobna sva si)</small>''|| Giorgos Theophanous, Leonidas Malenis || Giorgos Theophanous, Leonidas Malenis |- | 1993 || ''Mi stamatas <small>(Ne nehaj)</small>''|| Aristos Moskovakis || Rodoula Papalambrianou |- | 1994 || ''Ime anthropos ki ego <small>(Tudi jaz sem človek)</small>''|| Giorgos Theophanous || Giorgos Theophanous |- | 1995 || ''Sti fotia <small>(V ognju)</small>''|| Alexandros Panayi || Alexandros Panayi |- | 1996 || ''Mono yia mas <small>(Le za naju)</small>''|| Andreas Giorgallis || Rodoula Papalambrianou |- | 1997 || ''Mana mu <small>(Domovina)</small>''|| Constantina Konstantinou || Constantina Konstantinou |- | 1998 || ''Yenesis <small>(Geneza)</small>''|| Michael Hajiyanni || Zenon Zindilis |- | 1999 || ''Tha 'ne erotas <small>(To bo ljubezen)</small>''|| Yiorgos Kallis || Andreas Karanicolas |- | 2000 || ''Nomiza <small>(Verjel sem)</small>''|| Alexandros Panayi || Alexandros Panayi, Silvia M. Klemm |- | 2002 || ''Gimme <small>(Daj mi)</small>''|| Giorgos Theophanous || Giorgos Theophanous |- | 2003 || ''Feeling alive <small>(Počutim se živega)</small>''|| Stelios Constantas || Stelios Constantas |- | 2004 || ''Stronger every minute <small>(Vsako minuto močnejša)</small>''|| Mike Connaris || Mike Connaris |- | 2005 || ''Ela ela <small>(Pridi, pridi)</small>''|| Constantinos Christoforou || Constantinos Christoforou |- | 2006 || ''Why angels cry <small>(Zakaj jočejo angeli)</small>''|| Peter Yiannakis || Peter Yiannakis |- | 2007 || ''Comme ci comme ça''|| Dimitris Korgialas || Poseidon Yannopoulos |- | 2008 || ''Femme fatale''|| Nikos Evangelou || Vangelis Evangelou |- | 2009 || ''Firefly <small>(Kresnica)</small>''|| Nikolas Metaxas || Nikolas Metaxas |- | 2010 || ''Life looks better in spring <small>(Življenje je videti boljše spomladi)</small>''|| Nasos Lambrianides, Melis Konstantinou || Nasos Lambrianides |- | 2011 || ''San angelos s'agapisa <small>(Ljubil sem te kot angela)</small>''|| Andreas Anastasiou || Michalis Antoniou |- | 2012 || ''La la love <small>(La la ljubezen)</small>''|| <small>Alex Papakonstantinou, Björn Djupström, Alexandra Zakka, Viktor Svensson</small> || <small>Alex Papakonstantinou, Björn Djupström, Alexandra Zakka, Viktor Svensson</small> |- | 2013 || ''An me thimase <small>(Če se me spomniš)</small>''|| Αndreas Georgallis || Zenon Zindilis |- | 2015 || ''One Thing I Should Have Done <small>(Ena stvar, ki bi jo moral storiti)</small>''|| Mike Connaris || Mike Connaris |- |2016 |''Alter Ego'' |Thomas G:son & Minus One |Thomas G:son & Minos One |- |2017 |''Gravity'' |Thomas G:son |Thomas G:son |- |2018 |''Fuego'' |<small>Alex Papaconstantinou, Geraldo Sandell, Anderz Wrethov, Viktor Svensson, Didrick</small> |<small>Alex Papaconstantinou, Geraldo Sandell, Anderz Wrethov, Viktor Svensson, Didrick</small> |- |2019 |''Replay'' |<small>Alex Papaconstantinou, Teddy Sky,Viktor Svensson, Albin Nedler, Kristoffer Fogelnkuk</small> |<small>Alex Papaconstantinou, Teddy Sky, Viktor Svensson, Albin Nedler, Kristoffer Fogelnkuk</small> |- |2020 |''Running'' |<small>Sandro Nicolas, Alfie Arcuri, Octavian Rasinariu, Sebastian Metzner, Rickards, Teo DK</small> |<small>Sandro Nicolas, Alfie Arcuri, Octavian Rasinariu, Sebastian Metzner, Rickards, Teo DK</small> |- |2021 |''El diablo'' |<small>Thomas Stengaard, Jimmy "Joker Thornfedt, Laurell Barker, Oxa</small> |<small>Thomas Stengaar, Jimmy "Joker" Thorndeft, Laurell Barker, Oxa</small> |- |2022 |''Ela'' |<small>Alex Papaconstantinou, Arash, Eyelar Mirzazadem, Fatjon Miftaraj, Filloreta Raci Fifi, George Papadopoulos, Robert Uhlmann, Viktor Svensson, Yll Limani</small> |<small>Alex Papaconstantinou, Arash, Eyelar Mirzazadem, Fatjon, Miftaraj, Filoreta Raci Fifi, George Papadopoulos, Robert Uhlmann, Viktor, Svensson, Yll Limani</small> |} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ciprska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Ciper na Pesmi Evrovizije| ]] qet3jdrtpa3ycs8mtwlpt18e46ltj5h 0 142434 6676757 6473574 2026-05-17T00:12:58Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676757 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=Češka na Pesmi Evrovizije|Flag=Flag of Czech Republic.svg|Member station=ČT|Apps=14 (6 finalov)|First=2007|ESC best=6.; 2018}}[[Slika:ESC 2007 Czech Republic - Kabat - Mala dama.jpg|thumb|||right|200px|[[Kabát]] v Helsinkih (2007).]] [[Slika:Tereza Kerndlova - ESC 2008.jpg|thumb|||right|200px|[[Tereza Kerndlová]] v Beogradu (2008).]] [[Slika:ESC2016 - Czech Republic 17.jpg|sličica|[[Gabriela Gunčikova]] v Stockholm (2016)]] [[Slika:Eurovision 2023 - Jury Semi-final 1 - Czechia - Vesna (03).jpg|sličica|Vesna med nastopom v Liverpoolu]] '''[[Češka]]''' je prvič nastopila na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' leta [[2007]]. Že leta [[2005]] je nameravala sodelovati na izboru, a je kasneje češka televizija od nastopa odstopila zaradi dveh drugih velikih projektov. Leta [[2006]] se Češka ni udeležila Pesmi Evrovizije, ker bi kot nova udeleženka morala nastopiti najprej v polfinalu. [[19. april]]a [[2006]] je češka nacionalna televizija [[Česká televize]] objavila nastop na izboru leta 2007. Svojega prvega predstavnika so Čehi izbirali v televizijskem [[šov]]u ''Eurosong 2007'' s pomočjo glasovanja preko [[kratko sporočilo|kratkih sporočil]]. Izbrana je bila priljubljena [[rock]]ovska skupina [[Kabát]] s pesmijo ''Malá dama''. Nastop ni bil uspešen, saj je Češka zasedla v polfinalu zadnje mesto in prejela le eno točko. Naslednje leto je predstavnica [[Tereza Kerndlová]] zasedla v polfinalu predzadnje mesto, leta 2009 pa je skupina [[Gipsy.cz]] prinesla Češki že drugo zadnje mesto na prireditvi. Leta 2015 se je Češka spet vrnila na Evrovizijo in zasedla 13. mesto v polfinalu. Leto kasneje pa 9. mesto v polfinalu in 25. mesto v finalu, kar je bilo nekaj izjemnega za Češko. Leta [[2020]] je bil [[Pesem Evrovizije]] odpovedana. == Češki predstavniki == {| class="wikitable sortable" !Leto !Glasbeniki !Pesem !<small>Finale</small> !<small>Točke</small> !<small>Polfinale</small> !<small>Točke</small> |- |[[Pesem Evrovizije 2007|2007]] |[[Kabát]] |"Malá dáma" | colspan="2" rowspan="4" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |28. |1 |- |[[Pesem Evrovizije 2008|2008]] |[[Tereza Kerndlová]] |"Have Some Fun" |18. |9 |- |[[Pesem Evrovizije 2007|2009]] |[[Gipsy.cz]] |"Aven Romale" |18. |0 |- |[[Pesem Evrovizije 2015|2015]] |Marta Jandová & Václav Noid Bárta |"Hope Never Dies" |13. |33 |- |[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |[[Gabriela Gunčíková]] |"I Stand" |25. |41 |9. |161 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Martina Bárta]] |"My Turn" | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |13. |83 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Mikolas Josef]] |"Lie to Me" |6. |281 |3. |232 |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Lake Malawi (glasbena skupina)|Lake Malawi]] |"Friend of a Friend" |11. |157 |2. |242 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[Benny Cristo]] |"Kemama" | colspan="2" colspan="4" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Festival odpovedan |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |Benny Cristo |"Omaga" | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |15. |23 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[We Are Domi]] |"Lights Off" |22. |38 |4. |227 |- |[[Evrovizija 2023|2023]] |[[Vesna (glasbena skupina)|Vesna]] |"My Sister's Crown" |10. |129 |4. |110 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Aiko]] |"Pedestal" | colspan="2" rowspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center" |Brez finala |11. |38 |- |[[Evrovizija 2025|2025]] |[[Adonxs]] |»Kiss Kiss Goodbye« |12. |29 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Daniel Zizka]] |»Crossroads« | style="text-align: center; vertical-align: middle;" |16. | style="text-align: center; vertical-align: middle;" |113 | | |} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Češka glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Češka na Pesmi Evrovizije| ]] 3sqidsl5drra7hz4ckccjukywqvwy8h 6676808 6676757 2026-05-17T02:10:51Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676808 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=Češka na Pesmi Evrovizije|Flag=Flag of Czech Republic.svg|Member station=ČT|Apps=14 (6 finalov)|First=2007|ESC best=6.; 2018}}[[Slika:ESC 2007 Czech Republic - Kabat - Mala dama.jpg|thumb|||right|200px|[[Kabát]] v Helsinkih (2007).]] [[Slika:Tereza Kerndlova - ESC 2008.jpg|thumb|||right|200px|[[Tereza Kerndlová]] v Beogradu (2008).]] [[Slika:ESC2016 - Czech Republic 17.jpg|sličica|[[Gabriela Gunčikova]] v Stockholm (2016)]] [[Slika:Eurovision 2023 - Jury Semi-final 1 - Czechia - Vesna (03).jpg|sličica|Vesna med nastopom v Liverpoolu]] '''[[Češka]]''' je prvič nastopila na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' leta [[2007]]. Že leta [[2005]] je nameravala sodelovati na izboru, a je kasneje češka televizija od nastopa odstopila zaradi dveh drugih velikih projektov. Leta [[2006]] se Češka ni udeležila Pesmi Evrovizije, ker bi kot nova udeleženka morala nastopiti najprej v polfinalu. [[19. april]]a [[2006]] je češka nacionalna televizija [[Česká televize]] objavila nastop na izboru leta 2007. Svojega prvega predstavnika so Čehi izbirali v televizijskem [[šov]]u ''Eurosong 2007'' s pomočjo glasovanja preko [[kratko sporočilo|kratkih sporočil]]. Izbrana je bila priljubljena [[rock]]ovska skupina [[Kabát]] s pesmijo ''Malá dama''. Nastop ni bil uspešen, saj je Češka zasedla v polfinalu zadnje mesto in prejela le eno točko. Naslednje leto je predstavnica [[Tereza Kerndlová]] zasedla v polfinalu predzadnje mesto, leta 2009 pa je skupina [[Gipsy.cz]] prinesla Češki že drugo zadnje mesto na prireditvi. Leta 2015 se je Češka spet vrnila na Evrovizijo in zasedla 13. mesto v polfinalu. Leto kasneje pa 9. mesto v polfinalu in 25. mesto v finalu, kar je bilo nekaj izjemnega za Češko. Leta [[2020]] je bil [[Pesem Evrovizije]] odpovedana. == Češki predstavniki == {| class="wikitable sortable" !Leto !Glasbeniki !Pesem !<small>Finale</small> !<small>Točke</small> !<small>Polfinale</small> !<small>Točke</small> |- |[[Pesem Evrovizije 2007|2007]] |[[Kabát]] |"Malá dáma" | colspan="2" rowspan="4" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |28. |1 |- |[[Pesem Evrovizije 2008|2008]] |[[Tereza Kerndlová]] |"Have Some Fun" |18. |9 |- |[[Pesem Evrovizije 2007|2009]] |[[Gipsy.cz]] |"Aven Romale" |18. |0 |- |[[Pesem Evrovizije 2015|2015]] |Marta Jandová & Václav Noid Bárta |"Hope Never Dies" |13. |33 |- |[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |[[Gabriela Gunčíková]] |"I Stand" |25. |41 |9. |161 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Martina Bárta]] |"My Turn" | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |13. |83 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Mikolas Josef]] |"Lie to Me" |6. |281 |3. |232 |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Lake Malawi (glasbena skupina)|Lake Malawi]] |"Friend of a Friend" |11. |157 |2. |242 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[Benny Cristo]] |"Kemama" | colspan="2" colspan="4" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Festival odpovedan |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |Benny Cristo |"Omaga" | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |15. |23 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[We Are Domi]] |"Lights Off" |22. |38 |4. |227 |- |[[Evrovizija 2023|2023]] |[[Vesna (glasbena skupina)|Vesna]] |"My Sister's Crown" |10. |129 |4. |110 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Aiko]] |"Pedestal" | colspan="2" rowspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center" |Brez finala |11. |38 |- |[[Evrovizija 2025|2025]] |[[Adonxs]] |»Kiss Kiss Goodbye« |12. |29 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Daniel Zizka]] |»Crossroads« | style="text-align: center; vertical-align: middle;" |16. | style="text-align: center; vertical-align: middle;" |113 |9. |142 |} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Češka glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Češka na Pesmi Evrovizije| ]] btfdjqrtkol3gjire73bwi0pmgqgoph 0 142435 6676769 6675099 2026-05-17T00:33:35Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676769 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=Črna Gora na Pesmi Evrovizije|Flag=Flag of Montenegro.svg|Member station= Radio in televizija Črne gore (RTCG)|ESC apps=14 (2 finala)|National selection event=Montesong (2024-)|First=2007|ESC best=13. mesto: 2015}}[[Slika:ESC 2007 Montenegro - Stevan Faddy - Ajde Kroci.jpg|thumb|right|200px|[[Stevan Faddy]] v Helsinkih (2007).]] [[Slika:ESC 2008 - Montenegro - Stefan Filipovic, 1st semifinal.jpg|thumb|right|200px|[[Stefan Filipović]] v Beogradu (2008).]] [[Črna gora na Pesmi Evrovizije|Črna gora]] je na [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]] prvič nastopila kot samostojna država leta [[Pesem Evrovizije 2007|2007.]] Črnogorska sodelujoča televizija na tekmovanju je [[Radio in televizija Črne gore]] ([[Radio in televizija Črne gore|RTCG]]). Pred osamosvojitvijo je [[Socialistična republika Črna gora]] sodelovala na tekmovanju kot del [[Jugoslavija na Pesmi Evrovizije|Jugoslavije]] (tako [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]] od leta 1961 do 1991 in kot Zvezna republika Jugoslavija leta [[Pesem Evrovizije 1992|1992]]), Republika Črna gora pa kot del [[Srbija in Črna gora na Pesmi Evrovizije|Srbije in Črne gore]] (od leta 2004 do 2006). Prispevki, ki jih je izbrala [[RTCG]], v času jugoslovanskega sodelovanja prej znana kot [[Radio-Televizija Titograd (RTT)]], so zastopali Jugoslavijo leta [[Pesem Evrovizije 1983|1983]] in [[Pesem Evrovizije 1984|1984]] ter [[Srbija in Črna gora na Pesmi Evrovizije|Srbijo in Črno goro]] leta [[Pesem Evrovizije 2005|2005.]] Tudi skladba [[Srbija in Črna gora na Pesmi Evrovizije|Srbije in Črne gore]] iz leta [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] je izbrala [[RTCG]], vendar je tega leta država naknadno odstopila od tekmovanja. [[RTCG|Radio in televizija Črne gore (RTCG)]] je polnopravna članica [[Evropska radiodifuzna zveza|Evropske radiodifuzne zveze (EBU)]] od leta [[Pesem Evrovizije 2006|2006]], zato je od takrat upravičena do sodelovanja na tekmovanju za pesem [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]]. Na tekmovanju sodeluje kot Črna gora od njegove 52. izdaje leta [[Pesem Evrovizije 2007|2007]]. Preden je država 3. junija 2006 postala neodvisna, so se na tekmovanju udeležili prispevki iz Črne gore kot del Jugoslavije in kasneje Srbije in Črne gore. Prispevki iz nekdanje SR Črne gore so se leta 1983 kot del Jugoslavije uvrstili na 4. mesto, leta 1984 pa na 18. mesto, prispevek iz Republike Črne gore pa se je leta 2005 kot del Srbije in Črne gore uvrstil na 7. mesto. == Črnogorski predstavniki == {| class="wikitable" |+ !Leto !Predstavnik !Pesem !Jezik !Finale !Točke !Predizbor !Točke |- |[[Pesem Evrovizije 2007|2007]] |Stevan Faddy |»Ajde, kroči« |Črnogorščina | colspan="2" rowspan="5" |Brez finala |22. |33 |- |[[Pesem Evrovizije 2008|2008]] |Stefan Filipović |»Zauvijek volim te« |Črnogorščina |14. |23 |- |[[Pesem Evrovizije 2009|2009]] |Andrea Demirović |»Just Get Out of My Life« |Angleščina |11. |44 |- |[[Pesem Evrovizije 2012|2012]] |Rambo Amadeus |»Euro Neuro« |Angleščina |15. |20 |- |[[Pesem Evrovizije 2013|2013]] |Who See |»Igranka« |Črnogorščina |12. |41 |- |[[Pesem Evrovizije 2014|2014]] |Sergej Ćetković |»Moj svijet« |Črnogorščina |19. |37 |7. |63 |- |[[Pesem Evrovizije 2015|2015]] |Knez |»Adio« |Črnogorščina |13. |44 |9. |57 |- |[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |Highway |»The Real Thing« |Angleščina | colspan="2" rowspan="7" |Brez finala |13. |60 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |Slavko Kalezić |»Space« |Angleščina |16. |56 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |Vanja Radovanović |»Inje« |Črnogorščina |16. |40 |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |D mol |»Heaven« |Angleščina |16. |46 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |Vladana |»Breathe« |Angleščina, Italijanščina |17. |33 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |Nina Žižić |»Dobrodošli« |Črnogorščina |16. |12 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |Tamara Živković |»Nova Zora« |Črnogorščina | | |} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Črnogorska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Črna gora na Pesmi Evrovizije| ]] qijnoqkt0pm7p0kwyqpo5prnihoym7y 6676810 6676769 2026-05-17T02:12:25Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676810 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=Črna Gora na Pesmi Evrovizije|Flag=Flag of Montenegro.svg|Member station= Radio in televizija Črne gore (RTCG)|ESC apps=14 (2 finala)|National selection event=Montesong (2024-)|First=2007|ESC best=13. mesto: 2015}}[[Slika:ESC 2007 Montenegro - Stevan Faddy - Ajde Kroci.jpg|thumb|right|200px|[[Stevan Faddy]] v Helsinkih (2007).]] [[Slika:ESC 2008 - Montenegro - Stefan Filipovic, 1st semifinal.jpg|thumb|right|200px|[[Stefan Filipović]] v Beogradu (2008).]] [[Črna gora na Pesmi Evrovizije|Črna gora]] je na [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]] prvič nastopila kot samostojna država leta [[Pesem Evrovizije 2007|2007.]] Črnogorska sodelujoča televizija na tekmovanju je [[Radio in televizija Črne gore]] ([[Radio in televizija Črne gore|RTCG]]). Pred osamosvojitvijo je [[Socialistična republika Črna gora]] sodelovala na tekmovanju kot del [[Jugoslavija na Pesmi Evrovizije|Jugoslavije]] (tako [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]] od leta 1961 do 1991 in kot Zvezna republika Jugoslavija leta [[Pesem Evrovizije 1992|1992]]), Republika Črna gora pa kot del [[Srbija in Črna gora na Pesmi Evrovizije|Srbije in Črne gore]] (od leta 2004 do 2006). Prispevki, ki jih je izbrala [[RTCG]], v času jugoslovanskega sodelovanja prej znana kot [[Radio-Televizija Titograd (RTT)]], so zastopali Jugoslavijo leta [[Pesem Evrovizije 1983|1983]] in [[Pesem Evrovizije 1984|1984]] ter [[Srbija in Črna gora na Pesmi Evrovizije|Srbijo in Črno goro]] leta [[Pesem Evrovizije 2005|2005.]] Tudi skladba [[Srbija in Črna gora na Pesmi Evrovizije|Srbije in Črne gore]] iz leta [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] je izbrala [[RTCG]], vendar je tega leta država naknadno odstopila od tekmovanja. [[RTCG|Radio in televizija Črne gore (RTCG)]] je polnopravna članica [[Evropska radiodifuzna zveza|Evropske radiodifuzne zveze (EBU)]] od leta [[Pesem Evrovizije 2006|2006]], zato je od takrat upravičena do sodelovanja na tekmovanju za pesem [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]]. Na tekmovanju sodeluje kot Črna gora od njegove 52. izdaje leta [[Pesem Evrovizije 2007|2007]]. Preden je država 3. junija 2006 postala neodvisna, so se na tekmovanju udeležili prispevki iz Črne gore kot del Jugoslavije in kasneje Srbije in Črne gore. Prispevki iz nekdanje SR Črne gore so se leta 1983 kot del Jugoslavije uvrstili na 4. mesto, leta 1984 pa na 18. mesto, prispevek iz Republike Črne gore pa se je leta 2005 kot del Srbije in Črne gore uvrstil na 7. mesto. == Črnogorski predstavniki == {| class="wikitable" |+ !Leto !Predstavnik !Pesem !Jezik !Finale !Točke !Predizbor !Točke |- |[[Pesem Evrovizije 2007|2007]] |Stevan Faddy |»Ajde, kroči« |Črnogorščina | colspan="2" rowspan="5" |Brez finala |22. |33 |- |[[Pesem Evrovizije 2008|2008]] |Stefan Filipović |»Zauvijek volim te« |Črnogorščina |14. |23 |- |[[Pesem Evrovizije 2009|2009]] |Andrea Demirović |»Just Get Out of My Life« |Angleščina |11. |44 |- |[[Pesem Evrovizije 2012|2012]] |Rambo Amadeus |»Euro Neuro« |Angleščina |15. |20 |- |[[Pesem Evrovizije 2013|2013]] |Who See |»Igranka« |Črnogorščina |12. |41 |- |[[Pesem Evrovizije 2014|2014]] |Sergej Ćetković |»Moj svijet« |Črnogorščina |19. |37 |7. |63 |- |[[Pesem Evrovizije 2015|2015]] |Knez |»Adio« |Črnogorščina |13. |44 |9. |57 |- |[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |Highway |»The Real Thing« |Angleščina | colspan="2" rowspan="7" |Brez finala |13. |60 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |Slavko Kalezić |»Space« |Angleščina |16. |56 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |Vanja Radovanović |»Inje« |Črnogorščina |16. |40 |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |D mol |»Heaven« |Angleščina |16. |46 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |Vladana |»Breathe« |Angleščina, Italijanščina |17. |33 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |Nina Žižić |»Dobrodošli« |Črnogorščina |16. |12 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |Tamara Živković |»Nova Zora« |Črnogorščina |13. |71 |} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Črnogorska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Črna gora na Pesmi Evrovizije| ]] le6x998vw09ux94aqtsv3lqjd0slfos 0 142450 6676640 6675104 2026-05-16T17:58:36Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676640 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=Estonija na Pesmi Evrovizije|Flag=Flag of Estonia.svg|Member station=Eesti Rahvusringhaaling (ERR; 2008-danes)|Apps=31 (20 finalov)|ESC first=1994|ESC best=1.; 2001|National selection event=Eesti Laul}}[[Slika:ESC 2007 Estonia - Gerli Padar - Partners in crime.jpg|thumb|right|200px|[[Gerli Padar]] v Helsinkih (2007).]] [[Slika:ESC 2008 - Estonia - Kreisiraadio, 1st semifinal.jpg|thumb|right|200px|[[Kreisiraadio]] v Beogradu (2008).]] '''[[Estonija]]''' se udeležuje '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' od leta [[1993]], enako kot [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|Slovenija]]. Kot novinka leta [[1993]] se je morala udeležiti polfinalne prireditve vzhodnoevropskih držav v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je zasedla 5. mesto in se ni uvrstila v finale. Estonska predstavnika [[Tanel Padar]] in [[Dave Benton]] iz leta [[2001]] sta s pesmijo ''Everybody'' zasedla prvo mesto in tako prinesla Estoniji prvo in do sedaj edino zmago. Estonija je s tem postala tudi prva država bivše [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], ki je zmagala na Evroviziji. Zaradi zmage je ''Pesem Evrovizije 2002'' potekala v estonski prestolnici [[Talin]]. Po letu [[2004]], ko je bil uveden polfinalni večer, se Estoniji do leta 2009 ni uspela prebiti v finale, tega leta pa je skupina [[Urban symphony]] s pesmijo ''Rändajad'' (estonsko ''nomadi, popotniki'') zasedla v finalnem izboru 6. mesto. ==Estonski predstavniki== {| class="wikitable sortable" |----- ! <small>Leto</small> ! Izvajalec ! Pesem ! <small>Finale</small> ! <small>Točke</small> ! <small>Polfinale</small> ! <small>Točke</small> |----- | [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] | bgcolor="#A4EAA9"|Janika Sillamaa | bgcolor="#A4EAA9"|»Muretut meelt ja südametuld« | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|[[Kvalifikacija za Millstreet|Brez finala]] | 5. | 47 |- | [[Pesem Evrovizije 1994|1994]] | [[Silvi Vrait]]|| »Nagu merelaine« | 24. | 2 | colspan="2" bgcolor="#DCDCDC" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Ni bilo polfinalov |----- | [[Pesem Evrovizije 1996|1996]] | [[Maarja-Liis Ilus]] & [[Ivo Linna]]|| »Kaelakee hääl« | 5. | 94 | 5. | 106 |----- | [[Pesem Evrovizije 1997|1997]] | [[Maarja Liis-Ilus|Maarja]]|| »Keelatud maa« | 8. | 82 | colspan="2" rowspan="7" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Ni bilo polfinalov |----- | [[Pesem Evrovizije 1998|1998]] | [[Koit Toome]]|| »Mere lapsed« | 12. | 36 |----- | [[Pesem Evrovizije 1999|1999]] | [[Evelin Samuel]] & Camille || »Diamond of Night« | 6. | 90 |----- | [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] | [[Eda-Ines Etti|Ines]]|| »Once in a Lifetime« | 4. | 98 |-----bgcolor = "#FFD700" | [[Pesem Evrovizije 2001|2001]] | [[Tanel Padar]], [[Dave Benton]] & 2XL || »Everybody« | 1. | 198 |-----bgcolor="#CC9966" | [[Pesem Evrovizije 2002|2002]] | [[Sahlene]]|| »Runaway« | 3. | 111 |----- | [[Pesem Evrovizije 2003|2003]] | [[Ruffus]]|| »Eighties Coming Back« | 21. | 14 |----- | [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | Neiokõsõ|| »Tii« | colspan="2" rowspan="5" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala | 11. | 57 |----- | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | [[Suntribe]]|| »Let's Get Loud« | 20. | 31 |----- | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | [[Sandra Oxenryd]]||»Through My Window« | 18. | 28 |----- | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | [[Gerli Padar]] ||»Partners in Crime« | 22. | 33 |----- | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | [[Kreisiraadio]]||»Leto svet« | 18. | 8 |----- | [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] | [[Urban Symphony]]||»Rändajad« | 6. | 129 | bgcolor="#CC9966"|3. | bgcolor="#CC9966"|115 |- | [[Pesem Evrovizije 2010|2010]] | Malcolm Lincoln & Manpower 4 | »Siren« | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala | 14. | 39 |- | [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] | Getter Jaani | »Rockefeller Street« | 24. | 44 | 9. | 60 |- | [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] | Ott Lepland | »Kuula« | 6. | 120 | 4. | 100 |- | [[Pesem Evrovizije 2013|2013]] | [[Birgit Õigemeel|Birgit]] | »Et uus saaks alguse« | 20. | 19 | 10. | 52 |- | [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] | Tanja | »Amazing« | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala | 12. | 36 |- | [[Pesem Evrovizije 2015|2015]] | [[Elina Born]] & [[Stig Rästa]] | »Goodbye to Yesterday« | 7. | 106 | bgcolor="#CC9966"|3. | bgcolor="#CC9966"|105 |- |[[Evrovizija 2016|2016]] |Jüri Pootsman |»Play« | colspan="2" rowspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |18. |24 |- |[[Evrovizija 2017|2017]] |Kooit Tome & Laura |»Verona« |14. |85 |- |[[Evrovizija 2018|2018]] |[[Elina Nechayeva]] |»La forza« |8. |245 |5. |201 |- |[[Evrovizija 2019|2019]] |[[Victor Crone]] |»Storm« |20. |76 |4. |198 |- |[[Evrovizija 2020|2020]] |bgcolor="#A4EAA9"|Uku Suviste |bgcolor="#A4EAA9"|»What Love Is« | colspan="4" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Festival odpovedan |- |[[Evrovizija 2021|2021]] |Uku Suviste |»The Lucky One« | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |13. |58 |- |[[Evrovizija 2022|2022]] |[[Stefan Airapetjan|Stefan]] |»Hope« |13. |141 |5. |209 |- |[[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |[[Alika Milova|Alika]] |»Bridges« |8. |168 |10. |74 |- |[[Evrovizija 2024|2024]] |[[5miinust]] '''&''' [[Puuluup]] |»(Nendest) narkootikumidest ei tea me (küll) midagi« |20. |37 |6. |79 |- | bgcolor="#CC9966"|[[Evrovizija 2025|2025]] | bgcolor="#CC9966"|[[Tommy Cash]] | bgcolor="#CC9966"|»Espresso macchiato« | bgcolor="#CC9966"|3. | bgcolor="#CC9966"|356 |5. |113 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Vanilla Ninja]] |»To Epic To Be True« | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center" |Brez finala | | |} ===Avtorske ekipe=== {| class="wikitable sortable" style="font-size: 95%" |- ! Leto !! Pesem !! Avtor glasbe !! Avtor besedila |- | 1993 || ''Muretut meelt ja südametuld'' || Andres Valkonen || Leelo Tungal |- | 1994 || ''Nagu merelaine'' || Ivar Must || Leelo Tungal |- | 1996 || ''Kaelakee hääl'' || Priit Pajusaar || Kaari Sillamaa |- | 1997 || ''Keelatud maa'' || Harmo Kallaste || Kaari Sillamaa |- | 1998 || ''Mere lapsed'' || Maria Rahula, Tomi Rahula || Peeter Pruuli |- | 1999 || ''Diamond of Night'' || Priit Pajusaar, Glen Pilvre || Maian-Anna Kärmas |- | 2000 || ''Once in a Lifetime'' || Pearu Paulus, Ilmar Laisaar, Alar Kotkas || Jana Hallas |- | 2001 || ''Everybody'' || Ivar Must || Maian-Anna Kärmas |- | 2002 || ''Runaway'' || Pearu Paulus, Ilmar Laisaar, Alar Kotkas || Jana Hallas |- | 2003 || ''Eighties Coming Back'' || Vaiko Eplik || Vaiko Eplik |- | 2004 || ''Tii'' || Priit Pajusaar, Glen Pilvre || Aapo Ilves |- | 2005 || ''Let's Get Loud'' || Sven Lõhmus || Sven Lõhmus |- | 2006 || ''Through My Window'' || Pearu Paulus, Ilmar Laisaar, Alar Kotkas || Jana Hallas |- | 2007 || ''Partners in Crime'' || Hendrik Sal-Saller || Berit Veiber |- | 2008 || ''Leto svet'' || <small>Priit Pajusaar, Glen Pilvre, Tarmo Leinatamm, Peeter Oja, Hannes Võrno</small> || <small>Priit Pajusaar, Glen Pilvre, Tarmo Leinatamm, Peeter Oja, Hannes Võrno</small> |- | 2009 || ''Rändajad'' || Sven Lõhmus || Sven Lõhmus |- | 2010 || ''Siren'' || Robin Juhkental || Robin Juhkental |- | 2011 || ''Rockefeller Street'' || Sven Lõhmus || Sven Lõhmus |- | 2012 || ''Kuula'' || Aapo Ilves, Ott Lepland || Aapo Ilves, Ott Lepland |- | 2013 || ''Et uus saaks alguse'' || Mihkel Mattisen || Mihkel Mattisen, Silvia Soro |- | 2014 || ''Amazing'' || Timo Vendt, Tanja || Tanja |- | 2015 || ''Goodbye to Yesterday'' || Stig Rästa || Stig Rästa |- |2016 |Play |Stig Rasta |Stig Rasta |} {{Države Evrovizije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Estonska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Estonija na Pesmi Evrovizije| ]] 57l5fa1qnjf3ucibwyjey4hdibhxsei 6676789 6676640 2026-05-17T01:47:57Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676789 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=Estonija na Pesmi Evrovizije|Flag=Flag of Estonia.svg|Member station=Eesti Rahvusringhaaling (ERR; 2008-danes)|Apps=31 (20 finalov)|ESC first=1994|ESC best=1.; 2001|National selection event=Eesti Laul}}[[Slika:ESC 2007 Estonia - Gerli Padar - Partners in crime.jpg|thumb|right|200px|[[Gerli Padar]] v Helsinkih (2007).]] [[Slika:ESC 2008 - Estonia - Kreisiraadio, 1st semifinal.jpg|thumb|right|200px|[[Kreisiraadio]] v Beogradu (2008).]] '''[[Estonija]]''' se udeležuje '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' od leta [[1993]], enako kot [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|Slovenija]]. Kot novinka leta [[1993]] se je morala udeležiti polfinalne prireditve vzhodnoevropskih držav v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je zasedla 5. mesto in se ni uvrstila v finale. Estonska predstavnika [[Tanel Padar]] in [[Dave Benton]] iz leta [[2001]] sta s pesmijo ''Everybody'' zasedla prvo mesto in tako prinesla Estoniji prvo in do sedaj edino zmago. Estonija je s tem postala tudi prva država bivše [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], ki je zmagala na Evroviziji. Zaradi zmage je ''Pesem Evrovizije 2002'' potekala v estonski prestolnici [[Talin]]. Po letu [[2004]], ko je bil uveden polfinalni večer, se Estoniji do leta 2009 ni uspela prebiti v finale, tega leta pa je skupina [[Urban symphony]] s pesmijo ''Rändajad'' (estonsko ''nomadi, popotniki'') zasedla v finalnem izboru 6. mesto. ==Estonski predstavniki== {| class="wikitable sortable" |----- ! <small>Leto</small> ! Izvajalec ! Pesem ! <small>Finale</small> ! <small>Točke</small> ! <small>Polfinale</small> ! <small>Točke</small> |----- | [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] | bgcolor="#A4EAA9"|Janika Sillamaa | bgcolor="#A4EAA9"|»Muretut meelt ja südametuld« | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|[[Kvalifikacija za Millstreet|Brez finala]] | 5. | 47 |- | [[Pesem Evrovizije 1994|1994]] | [[Silvi Vrait]]|| »Nagu merelaine« | 24. | 2 | colspan="2" bgcolor="#DCDCDC" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Ni bilo polfinalov |----- | [[Pesem Evrovizije 1996|1996]] | [[Maarja-Liis Ilus]] & [[Ivo Linna]]|| »Kaelakee hääl« | 5. | 94 | 5. | 106 |----- | [[Pesem Evrovizije 1997|1997]] | [[Maarja Liis-Ilus|Maarja]]|| »Keelatud maa« | 8. | 82 | colspan="2" rowspan="7" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Ni bilo polfinalov |----- | [[Pesem Evrovizije 1998|1998]] | [[Koit Toome]]|| »Mere lapsed« | 12. | 36 |----- | [[Pesem Evrovizije 1999|1999]] | [[Evelin Samuel]] & Camille || »Diamond of Night« | 6. | 90 |----- | [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] | [[Eda-Ines Etti|Ines]]|| »Once in a Lifetime« | 4. | 98 |-----bgcolor = "#FFD700" | [[Pesem Evrovizije 2001|2001]] | [[Tanel Padar]], [[Dave Benton]] & 2XL || »Everybody« | 1. | 198 |-----bgcolor="#CC9966" | [[Pesem Evrovizije 2002|2002]] | [[Sahlene]]|| »Runaway« | 3. | 111 |----- | [[Pesem Evrovizije 2003|2003]] | [[Ruffus]]|| »Eighties Coming Back« | 21. | 14 |----- | [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | Neiokõsõ|| »Tii« | colspan="2" rowspan="5" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala | 11. | 57 |----- | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | [[Suntribe]]|| »Let's Get Loud« | 20. | 31 |----- | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | [[Sandra Oxenryd]]||»Through My Window« | 18. | 28 |----- | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | [[Gerli Padar]] ||»Partners in Crime« | 22. | 33 |----- | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | [[Kreisiraadio]]||»Leto svet« | 18. | 8 |----- | [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] | [[Urban Symphony]]||»Rändajad« | 6. | 129 | bgcolor="#CC9966"|3. | bgcolor="#CC9966"|115 |- | [[Pesem Evrovizije 2010|2010]] | Malcolm Lincoln & Manpower 4 | »Siren« | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala | 14. | 39 |- | [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] | Getter Jaani | »Rockefeller Street« | 24. | 44 | 9. | 60 |- | [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] | Ott Lepland | »Kuula« | 6. | 120 | 4. | 100 |- | [[Pesem Evrovizije 2013|2013]] | [[Birgit Õigemeel|Birgit]] | »Et uus saaks alguse« | 20. | 19 | 10. | 52 |- | [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] | Tanja | »Amazing« | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala | 12. | 36 |- | [[Pesem Evrovizije 2015|2015]] | [[Elina Born]] & [[Stig Rästa]] | »Goodbye to Yesterday« | 7. | 106 | bgcolor="#CC9966"|3. | bgcolor="#CC9966"|105 |- |[[Evrovizija 2016|2016]] |Jüri Pootsman |»Play« | colspan="2" rowspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |18. |24 |- |[[Evrovizija 2017|2017]] |Kooit Tome & Laura |»Verona« |14. |85 |- |[[Evrovizija 2018|2018]] |[[Elina Nechayeva]] |»La forza« |8. |245 |5. |201 |- |[[Evrovizija 2019|2019]] |[[Victor Crone]] |»Storm« |20. |76 |4. |198 |- |[[Evrovizija 2020|2020]] |bgcolor="#A4EAA9"|Uku Suviste |bgcolor="#A4EAA9"|»What Love Is« | colspan="4" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Festival odpovedan |- |[[Evrovizija 2021|2021]] |Uku Suviste |»The Lucky One« | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |13. |58 |- |[[Evrovizija 2022|2022]] |[[Stefan Airapetjan|Stefan]] |»Hope« |13. |141 |5. |209 |- |[[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |[[Alika Milova|Alika]] |»Bridges« |8. |168 |10. |74 |- |[[Evrovizija 2024|2024]] |[[5miinust]] '''&''' [[Puuluup]] |»(Nendest) narkootikumidest ei tea me (küll) midagi« |20. |37 |6. |79 |- | bgcolor="#CC9966"|[[Evrovizija 2025|2025]] | bgcolor="#CC9966"|[[Tommy Cash]] | bgcolor="#CC9966"|»Espresso macchiato« | bgcolor="#CC9966"|3. | bgcolor="#CC9966"|356 |5. |113 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Vanilla Ninja]] |»To Epic To Be True« | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center" |Brez finala |11. |79 |} ===Avtorske ekipe=== {| class="wikitable sortable" style="font-size: 95%" |- ! Leto !! Pesem !! Avtor glasbe !! Avtor besedila |- | 1993 || ''Muretut meelt ja südametuld'' || Andres Valkonen || Leelo Tungal |- | 1994 || ''Nagu merelaine'' || Ivar Must || Leelo Tungal |- | 1996 || ''Kaelakee hääl'' || Priit Pajusaar || Kaari Sillamaa |- | 1997 || ''Keelatud maa'' || Harmo Kallaste || Kaari Sillamaa |- | 1998 || ''Mere lapsed'' || Maria Rahula, Tomi Rahula || Peeter Pruuli |- | 1999 || ''Diamond of Night'' || Priit Pajusaar, Glen Pilvre || Maian-Anna Kärmas |- | 2000 || ''Once in a Lifetime'' || Pearu Paulus, Ilmar Laisaar, Alar Kotkas || Jana Hallas |- | 2001 || ''Everybody'' || Ivar Must || Maian-Anna Kärmas |- | 2002 || ''Runaway'' || Pearu Paulus, Ilmar Laisaar, Alar Kotkas || Jana Hallas |- | 2003 || ''Eighties Coming Back'' || Vaiko Eplik || Vaiko Eplik |- | 2004 || ''Tii'' || Priit Pajusaar, Glen Pilvre || Aapo Ilves |- | 2005 || ''Let's Get Loud'' || Sven Lõhmus || Sven Lõhmus |- | 2006 || ''Through My Window'' || Pearu Paulus, Ilmar Laisaar, Alar Kotkas || Jana Hallas |- | 2007 || ''Partners in Crime'' || Hendrik Sal-Saller || Berit Veiber |- | 2008 || ''Leto svet'' || <small>Priit Pajusaar, Glen Pilvre, Tarmo Leinatamm, Peeter Oja, Hannes Võrno</small> || <small>Priit Pajusaar, Glen Pilvre, Tarmo Leinatamm, Peeter Oja, Hannes Võrno</small> |- | 2009 || ''Rändajad'' || Sven Lõhmus || Sven Lõhmus |- | 2010 || ''Siren'' || Robin Juhkental || Robin Juhkental |- | 2011 || ''Rockefeller Street'' || Sven Lõhmus || Sven Lõhmus |- | 2012 || ''Kuula'' || Aapo Ilves, Ott Lepland || Aapo Ilves, Ott Lepland |- | 2013 || ''Et uus saaks alguse'' || Mihkel Mattisen || Mihkel Mattisen, Silvia Soro |- | 2014 || ''Amazing'' || Timo Vendt, Tanja || Tanja |- | 2015 || ''Goodbye to Yesterday'' || Stig Rästa || Stig Rästa |- |2016 |Play |Stig Rasta |Stig Rasta |} {{Države Evrovizije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Estonska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Estonija na Pesmi Evrovizije| ]] pks4iaee186noj814iyiffn42pj2v68 0 142549 6676745 6473563 2026-05-16T23:45:18Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676745 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije | Name = Hrvaška na Pesmi Evrovizije | Flag = Flag of Croatia.svg | Member station = Hrvatska radiotelevizija (HRT) | National selection event = {{Collapsible list | title = '''Dora''' | 1993–2011, 2019–2023 }}{{Collapsible list | title = '''Interni izbor''' | 2012–2013, 2016–2018 }} | Apps = 31 (21 finalov) | First = [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] | Best = 2.: [[Pesem Evrovizije 2024|2024]] | Website = | EBU page = https://eurovision.tv/country/croatia }} [[Slika:ESC 2007 Croatia - Dragonfly & Dado Topic - Vjerujem u ljubav.jpg|thumb|right|200px|[[Dragonfly]] in [[Dado Topić]] v Helsinkih (2007).]] [[Slika:Croatia in the Eurovision Song Contest 2008.jpg|thumb|right|200px|[[Kraljevi ulice]] in [[75 cents|75 Cents]] v Beogradu (2008).]] [[Slika:ESC2016 - Croatia 23.jpg|sličica|[[Nina Kraljić]] v Stockholmu ([[Pesem Evrovizije 2016|2016]])]] '''[[Hrvaška]]''' nastopa na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' od leta 1993, enako kot [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|Slovenija]]. Najboljša hrvaška uvrstitev je drugo mesto iz leta [[Pesem Evrovizije 2024|2024]]. Leta [[2007]] se je uvrstila na 16. mesto v polfinalu, kar je najslabši hrvaški rezultat doslej. Hrvaška izbira svojega predstavnika na ''Dori'', televizijskem šovu, ki ga priredi [[Hrvatska televizija]]. == Hrvaški predstavniki == {| class="wikitable sortable" |----- ! <small>Leto</small> ! Izvajalec ! Pesem ! <small>Finale</small> ! <small>Točke</small> ! <small>Polfinale</small> ! <small>Točke</small> |----- | [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] | Put ||''»Don't ever cry«'' || align="center" | 15. || align="center" | 31 | align="center" bgcolor="CC9966"|3. || align="center" bgcolor="CC9966"|51 |----- | [[Pesem Evrovizije 1994|1994]] | [[Tony Cetinski]] || ''»Nek' ti bude ljubav sva«'' | align="center" | 16. || align="center" | 27 | colspan="2" rowspan="2" align="center" bgcolor="#ececec" data-sort-value="99999"|<small>''ni bilo polfinalov''</small> |----- | [[Pesem Evrovizije 1995|1995]] | [[Magazin]] & [[Lidija Horvat-Dunjko|Lidija]] <small>(Horvat-Dunjko)</small> || ''»Nostalgija«'' | align="center" | 6. || align="center" | 91 |----- | [[Pesem Evrovizije 1996|1996]] | [[Maja Blagdan]]|| ''»Sveta ljubav«'' | align="center" | 4. || align="center" | 98 | align="center"|19. || align="center"|30 |----- | [[Pesem Evrovizije 1997|1997]] | [[E.N.I.]] | ''»Probudi me«'' || align="center" | 17. || align="center" | 24 | colspan="2" rowspan="7" align="center" bgcolor="#ececec" data-sort-value="99999"|<small>''ni bilo polfinalov''</small> |----- | [[Pesem Evrovizije 1998|1998]] | [[Danijela Martinović|Danijela]] || ''»Neka mi ne svane«'' | align="center" | 5. || align="center" | 131 |----- | [[Pesem Evrovizije 1999|1999]] | [[Doris Dragović]] || ''»Marija Magdalena«'' | align="center" | 4. || align="center" | 118 |----- | [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] | [[Goran Karan]]|| ''»Kad zaspu anđeli«''|| align="center" | 9. || align="center" | 70 |----- | [[Eurovision Song Contest 2001|2001]] | [[Vanna]]|| ''»Strings of my heart«'' || align="center" | 10. || align="center" | 42 |----- | [[Pesem Evrovizije 2002|2002]] | [[Vesna Pisarović]] || ''»Everything I want«'' | align="center" | 11. || align="center" | 44 |----- | [[Pesem Evrovizije 2003|2003]] | [[Claudia Beni]]|| ''»Više nisam tvoja«'' | align="center" | 15. || align="center" | 29 |----- | [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | [[Ivan Mikulić]]|| ''»You are the only one«'' || align="center" | 13. | align="center" | 50 | align="center"|9. || align="center"|72 |----- | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | [[Boris Novković]] feat. Lado Members || ''»Vukovi umiru sami«'' || align="center" | 11. | align="center" | 115 | align="center"|4. || align="center"|169 |----- | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | [[Severina Vučković|Severina]] || ''»Moja štikla«'' || align="center" | 12. | align="center" | 56 | colspan="2" align="center" bgcolor="#ececec" data-sort-value="99999"|<small>''neposredno v finalu''</small> |----- | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | Dragonfly feat. [[Dado Topić]] || ''»Vjerujem u ljubav«'' || colspan="2" bgcolor="#ececec" align="center" data-sort-value="99999"|<small>''brez finala''</small> || align="center" | 16. | align="center" | 54 |----- | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | Kraljevi ulice & 75 Cents ||''»Romanca«'' || align="center" | 21. | align="center" | 44 | align="center"|4. || align="center"|112 |----- | [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] | [[Igor Cukrov]] feat. Andrea <small>(Šušnjara)</small>||''»Lijepa Tena«'' || align="center" | 18. | align="center" | 45 | align="center"|13. || align="center" |33 |- | [[Pesem Evrovizije 2010|2010]] || Feminnem || ''»Lako je sve«'' || colspan="2" rowspan="4" align="center" bgcolor="#ececec" data-sort-value="99999"|<small>''brez finala''</small> || align="center"|13. || align="center"|33 |- | [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] || Daria Kinzer || ''»Celebrate«'' || align="center"|15. || align="center"|41 |- | [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] || [[Nina Badrić]]|| ''»Nebo«'' || align="center"|12. || align="center"|42 |- | [[Pesem Evrovizije 2013|2013]] || Klapa s mora || ''»Mižerja«'' || align="center"|13. || align="center"|38 |- | [[Pesem Evrovizije 2016|2016]] || [[Nina Kraljić]]|| ''»Lighthouse«'' ||align="center"|23.||align="center"|73||align="center"|10.||align="center"|133 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Jacques Houdek]] |''»My Friend«'' |align="center"|13. |align="center"|128 |align="center"|8. |align="center"|141 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Franka Batelić|Franka]] |''»Crazy«'' | colspan="2" align="center" bgcolor="#ececec" rowspan="2" | <small>''brez finala''</small> |align="center"|17. |align="center"|63 |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Roko Blažević|Roko]] |''»The Dream«'' |align="center"|14. |align="center"|64. |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[Damir Kedžo]] |''»Divlji vjetre«'' | colspan="4" align="center" bgcolor="#ececec" |<small>''festival odpovedan''</small> |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |[[Albina Grčić|Albina]] |''»Tick-Tock«'' | colspan="2" align="center" bgcolor="#ececec" rowspan="2" |<small>''brez finala''</small> |align="center"|11. |align="center"|110 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Mia Dimšić]] |''»Guilty Pleasure«'' |align="center"|11. |align="center"|75 |- |[[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |[[Let 3]] |''»Mama ŠČ!«'' |align="center"|13. |align="center"|123 |align="center"|8. |align="center"|76 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Baby Lasagna]] |''»[[Rim Tim Tagi Dim]]«'' |bgcolor="silver"align="center"|2. |bgcolor="silver"align="center"|547 |bgcolor="gold"align="center"|1. |bgcolor="gold"align="center"|177 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Marko Bošnjak (pevec)|Marko Bošnjak]] |»Poison Cake« | colspan="2" bgcolor="#ececec" align="center" data-sort-value="99999"|<small>''brez finala''</small> | align="center" |12. | align="center" |28 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Lelek]] |»Andromeda« | align="center" |15. | align="center" |124 | align="center" | | align="center" | |} <small>1. {{note|a}} V finale je napredovala kot najvišje uvrščena država po glasovanju strokovne žirije, ki ni bila med prvo deveterico telefonskega glasovanja.</small> ===Avtorske ekipe=== {| class="wikitable sortable" style="font-size: 95%" |- ! Leto !! Pesem <small>(Prevod)</small> !! Avtor glasbe !! Avtor besedila |- | 1993 || Don't ever cry <small>(Ne joči)</small> || Andrej Basa || [[Đorđe Novković]] |- | 1994 || Nek' ti bude ljubav sva <small>(Naj bo vsa ljubezen tvoja)</small> || Željen Klašterka || Željko Krznarić |- | 1995 || Nostalgija <small>(Nostalgija)</small> || Tonči Huljić || Vjekoslava Huljić |- | 1996 || Sveta ljubav <small>(Sveta ljubezen)</small> || Zrinko Tutić || Zrinko Tutić |- | 1997 || Probudi me <small>(Zbudi me)</small> || Davor Tolja || Alida Šarar |- | 1998 || Neka mi ne svane <small>(Naj se nikdar ne zdani)</small> || Petar Grašo, Remi Kazinotti, Stjepan Kalogjera || Petar Grašo, Remi Kazinotti, Stjepan Kalogjera |- | 1999 || Marija Magdalena || Tonči Huljić || Vjekoslava Huljić |- | 2000 || Kad zaspu anđeli <small>(Ko zaspijo angeli)</small> || Zdenko Runjić, Neno Ninčević, Nikša Bratoš || Zdenko Runjić, Neno Ninčević, Nikša Bratoš |- | 2001 || Strings of my heart <small>(Strune mojega srca)</small> || Tonči Huljić || Vjekoslava Huljić |- | 2002 || Everything I want <small>(Vse, kar hočem)</small> || Milana Vlaović || Milana Vlaović |- | 2003 || Više nisam tvoja <small>(Nisem več tvoja)</small> || [[Andrej Babić]] || Andrej Babić |- | 2004 || You are the only one <small>(Ti si edina)</small> || Ivan Mikulić, Vedran Ostojić || Duško Gruborović |- | 2005 || Vukovi umiru sami <small>(Volkovi umirajo sami)</small> || Franjo Valentić || Boris Novković |- | 2006 || Moja štikla <small>(Moj salonar)</small> || Franjo Valentić, Boris Novković || [[Severina Vučković]] |- | 2007 || Vjerujem u ljubav <small>(Verjamem v ljubezen)</small> || [[Dado Topić]] || Dado Topić |- | 2008 || Romanca <small>(Romanca)</small> || Miran 'Hadži' Veljković || Miran 'Hadži' Veljković |- | 2009 || Lijepa Tena <small>(Lepa Tena)</small> || Tonči Huljić || Vjekoslava Huljić |- | 2010 || Lako je sve <small>(Vse je lahko)</small> || Branimir Mihaljević || Neda Parmać, Pamela Ramljak |- | 2011 || Celebrate <small>(Proslavi)</small> || Boris Đurđević || Andrea Čubrić |- | 2012 || Nebo <small>(Nebesa)</small> || Nina Badrić || Nina Badrić |- | 2013 || Mižerja <small>(Beda)</small> || Goran Topolovac || Goran Topolovac |} == Hrvaški predstavniki Jugoslavije == Številni predstavniki bivše Jugoslavije so bili po narodnosti Hrvati, in sicer 12 od skupno 26-ih jugoslovanskih izvajalcev.. Med drugimi je bila hrvaška tudi skupina Riva, ki je leta 1989 s pesmijo Rock me baby prinesla Jugoslaviji prvo in edino evrovizijsko zmago. Prihodnje leto je Pesem Evrovizije gostil Zagreb. Znana hrvaška pevka [[Tereza Kesovija]] je leta 1966 na Evroviziji zastopala Monako. {| class="wikitable sortable" |- style="background:#efefef" ! <small>Leto</small> !! Pesem !! Izvajalec !! <small>Uvrstitev</small> !! <small>Točke</small> |- | [[Pesem Evrovizije 1963|1963]] || ''Brodovi '' || [[Vice Vukov]] || align="center"|11. || align="center"|3 |- | [[Pesem Evrovizije 1965|1965]] || ''Čežnja '' || Vice Vukov || align="center"|12. || align="center"|2 |- | [[Pesem Evrovizije 1968|1968]] || ''Jedan dan'' || Dubrovački trubaduri || align="center"|7. || align="center"|8 |- | [[Pesem Evrovizije 1969|1969]] || ''Pozdrav svijetu'' || Ivan & M's || align="center"|13. || align="center"|5 |- | [[Pesem Evrovizije 1971|1971]]|| ''Tvoj dječak je tužan'' || [[Krunoslav Slabinac]]|| align="center" |14. || align="center"|68 |- | [[Pesem Evrovizije 1972|1972]]|| ''Muzika i ti'' || [[Tereza Kesovija]] || align="center"|9. || align="center"|87 |- | [[Pesem Evrovizije 1986|1986]]|| ''Željo moja'' || [[Doris Dragović]] || align="center"|11. || align="center"|49 |- | [[Pesem Evrovizije 1987|1987]]|| ''Ja sam za ples'' || [[Novi fosili]] || align="center"|4. || align="center"|92 |- | [[Pesem Evrovizije 1988|1988]]|| ''Mangup'' || [[Srebrna krila]]|| align="center" |6. || align="center"|87 |-bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1989|1989]]|| ''Rock me baby'' || [[Riva]] || align="center"|1. || align="center"|137 |- | [[Pesem Evrovizije 1990|1990]]|| ''Hajde da ludujemo'' || [[Tajči]] || align="center"|7. || align="center"|81 |} {{music-stub}} {{Države Evrovizije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Hrvaška glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Hrvaška na Pesmi Evrovizije| ]] gpxta6spc70zkgtgh4ifmb8y42o9qpq 6676801 6676745 2026-05-17T02:04:41Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676801 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije | Name = Hrvaška na Pesmi Evrovizije | Flag = Flag of Croatia.svg | Member station = Hrvatska radiotelevizija (HRT) | National selection event = {{Collapsible list | title = '''Dora''' | 1993–2011, 2019–2023 }}{{Collapsible list | title = '''Interni izbor''' | 2012–2013, 2016–2018 }} | Apps = 31 (21 finalov) | First = [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] | Best = 2.: [[Pesem Evrovizije 2024|2024]] | Website = | EBU page = https://eurovision.tv/country/croatia }} [[Slika:ESC 2007 Croatia - Dragonfly & Dado Topic - Vjerujem u ljubav.jpg|thumb|right|200px|[[Dragonfly]] in [[Dado Topić]] v Helsinkih (2007).]] [[Slika:Croatia in the Eurovision Song Contest 2008.jpg|thumb|right|200px|[[Kraljevi ulice]] in [[75 cents|75 Cents]] v Beogradu (2008).]] [[Slika:ESC2016 - Croatia 23.jpg|sličica|[[Nina Kraljić]] v Stockholmu ([[Pesem Evrovizije 2016|2016]])]] '''[[Hrvaška]]''' nastopa na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' od leta 1993, enako kot [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|Slovenija]]. Najboljša hrvaška uvrstitev je drugo mesto iz leta [[Pesem Evrovizije 2024|2024]]. Leta [[2007]] se je uvrstila na 16. mesto v polfinalu, kar je najslabši hrvaški rezultat doslej. Hrvaška izbira svojega predstavnika na ''Dori'', televizijskem šovu, ki ga priredi [[Hrvatska televizija]]. == Hrvaški predstavniki == {| class="wikitable sortable" |----- ! <small>Leto</small> ! Izvajalec ! Pesem ! <small>Finale</small> ! <small>Točke</small> ! <small>Polfinale</small> ! <small>Točke</small> |----- | [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] | Put ||''»Don't ever cry«'' || align="center" | 15. || align="center" | 31 | align="center" bgcolor="CC9966"|3. || align="center" bgcolor="CC9966"|51 |----- | [[Pesem Evrovizije 1994|1994]] | [[Tony Cetinski]] || ''»Nek' ti bude ljubav sva«'' | align="center" | 16. || align="center" | 27 | colspan="2" rowspan="2" align="center" bgcolor="#ececec" data-sort-value="99999"|<small>''ni bilo polfinalov''</small> |----- | [[Pesem Evrovizije 1995|1995]] | [[Magazin]] & [[Lidija Horvat-Dunjko|Lidija]] <small>(Horvat-Dunjko)</small> || ''»Nostalgija«'' | align="center" | 6. || align="center" | 91 |----- | [[Pesem Evrovizije 1996|1996]] | [[Maja Blagdan]]|| ''»Sveta ljubav«'' | align="center" | 4. || align="center" | 98 | align="center"|19. || align="center"|30 |----- | [[Pesem Evrovizije 1997|1997]] | [[E.N.I.]] | ''»Probudi me«'' || align="center" | 17. || align="center" | 24 | colspan="2" rowspan="7" align="center" bgcolor="#ececec" data-sort-value="99999"|<small>''ni bilo polfinalov''</small> |----- | [[Pesem Evrovizije 1998|1998]] | [[Danijela Martinović|Danijela]] || ''»Neka mi ne svane«'' | align="center" | 5. || align="center" | 131 |----- | [[Pesem Evrovizije 1999|1999]] | [[Doris Dragović]] || ''»Marija Magdalena«'' | align="center" | 4. || align="center" | 118 |----- | [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] | [[Goran Karan]]|| ''»Kad zaspu anđeli«''|| align="center" | 9. || align="center" | 70 |----- | [[Eurovision Song Contest 2001|2001]] | [[Vanna]]|| ''»Strings of my heart«'' || align="center" | 10. || align="center" | 42 |----- | [[Pesem Evrovizije 2002|2002]] | [[Vesna Pisarović]] || ''»Everything I want«'' | align="center" | 11. || align="center" | 44 |----- | [[Pesem Evrovizije 2003|2003]] | [[Claudia Beni]]|| ''»Više nisam tvoja«'' | align="center" | 15. || align="center" | 29 |----- | [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | [[Ivan Mikulić]]|| ''»You are the only one«'' || align="center" | 13. | align="center" | 50 | align="center"|9. || align="center"|72 |----- | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | [[Boris Novković]] feat. Lado Members || ''»Vukovi umiru sami«'' || align="center" | 11. | align="center" | 115 | align="center"|4. || align="center"|169 |----- | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | [[Severina Vučković|Severina]] || ''»Moja štikla«'' || align="center" | 12. | align="center" | 56 | colspan="2" align="center" bgcolor="#ececec" data-sort-value="99999"|<small>''neposredno v finalu''</small> |----- | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | Dragonfly feat. [[Dado Topić]] || ''»Vjerujem u ljubav«'' || colspan="2" bgcolor="#ececec" align="center" data-sort-value="99999"|<small>''brez finala''</small> || align="center" | 16. | align="center" | 54 |----- | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | Kraljevi ulice & 75 Cents ||''»Romanca«'' || align="center" | 21. | align="center" | 44 | align="center"|4. || align="center"|112 |----- | [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] | [[Igor Cukrov]] feat. Andrea <small>(Šušnjara)</small>||''»Lijepa Tena«'' || align="center" | 18. | align="center" | 45 | align="center"|13. || align="center" |33 |- | [[Pesem Evrovizije 2010|2010]] || Feminnem || ''»Lako je sve«'' || colspan="2" rowspan="4" align="center" bgcolor="#ececec" data-sort-value="99999"|<small>''brez finala''</small> || align="center"|13. || align="center"|33 |- | [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] || Daria Kinzer || ''»Celebrate«'' || align="center"|15. || align="center"|41 |- | [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] || [[Nina Badrić]]|| ''»Nebo«'' || align="center"|12. || align="center"|42 |- | [[Pesem Evrovizije 2013|2013]] || Klapa s mora || ''»Mižerja«'' || align="center"|13. || align="center"|38 |- | [[Pesem Evrovizije 2016|2016]] || [[Nina Kraljić]]|| ''»Lighthouse«'' ||align="center"|23.||align="center"|73||align="center"|10.||align="center"|133 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Jacques Houdek]] |''»My Friend«'' |align="center"|13. |align="center"|128 |align="center"|8. |align="center"|141 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Franka Batelić|Franka]] |''»Crazy«'' | colspan="2" align="center" bgcolor="#ececec" rowspan="2" | <small>''brez finala''</small> |align="center"|17. |align="center"|63 |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Roko Blažević|Roko]] |''»The Dream«'' |align="center"|14. |align="center"|64. |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[Damir Kedžo]] |''»Divlji vjetre«'' | colspan="4" align="center" bgcolor="#ececec" |<small>''festival odpovedan''</small> |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |[[Albina Grčić|Albina]] |''»Tick-Tock«'' | colspan="2" align="center" bgcolor="#ececec" rowspan="2" |<small>''brez finala''</small> |align="center"|11. |align="center"|110 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Mia Dimšić]] |''»Guilty Pleasure«'' |align="center"|11. |align="center"|75 |- |[[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |[[Let 3]] |''»Mama ŠČ!«'' |align="center"|13. |align="center"|123 |align="center"|8. |align="center"|76 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Baby Lasagna]] |''»[[Rim Tim Tagi Dim]]«'' |bgcolor="silver"align="center"|2. |bgcolor="silver"align="center"|547 |bgcolor="gold"align="center"|1. |bgcolor="gold"align="center"|177 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Marko Bošnjak (pevec)|Marko Bošnjak]] |»Poison Cake« | colspan="2" bgcolor="#ececec" align="center" data-sort-value="99999"|<small>''brez finala''</small> | align="center" |12. | align="center" |28 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Lelek]] |»Andromeda« | align="center" |15. | align="center" |124 | align="center" |6. | align="center" |175 |} <small>1. {{note|a}} V finale je napredovala kot najvišje uvrščena država po glasovanju strokovne žirije, ki ni bila med prvo deveterico telefonskega glasovanja.</small> ===Avtorske ekipe=== {| class="wikitable sortable" style="font-size: 95%" |- ! Leto !! Pesem <small>(Prevod)</small> !! Avtor glasbe !! Avtor besedila |- | 1993 || Don't ever cry <small>(Ne joči)</small> || Andrej Basa || [[Đorđe Novković]] |- | 1994 || Nek' ti bude ljubav sva <small>(Naj bo vsa ljubezen tvoja)</small> || Željen Klašterka || Željko Krznarić |- | 1995 || Nostalgija <small>(Nostalgija)</small> || Tonči Huljić || Vjekoslava Huljić |- | 1996 || Sveta ljubav <small>(Sveta ljubezen)</small> || Zrinko Tutić || Zrinko Tutić |- | 1997 || Probudi me <small>(Zbudi me)</small> || Davor Tolja || Alida Šarar |- | 1998 || Neka mi ne svane <small>(Naj se nikdar ne zdani)</small> || Petar Grašo, Remi Kazinotti, Stjepan Kalogjera || Petar Grašo, Remi Kazinotti, Stjepan Kalogjera |- | 1999 || Marija Magdalena || Tonči Huljić || Vjekoslava Huljić |- | 2000 || Kad zaspu anđeli <small>(Ko zaspijo angeli)</small> || Zdenko Runjić, Neno Ninčević, Nikša Bratoš || Zdenko Runjić, Neno Ninčević, Nikša Bratoš |- | 2001 || Strings of my heart <small>(Strune mojega srca)</small> || Tonči Huljić || Vjekoslava Huljić |- | 2002 || Everything I want <small>(Vse, kar hočem)</small> || Milana Vlaović || Milana Vlaović |- | 2003 || Više nisam tvoja <small>(Nisem več tvoja)</small> || [[Andrej Babić]] || Andrej Babić |- | 2004 || You are the only one <small>(Ti si edina)</small> || Ivan Mikulić, Vedran Ostojić || Duško Gruborović |- | 2005 || Vukovi umiru sami <small>(Volkovi umirajo sami)</small> || Franjo Valentić || Boris Novković |- | 2006 || Moja štikla <small>(Moj salonar)</small> || Franjo Valentić, Boris Novković || [[Severina Vučković]] |- | 2007 || Vjerujem u ljubav <small>(Verjamem v ljubezen)</small> || [[Dado Topić]] || Dado Topić |- | 2008 || Romanca <small>(Romanca)</small> || Miran 'Hadži' Veljković || Miran 'Hadži' Veljković |- | 2009 || Lijepa Tena <small>(Lepa Tena)</small> || Tonči Huljić || Vjekoslava Huljić |- | 2010 || Lako je sve <small>(Vse je lahko)</small> || Branimir Mihaljević || Neda Parmać, Pamela Ramljak |- | 2011 || Celebrate <small>(Proslavi)</small> || Boris Đurđević || Andrea Čubrić |- | 2012 || Nebo <small>(Nebesa)</small> || Nina Badrić || Nina Badrić |- | 2013 || Mižerja <small>(Beda)</small> || Goran Topolovac || Goran Topolovac |} == Hrvaški predstavniki Jugoslavije == Številni predstavniki bivše Jugoslavije so bili po narodnosti Hrvati, in sicer 12 od skupno 26-ih jugoslovanskih izvajalcev.. Med drugimi je bila hrvaška tudi skupina Riva, ki je leta 1989 s pesmijo Rock me baby prinesla Jugoslaviji prvo in edino evrovizijsko zmago. Prihodnje leto je Pesem Evrovizije gostil Zagreb. Znana hrvaška pevka [[Tereza Kesovija]] je leta 1966 na Evroviziji zastopala Monako. {| class="wikitable sortable" |- style="background:#efefef" ! <small>Leto</small> !! Pesem !! Izvajalec !! <small>Uvrstitev</small> !! <small>Točke</small> |- | [[Pesem Evrovizije 1963|1963]] || ''Brodovi '' || [[Vice Vukov]] || align="center"|11. || align="center"|3 |- | [[Pesem Evrovizije 1965|1965]] || ''Čežnja '' || Vice Vukov || align="center"|12. || align="center"|2 |- | [[Pesem Evrovizije 1968|1968]] || ''Jedan dan'' || Dubrovački trubaduri || align="center"|7. || align="center"|8 |- | [[Pesem Evrovizije 1969|1969]] || ''Pozdrav svijetu'' || Ivan & M's || align="center"|13. || align="center"|5 |- | [[Pesem Evrovizije 1971|1971]]|| ''Tvoj dječak je tužan'' || [[Krunoslav Slabinac]]|| align="center" |14. || align="center"|68 |- | [[Pesem Evrovizije 1972|1972]]|| ''Muzika i ti'' || [[Tereza Kesovija]] || align="center"|9. || align="center"|87 |- | [[Pesem Evrovizije 1986|1986]]|| ''Željo moja'' || [[Doris Dragović]] || align="center"|11. || align="center"|49 |- | [[Pesem Evrovizije 1987|1987]]|| ''Ja sam za ples'' || [[Novi fosili]] || align="center"|4. || align="center"|92 |- | [[Pesem Evrovizije 1988|1988]]|| ''Mangup'' || [[Srebrna krila]]|| align="center" |6. || align="center"|87 |-bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1989|1989]]|| ''Rock me baby'' || [[Riva]] || align="center"|1. || align="center"|137 |- | [[Pesem Evrovizije 1990|1990]]|| ''Hajde da ludujemo'' || [[Tajči]] || align="center"|7. || align="center"|81 |} {{music-stub}} {{Države Evrovizije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Hrvaška glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Hrvaška na Pesmi Evrovizije| ]] 9n305s0o5gzby5eltes07ukp6ouuqyf 0 142636 6676767 6675101 2026-05-17T00:32:22Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676767 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=Gruzija na Pesmi Evrovizije|Flag=Flag of Georgia.svg|Member station=GPB|ESC apps=18 (8 finalov)|ESC first=2007|ESC best=9.; 2010, 2011}} '''[[Gruzija]]''' je prvič nastopila na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' leta [[2007]] v [[Helsinki]]h. Udeležbo na Evroviziji je potrdila [[27. oktober|27. oktobra]] [[2006]]. Ker so evrovizijska pravila dovoljevala največ 40 nastopajočih držav, je morala [[Evropska radiodifuzna zveza]] ta pravila spremeniti, in tako je lahko nastopilo vseh 42 prijavljenih držav, vključno z Gruzijo. Gruzinska [[nacionalna televizija]] je za svojo predstavnico izbrala pevko [[Sofo Halvaši]], gledalci pa so s pomočjo [[telefonsko glasovanje|telefonskega glasovanja]] izbrali eno izmed 5 pesmi, ki so bile vse zapete v [[angleščina|angleščini]], ter izbrali skladbo z naslovom ''Visionary dream''. Pesem je imela prvotno naslov ''My story''. Sofo je morala najprej nastopiti v polfinalu. Zasedla je 8. mesto in se uvrstila v finalni izbor, kjer je dosegla 12. mesto. Prihodnje leto se zato Gruzija ni uvrstila neposredno v finale, saj je zasedla slabše mesto od desetega. Vendar se je [[Diana Gurcka]] v polfinalu uvrstila na 5. mesto ter na finalnem izboru zasedla 11. mesto. Po [[Rusko-gruzijska vojna|vojni z Rusijo]] zaradi [[Južna Osetija|Južne Osetije]] je gruzinska televizija GBP [[28. avgust]]a [[2008]] objavila odstop od tekmovanja v Moskvi v letu [[Pesem Evrovizije 2009|2009]], in sicer zaradi države gostiteljice, Rusije, ki da krši [[človekove pravice]] in [[mednarodno pravo]] ter zaradi zaskrbljenosti glede varnosti svojih predstavnikov.<ref>{{navedi splet |url=http://www.esckaz.com/2008/ |title=Georgian broadcaster confirms Eurovision boycott |publisher=ESCKaz |date=28. 8. 2008|accessdate=28. 8. 2008}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.oikotimes.com/v2/index.php?file=articles&id=3987|title=GPB officially withdraws from Eurovision 2009|author=Tongeren, Mario van|date=28. 8. 2008|publisher=Oikotimes|accessdate=28. 8. 2008|archive-date=2008-09-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20080906184008/http://www.oikotimes.com/v2/index.php?file=articles&id=3987|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/12233|title=Georgia will not participate in Moscow Eurovision|last=Viniker|first=Barry|date=28. 8. 2008|publisher=ESCToday|accessdate=28. 8. 2008}}</ref> Leta [[2020]] je bila [[Pesem Evrovizije]] odpovedana. == Gruzijski predstavniki == [[Slika:Diana Gurtskaya, Georgia, Eurovision 2008, 2nd semifinal.jpg|thumb|right|200px|[[Diana Gurcka]] v Beogradu ([[Pesem Evrovizije 2008|2008]])]] [[Slika:20150518 ESC 2015 Nina Sublatti 1991.jpg|sličica|271x271_pik|[[Nina Sublatti]] na Dunaju ([[Pesem Evrovizije 2015|2015]])]] {| class="wikitable sortable" !Leto !Glasbeniki !Pesem !Finale !Točke !Polfinale !Točke |- |[[Pesem Evrovizije 2007|2007]] |[[Sofo Halvaši]] |»Visionary dream« |12. |97 |8. |123 |- |[[Pesem Evrovizije 2008|2008]] |[[Diana Gurcka]] |»Peace will come« |11. |83 |5. |107 |- |[[Pesem Evrovizije 2010|2010]] |[[Sofo Nižaradze]] |»Shine« |9. |136 |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|106 |- |[[Pesem Evrovizije 2011|2011]] |[[Eldrine]] |»One more day« |9. |110 |6. |74 |- |[[Pesem Evrovizije 2012|2012]] |[[Anri Džohadze]] |»I'm a Joker« | colspan="2" |''Brez finala'' |14. |36 |- |[[Pesem Evrovizije 2013|2013]] |[[Sofo Gelovani]] & [[Nodiko Tatišvili]] |»Waterfall« |15. |50 |10. |63 |- |[[Pesem Evrovizije 2014|2014]] |[[The Shin]] & [[Mariko Ebralidze|Mariko]] |»Three minutes on Earth« | colspan="2" |''Brez finala'' |15. |15 |- |[[Pesem Evrovizije 2015|2015]] |[[Nina Sublatti]] |»Warrior« |11. |51 |4. |98 |- |[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |[[Nika Kocharov]] & Young Georgian Lolitaz |»Midnight Gold« |20. |104 |9. |123 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Tamara Gačečiladze]] |»Keep the Faith« | colspan="2" rowspan="3" |''Brez finala'' |11. |99 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Iriao]] |»For you« |18. |24. |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Oto Nemsadze]] |»Keep on going« |14. |62 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[Tornike Kipiani]] |»Take me as I am« | colspan="4" |''(festival odpovedan)'' |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |Tornike Kipiani |»You« | colspan="2" rowspan="3" |''Brez finala'' |16. |16 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Circus Mircus]] |»Lock me in« |18. |22 |- |[[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |[[Iru Hečanovi|Iru]] |»Echo« |12. |33 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Nuca Buzaladze]] |»Firefighter« |21. |34 |8. |54 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Mariam Shengelia]] |»Freedom« | colspan="2" rowspan="2" |''Brez finala'' |15. |28 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Bzikebi]] |»On Replay« | | |} == Reference == {{sklici}} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Gruzijska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Gruzija na Pesmi Evrovizije| ]] tomm4xoma6llhcnibo40a6243iiwp5h 6676809 6676767 2026-05-17T02:11:55Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676809 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=Gruzija na Pesmi Evrovizije|Flag=Flag of Georgia.svg|Member station=GPB|ESC apps=18 (8 finalov)|ESC first=2007|ESC best=9.; 2010, 2011}} '''[[Gruzija]]''' je prvič nastopila na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' leta [[2007]] v [[Helsinki]]h. Udeležbo na Evroviziji je potrdila [[27. oktober|27. oktobra]] [[2006]]. Ker so evrovizijska pravila dovoljevala največ 40 nastopajočih držav, je morala [[Evropska radiodifuzna zveza]] ta pravila spremeniti, in tako je lahko nastopilo vseh 42 prijavljenih držav, vključno z Gruzijo. Gruzinska [[nacionalna televizija]] je za svojo predstavnico izbrala pevko [[Sofo Halvaši]], gledalci pa so s pomočjo [[telefonsko glasovanje|telefonskega glasovanja]] izbrali eno izmed 5 pesmi, ki so bile vse zapete v [[angleščina|angleščini]], ter izbrali skladbo z naslovom ''Visionary dream''. Pesem je imela prvotno naslov ''My story''. Sofo je morala najprej nastopiti v polfinalu. Zasedla je 8. mesto in se uvrstila v finalni izbor, kjer je dosegla 12. mesto. Prihodnje leto se zato Gruzija ni uvrstila neposredno v finale, saj je zasedla slabše mesto od desetega. Vendar se je [[Diana Gurcka]] v polfinalu uvrstila na 5. mesto ter na finalnem izboru zasedla 11. mesto. Po [[Rusko-gruzijska vojna|vojni z Rusijo]] zaradi [[Južna Osetija|Južne Osetije]] je gruzinska televizija GBP [[28. avgust]]a [[2008]] objavila odstop od tekmovanja v Moskvi v letu [[Pesem Evrovizije 2009|2009]], in sicer zaradi države gostiteljice, Rusije, ki da krši [[človekove pravice]] in [[mednarodno pravo]] ter zaradi zaskrbljenosti glede varnosti svojih predstavnikov.<ref>{{navedi splet |url=http://www.esckaz.com/2008/ |title=Georgian broadcaster confirms Eurovision boycott |publisher=ESCKaz |date=28. 8. 2008|accessdate=28. 8. 2008}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.oikotimes.com/v2/index.php?file=articles&id=3987|title=GPB officially withdraws from Eurovision 2009|author=Tongeren, Mario van|date=28. 8. 2008|publisher=Oikotimes|accessdate=28. 8. 2008|archive-date=2008-09-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20080906184008/http://www.oikotimes.com/v2/index.php?file=articles&id=3987|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/12233|title=Georgia will not participate in Moscow Eurovision|last=Viniker|first=Barry|date=28. 8. 2008|publisher=ESCToday|accessdate=28. 8. 2008}}</ref> Leta [[2020]] je bila [[Pesem Evrovizije]] odpovedana. == Gruzijski predstavniki == [[Slika:Diana Gurtskaya, Georgia, Eurovision 2008, 2nd semifinal.jpg|thumb|right|200px|[[Diana Gurcka]] v Beogradu ([[Pesem Evrovizije 2008|2008]])]] [[Slika:20150518 ESC 2015 Nina Sublatti 1991.jpg|sličica|271x271_pik|[[Nina Sublatti]] na Dunaju ([[Pesem Evrovizije 2015|2015]])]] {| class="wikitable sortable" !Leto !Glasbeniki !Pesem !Finale !Točke !Polfinale !Točke |- |[[Pesem Evrovizije 2007|2007]] |[[Sofo Halvaši]] |»Visionary dream« |12. |97 |8. |123 |- |[[Pesem Evrovizije 2008|2008]] |[[Diana Gurcka]] |»Peace will come« |11. |83 |5. |107 |- |[[Pesem Evrovizije 2010|2010]] |[[Sofo Nižaradze]] |»Shine« |9. |136 |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|106 |- |[[Pesem Evrovizije 2011|2011]] |[[Eldrine]] |»One more day« |9. |110 |6. |74 |- |[[Pesem Evrovizije 2012|2012]] |[[Anri Džohadze]] |»I'm a Joker« | colspan="2" |''Brez finala'' |14. |36 |- |[[Pesem Evrovizije 2013|2013]] |[[Sofo Gelovani]] & [[Nodiko Tatišvili]] |»Waterfall« |15. |50 |10. |63 |- |[[Pesem Evrovizije 2014|2014]] |[[The Shin]] & [[Mariko Ebralidze|Mariko]] |»Three minutes on Earth« | colspan="2" |''Brez finala'' |15. |15 |- |[[Pesem Evrovizije 2015|2015]] |[[Nina Sublatti]] |»Warrior« |11. |51 |4. |98 |- |[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |[[Nika Kocharov]] & Young Georgian Lolitaz |»Midnight Gold« |20. |104 |9. |123 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Tamara Gačečiladze]] |»Keep the Faith« | colspan="2" rowspan="3" |''Brez finala'' |11. |99 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Iriao]] |»For you« |18. |24. |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Oto Nemsadze]] |»Keep on going« |14. |62 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[Tornike Kipiani]] |»Take me as I am« | colspan="4" |''(festival odpovedan)'' |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |Tornike Kipiani |»You« | colspan="2" rowspan="3" |''Brez finala'' |16. |16 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Circus Mircus]] |»Lock me in« |18. |22 |- |[[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |[[Iru Hečanovi|Iru]] |»Echo« |12. |33 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Nuca Buzaladze]] |»Firefighter« |21. |34 |8. |54 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Mariam Shengelia]] |»Freedom« | colspan="2" rowspan="2" |''Brez finala'' |15. |28 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Bzikebi]] |»On Replay« |15. |5 |} == Reference == {{sklici}} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Gruzijska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Gruzija na Pesmi Evrovizije| ]] nk0jtau76ns3wqptxk49lzwhdnppijq 6676956 6676809 2026-05-17T10:17:58Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676956 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=Gruzija na Pesmi Evrovizije|Flag=Flag of Georgia.svg|Member station=GPB|ESC apps=18 (8 finalov)|ESC first=2007|ESC best=9.; 2010, 2011}} '''[[Gruzija]]''' je prvič nastopila na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' leta [[2007]] v [[Helsinki]]h. Udeležbo na Evroviziji je potrdila [[27. oktober|27. oktobra]] [[2006]]. Ker so evrovizijska pravila dovoljevala največ 40 nastopajočih držav, je morala [[Evropska radiodifuzna zveza]] ta pravila spremeniti, in tako je lahko nastopilo vseh 42 prijavljenih držav, vključno z Gruzijo. Gruzinska [[nacionalna televizija]] je za svojo predstavnico izbrala pevko [[Sofo Halvaši]], gledalci pa so s pomočjo [[telefonsko glasovanje|telefonskega glasovanja]] izbrali eno izmed 5 pesmi, ki so bile vse zapete v [[angleščina|angleščini]], ter izbrali skladbo z naslovom ''Visionary dream''. Pesem je imela prvotno naslov ''My story''. Sofo je morala najprej nastopiti v polfinalu. Zasedla je 8. mesto in se uvrstila v finalni izbor, kjer je dosegla 12. mesto. Prihodnje leto se zato Gruzija ni uvrstila neposredno v finale, saj je zasedla slabše mesto od desetega. Vendar se je [[Diana Gurcka]] v polfinalu uvrstila na 5. mesto ter na finalnem izboru zasedla 11. mesto. Po [[Rusko-gruzijska vojna|vojni z Rusijo]] zaradi [[Južna Osetija|Južne Osetije]] je gruzinska televizija GBP [[28. avgust]]a [[2008]] objavila odstop od tekmovanja v Moskvi v letu [[Pesem Evrovizije 2009|2009]], in sicer zaradi države gostiteljice, Rusije, ki da krši [[človekove pravice]] in [[mednarodno pravo]] ter zaradi zaskrbljenosti glede varnosti svojih predstavnikov.<ref>{{navedi splet |url=http://www.esckaz.com/2008/ |title=Georgian broadcaster confirms Eurovision boycott |publisher=ESCKaz |date=28. 8. 2008|accessdate=28. 8. 2008}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.oikotimes.com/v2/index.php?file=articles&id=3987|title=GPB officially withdraws from Eurovision 2009|author=Tongeren, Mario van|date=28. 8. 2008|publisher=Oikotimes|accessdate=28. 8. 2008|archive-date=2008-09-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20080906184008/http://www.oikotimes.com/v2/index.php?file=articles&id=3987|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/12233|title=Georgia will not participate in Moscow Eurovision|last=Viniker|first=Barry|date=28. 8. 2008|publisher=ESCToday|accessdate=28. 8. 2008}}</ref> Leta [[2020]] je bila [[Pesem Evrovizije]] odpovedana. == Gruzijski predstavniki == [[Slika:Diana Gurtskaya, Georgia, Eurovision 2008, 2nd semifinal.jpg|thumb|right|200px|[[Diana Gurcka]] v Beogradu ([[Pesem Evrovizije 2008|2008]])]] [[Slika:20150518 ESC 2015 Nina Sublatti 1991.jpg|sličica|271x271_pik|[[Nina Sublatti]] na Dunaju ([[Pesem Evrovizije 2015|2015]])]] {| class="wikitable sortable" !Leto !Glasbeniki !Pesem !Finale !Točke !Polfinale !Točke |- |[[Pesem Evrovizije 2007|2007]] |[[Sofo Halvaši]] |»Visionary dream« |12. |97 |8. |123 |- |[[Pesem Evrovizije 2008|2008]] |[[Diana Gurcka]] |»Peace will come« |11. |83 |5. |107 |- |[[Pesem Evrovizije 2010|2010]] |[[Sofo Nižaradze]] |»Shine« |9. |136 |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|106 |- |[[Pesem Evrovizije 2011|2011]] |[[Eldrine]] |»One more day« |9. |110 |6. |74 |- |[[Pesem Evrovizije 2012|2012]] |[[Anri Džohadze]] |»I'm a Joker« | colspan="2" |''Brez finala'' |14. |36 |- |[[Pesem Evrovizije 2013|2013]] |[[Sofo Gelovani]] & [[Nodiko Tatišvili]] |»Waterfall« |15. |50 |10. |63 |- |[[Pesem Evrovizije 2014|2014]] |[[The Shin]] & [[Mariko Ebralidze|Mariko]] |»Three minutes on Earth« | colspan="2" |''Brez finala'' |bgcolor="FF0000"|15. |bgcolor="FF0000"|15 |- |[[Pesem Evrovizije 2015|2015]] |[[Nina Sublatti]] |»Warrior« |11. |51 |4. |98 |- |[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |[[Nika Kocharov]] & Young Georgian Lolitaz |»Midnight Gold« |20. |104 |9. |123 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Tamara Gačečiladze]] |»Keep the Faith« | colspan="2" rowspan="3" |''Brez finala'' |11. |99 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Iriao]] |»For you« |bgcolor="FF0000"|18. |bgcolor="FF0000"|24. |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Oto Nemsadze]] |»Keep on going« |14. |62 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[Tornike Kipiani]] |»Take me as I am« | colspan="4" |''(festival odpovedan)'' |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |Tornike Kipiani |»You« | colspan="2" rowspan="3" |''Brez finala'' |16. |16 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Circus Mircus]] |»Lock me in« |bgcolor="FF0000"|18. |bgcolor="FF0000"|22 |- |[[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |[[Iru Hečanovi|Iru]] |»Echo« |12. |33 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Nuca Buzaladze]] |»Firefighter« |21. |34 |8. |54 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Mariam Shengelia]] |»Freedom« | colspan="2" rowspan="2" |''Brez finala'' |15. |28 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Bzikebi]] |»On Replay« |bgcolor="FF0000"|15. |bgcolor="FF0000"|5 |} == Reference == {{sklici}} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Gruzijska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Gruzija na Pesmi Evrovizije| ]] pmrhyohabs6vi4wy1wzpn6a4a7894t1 0 142905 6676644 6473357 2026-05-16T18:07:09Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676644 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije | Name = Srbija na Pesmi Evrovizije | Flag = Flag of Serbia.svg | Member station = [[Radio-televizija Srbije]] (RTS) | National selection event = Pesma za Evrovizijo (2022-) | ESC apps =18 (14 finalov) | ESC first = 2007 | ESC best = 1.; 2007 | ESC worst = | Website = | EBU page = https://eurovision.tv/country/serbia }} '''[[Srbija]]''' je kot samostojna država na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' prvič nastopila leta [[2007]] ter zmagala. Pred tem je nastopala na evrovizijskem izboru v okviru [[Jugoslavija na Pesmi Evrovizije|Jugoslavije]] ([[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] 1961–1991, [[Zvezna republika Jugoslavija|ZR Jugoslavija]] 1992) ter [[Srbija in Črna gora na Pesmi Evrovizije|Srbije in Črne gore]] (2004–2005). Prva predstavnica samostojne Srbije na Evroviziji je bila pevka [[Marija Šerifović]], ki je s svojo [[balada|balado]] ''[[Molitva]]'' zmagala leta 2007. Predstavnika izbira srbska nacionalna televizija [[Radio-televizija Srbije|RTS]] v televizijskem šovu [[Pesma za Evroviziju]] (nekdaj v šovu [[Beovizija]]). == Srbski predstavniki == [[Slika:ESC 2007 Serbia - Marija Serifovic - Molitva.jpg|sličica|235x235_pik|[[Marija Šerifović]] ([[Evrovizija 2007|2007]])]] [[Slika:Željko Joksimović 2012.jpg|sličica|235x235_pik|[[Željko Joksimović]] ([[Evrovizija 2012|2012]])]] {| class="wikitable sortable" !Leto !Glasbeniki !Pesem !Jezik !Finale !Točke !Polfinale !Točke |- bgcolor="gold" |[[Evrovizija 2007|2007]] |[[Marija Šerifović]] |»Molitva« |srbščina |1. |268 |1. |298 |- |[[Evrovizija 2008|2008]] |[[Jelena Tomašević]] in [[Bora Dugić]] |»Oro« |srbščina |6. |160 | colspan="2" bgcolor="#ececec" align="center" |''gostiteljica'' |- |[[Evrovizija 2009|2009]] |[[Marko Kon]] & [[Milan Nikolić|Milaan]] |»Cipela« |srbščina | colspan="2" bgcolor="#ececec" align="center" |''brez finala'' |10. |60 |- |[[Evrovizija 2010|2010]] |[[Milan Stanković]] |»Ovo je Balkan« |srbščina |13. |72 |5. |79 |- |[[Evrovizija 2011|2011]] |[[Danica Prodanović|Nina]] |»Čaroban« |srbščina |14. |85 |8. |67 |- bgcolor="CC9966" |[[Evrovizija 2012|2012]] |[[Željko Joksimović]] |»Nije ljubav stvar« |srbščina |3. |214 |bgcolor="silver"|2. |bgcolor="silver"|159 |- |[[Evrovizija 2013|2013]] |[[Moje 3]] |»Ljubav je svuda« |srbščina | colspan="2" bgcolor="#ececec" align="center" |''brez finala'' |11. |46 |- |[[Evrovizija 2015|2015]] |[[Bojana Stamenov]] |»Beauty Never Lies« |angleščina |10. |53 |9. |63 |- |[[Evrovizija 2016|2016]] |[[Sanja Vučić]] [[ZAA (skupina)|ZAA]] |»Goodbye (Shelter)« |angleščina |18. |115 |10. |105 |- |[[Evrovizija 2017|2017]] |[[Tijana Bogićević]] |»In Too Deep« |angleščina | colspan="2" bgcolor="#ececec" align="center" |''brez finala'' |11. |98 |- |[[Evrovizija 2018|2018]] |[[Sanja Ilić]] & [[Balkanika]] |»Nova deca« |srbščina |19. |113 |9. |117 |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Nevena Božović]] |»Kruna« |srbščina |18. |89 |7. |156 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[Hurricane (skupina)|Hurricane]] |»Hasta la vista« |srbščina | colspan="4" bgcolor="#ececec" align="center" |''festival odpovedan'' |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |[[Hurricane (skupina)|Hurricane]] |»Loco Loco« |srbščina |15. |102 |8. |124 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Konstrakta]] |»In corpore sano« |srbščina, latinščina |5. |312 |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|237 |- |[[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |[[Luke Black]] |»Samo mi se spava« |angleščina, srbščina |24. |30 |10. |37 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Teya Dora]] |»Ramonda« |srbščina |17. |54 |10. |47 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Princ]] |»Mila« |srbščina |colspan="2" bgcolor="#ececec" align="center" |''brez finala'' |14. |28 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Lavina]] |»Kraj mene« |srbščina | align="center" | | align="center" | | | |} {{Države Evrovizije}} {{normativna kontrola}} {{music-stub}} [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Srbska glasba]] [[Kategorija:Srbija na Pesmi Evrovizije| ]] ht3ou0l7rq04fit6eyr5kt2j48lbu85 6676791 6676644 2026-05-17T01:50:15Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676791 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije | Name = Srbija na Pesmi Evrovizije | Flag = Flag of Serbia.svg | Member station = [[Radio-televizija Srbije]] (RTS) | National selection event = Pesma za Evrovizijo (2022-) | ESC apps =18 (14 finalov) | ESC first = 2007 | ESC best = 1.; 2007 | ESC worst = | Website = | EBU page = https://eurovision.tv/country/serbia }} '''[[Srbija]]''' je kot samostojna država na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' prvič nastopila leta [[2007]] ter zmagala. Pred tem je nastopala na evrovizijskem izboru v okviru [[Jugoslavija na Pesmi Evrovizije|Jugoslavije]] ([[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] 1961–1991, [[Zvezna republika Jugoslavija|ZR Jugoslavija]] 1992) ter [[Srbija in Črna gora na Pesmi Evrovizije|Srbije in Črne gore]] (2004–2005). Prva predstavnica samostojne Srbije na Evroviziji je bila pevka [[Marija Šerifović]], ki je s svojo [[balada|balado]] ''[[Molitva]]'' zmagala leta 2007. Predstavnika izbira srbska nacionalna televizija [[Radio-televizija Srbije|RTS]] v televizijskem šovu [[Pesma za Evroviziju]] (nekdaj v šovu [[Beovizija]]). == Srbski predstavniki == [[Slika:ESC 2007 Serbia - Marija Serifovic - Molitva.jpg|sličica|235x235_pik|[[Marija Šerifović]] ([[Evrovizija 2007|2007]])]] [[Slika:Željko Joksimović 2012.jpg|sličica|235x235_pik|[[Željko Joksimović]] ([[Evrovizija 2012|2012]])]] {| class="wikitable sortable" !Leto !Glasbeniki !Pesem !Jezik !Finale !Točke !Polfinale !Točke |- bgcolor="gold" |[[Evrovizija 2007|2007]] |[[Marija Šerifović]] |»Molitva« |srbščina |1. |268 |1. |298 |- |[[Evrovizija 2008|2008]] |[[Jelena Tomašević]] in [[Bora Dugić]] |»Oro« |srbščina |6. |160 | colspan="2" bgcolor="#ececec" align="center" |''gostiteljica'' |- |[[Evrovizija 2009|2009]] |[[Marko Kon]] & [[Milan Nikolić|Milaan]] |»Cipela« |srbščina | colspan="2" bgcolor="#ececec" align="center" |''brez finala'' |10. |60 |- |[[Evrovizija 2010|2010]] |[[Milan Stanković]] |»Ovo je Balkan« |srbščina |13. |72 |5. |79 |- |[[Evrovizija 2011|2011]] |[[Danica Prodanović|Nina]] |»Čaroban« |srbščina |14. |85 |8. |67 |- bgcolor="CC9966" |[[Evrovizija 2012|2012]] |[[Željko Joksimović]] |»Nije ljubav stvar« |srbščina |3. |214 |bgcolor="silver"|2. |bgcolor="silver"|159 |- |[[Evrovizija 2013|2013]] |[[Moje 3]] |»Ljubav je svuda« |srbščina | colspan="2" bgcolor="#ececec" align="center" |''brez finala'' |11. |46 |- |[[Evrovizija 2015|2015]] |[[Bojana Stamenov]] |»Beauty Never Lies« |angleščina |10. |53 |9. |63 |- |[[Evrovizija 2016|2016]] |[[Sanja Vučić]] [[ZAA (skupina)|ZAA]] |»Goodbye (Shelter)« |angleščina |18. |115 |10. |105 |- |[[Evrovizija 2017|2017]] |[[Tijana Bogićević]] |»In Too Deep« |angleščina | colspan="2" bgcolor="#ececec" align="center" |''brez finala'' |11. |98 |- |[[Evrovizija 2018|2018]] |[[Sanja Ilić]] & [[Balkanika]] |»Nova deca« |srbščina |19. |113 |9. |117 |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Nevena Božović]] |»Kruna« |srbščina |18. |89 |7. |156 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[Hurricane (skupina)|Hurricane]] |»Hasta la vista« |srbščina | colspan="4" bgcolor="#ececec" align="center" |''festival odpovedan'' |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |[[Hurricane (skupina)|Hurricane]] |»Loco Loco« |srbščina |15. |102 |8. |124 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Konstrakta]] |»In corpore sano« |srbščina, latinščina |5. |312 |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|237 |- |[[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |[[Luke Black]] |»Samo mi se spava« |angleščina, srbščina |24. |30 |10. |37 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Teya Dora]] |»Ramonda« |srbščina |17. |54 |10. |47 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Princ]] |»Mila« |srbščina |colspan="2" bgcolor="#ececec" align="center" |''brez finala'' |14. |28 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Lavina]] |»Kraj mene« |srbščina |17. |90 |5. |187 |} {{Države Evrovizije}} {{normativna kontrola}} {{music-stub}} [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Srbska glasba]] [[Kategorija:Srbija na Pesmi Evrovizije| ]] ks3cu2tv3ml0rwqpdaeshd9t7q35m1g 0 142909 6676761 6242141 2026-05-17T00:21:47Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676761 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=Severna Makedonija na Pesmi Evrovizije|Flag=Flag of North Macedonia.svg|Member station=MRT|ESC apps=21 (9 finalov)|ESC first=1998|Last=2022}}[[Slika:Projeski Eurovision 2004.jpg|thumb||right|150px|[[Toše Proeski]] v Carigradu ([[Pesem Evrovizije 2004|2004]])]] [[Slika:Goceva-ESC2007.jpg|thumb||right|150px|[[Karolina Gočeva]] v Helsinkih (2007).]] [[Slika:Tamara Todevska - ESC 2008.jpg|thumb||right|150px|[[Tamara Todevska|Tamara]], [[Vrčak]] in [[Adrian Gaxha|Adrian]] v Beogradu (2008).]] '''[[Makedonija|Severna Makedonija]]''' nastopa na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' od leta [[Pesem Evrovizije 1998|1998]]. Prijavila se je sicer že leta [[Pesem Evrovizije 1996|1996]], vendar je izpadla že v internem kvalifikacijskem izboru. Makedonski predstavniki za pesem Evrovizije so bili izbrani na različnih natečajih: Skopje Fest (1996–2003, 2008−2011) in Nacionalen Eurosong (2004–2007). Posebne različice izbora: [[Pesem Evrovizije 2004|Leta 2004]] je bil [[Toše Proeski]] izbran s strani televizije in je zapel vse pesmi na nacionalnem izboru. [[Pesem Evrovizije 2005|Leta 2005]] je televizija izbrala dva tekmovalca, ki sta vsak zapela štiri pesmi na izboru. [[Pesem Evrovizije 2012|Leta 2012]] je bila k sodelovanju povabljena Kaliopi, ki si je sama izbrala pesem za Evrovizijo. Makedonijo je na Evroviziji predstavljalo štirinajst različnih predstavnikov in sedemnajst nastopov. Med njimi je ena predstavnica nastopala dvakrat, ena pa trikrat. <br />Predstavnica, ki je dvakrat nastopala, je [[Karolina Gočeva]], leta 2002 in 2007<br />Predstavnica, ki je trikrat sodelovala, je [[Kaliopi]]. Prvič je sodelovala leta 1996, ko je bila ena izmed sedmih predstavnikov, ki jih je žirija izločila na radijskem predizboru. Tega leta Kaliopi ni stopila na evrovizijski oder in dosegla najslabši rezultat Makedonije. Kaliopi se je vrnila na [[Pesem Evrovizije 2012]] s pesmijo "Crno i belo". Uvrstila se je v finale in veljala za favoritko med finalisti. Leta 2016 je Kaliopi s pesmijo Dona zasedla 11. mesto v 2. polfinalnem večeru in se ni uvrstila v finale.<br />Najboljši rezultat na tekmovanju je dosegla [[Tamara Todevska]][[Pesem Evrovizije 2019| leta 2019]], in sicer sedmo mesto.<ref>{{Navedi revijo|last=Joševski|first=Zoran|last2=Stefanovski|first2=Pero|last3=Bunevska Talevska|first3=Jasmina|last4=Sovreski|first4=Zlatko|last5=Koneska|first5=Verče|last6=Stojmeov|first6=Mile|date=2024|title=A MODEL FOR DETERMINING THE DISTANCE OF A CYCLIST’S BODY EJECTION DURING A COLLISION WITH A PASSENGER VEHICLE USING THE PC-CRASH SOFTWARE PACKAGE|url=https://doi.org/10.46793/xxiiivestacenje.127j|magazine=Zbornik radova|publisher=BBN Congress Management, Beograd|pages=127–135|doi=10.46793/xxiiivestacenje.127j}}</ref> == Makedonski predstavniki == {| class="wikitable" |+ !Leto !Izvajalec !Pesem !Finale !Točke !Predizbor !Točke |- |1998 |Vlado Janevski |"Ne zori, zoro" |19. |16 | colspan="2" rowspan="3" |Ni bilo predizborov |- |2000 | | | | |- |2002 | | | | |- |2004 | | | | | | |- |2005 | | | | | | |- | | | | | | | |- | | | | | | | |- | | | | | | | |} {| class="wikitable sortable mw-collapsible" border="2" cellpadding="2" cellspacing="0" style="margin: 0 1em 0 0; background: #f9f9f9; border: 1px #aaa solid; border-collapse: collapse; font-size: 95%;" | align="center" | '''Leto''' ||Finale||Polfinale|| '''Izvajalec''' || '''Pesem''' |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 1998|1998]] | align="center" | 19. | align="center" |Ni polfinalov | [[Vlado Janevski]] | "Ne zori, zoro" <small>(Не зори, зоро)</small> |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] | align="center" | 15. | align="center" |Ni polfinalov | [[XXL (skupina)|XXL]] | "100% te ljubam" <small>(100% те љубам)</small> |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2002|2002]] | align="center" | 19. | align="center" |Ni polfinalov | [[Karolina Gočeva]] | "Od nas zavisi" <small>(Од нас зависи)</small> |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | align="center" | 14. | align="center" | 10. | [[Toše Proeski]] | "Life" |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | align="center" | 17. | align="center" | 9. | [[Martin Vučić]] | "Make My Day" |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | align="center" | 12. | align="center" | 10. | [[Elena Risteska]] | "Ninanajna" <small>(Нинанајна)</small> |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | align="center" | 14. | align="center" | 9. | [[Karolina Gočeva]] | "Mojot svet" <small>(Мојот свет)</small> |- bgcolor="#FFCDBD" | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | align="center" bgcolor="" ''#FF0000'' | ''Se ne uvrsti'' | align="center" bgcolor="" ''#FF0000'' |10. | [[Tamara Todevska|Tamara]], [[Vrčak]] in [[Adrian Gaxha|Adrian]] | "Let Me Love You" |- bgcolor="#FFCDBD" | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] | align="center" bgcolor="" ''#FF0000'' | ''Se ne uvrsti'' | align="center" bgcolor="" ''#FF0000'' |10. | [[Next Time]] | "Nešto što kje ostane" <small>(Нешто што ќе остане)</small> |- bgcolor="#FFCDBD" | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2010|2010]] | align="center" bgcolor="" ''#FF0000'' | ''Se ne uvrsti'' | align="center" bgcolor="" ''#FF0000'' |15. | Gjoko Taneski, Billy Zver & Pejčin | "Jas ja imam silata" <small>(Јас ја имам силата)</small> |- bgcolor="#FFCDBD" | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] | align="center" bgcolor="" ''#FF0000'' | ''Se ne uvrsti'' | align="center" bgcolor="" ''#FF0000'' |16. | Vlatko Ilievski | "Rusinka" <small>(Русинкa)</small> |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] | align="center" |13. | align="center" |9. | Kaliopi | "Crno i belo" <small>(црно и бело)</small> |- bgcolor="#FFCDBD" | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2013|2013]] | align="center" bgcolor="" ''#FF0000'' | ''Se ne uvrsti'' | align="center" bgcolor="" ''#FF0000'' |16. | [[Esma Redžepova|Esma]] & Lozano | "Pred da se razdeni" <small>(Пред да се раздени)</small> |- bgcolor="#FFCDBD" | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] | align="center" bgcolor="" ''#FF0000'' | ''Se ne uvrsti'' | align="center" bgcolor="" ''#FF0000'' |13. | Tijana | "To the Sky" |- bgcolor="#FFCDBD" | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2015|2015]] | align="center" bgcolor="" ''#FF0000'' | ''Se ne uvrsti'' | align="center" bgcolor="" ''#FF0000'' |15. | Daniel Kajmakoski | "Autumn Leaves" |- bgcolor="#FFCDBD" | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2016|2016]] | align="center" bgcolor="" ''#FF0000'' | ''Se ne uvrsti'' | align="center" bgcolor="" ''#FF0000'' |11. | Kaliopi | "Dona" <small>(Дона)</small> |- bgcolor="#FFCDBD" | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2017|2017]] | align="center" bgcolor="" ''#FF0000'' | ''Se ne uvrsti'' | align="center" bgcolor="" ''#FF0000'' |15. | [[Jana Burčeska]] |"Dance Alone" |- bgcolor="#FFCDBD" | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2018|2018]] | align="center" bgcolor="" ''#FF0000'' | ''Se ne uvrsti'' | align="center" bgcolor="" ''#FF0000'' |18. |[[Eye Cue]] |"Lost and Found" |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2019|2019]] | align="center" |7. | align="center" bgcolor="gold" |2. | [[Tamara Todevska]] | "Proud" |- |[[2020]] | colspan="2" |(festival odpovedan) |Vasil |"You" |- |2021 |Se ne uvrsti |15. |Vasil |"Here I Stand" |- |[[2022]] |Se ne uvrsti |11. |[[Andrea Koevska|Andrea]] |"Circles" |} [[Slika:Eurovision 2019 North Macedonia (cropped).jpg|sličica|Tamara Todevska v Tel Avivu (2019)]] <br/><br/><br/> {{Države Evrovizije}} {{normativna kontrola}}{{music-stub}} [[Kategorija:Makedonska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Severna Makedonija na Pesmi Evrovizije| ]] qbpfjebucszzqjvekwrrebteh8oqd26 6676775 6676761 2026-05-17T01:13:16Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676775 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=Severna Makedonija na Pesmi Evrovizije|Flag=Flag of North Macedonia.svg|Member station=MRT|ESC apps=21 (9 finalov)|ESC first=1998|Last=2022}}[[Slika:Projeski Eurovision 2004.jpg|thumb||right|150px|[[Toše Proeski]] v Carigradu ([[Pesem Evrovizije 2004|2004]])]] [[Slika:Goceva-ESC2007.jpg|thumb||right|150px|[[Karolina Gočeva]] v Helsinkih (2007).]] [[Slika:Tamara Todevska - ESC 2008.jpg|thumb||right|150px|[[Tamara Todevska|Tamara]], [[Vrčak]] in [[Adrian Gaxha|Adrian]] v Beogradu (2008).]] '''[[Makedonija|Severna Makedonija]]''' nastopa na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' od leta [[Pesem Evrovizije 1998|1998]]. Prijavila se je sicer že leta [[Pesem Evrovizije 1996|1996]], vendar je izpadla že v internem kvalifikacijskem izboru. Makedonski predstavniki za pesem Evrovizije so bili izbrani na različnih natečajih: Skopje Fest (1996–2003, 2008−2011) in Nacionalen Eurosong (2004–2007). Posebne različice izbora: [[Pesem Evrovizije 2004|Leta 2004]] je bil [[Toše Proeski]] izbran s strani televizije in je zapel vse pesmi na nacionalnem izboru. [[Pesem Evrovizije 2005|Leta 2005]] je televizija izbrala dva tekmovalca, ki sta vsak zapela štiri pesmi na izboru. [[Pesem Evrovizije 2012|Leta 2012]] je bila k sodelovanju povabljena Kaliopi, ki si je sama izbrala pesem za Evrovizijo. Makedonijo je na Evroviziji predstavljalo štirinajst različnih predstavnikov in sedemnajst nastopov. Med njimi je ena predstavnica nastopala dvakrat, ena pa trikrat. <br />Predstavnica, ki je dvakrat nastopala, je [[Karolina Gočeva]], leta 2002 in 2007<br />Predstavnica, ki je trikrat sodelovala, je [[Kaliopi]]. Prvič je sodelovala leta 1996, ko je bila ena izmed sedmih predstavnikov, ki jih je žirija izločila na radijskem predizboru. Tega leta Kaliopi ni stopila na evrovizijski oder in dosegla najslabši rezultat Makedonije. Kaliopi se je vrnila na [[Pesem Evrovizije 2012]] s pesmijo "Crno i belo". Uvrstila se je v finale in veljala za favoritko med finalisti. Leta 2016 je Kaliopi s pesmijo Dona zasedla 11. mesto v 2. polfinalnem večeru in se ni uvrstila v finale.<br />Najboljši rezultat na tekmovanju je dosegla [[Tamara Todevska]][[Pesem Evrovizije 2019| leta 2019]], in sicer sedmo mesto.<ref>{{Navedi revijo|last=Joševski|first=Zoran|last2=Stefanovski|first2=Pero|last3=Bunevska Talevska|first3=Jasmina|last4=Sovreski|first4=Zlatko|last5=Koneska|first5=Verče|last6=Stojmeov|first6=Mile|date=2024|title=A MODEL FOR DETERMINING THE DISTANCE OF A CYCLIST’S BODY EJECTION DURING A COLLISION WITH A PASSENGER VEHICLE USING THE PC-CRASH SOFTWARE PACKAGE|url=https://doi.org/10.46793/xxiiivestacenje.127j|magazine=Zbornik radova|publisher=BBN Congress Management, Beograd|pages=127–135|doi=10.46793/xxiiivestacenje.127j}}</ref> == Makedonski predstavniki == [[Slika:Eurovision 2019 North Macedonia (cropped).jpg|sličica|Tamara Todevska v Tel Avivu (2019)]] {| class="wikitable" |+ !Leto !Izvajalec !Pesem !Finale !Točke !Predizbor !Točke |- |[[Pesem Evrovizije 1998|1998]] |[[Vlado Janevski]] |"Ne zori, zoro" |19. |16 | colspan="2" rowspan="3" |Ni bilo predizborov |- |[[Pesem Evrovizije 2000|2000]] |XXL |"100% te ljubam" |15. |29 |- |[[Pesem Evrovizije 2002|2002]] |[[Karolina Gočeva|Karolina]] |"Od nas zavisi" |19. |25 |- |[[Pesem Evrovizije 2004|2004]] |[[Toše Proeski]] |"Life" |14. |47 |10. |71 |- |[[Pesem Evrovizije 2005|2005]] |[[Martin Vučić]] |"Make My Day" |17. |52 |9. |97 |- |[[Pesem Evrovizije 2006|2006]] |[[Elena Risteska]] |"Ninanajna" |12. |56 |10. |76 |- |[[Pesem Evrovizije 2007|2007]] |[[Karolina Gočeva|Karolina]] |"Mojot Svet" |14. |73 |9. |97 |- |[[Pesem Evrovizije 2008|2008]] |[[Tamara Vrčak]] in [[Adrian Gaxha|Adrijan]] |"Let Me Love You | colspan="2" rowspan="4" |''brez finala'' |10. |64 |- |[[Pesem Evrovizije 2009|2009]] |[[Next Time]] |"Nešto što kje ostane" |10. |45 |- |[[Pesem Evrovizije 2010|2010]] |[[Gjoko Taneski]] |"Jas ja imam silata" |15. |37 |- |[[Pesem Evrovizije 2011|2011]] |[[Vlatko Ilievski]] |"Rusinka" |16. |36 |- |[[Pesem Evrovizije 2012|2012]] |[[Kaliopi]] |"Crno i belo" |13. |71 |9. |53 |- |[[Pesem Evrovizije 2013|2013]] |[[Esma Redžepova|Esma]] in [[Vlatko LozanoLOzanoski|Lozano]] |"Pred da se razdeni" | colspan="2" rowspan="6" |''brez finala'' |16. |28 |- |[[Pesem Evrovizije 2014|2014]] |[[Tijana]] |"To the Sky" |13. |33 |- |[[Pesem Evrovizije 2015|2015]] |[[Daniel Kajmakovski]] |"Autumn Leaves" |15. |28 |- |[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |[[Kaliopi]] |"Dona" |11. |88 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Jana Burčeška]] |"Dance Alone" |15. |69 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Eye Cue]] |"Lost and Found" |18. |24 |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Tamara Todevska]] |"Proud" |7. |305 |2. |239 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[Vasil Garva|Vasil]] |"You" | colspan="4" |odpovedano zaradi [[Covid-19|epidemije Covid-19]] |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |[[Vasil]] |"Here I Stand" | colspan="2" rowspan="2" |''brez finala'' |15. |23 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Andrea Koevska|Andrea]] |"Circle" |11. |76 |}<br/><br/><br/> {{Države Evrovizije}} {{normativna kontrola}}{{music-stub}} [[Kategorija:Makedonska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Severna Makedonija na Pesmi Evrovizije| ]] e0gfmoc643qh289lsw5etc683tjya9q 0 142914 6676770 6017693 2026-05-17T00:35:43Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676770 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=Slovaška na Pesmi Evrovizije|Flag=Flag of Slovakia.svg|Member station=RTVS|ESC apps=7 (3 finali)|ESC first=1994|ESC last=2012|ESC best=18.; 1996}} '''[[Slovaška]]''' je na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' doslej nastopila sedemkrat, prvič leta [[1994]]. Leta [[1993]] se je sicer že prijavila na izbor, vendar je izpadla na internem izboru. Vsi trije nastopi so bili prejkone neuspešni in zaradi slabih uvrstitev je morala Slovaška po takratnih evrovizijskih pravilih vsako drugo leto počivati. Programski direktor slovaške nacionalne televizije je napovedal nastop na Pesem Evrovizije 2009 v Moskvi. In takrat potem tekmovala to leta [[2012]]. == Slovaški predstavniki == {| class="wikitable" |+ !Leto !Izvajalec !Pesem !<small>Finale</small> !<small>Točke</small> !<small>Polfinale</small> !<small>Točke</small> |- |[[1993]] |Elán |"Amnestia na neveru" | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|[[Kvalifikacija za Millstreet|Brez finala]] | 4. | 50 |- |[[1994]] |Tublatanka |"Nekonečná pieseň" |19. |15 | colspan="2" rowspan="3" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Ni bilo polfinalov |- |[[1996]] |Marcel Palonder |"Kým nás máš" |18. |19 |- |[[1998]] |Katarína Hasprová |"Modlitba" |21. |8 |- |[[2009]] |Kamil Mikulčík & Nela Pocisková |"Let' tmou" | colspan="2" rowspan="4" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |18. |8 |- |[[2010]] |Kristína |"Horehronie" |16. |24 |- |[[Pesem Evrovizije 2011|2011]] |TWiiNS |"I'm Still Alive" |13. |48 |- |[[Pesem Evrovizije 2012|2012]] |Max Jason Mai |"Don’t Close Your Eyes" |18. |22 |} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovaška glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] 031i17yjlmneyf2dxzssoicdpkakjwi 0 143143 6676707 6473557 2026-05-16T21:35:51Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676707 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=Poljska na Pesmi Evrovizije|Flag=Flag of Poland.svg|Member station=Telewizja Polska (TVP)|ESC apps=28 (18 finalov)|ESC first=1994|ESC best=2.; 1994}}[[Slika:ESC 2007 Poland - The Jet Set - Time to party.jpg|thumb|right|219x219px|[[The Jet Set]] v Helsinkih (2007)]] [[Slika:ESC 2008 - Poland - Isis Gee, 1st semifinal.jpg|thumb|right|218x218px|[[Isis Gee]] v Beogradu (2008)]] '''[[Poljska]]''' nastopa na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' od leta [[1994]]. Leta [[1993]] je postala članica [[Evropska radiodifuzna zveza|Evropske radiodifuzne zveze]], kar je pogoj za sodelovanje na izboru. Prva poljska predstavnica je bila [[Edyta Górniak]], ki je zasedla drugo mesto - to je najboljša poljska uvrstitev doslej, hkrati pa najboljša debutantska uvrstitev (poleg [[Srbija in Črna gora na Pesmi Evrovizije|Srbije in Črne gore]], ki je z debutantskim nastopom prav tako zasedla 2. mesto). Prihodnji poljski nastopi so bili veliko manj uspešni. Leta [[2000]] in [[2002]] je morala Poljska zaradi slabih uvrstitev celo pavzirati. Poljska nacionalna televizija [[Telewizja Polska]] je do leta [[2003]] prirejala interne izbore. Interni izbor je potekal tudi leta [[2005]]. Leta [[2006]] je ponovno potekal javni izbor, kjer je občinstvo že drugič izbralo za svojega predstavnika skupino [[Ich Troje]] (prvič je na Evroviziji nastopila leta 2003). Leta [[2007]] je poljsko občinstvo izbralo skupino [[The Jet Set]], ki pa se ni uvrtila v finale. Zatorej bo na [[Pesem Evrovizije 2008|Pesmi Evrovizije 2008]] Poljska ponovno morala najprej nastopiti na polfinalnem izboru. Leta [[2020]] je bila [[Pesem Evrovizije]] odpovedana. == Poljski predstavniki == [[Slika:20150520 ESC 2015 Monika Kuszyńska 3850.jpg|sličica|222x222_pik|[[Monika Kuszyńska]] na Dunaju ([[Pesem Evrovizije 2015|2015]])]] [[Slika:ESC2019-Poland.jpg|sličica|[[Tulia (glasbena skupina)|Tulia]] v Tel Avivu ([[Pesem Evrovizije 2019|2019]])]] {| class="wikitable sortable" !Leto !Glasbeniki !Pesem !<small>Finale</small> !<small>Točke</small> !<small>Polfinale</small> !<small>Točke</small> |-bgcolor="silver" ![[Pesem Evrovizije 1994|1994]] |[[Edyta Górniak]] |»To nie ja!« |2. |166 | colspan="2" rowspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Ni bilo polfinalov |- ![[Pesem Evrovizije 1995|1995]] |[[Justyna Steczkowska]] |»Sama« |18. |15 |- ![[Pesem Evrovizije 1996|1996]] |[[Kasia Kowalska]] |»Chcę znać swój grzech...« |15. |31 |15. |42 |- ![[Pesem Evrovizije 1997|1997]] |[[Anna Maria Jopek]] |»Ale jestem« |11. |54 | colspan="2" rowspan="5" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Ni bilo polfinalov |- ![[Pesem Evrovizije 1998|1998]] |[[Sixteen]] |»To takie proste« |17. |19 |- ![[Pesem Evrovizije 1999|1999]] |[[Mietek Szcześniak]] |»Przytul mnie mocno« |18. |17 |- ![[Pesem Evrovizije 2001|2001]] |[[Piasek]] |»2 Long« |20. |11 |- ![[Pesem Evrovizije 2003|2003]] |[[Ich Troje]] |»Keine Grenzen – Żadnych granic« |7. |90 |- ![[Pesem Evrovizije 2004|2004]] |[[Blue Café]] |»Love Song« |17. |27 | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Top 11 prejšnje leto |- ![[Pesem Evrovizije 2005|2005]] |[[Ivan & Delfin]] |»Czarna dziewczyna« | colspan="2" rowspan="3" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |11. |81 |- ![[Pesem Evrovizije 2006|2006]] |Ich Troje feat. Real McCoy |»Follow My Heart« |11. |70 |- ![[Pesem Evrovizije 2007|2007]] |[[The Jet Set]] |»Time to Party« |14. |75 |- ![[Pesem Evrovizije 2008|2008]] |[[Isis Gee]] |»For Life« |24. |14 |10. |42 |- ![[Pesem Evrovizije 2009|2009]] |[[Lidia Kopania]] |»I Don't Wanna Leave« | colspan="2" rowspan="3" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |12. |43 |- ![[Pesem Evrovizije 2010|2010]] |[[Marcin Mroziński]] |»Legenda« |13. |44 |- ![[Pesem Evrovizije 2011|2011]] |[[Magdalena Tul]] |»Jestem« |19. |18 |- ![[Pesem Evrovizije 2014|2014]] |Donatan & Cleo |»My Słowianie – We Are Slavic« |14. |62 |8. |70 |- ![[Pesem Evrovizije 2015|2015]] |[[Monika Kuszyńska]] |»In the Name of Love« |23. |10 |8. |57 |- ![[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |[[Michał Szpak]] |»Color of Your Life« |8. |229 |6. |151 |- ![[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Kasia Moś]] |»Flashlight« |22. |64 |9. |119 |- ![[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Gromee]] feat. [[Lukas Meijer]] |»Light Me Up« | colspan="2" rowspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |14. |81 |- ![[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Tulia (glasbena skupina)|Tulia]] |»Fire of Love (Pali się)« |11. |120 |- ![[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[Alicja Szemplińska|Alicja]] |»Empires« | colspan="4" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Festival odpovedan |- ![[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |[[Rafał Brzozowski|Rafał]] |»The Ride« | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |14. |35 |- ![[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Krystian Ochman|Ochman]] |»River« |12. |151 |6. |198 |- ![[Pesem Evrovizije 2023|'''2023''']] |[[Blanka Stajkow|Blanka]] |»Solo« |19. |93 |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|124 |- ![[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Aleksandra Katarzyna Wielgomas|LUNA]] |»The Tower« | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |12. |35 |- ![[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Justyna Steczkowska]] |»Gaja« | style="text-align: center; vertical-align: middle;" |14. | style="text-align: center; vertical-align: middle;" |156 |7. |85 |- ![[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Alicja Szemplińska|Alicja]] |»Pray« | style="text-align: center; vertical-align: middle;" | | style="text-align: center; vertical-align: middle;" | | | |} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Poljska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Poljska na Pesmi Evrovizije| ]] 10xfcscza82p8hisjejytg42bbkq2l6 6676799 6676707 2026-05-17T02:03:51Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676799 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=Poljska na Pesmi Evrovizije|Flag=Flag of Poland.svg|Member station=Telewizja Polska (TVP)|ESC apps=28 (18 finalov)|ESC first=1994|ESC best=2.; 1994}}[[Slika:ESC 2007 Poland - The Jet Set - Time to party.jpg|thumb|right|219x219px|[[The Jet Set]] v Helsinkih (2007)]] [[Slika:ESC 2008 - Poland - Isis Gee, 1st semifinal.jpg|thumb|right|218x218px|[[Isis Gee]] v Beogradu (2008)]] '''[[Poljska]]''' nastopa na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' od leta [[1994]]. Leta [[1993]] je postala članica [[Evropska radiodifuzna zveza|Evropske radiodifuzne zveze]], kar je pogoj za sodelovanje na izboru. Prva poljska predstavnica je bila [[Edyta Górniak]], ki je zasedla drugo mesto - to je najboljša poljska uvrstitev doslej, hkrati pa najboljša debutantska uvrstitev (poleg [[Srbija in Črna gora na Pesmi Evrovizije|Srbije in Črne gore]], ki je z debutantskim nastopom prav tako zasedla 2. mesto). Prihodnji poljski nastopi so bili veliko manj uspešni. Leta [[2000]] in [[2002]] je morala Poljska zaradi slabih uvrstitev celo pavzirati. Poljska nacionalna televizija [[Telewizja Polska]] je do leta [[2003]] prirejala interne izbore. Interni izbor je potekal tudi leta [[2005]]. Leta [[2006]] je ponovno potekal javni izbor, kjer je občinstvo že drugič izbralo za svojega predstavnika skupino [[Ich Troje]] (prvič je na Evroviziji nastopila leta 2003). Leta [[2007]] je poljsko občinstvo izbralo skupino [[The Jet Set]], ki pa se ni uvrtila v finale. Zatorej bo na [[Pesem Evrovizije 2008|Pesmi Evrovizije 2008]] Poljska ponovno morala najprej nastopiti na polfinalnem izboru. Leta [[2020]] je bila [[Pesem Evrovizije]] odpovedana. == Poljski predstavniki == [[Slika:20150520 ESC 2015 Monika Kuszyńska 3850.jpg|sličica|222x222_pik|[[Monika Kuszyńska]] na Dunaju ([[Pesem Evrovizije 2015|2015]])]] [[Slika:ESC2019-Poland.jpg|sličica|[[Tulia (glasbena skupina)|Tulia]] v Tel Avivu ([[Pesem Evrovizije 2019|2019]])]] {| class="wikitable sortable" !Leto !Glasbeniki !Pesem !<small>Finale</small> !<small>Točke</small> !<small>Polfinale</small> !<small>Točke</small> |-bgcolor="silver" ![[Pesem Evrovizije 1994|1994]] |[[Edyta Górniak]] |»To nie ja!« |2. |166 | colspan="2" rowspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Ni bilo polfinalov |- ![[Pesem Evrovizije 1995|1995]] |[[Justyna Steczkowska]] |»Sama« |18. |15 |- ![[Pesem Evrovizije 1996|1996]] |[[Kasia Kowalska]] |»Chcę znać swój grzech...« |15. |31 |15. |42 |- ![[Pesem Evrovizije 1997|1997]] |[[Anna Maria Jopek]] |»Ale jestem« |11. |54 | colspan="2" rowspan="5" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Ni bilo polfinalov |- ![[Pesem Evrovizije 1998|1998]] |[[Sixteen]] |»To takie proste« |17. |19 |- ![[Pesem Evrovizije 1999|1999]] |[[Mietek Szcześniak]] |»Przytul mnie mocno« |18. |17 |- ![[Pesem Evrovizije 2001|2001]] |[[Piasek]] |»2 Long« |20. |11 |- ![[Pesem Evrovizije 2003|2003]] |[[Ich Troje]] |»Keine Grenzen – Żadnych granic« |7. |90 |- ![[Pesem Evrovizije 2004|2004]] |[[Blue Café]] |»Love Song« |17. |27 | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Top 11 prejšnje leto |- ![[Pesem Evrovizije 2005|2005]] |[[Ivan & Delfin]] |»Czarna dziewczyna« | colspan="2" rowspan="3" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |11. |81 |- ![[Pesem Evrovizije 2006|2006]] |Ich Troje feat. Real McCoy |»Follow My Heart« |11. |70 |- ![[Pesem Evrovizije 2007|2007]] |[[The Jet Set]] |»Time to Party« |14. |75 |- ![[Pesem Evrovizije 2008|2008]] |[[Isis Gee]] |»For Life« |24. |14 |10. |42 |- ![[Pesem Evrovizije 2009|2009]] |[[Lidia Kopania]] |»I Don't Wanna Leave« | colspan="2" rowspan="3" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |12. |43 |- ![[Pesem Evrovizije 2010|2010]] |[[Marcin Mroziński]] |»Legenda« |13. |44 |- ![[Pesem Evrovizije 2011|2011]] |[[Magdalena Tul]] |»Jestem« |19. |18 |- ![[Pesem Evrovizije 2014|2014]] |Donatan & Cleo |»My Słowianie – We Are Slavic« |14. |62 |8. |70 |- ![[Pesem Evrovizije 2015|2015]] |[[Monika Kuszyńska]] |»In the Name of Love« |23. |10 |8. |57 |- ![[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |[[Michał Szpak]] |»Color of Your Life« |8. |229 |6. |151 |- ![[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Kasia Moś]] |»Flashlight« |22. |64 |9. |119 |- ![[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Gromee]] feat. [[Lukas Meijer]] |»Light Me Up« | colspan="2" rowspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |14. |81 |- ![[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Tulia (glasbena skupina)|Tulia]] |»Fire of Love (Pali się)« |11. |120 |- ![[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[Alicja Szemplińska|Alicja]] |»Empires« | colspan="4" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Festival odpovedan |- ![[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |[[Rafał Brzozowski|Rafał]] |»The Ride« | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |14. |35 |- ![[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Krystian Ochman|Ochman]] |»River« |12. |151 |6. |198 |- ![[Pesem Evrovizije 2023|'''2023''']] |[[Blanka Stajkow|Blanka]] |»Solo« |19. |93 |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|124 |- ![[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Aleksandra Katarzyna Wielgomas|LUNA]] |»The Tower« | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |12. |35 |- ![[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Justyna Steczkowska]] |»Gaja« |14. |156 |7. |85 |- ![[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Alicja Szemplińska|Alicja]] |»Pray« |12. |150 |bgcolor="silver"|2. |bgcolor="silver"|247 |} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Poljska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Poljska na Pesmi Evrovizije| ]] omffeet470ufgz16i6z5knyg05mj3ca 0 143146 6676641 6473351 2026-05-16T18:04:18Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676641 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=Latvija na Pesmi Evrovizije|Flag=Flag of Latvia.svg|ESC apps=26 (12 finalov)|ESC first=2000|ESC best=1.; 2002|National selection event=Supernova}}[[Slika:Pirates of the Sea, Latvia, Eurovision 2008.jpg|thumb||right|200px|[[Pirates of the Sea]] v Beogradu (2008).]] [[Slika:20150520 ESC 2015 Aminata 3543.jpg|sličica|329x329_pik|[[Aminata]] na Dunaju ([[Pesem Evrovizije 2015|2015]])]] [[Slika:ESC2018 - Latvia 02.jpg|sličica|[[Laura Rizzotto]] v Lizboni ([[Pesem Evrovizije 2018|2018]])]] '''[[Latvija]]''' je na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' prvič nastopila leta [[2000]] ter tedaj zasedla uspešno tretje mesto. Na [[Pesem Evrovizije 2002|Pesmi Evrovizije 2002]] je latvijska predstavnica [[Marie N|Marija Naumova]] s pesmijo ''[[I Wanna]]'' zmagala in leta [[2003]] je Evrovizijo gostila latvijska prestolnica [[Riga]]. Leta [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] je skupina [[Intars Busulis]] zasedla v polfinalu zadnje mesto in tako dosegla najslabšo uvrstitev doslej. Latvijska televizija ''Latvijas Televīzija'' izbira predstavnike v televizijskem šovu, imenovanem ''Eirodziesma''. Po letu 2015 pa izbirajo predstavnike v televizijskem šovu, imenovanem Supernova. == Latvijski predstavniki == {| class="wikitable sortable" !Leto !Glasbeniki !Pesem !Finale !Točke !Polfinale !Točke |- bgcolor="CC9966" |[[Pesem Evrovizije 2000|2000]] |[[Brainstorm]] |"My Star" |3. |136 | colspan="2" rowspan="4" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Ni bilo polfinalov |- |[[Pesem Evrovizije 2001|2001]] |[[Arnis Mednis]] |"Too Much" |18. |16 |- bgcolor="gold" |[[Pesem Evrovizije 2002|2002]] |[[Marija Naumova|Marie N]] |"I Wanna" |1. |176 |- |[[Pesem Evrovizije 2003|2003]] |[[F.L.Y.]] |"Hello from Mars" |24. |5 |- |[[Pesem Evrovizije 2004|2004]] |Fomins & Kleins |"Dziesma par laimi" | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |17. |23 |- |[[Pesem Evrovizije 2005|2005]] |Walters & Kazha |"The War Is Not Over" |5. |153 |10. |85 |- |[[Pesem Evrovizije 2006|2006]] |Vokalna skupina Cosmos |"I Hear Your Heart" |16. |30 | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Top 11 prejšnje leto |- |[[Pesem Evrovizije 2007|2007]] |[[Bonaparti.lv]] |"Questa notte" |16. |54 |5. |168 |- |[[Pesem Evrovizije 2008|2008]] |[[Pirates of the Sea]] |"Wolves of the Sea" |12. |83 |6. |86 |- |[[Pesem Evrovizije 2009|2009]] |[[Intars Busulis]] |"Probka" <small>(Пробка)</small> | colspan="2" rowspan="6" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |19. |7 |- |[[Pesem Evrovizije 2010|2010]] |[[Aisha]] |"What For?" |17. |11 |- |[[Pesem Evrovizije 2011|2011]] |[[Musiqq]] |"Angel in Disguise" |17. |25 |- |[[Pesem Evrovizije 2012|2012]] |[[Anmary]] |"Beautiful Song" |16. |17 |- |[[Pesem Evrovizije 2013|2013]] |[[PeR]] |"Here We Go" |17. |13 |- |[[Pesem Evrovizije 2014|2014]] |[[Aarzemnieki]] |"Cake to Bake" |13. |33 |- |[[Pesem Evrovizije 2015|2015]] |[[Aminata]] |"Love Injected" |6. |186 |bgcolor="silver"|2. |bgcolor="silver"|155 |- |[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |[[Justs Sirmais|Justs]] |"Heartbeat" |15. |132 |8. |132 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Triana Park]] |"Line" | colspan="2" rowspan="3" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |bgcolor="FF0000"|18. |bgcolor="FF0000"|21 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Laura Rizzotto]] |"Funny Girl" |12. |106 |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Carousel]] |"That Night" |15. |50 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[Samanta Tīna]] |"Still Breathing" | colspan="4" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Festival odpovedan |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |Samanta Tīna |"The Moon Is Rising" | colspan="2" rowspan="3" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |bgcolor="FF0000"|17. |bgcolor="F0000"|14 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Citi Zēni]] |"Eat Your Salad" |14. |55 |- |[[2023]] |[[Sudden Lights]] |"Aijā" |11. |34 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Dons]] |"Hollow" | style="text-align: center; vertical-align: middle;" |16. | style="text-align: center; vertical-align: middle;" |64 |7. |72 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Tautumeitas]] |"Bur man laimi" | style="text-align: center; vertical-align: middle;" |13. | style="text-align: center; vertical-align: middle;" |158 |bgcolor="silver"|2. |bgcolor="silver"|130 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Atvara]] |»Ena« | colspan="2" rowspan="3" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala | | |} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Latvijska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Latvija na Pesmi Evrovizije| ]] b2qj1j12lbod0pqc2430rmnfz3zo3jc 6676790 6676641 2026-05-17T01:48:36Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676790 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=Latvija na Pesmi Evrovizije|Flag=Flag of Latvia.svg|ESC apps=26 (12 finalov)|ESC first=2000|ESC best=1.; 2002|National selection event=Supernova}}[[Slika:Pirates of the Sea, Latvia, Eurovision 2008.jpg|thumb||right|200px|[[Pirates of the Sea]] v Beogradu (2008).]] [[Slika:20150520 ESC 2015 Aminata 3543.jpg|sličica|329x329_pik|[[Aminata]] na Dunaju ([[Pesem Evrovizije 2015|2015]])]] [[Slika:ESC2018 - Latvia 02.jpg|sličica|[[Laura Rizzotto]] v Lizboni ([[Pesem Evrovizije 2018|2018]])]] '''[[Latvija]]''' je na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' prvič nastopila leta [[2000]] ter tedaj zasedla uspešno tretje mesto. Na [[Pesem Evrovizije 2002|Pesmi Evrovizije 2002]] je latvijska predstavnica [[Marie N|Marija Naumova]] s pesmijo ''[[I Wanna]]'' zmagala in leta [[2003]] je Evrovizijo gostila latvijska prestolnica [[Riga]]. Leta [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] je skupina [[Intars Busulis]] zasedla v polfinalu zadnje mesto in tako dosegla najslabšo uvrstitev doslej. Latvijska televizija ''Latvijas Televīzija'' izbira predstavnike v televizijskem šovu, imenovanem ''Eirodziesma''. Po letu 2015 pa izbirajo predstavnike v televizijskem šovu, imenovanem Supernova. == Latvijski predstavniki == {| class="wikitable sortable" !Leto !Glasbeniki !Pesem !Finale !Točke !Polfinale !Točke |- bgcolor="CC9966" |[[Pesem Evrovizije 2000|2000]] |[[Brainstorm]] |"My Star" |3. |136 | colspan="2" rowspan="4" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Ni bilo polfinalov |- |[[Pesem Evrovizije 2001|2001]] |[[Arnis Mednis]] |"Too Much" |18. |16 |- bgcolor="gold" |[[Pesem Evrovizije 2002|2002]] |[[Marija Naumova|Marie N]] |"I Wanna" |1. |176 |- |[[Pesem Evrovizije 2003|2003]] |[[F.L.Y.]] |"Hello from Mars" |24. |5 |- |[[Pesem Evrovizije 2004|2004]] |Fomins & Kleins |"Dziesma par laimi" | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |17. |23 |- |[[Pesem Evrovizije 2005|2005]] |Walters & Kazha |"The War Is Not Over" |5. |153 |10. |85 |- |[[Pesem Evrovizije 2006|2006]] |Vokalna skupina Cosmos |"I Hear Your Heart" |16. |30 | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Top 11 prejšnje leto |- |[[Pesem Evrovizije 2007|2007]] |[[Bonaparti.lv]] |"Questa notte" |16. |54 |5. |168 |- |[[Pesem Evrovizije 2008|2008]] |[[Pirates of the Sea]] |"Wolves of the Sea" |12. |83 |6. |86 |- |[[Pesem Evrovizije 2009|2009]] |[[Intars Busulis]] |"Probka" <small>(Пробка)</small> | colspan="2" rowspan="6" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |19. |7 |- |[[Pesem Evrovizije 2010|2010]] |[[Aisha]] |"What For?" |17. |11 |- |[[Pesem Evrovizije 2011|2011]] |[[Musiqq]] |"Angel in Disguise" |17. |25 |- |[[Pesem Evrovizije 2012|2012]] |[[Anmary]] |"Beautiful Song" |16. |17 |- |[[Pesem Evrovizije 2013|2013]] |[[PeR]] |"Here We Go" |17. |13 |- |[[Pesem Evrovizije 2014|2014]] |[[Aarzemnieki]] |"Cake to Bake" |13. |33 |- |[[Pesem Evrovizije 2015|2015]] |[[Aminata]] |"Love Injected" |6. |186 |bgcolor="silver"|2. |bgcolor="silver"|155 |- |[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |[[Justs Sirmais|Justs]] |"Heartbeat" |15. |132 |8. |132 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Triana Park]] |"Line" | colspan="2" rowspan="3" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |bgcolor="FF0000"|18. |bgcolor="FF0000"|21 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Laura Rizzotto]] |"Funny Girl" |12. |106 |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Carousel]] |"That Night" |15. |50 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[Samanta Tīna]] |"Still Breathing" | colspan="4" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Festival odpovedan |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |Samanta Tīna |"The Moon Is Rising" | colspan="2" rowspan="3" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |bgcolor="FF0000"|17. |bgcolor="F0000"|14 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Citi Zēni]] |"Eat Your Salad" |14. |55 |- |[[2023]] |[[Sudden Lights]] |"Aijā" |11. |34 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Dons]] |"Hollow" | style="text-align: center; vertical-align: middle;" |16. | style="text-align: center; vertical-align: middle;" |64 |7. |72 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Tautumeitas]] |"Bur man laimi" | style="text-align: center; vertical-align: middle;" |13. | style="text-align: center; vertical-align: middle;" |158 |bgcolor="silver"|2. |bgcolor="silver"|130 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Atvara]] |»Ena« | colspan="2" rowspan="3" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |13. |49 |} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Latvijska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Latvija na Pesmi Evrovizije| ]] iumcqi11wnurxqp5qgin26b42qg38tc 0 143149 6676756 6441625 2026-05-17T00:08:58Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676756 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije | Name = Litva na Pesmi Evrovizije | Member station = LRT | National selection event = Evrovizija.LT | Apps = 25 (18 finalov) | First = [[Pesem Evrovizije 1994|1994]] | Best = 6. mesto: [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | EBU page = http://www.eurovision.tv/page/history/by-country/country?country=30 | Current = <!-- Year only! eg: 2015 --> |Flag=Flag of Lithuania.svg}} [[Slika:Linas and Simona - Lithuania 2004.jpg|sličica|||desno|200px|[[Linas in Simona]] v Carigradu ([[Pesem Evrovizije 2004|2004]])]] [[Slika:4fun Eurovision 2007.jpg|sličica||desno|200px|[[4Fun]] v Helsinkih ([[Pesem Evrovizije 2007|2007]])]] [[Slika:ImageESC 2008 - Lithuania - Jeronimas Milius, 2nd semifinal.jpg|sličica||desno|200px|[[Jeronimas Milius]] v Beogradu ([[Pesem Evrovizije 2008|2008]])]] '''[[Litva]]''' je prvič nastopila na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' leta [[1994]], vendar je tedaj zasedla zadnje mesto in ni prejela nobene točke. Nato pet let ni nastopila na evrovizijskem izboru. Ponovno se je vrnila na evrovizijske odre leta [[1999]]. Odtlej ni nastopila le leta [[2000]] in [[2003]], ko je morala pavzirati zaradi slabih rezultatov iz predhodnih let. Najboljša uvrstitev je 6. mesto iz leta [[2006]] s sporno pesmijo ''[[We Are The Winners]]''. Litva je edina od [[Baltske države|baltskih držav]], ki ni še nikoli zmagala na Evroviziji (po [[Estonija na Pesmi Evrovizije|Estoniji]] leta 2001 in [[Latvija na Pesmi Evrovizije|Latviji]] leta 2002), vendar se je od uvedbe polfinalov uspela v finale uvrstiti največkrat od njih. == Litovski predstavniki == {| class="wikitable sortable" ! <small>Leto</small> !! Izvajalec !! Pesem !! <small>Finale</small> !! <small>Točke</small> !! <small>Polfinale</small> !! <small>Točke</small> |-bgcolor="#FE8080" | align="center" | [[Pesem Evrovizije 1994|1994]] | [[Ovidijus Vyšniauskas]] | »Lopšinė mylimai« | align="center" | 25. | align="center" | 0 | colspan="2" rowspan="4" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Ni bilo polfinalov |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 1999|1999]] | Aistė | »Strazdas« | align="center" | 20. | align="center" | 13 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2001|2001]] | [[Skamp]] | »You Got Style« | align="center" | 13. | align="center" | 35 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2002|2002]] | Aivaras | »Happy You« | align="center" | 23. | align="center" | 12 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | Linas & Simona | »What's Happened to Your Love« | colspan="2" rowspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala | align="center" | 16. | align="center" | 26 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | [[Laura and the Lovers]] | »Little by Little« | align="center" bgcolor="#FE8080"| 25. | align="center" bgcolor="#FE8080"| 17 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | [[LT United]] | »We Are the Winners« | align="center" | 6. | align="center" | 162 | align="center" | 5. | align="center" | 163 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | [[4Fun]] | »Love or Leave« | align="center" | 21. | align="center" | 28 | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Neposredno v finalu |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | [[Jeronimas Milius]] | »Nomads in the Night« | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala | align="center" | 16. | align="center" | 30 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] | [[Sasha Son]] | »Love« | align="center" | 23. | align="center" | 23 | align="center" | 9. | align="center" | 66 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2010|2010]] | [[InCulto]] | »Eastern European« | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala | align="center" | 12. | align="center" | 44 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] || [[Evelina Sašenko]]|| »C'est ma vie« || align="center" |19. || align="center"|63 || align="center"|5. || align="center"|81 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] || [[Donny Montell]]|| »Love Is Blind« || align="center" |14. || align="center"|70 || align="center" bgcolor="#CC9966"|3. || align="center" bgcolor="#CC9966"|104 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2013|2013]] || [[Andrius Pojavis]]|| »Something« || align="center" |22. || align="center"|17 || align="center"|9. || align="center"|53 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] || [[Vilija Matačiūnaitė]]|| »Attention« | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala | align="center"|11. || align="center"|36 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2015|2015]] || [[Monika Linkytė]] & [[Vaidas Baumila]]|| »This Time« || align="center" |18. || align="center"|30 || align="center"|7. || align="center"|67 |- |[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |[[Donny Montell]] |»I've Been Waiting for This Night« |9. |200 |4. |222 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Fusedmarc]] |»Rain of Revolution« | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |17. |42 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Ieva Zasimauskaite]] |»When We're Old« |12. |181 |9. |119 |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Jurij Veklenko]] |»Run with the Lions« | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |11. |93 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[The Roop]] |»On Fire« | colspan="4" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Festival odpovedan |- |[[Pesem Evrovizije 2012|2021]] |The Roop |»Discoteque« |8. |220 |4. |203 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Monika Liu]] |»Sentimentai« |14. |128 |7. |159 |- |[[2023]] |[[Monika Linkytė]] |»Stay« |11. |127 |4. |110 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Silvester Belt]] |»Luktelk« |14. |90 |4. |119 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Katarsis]] |»Tavo akys« |16. |96 |6. |103 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Lion Ceccah]] |»Sólo quiero más« |22. |22 | | |} === Avtorske ekipe === {| class="wikitable sortable" style="font-size: 95%" |- ! Leto !! Pesem !! Avtor glasbe !! Avtor besedila |- | 1994 || ''Lopšinė mylimai'' || Ovidijus Vyšniauskas || Gintaras Zdebskis |- | 1999 || ''Strazdas'' || Linaš Rimša || Sigitas Geda |- | 2001 || ''You Got Style'' || Viktoras Diawara || Viktoras Diawara, Vilius Alesius, Erica Quinn Jennings |- | 2002 || ''Happy You'' || Aivaras Stepukonis || Aivaras Stepukonis |- | 2004 || ''What's Happened to Your Love?'' || Linas Adomaitis, Michalis Antoniou || Camden-MS |- | 2005 || ''Little by Little'' || Bobby Ljunggren || William 'Billy' Butt |- | 2006 || ''We Are the Winners'' || Andrius Mamontovas, Saulius 'Samas' Urbonavičius || Viktoras Diawara, Andrius Mamontovas |- | 2007 || ''Love or Leave'' || Julija Ritčik || Julija Ritčik |- | 2008 || ''Nomads in the Night'' || Vytautas Diškevičius || Jeronimas Milius |- | 2009 || ''Love'' || Sasha Son || Sasha Son |- | 2010 || ''East European Funk'' || <small>Jurgis Didžiulis, Aurelijus Morlencas, Sergej Makidon, Jievaras Jasinskis, Laurynas Lapė</small> || <small>Jurgis Didžiulis, Aurelijus Morlencas, Sergej Makidon, Jievaras Jasinskis, Laurynas Lapė</small> |- | 2011 || ''C'est ma vie'' || Paulius Zdanavičius || Andrius Kairys |- | 2012 || ''Love Is Blind'' || Brandon Stone || Brandon Stone |- | 2013 || ''Something'' || Andrius Pojavis || Andrius Pojavis |- | 2014 || ''Attention'' || Vilija Matačiūnaitė, Viktoras Vaupšas || Vilija Matačiūnaitė |- | 2015 || ''This Time'' || Vytautas Bikus || [[Monika Liubinaitė]] |} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Litovska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Litva na Pesmi Evrovizije| ]] hl5azyhmk9hbmwhmad2p2u38xvzy2sq 6676806 6676756 2026-05-17T02:09:51Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676806 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije | Name = Litva na Pesmi Evrovizije | Member station = LRT | National selection event = Evrovizija.LT | Apps = 25 (18 finalov) | First = [[Pesem Evrovizije 1994|1994]] | Best = 6. mesto: [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | EBU page = http://www.eurovision.tv/page/history/by-country/country?country=30 | Current = <!-- Year only! eg: 2015 --> |Flag=Flag of Lithuania.svg}} [[Slika:Linas and Simona - Lithuania 2004.jpg|sličica|||desno|200px|[[Linas in Simona]] v Carigradu ([[Pesem Evrovizije 2004|2004]])]] [[Slika:4fun Eurovision 2007.jpg|sličica||desno|200px|[[4Fun]] v Helsinkih ([[Pesem Evrovizije 2007|2007]])]] [[Slika:ImageESC 2008 - Lithuania - Jeronimas Milius, 2nd semifinal.jpg|sličica||desno|200px|[[Jeronimas Milius]] v Beogradu ([[Pesem Evrovizije 2008|2008]])]] '''[[Litva]]''' je prvič nastopila na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' leta [[1994]], vendar je tedaj zasedla zadnje mesto in ni prejela nobene točke. Nato pet let ni nastopila na evrovizijskem izboru. Ponovno se je vrnila na evrovizijske odre leta [[1999]]. Odtlej ni nastopila le leta [[2000]] in [[2003]], ko je morala pavzirati zaradi slabih rezultatov iz predhodnih let. Najboljša uvrstitev je 6. mesto iz leta [[2006]] s sporno pesmijo ''[[We Are The Winners]]''. Litva je edina od [[Baltske države|baltskih držav]], ki ni še nikoli zmagala na Evroviziji (po [[Estonija na Pesmi Evrovizije|Estoniji]] leta 2001 in [[Latvija na Pesmi Evrovizije|Latviji]] leta 2002), vendar se je od uvedbe polfinalov uspela v finale uvrstiti največkrat od njih. == Litovski predstavniki == {| class="wikitable sortable" ! <small>Leto</small> !! Izvajalec !! Pesem !! <small>Finale</small> !! <small>Točke</small> !! <small>Polfinale</small> !! <small>Točke</small> |-bgcolor="#FE8080" | align="center" | [[Pesem Evrovizije 1994|1994]] | [[Ovidijus Vyšniauskas]] | »Lopšinė mylimai« | align="center" | 25. | align="center" | 0 | colspan="2" rowspan="4" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Ni bilo polfinalov |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 1999|1999]] | Aistė | »Strazdas« | align="center" | 20. | align="center" | 13 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2001|2001]] | [[Skamp]] | »You Got Style« | align="center" | 13. | align="center" | 35 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2002|2002]] | Aivaras | »Happy You« | align="center" | 23. | align="center" | 12 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | Linas & Simona | »What's Happened to Your Love« | colspan="2" rowspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala | align="center" | 16. | align="center" | 26 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | [[Laura and the Lovers]] | »Little by Little« | align="center" bgcolor="#FE8080"| 25. | align="center" bgcolor="#FE8080"| 17 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | [[LT United]] | »We Are the Winners« | align="center" | 6. | align="center" | 162 | align="center" | 5. | align="center" | 163 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | [[4Fun]] | »Love or Leave« | align="center" | 21. | align="center" | 28 | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Neposredno v finalu |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | [[Jeronimas Milius]] | »Nomads in the Night« | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala | align="center" | 16. | align="center" | 30 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] | [[Sasha Son]] | »Love« | align="center" | 23. | align="center" | 23 | align="center" | 9. | align="center" | 66 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2010|2010]] | [[InCulto]] | »Eastern European« | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala | align="center" | 12. | align="center" | 44 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] || [[Evelina Sašenko]]|| »C'est ma vie« || align="center" |19. || align="center"|63 || align="center"|5. || align="center"|81 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] || [[Donny Montell]]|| »Love Is Blind« || align="center" |14. || align="center"|70 || align="center" bgcolor="#CC9966"|3. || align="center" bgcolor="#CC9966"|104 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2013|2013]] || [[Andrius Pojavis]]|| »Something« || align="center" |22. || align="center"|17 || align="center"|9. || align="center"|53 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] || [[Vilija Matačiūnaitė]]|| »Attention« | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala | align="center"|11. || align="center"|36 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2015|2015]] || [[Monika Linkytė]] & [[Vaidas Baumila]]|| »This Time« || align="center" |18. || align="center"|30 || align="center"|7. || align="center"|67 |- |[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |[[Donny Montell]] |»I've Been Waiting for This Night« |9. |200 |4. |222 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Fusedmarc]] |»Rain of Revolution« | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |17. |42 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Ieva Zasimauskaite]] |»When We're Old« |12. |181 |9. |119 |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Jurij Veklenko]] |»Run with the Lions« | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |11. |93 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[The Roop]] |»On Fire« | colspan="4" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Festival odpovedan |- |[[Pesem Evrovizije 2012|2021]] |The Roop |»Discoteque« |8. |220 |4. |203 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Monika Liu]] |»Sentimentai« |14. |128 |7. |159 |- |[[2023]] |[[Monika Linkytė]] |»Stay« |11. |127 |4. |110 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Silvester Belt]] |»Luktelk« |14. |90 |4. |119 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Katarsis]] |»Tavo akys« |16. |96 |6. |103 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Lion Ceccah]] |»Sólo quiero más« |22. |22 |8. |101 |} === Avtorske ekipe === {| class="wikitable sortable" style="font-size: 95%" |- ! Leto !! Pesem !! Avtor glasbe !! Avtor besedila |- | 1994 || ''Lopšinė mylimai'' || Ovidijus Vyšniauskas || Gintaras Zdebskis |- | 1999 || ''Strazdas'' || Linaš Rimša || Sigitas Geda |- | 2001 || ''You Got Style'' || Viktoras Diawara || Viktoras Diawara, Vilius Alesius, Erica Quinn Jennings |- | 2002 || ''Happy You'' || Aivaras Stepukonis || Aivaras Stepukonis |- | 2004 || ''What's Happened to Your Love?'' || Linas Adomaitis, Michalis Antoniou || Camden-MS |- | 2005 || ''Little by Little'' || Bobby Ljunggren || William 'Billy' Butt |- | 2006 || ''We Are the Winners'' || Andrius Mamontovas, Saulius 'Samas' Urbonavičius || Viktoras Diawara, Andrius Mamontovas |- | 2007 || ''Love or Leave'' || Julija Ritčik || Julija Ritčik |- | 2008 || ''Nomads in the Night'' || Vytautas Diškevičius || Jeronimas Milius |- | 2009 || ''Love'' || Sasha Son || Sasha Son |- | 2010 || ''East European Funk'' || <small>Jurgis Didžiulis, Aurelijus Morlencas, Sergej Makidon, Jievaras Jasinskis, Laurynas Lapė</small> || <small>Jurgis Didžiulis, Aurelijus Morlencas, Sergej Makidon, Jievaras Jasinskis, Laurynas Lapė</small> |- | 2011 || ''C'est ma vie'' || Paulius Zdanavičius || Andrius Kairys |- | 2012 || ''Love Is Blind'' || Brandon Stone || Brandon Stone |- | 2013 || ''Something'' || Andrius Pojavis || Andrius Pojavis |- | 2014 || ''Attention'' || Vilija Matačiūnaitė, Viktoras Vaupšas || Vilija Matačiūnaitė |- | 2015 || ''This Time'' || Vytautas Bikus || [[Monika Liubinaitė]] |} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Litovska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Litva na Pesmi Evrovizije| ]] 92bzbw987qb7skvbn4xce6qizzvqnka 0 143159 6676754 6170052 2026-05-17T00:02:18Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676754 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=Madžarska na Pesmi Evrovizije|Flag=Flag of Hungary.svg|Member station=MTVA|ESC apps=17 (14 finalov)|ESC first=1994|ESC best=4.; 1994|ESC last=2019}}[[Slika:ESC 2007-Magdi Rusza-IMG 1375.jpg|thumb|right|200px|[[Magdi Rúzsa]] v Helsinkih (2007).]] [[Slika:Csézy, Hungary, Eurovision 2008, 2nd semifinal.jpg|thumb|right|200px|[[Csézy]] v Beogradu (2008).]] [[Slika:20150515 ESC 2015 Boggie .jpg|sličica|[[Boggie]] na Dunaju ([[Evrovizija 2015|2015]])]] '''[[Madžarska]]''' se je prvič prijavila na '''[[Pesem Evrovizije]]''' leta [[1993]], vendar se pevka [[Andrea Szulák]] ni uspela prebiti skozi kvalifikacijskega izbora ([[Kvalifikacija za Millstreet]]), ki je potekal v [[Ljubljana|Ljubljani]] za države Vzhodne Evrope. Na Pesmi Evrovizije je tako prvič Madžarska nastopila leta [[1994]]. Pevka [[Friderika Bayer]] je bila na začetku glasovanja celo v vodstvu, na koncu pa je zasedla 4. mesto. Nastop leta [[1995]] ni bil tako uspešen - Madžarska je prejela le 3 točke in zasedla predzadnje mesto. Leta [[1996]] se znova ni uspela prebiti skozi kvalifikacijski izbor. Tretji nastop na Evroviziji je sledil leta [[1998]], nato pa se Madžarska do leta [[2005]] ni več udeležila izbora. Tudi leta [[2006]] ni nastopila, na [[Pesem Evrovizije 2007|Pesmi Evrovizije 2007]] pa je madžarsko zastopala [[Magdi Rúzsa]], zmagovalka 3. sezone madžarske oddaje glasbenih talentov ''Megasztár''. Leta 2008 je Madžarsko zastopala pevka [[Csézy]], ki je v drugem polfinalnem večeru zasedla zadnje mesto. Nazadnje so sodelovali leta 2019. == Madžarski predstavniki == {| class="wikitable sortable" !Leto !Glasbeniki !Pesem !Jezik !<small>Finale</small> !<small>Točke</small> !<small>Polfinale</small> !<small>Točke</small> |- |[[Pesem Evrovizije 1993|1993]] |bgcolor="#A4EAA9"|[[Andrea Szulák]] |bgcolor="#A4EAA9"|"Árva reggel" |bgcolor="#A4EAA9"|Madžarščina | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|[[Kvalifikacija za Millstreet|Brez finala]] |6. |44 |- |[[Pesem evrovizije 1994|1994]] |[[Friderika Bayer]] |"Kinek mondjam el vétkeimet?" |Madžarščina |4. |122 | colspan="2" rowspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Ni bilo polfinalov |- |[[Pesem Evrovizije 1995|1995]] |[[Csaba Szigeti]] |"Új név a régi ház falán" |Madžarščina |22. |3 |- |[[Pesem Evrovizije 1996|1996]] |bgcolor="#A4EAA9"|[[Gjon Delhusa]] |bgcolor="#A4EAA9"|"Fortuna" |bgcolor="#A4EAA9"|Madžarščina | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |23. |26 |- |[[Pesem Evrovizije 1997|1997]] |[[V.I.P.]] |"Miért kell, hogy elmenj?" |Madžarščina |12. |39 | colspan="2" rowspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Ni bilo polfinalov |- |[[Pesem Evrovizije 1998|1998]] |[[Charlie]] |"A holnap már nem lesz szomorú" |Madžarščina |23. |4 |- |[[Pesem Evrovizije 2005|2005]] |[[NOX]] |"Forogj, világ!" |Madžarščina |12. |97 |5. |167 |- |[[Pesem Evrovizije 2007|2007]] |[[Magdi Rúzsa]] |"Unsubstantial Blues" |Angleščina |9. |128 |bgcolor="silver"|2. |bgcolor="silver"|224 |- |[[Pesem Evrovizije 2008|2008]] |[[Csézy]] |"Candlelight" |Angleščina, madžarščina | colspan="2" rowspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |19. |6 |- |[[Pesem Evrovizije 2009|2009]] |[[Zoli Ádok]] |"Dance with Me" |Angleščina |15. |16 |- |[[Pesem Evrovizije 2011|2011]] |[[Kati Wolf]] |"What About My Dreams?" |Angleščina, madžarščina |22. |53 |7. |72 |- |[[Pesem Evrovizije 2012|2012]] |[[Compact Disco]] |"Sound of Our Hearts" |Angleščina |24. |19 |10. |52 |- |[[Pesem Evrovizije 2013|2013]] |[[ByeAlex]] |"Kedvesem" (Zoohacker Remix) |Madžarščina |10. |84 |8. |66 |- |[[Pesem Evrovizije 2014|2014]] |[[András Kállay-Saunders]] |"Running" |Angleščina |5. |143 |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|127 |- |[[Pesem Evrovizije 2015|2015]] |[[Boggie]] |"Wars for Nothing" |Angleščina |20. |19 |8. |67 |- |[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |[[Freddie]] |"Pioneer" |Angleščina |19. |108 |4. |197 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Joci Pápai]] |"Origo" |Madžarščina |8. |200 |bgcolor="silver"|2. |bgcolor="silver"|231 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[AWS (skupina)|AWS]] |"Viszlát nyár" |Madžarščina |21. |93 |10. |111 |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |Joci Pápai |"Az én apám" |Madžarščina | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |12. |97 |} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Madžarska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Madžarska na Pesmi Evrovizije| ]] sozuqa035f3w4p3uli9zgck0m6x4uwq 0 143182 6676623 6627157 2026-05-16T17:32:13Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676623 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije | Name = Ukrajina na Pesmi Evrovizije | Flag = Flag of Ukraine.svg | Member station = Nacionalna javna teleradiokompanija Ukrajine | National selection event = ''Vidbir'' | ESC apps = 20 (20 finalov) | ESC first = [[Pesem Evrovizije 2003|2003]] | ESC best = 1. mesto: [[Pesem Evrovizije 2004|2004]], [[Pesem Evrovizije 2016|2016]], [[Pesem Evrovizije 2022|2022]] | ESC worst = | Website = http://eurovision.stb.ua/ua/ | EBU page = https://eurovision.tv/country/ukraine }} '''[[Ukrajina]]''' je na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' prvič nastopila leta [[Pesem Evrovizije 2003|2003]]. Tedaj jo je zastopal pevec [[Oleksander Ponomarjov]] ter zasedel 14. mesto. Na tekmovanju je zmagala trikrat, leta 2004 s pesmijo ''Wild Dances'' in predstavnico [[Ruslana|Ruslano]], leta 2016 s pesmijo [[Džamala|Džamale]] ''1944'' in leta 2022 s pesmijo skupine [[Kaluš (rap skupina)|Kaluš]] ''Stefanija''. V letih [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] in [[Pesem Evrovizije 2017|2017]] je Pesem Evrovizije zato potekala v ukrajinski prestolnici [[Kijev]]. Evrovizije se Ukrajina ni udeležila leta [[Pesem Evrovizije 2015|2015]] zaradi finančnih težav, povezanih s politično krizo v državi, in leta [[Pesem Evrovizije 2019|2019]] zaradi zapletov pri izboru izvajalca. Od uvedbe polfinalnega izbora je Ukrajina edina država, ki se je uvrstila v finale vsake Evrovizije, na kateri je nastopila. == Ukrajinski predstavniki == [[Slika:ESC2016 - Ukraine 03.jpg|sličica|[[Džamala]] med nastopom na [[Pesem Evrovizije 2016|Pesmi Evrovizije 2016]]]] {| class="wikitable" ! align="center" | Leto || Izvajalec || Pesem || Uvrstitev || Točke !Predizbor !Točke |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2003|2003]] | [[Oleksander Ponomarjov]] | ''Hasta la Vista'' | align="center" | 14. | align="center" | 30 | colspan="2" |Ni bilo predizborov |- |- bgcolor = "#FFD700" | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | [[Ruslana]] | ''[[Wild Dances]]'' | align="center" | 1. | align="center" | 280 |2. | |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | [[GreenJolly]] | ''Razom nas bagato'' | align="center" |19. | align="center" | 30 | colspan="2" |Gostiteljica |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | [[Tina Karol]] | ''Show Me Your Love'' | align="center" | 7. | align="center" | 145 |7. |146 |- bgcolor = "silver" | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | [[Verka Serdučka]] | ''[[Dancing Lasha Tumbai]]'' | align="center" | 2. | align="center" | 235 | colspan="2" |že v finalu |- bgcolor = "silver" | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] |[[Ani Lorak]] |''Shady Lady'' | align="center" | 2. | align="center" | 230 |1. |152 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] |[[Svetlana Loboda]] |''Be My Valentine'' | align="center" | 12. | align="center" | 76 |6. |80 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2010|2010]] |[[Aljoša (ukrajinska pevka)|Aljoša]] |''Sweet People'' | align="center" | 10. | align="center" | 108 |7. |77 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] |[[Mika Newton]] |''Angel'' | align="center" | 4. | align="center" | 159 |6. |81 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] |[[Gajtana]] |''Be My Guest'' | align="center" | 15. | align="center" | 65 |8. |64 |- bgcolor = "#C96" | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2013|2013]] |[[Zlata Ognjevič]] |''Gravity'' | align="center" | 3. | align="center" | 214 |3. | |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] |[[Marija Jaremčuk]] |''Tick-Tock'' | align="center" | 6. | align="center" | 113 |5. |118 |- bgcolor = "#FFD700" | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |[[Džamala]] |''1944'' | align="center" | 1. | align="center" | 534 |2. |287 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[O.Torvald]] |''Time'' | align="center" | 24. | align="center" | 36 | colspan="2" |Gostiteljica |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Mélovin]] |''Under the Ladder'' | align="center" | 17. | align="center" | 130 |6. |179 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[Go_A]] |''Solovej'' | colspan="4" align="center" | ''odpovedan dogodek'' |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |[[Go_A]] |''Šum'' | align="center" | 5. | align="center" | 364 |bgcolor="silver"|2. |bgcolor="silver"|267 |- bgcolor = "#FFD700" |- bgcolor="gold" | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Kaluš Orkestra]] |''Stefanija'' | align="center" | 1. | align="center" | 631 |1. |337 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |[[Tvorchi]] |''Heart of Steel'' | align="center"|6. | align="center"|243 | colspan="2" |Gostiteljica |- |align="center" | [[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Aljona Aljona]] & [[Džeri Gejl]] |Teresa & Maria |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|453 |bgcolor="silver"|2. |bgcolor="silver"|173 |- | align="center" |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Ziferblat]] |''Bird of Pray'' |9. |218 |bgcolor="gold"|1. |bgcolor="gold"|137 |- | align="center" |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Leléka]] |''Ridnym'' | | | | |} {{Države Evrovizije}} {{škrbina-glasba}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ukrajinska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Ukrajina na Pesmi Evrovizije| ]] b84z5pis9bax3xch5fpi6rivif4fwgx 6676783 6676623 2026-05-17T01:33:52Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676783 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije | Name = Ukrajina na Pesmi Evrovizije | Flag = Flag of Ukraine.svg | Member station = Nacionalna javna teleradiokompanija Ukrajine | National selection event = ''Vidbir'' | ESC apps = 20 (20 finalov) | ESC first = [[Pesem Evrovizije 2003|2003]] | ESC best = 1. mesto: [[Pesem Evrovizije 2004|2004]], [[Pesem Evrovizije 2016|2016]], [[Pesem Evrovizije 2022|2022]] | ESC worst = | Website = http://eurovision.stb.ua/ua/ | EBU page = https://eurovision.tv/country/ukraine }} '''[[Ukrajina]]''' je na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' prvič nastopila leta [[Pesem Evrovizije 2003|2003]]. Tedaj jo je zastopal pevec [[Oleksander Ponomarjov]] ter zasedel 14. mesto. Na tekmovanju je zmagala trikrat, leta 2004 s pesmijo ''Wild Dances'' in predstavnico [[Ruslana|Ruslano]], leta 2016 s pesmijo [[Džamala|Džamale]] ''1944'' in leta 2022 s pesmijo skupine [[Kaluš (rap skupina)|Kaluš]] ''Stefanija''. V letih [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] in [[Pesem Evrovizije 2017|2017]] je Pesem Evrovizije zato potekala v ukrajinski prestolnici [[Kijev]]. Evrovizije se Ukrajina ni udeležila leta [[Pesem Evrovizije 2015|2015]] zaradi finančnih težav, povezanih s politično krizo v državi, in leta [[Pesem Evrovizije 2019|2019]] zaradi zapletov pri izboru izvajalca. Od uvedbe polfinalnega izbora je Ukrajina edina država, ki se je uvrstila v finale vsake Evrovizije, na kateri je nastopila. == Ukrajinski predstavniki == [[Slika:ESC2016 - Ukraine 03.jpg|sličica|[[Džamala]] med nastopom na [[Pesem Evrovizije 2016|Pesmi Evrovizije 2016]]]] {| class="wikitable" ! align="center" | Leto || Izvajalec || Pesem || Uvrstitev || Točke !Predizbor !Točke |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2003|2003]] | [[Oleksander Ponomarjov]] | ''Hasta la Vista'' | align="center" | 14. | align="center" | 30 | colspan="2" |Ni bilo predizborov |- |- bgcolor = "#FFD700" | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | [[Ruslana]] | ''[[Wild Dances]]'' | align="center" | 1. | align="center" | 280 |2. | |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | [[GreenJolly]] | ''Razom nas bagato'' | align="center" |19. | align="center" | 30 | colspan="2" |Gostiteljica |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | [[Tina Karol]] | ''Show Me Your Love'' | align="center" | 7. | align="center" | 145 |7. |146 |- bgcolor = "silver" | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | [[Verka Serdučka]] | ''[[Dancing Lasha Tumbai]]'' | align="center" | 2. | align="center" | 235 | colspan="2" |že v finalu |- bgcolor = "silver" | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] |[[Ani Lorak]] |''Shady Lady'' | align="center" | 2. | align="center" | 230 |1. |152 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] |[[Svetlana Loboda]] |''Be My Valentine'' | align="center" | 12. | align="center" | 76 |6. |80 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2010|2010]] |[[Aljoša (ukrajinska pevka)|Aljoša]] |''Sweet People'' | align="center" | 10. | align="center" | 108 |7. |77 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] |[[Mika Newton]] |''Angel'' | align="center" | 4. | align="center" | 159 |6. |81 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] |[[Gajtana]] |''Be My Guest'' | align="center" | 15. | align="center" | 65 |8. |64 |- bgcolor = "#C96" | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2013|2013]] |[[Zlata Ognjevič]] |''Gravity'' | align="center" | 3. | align="center" | 214 |3. | |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] |[[Marija Jaremčuk]] |''Tick-Tock'' | align="center" | 6. | align="center" | 113 |5. |118 |- bgcolor = "#FFD700" | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |[[Džamala]] |''1944'' | align="center" | 1. | align="center" | 534 |2. |287 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[O.Torvald]] |''Time'' | align="center" | 24. | align="center" | 36 | colspan="2" |Gostiteljica |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Mélovin]] |''Under the Ladder'' | align="center" | 17. | align="center" | 130 |6. |179 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[Go_A]] |''Solovej'' | colspan="4" align="center" | ''odpovedan dogodek'' |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |[[Go_A]] |''Šum'' | align="center" | 5. | align="center" | 364 |bgcolor="silver"|2. |bgcolor="silver"|267 |- bgcolor = "#FFD700" |- bgcolor="gold" | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Kaluš Orkestra]] |''Stefanija'' | align="center" | 1. | align="center" | 631 |1. |337 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |[[Tvorchi]] |''Heart of Steel'' | align="center"|6. | align="center"|243 | colspan="2" |Gostiteljica |- |align="center" | [[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Aljona Aljona]] & [[Džeri Gejl]] |Teresa & Maria |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|453 |bgcolor="silver"|2. |bgcolor="silver"|173 |- | align="center" |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Ziferblat]] |''Bird of Pray'' |9. |218 |bgcolor="gold"|1. |bgcolor="gold"|137 |- | align="center" |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Leléka]] |''Ridnym'' |9. |221 |6. |174 |} {{Države Evrovizije}} {{škrbina-glasba}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ukrajinska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Ukrajina na Pesmi Evrovizije| ]] 4wds6ih72z2brxhtjrzbjdlpj4m7d9a 0 143406 6676639 6675111 2026-05-16T17:56:47Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676639 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=Grčija na Pesmi Evrovizije|Flag=Flag of Greece.svg|Member station=Elliniki Radiofonia Tileorasi (ERT)|Apps=45 (42 finalov)|ESC first=1974|ESC best=1.; 2005}}[[Slika:ESC 2007 Greece - Sarbel-Yassou Maria2.jpg|thumb|right|200px|[[Sarbel]] v Helsinkih (2007).]] [[Slika:ESC 2008 - Greece - Kalomira, 1st semifinal.jpg|thumb|right|200px|[[Kalomoira|Kalomira]] v Beogradu (2008).]] [[Slika:Eurovision 2022 - Semi-final 1 - Greece - Amanda Georgiadi Tenfjord.jpg|sličica|[[Amanda Tenfjord]] med nastopom na Evroviziji 2022.]] '''[[Grčija]]''' nastopa na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' od leta [[1974]]. Kasneje se izbora ni udeležila šestkrat, in sicer v letih [[1975]], [[1982]], [[1984]], [[1986]], [[1999]] in [[2000]]. Svojo prvo zmago je dosegla leta [[2005]], ko jo je predstavljala pevka [[Elena Paparizou]] s pesmijo ''[[My number one]]''. Druga najboljša grška uvrstitev pred tem je bila iz leta [[2001]], ko je duo [[Antique]], v katerem je nastopala prav tako Elena Paparizou, s pesmijo ''Die for you (I would)'' zasedla 3. mesto. Tudi leta [[2005]] je grški predstavnik [[Sakis Rouvas]] zasedel 3. mesto. Zaradi zmage leta 2005 je [[Pesem Evrovizije 2006]] gostila grška prestolnica [[Atene]]. Voditelja sta bila [[Sakis Rouvas]] in [[Maria Menounos]]. Leta [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] je pevka [[Kalomoira|Kalomira]] zopet dosegla znaten uspeh, in sicer je s pesmijo ''Secret Combination'' zasedla 3. mesto. Na izboru leta [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] v [[Moskva|Moskvi]] je Grčijo ponovno zastopal Sakis Rouvas ter zasedel v finalu 7. mesto. Pri glasovanju se zlasti zadnja leta v času [[telefonsko glasovanje|telefonskega glasovanja]] dogaja, da Grčija praviloma podeli najvišje število točk [[Ciper|Cipru]] in obratno. Veliko ciprškega prebivalstva namreč predstavljajo [[Grki]], skupen jima je tudi jezik. To je le eden od primerov »političnega glasovanja« na Pesmi Evrovizije. Leta 2020 je bilo tekmovanje za [[Pesem Evrovizije]] odpovedano. == Grški predstavniki == {| class="wikitable sortable mw-collapsible" |+ !Leto !Izvajalec !Pesem !<small>Finale</small> !<small>Točke</small> !<small>Polfinale</small> !<small>Točke</small> |- |[[Pesem Evrovizije 1974|1974]] |[[Marinella]] |»Krasi, thalasa ke t' agori mu« |11. |7 | colspan="2" rowspan="15" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Ni bilo polfinalov |- |[[Pesem Evrovizije 1976|1976]] |[[Mariza Koch]] |»Panayia mu, panayia mu« |13. |20 |- |[[Pesem Evrovizije 1977|1977]] |[[Paschalis]], [[Marianna Toli|Marianna]], [[Rober Williams (grški pevec)|Robert]] & [[Bessy Argyraki|Bessy]] |»Mathima solfege« |5. |92 |- |[[Pesem Evrovizije 1978|1978]] |[[Tania Tsanaklidou]] |»Charlie Chaplin« |8. |66 |- |[[Pesem Evrovizije 1979|1979]] |[[Elpida]] |»Sokrati« |8. |69 |- |[[Pesem Evrovizije 1980|1980]] |[[Anna Vissi]] & The Epikouri |»Autostop« |13. |30 |- |[[Pesem Evrovizije 1981|1981]] |[[Yiannis Dimitras]] |»Fegari kalokerino« |8. |55 |- |[[Pesem Evrovizije 1983|1983]] |[[Kristie Stassinopoulou]] |»Mu les« |14. |32 |- |[[Pesem Evrovizije 1985|1985]] |[[Takis Mpiniaris]] |»Miazume« |16. |15 |- |[[Pesem Evrovizije 1987|1987]] |Bang |»Stop« |10. |64 |- |[[Pesem Evrovizije 1988|1988]] |[[Afroditi Frida]] |»Clown« |17. |10 |- |[[Pesem Evrovizije 1989|1989]] |[[Marian (pevka)|Mariana]] |»To dhiko su asteri« |9. |56 |- |[[Pesem Evrovizije 1990|1990]] |[[Christos Callow]] & [[Wave (glasbena skupina)|Wave]] |»Horis skopo« |19. |11 |- |[[Pesem Evrovizije 1991|1991]] |[[Sophia Vossou]] |»I anixi« |13. |36 |- |[[Pesem Evrovizije 1992|1992]] |[[Kleopatra (grška pevka)|Kleopatra]] |»Olu tu kosmu i elpidha« |5. |94 |- |[[Pesem Evrovizije 1993|1993]] |[[Kaiti Garbi]] |»Eladha, hora tu fotos« |9. |64 | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|<small>[[Kvalifikacija za Millstreet]]</small> |- |[[Pesem Evrovizije 1994|1994]] |[[Kostas Bigalis]] & The Sea Lovers |»To trehandiri« |14. |44 | colspan="2" rowspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Ni bilo polfinalov |- |[[Pesem Evrovizije 1995|1995]] |[[Elina Konstantopoulou]] |»Pia prosefhi« |12. |68 |- |[[Pesem Evrovizije1996|1996]] |[[Mariana Efstratiou]] |»Emis forame to himona anixiatika« |14. |36 |12. |45 |- |[[Pesem Evrovizije 1997|1997]] |[[Marianna Zorba]] |»Horepse« |12. |39 | colspan="2" rowspan="5" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Ni bilo polfinalov |- |[[Pesem Evrovizije 1998|1998]] |[[Thalassa (pevec)|Thalassa]] |»Mia krifi evesthisia« |20. |12 |- |[[Pesem Evrovizije 2001|2001]] |bgcolor="CC9966"|[[Antique]] |bgcolor="CC9966"|»Die for You« |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|147 |- |[[Pesem Evrovizije 2002|2002]] |[[Michalis Rakintzis]] |»S.A.G.A.P.O.« |17. |27 |- |[[Pesem Evrovizije 2003|2003]] |[[Mando (pevec)|Mando]] |»Never Let You Go« |17. |25 |- |[[Pesem Evrovizije 2004|2004]] |bgcolor="CC9966"|[[Sakis Rouvas]] |bgcolor="CC9966"|»Shake It« |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|252 |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|238 |- |- |[[Pesem Evrovizije 2005|2005]] |bgcolor = "#FFD700"|[[Elena Paparizou|Helena Paparizou]] |bgcolor = "#FFD700"|»My Number One« |bgcolor = "#FFD700"|1. |bgcolor = "#FFD700"|230 | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Top 12 prejšnje leto |- |[[Pesem Evrovizije 2006|2006]] |[[Anna Vissi]] |»Everything« |9. |128 | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Država gostiteljica |- |[[Pesem Evrovizije 2007|2007]] |[[Sarbel]] |»Yassou Maria« |7. |139 | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Top 10 prejšnje leto |- |[[Pesem Evrovizije 2008|2008]] |bgcolor="CC9966"|[[Kalomoira|Kalomira]] |bgcolor="CC9966"|»Secret Combination« |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|218 |bgcolor="gold"| 1. |bgcolor="gold"| 156 |- |[[Pesem Evrovizije 2009|2009]] |[[Sakis Rouvas]] | »This Is Our Night« |7. |120 | 4. | 110 |- |[[Pesem Evrovizije 2010|2010]] |[[Giorgos Alkaios]] & Friends |»OPA« |8. |140 |bgcolor="silver"|2. |bgcolor="silver"|133 |- |[[Evrovizija 2011|2011]] |[[Loukas Giorkas]] feat. Stereo Mike |»Watch My Dance« |7. |120 |bgcolor="gold"|1. |bgcolor="gold"|133 |- |[[Evrovizija 2012|2012]] |[[Elefteria Eleftheriou]] |»Aphrodisiac« |17. |64 |4. |116 |- |[[Evrovizija 2013|2013]] |[[Koza Mostra]] feat. Agathon Iakovidis |»Alcohol Is Free« |6. |152 |6. |152 |- |[[Evrovizija 2014|2014]] |Freaky Fortune feat. RiskyKidd |»Rise Up« |20. |35 |7. |74 |- |[[Pesem Evrovizije 2015|2015]] |[[Maria Elena Kyriakou]] |»One Last Breath« |19. |23 |6. |81 |- |[[Evrovizija 2016|2016]] |[[Argo (glasbena skupina)|Argo]] |»Utopian Land« | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |16. |44 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Demy]] |»This Is Love« |19 |177 |10. |115 |- |[[Evrovizija 2018|2018]] |[[Yianna Terzi]] |»Oniro mou« | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |14. |81. |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Katerine Duska]] |»Better Love« |21. |74 |5. |185 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |bgcolor="#A4EAA9"|[[Stefania Liberakakis|Stefania]] |bgcolor="#A4EAA9"|»Supergirl« | colspan="4" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Festival odpovedan |- |[[Evrovizija 2021|2021]] |[[Stefania Liberakakis|Stefania]] |»Last Dance« |10. |170 |6. |184 |- |[[Evrovizija 2022|2022]] |[[Amanda Tenfjord]] |»Die Together« |8. |215 |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|211 |- |[[Evrovizija 2023|2023]] |[[Viktor Vernikos|Victor Vernicos]] |»What They Say« | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |13. |14 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Marina Satti]] |»Zari« |11. |126 |5. |86 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Klavdia Papadopulu|Klavdia]] |»Asteromáta« |6. |231 |4. |112 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Akylas]] |»Ferto« | | | | |} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Grška glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Grčija na Pesmi Evrovizije| ]] 91gcyk69gbebch3nwwg2121vqv2pl59 6676788 6676639 2026-05-17T01:47:21Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676788 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=Grčija na Pesmi Evrovizije|Flag=Flag of Greece.svg|Member station=Elliniki Radiofonia Tileorasi (ERT)|Apps=45 (42 finalov)|ESC first=1974|ESC best=1.; 2005}}[[Slika:ESC 2007 Greece - Sarbel-Yassou Maria2.jpg|thumb|right|200px|[[Sarbel]] v Helsinkih (2007).]] [[Slika:ESC 2008 - Greece - Kalomira, 1st semifinal.jpg|thumb|right|200px|[[Kalomoira|Kalomira]] v Beogradu (2008).]] [[Slika:Eurovision 2022 - Semi-final 1 - Greece - Amanda Georgiadi Tenfjord.jpg|sličica|[[Amanda Tenfjord]] med nastopom na Evroviziji 2022.]] '''[[Grčija]]''' nastopa na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' od leta [[1974]]. Kasneje se izbora ni udeležila šestkrat, in sicer v letih [[1975]], [[1982]], [[1984]], [[1986]], [[1999]] in [[2000]]. Svojo prvo zmago je dosegla leta [[2005]], ko jo je predstavljala pevka [[Elena Paparizou]] s pesmijo ''[[My number one]]''. Druga najboljša grška uvrstitev pred tem je bila iz leta [[2001]], ko je duo [[Antique]], v katerem je nastopala prav tako Elena Paparizou, s pesmijo ''Die for you (I would)'' zasedla 3. mesto. Tudi leta [[2005]] je grški predstavnik [[Sakis Rouvas]] zasedel 3. mesto. Zaradi zmage leta 2005 je [[Pesem Evrovizije 2006]] gostila grška prestolnica [[Atene]]. Voditelja sta bila [[Sakis Rouvas]] in [[Maria Menounos]]. Leta [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] je pevka [[Kalomoira|Kalomira]] zopet dosegla znaten uspeh, in sicer je s pesmijo ''Secret Combination'' zasedla 3. mesto. Na izboru leta [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] v [[Moskva|Moskvi]] je Grčijo ponovno zastopal Sakis Rouvas ter zasedel v finalu 7. mesto. Pri glasovanju se zlasti zadnja leta v času [[telefonsko glasovanje|telefonskega glasovanja]] dogaja, da Grčija praviloma podeli najvišje število točk [[Ciper|Cipru]] in obratno. Veliko ciprškega prebivalstva namreč predstavljajo [[Grki]], skupen jima je tudi jezik. To je le eden od primerov »političnega glasovanja« na Pesmi Evrovizije. Leta 2020 je bilo tekmovanje za [[Pesem Evrovizije]] odpovedano. == Grški predstavniki == {| class="wikitable sortable mw-collapsible" |+ !Leto !Izvajalec !Pesem !<small>Finale</small> !<small>Točke</small> !<small>Polfinale</small> !<small>Točke</small> |- |[[Pesem Evrovizije 1974|1974]] |[[Marinella]] |»Krasi, thalasa ke t' agori mu« |11. |7 | colspan="2" rowspan="15" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Ni bilo polfinalov |- |[[Pesem Evrovizije 1976|1976]] |[[Mariza Koch]] |»Panayia mu, panayia mu« |13. |20 |- |[[Pesem Evrovizije 1977|1977]] |[[Paschalis]], [[Marianna Toli|Marianna]], [[Rober Williams (grški pevec)|Robert]] & [[Bessy Argyraki|Bessy]] |»Mathima solfege« |5. |92 |- |[[Pesem Evrovizije 1978|1978]] |[[Tania Tsanaklidou]] |»Charlie Chaplin« |8. |66 |- |[[Pesem Evrovizije 1979|1979]] |[[Elpida]] |»Sokrati« |8. |69 |- |[[Pesem Evrovizije 1980|1980]] |[[Anna Vissi]] & The Epikouri |»Autostop« |13. |30 |- |[[Pesem Evrovizije 1981|1981]] |[[Yiannis Dimitras]] |»Fegari kalokerino« |8. |55 |- |[[Pesem Evrovizije 1983|1983]] |[[Kristie Stassinopoulou]] |»Mu les« |14. |32 |- |[[Pesem Evrovizije 1985|1985]] |[[Takis Mpiniaris]] |»Miazume« |16. |15 |- |[[Pesem Evrovizije 1987|1987]] |Bang |»Stop« |10. |64 |- |[[Pesem Evrovizije 1988|1988]] |[[Afroditi Frida]] |»Clown« |17. |10 |- |[[Pesem Evrovizije 1989|1989]] |[[Marian (pevka)|Mariana]] |»To dhiko su asteri« |9. |56 |- |[[Pesem Evrovizije 1990|1990]] |[[Christos Callow]] & [[Wave (glasbena skupina)|Wave]] |»Horis skopo« |19. |11 |- |[[Pesem Evrovizije 1991|1991]] |[[Sophia Vossou]] |»I anixi« |13. |36 |- |[[Pesem Evrovizije 1992|1992]] |[[Kleopatra (grška pevka)|Kleopatra]] |»Olu tu kosmu i elpidha« |5. |94 |- |[[Pesem Evrovizije 1993|1993]] |[[Kaiti Garbi]] |»Eladha, hora tu fotos« |9. |64 | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|<small>[[Kvalifikacija za Millstreet]]</small> |- |[[Pesem Evrovizije 1994|1994]] |[[Kostas Bigalis]] & The Sea Lovers |»To trehandiri« |14. |44 | colspan="2" rowspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Ni bilo polfinalov |- |[[Pesem Evrovizije 1995|1995]] |[[Elina Konstantopoulou]] |»Pia prosefhi« |12. |68 |- |[[Pesem Evrovizije1996|1996]] |[[Mariana Efstratiou]] |»Emis forame to himona anixiatika« |14. |36 |12. |45 |- |[[Pesem Evrovizije 1997|1997]] |[[Marianna Zorba]] |»Horepse« |12. |39 | colspan="2" rowspan="5" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Ni bilo polfinalov |- |[[Pesem Evrovizije 1998|1998]] |[[Thalassa (pevec)|Thalassa]] |»Mia krifi evesthisia« |20. |12 |- |[[Pesem Evrovizije 2001|2001]] |bgcolor="CC9966"|[[Antique]] |bgcolor="CC9966"|»Die for You« |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|147 |- |[[Pesem Evrovizije 2002|2002]] |[[Michalis Rakintzis]] |»S.A.G.A.P.O.« |17. |27 |- |[[Pesem Evrovizije 2003|2003]] |[[Mando (pevec)|Mando]] |»Never Let You Go« |17. |25 |- |[[Pesem Evrovizije 2004|2004]] |bgcolor="CC9966"|[[Sakis Rouvas]] |bgcolor="CC9966"|»Shake It« |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|252 |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|238 |- |- |[[Pesem Evrovizije 2005|2005]] |bgcolor = "#FFD700"|[[Elena Paparizou|Helena Paparizou]] |bgcolor = "#FFD700"|»My Number One« |bgcolor = "#FFD700"|1. |bgcolor = "#FFD700"|230 | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Top 12 prejšnje leto |- |[[Pesem Evrovizije 2006|2006]] |[[Anna Vissi]] |»Everything« |9. |128 | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Država gostiteljica |- |[[Pesem Evrovizije 2007|2007]] |[[Sarbel]] |»Yassou Maria« |7. |139 | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Top 10 prejšnje leto |- |[[Pesem Evrovizije 2008|2008]] |bgcolor="CC9966"|[[Kalomoira|Kalomira]] |bgcolor="CC9966"|»Secret Combination« |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|218 |bgcolor="gold"| 1. |bgcolor="gold"| 156 |- |[[Pesem Evrovizije 2009|2009]] |[[Sakis Rouvas]] | »This Is Our Night« |7. |120 | 4. | 110 |- |[[Pesem Evrovizije 2010|2010]] |[[Giorgos Alkaios]] & Friends |»OPA« |8. |140 |bgcolor="silver"|2. |bgcolor="silver"|133 |- |[[Evrovizija 2011|2011]] |[[Loukas Giorkas]] feat. Stereo Mike |»Watch My Dance« |7. |120 |bgcolor="gold"|1. |bgcolor="gold"|133 |- |[[Evrovizija 2012|2012]] |[[Elefteria Eleftheriou]] |»Aphrodisiac« |17. |64 |4. |116 |- |[[Evrovizija 2013|2013]] |[[Koza Mostra]] feat. Agathon Iakovidis |»Alcohol Is Free« |6. |152 |6. |152 |- |[[Evrovizija 2014|2014]] |Freaky Fortune feat. RiskyKidd |»Rise Up« |20. |35 |7. |74 |- |[[Pesem Evrovizije 2015|2015]] |[[Maria Elena Kyriakou]] |»One Last Breath« |19. |23 |6. |81 |- |[[Evrovizija 2016|2016]] |[[Argo (glasbena skupina)|Argo]] |»Utopian Land« | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |16. |44 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Demy]] |»This Is Love« |19 |177 |10. |115 |- |[[Evrovizija 2018|2018]] |[[Yianna Terzi]] |»Oniro mou« | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |14. |81. |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Katerine Duska]] |»Better Love« |21. |74 |5. |185 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |bgcolor="#A4EAA9"|[[Stefania Liberakakis|Stefania]] |bgcolor="#A4EAA9"|»Supergirl« | colspan="4" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Festival odpovedan |- |[[Evrovizija 2021|2021]] |[[Stefania Liberakakis|Stefania]] |»Last Dance« |10. |170 |6. |184 |- |[[Evrovizija 2022|2022]] |[[Amanda Tenfjord]] |»Die Together« |8. |215 |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|211 |- |[[Evrovizija 2023|2023]] |[[Viktor Vernikos|Victor Vernicos]] |»What They Say« | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |13. |14 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Marina Satti]] |»Zari« |11. |126 |5. |86 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Klavdia Papadopulu|Klavdia]] |»Asteromáta« |6. |231 |4. |112 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Akylas]] |»Ferto« |10. |220 |7. |159 |} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Grška glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Grčija na Pesmi Evrovizije| ]] s5mgkr437up9sri9gv517a3fnme0vle 0 143440 6676941 6580117 2026-05-17T09:33:15Z Boja02 160599 /* */ 6676941 wikitext text/x-wiki {{Football club infobox | clubname = Chelsea FC | image = [[Slika:Chelsea crest.png|190px]] | fullname = Chelsea Football Club | nickname = ''The Pensioners'' (Penzionerji)<br /> ''The Blues'' (Modri)| founded = {{datum rojstva in starost|1905|03|10}}| ground = [[Stamford Bridge (stadium)|Stamford Bridge]]<br />[[Fulham Road]]<br /> [[London|London SW6]]<br /> [[Anglija]] | capacity = 41,631<ref name="capacity">{{navedi splet | url=http://www.chelseafc.com/xxchelsea180706/index.html#/page/StadiumLayout | title=Stadium Layout |work=chelseafc.com | accessdate=21. januar 2007}}</ref> | chairman = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Bruce Buck]] <br /> | | owner = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Todd Boehly]] | | manager = {{ikonazastave|Španija}} [[Xabi Alonso]] | | captain = {{ikonazastave|Anglija}} [[Cesar Azpilicueta]] | Chief Executive = {{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Kenyon]]| Life President = {{ikonazastave|Anglija}} [[Richard Attenborough]] | league = [[Premier League]] | season = 2023/24 | position = 6. mesto | | pattern_la1 = _chelsea2425h | pattern_b1 = _chelsea2425h | pattern_ra1 = _chelsea2425h | pattern_sh1 = _chelsea2425h | pattern_so1 = _chelsea2425h | leftarm1 = 0040D0 | body1 = 0040D0 | rightarm1 = 0040D0 | shorts1 = 0040D0 | socks1 = FFFFFF | pattern_la2 = _chelsea2425a | pattern_b2 = _chelsea2425a | pattern_ra2 = _chelsea2425a | pattern_sh2 = _chelsea2425a | pattern_so2 = | leftarm2 = FEEEEE | body2 = FEEEEE | rightarm2 = FEEEEE | shorts2 = FEEEEE | socks2 = FEEEEE | pattern_la3 = _chelsea2425t | pattern_b3 = _chelsea2425t | pattern_ra3 = _chelsea2425t | pattern_sh3 = _chelsea2425t | pattern_so3 = | leftarm3 = 181818 | body3 = 181818 | rightarm3 = 181818 | shorts3 = 181818 | socks3 = 181818 }} '''Nogometni klub Chelsea''' ({{Jezik-en|Chelsea Football Club}}) je [[Anglija|angleški]] [[nogometni klub]] iz jugozahodnega [[London]]a. Klub, ki je znan pod vzdevkoma ''The Blues'' (angleško 'modri') in ''The Pensioners'' (angleško 'penzionerji'), nastopa v [[Premier League]]. V sezoni 2011/2012 so osvojili najprestižnejšo evropsko lovoriko [[Nogometna Liga prvakov|Ligo prvakov]], ki se je v njihovo kabino trofej vrnil v sezoni 2020/21. Klub je po velikem slavju zapustil najboljši igralec finala Lige prvakov [[Didier Drogba]], ki se je vrnil Modrim leta 2014. == Zgodovina kluba == === 1900–1950 === Klub je bil ustanovljen 10. marca [[1905]] v pubu The Rising (zdaj se imenuje SunThe Butcher's Hook) nasproti stadiona ob Fulham Roadu. Ustanovila sta ga brata Henry Augustus in Joseph Mears, na pobudo Freda Parkerja. Ker je okrožje Fulham že imelo nogometno moštvo so morali izbrati primerno ime. Odločali so se med London FC, Kensington FC in Stamford Bridge FC, a so vse zavrnili. Nato pa so klub poimenovali Chelsea F.C. po sosednjem okrožju imenovanem Chelsea. 29. maja 1905 so bili sprejeti v (Football League) Nogometno ligo. Pri izbiri barve dresov sta se brata Mears zgledovala po oblačilu, ki ga je na konjskih dirkah imel oblečen Lord Chelsea – modra in bela. Tako so postali dresi sestavljeni iz modre majice, belih hlač in temno modrih nogavic. Prvo tekmo so odigrali leta 2. septembra [[1905]] proti Stockport Countyju in izgubili (1:0), so pa na domačih tleh debitirali proti Liverpoolu in zmagali (4:0). Ekipo so sestavljali takratni zvezdniki, ki so prestopili iz drugih klubov. Na primer vratar William Henry "Fatty" Foulke, ki je v klubu ostal le leto dni ali pa George Hilsdon, ki je na prvi tekmi za Chelsea zadel pet golov in postal prvi član Chelsea, ki je zadel preko 100 golov in je eden izmed 7 nogometašev Chelseaja, ki jim je na prvi tekmi za klub uspelo doseči 5 zadetkov. V času prve svetovne vojne, [[1915]], so se uvrstili v finale pokala FA, kjer pa so s 3 – 0 klonili proti Sheffield Unitedu. V naslednjih desetletjih se klub nikakor ni mogel prebiti v sam vrh angleškega nogometa. Ob koncu druge svetovne vojne so želeli vodilni pri angleškem nogometu proslaviti mir s tekmami. Zato so Chelsejevi igralci igrali proti prvaku Sovjetske zveze Dinamu. Tekma se je končala neodločeno 3 – 3; na Stamford Bridgu pa se je zbralo rekordno število obiskovalcev – 100.000. Kljub vsemu se klub ni mogel spraviti skupaj, vse do leta [[1950]], ko so na finalni tekmi igrali proti Arsenalu in po nekaj napakah izgubili. Naslednje leto je kazalo, da bodo izpadli iz prvenstva, a se jim je za las uspelo rešiti. === 1950–1970 === Leta [[1952]] je na mesto managerja prišel Ted Drake. Bivši igralec Arsenala in reprezentance je pričel z modernizacijo kluba na in ob igrišču. Najprej je spremenil klubski grb, izboljšal je program treningov, razširjena sta bila tudi mladinski program in program iskanja talentov. Namesto zvezdniških igralcev je pričel iskati igralce iz nižje lige. Vse ljubitelje kluba pa je pozval k večji vdanosti kluba. Prvi dve sezoni pod njegovim vodstvom sta bili neuspešni; prvo sezono so končali 19., leto pozneje pa na 8. mestu. V sezoni 1954/1955 pa se je vse spremenilo. Moštvo je držalo skupaj in tako so osvojili takratno (prvo ligo) First Division in to brez zvezdniških igralcev. Sezona pa je bila dobra tudi za mladince, ki so se prav tako znašli na vrhu. Kot prvaki naj bi igrali v Pokalu prvakov proti Švedom, a so zaradi nasprotovanj predstavnikov Football League in FA izstopili iz tekmovanja. Naslednje sezone niso bile med njihovimi najboljšimi. Že v naslednji sezoni so končali šele na 16. mestu. Edina svetla točka je bil Jimmy Greaves, ki je zadel 122-krat , a vendar je bila ekipa močno oslabljena in sledilo je veliko izpadov na raznih tekmovanjih. Ted Drake je bil odpuščen, na njegovo mesto pa je prišel Tommy Docherty. V sezoni, ki jo je vodil so se vrnili kot podprvaki, z novim mladim moštvom med katerimi so bili Ron Harris, Bert Murray, Peter Bonetti in najboljši strelec v zgodovini kluba (z 202. goloma) Bobby Tambling. V naslednji sezoni so se borili za Ligaški pokal, prvenstvo in pokal FA. Zmagali so v Ligaškem pokalu, v prvenstvu izgubili proti [[Manchester United|Manchestru]] in v pokalu FA proti [[Liverpool FC|Liverpoolu]]. Leta [[1966]] so prvič po letu [[1915]] prišli v finale FA pokala in izgubili proti [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenhamu]]. Tommy Docherty je bil zaradi odnosa do igralcev, nereda v slačilnici in slabimi odločitvami odpuščen. Nasledil ga je Dave Sexton. Ustanovil je močno moštvo, ki je slovelo po pogumu in talentu. V sezoni 1969/70 jih je popeljal do tretjega mesta v prvenstvu ter finala pokala FA. Zmaga v pokalu je Chelsea prvič prinesla udeležbo v Pokal pokalnih zmagovalcev; kjer jih je čakal [[Real Madrid]]. Prva finalna tekma se je končala neodločeno (1 – 1), povratna tekma pa se je končala 2 – 1 za Chelsea, ki so prvič osvojili evropsko lovoriko. === 1970–1990 === Leta [[1972]] je bila izdana pesem Blue is The Colour, ki so jo peli člani moštva. Dosegla je 5. mesto na angleški lestvici singlov. Postala je ena najbolj znanih angleških nogometnih pesmi in za vedno povezana z moštvom iz tega obdobja. Naslednje desetletje za klub ni bilo zelo uspešno. Po zamenjavi treh trenerjev, težav v komunikaciji igralcev in trenerjev, ter gradnjo vzhodne tribune so padali po lestvicah navzdol in imeli vedno slabše rezultate. Nekajkrat so se pobrali in tu pa tam zmagali, a še vedno so bili v težavah. Sezona 1982/83 je znana kot najslabša v zgodovini Chelsea. Po dobrem začetku, je moštvo naglo padalo po lestvici in prišlo na rob izpada v Third Division (takratno tretjo ligo). Slednje bi bilo za klub s finančnimi težavami lahko tudi usodno. Na predzadnji tekmi sezone so premagali soborce za obstanek - [[Bolton Wanderers]]. Neodločen izid na zadnji tekmi proti [[Middlesbrough F.C.|Middlesbroughu]] je zadostoval za obstanek. Izpada so se rešili za pičli dve točki. Poletje [[1983]] je zaznamovano kot točka preobrata v zgodovini Chelsea. Manager John Neal je podpisal vrsto igralcev, ki so bili v prihodnje ključni elementi moštva. Prišli so Kerry Dixon, Pat Nevin, Nigel Spackman, Eddie Niedzwiecki in John Hollins. Dixon se je v napadu odlično ujel z Davidom Speediem, skupaj z Nevinom pa so v treh sezonah zadeli skoraj 200 golov. Z novo podobo so pričeli sezono 1983/1984 z zmago 5-0 nad Derby Countyjem, premagali so tudi Newcastle in postali prvaki Second Division (druge lige) z zmago proti Grimsby Townom. V sezoni 1984/1985 so se znašli na 6. mestu (prve lige) First Division. Zaradi šibkega zdravja se je poslovil John Neal, nadomestil pa ga je John Hollins, ki je v svoji prvi sezoni boril za prvo mesto med prvaki, a so na koncu zaradi poškodb končali na 6. mestu. Nato je spet sledilo leto razočaranja. Klub je končal na 14. mestu, trener Hollins se je sprl z nekaterimi igralci, ki so klub tudi zapustili, posledično pa ga je moral zapustiti tudi on. Nasledil ga je Bobby Campbell. Ker so to sezono že izgubili, se niso dali in so se naslednjo sezono že vrnili med elito, saj so postali prvaki s 99 točkami in 17. točkami pred zasledovalci. Sezono 1989/1990 so končali na 5. mestu. Drugič so zmagali v Full Members pokalu. Leto pozneje je odšel Campbell. === 1990–2000 === Nasledil ga je Ian Porterfield, ki je klub v sezoni 1991/92 popeljal dovolj visoko, da so se uvrstili v novoustanovljeno Premier ligo. Klub je zapustil sredi naslednje sezone. Nasledil ga je David Webb. Sezono so končali na 11. mestu. Po koncu sezone je Webba nasledil Glenn Hoddle. [[1992]]. leta so ustanovili neprofitno organizacijo Chelsea Pitch Owners, ki je pet let pozneje kupila posestvo na katerem stoji stadion, klubske imenske pravice in igrišče. Temu je sledila prenova celotnega stadiona, namestitev sedežev po vseh tribunah in razširitev teh bližje igrišču. Hoddlova uvodna sezona na mestu managerja v prvenstvu ni bila preveč uspešna, a so se uspeli izogniti izpadu. V isti sezoni so se uvrstili v finale pokala FA, kjer pa so izgubili s 4-0 proti prvakom - Manchester Unitedu. Hoddle je po sezoni 1995/1996 odšel na mesto selektorja Angleške reprezentance. [[1996]]. leta je v klub prišel [[Ruud Gullit]], ki je v klub pripeljal same vrhunske igralce: [[Gianluca Vialli|Gianluco Viallia]] (iz [[Juventus]]a), [[Frank Leboeuf|Franka Leboeufa]], ter italijanska reprezentanta [[Gianfranco Zola|Gianfranca Zolo]] in [[Roberto Di Matteo|Roberta Di Mattea]]. Postali so znani po dobri igri s tehnično podkovanimi igralci. Njihova prva sezona se je pričela z 6. mestom v prvenstvu in zmago v FA pokalu, za kar so dobili pokal po 26. letih. [[Roberto Di Matteo]] je na tisti tekmi dosegel najhitrejši zadetek v pokalih – zadel je že po 43 sekundah. Gullit je bil nenadoma odpuščen leta 1998 in na mestu trenerja ga je nasledil [[Gianluca Vialli]]. Bivši igralec je svojo kariero pričel z osvojitvijo dveh pokalov, sledila pa je še zmaga nad [[Real Madrid|Realom Madridom]] v Evropskem Superpokalu. V sezoni 1998/1999 so končali brez osvojenih lovorik, a je bilo tretje mesto v prvenstvu dovolj za prvo uvrstitev v Ligo prvakov. Avgusta [[1999]] so premagali mnogo ekip in prišli do četrtfinala, do tekme z [[FC Barcelona|Barcelono]]. Prvo tekmo so dobili 3 – 1, povratna tekma pa se je končala v korist Barcelone 5 – 1 (po podaljških). Moštvo Chelsea so sestavljali prvorazredni igralci,a so bili v sezoni 1999/2000 rezultatsko razmeroma nestanovitni, končali so na 5. mestu, kar je bilo razočaranje. Vialli je še drugič v štirih letih popeljal klub do naslova v pokalu FA – tokrat so na zadnji tekmi na Wembleyu pred njegovo prenovo premagali [[Aston Villa|Aston Villo]]. Dodali so še Charity Shield (superpokal) po zmagi nad [[Manchester United]]om. === 2000–2009 === Septembra [[2000]] je bil odpuščen Vialli. Nasledil ga je [[Claudio Ranieri]], ki je klub popeljal na 6. mesto. Prodal je stare igralce in pripeljal nove - [[John Terry]], [[William Gallas]], [[Frank Lampard]] in [[Jesper Grønkjær]] so jih uspešno nadomestili. V drugi sezoni pod njegovim vodstvom so v Ligaškem pokalu izpadli v polfinalu, prav tako v finalu FA pokala proti [[Arsenal]]u, prvenstvu pa so še vedno držali 6. mesto. Zaradi tveganega finančnega položaja kluba niso mogli kupiti novih igralcev, vendar so v sezoni 2002/2003 v prvenstvu pristali na 4. mestu. Junija [[2003]] je Bates nepričakovano prodal klub, ki se je nahajal v finančni krizi. Kupnina je znašala 60 milijonov funtov, kar pomeni da je Bates ustvaril dobiček v višini 17 milijonov funtov. Klub je kupil za 1 funt leta [[1982]], njegov delež pa je skozi leta upadel na okoli 30%. Novi lastnik, ruski milijarder [[Roman Abramovič]] je prevzel tudi odgovornost za dolg v višini 80 milijonov funtov in ga kmalu v večini tudi odplačal. Zatem je za okrepitve zapravil skoraj 100 milijonov funtov. Pred sezono so tako prišli [[Claude Makélélé]], [[Geremi]], [[Glen Johnson]], [[Joe Cole]] in [[Damien Duff]]. Nakupi so se obrestovali, končali so kot podprvaki, v ligi prvakov so prišli do polfinala, kjer jih je izločil [[AS Monaco]]. Raineri je bil odpuščen, klub pa brez lovorik. Nasledil ga je [[José Mourinho]]. Njegova prva sezona 2004/2005 je bil za ekipo Chelsea najuspešnejša. Po zaostanku za Arsenalom so s pomočjo [[Frank Lampard|Franka Lamparda]] in [[Arjen Robben|Arjena Robbna]] prevzeli vodstvo in ga niso izpustili do konca sezone. Podrli so kar nekaj rekordov – zmagali so 29 tekem, osvojili 95 točk, prejeli le 15 zadetkov in 25-krat ohranili mrežo nedotaknjeno, kar pomeni da [[Petr Čech]] kar 1025 minut ni prejel zadetka. Poleg prvenstva so osvojili še Ligaški pokal, ko so februarja na Millenium stadionu v napeti tekmi v podaljšku s 3-2 odpravili Liverpool. Sezono pozneje so obranili naslov in za 18 točk vodili pred najbližjimi zasledovalci. Postali so prvi Londonski klub po letu [[1930]], ki mu je uspelo ubraniti naslov in 5. v zgodovini. Postavili so še dva rekorda. Na prvih šestih tekmah sezone so ohranili mrežo nedotaknjeno in postavili najboljši domači niz po [[Newcastle United]]u iz sezone 1906/07 – 18 zmag in 1 neodločen izid. [[Slika:Lampard playing.jpg|thumb|318x318px|[[Frank Lampard]], ki je igral za Chelsea do poletja 2014, je zabil največ golov in ima pravtako največ nastopov za ''Modre iz Londona''.]] 20. septembra je klub zapustil [[José Mourinho]], ki naj ne bi bil v dobrih odnosih z Romanom Abramovičem. Nasledil ga je [[Avram Grant]], ki pa pri navijačih in igralcih ni bil najbolj priljubljen. Grant je bil odpuščen maja [[2008]]. Med evropskim prvenstvom leta [[2008]] je postalo znano, da bo klub v naslednji sezoni vodil brazilec [[Luis Felipe Scolari]], ki je takrat vodil reprezentanco Portugalske, pred tem pa je z reprezentanco Brazilije osvojil naslov svetovnega prvaka na svetovnem prvenstvu leta [[2002]] na Japonskem in v Južni Koreji. Scolari ni prinesel želenega uspeha, zato ga je sredi sezone zamenjal Abramovičev prijatelj, trener ruske reprezentance, [[Guus Hiddink]]. S prihodom Hiddinka je klub ponovno našel pravo formo in se do konca sezone boril za naslov angleškega prvaka, v Ligi prvakov pa je prišel do polfinala, kjer ga je izločila Barcelona po kontroverzni tekmi, v kateri so nogometaši [[FC Barcelona|Barcelone]] prišli do zadetka v zadnjih minutah povratne tekme in napredovali z izidom 1:1 zaradi gola v gosteh. Na tej tekmi je sodil norvežan Tom Henning Ovrebo, ki je ˝spregledal˝ dve očitni enajstmetrovki in še nekaj kontroverznih situacij v kazenskem prostoru Barcelone. Hiddink, ki je že ob prihodu v klub napovedal, da bo ostal samo do konca sezone, se je poslovil z osvojitvijo FA pokala. Zamenjal ga je [[Carlo Ancelotti]]. === 2009– === Poleti [[2009]] je trener postal [[Carlo Ancelotti]], ki je poleti prišel iz italijanskega kluba AC Milan. S klubom je takoj osvojil angleški superpokal, t. i. Community Shield. V sezoni 2009/10 je klub postal še četrtič državni prvak po zmagi s kar 8:0 proti Wiganu. Na tej tekmi je [[Didier Drogba]] zabil hattrick in s tem osvojil naslov najboljšega strelca lige s 29 goli. S to zmago je klub tudi dosegel rekord v doseženih zadetkih, saj jih je zabil kar 103, Carlo Ancelotti pa je postal šele drugi trener na otoku, ki je v svoji krstni sezoni osvojil naslov državnih prvakov. Prvi je bil prav tako trener Chelsea, [[Jose Mourinho]]. 31.1.[[2011]], na zadnji dan zimskega prestopnega roka, so iz [[Liverpool FC|Liverpoola]] sporočili, da so sprejeli ponudbo Chelsea in da so dovolili Torresu, da se začne pogajat o podpisu pogodbe. Tik pred polnočjo so iz Chelsea potrdili, da je [[Fernando Torres]] podpisal petinpolletno pogodbo. Obenem so sporočili tudi, da je za klub podpisal brazilski branilec [[David Luiz]] iz Benfice. Chelsea je sezono v [[Premier League]] končal na 2. mestu, [[Carlo Ancelotti]] pa je zapustil mesto glavnega trenerja. Na njegovo mesto je prišel portugalec [[Andre Villas-Boas]]. V poletnem prestopnem roku je v klub pripeljal kopico mladih nogometašev. == Oznake kluba == === Grb kluba === Leta [[1905]] je bil prvi grb sestavljen iz slike vojnega veterana (Chelsea Pensioner). Zaradi tega so dobili vzdevek The Pensioners, ki se jih je držal do polovice stoletja, grb pa se nikoli ni pojavil na dresu. [[1952]] je Ted Drake prenovil grb. Tako so igralci dobili tudi nov vzdevek Modri (The Blues). To je bila le začasna rešitev, saj so leta [[1953]] že dobili nov grb. Grb iz leta [[1953]] je bil v uporabi kar 33 let, predstavlja pa leva, ki se drži nazaj v rokah pa drži škofovo palico. Temelji na grbu po vikontu Chelsea, palica pa simbolizira Westminsterske opate, nekoč graščake Chelsea. Rože predstavljajo Anglijo, nogometne žoge pa nogomet. Tega grba niso začeli uporabljati do leta [[1960]], ko so ga imeli igralci tudi šivanega v majice. 1986. leta je bil grb ponovno, že četrtič prenovljen. Razlog za to je bil bolj marketinški. Ostal je lev in začetnice kluba, lev je postal rumene barve. Grb je ostal tak 19 let, velikokrat pa so vmes popravili barve. Zasnovan novembra [[2004]], se je maja [[2005]] ponovno pojavil nov grb. Obdržali so tradicionalen grb, ki so ga prenovili ob stoletnici. V grbu sta dve roži, ki predstavljata Anglijo, dve nogometni žogi za nogomet, ter lev s škofovo palico. === Dresi === Igralci so na začetku nosili modre majice, bele kratke hlače in temno modre nogavice. A kaj kmalu so se znebili belih kratkih hlač in jih nadomestili z modrimi, spremenili pa so tudi nogavice, ki so postale bele. V sezoni 2007/2008 so igralci presenetili z močno rumenimi in črnimi dresi, ki jih je izbral Roman Abramovič. Zanje pa so poskrbeli pri [[Adidas]]u, ki bo za oblačila kluba poskrbel do leta [[2011]]. Na novo pa so se pojavili čisto beli dresi z modrimi črtami. Na prsnem delu pa imajo na veliko napisano tudi novega sponzorja Samsung Mobile. == Roman Abramovič == Današnji lastnik nogometnega kluba Chelsea je [[Roman Abramovič]]. Rodil se je 24. oktobra [[1966]] v severni Rusiji. Mama mu je umrla, ko je bil star 18 mesecev, oče pa pri 4. letih. Nato ga je posvojil očetov brat. Ko je odrasel je obogatel z nafto. Ima tudi dve bivši ženi Irino in Olgo, z Irino ima kar pet otrok, ločitev z njo pa ga je stala 155 milijonov funtov. Veliko se je zanimal tudi za politiko, leta [[2001]] je postal tudi guverner Chukotka. Leta [[2003]] se je znašel na 49. mestu Forbsovega seznama najbogatejših zemljanov. [[2007]]. leta pa je razglašen za 2. najbogatejšega človeka v Veliki Britaniji. Dolgo je veljal za najbogatejšega Rusa, a mu je že drugo leto zapored to mesto prevzel Oleg Deripaska, ki ga je »premagal« za dobrih 17 milijard dolarjev, kar pomeni da ima Abramovič »le« 23 milijard dolarjev. Abramovič pa velja tudi za velikega zapravljivca. V zadnjih dveh letih je za svoje ugodje porabil 700 milijonov dolarjev. Leta [[2003]] je kupil nogometni klub za 290 milijonov dolarjev, za 100 milijonov dolarjev ladjo s pristajališčem za helikopterje, za 120 milijonov dolarjev še eno ladjo, za enako ceno- 120 milijonov dolarjev- pa tudi boeing 767. Do leta februarja [[2008]] naj bi v klub vložil že 587 milijonov funtov. Leta 2022 je zaradi ruske invazje na Ukrajino in posledičnih sankcij bil prisiljen predati lastištvo kluba. == Igralci == === Trenutna postava === Stanje oktobra 2018 {{Fs start|nat=|pos=|Name=|other=|no=|name=}} {{Fs player|no=1|nat=ESP|pos=GK|name=[[Robert Sánchez]]|other=}} {{Fs player|no=2|nat=FRA|pos=DF|name=[[Axel Disasi]]|other=}} {{Fs player|no=3|nat=ESP|pos=DF|name=[[Marc Cucurella]]|other=}} {{Fs player|no=5|nat=FRA|pos=DF|name=[[Benoît Badiashile]]|other=}} {{Fs player|no=6|nat=BRA|pos=DF|name=[[Thiago Silva]]|other=}} {{Fs player|no=7|nat=ENG|pos=FW|name=[[Raheem Sterling]]|other=}} {{Fs player|no=8|nat=ARG|pos=MF|name=[[Enzo Fernández]]|other=}} {{Fs player|no=10|nat=UKR|pos=FW|name=[[Mihajlo Mudrik]]|other=}} {{Fs player|no=11|nat=ENG|pos=FW|name=[[Noni Madueke]]|other=}} {{Fs player|no=13|nat=ENG|pos=GK|name=[[Marcus Bettinelli]]|other=}} {{Fs player|no=14|nat=ENG|pos=DF|name=[[Trevoh Chalobah]]|other=}} {{Fs player|no=15|nat=SEN|pos=FW|name=[[Nicolas Jackson]]|other=}} {{Fs player|no=16|nat=FRA|pos=MF|name=[[Lesley Ugochukwu]]|other=}} {{Fs player|no=17|nat=ANG|pos=MF|name=[[Carney Chukwuemeka]]|other=}} {{Fs player|no=18|nat=FRA|pos=FW|name=[[Christopher Nkunku]]|other=}} {{Fs mid|nat=|pos=|other=|no=|name=}} {{Fs player|no=19|nat=ALB|pos=FW|name=[[Armando Broja]]|other=}} {{Fs player|no=20|nat=ENG|pos=MF|name=[[Cole Palmer]]|other=}} {{Fs player|no=21|nat=ENG|pos=DF|name=[[Ben Chilwell]]|other=}} {{Fs player|no=23|nat=AND|pos=MF|name=[[Conor Gallagher]]|other=}} {{Fs player|no=24|nat=ENG|pos=DF|name=[[Reece James]]|other=}} {{Fs player|no=25|nat=ECU|pos=MF|name=[[Moisés Caicedo]]|other=}} {{Fs player|no=26|nat=ENG|pos=DF|name=[[Levi Colwill]]|other=}} {{Fs player|no=27|nat=FRA|pos=DF|name=[[Malo Gusto]]|other=}} {{Fs player|no=28|nat=SRB|pos=GK|name=[[Đorđe Petrović]]|other=}} {{Fs player|no=29|nat=NED|pos=DF|name=[[Ian Maatsen]]|other=}} {{Fs player|no=33|nat=FRA|pos=DF|name=[[Wesley Fofana]]|other=}} {{Fs player|no=36|nat=BRA|pos=FW|name=[[Deivid Washington]]|other=}} {{Fs player|no=45|nat=BEL|pos=MF|name=[[Roméo Lavia]]|other=}} {{Fs player|no=47|nat=FIN|pos=GK|name=[[Lucas Bergström]]|other=}} {{Fs player|no=–|nat=FRA|pos=DF|name=[[Malang Sarr]]|other=}} {{Fs end|nat=|pos=|Name=|other=|no=|name=}} '''GK''' - vratar ; '''DF''' - branilec ; '''MF''' - vezni igralec ; '''FW''' - napadalec === Igralci na posoji === {{posodobi|razdelek|datum=november 2023}} {{Fs start|nat=|pos=|Name=|other=|no=}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=[[Jamal Blackman]]|other=on loan to [[Sheffield United F.C.|Sheffield United]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=Nathan Baxter|other=on loan to [[Woking F.C.|Woking]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=[[Mitchell Beeney]]|other=on loan to [[Sligo Rovers F.C.|Sligo Rovers]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=[[Bradley Collins]]|other=on loan to [[Forest Green Rovers F.C.|Forest Green Rovers]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=Jared Thompson|other=on loan to [[Chippenham Town F.C.|Chippenham Town]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=NGA|pos=DF|name=[[Ola Aina]]|other=on loan to [[Hull City A.F.C.|Hull City]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Jake Clarke-Salter]]|other=on loan to [[Sunderland A.F.C.|Sunderland]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Fankaty Dabo]]|other=on loan to [[SBV Vitesse|Vitesse Arnhem]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Jay Dasilva]]|other=on loan to [[Charlton Athletic F.C.|Charlton Athletic]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=JAM|pos=DF|name=[[Michael Hector]]|other=on loan to [[Hull City A.F.C.|Hull City]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=CZE|pos=DF|name=[[Tomáš Kalas]]|other=on loan to [[Fulham F.C.|Fulham]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Todd Kane]]|other=on loan to [[Oxford United F.C.|Oxford United]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=USA|pos=DF|name=[[Matt Miazga]]|other=on loan to [[SBV Vitesse|Vitesse Arnhem]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=NGA|pos=DF|name=[[Kenneth Omeruo]]|other=on loan to [[Kasımpaşa S.K.|Kasımpaşa]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=GHA|pos=DF|name=[[Baba Rahman]]|other=on loan to [[FC Schalke 04|Schalke 04]] until 30 June 2019}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Fikayo Tomori]]|other=on loan to [[Hull City A.F.C.|Hull City]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=FRA|pos=DF|name=[[Kurt Zouma]]|other=on loan to [[Stoke City F.C.|Stoke City]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=CIV|pos=MF|name=[[Victorien Angban]]|other=on loan to [[Waasland-Beveren]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Lewis Baker (footballer)|Lewis Baker]]|other=on loan to [[Middlesbrough F.C.|Middlesbrough]] until 30 June 2018}} {{fs mid|nat=|pos=|other=|no=}} {{Fs player|no=—|nat=CIV|pos=MF|name=[[Jérémie Boga]]|other=on loan to [[Birmingham City F.C.|Birmingham City]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Jordan Houghton]]|other=on loan to [[Doncaster Rovers F.C.|Doncaster Rovers]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=BRA|pos=MF|name=[[Kenedy (footballer)|Kenedy]]||other=on loan to [[Newcastle United F.C.|Newcastle United]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Ruben Loftus-Cheek]]|other=on loan to [[Crystal Palace F.C.|Crystal Palace]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Mason Mount]]|other=on loan to [[SBV Vitesse|Vitesse Arnhem]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=BEL|pos=MF|name=[[Charly Musonda (footballer, born 1996)|Charly Musonda]]|other=on loan to [[Celtic F.C.|Celtic]] until 30 June 2019}} {{Fs player|no=—|nat=BRA|pos=MF|name=[[Nathan (footballer, born 1996)|Nathan]]|other=on loan to [[C.F. Os Belenenses|Belenenses]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Kasey Palmer]]|other=on loan to [[Derby County F.C.|Derby County]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=SRB|pos=MF|name=[[Danilo Pantić]]|other=on loan to [[FK Partizan|Partizan]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=CRO|pos=MF|name=[[Mario Pašalić]]|other=on loan to [[FC Spartak Moscow|Spartak Moscow]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=BRA|pos=MF|name=[[Lucas Piazon]]|other=on loan to [[Fulham F.C.|Fulham]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ECU|pos=MF|name=[[Josimar Quintero]]|other=on loan to [[Betis Deportivo Balompié|Betis B]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=NED|pos=MF|name=[[Marco van Ginkel]]|other=on loan to [[PSV Eindhoven]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=Charlie Wakefield|other=on loan to [[Stevenage F.C.|Stevenage]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=FW|name=[[Tammy Abraham]]|other=on loan to [[Swansea City A.F.C.|Swansea]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=BEL|pos=FW|name=[[Michy Batshuayi]]|other=on loan to [[Borussia Dortmund]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=FW|name=[[Ike Ugbo]]|other=on loan to [[Milton Keynes Dons F.C.|Milton Keynes Dons]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=COL|pos=FW|name=[[Joao Rodríguez (footballer)|Joao Rodríguez]]|other=on loan to [[Tampico Madero F.C.|Tampico Madero]] until 30 June 2018}} {{Fs end|nat=|pos=|Name=|other=|no=}} === Igralec leta (1967–2018) === {{Seealso|Seznam igralcev Chelsea F.C.}} {| |- |valign="top"| {| class="wikitable" border="1" |- !Leto !Zmagovalec |- |1967||{{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Bonetti]] |- |1968||{{ikonazastave|Škotska}} [[Charlie Cooke (footballer)|Charlie Cooke]] |- |1969||{{ikonazastave|Anglija}} [[David Webb (footballer)|David Webb]] |- |1970||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Hollins]] |- |1971||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Hollins]] |- |1972||{{ikonazastave|Anglija}} [[David Webb (footballer)|David Webb]] |- |1973||{{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Osgood]] |- |1974||{{ikonazastave|Anglija}} [[Gary Locke (English footballer)|Gary Locke]] |- |1975||{{ikonazastave|Škotska}} [[Charlie Cooke (footballer)|Charlie Cooke]] |- |1976||{{ikonazastave|Anglija}} [[Ray Wilkins]] |- |1977||{{ikonazastave|Anglija}} [[Ray Wilkins]] |- |1978||{{ikonazastave|Anglija}} [[Micky Droy]] |- |1979||{{ikonazastave|Anglija}} [[Tommy Langley]] |- |1980||{{ikonazastave|Anglija}} [[Clive Walker]] |- |1981||{{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Petar Borota]] |- |1982||{{ikonazastave|Anglija}} [[Mike Fillery]] |- |1983||{{ikonazastave|Wales}} [[Joey Jones]] |- |1984||{{ikonazastave|Škotska}} [[Pat Nevin]] |- |1985||{{ikonazastave|Škotska}} [[David Speedie]] |- |1986||{{ikonazastave|Wales}} [[Eddie Niedzwiecki]] |- |1987||{{ikonazastave|Škotska}} [[Pat Nevin]] |- |1988||{{ikonazastave|Anglija}} [[Tony Dorigo]] |- |1989||{{ikonazastave|Anglija}} [[Graham Roberts (footballer)|Graham Roberts]] |} |width="1"|&nbsp; |valign="top"| {| class="wikitable" border="1" |- !Leto !Zmagovalec |- |1990||{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Kenneth Monkou|Ken Monkou]] |- |1991||{{ikonazastave|Irska}} [[Andy Townsend]] |- |1992||{{ikonazastave|Anglija}} [[Paul Elliott (footballer)|Paul Elliott]] |- |1993||{{ikonazastave|Jamaica}} [[Frank Sinclair]] |- |1994||{{ikonazastave|Škotska}} [[Steve Clarke]] |- |1995||{{ikonazastave|Norveška}} [[Erland Johnsen]] |- |1996||{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Ruud Gullit]] |- |1997||{{ikonazastave|Wales}} [[Mark Hughes]] |- |1998||{{ikonazastave|Anglija}} [[Dennis Wise]] |- |1999||{{ikonazastave|Italija}} [[Gianfranco Zola]] |- |2000||{{ikonazastave|Anglija}} [[Dennis Wise]] |- |2001||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Terry]] |- |2002||{{ikonazastave|Italija}} [[Carlo Cudicini]] |- |2003||{{ikonazastave|Italija}} [[Gianfranco Zola]] |- |2004||{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Lampard]] |- |2005||{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Lampard]] |- |2006||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Terry]] |- |2007||{{ikonazastave|Gana}} [[Michael Essien]] |- |2008||{{ikonazastave|Anglija}} [[Joe Cole]] |- |2009||{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Lampard]] |- |2010||{{ikonazastave|Ivory Coast}} [[Didier Drogba]] |- |2011||{{ikonazastave|Češka}} [[Petr Čech]] |- |2012||{{ikonazastave|Španija}} [[Juan Mata]] |} |width="1"|&nbsp; |valign="top"| {| class="wikitable" border="1" |- !Leto !Zmagovalec |- |2013||{{ikonazastave|Španija}} [[Juan Mata]] |- |2014||{{ikonazastave|Belgija}} [[Eden Hazard]] |- |2015||{{flagicon|Belgium}} [[Eden Hazard]] |- |2016||{{flagicon|Brazil}} [[Willian (footballer)|Willian]] |- |2017||{{flagicon|Belgium}} [[Eden Hazard (footballer)|Eden Hazard]] |- |2018||{{flagicon|France}} [[N'Golo Kante (footballer)|N'Golo Kante]] |} |} == Uspehi == === Evropski uspehi === * '''[[Nogometna Liga prvakov]]: 2''' : 2012, 2021 * '''[[Evropska liga]]: 1''' : 2013, 2019 * '''[[Evropski Superpokal|Evropski Super pokal]]: 1''' : 1998 * '''[[Pokal pokalnih zmagovalcev]]: 2''' : 1971, 1998 === Domači uspehi === * '''[[Football League First Division|First Division]] in od leta [[1992]] [[Premier League]]''' ''' Skupaj naslovov: 6''' : 1954/55, 2004/05, 2005/06, 2009/10, 2014/15, 2016/17 * '''[[Second Division]] in od leta [[2004]] [[Football League Championship]]''' ''' Skupaj naslovov: 2''' : 1983-84, 1988-89 * '''[[FA Pokal]]i: 7''' : 1970, 1997, 2000, 2007, 2009, 2010, 2012, 2018 * '''[[Football League Cup|Ligaški pokali]]: 5''' : 1965, 1998, 2005, 2007, 2015 * '''[[Community Shield|Angleški superpokal - Community Shield]]: 4''' : 1955, 2000, 2005, 2009 == Pomembnejši managerji == Managerji, ki so s klubom osvojili vsaj eno lovoriko: {| class="wikitable" border="1" |- !Ime in priimek !Obdobje !Lovorike |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[Ted Drake]] |1952–1961 |[[Football League First Division|First Division Championship]], [[FA Community Shield|Charity Shield]] |- |{{ikonazastave|Škotska}} [[Tommy Docherty]] |1962–1967 |[[Football League Cup|League Cup]] |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[Dave Sexton]] |1967–1974 |[[FA Cup]], [[Pokal pokalnih zmagovalcev]] |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[John Neal (footballer)|John Neal]] |1981–1985 |[[Football League Second Division|Second Division Championship]] |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[John Hollins]] |1985–1988 |[[Full Members Cup]] |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[Bobby Campbell (footballer born 1937)|Bobby Campbell]] |1988–1991 |[[Football League Second Division|Second Division Championship]], [[Full Members Cup]] |- |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Ruud Gullit]] |1996–1998 |[[FA Cup]] |- |{{ikonazastave|Italija}} [[Gianluca Vialli]] |1998–2000 |[[FA Cup]], [[Football League Cup|League Cup]], [[Pokal pokalnih zmagovalcev]], [[FA Community Shield|Charity Shield]], [[Evropski Superpokal]] |- |{{ikonazastave|Portugalska}} [[José Mourinho]] |2004–2007<br /> 2013–2015 |2 [[Premier League]]s, 2 [[Football League Cup|League Cups]], [[FA Cup]], [[FA Community Shield|Community Shield]] |- |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Guus Hiddink]] |2009<br /> 2015–2016 |[[FA pokal]] |- |{{ikonazastave|Italija}} [[Carlo Ancelotti]] |2009–2011 |[[FA Community Shield|Community Shield]], [[Premier League]], [[FA Cup]] |- |{{ikonazastave|Italija}} [[Roberto di Matteo]] |2012 |[[Nogometna Liga prvakov]], [[FA Cup]] |- |{{ikonazastave|Španija}} [[Rafael Benitez]] |2012–2013 |[[Evropska liga]] |- |{{ikonazastave|Italija}} [[Antonio Conte]] |2016–2018 |[[Premier League]] |} == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.chelseafc.com Uradna stran] * [http://www.premierleague.com/chelsea-fc.html Chelsea FC - stran Premier lige] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070726141900/http://www.premierleague.com/chelsea-fc.html |date=2007-07-26 }} * [http://www.football-lineups.com/games/?t=Chelsea%20in%20FA%20Premier%20League%202006/2007&campaign=12.8 taktične postavitve Chelsea]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{Chelsea FC Squad}} {{UEFA Liga prvakov}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Angleški nogometni klubi]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1905]] [[Kategorija:Šport v Londonu]] [[Kategorija:Chelsea F.C.| ]] [[Kategorija:Člani Superlige]] csg87skugkirizz7upd7s0i8nk87nhl 0 143508 6676648 6473385 2026-05-16T18:16:04Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676648 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije | Name = Islandija na Pesmi Evrovizije | Member station = RÚV | National selection event = Söngvakeppni Sjónvarpsins | Apps = 37 (28 finalov) | First = [[Pesem Evrovizije 1986|1986]] | Best = 2. mesto: [[Pesem Evrovizije 1999|1999]], [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] | Worst = Zadnje mesto: [[Pesem Evrovizije 1989|1989]], [[Pesem Evrovizije 2001|2001]]0 točk: [[Pesem evrovizije 1989|1989]], [[Pesem Evrovizije 2018|2018]] | Website = | EBU page = http://www.eurovision.tv/page/history/by-country/country?country=4 | Current = <!-- Year only! eg: 2015 --> |Flag=Flag of Iceland.svg}} [[Slika:ESC 2007 Iceland - Eirikur Hauksson - Valentine Lost.jpg|thumb|right|200px|[[Eiríkur Hauksson]] v Helsinkih (2007).]] [[Slika:Iceland, Eurobandið, semi-final of Eurovision 2008.jpg|thumb|right|200px|[[Eurobandið|Euroband]] v Beogradu (2008).]] '''[[Islandija]]''' je na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' prvič nastopila leta [[1986]]. Izbora se ni udeležila le v letih [[1998]] in [[2002]], in sicer je bila po tedanjih pravilih ti dve leti izločena zaradi slabih rezultatov iz poprejšnjih izborov. Islandija doslej še nima evrovizijske zmage; zmagi je bila najbliže islandska predstavnica [[Selma Björnsdóttir]], ki je leta [[1999]] mestoma celo vodila, nato pa jo je premagala švedska izvajalka [[Charlotte Nilsson]]. Leta 2009 je Islandija ponovno zasedla drugo mesto; njihovo predstavnico [[Jóhanna Guðrún Jónsdóttir|Johanno]] je s sicer z znatno prednostjo premagal le Norvežan [[Alexander Rybak]]. Islandija je dvakrat zasedla zadnje mesto − leta [[1989]], ko ni prejela nobene točke, in leta [[2001]] z le tremi točkmi. Državo je trikrat zastopala [[Sigríður Beinteinsdóttir]] ([[1990]], [[1992]] in [[1994]]), [[Eiríkur Hauksson]] pa dvakrat. Tudi [[Selma Björnsdóttir]] je dvakrat predstavljala Isladijo; leta [[1986]] kot član skupine in [[2007]] kot samostojni izvajalec. ==Islandski predstavniki== {| class="wikitable sortable" |- ! <small>Leto</small> !! Izvajalec !! Pesem !! <small>Finale</small> !! <small>Točke</small> !! <small>Polfinale</small> !! <small>Točke</small> |- | [[Pesem Evrovizije 1986|1986]]|| [[ICY]]|| »Gleðibankinn« || style="text-align:center" |16. || style="text-align:center"|19 || colspan="2" rowspan="16" bgcolor="#DCDCDC" data-sort-value="99999"|<small><center><span style="color:#808080">Ni bilo polfinalov</span></center></small> |- | [[Pesem Evrovizije 1987|1987]]|| [[Halla Margrét]]|| »Hægt og hljótt« || style="text-align:center" |16. || style="text-align:center"|28 |- | [[Pesem Evrovizije 1988|1988]]|| Beathoven || »Þú og þeir (Sókrates)« || style="text-align:center" |16. || style="text-align:center"|20 |-bgcolor="#FE8080" | [[Pesem Evrovizije 1989|1989]]|| [[Daníel Ágúst]]|| »Það sem enginn sér« || style="text-align:center" |22. || style="text-align:center"|0 |- | [[Pesem Evrovizije 1990|1990]]|| Stjórnin || »Eitt lag enn« || style="text-align:center" |4. || style="text-align:center"|124 |- | [[Pesem Evrovizije 1991|1991]]|| Stefán & Eyfi || »Draumur um Nínu« || style="text-align:center" |15. || style="text-align:center"|26 |- | [[Pesem Evrovizije 1992|1992]]|| Heart 2 Heart || »Nei eða já« || style="text-align:center" |7. || style="text-align:center"|80 |- | [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] || Inga || »Þá veistu svarið« || style="text-align:center" |13. || style="text-align:center"|42 |- | [[Pesem Evrovizije 1994|1994]]|| Sigga || »Nætur« || style="text-align:center" |12. || style="text-align:center"|49 |- | [[Pesem Evrovizije 1995|1995]] || [[Bo Halldórsson]]|| »Núna« || style="text-align:center" |15. || style="text-align:center"|31 |- | [[Pesem Evrovizije 1996|1996]]|| [[Anna Mjöll]]|| »Sjúbídú« || style="text-align:center" |13. || style="text-align:center"|51 |- | [[Pesem Evrovizije 1997|1997]] || Paul Oscar || »Minn hinsti dans« || style="text-align:center" |20. || style="text-align:center"|18 |-bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 1999|1999]] || [[Selma Björnsdóttir|Selma]] || »All Out of Luck« || style="text-align:center" |2. || style="text-align:center"|146 |- | [[Pesem Evrovizije 2000|2000]]|| August & Telma || »Tell Me!« || style="text-align:center" |12. || style="text-align:center"|45 |-bgcolor="#FE8080" | [[Pesem Evrovizije 2001|2001]] || Two Tricky || »Angel« || style="text-align:center" |23. || style="text-align:center"|3 |- | [[Pesem Evrovizije 2003|2003]] || Birgitta <small>(Haukdal)</small> || »Open Your Heart« || style="text-align:center" |8. || style="text-align:center"|81 |- | [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] || Jónsi || »Heaven« || style="text-align:center" |19. || style="text-align:center"|16 || colspan="2" bgcolor="#DCDCDC" data-sort-value="99999"|<small><center><span style="color:#808080">Neposredno v finalu</span></center></small> |- | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] || [[Selma Björnsdóttir|Selma]]|| »If I Had Your Love« || colspan="2" rowspan="3" data-sort-value="99999" |<small><center><span style="color:#808080">Brez finala</span></center></small> || style="text-align:center"|16. || style="text-align:center"|52 |- | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] || [[Silvia Night]] || »Congratulations« || style="text-align:center" |13. || style="text-align:center"|62 |- | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] || [[Eiríkur Hauksson]] || »Valentine Lost« || style="text-align:center" |13. || style="text-align:center"|77 |- | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] || [[Euroband]]|| »This Is My Life« || style="text-align:center" |14. || style="text-align:center"|64 || style="text-align:center"|8. || style="text-align:center"|68 |-bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] || [[Jóhanna Guðrún Jónsdóttir|Yohanna]] || »Is It True?« || style="text-align:center" |2. || style="text-align:center"|218 || style="text-align:center" bgcolor = "gold"|1. || style="text-align:center" bgcolor = "gold"|174 |- | [[Pesem Evrovizije 2010|2010]] || [[Hera Björk]]|| »Je ne sais quoi« || style="text-align:center" |19. || style="text-align:center"|41 || style="text-align:center" bgcolor="CC9966"|3. || style="text-align:center" bgcolor="CC9966"|123 |- | [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] || Sjonni's Friends || »Coming Home« || style="text-align:center" |20. || style="text-align:center"|61 || style="text-align:center"|4. || style="text-align:center"|100 |- | [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] || Greta Salóme & Jónsi || »Never Forget« || style="text-align:center" |20. || style="text-align:center"|46 || style="text-align:center"|8. || style="text-align:center"|75 |- | [[Pesem Evrovizije 2013|2013]] || Eythor Ingi || »Ég á líf« || style="text-align:center" |17. || style="text-align:center"|47 || style="text-align:center"|6. || style="text-align:center"|72 |- | [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] || Pollapönk || »No Prejudice« || style="text-align:center" |15. || style="text-align:center"|58 || style="text-align:center"|8. || style="text-align:center"|61 |- | [[Pesem Evrovizije 2015|2015]] || María Ólafsdóttir || »Unbroken« || colspan="2" rowspan="4" data-sort-value="99999" |<small><center><span style="color:#808080">Brez finala</span></center></small> || style="text-align:center"|15. || style="text-align:center"|14 |- |[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |Greta Salóme |»Hear Them Calling« |14. |51 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |Svala |»Paper« |15. |60 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Ari Ólafsson]] |»Our Choice« |bgcolor="FF000"|19. |bgcolor="FF000"|15 |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |Hatari |»Hatrið mun sigra« |10. |232 |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|221 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |Daði og Gagnamagniđ |»Think About Things« | colspan="4" |(festival odpovedan) |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |[[Daði Freyr|Daði og Gagnamagniđ]] |»10 Years« |4. |378 |bgcolor="silver"|2. |bgcolor="silver"|228 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Systur]] |»Með hækkandi sól« |23. |20 |10. |103 |- |[[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |Diljá |»Power« | colspan="2" rowspan="2"|Brez finala |11. |44 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |Hera Björk |»Scared of Heights« |bgcolor="FF0000"|15. |bgcolor="FF0000"|3 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Væb]] |»Róa« |25. |33 |6. |97 |} ===Avtorske ekipe=== {| class="wikitable sortable" style="font-size: 95%" |- ! Leto !! Pesem !! Avtor glasbe !! Avtor besedila |- | 1986 || ''Gleðibankinn'' || Magnús Eiríksson || Magnús Eiríksson |- | 1987 || ''Hægt og hljótt'' || Valgeir Guðjónsson || Valgeir Guðjónsson |- | 1988 || ''Þú og þeir (Sókrates)'' || Sverrir Stormsker || Sverrir Stormsker |- | 1989 || ''Það sem enginn sér'' || Valgeir Guðjónsson || Valgeir Guðjónsson |- | 1990 || ''Eitt lag enn'' || Hörður G. Ólafsson || Aðalsteinn Ásberg Sigurðsson |- | 1991 || ''Draumur um Nínu'' || Eyjólfur Kristjánsson || Eyjólfur Kristjánsson |- | 1992 || ''Nei eða já'' || Friðrik Karlsson, Grétar Örvarsson || Stefán Hilmarsson |- | 1993 || ''Þá veistu svarið'' || Jon Kjell Seljeseth || Friðrik Sturluson |- | 1994 || ''Nætur'' || Friðrik Karlsson || Stefán Hilmarsson |- | 1995 || ''Núna'' || Björgvin 'Bo' Halldórsson, Ed Welch || Jón Örn Marinósson |- | 1996 || ''Sjúbídú'' || Anna Mjöll Ólafsdóttir, Ólafur Gaukur Þórhallsson || Anna Mjöll Ólafsdóttir, Ólafur Gaukur Þórhallsson |- | 1997 || ''Minn hinsti dans'' || Páll Óskar Hjálmtýsson, Trausti Haraldsson || Páll Óskar Hjálmtýsson |- | 1999 || ''All Out of Luck'' || <small>[[Selma Björnsdóttir]], Sveinbjörn I. Baldvinsson, Þorvaldur Bjarni Þorvaldsson</small> || Þorvaldur Bjarni Þorvaldsson |- | 2000 || ''Tell Me!'' || Örlygur Smári || Örlygur Smári, Sigurður Örn Jónsson |- | 2001 || ''Angel'' || Einar Bárðarson, Magnús Þór Sigmundsson || Einar Bárðarson |- | 2003 || ''Open Your Heart'' || Hallgrímur Óskarsson, Birgitta Haukdal Brynjarsdóttir || Hallgrímur Óskarsson |- | 2004 || ''Heaven'' || Sveinn Rúnar Sigurðsson || Magnús Þór Sigmundsson |- | 2005 || ''If I Had Your Love'' || Þorvaldur Bjarni Þorvaldsson, Vignir 'Viggi' Snær Vigfússon || Selma Björnsdóttir, Linda Thompson |- | 2006 || ''Congratulations'' || Þorvaldur Bjarni Þorvaldsson || Silvia Night |- | 2007 || ''Valentine Lost'' || Sveinn Rúnar Sigurðsson || Peter Fenner |- | 2008 || ''This Is My Life'' || Örlygur Smári || Paul Oscar, Peter Fenner |- | 2009 || ''Is It True'' || Óskar Páll Sveinsson, Chris Neil, Tinatin || Óskar Páll Sveinsson, Chris Neil, Tinatin |- | 2010 || ''Je ne sais quoi'' || Örlygur Smári, Hera Björk Þórhallsdóttir || Örlygur Smári, Hera Björk Þórhallsdóttir |- | 2011 || ''Coming Home'' || Sigurjón Brink || Þórunn Erna Clausen |- | 2012 || ''Never Forget'' || Greta Salóme Stefánsdóttir || Greta Salóme Stefánsdóttir |- | 2013 || ''Ég á líf'' || Örlygur Smári, Pétur Örn Guðmundsson || Örlygur Smári, Pétur Örn Guðmundsson |- | 2014 || ''No Prejudice'' || Heiðar Örn Kristjánsson || Heiðar Örn Kristjánsson, Haraldur Freyr Gíslason, John Grant |- | 2015 || ''Unbroken'' || <small>Ásgeir Orri Ásgeirsson, Pálmi Ragnar Ásgeirsson, Sæþór Kristjánsson</small> || <small>Ásgeir Orri Ásgeirsson, Pálmi Ragnar Ásgeirsson, Sæþór Kristjánsson, María Ólafsdóttir</small> |- |2016 |''Hear Them Calling'' |Greta Salóme Stefánsdóttir |Greta Salóme Stefánsdóttir |- |2017 |''Paper'' |<small>Svala Bjorgvinsdottir, Einar Egilsson, Lester Mendez, Lily Elise</small> |Svala Bjorgvinsdottir, Lily Elise |- |2018 |''Our Choice'' |Thorunn Clausen |Thorunn Clausen |- |2019 |''Hatriđ mun sigra'' |Hatari |Hatari |- |2020 |''Think About Things'' |Dađi Freyr Pėtursson |Dađi Freyr Pėtursson |- |2021 |''10 years'' |Dađi Freyr Pėtursson |Dađi Freyr Pėtursson |- |2022 |''Međ Hækkandi Sól'' |Lovisa Elisabet Sigrunardottir |Lovisa Elisabet Sigrunardottir |- |2023 |''Power'' | | |} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Islandska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Islandija na Pesmi Evrovizije| ]] brk5npamevx14d2aucdttkveowm2zbt 0 145241 6676624 6674992 2026-05-16T17:33:28Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676624 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=Danska na Pesmi Evrovizije|Flag=Flag of Denmark.svg|Member station=DR (Danish Broadcasting Corporation)|National selection event=Dansk Melodi Grand Prix|ESC first=1957|ESC best=1963, 2000, 2013|Apps=53 (45 finalov)}} [[Slika:Emmelie de Forest at the winners press conference 04.jpg|sličica|[[Emmelie de Forest]] po zmagi na Evroviziji leta [[Pesem Evrovizije 2013|2013]]]] [[Slika:Sissal at ESC2025 for Denmark 28.jpg|sličica|[[Sissal]] med nastopom v [[Basel|Baselu]] leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]]]] [[Danska na Pesmi Evrovizije|Danska]] je na [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]] prvič sodelovala leta [[Pesem Evrovizije 1957|1957,]] do sedaj je zmagala trikrat: leta [[Pesem Evrovizije 1963|1963]] v [[London|Londonu]] z [[Grethe & Jǿrgen Ingmann]], leta [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] v [[Stockholm|Stockholmu]] z [[Olsen Brothers]] in leta [[Pesem Evrovizije 2013|2013]] v [[Malmö|Malmu]] z [[Emmelie de Forest]]. Leta [[Pesem Evrovizije 1964|1964]], [[Pesem Evrovizije 2001|2001]] in [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] je tekmovanje gostila v svojem glavnem mestu Kopenhagnu. Danska svojega predstavnika izbira v nacionalnem izboru [[Dansk Melodi Grand Prix]]. Danska je v svoji prestolnici leta [[2005]] gostila tudi ''[[Congratulations]]'', prireditev ob 50. obletnici [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]. == Danski predstavniki == {| class="wikitable sortable" |- bgcolor="#ccccff" ! Leto ! Izvajalec ! Pesem ! Finale ! ! Polfinale ! |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Søren Torpegaard Lund]] |"Før vi går hjem" | | | | |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Sissal]] |»[[Hallucination (skladba, Sissal)|Hallucination]]« |23. |47 |8. |61 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Anna Saba Lykke Oehlenschlæger|Saba]] |»Sand« | colspan="2" rowspan="4" |brez finala |12. |36 |- |[[Pesem Evrovizije 2008|2023]] |[[Rani Petersen|Reiley]] |»Breaking My Heart« |14. |6 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[REDDI]] |»The Show« |13. |55 |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |[[Fyr & Flamme]] |»Øve os på hinanden"đ« |11. |89 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[Ben & Tan]] |»Yes« | colspan="4" |[[Covid-19|Festival odpovedan zaradi pandemije COVID-19]] |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Leonora Colmor Jepsen|Leonora]] |»Love Is Forever« |12. |120 |10. |94 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Jonas Flodager Rasmussen|Rasmussen]] |»Higher Ground« |9. |226 |5. |204 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Anja Nissen]] |»Where I Am« |20. |77 |10. |101 |- |[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |[[Lighthouse X]] |»Soldiers of Love« | colspan="2" rowspan="2" |brez finala |17. |34 |- |[[Pesem Evrovizije 2015|2015]] |[[Anti Social Media]] |»The Way You Are« |13. |33 |- |[[Pesem Evrovizije 2014|2014]] |[[Anis Basim Moujahid|Basim]] |»Cliche Love Song« |9. |74 | colspan="2" |Gostiteljica |-bgcolor="gold" |[[Pesem Evrovizije 2001|2013]] |[[Emmelie de Forest]] |»Only Teardrops« |1. |281 |1. |167 |- |[[Pesem Evrovizije 2012|2012]] |[[Soluna Samay]] |»Should've Known Better« |23. |21 |9. |63 |- |[[Pesem Evrovizije 2011|2011]] |[[A Friend in London]] |»New Tommorow« |5. |134 | bgcolor="silver" |2. |135 |- |[[Pesem Evrovizije 2010|2010]] |[[Chanée & N'evergreen]] |»In a Moment Like This« |4. |149 |5. |101 |- || [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] || [[Niels Brinck]] || »Believe Again« || 13. |74 || 8. |69 |- || [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] || [[Simon Mathew]] || »All Night Long« | 15. |60 |bgcolor="CC9966"| 3. |bgcolor="CC9966"|112 |- || [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] || [[DQ]] || »Drama Queen« | colspan="2"| Brez finala || 19. |45 |- || [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] || [[Sidsel Ben Semmane]] || »Twist of Love« || 18. |26 | colspan="2"|že v finalu |- || [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] || [[Jakob Sveistrup]] || »Talking to You« || 9. |125 | bgcolor="CC9966" | 3. | bgcolor="CC9966" |185 |- || [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] || [[Thomas Thordarsson|Tomas Thordarson]] || »Shame on You« | colspan="2"| Brez finala || 13. |56 |- || [[Pesem Evrovizije 2002|2002]] || [[Malene Mortensen|Malene]] || »Tell Me Who You Are« || 24. |7 | colspan="2" rowspan="5" |Ni bilo predizborov |- bgcolor="silver" || [[Pesem Evrovizije 2001|2001]] || [[Rollo & King]] || »Never Ever Let You Go« || 2. |177 |-bgcolor = "#FFD700" || [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] || [[Olsen Brothers]] || »[[Fly on the Wings of Love]]« || 1. |195 |- || [[Pesem Evrovizije 1999|1999]] || [[Michael Teschl]] & [[Trine Jepsen]] || »This Time I Mean It« || 8. |71 |- || [[Pesem Evrovizije 1997|1997]] || [[Kølig Kaj]] || »Stemmen i mit liv« || 16. |25 |- |[[Pesem Evrovizije 1996|1996]] |[[Dorthe Andersen and Martin Loft]] |" Kun med dig" | colspan="2" |Brez finala |25. |22 |- || [[Pesem Evrovizije 1995|1995]] || [[Aud Wilken]] || »Fra Mols til Skagen« || 5. |92 | colspan="2" |Ni bilo predizborov |- || [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] || [[Tommy Seebach|Tommy Seebach Band]] || »Under stjernerne på himlen« || 22. |9 | colspan="2" |[[Kvalifikacija za Millstreet]] |- || [[Pesem Evrovizije 1992|1992]] || [[Lotte Nilsson]] & [[Kenny Lübcke]] || »Alt det som ingen ser« || 12. |47 | colspan="2" rowspan="25" |Ni bilo predizborov |- || [[Pesem Evrovizije 1991|1991]] || [[Anders Frandsen]] || »Lige der hvor hjertet slår« || 19. |8 |- || [[Pesem Evrovizije 1990|1990]] || [[Lonnie Devantier]] || »Hallo Hallo« || 8. |64 |- bgcolor="CC9966" || [[Pesem Evrovizije 1989|1989]] || [[Birthe Kjær]] || »Vi maler byen rød« || 3. |111 |- bgcolor="CC9966" || [[Pesem Evrovizije 1988|1988]] || Hot Eyes || »Ka' du se hva' jeg sa'?« || 3. |92 |- || [[Pesem Evrovizije 1987|1987]] || [[Anne-Cathrine Herdorf]] <small>(& [[Drengene]])</small> || »En lille melodi« || 5. |83 |- || [[Pesem Evrovizije 1986|1986]] || Lise Haavik || »Du er fuld af løgn« || 6. |77 |- || [[Pesem Evrovizije 1985|1985]] || [[Hot Eyes]] || »Sku' du spørg' fra no'en?« || 11. |41 |- || [[Pesem Evrovizije 1984|1984]] || [[Hot Eyes]] || »Det' lige det« || 4. |101 |- || [[Pesem Evrovizije 1983|1983]] || [[Gry Johansen]] || »Kloden drejer« || 17. |16 |- || [[Pesem Evrovizije 1982|1982]] || [[Brixx]] || »Video, video« || 17. |5 |- || [[Pesem Evrovizije 1981|1981]] || [[Tommy Seebach]] & [[Debbie Cameron]] || »Krøller eller ej« || 11. |41 |- || [[Pesem Evrovizije 1980|1980]] || [[Bamses Venner]] || »Tænker altid på dig« || 14. |25 |- || [[Pesem Evrovizije 1979|1979]] || [[Tommy Seebach]] || »Disco Tango« || 6. |76 |- || [[Pesem Evrovizije 1978|1978]] || [[Mabel]] || »Boom Boom« || 16. |13 |- || [[Pesem Evrovizije 1966|1966]] || [[Ulla Pia]] || »Stop – mens legen er go« || 14. |4 |- || [[Pesem Evrovizije 1965|1965]] || [[Birgit Brüel]] || »For din skyld« || 7. |10 |- || [[Pesem Evrovizije 1964|1964]] || [[Bjørn Tidmand]] || »Sangen om dig« || 9. |4 |- bgcolor="#FFD700" || [[Pesem Evrovizije 1963|1963]] || [[Grethe Ingmann|Grethe]] & [[Jørgen Ingmann]] || »[[Dansevise]]« || 1. |42 |- || [[Pesem Evrovizije 1962|1962]] || [[Ellen Winther]] || »Vuggevise« || 10. |2 |- || [[Pesem Evrovizije 1961|1961]] || [[Dario Campeotto]] || »Angelique« || 5. |12 |- || [[Pesem Evrovizije 1960|1960]] || [[Katy Bødtger]] || »Det var en yndig tid« || 10. |4 |- || [[Pesem Evrovizije 1959|1959]] || [[Birthe Wilke]] || »Uh, jeg ville ønske jeg var dig« || 5. |12 |- || [[Pesem Evrovizije 1958|1958]] || [[Raquel Rastenni]] || »Jeg rev et blad ud af min dagbog« || 8. |3 |- bgcolor="CC9966" || [[Pesem Evrovizije 1957|1957]] || [[Birthe Wilke]] & [[Gustav Winckler]] || »Skibet skal sejle i nat« || 3. |10 |} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Danska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Danska na Pesmi Evrovizije| ]] 7osqaj4l5n57xl1wikernbl0am2u99y 6676784 6676624 2026-05-17T01:35:01Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676784 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=Danska na Pesmi Evrovizije|Flag=Flag of Denmark.svg|Member station=DR (Danish Broadcasting Corporation)|National selection event=Dansk Melodi Grand Prix|ESC first=1957|ESC best=1963, 2000, 2013|Apps=53 (45 finalov)}} [[Slika:Emmelie de Forest at the winners press conference 04.jpg|sličica|[[Emmelie de Forest]] po zmagi na Evroviziji leta [[Pesem Evrovizije 2013|2013]]]] [[Slika:Sissal at ESC2025 for Denmark 28.jpg|sličica|[[Sissal]] med nastopom v [[Basel|Baselu]] leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]]]] [[Danska na Pesmi Evrovizije|Danska]] je na [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]] prvič sodelovala leta [[Pesem Evrovizije 1957|1957,]] do sedaj je zmagala trikrat: leta [[Pesem Evrovizije 1963|1963]] v [[London|Londonu]] z [[Grethe & Jǿrgen Ingmann]], leta [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] v [[Stockholm|Stockholmu]] z [[Olsen Brothers]] in leta [[Pesem Evrovizije 2013|2013]] v [[Malmö|Malmu]] z [[Emmelie de Forest]]. Leta [[Pesem Evrovizije 1964|1964]], [[Pesem Evrovizije 2001|2001]] in [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] je tekmovanje gostila v svojem glavnem mestu Kopenhagnu. Danska svojega predstavnika izbira v nacionalnem izboru [[Dansk Melodi Grand Prix]]. Danska je v svoji prestolnici leta [[2005]] gostila tudi ''[[Congratulations]]'', prireditev ob 50. obletnici [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]. == Danski predstavniki == {| class="wikitable sortable" |- bgcolor="#ccccff" ! Leto ! Izvajalec ! Pesem ! Finale !Točke ! Polfinale !Točke |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Søren Torpegaard Lund]] |"Før vi går hjem" |7. |243 |5. |190 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Sissal]] |»[[Hallucination (skladba, Sissal)|Hallucination]]« |23. |47 |8. |61 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Anna Saba Lykke Oehlenschlæger|Saba]] |»Sand« | colspan="2" rowspan="4" |brez finala |12. |36 |- |[[Pesem Evrovizije 2008|2023]] |[[Rani Petersen|Reiley]] |»Breaking My Heart« |14. |6 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[REDDI]] |»The Show« |13. |55 |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |[[Fyr & Flamme]] |»Øve os på hinanden"đ« |11. |89 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[Ben & Tan]] |»Yes« | colspan="4" |[[Covid-19|Festival odpovedan zaradi pandemije COVID-19]] |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Leonora Colmor Jepsen|Leonora]] |»Love Is Forever« |12. |120 |10. |94 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Jonas Flodager Rasmussen|Rasmussen]] |»Higher Ground« |9. |226 |5. |204 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Anja Nissen]] |»Where I Am« |20. |77 |10. |101 |- |[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |[[Lighthouse X]] |»Soldiers of Love« | colspan="2" rowspan="2" |brez finala |17. |34 |- |[[Pesem Evrovizije 2015|2015]] |[[Anti Social Media]] |»The Way You Are« |13. |33 |- |[[Pesem Evrovizije 2014|2014]] |[[Anis Basim Moujahid|Basim]] |»Cliche Love Song« |9. |74 | colspan="2" |Gostiteljica |-bgcolor="gold" |[[Pesem Evrovizije 2001|2013]] |[[Emmelie de Forest]] |»Only Teardrops« |1. |281 |1. |167 |- |[[Pesem Evrovizije 2012|2012]] |[[Soluna Samay]] |»Should've Known Better« |23. |21 |9. |63 |- |[[Pesem Evrovizije 2011|2011]] |[[A Friend in London]] |»New Tommorow« |5. |134 | bgcolor="silver" |2. |135 |- |[[Pesem Evrovizije 2010|2010]] |[[Chanée & N'evergreen]] |»In a Moment Like This« |4. |149 |5. |101 |- || [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] || [[Niels Brinck]] || »Believe Again« || 13. |74 || 8. |69 |- || [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] || [[Simon Mathew]] || »All Night Long« | 15. |60 |bgcolor="CC9966"| 3. |bgcolor="CC9966"|112 |- || [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] || [[DQ]] || »Drama Queen« | colspan="2"| Brez finala || 19. |45 |- || [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] || [[Sidsel Ben Semmane]] || »Twist of Love« || 18. |26 | colspan="2"|že v finalu |- || [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] || [[Jakob Sveistrup]] || »Talking to You« || 9. |125 | bgcolor="CC9966" | 3. | bgcolor="CC9966" |185 |- || [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] || [[Thomas Thordarsson|Tomas Thordarson]] || »Shame on You« | colspan="2"| Brez finala || 13. |56 |- || [[Pesem Evrovizije 2002|2002]] || [[Malene Mortensen|Malene]] || »Tell Me Who You Are« || 24. |7 | colspan="2" rowspan="5" |Ni bilo predizborov |- bgcolor="silver" || [[Pesem Evrovizije 2001|2001]] || [[Rollo & King]] || »Never Ever Let You Go« || 2. |177 |-bgcolor = "#FFD700" || [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] || [[Olsen Brothers]] || »[[Fly on the Wings of Love]]« || 1. |195 |- || [[Pesem Evrovizije 1999|1999]] || [[Michael Teschl]] & [[Trine Jepsen]] || »This Time I Mean It« || 8. |71 |- || [[Pesem Evrovizije 1997|1997]] || [[Kølig Kaj]] || »Stemmen i mit liv« || 16. |25 |- |[[Pesem Evrovizije 1996|1996]] |[[Dorthe Andersen and Martin Loft]] |" Kun med dig" | colspan="2" |Brez finala |25. |22 |- || [[Pesem Evrovizije 1995|1995]] || [[Aud Wilken]] || »Fra Mols til Skagen« || 5. |92 | colspan="2" |Ni bilo predizborov |- || [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] || [[Tommy Seebach|Tommy Seebach Band]] || »Under stjernerne på himlen« || 22. |9 | colspan="2" |[[Kvalifikacija za Millstreet]] |- || [[Pesem Evrovizije 1992|1992]] || [[Lotte Nilsson]] & [[Kenny Lübcke]] || »Alt det som ingen ser« || 12. |47 | colspan="2" rowspan="25" |Ni bilo predizborov |- || [[Pesem Evrovizije 1991|1991]] || [[Anders Frandsen]] || »Lige der hvor hjertet slår« || 19. |8 |- || [[Pesem Evrovizije 1990|1990]] || [[Lonnie Devantier]] || »Hallo Hallo« || 8. |64 |- bgcolor="CC9966" || [[Pesem Evrovizije 1989|1989]] || [[Birthe Kjær]] || »Vi maler byen rød« || 3. |111 |- bgcolor="CC9966" || [[Pesem Evrovizije 1988|1988]] || Hot Eyes || »Ka' du se hva' jeg sa'?« || 3. |92 |- || [[Pesem Evrovizije 1987|1987]] || [[Anne-Cathrine Herdorf]] <small>(& [[Drengene]])</small> || »En lille melodi« || 5. |83 |- || [[Pesem Evrovizije 1986|1986]] || Lise Haavik || »Du er fuld af løgn« || 6. |77 |- || [[Pesem Evrovizije 1985|1985]] || [[Hot Eyes]] || »Sku' du spørg' fra no'en?« || 11. |41 |- || [[Pesem Evrovizije 1984|1984]] || [[Hot Eyes]] || »Det' lige det« || 4. |101 |- || [[Pesem Evrovizije 1983|1983]] || [[Gry Johansen]] || »Kloden drejer« || 17. |16 |- || [[Pesem Evrovizije 1982|1982]] || [[Brixx]] || »Video, video« || 17. |5 |- || [[Pesem Evrovizije 1981|1981]] || [[Tommy Seebach]] & [[Debbie Cameron]] || »Krøller eller ej« || 11. |41 |- || [[Pesem Evrovizije 1980|1980]] || [[Bamses Venner]] || »Tænker altid på dig« || 14. |25 |- || [[Pesem Evrovizije 1979|1979]] || [[Tommy Seebach]] || »Disco Tango« || 6. |76 |- || [[Pesem Evrovizije 1978|1978]] || [[Mabel]] || »Boom Boom« || 16. |13 |- || [[Pesem Evrovizije 1966|1966]] || [[Ulla Pia]] || »Stop – mens legen er go« || 14. |4 |- || [[Pesem Evrovizije 1965|1965]] || [[Birgit Brüel]] || »For din skyld« || 7. |10 |- || [[Pesem Evrovizije 1964|1964]] || [[Bjørn Tidmand]] || »Sangen om dig« || 9. |4 |- bgcolor="#FFD700" || [[Pesem Evrovizije 1963|1963]] || [[Grethe Ingmann|Grethe]] & [[Jørgen Ingmann]] || »[[Dansevise]]« || 1. |42 |- || [[Pesem Evrovizije 1962|1962]] || [[Ellen Winther]] || »Vuggevise« || 10. |2 |- || [[Pesem Evrovizije 1961|1961]] || [[Dario Campeotto]] || »Angelique« || 5. |12 |- || [[Pesem Evrovizije 1960|1960]] || [[Katy Bødtger]] || »Det var en yndig tid« || 10. |4 |- || [[Pesem Evrovizije 1959|1959]] || [[Birthe Wilke]] || »Uh, jeg ville ønske jeg var dig« || 5. |12 |- || [[Pesem Evrovizije 1958|1958]] || [[Raquel Rastenni]] || »Jeg rev et blad ud af min dagbog« || 8. |3 |- bgcolor="CC9966" || [[Pesem Evrovizije 1957|1957]] || [[Birthe Wilke]] & [[Gustav Winckler]] || »Skibet skal sejle i nat« || 3. |10 |} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Danska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Danska na Pesmi Evrovizije| ]] mmy65oymt1pjx5f0u3kk27cphq3q2yf 0 145268 6676636 6170372 2026-05-16T17:49:46Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676636 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=Turčija na Pesmi Evrovizije|Flag=Flag of Turkey.svg|Member station=TRT|Apps=34 (33 finalov)|ESC first=1975|ESC last=2012|ESC best=1.; 2003}} '''[[Turčija]]''' je na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' prvič nastopila leta [[1975]]. Leta [[1979]] je odpovedala svoj nastop na izboru v [[Jeruzalem]]u. Turčija do devetdesetih let ni dosegala vidnih rezultatov na evrovizijskih nastopih. Šele po uvedbi [[telefonsko glasovanje|telefonskega glasovanja]] in pravila, ki dovoljuje petje tudi v jeziku, ki ni [[uradni jezik]] nastopajoče države, Turčija dosega boljše uvrstitve. Najuspešnejša turška uvrstitev je prvo mesto na [[Pesem Evrovizije 2003|Pesmi Evrovizije 2003]], ko je [[Sertab]] zmagala s pesmijo ''[[Everyway that I can]].'' Leta [[2004]] je zato Turčija gostila izbor, ki je potekal v [[Carigrad]]u. Najslabša turška nastopa segata v leti [[1975]] in [[1980]] - obakrat je zasedla zadnje mesto. == Turški predstavniki == {|class = "wikitable" |- !Leto !Izvajalec !Pesem !Finale !Točke !Polfinale !Točke |- |[[Pesem Evrovizije 1975|1975]] |[[Semiha Yankı]] |"Seninle Bir Dakika" |19. |3 |- |[[Pesem Evrovizije 1978|1978]] |[[Nilüfer]] & [[Nazar]] |"Sevince" |18. |2 |- style="background:#e5e5e5" |[[Pesem Evrovizije 1980|1980]] |[[Ajda Pekkan]] |"Pet'r Oil" |15. |23 |- |[[Pesem Evrovizije 1981|1981]] |[[Modern Folk Trio]] & [[Ayşegül Aldinç|Ayşegül]] |"Dönme Dolap" |18. |9 |- |[[Pesem Evrovizije 1982|1982]] |[[Neco]] |"Hani?" |15. |20 |- |[[Pesem Evrovizije 1983|1983]] |[[Çetin Alp]] & The Short Waves |"Opera" |19. |0 |- |[[Pesem Evrovizije 1984|1984]] |Beş Yıl Önce, On Yıl Sonra |"Halay" |12. |37 |- |[[Pesem Evrovizije 1985|1985]] |[[MFÖ]] |"Didai Didai Dai" |14. |36 |- |[[Pesem Evrovizije 1986|1986]] |[[Klips ve Onlar]] |"Halley" |9. |53 |- |[[Pesem Evrovizije 1987|1987]] |[[Seyyal Taner]] & [[Lokomotif]] |"Şarkım Sevgi Üstüne" |22. |0 |- |[[Pesem Evrovizije 1988|1988]] |MFÖ |"Sufi" |15. |37 |- |[[Pesem Evrovizije 1989|1989]] |[[Pan (glasbena skupina)|Pan]] |"Bana Bana" |21. |5 |- |[[Pesem Evrovizije 1990|1990]] |[[Kayahan Açar|Kayahan]] |"Gözlerinin Hapsindeyim" |17. |21 |- |[[Pesem Evrovizije 1991|1991]] |[[İzel Çeliköz]], [[Reyhan Karaca]] & [[Can Uğurluer]] |"İki dakika" |12. |44 |- |[[Pesem Evrovizije 1992|1992]] |[[Aylin Vatankoş]] |"Yaz Bitti" |19. |17 |- |[[Pesem Evrovizije 1993|1993]] |[[Burak Aydos]] |"Esmer Yarim" |21. |10 |- |[[Pesem Evrovizije 1995|1995]] |[[Arzu Ece]] |"Sev" |16. |21 |- |[[Pesem Evrovizije 1996|1996]] |[[Şebnem Paker]] |"Beşinci Mevsim" |12. |57 |-bgcolor = "#CC9966" |[[Pesem Evrovizije 1997|1997]] |Şebnem Paker & Grup Etnik |"Dinle" |3. |121 |- |[[Pesem Evrovizije 1998|1998]] |[[Tüzmen]] |"Unutamazsın" |14. |25 |- |[[Pesem Evrovizije 1999|1999]] |[[Tuğba Önal]] & Grup Mistik |"Dön Artık" |16. |21 |- |[[Pesem Evrovizije 2000|2000]] |[[Pınar Ayhan]] & the S.O.S. |"Yorgunum Anla" |10. |59 |- |[[Pesem Evrovizije 2001|2001]] |[[Sedat Yüce]] |"Sevgiliye Son" |11. |41 |- |[[Pesem Evrovizije 2002|2002]] |Buket Bengisu & Grup Safir |"Leylaklar Soldu Kalbinde" |16. |29 |-bgcolor = "#FFD700" |[[Pesem Evrovizije 2003|2003]] |[[Sertab Erener]] |"Everyway That I Can" |1. |167 |-bgcolor = "cyan" |[[Pesem Evrovizije 2004|2004]] |[[Athena (glasbena skupina)|Athena]] |"For Real" |4. |195 |- |[[Pesem Evrovizije 2005|2005]] |[[Gülseren]] |"Rimi Rimi Ley" |13. |92 |- |[[Pesem Evrovizije 2006|2006]] |[[Sibel Tüzün]] |"Süperstar" |11. |91 |- |-bgcolor = "cyan" |[[Pesem Evrovizije 2007|2007]] |[[Kenan Doğulu]] |"Shake It Up Şekerim" |4. |163 |bgcolor="tan"| 3. |bgcolor="tan"| 197 |- | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | [[Mor ve Ötesi]] | "Deli" | 7. | 137 | 7. | 85 |- bgcolor = "cyan" | [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] | [[Hadise]] | "Düm Tek Tek" | 4. | 177 | bgcolor = "silver"|2. | bgcolor = "silver"|172 |-bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 2010|2010]] | maNga | "We Could Be the Same" | 2. | 170 | bgcolor="gold"|1. | bgcolor="gold"|118 |- | [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] | Yüksek Sadakat | "Live It Up" | X | X | 13. | 44 |- | [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] | Can Bonomo || "Love Me Back" || 7. || 112 || 5. || 80 |} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Turška glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Turčija na Pesmi Evrovizije| ]] 8u278anhova4nwkp7behdeeeu4g97ms 0 148435 6676931 6577031 2026-05-17T09:13:03Z Tadej Strniša 118282 Nekaj manjših popravkov in 2 sliki 6676931 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=neprimerne galerije v besedilu, nekateri deli bi bili bolje umeščeni v ločene članke (vsaj besedilo o cerkvi)}} {{drugipomeni2|Jezero}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Jezero | latd = 45 |latm = 53 |lats = 48.38 |latNS = N | longd = 15 |longm = 3 |longs = 54.71 |longEW = E |najdisi=Jezero,+Trebnje |geopedia=#L410_T13_F10142741_b4 |povrsina=3,72 |prebivalstvo=154 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=273,9 |postna=8210 |posta=Trebnje |obcina=Trebnje |pokrajina=Dolenjska |regija=Jugovzhodna Slovenija |prebivalec=Jezerec/Jezerka |krajevna skupnost=Dolenja Nemška vas|omemba=26. maj 1250}} '''Jezero''' je [[naselje]] v [[občina Trebnje|občini Trebnje]] v spodnjem delu Temeniške doline vzhodno od Trebnjega. Naravno kadunjo, kjer stoji vas obdajajo na jugu hrib Sveta Ana - Gradišče, na vzhodu hrib Cer in vas [[Dolenja Dobrava, Trebnje|Dolenja Dobrava]], na severu vinske gorice in vas [[Lukovek]], na zahodu pa gozd in vas [[Češnjevek, Trebnje|Češnjevek]]. Vas se glede na strnjenost stavb loči na 3 dele. Stari prvotni del vasi, imenovan tudi spodnji del ali »pod cesto«, leži med staro magistralno cesto ([[Cesta bratstva in enotnosti|Avtocesta bratstva in enotnosti]]) in sedanjo avtocesto Ljubljana – Novo mesto in danes šteje 28 domačij. Drugi, zgornji del, stoji severno nad magistralno cesto in šteje 15 domačij, tretji del pa stoji na drugi strani hriba Sveta Ana in šteje 9 zidanic. Pod območje vasi spada tudi gospodarski objekt, ki stoji na severozahodnem delu vinske gorice Laze. Glede na zemljepisno širino in dolžino je geografsko središče vasi na koordinati {{Coord|45|53|29.9|N|15|04|01.5|E}}. S 435. metri nadmorske višine je najvišja točka območja vasi njegov najbolj vzhodni del v vinski gorici Laze, najnižja točka pa je prosto dostopen spodmol Mala Risavnica z 247. metri. == Ledinska imena in oblike imena kraja == Ajdnce, Cer, Grič, Kote, Krašce, Krvice, Loka, Meški pot, Ograj, Pencleuc, Pod svetim Petrom, Podvrt, Požganje, Smedovc, Snekoše, Stopnk, Za brodom. Poimenovanje naselja se pojavlja tudi v oblikah »v Jezero«, tudi »na Jezero« (tako tudi [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]] »s. Petri zu Naiseru«, tj. sv. Peter v Na jezeru).<ref>{{Navedi knjigo|title=Die Ehre dess Hertzogthums Crain, 2. zv.|last=Valvasor|first=Janez Vajkard|publisher=|year=1689|isbn=|location=|page=816|cobiss=}}</ref> Imena vasi, izpričana v listinah in knjigah so še naslednja: Gêse, Geser, Gesser, Gyeser, Obgeser, Jeser, Jesser, Yeser, Jesero, See.<ref name="topografija.zrc-sazu.si">{{Navedi splet|url=https://topografija.zrc-sazu.si/|title=Slovenska historična topografija|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> === Legenda o imenu in nastanku vasi === Legenda pripoveduje, da je na gradu Lojšč živel graščak z imenom Luka. Zaobljubil se je, da bo dal zgraditi cerkvico, če bo odteklo jezero, ki je obdajalo njegov grad in povzročalo več težav. Jezero je res izginilo, cerkvica, ki je posvečena sv. Petru resnično stoji, gradu iz legende pa že zdavnaj ni več. Kjer je ležalo jezero, danes stoji po njem imenovana vas. Po graščaku Luku še vedno nosi ime vas [[Lukovek]], po gradu Lojšč pa se imenuje gozdič, kjer je grad nekoč stal. == Zgodovina == [[Slika:SI AS 1063 8 R1.jpg|sličica|levo|Listina s prvo omembo vasi Jezero kot villam Gese (obkroženo z rdečo)]] Vas se kot "villam Gese" prvič omenja 26. maja 1250 v listini, napisani in pečateni na gradu [[Planina pri Sevnici]], s katero Henrik Svibenski podarja [[Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki|cistercijanski opatiji v Kostanjevici]] pet neobdelanih kmetij na Rajcu, delu posesti [[Grad Štatenberk|gradu Štatenberk]] pri Trebelnem, za poravnavo svojih zločinov in požigov, ki jih je zagrešil nad opatijo. Ta posest je bila v lasti Henrikove žene Gerbirge, zato je njej v nadomestilo podaril vas Jezero.<ref>{{Navedi knjigo|title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku 6/1|last=Baraga|first=France|publisher=ZRC SAZU|year=2002|isbn=961-6358-92-8|location=|page=127-128|cobiss=121118976}}</ref> Kako je prišla vas v last Svibenskih je nemogoče ugotoviti. Sčasoma so kmetije prehajale med več lastniki. 5 jih je imel neko obdobje v lasti Henrik iz Erkenstaina, te sta pridobila Henrik Planinski in njegova žena Elizabeta, ter jih 3. maja 1337 prodala Juriju Svibenjskemu in njegovi ženi Kunigundi. Na eni kmetiji je bil najemnik Jurij, na drugi Marin, imena preostalih treh pa niso znana. Že leto prej, 10. julija 1336, sta Ušalk iz Prekope in njegova žena Diemut Juriju Svibenskemu prodala eno kmetijo, katero je obdeloval kmet Tomaž. Kot je napisano na darovnici, datirani 5. junija 1338, je to kmetijo v zakon prinesla Diemut, nanjo pa sta imela neke pravice brata Henrik in Ulrik Planinska, ki pa sta jih z darovnico prepustila novemu lastniku Juriju Svibenskemu. 9. oktobra 1358 sta Jurij in Kunigunda Svibenska za 220 zlatnikov prodala 7 kmetij [[Celjski grofje|Celjskemu grofu]] Frideriku. Na teh kmetijah so prebivali Peter, Tomaž, Friderik, Matej, Marin, Matej in Bede. 29. julija 1386 je Viljem Svibenski prodal kmetijo na kateri je stanoval Rupe (Rupert?) grofoma Hermanu in Viljemu Celjskemu. Leta 1423 so kmetije postale deželnoknežja last oz.[[Habsburžani|Habsburžanov]], vendar pa so jih imeli Celjani v fevdu vse do svojega izumrtja leta 1456. Sčasoma se je lastništvo kmetij razdrobilo med več gospoščin ([[Grad Svibno|Svibno]], [[Grad Trebnje|Trebnje]], [[Grad Lanšprež (stari grad)|Lanšprež]], [[Grad Bogenšperk|Bogenšperk]]), te pa so pogosto menjale [[Alod|lastnike]] in [[Fevd|fevdnike]]. Z [[Zemljiška odveza|zemljiško odvezo]] 7. septembra 1848 so kmetje, ki so bili do tedaj zgolj najemniki kmetij, postali njihovi pravi lastniki. [[Slika:Dizma Florjačič 1744, list 6.jpg|sličica|Prva upodobitev Jezera na kakem zemljevidu. Janez Dizma Florjančič, Horografski zemljevid vojvodine Kranjske, 1744.]] Predel današnjega Jezera, t.i. zgornji del, je do začetka 16. stoletja nosil ime Lukovški potok. [[Zaselek]] je imel vsaj dve kmetiji (to je najmanjše izpričano število v listinah), nahajal pa se je ali ob gradu ali pa ob potoku, kjer danes stojijo hiše Jezero 2, 3 in 3a. Obstoj omenjenega stolpastega gradu izpričujejo večkratne omembe v listinah, prvič 15. maja 1402, kjer je sicer omenjeno, da je dvor prazen oz. zapuščen. Stal je nizkem griču (Lojšč), z dveh strani zavarovan s strmim pobočjem. Sledovi zidov nakazujejo, da so poleg stala tudi gospodarska poslopja. Grad in zaselek je bil sprva verjetno v lasti vitezov Lanšpreških, po njihovem izumrtju, malo pred letom 1335, pa so je v last pridobili vitezi Svibenjski. 4. januarja 1367 sta bila v sklopu lanšpreškega gospostva prodana [[Celjski grofje|Celjskim grofom]], za njimi pa je prešla v last [[Habsburžani|Habsburžanov]]. Grad je bil najverjetneje porušen v času [[Turški vpadi|turških vpadov]], material pa porabljen za gradnjo hiš. == Cerkev sv. Petra == [[Slika:Cerkev svetega Petra v Jezeru.jpg|sličica|Cerkev svetega Petra]] Severno od starega jedra vasi Jezero stoji na rahli vzpetini pod gozdom Lojšč cerkvica svetega apostola [[Sveti Peter|Petra]]. Ta se prvič omenja v zapisniku o podeljevanju kleriških redov, 23. septembra 1391, kot podružnična cerkev svetega Petra v Lukovškem potoku [[Župnija Trebnje|župnije]] svete Marije v [[Trebnje]]m (sancte Marie in Treffen ad titulum sue filialis ecclesie sancti Petri in Laypacho). Popis cerkvenih dragocenosti na Kranjskem iz leta 1526 jo imenuje cerkev sv. Petra ob cesti (an der strassen). Bržkone gre tukaj za omembo prastare rimske ceste med [[Emona|Emono]] in [[Sisek|Siscio]], ki izvira iz morebitne dileme zapisnikarja, ki ni mogel povsem natančno umestiti sicer na samem stoječe cerkve. Kot davek cerkvenih ustanov za obrambo [[Kranjska|Kranjske]] pred [[Turški vpadi|Turki]], je cerkev oddala [[kelih]], ki je imel srebrno čašo ter [[Patena|pateno]], v skupni teži 18 lotov (315 g). Ob cerkvi je bil prislonjen rimski miljnik, ki je bil ukraden v devetdesetih letih. Cerkev omenja tudi [[Janez Vajkard Valvasor]] v [[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]] iz leta 1689 (die Kirche s. Petri zu Naiseru). [[Cerkev (zgradba)|Cerkev]] je pravilno orientirana (vzdolžna os vzhod-zahod) in je srednjeveškega nastanka. Zidana je bila v romanskem slogu, kar dokazujejo med zadnjo obnovo odkriti ostanki dveh okenc značilne oblike. Ladja je še prvotna in se je pred prezidavo na vzhodni strani zaključila s polkrožno apsido, ki je bila precej ožja od sedanjega prezbiterija. Apsida je bila ob prezidavi v začetku 17. stoletja podrta, na njenem mestu pa je bil sezidan večji, tristrano zaključen prezbiterij, na nasprotni strani pa 22 metrov visok zvonik. Tedaj so prvoten, lesen, raven strop odstranili in ladjo obokali z lesom ter ga ometali, razširili odprtino v slavoločni steni, naredili pevski kor, iz njega pa prebili vrata v zvonik. V južni steni ladje so povečali stari romanski okenci in izsekali stranska vrata, v severni steni pa novo okno. Pred tem cerkev najverjetneje sploh ni imela zvonika niti zvonov, saj na ohranjenem zatrepu pročelja ni vidnih nobenih sledov morebitne lesene ali celo zidane konstrukcije. Danes v zvoniku visita dva zvonova. Prvi je iz leta 1795 in je delo Janeza Jakoba Samasse, livarja iz [[Ljubljana|Ljubljane]]. Drugi, večji zvon, pa je iz leta 1926 in ga je, kot piše na njem, po naročilu soseske Jezero ulila livarna v Šentvidu nad Ljubljano. Južno ladijsko steno cerkve je nekoč krasila tudi freska [[Sveti Krištof|svetega Krištofa]], na njej pa je bil viden vpraskan napis HIC FUIT JACOBUS FELDT 1555 ANDREAS WUTALIZ. Celotna zunanjščina je bila okoli leta 1920 prebeljena na zeleno, zato so jo imenovali »ta zelena cerkev«. Leta 1925 je zidar Valentini izdelal betonski tlak. Ta je zamenjal starega opečnatega, ki je bil najverjetneje položen leta 1723, kot je izpričevala opeka s to letnico. Leta 1993 so obnovili streho [[Zvonik|zvonika]] in jo prekrili z bakrom. Tedaj so vanj namestili tudi zvonomat. Notranjost cerkvice so prebelili, obnovili [[križev pot]] in namestili nov pevski kor. V letu 2005 so prekrili streho, notranjost pa je bila bogatejša za hrastov ambon in tri sedeže za [[Duhovnik|duhovnika]] in [[Ministrant|ministranta]]. Tri leta kasneje so začeli z obnovo fasade, toda brez ustreznega konservatorskega nadzora Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Tedaj je bilo odkritih nekaj fragmentov [[Freska|freske]] svetega Krištofa, ki so jih delavci odstranili s preostalim ometom vred. Ob posredovanju in nadzoru Zavoda je bilo nadaljnje delo vodeno po predpisih in tako odkritih ter dokumentiranih več kamnov iz grobišča, v jugovzhodnem vogalu cerkvene ladje pa nagrobnik z v celoti ohranjenim napisom. Ob zadnji obnovi so bili izdelani tudi novi masivni hrastovi vrati. Vrata pod zvonikom so opremljena s podobama sv. Petra, ki od Jezusa prejema nebeške ključe in petelinom, poleg katerega je napisan znan Jezusov izrek Petru, da ga bo, preden bo petelin dvakrat zapel, trikrat zatajil (Mr 14,30). Na stranskih vratih pa sta podobi, kako Peter pada v jezero, ter podoba, ko Jezus rešuje utapljajočega Petra (Mt 14,22-33). === Oltar === [[Slika:Oltar v cerkvi.jpg|sličica|Pogled v ladjo in prezbiterij]] Iz istega časa, ko je bil položen opečnati tlak, je najverjetneje tudi sedanji [[Barok|baročni]] [[oltar]], ki stoji na kamniti menzi, ki je bila ob namestitvi oltarja povečana, prvotno je bila krajša. Samo upamo si domnevati, da je na njej najbrž stal majhen, še v gotski maniri oblikovan, lesen oltarček. Mojster rezbar je izdelal prevelik oltar, zato so morali, da so ga lahko postavili, na stropu odkrušiti del ometa. Oltar je dvonadstropen. V spodnjem delu stoji v osrednji niši [[sveti Peter]], na njegovi desni [[sveti Pavel]] in na njegovi levi [[sveti Andrej]]. Kipe ločujejo na vsaki strani po trije stebri, po dva oblikovana rahlo izbočeno in eden spiralast, vsak s preprostim kapitelom v korintskem slogu. Nad vsakim kapitelom so prvotno bile pritrjene še glavice angelcev, ki pa so jih ukradli, ostala je le ena. V zgornjem delu oltarja je v osrednji niši kip svetega [[Sveti Mihael|Mihaela]], na vsaki strani pa še po eden angel. Vse te tri kipe so tudi ukradli, ob zadnjem restavriranju pa so naredili nove. Oltar je na vsaki strani zaključen z listno ornamentiko. Oltar je bil prvič prenovljen leta 1840. Mojster, ki ga je obnavljal, je pustil letnico zapisano na knjigi, ki jo drži v rokah sv. Andrej. Drugič je bil oltar obnovljen leta 1942, kot je zapisano na zadnji strani oltarja. Nazadnje ga je leta 2012 restavriralo Restavratorstvo Legan iz Žužemberka in mu povrnilo prvoten sijaj. Obnovljen oltar je 8. julija 2012 blagoslovil novomeški škof msgr. [[Andrej Glavan]]. V stranskih nišah slavoloka stojijo trije kipi. V desni stoji lesen baročen kip svetega apostola [[Sveti Jakob|Jakoba starejšega]], v levi vdolbini, kjer je nekoč stal kip svetega apostola [[Sveti Matija|Matija]] in je bil ukraden, pa sedaj stojita manjša mavčna kipa Lurške [[Sveta Marija|Marije]] ter [[Srce Jezusovo|Srca Jezusovega.]] V oltarni menzi je tudi relikviarij z neznanimi relikvijami, od pečata iz rdečega voska pa je ostalo zgolj nekaj drobcev. Ob prenovi oltarja je bilo v špranjah menze odkrito majhno okroglo stekelce, zelo verjetno ostanek stare okenske zasteklitve. == Rimsko grobišče == [[slika:S6300413.jpg|sličica|Rimski nagrobnik]] Na zemljišču, kjer danes stoji cerkev, je bilo rimsko grobišče. Kasneje so nagrobnike in bloke iz temelja grobišča uporabili za zidavo cerkve. Na zunanjem zidu so vidni trije nagrobniki, četrti, odkrit ob zadnji obnovi cerkve, pa je v celoti težje viden, saj ga delno zakriva zid prezbiterija. Nagrobnik, ki je vzidan v temelju zvonika, ima vidno zgolj slikovno stranico. Na njem je upodobljena [[Kantar (posoda)|dvoročajna posoda]] iz katere raste vinska trata, na njej pa sedi ptica. Ostali trije nagrobniki so napisni, dva preprosta, eden pa ima okrasno obrobo. Vse štiri nagrobnike so ob obnovi tudi zaščitili s steklom. Iz temelja grobišča so potegnili ven tudi več kamnov. Dva sta služila kot stopnici pri stranskih vratih ladje, dva pa za prag pred zvonikom. Dva štirioglata nagrobnika sta nekoč samostojno stala tudi pred zvonikom. Na večjem so lahko sedele štiri osebe, manjši pa je bil dovolj velik, da je na njem stal jerbas, v katerem so bile češnje, ki jih je že davno nekoč ob žegnanju prodajala neka ženska iz vasi Rihpovec. Oba kamna so že pred leti odpeljali neznano kam. Kamni v rimskem temelju imajo vrezane tudi vdolbine za železne spone, ki so kamne držale v pravilnem položaju. Spone so na mestu držale svinčene zalivke. Ena je ohranjena še v celoti, druga pa le delno. == Kapelica == [[Slika:Kapelica Marije Brezmadežne.jpg|sličica|282x282_pik|Kapelica Marije Brezmadežne]] [[Kapelica|Kapelico]] v središču vasi je kmalu po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] postavil Vrščajev oče, Alojzij Žnidaršič, v zahvalo za srečno vrnitev iz vojnega ujetništva v Rusiji. Namen je bil ovekovečen z napisom na sprednjem zatrepu: Zahvala Mariji za srečno vrnitev iz Rusije. Sčasoma je bil prekrit z beleži in ometi. Gre za arhitekturno tipično oblikovano kapelico, ki je zgrajena iz opeke, s štirimi betonskimi stebri in dvokapno pločevinasto streho. Vhod in stranski odprtini so zavarovani s kovanimi vrati in mrežama. Niša je zastekljena, v njej pa stoji kip [[Marijino brezmadežno spočetje|Marije Brezmadežne]]. Kapelico so leta 1993 obnovili in vanjo postavili spominsko ploščo z imeni med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] ubitih vaščanov. Nazadnje je bila obnovljena leta 2016. == Luža == Nekoč sta sredi vasi stala [[kal|kala]] oz. luži, kjer se je napajala živina. En kal je bil zasut neznano kdaj, najverjetneje zaradi širitve ceste, saj sta stala vsak na svoji strani ceste, drugega pa so okoli leta 1980 zasuli vaški fantje. Pred tem je pozimi služil tudi kot drsališče. == Korito s perilniki == Že neznano kdaj so malo pred ponorom Lukovški potok zajezili in napravili korito za napajanje živine ter perilnike za pranje. Zdajšnji perilniki so bili postavljeni leta 1845 in so izdelani iz sivega apnenca iz kamnoloma v [[Dolenja Nemška vas|Dolenji Nemški vasi]]. Tedaj so bili postavljeni 4 perilniki in dve plošči na katerih so ženske stale, pred pol stoletja pa jim je bil dodan še prag, ki so ga dobili pri sosednji domačiji. Korito je bilo prvotno leseno, leta 1965 pa je bilo narejeno betonsko s kovinskimi obroči za privez živine, ko se je napajala.<gallery mode="nolines" widths="268" heights="200"> Slika:Korito s perilniki.jpg|Korito s perilniki na Lukovškem potoku Slika:S6300420.jpg|1845, leto izdelave perilnikov </gallery> == Kraški svet == Vas leži na [[Kras (območje)|kraškem svetu]]. Okoliški gozdovi so posejani z [[Kraški pojavi|kraškimi pojavi]]. Tako najdemo lepo število [[Kraške jame|jam]], [[brezno]], suho strugo reke Temenice, [[Vrtača|vrtače]], kraški gozd, [[Ponikalnica|ponikalnice]]. === Suha struga reke Temenice === Največ jam je ob stari suhi strugi [[Temenica (reka)|Temenice]]. Nekoč je Temenica po površini tekla dlje, daljša je bila za 2,2 km, danes pa je skupaj dolga 27,6 km. Suha struga se začne pri Rupi 2 in 1/3 njene dolžine teče skozi travnike, 2/3 pa je gre po gozdu. Ob suhi strugi si sledi več ponorov, kjer ob večjem deževju Temenica tudi ponikne, saj le redko priteče do zadnjega požiralnika. Ob strugi se nahaja več vrtač in jam, konča pa se v 14 m globokem breznu Risavnica. <gallery mode="nolines" widths="268" heights="200"> Slika:Suha struga.jpg|Suha struga Slika:Suha struga ob poplavah 19. septembra 2010.jpg|Suha struga ob poplavah 19. septembra 2010 </gallery> === Jame === '''Brezno pri tunelu Sv. Ana''' je dolgo 20 m in globoko 17 m. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.katasterjam.si/caves/8019|title=Kataster jam}}</ref> '''Jama 1 pri Risanici''' je poševna jama z breznom in več etažami. Dolga je 44 m in globoka 11 m. Je eden od požiralnikov reke Temenice ob njeni suhi strugi. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.katasterjam.si/caves/10682|title=Kataster jam}}</ref> '''Jama pod Gradiščem''' je 40 m dolgo brezno, ki sega 17 m v globino. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.katasterjam.si/caves/10337|title=Kataster jam}}</ref> '''Kozja jama''' je danes zasuta s smetmi, nekoč pa je bila ena lepših jam, saj je bila bogata s kapniškimi tvorbami. '''Luknja v Cerkvenem talu''' je bila 46 m dolgo in 14 m globoko stopnjasto, poševno brezno. Ob gradnji avtoceste leta 2009 so jo uničili.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.katasterjam.si/caves/2343|title=Kataster jam|accessdate=17. 8. 2025}}</ref> '''Mala Risanica''' je spodmol, dolg 5 m in globok 1 m. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.katasterjam.si/caves/5238|title=Kataster jam}}</ref> '''Požganjska jama''' je poševna jama z breznom in več etažami, dolžine 53 m in globine 15 m. Je eden od požiralnikov reke Temenice ob njeni suhi strugi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.katasterjam.si/caves/5147|title=Kataster jam}}</ref> '''Požiralnik Temenice na Požganju''' je 12 m dolgo in 7 m globoko stopnjasto brezno.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.katasterjam.si/caves/2344|title=Kataster jam}}</ref> Brezno '''Risanica''', imenovano tudi Risavnica je globoko 14 metrov in je zadnji požiralnik reke Temenice. Ob povečanem deževju se vidi, kako po njegovih tleh teče podtalnica. Jamski sistem Risavnice je zelo razvejan in se povezuje z več drugimi jamami, ter tako seže vse do trebelske planote. Brezno je dobilo ime po risih, ki so se nekoč v njem radi zadrževali. Do nedavnega je v brezno vodila tudi lesena lestev. Nekoč so v Risavnico vaščani Lukovka hodili po led, s katerim so hladili pijačo, ki so jo stregli ob svojem domačem žegnanju, na Jurjevo, 24. aprila. Še danes lahko v breznu celo poleti vidimo ledene sveče. '''Velban kevder''', imenovan tudi Mačkova jama, je 113 m dolga in 17 m globoka jama. Njen vhod je širok in visok le pol metra, nato pa se nadaljuje po ozkem in nizkem rovu do nivoja podtalnice, kjer se zaključi z večjo dvorano.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.katasterjam.si/caves/2189|title=Kataster jam}}</ref> '''Zamolčana jama v kamnolomu''' je bila odkrita 13. aprila 2008 ob širitvi kamnoloma. Bilo je 23 m dolgo in 10 m globoko brezno. Po zaključenih raziskavah in dokumentiranju je bila uničena. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.katasterjam.si/caves/9702|title=Kataster jam}}</ref> '''Zemljančev kevder''', imenovan tudi Zemljančeva jama je 13 m dolga in 5 m globoka jama. Vhod vanjo je spodmol pod večjo skalo nato pa se nadaljuje v rov. Poimenovana je po hišnem priimku Zemljančevih, na katerih zemljišču se jama nahaja. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.katasterjam.si/caves/2188|title=Kataster jam}}</ref> '''Zgonuha''', imenovana tudi Zvonuha, je bila jama sestavljena iz 6 m globokega brezna, ki se je nadaljevalo v dva rova, dolžine 38 m in skupne globine 17 m. Svoje ime je dobila po izjemni akustiki. Če si vanjo vrgel kamen je globoko donelo. Ob izgradnji avtoceste leta 2009 so jo zasuli. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.katasterjam.si/caves/2187|title=Kataster jam}}</ref> <gallery mode="nolines" widths="268" heights="200" perrow="5"> Slika:Brezno pri tunelu Sv. Ana.jpg|Brezno pri tunelu Sv. Ana Slika:Jama 1 pri Risavnici.jpg|Jama 1 pri Risanici Slika:Jama pod Gradiščem.jpg|Jama pod Gradiščem Slika:Požganjska jama.jpg|Požganjska jama Slika:Risavnica.jpg|Risanica Slika:Naravni most nad breznom.jpg|Naravni most nad breznom Slika:Velban kevder.jpg|Velban kevder Slika:Zemljančev kevder.jpg|Zemljančev kevder Slika:Zgonuha.jpg|Zgonuha </gallery> === Potoka in požiralnika === V osrčje naselja priteka Lukovški potok, ki ponika v Gabrovški jami, 10 m širokem in 6 m globokem požiralniku. Potok se pod zemljo združi z reko Temenico in pride na dan v Zijalu. Jama oziroma požiralnik je dobil ime po hišnem priimku najbližje domačije, po Gabrovčevih. Nekoč so požiralnik rabili tudi za kopanje. Vanj so postavili večjo leseno kad, ali pa so zajezili vodo, preden je odtekla v majhno luknjo, ki se je nahajala ob kamniti steni. Lukovški potok je dobil ime po sosednji vasi Lukovek, saj teče mimo te vasi. V 11. številki časopisa Dolenjec v letu 1906 je bil objavljen tudi naslednji članek. "Požiralnik Jezero na Dolenjskem. Kakor smo že v 5. številki „ Dolenjca" omenili, nahaja se v okolici Trebnja zanimiv požiralnik Jezero. O njem se nam poroča: Na zanimivi ravani med Trebnjem-Mokronog in Št. Rupertom nahaja se liki v rajskem kotliču obdanim z majhnimi griči iz 14 posestnikov obstoječa krajina Jezero in blizo okrog 7—8 metrov globoka požiralniku slična usodna votlina, katere zgorajšnji premer znaša približno 12—14 metov. Ta votlina požira v se precej velik potok, v katerega se zliva mnogo manjših studencev. Vsa okolica ima po svoji sestavi značaj kraških tal. Tod se nahaja na razne strani raztresenih 6 večjih selišč, katerih lastniki so vsi dobro stoječi posestniki. Ves ta svet leži proti Jezeru nagnjen. Precej močna studenčnina nikdar ne presahne. Ker so vsi mlini te okolice zelo oddaljeni od posameznih selišč, priporočati bi bilo, da se najde kak podjeten domačin, ter pusti zgraditi pri preje omenjenem požiralniku novo urejen večji mlin. Padec vode pri požiralniku je jako močen in strm, torej bi se pri količkaj dobri turbini, ali magari navadnem mlinskem kolesu, lahko napravila gonilna moč za 4—5 mlinskih kamenov. Ker obstaja v globini tega požiralnika velika kotlina, se voda vedno odteče v votlino, in se tudi pri povodnji ali vsled ledu po zimi nikdar ne zamaši. Komaj pol ure od tod je postajica (Haltestelle) Ponikve. Ugodno torej tudi za obiskovalce in prijatelje prirodnih zanimivosti. Posestnik te parcele Anton Kumer hiš. št. 10 v Jezero bi bil pripravljen ta prostor pod jako ugodnimi pogoji prodati. Škoda seveda, da mož te ugodne prilike ne umeje sam izrabiti. Dolenjci! Kakor se od strani čuje, špekulira na ta zanimivi prirodni čar naše rodne zemlje bržkone neka tuja družba, če tudi ta govorica ne bi bila še osnovana, vendar naša dolžnost nas že danes kliče, da sploh ne prepustimo, da se kdaj uresniči. Naši denarni zavodi leže mrtvi za dolenjsko narodno gospodarstvo, izkazujejo pač v svojih poročilih in bilancah lepe svote kot skupiček naših žuljev, torej če bi ne bilo na celi dolenjski drugega zasebnega podjetnika, ki bi se za to stvar zanimal, hajdi ve, dolenjske hranilnice in posojilnice, pokažite dejansko, da res živite, ne samo zase, marveč tudi za narod, kateri vas podpira. Tudi gospodje učenjaki najdejo tukaj obilo gradiva za prirodoznanstvo naše rodne zemlje, torej ne čepite v svojih brlogih in ne pustite kisati svojih talentov v brezdelni nebrigi za slovenski narod! Tako poročilo! Izvedeli smo od druge strani, da je res ves ta kraj vreden, da se zanj zlasti mi Novomeščanje z vnemo zanimamo. Snuje se zabavno poučno potovanje skozi te kraje, in želeti je, da se tega izleta udeleže čim največje število. Podrobnosti v uredništvu." Jugovzhodno od Jezera ponika Dobravski potok, ki ponikne sredi travnikov v več majhnih lukenj (porozna zemlja), ob večjih vodah pa v urejen požiralnik, ki je širok 10m in globok 4m. Dobravski potok je dobil ime po vasi Dolenja Dobrava, ki se nahaja ob potoku. V knjigi Dolenjska zemlja in ljudje sta bili našima potokoma posvečeni skoraj dve strani v celoti, poleg besedila pa je bil natisnjen tudi preprost pregleden zemljevid. [[Slika:Ponikalnice.jpg|sličica|Preprost načrt ponikalnic reke Temenice in potokov v okolici Jezera]] "Naslednja ponikalnica (reke Temenice, op.p.) je precej izdaten stalen Lukovski potok. Starejši domačini vedo povedati, da se je povrhnji tok navadno končal sredi vasi Jezero v komaj kak meter globoki rupi in da je od tod še tekla njegova voda, kadar je narasla, več sto metrov naprej proti Risanici, izgubljajoč se prej ali pozneje v neopazne rupe. Kasneje pa naj bi se ta požiralnik v Jezeru, ki ga nazivajo po ondotnem posestniku Gabrovska jama, tako povečal in poglobil, da je sedaj že dobrih 10 m širok in 6 m globok ter požira tudi ob največjem navalu potoka vso njegovo vodo. Res je videti sveže sledove ugrezanja tal ob krajeh te obsežne odprtine; vendar je trajal dosedanji proces poglabljanja požiralnika gotovo daljšo dobo, ker zasledimo v 11. številki časnika Dolenjca leta 1906 podroben opis navedene jame. Že takrat se je vanjo stekala ob vsakem času vsa voda in so zato razmišljali, da bi nad njo postavili večji mlin, ki bi izkoriščal globok padec v požiralnik. Od leta 1958 ima Lukovski potok mnogo manj vode, ker so takrat zajeli graditelji avtomobilske ceste, ki teče tod mimo, enega izmed njegovih izvirov, Špelo, da so se oskrbovali s pitno vodo. Zdaj je tam vodovod za vasi Lukovek in Jezero. Tretja ponikalnica je Dobravski potok, ki stopa pod vasjo Dolenja Dobrava iz ožje doline na široko odprta travniška tla. Ob neopaznih rupah jih zamočviri zdaj više, zdaj niže, do kamor pač seže njegov površinski tok. Lukovski in Dobravski potok, ki ponikata komaj pol km vsaksebi, sta se gotovo nekdaj zlivala južno od Jezera v enoten tok, ki je nato dosegel povrhnjo Temenico. Kje se ji sedaj pridruži njuna voda v podzemlju, ne vemo. Kaže pa omeniti, da dobiva Temenica v bližnji Vrhpeči, kjer se pojavi drugič na površju, mnogo več vode, kot je ponika pri Ponikvah, in to ne le iz poglavitnega roja izvirov izpod prepadne stene Zijala, temveč tudi nekaj niže pod levim pobočjem doline." <ref>{{Navedi knjigo|title=Dolenjska zemlja in ljudje|last=|first=|publisher=|year=1962|isbn=|location=|page=|cobiss=2937601}}</ref> === Kraški gozd in apnenice === Jedro vasi obdajajo kulturne površine, te pa na vzhodu, jugu in zahodu mešani gozdovi s prevlado listavcev. Ves gozd je bogat s kamnom [[Apnenec|apnencem]]. Nekoč je bilo na Slovenskem zelo razširjeno [[apneničarstvo]]. Vsak lastnik je dal na nekaj let posekati del gozda in napraviti apnenico. Še danes so vidni ostanki 172 apnenic, v katerih so po izračunu sežgali okoli 43.000 ton kamenja in pridobili približno 14.000 ton apna. Za kurjenje so uporabili 18 km dobrih drv in 36.000 vozov vejevja. == Kmetijstvo == [[Slika:Gorica na Ceru.jpg|sličica|Vinska gorica Cer. Izrez iz Franciscejskega katastra iz leta 1825.]] Vas je obdana z dobro plodno zemljo. Ob potokih so travniki, drugje pa se menjavajo [[Njiva|njive]] in [[Travnik|travniki]]. Nekoč so bile vse domačije tudi kmetije, danes pa se z govedorejo ukvarjajo le pri šestih hišah, od tega pri dveh hišah živijo samo od kmetijstva, pri ostalih pa so domači zaposleni tudi drugod. Pri treh domačijah se ukvarjajo tudi z domačo proizvodnjo gotovih izdelkov. Kmetija Žnidaršič ponuja domače pekovske izdelke (kruh, piškoti, pecivo), kmetija Zupančič ponuja domače rezance, kruh in vino, kmetija Marn pa mlečne izdelke (sir, skuta, jogurt). Večina domačij v vasi ima v okoliških vinskih goricah tudi svoje [[Vinograd|vinograde]], nekoč pa vas imela celo svojo vinsko gorico. Nahajala se je na hribu Cer, prvič pa je omenjena leta 1455 v fevdni knjigi Celjske grofije. Vinska gorica je bila opuščena približno leta 1885 po prihodu trtne uši. == Kamnolom == Območje hriba Sveta Ana je zelo bogato z apnencem. Kamen so začeli izkoriščati že ob gradnji železnice, ki polje proti [[Novo mesto|Novemu mestu]]. Današnji [[kamnolom]] je nastal po 2. sv. vojni na ozemlju velikega gozda gradu [[Grad Lanšprež (novi grad)|Lanšprež]], gozd pa je zato nosil ledinsko ime Lanšpreški boršt. V kamnolomu so morali ljudje iz bližnje in daljne okolice opravljati prisilno delo. Deloval je do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|slovenske osamosvojitve]] in nato nekaj let sameval. Okoli leta 2000 so ponovno začeli z obratovanjem. Sredi kamnoloma stoji nekdanja zgradba uprave, 500 m nižje pa opuščeno skladišče razstreliva, ki so ga rabili pri delu. Skladišče je zgrajeno iz močnega armiranega betona in obdano z bodečo žico. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Trebnje}} [[Kategorija:Naselja Občine Trebnje]] c8vghf84cbcxmaykkqzyjhhle4kt26t 6676974 6676931 2026-05-17T10:49:04Z Tadej Strniša 118282 6676974 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=neprimerne galerije v besedilu, nekateri deli bi bili bolje umeščeni v ločene članke (vsaj besedilo o cerkvi)}} {{drugipomeni2|Jezero}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Jezero | latd = 45 |latm = 53 |lats = 48.38 |latNS = N | longd = 15 |longm = 3 |longs = 54.71 |longEW = E |najdisi=Jezero,+Trebnje |geopedia=#L410_T13_F10142741_b4 |povrsina=3,72 |prebivalstvo=154 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=273,9 |postna=8210 |posta=Trebnje |obcina=Trebnje |pokrajina=Dolenjska |regija=Jugovzhodna Slovenija |prebivalec=Jezerec/Jezerka |krajevna skupnost=Dolenja Nemška vas|omemba=26. maj 1250}} '''Jezero''' je [[naselje]] v [[občina Trebnje|občini Trebnje]] v spodnjem delu Temeniške doline vzhodno od Trebnjega. Naravno kadunjo, kjer stoji vas obdajajo na jugu hrib Sveta Ana - Gradišče, na vzhodu hrib Cer in vas [[Dolenja Dobrava, Trebnje|Dolenja Dobrava]], na severu vinske gorice in vas [[Lukovek]], na zahodu pa gozd in vas [[Češnjevek, Trebnje|Češnjevek]]. Vas se glede na strnjenost stavb loči na 3 dele. Stari prvotni del vasi, imenovan tudi spodnji del ali »pod cesto«, leži med staro magistralno cesto ([[Cesta bratstva in enotnosti|Avtocesta bratstva in enotnosti]]) in sedanjo avtocesto Ljubljana – Novo mesto in danes šteje 28 domačij. Drugi, zgornji del, stoji severno nad magistralno cesto in šteje 15 domačij, tretji del pa stoji na drugi strani hriba Sveta Ana in šteje 9 zidanic. Pod območje vasi spada tudi gospodarski objekt, ki stoji na severozahodnem delu vinske gorice Laze. Glede na zemljepisno širino in dolžino je geografsko središče vasi na koordinati {{Coord|45|53|29.9|N|15|04|01.5|E}}. S 435. metri nadmorske višine je najvišja točka območja vasi njegov najbolj vzhodni del v vinski gorici Laze, najnižja točka pa je prosto dostopen spodmol Mala Risavnica z 247. metri. == Ledinska imena in oblike imena kraja == Ajdnce, Cer, Grič, Kote, Krašce, Krvice, Loka, Meški pot, Ograj, Pencleuc, Pod svetim Petrom, Podvrt, Požganje, Smedovc, Snekoše, Stopnk, Za brodom. Poimenovanje naselja se pojavlja tudi v oblikah »v Jezero«, tudi »na Jezero« (tako tudi [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]] »s. Petri zu Naiseru«, tj. sv. Peter v Na jezeru).<ref>{{Navedi knjigo|title=Die Ehre dess Hertzogthums Crain, 2. zv.|last=Valvasor|first=Janez Vajkard|publisher=|year=1689|isbn=|location=|page=816|cobiss=}}</ref> Imena vasi, izpričana v listinah in knjigah so še naslednja: Gêse, Geser, Gesser, Gyeser, Obgeser, Jeser, Jesser, Yeser, Jesero, See.<ref name="topografija.zrc-sazu.si">{{Navedi splet|url=https://topografija.zrc-sazu.si/|title=Slovenska historična topografija|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> === Legenda o imenu in nastanku vasi === Legenda pripoveduje, da je na gradu Lojšč živel graščak z imenom Luka. Zaobljubil se je, da bo dal zgraditi cerkvico, če bo odteklo jezero, ki je obdajalo njegov grad in povzročalo več težav. Jezero je res izginilo, cerkvica, ki je posvečena sv. Petru resnično stoji, gradu iz legende pa že zdavnaj ni več. Kjer je ležalo jezero, danes stoji po njem imenovana vas. Po graščaku Luku še vedno nosi ime vas [[Lukovek]], po gradu Lojšč pa se imenuje gozdič, kjer je grad nekoč stal. == Zgodovina == [[Slika:SI AS 1063 8 R1.jpg|sličica|levo|Listina s prvo omembo vasi Jezero kot villam Gese (obkroženo z rdečo)]] Vas se kot "villam Gese" prvič omenja 26. maja 1250 v listini, napisani in pečateni na gradu [[Planina pri Sevnici]], s katero Henrik Svibenski podarja [[Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki|cistercijanski opatiji v Kostanjevici]] pet neobdelanih kmetij na Rajcu, delu posesti [[Grad Štatenberk|gradu Štatenberk]] pri Trebelnem, za poravnavo svojih zločinov in požigov, ki jih je zagrešil nad opatijo. Ta posest je bila v lasti Henrikove žene Gerbirge, zato je njej v nadomestilo podaril vas Jezero.<ref>{{Navedi knjigo|title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku 6/1|last=Baraga|first=France|publisher=ZRC SAZU|year=2002|isbn=961-6358-92-8|location=|page=127-128|cobiss=121118976}}</ref> Kako je prišla vas v last Svibenskih je nemogoče ugotoviti. Sčasoma so kmetije prehajale med več lastniki. 5 jih je imel neko obdobje v lasti Henrik iz Erkenstaina, te sta pridobila Henrik Planinski in njegova žena Elizabeta, ter jih 3. maja 1337 prodala Juriju Svibenjskemu in njegovi ženi Kunigundi. Na eni kmetiji je bil najemnik Jurij, na drugi Marin, imena preostalih treh pa niso znana. Že leto prej, 10. julija 1336, sta Ušalk iz Prekope in njegova žena Diemut Juriju Svibenskemu prodala eno kmetijo, katero je obdeloval kmet Tomaž. Kot je napisano na darovnici, datirani 5. junija 1338, je to kmetijo v zakon prinesla Diemut, nanjo pa sta imela neke pravice brata Henrik in Ulrik Planinska, ki pa sta jih z darovnico prepustila novemu lastniku Juriju Svibenskemu. 9. oktobra 1358 sta Jurij in Kunigunda Svibenska za 220 zlatnikov prodala 7 kmetij [[Celjski grofje|Celjskemu grofu]] Frideriku. Na teh kmetijah so prebivali Peter, Tomaž, Friderik, Matej, Marin, Matej in Bede. 29. julija 1386 je Viljem Svibenski prodal kmetijo na kateri je stanoval Rupe (Rupert?) grofoma Hermanu in Viljemu Celjskemu. Leta 1423 so kmetije postale deželnoknežja last oz.[[Habsburžani|Habsburžanov]], vendar pa so jih imeli Celjani v fevdu vse do svojega izumrtja leta 1456. Sčasoma se je lastništvo kmetij razdrobilo med več gospoščin ([[Grad Svibno|Svibno]], [[Grad Trebnje|Trebnje]], [[Grad Lanšprež (stari grad)|Lanšprež]], [[Grad Bogenšperk|Bogenšperk]]), te pa so pogosto menjale [[Alod|lastnike]] in [[Fevd|fevdnike]]. Z zakonom o [[Zemljiška odveza|zemljiški odvezi]], 7. septembra 1848, so kmetje, ki so bili do tedaj zgolj najemniki kmetij, postali njihovi pravi lastniki. [[Slika:Dizma Florjačič 1744, list 6.jpg|sličica|Prva upodobitev Jezera na kakem zemljevidu. Janez Dizma Florjančič, Horografski zemljevid vojvodine Kranjske, 1744.]] Predel današnjega Jezera, t.i. zgornji del, je do začetka 16. stoletja nosil ime Lukovški potok. [[Zaselek]] je imel vsaj dve kmetiji (to je najmanjše izpričano število v listinah), nahajal pa se je ali ob gradu ali pa ob potoku, kjer danes stojijo hiše Jezero 2, 3 in 3a. Obstoj omenjenega stolpastega gradu izpričujejo večkratne omembe v listinah, prvič 15. maja 1402, kjer je sicer omenjeno, da je dvor prazen oz. zapuščen. Stal je nizkem griču (Lojšč), z dveh strani zavarovan s strmim pobočjem. Sledovi zidov nakazujejo, da so poleg stala tudi gospodarska poslopja. Grad in zaselek je bil sprva verjetno v lasti vitezov Lanšpreških, po njihovem izumrtju, malo pred letom 1335, pa so je v last pridobili vitezi Svibenjski. 4. januarja 1367 sta bila v sklopu lanšpreškega gospostva prodana [[Celjski grofje|Celjskim grofom]], za njimi pa je prešla v last [[Habsburžani|Habsburžanov]]. Grad je bil najverjetneje porušen v času [[Turški vpadi|turških vpadov]], material pa porabljen za gradnjo hiš. == Cerkev sv. Petra == [[Slika:Cerkev svetega Petra v Jezeru.jpg|sličica|Cerkev svetega Petra]] Severno od starega jedra vasi Jezero stoji na rahli vzpetini pod gozdom Lojšč cerkvica svetega apostola [[Sveti Peter|Petra]]. Ta se prvič omenja v zapisniku o podeljevanju kleriških redov, 23. septembra 1391, kot podružnična cerkev svetega Petra v Lukovškem potoku [[Župnija Trebnje|župnije]] svete Marije v [[Trebnje]]m (sancte Marie in Treffen ad titulum sue filialis ecclesie sancti Petri in Laypacho). Popis cerkvenih dragocenosti na Kranjskem iz leta 1526 jo imenuje cerkev sv. Petra ob cesti (an der strassen). Bržkone gre tukaj za omembo prastare rimske ceste med [[Emona|Emono]] in [[Sisek|Siscio]], ki izvira iz morebitne dileme zapisnikarja, ki ni mogel povsem natančno umestiti sicer na samem stoječe cerkve. Kot davek cerkvenih ustanov za obrambo [[Kranjska|Kranjske]] pred [[Turški vpadi|Turki]], je cerkev oddala [[kelih]], ki je imel srebrno čašo ter [[Patena|pateno]], v skupni teži 18 lotov (315 g). Ob cerkvi je bil prislonjen rimski miljnik, ki je bil ukraden v devetdesetih letih. Cerkev omenja tudi [[Janez Vajkard Valvasor]] v [[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]] iz leta 1689 (die Kirche s. Petri zu Naiseru). [[Cerkev (zgradba)|Cerkev]] je pravilno orientirana (vzdolžna os vzhod-zahod) in je srednjeveškega nastanka. Zidana je bila v romanskem slogu, kar dokazujejo med zadnjo obnovo odkriti ostanki dveh okenc značilne oblike. Ladja je še prvotna in se je pred prezidavo na vzhodni strani zaključila s polkrožno apsido, ki je bila precej ožja od sedanjega prezbiterija. Apsida je bila ob prezidavi v začetku 17. stoletja podrta, na njenem mestu pa je bil sezidan večji, tristrano zaključen prezbiterij, na nasprotni strani pa 22 metrov visok zvonik. Tedaj so prvoten, lesen, raven strop odstranili in ladjo obokali z lesom ter ga ometali, razširili odprtino v slavoločni steni, naredili pevski kor, iz njega pa prebili vrata v zvonik. V južni steni ladje so povečali stari romanski okenci in izsekali stranska vrata, v severni steni pa novo okno. Pred tem cerkev najverjetneje sploh ni imela zvonika niti zvonov, saj na ohranjenem zatrepu pročelja ni vidnih nobenih sledov morebitne lesene ali celo zidane konstrukcije. Danes v zvoniku visita dva zvonova. Prvi je iz leta 1795 in je delo Janeza Jakoba Samasse, livarja iz [[Ljubljana|Ljubljane]]. Drugi, večji zvon, pa je iz leta 1926 in ga je, kot piše na njem, po naročilu soseske Jezero ulila livarna v Šentvidu nad Ljubljano. Južno ladijsko steno cerkve je nekoč krasila tudi freska [[Sveti Krištof|svetega Krištofa]], na njej pa je bil viden vpraskan napis HIC FUIT JACOBUS FELDT 1555 ANDREAS WUTALIZ. Celotna zunanjščina je bila okoli leta 1920 prebeljena na zeleno, zato so jo imenovali »ta zelena cerkev«. Leta 1925 je zidar Valentini izdelal betonski tlak. Ta je zamenjal starega opečnatega, ki je bil najverjetneje položen leta 1723, kot je izpričevala opeka s to letnico. Leta 1993 so obnovili streho [[Zvonik|zvonika]] in jo prekrili z bakrom. Tedaj so vanj namestili tudi zvonomat. Notranjost cerkvice so prebelili, obnovili [[križev pot]] in namestili nov pevski kor. V letu 2005 so prekrili streho, notranjost pa je bila bogatejša za hrastov ambon in tri sedeže za [[Duhovnik|duhovnika]] in [[Ministrant|ministranta]]. Tri leta kasneje so začeli z obnovo fasade, toda brez ustreznega konservatorskega nadzora Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Tedaj je bilo odkritih nekaj fragmentov [[Freska|freske]] svetega Krištofa, ki so jih delavci odstranili s preostalim ometom vred. Ob posredovanju in nadzoru Zavoda je bilo nadaljnje delo vodeno po predpisih in tako odkritih ter dokumentiranih več kamnov iz grobišča, v jugovzhodnem vogalu cerkvene ladje pa nagrobnik z v celoti ohranjenim napisom. Ob zadnji obnovi so bili izdelani tudi novi masivni hrastovi vrati. Vrata pod zvonikom so opremljena s podobama sv. Petra, ki od Jezusa prejema nebeške ključe in petelinom, poleg katerega je napisan znan Jezusov izrek Petru, da ga bo, preden bo petelin dvakrat zapel, trikrat zatajil (Mr 14,30). Na stranskih vratih pa sta podobi, kako Peter pada v jezero, ter podoba, ko Jezus rešuje utapljajočega Petra (Mt 14,22-33). === Oltar === [[Slika:Oltar v cerkvi.jpg|sličica|Pogled v ladjo in prezbiterij]] Iz istega časa, ko je bil položen opečnati tlak, je najverjetneje tudi sedanji [[Barok|baročni]] [[oltar]], ki stoji na kamniti menzi, ki je bila ob namestitvi oltarja povečana, prvotno je bila krajša. Samo upamo si domnevati, da je na njej najbrž stal majhen, še v gotski maniri oblikovan, lesen oltarček. Mojster rezbar je izdelal prevelik oltar, zato so morali, da so ga lahko postavili, na stropu odkrušiti del ometa. Oltar je dvonadstropen. V spodnjem delu stoji v osrednji niši [[sveti Peter]], na njegovi desni [[sveti Pavel]] in na njegovi levi [[sveti Andrej]]. Kipe ločujejo na vsaki strani po trije stebri, po dva oblikovana rahlo izbočeno in eden spiralast, vsak s preprostim kapitelom v korintskem slogu. Nad vsakim kapitelom so prvotno bile pritrjene še glavice angelcev, ki pa so jih ukradli, ostala je le ena. V zgornjem delu oltarja je v osrednji niši kip svetega [[Sveti Mihael|Mihaela]], na vsaki strani pa še po eden angel. Vse te tri kipe so tudi ukradli, ob zadnjem restavriranju pa so naredili nove. Oltar je na vsaki strani zaključen z listno ornamentiko. Oltar je bil prvič prenovljen leta 1840. Mojster, ki ga je obnavljal, je pustil letnico zapisano na knjigi, ki jo drži v rokah sv. Andrej. Drugič je bil oltar obnovljen leta 1942, kot je zapisano na zadnji strani oltarja. Nazadnje ga je leta 2012 restavriralo Restavratorstvo Legan iz Žužemberka in mu povrnilo prvoten sijaj. Obnovljen oltar je 8. julija 2012 blagoslovil novomeški škof msgr. [[Andrej Glavan]]. V stranskih nišah slavoloka stojijo trije kipi. V desni stoji lesen baročen kip svetega apostola [[Sveti Jakob|Jakoba starejšega]], v levi vdolbini, kjer je nekoč stal kip svetega apostola [[Sveti Matija|Matija]] in je bil ukraden, pa sedaj stojita manjša mavčna kipa Lurške [[Sveta Marija|Marije]] ter [[Srce Jezusovo|Srca Jezusovega.]] V oltarni menzi je tudi relikviarij z neznanimi relikvijami, od pečata iz rdečega voska pa je ostalo zgolj nekaj drobcev. Ob prenovi oltarja je bilo v špranjah menze odkrito majhno okroglo stekelce, zelo verjetno ostanek stare okenske zasteklitve. == Rimsko grobišče == [[slika:S6300413.jpg|sličica|Rimski nagrobnik]] Na zemljišču, kjer danes stoji cerkev, je bilo rimsko grobišče. Kasneje so nagrobnike in bloke iz temelja grobišča uporabili za zidavo cerkve. Na zunanjem zidu so vidni trije nagrobniki, četrti, odkrit ob zadnji obnovi cerkve, pa je v celoti težje viden, saj ga delno zakriva zid prezbiterija. Nagrobnik, ki je vzidan v temelju zvonika, ima vidno zgolj slikovno stranico. Na njem je upodobljena [[Kantar (posoda)|dvoročajna posoda]] iz katere raste vinska trata, na njej pa sedi ptica. Ostali trije nagrobniki so napisni, dva preprosta, eden pa ima okrasno obrobo. Vse štiri nagrobnike so ob obnovi tudi zaščitili s steklom. Iz temelja grobišča so potegnili ven tudi več kamnov. Dva sta služila kot stopnici pri stranskih vratih ladje, dva pa za prag pred zvonikom. Dva štirioglata nagrobnika sta nekoč samostojno stala tudi pred zvonikom. Na večjem so lahko sedele štiri osebe, manjši pa je bil dovolj velik, da je na njem stal jerbas, v katerem so bile češnje, ki jih je že davno nekoč ob žegnanju prodajala neka ženska iz vasi Rihpovec. Oba kamna so že pred leti odpeljali neznano kam. Kamni v rimskem temelju imajo vrezane tudi vdolbine za železne spone, ki so kamne držale v pravilnem položaju. Spone so na mestu držale svinčene zalivke. Ena je ohranjena še v celoti, druga pa le delno. == Kapelica == [[Slika:Kapelica Marije Brezmadežne.jpg|sličica|282x282_pik|Kapelica Marije Brezmadežne]] [[Kapelica|Kapelico]] v središču vasi je kmalu po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] postavil Vrščajev oče, Alojzij Žnidaršič, v zahvalo za srečno vrnitev iz vojnega ujetništva v Rusiji. Namen je bil ovekovečen z napisom na sprednjem zatrepu: Zahvala Mariji za srečno vrnitev iz Rusije. Sčasoma je bil prekrit z beleži in ometi. Gre za arhitekturno tipično oblikovano kapelico, ki je zgrajena iz opeke, s štirimi betonskimi stebri in dvokapno pločevinasto streho. Vhod in stranski odprtini so zavarovani s kovanimi vrati in mrežama. Niša je zastekljena, v njej pa stoji kip [[Marijino brezmadežno spočetje|Marije Brezmadežne]]. Kapelico so leta 1993 obnovili in vanjo postavili spominsko ploščo z imeni med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] ubitih vaščanov. Nazadnje je bila obnovljena leta 2016. == Luža == Nekoč sta sredi vasi stala [[kal|kala]] oz. luži, kjer se je napajala živina. En kal je bil zasut neznano kdaj, najverjetneje zaradi širitve ceste, saj sta stala vsak na svoji strani ceste, drugega pa so okoli leta 1980 zasuli vaški fantje. Pred tem je pozimi služil tudi kot drsališče. == Korito s perilniki == Že neznano kdaj so malo pred ponorom Lukovški potok zajezili in napravili korito za napajanje živine ter perilnike za pranje. Zdajšnji perilniki so bili postavljeni leta 1845 in so izdelani iz sivega apnenca iz kamnoloma v [[Dolenja Nemška vas|Dolenji Nemški vasi]]. Tedaj so bili postavljeni 4 perilniki in dve plošči na katerih so ženske stale, pred pol stoletja pa jim je bil dodan še prag, ki so ga dobili pri sosednji domačiji. Korito je bilo prvotno leseno, leta 1965 pa je bilo narejeno betonsko s kovinskimi obroči za privez živine, ko se je napajala.<gallery mode="nolines" widths="268" heights="200"> Slika:Korito s perilniki.jpg|Korito s perilniki na Lukovškem potoku Slika:S6300420.jpg|1845, leto izdelave perilnikov </gallery> == Kraški svet == Vas leži na [[Kras (območje)|kraškem svetu]]. Okoliški gozdovi so posejani z [[Kraški pojavi|kraškimi pojavi]]. Tako najdemo lepo število [[Kraške jame|jam]], [[brezno]], suho strugo reke Temenice, [[Vrtača|vrtače]], kraški gozd, [[Ponikalnica|ponikalnice]]. === Suha struga reke Temenice === Največ jam je ob stari suhi strugi [[Temenica (reka)|Temenice]]. Nekoč je Temenica po površini tekla dlje, daljša je bila za 2,2 km, danes pa je skupaj dolga 27,6 km. Suha struga se začne pri Rupi 2 in 1/3 njene dolžine teče skozi travnike, 2/3 pa je gre po gozdu. Ob suhi strugi si sledi več ponorov, kjer ob večjem deževju Temenica tudi ponikne, saj le redko priteče do zadnjega požiralnika. Ob strugi se nahaja več vrtač in jam, konča pa se v 14 m globokem breznu Risavnica. <gallery mode="nolines" widths="268" heights="200"> Slika:Suha struga.jpg|Suha struga Slika:Suha struga ob poplavah 19. septembra 2010.jpg|Suha struga ob poplavah 19. septembra 2010 </gallery> === Jame === '''Brezno pri tunelu Sv. Ana''' je dolgo 20 m in globoko 17 m. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.katasterjam.si/caves/8019|title=Kataster jam}}</ref> '''Jama 1 pri Risanici''' je poševna jama z breznom in več etažami. Dolga je 44 m in globoka 11 m. Je eden od požiralnikov reke Temenice ob njeni suhi strugi. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.katasterjam.si/caves/10682|title=Kataster jam}}</ref> '''Jama pod Gradiščem''' je 40 m dolgo brezno, ki sega 17 m v globino. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.katasterjam.si/caves/10337|title=Kataster jam}}</ref> '''Kozja jama''' je danes zasuta s smetmi, nekoč pa je bila ena lepših jam, saj je bila bogata s kapniškimi tvorbami. '''Luknja v Cerkvenem talu''' je bila 46 m dolgo in 14 m globoko stopnjasto, poševno brezno. Ob gradnji avtoceste leta 2009 so jo uničili.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.katasterjam.si/caves/2343|title=Kataster jam|accessdate=17. 8. 2025}}</ref> '''Mala Risanica''' je spodmol, dolg 5 m in globok 1 m. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.katasterjam.si/caves/5238|title=Kataster jam}}</ref> '''Požganjska jama''' je poševna jama z breznom in več etažami, dolžine 53 m in globine 15 m. Je eden od požiralnikov reke Temenice ob njeni suhi strugi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.katasterjam.si/caves/5147|title=Kataster jam}}</ref> '''Požiralnik Temenice na Požganju''' je 12 m dolgo in 7 m globoko stopnjasto brezno.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.katasterjam.si/caves/2344|title=Kataster jam}}</ref> Brezno '''Risanica''', imenovano tudi Risavnica je globoko 14 metrov in je zadnji požiralnik reke Temenice. Ob povečanem deževju se vidi, kako po njegovih tleh teče podtalnica. Jamski sistem Risavnice je zelo razvejan in se povezuje z več drugimi jamami, ter tako seže vse do trebelske planote. Brezno je dobilo ime po risih, ki so se nekoč v njem radi zadrževali. Do nedavnega je v brezno vodila tudi lesena lestev. Nekoč so v Risavnico vaščani Lukovka hodili po led, s katerim so hladili pijačo, ki so jo stregli ob svojem domačem žegnanju, na Jurjevo, 24. aprila. Še danes lahko v breznu celo poleti vidimo ledene sveče. '''Velban kevder''', imenovan tudi Mačkova jama, je 113 m dolga in 17 m globoka jama. Njen vhod je širok in visok le pol metra, nato pa se nadaljuje po ozkem in nizkem rovu do nivoja podtalnice, kjer se zaključi z večjo dvorano.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.katasterjam.si/caves/2189|title=Kataster jam}}</ref> '''Zamolčana jama v kamnolomu''' je bila odkrita 13. aprila 2008 ob širitvi kamnoloma. Bilo je 23 m dolgo in 10 m globoko brezno. Po zaključenih raziskavah in dokumentiranju je bila uničena. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.katasterjam.si/caves/9702|title=Kataster jam}}</ref> '''Zemljančev kevder''', imenovan tudi Zemljančeva jama je 13 m dolga in 5 m globoka jama. Vhod vanjo je spodmol pod večjo skalo nato pa se nadaljuje v rov. Poimenovana je po hišnem priimku Zemljančevih, na katerih zemljišču se jama nahaja. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.katasterjam.si/caves/2188|title=Kataster jam}}</ref> '''Zgonuha''', imenovana tudi Zvonuha, je bila jama sestavljena iz 6 m globokega brezna, ki se je nadaljevalo v dva rova, dolžine 38 m in skupne globine 17 m. Svoje ime je dobila po izjemni akustiki. Če si vanjo vrgel kamen je globoko donelo. Ob izgradnji avtoceste leta 2009 so jo zasuli. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.katasterjam.si/caves/2187|title=Kataster jam}}</ref> <gallery mode="nolines" widths="268" heights="200" perrow="5"> Slika:Brezno pri tunelu Sv. Ana.jpg|Brezno pri tunelu Sv. Ana Slika:Jama 1 pri Risavnici.jpg|Jama 1 pri Risanici Slika:Jama pod Gradiščem.jpg|Jama pod Gradiščem Slika:Požganjska jama.jpg|Požganjska jama Slika:Risavnica.jpg|Risanica Slika:Naravni most nad breznom.jpg|Naravni most nad breznom Slika:Velban kevder.jpg|Velban kevder Slika:Zemljančev kevder.jpg|Zemljančev kevder Slika:Zgonuha.jpg|Zgonuha </gallery> === Potoka in požiralnika === V osrčje naselja priteka Lukovški potok, ki ponika v Gabrovški jami, 10 m širokem in 6 m globokem požiralniku. Potok se pod zemljo združi z reko Temenico in pride na dan v Zijalu. Jama oziroma požiralnik je dobil ime po hišnem priimku najbližje domačije, po Gabrovčevih. Nekoč so požiralnik rabili tudi za kopanje. Vanj so postavili večjo leseno kad, ali pa so zajezili vodo, preden je odtekla v majhno luknjo, ki se je nahajala ob kamniti steni. Lukovški potok je dobil ime po sosednji vasi Lukovek, saj teče mimo te vasi. V 11. številki časopisa Dolenjec v letu 1906 je bil objavljen tudi naslednji članek. "Požiralnik Jezero na Dolenjskem. Kakor smo že v 5. številki „ Dolenjca" omenili, nahaja se v okolici Trebnja zanimiv požiralnik Jezero. O njem se nam poroča: Na zanimivi ravani med Trebnjem-Mokronog in Št. Rupertom nahaja se liki v rajskem kotliču obdanim z majhnimi griči iz 14 posestnikov obstoječa krajina Jezero in blizo okrog 7—8 metrov globoka požiralniku slična usodna votlina, katere zgorajšnji premer znaša približno 12—14 metov. Ta votlina požira v se precej velik potok, v katerega se zliva mnogo manjših studencev. Vsa okolica ima po svoji sestavi značaj kraških tal. Tod se nahaja na razne strani raztresenih 6 večjih selišč, katerih lastniki so vsi dobro stoječi posestniki. Ves ta svet leži proti Jezeru nagnjen. Precej močna studenčnina nikdar ne presahne. Ker so vsi mlini te okolice zelo oddaljeni od posameznih selišč, priporočati bi bilo, da se najde kak podjeten domačin, ter pusti zgraditi pri preje omenjenem požiralniku novo urejen večji mlin. Padec vode pri požiralniku je jako močen in strm, torej bi se pri količkaj dobri turbini, ali magari navadnem mlinskem kolesu, lahko napravila gonilna moč za 4—5 mlinskih kamenov. Ker obstaja v globini tega požiralnika velika kotlina, se voda vedno odteče v votlino, in se tudi pri povodnji ali vsled ledu po zimi nikdar ne zamaši. Komaj pol ure od tod je postajica (Haltestelle) Ponikve. Ugodno torej tudi za obiskovalce in prijatelje prirodnih zanimivosti. Posestnik te parcele Anton Kumer hiš. št. 10 v Jezero bi bil pripravljen ta prostor pod jako ugodnimi pogoji prodati. Škoda seveda, da mož te ugodne prilike ne umeje sam izrabiti. Dolenjci! Kakor se od strani čuje, špekulira na ta zanimivi prirodni čar naše rodne zemlje bržkone neka tuja družba, če tudi ta govorica ne bi bila še osnovana, vendar naša dolžnost nas že danes kliče, da sploh ne prepustimo, da se kdaj uresniči. Naši denarni zavodi leže mrtvi za dolenjsko narodno gospodarstvo, izkazujejo pač v svojih poročilih in bilancah lepe svote kot skupiček naših žuljev, torej če bi ne bilo na celi dolenjski drugega zasebnega podjetnika, ki bi se za to stvar zanimal, hajdi ve, dolenjske hranilnice in posojilnice, pokažite dejansko, da res živite, ne samo zase, marveč tudi za narod, kateri vas podpira. Tudi gospodje učenjaki najdejo tukaj obilo gradiva za prirodoznanstvo naše rodne zemlje, torej ne čepite v svojih brlogih in ne pustite kisati svojih talentov v brezdelni nebrigi za slovenski narod! Tako poročilo! Izvedeli smo od druge strani, da je res ves ta kraj vreden, da se zanj zlasti mi Novomeščanje z vnemo zanimamo. Snuje se zabavno poučno potovanje skozi te kraje, in želeti je, da se tega izleta udeleže čim največje število. Podrobnosti v uredništvu." Jugovzhodno od Jezera ponika Dobravski potok, ki ponikne sredi travnikov v več majhnih lukenj (porozna zemlja), ob večjih vodah pa v urejen požiralnik, ki je širok 10m in globok 4m. Dobravski potok je dobil ime po vasi Dolenja Dobrava, ki se nahaja ob potoku. V knjigi Dolenjska zemlja in ljudje sta bili našima potokoma posvečeni skoraj dve strani v celoti, poleg besedila pa je bil natisnjen tudi preprost pregleden zemljevid. [[Slika:Ponikalnice.jpg|sličica|Preprost načrt ponikalnic reke Temenice in potokov v okolici Jezera]] "Naslednja ponikalnica (reke Temenice, op.p.) je precej izdaten stalen Lukovski potok. Starejši domačini vedo povedati, da se je povrhnji tok navadno končal sredi vasi Jezero v komaj kak meter globoki rupi in da je od tod še tekla njegova voda, kadar je narasla, več sto metrov naprej proti Risanici, izgubljajoč se prej ali pozneje v neopazne rupe. Kasneje pa naj bi se ta požiralnik v Jezeru, ki ga nazivajo po ondotnem posestniku Gabrovska jama, tako povečal in poglobil, da je sedaj že dobrih 10 m širok in 6 m globok ter požira tudi ob največjem navalu potoka vso njegovo vodo. Res je videti sveže sledove ugrezanja tal ob krajeh te obsežne odprtine; vendar je trajal dosedanji proces poglabljanja požiralnika gotovo daljšo dobo, ker zasledimo v 11. številki časnika Dolenjca leta 1906 podroben opis navedene jame. Že takrat se je vanjo stekala ob vsakem času vsa voda in so zato razmišljali, da bi nad njo postavili večji mlin, ki bi izkoriščal globok padec v požiralnik. Od leta 1958 ima Lukovski potok mnogo manj vode, ker so takrat zajeli graditelji avtomobilske ceste, ki teče tod mimo, enega izmed njegovih izvirov, Špelo, da so se oskrbovali s pitno vodo. Zdaj je tam vodovod za vasi Lukovek in Jezero. Tretja ponikalnica je Dobravski potok, ki stopa pod vasjo Dolenja Dobrava iz ožje doline na široko odprta travniška tla. Ob neopaznih rupah jih zamočviri zdaj više, zdaj niže, do kamor pač seže njegov površinski tok. Lukovski in Dobravski potok, ki ponikata komaj pol km vsaksebi, sta se gotovo nekdaj zlivala južno od Jezera v enoten tok, ki je nato dosegel povrhnjo Temenico. Kje se ji sedaj pridruži njuna voda v podzemlju, ne vemo. Kaže pa omeniti, da dobiva Temenica v bližnji Vrhpeči, kjer se pojavi drugič na površju, mnogo več vode, kot je ponika pri Ponikvah, in to ne le iz poglavitnega roja izvirov izpod prepadne stene Zijala, temveč tudi nekaj niže pod levim pobočjem doline." <ref>{{Navedi knjigo|title=Dolenjska zemlja in ljudje|last=|first=|publisher=|year=1962|isbn=|location=|page=|cobiss=2937601}}</ref> === Kraški gozd in apnenice === Jedro vasi obdajajo kulturne površine, te pa na vzhodu, jugu in zahodu mešani gozdovi s prevlado listavcev. Ves gozd je bogat s kamnom [[Apnenec|apnencem]]. Nekoč je bilo na Slovenskem zelo razširjeno [[apneničarstvo]]. Vsak lastnik je dal na nekaj let posekati del gozda in napraviti apnenico. Še danes so vidni ostanki 172 apnenic, v katerih so po izračunu sežgali okoli 43.000 ton kamenja in pridobili približno 14.000 ton apna. Za kurjenje so uporabili 18 km dobrih drv in 36.000 vozov vejevja. == Kmetijstvo == [[Slika:Gorica na Ceru.jpg|sličica|Vinska gorica Cer. Izrez iz Franciscejskega katastra iz leta 1825.]] Vas je obdana z dobro plodno zemljo. Ob potokih so travniki, drugje pa se menjavajo [[Njiva|njive]] in [[Travnik|travniki]]. Nekoč so bile vse domačije tudi kmetije, danes pa se z govedorejo ukvarjajo le pri šestih hišah, od tega pri dveh hišah živijo samo od kmetijstva, pri ostalih pa so domači zaposleni tudi drugod. Pri treh domačijah se ukvarjajo tudi z domačo proizvodnjo gotovih izdelkov. Kmetija Žnidaršič ponuja domače pekovske izdelke (kruh, piškoti, pecivo), kmetija Zupančič ponuja domače rezance, kruh in vino, kmetija Marn pa mlečne izdelke (sir, skuta, jogurt). Večina domačij v vasi ima v okoliških vinskih goricah tudi svoje [[Vinograd|vinograde]], nekoč pa vas imela celo svojo vinsko gorico. Nahajala se je na hribu Cer, prvič pa je omenjena leta 1455 v fevdni knjigi Celjske grofije. Vinska gorica je bila opuščena približno leta 1885 po prihodu trtne uši. == Kamnolom == Območje hriba Sveta Ana je zelo bogato z apnencem. Kamen so začeli izkoriščati že ob gradnji železnice, ki polje proti [[Novo mesto|Novemu mestu]]. Današnji [[kamnolom]] je nastal po 2. sv. vojni na ozemlju velikega gozda gradu [[Grad Lanšprež (novi grad)|Lanšprež]], gozd pa je zato nosil ledinsko ime Lanšpreški boršt. V kamnolomu so morali ljudje iz bližnje in daljne okolice opravljati prisilno delo. Deloval je do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|slovenske osamosvojitve]] in nato nekaj let sameval. Okoli leta 2000 so ponovno začeli z obratovanjem. Sredi kamnoloma stoji nekdanja zgradba uprave, 500 m nižje pa opuščeno skladišče razstreliva, ki so ga rabili pri delu. Skladišče je zgrajeno iz močnega armiranega betona in obdano z bodečo žico. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Trebnje}} [[Kategorija:Naselja Občine Trebnje]] 3xypz1yuxphx4yf6wr9pisrtil98vbt 0 148735 6676681 6664397 2026-05-16T20:34:01Z Upwinxp 126544 citiran je vir Urbanc & Gabrovec 2005 ... očitno se ga avtor ni potrudil zares prebrati 6676681 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |zgodovinsko ime= | latd = 46 |latm = 38 |lats = 46.65 |latNS = N | longd = 15 |longm = 34 |longs = 2.54 |longEW = E |slika=Postcard of Jurski Vrh.jpg |regija=Podravska regija |pokrajina=Štajerska |obcina=Kungota |povrsina=2,05 |nadmorska=307,8 |prebivalstvo=105 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=2201 |posta=Zgornja Kungota |najdisi=Jurski+Vrh |geopedia=#L410_T13_F10148472_b4 | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Jurski Vrh - Vaško jedro | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt= 22221 | občina = Kungota }} }} '''Jurski Vrh'''{{efn|Po drugi svetovni vojni je bilo ime naselja zabeleženo kot ''Sveti Jurij ob Pesnici'', kar je bilo dotlej v resnici ime župnije in ne kraja, nato pa leta 1952 preimenovano v ''Jurski Vrh''.<ref>{{navedi revijo |last=Urbanc |first=Mimi |last2=Gabrovec |first2=Matej |title=Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete |work=Geografski vestnik |volume=77 |issue=2 |year=2005 |page=33 |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X/cd405bbb-1e7f-4e78-ac6e-68dddf868c9f/PDF}}</ref><ref name=":0">Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) </ref>}} je [[naselje]] v [[občina Kungota|Občini Kungota]] na [[Štajerska|Štajerskem]]. Je središče [[Župnija Sveti Jurij ob Pesnici|župnije Sveti Jurij ob Pesnici]]. == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{Sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Kungota}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Kungota]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] [[Kategorija:Jurski Vrh| ]] b1xrsm5vun4gjsnno9rd7mvh15etgk1 0 157269 6676649 6633331 2026-05-16T18:19:32Z ~2026-29551-01 260020 Uradni zapis. 6676649 wikitext text/x-wiki '''Slovenska Istra ne obstaja'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TV3SGBNR |title=Analiza imen za obalno regijo|accessdate=4. novembra 2024 |date=24. maja 2016 |format= |work= }}</ref> je neuradno poimenovanje za območje v jugozahodnem delu [[Slovenija|Slovenije]], ki se nahaja na severnem delu [[Istra|Istrskega polotoka]]. ==Opis== Območje današnje Slovenske Istre v preteklosti ni nikoli predstavljalo »posebne« [[regija|regije]] oz. zaokrožene upravne ali kakšne druge enote, ker je bilo vključeno v enotno deželo Istro (v srednjem veku [[Mejna grofija Istra|Mejno grofijo Istro]]), tudi po povratku [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrije]] in prevzemu v začetku 19. stoletja, kasneje [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], tedaj pa v širši kontekst [[Avstrijsko primorje|Avstrijskega Primorja]]. Največje urbano središče je mesto [[Koper]], druga večja naselja pa so [[Izola]], [[Piran]], [[Lucija, Piran|Lucija]] in [[Portorož]]. Območje vseh štirih občin ([[Mestna občina Koper|Mestne občine Koper]], [[Občina Izola|Občine Izola]], [[Občina Piran|Občine Piran]] in [[Občina Ankaran|Občine Ankaran]]) obsega okoli 120 naselij. V nekaterih naseljih sta [[Uradni jezik|uradna jezika]] tako [[slovenščina]] kot [[italijanščina]], saj tam avtohtono živijo pripadniki samoupravne [[Italijanska manjšina v Sloveniji|italijanske narodne skupnosti]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |title=Italijanska narodna skupnost : statistični podatki |publisher=Urad Vlade RS za narodnosti |accessdate=2018-09-26 |archive-date=2018-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180926205814/http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |url-status=dead }}</ref> == Naselja, kraji, zaselki == Slovenska Istra obsega 124 naselij v štirih obmorskih občinah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate=15. marec 2022 |date= |format=pdf |work= |archive-date=2022-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220702162404/https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |url-status=dead }}</ref> Najbolj spremenjeno podobo imajo obmorska središča, kot so [[Koper]], [[Izola]], [[Portorož]], [[Lucija, Piran|Lucija]] in [[Ankaran]], vključno z bližnjimi turističnimi naselji, npr. [[Bernardin]], [[Fiesa]]. [[Slika:Morski park Laguna - panoramio.jpg|250px|thumb|desno|Del turističnega naselja Bernardin]] == Zgodovina== Istra je naseljena že od [[paleolitik]]a. V predrimskem obdobju se je v Istri razvila mreža približno 500 naselij znanih pod imenom ''[[kaštelir]]ji.''{{sfn|Darovec|2009|p=33}} [[Rimljani]] so [[Histri|Histre]], ki jih nekateri zgodovinarji uvrščajo med [[Iliri|Ilire]], opisovali kot kruto pleme [[pirat]]ov, ki so bili zaščiteni zaradi težavne plovbe ob istrski skalni [[obala|obali]]. Rimljani so potrebovali dva [[vojna]] pohoda, da so jih leta 178/177 pr. n. št. končno premagali in Istro zavzeli.{{sfn|Darovec|2009|p=37}} Tedaj so uničili njihovo [[glavno mesto]] [[Nezakcij]], njihov kralj [[Epulon]] pa se je sam pokončal.{{sfn|Darovec|2009|p=37}} [[Slika:Regio X.jpg|280px|thumb|desno|Rimska X. regija Venetia et Histria]] Rimljani so v dolgem obdobju njihove vladavine Istro zelo razvili. Skupaj z beneškim delom so jo vključili v X. rimsko regijo »Venetia et Histria«, ki je predstavljala severovzhodno mejo Italije. V Pulju in Poreču so zgradili kolonije, na otočju [[Brioni]] in drugod ob zahodni obali pa vile in [[Villa rustica|posestva]]. Istro je s cesarstvom povezovala [[rimska cesta]] [[Via Flavia]], ki je iz [[Oglej|Akvileje]] bila speljana proti [[Pulj|Herculaneumu]]. S padcem [[Ravena|Ravene]] in z [[Odoaker|Odoakerjevo]] odstavitvijo [[Romul Avgust|Romula Avgusta]] leta 476, je [[Zahodno Rimsko cesarstvo|Zahodno rimsko cesarstvo]] dokončno propadlo. === Srednji vek === {{glavni|Mejna grofija Istra}} Po propadu Zahodnega rimskega cesarstva je leta 538/9 Istra prešla pod bizantinsko ali vzhodnorimsko oblast, v upravnem smislu pa skupaj z Benečijo pod [[Eksarhati na Apeninskem polotoku|eksarhat]] v [[Ravena|Raveni]].{{sfn|Darovec|2009|p=51}} Ko se se v drugi polovici 6. stoletja začeli sovražni vpadi v Istro, predvsem [[Langobardi|Langobardov]] po letu 568, ter kasneje Avarov (Obrov) in Slovanov, so bizantinske oblasti v Istri združile civilno in vojaško oblast in na vodstvo dežele postavile svojega vojaškega poveljnika, ki pa je prevzel še naloge civilnega upravnika (iudes provinciae). Leta 788 je Istra pripadla [[Franki|Frankom]]. {{sfn|Darovec|2009|p=53}} [[Mejna grofija Istra]] (ali Istrska marka) je nastala kot [[Karolingi|karolinška]] mejna marka ter je obsegala območje Istrskega polotoka in okoliških območij, ki jih je osvojil [[Pipin Langobardski]], sin [[Karel Veliki|Karla Velikega]] leta 789. [[File:Rizana_assembly_manuscript_804_p1.jpg|thumb|right|150px|Prva stran listine rižanskega zbora]] === Slovanska poselitev Istre === {{glavni|Rižanski zbor}} [[Slovani]] so se v Istro začeli naseljevati v sedmem stoletju. Med najstarejšimi viri, ki omenjajo prisotnost Slovanov v Istri, je zapisnik [[rižanski zbor|rižanskega zbora]] ({{jezik-it|Il Placito del Risano}}), ki se je odvijal najverjetneje leta 804 v kraju [[Rižana (naselje)|Rižana]] blizu Kopra.{{sfn|Darovec|2009|p=58}} Rižanski zbor je sklical gradeški patriarh Fortunat. Udeležili so se ga predstavniki devetih istrskih mest in kaštelov, predsedovali pa so mu trije cesarjevi odposlanci in predstavniki cerkve ([[Gradež (Italija)|gradeški]] [[patriarh]]). ===Benečani v Istri=== Že od sedemdesetih let 9. stoletja so istrska mesta občasno občutila vpliv Benetk, vendar so se kljub temu še samostojno razvijala in oblikovala lastno upravo in zakonodajo (mestne komune). [[Beneška republika]] je začela prevzemati oblast nad zahodno in južno obalo Istre v 13. stoletju (Koper 1279, Izola 1280, Piran 1283){{sfn|Darovec|2009|p=66}} medtem ko je osrednja in vzhodna Istra ostajala v okviru vojvodine [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]]. Meja se je v naslednjih stoletjih stabilizirala, tako da sta približno dve tretjini Istre pripadali Benetkam, ena tretjina pa Kranjski. Leta 1420 so Benetke [[Oglejski patriarhat|oglejskim patriarhom]] odvzele še preostalo posest v Istri, in sicer [[Milje, Italija|Milje]], [[Labin]], [[Plomin]], [[Oprtalj]], [[Buzet]], [[Roč, Buzet|Roč]], [[Hum, Buzet|Hum]]. Poslednji je leta 1421 po obleganju klonil še grad Petrapilosa pri [[Buzet|Buzetu]], kjer je bil sedež patriarhov v Istri. Beneška oblast je v Slovenski Istri trajala vse do leta 1797, ko je [[Napoleon Bonaparte]] [[Beneška republika|Beneško republiko]] zasedel in razpustil. [[Slika:Koper-St,-Prätorenpalast-(280711).jpg|220px|thumb|levo|[[Pretorska palača]] v Kopru]] === Novi vek === Sredi 15. in 16. stoletja je prebivalstvo Istre močno zdesetkala kuga.{{sfn|Darovec|2009|p=108}} Benečani so upad prebivalstva začeli nadomeščati z naseljevanjem slovanskih prebivalcev iz svojih ozemelj na južni obali [[Jadran]]a, predvsem iz [[Dalmacija|Dalmacije]] in [[Črna gora|Črne gore]], pa tudi iz Albanije.{{sfn|Darovec|2009|p=100}} Poleg tega je v času [[Turški vpadi|turških vpadov]] in po hrvaško-ogrskem porazu leta 1493 v [[Krbavska bitka|Krbavski bitki]] Istro preplavil val [[čakavščina|čakavskih]] beguncev iz [[Lika|Like]], zahodne [[Bosna|Bosne]] in ostale primorske Hrvaške, pa tudi [[Istroromuni]] in [[Vlahi]].{{sfn|Darovec|2009|p=98}} Vse to je prispevalo k izredni demografski pestrosti Istre, ki se je ohranila do današnjih dni. === Francoska oblast === Med letoma 1805 in 1813 je bila Istra pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]]ovo oblastjo{{sfn|Darovec|2009|p=169}} in je bila najprej del [[Italijansko kraljestvo|Italijanskega kraljestva]],{{sfn|Darovec|2009|p=169}} od leta 1809 pa je bila vključena v [[Ilirske province]].{{sfn|Darovec|2009|p=179}} V bližini [[Piran|Pirana]] leta 1812 prišlo do pomorske bitke med angleškimi in francoskimi vojnimi ladjami, znane kot [[bitka pri Piranu]]. Od leta 1797 do leta 1813 so si Francozi in Avstrijci podajali celotno ozemlje Istre. === Habsburžani v Istri === [[Slika:Österreichisches Küstenland 1897.jpg|trumb|250 px|desno|Istra v času Avstro-Ogrske, 1897]] [[Slika:Confini Trieste-Istria2.jpg|thumb|250px|desno|Prikaz razdelitve Svobodnega tržaškega ozemlja po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] po t.i. [[Morganova linija|Morganovi liniji]] (rdeče), modra je sedanja meja med Italijo in Slovenijo]] Po dokončnem porazu [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] (1815) so celotnemu polotoku zavladali [[Habsburžani]], ki so ustanovili [[Ilirsko kraljestvo]]{{sfn|Darovec|2009|p=180}} ter ohranili svojo oblast v [[Avstrijsko primorje|Avstrijskem primorju]] do konca [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]]. V tem obdobju je Istra doživela ponoven razcvet, zlasti pa [[Trst]], najpomembnejše avstrijsko pristanišče in veliko industrijsko središče z [[Ladjedelnica|ladjedelnico]], ki so ga z [[Južna železnica|Južno železnico]] povezali z [[Dunaj|Dunajem]]. [[Pulj]] je bil po letu 1853{{sfn|Darovec|2009|p=185}} izbran za glavno pomorsko oporišče [[Avstro-ogrska vojna mornarica|avstro-ogrske vojne mornarice]] in je bil leta 1856 v njem ustanovljen arzenal, po letu 1864 pa so v mesto prestavili še pristaniški admiralat iz Trsta. === Obdobje po prvi svetovni vojni === Neposredno po [[Prva svetovna vojna|1. svetovni vojni]] so v [[Pulj|Pulju]] 28.10.1918 po zgledu zagrebškega ustanovili Narodni svet, ki je postal lokalni vrhovni organ [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]], ustanovljene na območju razpadle [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]. Sestavljali so ga predstavniki Hrvatov, živečih v Istri, pa tudi predstavniki italijanskih liberalcev in socialistov. Ta je 30.10. sicer prevzel poveljstvo nad nekdanjo [[Avstro-ogrska vojna mornarica|avstrijsko vojno mornarico]] (z izjemo od italijanskih diverzantov potopljene admiralske bojne ladje [[SMS Viribus Unitis]]), vendar je njegova oblast trajala le do 5. novembra 1918, ko je v mesto vkorakala italijanska vojska{{sfn|Darovec|2009|p=208}} in je zatem celotna Istra pripadla [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. Zlasti po prihodu [[fašisti|fašistov]] na oblast so bile nasilno ukinjene vse oblike narodnega izražanja, zavedne Slovence pa so preganjali, jih zapirali in deportirali v druge dele Italije. Aktiviste narodnoosvobodilnega gibanja, antifašiste ter [[Judje|Jude]] in tudi pripadnike drugih narodov so zapirali v [[uničevalno taborišče|uničevalna taborišča]], kot je [[Rižarna, Trst|Rižarna]] v Trstu in v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska taborišča]], kot je [[Koncentracijsko taborišče Gonars|Gonars]], večina vlakovnih kompozicij iz Trsta je obsojence vozila v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]]. Dejansko je Kraljevina Italija kapitulirala 8. septembra 1943, do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] pa je bila Istra del Operativne cone Jadransko primorje (''Adriatisches Küstenland''), [[Okupacija slovenskega ozemlja|okupacijskega območja]] [[wermacht|wermachta]], v okviru [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. === Jugoslovansko obdobje === {{glavni|Svobodno tržaško ozemlje}} S [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|pariško mirovno pogodbo leta 1947]] je bila ustanovljena nevtralna država [[Svobodno tržaško ozemlje]] (STO). Severni del s [[Trst|Trstom]] vred (cona A) je bil pod vojaško upravo zahodnih zaveznikov, južni del (cona B) do reke [[Mirna (Hrvaška)|Mirne]], pa pod jugoslovansko vojaško upravo. Z [[Londonski memorandum|Londonskim memorandumomom]] oziroma sporazumom leta 1954 je bil STO ukinjen, cona A je pripadla Italiji, cona B (tudi Slovenska Istra) pa [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]. [[Koper]], [[Izola]] in [[Piran]] so tako postali nova slovenska obala, medtem ko je s Slovenci poseljena obala med [[Trst|Trstom]] in [[Štivan|Štivanom]], pripadla Italiji. Ob določitvi meje med [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenijo]] in [[Socialistična republika Hrvaška|SR Hrvaško]] leta 1945 je bilo sprva dogovorjeno, da bo meja med republikama potekala na [[Mirna (Hrvaška)|reki Mirni]] pri [[Novigrad, Istra|Novigradu]]. Slovenski politik [[Edvard Kardelj]], ki je sodeloval pri določitvi meje skupaj s hrvatom [[Vladimir Bakarić|Vladimirjem Bakarićem]], pa se je odločil za drugačen načrt in potek meje med državama sta določila na reki [[Dragonja|Dragonji]] pri [[Sečovlje|Sečovljah]],<ref>{{Navedi splet|url=https://demokracija.si/fokus/kako-je-edvard-kardelj-zapravil-istro/|title=Kako je Edvard Kardelj zapravil Istro}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author=Beltram, Jurij |year=1986 |title=Pomlad v Istri, Istrsko okrožje cone B STO 1947-1952 |publisher=Založba Lipa, Založništvo tržaškega tiska |isbn= |cobiss= 149045 |pages=109}}</ref> kar pa je bil le ustni dogovor med političnimi veljaki,<ref>{{navedi knjigo |author=Pribac, Bert |year=2010 |title=Piranski zaliv je lahko samo Piranski : tudi kamni pričajo, da Savudrija in morje vmes pripadata Piranu|publisher=samozal. B. Pribac|isbn= |cobiss=249316352 |pages=17}}</ref> zato se brez strinjanja [[Josip Broz - Tito|maršala Tita]] končne odločitve o razmejitvi zagotovo ne bi moglo sprejeti. V Povojnem obdobju se je [[Koper]] razvil v regionalni center, zlasti zaradi pristanišča in novih industrijskih obratov. [[Slika:Odhod zadnjih vojakov JLA iz Kopra.jpg|250px|thumb|desno|Odhod zadnjih vojakov JLA iz Kopra (1991)]] Potem, ko je 25. junija 1991 [[Slovenija]] razglasila neodvisnost, so po [[Slovenska vojna za neodvisnost|osamosvojitveni vojni]] v [[Luka Koper|koprski luki]] 26. oktobra 1991 Slovenijo zapustili še zadnji vojaki [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]]. ===Demografske in etnične spremembe v Slovenski Istri=== Med leti 1950 in 1970 je celotna Istra doživela velike demografske spremembe. Številni prebivalci obalnih naselij, ki so bili večinoma [[italijani|italijanske narodnosti]], so se med »istrskim eksodusom« kot [[Optant|optanti]] izselili v [[Italija|Italijo]], tudi zaradi obsežne italijanske propagande in/ali v strahu pred novo [[Komunistična partija Slovenije|komunistično oblastjo]]. Tako se je italijanska narodna skupnost v Istri močno številčno zmanjšala. Veliko naselij, tudi v notranjosti, je ostalo praznih, zato so se v Slovensko Istro selili priseljenci iz drugih regij Slovenije, pa tudi iz drugih republik nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]]. ==Geografija== [[Slika:Strunjan-Mesecev zaliv.jpg|250px|thumb|desno|Flišnati klif v Mesečevem zalivu]] 43 kilometrov dolga obala [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] v slovenski Istri ima številne polotoke in zalive, kot so [[Piranski zaliv]] (zaliv Largone), [[Koprski zaliv]] in [[Ankaranski polotok]], pa tudi rezervat [[Škocjanski zatok]] in dva [[krajinski park|krajinska parka]], na območju [[Krajinski park Strunjan|Sečoveljskih]] in [[Krajinski park Sečoveljske soline|Strunjanskih solin]]. V Krajinskem parku Strunjan se nahaja največji [[klif]] v [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]]. Notranjost Slovenske Istre predstavlja [[fliš|flišnato]] [[Šavrinsko gričevje]], ki je geografsko raznoliko, s številnimi [[Sleme (geografija)|slemeni]] ter ponekod obsega tudi nekatere [[Kraški pojav|kraške pojave]], npr. spodmole v dolini [[Dragonja|Dragonje]]. Najpomembnejši reki v slovenski Istri sta [[Rižana (reka)|Rižana]] in [[Dragonja]]. ==Gospodarstvo== Slovenska Istra velja za drugo najbolj gospodarsko razvito območje Slovenije, za [[Osrednjeslovenska regija|osrednjeslovensko regijo]]. Najpomembnejši gospodarski panogi sta [[transport]] in [[turizem]], sledita jima storitve in [[Industrija (proizvodnja)|industrija]]. [[Luka Koper]] je edino mednarodno [[pristanišče]] v Sloveniji in eno največjih na [[Jadransko morje|Jadranu]]. ==Turizem== Turizem je ena od glavnih gospodarskih dejavnosti v Slovenski Istri, posebej v [[Portorož]]u, [[Piran]]u, [[Izola|Izoli]] in [[Ankaran]]u. Najpomembnejše zgodovinsko mesto je [[Piran]], z bogato [[Beneška republika|beneško]] [[gotika|gotsko]] arhitekturo. Sosednji Portorož je bil nekdaj mondeni turistični center, v katerem so v sedemdesetih letih preteklega stoletja zgradili nove hotele, tudi s podporo tamkajšnje igralnice. Tudi nekdanje ribiško naselje [[Izola]] se iz industrijskega območja spreminja v priljubljeno turistično destinacijo. Srednjeveško mesto Koper je zanimivo za turiste, čedalje bolj pa se turistično razvija tudi poprej zapostavljeno zaledje Slovenske Istre, posebej tamkajšnje slikovite istrske vasi, med njimi [[Marezige]], [[Koštabona|Koštabona]], [[Padna]], [[Sveti Peter, Piran|Sveti Peter]] in [[Malija]]. Moderni večji [[Marina (pristanišče)|marini]] za [[Jahta|jahte]] in [[Jadrnica|jadrnice]] sta v Izoli in Portorožu (v [[Lucija, Piran|Luciji]]). ==Kmetijstvo in vinogradništvo== Slovenska Istra posebej slovi po odličnem vinu in [[Oljčno olje|oljčnem olju]]. Najbolj pogosto gojeni sorti vinske trte dajeta vino [[refošk]] in [[malvazija|malvazijo]]. Med sadjem prevladujejo [[Češnja|češnje]], [[figa|fige]], tudi [[Breskev|breskve]]. Ponekod gojijo [[kivi]], v [[Strunjan|Strunjanski dolini]] pa [[kaki]] in v manjši meri tudi [[Jagoda|jagode]], od zelenjave uspevajo zgodnje vrtnine, radič, [[paradižnik]], [[beluši]], tudi [[Artičoka|artičoke]] in [[Jajčevec|jajčevci]] ter [[Buča|buče]], vendar ni večjih nasadov, razen kjer imajo urejeno [[namakanje]]. Botanične posebnosti so [[Žižola|žižola]], [[japonska nešplja]] in [[kaprovec]]. == Cestni promet == Bližina mej z [[Italija|Italijo]] ([[Spodnje Škofije]] - Rabuiese) in s [[Hrvaška|Hrvaško]] ([[Sečovlje]] - [[Plovanija]] ter [[Dragonja, Piran|Dragonja]] - [[Kaštel]]), omogoča relativno lahko dostopnost. [[Hitra cesta H6|Hitra cesta]] [[Slika:H6-SI.png|30px]] je zgrajena zgolj do [[Dobrava, Izola|Dobrave]] pri [[Izola|Izoli]]. [[Strunjan]] in somestje [[Piran]] - [[Portorož]] - [[Lucija, Piran|Lucija]] sta od tam dostopna zgolj po [[Glavna cesta|magistralni cesti G2-111]] (Izola-Sečovlje), ki je od Strunjana delno speljana po meji med Lucijo in Portorožem. 2&nbsp;km pred Lucijo je na [[prelaz]]u Valeta odcep proti [[Portorož]]u in [[Piran]]u, proti Portorožu pa znova tudi na [[Krožno križišče|krožišču]] v spodnjem delu Lucije. ===Cestne omejitve=== Ker odsek [[Hitra cesta H5|hitre ceste]] [[Slika:H5-SI.png|30px]] Šmarje–Dragonja do meje s Hrvaško ni bil zgrajen, se promet sedaj vrši po ne dovolj pretočni glavni cesti G1-11. Prav tako je šele v pripravi projekt [[Hitra cesta H6|hitre ceste]] [[Slika:H6-SI.png|30px]] na odseku Izola–Jagodje–Lucija, z odcepom v [[Piran]].<ref>{{navedi splet |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED4924 |title=Uredba o državnem lokacijskem načrtu za hitro cesto na odseku Jagodje-Lucija in priključno cesto za Piran |accessdate=22. junij 2025 |date=25. julij 2008 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://obalaplus.si/kako-bi-po-novem-izgledala-hitra-cesta-med-jagodjem-in-lucijo-video/ |title=Kako naj bi po novem izgledala hitra cesta med Jagodjem in Lucijo |accessdate=22. junij 2025 |date=20. marec 2025 |format= |work= }}</ref> Prometni tokovi do (in iz) [[Istrska županija|hrvaškega dela Istre]] zato potekajo tudi preko [[Sečovlje|Sečovelj]] ter po [[Glavna cesta|magistralni cesti G2-111]], kar zlasti v času poletne turistične sezone povzroča cestne kolone in tudi večurne zastoje.<ref>{{navedi splet |url=https://www.promet.si/sl |title=Promet.si: zastoji |accessdate=24. junij 2025 |date= |format= |work= |archive-date=2025-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250618023741/https://www.promet.si/sl |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://primorske.svet24.si/slovenija/prometni-kaos-zastoji-nastajajo-tudi-na-cesti-smar |title=Primorske novice: Prometni kaos, zastoji vse daljši |accessdate=24. junij 2025 |date=22. junij 2025 |format= |work= }}</ref> == Galerija== <gallery mode=""packed"> Image:Koper I - At the Coast (32206671028).jpg|Koper Image:Ankaran.jpg|Ankaran Image:Izola - panorama.jpg|Izola Image:Piran, Slovénie (48394618331).jpg|Piran Image:Portorož (Slovenia) from Crveni Vrh, Općina Umag, Croatia - panoramio (10).jpg|Portorož </gallery> <gallery mode="packed"> Image:St Quiricus church in Slovenian Istria.jpg|[[Cerkev sv. Kvirika, Sočerga|Cerkev sv. Kvirika nad Sočergo]] Image:Cerkev Marijinega prikazanja - panoramio.jpg|Cerkev Marijinega prikazanja v [[Strunjan|Strunjanu]] Image:Church of the Holy Trinity Hrastovlje.JPG|[[Cerkev sv. Trojice, Hrastovlje|Taborna cerkev sv. Trojice v Hrastovljah]] Image:Sečovlje-234887.jpg|[[Sečoveljske soline]] Image:Mlini-1.jpg|Naravni most pri [[Sočerga|Sočergi]] Image:Košta1.jpg|[[Koštabona]] </gallery> ==Poimenovanja== Leta 1960 je [[Slovenska matica]] izdala knjigo ''Slovensko Primorje'' {{COBISS|ID=41395712}}, katere avtor je bil [[Anton Melik]] (1890−1966), slovenski [[geograf]], po katerem se od leta 1976 imenuje slovenski [[Geografski inštitut Antona Melika]] (GIAM). V njej je za območje Istre, ki je po [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|drugi svetovni vojni]] in ukinitvi [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]] pripadlo [[Slovenija|Sloveniji]], izbral poimenovanje Slovensko Primorje. ===Standardizacija lastnega imena Slovenska Istra=== Koordinacija županov štirih obmorskih občin, [[Mestna občina Koper|Mestne občine Koper]], [[Občina Izola|Občine Izola]], [[Občina Piran|Občine Piran]] in [[Občina Ankaran|Občine Ankaran]], je na podlagi predstavljenega gradiva 5. oktobra 2021 sprejela sklep št. 1-XXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin, s katerim so [[župan|župani]] soglašali, da se lastno ime Slovenska Istra (na kratko Istra) vključi v [[Slovenski pravopis|slovenski pravopis]] kot [[Zemljepisno lastno ime|uradno lastno ime]] za območje štirih slovenskih obmorskih občin.<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate=15. marec 2022 |date= |format=pdf |work= |archive-date=2022-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220702162404/https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |url-status=dead }}</ref> Postopke za prijavo poimenovanja na Komisijo za standardizacijo in Pravopisno komisijo pri [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti |Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU)]] vodi Znanstveno raziskovalno središče Koper.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/poimenovanje-slovenska-istra-bo-vkljuceno-v-pravopis-kot-uradno-lastno-ime/610300 |title=Poimenovanje Slovenska Istra bo vključeno v pravopis kot uradno lastno ime |accessdate=11. marec 2023 |date=27. januar 2022|format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.koper.si/wp-content/uploads/2022/01/05-ELABORAT-O-POIMENOVANJU-OBMOCJA-4-OBMORSKIH-OBCIN.pdf|title= Inštitut za jezikovne študije ZRS Koper: Elaborat o poimenovanju območja štirih slovenskih obmorskih občin |accessdate= |date=12. februar 2021 |format= |work= }}</ref> ====Pristojnosti in dosedanji postopki==== Z [[toponim|zemljepisnimi lastnimi imeni]] se v Sloveniji, v skladu s svojimi pristojnostmi, namreč ukvarjata dve komisiji:<br> 1. [[Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije|Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade RS]] (KSZI), ki odloča o naboru zemljepisnih imen v RS in standardizirana imena vpisuje v Register zemljepisnih imen;<br> 2. Pravopisna komisija pri [[SAZU]] in [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]] se z imeni ukvarja s perspektive jezikovne ustreznosti in skladnosti s [[Pravopis|pravopisnimi pravili]] ter apliciranju veljavnih pravopisnih pravil na konkretne primere. <br> Leta 2020 je bila [[Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU|Pravopisna komisija]] namreč s strani skupine prebivalcev štirih slovenskih primorskih občin že neuradno zaprošena za mnenje glede spremembe imen Slovensko Primorje (v pravopisu že iz šestdesetih let - SP 1962) in Obala (kasneje v medijih) v Slovenska Istra,<ref>{{navedi splet |url=https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/5670/ponovno-o-slovenski-oz-slovenski-istri |title=Jezikovna svetovalnica: Ponovno o »slovenski« oz. »Slovenski Istri« |accessdate=19. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> predvsem zaradi potrebe po bolj prepoznavnem in povezovalnem lastnem imenu, ki bi območje predstavljalo tudi kot turistično destinacijo. Stališče vseh štirih občin je bilo, da je tudi poimenovanje Obala neprimerno, da ga čutijo kot tuje in vsiljeno. Dokler KSZI ne prejme uradne pisne pobude, z iniciatorjem preimenovanja, ali je bil glede novega poimenovanja dosežen konsenz z argumenti, o tem vprašanju ne bo odločala. Na prebivalcih in tudi na poslancih v občinskih svetih pa je, da o sklepu št. 1-XXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin glasujejo in ga potrdijo ali pa zavrnejo, lahko tudi z drugačnimi predlogi. == Sklici == {{sklici}} == Viri == *{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=550}} *{{navedi knjigo |last=Žitko |first=Salvator |year=2022 |title=Pričevanja o slovenskem zgodovinopisju Istre : jubilejni zbornik razprav in člankov (1979–2022) |publisher=Annales : Zgodovinsko društvo za južno Primorsko |isbn=978-961-6732-46-8 |cobiss=135143683 |pages=}} *{{navedi knjigo |last=Pucer |first=Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri|publisher=Libris|isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=}} *{{navedi knjigo |last=Vinčec |first=Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Simič Sime|first1=Slobodan|first2=Alberto|last2=Pucer |year=2001 |title=Slovenska Istra - zaledje|chapter= |publisher=IKI d.o.o. SIS art, Ljubljana |isbn=961-90692-4-2 |cobiss=112297984|pages=}} *{{navedi knjigo |last=Darovec |first=Darko |year=1992 |title=Pregled zgodovine Istre|publisher=Koper, Primorske novice |isbn= |cobiss=30397696 |pages=}} *{{navedi knjigo |last=Darovec |first=Darko |year=2009 |title=Kratka zgodovina Istre|publisher=Koper, Univerza na Primorskem, Annales |isbn=978-961-6328-75-3 |cobiss=246275072}} *{{navedi knjigo |last=Pribac |first=Bert |year=2010 |title=Piranski zaliv je lahko samo Piranski : tudi kamni pričajo, da Savudrija in morje vmes pripadata Piranu|publisher=samozal. B. Pribac|isbn= |cobiss=249316352 |pages=}} ==Glej tudi== * [[Šavrinsko gričevje]] == Zunanje povezave== * [https://www.portoroz.si/si/odkrij/slovenska-istra Odkrij Slovensko Istro] pridobljeno 11. marca 2023 {{Istra}} {{Regionalizacija Slovenije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Geografija Slovenije]] [[Kategorija:Področja Slovenije]] f879v3him6v45go93b4017sdq8cifs0 6676654 6676649 2026-05-16T18:28:10Z ~2026-29551-01 260020 6676654 wikitext text/x-wiki '''Slovenska Istra ne obstaja'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TV3SGBNR |title=Analiza imen za obalno regijo|accessdate=4. novembra 2024 |date=24. maja 2016 |format= |work= }}</ref> je neuradno poimenovanje za območje v jugozahodnem delu [[Slovenija|Slovenije]], ki se nahaja na severnem delu [[Istra|Istrskega polotoka]]. ==Opis== Območje današnje Slovenske Istre v preteklosti ni nikoli predstavljalo »posebne« [[regija|regije]] oz. zaokrožene upravne ali kakšne druge enote, ker je bilo vključeno v enotno deželo Istro (v srednjem veku [[Mejna grofija Istra|Mejno grofijo Istro]]), tudi po povratku [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrije]] in prevzemu v začetku 19. stoletja, kasneje [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], tedaj pa v širši kontekst [[Avstrijsko primorje|Avstrijskega Primorja]]. Največje urbano središče je mesto [[Koper]], druga večja naselja pa so [[Izola]], [[Piran]], [[Lucija, Piran|Lucija]] in [[Portorož]]. Območje vseh štirih občin ([[Mestna občina Koper|Mestne občine Koper]], [[Občina Izola|Občine Izola]], [[Občina Piran|Občine Piran]] in [[Občina Ankaran|Občine Ankaran]]) obsega okoli 120 naselij. V nekaterih naseljih sta [[Uradni jezik|uradna jezika]] tako [[slovenščina]] kot [[italijanščina]], saj tam avtohtono živijo pripadniki samoupravne [[Italijanska manjšina v Sloveniji|italijanske narodne skupnosti]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |title=Italijanska narodna skupnost : statistični podatki |publisher=Urad Vlade RS za narodnosti |accessdate=2018-09-26 |archive-date=2018-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180926205814/http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |url-status=dead }}</ref> Slovenska Istra je neuradno ime,za območje zaledja na slovenski obali. == Zgodovina== Istra je naseljena že od [[paleolitik]]a. V predrimskem obdobju se je v Istri razvila mreža približno 500 naselij znanih pod imenom ''[[kaštelir]]ji.''{{sfn|Darovec|2009|p=33}} [[Rimljani]] so [[Histri|Histre]], ki jih nekateri zgodovinarji uvrščajo med [[Iliri|Ilire]], opisovali kot kruto pleme [[pirat]]ov, ki so bili zaščiteni zaradi težavne plovbe ob istrski skalni [[obala|obali]]. Rimljani so potrebovali dva [[vojna]] pohoda, da so jih leta 178/177 pr. n. št. končno premagali in Istro zavzeli.{{sfn|Darovec|2009|p=37}} Tedaj so uničili njihovo [[glavno mesto]] [[Nezakcij]], njihov kralj [[Epulon]] pa se je sam pokončal.{{sfn|Darovec|2009|p=37}} [[Slika:Regio X.jpg|280px|thumb|desno|Rimska X. regija Venetia et Histria]] Rimljani so v dolgem obdobju njihove vladavine Istro zelo razvili. Skupaj z beneškim delom so jo vključili v X. rimsko regijo »Venetia et Histria«, ki je predstavljala severovzhodno mejo Italije. V Pulju in Poreču so zgradili kolonije, na otočju [[Brioni]] in drugod ob zahodni obali pa vile in [[Villa rustica|posestva]]. Istro je s cesarstvom povezovala [[rimska cesta]] [[Via Flavia]], ki je iz [[Oglej|Akvileje]] bila speljana proti [[Pulj|Herculaneumu]]. S padcem [[Ravena|Ravene]] in z [[Odoaker|Odoakerjevo]] odstavitvijo [[Romul Avgust|Romula Avgusta]] leta 476, je [[Zahodno Rimsko cesarstvo|Zahodno rimsko cesarstvo]] dokončno propadlo. === Srednji vek === {{glavni|Mejna grofija Istra}} Po propadu Zahodnega rimskega cesarstva je leta 538/9 Istra prešla pod bizantinsko ali vzhodnorimsko oblast, v upravnem smislu pa skupaj z Benečijo pod [[Eksarhati na Apeninskem polotoku|eksarhat]] v [[Ravena|Raveni]].{{sfn|Darovec|2009|p=51}} Ko se se v drugi polovici 6. stoletja začeli sovražni vpadi v Istro, predvsem [[Langobardi|Langobardov]] po letu 568, ter kasneje Avarov (Obrov) in Slovanov, so bizantinske oblasti v Istri združile civilno in vojaško oblast in na vodstvo dežele postavile svojega vojaškega poveljnika, ki pa je prevzel še naloge civilnega upravnika (iudes provinciae). Leta 788 je Istra pripadla [[Franki|Frankom]]. {{sfn|Darovec|2009|p=53}} [[Mejna grofija Istra]] (ali Istrska marka) je nastala kot [[Karolingi|karolinška]] mejna marka ter je obsegala območje Istrskega polotoka in okoliških območij, ki jih je osvojil [[Pipin Langobardski]], sin [[Karel Veliki|Karla Velikega]] leta 789. [[File:Rizana_assembly_manuscript_804_p1.jpg|thumb|right|150px|Prva stran listine rižanskega zbora]] === Slovanska poselitev Istre === {{glavni|Rižanski zbor}} [[Slovani]] so se v Istro začeli naseljevati v sedmem stoletju. Med najstarejšimi viri, ki omenjajo prisotnost Slovanov v Istri, je zapisnik [[rižanski zbor|rižanskega zbora]] ({{jezik-it|Il Placito del Risano}}), ki se je odvijal najverjetneje leta 804 v kraju [[Rižana (naselje)|Rižana]] blizu Kopra.{{sfn|Darovec|2009|p=58}} Rižanski zbor je sklical gradeški patriarh Fortunat. Udeležili so se ga predstavniki devetih istrskih mest in kaštelov, predsedovali pa so mu trije cesarjevi odposlanci in predstavniki cerkve ([[Gradež (Italija)|gradeški]] [[patriarh]]). ===Benečani v Istri=== Že od sedemdesetih let 9. stoletja so istrska mesta občasno občutila vpliv Benetk, vendar so se kljub temu še samostojno razvijala in oblikovala lastno upravo in zakonodajo (mestne komune). [[Beneška republika]] je začela prevzemati oblast nad zahodno in južno obalo Istre v 13. stoletju (Koper 1279, Izola 1280, Piran 1283){{sfn|Darovec|2009|p=66}} medtem ko je osrednja in vzhodna Istra ostajala v okviru vojvodine [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]]. Meja se je v naslednjih stoletjih stabilizirala, tako da sta približno dve tretjini Istre pripadali Benetkam, ena tretjina pa Kranjski. Leta 1420 so Benetke [[Oglejski patriarhat|oglejskim patriarhom]] odvzele še preostalo posest v Istri, in sicer [[Milje, Italija|Milje]], [[Labin]], [[Plomin]], [[Oprtalj]], [[Buzet]], [[Roč, Buzet|Roč]], [[Hum, Buzet|Hum]]. Poslednji je leta 1421 po obleganju klonil še grad Petrapilosa pri [[Buzet|Buzetu]], kjer je bil sedež patriarhov v Istri. Beneška oblast je v Slovenski Istri trajala vse do leta 1797, ko je [[Napoleon Bonaparte]] [[Beneška republika|Beneško republiko]] zasedel in razpustil. [[Slika:Koper-St,-Prätorenpalast-(280711).jpg|220px|thumb|levo|[[Pretorska palača]] v Kopru]] === Novi vek === Sredi 15. in 16. stoletja je prebivalstvo Istre močno zdesetkala kuga.{{sfn|Darovec|2009|p=108}} Benečani so upad prebivalstva začeli nadomeščati z naseljevanjem slovanskih prebivalcev iz svojih ozemelj na južni obali [[Jadran]]a, predvsem iz [[Dalmacija|Dalmacije]] in [[Črna gora|Črne gore]], pa tudi iz Albanije.{{sfn|Darovec|2009|p=100}} Poleg tega je v času [[Turški vpadi|turških vpadov]] in po hrvaško-ogrskem porazu leta 1493 v [[Krbavska bitka|Krbavski bitki]] Istro preplavil val [[čakavščina|čakavskih]] beguncev iz [[Lika|Like]], zahodne [[Bosna|Bosne]] in ostale primorske Hrvaške, pa tudi [[Istroromuni]] in [[Vlahi]].{{sfn|Darovec|2009|p=98}} Vse to je prispevalo k izredni demografski pestrosti Istre, ki se je ohranila do današnjih dni. === Francoska oblast === Med letoma 1805 in 1813 je bila Istra pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]]ovo oblastjo{{sfn|Darovec|2009|p=169}} in je bila najprej del [[Italijansko kraljestvo|Italijanskega kraljestva]],{{sfn|Darovec|2009|p=169}} od leta 1809 pa je bila vključena v [[Ilirske province]].{{sfn|Darovec|2009|p=179}} V bližini [[Piran|Pirana]] leta 1812 prišlo do pomorske bitke med angleškimi in francoskimi vojnimi ladjami, znane kot [[bitka pri Piranu]]. Od leta 1797 do leta 1813 so si Francozi in Avstrijci podajali celotno ozemlje Istre. === Habsburžani v Istri === [[Slika:Österreichisches Küstenland 1897.jpg|trumb|250 px|desno|Istra v času Avstro-Ogrske, 1897]] [[Slika:Confini Trieste-Istria2.jpg|thumb|250px|desno|Prikaz razdelitve Svobodnega tržaškega ozemlja po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] po t.i. [[Morganova linija|Morganovi liniji]] (rdeče), modra je sedanja meja med Italijo in Slovenijo]] Po dokončnem porazu [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] (1815) so celotnemu polotoku zavladali [[Habsburžani]], ki so ustanovili [[Ilirsko kraljestvo]]{{sfn|Darovec|2009|p=180}} ter ohranili svojo oblast v [[Avstrijsko primorje|Avstrijskem primorju]] do konca [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]]. V tem obdobju je Istra doživela ponoven razcvet, zlasti pa [[Trst]], najpomembnejše avstrijsko pristanišče in veliko industrijsko središče z [[Ladjedelnica|ladjedelnico]], ki so ga z [[Južna železnica|Južno železnico]] povezali z [[Dunaj|Dunajem]]. [[Pulj]] je bil po letu 1853{{sfn|Darovec|2009|p=185}} izbran za glavno pomorsko oporišče [[Avstro-ogrska vojna mornarica|avstro-ogrske vojne mornarice]] in je bil leta 1856 v njem ustanovljen arzenal, po letu 1864 pa so v mesto prestavili še pristaniški admiralat iz Trsta. === Obdobje po prvi svetovni vojni === Neposredno po [[Prva svetovna vojna|1. svetovni vojni]] so v [[Pulj|Pulju]] 28.10.1918 po zgledu zagrebškega ustanovili Narodni svet, ki je postal lokalni vrhovni organ [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]], ustanovljene na območju razpadle [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]. Sestavljali so ga predstavniki Hrvatov, živečih v Istri, pa tudi predstavniki italijanskih liberalcev in socialistov. Ta je 30.10. sicer prevzel poveljstvo nad nekdanjo [[Avstro-ogrska vojna mornarica|avstrijsko vojno mornarico]] (z izjemo od italijanskih diverzantov potopljene admiralske bojne ladje [[SMS Viribus Unitis]]), vendar je njegova oblast trajala le do 5. novembra 1918, ko je v mesto vkorakala italijanska vojska{{sfn|Darovec|2009|p=208}} in je zatem celotna Istra pripadla [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. Zlasti po prihodu [[fašisti|fašistov]] na oblast so bile nasilno ukinjene vse oblike narodnega izražanja, zavedne Slovence pa so preganjali, jih zapirali in deportirali v druge dele Italije. Aktiviste narodnoosvobodilnega gibanja, antifašiste ter [[Judje|Jude]] in tudi pripadnike drugih narodov so zapirali v [[uničevalno taborišče|uničevalna taborišča]], kot je [[Rižarna, Trst|Rižarna]] v Trstu in v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska taborišča]], kot je [[Koncentracijsko taborišče Gonars|Gonars]], večina vlakovnih kompozicij iz Trsta je obsojence vozila v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]]. Dejansko je Kraljevina Italija kapitulirala 8. septembra 1943, do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] pa je bila Istra del Operativne cone Jadransko primorje (''Adriatisches Küstenland''), [[Okupacija slovenskega ozemlja|okupacijskega območja]] [[wermacht|wermachta]], v okviru [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. === Jugoslovansko obdobje === {{glavni|Svobodno tržaško ozemlje}} S [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|pariško mirovno pogodbo leta 1947]] je bila ustanovljena nevtralna država [[Svobodno tržaško ozemlje]] (STO). Severni del s [[Trst|Trstom]] vred (cona A) je bil pod vojaško upravo zahodnih zaveznikov, južni del (cona B) do reke [[Mirna (Hrvaška)|Mirne]], pa pod jugoslovansko vojaško upravo. Z [[Londonski memorandum|Londonskim memorandumomom]] oziroma sporazumom leta 1954 je bil STO ukinjen, cona A je pripadla Italiji, cona B (tudi Slovenska Istra) pa [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]. [[Koper]], [[Izola]] in [[Piran]] so tako postali nova slovenska obala, medtem ko je s Slovenci poseljena obala med [[Trst|Trstom]] in [[Štivan|Štivanom]], pripadla Italiji. Ob določitvi meje med [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenijo]] in [[Socialistična republika Hrvaška|SR Hrvaško]] leta 1945 je bilo sprva dogovorjeno, da bo meja med republikama potekala na [[Mirna (Hrvaška)|reki Mirni]] pri [[Novigrad, Istra|Novigradu]]. Slovenski politik [[Edvard Kardelj]], ki je sodeloval pri določitvi meje skupaj s hrvatom [[Vladimir Bakarić|Vladimirjem Bakarićem]], pa se je odločil za drugačen načrt in potek meje med državama sta določila na reki [[Dragonja|Dragonji]] pri [[Sečovlje|Sečovljah]],<ref>{{Navedi splet|url=https://demokracija.si/fokus/kako-je-edvard-kardelj-zapravil-istro/|title=Kako je Edvard Kardelj zapravil Istro}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author=Beltram, Jurij |year=1986 |title=Pomlad v Istri, Istrsko okrožje cone B STO 1947-1952 |publisher=Založba Lipa, Založništvo tržaškega tiska |isbn= |cobiss= 149045 |pages=109}}</ref> kar pa je bil le ustni dogovor med političnimi veljaki,<ref>{{navedi knjigo |author=Pribac, Bert |year=2010 |title=Piranski zaliv je lahko samo Piranski : tudi kamni pričajo, da Savudrija in morje vmes pripadata Piranu|publisher=samozal. B. Pribac|isbn= |cobiss=249316352 |pages=17}}</ref> zato se brez strinjanja [[Josip Broz - Tito|maršala Tita]] končne odločitve o razmejitvi zagotovo ne bi moglo sprejeti. V Povojnem obdobju se je [[Koper]] razvil v regionalni center, zlasti zaradi pristanišča in novih industrijskih obratov. [[Slika:Odhod zadnjih vojakov JLA iz Kopra.jpg|250px|thumb|desno|Odhod zadnjih vojakov JLA iz Kopra (1991)]] Potem, ko je 25. junija 1991 [[Slovenija]] razglasila neodvisnost, so po [[Slovenska vojna za neodvisnost|osamosvojitveni vojni]] v [[Luka Koper|koprski luki]] 26. oktobra 1991 Slovenijo zapustili še zadnji vojaki [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]]. ===Demografske in etnične spremembe v Slovenski Istri=== Med leti 1950 in 1970 je celotna Istra doživela velike demografske spremembe. Številni prebivalci obalnih naselij, ki so bili večinoma [[italijani|italijanske narodnosti]], so se med »istrskim eksodusom« kot [[Optant|optanti]] izselili v [[Italija|Italijo]], tudi zaradi obsežne italijanske propagande in/ali v strahu pred novo [[Komunistična partija Slovenije|komunistično oblastjo]]. Tako se je italijanska narodna skupnost v Istri močno številčno zmanjšala. Veliko naselij, tudi v notranjosti, je ostalo praznih, zato so se v Slovensko Istro selili priseljenci iz drugih regij Slovenije, pa tudi iz drugih republik nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]]. ==Geografija== [[Slika:Strunjan-Mesecev zaliv.jpg|250px|thumb|desno|Flišnati klif v Mesečevem zalivu]] 43 kilometrov dolga obala [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] v slovenski Istri ima številne polotoke in zalive, kot so [[Piranski zaliv]] (zaliv Largone), [[Koprski zaliv]] in [[Ankaranski polotok]], pa tudi rezervat [[Škocjanski zatok]] in dva [[krajinski park|krajinska parka]], na območju [[Krajinski park Strunjan|Sečoveljskih]] in [[Krajinski park Sečoveljske soline|Strunjanskih solin]]. V Krajinskem parku Strunjan se nahaja največji [[klif]] v [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]]. Notranjost Slovenske Istre predstavlja [[fliš|flišnato]] [[Šavrinsko gričevje]], ki je geografsko raznoliko, s številnimi [[Sleme (geografija)|slemeni]] ter ponekod obsega tudi nekatere [[Kraški pojav|kraške pojave]], npr. spodmole v dolini [[Dragonja|Dragonje]]. Najpomembnejši reki v slovenski Istri sta [[Rižana (reka)|Rižana]] in [[Dragonja]]. ==Gospodarstvo== Slovenska Istra velja za drugo najbolj gospodarsko razvito območje Slovenije, za [[Osrednjeslovenska regija|osrednjeslovensko regijo]]. Najpomembnejši gospodarski panogi sta [[transport]] in [[turizem]], sledita jima storitve in [[Industrija (proizvodnja)|industrija]]. [[Luka Koper]] je edino mednarodno [[pristanišče]] v Sloveniji in eno največjih na [[Jadransko morje|Jadranu]]. ==Turizem== Turizem je ena od glavnih gospodarskih dejavnosti v Slovenski Istri, posebej v [[Portorož]]u, [[Piran]]u, [[Izola|Izoli]] in [[Ankaran]]u. Najpomembnejše zgodovinsko mesto je [[Piran]], z bogato [[Beneška republika|beneško]] [[gotika|gotsko]] arhitekturo. Sosednji Portorož je bil nekdaj mondeni turistični center, v katerem so v sedemdesetih letih preteklega stoletja zgradili nove hotele, tudi s podporo tamkajšnje igralnice. Tudi nekdanje ribiško naselje [[Izola]] se iz industrijskega območja spreminja v priljubljeno turistično destinacijo. Srednjeveško mesto Koper je zanimivo za turiste, čedalje bolj pa se turistično razvija tudi poprej zapostavljeno zaledje Slovenske Istre, posebej tamkajšnje slikovite istrske vasi, med njimi [[Marezige]], [[Koštabona|Koštabona]], [[Padna]], [[Sveti Peter, Piran|Sveti Peter]] in [[Malija]]. Moderni večji [[Marina (pristanišče)|marini]] za [[Jahta|jahte]] in [[Jadrnica|jadrnice]] sta v Izoli in Portorožu (v [[Lucija, Piran|Luciji]]). ==Kmetijstvo in vinogradništvo== Slovenska Istra posebej slovi po odličnem vinu in [[Oljčno olje|oljčnem olju]]. Najbolj pogosto gojeni sorti vinske trte dajeta vino [[refošk]] in [[malvazija|malvazijo]]. Med sadjem prevladujejo [[Češnja|češnje]], [[figa|fige]], tudi [[Breskev|breskve]]. Ponekod gojijo [[kivi]], v [[Strunjan|Strunjanski dolini]] pa [[kaki]] in v manjši meri tudi [[Jagoda|jagode]], od zelenjave uspevajo zgodnje vrtnine, radič, [[paradižnik]], [[beluši]], tudi [[Artičoka|artičoke]] in [[Jajčevec|jajčevci]] ter [[Buča|buče]], vendar ni večjih nasadov, razen kjer imajo urejeno [[namakanje]]. Botanične posebnosti so [[Žižola|žižola]], [[japonska nešplja]] in [[kaprovec]]. == Cestni promet == Bližina mej z [[Italija|Italijo]] ([[Spodnje Škofije]] - Rabuiese) in s [[Hrvaška|Hrvaško]] ([[Sečovlje]] - [[Plovanija]] ter [[Dragonja, Piran|Dragonja]] - [[Kaštel]]), omogoča relativno lahko dostopnost. [[Hitra cesta H6|Hitra cesta]] [[Slika:H6-SI.png|30px]] je zgrajena zgolj do [[Dobrava, Izola|Dobrave]] pri [[Izola|Izoli]]. [[Strunjan]] in somestje [[Piran]] - [[Portorož]] - [[Lucija, Piran|Lucija]] sta od tam dostopna zgolj po [[Glavna cesta|magistralni cesti G2-111]] (Izola-Sečovlje), ki je od Strunjana delno speljana po meji med Lucijo in Portorožem. 2&nbsp;km pred Lucijo je na [[prelaz]]u Valeta odcep proti [[Portorož]]u in [[Piran]]u, proti Portorožu pa znova tudi na [[Krožno križišče|krožišču]] v spodnjem delu Lucije. ===Cestne omejitve=== Ker odsek [[Hitra cesta H5|hitre ceste]] [[Slika:H5-SI.png|30px]] Šmarje–Dragonja do meje s Hrvaško ni bil zgrajen, se promet sedaj vrši po ne dovolj pretočni glavni cesti G1-11. Prav tako je šele v pripravi projekt [[Hitra cesta H6|hitre ceste]] [[Slika:H6-SI.png|30px]] na odseku Izola–Jagodje–Lucija, z odcepom v [[Piran]].<ref>{{navedi splet |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED4924 |title=Uredba o državnem lokacijskem načrtu za hitro cesto na odseku Jagodje-Lucija in priključno cesto za Piran |accessdate=22. junij 2025 |date=25. julij 2008 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://obalaplus.si/kako-bi-po-novem-izgledala-hitra-cesta-med-jagodjem-in-lucijo-video/ |title=Kako naj bi po novem izgledala hitra cesta med Jagodjem in Lucijo |accessdate=22. junij 2025 |date=20. marec 2025 |format= |work= }}</ref> Prometni tokovi do (in iz) [[Istrska županija|hrvaškega dela Istre]] zato potekajo tudi preko [[Sečovlje|Sečovelj]] ter po [[Glavna cesta|magistralni cesti G2-111]], kar zlasti v času poletne turistične sezone povzroča cestne kolone in tudi večurne zastoje.<ref>{{navedi splet |url=https://www.promet.si/sl |title=Promet.si: zastoji |accessdate=24. junij 2025 |date= |format= |work= |archive-date=2025-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250618023741/https://www.promet.si/sl |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://primorske.svet24.si/slovenija/prometni-kaos-zastoji-nastajajo-tudi-na-cesti-smar |title=Primorske novice: Prometni kaos, zastoji vse daljši |accessdate=24. junij 2025 |date=22. junij 2025 |format= |work= }}</ref> == Galerija== <gallery mode=""packed"> Image:Koper I - At the Coast (32206671028).jpg|Koper Image:Ankaran.jpg|Ankaran Image:Izola - panorama.jpg|Izola Image:Piran, Slovénie (48394618331).jpg|Piran Image:Portorož (Slovenia) from Crveni Vrh, Općina Umag, Croatia - panoramio (10).jpg|Portorož </gallery> <gallery mode="packed"> Image:St Quiricus church in Slovenian Istria.jpg|[[Cerkev sv. Kvirika, Sočerga|Cerkev sv. Kvirika nad Sočergo]] Image:Cerkev Marijinega prikazanja - panoramio.jpg|Cerkev Marijinega prikazanja v [[Strunjan|Strunjanu]] Image:Church of the Holy Trinity Hrastovlje.JPG|[[Cerkev sv. Trojice, Hrastovlje|Taborna cerkev sv. Trojice v Hrastovljah]] Image:Sečovlje-234887.jpg|[[Sečoveljske soline]] Image:Mlini-1.jpg|Naravni most pri [[Sočerga|Sočergi]] Image:Košta1.jpg|[[Koštabona]] </gallery> ==Poimenovanja== Leta 1960 je [[Slovenska matica]] izdala knjigo ''Slovensko Primorje'' {{COBISS|ID=41395712}}, katere avtor je bil [[Anton Melik]] (1890−1966), slovenski [[geograf]], po katerem se od leta 1976 imenuje slovenski [[Geografski inštitut Antona Melika]] (GIAM). V njej je za območje Istre, ki je po [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|drugi svetovni vojni]] in ukinitvi [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]] pripadlo [[Slovenija|Sloveniji]], izbral poimenovanje Slovensko Primorje. ===Standardizacija lastnega imena Slovenska Istra=== Koordinacija županov štirih obmorskih občin, [[Mestna občina Koper|Mestne občine Koper]], [[Občina Izola|Občine Izola]], [[Občina Piran|Občine Piran]] in [[Občina Ankaran|Občine Ankaran]], je na podlagi predstavljenega gradiva 5. oktobra 2021 sprejela sklep št. 1-XXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin, s katerim so [[župan|župani]] soglašali, da se lastno ime Slovenska Istra (na kratko Istra) vključi v [[Slovenski pravopis|slovenski pravopis]] kot [[Zemljepisno lastno ime|uradno lastno ime]] za območje štirih slovenskih obmorskih občin.<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate=15. marec 2022 |date= |format=pdf |work= |archive-date=2022-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220702162404/https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |url-status=dead }}</ref> Postopke za prijavo poimenovanja na Komisijo za standardizacijo in Pravopisno komisijo pri [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti |Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU)]] vodi Znanstveno raziskovalno središče Koper.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/poimenovanje-slovenska-istra-bo-vkljuceno-v-pravopis-kot-uradno-lastno-ime/610300 |title=Poimenovanje Slovenska Istra bo vključeno v pravopis kot uradno lastno ime |accessdate=11. marec 2023 |date=27. januar 2022|format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.koper.si/wp-content/uploads/2022/01/05-ELABORAT-O-POIMENOVANJU-OBMOCJA-4-OBMORSKIH-OBCIN.pdf|title= Inštitut za jezikovne študije ZRS Koper: Elaborat o poimenovanju območja štirih slovenskih obmorskih občin |accessdate= |date=12. februar 2021 |format= |work= }}</ref> ====Pristojnosti in dosedanji postopki==== Z [[toponim|zemljepisnimi lastnimi imeni]] se v Sloveniji, v skladu s svojimi pristojnostmi, namreč ukvarjata dve komisiji:<br> 1. [[Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije|Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade RS]] (KSZI), ki odloča o naboru zemljepisnih imen v RS in standardizirana imena vpisuje v Register zemljepisnih imen;<br> 2. Pravopisna komisija pri [[SAZU]] in [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]] se z imeni ukvarja s perspektive jezikovne ustreznosti in skladnosti s [[Pravopis|pravopisnimi pravili]] ter apliciranju veljavnih pravopisnih pravil na konkretne primere. <br> Leta 2020 je bila [[Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU|Pravopisna komisija]] namreč s strani skupine prebivalcev štirih slovenskih primorskih občin že neuradno zaprošena za mnenje glede spremembe imen Slovensko Primorje (v pravopisu že iz šestdesetih let - SP 1962) in Obala (kasneje v medijih) v Slovenska Istra,<ref>{{navedi splet |url=https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/5670/ponovno-o-slovenski-oz-slovenski-istri |title=Jezikovna svetovalnica: Ponovno o »slovenski« oz. »Slovenski Istri« |accessdate=19. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> predvsem zaradi potrebe po bolj prepoznavnem in povezovalnem lastnem imenu, ki bi območje predstavljalo tudi kot turistično destinacijo. Stališče vseh štirih občin je bilo, da je tudi poimenovanje Obala neprimerno, da ga čutijo kot tuje in vsiljeno. Dokler KSZI ne prejme uradne pisne pobude, z iniciatorjem preimenovanja, ali je bil glede novega poimenovanja dosežen konsenz z argumenti, o tem vprašanju ne bo odločala. Na prebivalcih in tudi na poslancih v občinskih svetih pa je, da o sklepu št. 1-XXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin glasujejo in ga potrdijo ali pa zavrnejo, lahko tudi z drugačnimi predlogi. == Sklici == {{sklici}} == Viri == *{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=550}} *{{navedi knjigo |last=Žitko |first=Salvator |year=2022 |title=Pričevanja o slovenskem zgodovinopisju Istre : jubilejni zbornik razprav in člankov (1979–2022) |publisher=Annales : Zgodovinsko društvo za južno Primorsko |isbn=978-961-6732-46-8 |cobiss=135143683 |pages=}} *{{navedi knjigo |last=Pucer |first=Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri|publisher=Libris|isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=}} *{{navedi knjigo |last=Vinčec |first=Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Simič Sime|first1=Slobodan|first2=Alberto|last2=Pucer |year=2001 |title=Slovenska Istra - zaledje|chapter= |publisher=IKI d.o.o. SIS art, Ljubljana |isbn=961-90692-4-2 |cobiss=112297984|pages=}} *{{navedi knjigo |last=Darovec |first=Darko |year=1992 |title=Pregled zgodovine Istre|publisher=Koper, Primorske novice |isbn= |cobiss=30397696 |pages=}} *{{navedi knjigo |last=Darovec |first=Darko |year=2009 |title=Kratka zgodovina Istre|publisher=Koper, Univerza na Primorskem, Annales |isbn=978-961-6328-75-3 |cobiss=246275072}} *{{navedi knjigo |last=Pribac |first=Bert |year=2010 |title=Piranski zaliv je lahko samo Piranski : tudi kamni pričajo, da Savudrija in morje vmes pripadata Piranu|publisher=samozal. B. Pribac|isbn= |cobiss=249316352 |pages=}} ==Glej tudi== * [[Šavrinsko gričevje]] == Zunanje povezave== * [https://www.portoroz.si/si/odkrij/slovenska-istra Odkrij Slovensko Istro] pridobljeno 11. marca 2023 {{Istra}} {{Regionalizacija Slovenije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Geografija Slovenije]] [[Kategorija:Področja Slovenije]] kwxtsikn48xpy64t296yjoy7s7ylsea 6676655 6676654 2026-05-16T18:29:31Z ~2026-29551-01 260020 6676655 wikitext text/x-wiki '''Slovenska Istra ne obstaja'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TV3SGBNR |title=Analiza imen za obalno regijo|accessdate=4. novembra 2024 |date=24. maja 2016 |format= |work= }}</ref> je neuradno poimenovanje za območje v jugozahodnem delu [[Slovenija|Slovenije]], ki se nahaja na severnem delu [[Istra|Istrskega polotoka]]. Leži v zaledju slovenske obale v Šavrinskih Brdih. == Zgodovina== Istra je naseljena že od [[paleolitik]]a. V predrimskem obdobju se je v Istri razvila mreža približno 500 naselij znanih pod imenom ''[[kaštelir]]ji.''{{sfn|Darovec|2009|p=33}} [[Rimljani]] so [[Histri|Histre]], ki jih nekateri zgodovinarji uvrščajo med [[Iliri|Ilire]], opisovali kot kruto pleme [[pirat]]ov, ki so bili zaščiteni zaradi težavne plovbe ob istrski skalni [[obala|obali]]. Rimljani so potrebovali dva [[vojna]] pohoda, da so jih leta 178/177 pr. n. št. končno premagali in Istro zavzeli.{{sfn|Darovec|2009|p=37}} Tedaj so uničili njihovo [[glavno mesto]] [[Nezakcij]], njihov kralj [[Epulon]] pa se je sam pokončal.{{sfn|Darovec|2009|p=37}} [[Slika:Regio X.jpg|280px|thumb|desno|Rimska X. regija Venetia et Histria]] Rimljani so v dolgem obdobju njihove vladavine Istro zelo razvili. Skupaj z beneškim delom so jo vključili v X. rimsko regijo »Venetia et Histria«, ki je predstavljala severovzhodno mejo Italije. V Pulju in Poreču so zgradili kolonije, na otočju [[Brioni]] in drugod ob zahodni obali pa vile in [[Villa rustica|posestva]]. Istro je s cesarstvom povezovala [[rimska cesta]] [[Via Flavia]], ki je iz [[Oglej|Akvileje]] bila speljana proti [[Pulj|Herculaneumu]]. S padcem [[Ravena|Ravene]] in z [[Odoaker|Odoakerjevo]] odstavitvijo [[Romul Avgust|Romula Avgusta]] leta 476, je [[Zahodno Rimsko cesarstvo|Zahodno rimsko cesarstvo]] dokončno propadlo. === Srednji vek === {{glavni|Mejna grofija Istra}} Po propadu Zahodnega rimskega cesarstva je leta 538/9 Istra prešla pod bizantinsko ali vzhodnorimsko oblast, v upravnem smislu pa skupaj z Benečijo pod [[Eksarhati na Apeninskem polotoku|eksarhat]] v [[Ravena|Raveni]].{{sfn|Darovec|2009|p=51}} Ko se se v drugi polovici 6. stoletja začeli sovražni vpadi v Istro, predvsem [[Langobardi|Langobardov]] po letu 568, ter kasneje Avarov (Obrov) in Slovanov, so bizantinske oblasti v Istri združile civilno in vojaško oblast in na vodstvo dežele postavile svojega vojaškega poveljnika, ki pa je prevzel še naloge civilnega upravnika (iudes provinciae). Leta 788 je Istra pripadla [[Franki|Frankom]]. {{sfn|Darovec|2009|p=53}} [[Mejna grofija Istra]] (ali Istrska marka) je nastala kot [[Karolingi|karolinška]] mejna marka ter je obsegala območje Istrskega polotoka in okoliških območij, ki jih je osvojil [[Pipin Langobardski]], sin [[Karel Veliki|Karla Velikega]] leta 789. [[File:Rizana_assembly_manuscript_804_p1.jpg|thumb|right|150px|Prva stran listine rižanskega zbora]] === Slovanska poselitev Istre === {{glavni|Rižanski zbor}} [[Slovani]] so se v Istro začeli naseljevati v sedmem stoletju. Med najstarejšimi viri, ki omenjajo prisotnost Slovanov v Istri, je zapisnik [[rižanski zbor|rižanskega zbora]] ({{jezik-it|Il Placito del Risano}}), ki se je odvijal najverjetneje leta 804 v kraju [[Rižana (naselje)|Rižana]] blizu Kopra.{{sfn|Darovec|2009|p=58}} Rižanski zbor je sklical gradeški patriarh Fortunat. Udeležili so se ga predstavniki devetih istrskih mest in kaštelov, predsedovali pa so mu trije cesarjevi odposlanci in predstavniki cerkve ([[Gradež (Italija)|gradeški]] [[patriarh]]). ===Benečani v Istri=== Že od sedemdesetih let 9. stoletja so istrska mesta občasno občutila vpliv Benetk, vendar so se kljub temu še samostojno razvijala in oblikovala lastno upravo in zakonodajo (mestne komune). [[Beneška republika]] je začela prevzemati oblast nad zahodno in južno obalo Istre v 13. stoletju (Koper 1279, Izola 1280, Piran 1283){{sfn|Darovec|2009|p=66}} medtem ko je osrednja in vzhodna Istra ostajala v okviru vojvodine [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]]. Meja se je v naslednjih stoletjih stabilizirala, tako da sta približno dve tretjini Istre pripadali Benetkam, ena tretjina pa Kranjski. Leta 1420 so Benetke [[Oglejski patriarhat|oglejskim patriarhom]] odvzele še preostalo posest v Istri, in sicer [[Milje, Italija|Milje]], [[Labin]], [[Plomin]], [[Oprtalj]], [[Buzet]], [[Roč, Buzet|Roč]], [[Hum, Buzet|Hum]]. Poslednji je leta 1421 po obleganju klonil še grad Petrapilosa pri [[Buzet|Buzetu]], kjer je bil sedež patriarhov v Istri. Beneška oblast je v Slovenski Istri trajala vse do leta 1797, ko je [[Napoleon Bonaparte]] [[Beneška republika|Beneško republiko]] zasedel in razpustil. [[Slika:Koper-St,-Prätorenpalast-(280711).jpg|220px|thumb|levo|[[Pretorska palača]] v Kopru]] === Novi vek === Sredi 15. in 16. stoletja je prebivalstvo Istre močno zdesetkala kuga.{{sfn|Darovec|2009|p=108}} Benečani so upad prebivalstva začeli nadomeščati z naseljevanjem slovanskih prebivalcev iz svojih ozemelj na južni obali [[Jadran]]a, predvsem iz [[Dalmacija|Dalmacije]] in [[Črna gora|Črne gore]], pa tudi iz Albanije.{{sfn|Darovec|2009|p=100}} Poleg tega je v času [[Turški vpadi|turških vpadov]] in po hrvaško-ogrskem porazu leta 1493 v [[Krbavska bitka|Krbavski bitki]] Istro preplavil val [[čakavščina|čakavskih]] beguncev iz [[Lika|Like]], zahodne [[Bosna|Bosne]] in ostale primorske Hrvaške, pa tudi [[Istroromuni]] in [[Vlahi]].{{sfn|Darovec|2009|p=98}} Vse to je prispevalo k izredni demografski pestrosti Istre, ki se je ohranila do današnjih dni. === Francoska oblast === Med letoma 1805 in 1813 je bila Istra pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]]ovo oblastjo{{sfn|Darovec|2009|p=169}} in je bila najprej del [[Italijansko kraljestvo|Italijanskega kraljestva]],{{sfn|Darovec|2009|p=169}} od leta 1809 pa je bila vključena v [[Ilirske province]].{{sfn|Darovec|2009|p=179}} V bližini [[Piran|Pirana]] leta 1812 prišlo do pomorske bitke med angleškimi in francoskimi vojnimi ladjami, znane kot [[bitka pri Piranu]]. Od leta 1797 do leta 1813 so si Francozi in Avstrijci podajali celotno ozemlje Istre. === Habsburžani v Istri === [[Slika:Österreichisches Küstenland 1897.jpg|trumb|250 px|desno|Istra v času Avstro-Ogrske, 1897]] [[Slika:Confini Trieste-Istria2.jpg|thumb|250px|desno|Prikaz razdelitve Svobodnega tržaškega ozemlja po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] po t.i. [[Morganova linija|Morganovi liniji]] (rdeče), modra je sedanja meja med Italijo in Slovenijo]] Po dokončnem porazu [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] (1815) so celotnemu polotoku zavladali [[Habsburžani]], ki so ustanovili [[Ilirsko kraljestvo]]{{sfn|Darovec|2009|p=180}} ter ohranili svojo oblast v [[Avstrijsko primorje|Avstrijskem primorju]] do konca [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]]. V tem obdobju je Istra doživela ponoven razcvet, zlasti pa [[Trst]], najpomembnejše avstrijsko pristanišče in veliko industrijsko središče z [[Ladjedelnica|ladjedelnico]], ki so ga z [[Južna železnica|Južno železnico]] povezali z [[Dunaj|Dunajem]]. [[Pulj]] je bil po letu 1853{{sfn|Darovec|2009|p=185}} izbran za glavno pomorsko oporišče [[Avstro-ogrska vojna mornarica|avstro-ogrske vojne mornarice]] in je bil leta 1856 v njem ustanovljen arzenal, po letu 1864 pa so v mesto prestavili še pristaniški admiralat iz Trsta. === Obdobje po prvi svetovni vojni === Neposredno po [[Prva svetovna vojna|1. svetovni vojni]] so v [[Pulj|Pulju]] 28.10.1918 po zgledu zagrebškega ustanovili Narodni svet, ki je postal lokalni vrhovni organ [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]], ustanovljene na območju razpadle [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]. Sestavljali so ga predstavniki Hrvatov, živečih v Istri, pa tudi predstavniki italijanskih liberalcev in socialistov. Ta je 30.10. sicer prevzel poveljstvo nad nekdanjo [[Avstro-ogrska vojna mornarica|avstrijsko vojno mornarico]] (z izjemo od italijanskih diverzantov potopljene admiralske bojne ladje [[SMS Viribus Unitis]]), vendar je njegova oblast trajala le do 5. novembra 1918, ko je v mesto vkorakala italijanska vojska{{sfn|Darovec|2009|p=208}} in je zatem celotna Istra pripadla [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. Zlasti po prihodu [[fašisti|fašistov]] na oblast so bile nasilno ukinjene vse oblike narodnega izražanja, zavedne Slovence pa so preganjali, jih zapirali in deportirali v druge dele Italije. Aktiviste narodnoosvobodilnega gibanja, antifašiste ter [[Judje|Jude]] in tudi pripadnike drugih narodov so zapirali v [[uničevalno taborišče|uničevalna taborišča]], kot je [[Rižarna, Trst|Rižarna]] v Trstu in v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska taborišča]], kot je [[Koncentracijsko taborišče Gonars|Gonars]], večina vlakovnih kompozicij iz Trsta je obsojence vozila v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]]. Dejansko je Kraljevina Italija kapitulirala 8. septembra 1943, do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] pa je bila Istra del Operativne cone Jadransko primorje (''Adriatisches Küstenland''), [[Okupacija slovenskega ozemlja|okupacijskega območja]] [[wermacht|wermachta]], v okviru [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. === Jugoslovansko obdobje === {{glavni|Svobodno tržaško ozemlje}} S [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|pariško mirovno pogodbo leta 1947]] je bila ustanovljena nevtralna država [[Svobodno tržaško ozemlje]] (STO). Severni del s [[Trst|Trstom]] vred (cona A) je bil pod vojaško upravo zahodnih zaveznikov, južni del (cona B) do reke [[Mirna (Hrvaška)|Mirne]], pa pod jugoslovansko vojaško upravo. Z [[Londonski memorandum|Londonskim memorandumomom]] oziroma sporazumom leta 1954 je bil STO ukinjen, cona A je pripadla Italiji, cona B (tudi Slovenska Istra) pa [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]. [[Koper]], [[Izola]] in [[Piran]] so tako postali nova slovenska obala, medtem ko je s Slovenci poseljena obala med [[Trst|Trstom]] in [[Štivan|Štivanom]], pripadla Italiji. Ob določitvi meje med [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenijo]] in [[Socialistična republika Hrvaška|SR Hrvaško]] leta 1945 je bilo sprva dogovorjeno, da bo meja med republikama potekala na [[Mirna (Hrvaška)|reki Mirni]] pri [[Novigrad, Istra|Novigradu]]. Slovenski politik [[Edvard Kardelj]], ki je sodeloval pri določitvi meje skupaj s hrvatom [[Vladimir Bakarić|Vladimirjem Bakarićem]], pa se je odločil za drugačen načrt in potek meje med državama sta določila na reki [[Dragonja|Dragonji]] pri [[Sečovlje|Sečovljah]],<ref>{{Navedi splet|url=https://demokracija.si/fokus/kako-je-edvard-kardelj-zapravil-istro/|title=Kako je Edvard Kardelj zapravil Istro}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author=Beltram, Jurij |year=1986 |title=Pomlad v Istri, Istrsko okrožje cone B STO 1947-1952 |publisher=Založba Lipa, Založništvo tržaškega tiska |isbn= |cobiss= 149045 |pages=109}}</ref> kar pa je bil le ustni dogovor med političnimi veljaki,<ref>{{navedi knjigo |author=Pribac, Bert |year=2010 |title=Piranski zaliv je lahko samo Piranski : tudi kamni pričajo, da Savudrija in morje vmes pripadata Piranu|publisher=samozal. B. Pribac|isbn= |cobiss=249316352 |pages=17}}</ref> zato se brez strinjanja [[Josip Broz - Tito|maršala Tita]] končne odločitve o razmejitvi zagotovo ne bi moglo sprejeti. V Povojnem obdobju se je [[Koper]] razvil v regionalni center, zlasti zaradi pristanišča in novih industrijskih obratov. [[Slika:Odhod zadnjih vojakov JLA iz Kopra.jpg|250px|thumb|desno|Odhod zadnjih vojakov JLA iz Kopra (1991)]] Potem, ko je 25. junija 1991 [[Slovenija]] razglasila neodvisnost, so po [[Slovenska vojna za neodvisnost|osamosvojitveni vojni]] v [[Luka Koper|koprski luki]] 26. oktobra 1991 Slovenijo zapustili še zadnji vojaki [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]]. ===Demografske in etnične spremembe v Slovenski Istri=== Med leti 1950 in 1970 je celotna Istra doživela velike demografske spremembe. Številni prebivalci obalnih naselij, ki so bili večinoma [[italijani|italijanske narodnosti]], so se med »istrskim eksodusom« kot [[Optant|optanti]] izselili v [[Italija|Italijo]], tudi zaradi obsežne italijanske propagande in/ali v strahu pred novo [[Komunistična partija Slovenije|komunistično oblastjo]]. Tako se je italijanska narodna skupnost v Istri močno številčno zmanjšala. Veliko naselij, tudi v notranjosti, je ostalo praznih, zato so se v Slovensko Istro selili priseljenci iz drugih regij Slovenije, pa tudi iz drugih republik nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]]. ==Geografija== [[Slika:Strunjan-Mesecev zaliv.jpg|250px|thumb|desno|Flišnati klif v Mesečevem zalivu]] 43 kilometrov dolga obala [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] v slovenski Istri ima številne polotoke in zalive, kot so [[Piranski zaliv]] (zaliv Largone), [[Koprski zaliv]] in [[Ankaranski polotok]], pa tudi rezervat [[Škocjanski zatok]] in dva [[krajinski park|krajinska parka]], na območju [[Krajinski park Strunjan|Sečoveljskih]] in [[Krajinski park Sečoveljske soline|Strunjanskih solin]]. V Krajinskem parku Strunjan se nahaja največji [[klif]] v [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]]. Notranjost Slovenske Istre predstavlja [[fliš|flišnato]] [[Šavrinsko gričevje]], ki je geografsko raznoliko, s številnimi [[Sleme (geografija)|slemeni]] ter ponekod obsega tudi nekatere [[Kraški pojav|kraške pojave]], npr. spodmole v dolini [[Dragonja|Dragonje]]. Najpomembnejši reki v slovenski Istri sta [[Rižana (reka)|Rižana]] in [[Dragonja]]. ==Gospodarstvo== Slovenska Istra velja za drugo najbolj gospodarsko razvito območje Slovenije, za [[Osrednjeslovenska regija|osrednjeslovensko regijo]]. Najpomembnejši gospodarski panogi sta [[transport]] in [[turizem]], sledita jima storitve in [[Industrija (proizvodnja)|industrija]]. [[Luka Koper]] je edino mednarodno [[pristanišče]] v Sloveniji in eno največjih na [[Jadransko morje|Jadranu]]. ==Turizem== Turizem je ena od glavnih gospodarskih dejavnosti v Slovenski Istri, posebej v [[Portorož]]u, [[Piran]]u, [[Izola|Izoli]] in [[Ankaran]]u. Najpomembnejše zgodovinsko mesto je [[Piran]], z bogato [[Beneška republika|beneško]] [[gotika|gotsko]] arhitekturo. Sosednji Portorož je bil nekdaj mondeni turistični center, v katerem so v sedemdesetih letih preteklega stoletja zgradili nove hotele, tudi s podporo tamkajšnje igralnice. Tudi nekdanje ribiško naselje [[Izola]] se iz industrijskega območja spreminja v priljubljeno turistično destinacijo. Srednjeveško mesto Koper je zanimivo za turiste, čedalje bolj pa se turistično razvija tudi poprej zapostavljeno zaledje Slovenske Istre, posebej tamkajšnje slikovite istrske vasi, med njimi [[Marezige]], [[Koštabona|Koštabona]], [[Padna]], [[Sveti Peter, Piran|Sveti Peter]] in [[Malija]]. Moderni večji [[Marina (pristanišče)|marini]] za [[Jahta|jahte]] in [[Jadrnica|jadrnice]] sta v Izoli in Portorožu (v [[Lucija, Piran|Luciji]]). ==Kmetijstvo in vinogradništvo== Slovenska Istra posebej slovi po odličnem vinu in [[Oljčno olje|oljčnem olju]]. Najbolj pogosto gojeni sorti vinske trte dajeta vino [[refošk]] in [[malvazija|malvazijo]]. Med sadjem prevladujejo [[Češnja|češnje]], [[figa|fige]], tudi [[Breskev|breskve]]. Ponekod gojijo [[kivi]], v [[Strunjan|Strunjanski dolini]] pa [[kaki]] in v manjši meri tudi [[Jagoda|jagode]], od zelenjave uspevajo zgodnje vrtnine, radič, [[paradižnik]], [[beluši]], tudi [[Artičoka|artičoke]] in [[Jajčevec|jajčevci]] ter [[Buča|buče]], vendar ni večjih nasadov, razen kjer imajo urejeno [[namakanje]]. Botanične posebnosti so [[Žižola|žižola]], [[japonska nešplja]] in [[kaprovec]]. == Cestni promet == Bližina mej z [[Italija|Italijo]] ([[Spodnje Škofije]] - Rabuiese) in s [[Hrvaška|Hrvaško]] ([[Sečovlje]] - [[Plovanija]] ter [[Dragonja, Piran|Dragonja]] - [[Kaštel]]), omogoča relativno lahko dostopnost. [[Hitra cesta H6|Hitra cesta]] [[Slika:H6-SI.png|30px]] je zgrajena zgolj do [[Dobrava, Izola|Dobrave]] pri [[Izola|Izoli]]. [[Strunjan]] in somestje [[Piran]] - [[Portorož]] - [[Lucija, Piran|Lucija]] sta od tam dostopna zgolj po [[Glavna cesta|magistralni cesti G2-111]] (Izola-Sečovlje), ki je od Strunjana delno speljana po meji med Lucijo in Portorožem. 2&nbsp;km pred Lucijo je na [[prelaz]]u Valeta odcep proti [[Portorož]]u in [[Piran]]u, proti Portorožu pa znova tudi na [[Krožno križišče|krožišču]] v spodnjem delu Lucije. ===Cestne omejitve=== Ker odsek [[Hitra cesta H5|hitre ceste]] [[Slika:H5-SI.png|30px]] Šmarje–Dragonja do meje s Hrvaško ni bil zgrajen, se promet sedaj vrši po ne dovolj pretočni glavni cesti G1-11. Prav tako je šele v pripravi projekt [[Hitra cesta H6|hitre ceste]] [[Slika:H6-SI.png|30px]] na odseku Izola–Jagodje–Lucija, z odcepom v [[Piran]].<ref>{{navedi splet |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED4924 |title=Uredba o državnem lokacijskem načrtu za hitro cesto na odseku Jagodje-Lucija in priključno cesto za Piran |accessdate=22. junij 2025 |date=25. julij 2008 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://obalaplus.si/kako-bi-po-novem-izgledala-hitra-cesta-med-jagodjem-in-lucijo-video/ |title=Kako naj bi po novem izgledala hitra cesta med Jagodjem in Lucijo |accessdate=22. junij 2025 |date=20. marec 2025 |format= |work= }}</ref> Prometni tokovi do (in iz) [[Istrska županija|hrvaškega dela Istre]] zato potekajo tudi preko [[Sečovlje|Sečovelj]] ter po [[Glavna cesta|magistralni cesti G2-111]], kar zlasti v času poletne turistične sezone povzroča cestne kolone in tudi večurne zastoje.<ref>{{navedi splet |url=https://www.promet.si/sl |title=Promet.si: zastoji |accessdate=24. junij 2025 |date= |format= |work= |archive-date=2025-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250618023741/https://www.promet.si/sl |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://primorske.svet24.si/slovenija/prometni-kaos-zastoji-nastajajo-tudi-na-cesti-smar |title=Primorske novice: Prometni kaos, zastoji vse daljši |accessdate=24. junij 2025 |date=22. junij 2025 |format= |work= }}</ref> == Galerija== <gallery mode=""packed"> Image:Koper I - At the Coast (32206671028).jpg|Koper Image:Ankaran.jpg|Ankaran Image:Izola - panorama.jpg|Izola Image:Piran, Slovénie (48394618331).jpg|Piran Image:Portorož (Slovenia) from Crveni Vrh, Općina Umag, Croatia - panoramio (10).jpg|Portorož </gallery> <gallery mode="packed"> Image:St Quiricus church in Slovenian Istria.jpg|[[Cerkev sv. Kvirika, Sočerga|Cerkev sv. Kvirika nad Sočergo]] Image:Cerkev Marijinega prikazanja - panoramio.jpg|Cerkev Marijinega prikazanja v [[Strunjan|Strunjanu]] Image:Church of the Holy Trinity Hrastovlje.JPG|[[Cerkev sv. Trojice, Hrastovlje|Taborna cerkev sv. Trojice v Hrastovljah]] Image:Sečovlje-234887.jpg|[[Sečoveljske soline]] Image:Mlini-1.jpg|Naravni most pri [[Sočerga|Sočergi]] Image:Košta1.jpg|[[Koštabona]] </gallery> ==Poimenovanja== Leta 1960 je [[Slovenska matica]] izdala knjigo ''Slovensko Primorje'' {{COBISS|ID=41395712}}, katere avtor je bil [[Anton Melik]] (1890−1966), slovenski [[geograf]], po katerem se od leta 1976 imenuje slovenski [[Geografski inštitut Antona Melika]] (GIAM). V njej je za območje Istre, ki je po [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|drugi svetovni vojni]] in ukinitvi [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]] pripadlo [[Slovenija|Sloveniji]], izbral poimenovanje Slovensko Primorje. ===Standardizacija lastnega imena Slovenska Istra=== Koordinacija županov štirih obmorskih občin, [[Mestna občina Koper|Mestne občine Koper]], [[Občina Izola|Občine Izola]], [[Občina Piran|Občine Piran]] in [[Občina Ankaran|Občine Ankaran]], je na podlagi predstavljenega gradiva 5. oktobra 2021 sprejela sklep št. 1-XXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin, s katerim so [[župan|župani]] soglašali, da se lastno ime Slovenska Istra (na kratko Istra) vključi v [[Slovenski pravopis|slovenski pravopis]] kot [[Zemljepisno lastno ime|uradno lastno ime]] za območje štirih slovenskih obmorskih občin.<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate=15. marec 2022 |date= |format=pdf |work= |archive-date=2022-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220702162404/https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |url-status=dead }}</ref> Postopke za prijavo poimenovanja na Komisijo za standardizacijo in Pravopisno komisijo pri [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti |Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU)]] vodi Znanstveno raziskovalno središče Koper.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/poimenovanje-slovenska-istra-bo-vkljuceno-v-pravopis-kot-uradno-lastno-ime/610300 |title=Poimenovanje Slovenska Istra bo vključeno v pravopis kot uradno lastno ime |accessdate=11. marec 2023 |date=27. januar 2022|format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.koper.si/wp-content/uploads/2022/01/05-ELABORAT-O-POIMENOVANJU-OBMOCJA-4-OBMORSKIH-OBCIN.pdf|title= Inštitut za jezikovne študije ZRS Koper: Elaborat o poimenovanju območja štirih slovenskih obmorskih občin |accessdate= |date=12. februar 2021 |format= |work= }}</ref> ====Pristojnosti in dosedanji postopki==== Z [[toponim|zemljepisnimi lastnimi imeni]] se v Sloveniji, v skladu s svojimi pristojnostmi, namreč ukvarjata dve komisiji:<br> 1. [[Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije|Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade RS]] (KSZI), ki odloča o naboru zemljepisnih imen v RS in standardizirana imena vpisuje v Register zemljepisnih imen;<br> 2. Pravopisna komisija pri [[SAZU]] in [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]] se z imeni ukvarja s perspektive jezikovne ustreznosti in skladnosti s [[Pravopis|pravopisnimi pravili]] ter apliciranju veljavnih pravopisnih pravil na konkretne primere. <br> Leta 2020 je bila [[Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU|Pravopisna komisija]] namreč s strani skupine prebivalcev štirih slovenskih primorskih občin že neuradno zaprošena za mnenje glede spremembe imen Slovensko Primorje (v pravopisu že iz šestdesetih let - SP 1962) in Obala (kasneje v medijih) v Slovenska Istra,<ref>{{navedi splet |url=https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/5670/ponovno-o-slovenski-oz-slovenski-istri |title=Jezikovna svetovalnica: Ponovno o »slovenski« oz. »Slovenski Istri« |accessdate=19. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> predvsem zaradi potrebe po bolj prepoznavnem in povezovalnem lastnem imenu, ki bi območje predstavljalo tudi kot turistično destinacijo. Stališče vseh štirih občin je bilo, da je tudi poimenovanje Obala neprimerno, da ga čutijo kot tuje in vsiljeno. Dokler KSZI ne prejme uradne pisne pobude, z iniciatorjem preimenovanja, ali je bil glede novega poimenovanja dosežen konsenz z argumenti, o tem vprašanju ne bo odločala. Na prebivalcih in tudi na poslancih v občinskih svetih pa je, da o sklepu št. 1-XXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin glasujejo in ga potrdijo ali pa zavrnejo, lahko tudi z drugačnimi predlogi. == Sklici == {{sklici}} == Viri == *{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=550}} *{{navedi knjigo |last=Žitko |first=Salvator |year=2022 |title=Pričevanja o slovenskem zgodovinopisju Istre : jubilejni zbornik razprav in člankov (1979–2022) |publisher=Annales : Zgodovinsko društvo za južno Primorsko |isbn=978-961-6732-46-8 |cobiss=135143683 |pages=}} *{{navedi knjigo |last=Pucer |first=Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri|publisher=Libris|isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=}} *{{navedi knjigo |last=Vinčec |first=Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Simič Sime|first1=Slobodan|first2=Alberto|last2=Pucer |year=2001 |title=Slovenska Istra - zaledje|chapter= |publisher=IKI d.o.o. SIS art, Ljubljana |isbn=961-90692-4-2 |cobiss=112297984|pages=}} *{{navedi knjigo |last=Darovec |first=Darko |year=1992 |title=Pregled zgodovine Istre|publisher=Koper, Primorske novice |isbn= |cobiss=30397696 |pages=}} *{{navedi knjigo |last=Darovec |first=Darko |year=2009 |title=Kratka zgodovina Istre|publisher=Koper, Univerza na Primorskem, Annales |isbn=978-961-6328-75-3 |cobiss=246275072}} *{{navedi knjigo |last=Pribac |first=Bert |year=2010 |title=Piranski zaliv je lahko samo Piranski : tudi kamni pričajo, da Savudrija in morje vmes pripadata Piranu|publisher=samozal. B. Pribac|isbn= |cobiss=249316352 |pages=}} ==Glej tudi== * [[Šavrinsko gričevje]] == Zunanje povezave== * [https://www.portoroz.si/si/odkrij/slovenska-istra Odkrij Slovensko Istro] pridobljeno 11. marca 2023 {{Istra}} {{Regionalizacija Slovenije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Geografija Slovenije]] [[Kategorija:Področja Slovenije]] hkqrmkyvm59uc2pn1nvo4rustjutn0k 6676656 6676655 2026-05-16T18:30:29Z ~2026-29551-01 260020 /* Zgodovina */ 6676656 wikitext text/x-wiki '''Slovenska Istra ne obstaja'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TV3SGBNR |title=Analiza imen za obalno regijo|accessdate=4. novembra 2024 |date=24. maja 2016 |format= |work= }}</ref> je neuradno poimenovanje za območje v jugozahodnem delu [[Slovenija|Slovenije]], ki se nahaja na severnem delu [[Istra|Istrskega polotoka]]. Leži v zaledju slovenske obale v Šavrinskih Brdih. == Zgodovina== Glej zgodovino na hrvaški wiki za Istro. ==Geografija== [[Slika:Strunjan-Mesecev zaliv.jpg|250px|thumb|desno|Flišnati klif v Mesečevem zalivu]] 43 kilometrov dolga obala [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] v slovenski Istri ima številne polotoke in zalive, kot so [[Piranski zaliv]] (zaliv Largone), [[Koprski zaliv]] in [[Ankaranski polotok]], pa tudi rezervat [[Škocjanski zatok]] in dva [[krajinski park|krajinska parka]], na območju [[Krajinski park Strunjan|Sečoveljskih]] in [[Krajinski park Sečoveljske soline|Strunjanskih solin]]. V Krajinskem parku Strunjan se nahaja največji [[klif]] v [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]]. Notranjost Slovenske Istre predstavlja [[fliš|flišnato]] [[Šavrinsko gričevje]], ki je geografsko raznoliko, s številnimi [[Sleme (geografija)|slemeni]] ter ponekod obsega tudi nekatere [[Kraški pojav|kraške pojave]], npr. spodmole v dolini [[Dragonja|Dragonje]]. Najpomembnejši reki v slovenski Istri sta [[Rižana (reka)|Rižana]] in [[Dragonja]]. ==Gospodarstvo== Slovenska Istra velja za drugo najbolj gospodarsko razvito območje Slovenije, za [[Osrednjeslovenska regija|osrednjeslovensko regijo]]. Najpomembnejši gospodarski panogi sta [[transport]] in [[turizem]], sledita jima storitve in [[Industrija (proizvodnja)|industrija]]. [[Luka Koper]] je edino mednarodno [[pristanišče]] v Sloveniji in eno največjih na [[Jadransko morje|Jadranu]]. ==Turizem== Turizem je ena od glavnih gospodarskih dejavnosti v Slovenski Istri, posebej v [[Portorož]]u, [[Piran]]u, [[Izola|Izoli]] in [[Ankaran]]u. Najpomembnejše zgodovinsko mesto je [[Piran]], z bogato [[Beneška republika|beneško]] [[gotika|gotsko]] arhitekturo. Sosednji Portorož je bil nekdaj mondeni turistični center, v katerem so v sedemdesetih letih preteklega stoletja zgradili nove hotele, tudi s podporo tamkajšnje igralnice. Tudi nekdanje ribiško naselje [[Izola]] se iz industrijskega območja spreminja v priljubljeno turistično destinacijo. Srednjeveško mesto Koper je zanimivo za turiste, čedalje bolj pa se turistično razvija tudi poprej zapostavljeno zaledje Slovenske Istre, posebej tamkajšnje slikovite istrske vasi, med njimi [[Marezige]], [[Koštabona|Koštabona]], [[Padna]], [[Sveti Peter, Piran|Sveti Peter]] in [[Malija]]. Moderni večji [[Marina (pristanišče)|marini]] za [[Jahta|jahte]] in [[Jadrnica|jadrnice]] sta v Izoli in Portorožu (v [[Lucija, Piran|Luciji]]). ==Kmetijstvo in vinogradništvo== Slovenska Istra posebej slovi po odličnem vinu in [[Oljčno olje|oljčnem olju]]. Najbolj pogosto gojeni sorti vinske trte dajeta vino [[refošk]] in [[malvazija|malvazijo]]. Med sadjem prevladujejo [[Češnja|češnje]], [[figa|fige]], tudi [[Breskev|breskve]]. Ponekod gojijo [[kivi]], v [[Strunjan|Strunjanski dolini]] pa [[kaki]] in v manjši meri tudi [[Jagoda|jagode]], od zelenjave uspevajo zgodnje vrtnine, radič, [[paradižnik]], [[beluši]], tudi [[Artičoka|artičoke]] in [[Jajčevec|jajčevci]] ter [[Buča|buče]], vendar ni večjih nasadov, razen kjer imajo urejeno [[namakanje]]. Botanične posebnosti so [[Žižola|žižola]], [[japonska nešplja]] in [[kaprovec]]. == Cestni promet == Bližina mej z [[Italija|Italijo]] ([[Spodnje Škofije]] - Rabuiese) in s [[Hrvaška|Hrvaško]] ([[Sečovlje]] - [[Plovanija]] ter [[Dragonja, Piran|Dragonja]] - [[Kaštel]]), omogoča relativno lahko dostopnost. [[Hitra cesta H6|Hitra cesta]] [[Slika:H6-SI.png|30px]] je zgrajena zgolj do [[Dobrava, Izola|Dobrave]] pri [[Izola|Izoli]]. [[Strunjan]] in somestje [[Piran]] - [[Portorož]] - [[Lucija, Piran|Lucija]] sta od tam dostopna zgolj po [[Glavna cesta|magistralni cesti G2-111]] (Izola-Sečovlje), ki je od Strunjana delno speljana po meji med Lucijo in Portorožem. 2&nbsp;km pred Lucijo je na [[prelaz]]u Valeta odcep proti [[Portorož]]u in [[Piran]]u, proti Portorožu pa znova tudi na [[Krožno križišče|krožišču]] v spodnjem delu Lucije. ===Cestne omejitve=== Ker odsek [[Hitra cesta H5|hitre ceste]] [[Slika:H5-SI.png|30px]] Šmarje–Dragonja do meje s Hrvaško ni bil zgrajen, se promet sedaj vrši po ne dovolj pretočni glavni cesti G1-11. Prav tako je šele v pripravi projekt [[Hitra cesta H6|hitre ceste]] [[Slika:H6-SI.png|30px]] na odseku Izola–Jagodje–Lucija, z odcepom v [[Piran]].<ref>{{navedi splet |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED4924 |title=Uredba o državnem lokacijskem načrtu za hitro cesto na odseku Jagodje-Lucija in priključno cesto za Piran |accessdate=22. junij 2025 |date=25. julij 2008 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://obalaplus.si/kako-bi-po-novem-izgledala-hitra-cesta-med-jagodjem-in-lucijo-video/ |title=Kako naj bi po novem izgledala hitra cesta med Jagodjem in Lucijo |accessdate=22. junij 2025 |date=20. marec 2025 |format= |work= }}</ref> Prometni tokovi do (in iz) [[Istrska županija|hrvaškega dela Istre]] zato potekajo tudi preko [[Sečovlje|Sečovelj]] ter po [[Glavna cesta|magistralni cesti G2-111]], kar zlasti v času poletne turistične sezone povzroča cestne kolone in tudi večurne zastoje.<ref>{{navedi splet |url=https://www.promet.si/sl |title=Promet.si: zastoji |accessdate=24. junij 2025 |date= |format= |work= |archive-date=2025-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250618023741/https://www.promet.si/sl |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://primorske.svet24.si/slovenija/prometni-kaos-zastoji-nastajajo-tudi-na-cesti-smar |title=Primorske novice: Prometni kaos, zastoji vse daljši |accessdate=24. junij 2025 |date=22. junij 2025 |format= |work= }}</ref> == Galerija== <gallery mode=""packed"> Image:Koper I - At the Coast (32206671028).jpg|Koper Image:Ankaran.jpg|Ankaran Image:Izola - panorama.jpg|Izola Image:Piran, Slovénie (48394618331).jpg|Piran Image:Portorož (Slovenia) from Crveni Vrh, Općina Umag, Croatia - panoramio (10).jpg|Portorož </gallery> <gallery mode="packed"> Image:St Quiricus church in Slovenian Istria.jpg|[[Cerkev sv. Kvirika, Sočerga|Cerkev sv. Kvirika nad Sočergo]] Image:Cerkev Marijinega prikazanja - panoramio.jpg|Cerkev Marijinega prikazanja v [[Strunjan|Strunjanu]] Image:Church of the Holy Trinity Hrastovlje.JPG|[[Cerkev sv. Trojice, Hrastovlje|Taborna cerkev sv. Trojice v Hrastovljah]] Image:Sečovlje-234887.jpg|[[Sečoveljske soline]] Image:Mlini-1.jpg|Naravni most pri [[Sočerga|Sočergi]] Image:Košta1.jpg|[[Koštabona]] </gallery> ==Poimenovanja== Leta 1960 je [[Slovenska matica]] izdala knjigo ''Slovensko Primorje'' {{COBISS|ID=41395712}}, katere avtor je bil [[Anton Melik]] (1890−1966), slovenski [[geograf]], po katerem se od leta 1976 imenuje slovenski [[Geografski inštitut Antona Melika]] (GIAM). V njej je za območje Istre, ki je po [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|drugi svetovni vojni]] in ukinitvi [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]] pripadlo [[Slovenija|Sloveniji]], izbral poimenovanje Slovensko Primorje. ===Standardizacija lastnega imena Slovenska Istra=== Koordinacija županov štirih obmorskih občin, [[Mestna občina Koper|Mestne občine Koper]], [[Občina Izola|Občine Izola]], [[Občina Piran|Občine Piran]] in [[Občina Ankaran|Občine Ankaran]], je na podlagi predstavljenega gradiva 5. oktobra 2021 sprejela sklep št. 1-XXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin, s katerim so [[župan|župani]] soglašali, da se lastno ime Slovenska Istra (na kratko Istra) vključi v [[Slovenski pravopis|slovenski pravopis]] kot [[Zemljepisno lastno ime|uradno lastno ime]] za območje štirih slovenskih obmorskih občin.<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate=15. marec 2022 |date= |format=pdf |work= |archive-date=2022-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220702162404/https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |url-status=dead }}</ref> Postopke za prijavo poimenovanja na Komisijo za standardizacijo in Pravopisno komisijo pri [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti |Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU)]] vodi Znanstveno raziskovalno središče Koper.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/poimenovanje-slovenska-istra-bo-vkljuceno-v-pravopis-kot-uradno-lastno-ime/610300 |title=Poimenovanje Slovenska Istra bo vključeno v pravopis kot uradno lastno ime |accessdate=11. marec 2023 |date=27. januar 2022|format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.koper.si/wp-content/uploads/2022/01/05-ELABORAT-O-POIMENOVANJU-OBMOCJA-4-OBMORSKIH-OBCIN.pdf|title= Inštitut za jezikovne študije ZRS Koper: Elaborat o poimenovanju območja štirih slovenskih obmorskih občin |accessdate= |date=12. februar 2021 |format= |work= }}</ref> ====Pristojnosti in dosedanji postopki==== Z [[toponim|zemljepisnimi lastnimi imeni]] se v Sloveniji, v skladu s svojimi pristojnostmi, namreč ukvarjata dve komisiji:<br> 1. [[Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije|Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade RS]] (KSZI), ki odloča o naboru zemljepisnih imen v RS in standardizirana imena vpisuje v Register zemljepisnih imen;<br> 2. Pravopisna komisija pri [[SAZU]] in [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]] se z imeni ukvarja s perspektive jezikovne ustreznosti in skladnosti s [[Pravopis|pravopisnimi pravili]] ter apliciranju veljavnih pravopisnih pravil na konkretne primere. <br> Leta 2020 je bila [[Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU|Pravopisna komisija]] namreč s strani skupine prebivalcev štirih slovenskih primorskih občin že neuradno zaprošena za mnenje glede spremembe imen Slovensko Primorje (v pravopisu že iz šestdesetih let - SP 1962) in Obala (kasneje v medijih) v Slovenska Istra,<ref>{{navedi splet |url=https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/5670/ponovno-o-slovenski-oz-slovenski-istri |title=Jezikovna svetovalnica: Ponovno o »slovenski« oz. »Slovenski Istri« |accessdate=19. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> predvsem zaradi potrebe po bolj prepoznavnem in povezovalnem lastnem imenu, ki bi območje predstavljalo tudi kot turistično destinacijo. Stališče vseh štirih občin je bilo, da je tudi poimenovanje Obala neprimerno, da ga čutijo kot tuje in vsiljeno. Dokler KSZI ne prejme uradne pisne pobude, z iniciatorjem preimenovanja, ali je bil glede novega poimenovanja dosežen konsenz z argumenti, o tem vprašanju ne bo odločala. Na prebivalcih in tudi na poslancih v občinskih svetih pa je, da o sklepu št. 1-XXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin glasujejo in ga potrdijo ali pa zavrnejo, lahko tudi z drugačnimi predlogi. == Sklici == {{sklici}} == Viri == *{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=550}} *{{navedi knjigo |last=Žitko |first=Salvator |year=2022 |title=Pričevanja o slovenskem zgodovinopisju Istre : jubilejni zbornik razprav in člankov (1979–2022) |publisher=Annales : Zgodovinsko društvo za južno Primorsko |isbn=978-961-6732-46-8 |cobiss=135143683 |pages=}} *{{navedi knjigo |last=Pucer |first=Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri|publisher=Libris|isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=}} *{{navedi knjigo |last=Vinčec |first=Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Simič Sime|first1=Slobodan|first2=Alberto|last2=Pucer |year=2001 |title=Slovenska Istra - zaledje|chapter= |publisher=IKI d.o.o. SIS art, Ljubljana |isbn=961-90692-4-2 |cobiss=112297984|pages=}} *{{navedi knjigo |last=Darovec |first=Darko |year=1992 |title=Pregled zgodovine Istre|publisher=Koper, Primorske novice |isbn= |cobiss=30397696 |pages=}} *{{navedi knjigo |last=Darovec |first=Darko |year=2009 |title=Kratka zgodovina Istre|publisher=Koper, Univerza na Primorskem, Annales |isbn=978-961-6328-75-3 |cobiss=246275072}} *{{navedi knjigo |last=Pribac |first=Bert |year=2010 |title=Piranski zaliv je lahko samo Piranski : tudi kamni pričajo, da Savudrija in morje vmes pripadata Piranu|publisher=samozal. B. Pribac|isbn= |cobiss=249316352 |pages=}} ==Glej tudi== * [[Šavrinsko gričevje]] == Zunanje povezave== * [https://www.portoroz.si/si/odkrij/slovenska-istra Odkrij Slovensko Istro] pridobljeno 11. marca 2023 {{Istra}} {{Regionalizacija Slovenije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Geografija Slovenije]] [[Kategorija:Področja Slovenije]] 377pm2s0a6yoczud1if1o5ihpgpu9m2 6676657 6676656 2026-05-16T18:31:26Z ~2026-29551-01 260020 /* Geografija */ 6676657 wikitext text/x-wiki '''Slovenska Istra ne obstaja'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TV3SGBNR |title=Analiza imen za obalno regijo|accessdate=4. novembra 2024 |date=24. maja 2016 |format= |work= }}</ref> je neuradno poimenovanje za območje v jugozahodnem delu [[Slovenija|Slovenije]], ki se nahaja na severnem delu [[Istra|Istrskega polotoka]]. Leži v zaledju slovenske obale v Šavrinskih Brdih. == Zgodovina== Glej zgodovino na hrvaški wiki za Istro. ==Geografija== [[Slika:Strunjan-Mesecev zaliv.jpg|250px|thumb|desno|Flišnati klif v Mesečevem zalivu]] 43 kilometrov dolga obala [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] v Republiki Sloveniji ima številne polotoke in zalive, kot so [[Piranski zaliv]] (zaliv Largone), [[Koprski zaliv]] in [[Ankaranski polotok]], pa tudi rezervat [[Škocjanski zatok]] in dva [[krajinski park|krajinska parka]], na območju [[Krajinski park Strunjan|Sečoveljskih]] in [[Krajinski park Sečoveljske soline|Strunjanskih solin]]. V Krajinskem parku Strunjan se nahaja največji [[klif]] v [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]]. Notranjost Slovenske Istre predstavlja [[fliš|flišnato]] [[Šavrinsko gričevje]], ki je geografsko raznoliko, s številnimi [[Sleme (geografija)|slemeni]] ter ponekod obsega tudi nekatere [[Kraški pojav|kraške pojave]], npr. spodmole v dolini [[Dragonja|Dragonje]]. Najpomembnejši reki v slovenski Istri sta [[Rižana (reka)|Rižana]] in [[Dragonja]]. ==Gospodarstvo== Slovenska Istra velja za drugo najbolj gospodarsko razvito območje Slovenije, za [[Osrednjeslovenska regija|osrednjeslovensko regijo]]. Najpomembnejši gospodarski panogi sta [[transport]] in [[turizem]], sledita jima storitve in [[Industrija (proizvodnja)|industrija]]. [[Luka Koper]] je edino mednarodno [[pristanišče]] v Sloveniji in eno največjih na [[Jadransko morje|Jadranu]]. ==Turizem== Turizem je ena od glavnih gospodarskih dejavnosti v Slovenski Istri, posebej v [[Portorož]]u, [[Piran]]u, [[Izola|Izoli]] in [[Ankaran]]u. Najpomembnejše zgodovinsko mesto je [[Piran]], z bogato [[Beneška republika|beneško]] [[gotika|gotsko]] arhitekturo. Sosednji Portorož je bil nekdaj mondeni turistični center, v katerem so v sedemdesetih letih preteklega stoletja zgradili nove hotele, tudi s podporo tamkajšnje igralnice. Tudi nekdanje ribiško naselje [[Izola]] se iz industrijskega območja spreminja v priljubljeno turistično destinacijo. Srednjeveško mesto Koper je zanimivo za turiste, čedalje bolj pa se turistično razvija tudi poprej zapostavljeno zaledje Slovenske Istre, posebej tamkajšnje slikovite istrske vasi, med njimi [[Marezige]], [[Koštabona|Koštabona]], [[Padna]], [[Sveti Peter, Piran|Sveti Peter]] in [[Malija]]. Moderni večji [[Marina (pristanišče)|marini]] za [[Jahta|jahte]] in [[Jadrnica|jadrnice]] sta v Izoli in Portorožu (v [[Lucija, Piran|Luciji]]). ==Kmetijstvo in vinogradništvo== Slovenska Istra posebej slovi po odličnem vinu in [[Oljčno olje|oljčnem olju]]. Najbolj pogosto gojeni sorti vinske trte dajeta vino [[refošk]] in [[malvazija|malvazijo]]. Med sadjem prevladujejo [[Češnja|češnje]], [[figa|fige]], tudi [[Breskev|breskve]]. Ponekod gojijo [[kivi]], v [[Strunjan|Strunjanski dolini]] pa [[kaki]] in v manjši meri tudi [[Jagoda|jagode]], od zelenjave uspevajo zgodnje vrtnine, radič, [[paradižnik]], [[beluši]], tudi [[Artičoka|artičoke]] in [[Jajčevec|jajčevci]] ter [[Buča|buče]], vendar ni večjih nasadov, razen kjer imajo urejeno [[namakanje]]. Botanične posebnosti so [[Žižola|žižola]], [[japonska nešplja]] in [[kaprovec]]. == Cestni promet == Bližina mej z [[Italija|Italijo]] ([[Spodnje Škofije]] - Rabuiese) in s [[Hrvaška|Hrvaško]] ([[Sečovlje]] - [[Plovanija]] ter [[Dragonja, Piran|Dragonja]] - [[Kaštel]]), omogoča relativno lahko dostopnost. [[Hitra cesta H6|Hitra cesta]] [[Slika:H6-SI.png|30px]] je zgrajena zgolj do [[Dobrava, Izola|Dobrave]] pri [[Izola|Izoli]]. [[Strunjan]] in somestje [[Piran]] - [[Portorož]] - [[Lucija, Piran|Lucija]] sta od tam dostopna zgolj po [[Glavna cesta|magistralni cesti G2-111]] (Izola-Sečovlje), ki je od Strunjana delno speljana po meji med Lucijo in Portorožem. 2&nbsp;km pred Lucijo je na [[prelaz]]u Valeta odcep proti [[Portorož]]u in [[Piran]]u, proti Portorožu pa znova tudi na [[Krožno križišče|krožišču]] v spodnjem delu Lucije. ===Cestne omejitve=== Ker odsek [[Hitra cesta H5|hitre ceste]] [[Slika:H5-SI.png|30px]] Šmarje–Dragonja do meje s Hrvaško ni bil zgrajen, se promet sedaj vrši po ne dovolj pretočni glavni cesti G1-11. Prav tako je šele v pripravi projekt [[Hitra cesta H6|hitre ceste]] [[Slika:H6-SI.png|30px]] na odseku Izola–Jagodje–Lucija, z odcepom v [[Piran]].<ref>{{navedi splet |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED4924 |title=Uredba o državnem lokacijskem načrtu za hitro cesto na odseku Jagodje-Lucija in priključno cesto za Piran |accessdate=22. junij 2025 |date=25. julij 2008 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://obalaplus.si/kako-bi-po-novem-izgledala-hitra-cesta-med-jagodjem-in-lucijo-video/ |title=Kako naj bi po novem izgledala hitra cesta med Jagodjem in Lucijo |accessdate=22. junij 2025 |date=20. marec 2025 |format= |work= }}</ref> Prometni tokovi do (in iz) [[Istrska županija|hrvaškega dela Istre]] zato potekajo tudi preko [[Sečovlje|Sečovelj]] ter po [[Glavna cesta|magistralni cesti G2-111]], kar zlasti v času poletne turistične sezone povzroča cestne kolone in tudi večurne zastoje.<ref>{{navedi splet |url=https://www.promet.si/sl |title=Promet.si: zastoji |accessdate=24. junij 2025 |date= |format= |work= |archive-date=2025-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250618023741/https://www.promet.si/sl |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://primorske.svet24.si/slovenija/prometni-kaos-zastoji-nastajajo-tudi-na-cesti-smar |title=Primorske novice: Prometni kaos, zastoji vse daljši |accessdate=24. junij 2025 |date=22. junij 2025 |format= |work= }}</ref> == Galerija== <gallery mode=""packed"> Image:Koper I - At the Coast (32206671028).jpg|Koper Image:Ankaran.jpg|Ankaran Image:Izola - panorama.jpg|Izola Image:Piran, Slovénie (48394618331).jpg|Piran Image:Portorož (Slovenia) from Crveni Vrh, Općina Umag, Croatia - panoramio (10).jpg|Portorož </gallery> <gallery mode="packed"> Image:St Quiricus church in Slovenian Istria.jpg|[[Cerkev sv. Kvirika, Sočerga|Cerkev sv. Kvirika nad Sočergo]] Image:Cerkev Marijinega prikazanja - panoramio.jpg|Cerkev Marijinega prikazanja v [[Strunjan|Strunjanu]] Image:Church of the Holy Trinity Hrastovlje.JPG|[[Cerkev sv. Trojice, Hrastovlje|Taborna cerkev sv. Trojice v Hrastovljah]] Image:Sečovlje-234887.jpg|[[Sečoveljske soline]] Image:Mlini-1.jpg|Naravni most pri [[Sočerga|Sočergi]] Image:Košta1.jpg|[[Koštabona]] </gallery> ==Poimenovanja== Leta 1960 je [[Slovenska matica]] izdala knjigo ''Slovensko Primorje'' {{COBISS|ID=41395712}}, katere avtor je bil [[Anton Melik]] (1890−1966), slovenski [[geograf]], po katerem se od leta 1976 imenuje slovenski [[Geografski inštitut Antona Melika]] (GIAM). V njej je za območje Istre, ki je po [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|drugi svetovni vojni]] in ukinitvi [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]] pripadlo [[Slovenija|Sloveniji]], izbral poimenovanje Slovensko Primorje. ===Standardizacija lastnega imena Slovenska Istra=== Koordinacija županov štirih obmorskih občin, [[Mestna občina Koper|Mestne občine Koper]], [[Občina Izola|Občine Izola]], [[Občina Piran|Občine Piran]] in [[Občina Ankaran|Občine Ankaran]], je na podlagi predstavljenega gradiva 5. oktobra 2021 sprejela sklep št. 1-XXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin, s katerim so [[župan|župani]] soglašali, da se lastno ime Slovenska Istra (na kratko Istra) vključi v [[Slovenski pravopis|slovenski pravopis]] kot [[Zemljepisno lastno ime|uradno lastno ime]] za območje štirih slovenskih obmorskih občin.<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate=15. marec 2022 |date= |format=pdf |work= |archive-date=2022-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220702162404/https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |url-status=dead }}</ref> Postopke za prijavo poimenovanja na Komisijo za standardizacijo in Pravopisno komisijo pri [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti |Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU)]] vodi Znanstveno raziskovalno središče Koper.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/poimenovanje-slovenska-istra-bo-vkljuceno-v-pravopis-kot-uradno-lastno-ime/610300 |title=Poimenovanje Slovenska Istra bo vključeno v pravopis kot uradno lastno ime |accessdate=11. marec 2023 |date=27. januar 2022|format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.koper.si/wp-content/uploads/2022/01/05-ELABORAT-O-POIMENOVANJU-OBMOCJA-4-OBMORSKIH-OBCIN.pdf|title= Inštitut za jezikovne študije ZRS Koper: Elaborat o poimenovanju območja štirih slovenskih obmorskih občin |accessdate= |date=12. februar 2021 |format= |work= }}</ref> ====Pristojnosti in dosedanji postopki==== Z [[toponim|zemljepisnimi lastnimi imeni]] se v Sloveniji, v skladu s svojimi pristojnostmi, namreč ukvarjata dve komisiji:<br> 1. [[Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije|Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade RS]] (KSZI), ki odloča o naboru zemljepisnih imen v RS in standardizirana imena vpisuje v Register zemljepisnih imen;<br> 2. Pravopisna komisija pri [[SAZU]] in [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]] se z imeni ukvarja s perspektive jezikovne ustreznosti in skladnosti s [[Pravopis|pravopisnimi pravili]] ter apliciranju veljavnih pravopisnih pravil na konkretne primere. <br> Leta 2020 je bila [[Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU|Pravopisna komisija]] namreč s strani skupine prebivalcev štirih slovenskih primorskih občin že neuradno zaprošena za mnenje glede spremembe imen Slovensko Primorje (v pravopisu že iz šestdesetih let - SP 1962) in Obala (kasneje v medijih) v Slovenska Istra,<ref>{{navedi splet |url=https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/5670/ponovno-o-slovenski-oz-slovenski-istri |title=Jezikovna svetovalnica: Ponovno o »slovenski« oz. »Slovenski Istri« |accessdate=19. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> predvsem zaradi potrebe po bolj prepoznavnem in povezovalnem lastnem imenu, ki bi območje predstavljalo tudi kot turistično destinacijo. Stališče vseh štirih občin je bilo, da je tudi poimenovanje Obala neprimerno, da ga čutijo kot tuje in vsiljeno. Dokler KSZI ne prejme uradne pisne pobude, z iniciatorjem preimenovanja, ali je bil glede novega poimenovanja dosežen konsenz z argumenti, o tem vprašanju ne bo odločala. Na prebivalcih in tudi na poslancih v občinskih svetih pa je, da o sklepu št. 1-XXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin glasujejo in ga potrdijo ali pa zavrnejo, lahko tudi z drugačnimi predlogi. == Sklici == {{sklici}} == Viri == *{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=550}} *{{navedi knjigo |last=Žitko |first=Salvator |year=2022 |title=Pričevanja o slovenskem zgodovinopisju Istre : jubilejni zbornik razprav in člankov (1979–2022) |publisher=Annales : Zgodovinsko društvo za južno Primorsko |isbn=978-961-6732-46-8 |cobiss=135143683 |pages=}} *{{navedi knjigo |last=Pucer |first=Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri|publisher=Libris|isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=}} *{{navedi knjigo |last=Vinčec |first=Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Simič Sime|first1=Slobodan|first2=Alberto|last2=Pucer |year=2001 |title=Slovenska Istra - zaledje|chapter= |publisher=IKI d.o.o. SIS art, Ljubljana |isbn=961-90692-4-2 |cobiss=112297984|pages=}} *{{navedi knjigo |last=Darovec |first=Darko |year=1992 |title=Pregled zgodovine Istre|publisher=Koper, Primorske novice |isbn= |cobiss=30397696 |pages=}} *{{navedi knjigo |last=Darovec |first=Darko |year=2009 |title=Kratka zgodovina Istre|publisher=Koper, Univerza na Primorskem, Annales |isbn=978-961-6328-75-3 |cobiss=246275072}} *{{navedi knjigo |last=Pribac |first=Bert |year=2010 |title=Piranski zaliv je lahko samo Piranski : tudi kamni pričajo, da Savudrija in morje vmes pripadata Piranu|publisher=samozal. B. Pribac|isbn= |cobiss=249316352 |pages=}} ==Glej tudi== * [[Šavrinsko gričevje]] == Zunanje povezave== * [https://www.portoroz.si/si/odkrij/slovenska-istra Odkrij Slovensko Istro] pridobljeno 11. marca 2023 {{Istra}} {{Regionalizacija Slovenije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Geografija Slovenije]] [[Kategorija:Področja Slovenije]] 0jb1vzlzatdz12if7pi8l7137s2ckad 6676658 6676657 2026-05-16T18:32:04Z ~2026-29551-01 260020 /* Geografija */ 6676658 wikitext text/x-wiki '''Slovenska Istra ne obstaja'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TV3SGBNR |title=Analiza imen za obalno regijo|accessdate=4. novembra 2024 |date=24. maja 2016 |format= |work= }}</ref> je neuradno poimenovanje za območje v jugozahodnem delu [[Slovenija|Slovenije]], ki se nahaja na severnem delu [[Istra|Istrskega polotoka]]. Leži v zaledju slovenske obale v Šavrinskih Brdih. == Zgodovina== Glej zgodovino na hrvaški wiki za Istro. ==Geografija== [[Slika:Strunjan-Mesecev zaliv.jpg|250px|thumb|desno|Flišnati klif v Mesečevem zalivu]] 43 kilometrov dolga obala [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] v Republiki Sloveniji ima številne polotoke in zalive, kot so [[Piranski zaliv]] (zaliv Largone), [[Koprski zaliv]] in [[Ankaranski polotok]], pa tudi rezervat [[Škocjanski zatok]] in dva [[krajinski park|krajinska parka]], na območju [[Krajinski park Strunjan|Sečoveljskih]] in [[Krajinski park Sečoveljske soline|Strunjanskih solin]]. V Krajinskem parku Strunjan se nahaja največji [[klif]] v [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]]. Notranjost slovenske obale predstavlja [[fliš|flišnato]] [[Šavrinsko gričevje]], ki je geografsko raznoliko, s številnimi [[Sleme (geografija)|slemeni]] ter ponekod obsega tudi nekatere [[Kraški pojav|kraške pojave]], npr. spodmole v dolini [[Dragonja|Dragonje]]. Najpomembnejši reki v slovenski Istri sta [[Rižana (reka)|Rižana]] in [[Dragonja]]. ==Gospodarstvo== Slovenska Istra velja za drugo najbolj gospodarsko razvito območje Slovenije, za [[Osrednjeslovenska regija|osrednjeslovensko regijo]]. Najpomembnejši gospodarski panogi sta [[transport]] in [[turizem]], sledita jima storitve in [[Industrija (proizvodnja)|industrija]]. [[Luka Koper]] je edino mednarodno [[pristanišče]] v Sloveniji in eno največjih na [[Jadransko morje|Jadranu]]. ==Turizem== Turizem je ena od glavnih gospodarskih dejavnosti v Slovenski Istri, posebej v [[Portorož]]u, [[Piran]]u, [[Izola|Izoli]] in [[Ankaran]]u. Najpomembnejše zgodovinsko mesto je [[Piran]], z bogato [[Beneška republika|beneško]] [[gotika|gotsko]] arhitekturo. Sosednji Portorož je bil nekdaj mondeni turistični center, v katerem so v sedemdesetih letih preteklega stoletja zgradili nove hotele, tudi s podporo tamkajšnje igralnice. Tudi nekdanje ribiško naselje [[Izola]] se iz industrijskega območja spreminja v priljubljeno turistično destinacijo. Srednjeveško mesto Koper je zanimivo za turiste, čedalje bolj pa se turistično razvija tudi poprej zapostavljeno zaledje Slovenske Istre, posebej tamkajšnje slikovite istrske vasi, med njimi [[Marezige]], [[Koštabona|Koštabona]], [[Padna]], [[Sveti Peter, Piran|Sveti Peter]] in [[Malija]]. Moderni večji [[Marina (pristanišče)|marini]] za [[Jahta|jahte]] in [[Jadrnica|jadrnice]] sta v Izoli in Portorožu (v [[Lucija, Piran|Luciji]]). ==Kmetijstvo in vinogradništvo== Slovenska Istra posebej slovi po odličnem vinu in [[Oljčno olje|oljčnem olju]]. Najbolj pogosto gojeni sorti vinske trte dajeta vino [[refošk]] in [[malvazija|malvazijo]]. Med sadjem prevladujejo [[Češnja|češnje]], [[figa|fige]], tudi [[Breskev|breskve]]. Ponekod gojijo [[kivi]], v [[Strunjan|Strunjanski dolini]] pa [[kaki]] in v manjši meri tudi [[Jagoda|jagode]], od zelenjave uspevajo zgodnje vrtnine, radič, [[paradižnik]], [[beluši]], tudi [[Artičoka|artičoke]] in [[Jajčevec|jajčevci]] ter [[Buča|buče]], vendar ni večjih nasadov, razen kjer imajo urejeno [[namakanje]]. Botanične posebnosti so [[Žižola|žižola]], [[japonska nešplja]] in [[kaprovec]]. == Cestni promet == Bližina mej z [[Italija|Italijo]] ([[Spodnje Škofije]] - Rabuiese) in s [[Hrvaška|Hrvaško]] ([[Sečovlje]] - [[Plovanija]] ter [[Dragonja, Piran|Dragonja]] - [[Kaštel]]), omogoča relativno lahko dostopnost. [[Hitra cesta H6|Hitra cesta]] [[Slika:H6-SI.png|30px]] je zgrajena zgolj do [[Dobrava, Izola|Dobrave]] pri [[Izola|Izoli]]. [[Strunjan]] in somestje [[Piran]] - [[Portorož]] - [[Lucija, Piran|Lucija]] sta od tam dostopna zgolj po [[Glavna cesta|magistralni cesti G2-111]] (Izola-Sečovlje), ki je od Strunjana delno speljana po meji med Lucijo in Portorožem. 2&nbsp;km pred Lucijo je na [[prelaz]]u Valeta odcep proti [[Portorož]]u in [[Piran]]u, proti Portorožu pa znova tudi na [[Krožno križišče|krožišču]] v spodnjem delu Lucije. ===Cestne omejitve=== Ker odsek [[Hitra cesta H5|hitre ceste]] [[Slika:H5-SI.png|30px]] Šmarje–Dragonja do meje s Hrvaško ni bil zgrajen, se promet sedaj vrši po ne dovolj pretočni glavni cesti G1-11. Prav tako je šele v pripravi projekt [[Hitra cesta H6|hitre ceste]] [[Slika:H6-SI.png|30px]] na odseku Izola–Jagodje–Lucija, z odcepom v [[Piran]].<ref>{{navedi splet |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED4924 |title=Uredba o državnem lokacijskem načrtu za hitro cesto na odseku Jagodje-Lucija in priključno cesto za Piran |accessdate=22. junij 2025 |date=25. julij 2008 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://obalaplus.si/kako-bi-po-novem-izgledala-hitra-cesta-med-jagodjem-in-lucijo-video/ |title=Kako naj bi po novem izgledala hitra cesta med Jagodjem in Lucijo |accessdate=22. junij 2025 |date=20. marec 2025 |format= |work= }}</ref> Prometni tokovi do (in iz) [[Istrska županija|hrvaškega dela Istre]] zato potekajo tudi preko [[Sečovlje|Sečovelj]] ter po [[Glavna cesta|magistralni cesti G2-111]], kar zlasti v času poletne turistične sezone povzroča cestne kolone in tudi večurne zastoje.<ref>{{navedi splet |url=https://www.promet.si/sl |title=Promet.si: zastoji |accessdate=24. junij 2025 |date= |format= |work= |archive-date=2025-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250618023741/https://www.promet.si/sl |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://primorske.svet24.si/slovenija/prometni-kaos-zastoji-nastajajo-tudi-na-cesti-smar |title=Primorske novice: Prometni kaos, zastoji vse daljši |accessdate=24. junij 2025 |date=22. junij 2025 |format= |work= }}</ref> == Galerija== <gallery mode=""packed"> Image:Koper I - At the Coast (32206671028).jpg|Koper Image:Ankaran.jpg|Ankaran Image:Izola - panorama.jpg|Izola Image:Piran, Slovénie (48394618331).jpg|Piran Image:Portorož (Slovenia) from Crveni Vrh, Općina Umag, Croatia - panoramio (10).jpg|Portorož </gallery> <gallery mode="packed"> Image:St Quiricus church in Slovenian Istria.jpg|[[Cerkev sv. Kvirika, Sočerga|Cerkev sv. Kvirika nad Sočergo]] Image:Cerkev Marijinega prikazanja - panoramio.jpg|Cerkev Marijinega prikazanja v [[Strunjan|Strunjanu]] Image:Church of the Holy Trinity Hrastovlje.JPG|[[Cerkev sv. Trojice, Hrastovlje|Taborna cerkev sv. Trojice v Hrastovljah]] Image:Sečovlje-234887.jpg|[[Sečoveljske soline]] Image:Mlini-1.jpg|Naravni most pri [[Sočerga|Sočergi]] Image:Košta1.jpg|[[Koštabona]] </gallery> ==Poimenovanja== Leta 1960 je [[Slovenska matica]] izdala knjigo ''Slovensko Primorje'' {{COBISS|ID=41395712}}, katere avtor je bil [[Anton Melik]] (1890−1966), slovenski [[geograf]], po katerem se od leta 1976 imenuje slovenski [[Geografski inštitut Antona Melika]] (GIAM). V njej je za območje Istre, ki je po [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|drugi svetovni vojni]] in ukinitvi [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]] pripadlo [[Slovenija|Sloveniji]], izbral poimenovanje Slovensko Primorje. ===Standardizacija lastnega imena Slovenska Istra=== Koordinacija županov štirih obmorskih občin, [[Mestna občina Koper|Mestne občine Koper]], [[Občina Izola|Občine Izola]], [[Občina Piran|Občine Piran]] in [[Občina Ankaran|Občine Ankaran]], je na podlagi predstavljenega gradiva 5. oktobra 2021 sprejela sklep št. 1-XXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin, s katerim so [[župan|župani]] soglašali, da se lastno ime Slovenska Istra (na kratko Istra) vključi v [[Slovenski pravopis|slovenski pravopis]] kot [[Zemljepisno lastno ime|uradno lastno ime]] za območje štirih slovenskih obmorskih občin.<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate=15. marec 2022 |date= |format=pdf |work= |archive-date=2022-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220702162404/https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |url-status=dead }}</ref> Postopke za prijavo poimenovanja na Komisijo za standardizacijo in Pravopisno komisijo pri [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti |Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU)]] vodi Znanstveno raziskovalno središče Koper.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/poimenovanje-slovenska-istra-bo-vkljuceno-v-pravopis-kot-uradno-lastno-ime/610300 |title=Poimenovanje Slovenska Istra bo vključeno v pravopis kot uradno lastno ime |accessdate=11. marec 2023 |date=27. januar 2022|format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.koper.si/wp-content/uploads/2022/01/05-ELABORAT-O-POIMENOVANJU-OBMOCJA-4-OBMORSKIH-OBCIN.pdf|title= Inštitut za jezikovne študije ZRS Koper: Elaborat o poimenovanju območja štirih slovenskih obmorskih občin |accessdate= |date=12. februar 2021 |format= |work= }}</ref> ====Pristojnosti in dosedanji postopki==== Z [[toponim|zemljepisnimi lastnimi imeni]] se v Sloveniji, v skladu s svojimi pristojnostmi, namreč ukvarjata dve komisiji:<br> 1. [[Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije|Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade RS]] (KSZI), ki odloča o naboru zemljepisnih imen v RS in standardizirana imena vpisuje v Register zemljepisnih imen;<br> 2. Pravopisna komisija pri [[SAZU]] in [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]] se z imeni ukvarja s perspektive jezikovne ustreznosti in skladnosti s [[Pravopis|pravopisnimi pravili]] ter apliciranju veljavnih pravopisnih pravil na konkretne primere. <br> Leta 2020 je bila [[Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU|Pravopisna komisija]] namreč s strani skupine prebivalcev štirih slovenskih primorskih občin že neuradno zaprošena za mnenje glede spremembe imen Slovensko Primorje (v pravopisu že iz šestdesetih let - SP 1962) in Obala (kasneje v medijih) v Slovenska Istra,<ref>{{navedi splet |url=https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/5670/ponovno-o-slovenski-oz-slovenski-istri |title=Jezikovna svetovalnica: Ponovno o »slovenski« oz. »Slovenski Istri« |accessdate=19. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> predvsem zaradi potrebe po bolj prepoznavnem in povezovalnem lastnem imenu, ki bi območje predstavljalo tudi kot turistično destinacijo. Stališče vseh štirih občin je bilo, da je tudi poimenovanje Obala neprimerno, da ga čutijo kot tuje in vsiljeno. Dokler KSZI ne prejme uradne pisne pobude, z iniciatorjem preimenovanja, ali je bil glede novega poimenovanja dosežen konsenz z argumenti, o tem vprašanju ne bo odločala. Na prebivalcih in tudi na poslancih v občinskih svetih pa je, da o sklepu št. 1-XXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin glasujejo in ga potrdijo ali pa zavrnejo, lahko tudi z drugačnimi predlogi. == Sklici == {{sklici}} == Viri == *{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=550}} *{{navedi knjigo |last=Žitko |first=Salvator |year=2022 |title=Pričevanja o slovenskem zgodovinopisju Istre : jubilejni zbornik razprav in člankov (1979–2022) |publisher=Annales : Zgodovinsko društvo za južno Primorsko |isbn=978-961-6732-46-8 |cobiss=135143683 |pages=}} *{{navedi knjigo |last=Pucer |first=Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri|publisher=Libris|isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=}} *{{navedi knjigo |last=Vinčec |first=Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Simič Sime|first1=Slobodan|first2=Alberto|last2=Pucer |year=2001 |title=Slovenska Istra - zaledje|chapter= |publisher=IKI d.o.o. SIS art, Ljubljana |isbn=961-90692-4-2 |cobiss=112297984|pages=}} *{{navedi knjigo |last=Darovec |first=Darko |year=1992 |title=Pregled zgodovine Istre|publisher=Koper, Primorske novice |isbn= |cobiss=30397696 |pages=}} *{{navedi knjigo |last=Darovec |first=Darko |year=2009 |title=Kratka zgodovina Istre|publisher=Koper, Univerza na Primorskem, Annales |isbn=978-961-6328-75-3 |cobiss=246275072}} *{{navedi knjigo |last=Pribac |first=Bert |year=2010 |title=Piranski zaliv je lahko samo Piranski : tudi kamni pričajo, da Savudrija in morje vmes pripadata Piranu|publisher=samozal. B. Pribac|isbn= |cobiss=249316352 |pages=}} ==Glej tudi== * [[Šavrinsko gričevje]] == Zunanje povezave== * [https://www.portoroz.si/si/odkrij/slovenska-istra Odkrij Slovensko Istro] pridobljeno 11. marca 2023 {{Istra}} {{Regionalizacija Slovenije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Geografija Slovenije]] [[Kategorija:Področja Slovenije]] suoufkwek5obr6l2khb5g64pznw5bm5 6676659 6676658 2026-05-16T18:32:26Z ~2026-29551-01 260020 /* Gospodarstvo */ 6676659 wikitext text/x-wiki '''Slovenska Istra ne obstaja'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TV3SGBNR |title=Analiza imen za obalno regijo|accessdate=4. novembra 2024 |date=24. maja 2016 |format= |work= }}</ref> je neuradno poimenovanje za območje v jugozahodnem delu [[Slovenija|Slovenije]], ki se nahaja na severnem delu [[Istra|Istrskega polotoka]]. Leži v zaledju slovenske obale v Šavrinskih Brdih. == Zgodovina== Glej zgodovino na hrvaški wiki za Istro. ==Geografija== [[Slika:Strunjan-Mesecev zaliv.jpg|250px|thumb|desno|Flišnati klif v Mesečevem zalivu]] 43 kilometrov dolga obala [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] v Republiki Sloveniji ima številne polotoke in zalive, kot so [[Piranski zaliv]] (zaliv Largone), [[Koprski zaliv]] in [[Ankaranski polotok]], pa tudi rezervat [[Škocjanski zatok]] in dva [[krajinski park|krajinska parka]], na območju [[Krajinski park Strunjan|Sečoveljskih]] in [[Krajinski park Sečoveljske soline|Strunjanskih solin]]. V Krajinskem parku Strunjan se nahaja največji [[klif]] v [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]]. Notranjost slovenske obale predstavlja [[fliš|flišnato]] [[Šavrinsko gričevje]], ki je geografsko raznoliko, s številnimi [[Sleme (geografija)|slemeni]] ter ponekod obsega tudi nekatere [[Kraški pojav|kraške pojave]], npr. spodmole v dolini [[Dragonja|Dragonje]]. Najpomembnejši reki v slovenski Istri sta [[Rižana (reka)|Rižana]] in [[Dragonja]]. ==Gospodarstvo== Slovenska obala velja za drugo najbolj gospodarsko razvito območje Slovenije, za [[Osrednjeslovenska regija|osrednjeslovensko regijo]]. Najpomembnejši gospodarski panogi sta [[transport]] in [[turizem]], sledita jima storitve in [[Industrija (proizvodnja)|industrija]]. [[Luka Koper]] je edino mednarodno [[pristanišče]] v Sloveniji in eno največjih na [[Jadransko morje|Jadranu]]. ==Turizem== Turizem je ena od glavnih gospodarskih dejavnosti v Slovenski Istri, posebej v [[Portorož]]u, [[Piran]]u, [[Izola|Izoli]] in [[Ankaran]]u. Najpomembnejše zgodovinsko mesto je [[Piran]], z bogato [[Beneška republika|beneško]] [[gotika|gotsko]] arhitekturo. Sosednji Portorož je bil nekdaj mondeni turistični center, v katerem so v sedemdesetih letih preteklega stoletja zgradili nove hotele, tudi s podporo tamkajšnje igralnice. Tudi nekdanje ribiško naselje [[Izola]] se iz industrijskega območja spreminja v priljubljeno turistično destinacijo. Srednjeveško mesto Koper je zanimivo za turiste, čedalje bolj pa se turistično razvija tudi poprej zapostavljeno zaledje Slovenske Istre, posebej tamkajšnje slikovite istrske vasi, med njimi [[Marezige]], [[Koštabona|Koštabona]], [[Padna]], [[Sveti Peter, Piran|Sveti Peter]] in [[Malija]]. Moderni večji [[Marina (pristanišče)|marini]] za [[Jahta|jahte]] in [[Jadrnica|jadrnice]] sta v Izoli in Portorožu (v [[Lucija, Piran|Luciji]]). ==Kmetijstvo in vinogradništvo== Slovenska Istra posebej slovi po odličnem vinu in [[Oljčno olje|oljčnem olju]]. Najbolj pogosto gojeni sorti vinske trte dajeta vino [[refošk]] in [[malvazija|malvazijo]]. Med sadjem prevladujejo [[Češnja|češnje]], [[figa|fige]], tudi [[Breskev|breskve]]. Ponekod gojijo [[kivi]], v [[Strunjan|Strunjanski dolini]] pa [[kaki]] in v manjši meri tudi [[Jagoda|jagode]], od zelenjave uspevajo zgodnje vrtnine, radič, [[paradižnik]], [[beluši]], tudi [[Artičoka|artičoke]] in [[Jajčevec|jajčevci]] ter [[Buča|buče]], vendar ni večjih nasadov, razen kjer imajo urejeno [[namakanje]]. Botanične posebnosti so [[Žižola|žižola]], [[japonska nešplja]] in [[kaprovec]]. == Cestni promet == Bližina mej z [[Italija|Italijo]] ([[Spodnje Škofije]] - Rabuiese) in s [[Hrvaška|Hrvaško]] ([[Sečovlje]] - [[Plovanija]] ter [[Dragonja, Piran|Dragonja]] - [[Kaštel]]), omogoča relativno lahko dostopnost. [[Hitra cesta H6|Hitra cesta]] [[Slika:H6-SI.png|30px]] je zgrajena zgolj do [[Dobrava, Izola|Dobrave]] pri [[Izola|Izoli]]. [[Strunjan]] in somestje [[Piran]] - [[Portorož]] - [[Lucija, Piran|Lucija]] sta od tam dostopna zgolj po [[Glavna cesta|magistralni cesti G2-111]] (Izola-Sečovlje), ki je od Strunjana delno speljana po meji med Lucijo in Portorožem. 2&nbsp;km pred Lucijo je na [[prelaz]]u Valeta odcep proti [[Portorož]]u in [[Piran]]u, proti Portorožu pa znova tudi na [[Krožno križišče|krožišču]] v spodnjem delu Lucije. ===Cestne omejitve=== Ker odsek [[Hitra cesta H5|hitre ceste]] [[Slika:H5-SI.png|30px]] Šmarje–Dragonja do meje s Hrvaško ni bil zgrajen, se promet sedaj vrši po ne dovolj pretočni glavni cesti G1-11. Prav tako je šele v pripravi projekt [[Hitra cesta H6|hitre ceste]] [[Slika:H6-SI.png|30px]] na odseku Izola–Jagodje–Lucija, z odcepom v [[Piran]].<ref>{{navedi splet |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED4924 |title=Uredba o državnem lokacijskem načrtu za hitro cesto na odseku Jagodje-Lucija in priključno cesto za Piran |accessdate=22. junij 2025 |date=25. julij 2008 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://obalaplus.si/kako-bi-po-novem-izgledala-hitra-cesta-med-jagodjem-in-lucijo-video/ |title=Kako naj bi po novem izgledala hitra cesta med Jagodjem in Lucijo |accessdate=22. junij 2025 |date=20. marec 2025 |format= |work= }}</ref> Prometni tokovi do (in iz) [[Istrska županija|hrvaškega dela Istre]] zato potekajo tudi preko [[Sečovlje|Sečovelj]] ter po [[Glavna cesta|magistralni cesti G2-111]], kar zlasti v času poletne turistične sezone povzroča cestne kolone in tudi večurne zastoje.<ref>{{navedi splet |url=https://www.promet.si/sl |title=Promet.si: zastoji |accessdate=24. junij 2025 |date= |format= |work= |archive-date=2025-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250618023741/https://www.promet.si/sl |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://primorske.svet24.si/slovenija/prometni-kaos-zastoji-nastajajo-tudi-na-cesti-smar |title=Primorske novice: Prometni kaos, zastoji vse daljši |accessdate=24. junij 2025 |date=22. junij 2025 |format= |work= }}</ref> == Galerija== <gallery mode=""packed"> Image:Koper I - At the Coast (32206671028).jpg|Koper Image:Ankaran.jpg|Ankaran Image:Izola - panorama.jpg|Izola Image:Piran, Slovénie (48394618331).jpg|Piran Image:Portorož (Slovenia) from Crveni Vrh, Općina Umag, Croatia - panoramio (10).jpg|Portorož </gallery> <gallery mode="packed"> Image:St Quiricus church in Slovenian Istria.jpg|[[Cerkev sv. Kvirika, Sočerga|Cerkev sv. Kvirika nad Sočergo]] Image:Cerkev Marijinega prikazanja - panoramio.jpg|Cerkev Marijinega prikazanja v [[Strunjan|Strunjanu]] Image:Church of the Holy Trinity Hrastovlje.JPG|[[Cerkev sv. Trojice, Hrastovlje|Taborna cerkev sv. Trojice v Hrastovljah]] Image:Sečovlje-234887.jpg|[[Sečoveljske soline]] Image:Mlini-1.jpg|Naravni most pri [[Sočerga|Sočergi]] Image:Košta1.jpg|[[Koštabona]] </gallery> ==Poimenovanja== Leta 1960 je [[Slovenska matica]] izdala knjigo ''Slovensko Primorje'' {{COBISS|ID=41395712}}, katere avtor je bil [[Anton Melik]] (1890−1966), slovenski [[geograf]], po katerem se od leta 1976 imenuje slovenski [[Geografski inštitut Antona Melika]] (GIAM). V njej je za območje Istre, ki je po [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|drugi svetovni vojni]] in ukinitvi [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]] pripadlo [[Slovenija|Sloveniji]], izbral poimenovanje Slovensko Primorje. ===Standardizacija lastnega imena Slovenska Istra=== Koordinacija županov štirih obmorskih občin, [[Mestna občina Koper|Mestne občine Koper]], [[Občina Izola|Občine Izola]], [[Občina Piran|Občine Piran]] in [[Občina Ankaran|Občine Ankaran]], je na podlagi predstavljenega gradiva 5. oktobra 2021 sprejela sklep št. 1-XXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin, s katerim so [[župan|župani]] soglašali, da se lastno ime Slovenska Istra (na kratko Istra) vključi v [[Slovenski pravopis|slovenski pravopis]] kot [[Zemljepisno lastno ime|uradno lastno ime]] za območje štirih slovenskih obmorskih občin.<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate=15. marec 2022 |date= |format=pdf |work= |archive-date=2022-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220702162404/https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |url-status=dead }}</ref> Postopke za prijavo poimenovanja na Komisijo za standardizacijo in Pravopisno komisijo pri [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti |Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU)]] vodi Znanstveno raziskovalno središče Koper.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/poimenovanje-slovenska-istra-bo-vkljuceno-v-pravopis-kot-uradno-lastno-ime/610300 |title=Poimenovanje Slovenska Istra bo vključeno v pravopis kot uradno lastno ime |accessdate=11. marec 2023 |date=27. januar 2022|format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.koper.si/wp-content/uploads/2022/01/05-ELABORAT-O-POIMENOVANJU-OBMOCJA-4-OBMORSKIH-OBCIN.pdf|title= Inštitut za jezikovne študije ZRS Koper: Elaborat o poimenovanju območja štirih slovenskih obmorskih občin |accessdate= |date=12. februar 2021 |format= |work= }}</ref> ====Pristojnosti in dosedanji postopki==== Z [[toponim|zemljepisnimi lastnimi imeni]] se v Sloveniji, v skladu s svojimi pristojnostmi, namreč ukvarjata dve komisiji:<br> 1. [[Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije|Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade RS]] (KSZI), ki odloča o naboru zemljepisnih imen v RS in standardizirana imena vpisuje v Register zemljepisnih imen;<br> 2. Pravopisna komisija pri [[SAZU]] in [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]] se z imeni ukvarja s perspektive jezikovne ustreznosti in skladnosti s [[Pravopis|pravopisnimi pravili]] ter apliciranju veljavnih pravopisnih pravil na konkretne primere. <br> Leta 2020 je bila [[Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU|Pravopisna komisija]] namreč s strani skupine prebivalcev štirih slovenskih primorskih občin že neuradno zaprošena za mnenje glede spremembe imen Slovensko Primorje (v pravopisu že iz šestdesetih let - SP 1962) in Obala (kasneje v medijih) v Slovenska Istra,<ref>{{navedi splet |url=https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/5670/ponovno-o-slovenski-oz-slovenski-istri |title=Jezikovna svetovalnica: Ponovno o »slovenski« oz. »Slovenski Istri« |accessdate=19. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> predvsem zaradi potrebe po bolj prepoznavnem in povezovalnem lastnem imenu, ki bi območje predstavljalo tudi kot turistično destinacijo. Stališče vseh štirih občin je bilo, da je tudi poimenovanje Obala neprimerno, da ga čutijo kot tuje in vsiljeno. Dokler KSZI ne prejme uradne pisne pobude, z iniciatorjem preimenovanja, ali je bil glede novega poimenovanja dosežen konsenz z argumenti, o tem vprašanju ne bo odločala. Na prebivalcih in tudi na poslancih v občinskih svetih pa je, da o sklepu št. 1-XXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin glasujejo in ga potrdijo ali pa zavrnejo, lahko tudi z drugačnimi predlogi. == Sklici == {{sklici}} == Viri == *{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=550}} *{{navedi knjigo |last=Žitko |first=Salvator |year=2022 |title=Pričevanja o slovenskem zgodovinopisju Istre : jubilejni zbornik razprav in člankov (1979–2022) |publisher=Annales : Zgodovinsko društvo za južno Primorsko |isbn=978-961-6732-46-8 |cobiss=135143683 |pages=}} *{{navedi knjigo |last=Pucer |first=Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri|publisher=Libris|isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=}} *{{navedi knjigo |last=Vinčec |first=Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Simič Sime|first1=Slobodan|first2=Alberto|last2=Pucer |year=2001 |title=Slovenska Istra - zaledje|chapter= |publisher=IKI d.o.o. SIS art, Ljubljana |isbn=961-90692-4-2 |cobiss=112297984|pages=}} *{{navedi knjigo |last=Darovec |first=Darko |year=1992 |title=Pregled zgodovine Istre|publisher=Koper, Primorske novice |isbn= |cobiss=30397696 |pages=}} *{{navedi knjigo |last=Darovec |first=Darko |year=2009 |title=Kratka zgodovina Istre|publisher=Koper, Univerza na Primorskem, Annales |isbn=978-961-6328-75-3 |cobiss=246275072}} *{{navedi knjigo |last=Pribac |first=Bert |year=2010 |title=Piranski zaliv je lahko samo Piranski : tudi kamni pričajo, da Savudrija in morje vmes pripadata Piranu|publisher=samozal. B. Pribac|isbn= |cobiss=249316352 |pages=}} ==Glej tudi== * [[Šavrinsko gričevje]] == Zunanje povezave== * [https://www.portoroz.si/si/odkrij/slovenska-istra Odkrij Slovensko Istro] pridobljeno 11. marca 2023 {{Istra}} {{Regionalizacija Slovenije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Geografija Slovenije]] [[Kategorija:Področja Slovenije]] 797p8b5z9oshucz0djz6f4qmy756e78 6676660 6676659 2026-05-16T18:33:25Z ~2026-29551-01 260020 /* Turizem */ 6676660 wikitext text/x-wiki '''Slovenska Istra ne obstaja'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TV3SGBNR |title=Analiza imen za obalno regijo|accessdate=4. novembra 2024 |date=24. maja 2016 |format= |work= }}</ref> je neuradno poimenovanje za območje v jugozahodnem delu [[Slovenija|Slovenije]], ki se nahaja na severnem delu [[Istra|Istrskega polotoka]]. Leži v zaledju slovenske obale v Šavrinskih Brdih. == Zgodovina== Glej zgodovino na hrvaški wiki za Istro. ==Geografija== [[Slika:Strunjan-Mesecev zaliv.jpg|250px|thumb|desno|Flišnati klif v Mesečevem zalivu]] 43 kilometrov dolga obala [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] v Republiki Sloveniji ima številne polotoke in zalive, kot so [[Piranski zaliv]] (zaliv Largone), [[Koprski zaliv]] in [[Ankaranski polotok]], pa tudi rezervat [[Škocjanski zatok]] in dva [[krajinski park|krajinska parka]], na območju [[Krajinski park Strunjan|Sečoveljskih]] in [[Krajinski park Sečoveljske soline|Strunjanskih solin]]. V Krajinskem parku Strunjan se nahaja največji [[klif]] v [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]]. Notranjost slovenske obale predstavlja [[fliš|flišnato]] [[Šavrinsko gričevje]], ki je geografsko raznoliko, s številnimi [[Sleme (geografija)|slemeni]] ter ponekod obsega tudi nekatere [[Kraški pojav|kraške pojave]], npr. spodmole v dolini [[Dragonja|Dragonje]]. Najpomembnejši reki v slovenski Istri sta [[Rižana (reka)|Rižana]] in [[Dragonja]]. ==Gospodarstvo== Slovenska obala velja za drugo najbolj gospodarsko razvito območje Slovenije, za [[Osrednjeslovenska regija|osrednjeslovensko regijo]]. Najpomembnejši gospodarski panogi sta [[transport]] in [[turizem]], sledita jima storitve in [[Industrija (proizvodnja)|industrija]]. [[Luka Koper]] je edino mednarodno [[pristanišče]] v Sloveniji in eno največjih na [[Jadransko morje|Jadranu]]. ==Turizem== Turizem je ena od glavnih gospodarskih dejavnosti , posebej v [[Portorož]]u, [[Piran]]u, [[Izola|Izoli]] in [[Ankaran]]u. Najpomembnejše zgodovinsko mesto je [[Piran]], z bogato [[Beneška republika|beneško]] [[gotika|gotsko]] arhitekturo. Sosednji Portorož je bil nekdaj mondeni turistični center, v katerem so v sedemdesetih letih preteklega stoletja zgradili nove hotele, tudi s podporo tamkajšnje igralnice. Tudi nekdanje ribiško naselje [[Izola]] se iz industrijskega območja spreminja v priljubljeno turistično destinacijo. Srednjeveško mesto Koper je zanimivo za turiste, čedalje bolj pa se turistično razvija tudi poprej zapostavljeno zaledje Slovenske Obale, posebej tamkajšnje slikovite Šavrinske vasi, med njimi [[Marezige]], [[Koštabona|Koštabona]], [[Padna]], [[Sveti Peter, Piran|Sveti Peter]] in [[Malija]]. Moderni večji [[Marina (pristanišče)|marini]] za [[Jahta|jahte]] in [[Jadrnica|jadrnice]] sta v Izoli in Portorožu (v [[Lucija, Piran|Luciji]]). ==Kmetijstvo in vinogradništvo== Slovenska Istra posebej slovi po odličnem vinu in [[Oljčno olje|oljčnem olju]]. Najbolj pogosto gojeni sorti vinske trte dajeta vino [[refošk]] in [[malvazija|malvazijo]]. Med sadjem prevladujejo [[Češnja|češnje]], [[figa|fige]], tudi [[Breskev|breskve]]. Ponekod gojijo [[kivi]], v [[Strunjan|Strunjanski dolini]] pa [[kaki]] in v manjši meri tudi [[Jagoda|jagode]], od zelenjave uspevajo zgodnje vrtnine, radič, [[paradižnik]], [[beluši]], tudi [[Artičoka|artičoke]] in [[Jajčevec|jajčevci]] ter [[Buča|buče]], vendar ni večjih nasadov, razen kjer imajo urejeno [[namakanje]]. Botanične posebnosti so [[Žižola|žižola]], [[japonska nešplja]] in [[kaprovec]]. == Cestni promet == Bližina mej z [[Italija|Italijo]] ([[Spodnje Škofije]] - Rabuiese) in s [[Hrvaška|Hrvaško]] ([[Sečovlje]] - [[Plovanija]] ter [[Dragonja, Piran|Dragonja]] - [[Kaštel]]), omogoča relativno lahko dostopnost. [[Hitra cesta H6|Hitra cesta]] [[Slika:H6-SI.png|30px]] je zgrajena zgolj do [[Dobrava, Izola|Dobrave]] pri [[Izola|Izoli]]. [[Strunjan]] in somestje [[Piran]] - [[Portorož]] - [[Lucija, Piran|Lucija]] sta od tam dostopna zgolj po [[Glavna cesta|magistralni cesti G2-111]] (Izola-Sečovlje), ki je od Strunjana delno speljana po meji med Lucijo in Portorožem. 2&nbsp;km pred Lucijo je na [[prelaz]]u Valeta odcep proti [[Portorož]]u in [[Piran]]u, proti Portorožu pa znova tudi na [[Krožno križišče|krožišču]] v spodnjem delu Lucije. ===Cestne omejitve=== Ker odsek [[Hitra cesta H5|hitre ceste]] [[Slika:H5-SI.png|30px]] Šmarje–Dragonja do meje s Hrvaško ni bil zgrajen, se promet sedaj vrši po ne dovolj pretočni glavni cesti G1-11. Prav tako je šele v pripravi projekt [[Hitra cesta H6|hitre ceste]] [[Slika:H6-SI.png|30px]] na odseku Izola–Jagodje–Lucija, z odcepom v [[Piran]].<ref>{{navedi splet |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED4924 |title=Uredba o državnem lokacijskem načrtu za hitro cesto na odseku Jagodje-Lucija in priključno cesto za Piran |accessdate=22. junij 2025 |date=25. julij 2008 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://obalaplus.si/kako-bi-po-novem-izgledala-hitra-cesta-med-jagodjem-in-lucijo-video/ |title=Kako naj bi po novem izgledala hitra cesta med Jagodjem in Lucijo |accessdate=22. junij 2025 |date=20. marec 2025 |format= |work= }}</ref> Prometni tokovi do (in iz) [[Istrska županija|hrvaškega dela Istre]] zato potekajo tudi preko [[Sečovlje|Sečovelj]] ter po [[Glavna cesta|magistralni cesti G2-111]], kar zlasti v času poletne turistične sezone povzroča cestne kolone in tudi večurne zastoje.<ref>{{navedi splet |url=https://www.promet.si/sl |title=Promet.si: zastoji |accessdate=24. junij 2025 |date= |format= |work= |archive-date=2025-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250618023741/https://www.promet.si/sl |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://primorske.svet24.si/slovenija/prometni-kaos-zastoji-nastajajo-tudi-na-cesti-smar |title=Primorske novice: Prometni kaos, zastoji vse daljši |accessdate=24. junij 2025 |date=22. junij 2025 |format= |work= }}</ref> == Galerija== <gallery mode=""packed"> Image:Koper I - At the Coast (32206671028).jpg|Koper Image:Ankaran.jpg|Ankaran Image:Izola - panorama.jpg|Izola Image:Piran, Slovénie (48394618331).jpg|Piran Image:Portorož (Slovenia) from Crveni Vrh, Općina Umag, Croatia - panoramio (10).jpg|Portorož </gallery> <gallery mode="packed"> Image:St Quiricus church in Slovenian Istria.jpg|[[Cerkev sv. Kvirika, Sočerga|Cerkev sv. Kvirika nad Sočergo]] Image:Cerkev Marijinega prikazanja - panoramio.jpg|Cerkev Marijinega prikazanja v [[Strunjan|Strunjanu]] Image:Church of the Holy Trinity Hrastovlje.JPG|[[Cerkev sv. Trojice, Hrastovlje|Taborna cerkev sv. Trojice v Hrastovljah]] Image:Sečovlje-234887.jpg|[[Sečoveljske soline]] Image:Mlini-1.jpg|Naravni most pri [[Sočerga|Sočergi]] Image:Košta1.jpg|[[Koštabona]] </gallery> ==Poimenovanja== Leta 1960 je [[Slovenska matica]] izdala knjigo ''Slovensko Primorje'' {{COBISS|ID=41395712}}, katere avtor je bil [[Anton Melik]] (1890−1966), slovenski [[geograf]], po katerem se od leta 1976 imenuje slovenski [[Geografski inštitut Antona Melika]] (GIAM). V njej je za območje Istre, ki je po [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|drugi svetovni vojni]] in ukinitvi [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]] pripadlo [[Slovenija|Sloveniji]], izbral poimenovanje Slovensko Primorje. ===Standardizacija lastnega imena Slovenska Istra=== Koordinacija županov štirih obmorskih občin, [[Mestna občina Koper|Mestne občine Koper]], [[Občina Izola|Občine Izola]], [[Občina Piran|Občine Piran]] in [[Občina Ankaran|Občine Ankaran]], je na podlagi predstavljenega gradiva 5. oktobra 2021 sprejela sklep št. 1-XXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin, s katerim so [[župan|župani]] soglašali, da se lastno ime Slovenska Istra (na kratko Istra) vključi v [[Slovenski pravopis|slovenski pravopis]] kot [[Zemljepisno lastno ime|uradno lastno ime]] za območje štirih slovenskih obmorskih občin.<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate=15. marec 2022 |date= |format=pdf |work= |archive-date=2022-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220702162404/https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |url-status=dead }}</ref> Postopke za prijavo poimenovanja na Komisijo za standardizacijo in Pravopisno komisijo pri [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti |Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU)]] vodi Znanstveno raziskovalno središče Koper.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/poimenovanje-slovenska-istra-bo-vkljuceno-v-pravopis-kot-uradno-lastno-ime/610300 |title=Poimenovanje Slovenska Istra bo vključeno v pravopis kot uradno lastno ime |accessdate=11. marec 2023 |date=27. januar 2022|format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.koper.si/wp-content/uploads/2022/01/05-ELABORAT-O-POIMENOVANJU-OBMOCJA-4-OBMORSKIH-OBCIN.pdf|title= Inštitut za jezikovne študije ZRS Koper: Elaborat o poimenovanju območja štirih slovenskih obmorskih občin |accessdate= |date=12. februar 2021 |format= |work= }}</ref> ====Pristojnosti in dosedanji postopki==== Z [[toponim|zemljepisnimi lastnimi imeni]] se v Sloveniji, v skladu s svojimi pristojnostmi, namreč ukvarjata dve komisiji:<br> 1. [[Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije|Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade RS]] (KSZI), ki odloča o naboru zemljepisnih imen v RS in standardizirana imena vpisuje v Register zemljepisnih imen;<br> 2. Pravopisna komisija pri [[SAZU]] in [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]] se z imeni ukvarja s perspektive jezikovne ustreznosti in skladnosti s [[Pravopis|pravopisnimi pravili]] ter apliciranju veljavnih pravopisnih pravil na konkretne primere. <br> Leta 2020 je bila [[Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU|Pravopisna komisija]] namreč s strani skupine prebivalcev štirih slovenskih primorskih občin že neuradno zaprošena za mnenje glede spremembe imen Slovensko Primorje (v pravopisu že iz šestdesetih let - SP 1962) in Obala (kasneje v medijih) v Slovenska Istra,<ref>{{navedi splet |url=https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/5670/ponovno-o-slovenski-oz-slovenski-istri |title=Jezikovna svetovalnica: Ponovno o »slovenski« oz. »Slovenski Istri« |accessdate=19. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> predvsem zaradi potrebe po bolj prepoznavnem in povezovalnem lastnem imenu, ki bi območje predstavljalo tudi kot turistično destinacijo. Stališče vseh štirih občin je bilo, da je tudi poimenovanje Obala neprimerno, da ga čutijo kot tuje in vsiljeno. Dokler KSZI ne prejme uradne pisne pobude, z iniciatorjem preimenovanja, ali je bil glede novega poimenovanja dosežen konsenz z argumenti, o tem vprašanju ne bo odločala. Na prebivalcih in tudi na poslancih v občinskih svetih pa je, da o sklepu št. 1-XXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin glasujejo in ga potrdijo ali pa zavrnejo, lahko tudi z drugačnimi predlogi. == Sklici == {{sklici}} == Viri == *{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=550}} *{{navedi knjigo |last=Žitko |first=Salvator |year=2022 |title=Pričevanja o slovenskem zgodovinopisju Istre : jubilejni zbornik razprav in člankov (1979–2022) |publisher=Annales : Zgodovinsko društvo za južno Primorsko |isbn=978-961-6732-46-8 |cobiss=135143683 |pages=}} *{{navedi knjigo |last=Pucer |first=Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri|publisher=Libris|isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=}} *{{navedi knjigo |last=Vinčec |first=Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Simič Sime|first1=Slobodan|first2=Alberto|last2=Pucer |year=2001 |title=Slovenska Istra - zaledje|chapter= |publisher=IKI d.o.o. SIS art, Ljubljana |isbn=961-90692-4-2 |cobiss=112297984|pages=}} *{{navedi knjigo |last=Darovec |first=Darko |year=1992 |title=Pregled zgodovine Istre|publisher=Koper, Primorske novice |isbn= |cobiss=30397696 |pages=}} *{{navedi knjigo |last=Darovec |first=Darko |year=2009 |title=Kratka zgodovina Istre|publisher=Koper, Univerza na Primorskem, Annales |isbn=978-961-6328-75-3 |cobiss=246275072}} *{{navedi knjigo |last=Pribac |first=Bert |year=2010 |title=Piranski zaliv je lahko samo Piranski : tudi kamni pričajo, da Savudrija in morje vmes pripadata Piranu|publisher=samozal. B. Pribac|isbn= |cobiss=249316352 |pages=}} ==Glej tudi== * [[Šavrinsko gričevje]] == Zunanje povezave== * [https://www.portoroz.si/si/odkrij/slovenska-istra Odkrij Slovensko Istro] pridobljeno 11. marca 2023 {{Istra}} {{Regionalizacija Slovenije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Geografija Slovenije]] [[Kategorija:Področja Slovenije]] lx1kzsc847nx5zll29or63vvuoasau9 6676661 6676660 2026-05-16T18:34:40Z ~2026-29551-01 260020 /* Kmetijstvo in vinogradništvo */ 6676661 wikitext text/x-wiki '''Slovenska Istra ne obstaja'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TV3SGBNR |title=Analiza imen za obalno regijo|accessdate=4. novembra 2024 |date=24. maja 2016 |format= |work= }}</ref> je neuradno poimenovanje za območje v jugozahodnem delu [[Slovenija|Slovenije]], ki se nahaja na severnem delu [[Istra|Istrskega polotoka]]. Leži v zaledju slovenske obale v Šavrinskih Brdih. == Zgodovina== Glej zgodovino na hrvaški wiki za Istro. ==Geografija== [[Slika:Strunjan-Mesecev zaliv.jpg|250px|thumb|desno|Flišnati klif v Mesečevem zalivu]] 43 kilometrov dolga obala [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] v Republiki Sloveniji ima številne polotoke in zalive, kot so [[Piranski zaliv]] (zaliv Largone), [[Koprski zaliv]] in [[Ankaranski polotok]], pa tudi rezervat [[Škocjanski zatok]] in dva [[krajinski park|krajinska parka]], na območju [[Krajinski park Strunjan|Sečoveljskih]] in [[Krajinski park Sečoveljske soline|Strunjanskih solin]]. V Krajinskem parku Strunjan se nahaja največji [[klif]] v [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]]. Notranjost slovenske obale predstavlja [[fliš|flišnato]] [[Šavrinsko gričevje]], ki je geografsko raznoliko, s številnimi [[Sleme (geografija)|slemeni]] ter ponekod obsega tudi nekatere [[Kraški pojav|kraške pojave]], npr. spodmole v dolini [[Dragonja|Dragonje]]. Najpomembnejši reki v slovenski Istri sta [[Rižana (reka)|Rižana]] in [[Dragonja]]. ==Gospodarstvo== Slovenska obala velja za drugo najbolj gospodarsko razvito območje Slovenije, za [[Osrednjeslovenska regija|osrednjeslovensko regijo]]. Najpomembnejši gospodarski panogi sta [[transport]] in [[turizem]], sledita jima storitve in [[Industrija (proizvodnja)|industrija]]. [[Luka Koper]] je edino mednarodno [[pristanišče]] v Sloveniji in eno največjih na [[Jadransko morje|Jadranu]]. ==Turizem== Turizem je ena od glavnih gospodarskih dejavnosti , posebej v [[Portorož]]u, [[Piran]]u, [[Izola|Izoli]] in [[Ankaran]]u. Najpomembnejše zgodovinsko mesto je [[Piran]], z bogato [[Beneška republika|beneško]] [[gotika|gotsko]] arhitekturo. Sosednji Portorož je bil nekdaj mondeni turistični center, v katerem so v sedemdesetih letih preteklega stoletja zgradili nove hotele, tudi s podporo tamkajšnje igralnice. Tudi nekdanje ribiško naselje [[Izola]] se iz industrijskega območja spreminja v priljubljeno turistično destinacijo. Srednjeveško mesto Koper je zanimivo za turiste, čedalje bolj pa se turistično razvija tudi poprej zapostavljeno zaledje Slovenske Obale, posebej tamkajšnje slikovite Šavrinske vasi, med njimi [[Marezige]], [[Koštabona|Koštabona]], [[Padna]], [[Sveti Peter, Piran|Sveti Peter]] in [[Malija]]. Moderni večji [[Marina (pristanišče)|marini]] za [[Jahta|jahte]] in [[Jadrnica|jadrnice]] sta v Izoli in Portorožu (v [[Lucija, Piran|Luciji]]). ==Kmetijstvo in vinogradništvo== Slovenska Obala posebej slovi po odličnem vinu in [[Oljčno olje|oljčnem olju]]. Najbolj pogosto gojeni sorti vinske trte dajeta vino [[refošk]] in [[malvazija|malvazijo]]. Med sadjem prevladujejo [[Češnja|češnje]], [[figa|fige]], tudi [[Breskev|breskve]]. Ponekod gojijo [[kivi]], v [[Strunjan|Strunjanski dolini]] pa [[kaki]] in v manjši meri tudi [[Jagoda|jagode]], od zelenjave uspevajo zgodnje vrtnine, radič, [[paradižnik]], [[beluši]], tudi [[Artičoka|artičoke]] in [[Jajčevec|jajčevci]] ter [[Buča|buče]], vendar ni večjih nasadov, razen kjer imajo urejeno [[namakanje]]. Botanične posebnosti so [[Žižola|žižola]], [[japonska nešplja]] in [[kaprovec]]. == Cestni promet == Bližina mej z [[Italija|Italijo]] ([[Spodnje Škofije]] - Rabuiese) in s [[Hrvaška|Hrvaško]] ([[Sečovlje]] - [[Plovanija]] ter [[Dragonja, Piran|Dragonja]] - [[Kaštel]]), omogoča relativno lahko dostopnost. [[Hitra cesta H6|Hitra cesta]] [[Slika:H6-SI.png|30px]] je zgrajena zgolj do [[Dobrava, Izola|Dobrave]] pri [[Izola|Izoli]]. [[Strunjan]] in somestje [[Piran]] - [[Portorož]] - [[Lucija, Piran|Lucija]] sta od tam dostopna zgolj po [[Glavna cesta|magistralni cesti G2-111]] (Izola-Sečovlje), ki je od Strunjana delno speljana po meji med Lucijo in Portorožem. 2&nbsp;km pred Lucijo je na [[prelaz]]u Valeta odcep proti [[Portorož]]u in [[Piran]]u, proti Portorožu pa znova tudi na [[Krožno križišče|krožišču]] v spodnjem delu Lucije. ===Cestne omejitve=== Ker odsek [[Hitra cesta H5|hitre ceste]] [[Slika:H5-SI.png|30px]] Šmarje–Dragonja do meje s Hrvaško ni bil zgrajen, se promet sedaj vrši po ne dovolj pretočni glavni cesti G1-11. Prav tako je šele v pripravi projekt [[Hitra cesta H6|hitre ceste]] [[Slika:H6-SI.png|30px]] na odseku Izola–Jagodje–Lucija, z odcepom v [[Piran]].<ref>{{navedi splet |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED4924 |title=Uredba o državnem lokacijskem načrtu za hitro cesto na odseku Jagodje-Lucija in priključno cesto za Piran |accessdate=22. junij 2025 |date=25. julij 2008 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://obalaplus.si/kako-bi-po-novem-izgledala-hitra-cesta-med-jagodjem-in-lucijo-video/ |title=Kako naj bi po novem izgledala hitra cesta med Jagodjem in Lucijo |accessdate=22. junij 2025 |date=20. marec 2025 |format= |work= }}</ref> Prometni tokovi do (in iz) [[Istrska županija|hrvaškega dela Istre]] zato potekajo tudi preko [[Sečovlje|Sečovelj]] ter po [[Glavna cesta|magistralni cesti G2-111]], kar zlasti v času poletne turistične sezone povzroča cestne kolone in tudi večurne zastoje.<ref>{{navedi splet |url=https://www.promet.si/sl |title=Promet.si: zastoji |accessdate=24. junij 2025 |date= |format= |work= |archive-date=2025-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250618023741/https://www.promet.si/sl |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://primorske.svet24.si/slovenija/prometni-kaos-zastoji-nastajajo-tudi-na-cesti-smar |title=Primorske novice: Prometni kaos, zastoji vse daljši |accessdate=24. junij 2025 |date=22. junij 2025 |format= |work= }}</ref> == Galerija== <gallery mode=""packed"> Image:Koper I - At the Coast (32206671028).jpg|Koper Image:Ankaran.jpg|Ankaran Image:Izola - panorama.jpg|Izola Image:Piran, Slovénie (48394618331).jpg|Piran Image:Portorož (Slovenia) from Crveni Vrh, Općina Umag, Croatia - panoramio (10).jpg|Portorož </gallery> <gallery mode="packed"> Image:St Quiricus church in Slovenian Istria.jpg|[[Cerkev sv. Kvirika, Sočerga|Cerkev sv. Kvirika nad Sočergo]] Image:Cerkev Marijinega prikazanja - panoramio.jpg|Cerkev Marijinega prikazanja v [[Strunjan|Strunjanu]] Image:Church of the Holy Trinity Hrastovlje.JPG|[[Cerkev sv. Trojice, Hrastovlje|Taborna cerkev sv. Trojice v Hrastovljah]] Image:Sečovlje-234887.jpg|[[Sečoveljske soline]] Image:Mlini-1.jpg|Naravni most pri [[Sočerga|Sočergi]] Image:Košta1.jpg|[[Koštabona]] </gallery> ==Poimenovanja== Leta 1960 je [[Slovenska matica]] izdala knjigo ''Slovensko Primorje'' {{COBISS|ID=41395712}}, katere avtor je bil [[Anton Melik]] (1890−1966), slovenski [[geograf]], po katerem se od leta 1976 imenuje slovenski [[Geografski inštitut Antona Melika]] (GIAM). V njej je za območje Istre, ki je po [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|drugi svetovni vojni]] in ukinitvi [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]] pripadlo [[Slovenija|Sloveniji]], izbral poimenovanje Slovensko Primorje. ===Standardizacija lastnega imena Slovenska Istra=== Koordinacija županov štirih obmorskih občin, [[Mestna občina Koper|Mestne občine Koper]], [[Občina Izola|Občine Izola]], [[Občina Piran|Občine Piran]] in [[Občina Ankaran|Občine Ankaran]], je na podlagi predstavljenega gradiva 5. oktobra 2021 sprejela sklep št. 1-XXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin, s katerim so [[župan|župani]] soglašali, da se lastno ime Slovenska Istra (na kratko Istra) vključi v [[Slovenski pravopis|slovenski pravopis]] kot [[Zemljepisno lastno ime|uradno lastno ime]] za območje štirih slovenskih obmorskih občin.<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate=15. marec 2022 |date= |format=pdf |work= |archive-date=2022-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220702162404/https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |url-status=dead }}</ref> Postopke za prijavo poimenovanja na Komisijo za standardizacijo in Pravopisno komisijo pri [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti |Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU)]] vodi Znanstveno raziskovalno središče Koper.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/poimenovanje-slovenska-istra-bo-vkljuceno-v-pravopis-kot-uradno-lastno-ime/610300 |title=Poimenovanje Slovenska Istra bo vključeno v pravopis kot uradno lastno ime |accessdate=11. marec 2023 |date=27. januar 2022|format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.koper.si/wp-content/uploads/2022/01/05-ELABORAT-O-POIMENOVANJU-OBMOCJA-4-OBMORSKIH-OBCIN.pdf|title= Inštitut za jezikovne študije ZRS Koper: Elaborat o poimenovanju območja štirih slovenskih obmorskih občin |accessdate= |date=12. februar 2021 |format= |work= }}</ref> ====Pristojnosti in dosedanji postopki==== Z [[toponim|zemljepisnimi lastnimi imeni]] se v Sloveniji, v skladu s svojimi pristojnostmi, namreč ukvarjata dve komisiji:<br> 1. [[Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije|Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade RS]] (KSZI), ki odloča o naboru zemljepisnih imen v RS in standardizirana imena vpisuje v Register zemljepisnih imen;<br> 2. Pravopisna komisija pri [[SAZU]] in [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]] se z imeni ukvarja s perspektive jezikovne ustreznosti in skladnosti s [[Pravopis|pravopisnimi pravili]] ter apliciranju veljavnih pravopisnih pravil na konkretne primere. <br> Leta 2020 je bila [[Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU|Pravopisna komisija]] namreč s strani skupine prebivalcev štirih slovenskih primorskih občin že neuradno zaprošena za mnenje glede spremembe imen Slovensko Primorje (v pravopisu že iz šestdesetih let - SP 1962) in Obala (kasneje v medijih) v Slovenska Istra,<ref>{{navedi splet |url=https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/5670/ponovno-o-slovenski-oz-slovenski-istri |title=Jezikovna svetovalnica: Ponovno o »slovenski« oz. »Slovenski Istri« |accessdate=19. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> predvsem zaradi potrebe po bolj prepoznavnem in povezovalnem lastnem imenu, ki bi območje predstavljalo tudi kot turistično destinacijo. Stališče vseh štirih občin je bilo, da je tudi poimenovanje Obala neprimerno, da ga čutijo kot tuje in vsiljeno. Dokler KSZI ne prejme uradne pisne pobude, z iniciatorjem preimenovanja, ali je bil glede novega poimenovanja dosežen konsenz z argumenti, o tem vprašanju ne bo odločala. Na prebivalcih in tudi na poslancih v občinskih svetih pa je, da o sklepu št. 1-XXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin glasujejo in ga potrdijo ali pa zavrnejo, lahko tudi z drugačnimi predlogi. == Sklici == {{sklici}} == Viri == *{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=550}} *{{navedi knjigo |last=Žitko |first=Salvator |year=2022 |title=Pričevanja o slovenskem zgodovinopisju Istre : jubilejni zbornik razprav in člankov (1979–2022) |publisher=Annales : Zgodovinsko društvo za južno Primorsko |isbn=978-961-6732-46-8 |cobiss=135143683 |pages=}} *{{navedi knjigo |last=Pucer |first=Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri|publisher=Libris|isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=}} *{{navedi knjigo |last=Vinčec |first=Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Simič Sime|first1=Slobodan|first2=Alberto|last2=Pucer |year=2001 |title=Slovenska Istra - zaledje|chapter= |publisher=IKI d.o.o. SIS art, Ljubljana |isbn=961-90692-4-2 |cobiss=112297984|pages=}} *{{navedi knjigo |last=Darovec |first=Darko |year=1992 |title=Pregled zgodovine Istre|publisher=Koper, Primorske novice |isbn= |cobiss=30397696 |pages=}} *{{navedi knjigo |last=Darovec |first=Darko |year=2009 |title=Kratka zgodovina Istre|publisher=Koper, Univerza na Primorskem, Annales |isbn=978-961-6328-75-3 |cobiss=246275072}} *{{navedi knjigo |last=Pribac |first=Bert |year=2010 |title=Piranski zaliv je lahko samo Piranski : tudi kamni pričajo, da Savudrija in morje vmes pripadata Piranu|publisher=samozal. B. Pribac|isbn= |cobiss=249316352 |pages=}} ==Glej tudi== * [[Šavrinsko gričevje]] == Zunanje povezave== * [https://www.portoroz.si/si/odkrij/slovenska-istra Odkrij Slovensko Istro] pridobljeno 11. marca 2023 {{Istra}} {{Regionalizacija Slovenije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Geografija Slovenije]] [[Kategorija:Področja Slovenije]] 29gyg7wl89nxbndy8ciy9o00ftcmk10 6676662 6676661 2026-05-16T18:35:51Z ~2026-29551-01 260020 /* Cestne omejitve */ 6676662 wikitext text/x-wiki '''Slovenska Istra ne obstaja'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TV3SGBNR |title=Analiza imen za obalno regijo|accessdate=4. novembra 2024 |date=24. maja 2016 |format= |work= }}</ref> je neuradno poimenovanje za območje v jugozahodnem delu [[Slovenija|Slovenije]], ki se nahaja na severnem delu [[Istra|Istrskega polotoka]]. Leži v zaledju slovenske obale v Šavrinskih Brdih. == Zgodovina== Glej zgodovino na hrvaški wiki za Istro. ==Geografija== [[Slika:Strunjan-Mesecev zaliv.jpg|250px|thumb|desno|Flišnati klif v Mesečevem zalivu]] 43 kilometrov dolga obala [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] v Republiki Sloveniji ima številne polotoke in zalive, kot so [[Piranski zaliv]] (zaliv Largone), [[Koprski zaliv]] in [[Ankaranski polotok]], pa tudi rezervat [[Škocjanski zatok]] in dva [[krajinski park|krajinska parka]], na območju [[Krajinski park Strunjan|Sečoveljskih]] in [[Krajinski park Sečoveljske soline|Strunjanskih solin]]. V Krajinskem parku Strunjan se nahaja največji [[klif]] v [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]]. Notranjost slovenske obale predstavlja [[fliš|flišnato]] [[Šavrinsko gričevje]], ki je geografsko raznoliko, s številnimi [[Sleme (geografija)|slemeni]] ter ponekod obsega tudi nekatere [[Kraški pojav|kraške pojave]], npr. spodmole v dolini [[Dragonja|Dragonje]]. Najpomembnejši reki v slovenski Istri sta [[Rižana (reka)|Rižana]] in [[Dragonja]]. ==Gospodarstvo== Slovenska obala velja za drugo najbolj gospodarsko razvito območje Slovenije, za [[Osrednjeslovenska regija|osrednjeslovensko regijo]]. Najpomembnejši gospodarski panogi sta [[transport]] in [[turizem]], sledita jima storitve in [[Industrija (proizvodnja)|industrija]]. [[Luka Koper]] je edino mednarodno [[pristanišče]] v Sloveniji in eno največjih na [[Jadransko morje|Jadranu]]. ==Turizem== Turizem je ena od glavnih gospodarskih dejavnosti , posebej v [[Portorož]]u, [[Piran]]u, [[Izola|Izoli]] in [[Ankaran]]u. Najpomembnejše zgodovinsko mesto je [[Piran]], z bogato [[Beneška republika|beneško]] [[gotika|gotsko]] arhitekturo. Sosednji Portorož je bil nekdaj mondeni turistični center, v katerem so v sedemdesetih letih preteklega stoletja zgradili nove hotele, tudi s podporo tamkajšnje igralnice. Tudi nekdanje ribiško naselje [[Izola]] se iz industrijskega območja spreminja v priljubljeno turistično destinacijo. Srednjeveško mesto Koper je zanimivo za turiste, čedalje bolj pa se turistično razvija tudi poprej zapostavljeno zaledje Slovenske Obale, posebej tamkajšnje slikovite Šavrinske vasi, med njimi [[Marezige]], [[Koštabona|Koštabona]], [[Padna]], [[Sveti Peter, Piran|Sveti Peter]] in [[Malija]]. Moderni večji [[Marina (pristanišče)|marini]] za [[Jahta|jahte]] in [[Jadrnica|jadrnice]] sta v Izoli in Portorožu (v [[Lucija, Piran|Luciji]]). ==Kmetijstvo in vinogradništvo== Slovenska Obala posebej slovi po odličnem vinu in [[Oljčno olje|oljčnem olju]]. Najbolj pogosto gojeni sorti vinske trte dajeta vino [[refošk]] in [[malvazija|malvazijo]]. Med sadjem prevladujejo [[Češnja|češnje]], [[figa|fige]], tudi [[Breskev|breskve]]. Ponekod gojijo [[kivi]], v [[Strunjan|Strunjanski dolini]] pa [[kaki]] in v manjši meri tudi [[Jagoda|jagode]], od zelenjave uspevajo zgodnje vrtnine, radič, [[paradižnik]], [[beluši]], tudi [[Artičoka|artičoke]] in [[Jajčevec|jajčevci]] ter [[Buča|buče]], vendar ni večjih nasadov, razen kjer imajo urejeno [[namakanje]]. Botanične posebnosti so [[Žižola|žižola]], [[japonska nešplja]] in [[kaprovec]]. == Cestni promet == Bližina mej z [[Italija|Italijo]] ([[Spodnje Škofije]] - Rabuiese) in s [[Hrvaška|Hrvaško]] ([[Sečovlje]] - [[Plovanija]] ter [[Dragonja, Piran|Dragonja]] - [[Kaštel]]), omogoča relativno lahko dostopnost. [[Hitra cesta H6|Hitra cesta]] [[Slika:H6-SI.png|30px]] je zgrajena zgolj do [[Dobrava, Izola|Dobrave]] pri [[Izola|Izoli]]. [[Strunjan]] in somestje [[Piran]] - [[Portorož]] - [[Lucija, Piran|Lucija]] sta od tam dostopna zgolj po [[Glavna cesta|magistralni cesti G2-111]] (Izola-Sečovlje), ki je od Strunjana delno speljana po meji med Lucijo in Portorožem. 2&nbsp;km pred Lucijo je na [[prelaz]]u Valeta odcep proti [[Portorož]]u in [[Piran]]u, proti Portorožu pa znova tudi na [[Krožno križišče|krožišču]] v spodnjem delu Lucije. ===Cestne omejitve=== Ker odsek [[Hitra cesta H5|hitre ceste]] [[Slika:H5-SI.png|30px]] Šmarje–Dragonja do meje s Hrvaško ni bil zgrajen, se promet sedaj vrši po ne dovolj pretočni glavni cesti G1-11. Prav tako je šele v pripravi projekt [[Hitra cesta H6|hitre ceste]] [[Slika:H6-SI.png|30px]] na odseku Izola–Jagodje–Lucija, z odcepom v [[Piran]].<ref>{{navedi splet |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED4924 |title=Uredba o državnem lokacijskem načrtu za hitro cesto na odseku Jagodje-Lucija in priključno cesto za Piran |accessdate=22. junij 2025 |date=25. julij 2008 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://obalaplus.si/kako-bi-po-novem-izgledala-hitra-cesta-med-jagodjem-in-lucijo-video/ |title=Kako naj bi po novem izgledala hitra cesta med Jagodjem in Lucijo |accessdate=22. junij 2025 |date=20. marec 2025 |format= |work= }}</ref> Prometni tokovi do (in iz) [[Istrska županija]] Hrvaške zato potekajo tudi preko [[Sečovlje|Sečovelj]] ter po [[Glavna cesta|magistralni cesti G2-111]], kar zlasti v času poletne turistične sezone povzroča cestne kolone in tudi večurne zastoje.<ref>{{navedi splet |url=https://www.promet.si/sl |title=Promet.si: zastoji |accessdate=24. junij 2025 |date= |format= |work= |archive-date=2025-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250618023741/https://www.promet.si/sl |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://primorske.svet24.si/slovenija/prometni-kaos-zastoji-nastajajo-tudi-na-cesti-smar |title=Primorske novice: Prometni kaos, zastoji vse daljši |accessdate=24. junij 2025 |date=22. junij 2025 |format= |work= }}</ref> == Galerija== <gallery mode=""packed"> Image:Koper I - At the Coast (32206671028).jpg|Koper Image:Ankaran.jpg|Ankaran Image:Izola - panorama.jpg|Izola Image:Piran, Slovénie (48394618331).jpg|Piran Image:Portorož (Slovenia) from Crveni Vrh, Općina Umag, Croatia - panoramio (10).jpg|Portorož </gallery> <gallery mode="packed"> Image:St Quiricus church in Slovenian Istria.jpg|[[Cerkev sv. Kvirika, Sočerga|Cerkev sv. Kvirika nad Sočergo]] Image:Cerkev Marijinega prikazanja - panoramio.jpg|Cerkev Marijinega prikazanja v [[Strunjan|Strunjanu]] Image:Church of the Holy Trinity Hrastovlje.JPG|[[Cerkev sv. Trojice, Hrastovlje|Taborna cerkev sv. Trojice v Hrastovljah]] Image:Sečovlje-234887.jpg|[[Sečoveljske soline]] Image:Mlini-1.jpg|Naravni most pri [[Sočerga|Sočergi]] Image:Košta1.jpg|[[Koštabona]] </gallery> ==Poimenovanja== Leta 1960 je [[Slovenska matica]] izdala knjigo ''Slovensko Primorje'' {{COBISS|ID=41395712}}, katere avtor je bil [[Anton Melik]] (1890−1966), slovenski [[geograf]], po katerem se od leta 1976 imenuje slovenski [[Geografski inštitut Antona Melika]] (GIAM). V njej je za območje Istre, ki je po [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|drugi svetovni vojni]] in ukinitvi [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]] pripadlo [[Slovenija|Sloveniji]], izbral poimenovanje Slovensko Primorje. ===Standardizacija lastnega imena Slovenska Istra=== Koordinacija županov štirih obmorskih občin, [[Mestna občina Koper|Mestne občine Koper]], [[Občina Izola|Občine Izola]], [[Občina Piran|Občine Piran]] in [[Občina Ankaran|Občine Ankaran]], je na podlagi predstavljenega gradiva 5. oktobra 2021 sprejela sklep št. 1-XXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin, s katerim so [[župan|župani]] soglašali, da se lastno ime Slovenska Istra (na kratko Istra) vključi v [[Slovenski pravopis|slovenski pravopis]] kot [[Zemljepisno lastno ime|uradno lastno ime]] za območje štirih slovenskih obmorskih občin.<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate=15. marec 2022 |date= |format=pdf |work= |archive-date=2022-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220702162404/https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |url-status=dead }}</ref> Postopke za prijavo poimenovanja na Komisijo za standardizacijo in Pravopisno komisijo pri [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti |Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU)]] vodi Znanstveno raziskovalno središče Koper.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/poimenovanje-slovenska-istra-bo-vkljuceno-v-pravopis-kot-uradno-lastno-ime/610300 |title=Poimenovanje Slovenska Istra bo vključeno v pravopis kot uradno lastno ime |accessdate=11. marec 2023 |date=27. januar 2022|format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.koper.si/wp-content/uploads/2022/01/05-ELABORAT-O-POIMENOVANJU-OBMOCJA-4-OBMORSKIH-OBCIN.pdf|title= Inštitut za jezikovne študije ZRS Koper: Elaborat o poimenovanju območja štirih slovenskih obmorskih občin |accessdate= |date=12. februar 2021 |format= |work= }}</ref> ====Pristojnosti in dosedanji postopki==== Z [[toponim|zemljepisnimi lastnimi imeni]] se v Sloveniji, v skladu s svojimi pristojnostmi, namreč ukvarjata dve komisiji:<br> 1. [[Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije|Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade RS]] (KSZI), ki odloča o naboru zemljepisnih imen v RS in standardizirana imena vpisuje v Register zemljepisnih imen;<br> 2. Pravopisna komisija pri [[SAZU]] in [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]] se z imeni ukvarja s perspektive jezikovne ustreznosti in skladnosti s [[Pravopis|pravopisnimi pravili]] ter apliciranju veljavnih pravopisnih pravil na konkretne primere. <br> Leta 2020 je bila [[Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU|Pravopisna komisija]] namreč s strani skupine prebivalcev štirih slovenskih primorskih občin že neuradno zaprošena za mnenje glede spremembe imen Slovensko Primorje (v pravopisu že iz šestdesetih let - SP 1962) in Obala (kasneje v medijih) v Slovenska Istra,<ref>{{navedi splet |url=https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/5670/ponovno-o-slovenski-oz-slovenski-istri |title=Jezikovna svetovalnica: Ponovno o »slovenski« oz. »Slovenski Istri« |accessdate=19. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> predvsem zaradi potrebe po bolj prepoznavnem in povezovalnem lastnem imenu, ki bi območje predstavljalo tudi kot turistično destinacijo. Stališče vseh štirih občin je bilo, da je tudi poimenovanje Obala neprimerno, da ga čutijo kot tuje in vsiljeno. Dokler KSZI ne prejme uradne pisne pobude, z iniciatorjem preimenovanja, ali je bil glede novega poimenovanja dosežen konsenz z argumenti, o tem vprašanju ne bo odločala. Na prebivalcih in tudi na poslancih v občinskih svetih pa je, da o sklepu št. 1-XXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin glasujejo in ga potrdijo ali pa zavrnejo, lahko tudi z drugačnimi predlogi. == Sklici == {{sklici}} == Viri == *{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=550}} *{{navedi knjigo |last=Žitko |first=Salvator |year=2022 |title=Pričevanja o slovenskem zgodovinopisju Istre : jubilejni zbornik razprav in člankov (1979–2022) |publisher=Annales : Zgodovinsko društvo za južno Primorsko |isbn=978-961-6732-46-8 |cobiss=135143683 |pages=}} *{{navedi knjigo |last=Pucer |first=Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri|publisher=Libris|isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=}} *{{navedi knjigo |last=Vinčec |first=Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Simič Sime|first1=Slobodan|first2=Alberto|last2=Pucer |year=2001 |title=Slovenska Istra - zaledje|chapter= |publisher=IKI d.o.o. SIS art, Ljubljana |isbn=961-90692-4-2 |cobiss=112297984|pages=}} *{{navedi knjigo |last=Darovec |first=Darko |year=1992 |title=Pregled zgodovine Istre|publisher=Koper, Primorske novice |isbn= |cobiss=30397696 |pages=}} *{{navedi knjigo |last=Darovec |first=Darko |year=2009 |title=Kratka zgodovina Istre|publisher=Koper, Univerza na Primorskem, Annales |isbn=978-961-6328-75-3 |cobiss=246275072}} *{{navedi knjigo |last=Pribac |first=Bert |year=2010 |title=Piranski zaliv je lahko samo Piranski : tudi kamni pričajo, da Savudrija in morje vmes pripadata Piranu|publisher=samozal. B. Pribac|isbn= |cobiss=249316352 |pages=}} ==Glej tudi== * [[Šavrinsko gričevje]] == Zunanje povezave== * [https://www.portoroz.si/si/odkrij/slovenska-istra Odkrij Slovensko Istro] pridobljeno 11. marca 2023 {{Istra}} {{Regionalizacija Slovenije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Geografija Slovenije]] [[Kategorija:Področja Slovenije]] 7608vjj89vin1q81fuch6e47dd67o0g 6676670 6676662 2026-05-16T19:46:40Z Yerpo 8417 vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/~2026-29551-01|~2026-29551-01]] ([[User talk:~2026-29551-01|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:InternetArchiveBot|InternetArchiveBot]] 6633331 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska pokrajina |_noautocat = <!-- "no" for no automatic categorization --> |native_name = Istria slovena {{ikona it}} |conventional_long_name = Slovenska Istra |common_name = Istra |common_name2 = |subdivision = |nation = pokrajina Slovenije |demonym = Istrani / Istrijani |status_text = |government_type = |title_leader = |title_deputy = |leader1 = |year_leader1 = |deputy1 = |year_deputy1 = <!-- Legislature --> |legislature = <!-- Name of legislature --> |house1 = <!-- Name of first chamber --> |house2 = <!-- Name of second chamber --> |type_house1 = <!-- Default: "Upper house" --> |type_house2 = <!-- Default: "Lower house" --> <!-- General information --> |capital = |coordinates = |motto = |anthem = |political_subdiv = [[Slika:Coa Koper.grb.svg|border|24px]]<br>[[Mestna občina Koper]]<br> <br> [[Občina Izola]]<br> [[Slika:Wappen piran.svg|border|24px]]<br> [[Občina Piran]]<br> [[Slika:Ankaran Grb - Coat of Arms.svg|border|24px]]<br> [[Občina Ankaran]] |today ={{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija|Slovenija]] <!-- Rise and fall, events, years and dates --> <!-- Only fill in the start/end event entry if a specific article exists. Don't just say "abolition" or "declaration". --> |year_start = 2021 |year_end = |event_start = Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate=15. marec 2022 |date= |format=pdf |work= |archive-date=2022-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220702162404/https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |url-status=dead }}</ref> |date_start = 5. oktober |event_end = |date_end = |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event4 = |date_event4 = |event5 = |date_event5 = |life_span = |era = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = <!-- Images --> |image_flag = |image_border = |flag_type = |flag = |image_coat = |symbol_type = grb |symbol = |image_map = SlovenianIstriaLocationMap.png |image_map_caption = Lokacija Slovenske Istre v Sloveniji <!-- Flag navigation: Preceding and succeeding entities "p1" to "p5" and "s1" to "s8" --> |p1 = <!-- Name of the article for preceding entity, numbered 1–5 --> |flag_p1 = <!-- Default: "Flag of {{{p1}}}.svg" (size 30) --> |border_p1 = <!-- Default: "border"; for non-rectangular flag, type "no" --> |image_p1 = <!-- Use: [[Image:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] --> |s1 = <!-- Name of the article for succeeding entity, numbered 1–8 --> |flag_s1 = <!-- Default: "Flag of {{{s1}}}.svg" (size 30) --> |border_s1 = <!-- Default: "border"; for non-rectangular flag, type "no" --> |image_s1 = <!-- Use: [[Image:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] --> <!-- Area and population of a given year (up to 5) --> |stat_year1 = <!-- year of the statistic, specify either area, population or both, numbered 1–5 --> |stat_area1 = <!-- area in square kilometres (w/o commas or spaces), area in square miles is calculated --> |stat_pop1 = <!-- population (w/o commas or spaces), population density is calculated if area is also given --> | area_lost1 = | lost_to1 = | area_lost_year1 = | area_gained1 = | gained_from1 = | area_gained_year1 = <!-- Governance --> | Status = postopek v zvezi s standardizacijo lastnega imena za obravnavano območje | Government = | government_type = | Arms = | arms_caption = | Civic = | civic_caption = | HQ = | CodeName = | Code = <!-- Subdivisions --> | Divisions = | DivisionsNames = | DivisionsMap = | divisions_map_caption = <!-- Memberships --> | membership_title1 = | membership1 = | membership_title2 = | membership2 = | membership_title3 = | membership3 = | membership_title4 = | membership4 = | membership_title5 = | membership5 = |footnotes = <!-- Accepts wikilinks --> }} '''Slovenska Istra'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TV3SGBNR |title=Analiza imen za obalno regijo|accessdate=4. novembra 2024 |date=24. maja 2016 |format= |work= }}</ref> je neuradno poimenovanje za območje v jugozahodnem delu [[Slovenija|Slovenije]], ki se nahaja na severnem delu [[Istra|Istrskega polotoka]]. ==Opis== Območje današnje Slovenske Istre v preteklosti ni nikoli predstavljalo »posebne« [[regija|regije]] oz. zaokrožene upravne ali kakšne druge enote, ker je bilo vključeno v enotno deželo Istro (v srednjem veku [[Mejna grofija Istra|Mejno grofijo Istro]]), tudi po povratku [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrije]] in prevzemu v začetku 19. stoletja, kasneje [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], tedaj pa v širši kontekst [[Avstrijsko primorje|Avstrijskega Primorja]]. Največje urbano središče je mesto [[Koper]], druga večja naselja pa so [[Izola]], [[Piran]], [[Lucija, Piran|Lucija]] in [[Portorož]]. Območje vseh štirih občin ([[Mestna občina Koper|Mestne občine Koper]], [[Občina Izola|Občine Izola]], [[Občina Piran|Občine Piran]] in [[Občina Ankaran|Občine Ankaran]]) obsega okoli 120 naselij. V nekaterih naseljih sta [[Uradni jezik|uradna jezika]] tako [[slovenščina]] kot [[italijanščina]], saj tam avtohtono živijo pripadniki samoupravne [[Italijanska manjšina v Sloveniji|italijanske narodne skupnosti]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |title=Italijanska narodna skupnost : statistični podatki |publisher=Urad Vlade RS za narodnosti |accessdate=2018-09-26 |archive-date=2018-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180926205814/http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |url-status=dead }}</ref> == Naselja, kraji, zaselki == Slovenska Istra obsega 124 naselij v štirih obmorskih občinah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate=15. marec 2022 |date= |format=pdf |work= |archive-date=2022-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220702162404/https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |url-status=dead }}</ref> Najbolj spremenjeno podobo imajo obmorska središča, kot so [[Koper]], [[Izola]], [[Portorož]], [[Lucija, Piran|Lucija]] in [[Ankaran]], vključno z bližnjimi turističnimi naselji, npr. [[Bernardin]], [[Fiesa]]. [[Slika:Morski park Laguna - panoramio.jpg|250px|thumb|desno|Del turističnega naselja Bernardin]] == Zgodovina== Istra je naseljena že od [[paleolitik]]a. V predrimskem obdobju se je v Istri razvila mreža približno 500 naselij znanih pod imenom ''[[kaštelir]]ji.''{{sfn|Darovec|2009|p=33}} [[Rimljani]] so [[Histri|Histre]], ki jih nekateri zgodovinarji uvrščajo med [[Iliri|Ilire]], opisovali kot kruto pleme [[pirat]]ov, ki so bili zaščiteni zaradi težavne plovbe ob istrski skalni [[obala|obali]]. Rimljani so potrebovali dva [[vojna]] pohoda, da so jih leta 178/177 pr. n. št. končno premagali in Istro zavzeli.{{sfn|Darovec|2009|p=37}} Tedaj so uničili njihovo [[glavno mesto]] [[Nezakcij]], njihov kralj [[Epulon]] pa se je sam pokončal.{{sfn|Darovec|2009|p=37}} [[Slika:Regio X.jpg|280px|thumb|desno|Rimska X. regija Venetia et Histria]] Rimljani so v dolgem obdobju njihove vladavine Istro zelo razvili. Skupaj z beneškim delom so jo vključili v X. rimsko regijo »Venetia et Histria«, ki je predstavljala severovzhodno mejo Italije. V Pulju in Poreču so zgradili kolonije, na otočju [[Brioni]] in drugod ob zahodni obali pa vile in [[Villa rustica|posestva]]. Istro je s cesarstvom povezovala [[rimska cesta]] [[Via Flavia]], ki je iz [[Oglej|Akvileje]] bila speljana proti [[Pulj|Herculaneumu]]. S padcem [[Ravena|Ravene]] in z [[Odoaker|Odoakerjevo]] odstavitvijo [[Romul Avgust|Romula Avgusta]] leta 476, je [[Zahodno Rimsko cesarstvo|Zahodno rimsko cesarstvo]] dokončno propadlo. === Srednji vek === {{glavni|Mejna grofija Istra}} Po propadu Zahodnega rimskega cesarstva je leta 538/9 Istra prešla pod bizantinsko ali vzhodnorimsko oblast, v upravnem smislu pa skupaj z Benečijo pod [[Eksarhati na Apeninskem polotoku|eksarhat]] v [[Ravena|Raveni]].{{sfn|Darovec|2009|p=51}} Ko se se v drugi polovici 6. stoletja začeli sovražni vpadi v Istro, predvsem [[Langobardi|Langobardov]] po letu 568, ter kasneje Avarov (Obrov) in Slovanov, so bizantinske oblasti v Istri združile civilno in vojaško oblast in na vodstvo dežele postavile svojega vojaškega poveljnika, ki pa je prevzel še naloge civilnega upravnika (iudes provinciae). Leta 788 je Istra pripadla [[Franki|Frankom]]. {{sfn|Darovec|2009|p=53}} [[Mejna grofija Istra]] (ali Istrska marka) je nastala kot [[Karolingi|karolinška]] mejna marka ter je obsegala območje Istrskega polotoka in okoliških območij, ki jih je osvojil [[Pipin Langobardski]], sin [[Karel Veliki|Karla Velikega]] leta 789. [[File:Rizana_assembly_manuscript_804_p1.jpg|thumb|right|150px|Prva stran listine rižanskega zbora]] === Slovanska poselitev Istre === {{glavni|Rižanski zbor}} [[Slovani]] so se v Istro začeli naseljevati v sedmem stoletju. Med najstarejšimi viri, ki omenjajo prisotnost Slovanov v Istri, je zapisnik [[rižanski zbor|rižanskega zbora]] ({{jezik-it|Il Placito del Risano}}), ki se je odvijal najverjetneje leta 804 v kraju [[Rižana (naselje)|Rižana]] blizu Kopra.{{sfn|Darovec|2009|p=58}} Rižanski zbor je sklical gradeški patriarh Fortunat. Udeležili so se ga predstavniki devetih istrskih mest in kaštelov, predsedovali pa so mu trije cesarjevi odposlanci in predstavniki cerkve ([[Gradež (Italija)|gradeški]] [[patriarh]]). ===Benečani v Istri=== Že od sedemdesetih let 9. stoletja so istrska mesta občasno občutila vpliv Benetk, vendar so se kljub temu še samostojno razvijala in oblikovala lastno upravo in zakonodajo (mestne komune). [[Beneška republika]] je začela prevzemati oblast nad zahodno in južno obalo Istre v 13. stoletju (Koper 1279, Izola 1280, Piran 1283){{sfn|Darovec|2009|p=66}} medtem ko je osrednja in vzhodna Istra ostajala v okviru vojvodine [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]]. Meja se je v naslednjih stoletjih stabilizirala, tako da sta približno dve tretjini Istre pripadali Benetkam, ena tretjina pa Kranjski. Leta 1420 so Benetke [[Oglejski patriarhat|oglejskim patriarhom]] odvzele še preostalo posest v Istri, in sicer [[Milje, Italija|Milje]], [[Labin]], [[Plomin]], [[Oprtalj]], [[Buzet]], [[Roč, Buzet|Roč]], [[Hum, Buzet|Hum]]. Poslednji je leta 1421 po obleganju klonil še grad Petrapilosa pri [[Buzet|Buzetu]], kjer je bil sedež patriarhov v Istri. Beneška oblast je v Slovenski Istri trajala vse do leta 1797, ko je [[Napoleon Bonaparte]] [[Beneška republika|Beneško republiko]] zasedel in razpustil. [[Slika:Koper-St,-Prätorenpalast-(280711).jpg|220px|thumb|levo|[[Pretorska palača]] v Kopru]] === Novi vek === Sredi 15. in 16. stoletja je prebivalstvo Istre močno zdesetkala kuga.{{sfn|Darovec|2009|p=108}} Benečani so upad prebivalstva začeli nadomeščati z naseljevanjem slovanskih prebivalcev iz svojih ozemelj na južni obali [[Jadran]]a, predvsem iz [[Dalmacija|Dalmacije]] in [[Črna gora|Črne gore]], pa tudi iz Albanije.{{sfn|Darovec|2009|p=100}} Poleg tega je v času [[Turški vpadi|turških vpadov]] in po hrvaško-ogrskem porazu leta 1493 v [[Krbavska bitka|Krbavski bitki]] Istro preplavil val [[čakavščina|čakavskih]] beguncev iz [[Lika|Like]], zahodne [[Bosna|Bosne]] in ostale primorske Hrvaške, pa tudi [[Istroromuni]] in [[Vlahi]].{{sfn|Darovec|2009|p=98}} Vse to je prispevalo k izredni demografski pestrosti Istre, ki se je ohranila do današnjih dni. === Francoska oblast === Med letoma 1805 in 1813 je bila Istra pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]]ovo oblastjo{{sfn|Darovec|2009|p=169}} in je bila najprej del [[Italijansko kraljestvo|Italijanskega kraljestva]],{{sfn|Darovec|2009|p=169}} od leta 1809 pa je bila vključena v [[Ilirske province]].{{sfn|Darovec|2009|p=179}} V bližini [[Piran|Pirana]] leta 1812 prišlo do pomorske bitke med angleškimi in francoskimi vojnimi ladjami, znane kot [[bitka pri Piranu]]. Od leta 1797 do leta 1813 so si Francozi in Avstrijci podajali celotno ozemlje Istre. === Habsburžani v Istri === [[Slika:Österreichisches Küstenland 1897.jpg|trumb|250 px|desno|Istra v času Avstro-Ogrske, 1897]] [[Slika:Confini Trieste-Istria2.jpg|thumb|250px|desno|Prikaz razdelitve Svobodnega tržaškega ozemlja po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] po t.i. [[Morganova linija|Morganovi liniji]] (rdeče), modra je sedanja meja med Italijo in Slovenijo]] Po dokončnem porazu [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] (1815) so celotnemu polotoku zavladali [[Habsburžani]], ki so ustanovili [[Ilirsko kraljestvo]]{{sfn|Darovec|2009|p=180}} ter ohranili svojo oblast v [[Avstrijsko primorje|Avstrijskem primorju]] do konca [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]]. V tem obdobju je Istra doživela ponoven razcvet, zlasti pa [[Trst]], najpomembnejše avstrijsko pristanišče in veliko industrijsko središče z [[Ladjedelnica|ladjedelnico]], ki so ga z [[Južna železnica|Južno železnico]] povezali z [[Dunaj|Dunajem]]. [[Pulj]] je bil po letu 1853{{sfn|Darovec|2009|p=185}} izbran za glavno pomorsko oporišče [[Avstro-ogrska vojna mornarica|avstro-ogrske vojne mornarice]] in je bil leta 1856 v njem ustanovljen arzenal, po letu 1864 pa so v mesto prestavili še pristaniški admiralat iz Trsta. === Obdobje po prvi svetovni vojni === Neposredno po [[Prva svetovna vojna|1. svetovni vojni]] so v [[Pulj|Pulju]] 28.10.1918 po zgledu zagrebškega ustanovili Narodni svet, ki je postal lokalni vrhovni organ [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]], ustanovljene na območju razpadle [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]. Sestavljali so ga predstavniki Hrvatov, živečih v Istri, pa tudi predstavniki italijanskih liberalcev in socialistov. Ta je 30.10. sicer prevzel poveljstvo nad nekdanjo [[Avstro-ogrska vojna mornarica|avstrijsko vojno mornarico]] (z izjemo od italijanskih diverzantov potopljene admiralske bojne ladje [[SMS Viribus Unitis]]), vendar je njegova oblast trajala le do 5. novembra 1918, ko je v mesto vkorakala italijanska vojska{{sfn|Darovec|2009|p=208}} in je zatem celotna Istra pripadla [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. Zlasti po prihodu [[fašisti|fašistov]] na oblast so bile nasilno ukinjene vse oblike narodnega izražanja, zavedne Slovence pa so preganjali, jih zapirali in deportirali v druge dele Italije. Aktiviste narodnoosvobodilnega gibanja, antifašiste ter [[Judje|Jude]] in tudi pripadnike drugih narodov so zapirali v [[uničevalno taborišče|uničevalna taborišča]], kot je [[Rižarna, Trst|Rižarna]] v Trstu in v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska taborišča]], kot je [[Koncentracijsko taborišče Gonars|Gonars]], večina vlakovnih kompozicij iz Trsta je obsojence vozila v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]]. Dejansko je Kraljevina Italija kapitulirala 8. septembra 1943, do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] pa je bila Istra del Operativne cone Jadransko primorje (''Adriatisches Küstenland''), [[Okupacija slovenskega ozemlja|okupacijskega območja]] [[wermacht|wermachta]], v okviru [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. === Jugoslovansko obdobje === {{glavni|Svobodno tržaško ozemlje}} S [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|pariško mirovno pogodbo leta 1947]] je bila ustanovljena nevtralna država [[Svobodno tržaško ozemlje]] (STO). Severni del s [[Trst|Trstom]] vred (cona A) je bil pod vojaško upravo zahodnih zaveznikov, južni del (cona B) do reke [[Mirna (Hrvaška)|Mirne]], pa pod jugoslovansko vojaško upravo. Z [[Londonski memorandum|Londonskim memorandumomom]] oziroma sporazumom leta 1954 je bil STO ukinjen, cona A je pripadla Italiji, cona B (tudi Slovenska Istra) pa [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]. [[Koper]], [[Izola]] in [[Piran]] so tako postali nova slovenska obala, medtem ko je s Slovenci poseljena obala med [[Trst|Trstom]] in [[Štivan|Štivanom]], pripadla Italiji. Ob določitvi meje med [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenijo]] in [[Socialistična republika Hrvaška|SR Hrvaško]] leta 1945 je bilo sprva dogovorjeno, da bo meja med republikama potekala na [[Mirna (Hrvaška)|reki Mirni]] pri [[Novigrad, Istra|Novigradu]]. Slovenski politik [[Edvard Kardelj]], ki je sodeloval pri določitvi meje skupaj s hrvatom [[Vladimir Bakarić|Vladimirjem Bakarićem]], pa se je odločil za drugačen načrt in potek meje med državama sta določila na reki [[Dragonja|Dragonji]] pri [[Sečovlje|Sečovljah]],<ref>{{Navedi splet|url=https://demokracija.si/fokus/kako-je-edvard-kardelj-zapravil-istro/|title=Kako je Edvard Kardelj zapravil Istro}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author=Beltram, Jurij |year=1986 |title=Pomlad v Istri, Istrsko okrožje cone B STO 1947-1952 |publisher=Založba Lipa, Založništvo tržaškega tiska |isbn= |cobiss= 149045 |pages=109}}</ref> kar pa je bil le ustni dogovor med političnimi veljaki,<ref>{{navedi knjigo |author=Pribac, Bert |year=2010 |title=Piranski zaliv je lahko samo Piranski : tudi kamni pričajo, da Savudrija in morje vmes pripadata Piranu|publisher=samozal. B. Pribac|isbn= |cobiss=249316352 |pages=17}}</ref> zato se brez strinjanja [[Josip Broz - Tito|maršala Tita]] končne odločitve o razmejitvi zagotovo ne bi moglo sprejeti. V Povojnem obdobju se je [[Koper]] razvil v regionalni center, zlasti zaradi pristanišča in novih industrijskih obratov. [[Slika:Odhod zadnjih vojakov JLA iz Kopra.jpg|250px|thumb|desno|Odhod zadnjih vojakov JLA iz Kopra (1991)]] Potem, ko je 25. junija 1991 [[Slovenija]] razglasila neodvisnost, so po [[Slovenska vojna za neodvisnost|osamosvojitveni vojni]] v [[Luka Koper|koprski luki]] 26. oktobra 1991 Slovenijo zapustili še zadnji vojaki [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]]. ===Demografske in etnične spremembe v Slovenski Istri=== Med leti 1950 in 1970 je celotna Istra doživela velike demografske spremembe. Številni prebivalci obalnih naselij, ki so bili večinoma [[italijani|italijanske narodnosti]], so se med »istrskim eksodusom« kot [[Optant|optanti]] izselili v [[Italija|Italijo]], tudi zaradi obsežne italijanske propagande in/ali v strahu pred novo [[Komunistična partija Slovenije|komunistično oblastjo]]. Tako se je italijanska narodna skupnost v Istri močno številčno zmanjšala. Veliko naselij, tudi v notranjosti, je ostalo praznih, zato so se v Slovensko Istro selili priseljenci iz drugih regij Slovenije, pa tudi iz drugih republik nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]]. ==Geografija== [[Slika:Strunjan-Mesecev zaliv.jpg|250px|thumb|desno|Flišnati klif v Mesečevem zalivu]] 43 kilometrov dolga obala [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] v slovenski Istri ima številne polotoke in zalive, kot so [[Piranski zaliv]] (zaliv Largone), [[Koprski zaliv]] in [[Ankaranski polotok]], pa tudi rezervat [[Škocjanski zatok]] in dva [[krajinski park|krajinska parka]], na območju [[Krajinski park Strunjan|Sečoveljskih]] in [[Krajinski park Sečoveljske soline|Strunjanskih solin]]. V Krajinskem parku Strunjan se nahaja največji [[klif]] v [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]]. Notranjost Slovenske Istre predstavlja [[fliš|flišnato]] [[Šavrinsko gričevje]], ki je geografsko raznoliko, s številnimi [[Sleme (geografija)|slemeni]] ter ponekod obsega tudi nekatere [[Kraški pojav|kraške pojave]], npr. spodmole v dolini [[Dragonja|Dragonje]]. Najpomembnejši reki v slovenski Istri sta [[Rižana (reka)|Rižana]] in [[Dragonja]]. ==Gospodarstvo== Slovenska Istra velja za drugo najbolj gospodarsko razvito območje Slovenije, za [[Osrednjeslovenska regija|osrednjeslovensko regijo]]. Najpomembnejši gospodarski panogi sta [[transport]] in [[turizem]], sledita jima storitve in [[Industrija (proizvodnja)|industrija]]. [[Luka Koper]] je edino mednarodno [[pristanišče]] v Sloveniji in eno največjih na [[Jadransko morje|Jadranu]]. ==Turizem== Turizem je ena od glavnih gospodarskih dejavnosti v Slovenski Istri, posebej v [[Portorož]]u, [[Piran]]u, [[Izola|Izoli]] in [[Ankaran]]u. Najpomembnejše zgodovinsko mesto je [[Piran]], z bogato [[Beneška republika|beneško]] [[gotika|gotsko]] arhitekturo. Sosednji Portorož je bil nekdaj mondeni turistični center, v katerem so v sedemdesetih letih preteklega stoletja zgradili nove hotele, tudi s podporo tamkajšnje igralnice. Tudi nekdanje ribiško naselje [[Izola]] se iz industrijskega območja spreminja v priljubljeno turistično destinacijo. Srednjeveško mesto Koper je zanimivo za turiste, čedalje bolj pa se turistično razvija tudi poprej zapostavljeno zaledje Slovenske Istre, posebej tamkajšnje slikovite istrske vasi, med njimi [[Marezige]], [[Koštabona|Koštabona]], [[Padna]], [[Sveti Peter, Piran|Sveti Peter]] in [[Malija]]. Moderni večji [[Marina (pristanišče)|marini]] za [[Jahta|jahte]] in [[Jadrnica|jadrnice]] sta v Izoli in Portorožu (v [[Lucija, Piran|Luciji]]). ==Kmetijstvo in vinogradništvo== Slovenska Istra posebej slovi po odličnem vinu in [[Oljčno olje|oljčnem olju]]. Najbolj pogosto gojeni sorti vinske trte dajeta vino [[refošk]] in [[malvazija|malvazijo]]. Med sadjem prevladujejo [[Češnja|češnje]], [[figa|fige]], tudi [[Breskev|breskve]]. Ponekod gojijo [[kivi]], v [[Strunjan|Strunjanski dolini]] pa [[kaki]] in v manjši meri tudi [[Jagoda|jagode]], od zelenjave uspevajo zgodnje vrtnine, radič, [[paradižnik]], [[beluši]], tudi [[Artičoka|artičoke]] in [[Jajčevec|jajčevci]] ter [[Buča|buče]], vendar ni večjih nasadov, razen kjer imajo urejeno [[namakanje]]. Botanične posebnosti so [[Žižola|žižola]], [[japonska nešplja]] in [[kaprovec]]. == Cestni promet == Bližina mej z [[Italija|Italijo]] ([[Spodnje Škofije]] - Rabuiese) in s [[Hrvaška|Hrvaško]] ([[Sečovlje]] - [[Plovanija]] ter [[Dragonja, Piran|Dragonja]] - [[Kaštel]]), omogoča relativno lahko dostopnost. [[Hitra cesta H6|Hitra cesta]] [[Slika:H6-SI.png|30px]] je zgrajena zgolj do [[Dobrava, Izola|Dobrave]] pri [[Izola|Izoli]]. [[Strunjan]] in somestje [[Piran]] - [[Portorož]] - [[Lucija, Piran|Lucija]] sta od tam dostopna zgolj po [[Glavna cesta|magistralni cesti G2-111]] (Izola-Sečovlje), ki je od Strunjana delno speljana po meji med Lucijo in Portorožem. 2&nbsp;km pred Lucijo je na [[prelaz]]u Valeta odcep proti [[Portorož]]u in [[Piran]]u, proti Portorožu pa znova tudi na [[Krožno križišče|krožišču]] v spodnjem delu Lucije. ===Cestne omejitve=== Ker odsek [[Hitra cesta H5|hitre ceste]] [[Slika:H5-SI.png|30px]] Šmarje–Dragonja do meje s Hrvaško ni bil zgrajen, se promet sedaj vrši po ne dovolj pretočni glavni cesti G1-11. Prav tako je šele v pripravi projekt [[Hitra cesta H6|hitre ceste]] [[Slika:H6-SI.png|30px]] na odseku Izola–Jagodje–Lucija, z odcepom v [[Piran]].<ref>{{navedi splet |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED4924 |title=Uredba o državnem lokacijskem načrtu za hitro cesto na odseku Jagodje-Lucija in priključno cesto za Piran |accessdate=22. junij 2025 |date=25. julij 2008 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://obalaplus.si/kako-bi-po-novem-izgledala-hitra-cesta-med-jagodjem-in-lucijo-video/ |title=Kako naj bi po novem izgledala hitra cesta med Jagodjem in Lucijo |accessdate=22. junij 2025 |date=20. marec 2025 |format= |work= }}</ref> Prometni tokovi do (in iz) [[Istrska županija|hrvaškega dela Istre]] zato potekajo tudi preko [[Sečovlje|Sečovelj]] ter po [[Glavna cesta|magistralni cesti G2-111]], kar zlasti v času poletne turistične sezone povzroča cestne kolone in tudi večurne zastoje.<ref>{{navedi splet |url=https://www.promet.si/sl |title=Promet.si: zastoji |accessdate=24. junij 2025 |date= |format= |work= |archive-date=2025-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250618023741/https://www.promet.si/sl |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://primorske.svet24.si/slovenija/prometni-kaos-zastoji-nastajajo-tudi-na-cesti-smar |title=Primorske novice: Prometni kaos, zastoji vse daljši |accessdate=24. junij 2025 |date=22. junij 2025 |format= |work= }}</ref> == Galerija== <gallery mode=""packed"> Image:Koper I - At the Coast (32206671028).jpg|Koper Image:Ankaran.jpg|Ankaran Image:Izola - panorama.jpg|Izola Image:Piran, Slovénie (48394618331).jpg|Piran Image:Portorož (Slovenia) from Crveni Vrh, Općina Umag, Croatia - panoramio (10).jpg|Portorož </gallery> <gallery mode="packed"> Image:St Quiricus church in Slovenian Istria.jpg|[[Cerkev sv. Kvirika, Sočerga|Cerkev sv. Kvirika nad Sočergo]] Image:Cerkev Marijinega prikazanja - panoramio.jpg|Cerkev Marijinega prikazanja v [[Strunjan|Strunjanu]] Image:Church of the Holy Trinity Hrastovlje.JPG|[[Cerkev sv. Trojice, Hrastovlje|Taborna cerkev sv. Trojice v Hrastovljah]] Image:Sečovlje-234887.jpg|[[Sečoveljske soline]] Image:Mlini-1.jpg|Naravni most pri [[Sočerga|Sočergi]] Image:Košta1.jpg|[[Koštabona]] </gallery> ==Poimenovanja== Leta 1960 je [[Slovenska matica]] izdala knjigo ''Slovensko Primorje'' {{COBISS|ID=41395712}}, katere avtor je bil [[Anton Melik]] (1890−1966), slovenski [[geograf]], po katerem se od leta 1976 imenuje slovenski [[Geografski inštitut Antona Melika]] (GIAM). V njej je za območje Istre, ki je po [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|drugi svetovni vojni]] in ukinitvi [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]] pripadlo [[Slovenija|Sloveniji]], izbral poimenovanje Slovensko Primorje. ===Standardizacija lastnega imena Slovenska Istra=== Koordinacija županov štirih obmorskih občin, [[Mestna občina Koper|Mestne občine Koper]], [[Občina Izola|Občine Izola]], [[Občina Piran|Občine Piran]] in [[Občina Ankaran|Občine Ankaran]], je na podlagi predstavljenega gradiva 5. oktobra 2021 sprejela sklep št. 1-XXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin, s katerim so [[župan|župani]] soglašali, da se lastno ime Slovenska Istra (na kratko Istra) vključi v [[Slovenski pravopis|slovenski pravopis]] kot [[Zemljepisno lastno ime|uradno lastno ime]] za območje štirih slovenskih obmorskih občin.<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate=15. marec 2022 |date= |format=pdf |work= |archive-date=2022-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220702162404/https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |url-status=dead }}</ref> Postopke za prijavo poimenovanja na Komisijo za standardizacijo in Pravopisno komisijo pri [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti |Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU)]] vodi Znanstveno raziskovalno središče Koper.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/poimenovanje-slovenska-istra-bo-vkljuceno-v-pravopis-kot-uradno-lastno-ime/610300 |title=Poimenovanje Slovenska Istra bo vključeno v pravopis kot uradno lastno ime |accessdate=11. marec 2023 |date=27. januar 2022|format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.koper.si/wp-content/uploads/2022/01/05-ELABORAT-O-POIMENOVANJU-OBMOCJA-4-OBMORSKIH-OBCIN.pdf|title= Inštitut za jezikovne študije ZRS Koper: Elaborat o poimenovanju območja štirih slovenskih obmorskih občin |accessdate= |date=12. februar 2021 |format= |work= }}</ref> ====Pristojnosti in dosedanji postopki==== Z [[toponim|zemljepisnimi lastnimi imeni]] se v Sloveniji, v skladu s svojimi pristojnostmi, namreč ukvarjata dve komisiji:<br> 1. [[Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije|Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade RS]] (KSZI), ki odloča o naboru zemljepisnih imen v RS in standardizirana imena vpisuje v Register zemljepisnih imen;<br> 2. Pravopisna komisija pri [[SAZU]] in [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]] se z imeni ukvarja s perspektive jezikovne ustreznosti in skladnosti s [[Pravopis|pravopisnimi pravili]] ter apliciranju veljavnih pravopisnih pravil na konkretne primere. <br> Leta 2020 je bila [[Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU|Pravopisna komisija]] namreč s strani skupine prebivalcev štirih slovenskih primorskih občin že neuradno zaprošena za mnenje glede spremembe imen Slovensko Primorje (v pravopisu že iz šestdesetih let - SP 1962) in Obala (kasneje v medijih) v Slovenska Istra,<ref>{{navedi splet |url=https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/5670/ponovno-o-slovenski-oz-slovenski-istri |title=Jezikovna svetovalnica: Ponovno o »slovenski« oz. »Slovenski Istri« |accessdate=19. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> predvsem zaradi potrebe po bolj prepoznavnem in povezovalnem lastnem imenu, ki bi območje predstavljalo tudi kot turistično destinacijo. Stališče vseh štirih občin je bilo, da je tudi poimenovanje Obala neprimerno, da ga čutijo kot tuje in vsiljeno. Dokler KSZI ne prejme uradne pisne pobude, z iniciatorjem preimenovanja, ali je bil glede novega poimenovanja dosežen konsenz z argumenti, o tem vprašanju ne bo odločala. Na prebivalcih in tudi na poslancih v občinskih svetih pa je, da o sklepu št. 1-XXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin glasujejo in ga potrdijo ali pa zavrnejo, lahko tudi z drugačnimi predlogi. == Sklici == {{sklici}} == Viri == *{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=550}} *{{navedi knjigo |last=Žitko |first=Salvator |year=2022 |title=Pričevanja o slovenskem zgodovinopisju Istre : jubilejni zbornik razprav in člankov (1979–2022) |publisher=Annales : Zgodovinsko društvo za južno Primorsko |isbn=978-961-6732-46-8 |cobiss=135143683 |pages=}} *{{navedi knjigo |last=Pucer |first=Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri|publisher=Libris|isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=}} *{{navedi knjigo |last=Vinčec |first=Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Simič Sime|first1=Slobodan|first2=Alberto|last2=Pucer |year=2001 |title=Slovenska Istra - zaledje|chapter= |publisher=IKI d.o.o. SIS art, Ljubljana |isbn=961-90692-4-2 |cobiss=112297984|pages=}} *{{navedi knjigo |last=Darovec |first=Darko |year=1992 |title=Pregled zgodovine Istre|publisher=Koper, Primorske novice |isbn= |cobiss=30397696 |pages=}} *{{navedi knjigo |last=Darovec |first=Darko |year=2009 |title=Kratka zgodovina Istre|publisher=Koper, Univerza na Primorskem, Annales |isbn=978-961-6328-75-3 |cobiss=246275072}} *{{navedi knjigo |last=Pribac |first=Bert |year=2010 |title=Piranski zaliv je lahko samo Piranski : tudi kamni pričajo, da Savudrija in morje vmes pripadata Piranu|publisher=samozal. B. Pribac|isbn= |cobiss=249316352 |pages=}} ==Glej tudi== * [[Šavrinsko gričevje]] == Zunanje povezave== * [https://www.portoroz.si/si/odkrij/slovenska-istra Odkrij Slovensko Istro] pridobljeno 11. marca 2023 {{Istra}} {{Regionalizacija Slovenije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Geografija Slovenije]] [[Kategorija:Področja Slovenije]] hxtfudonqcei4w6stc8z81tw2th6das 0 163462 6676631 6675108 2026-05-16T17:42:43Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676631 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=Španija na Pesmi Evrovizije|Flag=Flag of Spain.svg|Member station=Radiotelevision Espanola (RTVE; 2007-danes)|National selection event=Benidorm Fest (2022-)|Apps=64|ESC first=1961|ESC last=2025|ESC best=1.; 1968, 1969}} '''[[Španija]]''' je prvič nastopila na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' leta [[Pesem Evrovizije 1961|1961]] in zasedla 9. mesto. Od leta 1999 je članica tako imenovanih ''velikih pet'' (skupaj s [[Francija na Pesmi Evrovizije|Francijo]],[[Italija]], [[Nemčija]] in [[Velika Britanija na Pesmi Evrovizije|Veliko Britanijo]],) in se zato vsako leto neposredno uvrsti v finalni izbor. Španija je dosegla doslej dve evrovizijski zmagi: leta [[Pesem Evrovizije 1968|1968]] s pesmijo ''[[La, la, la]]'' in leta [[Pesem Evrovizije 1969|1969]], ko si je s pesmijo ''[[Vivo Cantando]]'' delila prvo mesto z [[Nizozemska na Pesmi Evrovizije|Nizozemsko]], Veliko Britanijo in Francijo. Izbor je gostila leta 1969. Leta [[2020]] je bila [[Pesem Evrovizije]] odpovedana. == Španski predstavniki == * V preglednici so zmage označene z zlato barvo, zadnja mesta pa z rdečo. [[Slika:ESC 2007 Spain - D'Nash - I love you mi vida.jpg|sličica|232x232_pik|[[D'NASH]] leta ([[Evrovizija 2007|2007]])]] [[Slika:ESC2014 - Spain 04.jpg|sličica|232x232_pik|[[Ruth Lorenzo]] v Kopenhavnu ([[Pesem Evrovizije 2014|2014]])]] [[Slika:20150520 ESC 2015 Edurne 2343.jpg|sličica|232x232_pik|[[Edurne]] na Dunaju ([[Evrovizija 2015|2015]])]] [[Slika:ESC2016 - Spain 06.jpg|sličica|232x232_pik|[[Barei]] v Stocholmu ([[Evrovizija 2016|2016]])]] [[Slika:Manel Navarro (Spain). Photo 349.jpg|sličica|233x233_pik|[[Manel Navarro]] v Kijevu ([[Evrovizija 2017|2017]])]] [[Slika:Amaia & Alfred (Spain 2018).jpg|sličica|232x232_pik|[[Amaia in Alfred]] v Lizboni ([[Evrovizija 2018|2018]])]] [[Slika:Miki-ensayo3.jpg|sličica|232x232_pik|[[Miki]] v Tel Avivu ([[Evrovizija 2019|2019]])]] {| class="wikitable sortable prettytable" |----- bgcolor="#add8e6" ! Leto ! Izvajalec ! Naslov ! Finale ! Točke !Polfinale !Točke |----- |[[Pesem Evrovizije 1961|1961]] |[[Conchita Bautista]] |Estando contigo |9. |8 | colspan="2" rowspan="35" |''Ni bilo polfinalov'' |- bgcolor="#FF0000" |[[Pesem Evrovizije 1962|1962]] |[[Victor Balaguer]] |Llámame | 13 | 0 |----- |[[Pesem Evrovizije 1963|1963]] |[[José Guardiola]] | Algo prodigioso |12 |2 |----- |[[Pesem Evrovizije 1964|1964]] |[[Los TNT]] | Caracola |12 |1 |- bgcolor="#FF0000" |[[Pesem Evrovizije 1965|1965]] |[[Conchita Bautista]] |¡Qué bueno, qué bueno! | 15 | 0 |----- |[[Pesem Evrovizije 1966|1966]] |[[Raphael (pevec)|Raphael]] |Yo soy aquél |7 |9 |----- |[[Pesem Evrovizije 1967|1967]] |[[Raphael (pevec)|Raphael]] |Hamblemos del amor |6 |9 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1968|1968]] | [[Massiel]] | La, la, la | 1 | 29 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1969|1969]] | [[Salomé (pevka)|Salomé]] | ''Vivo cantado'' | 1 | 18 |----- |[[Pesem Evrovizije 1970|1970]] |[[Julio Iglesias]] |Gwendolyne |4 |8 |- bgcolor="silver" |[[Pesem Evrovizije 1971|1971]] |[[Cynthia Karina Moreno Elías|Karina]] |En un mundo nuevo |2 |116 |----- |[[Pesem Evrovizije 1972|1972]] |[[Jaime Morey]] |Amanace |10 |83 |- bgcolor="silver" |[[Pesem Evrovizije 1973|1973]] |[[Mocedades]] |Eres tú |2 |125 |----- |[[Pesem Evrovizije 1974|1974]] |[[Peret]] |Canta y sé feliz |9 |10 |----- |[[Pesem Evrovizije 1975|1975]] |[[Sergio & Estibaliz]] |Tú volverás |10 |53 |----- |[[Pesem Evrovizije 1976|1976]] |[[Braulio]] |Sobran las palabras |16 |11 |----- |[[Pesem Evrovizije 1977|1977]] |[[Micky]] |Enséñame a cantar |9 |52 |----- |[[Pesem Evrovizije 1978|1978]] |[[José Vélez]] |Bailemos un vals |9 |65 |- bgcolor="silver" |[[Pesem Evrovizije 1979|1979]] |[[Betty Missiego]] |Su canción |2 |116 |----- |[[Pesem Evrovizije 1980|1980]] |[[Trigo Limpio]] |Quédate esta noche |12 |38 |----- |[[Pesem Evrovizije 1981|1981]] |[[Bacchelli]] |Y sólo tú |14 |38 |----- |[[Pesem Evrovizije 1982|1982]] |[[Lucía]] |Él |10 |52 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 1983|1983]] | [[Remedios Amaya]] | ''¿Quién maneja mi barca?'' | 19 | 0 |- bgcolor="#CC9966" |[[Pesem Evrovizije 1984|1984]] |[[Bravo (glasbena skupina)|Bravo]] |Lady, Lady |3 |106 |----- |[[Pesem Evrovizije 1985|1985]] |[[Paloma San Basilio]] |La fiesta terminó |14 |36 |----- |[[Pesem Evrovizije 1986|1986]] |[[Cadillac (Band)|Cadillac]] |Valentino |10 |51 |----- |[[Pesem Evrovizije 1987|1987]] |[[Patricia Kraus]] |No estás solo |19 |10 |----- |[[Pesem Evrovizije 1988|1988]] |[[La Década Prodigiosa]] |La chica que yo quiero (Made in Spain) |11 |58 |----- |[[Pesem Evrovizije 1989|1989]] |[[Nina (pevka)|Nina]] |Nacida para amar |6 |88 |----- |[[Pesem Evrovizije 1990|1990]] |[[Azúcar Moreno]] |Bandido |5 |96 |----- |[[Pesem Evrovizije 1991|1991]] |[[Sergio Dalma]] |Bailar pegados |4 |119 |----- |[[Pesem Evrovizije 1992|1992]] |[[Serafín Zubiri]] |Todo esto es la música |14 |37 |----- |[[Pesem Evrovizije 1993|1993]] |[[Eva Santamaria]] |Hombres |11 |58 |----- |[[Pesem Evrovizije 1994|1994]] |[[Alejandro Abad]] |Ella no es ella |18 |17 |- bgcolor="silver" |[[Pesem Evrovizije 1995|1995]] |[[Anabel Conde]] |Vuelve conmigo |2 |119 |----- |[[Pesem Evrovizije 1996|1996]] |[[Antonio Carbonell]] |¡Ay, qué deseo! |20 |17 |14 |43 |----- |[[Pesem Evrovizije 1997|1997]] |[[Marcos Llunas]] |Sin rencor |6 |96 | colspan="2" rowspan="7" |''Ni bilo polfinalov'' |----- |[[Pesem Evrovizije 1998|1998]] |[[Mikel Herzog]] |¿Qué voy a hacer sin ti? |16 |21 |- bgcolor="#FF0000" |[[Pesem Evrovizije 1999|1999]] |[[Lydia (pevka)|Lydia]] |No quiero escuchar |23 |1 |----- |[[Pesem Evrovizije 2000|2000]] |[[Serafín Zubiri]] |Colgado de un sueño |18 |18 |----- |[[Pesem Evrovizije 2001|2001]] |[[David Civera]] |Dile que la quiero |6 |76 |----- |[[Pesem Evrovizije 2002|2002]] |[[Rosa López|Rosa]] |Europe’s living a celebration |7 |81 |----- |[[Pesem Evrovizije 2003|2003]] |[[Beth (pevka)|Beth]] |Dime |8 |81 |----- |[[Pesem Evrovizije 2004|2004]] |[[Ramón del Castillo|Ramón]] |Para llenarme de ti |10 |87 | colspan="2" rowspan="7" |''<nowiki>''Veliki 4''</nowiki>'' |----- |[[Pesem Evrovizije 2005|2005]] |[[Son del Sol]] |Brujería |21 |18 |----- |[[Pesem Evrovizije 2006|2006]] |[[Las Ketchup]] |Un Bloody Mary |21 |18 |----- |[[Pesem Evrovizije 2007|2007]] |[[NASH|D'Nash]] |I love you mi vida |20 |43 |----- |[[Pesem Evrovizije 2008|2008]] |[[Rodolfo Chikilicuatre]] |Baila el Chiki-chiki |16 |55 |----- |[[Evrovizija 2009|2009]] |[[Soraya Arnelas]] |La noche es para mí |24 |23 |----- |[[Evrovizija 2010|2010]] |[[Daniel Diges]] |Algo pequeñito |15 |68 |----- |[[Evrovizija 2011|2011]] |[[Lucía Pérez]] |Que me quiten lo bailao |23 |50 | colspan="2" rowspan="9" |''<nowiki>''Velikih 5''</nowiki>'' |----- |[[Evrovizija 2012|2012]] |[[Pastora Soler]] |Quédate conmigo |10 |97 |----- |[[Evrovizija 2013|2013]] |[[El Sueño de Morfeo]] |Contigo hasta el final |25 |8 |----- |[[Evrovizija 2014|2014]] |[[Ruth Lorenzo]] |Dancing in the Rain |10 |74 |----- |[[Evrovizija 2015|2015]] |[[Edurne]] |Amanecer |21 |15 |----- |[[Evrovizija 2016|2016]] |[[Barei]] |Say Yay |22 |77 |- bgcolor="#FF0000" |[[Evrovizija 2017|2017]] |[[Manel Navarro]] |Do It for Your Lover |26 |5 |----- |[[Evrovizija 2018|2018]] |[[Amaia in Alfred]] |Tu canción |23 |61 |----- |[[Evrovizija 2019|2019]] |[[Miki]] |La Venda |22 |54 |----- |[[Evrovizija 2020|2020]] |[[Blas Cantó]] |Universo | colspan="4" |(festival odpovedan) |----- |[[Evrovizija 2021|2021]] |[[Blas Cantó]] |Voy a quedarme |24 |6 | colspan="2" rowspan="5" |''<nowiki>''Velikih 5''</nowiki>'' |- bgcolor="CC9966" |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Chanel Terrero|Chanel]] |SloMo |3 |459 |- |[[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |[[Blanca Paloma]] |Eaea |17 |100 |- |[Pesem Evrovizije 2024|[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Nebulossa]] |Zorra |22. |30 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Melody]] |Esa diva |24. |37 |} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Španska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Španija na Pesmi Evrovizije| ]] 090xto0pneb3frhxxo88h89ohhv84vr 0 163670 6676645 6580567 2026-05-16T18:08:17Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676645 wikitext text/x-wiki {{Infobox Eurovision country | Name = Jugoslavija na Pesmi Evrovizije | Flag = Flag of SFR Yugoslavia.svg | Caption = (1961–1991) | Flag2 = Flag of FR Yugoslavia.svg | Caption2 = (1992) | Member station = [[Jugoslovanska Radiotelevizija|JRT]] | National selection event = [[Jugovizija]] | ESC apps = 27 | ESC first = [[Pesem Evrovizije 1961|1961]] | ESC last = [[Pesem Evrovizije 1992|1992]] | ESC best = 1. ([[Pesem Evrovizije 1989|1989]]) | ESC worst = Zadnja ([[Pesem Evrovizije 1964|1964]]) | Website = | EBU page = http://www.eurovision.tv/page/history/by-country/country?country=7 }} '''[[Jugoslavija]]''' je na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' nastopila 27-krat, in sicer med letoma [[1961]] in [[1992]]. Bila je edina [[socializem|socialistična]] država, ki je nastopala na evrovizijskem izboru. Jugoslavija je leta [[1989]] s skupino [[Riva]] in pesmijo »[[Rock me]]« dosegla svojo edino evrovizijsko zmago in naslednje leto v [[Zagreb]]u gostila izbor. Leta [[1992]] je Jugoslavija uradno nastopila na Evroviziji še zadnjič, a je bila že tedaj sestavljena le iz Bosne in Hercegovine, [[Srbija|Srbije]] in [[Črna gora|Črne gore]] (glej [[Federalna republika Jugoslavija na Pesmi Evrovizije]]). Leto kasneje so na izboru debitirale samostojne države [[Hrvaška na Pesmi Evrovizije|Hrvaška]], [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|Slovenija]] in [[Bosna in Hercegovina na Pesmi Evrovizije|Bosna in Hercegovina]]. Leta [[1998]] je prvič nastopila še [[Makedonija na Pesmi Evrovizije|Makedonija]]. [[Srbija in Črna gora na Pesmi Evrovizije|Srbija in Črna gora]] je nastopila prvič šele leta [[2004]] in zasedla 2. mesto. Od leta 2007 nastopata [[Srbija na Pesmi Evrovizije|Srbija]] in [[Črna gora na Pesmi Evrovizije|Črna gora]] kot samostojni državi. Posamezne republike so Jugoslavijo zastopale takole: * Hrvaška 10-krat: 1963, 1968, 1969, 1971, 1972, (1985 odstop), 1986, 1978, 1988, 1989, 1990 * Srbija 5-krat: 1973, 1974, 1982, 1991, 1992 * Slovenija 6-krat: 1961, 1962 (obe v srbskem jeziku), 1966, 1967, 1970, 1975 * Bosna in Hercegovina 4-krat: 1964, 1965, 1976, 1981 * Črna Gora 2-krat: 1983, 1984 * Makedonija 0-krat * Vojvodina 0-krat * Kosovo 0-krat Ker makedonski in kosovski predstavniki niso nikoli zmagali v predizborih, ni bila nobena jugoslovanska pesem na Pesmi Evrovizije zapeta v [[makedonščina|makedonščini]] ali [[albanščina|albanščini]]. == Jugoslovanski predstavniki == {| class="wikitable sortable" |- bgcolor="#ccccff" ! Leto ! Izvajalec ! Pesem ! Mesto ! Točke |- | [[Pesem Evrovizije 1961|1961]] | {{ikonazastave|Slovenija|1945}} [[Ljiljana Petrović]] | [[Neke davne zvezde]] | 8. | 9 |- | [[Pesem Evrovizije 1962|1962]] | {{ikonazastave|Slovenija|1945}} [[Lola Novaković]] | [[Ne pali svetla u sumrak]] | 4. | 10 |- | [[Pesem Evrovizije 1963|1963]] | {{ikonazastave|Hrvaška|1947}} [[Vice Vukov]] | [[Brodovi]] | 11. | 3 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 1964|1964]] | {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina|1945}} <span style="color: white;">[[Sabahudin Kurt]]</span> | <span style="color: white;">[[Život je sklopio krug]]</span> <!-- Promenitev v blue kot članek bo urejen --> | 13. | 0 |- | [[Pesem Evrovizije 1965|1965]] | {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina|1945}} [[Vice Vukov]] | [[Čežnja]] | 12. | 2 |- | [[Pesem Evrovizije 1966|1966]] | {{ikonazastave|Slovenija|1945}} [[Berta Ambrož]] | [[Brez besed]] | 7. | 9 |- | [[Pesem Evrovizije 1967|1967]] | {{ikonazastave|Slovenija|1945}} [[Lado Leskovar]] | [[Vse rože sveta]] | 8. | 7 |- | [[Pesem Evrovizije 1968|1968]] | {{ikonazastave|Hrvaška|1947}} [[Luciano Capurso]] in [[Hamo Hajdarhodžić]] | [[Jedan dan]] | 7. | 8 |- | [[Pesem Evrovizije 1969|1969]] | {{ikonazastave|Hrvaška|1947}} [[Ivan & 3M]] | [[Pozdrav svijetu]] | 13. | 5 |- | [[Pesem Evrovizije 1970|1970]] | {{ikonazastave|Slovenija|1945}} [[Eva Sršen]] | [[Pridi, dala ti bom cvet]] | 11. | 4 |- | [[Pesem Evrovizije 1971|1971]] | {{ikonazastave|Hrvaška|1947}} [[Kićo Slabinac]] | [[Tvoj dječak je tužan]] | 14. | 68 |- | [[Pesem Evrovizije 1972|1972]] | {{ikonazastave|Hrvaška|1947}} [[Tereza Kesovija]] | [[Muzika i ti]] | 9. | 87 |- | [[Pesem Evrovizije 1973|1973]] | {{ikonazastave|Srbija|1945}} [[Zdravko Čolić]] | [[Gori vatra]] | 15. | 65 |- | [[Pesem Evrovizije 1974|1974]] | {{ikonazastave|Srbija|1945}} [[Korni grupa]] | [[Moja generacija]] | 12. | 6 |- | [[Pesem Evrovizije 1975|1975]] | {{ikonazastave|Slovenija|1945}} [[Pepel in kri]] | [[Dan ljubezni]] | 13. | 22 |- | [[Pesem Evrovizije 1976|1976]] | {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina|1945}} [[Ambasadori]] | [[Ne mogu skriti svoju bol]] | 17. | 10 |- | [[Pesem Evrovizije 1977|1977]] | / | | | |- | [[Pesem Evrovizije 1978|1978]] | / | | | |- | [[Pesem Evrovizije 1979|1979]] | / | | | |- | [[Pesem Evrovizije 1980|1980]] | / | | | |- | [[Pesem Evrovizije 1981|1981]] | {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina|1945}} [[Seid Memić|Vajta]] | [[Lejla (Vajta)|Lejla]] | 15. | 35 |- | [[Pesem Evrovizije 1982|1982]] | {{ikonazastave|Srbija|1945}} [[Aska (glasbena skupina)|Aska]] | [[Halo, Halo]] | 14. | 21 |- | [[Pesem Evrovizije 1983|1983]] | {{{ikonazastave|Črna gora|1945}} [[Danijel Popović|Daniel]] | [[Džuli]] | 4. | 125 |- | [[Pesem Evrovizije 1984|1984]] | {{ikonazastave|Črna gora|1945}} [[Vlado & Isolda]] | [[Ciao, amore]] | 18. | 26 |- | [[Pesem Evrovizije 1985|1985]] | {{ikonazastave|Hrvaška|1947}} [[Zorica Kondža]] | [[Pokora]] | colspan=2 | <div style="text-align: center;">odstop</div> |- | [[Pesem Evrovizije 1986|1986]] | {{ikonazastave|Hrvaška|1947}} [[Doris Dragović]] | [[Željo moja]] | 11. | 49 |- | [[Pesem Evrovizije 1987|1987]] | {{ikonazastave|Hrvaška|1947}} [[Novi fosili]] | [[Ja sam za ples]] | 4. | 92 |- | [[Pesem Evrovizije 1988|1988]] | {{ikonazastave|Hrvaška|1947}} [[Srebrna krila]] | [[Mangup (pesem)|Mangup]] | 6. | 87 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1989|1989]] | {{ikonazastave|Hrvaška|1947}} [[Riva]] | [[Rock Me (Riva)|Rock Me Baby]] | 1. | 137 |- | [[Pesem Evrovizije 1990|1990]] | {{ikonazastave|Hrvaška|1947}} [[Tajči]] | [[Hajde da ludujemo]] | 7. | 81 |- | [[Pesem Evrovizije 1991|1991]] | {{ikonazastave|Srbija|1945}} [[Bebi Dol]] | [[Brazil (Bebi Dol)|Brazil]] | 21. | 1 |- | [[Pesem Evrovizije 1992|1992]] | {{ikonazastave|Srbija|1991}} [[Extra Nena]] | [[Ljubim te pesmama]] | 13. | 44 |} == Nastopi slovenskih predstavnikov == '''Prvi nastop:''' Slovenija je kot del [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] prvič nastopila na Izboru za pesem evropske radiodifuzne zveze v [[Luksemburg]]u leta 1966 s pesmijo Brez besed, pevko Berto Ambrož. Pesem je zasedla 7. mesto. '''Drugi nastop:''' Še naslednjega leta je Jugoslavijo zastopal slovenski pevec Lado Leskovar s pesmijo Vse rože sveta. Dosegel je 7 točk in s tem 8. mesto. '''Tretji nastop:''' Eva Sršen je kot tretji slovenski predstavnik Jugoslavijo predstavljala leta 1970 s pesmijo Pridi, dala ti bom cvet. Dosegla je 4 točke in s tem 11. mesto. Pevka je bila tedaj stara 16 let. '''Četrti nastop:''' Popularna skupina Pepel in kri je Jugoslavijo kot četrti zaporedni slovenski predstavnik zastopala s pesmijo Dan ljubezni. Kljub temu, da je bila pesem zelo lepo tako napisana kakor odpeta in je s strani nekaterih kritikov dosegala velike pohvale, je z 22 točkami pristala na 13. mestu. To je bil do leta 1993 hkrati zadnji nastop slovenskih pevcev na Izboru za pesem Evrovizije. == Zgodovina glasovanja (1975–1992) == Jugoslavija je dala največ točk: {| class="wikitable sortable" width="300" |- bgcolor="#ccccff" ! # ! Država ! Točke |-bgcolor = "gold" |1. |{{zastava|Italija}} |62 |-bgcolor = "silver" |2. |{{zastava|Švica}} |61 |-bgcolor = "#CC9966" |3. |{{zastava|Združeno kraljestvo}} |57 |- |4. |{{zastava|Francija}} |56 |- |5. |{{zastava|Izrael}} |54 |} Jugoslavija je prejela največ točk od: {| class="wikitable sortable" width="300" |- bgcolor="#ccccff" ! # ! Država ! Točke |-bgcolor = "gold" |1. |{{zastava|Turčija}} |80 |-bgcolor = "silver" |2. |{{zastava|Izrael}} |64 |-bgcolor = "#CC9966" |3. |{{zastava|Ciper}} |59 |- |4. |{{zastava|Danska}} |52 |- |5. |{{zastava|Islandija}} |48 |} == Viri == {{sklici}} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Jugoslovanska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Jugoslavija na Pesmi Evrovizije| ]] j3grts3dyeqc96f0afjq6z0crxd89bn 0 163838 6676713 5745714 2026-05-16T21:42:36Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676713 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=Srbija in Črna Gora na Pesmi Evrovizije|Flag=Flag of Serbia and Montenegro.svg|ESC apps=2|ESC first=2004|ESC last=2005|ESC best=2.; 2004|Member station=UJTR}} '''[[Srbija in Črna gora]]''' je na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' nastopila trikrat - prvič leta [[1992]] pod imenom [[Federalna republika Jugoslavija]]. Nato se do leta [[2004]] izbora ni udeleževala. Leta [[2004]] je državo zastopal [[Željko Joksimović]] ter zasedel drugo mesto. Leta [[2005]] je črnogorska skupina [[No Name]] zasedla 7. mesto. Leta [[2006]] država ni sodelovala zaradi spora glede svojega predstavnika. Na nacionalnem izboru je sicer znova zmagala skupina No Name, a se Srbija z zmago ni strinjala, saj naj bi črnogorska žirija glasovala taktično. 20. marca 2006 so uradno objavili, da na evrovizijskem izboru ne bodo sodelovali, kljub temu pa je država podala svoje glasove v finalnem izboru. Evrovizijski izbor je predvajala le srbska televizija in torej v glasovanju Črna gora ni sodelovala. Leta [[2007]] sta Srbija in Črna gora na izboru že sodelovali kot samostojni državi. == Predstavniki == {| class="wikitable" |+ !Leto !Izvajalec !Pesem !Jezik !Finale !Točke !Predizbor !Točke |- |[[Pesem Evrovizije 2004|2004]] |[[Željko Joksimović]] |''Lane Moje'' |Srbščina |2. |263 |1. |263 |- |[[Pesem Evrovizije 2005|2005]] |[[No Name]] |''Zauvijek Moja'' |Črnogorščina |7. |137 | colspan="2" |Top 12 in 2004 |- |[[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | | | | | | | |} == Zunanje povezave == * [http://www.eurovision.tv/] * [http://www.yu4you.com/trazi.php?lang=en&vrsta=cd&terms=evropesma&sort=1&limit=-1/] {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Srbska glasba]] [[Kategorija:Črnogorska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] 4sqb1w7rzzhwd2ompjp4hj7wpeal3v3 6676739 6676713 2026-05-16T23:30:05Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676739 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=Srbija in Črna Gora na Pesmi Evrovizije|Flag=Flag of Serbia and Montenegro.svg|ESC apps=2|ESC first=2004|ESC last=2005|ESC best=2.; 2004|Member station=UJTR}} '''[[Srbija in Črna gora]]''' je na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' nastopila trikrat - prvič leta [[1992]] pod imenom [[Federalna republika Jugoslavija]]. Nato se do leta [[2004]] izbora ni udeleževala. Leta [[2004]] je državo zastopal [[Željko Joksimović]] ter zasedel drugo mesto. Leta [[2005]] je črnogorska skupina [[No Name]] zasedla 7. mesto. Leta [[2006]] država ni sodelovala zaradi spora glede svojega predstavnika. Na nacionalnem izboru je sicer znova zmagala skupina No Name, a se Srbija z zmago ni strinjala, saj naj bi črnogorska žirija glasovala taktično. 20. marca 2006 so uradno objavili, da na evrovizijskem izboru ne bodo sodelovali, kljub temu pa je država podala svoje glasove v finalnem izboru. Evrovizijski izbor je predvajala le srbska televizija in torej v glasovanju Črna gora ni sodelovala. Leta [[2007]] sta Srbija in Črna gora na izboru že sodelovali kot samostojni državi. == Predstavniki == {| class="wikitable" |+ !Leto !Izvajalec !Pesem !Jezik !Finale !Točke !Predizbor !Točke |- |bgcolor="silver"|[[Pesem Evrovizije 2004|2004]] |bgcolor="silver"|[[Željko Joksimović]] |bgcolor="silver"|''Lane Moje'' |bgcolor="silver"|Srbščina |bgcolor="silver"|2. |bgcolor="silver"|263 |bgcolor="gold"|1. |bgcolor="gold"|263 |- |[[Pesem Evrovizije 2005|2005]] |[[No Name]] |''Zauvijek Moja'' |Črnogorščina |7. |137 | colspan="2" |Top 12 in 2004 |- |[[Pesem Evrovizije 2006|2006]] |[[No Name]] |''Moja ljubavi'' |Črnogorščina | colspan="2" |''odstopila'' | colspan="2" |Top 10 in 2005 |} == Zunanje povezave == * [http://www.eurovision.tv/] * [http://www.yu4you.com/trazi.php?lang=en&vrsta=cd&terms=evropesma&sort=1&limit=-1/] {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Srbska glasba]] [[Kategorija:Črnogorska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] hl1w81il2xodcyngip4qf04f44oxbc7 0 166642 6676752 6239657 2026-05-16T23:56:57Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676752 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije | Name = Moldavija na Pesmi Evrovizije | Flag = Flag of Moldova.svg | Member station = [[Teleradio-Moldova]] (TRM) | National selection event = '''O melodie pentru Europa'''<br/>(2005–2006, 2008–2019)<br/>'''Finala națională'''<br/>(2020)<br/>'''interni izbor'''<br/>(2007, 2021–2022) | ESC apps = 20 (14 finalov) | ESC first = [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | ESC best = 3. mesto: [[Pesem Evrovizije 2017|2017]] | EBU page = https://eurovision.tv/country/moldova }} '''Moldavija''' je na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' prvič nastopila leta [[2005]]. Članica [[Evropska radiodifuzna zveza|Evropske radiodifuzne zveze]] je postala šele konec leta [[2004]] in članstvo je pogoj za nastop na izboru. Moldavija je svojo najboljšo evrovizijsko uvrstitev dosegla leta 2017, ko je zasedla 3. mesto. == Moldavski predstavniki == [[Slika:Sunstroke Project (Moldova). Photo 479.jpg|sličica|[[SunStroke Project]] v Kijevu ([[Pesem Evrovizije 2017|2017]])]] [[Slika:Anna Odobescu at the 2019 Eurovision Song Contest Semi-final 2 dress rehearsal (01).jpg|sličica|[[Anna Obodescu]] v Tel Avivu ([[Pesem Evrovizije 2019|2019]])]] {| class="wikitable sortable" style="font-size: 95%;" !Leto !Glasbeniki !Pesem !Finale !Točke !Polfinale !Točke |- |[[Pesem Evrovizije 2005|2005]] |[[Zdob și Zdub]] |»Boonika bate doba« |6. |148 |bgcolor="silver"|2. |bgcolor="silver"|207 |- |[[Pesem Evrovizije 2006|2006]] |[[Arsenium]] & [[Natalia Gordienko]] in [[Connect-R]] |»Loca« |20. |22 | colspan="2" bgcolor="#ececec" align="center" |''top 11 prejšnje leto'' |- |[[Pesem Evrovizije 2007|2007]] |[[Natalia Barbu]] |»Fight« |10. |109 |10. |91 |- |[[Pesem Evrovizije 2008|2008]] |[[Geta Burlacu]] |»A Century of Love« | colspan="2" bgcolor="#ececec" align="center" |''brez finala'' |12. |36 |- |[[Pesem Evrovizije 2009|2009]] |[[Nelly Ciobanu]] |»Hora din Moldova« |14. |69 |5. |106 |- |[[Pesem Evrovizije 2010|2010]] |[[SunStroke Project]] & Olia Tira |»Run Away« |22. |27 |10. |52 |- |[[Pesem Evrovizije 2011|2011]] |[[Zdob și Zdub]] |»So Lucky« |12. |97 |10. |54 |- |[[Pesem Evrovizije 2012|2012]] |[[Pasha Parfeny]] |»Lăutar« |11. |81 |5. |100 |- |[[Pesem Evrovizije 2013|2013]] |[[Aliona Moon]] |»O mie« |11. |71 |4. |95 |- |[[Pesem Evrovizije 2014|2014]] |[[Cristina Scarlat]] |»Wild Soul« | colspan="2" rowspan="3" bgcolor="#ececec" align="center" |''brez finala'' |16. |13 |- |[[Pesem Evrovizije 2015|2015]] |[[Eduard Romanyuta]] |»I Want Your Love« |11. |41 |- |[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |[[Lidia Isac]] |»Falling Stars« |17. |33 |-bgcolor="CC9966" |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |SunStroke Project |»Hey, Mamma!« |3. |374 |bgcolor="silver"|2. |bgcolor="silver"|291 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[DoReDoS]] |»My Lucky Day« |10. |209 |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|235 |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Anna Odobescu]] |»Stay« | colspan="2" bgcolor="#ececec" align="center" |''brez finala'' |12. |85 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[Natalia Gordienko]] |»Prison« | colspan="4" bgcolor="#ececec" align="center" |''festival odpovedan'' |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |Natalia Gordienko |»Sugar« |13. |115 |7. |179 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Zdob și Zdub]] & [[Frații Advahov]] |»Trenulețul« |7. |253 |8. |154 |- |[[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |[[Pasha Parfeni]] |»Soarele şi Luna« |18. |96 |5. |109 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Natalia Barbu]] |»In the Middle« | colspan="2" rowspan="1" bgcolor="#ececec" align="center" |''brez finala'' |13. |20 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Satoshi]] |»Viva, Moldova« | align="center" |8. | align="center" |226 | | |} {{Države Evrovizije}} {{škrbina-glasba}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Moldavska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Moldavija na Pesmi Evrovizije| ]] b0ssjypm4kv4qyjhstj7b2zvllhlhwo 6676803 6676752 2026-05-17T02:07:52Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676803 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije | Name = Moldavija na Pesmi Evrovizije | Flag = Flag of Moldova.svg | Member station = [[Teleradio-Moldova]] (TRM) | National selection event = '''O melodie pentru Europa'''<br/>(2005–2006, 2008–2019)<br/>'''Finala națională'''<br/>(2020)<br/>'''interni izbor'''<br/>(2007, 2021–2022) | ESC apps = 20 (14 finalov) | ESC first = [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | ESC best = 3. mesto: [[Pesem Evrovizije 2017|2017]] | EBU page = https://eurovision.tv/country/moldova }} '''Moldavija''' je na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' prvič nastopila leta [[2005]]. Članica [[Evropska radiodifuzna zveza|Evropske radiodifuzne zveze]] je postala šele konec leta [[2004]] in članstvo je pogoj za nastop na izboru. Moldavija je svojo najboljšo evrovizijsko uvrstitev dosegla leta 2017, ko je zasedla 3. mesto. == Moldavski predstavniki == [[Slika:Sunstroke Project (Moldova). Photo 479.jpg|sličica|[[SunStroke Project]] v Kijevu ([[Pesem Evrovizije 2017|2017]])]] [[Slika:Anna Odobescu at the 2019 Eurovision Song Contest Semi-final 2 dress rehearsal (01).jpg|sličica|[[Anna Obodescu]] v Tel Avivu ([[Pesem Evrovizije 2019|2019]])]] {| class="wikitable sortable" style="font-size: 95%;" !Leto !Glasbeniki !Pesem !Finale !Točke !Polfinale !Točke |- |[[Pesem Evrovizije 2005|2005]] |[[Zdob și Zdub]] |»Boonika bate doba« |6. |148 |bgcolor="silver"|2. |bgcolor="silver"|207 |- |[[Pesem Evrovizije 2006|2006]] |[[Arsenium]] & [[Natalia Gordienko]] in [[Connect-R]] |»Loca« |20. |22 | colspan="2" bgcolor="#ececec" align="center" |''top 11 prejšnje leto'' |- |[[Pesem Evrovizije 2007|2007]] |[[Natalia Barbu]] |»Fight« |10. |109 |10. |91 |- |[[Pesem Evrovizije 2008|2008]] |[[Geta Burlacu]] |»A Century of Love« | colspan="2" bgcolor="#ececec" align="center" |''brez finala'' |12. |36 |- |[[Pesem Evrovizije 2009|2009]] |[[Nelly Ciobanu]] |»Hora din Moldova« |14. |69 |5. |106 |- |[[Pesem Evrovizije 2010|2010]] |[[SunStroke Project]] & Olia Tira |»Run Away« |22. |27 |10. |52 |- |[[Pesem Evrovizije 2011|2011]] |[[Zdob și Zdub]] |»So Lucky« |12. |97 |10. |54 |- |[[Pesem Evrovizije 2012|2012]] |[[Pasha Parfeny]] |»Lăutar« |11. |81 |5. |100 |- |[[Pesem Evrovizije 2013|2013]] |[[Aliona Moon]] |»O mie« |11. |71 |4. |95 |- |[[Pesem Evrovizije 2014|2014]] |[[Cristina Scarlat]] |»Wild Soul« | colspan="2" rowspan="3" bgcolor="#ececec" align="center" |''brez finala'' |16. |13 |- |[[Pesem Evrovizije 2015|2015]] |[[Eduard Romanyuta]] |»I Want Your Love« |11. |41 |- |[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |[[Lidia Isac]] |»Falling Stars« |17. |33 |-bgcolor="CC9966" |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |SunStroke Project |»Hey, Mamma!« |3. |374 |bgcolor="silver"|2. |bgcolor="silver"|291 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[DoReDoS]] |»My Lucky Day« |10. |209 |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|235 |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Anna Odobescu]] |»Stay« | colspan="2" bgcolor="#ececec" align="center" |''brez finala'' |12. |85 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[Natalia Gordienko]] |»Prison« | colspan="4" bgcolor="#ececec" align="center" |''festival odpovedan'' |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |Natalia Gordienko |»Sugar« |13. |115 |7. |179 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Zdob și Zdub]] & [[Frații Advahov]] |»Trenulețul« |7. |253 |8. |154 |- |[[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |[[Pasha Parfeni]] |»Soarele şi Luna« |18. |96 |5. |109 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Natalia Barbu]] |»In the Middle« | colspan="2" rowspan="1" bgcolor="#ececec" align="center" |''brez finala'' |13. |20 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Satoshi]] |»Viva, Moldova« |8. |226 |4. |208 |} {{Države Evrovizije}} {{škrbina-glasba}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Moldavska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Moldavija na Pesmi Evrovizije| ]] 7rzmq137frkvfkn8cfwr9281ptj8y8s 0 167206 6676679 6271939 2026-05-16T20:32:12Z ~2026-13659-49 255600 6676679 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Ferrara | official_name = Comune di Ferrara | native_name = | image_skyline = Castello esterno.jpg | imagesize = 200px | image_alt = | image_caption = Grad Estense | image_shield = CoA Città di Ferrara.svg | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = Geografski položaj v pokrajini Ferrara | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 44 |latm = 50 |lats = |latNS = N | longd = 11 |longm = 37 |longs = |longEW = E | coordinates_type = type:city_region:IT | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = [[Emilija - Romanja]] | province = [[Ferrara (pokrajina)|Ferrara]] (FE) | frazioni = Aguscello, Albarea, Baura, Boara, Borgo Scoline, Bova, Casaglia, Cassana, Castel Trivellino, Chiesuol del Fosso, Cocomaro di Cona, Cocomaro di Focomorto, Codrea, Cona, Contrapò, Corlo, Correggio, Denore, Focomorto, Francolino, Gaibana, Gaibanella, Sant'Egidio, Malborghetto di Boara, Malborghetto di Correggio, Marrara, Mezzavia, Monestirolo, Montalbano, Parasacco, Pescara, Pontegradella, Pontelagoscuro, Ponte Travagli, Porotto, Porporana, Quartesana, Ravalle, Sabbioni, San Bartolomeo in Bosco, San Martino, Spinazzino, Torre della Fossa, Uccellino, Viconovo, Villanova | mayor_party = Demokratska stranka | mayor = Tiziano Tagliani | area_footnotes = | area_total_km2 = 404,36 | population_footnotes = | population_total = 133485 | population_as_of = 31. december 2014 | pop_density_footnotes = | population_demonym = Ferraresi, Estensi | elevation_footnotes = | elevation_m = 9 | twin1 = | twin1_country = | saint = [[sveti Jurij]] | day = 23. april | postal_code = 44121 to 44124 | area_code = 0532 | website = {{official website|http://www.comune.ferrara.it/}} | footnotes = {{Designation list | embed = yes | designation1 = WHS | designation1_date = 1995 <small>(19-to zasedanje)</small><br />1999 razširitev | designation1_partof = Ferrara, mesto renesanse in delta Pada | designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/733 733] | designation1_criteria = ii, iii, iv, v, vi | designation1_type = kulturni | designation1_free1name = Država | designation1_free1value = {{ITA}} | designation1_free2name = Območje | designation1_free2value = [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi|Evropa]] }} }} '''Ferrara''' (emilijsko ''Frara'') je mesto in občina s 130.000 prebivalci v [[italijanske dežele|deželi]] [[Emilija - Romanja| Emiliji - Romanji]] v severni [[Italija|Italiji]] in glavno mesto [[italijanske pokrajine|pokrajine]] Ferrara 50 km severovzhodno od [[Bologna|Bologne]] ob kanalu Volano, ki je krak glavnega toka reke [[Pad]] 5 km severno od mesta. Ima široke ulice in številne palače iz 14. in 15. stoletja, ko je mestu vladala [[rodbina Este]]. Zaradi svoje lepote in kulturne pomembnosti jo je Unesco uvrstil na seznam svetovne dediščine<ref>Unesco [http://whc.unesco.org/en/list/733]</ref>. Sodobni časi so prinesli obnovo industrijske dejavnosti. Ferrara je ob glavni železniški progi iz Bologne do [[Padova|Padove]] in [[Benetke|Benetk]] ter krakov v [[Ravena|Raveno]], Poggio Rusco in Codigoro. == Zgodovina == [[File:Ferrara - Palazzo del Municipio 2.jpg|thumb|150px|left|Mestna hiša v Ferrari]] {{glavni|Vojvodina Ferrara}} Ferraro so verjetno naselili prebivalci lagune ob ustju reke Pad; našli so dve zgodnji središči poseljenosti, eno je okrog stolnice<ref>The See was moved here from Vicohabentia (Voghenza) in 624 ([http://www.katolsk.no/utenriks/kronologi/italy.htm Chronology of Catholic dioceses: Italy]).</ref>, drugo, bizantinska hiša (''castrum bizantino''), na nasprotni obali, kjer se Primaro spušča v kanal Volano. Ferrara je prvič omenjena v dokumentu [[Langobardi|langobardskega]] kralja [[Deziderij Langobardski |Deziderija]] leta 753<ref>[http://www.sitiunesco.it/index.phtml?id=531] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20101201064250/http://www.sitiunesco.it/index.phtml?id=531 |date=December 1, 2010 }}</ref> kot mesto, ki je bilo del [[Eksarhati na Apeninskem polotoku|eksarhata]] Ravena. Deziderij je leta 757 prisegel za ''ducatus ferrariae'' ("vojvodino Ferrara") [[papež Štefan II.|papežu Štefanu II.]] Obizzo II. d'Este je bil 500 let kasneje razglašen za dosmrtnega vladarja Ferrare. Prav tako je leta 1288 postal sinjor bližnje [[Modena|Modene]] in leta 1289 [[Reggio Emilia |Reggie]]. Leta 1452 so vladarji Este ustanovili vojvodino Modena in Reggio Emilia, leta 1471 pa je nastala tudi vojvodina Ferrara. Leta 1597, ko je Alfonso II. umrl brez dedičev, je rodbina Este izgubila Ferraro, ki je prešla pod [[Papeška država |papeško državo]]. Ferrara je ostala del papeške države od leta 1598 do 1859 s prekinitvijo v Napoleonovem obdobju: leta 1859 je postala del [[kraljevina Italija|Kraljevine Italije]]. [[Trdnjava|Trdnjavo]] je zgradil [[papež Pavel V.]], kjer je bil grad Tedaldo, na jugozahodnem koncu mesta, ki ga je od leta 1832 do 1859 zasedal avstrijski garnizon. Vsa trdnjava je bila razstavljena po ustanovitvi Kraljevine Italije, opeko pa so uporabljali za nove gradnje po vsem mestu. 23. avgusta 1944 je bila tovarna sintetičnega kavčuka v Ferrari tarča strateškega bombnega napada med drugo svetovno vojno. == Demografija == Leta 2007 je bilo v Ferrari 135.369 prebivalcev, od tega 46,8 % moških in 53,2 % žensk. Mladoletnikov (otroci, stari 18 let, in mlajši) je bilo 12,28 odstotka v primerjavi z upokojenci, ki jih je bilo 26,41 odstotka. Italijansko povprečje je 18,06 % (mladoletnikov) in 19,94 % (upokojencev). Povprečna starost prebivalcev Ferrare je 49 v primerjavi z italijanskim povprečjem, ki je 42. V petih letih med letoma 2002 in 2007 se je število prebivalcev v Ferrari povečalo za 2,28 %, medtem ko se je v Italiji kot celoti povečalo za 3,85 %. [4]. Ferrara je znana kot najstarejše mesto z več kot 100.000 prebivalci, pa tudi mesto z najnižjo stopnjo rodnosti. Od leta 2006 je bilo 95,59 % prebivalcev Italijanov. Največje priseljenske skupine so bile iz nekaterih evropskih držav (večinoma iz Ukrajine in Albanije: 2,59 %), severne Afrike 0,51 % in vzhodne Azije 0,39 %. Mesto je pretežno rimskokatoliško z nekaj pravoslavnimi kristjani in judovsko skupnostjo. == Znamenitosti == [[File:Ferrara mura 2.jpg|thumb|right|175px|Renesančno obzidje]] [[File:Palais ferrare.JPG|right|thumb|175px|Grad Estense]] [[File:Ferrara 02.jpg|right|thumb|175px|Romanska stolnica]] [[File:Ferrara, palazzo dei diamanti 02.JPG|thumb|right|175px|Palača diamantov, sedež Narodne galerije]] [[File:FE Schifanoia 03.JPG|thumb|right|175px|Palača Schifanoia]] [[File:Certosa di ferrara.jpg|thumb|right|175px|Pokopališče (Certosa Ferrara)]] [[File:Ludovico Ariosto statue - Ferrara, Italy.JPG|thumb|right|175px|Ariostov trg]] === Mestne in posvetne znamenitosti === Mesto je še vedno obkroženo z več kot 9 kilometri '''antičnega obzidja''', večinoma zgrajenega v 15. in 16. stoletju. <ref>[http://www.comune.fe.it/turismo/inglese/1mura.htm Ferrare city website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20020209081853/http://www.comune.fe.it/turismo/inglese/1mura.htm |date=2002-02-09 }}.</ref> Poleg mesta [[Lucca]] ima Ferrara najbolje ohranjeno [[renesančna arhitektura|renesančno]] [[obzidje]] v Italiji. Veličasten '''[[Estejev grad]]''' (''Castello Estense'') iz opeke, ki je v samem središču mesta, je ikona Ferrare. Grad, zgrajen leta 1385, je obkrožen z [[obrambni jarek|jarkom]] s štirimi velikimi [[bastijon]]i. Paviljoni na vrhu stolpov iz 16. stoletja so bili prenovljeni. '''Mestna hiša''', prenovljena v 18. stoletju, je bila prejšnja rezidenca rodbine Este. V bližini je nekdanja stolnica svetega Jurija. [[romanska arhitektura|Romanski]] spodnji del glavnega pročelja in stranske fasade so bile prvič končane leta 1135. Po zdaj izgubljenem napisu je cerkev naročil Guglielmo I. Adelardi (1146). Skulpturo glavnega portala je podpisal Niccolo (Nicholaus), v izgubljenem napisu omenjen kot romanski cerkveni [[arhitekt]]. Zgornji del glavne fasade s poševnimi [[arkada]]mi izvira iz 13. stoletja. Zleknjeni levi, ki ščitijo vhod, so kopije izvirnikov, zdaj so v [[narteks]]u cerkve. Različni [[relief (umetnost)|relief]]i iz 13. stoletja, ki prikazujejo ''[[Sodni dan |poslednjo sodbo]]'', so v drugem nadstropju verande. Notranjost je bila obnovljena leta 1712 v [[baročna arhitektura|baročnem]] slogu. [[Zvonik]] (''campanille'') v renesančnem slogu je iz let 1451–1493, vrh pa je bil dodan konec 16. stoletja. Je še vedno nepopoln, manjkata eno dodatno nadstropje in koničast vrh, kar je razvidno iz številnih zgodovinskih natisov in slik. V bližini je '''Ferrarska univerza'''; univerzitetna knjižnica hrani del rokopisa [[Besneči Roland ]] (''Orlando furioso'') in pisma [[Torquato Tasso|Torquata Tassa]]. Znana diplomanta sta [[Nikolaj Kopernik]] (1503) in [[Paracelsus]]. V kampusu je tudi botanični vrt. V primerjavi z drugimi mesti so v Ferrari številne palače iz obdobja ''quattrocento'' (zgodnja renesansa), ki pogosto ohranjajo [[terakota|terakotne]] dekoracije, čeprav je večina sorazmerno majhna. Med njimi so tiste v severni četrti (zlasti štiri na križišču dveh glavnih ulic), ki jih je Ercole I. dodal v letih 1492–1505 po načrtih Biagia Rossettija in se zato imenujejo '''''[[Addizione Erculea]]'''''. Med najlepšimi palačami je '''Palazzo dei Diamanti''' ([[Diamantna palača]]), ki se imenuje po diamantnih kamnih, v obliki katerih so izdelani kamniti bloki fasade. V njej so arheološki muzej in drugi muzeji ter pinakoteka, galerija slik z veliko zbirko slik slikarjev ferrarske šole, ki se je v drugi polovici 15. stoletja prvič uveljavila s [[Cosimo Tura| Cosimom Turom]], [[Francesco del Cossa|Francescom Cosso]] in Ercolejem dei Robertijem. Znani mojstri ferrarske šole iz 16. stoletja so [[Lorenzo Costa]] in [[Dosso Dossi]], najuglednejša sta [[Girolamo da Carpi]] in [[Benvenuto Tisi]] (il Garofalo). '''Casa Romei''' (Romeieva hiša) je morda najlepše ohranjena renesančna stavba v Ferrari. Bila je rezidenca Giovannija Romeia, ki je bil zaradi poroke povezan z rodbino d'Este. Verjetno je delo dvornega arhitekta Pietra Bona Brasavole. Palačo so zasedle nune svetega Rešnjega telesa (Corpus Domini), kar je preprečilo njeno uničenje. Večina dekoracije v notranjih prostorih je bila ohranjena. V Sibilini sobi je cikel [[freska|fresk]] s prvotnim terakotnim kaminom, na katerem je grb Giovannija Romeia, v Sobi prerokov (''Saletta dei Profeti'') so prikazane [[alegorija|alegorije]] iz [[Sveto pismo|Biblije]], tudi v drugih sobah, ki jih je naročil [[kardinal]] Ippolito d'Este ter jih je naslikala šola Camilla in Cesareja Filippija (16. stoletje). '''[[Palača Schifanoia]]''' (''Palazzo Schifanoia'' – ''sans souci'') je bila zgrajena leta 1385 za Alberta V. d'Este. Palačo krasijo freske, ki prikazujejo življenje Borsa d'Esteja, znake zodiaka in alegorične predstavitve mesecev. Preddverje je bilo opremljeno s [[štukatura]]mi Domenica di Parisa. V stavbi so tudi fine pesmarice z [[Miniatura (umetnost) |miniaturami]] ter zbirka kovancev in renesančnih medalj. Mestni zgodovinski arhivi imajo precej zgodovinskih dokumentov, ki se začnejo s 15. stoletjem. Škofijski zgodovinski arhiv je starejši, omenjen v dokumentih iz leta 955, in hrani dragocene dokumente, ki so jih v stoletjih zbirali duhovniki. * Massarijeva palača (Palazzo Massari) (muzej sodobne in moderne umetnosti s parkom s kipi), * gledališče ''Teatro Comunale'', * hiša pesnika [[Ludovico Ariosto|Ludovica Ariosta]], ki jo je postavil po letu 1526 in v kateri je umrl leta 1532, * Palača [[Ludovico Sforza |Ludovica il Mora]], * Palazzina di Marfisa d'Este (manjša Marfisina palača, Marfisa je bila nezakonita hčerka Francesca d'Este). === Cerkve, samostani in sinagoga === V '''Samostanu svetega Rešnjega telesa (Corpus Domini)''' so grobnice rodbine Este, med katerimi so Alfonso I., Alfonso II., Ercole I., Ercole II., [[Lucrezia Borgia|Lukrecija Borgia]], Eleanora Aragonska in drugi. '''Ferrarska [[sinagoga]]''' in '''Judovski muzej''' sta v srednjeveškem središču blizu stolnice in gradu Estense. Ta ulica je bila del judovske četrti, v kateri so bili [[Judje]] ločeni od preostalega prebivalstva v Ferrari od leta 1627 do 1859. Druge zgradbe so: * '''[[Stolnica svetega Jurija, Ferrara|Stolnica svetega Jurija]] cerkve: * svete Marije na plitvini * svetega Luke * svetega Benedikta * svetega Karla * svetega Krištofa * svetega Domenika * svetega Frančiška * svetega Pavla * svetega Romana * Certosa (pokopališče) * svetega Antona v opatiji Polesin == Kultura == === Literatura === Renesančni literati in [[pesnik]]i [[Torquato Tasso]] (''Osvobojeni Jeruzalem''), [[Ludovico Ariosto]] (avtor romantične epske pesmi ''Besneči Roland'') in [[Matteo Maria Boiardo]] (avtor obsežne pesnitve o viteštvu in romancah ''Orlando Innamorato'') so živeli in delali na dvoru v Ferrari v 15. in 16. stoletju. ''Ferrarska biblija'' je bila objavljena leta 1553 v ladinski (judovsko-španski) različici [[Tanak]]a, ki so jo uporabljali [[Sefardski Judje]]. Plačala in izdelala sta jo Yom-Tob ben Ben Levi Athias (španski Marrano ''Jerónimo de Vargas'' kot tipograf) in Abraham ben Salomon Usque (portugalski Jud ''Duarte Pinhel'', kot prevajalec) in je bila posvečena Ercoleju II. Esteju. V 20. stoletju je bila Ferrara dom in delovno mesto pisatelja [[Giorgio Bassani |Giorgia Bassanija]], znanega po romanih, ki so bili pogosto prirejeni za film (''Vrt Finzi-Continijevih'', ''Dolga noč leta 1943''). V zgodovinski fikciji je britanska avtorica [[Sarah Dunant]] leta 2009 v samostanu v Ferrari pripravila roman ''Sacred Hearts''. === Slikarstvo === V renesansi je bila rodbina Este znana po svojem podpiranju umetnosti, gostila je veliko umetnikov, še posebej [[slikar]]jev, ki so oblikovali tako imenovano ferrarsko šolo. Na seznamu slikarjev in umetnikov so [[Andrea Mantegna]], [[Vicino da Ferrara]], [[Giovanni Bellini]], [[Leon Battista Alberti]], [[Pisanello]], [[Piero della Francesca]], [[Battista Dossi]], [[Dosso Dossi]], [[Cosimo Tura]], [[Francesco del Cossa]] in [[Tizian]]. V 19. in 20. stoletju je Ferrara gostila in navdihnila številne pomembne slikarje, ki so se zaljubili v njeno skrivnostno vzdušje: med njimi Giovanni Boldini, Filippo de Pisis in Giorgio de Chirico. === Religija === V Ferrari se je rodil [[Girolamo Savonarola]], slavni srednjeveški [[Dominikanci|dominikanski]] [[duhovnik]] in voditelj [[Firence|Firenc]] od leta 1494 do usmrtitve leta 1498. Bil je znan po zažiganju knjig, uničenju zanj nemoralne umetnosti in sovražnosti do renesanse. Ognjevito je pridigal proti moralni pokvarjenosti večine duhovščin. Njegov glavni nasprotnik je bil [[papež Aleksander VI.]] (Rodrigo Borgia). === Glasba === Ferrarski glasbenik [[Girolamo Frescobaldi]] je bil eden najpomembnejših [[skladatelj]]ev glasbe za [[Glasbila s tipkami |klavirature]] v poznih renesančnih in zgodnjih baročnih obdobjih. Njegova mojstrovina ''Fiori musicali'' je zbirka liturgične [[orgle|orgelske]] glasbe, ki je bila prvič objavljena leta 1635. Postala je njegovo najbolj znano delo in so jo mnogi skladatelji, med njimi tudi [[Johann Sebastian Bach]], študirali še več stoletij po njegovi smrti. <ref>Paul Badura-Skoda. "Interpreting Bach at the Keyboard", p. 259. Translated by Alfred Clayton. Oxford University Press, 1995, 592 p. ISBN 0-19-816576-5.</ref><ref>{{navedi knjigo |editor-last=Butt |editor-first=John |title=The Cambridge Companion to Bach |publisher=Cambridge University Press |series=Cambridge Companions to Music}}, p. 139., 1997, 342 p. ISBN 0-521-58780-8</ref> [[Maurizio Moro]] (15–16??) je bil domnevno rojen v Ferrari, italijanski pesnik iz 16. stoletja, najbolj znan po [[madrigal]]ih. === Film === Ferrara je rojstno mesto, v katerem je preživel tudi otroštvo, znanega italijanskega režiserja [[Michelangelo Antonioni|Michelangela Antonionija]]. V mestu so posneli znan film ''Vrt Finzi-Continijevih'' [[Vittorio De Sica |Vittoria De Sice]] (1970), ki govori o preobrazbi bogate judovske družine med diktaturo [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] v drugi svetovni vojni. Poleg tega sta bila v Ferrari posneta filma Wima Wendersa in Michelangela Antonionija ''Onkraj oblakov'' (1995) ter Ermanna Olmija ''Trgovina z orožjem'' (2001), film o zadnjih dneh [[Giovanni dalle Bande Nere|Giovannija dalle Bande Nere]]. === Festivali === [[File:Ferrara 01.jpg|thumb|1,500 × 1,000 |Sprehajališče Ercoleja Esteja (Corso Ercole I d'Este), ulica v renesančnem mestnem središču Ferrare]] [[Palij]] svetega Jurija je značilen srednjeveški festival vsako zadnjo nedeljo v maju. Festival pouličnih glasbenikov je neuradna parada najboljših uličnih glasbenikov na svetu. Po tradiciji in razsežnosti je to najpomembnejši festival na svetu te vrste. Poleg tega Ferrara postaja italijanska prestolnica [[Toplozračni balon |toplozračnih balonov]], zahvaljujoč desetdnevnemu balonarskemu festivalu, največjemu praznovanju balonov v Italiji in enemu največjih v Evropi. === Kulinarika === Za kuharsko tradicijo mesta so značilne številne jedi, ki izvirajo že iz srednjega veka in razkrivajo vpliv pomembne judovske skupnosti. Najpomembnejši je ''cappellacci di zucca'', nekakšni ravioli, napolnjeni z muškatno bučo, parmezanom ([[Parmigiano-Reggiano]]) in z okusom [[Muškatovec |muškatnega oreščka]]. Postrežejo jih z omako iz masla in [[Žajbelj |žajblja]]. Tradicionalna božična glavna jed so ''cappelletti'', majhni ravioli, napolnjeni z mesom v piščančji juhi ali z belo [[smetana|smetanovo]] omako, po možnosti s [[tartuf]]i. Posebna predjed je ''pasticcio di maccheroni'', testenica z makaroni v omaki bešamel, obloženi z [[Jesenski goban |jurčki]], in ragu na bolonjski način. Za božič je predjed ''salama da sugo'', eno leto stara salama iz svinjskega mesa, značilnega za okolico Ferrare, začimb in rdečega vina. Morski sadeži so pomemben del mestne tradicije zaradi bližine morja, še posebno cenjena je zalivska ali zamrznjena [[jegulja]] iz delte reke Pad. V ferrarski kuhinji je tudi salama košer, narejena iz gosjega mesa v koži gosjega vratu. Tradicionalni božični sladici sta čokoladna pita, ''pampepato'', in ''zuppa inglese''. Aluvialna ravnina, ki jo je ustvarila reka Pad, ni idealna za vino; pomembna izjema je vino z geografskim poreklom bosco eliceo, izdelano iz grozdja, gojenega na peščeni obali. Tipičen kruh, imenovan ''coppia ferrarese'', je dobil oznako PGS (zaščiteno geografsko poreklo – ''Protected Geographical Status'') == Mednarodne povezave == Ferrara je pobratena z mesti: {| class="wikitable" |- valign="top" | *{{flagicon|LAT}} Daugavpils, [[Latvija]] *{{flagicon|GER}} Gießen, [[Hessen]], Nemčija<ref name="Giessen twinnings">{{navedi splet|url=http://www.giessen.de/Rathaus_und_Service/Stadtinformationen/St%C3%A4dtepartnerschaften/|title=Gießen: Städtepartnerschaften|trans-title=Giessen: Twin towns|publisher=Stadt Gießen|accessdate=2013-08-01|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130413071750/http://giessen.de/Rathaus_und_Service/Stadtinformationen/St%C3%A4dtepartnerschaften/|archivedate =2013-04-13|language=de}}</ref> *{{flagicon|USA}} Highland Park, [[Illinois]], ZDA *{{flagicon|GER}} Kaufbeuren, [[Bavarska]], Nemčija *{{flagicon|SVN}} [[Koper]], [[Slovenija]]<ref name="Ferrara.comune.fe.it">{{navedi splet|url=http://ferrara.comune.fe.it/ |title=Comune di Ferrara – Portale Telematico Estense |publisher=Ferrara.comune.fe.it|accessdate=27 March 2010}}</ref> || *{{flagicon|RUS}} [[Krasnodar]], Krasnodar Krai, [[Rusija]] *{{flagicon|ESP}} Lleida, [[Katalonija]], Španija *{{flagicon|CRO}} [[Makarska]], Hrvaška *{{flagicon|CRO}} [[Opatija]], Hrvaška *{{flagicon|FRA}} [[Saint-Étienne]], [[Loire (departma)|Loire]], [[Auvergne-Rhône-Alpes]], Francija || *{{flagicon|BIH}} [[Sarajevo]], Bosna in Hercegovina, od 1964<ref name="Twin 1">{{navedi splet|url=http://www.sarajevo.ba/en/stream.php?kat=147|title=Fraternity cities on Sarajevo Official Web Site|publisher=[[copyright|©]] City of Sarajevo 2001-2008|accessdate=2008-11-09|archive-date=2008-12-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20081201150030/http://www.sarajevo.ba/en/stream.php?kat=147|url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|Wales}} Swansea, [[Wales]], [[Združeno kraljestvo]] *{{flagicon|HUN}} [[Sombotel]], Madžarska *{{flagicon|EST}} Tartu, [[Estonija]]<ref name="Tartu">{{navedi splet|url=http://tartu.ee/?lang_id=2&menu_id=13&page_id=503|title=Friendship and co-operation agreement between the towns of Tartu and Ferrara|publisher=[[copyright|©]] City of Tartu 2002-2009|accessdate=2009-01-04|archive-date=2007-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20070624073648/http://www.tartu.ee/?lang_id=2&menu_id=13&page_id=503|url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|SVK}} [[Žilina]], Slovaška<ref name="Žilina">{{navedi splet|url=http://www.zilina.sk/mesto-zilina-o-meste-partnerske-mesta|title=''Žilina - oficiálne stránky mesta: Partnerské mestá Žiliny [Žilina: Official Partner Cities]''|publisher=[[copyright|©]] 2008 MaM Multimedia, s.r.o..|accessdate=2008-12-11|archive-date=2017-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20170924155802/http://www.zilina.sk/mesto-zilina-o-meste-partnerske-mesta|url-status=dead}}</ref> |} == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Zbirka|Ferrara}} {{wikivoyage|Ferrara}} *[http://www.ferrarainfo.com/ Official Tourism Office Site - in six languages] *{{Official website|http://www.comune.fe.it/}} *[http://www.ferraraok.it/ Search engine and index of websites related to Ferrara] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050206204915/http://www.ferraraok.it/ |date=2005-02-06 }} *[http://www.teatrocomunaleferrara.it/ The Comunale Theatre] *[http://www.ferrarafestival.it/ Ferrara Balloons Festival - the biggest Hot Air Balloons Fiesta in Italy] *[http://ferrarasottolestelle.it/ Ferrara Under the Stars - The most important Italian summer music festival] *[http://www.ferrarabuskers.com/ Ferrara Buskers' Festival] *[http://www.palazzodiamanti.it/ Palazzo dei Diamanti - Ferrara National Museum of Art] *[http://www.unife.it/ The University of Ferrara] *[http://www.estense.com/ Local Newspaper] {{Province of Ferrara}} {{Svetovna dediščina v Italiji}} [[Kategorija:Ferrara| ]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]] [[Kategorija:Papeška država]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta v Italiji]] {{normativna kontrola}} mpnizhs47bj9wi1h7dlryoi3a8g0ao6 6676680 6676679 2026-05-16T20:33:04Z ~2026-13659-49 255600 6676680 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Ferrara | official_name = Comune di Ferrara | native_name = | image_skyline = Castello esterno.jpg | imagesize = 200px | image_alt = | image_caption = Grad Estense | image_shield = CoA Città di Ferrara.svg | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = Geografski položaj v pokrajini Ferrara | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 44 |latm = 50 |lats = |latNS = N | longd = 11 |longm = 37 |longs = |longEW = E | coordinates_type = type:city_region:IT | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = [[Emilija - Romanja]] | province = [[Ferrara (pokrajina)|Ferrara]] (FE) | frazioni = Aguscello, Albarea, Baura, Boara, Borgo Scoline, Bova, Casaglia, Cassana, Castel Trivellino, Chiesuol del Fosso, Cocomaro di Cona, Cocomaro di Focomorto, Codrea, Cona, Contrapò, Corlo, Correggio, Denore, Focomorto, Francolino, Gaibana, Gaibanella, Sant'Egidio, Malborghetto di Boara, Malborghetto di Correggio, Marrara, Mezzavia, Monestirolo, Montalbano, Parasacco, Pescara, Pontegradella, Pontelagoscuro, Ponte Travagli, Porotto, Porporana, Quartesana, Ravalle, Sabbioni, San Bartolomeo in Bosco, San Martino, Spinazzino, Torre della Fossa, Uccellino, Viconovo, Villanova | mayor_party = Demokratska stranka | mayor = Tiziano Tagliani | area_footnotes = | area_total_km2 = 404,36 | population_footnotes = | population_total = 133485 | population_as_of = 31. december 2014 | pop_density_footnotes = | population_demonym = Ferraresi, Estensi | elevation_footnotes = | elevation_m = 9 | twin1 = | twin1_country = | saint = [[sveti Jurij]] | day = 23. april | postal_code = 44121 to 44124 | area_code = 0532 | website = {{official website|http://www.comune.ferrara.it/}} | footnotes = {{Designation list | embed = yes | designation1 = WHS | designation1_date = 1995 <small>(19-to zasedanje)</small><br />1999 razširitev | designation1_partof = Ferrara, mesto renesanse in delta Pada | designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/733 733] | designation1_criteria = ii, iii, iv, v, vi | designation1_type = kulturni | designation1_free1name = Država | designation1_free1value = {{ITA}} | designation1_free2name = Območje | designation1_free2value = [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi|Evropa]] }} }} '''Ferrara''' (emilijsko ''Frara'') je mesto in občina s 130.000 prebivalci v [[italijanske dežele|deželi]] [[Emilija - Romanja| Emiliji - Romanji]] v severni [[Italija|Italiji]] in glavno mesto [[Pokrajina Ferrara|pokrajine Ferrara]]. Leži 50 km severovzhodno od [[Bologna|Bologne]] ob kanalu [[Volano]], ki je krak glavnega toka reke [[Pad]] 5 km severno od mesta. Ima široke ulice in številne palače iz 14. in 15. stoletja, ko je mestu vladala [[rodbina Este]]. Zaradi svoje lepote in kulturne pomembnosti jo je Unesco uvrstil na seznam svetovne dediščine<ref>Unesco [http://whc.unesco.org/en/list/733]</ref>. Sodobni časi so prinesli obnovo industrijske dejavnosti. Ferrara je ob glavni železniški progi iz Bologne do [[Padova|Padove]] in [[Benetke|Benetk]] ter krakov v [[Ravena|Raveno]], Poggio Rusco in Codigoro. == Zgodovina == [[File:Ferrara - Palazzo del Municipio 2.jpg|thumb|150px|left|Mestna hiša v Ferrari]] {{glavni|Vojvodina Ferrara}} Ferraro so verjetno naselili prebivalci lagune ob ustju reke Pad; našli so dve zgodnji središči poseljenosti, eno je okrog stolnice<ref>The See was moved here from Vicohabentia (Voghenza) in 624 ([http://www.katolsk.no/utenriks/kronologi/italy.htm Chronology of Catholic dioceses: Italy]).</ref>, drugo, bizantinska hiša (''castrum bizantino''), na nasprotni obali, kjer se Primaro spušča v kanal Volano. Ferrara je prvič omenjena v dokumentu [[Langobardi|langobardskega]] kralja [[Deziderij Langobardski |Deziderija]] leta 753<ref>[http://www.sitiunesco.it/index.phtml?id=531] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20101201064250/http://www.sitiunesco.it/index.phtml?id=531 |date=December 1, 2010 }}</ref> kot mesto, ki je bilo del [[Eksarhati na Apeninskem polotoku|eksarhata]] Ravena. Deziderij je leta 757 prisegel za ''ducatus ferrariae'' ("vojvodino Ferrara") [[papež Štefan II.|papežu Štefanu II.]] Obizzo II. d'Este je bil 500 let kasneje razglašen za dosmrtnega vladarja Ferrare. Prav tako je leta 1288 postal sinjor bližnje [[Modena|Modene]] in leta 1289 [[Reggio Emilia |Reggie]]. Leta 1452 so vladarji Este ustanovili vojvodino Modena in Reggio Emilia, leta 1471 pa je nastala tudi vojvodina Ferrara. Leta 1597, ko je Alfonso II. umrl brez dedičev, je rodbina Este izgubila Ferraro, ki je prešla pod [[Papeška država |papeško državo]]. Ferrara je ostala del papeške države od leta 1598 do 1859 s prekinitvijo v Napoleonovem obdobju: leta 1859 je postala del [[kraljevina Italija|Kraljevine Italije]]. [[Trdnjava|Trdnjavo]] je zgradil [[papež Pavel V.]], kjer je bil grad Tedaldo, na jugozahodnem koncu mesta, ki ga je od leta 1832 do 1859 zasedal avstrijski garnizon. Vsa trdnjava je bila razstavljena po ustanovitvi Kraljevine Italije, opeko pa so uporabljali za nove gradnje po vsem mestu. 23. avgusta 1944 je bila tovarna sintetičnega kavčuka v Ferrari tarča strateškega bombnega napada med drugo svetovno vojno. == Demografija == Leta 2007 je bilo v Ferrari 135.369 prebivalcev, od tega 46,8 % moških in 53,2 % žensk. Mladoletnikov (otroci, stari 18 let, in mlajši) je bilo 12,28 odstotka v primerjavi z upokojenci, ki jih je bilo 26,41 odstotka. Italijansko povprečje je 18,06 % (mladoletnikov) in 19,94 % (upokojencev). Povprečna starost prebivalcev Ferrare je 49 v primerjavi z italijanskim povprečjem, ki je 42. V petih letih med letoma 2002 in 2007 se je število prebivalcev v Ferrari povečalo za 2,28 %, medtem ko se je v Italiji kot celoti povečalo za 3,85 %. [4]. Ferrara je znana kot najstarejše mesto z več kot 100.000 prebivalci, pa tudi mesto z najnižjo stopnjo rodnosti. Od leta 2006 je bilo 95,59 % prebivalcev Italijanov. Največje priseljenske skupine so bile iz nekaterih evropskih držav (večinoma iz Ukrajine in Albanije: 2,59 %), severne Afrike 0,51 % in vzhodne Azije 0,39 %. Mesto je pretežno rimskokatoliško z nekaj pravoslavnimi kristjani in judovsko skupnostjo. == Znamenitosti == [[File:Ferrara mura 2.jpg|thumb|right|175px|Renesančno obzidje]] [[File:Palais ferrare.JPG|right|thumb|175px|Grad Estense]] [[File:Ferrara 02.jpg|right|thumb|175px|Romanska stolnica]] [[File:Ferrara, palazzo dei diamanti 02.JPG|thumb|right|175px|Palača diamantov, sedež Narodne galerije]] [[File:FE Schifanoia 03.JPG|thumb|right|175px|Palača Schifanoia]] [[File:Certosa di ferrara.jpg|thumb|right|175px|Pokopališče (Certosa Ferrara)]] [[File:Ludovico Ariosto statue - Ferrara, Italy.JPG|thumb|right|175px|Ariostov trg]] === Mestne in posvetne znamenitosti === Mesto je še vedno obkroženo z več kot 9 kilometri '''antičnega obzidja''', večinoma zgrajenega v 15. in 16. stoletju. <ref>[http://www.comune.fe.it/turismo/inglese/1mura.htm Ferrare city website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20020209081853/http://www.comune.fe.it/turismo/inglese/1mura.htm |date=2002-02-09 }}.</ref> Poleg mesta [[Lucca]] ima Ferrara najbolje ohranjeno [[renesančna arhitektura|renesančno]] [[obzidje]] v Italiji. Veličasten '''[[Estejev grad]]''' (''Castello Estense'') iz opeke, ki je v samem središču mesta, je ikona Ferrare. Grad, zgrajen leta 1385, je obkrožen z [[obrambni jarek|jarkom]] s štirimi velikimi [[bastijon]]i. Paviljoni na vrhu stolpov iz 16. stoletja so bili prenovljeni. '''Mestna hiša''', prenovljena v 18. stoletju, je bila prejšnja rezidenca rodbine Este. V bližini je nekdanja stolnica svetega Jurija. [[romanska arhitektura|Romanski]] spodnji del glavnega pročelja in stranske fasade so bile prvič končane leta 1135. Po zdaj izgubljenem napisu je cerkev naročil Guglielmo I. Adelardi (1146). Skulpturo glavnega portala je podpisal Niccolo (Nicholaus), v izgubljenem napisu omenjen kot romanski cerkveni [[arhitekt]]. Zgornji del glavne fasade s poševnimi [[arkada]]mi izvira iz 13. stoletja. Zleknjeni levi, ki ščitijo vhod, so kopije izvirnikov, zdaj so v [[narteks]]u cerkve. Različni [[relief (umetnost)|relief]]i iz 13. stoletja, ki prikazujejo ''[[Sodni dan |poslednjo sodbo]]'', so v drugem nadstropju verande. Notranjost je bila obnovljena leta 1712 v [[baročna arhitektura|baročnem]] slogu. [[Zvonik]] (''campanille'') v renesančnem slogu je iz let 1451–1493, vrh pa je bil dodan konec 16. stoletja. Je še vedno nepopoln, manjkata eno dodatno nadstropje in koničast vrh, kar je razvidno iz številnih zgodovinskih natisov in slik. V bližini je '''Ferrarska univerza'''; univerzitetna knjižnica hrani del rokopisa [[Besneči Roland ]] (''Orlando furioso'') in pisma [[Torquato Tasso|Torquata Tassa]]. Znana diplomanta sta [[Nikolaj Kopernik]] (1503) in [[Paracelsus]]. V kampusu je tudi botanični vrt. V primerjavi z drugimi mesti so v Ferrari številne palače iz obdobja ''quattrocento'' (zgodnja renesansa), ki pogosto ohranjajo [[terakota|terakotne]] dekoracije, čeprav je večina sorazmerno majhna. Med njimi so tiste v severni četrti (zlasti štiri na križišču dveh glavnih ulic), ki jih je Ercole I. dodal v letih 1492–1505 po načrtih Biagia Rossettija in se zato imenujejo '''''[[Addizione Erculea]]'''''. Med najlepšimi palačami je '''Palazzo dei Diamanti''' ([[Diamantna palača]]), ki se imenuje po diamantnih kamnih, v obliki katerih so izdelani kamniti bloki fasade. V njej so arheološki muzej in drugi muzeji ter pinakoteka, galerija slik z veliko zbirko slik slikarjev ferrarske šole, ki se je v drugi polovici 15. stoletja prvič uveljavila s [[Cosimo Tura| Cosimom Turom]], [[Francesco del Cossa|Francescom Cosso]] in Ercolejem dei Robertijem. Znani mojstri ferrarske šole iz 16. stoletja so [[Lorenzo Costa]] in [[Dosso Dossi]], najuglednejša sta [[Girolamo da Carpi]] in [[Benvenuto Tisi]] (il Garofalo). '''Casa Romei''' (Romeieva hiša) je morda najlepše ohranjena renesančna stavba v Ferrari. Bila je rezidenca Giovannija Romeia, ki je bil zaradi poroke povezan z rodbino d'Este. Verjetno je delo dvornega arhitekta Pietra Bona Brasavole. Palačo so zasedle nune svetega Rešnjega telesa (Corpus Domini), kar je preprečilo njeno uničenje. Večina dekoracije v notranjih prostorih je bila ohranjena. V Sibilini sobi je cikel [[freska|fresk]] s prvotnim terakotnim kaminom, na katerem je grb Giovannija Romeia, v Sobi prerokov (''Saletta dei Profeti'') so prikazane [[alegorija|alegorije]] iz [[Sveto pismo|Biblije]], tudi v drugih sobah, ki jih je naročil [[kardinal]] Ippolito d'Este ter jih je naslikala šola Camilla in Cesareja Filippija (16. stoletje). '''[[Palača Schifanoia]]''' (''Palazzo Schifanoia'' – ''sans souci'') je bila zgrajena leta 1385 za Alberta V. d'Este. Palačo krasijo freske, ki prikazujejo življenje Borsa d'Esteja, znake zodiaka in alegorične predstavitve mesecev. Preddverje je bilo opremljeno s [[štukatura]]mi Domenica di Parisa. V stavbi so tudi fine pesmarice z [[Miniatura (umetnost) |miniaturami]] ter zbirka kovancev in renesančnih medalj. Mestni zgodovinski arhivi imajo precej zgodovinskih dokumentov, ki se začnejo s 15. stoletjem. Škofijski zgodovinski arhiv je starejši, omenjen v dokumentih iz leta 955, in hrani dragocene dokumente, ki so jih v stoletjih zbirali duhovniki. * Massarijeva palača (Palazzo Massari) (muzej sodobne in moderne umetnosti s parkom s kipi), * gledališče ''Teatro Comunale'', * hiša pesnika [[Ludovico Ariosto|Ludovica Ariosta]], ki jo je postavil po letu 1526 in v kateri je umrl leta 1532, * Palača [[Ludovico Sforza |Ludovica il Mora]], * Palazzina di Marfisa d'Este (manjša Marfisina palača, Marfisa je bila nezakonita hčerka Francesca d'Este). === Cerkve, samostani in sinagoga === V '''Samostanu svetega Rešnjega telesa (Corpus Domini)''' so grobnice rodbine Este, med katerimi so Alfonso I., Alfonso II., Ercole I., Ercole II., [[Lucrezia Borgia|Lukrecija Borgia]], Eleanora Aragonska in drugi. '''Ferrarska [[sinagoga]]''' in '''Judovski muzej''' sta v srednjeveškem središču blizu stolnice in gradu Estense. Ta ulica je bila del judovske četrti, v kateri so bili [[Judje]] ločeni od preostalega prebivalstva v Ferrari od leta 1627 do 1859. Druge zgradbe so: * '''[[Stolnica svetega Jurija, Ferrara|Stolnica svetega Jurija]] cerkve: * svete Marije na plitvini * svetega Luke * svetega Benedikta * svetega Karla * svetega Krištofa * svetega Domenika * svetega Frančiška * svetega Pavla * svetega Romana * Certosa (pokopališče) * svetega Antona v opatiji Polesin == Kultura == === Literatura === Renesančni literati in [[pesnik]]i [[Torquato Tasso]] (''Osvobojeni Jeruzalem''), [[Ludovico Ariosto]] (avtor romantične epske pesmi ''Besneči Roland'') in [[Matteo Maria Boiardo]] (avtor obsežne pesnitve o viteštvu in romancah ''Orlando Innamorato'') so živeli in delali na dvoru v Ferrari v 15. in 16. stoletju. ''Ferrarska biblija'' je bila objavljena leta 1553 v ladinski (judovsko-španski) različici [[Tanak]]a, ki so jo uporabljali [[Sefardski Judje]]. Plačala in izdelala sta jo Yom-Tob ben Ben Levi Athias (španski Marrano ''Jerónimo de Vargas'' kot tipograf) in Abraham ben Salomon Usque (portugalski Jud ''Duarte Pinhel'', kot prevajalec) in je bila posvečena Ercoleju II. Esteju. V 20. stoletju je bila Ferrara dom in delovno mesto pisatelja [[Giorgio Bassani |Giorgia Bassanija]], znanega po romanih, ki so bili pogosto prirejeni za film (''Vrt Finzi-Continijevih'', ''Dolga noč leta 1943''). V zgodovinski fikciji je britanska avtorica [[Sarah Dunant]] leta 2009 v samostanu v Ferrari pripravila roman ''Sacred Hearts''. === Slikarstvo === V renesansi je bila rodbina Este znana po svojem podpiranju umetnosti, gostila je veliko umetnikov, še posebej [[slikar]]jev, ki so oblikovali tako imenovano ferrarsko šolo. Na seznamu slikarjev in umetnikov so [[Andrea Mantegna]], [[Vicino da Ferrara]], [[Giovanni Bellini]], [[Leon Battista Alberti]], [[Pisanello]], [[Piero della Francesca]], [[Battista Dossi]], [[Dosso Dossi]], [[Cosimo Tura]], [[Francesco del Cossa]] in [[Tizian]]. V 19. in 20. stoletju je Ferrara gostila in navdihnila številne pomembne slikarje, ki so se zaljubili v njeno skrivnostno vzdušje: med njimi Giovanni Boldini, Filippo de Pisis in Giorgio de Chirico. === Religija === V Ferrari se je rodil [[Girolamo Savonarola]], slavni srednjeveški [[Dominikanci|dominikanski]] [[duhovnik]] in voditelj [[Firence|Firenc]] od leta 1494 do usmrtitve leta 1498. Bil je znan po zažiganju knjig, uničenju zanj nemoralne umetnosti in sovražnosti do renesanse. Ognjevito je pridigal proti moralni pokvarjenosti večine duhovščin. Njegov glavni nasprotnik je bil [[papež Aleksander VI.]] (Rodrigo Borgia). === Glasba === Ferrarski glasbenik [[Girolamo Frescobaldi]] je bil eden najpomembnejših [[skladatelj]]ev glasbe za [[Glasbila s tipkami |klavirature]] v poznih renesančnih in zgodnjih baročnih obdobjih. Njegova mojstrovina ''Fiori musicali'' je zbirka liturgične [[orgle|orgelske]] glasbe, ki je bila prvič objavljena leta 1635. Postala je njegovo najbolj znano delo in so jo mnogi skladatelji, med njimi tudi [[Johann Sebastian Bach]], študirali še več stoletij po njegovi smrti. <ref>Paul Badura-Skoda. "Interpreting Bach at the Keyboard", p. 259. Translated by Alfred Clayton. Oxford University Press, 1995, 592 p. ISBN 0-19-816576-5.</ref><ref>{{navedi knjigo |editor-last=Butt |editor-first=John |title=The Cambridge Companion to Bach |publisher=Cambridge University Press |series=Cambridge Companions to Music}}, p. 139., 1997, 342 p. ISBN 0-521-58780-8</ref> [[Maurizio Moro]] (15–16??) je bil domnevno rojen v Ferrari, italijanski pesnik iz 16. stoletja, najbolj znan po [[madrigal]]ih. === Film === Ferrara je rojstno mesto, v katerem je preživel tudi otroštvo, znanega italijanskega režiserja [[Michelangelo Antonioni|Michelangela Antonionija]]. V mestu so posneli znan film ''Vrt Finzi-Continijevih'' [[Vittorio De Sica |Vittoria De Sice]] (1970), ki govori o preobrazbi bogate judovske družine med diktaturo [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] v drugi svetovni vojni. Poleg tega sta bila v Ferrari posneta filma Wima Wendersa in Michelangela Antonionija ''Onkraj oblakov'' (1995) ter Ermanna Olmija ''Trgovina z orožjem'' (2001), film o zadnjih dneh [[Giovanni dalle Bande Nere|Giovannija dalle Bande Nere]]. === Festivali === [[File:Ferrara 01.jpg|thumb|1,500 × 1,000 |Sprehajališče Ercoleja Esteja (Corso Ercole I d'Este), ulica v renesančnem mestnem središču Ferrare]] [[Palij]] svetega Jurija je značilen srednjeveški festival vsako zadnjo nedeljo v maju. Festival pouličnih glasbenikov je neuradna parada najboljših uličnih glasbenikov na svetu. Po tradiciji in razsežnosti je to najpomembnejši festival na svetu te vrste. Poleg tega Ferrara postaja italijanska prestolnica [[Toplozračni balon |toplozračnih balonov]], zahvaljujoč desetdnevnemu balonarskemu festivalu, največjemu praznovanju balonov v Italiji in enemu največjih v Evropi. === Kulinarika === Za kuharsko tradicijo mesta so značilne številne jedi, ki izvirajo že iz srednjega veka in razkrivajo vpliv pomembne judovske skupnosti. Najpomembnejši je ''cappellacci di zucca'', nekakšni ravioli, napolnjeni z muškatno bučo, parmezanom ([[Parmigiano-Reggiano]]) in z okusom [[Muškatovec |muškatnega oreščka]]. Postrežejo jih z omako iz masla in [[Žajbelj |žajblja]]. Tradicionalna božična glavna jed so ''cappelletti'', majhni ravioli, napolnjeni z mesom v piščančji juhi ali z belo [[smetana|smetanovo]] omako, po možnosti s [[tartuf]]i. Posebna predjed je ''pasticcio di maccheroni'', testenica z makaroni v omaki bešamel, obloženi z [[Jesenski goban |jurčki]], in ragu na bolonjski način. Za božič je predjed ''salama da sugo'', eno leto stara salama iz svinjskega mesa, značilnega za okolico Ferrare, začimb in rdečega vina. Morski sadeži so pomemben del mestne tradicije zaradi bližine morja, še posebno cenjena je zalivska ali zamrznjena [[jegulja]] iz delte reke Pad. V ferrarski kuhinji je tudi salama košer, narejena iz gosjega mesa v koži gosjega vratu. Tradicionalni božični sladici sta čokoladna pita, ''pampepato'', in ''zuppa inglese''. Aluvialna ravnina, ki jo je ustvarila reka Pad, ni idealna za vino; pomembna izjema je vino z geografskim poreklom bosco eliceo, izdelano iz grozdja, gojenega na peščeni obali. Tipičen kruh, imenovan ''coppia ferrarese'', je dobil oznako PGS (zaščiteno geografsko poreklo – ''Protected Geographical Status'') == Mednarodne povezave == Ferrara je pobratena z mesti: {| class="wikitable" |- valign="top" | *{{flagicon|LAT}} Daugavpils, [[Latvija]] *{{flagicon|GER}} Gießen, [[Hessen]], Nemčija<ref name="Giessen twinnings">{{navedi splet|url=http://www.giessen.de/Rathaus_und_Service/Stadtinformationen/St%C3%A4dtepartnerschaften/|title=Gießen: Städtepartnerschaften|trans-title=Giessen: Twin towns|publisher=Stadt Gießen|accessdate=2013-08-01|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130413071750/http://giessen.de/Rathaus_und_Service/Stadtinformationen/St%C3%A4dtepartnerschaften/|archivedate =2013-04-13|language=de}}</ref> *{{flagicon|USA}} Highland Park, [[Illinois]], ZDA *{{flagicon|GER}} Kaufbeuren, [[Bavarska]], Nemčija *{{flagicon|SVN}} [[Koper]], [[Slovenija]]<ref name="Ferrara.comune.fe.it">{{navedi splet|url=http://ferrara.comune.fe.it/ |title=Comune di Ferrara – Portale Telematico Estense |publisher=Ferrara.comune.fe.it|accessdate=27 March 2010}}</ref> || *{{flagicon|RUS}} [[Krasnodar]], Krasnodar Krai, [[Rusija]] *{{flagicon|ESP}} Lleida, [[Katalonija]], Španija *{{flagicon|CRO}} [[Makarska]], Hrvaška *{{flagicon|CRO}} [[Opatija]], Hrvaška *{{flagicon|FRA}} [[Saint-Étienne]], [[Loire (departma)|Loire]], [[Auvergne-Rhône-Alpes]], Francija || *{{flagicon|BIH}} [[Sarajevo]], Bosna in Hercegovina, od 1964<ref name="Twin 1">{{navedi splet|url=http://www.sarajevo.ba/en/stream.php?kat=147|title=Fraternity cities on Sarajevo Official Web Site|publisher=[[copyright|©]] City of Sarajevo 2001-2008|accessdate=2008-11-09|archive-date=2008-12-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20081201150030/http://www.sarajevo.ba/en/stream.php?kat=147|url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|Wales}} Swansea, [[Wales]], [[Združeno kraljestvo]] *{{flagicon|HUN}} [[Sombotel]], Madžarska *{{flagicon|EST}} Tartu, [[Estonija]]<ref name="Tartu">{{navedi splet|url=http://tartu.ee/?lang_id=2&menu_id=13&page_id=503|title=Friendship and co-operation agreement between the towns of Tartu and Ferrara|publisher=[[copyright|©]] City of Tartu 2002-2009|accessdate=2009-01-04|archive-date=2007-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20070624073648/http://www.tartu.ee/?lang_id=2&menu_id=13&page_id=503|url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|SVK}} [[Žilina]], Slovaška<ref name="Žilina">{{navedi splet|url=http://www.zilina.sk/mesto-zilina-o-meste-partnerske-mesta|title=''Žilina - oficiálne stránky mesta: Partnerské mestá Žiliny [Žilina: Official Partner Cities]''|publisher=[[copyright|©]] 2008 MaM Multimedia, s.r.o..|accessdate=2008-12-11|archive-date=2017-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20170924155802/http://www.zilina.sk/mesto-zilina-o-meste-partnerske-mesta|url-status=dead}}</ref> |} == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Zbirka|Ferrara}} {{wikivoyage|Ferrara}} *[http://www.ferrarainfo.com/ Official Tourism Office Site - in six languages] *{{Official website|http://www.comune.fe.it/}} *[http://www.ferraraok.it/ Search engine and index of websites related to Ferrara] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050206204915/http://www.ferraraok.it/ |date=2005-02-06 }} *[http://www.teatrocomunaleferrara.it/ The Comunale Theatre] *[http://www.ferrarafestival.it/ Ferrara Balloons Festival - the biggest Hot Air Balloons Fiesta in Italy] *[http://ferrarasottolestelle.it/ Ferrara Under the Stars - The most important Italian summer music festival] *[http://www.ferrarabuskers.com/ Ferrara Buskers' Festival] *[http://www.palazzodiamanti.it/ Palazzo dei Diamanti - Ferrara National Museum of Art] *[http://www.unife.it/ The University of Ferrara] *[http://www.estense.com/ Local Newspaper] {{Province of Ferrara}} {{Svetovna dediščina v Italiji}} [[Kategorija:Ferrara| ]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]] [[Kategorija:Papeška država]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta v Italiji]] {{normativna kontrola}} 4zbabb1nkrevxwfe3shy23z1726uhgr 6676682 6676680 2026-05-16T20:34:11Z ~2026-13659-49 255600 6676682 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Ferrara | official_name = Comune di Ferrara | native_name = | image_skyline = Castello esterno.jpg | imagesize = 200px | image_alt = | image_caption = Grad Estense | image_shield = CoA Città di Ferrara.svg | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = Geografski položaj v pokrajini Ferrara | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 44 |latm = 50 |lats = |latNS = N | longd = 11 |longm = 37 |longs = |longEW = E | coordinates_type = type:city_region:IT | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = [[Emilija - Romanja]] | province = [[Ferrara (pokrajina)|Ferrara]] (FE) | frazioni = Aguscello, Albarea, Baura, Boara, Borgo Scoline, Bova, Casaglia, Cassana, Castel Trivellino, Chiesuol del Fosso, Cocomaro di Cona, Cocomaro di Focomorto, Codrea, Cona, Contrapò, Corlo, Correggio, Denore, Focomorto, Francolino, Gaibana, Gaibanella, Sant'Egidio, Malborghetto di Boara, Malborghetto di Correggio, Marrara, Mezzavia, Monestirolo, Montalbano, Parasacco, Pescara, Pontegradella, Pontelagoscuro, Ponte Travagli, Porotto, Porporana, Quartesana, Ravalle, Sabbioni, San Bartolomeo in Bosco, San Martino, Spinazzino, Torre della Fossa, Uccellino, Viconovo, Villanova | mayor_party = Demokratska stranka | mayor = Tiziano Tagliani | area_footnotes = | area_total_km2 = 404,36 | population_footnotes = | population_total = 133485 | population_as_of = 31. december 2014 | pop_density_footnotes = | population_demonym = Ferraresi, Estensi | elevation_footnotes = | elevation_m = 9 | twin1 = | twin1_country = | saint = [[sveti Jurij]] | day = 23. april | postal_code = 44121 to 44124 | area_code = 0532 | website = {{official website|http://www.comune.ferrara.it/}} | footnotes = {{Designation list | embed = yes | designation1 = WHS | designation1_date = 1995 <small>(19-to zasedanje)</small><br />1999 razširitev | designation1_partof = Ferrara, mesto renesanse in delta Pada | designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/733 733] | designation1_criteria = ii, iii, iv, v, vi | designation1_type = kulturni | designation1_free1name = Država | designation1_free1value = {{ITA}} | designation1_free2name = Območje | designation1_free2value = [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi|Evropa]] }} }} '''Ferrara''' (emilijsko ''Frara'') je mesto in občina s 130.000 prebivalci v [[italijanske dežele|deželi]] [[Emilija - Romanja| Emiliji - Romanji]] v severni [[Italija|Italiji]] in glavno mesto [[Pokrajina Ferrara|pokrajine Ferrara]]. Leži 50 km severovzhodno od [[Bologna|Bologne]] ob kanalu [[Volano]], ki je stranski kanal glavnega toka reke [[Pad]] 5 km severno od mesta. Ima široke ulice in številne palače iz 14. in 15. stoletja, ko je mestu vladala [[rodbina Este]]. Zaradi svoje lepote in kulturne pomembnosti jo je Unesco uvrstil na seznam svetovne dediščine<ref>Unesco [http://whc.unesco.org/en/list/733]</ref>. Sodobni časi so prinesli obnovo industrijske dejavnosti. Ferrara je ob glavni železniški progi iz Bologne do [[Padova|Padove]] in [[Benetke|Benetk]] ter krakov v [[Ravena|Raveno]], Poggio Rusco in Codigoro. == Zgodovina == [[File:Ferrara - Palazzo del Municipio 2.jpg|thumb|150px|left|Mestna hiša v Ferrari]] {{glavni|Vojvodina Ferrara}} Ferraro so verjetno naselili prebivalci lagune ob ustju reke Pad; našli so dve zgodnji središči poseljenosti, eno je okrog stolnice<ref>The See was moved here from Vicohabentia (Voghenza) in 624 ([http://www.katolsk.no/utenriks/kronologi/italy.htm Chronology of Catholic dioceses: Italy]).</ref>, drugo, bizantinska hiša (''castrum bizantino''), na nasprotni obali, kjer se Primaro spušča v kanal Volano. Ferrara je prvič omenjena v dokumentu [[Langobardi|langobardskega]] kralja [[Deziderij Langobardski |Deziderija]] leta 753<ref>[http://www.sitiunesco.it/index.phtml?id=531] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20101201064250/http://www.sitiunesco.it/index.phtml?id=531 |date=December 1, 2010 }}</ref> kot mesto, ki je bilo del [[Eksarhati na Apeninskem polotoku|eksarhata]] Ravena. Deziderij je leta 757 prisegel za ''ducatus ferrariae'' ("vojvodino Ferrara") [[papež Štefan II.|papežu Štefanu II.]] Obizzo II. d'Este je bil 500 let kasneje razglašen za dosmrtnega vladarja Ferrare. Prav tako je leta 1288 postal sinjor bližnje [[Modena|Modene]] in leta 1289 [[Reggio Emilia |Reggie]]. Leta 1452 so vladarji Este ustanovili vojvodino Modena in Reggio Emilia, leta 1471 pa je nastala tudi vojvodina Ferrara. Leta 1597, ko je Alfonso II. umrl brez dedičev, je rodbina Este izgubila Ferraro, ki je prešla pod [[Papeška država |papeško državo]]. Ferrara je ostala del papeške države od leta 1598 do 1859 s prekinitvijo v Napoleonovem obdobju: leta 1859 je postala del [[kraljevina Italija|Kraljevine Italije]]. [[Trdnjava|Trdnjavo]] je zgradil [[papež Pavel V.]], kjer je bil grad Tedaldo, na jugozahodnem koncu mesta, ki ga je od leta 1832 do 1859 zasedal avstrijski garnizon. Vsa trdnjava je bila razstavljena po ustanovitvi Kraljevine Italije, opeko pa so uporabljali za nove gradnje po vsem mestu. 23. avgusta 1944 je bila tovarna sintetičnega kavčuka v Ferrari tarča strateškega bombnega napada med drugo svetovno vojno. == Demografija == Leta 2007 je bilo v Ferrari 135.369 prebivalcev, od tega 46,8 % moških in 53,2 % žensk. Mladoletnikov (otroci, stari 18 let, in mlajši) je bilo 12,28 odstotka v primerjavi z upokojenci, ki jih je bilo 26,41 odstotka. Italijansko povprečje je 18,06 % (mladoletnikov) in 19,94 % (upokojencev). Povprečna starost prebivalcev Ferrare je 49 v primerjavi z italijanskim povprečjem, ki je 42. V petih letih med letoma 2002 in 2007 se je število prebivalcev v Ferrari povečalo za 2,28 %, medtem ko se je v Italiji kot celoti povečalo za 3,85 %. [4]. Ferrara je znana kot najstarejše mesto z več kot 100.000 prebivalci, pa tudi mesto z najnižjo stopnjo rodnosti. Od leta 2006 je bilo 95,59 % prebivalcev Italijanov. Največje priseljenske skupine so bile iz nekaterih evropskih držav (večinoma iz Ukrajine in Albanije: 2,59 %), severne Afrike 0,51 % in vzhodne Azije 0,39 %. Mesto je pretežno rimskokatoliško z nekaj pravoslavnimi kristjani in judovsko skupnostjo. == Znamenitosti == [[File:Ferrara mura 2.jpg|thumb|right|175px|Renesančno obzidje]] [[File:Palais ferrare.JPG|right|thumb|175px|Grad Estense]] [[File:Ferrara 02.jpg|right|thumb|175px|Romanska stolnica]] [[File:Ferrara, palazzo dei diamanti 02.JPG|thumb|right|175px|Palača diamantov, sedež Narodne galerije]] [[File:FE Schifanoia 03.JPG|thumb|right|175px|Palača Schifanoia]] [[File:Certosa di ferrara.jpg|thumb|right|175px|Pokopališče (Certosa Ferrara)]] [[File:Ludovico Ariosto statue - Ferrara, Italy.JPG|thumb|right|175px|Ariostov trg]] === Mestne in posvetne znamenitosti === Mesto je še vedno obkroženo z več kot 9 kilometri '''antičnega obzidja''', večinoma zgrajenega v 15. in 16. stoletju. <ref>[http://www.comune.fe.it/turismo/inglese/1mura.htm Ferrare city website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20020209081853/http://www.comune.fe.it/turismo/inglese/1mura.htm |date=2002-02-09 }}.</ref> Poleg mesta [[Lucca]] ima Ferrara najbolje ohranjeno [[renesančna arhitektura|renesančno]] [[obzidje]] v Italiji. Veličasten '''[[Estejev grad]]''' (''Castello Estense'') iz opeke, ki je v samem središču mesta, je ikona Ferrare. Grad, zgrajen leta 1385, je obkrožen z [[obrambni jarek|jarkom]] s štirimi velikimi [[bastijon]]i. Paviljoni na vrhu stolpov iz 16. stoletja so bili prenovljeni. '''Mestna hiša''', prenovljena v 18. stoletju, je bila prejšnja rezidenca rodbine Este. V bližini je nekdanja stolnica svetega Jurija. [[romanska arhitektura|Romanski]] spodnji del glavnega pročelja in stranske fasade so bile prvič končane leta 1135. Po zdaj izgubljenem napisu je cerkev naročil Guglielmo I. Adelardi (1146). Skulpturo glavnega portala je podpisal Niccolo (Nicholaus), v izgubljenem napisu omenjen kot romanski cerkveni [[arhitekt]]. Zgornji del glavne fasade s poševnimi [[arkada]]mi izvira iz 13. stoletja. Zleknjeni levi, ki ščitijo vhod, so kopije izvirnikov, zdaj so v [[narteks]]u cerkve. Različni [[relief (umetnost)|relief]]i iz 13. stoletja, ki prikazujejo ''[[Sodni dan |poslednjo sodbo]]'', so v drugem nadstropju verande. Notranjost je bila obnovljena leta 1712 v [[baročna arhitektura|baročnem]] slogu. [[Zvonik]] (''campanille'') v renesančnem slogu je iz let 1451–1493, vrh pa je bil dodan konec 16. stoletja. Je še vedno nepopoln, manjkata eno dodatno nadstropje in koničast vrh, kar je razvidno iz številnih zgodovinskih natisov in slik. V bližini je '''Ferrarska univerza'''; univerzitetna knjižnica hrani del rokopisa [[Besneči Roland ]] (''Orlando furioso'') in pisma [[Torquato Tasso|Torquata Tassa]]. Znana diplomanta sta [[Nikolaj Kopernik]] (1503) in [[Paracelsus]]. V kampusu je tudi botanični vrt. V primerjavi z drugimi mesti so v Ferrari številne palače iz obdobja ''quattrocento'' (zgodnja renesansa), ki pogosto ohranjajo [[terakota|terakotne]] dekoracije, čeprav je večina sorazmerno majhna. Med njimi so tiste v severni četrti (zlasti štiri na križišču dveh glavnih ulic), ki jih je Ercole I. dodal v letih 1492–1505 po načrtih Biagia Rossettija in se zato imenujejo '''''[[Addizione Erculea]]'''''. Med najlepšimi palačami je '''Palazzo dei Diamanti''' ([[Diamantna palača]]), ki se imenuje po diamantnih kamnih, v obliki katerih so izdelani kamniti bloki fasade. V njej so arheološki muzej in drugi muzeji ter pinakoteka, galerija slik z veliko zbirko slik slikarjev ferrarske šole, ki se je v drugi polovici 15. stoletja prvič uveljavila s [[Cosimo Tura| Cosimom Turom]], [[Francesco del Cossa|Francescom Cosso]] in Ercolejem dei Robertijem. Znani mojstri ferrarske šole iz 16. stoletja so [[Lorenzo Costa]] in [[Dosso Dossi]], najuglednejša sta [[Girolamo da Carpi]] in [[Benvenuto Tisi]] (il Garofalo). '''Casa Romei''' (Romeieva hiša) je morda najlepše ohranjena renesančna stavba v Ferrari. Bila je rezidenca Giovannija Romeia, ki je bil zaradi poroke povezan z rodbino d'Este. Verjetno je delo dvornega arhitekta Pietra Bona Brasavole. Palačo so zasedle nune svetega Rešnjega telesa (Corpus Domini), kar je preprečilo njeno uničenje. Večina dekoracije v notranjih prostorih je bila ohranjena. V Sibilini sobi je cikel [[freska|fresk]] s prvotnim terakotnim kaminom, na katerem je grb Giovannija Romeia, v Sobi prerokov (''Saletta dei Profeti'') so prikazane [[alegorija|alegorije]] iz [[Sveto pismo|Biblije]], tudi v drugih sobah, ki jih je naročil [[kardinal]] Ippolito d'Este ter jih je naslikala šola Camilla in Cesareja Filippija (16. stoletje). '''[[Palača Schifanoia]]''' (''Palazzo Schifanoia'' – ''sans souci'') je bila zgrajena leta 1385 za Alberta V. d'Este. Palačo krasijo freske, ki prikazujejo življenje Borsa d'Esteja, znake zodiaka in alegorične predstavitve mesecev. Preddverje je bilo opremljeno s [[štukatura]]mi Domenica di Parisa. V stavbi so tudi fine pesmarice z [[Miniatura (umetnost) |miniaturami]] ter zbirka kovancev in renesančnih medalj. Mestni zgodovinski arhivi imajo precej zgodovinskih dokumentov, ki se začnejo s 15. stoletjem. Škofijski zgodovinski arhiv je starejši, omenjen v dokumentih iz leta 955, in hrani dragocene dokumente, ki so jih v stoletjih zbirali duhovniki. * Massarijeva palača (Palazzo Massari) (muzej sodobne in moderne umetnosti s parkom s kipi), * gledališče ''Teatro Comunale'', * hiša pesnika [[Ludovico Ariosto|Ludovica Ariosta]], ki jo je postavil po letu 1526 in v kateri je umrl leta 1532, * Palača [[Ludovico Sforza |Ludovica il Mora]], * Palazzina di Marfisa d'Este (manjša Marfisina palača, Marfisa je bila nezakonita hčerka Francesca d'Este). === Cerkve, samostani in sinagoga === V '''Samostanu svetega Rešnjega telesa (Corpus Domini)''' so grobnice rodbine Este, med katerimi so Alfonso I., Alfonso II., Ercole I., Ercole II., [[Lucrezia Borgia|Lukrecija Borgia]], Eleanora Aragonska in drugi. '''Ferrarska [[sinagoga]]''' in '''Judovski muzej''' sta v srednjeveškem središču blizu stolnice in gradu Estense. Ta ulica je bila del judovske četrti, v kateri so bili [[Judje]] ločeni od preostalega prebivalstva v Ferrari od leta 1627 do 1859. Druge zgradbe so: * '''[[Stolnica svetega Jurija, Ferrara|Stolnica svetega Jurija]] cerkve: * svete Marije na plitvini * svetega Luke * svetega Benedikta * svetega Karla * svetega Krištofa * svetega Domenika * svetega Frančiška * svetega Pavla * svetega Romana * Certosa (pokopališče) * svetega Antona v opatiji Polesin == Kultura == === Literatura === Renesančni literati in [[pesnik]]i [[Torquato Tasso]] (''Osvobojeni Jeruzalem''), [[Ludovico Ariosto]] (avtor romantične epske pesmi ''Besneči Roland'') in [[Matteo Maria Boiardo]] (avtor obsežne pesnitve o viteštvu in romancah ''Orlando Innamorato'') so živeli in delali na dvoru v Ferrari v 15. in 16. stoletju. ''Ferrarska biblija'' je bila objavljena leta 1553 v ladinski (judovsko-španski) različici [[Tanak]]a, ki so jo uporabljali [[Sefardski Judje]]. Plačala in izdelala sta jo Yom-Tob ben Ben Levi Athias (španski Marrano ''Jerónimo de Vargas'' kot tipograf) in Abraham ben Salomon Usque (portugalski Jud ''Duarte Pinhel'', kot prevajalec) in je bila posvečena Ercoleju II. Esteju. V 20. stoletju je bila Ferrara dom in delovno mesto pisatelja [[Giorgio Bassani |Giorgia Bassanija]], znanega po romanih, ki so bili pogosto prirejeni za film (''Vrt Finzi-Continijevih'', ''Dolga noč leta 1943''). V zgodovinski fikciji je britanska avtorica [[Sarah Dunant]] leta 2009 v samostanu v Ferrari pripravila roman ''Sacred Hearts''. === Slikarstvo === V renesansi je bila rodbina Este znana po svojem podpiranju umetnosti, gostila je veliko umetnikov, še posebej [[slikar]]jev, ki so oblikovali tako imenovano ferrarsko šolo. Na seznamu slikarjev in umetnikov so [[Andrea Mantegna]], [[Vicino da Ferrara]], [[Giovanni Bellini]], [[Leon Battista Alberti]], [[Pisanello]], [[Piero della Francesca]], [[Battista Dossi]], [[Dosso Dossi]], [[Cosimo Tura]], [[Francesco del Cossa]] in [[Tizian]]. V 19. in 20. stoletju je Ferrara gostila in navdihnila številne pomembne slikarje, ki so se zaljubili v njeno skrivnostno vzdušje: med njimi Giovanni Boldini, Filippo de Pisis in Giorgio de Chirico. === Religija === V Ferrari se je rodil [[Girolamo Savonarola]], slavni srednjeveški [[Dominikanci|dominikanski]] [[duhovnik]] in voditelj [[Firence|Firenc]] od leta 1494 do usmrtitve leta 1498. Bil je znan po zažiganju knjig, uničenju zanj nemoralne umetnosti in sovražnosti do renesanse. Ognjevito je pridigal proti moralni pokvarjenosti večine duhovščin. Njegov glavni nasprotnik je bil [[papež Aleksander VI.]] (Rodrigo Borgia). === Glasba === Ferrarski glasbenik [[Girolamo Frescobaldi]] je bil eden najpomembnejših [[skladatelj]]ev glasbe za [[Glasbila s tipkami |klavirature]] v poznih renesančnih in zgodnjih baročnih obdobjih. Njegova mojstrovina ''Fiori musicali'' je zbirka liturgične [[orgle|orgelske]] glasbe, ki je bila prvič objavljena leta 1635. Postala je njegovo najbolj znano delo in so jo mnogi skladatelji, med njimi tudi [[Johann Sebastian Bach]], študirali še več stoletij po njegovi smrti. <ref>Paul Badura-Skoda. "Interpreting Bach at the Keyboard", p. 259. Translated by Alfred Clayton. Oxford University Press, 1995, 592 p. ISBN 0-19-816576-5.</ref><ref>{{navedi knjigo |editor-last=Butt |editor-first=John |title=The Cambridge Companion to Bach |publisher=Cambridge University Press |series=Cambridge Companions to Music}}, p. 139., 1997, 342 p. ISBN 0-521-58780-8</ref> [[Maurizio Moro]] (15–16??) je bil domnevno rojen v Ferrari, italijanski pesnik iz 16. stoletja, najbolj znan po [[madrigal]]ih. === Film === Ferrara je rojstno mesto, v katerem je preživel tudi otroštvo, znanega italijanskega režiserja [[Michelangelo Antonioni|Michelangela Antonionija]]. V mestu so posneli znan film ''Vrt Finzi-Continijevih'' [[Vittorio De Sica |Vittoria De Sice]] (1970), ki govori o preobrazbi bogate judovske družine med diktaturo [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] v drugi svetovni vojni. Poleg tega sta bila v Ferrari posneta filma Wima Wendersa in Michelangela Antonionija ''Onkraj oblakov'' (1995) ter Ermanna Olmija ''Trgovina z orožjem'' (2001), film o zadnjih dneh [[Giovanni dalle Bande Nere|Giovannija dalle Bande Nere]]. === Festivali === [[File:Ferrara 01.jpg|thumb|1,500 × 1,000 |Sprehajališče Ercoleja Esteja (Corso Ercole I d'Este), ulica v renesančnem mestnem središču Ferrare]] [[Palij]] svetega Jurija je značilen srednjeveški festival vsako zadnjo nedeljo v maju. Festival pouličnih glasbenikov je neuradna parada najboljših uličnih glasbenikov na svetu. Po tradiciji in razsežnosti je to najpomembnejši festival na svetu te vrste. Poleg tega Ferrara postaja italijanska prestolnica [[Toplozračni balon |toplozračnih balonov]], zahvaljujoč desetdnevnemu balonarskemu festivalu, največjemu praznovanju balonov v Italiji in enemu največjih v Evropi. === Kulinarika === Za kuharsko tradicijo mesta so značilne številne jedi, ki izvirajo že iz srednjega veka in razkrivajo vpliv pomembne judovske skupnosti. Najpomembnejši je ''cappellacci di zucca'', nekakšni ravioli, napolnjeni z muškatno bučo, parmezanom ([[Parmigiano-Reggiano]]) in z okusom [[Muškatovec |muškatnega oreščka]]. Postrežejo jih z omako iz masla in [[Žajbelj |žajblja]]. Tradicionalna božična glavna jed so ''cappelletti'', majhni ravioli, napolnjeni z mesom v piščančji juhi ali z belo [[smetana|smetanovo]] omako, po možnosti s [[tartuf]]i. Posebna predjed je ''pasticcio di maccheroni'', testenica z makaroni v omaki bešamel, obloženi z [[Jesenski goban |jurčki]], in ragu na bolonjski način. Za božič je predjed ''salama da sugo'', eno leto stara salama iz svinjskega mesa, značilnega za okolico Ferrare, začimb in rdečega vina. Morski sadeži so pomemben del mestne tradicije zaradi bližine morja, še posebno cenjena je zalivska ali zamrznjena [[jegulja]] iz delte reke Pad. V ferrarski kuhinji je tudi salama košer, narejena iz gosjega mesa v koži gosjega vratu. Tradicionalni božični sladici sta čokoladna pita, ''pampepato'', in ''zuppa inglese''. Aluvialna ravnina, ki jo je ustvarila reka Pad, ni idealna za vino; pomembna izjema je vino z geografskim poreklom bosco eliceo, izdelano iz grozdja, gojenega na peščeni obali. Tipičen kruh, imenovan ''coppia ferrarese'', je dobil oznako PGS (zaščiteno geografsko poreklo – ''Protected Geographical Status'') == Mednarodne povezave == Ferrara je pobratena z mesti: {| class="wikitable" |- valign="top" | *{{flagicon|LAT}} Daugavpils, [[Latvija]] *{{flagicon|GER}} Gießen, [[Hessen]], Nemčija<ref name="Giessen twinnings">{{navedi splet|url=http://www.giessen.de/Rathaus_und_Service/Stadtinformationen/St%C3%A4dtepartnerschaften/|title=Gießen: Städtepartnerschaften|trans-title=Giessen: Twin towns|publisher=Stadt Gießen|accessdate=2013-08-01|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130413071750/http://giessen.de/Rathaus_und_Service/Stadtinformationen/St%C3%A4dtepartnerschaften/|archivedate =2013-04-13|language=de}}</ref> *{{flagicon|USA}} Highland Park, [[Illinois]], ZDA *{{flagicon|GER}} Kaufbeuren, [[Bavarska]], Nemčija *{{flagicon|SVN}} [[Koper]], [[Slovenija]]<ref name="Ferrara.comune.fe.it">{{navedi splet|url=http://ferrara.comune.fe.it/ |title=Comune di Ferrara – Portale Telematico Estense |publisher=Ferrara.comune.fe.it|accessdate=27 March 2010}}</ref> || *{{flagicon|RUS}} [[Krasnodar]], Krasnodar Krai, [[Rusija]] *{{flagicon|ESP}} Lleida, [[Katalonija]], Španija *{{flagicon|CRO}} [[Makarska]], Hrvaška *{{flagicon|CRO}} [[Opatija]], Hrvaška *{{flagicon|FRA}} [[Saint-Étienne]], [[Loire (departma)|Loire]], [[Auvergne-Rhône-Alpes]], Francija || *{{flagicon|BIH}} [[Sarajevo]], Bosna in Hercegovina, od 1964<ref name="Twin 1">{{navedi splet|url=http://www.sarajevo.ba/en/stream.php?kat=147|title=Fraternity cities on Sarajevo Official Web Site|publisher=[[copyright|©]] City of Sarajevo 2001-2008|accessdate=2008-11-09|archive-date=2008-12-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20081201150030/http://www.sarajevo.ba/en/stream.php?kat=147|url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|Wales}} Swansea, [[Wales]], [[Združeno kraljestvo]] *{{flagicon|HUN}} [[Sombotel]], Madžarska *{{flagicon|EST}} Tartu, [[Estonija]]<ref name="Tartu">{{navedi splet|url=http://tartu.ee/?lang_id=2&menu_id=13&page_id=503|title=Friendship and co-operation agreement between the towns of Tartu and Ferrara|publisher=[[copyright|©]] City of Tartu 2002-2009|accessdate=2009-01-04|archive-date=2007-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20070624073648/http://www.tartu.ee/?lang_id=2&menu_id=13&page_id=503|url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|SVK}} [[Žilina]], Slovaška<ref name="Žilina">{{navedi splet|url=http://www.zilina.sk/mesto-zilina-o-meste-partnerske-mesta|title=''Žilina - oficiálne stránky mesta: Partnerské mestá Žiliny [Žilina: Official Partner Cities]''|publisher=[[copyright|©]] 2008 MaM Multimedia, s.r.o..|accessdate=2008-12-11|archive-date=2017-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20170924155802/http://www.zilina.sk/mesto-zilina-o-meste-partnerske-mesta|url-status=dead}}</ref> |} == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Zbirka|Ferrara}} {{wikivoyage|Ferrara}} *[http://www.ferrarainfo.com/ Official Tourism Office Site - in six languages] *{{Official website|http://www.comune.fe.it/}} *[http://www.ferraraok.it/ Search engine and index of websites related to Ferrara] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050206204915/http://www.ferraraok.it/ |date=2005-02-06 }} *[http://www.teatrocomunaleferrara.it/ The Comunale Theatre] *[http://www.ferrarafestival.it/ Ferrara Balloons Festival - the biggest Hot Air Balloons Fiesta in Italy] *[http://ferrarasottolestelle.it/ Ferrara Under the Stars - The most important Italian summer music festival] *[http://www.ferrarabuskers.com/ Ferrara Buskers' Festival] *[http://www.palazzodiamanti.it/ Palazzo dei Diamanti - Ferrara National Museum of Art] *[http://www.unife.it/ The University of Ferrara] *[http://www.estense.com/ Local Newspaper] {{Province of Ferrara}} {{Svetovna dediščina v Italiji}} [[Kategorija:Ferrara| ]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]] [[Kategorija:Papeška država]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta v Italiji]] {{normativna kontrola}} 3nixc6ywpfe1fjvbl00hckek249jovl 6676689 6676682 2026-05-16T21:14:27Z ~2026-13659-49 255600 6676689 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Ferrara | official_name = Comune di Ferrara | native_name = | image_skyline = Castello esterno.jpg | imagesize = 200px | image_alt = | image_caption = Grad Estense | image_shield = CoA Città di Ferrara.svg | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = Geografski položaj v pokrajini Ferrara | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 44 |latm = 50 |lats = |latNS = N | longd = 11 |longm = 37 |longs = |longEW = E | coordinates_type = type:city_region:IT | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = [[Emilija - Romanja]] | province = [[Ferrara (pokrajina)|Ferrara]] (FE) | frazioni = Aguscello, Albarea, Baura, Boara, Borgo Scoline, Bova, Casaglia, Cassana, Castel Trivellino, Chiesuol del Fosso, Cocomaro di Cona, Cocomaro di Focomorto, Codrea, Cona, Contrapò, Corlo, Correggio, Denore, Focomorto, Francolino, Gaibana, Gaibanella, Sant'Egidio, Malborghetto di Boara, Malborghetto di Correggio, Marrara, Mezzavia, Monestirolo, Montalbano, Parasacco, Pescara, Pontegradella, Pontelagoscuro, Ponte Travagli, Porotto, Porporana, Quartesana, Ravalle, Sabbioni, San Bartolomeo in Bosco, San Martino, Spinazzino, Torre della Fossa, Uccellino, Viconovo, Villanova | mayor_party = Demokratska stranka | mayor = Tiziano Tagliani | area_footnotes = | area_total_km2 = 404,36 | population_footnotes = | population_total = 133485 | population_as_of = 31. december 2014 | pop_density_footnotes = | population_demonym = Ferraresi, Estensi | elevation_footnotes = | elevation_m = 9 | twin1 = | twin1_country = | saint = [[sveti Jurij]] | day = 23. april | postal_code = 44121 to 44124 | area_code = 0532 | website = {{official website|http://www.comune.ferrara.it/}} | footnotes = {{Designation list | embed = yes | designation1 = WHS | designation1_date = 1995 <small>(19-to zasedanje)</small><br />1999 razširitev | designation1_partof = Ferrara, mesto renesanse in delta Pada | designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/733 733] | designation1_criteria = ii, iii, iv, v, vi | designation1_type = kulturni | designation1_free1name = Država | designation1_free1value = {{ITA}} | designation1_free2name = Območje | designation1_free2value = [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi|Evropa]] }} }} '''Ferrara''' (emilijsko ''Frara'') je mesto in občina s približno 130.000 prebivalci v [[italijanske dežele|deželi]] [[Emilija - Romanja| Emiliji - Romanji]] v severni [[Italija|Italiji]] in glavno mesto [[Pokrajina Ferrara|pokrajine Ferrara]]. Leži 50 km severovzhodno od [[Bologna|Bologne]] ob kanalu [[Volano]], ki je stranski kanal glavnega toka reke [[Pad]] 5 km severno od mesta. Ima široke ulice in številne palače iz 14. in 15. stoletja, ko je mestu vladala [[rodbina Este]]. Zaradi svoje lepote in kulturne pomembnosti jo je Unesco uvrstil na seznam svetovne dediščine<ref>Unesco [http://whc.unesco.org/en/list/733]</ref>. Sodobni časi so prinesli obnovo industrijske dejavnosti. Ferrara je ob glavni železniški progi iz Bologne do [[Padova|Padove]] in [[Benetke|Benetk]] ter krakov v [[Ravena|Raveno]], Poggio Rusco in Codigoro. == Zgodovina == [[File:Ferrara - Palazzo del Municipio 2.jpg|thumb|150px|left|Mestna hiša v Ferrari]] {{glavni|Vojvodina Ferrara}} Ferraro so verjetno naselili prebivalci lagune ob ustju reke Pad; našli so dve zgodnji središči poseljenosti, eno je okrog stolnice<ref>The See was moved here from Vicohabentia (Voghenza) in 624 ([http://www.katolsk.no/utenriks/kronologi/italy.htm Chronology of Catholic dioceses: Italy]).</ref>, drugo, bizantinska hiša (''castrum bizantino''), na nasprotni obali, kjer se Primaro spušča v kanal Volano. Ferrara je prvič omenjena v dokumentu [[Langobardi|langobardskega]] kralja [[Deziderij Langobardski |Deziderija]] leta 753<ref>[http://www.sitiunesco.it/index.phtml?id=531] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20101201064250/http://www.sitiunesco.it/index.phtml?id=531 |date=December 1, 2010 }}</ref> kot mesto, ki je bilo del [[Eksarhati na Apeninskem polotoku|eksarhata]] Ravena. Deziderij je leta 757 prisegel za ''ducatus ferrariae'' ("vojvodino Ferrara") [[papež Štefan II.|papežu Štefanu II.]] Obizzo II. d'Este je bil 500 let kasneje razglašen za dosmrtnega vladarja Ferrare. Prav tako je leta 1288 postal sinjor bližnje [[Modena|Modene]] in leta 1289 [[Reggio Emilia |Reggie]]. Leta 1452 so vladarji Este ustanovili vojvodino Modena in Reggio Emilia, leta 1471 pa je nastala tudi vojvodina Ferrara. Leta 1597, ko je Alfonso II. umrl brez dedičev, je rodbina Este izgubila Ferraro, ki je prešla pod [[Papeška država |papeško državo]]. Ferrara je ostala del papeške države od leta 1598 do 1859 s prekinitvijo v Napoleonovem obdobju: leta 1859 je postala del [[kraljevina Italija|Kraljevine Italije]]. [[Trdnjava|Trdnjavo]] je zgradil [[papež Pavel V.]], kjer je bil grad Tedaldo, na jugozahodnem koncu mesta, ki ga je od leta 1832 do 1859 zasedal avstrijski garnizon. Vsa trdnjava je bila razstavljena po ustanovitvi Kraljevine Italije, opeko pa so uporabljali za nove gradnje po vsem mestu. 23. avgusta 1944 je bila tovarna sintetičnega kavčuka v Ferrari tarča strateškega bombnega napada med drugo svetovno vojno. == Demografija == Leta 2007 je bilo v Ferrari 135.369 prebivalcev, od tega 46,8 % moških in 53,2 % žensk. Mladoletnikov (otroci, stari 18 let, in mlajši) je bilo 12,28 odstotka v primerjavi z upokojenci, ki jih je bilo 26,41 odstotka. Italijansko povprečje je 18,06 % (mladoletnikov) in 19,94 % (upokojencev). Povprečna starost prebivalcev Ferrare je 49 v primerjavi z italijanskim povprečjem, ki je 42. V petih letih med letoma 2002 in 2007 se je število prebivalcev v Ferrari povečalo za 2,28 %, medtem ko se je v Italiji kot celoti povečalo za 3,85 %. [4]. Ferrara je znana kot najstarejše mesto z več kot 100.000 prebivalci, pa tudi mesto z najnižjo stopnjo rodnosti. Od leta 2006 je bilo 95,59 % prebivalcev Italijanov. Največje priseljenske skupine so bile iz nekaterih evropskih držav (večinoma iz Ukrajine in Albanije: 2,59 %), severne Afrike 0,51 % in vzhodne Azije 0,39 %. Mesto je pretežno rimskokatoliško z nekaj pravoslavnimi kristjani in judovsko skupnostjo. == Znamenitosti == [[File:Ferrara mura 2.jpg|thumb|right|175px|Renesančno obzidje]] [[File:Palais ferrare.JPG|right|thumb|175px|Grad Estense]] [[File:Ferrara 02.jpg|right|thumb|175px|Romanska stolnica]] [[File:Ferrara, palazzo dei diamanti 02.JPG|thumb|right|175px|Palača diamantov, sedež Narodne galerije]] [[File:FE Schifanoia 03.JPG|thumb|right|175px|Palača Schifanoia]] [[File:Certosa di ferrara.jpg|thumb|right|175px|Pokopališče (Certosa Ferrara)]] [[File:Ludovico Ariosto statue - Ferrara, Italy.JPG|thumb|right|175px|Ariostov trg]] === Mestne in posvetne znamenitosti === Mesto je še vedno obkroženo z več kot 9 kilometri '''antičnega obzidja''', večinoma zgrajenega v 15. in 16. stoletju. <ref>[http://www.comune.fe.it/turismo/inglese/1mura.htm Ferrare city website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20020209081853/http://www.comune.fe.it/turismo/inglese/1mura.htm |date=2002-02-09 }}.</ref> Poleg mesta [[Lucca]] ima Ferrara najbolje ohranjeno [[renesančna arhitektura|renesančno]] [[obzidje]] v Italiji. Veličasten '''[[Estejev grad]]''' (''Castello Estense'') iz opeke, ki je v samem središču mesta, je ikona Ferrare. Grad, zgrajen leta 1385, je obkrožen z [[obrambni jarek|jarkom]] s štirimi velikimi [[bastijon]]i. Paviljoni na vrhu stolpov iz 16. stoletja so bili prenovljeni. '''Mestna hiša''', prenovljena v 18. stoletju, je bila prejšnja rezidenca rodbine Este. V bližini je nekdanja stolnica svetega Jurija. [[romanska arhitektura|Romanski]] spodnji del glavnega pročelja in stranske fasade so bile prvič končane leta 1135. Po zdaj izgubljenem napisu je cerkev naročil Guglielmo I. Adelardi (1146). Skulpturo glavnega portala je podpisal Niccolo (Nicholaus), v izgubljenem napisu omenjen kot romanski cerkveni [[arhitekt]]. Zgornji del glavne fasade s poševnimi [[arkada]]mi izvira iz 13. stoletja. Zleknjeni levi, ki ščitijo vhod, so kopije izvirnikov, zdaj so v [[narteks]]u cerkve. Različni [[relief (umetnost)|relief]]i iz 13. stoletja, ki prikazujejo ''[[Sodni dan |poslednjo sodbo]]'', so v drugem nadstropju verande. Notranjost je bila obnovljena leta 1712 v [[baročna arhitektura|baročnem]] slogu. [[Zvonik]] (''campanille'') v renesančnem slogu je iz let 1451–1493, vrh pa je bil dodan konec 16. stoletja. Je še vedno nepopoln, manjkata eno dodatno nadstropje in koničast vrh, kar je razvidno iz številnih zgodovinskih natisov in slik. V bližini je '''Ferrarska univerza'''; univerzitetna knjižnica hrani del rokopisa [[Besneči Roland ]] (''Orlando furioso'') in pisma [[Torquato Tasso|Torquata Tassa]]. Znana diplomanta sta [[Nikolaj Kopernik]] (1503) in [[Paracelsus]]. V kampusu je tudi botanični vrt. V primerjavi z drugimi mesti so v Ferrari številne palače iz obdobja ''quattrocento'' (zgodnja renesansa), ki pogosto ohranjajo [[terakota|terakotne]] dekoracije, čeprav je večina sorazmerno majhna. Med njimi so tiste v severni četrti (zlasti štiri na križišču dveh glavnih ulic), ki jih je Ercole I. dodal v letih 1492–1505 po načrtih Biagia Rossettija in se zato imenujejo '''''[[Addizione Erculea]]'''''. Med najlepšimi palačami je '''Palazzo dei Diamanti''' ([[Diamantna palača]]), ki se imenuje po diamantnih kamnih, v obliki katerih so izdelani kamniti bloki fasade. V njej so arheološki muzej in drugi muzeji ter pinakoteka, galerija slik z veliko zbirko slik slikarjev ferrarske šole, ki se je v drugi polovici 15. stoletja prvič uveljavila s [[Cosimo Tura| Cosimom Turom]], [[Francesco del Cossa|Francescom Cosso]] in Ercolejem dei Robertijem. Znani mojstri ferrarske šole iz 16. stoletja so [[Lorenzo Costa]] in [[Dosso Dossi]], najuglednejša sta [[Girolamo da Carpi]] in [[Benvenuto Tisi]] (il Garofalo). '''Casa Romei''' (Romeieva hiša) je morda najlepše ohranjena renesančna stavba v Ferrari. Bila je rezidenca Giovannija Romeia, ki je bil zaradi poroke povezan z rodbino d'Este. Verjetno je delo dvornega arhitekta Pietra Bona Brasavole. Palačo so zasedle nune svetega Rešnjega telesa (Corpus Domini), kar je preprečilo njeno uničenje. Večina dekoracije v notranjih prostorih je bila ohranjena. V Sibilini sobi je cikel [[freska|fresk]] s prvotnim terakotnim kaminom, na katerem je grb Giovannija Romeia, v Sobi prerokov (''Saletta dei Profeti'') so prikazane [[alegorija|alegorije]] iz [[Sveto pismo|Biblije]], tudi v drugih sobah, ki jih je naročil [[kardinal]] Ippolito d'Este ter jih je naslikala šola Camilla in Cesareja Filippija (16. stoletje). '''[[Palača Schifanoia]]''' (''Palazzo Schifanoia'' – ''sans souci'') je bila zgrajena leta 1385 za Alberta V. d'Este. Palačo krasijo freske, ki prikazujejo življenje Borsa d'Esteja, znake zodiaka in alegorične predstavitve mesecev. Preddverje je bilo opremljeno s [[štukatura]]mi Domenica di Parisa. V stavbi so tudi fine pesmarice z [[Miniatura (umetnost) |miniaturami]] ter zbirka kovancev in renesančnih medalj. Mestni zgodovinski arhivi imajo precej zgodovinskih dokumentov, ki se začnejo s 15. stoletjem. Škofijski zgodovinski arhiv je starejši, omenjen v dokumentih iz leta 955, in hrani dragocene dokumente, ki so jih v stoletjih zbirali duhovniki. * Massarijeva palača (Palazzo Massari) (muzej sodobne in moderne umetnosti s parkom s kipi), * gledališče ''Teatro Comunale'', * hiša pesnika [[Ludovico Ariosto|Ludovica Ariosta]], ki jo je postavil po letu 1526 in v kateri je umrl leta 1532, * Palača [[Ludovico Sforza |Ludovica il Mora]], * Palazzina di Marfisa d'Este (manjša Marfisina palača, Marfisa je bila nezakonita hčerka Francesca d'Este). === Cerkve, samostani in sinagoga === V '''Samostanu svetega Rešnjega telesa (Corpus Domini)''' so grobnice rodbine Este, med katerimi so Alfonso I., Alfonso II., Ercole I., Ercole II., [[Lucrezia Borgia|Lukrecija Borgia]], Eleanora Aragonska in drugi. '''Ferrarska [[sinagoga]]''' in '''Judovski muzej''' sta v srednjeveškem središču blizu stolnice in gradu Estense. Ta ulica je bila del judovske četrti, v kateri so bili [[Judje]] ločeni od preostalega prebivalstva v Ferrari od leta 1627 do 1859. Druge zgradbe so: * '''[[Stolnica svetega Jurija, Ferrara|Stolnica svetega Jurija]] cerkve: * svete Marije na plitvini * svetega Luke * svetega Benedikta * svetega Karla * svetega Krištofa * svetega Domenika * svetega Frančiška * svetega Pavla * svetega Romana * Certosa (pokopališče) * svetega Antona v opatiji Polesin == Kultura == === Literatura === Renesančni literati in [[pesnik]]i [[Torquato Tasso]] (''Osvobojeni Jeruzalem''), [[Ludovico Ariosto]] (avtor romantične epske pesmi ''Besneči Roland'') in [[Matteo Maria Boiardo]] (avtor obsežne pesnitve o viteštvu in romancah ''Orlando Innamorato'') so živeli in delali na dvoru v Ferrari v 15. in 16. stoletju. ''Ferrarska biblija'' je bila objavljena leta 1553 v ladinski (judovsko-španski) različici [[Tanak]]a, ki so jo uporabljali [[Sefardski Judje]]. Plačala in izdelala sta jo Yom-Tob ben Ben Levi Athias (španski Marrano ''Jerónimo de Vargas'' kot tipograf) in Abraham ben Salomon Usque (portugalski Jud ''Duarte Pinhel'', kot prevajalec) in je bila posvečena Ercoleju II. Esteju. V 20. stoletju je bila Ferrara dom in delovno mesto pisatelja [[Giorgio Bassani |Giorgia Bassanija]], znanega po romanih, ki so bili pogosto prirejeni za film (''Vrt Finzi-Continijevih'', ''Dolga noč leta 1943''). V zgodovinski fikciji je britanska avtorica [[Sarah Dunant]] leta 2009 v samostanu v Ferrari pripravila roman ''Sacred Hearts''. === Slikarstvo === V renesansi je bila rodbina Este znana po svojem podpiranju umetnosti, gostila je veliko umetnikov, še posebej [[slikar]]jev, ki so oblikovali tako imenovano ferrarsko šolo. Na seznamu slikarjev in umetnikov so [[Andrea Mantegna]], [[Vicino da Ferrara]], [[Giovanni Bellini]], [[Leon Battista Alberti]], [[Pisanello]], [[Piero della Francesca]], [[Battista Dossi]], [[Dosso Dossi]], [[Cosimo Tura]], [[Francesco del Cossa]] in [[Tizian]]. V 19. in 20. stoletju je Ferrara gostila in navdihnila številne pomembne slikarje, ki so se zaljubili v njeno skrivnostno vzdušje: med njimi Giovanni Boldini, Filippo de Pisis in Giorgio de Chirico. === Religija === V Ferrari se je rodil [[Girolamo Savonarola]], slavni srednjeveški [[Dominikanci|dominikanski]] [[duhovnik]] in voditelj [[Firence|Firenc]] od leta 1494 do usmrtitve leta 1498. Bil je znan po zažiganju knjig, uničenju zanj nemoralne umetnosti in sovražnosti do renesanse. Ognjevito je pridigal proti moralni pokvarjenosti večine duhovščin. Njegov glavni nasprotnik je bil [[papež Aleksander VI.]] (Rodrigo Borgia). === Glasba === Ferrarski glasbenik [[Girolamo Frescobaldi]] je bil eden najpomembnejših [[skladatelj]]ev glasbe za [[Glasbila s tipkami |klavirature]] v poznih renesančnih in zgodnjih baročnih obdobjih. Njegova mojstrovina ''Fiori musicali'' je zbirka liturgične [[orgle|orgelske]] glasbe, ki je bila prvič objavljena leta 1635. Postala je njegovo najbolj znano delo in so jo mnogi skladatelji, med njimi tudi [[Johann Sebastian Bach]], študirali še več stoletij po njegovi smrti. <ref>Paul Badura-Skoda. "Interpreting Bach at the Keyboard", p. 259. Translated by Alfred Clayton. Oxford University Press, 1995, 592 p. ISBN 0-19-816576-5.</ref><ref>{{navedi knjigo |editor-last=Butt |editor-first=John |title=The Cambridge Companion to Bach |publisher=Cambridge University Press |series=Cambridge Companions to Music}}, p. 139., 1997, 342 p. ISBN 0-521-58780-8</ref> [[Maurizio Moro]] (15–16??) je bil domnevno rojen v Ferrari, italijanski pesnik iz 16. stoletja, najbolj znan po [[madrigal]]ih. === Film === Ferrara je rojstno mesto, v katerem je preživel tudi otroštvo, znanega italijanskega režiserja [[Michelangelo Antonioni|Michelangela Antonionija]]. V mestu so posneli znan film ''Vrt Finzi-Continijevih'' [[Vittorio De Sica |Vittoria De Sice]] (1970), ki govori o preobrazbi bogate judovske družine med diktaturo [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] v drugi svetovni vojni. Poleg tega sta bila v Ferrari posneta filma Wima Wendersa in Michelangela Antonionija ''Onkraj oblakov'' (1995) ter Ermanna Olmija ''Trgovina z orožjem'' (2001), film o zadnjih dneh [[Giovanni dalle Bande Nere|Giovannija dalle Bande Nere]]. === Festivali === [[File:Ferrara 01.jpg|thumb|1,500 × 1,000 |Sprehajališče Ercoleja Esteja (Corso Ercole I d'Este), ulica v renesančnem mestnem središču Ferrare]] [[Palij]] svetega Jurija je značilen srednjeveški festival vsako zadnjo nedeljo v maju. Festival pouličnih glasbenikov je neuradna parada najboljših uličnih glasbenikov na svetu. Po tradiciji in razsežnosti je to najpomembnejši festival na svetu te vrste. Poleg tega Ferrara postaja italijanska prestolnica [[Toplozračni balon |toplozračnih balonov]], zahvaljujoč desetdnevnemu balonarskemu festivalu, največjemu praznovanju balonov v Italiji in enemu največjih v Evropi. === Kulinarika === Za kuharsko tradicijo mesta so značilne številne jedi, ki izvirajo že iz srednjega veka in razkrivajo vpliv pomembne judovske skupnosti. Najpomembnejši je ''cappellacci di zucca'', nekakšni ravioli, napolnjeni z muškatno bučo, parmezanom ([[Parmigiano-Reggiano]]) in z okusom [[Muškatovec |muškatnega oreščka]]. Postrežejo jih z omako iz masla in [[Žajbelj |žajblja]]. Tradicionalna božična glavna jed so ''cappelletti'', majhni ravioli, napolnjeni z mesom v piščančji juhi ali z belo [[smetana|smetanovo]] omako, po možnosti s [[tartuf]]i. Posebna predjed je ''pasticcio di maccheroni'', testenica z makaroni v omaki bešamel, obloženi z [[Jesenski goban |jurčki]], in ragu na bolonjski način. Za božič je predjed ''salama da sugo'', eno leto stara salama iz svinjskega mesa, značilnega za okolico Ferrare, začimb in rdečega vina. Morski sadeži so pomemben del mestne tradicije zaradi bližine morja, še posebno cenjena je zalivska ali zamrznjena [[jegulja]] iz delte reke Pad. V ferrarski kuhinji je tudi salama košer, narejena iz gosjega mesa v koži gosjega vratu. Tradicionalni božični sladici sta čokoladna pita, ''pampepato'', in ''zuppa inglese''. Aluvialna ravnina, ki jo je ustvarila reka Pad, ni idealna za vino; pomembna izjema je vino z geografskim poreklom bosco eliceo, izdelano iz grozdja, gojenega na peščeni obali. Tipičen kruh, imenovan ''coppia ferrarese'', je dobil oznako PGS (zaščiteno geografsko poreklo – ''Protected Geographical Status'') == Mednarodne povezave == Ferrara je pobratena z mesti: {| class="wikitable" |- valign="top" | *{{flagicon|LAT}} Daugavpils, [[Latvija]] *{{flagicon|GER}} Gießen, [[Hessen]], Nemčija<ref name="Giessen twinnings">{{navedi splet|url=http://www.giessen.de/Rathaus_und_Service/Stadtinformationen/St%C3%A4dtepartnerschaften/|title=Gießen: Städtepartnerschaften|trans-title=Giessen: Twin towns|publisher=Stadt Gießen|accessdate=2013-08-01|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130413071750/http://giessen.de/Rathaus_und_Service/Stadtinformationen/St%C3%A4dtepartnerschaften/|archivedate =2013-04-13|language=de}}</ref> *{{flagicon|USA}} Highland Park, [[Illinois]], ZDA *{{flagicon|GER}} Kaufbeuren, [[Bavarska]], Nemčija *{{flagicon|SVN}} [[Koper]], [[Slovenija]]<ref name="Ferrara.comune.fe.it">{{navedi splet|url=http://ferrara.comune.fe.it/ |title=Comune di Ferrara – Portale Telematico Estense |publisher=Ferrara.comune.fe.it|accessdate=27 March 2010}}</ref> || *{{flagicon|RUS}} [[Krasnodar]], Krasnodar Krai, [[Rusija]] *{{flagicon|ESP}} Lleida, [[Katalonija]], Španija *{{flagicon|CRO}} [[Makarska]], Hrvaška *{{flagicon|CRO}} [[Opatija]], Hrvaška *{{flagicon|FRA}} [[Saint-Étienne]], [[Loire (departma)|Loire]], [[Auvergne-Rhône-Alpes]], Francija || *{{flagicon|BIH}} [[Sarajevo]], Bosna in Hercegovina, od 1964<ref name="Twin 1">{{navedi splet|url=http://www.sarajevo.ba/en/stream.php?kat=147|title=Fraternity cities on Sarajevo Official Web Site|publisher=[[copyright|©]] City of Sarajevo 2001-2008|accessdate=2008-11-09|archive-date=2008-12-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20081201150030/http://www.sarajevo.ba/en/stream.php?kat=147|url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|Wales}} Swansea, [[Wales]], [[Združeno kraljestvo]] *{{flagicon|HUN}} [[Sombotel]], Madžarska *{{flagicon|EST}} Tartu, [[Estonija]]<ref name="Tartu">{{navedi splet|url=http://tartu.ee/?lang_id=2&menu_id=13&page_id=503|title=Friendship and co-operation agreement between the towns of Tartu and Ferrara|publisher=[[copyright|©]] City of Tartu 2002-2009|accessdate=2009-01-04|archive-date=2007-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20070624073648/http://www.tartu.ee/?lang_id=2&menu_id=13&page_id=503|url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|SVK}} [[Žilina]], Slovaška<ref name="Žilina">{{navedi splet|url=http://www.zilina.sk/mesto-zilina-o-meste-partnerske-mesta|title=''Žilina - oficiálne stránky mesta: Partnerské mestá Žiliny [Žilina: Official Partner Cities]''|publisher=[[copyright|©]] 2008 MaM Multimedia, s.r.o..|accessdate=2008-12-11|archive-date=2017-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20170924155802/http://www.zilina.sk/mesto-zilina-o-meste-partnerske-mesta|url-status=dead}}</ref> |} == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Zbirka|Ferrara}} {{wikivoyage|Ferrara}} *[http://www.ferrarainfo.com/ Official Tourism Office Site - in six languages] *{{Official website|http://www.comune.fe.it/}} *[http://www.ferraraok.it/ Search engine and index of websites related to Ferrara] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050206204915/http://www.ferraraok.it/ |date=2005-02-06 }} *[http://www.teatrocomunaleferrara.it/ The Comunale Theatre] *[http://www.ferrarafestival.it/ Ferrara Balloons Festival - the biggest Hot Air Balloons Fiesta in Italy] *[http://ferrarasottolestelle.it/ Ferrara Under the Stars - The most important Italian summer music festival] *[http://www.ferrarabuskers.com/ Ferrara Buskers' Festival] *[http://www.palazzodiamanti.it/ Palazzo dei Diamanti - Ferrara National Museum of Art] *[http://www.unife.it/ The University of Ferrara] *[http://www.estense.com/ Local Newspaper] {{Province of Ferrara}} {{Svetovna dediščina v Italiji}} [[Kategorija:Ferrara| ]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]] [[Kategorija:Papeška država]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta v Italiji]] {{normativna kontrola}} 37jwl2f4cqqtd6gd1s3oi7d9l25r8f1 0 179202 6676697 6386449 2026-05-16T21:27:40Z ~2026-13659-49 255600 6676697 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pokrajina Italije | ime = Pokrajina Forlì - Cesena | izvorno_ime = Provincia di Forlì-Cesena | vrsta = [[Pokrajine Italije|Pokrajina]] | zastava = Flag of the Province of Forlì-Cesena.svg | grb = Provincia di Forlì-Cesena-Stemma.svg | zemljevid = Forli-Cesena in Italy.svg | dežela = [[Slika:Regione-Emilia-Romagna-Stemma.svg|16px|link=]] [[Emilija - Romanja]] | glavno_mesto = [[Forlì]] in [[Cesena]] | občine = 30 | ustanovitev = | predsednik = <!-- Wikipodatki --> | površina = 2378,4 | površina_ref = | prebivalstvo = 392812 | prebivalstvo_od = 31. decembra 2023 | prebivalstvo_ref = <ref>{{navedi splet |url=https://demo.istat.it/app/?l=it&a=2023&i=D7B |title=Bilancio demografico mensile anno 2023 |work=demo.istat.it |accessdate=2025-02-09}}</ref> | poštne_številke = 47121-47122 Forlì, 47521-47522 Cesena, 47010-47043 (razen 47023) drugje | telefon = 0543, 0547 | registrska = FC (prej FO) | istat = 040 }} '''Pokrajina Forlì - Cesena''' ({{lang-it|provincia di Forlì-Cesena}}) je [[pokrajine Italije|pokrajina]] v [[italijanske dežele|deželi]] [[Emilija - Romanja]] v Italiji. Njeni glavni mesti sta [[Forlì]] in [[Cesena]].<ref>{{navedi splet |access-date=2024-01-30 |title=www.gazzettaufficiale.it |url=https://www.gazzettaufficiale.it/atto/serie_generale/caricaArticolo?art.versione=1&art.idGruppo=0&art.flagTipoArticolo=0&art.codiceRedazionale=24G00017&art.idArticolo=3&art.idSottoArticolo=1&art.idSottoArticolo1=10&art.dataPubblicazioneGazzetta=2024-01-29&art.progressivo=0}}</ref> Pokrajina ima (stanje leta 2026) 393.000 prebivalcev na površini 2378,4 kvadratnih kilometrov. Obsega 30 občin.<ref>{{navedi splet|url=http://www.tuttitalia.it/emilia-romagna/provincia-di-forli-cesena/|title=Provincia di Forlì-Cesena|publisher=Tutt Italia|access-date=19 August 2015}}</ref> Čeprav je blizu neodvisne [[San Marino|Republike San Marino]], Forlì - Cesena nima kopenske meje s suvereno državo. == Zgodovina == Forli je ustanovil rimski konzul Mark Livij Salinator in je bil leta 188 pred našim štetjem povezan z [[Via Aemilia]]. Do 12. stoletja je postal [[gvelfi in gibelini|gibelinska]] občina in vojaška garnizija.<ref name="2002d">{{navedi knjigo|author=Roy Palmer Domenico|title=The Regions of Italy: A Reference Guide to History and Culture|url=https://archive.org/details/regionsofitalyre0000dome|year=2002|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=978-0-313-30733-1|page=[https://archive.org/details/regionsofitalyre0000dome/page/88 88]}}</ref> [[Sveti sedež]] je leta 1278 začel majhen poskus vladanja Forlìja, vendar je družina Ordelaffi vodila mesto od leta 1315 do 1480. Mesto sta kasneje vodila Girolamo Riario in njegova žena Caterina Sforza; v tem obdobju je Sveti sedež poskušal ponovno prevzeti nadzor, vendar je bil neuspešen. Španski [[papež Aleksander VI.]] je svojemu sinu [[Cesare Borgia|Cesareju Borgii]], vojvodi Valentinoisovemu, ukazal v Forlì in druge občine v regiji; Borgia je uspešno pridobil nadzor nad Forlijem leta 1500, vendar ga je izgubil leta 1503, po smrti Aleksandra VI. Do nastanka [[Kraljevina Italija|Kraljevine Italije]] je ostal pod oblastjo Svetega sedeža. Cesena je bila najprej v lasti Rimljanov do padca Rima, ko jo je prevzelo [[Bizantinsko cesarstvo]]. Po tem je bila v lasti ravenskih nadškofov. V obdobju sporov med gvelfi in gibelini je Sveti sedež od Ordelafijev prevzel Ceseno. Čete [[Protipapež Klemen VII.|protipapeža Klemena VII.]] so leta 1377 Ceseno skoraj popolnoma uničile, papež pa je mesto dal rodbini Malatesta. Potem ko je rodbina Malatesta nadzorovala mesto od leta 1378 do 1465, je Sveti sedež ponovno prevzel nadzor. [[Leonardo da Vinci]] je zasnoval pristanišče [[Cesenatico]]. Pod papeško oblastjo je ostala do združitve Italije.<ref name="2002d-2">{{navedi knjigo|author=Roy Palmer Domenico|title=The Regions of Italy: A Reference Guide to History and Culture|url=https://archive.org/details/regionsofitalyre0000dome|year=2002|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=978-0-313-30733-1|page=[https://archive.org/details/regionsofitalyre0000dome/page/89 89]}}</ref> Leta 1921 je prišlo do hitrega napredovanja [[fašizem|fašističnega]] gibanja v regiji, ki so ga sprožila vprašanja, povezana z agrarno reformo. Stavbe, ki so pripadale republikancem in socialistom, je zasegel ali požgal [[Italo Balbo]], 29. julija pa se je s svojimi možmi preselil po pokrajinah Ravena in Forlì ter zažgal vse sedeže socialističnih organizacij v noči groze, ki so jo pozneje poimenovali »ognjeni steber«. To je bil ključni trenutek v napredovanju fašizma v severni Italiji.<ref>{{navedi knjigo|author= Segrè, Claudio G.|title=Italo Balbo: A Fascist Life|url=https://books.google.com/books?id=eblfCoh5Mh8C&pg=PA86 |year=1987 |publisher=University of California Press |isbn=978-0-520-91069-0 |pages=86–87}}</ref> === Zgodovinske zanimivosti === Do leta 1992 je bilo ozemlje današnje pokrajine Forlì-Cesena združeno z današnjo pokrajino [[Rimini (pokrajina)|Rimini]], pod skupnim imenom ''Pokrajina Forlì''. Po odcepitvi pokrajine Rimini je mesto Cesena zahtevalo iste pravice Forlija, zato je nova pokrajina dobila dvojno ime. Od skupnih 60 občin v pokrajini, jih 30 spada pod upravo Forlìja in 30 pod upravo Cesene. == Geografija == [[Slika:Palazzo_della_Provincia_di_Forlì.jpg|sličica|levo|160px|Palazzo dei Signori della Missione, sedež pokrajine v Forliju]] Pokrajina Forlì - Cesena je ena od devetih pokrajin v deželi Emilija - Romanja na severovzhodu Italije. Skupaj z [[Rimini]]jem je najjužnejša izmed pokrajin v deželi in se na kratki razdalji naslanja na [[Jadransko morje]]. Pokrajina [[Ravenna (pokrajina)|Ravena]] leži takoj na severu in pokrajina Mantova v [[Lombardija|Lombardiji]] na severozahodu. Na zahodu leži [[metropolitansko mesto Firence]] v deželi [[Toskana]], pokrajina [[Arezzo]], prav tako v Toskani, leži na jugu, pokrajina [[Rimini (pokrajina)|Rimini]] pa na jugovzhodu. Glavno mesto pokrajine je mesto Forlì, ki je na bregu reke Montone približno 70 km jugovzhodno od [[Bologna|Bologne]]. === Večje občine === Večje občine so (podatki 31.05.2007): {| class="wikitable" |-{{highlight1}} !Mesto !Prebivalcev |- |[[Forlì]] | align="right" |118.352 |- |[[Cesena]] | align="right" |97.074 |- |[[Cesenatico]] | align="right" |25.977 |- |[[Savignano sul Rubicone]] | align="right" |17.833 |- |[[Forlimpopoli]] | align="right" |13.216 |- |} == Naravne zanimivosti == Reka Bidente je bila pri kraju Ridracoli zajezena in tvori veliko umetno [[jezero]]. Voda je zajeta v polkrožno [[cement|zacementirano]] dolino, ki meri 103,5 metrov v globino in 432 metrov v dolžino. Jezero, ki je zbiralnik vseh izvirnih voda okolice, je opremljeno z najmodernejšo [[tehnologija|tehnologijo]] za pridobivanje pitne vode. Kapaciteta je 33 milijonov kubikov, kar zadostuje za preskrbo vse Romanje. Seznam zavarovanih območij v pokrajini: * [[Narodni park Foreste Casentinesi, Monte Falterona e Campigna]] (''Parco nazionale delle Foreste Casentinesi, Monte Falterona e Campigna'') * [[Naravni rezervat Bosco di Scardavilla]] (''Riserva naturale orientata Bosco di Scardavilla'') * [[Naravni rezervat Sasso Fratino]] (''Riserva naturale Sasso Fratino'') == Sklici == {{sklici}} == Viri == * [[Istituto Nazionale di Statistica]] * Parchi e aree protette in Italia, Touring Club Italiano, 2003 * Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986 == Zunanje povezave == {{commons category|Province of Forlì-Cesena}} *[http://www.provincia.forli-cesena.it uradna spletna stran] {{in lang|it}} {{Pokrajine Italije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pokrajine Italije|Forlì Cesena]] [[Kategorija:Pokrajina Forlì-Cesena| ]] htws1l120jtp5ywhxfwm31q2x980y4b 6676698 6676697 2026-05-16T21:27:59Z ~2026-13659-49 255600 6676698 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pokrajina Italije | ime = Pokrajina Forlì - Cesena | izvorno_ime = Provincia di Forlì-Cesena | vrsta = [[Pokrajine Italije|Pokrajina]] | zastava = Flag of the Province of Forlì-Cesena.svg | grb = Provincia di Forlì-Cesena-Stemma.svg | zemljevid = Forli-Cesena in Italy.svg | dežela = [[Slika:Regione-Emilia-Romagna-Stemma.svg|16px|link=]] [[Emilija - Romanja]] | glavno_mesto = [[Forlì]] in [[Cesena]] | občine = 30 | ustanovitev = | predsednik = <!-- Wikipodatki --> | površina = 2378,4 | površina_ref = | prebivalstvo = 392812 | prebivalstvo_od = 31. decembra 2023 | prebivalstvo_ref = <ref>{{navedi splet |url=https://demo.istat.it/app/?l=it&a=2023&i=D7B |title=Bilancio demografico mensile anno 2023 |work=demo.istat.it |accessdate=2025-02-09}}</ref> | poštne_številke = 47121-47122 Forlì, 47521-47522 Cesena, 47010-47043 (razen 47023) drugje | telefon = 0543, 0547 | registrska = FC (prej FO) | istat = 040 }} '''Pokrajina Forlì - Cesena''' ({{lang-it|provincia di Forlì-Cesena}}) je [[pokrajine Italije|pokrajina]] v [[italijanske dežele|deželi]] [[Emilija - Romanja]] v Italiji. Njeni glavni mesti sta [[Forlì]] in [[Cesena]].<ref>{{navedi splet |access-date=2024-01-30 |title=www.gazzettaufficiale.it |url=https://www.gazzettaufficiale.it/atto/serie_generale/caricaArticolo?art.versione=1&art.idGruppo=0&art.flagTipoArticolo=0&art.codiceRedazionale=24G00017&art.idArticolo=3&art.idSottoArticolo=1&art.idSottoArticolo1=10&art.dataPubblicazioneGazzetta=2024-01-29&art.progressivo=0}}</ref> Pokrajina ima (stanje leta 2026) 393.000 prebivalcev na površini 2378,4 kvadratnih kilometrov. Obsega 30 občin.<ref>{{navedi splet|url=http://www.tuttitalia.it/emilia-romagna/provincia-di-forli-cesena/|title=Provincia di Forlì-Cesena|publisher=Tutt Italia|access-date=19 August 2015}}</ref> Čeprav je blizu neodvisne [[San Marino|Republike San Marino]], Forlì - Cesena nima kopenske meje z nobeno drugo suvereno državo. == Zgodovina == Forli je ustanovil rimski konzul Mark Livij Salinator in je bil leta 188 pred našim štetjem povezan z [[Via Aemilia]]. Do 12. stoletja je postal [[gvelfi in gibelini|gibelinska]] občina in vojaška garnizija.<ref name="2002d">{{navedi knjigo|author=Roy Palmer Domenico|title=The Regions of Italy: A Reference Guide to History and Culture|url=https://archive.org/details/regionsofitalyre0000dome|year=2002|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=978-0-313-30733-1|page=[https://archive.org/details/regionsofitalyre0000dome/page/88 88]}}</ref> [[Sveti sedež]] je leta 1278 začel majhen poskus vladanja Forlìja, vendar je družina Ordelaffi vodila mesto od leta 1315 do 1480. Mesto sta kasneje vodila Girolamo Riario in njegova žena Caterina Sforza; v tem obdobju je Sveti sedež poskušal ponovno prevzeti nadzor, vendar je bil neuspešen. Španski [[papež Aleksander VI.]] je svojemu sinu [[Cesare Borgia|Cesareju Borgii]], vojvodi Valentinoisovemu, ukazal v Forlì in druge občine v regiji; Borgia je uspešno pridobil nadzor nad Forlijem leta 1500, vendar ga je izgubil leta 1503, po smrti Aleksandra VI. Do nastanka [[Kraljevina Italija|Kraljevine Italije]] je ostal pod oblastjo Svetega sedeža. Cesena je bila najprej v lasti Rimljanov do padca Rima, ko jo je prevzelo [[Bizantinsko cesarstvo]]. Po tem je bila v lasti ravenskih nadškofov. V obdobju sporov med gvelfi in gibelini je Sveti sedež od Ordelafijev prevzel Ceseno. Čete [[Protipapež Klemen VII.|protipapeža Klemena VII.]] so leta 1377 Ceseno skoraj popolnoma uničile, papež pa je mesto dal rodbini Malatesta. Potem ko je rodbina Malatesta nadzorovala mesto od leta 1378 do 1465, je Sveti sedež ponovno prevzel nadzor. [[Leonardo da Vinci]] je zasnoval pristanišče [[Cesenatico]]. Pod papeško oblastjo je ostala do združitve Italije.<ref name="2002d-2">{{navedi knjigo|author=Roy Palmer Domenico|title=The Regions of Italy: A Reference Guide to History and Culture|url=https://archive.org/details/regionsofitalyre0000dome|year=2002|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=978-0-313-30733-1|page=[https://archive.org/details/regionsofitalyre0000dome/page/89 89]}}</ref> Leta 1921 je prišlo do hitrega napredovanja [[fašizem|fašističnega]] gibanja v regiji, ki so ga sprožila vprašanja, povezana z agrarno reformo. Stavbe, ki so pripadale republikancem in socialistom, je zasegel ali požgal [[Italo Balbo]], 29. julija pa se je s svojimi možmi preselil po pokrajinah Ravena in Forlì ter zažgal vse sedeže socialističnih organizacij v noči groze, ki so jo pozneje poimenovali »ognjeni steber«. To je bil ključni trenutek v napredovanju fašizma v severni Italiji.<ref>{{navedi knjigo|author= Segrè, Claudio G.|title=Italo Balbo: A Fascist Life|url=https://books.google.com/books?id=eblfCoh5Mh8C&pg=PA86 |year=1987 |publisher=University of California Press |isbn=978-0-520-91069-0 |pages=86–87}}</ref> === Zgodovinske zanimivosti === Do leta 1992 je bilo ozemlje današnje pokrajine Forlì-Cesena združeno z današnjo pokrajino [[Rimini (pokrajina)|Rimini]], pod skupnim imenom ''Pokrajina Forlì''. Po odcepitvi pokrajine Rimini je mesto Cesena zahtevalo iste pravice Forlija, zato je nova pokrajina dobila dvojno ime. Od skupnih 60 občin v pokrajini, jih 30 spada pod upravo Forlìja in 30 pod upravo Cesene. == Geografija == [[Slika:Palazzo_della_Provincia_di_Forlì.jpg|sličica|levo|160px|Palazzo dei Signori della Missione, sedež pokrajine v Forliju]] Pokrajina Forlì - Cesena je ena od devetih pokrajin v deželi Emilija - Romanja na severovzhodu Italije. Skupaj z [[Rimini]]jem je najjužnejša izmed pokrajin v deželi in se na kratki razdalji naslanja na [[Jadransko morje]]. Pokrajina [[Ravenna (pokrajina)|Ravena]] leži takoj na severu in pokrajina Mantova v [[Lombardija|Lombardiji]] na severozahodu. Na zahodu leži [[metropolitansko mesto Firence]] v deželi [[Toskana]], pokrajina [[Arezzo]], prav tako v Toskani, leži na jugu, pokrajina [[Rimini (pokrajina)|Rimini]] pa na jugovzhodu. Glavno mesto pokrajine je mesto Forlì, ki je na bregu reke Montone približno 70 km jugovzhodno od [[Bologna|Bologne]]. === Večje občine === Večje občine so (podatki 31.05.2007): {| class="wikitable" |-{{highlight1}} !Mesto !Prebivalcev |- |[[Forlì]] | align="right" |118.352 |- |[[Cesena]] | align="right" |97.074 |- |[[Cesenatico]] | align="right" |25.977 |- |[[Savignano sul Rubicone]] | align="right" |17.833 |- |[[Forlimpopoli]] | align="right" |13.216 |- |} == Naravne zanimivosti == Reka Bidente je bila pri kraju Ridracoli zajezena in tvori veliko umetno [[jezero]]. Voda je zajeta v polkrožno [[cement|zacementirano]] dolino, ki meri 103,5 metrov v globino in 432 metrov v dolžino. Jezero, ki je zbiralnik vseh izvirnih voda okolice, je opremljeno z najmodernejšo [[tehnologija|tehnologijo]] za pridobivanje pitne vode. Kapaciteta je 33 milijonov kubikov, kar zadostuje za preskrbo vse Romanje. Seznam zavarovanih območij v pokrajini: * [[Narodni park Foreste Casentinesi, Monte Falterona e Campigna]] (''Parco nazionale delle Foreste Casentinesi, Monte Falterona e Campigna'') * [[Naravni rezervat Bosco di Scardavilla]] (''Riserva naturale orientata Bosco di Scardavilla'') * [[Naravni rezervat Sasso Fratino]] (''Riserva naturale Sasso Fratino'') == Sklici == {{sklici}} == Viri == * [[Istituto Nazionale di Statistica]] * Parchi e aree protette in Italia, Touring Club Italiano, 2003 * Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986 == Zunanje povezave == {{commons category|Province of Forlì-Cesena}} *[http://www.provincia.forli-cesena.it uradna spletna stran] {{in lang|it}} {{Pokrajine Italije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pokrajine Italije|Forlì Cesena]] [[Kategorija:Pokrajina Forlì-Cesena| ]] 9a84ifgngrxb6fjk4nugfm9ys0cm82i 6676699 6676698 2026-05-16T21:28:16Z ~2026-13659-49 255600 6676699 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pokrajina Italije | ime = Pokrajina Forlì - Cesena | izvorno_ime = Provincia di Forlì-Cesena | vrsta = [[Pokrajine Italije|Pokrajina]] | zastava = Flag of the Province of Forlì-Cesena.svg | grb = Provincia di Forlì-Cesena-Stemma.svg | zemljevid = Forli-Cesena in Italy.svg | dežela = [[Slika:Regione-Emilia-Romagna-Stemma.svg|16px|link=]] [[Emilija - Romanja]] | glavno_mesto = [[Forlì]] in [[Cesena]] | občine = 30 | ustanovitev = | predsednik = <!-- Wikipodatki --> | površina = 2378,4 | površina_ref = | prebivalstvo = 392812 | prebivalstvo_od = 31. decembra 2023 | prebivalstvo_ref = <ref>{{navedi splet |url=https://demo.istat.it/app/?l=it&a=2023&i=D7B |title=Bilancio demografico mensile anno 2023 |work=demo.istat.it |accessdate=2025-02-09}}</ref> | poštne_številke = 47121-47122 Forlì, 47521-47522 Cesena, 47010-47043 (razen 47023) drugje | telefon = 0543, 0547 | registrska = FC (prej FO) | istat = 040 }} '''Pokrajina Forlì - Cesena''' ({{lang-it|provincia di Forlì-Cesena}}) je [[pokrajine Italije|pokrajina]] v [[italijanske dežele|deželi]] [[Emilija - Romanja]] v Italiji. Njeni glavni mesti sta [[Forlì]] in [[Cesena]].<ref>{{navedi splet |access-date=2024-01-30 |title=www.gazzettaufficiale.it |url=https://www.gazzettaufficiale.it/atto/serie_generale/caricaArticolo?art.versione=1&art.idGruppo=0&art.flagTipoArticolo=0&art.codiceRedazionale=24G00017&art.idArticolo=3&art.idSottoArticolo=1&art.idSottoArticolo1=10&art.dataPubblicazioneGazzetta=2024-01-29&art.progressivo=0}}</ref> Pokrajina ima (stanje leta 2026) 393.000 prebivalcev na površini 2378,4 kvadratnih kilometrov. Obsega 30 občin.<ref>{{navedi splet|url=http://www.tuttitalia.it/emilia-romagna/provincia-di-forli-cesena/|title=Provincia di Forlì-Cesena|publisher=Tutt Italia|access-date=19 August 2015}}</ref> Čeprav je blizu neodvisne [[San Marino|Republike San Marino]], Forlì - Cesena nima kopenske meje z nobeno suvereno državo. == Zgodovina == Forli je ustanovil rimski konzul Mark Livij Salinator in je bil leta 188 pred našim štetjem povezan z [[Via Aemilia]]. Do 12. stoletja je postal [[gvelfi in gibelini|gibelinska]] občina in vojaška garnizija.<ref name="2002d">{{navedi knjigo|author=Roy Palmer Domenico|title=The Regions of Italy: A Reference Guide to History and Culture|url=https://archive.org/details/regionsofitalyre0000dome|year=2002|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=978-0-313-30733-1|page=[https://archive.org/details/regionsofitalyre0000dome/page/88 88]}}</ref> [[Sveti sedež]] je leta 1278 začel majhen poskus vladanja Forlìja, vendar je družina Ordelaffi vodila mesto od leta 1315 do 1480. Mesto sta kasneje vodila Girolamo Riario in njegova žena Caterina Sforza; v tem obdobju je Sveti sedež poskušal ponovno prevzeti nadzor, vendar je bil neuspešen. Španski [[papež Aleksander VI.]] je svojemu sinu [[Cesare Borgia|Cesareju Borgii]], vojvodi Valentinoisovemu, ukazal v Forlì in druge občine v regiji; Borgia je uspešno pridobil nadzor nad Forlijem leta 1500, vendar ga je izgubil leta 1503, po smrti Aleksandra VI. Do nastanka [[Kraljevina Italija|Kraljevine Italije]] je ostal pod oblastjo Svetega sedeža. Cesena je bila najprej v lasti Rimljanov do padca Rima, ko jo je prevzelo [[Bizantinsko cesarstvo]]. Po tem je bila v lasti ravenskih nadškofov. V obdobju sporov med gvelfi in gibelini je Sveti sedež od Ordelafijev prevzel Ceseno. Čete [[Protipapež Klemen VII.|protipapeža Klemena VII.]] so leta 1377 Ceseno skoraj popolnoma uničile, papež pa je mesto dal rodbini Malatesta. Potem ko je rodbina Malatesta nadzorovala mesto od leta 1378 do 1465, je Sveti sedež ponovno prevzel nadzor. [[Leonardo da Vinci]] je zasnoval pristanišče [[Cesenatico]]. Pod papeško oblastjo je ostala do združitve Italije.<ref name="2002d-2">{{navedi knjigo|author=Roy Palmer Domenico|title=The Regions of Italy: A Reference Guide to History and Culture|url=https://archive.org/details/regionsofitalyre0000dome|year=2002|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=978-0-313-30733-1|page=[https://archive.org/details/regionsofitalyre0000dome/page/89 89]}}</ref> Leta 1921 je prišlo do hitrega napredovanja [[fašizem|fašističnega]] gibanja v regiji, ki so ga sprožila vprašanja, povezana z agrarno reformo. Stavbe, ki so pripadale republikancem in socialistom, je zasegel ali požgal [[Italo Balbo]], 29. julija pa se je s svojimi možmi preselil po pokrajinah Ravena in Forlì ter zažgal vse sedeže socialističnih organizacij v noči groze, ki so jo pozneje poimenovali »ognjeni steber«. To je bil ključni trenutek v napredovanju fašizma v severni Italiji.<ref>{{navedi knjigo|author= Segrè, Claudio G.|title=Italo Balbo: A Fascist Life|url=https://books.google.com/books?id=eblfCoh5Mh8C&pg=PA86 |year=1987 |publisher=University of California Press |isbn=978-0-520-91069-0 |pages=86–87}}</ref> === Zgodovinske zanimivosti === Do leta 1992 je bilo ozemlje današnje pokrajine Forlì-Cesena združeno z današnjo pokrajino [[Rimini (pokrajina)|Rimini]], pod skupnim imenom ''Pokrajina Forlì''. Po odcepitvi pokrajine Rimini je mesto Cesena zahtevalo iste pravice Forlija, zato je nova pokrajina dobila dvojno ime. Od skupnih 60 občin v pokrajini, jih 30 spada pod upravo Forlìja in 30 pod upravo Cesene. == Geografija == [[Slika:Palazzo_della_Provincia_di_Forlì.jpg|sličica|levo|160px|Palazzo dei Signori della Missione, sedež pokrajine v Forliju]] Pokrajina Forlì - Cesena je ena od devetih pokrajin v deželi Emilija - Romanja na severovzhodu Italije. Skupaj z [[Rimini]]jem je najjužnejša izmed pokrajin v deželi in se na kratki razdalji naslanja na [[Jadransko morje]]. Pokrajina [[Ravenna (pokrajina)|Ravena]] leži takoj na severu in pokrajina Mantova v [[Lombardija|Lombardiji]] na severozahodu. Na zahodu leži [[metropolitansko mesto Firence]] v deželi [[Toskana]], pokrajina [[Arezzo]], prav tako v Toskani, leži na jugu, pokrajina [[Rimini (pokrajina)|Rimini]] pa na jugovzhodu. Glavno mesto pokrajine je mesto Forlì, ki je na bregu reke Montone približno 70 km jugovzhodno od [[Bologna|Bologne]]. === Večje občine === Večje občine so (podatki 31.05.2007): {| class="wikitable" |-{{highlight1}} !Mesto !Prebivalcev |- |[[Forlì]] | align="right" |118.352 |- |[[Cesena]] | align="right" |97.074 |- |[[Cesenatico]] | align="right" |25.977 |- |[[Savignano sul Rubicone]] | align="right" |17.833 |- |[[Forlimpopoli]] | align="right" |13.216 |- |} == Naravne zanimivosti == Reka Bidente je bila pri kraju Ridracoli zajezena in tvori veliko umetno [[jezero]]. Voda je zajeta v polkrožno [[cement|zacementirano]] dolino, ki meri 103,5 metrov v globino in 432 metrov v dolžino. Jezero, ki je zbiralnik vseh izvirnih voda okolice, je opremljeno z najmodernejšo [[tehnologija|tehnologijo]] za pridobivanje pitne vode. Kapaciteta je 33 milijonov kubikov, kar zadostuje za preskrbo vse Romanje. Seznam zavarovanih območij v pokrajini: * [[Narodni park Foreste Casentinesi, Monte Falterona e Campigna]] (''Parco nazionale delle Foreste Casentinesi, Monte Falterona e Campigna'') * [[Naravni rezervat Bosco di Scardavilla]] (''Riserva naturale orientata Bosco di Scardavilla'') * [[Naravni rezervat Sasso Fratino]] (''Riserva naturale Sasso Fratino'') == Sklici == {{sklici}} == Viri == * [[Istituto Nazionale di Statistica]] * Parchi e aree protette in Italia, Touring Club Italiano, 2003 * Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986 == Zunanje povezave == {{commons category|Province of Forlì-Cesena}} *[http://www.provincia.forli-cesena.it uradna spletna stran] {{in lang|it}} {{Pokrajine Italije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pokrajine Italije|Forlì Cesena]] [[Kategorija:Pokrajina Forlì-Cesena| ]] k33q9goww220alum5ir77xfq8w8nekz 0 179299 6676721 6386456 2026-05-16T22:08:25Z ~2026-13659-49 255600 6676721 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pokrajina Italije | ime = Pokrajina Modena | izvorno_ime = Provincia di Modena | vrsta = [[Pokrajine Italije|Pokrajina]] | zastava = Flag of the province of Modena.svg | grb = Provincia di Modena-Stemma.svg | zemljevid = Modena in Italy.svg | dežela = [[Slika:Regione-Emilia-Romagna-Stemma.svg|16px|link=]] [[Emilija - Romanja]] | glavno_mesto = [[Modena]] | občine = [[Seznam občin italijanske dežele Emilija - Romanja#Pokrajina Modena|47 občin]] | ustanovitev = | predsednik = <!-- Wikipodatki --> | površina = 2688 | površina_ref = | prebivalstvo = 706445 | prebivalstvo_od = 31. decembra 2023 | prebivalstvo_ref = <ref>{{navedi splet |url=https://demo.istat.it/app/?l=it&a=2023&i=D7B |title=Bilancio demografico mensile anno 2023 |work=demo.istat.it |accessdate=2025-02-09}}</ref> | poštne_številke = 41010–41059, 41121–41126 | telefon = 059, 0535, 0536 | registrska = MO | istat = 036 }} '''Pokrajina [[Modena]]''' (v [[italijanščina|italijanskem]] izvirniku '''Provincia di Modena''', izg. ''Provinča di Mòdena'') je ena od devetih [[italijanske pokrajine|pokrajin]], ki sestavljajo [[italija]]nsko [[italijanske dežele|deželo]] [[Emilija - Romanja]]. Meji na [[sever]]u z deželo [[Lombardija]], na [[vzhod]]u s pokrajinama [[Ferrara (pokrajina)|Ferrara]] in [[Bologna (pokrajina)|Bologna]], na [[jug]]u z deželo [[Toskana]] in na [[zahod]]u s pokrajino [[Reggio Emilia (pokrajina)|Reggio Emilia]]. == Večje občine == Glavno mesto je Modena, ostale večje občine so (podatki 31.12.2007): {| class="wikitable" |-{{highlight1}} !Mesto !Prebivalcev |- |[[Modena]] | align="right" |180.020 |- |[[Carpi]] | align="right" |65.837 |- |[[Sassuolo]] | align="right" |41.521 |- |[[Formigine]] | align="right" |32.411 |- |[[Castelfranco Emilia]] | align="right" |29.476 |- |} == Naravne zanimivosti == Monte Cimone (2165 m) je najvišja [[gora]] v pokrajini. Je kopasta in lahko dostopna, saj je sam vrh dostopen po pičli uri hoda od žičnice. Precej položen vrh je pokrit z raznimi [[opazovalnica]]mi, [[antena]]mi vseh vrst, [[meteorologija|meteorološkimi postajami]], [[alpsko smučanje|smučarskimi napravami]] in celo z [[vojaštvo|vojaško postojanko]]. Vse te [[infrastruktura|infrastrukture]] močno kvarijo videz gore in gotovo marsikomu odvzamejo veselje do izleta na vrh, čeprav je znano, da je prav ta vzpetina ena najboljših razglednih točk v državi. V jasnih dneh so vidne vse [[Alpe]], [[Jadransko morje]], gora [[Amiata]] v Toskani, [[Tirensko morje]], [[Elba]], [[Korzika]] in [[Capraia]]. Seznam zaščitenih področij v pokrajini: * [[Krajinski park Alto Appennino Modenese]] (Parco regionale dell' Alto Appennino Modenese) * [[Krajinski park Sassi di Roccamalatina]] (Parco regionale dei Sassi di Roccamalatina) * [[Naravni rezervat Casse di espansione del Fiume Secchia]] (Riserva naturale orientata Casse di espansione del Fiume Secchia) * [[Naravni rezervat Sassoguidano]] (Riserva naturale orientata di Sassoguidano) * [[Mokrišče Nirano]] (Riserva naturale delle Salse di Nirano) == Zgodovinske zanimivosti == Današnja pokrajina Modena je bila glavni del ''Kneževine Modena in Reggio'' ([[italijanščina|it.]] Ducato di Modena e Reggio), ki je obstajala od leta [[1452]] do leta [[1859]] (razen [[Francozi|francoske]] nadoblasti [[1798]]-[[1814]]). Mesto Modena samo je sicer pripadalo [[plemič|plemiški]] družini [[Este]] še pred njeno pridobitvijo [[plemiški nazivi|knežjega naslova]]. Prosta modenska [[srednjeveške komune v Italiji|komuna]], ki se je bila ustanovila leta [[1135]], je kot predstavnica [[gvelfi in gibelini|gibelinov]] izgubila bitko proti [[Bologna|bolonjskim]] [[gvelfi in gibelini|gvelfom]], zato se je raje predala plemičem Este iz [[Ferrara|Ferrare]] že leta [[1299]]. Od leta [[1598]] dalje je bila prestolnica kneževine, ki je bila pozneje skupaj s ''Kneževino Parma in Piacenza'' ([[italijanščina|it.]] Ducato di Parma e Piacenza) ter Toskano glavnina italijanskega ozemlja, ki se je leta [[1860]] združilo s [[Kraljevina Sardinija|Kraljevino Sardinijo]]. == Viri == {{sklici}} * [[Istituto Nazionale di Statistica]] * Parchi e aree protette in Italia, Touring Club Italiano, 2003 * Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986 {{-}} {{Pokrajine Italije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pokrajine Italije|Modena]] [[Kategorija:Pokrajina Modena| ]] j6auuc5qbe0zc7r806hmur6ww34x85u 6676958 6676721 2026-05-17T10:24:21Z A09 188929 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-13659-49|~2026-13659-49]] ([[User talk:~2026-13659-49|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Upwinxp|Upwinxp]] 6386456 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pokrajina Italije | ime = Pokrajina Modena | izvorno_ime = Provincia di Modena | vrsta = [[Pokrajine Italije|Pokrajina]] | zastava = Flag of the province of Modena.svg | grb = Provincia di Modena-Stemma.svg | zemljevid = Modena in Italy.svg | dežela = [[Slika:Regione-Emilia-Romagna-Stemma.svg|16px|link=]] [[Emilija - Romanja]] | glavno_mesto = [[Modena]] | občine = [[Seznam občin italijanske dežele Emilija - Romanja#Pokrajina Modena|47 občin]] | ustanovitev = | predsednik = <!-- Wikipodatki --> | površina = 2688 | površina_ref = | prebivalstvo = 706445 | prebivalstvo_od = 31. decembra 2023 | prebivalstvo_ref = <ref>{{navedi splet |url=https://demo.istat.it/app/?l=it&a=2023&i=D7B |title=Bilancio demografico mensile anno 2023 |work=demo.istat.it |accessdate=2025-02-09}}</ref> | poštne_številke = 41010–41059, 41121–41126 | telefon = 059, 0535, 0536 | registrska = MO | istat = 036 }} '''Pokrajina Modena''' (v [[italijanščina|italijanskem]] izvirniku '''Provincia di Modena''', izg. ''Provinča di Mòdena'') je ena od devetih [[italijanske pokrajine|pokrajin]], ki sestavljajo [[italija]]nsko [[italijanske dežele|deželo]] [[Emilija - Romanja]]. Meji na [[sever]]u z deželo [[Lombardija]], na [[vzhod]]u s pokrajinama [[Ferrara (pokrajina)|Ferrara]] in [[Bologna (pokrajina)|Bologna]], na [[jug]]u z deželo [[Toskana]] in na [[zahod]]u s pokrajino [[Reggio Emilia (pokrajina)|Reggio Emilia]]. == Večje občine == Glavno mesto je Modena, ostale večje občine so (podatki 31.12.2007): {| class="wikitable" |-{{highlight1}} !Mesto !Prebivalcev |- |[[Modena]] | align="right" |180.020 |- |[[Carpi]] | align="right" |65.837 |- |[[Sassuolo]] | align="right" |41.521 |- |[[Formigine]] | align="right" |32.411 |- |[[Castelfranco Emilia]] | align="right" |29.476 |- |} == Naravne zanimivosti == Monte Cimone (2165 m) je najvišja [[gora]] v pokrajini. Je kopasta in lahko dostopna, saj je sam vrh dostopen po pičli uri hoda od žičnice. Precej položen vrh je pokrit z raznimi [[opazovalnica]]mi, [[antena]]mi vseh vrst, [[meteorologija|meteorološkimi postajami]], [[alpsko smučanje|smučarskimi napravami]] in celo z [[vojaštvo|vojaško postojanko]]. Vse te [[infrastruktura|infrastrukture]] močno kvarijo videz gore in gotovo marsikomu odvzamejo veselje do izleta na vrh, čeprav je znano, da je prav ta vzpetina ena najboljših razglednih točk v državi. V jasnih dneh so vidne vse [[Alpe]], [[Jadransko morje]], gora [[Amiata]] v Toskani, [[Tirensko morje]], [[Elba]], [[Korzika]] in [[Capraia]]. Seznam zaščitenih področij v pokrajini: * [[Krajinski park Alto Appennino Modenese]] (Parco regionale dell' Alto Appennino Modenese) * [[Krajinski park Sassi di Roccamalatina]] (Parco regionale dei Sassi di Roccamalatina) * [[Naravni rezervat Casse di espansione del Fiume Secchia]] (Riserva naturale orientata Casse di espansione del Fiume Secchia) * [[Naravni rezervat Sassoguidano]] (Riserva naturale orientata di Sassoguidano) * [[Mokrišče Nirano]] (Riserva naturale delle Salse di Nirano) == Zgodovinske zanimivosti == Današnja pokrajina Modena je bila glavni del ''Kneževine Modena in Reggio'' ([[italijanščina|it.]] Ducato di Modena e Reggio), ki je obstajala od leta [[1452]] do leta [[1859]] (razen [[Francozi|francoske]] nadoblasti [[1798]]-[[1814]]). Mesto Modena samo je sicer pripadalo [[plemič|plemiški]] družini [[Este]] še pred njeno pridobitvijo [[plemiški nazivi|knežjega naslova]]. Prosta modenska [[srednjeveške komune v Italiji|komuna]], ki se je bila ustanovila leta [[1135]], je kot predstavnica [[gvelfi in gibelini|gibelinov]] izgubila bitko proti [[Bologna|bolonjskim]] [[gvelfi in gibelini|gvelfom]], zato se je raje predala plemičem Este iz [[Ferrara|Ferrare]] že leta [[1299]]. Od leta [[1598]] dalje je bila prestolnica kneževine, ki je bila pozneje skupaj s ''Kneževino Parma in Piacenza'' ([[italijanščina|it.]] Ducato di Parma e Piacenza) ter Toskano glavnina italijanskega ozemlja, ki se je leta [[1860]] združilo s [[Kraljevina Sardinija|Kraljevino Sardinijo]]. == Viri == {{sklici}} * [[Istituto Nazionale di Statistica]] * Parchi e aree protette in Italia, Touring Club Italiano, 2003 * Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986 {{-}} {{Pokrajine Italije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pokrajine Italije|Modena]] [[Kategorija:Pokrajina Modena| ]] k2651661c2z87c1ru242j4rs1eigpgt 0 179310 6676720 6386661 2026-05-16T22:07:42Z ~2026-13659-49 255600 6676720 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pokrajina Italije | ime = Pokrajina Parma | izvorno_ime = Provincia di Parma | vrsta = [[Pokrajine Italije|Pokrajina]] | zastava = Flag of the province of Parma.svg | grb = Provincia di Parma-Stemma.svg | zemljevid = Parma in Italy.svg | dežela = [[Slika:Regione-Emilia-Romagna-Stemma.svg|16px|link=]] [[Emilija - Romanja]] | glavno_mesto = [[Parma]] | občine = [[Seznam občin italijanske dežele Emilija - Romanja#Pokrajina Parma|44 občin]] | ustanovitev = | predsednik = <!-- Wikipodatki --> | površina = 3447,48 | površina_ref = | prebivalstvo = 454149 | prebivalstvo_od = 31. decembra 2023 | prebivalstvo_ref = <ref>{{navedi splet |url=https://demo.istat.it/app/?l=it&a=2023&i=D7B |title=Bilancio demografico mensile anno 2023 |work=demo.istat.it |accessdate=2025-02-09}}</ref> | poštne_številke = 43121–43126 (Parma)<br/>43010–43059 (drugod) | telefon = 0521, 0524, 0525 | registrska = PR | istat = 034 }} '''Pokrajina [[Parma]]''' (v [[italijanščina|italijanskem]] izvirniku '''Provincia di Parma''', izg. ''Provinča di Parma'') je ena od devetih [[italijanske pokrajine|pokrajin]], ki sestavljajo [[italija]]nsko [[italijanske dežele|deželo]] [[Emilija - Romanja]]. Meji na [[sever]]u z deželo [[Lombardija]], na [[vzhod]]u s pokrajino [[Reggio Emilia (pokrajina)|Reggio Emilia]], na [[jug]]u z deželama [[Toskana]] in [[Ligurija]] ter na [[zahod]]u s pokrajino [[Piacenza (pokrajina)|Piacenza]]. == Večje občine == Glavno mesto je Parma, ostale večje občine so (podatki 28. februar 2014): {| class="wikitable" |-{{highlight1}} !Mesto !Prebivalcev |- |[[Parma (Italija)|Parma]] | align="right" |188.364 |- |[[Fidenza]] | align="right" |26.414 |- |[[Salsomaggiore Terme]] | align="right" |19.735 |- |[[Collecchio]] | align="right" |14.231 |- |[[Noceto]] | align="right" |13.066 |- |} == Naravne zanimivosti == Leta 1960 se je po dolgotrajnem [[dež]]evju odtrgal iz pobočja hriba Molinatico velik zemeljski plaz in popolnoma prekinil tok [[hudournik]]a Cogena. V nekaj dneh je bila dolina poplavljena: nastalo je nekaj [[jezero|jezer]] in več [[močvirje|močvirnatih]] področij. Veliko kmečkih hiš se je razsulo, nekatere so ostale pod vodo, ki ni več odtekla. Po nekaj letih se je poplavljeno ozemlje spremenilo v pravi [[biotop]]: naselile so se [[žaba|žabe]], [[riba|ribe]] in [[raki]] ter več vrst [[ptiči|ptic]]. Otroci so se potapljali in obiskovali stari mlin, ki je še stal pod vodo, medtem ko so očetje nemoteno ribarili. Do leta 2000, ko je nova velika poplava odnesla pregrado na hudourniku in ponovno spremenila [[okolje]]. Voda je počasi odtekla, [[žival]]i so se odselile in [[rastlina|rastlinje]] se spet prilagaja spremenjenim pogojem. Seznam zaščitenih področij v pokrajini: * [[Narodni park Appennino Tosco-Emiliano]] (Parco nazionale dell'Appennino Tosco-Emiliano) * [[Krajinski park Cento Laghi]] (Parco regionale dei Cento Laghi) * [[Krajinski park Taro]] (Parco fluviale regionale del Taro) * [[Krajinski park Stirone]] (Parco fluviale regionale dello Stirone) * [[Krajinski park Boschi di Carrega]] (Parco naturale regionale dei Boschi di Carrega) * [[Naravni rezervat Guadine Pradaccio]] (Riserva naturale Guadine Pradaccio) * [[Naravni rezervat Monte Prinzera]] (Riserva naturale orientata di Monte Prinzera) * [[Naravni rezervat Parma Morta]] (Riserva naturale orientata Parma Morta) == Zgodovinske zanimivosti == Zgornji tok [[reka|reke]] Enza in njenih pritokov je [[zgodovina|zgodovinsko]] zelo zanimivo področje. Ozemlje je bilo v [[srednji vek|srednjem veku]] med posestvi [[Matilda iz Kanose|Matilde iz Canosse]], ki so zavzemala velik del Apeninskega polotoka. Njeni [[vazal]]i, ki so bivali v teh zakotnih gorskih krajih, so bili zadolženi za nadzor nad mejami ogromne [[plemiški nazivi|kneževine]] in so zagotavljali [[fevdalizem|fevdalki]] določeno število dobro izurjenih [[vitez]]ov oziroma konjenikov. V zameno se Matildina oblast ni vtikala v njihovo notranjo upravo, kar jim je dejansko zagotavljalo popolno [[samostojnost]]. Dogovor v tem smislu je bil podpisan že leta 1039, a prebivalci tega ozemlja, ki je znano pod skupnim imenom ''Doline vitezov'', so še več [[stoletje|stoletij]] uveljavljali svojo avtonomijo. Celo [[združitev Italije]], ki je formalno preklicala vse dotedanje [[privilegij]]e ''vitezov'', ni imela praktičnega pomena. Šele [[druga svetovna vojna]], med katero je po teh dolinah potekala "gotska linija" ([[nemščina|nem.]]: Gotenstellung), to je fronta med [[fašizem|nacifašisti]] in angloameriškimi [[zavezniki]], je potomce nekdanjih ''vitezov'' izenačila z ostalimi državljani. == Sklici in viri == {{sklici}} * [[Istituto Nazionale di Statistica]] * Parchi e aree protette in Italia, Touring Club Italiano, 2003 * Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986 {{-}} {{Pokrajine Italije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pokrajine Italije|Parma]] [[Kategorija:Pokrajina Parma]] ggpe9fv9sipxbjnxlc61ux9dnjuyfh2 6676959 6676720 2026-05-17T10:24:21Z A09 188929 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-13659-49|~2026-13659-49]] ([[User talk:~2026-13659-49|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Ljuba24b|Ljuba24b]] 6386661 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pokrajina Italije | ime = Pokrajina Parma | izvorno_ime = Provincia di Parma | vrsta = [[Pokrajine Italije|Pokrajina]] | zastava = Flag of the province of Parma.svg | grb = Provincia di Parma-Stemma.svg | zemljevid = Parma in Italy.svg | dežela = [[Slika:Regione-Emilia-Romagna-Stemma.svg|16px|link=]] [[Emilija - Romanja]] | glavno_mesto = [[Parma]] | občine = [[Seznam občin italijanske dežele Emilija - Romanja#Pokrajina Parma|44 občin]] | ustanovitev = | predsednik = <!-- Wikipodatki --> | površina = 3447,48 | površina_ref = | prebivalstvo = 454149 | prebivalstvo_od = 31. decembra 2023 | prebivalstvo_ref = <ref>{{navedi splet |url=https://demo.istat.it/app/?l=it&a=2023&i=D7B |title=Bilancio demografico mensile anno 2023 |work=demo.istat.it |accessdate=2025-02-09}}</ref> | poštne_številke = 43121–43126 (Parma)<br/>43010–43059 (drugod) | telefon = 0521, 0524, 0525 | registrska = PR | istat = 034 }} '''Pokrajina Parma''' (v [[italijanščina|italijanskem]] izvirniku '''Provincia di Parma''', izg. ''Provinča di Parma'') je ena od devetih [[italijanske pokrajine|pokrajin]], ki sestavljajo [[italija]]nsko [[italijanske dežele|deželo]] [[Emilija - Romanja]]. Meji na [[sever]]u z deželo [[Lombardija]], na [[vzhod]]u s pokrajino [[Reggio Emilia (pokrajina)|Reggio Emilia]], na [[jug]]u z deželama [[Toskana]] in [[Ligurija]] ter na [[zahod]]u s pokrajino [[Piacenza (pokrajina)|Piacenza]]. == Večje občine == Glavno mesto je Parma, ostale večje občine so (podatki 28. februar 2014): {| class="wikitable" |-{{highlight1}} !Mesto !Prebivalcev |- |[[Parma (Italija)|Parma]] | align="right" |188.364 |- |[[Fidenza]] | align="right" |26.414 |- |[[Salsomaggiore Terme]] | align="right" |19.735 |- |[[Collecchio]] | align="right" |14.231 |- |[[Noceto]] | align="right" |13.066 |- |} == Naravne zanimivosti == Leta 1960 se je po dolgotrajnem [[dež]]evju odtrgal iz pobočja hriba Molinatico velik zemeljski plaz in popolnoma prekinil tok [[hudournik]]a Cogena. V nekaj dneh je bila dolina poplavljena: nastalo je nekaj [[jezero|jezer]] in več [[močvirje|močvirnatih]] področij. Veliko kmečkih hiš se je razsulo, nekatere so ostale pod vodo, ki ni več odtekla. Po nekaj letih se je poplavljeno ozemlje spremenilo v pravi [[biotop]]: naselile so se [[žaba|žabe]], [[riba|ribe]] in [[raki]] ter več vrst [[ptiči|ptic]]. Otroci so se potapljali in obiskovali stari mlin, ki je še stal pod vodo, medtem ko so očetje nemoteno ribarili. Do leta 2000, ko je nova velika poplava odnesla pregrado na hudourniku in ponovno spremenila [[okolje]]. Voda je počasi odtekla, [[žival]]i so se odselile in [[rastlina|rastlinje]] se spet prilagaja spremenjenim pogojem. Seznam zaščitenih področij v pokrajini: * [[Narodni park Appennino Tosco-Emiliano]] (Parco nazionale dell'Appennino Tosco-Emiliano) * [[Krajinski park Cento Laghi]] (Parco regionale dei Cento Laghi) * [[Krajinski park Taro]] (Parco fluviale regionale del Taro) * [[Krajinski park Stirone]] (Parco fluviale regionale dello Stirone) * [[Krajinski park Boschi di Carrega]] (Parco naturale regionale dei Boschi di Carrega) * [[Naravni rezervat Guadine Pradaccio]] (Riserva naturale Guadine Pradaccio) * [[Naravni rezervat Monte Prinzera]] (Riserva naturale orientata di Monte Prinzera) * [[Naravni rezervat Parma Morta]] (Riserva naturale orientata Parma Morta) == Zgodovinske zanimivosti == Zgornji tok [[reka|reke]] Enza in njenih pritokov je [[zgodovina|zgodovinsko]] zelo zanimivo področje. Ozemlje je bilo v [[srednji vek|srednjem veku]] med posestvi [[Matilda iz Kanose|Matilde iz Canosse]], ki so zavzemala velik del Apeninskega polotoka. Njeni [[vazal]]i, ki so bivali v teh zakotnih gorskih krajih, so bili zadolženi za nadzor nad mejami ogromne [[plemiški nazivi|kneževine]] in so zagotavljali [[fevdalizem|fevdalki]] določeno število dobro izurjenih [[vitez]]ov oziroma konjenikov. V zameno se Matildina oblast ni vtikala v njihovo notranjo upravo, kar jim je dejansko zagotavljalo popolno [[samostojnost]]. Dogovor v tem smislu je bil podpisan že leta 1039, a prebivalci tega ozemlja, ki je znano pod skupnim imenom ''Doline vitezov'', so še več [[stoletje|stoletij]] uveljavljali svojo avtonomijo. Celo [[združitev Italije]], ki je formalno preklicala vse dotedanje [[privilegij]]e ''vitezov'', ni imela praktičnega pomena. Šele [[druga svetovna vojna]], med katero je po teh dolinah potekala "gotska linija" ([[nemščina|nem.]]: Gotenstellung), to je fronta med [[fašizem|nacifašisti]] in angloameriškimi [[zavezniki]], je potomce nekdanjih ''vitezov'' izenačila z ostalimi državljani. == Sklici in viri == {{sklici}} * [[Istituto Nazionale di Statistica]] * Parchi e aree protette in Italia, Touring Club Italiano, 2003 * Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986 {{-}} {{Pokrajine Italije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pokrajine Italije|Parma]] [[Kategorija:Pokrajina Parma]] pzsauunkvya0gypll17aj2ft5qiwv8u 0 181969 6676539 6671709 2026-05-16T14:41:58Z Pinky sl 2932 -- param name 6676539 wikitext text/x-wiki {{Infobox road | country = EUR | type = E | route = 59 | photo = Austria A2 moedling.jpg | photo_notes = E59 kot avstrijska avtocesta A2 južno od Dunaja | map = {{maplink|frame=yes|plain=yes|frame-align=center|frame-width=290|frame-height=225|type=line|stroke-width=3}} | map_custom = yes | length_km = 680 | direction_a = Sever | terminus_a = [[Praga]], [[Republika Češka]] | junction = [[Image:CZ traffic sign IS16a - D1.svg|25px|alt=Oznaka češke avtoceste D1|link=Avtocesta D1, Češka]] [[Jihlava]]<br>[[Image:A4-AT.svg|15px|alt=Oznaka avstrijske avtoceste A4|link=Ostautobahn]] [[Dunaj]]<br>[[Image:A2-AT.svg|15px|alt=Oznaka avstrijske avtoceste A2|link=Süd Autobahn]] [[Gradec]]<br>[[Image:Avtocesta A1.svg|25px|alt=Oznaka slovenske avtoceste A1|link=Avtocesta A1]] [[Maribor]] | direction_b = Jug | terminus_b = [[Image:Motorway-A3-Hex-Green.svg|25px|alt=Oznaka hrvaške avtoceste A3|link=Avtocesta A3, Hrvaška]] [[Zagreb]], [[Hrvaška]] | countries = [[Republika Češka]]<br>[[Avstrija]]<br>[[Slovenija]]<br>[[Hrvaška]] }} '''Evropska pot E59''' je cesta in del [[Vseevropsko cestno omrežje|vseevropskega cestnega omrežja]], ki vodi iz Češke čez Avstrijo in Slovenijo na Hrvaško v dolžini 660&nbsp;km. Trasa: [[Praga]] ([[Češka]]) – [[Jihlava]] – [[Dunaj]] ([[Avstrija]]) – [[Gradec]] – [[Spielfeld]]/'''[[Šentilj]] ([[Slovenija]]) – [[Maribor]] – [[Ptuj]] – [[Gruškovje]]'''/[[Macelj]] – [[Zagreb]] ([[Hrvaška]]) V Avstriji sledi avtocesti A9 ([[pirnska avtocesta]]), v Sloveniji pa [[Avtocesta A1|avtocesti A1]] in [[Avtocesta A4|avtocesti A4]]. == Opis poti == {{see also|Avtocesta D1, Češka|Süd Autobahn|Pyhrn Autobahn|Avtocesta A1|Avtocesta A4|Avtocesta A2, Hrvaška}} [[File:A2-Zaprešić.jpg|thumb|left|alt=Pogled na avtocesto z nadvoza|Hrvaška avtocesta A2 v bližini južnega konca poti E59]] Trasa E59 se začne v [[Praga|Pragi]] na [[Češka|Češkem]] in poteka proti jugovzhodu po [[Avtocesta D1, Češka|avtocesti D1]] proti [[Jihlava|Jihlavi]], kjer zapusti avtocesto in zavije proti jugu na cesto 38, običajno cesto z nivojskimi križišči. Pot poteka mimo krajev [[Moravské Budějovice]] in [[Znojmo]].<ref name="CZ-Network">{{cite web|publisher=Road and Motorway Directorate of Czech Republic |url=http://www.rsd.cz/rsd/rsd.nsf/0/80345976071FCBACC12575CF004E133E/$file/RSD2009en.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20110221195307/http://www.rsd.cz/rsd/rsd.nsf/0/80345976071FCBACC12575CF004E133E/$file/RSD2009en.pdf |url-status=dead |archive-date=February 21, 2011 |title=Roads and Motorways in the Czech Republic |format=PDF |access-date=August 1, 2011 }}</ref> Mejo med Češko in [[Avstrija|Avstrijo]]<nowiki/>prečka med krajema Chvalovice in [[Haugsdorf]] , kjer preide na avstrijsko zvezno cesto B303, ki je prav tako dvopasovna cesta z nivojskimi križišči. Severno od kraja [[Guntersdorf]], E59 preide na hitro cesto S3, po kateri poteka do mesta [[Stockerau]] in avtoceste [[Donauuferautobahn|A22]], ki vodi E59 proti vzhodu do [[Dunaj|Dunaja]]. Znotraj mesta E59 v [[Donaustadt|Donaustadtu]], ponovno zavije proti jugu in preide na avtocesto [[Autobahn Südosttangente Wien|A23]], ki jo vodi do južnega obrobja mesta. Od tam se nadaljuje dlje proti jugu po avtocesti [[Südautobahn|A2]] mimo mesta [[Wiener Neustadt|Dunajskega Novega mesta]] do [[Gradec|Gradca]]. Avtocesta samo mesto Gradec obide, tam pa E59 preide na avtocesto [[Pyhrnautobahn|A9]], ki predstavlja zadnji južni krak E59 skozi Avstrijo do mejnega prehoda [[Spielfeld]]/[[Šentilj]] s [[Slovenija|Slovenijo]].<ref name="ASFINAG-Network">{{cite web | publisher= ASFINAG | url=http://www.vignette.at/web/guest/strassennetz | title=STRASSENNETZ |trans-title=Road network | language=de | access-date=August 1, 2011}}</ref> Južno od mejnega prehoda trasa E59 sledi slovenski [[Avtocesta A1|avtocesti A1]] do razcepa južno od [[Maribor|Maribora]], kjer E59 zapusti avtocesto A1 in se priključi na avtocesto [[Avtocesta A4|A4]], ki vodi do mejnega prehoda Gruškovje/[[Macelj]] s [[Hrvaška|Hrvaško]].<ref name="DARS-Network">{{cite web | publisher=DARS | url=https://www.dars.si/Zgodovina_gradnje/Zgrajene_avtoceste | title=Zgodovina gradnje avtocest | trans-title=History of motorway construction | language=sl | access-date=June 9, 2020}}</ref> Južno od meje E59 sledi hrvaški avtocesti [[Avtocesta A2, Hrvaška|A2]] mimo [[Krapina|Krapine]] do [[Zagreb|Zagreba]]. E59 se konča na [[Razcep Jankomir|razcepu Jankomir]] na [[Zagrebška obvoznica|zagrebški obvoznici]], kjer se promet na E59 proti jugu privzeto nadaljuje na avtocesto [[Avtocesta A3, hrvaška|A3]] proti vzhodu.<ref name="Regulation on motorway markings">{{cite news | newspaper = [[Narodne novine]] | language = hr | url = http://www.mmpi.hr/UserDocsImages/nn-73-03-Pravilnik-oznacav-ac.htm | title = Regulation on motorway markings, chainage, interchange/exit/rest area numbers and names | date = April 24, 2003 | access-date = August 1, 2011 | archive-url = https://web.archive.org/web/20111004133527/http://www.mmpi.hr/UserDocsImages/nn-73-03-Pravilnik-oznacav-ac.htm | archive-date = October 4, 2011 | url-status = dead }}</ref> Prvotno se je E59 raztezala dlje proti jugu mimo Zagreba do [[Bihać|Bihaća]] v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] ter do [[Split|Splita]] na obali [[Jadransko morje|Jadranskega morja]], however, vendar je bil ta del poti kasneje dodeljen [[Evropska pot E71|evropski poti E71]]. Kljub temu si E59 deli odseke poti s številnimi drugimi [[Vseevropsko cestno omrežje|evropskimi potmi]].<ref name="UNECE-Enetwork">{{cite web | publisher= [[United Nations]] | url=http://treaties.un.org/doc/Publication/UNTS/Volume%201302/volume-1302-I-21618-English.pdf | title=European Agreement on main international traffic arteries (AGR) (with annexes and list of roads). Concluded at Geneva on 15 November 1975 | format=PDF | access-date=July 29, 2011}}</ref> Del E59 med Prago in Dunajem ustreza [[Panevropski koridor IV|panevropskemu koridorju IV]], odsek med Gradcem in Zagrebom pa [[Panevropski koridor X|panevropskemu koridorju Xa]].<ref name="UNECE-TEM-TER">{{cite web | publisher= [[United Nations Economic Commission for Europe]] | url=http://live.unece.org/trans/main/tem_ter.html | title=Introducing TEM and TER | access-date=August 1, 2011}}</ref> == Sočasni poteki poti == {| class="wikitable" |- | align=center bgcolor=#f2f2f2 | '''Država''' | align=center bgcolor=#f2f2f2 | '''km''' | align=center bgcolor=#f2f2f2 | '''Trasa'''<ref name="CZ-Network"/><ref name="ASFINAG-Network"/><ref name="DARS-Network"/><ref name="Regulation on motorway markings"/> | align=center bgcolor=#f2f2f2 | '''Nadzorna<br>mesta''' | align=center bgcolor=#f2f2f2 | '''Povezovalne<br>poti'''<ref name="Regulation on motorway markings"/><ref name="NN-klasifikacija">{{cite news | newspaper = [[Narodne novine]] | language = hr | url = http://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2010_02_17_410.html | title = Decision on categorization of public roads as state roads, county roads and local roads | date = February 17, 2010}}</ref> | align=center bgcolor=#f2f2f2 | '''Opombe''' |- | rowspan=2 |[[Češka]] | 0-114 | style="align=center |[[Image:CZ traffic sign IS16a - D1.svg|25px|alt=Oznaka češke avtoceste D1]] [[Avtocesta D1, Češka|D1]] | [[Prague]]<br>[[Jihlava]] | [[Image:SilniceI1.svg|25px|alt=Oznaka češke ceste 1]] [[Hitra cesta R1, Češka|R1]]<br>[[Image:SilniceI19.svg|25px|alt=Oznaka češke ceste 19]] 19<br>[[Image:SilniceI34.svg|25px|alt=Oznaka češke ceste 34]] 34 | Promet na E59 proti severu, ki zapušča odsek, se privzeto nadaljuje na Brněnská ulico v Pragi. Promet na E59 proti jugu zapusti avtocesto D1 na izvozu 112A. Ta odsek poteka sočasno z [[Evropska pot E50|E50]] in z [[Evropska pot E65|E65]].<br>Najsevernejši odsek poti. |- | nowrap=yes|114-209 | style="align=center |[[Image:SilniceI38.svg|25px|alt=Oznaka češke ceste 38]] 38 | Jihlava<br>[[Znojmo]] | [[Image:SilniceI23.svg|25px|alt=Oznaka češke ceste 23]] 23<br>[[Image:SilniceI53.svg|25px|alt=Oznaka češke ceste 53]] 53 | Običajna cesta z [[Križišče|nivojskimi križišči]]. |- | rowspan=6 |[[Avstrija]] | 209-234 | style="align=center |[[Image:B303-AT.svg|15px|alt=Oznaka avstrijske ceste 303]] B303 | [[Haugsdorf]]<br>[[Guntersdorf]] | [[Image:B45-AT.svg|15px|alt=Oznaka avstrijske ceste B45]] B45 | Običajna cesta z nivojskimi križišči. |- | 234-255 | style="align=center |[[Image:S3-AT.svg|15px|alt=Oznaka avstrijske hitre ceste S3]] S3 | Guntersdorf<br>[[Stockerau]] | [[Image:B4-AT.svg|15px|alt=Oznaka avstrijske ceste B4]] B4<br>[[Image:B40-AT.svg|15px|alt=Oznaka avstrijske ceste B40]] B40 | Hitra cesta |- | 255-285 | style="align=center |[[Image:A22-AT.svg|15px|alt=Oznaka avstrijske avtoceste A22]] A22 | Stockerau<br>[[Dunaj]] | [[Image:S1-AT.svg|15px|alt=Oznaka avstrijske hitre ceste S1]] S1<br>[[Image:B8-AT.svg|15px|alt=Oznaka avstrijske ceste B8]] B8 | Promet na E59 proti jugu, ki zapušča odsek, preide z A22 na A23 na razcepu [[Donaustadt|Kaisermühlen]].<br>Ta odsek poteka skupaj s [[Evropska pot E49|E49]]. |- | 285-296 | style="align=center |[[Image:A23-AT.svg|15px|alt=Oznaka avstrijske avtoceste A23]] A23 | Vienna | [[Image:A4-AT.svg|15px|alt=Oznaka avstrijske avtoceste A24]] [[Ostautobahn|A4]] | Promet na E59 proti severu, ki zapušča odsek, preide na A22 na razcepu Kaisermühlen.<br>Promet na E59 proti jugu, ki zapušča odsek, preide na A2 na razcepu [[Inzersdorf (Dunaj)|Inzersdorf]]. |- | 296-481 | style="align=center |[[Image:A2-AT.svg|15px|alt=Oznaka avstrijske avtoceste A2]] [[Süd Autobahn|A2]] | Dunaj<br>[[Gradec]] | [[Image:A3-AT.svg|15px|alt=Oznaka avstrijske avtoceste A3]] [[Südost Autobahn|A3]]<br>[[Image:A21-AT.svg|15px|alt=Oznaka avstrijske avtoceste A21]] [[Wiener Außenring Autobahn|A21]]<br>[[Image:S4-AT.svg|15px|alt=Oznaka avstrijske hitre ceste S4]] S4<br>[[Image:S6-AT.svg|15px|alt=Oznaka avstrijske hitre ceste S6]] S6 | Promet na E59 proti jugu, ki zapušča odsek, preide na A9 na razcepu Gradec-zahod.<br>Promet na E59 proti severu, ki zapušča odsek, preide na A23 na razcepu Inzersdorf.<br>Del tega odseka med [[Fürstenfeld]] in Gradcem poteka skupaj z [[Evropska pot E66|E66]]. |- | 481-522 | style="align=center |[[Image:A9-AT.svg|15px|alt=Oznaka avstrijske avtoceste A9]] [[Pyhrn Autobahn|A9]] | Gradec<br>[[Spielfeld]] | [[Image:B70-AT.svg|15px|alt=Oznaka avstrijske ceste B70]] B70 | Promet na E59 proti severu zapusti A9 na razcepu Gradec-zahod.<br>Ta odsek poteka skupaj z [[Evropska pot E57|E57]]. |- | rowspan=2 |[[Slovenija]] | 522-548 | style="align=center |[[Image:Avtocesta A1.svg|25px|alt=Oznaka slovenske avtoceste A1]] [[Avtocesta A1|A1]] | [[Šentilj]]<br>[[Maribor]] | [[Image:Avtocesta A5.svg|25px|alt=Oznaka slovenske avtoceste A5]] [[Avtocesta A5|A5]] | E59 proti jugu zapusti A1 na razcepu Maribor jug.<br>Ta odsek poteka sočasno z [[Evropska pot E57|E57]]. |- | 548-583 | style="align=center |[[Image:Avtocesta A4.svg|25px|alt=Oznaka slovenske avtoceste A4]] [[Avtocesta A4|A4]] | Maribor<br>Gruškovje | [[Image:Glavna_cesta_2.svg|25px|alt=Oznaka slovenske glavne ceste 2]] 2 |- | [[Hrvaška]] | 583-644 | style="align=center |[[Image:Motorway-A2-Hex-Green.svg|25px|alt=Oznaka hrvaške avtoceste A2]] [[Avtocesta A2, Hrvaška|A2]] | [[Macelj]]<br>[[Zagreb]] | [[Image:Motorway-A3-Hex-Green.svg|25px|alt=alt=Oznaka hrvaške avtoceste A3]] [[Avtocesta A3, Hrvaška|A3]]<br>[[Image:Državna cesta D225.svg|25px|alt=Oznaka hrvaške državne ceste D225]] [[Državna cesta D225|D205]]<br>[[Image:Državna cesta D307.svg|25px|alt=Oznaka hrvaške državne ceste D307]] [[Državna cesta D307, Hrvaška|D307]] | Promet na E59 proti jugu, ki zapušča odsek, se na razcepu Jankomir [[Zagrebška obvoznica|zagrebške obvoznice]] privzeto nadaljuje na [[Avtocesta A3, Hrvaška|A3]] ([[Evropska pot E70|E70]]) proti vzhodu.<br>Najjužnejši odsek poti. |} == Priključki == {| |- valign=top | * [[E55]] * [[E50]] * [[E65]] * [[E551]] * [[E49]] | width=10% | || * [[E60]] * [[E66]] * [[E57]] * [[E70]] |} == Sklici == {{Reflist|2}} == Zunanje povezave == * [https://unece.org/DAM/trans/conventn/MapAGR2007.pdf UN Economic Commission for Europe: Overall Map of E-road Network (2007)] {{E-ceste}} [[Kategorija:Evropske poti]] [[Kategorija:Ceste v Sloveniji]] [[Kategorija:Ceste v Avstriji]] [[Kategorija:Ceste na Češkem]] [[Kategorija:Ceste na Hrvaškem]] gct7zjdqreomxrwh96fntecm1gl6h5o 0 186820 6676883 6675633 2026-05-17T08:31:54Z Jakobenedik 253093 /* Zmagovalci pokala */ 6676883 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometno tekmovanje |name = Pokal Pivovarna Union |logo = |country = {{SVN}} |confed = [[UEFA]] |founded = [[1991]]; |number of teams = 120 |current champions = [[NK Aluminij]] (1. naslov) |most successful club = [[NK Maribor]] <br> 9 naslovov |tv = <br> [[Sportklub]] |website = [http://www.nzs.si/tekmovanja/?id_menu=315 nzs.si] |current = }} '''Pokal Slovenije (Pokal Pivovarna Union)''' (uradno Pokal Nogometne Zveze Slovenije ali krajše Pokal NZS), je drugo najbolj pomembno [[nogomet]]no tekmovanje v Sloveniji. Ustanovljen leta 1991. V pokalnem tekmovanju tekmuje skupno 120 klubov po prirejenem sistem pokalnega tekmovanja: ekipe iz nivoja medobčinskih nogometnih zvez (MNZ), [[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]] in [[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]] ter 10 ekip iz [[Prva slovenska nogometna liga|PrveLige]]. Pred sezono 2020/21 se je tekmovanje preimenovalo v [[Pokal Pivovarna Union]], od sezone 2022/23 pa velja tudi nov tekmovalni sistem. ==Sistem tekmovanja== V predkrogu,1. krogu in 2. krogu tekmovanja se pomerijo ekipe znotraj devetih posameznih medobčinskih nogometnih zvez (MNZ), pod okriljem katerih se v tej fazi tekmovanje tudi izvaja. V predkrogu in 1. krogu se pomerijo ekipe na nivoju medobčinskih nogometnih zvez (MNZ), iz [[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]] in [[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]] ter 6 ekip iz [[Prva slovenska nogometna liga|Prve lige]], ki niso kvalificirane v Evropska tekmovanja (120 ekip). Lahko se srečata le 2 ekipi iz istega MNZ-ja. Ekipe odigrajo med seboj po eno tekmo, prizorišče je odvisno od žreba. V 2. krogu se zmagovalcem 1. kroga pridružijo še ostale 4 ekipe [[Prva slovenska nogometna liga|Prve lige]], ki igrajo kvalifikacije v Evropskih tekmovanjih. Odigra se samo ena tekma in domačina vedno določi žreb. V četrtfinalu in polfinalu sta ekipi do sezone 2022/23 med seboj odigrali dve srečanji. Eno tekmo doma in eno v gosteh. V sezoni 2019-2020 pa se je zaradi [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|pandemije Covid-19]] v polfinalu igrala le po ena tekma. Tekmi polfinala sta bili odigrani na nevtralnem igrišču. Od spremembe tekmovalnega sistema leta 2022/23 pa ekipi od 1/16 finala do polfinala vsak krog odigrata le 1 tekmo, kjer vlogi domačina in gostitelja določijo z žrebom. Finale '''Pokala Pivovarna Union''' je od sezone 2004–05 spet samo le ena tekma, ki se igra na vnaprej določenem prizorišču, ki ga določi [[Nogometna zveza Slovenije|NZS]]. Zmagovalec pokala igra v drugem kvalifikacijskem krogu za [[Liga Evropa|Ligo Evropo]] za naslednjo sezono, razen če že zmagovalec pokala igra v kvalifikacijah za [[Nogometna Liga prvakov|Ligo prvakov]]. ==Zmagovalci pokala== ===Po sezonah=== {| class="wikitable" style="width:70%; text-align: center;" |- ! Sezona ! Zmagovalec ! Rezultat ! Finalist ! Stadion ! Št. gledalcev |- |1991–92 || [[NK Maribor]] ||0–0 <br/>(4–3 po 11–m) || [[NK Olimpija (1911-2004)|Olimpija]] || [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] || 2.500 |- |1992–93 || [[NK Olimpija (1911-2004)|Olimpija]] ||2–1 || [[NK Celje]] || [[Stadion Skalna klet|Skalna klet]] || 2.500 |- |1993–94 || [[Maribor]] ||0–1 <br/> 3–1 || [[NK Mura]] || || |- |1994–95 || [[NK Mura]] ||1–1 <br/> 1–0 || [[NK Celje]] || || |- |1995–96 || [[NK Olimpija (1911-2004)|Olimpija]] ||1–0 <br/> 1–1 || [[NK Primorje]] || || |- |1996–97 || [[NK Maribor]] ||0–0 <br/> 3–0 || [[NK Primorje]] || || |- |1997-98 || [[NK Rudar Velenje]] ||1–2 <br/> 3–0 || [[NK Primorje]] || || |- |1998–99 || [[NK Maribor]] ||3–2 <br/> 2–0 || [[NK Olimpija (1911-2004)|Olimpija]] || || |- |1999–2000 || [[NK Olimpija]] ||1–2 <br/> 2–0 || [[NK Korotan Prevalje]] || || |- |2000–01 || [[ND Gorica]] ||0–1 <br/> 4–2 || [[NK Olimpija (1911-2004)|Olimpija]] || || |- |2001–02 || [[ND Gorica]] ||4–0 <br/> 2–1 || [[NK Aluminij]] || || |- |2002–03 || [[NK Olimpija (1911-2004)|Olimpija]] ||1–1 <br/> 2–2 || [[NK Celje]] || || |- |2003–04 || [[NK Maribor]] ||4–0 <br/> 3–4 || [[NK Dravograd]] || || |- |2004–05 || [[NK Celje]] || 1–0 || [[ND Gorica]] || [[Arena Petrol]] || 3.800 |- |2005–06 || [[FC Koper]] ||1–1 po podaljških <br/> 5–3 po 11–m || [[NK Celje]] || [[Arena Petrol]] || 3.200 |- |2006–07 || [[FC Koper]] ||1–0 || [[NK Maribor]] || [[Arena Petrol]] || 3.500 |- |2007–08 || [[NK Interblock]] ||2–1 || [[NK Maribor]] || [[Arena Petrol]] || 5.400 |- |2008–09 || [[NK Interblock]] ||2–1 || [[FC Koper]] || [[Ljudski vrt]] || 2.000 |- |2009–10 || [[NK Maribor]] ||3–2 po podaljških || [[NK Domžale]] || [[Ljudski vrt]] || 6.000 |- |2010–11 || [[NK Domžale]] ||4–3 || [[NK Maribor]] || [[Stadion Stožice|Stožice]] || 6.015 |- |2011–12 || [[NK Maribor]] ||2–2 po podaljških <br/> 3–2 po 11–m || [[NK Celje]] || [[Stadion Stožice|Stožice]] || 3.000 |- |2012–13 || [[NK Maribor]] ||1–0 || [[NK Celje]] || [[Stadion Bonifika|Bonifika]] || 1.500 |- |2013–14 || [[ND Gorica]] ||2–0 || [[NK Maribor]] || [[Stadion Bonifika|Bonifika]] || 3.500 |- |2014–15 || [[FC Koper]] ||2–0 || [[NK Celje]] || [[Stadion Bonifika|Bonifika]] || 3.000 |- |[[Pokal Nogometne zveze Slovenije 2015/16|2015–16]] || [[NK Maribor]] ||2–2 po podaljških <br> 7–6 po 11-m ||[[NK Celje]] ||[[Stadion Bonifika|Bonifika]] || 2.500 |- |[[Pokal Nogometne zveze Slovenije 2016/17|2016–17]] || [[NK Domžale]] ||1–0 || [[NK Olimpija (2005)|NK Olimpija Ljubljana]] || [[Stadion Bonifika|Bonifika]] || 3.200 |- |2017–18 || [[NK Olimpija Ljubljana]] ||6–1 || [[NK Aluminij]] || [[Stadion Stožice|Stožice]] || 7.000 |- |2018–19 || [[NK Olimpija Ljubljana]] ||2–1 || [[NK Maribor]] || [[Stadion Z’dežele]] || 8.623 |- |2019-2020|| [[NŠ Mura]] ||2-0 || [[ Nogometni klub Nafta Lendava|NK Nafta 1903]] || [[Nacionalni Nogometni center Brdo]] || 200 |- |2020-2021|| [[NK Olimpija Ljubljana]] ||2-1 || [[NK Celje|NK Celje]] || [[Stadion Bonifika|Bonifika]] || 1.000 |- |2021-2022|| [[FC Koper]] ||3-1 || [[NK Bravo|NK Bravo]] || [[Stadion Z'dežele]] || 2.872 |- |2022-23|| [[NK Olimpija Ljubljana]] ||2-1|| [[NK Maribor]] || [[Stadion Z’dežele]] || 9.217 |- |2023-24|| [[NK Rogaška]] || 1-1 po podaljških<br>6-5 po 11m || [[ND Gorica]] || [[Stadion Stožice]] || 4.042 |- |2024-25|| [[NK Celje]] || 4-0 || [[FC Koper]] || [[Stadion Stožice]]|| 6.108 |- |2025-26|| [[NK Aluminij]] || 1-0 || [[NK Brinje Grosuplje]] || [[Stadion Z’dežele]]|| 3.892 |} ===Po klubih=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center;" !class="unsortable" width="180"|Klub !Zmagovalci !Finalisti |- ||[[NK Maribor]]||9||6 |- | style="background:#FFCCCC;" |[[Nogometni klub Olimpija (1911-2004)]]||4||3 |- ||[[FC Koper]]||4||2 |- ||[[NK Olimpija (2005)|NK Olimpija Ljubljana]]||4||1 |- ||[[ND Gorica]] |3||2 |- ||[[NK Celje]]||2||9 |- ||[[NK Domžale]]||2||1 |- ||[[NK Interblock]]||2||0 |- ||[[NK Aluminij]]||1 ||2 |- | style="background:#FFCCCC;" |[[NK Mura]]||1||1 |- ||[[NK Rudar Velenje]]||1||0 |- ||[[NŠ Mura]]||1||0 |- ||[[NK Rogaška]]||1||0 |- ||[[NK Primorje]]||0||3 |- ||[[NK Korotan Prevalje]]||0||1 |- ||[[NK Dravograd]]||0||1 |- ||[[Nogometni klub Nafta Lendava|NK Nafta 1903]]||0||1 |- ||[[NK Bravo]]||0||1 |- ||[[NK Brinje Grosuplje]]||0||1 |} ''Posebej označeni so klubi, ki ne obstajajo več.'' ==Glej tudi== * [[Prva slovenska nogometna liga|PrvaLiga]] * [[Druga slovenska nogometna liga|2.SNL]] * [[Tretja slovenska nogometna liga|3.SNL]] * [[SuperPokal Slovenije]] ==Zunanje povezave== * [http://www.nzs.si/tekmovanja/pokal-slovenije Uradna stran NZS] {{1. SNL}} {{Nogomet v Sloveniji}} [[Kategorija:Nogomet v Sloveniji]] [[Kategorija:Državni nogometni pokali]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1991]] 5na1el4ha4bmvfuhj3n2an0qttrjcuq 0 186991 6676547 6628642 2026-05-16T14:51:54Z ~2026-29493-96 260005 Dopolnil sem seznam prejetih priznanj ter dodal samostojne publikacije L. Göncza 6676547 wikitext text/x-wiki {{Brez virov}}{{Infopolje Oseba}} '''László Göncz''', [[Madžari|madžarski]] [[zgodovinar]], raziskovalec, pisatelj in [[politik]] v [[Slovenija|Sloveniji]], * [[13. april]] [[1960]], [[Murska Sobota]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=dr. László Göncz {{!}} KKC Lendava – Lendvai KKK|url=https://www.kl-kl.si/domoznanstvo/lendavski-znanstveni-portreti/dr-laszlo-goncz/|website=www.kl-kl.si|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> == Biografija == László Göncz je odraščal v [[Dolga vas, Lendava|Dolgi vasi]], osnovno in srednjo šolo končal v [[Lendava|Lendavi]], študiral pa na [[Madžarska|Madžarskem]], in sicer v [[Sombotel|Sombotelu]] in [[Pécs|Pečuhu]]. Diplomiral je iz zgodovine Lendave in okolice do l. 1920, doktoriral pa iz zgodovine prekmurskih Madžarov med letoma 1919 in 1941.<ref name=":0" /> Na začetku osemdesetih let 20. stoletja je delal v proizvodnji v podjetju INA Nafta Lendava, po letu [[1986]] je bil prvotno kulturni animator, tri leta pozneje (1989) pa je postal sekretar krovne organizacije madžarske narodne samoupravne skupnosti ([https://www.muravidek.si/si Pomurska madžarska samoupravna skupnost - PMSNS]). Ob ustanovitvi [https://www.mnmi-zkmn.si/sl/home/ Zavoda za kulturo madžarske narodnosti Lendava] je postal direktor tega javnega zavoda in to funkcijo opravljal v treh mandatih, do leta 2008, ko je bil na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|parlamentarnih volitvah]] izvoljen za [[Predstavnik madžarske narodne skupnosti|poslanca madžarske narodne skupnosti]]. Bil je poslanec v treh zaporednih mandatih (do leta 2018), nato se je kot znanstveni sodelavec zaposlil na [https://inv.si/ Inštitutu za narodnostna vprašanja Ljubljana]. Leta 2002 je bil eden od ustanoviteljev in prvi predsednik Društva prekmurskih madžarskih znanstvenikov, ki si prizadeva za vidnost in prepoznavnost znanstvenikov iz Prekmurja, ki so pripadniki madžarske narodne skupnost.<ref>{{Navedi splet|title=Prekmurska madžarska znanstvena dejavnost – A muravidéki magyar tudományosság {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/dogodki/2025-10-15-prekmurska-madzarska-znanstvena-dejavnost-a-muravideki-magyar-tudomanyossag/|website=Portal GOV.SI|date=2025-10-15|accessdate=2026-02-11|language=sl}}</ref> Je avtor prek sto znanstvenih in strokovnih člankov s področja zgodovine Prekmurja, manjšinske problematike (prvenstveno Madžarov v Prekmurju), umetnostne zgodovine itd. Omenjeni članki so bili objavljeni pretežno v madžarskem jeziku, precej pa tudi v slovenščini.László Göncz je tudi avtor (v nekaj primerih soavtor) samostojnih znanstvenih monografij, splošno-izobraževalnih knjig ter leposlovnih in drugih publikacij. [https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20260211_143904_a6152035.html] Piše tudi leposlovje, v madžarščini je objavil tri romane, dve dramski besedili in zbirko novel.<ref name=":0" /> V širšem slovenskem prostoru je posebej prepoznaven kot razpravljalec o novejši madžarski zgodovini ter razlagalec zgodovine madžarske skupnosti na območju današnje Slovenija od 20. stoletja do danes.<ref>{{Citat|title=Stota obletnica Trianonske pogodbe, ki je Sloveniji dala Prekmurje|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/studio-ob-17-00/174698074|accessdate=2026-02-11|language=sl|first=MMC RTV|last=Slovenija}}</ref> <ref>{{Citat|title=Prekmurje sto let po Trianonski pogodbi|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/studio-ob-17-00/174712289|accessdate=2026-02-11|language=sl|first=MMC RTV|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Citat|title=Kakšna bo Madžarska po volitvah?|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/studio-ob-17-00/174862054|accessdate=2026-02-11|language=sl|first=MMC RTV|last=Slovenija}}</ref> == Samostojne publikacije == '''Izvirne znanstvene publikacije''' - ''A muravidéki magyarság 1918–1941'' (Monografija o prekmurskih Madžarih v obdobju 1918-1941), 2001. - ''Egy peremvidék hírmondói – Mura menti életképek a 20. század első feléből'' (sociografski portreti na osnovi intervjujev "oral history"), 2006. - ''Felszabadulás vagy megszállás? A Mura mente 1941-1945'' (Poglavja iz zgodovine Prekmurja med 1941 in 1945), 2006. - ''Emberek a pannon végeken. Huszadik századi sorsok a magyar-szlovén határ mentén'' (sociografski portreti na osnovi intervjujev "oral history"), 2019. - ''A Muravidék útja a délszláv királyságba. A tájegység története az első világháború végétől a jugoszláv megszállásig'' (Zgodovina prevratnega obdobja na območju Prekmurja in priključitve pokrajine h Kraljevini SHS), 2024. - ''Madžarska narodna skupnost v času demokratičnih družbenih spremeb in osamosvojitve Republike Slovenije. Ustavnopravna ureditev avtohtonih narodnih skupnosti ter položaj in izzivi madžarske narodne skupnosti v obdobju 1989–1991,'' 2024. '''Strokovne in vzgojno-izobraževalne publikacije:''' - ''Fejezetek Lendva történetéből 1920-ig'' (Zgodovina Lendave do leta 1920), 1996. - ''Lendava–Lendva'' (brošura o Lendavi); soavtor: Albert Halász, 1996. - ''Őrségi végeken'' (brošura o etnografski pokrajini Őrség); soavtor: Zoltán Nagy, 1998. - ''MADŽARI. Kratka zgodovina Madžarov'', 2004. - ''A hosszúfalui tűzoltóság 100 éve'' (Povzetek stoletnega delovanja gasilskega društva Dolga vas), 2008. - ''Barangolás a Muravidéken'' (Turistično-informativna predstavitev naselij narodnostno mešanega območja Prekmurja), 2009. - ''„Jokali smo, ko smo izgubili tekmo...". Zgodovina Nogometnega društva Olimpija Dolga vas,'' 2013. '''Leposlovna dela:''' - Életfoszlányok (zbirka pesmi), 1997. - Olvadó jégcsapok (roman), 2003. - Kálvária (roman), 2011. - Határ-szél (leposlovje, roman), 2016. == Priznanja == * priznanje Berzsenyi (Berzsenyi-díj), za uspešno delovanje na področju kulture in ohranjanje narodne zavesti prekmurskih Madžarov, Budmipešta, 1992 * plaketa Avgusta Pavla (Pável Ágoston), za spodbujanje in oblikovanje obmejnega literarnega in kulturnega sodelovanja, somboetl, 1998 * plaketa Zalske županije, za raznoliko kulturno in ustvarjalno delo, Zala, 2000 * plaketa območje sekcije Madžarske akademije znanosti, za znanstveno delo in organiziranje raziskovalne dejavnosti, Pečuh, 2002 * plaketa "Márton Áron", za uspešno delo na področju manjšinske problematike, Budmipešta, 2002 * Visoko strokovno priznanje na področju znanstvene dejavnosti Madžarske akademije znanosti, Budmipešta, 2006 * Red za izredne zasluge, državno odlikovanje Madžarske, Budimpešta, 2007.<ref>{{Navedi splet|url=https://lendva.info|title=Lendva.info|date=2011|accessdate=11. 2. 2026|website=Prekmurski znanstveni portreti}}</ref> * priznanje "Fábry-díj", odlikovanje za literarno in kulturno dejavnost, Galanta (Slovaška), 2024. * priznanje Sklada zamejskih Madžarov "Határon Túli Magyarságért díj", Pečuh, 2024 == Viri == {{DEFAULTSORT:Göncz, László}} [[Kategorija:Rojeni leta 1960]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski Madžari]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Poslanci 5. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Prekmurski politiki]] [[Kategorija:Poslanci 6. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]] 6lrzk2t167fbl6lpzhmzbbkngpuyshr 0 187871 6676894 6675377 2026-05-17T08:42:02Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Življenjepis */ 6676894 wikitext text/x-wiki {{popravi}}{{Brez virov}}{{Infopolje Oseba}} '''Janko Šanda''', [[Slovenci|slovenski]] [[duhovnik]], [[pesnik]] in literarni [[kritik]], *[[20. december]] [[1870]], [[Rogatec]], [[Slovenija]], † [[21. maj]] [[1927]], Rogatec. == Življenjepis == Oče mu je bil Ivan, mati mu je bila Marija (roj. Lendovšek). Po šolanju v domačem Rogatcu je obiskoval mariborsko gimnazijo, nato je študiral bogoslovje. Kot kaplan je služboval na Prihovi in v [[Makole|Makolah]]. Zaradi slabega zdravja je spremenil svoje življenjsko okolje. Sprva je živel v [[Ljubljana|Ljubljani]], Gradcu in nato na [[Dunaj]]u, kjer je študiral [[Filozofija|filozofijo]]. Leta 1906 je diplomiral. Nato ga je življenjska pot vodila v [[Zagreb]], zadnja leta pa je preživel v Rogatcu. Njegov mlajši brat je bil [[Dragan Šanda]], sicer tudi pesnik in slovstveni teoretik. == Delo == Leta 1895 je v reviji [[Dom in svet]] objavil razpravo ''Plastika v pesništvu''. Napisal je tudi več ocen iz slovenske in srbohrvaške književnosti, med njimi o [[Ivan Tavčar|Ivanu Tavčarju]], Etbinu Kristanu, [[Oton Župančič|Otonu Župančiču]], [[Ivan Cankar|Ivanu Cankarju]]. Leta [[1909]] je v Zagrebu spesnil in izdal povest v 15 spevih '''Lazarić Landarski''', med letoma 1912–13 [[spevoigra|spevoigro]] v treh dejanjih '''Rozamunda'''. Njegova najpomembnejša pesnitev je ep v desetih spevih [[Kralj Samo]]. Slednjega je leta [[1949]] s popravki in dodatki priredil brat Dragan. Gre za najdaljši slovenski ep s kar 1 235 kiticami. Dodatno vrednost epa še posebej dvigujejo zgodovinska dejstva, katere je Janko Šanda podrobno preučil. Kljub duhovniškemu poklicu je avtor v epu vključil slovensko vero z mnogimi bogovi, praznovanji, ljudsko folkloro in mitološkimi motivi. Žal avtor celotne izdaje svoje pesnitve ni dočakal. Za časa njegovega življenja je tako izšel le prvi od desetih spevov. Preostalih devet spevov pa je ostalo v rokopisu. Celoten ep je bil še enkrat izdan leta 2011 (založba Amalietti & Amalietti). {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šanda, Janko}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete na Dunaju]] [[Kategorija:Župnija Rogatec]] [[Kategorija:Župnija Prihova]] [[Kategorija:Župnija Makole]] 0y9a6hslnywhtpcznxdmnqqmsrusemv 6676984 6676894 2026-05-17T11:45:42Z MaksiKavsek 244409 pp datum 6676984 wikitext text/x-wiki {{Brez virov}}{{Infopolje Oseba}} '''Janko Šanda''' (tudi '''Johann Šanda<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02363 {{!}} 161 Rogatec {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/rogatec/02363/?pg=14|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-05-17}}</ref>'''), [[Slovenci|slovenski]] [[duhovnik]], [[pesnik]] in literarni [[kritik]], * [[26. december]] [[1870]], [[Rogatec]], † [[21. maj]] [[1927]], Rogatec. == Življenjepis == Oče mu je bil Ivan, mati mu je bila Marija (roj. Lendovšek).<ref name=":0" /> Po šolanju v domačem Rogatcu je obiskoval mariborsko gimnazijo, nato je študiral bogoslovje. Kot kaplan je služboval na Prihovi in v [[Makole|Makolah]]. Zaradi slabega zdravja je spremenil svoje življenjsko okolje. Sprva je živel v [[Ljubljana|Ljubljani]], Gradcu in nato na [[Dunaj]]u, kjer je študiral [[Filozofija|filozofijo]] in diplomiral leta 1906. Nato ga je življenjska pot vodila v [[Zagreb]], zadnja leta pa je preživel v Rogatcu. Njegov mlajši brat je bil [[Dragan Šanda]]. == Delo == Leta 1895 je v reviji [[Dom in svet]] objavil razpravo ''Plastika v pesništvu''. Napisal je tudi več ocen iz slovenske in srbohrvaške književnosti, med njimi o [[Ivan Tavčar|Ivanu Tavčarju]], Etbinu Kristanu, [[Oton Župančič|Otonu Župančiču]], [[Ivan Cankar|Ivanu Cankarju]]. Leta [[1909]] je v Zagrebu spesnil in izdal povest v 15 spevih '''Lazarić Landarski''', med letoma 1912–13 [[spevoigra|spevoigro]] v treh dejanjih '''Rozamunda'''. Njegova najpomembnejša pesnitev je ep v desetih spevih [[Kralj Samo]]. Slednjega je leta [[1949]] s popravki in dodatki priredil brat Dragan. Gre za najdaljši slovenski ep s kar 1 235 kiticami. Dodatno vrednost epa še posebej dvigujejo zgodovinska dejstva, katere je Janko Šanda podrobno preučil. Kljub duhovniškemu poklicu je avtor v epu vključil slovensko vero z mnogimi bogovi, praznovanji, ljudsko folkloro in mitološkimi motivi. Žal avtor celotne izdaje svoje pesnitve ni dočakal. Za časa njegovega življenja je tako izšel le prvi od desetih spevov. Preostalih devet spevov pa je ostalo v rokopisu. Celoten ep je bil še enkrat izdan leta 2011 (založba Amalietti & Amalietti). == Sklici == {{Sklici}} == Vir == {{SloBio|id=638319|avtor=France Koblar|ime=Šanda, Janko|vir=SBL}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šanda, Janko}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete na Dunaju]] [[Kategorija:Župnija Rogatec]] [[Kategorija:Župnija Prihova]] [[Kategorija:Župnija Makole]] gpswvx7esqmgvkh3o9ezuug4yeh977u 0 194774 6676599 6675109 2026-05-16T17:00:15Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676599 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=Belgija|Flag=Flag of Belgium.svg|Member station=RTBF (1978-danes) VRT (1998-danes)|Apps=66 (54 finalov)|ESC first=1956|ESC best=1.; 1986}} '''[[Belgija]]''' je ena od držav ustanoviteljic izbora za [[Pesem Evrovizije]]. Od prvega izbora leta [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] Belgija ni nastopala na izboru le v letih [[Pesem Evrovizije 1994|1994]], [[Pesem Evrovizije 1997|1997]] in [[Pesem Evrovizije 2001|2001]], v vseh letih zaradi slabega izida v predhodnem letu. Belgija je doslej zmagala enkrat, in sicer leta [[Pesem Evrovizije 1986|1986]]. Tedaj je zmago dosegla pevka [[Sandra Kim]] s skladbo [[J'aime la vie]] v [[Bergen, Norveška|Bergnu]] na [[Norveška|Norveškem]]. Sandra je bila v času nastopa stara sicer šele 13 let in premlada glede na pravila, a zmage niso razveljavili. Doslej je najmlajša evrovizijska zmagovalka. Leta 1987 je zaradi Sandrine zmage Belgija gostila priredirev v [[Bruselj|Bruslju]]. Leta [[Pesem Evrovizije 1978|1978]] in [[Pesem Evrovizije 2003|2003]] je zasedla drugo mesto, osemkrat pa je bila zadnjeuvrščena. Leta 2003 je belgijski predstavnik [[Urban Trad]] prepeval v namišljenem jeziku ter zbral le 2 točki manj od zmagovalne Turčije. Tudi leta 2007 je skupina [[Ishtar (glasbena skupina)|Ishtar]] prepevala v neresničnem jeziku, a se ni uvrstila v finale. Leta [[2020]] je bil [[Pesem Evrovizije]] odpovedana. == Predstavniki == [[Slika:Xandee.jpg|thumb|right|125px|[[Xandee]] v Carigradu ([[Pesem Evrovizije 2004|2004]]).]] [[Slika:ESC 2007 Belgium - KMG - LovePower.jpg|thumb|right|200px|[[The KMG's]] v Helsinkih ([[Pesem Evrovizije 2007|2007]])]] [[Slika:ESC 2008 - Belgium - Ishtar, 1st semifinal.jpg|thumb|right|200px|[[Ishtar (glasbena skupina)|Ishtar]] v Beogradu ([[Pesem Evrovizije 2008|2008]])]] [[Slika:ESC2016 - Belgium 12.jpg|sličica|[[Laura Tesoro]] v Stocholmu ([[Pesem Evrovizije 2011|2016]])]] [[Slika:ESC2018 - Belgium 10.jpg|sličica|[[Sennek]] v Lizboni ([[Pesem Evrovizije 2018|2018]])]] {| class="wikitable sortable" |- ! Leto ! Izvajalec ! Skladba ! Finale ! Točke ! Polfinale ! Točke |- | [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] | [[Fud Leclerc]] | Messieurs les noyés de la Seine | NA | NA | colspan="2" rowspan="46" |''ni bilo polfinalov'' |- | [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] | [[Mony Marc]] | Le plus beau jour de ma vie | NA | NA |- | [[Pesem Evrovizije 1957|1957]] | [[Bobbejaan Schoepen]] | Straatdeuntje | 8. | 5 |- | [[Pesem Evrovizije 1958|1958]] | [[Fud Leclerc]] | Ma petite chatte | 5. | 8 |- | [[Pesem Evrovizije 1959|1959]] | [[Bob Benny]] | [[Hou toch van mij]] | 6. | 9 |- | [[Pesem Evrovizije 1960|1960]] | [[Fud Leclerc]] | [[Mon amour pour toi]] | 6. | 9 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 1961|1961]] | Bob Benny | [[September, gouden roos]] | 15. | 1 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 1962|1962]] | [[Fud Leclerc]] | [[Ton nom]] | 13. | 0 |- | [[Pesem Evrovizije 1963|1963]] | [[Jacques Raymond]] | [[Waarom?]] | 10. | 4 |- | [[Pesem Evrovizije 1964|1964]] | [[Robert Cogoi]] | [[Près de ma rivière]] | 10. | 2 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 1965|1965]] | Lize Marke | [[Als het weer lente is]] | 15. | 0 |- | [[Pesem Evrovizije 1966|1966]] | [[Tonia]] | [[Un peu de poivre, un peu de sel]] | 4. | 14 |- | [[Pesem Evrovizije 1967|1967]] | [[Louis Neefs]] | [[Ik heb zorgen]] | 7. | 8 |- | [[Pesem Evrovizije 1968|1968]] | [[Claude Lombard]] | [[Quand tu reviendras]] | 7. | 8 |- | [[Pesem Evrovizije 1969|1969]] | [[Louis Neefs]] | [[Jennifer Jennings]] | 7. | 10 |- | [[Pesem Evrovizije 1970|1970]] | [[Jean Vallée]] | [[Viens l'oublier]] | 8. | 5 |- | [[Pesem Evrovizije 1971|1971]] | [[Lily Castel]] in [[Jacques Raymond]] | [[Goeiemorgen, morgen]] | 14. | 68 |- | [[Pesem Evrovizije 1972|1972]] | [[Serge & Christine Ghisoland]] | [[À la folie ou pas du tout]] | 17. | 55 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 1973|1973]] | [[Nicole & Hugo]] | [[Baby, Baby (Nicole & Hugo song)|Baby, Baby]] | 17. | 58 |- | [[Pesem Evrovizije 1974|1974]] | [[Jacques Hustin]] | [[Fleur de liberté]] | 9. | 10 |- | [[Pesem Evrovizije 1975|1975]] | [[Ann Christy (pevka)|Ann Christy]] | [[Gelukkig zijn]] | 15. | 17 |- | [[Pesem Evrovizije 1976|1976]] | [[Pierre Rapsat]] | [[Judy et Cie]] | 8. | 68 |- | [[Pesem Evrovizije 1977|1977]] | [[Hearts of Soul|Dream Express]] | [[A Million in One, Two, Three]] | 7. | 69 |- bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 1978|1978]] | [[Jean Vallée]] | [[L'amour ça fait chanter la vie]] | 2. | 125 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 1979|1979]] | [[Micha Marah]] | [[Hey Nana]] | 18. | 5 |- | [[Eurovision Song Contest 1980|1980]] | [[Telex (band)|Telex]] | [[Euro-Vision]] | 17. | 14 |- | [[Pesem Evrovizije 1981|1981]] | [[Emly Starr]] | Samson | 13. | 40 |- | [[Pesem Evrovizije 1982|1982]] | [[Stella Maessen|Stella]] | [[Si tu aimes ma musique]] | 4. | 96 |- | [[Pesem Evrovizije 1983|1983]] | [[Pas de Deux (band)|Pas de Deux]] | Rendez-vous | 18. | 13 |- | [[Pesem Evrovizije 1984|1984]] | [[Jacques Zegers]] | Avanti la vie | 5. | 70 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 1985|1985]] | [[Linda Lepomme]] | Laat me nu gaan | 19. | 7 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1986|1986]] | [[Sandra Kim]] | J'aime la vie | 1. | 176 |- | [[Pesem Evrovizije 1987|1987]] | [[Liliane Saint-Pierre]] | Soldiers of Love | 11. | 56 |- | [[Pesem Evrovizije 1988|1988]] | [[Reynaert]] | Laissez briller le soleil | 18. | 5 |- | [[Pesem Evrovizije 1989|1989]] | [[Ingeborg (pevka)|Ingeborg]] | Door de wind | 19. | 13 |- | [[Pesem Evrovizije 1990|1990]] | [[Philippe Lafontaine]] | Macédomienne | 12. | 46 |- | [[Pesem Evrovizije 1991|1991]] | [[Clouseau]] | Geef het op | 16. | 23 |- | [[Pesem Evrovizije 1992|1992]] | Morgane | Nous, on veut des violons | 20. | 11 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] | [[Barbara Dex]] | Iemand als jij | 25. | 3 |- | [[Pesem Evrovizije 1995|1995]] | [[Frédéric Etherlinck]] | La voix est libre | 20. | 8 |- | [[Pesem Evrovizije 1996|1996]] | [[Lisa Del Bo]] | Liefde is een kaartspel | 16. | 22 |- | [[Pesem Evrovizije 1998|1998]] | [[Melanie Cohl]] | Dis oui | 6. | 122 |- | [[Pesem Evrovizije 1999|1999]] | [[Vanessa Chinitor]] | Like The Wind | 12. | 38 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] | [[Nathalie Sorce]] | Envie de vivre | 24. | 2 |- | [[Pesem Evrovizije 2002|2002]] | [[Sergio & The Ladies]] | Sister | 13. | 33 |- bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 2003|2003]] | [[Urban Trad]] | Sanomi | 2. | 165 |- | [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | [[Xandee]] | 1 Life | 22. | 7 | colspan="2" | ''Top 10 prejšnje leto'' |- | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | [[Nuno Resende]] | Le grand soir | colspan="2" rowspan="5" | ''Brez finala'' | 22. | 29 |- | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | [[Kate Ryan]] | Je t'adore | 12. | 69 |- | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | [[The KMG's]] | Love Power | 26. | 14 |- | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | [[Ishtar (glasbena skupina)|Ishtar]] | [[O Julissi]] | 17. | 16 |- | [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] | [[Patrick Ouchène]] | ''Copycat'' | 17. | 1 |- | [[Pesem Evrovizije 2010|2010]] | [[Tom Dice]] | [[Me and My Guitar (Tom Dice song)|Me and My Guitar]] | 6. | 143 | bgcolor="gold" |1. | bgcolor="gold" |167 |- | [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] | | [[Witloof Bay]] | [[With Love Baby]] | colspan="2" rowspan="2" | ''Brez finala'' | 11. | 53 |- | [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] | [[Iris (belgijska pevka)|Iris]] |Would You | 17. | 16 |- | [[Pesem Evrovizije 2013|2013]] | [[Roberto Bellarosa]] |Love Kills | 12. | 71 | 5. | 75 |- | [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] | [[Axel Hirsoux]] |Mother | colspan="2" | ''Brez finala'' | 14. | 28 |- | [[Pesem Evrovizije 2015|2015]] | [[Loïc Nottet]] | Rhythm Inside | 4. | 217 | bgcolor="silver" |2. | bgcolor="silver" |149 |- |[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |[[Laura Tesoro]] |What s the pressure |10. |181 | bgcolor="#CC9966" |3. | bgcolor="#CC9966" |274 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Blanche]] |City Lights | 4. | 363 | 4. | 165 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Sennek]] |A Matter of Time | colspan="2" rowspan="2" |''Brez finala'' |12. |91 |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Eliot (pevec)|Eliot]] |Wake Up |13. |70 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[Hooverphonic]] |Release me | colspan="4" |''(festival odpovedan)'' |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |[[Hooverphonic]] |The Wrong Place |18. |75 |9. |117 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Jérémie Makiese]] |Miss You |19. |64 |8. |151 |- |[[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |[[Gustaph (pevec)|Gustaph]] |Because of You |7. |182 |8. |90 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Mustii]] |Before the Party's Over | colspan="2" rowspan="2" |Brez finala |13. |18 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Red Sebastian]] |Strobe Lights |14. |23 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Essyla Belgium Singer|Essyla]] |Dancing on the Ice | | | | |} ==Zgodovina glasovanja (1975-2014)== Belgija je dala največ točk: {| class="wikitable" ! # !! Država !! Točke |- |- bgcolor="gold" | 1 || {{esc|Združeno kraljestvo}} || 147 točk |- |- bgcolor="silver" | 2 || {{esc|Nemčija}} || 134 točk |- |- bgcolor="#CC9966" | 3 || {{esc|Irska}} || 130 točk |- | 4 || {{esc|Španija}} || 121 točk |- | 5 || {{esc|Švedska}} || 117 točk |- |} Belgija je dobila največ točk od: {| class="wikitable" ! # !! Država !! Točke |- |- bgcolor="gold" | 1 || {{esc|Nizozemska}} || 114 točk |- |- bgcolor="silver" | 2 || {{esc|Francija}} || 97 točk |- |- bgcolor="#CC9966" | 3 || {{esc|Združeno kraljestvo}} || 85 točk |- | 4 || {{esc|Španija}} || 84 točk |- | 5 || {{esc|Portugalska}} || 81 točk |- |} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Belgijska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Belgija na Pesmi Evrovizije| ]] 57wry6e8zw8adv0nxllh0imvxfur3vh 6676634 6676599 2026-05-16T17:45:23Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676634 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=Belgija na Pesmi Evrovizije|Flag=Flag of Belgium.svg|Member station=RTBF (1978-danes) VRT (1998-danes)|Apps=66 (54 finalov)|ESC first=1956|ESC best=1.; 1986}} '''[[Belgija]]''' je ena od držav ustanoviteljic izbora za [[Pesem Evrovizije]]. Od prvega izbora leta [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] Belgija ni nastopala na izboru le v letih [[Pesem Evrovizije 1994|1994]], [[Pesem Evrovizije 1997|1997]] in [[Pesem Evrovizije 2001|2001]], v vseh letih zaradi slabega izida v predhodnem letu. Belgija je doslej zmagala enkrat, in sicer leta [[Pesem Evrovizije 1986|1986]]. Tedaj je zmago dosegla pevka [[Sandra Kim]] s skladbo [[J'aime la vie]] v [[Bergen, Norveška|Bergnu]] na [[Norveška|Norveškem]]. Sandra je bila v času nastopa stara sicer šele 13 let in premlada glede na pravila, a zmage niso razveljavili. Doslej je najmlajša evrovizijska zmagovalka. Leta 1987 je zaradi Sandrine zmage Belgija gostila priredirev v [[Bruselj|Bruslju]]. Leta [[Pesem Evrovizije 1978|1978]] in [[Pesem Evrovizije 2003|2003]] je zasedla drugo mesto, osemkrat pa je bila zadnjeuvrščena. Leta 2003 je belgijski predstavnik [[Urban Trad]] prepeval v namišljenem jeziku ter zbral le 2 točki manj od zmagovalne Turčije. Tudi leta 2007 je skupina [[Ishtar (glasbena skupina)|Ishtar]] prepevala v neresničnem jeziku, a se ni uvrstila v finale. Leta [[2020]] je bil [[Pesem Evrovizije]] odpovedana. == Predstavniki == [[Slika:Xandee.jpg|thumb|right|125px|[[Xandee]] v Carigradu ([[Pesem Evrovizije 2004|2004]]).]] [[Slika:ESC 2007 Belgium - KMG - LovePower.jpg|thumb|right|200px|[[The KMG's]] v Helsinkih ([[Pesem Evrovizije 2007|2007]])]] [[Slika:ESC 2008 - Belgium - Ishtar, 1st semifinal.jpg|thumb|right|200px|[[Ishtar (glasbena skupina)|Ishtar]] v Beogradu ([[Pesem Evrovizije 2008|2008]])]] [[Slika:ESC2016 - Belgium 12.jpg|sličica|[[Laura Tesoro]] v Stocholmu ([[Pesem Evrovizije 2011|2016]])]] [[Slika:ESC2018 - Belgium 10.jpg|sličica|[[Sennek]] v Lizboni ([[Pesem Evrovizije 2018|2018]])]] {| class="wikitable sortable" |- ! Leto ! Izvajalec ! Skladba ! Finale ! Točke ! Polfinale ! Točke |- | [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] | [[Fud Leclerc]] | Messieurs les noyés de la Seine | NA | NA | colspan="2" rowspan="46" |''ni bilo polfinalov'' |- | [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] | [[Mony Marc]] | Le plus beau jour de ma vie | NA | NA |- | [[Pesem Evrovizije 1957|1957]] | [[Bobbejaan Schoepen]] | Straatdeuntje | 8. | 5 |- | [[Pesem Evrovizije 1958|1958]] | [[Fud Leclerc]] | Ma petite chatte | 5. | 8 |- | [[Pesem Evrovizije 1959|1959]] | [[Bob Benny]] | [[Hou toch van mij]] | 6. | 9 |- | [[Pesem Evrovizije 1960|1960]] | [[Fud Leclerc]] | [[Mon amour pour toi]] | 6. | 9 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 1961|1961]] | Bob Benny | [[September, gouden roos]] | 15. | 1 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 1962|1962]] | [[Fud Leclerc]] | [[Ton nom]] | 13. | 0 |- | [[Pesem Evrovizije 1963|1963]] | [[Jacques Raymond]] | [[Waarom?]] | 10. | 4 |- | [[Pesem Evrovizije 1964|1964]] | [[Robert Cogoi]] | [[Près de ma rivière]] | 10. | 2 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 1965|1965]] | Lize Marke | [[Als het weer lente is]] | 15. | 0 |- | [[Pesem Evrovizije 1966|1966]] | [[Tonia]] | [[Un peu de poivre, un peu de sel]] | 4. | 14 |- | [[Pesem Evrovizije 1967|1967]] | [[Louis Neefs]] | [[Ik heb zorgen]] | 7. | 8 |- | [[Pesem Evrovizije 1968|1968]] | [[Claude Lombard]] | [[Quand tu reviendras]] | 7. | 8 |- | [[Pesem Evrovizije 1969|1969]] | [[Louis Neefs]] | [[Jennifer Jennings]] | 7. | 10 |- | [[Pesem Evrovizije 1970|1970]] | [[Jean Vallée]] | [[Viens l'oublier]] | 8. | 5 |- | [[Pesem Evrovizije 1971|1971]] | [[Lily Castel]] in [[Jacques Raymond]] | [[Goeiemorgen, morgen]] | 14. | 68 |- | [[Pesem Evrovizije 1972|1972]] | [[Serge & Christine Ghisoland]] | [[À la folie ou pas du tout]] | 17. | 55 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 1973|1973]] | [[Nicole & Hugo]] | [[Baby, Baby (Nicole & Hugo song)|Baby, Baby]] | 17. | 58 |- | [[Pesem Evrovizije 1974|1974]] | [[Jacques Hustin]] | [[Fleur de liberté]] | 9. | 10 |- | [[Pesem Evrovizije 1975|1975]] | [[Ann Christy (pevka)|Ann Christy]] | [[Gelukkig zijn]] | 15. | 17 |- | [[Pesem Evrovizije 1976|1976]] | [[Pierre Rapsat]] | [[Judy et Cie]] | 8. | 68 |- | [[Pesem Evrovizije 1977|1977]] | [[Hearts of Soul|Dream Express]] | [[A Million in One, Two, Three]] | 7. | 69 |- bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 1978|1978]] | [[Jean Vallée]] | [[L'amour ça fait chanter la vie]] | 2. | 125 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 1979|1979]] | [[Micha Marah]] | [[Hey Nana]] | 18. | 5 |- | [[Eurovision Song Contest 1980|1980]] | [[Telex (band)|Telex]] | [[Euro-Vision]] | 17. | 14 |- | [[Pesem Evrovizije 1981|1981]] | [[Emly Starr]] | Samson | 13. | 40 |- | [[Pesem Evrovizije 1982|1982]] | [[Stella Maessen|Stella]] | [[Si tu aimes ma musique]] | 4. | 96 |- | [[Pesem Evrovizije 1983|1983]] | [[Pas de Deux (band)|Pas de Deux]] | Rendez-vous | 18. | 13 |- | [[Pesem Evrovizije 1984|1984]] | [[Jacques Zegers]] | Avanti la vie | 5. | 70 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 1985|1985]] | [[Linda Lepomme]] | Laat me nu gaan | 19. | 7 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1986|1986]] | [[Sandra Kim]] | J'aime la vie | 1. | 176 |- | [[Pesem Evrovizije 1987|1987]] | [[Liliane Saint-Pierre]] | Soldiers of Love | 11. | 56 |- | [[Pesem Evrovizije 1988|1988]] | [[Reynaert]] | Laissez briller le soleil | 18. | 5 |- | [[Pesem Evrovizije 1989|1989]] | [[Ingeborg (pevka)|Ingeborg]] | Door de wind | 19. | 13 |- | [[Pesem Evrovizije 1990|1990]] | [[Philippe Lafontaine]] | Macédomienne | 12. | 46 |- | [[Pesem Evrovizije 1991|1991]] | [[Clouseau]] | Geef het op | 16. | 23 |- | [[Pesem Evrovizije 1992|1992]] | Morgane | Nous, on veut des violons | 20. | 11 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] | [[Barbara Dex]] | Iemand als jij | 25. | 3 |- | [[Pesem Evrovizije 1995|1995]] | [[Frédéric Etherlinck]] | La voix est libre | 20. | 8 |- | [[Pesem Evrovizije 1996|1996]] | [[Lisa Del Bo]] | Liefde is een kaartspel | 16. | 22 |- | [[Pesem Evrovizije 1998|1998]] | [[Melanie Cohl]] | Dis oui | 6. | 122 |- | [[Pesem Evrovizije 1999|1999]] | [[Vanessa Chinitor]] | Like The Wind | 12. | 38 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] | [[Nathalie Sorce]] | Envie de vivre | 24. | 2 |- | [[Pesem Evrovizije 2002|2002]] | [[Sergio & The Ladies]] | Sister | 13. | 33 |- bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 2003|2003]] | [[Urban Trad]] | Sanomi | 2. | 165 |- | [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | [[Xandee]] | 1 Life | 22. | 7 | colspan="2" | ''Top 10 prejšnje leto'' |- | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | [[Nuno Resende]] | Le grand soir | colspan="2" rowspan="5" | ''Brez finala'' | 22. | 29 |- | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | [[Kate Ryan]] | Je t'adore | 12. | 69 |- | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | [[The KMG's]] | Love Power | 26. | 14 |- | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | [[Ishtar (glasbena skupina)|Ishtar]] | [[O Julissi]] | 17. | 16 |- | [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] | [[Patrick Ouchène]] | ''Copycat'' | 17. | 1 |- | [[Pesem Evrovizije 2010|2010]] | [[Tom Dice]] | [[Me and My Guitar (Tom Dice song)|Me and My Guitar]] | 6. | 143 | bgcolor="gold" |1. | bgcolor="gold" |167 |- | [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] | | [[Witloof Bay]] | [[With Love Baby]] | colspan="2" rowspan="2" | ''Brez finala'' | 11. | 53 |- | [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] | [[Iris (belgijska pevka)|Iris]] |Would You | 17. | 16 |- | [[Pesem Evrovizije 2013|2013]] | [[Roberto Bellarosa]] |Love Kills | 12. | 71 | 5. | 75 |- | [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] | [[Axel Hirsoux]] |Mother | colspan="2" | ''Brez finala'' | 14. | 28 |- | [[Pesem Evrovizije 2015|2015]] | [[Loïc Nottet]] | Rhythm Inside | 4. | 217 | bgcolor="silver" |2. | bgcolor="silver" |149 |- |[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |[[Laura Tesoro]] |What s the pressure |10. |181 | bgcolor="#CC9966" |3. | bgcolor="#CC9966" |274 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Blanche]] |City Lights | 4. | 363 | 4. | 165 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Sennek]] |A Matter of Time | colspan="2" rowspan="2" |''Brez finala'' |12. |91 |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Eliot (pevec)|Eliot]] |Wake Up |13. |70 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[Hooverphonic]] |Release me | colspan="4" |''(festival odpovedan)'' |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |[[Hooverphonic]] |The Wrong Place |18. |75 |9. |117 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Jérémie Makiese]] |Miss You |19. |64 |8. |151 |- |[[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |[[Gustaph (pevec)|Gustaph]] |Because of You |7. |182 |8. |90 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Mustii]] |Before the Party's Over | colspan="2" rowspan="2" |Brez finala |13. |18 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Red Sebastian]] |Strobe Lights |14. |23 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Essyla Belgium Singer|Essyla]] |Dancing on the Ice | | | | |} ==Zgodovina glasovanja (1975-2014)== Belgija je dala največ točk: {| class="wikitable" ! # !! Država !! Točke |- |- bgcolor="gold" | 1 || {{esc|Združeno kraljestvo}} || 147 točk |- |- bgcolor="silver" | 2 || {{esc|Nemčija}} || 134 točk |- |- bgcolor="#CC9966" | 3 || {{esc|Irska}} || 130 točk |- | 4 || {{esc|Španija}} || 121 točk |- | 5 || {{esc|Švedska}} || 117 točk |- |} Belgija je dobila največ točk od: {| class="wikitable" ! # !! Država !! Točke |- |- bgcolor="gold" | 1 || {{esc|Nizozemska}} || 114 točk |- |- bgcolor="silver" | 2 || {{esc|Francija}} || 97 točk |- |- bgcolor="#CC9966" | 3 || {{esc|Združeno kraljestvo}} || 85 točk |- | 4 || {{esc|Španija}} || 84 točk |- | 5 || {{esc|Portugalska}} || 81 točk |- |} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Belgijska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Belgija na Pesmi Evrovizije| ]] n1yudlx8xzcqxucbiklgknaklnidel6 6676779 6676634 2026-05-17T01:25:14Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676779 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=Belgija na Pesmi Evrovizije|Flag=Flag of Belgium.svg|Member station=RTBF (1978-danes) VRT (1998-danes)|Apps=66 (54 finalov)|ESC first=1956|ESC best=1.; 1986}} '''[[Belgija]]''' je ena od držav ustanoviteljic izbora za [[Pesem Evrovizije]]. Od prvega izbora leta [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] Belgija ni nastopala na izboru le v letih [[Pesem Evrovizije 1994|1994]], [[Pesem Evrovizije 1997|1997]] in [[Pesem Evrovizije 2001|2001]], v vseh letih zaradi slabega izida v predhodnem letu. Belgija je doslej zmagala enkrat, in sicer leta [[Pesem Evrovizije 1986|1986]]. Tedaj je zmago dosegla pevka [[Sandra Kim]] s skladbo [[J'aime la vie]] v [[Bergen, Norveška|Bergnu]] na [[Norveška|Norveškem]]. Sandra je bila v času nastopa stara sicer šele 13 let in premlada glede na pravila, a zmage niso razveljavili. Doslej je najmlajša evrovizijska zmagovalka. Leta 1987 je zaradi Sandrine zmage Belgija gostila priredirev v [[Bruselj|Bruslju]]. Leta [[Pesem Evrovizije 1978|1978]] in [[Pesem Evrovizije 2003|2003]] je zasedla drugo mesto, osemkrat pa je bila zadnjeuvrščena. Leta 2003 je belgijski predstavnik [[Urban Trad]] prepeval v namišljenem jeziku ter zbral le 2 točki manj od zmagovalne Turčije. Tudi leta 2007 je skupina [[Ishtar (glasbena skupina)|Ishtar]] prepevala v neresničnem jeziku, a se ni uvrstila v finale. Leta [[2020]] je bil [[Pesem Evrovizije]] odpovedana. == Predstavniki == [[Slika:Xandee.jpg|thumb|right|125px|[[Xandee]] v Carigradu ([[Pesem Evrovizije 2004|2004]]).]] [[Slika:ESC 2007 Belgium - KMG - LovePower.jpg|thumb|right|200px|[[The KMG's]] v Helsinkih ([[Pesem Evrovizije 2007|2007]])]] [[Slika:ESC 2008 - Belgium - Ishtar, 1st semifinal.jpg|thumb|right|200px|[[Ishtar (glasbena skupina)|Ishtar]] v Beogradu ([[Pesem Evrovizije 2008|2008]])]] [[Slika:ESC2016 - Belgium 12.jpg|sličica|[[Laura Tesoro]] v Stocholmu ([[Pesem Evrovizije 2011|2016]])]] [[Slika:ESC2018 - Belgium 10.jpg|sličica|[[Sennek]] v Lizboni ([[Pesem Evrovizije 2018|2018]])]] {| class="wikitable sortable" |- ! Leto ! Izvajalec ! Skladba ! Finale ! Točke ! Polfinale ! Točke |- | [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] | [[Fud Leclerc]] | Messieurs les noyés de la Seine | NA | NA | colspan="2" rowspan="46" |''ni bilo polfinalov'' |- | [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] | [[Mony Marc]] | Le plus beau jour de ma vie | NA | NA |- | [[Pesem Evrovizije 1957|1957]] | [[Bobbejaan Schoepen]] | Straatdeuntje | 8. | 5 |- | [[Pesem Evrovizije 1958|1958]] | [[Fud Leclerc]] | Ma petite chatte | 5. | 8 |- | [[Pesem Evrovizije 1959|1959]] | [[Bob Benny]] | [[Hou toch van mij]] | 6. | 9 |- | [[Pesem Evrovizije 1960|1960]] | [[Fud Leclerc]] | [[Mon amour pour toi]] | 6. | 9 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 1961|1961]] | Bob Benny | [[September, gouden roos]] | 15. | 1 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 1962|1962]] | [[Fud Leclerc]] | [[Ton nom]] | 13. | 0 |- | [[Pesem Evrovizije 1963|1963]] | [[Jacques Raymond]] | [[Waarom?]] | 10. | 4 |- | [[Pesem Evrovizije 1964|1964]] | [[Robert Cogoi]] | [[Près de ma rivière]] | 10. | 2 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 1965|1965]] | Lize Marke | [[Als het weer lente is]] | 15. | 0 |- | [[Pesem Evrovizije 1966|1966]] | [[Tonia]] | [[Un peu de poivre, un peu de sel]] | 4. | 14 |- | [[Pesem Evrovizije 1967|1967]] | [[Louis Neefs]] | [[Ik heb zorgen]] | 7. | 8 |- | [[Pesem Evrovizije 1968|1968]] | [[Claude Lombard]] | [[Quand tu reviendras]] | 7. | 8 |- | [[Pesem Evrovizije 1969|1969]] | [[Louis Neefs]] | [[Jennifer Jennings]] | 7. | 10 |- | [[Pesem Evrovizije 1970|1970]] | [[Jean Vallée]] | [[Viens l'oublier]] | 8. | 5 |- | [[Pesem Evrovizije 1971|1971]] | [[Lily Castel]] in [[Jacques Raymond]] | [[Goeiemorgen, morgen]] | 14. | 68 |- | [[Pesem Evrovizije 1972|1972]] | [[Serge & Christine Ghisoland]] | [[À la folie ou pas du tout]] | 17. | 55 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 1973|1973]] | [[Nicole & Hugo]] | [[Baby, Baby (Nicole & Hugo song)|Baby, Baby]] | 17. | 58 |- | [[Pesem Evrovizije 1974|1974]] | [[Jacques Hustin]] | [[Fleur de liberté]] | 9. | 10 |- | [[Pesem Evrovizije 1975|1975]] | [[Ann Christy (pevka)|Ann Christy]] | [[Gelukkig zijn]] | 15. | 17 |- | [[Pesem Evrovizije 1976|1976]] | [[Pierre Rapsat]] | [[Judy et Cie]] | 8. | 68 |- | [[Pesem Evrovizije 1977|1977]] | [[Hearts of Soul|Dream Express]] | [[A Million in One, Two, Three]] | 7. | 69 |- bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 1978|1978]] | [[Jean Vallée]] | [[L'amour ça fait chanter la vie]] | 2. | 125 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 1979|1979]] | [[Micha Marah]] | [[Hey Nana]] | 18. | 5 |- | [[Eurovision Song Contest 1980|1980]] | [[Telex (band)|Telex]] | [[Euro-Vision]] | 17. | 14 |- | [[Pesem Evrovizije 1981|1981]] | [[Emly Starr]] | Samson | 13. | 40 |- | [[Pesem Evrovizije 1982|1982]] | [[Stella Maessen|Stella]] | [[Si tu aimes ma musique]] | 4. | 96 |- | [[Pesem Evrovizije 1983|1983]] | [[Pas de Deux (band)|Pas de Deux]] | Rendez-vous | 18. | 13 |- | [[Pesem Evrovizije 1984|1984]] | [[Jacques Zegers]] | Avanti la vie | 5. | 70 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 1985|1985]] | [[Linda Lepomme]] | Laat me nu gaan | 19. | 7 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1986|1986]] | [[Sandra Kim]] | J'aime la vie | 1. | 176 |- | [[Pesem Evrovizije 1987|1987]] | [[Liliane Saint-Pierre]] | Soldiers of Love | 11. | 56 |- | [[Pesem Evrovizije 1988|1988]] | [[Reynaert]] | Laissez briller le soleil | 18. | 5 |- | [[Pesem Evrovizije 1989|1989]] | [[Ingeborg (pevka)|Ingeborg]] | Door de wind | 19. | 13 |- | [[Pesem Evrovizije 1990|1990]] | [[Philippe Lafontaine]] | Macédomienne | 12. | 46 |- | [[Pesem Evrovizije 1991|1991]] | [[Clouseau]] | Geef het op | 16. | 23 |- | [[Pesem Evrovizije 1992|1992]] | Morgane | Nous, on veut des violons | 20. | 11 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] | [[Barbara Dex]] | Iemand als jij | 25. | 3 |- | [[Pesem Evrovizije 1995|1995]] | [[Frédéric Etherlinck]] | La voix est libre | 20. | 8 |- | [[Pesem Evrovizije 1996|1996]] | [[Lisa Del Bo]] | Liefde is een kaartspel | 16. | 22 |- | [[Pesem Evrovizije 1998|1998]] | [[Melanie Cohl]] | Dis oui | 6. | 122 |- | [[Pesem Evrovizije 1999|1999]] | [[Vanessa Chinitor]] | Like The Wind | 12. | 38 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] | [[Nathalie Sorce]] | Envie de vivre | 24. | 2 |- | [[Pesem Evrovizije 2002|2002]] | [[Sergio & The Ladies]] | Sister | 13. | 33 |- bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 2003|2003]] | [[Urban Trad]] | Sanomi | 2. | 165 |- | [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | [[Xandee]] | 1 Life | 22. | 7 | colspan="2" | ''Top 10 prejšnje leto'' |- | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | [[Nuno Resende]] | Le grand soir | colspan="2" rowspan="5" | ''Brez finala'' | 22. | 29 |- | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | [[Kate Ryan]] | Je t'adore | 12. | 69 |- | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | [[The KMG's]] | Love Power | 26. | 14 |- | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | [[Ishtar (glasbena skupina)|Ishtar]] | [[O Julissi]] | 17. | 16 |- | [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] | [[Patrick Ouchène]] | ''Copycat'' | 17. | 1 |- | [[Pesem Evrovizije 2010|2010]] | [[Tom Dice]] | [[Me and My Guitar (Tom Dice song)|Me and My Guitar]] | 6. | 143 | bgcolor="gold" |1. | bgcolor="gold" |167 |- | [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] | | [[Witloof Bay]] | [[With Love Baby]] | colspan="2" rowspan="2" | ''Brez finala'' | 11. | 53 |- | [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] | [[Iris (belgijska pevka)|Iris]] |Would You | 17. | 16 |- | [[Pesem Evrovizije 2013|2013]] | [[Roberto Bellarosa]] |Love Kills | 12. | 71 | 5. | 75 |- | [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] | [[Axel Hirsoux]] |Mother | colspan="2" | ''Brez finala'' | 14. | 28 |- | [[Pesem Evrovizije 2015|2015]] | [[Loïc Nottet]] | Rhythm Inside | 4. | 217 | bgcolor="silver" |2. | bgcolor="silver" |149 |- |[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |[[Laura Tesoro]] |What s the pressure |10. |181 | bgcolor="#CC9966" |3. | bgcolor="#CC9966" |274 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Blanche]] |City Lights | 4. | 363 | 4. | 165 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Sennek]] |A Matter of Time | colspan="2" rowspan="2" |''Brez finala'' |12. |91 |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Eliot (pevec)|Eliot]] |Wake Up |13. |70 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[Hooverphonic]] |Release me | colspan="4" |''(festival odpovedan)'' |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |[[Hooverphonic]] |The Wrong Place |18. |75 |9. |117 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Jérémie Makiese]] |Miss You |19. |64 |8. |151 |- |[[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |[[Gustaph (pevec)|Gustaph]] |Because of You |7. |182 |8. |90 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Mustii]] |Before the Party's Over | colspan="2" rowspan="2" |Brez finala |13. |18 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Red Sebastian]] |Strobe Lights |14. |23 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Essyla Belgium Singer|Essyla]] |Dancing on the Ice |21. |36 |10. |91 |} ==Zgodovina glasovanja (1975-2014)== Belgija je dala največ točk: {| class="wikitable" ! # !! Država !! Točke |- |- bgcolor="gold" | 1 || {{esc|Združeno kraljestvo}} || 147 točk |- |- bgcolor="silver" | 2 || {{esc|Nemčija}} || 134 točk |- |- bgcolor="#CC9966" | 3 || {{esc|Irska}} || 130 točk |- | 4 || {{esc|Španija}} || 121 točk |- | 5 || {{esc|Švedska}} || 117 točk |- |} Belgija je dobila največ točk od: {| class="wikitable" ! # !! Država !! Točke |- |- bgcolor="gold" | 1 || {{esc|Nizozemska}} || 114 točk |- |- bgcolor="silver" | 2 || {{esc|Francija}} || 97 točk |- |- bgcolor="#CC9966" | 3 || {{esc|Združeno kraljestvo}} || 85 točk |- | 4 || {{esc|Španija}} || 84 točk |- | 5 || {{esc|Portugalska}} || 81 točk |- |} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Belgijska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Belgija na Pesmi Evrovizije| ]] r1x1b1vzefxskqd51nyxud641j6ic5j 0 195088 6676638 6473239 2026-05-16T17:54:34Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676638 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=Finska na Pesmi Evrovizije|Flag=Flag of Finland.svg|Member station=Yleisradio (Yle)|ESC apps=58 (50 finalov)|ESC first=1961|ESC best=1.; 2006}} '''[[Finska]]''' je na izboru za '''[[Pesem Evrovizije]]''' prvič nastopila leta 1961. Prvič je zmagala šele leta 2006, ko je nastopila našemljena [[hardrock]]ovska skupina [[Lordi]] s pesmijo ''[[Hard Rock Hallelujah]]''. Do te zmage je veljala za eno največjih evrovizijskih poraženk; pretekli največji uspeh je bilo 6. mesto leta 1973, sicer pa je osemkrat zasedla 8. mesto in kar trikrat ostala brez točk. Med letoma 2000 in 2007 ter 1973 in 1976 so vsi finski predstavniki prepevali v [[angleščina|angleščini]], leta 1990 pa je skupina Beat zapela v [[švedščina|švedščini]]. Preostali nastopi so bili izvedeni v [[finščina|finščini]]. Pri točkovanju je razpoznavna naveza med Finsko in [[Baltiška država|baltskimi]] ter preostalimi [[Skandinavija|skandinavskimi]] državami.<ref>{{Navedi splet|url=https://eurovision.tv/country/finland|title=Finska na Evroviziji}}</ref> == Predstavniki<ref>{{Navedi splet|url=https://eurovisionworld.com/eurovision/finland|title=Finski predstavniki}}</ref> == [[Slika:ESC 2007 Finland - Hanna Pakarinen - Leave me alone.jpg|thumb|right|200px||[[Hanna Pakarinen]] v Helsinkih (2007).]] [[Slika:ESC 2008 - Finland - Teräsbetoni, 1st semifinal.jpg|thumb|||right|200px|[[Teräsbetoni]] v Beogradu (2008).]] {| class="wikitable sortable" |- bgcolor="#ccccff" ! Leto ! Izvajalec ! Pesem ! Finale ! Točke ! Polfinale ! Točke |- | [[Pesem Evrovizije 1961|1961]] | [[Laila Kinnunen]] | "Valoa ikkunassa" | 10. | 6 | colspan="2" rowspan="37" bgcolor="#ececec" align="center" |''ni bilo predizborov'' |- | [[Pesem Evrovizije 1962|1962]] | [[Marion Rung]] | "Tipi-tii" | 7. | 4 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 1963|1963]] | [[Laila Halme]] | "Muistojeni laulu" | 13. | 0 |- | [[Pesem Evrovizije 1964|1964]] | [[Lasse Mårtenson]] | "Laiskotellen" | 7. | 9 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 1965|1965]] | [[Viktor Klimenko (pevec)|Viktor Klimenko]] | "Aurinko laskee länteen" | 15. | 0 |- | [[Pesem Evrovizije 1966|1966]] | [[Ann-Christine Nyström|Ann Christine]] | ''Playboy (Ann Christine song)|"Playbo''y" | 10. | 7 |- | [[Pesem Evrovizije 1967|1967]] | [[Fredi (pevec)|Fredi]] | "Varjoon - suojaan" | 12. | 3 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 1968|1968]] | [[Kristina Hautala]] | "Kun kello käy" | 16. | 1 |- | [[Pesem Evrovizije 1969|1969]] | [[Jarkko & Laura]] | "Kuin silloin ennen" | 12. | 6 |- | [[Pesem Evrovizije 1971|1971]] | [[Markku Aro]] & [[Koivistolaiset]] | "Tie uuteen päivään" | 8. | 84 |- | [[Pesem Evrovizije 1972|1972]] | [[Päivi Paunu]] & [[Kim Floor]] | "Muistathan" | 12. | 78 |- | [[Pesem Evrovizije 1973|1973]] | [[Marion Rung]] | "Tom Tom Tom" | 6. | 93 |- | [[Pesem Evrovizije 1974|1974]] | [[Carita]] | "Keep Me Warm" | 13. | 4 |- | [[Pesem Evrovizije 1975|1975]] | [[Pihasoittajat]] | "Old Man Fiddle" | 7. | 74 |- | [[Pesem Evrovizije 1976|1976]] | [[Fredi (pevec)|Fredi]] & [[Ystävät]] | "Pump-Pump" | 11. | 44 |- | [[Pesem Evrovizije 1977|1977]] | [[Monica Aspelund]] | "Lapponia" | 10. | 50 |- | [[Pesem Evrovizije 1978|1978]] | [[Seija Simola]] | "Anna rakkaudelle tilaisuus" | 18. | 2 |- | [[Pesem Evrovizije 1979|1979]] | [[Katri Helena]] | "Katson sineen taivaan" | 14. | 38 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 1980|1980]] | [[Vesa-Matti Loiri]] | "Huilumies" | 19. | 6 |- | [[Pesem Evrovizije 1981|1981]] | [[Riki Sorsa]] | "Reggae OK" | 16. | 27 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 1982|1982]] | [[Kojo (pevec)|Kojo]] | "Nuku pommiin" | 18. | 0 |- | [[Pesem Evrovizije 1983|1983]] | [[Ami Aspelund]] | "Fantasiaa" | 11. | 41 |- | [[Pesem Evrovizije 1984|1984]] | Kirka | "Hengaillaan" | 9. | 46 |- | [[Pesem Evrovizije 1985|1985]] | [[Sonja Lumme]] | "Eläköön elämä" | 9. | 58 |- | [[Pesem Evrovizije 1986|1986]] | [[Kari Kuivalainen]] | "Never the End" | 15. | 22 |- | [[Pesem Evrovizije 1987|1987]] | [[Vicky Rosti]] & [[Boulevard (skupina)|Boulevard]] | "Sata salamaa" | 15. | 32 |- | [[Pesem Evrovizije 1988|1988]] | [[Boulevard (skupina)|Boulevard]] | "Nauravat silmät muistetaan" | 20. | 3 |- | [[Pesem Evrovizije 1989|1989]] | [[Anneli Saaristo]] | "La dolce vita" | 7. | 76 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 1990|1990]] | [[Beat (skupina)|Beat]] | "Fri?" | 21. | 8 |- | [[Pesem Evrovizije 1991|1991]] | [[Kaija Kärkinen]] | "Hullu yö" | 20. | 6 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 1992|1992]] | [[Pave Maijanen]] | "Yamma, yamma" | 23. | 4 |- | [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] | [[Katri Helena]] | "Tule luo" | 17. | 20 |- | [[Pesem Evrovizije 1994|1994]] | [[CatCat]] | "Bye Bye Baby" | 22. | 11 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 1996|1996]] | [[Jasmine (pevka)|Jasmine]] | "Niin kaunis on taivas" | 23. | 9 |- | [[Pesem Evrovizije 1998|1998]] | [[Edea]] | "Aava" | 15. | 22 |- | [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] | [[Nina Åström]] | "A Little Bit" | 18. | 18 |- | [[Pesem Evrovizije 2002|2002]] | [[Laura Voutilainen|Laura]] | "Addicted to You" | 20. | 24 |- | [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | [[Jari Sillanpää]] | "Takes 2 to Tango" | colspan="2" rowspan="2" bgcolor="#ececec" align="center" |''brez finala'' | 14. | 51 |- | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | [[Geir Rönning]] | "Why?" | 18. | 50 |-bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | [[Lordi]] | "[[Hard Rock Hallelujah]]" | 1. | 292 | 1. | 292 |- | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | [[Hanna Pakarinen]] | "Leave Me Alone" | 17. | 53 | colspan="2" bgcolor="#ececec" align="center" | ''gostiteljica'' |- | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | [[Teräsbetoni]] | "Missä miehet ratsastaa" | 22. | 35 | 8. | 79 |- |[[Pesem Evrovizije 2009|2009]] |Waldo's People |"Lose Control" |25. |22 |12. |42 |- |[[Pesem Evrovizije 2010|2010]] |[[Kuunkuiskaajat]] |"Tyolki ellaa" | colspan="2" bgcolor="#ececec" align="center" |''brez finala'' |11. |49. |- |[[Pesem Evrovizije 2011|2011]] |[[Paradise Oskar]] |"Da Da Dam" |21. |57 |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|103 |- |[[Pesem Evrovizije 2012|2012]] |[[Pernilla Karlsson]] |"Nar jag blundar" | colspan="2" bgcolor="#ececec" align="center" |''brez finala'' |12. |41 |- |[[Pesem Evrovizije 2013|2013]] |[[Krista Siegfrids]] |"Marry Me" |24. |13 |9. |66 |- |[[Pesem Evrovizije 2014|2014]] |[[Softengine]] |"Something Better" |11. |72 |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|97 |- |[[Pesem Evrovizije 2015|2015]] |[[Pertti Kurikan Nimipaivat]] |"Aina mun pitaa" | colspan="2" rowspan="3" bgcolor="#ececec" align="center" |''brez finala'' |16. |13 |- |[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |[[Sandhja Kuivalainen|Sandhja]] |"Sing It Away" |15. |51 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Norma John]] |"Blackbird" |12. |92 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Saara Aalto]] |"Monsters" |25. |46 |10. |108 |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Darude]] feat. [[Sebastian Rejman]] |"Look Away" | colspan="2" bgcolor="#ececec" align="center" |''brez finala'' |17. |3 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |Aksel |"Looking Back" | colspan="4" bgcolor="#ececec" align="center" |''(festival odpovedan)'' |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |[[Blind Channel]] |"Dark Side" |6. |301 |5. |234 |- |[[Pesem Evrovizije 2002|2022]] |[[The Rasmus]] |"Jezebel" |21. |38 |7. |162 |- |bgcolor="silver"|[[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |bgcolor="silver"|[[Käärijä]] |bgcolor="silver"|"Cha Cha Cha" |bgcolor="silver"|2. |bgcolor="silver"|526 |bgcolor="gold"|1. |bgcolor="gold"|177 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Teemu Keisteri|Windows95man]] |"No Rules!" |19. |38 |7. |59 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Erika Vikman]] |"Ich komme" |11. |196 |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|115 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Linda Lampenius]] & [[Pete Parkkonen]] |»Liekinheitin« | | | | |} == Sklici == {{sklici}} {{Pesem Evrovizije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Finska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Finska na Pesmi Evrovizije| ]] 2ob32neayuzrnj4gcry606mizix6s24 6676780 6676638 2026-05-17T01:30:31Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676780 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=Finska na Pesmi Evrovizije|Flag=Flag of Finland.svg|Member station=Yleisradio (Yle)|ESC apps=58 (50 finalov)|ESC first=1961|ESC best=1.; 2006}} '''[[Finska]]''' je na izboru za '''[[Pesem Evrovizije]]''' prvič nastopila leta 1961. Prvič je zmagala šele leta 2006, ko je nastopila našemljena [[hardrock]]ovska skupina [[Lordi]] s pesmijo ''[[Hard Rock Hallelujah]]''. Do te zmage je veljala za eno največjih evrovizijskih poraženk; pretekli največji uspeh je bilo 6. mesto leta 1973, sicer pa je osemkrat zasedla 8. mesto in kar trikrat ostala brez točk. Med letoma 2000 in 2007 ter 1973 in 1976 so vsi finski predstavniki prepevali v [[angleščina|angleščini]], leta 1990 pa je skupina Beat zapela v [[švedščina|švedščini]]. Preostali nastopi so bili izvedeni v [[finščina|finščini]]. Pri točkovanju je razpoznavna naveza med Finsko in [[Baltiška država|baltskimi]] ter preostalimi [[Skandinavija|skandinavskimi]] državami.<ref>{{Navedi splet|url=https://eurovision.tv/country/finland|title=Finska na Evroviziji}}</ref> == Finski predstavniki == [[Slika:ESC 2007 Finland - Hanna Pakarinen - Leave me alone.jpg|thumb|right|200px||[[Hanna Pakarinen]] v Helsinkih (2007).]] [[Slika:ESC 2008 - Finland - Teräsbetoni, 1st semifinal.jpg|thumb|||right|200px|[[Teräsbetoni]] v Beogradu (2008).]] [[Slika:Erika Vikman at ESC2025 for Finland 30.jpg|sličica|[[Erika Vikman]] med nastopom v [[Basel|Baselu]] leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]]]] [[Slika:Linda Lampenius and Pete Parkkonen performing Liekinheitin, representing Finland in the 1st Semi Final of the 2026 Eurovision Song Contest in Vienna 15.jpg|sličica|[[Linda Brava|Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]] med nastopom na [[Dunaj|Dunaju]] leta [[Pesem Evrovizije 2026|2026]]]] {| class="wikitable sortable" |- bgcolor="#ccccff" ! Leto ! Izvajalec ! Pesem ! Finale ! Točke ! Polfinale ! Točke |- | [[Pesem Evrovizije 1961|1961]] | [[Laila Kinnunen]] | "Valoa ikkunassa" | 10. | 6 | colspan="2" rowspan="37" bgcolor="#ececec" align="center" |''ni bilo predizborov'' |- | [[Pesem Evrovizije 1962|1962]] | [[Marion Rung]] | "Tipi-tii" | 7. | 4 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 1963|1963]] | [[Laila Halme]] | "Muistojeni laulu" | 13. | 0 |- | [[Pesem Evrovizije 1964|1964]] | [[Lasse Mårtenson]] | "Laiskotellen" | 7. | 9 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 1965|1965]] | [[Viktor Klimenko (pevec)|Viktor Klimenko]] | "Aurinko laskee länteen" | 15. | 0 |- | [[Pesem Evrovizije 1966|1966]] | [[Ann-Christine Nyström|Ann Christine]] | ''Playboy (Ann Christine song)|"Playbo''y" | 10. | 7 |- | [[Pesem Evrovizije 1967|1967]] | [[Fredi (pevec)|Fredi]] | "Varjoon - suojaan" | 12. | 3 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 1968|1968]] | [[Kristina Hautala]] | "Kun kello käy" | 16. | 1 |- | [[Pesem Evrovizije 1969|1969]] | [[Jarkko & Laura]] | "Kuin silloin ennen" | 12. | 6 |- | [[Pesem Evrovizije 1971|1971]] | [[Markku Aro]] & [[Koivistolaiset]] | "Tie uuteen päivään" | 8. | 84 |- | [[Pesem Evrovizije 1972|1972]] | [[Päivi Paunu]] & [[Kim Floor]] | "Muistathan" | 12. | 78 |- | [[Pesem Evrovizije 1973|1973]] | [[Marion Rung]] | "Tom Tom Tom" | 6. | 93 |- | [[Pesem Evrovizije 1974|1974]] | [[Carita]] | "Keep Me Warm" | 13. | 4 |- | [[Pesem Evrovizije 1975|1975]] | [[Pihasoittajat]] | "Old Man Fiddle" | 7. | 74 |- | [[Pesem Evrovizije 1976|1976]] | [[Fredi (pevec)|Fredi]] & [[Ystävät]] | "Pump-Pump" | 11. | 44 |- | [[Pesem Evrovizije 1977|1977]] | [[Monica Aspelund]] | "Lapponia" | 10. | 50 |- | [[Pesem Evrovizije 1978|1978]] | [[Seija Simola]] | "Anna rakkaudelle tilaisuus" | 18. | 2 |- | [[Pesem Evrovizije 1979|1979]] | [[Katri Helena]] | "Katson sineen taivaan" | 14. | 38 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 1980|1980]] | [[Vesa-Matti Loiri]] | "Huilumies" | 19. | 6 |- | [[Pesem Evrovizije 1981|1981]] | [[Riki Sorsa]] | "Reggae OK" | 16. | 27 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 1982|1982]] | [[Kojo (pevec)|Kojo]] | "Nuku pommiin" | 18. | 0 |- | [[Pesem Evrovizije 1983|1983]] | [[Ami Aspelund]] | "Fantasiaa" | 11. | 41 |- | [[Pesem Evrovizije 1984|1984]] | Kirka | "Hengaillaan" | 9. | 46 |- | [[Pesem Evrovizije 1985|1985]] | [[Sonja Lumme]] | "Eläköön elämä" | 9. | 58 |- | [[Pesem Evrovizije 1986|1986]] | [[Kari Kuivalainen]] | "Never the End" | 15. | 22 |- | [[Pesem Evrovizije 1987|1987]] | [[Vicky Rosti]] & [[Boulevard (skupina)|Boulevard]] | "Sata salamaa" | 15. | 32 |- | [[Pesem Evrovizije 1988|1988]] | [[Boulevard (skupina)|Boulevard]] | "Nauravat silmät muistetaan" | 20. | 3 |- | [[Pesem Evrovizije 1989|1989]] | [[Anneli Saaristo]] | "La dolce vita" | 7. | 76 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 1990|1990]] | [[Beat (skupina)|Beat]] | "Fri?" | 21. | 8 |- | [[Pesem Evrovizije 1991|1991]] | [[Kaija Kärkinen]] | "Hullu yö" | 20. | 6 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 1992|1992]] | [[Pave Maijanen]] | "Yamma, yamma" | 23. | 4 |- | [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] | [[Katri Helena]] | "Tule luo" | 17. | 20 |- | [[Pesem Evrovizije 1994|1994]] | [[CatCat]] | "Bye Bye Baby" | 22. | 11 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 1996|1996]] | [[Jasmine (pevka)|Jasmine]] | "Niin kaunis on taivas" | 23. | 9 |- | [[Pesem Evrovizije 1998|1998]] | [[Edea]] | "Aava" | 15. | 22 |- | [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] | [[Nina Åström]] | "A Little Bit" | 18. | 18 |- | [[Pesem Evrovizije 2002|2002]] | [[Laura Voutilainen|Laura]] | "Addicted to You" | 20. | 24 |- | [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | [[Jari Sillanpää]] | "Takes 2 to Tango" | colspan="2" rowspan="2" bgcolor="#ececec" align="center" |''brez finala'' | 14. | 51 |- | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | [[Geir Rönning]] | "Why?" | 18. | 50 |-bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | [[Lordi]] | "[[Hard Rock Hallelujah]]" | 1. | 292 | 1. | 292 |- | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | [[Hanna Pakarinen]] | "Leave Me Alone" | 17. | 53 | colspan="2" bgcolor="#ececec" align="center" | ''gostiteljica'' |- | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | [[Teräsbetoni]] | "Missä miehet ratsastaa" | 22. | 35 | 8. | 79 |- |[[Pesem Evrovizije 2009|2009]] |Waldo's People |"Lose Control" |25. |22 |12. |42 |- |[[Pesem Evrovizije 2010|2010]] |[[Kuunkuiskaajat]] |"Tyolki ellaa" | colspan="2" bgcolor="#ececec" align="center" |''brez finala'' |11. |49. |- |[[Pesem Evrovizije 2011|2011]] |[[Paradise Oskar]] |"Da Da Dam" |21. |57 |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|103 |- |[[Pesem Evrovizije 2012|2012]] |[[Pernilla Karlsson]] |"Nar jag blundar" | colspan="2" bgcolor="#ececec" align="center" |''brez finala'' |12. |41 |- |[[Pesem Evrovizije 2013|2013]] |[[Krista Siegfrids]] |"Marry Me" |24. |13 |9. |66 |- |[[Pesem Evrovizije 2014|2014]] |[[Softengine]] |"Something Better" |11. |72 |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|97 |- |[[Pesem Evrovizije 2015|2015]] |[[Pertti Kurikan Nimipaivat]] |"Aina mun pitaa" | colspan="2" rowspan="3" bgcolor="#ececec" align="center" |''brez finala'' |16. |13 |- |[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |[[Sandhja Kuivalainen|Sandhja]] |"Sing It Away" |15. |51 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Norma John]] |"Blackbird" |12. |92 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Saara Aalto]] |"Monsters" |25. |46 |10. |108 |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Darude]] feat. [[Sebastian Rejman]] |"Look Away" | colspan="2" bgcolor="#ececec" align="center" |''brez finala'' |17. |3 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |Aksel |"Looking Back" | colspan="4" bgcolor="#ececec" align="center" |''(festival odpovedan)'' |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |[[Blind Channel]] |"Dark Side" |6. |301 |5. |234 |- |[[Pesem Evrovizije 2002|2022]] |[[The Rasmus]] |"Jezebel" |21. |38 |7. |162 |- |bgcolor="silver"|[[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |bgcolor="silver"|[[Käärijä]] |bgcolor="silver"|"Cha Cha Cha" |bgcolor="silver"|2. |bgcolor="silver"|526 |bgcolor="gold"|1. |bgcolor="gold"|177 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Teemu Keisteri|Windows95man]] |"No Rules!" |19. |38 |7. |59 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Erika Vikman]] |"Ich komme" |11. |196 |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|115 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Linda Lampenius]] & [[Pete Parkkonen]] |»Liekinheitin« |6. |279 |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|227 |} == Sklici == {{sklici}} {{Pesem Evrovizije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Finska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Finska na Pesmi Evrovizije| ]] k4e3w66uy0boj1102g4md8pj1ma00rf 0 195466 6676612 6673890 2026-05-16T17:16:26Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676612 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=Francija na Pesmi Evrovizije|ESC first=[[Pesem Evrovizije 1956|1956]]|Member station=[[France Televisions]]|ESC best=[[Pesem Evrovizije 1958|1958]], [[Pesem Evrovizije 1960|1960]], [[Pesem Evrovizije 1962|1962]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]], [[Pesem Evrovizije 1977|1977]]|ESC worst=[[Pesem Evrovizije 2014|2014]]|National selection event=Interni izbor (2023-danes)|ESC apps=67|Flag=Flag of France.svg}} '''[[Francija]]''' je nastopila že na prvem '''[[Pesem Evrovizije|evrovizijskem izboru]]''' leta [[Pesem Evrovizije 1956|1956]]. Odtlej je bila odsotna le dvakrat, v letih [[Pesem Evrovizije 1974|1974]] in [[Pesem Evrovizije 1982|1982]]. Francija je le enkrat zasedla zadnje mesto leta 2014. Zmagala pa je kar petkrat ([[Pesem Evrovizije 1958|1958]], [[Pesem Evrovizije 1960|1960]], [[Pesem Evrovizije 1962|1962]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]], [[Pesem Evrovizije 1977|1977]]). Leta [[Pesem Evrovizije 2020|2021]] je Francijo zastopala Barbara Pravi, ki je zasedla 2. mesto, kar je najboljša uvrstitev po letu [[Pesem Evrovizije 1961|1991]]. Leta [[2020]] je bila [[Pesem Evrovizije]] odpovedana. == Odsotnosti == Leta 1974 so že izbrali predstavnika in pesem, vendar so odstopili od izbora, ker je v tednu, o je potekal izbor, umrl francoski predsednik [[Georges Pompidou]].<ref>[http://www.eurovision.tv/index/main?page=66&event=290 History - Eurovision Song Contest 1974] ''Eurovision.tv''</ref> Izbrana je bila pevka Dani, ki bi prepevala pesem ''La vie à 25 ans''. Leta 1982 Francija ni nastopila na izboru zaradi »povprečnosti in pomanjkanja talentiranosti nastopajočih«.<ref name="eightytwo">{{Navedi splet |url=http://eurofans.free.fr/v5/telechargement/kwv3n6EnSj.pdf |title=1982 Eurovision source in French |accessdate=2011-07-20 |archive-date=2011-07-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110720221238/http://eurofans.free.fr/v5/telechargement/kwv3n6EnSj.pdf |url-status=live }}</ref>[[Slika:ESC 2007 France - Fatals Picards - L'amour à la française.jpg|thumb|right|202x202px|[[Les Fatals Picards]] v Helsinkih (2007).]] [[Slika:Sébastien Tellier - ESC 2008.jpg|thumb|right|157px|[[Sébastien Tellier]] v Beogradu (2008).]] [[Slika:Flickr - aktivioslo - Frankrike på scenen - "Allez Ola Olé" (2).jpg|sličica|232x232_pik|[[Jessy Matador]] v Oslu ([[Pesem Evrovizije 2010|2010]])]] [[Slika:ESC2011 - France (crop).jpg|sličica|243x243_pik|[[Amaury Vassili]] v Düsseldorfu ([[Evrovizija 2011|2011]])]] [[Slika:Anggun @ Eurovision 2012.jpg|sličica|232x232_pik|[[Anggun]] v Bakuju ([[Evrovizija 2012|2012]])]] [[Slika:ESC-2018 France Madame Monsieur, rehearsal.jpg|sličica|231x231_pik|[[Madame Monsieur]] v Lizboni ([[Pesem Evrovizije 2018|2018]])]] [[Slika:ESC2019 - France 01 Bilal Hassani (cropped).jpg|sličica|232x232_pik|[[Bilal Hassani]] v Tel Avivu ([[Evrovizija 2019|2019]])]] == Predstavniki == {| class="wikitable sortable" ! Leto ! Izvajalec ! Pesem ! Uvrstitev ! Točke |- | [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] | [[Mathé Altéry]] | ''Le temps perdu'' | NA | NA |- | [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] | [[Dany Dauberson]] | ''Il est là'' | NA | NA |- bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 1957|1957]] | [[Paule Desjardins]] | ''[[La belle amour]]'' | 2. | 17 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1958|1958]] | [[André Claveau]] | ''[[Dors, mon amour]]'' | 1. | 27 |- bgcolor="#CC9966" | [[Pesem Evrovizije 1959|1959]] | [[Jacques Philippe]] | ''Oui, oui, oui, oui'' | 3. | 15 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1960|1960]] | [[Jacqueline Boyer]] | ''Tom Pillibi'' | 1. | 32 |- | [[Pesem Evrovizije 1961|1961]] | [[Jean-Paul Mauric]] | ''Printemps, avril carillonne'' | 4. | 13 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1962|1962]] | [[Isabelle Aubret]] | ''Un premier amour'' | 1. | 26 |- | [[Pesem Evrovizije 1963|1963]] | [[Alain Barrière]] | ''Elle était si jolie'' | 5. | 25 |- | [[Pesem Evrovizije 1964|1964]] | [[Rachel Ros|Rachel]] | ''Le chant de Mallory'' | 4. | 14 |- bgcolor="#CC9966" | [[Pesem Evrovizije 1965|1965]] | [[Guy Mardel]] | ''N'avoue jamais'' | 3. | 22 |- | [[Pesem Evrovizije 1966|1966]] | [[Dominique Walter]] | ''Chez nous'' | 16. | 1 |- bgcolor="#CC9966" | [[Pesem Evrovizije 1967|1967]] | [[Noëlle Cordier]] | ''Il doit faire beau là-bas'' | 3. | 20 |- bgcolor="#CC9966" | [[Pesem Evrovizije 1968|1968]] | [[Isabelle Aubret]] | ''La source'' | 3. | 20 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1969|1969]] | [[Frida Boccara]] | ''Un jour, un enfant'' | 1. | 18 |- | [[Pesem Evrovizije 1970|1970]] | [[Guy Bonnet]] | ''Marie-Blanche'' | 4. | 8 |- | [[Pesem Evrovizije 1971|1971]] | [[Serge Lama]] | ''Un jardin sur la terre'' | 10. | 82 |- | [[Pesem Evrovizije 1972|1972]] | [[Betty Mars]] | ''Comé-comédie'' | 10. | 81 |- | [[Pesem Evrovizije 1973|1973]] | [[Martine Clemenceau]] | ''Sans toi'' | 15. | 65 |- | [[Pesem Evrovizije 1975|1975]] | [[Nicole Rieu]] | ''Et bonjour à toi l'artiste'' | 4. | 91 |- bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 1976|1976]] | [[Catherine Ferry]] | ''Un, deux, trois'' | 2. | 147 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1977|1977]] | [[Marie Myriam]] | ''L'oiseau et l'enfant'' | 1. | 136 |- bgcolor="#CC9966" | [[Pesem Evrovizije 1978|1978]] | [[Joël Prévost]] | ''Il y aura toujours des violons'' | 3. | 119 |- bgcolor="#CC9966" | [[Pesem Evrovizije 1979|1979]] | [[Anne-Marie David]] | ''Je suis l'enfant soleil'' | 3. | 106 |- | [[Pesem Evrovizije 1980|1980]] | Profil | ''Hé, hé M'sieurs dames'' | 11. | 45 |- bgcolor="#CC9966" | [[Pesem Evrovizije 1981|1981]] | [[Jean Gabilou]] | ''Humanahum'' | 3. | 125 |- | [[Pesem Evrovizije 1983|1983]] | [[Guy Bonnet]] | ''Vivre'' | 8. | 56 |- | [[Pesem Evrovizije 1984|1984]] | [[Annick Thoumazeau]] | ''Autant d'amoureux que d'étoiles'' | 8. | 61 |- | [[Pesem Evrovizije 1985|1985]] | [[Roger Bens]] | ''Femme dans ses rêves aussi'' | 10. | 56 |- | [[Pesem Evrovizije 1986|1986]] | [[Cocktail Chic]] | ''Européennes'' | 17. | 13 |- | [[Eurovision Song Contest 1987|1987]] | [[Christine Minier]] | ''Les mots d'amour n'ont pas de dimanche'' | 14. | 44 |- | [[Pesem Evrovizije 1988|1988]] | [[Gérard Lenorman]] | ''Chanteur de charme'' | 10. | 64 |- | [[Pesem Evrovizije 1989|1989]] | [[Nathalie Pâque]] | ''J'ai volé la vie'' | 8. | 60 |- bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 1990|1990]] | [[Joëlle Ursull]] | ''White and Black Blues'' | 2. | 132 |- bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 1991|1991]] | [[Amina Annabi|Amina]] | ''C'est le dernier qui a parlé qui a raison'' | 2. | 146 |- | [[Pesem Evrovizije 1992|1992]] | [[Jean-Marc Monnerville|Kali]] | ''Monté la riviè'' | 8. | 73 |- | [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] | [[Patrick Fiori]] | ''Mama Corsica'' | 4. | 121 |- | [[Pesem Evrovizije 1994|1994]] | [[Nina Morato]] | ''Je suis un vrai garçon'' | 7. | 71 |- | [[Pesem Evrovizije 1995|1995]] | [[Nathalia Santamaria]] | ''Il me donne rendez-vous'' | 4. | 94 |- | [[Pesem Evrovizije 1996|1996]] | [[Dan Ar Braz]] in l'Héritage des Celtes | ''Diwanit Bugale'' | 19. | 18 |- | [[Pesem Evrovizije 1997|1997]] | [[Fanny Torres|Fanny]] | ''Sentiments songes'' | 7. | 95 |- | [[Pesem Evrovizije 1998|1998]] | [[Marie Line]] | ''Où aller'' | 24. | 3 |- | [[Pesem Evrovizije 1999|1999]] | [[Nayah]] | ''Je veux donner ma voix'' | 19. | 14 |- | [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] | [[Sofia Mestari]] | ''On aura le ciel'' | 23. | 5 |- | [[Pesem Evrovizije 2001|2001]] | [[Natasha St-Pier]] | ''Je n'ai que mon âme'' | 4. | 142 |- | [[Pesem Evrovizije 2002|2002]] | [[Sandrine François]] | ''Il faut du temps'' | 5. | 104 |- | [[Pesem Evrovizije 2003|2003]] | [[Louisa Baïleche]] | ''Monts et merveilles'' | 18. | 19 |- | [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | [[Jonatan Cerrada]] | ''À chaque pas'' | 15. | 40 |- | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | [[Marie Ortal Malka|Ortal]] | ''Chacun pense à soi'' | 23. | 11 |- | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | [[Virginie Pouchain]] | ''Il était temps'' | 22. | 5 |- | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | [[Les Fatals Picards]] | ''L'amour à la française'' | 22. | 19 |- | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | [[Sébastien Tellier]] | ''Divine'' | 18. | 47 |- | [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] | [[Patricia Kaas]] | ''Et s'il fallait le faire'' | 8. | 107 |- |[[Evrovizija 2010|2010]] |[[Jessy Matador]] |''Allez Ola ole'' |12. |82 |- |[[Evrovizija 2011|2011]] |[[Amaury Vassili]] |''Sognu'' |15. |82 |- |[[Evrovizija 2012|2012]] |[[Anggun]] |''Echo'' |22. |21 |- |[[Evrovizija 2013|2013]] |[[Amandine Bourgeois]] |''L'enfer et moi'' |23. |14 |- |[[Evrovizija 2014|2014]] |[[Twin Twin]] |''Moustache'' |26. |2 |- |[[Evrovizija 2015|2015]] |[[Lisa Angell]] |''N'oubliez pas'' |25. |4 |- |[[Evrovizija 2016|2016]] |[[Amir Haddad]] |''J'ai cherce'' |6. |257 |- |[[Evrovizija 2017|2017]] |[[Alma (pevka)|Alma]] |''Requiem'' |12. |135 |- |[[Evrovizija 2018|2018]] |[[Madame Monsieur]] |''Mercy'' |13. |173 |- |[[Evrovizija 2019|2019]] |[[Bilal Hassani]] |''Roi'' |16. |105 |- |[[Evrovizija 2020|2020]] |[[Tom Leeb]] |''Mon alliée (The Best in Me)'' | colspan="2" |(festival odpovedan) |- |- bgcolor="silver" |[[Evrovizija 2021|2021]] |[[Barbara Pravi]] |''Voila'' |2. |499 |- |[[Evrovizija 2022|2022]] |[[Alvan (pevec)|Alvan]] & [[Ahez]] |''Fulenn'' |24. |17 |- |[[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |[[La Zarra]] |''Évidemment'' |16. |104 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Slimane Nebchi|Slimane]] |''Mon Amour'' |4. |445 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Louane]] |''maman'' |7. |230 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Monroe]] |''Regarde !'' | | |} == Sklici == {{sklici}} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Francoska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Francija na Pesmi Evrovizije| ]] 93bsedn3hfljc7l11t95et2e6g4vsnu 6676950 6676612 2026-05-17T09:58:48Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=Francija na Pesmi Evrovizije|ESC first=[[Pesem Evrovizije 1956|1956]]|Member station=[[France Televisions]]|ESC best=[[Pesem Evrovizije 1958|1958]], [[Pesem Evrovizije 1960|1960]], [[Pesem Evrovizije 1962|1962]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]], [[Pesem Evrovizije 1977|1977]]|ESC worst=[[Pesem Evrovizije 2014|2014]]|National selection event=Interni izbor (2023-danes)|ESC apps=67|Flag=Flag of France.svg}} '''[[Francija]]''' je nastopila že na prvem '''[[Pesem Evrovizije|evrovizijskem izboru]]''' leta [[Pesem Evrovizije 1956|1956]]. Odtlej je bila odsotna le dvakrat, v letih [[Pesem Evrovizije 1974|1974]] in [[Pesem Evrovizije 1982|1982]]. Francija je le enkrat zasedla zadnje mesto leta 2014. Zmagala pa je kar petkrat ([[Pesem Evrovizije 1958|1958]], [[Pesem Evrovizije 1960|1960]], [[Pesem Evrovizije 1962|1962]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]], [[Pesem Evrovizije 1977|1977]]). Leta [[Pesem Evrovizije 2020|2021]] je Francijo zastopala Barbara Pravi, ki je zasedla 2. mesto, kar je najboljša uvrstitev po letu [[Pesem Evrovizije 1961|1991]]. Leta [[2020]] je bila [[Pesem Evrovizije]] odpovedana. == Odsotnosti == Leta 1974 so že izbrali predstavnika in pesem, vendar so odstopili od izbora, ker je v tednu, o je potekal izbor, umrl francoski predsednik [[Georges Pompidou]].<ref>[http://www.eurovision.tv/index/main?page=66&event=290 History - Eurovision Song Contest 1974] ''Eurovision.tv''</ref> Izbrana je bila pevka Dani, ki bi prepevala pesem ''La vie à 25 ans''. Leta 1982 Francija ni nastopila na izboru zaradi »povprečnosti in pomanjkanja talentiranosti nastopajočih«.<ref name="eightytwo">{{Navedi splet |url=http://eurofans.free.fr/v5/telechargement/kwv3n6EnSj.pdf |title=1982 Eurovision source in French |accessdate=2011-07-20 |archive-date=2011-07-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110720221238/http://eurofans.free.fr/v5/telechargement/kwv3n6EnSj.pdf |url-status=live }}</ref>[[Slika:ESC 2007 France - Fatals Picards - L'amour à la française.jpg|thumb|right|202x202px|[[Les Fatals Picards]] v Helsinkih (2007).]] [[Slika:Sébastien Tellier - ESC 2008.jpg|thumb|right|157px|[[Sébastien Tellier]] v Beogradu (2008).]] [[Slika:Flickr - aktivioslo - Frankrike på scenen - "Allez Ola Olé" (2).jpg|sličica|232x232_pik|[[Jessy Matador]] v Oslu ([[Pesem Evrovizije 2010|2010]])]] [[Slika:ESC2011 - France (crop).jpg|sličica|243x243_pik|[[Amaury Vassili]] v Düsseldorfu ([[Evrovizija 2011|2011]])]] [[Slika:Anggun @ Eurovision 2012.jpg|sličica|232x232_pik|[[Anggun]] v Bakuju ([[Evrovizija 2012|2012]])]] [[Slika:ESC-2018 France Madame Monsieur, rehearsal.jpg|sličica|231x231_pik|[[Madame Monsieur]] v Lizboni ([[Pesem Evrovizije 2018|2018]])]] [[Slika:ESC2019 - France 01 Bilal Hassani (cropped).jpg|sličica|232x232_pik|[[Bilal Hassani]] v Tel Avivu ([[Evrovizija 2019|2019]])]] == Predstavniki == {| class="wikitable sortable" ! Leto ! Izvajalec ! Pesem ! Uvrstitev ! Točke |- | [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] | [[Mathé Altéry]] | ''Le temps perdu'' | NA | NA |- | [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] | [[Dany Dauberson]] | ''Il est là'' | NA | NA |- bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 1957|1957]] | [[Paule Desjardins]] | ''[[La belle amour]]'' | 2. | 17 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1958|1958]] | [[André Claveau]] | ''[[Dors, mon amour]]'' | 1. | 27 |- bgcolor="#CC9966" | [[Pesem Evrovizije 1959|1959]] | [[Jacques Philippe]] | ''Oui, oui, oui, oui'' | 3. | 15 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1960|1960]] | [[Jacqueline Boyer]] | ''Tom Pillibi'' | 1. | 32 |- | [[Pesem Evrovizije 1961|1961]] | [[Jean-Paul Mauric]] | ''Printemps, avril carillonne'' | 4. | 13 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1962|1962]] | [[Isabelle Aubret]] | ''Un premier amour'' | 1. | 26 |- | [[Pesem Evrovizije 1963|1963]] | [[Alain Barrière]] | ''Elle était si jolie'' | 5. | 25 |- | [[Pesem Evrovizije 1964|1964]] | [[Rachel Ros|Rachel]] | ''Le chant de Mallory'' | 4. | 14 |- bgcolor="#CC9966" | [[Pesem Evrovizije 1965|1965]] | [[Guy Mardel]] | ''N'avoue jamais'' | 3. | 22 |- | [[Pesem Evrovizije 1966|1966]] | [[Dominique Walter]] | ''Chez nous'' | 16. | 1 |- bgcolor="#CC9966" | [[Pesem Evrovizije 1967|1967]] | [[Noëlle Cordier]] | ''Il doit faire beau là-bas'' | 3. | 20 |- bgcolor="#CC9966" | [[Pesem Evrovizije 1968|1968]] | [[Isabelle Aubret]] | ''La source'' | 3. | 20 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1969|1969]] | [[Frida Boccara]] | ''Un jour, un enfant'' | 1. | 18 |- | [[Pesem Evrovizije 1970|1970]] | [[Guy Bonnet]] | ''Marie-Blanche'' | 4. | 8 |- | [[Pesem Evrovizije 1971|1971]] | [[Serge Lama]] | ''Un jardin sur la terre'' | 10. | 82 |- | [[Pesem Evrovizije 1972|1972]] | [[Betty Mars]] | ''Comé-comédie'' | 10. | 81 |- | [[Pesem Evrovizije 1973|1973]] | [[Martine Clemenceau]] | ''Sans toi'' | 15. | 65 |- | [[Pesem Evrovizije 1975|1975]] | [[Nicole Rieu]] | ''Et bonjour à toi l'artiste'' | 4. | 91 |- bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 1976|1976]] | [[Catherine Ferry]] | ''Un, deux, trois'' | 2. | 147 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1977|1977]] | [[Marie Myriam]] | ''L'oiseau et l'enfant'' | 1. | 136 |- bgcolor="#CC9966" | [[Pesem Evrovizije 1978|1978]] | [[Joël Prévost]] | ''Il y aura toujours des violons'' | 3. | 119 |- bgcolor="#CC9966" | [[Pesem Evrovizije 1979|1979]] | [[Anne-Marie David]] | ''Je suis l'enfant soleil'' | 3. | 106 |- | [[Pesem Evrovizije 1980|1980]] | Profil | ''Hé, hé M'sieurs dames'' | 11. | 45 |- bgcolor="#CC9966" | [[Pesem Evrovizije 1981|1981]] | [[Jean Gabilou]] | ''Humanahum'' | 3. | 125 |- | [[Pesem Evrovizije 1983|1983]] | [[Guy Bonnet]] | ''Vivre'' | 8. | 56 |- | [[Pesem Evrovizije 1984|1984]] | [[Annick Thoumazeau]] | ''Autant d'amoureux que d'étoiles'' | 8. | 61 |- | [[Pesem Evrovizije 1985|1985]] | [[Roger Bens]] | ''Femme dans ses rêves aussi'' | 10. | 56 |- | [[Pesem Evrovizije 1986|1986]] | [[Cocktail Chic]] | ''Européennes'' | 17. | 13 |- | [[Eurovision Song Contest 1987|1987]] | [[Christine Minier]] | ''Les mots d'amour n'ont pas de dimanche'' | 14. | 44 |- | [[Pesem Evrovizije 1988|1988]] | [[Gérard Lenorman]] | ''Chanteur de charme'' | 10. | 64 |- | [[Pesem Evrovizije 1989|1989]] | [[Nathalie Pâque]] | ''J'ai volé la vie'' | 8. | 60 |- bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 1990|1990]] | [[Joëlle Ursull]] | ''White and Black Blues'' | 2. | 132 |- bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 1991|1991]] | [[Amina Annabi|Amina]] | ''C'est le dernier qui a parlé qui a raison'' | 2. | 146 |- | [[Pesem Evrovizije 1992|1992]] | [[Jean-Marc Monnerville|Kali]] | ''Monté la riviè'' | 8. | 73 |- | [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] | [[Patrick Fiori]] | ''Mama Corsica'' | 4. | 121 |- | [[Pesem Evrovizije 1994|1994]] | [[Nina Morato]] | ''Je suis un vrai garçon'' | 7. | 71 |- | [[Pesem Evrovizije 1995|1995]] | [[Nathalia Santamaria]] | ''Il me donne rendez-vous'' | 4. | 94 |- | [[Pesem Evrovizije 1996|1996]] | [[Dan Ar Braz]] in l'Héritage des Celtes | ''Diwanit Bugale'' | 19. | 18 |- | [[Pesem Evrovizije 1997|1997]] | [[Fanny Torres|Fanny]] | ''Sentiments songes'' | 7. | 95 |- | [[Pesem Evrovizije 1998|1998]] | [[Marie Line]] | ''Où aller'' | 24. | 3 |- | [[Pesem Evrovizije 1999|1999]] | [[Nayah]] | ''Je veux donner ma voix'' | 19. | 14 |- | [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] | [[Sofia Mestari]] | ''On aura le ciel'' | 23. | 5 |- | [[Pesem Evrovizije 2001|2001]] | [[Natasha St-Pier]] | ''Je n'ai que mon âme'' | 4. | 142 |- | [[Pesem Evrovizije 2002|2002]] | [[Sandrine François]] | ''Il faut du temps'' | 5. | 104 |- | [[Pesem Evrovizije 2003|2003]] | [[Louisa Baïleche]] | ''Monts et merveilles'' | 18. | 19 |- | [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | [[Jonatan Cerrada]] | ''À chaque pas'' | 15. | 40 |- | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | [[Marie Ortal Malka|Ortal]] | ''Chacun pense à soi'' | 23. | 11 |- | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | [[Virginie Pouchain]] | ''Il était temps'' | 22. | 5 |- | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | [[Les Fatals Picards]] | ''L'amour à la française'' | 22. | 19 |- | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | [[Sébastien Tellier]] | ''Divine'' | 18. | 47 |- | [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] | [[Patricia Kaas]] | ''Et s'il fallait le faire'' | 8. | 107 |- |[[Evrovizija 2010|2010]] |[[Jessy Matador]] |''Allez Ola ole'' |12. |82 |- |[[Evrovizija 2011|2011]] |[[Amaury Vassili]] |''Sognu'' |15. |82 |- |[[Evrovizija 2012|2012]] |[[Anggun]] |''Echo'' |22. |21 |- |[[Evrovizija 2013|2013]] |[[Amandine Bourgeois]] |''L'enfer et moi'' |23. |14 |- |[[Evrovizija 2014|2014]] |[[Twin Twin]] |''Moustache'' |26. |2 |- |[[Evrovizija 2015|2015]] |[[Lisa Angell]] |''N'oubliez pas'' |25. |4 |- |[[Evrovizija 2016|2016]] |[[Amir Haddad]] |''J'ai cherce'' |6. |257 |- |[[Evrovizija 2017|2017]] |[[Alma (pevka)|Alma]] |''Requiem'' |12. |135 |- |[[Evrovizija 2018|2018]] |[[Madame Monsieur]] |''Mercy'' |13. |173 |- |[[Evrovizija 2019|2019]] |[[Bilal Hassani]] |''Roi'' |16. |105 |- |[[Evrovizija 2020|2020]] |[[Tom Leeb]] |''Mon alliée (The Best in Me)'' | colspan="2" |(festival odpovedan) |- |- bgcolor="silver" |[[Evrovizija 2021|2021]] |[[Barbara Pravi]] |''Voila'' |2. |499 |- |[[Evrovizija 2022|2022]] |[[Alvan (pevec)|Alvan]] & [[Ahez]] |''Fulenn'' |24. |17 |- |[[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |[[La Zarra]] |''Évidemment'' |16. |104 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Slimane Nebchi|Slimane]] |''Mon Amour'' |4. |445 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Louane]] |''maman'' |7. |230 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Monroe]] |''Regarde !'' |11. |158 |} == Sklici == {{sklici}} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Francoska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Francija na Pesmi Evrovizije| ]] 4f210y825fn8bqnj03o65awmixnyiae 0 195657 6676602 6673875 2026-05-16T17:07:53Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676602 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=Irska na Pesmi Evrovizije|ESC first=[[Pesem evrovizije 1965|1965]]|ESC best=[[Pesem evrovizije 1970|1970]] [[Pesem evrovizije 1980|1980]] [[Pesem evrovizije 1987|1987]] [[Pesem evrovizije 1992|1992]] [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] [[Pesem evrovizije 1994|1994]] [[Peswem evrovizije 1996|1996]]|ESC worst=Zadnje mesto: 2007, 2013, 2019, 2021|Member station=[[Radiotelevizija Irske|RTÉ]]|National selection event=[[The Late Late Show]]|ESC apps=58|Flag=Flag of Ireland.svg}}[[Slika:ESC 2007 Ireland - Dervish - They can't stop the spring.jpg|thumb| [[Dervish]] v Helsinkih (2007).]] [[Slika:ESC 2008 - Ireland - Dustin the Turkey, 1st semifinal.jpg|thumb|||right|200px|[[Dustin the Turkey]] v Beogradu (2008).]] [[Slika:Eurovision 2022 - Semi-final 2 - Ireland - Brooke.jpg|sličica|[[Brooke Scullion|Brooke]] med nastopom [[Torino|Turinu]] leta [[Pesem Evrovizije 2022|2022]] ]] [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]] je na [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]] ({{lang-ga|Comórtas Amhrán Eorafíse}}) od svojega prvega nastopa na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 1965|1965]] v [[Neapelj|Neaplju]] bila zastopana 58-krat, od takrat pa je izpustila le dva tekmovanja, leta [[Pesem Evrovizije 1983|1983]] in [[Pesem Evrovizije 2002|2002]]. Trenutni irski sodelujoči radiotelevizijski voditelj na tekmovanju je [[Raidió Teilifís Éireann (RTÉ)]]. [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]] si skupaj s [[Švedska na Pesmi Evrovizije|Švedsko]] deli rekordnih sedem zmag in je edina država, ki je zmagala trikrat zapored. Irska je prav tako štirikrat osvojila drugo mesto. Sedem zmag je Irska dosegla z naslednjimi pesmimi: "All Kinds of Everything" v izvedbi [[Dana|Dane]] (1970), [["What's Another Year?"]] (1980) in [["Hold Me Now"]] (1987), obe [[Johnny Logan|Johnnyja Logana]], [["Why Me?"]] [[Linda Martín Alcoff|Linde Martin]] (1992), [[In Your Eyes (pesem, Kylie Minogue)|"In Your Eyes"]] [[Niamh Kavanagh]] (1993), [["Rock 'n' Roll Kids"]] [[Paul Harringtona|Paula Harringtona]] in [[Charlieja McGettigana]] (1994) ter [["The Voice"]] [[Eimearja Quinna]] (1996). [[Johnny Logan|Logan]] je napisal tudi zmagovalno pesem iz leta 1992. Irska, ki je prav tako končala na drugem mestu s pesmimi [["If I Could Choose"]] [[Seana Dunphyja]] (1967), [["Terminal 3"]] [[Linda Martín Alcoff|Linde Martin]] (1984), [["Somewhere in Europe"]] [[Liama ​​Reillyja]] (1990) in [["Mysterious Woman"]] [[Marca Robertsa]] (1997), ima skupno 18 uvrstitev med prvih pet. Od uvedbe kvalifikacijskega kroga leta [[Pesem Evrovizije 1994|1994]] je Irska dvakrat zmagala na tekmovanju. Od uvedbe polfinala leta [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] se Irska enajstkrat ni uvrstila v finale, dvakrat pa je v finalu končala zadnja, leta [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] in [[Pesem Evrovizije 2013|2013]]. Edini uvrstitvi Irske med deset najboljših med letoma [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] in [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] sta bila osmo mesto s pesmijo [["Lipstick"]] skupine [[Jedward]] leta [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] in šesto mesto s pesmijo [["Doomsday Blue"]] pevke [[Bambie Thug]] leta [[Pesem Evrovizije 2024|2024]]. [[Pesem Evrovizije 2025|Irska se leta 2025]] ni uvrstila v finale, 4. decembra istega leta pa je [[RTÉ Ireland|RTÉ]] sporočila, da leta [[Pesem Evrovizije 2026|2026]] ne bo sodelovala zaradi vključitve [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izraela]] v kontekst [[Vojna v Gazi|vojne v Gazi.]]<ref>{{Navedi revijo|last=Medić|first=Ivana|date=2001|title=Nešić, Vojna|url=https://doi.org/10.1093/gmo/9781561592630.article.49464|publisher=Oxford University Press|isbn=978-1-56159-263-0}}</ref> == Predstavniki == {| class="wikitable sortable" |- bgcolor="#ccccff" ! Leto ! Izvajalec ! Pesem ! Finale ! Točke ! Polfinale ! Točke |- | [[Pesem Evrovizije 1965|1965]] | [[Butch Moore]] | »Walking the Streets in the Rain« | 6. | 11 | colspan="2" rowspan="37" |ni bilo predizborov |- | [[Pesem Evrovizije 1966|1966]] | [[Dickie Rock]] | »Come Back to Stay« | 4. | 14 |- bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 1967|1967]] | [[Sean Dunphy]] | »If I Could Choose« | 2. | 22 |- | [[Pesem Evrovizije 1968|1968]] | [[Pat McGeegan]] | »Chance of a Lifetime« | 4. | 18 |- | [[Eurovision Song Contest 1969|1969]] | [[Muriel Day]] | »The Wages of Love« | 7. | 10 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1970|1970]] | [[Dana Rosemary Scallon|Dana]] | »All Kinds of Everything« | 1. | 32 |- | [[Pesem Evrovizije 1971|1971]] | [[Angela Farrell]] | »One Day Love« | 11. | 79 |- | [[Pesem Evrovizije 1972|1972]] | [[Sandie Jones]] | »Ceol an Ghrá« | 15. | 72 |- | [[Pesem Evrovizije1973|1973]] | [[Maxi (pevec)|Maxi]] | »Do I Dream« | 10. | 80 |- | [[Pesem Evrovizije 1974|1974]] | [[Tina Reynolds]] | »Cross Your Heart« | 7. | 11 |- | [[Pesem Evrovizije 1975|1975]] | [[The Swarbriggs]] | »That's What Friends Are For« | 9. | 68 |- | [[Pesem Evrovizije 1976|1976]] | [[Red Vincent Hurley]] | »When« | 10. | 54 |- bgcolor="#cc9966" | [[Pesem Evrovizije1977|1977]] | [[The Swarbriggs|The Swarbriggs Plus Two]] | »It's Nice to Be in Love Again« | 3. | 119 |- | [[Pesem Evrovizije 1978|1978]] | [[Colm Wilkinson|Colm T. Wilkinson]] | »Born to Sing« | 5. | 86 |- | [[Pesem Evrovizije 1979|1979]] | [[Cathal Dunne]] | »Happy Man« | 5. | 80 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1980|1980]] | [[Johnny Logan]] | »What's Another Year?« | 1. | 143 |- | [[Pesem Evrovizije 1981|1981]] | [[Sheeba]] | »Horoscopes« | 5. | 105 |- | [[Pesem Evrovizije 1982|1982]] | [[The Duskeys]] | »Here Today Gone Tomorrow« | 11. | 49 |- bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 1984|1984]] | [[Linda Martin]] | »Terminal 3« | 2. | 137 |- | [[Pesem Evrovizije 1985|1985]] | [[Maria Christian]] | »Wait Until the Weekend Comes« | 6. | 91 |- | [[Pesem Evrovizije 1986|1986]] | [[Luv Bug]] | »You Can Count on Me« | 4. | 96 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1987|1987]] | [[Johnny Logan]] | »Hold Me Now« | 1. | 172 |- | [[Pesem Evrovizije 1988|1988]] | [[Jump the Gun]] | »Take Him Home« | 8. | 79 |- | [[Pesem Evrovizije 1989|1989]] | [[Kiev Connolly]] & [[The Missing Passengers]] | »The Real Me« | 18. | 21 |- bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 1990|1990]] | [[Liam Reilly]] | »Somewhere in Europe« | 2. | 132 |- | [[1991]] | [[Kim Jackson]] | »Could It Be That I'm in Love« | 10. | 47 |- bgcolor="gold" | [[1992]] | [[Linda Martin]] | »Why Me?« | 1. | 155 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] | [[Niamh Kavanagh]] | »In Your Eyes« | 1. | 187 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1994|1994]] | [[Paul Harrington]] & [[Charlie McGettigan]] | »Rock 'n' Roll Kids« | 1. | 226 |- | [[Pesem Evrovizije 1995|1995]] | [[Eddie Friel]] | »Dreamin'« | 14. | 44 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1996|1996]] | [[Eimear Quinn]] | »The Voice« | 1. | 162 |- bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 1997|1997]] | [[Marc Roberts]] | »Mysterious Woman« | 2. | 157 |- | [[Pesem Evrovizije 1998|1998]] | [[Dawn Martin]] | »Is Always Over Now?« | 9. | 64 |- | [[Pesem Evrovizije 1999|1999]] | [[The Mullans]] | »When You Need Me« | 17. | 18 |- | [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] | [[Eamonn Toal]] | »Millennium of Love« | 6. | 92 |- | [[Pesem Evrovizije 2001|2001]] | [[Gary O'Shaughnessy]] | »Without Your Love« | 21. | 6 |- | [[Pesem Evrovizije2003|2003]] | [[Mickey Joe Harte|Mickey Harte]] | »We've Got the World« | 11. | 53 |- | [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | [[Chris Doran]] | »If My World Stopped Turning« | 23. | 7 | colspan="2" | že v finalu |- | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | [[Donna & Joe]] | »Love?« | colspan="2" | Brez finala | 14. | 51 |- | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | [[Brian Kennedy (pevec)|Brian Kennedy]] | »Every Song Is a Cry for Love« | 10. | 93 | 9. | 76 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | [[Dervish]] | »They Can't Stop the Spring« | 24. | 5 | colspan="2" | že v finalu |- | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | [[Dustin the Turkey]] | »Irelande Douze Pointe« | colspan="2" rowspan="2" | Brez finala | 15. | 22 |- | [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] | [[Sinéad Mulvey]] & [[Black Daisy]] | »Et Cetera« | 11. | 52 |- | [[Pesem Evrovizije 2010|2010]] | [[Niamh Kavanagh]] | »It's for You« | 23. | 25 | 9. | 67 |- | [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] | [[Jedward]] | »Lipstick« |8. |119 |8. |68 |- |[[Pesem Evrovizije 2012|2012]] |[[Jedward]] |»Waterline« |19. |46 |6. |92 |- bgcolor="FF000" |[[Pesem Evrovizije 2013|2013]] |[[Ryan Dolan]] |»Only Love Survives« |26. |5 |8. |54 |- |[[Pesem Evrovizije 2014|2014]] |Can-Linn ft. Kasey Smith |»Heartbeat« | colspan="2" rowspan="4" |Brez finala |12. |35 |- |[[Pesem Evrovizije 2015|2015]] |[[Molly Sterling]] |»Playing with Numbers« |12. |34 |- |[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |[[Nicky Byrne]] |»Sunlight« |15. |46 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Brendan Murray]] |»Dying to Try« |13. |86 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Ryan O'Shaughnessy]] |»Together« |16. |136 |6. |179 |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Sarah McTernan]] |»22« | colspan="2" |Brez finala |bgcolor="FF0000"|18. |bgcolor="FF0000"|16 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[Lesley Roy]] |»Story of My Life« | colspan="4" |(festival odpadel) |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |[[Lesley Roy]] |»Maps« | colspan="2" rowspan="3" |Brez finala |bgcolor="FF0000"|16. |bgcolor="FF0000"|20 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Brooke Scullion|Brooke]] |»That's Rich« |15. |47 |- |[[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |[[Wild Youth]] |»We Are One« |12. |10 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Bambie Thug]] |»Doomsday Blue« |6. |278 |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|124 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Emmy Kristine Guttulsrud Kristiansen|Emmy]] |»[[Laika Party]]« | colspan="2" |Brez finala |13. |28 |} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Irska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Irska na Pesmi Evrovizije| ]] 9k1rnpetqd607uj5b6v0d0al95aaktq 6676606 6676602 2026-05-16T17:10:26Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676606 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=Irska na Pesmi Evrovizije|ESC first=[[Pesem evrovizije 1965|1965]]|ESC best=1.; [[Pesem evrovizije 1970|1970]] [[Pesem evrovizije 1980|1980]] [[Pesem evrovizije 1987|1987]] [[Pesem evrovizije 1992|1992]] [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] [[Pesem evrovizije 1994|1994]] [[Peswem evrovizije 1996|1996]]|ESC worst=Zadnje mesto: 2007, 2013, 2019, 2021|Member station=[[Radiotelevizija Irske|RTÉ]]|National selection event=[[The Late Late Show]]|ESC apps=58 (46 finalov)|Flag=Flag of Ireland.svg}}[[Slika:ESC 2007 Ireland - Dervish - They can't stop the spring.jpg|thumb| [[Dervish]] v Helsinkih (2007).]] [[Slika:ESC 2008 - Ireland - Dustin the Turkey, 1st semifinal.jpg|thumb|||right|200px|[[Dustin the Turkey]] v Beogradu (2008).]] [[Slika:Eurovision 2022 - Semi-final 2 - Ireland - Brooke.jpg|sličica|[[Brooke Scullion|Brooke]] med nastopom [[Torino|Turinu]] leta [[Pesem Evrovizije 2022|2022]] ]] [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]] je na [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]] ({{lang-ga|Comórtas Amhrán Eorafíse}}) od svojega prvega nastopa na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 1965|1965]] v [[Neapelj|Neaplju]] bila zastopana 58-krat, od takrat pa je izpustila le dva tekmovanja, leta [[Pesem Evrovizije 1983|1983]] in [[Pesem Evrovizije 2002|2002]]. Trenutni irski sodelujoči radiotelevizijski voditelj na tekmovanju je [[Raidió Teilifís Éireann (RTÉ)]]. [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]] si skupaj s [[Švedska na Pesmi Evrovizije|Švedsko]] deli rekordnih sedem zmag in je edina država, ki je zmagala trikrat zapored. Irska je prav tako štirikrat osvojila drugo mesto. Sedem zmag je Irska dosegla z naslednjimi pesmimi: "All Kinds of Everything" v izvedbi [[Dana|Dane]] (1970), [["What's Another Year?"]] (1980) in [["Hold Me Now"]] (1987), obe [[Johnny Logan|Johnnyja Logana]], [["Why Me?"]] [[Linda Martín Alcoff|Linde Martin]] (1992), [[In Your Eyes (pesem, Kylie Minogue)|"In Your Eyes"]] [[Niamh Kavanagh]] (1993), [["Rock 'n' Roll Kids"]] [[Paul Harringtona|Paula Harringtona]] in [[Charlieja McGettigana]] (1994) ter [["The Voice"]] [[Eimearja Quinna]] (1996). [[Johnny Logan|Logan]] je napisal tudi zmagovalno pesem iz leta 1992. Irska, ki je prav tako končala na drugem mestu s pesmimi [["If I Could Choose"]] [[Seana Dunphyja]] (1967), [["Terminal 3"]] [[Linda Martín Alcoff|Linde Martin]] (1984), [["Somewhere in Europe"]] [[Liama ​​Reillyja]] (1990) in [["Mysterious Woman"]] [[Marca Robertsa]] (1997), ima skupno 18 uvrstitev med prvih pet. Od uvedbe kvalifikacijskega kroga leta [[Pesem Evrovizije 1994|1994]] je Irska dvakrat zmagala na tekmovanju. Od uvedbe polfinala leta [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] se Irska enajstkrat ni uvrstila v finale, dvakrat pa je v finalu končala zadnja, leta [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] in [[Pesem Evrovizije 2013|2013]]. Edini uvrstitvi Irske med deset najboljših med letoma [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] in [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] sta bila osmo mesto s pesmijo [["Lipstick"]] skupine [[Jedward]] leta [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] in šesto mesto s pesmijo [["Doomsday Blue"]] pevke [[Bambie Thug]] leta [[Pesem Evrovizije 2024|2024]]. [[Pesem Evrovizije 2025|Irska se leta 2025]] ni uvrstila v finale, 4. decembra istega leta pa je [[RTÉ Ireland|RTÉ]] sporočila, da leta [[Pesem Evrovizije 2026|2026]] ne bo sodelovala zaradi vključitve [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izraela]] v kontekst [[Vojna v Gazi|vojne v Gazi.]]<ref>{{Navedi revijo|last=Medić|first=Ivana|date=2001|title=Nešić, Vojna|url=https://doi.org/10.1093/gmo/9781561592630.article.49464|publisher=Oxford University Press|isbn=978-1-56159-263-0}}</ref> == Predstavniki == {| class="wikitable sortable" |- bgcolor="#ccccff" ! Leto ! Izvajalec ! Pesem ! Finale ! Točke ! Polfinale ! Točke |- | [[Pesem Evrovizije 1965|1965]] | [[Butch Moore]] | »Walking the Streets in the Rain« | 6. | 11 | colspan="2" rowspan="37" |ni bilo predizborov |- | [[Pesem Evrovizije 1966|1966]] | [[Dickie Rock]] | »Come Back to Stay« | 4. | 14 |- bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 1967|1967]] | [[Sean Dunphy]] | »If I Could Choose« | 2. | 22 |- | [[Pesem Evrovizije 1968|1968]] | [[Pat McGeegan]] | »Chance of a Lifetime« | 4. | 18 |- | [[Eurovision Song Contest 1969|1969]] | [[Muriel Day]] | »The Wages of Love« | 7. | 10 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1970|1970]] | [[Dana Rosemary Scallon|Dana]] | »All Kinds of Everything« | 1. | 32 |- | [[Pesem Evrovizije 1971|1971]] | [[Angela Farrell]] | »One Day Love« | 11. | 79 |- | [[Pesem Evrovizije 1972|1972]] | [[Sandie Jones]] | »Ceol an Ghrá« | 15. | 72 |- | [[Pesem Evrovizije1973|1973]] | [[Maxi (pevec)|Maxi]] | »Do I Dream« | 10. | 80 |- | [[Pesem Evrovizije 1974|1974]] | [[Tina Reynolds]] | »Cross Your Heart« | 7. | 11 |- | [[Pesem Evrovizije 1975|1975]] | [[The Swarbriggs]] | »That's What Friends Are For« | 9. | 68 |- | [[Pesem Evrovizije 1976|1976]] | [[Red Vincent Hurley]] | »When« | 10. | 54 |- bgcolor="#cc9966" | [[Pesem Evrovizije1977|1977]] | [[The Swarbriggs|The Swarbriggs Plus Two]] | »It's Nice to Be in Love Again« | 3. | 119 |- | [[Pesem Evrovizije 1978|1978]] | [[Colm Wilkinson|Colm T. Wilkinson]] | »Born to Sing« | 5. | 86 |- | [[Pesem Evrovizije 1979|1979]] | [[Cathal Dunne]] | »Happy Man« | 5. | 80 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1980|1980]] | [[Johnny Logan]] | »What's Another Year?« | 1. | 143 |- | [[Pesem Evrovizije 1981|1981]] | [[Sheeba]] | »Horoscopes« | 5. | 105 |- | [[Pesem Evrovizije 1982|1982]] | [[The Duskeys]] | »Here Today Gone Tomorrow« | 11. | 49 |- bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 1984|1984]] | [[Linda Martin]] | »Terminal 3« | 2. | 137 |- | [[Pesem Evrovizije 1985|1985]] | [[Maria Christian]] | »Wait Until the Weekend Comes« | 6. | 91 |- | [[Pesem Evrovizije 1986|1986]] | [[Luv Bug]] | »You Can Count on Me« | 4. | 96 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1987|1987]] | [[Johnny Logan]] | »Hold Me Now« | 1. | 172 |- | [[Pesem Evrovizije 1988|1988]] | [[Jump the Gun]] | »Take Him Home« | 8. | 79 |- | [[Pesem Evrovizije 1989|1989]] | [[Kiev Connolly]] & [[The Missing Passengers]] | »The Real Me« | 18. | 21 |- bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 1990|1990]] | [[Liam Reilly]] | »Somewhere in Europe« | 2. | 132 |- | [[1991]] | [[Kim Jackson]] | »Could It Be That I'm in Love« | 10. | 47 |- bgcolor="gold" | [[1992]] | [[Linda Martin]] | »Why Me?« | 1. | 155 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] | [[Niamh Kavanagh]] | »In Your Eyes« | 1. | 187 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1994|1994]] | [[Paul Harrington]] & [[Charlie McGettigan]] | »Rock 'n' Roll Kids« | 1. | 226 |- | [[Pesem Evrovizije 1995|1995]] | [[Eddie Friel]] | »Dreamin'« | 14. | 44 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1996|1996]] | [[Eimear Quinn]] | »The Voice« | 1. | 162 |- bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 1997|1997]] | [[Marc Roberts]] | »Mysterious Woman« | 2. | 157 |- | [[Pesem Evrovizije 1998|1998]] | [[Dawn Martin]] | »Is Always Over Now?« | 9. | 64 |- | [[Pesem Evrovizije 1999|1999]] | [[The Mullans]] | »When You Need Me« | 17. | 18 |- | [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] | [[Eamonn Toal]] | »Millennium of Love« | 6. | 92 |- | [[Pesem Evrovizije 2001|2001]] | [[Gary O'Shaughnessy]] | »Without Your Love« | 21. | 6 |- | [[Pesem Evrovizije2003|2003]] | [[Mickey Joe Harte|Mickey Harte]] | »We've Got the World« | 11. | 53 |- | [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | [[Chris Doran]] | »If My World Stopped Turning« | 23. | 7 | colspan="2" | že v finalu |- | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | [[Donna & Joe]] | »Love?« | colspan="2" | Brez finala | 14. | 51 |- | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | [[Brian Kennedy (pevec)|Brian Kennedy]] | »Every Song Is a Cry for Love« | 10. | 93 | 9. | 76 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | [[Dervish]] | »They Can't Stop the Spring« | 24. | 5 | colspan="2" | že v finalu |- | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | [[Dustin the Turkey]] | »Irelande Douze Pointe« | colspan="2" rowspan="2" | Brez finala | 15. | 22 |- | [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] | [[Sinéad Mulvey]] & [[Black Daisy]] | »Et Cetera« | 11. | 52 |- | [[Pesem Evrovizije 2010|2010]] | [[Niamh Kavanagh]] | »It's for You« | 23. | 25 | 9. | 67 |- | [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] | [[Jedward]] | »Lipstick« |8. |119 |8. |68 |- |[[Pesem Evrovizije 2012|2012]] |[[Jedward]] |»Waterline« |19. |46 |6. |92 |- bgcolor="FF000" |[[Pesem Evrovizije 2013|2013]] |[[Ryan Dolan]] |»Only Love Survives« |26. |5 |8. |54 |- |[[Pesem Evrovizije 2014|2014]] |Can-Linn ft. Kasey Smith |»Heartbeat« | colspan="2" rowspan="4" |Brez finala |12. |35 |- |[[Pesem Evrovizije 2015|2015]] |[[Molly Sterling]] |»Playing with Numbers« |12. |34 |- |[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |[[Nicky Byrne]] |»Sunlight« |15. |46 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Brendan Murray]] |»Dying to Try« |13. |86 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Ryan O'Shaughnessy]] |»Together« |16. |136 |6. |179 |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Sarah McTernan]] |»22« | colspan="2" |Brez finala |bgcolor="FF0000"|18. |bgcolor="FF0000"|16 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[Lesley Roy]] |»Story of My Life« | colspan="4" |(festival odpadel) |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |[[Lesley Roy]] |»Maps« | colspan="2" rowspan="3" |Brez finala |bgcolor="FF0000"|16. |bgcolor="FF0000"|20 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Brooke Scullion|Brooke]] |»That's Rich« |15. |47 |- |[[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |[[Wild Youth]] |»We Are One« |12. |10 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Bambie Thug]] |»Doomsday Blue« |6. |278 |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|124 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Emmy Kristine Guttulsrud Kristiansen|Emmy]] |»[[Laika Party]]« | colspan="2" |Brez finala |13. |28 |} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Irska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Irska na Pesmi Evrovizije| ]] 2sx76mebrwbvwjcown6adw8hvdi6ig9 0 195779 6676600 6582802 2026-05-16T17:06:52Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676600 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=Azerbajdžan na Pesmi Evrovizije|Flag=Flag of Azerbaijan.svg|Member station=iTV|ESC apps=18 (13 finalov)|ESC first=2008|ESC best=1.; 2011}}[[Slika:ESC 2008 - Azerbaijan - Elnur and Samir 1st semifinal.jpg|thumb|right|200px|[[Elnur Hüseynov|Elnur]] in [[Samir Javadzadeh|Samir]] med nastopom v [[Beograd|Beogradu]] leta [[Pesem Evrovizije 2008|2008]]]] [[Slika:Ell & Nikki - Azerbaijan (Eurovision Song Contest 2011).jpg|thumb|right|200px|[[Eldar & Nigar]] med nastopom leta [[Pesem Evrovizije 2011|2011]]]] '''[[Azerbajdžan]]''' je na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' prvič nastopil leta [[Pesem Evrovizije 2008|2008]], ko sta ga s pesmijo ''Day After Day'' predstavljala [[Elnur Hüseynov|Elnur]] in [[Samir Javadzadeh|Samir]], potem ko je azerbajdžanska nacionalna televizija İctimai Televiziya [[5. julij]]a [[2007]] postala članica [[Evropska radiodifuzna zveza|Evropske radiodifuzne zveze]] (EBU)<ref>{{navedi splet|url=http://esckaz.com/2007/|title=News Eurovision Finland 2007 / Новости Евровидения 2007 Финляндия|accessdate=16 May 2011 | work=ESCKAZ|date=16 May 2011}}<!-- Bot generated title --></ref>. Ker še dotlej ni sodeloval na izboru, sta se Elnur in Samir morala najprej pomeriti v polfinalu, kjer sta se uvrstila v finalni izbor. Visoko število točk so Azerbajdžanu namenile zlasti države z obsežno azerbajdžansko diasporo: Turčija (12 točk), Rusija (10 točk), Ukrajina (10 točk) in Madžarska (10 točk). Na koncu se je pesem uvrstila na uspešno 8. mesto. Leta [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] sta azerbajdžanska predstavnika [[Aysel Teymurzadeh|AySel]] in [[Arash]] ponovno dosegla mesto med najboljšimi 10ː 3. mesto. Leta [[Pesem Evrovizije 2013|2013]] je azerbajdžanski predstavnik [[Farid Mammadov]] zasedel 2. mesto. Izbor so na televiziji predvajali že v predhodnih letih. Azerbajdžan je leta [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] zmagal na tekmovanju za Pesem Evrovizije.<ref>{{navedi novice|title=Azerbaijan's Eurovision rebirth|url=http://www.news.com.au/azerbaijans-eurovision-rebirth/story-fn7mjoe2-1226056434332|accessdate=16 May 2011 | work=AFP|date=16 May 2011}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Sperling|first=Daniel|title=Azerbaijan win Eurovision Song Contest 2011|url=http://www.digitalspy.co.uk/music/news/a319549/azerbaijan-win-eurovision-song-contest-2011.html|accessdate=16 May 2011}}</ref> Zaradi zmage je [[Pesem Evrovizije 2012]] potekala v azerbajdžanski prestolnici [[Baku]]. Že od 2016 se Azerbajdžani niso uvrstili med najboljših 10. [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] se niso uvrstili niti med najboljših 20, z 22. mestom. Leta [[Pesem Evrovizije 2015|2015]] so se z dvanajstim mestom vrnili med najboljših dvajset. [[Pesem Evrovizije 2016|2016]] so dosegli 17.mesto, [[Pesem Evrovizije 2017|2017]] pa na 14. mesto. [[Pesem Evrovizije 2018|2018]] pa so se uvrstili na 11. mesto v polfinalu, kar je njihova prva ne kvalifikacija v finale. Leta [[Pesem Evrovizije 2019|2019]] pa je popravila in dosegla 8. mesto. Leta [[2020]] je bila [[Pesem Evrovizije]] odpovedana. Leta [[Pesem Evrovizije 2021|2021]] pa je povratna artistka [[Efendi]] dosegla 20. mesta, leta [[Pesem Evrovizije 2022|2022]] pa so desegli 16. in se uvrstili med 20. najboljših. Od leta [[Pesem Evrovizije 2022|2022]] se Azerbajdžan ni uvrstil v finale. [[Slika:ESC2014 - Azerbaijan 04.jpg|sličica|[[Dilara Kazimova]] med nastopom v [[København|Kopehavnu]] leta [[Pesem Evrovizije 2014|2014]]]][[Slika:Eurovision 2022 - Semi-final 2 - Azerbaijan - Nadir Rustamli.jpg|sličica|[[Nadir Rustamli]] med nastopom v [[Torino|Turinu]] leta [[Pesem Evrovizije 2022|2022]]]] == Azerbajdžanski predstavniki == {| class="wikitable sortable" |- bgcolor="#ccccff" ! Leto ! Izvajalec ! Pesem ! Finale ! Točke ! Polfinale ! Točke |----- | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | [[Elnur Hüseynov|Elnur]] & [[Samir Javadzadeh|Samir]] | »Day After Day« | 8. | 132 | 6. | 96 |----- style="background: tan;" | [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] | [[Aysel Teymurzadeh|AySel]] & [[Arash]] | »Always« | 3. | 207 | rowspan="3" style="background: silver;" | 2. | style="background: silver;" |180 |----- | [[Pesem Evrovizije 2010|2010]] | [[Safura Alizade|Safura]] | »Drip Drop« | 5. | 145 | style="background: silver;" |113 |----- | style="background: gold;" |[[Pesem Evrovizije 2011|2011]] | style="background: gold;" |[[Eldar & Nigar]] | style="background: gold;" |»Running Scared« | style="background: gold;" |1. | style="background: gold;" | 221 | style="background: silver;" |122 |----- | [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] | [[Sabina Babayeva]] | »When the Music Dies« | 4. | 150 | colspan="2" style="background: #ccc;" |Gostujoča država |----- style="background: silver;" | [[Pesem Evrovizije 2013|2013]] | [[Farid Mammadov]] | »Hold Me« | 2. | 234 | style="background: gold;" |1. | style="background: gold;" |139 |- |[[Pesem Evrovizije 2014|2014]] |[[Dilara Kazimova]] |»Start a Fire« |22. |33 |9. |57 |- |[[Pesem Evrovizije 2015|2015]] |Elnur Hüseynov |»Hour of the Wolf« |12. |49 |10. |53 |- |[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |[[Samra Rahimli|Samra]] |»Miracle« |17. |117 |6. |185 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Diana Hadžijeva|Dihaj]] |»Skeletons« |14. |120 |8. |150 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Aisel]] |»X My Heart« | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |11. |94 |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Chungiz]] |»Truth« |8. |302 |5. |224 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] | rowspan="2" |[[Samira Efendi|Efendi]] |»Cleopatra« | colspan="4" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Tekmovanje odpovedano |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |»Mata Hari« |20. |65 |8. |138 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Nadir Rustamli]] |»Fade to Black« |16. |106 |10. |96 |- |[[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |[[TuralTuranX]] |'''»'''Tell Me More« | colspan="2" rowspan="4" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center" |Brez finala |14. |4 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Fahree]] & [[Ilkin Dovlatov]] |»Özünlə apar« |14. |11 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Mamagama]] |»[[Run with U (skladba, Mamagama)|Run with U]]« |bgcolor="#FE8080|15. |bgcolor="#FE8080|7 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Jamila Hash|Jiva]] |»Just Go« | | |} == Viri == {{sklici}} {{Države Evrovizije}} {{Azerbajdžan na Pesmi Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Azerbajdžan na Pesmi Evrovizije|*]] [[Kategorija:Azerbajdžanska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] 29dgcvbp3rswd7vgm7eprreomd5ht8z 6676786 6676600 2026-05-17T01:37:34Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676786 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=Azerbajdžan na Pesmi Evrovizije|Flag=Flag of Azerbaijan.svg|Member station=iTV|ESC apps=18 (13 finalov)|ESC first=2008|ESC best=1.; 2011}}[[Slika:ESC 2008 - Azerbaijan - Elnur and Samir 1st semifinal.jpg|thumb|right|200px|[[Elnur Hüseynov|Elnur]] in [[Samir Javadzadeh|Samir]] med nastopom v [[Beograd|Beogradu]] leta [[Pesem Evrovizije 2008|2008]]]] [[Slika:Ell & Nikki - Azerbaijan (Eurovision Song Contest 2011).jpg|thumb|right|200px|[[Eldar & Nigar]] med nastopom leta [[Pesem Evrovizije 2011|2011]]]] '''[[Azerbajdžan]]''' je na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' prvič nastopil leta [[Pesem Evrovizije 2008|2008]], ko sta ga s pesmijo ''Day After Day'' predstavljala [[Elnur Hüseynov|Elnur]] in [[Samir Javadzadeh|Samir]], potem ko je azerbajdžanska nacionalna televizija İctimai Televiziya [[5. julij]]a [[2007]] postala članica [[Evropska radiodifuzna zveza|Evropske radiodifuzne zveze]] (EBU)<ref>{{navedi splet|url=http://esckaz.com/2007/|title=News Eurovision Finland 2007 / Новости Евровидения 2007 Финляндия|accessdate=16 May 2011 | work=ESCKAZ|date=16 May 2011}}<!-- Bot generated title --></ref>. Ker še dotlej ni sodeloval na izboru, sta se Elnur in Samir morala najprej pomeriti v polfinalu, kjer sta se uvrstila v finalni izbor. Visoko število točk so Azerbajdžanu namenile zlasti države z obsežno azerbajdžansko diasporo: Turčija (12 točk), Rusija (10 točk), Ukrajina (10 točk) in Madžarska (10 točk). Na koncu se je pesem uvrstila na uspešno 8. mesto. Leta [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] sta azerbajdžanska predstavnika [[Aysel Teymurzadeh|AySel]] in [[Arash]] ponovno dosegla mesto med najboljšimi 10ː 3. mesto. Leta [[Pesem Evrovizije 2013|2013]] je azerbajdžanski predstavnik [[Farid Mammadov]] zasedel 2. mesto. Izbor so na televiziji predvajali že v predhodnih letih. Azerbajdžan je leta [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] zmagal na tekmovanju za Pesem Evrovizije.<ref>{{navedi novice|title=Azerbaijan's Eurovision rebirth|url=http://www.news.com.au/azerbaijans-eurovision-rebirth/story-fn7mjoe2-1226056434332|accessdate=16 May 2011 | work=AFP|date=16 May 2011}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Sperling|first=Daniel|title=Azerbaijan win Eurovision Song Contest 2011|url=http://www.digitalspy.co.uk/music/news/a319549/azerbaijan-win-eurovision-song-contest-2011.html|accessdate=16 May 2011}}</ref> Zaradi zmage je [[Pesem Evrovizije 2012]] potekala v azerbajdžanski prestolnici [[Baku]]. Že od 2016 se Azerbajdžani niso uvrstili med najboljših 10. [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] se niso uvrstili niti med najboljših 20, z 22. mestom. Leta [[Pesem Evrovizije 2015|2015]] so se z dvanajstim mestom vrnili med najboljših dvajset. [[Pesem Evrovizije 2016|2016]] so dosegli 17.mesto, [[Pesem Evrovizije 2017|2017]] pa na 14. mesto. [[Pesem Evrovizije 2018|2018]] pa so se uvrstili na 11. mesto v polfinalu, kar je njihova prva ne kvalifikacija v finale. Leta [[Pesem Evrovizije 2019|2019]] pa je popravila in dosegla 8. mesto. Leta [[2020]] je bila [[Pesem Evrovizije]] odpovedana. Leta [[Pesem Evrovizije 2021|2021]] pa je povratna artistka [[Efendi]] dosegla 20. mesta, leta [[Pesem Evrovizije 2022|2022]] pa so desegli 16. in se uvrstili med 20. najboljših. Od leta [[Pesem Evrovizije 2022|2022]] se Azerbajdžan ni uvrstil v finale. [[Slika:ESC2014 - Azerbaijan 04.jpg|sličica|[[Dilara Kazimova]] med nastopom v [[København|Kopehavnu]] leta [[Pesem Evrovizije 2014|2014]]]][[Slika:Eurovision 2022 - Semi-final 2 - Azerbaijan - Nadir Rustamli.jpg|sličica|[[Nadir Rustamli]] med nastopom v [[Torino|Turinu]] leta [[Pesem Evrovizije 2022|2022]]]] == Azerbajdžanski predstavniki == {| class="wikitable sortable" |- bgcolor="#ccccff" ! Leto ! Izvajalec ! Pesem ! Finale ! Točke ! Polfinale ! Točke |----- | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | [[Elnur Hüseynov|Elnur]] & [[Samir Javadzadeh|Samir]] | »Day After Day« | 8. | 132 | 6. | 96 |----- style="background: tan;" | [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] | [[Aysel Teymurzadeh|AySel]] & [[Arash]] | »Always« | 3. | 207 | rowspan="3" style="background: silver;" | 2. | style="background: silver;" |180 |----- | [[Pesem Evrovizije 2010|2010]] | [[Safura Alizade|Safura]] | »Drip Drop« | 5. | 145 | style="background: silver;" |113 |----- | style="background: gold;" |[[Pesem Evrovizije 2011|2011]] | style="background: gold;" |[[Eldar & Nigar]] | style="background: gold;" |»Running Scared« | style="background: gold;" |1. | style="background: gold;" | 221 | style="background: silver;" |122 |----- | [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] | [[Sabina Babayeva]] | »When the Music Dies« | 4. | 150 | colspan="2" style="background: #ccc;" |Gostujoča država |----- style="background: silver;" | [[Pesem Evrovizije 2013|2013]] | [[Farid Mammadov]] | »Hold Me« | 2. | 234 | style="background: gold;" |1. | style="background: gold;" |139 |- |[[Pesem Evrovizije 2014|2014]] |[[Dilara Kazimova]] |»Start a Fire« |22. |33 |9. |57 |- |[[Pesem Evrovizije 2015|2015]] |Elnur Hüseynov |»Hour of the Wolf« |12. |49 |10. |53 |- |[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |[[Samra Rahimli|Samra]] |»Miracle« |17. |117 |6. |185 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Diana Hadžijeva|Dihaj]] |»Skeletons« |14. |120 |8. |150 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Aisel]] |»X My Heart« | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |11. |94 |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Chungiz]] |»Truth« |8. |302 |5. |224 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] | rowspan="2" |[[Samira Efendi|Efendi]] |»Cleopatra« | colspan="4" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Tekmovanje odpovedano |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |»Mata Hari« |20. |65 |8. |138 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Nadir Rustamli]] |»Fade to Black« |16. |106 |10. |96 |- |[[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |[[TuralTuranX]] |'''»'''Tell Me More« | colspan="2" rowspan="4" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center" |Brez finala |14. |4 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Fahree]] & [[Ilkin Dovlatov]] |»Özünlə apar« |14. |11 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Mamagama]] |»[[Run with U (skladba, Mamagama)|Run with U]]« |bgcolor="#FE8080|15. |bgcolor="#FE8080|7 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Jamila Hash|Jiva]] |»Just Go« |bgcolor="#FE8080|15. |bgcolor="#FE8080|2 |} == Viri == {{sklici}} {{Države Evrovizije}} {{Azerbajdžan na Pesmi Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Azerbajdžan na Pesmi Evrovizije|*]] [[Kategorija:Azerbajdžanska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] bfcl7yf0folhttsxluglybmm2hd036t 0 195780 6676622 6674989 2026-05-16T17:29:42Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676622 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=Italija na Pesmi Evrovizije|Flag=Flag of Italy.svg|National selection event=Sanremo|Member station=Italijanska radiotelevizija (RAI)|Apps=50|ESC first=1956|ESC best=1.; 1964, 1990, 2021}} '''[[Italija]]''' je na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' redno nastopala med letoma [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] in [[Pesem Evrovizije 1997|1997]]. Je ena od sedmih držav, ki so nastopile že na prvem izboru. Italijanska sodelujoča radiotelevizija na tekmovanju je [[Rai|Radiotelevisione italiana (RAI)]]. Na tekmovanju je tekmovala brez prekinitve do leta [[Pesem Evrovizije 1980|1980]], v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja pa je večkrat prekinila sodelovanje. Po 13-letni odsotnosti, ki se je začela leta 1998, se je država na tekmovanje vrnila leta [[Pesem Evrovizije 2011|2011]]. [[Italija na Pesmi Evrovizije|Italija]] je na tekmovanju zmagala trikrat, poleg tega pa se je še 16-krat uvrstila med prvih pet. Italija je tekmovanje gostila v [[Neapelj|Neaplju]] ([[Pesem Evrovizije 1965|1965]]), [[Rim|Rimu]] ([[Pesem Evrovizije 1991|1991]]) in [[Torino|Torinu]] ([[Pesem Evrovizije 2022|2022]]). Italija je članica "Velikih pet", države, ki prispevajo največ za [[Pesem Evrovizije|Evrovizijo]]. Leta [[2020]] je bila [[Pesem Evrovizije 2020|pesem Evrovizije]] odpovedana. Leta [[Pesem Evrovizije 2021|2021]] je v [[Rotterdam|Rotterdamu]] osvojila svojo tretjo zmago z rock skupino [[Måneskin|Maneskin]]. Naslednje leto 2022 je tekmovanje gostila v mestu [[Torino|Turin]], vodili so ga [[Laura Pausini|Laura Pausin]]<nowiki/>i, [[Alessandro Cattelan]] in [[Mika]]. == Predstavniki == {| class="wikitable sortable" |- bgcolor="#ccccff" ! Leto ! Izvajalec ! Naslov ! Uvrstitev ! Točke |- | [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] | [[Franca Raimondi]] | »Aprite le finestre« | NA | NA |- | [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] | [[Tonina Torrielli]] | »Amami se vuoi« | NA | NA |- | [[Pesem Evrovizije 1957|1957]] | [[Nunzio Gallo]] | »Corde della mia chitarra« | 6. | 7 |- bgcolor = "#CC9966" | [[Pesem Evrovizije 1958|1958]] | [[Domenico Modugno]] | »Nel blu, dipinto di blu (Volare)« | 3. | 13 |- | [[Pesem Evrovizije 1959|1959]] | [[Domenico Modugno]] | »Piove (Ciao, ciao bambina)« | 6. | 11 |- | [[Pesem Evrovizije 1960|1960]] | [[Renato Rascel]] | »Romantica« | 8. | 5 |- | [[Pesem Evrovizije 1961|1961]] | [[Betty Curtis]] | »Al di là« | 5. | 12 |- | [[Pesem Evrovizije 1962|1962]] | [[Claudio Villa]] | »Addio, addio« | 9. | 3 |- bgcolor = "#CC9966" | [[Pesem Evrovizije 1963|1963]] | [[Emilio Pericoli]] | »Uno per tutte« | 3. | 37 |- bgcolor = "gold" | [[Pesem Evrovizije 1964|1964]] | [[Gigliola Cinquetti]] | »Non ho l'età« | 1. | 49 |- | [[Pesem Evrovizije 1965|1965]] | [[Bobby Solo]] | »Se piangi, se ridi« | 5. | 15 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 1966|1966]] | [[Domenico Modugno]] | »Dio, come ti amo« | 17. | 0 |- | [[Pesem Evrovizije 1967|1967]] | [[Claudio Villa]] | »Non andare più lontano« | 11. | 4 |- | [[Pesem Evrovizije 1968|1968]] | [[Sergio Endrigo]] | »Marianne« | 10. | 7 |- | [[Pesem Evrovizije 1969|1969]] | [[Iva Zanicchi]] | »Due grosse lacrime bianche« | 13. | 5 |- | [[Pesem Evrovizije 1970|1970]] | [[Gianni Morandi]] | »Occhi di ragazza« | 8. | 5 |- | [[Pesem Evrovizije 1971|1971]] | [[Massimo Ranieri]] | »L'amore è un attimo« | 5. | 91 |- | [[Pesem Evrovizije 1972|1972]] | [[Nicola di Bari]] | »I giorni dell'arcobaleno« | 6. | 92 |- | [[Pesem Evrovizije 1973|1973]] | [[Massimo Ranieri]] | »Chi sarà« | 13. | 74 |- bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 1974|1974]] | [[Gigliola Cinquetti]] | »Sì« | 2. | 18 |- bgcolor = "#CC9966" | [[Pesem Evrovizije 1975|1975]] | [[Wess Ghezzi|Wess]] in [[Dori Ghezzi]] | »Era« | 3. | 115 |- | [[Pesem Evrovizije 1976|1976]] | [[Al Bano]] in [[Romina Power]] | »We'll Live It All Again« | 7. | 69 |- | [[Pesem Evrovizije 1977|1977]] | [[Mia Martini]] | »Libera« | 13. | 33 |- | [[Pesem Evrovizije 1978|1978]] | [[Ricchi e Poveri]] | »Questo amore« | 12. | 53 |- | [[Pesem Evrovizije 1979|1979]] | [[Matia Bazar]] | »Raggio di luna« | 15. | 27 |- | [[Pesem Evrovizije 1980|1980]] | [[Alan Sorrenti]] | »Non so che darei« | 6. | 87 |- | [[Pesem Evrovizije 1983|1983]] | [[Riccardo Fogli]] | »Per Lucia« | 11. | 41 |- | [[Pesem Evrovizije 1984|1984]] | [[Alice (pevka)|Alice]] in [[Franco Battiato]] | »I treni di Tozeur« | 5. | 70 |- | [[Pesem Evrovizije 1985|1985]] | [[Albano Carrisi|Al Bano]] in [[Romina Power]] | »Magic Oh Magic« | 7. | 78 |- bgcolor = "#CC9966" | [[Pesem Evrovizije 1987|1987]] | [[Umberto Tozzi]] in [[Raffaele Riefoli|Raf]] | »Gente di mare« | 3. | 103 |- | [[Pesem Evrovizije 1988|1988]] | [[Luca Barbarossa]] | »Vivo (Ti scrivo)« | 12. | 52 |- | [[Pesem Evrovizije 1989|1989]] | [[Anna Oxa]] in [[Fausto Leali]] | »Avrei voluto« | 9. | 56 |- bgcolor = "gold" | [[Pesem Evrovizije 1990|1990]] | [[Toto Cutugno]] | »Insieme: 1992« | 1. | 149 |- | [[Pesem Evrovizije 1991|1991]] | [[Peppino di Capri]] | »Comme è ddoce 'o mare« | 7. | 89 |- | [[Pesem Evrovizije 1992|1992]] | [[Mia Martini]] | »Rapsodia« | 4. | 111 |- | [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] | [[Enrico Ruggeri]] | »Sole d'Europa« | 12. | 45 |- | [[Pesem Evrovizije 1997|1997]] | [[Jalisse]] | »Fiumi di parole« | 4. | 114 |- bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] | [[Raphael Gualazzi]] | »Madness of Love« | 2. | 189 |- | [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] | [[Nina Zilli]] | »L'amore è femmina (Out of love)« | 9. | 101 |- | [[Pesem Evrovizije 2013|2013]] | [[Marco Mengoni]] | »L'essenziale« | 7. | 126 |- | [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] | [[Emma Marrone]] |»La mia città« |21 |33 |- bgcolor = "#CC9966" | [[Pesem Evrovizije 2015|2015]] | [[Il Volo]] |»Grande Amore« |3. |292 |- |[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |[[Francesca Michielin]] |»No Degree of Separation« |16 |124 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Francesco Gabbani]] |»Occidentali's Karma« |6. |334 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Ermal Meta]] in [[Fabrizio Moro]] |»Non Mi Avete Fatto Niente« |5. |308 |- bgcolor="silver" |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Mahmood]] |»Soldi« |2. |472 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[Diodato]] |»Fai rumore« | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Festival odpade |- |- bgcolor = "gold" |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |[[Måneskin]] |»[[Zitti e buoni]]« |1. |524 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Mahmood]] in [[Blanco]] |»Brividi« |6. |268 |- |[[2023]] |[[Marco Mengoni]] |»Due Vite« |4. |350 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Angelina Mango]] |»La noia« |7. |268 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Lucio Corsi]] |»Volevo essere un duro« |5. |256 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Sal Da Vinci]] |»Per sempre si« | | |} == Reference == {{sklici}} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Italijanska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Italija na Pesmi Evrovizije| ]] 8douyk81ribrsphlvmeduf7mpe38d4p 6676953 6676622 2026-05-17T10:06:42Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676953 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=Italija na Pesmi Evrovizije|Flag=Flag of Italy.svg|National selection event=Sanremo|Member station=Italijanska radiotelevizija (RAI)|Apps=50|ESC first=1956|ESC best=1.; 1964, 1990, 2021}} '''[[Italija]]''' je na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' redno nastopala med letoma [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] in [[Pesem Evrovizije 1997|1997]]. Je ena od sedmih držav, ki so nastopile že na prvem izboru. Italijanska sodelujoča radiotelevizija na tekmovanju je [[Rai|Radiotelevisione italiana (RAI)]]. Na tekmovanju je tekmovala brez prekinitve do leta [[Pesem Evrovizije 1980|1980]], v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja pa je večkrat prekinila sodelovanje. Po 13-letni odsotnosti, ki se je začela leta 1998, se je država na tekmovanje vrnila leta [[Pesem Evrovizije 2011|2011]]. [[Italija na Pesmi Evrovizije|Italija]] je na tekmovanju zmagala trikrat, poleg tega pa se je še 16-krat uvrstila med prvih pet. Italija je tekmovanje gostila v [[Neapelj|Neaplju]] ([[Pesem Evrovizije 1965|1965]]), [[Rim|Rimu]] ([[Pesem Evrovizije 1991|1991]]) in [[Torino|Torinu]] ([[Pesem Evrovizije 2022|2022]]). Italija je članica "Velikih pet", države, ki prispevajo največ za [[Pesem Evrovizije|Evrovizijo]]. Leta [[2020]] je bila [[Pesem Evrovizije 2020|pesem Evrovizije]] odpovedana. Leta [[Pesem Evrovizije 2021|2021]] je v [[Rotterdam|Rotterdamu]] osvojila svojo tretjo zmago z rock skupino [[Måneskin|Maneskin]]. Naslednje leto 2022 je tekmovanje gostila v mestu [[Torino|Turin]], vodili so ga [[Laura Pausini|Laura Pausin]]<nowiki/>i, [[Alessandro Cattelan]] in [[Mika]]. == Predstavniki == {| class="wikitable sortable" |- bgcolor="#ccccff" ! Leto ! Izvajalec ! Naslov ! Uvrstitev ! Točke |- | [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] | [[Franca Raimondi]] | »Aprite le finestre« | NA | NA |- | [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] | [[Tonina Torrielli]] | »Amami se vuoi« | NA | NA |- | [[Pesem Evrovizije 1957|1957]] | [[Nunzio Gallo]] | »Corde della mia chitarra« | 6. | 7 |- bgcolor = "#CC9966" | [[Pesem Evrovizije 1958|1958]] | [[Domenico Modugno]] | »Nel blu, dipinto di blu (Volare)« | 3. | 13 |- | [[Pesem Evrovizije 1959|1959]] | [[Domenico Modugno]] | »Piove (Ciao, ciao bambina)« | 6. | 11 |- | [[Pesem Evrovizije 1960|1960]] | [[Renato Rascel]] | »Romantica« | 8. | 5 |- | [[Pesem Evrovizije 1961|1961]] | [[Betty Curtis]] | »Al di là« | 5. | 12 |- | [[Pesem Evrovizije 1962|1962]] | [[Claudio Villa]] | »Addio, addio« | 9. | 3 |- bgcolor = "#CC9966" | [[Pesem Evrovizije 1963|1963]] | [[Emilio Pericoli]] | »Uno per tutte« | 3. | 37 |- bgcolor = "gold" | [[Pesem Evrovizije 1964|1964]] | [[Gigliola Cinquetti]] | »Non ho l'età« | 1. | 49 |- | [[Pesem Evrovizije 1965|1965]] | [[Bobby Solo]] | »Se piangi, se ridi« | 5. | 15 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 1966|1966]] | [[Domenico Modugno]] | »Dio, come ti amo« | 17. | 0 |- | [[Pesem Evrovizije 1967|1967]] | [[Claudio Villa]] | »Non andare più lontano« | 11. | 4 |- | [[Pesem Evrovizije 1968|1968]] | [[Sergio Endrigo]] | »Marianne« | 10. | 7 |- | [[Pesem Evrovizije 1969|1969]] | [[Iva Zanicchi]] | »Due grosse lacrime bianche« | 13. | 5 |- | [[Pesem Evrovizije 1970|1970]] | [[Gianni Morandi]] | »Occhi di ragazza« | 8. | 5 |- | [[Pesem Evrovizije 1971|1971]] | [[Massimo Ranieri]] | »L'amore è un attimo« | 5. | 91 |- | [[Pesem Evrovizije 1972|1972]] | [[Nicola di Bari]] | »I giorni dell'arcobaleno« | 6. | 92 |- | [[Pesem Evrovizije 1973|1973]] | [[Massimo Ranieri]] | »Chi sarà« | 13. | 74 |- bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 1974|1974]] | [[Gigliola Cinquetti]] | »Sì« | 2. | 18 |- bgcolor = "#CC9966" | [[Pesem Evrovizije 1975|1975]] | [[Wess Ghezzi|Wess]] in [[Dori Ghezzi]] | »Era« | 3. | 115 |- | [[Pesem Evrovizije 1976|1976]] | [[Al Bano]] in [[Romina Power]] | »We'll Live It All Again« | 7. | 69 |- | [[Pesem Evrovizije 1977|1977]] | [[Mia Martini]] | »Libera« | 13. | 33 |- | [[Pesem Evrovizije 1978|1978]] | [[Ricchi e Poveri]] | »Questo amore« | 12. | 53 |- | [[Pesem Evrovizije 1979|1979]] | [[Matia Bazar]] | »Raggio di luna« | 15. | 27 |- | [[Pesem Evrovizije 1980|1980]] | [[Alan Sorrenti]] | »Non so che darei« | 6. | 87 |- | [[Pesem Evrovizije 1983|1983]] | [[Riccardo Fogli]] | »Per Lucia« | 11. | 41 |- | [[Pesem Evrovizije 1984|1984]] | [[Alice (pevka)|Alice]] in [[Franco Battiato]] | »I treni di Tozeur« | 5. | 70 |- | [[Pesem Evrovizije 1985|1985]] | [[Albano Carrisi|Al Bano]] in [[Romina Power]] | »Magic Oh Magic« | 7. | 78 |- bgcolor = "#CC9966" | [[Pesem Evrovizije 1987|1987]] | [[Umberto Tozzi]] in [[Raffaele Riefoli|Raf]] | »Gente di mare« | 3. | 103 |- | [[Pesem Evrovizije 1988|1988]] | [[Luca Barbarossa]] | »Vivo (Ti scrivo)« | 12. | 52 |- | [[Pesem Evrovizije 1989|1989]] | [[Anna Oxa]] in [[Fausto Leali]] | »Avrei voluto« | 9. | 56 |- bgcolor = "gold" | [[Pesem Evrovizije 1990|1990]] | [[Toto Cutugno]] | »Insieme: 1992« | 1. | 149 |- | [[Pesem Evrovizije 1991|1991]] | [[Peppino di Capri]] | »Comme è ddoce 'o mare« | 7. | 89 |- | [[Pesem Evrovizije 1992|1992]] | [[Mia Martini]] | »Rapsodia« | 4. | 111 |- | [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] | [[Enrico Ruggeri]] | »Sole d'Europa« | 12. | 45 |- | [[Pesem Evrovizije 1997|1997]] | [[Jalisse]] | »Fiumi di parole« | 4. | 114 |- bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] | [[Raphael Gualazzi]] | »Madness of Love« | 2. | 189 |- | [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] | [[Nina Zilli]] | »L'amore è femmina (Out of love)« | 9. | 101 |- | [[Pesem Evrovizije 2013|2013]] | [[Marco Mengoni]] | »L'essenziale« | 7. | 126 |- | [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] | [[Emma Marrone]] |»La mia città« |21 |33 |- bgcolor = "#CC9966" | [[Pesem Evrovizije 2015|2015]] | [[Il Volo]] |»Grande Amore« |3. |292 |- |[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |[[Francesca Michielin]] |»No Degree of Separation« |16 |124 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Francesco Gabbani]] |»Occidentali's Karma« |6. |334 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Ermal Meta]] in [[Fabrizio Moro]] |»Non Mi Avete Fatto Niente« |5. |308 |- bgcolor="silver" |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Mahmood]] |»Soldi« |2. |472 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[Diodato]] |»Fai rumore« | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Festival odpade |- |- bgcolor = "gold" |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |[[Måneskin]] |»[[Zitti e buoni]]« |1. |524 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Mahmood]] in [[Blanco]] |»Brividi« |6. |268 |- |[[2023]] |[[Marco Mengoni]] |»Due Vite« |4. |350 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Angelina Mango]] |»La noia« |7. |268 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Lucio Corsi]] |»Volevo essere un duro« |5. |256 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Sal Da Vinci]] |»Per sempre si« |5. |281 |} == Reference == {{sklici}} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Italijanska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Italija na Pesmi Evrovizije| ]] a1a0h9g1i8c7zwh07oa1cevef4t83dv 0 195965 6676934 6671586 2026-05-17T09:19:55Z A09 188929 +župnije tolmin, volče, podmelec, cerkno 6676934 wikitext text/x-wiki '''Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji''' zajema [[Cerkev (zgradba)|cerkve]], ki so jih tekom zgodovine iz različnih razlogov podrli bodisi uničili. Seznam ne vključuje cerkva, ki so bile podrte ter nato ponovno sezidane na istem mestu z istim patrocinijem, prav tako pa ne vključuje cerkva, ki so bile desekrirane in predelane v drugačne namene, te so zbrane v [[Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji|seznamu nebogoslužnih cerkva v Sloveniji]]. == Seznam == {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" width=80% ! Slika ! Cerkev ! Naselje ! Leto<br>porušitve/propada ! width=40% | Opis ! Vir |- | |[[Cerkev sv. Aleksandra, Koper|Aleksander]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | | [[Cerkev sv. Andreja, Celje|Andrej]] | [[Celje]] | {{neznano}} | Nekdanja cerkev, ki je stala ob severnem robu mesta. | |- | |[[Cerkev sv. Andreja, Izola|Andrej]] |[[Izola]] |{{neznano}} |7. oktobra 1400 jo je posvetil koprski škof [[Janez Loredan]]. Stala je na Kopenskih vratih izolskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=287}} |- | |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Čezsoča|Anton Puščavnik]] |[[Čezsoča]] |tekom prve svetovne vojne |Starejša cerkev je stala na dnu vasi in je omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. Po porušitvi med prvo svetovno vojno je bila ponovno zgrajena v neoromanskem slogu. |<ref>{{RKD sklic|03567}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=32}} |- | |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Koper|Anton Puščavnik]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Zgrajena 1375 in posvečena 1385. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | {{Slika d|Q66499085}} | [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Brežice|Anton Padovanski]] | [[Brežice]] | {{Hs|1941-12-31}} 1941 | Cerkev nekdanjega [[Frančiškanski samostan Brežice|Frančiškanskega samostana Brežice]] so porušili Nemci ob okupaciji med drugo svetovno vojno; ostal je le prezbiterij, ki je vkomponiran v poslopje [[Gimnazija Brežice|gimnazije]] oz. nekdanjega samostana. | |- | {{Slika d|Q128218438}} | [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Seča|Anton Padovanski]] | [[Seča]] |{{neznano}} | Ostanki nekdanje solinarske cerkvice v Seči, v bližini izliva [[Jernejev kanal|Jernejevega kanala]] in [[škver]]a. | |- | | [[cerkev sv. Antona Puščavnika, Piran|Anton Puščavnik]] | [[Piran]] | {{Hs|1875.}} Tretja četrtina 19. stoletja | Posvečena 23. aprila 1374 in 1640 odstopljena bratovščini [[Filip Neri|sv. Filipa Nerija]], ki jo je prezidala. Podrta v tretji četrtini 19. stoletja. | <ref>{{navedi revijo|magazine=Varstvo spomenikov|year=2009|pages=152–54|first=Mojca Marjana|last=Kovač|publisher=Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije|url=https://situla.gov.si/SI_ZVKDS_VS_VSC_045P_076.html|title=Poročila: Piran - hiša Kumarjeva ulica 3}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Apolinarija, Koper|Apolinarij]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej so častili tudi [[Sveti Krištof|sv. Krištofa]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev sv. Božidarja, Koper|Božidar]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | {{Slika d|Q66458918}} | [[Cerkev sv. Barbare, Idrija|Barbara]] | [[Idrija]] | 1951 | Nekdanja župnijska cerkev [[Župnija Idrija|župnije Idrija]], raketirana leta 1945, podrta po koncu vojne, ostala le kripta z novo posvečenim oltarjem. | |- | {{Slika d|Q60362411}} | [[Cerkev sv. Bernardina, Portorož|Bernardin]] | [[Portorož]] | | Cerkev nekdanjega [[Frančiškani|frančiškanskega]] samostana, ohranjen le [[zvonik]] in [[prezbiterij]], danes je del hotelskega kompleksa Bernardin. | |- | | [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|Ciril in Metod]] | [[Ljubljana]] | | [[Jože Plečnik|Plečnikova]] cerkev, prizidana cerkvi sv. Krištofa, podrta in po podobnih načrtih [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Bežigrad)|na novo postavljena]] v Bežigradu. | <ref>[[Tamara Griesser Pečar]], ''Boj proti veri in cerkvi'', [[Družina (založba)|Družina]], 2007.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Dionizija Aeropagita, Koper|Dionizij Aeropagit]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | | [[Cerkev sv. Duha, Celje (stara cerkev)|Duh]] | [[Celje]] | {{Hs|1962-12-31}} 1962 | Nekdanja cerkev, ki je stala ob Koprivnici pri današnjem [[Hotel Celeia|Hotelu Celeia]], porušena leta 1962; nadomestila jo je [[Cerkev sv. Duha, Celje|nova cerkev]] v Novi vasi. | |- | {{Slika d|Q130564897}} | [[Cerkev sv. Duha, Planina|Duh]] | [[Planina, Postojna|Planina]] | {{Hs|1943-12-31}} 1943 | Nekdanja cerkev, požgana od partizanov leta 1943. | |- | {{Slika d|Q105622896}} | [[Cerkev sv. Elije, Prečna|Elija]] | [[Prečna]] | {{Hs|1938-12-31}} 1938 | Nekdanja župnijska cerkev, ki je bila postopno opuščena po zgraditvi nove [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Prečna|cerkve sv. Antona Padovanskega]] in dokončno porušena leta 1938. | <ref>{{harv|Kolenc et al.|2010|p=207–208}}</ref> |- | {{Slika d|Q130564875}} | [[Cerkev sv. Florijana, Brezovica pri Črmošnjicah|Florijan]] | [[Brezovica pri Črmošnjicah]] | | | |- | {{Slika d|Q104128379}} | [[Cerkev sv. Florijana, Krško|Florijan]] | [[Krško]] | {{Hs|1891-12-31}} 1891 | Nekdanja pokopališka cerkev v Krškem, porušena leta 1891 za namen zgraditve sedanje [[Cerkev sv. Križa, Krško|cerkve sv. Križa]] | |- | |[[Cerkev sv. Florijana, Ježa|Florijan]] |Ježa, [[Volčanski Ruti]] |? |Stala pod vrhom Ježe. Omenjena že 16. maja 1419. Podrta med vladavino Jožefa II. Leta 1931 zgrajena [[Cerkev sv. Florijana, Volčanski Ruti|nova cerkev]] nižje v vasi. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- | | [[Cerkev Imena Jezusovega, Borovec pri Kočevski Reki|Ime Jezusovo]] | [[Borovec pri Kočevski Reki]] | | Podružnična cerkev, zgrajena leta 1753, požgana leta 1943, ruševine so bile odstranjene po drugi svetovni vojni. | <ref>{{RKD sklic|1647}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jakoba, Breginj|Jakob]] |[[Breginj]] |? |Stala južno od [[Cerkev sv. Nikolaja, Breginj|cerkve sv. Nikolaja]]. Omenjena leta 1580. Morda identična [[Cerkev sv. Jakoba, Livek|cerkvi sv. Jakoba]] na [[Livek|Livku]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=36}} |- | {{Slika d|Q66458935}} | [[Cerkev sv. Jakoba, Kunšperk|Jakob]] | [[Kunšperk]] | | župnijska cerkev Župnije Kunšperk, ki je po opustitvi prenesla vlogo župnijske cerkve na [[cerkev sv. Petra, Bistrica ob Sotli]] ([[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami]]); danes izginul objekt se je nahajal na današnjem naslovu Kunšperk 27 | <ref>http://www.bistricaobsotli.si/vsebina.asp?id=59{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jakoba, Volče|Jakob]] |[[Volče, Tolmin|Volče]] |? |Stala na vrhu planine na vrhu sv. Jakoba na priprošnjo lokalnih prebivalcev. Omenjena 6. marca 1493. 11. junija 1779 je bila interdicirana. Ruševine so vidne. |<ref>{{RKD sklic|16223}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=41}} |- | [[Slika:Cerkev sv. Jakoba v Žužemberku 1930.jpg|center|150px]] | [[Cerkev sv. Jakoba, Žužemberk|Jakob]] | [[Žužemberk]] | {{Hs|1956-12-31}} 1956 | podružnična cerkev je bila med 2. svetovno vojno močno poškodovana in leta 1956 porušena | |- | {{Slika d|Q105622864}} | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo|Janez Krstnik]] | [[Senovo]] | | nekdanja župnijska cerkev, ki so jo porušili ob izgradnji nove [[Cerkev Vstalega Odrešenika, Senovo|cerkve Vstalega Odrešenika]] (zgrajena leta 1975) | <ref>[http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 Župnija Senovo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131007162804/http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 |date=2013-10-07 }}, Kamra.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- | {{Slika d|Q93275954}} | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija|Janez Krstnik]] | [[Stare Slemene]] ([[Žička kartuzija]]) | | v jožefinskih reformah opuščena samostanska cerkev [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]], 2022 prenovljena z novo streho | |- | |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Tolmin|Janez Krstnik]] |[[Tolmin]] |? |Prvič omenjena leta 1194, a verjetno starejša. Stala je v središču Tolmina. Podrta s koncem 18. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|18084}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=37}} |- | {{Slika d|Q130553194}} | [[Cerkev sv. Janeza in Pavla, Babiči|Janez in Pavel]] | [[Babiči]] | | cerkvi se je v 60. letih porušila streha, leta 2007 pa so se začela dela na sanaciji zidov; cerkev ostaja nepokrita, vendar priložnostno služi za poroke, danes spada pod [[Župnija Marezige|Župnijo Marezige]] | <ref>[https://zupnija-marezige.rkc.si/index.php/content/display/55/rojci/20 Podružnica Rojci], Zupnija-marezige.rkc.si, pridobljeno 18. oktober 2024.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jedrti, Grčarevec|Jedrt]] |[[Grčarevec]] | |Stala je na zahodnem robu [[Planinsko polje|Planinskega polja]], pod današnjo magistralno cesto Ljubljana–Postojna in nad vodnim izvirom. Ohranil se je le kamnit prag s posnetima vogaloma. Zapuščena je bila okoli leta 1761 |<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvici-sv-jedrti-na-planinskem-polju.html|title=O cerkvi sv. Jedrti na Planinskem polju|accessdate=6. september 2025|website=Mojaobcina.si/logatec|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref> |- | {{Slika d|Q130564858}} | [[Cerkev sv. Jedrti, Podkraj|Jedrt]] | [[Podkraj, Ajdovščina|Podkraj]] | | | |- | {{Slika d|Q18515901}} | [[Cerkev sv. Jere, Gabrje|Jera]] | [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] ([[Trdinov vrh]]) | | cerkev, od katere je ohranjen le temeljni obod, je leta 2012 dobila novo streho na kovinski konstrukciji | |- | {{Slika d|Q66499056}} | [[Cerkev sv. Jošta, Ključevica|Jošt]] | [[Ključevica]] (hrib [[Kum]]) | {{Hs|1961-12-31}} 1961 | Ena izmed dveh cerkva na [[Kum]]u (1220 m), porušena leta 1961 zaradi izgradnje RTV oddajnika. | <ref>[http://www.kam.si/romarske_cerkve/kum.html Podružnična cerkev sv. Neže], Kam.si, pridobljeno 5. januar 2016.</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Jošta, Trebenče|Jošt]] |[[Trebenče]] |? |Po legendi stala nad prepadom, odnesel jo je plaz. Omenjena že leta 1595. Nadomestila jo je nova [[Cerkev sv. Jošta, Trebenče|cerkev sv. Jošta]]. |<ref>{{RKD sklic|03603}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Drežnica|Jurij]] |[[Drežnica]] |1911 |Zgrajena po letu 1495, podrta 1911. Na njenem mestu danes stoji [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica|cerkev Srca Jezusovega]], zgrajena leta 1913. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Ilovica|Jurij]] |Ilovica, [[Kneža]] |1762 |Gotska cerkev stala na območju rimske zaporne utrdbe, porušena marca 1762, njen material je bil porabljen za izgradnjo nove [[Cerkev sv. Jurija, Kneža|cerkve sv. Jurija]] v središču Kneže na mestu kapele Frančiška Ksaverija, portal je bil v celotni prenešen v novejšo cerkev. |<ref>{{RKD sklic|18099}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=44}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Koper|Jurij]] |Brol, [[Koper]] |{{neznano}} |Leta 1391 jo je posvetil [[Janez Loredan]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | | [[Cerkev sv. Jurija, Ortnek|Jurij]] | [[Ortnek]] | | | |- | {{Slika d|Q66458862}} | [[Cerkev sv. Jurija, Škale|Jurij]] | [[Škale]] | | Porušena po 2. svetovni vojni zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|premogovnikom Velenje]]. | |- | |[[Cerkev sv. Justa, Podbela|Just]] |[[Podbela]] |? |Neznana cerkev, omenjena samo v vizitacijskem dnevniku iz leta 1570. |{{Sfn|Höfler|2016|p=35}} |- | {{Slika d|Q66535370}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Rakov Škocjan|Kancijan]] | [[Rakov Škocjan, Cerknica|Rakov Škocjan]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske, Koper|Katarina Aleksandrijska]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Zubenaških vrat koprskega obzidja. Pred odprtjem Pretorske palače je bila posvečena papežu [[Papež Silvester I.|sv. Silvestru]]. |{{sfn|Likar|2010|p=286}} |- | | [[Samostan klaris Ljubljana|Klara]] | [[Ljubljana]] | 1895 | Cerkev nekdanjega Samostana klaris Ljubljana, porušena je bil po [[Ljubljanski potres (1895)|ljubljanskem potresu leta 1895]]. |{{sfn|Lavrič|Hančič|2019|p=347}} |- | |[[Cerkev sv. Klemna, Koper|Klemen]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej je bil relief [[Karel Boromejski|Karla Boromejskega]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | | [[Cerkev sv. Krištofa, Ljubljana|Krištof]] | [[Ljubljana]] | {{Hs|1958-12-31}} 1958 | baročna stavba, stala je pri starem mestnem pokopališču; ob njej so kasneje prizidali Plečnikovo [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|cerkev sv. Cirila in Metoda]]; porušena v letih 1957–1958 | |- | {{Slika d|Q130565121}} | [[Cerkev sv. Kozme in Damjana, Onek|Kozma in Damjan]] | [[Onek]] | | | |- | {{Slika d|Q130564850}} | [[Cerkev sv. Križa, Blatnik pri Črmošnjicah|Križ]] | [[Blatnik pri Črmošnjicah]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Križa, Kobarid|Križ]] |[[Kobarid]] |? |Stala je na pokopališču v Kobaridu, omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1747. |{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- | [[Slika:Spomenik na takratnem idrijskem mestnem pokopališču ob cerkvi Svetega Križa 1923 (cropped).jpg|150px]] | [[Cerkev sv. Križa, Idrija|Križ]] | [[Idrija]] | {{Hs|1967-12-31}} 1967 | baročna pokopališka cerkev, porušena leta 1967 med izgradnjo današnje [[cerkev sv. Jožefa Delavca, Idrija|župnijske cerkve sv. Jožefa]]; ohranjen samo zvonik | |- | {{Slika d|Q130564992}} | [[Cerkev sv. Lenarta, Col (stara cerkev)|Lenart]] | [[Col, Ajdovščina|Col]] | {{Hs|1937-12-31}} 1937 | stara župnijska cerkev, stala je na pokopališču, podrta je bila leta 1937 | <ref>[http://zupnija-col.rkc.si/index.php/content/display/65/o_nas/20 Nekaj podatkov iz zgodovine naše župnije in cerkve], Zupnija-col.rkc.si, pridobljeno 26. januar 2021.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Lenarta, Koper|Lenart]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Imela je tudi oltar, posvečen sv. Valentinu. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca, Bovec|Lovrenc]] |Dvor, [[Bovec]] |? |Verjetno bamberškega izvora iz prve polovice 11. stoletja ter kasneje pripadla benediktinskemu dvoru na Dvoru. Omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|17704}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- | | [[Cerkev sv. Lovrenca, Trava|Lovrenc]] | [[Trava, Loški Potok|Trava]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca in Donata, Koper|Lovrenc in Donat]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Bošadraških vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | {{Slika d|Q69405558}} | [[Cerkev sv. Lucije, Dražgoše (stara cerkev)|Lucija]] | [[Dražgoše]] | | nekdanja župnijska cerkev, porušena v 2. svetovni vojni, minirali so jo Nemci | |- | {{Slika d|Q66458926}} | [[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Grahovo (stara cerkev)|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Grahovo, Cerknica|Grahovo]] | | nekdanja cerkev v Grahovem, predhodnica današnje | |- | |[[Cerkev Marije Nove, Koper|Marija Nova]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Izpričana leta 1488 ob vselitvi bratovščine. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | {{Slika d|Q66537932}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Radlje ob Dravi|Marijino vnebovzetje]] | [[Radlje ob Dravi]] | | porušena cerkev nekdanjega [[Samostan dominikank Marenberg|Samostana dominikank Marenberg]] | |- | |[[Cerkev sv. Marjete, Koper|Marjeta]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | {{Slika d|Q18729291}} | [[Cerkev sv. Marjete, Kunšperk|Marjeta]] (Kozja Peč) | [[Kunšperk]] | | | |- | {{Slika d|Q130564882}} | [[Cerkev sv. Marjete, Palčje|Marjeta]] | [[Palčje]] | | | |- | |[[Stara cerkev sv. Marka, Koper|Marko]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Marka, Markovec|Marko na Markovcu]] |Markovec, [[Koper]] |{{neznano}} |Pri vrhu Markovca, v ruševinah, podrta neznanega leta. Njeni deli so vgrajeni v današnjo [[Cerkev sv. Marka, Koper|cerkev sv. Marka]]. |<ref>{{Navedi splet|title=Župnija Koper - sv. Marko, Markovec|url=https://zupnija-kopersvetimarko.rkc.si/index.php/content/display/12/20/20|website=zupnija-kopersvetimarko.rkc.si|accessdate=2026-05-02}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Martina, Kozlov Rob|Martin]] |[[Grad Tolmin]] |domnevno med prvo svetovno vojno |Cerkev iz 14. ali 15. stoletja, ležala naj bi poleg ruševin gradu, vendar lokacije ni možno določiti. Domnevno porušena med obstreljevanjem med prvo svetovno vojno. |{{Sfn|Höfler|2016|p=40}} |- | {{Slika d|Q66458919}} | [[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko (stara)|Martin]] | [[Poljane nad Škofjo Loko]] | {{Hs|1954-12-31}} 1954 | porušena leta 1954, na mestu nje leta 1967 zgrajena [[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko|nova cerkev]] | <ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20101206/C/312069971/poljane-kdo-vas-bo-ljubil Poljane, kdo vas bo ljubil], Arhiv.gorenjskiglas.si, pridobljeno 28. november 2017.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Martina, Trnovo ob Soči|Martin]] |[[Trnovo ob Soči]] |prva polovica 19. stoletja |Prvič omenjena leta 1570, od 1755 imela kapelanijo. V Franciscejskemu katastru označena kot profanirana cerkev sv. Simona na polju. |<ref>{{RKD sklic|05037}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- | |[[Cerkev sv. Mateja, Koper|Matej]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | {{Slika d|Q5037116}} | [[Cerkev Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]] | [[Maribor]] | | nekdanja samostanska cerkev, ki je stala na mestu današnje [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|bazilike Matere Usmiljenja]] | |- | | [[cerkev sv. Mihaela, Borovec pri Kočevski Reki|Mihael]] | [[Borovec pri Kočevski Reki]] | {{Hs|1952-12-31}} 1952 | nekdanja župnijska cerkev, zgrajena 1858–1863, požgana leta 1943, njene ruševine odstranjene leta 1952 | |- | {{Slika d|Q68549497}} | [[Cerkev sv. Mihaela, Drama|Mihael]] | [[Drama, Šentjernej|Drama]] | | nekdanja cerkev v srednjem veku požganega trga [[Gutenwerth]]; patrocinij je domneven | <ref>{{RKD sklic|1595}}</ref> |- | {{Slika d|Q66535034}} | [[Cerkev sv. Mihaela, Družmirje|Mihael]] | [[Družmirje]] | {{Hs|1975-03-01}} 1. marec 1975 | porušena 1. marca 1975 zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|Premogovnikom Velenje]] | <ref>[http://www.sostanj.si/index.php?Itemid=173&id=13&option=com_content&task=view Zgodovina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160214005306/http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&task=view&id=13&Itemid=173 |date=2016-02-14 }}, Sostanj.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Mihaela, Koper|Mihael]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Bača pri Modreju|Nikolaj]] |[[Bača pri Modreju]] |? |Zgrajena leta 1644, zaprta in opuščena v času [[Jožefinske reforme|jožefinskih reform]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Labinje|Nikolaj]] |[[Labinje]] |? |Prvič omenjena leta 1570, domnevno rudarska cerkev. Ohranjen samo zvonik. |<ref>{{RKD sklic|28013}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja v pristanišču, Koper|Nikolaj v pristanišču]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Vrat sv. Martina koprskega obzidja. Se razlikuje od novejše [[Cerkev sv. Nikolaja, Koper|cerkve sv. Nikolaja]], ki še stoji. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Piran (pristanišče)|Nikolaj v pristanišču]] |[[Piran]] |1859 |Postavljena v 10. ali 11. stoletju, podrta leta 1859. Stala na območju današnjega [[Akvarij Piran|Akvarija Piran]]. Oltar z oltarno sliko je danes v [[Cerkev sv. Petra, Piran|cerkvi sv. Petra]]. |<ref>{{Navedi revijo|last=Mihelič|first=Darja|date=1996|title=Paberki iz piranskega kapiteljskega arhiva|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1F2BKCW|magazine=Kronika|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|issue=št. 2/3|page=8|cobiss=4357933}}</ref> |- | {{Slika d|Q105568910}} | [[Cerkev sv. Neže, Reštanj|Neža]] | [[Reštanj]] | {{Hs|1920-01-08}} 8. januar 1920 | Nekdanja cerkev, ki je ležala na jugozahodnem pobožju grajskega hriba [[Grad Reštanj|gradu Reštanj]], porušili so jo 8. januarja 1920 za namen širitve [[Premogovnika Senovo|Premogovnika Senovo]]. [[Trboveljska premogokopna družba]] (lastnica premogovnika) je [[Župnija Koprivnica|župniji Koprivnici]] za rušitev plačala odškodnino. | {{sfn|Seher|1986|p=133}} |- | {{Slika d|Q137825247}} | [[Cerkev sv. Petra, Pristava pri Leskovcu|Peter]] | [[Pristava pri Leskovcu]] | {{Hs|1800-12-31}} 18. stoletje | stala blizu [[Dvorec Globelo|Dvorca Globelo]], opuščena v 18. stoletju | {{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=102}} |- | |[[Cerkev sv. Pavla, Žabče|Pavel]] |[[Žabče]] |po 1759 |Opuščena po prenovi [[Cerkev sv. Marka, Žabče|cerkve sv. Marka]] v Žabčah okrog leta 1759. Po cerkvi se imenuje praznik šempav. Ruševine vidne. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- | {{Slika d|Q66481147}} | [[Cerkev sv. Petra, Stopno|Peter]] | [[Stopno, Škocjan|Stopno]] | | zaradi slabega stanja porušena po letu 1945 | <ref>{{RKD sklic|25618}}</ref> |- | {{Slika d|Q128789108}} | [[Cerkev sv. Petra in Pavla, Črmošnjice|Peter in Pavel]] | [[Črmošnjice, Semič|Črmošnjice]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Koper|Peter in Pavel]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | {{Slika d|Q69597415}} | [[Cerkev sv. Roka, Novo mesto|Rok]] | [[Novo mesto]] | | poškodovana med 2. svetovno vojno, po vojni propadla | <ref>[http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 Porušena cerkev svetega Roka pri Jedinščici] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190901095457/http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 |date=2019-09-01 }}, Zupnija-nm-smihel.si, pridobljeno 1. september 2019.</ref> |- | {{Slika d|Q17021452}} | [[Cerkev sv. Rozalije, Ljubljana|Rozalija]] | [[Ljubljana]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Silvestra, Bovec|Silvester]] |[[Bovec]] |? |Prvič omenjena leta 1585 ali 1595. Njene ruševine verjetno stojijo med hriboma Ravelnik in Stržišče nad sotočjem Soče in [[Koritnica (reka)|Koritnice]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- | |[[Cerkev sv. Sofije, Koper|Sofija]] |[[Koper]] |{{Hs|1818}}pred 1818 |Cerkev, občasno imenovana kot kapela, je stala na oboku (starih) Izolskih vrat na notranjem [[Koprsko obzidje|koprskemu obzidju]]. Cerkev porušena z rušitvijo mestnih vrat, ki se na Franciscejskemu katastru 1818 ne pojavijo več. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Štefana, Koper|Štefan]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | | [[Cerkev sv. Štefana, Teharje|Štefan]] | [[Teharje]] | {{Hs|1974-12-31}} 1974 | Med drugo svetovno vojno je bila zadeta v letalskem napadu; leta 1958 so jo porušili. Pripadajoči zvonik je bil porušen leta 1974. | <ref>{{Navedi splet|url=http://www.zupnija-teharje.si/?mod=3|title=Župnija sv. Martina na Teharjah|accessdate=17. 4. 2025|website=Župnija Teharje}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Tomaža, Mlinsko|Tomaž]] |[[Mlinsko]] |1757 |Prvič omenjena leta 1473 kot cerkev sv. Ubalda. Podrta zaradi nestabilnega terena in na novo sezidana v [[Idrsko|Idrskem]] z [[Cerkev sv. Tomaža, Idrsko|istim patrocinijem]]. | |- | {{Slika d|Q105712864}} | [[Cerkev sv. Tomaža, Vrhpolje|Tomaž]] | [[Vrhpolje, Hrpelje - Kozina|Vrhpolje]] | | Zaradi bližine slovensko-italijanske meje obmejna enota Jugoslovanske ljudske armade ni dovolila uporabljati cerkve ter pokopališča. Župnišče, mežnarija in cerkev so bili postopoma uničeni. | <ref>[http://katoliska-cerkev.si/sv-tomaz-povezuje-slovence-na-meji Sv. Tomaž povezuje Slovence na meji], Katoliska-cerkev.si, pridobljeno 26. november 2017.</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Ubalda, Orehek|Ubald]] |[[Orehek, Cerkno|Orehek]] |1740 |Zgrajena pod zaselkom Na Nemcih, zaradi plazovitega območja podrta 22. maja 1740. Leta 1743 je bila zahodneje zgrajena [[Cerkev sv. Ubalda, Orehek|nova cerkev sv. Ubalda]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- | {{Slika d|Q137825248}} | [[Cerkev sv. Urbana, Veniše|Urban]] | [[Veniše]] | {{Hs|1800-12-31}} konec 18. stoletja | postavljena verjetno sredi 17. stoletja, konec 18. stoletja že v ruševinah | {{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=101}}{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=363-364}} |- | |[[Cerkev sv. Urha, Koper|Urh]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Starejšo cerkev je 13. aprila 1221 posvetil [[bl. Absalom]], ki je bila nato podrta. Novejšo je 21. oktobra 1239 posvetil [[Tomaž Contarini]]. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | {{Slika d|Q130564953}} | [[Cerkev sv. Valentina, Šmaver|Valentin]] | [[Šmaver, Nova Gorica|Šmaver]] (hrib [[Sabotin]]) | {{Hs|1782}}opuščena 1782 | Cerkev vsaj od leta 1502 s kaplanom, v 18. stoletju prebivališče puščavnikov. Opuščena tekom jožefinskih reform, močno poškodovana tekom prve svetovne vojne. Danes v ruševinah posvečen manjši oltar. | <ref>{{Navedi splet|title=Cerkev sv. Valentina na Sabotinu|url=https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu|website=Sabotin park miru|accessdate=2025-12-26|first=Beatriče|last=Žbona Trkman}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Vida in Modesta, Koper|Vid in Modest]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev Vseh svetih, Piran|Vseh svetih]] |[[Koper]] |{{neznano}} | 1. novembra 1340 jo je posvetil [[Marko Semitecolo]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |} === Cerkve na Kočevskem === Na Kočevskem, kjer so živeli [[Kočevarji]], je nekdaj stalo 123 cerkva in kapel (spadale so pod 17 župnij). Danes jih stoji okoli 30, ker so jih nekaj že popravili ali rekonstruirali. Od 95 uničenih cerkva, je še nekaj takšnih, katerih ruševine so dobro vidne.<ref>http://www2.arnes.si/~krsrd1/conference/Speeches/Ferenc_slo.htm</ref> {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" width=80% ! Slika ! Cerkev ! Naselje ! Leto<br>propada ! width=40% | Opis ! Vir |- | {{Slika d|Q130565085}} | [[Cerkev sv. Ambroža, Kočarji|Ambrož]] | [[Kočarji]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Ane, Beli Kamen|Ana]] | [[Beli Kamen]] | | | |- | {{Slika d|Q130565108}} | [[Cerkev sv. Ana, Mačkovec|Ana]] | [[Mačkovec, Kočevje|Mačkovec]] | | | |- | {{Slika d|Q137799517}} | [[Cerkev sv. Andreja, Kleč|Andrej]] | [[Kleč, Kočevje|Kleč]] | {{Hs|1943-12-31}} 1943 | cerkev so leta 1943 požgale italijanske sile med roško ofenzivo | |- | | [[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Kleč|Anton Puščavnik]] | [[Kleč, Kočevje|Kleč]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Device Marije, Trnovec|Devica Marija]] | [[Trnovec, Kočevje|Trnovec]] | | | |- | {{Slika d|Q128789444}} | [[Cerkev sv. Elije, Spodnji Log|Elija]] | [[Spodnji Log, Kočevje|Spodnji Log]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Filipa in Jakoba, Mlaka pri Kočevski Reki|Filip in Jakob]] | [[Mlaka pri Kočevski Reki]] | | rekonstruirana | |- | | [[Cerkev sv. Florijana, Brezje|Florijan]] | [[Brezje]] | | stoji del zidov cerkve in zvonika | |- | | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Cvišlerji|Janez Krstnik]] | [[Cvišlerji]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Kočevska Reka (stara cerkev)|Janez Krstnik]] | [[Kočevska Reka]] | | na lokaciji stoji nova cerkev | |- | {{Slika d|Q130565141}} | [[Cerkev sv. Jurija, Novi Lazi|Jurij]] | [[Novi Lazi]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Križa, Blatnik pri Črnomlju|Križ]] | [[Blatnik pri Črnomlju]] | | stoji zvonik in obod cerkve | |- | | [[Cerkev Marije Snežne, Vrbovec|Marija Snežna]] | [[Vrbovec, Kočevje|Vrbovec]] | | | <ref>{{RKD sklic|2154}}</ref> |- | {{Slika d|Q130565061}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Koče|Marijino vnebovzetje]] | [[Koče, Kočevje|Koče]] | | | |- | {{Slika d|Q130565147}} | [[Cerkev sv. Marjete, Stari Log|Marjeta]] | [[Stari Log, Kočevje|Stari Log]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Miklavža, Mala Gora|Miklavž]] | [[Mala Gora, Kočevje|Mala Gora]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Petra in Pavla, Pugled pri Starem Logu|Peter in Pavel]] | [[Pugled pri Starem Logu]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Roka, Smuka|Rok]] | [[Smuka]] | | ohranjen je tlak, delno rekonstruiran oltarni del | |- | | [[Cerkev sv. Štefana in Antona Padovanskega, Koblarji|Štefan in Anton Padovanski]] | [[Koblarji]] | | na lokaciji je postavljena kapelica | |- | | [[Cerkev sv. Uršule, Stari Breg|Uršula]] | [[Stari Breg]] | | | |} === Pravoslavne cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" width=80% ! width=3% | Slika ! Cerkev ! Naselje ! Leto<br>propada ! width=40% | Opis ! Vir |- | {{Slika d|}} | [[Cerkev sv. Elije, Brje pri Koprivi|Elija]] | [[Brje pri Koprivi]] | | | |- | {{Slika d|Q19933066)}} | [[Cerkev sv. Lazarja, Maribor|Lazar]] | [[Maribor]] | {{Hs|1941-04-31}} april 1941 | stala je na Trgu generala Maistra in so jo po ukazu nemškega okupatorja še nedograjeno podrli zajeti jugoslovanski vojaki aprila 1941. | <ref>{{Navedi splet |url=http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |title=Yugokronika.mojforum.si |accessdate=2009-01-16 |archive-date=2008-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080322034422/http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |url-status=dead }}</ref> |- | {{Slika d|}} | [[Cerkev sv. Petra, Paunoviči|Peter]] | [[Paunoviči]] | | | <ref>[http://www.lokalno.si/2014/01/07/108890/zgodba/Bozic_v_pravoslavnih_Milicih/ Božič v pravoslavnih Miličih], Lokalno.si.</ref> |- | {{Slika d|Q13567595}} | [[Cerkev sv. Save, Celje|Sava]] | [[Celje]] | {{Hs|1941-04-09}} 9. april 1941 | | |- | {{Slika d|}} | [[Cerkev sv. Stevana, Marindol|Stevan]] | [[Marindol]] | | | <ref>Martin Tomažin, ''[http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Tomazin-Martin.PDF Uskoške populacije na Jugovzhodu Slovenije]'', Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2004.</ref> |} === Evangeličanske cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" width=80% ! Slika ! Cerkev ! Naselje ! Leto<br>propada ! width=40% | Opis ! Vir |- | {{Slika d|Q60352064}} | [[Evangeličanska cerkev, Arja vas|Evangeličanska cerkev]] | [[Arja vas]] (Govče) | {{Hs|1600-01-20}} 20. januar 1600 | rotunda, zgrajena leta 1589, porušena v protireformacijski akciji 20. januarja 1600 | <ref>[https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/protestantska-cerkev-na-govcah.html Protestantska cerkev na Govčah], Kamra.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |- | {{Slika d|Q105622655}} | [[Evangeličanska cerkev, Celje|Evangeličanska cerkev]] | [[Celje]] | {{Hs|1964-12-31}} 1964 | neogotska cerkev, zgrajena leta 1906, po 2. svetovni vojni dana na razpolago starokatoliški skupnosti, leta 1964 porušena zaradi propadanja | <ref>Lejla Valentić in drugi, ''[https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201303712.pdf O pravoslavnih in protestantskih porušenih svetiščih v Celju]'', raziskovalna naloga, I. gimnazija v Celju, Celje 2003, stran 23.</ref> |- | {{Slika d|Q105622649}} | [[Evangeličanska cerkev, Radlje ob Dravi|Evangeličanska cerkev]] | [[Radlje ob Dravi]] | | zgrajena leta 1905, porušena po drugi svetovni vojni | <ref>[https://lokalec.si/novice/sovrazniki-v-isti-domovini-kaksna-zabloda-kaksen-zlocin/ »Sovražniki v isti domovini! Kakšna zabloda, kakšen zločin!«], Lokalec.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |} {{Škrbinski seznam}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{Navedi knjigo|title=Marija na jezeru: 1000 let župnije Leskovec pri Krškem|publisher=Družina|year=2025|isbn=978-961-04-1191-8|location=Ljubljana|cobiss=235513091|editor-last1=Černelič Krošelj|editor-first1=Alenka|editor-last2=Gnidovec|editor-first2=Matej}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2016|isbn=978-961-7004-01-4|location=Ljubljana|cobiss=286622464|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/36126}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2017|isbn=978-961-7004-05-2|location=Ljubljana|cobiss=291693056|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/38022}} *{{navedi knjigo|first1=Marko|last1=Kolenc|last2=Kren|first2=Janez|first3=Marinka|last3=Dražumerič|first4=Joži|last4=Vesel|last5=Mesojedec|first5=Marko|first6=Anton|last6=Marinko|title=Sto let s svetim Antonom Padovanskim|year=2010|publisher=[[Župnija Prečna]]|location=Prečna|cobiss=251083264|ref={{harvid|Kolenc et al.|2010}}}} *{{navedi knjigo|editor-first1=Ana|editor-last1=Lavrič|editor-first2=Damjan|editor-last2=Hančič|title=Odsev Luči: Štiridesetletnica oživitve Klarine karizme v Sloveniji|publisher=Samostan Brezmadežne sester klaris Nazarje|location=Nazarje|year=2019|isbn=978-961-94470-1-7|cobiss=299386880}} *{{navedi revijo|last=Likar|first=Darko|year=2010|title=Arhitektura cerkva nad mestnimi vrati notranjega obzidja v Kopru in oratorija sv. Jakoba nad Poljskimi vrati v Piranu|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWR6903O|magazine=Annales. Series historia et sociologia|publisher=Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče; Zgodovinsko društvo za južno Primorsko|page=278|cobiss=1949651|number=2}} * {{navedi knjigo|first=Anton|last=Seher|title=Zgodovina Premogovnika Senovo|year=1986|publisher=SOZD REK "Edvard Kardelj" – DO RPS, DO Rudnik rjavega premoga Slovenije TOZD Rudnik rjavega premoga Slovenije|location=Senovo|cobiss=8619681}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Former churches in Slovenia|Ruševinske in nekdanje cerkve v Sloveniji}} {{Cerkve v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Ruševinske in izginule cerkve v Sloveniji| ]] p0oh50gxxrh5ecxpd5sjjsw2q6nniqt 6676978 6676934 2026-05-17T11:12:30Z Janezdrilc 3152 /* Seznam */ pp Kunšperk (ni bila župnijska cerkev) 6676978 wikitext text/x-wiki '''Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji''' zajema [[Cerkev (zgradba)|cerkve]], ki so jih tekom zgodovine iz različnih razlogov podrli bodisi uničili. Seznam ne vključuje cerkva, ki so bile podrte ter nato ponovno sezidane na istem mestu z istim patrocinijem, prav tako pa ne vključuje cerkva, ki so bile desekrirane in predelane v drugačne namene, te so zbrane v [[Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji|seznamu nebogoslužnih cerkva v Sloveniji]]. == Seznam == {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" width=80% ! Slika ! Cerkev ! Naselje ! Leto<br>porušitve/propada ! width=40% | Opis ! Vir |- | |[[Cerkev sv. Aleksandra, Koper|Aleksander]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | | [[Cerkev sv. Andreja, Celje|Andrej]] | [[Celje]] | {{neznano}} | Nekdanja cerkev, ki je stala ob severnem robu mesta. | |- | |[[Cerkev sv. Andreja, Izola|Andrej]] |[[Izola]] |{{neznano}} |7. oktobra 1400 jo je posvetil koprski škof [[Janez Loredan]]. Stala je na Kopenskih vratih izolskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=287}} |- | |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Čezsoča|Anton Puščavnik]] |[[Čezsoča]] |tekom prve svetovne vojne |Starejša cerkev je stala na dnu vasi in je omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. Po porušitvi med prvo svetovno vojno je bila ponovno zgrajena v neoromanskem slogu. |<ref>{{RKD sklic|03567}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=32}} |- | |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Koper|Anton Puščavnik]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Zgrajena 1375 in posvečena 1385. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | {{Slika d|Q66499085}} | [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Brežice|Anton Padovanski]] | [[Brežice]] | {{Hs|1941-12-31}} 1941 | Cerkev nekdanjega [[Frančiškanski samostan Brežice|Frančiškanskega samostana Brežice]] so porušili Nemci ob okupaciji med drugo svetovno vojno; ostal je le prezbiterij, ki je vkomponiran v poslopje [[Gimnazija Brežice|gimnazije]] oz. nekdanjega samostana. | |- | {{Slika d|Q128218438}} | [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Seča|Anton Padovanski]] | [[Seča]] |{{neznano}} | Ostanki nekdanje solinarske cerkvice v Seči, v bližini izliva [[Jernejev kanal|Jernejevega kanala]] in [[škver]]a. | |- | | [[cerkev sv. Antona Puščavnika, Piran|Anton Puščavnik]] | [[Piran]] | {{Hs|1875.}} Tretja četrtina 19. stoletja | Posvečena 23. aprila 1374 in 1640 odstopljena bratovščini [[Filip Neri|sv. Filipa Nerija]], ki jo je prezidala. Podrta v tretji četrtini 19. stoletja. | <ref>{{navedi revijo|magazine=Varstvo spomenikov|year=2009|pages=152–54|first=Mojca Marjana|last=Kovač|publisher=Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije|url=https://situla.gov.si/SI_ZVKDS_VS_VSC_045P_076.html|title=Poročila: Piran - hiša Kumarjeva ulica 3}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Apolinarija, Koper|Apolinarij]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej so častili tudi [[Sveti Krištof|sv. Krištofa]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev sv. Božidarja, Koper|Božidar]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | {{Slika d|Q66458918}} | [[Cerkev sv. Barbare, Idrija|Barbara]] | [[Idrija]] | 1951 | Nekdanja župnijska cerkev [[Župnija Idrija|župnije Idrija]], raketirana leta 1945, podrta po koncu vojne, ostala le kripta z novo posvečenim oltarjem. | |- | {{Slika d|Q60362411}} | [[Cerkev sv. Bernardina, Portorož|Bernardin]] | [[Portorož]] | | Cerkev nekdanjega [[Frančiškani|frančiškanskega]] samostana, ohranjen le [[zvonik]] in [[prezbiterij]], danes je del hotelskega kompleksa Bernardin. | |- | | [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|Ciril in Metod]] | [[Ljubljana]] | | [[Jože Plečnik|Plečnikova]] cerkev, prizidana cerkvi sv. Krištofa, podrta in po podobnih načrtih [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Bežigrad)|na novo postavljena]] v Bežigradu. | <ref>[[Tamara Griesser Pečar]], ''Boj proti veri in cerkvi'', [[Družina (založba)|Družina]], 2007.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Dionizija Aeropagita, Koper|Dionizij Aeropagit]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | | [[Cerkev sv. Duha, Celje (stara cerkev)|Duh]] | [[Celje]] | {{Hs|1962-12-31}} 1962 | Nekdanja cerkev, ki je stala ob Koprivnici pri današnjem [[Hotel Celeia|Hotelu Celeia]], porušena leta 1962; nadomestila jo je [[Cerkev sv. Duha, Celje|nova cerkev]] v Novi vasi. | |- | {{Slika d|Q130564897}} | [[Cerkev sv. Duha, Planina|Duh]] | [[Planina, Postojna|Planina]] | {{Hs|1943-12-31}} 1943 | Nekdanja cerkev, požgana od partizanov leta 1943. | |- | {{Slika d|Q105622896}} | [[Cerkev sv. Elije, Prečna|Elija]] | [[Prečna]] | {{Hs|1938-12-31}} 1938 | Nekdanja župnijska cerkev, ki je bila postopno opuščena po zgraditvi nove [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Prečna|cerkve sv. Antona Padovanskega]] in dokončno porušena leta 1938. | <ref>{{harv|Kolenc et al.|2010|p=207–208}}</ref> |- | {{Slika d|Q130564875}} | [[Cerkev sv. Florijana, Brezovica pri Črmošnjicah|Florijan]] | [[Brezovica pri Črmošnjicah]] | | | |- | {{Slika d|Q104128379}} | [[Cerkev sv. Florijana, Krško|Florijan]] | [[Krško]] | {{Hs|1891-12-31}} 1891 | Nekdanja pokopališka cerkev v Krškem, porušena leta 1891 za namen zgraditve sedanje [[Cerkev sv. Križa, Krško|cerkve sv. Križa]] | |- | |[[Cerkev sv. Florijana, Ježa|Florijan]] |Ježa, [[Volčanski Ruti]] |? |Stala pod vrhom Ježe. Omenjena že 16. maja 1419. Podrta med vladavino Jožefa II. Leta 1931 zgrajena [[Cerkev sv. Florijana, Volčanski Ruti|nova cerkev]] nižje v vasi. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- | | [[Cerkev Imena Jezusovega, Borovec pri Kočevski Reki|Ime Jezusovo]] | [[Borovec pri Kočevski Reki]] | | Podružnična cerkev, zgrajena leta 1753, požgana leta 1943, ruševine so bile odstranjene po drugi svetovni vojni. | <ref>{{RKD sklic|1647}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jakoba, Breginj|Jakob]] |[[Breginj]] |? |Stala južno od [[Cerkev sv. Nikolaja, Breginj|cerkve sv. Nikolaja]]. Omenjena leta 1580. Morda identična [[Cerkev sv. Jakoba, Livek|cerkvi sv. Jakoba]] na [[Livek|Livku]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=36}} |- | {{Slika d|Q66458935}} | [[Cerkev sv. Jakoba, Kunšperk|Jakob]] | [[Kunšperk]] | | podružnična cerkev [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Župnije Sv. Peter pod Svetimi gorami]]; danes izginul objekt se je nahajal na današnjem naslovu Kunšperk 27; ohranjen je kip svetega Jakoba iz glavnega oltarja | <ref>http://www.bistricaobsotli.si/vsebina.asp?id=59{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jakoba, Volče|Jakob]] |[[Volče, Tolmin|Volče]] |? |Stala na vrhu planine na vrhu sv. Jakoba na priprošnjo lokalnih prebivalcev. Omenjena 6. marca 1493. 11. junija 1779 je bila interdicirana. Ruševine so vidne. |<ref>{{RKD sklic|16223}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=41}} |- | [[Slika:Cerkev sv. Jakoba v Žužemberku 1930.jpg|center|150px]] | [[Cerkev sv. Jakoba, Žužemberk|Jakob]] | [[Žužemberk]] | {{Hs|1956-12-31}} 1956 | podružnična cerkev je bila med 2. svetovno vojno močno poškodovana in leta 1956 porušena | |- | {{Slika d|Q105622864}} | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo|Janez Krstnik]] | [[Senovo]] | | nekdanja župnijska cerkev, ki so jo porušili ob izgradnji nove [[Cerkev Vstalega Odrešenika, Senovo|cerkve Vstalega Odrešenika]] (zgrajena leta 1975) | <ref>[http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 Župnija Senovo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131007162804/http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 |date=2013-10-07 }}, Kamra.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- | {{Slika d|Q93275954}} | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija|Janez Krstnik]] | [[Stare Slemene]] ([[Žička kartuzija]]) | | v jožefinskih reformah opuščena samostanska cerkev [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]], 2022 prenovljena z novo streho | |- | |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Tolmin|Janez Krstnik]] |[[Tolmin]] |? |Prvič omenjena leta 1194, a verjetno starejša. Stala je v središču Tolmina. Podrta s koncem 18. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|18084}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=37}} |- | {{Slika d|Q130553194}} | [[Cerkev sv. Janeza in Pavla, Babiči|Janez in Pavel]] | [[Babiči]] | | cerkvi se je v 60. letih porušila streha, leta 2007 pa so se začela dela na sanaciji zidov; cerkev ostaja nepokrita, vendar priložnostno služi za poroke, danes spada pod [[Župnija Marezige|Župnijo Marezige]] | <ref>[https://zupnija-marezige.rkc.si/index.php/content/display/55/rojci/20 Podružnica Rojci], Zupnija-marezige.rkc.si, pridobljeno 18. oktober 2024.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jedrti, Grčarevec|Jedrt]] |[[Grčarevec]] | |Stala je na zahodnem robu [[Planinsko polje|Planinskega polja]], pod današnjo magistralno cesto Ljubljana–Postojna in nad vodnim izvirom. Ohranil se je le kamnit prag s posnetima vogaloma. Zapuščena je bila okoli leta 1761 |<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvici-sv-jedrti-na-planinskem-polju.html|title=O cerkvi sv. Jedrti na Planinskem polju|accessdate=6. september 2025|website=Mojaobcina.si/logatec|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref> |- | {{Slika d|Q130564858}} | [[Cerkev sv. Jedrti, Podkraj|Jedrt]] | [[Podkraj, Ajdovščina|Podkraj]] | | | |- | {{Slika d|Q18515901}} | [[Cerkev sv. Jere, Gabrje|Jera]] | [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] ([[Trdinov vrh]]) | | cerkev, od katere je ohranjen le temeljni obod, je leta 2012 dobila novo streho na kovinski konstrukciji | |- | {{Slika d|Q66499056}} | [[Cerkev sv. Jošta, Ključevica|Jošt]] | [[Ključevica]] (hrib [[Kum]]) | {{Hs|1961-12-31}} 1961 | Ena izmed dveh cerkva na [[Kum]]u (1220 m), porušena leta 1961 zaradi izgradnje RTV oddajnika. | <ref>[http://www.kam.si/romarske_cerkve/kum.html Podružnična cerkev sv. Neže], Kam.si, pridobljeno 5. januar 2016.</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Jošta, Trebenče|Jošt]] |[[Trebenče]] |? |Po legendi stala nad prepadom, odnesel jo je plaz. Omenjena že leta 1595. Nadomestila jo je nova [[Cerkev sv. Jošta, Trebenče|cerkev sv. Jošta]]. |<ref>{{RKD sklic|03603}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Drežnica|Jurij]] |[[Drežnica]] |1911 |Zgrajena po letu 1495, podrta 1911. Na njenem mestu danes stoji [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica|cerkev Srca Jezusovega]], zgrajena leta 1913. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Ilovica|Jurij]] |Ilovica, [[Kneža]] |1762 |Gotska cerkev stala na območju rimske zaporne utrdbe, porušena marca 1762, njen material je bil porabljen za izgradnjo nove [[Cerkev sv. Jurija, Kneža|cerkve sv. Jurija]] v središču Kneže na mestu kapele Frančiška Ksaverija, portal je bil v celotni prenešen v novejšo cerkev. |<ref>{{RKD sklic|18099}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=44}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Koper|Jurij]] |Brol, [[Koper]] |{{neznano}} |Leta 1391 jo je posvetil [[Janez Loredan]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | | [[Cerkev sv. Jurija, Ortnek|Jurij]] | [[Ortnek]] | | | |- | {{Slika d|Q66458862}} | [[Cerkev sv. Jurija, Škale|Jurij]] | [[Škale]] | | Porušena po 2. svetovni vojni zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|premogovnikom Velenje]]. | |- | |[[Cerkev sv. Justa, Podbela|Just]] |[[Podbela]] |? |Neznana cerkev, omenjena samo v vizitacijskem dnevniku iz leta 1570. |{{Sfn|Höfler|2016|p=35}} |- | {{Slika d|Q66535370}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Rakov Škocjan|Kancijan]] | [[Rakov Škocjan, Cerknica|Rakov Škocjan]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske, Koper|Katarina Aleksandrijska]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Zubenaških vrat koprskega obzidja. Pred odprtjem Pretorske palače je bila posvečena papežu [[Papež Silvester I.|sv. Silvestru]]. |{{sfn|Likar|2010|p=286}} |- | | [[Samostan klaris Ljubljana|Klara]] | [[Ljubljana]] | 1895 | Cerkev nekdanjega Samostana klaris Ljubljana, porušena je bil po [[Ljubljanski potres (1895)|ljubljanskem potresu leta 1895]]. |{{sfn|Lavrič|Hančič|2019|p=347}} |- | |[[Cerkev sv. Klemna, Koper|Klemen]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej je bil relief [[Karel Boromejski|Karla Boromejskega]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | | [[Cerkev sv. Krištofa, Ljubljana|Krištof]] | [[Ljubljana]] | {{Hs|1958-12-31}} 1958 | baročna stavba, stala je pri starem mestnem pokopališču; ob njej so kasneje prizidali Plečnikovo [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|cerkev sv. Cirila in Metoda]]; porušena v letih 1957–1958 | |- | {{Slika d|Q130565121}} | [[Cerkev sv. Kozme in Damjana, Onek|Kozma in Damjan]] | [[Onek]] | | | |- | {{Slika d|Q130564850}} | [[Cerkev sv. Križa, Blatnik pri Črmošnjicah|Križ]] | [[Blatnik pri Črmošnjicah]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Križa, Kobarid|Križ]] |[[Kobarid]] |? |Stala je na pokopališču v Kobaridu, omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1747. |{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- | [[Slika:Spomenik na takratnem idrijskem mestnem pokopališču ob cerkvi Svetega Križa 1923 (cropped).jpg|150px]] | [[Cerkev sv. Križa, Idrija|Križ]] | [[Idrija]] | {{Hs|1967-12-31}} 1967 | baročna pokopališka cerkev, porušena leta 1967 med izgradnjo današnje [[cerkev sv. Jožefa Delavca, Idrija|župnijske cerkve sv. Jožefa]]; ohranjen samo zvonik | |- | {{Slika d|Q130564992}} | [[Cerkev sv. Lenarta, Col (stara cerkev)|Lenart]] | [[Col, Ajdovščina|Col]] | {{Hs|1937-12-31}} 1937 | stara župnijska cerkev, stala je na pokopališču, podrta je bila leta 1937 | <ref>[http://zupnija-col.rkc.si/index.php/content/display/65/o_nas/20 Nekaj podatkov iz zgodovine naše župnije in cerkve], Zupnija-col.rkc.si, pridobljeno 26. januar 2021.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Lenarta, Koper|Lenart]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Imela je tudi oltar, posvečen sv. Valentinu. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca, Bovec|Lovrenc]] |Dvor, [[Bovec]] |? |Verjetno bamberškega izvora iz prve polovice 11. stoletja ter kasneje pripadla benediktinskemu dvoru na Dvoru. Omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|17704}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- | | [[Cerkev sv. Lovrenca, Trava|Lovrenc]] | [[Trava, Loški Potok|Trava]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca in Donata, Koper|Lovrenc in Donat]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Bošadraških vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | {{Slika d|Q69405558}} | [[Cerkev sv. Lucije, Dražgoše (stara cerkev)|Lucija]] | [[Dražgoše]] | | nekdanja župnijska cerkev, porušena v 2. svetovni vojni, minirali so jo Nemci | |- | {{Slika d|Q66458926}} | [[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Grahovo (stara cerkev)|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Grahovo, Cerknica|Grahovo]] | | nekdanja cerkev v Grahovem, predhodnica današnje | |- | |[[Cerkev Marije Nove, Koper|Marija Nova]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Izpričana leta 1488 ob vselitvi bratovščine. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | {{Slika d|Q66537932}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Radlje ob Dravi|Marijino vnebovzetje]] | [[Radlje ob Dravi]] | | porušena cerkev nekdanjega [[Samostan dominikank Marenberg|Samostana dominikank Marenberg]] | |- | |[[Cerkev sv. Marjete, Koper|Marjeta]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | {{Slika d|Q18729291}} | [[Cerkev sv. Marjete, Kunšperk|Marjeta]] (Kozja Peč) | [[Kunšperk]] | | | |- | {{Slika d|Q130564882}} | [[Cerkev sv. Marjete, Palčje|Marjeta]] | [[Palčje]] | | | |- | |[[Stara cerkev sv. Marka, Koper|Marko]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Marka, Markovec|Marko na Markovcu]] |Markovec, [[Koper]] |{{neznano}} |Pri vrhu Markovca, v ruševinah, podrta neznanega leta. Njeni deli so vgrajeni v današnjo [[Cerkev sv. Marka, Koper|cerkev sv. Marka]]. |<ref>{{Navedi splet|title=Župnija Koper - sv. Marko, Markovec|url=https://zupnija-kopersvetimarko.rkc.si/index.php/content/display/12/20/20|website=zupnija-kopersvetimarko.rkc.si|accessdate=2026-05-02}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Martina, Kozlov Rob|Martin]] |[[Grad Tolmin]] |domnevno med prvo svetovno vojno |Cerkev iz 14. ali 15. stoletja, ležala naj bi poleg ruševin gradu, vendar lokacije ni možno določiti. Domnevno porušena med obstreljevanjem med prvo svetovno vojno. |{{Sfn|Höfler|2016|p=40}} |- | {{Slika d|Q66458919}} | [[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko (stara)|Martin]] | [[Poljane nad Škofjo Loko]] | {{Hs|1954-12-31}} 1954 | porušena leta 1954, na mestu nje leta 1967 zgrajena [[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko|nova cerkev]] | <ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20101206/C/312069971/poljane-kdo-vas-bo-ljubil Poljane, kdo vas bo ljubil], Arhiv.gorenjskiglas.si, pridobljeno 28. november 2017.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Martina, Trnovo ob Soči|Martin]] |[[Trnovo ob Soči]] |prva polovica 19. stoletja |Prvič omenjena leta 1570, od 1755 imela kapelanijo. V Franciscejskemu katastru označena kot profanirana cerkev sv. Simona na polju. |<ref>{{RKD sklic|05037}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- | |[[Cerkev sv. Mateja, Koper|Matej]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | {{Slika d|Q5037116}} | [[Cerkev Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]] | [[Maribor]] | | nekdanja samostanska cerkev, ki je stala na mestu današnje [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|bazilike Matere Usmiljenja]] | |- | | [[cerkev sv. Mihaela, Borovec pri Kočevski Reki|Mihael]] | [[Borovec pri Kočevski Reki]] | {{Hs|1952-12-31}} 1952 | nekdanja župnijska cerkev, zgrajena 1858–1863, požgana leta 1943, njene ruševine odstranjene leta 1952 | |- | {{Slika d|Q68549497}} | [[Cerkev sv. Mihaela, Drama|Mihael]] | [[Drama, Šentjernej|Drama]] | | nekdanja cerkev v srednjem veku požganega trga [[Gutenwerth]]; patrocinij je domneven | <ref>{{RKD sklic|1595}}</ref> |- | {{Slika d|Q66535034}} | [[Cerkev sv. Mihaela, Družmirje|Mihael]] | [[Družmirje]] | {{Hs|1975-03-01}} 1. marec 1975 | porušena 1. marca 1975 zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|Premogovnikom Velenje]] | <ref>[http://www.sostanj.si/index.php?Itemid=173&id=13&option=com_content&task=view Zgodovina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160214005306/http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&task=view&id=13&Itemid=173 |date=2016-02-14 }}, Sostanj.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Mihaela, Koper|Mihael]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Bača pri Modreju|Nikolaj]] |[[Bača pri Modreju]] |? |Zgrajena leta 1644, zaprta in opuščena v času [[Jožefinske reforme|jožefinskih reform]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Labinje|Nikolaj]] |[[Labinje]] |? |Prvič omenjena leta 1570, domnevno rudarska cerkev. Ohranjen samo zvonik. |<ref>{{RKD sklic|28013}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja v pristanišču, Koper|Nikolaj v pristanišču]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Vrat sv. Martina koprskega obzidja. Se razlikuje od novejše [[Cerkev sv. Nikolaja, Koper|cerkve sv. Nikolaja]], ki še stoji. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Piran (pristanišče)|Nikolaj v pristanišču]] |[[Piran]] |1859 |Postavljena v 10. ali 11. stoletju, podrta leta 1859. Stala na območju današnjega [[Akvarij Piran|Akvarija Piran]]. Oltar z oltarno sliko je danes v [[Cerkev sv. Petra, Piran|cerkvi sv. Petra]]. |<ref>{{Navedi revijo|last=Mihelič|first=Darja|date=1996|title=Paberki iz piranskega kapiteljskega arhiva|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1F2BKCW|magazine=Kronika|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|issue=št. 2/3|page=8|cobiss=4357933}}</ref> |- | {{Slika d|Q105568910}} | [[Cerkev sv. Neže, Reštanj|Neža]] | [[Reštanj]] | {{Hs|1920-01-08}} 8. januar 1920 | Nekdanja cerkev, ki je ležala na jugozahodnem pobožju grajskega hriba [[Grad Reštanj|gradu Reštanj]], porušili so jo 8. januarja 1920 za namen širitve [[Premogovnika Senovo|Premogovnika Senovo]]. [[Trboveljska premogokopna družba]] (lastnica premogovnika) je [[Župnija Koprivnica|župniji Koprivnici]] za rušitev plačala odškodnino. | {{sfn|Seher|1986|p=133}} |- | {{Slika d|Q137825247}} | [[Cerkev sv. Petra, Pristava pri Leskovcu|Peter]] | [[Pristava pri Leskovcu]] | {{Hs|1800-12-31}} 18. stoletje | stala blizu [[Dvorec Globelo|Dvorca Globelo]], opuščena v 18. stoletju | {{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=102}} |- | |[[Cerkev sv. Pavla, Žabče|Pavel]] |[[Žabče]] |po 1759 |Opuščena po prenovi [[Cerkev sv. Marka, Žabče|cerkve sv. Marka]] v Žabčah okrog leta 1759. Po cerkvi se imenuje praznik šempav. Ruševine vidne. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- | {{Slika d|Q66481147}} | [[Cerkev sv. Petra, Stopno|Peter]] | [[Stopno, Škocjan|Stopno]] | | zaradi slabega stanja porušena po letu 1945 | <ref>{{RKD sklic|25618}}</ref> |- | {{Slika d|Q128789108}} | [[Cerkev sv. Petra in Pavla, Črmošnjice|Peter in Pavel]] | [[Črmošnjice, Semič|Črmošnjice]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Koper|Peter in Pavel]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | {{Slika d|Q69597415}} | [[Cerkev sv. Roka, Novo mesto|Rok]] | [[Novo mesto]] | | poškodovana med 2. svetovno vojno, po vojni propadla | <ref>[http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 Porušena cerkev svetega Roka pri Jedinščici] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190901095457/http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 |date=2019-09-01 }}, Zupnija-nm-smihel.si, pridobljeno 1. september 2019.</ref> |- | {{Slika d|Q17021452}} | [[Cerkev sv. Rozalije, Ljubljana|Rozalija]] | [[Ljubljana]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Silvestra, Bovec|Silvester]] |[[Bovec]] |? |Prvič omenjena leta 1585 ali 1595. Njene ruševine verjetno stojijo med hriboma Ravelnik in Stržišče nad sotočjem Soče in [[Koritnica (reka)|Koritnice]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- | |[[Cerkev sv. Sofije, Koper|Sofija]] |[[Koper]] |{{Hs|1818}}pred 1818 |Cerkev, občasno imenovana kot kapela, je stala na oboku (starih) Izolskih vrat na notranjem [[Koprsko obzidje|koprskemu obzidju]]. Cerkev porušena z rušitvijo mestnih vrat, ki se na Franciscejskemu katastru 1818 ne pojavijo več. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Štefana, Koper|Štefan]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | | [[Cerkev sv. Štefana, Teharje|Štefan]] | [[Teharje]] | {{Hs|1974-12-31}} 1974 | Med drugo svetovno vojno je bila zadeta v letalskem napadu; leta 1958 so jo porušili. Pripadajoči zvonik je bil porušen leta 1974. | <ref>{{Navedi splet|url=http://www.zupnija-teharje.si/?mod=3|title=Župnija sv. Martina na Teharjah|accessdate=17. 4. 2025|website=Župnija Teharje}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Tomaža, Mlinsko|Tomaž]] |[[Mlinsko]] |1757 |Prvič omenjena leta 1473 kot cerkev sv. Ubalda. Podrta zaradi nestabilnega terena in na novo sezidana v [[Idrsko|Idrskem]] z [[Cerkev sv. Tomaža, Idrsko|istim patrocinijem]]. | |- | {{Slika d|Q105712864}} | [[Cerkev sv. Tomaža, Vrhpolje|Tomaž]] | [[Vrhpolje, Hrpelje - Kozina|Vrhpolje]] | | Zaradi bližine slovensko-italijanske meje obmejna enota Jugoslovanske ljudske armade ni dovolila uporabljati cerkve ter pokopališča. Župnišče, mežnarija in cerkev so bili postopoma uničeni. | <ref>[http://katoliska-cerkev.si/sv-tomaz-povezuje-slovence-na-meji Sv. Tomaž povezuje Slovence na meji], Katoliska-cerkev.si, pridobljeno 26. november 2017.</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Ubalda, Orehek|Ubald]] |[[Orehek, Cerkno|Orehek]] |1740 |Zgrajena pod zaselkom Na Nemcih, zaradi plazovitega območja podrta 22. maja 1740. Leta 1743 je bila zahodneje zgrajena [[Cerkev sv. Ubalda, Orehek|nova cerkev sv. Ubalda]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- | {{Slika d|Q137825248}} | [[Cerkev sv. Urbana, Veniše|Urban]] | [[Veniše]] | {{Hs|1800-12-31}} konec 18. stoletja | postavljena verjetno sredi 17. stoletja, konec 18. stoletja že v ruševinah | {{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=101}}{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=363-364}} |- | |[[Cerkev sv. Urha, Koper|Urh]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Starejšo cerkev je 13. aprila 1221 posvetil [[bl. Absalom]], ki je bila nato podrta. Novejšo je 21. oktobra 1239 posvetil [[Tomaž Contarini]]. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | {{Slika d|Q130564953}} | [[Cerkev sv. Valentina, Šmaver|Valentin]] | [[Šmaver, Nova Gorica|Šmaver]] (hrib [[Sabotin]]) | {{Hs|1782}}opuščena 1782 | Cerkev vsaj od leta 1502 s kaplanom, v 18. stoletju prebivališče puščavnikov. Opuščena tekom jožefinskih reform, močno poškodovana tekom prve svetovne vojne. Danes v ruševinah posvečen manjši oltar. | <ref>{{Navedi splet|title=Cerkev sv. Valentina na Sabotinu|url=https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu|website=Sabotin park miru|accessdate=2025-12-26|first=Beatriče|last=Žbona Trkman}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Vida in Modesta, Koper|Vid in Modest]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev Vseh svetih, Piran|Vseh svetih]] |[[Koper]] |{{neznano}} | 1. novembra 1340 jo je posvetil [[Marko Semitecolo]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |} === Cerkve na Kočevskem === Na Kočevskem, kjer so živeli [[Kočevarji]], je nekdaj stalo 123 cerkva in kapel (spadale so pod 17 župnij). Danes jih stoji okoli 30, ker so jih nekaj že popravili ali rekonstruirali. Od 95 uničenih cerkva, je še nekaj takšnih, katerih ruševine so dobro vidne.<ref>http://www2.arnes.si/~krsrd1/conference/Speeches/Ferenc_slo.htm</ref> {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" width=80% ! Slika ! Cerkev ! Naselje ! Leto<br>propada ! width=40% | Opis ! Vir |- | {{Slika d|Q130565085}} | [[Cerkev sv. Ambroža, Kočarji|Ambrož]] | [[Kočarji]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Ane, Beli Kamen|Ana]] | [[Beli Kamen]] | | | |- | {{Slika d|Q130565108}} | [[Cerkev sv. Ana, Mačkovec|Ana]] | [[Mačkovec, Kočevje|Mačkovec]] | | | |- | {{Slika d|Q137799517}} | [[Cerkev sv. Andreja, Kleč|Andrej]] | [[Kleč, Kočevje|Kleč]] | {{Hs|1943-12-31}} 1943 | cerkev so leta 1943 požgale italijanske sile med roško ofenzivo | |- | | [[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Kleč|Anton Puščavnik]] | [[Kleč, Kočevje|Kleč]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Device Marije, Trnovec|Devica Marija]] | [[Trnovec, Kočevje|Trnovec]] | | | |- | {{Slika d|Q128789444}} | [[Cerkev sv. Elije, Spodnji Log|Elija]] | [[Spodnji Log, Kočevje|Spodnji Log]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Filipa in Jakoba, Mlaka pri Kočevski Reki|Filip in Jakob]] | [[Mlaka pri Kočevski Reki]] | | rekonstruirana | |- | | [[Cerkev sv. Florijana, Brezje|Florijan]] | [[Brezje]] | | stoji del zidov cerkve in zvonika | |- | | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Cvišlerji|Janez Krstnik]] | [[Cvišlerji]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Kočevska Reka (stara cerkev)|Janez Krstnik]] | [[Kočevska Reka]] | | na lokaciji stoji nova cerkev | |- | {{Slika d|Q130565141}} | [[Cerkev sv. Jurija, Novi Lazi|Jurij]] | [[Novi Lazi]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Križa, Blatnik pri Črnomlju|Križ]] | [[Blatnik pri Črnomlju]] | | stoji zvonik in obod cerkve | |- | | [[Cerkev Marije Snežne, Vrbovec|Marija Snežna]] | [[Vrbovec, Kočevje|Vrbovec]] | | | <ref>{{RKD sklic|2154}}</ref> |- | {{Slika d|Q130565061}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Koče|Marijino vnebovzetje]] | [[Koče, Kočevje|Koče]] | | | |- | {{Slika d|Q130565147}} | [[Cerkev sv. Marjete, Stari Log|Marjeta]] | [[Stari Log, Kočevje|Stari Log]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Miklavža, Mala Gora|Miklavž]] | [[Mala Gora, Kočevje|Mala Gora]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Petra in Pavla, Pugled pri Starem Logu|Peter in Pavel]] | [[Pugled pri Starem Logu]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Roka, Smuka|Rok]] | [[Smuka]] | | ohranjen je tlak, delno rekonstruiran oltarni del | |- | | [[Cerkev sv. Štefana in Antona Padovanskega, Koblarji|Štefan in Anton Padovanski]] | [[Koblarji]] | | na lokaciji je postavljena kapelica | |- | | [[Cerkev sv. Uršule, Stari Breg|Uršula]] | [[Stari Breg]] | | | |} === Pravoslavne cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" width=80% ! width=3% | Slika ! Cerkev ! Naselje ! Leto<br>propada ! width=40% | Opis ! Vir |- | {{Slika d|}} | [[Cerkev sv. Elije, Brje pri Koprivi|Elija]] | [[Brje pri Koprivi]] | | | |- | {{Slika d|Q19933066)}} | [[Cerkev sv. Lazarja, Maribor|Lazar]] | [[Maribor]] | {{Hs|1941-04-31}} april 1941 | stala je na Trgu generala Maistra in so jo po ukazu nemškega okupatorja še nedograjeno podrli zajeti jugoslovanski vojaki aprila 1941. | <ref>{{Navedi splet |url=http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |title=Yugokronika.mojforum.si |accessdate=2009-01-16 |archive-date=2008-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080322034422/http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |url-status=dead }}</ref> |- | {{Slika d|}} | [[Cerkev sv. Petra, Paunoviči|Peter]] | [[Paunoviči]] | | | <ref>[http://www.lokalno.si/2014/01/07/108890/zgodba/Bozic_v_pravoslavnih_Milicih/ Božič v pravoslavnih Miličih], Lokalno.si.</ref> |- | {{Slika d|Q13567595}} | [[Cerkev sv. Save, Celje|Sava]] | [[Celje]] | {{Hs|1941-04-09}} 9. april 1941 | | |- | {{Slika d|}} | [[Cerkev sv. Stevana, Marindol|Stevan]] | [[Marindol]] | | | <ref>Martin Tomažin, ''[http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Tomazin-Martin.PDF Uskoške populacije na Jugovzhodu Slovenije]'', Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2004.</ref> |} === Evangeličanske cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" width=80% ! Slika ! Cerkev ! Naselje ! Leto<br>propada ! width=40% | Opis ! Vir |- | {{Slika d|Q60352064}} | [[Evangeličanska cerkev, Arja vas|Evangeličanska cerkev]] | [[Arja vas]] (Govče) | {{Hs|1600-01-20}} 20. januar 1600 | rotunda, zgrajena leta 1589, porušena v protireformacijski akciji 20. januarja 1600 | <ref>[https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/protestantska-cerkev-na-govcah.html Protestantska cerkev na Govčah], Kamra.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |- | {{Slika d|Q105622655}} | [[Evangeličanska cerkev, Celje|Evangeličanska cerkev]] | [[Celje]] | {{Hs|1964-12-31}} 1964 | neogotska cerkev, zgrajena leta 1906, po 2. svetovni vojni dana na razpolago starokatoliški skupnosti, leta 1964 porušena zaradi propadanja | <ref>Lejla Valentić in drugi, ''[https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201303712.pdf O pravoslavnih in protestantskih porušenih svetiščih v Celju]'', raziskovalna naloga, I. gimnazija v Celju, Celje 2003, stran 23.</ref> |- | {{Slika d|Q105622649}} | [[Evangeličanska cerkev, Radlje ob Dravi|Evangeličanska cerkev]] | [[Radlje ob Dravi]] | | zgrajena leta 1905, porušena po drugi svetovni vojni | <ref>[https://lokalec.si/novice/sovrazniki-v-isti-domovini-kaksna-zabloda-kaksen-zlocin/ »Sovražniki v isti domovini! Kakšna zabloda, kakšen zločin!«], Lokalec.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |} {{Škrbinski seznam}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{Navedi knjigo|title=Marija na jezeru: 1000 let župnije Leskovec pri Krškem|publisher=Družina|year=2025|isbn=978-961-04-1191-8|location=Ljubljana|cobiss=235513091|editor-last1=Černelič Krošelj|editor-first1=Alenka|editor-last2=Gnidovec|editor-first2=Matej}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2016|isbn=978-961-7004-01-4|location=Ljubljana|cobiss=286622464|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/36126}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2017|isbn=978-961-7004-05-2|location=Ljubljana|cobiss=291693056|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/38022}} *{{navedi knjigo|first1=Marko|last1=Kolenc|last2=Kren|first2=Janez|first3=Marinka|last3=Dražumerič|first4=Joži|last4=Vesel|last5=Mesojedec|first5=Marko|first6=Anton|last6=Marinko|title=Sto let s svetim Antonom Padovanskim|year=2010|publisher=[[Župnija Prečna]]|location=Prečna|cobiss=251083264|ref={{harvid|Kolenc et al.|2010}}}} *{{navedi knjigo|editor-first1=Ana|editor-last1=Lavrič|editor-first2=Damjan|editor-last2=Hančič|title=Odsev Luči: Štiridesetletnica oživitve Klarine karizme v Sloveniji|publisher=Samostan Brezmadežne sester klaris Nazarje|location=Nazarje|year=2019|isbn=978-961-94470-1-7|cobiss=299386880}} *{{navedi revijo|last=Likar|first=Darko|year=2010|title=Arhitektura cerkva nad mestnimi vrati notranjega obzidja v Kopru in oratorija sv. Jakoba nad Poljskimi vrati v Piranu|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWR6903O|magazine=Annales. Series historia et sociologia|publisher=Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče; Zgodovinsko društvo za južno Primorsko|page=278|cobiss=1949651|number=2}} * {{navedi knjigo|first=Anton|last=Seher|title=Zgodovina Premogovnika Senovo|year=1986|publisher=SOZD REK "Edvard Kardelj" – DO RPS, DO Rudnik rjavega premoga Slovenije TOZD Rudnik rjavega premoga Slovenije|location=Senovo|cobiss=8619681}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Former churches in Slovenia|Ruševinske in nekdanje cerkve v Sloveniji}} {{Cerkve v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Ruševinske in izginule cerkve v Sloveniji| ]] 1bvr713q66lelu3k8vcyhrx3ttbg11e 0 196859 6676692 6505821 2026-05-16T21:21:35Z ~2026-13659-49 255600 6676692 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Bologna | official_name = Comune di Bologna | native_name = {{native name|egl|Bulåggna}} | settlement_type = ''[[komuna]]'' | image_skyline = Bologna montage HD.jpg | image_caption = V smeri urinega kazalca: panorama Bologne in okolice, [[Bazilika San Petronio, Bologna|Bazilika San Petronio]], [[Archiginnasio, Bologna|Archiginnasio]], [[Neptunov vodnjak (Giambologna)|Neptunov vodnjak]], [[Madonna di San Luca, Bologna|Madonna di San Luca]], Unipol Tower in [[Dva stolpa, Bologna|Dva stolpa]] | pushpin_label_position = right | subdivision_type = Država | subdivision_name = Italija | subdivision_type2 = [[Italijanske dežele|Dežela]] | subdivision_name2 = [[Emilija - Romanja]] | subdivision_type3 = [[Metropolitanska mesta Italije|Metro]] | subdivision_name3 = [[Metropolitansko mesto Bologna|Bologna]] (BO) | government_footnotes = | governing_body = mestni svet Bologne | leader_title = župan | leader_name = Matteo Lepore | elevation_footnotes = | elevation_m = 54 | area_footnotes = <ref>{{navedi splet|url=https://www.istat.it/storage/urbes2015/bologna.pdf|title=ISTAT, Rapporto UrBes 2015 Bologna|website=istat.it|access-date= 11 May 2017}}</ref> | area_total_km2 = 140,86 | population_total = 394.843 | population_footnotes = <ref>{{navedi splet|url=http://demo.istat.it/bilmens2019gen/index.html|title=Vista par Signola Area |publisher=Demo.istat.it |language=it |access-date=27 March 2020|archive-date=24 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190724140744/http://demo.istat.it/bilmens2019gen/index.html|url-status=dead}}</ref> | population_metro = 1.017.196 | population_metro_footnotes = <ref name="ISTAT-data">{{navedi splet |title=Database |url=http://demo.istat.it/bilmens2019gen/index.html |access-date=27 March 2020 |archive-date=24 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190724140744/http://demo.istat.it/bilmens2019gen/index.html |url-status=dead }} click General and regional statistics / Regional statistics by typology / Metropolitan regions / Demography statistics by metropolitan regions / Population on 1 January by broad age group, sex and metropolitan regions (met_pjanaggr3)</ref> | population_as_of = 31. avgust 2020 | population_density_km2 = auto | population_demonym = Bolognese | postalcode = | website = [http://www.comune.bologna.it/ www.comune.bologna.it] | module = {{infobox mapframe|zoom=10}} | footnotes = Click on the map for a fullscreen view | coordinates = {{koord novi|44|29|38|N|11|20|34|E|display=inline,title}} | imagesize = | image_alt = | image_flag = Flag of Bologna.svg | image_shield = Coat of arms of Bologna.svg | map_alt = | map_caption = | pushpin_map = Italy | pushpin_relief = yes | coordinates_footnotes = | twin1 = | twin1_country = | postal_code = 40121–40121 | area_code = 0039 051 }} '''Bologna''' [bolónja] (emiljansko/[[Bolonjsko narečje|bolonjsko]] ''Bulåggna'' [bulánja], {{Jezik-la|Bononia}}), nestandardizirano slovensko ''Bolonja'') je [[mesto]] s skoraj 400.000 prebivalci v severni [[Italija|Italiji]], v [[Padska nižina|Padski nižini]] ob vznožju [[Apenini|Apeninov]]. Je sedež [[italijanske dežele]] [[Emilija - Romanja]] in [[Metropolitansko mesto Bologna|metropolitanskega mesta Bologna]] z okoli milijonom ljudmi. Leži v nižini med reko [[Pad]] in Apenini. Prvotno etruščansko mesto je bilo stoletja pomembno urbano središče, najprej pod [[Etruščani]] (ti so ga imenovali ''Felsina''), nato pod [[Kelti]] kot ''Bona'', pozneje pod [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]] (''Bonōnia''), nato spet v srednjem veku, kot svobodna občina in kasneje [[sinjorija]], ko je bilo po številu prebivalcev med največjimi evropskimi mesti. Bologna, znana po svojih stolpih, cerkvah in dolgih portikih, ima dobro ohranjeno zgodovinsko središče, zahvaljujoč skrbni politiki obnove in ohranjanja, ki se je začela konec 1970-ih.<ref>Romy Grieco (1976), ''Bologna: a city to discover'', pp. 8–12, 138–45.</ref> Mesto ima najstarejšo neprekinjeno delujočo univerzo,<ref>[http://www.topuniversities.com/worlduniversityrankings/results/2007/overall_rankings/worlds_oldest_universities/ Top Universities] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20090117202932/http://www.topuniversities.com/worlduniversityrankings/results/2007/overall_rankings/worlds_oldest_universities/ |date=17 January 2009 }} ''World University Rankings'' Retrieved 6 January 2010</ref><ref>[https://www.unibo.it/en/university/who-we-are/our-history Our History] – Università di Bologna</ref> [[Univerza v Bologni|Univerzo v Bologni]] (''Alma Mater Studiorum''), ustanovljeno leta 1088, zato je v njem veliko število študentov, kar mu daje svetovljanski značaj. Leta 2000 je bilo razglašeno za evropsko prestolnico kulture, leta 2006 pa za Unescovo »mesto glasbe« in postalo del mreže kreativnih mest.<ref>{{navedi splet|url=http://cittadellamusica.comune.bologna.it/en/italian-unesco-creative-cities-lead-bologna/|title=The Italian UNESCO Creative Cities under the lead of Bologna – Bologna Città della Musica|website=cittadellamusica.comune.bologna.it|date=26 October 2016|language=en-US|access-date=3 October 2018|archive-date=23 September 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200923100537/http://cittadellamusica.comune.bologna.it/en/italian-unesco-creative-cities-lead-bologna/|url-status=dead}}</ref> Leta 2021 je UNESCO priznal [[Portiki Bologne|dolge portike mesta]] kot svetovno dediščino.<ref>{{navedi splet|last=Dubois|first=Silvia Maria|title=I portici di Bologna sono stati nominati patrimonio dell'Unesco|url=https://corrieredibologna.corriere.it/bologna/cronaca/21_luglio_28/i-portici-bologna-sono-stati-nominati-patrimonio-dell-unesco-cce2a372-ef8f-11eb-919c-80bc3c7a9e47.shtml|publisher=Corriere della Sera|date=28 July 2021|access-date=28 July 2021|language=it}}</ref> Bologna je pomembno kmetijsko, industrijsko, finančno in prometno središče, kjer imajo sedeže mnoga velika strojna, elektronska in živilska podjetja ter eden največjih stalnih sejmov v Evropi. Po zadnjih podatkih, ki jih je zbral Evropski regionalni indeks gospodarske rasti (E-REGI) iz leta 2009, je Bologna prvo italijansko mesto in 47. evropsko mesto po stopnji gospodarske rasti. V Bologni je tudi oddelek - "kampus" ameriške [[Univerza Johnsa Hopkinsa|Univerze Johnsa Hopknisa]] s sedežem v [[Baltimore|Baltimoru]]. V Bologni je tudi sedež rimskokatoliške Nadškofije Bologna, katere nadškof in [[metropolit]] je tradicionalno tudi [[kardinal]], ki predstavlja celotno Emilijo - Romanjo. == Zgodovina == === Antika in srednji vek === [[File:2tours bologne 082005.jpg|thumb|left|upright=0.7|Ikonični Due Torri ''Due Torri'']] Sledi človekovega bivanja na območju Bologne segajo v 3. tisočletje pr. n. št., s pomembnimi naselbinami iz približno 9. stoletja pr. n. št. ([[Villanovska kultura]]). Vpliv [[Etruščani|etruščanske]] civilizacije je to območje dosegel v 7. do 6. stoletju, do konca 6. stoletja pa je bilo na mestu Bologne ustanovljeno etruščansko mesto ''Felsina''. Do 4. stoletja pr. n. št. so mesto zasedli [[Galci|galski]] [[Boji]] in leta 196 pr. n. št. je postalo rimska kolonija in municipij z imenom ''Bonōnia''.<ref>{{navedi knjigo|last1=Hornblower|display-authors=et al|first1=Simon|title=The Oxford classical dictionary.|date=2012|publisher=Oxford University Press|location=Oxford|isbn=978-0-19-954556-8|page=230|edition=3.}}</ref> V zadnjih letih [[Zahodno rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]] so Bologno večkrat oplenili [[Goti]]. V tem obdobju je legendarni škof Petronij po starih kronikah obnovil porušeno mesto in ustanovil [[Bazilika sv. Štefana, Bologna|baziliko svetega Štefana]].<ref>{{navedi knjigo|last1=Butler|first1=Alban|title=The Lives of the Fathers, Martyrs, And Other Principal Saints|date=1814|publisher=John Murphy|location=London}}</ref> Petronija še vedno častijo kot zavetnika Bologne. Leta 727–28 so mesto oplenili in zavzeli [[Langobardi]] pod kraljem [[Liutprand|Liutprandom]], ki je postalo del tega kraljestva. Ti germanski osvajalci so v bližini kompleksa sv. Štefana zgradili pomembno novo četrt, imenovano ''addizione longobarda'' (v prevodu "longobardski dodatek").<ref>{{navedi knjigo|last1=Heers|first1=Jacques|title=La città nel medioevo in Occidente : paesaggi, poteri e conflitti|date=1995|publisher=Jaca Book|location=Milano|isbn=978-88-16-40374-1|page=63}}</ref> V zadnji četrtini 8. stoletja je [[Karel Veliki]] na zahtevo [[Papež Hadrijan I.|papeža Hadrijana I.]] vdrl v Langobardsko kraljestvo in povzročil njegov končni propad. Bologna, ki so jo leta 774 zasedle frankovske čete v imenu papeža, je ostala pod cesarsko oblastjo in je uspevala kot mejna marka [[Karolinško cesarstvo|Karolinškega imperija]].<ref name="Kleinhenz">{{navedi knjigo|last1=Kleinhenz|first1=Christopher|title=Medieval Italy : an encyclopedia|date=2004|publisher=Routledge|location=New York|isbn=978-0-415-93929-4|page=134}}</ref> Bologna je bila središče oživljenega študija prava, vključno z učenjakom [[Irnerij]]em<ref> Za podroben prikaz ustreznih rokopisov in njihovega prenosa glejte Charles M. Radding & Antonio Ciaralli, ''The Corpus iuris civilis in the Middle Ages: Manuscripts and Transmission from the Sixth Century to the Juristic Revival'' (Leiden: Brill, 2007).</ref> (okrog 1050 – po 1125) in njegovimi slavnimi študenti, [[Štirje bolonjski doktorji]]. [[File:Bologna. Porta Maggiore. Strada Magiore. Torre degli Asinelli IMG 3874.JPG|thumb|left|Porta Maggiore, ena od dvanajstih srednjeveških mestnih vrat Bologne]] [[File:Communal fight in Bologna (Sercambi).jpg|thumb|left|''Prikaz boja v 14. stoletju med gvelfsko in gibelinsko frakcijo v Bologni'', iz ''Croniche'' Giovannija Sercambija iz Lucce]] Po smrti [[Matilda Toskanska|Matilde Toskanske]] leta 1115 je Bologna od cesarja [[Henrik V. Nemški|Henrika V.]] pridobila precejšnje koncesije. Ko pa je [[Friderik I. Barbarossa]] pozneje poskušal skleniti dogovor, se je Bologna pridružila Lombardski zvezi, ki je nato premagala cesarsko vojsko v bitki pri Legnanu in vzpostavil učinkovito avtonomijo z [[Konstanški mir| Konstanškim mirom]] leta 1183. Kasneje se je mesto začelo hitro širiti in postalo eno glavnih komercialnih trgovskih središč severne Italije zahvaljujoč sistemu kanalov, ki so omogočali barkam in ladjam, da so prihajale in odhajale.<ref>{{navedi knjigo|last1=Luzzatto|first1=Gino|title=An Economic History of Italy: From the Fall of the Empire to the Beginning of the 16th Century|date=2015|publisher=Routledge|location=Abingdon-on-Thames|isbn=978-1-138-86495-5|page=111|edition=1.}}</ref> [[Univerza v Bologni]], ki naj bi bila ustanovljena leta 1088, velja za najstarejšo univerzo na svetu, ki neprekinjeno deluje. Univerza je nastala kot središče za študij srednjeveškega [[rimsko pravo|rimskega prava]] pod vodstvom velikih [[glosator]]jev, vključno z Irnerijem. Med svoje učence je uvrstil [[Dante Alighieri|Danteja]], [[Giovanni Boccaccio|Boccaccia]] in [[Francesco Petrarca|Petrarco]]. Posebno slovela je medicinska fakulteta.<ref name=unibo>[http://www.unibo.it/Portale/Ateneo/La+nostra+storia/NoveSecoli.htm Nove secoli di storia] – Università di Bologna</ref> Do leta 1200 je bila Bologna cvetoče trgovsko in obrtniško središče s približno 10.000 ljudmi.<ref>{{navedi knjigo|last1=Janin|first1=Hunt|title=The university in medieval life, 1179–1499|date=2008|publisher=McFarland & Co.|location=Jefferson, NC|isbn=978-0-7864-3462-6|page=56}}</ref> Med kampanjo za podporo cesarskih mest [[Modena|Modene]] in [[Cremona|Cremone]] proti Bologni je bil sin [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderika II.]], sardinski kralj Enzo, poražen in ujet 26. maja 1249 v bitki pri Fossalti. Čeprav je cesar zahteval njegovo izpustitev, je bil Enzo od takrat naprej kot viteški jetnik v Bologni, v palači, ki so jo po njem poimenovali [[Palazzo Re Enzo]]. Vsak poskus pobega ali njegove rešitve je propadel in umrl je po več kot 22 letih v ujetništvu.<ref>{{navedi knjigo|last1=Arnaldi|first1=Girolamo|title=Italy and its invaders|url=https://archive.org/details/italyitsinvaders0000arna_f4e0|date=2008|publisher=Harvard University Press|location=Cambridge, Mass.|isbn=978-0-674-03033-6|page=[https://archive.org/details/italyitsinvaders0000arna_f4e0/page/n124 111]}}</ref> Po smrti njegovih polbratov Konrada IV. leta 1254, Friderika Antiohijskega leta 1256 in Manfreda leta 1266 ter po usmrtitvi njegovega nečaka Konradina leta 1268 je bil zadnji med dediči [[Staufovci|Hohenstaufnov]]. V poznem 13. stoletju je Bologno prizadela politična nestabilnost, ko so se najuglednejše družine nenehno borile za nadzor nad mestom. Svobodna komuna je bila močno oslabljena zaradi desetletij notranjih spopadov, kar je papežu omogočilo, da je leta 1327 uvedel vladavino svojega odposlanca kardinala Bertranda du Pougeta. Du Pougeta je nazadnje odstavil ljudski upor in Bologna je leta 1334 postala [[sinjorija]] pod Taddeom Pepolijem.<ref name="Partner">{{navedi knjigo|last1=Partner|first1=Peter|title=The lands of St. Peter: the papal state in the Middle Ages and the early Renaissance|date=1972|publisher=Univ. of California Pr.|location=Berkeley|isbn=978-0-520-02181-5|pages=[https://archive.org/details/landsofstpeterpa0000part/page/318 318–327]|url=https://archive.org/details/landsofstpeterpa0000part/page/318}}</ref> Do prihoda [[črna smrt|črne smrti]] leta 1348 je imela Bologna od 40.000 do 50.000 prebivalcev, ki so se po kugi zmanjšali na samo 20.000 do 25.000.<ref>{{navedi knjigo|last1=Wray|first1=Shona Kelly|title=Communities and crisis : Bologna during the Black Death|date=2009|publisher=Brill|location=Leiden|isbn=978-90-04-17634-8|pages=95–96}}</ref> Leta 1350 je Bologno osvojil nadškof Giovanni Visconti, novi gospodar Milana. Toda po uporu mestnega guvernerja, odpadniškega člana družine Visconti, se je Bologno leta 1363 ponovno prevzel papež s kardinalom [[Gil Álvarez Carrillo de Albornoz]]om po dolgih pogajanjih, ki so vključevala veliko odškodnino, plačano Bernabò Viscontiju, Giovannijevemu dediču, ki je umrl. leta 1354. Leta 1376 se je Bologna ponovno uprla papeški oblasti in se pridružila Firencam v neuspešni vojni Osmih svetnikov. Vendar pa so skrajni notranji spopadi znotraj Svetega sedeža po zahodnem razkolu preprečili papeštvu, da bi obnovilo svojo prevlado nad Bologno, tako da je ostala relativno neodvisna nekaj desetletij kot oligarhična republika. Leta 1401 je Giovanni I. Bentivoglio prevzel oblast z državnim udarom ob podpori Milana, vendar so Milančani, ki so jim obrnili hrbet in se povezali s Firencami, vkorakali v Bologno in Giovannija naslednje leto ubili. Leta 1442 je Annibale I. Bentivoglio, Giovannijev nečak, Milančanom povrnil Bologno, le da je bil tri leta pozneje umorjen v zaroti, ki jo je načrtoval [[papež Evgen IV.]] Sinjorija družine Bentivoglio je bila nato trdno uveljavljena in oblast je prešla na njegovega bratranca Santeja Bentivoglia, ki je vladal do leta 1462, sledil pa mu je Giovanni II. Slednji se je nekaj časa uspel upirati ekspanzionističnim načrtom [[Cesare Borgia|Cesareja Borgie]], toda 7. oktobra 1506 je [[papež Julij II.]] izdal bulo, s katero je Bentivoglia odstavil in izobčil ter mesto postavil pod interdikt. Ko so papeške čete skupaj s kontingentom, ki ga je poslal [[Ludvik XII. Francoski]], korakale proti Bologni, so Bentivoglio in njegova družina pobegnili. Julij II. je 10. novembra zmagoslavno vstopil v mesto. === Zgodnji novi vek === [[File:Mappa di Bologna del Blaeu.jpg|thumb| Bologna leta 1640]] Obdobje papeške vladavine v Bologni (1506–1796) zgodovinarji na splošno ocenjujejo kot obdobje hudega zatona. Vendar to ni bilo očitno v 16. stoletju, ki so ga zaznamovali nekateri veliki dogodki. Leta 1530 so v Bologni kronali cesarja [[Karel V. Habsburški|Karla V.]], zadnjega izmed cesarjev [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], ki ga je okronal papež. Leta 1564 sta bila zgrajena Piazza del Nettuno in [[Palazzo dei Banchi]], skupaj z [[Archiginnasio, Bologna|Archiginnasio]], glavno stavbo univerze. V obdobju papeške vladavine so zgradili tudi številne cerkve in druge verske objekte ter obnovili starejše. V tem času je imela Bologna šestindevetdeset samostanov, več kot katero koli drugo italijansko mesto. Slikarji, ki so v tem obdobju delali v Bologni, so ustanovili bolonjsko šolo, v kateri so delovali [[Annibale Carracc]]i, [[Domenichino]], [[Guercino]] in druge evropske slave.<ref name="Raimond Van Marle 1924 pp 394-481">Raimond Van Marle. ''The Development of the Italian Schools of Painting, Volume 4'' (1924) pp 394–481.</ref> [[File:Alberti History of Bologna 1590.jpg|thumb| Gravura mesta Bologna iz ''Zgodovine Bologne'' Leandra Albertija, 1590, ki prikazuje dva ohranjena stolpa in več drugih]] Šele proti koncu 16. stoletja so se začeli kazati hudi znaki propada. Serija kug v poznem 16. do zgodnjem 17. stoletju je zmanjšala prebivalstvo mesta s približno 72.000 sredi 16. stoletja na približno 47.000 do leta 1630. Samo med italijansko kugo v letih 1629–1631 je Bologna izgubila do tretjino svojega prebivalstva. prebivalstva.<ref>{{navedi knjigo|last1=Black |first1=Christopher F.|title=Early Modern Italy a Social History |date=2001 |publisher=Routledge|location=New York|isbn=978-0-415-21434-6|page=23|edition=[Online-Ausg.]}}</ref> Sredi 17. stoletja se je število prebivalcev ustalilo na približno 60.000, do sredine 18. stoletja pa se je počasi povečalo na približno 70.000. Gospodarstvo Bologne je začelo kazati znake hudega upada, ko so se svetovna središča trgovine premaknila proti Atlantiku. Tradicionalna industrija svile je bila v kritičnem stanju.<ref>{{navedi knjigo |editor-last=Pullan |editor-first=Brian |title=Crisis and change in the Venetian economy in the sixteenth and seventeenth centuries |date=2006| publisher=Routledge |location=London |isbn=978-0-415-37700-3 |page=132}}</ref> Univerza je zaradi neliberalnega odnosa Cerkve do kulture (zlasti po procesu [[Galileo Galilei|Galileju]]) izgubljala študente, ki so nekoč prihajali iz vse Evrope.<ref>{{navedi knjigo|last1=Gross |first1=Hanns|title=Rome in the Age of Enlightenment : the Post-Tridentine Syndrome and the Ancien Regime |date=2002|publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |isbn=978-0-521-89378-7|page=238}}</ref> Bologna je še naprej trpela zaradi postopne deindustrializacije tudi v 18. stoletju.<ref>{{navedi knjigo |last=Gross |first=Hanns |title=Rome in the Age of Enlightenment : the Post-Tridentine Syndrome and the Ancien Regime|date=2002 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |isbn=978-0-521-89378-7 |page=89}}</ref> Sredi 18. stoletja je [[papež Benedikt XIV.]], Bolonjec, poskušal obrniti propad mesta z vrsto reform, namenjenih spodbujanju gospodarstva in spodbujanju umetnosti. Vendar so te reforme dosegle le mešane rezultate. Papeževa prizadevanja, da bi spodbudil propadajočo tekstilno industrijo, so bila malo uspešna, medtem ko je bil uspešnejši pri reformi davčnega sistema, liberalizaciji trgovine<ref>{{navedi knjigo|last1=Wright|first1=A.D.|title=The early modern papacy : from the Council of Trent to the French Revolution, 1564–1789|url=https://archive.org/details/earlymodernpapac0000wrig|date=2000|publisher=Longman|location=Harlow, England |isbn=978-0-582-08747-7 |page=[https://archive.org/details/earlymodernpapac0000wrig/page/261 261]}}</ref> in omilitvi represivnega sistema cenzure.<ref>{{navedi knjigo|last1=Messberger |display-authors=et al |first1=Rebecca|title=Benedict XIV and the Enlightenment: Art, Science, and Spirituality|date=2016 |publisher=University of Toronto Press|location=Toronto |isbn=978-1-4426-3718-4 |page=211}}</ref> Gospodarski in demografski propad Bologne je postal še bolj opazen v drugi polovici 18. stoletja. Leta 1790 je imelo mesto 72.000 prebivalcev in je bilo drugo največje v papeški državi; vendar je ta številka desetletja ostala nespremenjena. V tem obdobju je papeška gospodarska politika vključevala visoke carine in koncesije monopolov posameznim proizvajalcem.<ref name=":0">{{navedi knjigo|last1=Hearder|first1=Harry|title=Italy in the age of the Risorgimento : 1790 – 1870|url=https://archive.org/details/italyinageofriso0000hear|date=1994|publisher=Longman|location=London|isbn=978-0-582-49146-5|page=[https://archive.org/details/italyinageofriso0000hear/page/121 121]|edition=7. impr.}}</ref> === Sodobna zgodovina === [[File:Bologna Piazza Maggiore c1855.jpg|thumb| ‘’Piazza del Nettuno'' leta 1855, pogled proti Piazza Maggiore]] [[Napoleon]] je vstopil v Bologno 19. junija 1796. Za kratek čas je obnovil starodavni način vladanja in dal moč senatu, ki pa je moral priseči zvestobo kratkotrajni [[Cispadanska republika|Cispadanski republiki]], ki je bila na kongresu ustanovljena kot država stranka [[Francoska prva republika|Prve francoske republike]] iz Reggia (27. december 1796 – 9. januar 1797), vendar ga je 9. julija 1797 nasledila [[Cisalpinska republika|Cisalpinska republika]], kasneje [[Italijanska republika (Napoleonova)|Italijanska republika]] in nazadnje [[Kraljevina Italija]]. Po padcu Napoleona je [[dunajski kongres]] leta 1815 Bologno vrnil Papeški državi. Papeška vladavina je bila izpodbijana v uporih leta 1831. Vstale province so se nameravale združiti v ''Province Italiane Unite'' z Bologno kot glavnim mestom. [[Papež Gregor XVI.]] je prosil Avstrijo za pomoč proti upornikom. [[Klemens Wenzel von Metternich|Metternich]] je posvaril francoskega kralja [[Ludvik-Filip I. Francoski|Ludvika Filipa I.]] pred vmešavanjem v italijanske zadeve in spomladi 1831 so avstrijske sile vkorakale po italijanskem polotoku in do 26. aprila porazile upor.<ref>{{navedi splet |url=http://www.experiencefestival.com/a/Italian_unification_-_Early_revolutionary_activity_1820_to_1830/id/1517955 |title=Italian unification - Early revolutionary activity 1820 to 1830 - |access-date=18 March 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20131202221914/http://www.experiencefestival.com/a/Italian_unification_-_Early_revolutionary_activity_1820_to_1830/id/1517955 |archive-date=2 December 2013 }}</ref> Do sredine 1840-ih so bile stopnje brezposelnosti zelo visoke in tradicionalne industrije so še naprej propadale ali izginile; Bologna je postala mesto ekonomskega nesorazmerja, pri čemer je 10 odstotkov najvišjega prebivalstva živelo od najemnine, nadaljnjih 20 odstotkov se je ukvarjalo s poklici ali trgovino, 70 odstotkov pa je delalo v slabo plačanih in pogosto negotovih delih. Papeški popis leta 1841 je poročal o 10.000 stalnih beračih in še 30.000 (od skupno 70.000 prebivalcev), ki so živeli v revščini.<ref>{{navedi knjigo|last1=Hughes|first1=Steven C.|title=Crime, disorder, and the Risorgimento: the politics of policing in Bologna|url=https://archive.org/details/crimedisorderris0000hugh|date=1993|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge|isbn=978-0-521-44450-7|page=[https://archive.org/details/crimedisorderris0000hugh/page/17 17]|edition=1. publ.}}</ref> V revolucijah leta 1848 so bile avstrijske garnizije, ki so nadzorovale mesto v imenu papeža, začasno izgnane, vendar so se na koncu vrnile in zatrle revolucionarje. Papeška vladavina se je dokončno končala po drugi vojni za italijansko neodvisnost, ko so francoske in piemontske čete izgnale Avstrijce iz italijanskih dežel, 11. in 12. marca 1860 pa je Bologna izglasovala, da se pridruži novi Kraljevini Italiji. V zadnjih desetletjih 19. stoletja je Bologna znova gospodarsko in družbeno uspevala. Leta 1863 je bil Neapelj z železnico povezan z Rimom, naslednje leto pa Bologna s Firencami.<ref>{{navedi knjigo|last1=Toniolo|first1=Gianni|title=An Economic History of Liberal Italy: 1850–1918|publisher=Routledge|location=Abingdon-on-Thames|isbn=978-1-138-83052-3|page=46|date=8 April 2016}}</ref> Bolonjske zmerne agrarne elite, ki so podpirale liberalne upore proti papeštvu in so bile občudovalke britanskega političnega sistema in proste trgovine, so si zamislile enotno nacionalno državo, ki bi odprla večji trg za množično kmetijsko proizvodnjo emilijskih nižin.<ref>{{navedi knjigo|last1=Cardoza|first1=Anthony L.|title=Agrarian Elites and Italian Fascism: The Province of Bologna, 1901–1926|date=2016|publisher=Princeton University Press|location=Princeton, New Jersey|isbn=978-0-691-64140-9|pages=32–40}}</ref> Dejansko je Bologna Italiji dala enega prvih premierjev, [[Marco Minghetti|Marca Minghettija]]. Po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je bila Bologna močno vpletena v socialistične vstaje Biennio Rosso. Posledično so tradicionalno zmerne elite mesta obrnile hrbet progresivni frakciji in podprle vzhajajoče fašistično gibanje [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]].<ref>{{navedi knjigo|last1=Cardoza|first1=Anthony L.|title=Agrarian Elites and Italian Fascism: The Province of Bologna, 1901–1926|date=2016|publisher=Princeton University Press|location=Princeton, New Jersey|isbn=978-0-691-64140-9|pages=387–88}}</ref> Dino Grandi, visoki uradnik fašistične stranke in ministrstvo za zunanje zadeve, znan kot anglofil, je bil iz Bologne. V letih med vojnama se je Bologna razvila v pomembno proizvodno središče za predelavo hrane, kmetijske stroje in obdelavo kovin. Fašistični režim je vložil obsežne naložbe, na primer z ustanovitvijo ogromne tovarne za proizvodnjo tobaka leta 1937.<ref>{{navedi knjigo|last1=Sabel|display-authors=et al|first1=Charles F.|title=World of possibilities : flexibility and mass production in western industrialization|date=1997|publisher=Cambridge Univ. Press|location=Cambridge [u.a.]|isbn=978-0-521-49555-4|pages=382–88|edition=1. publ.}}</ref> ==== Druga svetovna vojna ==== [[File:A week before the German surrender in Italy, sappers of 136 Indian Railway Maintenance Company set about repairing some of the extensive damage in the railyards of Bologna, Italy.jpg|thumb| Sapperji 136 Indian Railway Maintenance Company popravljajo nekaj obsežne škode na železniških postajah leta 1945.]] Bologna je med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utrpela veliko škodo. Strateški pomen mesta kot industrijskega in železniškega vozlišča, ki povezuje severno in osrednjo Italijo, je postal tarča zavezniških sil. 24. julija 1943 je močno zračno bombardiranje uničilo pomemben del zgodovinskega mestnega jedra in ubilo okoli 200 ljudi. Glavna železniška postaja in sosednja območja so bili močno prizadeti, 44 % stavb v središču pa je bilo uničenih ali hudo poškodovanih. Mesto je bilo 25. septembra ponovno močno bombardirano. V napadih, ki tokrat niso bili omejeni na središče mesta, je bilo ubitih 2481 ljudi in 2000 ranjenih.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.storiaememoriadibologna.it/bombardamenti-aerei-subiti-da-bologna-95-evento |title="Bombardamenti aerei subiti da Bologna – Storia e Memoria di Bologna" |accessdate=2023-04-09 |archive-date=2023-04-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230405015455/https://www.storiaememoriadibologna.it/bombardamenti-aerei-subiti-da-bologna-95-evento |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi knjigo|last1=Manaresi|first1=Filippo D'Ajutolo. Testi di Franco|title=Bologna ferita : fotografie inedite 1943–1945|date=1999|publisher=Ed. Pendragon|location=Bologna|isbn=978-88-8342-017-7|page=18}}</ref> Do konca vojne je bilo uničenih ali poškodovanih 43 % vseh zgradb v Bologni.<ref>{{navedi knjigo|first=Bernardino|last=Salvati|title=Bologna trema: 1943-1944|url=https://books.google.com/books?id=hKuPOTP7wq8C&pg=PA105|year=2003|publisher=Edizioni Pendragon|isbn=978-88-8342-243-0|page=105}}</ref><ref>{{navedi knjigo|first=Luca|last=Baccolini|title=Storie segrete della storia di Bologna|url=https://books.google.com/books?id=uCxADwAAQBAJ&pg=PT38|year=2017|publisher=Newton Compton Editori|isbn=978-88-227-1332-2|page=38}}</ref> Po [[Kapitulacija Kraljevine Italije|premirju leta 1943]] je mesto postalo ključno središče [[Italijansko odporniško gibanje|italijanskega odporniškega gibanja]]. 7. novembra 1944 v ostrem boju okoli Porta Lame, ki so ga vodili partizani 7. brigade ''Gruppi d'Azione Patriottica'' proti fašističnim in nacističnim okupacijskim silam, ni uspelo sprožiti splošnega upora, čeprav je bil eden največjih odporniških sil. vodil urbane konflikte v evropskem gledališču.<ref>{{navedi splet |url=http://certosa.cineca.it/2/eventi.php?TBL=EVENTI_STORICI&ID=21 |title=7 novembre 1944&nbsp;–&nbsp;Battaglia di Porta Lame |work=Il Museo Virtuale della Certosa |publisher=Certosa.cineca.it |language=it |access-date=2 May 2012 |archive-url=https://archive.today/20120707025053/http://certosa.cineca.it/2/eventi.php?TBL=EVENTI_STORICI&ID=21 |archive-date=7 July 2012 |url-status=dead}}</ref> Odporniške sile so vstopile v Bologno zjutraj 21. aprila 1945. Do takrat so Nemci že večinoma zapustili mesto zaradi zavezniškega napredovanja, ki so ga vodile poljske sile, ki so napredovale z vzhoda med bitko pri Bologni, ki je potekala od 9. aprila. Prvi je v središče prispel 87. pehotni polk furlanske bojne skupine pod poveljstvom generala Artura Scattinija, ki je v središče vstopil iz Porta Maggiore proti jugu. Ker so bili vojaki oblečeni v britanska oblačila, so sprva mislili, da so del zavezniških sil; ko so lokalni prebivalci slišali, da vojaki govorijo italijansko, so se zgrnili na ulice, da bi proslavili. ==== Obdobje hladne vojne ==== [[File:Stragedibologna-2.jpg|thumb| Posledice terorističnega bombnega napada leta 1980]] V povojnih letih je Bologna postala cvetoče industrijsko središče, pa tudi politična trdnjava italijanske komunistične partije. Med letoma 1945 in 1999 je mesto vodilo neprekinjeno zaporedje županov iz PCI in njenih naslednikov, Demokratske stranke levice in Demokratov levice, med katerimi je bil prvi Giuseppe Dozza. Konec 1960-ih so mestne oblasti, zaskrbljene zaradi množične gentrifikacije in suburbanizacije, prosile japonskega zvezdniškega arhitekta [[Kenzo Tange|Kenza Tangea]], naj naredi skico glavnega načrta za novo mesto severno od Bologne; vendar je bil projekt, ki je izšel leta 1970, ocenjen kot preambiciozen in drag.<ref>{{navedi knjigo|last1=Heath|display-authors=et al|first1=Tim|title=Revitalizing historic urban quarters|date=2001|publisher=Architectural Press|location=Oxford|isbn=978-0-7506-2890-7|page=[https://archive.org/details/revitalizinghist0000ties/page/107 107]|edition=Reprinted.|url=https://archive.org/details/revitalizinghist0000ties/page/107}}</ref> Sčasoma se je mestni svet, kljub vetu na Tangejev glavni načrt, odločil obdržati njegov projekt za novo [[Fiera di Bologna|razstavišče]] in poslovno okrožje.<ref>{{navedi knjigo|last1=Ghirardo|first1=Diane Yvonne|title=Italy: Modern Architectures in History|date=2013|publisher=Reaktion|location=London|isbn=978-1-86189-864-7|page=283|edition=1. publ.}}</ref> Konec leta 1978 se je začela gradnja stolpnice in več raznovrstnih stavb in objektov.<ref>{{navedi splet|title="Chronology of Bologna: 1927" (in Italian)|url=http://www.bibliotecasalaborsa.it/cronologia/bologna/1978/929|website=www.bibliotecasalaborsa.it|publisher=Biblioteca Salaborsa|access-date=30 November 2017|archive-date=2021-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20210924020513/https://www.bibliotecasalaborsa.it/cronologia/bologna/1978/929|url-status=dead}}</ref> Leta 1985 se je sedež regionalne vlade Emilije-Romanje preselil v novo okrožje.<ref>{{navedi splet|title="La Regione e la sua storia – le sedi della regione" (in Italian)|url=http://www.regione.emilia-romagna.it/storia/sedi|website=www.regione.emilia-romagna.it|publisher=Emilia-Romagna region|access-date=1 December 2017}}</ref> Leta 1977 je bila Bologna prizorišče nemirov, povezanih z ''gibanjem 1977'', spontanim političnim gibanjem tistega časa. Policijsko streljanje na skrajnega levičarskega aktivista Francesca Lorussa je sprožilo dva dni uličnih spopadov. 2. avgusta 1980, na vrhuncu »svinčenih let«, je bila na glavni železniški postaji v Bologni sprožena teroristična bomba, ki je ubila 85 ljudi in ranila 200, dogodek, ki je v Italiji znan kot [[Poboj v Bologni|bolonjski masaker]]. Leta 1995 so bili člani neofašistične skupine ''Nuclei Armati Rivoluzionari'' obsojeni za izvedbo napada, medtem ko je bil Licio Gelli - veliki mojster podtalne prostozidarske lože ''Propaganda Due'' (P2) - obsojen zaradi oviranja preiskave, skupaj s tremi agenti tajna vojaška obveščevalna služba SISMI (vključno s Francescom Pazienzo in Pietrom Musumecijem). V Bologni vsako leto 2. avgusta potekajo komemoracije, vrhunec pa je koncert na glavnem trgu. ==== 21. stoletje ==== Leta 1999 je dolgo tradicijo levičarskih županov prekinila zmaga neodvisnega desnosredinskega kandidata Giorgia Guazzaloce. Vendar pa je Bologna ponovno zaživela leta 2004, ko je Sergio Cofferati, nekdanji sindikalni vodja, odstavil Guazzaloco. Naslednji levosredinski župan Flavio Delbono, izvoljen junija 2009, je odstopil januarja 2010, potem ko je bil vpleten v korupcijski škandal. Po 15-mesečnem obdobju, v katerem je mesto vodila Anna Maria Cancellieri (kot prefekt, ki ga je imenovala država), je bil za župana izvoljen Virginio Merola, ki je vodil levo koalicijo, ki so jo sestavljale Demokratska stranka, Levica Ecology Freedom in Italija vrednot.<ref>See [http://www.bipr.eu/eventprofile.cfm/idevent=4C9098ED-F72A-7A24-FA7CEF9C574BD7D9/Virginio-Merola---Mayor-of-Bologna-Benvenuti-a-Bologna---Welcome-to-Bologna&zdyx=1 Virginio Merola. "Benvenuti a Bologna – Welcome to Bologna" Oct 18, 2016] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170112001055/http://www.bipr.eu/eventprofile.cfm/idevent%3D4C9098ED-F72A-7A24-FA7CEF9C574BD7D9/Virginio-Merola---Mayor-of-Bologna-Benvenuti-a-Bologna---Welcome-to-Bologna%26zdyx%3D1 |date=12 January 2017 }}</ref> Leta 2016 je bil Merola potrjen za župana in premagal konservativno kandidatko Lucio Borgonzoni. Leta 2021, po desetih letih županovanja Merole, je bil eden njegovih najbližjih zaveznikov Matteo Lepore izvoljen za župana z 61,9 % glasov in tako postal župan Bologne z največ glasovi od uvedbe neposrednih volitev leta 1995.<ref name="ansa.it">[https://www.ansa.it/emiliaromagna/notizie/2021/10/04/per-exit-lepore-verso-la-vittoria-al-primo-turno-a-bologna_24ffc35d-7b30-4ecc-b9ac-f115059c27d9.html Elezioni 2021: Lepore vince a Bologna con una percentuale travolgente], ''ANSA''</ref> == Geografija == [[File:Luftbild Bologna 01 (RaBoe).jpg|thumb|Zračni posnetek Bologne (desno obrnjen proti severu).]] Bologna leži na robu [[Padska nižina|Padske nižine]] ob vznožju [[Apenini|Apeninov]], na stičišču dolin rek Reno in Savena. Ker dva glavna vodotoka Bologne tečeta neposredno v morje, mesto leži zunaj porečja reke Pad. [[Bologna (pokrajina)|Pokrajina Bologna]] se razteza od zahodnega roba Padske nižine na meji s Ferraro do toskansko-emilijskih Apeninov. Središče mesta je 54 metrov nad morsko gladino (medtem ko se višina znotraj občine giblje od 29 metrov v predmestju Corticella do 300 metrov v Sabbiunu in Colle della Guardia). Najvišja točka v provinci je vrh Corno alle Scale (v Lizzanu v Belvederu) na 1945 metrih nadmorske višine. Bologna ima vlažno subtropsko podnebje srednje zemljepisne širine s štirimi sezonami ([[Köppnova podnebna klasifikacija]]: ''Cfa''). Letna količina padavin je okoli 650–700 mm,<ref name="stat">{{navedi splet|url=http://www.comune.bologna.it/iperbole/piancont/dati_statistici/Indici/Ambiente%20e%20territorio/index.htm |title=Dati statistici temperature e precipitazioni dal 1991 al 2009 |publisher=comune.bologna.it |access-date=24 January 2014}}</ref> pri čemer večina običajno pade spomladi in jeseni. Sneg ni neobičajen med koncem novembra in začetkom marca; eden najbolj sneženih mesecev v zadnjem desetletju je bil februar 2012.<ref>{{navedi splet |url=http://www.arpa.emr.it/cms3/documenti/_cerca_doc/ecoscienza/ecoscienza2012_1/nanni_es1_12.pdf |title=Febbraio 2012, ma quanta neve è caduta? |publisher=ARPA Emilia-Romagna |access-date=5 March 2014 |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305021448/http://www.arpa.emr.it/cms3/documenti/_cerca_doc/ecoscienza/ecoscienza2012_1/nanni_es1_12.pdf |url-status=dead }}</ref> == Mestna pokrajina == [[File:View_from_the_Torre_degli_Asinelli,_Bologna_3.jpg|thumb| Panoramski pogled na središče Bologne]] [[File:Piazza Maggiore - Panoramica.jpg|thumb| Piazza Maggiore z baziliko San Petronio, Palazzo dei Banchi in Palazzo del Podestà]] [[File:Bologna Via Pescherie Vecchie 01.jpg|thumb| Pisana tržnica na prostem na ulici Via Pescherie Vecchie]] [[File:Bologna, Santuario della Madonna di San Luca 004.JPG|thumb|right| Svetišče Madone di San Luca]] [[File:Walkway,_Bologna.jpg|thumb|160px| [[Portiki Bologne]] so simbol mesta]] Do poznega 19. stoletja, ko so se lotili obsežnega projekta urbane prenove, je bila Bologna eno redkih preostalih velikih obzidanih mest v Evropi; do danes in kljub temu, da je leta 1944 utrpela veliko škodo v bombardiranju, je s 142 hektari zgodovinsko središče Bologne drugo največje v Evropi,<ref>{{navedi knjigo|author = National League of Cities, American Municipal Association|title = Nation's cities, Volume 14|publisher = National League of Cities |year = 1976 |location = United States }}</ref> ki vsebuje ogromno bogastvo pomembnih srednjeveških, renesančnih in baročnih umetniških spomenikov. Bologna se je razvila ob Via Emilia kot etruščanska in kasneje rimska kolonija; [[Via Emilia]] še vedno poteka naravnost skozi mesto pod spreminjajočimi se imeni Strada Maggiore, Rizzoli, Ugo Bassi in San Felice. Osrednje ulice Bologne, ki so danes večinoma namenjene pešcem, zaradi svoje rimske dediščine sledijo mrežnemu vzorcu rimske naselbine. Prvotno rimsko [[obzidje]] je nadomestil visokosrednjeveški sistem utrdb, katerega ostanki so še vedno vidni, in nazadnje tretji in zadnji sklop obzidij, zgrajen v 13. stoletju, od katerega so ohranjeni številni deli. Od 180, ki so jih zgradili v 12. in 13. stoletju pred prihodom enotne meščanske oblasti, ni ostalo več kot dvajset srednjeveških obrambnih [[stolp]]ov. Najbolj znana bolonjska stolpa sta "[[Dva stolpa, Bologna|Due Torri]]" (Asinelli in Garisenda), katerih ikonične nagnjene oblike so priljubljen simbol mesta.<ref>{{navedi splet|title=The Two Towers: Garisenda e degli Asinelli|url=http://www.artcityemiliaromagna.com/places/bologna/the-two-towers-garisenda-e-degli-asinelli|website=artcityemiliaromagna.com|publisher=Official tourism promotion website of Emilia-Romagna region|access-date=4 November 2017|archive-date=2018-08-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20180815213040/http://www.artcityemiliaromagna.com/places/bologna/the-two-towers-garisenda-e-degli-asinelli|url-status=dead}}</ref> Mestno podobo dodatno bogatijo elegantni in obsežni [[portik]]i, po katerih je mesto znano. Skupno je v zgodovinskem središču mesta približno 38 kilometrov, ki omogočajo hojo na dolge razdalje v zavetju pred naravnimi elementi.<ref name="unesco">{{navedi splet|title=The Porticoes of Bologna|url= https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5010/|type = World Heritage Site submission |publisher = [[UNESCO]] World Heritage Centre|date = 1 June 2006|access-date = 29 June 2012}}</ref> Portico di San Luca je verjetno najdaljši na svetu.[64] Povezuje Porta Saragozza (ena od dvanajstih vrat starodavnega obzidja, zgrajenega v srednjem veku, ki je obkrožalo 7,5 km dela mesta) s [[Madonna di San Luca, Bologna |svetiščem Madonne di San Luca]], cerkvijo, ki so jo začeli graditi leta 1723 na mesto stavbe iz 11. stoletja, ki so jo povečali že v 14. stoletju, vidno stoji na vzpetini (289 metrov) s pogledom na mesto, ki je ena glavnih znamenitosti Bologne. 666 obokov, dolgih skoraj štiri kilometre (3796 m), učinkovito povezuje San Luco, kot se cerkev običajno imenuje, s središčem mesta. Portiki nudijo zavetje tradicionalni procesiji, ki vsako leto od leta 1433 nosi bizantinsko [[ikona|ikono]] ''Madone z otrokom'', ki jo pripisujejo [[sveti Luka| evangelistu Luku]], do [[Bolonjska stolnica|Bolonjske stolnice]] med praznikom [[vnebohod]]a. Leta 2021 so bili portiki vpisani na Unescov seznam svetovne dediščine. [[Bazilika San Petronio, Bologna|Bazilika San Petronio]], zgrajena med letoma 1388 in 1479 (vendar še vedno nedokončana), je deseta največja cerkev na svetu po prostornini, dolga je 132 metrov in široka 66 metrov, medtem ko obok v notranjosti doseže 45 metrov, na fasadi pa 51 metrov. S prostornino 258.000 m3 je največja (gotska ali drugačna) cerkev iz opeke na svetu.<ref> podatki iz [http://www.bolognawelcome.com/en/places-to-see/history-art/params/CategorieLuoghi_34/Luoghi_129/ref/Basilica%20of%20San%20Petronio http://www.bolognawelcome.com, ''Basilica di San Petronio''] in naslednji izračuni: * San Petronio de Bologna: Tloris stavbe je preprost pravokotnik ** Površina = dolžina objekta x širina objekta = 132 m x 60 m * Prostornino brez streh lahko izračunamo kot vsoto petih kvadrov, enega enojnega (osrednja ladja) in dveh parov (stranski ladji in kapele). Vsoto vsakega od parov lahko izračunamo kot en kvader dvojne širine. Ob poznavanju višine osrednje ladje in širine stavbe je mogoče izračunati mere prerezov z merjenjem ortogradne fotografije fasade. ** Prostornina = (prečni prerez osrednje ladje [širina = 22 m, višina = 44,27 m] + vsota prečnih prerezov obeh stranskih ladij [širina = 20 m, višina = 29,06 m] + vsota prečnih prerezov dva niza kapel [širina = 18 m, višina = 22,38 m]) x dolžina stavbe [132 m] ** (973,94 + 581,2 + 402,84) x 132 = 1.957,98 x 132 = 258.453,36 </ref> [[Bazilika sv. Štefana, Bologna |Bazilika svetega Štefana]] in njeno svetišče sta med najstarejšimi stavbami v Bologni, saj sta bila po izročilu zgrajena v 8. stoletju na mestu starodavnega templja, posvečenega egipčanski boginji [[izida|Izidi]]. [[Bazilika svetega Dominika, Bologna |Bazilika svetega Dominika]] je primer [[romanska arhitektura|romanske arhitekture]] iz 13. stoletja, obogatena z monumentalnimi grobnicami velikih bolonjskih [[glosator]]jev Rolandina de'Passeggerija in Egidia Foscherarija. Bazilike sv. Frančiška, Santa Maria dei Servi in [[San Giacomo Maggiore, Bologna| San Giacomo Maggiore]] so drugi veličastni primeri arhitekture iz 14. stoletja, pri čemer slednja vsebuje tudi renesančne umetnine, kot je ''[[Bentivogliov oltar]]'' [[Lorenzo Costa starejši |Lorenza Coste]]. Nazadnje, cerkev San Michele in Bosco je verski kompleks iz 15. stoletja, ki je na hribu nedaleč od zgodovinskega središča mesta. [[File:Bologna Panorama.jpg|thumb|center|upright=3.2| Pogled z vrha bazilike San Petronio: kupola svetišča Santa Maria della Vita dominira v ospredju; stolpa Asinelli (višji) in Garisenda ("Due Torri") sta vidna na desni.]] == Gospodarstvo == Kar zadeva skupni BDP, je metropolitansko mesto Bologna leta 2017 ustvarilo vrednost približno 35 milijard EUR (40,6 milijarde USD), kar ustreza 34.251 EUR (40.165 USD) na prebivalca, kar je tretja najvišja vrednost med italijanskimi provincami (za Milanom in Bolzanom/Boznom).<ref>{{navedi splet|title=Dossier on the Metropolitan City of Bologna|url=https://www.affariregionali.it/media/170175/dossier-citt%C3%A0-metropolitana-di-bologna.pdf|publisher=Istituto Nazionale di Statistica|access-date=4 November 2017}}</ref> Za gospodarstvo Bologne je značilen cvetoč industrijski sektor, ki se tradicionalno osredotoča na preoblikovanje kmetijskih in zootehničnih proizvodov (Eridania, Granarolo, Segafredo Zanetti, Conserve Italia), strojev (Coesia, IMA, Sacmi), gradbeništva oprema (Maccaferri); energija (skupina Hera), avtomobilska industrija (Ducati, Lamborghini), obutev, tekstil, inženiring, kemija, tiskarstvo in založništvo (Cappelli, il Mulino, skupina Monrif, Zanichelli). Zlasti Bologna velja za središče tako imenovane "embalažne doline", območja, znanega po visoki koncentraciji podjetij, specializiranih za proizvodnjo avtomatskih pakirnih strojev (Coesia, IMA). Poleg tega je Bologna znana po svoji gosti mreži zadrug, značilnost, ki sega v socialne boje kmetov in delavcev v 19. stoletju in ki danes proizvede do tretjino svojega BDP in zaseda 265 tisoč ljudi v Regija Emilija-Romanja.<ref>{{navedi splet|last=Caselli|first=Guido|title=Osservatorio della cooperazione in Emilia-Romagna|url=https://imprese.regione.emilia-romagna.it/industria-artigianato-cooperazione-servizi/doc/file/osservatorio-della-cooperazione-in-emilia-romagna|publisher=Chamber of Commerce of Emilia-Romagna|access-date=4 November 2017}}</ref> == Demografija == Konec leta 2016 je imelo ožje mesto 388.254 prebivalcev (medtem ko jih 1 milijon živi na širšem območju Bologne), v provinci Bologna, deželi Emilija-Romanja, od tega je bilo 46,7 % moških in 53,3 % žensk. Mladoletnikov (otroci do 18. leta starosti) je bilo 12,86 odstotka prebivalstva, upokojencev pa 27,02 odstotka. To je v primerjavi z italijanskim povprečjem, ki znaša 18,06 odstotka (mladoletniki) in 19,94 odstotka (upokojenci). Povprečna starost prebivalca Bologne je 51 let v primerjavi z italijanskim povprečjem 42 let. V petih letih med 2002 in 2007 je prebivalstvo Bologne naraslo za 0,0 odstotka, medtem ko je celotna Italija narasla za 3,56 odstotka.<ref>{{navedi splet |url=http://demo.istat.it/bil2007/index.html |title=istat |publisher=Demo.istat.it |access-date=19 April 2010 |archive-date=26 April 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090426215446/http://demo.istat.it/bil2007/index.html |url-status=dead }}</ref> == Kultura == [[File:Museomusicabosala7.jpg|thumb|left| Mednarodni muzej in knjižnica glasbe prikazuje starodavna glasbila in edinstvene glasbene partiture od 16. do 20. stoletja.]] Skozi stoletja je Bologna pridobila številne vzdevke: »mastna« (''la grassa'') se nanaša na njeno kuhinjo, v kateri so najbolj znane specialitete pripravljene iz bogatega mesa (zlasti svinjine), jajčnih testenin in mlečnih izdelkov, kot sta maslo in parmezan. Drugi vzdevek, ki se ga je prijelo mesto, je »rdeča« (''la rossa''), ki je bil prvotno uporabljen kot referenca za barvo stavb v središču mesta, kasneje pa je postalo povezano s komunistično ideologijo, ki jo je podpirala večina prebivalstva, zlasti po drugi svetovni vojni: do izvolitve desnosredinskega župana leta 1999 je mesto slovelo kot oporišče italijanske komunistične partije.<ref>{{navedi splet|title=The red, the fat, and the learned: The story behind Bologna's curious nicknamess|url=https://www.thelocal.it/20170510/bologna-dotta-grassa-rassa-red-fat-learned-studious-travel-italy-vacation|access-date=4 November 2017|website=The Local|date=10 May 2017}}</ref> Leva sredina je znova prevzela oblast na županskih volitvah leta 2004, ko je bil izvoljen Sergio Cofferati. Bilo je eno prvih evropskih mest, ki je eksperimentiralo s konceptom brezplačnega javnega prevoza.<ref>{{navedi splet|url=http://www.csi.ensmp.fr/WebCSI/4S/download_paper/download_paper.php?paper=nahuis_van_lente.pdf |title=Repertoires of Democracy: The Case for Public Transport |access-date=19 April 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090325224146/http://www.csi.ensmp.fr/WebCSI/4S/download_paper/download_paper.php?paper=nahuis_van_lente.pdf |archive-date=25 March 2009}}</ref> Bologna ima tudi dva druga vzdevka: prvi, »stolpnata« (''la turrita''), se nanaša na veliko število srednjeveških stolpov, ki jih je mogoče najti v mestu, čeprav danes stoji le še 24 stolpov. Drugi, »učen« (''la dotta''), se nanaša na njeno univerzo. === Univerza === [[Univerza v Bologni]] je bila ustanovljena leta 1088 in velja za najstarejšo univerzo na svetu. Po lestvici QS University Rankings je bolonjska univerza 4. italijanska univerza in 180. na svetu. Veliko število študentov, ki prihajajo iz vse Italije in sveta (v Bologni je več kampusov tujih univerz, vključno z Univerzo Johns Hopkins, Dickinson College, Univerzo Indiana, Univerzo Brown, Univerzo v Kaliforniji in drugimi) precej vpliva na vsakdanje življenje. Prispeva k poživitvi mestnega jedra (območja, kjer je povprečna starost prebivalcev zelo visoka) in pomaga spodbujati kulturne pobude, po drugi strani pa ustvarja probleme javnega reda in ravnanja z odpadki, ki izhajajo iz živahno nočno življenje univerzitetne četrti. === Kuhinja === [[File:Tagliatelle_al_ragù_(image_modified).jpg|thumb|''Tagliatelle al ragù bolognese'', kot jih strežejo v Bologni]] Bologna je znana po kulinarični tradiciji. Je domovina slavne [[Bolonjska omaka |bolonjske omake]], mesne omake za testenine. V Italiji se imenuje ''[[ragù]]'' in se bistveno razlikuje od sorte, ki jo najdemo po svetu. V Bologni omako postrežejo predvsem s ''[[tagliatele|tagliatelami]]'', postrežba s [[špageti]] pa velja za čudno.<ref>{{navedi novice|last=Cesarato|first=Monica|title=Why you won't find spaghetti bolognese in Italy|url=https://www.thelocal.it/20160914/the-truth-about-spaghetti-bolognese-ragu-pasta|access-date=November 5, 2017|website=The Local|date=September 14, 2016}}</ref> Bogata lokalna kuhinja, ki leži v rodovitni dolini reke Pad, je močno odvisna od mesa in sirov. Tako kot v vsej Emiliji-Romanji je proizvodnja suhomesnatih svinjskih mesnin, kot so [[pršut]], [[mortadela]] in salumi, pomemben del lokalne prehrambene industrije.<ref>{{navedi knjigo|last1=Pauls|first1=Dana Facaros & Michael|title=Italy : Bologna & Emilia Romagna|date=2000|publisher=Cadogan|location=London|isbn=978-1-86011-977-4|page=[https://archive.org/details/isbn_9781860119774/page/57 57]|url=https://archive.org/details/isbn_9781860119774/page/57}}</ref> Dobro cenjeni bližnji vinogradi vključujejo Pignoletto dei Colli Bolognesi, Lambrusco di Modena in Sangiovese di Romagna. Tagliatelle z ragùjem, lazanje, tortelini v juhi in mortadela, originalna bolonjska klobasa, so med lokalnimi specialitetami.<ref>{{navedi knjigo|last1=Pauls|first1=Dana Facaros & Michael|title=Italy : Bologna & Emilia Romagna|date=2000|publisher=Cadogan|location=London|isbn=978-1-86011-977-4|page=[https://archive.org/details/isbn_9781860119774/page/52 52]|url=https://archive.org/details/isbn_9781860119774/page/52}}</ref> Tradicionalne bolonjske sladice so pogosto povezane s prazniki, kot so ''fave dei morti'' ("piškotki mrtvih"), raznobarvni piškoti iz mandljeve paste, narejeni za [[Vsi sveti|dan vseh svetih]], z marmelado polnjeni piškoti raviole, ki jih postrežejo na dan svetega Jožefa, in pustne slaščice, znane kot ''sfrappole'', rahlo in nežno ocvrto pecivo, prelito s sladkorjem v prahu, ''certosino'' ali ''panspeziale'' (»kartuzija« ali »lekarniška torta«), začinjena torta, ki jo postrežejo na božič. ''Torta di riso'', kremi podobna torta iz mandljev, riža in amaretta, se pripravlja skozi vse leto, prav tako ''zuppa Inglese''. ==Mednarodne povezave== Bologna je pobratena z:<ref>{{navedi splet |title=Gemellaggi del Comune di Bologna|url=http://www.comune.bologna.it/relazioniinternazionali/servizio_singolo/159:14328/|website=comune.bologna.it|publisher=Bologna|language=it|access-date=13 December 2019}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *Coventry, Anglija, ZK, od 1984 *[[Harkov]], Ukrajina, od 1966 *[[Leipzig]], Nemčija, od 1962 *[[La Plata]], Argentina, od 1988 *Portland, Oregon, ZDA, od 2003 *Saint-Louis, Senegal, od 1991 *St. Louis, ZDA, od 1987 *San Carlos, Río San Juan, Nikaragva, od 1988 *[[Solun]], Grčija, od 1981 *[[Toulouse]], Francija, od 1981 *[[Tuzla]], Bosna in Hercegovina, od 1994 *[[Valencia]], Španija, od 1980 *[[Zagreb]], Hrvaška, od 1961 *[[Prijepolje]], Srbija, od 1966 {{div col end}} == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{Sister project links|voy=Bologna|Bologna}} * [http://www.comune.bologna.it Uradna spletna stran] * [https://web.archive.org/web/20140903111342/http://www.bolognamagazine.com/content/palazzo-pepoli-museum-history-bologna-arte-fiera-2012 Zgodovinski muzej] * [http://www.museibologna.it/musicaen Mednarodni muzej in knjižnica glasbe v Bologni] * [http://insecam.org/en/bycity/Bologna/ Bologna online cameras] {{Navboxes |list = {{Province of Bologna}} {{European Capital of Culture}} }} {{Evropska prestolnica kulture}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Emiliji - Romanji]] [[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Bologna| ]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta v Italiji]] f14ax7b8psk1o9f1mmklxjhf6mki2gr 0 199362 6676619 6675097 2026-05-16T17:24:50Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676619 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=Izrael na Pesmi Evrovizije|ESC first=1973|ESC best=1.: 1978, 1979, 1998, 2018|Flag=Flag of Israel.svg|ESC apps=47 (40 finalov)|National selection event=HaKokhav HaBa (2024-danes)|Member station=Israeli Public Broadcasting Corporation (IPBC/Kan; 2018-)}}[[Slika:Teapacks Eurovision 2007.jpg|thumb|right|200px|[[Teapacks]] v Helsinkih (2007).]] [[Slika:ESC 2008 - Israel - Boaz Mauda, 1st semifinal.jpg|thumb|right|200px|[[Boaz]] v Beogradu (2008).]] '''[[Izrael]]''' je na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' prvič nastopil leta [[1973]]. Čeprav zemljepisno ne leži v [[Evropa|Evropi]], je Izrael država članica [[Evropska radiodifuzna zveza|Evropske radiodifuzne zveze]], s čimer je upravičena do nastopa na izboru. Doslej je Izrael prejel štiri evrovizijske zmage: leta [[Pesem Evrovizije 1978|1978]] v [[Pariz]]u ([[Izhar Cohen]] in [[Alphabeta]]), naslednje leto v [[Jeruzalem]]u ([[Gali Atari]] in [[Milk and Honey]]), leta [[Pesem Evrovizije 1998|1998]] v [[Birmingham]]u, kjer je zmagala [[Dana International]] ter leta [[Evrovizija 2018|2018]] v [[Lizbona|Lizboni]], kjer je zmagala [[Netta Barzilai|Netta]]. Leta [[2020]] je bila [[Pesem Evrovizije]] odpovedana. Leta [[Pesem Evrovizije 2023|2023]] so v [[Liverpool|Liverpoolu]] osvojili 3. mesto z [[Noa Kirel|Noo Kirel]] in pesmijo »Unicorn«. Leta [[Pesem Evrovizije 2024|2024]] so v [[Malmö|Malmo]] z [[Eden Golan]] osvojili 5. mesto. Leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] so v [[Basel|Baslu]] osvojili 2. mesto z [[Juval Rafael]]. == Predstavniki == [[Slika:20150516 ESC 2015 Nadav Guedj 9509.jpg|sličica|295x295_pik|[[Nadav Guedj]] na Dunaju ([[Pesem Evrovizije 2015|2015]])]] {| class="wikitable sortable" |- bgcolor="#ccccff" ! Leto ! Izvajalec ! Skladba ! Finale ! Točke ! Polfinale ! Točke |- | [[Pesem Evrovizije 1973|1973]] | [[Ilanit]] | "Ey Sham" <small>(אי שם)</small> | 4. | 97 | colspan="2" rowspan="26" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Ni bilo polfinalov |- | [[Pesem Evrovizije 1974|1974]] | [[Kaveret]] | "Natati La Khayay" <small>(נתתי לה חיי)</small> | 7. | 11 |- | [[Pesem Evrovizije 1975|1975]] | [[Shlomo Artzi]] | "At Va'Ani" <small>(את ואני)</small> | 11. | 40 |- | [[Pesem Evrovizije 1976|1976]] | [[Shokolad Menta Mastik]] | "Emor Shalom" <small>(אמור שלום)</small> | 6. | 77 |- | [[Pesem Evrovizije 1977|1977]] | [[Ilanit]] | "Ahava Hi Shir Lishnayim"<br /><small>(אהבה היא שיר לשניים)</small> | 11. | 49 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1978|1978]] | [[Izhar Cohen]] & [[Alphabeta]] | "A-Ba-Ni-Bi" <small>(א-ב-ני-בי)</small> | 1. | 157 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1979|1979]] | [[Gali Atari]] & [[Milk and Honey]] | "Hallelujah" <small>(הללויה)</small> | 1. | 125 |- | [[Pesem Evrovizije 1981|1981]] | [[Hakol Over Habibi]] | "Halayla" <small>(הלילה)</small> | 7. | 56 |- bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 1982|1982]] | [[Avi Toledano]] | "Hora" <small>(הורה)</small> | 2. | 100 |- bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 1983|1983]] | [[Ofra Haza]] | "Khay" <small>(חי)</small> | 2. | 136 |- | [[Pesem Evrovizije 1985|1985]] | [[Izhar Cohen]] | "Olé, Olé" <small>(עולה, עולה)</small> | 5. | 93 |- | [[Pesem Evrovizije 1986|1986]] | Moti Giladi & Sarai Tzuriel | "Yavo Yom" <small>(יבוא יום)</small> | 19. | 7 |- | [[Pesem Evrovizije 1987|1987]] | [[Datner & Kushnir]] | "Shir Habatlanim" <small>(שיר הבטלנים)</small> | 8. | 73 |- | [[Pesem Evrovizije 1988|1988]] | [[Yardena Arazi]] | "Ben Adam" <small>(בן אדם)</small> | 7. | 85 |- | [[Pesem Evrovizije 1989|1989]] | Gili in Galit | "Derekh Hamelekh" <small>(דרך המלך)</small> | 12. | 50 |- | [[Pesem Evrovizije 1990|1990]] | [[Rita Kleinstein|Rita]] | "Shara Barkhovot" <small>(שרה ברחובות)</small> | 18. | 16 |- bgcolor="#cc9966" | [[Pesem Evrovizije 1991|1991]] | [[Duo Datz]] | "Kan" <small>(כאן)</small> | 3. | 139 |- | [[Pesem Evrovizije 1992|1992]] | [[Dafna Dekel]] | "Ze Rak Sport" <small>(זה רק ספורט)</small> | 6. | 85 |- | [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] | [[Sarah'le Sharon]] & [[The Shiru Group]] | "Shiru" <small>(שירו)</small> | 24. | 4 |- | [[Pesem Evrovizije 1995|1995]] | [[Liora]] | "Amen" <small>(אמן)</small> | 8. | 81 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1998|1998]] | [[Dana International]] | "[[Diva (pesem)|Diva]]" <small>(דיווה)</small> | 1. | 174 |- | [[Pesem Evrovizije 1999|1999]] | [[Eden (glasbena skupina)|Eden]] | "Yom Huledet (Happy Birthday)"<br /><small>(יום הולדת)</small> | 5. | 93 |- | [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] | [[PingPong]] | "Sameyakh" <small>(שמייח)</small> | 22. | 7 |- | [[Pesem Evrovizije 2001|2001]] | [[Tal Sondak]] | "En Davar" <small>(אין דבר)</small> | 16. | 25 |- | [[Pesem Evrovizije 2002|2002]] | [[Sarit Hadad]] | "Nadlik Beyakhad Ner (Light A Candle)"<br /><small>(נדליק ביחד נר)</small> | 12. | 37 |- | [[Pesem Evrovizije 2003|2003]] | [[Lior Narkis]] | "Milim La'ahava" <small>(מילים לאהבה)</small> | 19. | 17 |- | [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | [[David D'Or]] | "Leha'amin" <small>(להאמין)</small> | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala | 11 | 57 |- | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | [[Shiri Maimon]] | "Hasheket Shenish'ar" <small>(השקט שנשאר)</small> | 4. | 154 | 7 | 158 |- | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | [[Eddie Butler (pevec)|Eddie Butler]] | "Together We Are One" <small>(זה הזמן)</small> | 23. | 4 | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Top 10 prejšnje leto |- | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | [[Teapacks]] | "Push the Button" | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala | 24. | 17 |- | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | [[Boaz]] | "The Fire in Your Eyes" <small>(האש בעינייך‎)</small> | 9. | 124 | 5 | 104 |- | [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] | [[Achinoam Nini|Noa]] & [[Mira Awad]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/12891|title=Noa and Mira Awad to represent Israel|last=Barak|first=Itamar|date=2009-01-11|publisher=ESCToday|accessdate=2009-01-11}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.oikotimes.com/v2/index.php?file=articles&id=4780|title=Israel: IBA confirm Noa & Mira as the 2009 representatives|date=11. 1. 2009|publisher=Oikotimes|accessdate=11. 1. 2009|archive-date=2009-02-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20090211183933/http://oikotimes.com/v2/index.php?file=articles&id=4780|url-status=dead}}</ref> | "There Must Be Another Way"<ref>{{navedi splet | title = Noa in Mira na poti v Moskvo | publisher = Eurovision TV | date = 2. marec 2009 | url =http://www.eurovision.tv/page/news?id=1973 | accessdate =6. februar 2009}}</ref> | 16. | 53 | 7 | 75 |- | [[Pesem Evrovizije 2010|2010]] | [[Harel Skaat]] | "Milim" | 13. | 71 | 8 | 71 |- | [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] | [[Dana International]] |"Ding Dong" | colspan="2" rowspan="4" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |15 |38 |- | [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] | [[Izabo]] |"Time" |13 |33 |- | [[Pesem Evrovizije 2013|2013]] | [[Moran Mazor]] |"Rak bishvilo" |14 |40 |- | [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] | [[Mei Finegold]] |"Same heart" |14 |19 |- | [[Pesem Evrovizije 2015|2015]] | [[Nadav Guedj]] |"Golden Boy" |9. |97 |3 |151 |- |[[Pesem Evrovizije 2016 |2016]] |[[Hovi Star]] |"Made of Stars" |14. |135 |7 |147 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[IMRI]] |"I Feel Alive" |23. |39 |3 |207 |- bgcolor="gold" |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Netta Barzilai|Netta]] |"Toy" |1. |529 |1 |283 |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Kobi Marimi]] |"Home" |23. |35 | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Država gostiteljica |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[Eden Alene|Eden Alane]] |"Feker Libi" <small>(ፍቅር ልቤ)</small> | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Festival odpovedan |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |Eden Alene |"Set Me Free" |17. |93 |5 |92 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Michael Ben David]] |"I.M" | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |13. |61 |-bgcolor="CC9966" |[[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |[[Noa Kirel]] |"Unicorn" |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|362 |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|127 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Eden Golan]] |"Hurricane" |5. |375 |bgcolor="gold"|1. |bgcolor="gold"|194 |- |bgcolor="silver"|[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |bgcolor="silver"|[[Juval Rafael]] |bgcolor="silver"|"New Day Will Rise" |bgcolor="silver"|2. |bgcolor="silver"|357 |bgcolor="gold"|1. |bgcolor="gold"|203 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |Noam Bettan |"Michelle" | | | | |} == Opombe == {{sklici}} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Izraelska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Izrael na Pesmi Evrovizije| ]] a28nbmfwyyvap8whl15mbn9b73zt1hp 6676778 6676619 2026-05-17T01:23:57Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676778 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=Izrael na Pesmi Evrovizije|ESC first=1973|ESC best=1.: 1978, 1979, 1998, 2018|Flag=Flag of Israel.svg|ESC apps=47 (40 finalov)|National selection event=HaKokhav HaBa (2024-danes)|Member station=Israeli Public Broadcasting Corporation (IPBC/Kan; 2018-)}}[[Slika:Teapacks Eurovision 2007.jpg|thumb|right|200px|[[Teapacks]] v Helsinkih (2007).]] [[Slika:ESC 2008 - Israel - Boaz Mauda, 1st semifinal.jpg|thumb|right|200px|[[Boaz]] v Beogradu (2008).]] '''[[Izrael]]''' je na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' prvič nastopil leta [[1973]]. Čeprav zemljepisno ne leži v [[Evropa|Evropi]], je Izrael država članica [[Evropska radiodifuzna zveza|Evropske radiodifuzne zveze]], s čimer je upravičena do nastopa na izboru. Doslej je Izrael prejel štiri evrovizijske zmage: leta [[Pesem Evrovizije 1978|1978]] v [[Pariz]]u ([[Izhar Cohen]] in [[Alphabeta]]), naslednje leto v [[Jeruzalem]]u ([[Gali Atari]] in [[Milk and Honey]]), leta [[Pesem Evrovizije 1998|1998]] v [[Birmingham]]u, kjer je zmagala [[Dana International]] ter leta [[Evrovizija 2018|2018]] v [[Lizbona|Lizboni]], kjer je zmagala [[Netta Barzilai|Netta]]. Leta [[2020]] je bila [[Pesem Evrovizije]] odpovedana. Leta [[Pesem Evrovizije 2023|2023]] so v [[Liverpool|Liverpoolu]] osvojili 3. mesto z [[Noa Kirel|Noo Kirel]] in pesmijo »Unicorn«. Leta [[Pesem Evrovizije 2024|2024]] so v [[Malmö|Malmo]] z [[Eden Golan]] osvojili 5. mesto. Leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] so v [[Basel|Baslu]] osvojili 2. mesto z [[Juval Rafael]]. == Predstavniki == [[Slika:20150516 ESC 2015 Nadav Guedj 9509.jpg|sličica|295x295_pik|[[Nadav Guedj]] na Dunaju ([[Pesem Evrovizije 2015|2015]])]] {| class="wikitable sortable" |- bgcolor="#ccccff" ! Leto ! Izvajalec ! Skladba ! Finale ! Točke ! Polfinale ! Točke |- | [[Pesem Evrovizije 1973|1973]] | [[Ilanit]] | "Ey Sham" <small>(אי שם)</small> | 4. | 97 | colspan="2" rowspan="26" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Ni bilo polfinalov |- | [[Pesem Evrovizije 1974|1974]] | [[Kaveret]] | "Natati La Khayay" <small>(נתתי לה חיי)</small> | 7. | 11 |- | [[Pesem Evrovizije 1975|1975]] | [[Shlomo Artzi]] | "At Va'Ani" <small>(את ואני)</small> | 11. | 40 |- | [[Pesem Evrovizije 1976|1976]] | [[Shokolad Menta Mastik]] | "Emor Shalom" <small>(אמור שלום)</small> | 6. | 77 |- | [[Pesem Evrovizije 1977|1977]] | [[Ilanit]] | "Ahava Hi Shir Lishnayim"<br /><small>(אהבה היא שיר לשניים)</small> | 11. | 49 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1978|1978]] | [[Izhar Cohen]] & [[Alphabeta]] | "A-Ba-Ni-Bi" <small>(א-ב-ני-בי)</small> | 1. | 157 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1979|1979]] | [[Gali Atari]] & [[Milk and Honey]] | "Hallelujah" <small>(הללויה)</small> | 1. | 125 |- | [[Pesem Evrovizije 1981|1981]] | [[Hakol Over Habibi]] | "Halayla" <small>(הלילה)</small> | 7. | 56 |- bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 1982|1982]] | [[Avi Toledano]] | "Hora" <small>(הורה)</small> | 2. | 100 |- bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 1983|1983]] | [[Ofra Haza]] | "Khay" <small>(חי)</small> | 2. | 136 |- | [[Pesem Evrovizije 1985|1985]] | [[Izhar Cohen]] | "Olé, Olé" <small>(עולה, עולה)</small> | 5. | 93 |- | [[Pesem Evrovizije 1986|1986]] | Moti Giladi & Sarai Tzuriel | "Yavo Yom" <small>(יבוא יום)</small> | 19. | 7 |- | [[Pesem Evrovizije 1987|1987]] | [[Datner & Kushnir]] | "Shir Habatlanim" <small>(שיר הבטלנים)</small> | 8. | 73 |- | [[Pesem Evrovizije 1988|1988]] | [[Yardena Arazi]] | "Ben Adam" <small>(בן אדם)</small> | 7. | 85 |- | [[Pesem Evrovizije 1989|1989]] | Gili in Galit | "Derekh Hamelekh" <small>(דרך המלך)</small> | 12. | 50 |- | [[Pesem Evrovizije 1990|1990]] | [[Rita Kleinstein|Rita]] | "Shara Barkhovot" <small>(שרה ברחובות)</small> | 18. | 16 |- bgcolor="#cc9966" | [[Pesem Evrovizije 1991|1991]] | [[Duo Datz]] | "Kan" <small>(כאן)</small> | 3. | 139 |- | [[Pesem Evrovizije 1992|1992]] | [[Dafna Dekel]] | "Ze Rak Sport" <small>(זה רק ספורט)</small> | 6. | 85 |- | [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] | [[Sarah'le Sharon]] & [[The Shiru Group]] | "Shiru" <small>(שירו)</small> | 24. | 4 |- | [[Pesem Evrovizije 1995|1995]] | [[Liora]] | "Amen" <small>(אמן)</small> | 8. | 81 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1998|1998]] | [[Dana International]] | "[[Diva (pesem)|Diva]]" <small>(דיווה)</small> | 1. | 174 |- | [[Pesem Evrovizije 1999|1999]] | [[Eden (glasbena skupina)|Eden]] | "Yom Huledet (Happy Birthday)"<br /><small>(יום הולדת)</small> | 5. | 93 |- | [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] | [[PingPong]] | "Sameyakh" <small>(שמייח)</small> | 22. | 7 |- | [[Pesem Evrovizije 2001|2001]] | [[Tal Sondak]] | "En Davar" <small>(אין דבר)</small> | 16. | 25 |- | [[Pesem Evrovizije 2002|2002]] | [[Sarit Hadad]] | "Nadlik Beyakhad Ner (Light A Candle)"<br /><small>(נדליק ביחד נר)</small> | 12. | 37 |- | [[Pesem Evrovizije 2003|2003]] | [[Lior Narkis]] | "Milim La'ahava" <small>(מילים לאהבה)</small> | 19. | 17 |- | [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | [[David D'Or]] | "Leha'amin" <small>(להאמין)</small> | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala | 11 | 57 |- | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | [[Shiri Maimon]] | "Hasheket Shenish'ar" <small>(השקט שנשאר)</small> | 4. | 154 | 7 | 158 |- | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | [[Eddie Butler (pevec)|Eddie Butler]] | "Together We Are One" <small>(זה הזמן)</small> | 23. | 4 | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Top 10 prejšnje leto |- | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | [[Teapacks]] | "Push the Button" | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala | 24. | 17 |- | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | [[Boaz]] | "The Fire in Your Eyes" <small>(האש בעינייך‎)</small> | 9. | 124 | 5 | 104 |- | [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] | [[Achinoam Nini|Noa]] & [[Mira Awad]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/12891|title=Noa and Mira Awad to represent Israel|last=Barak|first=Itamar|date=2009-01-11|publisher=ESCToday|accessdate=2009-01-11}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.oikotimes.com/v2/index.php?file=articles&id=4780|title=Israel: IBA confirm Noa & Mira as the 2009 representatives|date=11. 1. 2009|publisher=Oikotimes|accessdate=11. 1. 2009|archive-date=2009-02-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20090211183933/http://oikotimes.com/v2/index.php?file=articles&id=4780|url-status=dead}}</ref> | "There Must Be Another Way"<ref>{{navedi splet | title = Noa in Mira na poti v Moskvo | publisher = Eurovision TV | date = 2. marec 2009 | url =http://www.eurovision.tv/page/news?id=1973 | accessdate =6. februar 2009}}</ref> | 16. | 53 | 7 | 75 |- | [[Pesem Evrovizije 2010|2010]] | [[Harel Skaat]] | "Milim" | 13. | 71 | 8 | 71 |- | [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] | [[Dana International]] |"Ding Dong" | colspan="2" rowspan="4" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |15 |38 |- | [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] | [[Izabo]] |"Time" |13 |33 |- | [[Pesem Evrovizije 2013|2013]] | [[Moran Mazor]] |"Rak bishvilo" |14 |40 |- | [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] | [[Mei Finegold]] |"Same heart" |14 |19 |- | [[Pesem Evrovizije 2015|2015]] | [[Nadav Guedj]] |"Golden Boy" |9. |97 |3 |151 |- |[[Pesem Evrovizije 2016 |2016]] |[[Hovi Star]] |"Made of Stars" |14. |135 |7 |147 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[IMRI]] |"I Feel Alive" |23. |39 |3 |207 |- bgcolor="gold" |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Netta Barzilai|Netta]] |"Toy" |1. |529 |1 |283 |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Kobi Marimi]] |"Home" |23. |35 | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Država gostiteljica |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[Eden Alene|Eden Alane]] |"Feker Libi" <small>(ፍቅር ልቤ)</small> | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Festival odpovedan |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |Eden Alene |"Set Me Free" |17. |93 |5 |92 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Michael Ben David]] |"I.M" | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |13. |61 |-bgcolor="CC9966" |[[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |[[Noa Kirel]] |"Unicorn" |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|362 |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|127 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Eden Golan]] |"Hurricane" |5. |375 |bgcolor="gold"|1. |bgcolor="gold"|194 |- |bgcolor="silver"|[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |bgcolor="silver"|[[Juval Rafael]] |bgcolor="silver"|"New Day Will Rise" |bgcolor="silver"|2. |bgcolor="silver"|357 |bgcolor="gold"|1. |bgcolor="gold"|203 |- |bgcolor="silver"|[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |bgcolor="silver"|Noam Bettan |bgcolor="silver"|"Michelle" |bgcolor="silver"|2. |bgcolor="silver"|343 |bgcolor="gold"|1. |bgcolor="gold"|269 |} == Opombe == {{sklici}} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Izraelska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Izrael na Pesmi Evrovizije| ]] 2ye9ltkox1dictho78sgwssv2b8a5d0 0 199644 6676594 6633831 2026-05-16T16:50:25Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676594 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije | Name = Luksemburg | Flag = EuroLuxemburgo.svg | Member station = [[RTL Télé Lëtzebuerg]] | National selection event =Luxembourg Song Contest (2024-danes) | ESC apps =39 | ESC first = [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] | ESC best = 1. mesto: [[Pesem Evrovizije 1961|1961]], [[Pesem Evrovizije 1965|1965]], [[Pesem Evrovizije 1972|1972]], [[Pesem Evrovizije 1973|1973]], [[Pesem Evrovizije 1983|1983]] | ESC worst =Zadnje mesto: 1958, 1960, 1970 | Website = | EBU page = https://eurovision.tv/country/luxembourg }} '''[[Luksemburg]]''' je na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' nastopal od njene prve izvedbe leta [[Pesem Evrovizije 1956|1956]]. Država se je med letoma 1956 in 1993 udeležila vseh tekmovanj razen enega – izpustila ga je leta 1959. Potem ko je leta [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] končal med sedmimi zadnjeuvrščenimi, je Luksemburg izpadel s tekmovanja leta 1994, nakar naslednja tri desetletja ni več nastopal. Po 31 letih je država napovedala povratek na [[Pesem Evrovizije 2024|Evrovizijo 2024]]. S petimi zmagami je Luksemburg ena najuspešnejših držav Evrovizije. Zmagal je v letih 1961, 1965, 1972, 1973 in 1983, tekmovanje pa je gostil le štirikrat, saj leta 1974 ni hotel biti gostitelj drugič zapored; vse štiri dogodke so organizirali v [[Luksemburg (mesto)|mestu Luksemburg]]. Večina luksemburških predstavnikov je bila iz drugih držav, največ iz [[Francija|Francije]]. Tudi vseh 5 zmagovalcev je bilo tujcev (štiri iz Francije in ena iz [[Grčija|Grčije]]). Od vseh 38 predstavnikov jih je bilo le pet ([[Camillo Felgen]], [[Sophie Carle]], [[Franck Olivier]], [[Monique Melsen]] in [[Marion Welter]]) po rodu iz Luksemburga. == Predstavniki == {| class="wikitable sortable" |- bgcolor="#ccccff" ! Leto ! Izvajalec ! Naslov ! Uvrstitev ! Točke !Predizbor !Točke |- | [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] | [[Michèle Arnaud]] | ''Ne crois pas'' | NA | NA | colspan="2" rowspan="38" style="background: #ececec; text-align: center;" |''ni bilo predizborov '' |- | [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] | [[Michèle Arnaud]] | ''Les amants de minuit'' | NA | NA |- | [[Pesem Evrovizije 1957|1957]] | [[Danièle Dupré]] | ''Amours mortes (tant de peine)'' | 4. | 8 |- bgcolor="#fe8080" | [[Pesem Evrovizije 1958|1958]] | Solange Berry | ''Un grand amour'' | 9. | 1 |- bgcolor="#fe8080" | [[Pesem Evrovizije 1960|1960]] | [[Camillo Felgen]] | ''So laang we's du do bast'' | 13. | 1 |- bgcolor = "gold" | [[Pesem Evrovizije 1961|1961]] | [[Jean-Claude Pascal]] | ''Nous les amoureux'' | 1. | 31 |- bgcolor = "#CC9966" | [[Pesem Evrovizije 1962|1962]] | [[Camillo Felgen]] | ''Petit bonhomme'' | 3. | 11 |- | [[Pesem Evrovizije 1963|1963]] | [[Nana Mouskouri]] | ''À force de prier'' | 8. | 13 |- | [[Pesem Evrovizije 1964|1964]] | [[Hugues Aufray]] | ''Dès que le printemps revient'' | 4. | 14 |- bgcolor = "gold" | [[Pesem Evrovizije 1965|1965]] | [[France Gall]] | ''Poupée de cire, poupée de son'' | 1. | 32 |- | [[Pesem Evrovizije 1966|1966]] | [[Michèle Torr]] | ''Ce soir je t'attendais'' | 10. | 7 |- | [[Pesem Evrovizije 1967|1967]] | [[Vicky Leandros]] | ''L'amour est bleu'' | 4. | 17 |- | [[Pesem Evrovizije 1968|1968]] | [[Chris Baldo]] in [[Sophie Garel]] | ''Nous vivrons d'amour'' | 11. | 5 |- | [[Pesem Evrovizije 1969|1969]] | [[Romauld]] | ''Catherine'' | 11. | 7 |- bgcolor="#fe8080" | [[Pesem Evrovizije 1970|1970]] | [[David Alexandre Winter]] | ''Je suis tombé du ciel'' | 12. | 0 |- | [[Pesem Evrovizije 1971|1971]] | [[Monique Melsen]] | ''Pomme, pomme, pomme'' | 13. | 70 |- bgcolor = "gold" | [[Pesem Evrovizije 1972|1972]] | [[Vicky Leandros]] | ''Après toi'' | 1. | 128 |- bgcolor = "gold" | [[Pesem Evrovizije 1973|1973]] | [[Anne-Marie David]] | ''Tu te reconnaîtras'' | 1. | 129 |- | [[Pesem Evrovizije 1974|1974]] | [[Ireen Sheer]] | ''Bye Bye I Love You'' | 5. | 14 |- | [[Pesem Evrovizije 1975|1975]] | [[Geraldine]] | ''Toi'' | 5. | 84 |- | [[Pesem Evrovizije 1976|1976]] | [[Jürgen Marcus]] | ''Chansons pour ceux qui s'aiment'' | 14. | 17 |- | [[Pesem Evrovizije 1977|1977]] | [[Anne-Marie Besse|Anne-Marie B]] | ''Frère Jacques'' | 16. | 17 |- | [[Pesem Evrovizije 1978|1978]] | [[Baccara]] | ''Parlez-vous français?'' | 7. | 73 |- | [[Pesem Evrovizije 1979|1979]] | [[Jeane Manson]] | ''J'ai déjà vu ça dans tes yeux'' | 13. | 44 |- | [[Pesem Evrovizije 1980|1980]] | [[Sophie & Magaly]] | ''Papa Pingouin'' | 9. | 56 |- | [[Pesem Evrovizije 1981|1981]] | [[Jean-Claude Pascal]] | ''C'est peut-être pas l'Amérique'' | 11. | 41 |- | [[Pesem Evrovizije 1982|1982]] | [[Svetlana (pevka)|Svetlana]] | ''Cours après le temps'' | 6. | 78 |- bgcolor = "gold" | [[Pesem Evrovizije 1983|1983]] | [[Corinne Hermès]] | ''Si la vie est cadeau'' | 1. | 142 |- | [[Pesem Evrovizije 1984|1984]] | [[Sophie Carle]] | 100% d'amour | 10. | 39 |- | [[Pesem Evrovizije 1985|1985]] | [[Annemieke Verdoorn|Margo]], [[Franck Olivier]], [[Diane Solomon]],<br /> [[Ireen Sheer]], [[Chris Roberts (singer)|Chris]] in [[Malcolm Roberts]] | ''Children, Kinder, Enfants'' | 13. | 37 |- bgcolor = "#CC9966" | [[Pesem Evrovizije 1986|1986]] | [[Sherisse Stevens|Sherisse Laurence]] | ''L'amour de ma vie'' | 3. | 117 |- | [[Pesem Evrovizije 1987|1987]] | [[Plastic Bertrand]] | ''Amour Amour'' | 21. | 4 |- | [[Pesem Evrovizije 1988|1988]] | [[Lara Fabian]] | ''Croire'' | 4. | 90 |- | [[Pesem Evrovizije 1989|1989]] | [[Park Café]] | ''Monsieur'' | 20. | 8 |- | [[Pesem Evrovizije 1990|1990]] | [[Céline Carzo]] | ''Quand je te rêve'' | 13. | 38 |- | [[Pesem Evrovizije 1991|1991]] | [[Sarah Bray]] | ''Un baiser volé'' | 14. | 29 |- | [[Pesem Evrovizije 1992|1992]] | [[Marion Welter]] in [[Kontinent (glasbena skupina)|Kontinent]] | ''Sou fräi'' | 21. | 10 |- | [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] | [[Modern Times]] | ''Donne-moi une chance'' | 20. | 11 |- | [[Pesem Evrovizije 2024|2024]] | [[Tali Golergant|Tali]] | »Fighter« | 13. | 103 | 5. | 117 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Laura Thorn]] |»[[La poupée monte le son]]« |22. |47 |7. |62 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Eva Marija]] |»Mother Nature« | colspan="2" style="background: #ececec; text-align: center;" ccolspan="2" |''brez finala'' | |} == Gostovanja == {| class="wikitable" |- ! Leto ! Kraj ! Dvorana ! Voditelj/ica |- | [[Pesem Evrovizije 1962|1962]] | {{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luxembourg]] | [[Villa Louvigny]] | [[Mireille Delannoy]] |- | [[Pesem Evrovizije 1966|1966]] | {{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luxembourg]] | [[Villa Louvigny]] | [[Josiane Shen]] |- | [[Pesem Evrovizije 1973|1973]] | {{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luxembourg]] | [[Nouveau Théâtre Luxembourg]] | [[Helga Guitton]] |- | [[Eurovision Song Contest 1984|1984]] | {{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luxembourg]] | [[Kirchberg Theatre]] | [[Désirée Nosbusch]] |} == Sklici == {{sklici}} {{Države Evrovizije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Luksemburška glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Luksemburg na Pesmi Evrovizije| ]] aqtemjrnkwkcdcmi3ln38pw47qy54wj 6676617 6676594 2026-05-16T17:23:24Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676617 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije | Name = Luksemburg na Pesmi Evrovizije | Flag = Flag of Luxembourg.svg | Member station = [[RTL Télé Lëtzebuerg]] | National selection event =Luxembourg Song Contest (2024-danes) | ESC apps =40 (39 finalov) | ESC first = [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] | ESC best = 1. mesto: [[Pesem Evrovizije 1961|1961]], [[Pesem Evrovizije 1965|1965]], [[Pesem Evrovizije 1972|1972]], [[Pesem Evrovizije 1973|1973]], [[Pesem Evrovizije 1983|1983]] | ESC worst =Zadnje mesto: 1958, 1960, 1970 | Website = | EBU page = https://eurovision.tv/country/luxembourg }} '''[[Luksemburg]]''' je na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' nastopal od njene prve izvedbe leta [[Pesem Evrovizije 1956|1956]]. Država se je med letoma 1956 in 1993 udeležila vseh tekmovanj razen enega – izpustila ga je leta 1959. Potem ko je leta [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] končal med sedmimi zadnjeuvrščenimi, je Luksemburg izpadel s tekmovanja leta 1994, nakar naslednja tri desetletja ni več nastopal. Po 31 letih je država napovedala povratek na [[Pesem Evrovizije 2024|Evrovizijo 2024]]. S petimi zmagami je Luksemburg ena najuspešnejših držav Evrovizije. Zmagal je v letih 1961, 1965, 1972, 1973 in 1983, tekmovanje pa je gostil le štirikrat, saj leta 1974 ni hotel biti gostitelj drugič zapored; vse štiri dogodke so organizirali v [[Luksemburg (mesto)|mestu Luksemburg]]. Večina luksemburških predstavnikov je bila iz drugih držav, največ iz [[Francija|Francije]]. Tudi vseh 5 zmagovalcev je bilo tujcev (štiri iz Francije in ena iz [[Grčija|Grčije]]). Od vseh 38 predstavnikov jih je bilo le pet ([[Camillo Felgen]], [[Sophie Carle]], [[Franck Olivier]], [[Monique Melsen]] in [[Marion Welter]]) po rodu iz Luksemburga. == Predstavniki == {| class="wikitable sortable" |- bgcolor="#ccccff" ! Leto ! Izvajalec ! Naslov ! Uvrstitev ! Točke !Predizbor !Točke |- | [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] | [[Michèle Arnaud]] | ''Ne crois pas'' | NA | NA | colspan="2" rowspan="38" style="background: #ececec; text-align: center;" |''ni bilo predizborov '' |- | [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] | [[Michèle Arnaud]] | ''Les amants de minuit'' | NA | NA |- | [[Pesem Evrovizije 1957|1957]] | [[Danièle Dupré]] | ''Amours mortes (tant de peine)'' | 4. | 8 |- bgcolor="#fe8080" | [[Pesem Evrovizije 1958|1958]] | Solange Berry | ''Un grand amour'' | 9. | 1 |- bgcolor="#fe8080" | [[Pesem Evrovizije 1960|1960]] | [[Camillo Felgen]] | ''So laang we's du do bast'' | 13. | 1 |- bgcolor = "gold" | [[Pesem Evrovizije 1961|1961]] | [[Jean-Claude Pascal]] | ''Nous les amoureux'' | 1. | 31 |- bgcolor = "#CC9966" | [[Pesem Evrovizije 1962|1962]] | [[Camillo Felgen]] | ''Petit bonhomme'' | 3. | 11 |- | [[Pesem Evrovizije 1963|1963]] | [[Nana Mouskouri]] | ''À force de prier'' | 8. | 13 |- | [[Pesem Evrovizije 1964|1964]] | [[Hugues Aufray]] | ''Dès que le printemps revient'' | 4. | 14 |- bgcolor = "gold" | [[Pesem Evrovizije 1965|1965]] | [[France Gall]] | ''Poupée de cire, poupée de son'' | 1. | 32 |- | [[Pesem Evrovizije 1966|1966]] | [[Michèle Torr]] | ''Ce soir je t'attendais'' | 10. | 7 |- | [[Pesem Evrovizije 1967|1967]] | [[Vicky Leandros]] | ''L'amour est bleu'' | 4. | 17 |- | [[Pesem Evrovizije 1968|1968]] | [[Chris Baldo]] in [[Sophie Garel]] | ''Nous vivrons d'amour'' | 11. | 5 |- | [[Pesem Evrovizije 1969|1969]] | [[Romauld]] | ''Catherine'' | 11. | 7 |- bgcolor="#fe8080" | [[Pesem Evrovizije 1970|1970]] | [[David Alexandre Winter]] | ''Je suis tombé du ciel'' | 12. | 0 |- | [[Pesem Evrovizije 1971|1971]] | [[Monique Melsen]] | ''Pomme, pomme, pomme'' | 13. | 70 |- bgcolor = "gold" | [[Pesem Evrovizije 1972|1972]] | [[Vicky Leandros]] | ''Après toi'' | 1. | 128 |- bgcolor = "gold" | [[Pesem Evrovizije 1973|1973]] | [[Anne-Marie David]] | ''Tu te reconnaîtras'' | 1. | 129 |- | [[Pesem Evrovizije 1974|1974]] | [[Ireen Sheer]] | ''Bye Bye I Love You'' | 5. | 14 |- | [[Pesem Evrovizije 1975|1975]] | [[Geraldine]] | ''Toi'' | 5. | 84 |- | [[Pesem Evrovizije 1976|1976]] | [[Jürgen Marcus]] | ''Chansons pour ceux qui s'aiment'' | 14. | 17 |- | [[Pesem Evrovizije 1977|1977]] | [[Anne-Marie Besse|Anne-Marie B]] | ''Frère Jacques'' | 16. | 17 |- | [[Pesem Evrovizije 1978|1978]] | [[Baccara]] | ''Parlez-vous français?'' | 7. | 73 |- | [[Pesem Evrovizije 1979|1979]] | [[Jeane Manson]] | ''J'ai déjà vu ça dans tes yeux'' | 13. | 44 |- | [[Pesem Evrovizije 1980|1980]] | [[Sophie & Magaly]] | ''Papa Pingouin'' | 9. | 56 |- | [[Pesem Evrovizije 1981|1981]] | [[Jean-Claude Pascal]] | ''C'est peut-être pas l'Amérique'' | 11. | 41 |- | [[Pesem Evrovizije 1982|1982]] | [[Svetlana (pevka)|Svetlana]] | ''Cours après le temps'' | 6. | 78 |- bgcolor = "gold" | [[Pesem Evrovizije 1983|1983]] | [[Corinne Hermès]] | ''Si la vie est cadeau'' | 1. | 142 |- | [[Pesem Evrovizije 1984|1984]] | [[Sophie Carle]] | 100% d'amour | 10. | 39 |- | [[Pesem Evrovizije 1985|1985]] | [[Annemieke Verdoorn|Margo]], [[Franck Olivier]], [[Diane Solomon]],<br /> [[Ireen Sheer]], [[Chris Roberts (singer)|Chris]] in [[Malcolm Roberts]] | ''Children, Kinder, Enfants'' | 13. | 37 |- bgcolor = "#CC9966" | [[Pesem Evrovizije 1986|1986]] | [[Sherisse Stevens|Sherisse Laurence]] | ''L'amour de ma vie'' | 3. | 117 |- | [[Pesem Evrovizije 1987|1987]] | [[Plastic Bertrand]] | ''Amour Amour'' | 21. | 4 |- | [[Pesem Evrovizije 1988|1988]] | [[Lara Fabian]] | ''Croire'' | 4. | 90 |- | [[Pesem Evrovizije 1989|1989]] | [[Park Café]] | ''Monsieur'' | 20. | 8 |- | [[Pesem Evrovizije 1990|1990]] | [[Céline Carzo]] | ''Quand je te rêve'' | 13. | 38 |- | [[Pesem Evrovizije 1991|1991]] | [[Sarah Bray]] | ''Un baiser volé'' | 14. | 29 |- | [[Pesem Evrovizije 1992|1992]] | [[Marion Welter]] in [[Kontinent (glasbena skupina)|Kontinent]] | ''Sou fräi'' | 21. | 10 |- | [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] | [[Modern Times]] | ''Donne-moi une chance'' | 20. | 11 |- | [[Pesem Evrovizije 2024|2024]] | [[Tali Golergant|Tali]] | »Fighter« | 13. | 103 | 5. | 117 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Laura Thorn]] |»[[La poupée monte le son]]« |22. |47 |7. |62 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Eva Marija]] |»Mother Nature« | colspan="2" style="background: #ececec; text-align: center;" ccolspan="2" |''brez finala'' | |} == Gostovanja == {| class="wikitable" |- ! Leto ! Kraj ! Dvorana ! Voditelj/ica |- | [[Pesem Evrovizije 1962|1962]] | {{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luxembourg]] | [[Villa Louvigny]] | [[Mireille Delannoy]] |- | [[Pesem Evrovizije 1966|1966]] | {{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luxembourg]] | [[Villa Louvigny]] | [[Josiane Shen]] |- | [[Pesem Evrovizije 1973|1973]] | {{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luxembourg]] | [[Nouveau Théâtre Luxembourg]] | [[Helga Guitton]] |- | [[Eurovision Song Contest 1984|1984]] | {{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luxembourg]] | [[Kirchberg Theatre]] | [[Désirée Nosbusch]] |} == Sklici == {{sklici}} {{Države Evrovizije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Luksemburška glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Luksemburg na Pesmi Evrovizije| ]] a11pen1p4kihs0zf68rk0d8zqxwmvxz 6676781 6676617 2026-05-17T01:32:27Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676781 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije | Name = Luksemburg na Pesmi Evrovizije | Flag = Flag of Luxembourg.svg | Member station = [[RTL Télé Lëtzebuerg]] | National selection event =Luxembourg Song Contest (2024-danes) | ESC apps =40 (39 finalov) | ESC first = [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] | ESC best = 1. mesto: [[Pesem Evrovizije 1961|1961]], [[Pesem Evrovizije 1965|1965]], [[Pesem Evrovizije 1972|1972]], [[Pesem Evrovizije 1973|1973]], [[Pesem Evrovizije 1983|1983]] | ESC worst =Zadnje mesto: 1958, 1960, 1970 | Website = | EBU page = https://eurovision.tv/country/luxembourg }} '''[[Luksemburg]]''' je na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' nastopal od njene prve izvedbe leta [[Pesem Evrovizije 1956|1956]]. Država se je med letoma 1956 in 1993 udeležila vseh tekmovanj razen enega – izpustila ga je leta 1959. Potem ko je leta [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] končal med sedmimi zadnjeuvrščenimi, je Luksemburg izpadel s tekmovanja leta 1994, nakar naslednja tri desetletja ni več nastopal. Po 31 letih je država napovedala povratek na [[Pesem Evrovizije 2024|Evrovizijo 2024]]. S petimi zmagami je Luksemburg ena najuspešnejših držav Evrovizije. Zmagal je v letih 1961, 1965, 1972, 1973 in 1983, tekmovanje pa je gostil le štirikrat, saj leta 1974 ni hotel biti gostitelj drugič zapored; vse štiri dogodke so organizirali v [[Luksemburg (mesto)|mestu Luksemburg]]. Večina luksemburških predstavnikov je bila iz drugih držav, največ iz [[Francija|Francije]]. Tudi vseh 5 zmagovalcev je bilo tujcev (štiri iz Francije in ena iz [[Grčija|Grčije]]). Od vseh 38 predstavnikov jih je bilo le pet ([[Camillo Felgen]], [[Sophie Carle]], [[Franck Olivier]], [[Monique Melsen]] in [[Marion Welter]]) po rodu iz Luksemburga. == Predstavniki == {| class="wikitable sortable" |- bgcolor="#ccccff" ! Leto ! Izvajalec ! Naslov ! Uvrstitev ! Točke !Predizbor !Točke |- | [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] | [[Michèle Arnaud]] | ''Ne crois pas'' | NA | NA | colspan="2" rowspan="38" style="background: #ececec; text-align: center;" |''ni bilo predizborov '' |- | [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] | [[Michèle Arnaud]] | ''Les amants de minuit'' | NA | NA |- | [[Pesem Evrovizije 1957|1957]] | [[Danièle Dupré]] | ''Amours mortes (tant de peine)'' | 4. | 8 |- bgcolor="#fe8080" | [[Pesem Evrovizije 1958|1958]] | Solange Berry | ''Un grand amour'' | 9. | 1 |- bgcolor="#fe8080" | [[Pesem Evrovizije 1960|1960]] | [[Camillo Felgen]] | ''So laang we's du do bast'' | 13. | 1 |- bgcolor = "gold" | [[Pesem Evrovizije 1961|1961]] | [[Jean-Claude Pascal]] | ''Nous les amoureux'' | 1. | 31 |- bgcolor = "#CC9966" | [[Pesem Evrovizije 1962|1962]] | [[Camillo Felgen]] | ''Petit bonhomme'' | 3. | 11 |- | [[Pesem Evrovizije 1963|1963]] | [[Nana Mouskouri]] | ''À force de prier'' | 8. | 13 |- | [[Pesem Evrovizije 1964|1964]] | [[Hugues Aufray]] | ''Dès que le printemps revient'' | 4. | 14 |- bgcolor = "gold" | [[Pesem Evrovizije 1965|1965]] | [[France Gall]] | ''Poupée de cire, poupée de son'' | 1. | 32 |- | [[Pesem Evrovizije 1966|1966]] | [[Michèle Torr]] | ''Ce soir je t'attendais'' | 10. | 7 |- | [[Pesem Evrovizije 1967|1967]] | [[Vicky Leandros]] | ''L'amour est bleu'' | 4. | 17 |- | [[Pesem Evrovizije 1968|1968]] | [[Chris Baldo]] in [[Sophie Garel]] | ''Nous vivrons d'amour'' | 11. | 5 |- | [[Pesem Evrovizije 1969|1969]] | [[Romauld]] | ''Catherine'' | 11. | 7 |- bgcolor="#fe8080" | [[Pesem Evrovizije 1970|1970]] | [[David Alexandre Winter]] | ''Je suis tombé du ciel'' | 12. | 0 |- | [[Pesem Evrovizije 1971|1971]] | [[Monique Melsen]] | ''Pomme, pomme, pomme'' | 13. | 70 |- bgcolor = "gold" | [[Pesem Evrovizije 1972|1972]] | [[Vicky Leandros]] | ''Après toi'' | 1. | 128 |- bgcolor = "gold" | [[Pesem Evrovizije 1973|1973]] | [[Anne-Marie David]] | ''Tu te reconnaîtras'' | 1. | 129 |- | [[Pesem Evrovizije 1974|1974]] | [[Ireen Sheer]] | ''Bye Bye I Love You'' | 5. | 14 |- | [[Pesem Evrovizije 1975|1975]] | [[Geraldine]] | ''Toi'' | 5. | 84 |- | [[Pesem Evrovizije 1976|1976]] | [[Jürgen Marcus]] | ''Chansons pour ceux qui s'aiment'' | 14. | 17 |- | [[Pesem Evrovizije 1977|1977]] | [[Anne-Marie Besse|Anne-Marie B]] | ''Frère Jacques'' | 16. | 17 |- | [[Pesem Evrovizije 1978|1978]] | [[Baccara]] | ''Parlez-vous français?'' | 7. | 73 |- | [[Pesem Evrovizije 1979|1979]] | [[Jeane Manson]] | ''J'ai déjà vu ça dans tes yeux'' | 13. | 44 |- | [[Pesem Evrovizije 1980|1980]] | [[Sophie & Magaly]] | ''Papa Pingouin'' | 9. | 56 |- | [[Pesem Evrovizije 1981|1981]] | [[Jean-Claude Pascal]] | ''C'est peut-être pas l'Amérique'' | 11. | 41 |- | [[Pesem Evrovizije 1982|1982]] | [[Svetlana (pevka)|Svetlana]] | ''Cours après le temps'' | 6. | 78 |- bgcolor = "gold" | [[Pesem Evrovizije 1983|1983]] | [[Corinne Hermès]] | ''Si la vie est cadeau'' | 1. | 142 |- | [[Pesem Evrovizije 1984|1984]] | [[Sophie Carle]] | 100% d'amour | 10. | 39 |- | [[Pesem Evrovizije 1985|1985]] | [[Annemieke Verdoorn|Margo]], [[Franck Olivier]], [[Diane Solomon]],<br /> [[Ireen Sheer]], [[Chris Roberts (singer)|Chris]] in [[Malcolm Roberts]] | ''Children, Kinder, Enfants'' | 13. | 37 |- bgcolor = "#CC9966" | [[Pesem Evrovizije 1986|1986]] | [[Sherisse Stevens|Sherisse Laurence]] | ''L'amour de ma vie'' | 3. | 117 |- | [[Pesem Evrovizije 1987|1987]] | [[Plastic Bertrand]] | ''Amour Amour'' | 21. | 4 |- | [[Pesem Evrovizije 1988|1988]] | [[Lara Fabian]] | ''Croire'' | 4. | 90 |- | [[Pesem Evrovizije 1989|1989]] | [[Park Café]] | ''Monsieur'' | 20. | 8 |- | [[Pesem Evrovizije 1990|1990]] | [[Céline Carzo]] | ''Quand je te rêve'' | 13. | 38 |- | [[Pesem Evrovizije 1991|1991]] | [[Sarah Bray]] | ''Un baiser volé'' | 14. | 29 |- | [[Pesem Evrovizije 1992|1992]] | [[Marion Welter]] in [[Kontinent (glasbena skupina)|Kontinent]] | ''Sou fräi'' | 21. | 10 |- | [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] | [[Modern Times]] | ''Donne-moi une chance'' | 20. | 11 |- | [[Pesem Evrovizije 2024|2024]] | [[Tali Golergant|Tali]] | »Fighter« | 13. | 103 | 5. | 117 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Laura Thorn]] |»[[La poupée monte le son]]« |22. |47 |7. |62 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Eva Marija]] |»Mother Nature« | colspan="2" style="background: #ececec; text-align: center;" ccolspan="2" |''brez finala'' |12. |60 |} == Gostovanja == {| class="wikitable" |- ! Leto ! Kraj ! Dvorana ! Voditelj/ica |- | [[Pesem Evrovizije 1962|1962]] | {{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luxembourg]] | [[Villa Louvigny]] | [[Mireille Delannoy]] |- | [[Pesem Evrovizije 1966|1966]] | {{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luxembourg]] | [[Villa Louvigny]] | [[Josiane Shen]] |- | [[Pesem Evrovizije 1973|1973]] | {{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luxembourg]] | [[Nouveau Théâtre Luxembourg]] | [[Helga Guitton]] |- | [[Eurovision Song Contest 1984|1984]] | {{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luxembourg]] | [[Kirchberg Theatre]] | [[Désirée Nosbusch]] |} == Sklici == {{sklici}} {{Države Evrovizije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Luksemburška glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Luksemburg na Pesmi Evrovizije| ]] j68op73o1wgjq6jzfjcldd2q38es1oi 0 200018 6676772 6675098 2026-05-17T00:38:01Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676772 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=San Marino na Pesmi Evrovizije|Flag=Flag of San Marino.svg|Member station=San Marino RTV (SMRTV)|First=2008|ESC best=19. (2019)|Apps=16 (4 finalov)|National selection event=Una Voce per San Marino (2022-2024) San Marino Song Contest (2025-)}} [[San Marino na Pesmi Evrovizije|San Marino je na Pesmi Evrovizije]] prvič nastopil leta [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] z Miodio, ki je v italijanščini zapel pesem ''Complice,'' nise uvrstil v finale in z 5 točkami pristal na zadnjem mestu. Od leta [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] pa sodeloval vsako leto do sedaj. San Marino ni sodeloval leta [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] in [[Pesem Evrovizije 2010|2010]], [[SMRTV]] pa je kot razlog za umik navedla finančne težave. Leta [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] se je prvič uvrstil v finale z [[Valentina Monetta|Valentina Monetto]], ki je države predstavljala kar 4-krat. Leta [[Pesem Evrovizije 2019|2019]] se je [[Serhat pevec|Serhat]] uvrstil v finale in osvojil najboljše mesto te države 19. mesto. Leta [[Pesem Evrovizije 2020|2020]] je tekmovanje odpadlo zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije COVID-19]] in je njihova kandidatka [[Senhit italijanska pevka|Senhit]] bila ponovno izbrana za predstavnico [[Pesem Evrovizije 2021|San Marina na Pesmi Evrovizije 2021]] in se tudi uvrstila v finale z pesmijo ''Adrenalina''. Leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] se je [[Gabry Ponte]] uvrstil v finale kar je bilo to že četrti finale za San Marino. [[Slika:ESC 2008 - San Marino - Miodio, 1st semifinal.jpg|thumb||right|200px|[[Mi Odio|Miodio]] v Beogradu (2008).]][[Slika:Valentina Monetta.jpg|thumb||right|200px|Valentina Monetta v Malmu leta 2013.]] [[Slika:ESC2016 - San Marino 21.jpg|sličica|[[Serhat]] v Stocholmu ([[Pesem Evrovizije 2018|2016]])]] == Predstavniki == {| class="wikitable" |- bgcolor="#ccccff" ! Leto ! Izvajalec ! Pesem ! Finale ! Točke ! Polfinale ! Točke |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | [[Mi Odio|{{font color|black|Miodio}}]] | »Complice« | rowspan="4" colspan="2" style="background: #cccccc|Brez finala | 19. | 5 |- | [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] | [[Senit]] | »Stand By« | 16. | 12 |- | [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] | rowspan="3"|[[Valentina Monetta]] | »The social network song« | 14. | 31 |- |[[Pesem Evrovizije 2013|2013]] | »Crisalide (Vola)« | 11. | 45 |- | [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] | »Maybe (Forse)« | 24 | 14 | 10. | 40 |- | [[Pesem Evrovizije 2015|2015]] | [[Michele Perniola]] in [[Anita Simoncini]] |»Chain of lights« |rowspan="4" colspan="2" style="background: #cccccc|Brez finala |16. |11 |- |[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |[[Serhat]] |»I Didn't know« |12. |68 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Valentina Monetta]] |»The Spirit of The Night« |16. |1 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Jessika Brenning]] |»Who We Are« |16. |28 |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Serhat]] |»Say Na Na Na« |19 |77 |8. |150 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[Senhit]] |»Freaky!« | rowspan="1" colspan="4" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Festival odpade |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |[[Senhit]] in [[Flo Rida]] |»Adrenalina« |22 |50 |9. |118 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Achille Lauro (pevec)|Achille Lauro]] |»Stripper« | rowspan="3" colspan="2" style="background: #cccccc|Brez finala |14. |50 |- |[[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |[[Piqued Jacks]] |»Like An Animal« |bgcolor="FF0000"|16. |bgcolor="FF0000"|0 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Megara (glasbena skupina)|Megara]] |»11:11« |14. |16 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Gabry Ponte]] |»Tutta I'Italia« |26. |27 |10. |46 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Senhit]] in [[Boy George pevec|Boy George]] |»Superstar« | rowspan="3" colspan="2" style="background: #cccccc |Brez finala | |} == Reference == {{sklici}} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] rttimaw8h0qw1q5er2uoblb1852kd3j 6676811 6676772 2026-05-17T02:13:08Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676811 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=San Marino na Pesmi Evrovizije|Flag=Flag of San Marino.svg|Member station=San Marino RTV (SMRTV)|First=2008|ESC best=19. (2019)|Apps=16 (4 finalov)|National selection event=Una Voce per San Marino (2022-2024) San Marino Song Contest (2025-)}} [[San Marino na Pesmi Evrovizije|San Marino je na Pesmi Evrovizije]] prvič nastopil leta [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] z Miodio, ki je v italijanščini zapel pesem ''Complice,'' nise uvrstil v finale in z 5 točkami pristal na zadnjem mestu. Od leta [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] pa sodeloval vsako leto do sedaj. San Marino ni sodeloval leta [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] in [[Pesem Evrovizije 2010|2010]], [[SMRTV]] pa je kot razlog za umik navedla finančne težave. Leta [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] se je prvič uvrstil v finale z [[Valentina Monetta|Valentina Monetto]], ki je države predstavljala kar 4-krat. Leta [[Pesem Evrovizije 2019|2019]] se je [[Serhat pevec|Serhat]] uvrstil v finale in osvojil najboljše mesto te države 19. mesto. Leta [[Pesem Evrovizije 2020|2020]] je tekmovanje odpadlo zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije COVID-19]] in je njihova kandidatka [[Senhit italijanska pevka|Senhit]] bila ponovno izbrana za predstavnico [[Pesem Evrovizije 2021|San Marina na Pesmi Evrovizije 2021]] in se tudi uvrstila v finale z pesmijo ''Adrenalina''. Leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] se je [[Gabry Ponte]] uvrstil v finale kar je bilo to že četrti finale za San Marino. [[Slika:ESC 2008 - San Marino - Miodio, 1st semifinal.jpg|thumb||right|200px|[[Mi Odio|Miodio]] v Beogradu (2008).]][[Slika:Valentina Monetta.jpg|thumb||right|200px|Valentina Monetta v Malmu leta 2013.]] [[Slika:ESC2016 - San Marino 21.jpg|sličica|[[Serhat]] v Stocholmu ([[Pesem Evrovizije 2018|2016]])]] == Predstavniki == {| class="wikitable" |- bgcolor="#ccccff" ! Leto ! Izvajalec ! Pesem ! Finale ! Točke ! Polfinale ! Točke |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | [[Mi Odio|{{font color|black|Miodio}}]] | »Complice« | rowspan="4" colspan="2" style="background: #cccccc|Brez finala | 19. | 5 |- | [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] | [[Senit]] | »Stand By« | 16. | 12 |- | [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] | rowspan="3"|[[Valentina Monetta]] | »The social network song« | 14. | 31 |- |[[Pesem Evrovizije 2013|2013]] | »Crisalide (Vola)« | 11. | 45 |- | [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] | »Maybe (Forse)« | 24 | 14 | 10. | 40 |- | [[Pesem Evrovizije 2015|2015]] | [[Michele Perniola]] in [[Anita Simoncini]] |»Chain of lights« |rowspan="4" colspan="2" style="background: #cccccc|Brez finala |16. |11 |- |[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |[[Serhat]] |»I Didn't know« |12. |68 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Valentina Monetta]] |»The Spirit of The Night« |16. |1 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Jessika Brenning]] |»Who We Are« |16. |28 |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Serhat]] |»Say Na Na Na« |19 |77 |8. |150 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[Senhit]] |»Freaky!« | rowspan="1" colspan="4" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Festival odpade |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |[[Senhit]] in [[Flo Rida]] |»Adrenalina« |22 |50 |9. |118 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Achille Lauro (pevec)|Achille Lauro]] |»Stripper« | rowspan="3" colspan="2" style="background: #cccccc|Brez finala |14. |50 |- |[[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |[[Piqued Jacks]] |»Like An Animal« |bgcolor="FF0000"|16. |bgcolor="FF0000"|0 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Megara (glasbena skupina)|Megara]] |»11:11« |14. |16 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Gabry Ponte]] |»Tutta I'Italia« |26. |27 |10. |46 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Senhit]] in [[Boy George pevec|Boy George]] |»Superstar« | rowspan="3" colspan="2" style="background: #cccccc |Brez finala |14. |41 |} == Reference == {{sklici}} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] 21foq24ivgudg0minm8u9jw1gqns9ip 0 201726 6676445 4024457 2026-05-16T11:59:30Z Yerpo 8417 dp 6676445 wikitext text/x-wiki '''John Field''' je ime več znanih ljudi: * [[John Field (general)]] – avstralski general (1899–1974) * [[John Field (skladatelj)]] – irski pianist in skladatelj (1782–1873) {{Razločitev osebnih imen|Field, John}} 2o4zjn3rukw0wzyfovjsfbj6c8qb4j8 0 205906 6676632 6584402 2026-05-16T17:44:15Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676632 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije |Name = Rusija na Pesmi Evrovizije |Flag = Flag of Russia.svg |Member station = [[Kanal Ena (Rusija)|Kanal Ena]]<br />[[TV kanal Rusija]] |ESC apps = 24 (23 finalov) |National selection event = |ESC first = [[Pesem Evrovizije 1994|1994]] |ESC best = 1., [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] |ESC worst = brez finala., [[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |Website = [http://www.1tv.ru/eurovision/ Kanal Ena]<br />[http://evrovid.rutv.ru/ Kanal Rusija] |EBU page = http://www.eurovision.tv/page/history/by-country/country?country=34 }} [[Slika:ESC 2007 Russia - Serebro - Song No 1.jpg|thumb|right|200px|[[Serebro]] v Helsinkih ([[Pesem Evrovizije 2007|2007]])]] [[Slika:Russia in the 2008 Eurovision Song Contest.jpg|thumb|right|200px|[[Dima Bilan]] v Beogradu ([[Pesem Evrovizije 2008|2008]])]] [[Slika:20150515 ESC 2015 Polina Gagarina 7770.jpg|sličica|258x258_pik|[[Polina Gagarina]] na Dunaju ([[Pesem Evrovizije 2015|2015]])]] '''Rusija''' je nastopala na [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]] triindvajsetkrat. Prvič je nastopila na [[Pesem Evrovizije 1994|Evroviziji 1994]], ko se je Rusija pridružila [[Evropska radiodifuzna zveza|Evropski radiodifuzni zvezi]]. V letih 2000, 2006, 2012 in 2015 je Rusija zasedla drugo mesto, v letih 2003, 2007, 2016 in 2019 tretje mesto in leta 2008 je dosegla prvo zmago; zmagal je [[Dima Bilan]] s pesmijo ''[[Believe (Dima Bilan)|Believe]]''. Leta 2018 se prvič ni uspela uvrstiti v finale. Samo tekmovanje so v Rusiji predvajali na dveh programih: v letih 1994, 1996 in 2008 na Kanalu Rusija in v ostalih letih na Kanalu Ena; leta 1998 niso prenašali prireditve. Od izbora za Pesem Evrovizije 2017 je Rusija odstopila, potem ko je država gostiteljica Ukrajina prepovedala vstop ruski predstavnici v državo. Leta 2022 je bila Rusija izključena iz tekmovanja zaradi [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|invazije na Ukrajino]], nakar sta ruski televizijski postaji VGTRK in Prvi kanal suspendirali svoje članstvo v Evropski radiodifuzni zvezi. To Rusiji preprečuje nastope na nadaljnjih evrovizijskih dogodkih, dokler ne obnovi članstva v zvezi.<ref>{{navedi splet |date=26. februar 2022 |title=ВГТРК, Первый канал, Радио дом "Останкино" приостановили членство в ЕВС |url=https://ria.ru/20220226/evs-1775269307.html |website=RIA Novosti |language=ru}}</ref><ref>{{navedi sporočilo za javnost |title=Європейська мовна спілка призупинила членство російських ЗМІ |url=https://corp.suspilne.media/newsdetails/5047 |date=27. maj 2022 |website=suspilne.media |publisher=UA:PBC |language=uk}}</ref> == Nastopajoči == {| class="wikitable sortable" |- bgcolor="#ccccff" ! Leto ! Izvajalec ! Naslov ! Finale ! Točke ! Pofinale ! Točke |- | [[Pesem Evrovizije 1994|1994]] | [[Maša Kac|Judif]] | ''Večnij stranik'' (Вечный странник) | 9 | 70 | colspan="2" rowspan="7" |''ni bilo polfinalov'' |- | [[Pesem Evrovizije 1995|1995]] | [[Filip Kirkorov]] | ''Kolibelnaja dlja vulkana''<br />(Колыбельная для вулкана) | 17 | 17 |- | [[Pesem Evrovizije 1997|1997]] | [[Ala Pugačova]] | ''Primadona'' (Примадонна) | 15 | 33 |-bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] | [[Alsou]] | ''Solo'' | 2 | 155 |- | [[Pesem Evrovizije 2001|2001]] | [[Mumij Trol]] | ''Lady Alpine Blue'' | 12 | 37 |- | [[Pesem Evrovizije 2002|2002]] | [[Premier Ministr]] | ''Northern Girl'' | 10 | 55 |-bgcolor="#CC9966" | [[Pesem Evrovizije 2003|2003]] | [[t.A.T.u.]] | ''Ne ver', ne bojsja'' (Не верь, не бойся) | 3 | 164 |- | [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | [[Julija Savičeva]] | ''Believe Me'' | 11 | 67 | colspan="2" rowspan="2" | ''top 11 prejšnje leto'' |- | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | [[Natalija Podolska]] | ''Nobody Hurt No One'' | 15 | 57 |-bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | [[Dima Bilan]] | ''Never Let You Go'' | 2 | 248 | 3 | 217 |-bgcolor="#CC9966" | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | [[Serebro]] | ''Song #1'' | 3 | 207 | colspan="2" | ''top 10 prejšnje leto'' |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | [[Dima Bilan]] | ''Believe'' | 1 | 272 | 3 | 135 |- | [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] | [[Anastasija Prihodko]] | ''[[Mamo]]'' (Мамо) | 11 | 91 | colspan="2" | ''gostiteljica'' |- | [[Pesem Evrovizije 2010|2010]] | [[Peter Nalič]] | ''Lost and Forgotten'' | 11 | 90 | 7 | 74 |- | [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] | [[Aleksej Vorobjov]] | ''Get You'' | 16 | 77 | 9 | 64 |- |- bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] | [[Buranovskie Babuški]] | ''Party for Everybody'' | 2 |259 | bgcolor="gold"| 1 | bgcolor="gold"| 152 |- | [[Pesem Evrovizije 2013|2013]] | [[Dina Garipova]] | ''What If'' | | 5 | | 174 | bgcolor="silver"| 2 | bgcolor="silver"| 156 |- | [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] | [[Sestri Tolmačovi]] | ''Shine'' | | 7 | | 89 | | 6 | | 63 |- bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 2015|2015]] | [[Polina Gagarina]] | ''A Million Voices'' | 2 | 303 | bgcolor="gold"| 1 | bgcolor="gold"| 182 |- |-bgcolor="#CC9966" | [[Pesem Evrovizije 2016|2016]] | [[Sergej Lazarjev]] | ''You Are the Only One'' | 3 | 491 | bgcolor="gold"| 1 | bgcolor="gold"| 342 |- | [[Pesem Evrovizije 2017|2017]] | [[Julija Samojlova]] | ''Flame Is Burning'' | colspan="4"|''odstop'' |- | [[Evrovizija 2018|2018]] | Julija Samojlova | ''I Won't Break'' | colspan="2" |''brez finala'' | 15 | 65 |- |-bgcolor="#CC9966" | [[Pesem Evrovizije 2019|2019]] | [[Sergej Lazarjev]] | ''Scream'' | 3 | 370 | 6 | 217 |- | [[Evrovizija 2020|2020]] | [[Little Big]] | ''Uno'' | colspan="4" |''(festival odpovedan)'' |- | [[Evrovizija 2021|2021]] | [[Maniža]] | ''Russian Woman'' | 9 | 204 |bgcolor="CC9966"| 3 |bgcolor="CC9966"| 225 |- |} == Zgodovina glasovanja == Upoštevajoč podatke vključno z letom 2016 je zgodovina glasovanja za Rusijo naslednja: {{col-begin}} {{col-break}} {| class="wikitable" ! colspan="3"| Največ ''podanih'' točk, le v finalih |- ! Mesto ! Država ! Točke |- bgcolor="gold" | 1 | {{Esc|Ukraine}} | 93 |- bgcolor="silver" | 2 | {{Esc|Armenia}} | 91 |- bgcolor="#CC9966" | 3 | {{Esc|Azerbaijan}} | 88 |- | 4 | {{Esc|Greece}} | 59 |- | 5 | {{Esc|France}} | 58 |- |} {| class="wikitable" ! colspan="3"| Največ ''prejetih'' točk, le v finalih |- ! Mesto ! Država ! Točke |- bgcolor="gold" | 1 | {{Esc|Estonia}} | 163 |- bgcolor="silver" | 2 | {{Esc|Belarus}} | 153 |- bgcolor="#CC9966" | 3 | {{Esc|Latvia}} | 148 |- | 4 | {{Esc|Israel}} | 122 |- | 5 | {{Esc|Ukraine}} | 116 |- |} {{col-break}} {| class="wikitable" ! colspan="3"| Največ ''podanih'' točk, v finalih in polfinalih |- ! Mesto ! Država ! Točke |- bgcolor="gold" | 1 | {{Esc|Armenia}} | 171 |- bgcolor="silver" | 2 | {{Esc|Azerbaijan}} | 147 |- bgcolor="#CC9966" | 3 | {{Esc|Ukraine}} | 116 |- | 4 | {{Esc|Moldova}} | 112 |- | 5 | {{Esc|Greece}} | 102 |- |} {| class="wikitable" ! colspan="3"| Največ ''prejetih'' točk, v finalih in polfinalih |- ! Mesto ! Država ! Točke |- bgcolor="gold" | 1 | {{Esc|Estonia}} | 227 |- bgcolor="silver" | 2 | {{Esc|Belarus}} | 199 |- bgcolor="#CC9966" | 3 | {{Esc|Moldova}} | 195 |- | 4 | {{Esc|Latvia}} | 186 |- | 5 | {{Esc|Armenia}} | 181 |- |} {{col-end}} == Viri in opombe == {{sklici}} {{Države Evrovizije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ruska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Rusija na Pesmi Evrovizije| ]] 9scoa49m5ksltgt95mp1t516yc12fpi 0 207592 6676609 6673886 2026-05-16T17:14:20Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676609 wikitext text/x-wiki {{Infobox Eurovision country |Name = Združeno Kraljestvo na Pesmi Evrovizije |Flag = Flag of United Kingdom.svg |Member station = [[British Broadcasting Corporation|BBC]] |ESC apps = 67 |ESC first = [[Pesem Evrovizije 1957|1957]] |ESC best = 1.: [[Pesem Evrovizije 1967|1967]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]], [[Pesem Evrovizije 1976|1976]], [[Pesem Evrovizije 1981|1981]], [[Pesem Evrovizije 1997|1997]], |ESC worst = Zadnje mesto: 2003, 2008, 2010, 2019, 2021 |Website = http://www.bbc.co.uk/eurovision |EBU page = http://www.eurovision.tv/page/history/by-country/country?country=6 }} '''[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]''' je prvič nastopilo na drugem tekmovanju za '''[[Pesem Evrovizije]]''' leta [[Pesem Evrovizije 1957|1957]]. Britanska sodelujoča radiotelevizija na tekmovanju je [[BBC|British Broadcasting Corporation (BBC)]]. Država je tekmovanje zmagala petkrat: leta [[Pesem Evrovizije 1967|1967]] s pesmijo "Puppet on a String" v izvedbi [[Sandie Shaw]], leta [[Pesem Evrovizije 1969|1969]] s pesmijo "Boom Bang-a-Bang" v izvedbi [[Lulu]], leta [[Pesem Evrovizije 1976|1976]] s pesmijo "Save Your Kisses for Me" skupine [[Brotherhood of Man]], leta [[Pesem Evrovizije 1981|1981]] s pesmijo "Making Your Mind Up" skupine [[Bucks Fizz]] in leta [[Pesem Evrovizije 1997|1997]] s pesmijo "Love Shine a Light" skupine [[Katrina and the Waves]]. Združeno Kraljestvo je doseglo tudi rekordnih šestnajst drugih mest, prvo leta [[Pesem Evrovizije 1959|1959]] in nazadnje leta [[Pesem Evrovizije 2022|2022]]. Združeno Kraljestvo je ena od članic "Velikih pet", ki se vsako leto samodejno uvrstijo v finale tekmovanja, saj so njihovi finančni prispevki največji [[Evropska radiodifuzna zveza|Evropski radiodifuzni zvezi (EBU)]]. Tekmovanje je gostil devetkrat, [[London]] je bil gostitelj leta 1960, 1963, 1968 in 1977, [[Edinburg]] leta 1972, [[Brighton]] leta 1974, [[Harrogate mesto|Harrogate]] leta 1982, [[Birmingham]] leta 1998 in [[Liverpool]] leta 2023. == Tekmovalci == {| class="wikitable sortable" |- ! Leto ! Izvajalec ! Pesem ! Mesto ! Točke |- | 1957 | [[Patricia Bredin]] | »All« | 7. | 6 |- bgcolor = "silver" | 1959 | [[Pearl Carr & Teddy Johnson]] | »[[Sing, Little Birdie]]« | 2. | 16 |-bgcolor = "silver" | 1960 | [[Bryan Johnson (pevec)|Bryan Johnson]] |»Looking High, High, High« | 2. | 25 |-bgcolor = "silver" | 1961 | [[Allisons|The Allisons]] |»Are You Sure« | 2. | 24 |- | 1962 | [[Ronnie Carroll]] |»Ring-a-Ding Girl« | 4. | 10 |- | 1963 | [[Ronnie Carroll]] |»Say Wonderful Things« | 4. | 28 |-bgcolor = "silver" | 1964 | [[Matt Monro]] |»I Love the Little Things« | 2. | 17 |-bgcolor = "silver" | 1965 | [[Kathy Kirby]] |»I Belong« | 2. | 26 |- | 1966 | [[Kenneth McKellar (pevec)|Kenneth McKellar]] |»A Man Without Love« | 9. | 8 |- bgcolor = "gold" | 1967 | [[Sandie Shaw]] | »[[Puppet on a String]]« | 1. | 47 |- bgcolor = "silver" | 1968 | [[Cliff Richard]] | »[[Congratulations (skladba)|Congratulations]]« | 2. | 28 |- bgcolor = "gold" | 1969 | [[Lulu (pevka)|Lulu]] | »[[Boom Bang-a-Bang]]« | 1. | 18 |- bgcolor = "silver" | 1970 | [[Mary Hopkin]] | »[[Knock Knock, Who's There?]]« | 2. | 26 |- | 1971 | [[Clodagh Rodgers]] | »[[Jack in the Box (skladba)|Jack in the Box]]« | 4. | 98 |- bgcolor="silver" | 1972 | [[The New Seekers]] |»Beg, Steal or Borrow« | 2. | 114 |- bgcolor="#CC9966" | 1973 | [[Cliff Richard]] | »[[Power to All Our Friends]]« | 3. | 123 |- | 1974 | [[Olivia Newton-John]] |»Long Live Love« | 4. | 14 |- bgcolor = "silver" | 1975 | [[The Shadows]] |»Let Me Be the One« | 2. | 138 |- bgcolor = "gold" | 1976 | [[Brotherhood of Man]] | »[[Save Your Kisses for Me]]« | 1. | 164 |- bgcolor = "silver" | 1977 | [[Lynsey de Paul]] & [[Mike Moran (glasbeni producent)|Mike Moran]] |»Rock Bottom« | 2. | 121 |- | 1978 | [[Co-Co]] |»The Bad Old Days« | 11. | 61 |- | 1979 | [[Black Lace (glasbena skupina)|Black Lace]] |»Mary Ann« | 7. | 73 |- bgcolor = "#CC9966" | 1980 | [[Prima Donna (glasbena skupina)|Prima Donna]] |»Love Enough for Two« | 3. | 106 |- bgcolor = "gold" | 1981 | [[Bucks Fizz (glasbena skupina)|Bucks Fizz]] | »[[Making Your Mind Up]]« | 1. | 136 |- | 1982 | [[Bardo (band)|Bardo]] | »[[One Step Further]]« | 7. | 76 |- | 1983 | [[Sweet Dreams (glasbena skupina)|Sweet Dreams]] | »[[I'm Never Giving Up]]« | 6. | 79 |- | 1984 | [[Belle and the Devotions]] | »[[Love Games (skladba Belle and the Devotions)|Love Games]]« | 7. | 63 |- | 1985 | [[Vikki Watson]] | »[[Love Is (skladba Vikki Watson)|Love Is]]« | 4. | 100 |- | 1986 | [[Ryder (glasbena skupina)|Ryder]] | »[[Runner in the Night]]« | 7. | 72 |- | 1987 | [[Richard Peebles|Rikki]] | »[[Only the Light]]« | 13. | 47 |- bgcolor = "silver" | 1988 | [[Scott Fitzgerald (pevec)|Scott Fitzgerald]] | »[[Go (skladba Scotta Fitzgeralda)|Go]]« | 2. | 136 |- bgcolor = "silver" | 1989 | [[Live Report]] | »[[Why Do I Always Get it Wrong?]]« | 2. | 130 |- | 1990 | [[Emma (pevka)|Emma]] | »[[Give a Little Love Back to the World]]« | 6. | 87 |- | 1991 | [[Samantha Janus]] | »[[A Message to Your Heart]]« | 10. | 47 |- bgcolor = "silver" | 1992 | [[Michael Ball (pevec)|Michael Ball]] | »[[One Step Out of Time]]« | 2. | 139 |- bgcolor = "silver" | 1993 | [[Sonia Evans|Sonia]] | »[[Better the Devil You Know (skladba Sonie)|Better the Devil You Know]]« | 2. | 164 |- | 1994 | [[Frances Ruffelle]] | »[[Lonely Symphony (We Will Be Free)]]« | 10. | 63 |- | 1995 | [[Love City Groove]] | »[[Love City Groove (skladba)|Love City Groove]]« | 10. | 76 |- | 1996 | [[Gina G]] | »[[Ooh Aah... Just a Little Bit]]« | 8. | 77 |- bgcolor = "gold" | 1997 | [[Katrina and the Waves]] | »[[Love Shine a Light]]« | 1. | 227 |- bgcolor = "silver" | 1998 | [[Imaani]] | »[[Where Are You? (skladba Imaani)|Where Are You?]]« | 2. | 166 |- | 1999 | [[Precious (glasbena skupina)|Precious]] | »[[Say It Again (skladba Precious)|Say It Again]]« | 12. | 38 |- | 2000 | [[Nicki French]] | »[[Don't Play That Song Again]]« | 16. | 28 |- | 2001 | [[Lindsay Dracass|Lindsay]] | »[[No Dream Impossible]]« | 15. | 28 |- bgcolor = "#CC9966" | 2002 | [[Jessica Garlick]] | »[[Come Back (skladba Jessice Garlick)|Come Back]]« | 3. | 111 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 2003|2003]] | [[Jemini]] | »[[Cry Baby (skladba Jemini)|Cry Baby]]« | 26. | 0 |- | [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | [[James Fox (pevec)|James Fox]] | »[[Hold On to Our Love]]« | 16. | 29 |- | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | [[Javine Hylton]] | »[[Touch My Fire]]« | 22. | 18 |- | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | [[Daz Sampson]] | »[[Teenage Life]]« | 19. | 25 |- | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | [[Scooch]] | »[[Flying the Flag (for You)]]« | 23. | 19 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | [[Andy Abraham]] | »[[Even If]]« | 25. | 14 |- | [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] | [[Jade Ewen]] | »[[My Time (skladba)|My Time]]« | 5. | 173 |- |2010 |[[Josh Dubovie]] |»That Sounds Good to Me« |25. |10 |- |2011 |[[Blue (glasbena skupina)|Blue]] |»I Can« |11. |100 |- |2012 |[[Arnold George Dorsey|Engelbert Humperdinck]] |»Love Will Set You Free« |25. |12 |- |2013 |[[Bonnie Tyler]] |»Believe in Me« |19. |23 |- |2014 |[[Molly Smitten-Downes|Molly]] |»Children of the Universe« |17. |40 |- |2015 |[[Electro Velvet]] |»Still in Love with You« |24. |5 |- |2016 |[[Joe and Jake]] |»You're Not Alone« |24. |62 |- |2017 |[[Lucie Jones]] |»Never Give Up on You« |15. |111 |- |2018 |[[SuRie]] |»Storm« |24. |48 |- bgcolor="#FF0000" |2019 |[[Michael Rice]] |»Bigger than Us« |26. |11 |- |[[2020]] |[[James Newman]] |»My Last Breath« | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Festival odpade |-bgcolor="FF0000" |[[2021]] |James Newman |»Embers« |26. |0 |-bgcolor="silver" |[[2022]] |[[Sam Ryder]] |»SPACE MAN« |2. |466 |- |[[2023]] |[[Mae Muller]] |»I Wrote a Song« |25. |24 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Olly Alexander]] |»Dizzy« |18. |46 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Remember Monday]] |»[[What the Hell Just Happened?|What The Hell Just Happened?]]« |19. |88 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Look Mum No Computer]] |»Eins, Zwei, Drei« | | |} ==Zunanje povezave== * [http://www.bbc.co.uk/eurovision/ Uradna spletna stran] na ''BBC'' * [http://www.myspace.com/ukeurovision UK Eurovision] na MySpace {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Britanska glasba]] [[Kategorija:Združeno kraljestvo na Pesmi Evrovizije| ]] 9x28mx336vxle3h3plhhj6r48m2ihuw 6676949 6676609 2026-05-17T09:57:00Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676949 wikitext text/x-wiki {{Infobox Eurovision country |Name = Združeno Kraljestvo na Pesmi Evrovizije |Flag = Flag of United Kingdom.svg |Member station = [[British Broadcasting Corporation|BBC]] |ESC apps = 67 |ESC first = [[Pesem Evrovizije 1957|1957]] |ESC best = 1.: [[Pesem Evrovizije 1967|1967]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]], [[Pesem Evrovizije 1976|1976]], [[Pesem Evrovizije 1981|1981]], [[Pesem Evrovizije 1997|1997]], |ESC worst = Zadnje mesto: 2003, 2008, 2010, 2019, 2021, 2023, 2026 |Website = http://www.bbc.co.uk/eurovision |EBU page = http://www.eurovision.tv/page/history/by-country/country?country=6 }} '''[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]''' je prvič nastopilo na drugem tekmovanju za '''[[Pesem Evrovizije]]''' leta [[Pesem Evrovizije 1957|1957]]. Britanska sodelujoča radiotelevizija na tekmovanju je [[BBC|British Broadcasting Corporation (BBC)]]. Država je tekmovanje zmagala petkrat: leta [[Pesem Evrovizije 1967|1967]] s pesmijo "Puppet on a String" v izvedbi [[Sandie Shaw]], leta [[Pesem Evrovizije 1969|1969]] s pesmijo "Boom Bang-a-Bang" v izvedbi [[Lulu]], leta [[Pesem Evrovizije 1976|1976]] s pesmijo "Save Your Kisses for Me" skupine [[Brotherhood of Man]], leta [[Pesem Evrovizije 1981|1981]] s pesmijo "Making Your Mind Up" skupine [[Bucks Fizz]] in leta [[Pesem Evrovizije 1997|1997]] s pesmijo "Love Shine a Light" skupine [[Katrina and the Waves]]. Združeno Kraljestvo je doseglo tudi rekordnih šestnajst drugih mest, prvo leta [[Pesem Evrovizije 1959|1959]] in nazadnje leta [[Pesem Evrovizije 2022|2022]]. Združeno Kraljestvo je ena od članic "Velikih pet", ki se vsako leto samodejno uvrstijo v finale tekmovanja, saj so njihovi finančni prispevki največji [[Evropska radiodifuzna zveza|Evropski radiodifuzni zvezi (EBU)]]. Tekmovanje je gostil devetkrat, [[London]] je bil gostitelj leta 1960, 1963, 1968 in 1977, [[Edinburg]] leta 1972, [[Brighton]] leta 1974, [[Harrogate mesto|Harrogate]] leta 1982, [[Birmingham]] leta 1998 in [[Liverpool]] leta 2023. == Tekmovalci == {| class="wikitable sortable" |- ! Leto ! Izvajalec ! Pesem ! Mesto ! Točke |- | 1957 | [[Patricia Bredin]] | »All« | 7. | 6 |- bgcolor = "silver" | 1959 | [[Pearl Carr & Teddy Johnson]] | »[[Sing, Little Birdie]]« | 2. | 16 |-bgcolor = "silver" | 1960 | [[Bryan Johnson (pevec)|Bryan Johnson]] |»Looking High, High, High« | 2. | 25 |-bgcolor = "silver" | 1961 | [[Allisons|The Allisons]] |»Are You Sure« | 2. | 24 |- | 1962 | [[Ronnie Carroll]] |»Ring-a-Ding Girl« | 4. | 10 |- | 1963 | [[Ronnie Carroll]] |»Say Wonderful Things« | 4. | 28 |-bgcolor = "silver" | 1964 | [[Matt Monro]] |»I Love the Little Things« | 2. | 17 |-bgcolor = "silver" | 1965 | [[Kathy Kirby]] |»I Belong« | 2. | 26 |- | 1966 | [[Kenneth McKellar (pevec)|Kenneth McKellar]] |»A Man Without Love« | 9. | 8 |- bgcolor = "gold" | 1967 | [[Sandie Shaw]] | »[[Puppet on a String]]« | 1. | 47 |- bgcolor = "silver" | 1968 | [[Cliff Richard]] | »[[Congratulations (skladba)|Congratulations]]« | 2. | 28 |- bgcolor = "gold" | 1969 | [[Lulu (pevka)|Lulu]] | »[[Boom Bang-a-Bang]]« | 1. | 18 |- bgcolor = "silver" | 1970 | [[Mary Hopkin]] | »[[Knock Knock, Who's There?]]« | 2. | 26 |- | 1971 | [[Clodagh Rodgers]] | »[[Jack in the Box (skladba)|Jack in the Box]]« | 4. | 98 |- bgcolor="silver" | 1972 | [[The New Seekers]] |»Beg, Steal or Borrow« | 2. | 114 |- bgcolor="#CC9966" | 1973 | [[Cliff Richard]] | »[[Power to All Our Friends]]« | 3. | 123 |- | 1974 | [[Olivia Newton-John]] |»Long Live Love« | 4. | 14 |- bgcolor = "silver" | 1975 | [[The Shadows]] |»Let Me Be the One« | 2. | 138 |- bgcolor = "gold" | 1976 | [[Brotherhood of Man]] | »[[Save Your Kisses for Me]]« | 1. | 164 |- bgcolor = "silver" | 1977 | [[Lynsey de Paul]] & [[Mike Moran (glasbeni producent)|Mike Moran]] |»Rock Bottom« | 2. | 121 |- | 1978 | [[Co-Co]] |»The Bad Old Days« | 11. | 61 |- | 1979 | [[Black Lace (glasbena skupina)|Black Lace]] |»Mary Ann« | 7. | 73 |- bgcolor = "#CC9966" | 1980 | [[Prima Donna (glasbena skupina)|Prima Donna]] |»Love Enough for Two« | 3. | 106 |- bgcolor = "gold" | 1981 | [[Bucks Fizz (glasbena skupina)|Bucks Fizz]] | »[[Making Your Mind Up]]« | 1. | 136 |- | 1982 | [[Bardo (band)|Bardo]] | »[[One Step Further]]« | 7. | 76 |- | 1983 | [[Sweet Dreams (glasbena skupina)|Sweet Dreams]] | »[[I'm Never Giving Up]]« | 6. | 79 |- | 1984 | [[Belle and the Devotions]] | »[[Love Games (skladba Belle and the Devotions)|Love Games]]« | 7. | 63 |- | 1985 | [[Vikki Watson]] | »[[Love Is (skladba Vikki Watson)|Love Is]]« | 4. | 100 |- | 1986 | [[Ryder (glasbena skupina)|Ryder]] | »[[Runner in the Night]]« | 7. | 72 |- | 1987 | [[Richard Peebles|Rikki]] | »[[Only the Light]]« | 13. | 47 |- bgcolor = "silver" | 1988 | [[Scott Fitzgerald (pevec)|Scott Fitzgerald]] | »[[Go (skladba Scotta Fitzgeralda)|Go]]« | 2. | 136 |- bgcolor = "silver" | 1989 | [[Live Report]] | »[[Why Do I Always Get it Wrong?]]« | 2. | 130 |- | 1990 | [[Emma (pevka)|Emma]] | »[[Give a Little Love Back to the World]]« | 6. | 87 |- | 1991 | [[Samantha Janus]] | »[[A Message to Your Heart]]« | 10. | 47 |- bgcolor = "silver" | 1992 | [[Michael Ball (pevec)|Michael Ball]] | »[[One Step Out of Time]]« | 2. | 139 |- bgcolor = "silver" | 1993 | [[Sonia Evans|Sonia]] | »[[Better the Devil You Know (skladba Sonie)|Better the Devil You Know]]« | 2. | 164 |- | 1994 | [[Frances Ruffelle]] | »[[Lonely Symphony (We Will Be Free)]]« | 10. | 63 |- | 1995 | [[Love City Groove]] | »[[Love City Groove (skladba)|Love City Groove]]« | 10. | 76 |- | 1996 | [[Gina G]] | »[[Ooh Aah... Just a Little Bit]]« | 8. | 77 |- bgcolor = "gold" | 1997 | [[Katrina and the Waves]] | »[[Love Shine a Light]]« | 1. | 227 |- bgcolor = "silver" | 1998 | [[Imaani]] | »[[Where Are You? (skladba Imaani)|Where Are You?]]« | 2. | 166 |- | 1999 | [[Precious (glasbena skupina)|Precious]] | »[[Say It Again (skladba Precious)|Say It Again]]« | 12. | 38 |- | 2000 | [[Nicki French]] | »[[Don't Play That Song Again]]« | 16. | 28 |- | 2001 | [[Lindsay Dracass|Lindsay]] | »[[No Dream Impossible]]« | 15. | 28 |- bgcolor = "#CC9966" | 2002 | [[Jessica Garlick]] | »[[Come Back (skladba Jessice Garlick)|Come Back]]« | 3. | 111 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 2003|2003]] | [[Jemini]] | »[[Cry Baby (skladba Jemini)|Cry Baby]]« | 26. | 0 |- | [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | [[James Fox (pevec)|James Fox]] | »[[Hold On to Our Love]]« | 16. | 29 |- | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | [[Javine Hylton]] | »[[Touch My Fire]]« | 22. | 18 |- | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | [[Daz Sampson]] | »[[Teenage Life]]« | 19. | 25 |- | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | [[Scooch]] | »[[Flying the Flag (for You)]]« | 23. | 19 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | [[Andy Abraham]] | »[[Even If]]« | 25. | 14 |- | [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] | [[Jade Ewen]] | »[[My Time (skladba)|My Time]]« | 5. | 173 |- |2010 |[[Josh Dubovie]] |»That Sounds Good to Me« |25. |10 |- |2011 |[[Blue (glasbena skupina)|Blue]] |»I Can« |11. |100 |- |2012 |[[Arnold George Dorsey|Engelbert Humperdinck]] |»Love Will Set You Free« |25. |12 |- |2013 |[[Bonnie Tyler]] |»Believe in Me« |19. |23 |- |2014 |[[Molly Smitten-Downes|Molly]] |»Children of the Universe« |17. |40 |- |2015 |[[Electro Velvet]] |»Still in Love with You« |24. |5 |- |2016 |[[Joe and Jake]] |»You're Not Alone« |24. |62 |- |2017 |[[Lucie Jones]] |»Never Give Up on You« |15. |111 |- |2018 |[[SuRie]] |»Storm« |24. |48 |- bgcolor="#FF0000" |2019 |[[Michael Rice]] |»Bigger than Us« |26. |11 |- |[[2020]] |[[James Newman]] |»My Last Breath« | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Festival odpade |-bgcolor="FF0000" |[[2021]] |James Newman |»Embers« |26. |0 |-bgcolor="silver" |[[2022]] |[[Sam Ryder]] |»SPACE MAN« |2. |466 |-bgcolor="FF0000" |[[2023]] |[[Mae Muller]] |»I Wrote a Song« |25. |24 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Olly Alexander]] |»Dizzy« |18. |46 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Remember Monday]] |»[[What the Hell Just Happened?|What The Hell Just Happened?]]« |19. |88 |-bgcolor="FF0000" |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Look Mum No Computer]] |»Eins, Zwei, Drei« |25. |1 |} ==Zunanje povezave== * [http://www.bbc.co.uk/eurovision/ Uradna spletna stran] na ''BBC'' * [http://www.myspace.com/ukeurovision UK Eurovision] na MySpace {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Britanska glasba]] [[Kategorija:Združeno kraljestvo na Pesmi Evrovizije| ]] mvi3swlpgp35560s8zfy8mc9boo9u5b 0 214696 6676647 6473370 2026-05-16T18:14:11Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676647 wikitext text/x-wiki {{Infobox Eurovision country |Name = Malta na Pesmi Evrovizije |Flag = Flag of Malta.svg |Member station = [[Public Broadcasting Services|PBS]] |National selection event = [[Malta Song for Europe]] |ESC apps = 37 (27 finalov) |ESC first = [[Pesem Evrovizije 1971|1971]] |ESC best = 2.: [[Pesem Evrovizije 2002|2002]], [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] |ESC worst = zadnja: [[Pesem Evrovizije 1971|1971]], [[Pesem Evrovizije 1972|1972]], [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] |Website = [http://www.eurovisionmalta.com/ EurovisionMalta.com] |EBU page = http://www.eurovision.tv/page/history/by-country/country?country=31 }} [[Slika:ESC2014 - Malta 02.jpg|sličica|[[Firelight]] v Copenhagnu ([[Pesem Evrovizije 2014|2014]]).]] [[Slika:20150516 ESC 2015 Amber 7843.jpg|sličica|[[Amber Bondin|Amber]] na Dunaju ([[Pesem Evrovizije 2015|2015]]).]] [[Slika:ESC2016 - Malta 01.jpg|sličica|200x200_pik|Ira Losco v Stockholmu ([[Pesem Evrovizije 2016|2016]]).]] '''[[Malta]]''' je na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' prvič nastopila leta [[Pesem Evrovizije 1971|1971]]. V prvih letih je nastopila s pesmima v domačem [[malteščina|malteškem jeziku]]. Zaradi slabih uvrstitev se je po leta [[Pesem Evrovizije 1975|1975]] umaknila iz izbora. Ponovno je nastopila leta [[Pesem Evrovizije 1991|1991]] ter se v prihodnjih osmih letih zaporedoma uvrščala na prvih deset mest. Leta [[Pesem Evrovizije 2002|2002]] in [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] je zasedla celo drugo mesto. V zadnjih letih pošilja Malta na izbor predvsem pesmi v angleščini. Malta je poleg Švedske in Hrvaške edina država, ne pripadajoča velikim štirim, ki je med 1994 in 2003 sodelovala prav vsako leto. [[Slika:ESC 2021 Rotterdam 1st Semi Jury Show Malta.jpg|sličica|[[Destiny Chukunyere|Destiny]] med nastopom v [[Rotterdam|Rotterdamu]] leta [[Pesem Evrovizije 2021|2021]]]] [[Slika:Miriana Conte at ESC2025 for Malta 42.jpg|sličica|[[Miriana Conte]] med nastopom v [[Basel|Baselu]] leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]]]] == Malteški predstavniki == {| class="wikitable sortable" ! <small>Leto</small> ! Izvajalec ! Skladba ! <small>Finale</small> ! <small>Točke</small> ! <small>Polfinale</small> ! <small>Točke</small> |- bgcolor="#FE8080" | [[Pesem Evrovizije 1971|1971]] | [[Joe Grech]] | ''Marija L-Maltija'' | style="text-align:center" |18. | style="text-align:center" |52 | colspan="2" rowspan="5" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center" |Ni bilo polfinalov |- bgcolor="#FE8080" | [[Pesem Evrovizije 1972|1972]] | Helen in Joseph | ''L-Imħabba'' | style="text-align:center" |18. | style="text-align:center" |48 |- | [[Pesem Evrovizije 1975|1975]] | [[Renato Micallef|Renato]] | ''Singing This Song'' | style="text-align:center" |12. | style="text-align:center" |32 |- | [[Pesem Evrovizije 1991|1991]] | [[Paul Giordimaina]] in [[Georgina Abela|Georgina]] <small>(Abela)</small> | ''Could It Be'' | style="text-align:center" |6. | style="text-align:center" |106 |- bgcolor="#cc9966" | [[Pesem Evrovizije 1992|1992]] | [[Mary Spiteri]] | ''Little Child'' | style="text-align:center" |3. | style="text-align:center" |123 |- | [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] | [[William Mangion]] | ''This Time'' | style="text-align:center" |8. | style="text-align:center" |69 | colspan="2" rowspan="1" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center" |[[Kvalifikacija za Millstreet]] |- | [[Pesem Evrovizije 1994|1994]] | [[Chris & Moira]] | ''More than Love'' | style="text-align:center" |5. | style="text-align:center" |97 | colspan="2" rowspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center" |Ni bilo polfinalov |- | [[Pesem Evrovizije 1995|1995]] | [[Mike Spiteri]] | ''Keep Me In Mind'' | style="text-align:center" |10. | style="text-align:center" |76 |- | [[Pesem Evrovizije 1996|1996]] | [[Miriam Christine]] | ''In A Woman's Heart'' | style="text-align:center" |10. | style="text-align:center" |68 | style="text-align:center" |4. | style="text-align:center" |138 |- | [[Pesem Evrovizije 1997|1997]] | [[Debbie Scerri]] | ''Let Me Fly'' | style="text-align:center" |9. | style="text-align:center" |66 | colspan="2" rowspan="7" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center" |Ni bilo polfinalov |- bgcolor="#cc9966" | [[Pesem Evrovizije 1998|1998]] | [[Chiara Siracusa|Chiara]] | ''The One That I Love'' | style="text-align:center" |3. | style="text-align:center" |165 |- | [[Pesem Evrovizije 1999|1999]] | [[Times 3]] | ''Believe 'n Peace'' | style="text-align:center" |15. | style="text-align:center" |32 |- | [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] | [[Claudette Pace]] | ''Desire'' | style="text-align:center" |8. | style="text-align:center" |73 |- | [[Pesem Evrovizije 2001|2001]] | [[Fabrizio Faniello]] | ''Another Summer Night'' | style="text-align:center" |9. | style="text-align:center" |48 |- bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 2002|2002]] | [[Ira Losco]] | ''7th Wonder'' | style="text-align:center" |2. | style="text-align:center" |164 |- | [[Pesem Evrovizije 2003|2003]] | Lynn | ''To Dream Again'' | style="text-align:center" |25. | style="text-align:center" |4 |- | [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | [[Julie & Ludwig]] | ''On Again... Off Again'' | style="text-align:center" |12. | style="text-align:center" |50 | style="text-align:center" |8. | style="text-align:center" |74 |- bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | [[Chiara Siracusa|Chiara]] | ''Angel'' | style="text-align:center" |2. | style="text-align:center" |192 | colspan="2" rowspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center" |Neposredno v finale |- bgcolor="#FE8080" | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | [[Fabrizio Faniello]] | ''I Do'' | style="text-align:center" |24. | style="text-align:center" |1 |- | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | [[Olivia Lewis]] | ''Vertigo'' | colspan="2" rowspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center" |Brez finala | style="text-align:center" |25. | style="text-align:center" |15 |- | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | [[Morena (pevka)|Morena]] | ''Vodka'' | style="text-align:center" |14. | style="text-align:center" |38 |- | [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] | [[Chiara Siracusa|Chiara]] | ''What If We'' | style="text-align:center" |22. | style="text-align:center" |31 | style="text-align:center" |6. | style="text-align:center" |86 |- | [[Pesem Evrovizije 2010|2010]]|| [[Thea Garrett]]|| ''My Dream'' || colspan="2" rowspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center" |Brez finala|| style="text-align:center" |12. || style="text-align:center" |45 |- | [[Pesem Evrovizije 2011|2011]]|| [[Glen Vella]]|| ''One Life'' || style="text-align:center" |11. || style="text-align:center" |54 |- | [[Pesem Evrovizije 2012|2012]]|| [[Kurt Calleja]]|| ''This Is the Night'' || style="text-align:center" |21. || style="text-align:center" |41 || style="text-align:center" |7. || style="text-align:center" |70 |- | [[Pesem Evrovizije 2013|2013]]|| [[Gianluca]]|| ''Tomorrow'' || style="text-align:center" |8. || style="text-align:center" |120 || style="text-align:center" |4. || style="text-align:center" |118 |- | [[Pesem Evrovizije 2014|2014]]|| [[Firelight]]|| ''Coming Home'' || style="text-align:center" |23. || style="text-align:center" |32 || style="text-align:center" |9. || style="text-align:center" |63 |- | [[Pesem Evrovizije 2015|2015]] | [[Amber Bondin|Amber]] | ''Warrior'' | colspan="2" rowspan="1" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center" |Brez finala | style="text-align:center" |11. | style="text-align:center" |43 |- |[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |[[Ira Losco]] |Walk on water |12 |153 | bgcolor="CC9966" |3. | bgcolor="CC9966" |209 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Claudia Faniello]] |Breathlessly | colspan="2" rowspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center" |Brez finala |16. |55 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Christabelle]] |Taboo |13. |101 |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Michela Pace|Michela]] |Chameleon |14. |107 |8. |157 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[Destiny Chukunyere]] |All of My Love | colspan="4" rowspan="1" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center" |Festival odpovedan |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |[[Destiny Chukunyere|Destiny]] |Je me casse |7. |255 | bgcolor="gold" |1. | bgcolor="gold" |325 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Emma Muscat]] |I Am What I Am | colspan="2" rowspan="3" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center" |Brez finala |16. |47 |- |[[2023]] |[[The Busker]] |Dance (Our Own Party) | bgcolor="FF0000" |15. | bgcolor="FF0000" |3 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Sarah Bonnici]] |Loop | bgcolor="FF0000" |16. | bgcolor="FF0000" |13 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |Miriana Conte |Serving | style="text-align: center; vertical-align: middle;" |17. | style="text-align: center; vertical-align: middle;" |91 |9. |53 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |Aidan |Bella | style="text-align: center; vertical-align: middle;" | | style="text-align: center; vertical-align: middle;" | | | |} === Avtorske ekipe === {| class="wikitable sortable" style="font-size: 95%" |- ! Leto !! Pesem !! Avtor glasbe !! Avtor besedila |- | 1971 || ''Marija l-Maltija'' || Joe Grech || Charles Mifsud |- | 1972 || ''L-imħabba'' || Charles Camilleri || Albert Cassola |- | 1975 || ''Singing This Song'' || Sammy Galea || M. Iris Mifsud |- | 1991 || ''Could It Be'' || Paul Abela || Raymond Mahoney |- | 1992 || ''Little Child'' || Georgina Abela || Raymond Mahoney |- | 1993 || ''This Time'' || William Mangion || William Mangion |- | 1994 || ''More Than Love'' || Christopher Scicluna || Moira Stafrace |- | 1995 || ''Keep Me in Mind'' || Ray Agius || Alfred C. Sant |- | 1996 || ''In a Woman's Heart'' || Paul Abela || Alfred C. Sant |- | 1997 || ''Let Me Fly'' || Ray Agius || Ray Agius |- | 1998 || ''The One That I Love'' || Jason Cassar || Sunny Aquilina |- | 1999 || ''Believe 'n Peace'' || Christopher Scicluna || Moira Stafrace |- | 2000 || ''Desire'' || Philip Vella || Gerard James Borg |- | 2001 || ''Another Summer Night'' || Paul Abela || Georgina Abela |- | 2002 || ''7th Wonder'' || Philip Vella || Gerard James Borg |- | 2003 || ''To Dream Again'' || Alfred Zammit || Cynthia Sammut |- | 2004 || ''On Again... Off Again'' || Philip Vella || Gerard James Borg |- | 2005 || ''Angel'' || [[Chiara Siracusa|Chiara]] || Chiara |- | 2006 || ''I Do'' || Fabrizio Faniello, Aldo Spiteri || Fabrizio Faniello, Aldo Spiteri |- | 2007 || ''Vertigo'' || Philip Vella || Gerard James Borg |- | 2008 || ''Vodka'' || Philip Vella || Gerard James Borg |- | 2009 || ''What If We'' || Marc Paelinck || Gregory Bilsen |- | 2010 || ''My Dream'' || Jason Cassar || Sunny Aquilina |- | 2011 || ''One Life'' || Paul Giordimaina, Fleur Balzan || Paul Giordimaina, Fleur Balzan |- | 2012 || ''This Is the Night'' || Kurt Calleja, Johan Jämtberg, Mikael Gunnerås || Kurt Calleja, Johan Jämtberg, Mikael Gunnerås |- | 2013 || ''Tomorrow'' || Boris Cezek, Dean Muscat || Boris Cezek, Dean Muscat |- | 2014 || ''Coming Home'' || Richard Edwards Micallef || Richard Edwards Micallef |- | 2015 || ''Warrior'' || Elton Zarb || Matt Muxu Mercieca |- |2016 |Walk on Water |Molly Petterson Hammar,Lisa Desmond,Tim Larsson,Tobias Lundgren,Ira Losco |Molly Petterson Hammar,Lisa Desmond,Tim Larsson,Tobias Lundgren,Ira Losco |} {{Države Evrovizije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Malta na Pesmi Evrovizije| ]] rbwiq1pq08egpsmb0z5eks94xq37de7 6676794 6676647 2026-05-17T01:52:21Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676794 wikitext text/x-wiki {{Infobox Eurovision country |Name = Malta na Pesmi Evrovizije |Flag = Flag of Malta.svg |Member station = [[Public Broadcasting Services|PBS]] |National selection event = [[Malta Song for Europe]] |ESC apps = 37 (27 finalov) |ESC first = [[Pesem Evrovizije 1971|1971]] |ESC best = 2.: [[Pesem Evrovizije 2002|2002]], [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] |ESC worst = zadnja: [[Pesem Evrovizije 1971|1971]], [[Pesem Evrovizije 1972|1972]], [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] |Website = [http://www.eurovisionmalta.com/ EurovisionMalta.com] |EBU page = http://www.eurovision.tv/page/history/by-country/country?country=31 }} [[Slika:ESC2014 - Malta 02.jpg|sličica|[[Firelight]] v Copenhagnu ([[Pesem Evrovizije 2014|2014]]).]] [[Slika:20150516 ESC 2015 Amber 7843.jpg|sličica|[[Amber Bondin|Amber]] na Dunaju ([[Pesem Evrovizije 2015|2015]]).]] [[Slika:ESC2016 - Malta 01.jpg|sličica|200x200_pik|Ira Losco v Stockholmu ([[Pesem Evrovizije 2016|2016]]).]] '''[[Malta]]''' je na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' prvič nastopila leta [[Pesem Evrovizije 1971|1971]]. V prvih letih je nastopila s pesmima v domačem [[malteščina|malteškem jeziku]]. Zaradi slabih uvrstitev se je po leta [[Pesem Evrovizije 1975|1975]] umaknila iz izbora. Ponovno je nastopila leta [[Pesem Evrovizije 1991|1991]] ter se v prihodnjih osmih letih zaporedoma uvrščala na prvih deset mest. Leta [[Pesem Evrovizije 2002|2002]] in [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] je zasedla celo drugo mesto. V zadnjih letih pošilja Malta na izbor predvsem pesmi v angleščini. Malta je poleg Švedske in Hrvaške edina država, ne pripadajoča velikim štirim, ki je med 1994 in 2003 sodelovala prav vsako leto. [[Slika:ESC 2021 Rotterdam 1st Semi Jury Show Malta.jpg|sličica|[[Destiny Chukunyere|Destiny]] med nastopom v [[Rotterdam|Rotterdamu]] leta [[Pesem Evrovizije 2021|2021]]]] [[Slika:Miriana Conte at ESC2025 for Malta 42.jpg|sličica|[[Miriana Conte]] med nastopom v [[Basel|Baselu]] leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]]]] == Malteški predstavniki == {| class="wikitable sortable" ! <small>Leto</small> ! Izvajalec ! Skladba ! <small>Finale</small> ! <small>Točke</small> ! <small>Polfinale</small> ! <small>Točke</small> |- bgcolor="#FE8080" | [[Pesem Evrovizije 1971|1971]] | [[Joe Grech]] | ''Marija L-Maltija'' | style="text-align:center" |18. | style="text-align:center" |52 | colspan="2" rowspan="5" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center" |Ni bilo polfinalov |- bgcolor="#FE8080" | [[Pesem Evrovizije 1972|1972]] | Helen in Joseph | ''L-Imħabba'' | style="text-align:center" |18. | style="text-align:center" |48 |- | [[Pesem Evrovizije 1975|1975]] | [[Renato Micallef|Renato]] | ''Singing This Song'' | style="text-align:center" |12. | style="text-align:center" |32 |- | [[Pesem Evrovizije 1991|1991]] | [[Paul Giordimaina]] in [[Georgina Abela|Georgina]] <small>(Abela)</small> | ''Could It Be'' | style="text-align:center" |6. | style="text-align:center" |106 |- bgcolor="#cc9966" | [[Pesem Evrovizije 1992|1992]] | [[Mary Spiteri]] | ''Little Child'' | style="text-align:center" |3. | style="text-align:center" |123 |- | [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] | [[William Mangion]] | ''This Time'' | style="text-align:center" |8. | style="text-align:center" |69 | colspan="2" rowspan="1" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center" |[[Kvalifikacija za Millstreet]] |- | [[Pesem Evrovizije 1994|1994]] | [[Chris & Moira]] | ''More than Love'' | style="text-align:center" |5. | style="text-align:center" |97 | colspan="2" rowspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center" |Ni bilo polfinalov |- | [[Pesem Evrovizije 1995|1995]] | [[Mike Spiteri]] | ''Keep Me In Mind'' | style="text-align:center" |10. | style="text-align:center" |76 |- | [[Pesem Evrovizije 1996|1996]] | [[Miriam Christine]] | ''In A Woman's Heart'' | style="text-align:center" |10. | style="text-align:center" |68 | style="text-align:center" |4. | style="text-align:center" |138 |- | [[Pesem Evrovizije 1997|1997]] | [[Debbie Scerri]] | ''Let Me Fly'' | style="text-align:center" |9. | style="text-align:center" |66 | colspan="2" rowspan="7" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center" |Ni bilo polfinalov |- bgcolor="#cc9966" | [[Pesem Evrovizije 1998|1998]] | [[Chiara Siracusa|Chiara]] | ''The One That I Love'' | style="text-align:center" |3. | style="text-align:center" |165 |- | [[Pesem Evrovizije 1999|1999]] | [[Times 3]] | ''Believe 'n Peace'' | style="text-align:center" |15. | style="text-align:center" |32 |- | [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] | [[Claudette Pace]] | ''Desire'' | style="text-align:center" |8. | style="text-align:center" |73 |- | [[Pesem Evrovizije 2001|2001]] | [[Fabrizio Faniello]] | ''Another Summer Night'' | style="text-align:center" |9. | style="text-align:center" |48 |- bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 2002|2002]] | [[Ira Losco]] | ''7th Wonder'' | style="text-align:center" |2. | style="text-align:center" |164 |- | [[Pesem Evrovizije 2003|2003]] | Lynn | ''To Dream Again'' | style="text-align:center" |25. | style="text-align:center" |4 |- | [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | [[Julie & Ludwig]] | ''On Again... Off Again'' | style="text-align:center" |12. | style="text-align:center" |50 | style="text-align:center" |8. | style="text-align:center" |74 |- bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | [[Chiara Siracusa|Chiara]] | ''Angel'' | style="text-align:center" |2. | style="text-align:center" |192 | colspan="2" rowspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center" |Neposredno v finale |- bgcolor="#FE8080" | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | [[Fabrizio Faniello]] | ''I Do'' | style="text-align:center" |24. | style="text-align:center" |1 |- | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | [[Olivia Lewis]] | ''Vertigo'' | colspan="2" rowspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center" |Brez finala | style="text-align:center" |25. | style="text-align:center" |15 |- | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | [[Morena (pevka)|Morena]] | ''Vodka'' | style="text-align:center" |14. | style="text-align:center" |38 |- | [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] | [[Chiara Siracusa|Chiara]] | ''What If We'' | style="text-align:center" |22. | style="text-align:center" |31 | style="text-align:center" |6. | style="text-align:center" |86 |- | [[Pesem Evrovizije 2010|2010]]|| [[Thea Garrett]]|| ''My Dream'' || colspan="2" rowspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center" |Brez finala|| style="text-align:center" |12. || style="text-align:center" |45 |- | [[Pesem Evrovizije 2011|2011]]|| [[Glen Vella]]|| ''One Life'' || style="text-align:center" |11. || style="text-align:center" |54 |- | [[Pesem Evrovizije 2012|2012]]|| [[Kurt Calleja]]|| ''This Is the Night'' || style="text-align:center" |21. || style="text-align:center" |41 || style="text-align:center" |7. || style="text-align:center" |70 |- | [[Pesem Evrovizije 2013|2013]]|| [[Gianluca]]|| ''Tomorrow'' || style="text-align:center" |8. || style="text-align:center" |120 || style="text-align:center" |4. || style="text-align:center" |118 |- | [[Pesem Evrovizije 2014|2014]]|| [[Firelight]]|| ''Coming Home'' || style="text-align:center" |23. || style="text-align:center" |32 || style="text-align:center" |9. || style="text-align:center" |63 |- | [[Pesem Evrovizije 2015|2015]] | [[Amber Bondin|Amber]] | ''Warrior'' | colspan="2" rowspan="1" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center" |Brez finala | style="text-align:center" |11. | style="text-align:center" |43 |- |[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |[[Ira Losco]] |Walk on water |12 |153 | bgcolor="CC9966" |3. | bgcolor="CC9966" |209 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Claudia Faniello]] |Breathlessly | colspan="2" rowspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center" |Brez finala |16. |55 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Christabelle]] |Taboo |13. |101 |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Michela Pace|Michela]] |Chameleon |14. |107 |8. |157 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[Destiny Chukunyere]] |All of My Love | colspan="4" rowspan="1" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center" |Festival odpovedan |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |[[Destiny Chukunyere|Destiny]] |Je me casse |7. |255 | bgcolor="gold" |1. | bgcolor="gold" |325 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Emma Muscat]] |I Am What I Am | colspan="2" rowspan="3" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center" |Brez finala |16. |47 |- |[[2023]] |[[The Busker]] |Dance (Our Own Party) | bgcolor="FF0000" |15. | bgcolor="FF0000" |3 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Sarah Bonnici]] |Loop | bgcolor="FF0000" |16. | bgcolor="FF0000" |13 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |Miriana Conte |Serving |17. |91 |9. |53 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |Aidan |Bella |18. |89 |8. |143 |} === Avtorske ekipe === {| class="wikitable sortable" style="font-size: 95%" |- ! Leto !! Pesem !! Avtor glasbe !! Avtor besedila |- | 1971 || ''Marija l-Maltija'' || Joe Grech || Charles Mifsud |- | 1972 || ''L-imħabba'' || Charles Camilleri || Albert Cassola |- | 1975 || ''Singing This Song'' || Sammy Galea || M. Iris Mifsud |- | 1991 || ''Could It Be'' || Paul Abela || Raymond Mahoney |- | 1992 || ''Little Child'' || Georgina Abela || Raymond Mahoney |- | 1993 || ''This Time'' || William Mangion || William Mangion |- | 1994 || ''More Than Love'' || Christopher Scicluna || Moira Stafrace |- | 1995 || ''Keep Me in Mind'' || Ray Agius || Alfred C. Sant |- | 1996 || ''In a Woman's Heart'' || Paul Abela || Alfred C. Sant |- | 1997 || ''Let Me Fly'' || Ray Agius || Ray Agius |- | 1998 || ''The One That I Love'' || Jason Cassar || Sunny Aquilina |- | 1999 || ''Believe 'n Peace'' || Christopher Scicluna || Moira Stafrace |- | 2000 || ''Desire'' || Philip Vella || Gerard James Borg |- | 2001 || ''Another Summer Night'' || Paul Abela || Georgina Abela |- | 2002 || ''7th Wonder'' || Philip Vella || Gerard James Borg |- | 2003 || ''To Dream Again'' || Alfred Zammit || Cynthia Sammut |- | 2004 || ''On Again... Off Again'' || Philip Vella || Gerard James Borg |- | 2005 || ''Angel'' || [[Chiara Siracusa|Chiara]] || Chiara |- | 2006 || ''I Do'' || Fabrizio Faniello, Aldo Spiteri || Fabrizio Faniello, Aldo Spiteri |- | 2007 || ''Vertigo'' || Philip Vella || Gerard James Borg |- | 2008 || ''Vodka'' || Philip Vella || Gerard James Borg |- | 2009 || ''What If We'' || Marc Paelinck || Gregory Bilsen |- | 2010 || ''My Dream'' || Jason Cassar || Sunny Aquilina |- | 2011 || ''One Life'' || Paul Giordimaina, Fleur Balzan || Paul Giordimaina, Fleur Balzan |- | 2012 || ''This Is the Night'' || Kurt Calleja, Johan Jämtberg, Mikael Gunnerås || Kurt Calleja, Johan Jämtberg, Mikael Gunnerås |- | 2013 || ''Tomorrow'' || Boris Cezek, Dean Muscat || Boris Cezek, Dean Muscat |- | 2014 || ''Coming Home'' || Richard Edwards Micallef || Richard Edwards Micallef |- | 2015 || ''Warrior'' || Elton Zarb || Matt Muxu Mercieca |- |2016 |Walk on Water |Molly Petterson Hammar,Lisa Desmond,Tim Larsson,Tobias Lundgren,Ira Losco |Molly Petterson Hammar,Lisa Desmond,Tim Larsson,Tobias Lundgren,Ira Losco |} {{Države Evrovizije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Malta na Pesmi Evrovizije| ]] 5lt9kvcxvsfkav8d0hxlv59r4hazra0 0 217335 6676867 6617800 2026-05-17T07:16:14Z Rosemeyer2022 245090 A photograph taken on January 7, 1940, of an employee of the Health Bureau of the Manchukuo Ministry of Health conducting plague "epidemic prevention" activities in Nong'an County, Jilin Province, was mistakenly used and has been removed. 6676867 wikitext text/x-wiki [[Slika:Biohazard symbol.svg|sličica|desno|200px|Mednarodni simbol za biološko nevarnost]] '''Biološko orožje''' je vsako [[vojaška tehnika|bojno sredstvo]] v obliki [[patogen]]ega [[organizem|organizma]] ali njegovega [[toksin]]a, namenjeno za povzročitev [[bolezen|obolenja]] ali smrti ljudi, [[živali]] ali [[rastline|rastlin]], in se ga uvršča med [[orožje za množično uničevanje|orožja za množično uničevanje]].<ref>Roy, 2003, str. 383.</ref><ref>Langford, 2004, str. 153.</ref>{{efn|Glede na nekatera določila [[Konvencija o kemičnem orožju|Konvencije o kemičnem orožju]] (CWC) spadata ricin in saksitoksin obenem med [[kemično orožje]]. Za podrobne informacije glej: [http://www.state.gov/t/avc/trty/175492.htm "Convention on the Prohibition of the Development, Production, Stockpiling and Use of Chemical Weapons and on Their Destruction (CWC): Annexes and Original Signatories"].}} Uporabo biološkega orožja je mogoče zaslediti že pri [[Asirci]]h, ki so sovražne vodnjake zastrupljali z [[škrlatnordeča glavnica|rženimi rožički]], pomembno vlogo pa je imelo v [[Srednji vek|srednjem veku]] zaradi povzročitve [[epidemija|epidemije]] [[črna smrt|črne smrti]].<ref name=langford/> Od [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] naprej ni bilo potrjenega primera o uporabi orožja. Shranjevanje, kopičenje in uporaba biološkega orožja je od leta [[1972]] prepovedana s [[Konvencija o biološkem in toksičnem orožju|Konvencijo o biološkem in toksičnem orožju]]. Tajno uporabo orožja s strani nacionalne države ali uporabo s strani nenacionalnih skupin se lahko obravnava kot bioterorizem.<ref name="wheelis">{{navedi knjigo|last =Wheelis|first =M.|author2=Rózsa L. |author3=Dando M.| title =Deadly Cultures: Biological Weapons Since 1945|publisher =Harvard University Press|date=2006|pages=284–293, 301–303 | isbn = 0674016998}}</ref> Čeprav je v naravi prisotno veliko število kužnih oz. patogenih [[mikroorganizem|mikrobov]], ki bi lahko povzročili bolezen ali smrt, je le majhno število uporabno za namene biološkega orožja, kar določa predvsem enostavnost pridobitve, obdelave in uporabe mikrobov, stopnja kužnosti in smrtnosti ter nedostopnost [[cepivo|cepiva]] ali ustrezna dovzetnost za [[okužba|okužbo]]. V primerjavi z drugimi orožji za množično uničevanje odlikuje biološko orožje predvsem razmeroma nizka cena izdelave in oteženo odkrivanje uporabe.<ref name=caudle>Caudle, L.C. [http://www.bordeninstitute.army.mil/published_volumes/chemBio/Ch21.pdf "The biological warfare threat"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080602161634/http://www.bordeninstitute.army.mil/published_volumes/chemBio/Ch21.pdf |date=2008-06-02 }}. Pridobljeno 18.07.2009.</ref> Najučinkovitejši način uporabe je razpršenje [[aerosol]]nih delcev, ki vsebujejo kužne mikrobe, manj učinkovita pa je uporaba [[eksploziv]]nih naprav, okuženje oziroma kontaminacija vode in hrane ter prenos z živalskimi [[Vektor (epidemiologija)|prenašalci bolezni]] oziroma vektorji.<ref name=Perry/><ref name=emedicine/> Pri preventivi in zaščiti pred biološkim orožjem je pomembno zgodnje odkrivanje uporabe in krizno obveščanje prebivalstva ter razni zaščitni sistemi in ukrepi, tako na kolektivni oz. skupinski ravni, kot so [[evakuacija]] in [[karantena]], kot tudi na individualni ravni, kot so zaščitne obleke in [[dekontaminacija]]. == Zgodovina == Uporaba biološkega orožja ni novi koncept vojskovanja, kar dokazujejo številne uporabe le-tega skozi zgodovino, tako s strani držav kot tudi drugih organizacij in posameznikov. Pred 20. stoletjem se je biološko orožje uporabljalo v treh oblikah:<ref name=langford>Langford, 2004, str. 139.</ref> * zastrupljenje hrane in vode s kužnim materialom, * uporaba mikroorganizmov, toksinov in živali (mrtvih ali živih) v oborožitvenih sistemih, * uporaba biološko inokulirane tkanine tj. nanos kužnega materiala na obleke. === Antični časi === Uporabo biološkega orožja je mogoče zaslediti že pri [[Asirci]]h, ki so sovražne vodnjake zastrupljali z [[škrlatnordeča glavnica|rženimi rožički]], [[glive|glivami]] [[rž]]i. [[Homer]] je v [[Iliada|Iliadi]] in [[Odiseja|Odiseji]], junaškima epoma o [[Trojanska vojna|Trojanski vojni]], opisoval uporabo puščic, katerih konice so lokostrelci namazali s strupom. Med [[Prva sveta vojna|prvo sveto vojno]] v [[Grčija|Grčiji]], okoli leta 590 pr. n. št. so oblegovalci mesta [[Kirra]] zastrupljali mestne zaloge vode s strupenimi [[teloh]]i. Tudi rimski vojskovodja [[Manij Akvilski]] naj bi okoli leta 130 pr. n. št. zastrupljal vodnjake obleganih mest. V 4. stoletju pr. n. št. so [[Skiti|skitski]] lokostrelci mazali konice puščic s strupom [[kače|kač]], človeško [[kri|krvjo]] in živalskimi [[iztrebek|iztrebki]] z namenom povzročitve okužb ran.<ref name=langford/><ref name=greek/> Leta 184 pr. n. št. je [[Hanibal]] v boju proti [[pergamon]]skim ladjam uporabil glinene lonce napolnjene s strupenimi kačami, ki so bili odvrženi na palubje sovražnih ladij. Leta 198 je mesto [[Hatra]] odbilo napad [[Rimska vojska|rimske vojske]], ki jo je vodil [[Septimij Sever]], s pomočjo uporabe glinenih loncev napolnjenih z živimi [[ščipalci|škorpijoni]], ki so jih odvrgli na sovražno pehoto.<ref name=langford/><ref>Cornelius Nepos, ''Hannibal'' 11.5-6. Herodian 3.9.3-8, Dio Cassius 68.31-75 ter Epitome 75.10 in 76.10.</ref> Obstaja še veliko drugih dokumentiranih primerov uporabe biološkega orožja v antičnem času.<ref name=greek>{{Citation|last=Mayor|first=A.|title=Greek Fire, Poison Arrows & Scorpion Bombs: Biological and Chemical Warfare in the Ancient World|publisher=Overlook Duckworth|location=Woodstock, N.Y.|date=2003|isbn=978-1-58567-348-3}}</ref><ref name=jstor>{{navedi revijo|last=Holmberg|first=B.|date=1975|title=Biological Aspects of Chemical and Biological Weapons|journal=Ambio|volume=45|issue=5-6|pages=211-215|url=http://www.jstor.org/pss/4312149}}</ref> === Srednji vek === [[Slika:Thetriumphofdeath.jpg|thumb|left|275px|Po vsej verjetnosti je bilo tatarsko obleganje mesta Kaffa na Krimskem polotoku začetek nastopa črne smrti, od koder se je razširila po Evropi in Mediteranu.{{efn|Prikazana slika: [[Pieter Bruegel starejši]] – ''Zmagoslavje smrti''; 1562, olje na platnu.}}]] V času srednjega veka so bila trupla žrtev [[kuga|bubonske kuge]] uporabljena kot orožje, katera so s pomočjo [[katapult (orožje)|katapult]]ov metali preko zidov obleganega gradu. Na osnovi dokumenta iz 14. stoletja, katerega avtor je Genoese Gabriele de’ Mussi, naj bi [[Tatari|tatarsko]] obleganje [[Kaffa|Kaffe]], mesta na [[Krimski polotok|Krimskem polotoku]], bilo vzrok za nastop t. i. [[črna smrt|črne smrti]], ki se je razširila po [[Evropa|Evropi]] in [[Sredozemlje|Mediteranu]] ter pobila velik del prebivalstva, pri čemer so bila kot biološko orožje uporabljena trupla vojakov [[Zlata horda|zlate horde]].<ref>{{navedi revijo|url=http://www.cdc.gov/ncidod/EID/vol8no9/01-0536.htm |author=Wheelis, M.|title=Biological warfare at the 1346 siege of Caffa.|journal=Emerg. Infect. Dis.|volume=8|issue=9|year=2002|accessdate=9.7.2009}}</ref><ref name=roy2>Roy, 2003, str. 385.</ref> Pri obleganju gradu [[Thyne Levesque]] (danes Thun l’Eveque) leta 1340 med [[Stoletna vojna|stoletno vojno]] so napadalci katapultirali trupla živali na oblegana mesta.<ref name=Wheelis>{{citation|title=Biological warfare before 1914|first=M.|last=Wheelis|url=http://microbiology.ucdavis.edu/faculty/mwheelis/BW_before_1914.pdf|accessdate=10.7.2009|archive-date=2009-03-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20090326063758/http://microbiology.ucdavis.edu/faculty/mwheelis/BW_before_1914.pdf|url-status=dead}}</ref> Kot orožje so pogosto katapultirali tudi vsebino [[greznica|greznic]]; primer tega je spopad med protestantskimi [[Jan Hus|Husiti]] in vojsko katoliškega kralja [[Sigismund Luksemburški|Sigismunda Luksemburškega]] v bitki za [[Karlštejnski grad]].<ref>Langford, 2004, str. 140.</ref> Leta 1422, med obleganjem Karlsteinskega gradu v [[Češka (zgodovinska dežela)|Bohemiji]], so [[jan Hus|husitski]] napadalci uporabljali katapulte za metanje trupel in živalskega gnoja preko zidov gradu.<ref name=Hobbes>{{Navedi knjigo |last=Hobbes |first=N. |title=Essential Militaria |url=https://archive.org/details/essentialmilitar0000hobb |year=2003 |publisher=Atlantic Books |isbn=978-1843542292}}</ref> Zadnji znani incident z uporabo trupel kot orožja se je zgodil leta 1710 pri napadu [[Rusija|ruskih]] sil na mesto [[Talin|Reval]] (danes Talin). Leta 1785 so med obleganjen mesta [[La Calla]] [[Tunizija|tunizijske]] sile metale okužene obleke na mesto.<ref name="Hobbes" /> === Moderna doba === ==== Evropsko osvajanje novega sveta ==== Smrtonosnost patogenov, med katerimi so nekateri uporabljeni tudi kot biološko orožje in hkrati njihova pomembnost v človeški zgodovini, se kaže predvsem v evropskem osvajanju novega sveta, tj. [[Severna Amerika|Severne]] in [[Južna Amerika|Južne Amerike]], zaradi česar je umrlo več milijonov [[Ameriški staroselci|Indijancev]], veliko več kot pa zaradi samih vojaških spopadov s [[Španci|španskimi]], [[Portugalci|portugalskimi]], [[Angleži|angleškimi]] in [[Francozi|francoskimi]] vojaškimi odpravami. Vzrok za tako obsežne [[epidemija|epidemije]] leži v dejstvu, da so Evropejci že tisočletja živeli v stiku z udomačenimi živalmi, ki so bile hkrati prenašalci različnih patogenov - proti slednjim so Evropejci razvili [[imunost|imunsko odpornost]], [[ameriški staroselci]] pa zaradi odsotnosti teh živalskih vrst v naravnem okolju niso imeli stikov s patogeni in s tem možnosti za razvoj odpornosti. Za najbolj smrtonosne so se izkazali povzročitelji [[črne koze|črnih koz]], [[ošpice|ošpic]], [[gripa|gripe]] in [[tifus]]a, pa tudi [[davica|davice]], [[malarija|malarije]], [[mumps]]a, [[oslovski kašelj|oslovskega kašlja]], kuge, [[tuberkuloza|tuberkuloze]] in [[rumena mrzlica|rumene mrzlice]]; povzročitelji črnih koz in kuge so uporabljeni tudi v modernem biološkem orožju.<ref>Diamond, 2008, str. 202.</ref> V prvih desetletjih osvajanja uporaba patogenov ni bila namerna, pač pa so bile okužbe, ki so se razvile v epidemije, rezultat stika indijanskih ljudstev z okuženimi trupli, predmeti, ljudmi in živalmi. Znana primera sta [[Hernán Cortés|Cortésovo]] osvajanje [[azteška civilizacija|azteškega]] imperija in [[Francisco Pizarro|Pizarrovo]] osvajanje [[Inki|inkovskega]]. Leta [[1519]] je Hernán Cortés pristal na obali [[Mehika|Mehike]] s svojo odpravo, ki je štela 600 mož. Odločilno prednost v boju proti Aztekom so prinesle predvsem črne koze, ki so leta 1520 povzročile epidemijo, ki je pobila skoraj polovico vseh prebivalcev, vključno s cesarjem [[Cuitláhuac]]om; zaradi različnih epidemij je do leta 1618 na območju današnje Mehike število prebivalcev upadlo z začetnih 20 milijonov na okoli 1,6 milijona. Podobno se je zgodilo Pizarrovim osvajanjem inkovskega imperija, kjer je prav tako izbruhnila epidemija črnih koz leta [[1526]] in pobila večino tamkajšnega prebivalstva. Patogeni so se razširili tudi na Severno Ameriko, kamor so jih prinesli okuženi obalni Indijanci z južnih območij. [[Hernando de Soto]], ki je leta [[1540]] kot prvi evropski osvajalec prispel na jugovzhod današnjih [[Združene države Amerike|ZDA]], je naletel na številna zapuščena indijanska mesta, katerih prebivalstvo so dve leti prej pomorile epidemije. Po nekaterih ocenah naj bi bilo celotno zmanjšanje indijanske populacije v novem svetu v stoletju ali dveh po [[Krištof Kolumb|Kolumbovem]] odkritju do 95 %.<ref>Diamond, 2008.</ref> Kljub pomanjkanju zgodovinskih dokazov pa obstaja en dokumentirani poskus biološkega vojskovanja iz tistih časov. Leta [[1763]] med zavzetjem utrdbe [[Fort Pitt]] med [[Pontiacov upor|Pontiacovim uporom]], pozno v [[Francoska in indijanska vojna|Francoski in indijanski vojni]], je bila ideja glavnih pobudnikov, britanskega poveljnika lorda Jeffreyja Amhersta in [[Švicarji|švicarsko]]-britanskega polkovnika Henryja Bouqueta, okužiti Indijance s pomočjo podtaknjenjih odej, okuženih z virusi črnih koz. Spoznanje o britanskih in ameriških namenih biološkega vojskovanja v boju proti Indijancem je še vedno prisotno v popularni kulturi in ustnih izročilih nekaterih indijanskih plemen.<ref name=jstor/><ref name=roy2/><ref>Mayor, A. (1995). »The Nessus Shirt in the New World: Smallpox Blankets in History and Legend«. ''Journal of American Folklore'' '''108''': 54-77.</ref> ==== 20. stoletje ==== ===== Prva svetovna vojna ===== Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je [[Nemško cesarstvo]] razvijalo program biološkega vojskovanja. Razvili so patogene [[vranični prisad|antraksa]], [[smrkavost]]i, [[kolera|kolere]], kuge ter pšenične glive. Po nekaterih podatkih naj bi bile okužbe ljudi s kugo v [[Sankt Peterburg]]u in mul s smrkavostjo na območju današnjega [[Irak]]a namerno povzročene kot del tega programa.<ref name=emedicine>[http://www.emedicinehealth.com/biological_warfare/article_em.htm Biological warfare] Pridobljeno 11.07.2009.</ref> Poleg tega je generalštab nemške vojske s pomočjo diplomatskih kurirjev oskrboval saboterje na [[Finska|Finskem]] ter v takrat nevtralni [[Romunija|Romuniji]], [[Argentina|Argentini]] in ZDA z namenom preprečevanja oskrbe zavezniških sil z živino in kmetijskimi pridelki.<ref name=roy2/> Na Finskem, ki je v tistem času imela status avtonomne Velike vojvodine in je bila pod ruskim vojaškim nadzorom, se je zaradi strogih rusifikacijskih programov začel močno krepiti [[nacionalizem]]. Glavno vlogo v biološkem in gverilskem vojskovanju finskih borcev za svobodo v času prve svetovne vojne je imel baron [[Otto Carl Robert von Rosen]], bivši poročnik v [[Švedska vojska|švedski vojski]], ki je v Finski delal od leta 1912. Njegov način bojevanja proti ruskim silam je vključeval povzročanje epidemij antraksa v lokalnih ruskih garinzonih s podtikanjem sladkornih kock, ki so vsebovale [[spora|spore]] bakterij antraksa, v krmo konjev [[Ruska vojska|ruske vojske]]. Na ta način so se okužili konji, z njimi pa tudi vojaki. Rezultat von Rosenovega biološkega vojskovanja ni znan, saj sta ga zasenčili [[februarska revolucija|februarska]] in [[oktobrska revolucija]] v Rusiji ter finska razlasitev neodvisnosti.<ref name=finsabotage>[https://web.archive.org/web/20090809043613/http://www.geocities.com/jamie_bisher/anthrax.htm Anthrax sabotage in Finland]. Pridobljeno 11.07.2009.</ref> [[Nemci|Nemški]] [[vohun]] in ameriški državljan, dr. [[Anton Casimir Dilger]], je vzpostavil skrivni [[laboratorij]] v kletnih prostorih sestrine hiše v [[Checy Chase, Maryland|Checy Chasu]] ([[Maryland]]), kjer je proizvajal in gojil patogene smrkavosti za okuženje živine v pristaniščih in celinskih zbiralnih točkah v mestih [[Newport News]] ([[Virginija]]), [[Norfolk]], [[Baltimore, Maryland|Baltimore]] in [[New York]] ter verjetno [[St. Louis]] in [[Covington]].<ref>Koenig, R. (2006). ''The Fourth Horseman: One Man's Secret Campaign to Fight the Great War in America''. PublicAffairs. ISBN 1586483722</ref> V Argentini so nemški agentje domnevno uporabili isto vrsto patogenov v pristanišču [[Buenos Aries]]a ter pšenične glive za uničenje pridelkov pšenice.<ref name=finsabotage/> Z [[Ženevski protokol|Ženevskim protokolom]], podpisanim leta [[1925]], je mednarodna skupnost prepovedala uporabo biološkega in kemičnega orožja, vendar protokol ni vključeval prepovedi proizvodnje, gojenja ali prodaje, kar so dodali v kasnejših dogovorih. ===== 1937–1945 ===== Med [[druga kitajsko-japonska vojna|drugo kitajsko-japonsko vojno]] in [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je [[enota 731]] [[Japonska cesarska vojska|Japonske cesarske vojske]] opravljala poskuse na ljudeh, največ na [[Kitajci Han|kitajskih]], [[Rusi|ruskih]] in ameriških zapornikih.<ref>[http://www.aiipowmia.com/731/731caveat.html AII POW-MIA Unit 731] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090430115229/http://www.aiipowmia.com/731/731caveat.html |date=2009-04-30 }} Pridobljeno 13.07.2009.</ref> V vojaških operacijah je japonska vojska uporabila biološko orožje na kitajskih vojakih in civilistih. Leta [[1940]] je bombardirala [[Ningbo]] z bombami, napolnjenimi z živalskimi prenašalci bubonske kuge.<ref>»[http://www.independent.co.uk/news/world/asia/japan-triggered-bubonic-plague-outbreak-doctor-claims-704147.html Japan triggered bubonic plague outbreak, doctor claims]«. ''The Independent''. Pridobljeno 13.07.2009.'''</ref><ref>{{Citation |url= http://www.scaruffi.com/politics/wwii.html|title= A time-line of World War II|accessdate=13.7.2009|author= Scaruffi, P. |year=1999}}</ref> Na mednarodnem simpoziju o zločinih biološkega vojskovanja leta 2002 je bilo ocenjeno, da je za posledicami namerno povzročenih epidemij bubonske kuge, kolere, antraksa in drugih bolezni umrlo okoli 580.000 kitajskih civilistov ter vojakov,<ref>Barenblatt, D. (2004). ''A Plague upon Humanity'', str. xii, 173.</ref> nekateri viri pa omenjajo 200.000 žrtev<ref>[http://www.globalsecurity.org/wmd/world/japan/bw.htm Biological weapons program - Japan] Pridobljeno 13.07.2009.</ref>. Med Khabarovskim procesom so nekateri obtoženci, kot je major general Kiyashi Kawashima, priznali, da je leta [[1941]] okoli 40 pripadnikov enote 731 sprožilo epidemijo kuge v mestu [[Changde]].<ref name=Barenblatt2004>{{Citation|first=D.|last=Barenblatt |title=A Plague upon Humanity|publisher=HarperCollins |year=2004|pages=220–221}}</ref> Trije veterani Enote 731 so v intervjuju leta [[1989]] priznali, da so bili med [[Bitka za Khalkhin Gol|bitko za Khalkhin Gol]] udeleženi v poskusu okuženja reke Horustein blizu [[Sovjetska zveza|sovjetskih]] položajev.<ref>Gold, H. (1996). ''Unit 731 testimony'', str. 64-66.</ref> ZDA so [[generalpodpolkovnik]]u Shiru Ishii podelili imuniteto pred obtožbami za vojne zločine v zameno za informacije o delovanju in raziskavah Enote 731.<ref>{{Citation|title=The United States and Biological Warfare: Secrets from the Early Cold War and Korea|publisher=Indiana University Press|year=1998|isbn=0253334721|author = Endicott, S.L. |author2= Hageman, E.}}</ref> Kot odgovor na razvoj biološkega orožja na Japonskem in verjetno v Nemčiji so ZDA, [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] in [[Kanada]] začele razvoj lastnega orožja leta 1941, katerega rezultat je bil razvitje patogenov tularemije, antraksa, bruceloze ter botulinskega toksina v vojaške namene. V ZDA je bil center razvoja [[Fort Detrick]] (Maryland), nekatere poskuse pa so opravili tudi v kompleksu za proizvodnjo [[strelivo|streliva]] v [[Terre Haut]] ([[Indiana]]), v objektu ''Dugway Proving Grounds'' ([[Utah]]) in na otoku Horn v [[Misisipi (zvezna država)|Misisipiju]].<ref name="alibek">Alibek, K. & Handelman, S. (2000). ''Biohazard: The Chilling True Story of the Largest Covert Biological Weapons Program in the World – Told from Inside by the Man Who Ran it''. Delta. ISBN 0-385-33496-6</ref> V Veliki Britaniji je bila večina poskusov opravljena v [[Porton Down]]u. Kot posledica testiranja antraksa je bil otok Gruinard v karanteni 48 let, nakar so ga v letih 1986-1990 [[dekontaminacija|dekontaminirali]] z velikimi količinami [[formaldehid]]a.<ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/scotland/1457035.stm Britain's Anthrax Island] Pridobljeno 13.07.2009.</ref> ===== 1946–1972 ===== V poročilu [[Rdeči križ|Rdečega križa]], izdanim 50 let po [[izraelska osamosvojitvena vojna|izraelski osamosvojitveni vojni]] leta 1948, so opazovalci izrazili sum uporabe salmonele za okuženje vodnih zalog mesta [[Akra|Akre]] s strani judovske paravojaške organizacije [[Haganah]]. [[Egipčani|Egipčanski]] vojaki so 23. maja 1948 v [[Gaza, Bližnji vzhod|Gazi]] zajeli haganske vojake blizu vodnjakov in jih po sojenju usmrtili zaradi poskusa povzročitve epidemije salmoneloze. [[Izrael]] je vse obtožbe o uporabi biološkega orožja zanikal.<ref>[http://www.globalsecurity.org/wmd/intro/bio-typhoid.htm Typhoid - Biological Weapons]. Pridobljeno 12.07.2009.</ref><ref>[http://www.nti.org/e_research/profiles/Israel/Biological/3652.html NTI: Country Overviews: Israel Biological Chronology]. Pridobljeno 12.07.2009.</ref> Leta 1952 so pripadniki odporniškega gibanja [[Mau Mau]] v [[Kenija|Keniji]] pobili 33 krav z uporabo toksina lokalne strupene rastline.<ref name=monke/> Med [[Hladna vojna|hladno vojno]] so ZDA, Sovjetska zveza in druge države razvijale biološko orožje. V strahu pred sovjetskim oboroževanjem so ameriških znanstveniki začeli razvijati antibiotike in cepiva proti patogenom. K razvoju so prispevali ameriški prostovoljci, člani protestantske organizacije [[Adventisti sedmega dne]] in nasprotniki vojne, ki so se v zameno za oprostitev obveznega služenja vojaškega roka dali prostovoljno testirati v namene obrambe proti biološkemu orožju. Testiranja, ki so se odvijala v letih od 1954-1973 v Fort Detricku, so postala znana pod imenom [[Operacija Beli plašč]] (ang. ''Whitecoat''). Večina rezultatov testiranja ostaja vojaška skrivnost, čeprav je [[USAMRIID]] (''Medicinski raziskovalni inštitut ameriške vojske za nalezljive bolezni'') zatrjeval, da so testiranja pomembno prispevala k razvoju cepiv za [[rumena mrzlica|rumeno mrzlico]], [[hepatitis]], [[vročica Q|vročico Q]], [[mrzlica doline Rift|mrzlico doline Rift]] in [[tularemija|tularemijo]] ter zaščitne opreme in razkužilnih postopkov.<ref>[http://www.apfn.org/thewinds/1998/11/project_whitecoat.html Project Whitecoat: The Adventist Contribution to Biowarfare] Pridobljeno 13.07.2009.</ref> Kljub incidentu v izraelski osamosvojitveni vojni in raziskavam v hladni vojni pa v splošnem velja, da po drugi svetovni vojni bojne uporabe biološkega orožja ni bilo, čeprav je prišlo do obtožb s strani Kitajske in [[Severna Koreja|Severne Koreje]] o uporabi orožja v [[Korejska vojna|Korejski vojni]] in [[Kuba|Kube]] o namernem razširjanju človeških in živalskih bolezni na njenem ozemlju.<ref name=NYT1999-06-27>{{citation|url=http://www.nytimes.com/books/first/e/endicott-biological.html|first=Ed |last=Reg|title=Wartime Lies? Two historians contend that the United States engaged in germ warfare nearly 50 years ago |journal=New York Times |date= 27.6.1999}}</ref><ref>{{citation|url=http://www.nytimes.com/books/first/e/endicott-biological.html|title=The United States and Biological Warfare: Secrets from the Early Cold War and Korea }}</ref> Nekateri dokumenti nakazujejo na to, da so bile obtožbe [[dezinformacija]] sovjetskih sil.<ref>{{citation |url=http://www.usnews.com/usnews/news/articles/981116/archive_005192.htm|title=Unmasking an Old Lie. A Korean War charge is exposed as a hoax|author=Auster, B.B. |date=8.11.1998|journal=U.S. News & World Report}}</ref><ref>{{navedi revijo| author=Weathersby, K.|title=The Korean War Biological Warfare Allegations Resolved|year=maj 1998 |publisher=Stockholm: Center for Pacific Asia Studies at Stockholm University|issue=Occasional Paper 36}}</ref> [[Slika:E120 biological bomblet cutaway.JPG|thumb|right|200px|Ameriška bomba E120, standardizirana za prenos sevov bakterij tularemije Schu S-4]] V letih od 1951 do 1954 je ameriška vojska simulirala napad z biološkim orožjem na večja mesta za ugotavljanje šibkosti pri obrambi, pri čemer so bili uporabljeni nenevarni mikrobi. Podoben test so opravili leta 1966 na podzemeljski železnici New Yorka. V času korejske vojne so za potrebe biološkega vojskovanja razvili le bakterijo ''[[Brucella suis]]'', ki povzroča brucelozo, za uporabo v [[M114 (bomba)|bombah M114]], submuniciji [[M33 (kasetna bomba)|kasetnih bomb M33]]. Kljub temu pa so bile bombe, ki naj bi jih ameriška vojska uporabila v vojni, bolj podobne keramičnim posodam, ki jih je uporabljala japonska vojska proti Kitajcem v drugi svetovni vojni.<ref name=Williams1989>{{Citation |title=Unit 731: Japan's Secret Biological Warfare in World War II |publisher=Free Press |year=1989 |isbn=0029353017|author = Williams, P. |author2= Wallace, D.}}</ref> Med [[Vietnamska vojna|Vietnamsko vojno]] so [[vietkong]]ovski [[Gverilsko bojevanje|gverilci]] uporabljali pasti v obliki naostrenih kolov, katerih konice so namazali z živalskim gnojem za povzročitev okužb ran. [[Richard Nixon]] je novembra [[1969]] podpisal ukaz, s katerim se je ustavila proizvodnja biološkega orožja, raziskave pa so odtlej bile namenjene le obrambnim namenom. Večina zalog orožja je bilo uničenih, približno 2200 raziskovalcev pa je bilo odpuščenih.<ref name=alibek/> ===== Konvencija o biološkem orožju ===== Leta [[1972]] so ZDA podpisale [[Konvencija o biološkem in toksičnem orožju|Konvencijo o biološkem in toksičnem orožju]], ki je prepovedovala razvoj, proizvodnjo in kopičenje zalog patogenih mikrobov ali njihovih toksinov, razen za obrambne in miroljubne namene. Do leta 1996 je konvencijo podpisalo 137 držav, med drugim tudi [[Slovenija]].<ref>[http://www.unog.ch/80256EE600585943/%28httpPages%29/7BE6CBBEA0477B52C12571860035FD5C?OpenDocument Membership of the Biological Weapons Convention] Pridobljeno 15.06.2010.</ref> Kljub podpisu je prišlo do več incidentov z uporabo orožja. [[Sovjetska zveza]] je nadeljevala z raziskavami in proizvodnjo orožja v skrivnih laboratorijih, znanih pod imenom [[Biopreparat]], kar je bilo javnosti razkrito po imigraciji dr. Vladimirja Pasečnika leta 1989 in dr. [[Kanatjan Alibekov|Kanatjana Alibekova]] leta 1992 v ZDA.<ref name=alibek/> Leta [[1978]] je bil na bolgarskega [[disident]]a [[Georgi Markov]]ega izvršen atentat z uporabo improvizirane naprave v obliki dežnika, v kateri so bile manjše količine [[ricin]]a; po preiskavi je bil sprejeti sklep, da je bil atentator najverjetneje sovjetski agent.<ref name=Perryzgod>Perry, 2006, str. 650.</ref> Do kršitev je prišlo tudi v [[Laos]]u, [[Kambodža|Kambodži]] in [[Afganistan]]u v sredini 70. in začetku 80. let zaradi uporabe aerosolizirane oblike [[T-2 mikotoksin|mikotoksina T-2]], (t. i. ''rumenega dežja'' oziroma {{lang-en|yellow rain}}), pri čemer je umrlo več tisoč ljudi.<ref name=Perryzgod/><ref name=t2>[http://www.mold-survivor.com/t_2_mycotoxin.html T-2 mycotoxins and Yellow Rain; the same destructive neurological agent that is found in indoor molds] Pridobljeno 16.07.2009.</ref> Med [[zalivska vojna|operacijo Puščavski vihar]] je bližini oporišča ameriške vojske v [[Saudova Arabija|Savdski Arabiji]] eksplodirala iraška raketa, ki je vsebovala mikotoksine T-2, zaradi česar je nekaj vojakov zbolelo za [[Zalivski sindrom|sindromom zalivske vojne]].<ref name=t2/> Leta [[1991]], po [[Zalivska vojna|Zalivski vojni]], so preiskovalci [[Organizacija združenih narodov|OZN]]-a v [[Irak]]u razkrili podatke o proizvodnji okoli 19.000 litrov koncentriranega botulina, kar je trikrat toliko kot bi bilo potrebno za pobitje celotne populacije ljudi na Zemlji preko inhalacije. Od tega naj bi bilo približno 10.000 litrov uporabljenih v bombah, [[balistični izstrelek|balističih raketah]], raketah kalibra 122&nbsp;mm in topovskih granatah. Poleg botulina je bilo v strelivu uporabljeno tudi več tisoč litrov koncentriranih spor antraksa in [[aflatoksin]]ov.<ref name=Perry/><ref>{{navedi knjigo |editor=Woods, J.B. |title=USAMRIID’s Medical Management of Biological Casualties Handbook |url=http://www.usamriid.army.mil/education/bluebookpdf/USAMRIID%20BlueBook%206th%20Edition%20-%20Sep%202006.pdf |edition=6 |publisher=U.S. Army Medical Research Institute of Infectious Diseases (USAMRIID) |year=2005 |pages=8 |access-date=2012-06-25 |archive-date=2007-06-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070609104204/http://www.usamriid.army.mil/education/bluebookpdf/USAMRIID%20BlueBook%206th%20Edition%20-%20Sep%202006.pdf |url-status=dead }}</ref><ref>{{citation |url=http://jama.ama-assn.org/cgi/content/full/285/8/1059 |title=Consensus Statement: Botulinum Toxin as a Biological Weapon, Medical and Public Health Management |volume=285 |issue=8 |year=2001 |journal=Journal of the American Medical Association |author=Working Group on Civilian Biodefense|pmid=11209178 |doi=10.1001/jama.285.8.1059 |pages=1059}}</ref> Glede na poročilo preiskovalne skupine OZN-a je Irak popolnoma opustil program biološkega orožja v letih 1995 in 1996, vsi proizvodni obrati in zaloge orožja pa so bili uničeni.<ref>[https://www.cia.gov/library/reports/general-reports-1/iraq_wmd_2004/index.html "Comprehensive Report of the Special Advisor to the DCI on Iraq’s WMD"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110202015810/https://www.cia.gov/library/reports/general-reports-1/iraq_wmd_2004/index.html |date=2011-02-02 }}, 30. september 2004.</ref> == Bioterorizem == {{glavni|Biološki terorizem}} Enotna definicija bioterorizma ne obstaja, vendar je v splošnem bioteroristični napad namerna in nezakonita uporaba oziroma grožnja z uporabo virusov, bakterij in drugih mikroorganizmov za povzročitev bolezni ali smrti ljudi, živali ali rastlin, z namenom pospeševanja [[politika|političnih]], [[religija|religijskih]], [[ideologija|ideoloških]], [[ekologija|ekoloških]] in socialnih ciljev. Navadno so povzročitelji že prisotni v naravi, vendar se jih lahko obdela za povečanje učinkovitosti, natančneje za povečanje kužnosti in smrtnosti, odpornosti proti zdravilom in lažjega razširjanja v okolju. Možnosti uporabe so predvsem sprostitev patogenov v zrak in kontaminacija hrane ali vode. Za teroristične namene so verjetno uporabni zaradi težavnosti pri odkrivanju patogenov ter zapoznelega delovanja - [[inkubacijska doba|inkubacijske dobe]], ki traja od nekaj ur do nekaj dni. Nekateri patogeni, kot je virus črnih koz, se lahko prenašajo s človeka na človeka, drugi, kot so bakterije antraksa, pa ne oziroma za njih prenos ni dokazan.<ref>[http://www.bt.cdc.gov/bioterrorism/overview.asp Bioterrorism Overview]. ''CDC'', 2007. Pridobljeno 12.07.2009.</ref><ref name=medmicro>[http://www.medmicro.wisc.edu/undergraduate/courses/554/ppt/BT-PHproblem081030.ppt#332,5,Advantages Bioterrorism: A Threat to National Security or Public Health Defining Issue?]. MM&I 554 University of Wisconsin at Madison and Wisconsin State Laboratory of Hygiene, 30.9.2008 (PTT). Pridobljeno 12.7.2009.</ref><ref>[http://bioterrorismenc2210lanorda.com/default.aspx Bioterrorism]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Texas Department of State Health Services. Pridobljeno 12.07.2009.</ref><ref name=carus/><ref name=roy1>Roy, 2003, str. 383-4.</ref> Uporaba biološkega orožja je za bioterorizem ugodna tudi zaradi relativno lahke in poceni pridobitve oziroma proizvodnje ter uporabe. Pomemben je tudi psihološki učinek, s pomočjo katerega lahko teroristi sprožijo masoven preplah in družbene nemire.<ref name=medmicro/><ref name=roy1/> Nazoren primer tega je odkritje paketa z domnevnimi povzročitelji antraksa v centru [[Washington, D.C.|Washingtona, D.C.]] leta 1997: sumljivi paket je v resnici vseboval manj patogeni ''[[Bacillus cereus]]'', vendar je bil promet v okolici odkritja popolnoma ohromljen za več kot 8 ur.<ref>Roy, 2003, str. 386.</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.nytimes.com/1997/04/25/us/suspicious-package-prompts-8-hour-vigil-at-b-nai-b-rith.html|title=Suspicious Package Prompts 8-Hour Vigil at B'nai B'rith|date=24. april 1997|work=New York Times|accessdate=1.8.2010| first=M.L|last=Wald}}</ref> Od leta 1980 so številni primeri bioterorizma ostali le v obliki groženj z uporabo orožja ali pa so napadi bili pravočasno ustavljeni z aretacijami osumljencev, hišnimi preiskavami in zasegom zalog orožja. [[Slika:Daschle letter FBI.png|thumb|right|250px|Eno od pisem s sporami antraksa, poslano senatorju [[Tom Daschle|Daschleju]] leta 2001 v ZDA]] Kronologija pomembnejših primerov bioterorizma: * Japonska, december 1964 - marec 1966: dr. Suzuki M., bakteriolog, naj bi bil povezan z okužbami 200-400 ljudi in 4 smrtnimi primeri s šigelo in salmonelo<ref name=carus>Carus, W.S. (1998). [http://www.fas.org/irp/threat/cbw/carus.pdf ''Bioterrorism and Biocrimes The Illicit Use of Biological Agents Since 1900'']. Washington, D.C.: Center for Counterproliferation Research, National Defense University.</ref> * [[Oregon]], september in oktober [[1984]]: privrženci [[Bhagwan Shree Rajneesh]]a okužijo hrano s salmonelo v desetih solatnih barih, zaradi česar zboli 751 ljudi<ref name=carus/><ref name=langford2/> * [[Tokio]], 1994: poskus uporabe aerosoliziranega antraksa privržencev japonske sekte [[Aum Šinrikjo]]<ref name=carus/> * [[Dallas, Teksas|Dallas]] ([[Teksas]]), 1996: Thompson D., laboratorijski tehnik, namerno okuži 12 sodelavcev s ''[[Shigella dysenteriae]]''<ref name=carus/> * ZDA, [[2001]]: pisma s sporami antraksa so bila dostavljena na različne vladne in medijske urade, zaradi česar je bilo okuženih 23 ljudi, od katerih jih je 5 umrlo<ref name=langford2>Langford, 2004, str. 150.</ref> * [[London]], 2003: aretacija šestih terorističnih osumljencev, ki naj bi proizvajali ricin<ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/2636099.stm|date=7. januar 2003|title=Terror police find deadly poison|publisher=BBC|accessdate=2010-10-27}}</ref> * ZDA, oktober in november 2004: odkritje ricina v pismih<ref>[https://web.archive.org/web/20040225033659/http://www.fbi.gov/pressrel/pressrel04/ricin022304.htm »Ricin Letter«]. ''[[Zvezni preiskovalni urad|Federal Bureau of Investigation]]'', 23. februar 2004. Pridobljeno dne 2010-10-27.</ref><ref>Hancock, David. (5. februar 2004). [http://www.cbsnews.com/stories/2004/02/06/terror/main598441.shtml »Ricin Letters Still a Mystery«]. ''[[CBS News]]''. Pridobljeno dne 2010-10-27.</ref> == Biološki povzročitelji == [[Slika:Reeve48135 smallpox.jpg|thumb|right|250px|Bolnik, obolel za [[črne koze|črnimi kozami]]]] Čeprav obstaja več kot 1200 patogenov in drugih manjših organizmov, ki bi lahko povzročili bolezen ali smrt, je le majhno število le-teh uporabnih za namene biološkega orožja. Slednje določa predvsem enostavnost pri pridobitvi, obdelavi in uporabi povzročiteljev, stopnja kužnosti in smrtnosti ter nedostopnost [[cepivo|cepiva]] ali ustrezna dovzetnost za okužbo. Ugoden je prenos na želena območja v obliki [[aerosol]]a. Kljub nekaterim tehnološkim problemom pri uporabi (npr. velikost aerosolnih delcev), nevarnosti samookužbe ter vpliva okolja (dež, [[ultravijolično valovanje|ultravijolična svetloba]] iz [[Sonce|Sonca]]) lahko v primerjavi s [[kemično orožje|kemičnim orožjem]] le majhne količine oslabijo ali pobijejo več sto tisoč ljudi v mestnem območju. Poleg tega delujejo na [[geografija|geografsko]] širšem območju v daljšem časovnem obdobju in jih je težko zaznati ali se zaščiti pred njimi zaradi premajhne velikosti za razločevanje z očesom ter odsotnosti okusa in vonja. Po klasifikaciji ameriškega [[Center za nadzor in preprečevanje bolezni|Centra za nadzor in preprečevanje bolezni]] (CDC) so patogeni glede na kužnost, stabilnost v okolju, težavnost proizvodnje in prenosa, možnost prenosa med ljudmi, potenciala za povzročitev javnega preplaha, učinka na javno zdravstvo ter druge kriterije razdeljeni na tri glavne skupine.<ref>[http://emergency.cdc.gov/bioterrorism/overview.asp#categories "Bioterrorism Agent Categories"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100409174702/http://emergency.cdc.gov/bioterrorism/overview.asp#categories |date=2010-04-09 }}. ''CDC''. Pridobljeno 02.04.2010.</ref> Skozi čas se lahko seznam zaradi različnih razlogov spreminja, poleg tega pa je spodnji seznam osnovan v glavnem po kriteriju CDC, zato lahko prištevamo še razne druge biološke povzročitelje in toksine, kot so ''[[Listeria monocytogenes]]'', ''[[Corynebacterium diphtheriae]]'' (povzroča [[davica|davico]]) ter [[T-2 mikotoksin]] in [[saksitoksin]].<ref>[http://www.osha.gov/SLTC/biologicalagents/ U.S. Department of Labor - Biological Agents]. Pridobljeno 01.08.2010.</ref> === Skupina A === Največjo prioriteto imajo povzročitelji, ki se z lahkoto prenašajo in razširjajo med ljudmi, povzročijo visoko stopnjo smrtnosti in s tem preplah v javnosti ter družbene nemire. Zaradi tega zahteva ta vrsta povzročiteljev posebne priprave javnega zdravstva. Včasih se povzročitelje iz te skupine poimenuje s skupnim imenom »''velikih šest''«.<ref name=bioter>Grey, M.R. & Spaeth, K.R. (ur.) (2006). "Chapter 11: Introduction to Biological Agents". '''V:''' ''The Bioterrorism Sourcebook''. McGraw-Hill. [elektronski vir]</ref> {| class="wikitable sortable" width="100%" style="text-align:center" ! [[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] povzročitelja/ev oz. toksina ! Vrsta mikroorganizma oz. izvor toksina ! Povzročena bolezen ! Pot okužbe ! Klinični znaki in simptomi |- | ''[[Bacillus anthracis]]'' || bakterija || [[vranični prisad|antraks]] (vranični prisad) || [[koža]] in inhalacija, redkeje zaužitje || v splošnem utrujenost in [[vročina]], sicer pa odvisno od tipa (pri kožnem rane s črnim [[nekroza|nekrotičnim]] tkivom) |- | ''[[Yersinia pestis]]'' || bakterija || [[kuga]] || ugriz oz. pik živalskih [[vektor (epidemiologija)|vektorjev]], inhalacija, zaužitje || vročina, otekle in boleče [[bezgavka|bezgavke]], [[pljučnica]] |- | ''[[Francisella tularensis]]'' || bakterija || [[tularemija]] || kožne rane, zaužitje || kožni izpuščaji, otekle bezgavke, vročina, glavobol, mišične bolečine |- | ''[[Variola major]]'' || virus || [[črne koze]] || inhalacija, redkeje koža || kožni izpuščaji, vročina, glavobol, bruhanje |- | [[botulin]] || ''[[Clostridium botulinum]]'' || [[botulizem]] || inhalacija in zaužitje || prebavne motnje, mišična oslabelost, oteženo požiranje in govorjenje, zamegljen vid |- | [[Filoviridae]] ([[Ebola]], [[Marburg]]) in [[Arenaviridae]] ([[Lassa]], [[Junín|Junin]])|| virusi || različni tipi [[virusna hemoragična mrzlica|hemoragičnih mrzlic]] || inhalacija || notranje krvavitve, vročina, nizek krvni tlak, včasih vpliva tudi na [[živčni sistem|živčevje]], [[jetra]] in [[pljuča]] |} '''Vir:''' <ref name=bioter/> === Skupina B === Drugi po prioriteti so povzročitelji, ki se razširjajo razmeroma hitro, obolevnost in smrtnost pa sta zmerni. Potrebna so dodatna usposabljanja za diagnostiko. Poseben primer predstavlja rastlinski toksin [[ricin]], ki ga v nekaterih literaturah zaradi strupenosti, dostopnosti in stabilnosti uvrščajo v skupino A, kar bi sestavljalo t. i. skupino »''velikih sedem''«.<ref name=bioter/> {| class="wikitable sortable" width="100%" style="text-align:center" ! Znanstveno ime povzročitelja/ev oz. toksina ! Vrsta mikroorganizma oz. izvor toksina ! Povzročena bolezen ! Pot okužbe ! Klinični znaki in simptomi |- | ''[[Vibrio cholerae]]'' || bakterija || [[kolera]] || zaužitje || diareja, bruhanje, glavobol |- | ''[[Coxiella burnetti]]'' || bakterija || [[vročica Q]] || inhalacija || vročina, potenje, glavobol |- | ''[[Shigella]]'' || bakterije || [[griža|šigeloza]] (bacilarna [[griža]]) || zaužitje || diareja s prisotnostjo krvi |- | ''[[Brucella]]'' || bakterije || [[bruceloza]] || zaužitje nesteriliziranega mleka ali mesa okuženih živali || vročina, utrujenost, znojenje, izguba apetita in mišične ali sklepne bolečine |- | ''[[Cryptosporidium parvum]]'' || [[protisti|protist]] || [[kriptosporidioza]] || zaužitje okužene vode || diareja, bolečine v želodcu, bruhanje |- | ''[[Escherichia coli|Escherichia coli O157:H7]]'' || bakterija || enterohemoragična diareja || zaužitje okužene hrane || diareja s prisotnostjo krvi, občasno odpoved ledvic |- | [[Alfavirus]] || virusi || različni tipi [[encefalitis]]a || ugriz oz. pik živalskih vektorjev || glavobol, vročina, fotofobija, togost udov in upočasnjene motorične dejavnosti |- | ''[[Salmonela|Salmonella]]'' || bakterije || različni tipi [[salmoneloza|salmoneloze]] || zaužitje || slabost, bolečine v trebuhu, povišana telesna temperatura, diareja |- | [[ricin]] || ''[[Ricinus communis]]'' (rastlina) || || zaužitje, inhalacija || obsežna diareja |- | ''[[Burkholderia mallei]]'' || bakterija || [[smrkavost]] || zaužitje || kašelj, vročina, kužne razjede v nosu in po koži, pozneje [[septikemija]] |- | ''[[Burkholderia pseudomallei]]'' || bakterija || [[melioidoza]] oz. Whitmorova bolezen || koža, inhalacija || kašelj, pljučnica, kužne razjede na koži, bolečine v prsnem košu, kosteh ali sklepih |- | ''[[Chlamydia psittaci]]'' || bakterija || [[psitakoza]] || inhalacija in zaužitje, še posebej v bližini obolelih ptic || pljučnica, bolečine v hrbtu, vratu in sklepih, utrujenost, kašelj, lahko tudi prebavne motnje in bledo rožnati izpuščaj |- | stafilokokni enterotoksin B (SEB) || ''[[Staphylococcus aureus]]'' || || zaužitje okužene hrane || slabost, bruhanje, diareja |- | ''[[Rickettsia prowazekii]]'' || bakterija || [[pegavica]] || živalski vektorji (''[[Pediculus humanus]]'') || vročina, glavobol, bolečine v mišicah, kožni izpuščaji, znižani krvni tlak, občutljivost na svetlobo, [[delirij]], [[stupor]] |} '''Vir:''' <ref name=bioter/> === Skupina C === Tretji po prioriteti so povzročitelji, ki so potencialni kandidati za biološko orožje v prihodnosti zaradi lahke dostopnosti, nezahtevnosti gojenja in širjenja ter potencialno velike obolevnosti in smrtnosti. {| class="wikitable sortable" width="100%" style="text-align:center" ! Znanstveno ime povzročitelja/ev oz. toksina ! Vrsta mikroorganizma oz. izvor toksina ! Povzročena bolezen ! Pot okužbe ! Klinični znaki in simptomi |- | [[Hantavirus]] || virusi || hemoragična mrzlica z renalnim sindromom || inhalacija || slabost, diareja, bolečine v trebuhu in hrbtu, znojenje, vročina, težave z dihanjem in prebavo, kasneje proteinurija, tahikardija, hiposkemija, odpoved ledvic |- | [[Nipahvirus]] || virus || || zaužitje || vročina, glavobol, zaspanost |- | [[Alfavirus]] || virusi || [[meningitis|klopni meningoencefalitis]] || ugriz [[klopi|klopa]] ''[[Ixodes persulcatus]]'' in ''[[Navadni klop|Ixodes ricinus]]'' || hkratni znaki [[meningitis]]a in encefalitisa |- | pripadnik družine [[Bunyaviridae]] || virus || [[krimsko-kongoška hemoragična mrzlica]] || ugriz klopa, stik z okuženo krvjo || spremenljivo razpoloženje, zmedenost, tesnoba, krvavitev iz nosu, krvavi urin, melena, bolečine v predelu jeter |} '''Vir:''' <ref name=bioter/> == Agroterorizem == Agroterorizem je v splošnem podvrsta bioterorizma, v kontekstu ogrožanja državne varnosti pa je namerno povzročenje živalskih ali rastlinskih bolezni za povročitev javnega preplaha, ekonomskih izgub (npr. zmanjšanje zalog hrane) in politične nestabilnosti v napadeni državi. Kmetijstvo ima številne značilnosti, zaradi katerih je še posebej ranljivo, in sicer je kmetijska proizvodnja geografsko razširjena na relativno nezaščitenih območjih, živina je večinoma skoncentrirana na enotni lokaciji, naravne bariere proti patogenom so porušene zaradi [[umetna selekcija|umetne selekcije]] organizmov in obdelave hrane, prisotnost ali sum bolezni lahko popolnoma zaustavi izvoz kmetijskih izdelkov za daljše časovno obdobje in število živalskih ter rastlinskih patogenov je večje od človeških.<ref name=monke>Monke, J. (2004). [http://www.fas.org/irp/crs/RL32521.pdf "Agroterrorism: Threats and Preparedness"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090317005222/http://www.fas.org/irp/crs/RL32521.pdf |date=2009-03-17 }}. Pridobljeno 14.07.2009.</ref> Namen uničevanja živine bi bil predvsem zmanjšanje zalog hrane in/ali zmanjšanje izvoza živalskih produktov (npr. [[volna]], kože ter bioloških medicinskih izdelkov, kot so [[cepivo|cepiva]], [[adrenalin]], [[insulin]] in [[kortizon]]), kar bi močno zamajalo ekonomsko moč države. Primeri takih živalskih bolezni bi lahko bile [[slinavka in parkljevka]], [[goveja kuga]], [[prašičja kolera]] in [[bolezen Newcastle]]. Nazoren primer ekonomske izgube, četudi je bil posledica naravnih dejavnikov in ne namernega škodovanja, je širjenje [[afriška svinjska mrzlica|afriške svinjske mrzlice]] iz Afrike na [[Iberski polotok]] v poznih 50-ih letih dvajsetega stoletja, kar je povzročilo letno škodo okoli 9 milijonov [[Ameriški dolar|US$]].<ref name=caudle/> Nekateri [[sev]]i živalskih patogenov, uporabljenih v biološkem orožju, povzročajo podobne bolezni kot človeški sevi (npr. bakterija ''Francisella tularensis'' povzroča tularemijo tako pri udomačenih [[pravi zajec|zajcih]] kot pri ljudeh), kar je le odraz tesnih stikov človeka z živalmi pri udomačevanju in kmetovanju skozi zgodovino. Namen uničevanja žitaric in drugih kulturnih rastlin je prav tako predvsem povzročitev ekonomske škode, predvsem zmanjšanje zalog hrane. Tako sta vladi ZDA in Združenega kraljestva proti koncu 2. svetovne vojne načrtovali uničenje japonskih riževih nasadov z glivo ''Helminthosporium oryzae van Brede de Haan'', vendar sta načrt opustili, predvsem zaradi večje učinkovitosti konvencionalnega orožja (npr. [[zažigalna bomba|zažigalnih bomb]]) in ne toliko zaradi zakonskih omejitev ter moralnih predsodkov.<ref name=caudle/> Obstajajo tudi ugibanja o tem, da naj bi t. i. skupina ''The Breeders'' v poznih 80-ih letih dvajsetega stoletja v [[Kalifornija|Kaliforniji]] namerno razširjala [[Ceratitis capitata|breskove muhe]] (''Ceratitis capitata'') zaradi določenih političnih razlogov, saj se je škodljivec kljub naporom za njegovo uničenje pojavljal na novih in nenavadnih mestih po celotni državi.<ref name=caudle/> Obstaja veliko rastlinskih patogenov (večinoma gliv), potencialno uporabnih kot biološko orožje (našteti so le nekateri pomembnejši):<ref>[http://www.cbwinfo.com/Biological/PlantPath.html Plant Pathogens with Biological Weapons Potential] Pridobljeno 14.07.2009.</ref> {| class="wikitable sortable" width="50%" style="text-align:center" ! Slovensko ali znanstveno ime<br> povzročitelja ! Napadena vrsta ali skupina rastlin |- | [[Sclerotinia sclerotiorum|bela gniloba]] || [[stročnice]], [[sončnice]], zelenjava |- | [[Puccinia striiformis|rumena rja]] in [[Puccinia graminis|žitna progasta rja]] || [[žito|žitarice]], še posebej [[pšenica]], [[oves]], [[ječmen]] in [[rž]] |- | ''[[Tilletia indica]]'' || vse vrste pšenice |- | [[Pyricularia oryzae|siva riževa pegavost]] || [[riž]] |- | ''[[Colletotrichum coffeanum]]'' || [[kavovec]] |- | [[Dothistroma pini|rdeča pegavost borovih iglic]] || [[iglavci]] |- | [[Erwinia amylovora|hrušev ožig]] || [[Jablana|jablane]] in [[hruške]] |- | ''[[Puccinia erianthi]]'' || [[krompir]] in [[paradižnik]] |} == Načini uporabe biološkega orožja == [[Slika:Biohazard symbol.svg|thumb|left|215px|Mednarodni simbol za biološko nevarnost]] Najučinkovitejši način je razpršenje aerosolnih delcev, ki vsebujejo patogene mikrobe, s pomočjo letal. Delci morajo biti velikosti 1-5 [[mikrometer|μm]] za učinkovit prodor patogenov v človeško telo prek pljuč;<ref name=Perry>Perry, 2006, str. 651.</ref> premajhni delci bodo v relativno velikih količinah izdihani, prevelike pa bo zajela sluz, ki se sproti odstranjuje iz dihal. Običajne škropilce [[pesticid]]ov se tudi lahko predela za proizvajanje delcev takšnih velikosti. Manj učinkovit, vendar tudi verjeten način, je uporaba [[eksploziv]]nih naprav, ki vsebuje patogene (npr. topovske [[granata|granate]], [[izstrelek|rakete]], »umazane« [[bomba|bombe]]), vendar po eksploziji ostane v povprečju manj kot 5 % patogenov, ki so zmožni povzročiti obolenje ali smrt.<ref name=emedicine/> Zastrupitev hrane in vode s patogeni je malo verjetna zaradi potreb po velikih količinah le-teh za povzročenje želenega učinka v kratkem času, prav tako pa je malo verjeten prenos preko kožnega stika zaradi učinkovite nevtralizacije z milom ali raztopinami z nizkimi koncentracijami [[klor]]a. Ta način bi bil lahko primeren za atentate na posameznike. Relativno učinkovit bi bil lahko tudi prenos s pomočjo živalskih vektorjev (najverjetneje žuželk), vendar jih je težko nadzirati, poleg tega pa obstaja možnost nastanka naravnih rezervoarjev bolezni, zaradi česar bi vektorji predstavljali le potencialni izvor za izbruh določene bolezni na napadenem območju.<ref name=emedicine/> V prihodnosti bo po vsej verjetnosti [[urbano bojevanje]] zamenjalo tradicionalna bojišča zaradi naraščajoče [[urbanizacija|urbanizacije]], kar pomeni, da je tako v primeru bioterorizma kot tudi [[Vojaška operacija|vojaških operacij]] verjetnost uporabe in hkrati nevarnost biološkega orožja toliko večja, predvsem zaradi kombinacije goste poselitve in medsebojnih prenosov patogenov.<ref>Roy, 2003, str. 384.</ref> Najučinkovitejši čas napada bi bil nočni čas ali zgodnje jutro, saj [[Ultravijolično valovanje|UV svetloba]] podnevi uniči patogene, poleg tega pa bi se zaradi [[toplotni preobrat|temperaturne inverzije]] kužni aerosol skupaj s hladnim zrakom pomaknil na nižja in gostejše poseljena območja.<ref>McGovern, Christopher; Biological warfare and its cutaneus manifestations.</ref> Na mikrobe in njihove toksine vplivajo tudi drugi okoljski dejavniki, kot sta količina [[kisik]]a v zraku in stopnja [[vlažnost]]i.<ref>Langford, 2004, str. 194.</ref> Poseben primer predstavlja kombinirana oz. sočasna uporaba orožij za množično uničevanje. Tovrstni način uporabe bi dodatno otežil diagnozo oz. vzrok bolezni (etiologijo) ter ohromil zdravstveni sistem. V preteklosti je veliko držav eksperimentiralo z uporabo biološkega in [[kemično orožje|kemičnega orožja]], v današnjem času pa predstavlja največjo nevarnost kombinacija uporabe biološkega orožja in detonacija [[jedrsko orožje|jedrskega orožja]] ali sabotaža [[jedrska elektrarna|jedrske elektrarne]]. V tem primeru bi biološki povzročitelji imeli večji učinek, saj bi [[Eksplozija#Jedrska eksplozija|jedrska eksplozija]] in [[radioaktivnost]] uničila zdravstveno infrastrukturo, poleg tega pa bi radiaktivnost močno oslabila [[imunski sistem]] preko uničenja [[sluznica|sluznice]] [[prebavni trakt|prebavil]] ter obrambnih [[krvnička|krvnih celic]].<ref>Roy, 2003, str. 409-10.</ref> [[Svetovna zdravstvena organizacija]] (WHO) je leta 1970 ocenila, da bi 50&nbsp;kg aerosola s sporami antraksa, dostavljenim z letalom ob idealnih vremenskih pogojih, lahko pobilo skoraj polovico vseh prebivalcev v mestu s 500.000 prebivalci, v primeru patogenov tularemije pa eno tretjino vseh prebivalcev.<ref name=Perry/> === Protimaterialna uporaba === Določene mikrobe bi se lahko uporabilo tudi za uničevanje [[material]]ov, kar bi povzročilo ekonomsko škodo ali pa oslabilo vojaško moč države; omenjeni način uporabe sega izven okvirjev definicije biološkega orožja, ki je sicer namenjeno za uničevanje žive sile. Tako nekatere glive uničujejo izdelke iz [[guma|gume]] in [[usnje|usnja]], zaradi česar so izdelki neuporabni za izvoz, nekatere bakterije pa s svojimi kislimi izločki razgrajujejo [[kovina|kovine]] (npr. [[korozija]] kovinskih ovojev streliva bi lahko povzročila prezgodnjo eksplozijo v orožnem sistemu). Nekatere bakterije (npr. [[streptokoki]] ter rodova ''[[Pseudomonas]]'' in ''[[Bacillus]]'')<ref>{{cite journal|author=Makut, M.D |author2= Ishaya, P.|title=Bacterial species associated with soils contaminated with used petroleum products in Keffi town, Nigeria|journal=African Journal of Microbiology Research|volume=4|issue=16|year=2010|pages=1698-1702|doi=|url=http://www.academicjournals.org/ajmr/PDF/Pdf2010/18Aug/Makut%20and%20Ishaya.pdf}}</ref> izrabljajo [[nafta|naftne]] derivate kot vir energije, izločajo pa odpadne snovi, ki lahko zamašijo dotok goriva ali olja v [[motor]]jih; v primeru napada bi npr. bila vojaška letala, oskrbljena z »onesnaženim« gorivom, neuporabna, s tem pa bi bila obramba napadene države močno oslabljena.<ref name=caudle/> == Preventiva in zaščita == {| style="margin: 0 0 1em 1em; background:#EDF3FE; font-size: 85%" border="1" cellpadding="3" cellspacing="0" align="right" |+'''Države z raziskavami in posedovanjem biološkega orožja v preteklosti in BTWC'''<ref>[http://cns.miis.edu/cbw/possess.htm#cite46 Chemical and Biological Weapons: Possession and Programs Past and Present]. ''James Martin Center for Nonproliferation Studies'', marec 2008. Pridobljeno 20.08.2010.</ref>{{efn|BTWC je angleška okrajšava za [[Konvencija o biološkem in toksičnem orožju|Konvencijo o biološkem in toksičnem orožju]].}} |- ! style="background:#DCDFFE;" | '''''Država''''' ! style="background:#DCDFFE;" | '''''Podpisanje BTCW''''' ! style="background:#DCDFFE;" | '''''Ratifikacija BTCW''''' |- |[[Alžirija]] |n/a |22. julij 2001<ref name=pristop/> |- |[[Kanada]] |10. april 1972 |18. september 1972 |- |[[Francija]] |n/a |27. september 1984<ref name=pristop>Država je pristopila k pogodbi.</ref> |- |[[Nemčija]]{{efn|V času prve svetovne vojne kot [[Nemško cesarstvo]].}} |10. april 1972 |28. november 1972 |- |[[Indija]] |15. januar 1973 |15. julij 1974 |- |[[Irak]] |11. maj 1972 |19. junij 1991 |- |[[Iran]] |10. april 1972 |22. avgust 1973 |- |[[Izrael]] |ne |ne |- |[[Japonska]] |10. april 1972 |8. junij 1982 |- |[[Ljudska republika Kitajska|LR Kitajska]]{{efn|O sami proizvodnji in uporabi biološkega orožja s strani LR Kitajske sicer ni znano praktično ničesar, vendar se domneva, da ima oz. je imela zaradi napredne biotehnološke infrastrukture in sredstev za proizvodnjo potrebnega streliva sposobnost razvoja, proizvodnje in oborožitve.<ref>Langford, 2004, str. 147.</ref>}} |n/a |15. november 1984<ref name=pristop/> |- |[[Severna Koreja]] |n/a |13. marec 1987<ref name=pristop/> |- |[[Rusija]]<br>([[Sovjetska zveza]]) |10. april 1972 |26. marec 1975 |- |[[Republika Južna Afrika|JAR]] |10. april 1972 |3. november 1975 |- |[[Sirija]] |10. april 1972 |ne |- |[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |10. april 1972 |26. marec 1975 |- |[[Združene države Amerike|ZDA]] |10. april 1972 |26. marec 1975 |} Uporaba biološkega orožja, predvsem s strani terorističnih organizacij, bo najverjetneje tajna in se bo ugotovila po okužbi določene populacije, ko se bodo začeli kazati klinični znaki in [[simptom]]i obolenja. Številne značilnosti ločijo namerno uporabo od naravnega izbruha bolezni, in sicer skokovita rast in upad primerov v kratkem času ali pospešena rast primerov, veliko število obolelih ljudi in živali z istimi simptomi na določenem geografskem območju in smrtnih primerov v kratkem času, relativno zaščitni učinek tistih, ki preživijo večino časa doma, ter pojav neznačilnih ali neznanih bolezni z značilnostmi biološkega orožja; primer slednjega bi bil lahko aerosolizirani patogen (antraks, kuga), ki bi povzročil obolenja dihal, čeprav do tega navadno ne pride. Zgodnje odkrivanje uporabe zato temelji na nadzoru simptomov ogrožene populacije (nenavadno število obolelih in smrtnih primerov, nabava medicinskega materiala, zasedenost sob v [[bolnišnica]]h), laboratorijskih podatkov za določeno območje ali direktnem odkrivanju patogenov v okolju. [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|Ameriška vojska]] je razvila sisteme za odkrivanje potencialnih oblakov patogenov, ki deluje na osnovi odboja [[infrardeče valovanje|infrardeče]] in ultravijolične svetlobe ter lahko opozori prebivalce območja v dosegu 30&nbsp;km. Ameriški civilni program Biowatch vključuje 500 zračnih filtrov, ki so razmeščeni pod 31 mestih ZDA in analizirajo zrak vsakih 12 ur. Oblika preventive je tudi nadzor sumljivih organizacij ali držav.<ref>Perry, 2006, str. 653.</ref> V primeru verjetnega obsežnega napada se lahko uvede preventivno cepljenje za prebivalce napadene države oziroma območja. Poleg kriznega obveščanja prebivalstva spada pod t. i. administrativni nadzor tudi načrtovanje in izvedba [[evakuacija|evakuacije]] ter [[karantena|karantene]] okuženega območja. Nadzor pretoka zraka, zavetišča, zgradbe in vozila, opremljena z zračnimi filtri, predstavljajo tudi učinkovit nadzor, večinsko neodvisen od človeka, ki ne zahteva dodatne osebne zaščite. Morebitne okužbe so večinoma posledica namerne okvare opreme ali slabe kvalitete le-te. Pod osebno zaščito spadata zaščitna obleka in maska oz. [[respirator]] z optimalnim rezervoarjem [[kisik]]a.<ref>[http://www.who.int/csr/delibepidemics/annex4.pdf "Public health response to biological and chemical weapons: Principles of protection"]. ''WHO'', 2004. Pridobljeno 12.07.2009.</ref> Med zaščitnimi ukrepi je tako na vojaškem kot tudi na civilnem nivoju pomembna [[dekontaminacija]], pri čemer se lahko uporabi različna [[razkužilo|razkužila]] in druga sredstva (npr. [[oksidant]]e), od uporabe preprostega mila in vode ter domačega [[belilo|belila]] do [[izopropil alkohola]] in [[vodikov peroksid|vodikovega peroksida]]; pri tem je pomembno tudi, da se odstrani vsa morebitno okužena oblačila.<ref>Langford, 2004, str. 208.</ref> Zdravljenje okužb poteka enako kot v primeru sporadičnega pojava nalezljive bolezni,<ref>Langford, 2004, str. 192.</ref> tj. vzročno oz. etiološko z [[antibiotik]]i, [[virostatik]]i ipd., ter simptomatsko, npr. zniževanje [[vročina|vročine]] z [[antipiretik]]i in nadomeščanje elektrolitov. V modernih vojskah prihaja v ospredje uporaba premičnih laboratorijev za odkrivanje in prepoznavo bioloških povzročiteljev ter kombinacija cepiv in fizične zaščite za obrambo pripadnikov vojske pred tovrstnim orožjem.<ref>Langford, 2004, str. 207.</ref> Nezadostni zaščitni ukrepi in nadzorni sistemi lahko vodijo v nesrečo velikih razsežnosti, kar dokazuje izbruh antraksa v [[Jekaterinburg|Sverdlovsku]] v nekdanji Sovjetski zvezi (danes [[Jekaterinburg]]) leta [[1979]] zaradi neustrezne odstranitve zračnega filtra v vojaškem [[mikrobiologija|mikrobiološkem]] kompleksu. Razsežnosti nesreče niso natančno znane, saj je vso dokumentacijo o incidentu uničil [[KGB]], vendar je ocenjeno število smrtnih žrtev okoli 70.<ref name=alibek/><ref>Langford, 2004, str. 142.</ref> === Preventiva in zaščita v Sloveniji === V [[Slovenija|Sloveniji]] predstavlja sistem spremljanja in nadzora nalezljivih bolezni pomemben del [[javno zdravstvo|javnega zdravstva]]. Je sestavni dek programa Centra za nalezljive bolezni [[Inštitut za varovanje zdravja|Inštituta za varovanje zdravja]] in mreže območnih Zavodov za zdravstveno varstvo, povezanih v enoto za [[epidemiologija|epidemiološko]] spremljanje in obvladovanje [[nalezljiva bolezen|nalezljivih bolezni]].<ref name=mr>{{navedi revijo|last=Pokrajac|first=T.|date=2009|title=Bioterorizem|journal=Med. razgledi|volume=49|issue=1|pages=39}}</ref> Na regionalnem nivoju se izvajajo intervencije pri zbolelih, osebah, ki so blizu obolelemu, njegovi okolici, v splošni populaciji ter drugi ukrepi.<ref name=mr/> Poglavitni predpisi, ki urejajo področje nalezljivih bolezni, so Zakon o nalezljivih boleznih, Pravilnik o prijavi nalezljivih boleznih in posebnih ukrepi za njihovo preprečevanje in obvladovanje, Pravilnik o cepljenju, zaščiti z zdravili in varstvu pred vnosom in razširjanjem nalezljivih bolezni, Program imunoprofilakse in kemoprofilakse (tj. uporaba [[cepivo|cepiv]] in [[protitelo|imunoglobulinov]] za zaščito sprejemljivih oseb proti določeni bolezni ter preprečevanje okužb z zdravili), Pravilnik o pogojih za pripravo in izvajanje programa preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb, Zakon o veterinarstvu ter drugi predpisi, ki sta jih sprejela [[Evropski parlament]] in Mednarodni zdravstveni pravilnik [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]].<ref name=mr/> == Glej tudi == {{portal|Biologija}} {{portal|Vojaštvo}} * [[Kemično orožje]] * [[Konvencija o biološkem in toksičnem orožju]] * [[Radiološka, biološka in kemična obramba|RKBO]] == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == <div class="references-small"> * Diamond, J. (2008). ''Puške, bacili in jeklo: Zakaj je človeški razvoj na različnih celinah napredoval različno hitro''. Tržič: Učila International, str. 187-205. ISBN 978-961-00-0368-7 * Dire, D.J. (2005). [http://www.emedicinehealth.com/biological_warfare/article_em.htm "Biological warfare"]. ''eMedicineHealth''. {{ikona en}} * Langford, R.E. (2004). "Part 2: Biological Weapons". '''V:''' ''Introduction to weapons of mass destruction: radiological, chemical and biological'' (str. 139-208). Hoboken: Wiley-Interscience. ISBN 0-471-46560-7 {{COBISS|ID=25955077}} * McGovern, T.W. & Christopher, G.W. [http://telemedicine.org/biowar/biologic.htm "Biological warfare and its cutaneus manifestations"]. {{ikona en}} * {{cite journal|author=Perry, W.B.|year=2006|title=Biological Weapons: An Introduction for Surgeons|journal=Surg. Clin. N. Am.|volume=86|issue=3|pages=649-663}} ISBN 1-4160-3559-1 * Roy, M.J. (2003). "Bioterrorism". '''V:''' ''Combat Medicine: Basic and Clinical Research in Military, Trauma and Emergency Medicine'' (str. 383-412); urednika Tsokos G.C. in Atkins J.L. Totowa, New Jersey: Humana Press. ISBN 1-58829-070-0 </div> == Zunanje povezave == * [http://www.pbs.org/gunsgermssteel/variables/smallpox.html The Story Of... Smallpox – and other Deadly Eurasian Germs] {{ikona en}} * [http://www.bordeninstitute.army.mil/published_volumes/chemBio/chembio.html Medical Aspects of Chemical and Biological Warfare], 1997. '''V:''' ''Textbook of Military Medicine - Part I.) Warfare, Weaponry, and the Casualty''; urednika Zajtchuk R. in Bellamy R.F. U.S. Army Medical Department, Borden Institute. {{ikona en}} * [http://www.fas.org/irp/threat/cbw/carus.pdf Bioterrorism and Biocrimes: The Illicit Use of Biological Agents Since 1900] {{ikona en}} * [http://www.fas.org/irp/crs/RL32521.pdf Agroterrorism: Threats and Preparedness] {{ikona en}} * [http://www.who.int/csr/delibepidemics/biochemguide/en/ Public health response to biological and chemical weapons - WHO] {{ikona en}} * [http://www.sunshine-project.de/infos/archiv/aktivitaeten/dresden_komplett.pdf Biologische Waffen im 21. Jahrhundert] {{ikona de}} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bojna sredstva]] [[Kategorija:Biološko orožje|*]] dh1sp15jm3d04t06jzp2x44dqik5qbs 0 219956 6676544 6671193 2026-05-16T14:47:24Z Pinky sl 2932 pp {{Infopolje Cesta 6676544 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cesta | alternate_name = | photo = Regionalna cesta R2-430 (Slovenija).PNG | photo_notes = Trasa ceste na zemljevidu severovzhodne Slovenije |country=SVN | regions = [[Štajerska]] |type=R |route=430 |length_km=68 | map = | map_notes = |terminus_a={{Jct|country=SVN|R|449}} pri [[Pesnica|Pesnici]] |terminus_b={{Jct|country=SVN|G|5}} v [[Celje|Celju]] }} '''R2-430''' je regionalna [[cesta]] drugega reda med [[Maribor]]om in [[Celje]]m. S prekategorizacijo ceste H2, 1.januarja 2020, se je podaljšala in je dolga je 68 km.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2019-01-3496|title=Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o kategorizaciji državnih cest|date=19. 12. 2019|accessdate=1. 1. 2020|website=uradni-list.si}}</ref> Njen potek se po novem glasi: ''Pesnica-Maribor (Tezno)-Maribor (Tržaška cesta)-[[Slovenska Bistrica]]-[[Slovenske Konjice]]-Celje''. Do leta 2009, ko je bil končan odsek [[Avtocesta A1|avtoceste A1]] med Mariborom in Celjem, je bila to glavna cestna povezava med mestoma. == Glej tudi == *[[Hitra cesta H2]] ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == *[https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/direkcija-za-infrastrukturo/ Direkcija za infrastrukturo] {{Škrbina-cesta}} [[Kategorija:Ceste v Sloveniji]] t9v88znddt27k1dffzuft2ulf3cgzpe 0 220090 6676540 6673133 2026-05-16T14:42:22Z Pinky sl 2932 -- param name 6676540 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cesta | country = EUR | type = E | route = 60 | length_km = 8200 | map = | terminus_a = [[Brest, Francija|Brest]], [[Francija]] | direction_a = Zahod | junction = | terminus_b = [[Irkeštam]], [[Kirgizistan]] | direction_b = Vzhod | countries = {{flag|Francija}}<br>{{flag|Švica}}<br>{{flag|Nemčija}}<br>{{flag|Avstrija}}<br>{{flag|Madžarska}}<br>{{flag|Romunija}}<br>{{flag|Gruzija}}<br>{{flag|Azerbajdžan}}<br>{{flag|Turkmenistan}}<br>{{flag|Uzbekistan}}<br>{{flag|Tajikistan}}<br>{{flag|Kirgizistan}}<br>{{flag|Kitajska}} }} '''Evropska pot E60''' je druga najdaljša cesta [[Vseevropsko cestno omrežje|vseevropskega cestnega omrežja]]. Poteka iz [[Francija|francoskega]] [[Brest, Francija|Brest]]a, (ob obali [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]]), do [[Irkeštam]]a v [[Kirgizistan|Kirgizistanu]] (do meje z [[Ljudska republika Kitajska|Ljudsko republiko Kitajsko]]). E60 prečka več držav: ;{{flagdeco|Francija}} Francija: [[Brest, Francija|Brest]], [[Lorient]], [[Vannes]], [[Nantes]], [[Angers]], [[Tours]], [[Orléans]], [[Montargis]], [[Auxerre]], [[Beaune]], [[Dole]], [[Besançon]], [[Belfort]] in [[Mulhouse]], ;{{flagdeco|Švica}} Švica: [[Basel]], [[Zürich]], [[Winterthur]], [[St. Gallen]] in [[St. Margrethen]], ;{{flagdeco|Avstrija}} Avstrija: [[Bregenz]], [[Lauterach]], [[Feldkirch]], [[Landeck]], [[Telfs]], [[Innsbruck]], ;{{flagdeco|Nemčija}} Nemčija: [[Rosenheim]], [[Bad Reichenhall]]/[[Piding]], ;{{flagdeco|Avstrija}} Avstrija: [[Salzburg]], [[Sattledt]], [[Linz]], [[Sankt Pölten]], [[Dunaj]] in [[Nickelsdorf]], ;{{flagdeco|Madžarska}} Madžarska: [[Mosonmagyaróvár]], [[Győr]], [[Tatabánya]], [[Budimpešta]], [[Cegléd]], [[Szolnok]], [[Kisújszállás]], [[Püspökladány]], [[Berettyóújfalu]], ;{{flagdeco|Romunija}} Romunija: [[Oradea]], [[Aleșd]], [[Huedin]], [[Cluj-Napoca]], [[Turda]], [[Câmpia Turzii]], [[Luduș]], [[Iernut]], [[Târgu Mureș]], [[Sighișoara]], [[Brașov]], [[Predeal]], [[Azuga]], [[Ploiești]], [[Otopeni]], [[Bukarešta]], [[Urziceni]], [[Slobozia]], [[Hârșova]], [[Konstanca, Romunija|Konstanca]] (Constanța) in [[Agigea]] ;Presek Romunija–Gruzija:ni [[Trajekt|trajekta]] ;{{flagdeco|Gruzija}} Gruzija: [[Poti]], [[Samtredia]], [[Khashuri]] in [[Tbilisi]], ;{{flagdeco|Azerbajdžan}} Azerbajdžan: [[Ganja]], [[Yevlakh]] in [[Baku]], ;Presek Azerbajdžan–Turkmenistan: ni trajekta ;{{flagdeco|Turkmenistan}} Turkmenistan: [[Türkmenbaşy]], [[Serdar]] (Gyzylarbat), [[Ašhabat]], [[Tejen]], [[Mary, Turkmenistan|Mary]] in [[Türkmenabat]] (Chardzhou), ;{{flagdeco|Uzbekistan}} Uzbekistan: [[Qorako‘l]], [[Bukhara]], [[Qarshi]], [[G‘uzor]], [[Sherobod]] in [[Termez]], ;{{flagdeco|Tadžikistan}} Tadžikistan:[[Dušanbe]] in [[Jirgatol]], ;{{flagdeco|Kirgizistan}} Kirgizistan: [[Sary-Tash]] in [[Irkeštam]]. <gallery> Slika:Pont du Morbihan depuis Nivillac.jpg|Most avtoceste E60 v Franciji Slika:AFG Arena 19.jpg|E60 v mestu [[St. Gallen]], Švica Slika:UdelbergA14VLBG.JPG|E60 v zahodni Avstriji Slika:Tbg 02 dn1.jpg|E60 v Romuniji Slika:E60 Sakartvelo.jpg|E60 v Gruziji </gallery> {{commons|E60}} {{E-road}} [[Kategorija:Evropske poti|60]] [[Kategorija:Ceste v Franciji]] [[Kategorija:Ceste v Švici]] [[Kategorija:Ceste v Avstriji]] [[Kategorija:Ceste v Nemčiji]] [[Kategorija:Ceste na Madžarskem]] [[Kategorija:Ceste v Romuniji]] [[Kategorija:Ceste v Gruziji]] [[Kategorija:Ceste v Azerbajdžanu]] [[Kategorija:Ceste v Turkmenistanu]] [[Kategorija:Ceste v Uzbekistanu]] [[Kategorija:Ceste v Tadžikistanu]] [[Kategorija:Ceste v Kirgizistanu]] tmkaz45f4qcjhu7eavm6zidin7hvqou 0 222651 6676705 6545087 2026-05-16T21:32:53Z ~2026-13659-49 255600 6676705 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Ravena | official_name = Comune di Ravenna | native_name = Ravenna | image_skyline = {{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=2/2 | image1 = Ravenna Cattedrale Metropolitana della Risurrezione di Nostro Signore Gesù Cristo Esterno Lato Nord 1.jpg | image2 = Ravenna Basilica di San Vitale Esterno 07.jpg | image3 = Mauselo Galla Placidia, esterno.jpg | image4 = Piazza del Popolo Ravenna notturna 1.jpg}} | image_caption = Ravenska stolnica, [[Bazilika San Vitale]], [[Mavzolej Gale Placidije]], Fontanella Piazza del Popolo | image_shield = Ravenna-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 44 |latm = 25 |lats = |latNS = N | longd = 12 |longm = 12 |longs = |longEW = E | coordinates_type = | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = [[Emilija - Romanja]] | province = [[pokrajina Ravena|Ravena]] (RA) | frazioni = {{Collapsible list |framestyle=border:none; padding:0; |titlestyle = font-size:100%;font-weight:normal;text-align:left;background:#eee; |title=(frazioni) |liststyle=line-height:1.1;|Casalborsetti, Lido di Savio, Lido di Classe, Lido di Dante, Lido Adriano, Marina di Ravenna, Punta Marina Terme, Porto Corsini, Porto Fuori, Marina Romea, Ammonite, Camerlona, Mandriole, Savarna, Grattacoppa, Conventello, Torri, Mezzano, Sant'Antonio, San Romualdo, Sant'Alberto, Borgo Montone, Fornace Zarattini, Piangipane, San Marco, San Michele, Santerno, Villanova di Ravenna, Borgo Sisa, Bastia, Borgo Faina, Carraie, Campiano, Casemurate, Caserma, Castiglione di Ravenna, Classe, Coccolia, Ducenta, Durazzano, Filetto, Fosso Ghiaia, Gambellara, Ghibullo, Longana, Madonna dell'Albero, Massa Castello, Mensa Matellica, Osteria, Pilastro, Roncalceci, Ragone, Santo Stefano, San Bartolo, San Zaccaria, Savio, S. Pietro in Trento, San Pietro in Vincoli, San Pietro in Campiano}} | established_date = 89 pr. n. št. (kot federalno mesto [[Rimska republika|Rimske republike]]) | mayor_party = | mayor = | area_footnotes = | area_total_km2 = 653,82 | population_footnotes = | population_total = 155.968 | population_as_of = 28. februar 2022 | pop_density_footnotes = | population_demonym = Ravenčani<br>it. ravennati | elevation_footnotes = | elevation_m = 4 | twin1 = | twin1_country = |istat=039014| saint = [[sveti Apolinarij]] | day = 23. julij | postal_code = 48121–48125 | area_code = 0544 | website = {{official website|http://www.comune.ravenna.it}} | footnotes = {{Infobox World Heritage Site|child=yes|noicon=false | WHS = Zgodnjekrščanski spomeniki v Raveni | ID = 788 | Type = Kulturni | Criteria = i, ii, iii, iv | Year = 1996 }} }} '''Ravena''' ({{lang-it|Ravenna}}, [[Romanjščina|romanjsko]] ''Ravèna'') je [[mesto]] z bogato zgodovino v severni Italiji s 156.000 prebivalci in [[glavno mesto]] pokrajine [[Ravena (pokrajina)|Ravena]] v deželi [[Emilija - Romanja]], ter pomembno industrijsko središče. Nekoč je bila pristaniško mesto, sedaj je okoli 10&nbsp;km oddaljena od [[Jadransko morje|morja]]. To je bilo glavno mesto [[Zahodno rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]] od leta 402 do razpada cesarstva leta 476. Nato je služilo kot prestolnica [[Italsko kraljestvo (ostrogotsko)|Ostrogotskega kraljestva]], dokler ga leta 540 ni ponovno osvojilo [[Bizantinsko cesarstvo]]. Nato je mesto predstavljalo središče bizantinskega [[Eksarhati na Apeninskem polotoku|eksarhata]] Ravena, dokler zadnjega eksarha niso usmrtili [[Langobardi]] leta 751. Čeprav je mesto v notranjosti, je Ravena povezana z Jadranskim morjem s [[kanal Candiano|kanalom Candiano]]. Znana je po dobro ohranjeni poznorimski in [[bizantinska arhitektura|bizantinski arhitekturi]], z osmimi stavbami, ki so na Unescovem seznamu svetovne dediščine "Zgodnjekrščanski spomeniki Ravene".<ref>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/list/788 |title=Early Christian Monuments of Ravenna}}</ref> == Zgodovina == Izvor imena Ravena ni jasen. Nekateri domnevajo, da je ''Ravenna'' povezana z ''Rasenna'' (ali ''Rasna''), izrazom, ki so ga [[Etruščani]] uporabljali zase, vendar glede tega ni soglasja. === Antika === Izvor Ravene je negotov.<ref>Deborah M. Deliyannis, Ravenna in Late Antiquity (Cambridge University Press, 2010), for this and much of the information that follows</ref> Najstarejši najdeni arheološki dokazi nam omogočajo, da datiramo prisotnost [[umbri|Umbrov]] v Raveni vsaj v 5. stoletje pred našim štetjem, kjer so ostali nemoteno vse do 3. stoletja pr. n. št., ko so se začeli prvi stiki z rimsko civilizacijo.<ref>{{navedi knjigo|last=Mascanzoni|first=Leardo|title=Ravenna: Una storia millenaria|publisher=Giunti Barbera Editore|year=1990|pages=3–50|language=it}}</ref> Njeno ozemlje so poselili tudi galski [[Senoni]], predvsem južno podeželje mesta (ki ni bilo del lagune), ''Ager Decimanus''. Ravena je bila sestavljena iz hiš, zgrajenih na pilotih na nizu majhnih otokov v močvirni laguni – situacija je podobna Benetkam nekaj stoletij pozneje. Rimljani so ga med osvajanjem delte reke [[Pad]] ignorirali, kasneje pa so ga leta 89 pr. n. št. sprejeli v [[Rimska republika|Rimsko republiko]] kot zvezno mesto. Leta 49 pr. n. št. je [[Julij Cezar]] zbral svoje sile, preden je prečkal [[Rubikon]]. Kasneje je [[Gaj Avgust Oktavijan|Oktavijan]], po bitki proti [[Mark Antonij|Marku Antoniju]] leta 31 pr. n. št., ustanovil vojaško pristanišče [[Classe, antično pristanišče Ravene|Classis]].<ref>From the Latin for "fleet".</ref> To pristanišče, sprva zaščiteno z lastnim obzidjem, je bilo pomembna postaja [[Rimska vojna mornarica|rimske cesarske flote]]. Danes je mesto brez izhoda na morje, vendar je Ravena ostala pomembno morsko pristanišče na Jadranu vse do zgodnjega srednjega veka. Med germanskimi pohodi sta bila [[Tusnelda]], [[Arminij]]eva vdova in [[Marobod]], kralj [[Markomani|Markomanov]], zaprta v Raveni. [[File:Ravenna(Peutinger Map).png|thumb|left|Mesto Ravena v 4. stoletju, kot je prikazano na karti [[Tabula Peutingeriana]]]] Pod rimsko oblastjo je Ravena zelo uspevala. Cesar [[Trajan]] je na začetku 2. stoletja zgradil 70 km dolg [[Akvadukt (vodovod)|akvadukt]]. Med [[Markomanske vojne|markomanskimi vojnami]] so se germanski naseljenci v Raveni uprli in uspeli prevzeti mesto. Iz tega razloga se je [[Mark Avrelij]] odločil ne le proti pripeljevanju več barbarov v Italijo, ampak je celo pregnal tiste, ki so bili tam že od prej.<ref>Dio 72.11.4-5; Birley, ''Marcus Aurelius''</ref> Leta 402 je cesar [[Honorij (rimski cesar)|Honorij]] prestolnico Zahodnega rimskega cesarstva prenesel iz Milana v Raveno. Takrat je v njem živelo 50.000 ljudi.<ref>{{Cite document |url=https://www.academia.edu/1166147 |title="The Fall and Decline of the Roman Urban Mind" |last1=Fischer |first1=Svante |last2=Victor |first2=Helena}}</ref> Prenos je bil deloma opravljen v obrambne namene: Ravena je bila obkrožena z močvirji in je bila zaznana kot zlahka ubranljiva (čeprav je mesto v svoji zgodovini večkrat padlo pred nasprotnimi silami); prav tako je verjetno, da je bila selitev v Raveno posledica mestnega pristanišča in dobrih morskih povezav z Vzhodnim rimskim cesarstvom. Vendar je leta 409 [[Vizigotsko kraljestvo|vizigotski]] kralj [[Alarik I.]] preprosto zaobšel Raveno in leta 410 oplenil Rim ter vzel za talko [[Galla Placidia|Gallo Placidio]], hčer cesarja [[Teodozij I.|Teodozija I.]] Po številnih peripetijah se je Gala Placidija zaradi podpore nečaka Teodozija II. vrnila v Raveno s sinom, cesarjem [[Valentinijan III.|Valentinijanom III.]] Ravena je uživala obdobje miru, v tem času pa je bilo cesarski dvor naklonjen krščanski religiji, mesto pa je pridobilo nekaj svojih najbolj znanih spomenikov, vključno s pravoslavno krstilnico, napačno imenovano [[Mavzolej Gale Placidije]] (tam pravzaprav ni bila pokopana) in [[cerkev sv. Janeza Evangelista, Ravena|cerkev sv. Janeza Evangelista]]. === Ostrogotsko kraljestvo === V poznem 5. stoletju je rimska oblast na zahodu razpadla, [[Romul Avgust|Romula Avgusta]] pa je leta 476 odstavil general [[Odoaker]]. Odoaker je kot kralj Italije vladal 13 let, toda leta 489 je vzhodni cesar [[Zenon (bizantinski cesar)|Zenon]] poslal ostrogotskega kralja [[Teoderik Veliki|Teoderika Velikega]], da ponovno zavzame italijanski polotok. Po izgubi bitke pri Veroni se je Odoaker umaknil v Raveno, kjer je vzdržal triletno obleganje s strani Teoderika, dokler zavzetje [[Rimini]]ja ni Raveni odvzelo zalog. Teoderik je leta 493 zavzel Raveno, domnevno je z lastnimi rokami ubil Odoakra in Ravena je postala prestolnica Ostrogotskega kraljestva Italije. Teoderik je po svojih cesarskih predhodnikih zgradil tudi številne čudovite stavbe v Raveni in okolici, vključno s svojo palačno [[Bazilika Sant'Apollinare Nuovo |baziliko Sant'Apollinare Nuovo]], arijansko stolnico (zdaj Santo Spirito) in krstilnico ter lastnim [[Teoderikov mavzolej |mavzolejem]] tik pred obzidjem. [[File:Mausoleum of Theoderic.JPG|left|thumb|Teoderikov mavzolej]] Tako Odoaker kot Teoderik in njuni privrženci so bili [[arijanstvo|arijanski]] kristjani, vendar so mirno sobivali z [[Latinci]], ki so bili večinoma katoliški pravoslavni. Ravenski pravoslavni škofje so izvedli pomembne gradbene projekte, od katerih je edini preživeli [[Nadškofova kapela, Ravena |Cappella Arcivescovile]]. Teoderik je dovolil, da so rimski državljani v svojem kraljestvu podvrženi rimskemu pravu in rimskemu pravosodnemu sistemu. [[Goti]] so medtem živeli po svojih zakonih in običajih. Leta 519, ko je množica požgala ravenske sinagoge, je Teoderik ukazal mestu, naj jih na svoje stroške obnovi. Teoderik je umrl leta 526, nasledil ga je njegov mladi vnuk [[Atalarik]] pod oblastjo njegove hčere [[Amalasunta|Amalasunte]], vendar sta bila do leta 535 oba mrtva in Teoderikov rod je predstavljala le Amalasuntina hči Matasunta. Različni ostrogotski vojskovodje so zavzeli kraljestvo, vendar nobeden ni bil tako uspešen kot Teoderik. Medtem je ortodoksni krščanski bizantinski cesar [[Justinijan I.]] nasprotoval vladavini Ostrogotov in arijanski različici krščanstva. Leta 535 je njegov general [[Belizar]] vdrl v Italijo in leta 540 osvojil Raveno. Po končanem osvajanju Italije leta 554 je Ravena postala sedež bizantinske vlade v Italiji. Od leta 540 do 600 so ravenski škofje začeli z opaznim programom gradnje cerkva v Raveni in v pristaniškem mestu Classe in okolici. Ohranjeni spomeniki so [[Bazilika San Vitale]] in [[Bazilika svetega Apolinarija, Classe]] ter delno ohranjen San Michele v Africiscu. === Eksarhat Ravena === [[File:Ravenna SantApollinare Classe3.jpg|thumb|250px|''[[Jezusova spremenitev]]''. Alegorična podoba s ''[[Crux gemmata]]'' in jagnjeti predstavljajo apostole, 533–549, apsida bazilike Sant'Apollinare in Classe]] {{glavni|Ravenski eksarhat}} Po Belizarjevih osvajanjih za vzhodnorimskega cesarja Justinijana I. v 6. stoletju je Ravena postala sedež bizantinskega guvernerja Italije, [[eksarh]]a, in je bila znana kot [[Ravenski eksarhat]]. V tem času je bila napisana ''[[Ravenska kozmografija]]''. Pod bizantinsko oblastjo je cesar leta 666 nadškofu ravenske nadškofije začasno podelil avtokefalnost od rimske cerkve, vendar je bila ta kmalu preklicana. Kljub temu je bil ravenski nadškof v Italiji drugi za [[papež]]em in je v tem obdobju igral pomembno vlogo v številnih teoloških polemikah. === Srednji vek in renesansa === Langobardi so pod kraljem [[Liutprand]]om leta 712 zasedli Raveno, vendar so jo bili prisiljeni vrniti Bizantincem.<ref>{{navedi knjigo |last1=Noble |first1=Thomas F. X. |title=The Republic of St. Peter: The Birth of the Papal State, 680–825. |url=https://archive.org/details/republicofstpete0000nobl |url-access=registration |date=1984 |publisher=University of Pennsylvania Press. |location=Philadelphia, Pennsylvania |isbn=0-8122-1239-8}}</ref> Vendar je leta 751 langobardskemu kralju [[Ajstulf]]u uspelo ponovno osvojiti Raveno in tako končal bizantinsko oblast v severni Italiji. Frankovski kralj [[Pipin Mali]] je napadel Langobarde po ukazu [[Papež Štefan II.|papeža Štefana II.]] Ravena je nato postopoma prišla pod neposredno oblast papežev, čeprav so nadškofje to v različnih obdobjih oporekali. [[Papež Hadrijan I.]] je pooblastil [[Karel Veliki|Karla Velikega]], da iz Ravene odnese vse, kar mu je všeč, in neznana količina rimskih stebrov, mozaikov, kipov in drugih prenosnih predmetov je bila odpeljana na sever, da bi obogatila njegovo prestolnico [[Aachen]]. Leta 1198 je Ravena vodila ligo mest Romagna proti cesarju in papežu jo je uspelo podrediti. Po vojni leta 1218 je družina [[Traversari]] uspela uveljaviti svojo oblast v mestu, ki je trajala do leta 1240. Po kratkem času pod cesarskim vikarjem je bila Ravena leta 1248 vrnjena [[Papeška država|Papeški državi]] in spet Traversarijem, do leta 1275, ko je Da Polenta ustanovila svojo dolgoletno gospostvo. Eden najslavnejših prebivalcev Ravene v tem času je bil izgnani pesnik [[Dante Alighieri]]. Zadnjega izmed Da Polenta, Ostasio III., je februarja 1441 izrinila [[Beneška republika]], mesto pa je bilo s Cremonsko mirovno pogodbo priključeno beneškim ozemljem. Raveni so Benetke vladale do leta 1509, ko je bilo območje napadeno med [[italijanske vojne|italijanskimi vojnami]]. Leta 1512, med vojnami Svete Cambraiske lige, so Raveno po [[Bitka pri Ravenni|bitki pri Raveni]] oplenili Francozi. V času renesanse je bila Ravena znana tudi kot rojstni kraj [[Pošast iz Ravene|Ravenske pošasti]]. [[File:Ravenna quattrino.jpg|thumb|150px|Quattrino iz 18. stoletja iz Ravenne, ki prikazuje svetega Apolinarija]] Po umiku Benečanov so Raveni ponovno vladali papeževi legati kot del Papeške države. Mesto je bilo poškodovano v veliki poplavi maja 1636. V naslednjih 300 letih je mreža kanalov preusmerila bližnje reke in izsušila bližnja močvirja ter tako zmanjšala možnost poplav in ustvarila velik pas kmetijskih zemljišč okoli mesta. === Sodobnost === Poleg še ene kratke okupacije s strani Benetk (1527–1529) je bila Ravena del Papeške države do leta 1796, ko je bila priključena francoski marionetni državi [[Cisalpinska republika|Cisalpinski republiki]] (Italijanska republika od 1802 in Kraljevina Italija od 1805). Leta 1814 je bila vrnjena Papeškim državam. Leta 1859 so jo zasedle piemontske čete, Ravena in okoliško območje Romagne sta leta 1861 postala del nove združene Kraljevine Italije. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so enote 4. garde princese Louise Dragoon - 5. kanadske oklepne divizije in britanskih 27. Lancers vstopile in osvobodile Raveno 5. decembra 1944. Skupno je v Raveni pokopanih 937 vojakov Commonwealtha, ki so umrli pozimi 1944-45 in so pokopani na vojnem pokopališču, vključno s 438 Kanadčanov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.veterans.gc.ca/eng/remembrance/history/second-world-war/canada-Italy-1943-to-1945|title=Canada - Italy 1943-1945 - the Second World War - History - Remembrance - Veterans Affairs Canada|date=23 June 2021|accessdate=2022-06-01|archive-date=2023-05-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20230507055850/https://www.veterans.gc.ca/eng/remembrance/history/second-world-war/canada-Italy-1943-to-1945|url-status=dead}}</ref> Mesto je utrpelo zelo malo škode. == Arhitektura == [[File:Ravenna — Arian Baptistry — Ceiling mosaic.jpg|thumb|Arianska krstilnica - stropni mozaik.]] [[File:Christus Ravenna Mosaic.jpg|thumb|Mozaik iz 6. stoletja v Sant'Apollinare Nuovo v Ravenni prikazuje Jezusa dolgolasega in bradatega, oblečenega v bizantinskem slogu.]] [[File:Basilica of San Vitale - triumphal arch mosaics.jpg|thumb|left|[[Bazilika San Vitale]] - slavoločni mozaiki.]] [[File:Mausoleum of Galla Placidia ceiling mosaics.jpg|thumb|left|Mozaik Rajskega vrta v mavzoleju Galla Placidia. 5. stoletje pr. n. št.]] [[File:Baptistery.Arians02.jpg|Arijanska krstilnica.|thumb]] {{multiple image | align = right | image1 = Dante's tomb (Ravenna) - Facade.jpg | width1 = 105 | alt1 = | caption1 = | image2 = Dante Alighieri tomb in Ravenna (interior).jpg | width2 = 110 | alt2 = | caption2 = | footer = Zunanjost in notranjost Dantejeve grobnice, zgrajena leta 1780 }} [[File:Mausoleum of Galla Placidia in Ravenna.JPG|thumb|Tako imenovani "Mavzolej Galla Placidia" v Raveni.]] [[File:Theodoric's Palace - Sant'Apollinare Nuovo - Ravenna 2016 (crop).jpg|Mozaik Teoderikove palače v Sant'Apollinare Nuovo.|thumb]] Osem zgodnjekrščanskih spomenikov Ravene je vpisanih na seznam svetovne dediščine. To so: * Pravoslavna [[Neonova krstilnica]] (ok. 430) * [[Mavzolej Gale Placidije]] (ok. 430) * [[Arijanska krstilnica]] (ok. 500) * [[Nadškofova kapela, Ravena|Nadškofova kapela]] (ok. 500) * [[Bazilika Sant'Apollinare Nuovo]] (ok. 500) * [[Teoderikov mavzolej]] (520) * [[Bazilika San Vitale]] (548) * [[Bazilika svetega Apolinarija, Classe]] (549) Druge zanimivosti vključujejo: * [[Cerkev sv. Janeza Evangelista, Ravena|Cerkev sv. Janeza Evangelista]] je iz 5. stoletja, ki jo je postavila Gala Placidija, potem ko je preživela neurje na morju. Po bombardiranju v drugi svetovni vojni je bila obnovljena. Zvonik vsebuje štiri zvonove, dva glavna iz leta 1208. * Cerkev Spirito Santo iz 6. stoletja, ki je bila od takrat precej drastično spremenjena. Prvotno je bila arijanska stolnica. Fasada ima portik iz 16. stoletja s petimi arkadami. * [[Bazilika sv. Frančiška, Ravena|Bazilika sv. Frančiška]], prezidana v 10.–11. stoletju nad precedenčno zgradbo, posvečeno apostolom in pozneje sv. Petru. Za skromnim opečnim pročeljem ima tri ladje. Na tleh so vidni delci mozaikov iz prve cerkve, ki jih po obilnem nalivu (skupaj s kripto) običajno prekrije voda. Tu je bila leta 1321 pogrebna slovesnost Danteja Alighierija. Pesnik je pokopan v grobnici, prizidani cerkvi, lokalne oblasti pa so se stoletja upirali vsem zahtevam Firenc po vrnitvi ostankov svojega najbolj znanega izgnanstva. * Baročna cerkev Santa Maria Maggiore (525–532, prezidana 1671). V njej je slika Luca Longhija. * Cerkev sv. Janeza Krstnika (1683), prav tako v baročnem slogu, s srednjeveškim zvonom. * Bazilika Santa Maria v Portu (16. stoletje), z bogato fasado iz 18. stoletja. Triladijska z visoko kupolo. V njej je podoba slavne grške Madone, ki naj bi bila v Raveno pripeljana iz Konstantinopla. * V bližnji Komunalni galeriji so različna dela romagnolskih slikarjev. * Rocca Brancaleone ("Grad Brancaleone"), ki so ga zgradili Benečani leta 1457. Nekoč del mestnega obzidja, je danes javni park. Razdeljen je na dva dela: pravi grad in citadelo, ki ima površino 14.000 m2. * Tako imenovana ''Teoderikova palača'', pravzaprav vhod v nekdanjo cerkev San Salvatore. Vključuje mozaike iz prave palače ostrogotskega kralja. * Cerkev Sant'Eufemia (18. stoletje), omogoča dostop do tako imenovanih kamnitih preprog Domus (6.–7. stoletje): v njej so čudoviti mozaiki iz bizantinske palače. * Narodni muzej. * Nadškofovski muzej == Glasba == Mesto vsako leto gosti Ravenski festival, eno najpomembnejših italijanskih srečanj klasične glasbe. Operne predstave potekajo v Teatru Alighieri, koncerti pa v Palazzo Mauro de André, pa tudi v starodavni baziliki San Vitale in baziliki Sant'Apollinare in Classe. Glasbeni vodja Chicaškega simfoničnega orkestra [[Riccardo Muti]], dolgoletni prebivalec mesta, redno sodeluje na festivalu, ki vabi orkestre in druge izvajalce z vsega sveta. == Ravena v literaturi == [[File:Giovanni Mochi - Dante Alighieri in atto di presentare Giotto a Guido da Polenta.jpg|thumb|right|''Dante Alighieri predstavlja Giotta Guidu da Polenta'', slika Giovannija Mochija (19. stoletje), Galleria d'Arte Moderna, Firence]] ;Pre-1800 * Dante je po izgnanstvu iz rodnih Firenc večino svojega življenja preživel v Raveni, mesto pa omenja v pesmi v ''Peklu'' ''[[Božanska komedija|Božanske komedije]]''. * Tudi v 16. stoletju [[Nostradamus]] navaja štiri prerokbe: ** "Magnavacca (kanal) v Raveni v velikih težavah, kanali s petnajstimi zapornicami pri Fornaseju", v zvezi s petnajstimi francoskimi saboterji.<ref>{{navedi knjigo |title=Nostradamus |last=Jones |first=Tom |publisher=Dorrance Publishing |location=Pittsburgh, PA |year=2012 |url=https://books.google.com/books?id=2NxuxGqHyJ0C |isbn=9781434918239}}</ref> ** Kot prizorišče bitke, ki sega do Perugie, in svetega pobega po njej, kjer so gnile konje prepuščene jesti ** V zvezi z ugrabitvijo dame "blizu Ravene" in nato lizbonskega legata, ki je zasegel 70 duš na morju ** Ravena je ena od treh podobno imenovanih pretendentov za rojstvo tretjega in zadnjega Antikrista, ki zasužnji Slovenijo (glej Ravne na Koroškem) <ref>{{navedi knjigo |title=The Complete Prophesies of Nostradamus |author=Reading, Mario |year=2009 |publisher=Watkins Publishing |location=London |url=https://books.google.com/books?id=GzvcTC3ck8YC |isbn=9781906787394}}</ref> * Ravena je prizorišče drame ''The Witch'' Thomasa Middletona (1580–1627) ;Post-1800 * [[George Noel Gordon Byron|Lord Byron]] je med letoma 1819 in 1821 živel v Raveni, ki ga je vodila ljubezen do lokalne aristokratske in poročene mlade ženske Terese Guiccioli. Tu je nadaljeval ''Don Juana'' in napisal ''Ravennski dnevnik'', ''Moj slovar'' in ''Spomine''.<ref>{{navedi splet |url=http://www.turismo.ra.it/contenuti/index.php?t=scrittori&id=21&cat=3 |title=Sito Ufficiale – Ufficio Turismo del Comune di Ravenna – I grandi scrittori |publisher=Turismo.ra.it |access-date=2009-05-06}}</ref> * Ravena je lokacija, kjer Lionel, protagonist postapokaliptičnega romana [[Mary Shelley]] ''Zadnji človek'', pride na obalo, potem ko je izgubil svoje spremljevalce zaradi zavijajočega neurja v Egejskem morju. * [[Oscar Wilde]] (1854–1900) je leta 1878 napisal pesem ''Ravenna''.<ref>[http://www.infomotions.com/etexts/literature/english/1800-1899/wilde-ravenna-609.htm ''Ravenna'']</ref> * Simbolist, lirski pesnik [[Aleksander Blok]] (1880–1921) je napisal pesem z naslovom ''Ravenna'' (maj–junij 1909), ki jo je navdihnila njegova italijanska pot (pomlad 1909). * Med svojimi potovanji je nemški pesnik in filozof [[Hermann Hesse]] (1877–1962) naletel na Raveno in se navdušil za pisanje dveh mestnih pesmi. Imata naslov ''Ravenna'' (1) in ''Ravenna'' (2). * Pesem [[Thomas Stearns Eliot|T. S. Eliota]] (1888–1965) ''Lune de Miel'' (napisana v francoščini) opisuje par na medenih tednih iz Indiane, ki spi nedaleč od starodavne bazilike Sant' Apollinare in Classe (tik pred Raveno), znane po izrezljanih kapitelih, stebrih, ki prikazujejo listje akanta, ki ga udari veter, za razliko od listov v mirovanju na podobnih stebrih drugod. * [[John Ronald Reuel Tolkien |J. R. R. Tolkien]] (1892–1973) je morda svoje mesto Minas Tirith vsaj delno utemeljil na Raveni.<ref>{{navedi splet |url=https://www.theguardian.com/books/2015/oct/23/jrr-tolkien-middle-earth-annotated-map-blackwells-lord-of-the-rings?CMP=fb_gu |title=Tolkien's annotated map of Middle-earth discovered inside copy of Lord of the Rings |website=TheGuardian.com |date=23 October 2015}}</ref> == Ravena v filmu == [[Michelangelo Antonioni]] je iz leta 1964 posnel svoj film ''Rdeča puščava'' (''Deserto Rosso'') znotraj industrializiranih območij doline Pialassa. ==Pobratena mesta== Ravena je pobratena z:<ref>{{navedi splet |title=Città gemellate |url=http://www.comune.ra.it/La-Citta/Rapporti-internazionali/Citta-gemellate |website=comune.ra.it |publisher=Ravenna |language=it |access-date=2021-03-28 |archive-date=2016-03-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160311024507/http://www.comune.ra.it/La-Citta/Rapporti-internazionali/Citta-gemellate |url-status=dead }}</ref> *{{zastava|Anglija}} [[Chichester]], Združeno kraljestvo, od 1996 *{{zastava|Nemčija}} [[Speyer]], od 1989 *{{zastava|Francija}} [[Chartres]], od 1957 == Pomembni prebivalci == * Valentinijan III (419-455), rimski cesar * Arcangelo Corelli (1653-1713), baročni violinist in skladatelj * Tullio Bassi (r. 1937), italijanski izdelovalec violin * Peter Damian (ok. 988 - 1072 ali 1073), katoliški svetnik in kardinal * Francesco Ingoli (1578-1649), teatski znanstvenik, odvetnik in Galilejev prepirnik * Francesca da Rimini (1255 - ok. 1285), zgodovinska oseba * Guido I da Polenta († 1310), vladar Ravenne * Romolo Gessi (1831-1881), raziskovalec * Romuald (с. 951 - ok. 1025/27), opat, ustanovitelj kamaldolskega reda * Marco Dente (1493-1527), graver * Giuseppe Vitali (1875-1932), matematik * Evangelista Torricelli (1606-1647), fizik in matematik * Luigi Rossini (umetnik) (1790–1857) == Glej tudi == * [[seznam mest v Italiji]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Ravenna}} {{Wikivoyage|voy=Ravenna|Ravenna}} * [http://www.newadvent.org/cathen/12662b.htm ''Catholic Encyclopedia'':] Ravenna's early history and its monuments * [http://www.cambridge.org/us/knowledge/isbn/item2715035/?site_locale=en_US Deborah M. Deliyannis, Ravenna in Late Antiquity (Cambridge University Press, 2010).] * [http://www.turismo.ravenna.it/ Uradna spletna stran turističnega urada] {{Province of Ravenna}} {{Unescova svetovna dediščina v Italiji}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]] [[Kategorija:Ravena| ]] {{normativna kontrola}} kj6emh3yg77l99n0umq7v7rftmo5sua 0 235162 6676552 6676028 2026-05-16T15:20:40Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676552 wikitext text/x-wiki {{about|country-pop glasbenici|njen prvi glasbeni album|Taylor Swift (album)}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Taylor Swift | Background = person | Birth_name = Taylor Alison Swift | Origin = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Wyomissing, Pensilvanija|Wyomissing]], [[Pensilvanija]], [[Združene države Amerike|ZDA]] | Instrument = [[vokal]], [[kitara]], [[klavir]],<ref>{{navedi splet|url=http://news.prnewswire.com/DisplayReleaseContent.aspx?ACCT=104&STORY=/www/story/01-30-2009/0004963493&EDATE=|title=Taylor Swift, Billboardova najbolje prodajana ustvarjalka leta 2008, potrdi turnejo za promocijo albuma ''Fearless''|date=30.1.2009|publisher=Big Machine Records|accessdate=30.1.2009|archive-date=2009-06-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20090606151121/http://news.prnewswire.com/DisplayReleaseContent.aspx?ACCT=104&STORY=%2Fwww%2Fstory%2F01-30-2009%2F0004963493&EDATE=|url-status=dead}}</ref> [[ukulele]],<ref>{{navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/blogs/chartblog/2009/02/taylor_swift_the_interview.shtml|title=Taylor Swift ... Intervju!|date=17.2.2009|publisher=BBC Radio One|accessdate=17.2.2009}}</ref> kitara z dvanajstimi strunami | Genre = [[country]],<ref name="allmusicgenre">{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/artist/taylor-swift-p816977|title=((( Taylor Swift > Overview )))|last1=Leahey|first1=Andrew|last2=Frye|first2=Megan|work=[[Allmusic]]|publisher=[[Rovi Corporation]]|accessdate=25.1.2009}}</ref> [[pop glasba|pop]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.dailymail.co.uk/home/you/article-1222172/Taylor-Swift--meteoric-rise-pops-brightest-new-star.html?ITO=1490|title=Taylor Swift - meteorični vzpon najsvetlejše zvezde popa|last=Wilson|first=Benji|work=[[Daily Mail]]|publisher=Associated Newspapers Ltd |accessdate=25.10.2009}}</ref> | Occupation = <!-- WD --> | Associated_acts = [[Miley Cyrus]], [[Joe Jonas]], [[Jonas Brothers]], [[Kellie Pickler]] | Years_active = 2006–danes: pevka, tekstopiska<br /> 2008–danes: igralka | Label = [[Big Machine Records]] }} '''Taylor Alison Swift''', [[Američani|ameriška]] [[country]]-[[pop glasba|pop]] [[pevka]], [[tekstopiska]], [[kitarist]]ka, [[pianist]]ka in [[filmski igralec|filmska]] ter [[televizijski igralec|televizijska]] [[igralec (umetnik)|igralka]],<ref>{{navedi splet|author=Up for DiscussionPost Comment |url=http://www.billboard.com/bbcom/news/taylor-swift-continues-billboard-200-dominance-1003947378.story |title=Billboard.com |publisher=Billboard.com |date=14.9.2009 |accessdate=2009-09-20}}</ref> * [[13. december]] [[1989]], [[Wyomissing, Pensilvanija|Wyomissing]], [[Pensilvanija]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. V letu 2006 je izdala svoj prvi singl, »[[Tim McGraw (pesem)|Tim McGraw]]«, za tem pa še svoj prvi [[glasbeni album]], ki ga je poimenovala po sebi. Ta album je kasneje prejel multiplatinasto certifikacijo s strani organizacije [[Recording Industry Association of America]] (RIAA). V novembru 2008 je Taylor Swift izdala še svoj drugi glasbeni album, ''[[Fearless (album, Taylor Swift)|Fearless]]''. Albuma ''Fearless'' in ''Taylor Swift'' sta v letu 2008 z 2,1 in 1,5 milijoni prodanih izvodov pristala na tretjem in šestem mestu najbolje prodajanih albumov v Združenih državah Amerike.<ref name="Market Watch">{{navedi splet|url=http://www.marketwatch.com/news/story/2008-us-music-purchases-exceed/story.aspx?guid=%7B6335B083-3284-461F-A0C7-C018F0997DBA%7D&dist=msr_3|title=2008 ameriška glasba dobi 1,5 bilijonov; dobiček glasbe je zrasel za 10%|date=31.12.2008|publisher=Market Watch|accessdate=1.1.2009}}</ref> ''Fearless'' je pristal na vrhu lestvice [[Billboard 200|''Billboard'' 200]], kjer je ostal še enajst zaporednih tednov;<ref>{{navedi splet|author=Up for DiscussionPost Comment |url=http://www.billboard.com/bbcom/news/taylor-swift-continues-billboard-200-dominance-1003947378.story |title=Billboard.com |publisher=Billboard.com |date=14.9.2009 |accessdate=20.9.2009}}</ref> že vse od leta 2000 ni noben album na prvem mestu te lestvice ostal tako dolgo. Revija [[Billboard Magazine]] je leta 2009 Taylor Swift nadela naziv ''Ustvarjalca leta''.<ref>[http://www.billboard.com/#/features/2009-artist-of-the-year-1004052641.story Ustvarjalec leta 2009 | Billboard.com]</ref> Album ''Fearless'' je leta 2010 prejel nagrado [[Grammy]] v kategoriji za »album leta«. V letu 2008 so albumi Taylor Swift prodali okoli štiri milijone kopij, zaradi česar je po podatkih [[Nielsen SoundScan]]a postala najbolje prodajana ustvarjalka tega leta. Revija ''[[Forbes]]'' ji je dodelila devetinšestdeseto mesto na njihovi lestvici ''Najvplivnejših ljudi leta 2009'', saj je zaslužila 18 milijonov $<ref>{{navedi splet|url=http://www.forbes.com/lists/2009/53/celebrity-09_Taylor-Swift_2OIN.html |title=Forbes.com |publisher=Forbes.com |date= |accessdate=20.9.2009}}</ref> v letu 2010 pa se je s 45 milijoni $ dobička uvrstila na dvanajsto mesto tega seznama.<ref>http://www.forbes.com/2010/06/22/lady-gaga-oprah-winfrey-business-entertainment-celeb-100-10_land.html</ref> V januarju 2010 jo je [[Nielsen SoundScan]] proglasil za ustvarjalko, katere dela se digitalno najbolje prodajajo v zgodovini glasbe, saj je prodala več kot 28 milijonov digitalnih pesmi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.prnewswire.com/news-releases/nielsen-soundscan-lists-taylor-swift-as-the-top-selling-digital-artist-in-history-80965892.html|title=Nielsen SoundScan Taylor Swift proglasi za najbolje digitalno prodajano ustvarjalko vseh časov|publisher=PR Newswire|date=7.1.2010 |accessdate=11.1.2010}}</ref> Do danes je Taylor Swift prodala več kot 10 milijonov albumov po svetu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.cmt.com/news/news-in-brief/1620970/taylor-swifts-album-sales-top-10-million.jhtml|title=Taylor Swift je prodala več kot 10 milijonov kopij albumov|publisher=CMT News|date=8.9.2009|accessdate=2010-01-11|archive-date=2010-02-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20100204100312/http://www.cmt.com/news/news-in-brief/1620970/taylor-swifts-album-sales-top-10-million.jhtml|url-status=dead}}</ref> == Zgodnje življenje == Taylor Alison Swift je bila rojena in vzgojena v [[Wyomissing, Pensilvanija|Wyomissingu]], [[Pensilvanija]], [[Združene države Amerike]] kot hči Scotta Swifta, [[posrednik]]a [[nepremičnine|nepremičnin]] in njegove žene Andree (roj. Finlay), [[gospodinja|gospodinje]]. Njena babica je bila [[operna pevka]].<ref name=reagledec8>{{navedi splet|url=http://www.readingeagle.com/article.aspx?id=116460|title=Taylor Swift: Odrasla je v superzvezdništvu|date=8.12.2008|publisher=Reading Eagle|accessdate=17.12.2008|archive-date=2009-08-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20090829143446/http://www.readingeagle.com/article.aspx?id=116460|url-status=dead}}</ref> Ima mlajšega brata Austina.<ref>{{navedi splet|url=http://www.tvguide.com/celebrities/taylor-swift/bio/285271 |title=Biografija Taylor Swift na TVGuide.com |publisher=Tvguide.com |date=13.12.1989 |accessdate=20.9.2009}}</ref> Ko je bila v četrtem razredu je zmagala na nacionalnem tekmovanju [[poezija|poezije]], kjer ji je zmago priborila tri strani dolga [[skladba|pesem]] z naslovom »Monster In My Closet«.<ref name="reagledec8"/><ref>{{navedi splet|url=http://www.rollingstone.com/blogs/smokingsection/2008/12/the-unabridged-taylor-swift.php#more|title=Nepremagljiva Taylor Swift|date=2.12.2008|publisher=Rolling Stone|accessdate=17.12.2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090124152347/http://www.rollingstone.com/blogs/smokingsection/2008/12/the-unabridged-taylor-swift.php#more|archivedate=2009-01-24|url-status=live}}</ref> Pri desetih letih je Taylor Swift začela s [[besedilopisec|pisanjem pesmi]] in [[petje]]m na [[karaoke|karaokah]], raznih [[festival]]ih in podobno v bližini njenega rojstnega mesta. Ko je imela dvanajst let, je celo poletje zapravila za to, da je napisala 350 strani dolg [[roman]], ki do danes ostaja neobjavljen.<ref>{{navedi splet|url=http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/music/article5765608.ece|title=Taylor Swift je že kraljica country-popa|date=22.2.2009|publisher=The Sunday Times|accessdate=26.2.2009|archive-date=2020-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20200304212721/http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/music/article5765608.ece|url-status=dead}}</ref> Prvič se je na malih televizijskih zaslonih pojavila v [[televizijska oddaja|oddaji]] ''[[Bloomsburg Fair]]'', kjer je s svojim nastopom navdušila občinstvo.<ref>{{navedi splet |url=http://www.24-7pressrelease.com/press-release-rss/the-early-years-of-the-taylor-swift-story-85822.php |title=24-7pressrelease.com |publisher=24-7pressrelease.com |date= |accessdate=20.9.2009 |archive-date=2009-06-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090606173049/http://www.24-7pressrelease.com/press-release-rss/the-early-years-of-the-taylor-swift-story-85822.php |url-status=dead }}</ref> Leta 2008 si je preko šolanja na domu v starosti osemnajst let prislužila diplomo.<ref>[http://www.msnbc.msn.com/id/25874555 »Taylor Swift prejme svojo srednješolsko diplomo«]. ''MSNBC''. 27. julij 2008. Pridobljeno dne 15. april 2009.</ref> === Interes za pisanje pesmi in zgodnje delo === Taylor Swift se je igranja [[kitara|kitare]] naučila od nekega popravljalca [[računalnik]]ov, ki ji je pokazal, kako se zaigra tri najlažje [[akord]]e. Ko se je slednjih naučila, je napisala svojo prvo pesem in jo naslovila kot »Lucky You«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.digitalspy.com/showbiz/news/a185076/computer-repairman-taught-swift-guitar.html |title=Showbiz - Novice - Popravljalec računalnikov je Taylor Swift naučil igranja na kitaro |publisher=Digital Spy |date=3.11.2009 |accessdate=30.12.2009 }}</ref> Kasneje je povedala, da je pesmi začela pisati zato, da je ublažila bolečino, ker se ni vključila v šolo. Dejala je, da so bili »ostali otroci zlobni« do nje, zato je napisala pesmi o njih.<ref>{{navedi splet|last=Messer |first=Lesley |url=http://www.people.com/people/article/0,,20255247,00.html |title=Taylor Swift je v šoli trpela zaradi nasilja - Taylor Swift |publisher=People.com |date=27.1.2009 |accessdate=30.12.2009}}</ref> Na Taylor Swift naj bi najbolj vplivala [[Shania Twain]].<ref name="swiftshania">{{navedi splet |url=http://www.timeforkids.com/TFK/kids/news/story/0,28277,1894626,00.html |title=Druženje s Taylor Swift |publisher=Timeforkids.com |date=28.4.2008 |accessdate=20.9.2009 |archive-date=2011-07-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110724021710/http://www.timeforkids.com/TFK/kids/news/story/0,28277,1894626,00.html |url-status=dead }}</ref> Drugače za svoje vzornike šteje tudi glasbene ustvarjalce, kot so [[LeAnn Rimes]], [[Tina Turner]], [[Dolly Parton]] in njena babica. Taylor Swift je svoj okus glasbe razvila že zelo zgodaj, saj je bila njena babica poklicna operna pevka.<ref name="gacbio">{{navedi splet |url=http://www.gactv.com/gac/ar_artists_a-z/article/0,,GAC_26071_4736016,00.html |title=Biografija Taylor Swift na GAC |publisher=Gactv.com |date= |accessdate=20.9.2009 |archive-date=2015-03-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150329234958/http://www.gactv.com/gac/ar_artists_a-z/article/0,,GAC_26071_4736016,00.html |url-status=dead }}</ref> Najbolj pri srcu ji je bila country glasba in že kaj kmalu je vzljubila [[Patsy Cline]] in Dolly Parton.<ref name="Taylor Swift">[http://www.askmen.com/women/singer_300/364_taylor_swift.html Taylor Swift] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080725101109/http://www.askmen.com/women/singer_300/364_taylor_swift.html |date=2008-07-25 }} na Ask Men.com</ref> [[Dixie Chicks]] in Shanio Twain je uporabila za demonstracijo, kako lahko tudi sama »razteza meje«.<ref>{{navedi novice |first=Dennis |last=McCafferty |title=Taylorin sladki vzpon |url=http://usaweekend.com/08_issues/080413/080413taylor-swift-cmt.html |publisher=[[USA WEEKEND]] |date=13.4.2008 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Glasbena kariera == === 2000–2005: Glasbeni začetki === Pri enajstih letih je odšla na svoje prvo potovanje v [[Nashville, Tennessee|Nashville]], [[Tennessee]], saj je upala, da bo lahko sklenila pogodbo s kakšno glasbeno založbo. Kopije svojega posnetka, na katerem je pela karaoke naj bi dala vsaki založbi v mestu,<ref>{{navedi splet |url=http://www.gactv.com/gac/ar_artists_a-z/article/0,,GAC_26071_4736016,00.html |title=Biografija Taylor Swift |publisher=Gactv.com |date= |accessdate=20.9.2009 |archive-date=2015-03-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150329234958/http://www.gactv.com/gac/ar_artists_a-z/article/0,,GAC_26071_4736016,00.html |url-status=dead }}</ref> vendar so jo vse zavrnile.<ref>{{navedi splet |url=http://www.gactv.com/gac/nw_headlines/article/0,,GAC_26063_5938171,00.html |title=GACTV.com |publisher=GACTV.com |date= |accessdate=20.9.2009 |archive-date=2015-04-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403062100/http://www.gactv.com/gac/nw_headlines/article/0,,GAC_26063_5938171,00.html |url-status=dead }}</ref> Kasneje je o svojih težavah povedala: {{navedek|Ne razumem. Bali so se sodelovati s trinajstletnico. Bali so se sodelovati s štirinajstletnico. Bali so se sodelovati s petnajstletnico. Bali so se sodelovati s šestnajstletnico. In prepričana sem, da bi se vsi bali sodelovati s sedemnajstletnico, če ne bi podpisala pogodbe s Scottom Borchetto [glavo založbe [[Big Machine Records]]].<ref name="albuminfo">{{navedi splet|url=http://www.cmt.com/news/country-music/1546980/when-she-thinks-tim-mcgraw-taylor-swift-savors-payoff.jhtml|title=Ko pomisli na »Tima McGrawa,« se Taylor Swift spomni na uspešnost: Delavna najstnica bo odprla novo turnejo Georgea Straita v naslednjem letu|date=1. december 2006|first=Edward|last=Morris|work=[[CMT News]]|publisher=[[Viacom]]|accessdate=11. marec 2010|archive-date=2012-10-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20121022153326/http://www.cmt.com/news/country-music/1546980/when-she-thinks-tim-mcgraw-taylor-swift-savors-payoff.jhtml|url-status=dead}}</ref>}} Po vrnitvi v Penisilvanijo so jo vprašali, če bi pela na turnirju z naslovom U.S. Open tennis; njen nastop je kasneje pritegnil veliko pozornosti.<ref>{{navedi splet|author= |url=http://www.cbsnews.com/stories/2008/05/16/earlyshow/saturday/secondcup/main4103339.shtml |title=CBSnews.com |publisher=CBSnews.com |date=17.5.2008 |accessdate=20.9.2009}}</ref> S pisanjem pesmi in igranjem kitare z dvanajstimi strunami je začela pri dvanajstih letih. Še enkrat je obiskala Nashville in skupaj z nekaj drugimi lokalnimi tekstopisci napisala nekaj pesmi. Ko je bila stara štirinajst let se je njena družina odločila, da se bodo preselili na obrobje nekega Nashvillskega predmestja.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/cg/amg.dll?p=ammg&searchlink=TAYLOR|title=Biografija Taylor Swift na Allmusic|accessdate=30.4.2007}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Pri njenih petnajstih letih je sklenila pogodbo z založbo [[RCA Records]], saj jo je slednja želela uvesti v glasbeni posel.<ref>[http://www.dailyrecord.com/article/20081111/ENT01/811110317/1005/NEWS01 Dailyrecord.com]{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=September 2009}}</ref> Kasneje je nastopala v Nashvillu skupaj z nekaj drugimi tekstopisci in tako je dobila pozornost Scotta Borchette,<ref>{{navedi splet|url=http://www.songwriteruniverse.com/taylorswift123.htm |title=Songwriteuniverse.com |publisher=Songwriteruniverse.com |date= |accessdate=20.9.2009}}</ref> ki je kasneje z njo podpisal pogodbo za sodelovanje z založbo [[Big Machine Records]]. S štirinajstimi leti je postala najmlajša tekstopiska, kar jih je kdaj najelo podjetje Sony/ATV Tree.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.philly.com/inquirer/columnists/dan_deluca/20081111_Taylor_Swift__focused_on__great_songs_.html |title=Philly.com |accessdate=2008-11-12 |archive-date=2008-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081112014931/http://www.philly.com/inquirer/columnists/dan_deluca/20081111_Taylor_Swift__focused_on__great_songs_.html |url-status=dead }}</ref> === 2006–2008: ''Taylor Swift'' === [[Slika:taylor Swift.jpg|thumb|left|Taylor Swift nastopa v kavarni s kitaro v juniju 2006]] Taylor Swift je svoj prvi [[singl]] »[[Tim McGraw (pesem)|Tim McGraw]]« izdala v sredini leta 2006 in revija ''[[Billboard (revija)|Billboard]]'' mu je dodelila šesto mesto na lestvici »Hot Country Songs«.<ref name="billboard charts">{{navedi splet |url=http://www.billboard.com/bbcom/retrieve_chart_history.do?model.vnuArtistId=766101&model.vnuAlbumId=800385 |title=Zgodovina dosežkov na lestvicah ustvarjalca – Taylor Swift |accessdate=29.3.2009 |work=Billboard |archiveurl=https://web.archive.org/web/20071223040151/http://www.billboard.com/bbcom/retrieve_chart_history.do?model.vnuArtistId=766101&model.vnuAlbumId=800385 |archivedate=2007-12-23 |url-status=live }}</ref> Njen prvi [[glasbeni album]], ki ga je poimenovala po sebi je izšel kasneje, natančneje 24. oktobra tistega leta.<ref name="billboard debut">{{navedi splet |url=http://www.billboard.com/bbcom/discography/index.jsp?pid=766101&aid=800385 |title=Taylor Swift – Diskografija |work=Billboard |accessdate=29.3.2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070817022906/http://www.billboard.com/bbcom/discography/index.jsp?pid=766101&aid=800385 |archivedate=2007-08-17 |url-status=live }}</ref> Napisala oziroma so-napisala je vse pesmi v njem. Album je dosegel devetnajsto mesto na lestvici [[Billboard 200|''Billboard'' 200]] in že v prvem tednu prodajanja prodal 39.000 kopij.<ref>{{navedi splet|url=http://www.mtv.com/news/articles/1599721/20081119/swift__taylor.jhtml|title=Taylor Swift se prvič uvrsti na lestvico - pristane na vrhu z albumom ''Fearless''|date=19.11.2008|publisher=MTV.com|accessdate=20.12.2008|archive-date=2010-10-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20101028054409/http://www.mtv.com/news/articles/1599721/20081119/swift__taylor.jhtml|url-status=dead}}</ref> Kasneje je dobil prvo mesto na lestvici najboljših country albumov, [[Top Country Albums]] po reviji Billboard in peto mesto na ''Billboard''&nbsp;200.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.billboard.com/bbcom/retrieve_chart_history.do?model.chartFormatGroupName=Albums&model.vnuArtistId=766101&model.vnuAlbumId=1183852 |title=Billboard.com |accessdate=2008-12-27 |archive-date=2008-12-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081227014159/http://www.billboard.com/bbcom/retrieve_chart_history.do?model.chartFormatGroupName=Albums&model.vnuArtistId=766101&model.vnuAlbumId=1183852 |url-status=dead }}</ref> Na vrhu lestvice Top Country Albums je ostal osem tednov zapovrstjo,<ref>{{navedi splet|url=http://www.countrymusiconline.net/acmawards43_2.html |title=Countrymusiconline.net |publisher=Countrymusiconline.net |date= |accessdate=20.9.2009}}</ref> vsega skupaj pa je bil na vrhu lestvice 24 od 91 tednov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.cmt.com/news/country-music/1591603/taylor-swift-bumps-herself-out-of-no-1-slot.jhtml|title=Taylor Swift samo sebe vrže s prvega mesta na lestvici|date=26.7.2008|publisher=CMT|accessdate=20.12.2008|archive-date=2010-08-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20100819050922/http://www.cmt.com/news/country-music/1591603/taylor-swift-bumps-herself-out-of-no-1-slot.jhtml|url-status=dead}}</ref> Edini glasbeniki, ki so ostali na tej lestvici čez 20 tednov, so bili poleg nje še The Dixie Chicks in [[Carrie Underwood]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.universalmusic.com/artist-news/taylor-swift-tops-50-million-myspace-streams-has-countrys-1-selling-cd-for-20th-week|title=Taylor Swift pristane med prvimi petdesetimi milijoni na MySpaceu in posname najbolje prodajani CD že 20 tednov|date=24.6.2008|publisher=Universal Music Group|accessdate=20.12.2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080820060555/http://www.universalmusic.com/artist-news/taylor-swift-tops-50-million-myspace-streams-has-countrys-1-selling-cd-for-20th-week|archivedate=2008-08-20|url-status=live}}</ref> V novembru 2008 si je njen singl naložilo več kot 7,5 milijonov ljudi, prodala pa je več kot 3 milijone kopij.<ref>{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/bbcom/hotprod/taylor-swift-fearless-1003896048.story|title=Taylor Swift, ''Fearless''|date=16.11.2008|work=Billboard|publisher=Nielsen Business Media, Inc|accessdate=2.1.2009}}</ref> Swiftova je presegla 200 milijonov drugih glasbenih ustvarjalcev na [[MySpace]]u. Trenutno je tam ocenjena med desetimi najboljšimi glasbenimi ustvarjalci vseh zvrsti in vodi na lestvici najboljših country glasbenikov.<ref>[http://www.fox51.com/fiftyonefeeds/entertainment/8714182.html Taylor Swift]{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} doseže prvo mesto na lestvici Top Country Albums</ref> Je najbolj iskana glasbenica na MySpaceu iz leta 2008.<ref>{{navedi splet|url=http://thesocialmediabible.com/2008/12/16/myspace-announces-%E2%80%9Cmyspace-top-8%E2%80%99s-of-2008%E2%80%9D-awards/|title=MySpace potrdi “MySpaceovih osem iz leta 2008” Awards|date=16.12.2008|publisher=The Social Media Bible|accessdate=20.12.2008|archive-date=2009-01-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20090123181635/http://thesocialmediabible.com/2008/12/16/myspace-announces-%E2%80%9Cmyspace-top-8%E2%80%99s-of-2008%E2%80%9D-awards/|url-status=dead}}</ref> [[Videospot]] za pesem »Tim McGraw« je dosegel prvo mesto na lestvici [[CMT]]-jevih najboljših videospotov. Leta 2007 je Taylor Swift zanj dobila celo nagrado [[CMT Music Awards]] v kategoriji za »najboljši preboj«.<ref>{{navedi splet |url=http://beasley.wsu.edu/calendar/event.aspx?event=147 |title=Taylor Swift na nastopu na prireditvi »Belsey Arts Coliseum« |publisher=Beasley.wsu.edu |date= |accessdate=20.9.2008 |archive-date=2009-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090924014918/http://beasley.wsu.edu/calendar/event.aspx?event=147 |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.gactv.com/gac/nw_headlines/article/0,,GAC_26063_4724114,00.html|title=GAC prvič predvaja kratke odlomke serije z vzhajajočo zvezdnico Taylor Swift|date=10.5.2006|publisher=GACTV.com|accessdate=1.1.2009|archive-date=2009-05-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20090515193642/http://www.gactv.com/gac/nw_headlines/article/0,,GAC_26063_4724114,00.html|url-status=dead}}</ref> 15. maja 2007 je s svojo pesmijo »Tim McGraw« nastopala na podelitvi nagrad [[Academy of Country Music Awards]]. Pesem je zapela glasbeniku [[Tim McGraw|Timu McGrawu]]. Nastopala je tudi na turneji Tima McGrawa in [[Faith Hill]] z naslovom [[Soul2Soul 2007]]. Na svoje turneje so jo povabili tudi glasbeniki, kot so [[George Strait]], [[Brad Paisley]] in [[Rascal Flatts]].<ref>{{navedi splet|author=1. junij 2007 |url=http://www.cmt.com/news/articles/1561014/20070601/swift__taylor.jhtml |title=Taylor Swift se pridruži Timu McGrawu in Faith Hill na turneji |publisher=Cmt.com |date=1.6.2007 |accessdate=20.9.2009}}</ref> 21. avgusta 2007 je v živo nastopala na oddaji ''[[America's Got Talent]]'' (''Amerika ima talent'').<ref name="AGT">[http://www.gactv.com/gac/nw_headlines/article/0,,GAC_26063_5678371,00.html Taylor Swift] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090515193737/http://www.gactv.com/gac/nw_headlines/article/0,,GAC_26063_5678371,00.html |date=2009-05-15 }} nastopa v oddaji »America's Got Talent«</ref> Njen naslednji, drugi singl iz albuma ''Taylor Swift'', »[[Teardrops on My Guitar]]«, je izšel 24. februarja 2007. Njen izid je bil najprej načrtovan za sredino leta 2007. Pesem je dosela drugo mesto na ''Billboardovi'' lestvici [[Hot Country Songs]] in triintrideseto na lestvici [[Billboard Hot 100|''Billboard'' Hot 100]]. Dosegla je tudi mesti na lestvicah Hot 100 in Pop 100 vendar šele po izidu [[pop glasba|pop]] [[remix]]a pozno leta 2007. Na Pop 100 je dosegla enajsto, na Hot 100 pa trinajsto mesto. Oktobra istega leta ji njeno pisanje pesmi prinese naslov tekstopisca oziroma ustvarjalca leta in s tem postane tudi najmlajša oseba, kar jih je kdaj osvojilo ta naslov.<ref>{{navedi novice |first1=Peter |last1=Cooper |first2=Aronin |last2=Ivan |title=Zdaj so za počastitev s pesmimi na vrsti pesniki in tekstopisci |url=http://tennessean.com/apps/pbcs.dll/article?AID=/20071015/ENTERTAINMENT01/710150367 |publisher=[[The Tennessean]] |date=15.10.2007 |accessdate=24.11.2007 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> 7. novembra 2007 je Taylor Swift dobila nagrado [[Country Music Association|CMA Horizon Award]] in na podelitvi teh nagrad zapela pesem »Our Song«, tretji singl iz njenega prvega albuma.<ref>{{navedi splet |url=http://www.billboard.com/bbcom/news/article_display.jsp?vnu_content_id=1003685079 |title=Keys je še vedno na vrhu Billboardove lestvice |accessdate=13.6.2008 |last=Cohen |first=Jonathan |date=13.12.2007 |work=Billboard.com}}</ref> Pesem »Our Song« je šest tednov prebila na vrhu lestvice najboljših country pesmi, dobila pa je tudi šestnajsto mesto na lestvici Billboard Hot 100 in štiriindvajseto na lestvici Billboard Pop 100. Taylor Swift je izdala tudi svoj božični album z naslovom ''[[Sounds of the Season: The Taylor Swift Holiday Collection]]'', ki je izšel 16. oktobra 2007. Album, ki sicer ni požel toliko uspeha kot album ''Taylor Swift'', je vseboval tudi pesem »[[Last Christmas]]«, ki je v originalu sicer ni napisala Taylor Swift. Leta 2008 je bila nominirana za nagrado [[Grammy]], vendar jo je na koncu dobila [[Amy Winehouse]]. Njen naslednji uspešni singl, »[[Picture to Burn]]« je bil četrti singl v njenem prvem albumu. Pesem je izšla zgodaj v letu 2008 in spomladi tistega leta zasedla tudi tretje mesto na lestvici Billboard Country Chart. [[Slika:Taylor Swift at Yahoo crop.jpg|right|upright|thumb|Taylor Swift nastopa na [[Yahoo]] HQ v letu 2007]] Big Machine Records je potrdil izid njene naslednje pesmi, »[[Should've Said No]]«, na ponedeljek, 19. maja. To je bil peti in tudi zadnji singl iz njenega glasbenega albuma. Z njim je nastopila na 43. podelitvi nagrad [[Academy of Country Music Awards]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.countryondemand.com/news/2008/05/taylor-swift-offers-new-single-to-radio.shtml |title=Taylor Swift ponudi nov singl radiu, ACMs |publisher=Countryondemand.com |date=12.5.2008 |accessdate=20.9.2009 |archive-date=2008-11-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081120063801/http://www.countryondemand.com/news/2008/05/taylor-swift-offers-new-single-to-radio.shtml |url-status=dead }}</ref> Na začetku nastopa je bila oblečena v kavbojke in majico, ampak kmalu za tem je to opravo zamenjala črna večerna obleka. Zadnjo minuto pesmi je odšla v zaoderje in tam do konca zapela pesem. Kasneje je povedala, da se je želela preobleči med nastopom že od desetega leta dalje.<ref>{{navedi splet |url=http://video.msn.com/video.aspx?mkt=en-US&brand=&vid=ca382df3-e941-480b-a827-ecee164f75f0 |title=Intervju s Taylor Swift, ACMs |publisher=Video.msn.com |date= |accessdate=20.9.2009 |archive-date=2009-11-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091109093425/http://video.msn.com/video.aspx?mkt=en-us |url-status=dead }}</ref> Pesem »Should've Said No« je postala prvi najbolje prodajan singl Taylor Swift. V poletju leta 2008 je izdala ''[[Beautiful Eyes]]'', ekskluzivni [[EP]] za [[Wal-Mart]].<ref name="gac">{{navedi splet |url=http://www.gactv.com/gac/nw_headlines/article/0,3034,GAC_26063_5903580_,00.html |title=Wal-Martove »oči« so uprte v nov projekt Taylor Swift |accessdate=24.7.2008 |work=[[Great American Country]] |archive-date=2015-03-16 |archive-url=https://archive.today/20150316173034/http://www.gactv.com/gac/nw_headlines/article/0,3034,GAC_26063_5903580_,00.html |url-status=dead }}</ref> V prvem tednu od izida je EP prodal 45.000 kopij izvodov in tako pristal na prvem mestu ''Billboardove'' lestvice Top Country Albums ter devetem mestu lestvice ''Billboard'' 200. Njen prvi glasbeni album, ''Taylor Swift'', je v istem tednu pristal na drugem mestu lestvice, s čimer je Taylor Swift postala prva ustvarjalka od leta 1997, katere albuma sta ob istem času zasedla prvi dve mesti na lestvici Top Country Albums.<ref name="cst">{{navedi splet |url=http://www.countrystandardtime.com/news/newsitem.asp?xid=1947 |title=Taylor Swift si lasti vrh country lestvice |accessdate=26.12.2008 |work=Country Standard Time}}</ref> V oktobru 2008 je Taylor Swift v [[duet]]u z najbolje prodajanim [[rock]] [[band]]om, [[Def Leppard]], posnela serijo v [[Nashville, Tennessee|Nashvilleu]], [[Tennessee]], njihovo sodelovanje pa je prejelo nominacijo za nagrado [[CMT Music Awards]] v kategorijah za »nastop leta« in za »široko odprt country video leta« v letu 2009.<ref>{{Navedi splet |url=http://defleppard.com/news/newsItem.asp?id=180 |title=Izid ZA NOVINARJE -- CMT CROSSROADS: TAYLOR SWIFT in DEF LEPPARD na DVD-ju, 16. junija |accessdate=2010-09-18 |archive-date=2010-12-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101214033850/http://defleppard.com/news/newsItem.asp?id=180 |url-status=dead }}</ref> === 2008–2010: ''Fearless'' in incident na podelitvi nagrad MTV VMA === Njen naslednji [[glasbeni album]], ''[[Fearless (album Taylor Swift)|Fearless]]'', je v Združenih državah izšel na dan 11. november 2008.<ref name="usat">{{navedi splet|url=http://www.usatoday.com/life/2008-08-07-coming-attractions_N.htm |title=Prihajajoče atrakcije: Taylor Swift ne spravijo vsi fantje v jok |accessdate=7.8.2009 |work=USA Today}}</ref> Album je dosegel prvo mesto na lestvici Billboard 200 Album Chart. Bil je tudi najbolje prodajan country album vseh časov in najbolje prodajan album ženske ustvarjalke, hkrati pa tudi četrti najbolje prodajan album nasploh. Prehiteli so ga samo albumi glasbenikov [[Lil Wayne]]a, [[AC/DC]] in [[Coldplay]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.gactv.com/gac/nw_headlines/article/0,,GAC_26063_5939337,00.html|title=''Fearless'' od Taylor Swift se vpiše v zgodovino s prvim mestom na Billboardovi lestvici Top 200, dvestotih albumov različnih zvrsti|date=20.11.2008|publisher=TOP 40 Charts|accessdate=24.12.2008|archive-date=2015-03-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20150316224149/http://www.gactv.com/gac/nw_headlines/article/0,,GAC_26063_5939337,00.html|url-status=dead}}</ref> Glavni singl albuma, »[[Love Story (pesem, Taylor Swift)|Love Story]]« je postal velika uspešnica tako na pop kot na country lestvicah. Album je bil tudi najbolje prodajan country album po spletu vseh časov; kar 129.000 kopij albuma so že v prvem tednu prodajanja prodali prek interneta.<ref>{{navedi splet|url=http://www.gactv.com/gac/nw_headlines/article/0,,GAC_26063_5939337,00.html|title=Nobeno presenečenje: Taylor Swift pristane na prvem mestu|date=20.11.2008|publisher=GAC|accessdate=24.12.2008|archive-date=2015-03-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20150316224149/http://www.gactv.com/gac/nw_headlines/article/0,,GAC_26063_5939337,00.html|url-status=dead}}</ref><ref name="billboard.com">{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/bbcom/news/article_display.jsp?vnu_content_id=1003892753|title=Taylor Swift zasede prvo mesto|date=19.11.2008|publisher=Billboard|accessdate=24.12.2008}}</ref> Osem tednov po izdaji je album prek interneta prodal že 338.467 kopij in s tem obdržal status najbolje prodajanega country albuma prek spleta v zgodovini, temu pa je z 236.046 prodanimi kopijami 18. aprila 2009 sledil njen prvi album, ''[[Taylor Swift (album)|Taylor Swift]]''.<ref>{{navedi splet|url=http://new.music.yahoo.com/blogs/chart_watch/26331/week-ending-jan-4-2009-its-taylor-swifts-world/;_ylt=AtJw4qxeVtllEuMR3mdD9IbasyUv|title=Konec tedna 4. januar 2009: To je svet Taylor Swift ... |date=7.1.2009 |publisher=Yahoo Music Blog (written by Paul Grein)|accessdate=8.1.2009}}</ref> [[Slika:Swift, Taylor (2007) cropped.jpg|thumb|left|upright|Taylor Swift med nastopom v živo leta 2007]] Vseh sedem pesmi iz albuma ''Fearless'' se je uvrstilo na lestvico Billboard Hot 100. S pesmijo »[[White Horse (pesem)|White Horse]]« je Taylor Swift dosegla trinajsto mesto na tej lestvici. Od trinajstih pesmi v albumu se jih je enajst že uvrstilo na Hot 100.<ref name="billboard.com"/> »Change«, pesem iz tega albuma, je bila med drugim predvajana tudi na [[Poletne olimpijske igre 2008|Poletnih olimpijskih igrah]] 2008.<ref name="cst2">{{navedi splet|url=http://www.countrystandardtime.com/news/newsitem.asp?xid=1991 |title=Taylor Swift ponudi pesem »Change« Olimpijskih igrah in dobi nagrado Teen Choice Award |accessdate=7.8.2008 |work=[[Country Standard Time]]}}</ref> Glavni singl albuma ''Fearless'', »Love Story«, je izšel 12. septembra 2008. Pesem je skupaj z videospotom temeljila na [[William Shakespeare|Shakespearovi]] drami ''[[Romeo in Julija]]''. Pesem je dosegla drugo mesto na lestvici [[iTunes Store Top Downloaded Songs]] in četrto na Billboard Hot 100. Včasih so jo imenovali tudi ''Taylor Swift's signature song''. Petnajst tednov po tem, ko so jo dodali na seznam pesmi, ki so se predvajale po radiu, je »Love Story« postala tudi prva country pesem, uvrščena na lestvico Nielsen BDS CHR/Top 40 v njihovi šestnajstletni zgodovini delovanja. Dosegla je tudi prvo mesto na lestvici Mediabase Top 40 Chart.<ref>{{navedi splet|url=http://www.earthtimes.org/articles/show/taylor-swift-sets-historic-top-40-radio-milestone-for-country-artist,719640.shtml|title=Taylor Swift postavi nove meje za štirideset najboljših singlov na radiu country ustvarjalca|date=17.2.2009|publisher=Universal Republic Records|accessdate=23.2.2009|archive-date=2012-07-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20120706215445/http://www.earthtimes.org/articles/show/taylor-swift-sets-historic-top-40-radio-milestone-for-country-artist,719640.shtml|url-status=dead}}</ref> Njen drugi singl iz albuma ''Fearless'', »White Horse«, je izšel 8. decembra 2008. Videospot za pesem je bil prvič predvajan na CMT-ju 7. februarja 2009. Sicer ni dosegla prvega mesta na Billboardovi lestvici [[Hot Country Songs]], vendar je zato nekaj tednov vodila na lestvici USA Today/Country Aircheck.<ref name="The Cleveland Leader">{{navedi splet|url=http://www.clevelandleader.com/node/9529|title=Zadnji singl Taylor Swift, »White Horse«, ji pomaga priti do trikratne platinaste certifikacije|publisher=The Cleveland Leader|accessdate=4.4.2009|archive-date=2009-04-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20090403080917/http://www.clevelandleader.com/node/9529|url-status=dead}}</ref> »Forever & Always«, še ena pesem iz albuma, temelji na razmerju Taylor Swift s pevcem [[Joe Jonas|Joeom Jonasom]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.okmagazine.com/news/view/10255 |title=Taylor Swift glede Joea Jonasa: »Ne govoriva več.« |publisher=Okmagazine.com |date=12.11.2008 |accessdate=20.9.2009}}</ref> Bila je prva glasbenica v zgodovini Nielsen SoundScan-a, ki je uspela na lestvico Top 10 uvrstiti dva izmed svojih albumov.<ref name="Market Watch"/> Bila je tudi prva ženska glasbena ustvarjalka, ki ji je album na lestvici The Billboard 200 uspelo obdržati kar osem tednov. Sredi januarja 2009 je Taylor Swift postala tudi prva country glasbenica, katere tri pesmi so si poslušalci naložili v več kot dveh milijonih izvodov.<ref>{{navedi splet|url=http://new.music.yahoo.com/blogs/chart_watch/26539/week-ending-jan-11-2009-eat-your-heart-out-loretta-lynn/;_ylt=AjYc3Quc8Qq2YNOKdIEacz_zvSUv|title=Konec tedna 11. januar 2009: Iztrgaj si srce, Loretta Lynn!|date=14.1.2009 |publisher=Yahoo Music Blog (napisal Paul Grein)|accessdate=15.1.2009}}</ref> Taylor Swift je dosegla naslov Billboardega »najboljšega ustvarjalca country glasbe« in »najboljšega tekstopisca country glasbe« leta 2008; je tudi najbolje prodajana country ustvarjalka leta 2008.<ref>{{navedi splet|url=http://www.countrystandardtime.com/news/newsitem.asp?xid=2402|title=Taylor Swift doseže 5 milijonov prodanih del in pristane na vrhu Billboardovih lestvic|date=17.12.2008|publisher=Country Standard Time|accessdate=18.12.2008}}</ref> Dosegla je sedmo od desetih mest najbolje prodajanih glasbenikov vseh vrst. Albuma ''Fearless'' in ''Taylor Swift'' sta dosegla prvo in drugo mesto na lestvici Canadian Country Albums Chart ob koncu leta.<ref>{{navedi splet|url=http://www.bigmachinerecords.com/index.cfm?id=6&viewStory=206|title=Taylor Swift pristane na vrhu lestvice Canadian Country Albums Chart ob koncu leta 2008 z dvema CD-jema|date=14.1.2009|publisher=Big Machine Records|accessdate=15.1.2009|archive-date=2009-06-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20090606165911/http://www.bigmachinerecords.com/index.cfm?id=6&viewStory=206|url-status=dead}}</ref> Pela je tudi v tretji igri na prireditvi [[Star-Spangled Banner]], [[World Series]] v [[Filadelfiji]] 25. oktobra 2008. [[Slika:Taylor Swift Cavendish.JPG|thumb|right|upright|Taylor Swift kot glavna pevka med nastopom na glasbenem festivalu [[Cavendish Beach Music Festival]] leta 2010 v [[Prince Edward Island]]u, [[Kanada]].]] V januarju 2009 je Tayor Swift potrdila svojo prvo turnejo. Poimenovala jo je [[Fearless Tour]] 2009 in po načrtih naj bi potekala v 52 mestih v 38 različnih državah po [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] in [[Kanada|Kanadi]], trajala pa naj bi šest mesecev. Turneja se je pričela 23. aprila 2009 v [[Evansville, Indiana|Evansvilleu]], [[Indiana]]. Še istega meseca se je Taylor Swift kot glasbeni gost pojavila v oddaji ''[[Saturday Night Live (sezona 34)|Saturday Night Live]]''.<ref>{{navedi splet|url=http://blog.cmt.com/2009-01-06/taylor-swift-makes-saturday-night-live-history/|title=Taylor Swift postane del zgodovine oddaje Saturday Night Live|date=6.1.2009|publisher=CMT|accessdate=8.1.2009|archive-date=2009-01-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20090118161248/http://blog.cmt.com/2009-01-06/taylor-swift-makes-saturday-night-live-history/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.mtv.com/news/articles/1602347/20090108/swift__taylor.jhtml|title=Taylor Swift še vedno 'ne more verjeti', da bo na 'SNL'-ju|date=8.1.2009|publisher=MTV|accessdate=8.1.2009|archive-date=2009-12-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20091230130110/http://www.mtv.com/news/articles/1602347/20090108/swift__taylor.jhtml|url-status=dead}}</ref> S tem je postala tudi najmlajša country glasbenica, kar se jih je kdaj pojavilo v tej oddaji. 6. februarja 2009 so se začele prodajati vstopnice za njeno turnejo in vse so se prodale v pičlih dveh minutah.<ref>{{navedi splet|url=http://sev.prnewswire.com/entertainment/20090206/CL6790006022009-1.html|title=Taylor Swift razproda vstopnice za koncert v Los Angelesu, v cenrtu Staples Center v komaj dveh minutah|date=6.2.2009|publisher=Big Machine Records|accessdate=16.2.2009}}</ref> Vstopnice, ki so prišle na trg na [[Madison Square Garden]] čez en teden so za prodajo potrebovale še manj: samo eno minuto.<ref>{{navedi splet|url=http://tristatehomepage.com/content/fulltext/?cid=56162|title=Vstopnice za koncert Taylor Swift so pošle še preden jih je imela večina sploh priložnost kupiti |date=13.2.2009|publisher=Tristate Homepage|accessdate=16.2.2009}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.courierpress.com/news/2009/feb/13/taylor-swift-tickets-gone-flash/|title=Vstopnice za koncert Taylor Swift so odšle|date=13.2.2009|publisher=Courier Press|accessdate=16.2.2009|archive-date=2009-02-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20090216001026/http://www.courierpress.com/news/2009/feb/13/taylor-swift-tickets-gone-flash/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.kait8.com/Global/story.asp?S=9844040&nav=0jsh|title=Vstopnice za koncert Taylor Swift se prodajo gladko (Jonesboro, AR)|date=14.2.2009|publisher=KAIT 8|accessdate=16.2.2009|archive-date=2009-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20090608022517/http://www.kait8.com/Global/story.asp?S=9844040&nav=0jsh|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.sunherald.com/news/local/story/1138964.html|title=Vstopnice gladko romajo v roke čakajočih|date=13.2.2009|publisher=Sun Herald|accessdate=16.2.2009|archive-date=2009-02-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20090217110642/http://www.sunherald.com/news/local/story/1138964.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.cjbk.com/news/music/87/894735|title=Koncert Taylor se hitro razproda|date=17.3.2009|publisher=CJBK|accessdate=19.3.2009|archive-date=2009-06-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20090615033712/http://www.cjbk.com/news/music/87/894735|url-status=dead}}</ref> 8. februarja 2009 je skupaj z [[Miley Cyrus]] Taylor Swift na 51. podelitvi nagrad [[Grammy]] zapela pesem »[[Fifteen (pesem)|Fifteen]]«, novo pesem iz svojega drugega albuma, ''Fearless''.<ref>{{navedi splet|url=http://tvbythenumbers.com/2009/01/16/saturday-night-live-scores-its-top-numbers-since-the-november-election/10990|title=‘Saturday Night Live’ pristane med najbolje gledanimi oddajami od novemberskih izidov|date=16.1.2009|publisher=NBC - Izidi za novinarje|accessdate=1.2.2009|archive-date=2009-03-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20090330145942/http://tvbythenumbers.com/2009/01/16/saturday-night-live-scores-its-top-numbers-since-the-november-election/10990|url-status=dead}}</ref> Njen singl »Love Story« je kasneje, ob koncu tedna 8. februarja, postal največkrat naložena country pesem vseh časov, dosegel pa je tudi prvo mesto na lestvici [[Mainstream Top 40]].<ref>{{navedi splet|url=http://new.music.yahoo.com/blogs/chart_watch/28616/week-ending-feb-8-2009-shadys-back-tell-a-friend/;_ylt=AiacmGGJ0IQmdWNGj9txZWzzvSUv|title=Konec tedna 8. februar 2009: »Shady's Back (Tell A Friend)«|date=11.2.2009|publisher=Yahoo Music Blog (napisal Paul Grein)|accessdate=12.2.2009}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/bbcom/chart-beat-bonus/chart-beat-flo-rida-atlantic-mac-mcanally-1003943129.story|title=»Ljubezen« se pridruži klubu|date=19.2.2009|publisher=Billboard|accessdate=28.2.2009}}</ref> To mesto je kasneje septembra 2009 dobila tudi njena pesem »[[You Belong with Me]]«, ki pa je bila šele druga country pesem na vrhu lestvice v zgodovini. Od izida svojega drugega albuma je Taylor Swift posnela tudi pesem »[[Crazier]]« in sicer kot [[soundtrack]] za [[film]] ''[[Hannah Montana (film)|Hannah Montana]]'', v katerem se je pojavila tudi Taylor Swift. Na 44. podelitvi nagrad [[Academy of Country Music Awards]] je Taylor Swift prejela nagrado za glasbeni album leta in sicer tako kot njegova ustvarjalka tudi kot njegova [[producent]]ka. Je najmlajša oseba, kar jih je kdaj dobilo ACM-jevo nagrado za ''album leta''. Za tem ji je ta ista organizacija podarila še več nagrad in sicer zato, ker je v letu 2008 prodala več albumov kot katerikoli drug glasbenik iz katerega koli žanra, zaradi prebojnega uspeha njenega prvega albuma in zaradi svetovnih dosežkov njene uspešnice »[[Love Story (pesem, Taylor Swift)|Love Story]]«. Organizacija ji je pripisala tudi zasluge za to, da je med poslušalci countryja sedaj čedalje več mladih.<ref>{{navedi splet|url=http://sev.prnewswire.com/music/20090406/CL9518106042009-1.html|title=Taylor Swift dobi nagrado za album leta na podelitvi nagrad Academy of Country Music Awards|date=6.4.2009|publisher=Big Machine Press Release|accessdate=7.4.2009|archive-date=2009-04-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20090416165833/http://sev.prnewswire.com/music/20090406/CL9518106042009-1.html|url-status=dead}}</ref> Pozno v aprilu 2009 je Taylor Swift prodala 14 milijonov kopij albuma prek interneta in posnela tudi tri melodije za mobilni telefon.<ref>{{navedi splet|url=http://www.fiercemobilecontent.com/story/verizon-wireless-inks-taylor-swift-content-exclusive/2009-04-29|title=Verizon Wireless objavi ekskluzivno tekmovanje za Taylor Swift|date=29.4.2009|publisher=Fierce Mobile Content|accessdate=29.4.2009|archive-date=2009-05-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20090502162002/http://www.fiercemobilecontent.com/story/verizon-wireless-inks-taylor-swift-content-exclusive/2009-04-29|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Taylor Swift St. Louis 04.25.09.JPG|thumb|left|Taylor Swift 25. aprila 2009 med nastopom]] V juniju 2009 je Taylor Swift zapela pesem »Thug Story«, parodijo na pesem »Love Story«, skupaj s [[T-Pain]]om na podelitvi nagrad CMT Music Awards. Na tej podelitvi je dobila dve nagradi in sicer nagrado za »najboljši videospot ženske ustvarjalke leta« in za »najboljši videospot leta«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.tvguide.com/News/Taylor-Swift-Brad-1006975.aspx|title=Taylor Swift in Brad Paisley dobita veliko nagrad na podelitvi nagrad CMT Awards|publisher=TVGuide.com|accessdate=17. junij 2009}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://kotaku.com/5329622/taylor-swift-shakes-her-polys-in-band-hero|title=Pesmi Taylor Swift se pojavijo v videoigri 'Band Hero'|publisher=Kotaku|date=4.8.2009|accessdate=10.8.2009}}</ref> 6. septembra 2009 je na svojem [[blog]]u na [[MySpace]]u potrdila, da bo njen album, ''Fearless'' 27. oktobra izdal še šest novih pesmi. Potrdila je tudi, da bodo izdane tudi fotografije iz njene turneje.<ref>{{navedi splet|url=http://blogs.myspace.com/index.cfm?fuseaction=blog.view&friendId=27612962&blogId=508937979 |title=Myspace.com |publisher=Blogs.myspace.com |date= |accessdate=20.9.2009}}</ref> 28. aprila 2009 je Taylor Swift priredila brezplačen manjši privatni koncert za študente šole [[Bishop Ireton High School]], majhne [[katoličani|katoliške šole]] v [[Alexandria, Virginija|Alexandriji]], [[Virginija]] in sicer po tem, ko so študentje zmagali na nacionalnem spletnem tekmovanju, imenovanem [[Verizon Wireless]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2009/04/28/AR2009042803919.html|title=Taylor Swift osupi študente šole Bishop Ireton High School, Alexandria}}</ref> Študentje so namreč Verizonu med en mesec dolgim tekmovanjem poslali kar 19.000 sporočil. 8. oktobra 2009 je Taylor Swift potrdila, da se bo njena razprodana turneja ''Fearless Tour'' v še sedemintrideset dodatnih mest Severne Amerike vrnila v letu 2010. [[Slika:Keithtaylor 049.JPG|thumb|right|Taylor Swift nastopa med turnejo ''Fearless'' v avgustu 2009]] Dobila je tudi pet nagrad [[American Music Awards]]: za »ustvarjalca leta«, za »najljubšo Pop/Rock žensko ustvarjalko«, za »najljubšo country žensko ustvarjalko«, za »najljubši country album« (''Fearless'') in za »najboljšega odraslega ustvarjalca«.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.buzzsugar.com/6349388 |title=Potrjeni zmagovalci na podelitvi nagrad American Music Awards leta 2009 |accessdate=2010-02-13 |archive-date=2010-01-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100106130109/http://www.buzzsugar.com/6349388 |url-status=dead }}</ref> 2. decembra 2009 je prejela nominacije za nagrado Grammy v kategorijah: za »založbo leta«, za »pesem leta«, za »najboljši pop nastop« leta (»You Belong with Me«), za »najboljšo žensko pevko leta«, za »najboljšo country pesem leta« (»White Horse«), za »najboljšo pevko leta« (»Breathe«), za »najboljši album leta« (''Fearless'') in za »najboljši country album leta« (''Fearless'').<ref>{{Navedi splet |url=http://news-briefs.ew.com/2009/12/02/grammy-nominations/ |title=Beyonce in Taylor Swift vodita v številu nominacij za Grammyja |accessdate=2010-02-13 |archive-date=2010-01-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100106070640/http://news-briefs.ew.com/2009/12/02/grammy-nominations/ |url-status=dead }}</ref> Proti koncu leta 2009 jo je [[revija]] ''[[Associated Press]]'' imenovala za »ustvarjalko leta«.<ref>{{navedi splet|url=http://news.yahoo.com/s/ap/20091221/ap_en_mu/us_ap_entertainer_of_the_year|title=Taylor Swift voted AP entertainer of the year|publisher=Associated Press|date=21.12.2009|accessdate=11.1.2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091225010201/http://news.yahoo.com/s/ap/20091221/ap_en_mu/us_ap_entertainer_of_the_year|archivedate=2009-12-25|url-status=live}}</ref> ''Fearless'' je bil najbolje prodajan album leta 2009 in v ZDA je v enem letu prodal več kot 3,2 milijonov kopij. Pesmi »You Belong With Me« in »Love Story« sta na lestvici Nielsen's BDS Top 10 Most Played Songs dosegli prvo in drugo mesto.<ref name="PR Newswire">{{navedi splet|url=http://www.prnewswire.com/news-releases/nielsen-soundscan-lists-taylor-swift-as-the-top-selling-digital-artist-in-history-80965892.html|title=Nielsen SoundScan Taylor Swift imenuje za najbolje digitalno prodajano ustvarjalko vseh časov|publisher=PR Newswire|date=7.1.2010 |accessdate=11.1.2010}}</ref> Bila je uvrščena tudi na vrh lestvice 2009 Top 10 Artist Airplay in na vrh lestvice Top 10 Artist Internet Streams.<ref>{{navedi splet|url=http://www.prnewswire.com/news-releases/nielsen-soundscan-lists-taylor-swift-as-the-top-selling-digital-artist-in-history-80965892.html|title=Nielsen SoundScan Taylor Swift imenuje za digitalno najbolje prodajano ustvarjalko vseh časov|publisher=PR Newswire|date=7.1.2010 |accessdate=11.1.2010}}</ref> [[Slika:Taylor Swift at 2009 MTV VMA's 2.jpg|thumb|left|upright|Taylor Swift nastopa na podelitvi nagrad MTV VMA]] 14. julija 2009 so potrdili, da bo Taylor Swift 13. septembra tistega leta nastopala na podelitvi nagrad [[MTV Video Music Awards]]. »Tako sem vznemerjena, ker me MTV vabi, da bi nastopala, ker mislim, da bo letošnja podelitev nekaj posebnega!« začne Swiftova. »Naravnost obožujem, ko v nastop vključim tudi nekoliko teatralnosti in MTV to umetnikom vedno dovoli!« je povedala. »Na MTV-ju so tako dobri do mene, ne bi se mogla bolj veseliti tega nastopa, kot se že!« To je povedala, ko je na podelitvi nagrad prejela nagrado MTV Video Music Award.<ref name="msnbc.msn.com">{{navedi splet|title=Kanye pokliče Taylor Swift po pojavu v oddaji ''View''|publisher=[[The Associated Press]]/MSNBC|date=15.9.2009|accessdate=16.9.2009|url=http://www.msnbc.msn.com/id/32861800/ns/entertainment-music/}}</ref> Oddaja je izšla 13. septembra 2009 na [[MTV]]-ju z [[Britanci|britanskim]] [[komedijant]]om [[Russell Brand|Russellom Brandom]], ki je oddajo gostil že drugo leto.<ref>{{navedi splet|author=Beville Darden|url=http://www.theboot.com/2009/07/14/taylor-swift-to-perform-at-vmas/ |title=Taylor Swift bo nastopila na podelitvi nagrad VMA Awards |publisher=Theboot.com |date=14.7.2009 |accessdate=20.9.2009}}</ref> Med njenim zahvalnim govorom za nagrado za najboljši videospot ženske ustvarjalke (ki ga je dobila za videospot za pesem »You Belong with Me«), ji je [[pevec]]/[[raper]] [[Kanye West]] vzel mikrofon iz rok in rekel, da je videospot pevke [[Beyoncé Knowles|Beyoncé]] za pesem »[[Single Ladies (Put a Ring on It)]]«, ki je bil nominiran v isti kategoriji, »eden izmed najboljših videospotov vseh časov«. Javnost je njegovo »odkritost« sprejelo precej negativno.<ref name="rollingstone.com">{{navedi splet|url=http://www.rollingstone.com/rockdaily/index.php/2009/09/13/kanye-west-storms-the-vmas-stage-during-taylor-swifts-speech/?rand=84857|title=Kanye West stopi na oder na podelitvi nagrad VMA Awards med zahvalnim govorom Taylor Swift|date=13.9.2009|publisher=Rolling Stone|accessdate=13.9.2009|archive-date=2009-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20090922170945/http://www.rollingstone.com/rockdaily/index.php/2009/09/13/kanye-west-storms-the-vmas-stage-during-taylor-swifts-speech/?rand=84857|url-status=dead}}</ref><ref name="latfallout">{{navedi novice|url=http://www.latimes.com/entertainment/news/music/la-et-kanye-fallout15-2009sep15,0,4346169.story|title=Kanye West izrazi opravičilo Taylor Swift preko svojega bloga in v oddaji ''The Jay Leno Show''|date=15.9.2009|work=Los Angeles Times|accessdate=15.9.2009}}</ref> Mikrofon je sicer vrnil Taylor Swift, vendar slednja ni uspela dokončati svojega govora.<ref name=rollingstone.com/><ref>{{navedi novice|url=http://www.mtv.com/news/articles/1621389/20090913/west_kanye.jhtml|title=Kanye West stopi na oder podelitve nagrad VMA Awards med govorom Taylor Swift ob sprejemu nagrade|last=Rodriguez|first=Jayson|date=13.9.2009|publisher=MTV News|accessdate=14.9.2009|archive-date=2010-12-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20101213065632/http://www.mtv.com/news/articles/1621389/20090913/west_kanye.jhtml|url-status=dead}}</ref> Ko je Beyoncé kasneje dobila nagrado za videospot za pesem »Single Ladies (Put a Ring on It)«, je Taylor Swift poklicala nazaj na oder, kjer je ta lahko dokončala svoj govor.<ref name=rollingstone.com/><ref>{{navedi novice|url=http://www.hollywoodreporter.com/hr/content_display/news/e3idc1bbdb02d3e92062c423efbf6ec0c48|title=Kanye West povzroči kontroverznost na podelitvi nagrad VMA Awards|last=Szalai|first=Georg|date=13.9.2009|publisher=[[Hollywood Reporter]]|accessdate=14.9.2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090922191846/http://www.hollywoodreporter.com/hr/content_display/news/e3idc1bbdb02d3e92062c423efbf6ec0c48|archivedate=2009-09-22|url-status=live}}</ref> Temu škandalu je sledilo opravičilo Kanya Westa za nasilni nastop, ki ga je kasneje objavil na svojem blogu (in ga nazadnje tudi izbrisal).<ref name=rollingstone.com/> Veliko medijev ga je zaradi nastopa precej kritiziralo,<ref name=latfallout/><ref>{{navedi splet|url=http://www.mtv.com/ontv/vma/2009/best-female-video/|title=2009 MTV Video Music Awards - Najboljši ženski videospot|publisher=MTV.com|accessdate=15.9.2009|archive-date=2010-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20100303052537/http://www.mtv.com/ontv/vma/2009/best-female-video/|url-status=dead}}</ref><ref name="Cnn.com">{{navedi novice|first=Lisa|last=Respers|title=Jeza zaradi Kanyea Westa na podelitvi nagrad MTV Awards|date=14.9.2009|accessdate=15.9.2009|publisher=CNN|url=http://www.cnn.com/2009/SHOWBIZ/09/14/kanye.west.reaction/index.html}}</ref><ref name="MTV">{{navedi splet|title=Adam Lambert, Donald Trump in Joe Jackson skritizirajo govor Kanyea Westa na podelitvi nagrad VMA Awards|publisher=MTV|date=13.9.2009|accessdate=13.9.2009|url=http://www.mtv.com/news/articles/1621475/.../swift__taylor.jhtml|archive-date=2010-02-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20100207040009/http://www.mtv.com/news/articles/1621475/.../swift__taylor.jhtml|url-status=dead}}</ref><ref name="MTV.Com">{{navedi splet|first1=Shaheem|last1=Reid|first2=Rahman|last2=Dukes|title=50 Cent skritizira odkritost Kanyea Westa na podelitvi nagrad VMA Awards|date=15.9.2009|publisher=MTV|accessdate=15.9.2009|url=http://www.mtv.com/news/articles/1621544/20090915/50_cent.jhtml|archive-date=2009-10-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20091004085107/http://www.mtv.com/news/articles/1621544/20090915/50_cent.jhtml|url-status=dead}}</ref> celo predsednik Združenih držav Amerike, [[Barack Obama]] je v neuradnem pogovoru izjavil, da njegov pristop ni bil najbolj primeren.<ref name="politico.com">{{navedi splet|first=Patrick|last=Gavin|title=Obama Kaynea označi za »bedaka«|publisher=[[The Politico]]|date=15.9.2009|accessdate=15.9.2009|url=http://www.politico.com/click/stories/0909/did_obama_call_kanye_a_jackass.html|archive-date=2010-02-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20100209044435/http://www.politico.com/click/stories/0909/did_obama_call_kanye_a_jackass.html|url-status=dead}}</ref><ref name="people.com">{{navedi splet|title=Audio: Predsednik Obama Kanyea Westa imenuje za »bedaka«|date=15.9.2009|accessdate=16.9.2009|publisher=[[People (magazine)|People]]|url=http://www.people.com/package/article/0,,20302940_20304704,00.html|archive-date=2012-12-05|archive-url=https://archive.today/20121205110150/http://www.people.com/package/article/0,,20302940_20304704,00.html|url-status=dead}}</ref><ref name="www.foxnews.com">{{navedi splet|title=Obama Kaynea Westa označi za »bedaka«|date=15.9.2009|accessdate=16.9.2009|publisher=[[Fox News Channel|Fox News]]|url=http://www.foxnews.com/politics/2009/09/15/obama-calls-kanye-west-jackass/}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Obama Kaynea označi za »bedaka« -- Audio posnetek|publisher=[[TMZ]]|date=15.9.2009|accessdate=15.9.2009|url=http://www.tmz.com/2009/09/15/obama-calls-kanye-a-jackass/}}</ref> Kasneje je objavil drugo opravičilo, spet na svojem blogu, in dan po škandalu se je prišel publiki javno opravičiti v oddajo ''[[The Jay Leno Show]]''.<ref name="latfallout"/> [[Slika:Taylor Swift 2009 MTV VMA.jpg|thumb|upright|right|Taylor Swift na MTV Video Music Awards s svojo nagrado v letu 2009.]] 15. septembra 2009 je Taylor Swift o vsem skupaj odkrito spregovorila na ''[[The View (serija)|The View]]''. Vprašali so jo, kakšno je njeno mnenje o dogodku in rekla je: {{navedek|No, takrat sem si mislila nekaj takšnega kot: 'O, super, ne morem verjeti, da sem zmagala, to je enkratno! Grem na oder, da se zahvalim vsem svojim oboževalcem. Oh, Kanye West je tukaj. V redu frizura! Kaj pa delaš tam?' In potem: 'Auč! Najbrž ne bom dobila priložnosti, da bi se zahvalila oboževalcem.'<ref name="MTV.com">{{navedi splet|first=Jocelyn|last=Vena|title=Taylor Swift pove oddaji ''The View'', da Kanye West še ni stopil v stik z njo. Country govori o svoji reakciji na incident na podelitvi nagrad VMA Awards.|date=15.9.2009|publisher=MTV|accessdate=15.9.2009|url=http://www.mtv.com/news/articles/1621550/2009915/swift__taylor.jhtml|archive-date=2010-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20100328130534/http://www.mtv.com/news/articles/1621550/2009915/swift__taylor.jhtml|url-status=dead}}</ref><ref name="nypost.com">{{navedi splet|title=Taylor Swift v oddaji ''The View,'' sprejme Kanyeovo opravičilo|publisher=New York Post|date=15.9.2009|accessdate=15.9.2009|url=http://www.nypost.com/p/blogs/tvblogs/taylor_swift_visits_the_view_accepts_iW7OOuj6BQpLe1oX8TVFNM|archiveurl=https://archive.today/20121205044335/http://www.nypost.com/p/blogs/tvblogs/taylor_swift_visits_the_view_accepts_iW7OOuj6BQpLe1oX8TVFNM%23axzz2E9KT3xdd|archivedate=2012-12-05|url-status=live}}</ref>}} Swiftova je povedala tudi, da West z njo osebno ni govoril že od podelitve nagrad.<ref name=nypost.com/> Po pojavu v ''The View'' se ji je Kanye West tudi osebno opravičil; Taylor je opravičilo sprejela.<ref name=msnbc.msn.com/><ref name=nypost.com/> 11. novembra 2009 je Taylor Swift postala najmlajša oseba, kar jih je kdaj dobilo nagrado [[Country Music Association Awards|Country Music Association Award]] za »ustvarjalca leta«. Bila je tudi ena od le šestih žensk, ki so dobile to nagrado.<ref>{{navedi novice|url=http://www.foxnews.com/entertainment/2009/11/11/taylor-swift-wins-cma-entertainer-year/|title=Taylor Swift dobi nagrado CMA za ustvarjalca leta|publisher=foxnews.com|accessdate=17.4.2010 | date=11.11.2009}}</ref> 14. novembra 2009 je bila Taylor Swift proglašena za največkrat uvrščeno žensko ustvarjalko na lestvico [[Billboard Hot 100]] skupaj z osmimi singli, ki so naknadno izšli v njenem albumu ''Fearless'': »Jump Then Fall« na desetem mestu, »Untouchable« na devetnajstem mestu, »The Other Side of the Door« na dvaindvajsetem mestu, »Superstar« na sedemindvajsetem mestu in »Come in With the Rain« na tridesetem mestu ter s tremi že izdanimi singli, »You Belong with Me« (štirinajsto mesto), »Forever & Always«, ki se je naknadno uvrstil na štiriintrideseto mesto in »Fifteen« (šestinštirideseto mesto).<ref>{{navedi splet |last=Anderson |first=Kyle |url=http://www.mtv.com/news/articles/1625567/20091105/story.jhtml |title=Taylor Swift podre še en rekord s pesmijo iz albuma ''Fearless'' - Novica &#124; Novice o glasbi, slavnih osebah in ustvarjalcih &#124; MTV News |publisher=Mtv.com |date=5.11.2009 |accessdate=30.12.2009 |archive-date=2010-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100109102442/http://www.mtv.com/news/articles/1625567/20091105/story.jhtml |url-status=dead }}</ref> Pesem »[[Two Is Better Than One]]« izvajalcev [[Boys Like Girls]], v kateri je nastopala tudi Swiftova, je dosegla osemdeseto mesto na lestvici Billboard Hot 100. To je pomenilo, da si je Taylor Swift priborila priznanje za največje število pesmi ženske izvajalke na lestvici Billboard Hot 100 vseh časov.<ref>http://www.billboard.com/#/news/derulo-tops-hot-100-but-swift-swoops-in-1004033394.story</ref> Ko je pesem »Fifteen« dosegla osemintrideseto mesto na lestvici Top 40 21. novembra tistega leta, je Taylor Swift takoj za [[Beyoncé Knowles]], ki ima na lestvici trenutno na lestvici devetnajst pesmi, postala na to lestvico največkrat uvrščena ženska ustvarjalka.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.thesuntimes.com/opinions/columnists/x1689197199/Without-out-a-doubt-2009-was-Taylor-Swift-s-year |title=arhivska kopija |accessdate=2010-02-13 |archive-date=2010-01-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100111051700/http://www.thesuntimes.com/opinions/columnists/x1689197199/Without-out-a-doubt-2009-was-Taylor-Swift-s-year |url-status=dead }}</ref> Pesem »Two Is Better Than One« banda Boys Like Girls in pesem [[John Mayer|Johna Mayerja]] »Half of My Heart« (pri snemanju obeh je sodelovala tudi Taylor Swift) sta na lestvici Top 40 najprej zasedli štirideseto in petindvajseto mesto, kasneje pa še enaindvajseto in dvaindvajseto. Album ''[[Fearless (album, Taylor Swift)|Fearless]]'' je bil tudi najbolje prodajan album v Združenih državah Amerike leta 2009, saj je prodal več kot 3,2 milijona izvodov v tistem letu. Taylor Swift je s pesmimi »You Belong With Me« in »Love Story« dobila prvo in drugo mesto Nielsenove lestvice »BDS-jevih deset največkrat predvajanih pesmi (vseh žanrov)«. Leta 2009 je pristala tudi na vrhu lestvice »prvih deset preko radia največkrat predvajanih glasbenikov«, saj so njene pesmi predvajali okoli 1,29 milijonkrat, in »prvih deset glasbenikov, največkrat predvajanih preko interneta«, kjer so njene pesmi zavrteli okoli šestinštirideset milijonkrat.<ref name="PR Newswire"/> === 2010–2012: ''Speak Now'' === [[Slika:Taylor Swift 2010.jpg|thumb|left|200px|Taylor Swift med nastopom s kitaro v januarju 2010]] 19. januarja 2010 je izdala svoj novi singl, »[[Today Was a Fairytale]]«, ki si ga je mogoče naložiti prek [[iTunes]]a. Pesem je tudi [[soundtrack]] za film ''[[Valentinovo (film)|Valentinovo]]'', v katerem igra tudi ona. Zasedla je drugo mesto na lestvici Billboard Hot 100,<ref>{{navedi splet|url= http://www.billboard.com/#/news/taylor-swift-swipes-female-download-record-1004062461.story|title= Taylor Swift podre rekord za najbolje preko spleta prodajane pesmi ženske ustvarjalke; Haiti Tracks Chart|author= Silvio Pietroluongo|date= 27.1.2009|publisher= Billboard.com|accessdate= 29.1.2009}}</ref> šesto na Top 10 in triindvajseto mesto na Top 40. Samo v januarju si je pesem prek interneta naložilo več kot 325.000 ljudi.<ref>{{navedi splet |url=http://www.nationalledger.com/artman/publish/article_272630187.shtml |title=Rekord Taylor Swift za največkrat naložene pesmi - Country pevka premaga Britney Spears |work=National Ledger |date=31. januar 2010 |accessdate=4. februar 2010 |archive-date=2010-02-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100203214936/http://www.nationalledger.com/artman/publish/article_272630187.shtml |url-status=dead }}</ref> Pesem je dosegla prvo mesto na lestvici [[Canadian Hot 100]], kar je prvi hit Taylor Swift na [[Kanada|kanadski]] lestvici. Taylor Swift je v letu 2010 dobila nagrado [[People's Choice Award]] za najboljšo žensko ustvarjalko.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.people.com/people/article/0,,20334860,00.html |title=Sandra Bullock in Taylor Swift dobita več nagrad na podelitvi nagrad People's Choice Awards |accessdate=2010-02-13 |archive-date=2010-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100110054548/http://www.people.com/people/article/0,,20334860,00.html |url-status=dead }}</ref> V februarju 2010 je potrdila, da bo turnejo [[Fearless Tour]] prepeljala še v pet mest v [[Avstralija|Avstraliji]]. Na turneji bo nastopal tudi band [[Gloriana (glasbena skupina)|Gloriana]].<ref>{{navedi novice | title =Taylor Swift FEARLESS TOUR 2010| work = | publisher =Ticketek | date = | url = http://premier.ticketek.com.au/shows/show.aspx?sh=TAYLORSW10&searchId=464a7869-8d63-4190-a249-e63b830df60d| accessdate = 8.1.2010}}</ref> Na 52. podelitvi Grammy nagrad je Taylor Swift prejela nagrado za najboljši nastop ženske ustvarjalke, za »najboljšo country pesem« (»White Horse«) in za »album leta« (''Fearless'').<ref>{{Navedi splet |url=http://www.peoplestylewatch.com/people/stylewatch/package/article/0,,20332903_20336343,00.html |title=Grammyji 2010: Zmagovalci & nominiranci |accessdate=2010-02-13 |archive-date=2016-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303192051/http://www.peoplestylewatch.com/people/stylewatch/package/article/0,,20332903_20336343,00.html |url-status=dead }}</ref> Med odhodom v zaoderje je Taylor Swift po nesreči spustila enega izmed svojih štirih Grammyjev in ga razbila.<ref>http://new.music.yahoo.com/blogs/awards/40068/taylor-swifts-big-grammy-fumbleother-memorable-moments/</ref> Na podelitvi je tudi nastopala in sicer v [[duet]]u s [[Stevie Nicks]]. Njeno petje je bilo večkrat kritizirano,<ref>{{navedi splet|url=http://www.tennessean.com/article/20100203/COLUMNIST0501/2030342/1005/ENTERTAINMENT/Taylor+Swift+s+label+chief+responds+to+Grammy+criticism|title=Vodja založne Taylor Swift se odzove na kritike glede njenega nastopa na Grammyjih|work=The Tennessean|date=3.2.2010|accessdate=7.2.2010}}</ref> blogerka LA Timesa, Ann Powers, ga je na primer označila za »presenetljivo slabo«.<ref>{{navedi splet|url=http://latimesblogs.latimes.com/music_blog/2010/01/ann-powers-on-the-2010-grammy-awards.html|title=Ann Powers glede Grammyjev 2010: Vse se ne vrti okoli glasbe|work=Pop & Hiss: The L.A. Times music blog|date=31.1.2010|accessdate=7.2.2010}}</ref> Taylor Swift je že skoraj končala s snemanjem pesmi za svoj naslednji glasbeni album.<ref>[http://www.rollingstone.com/music/news/14639/81142 Taylorin čas: Druženje s Taylor Swift] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100824163112/http://www.rollingstone.com/music/news/14639/81142 |date=2010-08-24 }} - Pridobljeno 25. januarja 2010, 11:08, Rolling Stone.com</ref> V sredini julija leta 2010 je revija ''[[Billboard (revija)|Billboard]]'' razkrila, da se bo novi glasbeni album Taylor Swift imenoval ''[[Speak Now]]'' in da bo izšel 25. oktobra 2010. Pesmi z albuma je napisala popolnoma sama in sicer v Arkansasu, New Yorku, Bostonu in Nashvilleu, album pa bo ko-produciral [[Nathan Chapman (glasbeni producent)|Nathan Chapman]]. V sredo, 4. avgusta 2010, je preko interneta izšel glavni singl iz albuma, imenovan »[[Mine (pesem)|Mine]]«. Založba Big Machine Records se je odločila, da bo pospešila izid prvega singla. === 2012–2014: ''Red'' === [[File:Taylor Swift - Red Tour 13.jpg|thumb|Taylor Swift na Red turneji leta 2013.]] 13. avgusta je zvezdnica priredila 'live webchat', v katerem je odgovarjala na vprašanja oboževalcev. Povedala je tudi naslov četrtega albuma - ''Red''. Na isti dan je izšel tudi singl »We Are Never Ever Getting Back Together«, ki ga je zvezdnica predtavila na 'live webchat-u'. Pesem je že prvi teden po izidu doživela velik uspeh, saj se je uvrstila na prvo mesto [[Billboard Hot 100|US ''Billboard'' Hot 100]]. Oktobra je izšel drugi singl z naslovom »Begin Again«. Nekaj tednov po izidu te pesmi pa je izšel album z naslovom ''Red''. Album vsebuje 16 pesmi, če pa štejemo zraven ostale pesmi, ki so priložene drugi različici albuma je vseh skupaj 22 pesmi. V enem tednu je Taylor Swift prodala 1,21 miljonov kopij albuma, ter tako postala tretja ženska izvajalka, ki je prodala toliko kopij v enem tednu. Album je prav tako kot prvi singl »We are Never Ever Getting Back Together« doživel velik uspeh, saj se je povzpel na prvo mesto [[Billboard 200|US ''Billboard ''200]]. ''Red'' je 18. album v ZDA zgodovini, ki je v enem tednu prodal več kot milijon kopij. Postal pa je tudi najbolj prodajan country album leta 2012. Naslednji singlz albuma je izšel konec novembra z naslovom »I Knew You Were Trouble«. Za tem je Swift izdala še 4 single z naslovi »22«, »Red«, »Everything Has Changed«, »The Last Time«. Pesem »Everything Has Changed« je napisala in jo prav tako v duetu zapojeta z britanskim pevcem Ed-om Sheeran-om. »The Last Time« pa je napisala skupaj z Gary-em Lightbody-em. Turneja Red se je začela 13. marca 2013 ter končala 12. junija 2014. Leta 2021 je izdala novo različico albuma Red s podnaslovom Taylor's Version. Album vsebuje 30 skladb, med katerim je tudi desetminutna različica uspešnice All Too Well.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/popin/tuja-scena/taylor-swift-z-novim-starim-albumom-in-kratkim-filmom.html|title=Taylor Swift z novim starim albumom in kratkim filmom}}</ref> '''1989''' To je že Taylorin četrti album in tudi ta je bil hit. Zasedel je mesto najbolje prodajega albuma vseh časov.Na albumu se nahaja veliko hitov,kot Shake it off, Blank space in Style.To je tudi bil njen prvi cel pop album. === 2017: ''reputation'' === Konec avgusta je izšla prva izmed 15 pesmi iz njenega petega albuma. "Look What You Made Me Do" je izšla 24.8.2017, in že takoj imela velik uspeh. Videospot je izšel nekaj dni pozneje (27.8.2017), in v prvih 24. urah dosegel preko 40 milijonov ogledov, kar je trenutni rekord. Naslednja pesem iz albuma je "...Ready For It?", sledil je "Gorgeous" in "Call It What You Want". Album je izšel 10.11.2017. Na albumu je tudi pesem v sodelovanju z znanim raperjem Future, in Ed Sheeran, z naslovom "End Game". === Stil pisanja pesmi === Njen stil pisanja pesmi je avtobiografičen. Nekoč se je izrazila, da je, če poslušaš njene pesmi, »kot da bi bral moj dnevnik«.<ref name=LittleSunshine>{{navedi novice|url= http://www.nytimes.com/2009/12/06/t-magazine/womens-fashion/06well-swift.html?hp|title= Little Miss Sunshine|author= Lynn Hirschberg|date= 3.12.2009 |publisher= New York Times}}</ref> Pesem »Forever & Always« je na primer navdihnilo njeno razmerje z Joejem Jonasom,<ref name="youtube1">[http://www.youtube.com/watch?v=AMouCSGVhOs Taylor Swift govori o pesmi »Forever & Always« v radijskem intervjuju (posnetek na YouTubeu)]</ref> medtem ko je bila pesem »[[Hey Stephen]]« napisana po zgodbi nekega fanta, ki se ji je med snemanjem neke oddaje popolnoma odprl.<ref name=LittleSunshine/> Pesem »Fifteen« je bila napisana na podlagi izkušenj iz njenega prvega letnika v srednji šoli.<ref>{{navedi splet|url= http://www.dailymail.co.uk/home/you/article-1222172/Taylor-Swift--meteoric-rise-pops-brightest-new-star.html|title= Taylor Swift - meteorični vzpon najsvetlejše nove zvezde popa|author= Benji Wilson|date= 25.10.2009|publisher= Daily Mail|accessdate = 5.12.2009}}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://www.cmt.com/news/country-music/1591866/why-taylor-swifts-songwriting-sings.jhtml|title= CMT : Novice: Zakaj ima Taylor Swift lasten način pisanja pesmi?|publisher= www.cmt.com|accessdate= 24.12.2009|date= 30.7.2008|author= Alison Bonaguro|archive-date= 2013-03-25|archive-url= https://archive.today/20130325212847/http://www.cmt.com/news/country-music/1591866/why-taylor-swifts-songwriting-sings.jhtml|url-status= dead}}</ref> Pesmi osebne narave naj bi pritegnile največ pozornosti. Nekoč je Taylor Swift rekla: »Nekoč sem mislila, da se je težko povezati z ljudmi in se jim približati, a zdaj sem ugotovila, da bolj ko so tvoje pesmi osebne narave, bolj si povezan z ljudmi.«<ref>{{navedi splet|url= http://www.digitalspy.com/music/interviews/a145563/taylor-swift.html|title= Intervju: Taylor Swift|author= Nick Levine|date= 6.2.2009|publisher= Digital Spy|accessdate= 5.12.2009}}</ref> Dejstvo je, da so njene pesmi avtobiografične, tako da jih njeni oboževalci lahko raziščejo.<ref name="Jon Caramanica">{{navedi novice |url=http://www.nytimes.com/2008/11/09/arts/music/09cara.html?_r=1&adxnnl=1&pagewanted=print&adxnnlx=1261714625-cL2NnjvPlJDJSFtD7FqrAA |title=Glasba - Taylor Swift, Nashvilleova prva ženska mlade glasbe - NYTimes.com |publisher=www.nytimes.com |accessdate=24.12.2009|author= Jon Caramanica|date= 9.11.2008}}</ref> Taylor Swift je nekoč dejala: »Vsakega fanta, o komer sem napisala pesem, so moji oboževalci na MySpaceu tudi izsledili.«<ref name="Jon Caramanica"/> ''[[The New York Times]]'' je Taylor Swift opisal kot »eno izmed najboljših pop tekstopiscev, country pragmastitko, in dekle, ki je v stiku s svojim notranjim življenjem bolj kot kdorkoli izmed odraslih.«<ref>{{navedi novice|url=http://www.nytimes.com/2008/12/21/arts/music/21cara.html?_r=1|title=Zvok country glasbe |date=19.12.2008|publisher=The New York Times|accessdate=20.12.2008}}</ref> == Ostala dela == === Igralska kariera === [[Slika:TaylorSwiftApr09.jpg|thumb|right|upright|Taylor Swift na [[Hollywood]]ski [[premiera (dogodek)|premieri]] filma ''[[Hannah Monatana (film)|Hannah Montana]]'' v aprilu leta 2009.]] Kot najstnica je imela manjšo vlogo Pei Pei The Purple Panda v filmu [[Larry Schwarz|Larryja Schwarza]], ''Thumb Wrestling Federation''. V letu 2008 se je Taylor Swift kot igralka pojavila v videospotu Brada Paisleyja za pesem »[[Online (pesem)|Online]]«. V istem letu je posnela [[dokumentarni film]] z [[Def Leppard|Defom Leppardom]] za CMT z naslovom ''CMT Crossroads'', ki je premiero doživel 7. novembra tistega leta in zaslužil več kot 4,5 milijonov dolarjev, ter dokumentarec za [[MTV]] z naslovom ''MTV's Once Upon a Prom''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.cmtpress.com/pressreleases/details.cfm?PressReleaseID=1000465|title=CMT Crossroads: Def Leppard in Taylor Swift se pojavijo na CMT-ju|author=|publisher=CMT Press Release|date=11.11.2008|accessdate=16.3.2009|archive-date=2012-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20120225024456/http://www.cmtpress.com/pressreleases/details.cfm?PressReleaseID=1000465|url-status=dead}}</ref> Posnela je tudi 3D [[film]] s skupino [[Jonas Brothers]], ''Jonas Brothers: The 3D Concert Experience''. Ta film je izšel 27. februarja 2009 v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]]. Že v prvem tednu prevajanja je zaslužil 12.700.000 ameriških dolarjev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.comingsoon.net/news/movienews.php?id=53352|title=Madea zadrži glasbeno skupino Jonas Brothers|publisher=ComingSoon.net|date=2. marec 2009|accessdate=2010-02-13|archive-date=2009-03-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20090306102221/http://www.comingsoon.net/news/movienews.php?id=53352|url-status=dead}}</ref> Pojavila se je tudi v [[CBS]]-jevi [[televizijska serija|televizijski seriji]] ''[[Na kraju zločina]]'' in sicer v epizodi »Turn, Turn, Turn«, ki se je v Ameriki in Kanadi predvajala 5. marca leta 2009. To epizodo je gledalo več kot 20,8 milijonov ljudi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.eonline.com/uberblog/b103119_wild_card_american_idol_holds_off.html|title=Divja karta ameriškega idola zadrži Taylor Swift na CSI-ju|publisher=E! Online|date=6. marec 2009|author=Joal Ryan}}</ref> Pojavila se je tudi v videospotu [[Kellie Pickler]] za pesem »[[Best Days of Your Life]]«. Igrala je tudi v filmski upodobitvi televizijske serije ''[[Hannnah Montana (serija)|Hannah Montana]]'', filmu ''[[Hannah Montana (film)|z istim naslovom]]'' in sicer se je v njem pojavila kot »ženska, ki poje v baru«. Film je izšel 10. aprila 2009 v Severni Ameriki.<ref name="HM release date">{{navedi splet|url=http://www.variety.com/article/VR1117981211.html?categoryid=13&cs=1|title=Disney ponovno predstavi nekaj svojih zvezd iz leta 2009|author=|publisher=Variety|date=24.2.2008|accessdate=24.2.2008}}</ref> Igrala je tudi v televizijski seriji ''[[Dateline NBC]]'' in sicer v epizodi z naslovom ''Dateline NBC: On Tour With Taylor Swift'' 31. maja tistega leta. Epizoda je vključevala tudi razne fotografije in posnetke iz njene prve turneje, ''Fearless Tour''.<ref>{{navedi splet|author=18:24 ET |url=http://www.msnbc.msn.com/id/31032270/ |title=Na turneji Taylor Swift - Ustvarjalci novic - msnbc.com |publisher=MSNBC |date=31.5.2009 |accessdate=20.9.2009}}</ref> Bila je tudi glasbeni gost v televizijski oddaji ''[[Saturday Night Live]]''.<ref>[http://www.nbc.com/saturday-night-live/video/clips/taylor-swift-monologue/1173589/ Kratki posnetki iz epizode oddaje ''Saturday Night Live'' iz 7. novembra 2009 na NBC.com]</ref> Leta 2010 je v kinematografe prišel film ''[[Valentinovo (film)|Valentinovo]]'' z igralci, kot so [[Julia Roberts]], [[Taylor Lautner]], [[Emma Roberts]], [[Ashton Kutcher]], [[Jennifer Garner]], [[Anne Hathaway (igralka)|Anne Hathaway]], [[Patrick Dempsey]], [[Jamie Foxx]], [[Bradley Cooper]] in [[Jessica Biel]]. V njem Taylor Swift igra Felicio Miller, za film pa je posnela tudi [[soundtrack]] z naslovom »[[Today Was a Fairytale]]«. Za vlogo Felicie je leta 2010 dobila nominacijo za nagrado [[Teen Choice Award]] v kategoriji za »filmski preboj ženske.« === Dobrodelna dela === 21. septembra 2007 je Taylor Swift sodelovala v kampanji za zaščito otrok pred ugrabitelji prek interneta.<ref name=swift>{{navedi splet|url=http://www.starpulse.com/news/index.php/2007/09/21/taylor_swift_warns_kids_about_internet_c|title=Taylor Swift opozarja otroke glede kriminala, storjenega preko interneta|accessdate=2010-02-13|archive-date=2008-01-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20080115171510/http://www.starpulse.com/news/index.php/2007/09/21/taylor_swift_warns_kids_about_internet_c|url-status=dead}}</ref> Povezala se je tudi s [[tennessee]]škim guvernerjem [[Phil Bredesen|Philom Bredesenom]], da bi pomagala pri preprečevanju spolnih zločinov, storjenih preko interneta.<ref name="swift" /> Eno leto dolga kampanja je v sodelovanju s [[policija|policijo]] [[Tennessee]]ja poskušala dajati ustrezne informacije tako staršem kot otrokom.<ref name="swift" /> Zgodaj leta 2008 je Taylor Swift donirala nekaj denarja organizaciji ''Victory Junction Gang''; v juniju 2008 je vse svoje prihodke iz glasbenega festivala [[Country Music Festival]] darovala [[Rdeči križ|Rdečemu križu]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.looktothestars.org/news/863-taylor-swift-gives-her-vote-to-charity|title=Taylor Swift poda svoj glas tudi dobrodelnosti|date=4.6.2009|publisher=Look to the Stars|accessdate=27.3.2009|archive-date=2009-02-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20090207101536/http://www.looktothestars.org/news/863-taylor-swift-gives-her-vote-to-charity|url-status=dead}}</ref> Po dobitvi naslovov za »najboljši videospot leta« in »najboljši videospot ženske ustvarjalke leta« na podelitvi nagrad CMT Music Awards leta 2008 je Swiftova donirala 10.000 [[ameriški dolar|$]] otroški bolnišnici St. Jude.<ref>{{navedi splet|url=http://www.cmtmusicawardspress.com/2008/pressreleases/details.cfm?PressReleaseID=1000077|title=Ustvarjalci z veliko zmagami promovirajo dobrodelnost preko podelitve nagrad “CMT MUSIC AWARDS” leta 2008|date=15.4.2008|publisher=CMT Music Awards Press Release|accessdate=27.3.2009|archive-date=2009-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20090328025957/http://www.cmtmusicawardspress.com/2008/pressreleases/details.cfm?PressReleaseID=1000077|url-status=dead}}</ref> Leta 2009, ko je še enkrat osvojila oba naslova na isti prireditvi, je Rdečemu križu donirala še 5.000 dolarjev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.cmt.com/cmt-music-awards/nominees.jhtml|title=Dobitniki nagrad CMT Music Awards leta 2008|date=17.6.2009|publisher=CMT|accessdate=28.7.2009|archive-date=2012-03-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20120331195757/http://www.cmt.com/cmt-music-awards/nominees.jhtml|url-status=dead}}</ref> Donirala je tudi 10.000 $ ameriškemu Rdečemu križu v [[Cedar Rapids, Iowa|Cedar Rapidsu]], [[Iowa]], da bi pomagala žrtvam [[poplava|poplav]] v Iowi leta 2008.<ref>{{navedi splet|url=http://www.people.com/people/article/0,,20218079,00.html|title=Taylor Swift donira 100.000 $ za žrtve poplav v Iowi|date= 9.8.2009|work=[[People (magazine)|People]]|accessdate=12.9.2009}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.soundmatters.org/taylorswift.php|title=Zvok šteje: Profil slavnih osebnosti - Taylor Swift|accessdate=8.2.2009|archive-date=2012-08-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20120820005821/http://www.soundmatters.org/taylorswift.php|url-status=dead}}</ref> Podpira tudi organizacijo [http://www.at15.com @15], ki pod vodstvom najstnikov da drugim najstnikom možnost neposrednega sodelovanja z raznimi humanitarnimi organizacijami. Pesem Taylor Swift, »[[Fifteen (pesem)|Fifteen]]«, je vključena v to kampanjo.<ref>{{navedi splet|url=http://online.wsj.com/article/PR-CO-20090209-905412.html?mod=wsjcrmain|title=Taylor Swift prejme podporo organizacije @15|date=9.2.2009|publisher=The Wall Street Jornal|accessdate=10.2.2009}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet |last=Writer |first=Entertainment |url=http://www.news.com.au/dailytelegraph/story/0,22049,25153741-5001026,00.html |title=Kylie bo igrala na prireditvi Sound Relief s Coldplayjem, Midnight Oil &#124; The Daily Telegraph |publisher=News.com.au |date=8.3.2009 |accessdate=30.12.2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090310172027/http://www.news.com.au/dailytelegraph/story/0,22049,25153741-5001026,00.html |archivedate=2009-03-10 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.tunebinder.com.au/2009/03/14/new-taylor-swift-love-story-live-at-sound-relief-sydney/|title=Nova Taylor Swift|date=14.3.2009|publisher=Tune Binder|accessdate=15.3.2009|archive-date=2009-06-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20090606150614/http://www.tunebinder.com.au/2009/03/14/new-taylor-swift-love-story-live-at-sound-relief-sydney/|url-status=dead}}</ref> Je tudi darovala svojo obleko iz maturantskega plesa in sicer organizaciji [http://donatemydress.org/ DonateMyDress.org]: na koncu so obleko prodali za 1.200 $.<ref>{{navedi splet|url=http://www.looktothestars.org/news/2353-taylor-swift-donates-prom-dress|title=Taylor Swift donira svojo obleko iz maturantskega plesa|date=2009-04-14|publisher=Look to the Stars|accessdate=28.4.2009|archive-date=2009-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20090509185722/http://www.looktothestars.org/news/2353-taylor-swift-donates-prom-dress|url-status=dead}}</ref> 20. novembra je nastopala na [[British Broadcasting Corporation|BBC]]-jevem programu je tudi potrdila, da bo darovala 13.000 [[£]] za dobrodelne namene iz lastnega denarja.<ref>{{navedi splet|author=Charlotte Spratt |url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-1229635/Children-In-Need-Taylor-Swift-donates-13-000-JLS-perform-fans-Doctor-Who-sneak-peek.html |title=Otroci s posebnimi potrebami: Taylor Swift donira 13.000 £, JLS nastopa in oboževalci dobijo kratki odlomek iz ''Doktor Who''-ja &#124; Mail Online |publisher=Dailymail.co.uk |date=20.11.2009 |accessdate=30.12.2009}}</ref> 13. decembra je na svoj rojstni dan darovala 250.000 $ vsem šolam po državi, na katerih se je v otroštvu šolala ona sama.<ref>{{navedi splet |url=http://hollywoodcrush.mtv.com/2009/12/14/taylor-swifts-best-birthday-gift-donating-money-to-education/ |title=Najboljše rojstnodnevno darilo za Taylor Swift? Donirajte denar za izobrazbo » Hollywood Crush |publisher=Hollywoodcrush.mtv.com |date=2009-12-14 |accessdate=30.12.2009 |archive-date=2010-01-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100106231742/http://hollywoodcrush.mtv.com/2009/12/14/taylor-swifts-best-birthday-gift-donating-money-to-education/ |url-status=dead }}</ref> Organizaciji Wish Upon a Hero Foundation je donirala par svojih čevljev - malo rabljen par črnih Betsey Johnson čevljev z visokimi petami z njenim avtogramom - da bi zbrala denar za boj proti raku. Odzvala se je tudi na poplave v Tennesseeju maja 2010, ko je Taylor Swift donirala 500.000 $ za pomoč [[WSMV]]-ju, Nashvillski televizijski postaji.<ref name="Talbottflood">{{navedi novice|url=http://www.wsmv.com/fatalfloods/23481502/detail.html|title=Taylor Swift Donates $500K For Nashville Flood|last=Talbott|first=Chris|date=7. maj 2010|publisher=The Associated Press|accessdate=7 May 2010|archive-date=2020-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20200320003202/https://www.wsmv.com/fatalfloods/23481502/detail.html|url-status=dead}}</ref> == Javna slika in zasebno življenje == Taylor Swift se je v svoji karieri pojavila na naslovnicah mnogih različnih revij. Slikala se je za naslovnico revije ''[[Blender (revija)|Blender]]'', s čimer je postala šele druga country glasbenica, ki se je v petnajstih letih delovanja revije pojavila na njeni naslovnici.<ref>{{navedi splet|url=http://wsocfm.com/Taylor-Swift-Featured-In-Blender-Magazine/1744381|title=Taylor Swift pristala na naslovnici revije ''Blender''|date=Marec 2008|publisher=WSOC-103.7|accessdate=27.3.2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080316211727/http://wsocfm.com/Taylor-Swift-Featured-In-Blender-Magazine/1744381|archivedate=2008-03-16|url-status=live}}</ref> V letih 2008, 2009 in 2010 je bila uvrščena na lestvico revije ''[[People (revija)|People]]'', »100 najlepših ljudi«.<ref>{{navedi novice| title=Najlepše zvezdniške osebnosti brez ličil na svetu| date=30.5.2008| url=http://www.people.com/people/package/gallery/0,,20267544_20196426_20447813,00.html| accessdate=30.5.2009| archive-date=2016-03-05| archive-url=https://web.archive.org/web/20160305015514/http://www.people.com/people/package/gallery/0,,20267544_20196426_20447813,00.html| url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice| title=Pod enaindvajsetim letom| date=11.5.2010| url=http://www.people.com/people/archive/article/0,,20277194,00.html| accessdate=30.5.2010| archive-date=2016-03-11| archive-url=https://web.archive.org/web/20160311201032/http://www.people.com/people/archive/article/0,,20277194,00.html| url-status=dead}}</ref> Poleg tega je pristala na sedeminpetdesetem mestu ''[[Maxim (revija)|Maximove]]'' lestvice najprivlačnejših žensk leta 2008,<ref>{{navedi splet|url=http://sparklestarnews.blogspot.com/2008/05/amanda-bynestaylor-swiftfergie-and-more.html|title=Amanda Bynes, Taylor Swift, Fergie in več Maximovih najprivlačnejših 100|date=21.5.2008|work=Sparkle Star News}}</ref> na petdesetem leta 2009<ref name="Maxim 2009">{{navedi splet|url=http://www.maxim.com/girls/hot-100/79081/2009-hot-100-100-91.html#51|title=Najprivlačnejših 100 leta 2009|publisher=Maxim|accessdate=14. maj 2010|archive-date=2010-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20100225230443/http://www.maxim.com/girls/hot-100/79081/2009-hot-100-100-91.html#51|url-status=dead}}</ref> in enaintridesetem leta 2010.<ref name="Maxim 2010">{{navedi splet|url=http://www.maxim.com/girls/articles/90539/2010-hot-100.html|title=Najprivlačnejših 100 leta 2010|date=5. maj 2010|publisher=Maxim|accessdate=14. maj 2010|archive-date=2010-08-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20100813180816/http://www.maxim.com/girls/articles/90539/2010-hot-100.html|url-status=dead}}</ref> Revija ''[[CosmoGirl]]'' jo je izbrala za »dekle leta« v letu 2008.<ref>{{navedi splet|url=http://www.countryhound.com/taylor-swift-named-2008-cosmogirl|title=Taylor Swift je imenovana za dekle leta 2008|date=26.11.2008|publisher=Country Hound|accessdate=27.3.2009|archive-date=2009-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20090608015156/http://www.countryhound.com/taylor-swift-named-2008-cosmogirl|url-status=dead}}</ref> Taylor Swift je bila imenovana za eno izmed oseb na lestvici »RS 100: Agenti izmene« revije ''[[Rolling Stone]]''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rollingstone.com/news/story/26754176/the_rs_100_agents_of_change/2|title=100 ljudi, ki spreminja Ameriko|date=18.3.2009|publisher=Rolling Stone|accessdate=23.3.2009|archive-date=2009-03-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20090323162045/http://www.rollingstone.com/news/story/26754176/the_rs_100_agents_of_change/2|url-status=dead}}</ref> Nominirana je bila za kandidatko [[TIME]]-ove lestvice »100 Timeovih finalistov leta 2009«, katere člane se izbira z voljenjem preko spleta.<ref>{{navedi novice|url=http://www.time.com/time/specials/packages/article/0,28804,1883644_1883653_1885480,00.html|title=100 Timeovih finalistov leta 2009|date=20.3.2009|publisher=TIME Magazine|accessdate=23.3.2009|archive-date=2009-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20090322022556/http://www.time.com/time/specials/packages/article/0,28804,1883644_1883653_1885480,00.html|url-status=dead}}</ref> Revija ''People'' jo je imenovala za eno izmed njihovih »petindvajsetih najzanimivejših ljudi leta 2009.«<ref>{{navedi novice|url=http://www.people.com/people/article/0,,20331128,00.html|title=Taylor Swift pride na naslovno stran za PEOPLOVO lestvico »petindvajsetih najzanimivejših ljudi leta 2009«|date=16.12.2009|publisher=PEOPLE Magazine|accessdate=11.1.2010}}</ref> Podjetje [[Jakks Pacific]] je pozno leta 2008 izdalo lutko, ki je predstavljala Taylor Swift.<ref>{{navedi splet|url=http://www.eonline.com/uberblog/b66141_taylor_swift_gets_all_dolled_up.html |title=Taylor Swift dobi svojo lutko |publisher=E! Online |date=29.10.2008 |accessdate=20.9.2009}}</ref> Taylor Swift je obraz linije oblačil iz džinsa podjetja [[L.e.i. (podjetje z oblekami)|L.E.I.]] (Life Energy Intelligence) od leta 2008 dalje.<ref>{{navedi splet |url=http://www.leijeans.com/ |title=L.e.i |publisher=Leijeans.com |date= |accessdate=20.9.2009 |archive-date=2011-10-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111010160434/http://www.leijeans.com/ |url-status=dead }}</ref> Skupaj z linija oblačil podjetja [[Levi Strauss & Co.|L.e.i.]] je podpisala pogodbo za oblikovanje lastne linije oblačil. Slednja bo izšla preko [[Wal-Mart]]a v prihajajočih mesecih.<ref>{{navedi splet|url=http://www.countrystandardtime.com/news/newsitem.asp?xid=1708 |title=Taylor Swift pride na CBS-jevo zgodnjo oddajo v soboto in oznani, da ima podpisano pogodbo za lastno linijo oblačil |publisher=Countrystandardtime.com |date=23.10.2007 |accessdate=20.9.2009}}</ref> Kakorkoli že, Taylor Swift je dejala, da si ne želi postati [[modna oblikovalka]]. Namesto tega bo, kot je povedala, njene obleke navdihoval njen lasten stil. »Nočem izpasti kot še ena izmed tistih zvezdnic, ki se nato preizkusijo tudi v oblikovanju oblek ... To ni linija oblačil Taylor Swift.«<ref>{{navedi splet |url=http://www.usmagazine.com/news/taylor-swift-launch-line-14-dresses |title=Zadnje ameriške slavne osebnosti iz |publisher=Usmagazine.com |date=25.8.2009 |accessdate=20.9.2009 |archive-date=2009-08-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090826142839/http://www.usmagazine.com/news/taylor-swift-launch-line-14-dresses |url-status=dead }}</ref> V letu 2009 je Taylor Swift postala najnovejša zvezdniška zagovornica [[National Hockey League]]. Pojavila se je v reklami za [[Nashville Predators]].<ref>{{navedi splet |author=RSS feed |url=http://nhl.fanhouse.com/2009/02/03/taylor-swift-is-the-newest-nhl-celebrity-spokesperson/ |title=Taylor Swift: NHL-jeva nova zagovornica |publisher=NHL FanHouse |date=23.2.2009 |accessdate=20.9.2009 |archive-date=2009-02-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090207070135/http://nhl.fanhouse.com/2009/02/03/taylor-swift-is-the-newest-nhl-celebrity-spokesperson |url-status=dead }}</ref> === Razmerja === V letu 2008 je imela Taylor Swift razmerje s [[pop glasba|pop]] pevcem [[Joe Jonas|Joejem Jonasom]], ki pa se je končalo novembra tistega leta. V epizodi 11. novembra 2008 serije ''The Ellen DeGeneres Show'' je kasneje dejala: »Ko pogledam osebo [ki je prava zame], se ne bom spomnila na fanta, ki je, ko sem bila stara osemnajst let, najino razmerje končal v pogovoru preko telefona, ki je trajal sedemindvajset sekund.«<ref>[http://www.youtube.com/watch?v=ZU_XImyTKy8 Posnetek Taylor Swift v seriji ''The Ellen DeGeneres Show'' na YouTubeu]. Pridobljeno dne 31. december 2008.</ref> Po razhodu z Jonasom je Taylor Swift napisala pesem »Forever & Always«, ki je izšla na njenem drugem glasbenem albumu, ''[[Fearless (album, Taylor Swift)|Fearless]]''.<ref name="youtube1"/> V letu 2009 je hodila z igralcem [[Taylor Lautner|Taylorjem Lautnerjem]], njuno razmerje pa je potrdila v svojem monologu, medtem ko je gostila oddajo ''[[Saturday Night Live]]''.<ref>http://www.usmagazine.com/celebritynews/news/taylor-swift-taylor-lautner-split-20092912</ref> Po poročilih ostajata prijatelja.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.celebrity-gossip.net/taylor-lautner/taylor-swift-and-taylor-lautner-farm-lunch-date-339720 |title=arhivska kopija |accessdate=2010-09-18 |archive-date=2010-03-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100329112800/http://www.celebrity-gossip.net/taylor-lautner/taylor-swift-and-taylor-lautner-farm-lunch-date-339720 |url-status=dead }}</ref> Od oktobra 2012 do januarja 2013 je hodila z Harryjem Stylesom, članom skupine [[One Direction]]. Trenutno pa je od začetka marca 2015 v zvezi z ameriškim DJ-jem Calvinom Harrisem. == Diskografija == {{glavni|Diskografija Taylor Swift}} ;<big>Albumi</big> * ''[[Taylor Swift (album)|Taylor Swift]]'' (2006) * ''[[Fearless (album, Taylor Swift)|Fearless]]'' (2008) * ''[[Speak Now]]'' (2010)<ref>{{navedi splet|author=CMNB |url=http://www.countrymusicnewsblog.com/taylor-swift-speak-no/ |title=Speak Now - Taylor Swift |publisher=C<NB |date=2010-07-20 |accessdate=2010-07-20}}</ref> * ''[[Red (album, Taylor Swift)|Red]]'' (2012) * ''[[1989 (album, Taylor Swift)|1989]]'' (2014) *''Reputation'' (2017) *''Lover'' (2019) * ''Folklore'' (2020) * ''Evermore'' (2020) * ''Midnights'' (2022) * ''The Tortured Poets Department'' (2024) * ''The Life of a Showgirl'' (2025) ;<big>EP-ji</big> * ''[[Sounds of the Season: The Taylor Swift Holiday Collection]]'' (2007) * ''[[Beautiful Eyes]]'' (2008) ;<big>Video albumi</big> * ''[[CMT Crossroads|CMT Crossroads: Taylor Swift & Def Leppard]]'' (2008) * ''Fearless (Taylor’s version)'' (2021) * ''Red (Taylor’s version)'' (2021) * ''Midnights '' (2022) == Filmografija == {| class="wikitable" style="font-size: 95%;" |- style="text-align:center;" ! style="background: #B0C4DE;" | Leto ! style="background: #B0C4DE;" | Naslov ! style="background: #B0C4DE;" | Vloga ! style="background: #B0C4DE;" | Opombe |- | rowspan=4 | [[2009]] | ''Jonas Brothers: The 3D Concert Experience'' | Ona | Cameo |- | ''[[Na kraju zločina]]'' | Haley Jones | Epizoda: »Turn, Turn, Turn« |- | ''[[Hannah Montana (film)|Hannah Montana]]'' | Ženska, ki poje v baru | Cameo pojav |- | ''[[Saturday Night Live]]'' | Ona | Glasbeni gost, gostiteljica |- | [[2010]] | ''[[Valentinovo (film)|Valentinovo]]'' | Felicia Miller | Prvi film |} == Nagrade in nominacije == {{glavni|Seznam nagrad in nominacij, ki jih je prejela Taylor Swift}} == Glej tudi == * [[Seznam ameriških igralcev (S)]] == Opombe in sklici == {{seznam_referenc|2}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Taylor Swift}} * {{official|http://www.taylorswift.com}} * {{imdb name|id=2357847|name=Taylor Swift}} * [http://www.myspace.com/taylorswift Taylor Swift] na [[MySpace]]u * [http://twitter.com/taylorswift13 Taylor Swift] na [[Twitter]]ju {{start box}} {{s-ach}} {{succession box|before=[[Demi Lovato]]| title=[[Rolling Stone|Rolling Stone za najstnico leta]]| years=2010| after=-}} {{end box}} {{Taylor Swift}} {{Time Person of the Year}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:SWIFT, Taylor}} [[Kategorija:Taylor Swift| ]] [[Kategorija:Ameriški pevci]] [[Kategorija:Ameriški tekstopisci]] [[Kategorija:Ameriški pianisti]] [[Kategorija:Ameriški kitaristi]] [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] [[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]] [[Kategorija:Ameriški country pevci]] [[Kategorija:Ameriški pop pevci]] t06lh64g87e7coloj8pmgszi2voi76t 0 236484 6676548 6556749 2026-05-16T15:00:05Z Romanm 13 /* Življenje in delo */ [[Miha Maleš]] 6676548 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Ivan Zorman}} {{Infopolje Oseba}} '''Ivan Zorman''', [[Slovenci|slovenski]] [[kultura|kulturni]] delavec in [[likovni kritik]], * [[29. julij]] [[1889]], [[Ljubljana]], † [[14. september]] [[1969]], Ljubljana. == Življenje in delo == Zorman je sprva v [[Pariz]]u študiral [[slikarstvo]], od 1909 dalje pa na [[Praga|praški]] Tehniški visoki šoli [[arhitektura|arhitekturo]]. Leta 1914 se je vrnil domov in prevzel skrb nad družinskim imetjem. Bil je med ustanovitelji [[Narodna galerija Slovenije|Narodne galerije]] v Ljubljani, od 1918 njen upravnik in do upokojitve 1950 ravnatelj. Vodil je preureditev Narodnega doma za potrebe [[Narodna galerija Slovenije|Narodne galerije]] in preselitev (1925), skrbel za stalno dopolnjevanje zbirke, za razstave in predavanja, izlete s strokovnim vodstvom. Zorman je pisal predvsem o likovni umetnosti. Ocenil je vrsto razstav. Tesno je bil povezan s sodobno slovensko umetnostjo in sploh kulturnimi krogi v Ljubljani, posebej z [[Miha Maleš|Malešem]] in z Neodvisnimi. Široka razgledanost mu je omogočala, da je bil večkrat mentor, gmotna trdnost pa tudi [[mecen]] umetnikom (npr. [[Ivan Cankar|Ivanu Cankarju]]). == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=876334|avtor=Munda Jože|ime=Zorman Ivan|vir=SBL}} {{normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Zorman, Ivan}} [[Kategorija:Slovenski likovni kritiki]] [[Kategorija:Slovenski meceni]] d949lhgauknla5yzwq1b06qwm2eto5e 0 238429 6676807 6586866 2026-05-17T02:10:32Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676807 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | colour = | name = Vojnomir | title = knez [[Spodnja Panonija (frankovska dežela)|Spodnje Panonije]] ? ali knez [[Karniola|Karniole]]? | othertitles = | reign = okrog leta [[795]] | coronation = | image = | caption = | predecessor = | successor = [[Ljudevit Posavski|Ljudevit Posavski?]] | consort = | issue = | royal house = | father = | mother = | date of birth = | place of birth = | date of death = | place of death = | place of burial = }} '''Vojnomir Slovan''' (v izvirniku ''Wonomyro Sclavo'', ''Uuonomyro Sclavo'' oziroma ''Uuonomiro Sclavo'')<ref>Kos Milko (1902): [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi01kosmuoft ''Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku''. Ljubljana, Leonova družba. Str. 294. ]</ref> je bil [[Slovani|slovanski]] vojskovodja, ki je v času vojne proti [[Avari|Avarom]] v letu [[795]] zavzemal eno od vodilnih mest v [[Franki|frankovski]] vojski. Njegovega resničnega položaja ne poznamo: lahko je bil le vojskovodja slovanskega porekla, ki je pri Frankih naredil kariero, obstajajo pa možnosti, da je bil knez v srednjeveški [[Spodnja Panonija (frankovska dežela)|Spodnji Panoniji]] ali knez v [[Karniola|Karnioli]]. ==Vojnomir kot vojaški poveljnik== [[Slika:Blessing of Friulo-slavic Army by Paulinus II of Aquilea.PNG|thumb|levo|320px|Oglejski patriarh Pavlin II. blagoslavlja Vojnomirovo furlansko-slovansko vojsko, preden se je ta odpravila napast Avare. Upodobitev v oglejski stolnici]] V času vojne med Avari in Franki oziroma med avarskim [[kagan]]om in frankovskim kraljem [[Karel Veliki|Karlom Velikim]] v letu 795 ali 796, so [[Furlani]] in Franki, ki so bili pod poveljstvom furlanskega vojvode [[Erik, furlanski vojvoda|Erika]] in Vojnomirja Slovana, vdrli v [[Panonijo]].<ref name="KM293">Kos Milko (1902): [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi01kosmuoft ''Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku''. Ljubljana, Leonova družba. Str. 293.]</ref> Avari niso nudili resnejšega odpora, napadalci so zavzeli mnogo avarskih utrdb.<ref name="KM293"/> Glede na analizo besedila ''Annales regni Francorum'' je zelo verjetno, da je bil prav Vojnomir dejanski vodja tega pohoda.<ref name= "SF">Šišić Ferdo (1902). ''Povijest Hrvata u vrijeme narodnih vladara''. Zagreb, Nakladni zavod matice Hrvatske. Str. 304-305.</ref> ==Nejasnosti v povezavi z Vojnomirom== Nejasnosti v zvezi z Vojnomirom se pojavijo že pri interpretaciji njegovega imena, saj je njegovo pravo ime nemara Zvonimir. Ker v frankovskih virih najdemo zapis ''Wonomyro'' (''Uuonomiro'', ''Uuonomyro'') in ne Vojnomir, in ob dejstvu, da se hrvaški kralj [[Dimitrij Zvonimir|Zvonimir]] v literaturi pojavlja tudi kot ''Svinimiro'', bi bilo možno, da je potrebno frankovske vire brati kot ''(S)wonomyro''.<ref name="LN10">Nenad, Labus (2000): ''[http://hrcak.srce.hr/file/18780 Tko je ubio vojvodu Erika]''. Iz: 'Iz: Šanjek Franjo (ur): ''Radovi Zavoda za povijesne znanosti HAZU u Zadru''. Sv. 42. Str. 10.</ref> Viri ne omenjajo iz katere dežele je prišel in kakšen družben položaj je Vojnomir zavzemal med Slovani.<ref name="SP41">Štih, Peter (2001). ''Ozemlje Slovenije v zgodnjem srednjem veku: Osnovne poteze zgodovinskega razvoja od začetka 6. do konca 9. stoletja.'' Ljubljana, Filozofska fakulteta. Page 41-42.</ref><ref name="LN10"/> Obstajajo tri najbolj verjetne hipoteze o njegovem izvoru: hipoteza o vojaški karieri med Franki (s podhipotezo o istrskem poreklu), panonska hipoteza in karniolska hipoteza.<ref name="SP41"/><ref>Voje, Ignacij( 1994). ''Nemirni Balkan: Zgodovinski pregled od 6. Do 18. Stoletja''. Ljubljana, DZS. Str. 47.</ref><ref name="LN10"/> ===Vojnomir, slovanski karierist v frankovski vojski=== Najbolj verjetna hipoteza je, da je bil Vojnomir zgolj Slovan, ki je naredil kariero v frankovski vojski. Edini vir iz tistega časa (''Annales regni Francorum'') sporoča, da je bil Vojnomir vojaški voditelj,<ref name="GB">Grafenauer Bogo: [http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:4413/VIEW/ ''Vojnomir''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110823082416/http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:4413/VIEW/ |date=2011-08-23 }}</ref> med tem, ko morebitnega knežjega statusa ne omenja. V preteklosti je večina zgodovinarjev v Vojnomirju videla nekega slovanskega kneza v bližini Furlanije. Vendar je težko verjeti, da bi Franki za svojega vojaškega voditelja sprejeli tujega voditelja; najverjetneje je bil zgolj izjemen človek slovanskega rodu, ki je med Franki naredil vojaško kariero in je bil lahko zgolj Slovan iz Furlanije.<ref name="SP41"/> Po drugi strani pa ta hipoteza nima dovolj podpore v dodatnih zgodovinskih virih in je klub veliki verjetnosti ne smemo imeti za dejstvo. ===Vojnomir, knez v Spodnji Panoniji=== Mnogi avtorji imajo Vojnomira za frankovskega zaveznika, ki je bil knez panonskih Slovanov na področju stare [[Spodnja Panonija (frankovska dežela)|Spodnje Panonije]] (to je na območju današnje severne [[Hrvaška|Hrvaške]]).<ref>takšno hipotezo zastopajo npr. F. Šišić, J. Šidak, N. Klaić and L. Margetić. '''Iz''': Grafenauer Bogo: [http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:4413/VIEW/ Vojnomir] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110823082416/http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:4413/VIEW/ |date=2011-08-23 }}</ref> Po tej hipotezi naj bi bil Vojnomir knez na območju Spodnje Panonije, ki naj bi približno med leti [[790]] in [[810]] vladal v [[Slavonija|Slavoniji]].<ref>{{navedi splet | last = Mladjov | first = Ian | title = Croatian Rulers | url = http://sitemaker.umich.edu/mladjov/files/croatian_rulers.pdf | accessdate = 2007-10-05 | archive-date = 2016-03-03 | archive-url = https://web.archive.org/web/20160303165258/http://sitemaker.umich.edu/mladjov/files/croatian_rulers.pdf | url-status = dead }}</ref><ref name="royalCroatia">{{navedi splet | last = Baricevic | first = Karl | title = Royal Croatia | url = http://royalcroatia.tripod.com/vojnomir.htm | accessdate = 2007-10-05 | archive-date = 2011-07-17 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110717103442/http://royalcroatia.tripod.com/vojnomir.htm | url-status = dead }}</ref> V vojni proti Avarom naj bi mu po tej hipotezi Franki priskočili na pomoč, v zahvalo za pomoč Karla Velikega pa naj bi potem Vojnomir priznal frankovsko nadoblast in [[Krščanstvo|krščansko vero]].<ref name="royalCroatia"/><ref>{{navedi knjigo | last = Dvornik | first = Francis | title = The Slavs | url = https://archive.org/details/slavstheirearlyh0000fran |publisher = [[American Academy of Arts and Sciences]] | year = 1956}}</ref><ref>{{navedi knjigo | last = Riché | first = Pierre | title = The Carolingians: A Family Who Forged Europe | publisher = [[University of Pennsylvania Press]] | year = 1993 | isbn = 0812213424}}</ref><ref>{{cite journal | journal = Journal of Medieval Studies | title = Speculum | volume = 20 | publisher = [[Medieval Academy of America]] | year = 1945| accessdate = 2007-10-05 }}</ref><ref>{{navedi knjigo | last = Wiet | first = Gaston | title = The Great Medieval Civilizations | publisher = [[Allen and Unwin]]| year = 1975 }}</ref> ===Vojnomir, knez v Karnioli=== Mnogi avtorji v Vojnomirju vidijo kneza iz Karniole.<ref>npr. W. Pohl, H. Krahwinkler, R. Bratož, F. Kos, M. Kos, B. Grafenauer. '''Iz''': Štih, Peter (2001). ''Ozemlje Slovenije v zgodnjem srednjem veku: Osnovne poteze zgodovinskega razvoja od začetka 6. do konca 9. stoletja.'' Ljubljana, Filozofska fakulteta. Str. 41-42; '''in iz''': Grafenauer Bogo: [http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:4413/VIEW/ ''Vojnomir''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110823082416/http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:4413/VIEW/ |date=2011-08-23 }}</ref> Eden od argumentov je, da je bila [[Karniola]] dežela med Furlanijo in Avarijo, ki naj bi jo prekoračili Franki, zato naj bi bila Karniola naravni kandidat za deželo kneza Vojnomirja.<ref>Kos Milko (1933). ''Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije''. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna. Str. 64.</ref> Karniolci so tudi ravno prav sovražili Avare.<ref name="KM293"/><ref name="SP41"/> Panonski Slovani naj bi bili podrejeni Avarom, med tem ko naj bi bili Karniolci že vsaj od leta 791 podrejeni Frankom, a ob ohranitvi notranje avtonomije z domačimi knezi, ki so se obdržali vse do upora [[Ljudevit Posavski|Ljudevita Posavskega]].<ref name="KM293"/><ref name="GB"/> Toda čeprav Slovani v Dalmaciji še niso podrejeni Frankom, so Slovani v Panoniji dejansko lahko postali podložni Frankom že leta 791.<ref name="SF"/> ==Opombe in sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [http://www.croatia-in-english.com/images/maps/800s.jpg Map of Pannonian Croatia during Vojnomir of Pannonian Croatia] * [http://www.thelatinlibrary.com/annalesregnifrancorum.html Annales Regni Francorum] * Nenad Labus (2000): ''[http://hrcak.srce.hr/file/18780 Tko je ubio vojvodu Erika]''. Iz: Šanjek Franjo (ur): ''Radovi Zavoda za povijesne znanosti HAZU u Zadru''. Sv. 42. * Mladjov Ian: [http://sitemaker.umich.edu/mladjov/files/croatian_rulers.pdf Croatian Rulers][[Kategorija:Spodnja Panonija]] [[Kategorija:Hrvaški knezi]] [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Ljudje v 8. stoletju]] {{normativna kontrola}} 3bh3wfdg8r0wiwkyd4jszf4vuiv0vmo 0 243339 6676706 6133867 2026-05-16T21:35:26Z ~2026-13659-49 255600 /* Prekopi */ 6676706 wikitext text/x-wiki [[Slika:Schleusen.jpg|thumb|right|250px|[[Kielski prekop]]]] [[File:Canal de la Peyrade, Sète, Hérault 01.jpg|thumb|right|Canal de la Peyrade, Sète, Hérault, Francija.]] '''Prekòp''' (sinonim '''kanál''') je v zemeljsko površje izkopan širok, z vodo napolnjen jarek za plovno pot.<ref>Geografski terminološki slovar, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 313</ref> V splošnem služi za dovajanje ali odvajanje [[voda|vode]], povezovanje obstoječih [[jezero|jezer]], [[reka|rek]], [[morje|morij]] ali [[ocean]]ov in [[ladja|ladijsko]] [[plovba|plovbo]]. == Prekopi == *[[Gruberjev kanal|Gruberjev prekop]] (Ljubljana, Slovenija) *[[Donaukanal]] in [[Wiener Neustädter Kanal]] ([[Dunaj]]) *[[Sueški prekop]] (Egipt) *[[Panamski prekop]] (Panama/ZDA) *[[Korintski prekop]] (Grčija) *[[Belomorski-Baltski prekop|Belomorsko-Baltski prekop]] (Rusija) *[[Mariinski kanal]] (Rusija) *[[Prekop Volga–Don]] (Rusija) *[[Moskovski prekop]] (Rusija; prekop Moskva-Volga) *[[Prekop Dneper-Bug]] (Belorusija) *[[Avgustovski prekop]] (poljsko ''Kanał Augustowski'') (Poljska) *[[Prekop Laba-Lübeck]] (Nemčija) *prekopa Mittelland in Labe-Havel (Nemčija) *[[Kielski prekop]] (Nemčija) *[[Kanal Ren-Majna-Donava]] (Nemčija) *[[Kanal Ren-Marna]] (Francija) *[[Prekop Donava-Črno morje]] (Romunija) *[[Prekop Donava–Tisa–Donava]] (Srbija) *[[Severno krimski kanal]] (Ukrajina, [[Krim (polotok)|Krim]]) *[[Albert Canal]]/''Albertov kanal'' (Nizozemska-Belgija) *[[Canal de la Peyrade]] (Francija/Oksitanija) *[[Canal des Deux Mers]] (''Prekop dveh morij'', Francija) **[[Canal latéral à la Garonne|Canal de Garonne]] (Francija) **[[Canal du Midi]] (Francija) *[[Kanal Candiano|Kanal Candiano,]] znan tudi kot [[Corsinijev kanal]] med morjem in [[Ravena|Raveno]] == Kanali == '''Kanal''' v hidrogeografskem smislu je v tla izkopan jarek za namakanje, osuševanje ali dovajanje tehnološke vode ali rečne vode v HE:<ref>Geografski terminološki slovar, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 164</ref> *[[Hidroelektrarna|hidroelektrarne]] kanalskega tipa **na [[Sava|Savi]]: kanal HE Sava v [[Kranj]]u **na [[Drava|Dravi]]: ***Kanal HE pri Goričah oz. Reki (Mühlbach) pri [[Rožek]]u na Koroškem (Avstrija) ***Kanal HE [[Formin]] (iz Maribora-Pobrežje) ***Kanal [[HE Zlatoličje]] (iz Ptujskega jezera) ***Kanal HE Varaždin, Hrvaška (iz Ormoškega jezera) ***Kanal HE Čakovec, Hrvaška (iz Varaždinskega jezera) ***Kanal HE Dubrava, Hrvaška (iz Dubravskega jezera) *namakalni kanali (npr. kanal ''Parilo'' – ''Brza voda'' - ''polje Rastok'', Hrvaška/BiH; [[Turkmenbašijev prekop]] v južnem [[Turkmenistan]]u) *osuševalni, odvodnjevalni/razbremenilni, [[industrijski kanal]]i idr. obvodni kanali za izkoriščanje vodnih sil in umetne struge reguliranih vodotokov **Prekop [[Koren (prekop)|Koren]] (Nova Gorica, Kromberk) **[[Stražunski kanal]] ali jarek v [[Stražunski gozd|Stražunskem gozdu]] (Maribor) **ljubljanski [[Gruberjev prekop]], [[Mali graben]], [[Veliki graben]], [[Curnovec (potok)|Curnovec]], [[Prošca]], [[Veliki Galjevec]], [[Maharski prekop]], regulirana struga [[Glinščica, Gradaščica|Glinščice]] itd. na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]]; **[[Pšata|kanal Pšate]] na [[Kamniško-Bistriško polje|Kamniš]][[Kamniško-Bistriško polje|ko-Bistriš]][[Kamniško-Bistriško polje|kem polju]], industrijski kanali [[Kamniška Bistrica (reka)|Kamniške Bistrice]] v [[Kamnik]]u, (Homška) [[Mlinščica (Kamniška Bistrica)|Mlinščica]] in [[Radomeljska Mlinščica]] **kanal [[Ščavnica|Ščavnice]] v [[Ljutomer]]u **v Prekmurju: [[Razbremenilni kanal Ledava - Mura]] (1949-56), [[Puconski kanal]], [[Kobiljski kanal]], [[Ardovanski prekop]], [[Bukovniški kanal|Bukovniški]] in [[Radmožanski kanal]] **obvodni kanal Save [[Rojca]] v Kranjski gori **[[Rake (kanal)|kanal Rake]] v [[Idrija|Idriji]] - dovodni kanal za [[Idrijska kamšt|Idrijsko kamšt]]). **na Hrvaškem [[Kanal Bistra]] (na reki [[Koprivnica]], pritoku [[Drava|Drave]]) in pred [[Slavonski Brod|Slavonskim Brodom]] ob Savi; [[Županijski kanal]]... *morski kanali v [[Soline|solinah]] (Slovenija) **[[kanal Sv. Odorika]] (nova, regulirana struga [[Dragonja|Dragonje]] ob južni meji [[Sečoveljske soline|Sečoveljskih solin]] **[[kanal Sv. Jerneja]] ob severnem robu Sečoveljskih solin ([[Seča]]) **Kanal [[Stara Dragonja]] (regulirana stara struga Dragonje sredi Sečoveljskih solin, ki se v [[Sečovlje|Sečovljah]] združi s potokom [[Drnica]]) **kanal, imenovan tudi [[Strunjanska reka]] (potok [[Roja, Strunjan|Roja]]) v [[Strunjanske soline|Strunjanskih solinah]] * Drugi kanali ob izlivih rek v morje: **[[Rižana (reka)|Rižana]] - ob izlivu ima dva večja razbremenilna kanala (na področju [[Luka Koper|Luke Koper]]) **[[Semedelski kanal]] - umetni kanal ob izlivu reke [[Badaševica|Badaševice]] v Kopru ==Načrtovani prekopi== *[[Evrazijski prekop]] *[[Nikaragovski prekop]] *[[Tajski prekop]] *[[Prekop Odra–Donava–Laba]]<ref>DUNAV-ODRA-LABA/ELBA VODNI TOK – IDEALNA PLATFORMA ZA RAZVOJ ODNOSA IZMEĐU ZEMALJA CENTRALNE I JUGOISTOČNE EVROPE [https://www.researchgate.net/profile/Dusko-Dimitrijevic/publication/337771964_DUNAV-ODRA-LABAELBA_VODNI_TOK_-IDEALNA_PLATFORMA_ZA_RAZVOJ_ODNOSA_IZMEDU_ZEMALJA_CENTRALNE_I_JUGOISTOCNE_EVROPE_THE_DANUBE-ODER-LABEELBE_WATERCOURSE_-_IDEAL_PLATFORM_FOR_THE_DEVELOPMENT_OF_RELATIONS_B/links/5e026618299bf10bc37737a2/DUNAV-ODRA-LABA-ELBA-VODNI-TOK-IDEALNA-PLATFORMA-ZA-RAZVOJ-ODNOSA-IZMEDU-ZEMALJA-CENTRALNE-I-JUGOISTOCNE-EVROPE-THE-DANUBE-ODER-LABE-ELBE-WATERCOURSE-IDEAL-PLATFORM-FOR-THE-DEVELOPMENT-OF-RELATIONS.pdf]</ref> *[[Kanal Rdeče morje - Mrtvo morje]] == Glej tudi == *[[Prekop (Majcen)]] *[[kanal]] *[[akvadukt (vodovod)]] *[[ponikalnica]] (podzemska reka) == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{geo-stub}} [[Kategorija:Prekopi|*]] g5pn1e5uskt5aa17yz7d7jb46n332gy 10 258217 6676525 6675687 2026-05-16T14:17:25Z Pinky sl 2932 6676525 wikitext text/x-wiki {{Infobox |templatestyles =Infopolje Cesta/styles.css |headerclass={{#invoke:Infobox road|headerStyle}} |belowstyle=line-height:150% <!-- ROUTE MARKER AND ROUTE NAME --> |above={{#switch:{{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}} |USA|CAN={{#invoke:Infobox road/route|routeInfo}} |AUT={{#ifeq:{{{country|}}}|AUT |{{#if:{{{name|}}}|{{{name}}}|{{#ifeq:{{Infopolje Cesta/name/AUT|state={{if empty|{{{state|}}}|¬}}|type={{{type|}}}|route={{{route}}}}}|none||{{Infopolje Cesta/name/AUT|state={{if empty|{{{state|}}}|¬}}|type={{{type|}}}|route={{{route}}}}}|}}}}{{#if:{{{alternate_name|}}}|<br /><div style="font-weight:normal;display:inline;">{{{alternate_name|}}}</div>}} {{#if:{{{marker_image|}}}|{{#ifeq:{{{marker_image|}}}|none||<div style="margin:6px 0 2px 0">{{{marker_image}}}</div>}}|{{#if:{{{state|}}}{{{province|}}}{{{country|}}}|{{#ifeq:{{Infopolje Cesta/shieldmain/{{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}}|province={{if empty|{{{province|}}}|¬}}|state={{if empty|{{{state|}}}|¬}}|type={{{type|}}}|county={{{county|}}}|route={{{route|}}}|subtype={{Infopolje Cesta/meta/mask/subtype1|{{{subtype|}}}}}}}|none||<div style="margin:6px 0 2px 0">{{Infopolje Cesta/shieldmain/{{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}}|province={{if empty|{{{province|}}}|¬}}|state={{if empty|{{{state|}}}|¬}}|type={{{type|}}}|county={{{county|}}}|route={{{route|}}}|subtype={{Infopolje Cesta/meta/mask/subtype1|{{{subtype|}}}}}}}</div>}}}}}} |{{#if:{{{marker_image|}}}|{{#ifeq:{{{marker_image|}}}|none||<div style="margin:0 0 4px 0">{{{marker_image}}}</div>}}|{{#if:{{{state|}}}{{{province|}}}{{{country|}}}|{{#ifeq:{{Infopolje Cesta/shieldmain/{{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}}|province={{if empty|{{{province|}}}|¬}}|state={{if empty|{{{state|}}}|¬}}|type={{{type|}}}|county={{{county|}}}|route={{{route|}}}|subtype={{Infopolje Cesta/meta/mask/subtype1|{{{subtype|}}}}}}}|none||<div style="margin:0 0 4px 0">{{Infopolje Cesta/shieldmain/{{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}}|province={{if empty|{{{province|}}}|¬}}|state={{if empty|{{{state|}}}|¬}}|type={{{type|}}}|county={{{county|}}}|route={{{route|}}}|subtype={{Infopolje Cesta/meta/mask/subtype1|{{{subtype|}}}}}}}</div>}}}}}} {{#if:{{{name|}}}|{{{name}}}|{{#if:{{{state|}}}{{{province|}}}{{{country|}}}|{{#ifeq:{{Infopolje Cesta/name/{{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}}|province={{if empty|{{{province|}}}|¬}}|state={{if empty|{{{state|}}}|¬}}|type={{{type|}}}|subtype={{Infopolje Cesta/meta/mask/subtype1|{{{subtype|}}}}}|route={{{route}}}|county={{{county|}}}}}|none||{{Infopolje Cesta/name/{{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}}|province={{if empty|{{{province|}}}|¬}}|state={{if empty|{{{state|}}}|¬}}|type={{{type|}}}|subtype={{Infopolje Cesta/meta/mask/subtype1|{{{subtype|}}}}}|route={{{route}}}|county={{{county|}}}}}|}}}}}}}} |#default={{#ifeq:{{{country|}}}|SVN |{{#if:{{{name|}}}|{{{name}}}|{{#ifeq:{{Infopolje Cesta/name/SVN|state={{if empty|{{{state|}}}|¬}}|type={{{type|}}}|route={{{route}}}}}|none||{{Infopolje Cesta/name/SVN|state={{if empty|{{{state|}}}|¬}}|type={{{type|}}}|route={{{route}}}}}|}}}}{{#if:{{{alternate_name|}}}|<br /><div style="font-weight:normal;display:inline;">{{{alternate_name|}}}</div>}} {{#if:{{{marker_image|}}}|{{#ifeq:{{{marker_image|}}}|none||<div style="margin:6px 0 2px 0">{{{marker_image}}}</div>}}|{{#if:{{{state|}}}{{{province|}}}{{{country|}}}|{{#ifeq:{{Infopolje Cesta/shieldmain/{{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}}|province={{if empty|{{{province|}}}|¬}}|state={{if empty|{{{state|}}}|¬}}|type={{{type|}}}|county={{{county|}}}|route={{{route|}}}|subtype={{Infopolje Cesta/meta/mask/subtype1|{{{subtype|}}}}}}}|none||<div style="margin:6px 0 2px 0">{{Infopolje Cesta/shieldmain/{{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}}|province={{if empty|{{{province|}}}|¬}}|state={{if empty|{{{state|}}}|¬}}|type={{{type|}}}|county={{{county|}}}|route={{{route|}}}|subtype={{Infopolje Cesta/meta/mask/subtype1|{{{subtype|}}}}}}}</div>}}}}}} |{{#if:{{{marker_image|}}}|{{#ifeq:{{{marker_image|}}}|none||<div style="margin:0 0 4px 0">{{{marker_image}}}</div>}}|{{#if:{{{state|}}}{{{province|}}}{{{country|}}}|{{#ifeq:{{Infopolje Cesta/shieldmain/{{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}}|province={{if empty|{{{province|}}}|¬}}|state={{if empty|{{{state|}}}|¬}}|type={{{type|}}}|county={{{county|}}}|route={{{route|}}}|subtype={{Infopolje Cesta/meta/mask/subtype1|{{{subtype|}}}}}}}|none||<div style="margin:0 0 4px 0">{{Infopolje Cesta/shieldmain/{{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}}|province={{if empty|{{{province|}}}|¬}}|state={{if empty|{{{state|}}}|¬}}|type={{{type|}}}|county={{{county|}}}|route={{{route|}}}|subtype={{Infopolje Cesta/meta/mask/subtype1|{{{subtype|}}}}}}}</div>}}}}}} {{#if:{{{name|}}}|{{{name}}}|{{#if:{{{state|}}}{{{province|}}}{{{country|}}}|{{#ifeq:{{Infopolje Cesta/name/{{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}}|province={{if empty|{{{province|}}}|¬}}|state={{if empty|{{{state|}}}|¬}}|type={{{type|}}}|subtype={{Infopolje Cesta/meta/mask/subtype1|{{{subtype|}}}}}|route={{{route}}}|county={{{county|}}}}}|none||{{Infopolje Cesta/name/{{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}}|province={{if empty|{{{province|}}}|¬}}|state={{if empty|{{{state|}}}|¬}}|type={{{type|}}}|subtype={{Infopolje Cesta/meta/mask/subtype1|{{{subtype|}}}}}|route={{{route}}}|county={{{county|}}}}}|}}}}}}}} }} |subheaderstyle1 = font-size: 125%; |subheader={{#ifeq:{{{country|}}}|SVN||{{#invoke:Infobox road|translate}}}} |subheader2={{#ifeq:{{{country|}}}|SVN||{{{alternate_name|}}}}} <!-- MAP --> |image={{#invoke:Infobox road/map|map}} |caption={{{map_notes|}}} | image2 = {{#invoke:Infobox mapframe | autoWithCaption | onByDefault = {{#if:{{{map|}}}{{{map_custom|}}}{{#property:P15|from={{{qid|}}}}}|no|yes}} | mapframe-wikidata = yes | mapframe-frame-width = 290 | mapframe-length_km = {{{length_km|}}} | mapframe-length_mi = {{{length_mi|}}} }} <!-- Photo/image --> | image3 = {{#invoke:Infobox road|photo}} | caption3 = {{{photo_notes|}}}{{{image_notes|}}} <!-- ROUTE INFORMATION --> |header1= {{#invoke:Infobox road|info}} |data2 = {{#if:{{{spur_of|}}}|{{Infopolje Cesta/meta/spur of|1={{{type|}}}|2={{{subtype|}}}|spur_type={{{spur_type|}}}|spur_route={{{spur_of|}}}|country={{{country|}}}|province={{{province|}}}|state={{{state|}}}|county={{{county|}}}}}|}} |data3 = {{#invoke:Infobox road|partOf}} |data4 = <!-- {{#invoke:Infobox road|law}} --> |data5 = {{#invoke:Infobox road|maint}} |data6 = {{#if:{{{time_period|}}}|{{#if:{{{established_by|}}}|Vzpostavil {{{established_by}}}|}}|}} |label7 = Dolžina |data7 = {{#invoke:Infobox road/length|length}} |class8 = plainlist |label8= Status |data8= {{{status|}}} |class9= plainlist |label9= Obstaja |data9= {{#invoke:Infobox road|existed}} |class11 = plainlist |label11= Zgodovina |data11= {{{history|}}} |data12 = {{#invoke:Infobox road|period}} |class16 = plainlist |label16 = {{#invoke:Infobox road|allocation}} |data16 = {{{allocation|}}} |class17 = plainlist |label17 = Turistične<br>poti |data17 = {{{tourist|}}} |class18 = plainlist |label18 = [[National Highway System (ZDA)|<abbr title="National Highway System">NHS</abbr>]] |data18 = {{#ifeq:{{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}}|USA|{{#switch:{{{type|}}} |I = Cela pot |#default = {{{nhs|}}} }}}} |class19 = plainlist |label19 = Omejitve |data19 = {{{restrictions|}}} |label20 = [[Margaryjeve številke|Margaryjeva številka]] |data20 = {{{margary|}}} <!-- MAJOR JUNCTIONS (FOR MOST ROUTES) --> |header30= {{#invoke:Infobox road/sections|main}} <!-- MAJOR JUNCTIONS (IF DIVIDED IN UP TO 25 SECTIONS) --> |header31= {{#invoke:Infobox road/sections|section}} <!-- LOCATION INFORMATION (SOME PARAMETERS ARE DISABLED FOR CERTAIN COUNTRIES) --> |header35={{#invoke:Infobox road/locations|location}} <!-- HIGHWAY SYSTEM --> |header50= {{#invoke:Infobox road|highwaySystem}} <!-- LINKS AND BROWSE SECTION --> |class52 = hlist |data52 = {{if empty|{{{system|}}}|{{#invoke:Infobox road/browselinks|browselinks}}}} |rowstyle54 = display: none |header54 = {{#invoke:Infobox road|system}} |data56 = {{#invoke:Infobox road|browse}} |data58 = {{#invoke:Infobox road|extended}} <!-- HISTORICAL DESIGNATION, NRHP, EMBEDDED INFOBOXES --> |data60={{{nrhp|}}} |data61={{{embedded|}}} |subbox={{yesno|{{{child|}}}}} }}<!-- // ERROR TRACKING CATEGORIES // -->{{#if:{{{country|}}}{{{state|}}}{{{province|}}}|{{#if:{{{type|}}}|{{#if:{{{route|}}}|{{#if:{{{translation|}}}{{{name|}}}|{{main other|[[Kategorija:Začasna sledilna kategorija za Infopolje Cesta 1|{{#if:{{{name|}}}|†|{{#if:{{{translation|}}}|@}}}} {{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}} {{PAGENAME}}]]}}}}|}}}}}}<!-- -->{{main other|{{#if:{{{subtype|}}}|[[[Kategorija:Začasna sledilna kategorija za Infopolje Cesta 2|Ω {{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}} {{PAGENAME}}]]|}}}}<!-- -->{{#invoke:Infobox road/errors|errors}}<!-- -->{{#if:{{{header_type|}}}|{{#switch:{{lc:{{{header_type}}}}} |under construction|const|uc={{main other|[[Kategorija:Začasna sledilna kategorija za Infopolje Cesta 1|ƒ {{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}} {{PAGENAME}}]]}} |scenic|historic|historical|hist={{main other|[[Kategorija:Začasna sledilna kategorija za Infopolje Cesta 1|¶ {{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}} {{PAGENAME}}]]}} |decommissioned|former={{main other|[[Kategorija:Začasna sledilna kategorija za Infopolje Cesta 1|∆ {{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}} {{PAGENAME}}]]}} |minor= |#default={{main other|[[Kategorija:Začasna sledilna kategorija za Infopolje Cesta 1|£ {{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}} {{PAGENAME}}]]}}}}}}<!-- -->{{#if:{{{country|}}}{{{state|}}}{{{province|}}}|{{#if:{{{type|}}}|{{#if:{{{marker_image|}}}| {{main other|[[Kategorija:Začasna sledilna kategorija za Infopolje Cesta 1|{{#ifeq:{{{marker_image}}}|none|&|$}} {{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}} {{PAGENAME}}]]}}}}}}}}<!-- -->{{#if:{{{map_custom|}}}||{{#ifeq:{{#property:P15}}||{{main other|[[Kategorija:Članki, ki uporabljajo Infopolje Cesta z zemljevidi poti]]}}|}}}}<!-- -->{{#if:{{{map_custom|}}}||{{#ifeq:{{{map|}}}|{{#property:P15}}||{{main other|[[Kategorija:Članki, ki uporabljajo Infopolje Cesta za prenos v Wikipodatke]]}}|}}}}<!-- -->{{main other|{{#ifeq:{{#property:P17}}||[[Kategorija:Članki, ki uporabljajo Infopolje Cesta brez Wikipodatka država]]}}<!-- -->{{#ifeq:{{#property:P31}}||{{main other|[[Kategorija:Članki, ki uporabljajo Infopolje Cesta brez Wikipodatka primerek od]]}}}}}}<!-- -->{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Članki, ki uporabljajo Infopolje Cesta z neznanimi parametri |_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Članki, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Cesta]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y|mapframe_args=y| above | ahn-shield | ahn | allocation | alternate_name | areas | beltway_city | bodystyle | borough | boroughs | browse_route | browse | cantons | child | cities | communes | community | communities | counties | countries | county | country | decommissioned | deleted | departments | destinations | direction_a | direction_a1 | direction_a2 | direction_a3 | direction_a4 | direction_a5 | direction_a6 | direction_a7 | direction_a8 | direction_a9 | direction_a10 | direction_b | direction_b1 | direction_b2 | direction_b3 | direction_b4 | direction_b5 | direction_b6 | direction_b7 | direction_b8 | direction_b9 | direction_b10 | districts | divisions | e-road | e-road-shield | embedded | end_a | end_a1 | end_a2 | end_a3 | end_a4 | end_a5 | end_a6 | end_a7 | end_a8 | end_a9 | end_a10 | end_b | end_b1 | end_b2 | end_b3 | end_b4 | end_b5 | end_b6 | end_b7 | end_b8 | end_b9 | end_b10 | established | established_by | federal_cities | formed | governorates | header_color | header_type | history | image | image_alt | image_notes | image_width | indep_city | indep_cities | island | junction | junctions | junction1 | junction2 | junction3 | junction4 | junction5 | junction6 | junction7 | junction8 | junction9 | junction10 | known_for | krais | label1 | label2 | label3 | label4 | label5 | labelstyle | lang | length_km | length_km1 | length_km2 | length_km3 | length_km4 | length_km5 | length_km6 | length_km7 | length_km8 | length_km9 | length_km10 | length_mi | length_mi1 | length_mi2 | length_mi3 | length_mi4 | length_mi5 | length_mi6 | length_mi7 | length_mi8 | length_mi9 | length_mi10 | length_nmi | length_notes | length_notes1 | length_notes2 | length_notes3 | length_notes4 | length_notes5 | length_notes6 | length_notes7 | length_notes8 | length_notes9 | length_notes10 | length_ref | length_ref1 | length_ref2 | length_ref3 | length_ref4| length_ref5 | length_ref6 | length_ref7 | length_ref8 | length_ref9 | length_ref10 | length_round | lga | location | location1 | location2 | location3 | location4 | location5 | locations | loop | maint | map | map_alt | map_custom | map_notes | qid | margary | marker_image | mrn | mrn-shield | municipalities | municipality | name | next_dab | next_route | next_type | nhs | nobrowse | nrhp | oblasts | okrugs | orbital | parish | parishes | photo | photo_alt | photo_notes | photo_width | prefectures | previous_dab | previous_route | previous_type | province | provinces | regions | republics | related | restrictions | ring_road | route | rural_municipalities | section | section0 | section1 | section2 | section3 | section4 | section5 | section6 | section6 | section7 | section8 | section9 | section10 | sheadings | significance | spur_of | spur_type | state | states | state2 | status | subcounties | subprefectures | subregions | subsection | system | system1 | system2 | system3| system4 | system5 | system6 | system7 | system8 | system9 | system10 | tahn | tahn-shield | terminus_a | terminus_a1 | terminus_a2 | terminus_a3 | terminus_a4 | terminus_a5 | terminus_a6 | terminus_a7 | terminus_a8 | terminus_a9 | terminus_a10 | terminus_b | terminus_b1 | terminus_b2 | terminus_b3 | terminus_b4 | terminus_b5 | terminus_b6 | terminus_b7 | terminus_b8 | terminus_b9 | terminus_b10 | territories | time_period | tloop | tourist | towns | translation | type | villages | categories | nocat | demo }}<!-- --><includeonly>{{main other|[[Kategorija:Uporaba Infopolja Cesta {{Infopolje Cesta/meta/mask/category|1={{{country|}}}|2={{{state|}}}|3={{{province|}}}}}]]}}<!-- --></includeonly><noinclude> {{Documentation}} </noinclude> rcefyl8wf9cvsmprnkbs6cb3n01p2q8 0 265833 6676874 6675580 2026-05-17T07:47:51Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676874 wikitext text/x-wiki [[Image:Qantas b747 over houses arp.jpg|thumb|right| Let letala [[Boeing 747-400]] v bližini hiš tik pred pristankom na [[London Heathrow Airport|Londonskem letališču Heathrow]]]] '''Zvočno onesnaževanje''' (ali onesnaževanje okolja s [[hrup]]om) je neprijeten človeški, živalski ali [[stroj]]no ustvarjen [[zvok]], ki moti določeno dejavnost ali ravnovesje človeškega ali živalskega [[svet]]a. Angleška beseda noise (hrup, zvok) izvira iz latinske [[beseda|besede]] nouseas, kar pomeni [[morska bolezen]]. V svetovnem pogledu večina zunanjega hrupa izvira iz konstrukcijskih in transportnih sistemov, vključno s hrupom, ki ga povzročajo motorna [[vozilo|vozila]], [[letalo|letala]] in [[železnica|železnice]].<ref name="Senate">Senate Public Works Committee, Noise Pollution and Abatement Act of 1972, S. Rep. No. 1160, 92nd Cong. 2nd session</ref><ref>C. Michael Hogan and Gary L. Latshaw, [http://www.worldcatlibraries.org/wcpa/top3mset/2930880 The relationship between highway planning and urision specialty conference, May 21-23, 1973, Chicago, Illinois. by American Society of Civil Engineers. Urban Transportation Division] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070518225130/http://www.worldcatlibraries.org/wcpa/top3mset/2930880 |date=2007-05-18 }}</ref> Pomanjkljivo urbanistično načrtovanje s postavljanjem industrijskih in stanovanjskih stavb v majhni oddaljenosti lahko dodatno povzroči zvočno onesnaževanje v stanovanjskih četrtih. Viri zunanjega in notranjega onesnaževanja okolja so: avtomobilski alarmi, sirene rešilnih vozil, mehanična oprema, požarni alarmi, zračne trobente, oprema za košnjo trave, pasji lajež, razne naprave, brnenje svetilk, megafoni in glasni ljudje. == Učinki == === Človeško zdravje === Učinki zvočnega onesnaževanja na [[zdravje]] so tako zdravstvene, kot tudi vedenjske narave. Nezaželen zvok imenujemo hrup. Ta zvok lahko povzroči fiziološke in psihološke zdravstvene probleme. Zvočno onesnaževanje okolja lahko povzroči [[nejevolja|nejevoljo]] in [[jeza|jezo]], [[hipertenzija|hipertenzijo]], [[stres]], slušne motnje, izgubo [[sluh]]a, motnje v [[spanje|spanju]] in druge moteče učinke.<ref name="Rosen">S. Rosen and P. Olin, ''Hearing Loss and Coronary Heart Disease'', Archives of Otolaryngology, 82:236 (1965)</ref><ref name="Field">J.M. Field, ''Effect of personal and situational variables upon noise annoyance in residential areas'', Journal of the Acoustical Society of America, 93: 2753-2763 (1993)</ref><ref>{{navedi splet | title = Noise Pollution | url = http://www.euro.who.int/Noise | publisher = [[Svetovna zdravstvena organizacija]] | accessdate = 2010-12-10 | archive-date = 2010-01-08 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100108141209/http://www.euro.who.int/Noise | url-status = dead }}</ref><ref> {{navedi novice | title=Road noise link to blood pressure | url = http://news.bbc.co.uk/1/hi/health/8247217.stm | publisher = BBC News | date=2009-09-10 | accessdate=2010-05-20 }}</ref> Poleg tega, sta stres in hipertenzija poglavitna vzroka za nastanek ostalih zdravstvenih problemov, medtem ko slušne motnje lahko vodijo do pozabljanja, resnih [[Velika depresivna motnja|depresij]] in občasno tudi do napadov [[panika|panike]].<ref name="Field" /><ref>Karl D. Kryter, ''The Effects of Noise on Man '', Academic Press (1985)</ref> Pogosta izpostavitev hrupu lahko povzroči tudi izgubo sluha. Starejši moški, izpostavljeni značilnemu hrupu, na delovnem mestu so pokazali pomembno zmanjšano slušno občutljivost, kot njihovi kolegi, ki temu hrupu niso bili izpostavljeni. Kljub temu je potrebno dodati, da so se spremembe med obema skupinama v slušni občutljivosti zmanjševale s časom, in postale zanemarljive, ko so moški dosegli 79 let.<ref name = Rosenhall1990>{{cite journal |author1=Rosenhall U |author2=Pedersen K |author3=Svanborg A |title=Presbycusis and noise-induced hearing loss |journal=Ear Hear |volume=11 |issue=4 |pages=257–63 |year=1990 |pmid=2210099| doi = 10.1097/00003446-199008000-00002}}</ref> Primerjava pripadnikov [[pleme Maab|plemena Maab]], ki so bili neznatno izpostavljeni transportnemu in industrijskemu hrupu, s tipično [[populacija|populacijo]] Združenih držav je pokazala, da pogosta izpostavitev zmerno visokim stopnjam hrupa prispeva k izgubi sluha.<ref name="Rosen" /> Visoke stopnje hrupa lahko povzročijo kardiovaskularne učinke, medtem ko izpostavitev zmernim stopnjam hrupa med osem-urnim delovnikom statistično dokazano povzroča povišan [[krvni pritisk]] (iz 5 na 10 točk) in povečan stres<ref name="Rosen"/>, ter vaskularizacijo, kar vodi do povišanega krvnega pritiska, kot tudi do povečanja verjetnosti za nastanek koronarne arterijske [[bolezen|bolezni]]. Zvočno onesnaževanje je tudi vzrok za nejevoljo. V študiji iz leta 2005 so španski [[raziskovalec|raziskovalci]] ugotovili, da so prebivalci stanovanjskih [[naselje|naselij]] pripravljeni plačati približno štiri eure na decibel na leto, za zmanjšanje zvočnega onesnaževanja.<ref>Jesús Barreiro, Mercedes Sánchez, Montserrat Viladrich-Grau (2005), "How much are people willing to pay for silence? A contingent valuation study", ''Applied Economics'', 37 (11)</ref> === Okolje === Zvok ima tudi škodljiv vpliv na živali s povzročanjem stresa, povečevanjem tveganja smrti, s spreminjanjem delikatnega razmerja med odkrivanjem in izogibom plenilca/plen, ter z vmešavanjem v živalski zvočni sistem komuniciranja, predvsem pa v odnosu do [[reprodukcija|reprodukcije]] orientiranosti v prostoru. Pretirana izpostavljenost hrupu lahko vodi do začasne ali stalne izgube sluha.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.onr.navy.mil/sci_tech/34/341/docs/proceed.pdf |title=Effects of Anthropogenic Noise in the Marine Environment |accessdate=2010-12-10 |archive-date=2009-03-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090327095039/http://www.onr.navy.mil/sci_tech/34/341/docs/proceed.pdf |url-status=dead }}</ref> Vpliv hrupa na življenje živali se kaže v zmanjšanju uporabnega življenjskega [[habitat]]a, ki ga hrupna okolja lahko povzročijo, in kar lahko v primeru ogroženih vrst vodi do [[izumrtje|izumrtja]]. Zvočno onesnaževanje je povzročilo smrt določenih vrst [[kit]]ov, ki so se preselili na [[plaža|plažo]], da bi se izognili glasnim vojaškim zvokom [[sonar]]jev.<ref>[http://www.nmfs.noaa.gov/pr/pdfs/acoustics/bahamas_stranding.pdf Bahamas Marine Mammal Stranding Event of 15–16 March 2000]</ref> Hrup tudi povzroči, da določene živalske vrste komunicirajo glasneje, kar imenujemo [[Lombardov učinek]].<ref>{{navedi revijo |last1=Brumm |first1=Henrik |last2=Slabbekoorn |first2=Hans |year=2005 |title=Acoustic communication in noise |journal=Advances in the Study of Behaviour |volume=35 |pages=151–209 |doi=10.1016/S0065-3454(05)35004-2}}</ref> Raziskovalci so s pomočjo [[eksperiment]]ov dokazali, da je oglašanje [[kit]]ov daljše in močnejše, kadar so vključeni detektorji [[podmornica|podmornic]].<ref>[http://adsabs.harvard.edu/abs/2003ASAJ..113.3411F Variation in humpback whale (Megaptera novaeangliae) song length in relation to low-frequency sound broadcasts]</ref> Če živalska bitja ne "govorijo" dovolj glasno, bo njihov glas zamaskiran z antropogenskimi zvoki. Ti neslišni zvoki so lahko opozorila, ulovitev plena,... Ko bo določena živalska vrsta začela [[govor]]iti glasneje, bo zamaskirala glasove drugih živalskih vrst in tako povzročila, da bo ves [[ekosistem]] postopoma začel govoriti glasneje. Za ptičjo vrsto [[taščica|taščice]] je bolj verjetno ,da poje ponoči na tistih območjih, ki so čez [[dan]] visoko zvočno onesnažena. Iz tega lahko sklepamo, da poje ponoči, ker je takrat bolj tiho in se njihova [[sporočilo|sporočila]] lahko širijo bolj jasno.<ref>{{cite journal |author1=Fuller RA |author2=Warren PH |author3=Gaston KJ |year=2007|title=Daytime noise predicts nocturnal singing in urban robins. |journal=Biology Letters |volume=3 |pages=368–70 |doi=10.1098/rsbl.2007.0134 |pmid=17456449 |issue=4 |pmc=2390663}}</ref> Ista študija je tudi pokazala, da je dnevna stopnja hrupa močnejši napovedovalec nočnega petja ,kot pa nočna svetilna onesnaženost, katera je pogosto predlagana kot vzrok za nočno petje. Ptičja vrsta [[avstralski zebrasti ščinkavec]] postane manj zvesta svojim partnerjem, ko je izpostavljena [[promet]]nemu hrupu. To bi lahko spremenilo razvoj populacije z izbiranjem značilnosti, virov telesnih tekočin, navadno posvečenih drugim aktivnostim in tako vodijo do velikih genetskih in evolucijskih posledic.<ref>Milius, S. (2007). High Volume, Low Fidelity: Birds are less faithful as sounds blare, ''Science News'' vol. 172, p. 116. ([http://www.sciencenews.org/articles/20070825/fob3ref.asp references] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080424012130/http://www.sciencenews.org/articles/20070825/fob3ref.asp |date=2008-04-24 }})</ref> == Učinek v Veliki Britaniji == Številke predstavljene s strani Rockwool-a, [[podjetje|podjetja]], ki proizvaja [[steklena volna|stekleno volno]], in grajene na osnovi odgovorov lokalnih oblasti po Zakonu o svobodi informacij (t. i. Freedom of Information Act) so pokazale, da so v obdobju od aprila 2008 do aprila 2009 občinski sveti prejeli 315.838 [[pritožba|pritožb]] glede zvočnega onesnaževanja [[okolje|okolja]]. To je vodilo v naslednje posledice: okoljsko-zdravstveni [[uradnik]]i so v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] v okviru zakona o Anti-socialnem vedenju dodatno vpeljali 8069 opozoril, ki se nanašajo na zvočno onesnaževanje. V zadnjih dvanajstih mesecih je bilo avtoriziranih 524 zaplemb, kot npr. močnih [[Zvočnik (naprava)|zvočnikov]], [[stereo naprava|stereo naprav]] ali [[televizijski sprejemnik|televizijskih sprejemnikov]]. Občinski svet v Westminstru je prejel kar 9814 pritožb glede hrupa, kar je največ pritožb na prebivalca v celotni Angliji. To je kar 42,32 pritožb na tisoč prebivalcev. Kar osem izmed desetih področij, rangiranih glede na število pritožb na tisoč prebivalcev, se nahaja v [[London]]u.<ref>{{navedi splet | title = London is home to the noisiest neighbours | url = http://www.thisislondon.co.uk/standard/article-23714071-details/London+is+home+to+the+noisiest+neighbours/article.do | publisher = London Evening Standard | accessdate = 2010-12-10 | archive-date = 2020-05-28 | archive-url = https://web.archive.org/web/20200528050539/http://www.standard.co.uk/standard/article-23714071-details/London+is+home+to+the+noisiest+neighbours/article.do/ | url-status = dead }}</ref> == Ublažitev in kontrola zvočnega onesnaževanja == [[Image:TullamarineFwy.jpg|thumb| ''[[Zvočna cev]]'' v [[Melbourne]], [[Avstralija]], zasnovana za zmanjšanje hrupa na vozišču, ki ne moti estetike območja.]] Tehnologija, ki bi ublažila ali odstranila hrup je naslednja: Za zmanjšanje hrupa na [[cesta|cesti]] lahko uporabimo številne strategije kot npr: uporaba zvočnih ovir, omejitev [[hitrost]]i vozil, spremembe v teksturi [[asfalt]]a, omejitve za težka vozila, uporaba prometnih kontrol, ki bi zmanjšale zaviranje in pospeševanje, ter oblikovanje [[pnevmatika|pnevmatik]]. Pomemben dejavnik pri uveljavitvi teh strategij je [[računalnik|računalniški]] model za cestni hrup, ki lahko spremlja lokalno [[topografija|topografijo]], [[meteorologija|meteorologijo]], prometne operacije in hipotetično ublažitev hrupa. Stroški vgradnje takega modela so lahko nizki, pod pogojem da iščemo rešitve že v fazi [[planiranje|planiranja]] cestne povezave. Hrup [[letalo|letal]] je lahko zmanjšan do določene mere z oblikovanjem tišjih [[motor]]jev, kar je bilo v središču pozornosti že v letih 1970 in 1980. Ta strategija je prinesla omejeno, vendar opazno znižanje [[zrak|zračnega]] onesnaževanja. Spreminjanje poti letov in časov v dnevu, ko letala vzletajo in pristajajo, je prineslo pozitivne posledice za prebivalce v bližini [[letališče|letališč]]. Programi izolacije sponzorirani s strani FAA (začetek v letu 1970) so uspešno zmanjšali notranji hrup v tisočih prebivališčih po celi Ameriki. Izpostavljenost [[delavec|delavcev]] hrupu na delovnem mestu je proučevana od leta 1930. Spremembe vključujejo ponovno oblikovanje industrijske opreme in fizičnih ovir na delovnem mestu. Nacionalna organizacija [[Noise Free America]], ki se bori proti zvočnemu onesnaževanju, redno lobira za vpeljavo predpisov glede hrupa na vseh vladnih ravneh.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.noisefree.org/ |title=arhivska kopija |accessdate=2010-12-10 |archive-date=2011-11-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111128205630/http://www.noisefree.org/ |url-status=dead }}</ref> == Pravni vidik == Do leta 1970 so [[vlada|vlade]] na hrup gledale kot na nekakšno "nadlogo" in ne kot na okoljski problem. V ZDA obstajajo federalni [[standard]]i za omejevanje hrupa na cesti in v zraku, države in lokalne vlade pa imajo navadno zelo specifične [[statut]]e glede gradnje [[hiša|hiš]], urbanega planiranja in razvoja cest. V [[Kanada|Kanadi]] in EU ([[Evropska unija]]) lahko tudi najdemo nekaj nacionalnih, provincionalnih ali državnih zakonov, ki ščitijo okolje pred zvočnim onesnaževanjem. Zakoni in predpisi o hrupu se močno razlikujejo med občinami in v nekaterih mestih celo ne obstajajo. Predpis lahko vključuje splošno prepoved o povzročanju hrupa, ki moti, ali pa določi specifična pravila za dovoljeno stopnjo zvoka v določenem delu dneva in za določeno aktivnost. Dr. Paul Herman je napisal prve kodekse o preprečevanju hrupa v letu 1975 za mesto [[Portland]] v zvezni državi [[Oregon]] s pomočjo finančnih sredstev EPA-e (Agencija za zaščito okolja) in HUD-a (Urbani razvoj in razvoj naselij). Portlandski kodeks je postal osnova za večino [[predpis]]ov na področju Amerike in Kanade.<ref>City of Portland, Oregon. Auditor's Office. [http://www.portlandonline.com/auditor/index.cfm?c=28705 Chapter 18.02 Title ''Noise Control'']. Retrieved on April 20, 2009.</ref> Večina mestnih predpisov prepoveduje zvok, ki prekorači določeno mejo, navadno med deseto uro zvečer in šesto uro zjutraj. Podnevi je ta [[zvočni prag]] nekoliko višji. Kakorkoli že, uveljavitev teh predpisov ima v praksi tudi pomanjkljivosti, saj veliko število mestnih občin ne spremlja števila pritožb. Tudi ko občina ima službo, ki skrbi za zadeve povezane z zvočnim onesnaževanjem, je najverjetneje ta pripravljena le izdajati opozorila, saj je sodno preganjanje [[kršitelj]]ev povezano z visokimi stroški. Pomembna izjema temu pravilu je mesto [[Portland]], ki je svoje prebivalce zaščitilo pred hrupom z izdajanjem tudi do 5000 dolarjev visokih kazni kršiteljem, z možnostjo kaznovati istega povzročitelja hrupa tudi večkrat v istem dnevu. Številni konflikti glede zvočnega onesnaževanja so rešeni s pomočjo pogajanj med povzročiteljem in oškodovancem. Ti postopki se razlikujejo od države do države in lahko vključujejo tudi aktivnosti povezane z lokalnimi skupnostmi, natančneje z [[policija|policijo]]. Zvočno onesnaževanje navadno ne preneha, saj le pet do deset odstotkov ljudi, ki je izpostavljenih hrupu, poda formalno pritožbo. Številni ljudje pa se ne zavedajo njihovih pravnih [[pravica|pravic]] do tišine ali pa ne vedo, kako podati pritožbo. ==Sklici in opombe== {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Onesnaženje]] * [[Svetlobno onesnaženje]] * [[Varstvo okolja]] * [[Naravno okolje]] ==Zunanje povezave== {{commonscat}} * {{dmoz|Society/Issues/Environment/Noise_Pollution/}} * [http://www.who.int/docstore/peh/noise/Comnoise-1.pdf World Health Organization - Guidelines for Community Noise] * [http://www.wired.com/science/planetearth/magazine/16-06/st_thompson Clive Thompson on How Man-Made Noise May Be Altering Earths Ecology] {[[sic]]} * [http://www.eea.europa.eu/pressroom/newsreleases/eea-draws-the-first-map-of-europe2019s-noise-exposure EEA draws the first map of Europe's noise exposure - All press releases &mdash; EEA] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Onesnaževanje]] [[Kategorija:Zvok]] kx21qb0m1at0nwq4uyphj50o3ddjxmo 0 266512 6676725 6597458 2026-05-16T22:26:10Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676725 wikitext text/x-wiki {{infobox mineral | name = Valentinit | boxwidth = 300px | image = Valentinite-205948.jpg | caption = Vzorec valentinita iz [[Alžirija|Alžirije]]; velikost: 6,9 × 4,4 × 3,3 cm | category = IV. razred – Oksidi in hidroksidi | formula = Sb₂O₃ | strunz = 04.CB.55 | dana = 04.03.11.01 | symmetry = Ortorombska bipiramida<br>(2/m 2/m 2/m),<br>[[prostorska skupina]] Pccn | unit cell = a = 4,91 Å, b = 12,46 Å, c = 5,42 Å; Z = 4 | molweight = 291,50 g/mol | color = Brezbarvna, snežno bela, bledo rumena, ružnata, siva do rjavkasta | habit = Žarkasti kristalni skupki, rozete ali stebričasti kristali | system = [[Ortorombski kristalni sistem| Ortorombski]] | twinning = | cleavage = Popolna po {110}, nepopolna po {010} | fracture = Neraven | tenacity = Krhek | mohs = 2,5 – 3 | luster = Diamanten, na razkolih bisern | streak = Bela | diaphaneity = Prozoren do prosojen | gravity = | density = 5.76 g/cm3 | polish = | opticalprop = Dvoosen (-) | refractive = n_α = 2,180 n_β = 2,350 n_γ = 2,350 | birefringence = δ = 0,170 | pleochroism = Ne | 2V = Zelo majhen | dispersion = | extinction = | length fast/slow = | fluorescence = Ne | absorption = | melt = | fusibility = | diagnostic = | solubility = | impurities = | alteration = | other = | var1 = Druga imena | var1text = Antimonov cvet, antimonova cvetica, antimonov živec, bela antimonova ruda | references = <ref name=HBM>{{Navedi splet |url=http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/valentinite.pdf |title=Handbook of Mineralogy |accessdate=2010-12-08 |archive-date=2012-04-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120419033906/http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/valentinite.pdf |url-status=dead }}</ref><ref name=Mindat>[http://www.mindat.org/show.php?id=4135&ld=1&pho= Mindat with location data]</ref><ref name=Webmin>[http://webmineral.com/data/Valentinite.shtml Webmineral data]</ref><ref name=VM>{{navedi knjigo |author1=Vidrih R.|author2=Mikuž V. |year=1995 |title=Minerali na Slovenskem, 1. izdaja |publisher=Ljubljana: Tehniška založba Slovenije |isbn=86-365-0184-9 |cobiss=53037312 |pages=379}}</ref> }} '''Valentinit''' je [[antimon]]ov [[oksid]] Sb₂O₃, ki kristalizira v [[ortorombski kristalni sistem|ortorombskem]] [[kristalni sistem|kristalnem sistemu]]. Za kristale so značilni žarkasti skupki ali vlaknate mase. Kristali so brezbarvni do beli, včasih tudi rumenkasti ali rdečkasti. Njihova trdota po [[Mohsova lestvica|Mohsovi lestvici]] je 2,5 – 3, [[gostota]] pa 5,76 g/cm³. Valentinit je oksidacijski produkt [[antimonit]]a (stibnita),zato se pogosto pojavlja skupaj z njim.<ref name=Vidrih>R. Vidrih, Svet kristalov, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana (2002), str. 50.</ref> Valentinit je dimorfen s [[kubični kristalni sistem|kubičnim]] antimonovim oksidom senarmonitom.<ref name=HBM/> ==Zgodovinski podatki== Mineral so sredi 19. stoletja poimenovali po Baziliju Valentinu, [[alkimija|alkimistu]] in kanoniku benediktinskega samostana svetega Petra v [[Erfurt]]u v [[Nemčija|Nemčiji]], ki je živel v 15. stoletju. Valentin je bil verjetno avtor prve knjige, v kateri je podrobno opisan [[antimon]] in njegove spojine. Iz vsebine knjige je razvidno, da je Valentin poznal tudi pripravo sintetičnega antimonovega trioksida, katerega je imenoval ''antimonov cvet''. Valentinit je bil prvič opisan leta 1845 na njegovem tipskem nahajališču Les Chalanches v pokrajini Isère v [[Francija|Franciji]].<ref name=Mindat/> Pibližno v istem času so ga opisali tudi v Příbramu na [[Češka republika|Češkem]], kjer je najdišče najlepših kristalov tega minerala. Največji najdeni kristal je meril skoraj 3 cm. Bogati skupki valentinita se najdejo tudi v žilnih votlinah skupaj z [[galenit]]om. ==Nahajališča== [[Slika:Pyrite-Valentinite-rare-09-34b.jpg|thumb|left|200px|Valetinit s [[pirit]]om iz rudnika San José, Oruro, [[Bolivija]]; velikost: 3,9 × 2,8 × 1,5 cm]] Valentinit je produkt preperevanja v hidrotermalnih žilah, ki vsebujejo antimon, kjer nastaja kot sekundarni mineral z oksidacijo zgornjih delov skladov. Mineral pogosto spremljajo antimonit, samorodni antimon, stibiokonit, cervantit, kermezit in tetraedrit.<ref name=HBM/> Bogata nahajališča valentinita v [[Alžirija|alžirski]] provinci Constantine. Valentinit se edino na tem nahajališču koplje kot antimonova [[ruda]] s približno 83% antimona. Na vseh drugih nahajališčih so količine valentinita zanemarljivo majhne. V [[Slovenija|Sloveniji]] so ga skupaj s [[fluorit]]om in [[antimonit]]om našli na nahajališču Potok pod [[Blegoš]]em med [[Poljanska dolina (Gorenjska)|Poljansko]] in [[Selška dolina|Selško dolino]].<ref name=Vidrih/> ==Glej tudi== * [[Seznam mineralov]] * [[Seznam mineralov v Sloveniji]] ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Antimonovi minerali]] [[Kategorija:Oksidni minerali]] i0tlt7hli0y2umps9qth50isbxwb97u 0 266544 6676570 6597464 2026-05-16T16:12:23Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676570 wikitext text/x-wiki {{več sklicev}} {{slog|razlog=navodila za uporabo ne sodijo v enciklopedičen članek; najbolj uporabljan vir (Glina zdravi: moč žive zemlje) ni dovolj strokoven za trditve kot jih podaja}} [[File:Luvos Heilerde.jpg|thumb|Glina v prahu]] '''Terapevtska glina''' je [[glina]], ki se uporablja v [[zdravilstvo|zdravilstvu]]. Gline, ki se najpogosteje uporabljajo v terapevtske namene, so [[kaolin]], [[Fullerjeva zemlja]] in [[bentonit]], vendar natančna definicija teh substanc ne obstaja. Odkrite so bile namreč s preprostimi poskusi in raziskavami učinkovitosti pri posameznem bolezenskem stanju, z določevanjem sestave različnih vrst gline pa se niso ukvarjali. Tudi z novejšimi poskusi klasifikacije težko opredelimo vrste glin, saj zaradi različnih nahajališč variira razmerje količin različnih mineralov, ki so prisotni v njih. »[[Bentonit]]« se tipično nanaša na širši spekter glin z različnimi lastnostmi. V [[zdravilstvo|alternativni medicini]] se ta termin pogosto uporablja za poimenovanje vseh vrst terapevtskih glin. Podoben izraz je »[[montmorilonit]]« (poimenovan po kraju nahajanja v [[Montmorillon|Montmorillontu]] v [[Francija|Franciji]]), zato je pogosto možna medsebojna zamenjava z »[[bentonit|bentonitom]]«. Uporaba gline v ljudski medicini sega daleč v prazgodovino. Prvi zapisi o uporabi t.i. medicinske gline so bili odkriti v [[Mezopotamija|Mezopotamiji]] okoli 2500 pr. n. št. Tudi stari Egipčani so poznali njene zdravilne lastnosti in jo uporabljali kot protivnetno in [[Protibolečinsko zdravilo|protibolečinsko]] snov, [[Papirus Ebers]] pa opisuje njeno uporabo pri različnih zdravstvenih težavah - od prebavnih motenj do kroničnih očesnih obolenj. V Sloveniji se je prvi začel zanimati za glino in za njene pozitivne učinke pater [[Simon Ašič]]. [[Domorodno ljudstvo|Domorodna ljudstva]] po vsem svetu še danes zelo pogosto uporabljajo glino, kar je povezano z [[Geofagija|geofagijo]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3020602/|title=Eating Dirt|date=|accessdate=30.4.2019|website=|publisher=US National Library of Medicine National Institutes of Health|last=|first=}}</ref>. Za terapevstke namene se uporabljajo različne vrste gline predvsem za zunanjo uporabo v [[Zdravilišče|zdraviliščih]], spa in wellness centrih v obliki [[blatnih kopeli]] in terapij. ==Zgodovina== Uporaba gline v [[ljudska medicina|ljudski medicini]] sega daleč v [[Prazgodovina|prazgodovino]]. Prvi zapisi o uporabi t. i. medicinske gline so bili odkriti v [[Mezopotamija|Mezopotamiji]] okoli 2500 pr. n. št. Tudi stari Egipčani so poznali njene zdravilne lastnosti in jo uporabljali kot protivnetno in protibolečinsko snov, [[Papirus Ebers]] pa opisuje njeno uporabo pri različnih zdravstvenih težavah - od prebavnih motenj<ref>[https://web.archive.org/web/20050226100008/http://www.macalester.edu/~cuffel/ebers.htm PAPYRUS EBERS], 1937 translation</ref> do kroničnih očesnih obolenj.<ref>Recipes for Treating the Eyes: Papyrus Ebers</ref> V [[Antika|antiki]] so uporabljali lemnijsko glino. Poimenovana je bila po otoku [[Lemnos]], kjer so jo kopali. V uporabi je bila vse do 19. stoletja (zadnja omemba je v [[farmakopeja|farmakopeji]] iz leta 1848)<ref>Olle Selinus, B. J. Alloway, Essentials of medical geology: impacts of the natural environment on public health. Academic Press, 2005 ISBN 0-12-636341-2, p. 446</ref>, ko je bila celotna zaloga izčrpana. To vrsto gline je uporabljal tudi [[Galen]], in sicer stisnjeno v okrogle kolačke (tablice - tablete), za zdravljenje poškodb, gnojnih ran in [[Vnetje|vnetij]]. Sodobne preiskave kažejo, da je bila ta vrsta gline sorodna današnjemu bentonitu. Glino je v svojih delih omenjal tudi Perzijski zdravnik [[Avicenna]] (980-1037 n.št), omenjena pa je tudi v islamskem dokumentu Knjiga preprostih zdravil in hrane. Tudi v Sloveniji je že več stoletij [[Komenda]] znana po izkopu gline [[Bentonit]]. V letih pred vojno je bilo približno 100 malih kmetov, ki so se poleg kmetovanja ukvarjali tudi z lončarstvom. Glino so jim kopali in dostavljali "furmani". ==Lastnosti in delovanje gline== Gline vsebujejo velike količine mineralov v sledeh, ki so nujni za delovanje človeškega organizma (v montmorilonitnih glinah, na primer, lahko najdemo tudi do 75 različnih mineralov <ref>US Patent 6962718 Table 1: Montmorillonite Components; Average Nutrient Content </ref>), kar morda lahko razloži številne zdravilne lastnosti gline. Delovala naj bi antiseptično, protivnetno in proti infekcijsko poleg tega pa tudi spodbujala obnavljanje zdravih celic.<ref name=":0">{{cite journal |title=Bentonite Clay as a Natural Remedy: A Brief Review |year=2017 |journal=Iranian Journal of Public Health |last=Moosavi |first=Maryam |volume=46 |issue=9 |pages=1176–1183 |pmid=29026782 |pmc=5632318}}</ref> ==Priprava gline za namen zdravljenja== Glino, kupljeno v glinokopu, je potrebno pred uporabo dobro posušiti, zdrobiti v za oreh debele kose in odstraniti kamne, travo in korenine. Tako pripravljeno glino je priporočeno shranjevati v lončeni, stekleni, leseni ali keramični posodi, saj ne sme priti v stik s posodo ali priborom iz aluminija, bakra ali železa. Glino za terapevtsko uporabo je možno kupiti trgovinah z zdravo prehrano in v lekarnah v obliki mazila, suhega praška za obkladke in čistega glinenega prahu za notranjo uporabo. ==Zunanja uporaba gline== Polaganje glinenih oblog na obolela mesta naj bi blažilo simptome različnih bolezni in pripomoglo k hitrejši ozdravitvi. === Glineni obkladki === Glineni obkladki lahko pripormorejo k izboljšanju in zdravljenju kože v primeru bolezni, [[Alergija|alergij]]<ref>{{cite journal | last=Marks | first=James G | last2=Fowler | first2=Joseph F | last3=Sherertz | first3=Elizabeth F | last4=Rietschel | first4=Robert L | title=Prevention of poison ivy and poison oak allergic contact dermatitis by quaternium-18 bentonite | journal=Journal of the American Academy of Dermatology | volume=33 | issue=2 | year=1995 | doi=10.1016/0190-9622(95)90237-6 | pages=212–216}}</ref>, bolečin, [[Vnetje|vnetij]], ali poškodb. Poleg tega se obkladki uporabljajo tudi v naslednjih primerih: pri sončnih opeklinah, ranah, urezninah, [[Migrena|migrenah]] in glavobolih, vnetju mehurja, herpesu, bolečinah v hrbtu. <ref>{{Navedi splet|url=https://iaomt.org/wp-content/uploads/Clinical-Use-of-Calcium-Bentonite-Clay-Scientific-Review-5.10.16.pdf|title=Clinical Use of Calcium Bentonite Clay (CBC) in Dentistry and Natural Medicine|date=|accessdate=26.4.2019|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Zagovorniki zdravljenja z glino trdijo, da ima glina močan drenažen učinek in pritegne k sebi škodljive snovi, zato opozarjajo, da se lahko bolezenski znaki na začetku poslabšajo. Kot primer navajajo zdravljenje gnojnega tvora: ta se najprerej poveča, odmrlo meso okrog njega odpade in nastane odprta rana, iz katere priteče gnoj, nato pa se tkivo popolnoma obnovi in rana se zaceli. Pri [[bronhitis]]u, prehladu in [[laringitis]]u svtujejo uporabo mlačnih debelih oblog na prsih in hrbtu, oblaganje vratu pa naj bi uravnavalo delovanje [[Ščitnica|ščitnice]] (pri zmanjšanem delovanju jo spodbudi oz. zavre prekomerno izločanje ščitničnih hormonov). Z glino lahko domnevno ublažimo tudi bolečine, ki jih povzroča [[artritis]] ali artroza kolkov, obnovimo normalno dejavnost sklepov in znova pridobimo njihovo gibljivost. Glinena obloga imobiliziranega uda pa po prepričanju zdravilcev pripomore celo k zdravljenju zlomov kosti.<ref name="Dextreit">Dextreit R., Glina zdravi: moč žive zemlje; Ljubljana, Vale-Novak 2010 (Zbirka Račke)</ref> === Terapevtska glina v kozmetiki === Glina je pogosta sestavina različnih lepotnih izdelkov in pripravkov, saj naj bi glinene maske očistile [[Koža|kožo]] in jo obnovile.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.wildfornature.com/bentonite-clay-face-mask-recipes/|title=Beauty Benefits|date=|accessdate=26.4.2019|website=|publisher=|last=|first=|archive-date=2019-04-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20190426094025/https://www.wildfornature.com/bentonite-clay-face-mask-recipes/|url-status=dead}}</ref> Uporablja se lahko za izboljšanje stanja kože z različnimi glinenimi maskami za obraz, z maskami za lase, ter kot naravno sredstvo za zdravje zob in dlesni. Glineni prah se dodaja tudi k kopelim, Topli glineni obkladki se uporabljajo v maskah za odpravljanje [[Celulit|celulita]], strij in [[Brazgotina|brazgotin]]. Prav tako je glina osnovna sestavina [[Tkivno inženirstvo|tkivnega inženirstva]].<ref>{{cite journal | last=Zheng | first=Jun Ping | last2=Wang | first2=Chuan Zeng | last3=Wang | first3=Xiu Xing | last4=Wang | first4=Hong Yan | last5=Zhuang | first5=Hong | last6=Yao | first6=Kang De | title=Preparation of biomimetic three-dimensional gelatin/montmorillonite–chitosan scaffold for tissue engineering | journal=Reactive and Functional Polymers | volume=67 | issue=9 | year=2007 | doi=10.1016/j.reactfunctpolym.2006.12.002 | pages=780–788}}</ref> ==Notranja uporaba gline== Glina naj bi privlačila strupene snovi, uničevala odmrle celice in pospeševala obnovo celic. Predvideva se, da enako deluje tudi na prebavila, kjer privlači in pospeši izločanje telesu škodljivih snovi, zato jo lahko uporabljamo pri črevesnih razjedah, vnetjih in [[Driska|driskah]]. Velja prepričanje, da spodbuja tudi obnavljanje rdečih krvničk in zdravi [[slabokrvnost]].<ref name=":0" /> Zdravilci priporočajo kuro z glinenim napitkom, če hočemo okrepiti organizem ali prečistiti kri in notranje organe. Napitek pripravimo nekaj ur pred uporabo. Čajno žličko gline v prahu damo z leseno ali plastično žlico v keramično ali stekleno posodo in dolijemo 1 do 2 decilitra vode. Pustimo, da se glina usede. Glineno vodo spijemo zjutraj na tešče ali zvečer pred spanjem. Glineni napitek redno pijemo dvakrat po tri tedne, vmes pa za en teden s kuro prekinemo.<ref name="Dextreit"/> == Zdravilni učinki gline== ===Protibakterijske lastnosti=== Raziskava znanstvenikov Univerze v Arizoni (ZDA) je potrdila, da sta z železom bogata [[smektit]] in [[ilitna glina]] (montmorillonitni oz. bentonitni tip gline) učinkovita pri in vitro uničenju bakterij. Avtorji raziskave poročajo, da glineni mineral <blockquote>»…izkazuje baktericidno aktivnost proti ''E. coli, ESBL'' (Extended-Spectrum-Beta-Lastamases) E. coli oz. E. coli, ki izloča beta laktamaze z razširjenim spektrom, ''S. enteritica serovar Typhimurium, P. aeroginosa'' in ''M. marinum'' bakterijskim vrstam, poleg tega pa signifikantno skrči rast bakterijskih vrst ''S. aureus, PRSA, MRSA'' in nepatogenih ''M. smegmatis'', in to kar za tisočkrat v primerjavi s celičnimi kulturami brez dodanih mineralnih produktov.«<ref>{{cite journal | last=Haydel | first=S. E. | last2=Remenih | first2=C. M. | last3=Williams | first3=L. B. | title=Broad-spectrum in vitro antibacterial activities of clay minerals against antibiotic-susceptible and antibiotic-resistant bacterial pathogens | journal=Journal of Antimicrobial Chemotherapy | volume=61 | issue=2 | date=2007-12-19 | doi=10.1093/jac/dkm468 | pages=353–361}}</ref></div></blockquote> === Zdravljenje kandidoz === Gline dokazano učinkujejo proti infekcijam z glivo vrste ''[[Candida albicans]]''. Ta kvasovka je pogosto prisotna pri oportunističnih okužbah ust in genitalij. Tovrstne infekcije, imenovane tudi kandidoze, lahko vstopijo v krvni obtok in povzročajo hude sistemske okužbe. Leta 1971 izvedena študija o vplivu bentonita na rast glive ''Candida lipolytica'' je prišla do zaključka, da prisotnost gline močno zavira glivičen razrast.<ref>Maignan C and Pareilleux A, Influence of bentonite on the growth of Candida lipolytica. Comptes rendus hebdomadaires des seances de l'Academie des sciences. Serie D: Sciences naturelles 273(9):835-8, 1971 Aug 30 </ref> Tudi novejša raziskava iz leta 2009 (Giachi in sodelavci, objavljeno v reviji Applied Clay Science), je potrdila zaviralni učinek bentonitne gline na kandido.<ref>M. Ghiaci, H. Aghaei, S. Soleimanian, M.E. Sedaghat S, "Enzyme immobilization: Part 1. Modified bentonite as a new and efficient support for immobilization of Candida rugosa lipase." Applied Clay Science, Volume 43, Issues 3-4, March 2009, Pages 289-295</ref> === Burulska razjeda === Redna uporaba glinenih oblog se je med drugim izkazala za uspešno pri zdravljenju [[Burulska razjeda|Burulske razjede]] ali burulskega ulkusa.<ref>{{cite journal | last=Williams | first=Lynda B. | last2=Haydel | first2=Shelley E. | title=Evaluation of the medicinal use of clay minerals as antibacterial agents | journal=International Geology Review | volume=52 | issue=7-8 | date=2010-03-24 | doi=10.1080/00206811003679737 | pages=745–770}}</ref> Bolezen je nalezljiva, povzroča pa je bakterija ''Mycobacterium ulcerans.'' === Kelacija težkih kovin === Kelacijska terapija je uporaba snovi, imenovanih [[kelatorji]], z namenom odstranitve strupenih kovin, kot npr. živo srebro, arzen in svinec, iz telesa, tako, da jih pretvorijo v kemično inertno obliko, ki se izloči brez nadaljnje interakcije s telesom. Uporablja se za zdravljenje zastrupitev s [[Težka kovina|težkimi kovinami]]. Glina je dokazano odličen kelator. Ameriška znanstvenika Oyanedel-Craver in Smith sta preučevala sorpcijo štirih težkih kovin (svinca, kadmija, cinka in živega srebra) na tri vrste bentonitnih glin. Ugotovila sta, da imajo vse proučevane vrste gline precejšnjo kapaciteto za sorpcijo težkih kovin. <ref>Oyanedel-Craver VA, Smith JA, "Effect of quaternary ammonium cation loading and pH on heavy metal sorption to Ca bentonite and two organobentonites". J Hazard Mater 2006; 137:1102-14</ref> === Uporaba med nosečnostjo === Nosečnice v številnih domorodnih kulturah pogosto uživajo glino, predvsem za zmanjšanje slabosti. Ker gline vsebujejo velike količine različnih mineralov v sledeh, to najverjetneje pripomore k razvoju zdravega zarodka. Znanstvene analize glin, ki jih uporabljajo nosečnice v Nigeriji, so pokazale, da že zaužitje 500 mg gline na dan zadosti skoraj 80% dnevne potrebe nosečnic po [[Kalcij|kalciju]]. <ref name="Suzanne">Suzanne Ubick, "Mud, Mud, Glorious Mud", in California Wild, The Magazine of the CALIFORNIA ACADEMY OF SCIENCES, 2005</ref> === Uporaba v vesoljskem programu NASA === [[NASA]] je že v 60. letih prejšnjega stoletja preučevala učinke breztežnosti na človeško telo. Z eksperimenti so dokazali, da breztežnost vodi v postopno izgubo kostne mase, zato so iskali snovi, ki bi to preprečevale. Številne farmacevtske družbe so razvile celo vrsto kalcijevih dopolnil, vendar nobeno ni bilo tako učinkovito kot rdečkasta glina Terramin iz [[Kalifornija|Kalifornije]]. Doktor Benjamin Ershoff iz Kalifornijskega Politehničnega Inštituta je dokazal, da uživanje gline preprečuje učinke breztežnosti na spremembo kostne gostote. Poroča, da: <blockquote>»je kalcij v glini…absorbiran bolj učinkovito…(glina) vsebuje določen faktor oziroma faktorje poleg kalcija, ki omogočajo boljše izkoriščanje kalcija in tvorbo kosti.«</div></blockquote> Dodaja, da: <blockquote>»v primeru, ko je bil k dieti dodan le kalcij, ni bilo opaziti večje spremembe.« <ref name="Suzanne"/></div></blockquote> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Glina]] * [[Montmorijonit]] * [[Kaolinit]] * [[Seznam mineralov]] == Zunanje povezave == *[https://www.independent.co.uk/life-style/health-and-families/health-news/french-muck-is-this-the-new-penicillin-5328853.html French muck: Is this the new penicillin?] *ABC News, [http://abclocal.go.com/ktrk/story?section=news/health&id=3497523 ''Experts claim habit of eating dirt may be beneficial for some''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120930063152/http://abclocal.go.com/ktrk/story?section=news%2Fhealth&id=3497523 |date=2012-09-30 }}, October 4, 2005 *[https://www.npr.org/sections/thesalt/2017/09/07/547981850/why-do-parrots-and-people-eat-clay?t=1556619267719 Why Do Parrots (And People) Eat Clay?] [[Kategorija:Zdravilstvo]] [[Kategorija:Tradicionalna medicina]] [[Kategorija:Prehranska dopolnila]] b38pqtu0bfvdtxe8ks67borykhhycdt 0 268244 6676615 6668490 2026-05-16T17:20:31Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676615 wikitext text/x-wiki {{Infobox Actor | name = Tina Fey | image = <!-- Wikidata --> | caption = <!-- Wikidata --> | birthname = <!-- Wikidata --> | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | occupation = <!-- Wikidata --> | yearsactive = 1998 - danes | spouse = [[Jeff Richmond]] (2001 - danes; 2 otroka) | awards = glej [[#Nagrade in nominacije|Nagrade in nominacije]] }} '''Elizabeth Stamatina Fey''' (izg. ˈfeɪ), bolje poznana kot '''Tina Fey''', [[Američani|ameriška]] [[gledališki igralec|gledališka]], [[filmski igralec|filmska]] in [[televizijski igralec|televizijska]] [[igralec (umetnik)|igralka]], [[komedijant]]ka, [[scenarist]]ka ter [[filmski producent|filmska]] in [[televizijski producent|televizijska]] [[producent]]ka, * [[18. maj]] [[1970]], [[Upper Darby Township, Pensilvanija|Upper Darby Township]], [[Pensilvanija]], [[Združene države Amerike]]. Za svoje delo je prejela sedem [[emmy]]jev, tri [[zlati globus|zlate globuse]], štiri nagrade [[Screen Actors Guild Awards]] in štiri nagrade [[Writers Guild of America Awards]]. Revija ''[[Associated Press]]'' jo je leta 2008 označila za najstopajočo osebo, ki je imela največ vpliva na kulturo, zaradi česar je prejela nagrado revije v kategoriji za »ustvarjalca leta«.<ref name="san fran" /> Potem, ko je diplomirala na [[univerza Virginije|univerzi Virginije]] leta 1992, se je Tina Fey preselila v [[Chicago]], [[Illinois]], kjer se je začela učiti v improvizacijski skupini komedijantov [[The Second City]], za katero je leta 1994 začela tudi redno nastopati. Tri leta kasneje je Tina Fey pričela pisati komične [[skeč]]e za [[oddaja|oddajo]] ''[[Saturday Night Live]]'' (''SNL''). Leta 1999 je napredovala na mesto glavnega scenarista. V naslednjem letu je začela tudi igrati v skečih oddaje ''SNL''. V času, ko je delala tam, je bila tudi ena izmed glavnih ustvarjalcev nadaljevanja ''SNL''-jeve oddaje ''[[Weekend Update]]''. Potem, ko je oddajo ''SNL'' leta 2006 pustila, je ustvarila [[televizijska serija|televizijsko serijo]] ''[[30 Rock]]'', [[situacijska komedija|situacijsko komedijo]], ki je temeljila na njenih izkušnjah v oddaji ''SNL''. V seriji je Tina Fey upodobila glavno scenaristko izmišljene komične serije s skeči. Leta 2004 je Tina Fey prvič pisala in igrala v [[film]]u, saj je dobila vlogo v najstniški komediji ''[[Zlobna dekleta]]''. Leta 2008 je poleg [[Amy Poehler]] zaigrala v komičnem filmu ''[[Baby Mama (film)|Baby Mama]]''. Leta 2009 je dobila emmyja za svojo satirično upodobitev republikanske političarke [[Sarah Palin]] v gostovalnem pojavu v oddaji ''SNL''. Leta 2010 je bila Tina Fey nagrajena z nagrado [[Mark Twain Prize]] v kategoriji za »ameriški humor« in tako postala najmlajša oseba, kar jih je kdaj dobilo to nagrado v zgodovini.<ref name="Levy2010">{{navedi novice|first=Glen|last=Levy|url=http://newsfeed.time.com/2010/11/10/tina-fey-wins-mark-twain-prize-for-american-humor/|title=Tina Fey dobi nagrado ''Mark Twain Prize za ameriški humor''|accessdate=10.11.2010|date=10.11.2010|work=[[Time]]|archive-date=2018-07-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20180726002136/http://newsfeed.time.com/2010/11/10/tina-fey-wins-mark-twain-prize-for-american-humor/|url-status=dead}}</ref> == Zgodnje življenje == Elizabeth Stamatina Fey se je rodila v [[Upper Darby Township, Pensilvanija|Upper Darby Townshipu]], [[Pensilvanija]], [[Združene države Amerike]], predmestju [[Filadelfija, Pensilvanija|Filadelfije]]. Je hči Zenovie »Jeanne« (roj. Xenakes)<ref name="grounded">{{navedi novice|url=http://www.accessmylibrary.com/coms2/summary_0286-7616555_ITM|first=David|last=Hiltbrand|title=»Prizemljena« Tina Fey razširi svoj teritorij na filme|date=28.4.2004|work=The Philadelphia Inquirer|accessdate=9.9.2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090112062552/http://www.accessmylibrary.com/coms2/summary_0286-7616555_ITM|archivedate=2009-01-12|url-status=live}}</ref><ref name="Ref_">{{cite episode |title=Tina Fey |episodelink= |series=Rachel Ray |serieslink=Rachael Ray (serija) |credits= |network=[[NBC]] |station= |airdate=11.10.2007 |season= |seriesno= |number= |minutes=60 }}</ref> - uslužbenke v [[posredništvo|posredništvu]] z [[Grki|grškimi]] koreninami<ref name="heffernan">{{cite journal|url=http://www.newyorker.com/archive/2003/11/03/031103fa_fact?currentPage=all|title=Anali ustvarjalcev: Glavna ženska; Tina Fey ponovno napiše komedijo za pozno noč |last=Heffernan|first=Virginia|date=3.11.2003 |work=[[The New Yorker]]|accessdate=9.9.2009 }}</ref> - in Donalda Feyja, glavnega univerzitetnega predlagatelja in pisatelja z [[Nemci|nemškimi]] in [[Škoti|škotskimi]] koreninami.<ref name="grounded" /><ref name="times">{{navedi novice|url=http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/tv_and_radio/article5766865.ece|title=Tina Fey in uspeh serije ''30 Rock''|last=Armstrong|first=Stephen|date=22.2.2009|work=[[The Times]]|accessdate=1.7.2009|page=1|location=London|archive-date=2011-06-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20110615114929/http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/tv_and_radio/article5766865.ece|url-status=dead}}</ref> Ima osem let starejšega brata, imenovanega Peter.<ref name="grounded" /><ref name="Ref_2004">{{navedi novice|url=http://today.msnbc.msn.com/id/4854468|title=Tina Fey: Knjižna senzacija|date=4.5.2004|agency=[[Associated Press]]|publisher=[[MSNBC]]|accessdate=1.7.2009|archive-date=2012-01-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20120128225616/http://today.msnbc.msn.com/id/4854468|url-status=dead}}</ref> Tina Fey se je že v otroštvu večkrat soočala s komedijo. O tem danes pravi:<ref name="Whitty2004-04-25"> {{navedi novice | last = Whitty | first = Stephen | title = 'SNL' writer sneaks uplifting messages into teen movie | date = 25. april 2004 | edition = Final | page = 1 | work = [[The Star-Ledger]] }}</ref> {{Navedek|Spomnim se, da so me moji starši pretihotapili v gledališče, kjer sem gledala ''[[Mladi Frankenstein|Mladega Frankensteina]]''. Gledali bi tudi ''Saturday Night Live'', [[Monty Python|Montyja Pythona]] ali stare filme [[bratje Marx|bratov Marx]]. Moj oče nam je dovolil ponoči ostati pokonci zelo pozno, če smo si želeli ogledati ''[[Mladoporočenca]]''. Nismo pa smeli gledati ''[[Kremenčkovi]]h''; moj oče je sovražil ''Kremenčkove'', saj so izrinili ''Mladoporočenca''.<ref name="avclub" /> V bistvu za nekoga moje starosti vem zelo malo o ''Kremenčkovih''.}} Med odraščanjem si je Tina Fey večkrat ogledala tudi televizijsko serijo ''Second City Television'' in [[Catherine O'Hara|Catherine O'Haro]] danes citira za svojo vzornico.<ref name="Levine2007">{{navedi novice|first=Stuart|last=Levine|title=Tina Fey |date=30.7.2007 |work=[[Variety (magazine)|Variety]]|accessdate=9.3.2008 |url=http://www.variety.com/article/VR1117969258?refCatId=2160}}</ref> Tina Fey se je šolala na šolah Cardington Elementary School in Beverly Hills Middle School v Upper Darbyju.<ref name="walloffame">{{navedi splet|url=http://www.udsd.k12.pa.us/alumni/wof_3.php?id=30|title=Wall of Fame&nbsp;— Tina Fey|work=Upper Darby High School - Stena slavnih|accessdate=17.11.2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070723101758/http://www.udsd.k12.pa.us/alumni/wof_3.php?id=30|archivedate=2007-07-23|url-status=live}}</ref> Že v času, ko je hodila v srednjo šolo, jo je zelo zanimala komedija, na to temo pa je v osmem razredu naredila tudi neodvisno študijo.<ref name="avclub" /> Tina Fey se je kasneje začela šolati na šoli Upper Darby High School, kjer je bila častna učenka,<ref name="stein " /> članica pevskega zbora, dramskega kluba, teniškega moštva in so-urednica šolskega časopisa.<ref name="stein ">{{navedi novice|url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,1101040426-612371,00.html|title=Boginja piflarjev|last=Stein|first=Joel|date=18.4.2004|work=[[Time]]|accessdate=9.7.2009|archive-date=2011-05-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20110514182852/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,1101040426-612371,00.html|url-status=dead}}</ref><ref name="spitznagel">{{navedi novice|url=http://www.playboy.com/articles/tina-fey-interview/index.html|title=Intervju s Tino Fey |last=Spitznagel|first=Eric|date=Januar 2008 |work=[[Playboy]]|accessdate=2.7.2009 }}</ref> Anonimno je pisala za satirično kolumno šolskega časopisa, imenovano ''The Acorn'' (''Želod'').<ref name="Dunn2008">{{navedi novice|first=Jancee|last=Dunn|url=http://www.rd.com/your-america-inspiring-people-and-stories/tina-fey-interview/article54446.html|title=Tina Fey: Smešno dekle|accessdate=13.10.2010|date=April 2008|work=[[Reader's Digest]]|page=1|archive-date=2010-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20100212210500/http://www.rd.com/your-america-inspiring-people-and-stories/tina-fey-interview/article54446.html|url-status=dead}}</ref> Potem, ko je leta 1988 diplomirala,<ref name="walloffame" /><ref name="Ref_2004a">{{navedi splet|url=http://www.foxnews.com/story/0,2933,118079,00.html|title=Tina Fey Gets the Last Laugh|publisher=[[Fox News Channel|Fox News]]|date=2004-04-25|accessdate=2007-11-28|quote=V poznih osemdesetih so Tina Fey in drugi »pametni piflarji v razredu«, kot sama pravi svojemu klišeju, včasih sedeli skupaj v jedilnici v srednji šoli Upper Darby High School v predmestju Filadelfije in si izmišljali grde vzdevke za svoje sošolce}}</ref> se je vpisala na [[univerza Virginije|univerzo Virginije]], kjer je študirala igranje in dramatiko.<ref name="kaplan">{{navedi novice|url=http://www.parade.com/articles/editions/2008/edition_03-09-2008/1Tina_Fey|title=Kako bo vse delovalo |last=Kaplan|first=James|date=9.3.2008 |work=[[Parade (magazine)|Parade]]|accessdate=2.7.2009 }}</ref> Leta 1992 je dobila diplomo iz drame.<ref name="queen">{{navedi novice|first=Guy|last=Adams|url=http://www.independent.co.uk/news/people/profiles/tina-fey-queen-of-satire-950815.html|title=Tina Fey: Kraljica satire |date=4.10.2008 |work=[[The Independent]]|accessdate=10.9.2009 | location=London}}</ref> == Kariera == === Zgodnja kariera === Po končani srednji šoli se je Tina Fey najprej nameravala vpisati na [[univerza DePaul|univerzo DePaul]] v Chicagu, kjer je želela študirati dramo, vendar »sem imela občutek, da vse skupaj ne bo šlo &nbsp;... [da] mi bodo vzeli moj denar in me enostavno izrezali iz programa.«<ref name="Gray2000">{{cite journal|first=Ellen|last=Gray|title=Iz Upper Darbyja na ''SNL'', Tino Fey njen intiligentni smisel za humor vodi do klasične serije |date=15.12.2000 |work=[[Philadelphia Daily News]]|page=93}}</ref> Vseeno se je preselila v Chicago, kjer je izvedela za improvizacijsko komično skupino, The Second City. Čez noč se je učila pri skupini The Second City,<ref name="believerint">{{navedi splet | first = Eric | last = Spitznagel | title = Intervju revije ''Believer'' s Tino Fey | accessdate = 17. november 2007 | date = november 2003 | url = http://www.believermag.com/issues/200311/?read=interview_fey | work = [[The Believer (magazine)|The Believer]] | archive-date = 2013-11-05 | archive-url = https://web.archive.org/web/20131105101548/http://www.believermag.com/issues/200311/?read=interview_fey | url-status = dead }}</ref> čez dan pa je delala na recepciji podjetja [[YMCA]] v [[Evanston, Illinois|Evanstonu]], [[Illinois]], da je lahko plačala za učne ure.<ref name="believerint" /><ref name="Winfrey2009">{{navedi novice|url=http://www.oprah.com/world/Oprah-Winfrey-Interviews-Tina-Fey|title=Oprah govori s Tino Fey|last=Winfrey|first=Oprah|date=Februar 2009|work=[[O, The Oprah Magazine]]|page=1|accessdate=1.7.2009|archive-date=2010-01-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20100129110539/http://www.oprah.com/world/Oprah-Winfrey-Interviews-Tina-Fey|url-status=dead}}</ref> Ko se je začela učiti pri skupini The Second City, se je Tina Fey potopila v »kult improvizacije«<ref name="believerint" /> in postala, kot se je kasneje opisala, »kot eden izmed tistih atletov, ki poskušajo priti na [[Olimpijske igre]]. Morala sem se osredotočiti. Prepričana sem bila, da delam tisto, zaradi česar sem se rodila in naredila bi vse, da bi prišla na oder. Ne samo zaradi ''SNL''-ja, ampak tudi zato, ker sem želela izboljšati svoje življenje. Bila bi popolnoma srečna, če bi za večno ostala v skupini The Second City.«<ref name="believerint" /> Leta 1994 je začela nastopati s skupino The Second City, kjer je dve leti v enem tednu zaigrala v osmih prireditvah.<ref name="believerint" /> Bila je tudi del [[predstava|predstav]] ''Citizen Gates'' (1996)<ref name="wsj" /> in ''Paradigm Lost'' (1997),<ref name="Jevens2008">{{navedi novice|url=http://mobile.suntimes.com/suntimes/db_9562/contentdetail.htm%3Bjsessionid=F78D0B835912E324CF5C828C189F4A17?contentguid=ltZq3XfP&full=true|title=Tina Fey si izposodi Chicago za serijo ''30 Rock''|last=Jevens|first=Darel|date=6.11.2008|work=[[Chicago Sun-Times]]|accessdate=1.7.2009}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> kjer je nastopala poleg igralcev, kot so [[Scott Adsit]], Kevin Dorff, [[Rachel Dratch]], Jenna Jolovitz in [[Jim Zulevic]].<ref name="Jevens1996">{{cite journal|first=Darel|last=Jevens|title=The Second City ponovno blesti v oddaji ''Citizen Gates'' |date=22.5.1996 |work=[[Chicago Sun-Times]]|page=42}}</ref><ref name="Valeo1997">{{cite journal|first=Tom|title=Sanje v skupini The Second City se spremenijo v original |date=18.4.1997 |work=[[Daily Herald (Arlington Heights)]]|page=24|last=Valeo}}</ref> Improvizacija je postala najpomembnejši vpliv na njeno začetno razumevanje tega, kaj pomeni biti igralec, kot je novembra 2003 povedala v reviji ''[[The Believer (revija)|The Believer]]'':<ref name="believerint" /> {{Navedek|Ko sem začela, je imela improvizacija največji vpliv na moje igranje. Na kolidžu sem se učila o standrdnih metodah igranja &nbsp;– [[Stanislavsky]] in podobno. Ampak nobena mi ni zares ustrezala. Moj problem s tradicionalnimi metodami igranja je bil ta, da nikoli nisem resnično razumela, na kaj moraš misliti, ko si na odru. Ampak pri skupini The Second City sem se naučila, da moraš biti osredotočen samo na svojega partnerja. Vzameš, kar ti dajo in na podlagi tega zgradiš prizor. Takrat se mi je odprlo. Naenkrat se mi je vse zdelo smiselno. Vso svojo koncentracijo moraš nameniti svojemu partnerju. Ne temu, kar boš rekel, ne iskanju popolnih manerizmov ali tikov tvojega lika, ne temu, kar boš jedel kasneje. Improvizacija mi je pomagala pri tem, da sem zamotila samo sebe in nisem mislila na svoje običajno nakladanje na odru, tako da sem se osredotočila na nekaj drugega in sem lahko nehala igrati. Najbrž je to moja metoda pri igranju, tako da vseeno mora biti nekako izpopolnjena. Zamoti te, tako da lahko tvoje telo in tvoja čustva delujejo prosto. Improvizacija je samo različica metode igranja, ki deluje pri meni.}} V času, ko je živela v Chicagu, je Tina Fey sodelovala tudi pri različici igranja, ki jo je sama kasneje opisala kot »amaterski« poskus pri [[stand-up]] komediji.<ref name="avclub">{{navedi splet|first=Noel|last=Murray|title=Intervjuji: Tina Fey |accessdate=17.11.2007 |date=1.11.2006 |url=http://www.avclub.com/articles/tina-fey,14025/|work=[[The A.V. Club]]}}</ref> Nastopala je tudi v gledališču [[I.O.|ImprovOlympic]].<ref name="Ref_2008">{{navedi splet|url=http://www.oprah.com/relationships/Baby-Mama-Drama_1|title=Kraljici komedije, Tina Fey in Amy Poehler|date=15.5.2008|publisher=Oprah.com|page=1|accessdate=5.7.2009|archive-date=2011-05-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20110530103057/http://www.oprah.com/relationships/Baby-Mama-Drama_1|url-status=dead}}</ref> === ''Saturday Night Live'' (1997–2006) === Medtem, ko je leta 1997 nastopala na prireditvah s skupino The Second City, je Tina Fey poslala več scenarijev za [[NBC]]-jevo oddajo ''[[Saturday Night Live]]'' (''SNL''), zraven katerih pa je priložila prošnjo, naslovljeno na glavnega scenarista v oddaji, [[Adam McKay|Adama McKayja]], bivšega člana skupine The Second City.<ref name="heffernan" /> Najeli so jo kot scenaristko<ref name="Levin2001">{{cite journal|first=Gary|last=Levin|title=Tina Fey se uveljavi v svetu smešnih ljudi |date=8.2.2001 |work=[[USA Today]]|page=04.D}}</ref> za ''SNL'' po sestanku s kreatorjem oddaje ''SNL'', [[Lorne Michaels|Lornem Michaelsom]] in preselila se je v [[New York]].<ref name="observer">{{navedi novice|url=http://www.observer.com/node/44088|title=Na štiri oči spoznajte nov seks simbol, glavo ''Weekend Updatea'', Tino Fey |last=Gay|first=Jason|date=4.3.2001 |work=[[The New York Observer]]|accessdate=1.7.2009 }}</ref> Tina Fey je reviji ''[[The New Yorker]]'' povedala: »Že zelo dolgo sem se zanimala za to serijo, tako kot so se drugi otroci zanimali za [[Derek Jeter|Dereka Jeterja]].«<ref name="heffernan" /> Najprej naj bi si Tina Fey »zelo prizadelavala« zato, da je prišla v oddajo ''SNL''.<ref name="observer" /> V njenem prvem skeču, ki je bil predvajan v oddaji, je nastopal [[Chris Farley]] v satiri [[Sally Jessy Raphael]].<ref name="observer" /> Tina Fey je nameravala napisati še več parodij, vključno s parodijo na [[American Broadcasting Company|ABC-jevo]] jutranjo pogovorno oddajo ''[[The View (ameriška serija)|The View]]''.<ref name="skewers">{{navedi novice|url=http://www.usatoday.com/life/movies/news/2004-04-22-fey-main_x.htm|title=Tino Fey zabodejo v hrbet |last=Freydkin|first=Donna|date=22.4.2004 |work=[[USA Today]]|accessdate=14.9.2009 }}</ref> Skupaj z [[Rachel Dratch]],<ref name="observer" /> ki v skeču igra eno izmed najstnic, je napisala skeč »Sully and Denise«.<ref name="skewers" /> Tina Fey je zaigrala v eni izmed epizod oddaje ''SNL'' leta 1998<ref name="Booth2004">{{cite journal|first=William|last=Booth|title=Za očali je Tina Fey bivše zlobno dekle |date=5.5.2004 |work=[[The Washington Post]]}}</ref> in potem, ko se je ogledala, se je odločila oditi na dieto,<ref name="vogue">{{cite journal|first=Jonathan|last=Van Meter|title=Gospodična Tina obžaluje |date=Marec 2010|work=[[Vogue (magazine)|Vogue]]|page=461}}</ref> pri kateri je izgubila skoraj petnajst kilogramov. Kasneje je reviji ''[[The New York Times]]'' povedala: »Imela sem popolnoma normalno postavo. Ampak bila sem tu, v New York Cityju, imela sem denar in nisem si mogla kupiti nobenih oblek. Potem, ko sem shujšala, ni nihče več pokazal zanimanja za to, da bi me postavil pred kamere.«<ref name="witchel">{{navedi novice|url=http://www.nytimes.com/2001/11/25/style/counterintelligence-update-anchor-the-brains-behind-herself.html?sec=&spon=&pagewanted=all|title=Protiobveščevalnost; glava ''Updatea'': Možgani za njo samo |last=Witchel|first=Alex|date=25.11.2001 |work=[[The New York Times]]|accessdate=1.7.2009 }}</ref> Leta 1999 je Adam McKay odstopil s položaja glavnega scenarista, zaradi česar je Lorne Michaels ta naziv dodelil Tini Fey.<ref name="observer" /> Postala je prva ženska glavna scenaristka oddaje ''SNL'', kar je meja, na katero je zelo ponosna.<ref name="SuicideGirls">{{navedi splet|first=George|last=Everit|title=Intervju s Tino Fey za revijo ''SuicideGirls'' |accessdate=17.11.2007 |date=10.5.2004 |url=http://suicidegirls.com/interviews/Tina+Fey/|publisher=[[SuicideGirls]]}}</ref> Leta 2000 je Tina Fey pričela tudi nastopati v skečih<ref name="heffernan" /> in skupaj z [[Jimmy Fallon|Jimmyjem Fallonom]] je začela voditi ''SNL''-jevo parodijo ''[[Weekend Update]]''.<ref name="Ref_2000">{{navedi novice |url=http://www.nydailynews.com/archives/entertainment/2000/10/06/2000-10-06__snl__picks_fallon___fey_to_.html |title='SNL'' izbere Jimmyja Fallona & Tino Fey za vodenje ''Novic'' |date=6.10.2000 |work=[[Daily News (New York)]] |accessdate=1.7.2009 |archive-date=2009-05-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090507145612/http://www.nydailynews.com/archives/entertainment/2000/10/06/2000-10-06__snl__picks_fallon___fey_to_.html |url-status=dead }}</ref> Dejala je, da sama ni odšla na avdicijo, temveč jo je Lorne Michaels sam prosil, da bi igrala v skeču.<ref name="vogue" /><ref name="ew">{{navedi novice|url=http://www.ew.com/ew/article/0,,85599,00.html|title=Igralska zasedba ''Saturday Night Live''|last=Wolk|first=Josh|date=4.10.2000|work=[[Entertainment Weekly]]|accessdate=1.7.2009|archive-date=2013-06-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20130606184409/http://www.ew.com/ew/article/0,,85599,00.html|url-status=dead}}</ref> Lorne Michaels je razložil, da sta imela Tina Fey in Jimmy Fallon »kemijo«.<ref name="ew" /> Kakorkoli že, kasneje je Lorne Michaels razkril, da je bilo to, da je Tino Fey zaposlil tudi kot igralko, »nekoliko tvegano« v tistem času.<ref name="rk">{{navedi novice|url=http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9C0DE4D7103BF931A25753C1A9629C8B63|title= Prvič za neresnične novice; ''Weekend Update'' ima žensko na čelu, vendar je glavni cilj komedija, ne priložnost |last=Kennedy|first=Randy|date=2004-10-12|work=[[The New York Times]]|page=1|accessdate=1.7.2009 }}</ref> Njena vloga v ''Weekend Update'' je s strani kritikov prejela veliko pohval. Ken Tucker iz revije ''[[Entertainment Weekly]]'' je napisal: »... Feyjeva je kot izstreljena puščica &nbsp;– strup, napolnjen s šalami, napisan v dolgih, natančno razčlenjenih stavkih, je brez primere v vsej ''Updateovi'' zgodovini &nbsp;– takšno pozitivno, sončno obličje jo naredi edinstveno in čudovito.«<ref name="Tucker2001">{{navedi novice|url=http://www.ew.com/ew/article/0,,101154,00.html|title=Saturday Night Live&nbsp;— TV ocena|last=Tucker|first=Ken|date=2.3.2001|work=[[Entertainment Weekly]]|accessdate=1.7.2009|archive-date=2013-06-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20130606171310/http://www.ew.com/ew/article/0,,101154,00.html|url-status=dead}}</ref> [[Dennis Miller]], bivši član igralske zasedbe oddaje ''SNL'' in prejšnji vodja skeča ''Weekend Update'', je bil zadovoljen s Tino Fey kot z njegovo naslednjico: »... Feyjeva je mogoče najboljša voditeljica ''Weekend Updatea'', kar jih je kdaj bilo. Piše tako smešne šale«.<ref name="Winters2003">{{navedi novice|url=http://www.cnn.com/2003/ALLPOLITICS/12/15/timep.miller.tm/|title=10 vprašanj za Dennisa Millerja |last1=Winters|first1=Rebecca|last2=Dennis|first2= Miller|date=15.12.2003 |work=[[Time]]|publisher=CNN|accessdate=9.7.2009 }}</ref> Robert Bianco iz revije ''[[USA Today]]'' pa je komentiral, da »ni zaljubljen« v par.<ref name="Bianco2001">{{navedi novice|url=http://www.usatoday.com/community/chat/2001-03-19-bianco.htm|title=Kotiček kritikov: Robert Bianco |last=Bianco|first=Robert|date=19.3.2001 |work=[[USA Today]]|accessdate=1.7.2009 }}</ref> Leta 2001 je Tina Fey skupaj s svojimi pomočniki pri pisanju prejela nagrado [[Writers Guild of America Award]] za skeče, predstavljene v epizodi ob 25. obletnici oddaje ''SNL''.<ref name="heffernan" /> Naslednje leto je na 54. podelitvi [[emmy]]jev skupaj s pomočniki pri pisanju prejela nagrado v kategoriji za »najboljše pisanje za glasbeni ali komični program«.<ref name="Neil2008">{{navedi novice|first=Tom|last=O'Neil|url=http://goldderby.latimes.com/awards_goldderby/2008/10/sarah-palin-tin.html|title=Ali je Tina Fey + Sarah Palin = Emmy?|date=9.10.2008|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=1.7.2009|archive-date=2008-12-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20081211171832/http://goldderby.latimes.com/awards_goldderby/2008/10/sarah-palin-tin.html|url-status=dead}}</ref> Sodelovanje Tine Fey in Jimmyja Fallona se je končalo maja leta 2004, ko se je Fallon v oddaji ''Saturday Night Live'' zadnjič pojavil kot član igralske zasedbe.<ref name="Neumaier2004">{{navedi novice|url=http://www.nydailynews.com/archives/entertainment/2004/10/05/2004-10-05_comedy_vehicle__jimmy_fallon.html|title=Komedijanta Jimmy Fallon in Queen Latifah se v toplem taksiju odpeljeta na boljše|last=Neumaier|first=Joe|date=5.10.2004|work=Daily News (New York)|accessdate=13.9.2009}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Nadomestila ga je [[Amy Poehler]].<ref name="red eye">{{cite journal|first=Rachel|last=Sklar|title=V živo iz New Yorka, to je noč deklet! |date=10.12.2004 |work=[[Chicago Tribune]]|publisher=[[RedEye]]|page=32|quote=Ko se je Amy Poehler pridružila Tini Fey na recepciji oddaje ''Weekend Update'', pri čemur je nadomestila Jimmyja Fallona, ki je odšel, je bila to velika novica }}</ref> To je bilo prvič, da sta dve ženski skupaj vodili oddajo ''Weekend Update''.<ref name="Kennedy2004">{{navedi novice|url=http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9C0DE4D7103BF931A25753C1A9629C8B63|title= Prvič za neresnične novice; ''Weekend Update'' združi ženski voditeljici, a cilj je komedija, ne priložnost |last=Kennedy|first=Randy|date=2004-10-12|work=[[The New York Times]]|accessdate=9.11.2009 }}</ref> Tina Fey je kasneje razkrila, da je Amy Poehler »najela« za igranje v oddaji.<ref name="salon">{{navedi novice|url=http://dir.salon.com/story/mwt/broadsheet/2005/12/13/tina_fey/|title=Tina Fey ustvari nov Broadsheetov dan |last=Traister|first=Rebecca|date=13.12.2005 |publisher=[[Salon.com]]|accessdate=1.7.2009 }}</ref> Sprejem ob sodelovanju Tine Fey in Amy Poehler je bil pozitiven. Rachel Sklar iz revije ''[[Chicago Tribune]]'' je, na primer, napisala, da je par »zelo smešen in kaže na popoln uspeh, saj izigrata druga drugo s hitrimi podlogami in dobavami«.<ref name="red eye" /> Sezona oddaje ''Saturday Night Live'' v letih 2005 in 2006 je bila zadnja sezona, pri kateri je Tina Fey sodelovala; kasneje je sodelovala pri seriji ''30 Rock''.<ref name="Klatell2006">{{navedi novice|url=http://www.cbsnews.com/stories/2006/07/22/entertainment/main1826787.shtml|title=To pa je novica za Tino Fey |last=Klatell|first=James M. |date=22.7.2006 |agency=[[Associated Press]]|publisher=[[CBS News]]|accessdate=1.7.2009 }}</ref> === ''30 Rock'' (2006 - danes) === {{Glavni|30 Rock}} [[Slika:Tina Fey filming "Episode 209" of 30 Rock edited.jpg|thumb|upright|Tina Fey snema epizodo serije ''[[30 Rock]]'' v centru [[Rockefeller Center]] v oktobru 2007.<ref name="Ref_a">{{navedi splet|url=http://www.popsugar.com/30-Rock-Ice-30-Ricecapades-753106 |title=''30 Rock'' na ledu! 30 presenečenj! |publisher=Popsugar.com |date= |accessdate=16.10.2010 }}</ref>]] Leta 2002 je Tina Fey predlagala, da bi prvo epizodo serije s situacijsko komedijo o ameriških novicah na kabelski televiziji poslali kanalu [[NBC]], ki pa jo je zavrnil. Epizodo, ki je bila predelana in vrtela se je okoli dela v seriji, podobni oddaji ''SNL'', je NBC kasneje sprejel.<ref name="Poniewozik2006">{{navedi novice|url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,1535853,00.html|title=Ne prilagajajte svojih nastavitev|last=Poniewozik|first=James|date=18.9.2006|work=[[Time]]|accessdate=2.7.2008|archive-date=2007-10-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20071009001021/http://www.time.com/time/magazine/article/0%2C9171%2C1535853%2C00.html|url-status=dead}}</ref> V maju 2003 je podpisala pogodbo z NBC-jem, ki pa ji je dopuščala še naprej delovati na mestu glavne scenaristke za oddajo ''SNL'' še vsaj med letoma 2004 in 2005. V delu pogodbe pa se je Tina Fey zavezala k temu, da bo posnela [[primetime]]ov projekt, ki ga bosta producirali podjetji [[Broadway Video]] in [[NBC Universal]].<ref name="dev_2">{{navedi novice|first=Michael|last=Schneider|title=Pav dobi pogodbo s ''SNL''-jevim vodjem |url=http://www.variety.com/article/VR1117885681.html?categoryid=1236&cs=1&query=tina+fey+snl+2004%2D05|work=[[Variety (magazine)|Variety]]|date=5.5.2003 |accessdate=1.4.2008 }}</ref> Projekt je bil na začetku znan pod imenom ''Untitled Tina Fey Project'' (''Nenaslovljen projekt Tine Fey'').<ref name="newyorker">{{navedi novice|url=http://www.newyorker.com/archive/2006/04/24/060424ta_talk_friend|title=Serije o serijah |last=Friend|first=Tad|date=24.4.2006 |work=[[The New Yorker]]|accessdate=24.6.2009 }}</ref> Prva epizoda, ki jo je režiral [[Adam Bernstein]],<ref name="Ref_b">{{cite episode|title=Pilot|episodelink=Pilot (''30 Rock'') |series=[[30 Rock]]|serieslink=|credits=[[Adam Bernstein]] in Tina Fey|network=[[NBC]]|station=|airdate=10.10.2006 |season=[[30 Rock (1. sezona)|1]]|seriesno=1|number=1|minutes=30 }}</ref> se je govorila o glavni scenaristki pri komični oddaji in tem, kako ji je uspelo urediti razmerje z nestanovitnim zvezdnikom oddaje in njenim producentom.<ref name="dev_3">{{navedi novice|first1=Josef|last1=Adalian|first2=Schneider|last2= Michael|title=Bruck najde svojega vodjo ''Prstana'' |url=http://www.variety.com/article/VR1117917293.html?categoryid=1236&cs=1|work=[[Variety (magazine)|Variety]]|date=1.2.2005|accessdate=1.4.2008 }}</ref> Oktobra leta 2006 je epizoda izšla na NBC-ju pod naslovom ''30 Rock''. Čeprav je epizoda s strani kritikov v glavnem prejela pozitivne ocene,<ref name="Allan2007">{{navedi novice|url=http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2007/08/22/AR2007082201741.html|title=Izpiljen ''30 Rock'' se nadaljuje |last=Allan|first=Marc D.|date=22.8.2007 |work=[[The Washington Post]]|accessdate=2.7.2009 }}</ref> je končala kot tretja najboljša epizoda v svojem časovnem obdobju.<ref name="Kissell2006">{{navedi novice|first=Rick|last=Kissell|title=NBC-jev ''30 Rock'' je soliden na premieri |url=http://www.variety.com/article/VR1117951807.html?categoryid=1275&cs=1&query=30+rock+3%2E2|work=[[Variety (magazine)|Variety]]|date=12.10.2006 |accessdate=27.2.2008 }}</ref> Kanal je za drugo sezono serije, ki se je pričela oktobra leta 2007, serijo obnovil.<ref name="Ref_2007">{{navedi novice|url=http://today.msnbc.msn.com/id/17955445/|agency=Associated Press|title=Serijo ''30 Rock'' je optimistični kanal NBC prenovil|date=8.4.2007|publisher=[[MSNBC]]|accessdate=21.5.2008|archive-date=2012-02-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20120203001204/http://today.msnbc.msn.com/id/17955445/|url-status=dead}}</ref> Prva epizoda iz tretje sezone serije se je prvič predvajala 30. oktobra leta 2008. [[premiera (dogodek)|Premierna epizoda]] je postavila rekord za najbolje ocenjeno epizodo v seriji.<ref name="Starr2008">{{cite journal|first=Michael|last=Starr|title=Serija ''30 Rock'' postavi nov rekord |date=1.11.2008 |work=[[New York Post]]|page=57|quote=Premierna epizoda tretje sezone oddaje Tine Fey, ''30 Rock'', je imela v četrtek povprečno 8,5 milijonov gledalcev&nbsp;— nov rekord za oddajo. Epizoda je postavila rekord serije ''30 Rock'' za odrasle med 18. in 49. letom&nbsp;... časovno obdobje (večina gledalcev je odraslih med 18. in 49. letom)}}</ref> Januarja 2009 je NBC ponovno prenovil oddajo ''30 Rock'', in sicer za sezono med letoma 2009 in 2010.<ref name="Ref_2009">{{navedi novice|url=http://mediadecoder.blogs.nytimes.com/2009/01/16/nbc-renews-30-rock-the-office-biggest-loser/|title=NBC prenovi serije ''30 Rock,'' ''Pisarna'' in ''Biggest Loser'' |accessdate=10.8.2010 |agency=Associated Press |work=The New York Times |date=16.1.2009 }}</ref> Leta 2007 je Tina Fey prejela nominacijo za [[emmy]]ja v kategoriji za »najboljšo glavno igralko v humoristični seriji«.<ref name="Gold2009">{{navedi novice|url=http://www.latimes.com/news/nationworld/world/europe/env-en-cover8aug08135221,0,440536.story|title=Se bo Tina Fey zadnjič smejala?|last=Gold|first=Matea|date=8.8.2009|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=5.6.2009|archive-date=2012-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20120807035329/http://www.latimes.com/news/nationworld/world/europe/env-en-cover8aug08135221%2C0%2C440536.story|url-status=dead}}</ref> Sama serija je istega leta prejela emmyja v kategoriji za »izstopajočo komično serijo«.<ref name="Kronfeld2007">{{navedi novice|url=http://www.nypost.com/p/entertainment/tv/item_cIIKrsZ8XUzaTvSwaRueqJ;jsessionid=44EB12BD8BF0901B90B22ACFB0000946|title=Tina: Jerry se pridruži oddaji ''30 Rock''|last=Kronfeld|first=Melissa Jane|date=19.9.2007|work=[[New York Post]]|accessdate=5.6.2009|archiveurl=https://archive.today/20130104130557/http://www.nypost.com/p/entertainment/tv/item_cIIKrsZ8XUzaTvSwaRueqJ;jsessionid=44EB12BD8BF0901B90B22ACFB0000946|archivedate=2013-01-04|url-status=live}}</ref> Leta 2008 je prejela [[zlati globus]],<ref name="golden globes">{{navedi splet |url=http://www.goldenglobes.org/browse/member/31012 |title=HFPA&nbsp;— Iskanje nagrad |work=Uradna spletna stran [[zlati globus|zlatih globusov]] |accessdate=24.6.2009 |archive-date=2009-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090114073632/http://www.goldenglobes.org/browse/member/31012 |url-status=dead }}</ref> nagrado [[Screen Actors Guild Award|Screen Actors Guild]],<ref name="Germain2008">{{navedi novice|url=http://www.foxnews.com/wires/2008Jan27/0,4670,FilmSAGAwards,00.html|title=»Nobeno podeželje« nima ključa do nagrad SAG Awards|last=Germain|first=David|date=27.1.2008|agency=[[Associated Press]]|publisher=[[Fox News Channel|Fox News]]|accessdate=5.6.2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101120101210/http://www.foxnews.com/wires/2008Jan27/0,4670,FilmSAGAwards,00.html|archivedate=2010-11-20|url-status=live}}</ref> in emmyja v kategoriji za »najboljšo igralko v komični seriji«.<ref name="Silverman2008">{{navedi novice|url=http://www.people.com/people/package/article/0,,20225335_20227817,00.html|title=Tina Fey in Jeff Probst dobita emmyja|last=Silverman|first=Stephen M.|date=21.9.2008|work=[[People (magazine)|People]]|accessdate=24.6.2009|archive-date=2013-04-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20130419011716/http://www.people.com/people/package/article/0,,20225335_20227817,00.html|url-status=dead}}</ref> V naslednjem letu je Tina Fey ponovno prejela zlati globus in nagrado Screen Actors Guild Award v istih kategorijah<ref name="golden globes" /><ref name="Ref_2009a">{{navedi novice|url=http://www.cbc.ca/arts/story/2009/01/25/sag-awards.html|title=Meryl Streep in Sean Penn sta zmagovalca podelitve nagrad SAG Awards |date=25.1.2009 |agency=[[Associated Press]]|publisher=[[CBC.ca]]|accessdate=9.7.2009 }}</ref> ter bila nominirana za emmyja v isti kategoriji.<ref name="Neil2009">{{navedi novice|url=http://goldderby.latimes.com/awards_goldderby/2009/09/30-rock-repeats-at-emmys-but-toni-collette-among-new-faces-entertainment-news-1357986.html|title=Oddaja ''30 Rock'', ponovno požame veliko uspeha na podelitvi emmyjev, vendar je Toni Collette med novimi obrazi|last=O'Neil|first=Tom|date=20.9.2009|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=21.9.2009|archive-date=2009-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20090924172020/http://goldderby.latimes.com/awards_goldderby/2009/09/30-rock-repeats-at-emmys-but-toni-collette-among-new-faces-entertainment-news-1357986.html|url-status=dead}}</ref> Zgodaj leta 2010 je prejela nominacijo za zlati globus v kategoriji za »najboljšo igralko«<ref name="Van2010">{{navedi novice|first=Rebekah|last=van Druten|url=http://www.abc.net.au/news/stories/2010/01/18/2794999.htm|title=''Avatar'' dobi nagrado v kategoriji za »najboljši film« |accessdate=24.1.2010 |date=18.1.2010 |publisher=[[ABC News (Australia)|ABC News]]}}</ref> in prejela nagrado Screen Actors Guild Award v kategoriji za »najboljšo glavno igralko«.<ref name="Puig2010">{{navedi novice|first1=Claudia|last1=Puig|first2=Marco R.|last2= della Cava|url=http://www.usatoday.com/life/movies/movieawards/2010-01-23-sag-awards_N.htm|title=Bullockova in Bridges na vrhu nagrad SAG |accessdate=24.1.2010 |date=23.1.2010 |work=[[USA Today]]}}</ref> ''30 Rock'' je bila ponovno prenovljena za sezono med letoma 2010 in 2011 v marcu 2010.<ref name="Stelter2010">{{navedi novice|first=Brian|last=Stelter|author2=Julie Bloom|url=http://www.nytimes.com/2010/03/08/arts/television/08arts-30ROCKOFFICE_BRF.html|title=Prenovljeno: ''30 Rock,'' ''Pisarna'' in ''Community'' |accessdate=18.6.2010 |date=8.3.2010 |work=The New York Times}}</ref> === Sarah Palin === {{Glej tudi|Parodije na Sarah Palin v oddaji Saturday Night Live}} V septembru in oktobru 2008 se je Tina Fey gostovalno pojavila v oddaji ''SNL'', da bi nastopila v seriji parodij na republikanko [[Sarah Palin]], takratno kandidatko za podpredsednico. V premierni epizodi 34. sezone, ki je izšla 13. septembra 2008, je Tina Fey posnemala Sarah Palin v skeču poleg [[Amy Poehler]] kot [[Hillary Clinton]]. Skeč je vključeval tudi Clintonovo, ki draži Palinovo zaradi »očal Tine Fey«.<ref name="Pilkington2008">{{navedi novice|url=http://www.smh.com.au/lifestyle/people/tina-fey-for-vicepresident-20090403-9r02.html?page=-1|title=Tina Fey za podpredsednico!|last=Pilkington|first=Ed|date=23.10.2008|work=[[The Sydney Morning Herald]]|accessdate=8.6.2009}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Skeč je kmalu postal največkrat ogledani posnetek na spletni strani [[NBC.com]] s 5,7 milijonov gledalcev tisto sredo.<ref name="Roberts2010">{{navedi novice|first=Soraya|last=Roberts|url=http://www.nydailynews.com/entertainment/tv/2010/04/11/2010-04-11_tina_fey_reprises_sarah_palin_role_on_nbcs_saturday_night_live_for_first_time_si.html|title=Tina Fey predstavlja Sarah Palin v vlogi v NBC-jevi oddaji ''Saturday Night Live'' prvič od leta 2008 dalje|accessdate=22.10.2010|date=11.4.2010|work=[[Daily News (New York)]]|archive-date=2010-04-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20100414232059/http://www.nydailynews.com/entertainment/tv/2010/04/11/2010-04-11_tina_fey_reprises_sarah_palin_role_on_nbcs_saturday_night_live_for_first_time_si.html|url-status=dead}}</ref> Tina Fey je s to vlogo nadaljevala v oddaji 4. oktobra tistega leta<ref name="NYTimes">{{navedi novice |url=http://www.nytimes.com/2008/10/09/arts/television/09live.html|title=Tu ni nobene potrebe po obračunu&nbsp;— Politična komedija je v oddajah ''Saturday Night Live,'' ''Daily Show'' in ''Colbert Report'' |work= [[The New York Times]]|accessdate=9.10.2008 |date=9.8.2008 |author=Carter, Bill}}</ref> in v epizodi 18. oktobra, kjer se ji je pridružila resnična Sarah Palin. Epizoda, ki je izšla 18. oktobra, je dosegla večji uspeh, kot katera koli epizoda oddaje ''SNL'' vse od leta 1994.<ref name="Holmwood2008">{{navedi novice|url=http://www.guardian.co.uk/media/2008/oct/20/ustelevision-tvratings|title=Sarah Palin pomaga oddaji ''Saturday Night Live'' doseči najboljše rezultate po štirinajstih letih |last=Holmwood|first=Leigh|date=20.10.2008 |work=[[The Guardian]]|accessdate=14.9.2009 | location=London}}</ref> V prihodnjem letu je Tina Fey prejela emmyja v kategoriji za »izstopajočo gostovalno igralko v komični seriji« za njeno imitiranje Sarah Palin.<ref name="Ref_2009b">{{navedi novice |url=http://goldderby.latimes.com/awards_goldderby/2009/09/you-betcha-tina-fey-wins-emmy-as-sarah-palin-on-snl-entertainment-news-2468097.html |title=Želite staviti&nbsp;— Tina Fey prejme emmyja kot Sarah Palin v oddaji ''SNL'' |date=13.9.2009 |work=[[Los Angeles Times]] |accessdate=13.9.2009 |archive-date=2012-07-09 |archive-url=https://archive.today/20120709105331/http://goldderby.latimes.com/awards_goldderby/2009/09/you-betcha-tina-fey-wins-emmy-as-sarah-palin-on-snl-entertainment-news-2468097.html |url-status=dead }}</ref> Tina Fey se je v oddajo ''SNL'' vrnila aprila 2010 ter ponovno upodobila Sarah Palin v skeču, naslovljenem kot »Sarah Palin Network« (»Omrežje Sarah Palin«).<ref name="Blas2010">{{navedi novice|first=Lorena|last=Blas|url=http://www.usatoday.com/communities/entertainment/post/2010/04/tina-fey-launches-sarah-palin-network-on-snl/1|title=Tina Fey izda »Sarah Palin Network« na ''SNL''-ju |date=11.4.2010 |accessdate=9.5.2010 |work=[[USA Today]]}}</ref> V decembru 2009 je revija ''[[Entertainment Weekly]]'' njeno oponašanje Sarah Palin uvrstila na njihov seznam »najboljših reči« ob koncu desetletja, zraven pa napisala: »Čudaško oponašanje Tine Fey v oddaji ''SNL'' in njen stil VP (in njena sposobnost uravnovešenja komedije in krutosti) sta resnično narejena za transcendentno televizijo.«<ref name="Geier2009">{{cite journal|first1=Thom |last1=Geier |first2=Jeff |last2=Jensen |first3=Tina |last3=Jordan |first4=Margaret |last4=Lyons |first5=Adam |last5=Markovitz |display-authors=etal |date=2009-12-11|title=100 najboljših filmov, televizijskih serij, albumov, knjig, likov, prizorov, epizod, pesmi, oblek, videospotov in trendov, s katerimi so nas zasule slavne osebnosti v zadnjih 10 letih |work=[[Entertainment Weekly]]|page=(1079/1080):74–84}}</ref> === Ostalo delo === Leta 2000 je Tina Fey skupaj s svojo soigralko iz oddaje ''SNL'', [[Rachel Dratch]], zaigrala v [[Off Broadway]]ski [[gledališka igra|igre]] dveh žensk, imenovani ''Dratch & Fey'', ki so jo izvajali v gledališču [[Upright Citizens Brigade Theater]] v [[New York]]u.<ref name="wsj">{{navedi novice|url=http://online.wsj.com/article/SB96293436661558768.html?mod=googlewsj|title=Comic Duo Splits Sides |last=Townsend |first=Tim |date=7.7.2000 |work=[[The Wall Street Journal]]|accessdate=11.12.2023 }}</ref><ref name="Watson2000">{{navedi novice|url=http://dir.salon.com/business/green/2000/10/30/rachel_dratch/index.html|title=Koliko je vredno oponašanje Caliste Flockhart? |last=Watson|first=Katie|date=30.10.2000 |publisher=[[Salon.com]]|accessdate=8.6.2009 }}</ref> Igro so kritiki sprejeli dobro.<ref name="pw">{{navedi novice|url=http://www.philadelphiaweekly.com/news-and-opinion/cover-story/a_simple_twist_of_fey-38419914.html|title=Preprosti zasuk Tine Fey|last=Hartmann|first=Cassidy|date=11.10.2006|work=[[Philadelphia Weekly]]|accessdate=2.7.2009|page=1|archive-date=2013-01-04|archive-url=https://archive.today/20130104104636/http://www.philadelphiaweekly.com/news-and-opinion/cover-story/a_simple_twist_of_fey-38419914.html|url-status=dead}}</ref> Tim Townsend iz revije ''[[The Wall Street Journal]]'' je v svoji oceni igre ''Dratch & Fey'' napisal, da je najboljši del gledanja teh dveh med nastopanjem »opazovanje, kako udobno se igralki počutita druga ob drugi«.<ref name="wsj" /> Zaključil je s tem, da igra »ni govorila o dveh ženskah, ki sta smešni. […] Dratchova in Feyjeva sta enostavno smešni. Pika.«<ref name="wsj" /> Enega izmed ''SNL''-jevih skečev, imenovanih »Sully and Denise«, je Tina Fey napisala na podlagi svojih izkušenj v skupini [[The Second City]] v Chicagu.<ref name="observer" /> 13. avgusta 2007 se je Tina Fey pojavila v epizodi otroške [[televizijska serija|televizijske serije]] ''[[Sesame Street]]'', imenovani »The Bookaneers«.<ref name="Walsh2007">{{navedi novice|url=http://www.tvguide.com/news/tina-fey-sesame-42000.aspx|title=Tina Fey - Svet ''Rocks Sesame Street'' (in ''Vice Versa'') |last=Walsh-Boyle|first=Megan|date=13.8.2007 |work=TV Guide|accessdate=2.7.2009 }}</ref> Nato se je 25. novembra 2007 kot gostovalna sodnica v [[Food Network]]ovi oddaji ''[[Iron Chef America]]''.<ref name="Ref_c">{{cite episode |title=Počitniška bitka vseh zvezdnikov za sladico |episodelink= |series=Iron Chef America |serieslink= |credits= |network=[[Food Network]] |station= |airdate=25.11.2007 |season= |seriesno= |number= |minutes=46 }}</ref> Tina Fey se je pojavila v [[The Walt Disney Company|Disneyjevi]] kampanji »Year of a Million Dreams« kot [[Zvončica]], med tem ko je [[Mikhail Baryshnikov]] upodobil [[Peter Pan|Petra Pana]], [[Gisele Bündchen]] pa [[Wendy Darling]].<ref name="Ref_2008a">{{navedi splet |title=Igralka Julianne Moore in plavalec Michael Phelps izživita svoje Disneyjeve fantazije v fotografiji Annie Leibovitz, ki jo je navdihnila Ariela; slavne osebnosti opazujejo svoje oboževalce v zadnji nastavitvi Disneyjeve sanjske serije |publisher=Walt Disney Company |date=16.6.2008 |url=http://corporate.disney.go.com/corporate/moreinfo/disney_dream_potrait_series_ariel.html |accessdate=13.9.2009 }}</ref> Posnela je tudi nekaj [[reklama|reklam]] za kreditno kartico [[American Express]].<ref name="Freydkin2008">{{navedi novice|first=Donna|last=Freydkin|url=http://www.usatoday.com/life/people/2008-10-23-tina-fey-profile_N.htm|title=Tina Fey je med serijo ''30 Rock'' in zabavno oddajo ''SNL'' |accessdate=20.9.2010 |date=23.10.2008 |work=USA Today}}</ref> 23. februarja 2008 je Tina Fey vodila prvo epizodo oddaje ''SNL'' po podelitvi nagrad [[WGA Awards]].<ref name="Ref_2008b">{{navedi novice|url=http://www.cbc.ca/arts/story/2008/02/13/shows-return.html|title=TV oddaja se bo preigrala back nazaj na prepiranje pisateljev |date=13.2.2008 |publisher=[[CBC.ca]]|accessdate=1.7.2009 }}</ref> Za ta pojav je bila nominirana za emmyja v kategoriji za »najboljši individualni nastop v komičnem ali glasbenem programu«.<ref name="Ref_2008c">{{navedi novice |url=http://www.emmys.tv/awards/primetime-emmy-awards-2009/2008/%252Fnominations/winners/creative |title=Nominacije/zmagovalci primetime emmyja |date=22.8.2008 |work=Uradna spletna stran emmyjev |accessdate=2.12.2009 |archive-date=2009-12-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091205224442/http://www.emmys.tv/awards/primetime-emmy-awards-2009/2008/nominations/winners/creative |url-status=dead }}</ref> Tina Fey je ponovno vodila epizodo oddaje ''SNL'' 10. aprila 2010 in za svoj nastop v oddaji je nato prejela nominacijo v kategoriji za »izstopajočo gostovalno igralko v komični seriji«.<ref name="Porter2010">{{navedi novice|first=Rick|last=Porter|url=http://blog.zap2it.com/frominsidethebox/2010/07/emmy-nominations-the-complete-list.html|title=Nominacije za emmyja: Popoln seznam|accessdate=8.7.2010|date=8.7.2010|publisher=[[Zap2it]]|archive-date=2010-07-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20100710053332/http://blog.zap2it.com/frominsidethebox/2010/07/emmy-nominations-the-complete-list.html|url-status=dead}}</ref> === Filmi === Leta 2002 se je Tina Fey pojavila v nadrealistični [[komedija|komediji]] ''[[Martin in Orloff]]''.<ref name="Drucker2005">{{navedi novice|url=http://dvd.ign.com/articles/663/663012p1.html|title=IGN: ''Martin in Orloff''|last=Drucker|first=Michael|date=31.10.2005|publisher=IGN|accessdate=2.7.2009|archive-date=2008-07-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20080723190023/http://dvd.ign.com/articles/663/663012p1.html|url-status=dead}}</ref> Prvič je prvič zaigrala in pisala scenarij za [[film]], in sicer v najstniški komediji ''[[Zlobna dekleta]]''. Liki in njihovo obnašanje je temeljilo na njenem življenju v času, ko se je šolala na šoli [[Upper Darby High School]]<ref name="Otto2004">{{navedi novice|first=Jeff|last=Otto|url=http://movies.ign.com/articles/508/508797p1.html|title=IGN-jevi intervjuji s Tino Fey |accessdate=10.8.2010 |date=23.4.2004 |publisher=IGN|page=1}}</ref> in na knjigi [[Rosalind Wiseman]], ''Queen Bees and Wannabes''.<ref name="Grimm2004">{{navedi novice|url=http://www.tucsonweekly.com/tucson/school-warfare/Content?oid=1076103|title=Šolsko vojevanje |last=Grimm|first=Bob|date=6.5.2004 |work=[[Tucson Weekly]]|accessdate=23.6.2009 }}</ref> Igralska zasedba filma je vključevala tudi bivše člane igralske zasedbe ''SNL'', kot so [[Tim Meadows]], [[Ana Gasteyer]] in [[Amy Poehler]]. Film je prejel pozitivne ocene s strani filmskih kritikov<ref name="Ref_d">{{navedi splet|url=http://www.metacritic.com/movie/mean-girls|title=''Zlobna dekleta'' (2004): Ocene filma |publisher=[[Metacritic]]|accessdate=22.6.2009 }}</ref> in je zaslužil veliko denarja, saj je po svetu zaslužil 129 milijonov [[$]].<ref name="Ref_e">{{navedi splet|url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=meangirls.htm|title=Mean Girls (2004)|publisher=[[Box Office Mojo]]|accessdate=2009-06-22}}</ref> [[Slika:Amy Poehler and Tina Fey by David Shankbone.jpg|thumb|left|Tina Fey z [[Amy Poehler]] na [[premiera (dogodek)|premieri]] [[film]]a ''[[Baby Mama (film)|Baby Mama]]'' v [[New York]]u.]] V intervjuju leta 2004 je Tina Fey povedala, da si želi pisati za filme in jih režirati, kar je v majhnih delih že naredila.<ref name="stein" /> Leta 2006 je Tina Fey delala na filmu, ki ga je produciralo podjetje [[Paramount Pictures]] in v katerem je igral tudi [[Sacha Baron Cohen]], poznanim pod imenom ''Curly Oxide and Vic Thrill'', ki je temeljil na resnični zgodbi [[Hasidizem|hasidističnem]] [[rock]] [[glasbenik]]u.<ref name="Freydkin2006">{{navedi novice|url=http://www.usatoday.com/life/movies/news/2006-10-26-borat-main_x.htm|title=Mnogo obrazev Sache Baron Cohen |last=Freydkin|first=Donna|date=26.10.2006 |work=[[USA Today]]|accessdate=13.7.2009 }}</ref><ref name="nytimesbid">{{navedi novice|issn=0362-4331|last=Steinberg|first=Jacques|title=Krhka ponudba Tine Fey za Prime Time |work=The New York Times|accessdate=17.11.2007 |date=6.4.2006 |url=http://www.nytimes.com/2006/04/06/arts/television/06fey.html?pagewanted=2&_r=1|page=2 }}</ref> Leta 2007 je postala del igralske zasedbe [[animacija|animiranega komičnega filma]] ''Aqua Teen Hunger Force Colon Movie Film for Theaters'' kot mama najstnic, velikanski [[burito]].<ref name="Piccalo2007">{{navedi novice|url=http://articles.latimes.com/2007/apr/08/entertainment/ca-aqua8?pg=1|title=Subverziven. Nerazumljiv. S krompirčkom. |last=Piccalo|first=Gina|date=8.4.2007 |work=[[Los Angeles Times]]|page=2|accessdate=22.6.2009 }}</ref> Tina Fey in bivša članica igralske zasedbe ''SNL'', Amy Poehler, sta leta 2008 skupaj zaigrali v komičnem filmu ''[[Baby Mama (film)|Baby Mama]]''. Film je napisal in režiral [[Michael McCullers]]. Film govori o Kate (Tina Fey), poslovni ženski, ki si želi otroka, vendar se potem, ko odkrije, da ima za to, da bi zanosila, možnosti ena proti milijon, odloči, da bo našla nadomestno mamo: Angie (Amy Poehler), dekle iz nižjega razreda.<ref name="Schwarzbaum2008">{{navedi novice|url=http://www.ew.com/ew/article/0,,20195624,00.html|title=''Baby Mama''&nbsp;— Ocena filma|last=Schwarzbaum|first=Lisa|date=25.4.2008|work=[[Entertainment Weekly]]|accessdate=22.6.2009|archive-date=2009-04-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20090425231431/http://www.ew.com/ew/article/0,,20195624,00.html|url-status=dead}}</ref> Film ''Baby Mama'' je prejel mešane ocene s strani filmskih kritikov, vendar je večina kritikov uživalo njen nastop. Todd McCarthy iz revije ''[[Variety (magazine)|Variety]]'' je napisal: »Feyjevo je užitek gledati. Sposobna je prenesti Kateine namere in čustva preko preprostih pogledov in gibov, v svoji situaciji pa nikoli ne melodramatizira; čeprav je zelo učinkovita, stran perfekcionistke postane nekoliko ohola.«<ref name="McCarthy2008">{{navedi novice|url=http://www.variety.com/review/VE1117936841.html?categoryid=31&cs=1|title=Ocena filma ''Baby Mama'' |last=McCarthy|first=Todd|date=20.4.2008 |work=[[Variety (magazine)|Variety]]|accessdate=22.6.2009 }}</ref> Film je po svetu iztržil 64 milijonov $.<ref name="Ref_f">{{navedi splet|url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=babymama.htm|title=''Baby Mama'' (2008) |publisher=[[Box Office Mojo]]|accessdate=5.6.2009 }}</ref> Njeni projekti po letu 2008 vključujejo tudi film ''[[Ponyo (film)|Ponyo]]'', kjer je v angleški verziji sicer japonskega animiranega filma glas posodila liku Lise.<ref name="Turan2009">{{cite journal|last=Turan|first=Kenneth|authorlink=Kenneth Turan|title=''Ponyo'' je očarljiva ribja zgodba |date=13.8.2009 |work=[[Los Angeles Times]]}}</ref> Leta 2009 se je pojavila v filmu ''[[Izum laži]]'',<ref name="Ref_2009c">{{navedi novice|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2009/07/16/MV1N18L5U1.DTL|title=Sprejemne skupine so jezne zaradi stereotipov v filmu ''Sirota''|date=16.7.2009|work=[[San Francisco Chronicle]]|agency=[[Associated Press]]|accessdate=15.9.2009|archive-date=2012-03-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20120316002514/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2009/07/16/MV1N18L5U1.DTL|url-status=dead}}</ref> kjer je zaigrala poleg [[Ricky Gervais|Rickyja Gervaisa]], [[Jennifer Garner]], [[Rob Lowe|Roba Lowea]] in [[Christopher Guest|Christopherja Guesta]].<ref name="Ref_2008d">{{navedi novice |url=http://www.ew.com/ew/article/0,,20185706,00.html |title=Tina Fey se pridruži igralski zasedbi komedije ''Izum laži'' |date=21.3.2008 |work=[[Entertainment Weekly]] |accessdate=22.6.2009 |archive-date=2013-06-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130606165821/http://www.ew.com/ew/article/0,,20185706,00.html |url-status=dead }}</ref> Njena naslednja vloga je bila vloga v komičnem filmu [[Shawn Levy|Shawna Levyja]] iz leta 2010, imenovanem ''[[Zmenek (film)|Zmenek]]'',<ref name="grosz">{{navedi novice|url=http://articles.latimes.com/2009/jun/10/news/en-feyqa10|title=Tina Fey: Sprijaznimo se; zažiga |last=Grosz |first=Christy|date=10.6.2009 |work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=15.9.2009 |page=1}}</ref> ki se osredotoča na poročen par, ki sta ga upodobila Tina Fey in [[Steve Carell]], ki odideta na zmenek; kakorkoli že, noč pa je za oba šla po zlu.<ref name="Ref_2009d">{{navedi novice |url=http://www.canada.com/theprovince/news/etoday/story.html?id=467e20e4-170b-46a7-98ef-19a0bde1019d |title=Smešen par je popolnoma prizemljen |date=17.8.2009 |work=[[The Province]] |accessdate=15.9.2009 |archive-date=2012-08-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120825203109/http://www.canada.com/theprovince/news/etoday/story.html?id=467e20e4-170b-46a7-98ef-19a0bde1019d |url-status=dead }}</ref> V istem letu je glas posodila Roxanne Ritchie, televizijski reporterki, v [[DreamWorks]]ovem animiranem filmu ''[[Megaum]]'' (2010).<ref name="Ebert2010">{{navedi novice|first=Roger|last=Ebert|url=http://rogerebert.suntimes.com/apps/pbcs.dll/article?AID=%2F20101103%2FREVIEWS%2F101109990%2F1023|title=''Megaum''|accessdate=5.11.2010|date=3.11.2010|work=[[Chicago Sun-Times]]|archive-date=2013-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20130213015050/http://rogerebert.suntimes.com/apps/pbcs.dll/article?AID=%2F20101103%2FREVIEWS%2F101109990%2F1023|url-status=dead}}</ref> Julija 2010 je Tina Fey oznanila, da bo zaigrala v prihajajoči komediji ''Mommy & Me'' poleg [[Meryl Streep]], ki bo upodobila njeno mater. Film bo režiral [[Stanley Tucci]].<ref name="Rowe2010">{{navedi novice|first=Douglas J.|last=Rowe|url=http://www.tvguide.com/News/Fey-Streep-Play-1021148.aspx|title=Tina Fey in Meryl Streep bosta zaigrali hčer in mamo v filmu Stanleyja Tuccija |accessdate=29.7.2010 |date=28.7.2010 |work=[[TV Guide]]}}</ref> == V medijih == Tina Fey je zasedla osemdeseto mesto na seznamu »100 najprivlačnejših žensk« revije ''[[Maxim (revija)|Maxim]]'' leta 2002.<ref name="believerint" /> Leta 2003 jo je revija ''[[People (revija)|People]]'' imenovala za enega izmed »50 najlepših ljudi«,<ref name="Collins2003">{{navedi novice|url=http://www.cbsnews.com/stories/2003/04/30/entertainment/main551722.shtml|title=(Najlepši) ljudje so spet tukaj! |last=Collins|first=Dan|date=30.4.2003 |publisher=[[CBS News]]|accessdate=22.6.2002 }}</ref> v letih 2007, 2008 in 2009 pa tudi na njihov seznam »100 najlepših ljudi«.<ref name="Ref_2007a">{{navedi splet|url=http://www.cbsnews.com/htdocs/pdf/042507_people_list_facts.pdf|title=People 18th Annual Most Beautiful List|date=2007-04-25|publisher=[[CBS News]]|accessdate=2009-06-26|format=PDF}}</ref><ref name="Nichols2008">{{navedi novice|url=http://www.reuters.com/article/idUSN3051362720080501|title=Kate Hudson med najlepšimi ljudmi revije ''People'' |last=Nichols|first=Michelle|date=30.4.2008 |publisher=Reuters|accessdate=22.6.2009 }}</ref><ref name="Ref_2009e">{{navedi splet |url=http://www.people.com/people/archive/article/0,,20277208,00.html |title=Precej smešno |date=11.5.2009 |work=[[People (magazine)|People]] |accessdate=24.6.2009 |archive-date=2009-06-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090621203335/http://www.people.com/people/archive/article/0,,20277208,00.html |url-status=dead }}</ref> Leta 2007 je bila vključena tudi v posebno številko revije ''People'', ki je prikazovala 100 najlepših ljudi.<ref name="Ref_2007b">{{navedi splet |url=http://www.people.com/people/archive/article/0,,20062167,00.html |title=Ne tako grdi ljudje |date=7.5.2007 |work=[[People (magazine)|People]] |accessdate=24.6.2009 |archive-date=2009-06-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090601203710/http://www.people.com/people/archive/article/0,,20062167,00.html |url-status=dead }}</ref> Leta 2007 je zasedla tudi sedmo mesto na seznamu »100 najprivlačnejših oseb« spletne strani [[AfterEllen.com and AfterElton.com|AfterEllen.com]].<ref name="Ref_2007c">{{navedi novice|url=http://www.afterellen.com/people/2007/6/hotlist|title=AfterEllen.com - 100 najprivlačnejših oseb leta 2007|date=7.6.2007|publisher=[[AfterEllen.com]]|accessdate=26.6.2009|archiveurl=https://archive.today/20120717171429/http://www.afterellen.com/people/2007/6/hotlist|archivedate=2012-07-17|url-status=live}}</ref> V prihodnjem letu se je ponovno pojavila na seznamu, takrat na prvem mestu.<ref name="Mucha2008">{{navedi novice|url=http://www.philly.com/philly/news/year-in-review/20080609_Upper_Darbys_Tina_Fey_sexiest__website_says.html?text=med&c=y|title=Upper Darbyjeva Tina Fey je najprivlačnejša, pravi spletna stran |last=Mucha|first=Peter|date=9.6.2008 |work=[[The Philadelphia Inquirer]]|accessdate=26.6.2009 }}</ref> Leta 2001 jo je zaradi njenega dela pri skeču ''Weekend Update'' revija ''[[Entertainment Weekly]]'' imenovala za njihovega ustvarjalca leta.<ref name="Baldwin2001">{{navedi novice|url=http://www.ew.com/ew/article/0,,252814,00.html|title=8 Tina Fey|last=Baldwin|first=Kristen|date=21.12.2001|work=[[Entertainment Weekly]]|accessdate=16.7.2009|archive-date=2009-04-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20090425175503/http://www.ew.com/ew/article/0,,252814,00.html|url-status=dead}}</ref> Ta naslov je ponovno dobila leta 2007<ref name="Shaw">{{navedi splet|url=http://www.ew.com/ew/article/0,,20152943_20153269_20161218_17,00.html|title=Ustvarjalci leta: 25 največjih zvezd leta 2007|last=Shaw|first=Jessica|work=[[Entertainment Weekly]]|accessdate=24.6.2009|archive-date=2009-01-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20090107143449/http://www.ew.com/ew/article/0,,20152943_20153269_20161218_17,00.html|url-status=dead}}</ref> in pristala na drugem mestu leta 2008.<ref name="Armstrong2008">{{navedi splet|url=http://www.ew.com/ew/article/0,,20240194,00.html|title=Tina Fey: Ustvarjalka leta|last=Armstrong|first=Jennifer|date=14.11.2008|work=[[Entertainment Weekly]]|accessdate=24.6.2009|archive-date=2009-04-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20090425154612/http://www.ew.com/ew/article/0,,20240194,00.html|url-status=dead}}</ref> Leta 2009 se je Tine Fey uvrstila na peto mesto lestvice revije ''Entertainment Weekly'', »15 ustvarjalcev iz 2000. let«.<ref name="Armstrong">{{navedi splet|first=Jennifer|last=Armstrong|url=http://www.ew.com/ew/gallery/0,,20321301_20324236_5,00.html|title=Tina Fey&nbsp;– 15 ustvarjalcev iz 2000. let|accessdate=2.4.2010|work=Entertainment Weekly|archive-date=2010-02-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20100215015831/http://www.ew.com/ew/gallery/0,,20321301_20324236_5,00.html|url-status=dead}}</ref> Uredniki in producenti časopisa ''[[Associated Press]]'' so jo zaradi njenega oponašanja Sarah Palin v oddaji ''SNL'' imenovali za najstopajočo osebo, ki je imela največ vpliva na kulturo, zaradi česar je prejela nagrado revije v kategoriji za »ustvarjalca leta«.<ref name="san fran">{{navedi novice|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article/article?f=/c/a/2008/12/23/DDAS14U0BA.DTL|title=Revija ''Associated Press'' Tino Fey imenuje za ustvarjalca leta|accessdate=30.12.2009|date=23.12.2008|agency=Associated Press|work=San Francisco Chronicle|archive-date=2012-12-16|archive-url=https://archive.today/20121216110638/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article/article?f=/c/a/2008/12/23/DDAS14U0BA.DTL|url-status=dead}}</ref> V letih 2008, 2009 in 2010 se je uvrstila na seznam »100 slavnih« revije ''[[Forbes]]'', in sicer na devetindevetdeseto, šestinosemdeseto in devetdeseto mesto.<ref name="Wasden2008">{{navedi splet|url=http://www.forbesinc.com/newsroom/releases/editorial/ForbesCeleb063008.pdf|title=Oprah na vrhu seznama revije ''Forbes'', 100 najvplivnejših slavnih, že drugo leto zapored|last1=Wasden|first1=Elizabeth|last2=Helaina|first2=Rosenthal|date=11.6.2008|work=[[Forbes]]|accessdate=26.6.2009|format=PDF|archive-date=2010-10-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20101006020728/http://forbesinc.com/newsroom/releases/editorial/ForbesCeleb063008.pdf|url-status=dead}}</ref><ref name="Ref_2009f">{{navedi splet |url=http://www.forbes.com/lists/2009/53/celebrity-09_Tina-Fey_HES3.html |title=100 slavnih leta 2009 |date=3.6.2009 |work=[[Forbes]] |accessdate=26.6.2010 |archive-date=2011-09-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110903220251/http://www.forbes.com/lists/2009/53/celebrity-09_Tina-Fey_HES3.html |url-status=dead }}</ref><ref name="Ref_2010">{{navedi splet|url=http://www.forbes.com/lists/2010/53/celeb-100-10_Tina-Fey_HES3.html|title=#90 Tina Fey|accessdate=29.6.2010 |date=28.6.2010 |work=Forbes}}</ref> Leta 2007 je revija ''[[New York Post]]'' Tino Fey vključila na njihov seznam »50 najvplivnejših newyorčank«, kamor se je uvrstila na triintrideseto mesto.<ref name="Standtmiller2007">{{cite journal|first=Mandy|last=Standtmiller|title=Spoznajte Gothamovo glavno žensko soigralko&nbsp;— 50 najvplivnejših newyorčank |date=13.5.2007 |work=[[New York Post]]|page=020}}</ref> Tina Fey se je uvrstila tudi na seznam [[Time 100]], lestvico 100 najvplivnejših ljudi na svetu, in sicer v letih 2007 in 2009, kamor so jo uvrstili uredniki revije ''[[Time (revija)|Time]]''.<ref name="Poniewozik2007">{{navedi novice|url=http://www.time.com/time/specials/2007/time100/article/0,28804,1595326_1595332,00.html|title=Tina Fey|last=Poniewozik|first=James|work=[[Time]]|accessdate=24.6.2009|date=3.5.2007|archive-date=2007-12-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20071226192701/http://www.time.com/time/specials/2007/time100/article/0%2C28804%2C1595326_1595332%2C00.html|url-status=dead}}</ref><ref name="time 2009">{{navedi novice|url=http://www.time.com/time/specials/packages/article/0,28804,1894410_1893836_1893831,00.html|title=Tina Fey|last=Baldwin|first=Alec|work=[[Time]]|accessdate=24.6.2009|date=30.4.2009|archive-date=2009-05-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20090514122945/http://www.time.com/time/specials/packages/article/0,28804,1894410_1893836_1893831,00.html|url-status=dead}}</ref> Leta 2009 je njen soigralec iz serije ''30 Rock'', [[Alec Baldwin]], za revijo ob tej priložnosti napisal članek, ki govori o njej.<ref name="time 2009" /> [[Barbara Walters]] jo je leta 2008 označila za eno izmed 10 najzanimivejših ljudi v Ameriki.<ref name="Dimond2008">{{navedi novice|first=Anna|last=Dimond|url=http://www.tvguide.com/News/Barbara-Walters-Special-1000398.aspx|title=Barbara Walters se spozna z najzanimivejšimi ljudmi leta 2008 |work=[[TV Guide]]|accessdate=2008-12-03|date=1.12.2008 }}</ref> == Zasebno življenje == [[Slika:TinaFeyJeffRichmondApr10.jpg|thumb|Tina Fey in [[Jeff Richmond]] v aprilu 2010]] Tina Fey je poročena z [[Jeff Richmond|Jeffom Richmondom]], skladateljem glasbe za serijo ''30 Rock''. Spoznala sta se v chicaški skupini [[The Second City]] in hodila sedem let, preden sta se 3. junija leta 2001 poročila z [[pravoslavnost|grškm pravoslavnim obredom]].<ref name="People&nbsp;— Bio">{{navedi splet|url=http://www.people.com/people/tina_fey/biography/0,,20227947,00.html|title=Življenjepis Tine Fey|last=Mock|first=Janet|work=[[People (magazine)|People]]|page=1|accessdate=24.6.2009|archive-date=2012-07-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20120719234222/http://www.people.com/people/tina_fey/biography/0,,20227947,00.html|url-status=dead}}</ref> Imata hčer po imenu Alice Zenobia Richmond, ki se je rodila 10. septembra 2005,<ref name="Reardanz2005">{{navedi novice |title=Zvezdnica oddaje ''SNL'', Tina Fey, rodi hčerko |agency=[[Associated Press]] |work=[[San Francisco Chronicle]] |accessdate=17.11.2007 |date=1.10.2005 |url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/blogs/dailydish/detail?entry_id=786 |first=Karen |last=Reardanz |archive-date=2011-08-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110805025209/http://www.sfgate.com/cgi-bin/blogs/dailydish/detail?entry_id=786 |url-status=dead }}</ref> med njenim delovanjem pri oddaji ''SNL''. Tina Fey se je k oddaji ''SNL'' vrnila 22. oktobra, glede česar je kasneje povedala: »Morala sem iti nazaj na delo. Z NBC-jem sem imela podpisano pogodbo; dojenček in jaz sva imela samo ustni dogovor.«<ref name="Peterson2005">{{navedi novice|url=http://www.people.com/people/article/0,,1121226,00.html|title=''SNL''-jeva Tina Fey spet nazaj z materinskega dopusta|last=Peterson|first=Todd|date=21.10.2005|work=[[People (magazine)|People]]|accessdate=9.7.2009|archive-date=2012-11-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20121112151023/http://www.people.com/people/article/0,,1121226,00.html|url-status=dead}}</ref> Aprila 2009 sta Tina Fey in Jeff Richmond kupila 3,4 milijone $ vredno stanovanje v Upper West Sideu v New York Cityju.<ref name="Rovzar2009">{{navedi novice|url=http://nymag.com/daily/intel/2009/04/tina_fey_upgrades_on_west_end.html|title=Tina Fey kupi stanovanje |last=Rovzar|first=Chris|date=21.4.2009 |work=[[New York (magazine)|New York]]|accessdate=24.6.2009 }}</ref> Tina Fey ima nekaj centimetrov dolgo brazgotino na njeni levi ličnici in poteka do brade. Na vprašanje, od kje jo je dobila, se je v intervjuju z revijo ''[[The New York Times|New York Times]]'' 25. novembra 2001 odzvala z: »To je bila nesreča v otroštvu, ki je bila nekako slaba. In moji starši se o tem z menoj nekako niso želeli pogovarjati.«<ref name="witchel" /> Vendar je v intervjuju, ki so ga opravili z njo in njenim možem, Jeffom Richmondom, za številko revije ''[[Vanity Fair (revija)|Vanity Fair]]'' za januar 2009, njen mož povedal, da je brazgotina posledica nesreče z rezilom, ki se je zgodila, ko je imela Tina Fey samo pet let. Jeff Richmond je dejal: »Bilo je, kot, na njihovem vrtu in nekdo je prišel mimo, in mislila je, da jo bo samo porisal s pisalom.«<ref name="wants">{{navedi novice |first=Maureen |last=Dowd |authorlink=Maureen Dowd |title=Kar si želi Tina |url=http://www.vanityfair.com/magazine/2009/01/tina_fey200901?currentPage=2 |work=[[Vanity Fair (magazine)|Vanity Fair]] |date=Januar 2009 |accessdate=2.12.2008 |page=2 |archive-date=2010-05-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100528112310/http://www.vanityfair.com/magazine/2009/01/tina_fey200901?currentPage=2 |url-status=dead }}</ref> Pravi, da se nerada spominja tega dogodka, deloma zato, ker »o tem ne morem govoriti, ne da bi nekako navidezno eksplodirala.«<ref name="Dowd2009">{{navedi novice|url=http://www.vanityfair.com/magazine/2009/01/tina_fey200901?currentPage=3|title=Kaj si Tina Fey želi|last=Dowd|first=Maureen|date=Januar 2009|work=[[Vanity Fair (magazine)|Vanity Fair]]|page=3|accessdate=15.7.2009|archive-date=2009-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20090112141559/http://www.vanityfair.com/magazine/2009/01/tina_fey200901?currentPage=3|url-status=dead}}</ref> Tina Fey ima raje, da v času, ko snema serijo ''30 Rock'', kjer igra [[Liz Lemon]], kamera kaže na njeno desno stran obraza, na kateri nima brazgotine.<ref name="wants" /> Njeno dobrodelno delo vključuje podpiranje organizacije [[Autism Speaks]], ki sponzorira raziskave [[avtizem|avtizma]] in podpira ozaveščanje ter prireja dejavnosti za ozaveščanje o bolezni, namenjene družinam, vladam in javnosti.<ref name="Ref_g">{{navedi splet|url=http://www.autismspeaks.org/sponsoredevents/index.php|title=Prihajajoči sponzorski dogodki|publisher=Autism Speaks|accessdate=15.9.2009|archive-date=2009-09-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20090911045351/http://www.autismspeaks.org/sponsoredevents/index.php|url-status=dead}}</ref> Na 64. podelitvi zlatih globusov je Tina Fey s seboj nosila moder košček sestavljanke, da bi promovirala organizacijo.<ref name="Ref_2007d">{{navedi novice |url=http://www.people.com/people/package/redcarpet2007/article/0,,20006775_20008589,00.html |title=Žgoče vprašanje: Kaj pomeni znamenje miru, ki ga vsi nosijo? |date=15.1.2007 |work=[[People (magazine)|People]] |accessdate=7.6.2009 |archive-date=2007-01-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070120065537/http://www.people.com/people/package/redcarpet2007/article/0%2C%2C20006775_20008589%2C00.html |url-status=dead }}</ref> Aprila leta 2008 je sodelovala pri komični prireditvi ''Night of Too Many Stars'' za izobraževanje o avtizmu.<ref name="Freydkin2008a">{{navedi novice|url=http://www.usatoday.com/life/people/2008-04-13-too-many-stars_N.htm|title=Komedijanti se zresnijo za zbiranje denarja za pomoč žrtvam avtizma |last=Freydkin|first=Donna|date=13.4.2008 |work=[[USA Today]]|accessdate=7.6.2009 }}</ref> Tina Fey podpira tudi organizacijo [[Mercy Corps]] za globalno pomoč in razvoj v njihovi kampanji za boj proti lakoti po svetu.<ref name="Mercy2008">{{cite press release |title=Tina Fey, Ann Curry in Nic Robertson se borijo proti lakoti na svetu; posojajo glasove akcijskim centrom organizacije Mercy Corps za interaktivno razstavo |publisher=Mercy Corps |date=17.9.2008 |url=http://www.mercycorps.org/pressreleases/14343 |accessdate=16.9.2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090903160208/http://www.mercycorps.org/pressreleases/14343 |archivedate=2009-09-03 |url-status=dead }}</ref> Tina Fey je govorila v ozadju posnetka za promoviranje akcijskega centra organizacije Mercy Corps v New York Cityju, kjer je opisala lakoto kot znak mnogih širših težav po svetu.<ref name="Hajela2008">{{navedi novice|url=http://www.mercycorps.org/inthenews/14349|title=AP: Center se odpre v NYC-ju za boj proti globalni lakoti|last=Hajela|first=Deepti|agency=[[Associated Press]]|publisher=Mercy Corps|accessdate=7.6.2009|date=15.10.2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090610132613/http://www.mercycorps.org/inthenews/14349|archivedate=2009-06-10|url-status=dead}}</ref> Podpira tudi organizacijo Love Our Children USA, ki se bori proti nasilju nad otroci,<ref name="Madigan2009">{{navedi novice|first=Nick|last=Madigan|url=http://www.variety.com/article/VR1118009088.html?categoryid=1236&cs=1|title=Feyjeva si z oponašanjem Palinove prisluži emmyja |accessdate=12.2.2010 |date=23.9.2009 |work=[[Variety (magazine)|Variety]]}}</ref> ki jo je leta 2009 imenovala za eno izmed njihovih »mater, ki spreminjajo svet«.<ref name="Ordona2010">{{navedi novice|first=Michael|last=Ordoña|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2010/04/02/PKRJ1CMTEH.DTL|title=Feyjeva in Carell se skupaj smejita v filmu ''Zmenek''|accessdate=3.4.2010|date=2.4.2010|work=San Francisco Chronicle|archive-date=2010-04-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20100407012458/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2010/04/02/PKRJ1CMTEH.DTL|url-status=dead}}</ref> Leta 2009 je postala govornica za organizacijo [[Light The Night Walk]], ki se bori proti [[levkemija|levkemiji]] in [[limfom]]u.<ref name="Ref_2009g">{{navedi splet|title=Tina Fey: 2009 Light The Night Walk National Spokesperson|url=http://www.leukemia-lymphoma.org/eMarketing/eNewsArchives/eNewsline/2009/March.htm|work=eNewsline|publisher=Društvo za boj proti levkemiji in limfomu|date=Marec 2009|accessdate=15.9.2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110107112551/http://www.leukemia-lymphoma.org/eMarketing/eNewsArchives/eNewsline/2009/March.htm|archivedate=2011-01-07|url-status=dead}}</ref> Junija 2010 so oznanili, da bo Tina Fey leta 2011 dobila svojo zvezdo na [[Hollywood Walk of Fame]].<ref name="Schneider2010">{{navedi novice|first=Michael|last=Schneider|url=http://weblogs.variety.com/on_the_air/2010/06/oprah-neil-patrick-harris-tina-fey-to-get-hollywood-walk-of-fame-stars.html|title=Oprah, Neil Patrick Harris in Tina Fey bodo dobili zvezde na Hollywood Walk of Fame|accessdate=25.10.2010|date=17.6.2010|work=[[Variety (magazine)|Variety]]|archiveurl=https://archive.today/20120716040819/http://weblogs.variety.com/on_the_air/2010/06/oprah-neil-patrick-harris-tina-fey-to-get-hollywood-walk-of-fame-stars.html|archivedate=2012-07-16|url-status=dead}}</ref> == Dela == {| class="wikitable sortable" |+ Kot scenaristka<ref name="Ref_h">{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/name/nm0275486/filmoseries|title=Tina Fey - Filmografija s televizijskimi serijami |accessdate=3.8.2010 |publisher=[[Internet Movie Database]]}}</ref> |- ! style="width:10%;" | Leto/a ! style="width:20%;" | Naslov ! style="width:5%;" | Film/TV ! style="width:65%;" | Opombe |- | 1997–2006 | ''[[Saturday Night Live]]'' | TV | Glavna scenariska med letoma 1999 in 2006 |- | 2004 | ''[[Mean Girls]]'' | Film | Scenarij je upodobitev knjige ''Queen Bees and Wannabes'' |- | 2006–2013 | ''[[30 Rock]]'' | TV | Epizode, ki jih je napisala:<br />Sezona 1 (8/12): »Pilot«, »The Aftermath«, »Tracy Does Conan«, The Head and the Hair"‡, »Black Tie«‡, »Up All Night«, »The C Word«, »Hiatus«<br />Sezona 2: (4/15) »SeinfeldVision«, »Somebody to Love«‡, »MILF Island«‡, »Cooter«<br />Sezona 3: (5) »Do-Over«, »Christmas Special«‡, »St. Valentine's Day«‡, »The Bubble«, »The Natural Order«‡<br />Sezona 4: (4) »Season 4«, »Secret Santa«, »Lee Marvin vs. Derek Jeter«‡, »I Do Do«<br />''‡označuje epizode, ki jih ni napisala samostojno.'' |} {| class="wikitable sortable" |+ Kot igralka<ref name="Ref_i">{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/name/nm0275486/|title=Tina Fey |accessdate=3.8.2010 |publisher=Internet Movie Database}}</ref> |- ! style="width:10%;" | Leto/a ! style="width:20%;" | Naslov ! style="width:5%;" | Film/TV ! style="width:15%;" | Vloga/e ! style="width:50%;" | Opomba |- | 1998–2006, 2008, 2010 | ''[[Saturday Night Live]]'' | TV | Več vlog | Za članico igralske zasedbe serije je veljala od leta 1998 do leta 2006, voditeljica ''[[Weekend Update]]'' (2000–2006), gostovala je v letih 2008 in 2010, pri čemur je petkrat oponašala [[Sarah Palin]]. |- | 1999 | ''Upright Citizens Brigade'' | TV | Kerri Downey | Ena epizoda |- | 2002 | ''[[Martin in Orloff]]'' | Film | Ženska z juga | |- | 2004 | ''[[Zlobna dekleta]]'' | Film | Ga. Norbury | |- | 2006 | ''[[Pivska liga]]'' | Film | Telovadna sekretarka | |- | 2006 | ''[[Naključni predsednik (film, 2006)|Naključni predsednik]]'' | Film | Ona | ''Weekend Update'' iz oddaje ''Saturday Night Live'' s Tino Fey in Amy Poehler je bil del filma |- | 2006–2013 | ''[[30 Rock]]'' | TV | [[Liz Lemon]] | Glavna vloga | |- | 2008 | ''[[Baby Mama (film)|Baby Mama]]'' | Film | Kate Holbrook | |- | 2009 | ''[[Ponyo (film)|Ponyo]]'' | Film | Lisa | [[Glas]] (angleška verzija) |- | 2009 | ''[[Izum laži]]'' | Film | Shelley | |- | 2009 | ''SpongeBob's Truth or Square'' | TV | Ona | |- | 2010 | ''[[Zmenek (film)|Zmenek]]'' | Film | Claire Foster | |- | 2010 | ''[[Megaum]]'' | Film | Roxanne Ritchi | Glas |} == Nagrade in nominacije == [[Slika:Tina Fey 2009.jpg|thumb|Tina Fey na podelitvi [[emmy]]jev, september 2009]] {| class="wikitable sortable" |- ! Leto ! Nagrada ! Kategorija ! Delo ! Osvojeno? |- | 2001 | [[Emmy]] | Najboljše pisanje za glasbeni ali komični program | ''[[Saturday Night Live]]'' | Ne |- | 2001 | [[Writers Guild of America Award|WGA Award]] | Najboljša komična serija | ''Saturday Night Live'' | Ne |- | 2001 | [[Writers Guild of America Award|WGA Award]] | Najboljša komična specialka | ''Saturday Night Live'': 25. obletnica | {{award-won |align=left}} |- | 2002 | Emmy | Najboljše pisanje za glasbeni ali komični program | ''Saturday Night Live'' | {{award-won |align=left}} |- | 2002 | WGA Award | Najboljša komična serija | ''Saturday Night Live'' | Ne |- | 2003 | Emmy | Najboljše pisanje za glasbeni ali komični program | ''Saturday Night Live'' | Ne |- | 2003 | WGA Award | Najboljša komična serija | ''Saturday Night Live'' | Ne |- | 2003 | WGA Award | Najboljša komična specialka | ''Saturday Night Live'': 75. obletnica kanala NBC | Ne |- | 2004 | [[Teen Choice Award]] | Izbira televizijske igralke: Komedija | ''Saturday Night Live'' | Ne |- | 2005 | [[People's Choice Awards]] | Najljubša smešna ženska zvezdnica | | Ne |- | 2005 | Teen Choice Award | Izbira komedijanta | | Ne |- | 2005 | WGA Award | Najboljši upodobljeni scenarij | ''[[Zlobna dekleta]]'' | Ne |- | 2007 | Emmy | Najboljša komična serija | ''[[30 Rock]]'' | {{award-won |align=left}} |- | 2007 | Emmy | Najboljša glavna igralka v humoristični seriji | ''30 Rock'' | Ne |- | 2007 | Emmy | Najboljše pisanje za komično serijo | »Tracy Does Conan« za ''30 Rock'' | Ne |- | 2007 | WGA Award | Najboljša komična serija | ''30 Rock'' | Ne |- | 2007 | WGA Award | Najboljša nova serija | ''30 Rock'' | Ne |- | 2007 | WGA Award | Najboljša komična specialka | ''Saturday Night Live'' | {{award-won |align=left}} |- | 2008 | Emmy | Najboljša komična serija | ''30 Rock'' | {{award-won |align=left}} |- | 2008 | Emmy | Najboljša glavna igralka v humoristični seriji | ''30 Rock'' | {{award-won |align=left}} |- | 2008 | Emmy | Najboljše pisanje za komično serijo | »Cooter« za ''30 Rock'' | {{award-won |align=left}} |- | 2008 | Emmy | Individualni nastop v komičnem ali glasbenem programu | ''Saturday Night Live'' | Ne |- | 2008 | [[Zlati globus]] | Najboljša igralka v televizijski seriji&nbsp;— Muzikal ali komedija | ''30 Rock'' | {{award-won |align=left}} |- | 2008 | [[Zlati globus]] | Najboljša televizijska serija&nbsp;— Muzikal ali komedija | ''30 Rock'' | Ne |- | 2008 | [[Screen Actors Guild Awards]] | Najboljša ženska igralka v komični seriji | ''30 Rock'' | {{award-won |align=left}} |- | 2008 | [[Screen Actors Guild Awards]] | Najboljša igralska zasedba v komični seriji | ''30 Rock'' | Ne |- | 2008 | WGA Award | Comedy Series | ''30 Rock'' | {{award-won |align=left}} |- | 2009 | Zlati globus | Najboljša igralka v televizijski seriji&nbsp;— Muzikal ali komedija | ''30 Rock'' | {{award-won |align=left}} |- | 2009 | Zlati globus | Najboljša televizijska serija&nbsp;— Muzikal ali komedija | ''30 Rock'' | {{award-won |align=left}} |- | 2009 | Screen Actors Guild Awards | Najboljša ženska igralka v komični seriji | ''30 Rock'' | {{award-won |align=left}} |- | 2009 | Screen Actors Guild Awards | Najboljša igralska zasedba v komični seriji | ''30 Rock'' | {{award-won |align=left}} |- | 2009 | WGA Award | Najboljša komična serija | ''30 Rock'' | {{award-won |align=left}} |- | 2009 | WGA Award | Najboljša epizodna komedija | »Cooter« za ''30 Rock'' | Ne |- | 2009 | Emmy | Izstopajoča gostovalna igralka v komični televizijski seriji | Za upodobitev [[Sarah Palin]] v oddaji ''Saturday Night Live'' | {{award-won |align=left}} |- | 2009 | Emmy | Najboljša komična serija | ''30 Rock'' | {{award-won |align=left}} |- | 2009 | Emmy | Najboljša glavna igralka v humoristični seriji | ''30 Rock'' | Ne |- | 2010 | Zlati globus | Najboljša igralka v televizijski seriji&nbsp;— Muzikal ali komedija | ''30 Rock'' | Ne |- | 2010 | Zlati globus | Najboljša televizijska serija&nbsp;— Muzikal ali komedija | ''30 Rock'' | Ne |- | 2010 | Screen Actors Guild Awards | Najboljša ženska igralka v komični seriji | ''30 Rock'' | {{award-won |align=left}} |- | 2010 | Screen Actors Guild Awards | Najboljša igralska zasedba v komični seriji| ''30 Rock'' | Ne |- | 2010 | Emmy | Najboljša komična serija | ''30 Rock'' | Ne |- | 2010 | Emmy | Najboljša glavna igralka v humoristični seriji | ''30 Rock'' | Ne |- | 2010 | Emmy | Najboljše pisanje za komično serijo | »Lee Marvin vs. Derek Jeter« za ''30 Rock'' | Ne |- | 2010 | Emmy | Individualni nastop v komičnem ali glasbenem programu | ''Saturday Night Live'' | Ne |- | 2010 | [[Teen Choice Award]] | Izbira filmske igralke: Komedija | ''[[Zmenek (film)|Zmenek]]'' | {{award-won |align=left}} |- | 2010 | [[Mark Twain Prize]] | Ameriški humor | | {{award-won |align=left}} |} == Glej tudi == * [[Seznam ameriških igralcev (F)]] * [[Seznam dobitnikov primetime emmyja]] == Nadaljnje branje == * Baldwin, Kristen. »[http://www.ew.com/ew/article/0,,233544,00.html Skupaj s svojo usodo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101210172442/http://www.ew.com/ew/article/0,,233544,00.html |date=2010-12-10 }}.« ''Entertainment Weekly''. 2. maj 2002. Pridobljeno dne 14. julij 2009. * Smith, Kyle. »[http://www.people.com/people/archive/article/0,,20149986,00.html Prestopno leto za Tino Fey].« ''People Magazine''. 3. maj 2004. Pridobljeno dne 14. julij 2009. * Schwartz, Missy. »[http://www.ew.com/ew/article/0,,631560,00.html Najpametnejše dekle v razredu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110607125541/http://www.ew.com/ew/article/0,,631560,00.html |date=2011-06-07 }}.« ''Entertainment Weekly''. 7. maj 2004. Pridobljeno dne 14. julij 2009. * Ryder, Caroline. »[http://www.womenshealthmag.com/life/tina-fey-talks-to-womens-health Pogovor s Tino Fey].« ''Women's Health Magazine''. Marec 2007. Pridobljeno dne 14. julij 2009. * Rys, Richard. »[http://www.phillymag.com/articles/exit_interview_tina_fey/ Ekskluzivni intervju: Tina Fey] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120225061729/http://www.phillymag.com/articles/exit_interview_tina_fey/ |date=2012-02-25 }}.« ''Philadelphia Magazine''. 3. april 2008. Pridobljeno dne 15. julij 2009. * Baldwin, Kristen. »[http://www.ew.com/ew/article/0,,20190281,5,00.html Tina Fey: Ena privlačna 'mama'] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110607125558/http://www.ew.com/ew/article/0,,20190281,5,00.html |date=2011-06-07 }}.« ''Entertainment Weekly''. 9. april 2008. Pridobljeno dne 14. julij 2009. * Jacobs, A.J. »[http://www.esquire.com/women/tina-fey-0508 Tina Fey, nasmej nas].« ''Esquire Magazine''. 1. maj 2008. Pridobljeno dne 15. julij 2009. * Carnwath, Ally. »[http://www.guardian.co.uk/stage/2008/may/04/comedy Kraljica šaljivcev].« ''The Guardian''. 4. maj 2008. Pridobljeno dne 14. julij 2009. * Goodwin, Christopher. »[http://www.guardian.co.uk/lifeandstyle/2008/may/11/women.television In smešno je s tem].« ''The Guardian''. 11. maj 2008. Pridobljeno dne 14. julij 2009. * Moran, Caitlin. »[http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/stage/comedy/article4869771.ece Tina Fey in Sarah Silverman: novi kraljici komedije].« ''The Times'' 3. oktober 2008. Pridobljeno dne 14. julij 2009. * Carter, Bill. »[http://www.nytimes.com/2008/10/13/business/media/13fey.html?_r=2 Tino Fey je lahko najti na televiziji, ne pa tudi njene oddaje].« ''The New York Times''. 13. oktober 2008. Pridobljeno dne 14. julij 2009. * Brown, Laura. »[http://www.harpersbazaar.com/magazine/cover/tina-fey-interview-1109 Tina Fey zažiga!]«. ''Harper's Bazaar''. November 2009. Pridobljeno dne 7. oktober 2009. * Pringle, Gill. »[http://www.independent.co.uk/arts-entertainment/films/features/tina-fey--from-spoofer-to-movie-stardom-1923552.html Tina Fey&nbsp;— Bivša prevarantka na poti k filmskemu zvezdništvu].« ''The Independent''. 19. marec 2010. Pridobljeno dne 19. marec 2010. * Walker-Mitchell, Donna. »[http://www.smh.com.au/entertainment/movies/witty-woman-20100328-r4lk.html Zvita ženska]«. ''The Sydney Morning Herald''. 28. marec 2010. Pridobljeno dne 28. marec 2010. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Tina Fey}} {{Wikiquote}} * {{IMDb Name|name=Tina Fey|id=275486}} * [http://www.npr.org/templates/story/story.php?storyId=96494481 Tina Fey] na [[People.com]] * {{tv.com person|id=40079}} * [http://www.npr.org/templates/story/story.php?storyId=96494481 Intervju] na kanalu [[Fresh Air]], prvič predvajano 3. novembra 2008 {{EmmyNajGlavnaIgralkaHumorističnaSerija}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Fey, Tina}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] [[Kategorija:Ameriški gledališki igralci]] [[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]] [[Kategorija:Ameriški scenaristi]] [[Kategorija:Ameriški filmski producenti]] [[Kategorija:Ameriški televizijski producenti]] [[Kategorija:Ameriški komiki]] [[Kategorija:Škotski Američani]] [[Kategorija:Grški Američani]] [[Kategorija:Nemški Američani]] [[Kategorija:Prejemnice zlatega globusa za najboljšo igralko v televizijski glasbeni ali humoristični seriji]] etvzr89js5dwfbgzft3hpge8yzzpn5g 0 269207 6676814 6598042 2026-05-17T03:12:14Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676814 wikitext text/x-wiki {{Infobox mineral | name = Vulfenit | category = VI. razred - Molibdati | boxwidth = 300px | boxbgcolor = | image = Wulfenite-Mimetite-283267.jpg | imagesize = | caption = <br>Vulfenit (San Francisco Mine, Sonora, [[Mehika]]) | formula = PbMoO₄ | molweight = 367,14 g/mol | strunz = 07.GA.05 | dana = 48.01.03.01 | symmetry = Tetragonalna dipiramida 4/m,<br>[[prostorska skupina]] I 4₁/a | unit cell = a = 5,433 Å, c = 12,110 Å; Z=4 | color = Oranžno rumena, rumena, medeno rumena, rdečkasto oranžna, redko tudi brezbarvna, siva, rjava, olivno zelena in celo črna | habit = Tanke ploščice ali piramide | system = [[Tetragonalni kristalni sistem|Tetragonalni]] | twinning = Navadno na [001] | cleavage = Na {011} razločna, na {001} in {013} nerazločna | fracture = Nepravilen do podškoljkast | tenacity = Krhek | mohs = 3 | luster = Diamanten, smolast | polish = | refractive = n_ω = 2,405, n_ε = 2,283 | opticalprop = Enoosen (-), lahko tudi anomalno dvoosen | birefringence = δ = 0,122 | dispersion = | pleochroism = Šibak, oranžen in rumen | fluorescence= Kratkovalovna UV: rumen do oranžen do rdeč,<br>dolgovalovna UV: rumen do oranžen do rdeč | absorption = | streak = Bela | gravity = | density = 6,5 - 7,0 g/cm³ | melt = | fusibility = | diagnostic = | solubility = | diaphaneity = Prozoren do neprozoren | other = Nekateri primerki so [[piezoelektričnost|piezoelektrični]] | references = <ref>[http://www.mindat.org/min-4322.html Mindat]</ref><ref name=Handbook>{{Navedi splet |url=http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/wulfenite.pdf |title=Handbook of Mineralogy |accessdate=2011-01-10 |archive-date=2012-02-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120213222509/http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/wulfenite.pdf |url-status=dead }}</ref><ref>[http://webmineral.com/data/wulfenite.shtml Webmineral data]</ref><ref>{{navedi knjigo |author1=Vidrih R.|author2=Mikuž V. |year=1995 |title=Minerali na Slovenskem, 1. izdaja |publisher=Ljubljana: Tehniška založba Slovenije |isbn=86-365-0184-9 |cobiss=53037312 |pages=379}}</ref> | var1 = Domača imena | var1text = Melinoza, molibdenova svinčeva ruda, molibdenovo-svinčev kalavec, rumena svinčeva ruda, rumeni svinčevec }} '''Vulfenit''' je mineralni [[svinec|svinčev]] [[molibden|molibdat]] s [[kemijska formula|kemijsko formulo]] PbMoO₄. Najpogosteje ima obliko tankih ploščičastih kristalov živo oranžno rdeče do rumeno oranžne barve. Včasih je tudi rjav, sicer pa so njegove barve lahko zelo različne. Rumeni različek so včasih imenovali ''rumena svinčeva ruda''. Vulfenit ni dovolj trd, da bi bil uporaben kot poldrag kamen. Ime je dobil po [[avstrijci|avstrijskem]] [[mineralog]]u Franzu Xavierju von Wulfenu (1728–1805).<ref name=Handbook/> Vulfenit kristalizira v [[tetragonalni kristalni sistem|tetragonalnem]] [[kristalni sistem|kristalnem sistemu]] in obijano tvori čokate piramidne ali ploščate kristale. Lahko je tudi zemljasta zrnata masa. Pojavlja se na mnogih nahajališčih, pogosto skupaj s svinčevimi rudami, iz katerih nastaja kot sekundarni mineral v oksidacijskih področjih svinčevih depozitov. Vulfenit je lahko tudi sekundarna molibdenova ruda in je zelo iskan med zbiralci mineralov. Posebno nahajališče vulfenita je Red Cloud Mine ([[Arizona]], [[Združene države Amerike|ZDA]]). Kristali iz tega rudnika so temno rdeče barve in praviloma zelo lepo oblikovani. Kristali iz Los Lamentosa ([[Mehika]]) so zelo debele ploščice oranžne barve. Primerki iz Phoenixvilla ([[Pensilvanija]], ZDA), ki običajno ne presegajo velikosti mikrokristalov, so cenjeni zaradi nenavadnega nahajališča. Vulfenit iz rudnika [[Mežica]] je eden najlepših slovenskih mineralov. Kristali so lepo razvite piramide ali bipiramide. Preladujejo voščeno rumeni, medeno rumeni in oranžno rumeni kristali, redkeje tudi zelenkasti ali rjavkasti. Najredkejši so prozorni. Kristali dosežejo velikost do 7&nbsp;cm.<ref>R. Vidrih, Svet mineralov, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana (2002), str. 75.</ref> <gallery widths="190px" perrow="2"> Slika:Wulfenit - Helena Mine, Mezica, Slovenia..JPG|Vulfenit iz [[Mežica|mežiškega]] [[rudnik Helena|rudnika Helena]] Slika:Wulfenite from Arizona.jpg|Vulfenit iz Defiance Mine, Arizona ZDA Slika:Wulfenite-139762.jpg|Brezbarvni prozorni vulfenit Slika:Wulfenite-mexw4-02c.jpg|Popolni bipiramidni kristali vulfenita s kristalčki kalcita (Ojuela Mine, Durango, Mehika) Slika:Wulfenite-185409.jpg|Kristali vulfenita draguljarske kakovosti </gallery> ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author1=Petr Korbel|author2=Milan Novák |year=2002 |title=Mineralien Enzyklopädie |publisher=Nebel Verlag GmbH, Eggolsheim |isbn=3-89555-076-0 |cobiss= |page=153}} * Paul Ramdohr, Hugo Strunz: Lehrbuch der Mineralogie. 16. izdaja. Ferdinand Enke Verlag, Stuttgart 1978, ISBN 3-432-82986-8, str. 620–621. [[Kategorija:Svinčevi minerali]] [[Kategorija:Molibdenovi minerali]] o86hq1cld5gzgkuzxxwp19isx8txy9o 0 272924 6676821 6648239 2026-05-17T04:34:57Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676821 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje |company_name = Yahoo! Inc. |company_logo = [[File:Yahoo! (2019).svg|250px]] |company_type = [[delniška družba]]<br/>([[NASDAQ]]: [http://quotes.nasdaq.com/asp/SummaryQuote.asp?symbol=YHOO&selected=YHOO YHOO]) |foundation = [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]], [[Kalifornija]]<br />(1. marec 1995) |location = 701 First Ave. [[Sunnyvale, Kalifornija|Sunnyvale]], [[Kalifornija]], [[Združene države Amerike|ZDA]] |industry = [[internet]], [[programska oprema]] |area_served = svet |key_people = '''[[Scott Thompson]]''' <small>(CEO)</small><br />'''[[Roy J. Bostock]]''' <small>(predsednik)</small><br />'''[[Jerry Yang]]''' <small>(soustanovitelj)</small><br />'''[[David Filo]]''' <small>(soustanovitelj)</small> |num_employees = 13.600 <small>(Q4 2010)</small><ref name="FAQ">{{navedi splet |url=http://yhoo.client.shareholder.com/faq.cfm |title=Yahoo! Investor Relations: Frequently Asked Questions |work=Investor Relations |publisher=Yahoo! |accessdate=2010-04-03 |archive-date=2009-01-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090126030122/http://yhoo.client.shareholder.com/faq.cfm |url-status=dead }}</ref> |products = |revenue = {{decrease}} 6,460 milijarde [[ameriški dolar|USD]] <small>(2009)</small><ref name="2009financials">{{navedi splet |date=2009-09-01 |url=http://www.google.com/finance?q=NASDAQ:YHOO&fstype=ii |title=Annual Report 2009, Financial Highlights |publisher=Yahoo! |accessdate=2009-10-07}}</ref> |operating_income = {{decrease}} 3,589 milijarde USD <small>(2009)</small><ref name="2009financials" /> |net_income = {{increase}} 597,99 milijona USD <small>(2009)</small><ref name="2009financials" /> |assets = {{increase}} 14,936 milijarde USD <small>(2009)</small><ref name="2009financials" /> |equity = {{increase}} 12,493 milijarde USD <small>(2009)</small><ref name="2009financials" /> |slogan = »''Do you Yahoo?''« |subsid = |homepage = [http://www.yahoo.com/ Yahoo.com] |intl = yes }} '''Yahoo! Inc.''' je [[Združene države Amerike|ameriška]] [[delniška družba]] s sedežem v kraju [[Sunnyvale, Kalifornija|Sunnyvale]], [[Kalifornija]] (v [[Silicijeva dolina|Silicijevi dolini]]), ki se ukvarja z razvojem in trženjem [[internet]]nih storitev. Med bolj znanimi njihovimi produkti so krovni [[spletni portal]], [[spletni iskalnik]] [[Yahoo! Search]], [[spletni imenik]] [[Yahoo! Directory]], storitev [[elektronska pošta|elektronske pošte]] [[Yahoo! Mail]] in kartografsko orodje [[Yahoo! Maps]]. Podjetje sta leta 1994 ustanovila programerja [[Jerry Yang]] in [[David Filo]], registrirano je bilo 1. marca 1995. Sprva je upravljalo s spletnim imenikom, prvotno imenovanim »David and Jerry's Guide to the World Wide Web«.<ref>{{navedi knjigo |title=Blueprint to a Billion |url=https://archive.org/details/blueprinttobilli00thom |first=David G. |last=Thomson |page=[https://archive.org/details/blueprinttobilli00thom/page/154 155] |publisher=Wiley-Interscience |year=2006 |isbn=9780471779186}}</ref> Dejavnost se je v 1990. letih bliskovito širila, tudi z odmevnimi prevzemi (npr. priljubljenega ponudnika gostovanja spletnih strani [[GeoCities]] za 3,6 milijarde USD<ref>{{navedi splet |url=http://money.cnn.com/1999/01/28/technology/yahoo_a/ |title=Yahoo! buys GeoCities |date=1999-01-28 |accessdate=2011-02-03 |work=CNN Money |archive-date=2018-07-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180721122448/https://money.cnn.com/1999/01/28/technology/yahoo_a/ |url-status=dead }}</ref> in ponudnika TV ter radijskega programa [[Broadcast.com]] za 5,7 milijarde USD<ref>{{navedi splet |url=http://money.cnn.com/1999/04/01/deals/yahoo/ |title=Yahoo! buying BCST.com |publisher=CNN Money |date=1999-04-01 |accessdate=2011-02-03 |archive-date=2019-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190926023121/https://money.cnn.com/1999/04/01/deals/yahoo/ |url-status=dead }}</ref>), do zloma trga spletnih storitev v zgodnjih 2000. letih, ko je vrednost delnice padla za več kot 90 %.<ref>V decembru 1999 se je vrednost delnice podvojila s 53,19 na 108,17 USD in dosegla rekordnih 118,75 USD na prvi trgovalni dan leta 2000. 26. septembra 2001 je dosegla dno pri 8,11 USD<br />Vir: {{navedi splet| url=http://finance.yahoo.com/q/hp?s=YHOO&a=10&b=30&c=1999&d=08&e=31&f=2001&g=d |title=YHOO Historical Prices |publisher=Yahoo! Finance |accessdate=2011-02-03}}</ref> Podjetje je preživelo, vendar se še danes sooča s finančnimi težavami zaradi močne konkurence v podjetjih [[Microsoft]] in [[Google]]. Posledica tega je bilo več menjav v vodstvu in obsežnejša odpuščanja delavcev v zadnjih letih.<ref>{{navedi novico |url=http://www.ibtimes.com/articles/324029/20120404/yahoo-layoffs-employees-letter-scott-thompson-text.htm |title=Yahoo Layoffs Begin: Employees Receive Apologetic Letter From CEO Scott Thompson |work=International Business Times |last=Smith |first=Dave |date=2012-04-04 |accessdate=2012-04-06}}</ref> Leta 2008 so potekala med Yahoojem in Microsoftom pogajanja za prevzem, a so vodilni pri Yahooju zavrnili Microsoftovo ponudbo 47,5 milijarde USD (33 USD na delnico) kot prenizko.<ref>{{navedi novico |last1=Helft |first1=Miguel |last2=Ross Sorkin |first2=Andrew |date=2008-05-04 |url=http://www.nytimes.com/2008/05/04/technology/04soft.html?_r=1&hp&oref=slogin |title=Microsoft Withdraws Bid for Yahoo |work=The New York Times |accessdate=2011-10-08}}</ref> Govorice o Microsoftovih namerah so se nadaljevale v kasnejših letih, tudi sicer pa se podjetji vedno tesneje povezujeta v boju proti Googlovi prevladi na trgu (za primer, Yahoojev iskalnik od leta 2009 poganja Microsoftov iskalni pogon [[Microsoft Bing|Bing]]).<ref>{{navedi novico |last1=Lauria |first1=Peter |last2=Damouni |first2=Nadia |date=2011-10-05 |title=Exclusive: Microsoft considers bidding for Yahoo |url=http://www.reuters.com/article/2011/10/05/us-yahoo-microsoft-idUSTRE79458Y20111005 |publisher=Reuters |accessdate=2011-10-08 |archive-date=2011-10-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111008055001/http://www.reuters.com/article/2011/10/05/us-yahoo-microsoft-idUSTRE79458Y20111005 |url-status=dead }}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.yahoo.com/ Krovni portal] {{Škrbina o podjetju}} [[Kategorija:Računalniška podjetja Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1995]] {{normativna kontrola}} se5rhx2epy0f1zv2d90xj2htq1mj8ow 0 273815 6676812 6598775 2026-05-17T02:18:19Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676812 wikitext text/x-wiki {{Infobox mineral | name = Volastonit | boxwidth = 300px | boxbgcolor = | image = Wollastonite madagascar.jpg | imagesize = | alt = | caption = | category = VIII. razred – [[Silikat]]i,<br />podrazred: otočni silikati (inosilikati) | formula = Kalcijev silikat, CaSiO₃ | strunz = 09.DG.05 | dana = 65.02.01.01a | symmetry = Triklinska pinakoidna {{overline|1}},<br />[[prostorska skupina]]: P{{overline|1}} | unit cell = a = 7,94 Å, b = 7,32 Å, c = 7,07 Å,<br />Z = 6, α = 90,033°, β = 95,367°,<br />γ = 103,433°, V = 397,92 Å | molweight = 116,16 g/mol | color = Bela, brezbarvna ali siva | habit = Masiven, ploščičast, žarkast, kompakten ali vlaknat, redko tudi v ploščatih kristalih | system = [[Triklinski kristalni sistem|Triklinski]] | twinning = Navadno | cleavage = Popolna na {100}, dobra na {102} in {001} | fracture = Razcepljen do neraven | tenacity = | mohs = 4,5 – 5,0 | luster = Steklast, na razkolnih ploskvah bisern do moten | streak = Bela | diaphaneity = Prozoren do prosojen | gravity = | density = 2,86 – 3,09 g/cm³,<br />izračunana: 2,91 g/cm³ | polish = | opticalprop = Dvoosen (-) | refractive = nα = 1,616 - 1.640,<br />nβ = 1,628 – 1,650,<br /> nγ = 1,631 – 1,653 | birefringence = δ = 0,015 maks. | pleochroism = | 2V = Izračunan: 44º - 50º, izmerjen: 40º | dispersion = Razločna, r > v | extinction = | length fast/slow = | fluorescence = | absorption = | melt = 1540&nbsp;°C | fusibility = | diagnostic = | solubility = Topen v HCl, netopen v vodi | impurities = [[Fe]], [[Mn]], [[Mg]] | alteration = | other = | prop1 = | prop1text = | references = <ref>http://www.mindat.org/min-4323.html Mindat</ref><ref>http://webmineral.com/data/Wollastonite-1A.shtml Webmineral</ref><ref>http://mineral.galleries.com/minerals/silicate/wollasto/wollasto.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070808015322/http://mineral.galleries.com/minerals/silicate/wollasto/wollasto.htm |date=2007-08-08 }} Mineral galleries</ref><ref>http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/wollastonite.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120224015157/http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/wollastonite.pdf |date=2012-02-24 }} Mineral Handbook</ref><ref name=VM>{{navedi knjigo |author1=Vidrih R.|author2=Mikuž V. |year=1995 |title=Minerali na Slovenskem, 1. izdaja |publisher=Ljubljana: Tehniška založba Slovenije |isbn=86-365-0184-9 |cobiss=53037312 |pages=379}}</ref> | var1 = Domače ime | var1text = Gramit }} '''Volastonit''' je [[kalcij]]ev [[silikat]]ni [[mineral]] s kemijsko formulo CaSiO₃. Majhen del kalcija je lahko zamenjan z [[železo]]m ali [[mangan]]om. Mineral je po navadi bele barve. Volastonit nastaja kadar je onečiščen [[apnenec]] ali [[dolomit]] izpostavljena visokim temperaturam in tlakom, včasih tudi v prisotnosti silikatnih tekočin, kakršne so v [[skarn]]ih ali kontaktnih [[metamorfna kamnina|metamorfnih kamninah]]. Med spremljajočimi minerali so najpogostejši [[granat]]i, [[vezuvianit]], [[diopsid]], [[tremolit]], [[epidot]], [[plagioklaz]]ni [[glinenec|glinenci]], [[piroksen]] in [[kalcit]]. Ime je dobil po angleškemu kemiku in mineralogu Williamu Hydeu Wollastonu (1766–1828). == Sestava == Volastonit je sestavljen iz dveh glavnih komponent: CaO in SiO₂. V čistem mineralu je vsebnost obeh kompomnent približno enaka: 48,3% CaO in 51,7% SiO2. Kalcij je lahko, na primer v [[rodonit]]u, delno zamenjan z [[železo]]m, [[mangan]]om in [[magnezij]]em.<ref name=Andrews>Andrews, R. W. Wollastonite. London, Her majesty's stationary office, 1970.</ref> Volastonit lahko tvori niz [[trdna raztopina|trdnih raztopin]] CaSiO₃ - FeSiO₃ in MnSiO₃ - CaSiO₃.<ref name=Deer>Deer, Howie and Zussman. Rock Forming Minerals; Single Chain Silicates, Vol. 2A, Second Edition, London, The geological society, 1997.</ref> == Struktura == Volastonit kristalizira v Triklinski [[kristalni sistem|triklinskem]] [[kristalni sistem|kristalnem sistemu]] s šestimi osnovnimi enotami v osnovni celici. Mineral so zaradi razmerja Si:O = 1:3 uvrščali med [[piroksen]]e, dokler niso leta 1931 ugotovili, da so v volastonitu vsi trije tetraedri [SiO₂] vgrajeni v polimerno verigo, medtem ko sta v piroksenih vgarajena samo dva.<ref>Deer, Howie & Zussman (1966) ''An Introduction to the Rock-Forming Minerals'', Longman, ISBN 0-582-44210-9</ref> <gallery widths="190px" heights="130px" perrow="2"> Slika:Wollastonite-cell.png|Osnovna celica volastonita Slika:SiO3 chains Pyrox vs Wollast.png|Razporeditev tetraedrov [SiO₂] v piroksenih in volastonitu </gallery> == Geološka nahajališča == Volastonit se običajno nahaja v termično metamorfiranem nečistem [[apnenec|apnencu]] in preperelih apnenčastih sedimentih, ki so prišli v stik s [[silicijev dioksid|silicijevim dioksidom]]. Pojavlja se tudi kot nečistoča v [[magmatska kamnina|magmatskih kamninah]]. Volastonit je v večini omenjenih nahajališč nastal v reakciji med [[kalcit]]om in [[kremen]]om:<ref name=Deer/> :CaCO₃ + SiO₂ → CaSiO₃ + CO² Mineral lahko nastaja tudi v skarnu v [[difuzija|difuzijski]] reakciji med [[peščenjak]]om in kalcijem iz apnenca.<ref name=Deer/> V [[Slovenija|Sloveniji]] so volastonit našli na [[Pohorje|Pohorju]].<ref name=VM/> == Uporaba in proizvodnja == Volastonit je zaradi velike bistrosti in beline, majhnega navzemanja vode in olja in majhne vsebnosti hlapnih komponent zelo uporaben predvsem v industriji keramike, zavornih oblog in sklopk, predelavi kovin ter polnilo za barvne premaze, papir in plastiko. Večina volastonita se porabi v industriji keramičnih ploščic.<ref name=Deer>Deer, Howie and Zussman. Rock Forming Minerals; Single Chain Silicates, Vol. 2A, Second Edition, London, The geological society, 1997.</ref> Bolj nečist mineral se uporablja v proizvodnji kamene volne in kot okrasni kamen v gradbeništvu.<ref name=Andrews>Andrews, R. W. Wollastonite. London, Her majesty's stationary office, 1970.</ref> Največji proizvajalec volastonita je [[Kitajska]], ki proizvede več kot plovico svetovne proizvodnje (300.000 t/leto). Sledijo ji [[Indija]] (177.000 t), [[Mehika]] (43.000 t) in [[Finska]] (20.000 t).<ref>Index Mundi http://www.indexmundi.com/minerals/?product=wollastonite&graph=production Pridobljeno 15. februarja 2011.</ref><ref>www.wollastonite.fi</ref> == Glej tudi == * [[Seznam mineralov]] * [[Seznam mineralov v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://physchem.ox.ac.uk/MSDS/WO/wollastonite.html Varnostni list] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070815213541/http://physchem.ox.ac.uk/MSDS/WO/wollastonite.html |date=2007-08-15 }} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Kalcijevi minerali]] [[Kategorija:Silikatni minerali]] {{normativna kontrola}} d7t043lv9bpdrv4altx22sydkohku8s 0 279096 6676493 5927102 2026-05-16T13:46:33Z Engelbert 76895 pp, zp, koda za sklice 6676493 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Charles Morgan Finny |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=?–[[1946]] |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Charles Morgan Finny''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[9. julij]] [[1886]], † [[20. junij]] [[1955]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Finny/Charles_Morgan/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Finny, Charles Morgan}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški zdravniki]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljevega medicinskega korpusa kopenske vojske]] 32j5idjbogvuums20uxt8x1gdhvgka2 0 279097 6676503 4334817 2026-05-16T13:54:55Z Engelbert 76895 pp 6676503 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Cecil Llewellyn Firbank |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1924–1959 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Red kopeli|CB]]<br>[[Red britanskega imperija|CBE]]<br>[[Distinguished Service Order|DSO]] |relations= |laterwork= }} '''Cecil Llewellyn Firbank''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[18. avgust]] [[1903]], † [[19. avgust]] [[1985]]. == Glej tudi == * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Firbank/Cecil_Llewellyn/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{nanostub}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Firbank, Cecil Llewellyn}} [[Kategorija:Rojeni leta 1903]] [[Kategorija:Umrli leta 1985]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] 5s3pfrb864pnmwxbkaw9f0lkbbg4wu3 6676506 6676503 2026-05-16T13:55:55Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; ±[[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]]→[[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6676506 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Cecil Llewellyn Firbank |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1924–1959 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Red kopeli|CB]]<br>[[Red britanskega imperija|CBE]]<br>[[Distinguished Service Order|DSO]] |relations= |laterwork= }} '''Cecil Llewellyn Firbank''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[18. avgust]] [[1903]], † [[19. avgust]] [[1985]]. == Glej tudi == * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Firbank/Cecil_Llewellyn/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{nanostub}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Firbank, Cecil Llewellyn}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] 5ovw0c1oxndpte3t80624g9s2ywuwp3 0 279098 6676515 5927058 2026-05-16T14:01:20Z Engelbert 76895 pp 6676515 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Charles Edward Anson Firth |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1923–1956 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Red britanskega imperija|CBE]]<br>[[Red kopeli|CB]]<br>[[Distinguished Service Order|DSO]] |relations= |laterwork= }} '''Charles Edward Anson Firth''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[9. oktober]] [[1902]], † [[13. oktober]] [[1991]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Firth/Charles_Edward_Anson/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Firth, Charles Edward Anson}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški diplomati]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] 9a9lkaknfaukjac77xbn2ye0v1rh7b8 6676516 6676515 2026-05-16T14:02:48Z Engelbert 76895 + 2 kategorije; ±[[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]]→[[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6676516 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Charles Edward Anson Firth |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1923–1956 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Red britanskega imperija|CBE]]<br>[[Red kopeli|CB]]<br>[[Distinguished Service Order|DSO]] |relations= |laterwork= }} '''Charles Edward Anson Firth''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[9. oktober]] [[1902]], † [[13. oktober]] [[1991]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Firth/Charles_Edward_Anson/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Firth, Charles Edward Anson}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški diplomati]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] 8l6jxxzju66a2i5n3w1w6o623o7473b 0 279099 6676521 5926372 2026-05-16T14:08:47Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6676521 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Arthur Francis Fisher |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1918–1952 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands=[[1. oklepna brigada (Združeno kraljestvo)|1. oklepna brigada]]<br>[[2. oklepna brigada (Združeno kraljestvo)|2. oklepna brigada]] |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Distinguished Service Order|DSO]]<br>[[red britanskega imperija|CBE]] |relations=Margaret Charlotte Kirkpatrick (''žena''), 1 sin |laterwork= }} '''Arthur Francis Fisher''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[11. julij]] [[1899]], [[Weymouth]], [[Dorset (grofija)|Dorset]], [[Anglija]], † avgust [[1972]], [[Salisbury (Wiltshire)|Salisbury]], [[Wiltshire (grofija)|Wiltshire]], Anglija. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Fisher/Arthur_Francis/Great_Britain.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Fisher, Arthur Francis}} [[Kategorija:Rojeni leta 1899]] [[Kategorija:Umrli leta 1972]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] efymb28awc9of5zgi17b37aqwg3t375 6676522 6676521 2026-05-16T14:11:47Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 4 kategorije; ±[[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]]→[[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6676522 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Arthur Francis Fisher |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1918–1952 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands=[[1. oklepna brigada (Združeno kraljestvo)|1. oklepna brigada]]<br>[[2. oklepna brigada (Združeno kraljestvo)|2. oklepna brigada]] |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Distinguished Service Order|DSO]]<br>[[red britanskega imperija|CBE]] |relations=Margaret Charlotte Kirkpatrick (''žena''), 1 sin |laterwork= }} '''Arthur Francis Fisher''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[11. julij]] [[1899]], [[Weymouth]], [[Dorset (grofija)|Dorset]], [[Anglija]], † avgust [[1972]], [[Salisbury (Wiltshire)|Salisbury]], [[Wiltshire (grofija)|Wiltshire]], Anglija. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Fisher/Arthur_Francis/Great_Britain.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Fisher, Arthur Francis}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije, Woolwich]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] qgxhb3n7dh2hxkro044wk675zi48e59 0 279102 6676899 4500355 2026-05-17T08:54:56Z Engelbert 76895 pp, zp, koda za sklice 6676899 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Robert George Victor FitzGeorge-Balfour |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1934–1974 |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands= |battles=[[Arabska vstaja v Palestini (1936–1939)]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Robert George Victor FitzGeorge-Balfour''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[15. september]] [[1913]], † [[28. december]] [[1994]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/FitzGeorge-Balfour/Robert_George_Victor/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:FitzGeorge-Balfour, Robert George Victor}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški diplomati]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] n5j8tjzuwe8kgna78zv7ck9c07lvrnl 6676900 6676899 2026-05-17T08:57:38Z Engelbert 76895 dodal [[Kategorija:Diplomiranci Kolidža Eton]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6676900 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Robert George Victor FitzGeorge-Balfour |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1934–1974 |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands= |battles=[[Arabska vstaja v Palestini (1936–1939)]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Robert George Victor FitzGeorge-Balfour''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[15. september]] [[1913]], † [[28. december]] [[1994]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/FitzGeorge-Balfour/Robert_George_Victor/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:FitzGeorge-Balfour, Robert George Victor}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški diplomati]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Diplomiranci Kolidža Eton]] 25bty2jbzw8oogi2txw2h6l5r9tt9ee 0 279103 6676919 5928919 2026-05-17T09:04:45Z Engelbert 76895 pp 6676919 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Gerald Michael Fitzgerald |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears=?–1944 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Gerald Michael Fitzgerald''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[28. avgust]] [[1889]], † [[5. december]] [[1957]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Fitzgerald/Gerald_Michael/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Fitzgerald, Gerald Michael}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] gyc1mx6q358fxynmu0595i5jve2qe9s 0 279104 6676930 5927748 2026-05-17T09:12:19Z Engelbert 76895 pp, zp 6676930 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Edward Herbert Fitzherbert |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1905–1943 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Edward Herbert Fitzherbert''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[4. december]] [[1885]], † [[1. avgust]] [[1979]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Fitzherbert/Edward_Herbert/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} * {{sports links}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Fitzherbert, Edward Herbert}} [[Kategorija:Rojeni leta 1885]] [[Kategorija:Umrli leta 1979]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] hal7gmhcijd9ubi1kcttd0077zkgvik 6676932 6676930 2026-05-17T09:15:19Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 6 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6676932 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Edward Herbert Fitzherbert |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1905–1943 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Edward Herbert Fitzherbert''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[4. december]] [[1885]], † [[1. avgust]] [[1979]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Fitzherbert/Edward_Herbert/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} * {{sports links}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Fitzherbert, Edward Herbert}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Angleški igralci kriketa]] 6vr6aw55ski737l2p73pafwm37a2pbe 0 279105 6676940 5927305 2026-05-17T09:32:42Z Engelbert 76895 pp, zp 6676940 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Courtney William Fladgate |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–[[1946]] |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Courtney William Fladgate''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[19. november]] [[1890]], † [[16. junij]] [[1958]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Fladgate/Courtney_William/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Fladgate, Courtney William}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] c01slke5u61b27b4969od76qp1xzpk3 0 279106 6676946 5927787 2026-05-17T09:50:08Z Engelbert 76895 pp, zp 6676946 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Edwin William Conquest Flavell |lived= |image= |caption= |nickname=»Ted« |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1914–1918<br>1939–1945 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands=[[6. zračnopristajalna brigada (Združeno kraljestvo)|6. zračnopristajalna brigada]]<br>[[5. padalska brigada (Združeno kraljestvo)|5. padalska brigada]]<br>[[1. padalska brigada (Združeno kraljestvo)|1. padalska brigada]] |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Edwin William Conquest Flavell''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[22. februar]] [[1898]], † [[29. november]] [[1993]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Flavell/Edwin_William_Conquest/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Flavell, Edwin William Conquest}} [[Kategorija:Rojeni leta 1898]] [[Kategorija:Umrli leta 1993]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] d3fdjhgvvri8xb5twn1u7g8mbuvi5ro 6676951 6676946 2026-05-17T10:00:12Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 4 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6676951 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Edwin William Conquest Flavell |lived= |image= |caption= |nickname=»Ted« |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1914–1918<br>1939–1945 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands=[[6. zračnopristajalna brigada (Združeno kraljestvo)|6. zračnopristajalna brigada]]<br>[[5. padalska brigada (Združeno kraljestvo)|5. padalska brigada]]<br>[[1. padalska brigada (Združeno kraljestvo)|1. padalska brigada]] |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Edwin William Conquest Flavell''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[22. februar]] [[1898]], † [[29. november]] [[1993]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Flavell/Edwin_William_Conquest/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Flavell, Edwin William Conquest}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] ny2a6di1altmklmd57cgrb8vb2lyb5u 0 279107 6676971 5930121 2026-05-17T10:38:17Z Engelbert 76895 pp, zp, koda za sklice 6676971 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Henry Robert Kincaid Floyd, 5. baronet |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1918–1945 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Henry Robert Kincaid Floyd, 5. baronet''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[7. maj]] [[1899]], † [[5. november]] [[1968]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Floyd/Henry_Robert_Kincaid/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Floyd, Henry Robert Kincaid}} [[Kategorija:Rojeni leta 1899]] [[Kategorija:Umrli leta 1968]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski plemiči]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] krtgg5flrpd7ov8lgi3th4ustjyw6s0 6676973 6676971 2026-05-17T10:40:57Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 6 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6676973 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Henry Robert Kincaid Floyd, 5. baronet |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1918–1945 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Henry Robert Kincaid Floyd, 5. baronet''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[7. maj]] [[1899]], † [[5. november]] [[1968]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Floyd/Henry_Robert_Kincaid/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Floyd, Henry Robert Kincaid}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski plemiči]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]] [[Kategorija:Diplomiranci Kolidža Eton]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] nwifqgbz29c9j23gcow95t7afitn680 0 280213 6676607 6673879 2026-05-16T17:12:02Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676607 wikitext text/x-wiki {{Infobox Eurovision country |Name = Švedska na Pesmi Evrovizije |Flag = Flag of Sweden.svg |Member station = [[SVT]] |National selection event = [[Melodifestivalen]] |ESC apps = 64 (63 finalov) |ESC first = [[Pesem Evrovizije 1958|1958]] |ESC best = 1.: [[Pesem Evrovizije 1974|1974]], [[Pesem Evrovizije 1984|1984]], [[Pesem Evrovizije 1991|1991]],[[Pesem Evrovizije 1999|1999]],[[Pesem Evrovizije 2012|2012]],[[Pesem Evrovizije 2015|2015]], [[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |ESC worst = Zadnje mesto: [[Pesem Evrovizije 1963|1963]] , [[Pesem Evrovizije 1977|1977]] |Website = http://svt.se/melodifestivalen |EBU page = http://www.eurovision.tv/page/history/by-country/country?country=16 }}[[Švedska na Pesmi Evrovizije|Švedska]] se je od prvega nastopa leta [[Pesem Evrovizije 1958|1958]] na tekmovanju za pesem Evrovizije udeležila 64-krat, od takrat pa je izpustila le tri tekmovanja ([[Pesem Evrovizije 1964|1964]], [[Pesem Evrovizije 1970|1970]] in [[Pesem Evrovizije 1976|1976)]]. Trenutno na tekmovanju sodeluje švedska televizija [[Sveriges Television (SVT)]], ki svojega udeleženca izbere na nacionalnem tekmovanju [[Melodifestivalen]]. Švedska je tekmovanje gostila sedemkrat: trikrat v [[Stockholm|Stockholmu]] ([[Pesem Evrovizije 1975|1975]], [[Pesem Evrovizije 2000|2000]], [[Pesem Evrovizije 2016|2016]]), trikrat v [[Malmö|Malmöju]] ([[Pesem Evrovizije 1992|1992]], [[Pesem Evrovizije 2013|2013]], [[Pesem Evrovizije 2024|2024]]) in enkrat v [[Göteborg|Göteborgu]] ([[Pesem Evrovizije 1985|1985]]). Na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 1997|1997]] je bila Švedska ena prvih petih držav, ki so uvedle telefonsko glasovanje. Švedska je skupaj z [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irsko]] najuspešnejša država na tekmovanju za [[Pesem Evrovizije]] s skupno sedmimi zmagami. Švedska ima tudi največ uvrstitev med prvih pet v 21. stoletju, in sicer 13; skupno se je Švedska na tekmovanju uvrstila med prvih pet 27-krat. Potem ko je leta [[Pesem Evrovizije 1966|1966]] s pesmijo [["Nygammal vals"]] v izvedbi [[Lill Lindfors in Svanteja Thuressona]] osvojila drugo mesto, je Švedska dosegla še sedem zmag s pesmimi [[Waterloo (skladba)|"Waterloo"]] skupine [[ABBA]] ([[Pesem Evrovizije 1974|1974]]), [["Diggi-Loo Diggi-Ley"]] skupine [[Herreys]] ([[Pesem Evrovizije 1984|1984]]), [["Fångad av en stormvind"]] skupine [[Carola Häggkvist|Carola]] ([[Pesem Evrovizije 1991|1991]]), [["Take Me to Your Heaven"]] [[Charlotte Perrelli|Charlotte Nilsson]] ([[Pesem Evrovizije 1999|1999]]), [["Euphoria"]] [[Loreen]] ([[Pesem Evrovizije 2012|2012]]), [["Heroes"]] [[Måns Zelmerlöw|Månsa Zelmerlöwa]] ([[Pesem Evrovizije 2015|2015)]] in [[Tattoo|"Tattoo"]] [[Loreen]] ([[Pesem Evrovizije 2023|2023]]).[[Slika:Malena Ernman at ESC2009.jpg|thumb|200px|Malena Ernman v pričakovanju glasov]] [[Slika:Frans Jeppsson Wall-2.jpg|sličica|228x228_pik|Predstavnik Švedske na Pesmi Evrovizije 2016 Frans Jeppsson Wall]] [[Slika:20150514 ESC 2015 Måns Zelmerlöw 5767 2.jpg|sličica|300x300_pik|Predstavnik Švedske na Pesmi Evrovizije 2015 Mans Zelmerlow]][[Slika:Cornelia Jakobs - Melodifestivalen 2022, deltävling 1, fredagen 99.jpg|sličica|[[Cornelia Jakobs]] med nastopom na [[Pesem Evrovizije 2022|pesmi za Evrovizijo 2022]]]] [[Slika:Eurovision 2023 - Jury Final - Sweden - Loreen (04).jpg|sličica|[[Loreen]] med nastopom v Liverpoolu ]] == Švedski predstavniki == {| class="wikitable sortable" |- bgcolor="#CCCCCC" ! Leto ! Izvajalec ! Skladba ! Finale ! Točke ! Polfinale ! Točke |- | [[Pesem Evrovizije 1958|1958]] | [[Alice Babs]] | "[[Lilla stjärna]]" | 4. | 10 | colspan="2" rowspan="43" |''Ni bilo polfinalov'' |- | [[Pesem Evrovizije 1959|1959]] | [[Brita Borg]] | "[[Augustin (song)|Augustin]]" | 9. | 4 |- | [[Pesem Evrovizije 1960|1960]] | [[Siw Malmkvist]] | "[[Alla andra får varann]]" | 10. | 4 |- | [[Pesem Evrovizije 1961|1961]] | [[Lill-Babs]] | "[[April, April]]" | 14. | 2 |- | [[Pesem Evrovizije 1962|1962]] | [[Inger Berggren]] | "[[Sol och vår]]" | 7. | 4 |- bgcolor="#E34234" | [[Pesem Evrovizije 1963|1963]] | [[Monica Zetterlund]] | "[[En gång i Stockholm]]" | 13. | 0 |- | [[Pesem Evrovizije 1965|1965]] | [[Ingvar Wixell]] | "[[Absent Friend]]" | 10. | 6 |- bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 1966|1966]] | [[Lill Lindfors]] & [[Svante Thuresson]] | "[[Nygammal vals]]" | 2. | 16 |- | [[Pesem Evrovizije 1967|1967]] | [[Östen Warnerbring]] | "[[Som en dröm]]" | 8. | 7 |- | [[Pesem Evrovizije 1968|1968]] | [[Claes-Göran Hederström]] | "[[Det börjar verka kärlek, banne mig]]" | 5. | 15 |- | [[Pesem Evrovizije 1969|1969]] | [[Tommy Körberg]] | "[[Judy, min vän]]" | 9. | 8 |- | [[Eurovision Song Contest 1971|1971]] | [[Family Four]] | "[[Vita vidder]]" | 6. | 85 |- | [[Eurovision Song Contest 1972|1972]] | [[Family Four]] | "[[Härliga sommardag]]" | 13. | 75 |- | [[Eurovision Song Contest 1973|1973]] | [[Malta (band)|The Nova]] | "[[You're Summer]]" | 5. | 94 |- bgcolor="gold" | [[Eurovision Song Contest 1974|1974]] | [[ABBA]] | "[[Waterloo (ABBA song)|Waterloo]]" | 1. | 24 |- | [[Eurovision Song Contest 1975|1975]] | [[Lars Berghagen]] & [[The Dolls (band)|The Dolls]] | "[[Jennie, Jennie]]" | 8. | 72 |- bgcolor="#E34234" | [[Eurovision Song Contest 1977|1977]] | [[Forbes (band)|Forbes]] | "[[Beatles (song)|Beatles]]" | 18. | 2 |- | [[Eurovision Song Contest 1978|1978]] | [[Björn Skifs]] | "[[Det blir alltid värre framåt natten]]" | 14. | 26 |- | [[Eurovision Song Contest 1979|1979]] | [[Ted Gärdestad]] | "[[Satellit]]" | 17. | 8 |- | [[Eurovision Song Contest 1980|1980]] | [[Tomas Ledin]] | "[[Just nu!]]" | 10. | 47 |- | [[Eurovision Song Contest 1981|1981]] | [[Björn Skifs]] | "[[Fångad i en dröm]]" | 10. | 50 |- | [[Eurovision Song Contest 1982|1982]] | [[Chips (band)|Chips]] | "[[Dag efter dag]]" | 8. | 67 |- bgcolor="#CC9966" | [[Eurovision Song Contest 1983|1983]] | [[Carola Häggkvist|Carola]] | "[[Främling (song)|Främling]]" | 3. | 126 |- bgcolor="gold" | [[Eurovision Song Contest 1984|1984]] | [[Herreys]] | "[[Diggi-Loo Diggi-Ley]]" | 1. | 145 |- bgcolor="#CC9966" | [[Eurovision Song Contest 1985|1985]] | [[Kikki Danielsson]] | "[[Bra vibrationer (song)|Bra vibrationer]]" | 3. | 103 |- | [[Eurovision Song Contest 1986|1986]] | [[Monica Törnell]] & [[Lasse Holm]] | "[[E' de' det här du kallar kärlek?]]" | 5. | 78 |- | [[Eurovision Song Contest 1987|1987]] | [[Lotta Engberg]] | "[[Boogaloo (song)|Boogaloo]]" | 12. | 50 |- | [[Eurovision Song Contest 1988|1988]] | [[Tommy Körberg]] | "[[Stad i ljus]]" | 12. | 52 |- | [[Eurovision Song Contest 1989|1989]] | [[Tommy Nilsson]] | "[[En dag]]" | 4. | 110 |- | [[Eurovision Song Contest 1990|1990]] | [[Edin-Ådahl]] | "[[Som en vind]]" | 16. | 24 |- bgcolor="gold" | [[Eurovision Song Contest 1991|1991]] | [[Carola Häggkvist|Carola]] | "[[Fångad av en stormvind]]" | 1. | 146 |- | [[Eurovision Song Contest 1992|1992]] | [[Christer Björkman]] | "[[I morgon är en annan dag]]" | 22. | 9 |- | [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] | [[Arvingarna]] | "[[Eloise (Arvingarna song)|Eloise]]" | 7. | 89 |- | [[Eurovision Song Contest 1994|1994]] | [[Marie Bergman]] & [[Roger Pontare]] | "[[Stjärnorna]]" | 13. | 48 |- bgcolor="#CC9966" | [[Eurovision Song Contest 1995|1995]] | [[Jan Johansen (singer)|Jan Johansen]] | "[[Se på mej]]" | 3. | 100 |- bgcolor="#CC9966" | [[Eurovision Song Contest 1996|1996]] | [[One More Time (band)|One More Time]] | "[[Den vilda]]" | 3. | 100 |- | [[Pesem Evrovizije 1997|1997]] | [[Blond (band)|Blond]] | "[[Bara hon älskar mig]]" | 14. | 36 |- | [[Eurovision Song Contest 1998|1998]] | [[Jill Johnson]] | "[[Kärleken är]]" | 10. | 53 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1999|1999]] | [[Charlotte Perrelli|Charlotte Nilsson]] | "[[Take Me to Your Heaven (song)|Take Me to Your Heaven]]" | 1. | 163 |- | [[Eurovision Song Contest 2000|2000]] | [[Roger Pontare]] | "[[När vindarna viskar mitt namn|When Spirits Are Calling My Name]]" | 7. | 88 |- | [[Pesem Evrovizije 2001|2001]] | [[Friends (group)|Friends]] | "[[Listen To Your Heartbeat]]" | 5. | 100 |- | [[Pesem Evrovizije 2002|2002]] | [[Afro-dite]] | "[[Never Let It Go]]" | 8. | 72 |- | [[Pesem Evrovizije 2003|2003]] | [[Fame (duo)|Fame]] | "[[Give Me Your Love]]" | 5. | 107 |- | [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | [[Lena Philipsson]] | "[[Det gör ont|It Hurts]]" | 5. | 170 | colspan="2" rowspan="2" | Top 10 prejšnjo leto |- | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | [[Martin Stenmarck]] | "[[Las Vegas (song)|Las Vegas]]" | 19. | 30 |- | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | [[Carola Häggkvist|Carola]] | "[[Invincible (Carola Häggkvist song)|Invincible]]" | 5. | 170 | 4. | 214 |- | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | [[The Ark]] | "[[The Worrying Kind]]" | 18. | 51 | colspan="2" | ''Top 10 prejšnjo leto'' |- | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | [[Charlotte Perrelli]] | "[[Hero (Charlotte Perrelli song)|Hero]]" | 18. | 47 | 12.<ref>Charlotte Perelli, ki je v polfinalu dosegla 12. mesto, je v finale uspelo priti s pomočjo žirije.</ref> | 54 |- | [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] | [[Malena Ernman]] | "[[La voix]]" | 21. | 33 | 4. | 105 |- | [[Pesem Evrovizije 2010|2010]] | [[Anna Bergendahl]] | "[[This Is My Life (Anna Bergendahl song)|This Is My Life]]" | colspan="2" | ''Brez finala'' | 11. | 62 |- bgcolor="#CC9966" | [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] | [[Eric Saade]] | "[[Popular (Eric Saade pesem)|Popular]]" | 3. | 185 | bgcolor="gold" | 1. | bgcolor="gold" |155 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] | [[Loreen]] | <nowiki>''Euphoria''</nowiki> | 1. | 372 | bgcolor="gold" | 1. | bgcolor="gold" |181 |- | [[Pesem Evrovizije 2013|2013]] | [[Robin Stjernberg]] | <nowiki>''You''</nowiki> | 14. | 62 | colspan="2" | ''Gostiteljica'' |- bgcolor="#CC9966" | [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] | [[Sanna Nielsen]] | <nowiki>''Undo''</nowiki> | 3. | 281 | bgcolor="silver" | 2. | bgcolor="silver" |131 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 2015|2015]] | [[Måns Zelmerlöw]] | "[[Heroes (Måns Zelmerlöw pesem)|Heroes]]" | 1. | 365 | 1. | 217 |- |[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |[[Frans Jeppsson Wall|Frans]] |<nowiki>''</nowiki>[[If i were sorry]]<nowiki>''</nowiki> |5. |261 | colspan="2" |''Gostiteljica'' |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Robin Bengtsson]] |[["I Can't Go On"]] |5. |344 | bgcolor="CC9966" |3. | bgcolor="CC9966" |227 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Benjamin Ingrosso]] |[["Dance You Off"]] |7. |274 | bgcolor="silver" |2. | bgcolor="silver" |254 |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[John Lundvik]] |[["Too Late for Love"]] |5. |334 | bgcolor="CC9966" |3. | bgcolor="CC9966" |238 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[The Mamas]] |[["Move"]] | colspan="4" |(Festival odpovedan) |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |[[Tusse]] |[["Voices"]] |14. |109 |7. |142 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Cornelia Jakobs]] |Hold Me Closer |4. |438 | bgcolor="gold" |1. | bgcolor="gold" |396 |- |bgcolor="gold"|[[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |bgcolor="gold"|[[Loreen]] |bgcolor="gold"|Tattoo |bgcolor="gold"|1. |BGCOLOR="gold"|583 |bgcolor="silver"|2. |bgcolor="silver"|135 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Marcus & Martinus]] |"Unforgettable" |9. |174 | colspan="2" | Gostitejica |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |KAJ |"Bara Bada Bastu" |4. |321 |4. |118 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Felicia Eriksson|Felicia]] |»My System« | | | | |} === Zgodovina glasovanja 1975-2011 === Švedska je dala največ točk: {| class="wikitable" ! # !! Država !! Točke |- |- bgcolor="gold" | 1 || {{esc|Irska}} || 195 točk |- |- bgcolor="silver" | 2 || {{esc|Danska}} || 154 točk |- |- bgcolor="silver" | 2 || {{esc|Norveška}} || 154 točk |- | 4 || {{esc|Združeno kraljestvo}} || 132 točk |- | 5 || {{esc|Nemčija}} || 118 točk |- |} Švedska je prejela največ točk od: {| class="wikitable" ! # !! Država !! Točke |- |- bgcolor="gold" | 1 || {{esc|Norveška}} || 231 točk |- |- bgcolor="silver" | 2 || {{esc|Danska}} || 220 točk |- |- bgcolor="#CC9966" | 3 || {{esc|Združeno kraljestvo}} || 146 točk |- | 4 || {{esc|Finska}} || 143 točk |- | 5 || {{esc|Islandija}} || 124 točk |- |} ==Opombe== {{sklici|1}} {{ Melodifestivalen}} {{Države Evrovizije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Švedska glasba]] [[Kategorija:Švedska na Pesmi Evrovizije| ]] | ifnmhmugyfr2vml5kwbn0y4kx0g8cpo 6676777 6676607 2026-05-17T01:20:13Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676777 wikitext text/x-wiki {{Infobox Eurovision country |Name = Švedska na Pesmi Evrovizije |Flag = Flag of Sweden.svg |Member station = [[SVT]] |National selection event = [[Melodifestivalen]] |ESC apps = 64 (63 finalov) |ESC first = [[Pesem Evrovizije 1958|1958]] |ESC best = 1.: [[Pesem Evrovizije 1974|1974]], [[Pesem Evrovizije 1984|1984]], [[Pesem Evrovizije 1991|1991]],[[Pesem Evrovizije 1999|1999]],[[Pesem Evrovizije 2012|2012]],[[Pesem Evrovizije 2015|2015]], [[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |ESC worst = Zadnje mesto: [[Pesem Evrovizije 1963|1963]] , [[Pesem Evrovizije 1977|1977]] |Website = http://svt.se/melodifestivalen |EBU page = http://www.eurovision.tv/page/history/by-country/country?country=16 }}[[Švedska na Pesmi Evrovizije|Švedska]] se je od prvega nastopa leta [[Pesem Evrovizije 1958|1958]] na tekmovanju za pesem Evrovizije udeležila 64-krat, od takrat pa je izpustila le tri tekmovanja ([[Pesem Evrovizije 1964|1964]], [[Pesem Evrovizije 1970|1970]] in [[Pesem Evrovizije 1976|1976)]]. Trenutno na tekmovanju sodeluje švedska televizija [[Sveriges Television (SVT)]], ki svojega udeleženca izbere na nacionalnem tekmovanju [[Melodifestivalen]]. Švedska je tekmovanje gostila sedemkrat: trikrat v [[Stockholm|Stockholmu]] ([[Pesem Evrovizije 1975|1975]], [[Pesem Evrovizije 2000|2000]], [[Pesem Evrovizije 2016|2016]]), trikrat v [[Malmö|Malmöju]] ([[Pesem Evrovizije 1992|1992]], [[Pesem Evrovizije 2013|2013]], [[Pesem Evrovizije 2024|2024]]) in enkrat v [[Göteborg|Göteborgu]] ([[Pesem Evrovizije 1985|1985]]). Na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 1997|1997]] je bila Švedska ena prvih petih držav, ki so uvedle telefonsko glasovanje. Švedska je skupaj z [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irsko]] najuspešnejša država na tekmovanju za [[Pesem Evrovizije]] s skupno sedmimi zmagami. Švedska ima tudi največ uvrstitev med prvih pet v 21. stoletju, in sicer 13; skupno se je Švedska na tekmovanju uvrstila med prvih pet 27-krat. Potem ko je leta [[Pesem Evrovizije 1966|1966]] s pesmijo [["Nygammal vals"]] v izvedbi [[Lill Lindfors in Svanteja Thuressona]] osvojila drugo mesto, je Švedska dosegla še sedem zmag s pesmimi [[Waterloo (skladba)|"Waterloo"]] skupine [[ABBA]] ([[Pesem Evrovizije 1974|1974]]), [["Diggi-Loo Diggi-Ley"]] skupine [[Herreys]] ([[Pesem Evrovizije 1984|1984]]), [["Fångad av en stormvind"]] skupine [[Carola Häggkvist|Carola]] ([[Pesem Evrovizije 1991|1991]]), [["Take Me to Your Heaven"]] [[Charlotte Perrelli|Charlotte Nilsson]] ([[Pesem Evrovizije 1999|1999]]), [["Euphoria"]] [[Loreen]] ([[Pesem Evrovizije 2012|2012]]), [["Heroes"]] [[Måns Zelmerlöw|Månsa Zelmerlöwa]] ([[Pesem Evrovizije 2015|2015)]] in [[Tattoo|"Tattoo"]] [[Loreen]] ([[Pesem Evrovizije 2023|2023]]).[[Slika:Malena Ernman at ESC2009.jpg|thumb|200px|Malena Ernman v pričakovanju glasov]] [[Slika:Frans Jeppsson Wall-2.jpg|sličica|228x228_pik|Predstavnik Švedske na Pesmi Evrovizije 2016 Frans Jeppsson Wall]] [[Slika:20150514 ESC 2015 Måns Zelmerlöw 5767 2.jpg|sličica|300x300_pik|Predstavnik Švedske na Pesmi Evrovizije 2015 Mans Zelmerlow]][[Slika:Cornelia Jakobs - Melodifestivalen 2022, deltävling 1, fredagen 99.jpg|sličica|[[Cornelia Jakobs]] med nastopom na [[Pesem Evrovizije 2022|pesmi za Evrovizijo 2022]]]] [[Slika:Eurovision 2023 - Jury Final - Sweden - Loreen (04).jpg|sličica|[[Loreen]] med nastopom v Liverpoolu ]] == Švedski predstavniki == {| class="wikitable sortable" |- bgcolor="#CCCCCC" ! Leto ! Izvajalec ! Skladba ! Finale ! Točke ! Polfinale ! Točke |- | [[Pesem Evrovizije 1958|1958]] | [[Alice Babs]] | "[[Lilla stjärna]]" | 4. | 10 | colspan="2" rowspan="43" |''Ni bilo polfinalov'' |- | [[Pesem Evrovizije 1959|1959]] | [[Brita Borg]] | "[[Augustin (song)|Augustin]]" | 9. | 4 |- | [[Pesem Evrovizije 1960|1960]] | [[Siw Malmkvist]] | "[[Alla andra får varann]]" | 10. | 4 |- | [[Pesem Evrovizije 1961|1961]] | [[Lill-Babs]] | "[[April, April]]" | 14. | 2 |- | [[Pesem Evrovizije 1962|1962]] | [[Inger Berggren]] | "[[Sol och vår]]" | 7. | 4 |- bgcolor="#E34234" | [[Pesem Evrovizije 1963|1963]] | [[Monica Zetterlund]] | "[[En gång i Stockholm]]" | 13. | 0 |- | [[Pesem Evrovizije 1965|1965]] | [[Ingvar Wixell]] | "[[Absent Friend]]" | 10. | 6 |- bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 1966|1966]] | [[Lill Lindfors]] & [[Svante Thuresson]] | "[[Nygammal vals]]" | 2. | 16 |- | [[Pesem Evrovizije 1967|1967]] | [[Östen Warnerbring]] | "[[Som en dröm]]" | 8. | 7 |- | [[Pesem Evrovizije 1968|1968]] | [[Claes-Göran Hederström]] | "[[Det börjar verka kärlek, banne mig]]" | 5. | 15 |- | [[Pesem Evrovizije 1969|1969]] | [[Tommy Körberg]] | "[[Judy, min vän]]" | 9. | 8 |- | [[Eurovision Song Contest 1971|1971]] | [[Family Four]] | "[[Vita vidder]]" | 6. | 85 |- | [[Eurovision Song Contest 1972|1972]] | [[Family Four]] | "[[Härliga sommardag]]" | 13. | 75 |- | [[Eurovision Song Contest 1973|1973]] | [[Malta (band)|The Nova]] | "[[You're Summer]]" | 5. | 94 |- bgcolor="gold" | [[Eurovision Song Contest 1974|1974]] | [[ABBA]] | "[[Waterloo (ABBA song)|Waterloo]]" | 1. | 24 |- | [[Eurovision Song Contest 1975|1975]] | [[Lars Berghagen]] & [[The Dolls (band)|The Dolls]] | "[[Jennie, Jennie]]" | 8. | 72 |- bgcolor="#E34234" | [[Eurovision Song Contest 1977|1977]] | [[Forbes (band)|Forbes]] | "[[Beatles (song)|Beatles]]" | 18. | 2 |- | [[Eurovision Song Contest 1978|1978]] | [[Björn Skifs]] | "[[Det blir alltid värre framåt natten]]" | 14. | 26 |- | [[Eurovision Song Contest 1979|1979]] | [[Ted Gärdestad]] | "[[Satellit]]" | 17. | 8 |- | [[Eurovision Song Contest 1980|1980]] | [[Tomas Ledin]] | "[[Just nu!]]" | 10. | 47 |- | [[Eurovision Song Contest 1981|1981]] | [[Björn Skifs]] | "[[Fångad i en dröm]]" | 10. | 50 |- | [[Eurovision Song Contest 1982|1982]] | [[Chips (band)|Chips]] | "[[Dag efter dag]]" | 8. | 67 |- bgcolor="#CC9966" | [[Eurovision Song Contest 1983|1983]] | [[Carola Häggkvist|Carola]] | "[[Främling (song)|Främling]]" | 3. | 126 |- bgcolor="gold" | [[Eurovision Song Contest 1984|1984]] | [[Herreys]] | "[[Diggi-Loo Diggi-Ley]]" | 1. | 145 |- bgcolor="#CC9966" | [[Eurovision Song Contest 1985|1985]] | [[Kikki Danielsson]] | "[[Bra vibrationer (song)|Bra vibrationer]]" | 3. | 103 |- | [[Eurovision Song Contest 1986|1986]] | [[Monica Törnell]] & [[Lasse Holm]] | "[[E' de' det här du kallar kärlek?]]" | 5. | 78 |- | [[Eurovision Song Contest 1987|1987]] | [[Lotta Engberg]] | "[[Boogaloo (song)|Boogaloo]]" | 12. | 50 |- | [[Eurovision Song Contest 1988|1988]] | [[Tommy Körberg]] | "[[Stad i ljus]]" | 12. | 52 |- | [[Eurovision Song Contest 1989|1989]] | [[Tommy Nilsson]] | "[[En dag]]" | 4. | 110 |- | [[Eurovision Song Contest 1990|1990]] | [[Edin-Ådahl]] | "[[Som en vind]]" | 16. | 24 |- bgcolor="gold" | [[Eurovision Song Contest 1991|1991]] | [[Carola Häggkvist|Carola]] | "[[Fångad av en stormvind]]" | 1. | 146 |- | [[Eurovision Song Contest 1992|1992]] | [[Christer Björkman]] | "[[I morgon är en annan dag]]" | 22. | 9 |- | [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] | [[Arvingarna]] | "[[Eloise (Arvingarna song)|Eloise]]" | 7. | 89 |- | [[Eurovision Song Contest 1994|1994]] | [[Marie Bergman]] & [[Roger Pontare]] | "[[Stjärnorna]]" | 13. | 48 |- bgcolor="#CC9966" | [[Eurovision Song Contest 1995|1995]] | [[Jan Johansen (singer)|Jan Johansen]] | "[[Se på mej]]" | 3. | 100 |- bgcolor="#CC9966" | [[Eurovision Song Contest 1996|1996]] | [[One More Time (band)|One More Time]] | "[[Den vilda]]" | 3. | 100 |- | [[Pesem Evrovizije 1997|1997]] | [[Blond (band)|Blond]] | "[[Bara hon älskar mig]]" | 14. | 36 |- | [[Eurovision Song Contest 1998|1998]] | [[Jill Johnson]] | "[[Kärleken är]]" | 10. | 53 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1999|1999]] | [[Charlotte Perrelli|Charlotte Nilsson]] | "[[Take Me to Your Heaven (song)|Take Me to Your Heaven]]" | 1. | 163 |- | [[Eurovision Song Contest 2000|2000]] | [[Roger Pontare]] | "[[När vindarna viskar mitt namn|When Spirits Are Calling My Name]]" | 7. | 88 |- | [[Pesem Evrovizije 2001|2001]] | [[Friends (group)|Friends]] | "[[Listen To Your Heartbeat]]" | 5. | 100 |- | [[Pesem Evrovizije 2002|2002]] | [[Afro-dite]] | "[[Never Let It Go]]" | 8. | 72 |- | [[Pesem Evrovizije 2003|2003]] | [[Fame (duo)|Fame]] | "[[Give Me Your Love]]" | 5. | 107 |- | [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | [[Lena Philipsson]] | "[[Det gör ont|It Hurts]]" | 5. | 170 | colspan="2" rowspan="2" | Top 10 prejšnjo leto |- | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | [[Martin Stenmarck]] | "[[Las Vegas (song)|Las Vegas]]" | 19. | 30 |- | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | [[Carola Häggkvist|Carola]] | "[[Invincible (Carola Häggkvist song)|Invincible]]" | 5. | 170 | 4. | 214 |- | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | [[The Ark]] | "[[The Worrying Kind]]" | 18. | 51 | colspan="2" | ''Top 10 prejšnjo leto'' |- | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | [[Charlotte Perrelli]] | "[[Hero (Charlotte Perrelli song)|Hero]]" | 18. | 47 | 12.<ref>Charlotte Perelli, ki je v polfinalu dosegla 12. mesto, je v finale uspelo priti s pomočjo žirije.</ref> | 54 |- | [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] | [[Malena Ernman]] | "[[La voix]]" | 21. | 33 | 4. | 105 |- | [[Pesem Evrovizije 2010|2010]] | [[Anna Bergendahl]] | "[[This Is My Life (Anna Bergendahl song)|This Is My Life]]" | colspan="2" | ''Brez finala'' | 11. | 62 |- bgcolor="#CC9966" | [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] | [[Eric Saade]] | "[[Popular (Eric Saade pesem)|Popular]]" | 3. | 185 | bgcolor="gold" | 1. | bgcolor="gold" |155 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] | [[Loreen]] | <nowiki>''Euphoria''</nowiki> | 1. | 372 | bgcolor="gold" | 1. | bgcolor="gold" |181 |- | [[Pesem Evrovizije 2013|2013]] | [[Robin Stjernberg]] | <nowiki>''You''</nowiki> | 14. | 62 | colspan="2" | ''Gostiteljica'' |- bgcolor="#CC9966" | [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] | [[Sanna Nielsen]] | <nowiki>''Undo''</nowiki> | 3. | 281 | bgcolor="silver" | 2. | bgcolor="silver" |131 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 2015|2015]] | [[Måns Zelmerlöw]] | "[[Heroes (Måns Zelmerlöw pesem)|Heroes]]" | 1. | 365 | 1. | 217 |- |[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |[[Frans Jeppsson Wall|Frans]] |<nowiki>''</nowiki>[[If i were sorry]]<nowiki>''</nowiki> |5. |261 | colspan="2" |''Gostiteljica'' |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Robin Bengtsson]] |[["I Can't Go On"]] |5. |344 | bgcolor="CC9966" |3. | bgcolor="CC9966" |227 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Benjamin Ingrosso]] |[["Dance You Off"]] |7. |274 | bgcolor="silver" |2. | bgcolor="silver" |254 |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[John Lundvik]] |[["Too Late for Love"]] |5. |334 | bgcolor="CC9966" |3. | bgcolor="CC9966" |238 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[The Mamas]] |[["Move"]] | colspan="4" |(Festival odpovedan) |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |[[Tusse]] |[["Voices"]] |14. |109 |7. |142 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Cornelia Jakobs]] |Hold Me Closer |4. |438 | bgcolor="gold" |1. | bgcolor="gold" |396 |- |bgcolor="gold"|[[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |bgcolor="gold"|[[Loreen]] |bgcolor="gold"|Tattoo |bgcolor="gold"|1. |BGCOLOR="gold"|583 |bgcolor="silver"|2. |bgcolor="silver"|135 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Marcus & Martinus]] |"Unforgettable" |9. |174 | colspan="2" | Gostitejica |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |KAJ |"Bara Bada Bastu" |4. |321 |4. |118 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Felicia Eriksson|Felicia]] |»My System« |20. |51 |9. |96 |} === Zgodovina glasovanja 1975-2011 === Švedska je dala največ točk: {| class="wikitable" ! # !! Država !! Točke |- |- bgcolor="gold" | 1 || {{esc|Irska}} || 195 točk |- |- bgcolor="silver" | 2 || {{esc|Danska}} || 154 točk |- |- bgcolor="silver" | 2 || {{esc|Norveška}} || 154 točk |- | 4 || {{esc|Združeno kraljestvo}} || 132 točk |- | 5 || {{esc|Nemčija}} || 118 točk |- |} Švedska je prejela največ točk od: {| class="wikitable" ! # !! Država !! Točke |- |- bgcolor="gold" | 1 || {{esc|Norveška}} || 231 točk |- |- bgcolor="silver" | 2 || {{esc|Danska}} || 220 točk |- |- bgcolor="#CC9966" | 3 || {{esc|Združeno kraljestvo}} || 146 točk |- | 4 || {{esc|Finska}} || 143 točk |- | 5 || {{esc|Islandija}} || 124 točk |- |} ==Opombe== {{sklici|1}} {{ Melodifestivalen}} {{Države Evrovizije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Švedska glasba]] [[Kategorija:Švedska na Pesmi Evrovizije| ]] | i9fc3w3gmzkqyvy80s5aotw2rbrglfg 0 281128 6676566 6651364 2026-05-16T16:06:28Z ~2026-13659-49 255600 /* P */ 6676566 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Rusi|ruskih]] [[zgodovinar]]jev vseh podzvrsti''' {{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Avgust Karl Mihail Mihajlovič Adaridi]] (1859 – 1940) * [[Vladimir Viktorovič Adoratski]] (1878 – 1945) *[[Jurij Nikolajevič Afanasjev]] (1934 – 2015) * [[Ljudmila Mihajlovna Aleksejeva]] (1927 – 2018) (borka za človekove pravice) * Mark Haimovič Aleškovski * [[Pjotr Markovič Aleškovski]] (*1957) (zgodovinar, arheolog, publicist) * [[Andrej Aleksejevič Almarik]] (1938 – 1980) *Evgenii V. Anisimov ([[Jevgenij Anisimov]]) (*1947) * [[Anton Antonov-Ovsejenko]] (1920 – 2013) * [[Volodimir Antonovič]] (1834 – 1908) (ukrajinski) * [[Babken Arakelyan]] (1912 – 2004) (armenski) * [[Artemij Vladimirovič Arcihovski]] (1902 – 1978) (arheolog) * [[Mihail Ilarionovič Artamonov]] (1898 – 1972) * [[Sergej Sergeevič Averincev]] (1937 – 2004) *[[Abdurahman Avtorhanov]] (1908 – 1997) (Čečen) == B == * * [[Nikolaj Platonovič Barsukov]] (1838 – 1906) *[[Pjotr Ivanovič Bartenjev]] (1829 – 1912) * [[Vasilij V. Bartold]] (1869 – 1930) (orientalist) * [[Leonid M. Batkin]] (1932 – 2016) * [[Nikolaj Baturin]] (1877 – 1927) *[[Jevgenij Bertels|Jevgenij E. Bertels]] (1890 – 1957) (orientalist) * [[Aleksandr Bestužev]] (1797 – 1837) * [[Konstantin Nikolajevič Bestužev-Rjumin]] (1829 – 1897) *[[Nikolaj Aleksandrovič Bestužev-Rjumin]] (1791 – 1855) *[[Aleksander Borisovič Bezborodov]] (*1954) * Vladimir D. Bonč-Brujevič (1873 – 1955) * [[Nikolaj Mihajlovič Bubnov]] (1858 – 1943) (v Ljubljani po 1.svet. vojni) *[[Fjodor Ivanovič Buslajev]] (1818 – 1898) == Č == * [[Lev Vladimirovič Čerepnin]] (1905 – 1977) *[[Anatolij Sergejevič Černjajev]] (1921 – 2017) * [[Boris Nikolajevič Čičerin]] (1886 – 1959) *[[Dmitrij Ivanovič Čiževski]] (1894 – 1977) * [[Iskra Vasiljevna Čurkina]] (1931 – 2024) == D == * Igor Danilevski (*1953) *[[Anatolij Pantelejevič Derevjanko]] (*1943) *[[Igor Mihajlovič Djakonov]] (1914/5 – 1999) *[[Nikolaj Mihajlovič Družinin]] (1886 – 1986) == E == * [[Boris Mihajlovič Ejhenbaum]] (1886 – 1959) * Aleksandr Kristianovič Elert * [[Aleksander Etkind]] (1955 –) * [[Jefim Etkind]] (1918 – 1999) == F == *[[Jevgenij Fjodorovič Firsov]] *[[Timofej Dmitrijevič Florinski]] (1854 – 1919) *[[Georgij Florovski]] (1893 – 1979) *Aleksandr Aleksandrovič Formozov (1928 – 2009) (arheolog) *[[Maren Mihajlovič Frejdenberg]] (1924 – 2007) (Dubrovnik...) * [[Andrej Iljič Fursov]] (*1951) == G == * [[Aleksandr Galkin]] *[[Ilja Galkin]] (1898 – 1990) * [[Leonid Gibianski]] *[[Sergej Fjodorovič Glazunov]] * [[Vladimir Semjonovič Goleniščev]] (1856 – 1947) (egiptolog, asirolog) * [[Ilja Goleniščev-Kutuzov]] (1904 – 1969) * [[Ivan Ivanovič Golikov]] (1735 – 1801) * N. S. Gordijenko * [[Pavel Osipovič Gorin]] (1901 – 1938) (Belorus) * [[Vasilij Aleksejevič Gorodcov]] (1860 – 1945) (arheolog) *[[Timofej Nikolajevič Granovski]] (1813 – 1855) * [[Boris Dmitrijevič Grekov]] (1882 – 1953) * [[Mihajlo Gruševski]] (1866 – 1934) (Ukrajinkec) * [[Lev Nikolajevič Gumiljov]] (1911 – 1992) == H == * [[Aleksadner Fjodorovič Hilferding]] (1831 – 1872) * [[Oleg Vitaljevič Hlevnjuk]] (*1959) * [[Aleksej Homjakov]] (1804 – 1860) * Aleksandr Horošev (1941 – 2007) * [[Mihajlo Serhijovič Hruševski]] (1866 – 1934) (Ukrajinec) == I == * [[Vsevolod Ignatovski]] (1881 – 1931) (Belorus) * [[Dmitrij Ivanovič Ilovajski]] (1832 – 1920) *[[Vjačeslav Ivanovič Ivanov]] (arheolog?) * [[IVjačeslav Ivanov|Vjačeslav Ivanov]] (1929 – 2017) == J == * [[Pjotr Jonovič Jakir]] (1923 – 1982) *[[Aleksander Nikolajevič Jakovljev]] (1923 – 2005) *[[Valentin Lavrentjevič Janin]] (1929 – 2020) *[[Jemeljan Jaroslavski]] (1878 – 1943) *[[Ivan Stepanovič Jastrebov]] (1839—1894) *Dmitrij (Dmitro) Ivanovič Javornicki (1855 – 1940) * [[Pjotr Petrovič Jefimenko]] (1884 – 1969) (arheolog - paleolitik) *Galina Jeršova (1955) == K == * [[Pjotr Ivanovič Kafarov]] (1817 – 1878) (arhimandrit Palladij) * [[Sergej Karaganov]] (*1952) (mednarodni) *Sergej Kara-Murza (*1939) ? * [[Nikolaj Mihajlovič Karamzin]] (1766 – 1826) * [[Mihail Mihajlovič Karpovič]] (1888 – 1959) * [[Bonifatij Mihajlovič Kedrov]] (1903 – 1985) *[[Ljubov Aleksejevna Kirilina]] * [[Vasilij Osipovič Ključevski]] (1841 – 1911) * [[Boris Kolonicki]] * [[Nikodim Pavlovič Kondakov]] (1844 – 1925) (umetnostni) * [[Jurij Valentinovič Knorozov]] (1922 – 1999) * [[Andrej Vitaljevič Korotajev]] (*1961) * [[Dmitrij Aleksandrovič Korsakov]] (1843 – 1919) * [[Jevgenij Aleksejevič Kosminski]] (1886 – 1959) * [[Nikolaj Ivanovič Kostomarov|Nikolaj (Mikola) Ivanovič Kostomarov]] (1817 – 1885) * [[Alexandre Koyré]] (Aleksander Vladimirovič Kojrakski) (1892 – 1964) * [[Aleksandr Kozincev]] (*1946) * Vladimir A. Kozlov (*1950) * [[Andrej Kozlovoj]] (*1975) (rusko-francoski) *[[Vadim Valerjanovič Kožinov]] (1930 – 2001) *[[Sergej Valerjevič Kudrjašov]] *[[Nikolaj Vasiljevič Kuehner]] (Николай Васильевич Кюнер) (1877 – 1955) (orientalist, zgodovinar, etnograf) *[[Josif Mihajlovič Kulišer]] (1878 – 1933) (gospodarski zgodovinar) == L == * [[Vladimir Ivanovič Lamanski]] (1833 – 1914) * Vladimir Aleksandrovič Lamin *[[Aleksander Sergejevič Lappo-Danilevski]] (1863 – 1919) (zgodovinar in sociolog) * [[Anatolij Georgijevič Latišev]] (*1934) * [[Nikolaj Sergejevič Leonov]] (1928 – 2022) * Lev Lifschitz/Lifšic (umetnostni?) * [[Nikolaj Petrovič Lihačov]] (1862 – 1936) * [[Mihail Petrovič Ljubimov]] (*1934) (vohun in zgodovinar/pisatelj) * [[Aleksej Fjodorovič Losev]] (1893 – 1988) * [[Jurij Mihajlovič Lotman]] (1922 – 1993) * [[Ivan Vasiljevič Lučicki]] (1845 – 1918) == M == *[[Nikolaj Andrejevič Makarov]], arheolog *[[Aleksander Jakovljevič Manusevič]] (1913 – 1997) *[[Aleksej Petrovič Maresjev]] (1916 – 2001) *[[Nikolaj Aleksandrovič Maškin]] (1900 – 1950) * [[Zotik Nikolajevič Matvejev]] (1889 – 1938) (sinolog, japonolog) *[[Ivan Pavlovič Medvedjev]] (*1935) * [[Roj Medvedjev]] (*1925) (in brat [[Žores Medvedjev]] 1925-2018: biolog, agronom, zgodovinski publicist) * [[Sergej Aleksandrovič Medvedjev]] (*1966) * [[Jeleazar Mojsejevič Meletinski]] (1918 – 2005) * [[Sergej Petrovič Melgunov]] (1879 – 1956) *[[Aleksandr Nikolajevič Meščerjakov]] (1951 –) * [[Aleksandr Mihajlovski-Danilevski]] (1790 – 1848) * [[Pavel Nikolajevič Miljukov]] (1859 – 1943) * [[Isaak Izreilevič Minc|Isaak (Izak) Izrailevič Minc]] (1896 – 1991) *[[Sergej Mironenko]] (*1951) * [[Vladimir Stepanovič Mjasnikov]] (*1931) *[[Jurij Aleksejevič Močanov]] (*1934), arheolog *''Lev Nikolajevič Modzalevski (1837 – 1896)'' *''Vadim Lvovič Modzalevski (1882 – 1920)'' == N == * [[Aleksander Mojsejevič Nekrič]] (1920 – 1993) * [[Vladimir Nevski]] * Konstantin Nikolajevič Nikolajev *[[Boris Nikolajevski]] /Boris Nicolaevsky (1887 – 1966) *[[Mihail Vasiljevič Nikolski]] (1848 – 1917) (orientalist, asiriolog) *[[Nikolaj Mihajlovič Nikolski]] (1877 – 1959) (religijski) == O == * [[Dmitrij Obolenski]] (1918 – 2001) (rusko-ameriški) * [[Nikolaj Platonovič Ogarev]] (1813 – 1877) * [[Aleksej Pavlovič Okladnikov]] (1908 – 1981) (arheolog, zgodovinar in etnolog: sibirski paleolitik...) * [[Joseph Orbéli]] /Iosif Abgarovič Orbeli (1887 – 1961) (orientalist gruzinskega rodu) * [[Georgij Ostrogorski]] (1902 – 1976) (srbski bizantolog rus.rodu) * [[Mojsej Ostrogorski]] (1854 – 1921) (sociolog ...) == P == * [[Aleksander Panarin]] (1940 – 2003) * [[Tatjana Sergejevna Passek]] (arheologinja) *[[Jevgenij Borisovič Pasternak]] (1923 – 2012) * [[Vladimir Petruhin|Vladimir Ja. Petruhin]] (*1950) * [[Dmitrij Mojsejevič Petruševski]] (1863 – 1942) * [[Nadežda S. Pilko]] * [[Jefim Josifovič Pivovar]] *[[Boris Pjotrovski]] (1908 – 1990) *[[Mihail Pjotrovski]] (*1944) * [[Jurij Sergejevič Pivovarov]] (*1950) * [[Vjačeslav Aleksejevič Pjecuh]] (1946 – 2019) * [[Sergej Fjodorovič Platonov]] (1860 – 1933) * [[Serhij Plohij]] (kanadsko-ukrajinski) * [[Mihail Petrovič Pogodin]] (1800 – 1875) *[[William Pohljobkin]] (1923 – 2000) * [[Mihail Nikolajevič Pokrovski]] (1868 – 1932) * Nikolaj Nikolajevič Pokrovski * [[Aleksandr Aleksandrovič Polovcov]] (1832 – 1909) *[[Andrej Ponomarjov]] (1957 – 2014) *[[Pjotr Pospelov|Pjotr Nikolajevič Pospelov]] (1898 - 1979) *[[Fjodor Vasiljevič Potjomkin]] (1895 – 1973) *[[Vladimir Petrovič Potjomkin]] (Potemkin) (1878 – 1946) *Solomon Pozner * [http://documentstalk.com/wp/potemkin-vladimir-petrovich-1874-1946/ Vladimir Petrovič Potemkin] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180129004713/http://documentstalk.com/wp/potemkin-vladimir-petrovich-1874-1946/ |date=2018-01-29 }} (1874 – 1946) (diplomat) * [[Nikolaj Fjodorovič Preobraženski]] (1893 – 1970) * [[Omeljan Josipovič Pricak]] (1919 – 2006) (ukrajinsko-amer.) * [[Vladimir Jakovljevič Propp]] (1895 – 1970) * [[Tatjana Avenirovna Proskurjakova]] /Proskouriakoff (1909 – 1985) (rusko-mehiška) * [[Lev Nikitovič Puškarev]]/Puškarjov (1918 – 2019) == R == * [[Mihail Grigorjevič Rabinovič]] (1916 – 2000) * [[Edvard Stanislavovič Radzinski]] (*1936) *[[Leonid Rešetnikov]] (*1947) * [[Boris Aleksandrovič Ribakov]] (1908 – 2001) * [[Rostislav Borisovič Ribakov]] (*1938) *[[Vjačeslav Mihajlovič Ribakov]] (*1954) * [[David Rjazanov]] (1870 – 1938) * [[Aleksej Nikolajevič Rogačov]] (1912 – 1984) (arheolog - paleolitik) * [[Arsenij Borisovič Roginski]] (1946 – 2017) *[[Vadim Rogovin]] (1937 – 1998) * [[Michael Rostowtzeff]] /[[Mihail Ivanovič Rostovcev]] (1870 – 1952) (rusko-ameriški) * == S == * [[Andrej Nikolajevič Saharov]] (*1930) * [[Ivan Petrovič Saharov]] (1807 – 1863) narodopisec, folklorist, arheolog in paleograf *[[Aleksandr Savin]] (1873 – 1923) *[[Jurij I. Semjonov]] (1929 – 2023) * [[Roman Serbin]] (*1939) (ukrajinsko-ameriški) *[[Vladimir Sergejevich Sergejev]] (1883 – 1941) * [[Arkadij L. Sidorov]] (1900 – 1966) * [[Sergej Danilovič Skazkin]] (1890 – 1973) * [[Mojsej Mendeljevič Smirin]] (1895 – 1975) * [[Sergej Smirnov]] (1915 – 1976) * [[Tamara Mihajlovna Smirnova (zgodovinarka)|Tamara Mihajlovna Smirnova]] (* 1947) * [[Aleksandr Vasiljevič Solovjov]] (1890 – 1971) *[[Sergej Mihajlovič Solovjov]] (1820 – 1879) *[[Boris Souvarine]] (tudi Varine; pravo ime [[Boris Konstantinovič Lifšic]]) (1895 – 1984) (rusko-francoski) *[[Vladimir Danilovič Spasovič]] (1829 – 1906) (poljsko-ruski literar. zgodovinar, slavist) *[[Vasilij Vasiljevič Struve]] (1889 – 1965) *[[Orest Subtelni]] (*1941) (ukrajinsko-amer./kanadski) * [[Aleksej Ivanovič Suvorov]] == Š == * [[Aleksej Aleksandrovič Šahmatov]] (1864 – 1920) * [[Afanasij Prokofjevič Ščapov]] (1830 – 1876) * [[Mihail Mihajlovič Ščerbatov]] (1733 – 1790) * [[Anatolij Pavlovič Šikman]] (*1948) * Vladimir Ivanovič Šiškin ? * [[Viktor Borisovič Šklovski]] (1893 – 1984) *[[Boris Šmeljov]] * [[Sigurd Ottovič Šmidt]] (Schmidt) (1922 – 2013) *[[Viktor Šnirelman]] (Victor Schnirelmann) (*1949) *Aleksandr Valdenovič Šubin (*1965) == T == * [[Teodor Taranovski]] (1875 – 1936) * [[Jevgenij Viktorovič Tarle]] (1874 – 1955) * [[Vasilij Nikitič Tatiščev]] (1686 – 1750) *[[Mihail Taube]] (1869 – 1961) (mednarodni pravnik, pravni zgodovinar) * [[Mihail Nikolajevič Tihomirov]] (1893 – 1965) * [[Nikolaj Savič Tihonravov]] (1832 – 1893) * Aleksej Timofejev * [[Jurij Nikolajevič Tinjanov]] (1894 – 1943) *Valerij Tiškov (*1941) *Nikolaj Dimitrijevič Tolstoj-Miloslavski (*1935) (rusko-angleški) * [[Boris Tomaševski]] (1890 – 1957) * Vahan Fomovič Totomianz (1875 – 1964) (zadružništvo?) *[[Sergej Trapeznikov]] (1912 – 1984) * [[Pjotr Nikolajevič Tretjakov]] (1909 – 1976) * [[Boris Aleksandrovič Turajev]] (1868 – 1920) (egiptolog, asirolog) * == U == * [[Aleksander Dmitrijevič Udalcov]] (1883 – 1958) * [[Boris Andrejevič Uspenski]] (*1937) * [[Fjodor Ivanovič Uspenski]] (1845 – 1928) * [[Nikolaj Gerasimovič Ustrjalov]] (1805 – 1870) * [[Aleksej Sergejevič Uvarov]] (1828 – 1884) (arheolog - paleolitik) == V == * [[Sergej Vladimirovič Vahrušin]] (1882 – 1950) * [[Sevjan Izrailevič Vajnštejn]] (1926 – 2008) *(Arkadij Vaksberg 1927 – 2011) *Leonid Vasiljev (1930 – 2016) *[[Aleksander Vatlin]] (*1962) * [[Jurij Ivanovič Venelin]] (1802 – 1839) * [[George Vernadsky]] ([[Georgij Vladimirovič Vernadski]]) (1887 – 1973) *[[Aleksander Nikolajevič Veselovski]] (1838 – 1906) (literarni) *[[Nikolaj Ivanovič Veselovski]] (1848 – 1918) (orientalist) * [[Stepan B. Veselovski]] (1876 – 1952) *[[Pavel Gavrilovič Vinogradov]] (1854 – 1925) (Paul Vinogradoff) (rus.-angl.) *[[Vjačeslav Petrovič Volgin]] (1879 – 1962) * [[Dmitrij Volkogonov]] (1928 – 1995) * [[Fjodor Kondratjevič Volkov]] (1847 – 1918) (arheolog ruskega paleolitika ukrajin. rodu) == W == * Kazimierz Waliszewski (Poljak) == Z == * Andrej Sergejevič Zujev == Ž == *[[Viktor Maksimovič Žirmunski]] (1891 – 1971) * (1848 – 1922) {{seznami narodov po poklicu|zgodovinarjev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Rusov|Zgodovinarji]] [[Kategorija:Seznami zgodovinarjev|Rusi]] [[Kategorija:Ruski zgodovinarji|*]] 8qm4r4nhksv2rhjfklpyz51dg6910lg 4 282723 6676449 6676392 2026-05-16T12:21:16Z Pinky sl 2932 /* Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 */ Zaključek glasovanja 6676449 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani == Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije. Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve. Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju. Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi). Upam, da se vidimo v čim večjem številu! Lep pozdrav, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:49, 9. oktober 2025 (CEST) == Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj == Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju. Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:   1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.   2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST) :Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST) ::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST) :Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV). [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-29941-36|&#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST) ::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:27, 24. oktober 2025 (CEST) :::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST) :Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —> sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET) ::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET) ::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:57, 29. oktober 2025 (CET) :::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET) ::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:42, 29. oktober 2025 (CET) :::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET) ::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET) :::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET) :Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET) ::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:32, 29. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET) :::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET) :::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET) :Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET) ::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:54, 4. november 2025 (CET) :::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET) :Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o "Detektiv meseca" (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET) ::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 9. november 2025 (CET) :::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET) :'''''<u>Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):</u>''''' :'''A. Tekmovanje "ČLOVEK" proti UMETNI INTELIGENCI"''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov). :'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET) :Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET) :Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET) :Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET) :Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET) :'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: "Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve"''' :''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam'' :Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). :1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -> cooling) :2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic). :3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike. :4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic. :5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve. :Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve). :''Cilji projekta:'' :a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom. :b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti. :c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri). :''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):'' :Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije. :Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu. :Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji :Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET) :'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)''' :WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET) :Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo. :'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''"Pravo in zakonodaja"''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece). :'''Cilji akcije:''' :- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine; :- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov; :- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET) :'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji''' :Praktični mini-tečaj z naslovom "Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente" Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: :- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov, :- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov, :- zanesljivejše delo z informacijami ipd. :- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta :Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj). :[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET) :Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027 :Uvod :Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti. :Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več. :Namen konference :- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine. :- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije. :- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti). :- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev. :Predlagani naslov :Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe :Datum in lokacija :- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek. :- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL). :Organizatorji in partnerji :- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami) :- Partnerji: :  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd. :Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET) :'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' :V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET) ::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:07, 24. januar 2026 (CET) ::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:33, 24. januar 2026 (CET) :Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET) ::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:58, 25. januar 2026 (CET) :::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET) ::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 25. januar 2026 (CET) :::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET) ::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET) ::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:17, 25. januar 2026 (CET) :::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET) ::::::Nisem mislil "na suho", ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET) :Konstruktivni predlog 1 :pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine. :Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev. :Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah: :1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji . :Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET) :: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET) :::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:57, 26. januar 2026 (CET) ::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. "Pridobivanje uporabnikov". Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET) :::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:32, 26. januar 2026 (CET) ::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET) :::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:54, 27. januar 2026 (CET) ::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo "Pridobivanje novih uporabnikov". Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči "Jaz imam prav". Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET) :::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-56172-3|&#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET) ::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET) ::Konstruktivni predlog 2 ::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna "linkchecker" orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET) :'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). :'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov. :V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT). :Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS). :Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn. :Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS). :Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT). :V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT). :**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS). :V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT). :**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS). :V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi. :Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET) ::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:20, 2. februar 2026 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET) ::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:'' ::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: ::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. ::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado. ::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik. ::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev. ::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji. ::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije. ::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem. ::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo. ::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments. ::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte. ::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET) Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj: * Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]). * Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]). * Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo. * Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET) :Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:07, 31. oktober 2025 (CET) ::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET) ::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET) ::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET) :::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-14715-0|&#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET) Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen: * Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji. * Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza. * Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige. * Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir. * Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. * Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET) : In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET) ::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET) Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET) == Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist == Hi everyone, The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]! Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you! '''As a Program Specialist, you will:''' * Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs, * Strengthen regional cooperation and cross-border projects, * Help guide campaigns and initiatives across the CEE region, * Work closely with the CEE Hub team and community members. This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones. '''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025''' ➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️ If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them! <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29192870 --> ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]== [[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]] [[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]] Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 17. november 2025 (CET) :Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 21:45, 7. december 2025 (CET) ::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET)<br><br> Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:04, 1. januar 2026 (CET) :: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET) == Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia == '''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences]. Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]]. If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region. English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example). [[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670161 --> : A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET) ::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:29, 18. november 2025 (CET) ::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET) ::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:47, 22. november 2025 (CET) == Prenovljeni COBISS == Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti "[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]" za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET) :Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 23. november 2025 (CET) ::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. ::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET) ::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET) :::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari: :::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN :::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo. :::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kk</tt>{{nbsp}}>, drugi kaotični kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kkk</tt>{{nbsp}}>, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa<{{nbsp}}<code>kKkk</code>{{nbsp}}>, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge<{{nbsp}}<tt>kKkkK</tt>{{nbsp}}> {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET) == Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon == Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za "Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon") v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET) : Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 6. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:43, 6. december 2025 (CET) ::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET) Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. "[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]" kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 8. december 2025 (CET) ::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:40, 14. december 2025 (CET) Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:45, 26. december 2025 (CET) :Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:11, 14. januar 2026 (CET) == Priznanje == Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:54, 13. december 2025 (CET) : Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET) : Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET) : Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET) : Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET) : Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET) :Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:02, 15. december 2025 (CET) ::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40592-10|&#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET) :: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET) == Nametani seznami == Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:01, 17. december 2025 (CET) : Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET) :: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET) ::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET) == Narečna imena == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&diff=6565369&oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET) :Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej "napako" v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:41, 26. december 2025 (CET) ::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo. ::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. ::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET) : Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET) ::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET) :::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET) :Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET) ::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET) ::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET) :Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST) == Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... == Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot "Rusija". Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska "Rusija"]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]<nowiki/>o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF <nowiki>[a]</nowiki>]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili "Vindišarji" v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]]. Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski "Rusiji"; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF <nowiki>[c]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF <nowiki>[d]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF <nowiki>[e]</nowiki>] ----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala "ruščina", kar pa ni [[ruščina]]. V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje "Rusi" za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev. Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko? ----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET) :V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži. :PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET) ::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo "zgodovinskih krivic" ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:33, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu. :::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET) ::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati "če" v "ako", ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:22, 30. december 2025 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v "ako" tudi ni na "mestu" - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET) ::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o "Slovenih", imamo potem tvorbe kot "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov". Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. :::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET) ::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen. ::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET) :Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET) Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET) :V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET) ==Prosta dela s 1. januarjem 2026== [[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]] Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]]. Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 11:52, 1. januar 2026 (CET) :Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET) :: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : <nowiki>[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc</nowiki> nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET) == TOP20 pageview pages in year 2025 == TOP20 pageview pages from public logs: <pre> 962163 Glavna_stran 819902 Posebno:Iskanje 750277 - 130443 Posebno:ZadnjeSpremembe 116331 Zodiak 111353 Kategorija:Slovenski_priimki 106264 Slovenija 93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija) 90914 Skrito_v_raju 86247 Ljubljana 63327 France_Prešeren 57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod 50592 Luka_Dončić 45181 Maribor 44855 Papež_Frančišek 44747 Seznam_papežev 43745 Odprava_zelenega_zmaja 42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena 40533 Kategorija:Moška_osebna_imena 40071 Zdravljica </pre> --[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET) Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews] == Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij == Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:08, 4. januar 2026 (CET) == 2025 v številkah == Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu. Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili: * po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k; * po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152. Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]]. Takole smo se uvrščali mednarodno: {| class="wikitable sortable" |+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah |- ! !colspan="2"|Število člankov !colspan="2"|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]] !colspan="2"|Število govorcev<br/>na članek !colspan="2"|Pokritost vzorca<br/>temeljnih člankov !colspan="2"|Pokritost razširjenega<br/>vzorca temeljnih<br/>člankov |- !Datum !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]] |- |4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}} |- |1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71. || 11,1 || 57. || 57,24 || 25. || 50,05 || 40. |} Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:50, 4. januar 2026 (CET) : Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum: {| class="wikitable sortable" |+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}} |- !Datum !<math> \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, </math> |- | 2026-01-04 | align = right | {{nbsp}}0,0 |- | 2025-01-01 | align = right | {{upad}} &minus;0,6 |} --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET) == Prošnja za pomoč pri biografskem članku == Pozdravljeni, sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata. O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih. Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka. Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati. Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET) :Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:29, 5. januar 2026 (CET) ::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET) :::Pozdravljeni, :::najlepša hvala za pripravljenost. :::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija). :::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov. :::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET) ::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET) == Srečanje ob 25-letnici Wikipedije == Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata. Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:41, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:14, 6. januar 2026 (CET) ::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. januar 2026 (CET) :Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET) [[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]] :: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. :: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET) :::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET) :::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET) :Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET) :Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET) :Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET) == Najwikibeseda == Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje. :{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]] <nowiki>*</nowiki> To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET) : Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25 logotip == [[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]] [[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]] 15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo. Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:54, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:56, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 22:02, 9. januar 2026 (CET) :{{Za}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:02, 10. januar 2026 (CET) :: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET) :::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko "25" pri Vectorju 22 so navodila naslednja: "''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''." in "''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''." Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:53, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])</small></sup> 16:44, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:18, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET) :{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET) ::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:42, 10. januar 2026 (CET) :Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole: :{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=<center><small>Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!</small> </center>}} :GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:07, 14. januar 2026 (CET) ::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 23:27, 14. januar 2026 (CET) :::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET) ::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:08, 15. januar 2026 (CET) :::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:36, 15. januar 2026 (CET) ::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:23, 15. januar 2026 (CET) :::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:04, 15. januar 2026 (CET) == Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 == Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi! {| class="wikitable" !Mesto !Uporabnik !Št. prispevanih besed |- |{{gold1}} |@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] |12.411 |- |{{silver2}} |@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] |3.912 |- |{{bronze3}} |@[[Uporabnik:A09|A09]] |3.172 |- |4. |@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] |3.056 |- |5. |@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |2.043 |- |6. |@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] |1.146 |- |7. |@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] |1.120 |- |8. |@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] |1.024 |- |9. |@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] |589 |- |10. |@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] |432 |- |11. |@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] |397 |- |12. |@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] |197 |- |13. |@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]] |139 |- |} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:09, 13. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro == <div lang="en" dir="ltr"> <div lang="it" dir="ltr"> [[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]] {{int:please-translate}} {{int:Hello}}, scusate se scrivo in italiano! Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella loro lingua regionale. Il messaggio audio comparirà "a sorpresa" sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale. '''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]): #la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase "Benvenuti su Wikipedia" o "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella tua lingua regionale; #il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato; #condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF; #'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei "Benvenuti su Wikipedia": '''mercoledi 21 gennaio 2026'''. Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]]) </div> </div> 16:44, 14. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&oldid=29928398 --> :[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]] Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET) :Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:15, 14. januar 2026 (CET) ::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET) ::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:30, 15. januar 2026 (CET) ::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET) == Težave s prevajalnikom == Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo "peš", kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:25, 17. januar 2026 (CET) == Feminism and Folklore 2026 starts soon == <div style="border:8px maroon ridge;padding:6px;"> [[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]] ::<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> ;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 Dear Wiki Community, We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia. The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects. ;About the Campaign '''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices. ;What Can Participants Write About? Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to: * Folk festivals, rituals, and celebrations * Folk dances, music, and traditional performances * Women and queer figures in folklore * Women in mythology and oral traditions * Women warriors, witches, and witch-hunting narratives * Fairy tales, folk stories, and legends * Folk games, sports, and cultural practices Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools. ;How to Sign Up as an Organizer Organizers are requested to complete the following steps to register their community: # Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] # Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool # Prepare a local article list and clearly mention: #* Campaign timeline #* Local and international prizes # Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]] # Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]''' ;Campaign Tools The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants: * '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats. * '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore. Both tools are now available for use in the campaign. '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]''' ;Learn More & Get Support For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''. If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via: * '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]''' * Email us using details on the contact page. ;Join Us We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia. Thank you and best wishes, '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]''' ---- ''Stay connected:'' [[File:B&W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&nbsp; [[File:B&W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]] </div></div> == Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hello everyone, We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe. ;About Wiki Loves Folklore '''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight: * Folk traditions and rituals * Cultural festivals and celebrations * Traditional attire and crafts * Performing arts, music, and dance * Everyday practices rooted in folk heritage Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world. [[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] ; Host a Local Edition As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to: * Increase visibility of your region’s folk culture * Engage new contributors in your community * Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content '''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:''' If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know. If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region. ;Get in Touch If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via: * The project Talk pages * Email: '''support@wikilovesfolklore.org''' We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail. Warm regards, '''The Wiki Loves Folklore International Team''' </div> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&oldid=29228188 --> == Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 == Pozdravljeni, v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027. Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]). Načrtovane dejavnosti vključujejo: * uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije, * tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd), * manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons, * osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali). Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh). Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti. Hvala za vaš čas in podporo! Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]) v imenu organizacijske ekipe projekta — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:35, 23. januar 2026 (CET) :Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:43, 27. januar 2026 (CET) :Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:22, 23. januar 2026 (CET) ::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:30, 24. januar 2026 (CET) :Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:32, 23. januar 2026 (CET) :Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET) :Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET) Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET) : In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET) == Kategorija:Slovenska diaspora == Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:34, 25. januar 2026 (CET) : Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET) Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:51, 28. januar 2026 (CET) == Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji == Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo! Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. Dogodek: tukaj —> preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET) == Irska in Oman == Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo? Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET) * Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET) == Wikimedia CEE Hub Mikrogrant == Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za "Rapid Grant". Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET) == Predloga za oskarje == Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET) :[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&diff=6623284&oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:15, 30. januar 2026 (CET) ::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET) == Wikipedija smernice glede slik zgradb == Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET) : Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:01, 7. februar 2026 (CET) :Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]]. :Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:26, 7. februar 2026 (CET) :: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET) == Admin(i) v Wikislovarju == Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET) == Uvoz slik iz Google Foto == {{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:27, 2. marec 2026 (CET) :Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino "zapečeni" napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:34, 2. marec 2026 (CET) == Pomlad prihaja == Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca! Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:19, 2. marec 2026 (CET) == Premik članka v glavni prostor == Pozdravljeni. Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani: SloseowebmasterAleksandar_Repić Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor. Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET) :{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:41, 4. marec 2026 (CET) ::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET) Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET) :PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:09, 8. marec 2026 (CET) :: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET) :::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) ::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s "kontekstom"), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:04, 9. marec 2026 (CET) :::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET) ::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:34, 9. marec 2026 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) :::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET) == Navedba državljanstva v infopoljih == Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek ("prefered rank") pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET) : V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo "primarno", pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET) :{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v "skrivanju" tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 8. marec 2026 (CET) :: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET) ::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET) :: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET) == Pomlad se je začela! == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}}, {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) == New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities == Hi everyone, '''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts. You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process. We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start. * ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December). * ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF. Join our online Q&A session to learn more (same content, two options to join): * 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 1|register here]]) * 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 2|register here]]) More info & contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670168 --> ==Odvzem administratorskih pravic== Spoštovana skupnost, tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti. Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji. Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. --[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026 :😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST) ::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) == Urejaton v Računalniškem muzeju == Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:44, 4. april 2026 (CEST) : Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST) :Tudi jaz pridem pozdravit. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:12, 11. april 2026 (CEST) == Urejaton Slovenija–Italija 2026 == [[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]] Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje. Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni! Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade. Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:21, 5. april 2026 (CEST) : A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST) ::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 17:15, 12. april 2026 (CEST) <hr> Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D. Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj "eksotičnega" :). Do prihodnjič! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:44, 10. maj 2026 (CEST) :Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:42, 10. maj 2026 (CEST) == Dušan Kreheľ (bot) [new task] == Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST) : Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST) == Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 == ''Please help us and your community by translating this announcement into your language!'' Dear all, The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway. There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community. '''Eligibility criteria:''' * Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]: ** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025 ** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026 ** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026 * Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]] You can check your eligibility using the following tool: https://cee-sc-election.toolforge.org/ '''How to proceed:''' Candidates may nominate themselves or be nominated by others. If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026. The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]: Please also inform your communities about the election and encourage participation. Best regards, &nbsp; Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 --[[Meta:User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> Jaz ([[Meta:User:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[User:Pinky sl|Pinky sl]] ([[MUporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST) : Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje "Pinky sl" na volitvah v CEE Hub Steering Committee: # Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:24, 30. april 2026 (CEST) # Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]] 30. april 2026 # {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:49, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:03, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:54, 30. april 2026 (CEST) # {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:38, 1. maj 2026 (CEST) # {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:33, 4. maj 2026 (CEST) === Zaključek glasovanja === Na podlagi izražene podpore in soglasja sodelujočih članov Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti nominira [[User:Pinky sl|Pinky sl]] kot svojo kandidatko za volitve v Usmerjevalni odbor Wikimedia CEE Hub za mandat 2026–2028 (dvoletni mandat).<br> ''Based on the expressed support and consensus of the community members participating in this discussion, the Wikipedians of Slovenia User Group nominates [[User:Pinky sl|Pinky sl]] as its candidate for the Wikimedia CEE Hub Steering Committee election for the 2026–2028 term (2-year term).'' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:21, 16. maj 2026 (CEST) == Prevod za "volume" == Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter "volume" prevaja kot "zv." (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST) : V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST) ::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST) bednpkxxipnfcsv83n6qg5u06ypc9ds 6676450 6676449 2026-05-16T12:24:05Z Pinky sl 2932 /* Zaključek glasovanja */ pp naslov 6676450 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani == Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije. Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve. Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju. Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi). Upam, da se vidimo v čim večjem številu! Lep pozdrav, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:49, 9. oktober 2025 (CEST) == Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj == Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju. Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:   1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.   2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST) :Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST) ::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST) :Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV). [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-29941-36|&#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST) ::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:27, 24. oktober 2025 (CEST) :::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST) :Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —> sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET) ::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET) ::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:57, 29. oktober 2025 (CET) :::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET) ::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:42, 29. oktober 2025 (CET) :::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET) ::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET) :::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET) :Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET) ::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:32, 29. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET) :::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET) :::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET) :Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET) ::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:54, 4. november 2025 (CET) :::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET) :Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o "Detektiv meseca" (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET) ::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 9. november 2025 (CET) :::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET) :'''''<u>Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):</u>''''' :'''A. Tekmovanje "ČLOVEK" proti UMETNI INTELIGENCI"''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov). :'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET) :Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET) :Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET) :Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET) :Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET) :'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: "Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve"''' :''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam'' :Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). :1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -> cooling) :2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic). :3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike. :4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic. :5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve. :Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve). :''Cilji projekta:'' :a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom. :b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti. :c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri). :''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):'' :Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije. :Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu. :Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji :Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET) :'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)''' :WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET) :Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo. :'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''"Pravo in zakonodaja"''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece). :'''Cilji akcije:''' :- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine; :- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov; :- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET) :'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji''' :Praktični mini-tečaj z naslovom "Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente" Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: :- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov, :- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov, :- zanesljivejše delo z informacijami ipd. :- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta :Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj). :[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET) :Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027 :Uvod :Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti. :Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več. :Namen konference :- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine. :- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije. :- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti). :- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev. :Predlagani naslov :Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe :Datum in lokacija :- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek. :- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL). :Organizatorji in partnerji :- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami) :- Partnerji: :  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd. :Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET) :'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' :V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET) ::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:07, 24. januar 2026 (CET) ::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:33, 24. januar 2026 (CET) :Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET) ::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:58, 25. januar 2026 (CET) :::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET) ::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 25. januar 2026 (CET) :::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET) ::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET) ::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:17, 25. januar 2026 (CET) :::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET) ::::::Nisem mislil "na suho", ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET) :Konstruktivni predlog 1 :pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine. :Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev. :Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah: :1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji . :Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET) :: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET) :::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:57, 26. januar 2026 (CET) ::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. "Pridobivanje uporabnikov". Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET) :::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:32, 26. januar 2026 (CET) ::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET) :::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:54, 27. januar 2026 (CET) ::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo "Pridobivanje novih uporabnikov". Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči "Jaz imam prav". Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET) :::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-56172-3|&#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET) ::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET) ::Konstruktivni predlog 2 ::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna "linkchecker" orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET) :'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). :'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov. :V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT). :Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS). :Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn. :Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS). :Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT). :V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT). :**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS). :V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT). :**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS). :V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi. :Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET) ::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:20, 2. februar 2026 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET) ::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:'' ::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: ::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. ::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado. ::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik. ::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev. ::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji. ::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije. ::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem. ::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo. ::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments. ::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte. ::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET) Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj: * Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]). * Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]). * Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo. * Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET) :Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:07, 31. oktober 2025 (CET) ::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET) ::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET) ::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET) :::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-14715-0|&#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET) Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen: * Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji. * Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza. * Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige. * Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir. * Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. * Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET) : In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET) ::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET) Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET) == Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist == Hi everyone, The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]! Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you! '''As a Program Specialist, you will:''' * Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs, * Strengthen regional cooperation and cross-border projects, * Help guide campaigns and initiatives across the CEE region, * Work closely with the CEE Hub team and community members. This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones. '''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025''' ➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️ If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them! <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29192870 --> ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]== [[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]] [[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]] Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 17. november 2025 (CET) :Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 21:45, 7. december 2025 (CET) ::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET)<br><br> Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:04, 1. januar 2026 (CET) :: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET) == Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia == '''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences]. Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]]. If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region. English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example). [[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670161 --> : A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET) ::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:29, 18. november 2025 (CET) ::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET) ::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:47, 22. november 2025 (CET) == Prenovljeni COBISS == Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti "[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]" za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET) :Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 23. november 2025 (CET) ::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. ::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET) ::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET) :::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari: :::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN :::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo. :::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kk</tt>{{nbsp}}>, drugi kaotični kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kkk</tt>{{nbsp}}>, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa<{{nbsp}}<code>kKkk</code>{{nbsp}}>, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge<{{nbsp}}<tt>kKkkK</tt>{{nbsp}}> {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET) == Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon == Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za "Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon") v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET) : Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 6. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:43, 6. december 2025 (CET) ::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET) Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. "[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]" kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 8. december 2025 (CET) ::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:40, 14. december 2025 (CET) Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:45, 26. december 2025 (CET) :Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:11, 14. januar 2026 (CET) == Priznanje == Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:54, 13. december 2025 (CET) : Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET) : Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET) : Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET) : Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET) : Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET) :Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:02, 15. december 2025 (CET) ::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40592-10|&#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET) :: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET) == Nametani seznami == Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:01, 17. december 2025 (CET) : Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET) :: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET) ::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET) == Narečna imena == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&diff=6565369&oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET) :Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej "napako" v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:41, 26. december 2025 (CET) ::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo. ::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. ::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET) : Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET) ::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET) :::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET) :Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET) ::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET) ::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET) :Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST) == Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... == Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot "Rusija". Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska "Rusija"]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]<nowiki/>o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF <nowiki>[a]</nowiki>]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili "Vindišarji" v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]]. Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski "Rusiji"; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF <nowiki>[c]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF <nowiki>[d]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF <nowiki>[e]</nowiki>] ----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala "ruščina", kar pa ni [[ruščina]]. V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje "Rusi" za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev. Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko? ----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET) :V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži. :PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET) ::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo "zgodovinskih krivic" ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:33, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu. :::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET) ::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati "če" v "ako", ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:22, 30. december 2025 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v "ako" tudi ni na "mestu" - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET) ::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o "Slovenih", imamo potem tvorbe kot "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov". Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. :::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET) ::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen. ::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET) :Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET) Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET) :V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET) ==Prosta dela s 1. januarjem 2026== [[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]] Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]]. Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 11:52, 1. januar 2026 (CET) :Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET) :: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : <nowiki>[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc</nowiki> nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET) == TOP20 pageview pages in year 2025 == TOP20 pageview pages from public logs: <pre> 962163 Glavna_stran 819902 Posebno:Iskanje 750277 - 130443 Posebno:ZadnjeSpremembe 116331 Zodiak 111353 Kategorija:Slovenski_priimki 106264 Slovenija 93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija) 90914 Skrito_v_raju 86247 Ljubljana 63327 France_Prešeren 57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod 50592 Luka_Dončić 45181 Maribor 44855 Papež_Frančišek 44747 Seznam_papežev 43745 Odprava_zelenega_zmaja 42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena 40533 Kategorija:Moška_osebna_imena 40071 Zdravljica </pre> --[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET) Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews] == Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij == Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:08, 4. januar 2026 (CET) == 2025 v številkah == Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu. Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili: * po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k; * po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152. Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]]. Takole smo se uvrščali mednarodno: {| class="wikitable sortable" |+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah |- ! !colspan="2"|Število člankov !colspan="2"|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]] !colspan="2"|Število govorcev<br/>na članek !colspan="2"|Pokritost vzorca<br/>temeljnih člankov !colspan="2"|Pokritost razširjenega<br/>vzorca temeljnih<br/>člankov |- !Datum !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]] |- |4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}} |- |1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71. || 11,1 || 57. || 57,24 || 25. || 50,05 || 40. |} Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:50, 4. januar 2026 (CET) : Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum: {| class="wikitable sortable" |+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}} |- !Datum !<math> \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, </math> |- | 2026-01-04 | align = right | {{nbsp}}0,0 |- | 2025-01-01 | align = right | {{upad}} &minus;0,6 |} --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET) == Prošnja za pomoč pri biografskem članku == Pozdravljeni, sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata. O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih. Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka. Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati. Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET) :Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:29, 5. januar 2026 (CET) ::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET) :::Pozdravljeni, :::najlepša hvala za pripravljenost. :::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija). :::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov. :::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET) ::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET) == Srečanje ob 25-letnici Wikipedije == Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata. Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:41, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:14, 6. januar 2026 (CET) ::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. januar 2026 (CET) :Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET) [[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]] :: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. :: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET) :::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET) :::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET) :Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET) :Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET) :Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET) == Najwikibeseda == Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje. :{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]] <nowiki>*</nowiki> To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET) : Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25 logotip == [[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]] [[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]] 15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo. Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:54, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:56, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 22:02, 9. januar 2026 (CET) :{{Za}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:02, 10. januar 2026 (CET) :: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET) :::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko "25" pri Vectorju 22 so navodila naslednja: "''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''." in "''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''." Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:53, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])</small></sup> 16:44, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:18, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET) :{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET) ::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:42, 10. januar 2026 (CET) :Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole: :{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=<center><small>Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!</small> </center>}} :GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:07, 14. januar 2026 (CET) ::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 23:27, 14. januar 2026 (CET) :::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET) ::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:08, 15. januar 2026 (CET) :::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:36, 15. januar 2026 (CET) ::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:23, 15. januar 2026 (CET) :::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:04, 15. januar 2026 (CET) == Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 == Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi! {| class="wikitable" !Mesto !Uporabnik !Št. prispevanih besed |- |{{gold1}} |@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] |12.411 |- |{{silver2}} |@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] |3.912 |- |{{bronze3}} |@[[Uporabnik:A09|A09]] |3.172 |- |4. |@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] |3.056 |- |5. |@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |2.043 |- |6. |@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] |1.146 |- |7. |@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] |1.120 |- |8. |@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] |1.024 |- |9. |@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] |589 |- |10. |@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] |432 |- |11. |@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] |397 |- |12. |@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] |197 |- |13. |@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]] |139 |- |} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:09, 13. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro == <div lang="en" dir="ltr"> <div lang="it" dir="ltr"> [[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]] {{int:please-translate}} {{int:Hello}}, scusate se scrivo in italiano! Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella loro lingua regionale. Il messaggio audio comparirà "a sorpresa" sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale. '''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]): #la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase "Benvenuti su Wikipedia" o "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella tua lingua regionale; #il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato; #condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF; #'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei "Benvenuti su Wikipedia": '''mercoledi 21 gennaio 2026'''. Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]]) </div> </div> 16:44, 14. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&oldid=29928398 --> :[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]] Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET) :Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:15, 14. januar 2026 (CET) ::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET) ::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:30, 15. januar 2026 (CET) ::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET) == Težave s prevajalnikom == Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo "peš", kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:25, 17. januar 2026 (CET) == Feminism and Folklore 2026 starts soon == <div style="border:8px maroon ridge;padding:6px;"> [[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]] ::<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> ;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 Dear Wiki Community, We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia. The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects. ;About the Campaign '''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices. ;What Can Participants Write About? Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to: * Folk festivals, rituals, and celebrations * Folk dances, music, and traditional performances * Women and queer figures in folklore * Women in mythology and oral traditions * Women warriors, witches, and witch-hunting narratives * Fairy tales, folk stories, and legends * Folk games, sports, and cultural practices Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools. ;How to Sign Up as an Organizer Organizers are requested to complete the following steps to register their community: # Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] # Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool # Prepare a local article list and clearly mention: #* Campaign timeline #* Local and international prizes # Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]] # Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]''' ;Campaign Tools The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants: * '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats. * '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore. Both tools are now available for use in the campaign. '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]''' ;Learn More & Get Support For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''. If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via: * '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]''' * Email us using details on the contact page. ;Join Us We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia. Thank you and best wishes, '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]''' ---- ''Stay connected:'' [[File:B&W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&nbsp; [[File:B&W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]] </div></div> == Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hello everyone, We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe. ;About Wiki Loves Folklore '''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight: * Folk traditions and rituals * Cultural festivals and celebrations * Traditional attire and crafts * Performing arts, music, and dance * Everyday practices rooted in folk heritage Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world. [[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] ; Host a Local Edition As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to: * Increase visibility of your region’s folk culture * Engage new contributors in your community * Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content '''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:''' If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know. If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region. ;Get in Touch If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via: * The project Talk pages * Email: '''support@wikilovesfolklore.org''' We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail. Warm regards, '''The Wiki Loves Folklore International Team''' </div> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&oldid=29228188 --> == Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 == Pozdravljeni, v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027. Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]). Načrtovane dejavnosti vključujejo: * uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije, * tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd), * manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons, * osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali). Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh). Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti. Hvala za vaš čas in podporo! Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]) v imenu organizacijske ekipe projekta — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:35, 23. januar 2026 (CET) :Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:43, 27. januar 2026 (CET) :Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:22, 23. januar 2026 (CET) ::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:30, 24. januar 2026 (CET) :Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:32, 23. januar 2026 (CET) :Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET) :Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET) Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET) : In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET) == Kategorija:Slovenska diaspora == Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:34, 25. januar 2026 (CET) : Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET) Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:51, 28. januar 2026 (CET) == Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji == Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo! Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. Dogodek: tukaj —> preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET) == Irska in Oman == Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo? Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET) * Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET) == Wikimedia CEE Hub Mikrogrant == Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za "Rapid Grant". Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET) == Predloga za oskarje == Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET) :[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&diff=6623284&oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:15, 30. januar 2026 (CET) ::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET) == Wikipedija smernice glede slik zgradb == Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET) : Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:01, 7. februar 2026 (CET) :Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]]. :Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:26, 7. februar 2026 (CET) :: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET) == Admin(i) v Wikislovarju == Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET) == Uvoz slik iz Google Foto == {{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:27, 2. marec 2026 (CET) :Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino "zapečeni" napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:34, 2. marec 2026 (CET) == Pomlad prihaja == Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca! Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:19, 2. marec 2026 (CET) == Premik članka v glavni prostor == Pozdravljeni. Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani: SloseowebmasterAleksandar_Repić Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor. Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET) :{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:41, 4. marec 2026 (CET) ::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET) Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET) :PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:09, 8. marec 2026 (CET) :: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET) :::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) ::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s "kontekstom"), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:04, 9. marec 2026 (CET) :::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET) ::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:34, 9. marec 2026 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) :::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET) == Navedba državljanstva v infopoljih == Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek ("prefered rank") pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET) : V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo "primarno", pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET) :{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v "skrivanju" tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 8. marec 2026 (CET) :: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET) ::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET) :: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET) == Pomlad se je začela! == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}}, {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) == New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities == Hi everyone, '''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts. You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process. We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start. * ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December). * ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF. Join our online Q&A session to learn more (same content, two options to join): * 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 1|register here]]) * 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 2|register here]]) More info & contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670168 --> ==Odvzem administratorskih pravic== Spoštovana skupnost, tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti. Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji. Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. --[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026 :😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST) ::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) == Urejaton v Računalniškem muzeju == Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:44, 4. april 2026 (CEST) : Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST) :Tudi jaz pridem pozdravit. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:12, 11. april 2026 (CEST) == Urejaton Slovenija–Italija 2026 == [[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]] Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje. Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni! Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade. Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:21, 5. april 2026 (CEST) : A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST) ::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 17:15, 12. april 2026 (CEST) <hr> Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D. Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj "eksotičnega" :). Do prihodnjič! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:44, 10. maj 2026 (CEST) :Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:42, 10. maj 2026 (CEST) == Dušan Kreheľ (bot) [new task] == Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST) : Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST) == Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 == ''Please help us and your community by translating this announcement into your language!'' Dear all, The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway. There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community. '''Eligibility criteria:''' * Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]: ** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025 ** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026 ** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026 * Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]] You can check your eligibility using the following tool: https://cee-sc-election.toolforge.org/ '''How to proceed:''' Candidates may nominate themselves or be nominated by others. If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026. The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]: Please also inform your communities about the election and encourage participation. Best regards, &nbsp; Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 --[[Meta:User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> Jaz ([[Meta:User:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[User:Pinky sl|Pinky sl]] ([[MUporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST) : Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje "Pinky sl" na volitvah v CEE Hub Steering Committee: # Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:24, 30. april 2026 (CEST) # Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]] 30. april 2026 # {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:49, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:03, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:54, 30. april 2026 (CEST) # {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:38, 1. maj 2026 (CEST) # {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:33, 4. maj 2026 (CEST) === Zaključek glasovanja Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026=== Na podlagi izražene podpore in soglasja sodelujočih članov Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti nominira [[User:Pinky sl|Pinky sl]] kot svojo kandidatko za volitve v Usmerjevalni odbor Wikimedia CEE Hub za mandat 2026–2028 (dvoletni mandat).<br> ''Based on the expressed support and consensus of the community members participating in this discussion, the Wikipedians of Slovenia User Group nominates [[User:Pinky sl|Pinky sl]] as its candidate for the Wikimedia CEE Hub Steering Committee election for the 2026–2028 term (2-year term).'' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:21, 16. maj 2026 (CEST) == Prevod za "volume" == Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter "volume" prevaja kot "zv." (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST) : V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST) ::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST) dhwt8qdyj3yxgmyinq29mvnet9b6yvj 6676459 6676450 2026-05-16T12:43:13Z Pinky sl 2932 /* Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca */ nov razdelek 6676459 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani == Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije. Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve. Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju. Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi). Upam, da se vidimo v čim večjem številu! Lep pozdrav, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:49, 9. oktober 2025 (CEST) == Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj == Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju. Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:   1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.   2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST) :Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST) ::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST) :Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV). [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-29941-36|&#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST) ::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:27, 24. oktober 2025 (CEST) :::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST) :Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —> sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET) ::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET) ::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:57, 29. oktober 2025 (CET) :::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET) ::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:42, 29. oktober 2025 (CET) :::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET) ::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET) :::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET) :Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET) ::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:32, 29. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET) :::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET) :::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET) :Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET) ::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:54, 4. november 2025 (CET) :::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET) :Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o "Detektiv meseca" (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET) ::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 9. november 2025 (CET) :::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET) :'''''<u>Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):</u>''''' :'''A. Tekmovanje "ČLOVEK" proti UMETNI INTELIGENCI"''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov). :'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET) :Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET) :Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET) :Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET) :Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET) :'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: "Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve"''' :''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam'' :Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). :1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -> cooling) :2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic). :3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike. :4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic. :5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve. :Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve). :''Cilji projekta:'' :a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom. :b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti. :c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri). :''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):'' :Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije. :Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu. :Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji :Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET) :'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)''' :WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET) :Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo. :'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''"Pravo in zakonodaja"''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece). :'''Cilji akcije:''' :- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine; :- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov; :- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET) :'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji''' :Praktični mini-tečaj z naslovom "Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente" Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: :- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov, :- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov, :- zanesljivejše delo z informacijami ipd. :- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta :Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj). :[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET) :Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027 :Uvod :Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti. :Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več. :Namen konference :- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine. :- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije. :- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti). :- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev. :Predlagani naslov :Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe :Datum in lokacija :- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek. :- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL). :Organizatorji in partnerji :- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami) :- Partnerji: :  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd. :Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET) :'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' :V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET) ::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:07, 24. januar 2026 (CET) ::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:33, 24. januar 2026 (CET) :Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET) ::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:58, 25. januar 2026 (CET) :::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET) ::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 25. januar 2026 (CET) :::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET) ::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET) ::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:17, 25. januar 2026 (CET) :::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET) ::::::Nisem mislil "na suho", ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET) :Konstruktivni predlog 1 :pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine. :Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev. :Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah: :1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji . :Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET) :: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET) :::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:57, 26. januar 2026 (CET) ::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. "Pridobivanje uporabnikov". Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET) :::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:32, 26. januar 2026 (CET) ::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET) :::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:54, 27. januar 2026 (CET) ::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo "Pridobivanje novih uporabnikov". Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči "Jaz imam prav". Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET) :::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-56172-3|&#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET) ::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET) ::Konstruktivni predlog 2 ::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna "linkchecker" orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET) :'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). :'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov. :V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT). :Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS). :Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn. :Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS). :Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT). :V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT). :**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS). :V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT). :**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS). :V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi. :Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET) ::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:20, 2. februar 2026 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET) ::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:'' ::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: ::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. ::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado. ::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik. ::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev. ::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji. ::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije. ::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem. ::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo. ::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments. ::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte. ::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET) Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj: * Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]). * Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]). * Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo. * Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET) :Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:07, 31. oktober 2025 (CET) ::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET) ::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET) ::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET) :::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-14715-0|&#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET) Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen: * Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji. * Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza. * Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige. * Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir. * Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. * Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET) : In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET) ::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET) Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET) == Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist == Hi everyone, The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]! Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you! '''As a Program Specialist, you will:''' * Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs, * Strengthen regional cooperation and cross-border projects, * Help guide campaigns and initiatives across the CEE region, * Work closely with the CEE Hub team and community members. This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones. '''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025''' ➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️ If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them! <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29192870 --> ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]== [[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]] [[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]] Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 17. november 2025 (CET) :Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 21:45, 7. december 2025 (CET) ::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET)<br><br> Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:04, 1. januar 2026 (CET) :: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET) == Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia == '''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences]. Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]]. If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region. English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example). [[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670161 --> : A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET) ::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:29, 18. november 2025 (CET) ::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET) ::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:47, 22. november 2025 (CET) == Prenovljeni COBISS == Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti "[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]" za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET) :Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 23. november 2025 (CET) ::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. ::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET) ::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET) :::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari: :::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN :::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo. :::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kk</tt>{{nbsp}}>, drugi kaotični kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kkk</tt>{{nbsp}}>, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa<{{nbsp}}<code>kKkk</code>{{nbsp}}>, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge<{{nbsp}}<tt>kKkkK</tt>{{nbsp}}> {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET) == Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon == Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za "Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon") v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET) : Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 6. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:43, 6. december 2025 (CET) ::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET) Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. "[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]" kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 8. december 2025 (CET) ::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:40, 14. december 2025 (CET) Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:45, 26. december 2025 (CET) :Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:11, 14. januar 2026 (CET) == Priznanje == Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:54, 13. december 2025 (CET) : Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET) : Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET) : Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET) : Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET) : Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET) :Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:02, 15. december 2025 (CET) ::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40592-10|&#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET) :: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET) == Nametani seznami == Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:01, 17. december 2025 (CET) : Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET) :: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET) ::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET) == Narečna imena == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&diff=6565369&oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET) :Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej "napako" v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:41, 26. december 2025 (CET) ::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo. ::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. ::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET) : Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET) ::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET) :::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET) :Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET) ::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET) ::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET) :Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST) == Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... == Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot "Rusija". Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska "Rusija"]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]<nowiki/>o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF <nowiki>[a]</nowiki>]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili "Vindišarji" v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]]. Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski "Rusiji"; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF <nowiki>[c]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF <nowiki>[d]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF <nowiki>[e]</nowiki>] ----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala "ruščina", kar pa ni [[ruščina]]. V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje "Rusi" za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev. Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko? ----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET) :V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži. :PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET) ::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo "zgodovinskih krivic" ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:33, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu. :::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET) ::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati "če" v "ako", ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:22, 30. december 2025 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v "ako" tudi ni na "mestu" - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET) ::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o "Slovenih", imamo potem tvorbe kot "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov". Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. :::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET) ::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen. ::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET) :Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET) Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET) :V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET) ==Prosta dela s 1. januarjem 2026== [[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]] Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]]. Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 11:52, 1. januar 2026 (CET) :Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET) :: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : <nowiki>[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc</nowiki> nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET) == TOP20 pageview pages in year 2025 == TOP20 pageview pages from public logs: <pre> 962163 Glavna_stran 819902 Posebno:Iskanje 750277 - 130443 Posebno:ZadnjeSpremembe 116331 Zodiak 111353 Kategorija:Slovenski_priimki 106264 Slovenija 93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija) 90914 Skrito_v_raju 86247 Ljubljana 63327 France_Prešeren 57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod 50592 Luka_Dončić 45181 Maribor 44855 Papež_Frančišek 44747 Seznam_papežev 43745 Odprava_zelenega_zmaja 42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena 40533 Kategorija:Moška_osebna_imena 40071 Zdravljica </pre> --[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET) Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews] == Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij == Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:08, 4. januar 2026 (CET) == 2025 v številkah == Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu. Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili: * po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k; * po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152. Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]]. Takole smo se uvrščali mednarodno: {| class="wikitable sortable" |+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah |- ! !colspan="2"|Število člankov !colspan="2"|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]] !colspan="2"|Število govorcev<br/>na članek !colspan="2"|Pokritost vzorca<br/>temeljnih člankov !colspan="2"|Pokritost razširjenega<br/>vzorca temeljnih<br/>člankov |- !Datum !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]] |- |4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}} |- |1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71. || 11,1 || 57. || 57,24 || 25. || 50,05 || 40. |} Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:50, 4. januar 2026 (CET) : Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum: {| class="wikitable sortable" |+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}} |- !Datum !<math> \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, </math> |- | 2026-01-04 | align = right | {{nbsp}}0,0 |- | 2025-01-01 | align = right | {{upad}} &minus;0,6 |} --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET) == Prošnja za pomoč pri biografskem članku == Pozdravljeni, sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata. O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih. Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka. Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati. Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET) :Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:29, 5. januar 2026 (CET) ::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET) :::Pozdravljeni, :::najlepša hvala za pripravljenost. :::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija). :::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov. :::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET) ::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET) == Srečanje ob 25-letnici Wikipedije == Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata. Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:41, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:14, 6. januar 2026 (CET) ::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. januar 2026 (CET) :Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET) [[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]] :: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. :: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET) :::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET) :::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET) :Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET) :Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET) :Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET) == Najwikibeseda == Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje. :{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]] <nowiki>*</nowiki> To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET) : Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25 logotip == [[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]] [[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]] 15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo. Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:54, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:56, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 22:02, 9. januar 2026 (CET) :{{Za}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:02, 10. januar 2026 (CET) :: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET) :::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko "25" pri Vectorju 22 so navodila naslednja: "''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''." in "''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''." Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:53, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])</small></sup> 16:44, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:18, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET) :{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET) ::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:42, 10. januar 2026 (CET) :Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole: :{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=<center><small>Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!</small> </center>}} :GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:07, 14. januar 2026 (CET) ::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 23:27, 14. januar 2026 (CET) :::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET) ::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:08, 15. januar 2026 (CET) :::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:36, 15. januar 2026 (CET) ::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:23, 15. januar 2026 (CET) :::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:04, 15. januar 2026 (CET) == Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 == Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi! {| class="wikitable" !Mesto !Uporabnik !Št. prispevanih besed |- |{{gold1}} |@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] |12.411 |- |{{silver2}} |@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] |3.912 |- |{{bronze3}} |@[[Uporabnik:A09|A09]] |3.172 |- |4. |@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] |3.056 |- |5. |@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |2.043 |- |6. |@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] |1.146 |- |7. |@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] |1.120 |- |8. |@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] |1.024 |- |9. |@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] |589 |- |10. |@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] |432 |- |11. |@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] |397 |- |12. |@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] |197 |- |13. |@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]] |139 |- |} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:09, 13. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro == <div lang="en" dir="ltr"> <div lang="it" dir="ltr"> [[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]] {{int:please-translate}} {{int:Hello}}, scusate se scrivo in italiano! Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella loro lingua regionale. Il messaggio audio comparirà "a sorpresa" sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale. '''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]): #la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase "Benvenuti su Wikipedia" o "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella tua lingua regionale; #il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato; #condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF; #'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei "Benvenuti su Wikipedia": '''mercoledi 21 gennaio 2026'''. Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]]) </div> </div> 16:44, 14. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&oldid=29928398 --> :[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]] Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET) :Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:15, 14. januar 2026 (CET) ::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET) ::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:30, 15. januar 2026 (CET) ::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET) == Težave s prevajalnikom == Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo "peš", kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:25, 17. januar 2026 (CET) == Feminism and Folklore 2026 starts soon == <div style="border:8px maroon ridge;padding:6px;"> [[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]] ::<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> ;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 Dear Wiki Community, We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia. The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects. ;About the Campaign '''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices. ;What Can Participants Write About? Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to: * Folk festivals, rituals, and celebrations * Folk dances, music, and traditional performances * Women and queer figures in folklore * Women in mythology and oral traditions * Women warriors, witches, and witch-hunting narratives * Fairy tales, folk stories, and legends * Folk games, sports, and cultural practices Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools. ;How to Sign Up as an Organizer Organizers are requested to complete the following steps to register their community: # Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] # Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool # Prepare a local article list and clearly mention: #* Campaign timeline #* Local and international prizes # Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]] # Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]''' ;Campaign Tools The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants: * '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats. * '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore. Both tools are now available for use in the campaign. '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]''' ;Learn More & Get Support For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''. If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via: * '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]''' * Email us using details on the contact page. ;Join Us We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia. Thank you and best wishes, '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]''' ---- ''Stay connected:'' [[File:B&W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&nbsp; [[File:B&W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]] </div></div> == Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hello everyone, We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe. ;About Wiki Loves Folklore '''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight: * Folk traditions and rituals * Cultural festivals and celebrations * Traditional attire and crafts * Performing arts, music, and dance * Everyday practices rooted in folk heritage Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world. [[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] ; Host a Local Edition As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to: * Increase visibility of your region’s folk culture * Engage new contributors in your community * Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content '''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:''' If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know. If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region. ;Get in Touch If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via: * The project Talk pages * Email: '''support@wikilovesfolklore.org''' We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail. Warm regards, '''The Wiki Loves Folklore International Team''' </div> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&oldid=29228188 --> == Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 == Pozdravljeni, v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027. Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]). Načrtovane dejavnosti vključujejo: * uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije, * tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd), * manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons, * osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali). Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh). Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti. Hvala za vaš čas in podporo! Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]) v imenu organizacijske ekipe projekta — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:35, 23. januar 2026 (CET) :Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:43, 27. januar 2026 (CET) :Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:22, 23. januar 2026 (CET) ::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:30, 24. januar 2026 (CET) :Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:32, 23. januar 2026 (CET) :Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET) :Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET) Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET) : In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET) == Kategorija:Slovenska diaspora == Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:34, 25. januar 2026 (CET) : Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET) Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:51, 28. januar 2026 (CET) == Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji == Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo! Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. Dogodek: tukaj —> preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET) == Irska in Oman == Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo? Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET) * Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET) == Wikimedia CEE Hub Mikrogrant == Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za "Rapid Grant". Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET) == Predloga za oskarje == Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET) :[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&diff=6623284&oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:15, 30. januar 2026 (CET) ::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET) == Wikipedija smernice glede slik zgradb == Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET) : Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:01, 7. februar 2026 (CET) :Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]]. :Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:26, 7. februar 2026 (CET) :: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET) == Admin(i) v Wikislovarju == Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET) == Uvoz slik iz Google Foto == {{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:27, 2. marec 2026 (CET) :Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino "zapečeni" napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:34, 2. marec 2026 (CET) == Pomlad prihaja == Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca! Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:19, 2. marec 2026 (CET) == Premik članka v glavni prostor == Pozdravljeni. Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani: SloseowebmasterAleksandar_Repić Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor. Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET) :{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:41, 4. marec 2026 (CET) ::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET) Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET) :PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:09, 8. marec 2026 (CET) :: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET) :::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) ::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s "kontekstom"), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:04, 9. marec 2026 (CET) :::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET) ::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:34, 9. marec 2026 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) :::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET) == Navedba državljanstva v infopoljih == Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek ("prefered rank") pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET) : V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo "primarno", pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET) :{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v "skrivanju" tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 8. marec 2026 (CET) :: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET) ::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET) :: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET) == Pomlad se je začela! == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}}, {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) == New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities == Hi everyone, '''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts. You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process. We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start. * ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December). * ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF. Join our online Q&A session to learn more (same content, two options to join): * 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 1|register here]]) * 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 2|register here]]) More info & contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670168 --> ==Odvzem administratorskih pravic== Spoštovana skupnost, tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti. Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji. Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. --[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026 :😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST) ::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) == Urejaton v Računalniškem muzeju == Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:44, 4. april 2026 (CEST) : Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST) :Tudi jaz pridem pozdravit. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:12, 11. april 2026 (CEST) == Urejaton Slovenija–Italija 2026 == [[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]] Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje. Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni! Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade. Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:21, 5. april 2026 (CEST) : A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST) ::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 17:15, 12. april 2026 (CEST) <hr> Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D. Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj "eksotičnega" :). Do prihodnjič! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:44, 10. maj 2026 (CEST) :Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:42, 10. maj 2026 (CEST) == Dušan Kreheľ (bot) [new task] == Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST) : Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST) == Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 == ''Please help us and your community by translating this announcement into your language!'' Dear all, The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway. There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community. '''Eligibility criteria:''' * Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]: ** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025 ** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026 ** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026 * Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]] You can check your eligibility using the following tool: https://cee-sc-election.toolforge.org/ '''How to proceed:''' Candidates may nominate themselves or be nominated by others. If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026. The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]: Please also inform your communities about the election and encourage participation. Best regards, &nbsp; Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 --[[Meta:User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> Jaz ([[Meta:User:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[User:Pinky sl|Pinky sl]] ([[MUporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST) : Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje "Pinky sl" na volitvah v CEE Hub Steering Committee: # Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:24, 30. april 2026 (CEST) # Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]] 30. april 2026 # {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:49, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:03, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:54, 30. april 2026 (CEST) # {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:38, 1. maj 2026 (CEST) # {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:33, 4. maj 2026 (CEST) === Zaključek glasovanja Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026=== Na podlagi izražene podpore in soglasja sodelujočih članov Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti nominira [[User:Pinky sl|Pinky sl]] kot svojo kandidatko za volitve v Usmerjevalni odbor Wikimedia CEE Hub za mandat 2026–2028 (dvoletni mandat).<br> ''Based on the expressed support and consensus of the community members participating in this discussion, the Wikipedians of Slovenia User Group nominates [[User:Pinky sl|Pinky sl]] as its candidate for the Wikimedia CEE Hub Steering Committee election for the 2026–2028 term (2-year term).'' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:21, 16. maj 2026 (CEST) == Prevod za "volume" == Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter "volume" prevaja kot "zv." (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST) : V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST) ::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST) == Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca == Romunski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]], ki bo med 18. in 20. septembrom v Romuniji. Čas za prijavo naših dveh kandidatov je do 31. maja. Glede na predhodne pogovore naj bi bila letošnja kandidata [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] in [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], en starejši in en malo manj starejši član naše Wiki skupnosti. Če je še kdo drug kandidat se lahko dopiše (bomo potem prešteli glasove), priporočilo je, da ste aktiven član skupnosti z izkušnjami v gibanju Wikimedia. Mogoče bi oba kandidata tukaj podala en kratek stavek o sebi. Glasovanje: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # * [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # tqrq42hdan8jtjj8n7q9nj9c8lprei1 6676492 6676459 2026-05-16T13:42:24Z A09 188929 /* Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca */ itak 6676492 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani == Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije. Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve. Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju. Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi). Upam, da se vidimo v čim večjem številu! Lep pozdrav, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:49, 9. oktober 2025 (CEST) == Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj == Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju. Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:   1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.   2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST) :Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST) ::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST) :Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV). [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-29941-36|&#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST) ::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:27, 24. oktober 2025 (CEST) :::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST) :Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —> sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET) ::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET) ::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:57, 29. oktober 2025 (CET) :::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET) ::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:42, 29. oktober 2025 (CET) :::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET) ::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET) :::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET) :Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET) ::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:32, 29. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET) :::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET) :::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET) :Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET) ::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:54, 4. november 2025 (CET) :::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET) :Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o "Detektiv meseca" (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET) ::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 9. november 2025 (CET) :::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET) :'''''<u>Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):</u>''''' :'''A. Tekmovanje "ČLOVEK" proti UMETNI INTELIGENCI"''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov). :'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET) :Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET) :Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET) :Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET) :Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET) :'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: "Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve"''' :''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam'' :Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). :1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -> cooling) :2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic). :3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike. :4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic. :5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve. :Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve). :''Cilji projekta:'' :a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom. :b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti. :c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri). :''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):'' :Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije. :Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu. :Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji :Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET) :'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)''' :WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET) :Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo. :'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''"Pravo in zakonodaja"''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece). :'''Cilji akcije:''' :- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine; :- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov; :- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET) :'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji''' :Praktični mini-tečaj z naslovom "Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente" Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: :- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov, :- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov, :- zanesljivejše delo z informacijami ipd. :- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta :Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj). :[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET) :Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027 :Uvod :Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti. :Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več. :Namen konference :- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine. :- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije. :- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti). :- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev. :Predlagani naslov :Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe :Datum in lokacija :- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek. :- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL). :Organizatorji in partnerji :- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami) :- Partnerji: :  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd. :Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET) :'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' :V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET) ::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:07, 24. januar 2026 (CET) ::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:33, 24. januar 2026 (CET) :Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET) ::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:58, 25. januar 2026 (CET) :::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET) ::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 25. januar 2026 (CET) :::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET) ::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET) ::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:17, 25. januar 2026 (CET) :::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET) ::::::Nisem mislil "na suho", ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET) :Konstruktivni predlog 1 :pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine. :Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev. :Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah: :1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji . :Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET) :: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET) :::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:57, 26. januar 2026 (CET) ::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. "Pridobivanje uporabnikov". Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET) :::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:32, 26. januar 2026 (CET) ::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET) :::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:54, 27. januar 2026 (CET) ::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo "Pridobivanje novih uporabnikov". Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči "Jaz imam prav". Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET) :::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-56172-3|&#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET) ::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET) ::Konstruktivni predlog 2 ::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna "linkchecker" orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET) :'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). :'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov. :V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT). :Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS). :Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn. :Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS). :Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT). :V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT). :**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS). :V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT). :**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS). :V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi. :Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET) ::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:20, 2. februar 2026 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET) ::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:'' ::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: ::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. ::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado. ::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik. ::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev. ::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji. ::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije. ::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem. ::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo. ::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments. ::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte. ::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET) Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj: * Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]). * Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]). * Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo. * Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET) :Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:07, 31. oktober 2025 (CET) ::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET) ::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET) ::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET) :::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-14715-0|&#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET) Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen: * Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji. * Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza. * Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige. * Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir. * Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. * Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET) : In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET) ::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET) Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET) == Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist == Hi everyone, The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]! Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you! '''As a Program Specialist, you will:''' * Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs, * Strengthen regional cooperation and cross-border projects, * Help guide campaigns and initiatives across the CEE region, * Work closely with the CEE Hub team and community members. This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones. '''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025''' ➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️ If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them! <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29192870 --> ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]== [[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]] [[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]] Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 17. november 2025 (CET) :Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 21:45, 7. december 2025 (CET) ::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET)<br><br> Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:04, 1. januar 2026 (CET) :: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET) == Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia == '''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences]. Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]]. If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region. English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example). [[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670161 --> : A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET) ::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:29, 18. november 2025 (CET) ::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET) ::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:47, 22. november 2025 (CET) == Prenovljeni COBISS == Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti "[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]" za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET) :Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 23. november 2025 (CET) ::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. ::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET) ::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET) :::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari: :::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN :::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo. :::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kk</tt>{{nbsp}}>, drugi kaotični kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kkk</tt>{{nbsp}}>, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa<{{nbsp}}<code>kKkk</code>{{nbsp}}>, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge<{{nbsp}}<tt>kKkkK</tt>{{nbsp}}> {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET) == Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon == Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za "Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon") v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET) : Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 6. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:43, 6. december 2025 (CET) ::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET) Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. "[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]" kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 8. december 2025 (CET) ::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:40, 14. december 2025 (CET) Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:45, 26. december 2025 (CET) :Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:11, 14. januar 2026 (CET) == Priznanje == Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:54, 13. december 2025 (CET) : Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET) : Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET) : Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET) : Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET) : Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET) :Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:02, 15. december 2025 (CET) ::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40592-10|&#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET) :: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET) == Nametani seznami == Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:01, 17. december 2025 (CET) : Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET) :: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET) ::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET) == Narečna imena == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&diff=6565369&oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET) :Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej "napako" v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:41, 26. december 2025 (CET) ::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo. ::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. ::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET) : Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET) ::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET) :::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET) :Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET) ::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET) ::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET) :Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST) == Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... == Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot "Rusija". Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska "Rusija"]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]<nowiki/>o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF <nowiki>[a]</nowiki>]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili "Vindišarji" v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]]. Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski "Rusiji"; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF <nowiki>[c]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF <nowiki>[d]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF <nowiki>[e]</nowiki>] ----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala "ruščina", kar pa ni [[ruščina]]. V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje "Rusi" za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev. Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko? ----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET) :V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži. :PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET) ::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo "zgodovinskih krivic" ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:33, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu. :::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET) ::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati "če" v "ako", ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:22, 30. december 2025 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v "ako" tudi ni na "mestu" - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET) ::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o "Slovenih", imamo potem tvorbe kot "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov". Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. :::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET) ::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen. ::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET) :Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET) Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET) :V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET) ==Prosta dela s 1. januarjem 2026== [[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]] Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]]. Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 11:52, 1. januar 2026 (CET) :Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET) :: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : <nowiki>[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc</nowiki> nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET) == TOP20 pageview pages in year 2025 == TOP20 pageview pages from public logs: <pre> 962163 Glavna_stran 819902 Posebno:Iskanje 750277 - 130443 Posebno:ZadnjeSpremembe 116331 Zodiak 111353 Kategorija:Slovenski_priimki 106264 Slovenija 93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija) 90914 Skrito_v_raju 86247 Ljubljana 63327 France_Prešeren 57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod 50592 Luka_Dončić 45181 Maribor 44855 Papež_Frančišek 44747 Seznam_papežev 43745 Odprava_zelenega_zmaja 42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena 40533 Kategorija:Moška_osebna_imena 40071 Zdravljica </pre> --[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET) Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews] == Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij == Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:08, 4. januar 2026 (CET) == 2025 v številkah == Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu. Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili: * po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k; * po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152. Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]]. Takole smo se uvrščali mednarodno: {| class="wikitable sortable" |+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah |- ! !colspan="2"|Število člankov !colspan="2"|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]] !colspan="2"|Število govorcev<br/>na članek !colspan="2"|Pokritost vzorca<br/>temeljnih člankov !colspan="2"|Pokritost razširjenega<br/>vzorca temeljnih<br/>člankov |- !Datum !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]] |- |4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}} |- |1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71. || 11,1 || 57. || 57,24 || 25. || 50,05 || 40. |} Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:50, 4. januar 2026 (CET) : Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum: {| class="wikitable sortable" |+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}} |- !Datum !<math> \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, </math> |- | 2026-01-04 | align = right | {{nbsp}}0,0 |- | 2025-01-01 | align = right | {{upad}} &minus;0,6 |} --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET) == Prošnja za pomoč pri biografskem članku == Pozdravljeni, sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata. O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih. Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka. Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati. Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET) :Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:29, 5. januar 2026 (CET) ::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET) :::Pozdravljeni, :::najlepša hvala za pripravljenost. :::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija). :::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov. :::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET) ::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET) == Srečanje ob 25-letnici Wikipedije == Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata. Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:41, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:14, 6. januar 2026 (CET) ::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. januar 2026 (CET) :Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET) [[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]] :: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. :: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET) :::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET) :::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET) :Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET) :Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET) :Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET) == Najwikibeseda == Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje. :{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]] <nowiki>*</nowiki> To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET) : Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25 logotip == [[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]] [[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]] 15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo. Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:54, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:56, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 22:02, 9. januar 2026 (CET) :{{Za}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:02, 10. januar 2026 (CET) :: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET) :::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko "25" pri Vectorju 22 so navodila naslednja: "''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''." in "''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''." Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:53, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])</small></sup> 16:44, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:18, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET) :{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET) ::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:42, 10. januar 2026 (CET) :Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole: :{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=<center><small>Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!</small> </center>}} :GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:07, 14. januar 2026 (CET) ::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 23:27, 14. januar 2026 (CET) :::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET) ::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:08, 15. januar 2026 (CET) :::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:36, 15. januar 2026 (CET) ::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:23, 15. januar 2026 (CET) :::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:04, 15. januar 2026 (CET) == Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 == Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi! {| class="wikitable" !Mesto !Uporabnik !Št. prispevanih besed |- |{{gold1}} |@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] |12.411 |- |{{silver2}} |@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] |3.912 |- |{{bronze3}} |@[[Uporabnik:A09|A09]] |3.172 |- |4. |@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] |3.056 |- |5. |@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |2.043 |- |6. |@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] |1.146 |- |7. |@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] |1.120 |- |8. |@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] |1.024 |- |9. |@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] |589 |- |10. |@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] |432 |- |11. |@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] |397 |- |12. |@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] |197 |- |13. |@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]] |139 |- |} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:09, 13. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro == <div lang="en" dir="ltr"> <div lang="it" dir="ltr"> [[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]] {{int:please-translate}} {{int:Hello}}, scusate se scrivo in italiano! Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella loro lingua regionale. Il messaggio audio comparirà "a sorpresa" sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale. '''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]): #la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase "Benvenuti su Wikipedia" o "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella tua lingua regionale; #il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato; #condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF; #'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei "Benvenuti su Wikipedia": '''mercoledi 21 gennaio 2026'''. Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]]) </div> </div> 16:44, 14. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&oldid=29928398 --> :[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]] Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET) :Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:15, 14. januar 2026 (CET) ::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET) ::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:30, 15. januar 2026 (CET) ::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET) == Težave s prevajalnikom == Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo "peš", kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:25, 17. januar 2026 (CET) == Feminism and Folklore 2026 starts soon == <div style="border:8px maroon ridge;padding:6px;"> [[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]] ::<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> ;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 Dear Wiki Community, We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia. The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects. ;About the Campaign '''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices. ;What Can Participants Write About? Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to: * Folk festivals, rituals, and celebrations * Folk dances, music, and traditional performances * Women and queer figures in folklore * Women in mythology and oral traditions * Women warriors, witches, and witch-hunting narratives * Fairy tales, folk stories, and legends * Folk games, sports, and cultural practices Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools. ;How to Sign Up as an Organizer Organizers are requested to complete the following steps to register their community: # Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] # Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool # Prepare a local article list and clearly mention: #* Campaign timeline #* Local and international prizes # Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]] # Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]''' ;Campaign Tools The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants: * '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats. * '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore. Both tools are now available for use in the campaign. '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]''' ;Learn More & Get Support For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''. If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via: * '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]''' * Email us using details on the contact page. ;Join Us We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia. Thank you and best wishes, '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]''' ---- ''Stay connected:'' [[File:B&W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&nbsp; [[File:B&W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]] </div></div> == Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hello everyone, We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe. ;About Wiki Loves Folklore '''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight: * Folk traditions and rituals * Cultural festivals and celebrations * Traditional attire and crafts * Performing arts, music, and dance * Everyday practices rooted in folk heritage Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world. [[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] ; Host a Local Edition As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to: * Increase visibility of your region’s folk culture * Engage new contributors in your community * Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content '''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:''' If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know. If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region. ;Get in Touch If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via: * The project Talk pages * Email: '''support@wikilovesfolklore.org''' We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail. Warm regards, '''The Wiki Loves Folklore International Team''' </div> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&oldid=29228188 --> == Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 == Pozdravljeni, v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027. Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]). Načrtovane dejavnosti vključujejo: * uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije, * tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd), * manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons, * osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali). Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh). Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti. Hvala za vaš čas in podporo! Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]) v imenu organizacijske ekipe projekta — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:35, 23. januar 2026 (CET) :Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:43, 27. januar 2026 (CET) :Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:22, 23. januar 2026 (CET) ::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:30, 24. januar 2026 (CET) :Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:32, 23. januar 2026 (CET) :Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET) :Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET) Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET) : In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET) == Kategorija:Slovenska diaspora == Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:34, 25. januar 2026 (CET) : Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET) Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:51, 28. januar 2026 (CET) == Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji == Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo! Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. Dogodek: tukaj —> preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET) == Irska in Oman == Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo? Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET) * Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET) == Wikimedia CEE Hub Mikrogrant == Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za "Rapid Grant". Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET) == Predloga za oskarje == Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET) :[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&diff=6623284&oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:15, 30. januar 2026 (CET) ::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET) == Wikipedija smernice glede slik zgradb == Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET) : Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:01, 7. februar 2026 (CET) :Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]]. :Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:26, 7. februar 2026 (CET) :: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET) == Admin(i) v Wikislovarju == Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET) == Uvoz slik iz Google Foto == {{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:27, 2. marec 2026 (CET) :Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino "zapečeni" napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:34, 2. marec 2026 (CET) == Pomlad prihaja == Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca! Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:19, 2. marec 2026 (CET) == Premik članka v glavni prostor == Pozdravljeni. Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani: SloseowebmasterAleksandar_Repić Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor. Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET) :{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:41, 4. marec 2026 (CET) ::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET) Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET) :PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:09, 8. marec 2026 (CET) :: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET) :::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) ::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s "kontekstom"), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:04, 9. marec 2026 (CET) :::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET) ::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:34, 9. marec 2026 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) :::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET) == Navedba državljanstva v infopoljih == Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek ("prefered rank") pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET) : V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo "primarno", pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET) :{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v "skrivanju" tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 8. marec 2026 (CET) :: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET) ::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET) :: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET) == Pomlad se je začela! == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}}, {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) == New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities == Hi everyone, '''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts. You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process. We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start. * ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December). * ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF. Join our online Q&A session to learn more (same content, two options to join): * 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 1|register here]]) * 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 2|register here]]) More info & contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670168 --> ==Odvzem administratorskih pravic== Spoštovana skupnost, tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti. Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji. Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. --[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026 :😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST) ::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) == Urejaton v Računalniškem muzeju == Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:44, 4. april 2026 (CEST) : Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST) :Tudi jaz pridem pozdravit. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:12, 11. april 2026 (CEST) == Urejaton Slovenija–Italija 2026 == [[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]] Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje. Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni! Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade. Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:21, 5. april 2026 (CEST) : A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST) ::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 17:15, 12. april 2026 (CEST) <hr> Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D. Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj "eksotičnega" :). Do prihodnjič! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:44, 10. maj 2026 (CEST) :Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:42, 10. maj 2026 (CEST) == Dušan Kreheľ (bot) [new task] == Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST) : Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST) == Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 == ''Please help us and your community by translating this announcement into your language!'' Dear all, The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway. There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community. '''Eligibility criteria:''' * Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]: ** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025 ** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026 ** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026 * Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]] You can check your eligibility using the following tool: https://cee-sc-election.toolforge.org/ '''How to proceed:''' Candidates may nominate themselves or be nominated by others. If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026. The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]: Please also inform your communities about the election and encourage participation. Best regards, &nbsp; Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 --[[Meta:User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> Jaz ([[Meta:User:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[User:Pinky sl|Pinky sl]] ([[MUporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST) : Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje "Pinky sl" na volitvah v CEE Hub Steering Committee: # Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:24, 30. april 2026 (CEST) # Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]] 30. april 2026 # {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:49, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:03, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:54, 30. april 2026 (CEST) # {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:38, 1. maj 2026 (CEST) # {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:33, 4. maj 2026 (CEST) === Zaključek glasovanja Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026=== Na podlagi izražene podpore in soglasja sodelujočih članov Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti nominira [[User:Pinky sl|Pinky sl]] kot svojo kandidatko za volitve v Usmerjevalni odbor Wikimedia CEE Hub za mandat 2026–2028 (dvoletni mandat).<br> ''Based on the expressed support and consensus of the community members participating in this discussion, the Wikipedians of Slovenia User Group nominates [[User:Pinky sl|Pinky sl]] as its candidate for the Wikimedia CEE Hub Steering Committee election for the 2026–2028 term (2-year term).'' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:21, 16. maj 2026 (CEST) == Prevod za "volume" == Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter "volume" prevaja kot "zv." (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST) : V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST) ::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST) == Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca == Romunski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]], ki bo med 18. in 20. septembrom v Romuniji. Čas za prijavo naših dveh kandidatov je do 31. maja. Glede na predhodne pogovore naj bi bila letošnja kandidata [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] in [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], en starejši in en malo manj starejši član naše Wiki skupnosti. Če je še kdo drug kandidat se lahko dopiše (bomo potem prešteli glasove), priporočilo je, da ste aktiven član skupnosti z izkušnjami v gibanju Wikimedia. Mogoče bi oba kandidata tukaj podala en kratek stavek o sebi. Glasovanje: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) * [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) cobhhwwbcicahkjezzsot87b7zowbza 6676519 6676492 2026-05-16T14:04:07Z MediaWiki message delivery 115826 /* Wiki Loves Eurovision 2026 */ nov razdelek 6676519 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani == Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije. Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve. Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju. Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi). Upam, da se vidimo v čim večjem številu! Lep pozdrav, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:49, 9. oktober 2025 (CEST) == Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj == Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju. Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:   1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.   2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST) :Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST) ::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST) :Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV). [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-29941-36|&#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST) ::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:27, 24. oktober 2025 (CEST) :::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST) :Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —> sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET) ::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET) ::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:57, 29. oktober 2025 (CET) :::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET) ::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:42, 29. oktober 2025 (CET) :::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET) ::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET) :::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET) :Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET) ::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:32, 29. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET) :::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET) :::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET) :Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET) ::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:54, 4. november 2025 (CET) :::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET) :Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o "Detektiv meseca" (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET) ::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 9. november 2025 (CET) :::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET) :'''''<u>Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):</u>''''' :'''A. Tekmovanje "ČLOVEK" proti UMETNI INTELIGENCI"''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov). :'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET) :Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET) :Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET) :Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET) :Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET) :'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: "Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve"''' :''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam'' :Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). :1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -> cooling) :2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic). :3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike. :4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic. :5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve. :Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve). :''Cilji projekta:'' :a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom. :b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti. :c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri). :''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):'' :Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije. :Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu. :Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji :Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET) :'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)''' :WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET) :Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo. :'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''"Pravo in zakonodaja"''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece). :'''Cilji akcije:''' :- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine; :- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov; :- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET) :'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji''' :Praktični mini-tečaj z naslovom "Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente" Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: :- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov, :- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov, :- zanesljivejše delo z informacijami ipd. :- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta :Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj). :[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET) :Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027 :Uvod :Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti. :Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več. :Namen konference :- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine. :- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije. :- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti). :- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev. :Predlagani naslov :Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe :Datum in lokacija :- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek. :- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL). :Organizatorji in partnerji :- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami) :- Partnerji: :  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd. :Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET) :'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' :V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET) ::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:07, 24. januar 2026 (CET) ::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:33, 24. januar 2026 (CET) :Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET) ::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:58, 25. januar 2026 (CET) :::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET) ::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 25. januar 2026 (CET) :::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET) ::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET) ::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:17, 25. januar 2026 (CET) :::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET) ::::::Nisem mislil "na suho", ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET) :Konstruktivni predlog 1 :pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine. :Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev. :Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah: :1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji . :Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET) :: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET) :::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:57, 26. januar 2026 (CET) ::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. "Pridobivanje uporabnikov". Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET) :::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:32, 26. januar 2026 (CET) ::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET) :::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:54, 27. januar 2026 (CET) ::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo "Pridobivanje novih uporabnikov". Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči "Jaz imam prav". Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET) :::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-56172-3|&#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET) ::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET) ::Konstruktivni predlog 2 ::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna "linkchecker" orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET) :'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). :'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov. :V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT). :Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS). :Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn. :Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS). :Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT). :V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT). :**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS). :V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT). :**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS). :V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi. :Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET) ::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:20, 2. februar 2026 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET) ::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:'' ::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: ::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. ::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado. ::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik. ::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev. ::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji. ::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije. ::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem. ::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo. ::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments. ::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte. ::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET) Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj: * Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]). * Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]). * Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo. * Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET) :Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:07, 31. oktober 2025 (CET) ::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET) ::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET) ::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET) :::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-14715-0|&#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET) Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen: * Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji. * Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza. * Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige. * Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir. * Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. * Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET) : In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET) ::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET) Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET) == Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist == Hi everyone, The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]! Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you! '''As a Program Specialist, you will:''' * Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs, * Strengthen regional cooperation and cross-border projects, * Help guide campaigns and initiatives across the CEE region, * Work closely with the CEE Hub team and community members. This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones. '''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025''' ➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️ If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them! <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29192870 --> ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]== [[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]] [[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]] Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 17. november 2025 (CET) :Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 21:45, 7. december 2025 (CET) ::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET)<br><br> Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:04, 1. januar 2026 (CET) :: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET) == Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia == '''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences]. Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]]. If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region. English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example). [[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670161 --> : A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET) ::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:29, 18. november 2025 (CET) ::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET) ::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:47, 22. november 2025 (CET) == Prenovljeni COBISS == Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti "[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]" za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET) :Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 23. november 2025 (CET) ::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. ::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET) ::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET) :::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari: :::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN :::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo. :::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kk</tt>{{nbsp}}>, drugi kaotični kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kkk</tt>{{nbsp}}>, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa<{{nbsp}}<code>kKkk</code>{{nbsp}}>, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge<{{nbsp}}<tt>kKkkK</tt>{{nbsp}}> {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET) == Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon == Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za "Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon") v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET) : Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 6. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:43, 6. december 2025 (CET) ::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET) Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. "[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]" kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 8. december 2025 (CET) ::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:40, 14. december 2025 (CET) Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:45, 26. december 2025 (CET) :Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:11, 14. januar 2026 (CET) == Priznanje == Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:54, 13. december 2025 (CET) : Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET) : Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET) : Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET) : Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET) : Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET) :Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:02, 15. december 2025 (CET) ::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40592-10|&#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET) :: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET) == Nametani seznami == Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:01, 17. december 2025 (CET) : Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET) :: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET) ::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET) == Narečna imena == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&diff=6565369&oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET) :Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej "napako" v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:41, 26. december 2025 (CET) ::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo. ::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. ::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET) : Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET) ::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET) :::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET) :Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET) ::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET) ::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET) :Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST) == Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... == Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot "Rusija". Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska "Rusija"]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]<nowiki/>o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF <nowiki>[a]</nowiki>]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili "Vindišarji" v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]]. Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski "Rusiji"; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF <nowiki>[c]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF <nowiki>[d]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF <nowiki>[e]</nowiki>] ----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala "ruščina", kar pa ni [[ruščina]]. V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje "Rusi" za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev. Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko? ----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET) :V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži. :PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET) ::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo "zgodovinskih krivic" ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:33, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu. :::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET) ::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati "če" v "ako", ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:22, 30. december 2025 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v "ako" tudi ni na "mestu" - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET) ::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o "Slovenih", imamo potem tvorbe kot "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov". Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. :::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET) ::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen. ::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET) :Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET) Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET) :V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET) ==Prosta dela s 1. januarjem 2026== [[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]] Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]]. Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 11:52, 1. januar 2026 (CET) :Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET) :: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : <nowiki>[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc</nowiki> nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET) == TOP20 pageview pages in year 2025 == TOP20 pageview pages from public logs: <pre> 962163 Glavna_stran 819902 Posebno:Iskanje 750277 - 130443 Posebno:ZadnjeSpremembe 116331 Zodiak 111353 Kategorija:Slovenski_priimki 106264 Slovenija 93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija) 90914 Skrito_v_raju 86247 Ljubljana 63327 France_Prešeren 57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod 50592 Luka_Dončić 45181 Maribor 44855 Papež_Frančišek 44747 Seznam_papežev 43745 Odprava_zelenega_zmaja 42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena 40533 Kategorija:Moška_osebna_imena 40071 Zdravljica </pre> --[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET) Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews] == Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij == Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:08, 4. januar 2026 (CET) == 2025 v številkah == Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu. Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili: * po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k; * po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152. Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]]. Takole smo se uvrščali mednarodno: {| class="wikitable sortable" |+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah |- ! !colspan="2"|Število člankov !colspan="2"|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]] !colspan="2"|Število govorcev<br/>na članek !colspan="2"|Pokritost vzorca<br/>temeljnih člankov !colspan="2"|Pokritost razširjenega<br/>vzorca temeljnih<br/>člankov |- !Datum !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]] |- |4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}} |- |1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71. || 11,1 || 57. || 57,24 || 25. || 50,05 || 40. |} Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:50, 4. januar 2026 (CET) : Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum: {| class="wikitable sortable" |+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}} |- !Datum !<math> \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, </math> |- | 2026-01-04 | align = right | {{nbsp}}0,0 |- | 2025-01-01 | align = right | {{upad}} &minus;0,6 |} --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET) == Prošnja za pomoč pri biografskem članku == Pozdravljeni, sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata. O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih. Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka. Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati. Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET) :Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:29, 5. januar 2026 (CET) ::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET) :::Pozdravljeni, :::najlepša hvala za pripravljenost. :::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija). :::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov. :::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET) ::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET) == Srečanje ob 25-letnici Wikipedije == Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata. Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:41, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:14, 6. januar 2026 (CET) ::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. januar 2026 (CET) :Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET) [[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]] :: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. :: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET) :::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET) :::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET) :Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET) :Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET) :Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET) == Najwikibeseda == Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje. :{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]] <nowiki>*</nowiki> To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET) : Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25 logotip == [[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]] [[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]] 15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo. Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:54, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:56, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 22:02, 9. januar 2026 (CET) :{{Za}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:02, 10. januar 2026 (CET) :: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET) :::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko "25" pri Vectorju 22 so navodila naslednja: "''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''." in "''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''." Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:53, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])</small></sup> 16:44, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:18, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET) :{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET) ::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:42, 10. januar 2026 (CET) :Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole: :{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=<center><small>Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!</small> </center>}} :GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:07, 14. januar 2026 (CET) ::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 23:27, 14. januar 2026 (CET) :::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET) ::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:08, 15. januar 2026 (CET) :::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:36, 15. januar 2026 (CET) ::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:23, 15. januar 2026 (CET) :::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:04, 15. januar 2026 (CET) == Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 == Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi! {| class="wikitable" !Mesto !Uporabnik !Št. prispevanih besed |- |{{gold1}} |@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] |12.411 |- |{{silver2}} |@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] |3.912 |- |{{bronze3}} |@[[Uporabnik:A09|A09]] |3.172 |- |4. |@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] |3.056 |- |5. |@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |2.043 |- |6. |@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] |1.146 |- |7. |@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] |1.120 |- |8. |@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] |1.024 |- |9. |@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] |589 |- |10. |@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] |432 |- |11. |@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] |397 |- |12. |@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] |197 |- |13. |@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]] |139 |- |} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:09, 13. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro == <div lang="en" dir="ltr"> <div lang="it" dir="ltr"> [[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]] {{int:please-translate}} {{int:Hello}}, scusate se scrivo in italiano! Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella loro lingua regionale. Il messaggio audio comparirà "a sorpresa" sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale. '''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]): #la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase "Benvenuti su Wikipedia" o "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella tua lingua regionale; #il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato; #condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF; #'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei "Benvenuti su Wikipedia": '''mercoledi 21 gennaio 2026'''. Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]]) </div> </div> 16:44, 14. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&oldid=29928398 --> :[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]] Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET) :Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:15, 14. januar 2026 (CET) ::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET) ::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:30, 15. januar 2026 (CET) ::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET) == Težave s prevajalnikom == Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo "peš", kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:25, 17. januar 2026 (CET) == Feminism and Folklore 2026 starts soon == <div style="border:8px maroon ridge;padding:6px;"> [[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]] ::<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> ;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 Dear Wiki Community, We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia. The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects. ;About the Campaign '''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices. ;What Can Participants Write About? Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to: * Folk festivals, rituals, and celebrations * Folk dances, music, and traditional performances * Women and queer figures in folklore * Women in mythology and oral traditions * Women warriors, witches, and witch-hunting narratives * Fairy tales, folk stories, and legends * Folk games, sports, and cultural practices Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools. ;How to Sign Up as an Organizer Organizers are requested to complete the following steps to register their community: # Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] # Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool # Prepare a local article list and clearly mention: #* Campaign timeline #* Local and international prizes # Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]] # Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]''' ;Campaign Tools The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants: * '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats. * '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore. Both tools are now available for use in the campaign. '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]''' ;Learn More & Get Support For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''. If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via: * '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]''' * Email us using details on the contact page. ;Join Us We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia. Thank you and best wishes, '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]''' ---- ''Stay connected:'' [[File:B&W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&nbsp; [[File:B&W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]] </div></div> == Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hello everyone, We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe. ;About Wiki Loves Folklore '''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight: * Folk traditions and rituals * Cultural festivals and celebrations * Traditional attire and crafts * Performing arts, music, and dance * Everyday practices rooted in folk heritage Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world. [[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] ; Host a Local Edition As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to: * Increase visibility of your region’s folk culture * Engage new contributors in your community * Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content '''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:''' If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know. If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region. ;Get in Touch If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via: * The project Talk pages * Email: '''support@wikilovesfolklore.org''' We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail. Warm regards, '''The Wiki Loves Folklore International Team''' </div> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&oldid=29228188 --> == Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 == Pozdravljeni, v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027. Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]). Načrtovane dejavnosti vključujejo: * uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije, * tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd), * manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons, * osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali). Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh). Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti. Hvala za vaš čas in podporo! Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]) v imenu organizacijske ekipe projekta — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:35, 23. januar 2026 (CET) :Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:43, 27. januar 2026 (CET) :Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:22, 23. januar 2026 (CET) ::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:30, 24. januar 2026 (CET) :Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:32, 23. januar 2026 (CET) :Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET) :Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET) Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET) : In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET) == Kategorija:Slovenska diaspora == Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:34, 25. januar 2026 (CET) : Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET) Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:51, 28. januar 2026 (CET) == Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji == Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo! Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. Dogodek: tukaj —> preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET) == Irska in Oman == Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo? Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET) * Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET) == Wikimedia CEE Hub Mikrogrant == Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za "Rapid Grant". Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET) == Predloga za oskarje == Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET) :[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&diff=6623284&oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:15, 30. januar 2026 (CET) ::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET) == Wikipedija smernice glede slik zgradb == Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET) : Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:01, 7. februar 2026 (CET) :Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]]. :Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:26, 7. februar 2026 (CET) :: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET) == Admin(i) v Wikislovarju == Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET) == Uvoz slik iz Google Foto == {{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:27, 2. marec 2026 (CET) :Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino "zapečeni" napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:34, 2. marec 2026 (CET) == Pomlad prihaja == Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca! Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:19, 2. marec 2026 (CET) == Premik članka v glavni prostor == Pozdravljeni. Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani: SloseowebmasterAleksandar_Repić Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor. Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET) :{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:41, 4. marec 2026 (CET) ::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET) Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET) :PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:09, 8. marec 2026 (CET) :: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET) :::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) ::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s "kontekstom"), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:04, 9. marec 2026 (CET) :::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET) ::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:34, 9. marec 2026 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) :::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET) == Navedba državljanstva v infopoljih == Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek ("prefered rank") pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET) : V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo "primarno", pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET) :{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v "skrivanju" tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 8. marec 2026 (CET) :: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET) ::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET) :: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET) == Pomlad se je začela! == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}}, {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) == New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities == Hi everyone, '''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts. You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process. We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start. * ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December). * ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF. Join our online Q&A session to learn more (same content, two options to join): * 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 1|register here]]) * 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 2|register here]]) More info & contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670168 --> ==Odvzem administratorskih pravic== Spoštovana skupnost, tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti. Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji. Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. --[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026 :😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST) ::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) == Urejaton v Računalniškem muzeju == Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:44, 4. april 2026 (CEST) : Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST) :Tudi jaz pridem pozdravit. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:12, 11. april 2026 (CEST) == Urejaton Slovenija–Italija 2026 == [[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]] Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje. Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni! Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade. Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:21, 5. april 2026 (CEST) : A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST) ::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 17:15, 12. april 2026 (CEST) <hr> Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D. Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj "eksotičnega" :). Do prihodnjič! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:44, 10. maj 2026 (CEST) :Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:42, 10. maj 2026 (CEST) == Dušan Kreheľ (bot) [new task] == Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST) : Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST) == Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 == ''Please help us and your community by translating this announcement into your language!'' Dear all, The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway. There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community. '''Eligibility criteria:''' * Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]: ** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025 ** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026 ** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026 * Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]] You can check your eligibility using the following tool: https://cee-sc-election.toolforge.org/ '''How to proceed:''' Candidates may nominate themselves or be nominated by others. If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026. The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]: Please also inform your communities about the election and encourage participation. Best regards, &nbsp; Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 --[[Meta:User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> Jaz ([[Meta:User:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[User:Pinky sl|Pinky sl]] ([[MUporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST) : Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje "Pinky sl" na volitvah v CEE Hub Steering Committee: # Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:24, 30. april 2026 (CEST) # Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]] 30. april 2026 # {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:49, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:03, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:54, 30. april 2026 (CEST) # {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:38, 1. maj 2026 (CEST) # {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:33, 4. maj 2026 (CEST) === Zaključek glasovanja Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026=== Na podlagi izražene podpore in soglasja sodelujočih članov Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti nominira [[User:Pinky sl|Pinky sl]] kot svojo kandidatko za volitve v Usmerjevalni odbor Wikimedia CEE Hub za mandat 2026–2028 (dvoletni mandat).<br> ''Based on the expressed support and consensus of the community members participating in this discussion, the Wikipedians of Slovenia User Group nominates [[User:Pinky sl|Pinky sl]] as its candidate for the Wikimedia CEE Hub Steering Committee election for the 2026–2028 term (2-year term).'' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:21, 16. maj 2026 (CEST) == Prevod za "volume" == Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter "volume" prevaja kot "zv." (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST) : V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST) ::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST) == Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca == Romunski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]], ki bo med 18. in 20. septembrom v Romuniji. Čas za prijavo naših dveh kandidatov je do 31. maja. Glede na predhodne pogovore naj bi bila letošnja kandidata [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] in [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], en starejši in en malo manj starejši član naše Wiki skupnosti. Če je še kdo drug kandidat se lahko dopiše (bomo potem prešteli glasove), priporočilo je, da ste aktiven član skupnosti z izkušnjami v gibanju Wikimedia. Mogoče bi oba kandidata tukaj podala en kratek stavek o sebi. Glasovanje: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) * [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) == Wiki Loves Eurovision 2026 == <div lang="en" dir="ltr"> [[File:Wiki Loves Eurovision edit-a-thon logo 2026.svg|right|250px]] Hello everyone! You are invited to participate in the "[[meta:Wiki Loves Eurovision 2026|Wiki Loves Eurovision]]" article writing contest, where our goal is to create new Eurovision-related articles in the CEE-language Wikipedia editions and improve existing ones. The contest will take place from May 10 to June 10, 2026, and prizes are available: * 1st prize: a voucher worth €60 * 2nd prize: a voucher worth €50 * 3rd prize: a voucher worth €40 * 4th–10th prize: a voucher worth €30 To participate in the contest and learn more, please visit [[meta:Wiki Loves Eurovision 2026|this link]]. --[[User:MHeidarzadeh-CEEhub|MHeidarzadeh-CEEhub]] ([[User talk:MHeidarzadeh-CEEhub|talk]]) 14:00, 16 May 2026 (UTC) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> do4mt0p2803kxzo1gptlzquyrmsq8nd 6676542 6676519 2026-05-16T14:46:00Z Janezdrilc 3152 podvojeno; razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6676519|6676519]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 6676542 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani == Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije. Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve. Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju. Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi). Upam, da se vidimo v čim večjem številu! Lep pozdrav, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:49, 9. oktober 2025 (CEST) == Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj == Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju. Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:   1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.   2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST) :Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST) ::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST) :Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV). [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-29941-36|&#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST) ::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:27, 24. oktober 2025 (CEST) :::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST) :Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —> sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET) ::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET) ::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:57, 29. oktober 2025 (CET) :::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET) ::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:42, 29. oktober 2025 (CET) :::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET) ::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET) :::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET) :Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET) ::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:32, 29. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET) :::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET) :::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET) :Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET) ::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:54, 4. november 2025 (CET) :::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET) :Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o "Detektiv meseca" (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET) ::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 9. november 2025 (CET) :::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET) :'''''<u>Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):</u>''''' :'''A. Tekmovanje "ČLOVEK" proti UMETNI INTELIGENCI"''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov). :'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET) :Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET) :Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET) :Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET) :Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET) :'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: "Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve"''' :''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam'' :Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). :1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -> cooling) :2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic). :3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike. :4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic. :5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve. :Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve). :''Cilji projekta:'' :a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom. :b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti. :c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri). :''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):'' :Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije. :Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu. :Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji :Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET) :'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)''' :WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET) :Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo. :'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''"Pravo in zakonodaja"''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece). :'''Cilji akcije:''' :- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine; :- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov; :- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET) :'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji''' :Praktični mini-tečaj z naslovom "Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente" Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: :- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov, :- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov, :- zanesljivejše delo z informacijami ipd. :- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta :Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj). :[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET) :Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027 :Uvod :Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti. :Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več. :Namen konference :- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine. :- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije. :- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti). :- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev. :Predlagani naslov :Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe :Datum in lokacija :- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek. :- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL). :Organizatorji in partnerji :- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami) :- Partnerji: :  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd. :Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET) :'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' :V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET) ::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:07, 24. januar 2026 (CET) ::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:33, 24. januar 2026 (CET) :Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET) ::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:58, 25. januar 2026 (CET) :::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET) ::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 25. januar 2026 (CET) :::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET) ::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET) ::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:17, 25. januar 2026 (CET) :::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET) ::::::Nisem mislil "na suho", ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET) :Konstruktivni predlog 1 :pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine. :Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev. :Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah: :1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji . :Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET) :: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET) :::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:57, 26. januar 2026 (CET) ::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. "Pridobivanje uporabnikov". Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET) :::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:32, 26. januar 2026 (CET) ::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET) :::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:54, 27. januar 2026 (CET) ::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo "Pridobivanje novih uporabnikov". Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči "Jaz imam prav". Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET) :::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-56172-3|&#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET) ::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET) ::Konstruktivni predlog 2 ::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna "linkchecker" orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET) :'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). :'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov. :V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT). :Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS). :Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn. :Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS). :Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT). :V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT). :**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS). :V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT). :**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS). :V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi. :Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET) ::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:20, 2. februar 2026 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET) ::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:'' ::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: ::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. ::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado. ::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik. ::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev. ::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji. ::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije. ::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem. ::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo. ::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments. ::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte. ::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET) Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj: * Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]). * Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]). * Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo. * Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET) :Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:07, 31. oktober 2025 (CET) ::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET) ::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET) ::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET) :::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-14715-0|&#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET) Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen: * Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji. * Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza. * Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige. * Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir. * Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. * Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET) : In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET) ::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET) Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET) == Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist == Hi everyone, The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]! Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you! '''As a Program Specialist, you will:''' * Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs, * Strengthen regional cooperation and cross-border projects, * Help guide campaigns and initiatives across the CEE region, * Work closely with the CEE Hub team and community members. This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones. '''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025''' ➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️ If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them! <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29192870 --> ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]== [[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]] [[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]] Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 17. november 2025 (CET) :Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 21:45, 7. december 2025 (CET) ::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET)<br><br> Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:04, 1. januar 2026 (CET) :: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET) == Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia == '''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences]. Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]]. If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region. English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example). [[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670161 --> : A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET) ::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:29, 18. november 2025 (CET) ::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET) ::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:47, 22. november 2025 (CET) == Prenovljeni COBISS == Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti "[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]" za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET) :Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 23. november 2025 (CET) ::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. ::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET) ::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET) :::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari: :::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN :::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo. :::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kk</tt>{{nbsp}}>, drugi kaotični kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kkk</tt>{{nbsp}}>, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa<{{nbsp}}<code>kKkk</code>{{nbsp}}>, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge<{{nbsp}}<tt>kKkkK</tt>{{nbsp}}> {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET) == Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon == Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za "Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon") v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET) : Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 6. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:43, 6. december 2025 (CET) ::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET) Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. "[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]" kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 8. december 2025 (CET) ::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:40, 14. december 2025 (CET) Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:45, 26. december 2025 (CET) :Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:11, 14. januar 2026 (CET) == Priznanje == Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:54, 13. december 2025 (CET) : Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET) : Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET) : Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET) : Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET) : Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET) :Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:02, 15. december 2025 (CET) ::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40592-10|&#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET) :: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET) == Nametani seznami == Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:01, 17. december 2025 (CET) : Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET) :: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET) ::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET) == Narečna imena == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&diff=6565369&oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET) :Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej "napako" v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:41, 26. december 2025 (CET) ::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo. ::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. ::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET) : Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET) ::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET) :::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET) :Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET) ::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET) ::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET) :Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST) == Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... == Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot "Rusija". Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska "Rusija"]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]<nowiki/>o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF <nowiki>[a]</nowiki>]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili "Vindišarji" v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]]. Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski "Rusiji"; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF <nowiki>[c]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF <nowiki>[d]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF <nowiki>[e]</nowiki>] ----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala "ruščina", kar pa ni [[ruščina]]. V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje "Rusi" za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev. Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko? ----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET) :V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži. :PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET) ::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo "zgodovinskih krivic" ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:33, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu. :::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET) ::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati "če" v "ako", ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:22, 30. december 2025 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v "ako" tudi ni na "mestu" - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET) ::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o "Slovenih", imamo potem tvorbe kot "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov". Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. :::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET) ::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen. ::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET) :Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET) Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET) :V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET) ==Prosta dela s 1. januarjem 2026== [[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]] Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]]. Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 11:52, 1. januar 2026 (CET) :Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET) :: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : <nowiki>[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc</nowiki> nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET) == TOP20 pageview pages in year 2025 == TOP20 pageview pages from public logs: <pre> 962163 Glavna_stran 819902 Posebno:Iskanje 750277 - 130443 Posebno:ZadnjeSpremembe 116331 Zodiak 111353 Kategorija:Slovenski_priimki 106264 Slovenija 93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija) 90914 Skrito_v_raju 86247 Ljubljana 63327 France_Prešeren 57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod 50592 Luka_Dončić 45181 Maribor 44855 Papež_Frančišek 44747 Seznam_papežev 43745 Odprava_zelenega_zmaja 42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena 40533 Kategorija:Moška_osebna_imena 40071 Zdravljica </pre> --[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET) Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews] == Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij == Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:08, 4. januar 2026 (CET) == 2025 v številkah == Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu. Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili: * po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k; * po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152. Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]]. Takole smo se uvrščali mednarodno: {| class="wikitable sortable" |+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah |- ! !colspan="2"|Število člankov !colspan="2"|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]] !colspan="2"|Število govorcev<br/>na članek !colspan="2"|Pokritost vzorca<br/>temeljnih člankov !colspan="2"|Pokritost razširjenega<br/>vzorca temeljnih<br/>člankov |- !Datum !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]] |- |4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}} |- |1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71. || 11,1 || 57. || 57,24 || 25. || 50,05 || 40. |} Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:50, 4. januar 2026 (CET) : Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum: {| class="wikitable sortable" |+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}} |- !Datum !<math> \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, </math> |- | 2026-01-04 | align = right | {{nbsp}}0,0 |- | 2025-01-01 | align = right | {{upad}} &minus;0,6 |} --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET) == Prošnja za pomoč pri biografskem članku == Pozdravljeni, sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata. O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih. Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka. Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati. Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET) :Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:29, 5. januar 2026 (CET) ::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET) :::Pozdravljeni, :::najlepša hvala za pripravljenost. :::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija). :::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov. :::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET) ::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET) == Srečanje ob 25-letnici Wikipedije == Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata. Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:41, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:14, 6. januar 2026 (CET) ::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. januar 2026 (CET) :Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET) [[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]] :: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. :: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET) :::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET) :::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET) :Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET) :Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET) :Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET) == Najwikibeseda == Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje. :{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]] <nowiki>*</nowiki> To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET) : Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25 logotip == [[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]] [[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]] 15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo. Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:54, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:56, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 22:02, 9. januar 2026 (CET) :{{Za}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:02, 10. januar 2026 (CET) :: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET) :::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko "25" pri Vectorju 22 so navodila naslednja: "''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''." in "''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''." Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:53, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])</small></sup> 16:44, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:18, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET) :{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET) ::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:42, 10. januar 2026 (CET) :Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole: :{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=<center><small>Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!</small> </center>}} :GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:07, 14. januar 2026 (CET) ::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 23:27, 14. januar 2026 (CET) :::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET) ::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:08, 15. januar 2026 (CET) :::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:36, 15. januar 2026 (CET) ::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:23, 15. januar 2026 (CET) :::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:04, 15. januar 2026 (CET) == Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 == Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi! {| class="wikitable" !Mesto !Uporabnik !Št. prispevanih besed |- |{{gold1}} |@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] |12.411 |- |{{silver2}} |@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] |3.912 |- |{{bronze3}} |@[[Uporabnik:A09|A09]] |3.172 |- |4. |@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] |3.056 |- |5. |@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |2.043 |- |6. |@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] |1.146 |- |7. |@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] |1.120 |- |8. |@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] |1.024 |- |9. |@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] |589 |- |10. |@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] |432 |- |11. |@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] |397 |- |12. |@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] |197 |- |13. |@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]] |139 |- |} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:09, 13. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro == <div lang="en" dir="ltr"> <div lang="it" dir="ltr"> [[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]] {{int:please-translate}} {{int:Hello}}, scusate se scrivo in italiano! Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella loro lingua regionale. Il messaggio audio comparirà "a sorpresa" sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale. '''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]): #la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase "Benvenuti su Wikipedia" o "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella tua lingua regionale; #il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato; #condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF; #'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei "Benvenuti su Wikipedia": '''mercoledi 21 gennaio 2026'''. Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]]) </div> </div> 16:44, 14. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&oldid=29928398 --> :[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]] Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET) :Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:15, 14. januar 2026 (CET) ::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET) ::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:30, 15. januar 2026 (CET) ::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET) == Težave s prevajalnikom == Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo "peš", kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:25, 17. januar 2026 (CET) == Feminism and Folklore 2026 starts soon == <div style="border:8px maroon ridge;padding:6px;"> [[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]] ::<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> ;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 Dear Wiki Community, We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia. The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects. ;About the Campaign '''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices. ;What Can Participants Write About? Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to: * Folk festivals, rituals, and celebrations * Folk dances, music, and traditional performances * Women and queer figures in folklore * Women in mythology and oral traditions * Women warriors, witches, and witch-hunting narratives * Fairy tales, folk stories, and legends * Folk games, sports, and cultural practices Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools. ;How to Sign Up as an Organizer Organizers are requested to complete the following steps to register their community: # Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] # Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool # Prepare a local article list and clearly mention: #* Campaign timeline #* Local and international prizes # Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]] # Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]''' ;Campaign Tools The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants: * '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats. * '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore. Both tools are now available for use in the campaign. '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]''' ;Learn More & Get Support For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''. If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via: * '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]''' * Email us using details on the contact page. ;Join Us We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia. Thank you and best wishes, '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]''' ---- ''Stay connected:'' [[File:B&W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&nbsp; [[File:B&W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]] </div></div> == Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hello everyone, We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe. ;About Wiki Loves Folklore '''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight: * Folk traditions and rituals * Cultural festivals and celebrations * Traditional attire and crafts * Performing arts, music, and dance * Everyday practices rooted in folk heritage Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world. [[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] ; Host a Local Edition As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to: * Increase visibility of your region’s folk culture * Engage new contributors in your community * Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content '''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:''' If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know. If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region. ;Get in Touch If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via: * The project Talk pages * Email: '''support@wikilovesfolklore.org''' We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail. Warm regards, '''The Wiki Loves Folklore International Team''' </div> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&oldid=29228188 --> == Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 == Pozdravljeni, v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027. Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]). Načrtovane dejavnosti vključujejo: * uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije, * tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd), * manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons, * osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali). Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh). Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti. Hvala za vaš čas in podporo! Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]) v imenu organizacijske ekipe projekta — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:35, 23. januar 2026 (CET) :Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:43, 27. januar 2026 (CET) :Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:22, 23. januar 2026 (CET) ::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:30, 24. januar 2026 (CET) :Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:32, 23. januar 2026 (CET) :Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET) :Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET) Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET) : In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET) == Kategorija:Slovenska diaspora == Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:34, 25. januar 2026 (CET) : Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET) Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:51, 28. januar 2026 (CET) == Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji == Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo! Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. Dogodek: tukaj —> preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET) == Irska in Oman == Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo? Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET) * Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET) == Wikimedia CEE Hub Mikrogrant == Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za "Rapid Grant". Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET) == Predloga za oskarje == Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET) :[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&diff=6623284&oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:15, 30. januar 2026 (CET) ::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET) == Wikipedija smernice glede slik zgradb == Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET) : Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:01, 7. februar 2026 (CET) :Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]]. :Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:26, 7. februar 2026 (CET) :: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET) == Admin(i) v Wikislovarju == Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET) == Uvoz slik iz Google Foto == {{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:27, 2. marec 2026 (CET) :Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino "zapečeni" napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:34, 2. marec 2026 (CET) == Pomlad prihaja == Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca! Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:19, 2. marec 2026 (CET) == Premik članka v glavni prostor == Pozdravljeni. Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani: SloseowebmasterAleksandar_Repić Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor. Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET) :{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:41, 4. marec 2026 (CET) ::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET) Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET) :PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:09, 8. marec 2026 (CET) :: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET) :::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) ::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s "kontekstom"), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:04, 9. marec 2026 (CET) :::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET) ::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:34, 9. marec 2026 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) :::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET) == Navedba državljanstva v infopoljih == Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek ("prefered rank") pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET) : V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo "primarno", pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET) :{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v "skrivanju" tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 8. marec 2026 (CET) :: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET) ::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET) :: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET) == Pomlad se je začela! == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}}, {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) == New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities == Hi everyone, '''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts. You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process. We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start. * ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December). * ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF. Join our online Q&A session to learn more (same content, two options to join): * 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 1|register here]]) * 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 2|register here]]) More info & contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670168 --> ==Odvzem administratorskih pravic== Spoštovana skupnost, tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti. Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji. Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. --[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026 :😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST) ::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) == Urejaton v Računalniškem muzeju == Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:44, 4. april 2026 (CEST) : Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST) :Tudi jaz pridem pozdravit. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:12, 11. april 2026 (CEST) == Urejaton Slovenija–Italija 2026 == [[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]] Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje. Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni! Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade. Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:21, 5. april 2026 (CEST) : A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST) ::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 17:15, 12. april 2026 (CEST) <hr> Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D. Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj "eksotičnega" :). Do prihodnjič! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:44, 10. maj 2026 (CEST) :Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:42, 10. maj 2026 (CEST) == Dušan Kreheľ (bot) [new task] == Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST) : Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST) == Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 == ''Please help us and your community by translating this announcement into your language!'' Dear all, The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway. There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community. '''Eligibility criteria:''' * Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]: ** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025 ** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026 ** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026 * Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]] You can check your eligibility using the following tool: https://cee-sc-election.toolforge.org/ '''How to proceed:''' Candidates may nominate themselves or be nominated by others. If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026. The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]: Please also inform your communities about the election and encourage participation. Best regards, &nbsp; Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 --[[Meta:User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> Jaz ([[Meta:User:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[User:Pinky sl|Pinky sl]] ([[MUporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST) : Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje "Pinky sl" na volitvah v CEE Hub Steering Committee: # Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:24, 30. april 2026 (CEST) # Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]] 30. april 2026 # {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:49, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:03, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:54, 30. april 2026 (CEST) # {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:38, 1. maj 2026 (CEST) # {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:33, 4. maj 2026 (CEST) === Zaključek glasovanja Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026=== Na podlagi izražene podpore in soglasja sodelujočih članov Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti nominira [[User:Pinky sl|Pinky sl]] kot svojo kandidatko za volitve v Usmerjevalni odbor Wikimedia CEE Hub za mandat 2026–2028 (dvoletni mandat).<br> ''Based on the expressed support and consensus of the community members participating in this discussion, the Wikipedians of Slovenia User Group nominates [[User:Pinky sl|Pinky sl]] as its candidate for the Wikimedia CEE Hub Steering Committee election for the 2026–2028 term (2-year term).'' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:21, 16. maj 2026 (CEST) == Prevod za "volume" == Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter "volume" prevaja kot "zv." (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST) : V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST) ::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST) == Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca == Romunski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]], ki bo med 18. in 20. septembrom v Romuniji. Čas za prijavo naših dveh kandidatov je do 31. maja. Glede na predhodne pogovore naj bi bila letošnja kandidata [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] in [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], en starejši in en malo manj starejši član naše Wiki skupnosti. Če je še kdo drug kandidat se lahko dopiše (bomo potem prešteli glasove), priporočilo je, da ste aktiven član skupnosti z izkušnjami v gibanju Wikimedia. Mogoče bi oba kandidata tukaj podala en kratek stavek o sebi. Glasovanje: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) * [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) cobhhwwbcicahkjezzsot87b7zowbza 0 291219 6676686 6564917 2026-05-16T21:11:02Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676686 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Univerza |name = Univerza v Heidelbergu |native_name = Ruprecht-Karls-Universität Heidelberg |image_name = Logo University of Heidelberg.svg |what |latin_name = Ruperto Carola Heidelbergensis |motto = Semper apertus – Zukunft. Seit 1386.<br /><small>(Knjiga učenosti je) vedno odprta - prihodnost. Od 1386.</small> |established = 1386 |type = [[javna univerza]] |staff = 4.196 polno zaposlenih |rector = [[Bernhard Eitel]] |students = 30.873 |city = [[Heidelberg]] |country = [[Nemčija]] |campus = urban |colors = karmin in zlata {{color box|#960018}}{{color box|#CFB53B}} |affiliations = [[Skupina Coimbra]] |website = {{URL|http://www.uni-heidelberg.de}} |footnotes = Podatki za leto 2013 }} [[Slika:Heidelberg Universitätsbibliothek 2003.jpg|thumb|Univerzitetna knjižnica, simbol Univerze v Heidelbergu.]] [[Slika:Alte Universitaet.JPG|thumb|''Alte Universität'', delo Johanna Adama Breuniga, je sedež rektorja]] '''Univerza v Heidelbergu''' je univerza s sedežem v [[Heidelberg]]u v nemški zvezni deželi deželi [[Baden-Württemberg]]. Je med najstarejšimi evropskimi univerzami in najstarejša v [[Nemčija|Nemčiji]]. Po [[Karlova univerza v Pragi|Karlovi univerzi v Pragi]] in [[Univerza na Dunaju|Dunajski univerzi]], je bila to tretja univerza ustanovljena v [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetem rimskem cesarstvu]] severno od Alp oz. na nemškem jezikovnem področju. 23. oktobra 1385 je Heidelberg prejel temeljni privilegij [[Papež Urban VI.|papeža Urbana VI.]] Od svoje ustanovitve leta 1386 v času vladanja Pfalškega volilnega kneza Ruprehta I., je imela več stoletij štiri [[Fakulteta|fakultete]] ([[teologija]], [[pravo]], [[medicina]], [[filozofija]]). V poletnem semestru 1891 so kot peto samostojno fakulteto dodali [[naravoslovje]]. <ref>[http://digi.ub.uni-heidelberg.de/diglit/VV1890WSbis1895SS/0027 Anzeige der Vorlesungen, welche im Winter-Halbjahr 1890/1891 bis Sommer-Halbjahr 1895 auf der Grossh. Badischen Ruprecht-Karls-Universität zu Heidelberg gehalten werden sollen]. Heidelberg Seite: 1891SS_01</ref> Leta 1969 je bila razdeljena na 16 bolj specializiranih fakultet. Po reorganizaciji leta 2002 obstaja 12 fakultet. V sedanjem ''QS World University Rankings'' 2013, je Univerza v Heidelbergu priznana kot najboljša nemška univerza. Je 50 na svetu. <ref>[http://www.topuniversities.com/university-rankings/world-university-rankings/2013#sorting=rank+region=+country=+faculty=+stars=false+search= QS World University Rankings 2013], abgerufen am 10. September 2013 (englisch).</ref> V drugih lestvicah, kot so [[Šanghajska lestvica]] ali ''Times Higher Education World University Rankings'', se Univerza v Heidelbergu v zadnjih letih dosledno uvršča med najboljše tri univerze v Nemčiji. Univerza je članica Zveze evropskih raziskovalnih univerz ('' League of European Research Universities'' - LERU) in [[Skupina Coimbra|skupine Coimbra]]. == Zgodovina == [[Slika:Ruprecht-Karls-Universitaet-Aula-2012-Heidelberg-798.jpg|thumb|Avla ''Alte Universität'']] === Ustanovitev === Univerzo je, kot tretjo v Svetem rimskem cesarstvu, ustanovil volilni knez Rupreht I. s papeževo odobritvijo leta 1386 in s tem dal svojim Pfalškim ozemljem duhovni center za privabljanje tujih, cerkvenih in državnih uradnikov v svoji lastni državi. Ozadje ustanovitve univerze je bil razkol v [[Zahodna šizma|Zahodni cerkvi]]: absolventi - ki se niso strinjali s papežem v Avignonu - so iz Sorbonne prišli v Pfalz - pod okrilje rimskega papeža - ki je vztrajal na lokalnem usposabljanju teologov. Prvi profesorji mlade univerze so prišli iz Pariza in Prage in pobegnili razkolu in državljanskim bojem doma. Ustanovni rektor je bil Marsilius von Inghen. V Heidelbergu je dolgo učil le filozofsko smer ''nominalizem'' (problem univerzalnosti). Ustanovna listina je bila izdane 1. oktobra 1386. 18. oktobra se je začel program Splošni študij s cerkvenim sejmom, dan po tem so zabeležili prva predavanja. <ref>[http://www.s197410804.online.de/Zeiten/1300.htm Heidelberger Geschichtsverein: Ereignisse im Jahr 1386]</ref> Naročilo za srebrn znak je bil tudi izdan 18. oktobra. Univerza nosi podobo pečata v svojem logotipu. <ref>{{Navedi splet |url=http://www.uni-heidelberg.de/studium/journal/2007/11a/siegel.html |title=Von 1386 – Das Logo der Heidelberger Universität |accessdate=2015-02-17 |archive-date=2009-02-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090211011711/http://www.uni-heidelberg.de/studium/journal/2007/11a/siegel.html |url-status=dead }}</ref> Univerza je imela sprva precejšnje prostorske probleme, predavanja so potekala v avguštinskem in frančiškanskem samostanu. Več prostora je prešlo na univerzo, ko je volilni knez Rupreht II. nagnal Jude iz Heidelberga in zasedel prazne stavbe. Sinagoga je bila pretvorjena v Marijino kapelo in je služila kot predavalnica. Za financiranje univerze je poskrbel volilni knez Rupreht III. s tem, da sta [[cerkev Svetega Duha, Heidelberg| cerkev Svetega Duha]] in samostan služila tudi kot univerzitetna cerkev vse do 19. stoletja. Volilni knezi so skrbeli za svojo univerzo, posegali pa tudi v njihovo avtonomijo, kjer se jim je zdelo potrebno. Tako so ustvarili nove intelektualne tokove, kot je bil humanizem. Knez Friderik je vodil pomembno reformo univerze: na Teološki fakulteti je uvedel realizem, kar je pomenilo del akademske svobode. Hkrati so ob cerkvenem, poučevali tudi civilno pravo. Friderikov svetovalec Andreas Hartmanni je bil med 1463 in njegovo smrtjo leta 1495 skupno sedemkrat izvoljen za rektorja Univerze, kar je bilo več kot kadarkoli kasneje. Med kanoniki cerkve Svetega Duha je bil mlajši sorodnik Hartmannus Hartmanni, ki je bil leta 1510 najdlje živeči zgodnji [[Štipendija |štipendist]] univerze, od obstoja do leta 1949. === Reformacija === Univerza je dolgo nasprotovala reformaciji kljub {{ill|Heidelberška razprava|lt=Heidelberški razpravi|en|Heidelberg Disputation|de|Heidelberger Disputation|display=y}} <!-- ''Heidelberg Disputation'' --> [[Martin Luther|Martina Luthra]] leta 1518. Čeprav je bil kancler Hartmannus Hartmanni starejši, sin nekdanjega rektorja, ga je volilni knez Friderik II. leta 1546 prepričal, da je poklical protestantskega pridigarja Heinricha Stolla proti volji ortodoksnih profesorjev in rektorja univerze. Najprej je reformacija uspela na Filozofski fakulteti in ''Collegium principis''. Prvi, ki je leta 1556 reformiral celotno univerzo, je bil volilni knez Otto Heinrich. Doslej najbolj radikalna reforma univerze je zahtevala, da so študentje morali odslej nositi običajne civilne obleke, namesto prej predpisanih verskih. Na teološki fakulteti sta študij hebrejščine in grščine postala obvezna, na medicinski fakulteti je bil večji poudarek dan praktičnemu usposabljanju. V drugi polovici 16. stoletja v času vladavine volilnega kneza Friderika III., je bil Heidelberg središče evropske znanosti in kulture, pa tudi poseben značaj kalvinističnega kolegija. Heidelberg je bil nemška Ženeva, tj središče [[Kalvinizem |kalvinističnega]] učenja, čigar mednarodni ugled profesorjev in študentov se je preselil sem iz vse Evrope. V sodelovanju s teološko fakulteto je leta 1563 nastal znameniti ''Heidelberški Katekizem''. Poleg kalvinizma je proti koncu 16. stoletja prišel pozni [[humanizem]]. V tem obdobju so tukaj delali, med drugim Paul Schede, Jan Gruter, Martin Opitz, Julius Wilhelm Zincgref in Matthäus Merian. === Tridesetletna vojna === Največji razcvet je trajal do leta 1618. [[Tridesetletna vojna]] je Univerzo močno prizadela. Večkrat je bilo prekinjeno delo in leta 1622 svetovno znana ''[[Knjižnica Palatina, Heidelberg |Bibliotheca Palatina]]'' prenesena v Rim. Naporen je bil nov začetek leta 1693, v po vojni v popolnoma uničenem Heidelbergu, ki so ga uničili vojaki Ludvika XIV. Tudi ostala univerza je bila več let zaprta. === 18. stoletje === [[Slika:Universitaet Heidelberg (Karl Lange) 1896.jpg|thumb|Domus Wilhelmina iz leta 1735, danes ''Alte Universität'', slika iz leta 1900]] V 18. stoletju je v Heidelbergu vladala intelektualna povprečnost. Profesorji so bili večinoma jezuiti, ki so bili običajno le kratek čas v Heidelbergu. Drugi profesorji iz teh krajev niso bili znanstveno na nivoju. Doslej nesporen evangeličanski značaj je bil izgubljen zaradi pozne protireformacije. Slabo finančno upravljanje in revolucionarna vojna konec 18. stoletja je prinesla univerzi lastnino in samostojen dohodek. 1712-1735 je bila ustanovljena na Univerzitetnem trgu v ''Domus Wilhelmina'', ki je zdaj znana kot glavna stavba ''Alte Universität'', arhitekta Johanna Adama Breuniga iz [[Mainz]]a. <ref>{{Navedi splet |url=http://de.structurae.de/structures/data/index.cfm?ID=s0015400 |title=structurae:Alte Universität |accessdate=2015-02-17 |archive-date=2013-02-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130207220403/http://de.structurae.de/structures/data/index.cfm?ID=s0015400 |url-status=dead }}</ref> === 19. stoletje === Prehod Heidelberga v deželo Baden leta 1802, je prinesel nov začetek. Univerza je bila reorganizirana in financirana kot zvezna izobraževalna institucija. Prvi veliki vojvoda Badna Karl Friedrich je Univerzo preimenoval po ustanovitelju in od takrat se imenuje ''Ruprecht-Karls-Universität''. Univerza je na splošno pod vplivom humanizma, vendar so tudi romantiki našli somišljenike med profesorji in študenti. Dve leti (1816–1818) je v Heidelbergu poučeval filozofijo [[Georg Wilhelm Friedrich Hegel]], zdravnik Maximilian Joseph iz Cheliusa je bistveno prispeval h gradnji Medicinske fakultete Univerze v Heidelberg in imel bolnike iz vse Evrope. Heidelberški profesorji so bili med nosilci predmarčnega liberalizma, mnogi izmed njih so bili leta 1848 člani frankfurtskega državnega zbora. Po revoluciji je bil Ludwig Hausser zagovornik svobode narodov v jugozahodni Nemčiji. Medtem ko so v naravoslovju sodelovali [[Robert Wilhelm Bunsen]], [[Gustav Robert Kirchhoff]] in [[Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz]] in doživljali vrhunec, je bil Heidelberg v 19. stoletju splošno znan kot Univerza pravnikov. Leta 1886 so praznovali 500-letnico Univerze. Proti koncu 19. stoletja, natančneje prvič v poletnem semestru leta 1900 so bile med vpisanimi študenti tudi ženske. === 20. stoletje do leta 1945 === Na začetku dvajsetega stoletja sta v Heidelbergu poučevala dva najbolj pomembna predstavnika jugozahodno-nemške šole, Wilhelm Windelband in Heinrich Rickert. Heidelberg je bil svetovljanska in liberalna univerza. To je bilo očitno, ne samo po številu tujih študentov, ampak po posebnem heidelberškem duhu, interdisciplinarnih pogovorih, ki jih je navdihoval Max Weber s prijatelji, še posebej, teolog Ernst Troeltsch in krog mladih znanstvenikov. ==== Weimarska Republika ==== [[Slika:Dem lebendigen Geist.jpg|thumb|''Dem lebendigen Geist', sedeča Minerva, delo Karla Albikerja (1931)]] V času Weimarske republike so bili na univerzi številni profesorji, kot so bili Karl Jaspers, Gustav Radbruch, Martin Dibelius in Alfred Weber, pogosto obravnavani kot trdnjava demokratičnega duha. Na pobudo ameriškega veleposlanika Jacoba Goulda Schurmana, so nekdanji študenti Univerze v Heidelbergu, zbrali donacijo več kot 500 000 USA $, da bi leta 1930 omogočili postavitev napisa in skulpture ''Neuen Universität'' <ref>Vgl. [http://rhein-neckar-wiki.de/Neue_Universit%C3%A4t Artikel Neue Universität in rhein-neckar-wiki.de]; Dieter Griesebach, Annette Krämer, Mechthild Maisant, Die Neue Universität, in: Semper apertus. Sechshundert Jahre Ruprecht-Karls-Universität Heidelberg 1386-1986, Heidelberg 1985, Bd. 5, S. 79-112; ebd. Bd. 6, S. 27-35 (Bilder und Pläne).</ref> Karlu Gruberju. Delo je dobil Friedrich Gundolf. Napis ''Dem lebendigen Geist'', je v času nacistične diktature zamenjal '' Dem deutschen Geist'' in leta 1945 obnovljen po starem pod vodstvom ameriške vojaške vlade, leta 1936 pa neprimeren cesarski orel odstranjen in zamenjan z grško boginjo umetnosti in znanosti [[Atena|Ateno]] Karla Albikersa ter postavljen nazaj na prvotno mesto. ==== Nacionalsocializem ==== Univerza v Heidelbergu je bila v času nacizma, prva celovita univerza v Nemčiji, ki se je izjavila za ''nacionalsocialistično univerzo'' in uvedeno načelo vodje. Odpuščanje Judov in politično nezaželenih predavateljev in profesorjev leta 1933, je univerzo nesorazmerno prizadelo. Med drugimi so univerzo zapustili pravni filozof in nekdanji minister za pravosodje Gustav Radbruch, serolog Hans Sachs in filozof Karl Jaspers. Univerza v Heidelbergu je izgubila 25% svojih učiteljev. Mnogi znanstveniki so odšli v izgnanstvo. Dva profesorja, kirurg Richard Werner in ginekolog Maximilian Neu, sta bila žrtvi nacističnega terorja. <ref>[[Michael Grüttner]], Sven Kinas: ''Die Vertreibung von Wissenschaftlern aus den deutschen Universitäten 1933–1945''. In: ''Vierteljahrshefte für Zeitgeschichte''. 55 (2007), S. 140, 174 ff.</ref> Ob požigu knjig maja 1933 na Univerzitetnem trgu, so bili aktivno vključeni tudi člani univerze. Posebno vlogo je imela heidelberška '' Burschenschaft '' (študetska bratovščina). S profiliranimi privrženci režima je bil Heidelberg ožigosan kot '' braune Universität''. Predanost podobi na portalu stavbe Nove univerze je bila spremenjena leta 1936 z velikim nemškim orlom, mnogo študentov, predavateljev in profesorjev se je poklonilo novemu motu. <ref>Wolfgang U. Eckart, Volker Sellin, Eike Wolgast (Hrsg.): ''Die Universität Heidelberg im Nationalsozialismus'' Heidelberg 2006 ISBN 3-540-21442-9 [http://www.springer-sbm.com/index.php?id=291&backPID=291&L=1&tx_tnc_news=2674 ''Verlagsinformation'']</ref> Novembra 1938 je postal rektor univerze vojaški zgodovinar Paul Schmitthenner in tako je ostalo vse do konca vojne. === Po letu 1945 === ==== Zvezna republika ==== Ob koncu druge svetovne vojne je bila univerza navzven nedotaknjena, vendar je potrebovala duhovno obnovo. Na pobudo Emila Henka, ki je bil eden redkih preživelih članov zarotnikov kroga z dne 20. julija 1944 o stikih z ameriško vojaško vlado, je bila Ruperto Carola ponovno odprta kot prva nemška Univerza leta 1945. Pod okriljem filozofa Karla Jaspersa je bil, s strani 5. aprila 1945 ustanovljenega "Odbora trinajstih" določen nov predpis, ki je zahteval, da je univerza dolžna "služiti duhu resnice, pravičnosti in humanosti" (''dem lebendigen Geist der Wahrheit, Gerechtigkeit und Humanität zu dienen''). Prvi rektor v povojnem obdobju je bil kirurg Karl Heinrich Bauer. Glede na usmeritve vojaške vlade iz 26. avgusta, in želje po "ponovnem odprtju vseh fakultet", se je končno, po dolgih pogajanjih, začel pouk spet v zimskem semestru 1945/1946 in 15. avgusta na Medicinski fakulteti. V okviru širitve poslovanja, je bila univerza razdeljena na več lokacij: naravoslovje in del medicine na univerzi je bil zgrajen univerzitetni kampus, medtem ko so humanistične vede ostale v starem mestnem jedru. Stara bolnišnica v Bergheimu se je še razširila. Nadaljnje reforme so prinesle odcepitev Filozofske fakultete kot pete fakultete in leta 1969 razdelitev Univerze v 16 fakultet. Število študentov je nenehno raslo - v jubilejnem letu 1986 (600 letnici) jih je bilo 27.000. Predstavljali so precejšen del celotnega prebivalstva v Heidelberga. ==== Po letu 1990 ==== Univerza je pridobila v zadnjih letih, zaradi svojih številnih klinik in sodelovanjem z drugimi raziskovalnimi ustanovami, velik ugled na področju medicine, nevrobiologije in fizike, matematike in računalništva, prava in ekonomije. Kot prva nemška univerza je ustanovila podružnice v tujini, ki so namenjene spodbujanju ugleda univerze v svetu, kot v Egiptu, Čilu in Massachusetts (ZDA). V oktobru 2007 je bila v drugem krogu pobude odličnosti za razvoj njene institucionalne strategije '' Heidelberg: Realising the Potential of a Comprehensive University''. == Fakultete == * [[teologija|Teološka]] fakulteta (''Theologische Fakultät''), ustanovljena 1386 * [[pravo|Pravna]] fakulteta (''Juristische Fakultät''), ustanovljena 1386 * [[filozofija|Filozofska]] fakulteta (''Philosophische Fakultät''), ustanovljena 2002 * [[filologija|Novofilološka]] fakulteta (''Neuphilologische Fakultät''), ustanovljena 1968 * Fakulteta za [[ekonomija|ekonomijo]] in [[družbene vede]] (''Fakultät für Wirtschafts- und Sozialwissenschaften'') * Fakulteta za vedenjske in empirične [[kulturologija|kulturološke]] vede (''Fakultät für Verhaltens- und Empirische Kulturwissenschaften'') * Fakulteta za [[matematika|matematiko]] in [[informatika|informatiko]] (''Fakultät für Mathematik und Informatik''), ustanovljena 2001 * Fakulteta za [[fizika|fiziko]] in [[astronomija|astronomijo]] (''Fakultät für Physik und Astronomie''), ustanovljena 1949 * Fakulteta za [[kemija|kemijo]] in [[vede o Zemlji]] (''Fakultät für Chemie und Geowissenschaften''), ustanovljena 2002 * Fakulteta za [[biologija|biološke vede]] (''Fakultät für Biowissenschaften''), ustanovljena 2002 * [[Medicina|Medicinska]] fakulteta v Heidelbergu (''Medizinische Fakultät Heidelberg''), ustanovljena 1386 * Medicinska fakulteta v [[Mannheim]]u (''Medizinische Fakultät Mannheim''), ustanovljena 1964 == Univerzitetna knjižnica == [[Slika:Heidelberg - Universitätsbibliothek.jpg|thumb|hochkant|Haupteingang der [[Universitätsbibliothek Heidelberg]]]] Poreklo današnje heidelberške univerzitetne knjižnice sega v leto ustanovitve Univerze v 1386. Takrat so bile ustvarjene knjižnice Filozofske fakultete, treh višjih fakultet (teologija, pravo, medicina) in samostanska knjižnica. Prve dokumente je nakupil prvi rektor Marsilius von Inghen leta 1388. Ta okvir je bil postavljen v cerkvi Svetega Duha. Različno zgrajene knjižne zbirke od ustanovitve Univerze, kot tudi grajske knjižnice, so bile združene v 16. stoletju, ko je volilni knez Ottoheinrich ustanovil ''Bibliotheca Palatina'' in jo dal na voljo javnosti v emporah cerkve Svetega Duha. Še posebej pomembna je bila donacija Fuggerja (Augsburg, Ulrich Fugger starejši). Večino slavne knjižnice je leta 1622 podaril kot plen v času tridesetletne vojne, vojvoda Maksimilijan Bavarski, papežu Gregorju XV. Tako je bilo znanstveno delo onemogočeno. Samostanska knjižnica je bila leta 1804 sekularizirana v samostanih Salem in Peterhausen in je bila podlaga za obnovo v 19. stoletju. V letu 1816 je 847 rokopisov v nemškem jeziku knjižnice Palatina vrnjeni v Heidelberg. Sledile so zamenjave, ki so vključevale Codex Manesse leta 1888 (Rokopis visoke heidelberške pesmi), ki je prišel preko Kraljeve knjižnice v Parizu. Karl Zangemeister (1837-1902) je bil prvi direktor Univerzitetne knjižnice. 1901-1905 je bila zgrajena nova stavba, po načrtih Josefa Durma iz rdečega peščenjaka in bogato ornamentiko, posebej za Univerzitetno knjižnico in se nahaja nasproti cerkve svetega Petra. Njena oblika povzema renesančni slog gradu in ima številne vplive Art Nouveau. Ta stavba je že bila razširjena. Fasade so prebodene z mnogimi okni za naravno osvetlitev. Poleg glavne knjižnice v starem delu mesta, je bila leta 1978 v kampusu odprta še podružnica univerzitetne knjižnice. Ta oskrbuje lokalne znanstvene in zdravstvene ustanove in univerzitetne bolnišnice. Univerzitetna knjižnica (''Hauptbibliothek Altstad'' in podružnica na kampusu), je osrednja knjižnica knjižničnega sistema Univerze v Heidelbergu. Univerzitetna knjižnica in 61 decentraliziranih (specializiranih) knjižnic tvori enotni sistem pod vodstvom direktorja univerzitetne knjižnice. Knjižnični sistem je sestavljen v skladu z načelom funkcionalnosti. Poslanstvo univerzitetne knjižnice je celovita storitev članom Univerze v Heidelbergu. Poleg običajnih nalog zbiranja knjig za raziskovalne in učenje na fakultetah, ima naslednje posebne zbirke: literaturo o volilnih knezih Pfalške in Badna, posebne zbirke in specializirane informacijske storitve kot so egiptologija, arheologija, srednjeveška in moderna zgodovina (do 1945), južna Azija. [[Slika:Universitaetsbibliothek Heidelberg Dach.jpg|thumb|Univerzitetna knjižnica Heidelberg]] Imetje v Univerzitetni knjižnici je preseglo mejo milijon enot že leta 1934. Danes ima več kot 3 milijone volumnov - vključno z več kot 490.000 neknjižnega gradiva (kot so mikrofilm in video posnetki) in 6800 rokopisov. V decentraliziranih knjižnicah (vključno z 11 knjižnicami z več kot 100.000 enotami) je še dodatnih 3 milijone enot, torej skupaj 6 mio eno. Vsako leto sodeluje več kot 40.000 aktivnih uporabnikov, s približno 1,6 milijona izposojami (podatki 2013). Konvencionalna knjižna ponudba je že dopolnjena s številnimi elektronskimi storitvami: 90.000 elektronskih revij in 2800 baz je dostopnih v elektronski obliki univerzitetnim članom. Knjižnica ima približno 175 zaposlenih. == Akademske inštitucije == * Institut für Medizintechnologie (IMT)<ref>{{Navedi splet |url=http://www.umm.uni-heidelberg.de/inst/medtech/index.html |title=Institut für Medizintechnologie (IMT) |accessdate=2015-02-17 |archive-date=2015-05-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150521042917/http://www.umm.uni-heidelberg.de/inst/medtech/index.html |url-status=dead }}</ref> * Biochemiezentrum (BZH) * Biowissenschaftliches Zentrum „Bioquant“ * Centre for Organismal Studies Heidelberg * Centrum für soziale Investitionen und Innovationen (CSI) * Heidelberg Center for American Studies (HCA) * Interdisziplinäres Zentrum für Neurowissenschaften (IZN) * Interdisziplinäres Zentrum für wissenschaftliches Rechnen (IWR) * Institut für Pharmazie und Molekulare Biotechnologie (IPMB) * Institut für Umweltphysik (IUP, seit 1974) * Marsilius-Kolleg – Interdisziplinäres Zentrum für Grundlagenforschung / Center for Advanced Study (MK) * Südasien-Institut (SAI, seit 1962) * Institut für Technische Informatik (ZITI) * Netzwerk Alternsforschung]] (NAR) * Zentrum für Astronomie der Universität Heidelberg (ZAH) * Zentrum für Molekulare Biologie der Universität Heidelberg (ZMBH) == Pomembne osebnosti == *[https://de.wikipedia.org/wiki/Liste_bekannter_Pers%C3%B6nlichkeiten_der_Ruprecht-Karls-Universit%C3%A4t_Heidelberg Seznam pomembnih osebnosti iz Univerze v Heidelbergu] === Nobelovi nagrajenci === * Otto Meyerhof - biokemik (1908-1912, 1930-1938) direktor Kaiser Wilhelm inštituta (zdaj Max Planck inštituta za medicinske raziskave), Nobelov nagrajenec 1922 * Bert Sakmann - (Prof.) Nobelova nagrada za medicino leta 1991 * Otto Warburg - medicina, fiziologija, Nobelov nagrajenec iz leta 1931 (Stud, Prom, habil ...) * Harald zur Hausen - predsednik in Znanstveno član Fundacije odbora DKFZ, Nobelova nagrada za medicino 2008 * Walther Bothe - Fizika (Prof.) Nobelova nagrada za fiziko 1954 * Theodor Hänsch - Fizika (Prof.) Nobelova nagrada za fiziko v letu 2005. * J. Hans D. Jensen - Fizika (Prof.) Nobelova nagrada za fiziko 1963 * Albrecht Kossel - Lekarna (prof 1901-1927) Nobelova nagrada za medicino leta 1910 * Richard Kuhn - Kemiki (Prof.) Nobelova nagrada za kemijo 1938 * Philipp Lenard - Fizika (prof 1907-1938) Nobelova nagrada za fiziko 1905 * Georg Wittig - Lekarna (Prof.) Nobelova nagrada za kemijo 1979 * Stefan Hell - fizik, Nobelova nagrada za kemijo 2014 (stud 1981-1987 == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * Andreas Cser: ''Kleine Geschichte der Stadt Heidelberg und ihrer Universität''. Verlag G. Braun, Karlsruhe 2007, ISBN 978-3-7650-8337-2 * Dagmar Drüll: ''Heidelberger Gelehrtenlexikon'', Bd. 1: 1803–1932, Bd. 2: 1652–1802, Bd. 3: 1386–1651, Bd. 4: 1933-1986. Heidelberg 1986, 1991, 2002, 2009 * Sabine Happ, Werner Moritz: ''Die Ruprecht-Karls-Universität Heidelberg, Ansichten – Einblicke – Rückblicke''. Erfurt 2003. * Johann Friedrich Hatz: ''Geschichte der Universität Heidelberg.'' Mannheim 1862. [http://books.google.com/books?id=GyhBAAAAIAAJ&hl=de Digitalisat bei google books] * [[Wolfgang U. Eckart]], [[Volker Sellin]], [[Eike Wolgast]] (Hrsg.): ''Die Universität Heidelberg im Nationalsozialismus.'' Springer Verlag, Berlin 2006, ISBN 3-540-21442-9 * H. Krabusch: ''Das Archiv der Universität Heidelberg. Geschichte und Bedeutung'', in: Aus der Geschichte der Universität Heidelberg und ihrer Fakultäten. Sonderbd. der Ruperto Carola, hrsg. von G. Hinz (1961), S. 82–111. * ''Die Rektorbücher der Universität Heidelberg'', Bd. I–II, bearb. von Heiner Lutzmann u.&nbsp;a. hrsg. v. [[Jürgen Miethke]]. (Bd. 1: 1386–1410, Heft 1-3, Heidelberg 1986/1990/1999. Bd.&nbsp;2: 1421–1451, Heft 1, Heidelberg 2001) * Peter Moraw: ''Heidelberg: Universität, Hof und Stadt im ausgehenden Mittelalter,'' in: Studien zum städtischen Bildungswesen des späten Mittelalters und der frühen Neuzeit, hrsg. von Bernd Moeller, [[Hans Patze]], Karl Stackmann, Redaktion Ludger Grenzmann (Abhandlungen der Akademie der Wissenschaften in Göttingen, Philol.-hist. Klasse, III.137), Göttingen 1983, S. 524–552. * Werner Moritz: ''Die Aberkennung des Doktortitels an der Universität Heidelberg während der NS-Zeit'', In: [[Armin Kohnle]]/ Frank Engehausen: Zwischen Wissenschaft und Politik. Studien zur deutschen Universitätsgeschichte. Festschrift für Eike Wolgast zum 65. Geburtstag, Stuttgart 2001, S. 540–562. * Steven P. Remy: ''The Heidelberg Myth: The Nazification and Denazification of a German University.'' Cambridge, Harvard University Press 2002, ISBN 0-674-00933-9 * Gerhard Ritter: ''Die Heidelberger Universität im Mittelalter (1386–1508)'', Ein Stück deutscher Geschichte, Heidelberg 1936, Neudruck 1986. * Gotthard Schettler (Hrsg.): ''Das Klinikum der Universität Heidelberg und seine Institute.'' Berlin-Heidelberg, Springer 1986, ISBN 3-540-16033-7 * Klaus-Peter Schröder: Eine Universität für Juristen und von Juristen, Tübingen 2010, ISBN 978-3-16-150326-9 * [[Helmut Schwier]] (Hrsg. i. A. der Evangelischen Universitätsgemeinde Heidelberg): ''Begegnungen, Vertreibungen, Kriege. Gedenkbuch zur Geschichte der Universität Heidelberg'', Heidelberg 2011, ISBN 978-3-8253-5906-5. * [[Wilhelm Doerr]] (Hrsg.) et al.: ''‚Semper apertus’, Sechshundert Jahre Ruprecht-Karls-Universität Heidelberg 1386–1986'', Festschrift in sechs Bänden. Berlin-Heidelberg, Springer 1985 * Eduard Winkelmann (Hrsg.): ''Urkundenbuch der Universität Heidelberg'', Bd. I–II, Heidelberg 1886. * Eike Wolgast: Die Universität Heidelberg, 1386–1986, Berlin-Heidelberg, Springer 1986. == Glej tudi == * [[seznam univerz v Nemčiji]] == Zunanje povezave == {{Commonscat|Universität Heidelberg}} * [http://www.uni-heidelberg.de/ Website der Universität] * [http://quellenunihd.uni-hd.de/ Digitalisierte Quellen zur und aus der Universität Heidelberg (u.&nbsp;a. Matrikel, Vorlesungsverzeichnisse, Adressbücher)] der [[Universitätsbibliothek Heidelberg]] * [http://www.uni-heidelberg.de/universitaet/freunde/lebendiger_geist.html Dem Lebendigen Geist] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131019080103/http://www.uni-heidelberg.de/universitaet/freunde/lebendiger_geist.html |date=2013-10-19 }} * [http://www.uni-heidelberg.de/universitaet/geschichte/ Geschichte der Uni Heidelberg] * [http://www.datenmatrix.de/cgi-local/hdbg-karten/karten.cgi?action=detail&templ=01_01_karten_detail&id=21 Karte: Einzugsgebiet der Universität Heidelberg zu Beginn des 17. Jahrhunderts: Historische Karten (Haus der Bayerischen Geschichte)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080613223929/http://www.datenmatrix.de/cgi-local/hdbg-karten/karten.cgi?action=detail&templ=01_01_karten_detail&id=21 |date=2008-06-13 }} * [http://www.exzellenz-initiative.de/heidelberg-volluniversitaet Das Zukunftskonzept der Uni Heidelberg im DFG-Videoportal zur Exzellenzinitiative] {{koord|49|24|37|N|8|42|23|E|display=title|type:edu}} [[Kategorija:Univerze v Nemčiji|Heidelberg]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1386]] [[Kategorija:Heidelberg]] [[Kategorija:Univerza v Heidelbergu|*]] [[Kategorija:Skupina Coimbra|Heidelberg]] {{normativna kontrola}} 1qqeqrse92bn9c5qjawa6so73mr4gdn 0 291660 6676564 6102796 2026-05-16T15:57:19Z ~2026-13659-49 255600 /* Znani nosilci priimka */ 6676564 wikitext text/x-wiki '''Jeran''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 126 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Boštjan Jeran]] (*1977), šahist * [[Edi Jeran]], mornariški častnik * [[Fran Jeran]] (1881—1954), matematik, šolnik * [[Luka Jeran]] (1818—1896), misijonar, pesnik, nabožni pisec in urednik *[[Marko Jeran]] (1947—2026), strojnik, jedrski strok.? *[[Martin Jeran]], zborovodja *[[Matjaž Jeran]] (*1980), športni plezalec *[[Milan Jeran]] (1913—81), gradbenik *[[Rudolf Jeran]], prevajalec *[[Zvonka Jeran]], biologinja, radioekologinja == Glej tudi == * priimke [[Jerman]], [[Jeraj]], [[Jerak]], [[Jeras]], [[Jere]], [[Jerin]], [[Jerančič]] itd. == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Jeran}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] h1yxpc96878wfg2weiqj2jjgc4684hf 6676571 6676564 2026-05-16T16:13:16Z ~2026-13659-49 255600 6676571 wikitext text/x-wiki '''Jeran''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 126 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Boštjan Jeran]] (*1977), šahist * [[Edi Jeran]], mornariški častnik * [[Fran Jeran]] (1881—1954), matematik, šolnik * [[Luka Jeran]] (1818—1896), misijonar, pesnik, nabožni pisec in urednik *[[Marko Jeran]] (1947—2026), strojnik, strok. za jedrsko tehniko *[[Martin Jeran]], zborovodja *[[Matjaž Jeran]] (*1980), športni plezalec *[[Milan Jeran]] (1913—81), gradbenik *[[Rudolf Jeran]], prevajalec *[[Zvonka Jeran]], biologinja, radioekologinja == Glej tudi == * priimke [[Jerman]], [[Jeraj]], [[Jerak]], [[Jeras]], [[Jere]], [[Jerin]], [[Jerančič]] itd. == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Jeran}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 9axhku29esmralh0egdmpullz8kjpd7 0 299792 6676545 6671113 2026-05-16T14:50:01Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6676545 wikitext text/x-wiki {{Infobox road | alternate_name = Mangartska cesta | photo = Mangartska cesta.jpg | photo_notes = | country=SVN | regions = [[Goriška statistična regija|Goriška]] | type=R | route=902 | length_km=12 | mapframe = yes | coordinates={{Coord|46.44451|13.64687}} | map_notes = |terminus_a= {{Jct|country=SVN|R|902}} pri [[Predel|Strmec na Predelu]] |terminus_b={{Jct|country=SVN|R|902}}, [[Mangartsko sedlo]] }} '''Mángartska césta''' je visokogorska cesta v [[Julijske Alpe|Julijskih Alpah]], ki se vzpenja iz [[Predel]]a do [[Mangrtsko sedlo|Mangartskega sedla]] (2072 m), kjer skorajda doseže greben. Cesta se konča na višini 2055 metrov in je tako najvišje ležeča cesta v Sloveniji in 125. v Evropi. Cesta je z rampo zaprta na nadmorski višini 1880 m, od koder je naprej prepovedan promet. 12 kilometrov dolga in večji del asfaltirana cesta ima 17 zavojev in pelje skozi 5 tunelov. Konec ceste je v obliki pentlje s parkirišči, od tam pa je lep razgled proti vzhodu na [[Mangart]] (2677 m). Pri pentlji se nahaja še odcep kratke slepe ceste do [[Koča na Mangartskem sedlu|Koče na Mangartskem sedlu]] (1906 m). Oktobra 2000 je velik [[zemeljski plaz|plaz]], ki se je sprožil nad prvim kilometrom ceste, uničil most in cestišče. Cesta je bila zaradi tega nekaj časa zaprta. [[Denzlova lestvica alpskih cest]]: 2 - 3 ==Zunanje povezave== *{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Mangart Road|Mangartska cesta}} [[Kategorija:Ceste v Sloveniji]] [[Kategorija:Julijske Alpe]] [[Kategorija:Mangart]] s54ljdgxhg72pn4ihpdsvudhdylfjeq 10 305043 6676500 6673131 2026-05-16T13:52:13Z Pinky sl 2932 6676500 wikitext text/x-wiki {{documentation subpage}}<includeonly> {{High-use}} </includeonly> <!------------------------------------------------------------------- Place categories where indicated at the bottom of this page, please; interwikis to Wikidata (see [[Wikipedia:Wikidata]]). --------------------------------------------------------------------> {{Lua|Module:Infobox road|Module:Infobox road/length|Module:Infobox road/locations|Module:Infobox road/map|Module:Infobox mapframe|Module:Infobox road/sections|Module:Infobox road/browselinks|Module:Check for unknown parameters}} {{Uses TemplateStyles|Predloga:Infopolje Cesta/styles.css}} {{Uses Wikidata|P15}} {{Tracks Wikidata|P15|P17|P31}} == Uporaba == Ta predloga ustvari infopolje za ceste, tako oštevilčene kot neoštevilčene. Spodaj je navedena osnovna skladnja, ki je potrebna za vstavitev celotnega infopolja v članek. Predlogo vstavite pod morebitne napise na vrhu strani in pred katero koli drugo besedilo, nato pa izpolnite parametre. Če je spremenljivka prazna, jo je treba izpustiti. Če je posamezen parameter prazen, ga izpustite. Podrobnejši opis dodatnih, specifičnih parametrov je na voljo v nadaljevanju. === Oštevilčene ceste === To je osnovna koda, potrebna za pripravo infopolja za oštevilčeno pot. <syntaxhighlight lang="wikitext" style="overflow: auto;"> {{Infopolje Cesta | country = | type = | route = | map = | length_mi = | length_km = | length_ref = | established = | direction_a = | terminus_a = | junction = | direction_b = | terminus_b = | previous_type = | previous_route = | next_type = | next_route = }} </syntaxhighlight> === === To je osnovna koda, ki je potrebna za nastavitev infopolja za neoštevilčeno pot. Glej tudi {{tl|Infopolje Ulica}}. <syntaxhighlight lang="wikitext" style="overflow: auto;"> {{Infopolje Cesta | name = | marker_image = | map = | length_mi = | length_km = | length_ref = | established = | allocation = | direction_a = | terminus_a = | junction = | direction_b = | terminus_b = }} </syntaxhighlight> === Vsi parametri === {{Hidden | style=overflow:auto; border:1px solid silver; | titlestyle=background-color:#CFC; color:inherit; | title=Extended content | content= {{Parameter names example | country=AFG | name | type | route | alternate_name | marker_image | translation | lang=en | map | map_notes | mapframe = yes<!-- Za več informacij glejte [[#Zemljevidi Mapframe]] --> | image | image_width | image_alt | image_notes | section | maint | time_period | length_mi=0 | length_km | length_nmi | length_mi1=0 | length_km1 | length_mi2 | length_km2=0 | length_mi3=0 | length_km3 | length_mi4 | length_km4=0 | length_mi5=0 | length_km5 | length_mi6 | length_km6=0 | length_mi7=0 | length_km7 | length_mi8 | length_km8=0 | length_mi9=0 | length_km9 | length_mi10 | length_km10=0 | length_notes | length_notes1 | length_notes2 | length_notes3 | length_notes4 | length_notes5 | length_notes6 | length_notes7 | length_notes8 | length_notes9 | length_notes10 | length_ref | length_ref1 | length_ref2 | length_ref3 | length_ref4 | length_ref5 | length_ref6 | length_ref7 | length_ref8 | length_ref9 | length_ref10 | established | formed | history | known_for | restrictions | tourist | allocation | margary | status | e-road | ahn | tahn | mrn | e-road-shield | tahn-shield | mrn-shield | established_by | header_type | decommissioned | deleted | significance | related | terminus_a | end_a | beltway_city | ring_road | orbital | loop | tloop | junction | junction1 | junction2 | junction3 | junction4 | junction5 | junction6 | junction7 | junction8 | junction9 | junction10 | section0 | direction_a | terminus_b | end_b | direction_b | section1 | direction_a1 | terminus_a1 | direction_b1 | terminus_b1 | section2 | direction_a2 | terminus_a2 | direction_b2 | terminus_b2 | section3 | direction_a3 | terminus_a3 | direction_b3 | terminus_b3 | section4 | direction_a4 | terminus_a4 | direction_b4 | terminus_b4 | section5 | direction_a5 | terminus_a5 | direction_b5 | terminus_b5 | section6 | direction_a6 | terminus_a6 | direction_b6 | terminus_b6 | section7 | direction_a7 | terminus_a7 | direction_b7 | terminus_b7 | section8 | direction_a8 | terminus_a8 | direction_b8 | terminus_b8 | section9 | direction_a9 | terminus_a9 | direction_b9 | terminus_b9 | section10 | direction_a10 | terminus_a10 | direction_b10 | terminus_b10 | system | system1 | system2 | system3 | system4 | system5 | system6 | system7 | system8 | system9 | system10 | browse | nrhp | countries | island | community | communities | regions | province | provinces | state | states | governorates | county | counties | departments | cantons | prefectures | divisions | oblasts | districts | parish | parishes | communes | territories | location1 | location2 | location3 | location4 | location5 | subregions | subcounties | subprefectures | label1 | label2 | label3 | label4 | label5 | lga | locations | rural_municipalities | divisions | republics | okrugs | krais | federal_cities | borough | boroughs }} '''Notes''' *{{para|country|AFG}} shown for convenience. }} == Parametri == === Oštevilčene ceste === Ti parametri se običajno uporabljajo samo za oštevilčene poti. * '''country''': the [[ISO 3166-1]] alpha-3 code of the country that the route is in (not to be confused with the '''countries''' [[#Lokacije|location]] parameter). Use [[ISO 3166-1#Current codes|this list]] to find the correct code for the country. [[Predloga:Infopolje Cesta/dok/country|These countries]] have had the necessary subtemplates set up; see that page for instructions on how to set up new countries. If the route is located in Australia, the United States, Canada, or Mexico, ''and'' the route is located within one state or province use '''state''' (Australia, US, and Mexico) or '''province''' (Canada) instead (not to confused with the '''states''' and '''provinces''' [[#Lokacije|location]] parameters). The "state" and "province" parameters are ''not'' interchangeable. Accepted values for these two parameters are as follows: ** '''Australian state''': the two- or three-letter abbreviation of the state. '''Note''': <code>|country=AUS</code> must also be set if the state is NT or WA to avoid conflicts with other countries. ** '''U.S. state''': the two-letter [[United States postal abbreviations|postal abbreviation]] of the state. ** '''Canadian province''': the two-letter [[Canadian subnational postal abbreviations|postal abbreviation]] of the province. ** '''Mexican state''': the three-letter [[ISO 3166-2:MX]] code of the state, minus the "MX-" prefix. * '''type''': the type of route the article is about. The type code can be used to make shield images appear automatically. See [[Predloga:Infopolje Cesta/dok/type|this page]] for a list. * '''subtype''': the type of [[special route]] that the article route is, if applicable * '''county''': the county associated with the route that the article is about (not to be confused with the '''counties''' [[#Lokacije|location]] parameter). Use only for county routes. * '''route''': the number of the route. * '''section''': the section of code that defines this route. Very few areas use this, and the appropriate subpage (<nowiki>[[/law/USA]]</nowiki> for example) must be set up for the parameter to work. The state of Minnesota also uses '''subsection''' to specify the exact section of the legal code definition. * '''spur_type''': defines the type of route that the route is a spur of. Use for [[spur route]]s, such as a loop road, bypass, alternate route, business route, truck route, or other type of route. Example: Use WV for [[West Virginia Route 10 Alternate]]. * '''spur_of''': defines what the parent route is, such as [[Highway 7A (Ontario)|Highway 7A]]'s parent is [[Highway 7 (Ontario)|Highway 7]], or [[Interstate 110 (disambiguation)|Interstate 110]]'s parent is [[Interstate 10]]. The usual text that would go here is the road number, such as "7" or "10" or "500". * '''previous_type''': this is the type of route that proceeds the current one in the system. See [[Predloga:Infopolje Cesta/dok/type|this page]] for a list. * '''previous_route''': the number of the route preceding this one * '''previous_dab''': any disambiguation needed to generate the correct link to the previous route * '''browse_route''': the route associated with the current browse row. Typically used only if the browsing route is not the route that the rest of the infobox is about. * '''next_type''': same as "previous_type" but for the route following this one * '''next_route''': the number of the route succeeding this one * '''next_dab''': same as "previous_dab" but for the route following this one * '''browse''': use to add additional browse lines, which are generated by templates similar to {{tl|ny browse}}. These templates accept the seven parameters given above plus "county"; however, "route" is used instead of "browse_route". See [[:Kategorija:Browse predloge]]. === Zgodovinske ceste === Ti parametri se praviloma uporabljajo le za opise poti zgodovinskega pomena, kot je [[[[Svilna cesta]]]]. * '''time_period''': the time period that the road existed in. ** '''established_by''': the body that built or established the road. Used only in conjunction with "time_period". ** '''significance''': the historical/cultural significance of the route. Used only in conjunction with "time_period". ** '''related''': roads related to the historical road. Used only in conjunction with "time_period". * '''margary''': the [[Margary number]] of a Roman road in Britain. === Informacije o poti === * '''marker_image''': shield image to be displayed. Requires full wiki markup. Typically not needed for numbered routes. Can be set to 'none' to show no marker * '''name''': road name to be displayed. Typically not needed for numbered routes. * '''maint''': the agency that maintains the highway. If the appropriate subpage (<nowiki>[[/maint/USA]]</nowiki> for example) exists and a specific jurisdiction is specified (such as "state=AZ"), this parameter will be filled in automatically with that jurisdiction's department of transportation. "maint" still works, however, if the default agency needs to be overwritten, for instance if the route is maintained by another agency. * '''alternate_name''': Use in situations where the '''''entire route''''' has another name. For example, [[New York State Route 590]] is called the Sea Breeze Expressway for its entire length. * '''map''': image name of a map for the route, without the <code>File:</code> [[Wikipedija:Imenski prostor|namespace]] prefix, which the template will place into an [[Help:Image|image link]] for you. For example, <code>map=''map_name''|map_alt=''alt text''</code> will render as: <code><nowiki>[[</nowiki>File:''map_name''|290x172px|alt=''alt text''<nowiki>]]</nowiki></code>. Note: this will pull the file name from Wikidata if left empty and the associated item has the information. ** '''map_alt''': alt text for the map, for visually impaired readers. See [[WP:ALT]]. This parameter should be specified if '''map''' is specified. ** '''map_notes''': an optional parameter with text to display along with the map. ** '''map_custom''': optionally set to ''yes'' if you want to override the template's default image link; then you may specify your own complete image link with: <code><nowiki>map=[[File:</nowiki>''map_name''|<nowiki>...]]</nowiki></code> ** For best results, your map image width should be 290px. ** See the [[WP:USRD/MTF|WP:USRD maps task force]] for maps for roads in the United States. * '''mapframe''': show {{tl|Infopolje mapframe}} provided map data is available. See [[#Zemljevidi Mapframe]] for more parameters. * '''photo''' or '''image''': image name of a photo for the route, without the <code>File:</code> [[Wikipedija:Imenski prostor|namespace]] prefix, which the template will place into an [[Pomoč:Datoteke|image link]] for you. For example, <code>photo=''photo_name''|photo_alt=''alt text''</code> will render as: <code><nowiki>[[</nowiki>File:''photo_name''|290px|alt=''alt text''<nowiki>]]</nowiki></code>. ** '''photo_width''' or '''image_width''': sets the width in pixels of non-map images. Default value is 290. ** '''photo_alt''' or '''image_alt''': alt text for the photo, for visually impaired readers. See [[WP:ALT]]. This parameter should be specified if '''photo''' is specified. ** '''photo_notes''' or '''image_notes''': an optional parameter with text to display along with the photo. ** This set of parameters will not work for articles in the United States per [[WP:USRD]] consensus. * '''length_mi''' or '''length_km''': length of the route in miles (in countries where the imperial system is used) or kilometres (in countries where the metric system is used). Only one can be used in an article. The value from the one defined is the one that appears first. The other is calculated and rounded to the same level of precision as the stated value. If neither "length_mi" nor "length_km" exists, no length is displayed. ** '''length_ref''', if defined, appears after the first length. Use a citation for the length (wrapped in {{tag|ref}} tags) or {{tl|fact}} here. Be sure that the first length is the one for which you have a reference. ** '''length_notes''', if defined, appears as a note below the length. This can be used to show former length, or future length, etc. * '''status''': the status of cancelled or under construction roadways; this will not show unless the infobox uses {{para|header_type}} with historic, former or under construction values (or their alternates). * '''established''': this is the date or year in which the route was commissioned or assigned to its current alignment. (Alternate parameter: '''formed''') * '''decommissioned''': the date or year the route was [[decommissioned highway|decommissioned]] (Alternate parameter: '''deleted''') * '''history''': a brief summary of the route's history. Typically used in place of the above two parameters. * '''known_for''': if defined, prints any notable landmarks on the road with an independent article; eg: [[Stonehenge]], [[Angel of the North]] * '''allocation''': a list of highway designations allocated to the roadway. For Australia, this uses a label of "Allocation:" while for other countries it will use "Component highways:" instead. * '''tourist''': a list of the tourist routes that follow the route; currently only set up for use in Australia, New Zealand, Canada, and the US. * '''restrictions''': a brief mention of any restrictions on the road. Examples include regular seasonal closures or permit requirements needed by motorists. * '''nhs''': sections of the road included in the [[National Highway System (United States)|U.S. National Highway System]] (NHS) network. If the entire road is part of the NHS, input "Entire route". This parameter is automatically generated for [[Interstate Highway System|U.S. Interstate Highways]] (with <code>type=I</code>). === Zemljevidi Mapframe === {{Infopolje mapframe/dok/parameters | onByDefault = privzeto vklopljeno, razen če je prisoten kateri koli od naslednjih elementov: {{para|map}}, {{para|map_custom}}, [[d:Property:P15]] | mapframe-wikidata = yes | mapframe-frame-width = 290 | mapframe-length_km = {{para|length_km}} | mapframe-length_mi = {{para|length_mi}} }} === Glavna križišča === * '''beltway_city''', '''orbital''', '''loop''', or '''tloop''': for beltways, orbitals, loop roads, or tourist loops only. This is the city that the beltway/orbital/loop encircles. The output differs between the three to accommodate variation in English for different geographic areas. In the case of tourist loops, using {{para|tloop|none}} will omit a location around which the roadway would loop. * '''direction_a''': for U.S. roads, this should be either "South" or "West" per the [[WP:USRD/STDS|standards]] set by [[WP:USRD|the U.S. Roads project]]. For roads in other jurisdictions, consult that area's WikiProject to determine which direction to put here. * '''terminus_a''' or '''end_a''': this is where the route begins and, for U.S. roads, is either at the southern terminus or western terminus * '''junction''': a list of major junctions. Each WikiProject has different standards for major junctions, so consult the relevant WikiProject for more details. Uses plainlist class so {{tlx|Plainlist}} is not necessary; only a bulleted list is needed. * '''direction_b''': The opposite of "direction_a" * '''terminus_b''' or '''end_b''': where the route ends, in accordance with the guidelines set forth with terminus_a Ta predloga omogoča ustvarjanje ločenih razdelkov za »glavna križišča« pri tistih poteh, ki so razdeljene na dva do štiri posamezne dele. Parametri, ki so povezani s to funkcijo, so: * '''section#''', where # is the number of the segment (1 being the first entered into the infobox, 2 being the next, and so on). By default, the text "Major intersections" is replaced in the header with "Section #"; this parameter allows for a custom header to be used. * '''length_mi#''' or '''length_km#''': "length_mi" or "length_km" for the # segment ** '''length_ref#''': "length_ref" for the # segment ** '''length_notes#''': "length_notes" for the # segment * '''direction_a''': same as described above; however, in this usage it will provide a default direction for the beginning point of all of the segments. If the direction of one endpoint is different, use '''direction_a#''' for that endpoint. * '''terminus_a#''' or '''end_a#''': "terminus_a"/"end_a" for the # segment * '''junction#''': "junction" for the # segment * '''direction_b''': same as described above; however, in this usage it will provide a default direction for the ending point of all of the segments. If the direction of one endpoint is different, use '''direction_b#''' for that endpoint. * '''terminus_b#''' or '''end_b#''': for the # segment === Lokacije === V tem infopolju je na voljo več parametrov za navajanje lokacij. Vendar je uporaba mnogih parametrov omejena na določene regije ali države. Razlogi za to so različni, kar vključuje, a ni omejeno na dogovore lokalnih WikiProjektov in zdrav razum (na primer, parameter »countries« se ne bi smel uporabljati v člankih, ki obravnavajo poti znotraj ene države. Prav tako se parameter »rural_municipalities« uporablja le za Manitobo in Saskatchewan, saj sta to edini lokaciji s podeželskimi občinami). ====Posebne države==== {| class="wikitable collapsible" |- |+{{nowrap|Razpoložljivi lokacijski parametri glede na navedeno državo}} |- !Država !Podrazdelitev !Parameter !Opis lokacije |- |colspan=2|'''Azijsko cestno omrežje'''<br>^ASIA |{{para|countries}} |'''Countries''', only wikilinks |-style="border-top: 4px solid #a2a9b1;" |rowspan=5 colspan=2|'''Avstralija'''<br>^AUS |rowspan=2|{{para|state}} |'''State''', two-letter abbreviation; {{para|country|AUS}} is required for {{para|state|WA}} |- |'''Territory''', two-letter abbreviation (ACT, JBT, or NT); {{para|country|AUS}} is required for {{para|state|NT}} |- |{{para|states}} |'''States''', will not display if {{para|state}} is used |- |{{para|lga}} |'''Local government areas'''; links based on state |- |{{para|locations}} |'''Večja mesta''', '''Major suburbs''', or '''Suburb''' based on type |-style="border-top: 4px solid #a2a9b1;" |rowspan=3 colspan=2|'''Brazilija'''<br>^BRA |rowspan=2|{{para|state}} |'''Zvezbna država'''; two-letter abbreviation |- |'''Federal district'''; two-letter abbreviation (DF) |- |{{para|states}} |'''States''', will not display if {{para|state}} is used |-style="border-top: 4px solid #a2a9b1;" |rowspan=24|'''Kanada'''<br>^CAN |rowspan=3|Vse lokacije |rowspan=2|{{para|province}} |'''Provinca''', two-letter abbreviation |- |'''Teritorij''', two-letter abbreviation (NT, NU, or YK) |- |{{para|provinces}} |'''Provinces''', will not display if {{para|province}} is used |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |rowspan=3|Alberta<br>^AB |{{para|rural_municipalities}} |'''Specialized and rural municipalities''' |- |{{para|areas}} |'''Special areas''' |- |{{para|districts}} |'''Improvement districts''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |British Columbia<br>^BC |{{para|districts}}<br>{{para|rural_municipalities}} |'''Regional districts''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Manitoba<br>^MB |{{para|rural_municipalities}} |'''Rural municipalities''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |rowspan=2|New Brunswick<br>^NB |{{para|counties}} |'''Counties''' |- |{{para|parishes}} |'''Parishes''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Northwest Territories<br>^NT |{{para|regions}} |'''Regions''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Nova Scotia<br>^NS |{{para|counties}} |'''Counties''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Nunavut<br>^NU |{{para|regions}} |'''Regions''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |rowspan=5|Ontario<br>^ON |{{para|rural_municipalities}} |'''Municipalities''' |- |{{para|counties}} |'''Counties''' |- |{{para|regions}} |'''Regions''' |- |{{para|districts}} |'''Districts''' |- |{{para|divisions}} |'''Divisions''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |rowspan=2|Prince Edward Island<br>^PE |{{para|counties}} |'''Counties''' |- |{{para|parishes}} |'''Parishes''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |rowspan=2|Québec<br>^QC |{{para|rural_municipalities}} |'''Regional county municipalities''' |- |{{para|territories}} |'''Equivalent territories''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Saskatchewan<br>^SK |{{para|rural_municipalities}} |'''Rural municipalities''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Yukon<br>^YK |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 4px solid #a2a9b1;" |rowspan=5|'''China'''<br>^CHN |Hong Kong SAR<br>^HKG |{{para|districts}} |'''Districts''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Macau SAR<br>^MAC |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |rowspan=3|All other locations |{{para|province}} |'''Province'''; two-letter abbreviation |- |{{para|provinces}} |'''Provinces'''; two-letter abbreviation, will not display if {{para|province}} is used |- |{{para|regions}} |'''Autonomous regions''' |-style="border-top: 4px solid #a2a9b1;" |colspan=2|'''Vseevropsko cestno omrežje'''<br>^EUR |{{para|countries}} |'''Države''', only wikilinks |-style="border-top: 4px solid #a2a9b1;" |rowspan=7|'''Francija'''<br>^FRA |French Guiana<br>^GUF |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Guadaloupe<br>^GLP |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Martinique<br>^MTQ |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Mayotte<br>^MYT |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Reunion<br>^REU |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |rowspan=2|All other locations |{{para|regions}} |'''Regije''' |- |{{para|departments}} |'''Departments''' |-style="border-top: 4px solid #a2a9b1;" |rowspan=5 colspan=2|'''Indija'''<br>^IND |rowspan=2|{{para|state}} |'''State'''; two-letter abbreviation |- |'''Union territory'''; two-letter abbreviation (AN, CH, DH, DL, JK, LA, LD, PY) |- |{{para|states}} |'''States''', will not display if {{para|state}} is used |- |{{para|territories}} |'''Union territories''' |- |{{para|districts}} |'''Districts''' |-style="border-top: 4px solid #a2a9b1;" |rowspan=3 colspan=2|'''Mehika'''<br>^MEX |rowspan=2|{{para|state}} |'''State'''; three-letter abbreviation |- |'''Autonomous city'''; three-letter abbreviation (CMX) |- |{{para|states}} |'''States''', will not display if {{para|state}} is used |-style="border-top: 4px solid #a2a9b1;" |rowspan=4|'''Kraljevina<br>Nizozemska''' |'''Nizozemska'''<br>^NLD |{{para|provinces}} |'''Provinces''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Aruba<br>^ABW |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Curaçao<br>^CUW |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Sint Maarten<br>^SXM |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 4px solid #a2a9b1;" |rowspan=5 colspan=2|'''Rusija'''<br>^RUS |{{para|oblasts}} |'''Oblasts''' |- |{{para|republics}} |'''Republics''' |- |{{para|okrugs}} |'''Autonomous okrugs''' |- |{{para|krais}} |'''Krais''' |- |{{para|federal_cities}} |'''Federal cities''' |-style="border-top: 4px solid #a2a9b1;" |rowspan=4 colspan=2|'''Spain'''<br>^ESP |{{para|province}} |'''Province''', one- or two-letter abbreviation; will display the appropriate autonomous community automatically |- |{{para|provinces}} |'''Provinces''', will not display if {{para|province}} is used |- |{{para|community}} |'''Autonomous community''', two-letter abbreviation; only use for inter-provincial routes |- |{{para|communities}} |'''Autonomous communities'''; will not display if {{para|community}} is used |- |-style="border-top: 4px solid #a2a9b1;" |rowspan=23|'''United Kingdom''' |Generic usage<br>^GBR |{{para|counties}} |'''Counties''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |rowspan=2|England<br>^ENG |{{para|counties}} |'''Counties''' |- |{{para|boroughs}} |'''Boroughs''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Northern Ireland<br>^NIR |{{para|districts}} |'''Districts''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Scotland<br>^SCT |{{para|areas}} |'''Council areas''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |rowspan=2|Wales<br>^WLS |{{para|counties}} |'''Counties''' |- |{{para|boroughs}} |'''County boroughs''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Guernsey<br>^GGY |{{para|parishes}} |'''Parishes''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Isle of Man<br>^IMN |{{para|sheadings}} |'''Sheadings''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Jersey<br>^JEY |{{para|parishes}} |'''Parishes''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Anguilla<br>^AIA |{{para|districts}} |'''Districts''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Bermuda<br>^BMU |{{para|parishes}} |'''Parishes''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |British Indian Ocean Territory<br>^IOT |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |British Virgin Islands<br>^VGB |{{para|districts}} |'''Districts''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Cayman Islands<br>^CYM |{{para|districts}} |'''Districts''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Falkland Islands<br>^FLK |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Gibraltar<br>^GIB |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Montserrat<br>^MSR |{{para|parishes}} |'''Parishes''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Pitcairn Islands<br>^PCN |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Saint Helena, Ascension and<br>Tristan da Cunha<br>^SHN |{{para|island}} |'''Islandija''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |South Georgia and the<br>South Sandwich Islands<br>^SGS |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Turks and Caicos Islands<br>^TCA |{{para|districts}} |'''Districts''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Vse lokacije |{{para|destinations}} |'''Primary destinations''' |-style="border-top: 4px solid #a2a9b1;" |rowspan=14|'''United States'''<br>^USA |rowspan=6|Vse lokacije |rowspan=3|{{para|state}} |'''State''', two-letter abbreviation |- |'''Territory''', two-letter abbreviation (AS, GU, MP, PR, or VI) |- |'''Federal district''', two-letter abbreviation (DC) |- |{{para|states}} |'''States''', will not display if {{para|state}} is used |- |{{para|indep_city}} |'''Independent city''' |- |{{para|indep_cities}} |'''Independent cities''', will not display if {{para|indep_city}} is used |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |rowspan=2|Alaska<br>^AK |{{para|borough}} |'''Borough''' |- |{{para|boroughs}} |'''Boroughs''', will not display if {{para|borough}} is used |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |rowspan=2|Louisiana<br>^LA |{{para|parish}} |'''Parish''' |- |{{para|parishes}} |'''Parishes''', will not display if {{para|parish}} is used |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |rowspan=2|Puerto Rico<br>^PR |{{para|municipality}} |'''Municipality''' |- |{{para|municipalities}} |'''Municipalities''', will not display if {{para|municipality}} is used |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |rowspan=2|All other locations |{{para|county}} |'''County''' |- |{{para|counties}} |'''Counties''', will not display if {{para|county}} is used |} ====Vse ostale države==== {| class="wikitable collapsible" |- |+{{nowrap|Available location parameters for all other countries}} |- !Parameter !Opis lokacije |- |{{para|country}} |'''Država''' |- |{{para|countries}} |'''Države''', will not display if {{para|country}} is used |- |{{para|island}} |'''Otok''' |- |{{para|communities}} |'''Communities''' |- |{{para|regions}} |'''Regije''' |- |{{para|provinces}} |'''Provinces''' |- |{{para|states}} |'''Tvezne države''' |- |{{para|governorates}} |'''Governorates''' |- |{{para|counties}} |'''Counties''' |- |{{para|departments}} |'''Departmaji''' |- |{{para|cantons}} |'''Kantoni''' |- |{{para|prefectures}} |'''Prefectures''' |- |{{para|divisions}} |'''Divisions''' |- |{{para|oblasts}} |'''Oblasts''' |- |{{para|districts}} |'''Districts''' |- |{{para|parishes}} |'''Parishes''' |- |{{para|communes}} |'''Communes''' |- |{{para|territories}} |'''Teritoriji''' |- |{{para|location1}} |{{para|label1}} Generic label |- |{{para|location2}} |{{para|label2}} Generic label |- |{{para|location3}} |{{para|label3}} Generic label |- |{{para|location4}} |{{para|label4}} Generic label |- |{{para|location5}} |{{para|label5}} Generic label |- |{{para|subregions}} |'''Podregije''' |- |{{para|subcounties}} |'''Subcounties''' |- |{{para|subprefectures}} |'''Subprefekture''' |} ====Razdelitev za občine==== {| class="wikitable collapsible" |- |+{{nowrap|Razpoložljivi parametri za občine za vse države razen Združenih držav}} |- !Parameter !Opis lokacije |- |{{para|municipalities}} |'''Občine''' |- |{{para|cities}} |'''Večja mesta''' |- |{{para|towns}} |'''Mesta''' |- |{{para|villages}} |'''VAsi''' |- |{{para|destinations}} |'''Primary destinations''' |- |} === Drugi parametri === * '''header_type''': IBR has a small set of alternate header shades for specific sets of articles. They are: ** '''under construction''': for roads where construction has begun on the highway and no sections have been opened to traffic. Do ''not'' use for roads that are open to traffic in some capacity. (Alternate values: '''const''', '''uc''') ** '''historic''': for roads of a historic nature, such as [[auto trail]]s or highways posted with brown, historical or scenic signage. (Alternate values: '''historical''', '''hist''', '''scenic''') ** '''former''': for highway designations no longer maintained by the corresponding government authority. (Alternate value: '''decommissioned''') ** '''minor''': UK only. For [[A roads in Great Britain|A roads]] signed with black-on-white markers. * '''system''': the highway system that the article route is part of. Typically not needed for numbered routes. * '''system#''', where # is the number of the next additional highway system to be displayed (1 being the first entered into the infobox, 2 being the next, and so on). * '''e-road''', '''ahn''', '''tahn''' or '''mrn''': used to indicate that a roadway is part of the [[Vseevropsko cestno omrežje|International E-road network]] in Europe, the [[Azisko cestno omrežje|Asian Highway Network]], the [[Trans-African Highway network]] or the [[Arab Mashreq International Road Network]]. ** '''e-road-shield''', '''ahn-shield''', '''tahn-shield''' or '''mrn-shield''': shield or route marker image for the E-road, AHN, TAHN or MRN route. Requires full wiki markup. * '''embedded''': embed another infobox with such capability like {{tl|Designation list}} and {{tl|Infobox NRHP}}. == Zgled == {{Infopolje Cesta | state = NJ | type = NJTP | map = {{maplink-road|from=New Jersey Turnpike.map}} | map_custom = yes | map_notes = New Jersey Turnpike mainline and spurs highlighted in green | map_alt = Map of New Jersey with a long red line running from the southwest corner of the state to the northeast corner of the state signifying the mainline, three short red lines signifying the spur routes | length_mi = 117,20 | length_ref = <ref name="sld 1" /><ref name="sld 0">{{cite web |author = New Jersey Department of Transportation |url = http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/pdf/00000700__-.pdf |title = Route 700 Straight Line Diagram |access-date = March 17, 2020 |publisher = New Jersey Department of Transportation |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20160304211723/http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/00000700__-.pdf |archive-date = March 4, 2016 |df = mdy-all |author-link = New Jersey Department of Transportation }}</ref><!--equation is 76.78+52.17-6.55=122.4--> | length_notes = (Mainline) {{plainlist| * {{cvt|11.03|mi|km}}—Western Spur<ref name="sld 2">{{cite web |author = New Jersey Department of Transportation |url = http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/pdf/00000095W_-.pdf |title = Route 95W Straight Line Diagram |access-date = March 17, 2020 |publisher = New Jersey Department of Transportation |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20160113180423/http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/00000095W_-.pdf |archive-date = January 13, 2016 |df = mdy-all }}</ref> * {{cvt|6.55|mi|km}}—Pennsylvania Extension<ref name="sld 1">{{cite web |author = New Jersey Department of Transportation |url = http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/pdf/00000095__-.pdf |title = Route 95 Straight Line Diagram |access-date = March 17, 2020 |publisher = New Jersey Department of Transportation |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20160304210126/http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/00000095__-.pdf |archive-date = March 4, 2016 |df = mdy-all }}</ref> * {{cvt|8.17|mi|km}}—Newark Bay Extension<ref name="sld 3">{{cite web |author = New Jersey Department of Transportation |url = http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/pdf/00000078__-.pdf |title = Route 78 Straight Line Diagram |access-date = March 17, 2020 |publisher = New Jersey Department of Transportation |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20160304212003/http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/00000078__-.pdf |archive-date = March 4, 2016 |df = mdy-all }}</ref> * {{cvt|5.20|mi|km}}—I-95 Extension<ref name="sld 1" /> * {{cvt|148.18|mi|km}}—Total Length of Turnpike including Extensions }} | established = 1951 | allocation = * {{Jct|state=NJ|Route|700|nolink=yes|noshield1=yes}} (unsigned) from [[Pennsville Township, New Jersey|Pennsville Township]] to [[Mansfield Township, Burlington County, New Jersey|Mansfield Township]] * {{jct|state=NJ|I-Toll|95}} from [[Burlington Township, New Jersey|Burlington Township]] to [[Fort Lee, New Jersey|Fort Lee]] * {{jct|state=NJ|I-Toll|78}} Newark Bay Extension from [[Newark, New Jersey|Newark]] to [[Jersey City, New Jersey|Jersey City]] | restrictions = Buses and commercial vehicles must use outer roadways between Exits 6 and 14 | direction_a = South | direction_b = North | terminus_a = {{jct|state=NJ|I|295|US|40|US|130}} in [[Pennsville Township, New Jersey|Pennsville]] near the [[Delaware Memorial Bridge]] | junction = * {{jct|state=NJ|NJ|73}} in [[Mount Laurel, New Jersey|Mount Laurel]] * {{jct|state=NJ|I-Toll|95|PAEX|nolink2=yes}} in [[Mansfield Township, Burlington County, New Jersey|Mansfield Township]] * {{jct|state=NJ|I|195}} in [[Robbinsville Township, New Jersey|Robbinsville Township]] * {{jct|state=NJ|I|287|NJ|440}} in [[Edison, New Jersey|Edison]] * {{jct|state=NJ|GSP||US|9}} in [[Woodbridge Township, New Jersey|Woodbridge Township]] * {{jct|state=NJ|I|278}} in [[Elizabeth, New Jersey|Elizabeth]] * {{jct|state=NJ|I-Toll|78|NBEX||US|1-9|nolink2=yes}} in [[Newark, New Jersey|Newark]] * {{jct|state=NJ|I|280}} in [[Kearny, New Jersey|Kearny]] * {{jct|state=NJ|NJ|495}} in [[Secaucus, New Jersey|Secaucus]] * {{jct|state=NJ|I|80}} in [[Teaneck, New Jersey|Teaneck]] | terminus_b = {{jct|state=NJ|I|95|US|1-9|US|46|NJ|4|US|9W|PIP|}} in [[Fort Lee, New Jersey|Fort Lee]] near the [[George Washington Bridge]] | counties = [[Salem County, New Jersey|Salem]], [[Gloucester County, New Jersey|Gloucester]], [[Camden County, New Jersey|Camden]], [[Burlington County, New Jersey|Burlington]], [[Mercer County, New Jersey|Mercer]], [[Middlesex County, New Jersey|Middlesex]], [[Union County, New Jersey|Union]], [[Essex County, New Jersey|Essex]], [[Hudson County, New Jersey|Hudson]], [[Bergen County, New Jersey|Bergen]] | previous_type = I | previous_route = 695 | browse_route = Route&nbsp;700 | next_type = I | next_route = 895 | browse = {{nj browse|previous_type=I|previous_route=95|route=Route&nbsp;100|next_type=NJ-old|next_route=101 }}{{nj browse|previous_type=I|previous_route=295|route=Route&nbsp;300|next_type=NJ|next_route=303}} }} <syntaxhighlight lang="wikitext" style="overflow:auto;"> {{Infopolje Cesta | state = NJ | type = NJTP | map = {{maplink-road|from=New Jersey Turnpike.map}} | map_custom = yes | map_notes = New Jersey Turnpike mainline and spurs highlighted in green | map_alt = Map of New Jersey with a long red line running from the southwest corner of the state to the northeast corner of the state signifying the mainline, three short red lines signifying the spur routes | length_mi = 117.20 | length_ref = <ref name="sld 1" /><ref name="sld 0">{{cite web |author = New Jersey Department of Transportation |url = http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/pdf/00000700__-.pdf |title = Route 700 Straight Line Diagram |access-date = March 17, 2020 |publisher = New Jersey Department of Transportation |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20160304211723/http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/00000700__-.pdf |archive-date = March 4, 2016 |df = mdy-all |author-link = New Jersey Department of Transportation }}</ref><!--equation is 76.78+52.17-6.55=122.4--> | length_notes = (Mainline) {{plainlist| * {{cvt|11.03|mi|km}}—Western Spur<ref name="sld 2">{{cite web |author = New Jersey Department of Transportation |url = http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/pdf/00000095W_-.pdf |title = Route 95W Straight Line Diagram |access-date = March 17, 2020 |publisher = New Jersey Department of Transportation |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20160113180423/http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/00000095W_-.pdf |archive-date = January 13, 2016 |df = mdy-all }}</ref> * {{cvt|6.55|mi|km}}—Pennsylvania Extension<ref name="sld 1">{{cite web |author = New Jersey Department of Transportation |url = http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/pdf/00000095__-.pdf |title = Route 95 Straight Line Diagram |access-date = March 17, 2020 |publisher = New Jersey Department of Transportation |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20160304210126/http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/00000095__-.pdf |archive-date = March 4, 2016 |df = mdy-all }}</ref> * {{cvt|8.17|mi|km}}—Newark Bay Extension<ref name="sld 3">{{cite web |author = New Jersey Department of Transportation |url = http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/pdf/00000078__-.pdf |title = Route 78 Straight Line Diagram |access-date = March 17, 2020 |publisher = New Jersey Department of Transportation |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20160304212003/http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/00000078__-.pdf |archive-date = March 4, 2016 |df = mdy-all }}</ref> * {{cvt|5.20|mi|km}}—I-95 Extension<ref name="sld 1" /> * {{cvt|148.18|mi|km}}—Total Length of Turnpike including Extensions }} | established = 1951 | allocation = * {{Jct|state=NJ|Route|700|nolink=yes|noshield1=yes}} (unsigned) from [[Pennsville Township, New Jersey|Pennsville Township]] to [[Mansfield Township, Burlington County, New Jersey|Mansfield Township]] * {{jct|state=NJ|I-Toll|95}} from [[Burlington Township, New Jersey|Burlington Township]] to [[Fort Lee, New Jersey|Fort Lee]] * {{jct|state=NJ|I-Toll|78}} Newark Bay Extension from [[Newark, New Jersey|Newark]] to [[Jersey City, New Jersey|Jersey City]] | restrictions = Buses and commercial vehicles must use outer roadways between Exits 6 and 14 | direction_a = South | direction_b = North | terminus_a = {{jct|state=NJ|I|295|US|40|US|130}} in [[Pennsville Township, New Jersey|Pennsville]] near the [[Delaware Memorial Bridge]] | junction = * {{jct|state=NJ|NJ|73}} in [[Mount Laurel, New Jersey|Mount Laurel]] * {{jct|state=NJ|I-Toll|95|PAEX|nolink2=yes}} in [[Mansfield Township, Burlington County, New Jersey|Mansfield Township]] * {{jct|state=NJ|I|195}} in [[Robbinsville Township, New Jersey|Robbinsville Township]] * {{jct|state=NJ|I|287|NJ|440}} in [[Edison, New Jersey|Edison]] * {{jct|state=NJ|GSP||US|9}} in [[Woodbridge Township, New Jersey|Woodbridge Township]] * {{jct|state=NJ|I|278}} in [[Elizabeth, New Jersey|Elizabeth]] * {{jct|state=NJ|I-Toll|78|NBEX||US|1-9|nolink2=yes}} in [[Newark, New Jersey|Newark]] * {{jct|state=NJ|I|280}} in [[Kearny, New Jersey|Kearny]] * {{jct|state=NJ|NJ|495}} in [[Secaucus, New Jersey|Secaucus]] * {{jct|state=NJ|I|80}} in [[Teaneck, New Jersey|Teaneck]] | terminus_b = {{jct|state=NJ|I|95|US|1-9|US|46|NJ|4|US|9W|PIP|}} in [[Fort Lee, New Jersey|Fort Lee]] near the [[George Washington Bridge]] | counties = [[Salem County, New Jersey|Salem]], [[Gloucester County, New Jersey|Gloucester]], [[Camden County, New Jersey|Camden]], [[Burlington County, New Jersey|Burlington]], [[Mercer County, New Jersey|Mercer]], [[Middlesex County, New Jersey|Middlesex]], [[Union County, New Jersey|Union]], [[Essex County, New Jersey|Essex]], [[Hudson County, New Jersey|Hudson]], [[Bergen County, New Jersey|Bergen]] | previous_type = I | previous_route = 695 | browse_route = Route&nbsp;700 | next_type = I | next_route = 895 | browse = {{nj browse|previous_type=I|previous_route=95|route=Route&nbsp;100|next_type=NJ-old|next_route=101 }}{{nj browse|previous_type=I|previous_route=295|route=Route&nbsp;300|next_type=NJ|next_route=303}} }} </syntaxhighlight> '''Sklici zgleda''' {{Reflist}} {{Clear}} == TemplateData == {{collapse top|[[Wikipedia:TemplateData|TemplateData]] documentation used by [[Wikipedia:VisualEditor|VisualEditor]] and other tools}} {{TemplateData header|noheader=1}} <templatedata> { "description": "An infobox template for highway articles. ", "params": { "country": { "label": "Country", "type": "string", "description": "The ISO 3166-1 alpha-3 code of the country the route is in." }, "state": { "label": "State", "type": "string", "description": "The two to three letter abbreviation of the Australian, U.S., or Mexican state the route is in." }, "province": { "label": "Province", "type": "string", "description": "The two letter postal abbreviation of the Canadian province the route is in." }, "type": { "label": "Type", "type": "string", "description": "The type code of the route from Predloga:Infopolje Cesta/dok/type." }, "route": { "label": "Route number", "type": "string", "description": "The number of the route." }, "marker_image": { "label": "Marker image", "type": "content", "description": "Marker image or shield to be displayed. Use full wiki markup. Not needed for numbered routes, usually." }, "name": { "label": "Name", "type": "string", "description": "The name of the road (not used for numbered routes)." }, "alternate_name": { "label": "Alternate name", "type": "string", "description": "The alternate name of the road. Use only when the entire route has that name." }, "maint": { "label": "Maintenance", "type": "string", "description": "The agency that maintains the road. Numbered routes have this automatically populated." }, "map": { "label": "Map", "type": "string", "description": "The file name of the map of the road, without File:. If this is blank and the map is available on Wikidata, it will be used." }, "map_alt": { "label": "Map alternate text", "type": "string", "description": "The alternate text for the map, for visually impaired readers." }, "map_notes": { "label": "Map notes", "type": "string", "description": "Text to display with the map." }, "mapframe": { "label": "Show mapframe map", "description": "Specify yes or no to show or hide the map, overriding the default", "example": "yes", "type": "string", "default": "no", "suggested": true }, "mapframe-caption": { "label": "Mapframe caption", "description": "Caption for the map. If mapframe-geomask is set, then the default is \"Location in <<geomask's label>>\"", "type": "string" }, "mapframe-custom": { "label": "Custom mapframe", "description": "Use a custom map instead of the automatic mapframe. Specify either a {{maplink}} template, or another template that generates a mapframe map, or an image name. If used, other mapframe parameters will be ignored.", "type": "wiki-template-name" }, "mapframe-id": { "aliases": [ "id", "qid" ], "label": "Mapframe Wikidata item", "description": "Id (Q-number) of Wikidata item to use.", "type": "string", "default": "(item for current page)" }, "mapframe-coordinates": { "aliases": [ "mapframe-coord", "coordinates", "coord" ], "label": "Mapframe coordinates ", "description": "Coordinates to use, instead of any on Wikidata. Use the {{Coord}} template.", "example": "{{Coord|12.34|N|56.78|E}}", "type": "wiki-template-name", "default": "(coordinates from Wikidata)" }, "mapframe-wikidata": { "label": "Mapframe shapes from Wikidata", "description": "et to yes to show shape/line features from the wikidata item, if any, when coordinates are specified by parameter", "example": "yes", "type": "string" }, "mapframe-shape": { "label": "Mapframe shape feature", "description": "Override display of mapframe shape feature. Turn off by setting to \"none\". Use an inverse shape (geomask) instead of a regular shape by setting to \"inverse\"", "type": "string" }, "mapframe-point": { "label": "Mapframe point feature", "description": "Override display of mapframe point feature. Turn off display of point feature by setting to \"none\". Force point marker to be displayed by setting to \"on\"", "type": "string" }, "mapframe-geomask": { "label": "Mapframe geomask", "description": "Wikidata item to use as a geomask (everything outside the boundary is shaded darker). Can either be a specific Wikidata item (Q-number), or a property that specifies the item to use (e.g. P17 for country, or P131 for located in the administrative territorial entity)", "example": "Q100", "type": "wiki-page-name" }, "mapframe-switcher": { "label": "Mapframe switcher", "description": "Set to \"auto\" or \"geomasks\" or \"zooms\" to enable Template:Switcher-style switching between multiple mapframes. IF SET TO auto – switch geomasks found in location (P276) and located in the administrative territorial entity (P131) statements on the page's Wikidata item, searching recursively. E.g. an item's city, that city's state, and that state's country. IF SET TO geomasks – switch between the geomasks specified as a comma-separated list of Wikidata items (Q-numbers) in the mapframe-geomask parameter. IF SET TO zooms – switch between \"zoomed in\"/\"zoomed midway\"/\"zoomed out\", where \"zoomed in\" is the default zoom (with a minimum of 3), \"zoomed out\" is 1, and \"zoomed midway\" is the average.", "type": "string" }, "mapframe-frame-width": { "aliases": [ "mapframe-width" ], "label": "Mapframe width", "description": "Frame width in pixels", "type": "number", "default": "270" }, "mapframe-frame-height": { "aliases": [ "mapframe-height" ], "label": "Mapframe height", "description": "Frame height in pixels", "type": "number", "default": "200" }, "mapframe-shape-fill": { "label": "Mapframe shape fill", "description": "Color used to fill shape features", "type": "string", "default": "#606060" }, "mapframe-shape-fill-opacity": { "label": "Mapframe shape fill opacity", "description": "Opacity level of shape fill, a number between 0 and 1", "type": "number", "default": "0.5" }, "mapframe-stroke-color": { "aliases": [ "mapframe-stroke-colour" ], "label": "Mapframe stroke color", "description": "Color of line features, and outlines of shape features", "type": "string", "default": "#ff0000" }, "mapframe-stroke-width": { "label": "Mapframe stroke width", "description": "Width of line features, and outlines of shape features", "type": "number", "default": "5" }, "mapframe-marker": { "label": "Mapframe marker", "description": "Marker symbol to use for coordinates; see [[mw:Help:Extension:Kartographer/Icons]] for options", "example": "museum", "type": "string" }, "mapframe-marker-color": { "aliases": [ "mapframe-marker-colour" ], "label": "Mapframe marker color", "description": "Background color for the marker", "type": "string", "default": "#5E74F3" }, "mapframe-geomask-stroke-color": { "aliases": [ "mapframe-geomask-stroke-colour" ], "label": "Mapframe geomask stroke color", "description": "Color of outline of geomask shape", "type": "string", "default": "#555555" }, "mapframe-geomask-stroke-width": { "label": "Mapframe geomask stroke width", "description": "Width of outline of geomask shape", "type": "number", "default": "2" }, "mapframe-geomask-fill": { "label": "Mapframe geomask fill", "description": "Color used to fill outside geomask features", "type": "string", "default": "#606060" }, "mapframe-geomask-fill-opacity": { "label": "Mapframe geomask fill opacity", "description": "Opacity level of fill outside geomask features, a number between 0 and 1", "type": "number", "default": "0.5" }, "mapframe-zoom": { "label": "Mapframe zoom", "description": "Set the zoom level, from \"1\" to \"18\", to used if the zoom level cannot be determined automatically from object length or area", "example": "12", "type": "number", "default": "10" }, "mapframe-length_km": { "label": "Mapframe length (km)", "description": "Object length in kilometres, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length or area", "type": "number" }, "mapframe-length_mi": { "label": "Mapframe length (mi)", "description": "Object length in miles, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length or area", "type": "number" }, "mapframe-area_km2": { "label": "Mapframe area (km^2)", "description": "Object arean square kilometres, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length or area", "type": "number" }, "mapframe-area_mi2": { "label": "Mapframe area (mi^2)", "description": "Object area in square miles, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length or area", "type": "number" }, "mapframe-frame-coordinates": { "aliases": [ "mapframe-frame-coord" ], "label": "Mapframe frame coordinates", "description": "Alternate latitude and longitude coordinates for initial placement of map, using {{coord}}", "example": "{{Coord|12.35|N|56.71|E}}", "type": "wiki-template-name" }, "mapframe-line": {}, "mapframe-type": { "label": "Mapframe type", "description": "Type of the object rendered in the mapframe, like with {{coord}}.", "type": "string" }, "photo": { "label": "Photo", "type": "wiki-file-name", "description": "A photo to display, without File:. Does not work in the US.", "aliases": [ "image" ] }, "photo_alt": { "label": "Photo alternate text", "type": "string", "description": "The alternate text for the photo, for visually impaired readers.", "aliases": [ "image_alt" ] }, "photo_notes": { "label": "Photo notes", "type": "string", "description": "Text to display with the map.", "aliases": [ "image_notes" ] }, "map_custom": { "label": "Map custom", "type": "string", "description": "Use yes if you want to override the template's default image link; then use the Map parameter to specify a link instead." }, "length_mi": { "label": "Length in miles", "type": "number", "description": "If and only if the route is in a country on the imperial system, list the length in miles here." }, "length_km": { "label": "Length in kilometres", "type": "number", "description": "If and only if the route is in a country on the metric system, list the length in kilometres here." }, "length_ref": { "label": "Length reference", "type": "string", "description": "A reference for the given length." }, "length_notes": { "label": "Length notes", "type": "string", "description": "Notes for the length." }, "established": { "label": "Established", "type": "string", "description": "Date the route was commissioned.", "aliases": [ "formed" ] }, "decommissioned": { "label": "Decommissioned", "type": "string", "description": "Date the route was decommissioned.", "aliases": [ "deleted" ] }, "history": { "label": "History", "type": "content", "description": "Summary of the route's history, instead of the established and decommissioned fields." }, "allocation": { "label": "Allocation", "type": "string", "description": "Highway designations allocated to the roadway." }, "tourist": { "label": "Tourist routes", "type": "string", "description": "Tourist routes that follow the route (Australia, New Zealand, Canada, US)." }, "restrictions": { "label": "Restrictions", "type": "string", "description": "Summary of the route's restrictions such as closures or permits." }, "direction_a": { "label": "Direction A", "type": "string", "description": "The first direction." }, "direction_b": { "label": "Direction B", "type": "string", "description": "The second direction." }, "terminus_a": { "label": "Terminus A", "type": "string", "description": "The first terminus.", "aliases": [ "end_a" ] }, "terminus_b": { "label": "Terminus B", "type": "string", "description": "The second terminus.", "aliases": [ "end_b" ] }, "junctions": { "label": "Major junctions", "type": "string", "description": "A brief list of major junctions. In the US, do not use more than 10.", "aliases": [ "junction" ] }, "beltway_city": { "label": "Beltway city", "type": "string", "description": "The city the beltway encircles." }, "orbital": { "label": "Orbital city", "type": "string", "description": "The city the orbital encircles." }, "loop": { "label": "Loop road city", "type": "string", "description": "The city the loop road encircles." }, "tloop": { "label": "Tourist loop city", "type": "string", "description": "The city the tourist loop encircles." }, "time_period": { "label": "Time period", "type": "string", "description": "The time period the road existed in." }, "established_by": { "label": "Established by", "type": "string", "description": "If a time period is used, the body that built or established the road." }, "significance": { "label": "Significance", "type": "string", "description": "If a time period is used, the historical/cultural significance of the route." }, "related": { "label": "Related roads", "type": "string", "description": "If a time period is used, roads related to the historical road." }, "subtype": { "label": "Subtype", "type": "string", "description": "If the route is a spur or a special route." }, "spur_type": { "label": "Spur type", "type": "string", "description": "The type of the parent route that this is a spur of." }, "spur_of": { "label": "Spur of", "type": "string", "description": "The parent route of this spur route." }, "county": { "label": "County (for county routes)", "type": "string", "description": "The county associated with the route that the article is about. Use only for county routes." }, "previous_type": { "label": "Previous route type", "type": "string", "description": "The type code of the previous route in the system from Predloga:Infopolje Cesta/dok/type." }, "next_type": { "label": "Next route type", "type": "string", "description": "The type code of the next route in the system from Predloga:Infopolje Cesta/dok/type." }, "previous_route": { "label": "Previous route", "type": "string", "description": "The number of the previous route in the system." }, "next_route": { "label": "Next route", "type": "string", "description": "The number of the next route in the system." }, "previous_dab": { "label": "Previous route disambiguation", "type": "string", "description": "The disambiguation suffix of the previous route in the system." }, "next_dab": { "label": "Next route disambiguation", "type": "string", "description": "The disambiguation suffix of the next route in the system." }, "browse_route": { "label": "Browse route", "type": "string", "description": "The number of the current route in the system, if not the same as the rest of the infobox." }, "browse": { "label": "Additional browse lines", "type": "string", "description": "Use to add additional browse lines with additional templates" }, "countries": { "label": "List of countries", "type": "string", "description": "A list of countries the route enters (EUR, ASIA)" }, "regions": { "label": "List of regions", "type": "string", "description": "A list of regions the route enters (EUR, ITA, HRV, CZE, CYP, GRC, POL, HUN, SVN, SVK, AUT, TUR, UKR, BIH, SRB, SGP)" }, "states": { "label": "List of states", "type": "string", "description": "A list of states the route enters (USA in multiple states, IND, DEU)" }, "provinces": { "label": "List of provinces", "type": "string", "description": "A list of provinces the route enters (IRN, TUR, THA)" }, "counties": { "label": "List of counties", "type": "string", "description": "A list of counties the route enters (anywhere)" }, "parishes": { "label": "List of parishes", "type": "string", "description": "A list of parishes the route enters (Louisiana)" }, "rural_municipalities": { "label": "List of rural municipalities", "type": "string", "description": "A list of countries the route enters (Manitoba, Saskatchewan)" }, "municipalities": { "label": "List of municipalities", "type": "string", "description": "A list of municipalities the route enters (Puerto Rico)" }, "districts": { "label": "List of districts", "type": "string", "description": "A list of districts the route enters (India, other countries with districts)" }, "boroughs": { "label": "List of boroughs", "type": "string", "description": "A list of boroughs the route enters (Alaska)", "aliases": [ "borough" ] }, "divisions": { "label": "List of divisions", "type": "string", "description": "A list of divisions the route enters (Ontario)" }, "cities": { "label": "List of cities", "type": "string", "description": "A list of cities the route enters (everywhere but USA)" }, "towns": { "label": "List of towns", "type": "string", "description": "A list of towns the route enters (everywhere but USA)" }, "villages": { "label": "List of villages", "type": "string", "description": "A list of villages the route enters (everywhere but USA)" }, "destinations": { "label": "List of destinations", "type": "string", "description": "A list of primary destinations the route enters (AUS, GBR, IRL, MYS, NZL, IND)" }, "lga": { "label": "List of LGAs", "type": "string", "description": "A list of LGAs the route enters (Australia)" }, "locations": { "label": "List of locations", "type": "string", "description": "A list of locations the route enters (Australia)" }, "section": { "label": "Section of code", "type": "string", "description": "The section of the highway code the route is defined in." }, "subsection": { "label": "Subsection of code", "type": "string", "description": "The subsection of the highway code the route is defined in (for Minnesota only)." }, "header_type": { "label": "Header type", "type": "string", "description": "Available header type: under construction, historic, former, freeway (Canada only), minor (UK only)", "suggestedvalues": [ "under construction", "historic", "former", "freeway", "minor" ] }, "system": { "label": "Highway system", "type": "string", "description": "The highway system the article route is a part of. Typically not used for numbered routes." }, "e-road": { "label": "E-road", "type": "string", "description": "The E-road that the route is a part of (Europe)." }, "e-road-shield": { "label": "E-road route marker image", "type": "string", "description": "Route marker image for the E-road that the route is a part of (Europe). Requires full wiki markup." }, "ahn": { "label": "Asian Highway Network designation", "type": "string", "description": "The Asian Highway that the route is a part of." }, "ahn-shield": { "label": "Asian Highway route marker image", "type": "string", "description": "Route marker image for the Asian Highway that the route is a part of. Requires full wiki markup." }, "tahn": { "label": "Trans-African Highway designation", "type": "string", "description": "The Trans-African Highway that the route is a part of." }, "tahn-shield": { "label": "Trans-African Highway route marker image", "type": "string", "description": "Route marker image for the Trans-African Highway that the route is a part of. Requires full wiki markup." }, "section1": { "label": "Header for section 1", "type": "string", "default": "Section 1", "description": "If the route is divided into sections, this is the header for section 1." }, "length_mi1": { "label": "Section 1 length in miles", "type": "number", "description": "If and only if the route is in a country on the imperial system, list the length in miles on section 1 here." }, "length_km1": { "label": "Section 1 length in kilometres", "type": "number", "description": "If and only if the route is in a country on the metric system, list the length in kilometres on section 1 here." }, "length_ref1": { "label": "Length reference for section 1", "type": "string", "description": "A reference for the given length for section 1." }, "length_notes1": { "label": "Length notes for section 1", "type": "string", "description": "Notes for the length for section 1." }, "direction_a1": { "label": "Direction A for section 1", "type": "string", "description": "The first direction for section 1, to override direction_a." }, "direction_b1": { "label": "Direction B for section 1", "type": "string", "description": "The second direction for section 1, to override direction_b." }, "terminus_a1": { "label": "Terminus A for section 1", "type": "string", "description": "The first terminus for section 1.", "aliases": [ "end_a1" ] }, "terminus_b1": { "label": "Terminus B for section 1", "type": "string", "description": "The second terminus for section 1.", "aliases": [ "end_b1" ] }, "junctions1": { "label": "Major junctions for section 1", "type": "string", "description": "A brief list of major junctions for section 1. In the US, do not use more than 10." }, "section2": { "label": "Header for section 2", "type": "string", "default": "Section 2", "description": "If the route is divided into sections, this is the header for section 2." }, "length_mi2": { "label": "Section 2 length in miles", "type": "number", "description": "If and only if the route is in a country on the imperial system, list the length in miles on section 2 here." }, "length_km2": { "label": "Section 2 length in kilometres", "type": "number", "description": "If and only if the route is in a country on the metric system, list the length in kilometres on section 2 here." }, "length_ref2": { "label": "Length reference for section 2", "type": "string", "description": "A reference for the given length for section 2." }, "length_notes2": { "label": "Length notes for section 2", "type": "string", "description": "Notes for the length for section 2." }, "direction_a2": { "label": "Direction A for section 2", "type": "string", "description": "The first direction for section 2, to override direction_a." }, "direction_b2": { "label": "Direction B for section 2", "type": "string", "description": "The second direction for section 2, to override direction_b." }, "terminus_a2": { "label": "Terminus A for section 2", "type": "string", "description": "The first terminus for section 2.", "aliases": [ "end_a2" ] }, "terminus_b2": { "label": "Terminus B for section 2", "type": "string", "description": "The second terminus for section 2.", "aliases": [ "end_b2" ] }, "junctions2": { "label": "Major junctions for section 2", "type": "string", "description": "A brief list of major junctions for section 2. In the US, do not use more than 10." }, "section3": { "label": "Header for section 3", "type": "string", "default": "Section 3", "description": "If the route is divided into sections, this is the header for section 3." }, "length_mi3": { "label": "Section 3 length in miles", "type": "number", "description": "If and only if the route is in a country on the imperial system, list the length in miles on section 3 here." }, "length_km3": { "label": "Section 3 length in kilometres", "type": "number", "description": "If and only if the route is in a country on the metric system, list the length in kilometres on section 3 here." }, "length_ref3": { "label": "Length reference for section 3", "type": "string", "description": "A reference for the given length for section 3." }, "length_notes3": { "label": "Length notes for section 3", "type": "string", "description": "Notes for the length for section 3." }, "direction_a3": { "label": "Direction A for section 3", "type": "string", "description": "The first direction for section 3, to override direction_a." }, "direction_b3": { "label": "Direction B for section 3", "type": "string", "description": "The second direction for section 3, to override direction_b." }, "terminus_a3": { "label": "Terminus A for section 3", "type": "string", "description": "The first terminus for section 3.", "aliases": [ "end_a3" ] }, "terminus_b3": { "label": "Terminus B for section 3", "type": "string", "description": "The second terminus for section 3.", "aliases": [ "end_b3" ] }, "junctions3": { "label": "Major junctions for section 3", "type": "string", "description": "A brief list of major junctions for section 3. In the US, do not use more than 10." }, "section4": { "label": "Header for section 4", "type": "string", "default": "Section 4", "description": "If the route is divided into sections, this is the header for section 4." }, "length_mi4": { "label": "Section 4 length in miles", "type": "number", "description": "If and only if the route is in a country on the imperial system, list the length in miles on section 4 here." }, "length_km4": { "label": "Section 4 length in kilometres", "type": "number", "description": "If and only if the route is in a country on the metric system, list the length in kilometres on section 4 here." }, "length_ref4": { "label": "Length reference for section 4", "type": "string", "description": "A reference for the given length for section 4." }, "length_notes4": { "label": "Length notes for section 4", "type": "string", "description": "Notes for the length for section 4." }, "direction_a4": { "label": "Direction A for section 4", "type": "string", "description": "The first direction for section 4, to override direction_a." }, "direction_b4": { "label": "Direction B for section 4", "type": "string", "description": "The second direction for section 4, to override direction_b." }, "terminus_a4": { "label": "Terminus A for section 4", "type": "string", "description": "The first terminus for section 4.", "aliases": [ "end_a4" ] }, "terminus_b4": { "label": "Terminus B for section 4", "type": "string", "description": "The second terminus for section 4.", "aliases": [ "end_b4" ] }, "junctions4": { "label": "Major junctions for section 4", "type": "string", "description": "A brief list of major junctions for section 4. In the US, do not use more than 10." }, "translation": { "label": "Translated title", "description": "A translation of the title, displayed as a subheading.", "type": "content" }, "status": { "label": "Status", "description": "The status of the route.", "type": "content" } }, "format": "block", "paramOrder": [ "country", "state", "province", "type", "route", "marker_image", "name", "alternate_name", "maint", "map", "map_alt", "map_notes", "mapframe", "mapframe-caption", "mapframe-custom", "mapframe-id", "mapframe-coordinates", "mapframe-wikidata", "mapframe-shape", "mapframe-point", "mapframe-geomask", "mapframe-switcher", "mapframe-frame-width", "mapframe-frame-height", "mapframe-shape-fill", "mapframe-shape-fill-opacity", "mapframe-stroke-color", "mapframe-stroke-width", "mapframe-marker", "mapframe-marker-color", "mapframe-geomask-stroke-color", "mapframe-geomask-stroke-width", "mapframe-geomask-fill", "mapframe-geomask-fill-opacity", "mapframe-zoom", "mapframe-length_km", "mapframe-length_mi", "mapframe-area_km2", "mapframe-area_mi2", "mapframe-frame-coordinates", "mapframe-line", "mapframe-type", "photo", "photo_alt", "photo_notes", "map_custom", "length_mi", "length_km", "length_ref", "length_notes", "status", "established", "decommissioned", "history", "allocation", "tourist", "restrictions", "direction_a", "direction_b", "terminus_a", "terminus_b", "junctions", "beltway_city", "orbital", "loop", "tloop", "time_period", "established_by", "significance", "related", "subtype", "spur_type", "spur_of", "county", "previous_type", "next_type", "previous_route", "next_route", "previous_dab", "next_dab", "browse_route", "browse", "countries", "regions", "states", "provinces", "counties", "parishes", "rural_municipalities", "municipalities", "districts", "boroughs", "divisions", "cities", "towns", "villages", "destinations", "lga", "locations", "section", "subsection", "header_type", "system", "e-road", "e-road-shield", "ahn", "ahn-shield", "tahn", "tahn-shield", "section1", "length_mi1", "length_km1", "length_ref1", "length_notes1", "direction_a1", "direction_b1", "terminus_a1", "terminus_b1", "junctions1", "section2", "length_mi2", "length_km2", "length_ref2", "length_notes2", "direction_a2", "direction_b2", "terminus_a2", "terminus_b2", "junctions2", "section3", "length_mi3", "length_km3", "length_ref3", "length_notes3", "direction_a3", "direction_b3", "terminus_a3", "terminus_b3", "junctions3", "section4", "length_mi4", "length_km4", "length_ref4", "length_notes4", "direction_a4", "direction_b4", "terminus_a4", "terminus_b4", "junctions4", "translation" ] } </templatedata> {{collapse bottom}} == Technical details == See [[Predloga:Infopolje Cesta/dok/tech|Infopolje Cesta/dok/tech]] for details on the inner workings of the template, including a list of [[Predloga:Infopolje Cesta/dok/tech#Tracking categories|tracking categories]]. == Sledilne kategorije == * {{clc|Napake pri vključitvi Infopolje Cesta}} * {{clc|Članki, ki uporabljajo Infopolje Cesta za prenos v Wikipodatke}} * {{clc|Članki, ki uporabljajo Infopolje Cesta brez Wikipodatka država}} * {{clc|Članki, ki uporabljajo Infopolje Cesta brez Wikipodatka primerek od}} * {{clc|Članki, ki uporabljajo Infopolje Cesta z neznanimi parametri}} == Uporaba Infopolja Cesta == * {{Category tree|Uporaba Infopolja Cesta po državah}} == Glej tudi == * {{tl|Infobox Australian road}}&nbsp;– A similar template that includes several additional parameters that are specific for roads in Australia. * {{tl|Infobox road small}}&nbsp;– Compact version of this template, used for [[special route]]s that are present on lists or parent route articles. * {{tl|Infobox road junction}}&nbsp;– An infobox for use on articles about road junctions and interchanges. * {{tl|Infobox street}}&nbsp;– An infobox for use on streets. <includeonly>{{When on basepage| <!------------------------------------------------------------------- Categories below here, please; interwikis to Wikidata. --------------------------------------------------------------------> [[Kategorija:Predloge za infopolja avtocest|*]] [[Kategorija:Predloge s podatki iz Wikipodatkov]] [[Kategorija:Predloge s parametri za koordinate]] [[Kategorija:Predloge, ki dodajajo sledilno kategorijo|{{PAGENAME}}]] }}</includeonly> hjmt2txu08j6mqsq8et4yhmxey8xlu8 6676614 6676500 2026-05-16T17:20:22Z Pinky sl 2932 sl. 6676614 wikitext text/x-wiki {{documentation subpage}}<includeonly> {{High-use}} </includeonly> <!------------------------------------------------------------------- Place categories where indicated at the bottom of this page, please; interwikis to Wikidata (see [[Wikipedia:Wikidata]]). --------------------------------------------------------------------> {{Lua|Module:Infobox road|Module:Infobox road/length|Module:Infobox road/locations|Module:Infobox road/map|Module:Infobox mapframe|Module:Infobox road/sections|Module:Infobox road/browselinks|Module:Check for unknown parameters}} {{Uses TemplateStyles|Predloga:Infopolje Cesta/styles.css}} {{Uses Wikidata|P15}} {{Tracks Wikidata|P15|P17|P31}} == Uporaba == Ta predloga ustvari infopolje za ceste, tako oštevilčene kot neoštevilčene. Spodaj je navedena osnovna skladnja, ki je potrebna za vstavitev celotnega infopolja v članek. Predlogo vstavite pod morebitne napise na vrhu strani in pred katero koli drugo besedilo, nato pa izpolnite parametre. Če je spremenljivka prazna, jo je treba izpustiti. Če je posamezen parameter prazen, ga izpustite. Podrobnejši opis dodatnih, specifičnih parametrov je na voljo v nadaljevanju. === Oštevilčene ceste === To je osnovna koda, potrebna za pripravo infopolja za oštevilčeno pot. <syntaxhighlight lang="wikitext" style="overflow: auto;"> {{Infopolje Cesta | country = | type = | route = | map = | length_mi = | length_km = | length_ref = | established = | direction_a = | terminus_a = | junction = | direction_b = | terminus_b = | previous_type = | previous_route = | next_type = | next_route = }} </syntaxhighlight> === === To je osnovna koda, ki je potrebna za nastavitev infopolja za neoštevilčeno pot. Glej tudi {{tl|Infopolje Ulica}}. <syntaxhighlight lang="wikitext" style="overflow: auto;"> {{Infopolje Cesta | name = | marker_image = | map = | length_mi = | length_km = | length_ref = | established = | allocation = | direction_a = | terminus_a = | junction = | direction_b = | terminus_b = }} </syntaxhighlight> === Vsi parametri === {{Hidden | style=overflow:auto; border:1px solid silver; | titlestyle=background-color:#CFC; color:inherit; | title=Razširjena vsebina | content= {{Parameter names example | country=AFG | name | type | route | alternate_name | marker_image | translation | lang=en | map | map_notes | mapframe = yes<!-- Za več informacij glejte [[#Zemljevidi Mapframe]] --> | image | image_width | image_alt | image_notes | section | maint | time_period | length_mi=0 | length_km | length_nmi | length_mi1=0 | length_km1 | length_mi2 | length_km2=0 | length_mi3=0 | length_km3 | length_mi4 | length_km4=0 | length_mi5=0 | length_km5 | length_mi6 | length_km6=0 | length_mi7=0 | length_km7 | length_mi8 | length_km8=0 | length_mi9=0 | length_km9 | length_mi10 | length_km10=0 | length_notes | length_notes1 | length_notes2 | length_notes3 | length_notes4 | length_notes5 | length_notes6 | length_notes7 | length_notes8 | length_notes9 | length_notes10 | length_ref | length_ref1 | length_ref2 | length_ref3 | length_ref4 | length_ref5 | length_ref6 | length_ref7 | length_ref8 | length_ref9 | length_ref10 | established | formed | history | known_for | restrictions | tourist | allocation | margary | status | e-road | ahn | tahn | mrn | e-road-shield | tahn-shield | mrn-shield | established_by | header_type | decommissioned | deleted | significance | related | terminus_a | end_a | beltway_city | ring_road | orbital | loop | tloop | junction | junction1 | junction2 | junction3 | junction4 | junction5 | junction6 | junction7 | junction8 | junction9 | junction10 | section0 | direction_a | terminus_b | end_b | direction_b | section1 | direction_a1 | terminus_a1 | direction_b1 | terminus_b1 | section2 | direction_a2 | terminus_a2 | direction_b2 | terminus_b2 | section3 | direction_a3 | terminus_a3 | direction_b3 | terminus_b3 | section4 | direction_a4 | terminus_a4 | direction_b4 | terminus_b4 | section5 | direction_a5 | terminus_a5 | direction_b5 | terminus_b5 | section6 | direction_a6 | terminus_a6 | direction_b6 | terminus_b6 | section7 | direction_a7 | terminus_a7 | direction_b7 | terminus_b7 | section8 | direction_a8 | terminus_a8 | direction_b8 | terminus_b8 | section9 | direction_a9 | terminus_a9 | direction_b9 | terminus_b9 | section10 | direction_a10 | terminus_a10 | direction_b10 | terminus_b10 | system | system1 | system2 | system3 | system4 | system5 | system6 | system7 | system8 | system9 | system10 | browse | nrhp | countries | island | community | communities | regions | province | provinces | state | states | governorates | county | counties | departments | cantons | prefectures | divisions | oblasts | districts | parish | parishes | communes | territories | location1 | location2 | location3 | location4 | location5 | subregions | subcounties | subprefectures | label1 | label2 | label3 | label4 | label5 | lga | locations | rural_municipalities | divisions | republics | okrugs | krais | federal_cities | borough | boroughs }} '''Opombe''' *{{para|country|AFG}} je prikazano zaradi preglednosti. }} == Parametri == === Oštevilčene ceste === Ti parametri se običajno uporabljajo samo za oštevilčene poti. * '''country''': koda [[ISO 3166-1]] alpha-3 za državo, v kateri se nahaja cesta (ne zamenjujte s parametrom '''countries''' za [[#Lokacije|lokacijo]]). Za iskanje pravilne kode države uporabite [[ISO 3166-1#Seznam|ta seznam]]. Za [[Predloga:Infopolje Cesta/dok/country|te države]] so že nastavljene potrebne podpredloge; navodila za nastavitev novih držav si oglejte na tej strani. Če se cesta nahaja v Avstraliji, Združenih državah Amerike, Kanadi ali Mehiki ''in'' poteka znotraj ene zvezne države ali province, namesto tega uporabite parameter '''state''' (Avstralija, ZDA in Mehika) ali '''province''' (Kanada) (ne zamenjujte s parametroma '''states''' and '''provinces''' za [[#Lokacije|lokacijo]]). Parametra "state" in "province" ''nista'' zamenljiva. Sprejemljive vrednosti za ta dva parametra so: ** '''Zvezna država Avstralije''': dvo- ali črkovna kratica zvezne države. '''Opomba''': parameter <code>|country=AUS</code> mora biti nastavljen tudi, če je zvezna država NT ali WA, da se preprečijo konflikti z drugimi državami. ** '''Zvezna država ZDA''': dvočrkovna [[Poštne kratice Združenih držav Amerike|poštna kratica]] zvezne države. ** '''Kanadska provinca''': dvočrkovna [[Poštne kratice kanadskih provinc in teritorijev|poštna kratica]] province. ** '''Mehiška zvezna država''': tričrkovna koda [[ISO 3166-2:MX]] za zvezno državo, brez predpone "MX-". * '''type''': vrsta ceste, o kateri govori članek. Koda vrste se lahko uporabi za samodejni prikaz slikovnih oznak. Seznam najdete na [[Predloga:Infopolje Cesta/dok/type|tej strani]]. * '''subtype''': vrsta [[Posebna cesta|posebne ceste]] (ZDA), če je to primerno za obravnavano pot. * '''county''': okrožje, povezano s cesto, o kateri govori članek (ne zamenjujte ga s parametrom '''counties''' za [[#Lokacije|lokacijo]]). Uporabite samo za ceste okrožij. * '''route''': številka ceste. * '''section''': člen ali del zakonika, ki opredeljuje to cesto. Ta parameter se uporablja zelo redko, saj je za njegovo delovanje treba predhodno pripraviti ustrezno podstran (na primer <nowiki>[[/law/USA]]</nowiki>). Zvezna država Minnesota uporablja tudi parameter '''subsection''' za navedbo natančnega člena v pravnem zakoniku. * '''spur_type''': določa vrsto ceste, katere odcep je ta cesta. Uporabite za odcepe, kot so obvoznica, alternativna pot, poslovna pot, tovorna pot ali druga vrsta poti. Npr.: Uporabite WV za [[West Virginia Route 10 Alternate]] (''Alternativna cesta 10 Zahodne Virginije''). * '''spur_of''': določa glavno (matično) cesto. Na primer, glavna cesta za [[Avtocesta 7A, Ontario|Avtocesto 7A]] je [[Avtocesta 7, Ontario|Avtocesta 7]]. Za [[Interstate 110 (razločitev)|Interstate 110]] pa je glavna pot [[Interstate 10]]. Kot vrednost običajno vpišemo samo številko ceste, na primer "7" ali "10" ali "500". * '''previous_type''': vrsta ceste, ki v sistemu poteka pred trenutno potjo. Seznam vseh vrst najdete na [[Predloga:Infopolje Cesta/dok/type|tej strani]]. * '''previous_route''': številka ceste, ki je pred trenutno cesto * '''previous_dab''': morebitno razločitveno besedilo, ki je potrebno za oblikovanje pravilne povezave do predhodne ceste * '''browse_route''': cesta, ki je povezana s trenutno vrstico brskanja. Praviloma se uporablja le takrat, ko ta pot ni enaka tisti, ki jo opisuje preostali del infopolja. * '''next_type''': enako kot parameters "previous_type", vendar se nanaša na cesto, ki sledi trenutni. * '''next_route''': številka ceste, ki sledi trenutni cesti * '''next_dab''': enako kot parameter "previous_dab", vendar se nanaša na cesto, ki sledi trenutni. * '''browse''': uporablja se za dodajanje dodatnih vrstic za brskanje, ki jih ustvarijo predloge, podobne {{tl|ny browse}}. Te predloge sprejmejo sedem zgoraj navedenih parametrov in parameter "county"; kljub temu pa se namesto parametra "route" uporabi parameter "browse_route". Glejte [[:Kategorija:Browse predloge]]. === Zgodovinske ceste === Ti parametri se praviloma uporabljajo le za opise poti zgodovinskega pomena, kot je [[[[Svilna cesta]]]]. * '''time_period''': obdobje, v katerem je cesta obstajala. ** '''established_by''': organ ali skupina, ki je cesto zgradila ali ustanovila. Uporablja se samo v povezavi s parametrom "time_period". ** '''significance''': zgodovinski ali kulturni pomen ceste. Uporablja se samo v povezavi s parametrom "time_period". ** '''related''': ceste, povezane s to zgodovinsko cesto. Uporablja se samo v povezavi s parametrom "time_period". * '''margary''': [[Margaryjevo število]] rimske ceste v Britaniji. === Informacije o poti === * '''marker_image''': slika označbe ceste, ki naj se prikaže. Zahteva polno wikioznačevanje. Običajno ni potrebna za oštevilčene ceste. Lahko jo nastavite n 'none', če ne želite prikazati označbe. * '''name''': ime ceste, ki naj se prikaže. Pri oštevilčenih cestah običajno ni potrebno. * '''maint''': agencija, ki vzdržuje to cesto ali avtocesto. Če obstaja ustrezna podstran (na primer <nowiki>[[/maint/USA]]</nowiki>in je določena specifična pristojnost (kot je "state=AZ"), se ta parameter samodejno zapolni s pristojnim oddelkom za transport. Parameter "maint" lahko še vedno uporabite, če želite da se prednastavljena agencija prepiše, na primer, če cesto vzdržuje drug organ. * '''alternate_name''': Uporabite v primerih, ko ima '''''celotna pot''''' drugo ime. Na primer, [[New York State Route 590]] se po celotni dolžini imenuje Sea Breeze Expressway. * '''map''': ime datoteke z zemljevidom ceste, vendar brez predpone <code>File:</code> [[Wikipedija:Imenski prostor|imenski prostor]], saj jo bo predloga sama samodejno pretvorila v [[Pomoč:Datoteke|povezavo do slike]]. Na primer, zapis <code>map=''map_name''|map_alt=''alt text''</code> se bo pretvoril v: <code><nowiki>[[</nowiki>File:''map_name''|290x172px|alt=''alt text''<nowiki>]]</nowiki></code>. Opomba: če polje pustite prazno, bo sistem samodejno prevzel ime datoteke iz Wikipodatkov, v kolikor so ti podatki tam na voljo. ** '''map_alt''': nadomestno besedilo za zemljevid, namenjeno slabovidnim bralcem. Glejte [[WP:ALT]]. Ta parameter je treba določiti, če je določen parameter '''map'''. ** '''map_notes''': izbirni parameter z besedilom, ki se prikaže poleg zemljevida. ** '''map_custom''': izbirno nastavljeno na ''yes'', če želite prezreti privzeto predlogino povezavo do slike; nato lahko določite svojo celotno povezavo do slike z: <code><nowiki>map=[[File:</nowiki>''map_name''|<nowiki>...]]</nowiki></code> ** Za najboljše rezultate naj bo širina slike vašega zemljevida 290px. ** Za zemljevide cest v Združenih državah Amerike glejte [[:en:WP:USRD/MTF|:en:WP:USRD delovno skupino za zemljevide]]. * '''mapframe''': prikaže {{tl|Infopolje mapframe}}, če so na voljo podatki za zemljevid. Za več parametrov glejte [[#Zemljevidi Mapframe]]. * '''photo''' ali '''image''': ime datoteke s fotografijo ceste, brez predpone<code>File:</code> za [[Wikipedija:Imenski prostor|imenski prostor]], saj jo bo predloga sama vstavila v [[Pomoč:Datoteke|povezavo do slike]]. Na primer, zapis <code>photo=''photo_name''|photo_alt=''alt text''</code> se bo pretvoril v: <code><nowiki>[[</nowiki>File:''photo_name''|290px|alt=''alt text''<nowiki>]]</nowiki></code>. ** '''photo_width''' ali '''image_width''': določa širino slik v slikovnih pikah (pikslih), ki niso zemljevidi. Privzeta vrednost je 290. ** '''photo_alt''' ali '''image_alt''': nadomestno besedilo za fotografijo, namenjeno slabovidnim bralcem. Glejte [[WP:ALT]]. Ta parameter je treba določiti, če je določen parameter '''photo'''. ** '''photo_notes''' ali '''image_notes''': izbirni parameter z besedilom, ki se prikaže poleg fotografije. ** Ta sklop parametrov za članke o Združenih državah Amerike ne bo deloval zaradi konsenza [[:en:WP:USRD]]. * '''length_mi''' ali '''length_km''': dolžina ceste v miljah (v državah, ki uporabljajo imperialni sistem) ali kilometrih (v državah, ki uporabljajo metrični sistem). ** '''length_ref''', uporabite sklic za dolžino (obdan z oznakami {{tag|ref}}) ali predlogo {{tl|fact}}. ** '''length_notes''', če je določen, se prikaže kot opomba pod dolžino. To se lahko uporabi za prikaz nekdanje dolžine, prihodnje dolžine itd. * '''status''': status preklicanih cest ali cest v gradnjiTa podatek se ne bo prikazal, razen če infopolje uporablja parameter {{para|header_type}} z vrednostmi »historic«, »former« ali »under construction« (ali njihovimi ustreznimi alternativami). * '''established''': datum ali leto, ko je bila cesta uradno predana namenu ali dodeljena svoji trenutni trasi (alternativni parameter: '''formed''') * '''decommissioned''': datum ali leto, ko je bila cesta izločena iz omrežja (alternativni parameter: '''deleted''') * '''history''': kratek povzetek zgodovine ceste. Praviloma se uporablja namesto zgornjih dveh parametrov. * '''known_for''': če je določen, izpiše pomembne znamenitosti ob cesti, ki imajo samostojen članek; na primer: [[Stonehenge]], [[Postojnska jama]] * '''allocation''': seznam oznak avtocest ali cest, ki so dodeljene tej prometnici. Za Avstralijo se uporabi oznaka "Allocation:", medtem ko se za druge države uporabi "Component highways:". * '''tourist''':seznam turističnih poti, ki potekajo po tej cesti; trenutno je ta možnost nastavljena le za uporabo v Avstraliji, na Novi Zelandiji, v Kanadi in v ZDA. * '''restrictions''': kratek opis morebitnih omejitev na cesti. Primera vključujeta redne sezonske zapore ali posebna dovoljenja, ki jih vozniki potrebujejo. * '''nhs''': odseki ceste, ki so vključeni v omrežje [[National Highway System (ZDA)|Državnega avtocestnega sistema ZDA]] (NHS).Če je celotna cesta del tega sistema, vpišite "Celotna trasa". Ta parameter se samodejno ustvari za [[Interstate Highway System|meddržavne avtoceste v ZDA]] (z nastavitvijo <code>type=I</code>). === Zemljevidi Mapframe === {{Infopolje mapframe/dok/parameters | onByDefault = privzeto vklopljeno, razen če je prisoten kateri koli od naslednjih elementov: {{para|map}}, {{para|map_custom}}, [[d:Property:P15]] | mapframe-wikidata = yes | mapframe-frame-width = 290 | mapframe-length_km = {{para|length_km}} | mapframe-length_mi = {{para|length_mi}} }} === Glavna križišča === * '''beltway_city''', '''orbital''', '''loop''', or '''tloop''': for beltways, orbitals, loop roads, or tourist loops only. This is the city that the beltway/orbital/loop encircles. The output differs between the three to accommodate variation in English for different geographic areas. In the case of tourist loops, using {{para|tloop|none}} will omit a location around which the roadway would loop. * '''direction_a''': for U.S. roads, this should be either "South" or "West" per the [[WP:USRD/STDS|standards]] set by [[WP:USRD|the U.S. Roads project]]. For roads in other jurisdictions, consult that area's WikiProject to determine which direction to put here. * '''terminus_a''' or '''end_a''': this is where the route begins and, for U.S. roads, is either at the southern terminus or western terminus * '''junction''': a list of major junctions. Each WikiProject has different standards for major junctions, so consult the relevant WikiProject for more details. Uses plainlist class so {{tlx|Plainlist}} is not necessary; only a bulleted list is needed. * '''direction_b''': The opposite of "direction_a" * '''terminus_b''' or '''end_b''': where the route ends, in accordance with the guidelines set forth with terminus_a Ta predloga omogoča ustvarjanje ločenih razdelkov za »glavna križišča« pri tistih poteh, ki so razdeljene na dva do štiri posamezne dele. Parametri, ki so povezani s to funkcijo, so: * '''section#''', where # is the number of the segment (1 being the first entered into the infobox, 2 being the next, and so on). By default, the text "Major intersections" is replaced in the header with "Section #"; this parameter allows for a custom header to be used. * '''length_mi#''' or '''length_km#''': "length_mi" or "length_km" for the # segment ** '''length_ref#''': "length_ref" for the # segment ** '''length_notes#''': "length_notes" for the # segment * '''direction_a''': same as described above; however, in this usage it will provide a default direction for the beginning point of all of the segments. If the direction of one endpoint is different, use '''direction_a#''' for that endpoint. * '''terminus_a#''' or '''end_a#''': "terminus_a"/"end_a" for the # segment * '''junction#''': "junction" for the # segment * '''direction_b''': same as described above; however, in this usage it will provide a default direction for the ending point of all of the segments. If the direction of one endpoint is different, use '''direction_b#''' for that endpoint. * '''terminus_b#''' or '''end_b#''': for the # segment === Lokacije === V tem infopolju je na voljo več parametrov za navajanje lokacij. Vendar je uporaba mnogih parametrov omejena na določene regije ali države. Razlogi za to so različni, kar vključuje, a ni omejeno na dogovore lokalnih WikiProjektov in zdrav razum (na primer, parameter »countries« se ne bi smel uporabljati v člankih, ki obravnavajo poti znotraj ene države. Prav tako se parameter »rural_municipalities« uporablja le za Manitobo in Saskatchewan, saj sta to edini lokaciji s podeželskimi občinami). ====Posebne države==== {| class="wikitable collapsible" |- |+{{nowrap|Razpoložljivi lokacijski parametri glede na navedeno državo}} |- !Država !Podrazdelitev !Parameter !Opis lokacije |- |colspan=2|'''Azijsko cestno omrežje'''<br>^ASIA |{{para|countries}} |'''Countries''', only wikilinks |-style="border-top: 4px solid #a2a9b1;" |rowspan=5 colspan=2|'''Avstralija'''<br>^AUS |rowspan=2|{{para|state}} |'''State''', two-letter abbreviation; {{para|country|AUS}} is required for {{para|state|WA}} |- |'''Territory''', two-letter abbreviation (ACT, JBT, or NT); {{para|country|AUS}} is required for {{para|state|NT}} |- |{{para|states}} |'''States''', will not display if {{para|state}} is used |- |{{para|lga}} |'''Local government areas'''; links based on state |- |{{para|locations}} |'''Večja mesta''', '''Major suburbs''', or '''Suburb''' based on type |-style="border-top: 4px solid #a2a9b1;" |rowspan=3 colspan=2|'''Brazilija'''<br>^BRA |rowspan=2|{{para|state}} |'''Zvezbna država'''; two-letter abbreviation |- |'''Federal district'''; two-letter abbreviation (DF) |- |{{para|states}} |'''States''', will not display if {{para|state}} is used |-style="border-top: 4px solid #a2a9b1;" |rowspan=24|'''Kanada'''<br>^CAN |rowspan=3|Vse lokacije |rowspan=2|{{para|province}} |'''Provinca''', two-letter abbreviation |- |'''Teritorij''', two-letter abbreviation (NT, NU, or YK) |- |{{para|provinces}} |'''Provinces''', will not display if {{para|province}} is used |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |rowspan=3|Alberta<br>^AB |{{para|rural_municipalities}} |'''Specialized and rural municipalities''' |- |{{para|areas}} |'''Special areas''' |- |{{para|districts}} |'''Improvement districts''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |British Columbia<br>^BC |{{para|districts}}<br>{{para|rural_municipalities}} |'''Regional districts''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Manitoba<br>^MB |{{para|rural_municipalities}} |'''Rural municipalities''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |rowspan=2|New Brunswick<br>^NB |{{para|counties}} |'''Counties''' |- |{{para|parishes}} |'''Parishes''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Northwest Territories<br>^NT |{{para|regions}} |'''Regions''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Nova Scotia<br>^NS |{{para|counties}} |'''Counties''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Nunavut<br>^NU |{{para|regions}} |'''Regions''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |rowspan=5|Ontario<br>^ON |{{para|rural_municipalities}} |'''Municipalities''' |- |{{para|counties}} |'''Counties''' |- |{{para|regions}} |'''Regions''' |- |{{para|districts}} |'''Districts''' |- |{{para|divisions}} |'''Divisions''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |rowspan=2|Prince Edward Island<br>^PE |{{para|counties}} |'''Counties''' |- |{{para|parishes}} |'''Parishes''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |rowspan=2|Québec<br>^QC |{{para|rural_municipalities}} |'''Regional county municipalities''' |- |{{para|territories}} |'''Equivalent territories''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Saskatchewan<br>^SK |{{para|rural_municipalities}} |'''Rural municipalities''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Yukon<br>^YK |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 4px solid #a2a9b1;" |rowspan=5|'''China'''<br>^CHN |Hong Kong SAR<br>^HKG |{{para|districts}} |'''Districts''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Macau SAR<br>^MAC |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |rowspan=3|All other locations |{{para|province}} |'''Province'''; two-letter abbreviation |- |{{para|provinces}} |'''Provinces'''; two-letter abbreviation, will not display if {{para|province}} is used |- |{{para|regions}} |'''Autonomous regions''' |-style="border-top: 4px solid #a2a9b1;" |colspan=2|'''Vseevropsko cestno omrežje'''<br>^EUR |{{para|countries}} |'''Države''', only wikilinks |-style="border-top: 4px solid #a2a9b1;" |rowspan=7|'''Francija'''<br>^FRA |French Guiana<br>^GUF |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Guadaloupe<br>^GLP |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Martinique<br>^MTQ |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Mayotte<br>^MYT |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Reunion<br>^REU |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |rowspan=2|All other locations |{{para|regions}} |'''Regije''' |- |{{para|departments}} |'''Departments''' |-style="border-top: 4px solid #a2a9b1;" |rowspan=5 colspan=2|'''Indija'''<br>^IND |rowspan=2|{{para|state}} |'''State'''; two-letter abbreviation |- |'''Union territory'''; two-letter abbreviation (AN, CH, DH, DL, JK, LA, LD, PY) |- |{{para|states}} |'''States''', will not display if {{para|state}} is used |- |{{para|territories}} |'''Union territories''' |- |{{para|districts}} |'''Districts''' |-style="border-top: 4px solid #a2a9b1;" |rowspan=3 colspan=2|'''Mehika'''<br>^MEX |rowspan=2|{{para|state}} |'''State'''; three-letter abbreviation |- |'''Autonomous city'''; three-letter abbreviation (CMX) |- |{{para|states}} |'''States''', will not display if {{para|state}} is used |-style="border-top: 4px solid #a2a9b1;" |rowspan=4|'''Kraljevina<br>Nizozemska''' |'''Nizozemska'''<br>^NLD |{{para|provinces}} |'''Provinces''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Aruba<br>^ABW |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Curaçao<br>^CUW |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Sint Maarten<br>^SXM |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 4px solid #a2a9b1;" |rowspan=5 colspan=2|'''Rusija'''<br>^RUS |{{para|oblasts}} |'''Oblasts''' |- |{{para|republics}} |'''Republics''' |- |{{para|okrugs}} |'''Autonomous okrugs''' |- |{{para|krais}} |'''Krais''' |- |{{para|federal_cities}} |'''Federal cities''' |-style="border-top: 4px solid #a2a9b1;" |rowspan=4 colspan=2|'''Spain'''<br>^ESP |{{para|province}} |'''Province''', one- or two-letter abbreviation; will display the appropriate autonomous community automatically |- |{{para|provinces}} |'''Provinces''', will not display if {{para|province}} is used |- |{{para|community}} |'''Autonomous community''', two-letter abbreviation; only use for inter-provincial routes |- |{{para|communities}} |'''Autonomous communities'''; will not display if {{para|community}} is used |- |-style="border-top: 4px solid #a2a9b1;" |rowspan=23|'''United Kingdom''' |Generic usage<br>^GBR |{{para|counties}} |'''Counties''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |rowspan=2|England<br>^ENG |{{para|counties}} |'''Counties''' |- |{{para|boroughs}} |'''Boroughs''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Northern Ireland<br>^NIR |{{para|districts}} |'''Districts''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Scotland<br>^SCT |{{para|areas}} |'''Council areas''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |rowspan=2|Wales<br>^WLS |{{para|counties}} |'''Counties''' |- |{{para|boroughs}} |'''County boroughs''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Guernsey<br>^GGY |{{para|parishes}} |'''Parishes''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Isle of Man<br>^IMN |{{para|sheadings}} |'''Sheadings''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Jersey<br>^JEY |{{para|parishes}} |'''Parishes''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Anguilla<br>^AIA |{{para|districts}} |'''Districts''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Bermuda<br>^BMU |{{para|parishes}} |'''Parishes''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |British Indian Ocean Territory<br>^IOT |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |British Virgin Islands<br>^VGB |{{para|districts}} |'''Districts''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Cayman Islands<br>^CYM |{{para|districts}} |'''Districts''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Falkland Islands<br>^FLK |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Gibraltar<br>^GIB |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Montserrat<br>^MSR |{{para|parishes}} |'''Parishes''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Pitcairn Islands<br>^PCN |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Saint Helena, Ascension and<br>Tristan da Cunha<br>^SHN |{{para|island}} |'''Islandija''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |South Georgia and the<br>South Sandwich Islands<br>^SGS |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Turks and Caicos Islands<br>^TCA |{{para|districts}} |'''Districts''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Vse lokacije |{{para|destinations}} |'''Primary destinations''' |-style="border-top: 4px solid #a2a9b1;" |rowspan=14|'''United States'''<br>^USA |rowspan=6|Vse lokacije |rowspan=3|{{para|state}} |'''State''', two-letter abbreviation |- |'''Territory''', two-letter abbreviation (AS, GU, MP, PR, or VI) |- |'''Federal district''', two-letter abbreviation (DC) |- |{{para|states}} |'''States''', will not display if {{para|state}} is used |- |{{para|indep_city}} |'''Independent city''' |- |{{para|indep_cities}} |'''Independent cities''', will not display if {{para|indep_city}} is used |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |rowspan=2|Alaska<br>^AK |{{para|borough}} |'''Borough''' |- |{{para|boroughs}} |'''Boroughs''', will not display if {{para|borough}} is used |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |rowspan=2|Louisiana<br>^LA |{{para|parish}} |'''Parish''' |- |{{para|parishes}} |'''Parishes''', will not display if {{para|parish}} is used |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |rowspan=2|Puerto Rico<br>^PR |{{para|municipality}} |'''Municipality''' |- |{{para|municipalities}} |'''Municipalities''', will not display if {{para|municipality}} is used |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |rowspan=2|All other locations |{{para|county}} |'''County''' |- |{{para|counties}} |'''Counties''', will not display if {{para|county}} is used |} ====Vse ostale države==== {| class="wikitable collapsible" |- |+{{nowrap|Available location parameters for all other countries}} |- !Parameter !Opis lokacije |- |{{para|country}} |'''Država''' |- |{{para|countries}} |'''Države''', will not display if {{para|country}} is used |- |{{para|island}} |'''Otok''' |- |{{para|communities}} |'''Communities''' |- |{{para|regions}} |'''Regije''' |- |{{para|provinces}} |'''Provinces''' |- |{{para|states}} |'''Tvezne države''' |- |{{para|governorates}} |'''Governorates''' |- |{{para|counties}} |'''Counties''' |- |{{para|departments}} |'''Departmaji''' |- |{{para|cantons}} |'''Kantoni''' |- |{{para|prefectures}} |'''Prefectures''' |- |{{para|divisions}} |'''Divisions''' |- |{{para|oblasts}} |'''Oblasts''' |- |{{para|districts}} |'''Districts''' |- |{{para|parishes}} |'''Parishes''' |- |{{para|communes}} |'''Communes''' |- |{{para|territories}} |'''Teritoriji''' |- |{{para|location1}} |{{para|label1}} Generic label |- |{{para|location2}} |{{para|label2}} Generic label |- |{{para|location3}} |{{para|label3}} Generic label |- |{{para|location4}} |{{para|label4}} Generic label |- |{{para|location5}} |{{para|label5}} Generic label |- |{{para|subregions}} |'''Podregije''' |- |{{para|subcounties}} |'''Subcounties''' |- |{{para|subprefectures}} |'''Subprefekture''' |} ====Razdelitev za občine==== {| class="wikitable collapsible" |- |+{{nowrap|Razpoložljivi parametri za občine za vse države razen Združenih držav}} |- !Parameter !Opis lokacije |- |{{para|municipalities}} |'''Občine''' |- |{{para|cities}} |'''Večja mesta''' |- |{{para|towns}} |'''Mesta''' |- |{{para|villages}} |'''VAsi''' |- |{{para|destinations}} |'''Primary destinations''' |- |} === Drugi parametri === * '''header_type''': IBR has a small set of alternate header shades for specific sets of articles. They are: ** '''under construction''': for roads where construction has begun on the highway and no sections have been opened to traffic. Do ''not'' use for roads that are open to traffic in some capacity. (Alternate values: '''const''', '''uc''') ** '''historic''': for roads of a historic nature, such as [[auto trail]]s or highways posted with brown, historical or scenic signage. (Alternate values: '''historical''', '''hist''', '''scenic''') ** '''former''': for highway designations no longer maintained by the corresponding government authority. (Alternate value: '''decommissioned''') ** '''minor''': UK only. For [[A roads in Great Britain|A roads]] signed with black-on-white markers. * '''system''': the highway system that the article route is part of. Typically not needed for numbered routes. * '''system#''', where # is the number of the next additional highway system to be displayed (1 being the first entered into the infobox, 2 being the next, and so on). * '''e-road''', '''ahn''', '''tahn''' or '''mrn''': used to indicate that a roadway is part of the [[Vseevropsko cestno omrežje|International E-road network]] in Europe, the [[Azisko cestno omrežje|Asian Highway Network]], the [[Trans-African Highway network]] or the [[Arab Mashreq International Road Network]]. ** '''e-road-shield''', '''ahn-shield''', '''tahn-shield''' or '''mrn-shield''': shield or route marker image for the E-road, AHN, TAHN or MRN route. Requires full wiki markup. * '''embedded''': embed another infobox with such capability like {{tl|Designation list}} and {{tl|Infobox NRHP}}. == Zgled == {{Infopolje Cesta | state = NJ | type = NJTP | map = {{maplink-road|from=New Jersey Turnpike.map}} | map_custom = yes | map_notes = New Jersey Turnpike mainline and spurs highlighted in green | map_alt = Map of New Jersey with a long red line running from the southwest corner of the state to the northeast corner of the state signifying the mainline, three short red lines signifying the spur routes | length_mi = 117,20 | length_ref = <ref name="sld 1" /><ref name="sld 0">{{cite web |author = New Jersey Department of Transportation |url = http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/pdf/00000700__-.pdf |title = Route 700 Straight Line Diagram |access-date = March 17, 2020 |publisher = New Jersey Department of Transportation |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20160304211723/http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/00000700__-.pdf |archive-date = March 4, 2016 |df = mdy-all |author-link = New Jersey Department of Transportation }}</ref><!--equation is 76.78+52.17-6.55=122.4--> | length_notes = (Mainline) {{plainlist| * {{cvt|11.03|mi|km}}—Western Spur<ref name="sld 2">{{cite web |author = New Jersey Department of Transportation |url = http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/pdf/00000095W_-.pdf |title = Route 95W Straight Line Diagram |access-date = March 17, 2020 |publisher = New Jersey Department of Transportation |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20160113180423/http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/00000095W_-.pdf |archive-date = January 13, 2016 |df = mdy-all }}</ref> * {{cvt|6.55|mi|km}}—Pennsylvania Extension<ref name="sld 1">{{cite web |author = New Jersey Department of Transportation |url = http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/pdf/00000095__-.pdf |title = Route 95 Straight Line Diagram |access-date = March 17, 2020 |publisher = New Jersey Department of Transportation |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20160304210126/http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/00000095__-.pdf |archive-date = March 4, 2016 |df = mdy-all }}</ref> * {{cvt|8.17|mi|km}}—Newark Bay Extension<ref name="sld 3">{{cite web |author = New Jersey Department of Transportation |url = http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/pdf/00000078__-.pdf |title = Route 78 Straight Line Diagram |access-date = March 17, 2020 |publisher = New Jersey Department of Transportation |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20160304212003/http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/00000078__-.pdf |archive-date = March 4, 2016 |df = mdy-all }}</ref> * {{cvt|5.20|mi|km}}—I-95 Extension<ref name="sld 1" /> * {{cvt|148.18|mi|km}}—Total Length of Turnpike including Extensions }} | established = 1951 | allocation = * {{Jct|state=NJ|Route|700|nolink=yes|noshield1=yes}} (unsigned) from [[Pennsville Township, New Jersey|Pennsville Township]] to [[Mansfield Township, Burlington County, New Jersey|Mansfield Township]] * {{jct|state=NJ|I-Toll|95}} from [[Burlington Township, New Jersey|Burlington Township]] to [[Fort Lee, New Jersey|Fort Lee]] * {{jct|state=NJ|I-Toll|78}} Newark Bay Extension from [[Newark, New Jersey|Newark]] to [[Jersey City, New Jersey|Jersey City]] | restrictions = Buses and commercial vehicles must use outer roadways between Exits 6 and 14 | direction_a = South | direction_b = North | terminus_a = {{jct|state=NJ|I|295|US|40|US|130}} in [[Pennsville Township, New Jersey|Pennsville]] near the [[Delaware Memorial Bridge]] | junction = * {{jct|state=NJ|NJ|73}} in [[Mount Laurel, New Jersey|Mount Laurel]] * {{jct|state=NJ|I-Toll|95|PAEX|nolink2=yes}} in [[Mansfield Township, Burlington County, New Jersey|Mansfield Township]] * {{jct|state=NJ|I|195}} in [[Robbinsville Township, New Jersey|Robbinsville Township]] * {{jct|state=NJ|I|287|NJ|440}} in [[Edison, New Jersey|Edison]] * {{jct|state=NJ|GSP||US|9}} in [[Woodbridge Township, New Jersey|Woodbridge Township]] * {{jct|state=NJ|I|278}} in [[Elizabeth, New Jersey|Elizabeth]] * {{jct|state=NJ|I-Toll|78|NBEX||US|1-9|nolink2=yes}} in [[Newark, New Jersey|Newark]] * {{jct|state=NJ|I|280}} in [[Kearny, New Jersey|Kearny]] * {{jct|state=NJ|NJ|495}} in [[Secaucus, New Jersey|Secaucus]] * {{jct|state=NJ|I|80}} in [[Teaneck, New Jersey|Teaneck]] | terminus_b = {{jct|state=NJ|I|95|US|1-9|US|46|NJ|4|US|9W|PIP|}} in [[Fort Lee, New Jersey|Fort Lee]] near the [[George Washington Bridge]] | counties = [[Salem County, New Jersey|Salem]], [[Gloucester County, New Jersey|Gloucester]], [[Camden County, New Jersey|Camden]], [[Burlington County, New Jersey|Burlington]], [[Mercer County, New Jersey|Mercer]], [[Middlesex County, New Jersey|Middlesex]], [[Union County, New Jersey|Union]], [[Essex County, New Jersey|Essex]], [[Hudson County, New Jersey|Hudson]], [[Bergen County, New Jersey|Bergen]] | previous_type = I | previous_route = 695 | browse_route = Route&nbsp;700 | next_type = I | next_route = 895 | browse = {{nj browse|previous_type=I|previous_route=95|route=Route&nbsp;100|next_type=NJ-old|next_route=101 }}{{nj browse|previous_type=I|previous_route=295|route=Route&nbsp;300|next_type=NJ|next_route=303}} }} <syntaxhighlight lang="wikitext" style="overflow:auto;"> {{Infopolje Cesta | state = NJ | type = NJTP | map = {{maplink-road|from=New Jersey Turnpike.map}} | map_custom = yes | map_notes = New Jersey Turnpike mainline and spurs highlighted in green | map_alt = Map of New Jersey with a long red line running from the southwest corner of the state to the northeast corner of the state signifying the mainline, three short red lines signifying the spur routes | length_mi = 117.20 | length_ref = <ref name="sld 1" /><ref name="sld 0">{{cite web |author = New Jersey Department of Transportation |url = http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/pdf/00000700__-.pdf |title = Route 700 Straight Line Diagram |access-date = March 17, 2020 |publisher = New Jersey Department of Transportation |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20160304211723/http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/00000700__-.pdf |archive-date = March 4, 2016 |df = mdy-all |author-link = New Jersey Department of Transportation }}</ref><!--equation is 76.78+52.17-6.55=122.4--> | length_notes = (Mainline) {{plainlist| * {{cvt|11.03|mi|km}}—Western Spur<ref name="sld 2">{{cite web |author = New Jersey Department of Transportation |url = http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/pdf/00000095W_-.pdf |title = Route 95W Straight Line Diagram |access-date = March 17, 2020 |publisher = New Jersey Department of Transportation |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20160113180423/http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/00000095W_-.pdf |archive-date = January 13, 2016 |df = mdy-all }}</ref> * {{cvt|6.55|mi|km}}—Pennsylvania Extension<ref name="sld 1">{{cite web |author = New Jersey Department of Transportation |url = http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/pdf/00000095__-.pdf |title = Route 95 Straight Line Diagram |access-date = March 17, 2020 |publisher = New Jersey Department of Transportation |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20160304210126/http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/00000095__-.pdf |archive-date = March 4, 2016 |df = mdy-all }}</ref> * {{cvt|8.17|mi|km}}—Newark Bay Extension<ref name="sld 3">{{cite web |author = New Jersey Department of Transportation |url = http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/pdf/00000078__-.pdf |title = Route 78 Straight Line Diagram |access-date = March 17, 2020 |publisher = New Jersey Department of Transportation |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20160304212003/http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/00000078__-.pdf |archive-date = March 4, 2016 |df = mdy-all }}</ref> * {{cvt|5.20|mi|km}}—I-95 Extension<ref name="sld 1" /> * {{cvt|148.18|mi|km}}—Total Length of Turnpike including Extensions }} | established = 1951 | allocation = * {{Jct|state=NJ|Route|700|nolink=yes|noshield1=yes}} (unsigned) from [[Pennsville Township, New Jersey|Pennsville Township]] to [[Mansfield Township, Burlington County, New Jersey|Mansfield Township]] * {{jct|state=NJ|I-Toll|95}} from [[Burlington Township, New Jersey|Burlington Township]] to [[Fort Lee, New Jersey|Fort Lee]] * {{jct|state=NJ|I-Toll|78}} Newark Bay Extension from [[Newark, New Jersey|Newark]] to [[Jersey City, New Jersey|Jersey City]] | restrictions = Buses and commercial vehicles must use outer roadways between Exits 6 and 14 | direction_a = South | direction_b = North | terminus_a = {{jct|state=NJ|I|295|US|40|US|130}} in [[Pennsville Township, New Jersey|Pennsville]] near the [[Delaware Memorial Bridge]] | junction = * {{jct|state=NJ|NJ|73}} in [[Mount Laurel, New Jersey|Mount Laurel]] * {{jct|state=NJ|I-Toll|95|PAEX|nolink2=yes}} in [[Mansfield Township, Burlington County, New Jersey|Mansfield Township]] * {{jct|state=NJ|I|195}} in [[Robbinsville Township, New Jersey|Robbinsville Township]] * {{jct|state=NJ|I|287|NJ|440}} in [[Edison, New Jersey|Edison]] * {{jct|state=NJ|GSP||US|9}} in [[Woodbridge Township, New Jersey|Woodbridge Township]] * {{jct|state=NJ|I|278}} in [[Elizabeth, New Jersey|Elizabeth]] * {{jct|state=NJ|I-Toll|78|NBEX||US|1-9|nolink2=yes}} in [[Newark, New Jersey|Newark]] * {{jct|state=NJ|I|280}} in [[Kearny, New Jersey|Kearny]] * {{jct|state=NJ|NJ|495}} in [[Secaucus, New Jersey|Secaucus]] * {{jct|state=NJ|I|80}} in [[Teaneck, New Jersey|Teaneck]] | terminus_b = {{jct|state=NJ|I|95|US|1-9|US|46|NJ|4|US|9W|PIP|}} in [[Fort Lee, New Jersey|Fort Lee]] near the [[George Washington Bridge]] | counties = [[Salem County, New Jersey|Salem]], [[Gloucester County, New Jersey|Gloucester]], [[Camden County, New Jersey|Camden]], [[Burlington County, New Jersey|Burlington]], [[Mercer County, New Jersey|Mercer]], [[Middlesex County, New Jersey|Middlesex]], [[Union County, New Jersey|Union]], [[Essex County, New Jersey|Essex]], [[Hudson County, New Jersey|Hudson]], [[Bergen County, New Jersey|Bergen]] | previous_type = I | previous_route = 695 | browse_route = Route&nbsp;700 | next_type = I | next_route = 895 | browse = {{nj browse|previous_type=I|previous_route=95|route=Route&nbsp;100|next_type=NJ-old|next_route=101 }}{{nj browse|previous_type=I|previous_route=295|route=Route&nbsp;300|next_type=NJ|next_route=303}} }} </syntaxhighlight> '''Sklici zgleda''' {{Reflist}} {{Clear}} == TemplateData == {{collapse top|[[Wikipedia:TemplateData|TemplateData]] documentation used by [[Wikipedia:VisualEditor|VisualEditor]] and other tools}} {{TemplateData header|noheader=1}} <templatedata> { "description": "An infobox template for highway articles. ", "params": { "country": { "label": "Country", "type": "string", "description": "The ISO 3166-1 alpha-3 code of the country the route is in." }, "state": { "label": "State", "type": "string", "description": "The two to three letter abbreviation of the Australian, U.S., or Mexican state the route is in." }, "province": { "label": "Province", "type": "string", "description": "The two letter postal abbreviation of the Canadian province the route is in." }, "type": { "label": "Type", "type": "string", "description": "The type code of the route from Predloga:Infopolje Cesta/dok/type." }, "route": { "label": "Route number", "type": "string", "description": "The number of the route." }, "marker_image": { "label": "Marker image", "type": "content", "description": "Marker image or shield to be displayed. Use full wiki markup. Not needed for numbered routes, usually." }, "name": { "label": "Name", "type": "string", "description": "The name of the road (not used for numbered routes)." }, "alternate_name": { "label": "Alternate name", "type": "string", "description": "The alternate name of the road. Use only when the entire route has that name." }, "maint": { "label": "Maintenance", "type": "string", "description": "The agency that maintains the road. Numbered routes have this automatically populated." }, "map": { "label": "Map", "type": "string", "description": "The file name of the map of the road, without File:. If this is blank and the map is available on Wikidata, it will be used." }, "map_alt": { "label": "Map alternate text", "type": "string", "description": "The alternate text for the map, for visually impaired readers." }, "map_notes": { "label": "Map notes", "type": "string", "description": "Text to display with the map." }, "mapframe": { "label": "Show mapframe map", "description": "Specify yes or no to show or hide the map, overriding the default", "example": "yes", "type": "string", "default": "no", "suggested": true }, "mapframe-caption": { "label": "Mapframe caption", "description": "Caption for the map. If mapframe-geomask is set, then the default is \"Location in <<geomask's label>>\"", "type": "string" }, "mapframe-custom": { "label": "Custom mapframe", "description": "Use a custom map instead of the automatic mapframe. Specify either a {{maplink}} template, or another template that generates a mapframe map, or an image name. If used, other mapframe parameters will be ignored.", "type": "wiki-template-name" }, "mapframe-id": { "aliases": [ "id", "qid" ], "label": "Mapframe Wikidata item", "description": "Id (Q-number) of Wikidata item to use.", "type": "string", "default": "(item for current page)" }, "mapframe-coordinates": { "aliases": [ "mapframe-coord", "coordinates", "coord" ], "label": "Mapframe coordinates ", "description": "Coordinates to use, instead of any on Wikidata. Use the {{Coord}} template.", "example": "{{Coord|12.34|N|56.78|E}}", "type": "wiki-template-name", "default": "(coordinates from Wikidata)" }, "mapframe-wikidata": { "label": "Mapframe shapes from Wikidata", "description": "et to yes to show shape/line features from the wikidata item, if any, when coordinates are specified by parameter", "example": "yes", "type": "string" }, "mapframe-shape": { "label": "Mapframe shape feature", "description": "Override display of mapframe shape feature. Turn off by setting to \"none\". Use an inverse shape (geomask) instead of a regular shape by setting to \"inverse\"", "type": "string" }, "mapframe-point": { "label": "Mapframe point feature", "description": "Override display of mapframe point feature. Turn off display of point feature by setting to \"none\". Force point marker to be displayed by setting to \"on\"", "type": "string" }, "mapframe-geomask": { "label": "Mapframe geomask", "description": "Wikidata item to use as a geomask (everything outside the boundary is shaded darker). Can either be a specific Wikidata item (Q-number), or a property that specifies the item to use (e.g. P17 for country, or P131 for located in the administrative territorial entity)", "example": "Q100", "type": "wiki-page-name" }, "mapframe-switcher": { "label": "Mapframe switcher", "description": "Set to \"auto\" or \"geomasks\" or \"zooms\" to enable Template:Switcher-style switching between multiple mapframes. IF SET TO auto – switch geomasks found in location (P276) and located in the administrative territorial entity (P131) statements on the page's Wikidata item, searching recursively. E.g. an item's city, that city's state, and that state's country. IF SET TO geomasks – switch between the geomasks specified as a comma-separated list of Wikidata items (Q-numbers) in the mapframe-geomask parameter. IF SET TO zooms – switch between \"zoomed in\"/\"zoomed midway\"/\"zoomed out\", where \"zoomed in\" is the default zoom (with a minimum of 3), \"zoomed out\" is 1, and \"zoomed midway\" is the average.", "type": "string" }, "mapframe-frame-width": { "aliases": [ "mapframe-width" ], "label": "Mapframe width", "description": "Frame width in pixels", "type": "number", "default": "270" }, "mapframe-frame-height": { "aliases": [ "mapframe-height" ], "label": "Mapframe height", "description": "Frame height in pixels", "type": "number", "default": "200" }, "mapframe-shape-fill": { "label": "Mapframe shape fill", "description": "Color used to fill shape features", "type": "string", "default": "#606060" }, "mapframe-shape-fill-opacity": { "label": "Mapframe shape fill opacity", "description": "Opacity level of shape fill, a number between 0 and 1", "type": "number", "default": "0.5" }, "mapframe-stroke-color": { "aliases": [ "mapframe-stroke-colour" ], "label": "Mapframe stroke color", "description": "Color of line features, and outlines of shape features", "type": "string", "default": "#ff0000" }, "mapframe-stroke-width": { "label": "Mapframe stroke width", "description": "Width of line features, and outlines of shape features", "type": "number", "default": "5" }, "mapframe-marker": { "label": "Mapframe marker", "description": "Marker symbol to use for coordinates; see [[mw:Help:Extension:Kartographer/Icons]] for options", "example": "museum", "type": "string" }, "mapframe-marker-color": { "aliases": [ "mapframe-marker-colour" ], "label": "Mapframe marker color", "description": "Background color for the marker", "type": "string", "default": "#5E74F3" }, "mapframe-geomask-stroke-color": { "aliases": [ "mapframe-geomask-stroke-colour" ], "label": "Mapframe geomask stroke color", "description": "Color of outline of geomask shape", "type": "string", "default": "#555555" }, "mapframe-geomask-stroke-width": { "label": "Mapframe geomask stroke width", "description": "Width of outline of geomask shape", "type": "number", "default": "2" }, "mapframe-geomask-fill": { "label": "Mapframe geomask fill", "description": "Color used to fill outside geomask features", "type": "string", "default": "#606060" }, "mapframe-geomask-fill-opacity": { "label": "Mapframe geomask fill opacity", "description": "Opacity level of fill outside geomask features, a number between 0 and 1", "type": "number", "default": "0.5" }, "mapframe-zoom": { "label": "Mapframe zoom", "description": "Set the zoom level, from \"1\" to \"18\", to used if the zoom level cannot be determined automatically from object length or area", "example": "12", "type": "number", "default": "10" }, "mapframe-length_km": { "label": "Mapframe length (km)", "description": "Object length in kilometres, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length or area", "type": "number" }, "mapframe-length_mi": { "label": "Mapframe length (mi)", "description": "Object length in miles, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length or area", "type": "number" }, "mapframe-area_km2": { "label": "Mapframe area (km^2)", "description": "Object arean square kilometres, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length or area", "type": "number" }, "mapframe-area_mi2": { "label": "Mapframe area (mi^2)", "description": "Object area in square miles, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length or area", "type": "number" }, "mapframe-frame-coordinates": { "aliases": [ "mapframe-frame-coord" ], "label": "Mapframe frame coordinates", "description": "Alternate latitude and longitude coordinates for initial placement of map, using {{coord}}", "example": "{{Coord|12.35|N|56.71|E}}", "type": "wiki-template-name" }, "mapframe-line": {}, "mapframe-type": { "label": "Mapframe type", "description": "Type of the object rendered in the mapframe, like with {{coord}}.", "type": "string" }, "photo": { "label": "Photo", "type": "wiki-file-name", "description": "A photo to display, without File:. Does not work in the US.", "aliases": [ "image" ] }, "photo_alt": { "label": "Photo alternate text", "type": "string", "description": "The alternate text for the photo, for visually impaired readers.", "aliases": [ "image_alt" ] }, "photo_notes": { "label": "Photo notes", "type": "string", "description": "Text to display with the map.", "aliases": [ "image_notes" ] }, "map_custom": { "label": "Map custom", "type": "string", "description": "Use yes if you want to override the template's default image link; then use the Map parameter to specify a link instead." }, "length_mi": { "label": "Length in miles", "type": "number", "description": "If and only if the route is in a country on the imperial system, list the length in miles here." }, "length_km": { "label": "Length in kilometres", "type": "number", "description": "If and only if the route is in a country on the metric system, list the length in kilometres here." }, "length_ref": { "label": "Length reference", "type": "string", "description": "A reference for the given length." }, "length_notes": { "label": "Length notes", "type": "string", "description": "Notes for the length." }, "established": { "label": "Established", "type": "string", "description": "Date the route was commissioned.", "aliases": [ "formed" ] }, "decommissioned": { "label": "Decommissioned", "type": "string", "description": "Date the route was decommissioned.", "aliases": [ "deleted" ] }, "history": { "label": "History", "type": "content", "description": "Summary of the route's history, instead of the established and decommissioned fields." }, "allocation": { "label": "Allocation", "type": "string", "description": "Highway designations allocated to the roadway." }, "tourist": { "label": "Tourist routes", "type": "string", "description": "Tourist routes that follow the route (Australia, New Zealand, Canada, US)." }, "restrictions": { "label": "Restrictions", "type": "string", "description": "Summary of the route's restrictions such as closures or permits." }, "direction_a": { "label": "Direction A", "type": "string", "description": "The first direction." }, "direction_b": { "label": "Direction B", "type": "string", "description": "The second direction." }, "terminus_a": { "label": "Terminus A", "type": "string", "description": "The first terminus.", "aliases": [ "end_a" ] }, "terminus_b": { "label": "Terminus B", "type": "string", "description": "The second terminus.", "aliases": [ "end_b" ] }, "junctions": { "label": "Major junctions", "type": "string", "description": "A brief list of major junctions. In the US, do not use more than 10.", "aliases": [ "junction" ] }, "beltway_city": { "label": "Beltway city", "type": "string", "description": "The city the beltway encircles." }, "orbital": { "label": "Orbital city", "type": "string", "description": "The city the orbital encircles." }, "loop": { "label": "Loop road city", "type": "string", "description": "The city the loop road encircles." }, "tloop": { "label": "Tourist loop city", "type": "string", "description": "The city the tourist loop encircles." }, "time_period": { "label": "Time period", "type": "string", "description": "The time period the road existed in." }, "established_by": { "label": "Established by", "type": "string", "description": "If a time period is used, the body that built or established the road." }, "significance": { "label": "Significance", "type": "string", "description": "If a time period is used, the historical/cultural significance of the route." }, "related": { "label": "Related roads", "type": "string", "description": "If a time period is used, roads related to the historical road." }, "subtype": { "label": "Subtype", "type": "string", "description": "If the route is a spur or a special route." }, "spur_type": { "label": "Spur type", "type": "string", "description": "The type of the parent route that this is a spur of." }, "spur_of": { "label": "Spur of", "type": "string", "description": "The parent route of this spur route." }, "county": { "label": "County (for county routes)", "type": "string", "description": "The county associated with the route that the article is about. Use only for county routes." }, "previous_type": { "label": "Previous route type", "type": "string", "description": "The type code of the previous route in the system from Predloga:Infopolje Cesta/dok/type." }, "next_type": { "label": "Next route type", "type": "string", "description": "The type code of the next route in the system from Predloga:Infopolje Cesta/dok/type." }, "previous_route": { "label": "Previous route", "type": "string", "description": "The number of the previous route in the system." }, "next_route": { "label": "Next route", "type": "string", "description": "The number of the next route in the system." }, "previous_dab": { "label": "Previous route disambiguation", "type": "string", "description": "The disambiguation suffix of the previous route in the system." }, "next_dab": { "label": "Next route disambiguation", "type": "string", "description": "The disambiguation suffix of the next route in the system." }, "browse_route": { "label": "Browse route", "type": "string", "description": "The number of the current route in the system, if not the same as the rest of the infobox." }, "browse": { "label": "Additional browse lines", "type": "string", "description": "Use to add additional browse lines with additional templates" }, "countries": { "label": "List of countries", "type": "string", "description": "A list of countries the route enters (EUR, ASIA)" }, "regions": { "label": "List of regions", "type": "string", "description": "A list of regions the route enters (EUR, ITA, HRV, CZE, CYP, GRC, POL, HUN, SVN, SVK, AUT, TUR, UKR, BIH, SRB, SGP)" }, "states": { "label": "List of states", "type": "string", "description": "A list of states the route enters (USA in multiple states, IND, DEU)" }, "provinces": { "label": "List of provinces", "type": "string", "description": "A list of provinces the route enters (IRN, TUR, THA)" }, "counties": { "label": "List of counties", "type": "string", "description": "A list of counties the route enters (anywhere)" }, "parishes": { "label": "List of parishes", "type": "string", "description": "A list of parishes the route enters (Louisiana)" }, "rural_municipalities": { "label": "List of rural municipalities", "type": "string", "description": "A list of countries the route enters (Manitoba, Saskatchewan)" }, "municipalities": { "label": "List of municipalities", "type": "string", "description": "A list of municipalities the route enters (Puerto Rico)" }, "districts": { "label": "List of districts", "type": "string", "description": "A list of districts the route enters (India, other countries with districts)" }, "boroughs": { "label": "List of boroughs", "type": "string", "description": "A list of boroughs the route enters (Alaska)", "aliases": [ "borough" ] }, "divisions": { "label": "List of divisions", "type": "string", "description": "A list of divisions the route enters (Ontario)" }, "cities": { "label": "List of cities", "type": "string", "description": "A list of cities the route enters (everywhere but USA)" }, "towns": { "label": "List of towns", "type": "string", "description": "A list of towns the route enters (everywhere but USA)" }, "villages": { "label": "List of villages", "type": "string", "description": "A list of villages the route enters (everywhere but USA)" }, "destinations": { "label": "List of destinations", "type": "string", "description": "A list of primary destinations the route enters (AUS, GBR, IRL, MYS, NZL, IND)" }, "lga": { "label": "List of LGAs", "type": "string", "description": "A list of LGAs the route enters (Australia)" }, "locations": { "label": "List of locations", "type": "string", "description": "A list of locations the route enters (Australia)" }, "section": { "label": "Section of code", "type": "string", "description": "The section of the highway code the route is defined in." }, "subsection": { "label": "Subsection of code", "type": "string", "description": "The subsection of the highway code the route is defined in (for Minnesota only)." }, "header_type": { "label": "Header type", "type": "string", "description": "Available header type: under construction, historic, former, freeway (Canada only), minor (UK only)", "suggestedvalues": [ "under construction", "historic", "former", "freeway", "minor" ] }, "system": { "label": "Highway system", "type": "string", "description": "The highway system the article route is a part of. Typically not used for numbered routes." }, "e-road": { "label": "E-road", "type": "string", "description": "The E-road that the route is a part of (Europe)." }, "e-road-shield": { "label": "E-road route marker image", "type": "string", "description": "Route marker image for the E-road that the route is a part of (Europe). Requires full wiki markup." }, "ahn": { "label": "Asian Highway Network designation", "type": "string", "description": "The Asian Highway that the route is a part of." }, "ahn-shield": { "label": "Asian Highway route marker image", "type": "string", "description": "Route marker image for the Asian Highway that the route is a part of. Requires full wiki markup." }, "tahn": { "label": "Trans-African Highway designation", "type": "string", "description": "The Trans-African Highway that the route is a part of." }, "tahn-shield": { "label": "Trans-African Highway route marker image", "type": "string", "description": "Route marker image for the Trans-African Highway that the route is a part of. Requires full wiki markup." }, "section1": { "label": "Header for section 1", "type": "string", "default": "Section 1", "description": "If the route is divided into sections, this is the header for section 1." }, "length_mi1": { "label": "Section 1 length in miles", "type": "number", "description": "If and only if the route is in a country on the imperial system, list the length in miles on section 1 here." }, "length_km1": { "label": "Section 1 length in kilometres", "type": "number", "description": "If and only if the route is in a country on the metric system, list the length in kilometres on section 1 here." }, "length_ref1": { "label": "Length reference for section 1", "type": "string", "description": "A reference for the given length for section 1." }, "length_notes1": { "label": "Length notes for section 1", "type": "string", "description": "Notes for the length for section 1." }, "direction_a1": { "label": "Direction A for section 1", "type": "string", "description": "The first direction for section 1, to override direction_a." }, "direction_b1": { "label": "Direction B for section 1", "type": "string", "description": "The second direction for section 1, to override direction_b." }, "terminus_a1": { "label": "Terminus A for section 1", "type": "string", "description": "The first terminus for section 1.", "aliases": [ "end_a1" ] }, "terminus_b1": { "label": "Terminus B for section 1", "type": "string", "description": "The second terminus for section 1.", "aliases": [ "end_b1" ] }, "junctions1": { "label": "Major junctions for section 1", "type": "string", "description": "A brief list of major junctions for section 1. In the US, do not use more than 10." }, "section2": { "label": "Header for section 2", "type": "string", "default": "Section 2", "description": "If the route is divided into sections, this is the header for section 2." }, "length_mi2": { "label": "Section 2 length in miles", "type": "number", "description": "If and only if the route is in a country on the imperial system, list the length in miles on section 2 here." }, "length_km2": { "label": "Section 2 length in kilometres", "type": "number", "description": "If and only if the route is in a country on the metric system, list the length in kilometres on section 2 here." }, "length_ref2": { "label": "Length reference for section 2", "type": "string", "description": "A reference for the given length for section 2." }, "length_notes2": { "label": "Length notes for section 2", "type": "string", "description": "Notes for the length for section 2." }, "direction_a2": { "label": "Direction A for section 2", "type": "string", "description": "The first direction for section 2, to override direction_a." }, "direction_b2": { "label": "Direction B for section 2", "type": "string", "description": "The second direction for section 2, to override direction_b." }, "terminus_a2": { "label": "Terminus A for section 2", "type": "string", "description": "The first terminus for section 2.", "aliases": [ "end_a2" ] }, "terminus_b2": { "label": "Terminus B for section 2", "type": "string", "description": "The second terminus for section 2.", "aliases": [ "end_b2" ] }, "junctions2": { "label": "Major junctions for section 2", "type": "string", "description": "A brief list of major junctions for section 2. In the US, do not use more than 10." }, "section3": { "label": "Header for section 3", "type": "string", "default": "Section 3", "description": "If the route is divided into sections, this is the header for section 3." }, "length_mi3": { "label": "Section 3 length in miles", "type": "number", "description": "If and only if the route is in a country on the imperial system, list the length in miles on section 3 here." }, "length_km3": { "label": "Section 3 length in kilometres", "type": "number", "description": "If and only if the route is in a country on the metric system, list the length in kilometres on section 3 here." }, "length_ref3": { "label": "Length reference for section 3", "type": "string", "description": "A reference for the given length for section 3." }, "length_notes3": { "label": "Length notes for section 3", "type": "string", "description": "Notes for the length for section 3." }, "direction_a3": { "label": "Direction A for section 3", "type": "string", "description": "The first direction for section 3, to override direction_a." }, "direction_b3": { "label": "Direction B for section 3", "type": "string", "description": "The second direction for section 3, to override direction_b." }, "terminus_a3": { "label": "Terminus A for section 3", "type": "string", "description": "The first terminus for section 3.", "aliases": [ "end_a3" ] }, "terminus_b3": { "label": "Terminus B for section 3", "type": "string", "description": "The second terminus for section 3.", "aliases": [ "end_b3" ] }, "junctions3": { "label": "Major junctions for section 3", "type": "string", "description": "A brief list of major junctions for section 3. In the US, do not use more than 10." }, "section4": { "label": "Header for section 4", "type": "string", "default": "Section 4", "description": "If the route is divided into sections, this is the header for section 4." }, "length_mi4": { "label": "Section 4 length in miles", "type": "number", "description": "If and only if the route is in a country on the imperial system, list the length in miles on section 4 here." }, "length_km4": { "label": "Section 4 length in kilometres", "type": "number", "description": "If and only if the route is in a country on the metric system, list the length in kilometres on section 4 here." }, "length_ref4": { "label": "Length reference for section 4", "type": "string", "description": "A reference for the given length for section 4." }, "length_notes4": { "label": "Length notes for section 4", "type": "string", "description": "Notes for the length for section 4." }, "direction_a4": { "label": "Direction A for section 4", "type": "string", "description": "The first direction for section 4, to override direction_a." }, "direction_b4": { "label": "Direction B for section 4", "type": "string", "description": "The second direction for section 4, to override direction_b." }, "terminus_a4": { "label": "Terminus A for section 4", "type": "string", "description": "The first terminus for section 4.", "aliases": [ "end_a4" ] }, "terminus_b4": { "label": "Terminus B for section 4", "type": "string", "description": "The second terminus for section 4.", "aliases": [ "end_b4" ] }, "junctions4": { "label": "Major junctions for section 4", "type": "string", "description": "A brief list of major junctions for section 4. In the US, do not use more than 10." }, "translation": { "label": "Translated title", "description": "A translation of the title, displayed as a subheading.", "type": "content" }, "status": { "label": "Status", "description": "The status of the route.", "type": "content" } }, "format": "block", "paramOrder": [ "country", "state", "province", "type", "route", "marker_image", "name", "alternate_name", "maint", "map", "map_alt", "map_notes", "mapframe", "mapframe-caption", "mapframe-custom", "mapframe-id", "mapframe-coordinates", "mapframe-wikidata", "mapframe-shape", "mapframe-point", "mapframe-geomask", "mapframe-switcher", "mapframe-frame-width", "mapframe-frame-height", "mapframe-shape-fill", "mapframe-shape-fill-opacity", "mapframe-stroke-color", "mapframe-stroke-width", "mapframe-marker", "mapframe-marker-color", "mapframe-geomask-stroke-color", "mapframe-geomask-stroke-width", "mapframe-geomask-fill", "mapframe-geomask-fill-opacity", "mapframe-zoom", "mapframe-length_km", "mapframe-length_mi", "mapframe-area_km2", "mapframe-area_mi2", "mapframe-frame-coordinates", "mapframe-line", "mapframe-type", "photo", "photo_alt", "photo_notes", "map_custom", "length_mi", "length_km", "length_ref", "length_notes", "status", "established", "decommissioned", "history", "allocation", "tourist", "restrictions", "direction_a", "direction_b", "terminus_a", "terminus_b", "junctions", "beltway_city", "orbital", "loop", "tloop", "time_period", "established_by", "significance", "related", "subtype", "spur_type", "spur_of", "county", "previous_type", "next_type", "previous_route", "next_route", "previous_dab", "next_dab", "browse_route", "browse", "countries", "regions", "states", "provinces", "counties", "parishes", "rural_municipalities", "municipalities", "districts", "boroughs", "divisions", "cities", "towns", "villages", "destinations", "lga", "locations", "section", "subsection", "header_type", "system", "e-road", "e-road-shield", "ahn", "ahn-shield", "tahn", "tahn-shield", "section1", "length_mi1", "length_km1", "length_ref1", "length_notes1", "direction_a1", "direction_b1", "terminus_a1", "terminus_b1", "junctions1", "section2", "length_mi2", "length_km2", "length_ref2", "length_notes2", "direction_a2", "direction_b2", "terminus_a2", "terminus_b2", "junctions2", "section3", "length_mi3", "length_km3", "length_ref3", "length_notes3", "direction_a3", "direction_b3", "terminus_a3", "terminus_b3", "junctions3", "section4", "length_mi4", "length_km4", "length_ref4", "length_notes4", "direction_a4", "direction_b4", "terminus_a4", "terminus_b4", "junctions4", "translation" ] } </templatedata> {{collapse bottom}} == Technical details == See [[Predloga:Infopolje Cesta/dok/tech|Infopolje Cesta/dok/tech]] for details on the inner workings of the template, including a list of [[Predloga:Infopolje Cesta/dok/tech#Tracking categories|tracking categories]]. == Sledilne kategorije == * {{clc|Napake pri vključitvi Infopolje Cesta}} * {{clc|Članki, ki uporabljajo Infopolje Cesta za prenos v Wikipodatke}} * {{clc|Članki, ki uporabljajo Infopolje Cesta brez Wikipodatka država}} * {{clc|Članki, ki uporabljajo Infopolje Cesta brez Wikipodatka primerek od}} * {{clc|Članki, ki uporabljajo Infopolje Cesta z neznanimi parametri}} == Uporaba Infopolja Cesta == * {{Category tree|Uporaba Infopolja Cesta po državah}} == Glej tudi == * {{tl|Infobox Australian road}}&nbsp;– A similar template that includes several additional parameters that are specific for roads in Australia. * {{tl|Infobox road small}}&nbsp;– Compact version of this template, used for [[special route]]s that are present on lists or parent route articles. * {{tl|Infobox road junction}}&nbsp;– An infobox for use on articles about road junctions and interchanges. * {{tl|Infobox street}}&nbsp;– An infobox for use on streets. <includeonly>{{When on basepage| <!------------------------------------------------------------------- Categories below here, please; interwikis to Wikidata. --------------------------------------------------------------------> [[Kategorija:Predloge za infopolja avtocest|*]] [[Kategorija:Predloge s podatki iz Wikipodatkov]] [[Kategorija:Predloge s parametri za koordinate]] [[Kategorija:Predloge, ki dodajajo sledilno kategorijo|{{PAGENAME}}]] }}</includeonly> 38fqc626hovmrfhn95agj7j59auriyh 6676643 6676614 2026-05-16T18:05:33Z Pinky sl 2932 sl 6676643 wikitext text/x-wiki {{documentation subpage}}<includeonly> {{High-use}} </includeonly> <!------------------------------------------------------------------- Place categories where indicated at the bottom of this page, please; interwikis to Wikidata (see [[Wikipedia:Wikidata]]). --------------------------------------------------------------------> {{Lua|Module:Infobox road|Module:Infobox road/length|Module:Infobox road/locations|Module:Infobox road/map|Module:Infobox mapframe|Module:Infobox road/sections|Module:Infobox road/browselinks|Module:Check for unknown parameters}} {{Uses TemplateStyles|Predloga:Infopolje Cesta/styles.css}} {{Uses Wikidata|P15}} {{Tracks Wikidata|P15|P17|P31}} == Uporaba == Ta predloga ustvari infopolje za ceste, tako oštevilčene kot neoštevilčene. Spodaj je navedena osnovna skladnja, ki je potrebna za vstavitev celotnega infopolja v članek. Predlogo vstavite pod morebitne napise na vrhu strani in pred katero koli drugo besedilo, nato pa izpolnite parametre. Če je spremenljivka prazna, jo je treba izpustiti. Če je posamezen parameter prazen, ga izpustite. Podrobnejši opis dodatnih, specifičnih parametrov je na voljo v nadaljevanju. === Oštevilčene ceste === To je osnovna koda, potrebna za pripravo infopolja za oštevilčeno pot. <syntaxhighlight lang="wikitext" style="overflow: auto;"> {{Infopolje Cesta | country = | type = | route = | map = | length_mi = | length_km = | length_ref = | established = | direction_a = | terminus_a = | junction = | direction_b = | terminus_b = | previous_type = | previous_route = | next_type = | next_route = }} </syntaxhighlight> === === To je osnovna koda, ki je potrebna za nastavitev infopolja za neoštevilčeno pot. Glej tudi {{tl|Infopolje Ulica}}. <syntaxhighlight lang="wikitext" style="overflow: auto;"> {{Infopolje Cesta | name = | marker_image = | map = | length_mi = | length_km = | length_ref = | established = | allocation = | direction_a = | terminus_a = | junction = | direction_b = | terminus_b = }} </syntaxhighlight> === Vsi parametri === {{Hidden | style=overflow:auto; border:1px solid silver; | titlestyle=background-color:#CFC; color:inherit; | title=Razširjena vsebina | content= {{Parameter names example | country=AFG | name | type | route | alternate_name | marker_image | translation | lang=en | map | map_notes | mapframe = yes<!-- Za več informacij glejte [[#Zemljevidi Mapframe]] --> | image | image_width | image_alt | image_notes | section | maint | time_period | length_mi=0 | length_km | length_nmi | length_mi1=0 | length_km1 | length_mi2 | length_km2=0 | length_mi3=0 | length_km3 | length_mi4 | length_km4=0 | length_mi5=0 | length_km5 | length_mi6 | length_km6=0 | length_mi7=0 | length_km7 | length_mi8 | length_km8=0 | length_mi9=0 | length_km9 | length_mi10 | length_km10=0 | length_notes | length_notes1 | length_notes2 | length_notes3 | length_notes4 | length_notes5 | length_notes6 | length_notes7 | length_notes8 | length_notes9 | length_notes10 | length_ref | length_ref1 | length_ref2 | length_ref3 | length_ref4 | length_ref5 | length_ref6 | length_ref7 | length_ref8 | length_ref9 | length_ref10 | established | formed | history | known_for | restrictions | tourist | allocation | margary | status | e-road | ahn | tahn | mrn | e-road-shield | tahn-shield | mrn-shield | established_by | header_type | decommissioned | deleted | significance | related | terminus_a | end_a | beltway_city | ring_road | orbital | loop | tloop | junction | junction1 | junction2 | junction3 | junction4 | junction5 | junction6 | junction7 | junction8 | junction9 | junction10 | section0 | direction_a | terminus_b | end_b | direction_b | section1 | direction_a1 | terminus_a1 | direction_b1 | terminus_b1 | section2 | direction_a2 | terminus_a2 | direction_b2 | terminus_b2 | section3 | direction_a3 | terminus_a3 | direction_b3 | terminus_b3 | section4 | direction_a4 | terminus_a4 | direction_b4 | terminus_b4 | section5 | direction_a5 | terminus_a5 | direction_b5 | terminus_b5 | section6 | direction_a6 | terminus_a6 | direction_b6 | terminus_b6 | section7 | direction_a7 | terminus_a7 | direction_b7 | terminus_b7 | section8 | direction_a8 | terminus_a8 | direction_b8 | terminus_b8 | section9 | direction_a9 | terminus_a9 | direction_b9 | terminus_b9 | section10 | direction_a10 | terminus_a10 | direction_b10 | terminus_b10 | system | system1 | system2 | system3 | system4 | system5 | system6 | system7 | system8 | system9 | system10 | browse | nrhp | countries | island | community | communities | regions | province | provinces | state | states | governorates | county | counties | departments | cantons | prefectures | divisions | oblasts | districts | parish | parishes | communes | territories | location1 | location2 | location3 | location4 | location5 | subregions | subcounties | subprefectures | label1 | label2 | label3 | label4 | label5 | lga | locations | rural_municipalities | divisions | republics | okrugs | krais | federal_cities | borough | boroughs }} '''Opombe''' *{{para|country|AFG}} je prikazano zaradi preglednosti. }} == Parametri == === Oštevilčene ceste === Ti parametri se običajno uporabljajo samo za oštevilčene poti. * '''country''': koda [[ISO 3166-1]] alpha-3 za državo, v kateri se nahaja cesta (ne zamenjujte s parametrom '''countries''' za [[#Lokacije|lokacijo]]). Za iskanje pravilne kode države uporabite [[ISO 3166-1#Seznam|ta seznam]]. Za [[Predloga:Infopolje Cesta/dok/country|te države]] so že nastavljene potrebne podpredloge; navodila za nastavitev novih držav si oglejte na tej strani. Če se cesta nahaja v Avstraliji, Združenih državah Amerike, Kanadi ali Mehiki ''in'' poteka znotraj ene zvezne države ali province, namesto tega uporabite parameter '''state''' (Avstralija, ZDA in Mehika) ali '''province''' (Kanada) (ne zamenjujte s parametroma '''states''' and '''provinces''' za [[#Lokacije|lokacijo]]). Parametra "state" in "province" ''nista'' zamenljiva. Sprejemljive vrednosti za ta dva parametra so: ** '''Zvezna država Avstralije''': dvo- ali črkovna kratica zvezne države. '''Opomba''': parameter <code>|country=AUS</code> mora biti nastavljen tudi, če je zvezna država NT ali WA, da se preprečijo konflikti z drugimi državami. ** '''Zvezna država ZDA''': dvočrkovna [[Poštne kratice Združenih držav Amerike|poštna kratica]] zvezne države. ** '''Kanadska provinca''': dvočrkovna [[Poštne kratice kanadskih provinc in teritorijev|poštna kratica]] province. ** '''Mehiška zvezna država''': tričrkovna koda [[ISO 3166-2:MX]] za zvezno državo, brez predpone "MX-". * '''type''': vrsta ceste, o kateri govori članek. Koda vrste se lahko uporabi za samodejni prikaz slikovnih oznak. Seznam najdete na [[Predloga:Infopolje Cesta/dok/type|tej strani]]. * '''subtype''': vrsta [[Posebna cesta|posebne ceste]] (ZDA), če je to primerno za obravnavano pot. * '''county''': okrožje, povezano s cesto, o kateri govori članek (ne zamenjujte ga s parametrom '''counties''' za [[#Lokacije|lokacijo]]). Uporabite samo za ceste okrožij. * '''route''': številka ceste. * '''section''': člen ali del zakonika, ki opredeljuje to cesto. Ta parameter se uporablja zelo redko, saj je za njegovo delovanje treba predhodno pripraviti ustrezno podstran (na primer <nowiki>[[/law/USA]]</nowiki>). Zvezna država Minnesota uporablja tudi parameter '''subsection''' za navedbo natančnega člena v pravnem zakoniku. * '''spur_type''': določa vrsto ceste, katere odcep je ta cesta. Uporabite za odcepe, kot so obvoznica, alternativna pot, poslovna pot, tovorna pot ali druga vrsta poti. Npr.: Uporabite WV za [[West Virginia Route 10 Alternate]] (''Alternativna cesta 10 Zahodne Virginije''). * '''spur_of''': določa glavno (matično) cesto. Na primer, glavna cesta za [[Avtocesta 7A, Ontario|Avtocesto 7A]] je [[Avtocesta 7, Ontario|Avtocesta 7]]. Za [[Interstate 110 (razločitev)|Interstate 110]] pa je glavna pot [[Interstate 10]]. Kot vrednost običajno vpišemo samo številko ceste, na primer "7" ali "10" ali "500". * '''previous_type''': vrsta ceste, ki v sistemu poteka pred trenutno potjo. Seznam vseh vrst najdete na [[Predloga:Infopolje Cesta/dok/type|tej strani]]. * '''previous_route''': številka ceste, ki je pred trenutno cesto * '''previous_dab''': morebitno razločitveno besedilo, ki je potrebno za oblikovanje pravilne povezave do predhodne ceste * '''browse_route''': cesta, ki je povezana s trenutno vrstico brskanja. Praviloma se uporablja le takrat, ko ta pot ni enaka tisti, ki jo opisuje preostali del infopolja. * '''next_type''': enako kot parameters "previous_type", vendar se nanaša na cesto, ki sledi trenutni. * '''next_route''': številka ceste, ki sledi trenutni cesti * '''next_dab''': enako kot parameter "previous_dab", vendar se nanaša na cesto, ki sledi trenutni. * '''browse''': uporablja se za dodajanje dodatnih vrstic za brskanje, ki jih ustvarijo predloge, podobne {{tl|ny browse}}. Te predloge sprejmejo sedem zgoraj navedenih parametrov in parameter "county"; kljub temu pa se namesto parametra "route" uporabi parameter "browse_route". Glejte [[:Kategorija:Browse predloge]]. === Zgodovinske ceste === Ti parametri se praviloma uporabljajo le za opise poti zgodovinskega pomena, kot je [[[[Svilna cesta]]]]. * '''time_period''': obdobje, v katerem je cesta obstajala. ** '''established_by''': organ ali skupina, ki je cesto zgradila ali ustanovila. Uporablja se samo v povezavi s parametrom "time_period". ** '''significance''': zgodovinski ali kulturni pomen ceste. Uporablja se samo v povezavi s parametrom "time_period". ** '''related''': ceste, povezane s to zgodovinsko cesto. Uporablja se samo v povezavi s parametrom "time_period". * '''margary''': [[Margaryjevo število]] rimske ceste v Britaniji. === Informacije o poti === * '''marker_image''': slika označbe ceste, ki naj se prikaže. Zahteva polno wikioznačevanje. Običajno ni potrebna za oštevilčene ceste. Lahko jo nastavite n 'none', če ne želite prikazati označbe. * '''name''': ime ceste, ki naj se prikaže. Pri oštevilčenih cestah običajno ni potrebno. * '''maint''': agencija, ki vzdržuje to cesto ali avtocesto. Če obstaja ustrezna podstran (na primer <nowiki>[[/maint/USA]]</nowiki>in je določena specifična pristojnost (kot je "state=AZ"), se ta parameter samodejno zapolni s pristojnim oddelkom za transport. Parameter "maint" lahko še vedno uporabite, če želite da se prednastavljena agencija prepiše, na primer, če cesto vzdržuje drug organ. * '''alternate_name''': Uporabite v primerih, ko ima '''''celotna pot''''' drugo ime. Na primer, [[New York State Route 590]] se po celotni dolžini imenuje Sea Breeze Expressway. * '''map''': ime datoteke z zemljevidom ceste, vendar brez predpone <code>File:</code> [[Wikipedija:Imenski prostor|imenski prostor]], saj jo bo predloga sama samodejno pretvorila v [[Pomoč:Datoteke|povezavo do slike]]. Na primer, zapis <code>map=''map_name''|map_alt=''alt text''</code> se bo pretvoril v: <code><nowiki>[[</nowiki>File:''map_name''|290x172px|alt=''alt text''<nowiki>]]</nowiki></code>. Opomba: če polje pustite prazno, bo sistem samodejno prevzel ime datoteke iz Wikipodatkov, v kolikor so ti podatki tam na voljo. ** '''map_alt''': nadomestno besedilo za zemljevid, namenjeno slabovidnim bralcem. Glejte [[WP:ALT]]. Ta parameter je treba določiti, če je določen parameter '''map'''. ** '''map_notes''': izbirni parameter z besedilom, ki se prikaže poleg zemljevida. ** '''map_custom''': izbirno nastavljeno na ''yes'', če želite prezreti privzeto predlogino povezavo do slike; nato lahko določite svojo celotno povezavo do slike z: <code><nowiki>map=[[File:</nowiki>''map_name''|<nowiki>...]]</nowiki></code> ** Za najboljše rezultate naj bo širina slike vašega zemljevida 290px. ** Za zemljevide cest v Združenih državah Amerike glejte [[:en:WP:USRD/MTF|:en:WP:USRD delovno skupino za zemljevide]]. * '''mapframe''': prikaže {{tl|Infopolje mapframe}}, če so na voljo podatki za zemljevid. Za več parametrov glejte [[#Zemljevidi Mapframe]]. * '''photo''' ali '''image''': ime datoteke s fotografijo ceste, brez predpone<code>File:</code> za [[Wikipedija:Imenski prostor|imenski prostor]], saj jo bo predloga sama vstavila v [[Pomoč:Datoteke|povezavo do slike]]. Na primer, zapis <code>photo=''photo_name''|photo_alt=''alt text''</code> se bo pretvoril v: <code><nowiki>[[</nowiki>File:''photo_name''|290px|alt=''alt text''<nowiki>]]</nowiki></code>. ** '''photo_width''' ali '''image_width''': določa širino slik v slikovnih pikah (pikslih), ki niso zemljevidi. Privzeta vrednost je 290. ** '''photo_alt''' ali '''image_alt''': nadomestno besedilo za fotografijo, namenjeno slabovidnim bralcem. Glejte [[WP:ALT]]. Ta parameter je treba določiti, če je določen parameter '''photo'''. ** '''photo_notes''' ali '''image_notes''': izbirni parameter z besedilom, ki se prikaže poleg fotografije. ** Ta sklop parametrov za članke o Združenih državah Amerike ne bo deloval zaradi konsenza [[:en:WP:USRD]]. * '''length_mi''' ali '''length_km''': dolžina ceste v miljah (v državah, ki uporabljajo imperialni sistem) ali kilometrih (v državah, ki uporabljajo metrični sistem). ** '''length_ref''', uporabite sklic za dolžino (obdan z oznakami {{tag|ref}}) ali predlogo {{tl|fact}}. ** '''length_notes''', če je določen, se prikaže kot opomba pod dolžino. To se lahko uporabi za prikaz nekdanje dolžine, prihodnje dolžine itd. * '''status''': status preklicanih cest ali cest v gradnjiTa podatek se ne bo prikazal, razen če infopolje uporablja parameter {{para|header_type}} z vrednostmi »historic«, »former« ali »under construction« (ali njihovimi ustreznimi alternativami). * '''established''': datum ali leto, ko je bila cesta uradno predana namenu ali dodeljena svoji trenutni trasi (alternativni parameter: '''formed''') * '''decommissioned''': datum ali leto, ko je bila cesta izločena iz omrežja (alternativni parameter: '''deleted''') * '''history''': kratek povzetek zgodovine ceste. Praviloma se uporablja namesto zgornjih dveh parametrov. * '''known_for''': če je določen, izpiše pomembne znamenitosti ob cesti, ki imajo samostojen članek; na primer: [[Stonehenge]], [[Postojnska jama]] * '''allocation''': seznam oznak avtocest ali cest, ki so dodeljene tej prometnici. Za Avstralijo se uporabi oznaka "Allocation:", medtem ko se za druge države uporabi "Component highways:". * '''tourist''':seznam turističnih poti, ki potekajo po tej cesti; trenutno je ta možnost nastavljena le za uporabo v Avstraliji, na Novi Zelandiji, v Kanadi in v ZDA. * '''restrictions''': kratek opis morebitnih omejitev na cesti. Primera vključujeta redne sezonske zapore ali posebna dovoljenja, ki jih vozniki potrebujejo. * '''nhs''': odseki ceste, ki so vključeni v omrežje [[National Highway System (ZDA)|Državnega avtocestnega sistema ZDA]] (NHS).Če je celotna cesta del tega sistema, vpišite "Celotna trasa". Ta parameter se samodejno ustvari za [[Interstate Highway System|meddržavne avtoceste v ZDA]] (z nastavitvijo <code>type=I</code>). === Zemljevidi Mapframe === {{Infopolje mapframe/dok/parameters | onByDefault = privzeto vklopljeno, razen če je prisoten kateri koli od naslednjih elementov: {{para|map}}, {{para|map_custom}}, [[d:Property:P15]] | mapframe-wikidata = yes | mapframe-frame-width = 290 | mapframe-length_km = {{para|length_km}} | mapframe-length_mi = {{para|length_mi}} }} === Glavna križišča === * '''beltway_city''', '''orbital''', '''loop''' ali '''tloop''': namenjeno izključno za obvoznice, krožne ceste ali turistične krožne poti. To je naselje, ki ga obvoznica/krožna cesta obkroža. Izpis se med temi možnostmi razlikuje, da se prilagodi geografskim različicam (v angleščini). V primeru turističnih krožnih poti bo uporaba {{para|tloop|none}} izpustila lokacijo, okoli katere bi pot krožila. * '''direction_a''': za ceste v ZDA mora biti to »South« (jug) ali »West« (zahod).Za ceste v drugih državah se posvetujte z lokalnim WikiProjektom. * '''terminus_a''' ali '''end_a''': to je kraj, kjer se cesta začne, in se za ceste v ZDA nanaša na južno ali zahodno končno postajo. * '''junction''': seznam glavnih križiš. Vsak WikiProjekt ima različne standarde za glavna križišča, zato se za več podrobnosti posvetujte z ustreznim WikiProjektom. Uporablja razred »plainlist«, zato predloga {{tlx|Plainlist}} ni potrebna; potreben je le seznam z alinejami. * '''direction_b''': nasprotna smer od parametra "direction_a" * '''terminus_b''' ali '''end_b''': kraj, kjer se cesta konča, v skladu s smernicami, navedenimi pri parametru terminus_a Ta predloga omogoča ustvarjanje ločenih razdelkov za »glavna križišča« pri tistih poteh, ki so razdeljene na dva do štiri posamezne odseke. Parametri, povezani s to funkcijo, so: * '''section#''', kjer je # številka odseka (1 je prvi vneseni odsek v infopolje, 2 je naslednji in tako naprej). Privzeto se besedilo "Glavni razcepi" v glavi zamenja z napisom "Odesk #"; ta parameter omogoča uporabo naslova glave po meri. * '''length_mi#''' ali '''length_km#''': "length_mi" ali "length_km" za odsek # ** '''length_ref#''': "length_ref" za odsek # ** '''length_notes#''': "length_notes" za odsek # * '''direction_a''': enako kot je opisano zgoraj; vendar v tej rabi določa privzeto smer za začetno točko vseh odsekov. Če se smer ene končne točke razlikuje, uporabite parameter '''direction_a#''' za to specifično končno točke. * '''terminus_a#''' ali '''end_a#''': "terminus_a"/"end_a" za odsek # * '''junction#''': "junction" za odsek # * '''direction_b''': enako kot je opisano zgoraj; vendar v tej rabi določa privzeto smer za končno točko vseh odsekov. Če se smer ene končne točke razlikuje, uporabite parameter '''direction_b#''' za to specifično končno točke. * '''terminus_b#''' ali '''end_b#''': za odsek # === Lokacije === V tem infopolju je na voljo več parametrov za navajanje lokacij. Vendar je uporaba mnogih parametrov omejena na določene regije ali države. Razlogi za to so različni, kar vključuje, a ni omejeno na dogovore lokalnih WikiProjektov in zdrav razum (na primer, parameter »countries« se ne bi smel uporabljati v člankih, ki obravnavajo poti znotraj ene države. Prav tako se parameter »rural_municipalities« uporablja le za Manitobo in Saskatchewan, saj sta to edini lokaciji s podeželskimi občinami). ====Posebne države==== {| class="wikitable collapsible" |- |+{{nowrap|Razpoložljivi lokacijski parametri glede na navedeno državo}} |- !Država !Podrazdelitev !Parameter !Opis lokacije |- |colspan=2|'''Azijsko cestno omrežje'''<br>^ASIA |{{para|countries}} |'''Countries''', only wikilinks |-style="border-top: 4px solid #a2a9b1;" |rowspan=5 colspan=2|'''Avstralija'''<br>^AUS |rowspan=2|{{para|state}} |'''State''', two-letter abbreviation; {{para|country|AUS}} is required for {{para|state|WA}} |- |'''Territory''', two-letter abbreviation (ACT, JBT, ali NT); {{para|country|AUS}} is required for {{para|state|NT}} |- |{{para|states}} |'''States''', will not display if {{para|state}} is used |- |{{para|lga}} |'''Local government areas'''; links based on state |- |{{para|locations}} |'''Večja mesta''', '''Major suburbs''', ali '''Suburb''' based on type |-style="border-top: 4px solid #a2a9b1;" |rowspan=3 colspan=2|'''Brazilija'''<br>^BRA |rowspan=2|{{para|state}} |'''Zvezbna država'''; two-letter abbreviation |- |'''Federal district'''; two-letter abbreviation (DF) |- |{{para|states}} |'''States''', will not display if {{para|state}} is used |-style="border-top: 4px solid #a2a9b1;" |rowspan=24|'''Kanada'''<br>^CAN |rowspan=3|Vse lokacije |rowspan=2|{{para|province}} |'''Provinca''', two-letter abbreviation |- |'''Teritorij''', two-letter abbreviation (NT, NU, ali YK) |- |{{para|provinces}} |'''Provinces''', will not display if {{para|province}} is used |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |rowspan=3|Alberta<br>^AB |{{para|rural_municipalities}} |'''Specialized and rural municipalities''' |- |{{para|areas}} |'''Special areas''' |- |{{para|districts}} |'''Improvement districts''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |British Columbia<br>^BC |{{para|districts}}<br>{{para|rural_municipalities}} |'''Regional districts''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Manitoba<br>^MB |{{para|rural_municipalities}} |'''Rural municipalities''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |rowspan=2|New Brunswick<br>^NB |{{para|counties}} |'''Counties''' |- |{{para|parishes}} |'''Parishes''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Northwest Territories<br>^NT |{{para|regions}} |'''Regions''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Nova Scotia<br>^NS |{{para|counties}} |'''Counties''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Nunavut<br>^NU |{{para|regions}} |'''Regions''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |rowspan=5|Ontario<br>^ON |{{para|rural_municipalities}} |'''Municipalities''' |- |{{para|counties}} |'''Counties''' |- |{{para|regions}} |'''Regions''' |- |{{para|districts}} |'''Districts''' |- |{{para|divisions}} |'''Divisions''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |rowspan=2|Prince Edward Island<br>^PE |{{para|counties}} |'''Counties''' |- |{{para|parishes}} |'''Parishes''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |rowspan=2|Québec<br>^QC |{{para|rural_municipalities}} |'''Regional county municipalities''' |- |{{para|territories}} |'''Equivalent territories''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Saskatchewan<br>^SK |{{para|rural_municipalities}} |'''Rural municipalities''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Yukon<br>^YK |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 4px solid #a2a9b1;" |rowspan=5|'''China'''<br>^CHN |Hong Kong SAR<br>^HKG |{{para|districts}} |'''Districts''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Macau SAR<br>^MAC |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |rowspan=3|All other locations |{{para|province}} |'''Province'''; two-letter abbreviation |- |{{para|provinces}} |'''Provinces'''; two-letter abbreviation, will not display if {{para|province}} is used |- |{{para|regions}} |'''Autonomous regions''' |-style="border-top: 4px solid #a2a9b1;" |colspan=2|'''Vseevropsko cestno omrežje'''<br>^EUR |{{para|countries}} |'''Države''', only wikilinks |-style="border-top: 4px solid #a2a9b1;" |rowspan=7|'''Francija'''<br>^FRA |French Guiana<br>^GUF |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Guadaloupe<br>^GLP |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Martinique<br>^MTQ |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Mayotte<br>^MYT |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Reunion<br>^REU |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |rowspan=2|All other locations |{{para|regions}} |'''Regije''' |- |{{para|departments}} |'''Departments''' |-style="border-top: 4px solid #a2a9b1;" |rowspan=5 colspan=2|'''Indija'''<br>^IND |rowspan=2|{{para|state}} |'''State'''; two-letter abbreviation |- |'''Union territory'''; two-letter abbreviation (AN, CH, DH, DL, JK, LA, LD, PY) |- |{{para|states}} |'''States''', will not display if {{para|state}} is used |- |{{para|territories}} |'''Union territories''' |- |{{para|districts}} |'''Districts''' |-style="border-top: 4px solid #a2a9b1;" |rowspan=3 colspan=2|'''Mehika'''<br>^MEX |rowspan=2|{{para|state}} |'''State'''; three-letter abbreviation |- |'''Autonomous city'''; three-letter abbreviation (CMX) |- |{{para|states}} |'''States''', will not display if {{para|state}} is used |-style="border-top: 4px solid #a2a9b1;" |rowspan=4|'''Kraljevina<br>Nizozemska''' |'''Nizozemska'''<br>^NLD |{{para|provinces}} |'''Provinces''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Aruba<br>^ABW |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Curaçao<br>^CUW |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Sint Maarten<br>^SXM |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 4px solid #a2a9b1;" |rowspan=5 colspan=2|'''Rusija'''<br>^RUS |{{para|oblasts}} |'''Oblasts''' |- |{{para|republics}} |'''Republics''' |- |{{para|okrugs}} |'''Autonomous okrugs''' |- |{{para|krais}} |'''Krais''' |- |{{para|federal_cities}} |'''Federal cities''' |-style="border-top: 4px solid #a2a9b1;" |rowspan=4 colspan=2|'''Spain'''<br>^ESP |{{para|province}} |'''Province''', one- ali two-letter abbreviation; will display the appropriate autonomous community automatically |- |{{para|provinces}} |'''Provinces''', will not display if {{para|province}} is used |- |{{para|community}} |'''Autonomous community''', two-letter abbreviation; only use for inter-provincial routes |- |{{para|communities}} |'''Autonomous communities'''; will not display if {{para|community}} is used |- |-style="border-top: 4px solid #a2a9b1;" |rowspan=23|'''United Kingdom''' |Generic usage<br>^GBR |{{para|counties}} |'''Counties''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |rowspan=2|England<br>^ENG |{{para|counties}} |'''Counties''' |- |{{para|boroughs}} |'''Boroughs''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Northern Ireland<br>^NIR |{{para|districts}} |'''Districts''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Scotland<br>^SCT |{{para|areas}} |'''Council areas''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |rowspan=2|Wales<br>^WLS |{{para|counties}} |'''Counties''' |- |{{para|boroughs}} |'''County boroughs''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Guernsey<br>^GGY |{{para|parishes}} |'''Parishes''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Isle of Man<br>^IMN |{{para|sheadings}} |'''Sheadings''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Jersey<br>^JEY |{{para|parishes}} |'''Parishes''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Anguilla<br>^AIA |{{para|districts}} |'''Districts''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Bermuda<br>^BMU |{{para|parishes}} |'''Parishes''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |British Indian Ocean Territory<br>^IOT |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |British Virgin Islands<br>^VGB |{{para|districts}} |'''Districts''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Cayman Islands<br>^CYM |{{para|districts}} |'''Districts''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Falkland Islands<br>^FLK |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Gibraltar<br>^GIB |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Montserrat<br>^MSR |{{para|parishes}} |'''Parishes''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Pitcairn Islands<br>^PCN |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Saint Helena, Ascension and<br>Tristan da Cunha<br>^SHN |{{para|island}} |'''Islandija''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |South Georgia and the<br>South Sandwich Islands<br>^SGS |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Turks and Caicos Islands<br>^TCA |{{para|districts}} |'''Districts''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Vse lokacije |{{para|destinations}} |'''Primary destinations''' |-style="border-top: 4px solid #a2a9b1;" |rowspan=14|'''United States'''<br>^USA |rowspan=6|Vse lokacije |rowspan=3|{{para|state}} |'''State''', two-letter abbreviation |- |'''Territory''', two-letter abbreviation (AS, GU, MP, PR, ali VI) |- |'''Federal district''', two-letter abbreviation (DC) |- |{{para|states}} |'''States''', will not display if {{para|state}} is used |- |{{para|indep_city}} |'''Independent city''' |- |{{para|indep_cities}} |'''Independent cities''', will not display if {{para|indep_city}} is used |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |rowspan=2|Alaska<br>^AK |{{para|borough}} |'''Borough''' |- |{{para|boroughs}} |'''Boroughs''', will not display if {{para|borough}} is used |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |rowspan=2|Louisiana<br>^LA |{{para|parish}} |'''Parish''' |- |{{para|parishes}} |'''Parishes''', will not display if {{para|parish}} is used |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |rowspan=2|Puerto Rico<br>^PR |{{para|municipality}} |'''Municipality''' |- |{{para|municipalities}} |'''Municipalities''', will not display if {{para|municipality}} is used |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |rowspan=2|All other locations |{{para|county}} |'''County''' |- |{{para|counties}} |'''Counties''', will not display if {{para|county}} is used |} ====Vse ostale države==== {| class="wikitable collapsible" |- |+{{nowrap|Available location parameters for all other countries}} |- !Parameter !Opis lokacije |- |{{para|country}} |'''Država''' |- |{{para|countries}} |'''Države''', will not display if {{para|country}} is used |- |{{para|island}} |'''Otok''' |- |{{para|communities}} |'''Communities''' |- |{{para|regions}} |'''Regije''' |- |{{para|provinces}} |'''Provinces''' |- |{{para|states}} |'''Tvezne države''' |- |{{para|governorates}} |'''Governorates''' |- |{{para|counties}} |'''Counties''' |- |{{para|departments}} |'''Departmaji''' |- |{{para|cantons}} |'''Kantoni''' |- |{{para|prefectures}} |'''Prefectures''' |- |{{para|divisions}} |'''Divisions''' |- |{{para|oblasts}} |'''Oblasts''' |- |{{para|districts}} |'''Districts''' |- |{{para|parishes}} |'''Parishes''' |- |{{para|communes}} |'''Communes''' |- |{{para|territories}} |'''Teritoriji''' |- |{{para|location1}} |{{para|label1}} Generic label |- |{{para|location2}} |{{para|label2}} Generic label |- |{{para|location3}} |{{para|label3}} Generic label |- |{{para|location4}} |{{para|label4}} Generic label |- |{{para|location5}} |{{para|label5}} Generic label |- |{{para|subregions}} |'''Podregije''' |- |{{para|subcounties}} |'''Subcounties''' |- |{{para|subprefectures}} |'''Subprefekture''' |} ====Razdelitev za občine==== {| class="wikitable collapsible" |- |+{{nowrap|Razpoložljivi parametri za občine za vse države razen Združenih držav}} |- !Parameter !Opis lokacije |- |{{para|municipalities}} |'''Občine''' |- |{{para|cities}} |'''Večja mesta''' |- |{{para|towns}} |'''Mesta''' |- |{{para|villages}} |'''VAsi''' |- |{{para|destinations}} |'''Primary destinations''' |- |} === Drugi parametri === * '''header_type''': IBR has a small set of alternate header shades for specific sets of articles. They are: ** '''under construction''': for roads where construction has begun on the highway and no sections have been opened to traffic. Do ''not'' use for roads that are open to traffic in some capacity. (Alternate values: '''const''', '''uc''') ** '''historic''': for roads of a historic nature, such as [[auto trail]]s ali highways posted with brown, historical ali scenic signage. (Alternate values: '''historical''', '''hist''', '''scenic''') ** '''former''': for highway designations no longer maintained by the corresponding government authority. (Alternate value: '''decommissioned''') ** '''minor''': UK only. For [[A roads in Great Britain|A roads]] signed with black-on-white markers. * '''system''': the highway system that the article route is part of. Typically not needed for numbered routes. * '''system#''', where # is the number of the next additional highway system to be displayed (1 being the first entered into the infobox, 2 being the next, and so on). * '''e-road''', '''ahn''', '''tahn''' ali '''mrn''': used to indicate that a roadway is part of the [[Vseevropsko cestno omrežje|International E-road network]] in Europe, the [[Azisko cestno omrežje|Asian Highway Network]], the [[Trans-African Highway network]] ali the [[Arab Mashreq International Road Network]]. ** '''e-road-shield''', '''ahn-shield''', '''tahn-shield''' ali '''mrn-shield''': shield ali route marker image for the E-road, AHN, TAHN ali MRN route. Requires full wiki markup. * '''embedded''': embed another infobox with such capability like {{tl|Designation list}} and {{tl|Infobox NRHP}}. == Zgled == {{Infopolje Cesta | state = NJ | type = NJTP | map = {{maplink-road|from=New Jersey Turnpike.map}} | map_custom = yes | map_notes = New Jersey Turnpike mainline and spurs highlighted in green | map_alt = Map of New Jersey with a long red line running from the southwest corner of the state to the northeast corner of the state signifying the mainline, three short red lines signifying the spur routes | length_mi = 117,20 | length_ref = <ref name="sld 1" /><ref name="sld 0">{{cite web |author = New Jersey Department of Transportation |url = http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/pdf/00000700__-.pdf |title = Route 700 Straight Line Diagram |access-date = March 17, 2020 |publisher = New Jersey Department of Transportation |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20160304211723/http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/00000700__-.pdf |archive-date = March 4, 2016 |df = mdy-all |author-link = New Jersey Department of Transportation }}</ref><!--equation is 76.78+52.17-6.55=122.4--> | length_notes = (Mainline) {{plainlist| * {{cvt|11.03|mi|km}}—Western Spur<ref name="sld 2">{{cite web |author = New Jersey Department of Transportation |url = http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/pdf/00000095W_-.pdf |title = Route 95W Straight Line Diagram |access-date = March 17, 2020 |publisher = New Jersey Department of Transportation |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20160113180423/http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/00000095W_-.pdf |archive-date = January 13, 2016 |df = mdy-all }}</ref> * {{cvt|6.55|mi|km}}—Pennsylvania Extension<ref name="sld 1">{{cite web |author = New Jersey Department of Transportation |url = http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/pdf/00000095__-.pdf |title = Route 95 Straight Line Diagram |access-date = March 17, 2020 |publisher = New Jersey Department of Transportation |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20160304210126/http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/00000095__-.pdf |archive-date = March 4, 2016 |df = mdy-all }}</ref> * {{cvt|8.17|mi|km}}—Newark Bay Extension<ref name="sld 3">{{cite web |author = New Jersey Department of Transportation |url = http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/pdf/00000078__-.pdf |title = Route 78 Straight Line Diagram |access-date = March 17, 2020 |publisher = New Jersey Department of Transportation |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20160304212003/http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/00000078__-.pdf |archive-date = March 4, 2016 |df = mdy-all }}</ref> * {{cvt|5.20|mi|km}}—I-95 Extension<ref name="sld 1" /> * {{cvt|148.18|mi|km}}—Total Length of Turnpike including Extensions }} | established = 1951 | allocation = * {{Jct|state=NJ|Route|700|nolink=yes|noshield1=yes}} (unsigned) from [[Pennsville Township, New Jersey|Pennsville Township]] to [[Mansfield Township, Burlington County, New Jersey|Mansfield Township]] * {{jct|state=NJ|I-Toll|95}} from [[Burlington Township, New Jersey|Burlington Township]] to [[Fort Lee, New Jersey|Fort Lee]] * {{jct|state=NJ|I-Toll|78}} Newark Bay Extension from [[Newark, New Jersey|Newark]] to [[Jersey City, New Jersey|Jersey City]] | restrictions = Buses and commercial vehicles must use outer roadways between Exits 6 and 14 | direction_a = South | direction_b = North | terminus_a = {{jct|state=NJ|I|295|US|40|US|130}} in [[Pennsville Township, New Jersey|Pennsville]] near the [[Delaware Memorial Bridge]] | junction = * {{jct|state=NJ|NJ|73}} in [[Mount Laurel, New Jersey|Mount Laurel]] * {{jct|state=NJ|I-Toll|95|PAEX|nolink2=yes}} in [[Mansfield Township, Burlington County, New Jersey|Mansfield Township]] * {{jct|state=NJ|I|195}} in [[Robbinsville Township, New Jersey|Robbinsville Township]] * {{jct|state=NJ|I|287|NJ|440}} in [[Edison, New Jersey|Edison]] * {{jct|state=NJ|GSP||US|9}} in [[Woodbridge Township, New Jersey|Woodbridge Township]] * {{jct|state=NJ|I|278}} in [[Elizabeth, New Jersey|Elizabeth]] * {{jct|state=NJ|I-Toll|78|NBEX||US|1-9|nolink2=yes}} in [[Newark, New Jersey|Newark]] * {{jct|state=NJ|I|280}} in [[Kearny, New Jersey|Kearny]] * {{jct|state=NJ|NJ|495}} in [[Secaucus, New Jersey|Secaucus]] * {{jct|state=NJ|I|80}} in [[Teaneck, New Jersey|Teaneck]] | terminus_b = {{jct|state=NJ|I|95|US|1-9|US|46|NJ|4|US|9W|PIP|}} in [[Fort Lee, New Jersey|Fort Lee]] near the [[George Washington Bridge]] | counties = [[Salem County, New Jersey|Salem]], [[Gloucester County, New Jersey|Gloucester]], [[Camden County, New Jersey|Camden]], [[Burlington County, New Jersey|Burlington]], [[Mercer County, New Jersey|Mercer]], [[Middlesex County, New Jersey|Middlesex]], [[Union County, New Jersey|Union]], [[Essex County, New Jersey|Essex]], [[Hudson County, New Jersey|Hudson]], [[Bergen County, New Jersey|Bergen]] | previous_type = I | previous_route = 695 | browse_route = Route&nbsp;700 | next_type = I | next_route = 895 | browse = {{nj browse|previous_type=I|previous_route=95|route=Route&nbsp;100|next_type=NJ-old|next_route=101 }}{{nj browse|previous_type=I|previous_route=295|route=Route&nbsp;300|next_type=NJ|next_route=303}} }} <syntaxhighlight lang="wikitext" style="overflow:auto;"> {{Infopolje Cesta | state = NJ | type = NJTP | map = {{maplink-road|from=New Jersey Turnpike.map}} | map_custom = yes | map_notes = New Jersey Turnpike mainline and spurs highlighted in green | map_alt = Map of New Jersey with a long red line running from the southwest corner of the state to the northeast corner of the state signifying the mainline, three short red lines signifying the spur routes | length_mi = 117.20 | length_ref = <ref name="sld 1" /><ref name="sld 0">{{cite web |author = New Jersey Department of Transportation |url = http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/pdf/00000700__-.pdf |title = Route 700 Straight Line Diagram |access-date = March 17, 2020 |publisher = New Jersey Department of Transportation |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20160304211723/http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/00000700__-.pdf |archive-date = March 4, 2016 |df = mdy-all |author-link = New Jersey Department of Transportation }}</ref><!--equation is 76.78+52.17-6.55=122.4--> | length_notes = (Mainline) {{plainlist| * {{cvt|11.03|mi|km}}—Western Spur<ref name="sld 2">{{cite web |author = New Jersey Department of Transportation |url = http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/pdf/00000095W_-.pdf |title = Route 95W Straight Line Diagram |access-date = March 17, 2020 |publisher = New Jersey Department of Transportation |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20160113180423/http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/00000095W_-.pdf |archive-date = January 13, 2016 |df = mdy-all }}</ref> * {{cvt|6.55|mi|km}}—Pennsylvania Extension<ref name="sld 1">{{cite web |author = New Jersey Department of Transportation |url = http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/pdf/00000095__-.pdf |title = Route 95 Straight Line Diagram |access-date = March 17, 2020 |publisher = New Jersey Department of Transportation |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20160304210126/http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/00000095__-.pdf |archive-date = March 4, 2016 |df = mdy-all }}</ref> * {{cvt|8.17|mi|km}}—Newark Bay Extension<ref name="sld 3">{{cite web |author = New Jersey Department of Transportation |url = http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/pdf/00000078__-.pdf |title = Route 78 Straight Line Diagram |access-date = March 17, 2020 |publisher = New Jersey Department of Transportation |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20160304212003/http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/00000078__-.pdf |archive-date = March 4, 2016 |df = mdy-all }}</ref> * {{cvt|5.20|mi|km}}—I-95 Extension<ref name="sld 1" /> * {{cvt|148.18|mi|km}}—Total Length of Turnpike including Extensions }} | established = 1951 | allocation = * {{Jct|state=NJ|Route|700|nolink=yes|noshield1=yes}} (unsigned) from [[Pennsville Township, New Jersey|Pennsville Township]] to [[Mansfield Township, Burlington County, New Jersey|Mansfield Township]] * {{jct|state=NJ|I-Toll|95}} from [[Burlington Township, New Jersey|Burlington Township]] to [[Fort Lee, New Jersey|Fort Lee]] * {{jct|state=NJ|I-Toll|78}} Newark Bay Extension from [[Newark, New Jersey|Newark]] to [[Jersey City, New Jersey|Jersey City]] | restrictions = Buses and commercial vehicles must use outer roadways between Exits 6 and 14 | direction_a = South | direction_b = North | terminus_a = {{jct|state=NJ|I|295|US|40|US|130}} in [[Pennsville Township, New Jersey|Pennsville]] near the [[Delaware Memorial Bridge]] | junction = * {{jct|state=NJ|NJ|73}} in [[Mount Laurel, New Jersey|Mount Laurel]] * {{jct|state=NJ|I-Toll|95|PAEX|nolink2=yes}} in [[Mansfield Township, Burlington County, New Jersey|Mansfield Township]] * {{jct|state=NJ|I|195}} in [[Robbinsville Township, New Jersey|Robbinsville Township]] * {{jct|state=NJ|I|287|NJ|440}} in [[Edison, New Jersey|Edison]] * {{jct|state=NJ|GSP||US|9}} in [[Woodbridge Township, New Jersey|Woodbridge Township]] * {{jct|state=NJ|I|278}} in [[Elizabeth, New Jersey|Elizabeth]] * {{jct|state=NJ|I-Toll|78|NBEX||US|1-9|nolink2=yes}} in [[Newark, New Jersey|Newark]] * {{jct|state=NJ|I|280}} in [[Kearny, New Jersey|Kearny]] * {{jct|state=NJ|NJ|495}} in [[Secaucus, New Jersey|Secaucus]] * {{jct|state=NJ|I|80}} in [[Teaneck, New Jersey|Teaneck]] | terminus_b = {{jct|state=NJ|I|95|US|1-9|US|46|NJ|4|US|9W|PIP|}} in [[Fort Lee, New Jersey|Fort Lee]] near the [[George Washington Bridge]] | counties = [[Salem County, New Jersey|Salem]], [[Gloucester County, New Jersey|Gloucester]], [[Camden County, New Jersey|Camden]], [[Burlington County, New Jersey|Burlington]], [[Mercer County, New Jersey|Mercer]], [[Middlesex County, New Jersey|Middlesex]], [[Union County, New Jersey|Union]], [[Essex County, New Jersey|Essex]], [[Hudson County, New Jersey|Hudson]], [[Bergen County, New Jersey|Bergen]] | previous_type = I | previous_route = 695 | browse_route = Route&nbsp;700 | next_type = I | next_route = 895 | browse = {{nj browse|previous_type=I|previous_route=95|route=Route&nbsp;100|next_type=NJ-old|next_route=101 }}{{nj browse|previous_type=I|previous_route=295|route=Route&nbsp;300|next_type=NJ|next_route=303}} }} </syntaxhighlight> '''Sklici zgleda''' {{Reflist}} {{Clear}} == TemplateData == {{collapse top|[[Wikipedia:TemplateData|TemplateData]] documentation used by [[Wikipedia:VisualEditor|VisualEditor]] and other tools}} {{TemplateData header|noheader=1}} <templatedata> { "description": "An infobox template for highway articles. ", "params": { "country": { "label": "Country", "type": "string", "description": "The ISO 3166-1 alpha-3 code of the country the route is in." }, "state": { "label": "State", "type": "string", "description": "The two to three letter abbreviation of the Australian, U.S., ali Mexican state the route is in." }, "province": { "label": "Province", "type": "string", "description": "The two letter postal abbreviation of the Canadian province the route is in." }, "type": { "label": "Type", "type": "string", "description": "The type code of the route from Predloga:Infopolje Cesta/dok/type." }, "route": { "label": "Route number", "type": "string", "description": "The number of the route." }, "marker_image": { "label": "Marker image", "type": "content", "description": "Marker image ali shield to be displayed. Use full wiki markup. Not needed for numbered routes, usually." }, "name": { "label": "Name", "type": "string", "description": "The name of the road (not used for numbered routes)." }, "alternate_name": { "label": "Alternate name", "type": "string", "description": "The alternate name of the road. Use only when the entire route has that name." }, "maint": { "label": "Maintenance", "type": "string", "description": "The agency that maintains the road. Numbered routes have this automatically populated." }, "map": { "label": "Map", "type": "string", "description": "The file name of the map of the road, without File:. If this is blank and the map is available on Wikidata, it will be used." }, "map_alt": { "label": "Map alternate text", "type": "string", "description": "The alternate text for the map, for visually impaired readers." }, "map_notes": { "label": "Map notes", "type": "string", "description": "Text to display with the map." }, "mapframe": { "label": "Show mapframe map", "description": "Specify yes ali no to show ali hide the map, overriding the default", "example": "yes", "type": "string", "default": "no", "suggested": true }, "mapframe-caption": { "label": "Mapframe caption", "description": "Caption for the map. If mapframe-geomask is set, then the default is \"Location in <<geomask's label>>\"", "type": "string" }, "mapframe-custom": { "label": "Custom mapframe", "description": "Use a custom map instead of the automatic mapframe. Specify either a {{maplink}} template, ali another template that generates a mapframe map, ali an image name. If used, other mapframe parameters will be ignored.", "type": "wiki-template-name" }, "mapframe-id": { "aliases": [ "id", "qid" ], "label": "Mapframe Wikidata item", "description": "Id (Q-number) of Wikidata item to use.", "type": "string", "default": "(item for current page)" }, "mapframe-coordinates": { "aliases": [ "mapframe-coord", "coordinates", "coord" ], "label": "Mapframe coordinates ", "description": "Coordinates to use, instead of any on Wikidata. Use the {{Coord}} template.", "example": "{{Coord|12.34|N|56.78|E}}", "type": "wiki-template-name", "default": "(coordinates from Wikidata)" }, "mapframe-wikidata": { "label": "Mapframe shapes from Wikidata", "description": "et to yes to show shape/line features from the wikidata item, if any, when coordinates are specified by parameter", "example": "yes", "type": "string" }, "mapframe-shape": { "label": "Mapframe shape feature", "description": "Override display of mapframe shape feature. Turn off by setting to \"none\". Use an inverse shape (geomask) instead of a regular shape by setting to \"inverse\"", "type": "string" }, "mapframe-point": { "label": "Mapframe point feature", "description": "Override display of mapframe point feature. Turn off display of point feature by setting to \"none\". Force point marker to be displayed by setting to \"on\"", "type": "string" }, "mapframe-geomask": { "label": "Mapframe geomask", "description": "Wikidata item to use as a geomask (everything outside the boundary is shaded darker). Can either be a specific Wikidata item (Q-number), ali a property that specifies the item to use (e.g. P17 for country, ali P131 for located in the administrative territorial entity)", "example": "Q100", "type": "wiki-page-name" }, "mapframe-switcher": { "label": "Mapframe switcher", "description": "Set to \"auto\" ali \"geomasks\" ali \"zooms\" to enable Template:Switcher-style switching between multiple mapframes. IF SET TO auto – switch geomasks found in location (P276) and located in the administrative territorial entity (P131) statements on the page's Wikidata item, searching recursively. E.g. an item's city, that city's state, and that state's country. IF SET TO geomasks – switch between the geomasks specified as a comma-separated list of Wikidata items (Q-numbers) in the mapframe-geomask parameter. IF SET TO zooms – switch between \"zoomed in\"/\"zoomed midway\"/\"zoomed out\", where \"zoomed in\" is the default zoom (with a minimum of 3), \"zoomed out\" is 1, and \"zoomed midway\" is the average.", "type": "string" }, "mapframe-frame-width": { "aliases": [ "mapframe-width" ], "label": "Mapframe width", "description": "Frame width in pixels", "type": "number", "default": "270" }, "mapframe-frame-height": { "aliases": [ "mapframe-height" ], "label": "Mapframe height", "description": "Frame height in pixels", "type": "number", "default": "200" }, "mapframe-shape-fill": { "label": "Mapframe shape fill", "description": "Color used to fill shape features", "type": "string", "default": "#606060" }, "mapframe-shape-fill-opacity": { "label": "Mapframe shape fill opacity", "description": "Opacity level of shape fill, a number between 0 and 1", "type": "number", "default": "0.5" }, "mapframe-stroke-color": { "aliases": [ "mapframe-stroke-colour" ], "label": "Mapframe stroke color", "description": "Color of line features, and outlines of shape features", "type": "string", "default": "#ff0000" }, "mapframe-stroke-width": { "label": "Mapframe stroke width", "description": "Width of line features, and outlines of shape features", "type": "number", "default": "5" }, "mapframe-marker": { "label": "Mapframe marker", "description": "Marker symbol to use for coordinates; see [[mw:Help:Extension:Kartographer/Icons]] for options", "example": "museum", "type": "string" }, "mapframe-marker-color": { "aliases": [ "mapframe-marker-colour" ], "label": "Mapframe marker color", "description": "Background color for the marker", "type": "string", "default": "#5E74F3" }, "mapframe-geomask-stroke-color": { "aliases": [ "mapframe-geomask-stroke-colour" ], "label": "Mapframe geomask stroke color", "description": "Color of outline of geomask shape", "type": "string", "default": "#555555" }, "mapframe-geomask-stroke-width": { "label": "Mapframe geomask stroke width", "description": "Width of outline of geomask shape", "type": "number", "default": "2" }, "mapframe-geomask-fill": { "label": "Mapframe geomask fill", "description": "Color used to fill outside geomask features", "type": "string", "default": "#606060" }, "mapframe-geomask-fill-opacity": { "label": "Mapframe geomask fill opacity", "description": "Opacity level of fill outside geomask features, a number between 0 and 1", "type": "number", "default": "0.5" }, "mapframe-zoom": { "label": "Mapframe zoom", "description": "Set the zoom level, from \"1\" to \"18\", to used if the zoom level cannot be determined automatically from object length ali area", "example": "12", "type": "number", "default": "10" }, "mapframe-length_km": { "label": "Mapframe length (km)", "description": "Object length in kilometres, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length ali area", "type": "number" }, "mapframe-length_mi": { "label": "Mapframe length (mi)", "description": "Object length in miles, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length ali area", "type": "number" }, "mapframe-area_km2": { "label": "Mapframe area (km^2)", "description": "Object arean square kilometres, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length ali area", "type": "number" }, "mapframe-area_mi2": { "label": "Mapframe area (mi^2)", "description": "Object area in square miles, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length ali area", "type": "number" }, "mapframe-frame-coordinates": { "aliases": [ "mapframe-frame-coord" ], "label": "Mapframe frame coordinates", "description": "Alternate latitude and longitude coordinates for initial placement of map, using {{coord}}", "example": "{{Coord|12.35|N|56.71|E}}", "type": "wiki-template-name" }, "mapframe-line": {}, "mapframe-type": { "label": "Mapframe type", "description": "Type of the object rendered in the mapframe, like with {{coord}}.", "type": "string" }, "photo": { "label": "Photo", "type": "wiki-file-name", "description": "A photo to display, without File:. Does not work in the US.", "aliases": [ "image" ] }, "photo_alt": { "label": "Photo alternate text", "type": "string", "description": "The alternate text for the photo, for visually impaired readers.", "aliases": [ "image_alt" ] }, "photo_notes": { "label": "Photo notes", "type": "string", "description": "Text to display with the map.", "aliases": [ "image_notes" ] }, "map_custom": { "label": "Map custom", "type": "string", "description": "Use yes if you want to override the template's default image link; then use the Map parameter to specify a link instead." }, "length_mi": { "label": "Length in miles", "type": "number", "description": "If and only if the route is in a country on the imperial system, list the length in miles here." }, "length_km": { "label": "Length in kilometres", "type": "number", "description": "If and only if the route is in a country on the metric system, list the length in kilometres here." }, "length_ref": { "label": "Length reference", "type": "string", "description": "A reference for the given length." }, "length_notes": { "label": "Length notes", "type": "string", "description": "Notes for the length." }, "established": { "label": "Established", "type": "string", "description": "Date the route was commissioned.", "aliases": [ "formed" ] }, "decommissioned": { "label": "Decommissioned", "type": "string", "description": "Date the route was decommissioned.", "aliases": [ "deleted" ] }, "history": { "label": "History", "type": "content", "description": "Summary of the route's history, instead of the established and decommissioned fields." }, "allocation": { "label": "Allocation", "type": "string", "description": "Highway designations allocated to the roadway." }, "tourist": { "label": "Tourist routes", "type": "string", "description": "Tourist routes that follow the route (Australia, New Zealand, Canada, US)." }, "restrictions": { "label": "Restrictions", "type": "string", "description": "Summary of the route's restrictions such as closures ali permits." }, "direction_a": { "label": "Direction A", "type": "string", "description": "The first direction." }, "direction_b": { "label": "Direction B", "type": "string", "description": "The second direction." }, "terminus_a": { "label": "Terminus A", "type": "string", "description": "The first terminus.", "aliases": [ "end_a" ] }, "terminus_b": { "label": "Terminus B", "type": "string", "description": "The second terminus.", "aliases": [ "end_b" ] }, "junctions": { "label": "Major junctions", "type": "string", "description": "A brief list of major junctions. In the US, do not use more than 10.", "aliases": [ "junction" ] }, "beltway_city": { "label": "Beltway city", "type": "string", "description": "The city the beltway encircles." }, "orbital": { "label": "Orbital city", "type": "string", "description": "The city the orbital encircles." }, "loop": { "label": "Loop road city", "type": "string", "description": "The city the loop road encircles." }, "tloop": { "label": "Tourist loop city", "type": "string", "description": "The city the tourist loop encircles." }, "time_period": { "label": "Time period", "type": "string", "description": "The time period the road existed in." }, "established_by": { "label": "Established by", "type": "string", "description": "If a time period is used, the body that built ali established the road." }, "significance": { "label": "Significance", "type": "string", "description": "If a time period is used, the historical/cultural significance of the route." }, "related": { "label": "Related roads", "type": "string", "description": "If a time period is used, roads related to the historical road." }, "subtype": { "label": "Subtype", "type": "string", "description": "If the route is a spur ali a special route." }, "spur_type": { "label": "Spur type", "type": "string", "description": "The type of the parent route that this is a spur of." }, "spur_of": { "label": "Spur of", "type": "string", "description": "The parent route of this spur route." }, "county": { "label": "County (for county routes)", "type": "string", "description": "The county associated with the route that the article is about. Use only for county routes." }, "previous_type": { "label": "Previous route type", "type": "string", "description": "The type code of the previous route in the system from Predloga:Infopolje Cesta/dok/type." }, "next_type": { "label": "Next route type", "type": "string", "description": "The type code of the next route in the system from Predloga:Infopolje Cesta/dok/type." }, "previous_route": { "label": "Previous route", "type": "string", "description": "The number of the previous route in the system." }, "next_route": { "label": "Next route", "type": "string", "description": "The number of the next route in the system." }, "previous_dab": { "label": "Previous route disambiguation", "type": "string", "description": "The disambiguation suffix of the previous route in the system." }, "next_dab": { "label": "Next route disambiguation", "type": "string", "description": "The disambiguation suffix of the next route in the system." }, "browse_route": { "label": "Browse route", "type": "string", "description": "The number of the current route in the system, if not the same as the rest of the infobox." }, "browse": { "label": "Additional browse lines", "type": "string", "description": "Use to add additional browse lines with additional templates" }, "countries": { "label": "List of countries", "type": "string", "description": "A list of countries the route enters (EUR, ASIA)" }, "regions": { "label": "List of regions", "type": "string", "description": "A list of regions the route enters (EUR, ITA, HRV, CZE, CYP, GRC, POL, HUN, SVN, SVK, AUT, TUR, UKR, BIH, SRB, SGP)" }, "states": { "label": "List of states", "type": "string", "description": "A list of states the route enters (USA in multiple states, IND, DEU)" }, "provinces": { "label": "List of provinces", "type": "string", "description": "A list of provinces the route enters (IRN, TUR, THA)" }, "counties": { "label": "List of counties", "type": "string", "description": "A list of counties the route enters (anywhere)" }, "parishes": { "label": "List of parishes", "type": "string", "description": "A list of parishes the route enters (Louisiana)" }, "rural_municipalities": { "label": "List of rural municipalities", "type": "string", "description": "A list of countries the route enters (Manitoba, Saskatchewan)" }, "municipalities": { "label": "List of municipalities", "type": "string", "description": "A list of municipalities the route enters (Puerto Rico)" }, "districts": { "label": "List of districts", "type": "string", "description": "A list of districts the route enters (India, other countries with districts)" }, "boroughs": { "label": "List of boroughs", "type": "string", "description": "A list of boroughs the route enters (Alaska)", "aliases": [ "borough" ] }, "divisions": { "label": "List of divisions", "type": "string", "description": "A list of divisions the route enters (Ontario)" }, "cities": { "label": "List of cities", "type": "string", "description": "A list of cities the route enters (everywhere but USA)" }, "towns": { "label": "List of towns", "type": "string", "description": "A list of towns the route enters (everywhere but USA)" }, "villages": { "label": "List of villages", "type": "string", "description": "A list of villages the route enters (everywhere but USA)" }, "destinations": { "label": "List of destinations", "type": "string", "description": "A list of primary destinations the route enters (AUS, GBR, IRL, MYS, NZL, IND)" }, "lga": { "label": "List of LGAs", "type": "string", "description": "A list of LGAs the route enters (Australia)" }, "locations": { "label": "List of locations", "type": "string", "description": "A list of locations the route enters (Australia)" }, "section": { "label": "Section of code", "type": "string", "description": "The section of the highway code the route is defined in." }, "subsection": { "label": "Subsection of code", "type": "string", "description": "The subsection of the highway code the route is defined in (for Minnesota only)." }, "header_type": { "label": "Header type", "type": "string", "description": "Available header type: under construction, historic, former, freeway (Canada only), minor (UK only)", "suggestedvalues": [ "under construction", "historic", "former", "freeway", "minor" ] }, "system": { "label": "Highway system", "type": "string", "description": "The highway system the article route is a part of. Typically not used for numbered routes." }, "e-road": { "label": "E-road", "type": "string", "description": "The E-road that the route is a part of (Europe)." }, "e-road-shield": { "label": "E-road route marker image", "type": "string", "description": "Route marker image for the E-road that the route is a part of (Europe). Requires full wiki markup." }, "ahn": { "label": "Asian Highway Network designation", "type": "string", "description": "The Asian Highway that the route is a part of." }, "ahn-shield": { "label": "Asian Highway route marker image", "type": "string", "description": "Route marker image for the Asian Highway that the route is a part of. Requires full wiki markup." }, "tahn": { "label": "Trans-African Highway designation", "type": "string", "description": "The Trans-African Highway that the route is a part of." }, "tahn-shield": { "label": "Trans-African Highway route marker image", "type": "string", "description": "Route marker image for the Trans-African Highway that the route is a part of. Requires full wiki markup." }, "section1": { "label": "Header for section 1", "type": "string", "default": "Section 1", "description": "If the route is divided into sections, this is the header for section 1." }, "length_mi1": { "label": "Section 1 length in miles", "type": "number", "description": "If and only if the route is in a country on the imperial system, list the length in miles on section 1 here." }, "length_km1": { "label": "Section 1 length in kilometres", "type": "number", "description": "If and only if the route is in a country on the metric system, list the length in kilometres on section 1 here." }, "length_ref1": { "label": "Length reference for section 1", "type": "string", "description": "A reference for the given length for section 1." }, "length_notes1": { "label": "Length notes for section 1", "type": "string", "description": "Notes for the length for section 1." }, "direction_a1": { "label": "Direction A for section 1", "type": "string", "description": "The first direction for section 1, to override direction_a." }, "direction_b1": { "label": "Direction B for section 1", "type": "string", "description": "The second direction for section 1, to override direction_b." }, "terminus_a1": { "label": "Terminus A for section 1", "type": "string", "description": "The first terminus for section 1.", "aliases": [ "end_a1" ] }, "terminus_b1": { "label": "Terminus B for section 1", "type": "string", "description": "The second terminus for section 1.", "aliases": [ "end_b1" ] }, "junctions1": { "label": "Major junctions for section 1", "type": "string", "description": "A brief list of major junctions for section 1. In the US, do not use more than 10." }, "section2": { "label": "Header for section 2", "type": "string", "default": "Section 2", "description": "If the route is divided into sections, this is the header for section 2." }, "length_mi2": { "label": "Section 2 length in miles", "type": "number", "description": "If and only if the route is in a country on the imperial system, list the length in miles on section 2 here." }, "length_km2": { "label": "Section 2 length in kilometres", "type": "number", "description": "If and only if the route is in a country on the metric system, list the length in kilometres on section 2 here." }, "length_ref2": { "label": "Length reference for section 2", "type": "string", "description": "A reference for the given length for section 2." }, "length_notes2": { "label": "Length notes for section 2", "type": "string", "description": "Notes for the length for section 2." }, "direction_a2": { "label": "Direction A for section 2", "type": "string", "description": "The first direction for section 2, to override direction_a." }, "direction_b2": { "label": "Direction B for section 2", "type": "string", "description": "The second direction for section 2, to override direction_b." }, "terminus_a2": { "label": "Terminus A for section 2", "type": "string", "description": "The first terminus for section 2.", "aliases": [ "end_a2" ] }, "terminus_b2": { "label": "Terminus B for section 2", "type": "string", "description": "The second terminus for section 2.", "aliases": [ "end_b2" ] }, "junctions2": { "label": "Major junctions for section 2", "type": "string", "description": "A brief list of major junctions for section 2. In the US, do not use more than 10." }, "section3": { "label": "Header for section 3", "type": "string", "default": "Section 3", "description": "If the route is divided into sections, this is the header for section 3." }, "length_mi3": { "label": "Section 3 length in miles", "type": "number", "description": "If and only if the route is in a country on the imperial system, list the length in miles on section 3 here." }, "length_km3": { "label": "Section 3 length in kilometres", "type": "number", "description": "If and only if the route is in a country on the metric system, list the length in kilometres on section 3 here." }, "length_ref3": { "label": "Length reference for section 3", "type": "string", "description": "A reference for the given length for section 3." }, "length_notes3": { "label": "Length notes for section 3", "type": "string", "description": "Notes for the length for section 3." }, "direction_a3": { "label": "Direction A for section 3", "type": "string", "description": "The first direction for section 3, to override direction_a." }, "direction_b3": { "label": "Direction B for section 3", "type": "string", "description": "The second direction for section 3, to override direction_b." }, "terminus_a3": { "label": "Terminus A for section 3", "type": "string", "description": "The first terminus for section 3.", "aliases": [ "end_a3" ] }, "terminus_b3": { "label": "Terminus B for section 3", "type": "string", "description": "The second terminus for section 3.", "aliases": [ "end_b3" ] }, "junctions3": { "label": "Major junctions for section 3", "type": "string", "description": "A brief list of major junctions for section 3. In the US, do not use more than 10." }, "section4": { "label": "Header for section 4", "type": "string", "default": "Section 4", "description": "If the route is divided into sections, this is the header for section 4." }, "length_mi4": { "label": "Section 4 length in miles", "type": "number", "description": "If and only if the route is in a country on the imperial system, list the length in miles on section 4 here." }, "length_km4": { "label": "Section 4 length in kilometres", "type": "number", "description": "If and only if the route is in a country on the metric system, list the length in kilometres on section 4 here." }, "length_ref4": { "label": "Length reference for section 4", "type": "string", "description": "A reference for the given length for section 4." }, "length_notes4": { "label": "Length notes for section 4", "type": "string", "description": "Notes for the length for section 4." }, "direction_a4": { "label": "Direction A for section 4", "type": "string", "description": "The first direction for section 4, to override direction_a." }, "direction_b4": { "label": "Direction B for section 4", "type": "string", "description": "The second direction for section 4, to override direction_b." }, "terminus_a4": { "label": "Terminus A for section 4", "type": "string", "description": "The first terminus for section 4.", "aliases": [ "end_a4" ] }, "terminus_b4": { "label": "Terminus B for section 4", "type": "string", "description": "The second terminus for section 4.", "aliases": [ "end_b4" ] }, "junctions4": { "label": "Major junctions for section 4", "type": "string", "description": "A brief list of major junctions for section 4. In the US, do not use more than 10." }, "translation": { "label": "Translated title", "description": "A translation of the title, displayed as a subheading.", "type": "content" }, "status": { "label": "Status", "description": "The status of the route.", "type": "content" } }, "format": "block", "paramOrder": [ "country", "state", "province", "type", "route", "marker_image", "name", "alternate_name", "maint", "map", "map_alt", "map_notes", "mapframe", "mapframe-caption", "mapframe-custom", "mapframe-id", "mapframe-coordinates", "mapframe-wikidata", "mapframe-shape", "mapframe-point", "mapframe-geomask", "mapframe-switcher", "mapframe-frame-width", "mapframe-frame-height", "mapframe-shape-fill", "mapframe-shape-fill-opacity", "mapframe-stroke-color", "mapframe-stroke-width", "mapframe-marker", "mapframe-marker-color", "mapframe-geomask-stroke-color", "mapframe-geomask-stroke-width", "mapframe-geomask-fill", "mapframe-geomask-fill-opacity", "mapframe-zoom", "mapframe-length_km", "mapframe-length_mi", "mapframe-area_km2", "mapframe-area_mi2", "mapframe-frame-coordinates", "mapframe-line", "mapframe-type", "photo", "photo_alt", "photo_notes", "map_custom", "length_mi", "length_km", "length_ref", "length_notes", "status", "established", "decommissioned", "history", "allocation", "tourist", "restrictions", "direction_a", "direction_b", "terminus_a", "terminus_b", "junctions", "beltway_city", "orbital", "loop", "tloop", "time_period", "established_by", "significance", "related", "subtype", "spur_type", "spur_of", "county", "previous_type", "next_type", "previous_route", "next_route", "previous_dab", "next_dab", "browse_route", "browse", "countries", "regions", "states", "provinces", "counties", "parishes", "rural_municipalities", "municipalities", "districts", "boroughs", "divisions", "cities", "towns", "villages", "destinations", "lga", "locations", "section", "subsection", "header_type", "system", "e-road", "e-road-shield", "ahn", "ahn-shield", "tahn", "tahn-shield", "section1", "length_mi1", "length_km1", "length_ref1", "length_notes1", "direction_a1", "direction_b1", "terminus_a1", "terminus_b1", "junctions1", "section2", "length_mi2", "length_km2", "length_ref2", "length_notes2", "direction_a2", "direction_b2", "terminus_a2", "terminus_b2", "junctions2", "section3", "length_mi3", "length_km3", "length_ref3", "length_notes3", "direction_a3", "direction_b3", "terminus_a3", "terminus_b3", "junctions3", "section4", "length_mi4", "length_km4", "length_ref4", "length_notes4", "direction_a4", "direction_b4", "terminus_a4", "terminus_b4", "junctions4", "translation" ] } </templatedata> {{collapse bottom}} == Technical details == See [[Predloga:Infopolje Cesta/dok/tech|Infopolje Cesta/dok/tech]] for details on the inner workings of the template, including a list of [[Predloga:Infopolje Cesta/dok/tech#Tracking categories|tracking categories]]. == Sledilne kategorije == * {{clc|Napake pri vključitvi Infopolje Cesta}} * {{clc|Članki, ki uporabljajo Infopolje Cesta za prenos v Wikipodatke}} * {{clc|Članki, ki uporabljajo Infopolje Cesta brez Wikipodatka država}} * {{clc|Članki, ki uporabljajo Infopolje Cesta brez Wikipodatka primerek od}} * {{clc|Članki, ki uporabljajo Infopolje Cesta z neznanimi parametri}} == Uporaba Infopolja Cesta == * {{Category tree|Uporaba Infopolja Cesta po državah}} == Glej tudi == * {{tl|Infobox Australian road}}&nbsp;– A similar template that includes several additional parameters that are specific for roads in Australia. * {{tl|Infobox road small}}&nbsp;– Compact version of this template, used for [[special route]]s that are present on lists ali parent route articles. * {{tl|Infobox road junction}}&nbsp;– An infobox for use on articles about road junctions and interchanges. * {{tl|Infobox street}}&nbsp;– An infobox for use on streets. <includeonly>{{When on basepage| <!------------------------------------------------------------------- Categories below here, please; interwikis to Wikidata. --------------------------------------------------------------------> [[Kategorija:Predloge za infopolja avtocest|*]] [[Kategorija:Predloge s podatki iz Wikipodatkov]] [[Kategorija:Predloge s parametri za koordinate]] [[Kategorija:Predloge, ki dodajajo sledilno kategorijo|{{PAGENAME}}]] }}</includeonly> f6l71s06y3f2y0vae5qzwynpf3ry2f2 6676673 6676643 2026-05-16T20:02:24Z Pinky sl 2932 sl 6676673 wikitext text/x-wiki {{documentation subpage}}<includeonly> {{High-use}} </includeonly> <!------------------------------------------------------------------- Place categories where indicated at the bottom of this page, please; interwikis to Wikidata (see [[Wikipedia:Wikidata]]). --------------------------------------------------------------------> {{Lua|Module:Infobox road|Module:Infobox road/length|Module:Infobox road/locations|Module:Infobox road/map|Module:Infobox mapframe|Module:Infobox road/sections|Module:Infobox road/browselinks|Module:Check for unknown parameters}} {{Uses TemplateStyles|Predloga:Infopolje Cesta/styles.css}} {{Uses Wikidata|P15}} {{Tracks Wikidata|P15|P17|P31}} == Uporaba == Ta predloga ustvari infopolje za ceste, tako oštevilčene kot neoštevilčene. Spodaj je navedena osnovna skladnja, ki je potrebna za vstavitev celotnega infopolja v članek. Predlogo vstavite pod morebitne napise na vrhu strani in pred katero koli drugo besedilo, nato pa izpolnite parametre. Če je spremenljivka prazna, jo je treba izpustiti. Če je posamezen parameter prazen, ga izpustite. Podrobnejši opis dodatnih, specifičnih parametrov je na voljo v nadaljevanju. === Oštevilčene ceste === To je osnovna koda, potrebna za pripravo infopolja za oštevilčeno pot. <syntaxhighlight lang="wikitext" style="overflow: auto;"> {{Infopolje Cesta | country = | type = | route = | map = | length_mi = | length_km = | length_ref = | established = | direction_a = | terminus_a = | junction = | direction_b = | terminus_b = | previous_type = | previous_route = | next_type = | next_route = }} </syntaxhighlight> === === To je osnovna koda, ki je potrebna za nastavitev infopolja za neoštevilčeno pot. Glej tudi {{tl|Infopolje Ulica}}. <syntaxhighlight lang="wikitext" style="overflow: auto;"> {{Infopolje Cesta | name = | marker_image = | map = | length_mi = | length_km = | length_ref = | established = | allocation = | direction_a = | terminus_a = | junction = | direction_b = | terminus_b = }} </syntaxhighlight> === Vsi parametri === {{Hidden | style=overflow:auto; border:1px solid silver; | titlestyle=background-color:#CFC; color:inherit; | title=Razširjena vsebina | content= {{Parameter names example | country=AFG | name | type | route | alternate_name | marker_image | translation | lang=en | map | map_notes | mapframe = yes<!-- Za več informacij glejte [[#Zemljevidi Mapframe]] --> | image | image_width | image_alt | image_notes | section | maint | time_period | length_mi=0 | length_km | length_nmi | length_mi1=0 | length_km1 | length_mi2 | length_km2=0 | length_mi3=0 | length_km3 | length_mi4 | length_km4=0 | length_mi5=0 | length_km5 | length_mi6 | length_km6=0 | length_mi7=0 | length_km7 | length_mi8 | length_km8=0 | length_mi9=0 | length_km9 | length_mi10 | length_km10=0 | length_notes | length_notes1 | length_notes2 | length_notes3 | length_notes4 | length_notes5 | length_notes6 | length_notes7 | length_notes8 | length_notes9 | length_notes10 | length_ref | length_ref1 | length_ref2 | length_ref3 | length_ref4 | length_ref5 | length_ref6 | length_ref7 | length_ref8 | length_ref9 | length_ref10 | established | formed | history | known_for | restrictions | tourist | allocation | margary | status | e-road | ahn | tahn | mrn | e-road-shield | tahn-shield | mrn-shield | established_by | header_type | decommissioned | deleted | significance | related | terminus_a | end_a | beltway_city | ring_road | orbital | loop | tloop | junction | junction1 | junction2 | junction3 | junction4 | junction5 | junction6 | junction7 | junction8 | junction9 | junction10 | section0 | direction_a | terminus_b | end_b | direction_b | section1 | direction_a1 | terminus_a1 | direction_b1 | terminus_b1 | section2 | direction_a2 | terminus_a2 | direction_b2 | terminus_b2 | section3 | direction_a3 | terminus_a3 | direction_b3 | terminus_b3 | section4 | direction_a4 | terminus_a4 | direction_b4 | terminus_b4 | section5 | direction_a5 | terminus_a5 | direction_b5 | terminus_b5 | section6 | direction_a6 | terminus_a6 | direction_b6 | terminus_b6 | section7 | direction_a7 | terminus_a7 | direction_b7 | terminus_b7 | section8 | direction_a8 | terminus_a8 | direction_b8 | terminus_b8 | section9 | direction_a9 | terminus_a9 | direction_b9 | terminus_b9 | section10 | direction_a10 | terminus_a10 | direction_b10 | terminus_b10 | system | system1 | system2 | system3 | system4 | system5 | system6 | system7 | system8 | system9 | system10 | browse | nrhp | countries | island | community | communities | regions | province | provinces | state | states | governorates | county | counties | departments | cantons | prefectures | divisions | oblasts | districts | parish | parishes | communes | territories | location1 | location2 | location3 | location4 | location5 | subregions | subcounties | subprefectures | label1 | label2 | label3 | label4 | label5 | lga | locations | rural_municipalities | divisions | republics | okrugs | krais | federal_cities | borough | boroughs }} '''Opombe''' *{{para|country|AFG}} je prikazano zaradi preglednosti. }} == Parametri == === Oštevilčene ceste === Ti parametri se običajno uporabljajo samo za oštevilčene poti. * '''country''': koda [[ISO 3166-1]] alpha-3 za državo, v kateri se nahaja cesta (ne zamenjujte s parametrom '''countries''' za [[#Lokacija|lokacijo]]). Za iskanje pravilne kode države uporabite [[ISO 3166-1#Seznam|ta seznam]]. Za [[Predloga:Infopolje Cesta/dok/country|te države]] so že nastavljene potrebne podpredloge; navodila za nastavitev novih držav si oglejte na tej strani. Če se cesta nahaja v Avstraliji, Združenih državah Amerike, Kanadi ali Mehiki ''in'' poteka znotraj ene zvezne države ali province, namesto tega uporabite parameter '''state''' (Avstralija, ZDA in Mehika) ali '''province''' (Kanada) (ne zamenjujte s parametroma '''states''' and '''provinces''' za [[#Lokacija|lokacijo]]). Parametra "state" in "province" ''nista'' zamenljiva. Sprejemljive vrednosti za ta dva parametra so: ** '''Zvezna država Avstralije''': dvo- ali črkovna kratica zvezne države. '''Opomba''': parameter <code>|country=AUS</code> mora biti nastavljen tudi, če je zvezna država NT ali WA, da se preprečijo konflikti z drugimi državami. ** '''Zvezna država ZDA''': dvočrkovna [[Poštne kratice Združenih držav Amerike|poštna kratica]] zvezne države. ** '''Kanadska provinca''': dvočrkovna [[Poštne kratice kanadskih provinc in teritorijev|poštna kratica]] province. ** '''Mehiška zvezna država''': tričrkovna koda [[ISO 3166-2:MX]] za zvezno državo, brez predpone "MX-". * '''type''': vrsta ceste, o kateri govori članek. Koda vrste se lahko uporabi za samodejni prikaz slikovnih oznak. Seznam najdete na [[Predloga:Infopolje Cesta/dok/type|tej strani]]. * '''subtype''': vrsta [[Posebna cesta|posebne ceste]] (ZDA), če je to primerno za obravnavano pot. * '''county''': okrožje, povezano s cesto, o kateri govori članek (ne zamenjujte ga s parametrom '''counties''' za [[#Lokacija|lokacijo]]). Uporabite samo za ceste okrožij. * '''route''': številka ceste. * '''section''': člen ali del zakonika, ki opredeljuje to cesto. Ta parameter se uporablja zelo redko, saj je za njegovo delovanje treba predhodno pripraviti ustrezno podstran (na primer <nowiki>[[/law/USA]]</nowiki>). Zvezna država Minnesota uporablja tudi parameter '''subsection''' za navedbo natančnega člena v pravnem zakoniku. * '''spur_type''': določa vrsto ceste, katere odcep je ta cesta. Uporabite za odcepe, kot so obvoznica, alternativna pot, poslovna pot, tovorna pot ali druga vrsta poti. Npr.: Uporabite WV za [[West Virginia Route 10 Alternate]] (''Alternativna cesta 10 Zahodne Virginije''). * '''spur_of''': določa glavno (matično) cesto. Na primer, glavna cesta za [[Avtocesta 7A, Ontario|Avtocesto 7A]] je [[Avtocesta 7, Ontario|Avtocesta 7]]. Za [[Interstate 110 (razločitev)|Interstate 110]] pa je glavna pot [[Interstate 10]]. Kot vrednost običajno vpišemo samo številko ceste, na primer "7" ali "10" ali "500". * '''previous_type''': vrsta ceste, ki v sistemu poteka pred trenutno potjo. Seznam vseh vrst najdete na [[Predloga:Infopolje Cesta/dok/type|tej strani]]. * '''previous_route''': številka ceste, ki je pred trenutno cesto * '''previous_dab''': morebitno razločitveno besedilo, ki je potrebno za oblikovanje pravilne povezave do predhodne ceste * '''browse_route''': cesta, ki je povezana s trenutno vrstico brskanja. Praviloma se uporablja le takrat, ko ta pot ni enaka tisti, ki jo opisuje preostali del infopolja. * '''next_type''': enako kot parameters "previous_type", vendar se nanaša na cesto, ki sledi trenutni. * '''next_route''': številka ceste, ki sledi trenutni cesti * '''next_dab''': enako kot parameter "previous_dab", vendar se nanaša na cesto, ki sledi trenutni. * '''browse''': uporablja se za dodajanje dodatnih vrstic za brskanje, ki jih ustvarijo predloge, podobne {{tl|ny browse}}. Te predloge sprejmejo sedem zgoraj navedenih parametrov in parameter "county"; kljub temu pa se namesto parametra "route" uporabi parameter "browse_route". Glejte [[:Kategorija:Browse predloge]]. === Zgodovinske ceste === Ti parametri se praviloma uporabljajo le za opise poti zgodovinskega pomena, kot je [[[[Svilna cesta]]]]. * '''time_period''': obdobje, v katerem je cesta obstajala. ** '''established_by''': organ ali skupina, ki je cesto zgradila ali ustanovila. Uporablja se samo v povezavi s parametrom "time_period". ** '''significance''': zgodovinski ali kulturni pomen ceste. Uporablja se samo v povezavi s parametrom "time_period". ** '''related''': ceste, povezane s to zgodovinsko cesto. Uporablja se samo v povezavi s parametrom "time_period". * '''margary''': [[Margaryjevo število]] rimske ceste v Britaniji. === Informacije o poti === * '''marker_image''': slika označbe ceste, ki naj se prikaže. Zahteva polno wikioznačevanje. Običajno ni potrebna za oštevilčene ceste. Lahko jo nastavite n 'none', če ne želite prikazati označbe. * '''name''': ime ceste, ki naj se prikaže. Pri oštevilčenih cestah običajno ni potrebno. * '''maint''': agencija, ki vzdržuje to cesto ali avtocesto. Če obstaja ustrezna podstran (na primer <nowiki>[[/maint/USA]]</nowiki>in je določena specifična pristojnost (kot je "state=AZ"), se ta parameter samodejno zapolni s pristojnim oddelkom za transport. Parameter "maint" lahko še vedno uporabite, če želite da se prednastavljena agencija prepiše, na primer, če cesto vzdržuje drug organ. * '''alternate_name''': Uporabite v primerih, ko ima '''''celotna pot''''' drugo ime. Na primer, [[New York State Route 590]] se po celotni dolžini imenuje Sea Breeze Expressway. * '''map''': ime datoteke z zemljevidom ceste, vendar brez predpone <code>File:</code> [[Wikipedija:Imenski prostor|imenski prostor]], saj jo bo predloga sama samodejno pretvorila v [[Pomoč:Datoteke|povezavo do slike]]. Na primer, zapis <code>map=''map_name''|map_alt=''alt text''</code> se bo pretvoril v: <code><nowiki>[[</nowiki>File:''map_name''|290x172px|alt=''alt text''<nowiki>]]</nowiki></code>. Opomba: če polje pustite prazno, bo sistem samodejno prevzel ime datoteke iz Wikipodatkov, v kolikor so ti podatki tam na voljo. ** '''map_alt''': nadomestno besedilo za zemljevid, namenjeno slabovidnim bralcem. Glejte [[WP:ALT]]. Ta parameter je treba določiti, če je določen parameter '''map'''. ** '''map_notes''': izbirni parameter z besedilom, ki se prikaže poleg zemljevida. ** '''map_custom''': izbirno nastavljeno na ''yes'', če želite prezreti privzeto predlogino povezavo do slike; nato lahko določite svojo celotno povezavo do slike z: <code><nowiki>map=[[File:</nowiki>''map_name''|<nowiki>...]]</nowiki></code> ** Za najboljše rezultate naj bo širina slike vašega zemljevida 290px. ** Za zemljevide cest v Združenih državah Amerike glejte [[:en:WP:USRD/MTF|:en:WP:USRD delovno skupino za zemljevide]]. * '''mapframe''': prikaže {{tl|Infopolje mapframe}}, če so na voljo podatki za zemljevid. Za več parametrov glejte [[#Zemljevidi Mapframe]]. * '''photo''' ali '''image''': ime datoteke s fotografijo ceste, brez predpone<code>File:</code> za [[Wikipedija:Imenski prostor|imenski prostor]], saj jo bo predloga sama vstavila v [[Pomoč:Datoteke|povezavo do slike]]. Na primer, zapis <code>photo=''photo_name''|photo_alt=''alt text''</code> se bo pretvoril v: <code><nowiki>[[</nowiki>File:''photo_name''|290px|alt=''alt text''<nowiki>]]</nowiki></code>. ** '''photo_width''' ali '''image_width''': določa širino slik v slikovnih pikah (pikslih), ki niso zemljevidi. Privzeta vrednost je 290. ** '''photo_alt''' ali '''image_alt''': nadomestno besedilo za fotografijo, namenjeno slabovidnim bralcem. Glejte [[WP:ALT]]. Ta parameter je treba določiti, če je določen parameter '''photo'''. ** '''photo_notes''' ali '''image_notes''': izbirni parameter z besedilom, ki se prikaže poleg fotografije. ** Ta sklop parametrov za članke o Združenih državah Amerike ne bo deloval zaradi konsenza [[:en:WP:USRD]]. * '''length_mi''' ali '''length_km''': dolžina ceste v miljah (v državah, ki uporabljajo imperialni sistem) ali kilometrih (v državah, ki uporabljajo metrični sistem). ** '''length_ref''', uporabite sklic za dolžino (obdan z oznakami {{tag|ref}}) ali predlogo {{tl|fact}}. ** '''length_notes''', če je določen, se prikaže kot opomba pod dolžino. To se lahko uporabi za prikaz nekdanje dolžine, prihodnje dolžine itd. * '''status''': status preklicanih cest ali cest v gradnjiTa podatek se ne bo prikazal, razen če infopolje uporablja parameter {{para|header_type}} z vrednostmi »historic«, »former« ali »under construction« (ali njihovimi ustreznimi alternativami). * '''established''': datum ali leto, ko je bila cesta uradno predana namenu ali dodeljena svoji trenutni trasi (alternativni parameter: '''formed''') * '''decommissioned''': datum ali leto, ko je bila cesta izločena iz omrežja (alternativni parameter: '''deleted''') * '''history''': kratek povzetek zgodovine ceste. Praviloma se uporablja namesto zgornjih dveh parametrov. * '''known_for''': če je določen, izpiše pomembne znamenitosti ob cesti, ki imajo samostojen članek; na primer: [[Stonehenge]], [[Postojnska jama]] * '''allocation''': seznam oznak avtocest ali cest, ki so dodeljene tej prometnici. Za Avstralijo se uporabi oznaka "Allocation:", medtem ko se za druge države uporabi "Component highways:". * '''tourist''':seznam turističnih poti, ki potekajo po tej cesti; trenutno je ta možnost nastavljena le za uporabo v Avstraliji, na Novi Zelandiji, v Kanadi in v ZDA. * '''restrictions''': kratek opis morebitnih omejitev na cesti. Primera vključujeta redne sezonske zapore ali posebna dovoljenja, ki jih vozniki potrebujejo. * '''nhs''': odseki ceste, ki so vključeni v omrežje [[National Highway System (ZDA)|Državnega avtocestnega sistema ZDA]] (NHS).Če je celotna cesta del tega sistema, vpišite "Celotna trasa". Ta parameter se samodejno ustvari za [[Interstate Highway System|meddržavne avtoceste v ZDA]] (z nastavitvijo <code>type=I</code>). === Zemljevidi Mapframe === {{Infopolje mapframe/dok/parameters | onByDefault = privzeto vklopljeno, razen če je prisoten kateri koli od naslednjih elementov: {{para|map}}, {{para|map_custom}}, [[d:Property:P15]] | mapframe-wikidata = yes | mapframe-frame-width = 290 | mapframe-length_km = {{para|length_km}} | mapframe-length_mi = {{para|length_mi}} }} === Glavna križišča === * '''beltway_city''', '''orbital''', '''loop''' ali '''tloop''': namenjeno izključno za obvoznice, krožne ceste ali turistične krožne poti. To je naselje, ki ga obvoznica/krožna cesta obkroža. Izpis se med temi možnostmi razlikuje, da se prilagodi geografskim različicam (v angleščini). V primeru turističnih krožnih poti bo uporaba {{para|tloop|none}} izpustila lokacijo, okoli katere bi pot krožila. * '''direction_a''': za ceste v ZDA mora biti to »South« (jug) ali »West« (zahod).Za ceste v drugih državah se posvetujte z lokalnim WikiProjektom. * '''terminus_a''' ali '''end_a''': to je kraj, kjer se cesta začne, in se za ceste v ZDA nanaša na južno ali zahodno končno postajo. * '''junction''': seznam glavnih križiš. Vsak WikiProjekt ima različne standarde za glavna križišča, zato se za več podrobnosti posvetujte z ustreznim WikiProjektom. Uporablja razred »plainlist«, zato predloga {{tlx|Plainlist}} ni potrebna; potreben je le seznam z alinejami. * '''direction_b''': nasprotna smer od parametra "direction_a" * '''terminus_b''' ali '''end_b''': kraj, kjer se cesta konča, v skladu s smernicami, navedenimi pri parametru terminus_a Ta predloga omogoča ustvarjanje ločenih razdelkov za »glavna križišča« pri tistih poteh, ki so razdeljene na dva do štiri posamezne odseke. Parametri, povezani s to funkcijo, so: * '''section#''', kjer je # številka odseka (1 je prvi vneseni odsek v infopolje, 2 je naslednji in tako naprej). Privzeto se besedilo "Glavni razcepi" v glavi zamenja z napisom "Odsek #"Ta parameter omogoča izbira naslova glave po meri. * '''length_mi#''' ali '''length_km#''': "length_mi" ali "length_km" za odsek # ** '''length_ref#''': "length_ref" za odsek # ** '''length_notes#''': "length_notes" za odsek # * '''direction_a''': enako kot je opisano zgoraj; vendar v tem primeru določa privzeto smer za začetno točko vseh vnesenih odsekov. Če se smer ene izmed začetnih točk razlikuje, za tisto točko uporabite parameter '''direction_a#'''. * '''terminus_a#''' ali '''end_a#''': "terminus_a"/"end_a" za odsek # * '''junction#''': "junction" za odsek # * '''direction_b''': vendar v tem primeru določa privzeto smer za končno točko vseh vnesenih odsekov. Če se smer ene izmed končnih točk razlikuje, za tisto točko uporabite parameter '''direction_b#'''. * '''terminus_b#''' ali '''end_b#''': za odsek # === Lokacija === To infopolje ima več parametrov za navajanje lokacij. Vendar je uporaba mnogih med njimi zaradi različnih razlogov omejena le na določene regije ali države. Na primer, parameter »countries« se ne bi smel uporabljati v člankih, ki obravnavajo poti znotraj ene države. Prav tako se parameter »rural_municipalities« v Manitobi in Saskatchewanu, saj sta to edini lokaciji s podeželskimi občinami. ====Posebne države==== {| class="wikitable collapsible" |- |+{{nowrap|Razpoložljivi lokacijski parametri glede na navedeno državo}} |- !Država !Podrazdelitev !Parameter !Opis lokacije |- |colspan=2|'''Azijsko cestno omrežje'''<br>^ASIA |{{para|countries}} |'''Države''', le wikipovezave |-style="border-top: 4px solid #a2a9b1;" |rowspan=5 colspan=2|'''Avstralija'''<br>^AUS |rowspan=2|{{para|state}} |'''Zvezna država''', dvočrkovna kratica; zahtevan je parameter {{para|country|AUS}}, če je uporabljena vrednost {{para|state|WA}} |- |'''Teritorij''', dvočrkovna kratica (ACT, JBT ali NT); zahtevan je parameter {{para|country|AUS}}, če je uporabljena vrednost {{para|state|NT}} |- |{{para|states}} |'''Zvezne države''', se ne prikaže, če je uporabljen parameter {{para|state}} |- |{{para|lga}} |'''Lokalna upravna območja'''; povezave temeljijo na zvezni državi |- |{{para|locations}} |'''Večja mesta''', '''Večja predmestja''' ali '''Predmestje''' glede na vrsto (type) |-style="border-top: 4px solid #a2a9b1;" |rowspan=3 colspan=2|'''Brazilija'''<br>^BRA |rowspan=2|{{para|state}} |'''Zvezna država'''; dvočrkovna kratica |- |'''Zvezno okrožje'''; dvočrkovna kratica (DF) |- |{{para|states}} |'''Zvezne države''', se ne prikaže, če je uporabljen parameter {{para|state}} |-style="border-top: 4px solid #a2a9b1;" |rowspan=24|'''Kanada'''<br>^CAN |rowspan=3|Vse lokacije |rowspan=2|{{para|province}} |'''Provinca''', dvočrkovna kratica |- |'''Teritorij''', dvočrkovna kratica (NT, NU ali YK) |- |{{para|provinces}} |'''Province''', se ne prikaže, če je uporabljen parameter {{para|province}} |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |rowspan=3|Alberta<br>^AB |{{para|rural_municipalities}} |'''Specializirane in podeželske občine''' |- |{{para|areas}} |'''Posebna območja''' |- |{{para|districts}} |'''Izboljševalna okrožja''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Britanska Kolumbija<br>^BC |{{para|districts}}<br>{{para|rural_municipalities}} |'''Regionalna okrožja''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Manitoba<br>^MB |{{para|rural_municipalities}} |'''Podeželske občine''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |rowspan=2|Novi Brunswick<br>^NB |{{para|counties}} |'''Okrožja''' |- |{{para|parishes}} |'''Župnije''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Severozahodni teritoriji<br>^NT |{{para|regions}} |'''Regije''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Nova Škotska<br>^NS |{{para|counties}} |'''Okrožja''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Nunavut<br>^NU |{{para|regions}} |'''Regije''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |rowspan=5|Ontario<br>^ON |{{para|rural_municipalities}} |'''Občine''' |- |{{para|counties}} |'''Okrožja''' |- |{{para|regions}} |'''Regije''' |- |{{para|districts}} |'''Okrožja''' |- |{{para|divisions}} |'''Divizije''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |rowspan=2|Otok princa Edvarda<br>^PE |{{para|counties}} |'''Okrožja''' |- |{{para|parishes}} |'''Župnije''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |rowspan=2|Québec<br>^QC |{{para|rural_municipalities}} |'''Regionalne okrožne občine''' |- |{{para|territories}} |'''Enakovredni teritoriji''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Saskatchewan<br>^SK |{{para|rural_municipalities}} |'''Podeželske občine''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Yukon<br>^YK |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 4px solid #a2a9b1;" |rowspan=5|'''Kitajska'''<br>^CHN |Hong Kong SAR<br>^HKG |{{para|districts}} |'''Okrožja''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Makav SAR<br>^MAC |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |rowspan=3|Vse druge lokacije |{{para|province}} |'''Provinca'''; dvočrkovna kratica |- |{{para|provinces}} |'''Province'''; dvočrkovna kratica, se ne prikaže, če je uporabljen parameter {{para|province}} |- |{{para|regions}} |'''Avtonomne regije''' |-style="border-top: 4px solid #a2a9b1;" |colspan=2|'''Vseevropsko cestno omrežje'''<br>^EUR |{{para|countries}} |'''Države''', le wikipovezave |-style="border-top: 4px solid #a2a9b1;" |rowspan=7|'''Francija'''<br>^FRA |Francoska Gvajana<br>^GUF |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Gvadelup<br>^GLP |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Martinik<br>^MTQ |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Mayotte<br>^MYT |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Reunion<br>^REU |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |rowspan=2|Vse druge lokacije |{{para|regions}} |'''Regije''' |- |{{para|departments}} |'''Departmaji''' |-style="border-top: 4px solid #a2a9b1;" |rowspan=5 colspan=2|'''Indija'''<br>^IND |rowspan=2|{{para|state}} |'''Zvezna država'''; dvočrkovna kratica |- |'''Zvezno ozemlje'''; dvočrkovna kratica (AN, CH, DH, DL, JK, LA, LD, PY) |- |{{para|states}} |'''Zvezne države''', se ne prikaže, če je uporabljen parameter {{para|state}} |- |{{para|territories}} |'''Zvezna ozemlja''' |- |{{para|districts}} |'''Distrikti''' |-style="border-top: 4px solid #a2a9b1;" |rowspan=3 colspan=2|'''Mehika'''<br>^MEX |rowspan=2|{{para|state}} |'''Zvezna država'''; tričrkovna kratica |- |'''Avtonomno mesto'''; tričrkovna kratica (CMX) |- |{{para|states}} |'''Zvezne države''', se ne prikaže, če je uporabljen parameter {{para|state}} |-style="border-top: 4px solid #a2a9b1;" |rowspan=4|'''Kraljevina<br>Nizozemska''' |'''Nizozemska'''<br>^NLD |{{para|provinces}} |'''Province''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Aruba<br>^ABW |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Curaçao<br>^CUW |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Sveti Martin<br>^SXM |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 4px solid #a2a9b1;" |rowspan=5 colspan=2|'''Rusija'''<br>^RUS |{{para|oblasts}} |'''Oblasti''' |- |{{para|republics}} |'''Republike''' |- |{{para|okrugs}} |'''Avtonomna okrožja''' |- |{{para|krais}} |'''Okraji''' |- |{{para|federal_cities}} |'''Federalna mesta''' |-style="border-top: 4px solid #a2a9b1;" |rowspan=4 colspan=2|'''Španija'''<br>^ESP |{{para|province}} |'''Provinca''', one- ali dvočrkovna kratica; ustrezna avtonomna skupnost se bo izpisala samodejno |- |{{para|provinces}} |'''Province''', se ne prikaže, če je uporabljen parameter {{para|province}} |- |{{para|community}} |'''Avtonomna skupnost''', dvočrkovna kratica; uporabljajte samo za medpokrajinske poti |- |{{para|communities}} |'''Avtonomne skupnosti'''; se ne prikaže, če je uporabljen parameter {{para|community}} |- |-style="border-top: 4px solid #a2a9b1;" |rowspan=23|'''Združeno Kraljestvo''' |Generic usage<br>^GBR |{{para|counties}} |'''Okrožja''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |rowspan=2|England<br>^ENG |{{para|counties}} |'''Okrožja''' |- |{{para|boroughs}} |'''Boroughs''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Severna Irska<br>^NIR |{{para|districts}} |'''Districts''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Škotska<br>^SCT |{{para|areas}} |'''Council areas''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |rowspan=2|Wales<br>^WLS |{{para|counties}} |'''Okrožja''' |- |{{para|boroughs}} |'''County boroughs''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Guernsey<br>^GGY |{{para|parishes}} |'''Župnije''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Otok Man<br>^IMN |{{para|sheadings}} |'''Sheadings''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Jersey<br>^JEY |{{para|parishes}} |'''Župnije''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Anguilla<br>^AIA |{{para|districts}} |'''Districts''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Bermuda<br>^BMU |{{para|parishes}} |'''Župnije''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Britansko ozemlje v Indijskem oceanu<br>^IOT |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Britanski Deviški otoki<br>^VGB |{{para|districts}} |'''Districts''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Kajmanski otoki<br>^CYM |{{para|districts}} |'''Districts''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Falklandi<br>^FLK |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Gibraltar<br>^GIB |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Montserrat<br>^MSR |{{para|parishes}} |'''Župnije''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Pitcairnovi otoki<br>^PCN |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Sveta Helena, Ascension in<br>Tristan da Cunha<br>^SHN |{{para|island}} |'''Islandija''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Južna Georgija in<br>Južni Sandwichevi otoki<br>^SGS |colspan=2 {{n/a}} |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Otoki Turks in Caicos<br>^TCA |{{para|districts}} |'''Districts''' |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |Vse lokacije |{{para|destinations}} |'''Primary destinations''' |-style="border-top: 4px solid #a2a9b1;" |rowspan=14|'''Združene države'''<br>^USA |rowspan=6|Vse lokacije |rowspan=3|{{para|state}} |'''Zvezna država''', dvočrkovna kratica |- |'''Teritorij''', dvočrkovna kratica (AS, GU, MP, PR, ali VI) |- |'''Zvezno okrožje ''', dvočrkovna kratica (DC) |- |{{para|states}} |'''Zvezne države''', se ne prikaže, če je uporabljen parameter {{para|state}} |- |{{para|indep_city}} |'''Neodvisno mesto''' |- |{{para|indep_cities}} |'''Neodvisna mesta''', se ne prikaže, če je uporabljen parameter {{para|indep_city}} |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |rowspan=2|Alaska<br>^AK |{{para|borough}} |'''Borough''' |- |{{para|boroughs}} |'''Boroughs''', se ne prikaže, če je uporabljen parameter {{para|borough}} |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |rowspan=2|Louisiana<br>^LA |{{para|parish}} |'''Župnija''' |- |{{para|parishes}} |'''Župnije''', se ne prikaže, če je uporabljen parameter {{para|parish}} |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |rowspan=2|Puerto Rico<br>^PR |{{para|municipality}} |'''Občina''' |- |{{para|municipalities}} |'''Občine'''''', se ne prikaže, če je uporabljen parameter {{para|municipality}} |-style="border-top: 2px solid #a2a9b1;" |rowspan=2|Vse druge lokacije |{{para|county}} |'''Okrožje''' |- |{{para|counties}} |'''Okrožja''', se ne prikaže, če je uporabljen parameter {{para|county}} |} ====Vse ostale države==== {| class="wikitable collapsible" |- |+{{nowrap|Available location parameters for all other countries}} |- !Parameter !Opis lokacije |- |{{para|country}} |'''Država''' |- |{{para|countries}} |'''Države''', se ne prikaže, če je uporabljen parameter {{para|country}} |- |{{para|island}} |'''Otok''' |- |{{para|communities}} |'''Communities''' |- |{{para|regions}} |'''Regije''' |- |{{para|provinces}} |'''Province''' |- |{{para|states}} |'''Zvezne države''' |- |{{para|governorates}} |'''Guvernati''' |- |{{para|counties}} |'''Okrožja''' |- |{{para|departments}} |'''Departmaji''' |- |{{para|cantons}} |'''Kantoni''' |- |{{para|prefectures}} |'''Prefekture''' |- |{{para|divisions}} |'''Divizije''' |- |{{para|oblasts}} |'''Oblasti''' |- |{{para|districts}} |'''Districts''' |- |{{para|parishes}} |'''Župnije''' |- |{{para|communes}} |'''Communes''' |- |{{para|territories}} |'''Teritoriji''' |- |{{para|location1}} |{{para|label1}} Splošna oznaka |- |{{para|location2}} |{{para|label2}} Splošna oznaka |- |{{para|location3}} |{{para|label3}} Splošna oznaka |- |{{para|location4}} |{{para|label4}} Splošna oznaka |- |{{para|location5}} |{{para|label5}} Splošna oznaka |- |{{para|subregions}} |'''Podregije''' |- |{{para|subcounties}} |'''Subcounties''' |- |{{para|subprefectures}} |'''Subprefekture''' |} ====Razdelitev za občine==== {| class="wikitable collapsible" |- |+{{nowrap|Razpoložljivi parametri za občine za vse države razen Združenih držav}} |- !Parameter !Opis lokacije |- |{{para|municipalities}} |'''Občine''' |- |{{para|cities}} |'''Večja mesta''' |- |{{para|towns}} |'''Mesta''' |- |{{para|villages}} |'''Vasi''' |- |{{para|destinations}} |'''Primary destinations''' |- |} === Drugi parametri === * '''header_type''': IBR has a small set of alternate header shades for specific sets of articles. They are: ** '''under construction''': for roads where construction has begun on the highway and no sections have been opened to traffic. Do ''not'' use for roads that are open to traffic in some capacity. (Alternate values: '''const''', '''uc''') ** '''historic''': for roads of a historic nature, such as [[auto trail]]s ali highways posted with brown, historical ali scenic signage. (Alternate values: '''historical''', '''hist''', '''scenic''') ** '''former''': for highway designations no longer maintained by the corresponding government authority. (Alternate value: '''decommissioned''') ** '''minor''': UK only. For [[A roads in Great Britain|A roads]] signed with black-on-white markers. * '''system''': the highway system that the article route is part of. Typically not needed for numbered routes. * '''system#''', where # is the number of the next additional highway system to be displayed (1 being the first entered into the infobox, 2 being the next, and so on). * '''e-road''', '''ahn''', '''tahn''' ali '''mrn''': used to indicate that a roadway is part of the [[Vseevropsko cestno omrežje|International E-road network]] in Europe, the [[Azisko cestno omrežje|Asian Highway Network]], the [[Trans-African Highway network]] ali the [[Arab Mashreq International Road Network]]. ** '''e-road-shield''', '''ahn-shield''', '''tahn-shield''' ali '''mrn-shield''': shield ali route marker image for the E-road, AHN, TAHN ali MRN route. Requires full wiki markup. * '''embedded''': embed another infobox with such capability like {{tl|Designation list}} and {{tl|Infobox NRHP}}. == Zgled == {{Infopolje Cesta | state = NJ | type = NJTP | map = {{maplink-road|from=New Jersey Turnpike.map}} | map_custom = yes | map_notes = New Jersey Turnpike mainline and spurs highlighted in green | map_alt = Map of New Jersey with a long red line running from the southwest corner of the state to the northeast corner of the state signifying the mainline, three short red lines signifying the spur routes | length_mi = 117,20 | length_ref = <ref name="sld 1" /><ref name="sld 0">{{cite web |author = New Jersey Department of Transportation |url = http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/pdf/00000700__-.pdf |title = Route 700 Straight Line Diagram |access-date = March 17, 2020 |publisher = New Jersey Department of Transportation |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20160304211723/http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/00000700__-.pdf |archive-date = March 4, 2016 |df = mdy-all |author-link = New Jersey Department of Transportation }}</ref><!--equation is 76.78+52.17-6.55=122.4--> | length_notes = (Mainline) {{plainlist| * {{cvt|11.03|mi|km}}—Western Spur<ref name="sld 2">{{cite web |author = New Jersey Department of Transportation |url = http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/pdf/00000095W_-.pdf |title = Route 95W Straight Line Diagram |access-date = March 17, 2020 |publisher = New Jersey Department of Transportation |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20160113180423/http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/00000095W_-.pdf |archive-date = January 13, 2016 |df = mdy-all }}</ref> * {{cvt|6.55|mi|km}}—Pennsylvania Extension<ref name="sld 1">{{cite web |author = New Jersey Department of Transportation |url = http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/pdf/00000095__-.pdf |title = Route 95 Straight Line Diagram |access-date = March 17, 2020 |publisher = New Jersey Department of Transportation |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20160304210126/http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/00000095__-.pdf |archive-date = March 4, 2016 |df = mdy-all }}</ref> * {{cvt|8.17|mi|km}}—Newark Bay Extension<ref name="sld 3">{{cite web |author = New Jersey Department of Transportation |url = http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/pdf/00000078__-.pdf |title = Route 78 Straight Line Diagram |access-date = March 17, 2020 |publisher = New Jersey Department of Transportation |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20160304212003/http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/00000078__-.pdf |archive-date = March 4, 2016 |df = mdy-all }}</ref> * {{cvt|5.20|mi|km}}—I-95 Extension<ref name="sld 1" /> * {{cvt|148.18|mi|km}}—Total Length of Turnpike including Extensions }} | established = 1951 | allocation = * {{Jct|state=NJ|Route|700|nolink=yes|noshield1=yes}} (unsigned) from [[Pennsville Township, New Jersey|Pennsville Township]] to [[Mansfield Township, Burlington County, New Jersey|Mansfield Township]] * {{jct|state=NJ|I-Toll|95}} from [[Burlington Township, New Jersey|Burlington Township]] to [[Fort Lee, New Jersey|Fort Lee]] * {{jct|state=NJ|I-Toll|78}} Newark Bay Extension from [[Newark, New Jersey|Newark]] to [[Jersey City, New Jersey|Jersey City]] | restrictions = Buses and commercial vehicles must use outer roadways between Exits 6 and 14 | direction_a = South | direction_b = North | terminus_a = {{jct|state=NJ|I|295|US|40|US|130}} in [[Pennsville Township, New Jersey|Pennsville]] near the [[Delaware Memorial Bridge]] | junction = * {{jct|state=NJ|NJ|73}} in [[Mount Laurel, New Jersey|Mount Laurel]] * {{jct|state=NJ|I-Toll|95|PAEX|nolink2=yes}} in [[Mansfield Township, Burlington County, New Jersey|Mansfield Township]] * {{jct|state=NJ|I|195}} in [[Robbinsville Township, New Jersey|Robbinsville Township]] * {{jct|state=NJ|I|287|NJ|440}} in [[Edison, New Jersey|Edison]] * {{jct|state=NJ|GSP||US|9}} in [[Woodbridge Township, New Jersey|Woodbridge Township]] * {{jct|state=NJ|I|278}} in [[Elizabeth, New Jersey|Elizabeth]] * {{jct|state=NJ|I-Toll|78|NBEX||US|1-9|nolink2=yes}} in [[Newark, New Jersey|Newark]] * {{jct|state=NJ|I|280}} in [[Kearny, New Jersey|Kearny]] * {{jct|state=NJ|NJ|495}} in [[Secaucus, New Jersey|Secaucus]] * {{jct|state=NJ|I|80}} in [[Teaneck, New Jersey|Teaneck]] | terminus_b = {{jct|state=NJ|I|95|US|1-9|US|46|NJ|4|US|9W|PIP|}} in [[Fort Lee, New Jersey|Fort Lee]] near the [[George Washington Bridge]] | counties = [[Salem County, New Jersey|Salem]], [[Gloucester County, New Jersey|Gloucester]], [[Camden County, New Jersey|Camden]], [[Burlington County, New Jersey|Burlington]], [[Mercer County, New Jersey|Mercer]], [[Middlesex County, New Jersey|Middlesex]], [[Union County, New Jersey|Union]], [[Essex County, New Jersey|Essex]], [[Hudson County, New Jersey|Hudson]], [[Bergen County, New Jersey|Bergen]] | previous_type = I | previous_route = 695 | browse_route = Route&nbsp;700 | next_type = I | next_route = 895 | browse = {{nj browse|previous_type=I|previous_route=95|route=Route&nbsp;100|next_type=NJ-old|next_route=101 }}{{nj browse|previous_type=I|previous_route=295|route=Route&nbsp;300|next_type=NJ|next_route=303}} }} <syntaxhighlight lang="wikitext" style="overflow:auto;"> {{Infopolje Cesta | state = NJ | type = NJTP | map = {{maplink-road|from=New Jersey Turnpike.map}} | map_custom = yes | map_notes = New Jersey Turnpike mainline and spurs highlighted in green | map_alt = Map of New Jersey with a long red line running from the southwest corner of the state to the northeast corner of the state signifying the mainline, three short red lines signifying the spur routes | length_mi = 117.20 | length_ref = <ref name="sld 1" /><ref name="sld 0">{{cite web |author = New Jersey Department of Transportation |url = http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/pdf/00000700__-.pdf |title = Route 700 Straight Line Diagram |access-date = March 17, 2020 |publisher = New Jersey Department of Transportation |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20160304211723/http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/00000700__-.pdf |archive-date = March 4, 2016 |df = mdy-all |author-link = New Jersey Department of Transportation }}</ref><!--equation is 76.78+52.17-6.55=122.4--> | length_notes = (Mainline) {{plainlist| * {{cvt|11.03|mi|km}}—Western Spur<ref name="sld 2">{{cite web |author = New Jersey Department of Transportation |url = http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/pdf/00000095W_-.pdf |title = Route 95W Straight Line Diagram |access-date = March 17, 2020 |publisher = New Jersey Department of Transportation |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20160113180423/http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/00000095W_-.pdf |archive-date = January 13, 2016 |df = mdy-all }}</ref> * {{cvt|6.55|mi|km}}—Pennsylvania Extension<ref name="sld 1">{{cite web |author = New Jersey Department of Transportation |url = http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/pdf/00000095__-.pdf |title = Route 95 Straight Line Diagram |access-date = March 17, 2020 |publisher = New Jersey Department of Transportation |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20160304210126/http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/00000095__-.pdf |archive-date = March 4, 2016 |df = mdy-all }}</ref> * {{cvt|8.17|mi|km}}—Newark Bay Extension<ref name="sld 3">{{cite web |author = New Jersey Department of Transportation |url = http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/pdf/00000078__-.pdf |title = Route 78 Straight Line Diagram |access-date = March 17, 2020 |publisher = New Jersey Department of Transportation |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20160304212003/http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/00000078__-.pdf |archive-date = March 4, 2016 |df = mdy-all }}</ref> * {{cvt|5.20|mi|km}}—I-95 Extension<ref name="sld 1" /> * {{cvt|148.18|mi|km}}—Total Length of Turnpike including Extensions }} | established = 1951 | allocation = * {{Jct|state=NJ|Route|700|nolink=yes|noshield1=yes}} (unsigned) from [[Pennsville Township, New Jersey|Pennsville Township]] to [[Mansfield Township, Burlington County, New Jersey|Mansfield Township]] * {{jct|state=NJ|I-Toll|95}} from [[Burlington Township, New Jersey|Burlington Township]] to [[Fort Lee, New Jersey|Fort Lee]] * {{jct|state=NJ|I-Toll|78}} Newark Bay Extension from [[Newark, New Jersey|Newark]] to [[Jersey City, New Jersey|Jersey City]] | restrictions = Buses and commercial vehicles must use outer roadways between Exits 6 and 14 | direction_a = South | direction_b = North | terminus_a = {{jct|state=NJ|I|295|US|40|US|130}} in [[Pennsville Township, New Jersey|Pennsville]] near the [[Delaware Memorial Bridge]] | junction = * {{jct|state=NJ|NJ|73}} in [[Mount Laurel, New Jersey|Mount Laurel]] * {{jct|state=NJ|I-Toll|95|PAEX|nolink2=yes}} in [[Mansfield Township, Burlington County, New Jersey|Mansfield Township]] * {{jct|state=NJ|I|195}} in [[Robbinsville Township, New Jersey|Robbinsville Township]] * {{jct|state=NJ|I|287|NJ|440}} in [[Edison, New Jersey|Edison]] * {{jct|state=NJ|GSP||US|9}} in [[Woodbridge Township, New Jersey|Woodbridge Township]] * {{jct|state=NJ|I|278}} in [[Elizabeth, New Jersey|Elizabeth]] * {{jct|state=NJ|I-Toll|78|NBEX||US|1-9|nolink2=yes}} in [[Newark, New Jersey|Newark]] * {{jct|state=NJ|I|280}} in [[Kearny, New Jersey|Kearny]] * {{jct|state=NJ|NJ|495}} in [[Secaucus, New Jersey|Secaucus]] * {{jct|state=NJ|I|80}} in [[Teaneck, New Jersey|Teaneck]] | terminus_b = {{jct|state=NJ|I|95|US|1-9|US|46|NJ|4|US|9W|PIP|}} in [[Fort Lee, New Jersey|Fort Lee]] near the [[George Washington Bridge]] | counties = [[Salem County, New Jersey|Salem]], [[Gloucester County, New Jersey|Gloucester]], [[Camden County, New Jersey|Camden]], [[Burlington County, New Jersey|Burlington]], [[Mercer County, New Jersey|Mercer]], [[Middlesex County, New Jersey|Middlesex]], [[Union County, New Jersey|Union]], [[Essex County, New Jersey|Essex]], [[Hudson County, New Jersey|Hudson]], [[Bergen County, New Jersey|Bergen]] | previous_type = I | previous_route = 695 | browse_route = Route&nbsp;700 | next_type = I | next_route = 895 | browse = {{nj browse|previous_type=I|previous_route=95|route=Route&nbsp;100|next_type=NJ-old|next_route=101 }}{{nj browse|previous_type=I|previous_route=295|route=Route&nbsp;300|next_type=NJ|next_route=303}} }} </syntaxhighlight> '''Sklici zgleda''' {{Reflist}} {{Clear}} == TemplateData == {{collapse top|[[Wikipedia:TemplateData|TemplateData]] documentation used by [[Wikipedia:VisualEditor|VisualEditor]] and other tools}} {{TemplateData header|noheader=1}} <templatedata> { "description": "An infobox template for highway articles. ", "params": { "country": { "label": "Country", "type": "string", "description": "The ISO 3166-1 alpha-3 code of the country the route is in." }, "state": { "label": "State", "type": "string", "description": "The two to three letter abbreviation of the Australian, U.S., ali Mexican state the route is in." }, "province": { "label": "Province", "type": "string", "description": "The two letter postal abbreviation of the Canadian province the route is in." }, "type": { "label": "Type", "type": "string", "description": "The type code of the route from Predloga:Infopolje Cesta/dok/type." }, "route": { "label": "Route number", "type": "string", "description": "The number of the route." }, "marker_image": { "label": "Marker image", "type": "content", "description": "Marker image ali shield to be displayed. Use full wiki markup. Not needed for numbered routes, usually." }, "name": { "label": "Name", "type": "string", "description": "The name of the road (not used for numbered routes)." }, "alternate_name": { "label": "Alternate name", "type": "string", "description": "The alternate name of the road. Use only when the entire route has that name." }, "maint": { "label": "Maintenance", "type": "string", "description": "The agency that maintains the road. Numbered routes have this automatically populated." }, "map": { "label": "Map", "type": "string", "description": "The file name of the map of the road, without File:. If this is blank and the map is available on Wikidata, it will be used." }, "map_alt": { "label": "Map alternate text", "type": "string", "description": "The alternate text for the map, for visually impaired readers." }, "map_notes": { "label": "Map notes", "type": "string", "description": "Text to display with the map." }, "mapframe": { "label": "Show mapframe map", "description": "Specify yes ali no to show ali hide the map, overriding the default", "example": "yes", "type": "string", "default": "no", "suggested": true }, "mapframe-caption": { "label": "Mapframe caption", "description": "Caption for the map. If mapframe-geomask is set, then the default is \"Location in <<geomask's label>>\"", "type": "string" }, "mapframe-custom": { "label": "Custom mapframe", "description": "Use a custom map instead of the automatic mapframe. Specify either a {{maplink}} template, ali another template that generates a mapframe map, ali an image name. If used, other mapframe parameters will be ignored.", "type": "wiki-template-name" }, "mapframe-id": { "aliases": [ "id", "qid" ], "label": "Mapframe Wikidata item", "description": "Id (Q-number) of Wikidata item to use.", "type": "string", "default": "(item for current page)" }, "mapframe-coordinates": { "aliases": [ "mapframe-coord", "coordinates", "coord" ], "label": "Mapframe coordinates ", "description": "Coordinates to use, instead of any on Wikidata. Use the {{Coord}} template.", "example": "{{Coord|12.34|N|56.78|E}}", "type": "wiki-template-name", "default": "(coordinates from Wikidata)" }, "mapframe-wikidata": { "label": "Mapframe shapes from Wikidata", "description": "et to yes to show shape/line features from the wikidata item, if any, when coordinates are specified by parameter", "example": "yes", "type": "string" }, "mapframe-shape": { "label": "Mapframe shape feature", "description": "Override display of mapframe shape feature. Turn off by setting to \"none\". Use an inverse shape (geomask) instead of a regular shape by setting to \"inverse\"", "type": "string" }, "mapframe-point": { "label": "Mapframe point feature", "description": "Override display of mapframe point feature. Turn off display of point feature by setting to \"none\". Force point marker to be displayed by setting to \"on\"", "type": "string" }, "mapframe-geomask": { "label": "Mapframe geomask", "description": "Wikidata item to use as a geomask (everything outside the boundary is shaded darker). Can either be a specific Wikidata item (Q-number), ali a property that specifies the item to use (e.g. P17 for country, ali P131 for located in the administrative territorial entity)", "example": "Q100", "type": "wiki-page-name" }, "mapframe-switcher": { "label": "Mapframe switcher", "description": "Set to \"auto\" ali \"geomasks\" ali \"zooms\" to enable Template:Switcher-style switching between multiple mapframes. IF SET TO auto – switch geomasks found in location (P276) and located in the administrative territorial entity (P131) statements on the page's Wikidata item, searching recursively. E.g. an item's city, that city's state, and that state's country. IF SET TO geomasks – switch between the geomasks specified as a comma-separated list of Wikidata items (Q-numbers) in the mapframe-geomask parameter. IF SET TO zooms – switch between \"zoomed in\"/\"zoomed midway\"/\"zoomed out\", where \"zoomed in\" is the default zoom (with a minimum of 3), \"zoomed out\" is 1, and \"zoomed midway\" is the average.", "type": "string" }, "mapframe-frame-width": { "aliases": [ "mapframe-width" ], "label": "Mapframe width", "description": "Frame width in pixels", "type": "number", "default": "270" }, "mapframe-frame-height": { "aliases": [ "mapframe-height" ], "label": "Mapframe height", "description": "Frame height in pixels", "type": "number", "default": "200" }, "mapframe-shape-fill": { "label": "Mapframe shape fill", "description": "Color used to fill shape features", "type": "string", "default": "#606060" }, "mapframe-shape-fill-opacity": { "label": "Mapframe shape fill opacity", "description": "Opacity level of shape fill, a number between 0 and 1", "type": "number", "default": "0.5" }, "mapframe-stroke-color": { "aliases": [ "mapframe-stroke-colour" ], "label": "Mapframe stroke color", "description": "Color of line features, and outlines of shape features", "type": "string", "default": "#ff0000" }, "mapframe-stroke-width": { "label": "Mapframe stroke width", "description": "Width of line features, and outlines of shape features", "type": "number", "default": "5" }, "mapframe-marker": { "label": "Mapframe marker", "description": "Marker symbol to use for coordinates; see [[mw:Help:Extension:Kartographer/Icons]] for options", "example": "museum", "type": "string" }, "mapframe-marker-color": { "aliases": [ "mapframe-marker-colour" ], "label": "Mapframe marker color", "description": "Background color for the marker", "type": "string", "default": "#5E74F3" }, "mapframe-geomask-stroke-color": { "aliases": [ "mapframe-geomask-stroke-colour" ], "label": "Mapframe geomask stroke color", "description": "Color of outline of geomask shape", "type": "string", "default": "#555555" }, "mapframe-geomask-stroke-width": { "label": "Mapframe geomask stroke width", "description": "Width of outline of geomask shape", "type": "number", "default": "2" }, "mapframe-geomask-fill": { "label": "Mapframe geomask fill", "description": "Color used to fill outside geomask features", "type": "string", "default": "#606060" }, "mapframe-geomask-fill-opacity": { "label": "Mapframe geomask fill opacity", "description": "Opacity level of fill outside geomask features, a number between 0 and 1", "type": "number", "default": "0.5" }, "mapframe-zoom": { "label": "Mapframe zoom", "description": "Set the zoom level, from \"1\" to \"18\", to used if the zoom level cannot be determined automatically from object length ali area", "example": "12", "type": "number", "default": "10" }, "mapframe-length_km": { "label": "Mapframe length (km)", "description": "Object length in kilometres, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length ali area", "type": "number" }, "mapframe-length_mi": { "label": "Mapframe length (mi)", "description": "Object length in miles, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length ali area", "type": "number" }, "mapframe-area_km2": { "label": "Mapframe area (km^2)", "description": "Object arean square kilometres, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length ali area", "type": "number" }, "mapframe-area_mi2": { "label": "Mapframe area (mi^2)", "description": "Object area in square miles, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length ali area", "type": "number" }, "mapframe-frame-coordinates": { "aliases": [ "mapframe-frame-coord" ], "label": "Mapframe frame coordinates", "description": "Alternate latitude and longitude coordinates for initial placement of map, using {{coord}}", "example": "{{Coord|12.35|N|56.71|E}}", "type": "wiki-template-name" }, "mapframe-line": {}, "mapframe-type": { "label": "Mapframe type", "description": "Type of the object rendered in the mapframe, like with {{coord}}.", "type": "string" }, "photo": { "label": "Photo", "type": "wiki-file-name", "description": "A photo to display, without File:. Does not work in the US.", "aliases": [ "image" ] }, "photo_alt": { "label": "Photo alternate text", "type": "string", "description": "The alternate text for the photo, for visually impaired readers.", "aliases": [ "image_alt" ] }, "photo_notes": { "label": "Photo notes", "type": "string", "description": "Text to display with the map.", "aliases": [ "image_notes" ] }, "map_custom": { "label": "Map custom", "type": "string", "description": "Use yes if you want to override the template's default image link; then use the Map parameter to specify a link instead." }, "length_mi": { "label": "Length in miles", "type": "number", "description": "If and only if the route is in a country on the imperial system, list the length in miles here." }, "length_km": { "label": "Length in kilometres", "type": "number", "description": "If and only if the route is in a country on the metric system, list the length in kilometres here." }, "length_ref": { "label": "Length reference", "type": "string", "description": "A reference for the given length." }, "length_notes": { "label": "Length notes", "type": "string", "description": "Notes for the length." }, "established": { "label": "Established", "type": "string", "description": "Date the route was commissioned.", "aliases": [ "formed" ] }, "decommissioned": { "label": "Decommissioned", "type": "string", "description": "Date the route was decommissioned.", "aliases": [ "deleted" ] }, "history": { "label": "History", "type": "content", "description": "Summary of the route's history, instead of the established and decommissioned fields." }, "allocation": { "label": "Allocation", "type": "string", "description": "Highway designations allocated to the roadway." }, "tourist": { "label": "Tourist routes", "type": "string", "description": "Tourist routes that follow the route (Australia, New Zealand, Canada, US)." }, "restrictions": { "label": "Restrictions", "type": "string", "description": "Summary of the route's restrictions such as closures ali permits." }, "direction_a": { "label": "Direction A", "type": "string", "description": "The first direction." }, "direction_b": { "label": "Direction B", "type": "string", "description": "The second direction." }, "terminus_a": { "label": "Terminus A", "type": "string", "description": "The first terminus.", "aliases": [ "end_a" ] }, "terminus_b": { "label": "Terminus B", "type": "string", "description": "The second terminus.", "aliases": [ "end_b" ] }, "junctions": { "label": "Major junctions", "type": "string", "description": "A brief list of major junctions. In the US, do not use more than 10.", "aliases": [ "junction" ] }, "beltway_city": { "label": "Beltway city", "type": "string", "description": "The city the beltway encircles." }, "orbital": { "label": "Orbital city", "type": "string", "description": "The city the orbital encircles." }, "loop": { "label": "Loop road city", "type": "string", "description": "The city the loop road encircles." }, "tloop": { "label": "Tourist loop city", "type": "string", "description": "The city the tourist loop encircles." }, "time_period": { "label": "Time period", "type": "string", "description": "The time period the road existed in." }, "established_by": { "label": "Established by", "type": "string", "description": "If a time period is used, the body that built ali established the road." }, "significance": { "label": "Significance", "type": "string", "description": "If a time period is used, the historical/cultural significance of the route." }, "related": { "label": "Related roads", "type": "string", "description": "If a time period is used, roads related to the historical road." }, "subtype": { "label": "Subtype", "type": "string", "description": "If the route is a spur ali a special route." }, "spur_type": { "label": "Spur type", "type": "string", "description": "The type of the parent route that this is a spur of." }, "spur_of": { "label": "Spur of", "type": "string", "description": "The parent route of this spur route." }, "county": { "label": "County (for county routes)", "type": "string", "description": "The county associated with the route that the article is about. Use only for county routes." }, "previous_type": { "label": "Previous route type", "type": "string", "description": "The type code of the previous route in the system from Predloga:Infopolje Cesta/dok/type." }, "next_type": { "label": "Next route type", "type": "string", "description": "The type code of the next route in the system from Predloga:Infopolje Cesta/dok/type." }, "previous_route": { "label": "Previous route", "type": "string", "description": "The number of the previous route in the system." }, "next_route": { "label": "Next route", "type": "string", "description": "The number of the next route in the system." }, "previous_dab": { "label": "Previous route disambiguation", "type": "string", "description": "The disambiguation suffix of the previous route in the system." }, "next_dab": { "label": "Next route disambiguation", "type": "string", "description": "The disambiguation suffix of the next route in the system." }, "browse_route": { "label": "Browse route", "type": "string", "description": "The number of the current route in the system, if not the same as the rest of the infobox." }, "browse": { "label": "Additional browse lines", "type": "string", "description": "Use to add additional browse lines with additional templates" }, "countries": { "label": "List of countries", "type": "string", "description": "A list of countries the route enters (EUR, ASIA)" }, "regions": { "label": "List of regions", "type": "string", "description": "A list of regions the route enters (EUR, ITA, HRV, CZE, CYP, GRC, POL, HUN, SVN, SVK, AUT, TUR, UKR, BIH, SRB, SGP)" }, "states": { "label": "List of states", "type": "string", "description": "A list of states the route enters (USA in multiple states, IND, DEU)" }, "provinces": { "label": "List of provinces", "type": "string", "description": "A list of provinces the route enters (IRN, TUR, THA)" }, "counties": { "label": "List of counties", "type": "string", "description": "A list of counties the route enters (anywhere)" }, "parishes": { "label": "List of parishes", "type": "string", "description": "A list of parishes the route enters (Louisiana)" }, "rural_municipalities": { "label": "List of rural municipalities", "type": "string", "description": "A list of countries the route enters (Manitoba, Saskatchewan)" }, "municipalities": { "label": "List of municipalities", "type": "string", "description": "A list of municipalities the route enters (Puerto Rico)" }, "districts": { "label": "List of districts", "type": "string", "description": "A list of districts the route enters (India, other countries with districts)" }, "boroughs": { "label": "List of boroughs", "type": "string", "description": "A list of boroughs the route enters (Alaska)", "aliases": [ "borough" ] }, "divisions": { "label": "List of divisions", "type": "string", "description": "A list of divisions the route enters (Ontario)" }, "cities": { "label": "List of cities", "type": "string", "description": "A list of cities the route enters (everywhere but USA)" }, "towns": { "label": "List of towns", "type": "string", "description": "A list of towns the route enters (everywhere but USA)" }, "villages": { "label": "List of villages", "type": "string", "description": "A list of villages the route enters (everywhere but USA)" }, "destinations": { "label": "List of destinations", "type": "string", "description": "A list of primary destinations the route enters (AUS, GBR, IRL, MYS, NZL, IND)" }, "lga": { "label": "List of LGAs", "type": "string", "description": "A list of LGAs the route enters (Australia)" }, "locations": { "label": "List of locations", "type": "string", "description": "A list of locations the route enters (Australia)" }, "section": { "label": "Section of code", "type": "string", "description": "The section of the highway code the route is defined in." }, "subsection": { "label": "Subsection of code", "type": "string", "description": "The subsection of the highway code the route is defined in (for Minnesota only)." }, "header_type": { "label": "Header type", "type": "string", "description": "Available header type: under construction, historic, former, freeway (Canada only), minor (UK only)", "suggestedvalues": [ "under construction", "historic", "former", "freeway", "minor" ] }, "system": { "label": "Highway system", "type": "string", "description": "The highway system the article route is a part of. Typically not used for numbered routes." }, "e-road": { "label": "E-road", "type": "string", "description": "The E-road that the route is a part of (Europe)." }, "e-road-shield": { "label": "E-road route marker image", "type": "string", "description": "Route marker image for the E-road that the route is a part of (Europe). Requires full wiki markup." }, "ahn": { "label": "Asian Highway Network designation", "type": "string", "description": "The Asian Highway that the route is a part of." }, "ahn-shield": { "label": "Asian Highway route marker image", "type": "string", "description": "Route marker image for the Asian Highway that the route is a part of. Requires full wiki markup." }, "tahn": { "label": "Trans-African Highway designation", "type": "string", "description": "The Trans-African Highway that the route is a part of." }, "tahn-shield": { "label": "Trans-African Highway route marker image", "type": "string", "description": "Route marker image for the Trans-African Highway that the route is a part of. Requires full wiki markup." }, "section1": { "label": "Header for section 1", "type": "string", "default": "Section 1", "description": "If the route is divided into sections, this is the header for section 1." }, "length_mi1": { "label": "Section 1 length in miles", "type": "number", "description": "If and only if the route is in a country on the imperial system, list the length in miles on section 1 here." }, "length_km1": { "label": "Section 1 length in kilometres", "type": "number", "description": "If and only if the route is in a country on the metric system, list the length in kilometres on section 1 here." }, "length_ref1": { "label": "Length reference for section 1", "type": "string", "description": "A reference for the given length for section 1." }, "length_notes1": { "label": "Length notes for section 1", "type": "string", "description": "Notes for the length for section 1." }, "direction_a1": { "label": "Direction A for section 1", "type": "string", "description": "The first direction for section 1, to override direction_a." }, "direction_b1": { "label": "Direction B for section 1", "type": "string", "description": "The second direction for section 1, to override direction_b." }, "terminus_a1": { "label": "Terminus A for section 1", "type": "string", "description": "The first terminus for section 1.", "aliases": [ "end_a1" ] }, "terminus_b1": { "label": "Terminus B for section 1", "type": "string", "description": "The second terminus for section 1.", "aliases": [ "end_b1" ] }, "junctions1": { "label": "Major junctions for section 1", "type": "string", "description": "A brief list of major junctions for section 1. In the US, do not use more than 10." }, "section2": { "label": "Header for section 2", "type": "string", "default": "Section 2", "description": "If the route is divided into sections, this is the header for section 2." }, "length_mi2": { "label": "Section 2 length in miles", "type": "number", "description": "If and only if the route is in a country on the imperial system, list the length in miles on section 2 here." }, "length_km2": { "label": "Section 2 length in kilometres", "type": "number", "description": "If and only if the route is in a country on the metric system, list the length in kilometres on section 2 here." }, "length_ref2": { "label": "Length reference for section 2", "type": "string", "description": "A reference for the given length for section 2." }, "length_notes2": { "label": "Length notes for section 2", "type": "string", "description": "Notes for the length for section 2." }, "direction_a2": { "label": "Direction A for section 2", "type": "string", "description": "The first direction for section 2, to override direction_a." }, "direction_b2": { "label": "Direction B for section 2", "type": "string", "description": "The second direction for section 2, to override direction_b." }, "terminus_a2": { "label": "Terminus A for section 2", "type": "string", "description": "The first terminus for section 2.", "aliases": [ "end_a2" ] }, "terminus_b2": { "label": "Terminus B for section 2", "type": "string", "description": "The second terminus for section 2.", "aliases": [ "end_b2" ] }, "junctions2": { "label": "Major junctions for section 2", "type": "string", "description": "A brief list of major junctions for section 2. In the US, do not use more than 10." }, "section3": { "label": "Header for section 3", "type": "string", "default": "Section 3", "description": "If the route is divided into sections, this is the header for section 3." }, "length_mi3": { "label": "Section 3 length in miles", "type": "number", "description": "If and only if the route is in a country on the imperial system, list the length in miles on section 3 here." }, "length_km3": { "label": "Section 3 length in kilometres", "type": "number", "description": "If and only if the route is in a country on the metric system, list the length in kilometres on section 3 here." }, "length_ref3": { "label": "Length reference for section 3", "type": "string", "description": "A reference for the given length for section 3." }, "length_notes3": { "label": "Length notes for section 3", "type": "string", "description": "Notes for the length for section 3." }, "direction_a3": { "label": "Direction A for section 3", "type": "string", "description": "The first direction for section 3, to override direction_a." }, "direction_b3": { "label": "Direction B for section 3", "type": "string", "description": "The second direction for section 3, to override direction_b." }, "terminus_a3": { "label": "Terminus A for section 3", "type": "string", "description": "The first terminus for section 3.", "aliases": [ "end_a3" ] }, "terminus_b3": { "label": "Terminus B for section 3", "type": "string", "description": "The second terminus for section 3.", "aliases": [ "end_b3" ] }, "junctions3": { "label": "Major junctions for section 3", "type": "string", "description": "A brief list of major junctions for section 3. In the US, do not use more than 10." }, "section4": { "label": "Header for section 4", "type": "string", "default": "Section 4", "description": "If the route is divided into sections, this is the header for section 4." }, "length_mi4": { "label": "Section 4 length in miles", "type": "number", "description": "If and only if the route is in a country on the imperial system, list the length in miles on section 4 here." }, "length_km4": { "label": "Section 4 length in kilometres", "type": "number", "description": "If and only if the route is in a country on the metric system, list the length in kilometres on section 4 here." }, "length_ref4": { "label": "Length reference for section 4", "type": "string", "description": "A reference for the given length for section 4." }, "length_notes4": { "label": "Length notes for section 4", "type": "string", "description": "Notes for the length for section 4." }, "direction_a4": { "label": "Direction A for section 4", "type": "string", "description": "The first direction for section 4, to override direction_a." }, "direction_b4": { "label": "Direction B for section 4", "type": "string", "description": "The second direction for section 4, to override direction_b." }, "terminus_a4": { "label": "Terminus A for section 4", "type": "string", "description": "The first terminus for section 4.", "aliases": [ "end_a4" ] }, "terminus_b4": { "label": "Terminus B for section 4", "type": "string", "description": "The second terminus for section 4.", "aliases": [ "end_b4" ] }, "junctions4": { "label": "Major junctions for section 4", "type": "string", "description": "A brief list of major junctions for section 4. In the US, do not use more than 10." }, "translation": { "label": "Translated title", "description": "A translation of the title, displayed as a subheading.", "type": "content" }, "status": { "label": "Status", "description": "The status of the route.", "type": "content" } }, "format": "block", "paramOrder": [ "country", "state", "province", "type", "route", "marker_image", "name", "alternate_name", "maint", "map", "map_alt", "map_notes", "mapframe", "mapframe-caption", "mapframe-custom", "mapframe-id", "mapframe-coordinates", "mapframe-wikidata", "mapframe-shape", "mapframe-point", "mapframe-geomask", "mapframe-switcher", "mapframe-frame-width", "mapframe-frame-height", "mapframe-shape-fill", "mapframe-shape-fill-opacity", "mapframe-stroke-color", "mapframe-stroke-width", "mapframe-marker", "mapframe-marker-color", "mapframe-geomask-stroke-color", "mapframe-geomask-stroke-width", "mapframe-geomask-fill", "mapframe-geomask-fill-opacity", "mapframe-zoom", "mapframe-length_km", "mapframe-length_mi", "mapframe-area_km2", "mapframe-area_mi2", "mapframe-frame-coordinates", "mapframe-line", "mapframe-type", "photo", "photo_alt", "photo_notes", "map_custom", "length_mi", "length_km", "length_ref", "length_notes", "status", "established", "decommissioned", "history", "allocation", "tourist", "restrictions", "direction_a", "direction_b", "terminus_a", "terminus_b", "junctions", "beltway_city", "orbital", "loop", "tloop", "time_period", "established_by", "significance", "related", "subtype", "spur_type", "spur_of", "county", "previous_type", "next_type", "previous_route", "next_route", "previous_dab", "next_dab", "browse_route", "browse", "countries", "regions", "states", "provinces", "counties", "parishes", "rural_municipalities", "municipalities", "districts", "boroughs", "divisions", "cities", "towns", "villages", "destinations", "lga", "locations", "section", "subsection", "header_type", "system", "e-road", "e-road-shield", "ahn", "ahn-shield", "tahn", "tahn-shield", "section1", "length_mi1", "length_km1", "length_ref1", "length_notes1", "direction_a1", "direction_b1", "terminus_a1", "terminus_b1", "junctions1", "section2", "length_mi2", "length_km2", "length_ref2", "length_notes2", "direction_a2", "direction_b2", "terminus_a2", "terminus_b2", "junctions2", "section3", "length_mi3", "length_km3", "length_ref3", "length_notes3", "direction_a3", "direction_b3", "terminus_a3", "terminus_b3", "junctions3", "section4", "length_mi4", "length_km4", "length_ref4", "length_notes4", "direction_a4", "direction_b4", "terminus_a4", "terminus_b4", "junctions4", "translation" ] } </templatedata> {{collapse bottom}} == Technical details == See [[Predloga:Infopolje Cesta/dok/tech|Infopolje Cesta/dok/tech]] for details on the inner workings of the template, including a list of [[Predloga:Infopolje Cesta/dok/tech#Tracking categories|tracking categories]]. == Sledilne kategorije == * {{clc|Napake pri vključitvi Infopolje Cesta}} * {{clc|Članki, ki uporabljajo Infopolje Cesta za prenos v Wikipodatke}} * {{clc|Članki, ki uporabljajo Infopolje Cesta brez Wikipodatka država}} * {{clc|Članki, ki uporabljajo Infopolje Cesta brez Wikipodatka primerek od}} * {{clc|Članki, ki uporabljajo Infopolje Cesta z neznanimi parametri}} == Uporaba Infopolja Cesta == * {{Category tree|Uporaba Infopolja Cesta po državah}} == Glej tudi == * {{tl|Infobox Australian road}}&nbsp;– A similar template that includes several additional parameters that are specific for roads in Australia. * {{tl|Infobox road small}}&nbsp;– Compact version of this template, used for [[special route]]s that are present on lists ali parent route articles. * {{tl|Infobox road junction}}&nbsp;– An infobox for use on articles about road junctions and interchanges. * {{tl|Infobox street}}&nbsp;– An infobox for use on streets. <includeonly>{{When on basepage| <!------------------------------------------------------------------- Categories below here, please; interwikis to Wikidata. --------------------------------------------------------------------> [[Kategorija:Predloge za infopolja avtocest|*]] [[Kategorija:Predloge s podatki iz Wikipodatkov]] [[Kategorija:Predloge s parametri za koordinate]] [[Kategorija:Predloge, ki dodajajo sledilno kategorijo|{{PAGENAME}}]] }}</includeonly> trfoit55hptbfab1lvpvz7s54cfp1h8 0 305341 6676562 5876360 2026-05-16T15:52:51Z ~2026-13659-49 255600 6676562 wikitext text/x-wiki '''Rednak''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Gorazd Rednak]], častnik, obveščevalec * [[Miroslav Rednak]] (1952 - 2026), strokovnjak za ekonomiko kmetijstva * [[Zoran Rednak]] (*1980), balinar == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Rednak}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] lo2kbvwmra0mv3r2eclqpuid0a10ce7 0 307123 6676876 5783307 2026-05-17T07:58:59Z JozefD 5744 6676876 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Friderik Henrik Oranski''' ([[Nizozemščina|nizozemsko]]: ''Frederik Hendrik van Oranje''), [[knez]] [[Orange-Nassau|Oranski]], * [[29. januar]] [[1584]], [[Delft]], [[14. marec]] [[1647]], [[Haag]]. Friderik Henrik je bil najmlajši sin [[Viljem I. Oranski|Viljema I. Oranskega]]. Leta 1625 je kot knez nasledil polbrata [[Mavricij Oranski|Mavricija]]. Skupščine so mu dodelile tudi nekdanje Mavricijeve službe: položaj vrhovnega poveljnika vojske in položaje ''stadhouderja'' (državnega namestnika) v provincah [[Holandija]], [[Zelandija]], [[Utrecht]], [[Overijssel]] in [[Gelderland]] in (leta 1640) [[Groningen (provinca)|Groningen]]. Uravnovesil je politične razmere v [[Republika Nizozemska|Republiki Nizozemski]]. Nadaljeval je [[Nizozemska osamosvojitvena vojna (drugi del)|osamosvojitveno vojno]] s Španijo in razširil meje Republike (približno) na velikost današnje [[Nizozemska|Nizozemske]]. Bil je spreten politik in priznan vojskovodja. Podpiral je umetnost in iz svoje rezidence v Haagu ustvaril značilen holandski dvor. ==Pred prevzemom vodilnih položajev== Kot najmlajši od naslednikov Viljema I. Oranskega in sin francoske matere Louise de Coligny (hčerke v [[Šentjernejska noč|šentjernejski noči]] ubitega vodje [[hugenoti|hugenotov]] [[Gaspard de Coligny|Gasparda de Colignyja]]) je bil prvotno vzgajan za kariero v Franciji. Na željo polbrata Mavricija, ki ni bil poročen (in skupščine Republike), je prišel študirat na [[Univerza v Leidnu|univerzo v Leidnu]]. Sedemnajstletnega so vključili v državni svet (''raad van state''), razne diplomatske misije in večino Mavricijevih vojaških operacij. Med versko-politično krizo v letih 1617-19 se je držal ob strani, a so bile njegove simpatije na strani zmernih (t. j. [[Remonstranti|remonstrantov]]). Šele pri štiridesetih, tri tedne pred Mavricijevo smrtjo, se je poročil z Amalijo von Solms, dvorno damo in tesno prijateljico nesojene češke kraljice Elizabete (soproge [[Friderik V. Palatinski|Friderika V. Palatinskega]]), ki je s svojim dvorom našla zatočišče v Haagu.. ==Urejanje razmer v Republiki== Ob Mavricijevi smrti leta 1625 so bile gospodarske in politične razmere v Republiki zelo slabe: znotraj dežele so skrajni [[kalvinizem|kalvinisti]] (stranka proti-remonstrantov) z izzivanji in izgredi izvajali teror nad versko zmernejšimi in politično mirnejšimi remonstranti; od zunaj so napadali Španci, ki so oblegali mesto [[Breda, Nizozemska|Breda]] (in ga dva meseca po Mavricijevi smrti zavzeli); katoliške čete so se v [[Tridesetletna vojna|tridesetletni vojni]] iz [[Palatinat]]a nevarno približevale vzhodni meji Republike; za vojsko pa ni bilo denarja, niti ne politične volje, da bi ga zagotovili s posojili. Friderik Henrik se je lotil urejanja razmer mirno, previdno a odločno. Bil je najbolj privlačna osebnost [[Orange-Nassau|Oranske družine]] po Viljemu I., karizmatičen, preudaren, previden, državnik, ki je vedno dajal prednost kompromisu in srednji poti. Najprej je objavil, da vojska ne bo več preganjala mirnih shodov remonstrantov, temveč le izgrede in nasilje. Potem je v mestnih upravah previdno podpiral remostrante in jim pomagal, da so v nekaterih mestih spet prišli na oblast. Ravnotežje med političnima stranema je nato vzdrževal tako, da je vedno podpiral šibkejšo stran. Ne da bi menjal ljudi, je dosegel v javnosti večjo sproščenost, spet so se začeli pojavljati pamfleti in karikature, ki so se, kot nekoč, upale kritizirati oblast. Tedaj je nastala poznana [[Rembrandt]]ova slika ''kamenjanje sv. Štefana'', ki namiguje na juridični umor [[Johan van Oldenbarnevelt|Johana van Oldenbarnevelta]], političnega nasprotnika Mavricija in proti-remonstrantov. ==Bojevanje s Španijo== V mednarodnem okolju je šla Frideriku Henriku na roko odločitev Špancev leta 1625, da (zaradi lastnih slabosti) prenehajo z ofenzivno taktiko in zmanjšajo svojo vojsko v [[Flandrija|Flandriji]] na obrambno postavitev. Friderik Henrik se je povezal z Angleži in prepričal zvezno skupščino, da je v naslednji letih namenjala vse več denarja za vojsko, tako da je vojska Republike leta 1627 z 58.000 možmi že presegala špansko flandrijsko vojsko. Tega leta so katoliške čete (v tridesetletni vojni) prodrle do vzhodne meje Republike, kjer je ta zavzela obrambne položaje. Aprila 1629, ko je vojska Republike štela že 77.000 mož, je knez napadel utrjeno špansko trdnjavo [['s-Hertogenbosch]], in odrezal oskrbo katoliškim četam na vzhodu. Začel se je njegov zmagoviti prodor proti jugu v [[Nizozemska osamosvojitvena vojna (drugi del)|drugem delu nizozemske osamosvojitvene vojne]], ki je v glavnem oblikoval meje današnje Nizozemske. Friderik Henrik bi prodiral še naprej, vendar je temu nasprotovala skupščina najmočnejše province Holandije, ki je bila dolžna prispevati 58% sredstev za vojsko. Da bi lahko vojaške operacije kljub temu nadaljeval, se je Friderik Henrik začel o njih dogovarjati s Francijo. A so gospodarstveniki nasprotovali tudi tem pogovorom in knez je bil prisiljen približati se političnim stališčem proti-remonstrantov (tako kot leta 1573 njegov oče) in pogajanja skriti v ožji krog zaupnikov, da je lahko sklenil pakt s Francijo o skupni osvojitvi in razdelitvi [[Španska Nizozemska|španske Nizozemske]]. Francija naj bi prispevala denar tudi za vojsko Republike. A skupni napad na špansko Nizozemsko leta 1635 se je izjalovil že na samem začetku in knez se je komaj izognil katastrofi. V naslednjih letih so pristaši miru na obeh straneh meje postajali vse močnejši in končno se jim je moral pridružiti tudi knez, še zlasti ker se je zaradi [[protin]]a na hitro postaral. Umrl je pred sklenitvijo miru. ==Dinastične ambicije== Friderik Henrik je bil mož izbranega okusa z velikim prestižem doma in v tujini. Odposlanci francoskega kralja [[Ludvik XIII. Francoski|Ludvika XIII.]] so ga je leta 1636 začel naslavljati z ''Vaša Visokost'', nagovorom, ki je pripadal le kraljem, in nizozemska skupščina je temu sledila. Leta 1641 je uspel poročiti sina Viljema z Marijo Stuart, hčerko angleškega kralja [[Karel I. Angleški|Karla I.]] To je bila prva sorodstvena vez rodbine [[Orange-Nassau]] s kraljevo krvjo in je močno povečala njen ugled v Evropi. Vez je bila v popolnem nasprotju s pojmom republike, a oblasti so gledale na poroko praktično, kot na koristno politično potezo. Knez je z leti postajal vse bolj zapravljiv. Obnavljal je svoje palače (''Noordeinede'' v centru Haaga) in gradil nove (''Huis ten Bosch''). Podpiral je umetnike kot so [[Rembrandt]], Lieves, Honthorst, van Campen, van Poelenburgh in Moreelse ter kupoval slike baročnih umetnikov iz južne Nizozemske ([[Peter Paul Rubens|Rubens]], [[van Dyck]]). Njegov svetovalec na področju kulture je bil izobraženi Constantijn Huygens, poznavalec umetnosti, arhitekture in kulture na splošno in sam velik pesnik, poleg njega pa soproga Amalia von Solms, ki je vzpodbujala knezove dinastične ambicije in prispevala k vzdušju blišča in rafinirane elegance, ki so postali karakteristični za ''stadhouderjev'' dvor v Haagu. Po smrti Friderika Henrika je knežji naslov podedoval njegov sin [[Viljem II. Oranski|Viljem II.]] Nasledil je tudi očetove službe: položaj glavnega poveljnika vojske in ''stadhouderate'' v provincah. [[slika:Funeral_procession_of_Frederik_Hendrik_prince_of_Orange.jpg|thumb|750px|''Pogrebni sprevod Friderika Henrika''. Naslikal na osmih ilustacijah Pieter Post, nizozemski arhitekt, slikar in graver, 1651, Rijksmuseum, Amsterdam. (Pred krsto nosi 20 paradnih konjev grbe gospostev družine [[Orange-Nassau]]. Za krsto hodi v sredini prve trojice [[Viljem II. Oranski|Viljem II.]] (z vlečko); v sredini druge trojice [[Friderik Viljem, Veliki volilni knez|Friderik Viljem]], brandenburški Veliki volilni knez (tudi z vlečko), pokojnikov zet; posamezno sledijo ugledni plemiči, večinoma grofje; za njimi v večji skupini člani zvezne skupščine (''staten-generaal'') in v naslednji skupini člani zveznega sveta (raad van state); za nosilcem holandskega grba predstavniki Holandije in drugih provinc.)]] ==Družina== Friderik Henrik se je poročil z Amalio von Solms-Braunfels (1602 - 1675). Imela sta 9 otrok: # [[Viljem II. Oranski|Viljem II.]] (1626 - 1650) ), knez Oranski ∞ Marija Stuart, hči angleškega kralja [[Karel I. Angleški|Karla I.]] # Louise Henriette (1627 - 1667) ∞ [[Friderik Viljem, Veliki volilni knez|Friderik Viljem]], Veliki volilni knez Brandenburga # Henriette Amalia (1628 - 1628) umrla stara dva meseca # Elisabeth (1630) umrla pri porodu # Isabella Charlotte (1632 - 1642) # Albertine Agnes (1634 - 1696) ∞ grof Willem Frederik van Nassau-Dietz, ''stadhouder'' v Friziji (njun vnuk je leta 1702 podedoval naziv knez Oranski, njegovi potomci so današnji nizozemski kralji) # Henriette Catharina (1637 - 1708) ∞ knez Johann Georg II. von Anhalt-Dessau # Hendrik Lodewijk (1639 - 1639) umrl star en mesec # Maria (1642 - 1688) ∞ palatinski grof Ludwig Heinrich Moritz von Simmern ==Viri== * {{navedi knjigo|last=Israel|first=Jonathan I.|title=The Dutch Republic. Its Rise, Greatness, and Fall|publisher= Oxford University Press |location=New York|year=1998|cobiss=644493}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Oranski, Friderik Henrik}} [[Kategorija:Rojeni leta 1584]] [[Kategorija:Umrli leta 1647]] [[Kategorija: Friderik Henrik Oranski]] [[Kategorija: Rodbina Orange-Nassau]] rrd0phv4kao6aw6rq770wfbo637pikq 0 327395 6676819 6606816 2026-05-17T04:06:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676819 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Programje | name = Winamp | logo = [[Slika:Winamp_color_logo.png|250px]] | screenshot = [[Slika:Winamp_screenshot.png|250px]] | caption = Zaslonska slika Winamp 5.6 | developer = [[Nullsoft]] | released = 21. april 1997 | latest release version = 5.666 | latest release date = 26. november 2013 | programming language = [[programski jezik C|C]] / [[C++]] | operating system = [[Microsoft Windows]], [[Android_(operacijski_sistem)|Android]], [[Mac OS X]] | language = [[mnogojezičnost|mnogojezično]] (16 različnih jezikov) | genre = medijski predvajalnik | website = {{URL|www.winamp.com|Winamp.com}} }} '''Winamp''' je medijski predvajalnik, ki je v prvi vrsti namenjen poslušanju [[glasba|glasbe]], zmožen pa je predvajati tudi razne video formate. Napisan je za operacijske sisteme [[Microsoft Windows]], [[Mac OS X]] in [[Android (operacijski sistem)|Android]]. Osnovna različica je bila na voljo [[brezplačno programje|brezplačno]] z uradne spletne strani, napredna različica Winamp Pro pa je bila plačljiva. ==Zgodovina== Winamp je sprogramiral ameriški programer [[Justin Frankel]], ki je tudi ustanovitelj podjetja [[Nullsoft]]. Prva verzija je izšla 27. aprila 1997 pod imenom WinAMP 0.20a. Z verzijo 1, ki je izšla 7. junija 1997, se je Winamp preimenoval (majhne črke) in že dobil svoj znan videz – temno sivo ozadje s srebrnimi gumbi in zeleno pisavo za prikaz časa in naslova predvajane datoteke. Popularnost Winampa je hitro naraščala in do verzije 2.10 dosegla velik krog uporabnikov (30.000 dnevnih obiskovalcev na takratni spletni strani Winampa<ref>{{navedi splet|author=Po Bronson|url=http://www.wired.com/wired/archive/6.07/newmedia.html|publisher=wired.com|title=Rebootlegger|accessdate=9. januar 2012|date=julij 1998}}</ref>). [[AOL]] je 1. junija 1999 kupil podjetje [[Nullsoft]] za 400 milijonov dolarjev.<ref>{{navedi splet|author=Beth Lipton Krigel|url=http://news.cnet.com/2100-1023-226540.html|publisher=news.cnet.com |title=AOL buys Spinner, Nullsoft for $400 million|accessdate=9. januar 2012|date=1. junij 1999}}</ref> Sledila je verzija 3 (avgust 2002), ki ni požela takšnega uspeha in v javnosti ni bila tako dobro sprejeta kot verzija 2. Naslednja verzija je izšla decembra 2003 in je nosila številko 5, saj naj bi združila najboljše funkcije verzije 2 in verzije 3 (2 + 3 = 5).<ref>{{navedi splet|url=http://www.winamp.com/help/FAQ#General|title=Winamp FAQ - General|publisher=winamp.com|accessdate=9. januar 2012|archive-date=2013-12-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20131219003849/http://www.winamp.com/help/FAQ#General|url-status=dead}}</ref> Kljub izidu nove verzije je veliko ljudi še zmeraj uporabljalo verzijo 2, zaradi hitrejšega delovanja oz. manjše porabe sistemskih virov. Danes je Winamp eden najpopularnejših medijskih predvajalnikov.<ref name="TimeGoodbye">{{navedi novice |url=http://techland.time.com/2013/11/21/saying-goodbye-to-winamp-with-one-last-spin/ |title=Saying Goodbye to Winamp with One Last Spin |last=Newman |first=Jared |date=21.11.2013 |work=TIME |accessdate=4.1.2014 |archive-date=2014-01-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140104224049/http://techland.time.com/2013/11/21/saying-goodbye-to-winamp-with-one-last-spin/ |url-status=dead }}</ref> V zadnjih letih je razvoj potekal predvsem v smeri spletnih storitev (spletni radio, prikazovanje dodatnih podatkov o glasbi, vključitev spletnega brskalnika). Na voljo je tudi ogromno vtičnikov (več kot 950) in velika zbirka preoblek (več kot 2850), ki jih lahko uporabniki brezplačno prenesejo. Novembra 2013 je AOL oznanil, da bo ukinil razvoj in podporo Winampu.<ref name="TimeGoodbye"/> Skupaj s storitvijo Shoutcast naj bi ga prevzelo podjetje Radionomy, ki se ukvarja z gostovanjem spletnih radijskih postaj.<ref>{{navedi novice| url=http://techcrunch.com/2014/01/01/aol-sells-winamp-and-shoutcast-music-services-to-online-radio-aggregator-radionomy/ |title=AOL Sells Winamp And Shoutcast Music Services To Online Radio Aggregator Radionomy |last=Lunden |first=Ingrid |date=1.1.2014 |work=TechCrunch |accessdate=4.1.2014}}</ref> ==Funkcije== Osnovna funkcionalnost Winampa je predvajanje glasbenih datotek, podpira pa tudi prikaz raznih video formatov. Winamp podpira 60 različnih audio in video formatov, med njimi so najbolj razširjeni audio formati [[MP3]], [[WAV]], [[WMA]], [[MIDI]], [[AAC]], [[OGG]] in video formati [[AVI]], [[MPG]], [[MPEG]], [[WMV]], [[MKV]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.winamp.com/help/Player_Features#Supported_File_Types|title=Winamp Player Features - Supported File Types|publisher=winamp.com|accessdate=9. januar 2012|archive-date=2013-12-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20131219003102/http://www.winamp.com/help/Player_Features#Supported_File_Types|url-status=dead}}</ref> Winamp omogoča predvajanje pretočne (stream) glasbe in videa – preko vgrajene storitve [[SHOUTcast]] lahko iščemo in poslušamo internetni radio ali gledamo internetne televizijske kanale. Vredno je omeniti, da je bil Winamp med prvimi programi, ki so omogočali to funkcionalnost. Pri instalaciji si lahko izberemo enega izmed 15 uradno podprtih jezikov, kasneje pa lahko vgradimo še druge jezikovne pakete.<ref>{{navedi splet|url=http://www.winamp.com/plugins/language-packs/9|title=Winamp Language Packs|publisher=winamp.com|accessdate=9. januar 2012|archive-date=2011-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20111228001013/http://www.winamp.com/plugins/language-packs/9|url-status=dead}}</ref> Vgrajeno ima tudi podporo za dodajanje vtičnikov ter spreminjanje preoblek. ===Vtičniki=== Vtičniki za Winamp so datoteke, ki razširjajo njegove funkcionalnosti. V maju 1998 je bil Winamp deležen velike prenove arhitekture, ki je omogočala uporabo vtičnikov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.winamp.com/winamp/newfeatures.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/19981202223045/http://www.winamp.com/winamp/newfeatures.html|title=Winamp Plug-ins|publisher=winamp.com|archivedate=1998-12-02|date=5. december 1998|accessdate=2013-12-23|url-status=dead}}</ref> Odziv javnosti je bil pozitiven in razvoj vtičnikov je bil razmeroma hiter – v roku pol leta je bilo na voljo že 66 vtičnikov. Za razvoj le-teh obstaja poseben Winamp SDK, s katerim lahko razvijalci ustvarijo sedem različnih tipov vtičnikov.<ref>{{navedi splet|url=http://dev.aol.com/sdk/winamp|title=AOL Developer Network – Winamp|accessdate=9. januar 2012|publisher=dev.aol.com|archive-date=2010-07-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20100717140950/http://dev.aol.com/sdk/winamp|url-status=dead}}</ref> * ''Vhodni vtičniki'': omogočajo, da Winamp predvaja tipe [[Datoteka|datotek]], ki v osnovi niso podprti. * ''Izhodni vtičniki'': določajo, na kateri izhodni kanal ali datoteko bodo poslani zvočni podatki. * ''DSP/Efekt'': DSP vtičniki preoblikujejo zvočne podatke preden so poslani na izhodni kanal. * ''Vizualizacija'': ti vtičniki prikazujejo vizualne efekte glede na glasbo, ki se trenutno predvaja v Winampu. * ''Jezikovni paketi'': internacionalizirajo Winamp v izbran [[Jezik_(sredstvo_sporazumevanja)|jezik]]. * ''Vtičniki za knjižnico'': razširjajo funkcionalnosti knjižnice Winampa, npr. dodajanje podpore za prenosne naprave kot je [[iPod]] ipd. * ''Vtičniki za splošne namene'': so vtičniki, ki se morajo izvajati nenehno v ozadju oz. ne spadajo v nobeno drugo kategorijo in so splošno namenski. ===Preobleke=== Winamp nam omogoča, da spremenimo grafično podobo programa in dodamo funkcije s pomočjo preoblek. Z izidom verzije 2 (leta 1998) je izšla tudi dokumentacija o izdelovanju preoblek, do leta 2000 pa je bilo na spletu že več kot 3000 preoblek. Poznamo 2 vrsti preoblek za Winamp (Winamp 5 podpira obojne):<ref>{{navedi splet|url=http://wiki.winamp.com/wiki/Skin_Developer|title=Winamp Skin Developer|accessdate=10. januar 2012|publisher=winamp.com|archive-date=2012-01-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20120105000529/http://wiki.winamp.com/wiki/Skin_Developer|url-status=dead}}</ref> * Klasične preobleke (Classic Skins) :V osnovi so namenjene Winampu 2. Ne omogočajo tolikšne svobode pri oblikovanju preobleke kot moderne preobleke, ne moremo dodajati funkcij ali spreminjati obliko okna (oblika ostaja pravokotna). Pravzaprav so te preobleke le skupek slikovnih datotek, ki zamenjajo privzete slike. * Moderne preobleke (Modern Skins) :So bile razvite za Winamp3 in se razlikujejo od klasičnih preoblek v tem, da lahko oblikovalec sam določi obliko okna (pravzaprav ni nobenih omejitev), lahko doda nestandardne gumbe ali nove funkcionalnosti. Prav zato pa so moderne preobleke težje za sprogramirati. ==Različice== Na uradni strani so za prenos pripravljene 3 različice Winampa. <ref>{{navedi splet|url=http://www.winamp.com/help/Player_Features|title=Winamp Player Features|accessdate=16. januar 2012|publisher=winamp.com|archive-date=2013-12-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20131219003102/http://www.winamp.com/help/Player_Features|url-status=dead}}</ref> ===Winamp Lite=== * Velikost: 7MB * Cena: brezplačno<ref>{{navedi splet|url=http://www.winamp.com/media-player/free-download-lite|title=Winamp Lite Download|accessdate=16. januar 2012|publisher=winamp.com|archive-date=2012-01-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20120120165254/http://www.winamp.com/media-player/free-download-lite|url-status=dead}}</ref> Je okrnjena različica Winampa, ki omogoča le najbolj osnovne funkcije – predvajanje določenih audio in video datotek, menjavo preoblek in vključitev vtičnikov. ===Winamp Full=== * Velikost: 15MB * Cena: brezplačno<ref>{{navedi splet|url=http://www.winamp.com/media-player/free-download-full|title=Winamp Full Download|accessdate=16. januar 2012|publisher=winamp.com|archive-date=2012-01-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20120120155707/http://www.winamp.com/media-player/free-download-full|url-status=dead}}</ref> V različici Winamp Full najdemo vse funkcionalnosti različice Lite, prav tako pa je omogočeno veliko število dodatnih funkcij, kot na primer dostop do storitve SHOUTcast, podpora za moderne preobleke, sinhronizacija s prenosnimi napravami, samodejno prenašanje meta podatkov o predvajanih datotekah, spletni brskalnik, peka audio [[CD-ROM|CD]]-jev (do 2x hitrosti), možnost izločanja audio datotek s [[CD-ROM|CD]]-jev (do 8x hitrosti in le v določene formate, med katere ne spada MP3) itd. S to različico dobimo tudi 50 brezplačnih prenosov MP3 datotek s storitve [[eMusic]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.emusic.com|title=eMusic|accessdate=16. januar 2012|publisher=eMusic}}</ref>. Pri prenosu lahko tudi odkljukamo možnost paketa Bundle<ref>{{navedi splet|url=http://www.winamp.com/media-player/free-download-bundle|title=Winamp Bundle Download|accessdate=16. januar 2012|publisher=winamp.com|archive-date=2012-01-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20120118055333/http://www.winamp.com/media-player/free-download-bundle|url-status=dead}}</ref>, v katerem se nahaja še 5 MP3-jev. Različico Winamp Full lahko nadgradimo oz. vpišemo veljavno serijsko številko, ter tako omogočimo vse funkcionalnosti iz različice Pro. ===Winamp Pro=== * Velikost 15MB * Cena: 13,49€ (na dan 16.1.2012) Je polno opremljena različica Winampa, ki omogoča vse, kar omogoča Winamp Full. Poleg tega ne postavlja tako nizkih omejitev pri izločanju audio datotek s [[CD-ROM|CD-jev]] (ni omejitve hitrosti, podprt je tudi format [[MP3]]) in pri peki audio CD-jev (do 48x hitrosti), ter odklene možnost predvajanja video datotek, ki potrebujejo kodek [[H.264]]. ==Sklici in opombe== {{sklici|colwidth=50em}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} * {{Official website|http://www.winamp.com}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Programska oprema leta 1997]] [[Kategorija:Brezplačna programska oprema]] [[Kategorija:Multimedijski predvajalniki]] p4q44jf365xyy433xtjcru6plz1s2ha 0 329143 6676878 4756247 2026-05-17T08:04:33Z JozefD 5744 6676878 wikitext text/x-wiki [[Slika:Blason_Nassau-Orange.svg|thumb|right|''Grb, ki ga je uporabljal Viljem I. Oranski''. V grb rodbine Nassau je vstavljen grb knezov Chalon-Arlay; simbol prvotnih grofov Oranskih je bil lovski rog.]] '''Rodbina Orange-Nassau''' je vladajoča [[kralj]]eva rodbina na [[Nizozemska|Nizozemskem]], ki izhaja iz podveje [[Nassau-Dillenburg]] otonske veje rodbine [[Rodbina Nassau|Nassau]]. Leta 1544 je prvi sin grofa Viljema Nassavsko-Dillenburškega-Bogatega (*1487, †1559), enajstletni Viljem, od svojega bratranca Renéja (*1519, †1544), sina Henrika III. Nassavskega (*1483, †1538) in njegove žene iz drugega zakona Claudie de Chalon (†1521), podedoval francosko kneževino [[Orange, Vaucluse|Orange]] in vsa njuna posestva na Nizozemskem in v Luksemburgu. Viljem se je leta 1545 odpovedal očetovi dediščini in se iz [[Dillenburg]]a preselil v [[Breda, Nizozemska|Bredo]] in [[Bruselj]], kjer ga je cesar [[Karel V. Habsburški|Karel V.]] nameraval vzgojiti za kraljevega namestnika na Nizozemskem. Kot [[Viljem I. Oranski|Viljem I., knez Oranski,]] je tako začetnik rodbine Orange-Nassau, nove podveje rodbine Nassau. [[Slika:Four_generations_Princes_of_Orange_-_William_I%2C_Maurice_and_Frederick_Henry%2C_William_II%2C_William_III_%28Willem_van_Honthorst%2C_1662%29.jpg|thumb|right|''Štiri generacije oranskih knezov: Viljem I., Mavricij, Friderik Henrik, Viljem II. in Viljem III.'' Willem van Honthorst, 1662.]] [[Viljem I. Oranski]] je leta 1567 stopil na čelo [[Nizozemska osamosvojitvena vojna (prvi del)|upora Nizozemcev]] proti nadvladi Španije in vsa svoja prizadevanje in bogastvo posvetil ustanavljanju [[Republika Nizozemska|Republike Nizozemske]]. Kot ''stadhouderji'' (državni namestniki v provincah Republike) so njegovo delo nadaljevali sinova [[Mavricij Oranski|Mavricij]] in [[Friderik Henrik Oranski|Friderik Henrik]], vnuk [[Viljem II. Oranski|Viljem II.]] in pravnuk [[Viljem III. Oranski|Viljem III.]], ki je postal tudi angleški kralj. Vzporedni veji Nassau-Dillenburg in Orange-Nassau sta se spet dotaknili s poroko Albertine Agnes (*1634, †1696), hčerke Friderika Henrika Oranskega, z Viljemom Friderikom iz rodbine Nassau-Diez (*1613, †1664). Ko je leta 1702 Viljem III. umrl brez potomcev, ga je nasledil [[Ivan Viljem Friso Oranski|Ivan Viljem Friso]] (*1687, †1711), vnuk Albertine Agnes, ki je podedoval tudi posestva rodbine Orange-Nassau z izjemo kneževine Orange, ki je bila vrnjena Franciji. Rodbina je še naprej lahko uporabljala naslov knezov oranskih. [[Viljem IV. Oranski|Vijem IV.]] (*1711, †1751), sin Ivana Viljema Frisa, je leta 1743 združil vsa nizozemska in nemška ozemlja nekdanje dedne posesti otonske veje rodbine Nassau. Leta 1747 je postal dedni ''stadhouder'' vseh provinc Republike Nizozemske. Njegov vnuk je postal z [[Dunajski kongres|dunajskim kongresom]] leta 1815 nizozemski kralj [[Viljem I. Nizozemski|Viljem I.]] Ko je vnuk slednjega, [[Viljem III. Nizozemski|Viljem III.]], ostal brez moškega naslednika, ga je leta 1890 nasledila hči, kraljica Vilhelmina, njo pa kraljici Juliana in Beatrix. == Viri == * (1972) Meyers Enzyklopädisches Lexikon in 25 Bänden. Mannheim, Wien, Zürich: Bibliographisches Institut. [[Kategorija:Rodbina Orange-Nassau|*]] [[Kategorija:Vladarske rodbine]] {{normativna kontrola}} ayvmrj69yfbm2s6e422jkivohej7owm 0 334870 6676553 4692309 2026-05-16T15:27:03Z ~2026-29522-66 260007 dodal sem dve podrobnosti k vsebini zgodbe 6676553 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Življenje kot v filmu | author = [[Nejka Omahen]] | country = [[Slovenija]] | language = [[Slovenščina]] | series = Zbirka Dober dan, roman! ; št. 15 | subject = [[slovenska književnost]] | genre = [[mladinski roman]] | publisher = založba [[DZS]] | release_date = [[2000]] | media_type = tisk (trda vezava) | pages = 303 | isbn = 86-341-2343-X | oclc = 442980290 | preceded_by = | followed_by = <!-- Posebnosti za slovensko Wikipeidjo--> | cobiss = 105856512 | predmetne-oznake = prijateljstvo, najstnice, odnosi v družini, odnosi med mladostniki | udk = 821.163.6-93-32 }} Roman '''''Življenje kot v filmu''''' je prišel izpod peresa mlade slovenske mladinske pisateljice [[Nejka Omahen|Nejke Omahen]]. Izšel je pri založbi [[DZS]] leta 2000, ko je bila stara le 17 let. Sicer je to njeno tretje literarno delo. Od takrat je napisala še romane ''[[Dež (roman)|Dež]]'' (2001), ''Veliko srce'' (2002), ''Prigode Poprove Pipi'' (2004), ''Spremembe, spremembe'' (2007), ''[[Temno sonce]]'' (2009) ter ''Oh, ta kriza!'' (2010). Po romanu Življenje kot v filmu je bil posnet tudi [[Življenje kot v filmu (film)|istoimenski film]]. == Vsebina == Glavna junakinja zgodbe je štirinajstletna Julija. Z bratom in očetom živi v mestu in njeno življenje se vrti okrog plesa, prijateljev in šole. Ko oče nekega dne napove, da se bodo preselili na vas k njegovemu novemu dekletu, se mora Julija sprijazniti z dejstvom, da bo dobila sestro. Na začetku je vse dobro, nato pa se njeno življenje obrne na glavo. Jasna, ki je enake starosti kot Julija, poskrbi, da se Julija na vasi dobro počuti. Vse bolj jo občuduje, si sposoja njene obleke in ji poskuša biti podobna. Kmalu Jasna prevzame njeno identiteto in stvari se zapletejo. V glavem poskuša si jo prilastiti. Zgodba se razplete v drvečem avtu, ko se družina vrača z napornega snemanja. Zgodi se nesreča, toda brez hujših posledic. == Zbirka == Knjiga je izšla v zbirki Dober dan, roman! in sicer pod zaporedno številko 15. V isti zbirki so od njenih romanov izšli še ''Silvija, Dež, Veliko srce'' in ''Prigode Poprove Pipi.'' == Priredbe == Po romanu je bil leta 2005 posnet tudi mladinski film z istim naslovom. == Viri == Omahen Nejka, Življenje kot v filmu. Ljubljana: DZS, 2000<br /> [http://www.cobiss.si/ COBISS]<br /> [http://www.dzs.si/ založba DZS] == Glej tudi == [[Wikipedija:WikiProjekt Bibliotekarji o romanih|Bibliotekarji o romanih]] [[Kategorija:Knjige leta 2000]] [[Kategorija:Slovenski mladinski romani]] [[Kategorija:Romani, po katerih so posneli film]] 2fkf3wv1puhbq2prvpnssdf8xbt09km 0 335027 6676598 6472850 2026-05-16T16:57:50Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676598 wikitext text/x-wiki {{Infobox Eurovision country |Name = Norveška |Flag = EuroNoruega.svg |Member station = [[NRK]] |National selection event = [[Melodi Grand Prix]] |ESC apps = 63 |ESC first = [[Pesem Evrovizije 1960| 1960]] |ESC best = 1985, 1995, 2009 |ESC worst = Zadnje mesto: 12x |Website = http://nrk.no/melodifestivalen |EBU page = http://www.eurovision.tv/page/history/by-country/country?country=21 }} [[Norveška na Pesmi Evrovizije|Norveška]] je na [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]] prvič tekmovala leta [[Pesem Evrovizije 1960|1960]], do sedaj je osvojila 3 zmage, leta [[Pesem Evrovizije 1985|1985]] z [[Bobbysocks]], leta [[Pesem Evrovizije 1995|1995]] z [[Secret Garden]] in leta [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] z [[Aleksander Rybak|Alexander Rybar.]] Po zmagah je tekmovanje gostila leta [[Pesem Evrovizije 1966|1966]] v [[Bergen|Bergenu]] ter leta [[Pesem Evrovizije1996|1996]] in leta [[Pesem Evrovizije 2010|2010]] v [[Oslo|Oslu.]] Je država, ki ima osvojenih največ zadnjih mest, kar 12 in to leta 1963, 1969, 1974, 1976, 1978, 1981, 1990, 1997, 2001, 2004, 2012 in 2024. {| class="wikitable sortable" |- bgcolor="#CCCCCC" ! Leto || Izvajalec || Pesem || Finale || Točke || Polfinale || Točke |- | [[Pesem Evrovizije 1960|1960]] | [[Nora Brockstedt]] | »[[Voi Voi]]« | 4. | 11 | rowspan="42" | | rowspan="42" | |- | [[Pesem Evrovizije 1961|1961]] | [[Nora Brockstedt]] | »[[Sommer i Palma]]« | 7. | 10 |- | [[Pesem Evrovizije 1962|1962]] | [[Inger Jacobsen]] | »[[Kom sol, kom regn]]« | 10. | 2 |- bgcolor="#E34234" | [[Pesem Evrovizije 1963|1963]] | [[Anita Thallaug]] | »[[Solvherv]]« | 13. | 0 |- | [[Pesem Evrovizije 1964|1964]] | [[Arne Bendiksen]] | »[[Spiral (pesem)|Spiral]]« | 8. | 6 |- | [[Pesem Evrovizije 1965|1965]] | [[Kirsti Sparboe]] | »[[Karusell]]« | 13. | 1 |- bgcolor="#CC9966" | [[Pesem Evrovizije 1966|1966]] | [[Åse Kleveland]] | »[[Intet er nytt under solen]]« | 3. | 15 |- | [[Pesem Evrovizije 1967|1967]] | [[Kirsti Sparboe]] | »[[Dukkemann]]« | 14. | 2 |- | [[Pesem Evrovizije 1968|1968]] | [[Odd Børre]] | »[[Stress (pesem)|Stress]]« | 13. | 2 |- bgcolor="#E34234" | [[Pesem Evrovizije 1969|1969]] | [[Kirsti Sparboe]] | »[[Oj, oj, oj, så glad jeg skal bli]]« | 16. | 1 |- | [[Pesem Evrovizije 1971|1971]] | [[Hanne Krogh]] | »[[Lykken er]]« | 17. | 65 |- | [[Pesem Evrovizije 1972|1972]] | [[Grethe Kausland]] & [[Benny Borg]] | »[[Småting]]« | 14. | 73 |- | [[Pesem Evrovizije 1973|1973]] | [[Bendik Singers]] | »[[It's Just A Game]]« | 7. | 89 |- bgcolor="#E34234" | [[Pesem Evrovizije 1974|1974]] | [[Anne-Karine Strøm]] & [[Bendik Singers]] | »[[The First Day of Love]]« | 14. | 3 |- | [[Pesem Evrovizije 1975|1975]] | [[Ellen Nikolaysen]] | »[[Touch My Life (With Summer)]]« | 18. | 11 |- bgcolor="#E34234" | [[Pesem Evrovizije 1976|1976]] | [[Anne-Karine Strøm]] | »[[Mata Hari (pesem)|Mata Hari]]« | 18. | 7 |- | [[Pesem Evrovizije 1977|1977]] | [[Anita Skorgan]] | »[[Casanova (pesem)|Casanova]]« | 14. | 18 |- bgcolor="#E34234" | [[Pesem Evrovizije 1978|1978]] | [[Jahn Teigen]] | »[[Mil etter mil]]« | 20. | 0 |- | [[Pesem Evrovizije 1979|1979]] | [[Anita Skorgan]] | »[[Oliver (pesem)|Oliver]]« | 11. | 57 |- | [[Pesem Evrovizije 1980|1980]] | [[Sverre Kjelsberg]] & [[Mattis Hætta]] | »[[Sámiid Ædnan]]« | 16. | 15 |- bgcolor="#E34234" | [[Pesem Evrovizije 1981|1981]] | [[Finn Kalvik]] | »[[Aldri i livet]]« | 20. | 0 |- | [[Pesem Evrovizije 1982|1982]] | [[Jahn Teigen]] & [[Anita Skorgan]] | »[[Adieu (pesem)|Adieu]]« | 12. | 40 |- | [[Pesem Evrovizije 1983|1983]] | [[Jahn Teigen]] | »[[Do Re Mi (Jahn Teigen pesem)|Do Re Mi]]« | 9. | 53 |- | [[Pesem Evrovizije 1984|1984]] | [[Dollie de Luxe]] | »[[Lenge leve livet]]« | 17. | 29 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1985|1985]] | [[Bobbysocks]] | »[[La det swinge]]« | 1. | 123 |- | [[Pesem Evrovizije 1986|1986]] | [[Ketil Stokkan]] | »[[Romeo (Ketil Stokkan pesem)|Romeo]]« | 12. | 44 |- | [[Pesem Evrovizije 1987|1987]] | [[Kate Gulbrandsen]] | »[[Mitt liv]]« | 9. | 65 |- | [[Pesem Evrovizije 1988|1988]] | [[Karoline Krüger]] | »[[For vår jord]]« | 5. | 88 |- | [[Pesem Evrovizije 1989|1989]] | [[Britt Synnøve]] | »[[Venners nærhet]]« | 17. | 30 |- bgcolor="#E34234" | [[Pesem Evrovizije 1990|1990]] | [[Ketil Stokkan]] | »[[Brandenburger Tor (pesem)|Brandenburger Tor]]« | 21. | 8 |- | [[Pesem Evrovizije 1991|1991]] | [[Just 4 Fun]] | »[[Mrs. Thompson (pesem)|Mrs. Thompson]]« | 17. | 14 |- | [[Pesem Evrovizije 1992|1992]] | [[Merethe Trøan]] | »[[Visjoner]]« | 18. | 23 |- | [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] | [[Silje Vige]] | »[[Alle mine tankar]]« | 5. | 120 |- | [[Pesem Evrovizije 1994|1994]] | [[Elisabeth Andreassen]] & [[Jan Werner Danielsen]] | »[[Duett]]« | 6. | 76 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1995|1995]] | [[Secret Garden (duo)|Secret Garden]] | »[[Nocturne (Secret Garden pesem)|Nocturne]]« | 1. | 148 |- bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 1996|1996]] | [[Elisabeth Andreassen]] | »[[I evighet]]« | 2. | 114 |- bgcolor="#E34234" | [[Pesem Evrovizije 1997|1997]] | [[Tor Endresen]] | »[[San Francisco (Tor Endresen pesem)|San Francisco]]« | 24. | 0 |- | [[Pesem Evrovizije 1998|1998]] | [[Lars A. Fredriksen]] | »[[Alltid sommer]]« | 8. | 79 |- | [[Pesem Evrovizije 1999|1999]] | [[Stig Van Eijk]] | »[[Living My Life Without You]]« | 14. | 35 |- | [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] | [[Charmed (band)|Charmed]] | »[[My Heart Goes Boom]]« | 11. | 57 |- bgcolor="#E34234" | [[Pesem Evrovizije 2001|2001]] | [[Haldor Lægreid]] | »[[On My Own (Haldor Lægreid pesem)|On My Own]]« | 22. | 3 |- | [[Pesem Evrovizije 2003|2003]] | [[Jostein Hasselgård]] | »[[I'm Not Afraid To Move On]]« | 4. | 123 |- bgcolor="#E34234" | [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | [[Knut Anders Sørum]] | »[[High (Knut Anders Sørum pesem)|High]]« | 24 | 3 | colspan="2" | Top 11 |- | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | [[Wig Wam]] | »[[In My Dreams (Wig Wam pesem)|In My Dreams]]« | 9. | 125 | 6. | 164 |- | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | [[Christine Guldbrandsen]] | »[[Alvedansen]]« | 14. | 36 | colspan="2" | Top 11 |- | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | [[Guri Schanke]] | »[[Ven a bailar conmigo]]« | colspan="2" | brez finala | 18. | 48 |- | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | [[Maria Mittet|Maria Haukaas Storeng]] | »[[Hold On Be Strong]]« | 5. | 182 | 4. | 106 |- |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] | [[Alexander Rybak]] | »[[Fairytale]]« | 1. | 387 | 1. | 201 |- | [[Pesem Evrovizije 2010|2010]] | [[Didrik Solli-Tangen]] | »[[My Heart Is Yours]]« | 20. | 35 | colspan="2" | Gostiteljica |- | [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] | [[Stella Mwangi]] | »[[Haba Haba]]« | colspan="2" | brez finala | 17. | 30 |- bgcolor="#E34234" | [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] | [[Tooji Keshtkar|Tooji]] | »[[Stay (Tooji pesem)|Stay]]« | 26. | 7 | 10. | 24 |- | [[Pesem Evrovizije 2013|2013]] | [[Margaret Berger]] | »[[I Feed You My Love]]« | 4. | 191 | bgcolor="#CC9966" |3. | bgcolor="#CC9966" |120 |- | [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] | [[Carl Espen]] | »[[Silent Storm (pesem)|Silent Storm]]« | 8. | 88 | 6. | 77 |- | [[Pesem Evrovizije 2015|2015]] | [[Kjetil Mørland|Mørland]] & [[Debrah Scarlett]] | »[[A Monster Like Me]]"« | 8. | 102 | 4. | 123 |- |[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |[[Agnete]] |»[[Icebreaker]]« | colspan="2" |brez finala |13 |63 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[JOWST]] |»[[Grab the Moment]]« |10. |158 |5. |189 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |Alexander Rybak |»That`s how you write a song« |15. |144 | bgcolor="gold" |1. | bgcolor="gold" |266 |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |KEiiNO |»Spirit in the sky« |6. |331 |7. |210 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |Ulrikke |»Attention« | colspan="4" |(festival odpadel) |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |TIX |»Fallen Angel« |18. |75 |10. |115 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Subwoolfer]] |»Give That Wolf a Banana« |10. |182 |6. |177 |- |[[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |[[Alessandra Mele|Alessandra]] |»Queen of Kings« |5. |268 |6. |102 |- bgcolor="E34234" |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Gåte]] |»Ulveham« |25. |16 |10. |43 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Kyle Alessandro]] |»[[Lighter (skladba, Kyle Alessandro)|Lighter]]« |18. |89 |8. |82 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Jonas Lovv]] |»Ya Ya Ya« | | | | |} {{Države Evrovizije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Norveška glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Norveška na Pesmi Evrovizije| ]] jdkguc4jjc2tkitisim4ds4k0vvfr78 6676625 6676598 2026-05-16T17:35:19Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676625 wikitext text/x-wiki {{Infobox Eurovision country |Name = Norveška na Pesmi Evrovizije |Flag = Flag of Norway.svg |Member station = [[NRK]] |National selection event = [[Melodi Grand Prix]] |ESC apps = 63 (60 finalov) |ESC first = [[Pesem Evrovizije 1960| 1960]] |ESC best = 1985, 1995, 2009 |ESC worst = Zadnje mesto: 12x |Website = http://nrk.no/melodifestivalen |EBU page = http://www.eurovision.tv/page/history/by-country/country?country=21 }} [[Norveška na Pesmi Evrovizije|Norveška]] je na [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]] prvič tekmovala leta [[Pesem Evrovizije 1960|1960]], do sedaj je osvojila 3 zmage, leta [[Pesem Evrovizije 1985|1985]] z [[Bobbysocks]], leta [[Pesem Evrovizije 1995|1995]] z [[Secret Garden]] in leta [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] z [[Aleksander Rybak|Alexander Rybar.]] Po zmagah je tekmovanje gostila leta [[Pesem Evrovizije 1966|1966]] v [[Bergen|Bergenu]] ter leta [[Pesem Evrovizije1996|1996]] in leta [[Pesem Evrovizije 2010|2010]] v [[Oslo|Oslu.]] Je država, ki ima osvojenih največ zadnjih mest, kar 12 in to leta 1963, 1969, 1974, 1976, 1978, 1981, 1990, 1997, 2001, 2004, 2012 in 2024. {| class="wikitable sortable" |- bgcolor="#CCCCCC" ! Leto || Izvajalec || Pesem || Finale || Točke || Polfinale || Točke |- | [[Pesem Evrovizije 1960|1960]] | [[Nora Brockstedt]] | »[[Voi Voi]]« | 4. | 11 | rowspan="42" | | rowspan="42" | |- | [[Pesem Evrovizije 1961|1961]] | [[Nora Brockstedt]] | »[[Sommer i Palma]]« | 7. | 10 |- | [[Pesem Evrovizije 1962|1962]] | [[Inger Jacobsen]] | »[[Kom sol, kom regn]]« | 10. | 2 |- bgcolor="#E34234" | [[Pesem Evrovizije 1963|1963]] | [[Anita Thallaug]] | »[[Solvherv]]« | 13. | 0 |- | [[Pesem Evrovizije 1964|1964]] | [[Arne Bendiksen]] | »[[Spiral (pesem)|Spiral]]« | 8. | 6 |- | [[Pesem Evrovizije 1965|1965]] | [[Kirsti Sparboe]] | »[[Karusell]]« | 13. | 1 |- bgcolor="#CC9966" | [[Pesem Evrovizije 1966|1966]] | [[Åse Kleveland]] | »[[Intet er nytt under solen]]« | 3. | 15 |- | [[Pesem Evrovizije 1967|1967]] | [[Kirsti Sparboe]] | »[[Dukkemann]]« | 14. | 2 |- | [[Pesem Evrovizije 1968|1968]] | [[Odd Børre]] | »[[Stress (pesem)|Stress]]« | 13. | 2 |- bgcolor="#E34234" | [[Pesem Evrovizije 1969|1969]] | [[Kirsti Sparboe]] | »[[Oj, oj, oj, så glad jeg skal bli]]« | 16. | 1 |- | [[Pesem Evrovizije 1971|1971]] | [[Hanne Krogh]] | »[[Lykken er]]« | 17. | 65 |- | [[Pesem Evrovizije 1972|1972]] | [[Grethe Kausland]] & [[Benny Borg]] | »[[Småting]]« | 14. | 73 |- | [[Pesem Evrovizije 1973|1973]] | [[Bendik Singers]] | »[[It's Just A Game]]« | 7. | 89 |- bgcolor="#E34234" | [[Pesem Evrovizije 1974|1974]] | [[Anne-Karine Strøm]] & [[Bendik Singers]] | »[[The First Day of Love]]« | 14. | 3 |- | [[Pesem Evrovizije 1975|1975]] | [[Ellen Nikolaysen]] | »[[Touch My Life (With Summer)]]« | 18. | 11 |- bgcolor="#E34234" | [[Pesem Evrovizije 1976|1976]] | [[Anne-Karine Strøm]] | »[[Mata Hari (pesem)|Mata Hari]]« | 18. | 7 |- | [[Pesem Evrovizije 1977|1977]] | [[Anita Skorgan]] | »[[Casanova (pesem)|Casanova]]« | 14. | 18 |- bgcolor="#E34234" | [[Pesem Evrovizije 1978|1978]] | [[Jahn Teigen]] | »[[Mil etter mil]]« | 20. | 0 |- | [[Pesem Evrovizije 1979|1979]] | [[Anita Skorgan]] | »[[Oliver (pesem)|Oliver]]« | 11. | 57 |- | [[Pesem Evrovizije 1980|1980]] | [[Sverre Kjelsberg]] & [[Mattis Hætta]] | »[[Sámiid Ædnan]]« | 16. | 15 |- bgcolor="#E34234" | [[Pesem Evrovizije 1981|1981]] | [[Finn Kalvik]] | »[[Aldri i livet]]« | 20. | 0 |- | [[Pesem Evrovizije 1982|1982]] | [[Jahn Teigen]] & [[Anita Skorgan]] | »[[Adieu (pesem)|Adieu]]« | 12. | 40 |- | [[Pesem Evrovizije 1983|1983]] | [[Jahn Teigen]] | »[[Do Re Mi (Jahn Teigen pesem)|Do Re Mi]]« | 9. | 53 |- | [[Pesem Evrovizije 1984|1984]] | [[Dollie de Luxe]] | »[[Lenge leve livet]]« | 17. | 29 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1985|1985]] | [[Bobbysocks]] | »[[La det swinge]]« | 1. | 123 |- | [[Pesem Evrovizije 1986|1986]] | [[Ketil Stokkan]] | »[[Romeo (Ketil Stokkan pesem)|Romeo]]« | 12. | 44 |- | [[Pesem Evrovizije 1987|1987]] | [[Kate Gulbrandsen]] | »[[Mitt liv]]« | 9. | 65 |- | [[Pesem Evrovizije 1988|1988]] | [[Karoline Krüger]] | »[[For vår jord]]« | 5. | 88 |- | [[Pesem Evrovizije 1989|1989]] | [[Britt Synnøve]] | »[[Venners nærhet]]« | 17. | 30 |- bgcolor="#E34234" | [[Pesem Evrovizije 1990|1990]] | [[Ketil Stokkan]] | »[[Brandenburger Tor (pesem)|Brandenburger Tor]]« | 21. | 8 |- | [[Pesem Evrovizije 1991|1991]] | [[Just 4 Fun]] | »[[Mrs. Thompson (pesem)|Mrs. Thompson]]« | 17. | 14 |- | [[Pesem Evrovizije 1992|1992]] | [[Merethe Trøan]] | »[[Visjoner]]« | 18. | 23 |- | [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] | [[Silje Vige]] | »[[Alle mine tankar]]« | 5. | 120 |- | [[Pesem Evrovizije 1994|1994]] | [[Elisabeth Andreassen]] & [[Jan Werner Danielsen]] | »[[Duett]]« | 6. | 76 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1995|1995]] | [[Secret Garden (duo)|Secret Garden]] | »[[Nocturne (Secret Garden pesem)|Nocturne]]« | 1. | 148 |- bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 1996|1996]] | [[Elisabeth Andreassen]] | »[[I evighet]]« | 2. | 114 |- bgcolor="#E34234" | [[Pesem Evrovizije 1997|1997]] | [[Tor Endresen]] | »[[San Francisco (Tor Endresen pesem)|San Francisco]]« | 24. | 0 |- | [[Pesem Evrovizije 1998|1998]] | [[Lars A. Fredriksen]] | »[[Alltid sommer]]« | 8. | 79 |- | [[Pesem Evrovizije 1999|1999]] | [[Stig Van Eijk]] | »[[Living My Life Without You]]« | 14. | 35 |- | [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] | [[Charmed (band)|Charmed]] | »[[My Heart Goes Boom]]« | 11. | 57 |- bgcolor="#E34234" | [[Pesem Evrovizije 2001|2001]] | [[Haldor Lægreid]] | »[[On My Own (Haldor Lægreid pesem)|On My Own]]« | 22. | 3 |- | [[Pesem Evrovizije 2003|2003]] | [[Jostein Hasselgård]] | »[[I'm Not Afraid To Move On]]« | 4. | 123 |- bgcolor="#E34234" | [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | [[Knut Anders Sørum]] | »[[High (Knut Anders Sørum pesem)|High]]« | 24 | 3 | colspan="2" | Top 11 |- | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | [[Wig Wam]] | »[[In My Dreams (Wig Wam pesem)|In My Dreams]]« | 9. | 125 | 6. | 164 |- | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | [[Christine Guldbrandsen]] | »[[Alvedansen]]« | 14. | 36 | colspan="2" | Top 11 |- | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | [[Guri Schanke]] | »[[Ven a bailar conmigo]]« | colspan="2" | brez finala | 18. | 48 |- | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | [[Maria Mittet|Maria Haukaas Storeng]] | »[[Hold On Be Strong]]« | 5. | 182 | 4. | 106 |- |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] | [[Alexander Rybak]] | »[[Fairytale]]« | 1. | 387 | 1. | 201 |- | [[Pesem Evrovizije 2010|2010]] | [[Didrik Solli-Tangen]] | »[[My Heart Is Yours]]« | 20. | 35 | colspan="2" | Gostiteljica |- | [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] | [[Stella Mwangi]] | »[[Haba Haba]]« | colspan="2" | brez finala | 17. | 30 |- bgcolor="#E34234" | [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] | [[Tooji Keshtkar|Tooji]] | »[[Stay (Tooji pesem)|Stay]]« | 26. | 7 | 10. | 24 |- | [[Pesem Evrovizije 2013|2013]] | [[Margaret Berger]] | »[[I Feed You My Love]]« | 4. | 191 | bgcolor="#CC9966" |3. | bgcolor="#CC9966" |120 |- | [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] | [[Carl Espen]] | »[[Silent Storm (pesem)|Silent Storm]]« | 8. | 88 | 6. | 77 |- | [[Pesem Evrovizije 2015|2015]] | [[Kjetil Mørland|Mørland]] & [[Debrah Scarlett]] | »[[A Monster Like Me]]"« | 8. | 102 | 4. | 123 |- |[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |[[Agnete]] |»[[Icebreaker]]« | colspan="2" |brez finala |13 |63 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[JOWST]] |»[[Grab the Moment]]« |10. |158 |5. |189 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |Alexander Rybak |»That`s how you write a song« |15. |144 | bgcolor="gold" |1. | bgcolor="gold" |266 |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |KEiiNO |»Spirit in the sky« |6. |331 |7. |210 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |Ulrikke |»Attention« | colspan="4" |(festival odpadel) |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |TIX |»Fallen Angel« |18. |75 |10. |115 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Subwoolfer]] |»Give That Wolf a Banana« |10. |182 |6. |177 |- |[[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |[[Alessandra Mele|Alessandra]] |»Queen of Kings« |5. |268 |6. |102 |- bgcolor="E34234" |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Gåte]] |»Ulveham« |25. |16 |10. |43 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Kyle Alessandro]] |»[[Lighter (skladba, Kyle Alessandro)|Lighter]]« |18. |89 |8. |82 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Jonas Lovv]] |»Ya Ya Ya« | | | | |} {{Države Evrovizije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Norveška glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Norveška na Pesmi Evrovizije| ]] kl4cmstojabm9lndo3qcfxtbeoponua 6676785 6676625 2026-05-17T01:35:50Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676785 wikitext text/x-wiki {{Infobox Eurovision country |Name = Norveška na Pesmi Evrovizije |Flag = Flag of Norway.svg |Member station = [[NRK]] |National selection event = [[Melodi Grand Prix]] |ESC apps = 63 (60 finalov) |ESC first = [[Pesem Evrovizije 1960| 1960]] |ESC best = 1985, 1995, 2009 |ESC worst = Zadnje mesto: 12x |Website = http://nrk.no/melodifestivalen |EBU page = http://www.eurovision.tv/page/history/by-country/country?country=21 }} [[Norveška na Pesmi Evrovizije|Norveška]] je na [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]] prvič tekmovala leta [[Pesem Evrovizije 1960|1960]], do sedaj je osvojila 3 zmage, leta [[Pesem Evrovizije 1985|1985]] z [[Bobbysocks]], leta [[Pesem Evrovizije 1995|1995]] z [[Secret Garden]] in leta [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] z [[Aleksander Rybak|Alexander Rybar.]] Po zmagah je tekmovanje gostila leta [[Pesem Evrovizije 1966|1966]] v [[Bergen|Bergenu]] ter leta [[Pesem Evrovizije1996|1996]] in leta [[Pesem Evrovizije 2010|2010]] v [[Oslo|Oslu.]] Je država, ki ima osvojenih največ zadnjih mest, kar 12 in to leta 1963, 1969, 1974, 1976, 1978, 1981, 1990, 1997, 2001, 2004, 2012 in 2024. {| class="wikitable sortable" |- bgcolor="#CCCCCC" ! Leto || Izvajalec || Pesem || Finale || Točke || Polfinale || Točke |- | [[Pesem Evrovizije 1960|1960]] | [[Nora Brockstedt]] | »[[Voi Voi]]« | 4. | 11 | rowspan="42" | | rowspan="42" | |- | [[Pesem Evrovizije 1961|1961]] | [[Nora Brockstedt]] | »[[Sommer i Palma]]« | 7. | 10 |- | [[Pesem Evrovizije 1962|1962]] | [[Inger Jacobsen]] | »[[Kom sol, kom regn]]« | 10. | 2 |- bgcolor="#E34234" | [[Pesem Evrovizije 1963|1963]] | [[Anita Thallaug]] | »[[Solvherv]]« | 13. | 0 |- | [[Pesem Evrovizije 1964|1964]] | [[Arne Bendiksen]] | »[[Spiral (pesem)|Spiral]]« | 8. | 6 |- | [[Pesem Evrovizije 1965|1965]] | [[Kirsti Sparboe]] | »[[Karusell]]« | 13. | 1 |- bgcolor="#CC9966" | [[Pesem Evrovizije 1966|1966]] | [[Åse Kleveland]] | »[[Intet er nytt under solen]]« | 3. | 15 |- | [[Pesem Evrovizije 1967|1967]] | [[Kirsti Sparboe]] | »[[Dukkemann]]« | 14. | 2 |- | [[Pesem Evrovizije 1968|1968]] | [[Odd Børre]] | »[[Stress (pesem)|Stress]]« | 13. | 2 |- bgcolor="#E34234" | [[Pesem Evrovizije 1969|1969]] | [[Kirsti Sparboe]] | »[[Oj, oj, oj, så glad jeg skal bli]]« | 16. | 1 |- | [[Pesem Evrovizije 1971|1971]] | [[Hanne Krogh]] | »[[Lykken er]]« | 17. | 65 |- | [[Pesem Evrovizije 1972|1972]] | [[Grethe Kausland]] & [[Benny Borg]] | »[[Småting]]« | 14. | 73 |- | [[Pesem Evrovizije 1973|1973]] | [[Bendik Singers]] | »[[It's Just A Game]]« | 7. | 89 |- bgcolor="#E34234" | [[Pesem Evrovizije 1974|1974]] | [[Anne-Karine Strøm]] & [[Bendik Singers]] | »[[The First Day of Love]]« | 14. | 3 |- | [[Pesem Evrovizije 1975|1975]] | [[Ellen Nikolaysen]] | »[[Touch My Life (With Summer)]]« | 18. | 11 |- bgcolor="#E34234" | [[Pesem Evrovizije 1976|1976]] | [[Anne-Karine Strøm]] | »[[Mata Hari (pesem)|Mata Hari]]« | 18. | 7 |- | [[Pesem Evrovizije 1977|1977]] | [[Anita Skorgan]] | »[[Casanova (pesem)|Casanova]]« | 14. | 18 |- bgcolor="#E34234" | [[Pesem Evrovizije 1978|1978]] | [[Jahn Teigen]] | »[[Mil etter mil]]« | 20. | 0 |- | [[Pesem Evrovizije 1979|1979]] | [[Anita Skorgan]] | »[[Oliver (pesem)|Oliver]]« | 11. | 57 |- | [[Pesem Evrovizije 1980|1980]] | [[Sverre Kjelsberg]] & [[Mattis Hætta]] | »[[Sámiid Ædnan]]« | 16. | 15 |- bgcolor="#E34234" | [[Pesem Evrovizije 1981|1981]] | [[Finn Kalvik]] | »[[Aldri i livet]]« | 20. | 0 |- | [[Pesem Evrovizije 1982|1982]] | [[Jahn Teigen]] & [[Anita Skorgan]] | »[[Adieu (pesem)|Adieu]]« | 12. | 40 |- | [[Pesem Evrovizije 1983|1983]] | [[Jahn Teigen]] | »[[Do Re Mi (Jahn Teigen pesem)|Do Re Mi]]« | 9. | 53 |- | [[Pesem Evrovizije 1984|1984]] | [[Dollie de Luxe]] | »[[Lenge leve livet]]« | 17. | 29 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1985|1985]] | [[Bobbysocks]] | »[[La det swinge]]« | 1. | 123 |- | [[Pesem Evrovizije 1986|1986]] | [[Ketil Stokkan]] | »[[Romeo (Ketil Stokkan pesem)|Romeo]]« | 12. | 44 |- | [[Pesem Evrovizije 1987|1987]] | [[Kate Gulbrandsen]] | »[[Mitt liv]]« | 9. | 65 |- | [[Pesem Evrovizije 1988|1988]] | [[Karoline Krüger]] | »[[For vår jord]]« | 5. | 88 |- | [[Pesem Evrovizije 1989|1989]] | [[Britt Synnøve]] | »[[Venners nærhet]]« | 17. | 30 |- bgcolor="#E34234" | [[Pesem Evrovizije 1990|1990]] | [[Ketil Stokkan]] | »[[Brandenburger Tor (pesem)|Brandenburger Tor]]« | 21. | 8 |- | [[Pesem Evrovizije 1991|1991]] | [[Just 4 Fun]] | »[[Mrs. Thompson (pesem)|Mrs. Thompson]]« | 17. | 14 |- | [[Pesem Evrovizije 1992|1992]] | [[Merethe Trøan]] | »[[Visjoner]]« | 18. | 23 |- | [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] | [[Silje Vige]] | »[[Alle mine tankar]]« | 5. | 120 |- | [[Pesem Evrovizije 1994|1994]] | [[Elisabeth Andreassen]] & [[Jan Werner Danielsen]] | »[[Duett]]« | 6. | 76 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1995|1995]] | [[Secret Garden (duo)|Secret Garden]] | »[[Nocturne (Secret Garden pesem)|Nocturne]]« | 1. | 148 |- bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 1996|1996]] | [[Elisabeth Andreassen]] | »[[I evighet]]« | 2. | 114 |- bgcolor="#E34234" | [[Pesem Evrovizije 1997|1997]] | [[Tor Endresen]] | »[[San Francisco (Tor Endresen pesem)|San Francisco]]« | 24. | 0 |- | [[Pesem Evrovizije 1998|1998]] | [[Lars A. Fredriksen]] | »[[Alltid sommer]]« | 8. | 79 |- | [[Pesem Evrovizije 1999|1999]] | [[Stig Van Eijk]] | »[[Living My Life Without You]]« | 14. | 35 |- | [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] | [[Charmed (band)|Charmed]] | »[[My Heart Goes Boom]]« | 11. | 57 |- bgcolor="#E34234" | [[Pesem Evrovizije 2001|2001]] | [[Haldor Lægreid]] | »[[On My Own (Haldor Lægreid pesem)|On My Own]]« | 22. | 3 |- | [[Pesem Evrovizije 2003|2003]] | [[Jostein Hasselgård]] | »[[I'm Not Afraid To Move On]]« | 4. | 123 |- bgcolor="#E34234" | [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | [[Knut Anders Sørum]] | »[[High (Knut Anders Sørum pesem)|High]]« | 24 | 3 | colspan="2" | Top 11 |- | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | [[Wig Wam]] | »[[In My Dreams (Wig Wam pesem)|In My Dreams]]« | 9. | 125 | 6. | 164 |- | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | [[Christine Guldbrandsen]] | »[[Alvedansen]]« | 14. | 36 | colspan="2" | Top 11 |- | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | [[Guri Schanke]] | »[[Ven a bailar conmigo]]« | colspan="2" | brez finala | 18. | 48 |- | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | [[Maria Mittet|Maria Haukaas Storeng]] | »[[Hold On Be Strong]]« | 5. | 182 | 4. | 106 |- |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] | [[Alexander Rybak]] | »[[Fairytale]]« | 1. | 387 | 1. | 201 |- | [[Pesem Evrovizije 2010|2010]] | [[Didrik Solli-Tangen]] | »[[My Heart Is Yours]]« | 20. | 35 | colspan="2" | Gostiteljica |- | [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] | [[Stella Mwangi]] | »[[Haba Haba]]« | colspan="2" | brez finala | 17. | 30 |- bgcolor="#E34234" | [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] | [[Tooji Keshtkar|Tooji]] | »[[Stay (Tooji pesem)|Stay]]« | 26. | 7 | 10. | 24 |- | [[Pesem Evrovizije 2013|2013]] | [[Margaret Berger]] | »[[I Feed You My Love]]« | 4. | 191 | bgcolor="#CC9966" |3. | bgcolor="#CC9966" |120 |- | [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] | [[Carl Espen]] | »[[Silent Storm (pesem)|Silent Storm]]« | 8. | 88 | 6. | 77 |- | [[Pesem Evrovizije 2015|2015]] | [[Kjetil Mørland|Mørland]] & [[Debrah Scarlett]] | »[[A Monster Like Me]]"« | 8. | 102 | 4. | 123 |- |[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |[[Agnete]] |»[[Icebreaker]]« | colspan="2" |brez finala |13 |63 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[JOWST]] |»[[Grab the Moment]]« |10. |158 |5. |189 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |Alexander Rybak |»That`s how you write a song« |15. |144 | bgcolor="gold" |1. | bgcolor="gold" |266 |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |KEiiNO |»Spirit in the sky« |6. |331 |7. |210 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |Ulrikke |»Attention« | colspan="4" |(festival odpadel) |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |TIX |»Fallen Angel« |18. |75 |10. |115 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Subwoolfer]] |»Give That Wolf a Banana« |10. |182 |6. |177 |- |[[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |[[Alessandra Mele|Alessandra]] |»Queen of Kings« |5. |268 |6. |102 |- bgcolor="E34234" |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Gåte]] |»Ulveham« |25. |16 |10. |43 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Kyle Alessandro]] |»[[Lighter (skladba, Kyle Alessandro)|Lighter]]« |18. |89 |8. |82 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Jonas Lovv]] |»Ya Ya Ya« |14. |134 |4. |206 |} {{Države Evrovizije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Norveška glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Norveška na Pesmi Evrovizije| ]] 0xs2h0h1v5l916d8n1i5a0eoh2lmua6 0 343709 6676942 6615080 2026-05-17T09:34:36Z Boja02 160599 6676942 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Xabi Alonso | image = <!--WD--> | caption = Alonso pred tekmo s Francijo leta 2012 | fullname = Xabier Alonso Olano | birth_date = <!--WD--> | birth_place = <!--WD--> | height = 183 cm<ref>[http://www.realmadrid.com/cs/Satellite/en/1193041476158/1202777506538/jugador/Jugador/Xabi_Alonso.htm Official Real Madrid profile]</ref> | position = [[vezist (nogomet)|centralni vezist]] | youthyears1 = | youthclubs1 = [[Antiguoko]] | youthyears2 = | youthclubs2 = [[Real Sociedad]] | years1 = 1999–2000 | clubs1 = [[Real Sociedad B]] | caps1 = 39 | goals1 = 2 | years2 = 1999–2004 | clubs2 = [[Real Sociedad]] | caps2 = 114 | goals2 = 9 | years3 = 2000–2001 | clubs3 = → [[SD Eibar|Eibar]] (posojen) | caps3 = 14 | goals3 = 0 | years4 = 2004–2009 | clubs4 = [[Liverpool F.C.|Liverpool]] | caps4 = 143 | goals4 = 15 | years5 = 2009–2014 | clubs5 = [[Real Madrid C.F.|Real Madrid]] | caps5 = 113 | goals5 = 4 | years6 = 2014–2017 | clubs6 = [[FC Bayern München|Bayern München]] | caps6 = 79 | goals6 = 5 | totalcaps = 547| totalgoals = 35 | nationalyears1 = 2000 | nationalteam1 = Španija do 18 let | nationalcaps1 = 1 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2002–2003 | nationalteam2 = Španija do 21 let | nationalcaps2 = 9 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2003–2014 | nationalteam3 = Španija | nationalcaps3 = 114 | nationalgoals3 = 16 | nationalyears4 = 2001–2012 | nationalteam4 = [[Baskovska deželna nogometna reprezentanca|Baskija]] | nationalcaps4 = 5 | nationalgoals4 = 0 | manageryears1 = 2019–2022 | managerclubs1 = [[Real Sociedad B]] | manageryears2 = 2022–2025 | managerclubs2 = [[Bayer 04 Leverkusen|Bayer Leverkusen]] | manageryears3 = 2025–2026 | managerclubs3 = [[Real Madrid CF|Real Madrid]] | manageryears4 = 2026– | managerclubs4 = [[Chelsea F.C.|Chelsea]] }} '''Xabier »Xabi« Alonso Olano''', [[Španija|španski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[25. november]] [[1981]], [[Tolosa]], [[Španija]]. Do maja 2017 je bil član [[FC Bayern München|Bayerna]] iz Münchna in [[Španska nogometna reprezentanca|španske nogometne reprezentance]], kjer je igral na položaju centralnega vezista. == Sklici == {{katzbirke}} {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Alonso, Xabi}} [[Kategorija:Španski nogometaši]] [[Kategorija:Španski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2004]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2006]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2008]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2012]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]] [[Kategorija:Baskovski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Baskovski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši Real Sociedada B]] [[Kategorija:Nogometaši Real Sociedada]] [[Kategorija:Nogometaši Real Madrida]] [[Kategorija:Nogometaši Liverpoola]] [[Kategorija:Nogometaši Bayern Münchna]] [[Kategorija:Nogometaši SD Eibarja]] [[Kategorija:FIFA klub 100]] [[Kategorija:Španski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji Real Sociedada B]] [[Kategorija:Trenerji Bayer 04 Leverkusna]] [[Kategorija:Trenerji Real Madrida]] [[Kategorija:Trenerji Chelseaja]] 948m45wy038d81eahn0a31g0abuuys6 0 344541 6676508 6676439 2026-05-16T13:56:29Z TadejM 738 +zp: slovenski vodni krog 6676508 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Reka | name = Radulja | image = Radulja.jpg | image_caption = Radulja v vasi [[Zavinek]], Občina Škocjan | pushpin_map = Slovenija | source1 = pri vasi [[Gorenje Zabukovje]] | source1_coordinates = {{koord|45|54|37|N|15|5|31|E|region:SI_type:river|display=inline}} | source1_elevation = | mouth = [[Krka]] v vasi [[Dobrava pri Škocjanu]] | mouth_coordinates = {{koord|45|52|30|N|15|19|51|E|region:SI_type:river|display=inline,title}} | mouth_elevation = | basin_countries = [[Slovenija]] | length = 33 km<ref name="Nose"/> | discharge1 = | basin_size = 117,7 km²<ref>{{navedi knjigo |author=Direkcija Republike Slovenije za vode |title=Podatki o vodnih telesih površinskih voda, povzeti po Načrtu upravljanja voda na vodnem območju Jadranskega morja za obdobje 2016–2021 in Programu ukrepov upravljanja voda, Sektor območja spodnje Save |year=2018 |pages=22–25 |url=http://dv.arhiv-spletisc.gov.si/fileadmin/dv.gov.si/pageuploads/NacrtovanjeVoda/3_VTPV_SO_Spodnja_Sava.pdf}}</ref> }} '''Radulja''' je 33 kilometrov<ref name="Nose">{{navedi knjigo |url=http://geo.ff.uni-lj.si/pisnadela/pdfs/dipl_200605_mojca_nose.pdf |first=Mojca |last=Nose |title=Regionalna geografija občine Trebnje s poudarkom na prsti in rastlinstvu: diplomsko delo |language=slovenščina, en |trans-title=Regional Geography of the Municipality of Trebnje with Emphasis on the Soil and Vegetation |publisher=Department of Geography, Faculty of Arts, University of Ljubljana |year=2006 |pages=33–34 |access-date=2012-11-21 |archive-date=2014-03-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140308233758/http://geo.ff.uni-lj.si/pisnadela/pdfs/dipl_200605_mojca_nose.pdf |url-status=dead }}</ref> dolga [[reka]] (po drugih klasifikacijah najdaljši [[potok]] v Sloveniji) in levi pritok reke [[Krka|Krke]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]], ki izvira na skrajnem severozahodu Debenškega hribovja na nadmorski višini 510 m. Voda priteče na dan iz krednih lapornatih apnencev in starotriadnih karbonatno-silikatnih kamnin. Do [[Bitnja vas|Bitnje vasi]] ima potok dokaj strm padec, tam pa se njegov tok umiri. Najpočasneje in v velikih okljukih teče Radulja med [[Štatenberk]]om in [[Gostinca|Gostinco]], kjer pogosto tudi poplavlja<ref>{{navedi splet|url=http://www.mokronog-trebelno.si/za-turiste/svet-ob-mirni-radulji/trebeljansko|title=Trebeljansko|last=|first=|accessdate=2012-11-21|archive-date=2014-03-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20140309000207/http://www.mokronog-trebelno.si/za-turiste/svet-ob-mirni-radulji/trebeljansko|url-status=dead}}</ref>. Nato potok zaide v ozko [[deber]] med Homskim hribom in gričem, na katerem stojijo ostanki [[Grad Klevevž|gradu Klevevž]]; tam se nahaja tudi naravna toplica-izvir [[Klevevž]]. Tam ustvari prebojno [[soteska|sotesko]] z več strmci in manjšimi slapiči. Na dnu [[Klevevž|soteske]] se Radulja v manjši akumulaciji ponovno umiri, njen tok pa se obrne za 180 stopinj v smeri [[Krško polje|Krškega polja]]. V Krko se izliva vzhodno od [[Dobrava pri Škocjanu|Dobrave pri Škocjanu]]. Ob Radulji so se naselili [[Bober|bobri]] in zgradili nekaj bobrišč. == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * »[https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenski-vodni-krog/53811308 Radulja]«. ''Slovenski vodni krog'' (18. 12. 2009). RTV Slovenija. {{Pritoki Krke}} {{Hidrografija Slovenije}} {{škrbina-reka}} [[Kategorija:Potoki v Sloveniji]] [[Kategorija:Pritoki Krke]] 3g3j8lgaw4q7ptq1fdglmmj2c55j3ic 0 374575 6676616 6674979 2026-05-16T17:20:46Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676616 wikitext text/x-wiki {{Infobox Eurovision country |Name = Nizozemska na Pesmi Evrovizije |Flag = Flag of the Netherlands.svg |Member station = AVROTROS |ESC apps = 65 (54 finalov) |ESC first = [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] |ESC best = 1.: [[Pesem Evrovizije 1957|1957]], [[Pesem Evrovizije 1959|1959]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]],[[Pesem Evrovizije 1975|1975]], [[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |ESC worst = Zadnje mesto: [[Pesem Evrovizije 1958|1958]],[[Pesem Evrovizije 1962|1962]], [[Pesem Evrovizije 1963|1963]], [[Pesem Evrovizije 1968|1968]], [[Pesem Evrovizije 2011|2011 <small>SF</small>]] |Website = [http://songfestival.nl songfestival.nl] |EBU page = http://www.eurovision.tv/page/history/by-country/country?country=15 }} {{popravi|razlog=slaba slovnica, pokvarjena wikikoda}} '''[[Nizozemska]]''' nastopa na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' že od leta 1956, odkar je debitirala kot ena od sedmih držav. Do sedaj je spustila tekmovanje le štirikrat (1985, 1991, 1995 in leta 2002). Predstavnika najpogosteje izberejo preko nacionalnega izbora ''[[Nationaal Songfestival]]'' zmagovalec izbora pa nato predstavlja državo na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]'''. Nizozemska je do sedaj zmagala petkrat. S petimi zmagami je Nizozemska na lestvici 10 najbolj uspešnih držav na Pesmi Evrovizije. Prvi dve zmagi sta bili v 1950 letih. Prvo je prinesla [[Corry Brokken]] leta [[Pesem Evrovizije 1957|1957]], drugo pa [[Teddy Scholten]] leta [[Pesem Evrovizije 1959|1959]]. 1960 leta so bile najslabše desetletje za Nizozemsko. Izjema je bilo le leto [[Pesem Evrovizije 1969|1969]], ko je [[Lenny Kuhr]] prinesla tretjo zmago Nizozemski s pesmijo "[[De Troubadour]]". Zmago si je delila še s Francijo, Španijo in Združinimi kraljestvi. Leta [[Pesem Evrovizije 1972|1972]] sta [[Sandra Reemer|Sandra]] in [[Dries Holten|Andres]] končala kot četrta, [[Mouth & MacNeal]] pa kot tretja leta [[Pesem Evrovizije 1974|1974]], preden so [[Teach-In]] prinesli četrto zmago Nizozemski leta [[Pesem Evrovizije 1975|1975]] s pesmijo [[Ding-A-Dong]]. V 1980 letih je bila najvišja uvrstitev Nizozemske 5. mesto. Dosegli sta ga [[Maggie MacNeal]] (skupina Mouth & MacNeal) v letih [[Pesem Evrovizije 1980|1980]] in [[Marcha]] leta [[Pesem Evrovizije 1987|1987]]. V 1990 letih sta [[Ruth Jacott]] s šestim mestom leta [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] in [[Edsilia Rombley]] s četrtim mestom leta [[Pesem Evrovizije 1998|1998]] prinesla najboljša rezultata tega desetletja. Nizozemska je končala kot zadnja v finalu štirikrat. Prvič leta [[Pesem Evrovizije 1958|1958]], drugič leta [[Pesem Evrovizije 1962|1962]] nato leto za tem [[Pesem Evrovizije 1963|1963]] ter leta [[Pesem Evrovizije 1968|1968]]. V polfinalu so končali kot zadnji leta [[Pesem Evrovizije 2011|2011]]. Od uvedbe polfinala leta 2004, je Nizozemska napredovala samo trikrat, medtem ko finala niso dosegli kar rekordnih osem let zapored 2005-2012. Uvedba internega izbora se je pokazala za boljšo izbiro za Nizozemsko od leta [[Pesem Evrovizije 2013|2013]] ko je [[Anouk]] priborila prvi finalni večer po devetih letih, v finalu pa končala kot deveta. Leta [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] pa se je interni izbor pokazal kot uspeh, ko je country duet [[The Common Linnets]] postal najuspešnejši predstavnik od leta 1975. Končala sta kot druga. Leta [[2019]] je Nizozemska zmagala v [[Tel Aviv|Tel Avivu.]] Leta [[2020]] je pesem Evrovizije odpadla. Leta [[2021]] pa Je Nizozemska gustily pesem evrovizije v [[Rotterdam|Rotterdamu]]. Leta [[2022]] jih je v [[Torino|Turinu]] zastopala glasbenica [[Stien den Hollander|S10]] in si priborila finale. Nizozemska je gostila Pesem evrovizije petkrat: leta [[Pesem Evrovizije 1958|1958]], [[Pesem Evrovizije 1970|1970]], [[Pesem Evrovizije 1976|1976]], [[Pesem Evrovizije 1980|1980]] in leta [[2021]]. Prva tri leta so bila po zmagi, zadnjič leta 1980 pa zato, ker je Izrael (zmagovalec izbora 1979) odklonil organizacijo kot drugega zapored. Podobno je Nizozemska odklonila organizacijo leta [[Eurovision Song Contest 1960|1960]], ker so gostili izbor že dve leti pred tem. Leta [[2021]] bi jo pa morali eno leto prej pa je zaradi pandemije [[Pesem Evrovizije 2020|Pesem Evrovizije odpala.]] [[Pesem Evrovizije 2022|Leta 2022]] je [[Stien den Hollander|S10]] zastopala državo s pesmijo "De diepte", prvo pesmijo v nizozemskem jeziku po letu 2010 in v finalu končala na 11. mestu. Ta niz kvalifikacij se je končal leta [[Pesem Evrovizije 2023|2023]], ko se [[Mia Nicolai]] in [[Dion Cooper]] z pesmijo "Burning Daylight" nista uvrstila v finale. Leta [[Pesem Evrovizije 2024|2024]] se je [[Joost Klein]] z pesmijo "Europapa" uvrstil v finale, a je bil pred finalom diskvalificiran zaradi incidenta, v katerega je bil vpleten on in član produkcijske ekipe tekmovanja. Claude je leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] v finalu končal na 12. mestu. Leta [[Pesem Evrovizije 2026|2026]] Nizozemska ne bo sodelovala zaradi bojkota tega tekmovanja zaradi prisotnosti Izraela povezanega z vojno v Gazi. ==Odmik od tekmovaja== Nizozemska je izpustila le štiri tekmovanja v zgodovini Evrosonga. Prvič se je zgodilo leta [[Pesem Evrovizije 1985|1985]], v [[Göteborg]], [[Švedska]]. Tekmovanje je bilo 4. maja, ko se Nizozemska spominja mrtvih vojakov v 2. svetovni vojni. Leta [[Pesem Evrovizije 1991|1991]] je tekmovanje zopet potekalo 4. maja, zato se je umaknila iz enakih razlogov kot 6 let pred tem. Leta [[Pesem Evrovizije 1995|1995]] in [[Pesem Evrovizije 2002|2002]] se je Nizozemska umaknila zaradi slabih rezultatov v prejšnjih letih. Leta [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] je Nizozemska tekmovala. Toda ob 22:00 ([[UTC+2]]) na soboto 13. maja, je bil program odpovedan zaradi nesreče v tovarni ognjemeta, ki se je zgodila nekaj ur pred samim tekmovanjem. Točke so bile podeljene s strani komisije, ker ni bilo telefonskega glasovanja zaradi odpovedanega programa. == Tekmovalci == '''Legenda''' :{{colorbox|#FFCC33}} ''Zmaga'' :{{colorbox|#CCCCCC}} ''Drugo mesto'' :{{colorbox|#cc9966}} ''Tretje mesto'' :{{colorbox|#FE8080}} ''Zadnje mesto'' :{{colorbox|#99FF99}} ''Samodejno kvalificirani v finale'' :{{colorbox|#FFCDBD}} ''Se niso kvalificirali v finale'' :{{colorbox|#DCDCDC}} ''Niso tekmovali ali pa so izpadli'' {| class="wikitable sortable mw-collapsible" |- ! Leto ! Tekmovalec ! Pesem ! data-sort-type="number"|V finalu ! data-sort-type="number"|Točke ! V polfinalu ! Točke |- | bgcolor="silver"| [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] | bgcolor="silver"| [[Jetty Paerl]] | bgcolor="silver"| '''»'''[[De vogels van Holland]]« | bgcolor="silver" rowspan=2|—{{efn|name="esc 1956"|Rezultati za prvo leto tekmovanja so neznani, razglašen je bil samo zmagovalec.}} | bgcolor="silver" rowspan=2|—{{efn|name="esc 1956"}} | colspan="2" rowspan="38" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Ni bilo polfinala |- | bgcolor="silver"| [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] | bgcolor="silver"| [[Corry Brokken]] | bgcolor="silver"| '''»'''[[Voorgoed voorbij]]« |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1957|1957]] | [[Corry Brokken]] | '''»'''[[Net als toen]]« | 1. | 31 |- bgcolor="#FE8080" | [[Pesem Evrovizije 1958|1958]] | [[Corry Brokken]] | '''»'''[[Heel de wereld]]« | 9. | 1 |- bgcolor="gold" | [[Pesem evrovizije 1959|1959]] | [[Teddy Scholten]] | '''»'''[[Een beetje]]« | 1. | 21 |- | [[Pesem Evrovizije 1960|1960]] | [[Rudi Carrell]] | '''»'''[[Wat een geluk]]« | 12. | 2 |- | [[Pesem Evrovizije 1961|1961]] | [[Greetje Kauffeld]] | '''»'''[[Wat een dag]]« | 10. | 6 |- bgcolor="#FE8080" | [[Eurovision Song Contest 1962|1962]] | [[De Spelbrekers]] | '''»'''Katinka« | 13. | 0 |- bgcolor="#FE8080" | [[Pesem Evrovizije 1963|1963]] | [[Annie Palmen]] |'''»'''[[Een speeldoos]]« | 13. | 0 |- | [[Pesem Evrovizije 1964|1964]] | [[Anneke Grönloh]] | '''»'''[[Jij bent mijn leven]]« | 10. | 2 |- | [[Pesem Evrovizije 1965|1965]] | [[Conny Vandenbos]] | '''»'''[['t Is genoeg]]« | 11. | 5 |- | [[Pesem Evrovizije 1966|1966]] | [[Milly Scott]] | '''»'''[[Fernando en Filippo]]« | 15. | 2 |- | [[Pesem Evrovizije 1967|1967]] | [[Thérèse Steinmetz]] | '''»'''[[Ring-dinge-ding]]« | 14. | 2 |- bgcolor="#FE8080" | [[Pesem Evrovizije 1968|1968]] | [[Ronnie Tober]] | '''»'''[[Morgen (Ronnie Tober song)|Morgen]]« | 16. | 1 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1969|1969]] | [[Lenny Kuhr]] | '''»'''[[De troubadour]]« | 1. | 18 |- | [[Pesem Evrovizije 1970|1970]] | [[Hearts of Soul]] | '''»'''[[Waterman (song)|Waterman]]« | 7. | 7 |- | [[Pesem Evrovizije 1971|1971]] | [[Saskia & Serge]] | '''»'''[[Tijd]]« | 6. | 85 |- | [[Pesem Evrovizije 1972|1972]] | [[Sandra Reemer|Sandra]] & [[Dries Holten|Andres]] | '''»'''[[Als het om de liefde gaat]]« | 4. | 106 |- | [[Pesem Evrovizije 1973|1973]] | [[Ben Cramer]] | '''»'''[[De oude muzikant]]« | 14. | 69 |- bgcolor = "#CC9966" | [[Pesem Evrovizije 1974|1974]] | [[Mouth & MacNeal]] | '''»'''[[I See A Star]]« | 3. | 15 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1975|1975]] | [[Teach-In]] | '''»'''[[Ding-A-Dong]]« | 1. | 152 |- | [[Pesem Evrovizije 1976|1976]] | [[Sandra Reemer]] | '''»'''[[The Party's Over]]« | 9. | 56 |- | [[Pesem Evrovizije 1977|1977]] | [[Heddy Lester]] | '''»'''[[De mallemolen]]« | 12. | 35 |- | [[Pesem Evrovizije 1978|1978]] | [[Harmony]] | '''»'''[['t Is OK]]« | 13. | 37 |- | [[Pesem Evrovizije 1979|1979]] | [[Sandra Reemer|Xandra]] | '''»'''[[Colorado (pesem)|Colorado]]« | 12. | 51 |- | [[Pesem Evrovizije 1980|1980]] | [[Maggie MacNeal]] | '''»'''[[Amsterdam (pesem)|Amsterdam]]« | 5. | 93 |- | [[Pesem Evrovizije 1981|1981]] | [[Linda Williams]] | '''»'''[[Het is een wonder]]« | 9. | 51 |- | [[Pesem Evrovizije 1982|1982]] | [[Bill van Dijk]] | '''»'''[[Jij en ik]]« | 16. | 8 |- | [[Pesem Evrovizije 1983|1983]] | [[Bernadette]] | '''»'''[[Sing Me a Song]]« | 7. | 66 |- | [[Pesem Evrovizije 1984|1984]] | [[Maribelle]] | '''»'''[[Ik hou van jou]]« | 13. | 34 |- | {{N/A|[[Pesem Evrovizije 1985|1985]]}} | colspan="5" {{N/A|niso tekmovali}} |- | [[Pesem Evrovizije 1986|1986]] | [[Frizzle Sizzle]] | '''»'''[[Alles heeft ritme]]« | 13. | 40 |- | [[Pesem Evrovizije 1987|1987]] | [[Marcha]] | '''»'''[[Rechtop in de wind]]« | 5. | 83 |- | [[Pesem Evrovizije 1988|1988]] | [[Gerard Joling]] | '''»'''Shangri-La« | 9. | 70 |- | [[Pesem Evrovizije 1989|1989]] | [[Justine Pelmelay]] | '''»'''[[Blijf zoals je bent]]« | 15. | 45 |- | [[Pesem Evrovizije 1990|1990]] | [[Maywood]] | '''»'''[[Ik wil alles met je delen]]« | 15. | 25 |- | {{N/A|[[Pesem Evrovizije 1991|1991]]}} | colspan="5" {{N/A|niso tekmovali}} |- | [[Pesem Evrovizije 1992|1992]] | [[Humphrey Campbell]] | '''»'''[[Wijs me de weg]]« | 9. | 67 |- | [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] | [[Ruth Jacott]] | '''»'''[[Vrede]]« | 6. | 92 | colspan="2" bgcolor="#99FF99" data-sort-value="-9999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Uvrščeni od prejšnjega leta |- | [[Pesem Evrovizije 1994|1994]] | [[Willeke Alberti]] | '''»'''[[Waar is de zon?]]« | 23. | 4 | colspan="2" rowspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Ni bilo polfinala |- | {{N/A|[[Pesem Evrovizije 1995|1995]]}} | colspan="5" {{N/A|Izpadli iz tekmovanja}} |- | [[Pesem Evrovizije 1996|1996]] | Maxine & Franklin Brown | '''»'''[[De eerste keer]]« | 7. | 78 | 9. | 63 |- | [[Pesem Evrovizije 1997|1997]] | Mrs. Einstein | '''»'''[[Niemand heeft nog tijd]]« | 22. | 5 | colspan="2" rowspan="7" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Ni bilo polfinala |- | [[Pesem Evrovizije 1998|1998]] | [[Edsilia Rombley]] | '''»'''[[Hemel en aarde]]« | 4. | 150 |- | [[Pesem Evrovizije 1999|1999]] | [[Marlayne]] | '''»'''[[One Good Reason]]« | 8. | 71 |- | [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] | [[Linda Wagenmakers]] | '''»'''[[No Goodbyes]]« | 13. | 40 |- | [[Pesem Evrovizije 2001|2001]] | [[Michelle Courtens|Michelle]] | '''»'''[[Out On My Own]]« | 18. | 16 |- | {{N/A|[[Pesem Evrovizije 2002|2002]]}} | colspan="5" {{N/A|izpad iz tekmovanja}} |- | [[Pesem Evrovizije 2003|2003]] | [[Esther Hart]] | '''»'''[[One More Night]]« | 13. | 45 |- | [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | [[Re-Union]] | '''»'''[[Without You]]« | 20. | 11 | 6. | 146 |- bgcolor="#FFCDBD" | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | [[Glennis Grace]] | '''»'''[[My Impossible Dream]]« | colspan="2" rowspan="8" |Se niso kvalificirali | 14. | 53 |- bgcolor="#FFCDBD" | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | [[Treble]] | '''»'''[[Amambanda]]« | 20. | 22 |- bgcolor="#FFCDBD" | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | [[Edsilia Rombley]] | '''»'''[[On Top of the World]]« | 21. | 38 |- bgcolor="#FFCDBD" | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | [[Hind Laroussi|Hind]] | '''»'''[[Your Heart Belongs to Me]]« | 13. | 27 |- bgcolor="#FFCDBD" | [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] | [[De Toppers]] | '''»'''[[Shine]]« | 17. | 11 |- bgcolor="#FFCDBD" | [[Pesem Evrovizije 2010|2010]] | [[Sieneke]] | '''»'''[[Ik ben verliefd (Sha-la-lie)]]« | 14. | 29 |- bgcolor="#FFCDBD" | [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] | [[3JS]] | '''»'''[[Je vecht nooit alleen|Never Alone]]« | bgcolor="#FE8080"| 19. | bgcolor="#FE8080"| 13 |- bgcolor="#FFCDBD" | [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] | [[Joan Franka]] | '''»'''[[You and Me]]« | 15. | 35 |- | [[Pesem Evrovizije 2013|2013]] | [[Anouk]] | '''»'''[[Birds]]« | 9. | 114 | 6. | 75 |- | bgcolor="silver"| [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] | bgcolor="silver"| [[The Common Linnets]] | bgcolor="silver"| '''»'''[[Calm After The Storm]]« | bgcolor="silver"| 2. | bgcolor="silver"| 238 | bgcolor="gold"| 1. | bgcolor="gold"| 150 |- | [[Eurovision Song Contest 2015|2015]] |[[Trijntje Oosterhuis]] |'''»'''Walk Along« | colspan="2" rowspan="1" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |14. |33 |- |2016 |[[Douwe Bob]] |'''»'''Slow Down« |11. |153 |5. |197 |- |2017 |[[O'G3NE]] |'''»'''Lights and Shadows« |11. |150 |4. |200 |- |2018 |[[Waylon]] |'''»'''Outlaw in 'Em« |18. |121 |7. |174 |-bgcolor="gold" |[[2019]] |[[Duncan Laurence]] |'''»'''Arcade« |1. |498 |1. |280 |- |[[2020]] |[[Jeangu Macrooy]] |'''»'''Grow« | colspan="2" rowspan="1" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Festival odpadel | colspan="2" rowspan="2" |Gostiteljica |- |[[2021]] |Jeangu Macrooy |'''»'''Birth of a New Age« |23. |11 |- |[[2022]] |[[Stien den Hollander|S10]] |'''»'''De diepte« |11. |171 |bgcolor="silver"|2. |bgcolor="silver"|221 |- |[[2023]] |[[Mia Nicolai]] & [[Dion Cooper]] |'''»'''Burning Daylight« | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |13. |7 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Joost Klein]] |'''»'''Europapa« | colspan="2" rowspan="1" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Diskvalifikacija iz finala |bgcolor="silver"|2. |bgcolor="silver"|182 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Claude Kiambe|Claude]] |»C'est La Vie« | style="text-align: center; vertical-align: middle;" |12. | style="text-align: center; vertical-align: middle;" |175 |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|121 |} {{seznam opomb}} == Zgodovina glasovanja == Do leta [[Pesem Evrovizije 2013|2013]] je Nizozemska glasovala tako: {{col-begin}} {{col-break}} {| class="wikitable" border="1" ! colspan="3"| Največ točk ''oddane'' samo v velikem finalu |- ! Mesto ! Država ! Točke |- bgcolor="gold" | 1 | {{Esc|France}} | 153 |- bgcolor="silver" | 2 | {{Esc|United Kingdom}} | 150 |- bgcolor="#CC9966" | 3 | {{Esc|Ireland}} | 149 |- | 4 | {{Esc|Germany}} | 143 |- | 5 | {{Esc|Belgium}} | 133 |- |} {| class="wikitable" border="1" ! colspan="3"| Največ točk ''prejete'' samo v velikem finalu |- ! Mesto ! Država ! Točke |- bgcolor="gold" | 1 | {{Esc|France}} | 124 |- bgcolor="silver" | 2 | {{Esc|Belgium}} | 122 |- bgcolor="#CC9966" | 3 | {{Esc|Ireland}} | 120 |- | 4 | {{Esc|Germany}} | 112 |- | 5 | {{Esc|Switzerland}} | 110 |- |} {{col-break}} {| class="wikitable" border="1" ! colspan="3"| Največ počk ''oddane'' v finalu in polfinalu |- ! Mesto ! Država ! Točke |- bgcolor="gold" | 1 | {{Esc|Belgium}} | 177 |- bgcolor="silver" | 2 | {{Esc|Sweden}} | 172 |- bgcolor="#CC9966" | 3 | {{Esc|Ireland}} | 168 |- | 4 | {{Esc|Turkey}} | 170 |- | 5 | {{Esc|Denmark}} | 157 |- |} {| class="wikitable" border="1" ! colspan="3"| Največ točk ''prejete'' v finalu in polfinalu |- ! Rank ! Country ! Points |- bgcolor="gold" | 1 | {{Esc|Belgium}} | 198 |- bgcolor="silver" | 2 | {{Esc|Ireland}} | 144 |- bgcolor="#CC9966" | 3 | {{Esc|France}} | 134 |- | 4 | {{Esc|Israel}} | 124 |- | 5 | {{Esc|Germany}} | 122 |- |} {{col-end}} ==Mesta gostiteljice== {| class="wikitable" |- ! Leto ! Mesto ! Prizorišče ! Voditelj |- | [[Pesem Evrovizije 1958|1958]] | [[Hilversum]] | [[AVRO Studios]] | [[Hannie Lips]] |- | [[Pesem Evrovizije 1970|1970]] | [[Amsterdam]] | [[Amsterdam RAI Exhibition and Convention Centre|Congrescentrum]] | [[Willy Dobbe]] |- | [[Pesem Evrovizije 1976|1976]] | rowspan="2"| [[Haag]] | rowspan="2"|[[World Forum Convention Center|Congresgebouw]] | [[Corry Brokken]] |- | [[Pesem Evrovizije 1980|1980]] | [[Marlous Fluitsma]] |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |[[Rotterdam]] |[[Rotterdam Ahoy]] |[[Chantal Janzen]][[Edsilia Rombley|,Edsilia Rombley]][[Jan Smit|,Jan Smit]], [[Nikkie de Jager]] |} == Nagrade Marcela Bezençona == '''Nagrada za najboljšega izvajalca''' Glasujejo prejšnji zmagovalci Pesmi Evrovizije {| class="wikitable tsx_sortable" style="font-size: 95%" |- style="background:#efefef" ! class="autorowspan"| Leto ! class="unsortable"| Izvajalec ! class="unsortable"| Pesem ! class="autorowspan"| Končni rezultat ! class="autorowspan"| Točke ! class="unsortable"| Mesto |- | [[Pesem Evrovizije 2003|2003]] | [[Esther Hart]] | "[[One More Night]]" | 13. mesto | 45 | [[Riga]] |} Glasovanje komentatorjev {| class="wikitable tsx_sortable" style="font-size: 95%" |- style="background:#efefef" ! class="autorowspan"| Leto ! class="unsortable"| Izvajalec ! class="unsortable"| Pesem ! class="autorowspan"| Končni rezultat ! class="autorowspan"| Točke ! class="unsortable"| Mesto |- | [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] | [[The Common Linnets]] | "[[Calm After the Storm]]" | 2. mesto | 238 | [[København]] |} '''Nagrada za skladatelja''' {| class="wikitable tsx_sortable" style="font-size: 95%" |- style="background:#efefef" ! class="autorowspan"| Leto ! class="unsortable"| Pesem ! class="unsortable"| Skladatelji ! class="unsortable"| Izvajalec ! class="autorowspan"| Končni <br>rezultat ! class="autorowspan"| Točke ! class="unsortable"| Mesto |- | [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] | "[[Calm After the Storm]]" | [[Ilse DeLange]], JB Meijers, [[Rob Crosby]], Matthew Crosby, Jake Etheridge | [[The Common Linnets]] | 2. mesto | 238 | [[København]] |} ==Komentatorji== Čez leta je bilo komentiranje preskrbljeno s kar nekaj odličnimi televizijskimi in radijskimi komentatorji. Willem van Beusekom je skrbel za komentiranje na nizozemski televiziji med letoma 1987 in 2005. Zamenjal ga je njegov sokomentator Cornalda Maasa, ki je komentiral od leta 2004 do 2010. 10. junija 2010 so Massa odpustili s komentatorskega mesta zaradi razžalitve njihove predstavnice Sienke, Jordana van der Sloota in politične stranke Party for freedom na Twitterju. Zatem je komentatorsko mesto prevzel DJ Danië Dekker, ki je komentiral ob Maasu, skupaj s pevcem Janom Smitom. Leta 2014 se je Maas vrnil in zamenjal Dekkerja kot sokomentator ob Janu Smitu. {| class="wikitable sortable" style="font-size:90%; text-align: left; width: 500px;" |- ! Leto(a) ! Komentator ! Drugi/a komentator/ka ! Podeljevalec točk |- | [[Pesem evrovizije 1956|1956]]|| rowspan="2" |Piet te Nuyl ||rowspan="48" {{N/A|Ni drugega komentatorja}} ||{{N/A}} |- | [[Pesem Evrovizije 1957|1957]] || Willem Duys |- | [[Pesem Evrovizije 1958|1958]] || Siebe van der Zee || Piet te Nuyl |- | [[Pesem Evrovizije 1959|1959]] ||rowspan="3"|Piet te Nuyl ||rowspan="3"|Siebe van der Zee |- | [[Pesem Evrovizije 1960|1960]] |- | [[Pesem Evrovizije 1961|1961]] |- | [[Pesem Evrovizije 1962|1962]] ||rowspan="2"|[[Willem Duys]]|| Ger Lugtenburg |- | [[Pesem Evrovizije 1963|1963]] ||rowspan="4"|[[Pim Jacobs]] |- | [[Pesem Evrovizije 1964|1964]] || [[Ageeth Scherphuis]] |- | [[Pesem Evrovizije 1965|1965]] ||rowspan="2"|[[Teddy Scholten]] |- | [[Pesem Evrovizije 1966|1966]] |- | [[Pesem Evrovizije 1967|1967]] || Leo Nelissen || Ellen Blazer |- | [[Pesem Evrovizije 1968|1968]] || [[Elles Berger]]|| [[Willem Duys]] |- | [[Pesem Evrovizije 1969|1969]] ||rowspan="5"|[[Pim Jacobs]]|| Leo Nelissen |- | [[Pesem Evrovizije 1970|1970]] || Flip van der Schalie |- | [[Pesem Evrovizije 1971|1971]]||rowspan="3" {{N/A|Ni bilo podeljevalca točk}} |- | [[Pesem Evrovizije 1972|1972]] |- | [[Pesem Evrovizije 1973|1973]] |- | [[Pesem Evrovizije 1974|1974]]|| rowspan="3" |[[Willem Duys]]|| rowspan="3" |Dick van Bommel |- | [[Pesem Evrovizije 1975|1975]] |- | [[Pesem Evrovizije 1976|1976]] |- | [[Pesem Evrovizije 1977|1977]]|| [[Ati Dijckmeester]]|| Ralph Inbar |- | [[Pesem Evrovizije 1978|1978]]|| rowspan="2" |[[Willem Duys]]|| Dick van Bommel |- | [[Pesem Evrovizije 1979|1979]]|| [[Ivo Niehe]] |- | [[Pesem Evrovizije 1980|1980]]|| rowspan="3" |[[Pim Jacobs]]|| rowspan="5" |Flip van der Schalie |- | [[Pesem Evrovizije 1981|1981]] |- | [[Pesem Evrovizije 1982|1982]] |- | [[Pesem Evrovizije 1983|1983]]|| [[Willem Duys]] |- | [[Pesem Evrovizije 1984|1984]]|| [[Ivo Niehe]] |- | [[Pesem Evrovizije 1985|1985]]|| [[Gerrit den Braber]]|| {{N/A|Nizozemska ni tekmovala}} |- | [[Pesem Evrovizije 1986|1986]]|| [[Leo van der Goot]]|| Joop van Zijl |- | [[Pesem Evrovizije 1987|1987]]|| rowspan="4" |[[Willem van Beusekom]]|| Ralph Inbar |- | [[Pesem Evrovizije 1988|1988]]|| rowspan="3" |Joop van Os |- | [[Pesem Evrovizije 1989|1989]] |- | [[Pesem Evrovizije 1990|1990]] |- | [[Pesem evrovizije 1991|1991]]|| {{N/A|Ni bilo predvajano po televiziji}} || {{N/A|Nizozemska ni tekmovala}} |- | [[Pesem Evrovizije 1992|1992]]|| rowspan="3" |[[Willem van Beusekom]]|| Herman Slager |- | [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] ||rowspan="2"|Joop van Os |- | [[Pesem Evrovizije 1994|1994]] |- | [[Pesem Evrovizije 1995|1995]] || [[Paul de Leeuw]]|| {{N/A|Nizozemska ni tekmovala}} |- | [[Pesem Evrovizije 1996|1996]]|| rowspan="10" |[[Willem van Beusekom]]|| [[Marga Bult]] |- | [[Pesem Evrovizije 1997|1997]] || [[Corry Brokken]] |- | [[Pesem Evrovizije 1998|1998]]|| [[Conny Vandenbos]] |- | [[Pesem Evrovizije 1999|1999]] || [[Edsilia Rombley]] |- | [[Pesem Evrovizije 2000|2000]]|| rowspan="2" |[[Marlayne]] |- | [[Pesem Evrovizije 2001|2001]] |- | [[Pesem Evrovizije 2002|2002]] || {{N/A|Nizozemska ni tekmovala}} |- | [[Pesem Evrovizije 2003|2003]] || [[Marlayne]] |- | [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] ||rowspan="2"|[[Cornald Maas]]|| [[Esther Hart]] |- | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] || [[Nancy Coolen]] |- | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] ||rowspan="5"|[[Cornald Maas]]|| rowspan="2" |[[Paul de Leeuw]]||[[Paul de Leeuw]] |- | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] ||[[Paul de Leeuw]] and [[Edsilia Rombley]] |- | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] ||rowspan="2" {{N/A|Ni drugega komentatorja}} || [[Esther Hart]] |- | [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] ||rowspan="2"|[[Yolanthe Sneijder-Cabau]] |- | [[Pesem Evrovizije 2010|2010]] ||rowspan="4"|[[Daniël Dekker]] |- | [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] ||rowspan="4"|[[Jan Smit (singer)|Jan Smit]]|| [[Mandy Huydts]] |- | [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] || Viviënne van den Assem |- | [[Pesem Evrovizije 2013|2013]] || [[Cornald Maas]] |- | [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] || [[Cornald Maas]]|| [[Tim Douwsma]] |- |} ==Fotogalerija== <center><gallery> Image:Eurovision Song Contest 1958 - Corry Brokken.png|[[Corry Brokken]] v Hilversumu [[Pesem Evrovizije 1958]] Image:Eurovision Song Contest 1965 - Conny van den Bos.jpg|[[Conny Vandenbos]] v Neaplju [[Pesem Evrovizije 1965]] Image:Erombley.jpg|[[Edsilia Rombley]] v Helsinkih [[Pesem Evrovizije 2007]] Image:ESC 2008 - Netherlands - Hind, 1st semifinal.jpg|[[Hind Laroussi|Hind]] v Beogradu [[Pesem Evrovizije 2008]] Image:Sieneke op het Eurovisiesongfestival 2010.jpg|[[Sieneke]] v Bærumu, Oslo [[Pesem Evrovizije 2010]] Image:ESC2013 - Netherlands 02.jpg|[[Anouk (singer)|Anouk]] v Malmöju [[Pesem Evrovizije 2013]] Image:ESC2014 - the Netherlands 01.jpg|[[The Common Linnets]] v Københavnu [[Pesem Evrovizije 2014]] Image:Sandra Reemer cropped.jpg|[[Sandra Reemer]] z oblačili, ki jih je nosila [[Pesem Evrovizije 1979]] Image:Eurovision Song Contest 1958 - Scoreboard.png|Tabla z rezultati [[Pesem Evrovizije 1958]] </gallery></center> ==Ostalo== *[[Nationaal Songfestival]] *[[Netherlands in the Junior Eurovision Song Contest]] ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [http://www.eurovisioncovers.co.uk/xtned.htm Points to and from the Netherlands] ''eurovisioncovers.co.uk'' {{Pesem Evrovizije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Nizozemska glasba]] [[Kategorija:Nizozemska na Pesmi Evrovizije| ]] 86zplz2bu2nr8i1b0iibts8whjfbnau 0 374576 6676771 6569820 2026-05-17T00:36:52Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676771 wikitext text/x-wiki {{Infobox Eurovision country |Name = Maroko na Pesmi Evrovizije |Flag = Flag of Morocco.svg |Member station = [[Société Nationale de Radiodiffusion et de Télévision|SNRT]](1980) |ESC apps = 1 |ESC first = [[Eurovision Song Contest 1980|1980]] |ESC best = 18.: [[Eurovision Song Contest 1980|1980]] |ESC worst = 18.: [[Eurovision Song Contest 1980|1980]] |Website = |EBU page = http://www.eurovision.tv/page/history/by-country/country?country=48 }} '''[[Maroko]]''' je vstopil na '''Pesem Evrovizije''' prvič in do sedaj edinokrat leta [[Pesem Evrovizije 1980|1980]] v pesmijo "[[Bitaqat Khub|Bitaqat Hob]]", ki jo je v [[Arabščina|arabščini]] zapela [[Samira Said|Samira Bensaïd]]. ==Nastop== Maroko je prek svoje nacionalne televizije [[Société Nationale de Radiodiffusion et de Télévision]] (SNRT) debitiral na Evroviziji leta 1980 in s tem postal prva afriška ter [[Arabski svet|arabska]] država, ki je vstopila v tekmovanje. Izkoristili so dejstvo, da [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izrael]] ni nastopal na Pesmi Evrovizije tistega leta. Njihov debitantski nastop velja za edini evrovizijski nastop v arabščini doslej. Njihova izbrana pesem za tekmovanje je bila "Bitaqat Hob", izvajala jo pa je zelo znana maroška pevka Samira Bensaïd. Pesem je prejela samo 7 točk in še te le od [[Italija na Pesmi Evrovizije|Italije]]. Svoj debitantski nastop so zaključili kot 18., premagali so samo [[Finska na Pesmi Evrovizije|Finsko]]. Po slabem začetku se je SNRT odločila, da se bojo umaknili iz [[Pesem Evrovizije 1981|tekmovanja leta 1981]]. Do sedaj se še niso vrnili. Konkurenčna televizija SNRT, [[2M TV]], je izrazila zanimanje za pridružitev [[Evropska radiodifuzna zveza|Evropski radiodifuzni zvezi]] (EBU), kar je pogoj za nastop na Pesmi Evrovizije.<ref>{{navedi splet|url=http://www.oikotimes.com/v2/index.php?file=articles&id=398|title=Commercial channel interested to join Eurovision Song Contest|date=12. 7. 2007|publisher=Oikotimes|accessdate=17. 10. 2008|archive-date=2008-11-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20081120195318/http://www.oikotimes.com/v2/index.php?file=articles&id=398|url-status=dead}}</ref> == Nastopi == {| class="wikitable sortable" |- bgcolor="#ccccff" ! Leto ! Tekmovalec ! Jezik ! Naslov ! Točke ! v finalu ! Točke ! v polfinalu |- | [[Pesem Evrovizije 1980|1980]] | [[Samira Said|Samira Bensaïd]] | [[Arabščina|arabščina]] | "[[Bitaqat Khub|Bitaqat Hob]]"<br /><small>(بطاقة حب)</small> | 18 | 7 | style="text-align:center;" rowspan="1" colspan="2" bgcolor="#DCDCDC" data-sort-value="99999"|<small><span style="color:#808080">Ni bilo polfinala</span></small> |-bgcolor="#DCDCDC" | style="text-align:center;" colspan="8" data-sort-value="zzzzz"|<small><span style="color:#808080">Ni nastopal od leta 1981 do danes</span></small> |} ==Zgodovina točkovanja== Za leto 1980 veljajo naslednji podatki o glasovanju v zvezi z Marokom: {{col-begin}} {{col-break}} {| class="wikitable" border="1" ! colspan="3"| Največ ''podeljenih'' točk |- ! Mesto ! Država ! Točke |-bgcolor = "gold" | 1 | {{Esc|Turkey}} | 12 |-bgcolor = "silver" | 2 | {{Esc|Germany}} | 10 |-bgcolor = "#CC9966" | 3 | {{Esc|United Kingdom}} | 8 |- | 4 | {{Esc|Switzerland}} | 7 |- | 5 | {{Esc|Sweden}} | 6 |} {{col-break}} {| class="wikitable" border="1" ! colspan="3"| Največ ''prejetih'' točk |- ! Mesto ! Država ! Točke |-bgcolor = "gold" | 1 | {{Esc|Italy}} | 7 |- |} {{col-end}} ==Reference== {{sklici}} ==Zunanje povezave== *[http://www.eurovisioncovers.co.uk/xtmor.htm Points to and from Morocco] ''eurovisioncovers.co.uk'' {{Pesem Evrovizije}} [[Category:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Category:Maroška kultura]] 0c75a4rlpz4c3cxn6xofezxwd3ykifv 0 375085 6676964 5873628 2026-05-17T10:30:56Z ~2026-29796-25 260059 VSE 6676964 wikitext text/x-wiki {{Infobox company| company_name = Zetor | company_logo = [[File:Zetor Logo.JPG|204px|Zetor logo]] | company_type = [[Privatno podjetje]] | company_slogan = | foundation = 1946| location = [[Brno]], [[Češka]]| key_people = | num_employees = 872 (2012) | industry = [[Težka oprema]]| products = [[Traktor]]ji, motorji, kmetijska oprema | revenue = 4,081 milijard Čeških kron (CZK) (2012)<ref>{{Navedi splet |url=http://www.zetor.com/file/78994/Annual-report-of-ZETOR-TRACTORS-a-s_2012.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2014-06-15 |archive-date=2014-02-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140202123055/http://www.zetor.com/file/78994/Annual-report-of-ZETOR-TRACTORS-a-s_2012.pdf |url-status=dead }}</ref> | homepage = [http://www.zetor.com www.zetor.com] }} * ==Galerija== <gallery> File:Zetor 25 - Ystad-2022.jpg|''Zetor 25''. File:Zetor 25A.jpg|''Zetor 25A''. File:Zetor 50 Super 50PS 1963.jpg|''Zetor Super 50''. File:Zetor5245.jpg|''Zetor 5245'' File:Zetor 7245.jpg|''Zetor 7245'' File:Zetor 7441.jpg|''Zetor Proxima'' File:Zetor 10541.jpg|''Zetor Proxima Plus''. File:Zetor fortera.JPG|''Zetor Forterra''. </gallery> ==Sklici in reference== {{sklici|1}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Zetor}} * [http://www.zetor.com Official web page Zetor] * [http://www.zetor.com.au Zetor Direct - Australian sole authorized genuine spare parts importer] * [http://www.tractordata.com/farm-tractors/tractor-brands/zetor/zetor-tractors-year-sorted.html Zetor tractors sorted by year at TractorData.com] * [http://www.zetorworld.com/ Comprehensive Zetor history] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140205213146/http://www.zetorworld.com/ |date=2014-02-05 }} (See sub-sections under history link). [[Kategorija:Proizvajalci traktorjev]] [[Kategorija:Podjetja Češke]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1946]] {{Proizvajalci traktorjev}} {{normativna kontrola}} 4co39tpegjcasexxxtqk2fnro8wvvad 6676968 6676964 2026-05-17T10:31:55Z ~2026-29796-25 260059 6676968 wikitext text/x-wiki {{Infobox company| company_name = Zetor | company_logo = [[File:Zetor Logo.JPG|204px|Zetor logo]] | company_type = [[Privatno podjetje]] | company_slogan = | foundation = 1946| location = [[Brno]], [[Češka]]| key_people = | num_employees = 872 (2012) | industry = [[Težka oprema]]| products = [[Traktor]]ji, motorji, kmetijska oprema | revenue = 4,081 milijard Čeških kron (CZK) (2012)<ref>{{Navedi splet |url=http://www.zetor.com/file/78994/Annual-report-of-ZETOR-TRACTORS-a-s_2012.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2014-06-15 |archive-date=2014-02-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140202123055/http://www.zetor.com/file/78994/Annual-report-of-ZETOR-TRACTORS-a-s_2012.pdf |url-status=dead }}</ref> | homepage = [http://www.zetor.com www.zetor.com] }} ==Galerija== <gallery> File:Zetor 25 - Ystad-2022.jpg|''Zetor 25''. File:Zetor 25A.jpg|''Zetor 25A''. File:Zetor 50 Super 50PS 1963.jpg|''Zetor Super 50''. File:Zetor5245.jpg|''Zetor 5245'' File:Zetor 7245.jpg|''Zetor 7245'' File:Zetor 7441.jpg|''Zetor Proxima'' File:Zetor 10541.jpg|''Zetor Proxima Plus''. File:Zetor fortera.JPG|''Zetor Forterra''. </gallery> ==Sklici in reference== {{sklici|1}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Zetor}} * [http://www.zetor.com Official web page Zetor] * [http://www.zetor.com.au Zetor Direct - Australian sole authorized genuine spare parts importer] * [http://www.tractordata.com/farm-tractors/tractor-brands/zetor/zetor-tractors-year-sorted.html Zetor tractors sorted by year at TractorData.com] * [http://www.zetorworld.com/ Comprehensive Zetor history] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140205213146/http://www.zetorworld.com/ |date=2014-02-05 }} (See sub-sections under history link). [[Kategorija:Proizvajalci traktorjev]] [[Kategorija:Podjetja Češke]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1946]] {{Proizvajalci traktorjev}} {{normativna kontrola}} tnej8hulbfwq6683b9ofy7274r6hr3v 6676969 6676968 2026-05-17T10:32:46Z A09 188929 vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/~2026-29796-25|~2026-29796-25]] ([[User talk:~2026-29796-25|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Jonnmann|Jonnmann]] 5873628 wikitext text/x-wiki {{Infobox company| company_name = Zetor | company_logo = [[File:Zetor Logo.JPG|204px|Zetor logo]] | company_type = [[Privatno podjetje]] | company_slogan = | foundation = 1946| location = [[Brno]], [[Češka]]| key_people = | num_employees = 872 (2012) | industry = [[Težka oprema]]| products = [[Traktor]]ji, motorji, kmetijska oprema | revenue = 4,081 milijard Čeških kron (CZK) (2012)<ref>{{Navedi splet |url=http://www.zetor.com/file/78994/Annual-report-of-ZETOR-TRACTORS-a-s_2012.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2014-06-15 |archive-date=2014-02-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140202123055/http://www.zetor.com/file/78994/Annual-report-of-ZETOR-TRACTORS-a-s_2012.pdf |url-status=dead }}</ref> | homepage = [http://www.zetor.com www.zetor.com] }} '''Zetor''' je [[češka|češki]] proizvajalec [[traktor|traktorjev]] in druge opreme. Do leta 1990 je bil podružnica podjetja Zbrojovka Brno. Ime Zetor izhaja iz "Zet" (izgovorjava črke Z (od Zbrojevke) v češčini) in zadnjih dveh črk besede traktor. Zetor je uvedel več novosti v traktorje, kot npr. varnostna kabina. Verzije traktorjev Zetor proizvajajo v državah kot so [[Argentina]], [[Burma]], [[Indija]], [[Irak]], [[Urugvaj]] in [[Zaire]]. Do leta 2001 so zgradili okrog 1 100 000 traktorjev. ==Modeli== * ''Zetor 25A'' ([[1945]]) * Zetor 3511(1972) * ''Zetor P-133'' ([[1946]]) * ''Zetor Super 50'' ([[1955]]) * ''Zetor 4511'' ([[1959]]) * ''Zetor 50 Super'' ([[1960]]) * ''Zetor 2011'' ([[1964]]) * ''Zetor 3045'' ([[1968]]) - ''3011 deluxe'' ([[1972]]) * ''Zetor 2511 30CV'' ([[1970]]) * ''Zetor 5748 Allrad'' ([[1971]]) - ''5711'' - ''12045'' ([[1978]]) *''Zetor 4911-4945 (1979)'' * ''Zetor 12011'' - ''12111'' - ''12145'' ([[1989]]) * ''Zetor Serie UR-I'': ''5211'' - ''6211-'' 7011- ''7211'' - ''7711'' ([[1991]]) * ''Zetor Serie UR-I'': ''5245'' - ''6245 -7045'' - ''7245'' - ''7745'' (1991) * ''Zetor Crystal 8011'' - ''8045'' * ''Zetor 1340 Turbo'' * ''Zetor 10111'' - ''10145'' ([[1993]]) * ''Zetor 10211'' - ''10245'' * ''Zetor 12211'' - ''12245'' * ''Zetor 16145 Turbo'' * ''Zetor ZT300'' ==Galerija== <gallery> File:Zetor 25 - Ystad-2022.jpg|''Zetor 25''. File:Zetor 25A.jpg|''Zetor 25A''. File:Zetor 50 Super 50PS 1963.jpg|''Zetor Super 50''. File:Zetor5245.jpg|''Zetor 5245'' File:Zetor 7245.jpg|''Zetor 7245'' File:Zetor 7441.jpg|''Zetor Proxima'' File:Zetor 10541.jpg|''Zetor Proxima Plus''. File:Zetor fortera.JPG|''Zetor Forterra''. </gallery> ==Sklici in reference== {{sklici|1}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Zetor}} * [http://www.zetor.com Official web page Zetor] * [http://www.zetor.com.au Zetor Direct - Australian sole authorized genuine spare parts importer] * [http://www.tractordata.com/farm-tractors/tractor-brands/zetor/zetor-tractors-year-sorted.html Zetor tractors sorted by year at TractorData.com] * [http://www.zetorworld.com/ Comprehensive Zetor history] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140205213146/http://www.zetorworld.com/ |date=2014-02-05 }} (See sub-sections under history link). [[Kategorija:Proizvajalci traktorjev]] [[Kategorija:Podjetja Češke]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1946]] {{Proizvajalci traktorjev}} {{normativna kontrola}} klh4qy8pbtdz4ehfj2z3ra8tq1svfvg 0 375336 6676683 6486198 2026-05-16T20:43:22Z ~2026-12614-44 255361 popravek tipkarske napake 6676683 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Jani Hace | Img = <!-- WD --> | Img_capt =Jani Hace med nastopom z Siddharto | Img_size = | Background = solo_singer | Birth_name = Jani Hace | Alias = | Origin = | Instrument = [[bas kitara]], [[sintetizator]], back vokali | Genre = [[rock]], [[fusion]], [[pop glasba|pop]], [[funk]] | Occupation = <!-- WD --> | Years_active = 1979-danes | Label = [[Helidon]], [[Dallas Records]], [[NIKA Records]], itd. | Associated_acts = [[Siddharta]], [[Elevators]] | URL = | Notable_instruments = }} '''Jani Hace,''' [[Slovenci|slovenski]] [[bas kitara|bas kitarist]], [[producent]] in [[skladatelj]] * [[27. december|27. decembra]] [[1964]], [[Ljubljana]]. Od leta [[2003]] je polnopravni član skupine [[Siddharta]], sodelovati in nastopati je začel s [[Siddharta|Siddharto]] že leta [[2001]]. Sodeloval je tudi s številnimi drugimi slovenskimi glasbeniki. ==Bas kitarist== Kot bas kitarist je najbolj znan kot basist pri skupini [[Siddharta]], sodeloval pa je že s številnimi drugimi glasbenimi ustvarjalci, skupinami ter projekti kot so [[Elevators]], [[Magnifico]], Rotor, Sounds of Slovenia, [[Devil Doll]], [[Alenka Godec]], Maya, [[Jadranka Juras]], [[Gibonni]], Chris Eckman, The Walkabouts, [[Vlado Kreslin]], [[Peter Lovšin]], [[Zoran Predin]], [[Neisha]], [[Neca Falk]], [[Janez Bončina - Benč]], [[Klemen Klemen]], Nikolovski, Dosha, [[Ali En]], [[Jan Plestenjak]], [[Alya]], [[Nude]], [[Gušti]], Polona Kasal, [[Big Band RTV Slovenija]], [[Primož Grašič]], [[Ratko Divjak]], [[Tinkara Kovač]], Leelojamais, Katja Šulc, [[Rok Terkaj|Rok Trkaj]], [[katarina Mala]], [[Samo Budna]] ter mnogi drugi. ==Filmska glasba== Sodeloval je pri komponiranju glasbe za filme Stereotip, Outsider, Cirkus Fantastikus ter Biba Malčka in božična zmešnjava. == V živo z Siddharto == Hace pri igranju v živo zraven bas kitare poprime tudi za [[sintetizator]] pri eni izmed njihovih novejših pesmi z naslovom "Dios" ==Zunanje povezave== *RockAkademija [http://rockakademija.si/mentorji/jani-hace/]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *{{Discogs artist}} {{Siddharta}} {{normativna kontrola}}{{Musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Hace, Jani}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski bas kitaristi]] [[Kategorija:Slovenski rock glasbeniki]] [[Kategorija:Ljubljančani]] [[Kategorija:Siddharta]] [[Kategorija:Člani skupine Elevators]] 4rmonin1cnpfwfcfn2xsd6hdowazzmu 0 379535 6676729 6291234 2026-05-16T22:32:14Z ~2026-13659-49 255600 /* J */ 6676729 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Valižani|valižanskih]] [[politik]]ov.''' {{Seznami poklicev za narode|Valižanov|Wales|valižanskih}} {{CompactTOC2}} == B == *[[Aneurin Bevan]] (1897-1960) *Henry Brooke *[[Robert James Buckland]] == C == *[[Alun Hugh Cairns]] *[[Ann Clwyd]] *[[Stephen Crabb]] == D == *[[David Thomas Charles Davies]] *[[Paul Davies (politik)|Paul Davies]] *[[Ron Davies (politik)|Ron Davies]] *[[Stephen Doughty]] *[[Mark Drakeford]] == E == *[[Jonathan Edwards (politik)|Jonathan Edwards]] *[[Richard Edwards (politik)|Richard Edwards]] *Roger Nicholas Edwards    *[[Gwynfor Evans]] == F == * David Patrick Maxwell Fyfe == G == * [[Vaughan Gething]] * [[Cheryl Elise Kendall Gillan]] * James "Jim" Griffiths * [[Robert Griffiths]] == H == * William Jefferson Hague <code> </code> * [[Peter Gerald Hain]] * [[Simon Anthony Hart]] * Charles Hill  * Cledwyn Hughes * David James Fletcher Hunt == I == * [[Rhun ap Iorwerth]]   == J == *[[Siân James (političarka)|Siân James]] *[[Carwyn Jones]] *[[David Ian Jones]]     *[[Ieuan Wyn Jones]] *Keith Sinjohn Joseph == L == *[[Elfyn Llwyd]] *Gwilym Lloyd George == M == * [[Alun Edward Michael]] * [[Edward Millward]] * [[Eluned Morgan]] (barroness of Ely) * [[Hywel Rhodri Morgan]] * John Morris    * Paul Peter Murphy == R == * John Alan Redwood  == S == * Joanna "Jo" Meriel Stevens == T == * Peter John Mitchell Thomas * Thomas George Thomas <code> </code> == V == * [[Humphrey Vaughan]] ap David Gething == W == *Peter Edward Walker   *[[Phil Williams (politik)|Phil Williams]] *[[Dafydd Wigley]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Valižanov|Politiki]] [[Kategorija:Valižanski politiki|*]] iw4i89rvp6logk4ytxat0tr210c7606 0 380793 6676546 6674158 2026-05-16T14:50:45Z Pinky sl 2932 pp Infopolje Cesta 6676546 wikitext text/x-wiki {{Infobox road | alternate_name = Sabotinska cesta / Briška cesta / Osimska cesta / Strada di Osimo | photo = Strada di Osimo - monte Sabotino.jpg | photo_notes = Pogled na sabotinsko cesto iz Gorice | country=SVN | regions = [[Goriška statistična regija|Goriška]] | type=R | route=402 | length_km=3,15 | map = NSA 55-402.svg | map_notes = |terminus_a= {{Jct|country=SVN|G|103}} pri [[Solkan|Solkanu]] |junction={{plainlist| *{{Jct|country=ITA|NSA|55}} v [[Italija|Italiji]] (1,6 km) }} |terminus_b={{Jct|country=SVN|R|402}}, pri [[Podsabotin|Podsabotinu]] v Sloveniji }} '''Sabotinska cesta''' je regionalna cesta št. 402, ki preko italijanskega ozemlja povezuje slovenski naselji [[Solkan]] in [[Podsabotin]]. Cesta je bila zgrajena na osnovi [[Osimski sporazumi|Osimskih sporazumov]], ki so bili podpisani 10. novembra 1975 in 6. člena sporazuma o pospeševanju gospodarskega sodelovanja, tako imenovanega Osimskega sporazuma, ki je bil podpisan 10. novembra 1983 v Osimu. V zameno za kasnejšo izgradnjo te ceste so bile že 24. oktobra 1954 iz nekdanje cone A [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]], ki je sicer pripadlo Italiji, izločene [[Plavje]], ki so bile priključene Jugoslaviji. Sporazuma sta podala tudi pravni okvir za izgradnjo in vzdrževanje ceste. Cesta je bila odprta 15. junija 1985. == Klasifikacijia == Cesti je bila v uradni slovenski numeraciji dodeljena številka R2-402. Na italijanskem ozemlju nadvozi omogočajo gibanje oseb na [[Sabotin]] in z nje. Po numeraciji [[ANAS]] gre za cesto NSA 55. Tako imenovane »poti za nadzor« na italijanskem ozemlju so uradno klasificirane kot »NSA 55 bis«.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stradeanas.it/it/le-strade/la-rete-anas|title=La rete Anas|publisher=Anas S.p.A.|date=6.10.2016|access-date=5.11.2024}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. == Opis == [[Slika:Nova_Gorica_0720069_71.jpg|sličica|280x280_pik|Začetek ceste s solkanskim cestnim mostom.]] Cesta se prične v [[Solkan|Solkanu]], kjer se odcepi od [[Glavna cesta G103|glavne ceste 103]], prečka Sočo z velikim ločnim [[Solkanski most (cestni)|Solkanskim mostom]], se v dveh serpentinah dvigne do državne meje na pobočju [[Sabotin]]a in v nadaljevanju poteka v zaprtem koridorju preko italijanskega ozemlja. Dolžina koridorja znaša 1600 m. Cesta je v tem delu zgrajena v vkopu in ima na obeh straneh 2 m visoko ograjo z vrati, ki jih vzdržujejo italijanski organi. Ta del ceste je namenjen izključno tranzitnemu prometu, ustavljanje na njej je prepovedano, po tem odseku pa ne smejo voziti vojaška vozila. Prav tako je prepovedano fotografiranje. Promet na odseku ureja [[Policija (Slovenija)|Slovenska policija]]. Cesta doseže državno mejo pred naseljem [[Podsabotin]] in v nadaljevanju poteka po dolini potoka Pevnica do Huma, kjer se priključi na starejše cestno omrežje. Skupna dolžina novogradnje oziroma rekonstrukcije je znašala 7,6 km. Cesta je bila odprta junija 1985. Režim v koridorju določa ''Pravilnik o uporabi Sabotinske ceste'', ki je bil objavljen v prilogi Uradnega lista št. 8 - Mednarodne pogodbe, dne 7. oktobra 1983. ==Gradnja == Več manjših [[Mejni prehod|mejnih prehodov]] za obmejni promet v [[Goriška brda|Brdih]] je imelo neustrezen urnik, ki je ljudem onemogočal normalno povezavo z matično državo oziroma jih je silil k uporabi ceste preko [[Plave|Plavij]] in naprej v [[Nova Gorica|Novo Gorico]], kamor se je večina prebivalcev Brd vozila na delo. Gradnja se je začela leta 1980 na odseku od meje z Italijo do [[Podsabotin]]a. Spomladi leta 1982 so bila dela prekinjena zaradi pomanjkanja denarja. Gradnja se je nadaljevala aprila leta 1983. Pri zemeljskih delih je sodelovala tudi inženirska enota Jugoslovanske ljudske armade, ki je skrbela za odstranjevanje neeksplodiranih vojnih sredstev, ki so se nahajala na območju iz časa [[Soška fronta|soške fronte]]. V sklopu gradnje ceste je bilo, poleg Solkanskega mostu, zgrajenih še 10 manjših objektov za premostitev [[vodotok]]ov, razpetine od 1 do 11 m, izkopanih ali nasutih je bilo skoraj 400.000 m<sup>3</sup> materialov. Gradnjo sta financirali [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]] in [[Italija]], vsaka za svoj del ceste. == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * [http://www.pf.uni-lj.si/media/pravilnikouporabisabotinskeceste.pdf Pravilnik o uporabi] * Ceste na slovenskem skozi čas, 1. knjiga, DRC, 2014, ISBN 978-961-6527-25-5 (zv. 1) [[Kategorija:Ceste v Italiji]] [[Kategorija:Ceste v Sloveniji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1985]] [[Kategorija:Sabotin]] 2dhsh3fk29lmzerslru9utmqjo2yhxx 0 383033 6676817 6491531 2026-05-17T04:00:41Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676817 wikitext text/x-wiki {{Infobox Company |company_name = William Hill plc |company_logo = |foundation = [[London]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] ([[1934]]) |company_type = Javno podjetje |location = Wood Green, London, Velika Britanija<br />Leeds, Velika Britanija |key_people = Gareth Davis <small>(Predsednik Uprave)</small><br />James Henderson <small>(Generalni Direktor)</small><ref>{{Navedi splet |url=http://sites.merchantcantos.com/companies/w/william-hill/july-2014-announcement/ |title=William Hill: CEO Designate announcement |accessdate=2014-12-22 |archive-date=2015-04-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150408062127/http://sites.merchantcantos.com/companies/w/william-hill/july-2014-announcement/ |url-status=dead }}</ref> |industry = [[Igra na srečo|Igre na srečo]] |products = [[Športne stave|Stavnice]], stavne prodajalne, spletne igre na srečo |revenue = {{profit}} 1.486,5 milijona [[Funt šterling|£]] <small>(2013)</small><ref name=prelims>{{navedi splet |url=http://www.williamhillplc.com/~/media/Files/W/William-Hill/ar/ar_2013_v1.pdf |title=Preliminary Results 2013 |accessdate=15 March 2014 |publisher=William Hill |format=PDF |archive-date=2014-03-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140315201829/http://www.williamhillplc.com/~/media/Files/W/William-Hill/ar/ar_2013_v1.pdf |url-status=dead }}</ref> |operating_income = {{profit}} 324,1 milijona £ <small>(2013)</small><ref name=prelims /> |net_income = {{profit}} 226,5 milijona £ <small>(2013)</small><ref name=prelims /> |num_employees = 17.000 (2013)<ref>{{Navedi splet |url=http://williamhillplc.com/about-william-hill/at-a-glance.aspx |title=William Hill: At a glance |accessdate=2014-12-22 |archive-date=2015-03-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150314213732/http://williamhillplc.com/about-william-hill/at-a-glance.aspx |url-status=dead }}</ref> |homepage = [http://www.williamhill.com/sl Uradna spletna stran] }} '''William Hill plc''' je ena od največjih stavnic v Združenem kraljestvu. Kotira na londonski borzi in je uvrščen v indeks FTSE 250. Dne 2. avgusta 2013 je bil uvrščen na seznam z vrednostjo tržne kapitalizacije 4,07 milijarde GBP<ref>{{Navedi splet |url=http://www.williamhillplc.com/wmh/media/keyfact/ |title=William Hill: Key facts |accessdate=2014-12-22 |archive-date=2012-04-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120422030240/http://www.williamhillplc.com/wmh/media/keyfact/ |url-status=dead }}</ref>. ==Zgodovina== Podjetje je ustanovil William Hill leta 1934 v času, ko so bile igre na srečo v Veliki Britaniji nezakonite<ref name="history">{{Navedi splet |url=http://www.williamhillplc.com/wmh/about/our_history/ |title=William Hill: History |accessdate=2014-12-22 |archive-date=2011-07-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110718052834/http://www.williamhillplc.com/wmh/about/our_history/ |url-status=dead }}</ref>. Lastniki so se mnogokrat zamenjali, leta 1971 jo je prevzelo podjetje Sears Holdings<ref>[http://www.oxforddnb.com/view/article/30943 Richard Davenport-Hines, ‘Clore, Sir Charles (1904–1979)’] ''[[Oxford Dictionary of National Biography]]'', Oxford University Press, 2004</ref>, leta 1988 Grand Metropolitan, nato pa Brent Walker leta 1989<ref name="history" />. V septembru 1996 je Brent Walker po ugotovitvi, da je Grand Metropolitan v času prodaje prikazal pretirane dobičke družbe, dobil povrnjenih 117 milijonov GBP od 685 milijonov GBP, ki jih je plačal za William Hill<ref>"BRENT WALKER RECOUPS POUNDS 117M FROM BETTING STAKE OF SEVEN YEARS AGO", ''The Observer'', London, 29 September 1996</ref>. [[Japonska]] investicijska banka Nomura je leta 1997 pripravila odkup Williama Hilla z zadolžitvijo 700 milijonov GBP, ko je Brent Walker propadel z dolgovi, ki po preiskavi Urada za hude prevare (Serious Fraud Office) presegajo 1,3 milijarde GBP<ref>{{navedi splet | url = http://www.prnewswire.co.uk/cgi/news/release?id=31318| title = Brent walker group plc: disposal of william hill and delisting| publisher = Brent Walker Group | accessdate = 2010-04-13}}</ref> in je imelo za posledico zaporne kazni dveh direktorjev<ref>{{navedi novice | url = http://www.independent.co.uk/news/business/exgoldcrest-director-jailed-over-coverup-1313384.html| title = Ex-Goldcrest director jailed over cover-up| work= The Independent | accessdate = 2010-04-13 | location=London | first=Nigel | last=Cope | date=1996-12-07}}</ref><ref>{{navedi novice | url = http://www.independent.co.uk/news/business/sfo-launches-third-brent-walker-fraud-trial-1365465.html?cmp=ilc-n| title = SFO launches third Brent Walker fraud trial| work= The Independent | accessdate = 2010-04-13 | location=London | first=Paul | last=Farrelly | date=1996-09-29}}</ref>. V februarju 1999 je bilo predlagano kotiranje na borzi opuščeno zaradi »šibkega interesa«<ref>"BOOKIE CITY PLAN FALLS AT FINAL HURDLE", ''Sunday Mirror'', London, 21 February 1999</ref> in Nomura je namesto tega preložila podjetje sredstvom, upravljanih s strani zasebnih kapitalskih podjetij Cinven in CVC Capital Partners za 825 milijonov GBP<ref name="history" />. Podjetje je končno kotiralo na londonski borzi leta 2002<ref name="history" />. Naslednje leto je izvršni direktor David Harding prejel bonus v višini 2,84 milijonov GBP, s čimer je postal peti najbolje plačani direktor Velike Britanije v letu 2003<ref>Business & Media: Business: Top 10 highest paid directors, ''The Observer'', London, 1 February 2004</ref>. Podjetje je kupilo dva stadiona za pasje dirke, leta 2002 stadion Sunderland Greyhound in leta 2003 stadion Newcastle Greyhound<ref name="history" />. V juniju 2004 je izvršni direktor David Harding prodal 5,2 milijona GBP delnic za financiranje svoje ločitve, kar je imelo za posledico padec vrednosti delnice družbe in zmanjšanje vrednosti podjetja za 75 milijonov GBP<ref>"Wm Hill defends statement timing as shares fall again", ''The Guardian'', London, 7 July 2004</ref><ref>"WILLIAM HILL CHIEF BLAMES DIVORCE FOR POUNDS 5M STAKE SALE THAT KNOCKS SHARES", ''The Independent'', London, 11 June 2004</ref>. Leta 2005 je William Hill za 504 milijonov GBP od podjetja Stanley Leisure kupil 624 stavnih prodajaln v Združenem kraljestvu, na [[Irska|Irskem]], [[Man|otoku Man]] in [[Jersey]]ju. S to pridobitvijo je za nekaj časa prehitel podjetje Ladbrokes na prvem mestu trga stav Združenega kraljestva<ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/4550429.stm "William Hill buys Stanley shops"] BBC News, 16 May 2005</ref> glede trgovin, vendar ne glede prihodkov. Urad za pošteno poslovanje Združenega kraljestva (Office of Fair Trading) je prisilil William Hill v prodajo 78-tih od 624-tih Stanley trgovin zaradi zaskrbljenosti glede nekonkurenčne prakse<ref>{{navedi novice | url = http://www.telegraph.co.uk/finance/2920064/William-Hill-ordered-to-sell-78-shops.html| title = William Hill ordered to sell 78 shops| work= The Telegraph | accessdate = 2010-04-12 | location=London | first=Harry | last=Wallop | date=2005-08-03}}</ref>. Zaradi strahu, da je William Hill plačal preveč za Stanley trgovine<ref>{{navedi novice | url = http://www.independent.co.uk/news/business/news/william-hill-becomes-uks-biggest-bookie-491019.html| title = William Hill becomes UK's biggest bookie| work= The Independent | accessdate = 2010-04-13 | location=London | first=Rachel | last=Stevenson | date=2005-05-17}}</ref>, je podjetje decembra 2005 izpadlo iz indeksa FTSE 100<ref>{{navedi splet | url = http://www.yorkshirepost.co.uk/businessnews/Wm-Hill-defies-relegation.1301420.jp| title = Wm Hill defies relegation| work= Yorkshire Post | accessdate = 2010-04-13}}</ref>. Leta 2008 je bil Ralph Topping imenovan za izvršnega direktorja. Potem, ko je izstopil iz univerze Strathclyde kot samopriznani »lopov«<ref name="ralf" />, je Topping leta 1973 sprejel sobotno službo v stavni prodajalni Williama Hill v bližnjem Hampden Parku v [[Glasgow]]u in si utiral pot po lestvici navzgor<ref name="ralf">[http://business.timesonline.co.uk/tol/business/movers_and_shakers/executive_movers/article3412608.ece Business big shot: Ralph Topping] {{Webarchive|url=https://archive.today/20130505084129/http://business.timesonline.co.uk/tol/business/movers_and_shakers/executive_movers/article3412608.ece |date=2013-05-05 }} ''The Times'', London, 22 February 2008</ref>. Za izboljšanje svojega propadajočega<ref>{{navedi splet| url = http://www.thisislondon.co.uk/standard/article-23442987-casino-machines-save-hill-after-web-bets-flop.do| title = Casino machines save Hill after web bets flop| work = London Evening Standard| accessdate = 2010-04-12}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> poslovanja na spletu je William Hill v novembru 2008 sklenil partnerstvo z Orbisom (po novem OpenBet) in izraelskim podjetjem programske opreme Playtechom<ref name="playtech">[http://www.independent.co.uk/news/business/news/william-hill-in-deal-with-playtech-to-expand-online-gaming-operation-967776.html William Hill in deal with Playtech to expand on-line gaming operation] ''The Independent'', 21 October 2008</ref>. V skladu s pogoji dogovora je William Hill plačal ustanovitelju Playtecha Teddyju Sagiju 144,5 milijona GBP za različna premoženja in pridružena podjetja<ref>{{navedi splet| url = http://www.egrmagazine.com/news/167907/interview-henry-birch-william-hill-online.thtml| title = Interview: Henry Birch, William Hill Online| work = eGaming Review| accessdate = 2010-04-14| archive-date = 2010-06-11| archive-url = https://web.archive.org/web/20100611072124/http://www.egrmagazine.com/news/167907/interview-henry-birch-william-hill-online.thtml| url-status = dead}}</ref>. Ta vključujejo več spletnih igralnic, katere William Hill še vedno upravlja pod imenom WHG. Playtech je prevzel 29 % delež v novem podjetju William Hill Online<ref name="playtech" />. Po poročilih je podjetje ob odpravi prejšnjega internega sistema odpisalo 26 milijonov GBP<ref>{{navedi novice | url = http://www.guardian.co.uk/business/2008/jan/11/williamhill| title = William Hill to buy in technical experts to save internet arm| work= The Guardian | accessdate = 2010-04-12 | location=London | first=Simon | last=Bowers | date=2008-01-11}}</ref><ref>"Bookie's IT botch", ''Daily Mail'', London, 11 January 2008</ref>. V juniju 2009 je William Hill podprl Playtech kljub temu, da je imel njihov partner po opozorilu o dobičku izničeno četrtino svoje borzne vrednosti<ref>{{navedi novice | url=http://business.timesonline.co.uk/tol/business/industry_sectors/leisure/article6722207.ece | title=William Hill reassures after Playtech warning | work=The Times | accessdate=2010-04-12 | location=London | date=2009-07-21 | first=Ian | last=King | archive-date=2011-06-12 | archive-url=https://web.archive.org/web/20110612000652/http://business.timesonline.co.uk/tol/business/industry_sectors/leisure/article6722207.ece | url-status=dead }}</ref>. ==Poslovanje== [[Slika:William Hill, Bookmakers, 9 North Lane, Headingley - geograph.org.uk - 169159.jpg|thumb|William Hill išče sprejemalce stav v Headingleyu, Leeds, VB.]] Podjetje deluje po vsem svetu in zaposluje približno 16.600 ljudi. Glavne poslovalnice ima v Veliki Britaniji, na Irskem in v [[Gibraltar]]ju, skupaj s svojimi 2300 licenciranimi stavnimi poslovalnicami po vsej veliki Britaniji ponuja stave po telefonu in na internetu. V Veliki Britaniji je največji operater in predstavlja okoli 25 odstotkov trga v Veliki Britaniji in na Irskem. Klicni centri za stave preko telefona, ki se nahajajo v Rotherhamu in South Yorkshiru, so v letu 2007 sprejeli 125.000 stav, glede na podatke podjetja pa po vsej državi njegove stavnice obdelajo na povprečen dan več kot milijon stavnih listkov<ref>[http://www.williamhillplc.com/ William Hill PLC website]</ref>. Poleg sportsbooka na spletu podjetje ponuja spletne casino igre, spretnostne (skill) igre, spletni bingo in poker. Od Zakona o igralništvu 2005 Združenega kraljestva (Gambling Act 2005)<ref name="machines">{{navedi novice | url=http://www.timesonline.co.uk/tol/news/uk/health/article5679309.ece | title=High-stakes gambling machines causing serious addiction | work=The Times | accessdate=2010-04-13 | location=London | date=2009-02-07 | first=Sam | last=Lister | archive-date=2020-04-01 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200401074126/https://www.thetimes.co.uk/ | url-status=dead }}</ref> so igralni avtomati okrepili dobiček in nevtralizirali zmanjšanje prihodkov na drugih področjih<ref>William Hill 'satisfied' with business, ''Yorkshire Post'', Leeds, 24 April 2008</ref><ref>{{navedi novice | url = http://www.telegraph.co.uk/finance/newsbysector/retailandconsumer/2785226/William-Hill-unfazed-by-gaming-review.html| title = William Hill unfazed by gaming review| work= The Telegraph | accessdate = 2010-04-13 | location=London | first=Jonathan | last=Sibun | date=2008-02-28}}</ref>. William Hill je v letu 2004 začel svoj lastni kabelski kanal, ki je obstajal dve leti, zdaj pa ponujajo interno vizualno oddajanje v živo neposredno v njihove stavne prodajalne. Snemanje poteka v studiih v Leedsu in predvajanje teče vzporedno z radijskim signalom prodajalne, kar ponuja edinstveno storitev potencialnim igralcem. V avgustu 2010 je William Hill v boju proti igranju na srečo mladoletnih oseb v svojih prodajalnah začel program usposabljanja za več kot 10.000 zaposlenih<ref>{{Navedi splet |url=http://www.peoplemanagement.co.uk/pm/articles/2010/08/staff-at-william-hill-train-to-avert-underage-gambling.htm |title=Staff at William Hill train to avert underage gambling |accessdate=2014-12-22 |archive-date=2011-08-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110814002914/http://www.peoplemanagement.co.uk/pm/articles/2010/08/staff-at-william-hill-train-to-avert-underage-gambling.htm |url-status=dead }}</ref>. Podjetje sta kritizirala sindikata Združenega kraljestva Community in Unite zaradi ravnanja z delavci v prodajalnah<ref>{{navedi splet| url = http://www.uniteatwilliamhill.co.uk/newletter2.php| title = Newsletter| publisher = Unite the Union| accessdate = 2010-04-12| archive-date = 2009-12-14| archive-url = https://web.archive.org/web/20091214052637/http://www.uniteatwilliamhill.co.uk/newletter2.php| url-status = dead}}</ref><ref name="community">{{navedi splet| url = http://www.community-tu.org/information/102411/willhill/| title = Community on Wm. Hill restructuring| publisher = Community| accessdate = 2010-04-12| archive-date = 2011-07-25| archive-url = https://web.archive.org/web/20110725190454/http://www.community-tu.org/information/102411/willhill/| url-status = dead}}</ref>. Posebej je bilo ugotovljeno, da podjetje izpostavlja osebje tveganju, saj morajo v prodajalnah delati sami<ref name="community" />, prav tako je od osebja zahtevalo opravljanje neplačanega dela po koncu delovnega dne<ref>{{navedi splet| url = http://www.bookiesrights.com/news.html| title = Something for nothing| publisher = Community| accessdate = 2010-04-12| archive-date = 2009-04-15| archive-url = https://web.archive.org/web/20090415071605/http://bookiesrights.com/news.html| url-status = dead}}</ref>. V novembru 2008 so analitiki pri banki [[UBS AG|UBS]] izrazili zaskrbljenost glede ravni dolga podjetja<ref>{{navedi novice | url = http://www.guardian.co.uk/business/marketforceslive/2008/nov/20/ladbrokes-williamhill| title = Investors bet on bookies, but bad debt worries hit IG| work= The Guardian | accessdate = 2010-04-12 | location=London | first=Nick | last=Fletcher | date=2008-11-20}}</ref>, ki je znašal več kot 1 milijardo GBP<ref name="bond">{{navedi novice | url = http://www.telegraph.co.uk/finance/markets/marketreport/6510687/William-Hill-to-launch-250m-high-yield-bond.html| title = William Hill to launch £250m high yield bond| work= The Telegraph | accessdate = 2010-04-12 | location=London | first=Ben | last=Harrington | date=2009-11-05}}</ref>, kasneje so poročali o 1,5 milijarde GBP<ref>William Hill; INSIDE THE CITY, ''The Sunday Times'', London, 2 August 2009</ref>. V letu 2009 je v prizadevanju za prestrukturiranje dolga podjetje sprejela ukrepe tako glede vprašanja pravic kot tudi glede podjetniških obveznic<ref name="bond" />. Od leta 2001 do leta 2009 je William Hill plačal poslancu Georgu Howarthu 30.000 GBP letno za to, da je deloval kot parlamentarni svetovalec. Medtem ko je bil na plačilni listi Williama Hilla, je za proračun leta 2003 predlagal spremembe, strožje ravni obdavčitve za izmenjave stav v prodajalnah<ref>"MP acting as bookies' lackey is a disgrace", ''The Telegraph'', London, 19 May 2003</ref><ref>"MP ACCUSED ON BET LAWS", ''Daily Echo'', Liverpool, 26 May 2003</ref>. Howarth je zapustil svojo funkcijo po škandalu izdatkov l. 2009<ref>"MP quits bookmaker job ahead of crackdown; Private earnings under spotlight", ''Daily Post'', Liverpool, 29 June 2009</ref>. ==Mediji Williama Hilla== Stran novic podjetja deluje kot sestrski kanal Sportsbooka, s spletnimi intervjuji športnih in konjskih dirk, predvajanji in drugo vsebino. Preko svojih prodajaln in preko spleta William Hill ponuja različne interaktivne medijske formate. Že več kot deset let obstaja William Hill Radio, kanal konjskih dirk v realnem času s komentarji v živo, novicami in predogledi. Različne zvočne in vizualne podcaste lahko prenesete tako s strani novic kot tudi iz [[iTunes]]. Od junija 2010 William Hill pokriva športne stave tudi z radiom In-Play (v igri). V svojih stavnih prodajalnah širom po Veliki Britaniji, ki so na prvem mestu pri promociji iger na srečo in stavah, William Hill oddaja dnevno v živo iz studiev sedeža v Leedsu. ==Zunaj Združenega kraljestva== Leta 2009 je William Hill za izogibanje plačilu davka preselil svoj spletni oddelek in oddelek iger s fiksnimi kvotami v Gibraltar<ref>{{navedi novice | url=http://business.timesonline.co.uk/tol/business/industry_sectors/leisure/article6738263.ece | title=William Hill moves online betting offshore | work=The Times | accessdate=2010-04-12 | location=London | first1=Dominic | last1=Walsh | first2=Rebecca | last2=Oconnor | date=2009-08-04 | archive-date=2011-06-11 | archive-url=https://web.archive.org/web/20110611195632/http://business.timesonline.co.uk/tol/business/industry_sectors/leisure/article6738263.ece | url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.telegraph.co.uk/sport/5973384/William-Hills-offshore-gambling-move-raises-match-fixing-fears.html|title=William Hill's offshore gambling move raises match-fixing fears|work=The Telegraph|accessdate=2010-04-12 | location=London | first=Paul | last=Kelso | date=2009-08-04}}</ref>. V Gibraltarju je William Hill član Gibraltarskega združenja za igre na srečo (Gibraltar Betting and Gaming Association)<ref name="Gibraltar Betting and Gaming Association">{{navedi splet|title=GBGA Official Website|url=http://gbga.gi|accessdate=21 January 2014}}</ref>. Spletno poslovanje podjetja je imelo predhodno sedež na [[Nizozemski Antili|Nizozemskih Antilih]], [[Davčna oaza|davčni oazi]], dokler niso spremembe 2007 v zakonu prepovedale oglaševanja v Veliki Britaniji igralniškim podjetjem, ki nimajo sedeža v EGP<ref>{{navedi novice|url=http://www.independent.co.uk/news/business/news/william-hill-casino-relocates-ahead-of-advertising-ban-461173.html|title=William Hill Casino relocates ahead of advertising ban|work=The Independent|accessdate=2010-04-14|location=London|first=Jon|last=Mainwaring|date=2007-08-12|archive-date=2010-01-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20100117153646/http://www.independent.co.uk/news/business/news/william-hill-casino-relocates-ahead-of-advertising-ban-461173.html|url-status=dead}}</ref>. V marcu 2009 je William Hill zaprl 14 od svojih trgovin v Republiki Irski z izgubo 53-tih delovnih mest<ref>{{navedi novice|url=http://www.irishtimes.com/newspaper/finance/2009/0210/1233867928827.html|title=William Hill to close 14 betting shops in Republic|work=Irish Times|accessdate=2010-04-14|date=2 February 2009|archive-date=2010-12-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20101230160918/http://www.irishtimes.com/newspaper/finance/2009/0210/1233867928827.html|url-status=dead}}</ref>. V februarju 2010 je sporočil, da je ostalih 36 irskih trgovin »pod pregledom«<ref>{{navedi novice|url=http://www.irishtimes.com/newspaper/finance/2010/0227/1224265276894.html|title=William Hill waits for details on State's gambling reform|work=Irish Times|accessdate=2010-04-14|date=2 February 2010|archive-date=2012-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20121020192633/http://www.irishtimes.com/newspaper/finance/2010/0227/1224265276894.html|url-status=dead}}</ref> zaradi morebitne uvedbe spornih<ref name="machines" /> igralnih avtomatov v irskih prodajalnah. William Hill se je leta 2008 umaknil z [[Italija]]nskega trga po samo dveh letih delovanja, kar je neuspeh in zgrešena naložba, ki je stala podjetje 1 milijon GBP<ref>{{navedi splet|url=http://www.thisislondon.co.uk/standard-business/article-23505552-italian-gamble-a-loser-for-hills.do|title=Italian gamble a loser for Hills|work=London Evening Standard|accessdate=2010-04-12|archive-date=2011-06-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20110605102903/http://www.thisislondon.co.uk/standard-business/article-23505552-italian-gamble-a-loser-for-hills.do|url-status=dead}}</ref>. Skupno podjetje v Španiji se je končalo januarja 2010, ko je partner Codere odkupil 50-odstotni delež Williama Hilla za 1 EUR<ref>{{navedi splet|url=http://www.williamhillplc.com/wmh/media/releases/2010pr/2010-01-21/|title=Sale of Spain joint venture|publisher=William Hill|accessdate=2010-04-14|archive-date=2011-07-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20110718053105/http://www.williamhillplc.com/wmh/media/releases/2010pr/2010-01-21/|url-status=dead}}</ref>, potem ko sta obe stranki aprila 2008 vložili začetno vsoto 10 milijonov EUR<ref>{{navedi splet|url=http://www.williamhillplc.com/wmh/media/releases/2008pr/2008-04-02/|title=William Hill PLC - Re Joint Venture|publisher=William Hill|accessdate=2010-04-14|archive-date=2011-07-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20110718053117/http://www.williamhillplc.com/wmh/media/releases/2008pr/2008-04-02/|url-status=dead}}</ref>. William Hill je izgubil 11,6 milijona GBP v letu 2008 in 9,3 milijona GBP v letu 2009 za naložbo<ref>{{navedi splet|url=http://report2009.williamhillplc.co.uk/files/pdf/WH_AR-2009_Financial_State.pdf|title=Annual Online Report|publisher=William Hill|accessdate=2010-04-21|archive-date=2011-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20110826001917/http://report2009.williamhillplc.co.uk/files/pdf/WH_AR-2009_Financial_State.pdf|url-status=dead}}</ref>. V septembru 2009 je podjetje sodelovalo na razpisu za prvo spletno licenco iger na srečo v [[Indija|Indiji]] in s tem izrazilo zanimanje za vstop na indijski trg stav preko oddaljene [[Himalaja|Himalajske]] indijske države Sikkim<ref>{{navedi novice | url = http://www.independent.co.uk/news/business/news/betfair-and-william-hill-target-india-1810025.html| title = Betfair and William Hill target India| publisher = independent.co.uk | accessdate = 2009-10-27 | location=London | first=James | last=Thompson | date=2009-10-27}}</ref>. V juniju 2012 se je William Hill z nakupom treh verig sportsbookov: Lucky's, Leroy's in satelitskega operatrja Club Cal Neva, v skupni višini 53 milijonov USD<ref name="green">{{navedi novice|title=William Hill, Affinity in long-term sports betting deal|newspaper=Vegas Inc.|first=Steve|last=Green|date=28 June 2012|accessdate=28 June 2012|url=http://www.vegasinc.com/news/2012/jun/28/william-hill-affinity-long-term-sports-betting-dea/}}</ref>, razširil v [[Nevada|Nevado]], edino državo [[Združene države Amerike|ZDA]], ki dovoljuje celovite športne stave<ref name="velotta">{{navedi novice|title=British oddsmaker William Hill gets OK to operate 159 books in Nevada|newspaper=Vegas Inc|first=Richard N.|last=Velotta|date=21 June 2012|accessdate=28 June 2012|url=http://www.vegasinc.com/news/2012/jun/21/british-oddsmaker-william-hill-gets-ok-operate-159/}}</ref>. S tem poslom ima podjetje nadzor nad 55 odstotki lokacij sportsbooka ter 11 odstotki prihodkov širom države<ref name="velotta" />. Vse tri verige so preimenovali z imenom Williama Hilla<ref name="green" />. ==Sponzorstvo== Leta 2007 je William Hill zagrozil, da bo umaknil svoje sponzorstvo različnih konjskih dirk zaradi spora z dirkališči za TurfTV<ref>{{navedi novice | url = http://www.guardian.co.uk/sport/2007/mar/26/horseracing.sport| title = Bookmakers threaten sponsorship cuts as betting shop row escalates| work= The Guardian | accessdate = 2010-06-14 | location=London | first=Tony | last=Paley | date=2007-03-26}}</ref>. William Hill, ki je bil najmočnejši kritik TurfTV-ja, je bil kasneje prisiljen v ponižujoč padec in se je na kanal naročil v januarju 2008<ref>{{navedi novice | url = http://sport.scotsman.com/sport/William-Hill-deal-with-TurfTV.3667502.jp| title = William Hill deal with TurfTV a case of history repeating as punter power wins day| work= The Scotsman | accessdate = 2010-06-14}}</ref>. Avgusta 2009 je William Hill postal sponzor na majicah nogometne ekipe Málaga CF v Španski La Ligi<ref>{{navedi novice| url = http://www.tribalfootball.com/sanz-william-hill-deal-strengthens-malaga-relationship-british-community-282651| title = Sanz: William Hill deal strengthens Malaga relationship with British community| publisher = Tribalfootball.com| accessdate = 2010-04-12| archive-date = 2013-02-04| archive-url = https://archive.today/20130204221713/http://www.tribalfootball.com/sanz-william-hill-deal-strengthens-malaga-relationship-british-community-282651| url-status = dead}}</ref>. Podjetje sponzorira letno nagrado William Hill Sports Book of the Year, ki je »namenjeno nagrajevanju odličnosti v pisanju o športu«<ref>{{navedi splet|url=http://www3.hants.gov.uk/book-awards/william-hill-sports-book.htm|title=William Hill Sports Book of the Year|publisher=Hampshire County Council|accessdate=2010-04-13}}{{dead link|date=November 2011}}</ref>. ==Oglaševanje== V maju 2008 je britanska Agencija za oglaševalske standarde (ASA, Advertising Standards Authority) prepovedala Williamu Hillu predvajanje televizijskega oglasa, kateri naj bi po njihovih najdbah »dopuščal tako obnašanje igranja iger na srečo, ki je družbeno neodgovorno«<ref>{{navedi splet|url=http://www.asa.org.uk/Complaints-and-ASA-action/Adjudications/2008/5/William-Hill-%28Gibraltar%29-Ltd/TF_ADJ_44479.aspx|title=ASA Adjudication on William Hill (Gibraltar) Ltd|publisher=ASA|accessdate=2010-04-13|archive-date=2010-01-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20100109023425/http://www.asa.org.uk/Complaints-and-ASA-action/Adjudications/2008/5/William-Hill-%28Gibraltar%29-Ltd/TF_ADJ_44479.aspx|url-status=dead}}</ref>. V oktobru 2009 je ASA prepovedala plakat in tiskan oglas, ki je obljubljal »100 GBP BREZPLAČNIH STAV«. Za oglas je bilo ugotovljeno, da je »verjetno zavajajoč« in krši kodeks pravilnika britanskega Odbora za oglaševalsko prakso (Committee of Advertising Practice), ki se nanaša na »resničnost«<ref>{{navedi splet|url=http://www.asa.org.uk/Complaints-and-ASA-action/Adjudications/2009/10/William-Hill-Organisation-Ltd/TF_ADJ_47058.aspx|title=ASA Adjudication on William Hill Organisation Ltd|publisher=ASA|accessdate=2010-04-13|archive-date=2010-01-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20100108110335/http://www.asa.org.uk/Complaints-and-ASA-action/Adjudications/2009/10/William-Hill-Organisation-Ltd/TF_ADJ_47058.aspx|url-status=dead}}</ref>. V marcu 2010 je ASA prepovedala oglas s sporočilom »William Hill – DEJANSKO najboljše cene«. Kršil je več kodeksov Odbora za oglaševalsko prakso, vključno s tistimi, ki se nanašajo na »utemeljenost«, »resničnost« in »poštenost«<ref>{{navedi splet|url=http://www.asa.org.uk/Complaints-and-ASA-action/Adjudications/2010/3/William-Hill-Organisation-Ltd/TF_ADJ_48228.aspx|title=ASA Adjudication on William Hill Organisation Ltd|publisher=ASA|accessdate=2010-04-13|archive-date=2010-03-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20100323080309/http://www.asa.org.uk/Complaints-and-ASA-action/Adjudications/2010/3/William-Hill-Organisation-Ltd/TF_ADJ_48228.aspx|url-status=dead}}</ref>. V septembru 2011 je William Hill izdelal TV oglas s singlom l. 2005 »A Bit Patchy«<ref>[http://www.youtube.com/watch?v=FUuYLLECKVw William Hill Football betting New Season TV Advert 2011 / 2012]</ref>. V decembru 2012 je agencija ASA prepovedala oglasa s sporočilom »Najboljše cene na najboljše konje« in »Najboljše cene na najboljše ekipe«. Kršila sta več kodeksov Odbora za oglaševalsko prakso, vključno s tistimi, ki se nanašajo na »zavajajoče oglaševanje«, »utemeljenost« in »primerjave«. ASA je prepovedala tudi drug oglas s sloganom »Zajamčeno najboljše kvote«, ker je bil zavajajoč<ref>{{navedi splet|url=http://www.asa.org.uk/Rulings/Adjudications/2012/12/William-Hill-Organisation-Ltd/SHP_ADJ_200493.aspx|title=ASA Adjudication on William Hill Organisation Ltd|publisher=ASA|accessdate=2013-01-05}}</ref>. ==Viri== {{refsez|2}} ==Zunanje povezave== *[http://sports.williamhill.com/bet/sl Uradna spletna stran - SL] *[http://williamhillplc.com/ Uradna spletna stran - EN] *'''[https://www.stavnice.net/recenzija/william-hill-stavnica/ William Hill]''' [[Kategorija:Podjetja Združenega kraljestva]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1934]] njy5c4x0rmcku5mdoftp4tkdqoh9bau 0 384257 6676741 6651321 2026-05-16T23:35:37Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676741 wikitext text/x-wiki '''Veliki kitajski požarni zid''' je obsežen večnivojski sistem internetnega nadzora na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]]. Leto 1998 je bilo na Kitajskem prelomno leto s področja [[internet|interneta]]. Ministrstvo za javno varnost je oblikoval urad za informacijsko varnost in nadzor. Na podlagi tega je bilo ustanovljeno Ministrstvo za informacijsko industrijo, njegova dolžnost pa je bila urejanje proizvodnje informacijskih produktov na Kitajskem. Kljub temu je bila Kitajska še vedno tehnološko odvisna od tuje IT industrije. Leto 1998 je tudi začetek gradnje projekta Zlati ščit in z njim povezanega Velikega kitajskega požarnega zidu. Veliki kitajski požarni zid predstavlja obsežen sistem internetnega nadzora, zaščite in [[cenzura|cenzure]], ki je dinamičen in se odvija na večjih nivojih. <ref>{{Navedi splet|url = http://www.dnevnik.si/vec-vsebin/1042409465|title = Cenzura na obeh straneh|date = 11. 12. 2010|accessdate = |website = dnevnik.si|publisher = |last = Krajčinović|first = Nina|archive-date = 2016-03-22|archive-url = https://web.archive.org/web/20160322121601/http://www.dnevnik.si/vec-vsebin/1042409465|url-status = dead}}</ref>Vsi podatki o celotnem sistemu Velikega kitajskega požarnega zidu ni dostopnih, večino informacij o njem vemo na podlagi raziskovalnih eksperimentov tujih novinarjev in inštitutov. Gradnja Zlatega ščita in Velikega kitajskega požarnega zidu je potekala s pomočjo teoretske in tehnične podpore iz strani predvsem ameriških podjetij (IBM,General Electric), saj Američani vidijo veliko potenciala v kitajskem informacijskem trgu. Veliki kitajski požarni zid je bil ustanovljen z namenom vzpostavitve sistema, ki naj bi policiji olajšal opravljanje dela. <ref name=":0">{{Navedi splet|url = http://www.miha.jesensek.si/slo/internet/nadziranje-in-cenzura-interneta-na-kitajskem/|title = Nadziranje in cenzura interneta na Kitajskem|date = 20. 6. 2007|accessdate = |website = miha.jesensek.si|publisher = |last = Jesenšek|first = Miha}}</ref> Zlati ščit lahko razumemo kot ogromen konvergenčni, nadzorovalni, varnostni in cenzurni projekt, katerega končni cilj je sestaviti enovito, obsežno bazo podatkov o vseh državljanih Republike Kitajske. Eden od ciljev projekta Zlati ščit je namreč tudi uporaba najnovejše tehnologije za spremljanje ljudi. To bi dosegli preko CCTV kamer, informacijskega in medijskega nadzora, tradicionalnih birokratskih podatkov, pametnih osebnih izkaznic ter drugih metod. Njegov cilj je tudi nadzor nad najpomembnejšimi medijskimi hišami tega tisočletja. <ref>{{Navedi splet|url = http://www.scribd.com/doc/26301886/An%C5%BEe-Sendelbah-Kitajski-po%C5%BEarni-zid#scribd|title = Kitajski požarni zid|date = |accessdate = |website = scribd.com|publisher = |last = Sendelbah|first = Anže}}</ref> Prav tako je cilj Zlatega ščita narediti zaprt potrošniški prostor, v katerem se bodo lahko izolirali od zahodnega potrošniškega sveta, z namenom zaščite kitajskega prebivalstva pred okužbami [[Demokracija|demokracije]].<ref name=":1">{{Navedi splet|url = http://www.mojmikro.si/news/zlati_scit|title = Zlati ščit|date = 1. 4. 2012|accessdate = |website = mojmikro.si|publisher = mojMikro|last = |first = |archive-date = 2012-05-30|archive-url = https://web.archive.org/web/20120530091214/http://mojmikro.si/news/zlati_scit|url-status = dead}}</ref> Veliki zid danes skrbi za filtriranje prometa ([[DNS]], URL in paketno), blokiranje določenih IP naslovov, DNS poisoning, ipd., država pa je zaposlila tudi tisoče internetnih policistov, ki bdijo nad forumi, blogi in drugimi objavami. “Kritične” objave na najbolj obiskanih spletnih mestih so izbrisane v roku nekaj minut.<ref>{{Navedi splet|url = http://money.cnn.com/2014/12/30/technology/china-internet-firewall-google/|title = The Great Firewall of China is nearly complete|date = 30. 12. 2014|accessdate = |website = |publisher = |last = Riley|first = Charles|archive-date = 2015-01-06|archive-url = https://web.archive.org/web/20150106054328/http://money.cnn.com/2014/12/30/technology/china-internet-firewall-google/|url-status = dead}}</ref> Organizirano cenzuriranje se je začelo pred kratkim. Leta 2005 je Kitajska nabavila več kot 200 Cisco usmerjevalnikov (routerjev) in drugo opremo, ki omogoča napredene pristope k nadziranju in usmerjanju internetnega prometa. <ref name=":0" /> Zaradi strahu pred kriminalom, uličnimi tolpami in teroristi je veliko ljudi pripravljeno žrtvovati zasebnost na račun večje varnosti. [[Biometrija]] je že del potnih listov, v katerih so oznake RFID. Manjka še sistem, ki bi fotografijo naložil v policijsko bazo podatkov, ki bi bila hkrati povezana tudi z bazami z [[Osebni podatek|osebnimi podatki]] državljanov. To pa je prvi korak do množične baze podatke s podatki o posamezniku, po kateri je zelo preprosto iskati. Ko bo kitajski projekt Zlati ščit zaključen, bo imel v bazi fotografije večine Kitajcev. Korporacije, ki pomagajo Kitajcem pri projektu, pa tudi že lobirajo pri svojih vladah, da bi zaradi večje varnostni nekaj podobnega lahko naredili tudi v zahodnih državah. Ni pa rečeno, da bo Zlati ščit omejen le na Kitajsko. Integracija kamer z internetom, pametnimi telefoni, programi za prepoznavo oseb, GPS-sledenje, vse, kar so preizkusili v projektu, bodo uporabili povsod po Kitajskem, lahko pa, da tudi drugje po svetu. <ref name=":1" /> ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Cenzura interneta]] [[Kategorija:Znanost in tehnika na Kitajskem]] 6x0hrkivivlphvgs79i975wqrgm0axs 0 384950 6676630 6622889 2026-05-16T17:42:01Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676630 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec | name = Tom Cruise |death_place=| image = <!-- Wikidata --> | caption = Cruise leta 2008 | birthname = <!-- Wikidata --> | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> |death_date=| occupation = <!-- Wikidata --> | yearsactive = 1981–danes }} '''Tom Cruise''' (polno ime '''Thomas Cruise Mapother IV''') [[Američani|ameriški]] [[filmski igralec|filmski]] in [[televizijski igralec|televizijski]] [[igralec (umetnik)|igralec]] * [[3. julij]] [[1962]], [[Syracuse]], [[ZDA]]. Tom Cruise je ameriški igralec in producent. V svoji karieri je bil trikrat nominiran za [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]], je pa osvojil tri [[Zlati globus|zlate globuse]]. Svojo kariero je začel pri 19-ih letih v filmu ''[[Neskončna ljubezen (film, 1981)|Neskončna ljubezen]]''. Od leta 1996 je najbolj poznan po vlogi IMF agenta Ethana Hunta v filmih ''[[Misija: Nemogoče]]''. Zadnji film iz te serije, ''[[Misija: Nemogoče 5]]'', je izšel leta 2015. Leta 2012 je bil Cruise najbolje plačan igralec v [[Hollywood]]u. 16 njegovih filmov je v ZDA ustvarilo več kot 100 milijonov dolarjev dohodkov, 23 pa po vsem svetu več kot 200 milijonov dolarjev. Glede na stanje septembra 2017 so njegovi filmi prinesli več kot 3,7 milijarde dolarjev v ZDA in Kanadi, po vsem svetu pa več kot 9 milijard ameriških dolarjev, s čimer je postal 8. najbolj donosen igralec v Severni Ameriki in eden najbolj donosnih na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/dorothypomerantz/2012/07/03/tom-cruise-tops-our-list-of-hollywoods-highest-paid-actors/#ee5ead22ae83|title=Tom Cruise Tops Our List Of Hollywood's Highest-Paid Actors|date=3. 7. 2012|accessdate=26. 1. 2018|website=Forbes|publisher=|last=Pomerantz|first=Dorothy}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.boxofficemojo.com/people/chart/?view=Actor&id=tomcruise.htm|title=Tom Cruise|date=|accessdate=26. 1. 2018|website=Box Office Mojo|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.boxofficemojo.com/people/?view=Actor&sort=sumgross|title=People Index|date=|accessdate=26. 1. 2018|website=Box Office Mojo|publisher=|last=|first=}}</ref> Osvojil je tri zlate globuse. Prvega je osvojil leta 1990 kot najboljši igralec v glavni vlogi v drami za ''[[Rojen 4. julija]]''. Leta 1997 je postal najboljši igralec v glavni vlogi v komediji ali muzikalu za film ''[[Jerry Maguire]]''. Tretjo nagrado je prejel leta 2000 za najboljšo stransko vlogo za film ''[[Magnolija (film)|Magnolija]]''. Leta 2002 je osvojil nagrado Saturn za najboljšega igralca za ''[[Vanilla Sky]]''. Naslednje leto je dobil dve nagradi: AFI Movie of the Year za film ''[[Poslednji samuraj]]'' in Empire Award za najboljšega igralca za vlogo v filmu ''[[Posebno poročilo]]''. Cruise je znan zagovornik [[Scientologija|scientološke cerkve]], ki bi mu naj pomagala pri spopadanju z [[Disleksija|disleksijo]]. V prvem desetletju 21. stoletja je njegova cerkev začela kritizirati psihiatrijo in antidepresivna zdravila, predvsem za reševalce, ki so pomagali ob napadih 11. septembra 2001. Prizadevati si je začela tudi za širitev v Evropo, med drugim z objavljenim video intervjujem s Cruisom, in ob tem sprožila polemike. == Zgodnje življenje == Tom Cruise se je rodil 3. julija 1962 v Syracuse v New Yorku kot sin učiteljice Mary Lee (rojene Pfeiffer) in inženirja elektrotehnike Thomasa Cruisa Mapotherja III.<ref>{{Navedi splet|url=http://content.time.com/time/magazine/article/0,9171,1002716,00.html|title=About Tom|date=24. 6. 2002|accessdate=26. 1. 2018|website=Time|publisher=|last=Cagle|first=Jess}}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Oba starša izvirata iz Louisvilla v Kentuckyju.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.filmreference.com/film/26/Tom-Cruise.html|title=Tom Cruise Biography (1962-)|date=|accessdate=26. 1. 2018|website=Film Reference|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.gloucesterhistory.com/tom_cruise_excerpt.pdf|title=Tom Cruise Excerpt|date=|accessdate=26. 1. 2018|website=Gloucester History|publisher=|last=|first=}}</ref> Ima tri sestre: Lee Anne, Marian in Cass. Družina je angleškega, nemškega in irskega porekla.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=http://www.eneclann.ie/tomcruise/|title=Tom Cruise’s Irish Ancestry|date=|accessdate=26. 1. 2018|website=Eneclann|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-11-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20171117101340/http://www.eneclann.ie/tomcruise/|url-status=dead}}</ref> Eden izmed prednikov po očetovi strani, Patrick Russell Cruise, se je rodil v severnem okrožju [[Dublin]]a leta 1799. Leta 1825 se je poročil s Tereso Johnson v okrožju Meath in z njo še istega leta zapustil Irsko, odpotoval v ZDA in se nastanil v New Yorku.<ref name=":1" /> Imela sta hčerko Mary Paulino Russell Cruise, ta pa sina Thomasa Cruisa Mapotherja I (rojen je bil kot Thomas O'Mara mlajši), ki je bil Tomov pradedek.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.eneclann.ie/tomcruise/the-life-and-times-of-mary-pauline-russell-cruise/|title=The life and times of Mary Pauline Russell Cruise|date=|accessdate=26. 1. 2018|website=Eneclann|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-11-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20171117101502/http://www.eneclann.ie/tomcruise/the-life-and-times-of-mary-pauline-russell-cruise/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.genealogy.com/famousfolks/tomc/index.htm|title=Ancestry of Tom Cruise|date=9. 5. 2006|accessdate=26. 1. 2018|website=Genealogy|publisher=|last=|first=|archive-date=2006-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20060509184148/http://www.genealogy.com/famousfolks/tomc/index.htm|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/wales/north_east/3407861.stm|title=Cruise's Welsh roots uncovered|date=18. 1. 2004|accessdate=26. 1. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=|archive-date=2007-02-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20070210094125/http://news.bbc.co.uk/1/hi/wales/north_east/3407861.stm|url-status=bot: unknown}}</ref> Tako kot Tom je igralec tudi njegov bratranec [[William Mapother]], s katerim sta skupaj nastopila v petih filmih.<ref>{{Navedi splet|url=http://ew.com/gallery/stars-you-didnt-know-were-related/2266243_tom-cruise-and-william-mapother/larry-david-and-bernie-sanders|title=Stars you didn't know were related|date=27. 7. 2017|accessdate=26. 1. 2018|website=Entertainment Weekly|publisher=|last=Coggan|first=Devan|last2=Everett|first2=Cristina}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Cruise je odraščal v revni družini s katoliško vzgojo. Glava družine je bil njegov nasilen oče, ki ga je Tom pozneje opisal kot ustvarjalca kaosa in strahopetca.<ref name=":3" /> Dejal je, da je bil taka oseba, ki te je v primeru, da je šlo kaj narobe, udarila. To mu je dalo veliko življenjsko lekcijo, saj ga je oče pogosto preslepil, da se je počutil varno, zatem pa ga je takoj udaril. Sam si je govoril, da je z očetom nekaj narobe, da mu ne sme zaupati in da mora biti pazljiv v njegovi bližini.<ref name=":3">{{Navedi splet|url=http://www.parade.com/articles/editions/2006/edition_04-09-2006/Tom_Cruise_cover|title=“I Can Create Who I Am”|date=12. 4. 2011|accessdate=26. 1. 2018|website=Parade|publisher=|last=|first=|archive-date=2011-04-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20110412060632/http://www.parade.com/articles/editions/2006/edition_04-09-2006/Tom_Cruise_cover|url-status=bot: unknown}}</ref> Del otroštva je preživel v Kanadi. Njegova družina se je konec leta 1971 preselila v Beacon Hill v Ottawi, kjer je njegov oče prevzel položaj obrambnega svetovalca pri kanadskih oboroženih silah. Tam je Tom obiskoval na novo odprto državno šolo Roberta Hopkinsa, in sicer večino četrtega in ves peti razred. V četrtem razredu se je prvič srečal z igro pod mentorstvom Georgea Steinburga. Tom in še šest drugih fantov se je predstavilo z improvizirano igro na festivalu osnovne šole Carleton. Organizator Val Wright, ki je bil med občinstvom, se je odzval z navdušenjem. Dejal je, da je bila njihova improvizacija odlična, celo na nivoju profesionalcev. Tom se je ukvarjal tudi s športom, predvsem z dvoranskim hokejem, kjer pa je bil bolj kot po talentu znan po svoji agresiji.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://i.usatoday.net/life/books/tom_cruise_excerpt.pdf|title=Tom Cruise: An Unauthorized Biography|date=15. 1. 2008|accessdate=26. 1. 2018|website=|publisher=|last=Morton|first=Andrew}}</ref> V šestem razredu je nadaljeval s šolanjem na srednji šoli Henryja Munroja v Ottawi. Spomladi istega leta je njegova mama zapustila očeta in se s Tomom ter njegovimi tremi sestrami vrnila v ZDA.<ref name=":0" /> Oče je umrl zaradi raka leta 1984.<ref>{{Navedi splet|url=http://abcnews.go.com/Entertainment/tom-cruise-katie-holmes-upbringings-torn/story?id=16742057|title=Tom Cruise and Katie Holmes: Very Different Upbringings|date=10. 7. 2012|accessdate=26. 1. 2018|website=ABC News|publisher=|last=Fisher|first=Luchina}}</ref> Tom se je vpisal v šolo k frančiškanom v Cincinnatiju v Ohiu, dobil cerkveno štipendijo in nameraval postati duhovnik. Kmalu je ugotovil, da ga bolj privlači igralski poklic, zato se je prepisal.<ref name=":0" /> Na univerzi se je pridružil nogometni ekipi, vendar je bil iz nje izključen, ko so ga zalotili, da je pred tekmo pil pivo. Skupno je v 14-ih letih obiskoval kar 15 različnih šol, vključno z dvema v [[Glen Ridge|Glen Ridgu]] v New Jerseyju.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.famousnewjerseyans.com/entertainers.htm|title=NEW JERSEY ENTERTAINERS|date=|accessdate=26. 1. 2018|website=Famous New Jerseyans|publisher=|last=|first=}}</ref> == Kariera == === Igra === Cruise se je pri 18-ih letih z blagoslovom matere in očima preselil v New York, da bi nadaljeval igralsko kariero.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.foxnews.com/story/tom-cruise-biography-filmography|title=Tom Cruise Biography, Filmography|date=28. 11. 2006|accessdate=8. 11. 2019|website=Fox News|publisher=|last=|first=}}</ref> Pozneje se je preselil v Los Angeles, da bi se preizkusil v televizijskih vlogah. Podpisal je pogodbo z agencijo CAA (Creative Artists Agency) in začel igrati v filmih.<ref name=":2" /> Leta 1981 se je prvič pojavil v manjši vlogi v filmu ''[[Neskončna ljubezen (film, 1981)|Neskončna ljubezen]]'', ki ji je sledila še večja stranska vloga norega kadeta vojaške akademije v filmu ''Taps''. Leta 1983 je bil del igralske zasedbe filma ''The Outsiders''. Istega leta se je pojavil še v filmih ''[[Dobre poteze]]'' in ''Risky Business'', ki je bil pozneje opisan kot klasika generacije X in prelomna vloga v Cruisovi karieri.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rottentomatoes.com/m/1017641_risky_business|title=Risky Business (1983)|date=|accessdate=8. 11. 2019|website=Rotten Tomatoes|publisher=|last=|first=}}</ref> Prav ta je skupaj z vlogo v filmu ''Top Gun'' iz leta 1986 utrdila njegov status superzvezdnika.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/entertainment-arts-19316140|title=Obituary: Tony Scott|date=20. 8. 2012|accessdate=8. 11. 2019|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref> Leta 1985 je odigral tudi glavno moško vlogo v filmu ''Legend'' režiserja [[Ridley Scott|Ridleyja Scotta]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/film/legend-ridley-scott/tom-cruise-making-of/|title=Ridley Scott's beautiful dark twisted fantasy: the making of Legend|date=30. 9. 2015|accessdate=8. 11. 2019|website=The Telegraph|publisher=|last=|first=}}</ref> [[File:Tom cruise 1989.jpg|thumb|upright|left|Cruise na 61. podelitvi oskarjev leta 1989.]] Vlogi v ''Top Gunu'' je sledilo sodelovanje s [[Paul Newman|Paulom Newmanom]] v filmu ''The Color of Money'', ki je izšel istega leta. Leta 1988 mu je vloga v filmu ''Cocktail'' prinesla nominacijo za nagrado Razzie za najslabšega igralca. Kasneje istega leta je z [[Dustin Hoffman|Dustinom Hoffmanom]] igral v filmu ''[[Deževni človek]]'', ki je bil nagrajen z [[Oskar (filmska nagrada)|oskarjem]] za najboljši film, Cruise pa je prejel nagrado Združenja filmskih kritikov Kansas City za najboljšega stranskega igralca. Nov velik prelom je predstavljala vloga resničnega paraliziranega vietnamskega vojnega veterana Rona Kovica v filmu ''[[Rojen 4. julija]]'' iz leta 1989, ki mu je prinesla zlati globus za najboljšega igralca v drami, nagrado Združenja filmskih kritikov Chicago za najboljšega igralca, nagrado People's Choice za najboljšega igralca, bil pa je tudi nominiran za nagrado [[BAFTA]] za najboljšega igralca v glavni vlogi, prejel pa je še prvo nominacijo za oskarja za najboljšega igralca. Njegova naslednja filma sta bila ''Days of Thunder'' leta 1990 in ''Far and Away'' leta 1992, v obeh pa je sodeloval s poznejšo ženo [[Nicole Kidman]]. Leta 1994 je zaigral z [[Brad Pitt|Bradom Pittom]], [[Antonio Banderas|Antoniom Banderasom]] in [[Christian Slater|Christianom Slaterjem]] v filmu režiserja [[Neil Jordan|Neila Jordana]] ''Interview with the Vampire'', gotski drami oziroma grozljivki, ki temelji na najbolje prodajanem romanu [[Anne Rice]]. Film je bil dobro sprejet kljub odkriti kritiki Riceove Cruisea, saj je bil njena prva izbira [[Julian Sands]]. Po ogledu filma je plačala 7740 dolarjev za dvostranski oglas v ''Daily Variety'', kjer je pohvalila njegovo igro in se opravičila za prejšnje dvome.<ref>{{Navedi splet|url=https://ew.com/ew/article/0,,305073,00.html|title=Go Figure|date=30. 12. 1994|accessdate=8. 11. 2019|website=Entertainment Weekly|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-12-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20201229041528/https://www.ew.com/ew/article/0,,305073,00.html|url-status=dead}}</ref> Leta 1996 je nastopil kot supervohun Ethan Hunt v filmski priredbi serije iz šestdesetih let ''Misija: Nemogoče'', ki jo je tudi sam produciral. Film je bil finančno zelo uspešen, čeprav je bil deležen kritik zaradi lika Jima Phelpsa, ki je bil glavni junak prvotne televizijske serije, v filmu pa je bil glavni negativec.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt0117060/reviews?start=10|title=Misija - Nemogoce (1996)|date=|accessdate=8. 11. 2019|website=IMDb|publisher=|last=|first=}}</ref> Istega leta je tudi odigral naslovno vlogo v filmu ''[[Jerry Maguire]]'', za katero si je prislužil zlati globus in drugo nominacijo za oskarja. Leta 1999 je ob Nicole Kidman zaigral v erotičnem filmu [[Stanley Kubrick|Stanleyja Kubricka]] ''Eyes Wide Shut'' in v filmu ''[[Magnolija (film)|Magnolija]]'', kjer je prevzel stransko vlogo motivacijskega govorca Franka T. J. Mackeyja, za katero si je prislužil še en zlati globus in nominacijo za oskarja. [[File:Tom Cruise 2006.jpg|thumb|upright|Tom Cruise marca 2006.]] Leta 2000 je Cruise ponovno nastopil kot Ethan Hunt v filmu ''Misija: Nemogoče 2''. Pri filmu je svoj pečat pustil tudi hongkonški režiser [[John Woo]]. Tudi drugi del je bil finančno zelo uspešen, po svetu je prinesel skoraj 547 milijonov dolarjev zaslužka. Kot predhodnik je tudi ta film bil med najbolj uspešnimi filmi leta, doživel pa je mešan sprejem kritikov. Cruise je prejel filmsko nagrado MTV za najboljšega igralca. Naslednjih pet filmov, v katerih je igral, je bilo komercialno in kritično uspešnih.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.boxofficemojo.com/name/nm0000129/?landingModalImageUrl=https%3A%2F%2Fm.media-amazon.com%2Fimages%2FG%2F01%2FIMDbPro%2Fimages%2Fhome%2FwelcomeToBomojov2._CB1571421611_.png|title=Tom Cruise|date=|accessdate=8. 11. 2019|website=Box Office Mojo|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rottentomatoes.com/celebrity/tom_cruise/|title=Tom Cruise|date=|accessdate=8. 11. 2019|website=Rotten Tomatoes|publisher=|last=|first=}}</ref> Leta 2001 je Cruise igral v romantičnem trilerju ''[[Vanilla Sky]]'' s [[Cameron Diaz]] in [[Penélope Cruz|Penelope Cruz]]. Naslednje leto je igral v distopijskem znanstveno-fantastičnem akcijskem filmu ''[[Posebno poročilo]]'', ki ga je režiral [[Steven Spielberg]] in je temeljil na kratki znanstveno-fantastični zgodbi [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]]. Leta 2003 je nastopil v akcijski drami režiserja [[Edward Zwick|Edwarda Zwicka]] ''[[Poslednji samuraj]]'', za vlogo v kateri je bil nominiran za zlati globus za najboljšega igralca. Naslednje leto je prejel odlične kritike za vlogo Vincenta v filmu ''Collateral'', ki ga je režiral [[Michael Mann]]. Leta 2005 je Cruise ponovno sodeloval s Stevenom Spielbergom v filmu ''War of the Worlds'', adaptaciji istoimenskega romana [[H. G. Wells|H. G. Wellsa]], ki je s 591,4 milijona dolarjev zaslužka po vsem svetu postal četrti najdonosnejši film leta. Tega leta je prejel nagradi People's Choice za najljubšo moško filmsko zvezdo in nagrado MTV Generation. Med letoma 2002 in 2009 je bil nominiran za sedem nagrad Saturn, prejel jo je enkrat. Kar devet od desetih filmov, v katerih je zaigral to desetletje, je v blagajno prineslo več kot 100 milijonov dolarjev.<ref name=":4" /> [[File:Tom Cruise avp 2014 4.jpg|thumb|upright|left|Cruise v Parizu na francoski premieri filma ''Edge of Tomorrow'' maja 2014.]] Leta 2006 se je na velika platna vrnil v vlogi Ethana Hunta v tretjem delu iz serije filmov ''Misija: Nemogoče''. Film je prejel še bolj pozitivne kritike kot njegova predhodnika in je skupno v blagajno prinesel skoraj 400 milijonov dolarjev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.boxofficemojo.com/release/rl1348634113/|title=Mission: Impossible III|date=|accessdate=20. 11. 2019|website=Box Office Mojo|publisher=|last=|first=}}</ref> Naslednje leto je Cruise odigral manjšo vlogo v filmu ''Lions for Lambs'', ki pa je predstavljal komercialno razočaranje. Temu je sledil še nastop v vlogi Lesa Grossmana v komediji ''Tropic Thunder'' iz leta 2008 z [[Ben Stiller|Benom Stillerjem]], [[Jack Black|Jackom Blackom]] in [[Robert Downey, Jr.|Robertom Downeyjem mlajšim]]. Ta vloga mu je prinesla nominacijo za zlati globus. Glavno vlogo pa je odigral v zgodovinskem trilerju po resničnih dogodkih ''Valkyrie'', ki je izšel 25. decembra 2008 in je prinesel velik finančni uspeh.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.boxofficemojo.com/release/rl460948993/|title=Valkyrie|date=|accessdate=20. 11. 2019|website=Box Office Mojo|publisher=|last=|first=}}</ref> Marca 2010 je Cruise zaključil s snemanjem akcijske komedije ''Knight and Day'', v kateri je ponovno združil moči s [[Cameron Diaz]]. Film je izšel 23. junija 2010.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.knightanddaymovie.com/|title=Knight and Day|date=19. 8. 2010|accessdate=20. 11. 2019|website=Knight and Day|publisher=|last=|first=|archive-date=2010-08-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20100819114931/http://www.knightanddaymovie.com/|url-status=dead}}</ref> 9. februarja 2010 je Cruise potrdil, da bo zaigral v četrtem delu iz franšize ''Misija: Nemogoče''. Film je izšel decembra 2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.msn.com/en-xl/|title=Cruise to star in 'Mission: Impossible 4' – Entertainment – Access Hollywood|date=|accessdate=20. 11. 2019|website=MSN|publisher=|last=|first=}}</ref> in je bil zelo uspešen tako med kritiki<ref>{{Navedi splet|url=http://www.rottentomatoes.com/m/mission_impossible_ghost_protocol/|title=Mission: Impossible Ghost Protocol|date=|accessdate=20. 11. 2019|website=Rotten Tomatoes|publisher=|last=|first=}}</ref> kot finančno.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.boxofficemojo.com/release/rl1365411329/|title=Mission: Impossible - Ghost Protocol|date=|accessdate=20. 11. 2019|website=Box Office Mojo|publisher=|last=|first=}}</ref> Ne glede na inflacijo cen kart je film predstavljal njegov največji komercialni uspeh do tedaj.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.boxofficemojo.com/article/ed3279750148/|title=Around the World Roundup: 'M:I-4' Passes $600 Million Worldwide|date=7. 2. 2012|accessdate=20. 11. 2019|website=Box Office Mojo|publisher=|last=|first=}}</ref> 6. maja 2011 je Cruise prejel nagrado Centra Simona Wiesenthala in Muzeja strpnosti za svoje delo predanega [[Filantrop|filantropa]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.wiesenthal.com/site/pp.asp?c=lsKWLbPJLnF&b=6765195|title=Tom Cruise's Remarks on Receiving the Simon Wiesenthal Center's Humanitarian Award|date=|accessdate=20. 11. 2019|website=Simon Wiesenthal Center|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-04-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20180408210046/http://www.wiesenthal.com/site/pp.asp?c=lsKWLbPJLnF&b=6765195|url-status=dead}}</ref> Sredi leta 2011 je začel s snemanjem filma ''Rock of Ages'', v katerem je nastopil kot Stacee Jaxx. Film je izšel junija 2012.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.tribpub.com/gdpr/nydailynews.com/|title=Tom Cruise flaunts his abs, fake tattoos in 'Rock of Ages'-inspired photo shoot for W magazine|date=15. 5. 2012|accessdate=20. 11. 2019|website=NY Daily News|publisher=|last=Everett|first=Christina|archive-date=2020-08-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20200813153626/https://www.tribpub.com/gdpr/nydailynews.com/|url-status=dead}}</ref> Zaigral je tudi v vlogi Jacka Reacherja v filmski adaptaciji romana britanskega avtorja [[Lee Child|Leeja Childa]] iz leta 2005 ''One Shot''. Film je izšel 21. decembra 2012.<ref>{{Navedi splet|url=https://ew.com/ew/article/0,,20483133_20620438,00.html|title=Jack Reacher (2012)|date=3. 1. 2013|accessdate=20. 11. 2019|website=Entertainment Weekly|publisher=|last=Schwarzbaum|first=Lisa|archive-date=2020-12-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20201229041506/https://www.ew.com/ew/article/0,,20483133_20620438,00.html|url-status=dead}}</ref> Prejel je pozitivne kritike in po svetu zaslužil več kot 216 milijonov dolarjev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.rottentomatoes.com/m/jack_reacher/|title=Jack Reacher (2012)|date=|accessdate=20. 11. 2019|website=Rotten Tomatoes|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.boxofficemojo.com/release/rl2758182401/|title=Jack Reacher|date=|accessdate=20. 11. 2019|website=Box Office Mojo|publisher=|last=|first=}}</ref> Leta 2013 je nastopil v znanstvenofantastičnem filmu ''Oblivion'' po istoimenskem grafičnem romanu režiserja [[Joseph Kosinski|Josepha Kosinskega]]. Film je prejel mešane kritike in prinesel preko 285 milijonov dolarjev zaslužka po vsem svetu. V tem filmu sta zaigrala tudi [[Morgan Freeman]] in [[Olga Kurylenko]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.metacritic.com/movie/oblivion|title=Oblivion Reviews|date=|accessdate=20. 11. 2019|website=Metacritic|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=oblivion.htm|title=Oblivion|date=|accessdate=20. 11. 2019|website=Box Office Mojo|publisher=|last=|first=}}</ref> Sredi leta 2015 je skupni zaslužek filmov s Tomom Cruiseom znašal preko 8,2 milijarde dolarjev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.boxofficemojo.com/name/nm0000129/|title=Tom Cruise|date=|accessdate=20. 11. 2019|website=Box Office Mojo|publisher=|last=|first=}}</ref> Cruise se je ponovno vrnil kot Ethan Hunt v petem filmu franšize ''Misija: Nemogoče'', ki ga je tudi produciral.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.comingsoon.net/movies/news/103854-tom-cruise-signs-to-star-in-mission-impossible-5|title=Tom Cruise Signs to Star in Mission: Impossible 5|date=|accessdate=21. 11. 2019|website=Coming Soon|publisher=|last=|first=}}</ref> Iz prejšnje zasedbe so ostali med drugim tudi [[Simon Pegg]] kot Benji in [[Jeremy Renner]] kot William Brandt, film pa je ponovno režiral [[Christopher McQuarrie]]. Film je dosegel zelo dobre kritike<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rottentomatoes.com/m/mission_impossible_rogue_nation|title=Mission: Impossible Rogue Nation|date=|accessdate=21. 11. 2019|website=Rotten Tomatoes|publisher=|last=|first=}}</ref> in velik komercialni uspeh.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.boxofficemojo.com/movies/?id=mi5.htm|title=Mission: Impossible - Rogue Nation|date=|accessdate=21. 11. 2019|website=Box Office Mojo|publisher=|last=|first=}}</ref> Leta 2017 je Cruise zaigral v predelavi grozljivke [[Boris Karloff|Borisa Karloffa]] iz leta 1932 ''Mumija''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/scottmendelson/2016/01/21/tom-cruise-brings-star-power-to-universals-mummy-reboot/#2d447df71ccf|title=Tom Cruise Brings Star Power To Universal's 'Mummy' Reboot|date=21. 1. 2016|accessdate=21. 11. 2019|website=Forbes|publisher=|last=Mendelsohn|first=Scott}}</ref> Nov film z istim naslovom so producirali [[Alex Kurtzman]], [[Chris Morgan]] in [[Sean Daniel]], scenarij je napisal [[Jon Spaihts]], režiral pa ga je Kurtzman. Film je prejel negativne kritike in je prinesel izgubo v filmsko blagajno.<ref>{{Navedi splet|url=https://variety.com/2017/film/news/the-mummy-meltdown-tom-cruise-1202465742/|title='The Mummy': How Tom Cruise Took Control of Universal's Flailing Movies|date=14. 6. 2017|accessdate=21. 11. 2019|website=Variety|publisher=|last=Setoodeh|first=Ramin|last2=Lang|first2=Brent}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2017/06/07/movies/the-mummy-review-tom-cruise.html|title=Review: ‘The Mummy,’ With Tom Cruise, Deserves a Quick Burial|date=7. 6. 2017|accessdate=21. 11. 2019|website=The New York Times|publisher=|last=Scott|first=A. O.}}</ref> Naslednje leto je Cruise ponovno upodobil Ethana Hunta v šestem filmu iz franšize ''Misija: Nemogoče''. Film je prejel še bolj pozitivne kritike od predhodnikov in je prinesel preko 791 milijonov zaslužka.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rottentomatoes.com/m/mission_impossible_fallout|title=Mission: Impossible - Fallout (2018)|date=|accessdate=21. 11. 2019|website=Rotten Tomatoes|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.boxofficemojo.com/release/rl2449573377/|title=Mission: Impossible - Fallout|date=|accessdate=21. 11. 2019|website=Box Office Mojo|publisher=|last=|first=}}</ref> Neupoštevajoč inflacijo cen vstopnic gre za Cruiseov največji komercialni uspeh do sedaj.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.boxofficemojo.com/name/nm0000129/|title=Tom Cruise|date=|accessdate=21. 11. 2019|website=Box Office Mojo|publisher=|last=|first=}}</ref> === Produkcija === Cruise je sodeloval s svojo nekdanjo agentko za iskanje talentov [[Paula Wagner|Paulo Wagner]], s katero je leta 1993 ustanovil družbo Cruise/Wagner Productions,<ref name=":5">{{Navedi splet|url=http://sev.prnewswire.com/entertainment/20061102/LATH10602112006-1.html|title=MGM Partners With Tom Cruise and Paula Wagner to Form New United Artists, Paula Wagner to Serve as CEO of the New UA|date=29. 9. 2008|accessdate=24. 4. 2020|website=PR Newswire|publisher=|last=|first=|archive-date=2008-09-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20080929115013/http://sev.prnewswire.com/entertainment/20061102/LATH10602112006-1.html|url-status=dead}}</ref> to podjetje pa je koproduciralo več Cruiseovih filmov. Prvi je bil ''Misija: Nemogoče'' leta 1996, kjer je Cruise prvič sodeloval kot producent. [[File:Tom Cruise in 2018 (cropped).jpg|thumb|upright|Cruise leta 2018.]] Cruise je sodeloval v pogajanjih za nekatere najbolj donosne filmske posle v Hollywoodu. Hollywoodski ekonomist [[Edward Jay Epstein]] ga je leta 2005 označil za eno najmočnejših in najbogatejših sil v Hollywoodu. Trdil je, da je Cruise eden redkih producentov (poleg [[George Lucas|Georgea Lucasa]], [[Steven Spielberg|Stevena Spielberga]] in [[Jerry Bruckheimer|Jerryja Bruckheimerja]]), za katere velja, da lahko jamčijo za uspeh filmske franšize v višini milijarde dolarjev. Ob tem je dodal, da je obsedenost javnosti s Cruisejevimi tabloidnimi polemikami zasenčila spoštovanje njegove izjemne komercialne uspešnosti.<ref>{{Navedi splet|url=https://slate.com/gdpr?redirect_uri=%2Fid%2F2121617%2F%3Fvia%3Dgdpr-consent&redirect_host=http%3A%2F%2Fwww.slate.com|title=Tom Cruise Inc|date=|accessdate=24. 4. 2020|website=Slate|publisher=|last=|first=}}</ref> Cruisevo podjetje za filmsko produkcijo Cruise/Wagner Productions je razvijalo scenarij, zasnovan po New York Timesovi uspešnici pisatelja [[Erik Larson|Erika Larsona]] ''The Devil in the White City'', ki je govorila o resničnem serijskem morilcu s svetovne Kolumbove razstave v Chicagu [[H. H. Holmes|H. H. Holmesu]]. S projektom se je povezala tudi [[Kathryn Bigelow]]. Medtem se je razvoja filma o Holmesovih umorih na svetovni razstavi lotilo tudi produkcijsko podjetje [[Leonardo DiCaprio|Leonarda DiCapria]] Appian Way.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.thezreview.co.uk/comingsoon/d/devilinthewhitecitythe.htm|title=The Devil In The White City|date=|accessdate=24. 4. 2020|website=The Z Review|publisher=|last=|first=|archive-date=2008-07-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20080705065258/http://www.thezreview.co.uk/comingsoon/d/devilinthewhitecitythe.htm|url-status=bot: unknown}}</ref> Cruise je produciral več filmov, v katerih je nastopil, med drugim ''Misija: Nemogoče'', ''Without Limits'', ''Misija: Nemogoče 2'' in ''Vanilla Sky''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.imdb.com/name/nm0000129/|title=Tom Cruise|date=|accessdate=24. 4. 2020|website=IMDb|publisher=|last=|first=}}</ref> === Razhod s Paramountom === 22. avgusta 2006 je družba Paramount Pictures sporočila, da končuje 14-letno sodelovanje s Cruiseom. Za revijo Wall Street Journal je predsednik Viacoma (Paramountove matične družbe) Sumner Redstone izjavil, da so Cruiseovo kontroverzno javno vedenje in pogledi naredili veliko ekonomsko škodo njegovi vrednosti igralca in producenta.<ref>{{Navedi splet|url=https://money.cnn.com/2006/08/22/news/newsmakers/cruise_paramount/index.htm?cnn=yes|title=Paramount: Cruise is risky business|date=23. 8. 2006|accessdate=24. 4. 2020|website=CNN Money|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-12-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20201229041556/https://money.cnn.com/2006/08/22/news/newsmakers/cruise_paramount/index.htm?cnn=yes|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.nationalledger.com/cgi-bin/artman/exec/view.cgi?archive=3&num=7912|title=Sumner Redstone Rebuke of Tom Cruise: Now What?|date=24. 8. 2006|accessdate=24. 4. 2020|website=The National Ledger|publisher=|last=Atkins|first=Jill|archive-date=2007-11-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20071118075140/http://www.nationalledger.com/cgi-bin/artman/exec/view.cgi?archive=3&num=7912|url-status=bot: unknown}}</ref> V Cruise/Wagner Productions so odgovorili, da je v resnici šlo za Paramountovo potezo v duhu varčevanja, saj je produkcijska družba uspešno iskala alternativni vir financiranja iz zasebnih kapitalskih podjetij.<ref>{{Navedi splet|url=https://usatoday30.usatoday.com/money/media/2006-08-23-hedge-films-usat_x.htm|title=Cruise seeks financial backing from hedge funds|date=24. 8. 2006|accessdate=24. 4. 2020|website=USA Today|publisher=|last=Lieberman|first=David|first2=Laura|last2=Petrecca}}</ref> Industrijski analitiki, kot je Edward Jay Epstein, so komentirali, da je bil verjetno pravi razlog konca sodelovanja Paramountovo nezadovoljstvo zaradi izjemno velikega deleža družbe Cruise/Wagner Productions pri prodaji DVD-jev franšize ''Misija: Nemogoče''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ft.com/content/d817b680-33a0-11db-981f-0000779e2340|title=Paramount vs Cruise: all down to the killer cut|date=24. 8. 2006|accessdate=24. 4. 2020|website=Financial Times|publisher=|last=Epstein|first=Edward Jay}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.hollywoodreporter.com/thr/article_display.jsp?vnu_content_id=1003052563|title=Biz eyeing economics of Cruise-Par breakup|date=24. 8. 2006|accessdate=24. 4. 2020|website=The Hollywood Reporter|publisher=|last=Sperling|first=Nicole|archive-date=2009-01-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20090113093430/http://www.hollywoodreporter.com/thr/article_display.jsp?vnu_content_id=1003052563|url-status=bot: unknown}}</ref> === Vodenje studia United Artists === Novembra 2006 sta Cruise in Wagnerjeva objavila, da sta prevzela filmski studio [[United Artists]].<ref name=":5" /> Cruise je sodeloval kot producent in glavni igralec v filmih, Wagnerjeva pa je postala izvršna direktorica. Produkcija je z delom začela leta 2007, ko so se lotili trilerja ''Operacija Valkira'', ki je temeljil na resnični zgodbi o poskusu atentata na [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]] 20. julija 1944. Marca so pridobili licenco za snemanje. 21. marca je Cruise podpisal pogodbo za glavno vlogo [[Claus von Stauffenberg|Clausa von Stauffenberga]]. Ta projekt je bil drugi uspeh produkcije pod novim vodstvom, prvi je bil film ''Lions for Lambs'', ki ga je režiral [[Robert Redford]], glavni vlogi pa sta poleg njega odigrala [[Meryl Streep]] in Cruise. Ta film je izšel 9. novembra 2007,<ref>{{Navedi splet|url=http://newsmax.com/archives/ic/2007/3/21/73153.shtml?s=en|title=Tom Cruise Takes on Adolf Hitler|date=21. 3. 2007|accessdate=24. 4. 2020|website=Newsmax|publisher=|last=|first=|archive-date=2012-07-12|archive-url=https://archive.today/20120712180209/http://newsmax.com/archives/ic/2007/3/21/73153.shtml?s=en|url-status=bot: unknown}}</ref> vendar je prinesel slab zaslužek v blagajno in kritičen sprejem. Avgusta 2008 je Wagnerjeva odstopila z mesta izvršne direktorice studia United Artists, vendar je obdržala svoj delež v družbi, ki je skupaj s Cruiseovim znašal 30 %.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-2008-aug-14-fi-wagner14-story.html|title=Wagner resigns as chief of UA|date=14. 8. 2008|accessdate=24. 4. 2020|website=Los Angeles Times|publisher=|last=Eller|first=Claudia}}</ref> == Zasebno življenje == Tom Cruise se je poročil in ločil trikrat in ima tri otroke, dva posvojena in enega biološkega. Od začetka do sredine osemdesetih let 20. stoletja je bil Cruise v razmerjih s starejšimi ženskami. Med njimi so bile [[Rebecca De Mornay]],<ref>{{Navedi splet|url=http://www.vh1.com/news/articles/1502989/20050527/index.jhtml|title=Cruise Control: The Ladies in Tom's Life|date=29. 6. 2011|accessdate=27. 1. 2018|website=VH1|publisher=|last=|first=|archive-date=2011-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20110629061048/http://www.vh1.com/news/articles/1502989/20050527/index.jhtml|url-status=bot: unknown}}</ref> ki je bila od njega starejša tri leta, [[Patti Scialfa]]<ref>{{Navedi splet|url=http://people.com/archive/cover-story-romancing-the-boss-vol-30-no-15/|title=Romancing the Boss|date=10. 10. 1988|accessdate=27. 1. 2018|website=People|publisher=|last=Schindehette|first=Susan|last2=Balfour|first2=Victoria}}</ref> (starejša devet let) in šestnajst let starejša [[Cher (umetnica)|Cher]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.news.com.au/entertainment/celebrity/cher-once-dated-tom-cruise/story-e6frfmqi-1111116193761|title=Cher reveals affair with Tom Cruise|date=29. 4. 2008|accessdate=27. 1. 2018|website=The Daily Telegraph|publisher=|last=|first=|archive-date=2010-06-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20100617043717/http://www.news.com.au/entertainment/celebrity/cher-once-dated-tom-cruise/story-e6frfmqi-1111116193761|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=You Haven't Seen The Last of Me|last=Larocque|first=Jason|publisher=Lulu.com|year=2013|isbn=130088858X|location=|page=|cobiss=}}</ref> === Zakon z Mimi Rogers === Cruise in igralka [[Mimi Rogers]] sta se poročila 9. maja 1987. Ločila sta se 4. februarja 1990. Rogersova ga je uvedla v scientološko cerkev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.people.com/people/article/0%2C%2C20096360%2C00.html|title=Now Married to Mimi Rogers, Tom's Cruising Days Are Over|date=25. 5. 1987|accessdate=27. 1. 2018|website=People|publisher=|last=|first=|archive-date=2015-09-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20150919084109/http://www.people.com/people/article/0%2C%2C20096360%2C00.html|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.radaronline.com/from-the-magazine/2005/08/the_passion_of_tom_cruise_excerpt.php|title=The Passion of Tom Cruise|date=|accessdate=27. 1. 2018|website=Radar|publisher=|last=Masters|first=Kim|archive-date=2006-10-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20061019111857/http://www.radaronline.com/from-the-magazine/2005/08/the_passion_of_tom_cruise_excerpt.php|url-status=bot: unknown}}</ref> === Zakon z Nicole Kidman === Cruise je svojo drugo ženo, igralko [[Nicole Kidman]], spoznal na snemanju filma ''Days of Thunder'' leta 1990. 24. decembra istega leta sta se poročila. Posvojila sta dva otroka, Isabello in Connorja Antonyja. Februarja 2001 je Cruise vložil zahtevo za ločitev, medtem ko je bila Kidmanova noseča, za kar takrat ni vedela. Nosečnost se je končala s splavom. Leta 2007 je Kidmanova v intervjuju razjasnila govorice o splavu v prvih letih zakona s Cruisom. Dejala je, da so mediji napačno poročali, saj je v resnici šlo za ektopično nosečnost. Pred poroko s [[Keith Urban|Keithom Urbanom]] je v intervjuju leta 2006 dejala, da Cruisa še vedno ljubi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.today.com/id/12690470/ns/today-entertainment/t/nicole-kidman-says-she-still-loves-tom-cruise/|title=Nicole Kidman says she still loves Tom Cruise|date=5. 9. 2006|accessdate=27. 1. 2018|website=Today|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-09-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20170903120221/http://www.today.com/id/12690470/ns/today-entertainment/t/nicole-kidman-says-she-still-loves-tom-cruise/|url-status=dead}}</ref> === Razmerje s Penelope Cruz in Nazanin Boniadi === Po ločitvi od Kidmanove je bil Cruise nekaj časa v razmerju s [[Penélope Cruz|Penelope Cruz]], soigralko iz filma ''[[Vanilla Sky]]'' (2001). Razšla sta se leta 2004. Oktobra 2012 je revija Vanity Fair objavila članek, v katerem je zapisala navedbe več virov, da je scientološka cerkev po razhodu s Kidmanovo začela skrivni projekt, po katerem bi Cruisu našli novo dekle. V ta namen so izvedli nekakšne avdicije scientoloških igralk, kar je privedlo do kratkotrajnega razmerja med Cruisom in britansko-iransko igralko [[Nazanin Boniadi]], ki je pozneje zapustila scientološko cerkev.<ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/3570639.stm|title=Cruise and Cruz end relationship|date=26. 3. 2004|accessdate=27. 1. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.vanityfair.com/news/2012/09/tom-cruise-scientology-marriage-katie-holmes|title=TOM CRUISE’S SCIENTOLOGY MARRIAGES: THE SECRET WIFE-AUDITIONING PROCESS BEFORE KATIE HOLMES, REVEALED|date=1. 9. 2012|accessdate=27. 1. 2018|website=Vanity Fair|publisher=|last=|first=}}</ref> Odvetniki scientološke cerkve in Toma Cruisa so zanikali navedbe in grozili s tožbo proti ''Vanity Fairu'' zaradi <nowiki>''</nowiki>groznega novinarstva<nowiki>''</nowiki> in <nowiki>''</nowiki>verske nepoštenosti.<nowiki>''</nowiki> Novinar Roger Friedman je kasneje poročal, da je prejel e-pošto od nekdanjega scientologa in režiserja [[Paul Haggis|Paula Haggisa]], ki je zgodbo potrdila.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/news/world/americas/scientology-threatens-vanity-fair-over-tom-cruise-auditions-claims-8122450.html|title=Scientology threatens Vanity Fair over Tom Cruise 'auditions' claims|date=11. 9. 2012|accessdate=27. 1. 2018|website=Independent|publisher=|last=Adams|first=Guy}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.showbiz411.com/2012/09/02/oscar-winner-paul-haggis-on-tom-cruise-scientology-girlfriend|title=Exclusive: Oscar Winner Paul Haggis on Tom Cruise Scientology Girlfriend: “I’m appalled that any church would treat its parishioners this way”|date=2. 9. 2012|accessdate=27. 1. 2018|website=Showbiz 411|publisher=|last=Friedman|first=Roger}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.cbsnews.com/news/tom-cruise-lawyer-on-vanity-fair-expose-tired-old-lies/|title=Tom Cruise lawyer on Vanity Fair expose: 'Tired old lies'|date=5. 9. 2012|accessdate=27. 1. 2018|website=CBS News|publisher=|last=|first=}}</ref> === Zakon s Katie Holmes === [[File:Tom Cruise & Katie Holmes WHCAD.jpg|thumb|upright|S Katie Holmes maja 2009.]] Aprila 2005 se je Cruise pričel dobivati z igralko [[Katie Holmes]]. 27. aprila istega leta sta se skupaj pojavila v javnosti v Rimu. Mediji so ju ob tem poimenovali TomKat. Mesec dni pozneje je Cruise javno priznal njuno zvezo v znanem intervjuju v oddaji [[Oprah Winfrey]], kjer je začel skakati na njenem kavču. 6. oktobra 2005 sta Cruise in Holmesova oznanila, da pričakujeta otroka. Aprila 2006 sta dobila hčerko Suri.<ref>{{Navedi splet|url=https://usatoday30.usatoday.com/life/people/2005-05-03-cruise-main_x.htm|title=Tom, Katie flying high on romance|date=3. 5. 2005|accessdate=28. 1. 2018|website=USA Today|publisher=|last=Soriano|first=Cesar G.}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://people.com/archive/cover-story-tom-katie-truly-madly-deeply-vol-63-no-22/|title=Tom & Katie: Truly, Madly, Deeply|date=6. 6. 2005|accessdate=28. 1. 2018|website=People|publisher=|last=Lynch|first=Jason}}</ref> 18. novembra 2006 sta se poročila na gradu Odescalchi iz 15. stoletja v Braccianu v Italiji po scientološkem obredu. Prisotnih je bilo več hollywoodskih zvezd. Cruisov tiskovni predstavnik je povedal, da sta zakonsko zvezo uradno sklenila že dan prej v Los Angelesu. Pojavile so se špekulacije, da je poroko uredila scientološka cerkev. Cruisova poročna priča je bil njen vodja [[David Miscavige]].<ref>{{Navedi splet|url=https://usatoday30.usatoday.com/life/people/2006-11-19-tomkat-highlights_x.htm|title=Mr. and Mrs. TomKat: Inside their fairy-tale wedding|date=20. 11. 2006|accessdate=28. 1. 2018|website=USA Today|publisher=|last=Soriano|first=Cesar G.}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.toledoblade.com/apps/pbcs.dll/article?AID=%2F20061119%2FNEWS08%2F611190359|title=Cruise, Holmes exchange vows in castle|date=19. 11. 2006|accessdate=28. 1. 2018|website=Toledo Blade|publisher=|last=|first=|archive-date=2008-02-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20080203185150/http://www.toledoblade.com/apps/pbcs.dll/article?AID=%2F20061119%2FNEWS08%2F611190359|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi revijo|url=|title=Now they are one: The TomKat is officially united at long last|last=Sanminiatelli|first=Maria|date=19. 11. 2006|journal=Orlando Sentinel|accessdate=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.wmagazine.com/story/katie-holmes|title=Katie Holmes: The Actress Enters a Weird World Called TomKat|date=1. 8. 2005|accessdate=28. 1. 2018|website=W Magazine|publisher=|last=Haskell|first=Robert}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.vulture.com/2012/07/katie-holmes-cruise-has-left-the-building.html|title=An Inquiry Into the Very Public Private Marriage of Katie Holmes and Tom Cruise|date=22. 7. 2012|accessdate=28. 1. 2018|website=Vulture|publisher=|last=Wallace|first=Benjamin}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/6160350.stm|title=Cruise and Holmes go on honeymoon|date=19. 11. 2006|accessdate=28. 1. 2018|website=BBC News|publisher=|last=|first=}}</ref> 29. junija 2012 je Holmesova po petih letih in pol zakona vložila zahtevek za ločitev.<ref>{{Navedi splet|url=http://marquee.blogs.cnn.com/2012/06/29/report-tom-cruise-katie-holmes-set-to-divorce/|title=Tom Cruise, Katie Holmes to divorce|date=29. 6. 2012|accessdate=28. 1. 2018|website=CNN Entertainment|publisher=|last=|first=|archive-date=2012-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20120629212600/http://marquee.blogs.cnn.com/2012/06/29/report-tom-cruise-katie-holmes-set-to-divorce/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://people.com/celebrity/tom-cruise-katie-holmes-split/|title=Tom Cruise and Katie Holmes Are Divorcing|date=29. 6. 2012|accessdate=28. 1. 2018|website=People|publisher=|last=Heyman|first=J. D.}}</ref> 9. julija istega leta je par podpisal sporazum o razvezi, ki so ga pripravili njuni odvetniki. Zaradi zakonov v New Yorku so vsi dokumenti ostali zapečateni in niso javno dostopni.<ref>{{Navedi splet|url=http://edition.cnn.com/2012/07/09/showbiz/cruise-holmes-divorce/index.html|title=Tom Cruise, Katie Holmes 'amicably' settle divorce, attorney says|date=10. 7. 2012|accessdate=28. 1. 2018|website=CNN Entertainment|publisher=|last=Duke|first=Alan}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.suffolkdivorcelawyer.com/2012/07/14/did-katie-holmes-file-for-divorce-from-tom-cruise-in-new-york-to-protect-her-privacy/|title=Did Katie Holmes File for Divorce from Tom Cruise in New York to Protect Her Privacy?|date=14. 7. 2012|accessdate=28. 1. 2018|website=Louis L. Sternberg|publisher=|last=Sternberg|first=Louis L.}}</ref> == Glej tudi == *[[Seznam ameriških igralcev]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons}} *[http://www.imdb.com/name/nm0000129/?ref_=nv_sr_1 Tom Cruise] na spletni filmski podatkovni zbirki IMDb {{Častni oskar}} {{Zlati globus za najboljšega igralca v muzikalu ali komediji}} {{Zlati globus za najboljšega igralca v drami}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Cruise, Tom}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] [[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]] [[Kategorija:Prejemniki zlatega globusa za najboljšega igralca v filmski drami]] [[Kategorija:Prejemniki zlatega globusa za najboljšega igralca v glasbenem filmu ali komediji]] [[Kategorija:Ljudje z disleksijo]] mlwiojg6brtaxmlxxwt0gzmt8yjklgb 0 387064 6676467 6366123 2026-05-16T13:01:38Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke SMariaCollemaggio.jpg z [[c:File:L'Aquila_-_basilica_di_Santa_Maria_di_Collemaggio_-_facciata_-_14.jpg|L'Aquila_-_basilica_di_Santa_Maria_di_Collemaggio_-_facciata_-_14.jpg]] 6676467 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski vodja | type = Pope <!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --> | honorific-prefix = <small>Sveti</small> | name = Celestin V. | honorific-suffix = <small>[[benediktinci|OSB]] ([[celestinci|OSBCel]])</small> | image = <!-- WD --> | image_size = 150px | alt = | caption = | church = | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | elected = [[5. julij]] [[1294]] (izvoljen) | term_start = [[29. avgust]] [[1294]] (posvečen) | term_end = [[13. december]] [[1294]]<br>(se odpovedal) | predecessor = [[Papež Nikolaj IV.|Nikolaj IV.]] | opposed = | successor = [[Papež Bonifacij VIII.|Bonifacij VIII.]] | ordination = | consecration = [[19. avgust]] [[1294]] | cardinal = | created_cardinal_by= | rank = [[Seznam papežev|192. papež]] | other_post = <!---------- Osebni podatki ----------> | birth_name = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date= <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | buried = [[stolnica]] [[S. Maria di Collemaggio]]<br>[[L'Aquila]] ([[Abruci]]) | nationality = [[Italijani|Italijan]] | religion = | residence = | parents =Angelerio<br>Maria | title= | spouse = | children = | occupation = | profession = | previous_post = {{unbulleted list|[[celestinci|vrhovni predstojnik celestincev]] (1274-1294) }} | alma_mater = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = C o a Celestino V.svg | coat_of_arms_alt = | motto = <!---------- Stanje svetosti ----------> | feast_day = [[19. maj]] | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = [[5. maj]] [[1313]] | canonized_place = [[Lyon]] | canonized_by =[[papež Klemen V.|Klemen V.]] | attributes = {{unbulleted list|papeška oblačila|[[tiara]]|[[knjiga]]}} | patronage = {{unbulleted list|[[knjigovez]]i|[[L'Aquila]]|[[Urbino]]|[[Molise]]|[[Sant'Angelo Limosano]]}} | suppressed_date = <!---------- Drugo ----------> | other = Celestin }} '''Papež Celestin V.''',<ref>Celestin (latinsko: coelum, celestis) pomeni slovensko nebo, nebeški</ref> rojen kot '''Pietro Angeleri''', (imenovan tudi '''Pietro del Murrone''' ali '''Morrone''' oziroma '''Peter Moronski''') je bil [[celestinci|celestinski]] oziroma [[benediktinci|benediktinski]] [[redovnik]] in [[rim]]ski [[škof]] ([[papež]]) [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]] ter [[svetnik]]; * [[1215]] [[Isernia]] ([[Molise]], [[Neapeljsko kraljestvo]]); † [[19. maj]] [[1296]] [[Fumone]] ([[Ferentino]], [[Papeška država]], [[Sveto rimsko cesarstvo]]). == Življenjepis == [[File:CelestineV-coronation.jpg|thumb|right|Alegorija kronanja Celestina V.<br>([[Judith Leyster]], 1600–1660, [[Louvre]])]] [[File:Coelestin V.jpg|thumb|right|Celestinovo kronanje v L'Aquili<br>(francoska podoba, 16. stoletje)]] [[File:Celestine V Castel Nuovo Napoli n02.jpg|thumb|right|[[Niccolò di Tommaso]]: Celestin V. s papeško bulo ''[[Inter sanctorum solemnia]]'']] [[File:S-Onofrio-al-Morrone-affresco.jpg|thumb|right|[[Gentile da Rocca]]: Celestin V. s tiaro in mučeniško palmo<br>(13. stoletje)]] [[File:Eremo di Sant'Onofrio al Morrone1.JPG|thumb|Samostan sv. Onofrija v Morroneju, kjer je živel Pietro da Morrone]] [[File:Celestino V tomba.jpg|thumb|Grobnica papeža Celestina V. v [[Basilika Santa Maria di Collemaggio|Baziliki Santa Maria di Collemaggio]] pred potresom leta 2009]] [[File:Papa Celestino V 02.jpg|thumb|Telesni ostanki papeža Celestina po kanoničnem priznanju; okoli ramen ima palij [[papež Benedikt XVI.|Benedikta XVI.]] ]] === Mladost in meništvo === Peter se je rodil kot Pietro Angeleri v Iserniji, najbrž v kraju [[Sant’Angelo Limosano]] v pokrajini [[Kampanija|Kampaniji]] kmečkim staršem z dvanajstimi otroki kot predzadnji. O tem pravi njegov življenjepis: :"V gradiču, ki se imenuje Sancto Angelo, se je rodil ljubki Celestin« To je toliko bolj verjetno, ker je mladi Peter vstopil v bližnji benediktinski samostan S. Maria di Faifula blizu [[Montagano|Montagana]], ki ga deli od kraja Sant’Angelo Limosano le dolina Biferno. Starša Angelerio in Marija sta bila preprosta kmeta. Po moževi smrti ga je mati zaupala omenjenemu samostanu. Temu so drugi bratje nasprotovali, dokler ni tudi najstarejši brat vstopil v cerkveno službo. <ref>{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/santo-celestino-v_(Enciclopedia-dei-Papi)/|title= Celestino V, santo. Enciclopedia dei Papi (2000) di Peter Herde |publisher=Treccani.it |date= |accessdate=14. marca 2015}}</ref> Že kot dvanajstletnik je torej vstopil v samostan k [[benediktinci|benediktincem]] in je opravljal tudi službo [[opat]]a v [[Benevento|Beneventu]], 1238 je prejel v Rimu duhovniško posvečenje. <br> V želji po še večji samoti in spokornosti se je že po nekaj letih meniškega življenja podal v hribe in tako prišel 1241 na goro Murrone v [[Abruci]]h; zato ga imenujejo tudi Pietro del Murrone; tam je živel kot puščavnik v strogi odpovedi. Na gori je zgradil tudi cerkev in samostan. Osnoval je strožjo vejo benediktinskega reda z imenom [[celestinci]], tj. nebeški bratje, katerim je bil tudi vrhovni redovni predstojnik od 1274 do 1294. Imel je neuresničeno željo, da bi tudi benediktince na [[Monte Cassino|Monte Cassinu]] pridobil za ta strožji način življenja. <ref>{{navedi knjigo|author=M. Benedik|title=Papeži od Petra do Janeza Pavla II. |page=166–167}}</ref> <ref name="#1">{{navedi splet|url=http://www.kathpedia.com/index.php?title=Coelestin_V.|title=Coelestin V.|publisher=Kathpedia|date=|accessdate=15. marec 2015|archive-date=2015-04-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20150404010523/http://kathpedia.com/index.php?title=Coelestin_V.|url-status=dead}}</ref> <ref>{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=260}}</ref> Njegovo oblačilo, narejeno iz raševine, je bilo povezano z vozli: opasan je bil z železno verigo; postil se je vsak dan razen nedelje; vsako leto se je držal štirih postnih kvater, od katerih je tri preživel le ob kruhu in vodi; cel dan in velik del noči je posvetil molitvi in delu. Petru pa se ni izpolnila želja po samoti. Veliko sorodnih duš se je zbiralo okrog njega v želji, da bi posnemali njegov način življenja in pred njegovo smrtjo je obstajalo že 36 samostanov, ki so šteli 600 redovnikov in nosili njegovo papeško ime »celestinci«. Red je odobril 1264 [[papež Urban IV.|Urban IV.]] 1284 je Peter, utrujen od skrbi, ki mu jih je povzročalo vodstvo, imenoval za svojega namestnika nekega Roberta ter se podal še globlje v samotno divjino. === Volitve se zavlečejo === Julija 1294 je njegove pobožne vaje nenadoma pretrgal prizor še neviden v cerkveni zgodovini. Trije pomembni dostojanstveniki, ki jih je spremljala nepregledna množica menihov in laikov, se je zgrnila na goro in sporočila, da je Petra kardinalski zbor enodušno izvolil. Ponižno so ga prosili, naj sprejme to čast. Od smrti [[papež Nikolaj IV.|Nikolaja IV.]], ki je bil umrl 4. aprila 1292, je minilo namreč že dve leti in tri mesece, ne da bi se kardinali – ki so zasedali v [[konklave|konklavu]] zdaj v Perugii zdaj v Rimu - mogli zediniti za skupnega kandidata. Od dvanajstih kardinalov je bilo 6 Rimljanov, 4 Neapeljci (Italijani) in 2 Francoza. Strankarski duh med [[gvelfi in gibelini]] <ref>''Gvelfi in gibelini'': poenostavljeno bi mogli reči, da so gvelfi zagovarjali papeško in cerkveno samostojnost, oziroma oblast papeža nad Cerkvijo in vladarji (teorija o dveh mečih); medtem pa so gibelini zagovarjali podrejenost papeža in Cerkve cesarju ali kralju, oziroma tako imenovani [[cezaropapizem]]</ref>, ki je okužil celo Italijo, je podelil konklave in tudi Rim na dve soražni stranki. Eno je zastopala rodbina Orsini, drugo pa Colonna, ki jo je predstavljal njen duhovni voditelj [[kardinal-dekan]] Gaetani, ki pa se je pozneje – kot [[papež Bonifacij VIII.]] – sprevrgel v njihovega hudega nasprotnika. K soglasju ni pripomogel niti obisk kralja [[Karel II. Sicilski|Karla II.]], ki je položaj le še poslabšal. Ko se je položaj zdel brezupen, je kardinal Latino Orsini opomnil očete, da je Bog razodel po svetniškem puščavniku: če kardinali ne bodo izvršili svoje dolžnosti v štirih mesecih, bo prišla nad Cerkev huda kazen. Vsi so vedeli, da je to sporočil Pietro di Murrone in mnenje vseh je bilo, naj torej on postane papež. Peter je to poslušal solznih oči in se najprej branil, pozneje pa je le sprejel izvolitev kot Božjo voljo. Beg – na katerega je tudi mislil – zdaj ni bil več mogoč: okoli njega se je namreč stiskala dvestotisočglava množica. <ref name="#2">{{navedi splet|url=http://www.newadvent.org/cathen/03479b.htm|title= Pope St. Celestine V (Pietro di Murrone)|publisher=Catholic Encyclopedia New Advent|date=1908|accessdate=14. marec 2015}}</ref> === Papeževanje === Ko je kralj Karel slišal za izvolitev svojega izbranca, je pohitel s sinom Karlom Martelom, naslovnim kraljem Ogrske, da bi dal svoje darilo novemu papežu; v resnici pa je hotel vzeti preprostega starčka pod svoje častno varstvo, kar bi lahko izkoristil v svoj prid. Kot odgovor na zahtevo kardinalov, da bi moral biti kronan v Perugii, je Peter na Karlovo nagovarjanje zahteval, naj pridejo raje kardinali na srečanje v [[L'Aquila|Aquilo]], ki je še spadala pod [[Neapeljsko kraljestvo]], kamor so poklapano prišli eden po eden. Sedečemu na ponižnem oslu sta mu držala uzdo dva vladarja, ko je prijahal v Akvilo; čeprav so prišli le trije kardinali, je kralj ukazal njegovo kronanje. Kardinal Latino je bil tako prizadet, ko je videl, v katero smer gredo zadeve, da je zbolel in umrl. Peter si je vzel ime Celestin V. Kardinali so ga priganjali, naj pride stolovat v Cerkveno državo; vendar je bolj poslušal kralja in prenesel vso kurijo v [[Neapelj]]. Nenavadno, koliko resnih napak je ta preprosti stari mož napravil v teh kratkih petih mescih. Nimamo celega seznama o tem, ker je njegove uradne akte uničil njegov naslednik. *18. septembra je izbral 12 novih kardinalov, od katerih je bilo 7 Francozov, dva njegova redovna sobrata celestinca, drugi pa – razen enega – Neapeljci, kar je omogočilo francosko večino ter tako tlakovalo pot do [[Avignon]]a in zahodnega [[shizma|razkola]]. *Deset dni pozneje je razočaral kardinale z obnovitvijo strogega zakona [[papež Gregor X.|Gregorja X.]] glede konklava, ki pa ga je [[papež Hadrijan V.|Hadrijan V.]] preklical. *V Beneventu je povzdignil tamkajšnjega škofa v kardinala, ne da bi se držal določene oblike. *Med tem je velikodušno in na široko delil privilegije in službe. Zavrnil ni nikogar; tako je včasih eno in isto nadarbino podelil hkrati trem ali štirim prosilcem. Vse to je povrzočilo nered in zaplet v delovanju kurije. === »Francoski« konsistorij === V konzistoriju 18. septembra 1294 je torej papež Celestin V. imenoval trinajst kardinalov, od katerih je bilo kar sedem Francozov: #Simon de Beaulieu, nadškof v [[Bourges]]u, Francija; (kardinal-škof v Palestrini, † 18. avgust 1297). #Bérard de Got, nadškof v [[Lyon]]u, Francija; (kardinal-škof v Albanu, † 27. junij 1297). #Tommaso d'Ocre, [[celestinci|OSBCœl]], [[opat]] pri S. Giovanni in Piano (naslov S. Cecilia, † 29. maj 1300. [[Benediktinci]] ga častijo kot blaženega.) #Jean Le Moine, škof-izbornik v [[Arras]]u, Francija (vice-kancler svete Rimske Cerkve; kardinal pri Ss. Marcellino e Pietro, † 22. avgust 1313). #Pietro de L'Aquila, [[benediktinci|OSB]], škof-izbornik v Valva-Sulmona (kardinal pri S. Croce in Gerusalemme, † 3. junij 1298). #Guillaume Ferrières (francoski kardinal pri S. Clemente, † 7. september 1295). #Nicolas l'Aide, kancler in dekan stolnega kapitlja v [[Pariz]]u, Francija (kardinal pri S. Marcello, † 23. september 1299). #Robert de Pontigny, [[cistercijani|OCist]], 28. vrhovni predstojnik tega reda (kardinal pri S. Pudenziana, † 9. oktober 1305). #Simon d'Armentières, [[benediktinci klinijevci|OSBClun]], (pri S. Balbina, † po 7. maj 1297). #Landolfo Brancaccio (kardinal-diakon pri S. Angelo in Pescheria, † 29. oktober 1312). #Guglielmo Longhi, kancler kralja Karla II. Sicilskega (kardinal-diakon S. Nicola in Carcere Tulliano, † 9. april 1319). #Francesco Ronci, [[celestinci|OSBCœl]], prvi vrhovni predstojnik svojega reda (pri S. Lorenzo in Damaso, † po 13. oktober 1294). #Giovanni Castrocoeli, [[benediktinci|OSBCas]], nadškof Beneventa (naslov pri S. Vitale, † 22. februar 1295). Tega nadškofa je papež imenoval za kardinala zunaj konsistorija, kar "na hitro", mimo vseh uobičajenih postopkov in obredov. Poleg teh je hotel imenovati 1294 za kardinala tudi celestinca Roberto di Salle-ja, ki pa je to odklonil. <ref>{{navedi splet|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/consistories-xiii.htm#NicholasIV|title=Consistories for the creation of Cardinals 13th Century (1198–1303)|publisher=Salvador Miranda|date=1998–2015|accessdate=19. marec 2015|archive-date=2017-07-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20170712075850/http://www2.fiu.edu/~mirandas/consistories-xiii.htm#NicholasIV|url-status=dead}}</ref> === Odpoved === Pri vsem tem je največ trpel on sam. Državne zadeve so ga ovirale pri običajnih pobožnih vajah. Bal se je, da je njegovo dušno zveličanje v nevarnosti. Zdi se, da je prišla misel na odpoved hrati papežu in njegovim nezadovoljnim kardinalom, s katerimi se je redko posvetoval. Ko se je razširila novica, da hoče Celestin odstopiti, je nastalo v Neaplju silno razburjenje. Kralj Karel, čigar varuštvo je pripeljalo zadevo do take krize, je organiziral odločno nasprotovanje. Velika procesija duhovnikov in menihov je obdala grad, in s solzami in molitvami so prosili papeža, naj nadaljuje svojo vladavino. Celestin se še ni dokončno odločil, zato jim je ustregel, na kar je množica zapela ''Te Deum'' in se umaknila. Teden dni pozneje, 13. decembra, pa se je že trdno odločil: zbranim kardinalom je prebral odlok o svojem odstopu in tako razglasil, da kardinali svobodno morejo ponovno voliti. Po devetih dneh so kardinali vstopili v konklave ter naslednjega dne razglasili kardinala Benedetta Gaetanija za papeža in on si je vzel ime [[papež Bonifacij VIII.|Bonifacij VIII.]]. Papež je preklical mnogo odlokov, ki jih je prinesel njegov prednik, sedaj v obleki ponižnega puščavnika, in ga vzel s seboj na pot v Rim. Držal ga je v priporu, iz katerega pa se je Celestinu posrečilo pobegniti k svojim menihom v hribe. Več mesecev je taval po gozdovih in gorah in poskušal celo pobegniti z ladjo v Grčijo, a ga je nevihta vrnila pod vznožje Monte Gargana. <ref>{{navedi knjigo|author=Société des Bollandistes in Brussels|title=Analecta Bollandiana 1897, XVI|page=430–430}}</ref> == Smrt in spomin == [[File:Celestin 5 statue.jpg|thumb|right|Celestin V., kip v puščavniškem samostanu S. Onofrio del Morrone ([[Sulmona]]- [[Abruci]]- [[Italija]])]] === Ujetništvo in smrt === Sedaj ga je Bonifacij dal zapreti v tesno sobico v stolpu grada [[Fumone]] blizu [[Anagni]]ja. Tukaj je, po devetih mesecih posta in molitve, končal svojo nenavadno kariero v 81. letu starosti, 9. maja 1296. Izrazil se je baje, da je zdaj končno srečen, ko je našel popolno samoto in mir pred radovedneži, pred katerimi je bežal v samoto celo svoje življenje; sedaj se je res lahko posvetil le postu, molitvi in premišljevanju. Skrbno sta ga nadzirala dva njegova soredovnika, straža pa je z njim surovo ravnala. Da je z njim ravnal trdo tudi Bonifacij in ga na koncu dal okrutno umoriti, je pa navadno obrekovanje – ki pa se je po njegovi smrti hitro razširilo vse do današnjih dni.<ref name="#2"/> <br> Sedaj njegovi zemeljski ostanki počivajo v [[stolnica|stolnici]] [[S. Maria di Collemaggio]] v mestu [[L'Aquila]] v [[Abruci]]h, kjer je bil nekdaj slovesno ustoličen za papeža. <br> Pri hudem potresu leta 2009 je njegova steklena rakev v zelo poškodovani cerkvi v [[L'Aquila|L'Aquili]] ostala nepoškodovana. [[Papež Benedikt XVI.|Benedikt XVI.]] je počastil svojega predhodnika. 28. aprila 2009 mu je podaril [[palij]], ki ga je sam prejel pri nastopu službe 24. aprila 2005 in s tem nakazal, da ga bo posnemal v odstopu. <ref name="#1"/> === Spomin v slovstvu === Malo je [[papež]]ev, ki bi tako burili umetniško domišljijo; Petra Moronskega oziroma Celestina V. je skozi zgodovino vse do danes obdelalo veliko [[pesnik]]ov, [[pisatelj]]ev, [[dramatika|dramatikov]] in drugih [[umetnik]]ov. O njem so pisali zelo znani - kot tudi manj znani umetniki peresa. '''Njegova učenca''' sta napisala njegov najstarejši in najskrbnejši življenjepis, znan kot ''Vita C''. Njegov sodobnik [[frančiškani|frančiškan]] '''[[Jacopone da Todi|Jacopone]]''' <ref>Blaženi Jacopone da Todi (1233–1308), italijanski redovnik in pesnik, znan tudi po svojih ''Laudes'' (''Laude, (Po)hvale''), od katerih je eno posvetil tudi papežu Celestinu V.</ref> mu je ob izvolitvi posvetil ''Hvalo'', v kateri se sprašuje, ali bo novi papež kos svoji vzvišeni nalogi: <center> {| |- | width=55% | <poem> '''Loda: Que farai, Pier da Morrone? (del)''' Èi venuto al paragone. Vederimo êl lavorato che en cell'ài contemplato. S'el mondo de te è 'ngannato, séquita maledezzone. </poem> | <poem> '''Pohvala: Kaj boš napravil, Peter Moronski? (del)''' Prišel si na vidno mesto. Videli bomo v dejanju, kar si v celici premišljeval. Če se bo svet nad teboj razočaral, bo sledilo prekletstvo. </poem> |} </center> '''[[Dante Alighieri|Dante]]''' je postavil papeža Celestina V. v 3. spevu »Pekla« (vrstice 22–69) takoj za vrati v preddverje, v vežo, v [[predpekel]], in sicer med »lenuhe« (ignavi), ki izpuščajo strašne glasove v tujih jezikih, da gre človeku na jok. Ti so pomešani z angeli, ki se niso odločili niti za [[Bog]]a niti za [[Lucifer]]ja. Na Dantejevo vprašanje odgovarja spremljevalec pesnik [[Vergilij]], da ti ne zaslužijo daljšega opazovanja. Dante vidi, kako te duše z neznansko hitrostjo tekajo okoli nekega nedoločenega znamenja, ki se vrtinčasto vrti okoli sebe. Sestavljajo nepregledno vrsto, v kateri Dante meni, da je spoznal papeža Celestina V. (tercina 20, vrstice 58-60). Ta se je po Dantejevem mnenju iz lenobe odpovedal papeškemu sedežu. Lenuhi so zoprni tako Bogu kot hudiču: nadlegujejo in pikajo jih ose ter obadi, da jim teče po licu kri, ki pada na zemljo in se meša z njihovimi solzami, kar pijejo ogabni črvi:<ref>{{navedi splet|url=http://divinacommedia.weebly.com/inferno-canto-iii.html|title= Dante Alighieri: ''La Divina commedia, Inferno, Canto III''|publisher=Divinacommedia|date= |accessdate=15. marca 2015}}</ref> <center> {| |- | width=55% | <poem> '''Divina commedia: Inferno (del)''' Poscia ch’io v’ebbi alcun riconosciuto, vidi e conobbi l’ombra di colui che fece per viltade il gran rifiuto. </poem> | <poem> '''Božanska komedija: Pekel (del) <small>(3. spev, 20. tercina, 58.–60. vrstica)</small>''' Potem, ko sem med njimi nekoga spoznal, sem videl in prepoznal senco tistega, ki je iz lenobe napravil veliko zavrnitev. </poem> |} </center> '''[[Francesco Petrarca|Petrarka]]''', ki je bil še vedno blizu dogodkom, je izrazil o tem papežu čisto drugačno mnenje kot papežev sodobnik Dante, ki mu je postal Celestinov naslednik Bonifacij VIII. – pravo Celestinovo nasprotje – ne le politični nasprotnik, ampak tudi osebni sovražnik. V svoji razpravi ''De vita solitaria'' (''Samotno življenje'') Petrarka navdušeno opisuje Celestina in odločno zavrača Dantejevo odklonilno stališče: :»To potezo odpovedi, ki jo je storil samotar in sveti oče Celestin, lahko pripišejo tisti, ki to hočejo, strahopetnemu duhu; različnost značajev pa nam omogoča, da lahko z istimi dokazi izrazimo mnenje, ki ni samo različno, ampak nasprotno. Kar se mene tiče, sem prepričan, da je papeževa odločitev bila koristna tako zanj kot za svet. Resnično, za oba – tako za svet kot zanj – bi moglo biti tisto visoko dostojanstvo polno nevarnosti, tveganj in nemirov. Peter je bil neizkušen v človeških zadevah; on jih je zanemaril zategadelj, ker je preveč premišljeval le Božje zadeve – in tudi zaradi svoje trajne ljubezni do samote. Menim, da je treba smatrati njegovo dejanje kot dejanje najbolj vzvišenega in svobodnega duha, ki ne pozna pretvarjanja. Mislim, da človek ne bi mogel tako ravnati, če ne bi pravilno ocenil človeških zadev in ne bi postavil pod svoje noge ponosne glave sreče.« Petrarka vsekakor meni, da je bila Celestinova oločitev o odstopu pravilna. O svetniškem papežu Celestinu in njegovem odstopu so pisali kakor sodobniki; tako tudi skozi zgodovino vse do današnjih dni.<ref name="#3">{{navedi splet|url=http://www.hermitary.com/articles/celestine.html|title= Hermit and Pope: Pietro Murrone and Celestine V |publisher=Hermitary.com|date=2009 |accessdate=15. marec 2015}}</ref> '''[[Ignazio Silone|Silone]]''' <ref>Ignazio Silone – rojstno ime Secondo Tranqulli (1900-1978) je bil plodovit italijanski pisatelj in politik</ref> predstavlja Celestina v svoji zgodovinski povesti ''L'avventura di un povero cristiano''<ref>Knjiga ''L'avventura di un povero cristiano'' (''Zgodba enega ubogega kristjana'') je bila nagrajena s Premio Campiello, izšla pa je v Milanu pri založbi Mondadori 1968; delo je tudi dramatiziral in je bilo igrano prvič 12 settembre 1969</ref> kot žrtev takratnih zgodovinskih in cerkvenih razmer, kjer njegov sobrat-menih celestinec opisuje razmere takole: “Vsi smo si torej v svesti dejstva, da so cerkveni prvaki razdeljeni, skoraj enako, v dve sovražni stranki; na eni strani je rodbina Colonna, na drugi pa Orsini. Ne zanima jih porazen položaj krščanskega ljudstva, ampak le lastni rodbinski cilji. Ali je možno hujše bogoskrunstvo in bolj odbijajoči prizori? Kardinali pripadajo velikima rimskima družinama, veleposestnikom in bankirjem. Vsakdo on njih je bolestno pogolten za bogastvom ter steguje roke po premoženju Cerkve in Papeške države.” Tej oceni ni mogoče oporekati. Silone nam prikaže Petra Murroneja v pripravljenosti, da izkoristi navidezno priložnost in da ugodno vpliva na papeštvo, na preoblikovanje spletk in vicekanclerja kurije v duhovno obnovitveno smer. Ko Celestin nagovarja kardinale in jih spodbuja na potrebo po nravnosti, to povzroči godrnjanje in posmehovanje. Nekdo pripomni: »V tej palači posmehovanje papežu postaja družabna igra.« Ne moremo se oteti vtisa, da pri tem namiguje Silone na [[Drugi vatikanski koncil|pokoncilske]] razmere, ko so [[papež Pavel VI.|Pavlu VI.]] – zlasti v zvezi z okrožnoco ''[[Humanae vitae]]'' (1968) o zaščiti človeškega življenja – oporekale ne le skupine vernikov in teologov, ampak tudi nekateri najvišji cerkveni dostojanstveniki. Tudi Celestin se zaveda, v kakvo močvirje je zabredel. Ni sicer izveden v teologiji, govorništvu, zemljepisu in denarništvu, je pa izveden v [[evangelij|evangeljskih]] čednostih, ki so temu pravo nasprotje; zato vzklikne: “Moj Bog, kaka sprijenost, zvijačnost in hudobnost! Zakaj me nisi pustil v gorah, med mojim ubogim ljudstvom?” Silone se tudi pridružuje takratnemu javnemu mnenju, češ da je Celestin umrl nasilne smrti. '''[[Peter Barnes|Barnes]]''' <ref>angleški dramatik Peter Barnes (1931–2004)</ref> v žaloigri o Celestinu ''"Sunsets and Glories"'' <ref>drama ''Sunsets and Glories'' (=''Vzhodi in slave'') – krstna predstava je bila prvič prikazana 28. junija 1990 pri odprtju nove “West Yorkshire Playhouse” na Quarry Hill site v [[Anglija|angleškem]] [[Leeds]]u</ref><ref>{{navedi splet|url=https://books.google.rs/books?id=j1-JAgAAQBAJ&pg=PR1&lpg=PR1&dq=Sunsets+and+Glories&source=bl&ots=sR_UPKK8XR&sig=rCOQfXnInUsu2COJS3i6GhHS6xQ&hl=sr&sa=X&ei=mjMMVdjZBcm0acPAgPgE&ved=0CEsQ6AEwCg#v=onepage&q=Sunsets%20and%20Glories&f=false|title= Peter Barnes: Sunsets and Glories|publisher=Bloomsbury |date= |accessdate=20. marec 2015}}</ref> polaga v Bonifacijeva usta na koncu drame besede: “Kdo me bo rešil tega svetega moža?” – namigujoč na besede, ki jih [[Jean Anouilh|Anouilh]] <ref>francoski igralec Jean Anouilh (1910–1987)</ref> polaga v usta [[Henrik II. Angleški|Henriku II.]] <ref>Henrik II. (1133–1189)</ref> glede [[sveti Tomaž Becket|Tomaža Becketa]]<ref>Sveti Tomaž Becket (1118–1170), [[canterbury]]jski nadškof, je branil svobodo [[rimskokatoliška Cerkev|Cerkve]]</ref>; on je, sicer posredno, s tem izbruhom jeze zakrivil Tomažev umor, kar je pozneje hudo obžaloval in na papeževo zahtevo delal javno pokoro. Do tega (domnevnega Celestinovega umora) naj bi privedel prevelik razkorak med (preveč) “nebeškim” Celestinom in (preveč) »zemeljsko« kurijo in njenim dekanom Caetanijem, katero ob nastopu novi papež premišljeno ogovori takole: :»Kristus je bil ubog, mi smo bogati; Kristus je bil krotek in ponižen, mi smo visoki in ponosni; Kristus je zapustil posvetno slavo, mi hitimo za njo; Kristus je umival učencem noge, mi dajemo svoje ljudem v poljub; Kristus je prišel služit, mi si damo streči; Kristus nam je pridobil nebesa, mi dajemo zemljo bogatim; Kristus je jahal na oslu, mi pa na tolstih konjih; Kristus je dajal moč, mi jo osvajamo; Kristus je odvezoval, mi vežemo; Kristus je prinesel življenje, mi prinašamo smrt.« <ref name="#3"/> '''[[Reinhold Schneider|Schneider]]'''<ref>Reinhold Schneider (1903–1958), nemški pisatelj in zlasti dramatik</ref> v svoji drami ''Das groβe Verzicht'' (''Velika odpoved'') občuduje Celestina v njegovem asketskem življenju in v odpovedi papeštvu; tudi on povzema mnenje, da so ga umorili. '''[[Dan Brown|Brown]]''' se tudi peča s tem vprašanjem v svoji znanstveno-fantastični knjigi ''[[Angeli in demoni]]'', ki je izšla leta 2000; knjiga med drugim vsebuje veliko znanstvenih netočnosti in zgodovinskih neresničnosti, kakor tudi hudih napadov na [[Rimskokatoliška cerkev|katoliško Cerkev]], kar daje vtis, da »spodrsljaji« niso slučajni.<ref>{{navedi splet|url=http://www.telegraph.co.uk/culture/film/film-news/5262555/Catholics-attack-Dan-Brown-film-Angels-and-Demons.html|title= Catholics attack Dan Brown film Angels and Demons. Catholic leaders have attacked the film sequel to The Da Vinci Code for its "gratuitously outlandish" portrayal of the Church. By Philip Sherwell in New York and Jonathan Wynne-Jones|publisher=The Telegraph|date=4. maj 2009|accessdate=22. marec 2015}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.crpublications.com/angels-and-demons-critique.html|title=A critique of Angels & Demons by James J. Drummey|publisher=C.R. Publications|date=2009|accessdate=22. marec 2015|archive-date=2015-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402094645/http://www.crpublications.com/angels-and-demons-critique.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.hermitary.com/articles/celestine.html|title= Hermit and Pope: Pietro Murrone and Celestine V |publisher=the hermitary and Meng-hu |date=2009|accessdate=15. marec 2015}}</ref> '''[[Jon M. Sweeney|Sweeneyeva]]''' knjiga ''The Pope who quiet'' <ref>''The Pope who quiet. The true tale of mystery, death and salvation''. (''Papež, ki odstopa. Celotna zgodba o skrivnosti, smrti in zveličanju.''). Image Books, New York 2012</ref> je končno od vseh umetniških del o »Nebeškem papežu« najnovejša in najbolj nenavadna. Avtor – ugledni poročevalec BBC-ja in pisatelj – je nazorno podal takratno dogajanje in nagibe, ki so botrovali Celestinovi nepričakovani odločitvi. Po temeljitem preučevanju Celestinovega in [[sveti Frančišek Asiški|Frančiškovega]] življenja ter zgodovine papeštva je Sweeney prestopil iz [[protestantizem|protestantizma]] v [[Rimskokatoliška cerkev|katolištvo]]. Najbolj pa je nenavadno, da je napisal svojo knjigo samo malo pred nepričakovanim odstopom [[papež Benedikt XVI.|Benedikta XVI.]]; zato so se razširile govorice, da je s svojo knjigo papežev odstop predvidel in napovedal. Sam pa pravi glede tega takole: :Zadnji ponedeljek (11. februarja 2013) sem se zbudil ob novici, ki je vsakogar pretresla, vsaj za prvih nekaj trenutkov. Ob pol enajstih sem sedel v uradih CBS News v Chicagu, ko sva se pogovarjala z vodjom dopisnikov Jay Levinejem o sinočnjih novicah; postavil mi je vprašanje o moji knjigi ''The Pope Who Quit'', ki sem jo objavil pred letom dni in sicer: Kako da sem vedel in kdaj sem zvedel? »Nisem napovedal, da se bo to zgodilo,« sem dejal Jayu, »ampak sem namignil, da bi se moglo. To je bila predhodnica (precedent), bila so pa tudi znamenja.« :V resnici je le en predhoden primer v papeški zgodovini, da bi se kdo prostovoljno in z lastnim soglasjem odpovedal papeški službi. 1294 je kardinalski zbor izvolil papeža Celestina V., ki je vztrajal 15 strašnih tednov, in potem odstopil pred Božičem. Noben papež ni odstopil doslej prostovoljno, in nobeden si ni nadel imena Celestin; ker je morda domneval, da je bilo sramotno storiti kaj takega. :Bili so pa tudi znaki. Najbrž se spominjaš, da je Benediktov predhodnik, neverjetno priljubljeni [[papež Janez Pavel II.]], trpel za [[Parkinsonova bolezen|Parkinsonovo boleznijo]] med svojim papeževanjem. Ob neki priložnosti je kardinal [[Angelo Sodano]] v zvezi s papeževim odstopom dejal: »Moramo zaupati v papeža; on ve, kaj je treba napraviti«; pustil je odprta vrata. :Nato so prišli znaki, da bi se Benedikt XVI. mogel odpovedati in sicer že 2006, ko je na Regensburški univerzi dejal, da je [[islam]] v sebi »slab in nečloveški«… Največ od vsega tega pa je Benedikt povezal svoje papeževanje s spominom na edinega papeža, ki se je svobodno upokojil, ko je obiskal Celestinov rojstni kraj L'Aquilo po hudem potresu aprila 2009. Takrat je nepričakovano snel [[palij]], prvenstveni znak njegove škofovske veljave, z ramen in ga položil na grobnico Celestina V.; nikoli ni razložil zmedenim časnikarjem, kaj je s tem mislil. :Ko je torej Benedikt zadnji ponedeljek napovedal svoj odstop, je to napravil skoraj poslovno – kot novico za dva tedna. Jaz tega gotovo nisem napovedal – toda Celestinov zgled je to napovedal. Kakor papež pred 700 leti, tudi ta sedanji hoče zapustiti službo še za življenja.<ref>Sweeneyevo knjigo »Papež, ki gre v pokoj«, je predvajal HBO in je danes uspešnica (bestseller) po vsem svetu.</ref> <ref>{{navedi splet|url=http://www.huffingtonpost.com/jon-m-sweeney/predicting-the-pope-would_b_2689615.html|title= Jon M. Sweeney Become a fan. Predicting the Pope Would Quit|publisher=TheHuffingtonPost.com|date=15. Februar 2013|accessdate=18. marec 2015}}</ref> == Češčenje in listina == [[File:Celestin-church.jpg|thumb|right|Celestin V. držeč v rokah [[stolnica|stolnico]] [[S. Maria di Collemaggio]] in mesto [[L'Aquila]].]] [[File:L'Aquila - basilica di Santa Maria di Collemaggio - facciata - 14.jpg|thumb|right|[[Basilica di Santa Maria di Collemaggio]], ki jo je dal zgraditi Peter Moranski]] [[File:Bolla.png|thumb|right|Bula s ''Celestinovim odpustkom'', ki jo še danes hranijo v [[L'Aquila|L'Aquili]] v mestni hiši, z dne 29. septembra 1294]] Ljudstvo ga je že za časa njegovega asketskega življenja, posebno pa še po smrti, imelo za svetega moža. 5. maja 1313 ga je v [[lyon]]ski stolnici razglasil za svetnika [[papež Klemen V.|Klemen V.]]. === [[Celestinov odpustek]] === [[Papež Frančišek]] je 5. julija 2014 obiskal italijansko deželo Molise, kakor tudi škofijo Isernia-Venafro. Ob tej priložnosti je razglasil začetek jubilejnega Celestinovega leta, ki naj zaznamuje osemstoletnico rojstva svetega Petra Moronskega, papeža Celestina V. Ta je skupaj s svetimi mučenci Nikadrom, Mrcijanom in Darijo sozavetnik škofije in mesta Isernia. Papež Frančišek je Isernio obiskal 720 let po izvolitvi Petra za papeža – in odprl Celestinovo leto. Škofljani v tem vidijo velik dar Božje previdnosti; verniki bodo ob tej priložnosti lahko prejeli tudi popolni odpustek. Jubilejno Celestinovo leto bo končano 5. julija 2015. <ref>{{navedi splet|url=http://radio.ognjisce.si/sl/156/svet/14235/|title= Papež Frančišek bo v Iserniji odprl jubilejno Celestinovo leto |publisher=Radio Ognjišče|date=4. julij 2014 |accessdate=20. marec 2015}}</ref> Obstaja tudi posebno gibanje, ki ima za cilj razširjanje mirovnega Celestinovega sporočila, ki temelji na vesti, upanju, duhu odpuščanja; oblasti ne gleda kot prednost, ampak kot služenje. Na ta način se poraja versko-kulturno-naravni turizem ob Celestinovi poti. Ocenjujejo in ohranjajo resnične vrednote, ki jih je označila svetnikova navzočnost na muzejski način; to pomaga k oživljanju antične krščanske omike, ki je sijala iz Maielle v srednjo Italijo in drugod po svetu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.movimentocelestiniano.it/movimento/consorzio_celestiniano_prom.html|title=Movimento Celestiniano L'Aquila|publisher=Francesco e Celestino Araldi|date=|accessdate=20. marec 2015|archive-date=2015-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402135240/http://www.movimentocelestiniano.it/movimento/consorzio_celestiniano_prom.html|url-status=dead}}</ref> === Bula ''[[Inter sanctorum solemnia]]'' === {| |- ! Latinsko besedilo <ref>{{navedi knjigo|author= T.R. Mannetti |title= La Perdonanza di Collemaggio. Patrocinata dal Magistrato Aquilano, L’Aquila 1982|page=77–78}}</ref> ! Italijanski prevod <ref>{{navedi splet |url=http://www.camereaurora.it/perdonanzacelestiniana.htm |title=La storia della bolla – perdonanza Celestiniana |publisher=Joseph |date=2012 |accessdate=20. marec 2015 |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402172547/http://www.camereaurora.it/perdonanzacelestiniana.htm |url-status=dead }}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote> »Celestinus episcopus, servus servorum Dei, universis Christi fidelibus presentes litteras inspecturis, salutem et apostolicam benedictionem. Inter santorum solennia sancti Johannis Baptiste memoria eo est solennius honoranda, quo ipse de alve sterilis matris procedens fecundus virtutibus, sacris eulogiis et facundus fons, apostolorum labium et silentium prophetarum, in terris Christi presentiam, caliginantis mundi lucernam, ignorantie obtectis, tenebris, verbi preconio et indicis signo mirifico nuntiavit, propter quod eius gloriosum martyrium mulieris impudice indictum intuitu misteraliter et secutum. Nos qui in ipsius Sancti decollatione capitis in ecclesia sancte Marie de Collemayo Aquilensi, ordinis sancti Benedicti, suscepimus diadematis impositum capiti nostro insigne, hymnis et canticis ac fidelium devotis oraculis cupimus venerabilius honorari. Ut igitur ipsius decollationis festivitas in dicta ecclesia precipuis extollatur honoribus et populi Domini devota frequentia tanto devotius et ferventius honoretur, quanto inibi querentium Dominum supplex postulatio gemmas Ecclesie donis micantes spiritualibus sibi reperiet in eternis tabernaculis profuturas, omnes vere penitentes et confessos qui a vesperis eiusdem festivitatis vigilie usque ad vesperas festivitatem ipsam immediate sequentes ad premissam ecclesiam accesserint annuatim et omnipotentis Dei misericordia et beatorum Petri et Pauli apostolorum eius auctoritate confisi a baptismo absolvimus a culpa et pena quam pro suis merentur commissis omnibus et delictis. Datum Aquile III kalendas octobris, pontificatus nostri anno primo.« </blockquote> | <blockquote>"Celestino vescovo, servo dei servi di Dio, a tutti i fedeli di Cristo che vedranno questa lettera, porge il saluto e l'apostolica benedizione. Tra le feste dei santi tanto più solennemente deve onorarsi la memoria di san Giovanni Battista in quanto egli, nascendo dal grembo di una donna sterile, fecondo di virtù, di santi doni, fonte feconda della parola degli apostoli e silenzio dei presenti, annunciò con pubblici discorsi e col segno meraviglioso del suo indice la presenza di Cristo in terra, luce del mondo immerso nelle tenebre dell'ignoranza, per la qual cosa seguì misteriosamente il suo glorioso martirio, imposto dalla visione della donna impudica. Noi, che nel giorno della Decollazione di cotesto santo, nella chiesa aquilana di Santa Maria di Collemaggio dell'ordine di san Benedetto, ricevemmo l'insegna del diadema impostoci sul capo, desideriamo che questa chiesa sia ancora più onorata e venerata con inni e canti e con le preghiere devote dei fedeli. Perciò, affinché in questa, stessa chiesa la festa della Decollazione del Battista sia elevata di onori speciali con la devota frequenza del popolo del Signore e tanto più devotamente e assiduamente sia onorata, quanto più la semplice invocazione di coloro che si rivolgono al Signore lì trovi i gioielli della Chiesa risplendenti di doni spirituali che giovino a essi nei tabernacoli della vita eterna, tutti coloro che saranno veramente pentiti dei peccati confessati e che dai vespri della vigilia della festa fino ai' vespri immediatamente seguenti la festa stessa ogni anno entreranno nella predetta chiesa, assolviamo da ogni colpa e pena che meriterebbero per i loro delitti e per tutto quel che commisero a partire dal battesimo, per la misericordia di Dio onnipotente, e confidando nell'autorità dei santi Pietro e Paolo, suoi apostoli. Dato all'Aquila, il 29 settembre del primo anno del nostro pontificato" </blockquote> | <blockquote> »Škof Celestin, služabnik Božjih služabnikov, vsem Kristusovim vernikom, ki bodo videli to pismo, izroča pozdrav in apostolski blagoslov. Med prazniki svetnikov je treba najbolj slovesno častiti spomin svetega Janeza Krstnika; on je bil namreč rojen iz telesa nerodovitne matere, rodoviten v čednostih, svetih darovih, plodovit vir apostolske besede in molčanja navzočih, je oznanjal z javnimi nagovori in s čudovitim znamenjem svojega zgleda Kristusovo navzočnost na zemlji – luč sveta, pogreznjena v teme neznanja, zaradi česar je sledil skrivnostno svojemu slavnemu mučeništvu, ki mu ga je nastavila nesramna ženska. Mi, ki smo na dan obglavljenja omenjenega svetnika v akvilanski cerkvi Santa Maria di Collemaggio benediktinskega reda, sprejeli na svojo glavo znamenje krone, želimo, da bi bila ta cerkev še bolj počaščena in češčena s himnami in pesmimi ter pobožnimi molitvami vernikov. Zato, da bi v tej, isti cerkvi, bil praznik Obglavljenja Janeza Krstnika povzdignjen s posebnimi častmi in s pobožnim obiskom Gospodovega ljudstva in da bi jo toliko bolj pobožno in vztrajno obhajali, kolikor bolj bi preprosto priporočanje tistim, ki nas zagovarjajo pri Gospodu, našlo tam bisere Cerkve, ki odsevajo duhovne darove, ki jih uživamo skrite v tabernakljih večnega življenja praznovati, vse tiste, ki se bodo resnično kesali svojih grehov in se jih spovedali, in ki bodo od večernic pred praznikom vse do večernic tega istega praznika vsako leto vstopili v omenjeno cerkev, odvežemo od vsake krivde in kazni, ki bi si jo zaslužili zaradi svojih prestopkov in za vse, kar so storili začenši s krstom, po usmiljenju vsemogočnega Boga zaupajoč v veljavo njegovih svetih apostolov Petra in Pavla. Dano v Akvili, 29. septembra prvega leta našega vladanja.</blockquote> |} Papež Celestin je delil privilegije in pravice z odprto roko; tako je tudi cerkev S. Maria di Collemaggio prejela nenavaden privilegij z omenjeno listino, ki je bil vsakoleten. Bila je sicer navada, da so papeži podelili ob obletnici svojega kronanja odpustek, ki je vseboval popolno odpuščanje krivd in kazni po kesanju in spovedi. Ta privilegij in vse druge je preklical Bonifacij VIII., kar pa je povzročilo vrsto tovrstnih ponaredkov. Bonifacij je uničil vse, kar je njegov prednik napravil – bulo so zato v Akvili toliko bolj skrbno čuvali in jo tudi ohranili do današnjega časa. Kljub temu se je nedvomno navdihoval pri svojem predniku, ko je uvedel odpustek za jubilejno leto 1300. <ref>{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/santo-celestino-v_(Enciclopedia-dei-Papi)/ |title= Celestino V, santo. Enciclopedia dei Papi (2000) di Peter Herde |publisher=Treccani.it|date= |accessdate=14. marec 2015}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == *[[seznam papežev]] *[[Seznam svetnikov]] *[[seznam bizantinskih cesarjev]] *[[Seznam francoskih kraljev]] *[[Božanska komedija]] == Nadaljnje branje == ;{{ikona sl}} *M. Benedik: ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mohorjeva družba Celje 1989. ;{{ikona de}} *F. X. Seppelt –K. Löffler: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933. *P. Herde: ''Die Herkunft Papst Cölestins V. Grundwissenschaften und Geschichte''. W. Schlögl-Peter Herde, Kallmünz 1976. *P. Herde: ''Papst Cölestin V. und die Abtei Montecassino'', "Bibliothek-Buch-Geschichte. Kurt Köster zum 65. Geburtstag". J. von Pflug, Frankfurt a. M. 1977. *P. Herde: ''Papst Cölestin V (Peter von Murrone)'', Stuttgart, 1981. ;{{ikona it}} *Francesco Gligora, Biagia Catanzaro, Edmondo Coccia: ''I papi della Chiesa. Da San Pietro a Francesco''. Armando Editore, Roma 2013. *Juan María Laboa: ''La storia dei papi. Tra il regno di Dio e le passioni terrene''. Jaca Book, Milano 2007. (''Historia de los Papas. Entre el reino de Dios y las pasiones terrenales''. Iz španščine prevedli: Antonio Tombolini, Emanuela Villa, Anna Serralunga). *Giorgio Leocata: ''Il Papa rubato''. L'Aquila 1989. *Claudio Rendina: ''I papi''. Newton Compton, Roma 1990. * Ignazio Silone: ''L'avventura di un povero cristiano''. Mondadori, Milano 1998. ;{{ikona fr}} *Jean Leclercq: ''La rénonciation de Célestin V et l'opinion théologique en France du vivant de Boniface VIII'', v: "Revue d'Histoire de l'Église de France", 25, 1939: 183–192s. ;{{ikona hu}} *F. Chobot: ''A pápák története''. Pátria, Rákospalota 1909. ;{{ikona en}} *Richard P. McBrien: ''Lives of the Popes''. San Francisco 2000. *Jon M. Sweeney: ''The Pope Who Quiet. The true tale of mystery, death and salvation''. Image Books, New York 2012. *Peter Barnes: ''Sunsets and glories''. Bloomsbury, London-New York 1990. == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Caelestinus V}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[http://semenisce.si/sv-celestin-v-1215-1296 Roman Starc: Sv. Celestin V. (1215–1296)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150402115440/http://semenisce.si/sv-celestin-v-1215-1296 |date=2015-04-02 }} *[http://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/722-peter-celestin-moronski Ognjišče: Peter Celestin Moronski] *[http://svetniki.org/sveti-celestin-peter-peter-moronski-puscavnik-papez/ Sveti Celestin V. (Peter Moronski), puščavnik in papež] ;{{ikona en}} *[http://emp.byui.edu/MarrottR/352Folder/Popes-History.html Marrott: History of the Popes] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150307035725/http://emp.byui.edu/marrottr/352Folder/Popes-History.html |date=2015-03-07 }} *[http://www2.fiu.edu/~mirandas/conclaves.htm Salvador Miranda: The Cardinals of the Holy Roman Church. Papal elections and conclaves by century] *[http://www.newadvent.org/cathen/03479b.htm Pope St. Celestine V (Pietro di Murrone)] *[http://www.hermitary.com/articles/celestine.html Hermit and Pope: Pietro Murrone and Celestine V] *[http://www.huffingtonpost.com/jon-m-sweeney/predicting-the-pope-would_b_2689615.html Jon M. Sweeney Become a fan. Author of Inventing Hell, culture critic, publisher: Predicting the Pope Would Quit] ;{{ikona it}} *[http://www.treccani.it/enciclopedia/santo-celestino-v_(Enciclopedia-dei-Papi)/ Celestino V, santo. Enciclopedia dei Papi (2000) di Peter Herde] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/santo-celestino-v_(Dizionario-di-Storia)/ Celestino V, santo. Dizionario di Storia (2010)] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/celestino-v-papa-santo/ Celestino V papa, santo. Enciclopedie on line] *[http://www.parcomajella.it/uomo-e-territorio/eremi-e-luoghi-di-culto-rupestri/s-onofrio-al-morrone/ Eremo di S. Onofrio del Morrone] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131210080912/http://www.parcomajella.it/uomo-e-territorio/eremi-e-luoghi-di-culto-rupestri/s-onofrio-al-morrone/ |date=2013-12-10 }} {{s-začetek}} {{s-rel|ca}} {{s-bef|before=[[Papež Nikolaj IV.|Nikolaj IV.]]}} {{s-ttl|title=[[seznam papežev|Papež]]|years=1294&ndash;1294}} {{s-aft|after=[[Papež Bonifacij VIII.|Bonifacij VIII.]]}} {{s-konec}} {{papeži}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Italijanski kardinali]] [[Kategorija:Italijanski papeži]] [[Kategorija:Umrli v zaporu]] [[Kategorija:Francosko papeštvo]] [[Kategorija:Papeži svetniki]] [[Kategorija:Papeži vrhovni redovni predstojniki]] [[Kategorija:Papeži benediktinci]] [[Kategorija:Papeži, ki so se odpovedali]] [[Kategorija:Italijani v 13. stoletju]] [[Kategorija:Krščanski svetniki v 13. stoletju]] [[Kategorija:Papeži v 13. stoletju]] [[Kategorija:Italijanski rimokatoliški svetniki]] 8hlgzu3eg2kly1ixivpqd96mm1cylsx 0 400680 6676468 6610494 2026-05-16T13:01:43Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke SMariaCollemaggio.jpg z [[c:File:L'Aquila_-_basilica_di_Santa_Maria_di_Collemaggio_-_facciata_-_14.jpg|L'Aquila_-_basilica_di_Santa_Maria_di_Collemaggio_-_facciata_-_14.jpg]] 6676468 wikitext text/x-wiki '''Celestinov odpustek''' ('''Perdonanza Celestiniana''') je odpustek, ki ga je podelil [[stolnica|stolnici]] [[S. Maria di Collemaggio]] v [[Italija|italijanskem]] mestu v [[Abruci|Abrucih]] [[L'Aquila]] [[papež Celestin V.|sveti Celestin V.]]. == Češčenje in listina == [[Slika:Celestin-church.jpg|thumb|right|[[Papež Celestin V.|Celestin V.]] držeč v rokah [[stolnica|stolnico]] [[S. Maria di Collemaggio]] in mesto [[L'Aquila]].]] [[Slika:L'Aquila - basilica di Santa Maria di Collemaggio - facciata - 14.jpg|thumb|right|[[Basilica di Santa Maria di Collemaggio]], ki jo je dal zgraditi Peter Moranski]] Ljudstvo ga je že za časa njegovega asketskega življenja, posebno pa še po smrti, imelo za svetega moža. 5. maja 1313 ga je v [[Lyon|lyonski]] stolnici razglasil za svetnika [[papež Klemen V.|Klemen V.]]. [[Papež Frančišek]] je 5. julija 2014 obiskal italijansko deželo Molise, kakor tudi škofijo Isernia-Venafro. Ob tej priložnosti je razglasil začetek jubilejnega Celestinovega leta, ki naj zaznamuje osemstoletnico rojstva svetega Petra Moronskega, papeža Celestina V. Ta je skupaj s svetimi mučenci Nikadrom, Mrcijanom in Darijo sozavetnik škofije in mesta Isernia. Papež Frančišek je Isernio obiskal 720 let po izvolitvi Petra za papeža – in odprl Celestinovo leto. Škofljani v tem vidijo velik dar Božje previdnosti; verniki bodo ob tej priložnosti lahko prejeli tudi popolni odpustek. Jubilejno Celestinovo leto bo končano 5. julija 2015.<ref>{{navedi splet|url=http://radio.ognjisce.si/sl/156/svet/14235/|title= Papež Frančišek bo v Iserniji odprl jubilejno Celestinovo leto |publisher=Radio Ognjišče|date=4. julij 2014 |accessdate=20. marec 2015}}</ref> Obstaja tudi posebno gibanje, ki ima za cilj razširjanje mirovnega Celestinovega sporočila, ki temelji na vesti, upanju, duhu odpuščanja; oblasti ne gleda kot prednost, ampak kot služenje. Na ta način se poraja versko-kulturno-naravni turizem ob Celestinovi poti. Ocenjujejo in ohranjajo resnične vrednote, ki jih je označila svetnikova navzočnost na muzejski način; to pomaga k oživljanju antične krščanske omike, ki je sijala iz Maielle v srednjo Italijo in drugod po svetu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.movimentocelestiniano.it/movimento/consorzio_celestiniano_prom.html|title=Movimento Celestiniano L'Aquila|publisher=Francesco e Celestino Araldi|date=|accessdate=20. marec 2015|archive-date=2015-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402135240/http://www.movimentocelestiniano.it/movimento/consorzio_celestiniano_prom.html|url-status=dead}}</ref> Papež Celestin je delil privilegije in pravice z odprto roko; tako je tudi cerkev S. Maria di Collemaggio prejela nenavaden privilegij z omenjeno listino, ki je bil vsakoleten. Bila je sicer navada, da so papeži podelili ob obletnici svojega kronanja odpustek, ki je vseboval popolno odpuščanje krivd in kazni po kesanju in spovedi. Ta privilegij in vse druge je preklical Bonifacij VIII., kar pa je povzročilo vrsto tovrstnih ponaredkov. Bonifacij je uničil vse, kar je njegov prednik napravil – bulo so zato v Akvili toliko bolj skrbno čuvali in jo tudi ohranili do današnjega časa. Kljub temu se je nedvomno navdihoval pri svojem predniku, ko je uvedel odpustek za jubilejno leto 1300.<ref>{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/santo-celestino-v_(Enciclopedia-dei-Papi)/|title= Celestino V, santo. Enciclopedia dei Papi (2000) di Peter Herde|publisher=Treccani.it|date= |accessdate=14. marec 2015}}</ref> == Viri == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sl}} *M. Benedik: ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mohorjeva družba Celje 1989. ;{{ikona de}} *F. X. Seppelt –K. Löffler: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933. *P. Herde: ''Die Herkunft Papst Cölestins V. Grundwissenschaften und Geschichte''. W. Schlögl-Peter Herde, Kallmünz 1976. *P. Herde: ''Papst Cölestin V. und die Abtei Montecassino'', "Bibliothek-Buch-Geschichte. Kurt Köster zum 65. Geburtstag". J. von Pflug, Frankfurt a. M. 1977. *P. Herde: ''Papst Cölestin V (Peter von Murrone)'', Stuttgart, 1981. ;{{ikona it}} *Francesco Gligora, Biagia Catanzaro, Edmondo Coccia: ''I papi della Chiesa. Da San Pietro a Francesco''. Armando Editore, Roma 2013. *Juan María Laboa: ''La storia dei papi. Tra il regno di Dio e le passioni terrene''. Jaca Book, Milano 2007. (''Historia de los Papas. Entre el reino de Dios y las pasiones terrenales''. Iz španščine prevedli: Antonio Tombolini, Emanuela Villa, Anna Serralunga). *Giorgio Leocata: ''Il Papa rubato''. L'Aquila 1989. *Claudio Rendina: ''I papi''. Newton Compton, Roma 1990. ;{{ikona fr}} *Jean Leclercq: ''La rénonciation de Célestin V et l'opinion théologique en France du vivant de Boniface VIII'', v: "Revue d'Histoire de l'Église de France", 25, 1939: 183-192s. ;{{ikona hu}} *F. Chobot: ''A pápák története''. Pátria, Rákospalota 1909. ;{{ikona en}} *Richard P. McBrien: ''Lives of the Popes''. San Francisco 2000. == Glej tudi == * [[Seznam papežev]] * [[Seznam svetnikov]] * [[Sveto leto]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Celestin V.}} ;{{ikona sl}} *[http://semenisce.si/sv-celestin-v-1215-1296 Roman Starc: Sv. Celestin V. (1215 - 1296)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150402115440/http://semenisce.si/sv-celestin-v-1215-1296 |date=2015-04-02 }} *[http://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/722-peter-celestin-moronski Ognjišče: Peter Celestin Moronski] *[http://svetniki.org/sveti-celestin-peter-peter-moronski-puscavnik-papez/ Sveti Celestin V. (Peter Moronski), puščavnik in papež] ;{{ikona en}} *[http://emp.byui.edu/MarrottR/352Folder/Popes-History.html Marrott: History of the Popes] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150307035725/http://emp.byui.edu/marrottr/352Folder/Popes-History.html |date=2015-03-07 }} *[http://www2.fiu.edu/~mirandas/conclaves.htm Salvador Miranda: The Cardinals of the Holy Roman Church. Papal elections and conclaves by century] *[http://www.newadvent.org/cathen/03479b.htm Pope St. Celestine V (Pietro di Murrone)] *[http://www.hermitary.com/articles/celestine.html Hermit and Pope: Pietro Murrone and Celestine V] *[http://www.huffingtonpost.com/jon-m-sweeney/predicting-the-pope-would_b_2689615.html Jon M. Sweeney Become a fan. Author of Inventing Hell, culture critic, publisher: Predicting the Pope Would Quit] ;{{ikona it}} *[http://www.treccani.it/enciclopedia/santo-celestino-v_(Enciclopedia-dei-Papi)/ Celestino V, santo. Enciclopedia dei Papi (2000) di Peter Herde] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/santo-celestino-v_(Dizionario-di-Storia)/ Celestino V, santo. Dizionario di Storia (2010)] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/celestino-v-papa-santo/ Celestino V papa, santo. Enciclopedie on line] *[http://www.parcomajella.it/uomo-e-territorio/eremi-e-luoghi-di-culto-rupestri/s-onofrio-al-morrone/ Eremo di S. Onofrio del Morrone] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131210080912/http://www.parcomajella.it/uomo-e-territorio/eremi-e-luoghi-di-culto-rupestri/s-onofrio-al-morrone/ |date=2013-12-10 }} [[Kategorija:Odpustki]] [[Kategorija:Papež Celestin V.]] b6bshxjplkttj0d8auqx7gy921ai1y5 0 401139 6676534 4741756 2026-05-16T14:26:04Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676534 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mineral | name = Taenit | category = I. razred: Samorodne kovine<br>(kovine in kovinske zlitine) | boxwidth = | boxbgcolor = | image = Widmanstatten patterns 2.jpg | imagesize = | caption = Widmanstättenovi vzorci kamacita in taenita z meteorita, ki je trenutno v [[Prirodoslovni muzej (London)|Prirodoslovnem muzeju v Londonu]] | formula = γ-(Ni,Fe) | strunz = 01.AE.10 | dana = 1.1.11.2 | molweight = | color = kovinsko siva do bela | habit = | system = [[kubični kristalni sistem|kubični]]-heksoktaedrični | unit cell = a ≈ 3,582 Å | twinning = | cleavage = brez | fracture = neraven | tenacity = koven, elastičen | mohs = 5 - 5,5 | luster = kovinski | streak = svetlo siva | diaphaneity = neprozoren | gravity = 7,8 – 8,22 | density = | polish = | opticalprop = | refractive = | birefringence = | pleochroism = | 2V = | dispersion = | extinction = | length fast/slow = | fluorescence= | absorption = | melt = | fusibility = | diagnostic = | solubility = | other = [[magnetizem|magneten]],<br> ni [[Radioaktivnost|radioaktiven]] | alteration = | references = <ref name=Handbook>{{Navedi splet |url=http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/taenite.pdf |title=Handbook of Mineralogy |accessdate=2015-04-01 |archive-date=2012-05-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120509234148/http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/taenite.pdf |url-status=dead }}</ref><ref name=Webmin>[http://webmineral.com/data/Taenite.shtml Webmineral data]</ref> }} '''Taenit''' ([[Železo|Fe]],[[Nikelj|Ni]]) je [[mineral]], ki se na Zemlji pojavlja predvsem v železnih [[meteorit]]ih. Je [[zlitina]] železa in niklja z vsebnostjo niklja od 20 do 65 %. Njegovo ime izhaja iz [[Grščina|grškega]] izraza ''ταινία'' [tainía], ki pomeni ''pas'' ali ''trak''. Taenit je glavna sestavina železnih meteoritov. V [[Oktaedrit|oktaedrit]]ih se nahaja v pasovih, ki se prepletajo s [[kamacit]]om in tvorijo [[Widmanstättenov vzorec|Widmanstättenove vzorce]]. V [[ataksit]]ih je prevladujoči mineral. V oktaedritih se pojavlja tudi v fini zmesi s kamacitom, imenovani [[plesit]]. Taenit je eden od štirih znanih Fe-Ni meteoritskih mineralov. Drugi trije so kamacit, [[tetrataenit]] in [[antitaenit]]. ==Najdišča meteoritov s taenitom== * Krater Campo del Cielo, [[Argentina]] * Meteoritski rezervat Henbury, [[Avstralija]] * Kanjon Diablo, [[Arizona]], [[Združene države Amerike]] ==Sklici in opombe == {{sklici}} ==Viri== * B. Mason (1962). ''Meteorites''. J. Wiley & Sons, New York [[Kategorija:Železovi minerali]] [[Kategorija:Nikljevi minerali]] [[Kategorija:Meteoriti]] qmjfy4bpjre63622uplvez41j7o4bm6 0 401636 6676469 6252074 2026-05-16T13:01:51Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke SMariaCollemaggio.jpg z [[c:File:L'Aquila_-_basilica_di_Santa_Maria_di_Collemaggio_-_facciata_-_14.jpg|L'Aquila_-_basilica_di_Santa_Maria_di_Collemaggio_-_facciata_-_14.jpg]] 6676469 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkveni dokument | naslov = Inter sanctorum solemnia | vrsta = [[papeška bula]] | slika = Papa celestino V, bolla del perdono, 29 settembre 1294 (Comune dell'Aquila).jpg | velikost = 250px | podnapis = Posnetek bule, ki je vpeljala prvi odpustek | papež = [[Papež Celestin V.|Celestin V.]] | datum = 29. september 1294 | ura objave = | jezik = [[latinščina]] | tema = [[odpustek]], [[Bazilika S. Maria di Collemaggio, L'Aquila]], praznik [[sveti Janez Krstnik|Obglavljenja Janeza Krstnika]] | število strani = 1 | zaporedna številka = 1 | število vseh = 1 | predhodni = [[Vineam sorec]] ([[papež Nikolaj III.|Nikolaj III.]]) | naslednji = [[Clericis laicos]] ([[papež Bonifacij VIII.|Bonifacij VIII.]]) | zp izvirni = [http://www.camereaurora.it/perdonanzacelestiniana.htm Camereaurora.it] | slovenski naslov = Med prazniki svetnikov | datum slovenske izdaje = 14. april 2015 | prevajalec = [[Janez Jelen]] | cerkveni dokument = | zp slovenski = [[s:Inter sanctorum solemnia|Wikivir]] }} [[Slika:Celestin-church.jpg|thumb|right|200px|[[Papež Celestin V.|Celestin V.]] držeč v rokah [[Bazilika Santa Maria di Collemaggio, L'Aquila|Baziliko S. Maria di Collemaggio]] in mesto [[L'Aquila]]]] [[Slika:L'Aquila - basilica di Santa Maria di Collemaggio - facciata - 14.jpg|thumb|right|250px|Bazilika, ki jo je dal zgraditi Peter Moranski]] [[Slika:Celestine V Castel Nuovo Napoli n02.jpg|thumb|right|200px|[[Niccolò di Tommaso]]: [[Papež Celestin V.|Celestin V.]] z bulo Inter sanctorum solemnia]] '''Inter sanctorum solemnia''' ({{Jezik-sl|Med prazniki svetnikov}}) je [[seznam papeških bul|papeška bula]], ki jo je napisal [[papež Celestin V.]] leta [[1294]]. '''[[Celestinov odpustek]]''' ('''Perdonanza Celestiniana''') je odpustek, ki ga je podelil [[Bazilika Santa Maria di Collemaggio, L'Aquila|Baziliki Santa Maria di Collemaggio, L'Aquila]] v [[Italija|italijanskem]] mestu v [[Abruci|Abrucih]] [[L'Aquila]] [[papež Celestin V.|sveti Celestin V.]]. == Listina == [[Papež Frančišek]] je 5. julija 2014 obiskal italijansko deželo Molise, kakor tudi škofijo Isernia-Venafro. Ob tej priložnosti je razglasil začetek jubilejnega Celestinovega leta, ki naj zaznamuje osemstoletnico rojstva svetega Petra Moronskega, papeža Celestina V. Ta je skupaj s svetimi mučenci Nikadrom, Mrcijanom in Darijo sozavetnik škofije in mesta Isernia. Papež Frančišek je Isernio obiskal 720 let po izvolitvi Petra za papeža – in odprl Celestinovo leto. Škofljani v tem vidijo velik dar Božje previdnosti; verniki bodo ob tej priložnosti lahko prejeli tudi popolni odpustek. Jubilejno Celestinovo leto bo končano 5. julija 2015. Ta izredni odpustek je uvedel [[papež Celestin V.|Celestin V.]] s svojo prvo in edino bulo Inter sanctorum solemnia, ki jo je izdal 29. septembra 1294 in je z njo podelil vsakoletni odpustek pod navadnimi pogoji za praznik Obglavljenja Janeza Krstnika, 29. avgusta. Ta običaj se je ohranil vse do danes in tudi bula.<ref>{{navedi splet|url=http://radio.ognjisce.si/sl/156/svet/14235/|title= Papež Frančišek bo v Iserniji odprl jubilejno Celestinovo leto |publisher=Radio Ognjišče|date=4. julij 2014 |accessdate=20. marec 2015}}</ref> Papež Celestin je delil privilegije in pravice z odprto roko; tako je tudi cerkev S. Maria di Collemaggio prejela nenavaden privilegij z omenjeno listino, ki je bil vsakoleten. Bila je sicer navada, da so papeži podelili ob obletnici svojega kronanja odpustek, ki je vseboval popolno odpuščanje krivd in kazni po kesanju in spovedi. Ta privilegij in vse druge je preklical Bonifacij VIII., kar pa je povzročilo vrsto tovrstnih ponaredkov. Bonifacij je uničil vse, kar je njegov prednik napravil – bulo so zato v Akvili toliko bolj skrbno čuvali in jo tudi ohranili do današnjega časa. Kljub temu se je nedvomno navdihoval pri svojem predniku, ko je uvedel odpustek za jubilejno leto 1300.<ref>{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/santo-celestino-v_(Enciclopedia-dei-Papi)/|title= Celestino V, santo. Enciclopedia dei Papi (2000) di Peter Herde|publisher=Treccani.it|date= |accessdate=14. marec 2015}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sl}} *M. Benedik: ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mohorjeva družba Celje 1989. ;{{ikona de}} *F. X. Seppelt –K. Löffler: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933. *P. Herde: ''Die Herkunft Papst Cölestins V. Grundwissenschaften und Geschichte''. W. Schlögl-Peter Herde, Kallmünz 1976. *P. Herde: ''Papst Cölestin V. und die Abtei Montecassino'', "Bibliothek-Buch-Geschichte. Kurt Köster zum 65. Geburtstag". J. von Pflug, Frankfurt a. M. 1977. *P. Herde: ''Papst Cölestin V (Peter von Murrone)'', Stuttgart, 1981. ;{{ikona it}} *Francesco Gligora, Biagia Catanzaro, Edmondo Coccia: ''I papi della Chiesa. Da San Pietro a Francesco''. Armando Editore, Roma 2013. *Juan María Laboa: ''La storia dei papi. Tra il regno di Dio e le passioni terrene''. Jaca Book, Milano 2007. (''Historia de los Papas. Entre el reino de Dios y las pasiones terrenales''. Iz španščine prevedli: Antonio Tombolini, Emanuela Villa, Anna Serralunga). *Giorgio Leocata: ''Il Papa rubato''. L'Aquila 1989. *Claudio Rendina: ''I papi''. Newton Compton, Roma 1990. ;{{ikona fr}} *Jean Leclercq: ''La rénonciation de Célestin V et l'opinion théologique en France du vivant de Boniface VIII'', v: "Revue d'Histoire de l'Église de France", 25, 1939: 183-192s. ;{{ikona hu}} *F. Chobot: ''A pápák története''. Pátria, Rákospalota 1909. ;{{ikona en}} *Richard P. McBrien: ''Lives of the Popes''. San Francisco 2000. == Glej tudi == * [[Seznam papeških bul]] * [[seznam papežev]] * [[Seznam svetnikov]] * [[Sveto leto]] == Zunanje povezave == {{Wikivir}} * [http://www.sanpietrocelestino.com/index.php/la-perdonanza Sanpietrocelestino.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150217215956/http://sanpietrocelestino.com/index.php/la-perdonanza |date=2015-02-17 }} {{ikona it}} {{DEFAULTSORT:Celestin V}} [[Kategorija:Papeške bule]] [[Kategorija:Dela papeža Celestina V.]] nil427zawb5ag6eqolndjuv5procu4c 0 402808 6676943 6571241 2026-05-17T09:37:08Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676943 wikitext text/x-wiki {|{{Infobox Aircraft Begin |name= Šjan H-6 |image= PLAAF Xian HY-6 Li Pang.jpg |caption=Šjan H-6 na [[Džuhaj Air Show]] (2008) }}{{Infobox Aircraft Type |type= [[Strateški bombnik]] |manufacturer=[[Šjan Aircraft Industrial Corporation]] |designer= |first flight=[[1959]]< |introduced= |retired= Irak (1991)<br>Egipt (2000) |number built= 162–180 |status=V uporabi |unit cost= |primary user= [[Kitajske letalskesile]] |more users= [[Kitajska mornarica]]<br />[[Egiščanske letalske sile]] <br> [[Iraške letalske sile]] |developed from= [[Tupoljev Tu-16]] |variants with their own articles= }} |} [[File:PLAAF Xian H-6M Over Changzhou.jpg|thumb|H-6]] '''Šjan H-6''' ({{zh|c=轰-6|p=Hōng-6}}) je kitajska licenčna verzija<ref name="Goebel">{{navedi splet |url= http://www.airvectors.net/avtu16_2.html#m4 |title= Reconnaissance & Special-Mission Tu-16s / Xian H-6 |work= Air Vector |accessdate= 2015-04-07 |archive-date= 2017-05-25 |archive-url= https://web.archive.org/web/20170525030551/http://www.airvectors.net/avtu16_2.html#m4 |url-status= dead }}</ref> sovjetskega [[bombnik|bombnika]] [[Tupoljev Tu-16]]. Zgrajeno je bilo okrog 162–180 letal H-6, v primerjavi z 1500 Tu-16. H-6 poganjata dva [[Turboreaktivni motor|turboreaktivna motorja]] Xian WP8 ([[Mikulin|Mikulin AM-3]]), vsak s s potiskom 93,2 kN. [[Dolet]] letala je okrog 6000 kilometrov. Leta 2007 je poletela modernizirana različica "H-6K" z motorji [[Soloviev D-30]] in drugimi izboljšavami, dolet te verzije naj bi bil okrog 7000 kilometrov. Verzija Šjan HY-6 se uporablja kot [[leteči tanker]]. Letalo je še vedno v uporabi pri Kitajskih letalskih silah, medtem ko so Iračani in Egipčani svoja letala upokojili. ==Specifikacije (H-6)== [[File:Xian H-6.png|thumb|Xian H-6 ]] {{aircraft specifications |plane or copter?=plane |jet or prop?=jet |ref=Sinodefence.com |crew=4 |length main=34,8 m |length alt=114 ft 2 in |span main=33,0 m |span alt=108 ft 3 in |height main=10,36 m |height alt=34 ft 0 in |area main=165 m² |area alt=1775 ft² |empty weight main=37200 kg |empty weight alt=82000 lb |loaded weight main=76000 kg |loaded weight alt=168000 lb |max takeoff weight main=79000 kg |max takeoff weight alt=174000 lb |engine (jet)= [[Mikulin AM-3|Šjan WP8]] |type of jet=[[turboreaktivni motor|turboreaktivna motorja]] |number of jets=2 |thrust main=93,2 kN |thrust alt=20900 lbf |max speed main=1050 km/h |max speed alt=567 vozlov, 656 mph |cruise speed main=Mach 0,75 |cruise speed alt=768 km/h, 477 mph |range main=6000 km |range alt=3200 nm, 3700 milj |combat radius main=1800 km |combat radius alt=970 nm, 1100 milj |ceiling main=12800 m |ceiling alt=42000 ft |climb rate main=<!-- m/s--> |climb rate alt=<!-- ft/min--> |loading main=460 kg/m² |loading alt=94 lb/ft² |thrust/weight=0,24 |more performance= |guns=<br/> **2× 23 mm (0.906 in) [[Nudelman-Rihter NR-23]] [[avtomatski top|avtomatska topova]] v zgornjem delu **2× NR-23 topova v spodnjem delu **2× NR-23 topova v repu **1× NR-23 top v nosu (opcija) |missiles=<br/> **6x ali 7x raket zrak-površje ali [[Protiladijska raketa|protiladijskih raket]] [[KD-88]] **[[CJ-10]] **[[C-601]] protiladijska raketa **[[C-602|YJ-62 (C-602)]] protiladijska raketa **[[C-301]] protiladijska raketa **C-101 protiladijska raketa **[[CM-802A]] |bombs=Do 9000 kg bomb **Vodene bombe ***[[GB PGB|GB6]] ***[[CS/BBC5]] ***[[GB PGB|GB2A]] ***[[GB PGB|GB5]] }} ==Glej tudi== *[[Tupoljev Tu-16]] *[[Vickers Valiant]] ==Sklici== {{sklici|2}} ==Bibliografija== *{{navedi knjigo |author=International Institute for Strategic Studies|editor1-last=Hacket |editor1-first=James |title = The Military Balance 2010 |url=https://archive.org/details/militarybalance0000inte_f0f9| publisher = Routledge | location = Oxfordshire | year = 2010 | isbn = 978-1-85743-557-3 | authorlink = International Institute for Strategic Studies |ref=IISS_MilBal2010}} ==Zunanje povezave== {{Commons category multi|Xian H-6|sl1=Šjan H-6|Tupolev Tu-16|sl2=Tupoljev Tu-16}} *[http://airforceworld.com/pla/english/B-6-H-6-bomber-china.html H-6 Bomber Family] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150303180433/http://www.airforceworld.com/pla/english/B-6-H-6-bomber-china.html |date=2015-03-03 }}, AirForceWorld.com *[http://www.sinodefence.com/airforce/groundattack/h6.asp H-6 Medium Bomber], Sinodefence.Com *[http://www.ausairpower.net/APA-Badger.html Xian H-6 Badger], Ausairpower.Net *http://www.centurychina.com/plaboard/archive/3789340.shtml {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091003131001/http://www.centurychina.com/plaboard/archive/3789340.shtml |date=2009-10-03 }} *http://www.globalsecurity.org/military/world/china/h-8.htm *http://www.mnd.gov.tw/English/publish.aspx?cnid=498&p=19940 {{Bombniki}} [[Kategorija:Letala Xian]] [[Kategorija:Bombniki]] [[Kategorija:Kitajska letala]] [[Kategorija:Leteči tankerji]] ico80hbidami8290gi3c75y5fyp44wt 0 404905 6676908 6669900 2026-05-17T09:01:55Z Doncsecz~slwiki 9581 6676908 wikitext text/x-wiki {{zapomen|druge osebe s tem imenom|Ivan Jurkovič}} {{Infopolje Oseba|name=Ivan Jurkovič}} '''Ivan Jurkovič''', [[Slovenci|slovenski]] [[kipar]], * [[4. november]] [[1893]], [[Ljubljana]], † [[10. avgust]] [[1934]], Ljubljana. Rodil se je v [[Spodnja Šiška|Spodnji Šiški]]. V matični knjigi [[Župnija Ljubljana – Marijino oznanjenje|župnije Marijinega oznanjenja]] je vpisan kot '''Janez Jurkovič'''. Oče mu je bil kurjaču Janez st. in materi Ani (roj. Golé). Botroval ga je očetov sodelavec Janez Breceljnik. Kljub temu, da je že mlad umrl, je ustvaril nekaj vidnih stvaritev, med katerimi izstopa naturalistično zasnovan celopostavni [[Spomenik Ivanu Cankarju, Vrhnika|kip Ivana Cankarja]] na [[Vrhnika|Vrhniki]], odkrit na slovesnosti 10. avgusta 1930. Oblikoval je med drugim tudi spomenik žrtvam prve svetovne vojne v [[Škofja Loka|Škofji Loki]] ter figuri dajanja in varčevanja nad vhodom v poslopje nekdanje Poštne hranilnice v Ljubljani (zdaj sedež Ministrstva RS za finance). [[slika:Cankar Monument, Vrhnika.jpg|thumb|center|280px|Jurkovičev kip Ivana Cankarja v središču Vrhnike]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi splet| url=http://www.rtvslo.si/zabava/na-danasnji-dan/zgodilo-se-je-4-novembra/163344 |title=Zgodilo se je... 4. novembra |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=2.7.2015}} * {{navedi splet| url=http://arhitekturni-vodnik.org/?result=170,2 |title=Poštna hranilnica – Ministrstvo za finance |work=Arhitekturni vodnik |publisher=Zavod trajekt |accessdate=2.7.2015}} * {{navedi revijo |last=Vidovič Miklavčič |first=Anka |year=2007 |title=Iz mozaika preteklosti Občine Vrhnika v letih 1929–1941 |url=http://sistory.si/publikacije/prenos/?urn=SISTORY:ID:29969 |journal=Vrhniški razgledi |pages=32–69}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Ivan Jurkovič (sculptor)|Ivan Jurkovič}} {{Normativna kontrola}} {{sculptor-stub}} {{DEFAULTSORT:Jurkovič, Ivan}} [[Kategorija:Slovenski kiparji]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] rwpjwr0qg1jzfsj0zbvdq40o2z0kva2 6676914 6676908 2026-05-17T09:03:34Z Doncsecz~slwiki 9581 6676914 wikitext text/x-wiki {{zapomen|druge osebe s tem imenom|Ivan Jurkovič}} {{Infopolje Oseba|name=Ivan Jurkovič}} '''Ivan Jurkovič''', [[Slovenci|slovenski]] [[kipar]], * [[4. november]] [[1893]], [[Ljubljana]], † [[10. avgust]] [[1934]], Ljubljana. Rodil se je v [[Spodnja Šiška|Spodnji Šiški]]. V matični knjigi [[Župnija Ljubljana – Marijino oznanjenje|župnije Marijinega oznanjenja]] je vpisan kot '''Janez Jurkovič'''. Oče mu je bil kurjaču Janezu st. in materi Ani (roj. Golé). Botroval ga je očetov sodelavec Janez Breceljnik. Kljub temu, da je že mlad umrl, je ustvaril nekaj vidnih stvaritev, med katerimi izstopa naturalistično zasnovan celopostavni [[Spomenik Ivanu Cankarju, Vrhnika|kip Ivana Cankarja]] na [[Vrhnika|Vrhniki]], odkrit na slovesnosti 10. avgusta 1930. Oblikoval je med drugim tudi spomenik žrtvam prve svetovne vojne v [[Škofja Loka|Škofji Loki]] ter figuri dajanja in varčevanja nad vhodom v poslopje nekdanje Poštne hranilnice v Ljubljani (zdaj sedež Ministrstva RS za finance). [[slika:Cankar Monument, Vrhnika.jpg|thumb|center|280px|Jurkovičev kip Ivana Cankarja v središču Vrhnike]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi splet| url=http://www.rtvslo.si/zabava/na-danasnji-dan/zgodilo-se-je-4-novembra/163344 |title=Zgodilo se je... 4. novembra |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=2.7.2015}} * {{navedi splet| url=http://arhitekturni-vodnik.org/?result=170,2 |title=Poštna hranilnica – Ministrstvo za finance |work=Arhitekturni vodnik |publisher=Zavod trajekt |accessdate=2.7.2015}} * {{navedi revijo |last=Vidovič Miklavčič |first=Anka |year=2007 |title=Iz mozaika preteklosti Občine Vrhnika v letih 1929–1941 |url=http://sistory.si/publikacije/prenos/?urn=SISTORY:ID:29969 |journal=Vrhniški razgledi |pages=32–69}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Ivan Jurkovič (sculptor)|Ivan Jurkovič}} {{Normativna kontrola}} {{sculptor-stub}} {{DEFAULTSORT:Jurkovič, Ivan}} [[Kategorija:Slovenski kiparji]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] 76fa2mgs3atqn7djw8df7pv8ybhfi46 6676916 6676914 2026-05-17T09:03:56Z Doncsecz~slwiki 9581 6676916 wikitext text/x-wiki {{zapomen|druge osebe s tem imenom|Ivan Jurkovič}} {{Infopolje Oseba|name=Ivan Jurkovič}} '''Ivan Jurkovič''', [[Slovenci|slovenski]] [[kipar]], * [[4. november]] [[1893]], [[Ljubljana]], † [[10. avgust]] [[1934]], Ljubljana. Rodil se je v [[Spodnja Šiška|Spodnji Šiški]]. V matični knjigi [[Župnija Ljubljana – Marijino oznanjenje|župnije Marijinega oznanjenja]] je vpisan kot '''Janez Jurkovič'''. Oče mu je bil kurjač Janez st., mati mu je bila Ana (roj. Golé). Botroval ga je očetov sodelavec Janez Breceljnik. Kljub temu, da je že mlad umrl, je ustvaril nekaj vidnih stvaritev, med katerimi izstopa naturalistično zasnovan celopostavni [[Spomenik Ivanu Cankarju, Vrhnika|kip Ivana Cankarja]] na [[Vrhnika|Vrhniki]], odkrit na slovesnosti 10. avgusta 1930. Oblikoval je med drugim tudi spomenik žrtvam prve svetovne vojne v [[Škofja Loka|Škofji Loki]] ter figuri dajanja in varčevanja nad vhodom v poslopje nekdanje Poštne hranilnice v Ljubljani (zdaj sedež Ministrstva RS za finance). [[slika:Cankar Monument, Vrhnika.jpg|thumb|center|280px|Jurkovičev kip Ivana Cankarja v središču Vrhnike]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi splet| url=http://www.rtvslo.si/zabava/na-danasnji-dan/zgodilo-se-je-4-novembra/163344 |title=Zgodilo se je... 4. novembra |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=2.7.2015}} * {{navedi splet| url=http://arhitekturni-vodnik.org/?result=170,2 |title=Poštna hranilnica – Ministrstvo za finance |work=Arhitekturni vodnik |publisher=Zavod trajekt |accessdate=2.7.2015}} * {{navedi revijo |last=Vidovič Miklavčič |first=Anka |year=2007 |title=Iz mozaika preteklosti Občine Vrhnika v letih 1929–1941 |url=http://sistory.si/publikacije/prenos/?urn=SISTORY:ID:29969 |journal=Vrhniški razgledi |pages=32–69}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Ivan Jurkovič (sculptor)|Ivan Jurkovič}} {{Normativna kontrola}} {{sculptor-stub}} {{DEFAULTSORT:Jurkovič, Ivan}} [[Kategorija:Slovenski kiparji]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] sewb4jrzxe8sjn3u2cz9xxzal8qz0lb 6676921 6676916 2026-05-17T09:05:14Z Yerpo 8417 slovenščina 6676921 wikitext text/x-wiki {{zapomen|druge osebe s tem imenom|Ivan Jurkovič}} {{Infopolje Oseba|name=Ivan Jurkovič}} '''Ivan Jurkovič''', [[Slovenci|slovenski]] [[kipar]], * [[4. november]] [[1893]], [[Ljubljana]], † [[10. avgust]] [[1934]], Ljubljana. Rodil se je v [[Spodnja Šiška|Spodnji Šiški]] očetu kurjaču Janezu st. in materi Ani (roj. Golé). V matični knjigi [[Župnija Ljubljana – Marijino oznanjenje|župnije Marijinega oznanjenja]] je vpisan kot '''Janez Jurkovič''', njegov boter je bil očetov sodelavec Janez Breceljnik. Kljub temu, da je že mlad umrl, je ustvaril nekaj vidnih stvaritev, med katerimi izstopa naturalistično zasnovan celopostavni [[Spomenik Ivanu Cankarju, Vrhnika|kip Ivana Cankarja]] na [[Vrhnika|Vrhniki]], odkrit na slovesnosti 10. avgusta 1930. Oblikoval je med drugim tudi spomenik žrtvam prve svetovne vojne v [[Škofja Loka|Škofji Loki]] ter figuri dajanja in varčevanja nad vhodom v poslopje nekdanje Poštne hranilnice v Ljubljani (zdaj sedež Ministrstva RS za finance). [[slika:Cankar Monument, Vrhnika.jpg|thumb|center|280px|Jurkovičev kip Ivana Cankarja v središču Vrhnike]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi splet| url=http://www.rtvslo.si/zabava/na-danasnji-dan/zgodilo-se-je-4-novembra/163344 |title=Zgodilo se je... 4. novembra |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=2.7.2015}} * {{navedi splet| url=http://arhitekturni-vodnik.org/?result=170,2 |title=Poštna hranilnica – Ministrstvo za finance |work=Arhitekturni vodnik |publisher=Zavod trajekt |accessdate=2.7.2015}} * {{navedi revijo |last=Vidovič Miklavčič |first=Anka |year=2007 |title=Iz mozaika preteklosti Občine Vrhnika v letih 1929–1941 |url=http://sistory.si/publikacije/prenos/?urn=SISTORY:ID:29969 |journal=Vrhniški razgledi |pages=32–69}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Ivan Jurkovič (sculptor)|Ivan Jurkovič}} {{Normativna kontrola}} {{sculptor-stub}} {{DEFAULTSORT:Jurkovič, Ivan}} [[Kategorija:Slovenski kiparji]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] la43r163vtgvdzbwl17ozqzrwkwlxtf 0 409496 6676668 6534664 2026-05-16T19:42:57Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676668 wikitext text/x-wiki {{taksonomka |name = Tuberoza |image = Polianthes tuberosa, Burdwan, West Bengal, India 25 10 2012.jpg |regnum = [[Plantae]] (rastline) |divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) |classis = [[Liliopsida]] (enokaličnice) |ordo = [[Asparagales]] (beluševci) |familia = [[Asparagaceae]] (beluševke) |genus = ''[[Polianthes]]'' |species = '''''P. tuberosa''''' |binomial = ''Polianthes tuberosa'' |binomial_authority = [[Carl Linnaeus|L.]] |synonyms = {{Collapsible list |{{Plainlist | style = margin-left: 1em; text-indent: -1em; | *''Agave polianthes'' <small>Thiede & Eggli</small> *''Agave tuberosa'' <small>(L.) Thiede & Eggli</small> nom. illeg. *''Crinum angustifolium'' <small>Houtt.</small> *''Polianthes gracilis'' <small>Link</small> *''Tuberosa amica'' <small>Medik.</small> }} }} |synonyms_ref = <ref>{{navedi splet |url=http://www.theplantlist.org/tpl1.1/record/kew-285734 |title=The Plant List: A Working List of All Plant Species |accessdate=March 4, 2014 |archive-date=2020-06-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200612080148/http://www.theplantlist.org/tpl1.1/record/kew-285734 |url-status=dead }}</ref> }} '''Tuberoza''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Polianthes tuberosa''''') je [[agava|agavi]] sorodna, močno dišeča [[trajnica]], ki jo uporabljamo kot sestavino [[parfum]]ov. Tuberozo je pogosto omenjal [[Ivan Cankar]] v svojih delih. ==Etimologija== Ime tuberoza izhaja iz latinske besede ''tuberosa'' v pomenu 'otekel, gomoljast', kar se nanaša na korenine. ''Polianthes'' v grščini pomeni "mnogo cvetov", saj rastlina razvije bogato cvetoč klas. V mehiški španščini se imenuje ''nardo'' ali ''vara de San José'',v Indiji pa '''rajanigandha''',<ref>[http://flowersofindia.net], [http://davesgarden.com], [http://nurserylive.com], [http://seedvendor.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151025161217/http://www.seedvendor.com/ |date=2015-10-25 }}, [http://greenlandscape.in]{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, kar pomeni 'vonj noči'. Na Havajih se imenuje '''kupaloke'''.<ref>{{navedi novice|last1=Choy|first1=Duane|title=Tuberose has abundance of dazzling fragrance|url=http://www.staradvertiser.com/features/20110509_Tuberose_has_abundance_of_dazzling_fragrance.html?id=121483403|accessdate=10 October 2015|work=Honolulu Star-Advertiser|publisher=Star Advertiser|date=May 9, 2011|archive-date=2015-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20150922084248/http://www.staradvertiser.com/features/20110509_Tuberose_has_abundance_of_dazzling_fragrance.html?id=121483403|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150922084248/http://www.staradvertiser.com/features/20110509_Tuberose_has_abundance_of_dazzling_fragrance.html?id=121483403 |date=2015-09-22 }}</ref> ==Opis== Tuberoza izvira iz [[Mehika|Mehike]].<ref>[http://apps.kew.org/wcsp/namedetail.do?name_id=284930 Kew World Checklist of Selected Plant Families, genus ''Polianthes'']{{Slepa povezava|date=junij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Tvori do 45 cm dolge klase z belimi, dišečimi [[cvet]]ovi; najstarejši cvetovi se odpri pri dnu klasa. Cveti ponoči. [[Prašnik]]i so zraščeni.<ref>Morphology of Flowering Plants, Higher Biology, Dulal Chandra Santra</ref> Pravi listi so dvoji: spodaj so dolgi, gosti in svetlo zeleni, više manjši in steblo objemajoči. ==Sklici in opombe== {{refsez}} ==Zunanje povezave== * {{navedi knjigo|last1=Trujillo|first1=E. E.|title=Diseases of Tuberose in Hawaii|date=1968|publisher=University of Hawaii|location=Honolulu|pages=13|edition=Cooperative Extension Service Circular 427|url=http://www.ctahr.hawaii.edu/oc/freepubs/pdf/C1-427.pdf|accessdate=10 October 2015}} {{botanična škrbina}} [[Kategorija:Beluševke]] [[Kategorija:Ponoči cvetoče rastline]] [[Kategorija:Flora Severne Amerike]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1753]] [[Kategorija:Sestavine parfumov]] j5g7hfmhqdf78wlyf64kclp7qg5zqsb 0 413690 6676841 6610794 2026-05-17T06:30:34Z MaksiKavsek 244409 /* Poimenovanje */ 6676841 wikitext text/x-wiki [[Slika:Zgrabimo oružje svi.jpg|sličica|Partizanski propagandni plakat "Zgrabimo orožje vsi."]] '''Jugoslovanski partizani''' (uradno ime '''Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije''', kratica ''NOV in POJ'', {{jezik-hr|Narodnooslobodilačka vojska i partizanski odredi Jugoslavije}}, {{jezik-mk|Народноослободилетна војска и партизански одреди на Југославија}}, {{jezik-sr|Народноослободилачка војска и партизански одреди Југославије}}) je bil naziv vseh vojaških formacij in enot, udeleženih v [[narodnoosvobodilni boj|narodnoosvobodilnem boju]]. NOV in POJ so organizirali leta 1942 iz partizanskih gibanj okupirane Jugoslavije. Glavni namen ob ustanovitvi NOV in POJ je bil poenotiti in uskladiti delovanje vseh partizanskih enot v vsej [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]], ki so bile do tedaj podrejene [[štab]]om, ki so pokrivale posamezne [[država|države]]. 1. marca 1945 na novo oganizirali v [[Jugoslovanska armada|Jugoslovansko armado]]. == Poimenovanje == Zaradi številnih reorganizacij je med vojno večkrat spremenila ime: * '''Narodnoosvobodilni partizanski odredi Jugoslavije''' ('''NOPOJ''') (''Narodnooslobodilački partizanski odredi Jugoslavije'', Народноослободилачки партизански одреди Југославије, ''NOPOJ''/НОПОЈ): julija 1941 (1.PO Sisak RH) - januar 1942, * '''Narodnoosvobodilna partizanska in prostovoljna vojska Jugoslavije''' ('''NOP in PVJ''') (''Narodnooslobodilačka partizanska i dobrovoljačka vojska Jugoslavije'', Народноослободилачка партизанска и добровољачка војска Југославије, ''NOP I DVJ''/НОП И ДВЈ: januar 1942 - november 1942, * '''Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije''' ('''NOV in POJ''') (''Narodnooslobodilačka vojska i partizanski odredi Jugoslavije'', Народноослободилачка војска и партизански одреди Југославије, ''НОВ'' ''И ПОЈ''/''NOV I POJ'': november 1942 - 1. marec 1945. == Mednarodno priznanje NOG (narodnoosvobodilno gibanje) == [[Slika:Teheran conference-1943.jpg|sličica|262x262_pik|NOV in POJ so bili uradno priznani na [[Teheranska konferenca|teheranski konferenci]] jeseni 1943.]] Prizadevanja za mednarodno priznanje NOG so bila dolga in naporna, prvenstveno pa odvisna od interesov zaveznikov. KPJ je imela stalne zveze s Kominterno, po njeni ukinitvi pa s Stalinom. Navodila Kominterne ali Stalina je upoštevala, vendar ne v celoti. Z zahodnimi zavezniki je NOG vzpostavilo stike šele maja 1943, ko so prišle k vrhovnemu štabu NOV in POJ prve zavezniške misije. Pred tem so zahodni zavezniki podpirali [[Jugoslovanska vojska v domovini|četnike]]. Kmalu je temu sledila tudi vojaška pomoč. Od II. zasedanja Avnoja je imela Jugoslavija dvojne državne organe. * V Jugoslaviji se je oblikovala nova revolucionarna oblast, ki so jo podpirali pripadniki vseh jugoslovanskih narodov, a mednarodno ni bila priznana. * Begunska vlada v Londonu je imela podporo zaveznikov, a ni imela oblasti (moči) v Jugoslaviji. Zavezniki so skušali rešiti tak položaj, zato so od teheranske konference naprej priznavali kot del zavezniških sil partizansko vojsko v Jugoslaviji, hkrati pa vztrajali, da morata obe vladi sodelovati med seboj. Junija 1944 sta se na otoku [[Vis]] sestala [[Josip Broz - Tito]] in predsednik begunske vlade [[Ivan Šubašič]]. V skladu s sklenjenim sporazumom o sodelovanju je nastala preureditev kraljeve vlade, v kateri več ni bilo ljudi, ki so sodelovali z okupatorjem. Preurejena kraljeva vlada je skrbela za prehrano in delo predstavništev v tujini ter organizirala pomoč partizanski vojski. Kraljeva vlada je priznala narodne in demokratične dosežke AVNOJ-a kot zakonodajnega organa in izrekla priznanje partizanski vojski. Odločitev o obliki povojne Jugoslavije sta prepustila času. Sredi avgusta 1944 sta se v Italiji sestala Tito in Churchill. Tito je obljubil, da v Jugoslaviji ne bo uporabil vojaške sile za uvedbo komunizma. Konec avgusta 1944 je kralj razrešil Dražo Mihailovića, vodjo četnikov. Novembra 1944 je bil sprejet [[Dogovor Tito-Šubašić|dogovor Tito-Šubašič]], s katerim so bila zagotovljena osnovna demokratična načela: osebna svoboda, svoboda veroizpovedi in vesti, govora, tiska, združevanja, lastnine in zasebne pobude. Zaradi pritiskov tako iz [[Moskva|Moskve]] kot iz Londona so se pogovori med NKOJ-em in emigrantsko vlado nadaljevali in pripeljali do 7. marca 1945 ustanovljene enotne začasne vlade DFJ s Titom na čelu. Avnoj so razširili s tistimi poslanci iz poslednje predvojne skupščine, ki niso sodelovali z okupatorjem. Začasna vlada naj bi zastopala program enotne narodne fronte, njena poglavitna naloga pa je bila pripraviti volitve v ustavodajno skupščino. Že aprila pa je na osnovi podpisane pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju med Jugoslavijo in SZ ameriški tisk pisal o Jugoslaviji kot o državi - sovjetskem satelitu, v kateri je bila uvedena komunistična diktatura. S spremembami, ki jih je načrtno uvajala KPJ med 2. svetovno vojno, si je ustvarila pogoje za prevzem oblasti v povojnem času. Kot najpomembnejši organizator odpora je imela prevlado v vojaških, političnih in represivnih organih, kar ji je omogočilo, da je postopno gradila socializem po sovjetskem vzoru. Nastajati je začel enopartijski državno-centralistični sistem, začela se je kolektivizacija, nacionalizacija in nastajanje državne lastnine. == Organizacija == NOV in POJ je bila organizirana po teritorialnem načelu. Vsaka republika ([[Socialistična republika Slovenija|Slovenija]], [[Socialistična republika Hrvaška|Hrvaška]], [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina|Bosna in Hercegovina]], [[Socialistična republika Srbija|Srbija]] in [[Socialistična republika Črna gora|Črna gora]]) je imela lasten glavni [[štab]], ki je bil podrejen [[vrhovni štab NOV in POJ|vrhovnemu štabu]]. Vrhovni štab je odrejal naloge državnim štabom in koordiniral medsebojno delovanje. Številčna sestava NOV in POJ je bila po letih naslednja: * 1941 - 80.000 * 1942 - 150.000 * 1943 - 230.000 * 1944 - 320.000 * 1945 - 650.000<ref>Jugoslavija 1941-1945, Vlado Strugar, Beograd: Vojnoizdavački zavod, 1969; Narodnooslobodilačka vojska Jugoslavije, Nikola Anić, Sekula Joksimović i Mirko Gutić, Beograd: Vojnoistorijski institut, 1982</ref> == Formacije in enote == * [[seznam korpusov NOVJ]] * [[seznam divizij NOVJ]] * [[seznam brigad NOVJ]] *: [[slovenske partizanske brigade]] * [[partizanski odredi Jugoslavije]] *: [[slovenski partizanski odredi]] == Opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Partizanski zločini v drugi svetovni vojni]] * [[čini NOV in POJ]] {{portal|Vojaštvo}} {{mil-hist-stub}} [[Kategorija:NOV in POJ]] [[Kategorija:Zgodovina Jugoslavije]] {{normativna kontrola}} 090ofe99cxnwx543qcvut1n59jibl55 0 418767 6676704 6473550 2026-05-16T21:32:02Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676704 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije |Name = Avstralija na Pesmi Evrovizije |Flag = Flag of Australia.svg |Member station = [[Special Broadcasting Service|SBS]] |National selection event = Interni izbor |ESC apps = 10 (7 finalov) |ESC first = [[Pesem Evrovizije 2015|2015]] |ESC best = 2.: [[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |Website = [http://www.sbs.com.au/eurovision/ SBS page] |EBU page = http://www.eurovision.tv/page/history/by-country/country?country=73 |Current = 2017 }} [[Slika:ESC2016 - Australia 12.jpg|sličica|218x218px|[[Dami Im]] v Stocholmu ([[Pesem Evrovizije 2016|2016]])]] '''[[Avstralija]] je na [[Evrovizija|Pesmi Evrovizije]]''' nastopila prvič leta 2015, ko je s predstavnikom Guyom Sebastianom dosegla 5. mesto, leto kasneje pa je Dami Im z 511 točkami zasedla 2. mesto. Nastop Avstralije leta 2015 je bil sprva mišljen kot enkratni dogodek, z zamislijo, da bo prihodnje leto ponovno nastopila le v primeru zmage. Vendar so nastop na izboru leta 2016 potrdili novembra 2015.<ref>{{navedi splet|title=Australien är klar för Eurovision Song Contest 2016 i Stockholm|url=http://www.svt.se/melodifestivalen/australien-ar-klar-for-eurovision-song-contest-2016-i-stockholm|publisher=Sveriges Television|accessdate=17. 11. 2015}}</ref> Avstralija je s tem prva država iz [[Oceanija|Oceanije]], ki je nastopila na Pesmi Evrovizije (ter druga zunaj [[Evrazija|Evrazije]], glede na to, da je leta [[Pesem Evrovizije 1980|1980]] na izboru nastopil [[Maroko na Pesmi Evrovizije|Maroko]]). Leta [[2020]] je bila [[Pesem Evrovizije]] odpovedana. ==Avstralski predstavniki== {| class="wikitable sortable" !Leto !Glasbenik !Pesem !Finale !Točke !Polfinale !Točke |- |[[Pesem Evrovizije 2015|2015]] |Guy Sebastian |Tonight Again |5. |196 | colspan="2" |Avtomatsko uvrščen |- bgcolor="silver" |[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |Dami Im |Sound of Silence |2. |511 |bgcolor="gold"|1. |bgcolor="gold"|330 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |Isaiah Firebrace |Don't Come Easy |9. |173 |6. |160 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |Jessica Mauboy |We Got Love |20. |99 |4. |212 |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |Kate Miller-Heidke |Zero Gravity |9. |284 |bgcolor="gold"|1. |bgcolor="gold"|261 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |Montaigne |Don't Break Me | colspan="4" |(festival odpovedan) |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |Montaigne |Technicolour | colspan="2" |''Brez finala'' |14. |28 |- |[[2022]] |Sheldon Riley |Not the Same |15. |125 |bgcolor="silver"|2. |bgcolor="silver"|243 |- |[[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |Voyager |Promise |9. |151 |bgcolor="gold"|1. |bgcolor="gold"|149 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |Electric Fields |One Milkali (One Blood) | colspan="2" rowspan="2" |''Brez finala'' |11. |41 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Go-Jo]] |Milkshake Man |11. |41 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Delta Goodrem]] |Eclipse | | | | |} == Viri == {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Avstralska glasba]] <references /> {{Pesem Evrovizije}} {{music-stub}} kl31ddyppwqwdmzr6p810caxo3ecn59 6676798 6676704 2026-05-17T02:00:56Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676798 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije |Name = Avstralija na Pesmi Evrovizije |Flag = Flag of Australia.svg |Member station = [[Special Broadcasting Service|SBS]] |National selection event = Interni izbor |ESC apps = 10 (7 finalov) |ESC first = [[Pesem Evrovizije 2015|2015]] |ESC best = 2.: [[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |Website = [http://www.sbs.com.au/eurovision/ SBS page] |EBU page = http://www.eurovision.tv/page/history/by-country/country?country=73 |Current = 2017 }} [[Slika:ESC2016 - Australia 12.jpg|sličica|218x218px|[[Dami Im]] v Stocholmu ([[Pesem Evrovizije 2016|2016]])]] [[Slika:ESC 2025 SF2 Live show, Go-Jo 03.jpg|sličica|[[Go-Jo]] med nastopom v [[Basel|Baselu]] leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]]]] '''[[Avstralija]] je na [[Evrovizija|Pesmi Evrovizije]]''' nastopila prvič leta 2015, ko je s predstavnikom Guyom Sebastianom dosegla 5. mesto, leto kasneje pa je Dami Im z 511 točkami zasedla 2. mesto. Nastop Avstralije leta 2015 je bil sprva mišljen kot enkratni dogodek, z zamislijo, da bo prihodnje leto ponovno nastopila le v primeru zmage. Vendar so nastop na izboru leta 2016 potrdili novembra 2015.<ref>{{navedi splet|title=Australien är klar för Eurovision Song Contest 2016 i Stockholm|url=http://www.svt.se/melodifestivalen/australien-ar-klar-for-eurovision-song-contest-2016-i-stockholm|publisher=Sveriges Television|accessdate=17. 11. 2015}}</ref> Avstralija je s tem prva država iz [[Oceanija|Oceanije]], ki je nastopila na Pesmi Evrovizije (ter druga zunaj [[Evrazija|Evrazije]], glede na to, da je leta [[Pesem Evrovizije 1980|1980]] na izboru nastopil [[Maroko na Pesmi Evrovizije|Maroko]]). Leta [[2020]] je bila [[Pesem Evrovizije]] odpovedana. [[Slika:Delta Goodrem performing Eclipse, representing Australia in the 2nd Semi Final of the 2026 Eurovision Song Contest in Vienna 03.jpg|sličica|[[Delta Goodrem]] med nastopom na [[Dunaj|Dunaju]] leta [[Pesem Evrovizije 2026|2026]]]] ==Avstralski predstavniki== {| class="wikitable sortable" !Leto !Glasbenik !Pesem !Finale !Točke !Polfinale !Točke |- |[[Pesem Evrovizije 2015|2015]] |Guy Sebastian |Tonight Again |5. |196 | colspan="2" |Avtomatsko uvrščen |- bgcolor="silver" |[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |Dami Im |Sound of Silence |2. |511 |bgcolor="gold"|1. |bgcolor="gold"|330 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |Isaiah Firebrace |Don't Come Easy |9. |173 |6. |160 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |Jessica Mauboy |We Got Love |20. |99 |4. |212 |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |Kate Miller-Heidke |Zero Gravity |9. |284 |bgcolor="gold"|1. |bgcolor="gold"|261 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |Montaigne |Don't Break Me | colspan="4" |(festival odpovedan) |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |Montaigne |Technicolour | colspan="2" |''Brez finala'' |14. |28 |- |[[2022]] |Sheldon Riley |Not the Same |15. |125 |bgcolor="silver"|2. |bgcolor="silver"|243 |- |[[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |Voyager |Promise |9. |151 |bgcolor="gold"|1. |bgcolor="gold"|149 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |Electric Fields |One Milkali (One Blood) | colspan="2" rowspan="2" |''Brez finala'' |11. |41 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Go-Jo]] |Milkshake Man |11. |41 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Delta Goodrem]] |Eclipse |4. |287 |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|222 |} == Viri == {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Avstralska glasba]] <references /> {{Pesem Evrovizije}} {{music-stub}} e6yd9a69w0l6avewhhbr7os0su90b1q 0 418768 6676646 6675102 2026-05-16T18:11:55Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676646 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=Portugalska na Pesmi Evrovizije|Flag=Flag of Portugal.svg|ESC apps=57 (47 finalov)|ESC first=1964|ESC best=1.; 2017|Member station=RTP|National selection event=Festival da Canção}} [[Portugalska]] je prvič nastopila na Evroviziji leta [[Pesem evrovizije 1964|1964]], ko jo je s pesmijo [[Oração]] zastopal [[António Calvário]], osvojili so zadnje mesto z nič točkami. Najboljša uvrstitev '''[[Portugalska|Portugalske]] na [[Evrovizija|Pesmi Evrovizije]]''' je 1. mesto leta [[Evrovizija 2017|2017]]. [[Slika:Vania Fernandes - ESC 2008.jpg|sličica|234x234_pik|[[Vânia Fernandes]] ([[Evrovizija 2008|2008]])]] == Portugalski predstavniki == [[Slika:ESC2014 - Portugal 02.jpg|sličica|234x234_pik|[[Suzy (pevka)|Suzy]] v Kopenhavnu ([[Evrovizija 2014|2014]])]] [[Slika:20150516 ESC 2015 Leonor Andrade 7967.jpg|sličica|234x234_pik|[[Leonor Andrade]] na Dunaju ([[Evrovizija 2015|2015]])]] [[Slika:Salvador Sobral (Portugal) ESC 2017.jpg|sličica|234x234_pik|[[Salvador Sobral]] v Kijevu ([[Evrovizija 2017|2017]])]] [[Slika:ESC2018 - Portugal 02.jpg|sličica|234x234_pik|[[Cláudia Pascoal]] v Lizboni ([[Evrovizija 2018|2018]])]] [[Slika:ESC2019-Portugal.jpg|sličica|234x234_pik|[[Conan Osíris]] v Tel Avivu ([[Evrovizija 2019|2019]])]] {| class="wikitable sortable" !Leto !Glasbeniki !Pesem !Finale !Točke !Polfinale !Točke |- |[[Pesem Evrovizije 1964|1964]] |[[António Calvário]] |»Oração« |13. |0 | colspan="2" rowspan="28" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Ni bilo polfinalov |- |[[Pesem Evrovizije 1965|1965]] |[[Simone de Oliveira]] |»Sol de inverno« |13. |1 |- |[[Pesem Evrovizije 1966|1966]] |[[Madalena Iglésias]] |»Ele e ela« |13. |6 |- |[[Pesem Evrovizije 1967|1967]] |[[Eduardo Nascimento]] |»O vento mudou |12. |3 |- |[[Pesem Evrovizije 1968|1968]] |[[Carlos Mendes]] |»Verão« |11. |5 |- |[[Pesem Evrovizije 1969|1969]] |[[Simone de Oliveira]] |»Desfolhada portuguesa« |15. |4 |- |[[Pesem Evrovizije 1971|1971]] |[[Tonicha]] |»Menina do alto da serra« |9. |83 |- |[[Pesem Evrovizije 1972|1972]] |[[Carlos Mendes]] |»A festa da vida« |7. |90 |- |[[Pesem Evrovizije 1973|1973]] |[[Fernando Tordo]] |»Tourada« |10. |80 |- |[[Pesem Evrovizije 1974|1974]] |[[Paulo de Carvalho]] |»E depois do adeus« |14. |3 |- |[[Pesem Evrovizije 1975|1975]] |[[Duarte Mendes]] |»Madrugada« |16. |16 |- |[[Pesem Evrovizije 1976|1976]] |[[Carlos do Carmo]] |»Uma flor de verde pinho« |12. |24 |- |[[Pesem Evrovizije 1977|1977]] |[[Os Amigos]] |»Portugal no coração« |14. |18 |- |[[Pesem Evrovizije 1978|1978]] |[[Gemini (glasbena skupina)|Gemini]] |»Dai li dou« |17. |5 |- |[[Pesem Evrovizije 1979|1979]] |[[Manuela Bravo]] |»Sobe, sobe, balão sobe« |9. |64 |- |[[Pesem Evrovizije 1980|1980]] |[[José Cid]] |»Um grande, grande amor« |7. |71 |- |[[Pesem Evrovizije 1981|1981]] |[[Carlos Paião]] |»Playback« |18. |9 |- |[[Pesem Evrovizije 1982|1982]] |[[Doce]] |»Bem bom« |13. |32 |- |[[Pesem Evrovizije 1983|1983]] |[[Armando Gama]] |»Esta balada que te dou« |13. |33 |- |[[Pesem Evrovizije 1984|1984]] |[[Maria Guinot]] |»Silêncio e tanta gente« |11. |38 |- |[[Pesem Evrovizije 1985|1985]] |[[Adelaide Ferreira]] |»Penso em ti, eu sei« |18. |9 |- |[[Pesem Evrovizije 1986|1986]] |[[Dora (pevka)|Dora]] |»Não sejas mau para mim« |14. |28 |- |[[Pesem Evrovizije 1987|1987]] |[[Nevada (pevka)|Nevada]] |»Neste barco à vela« |18. |15 |- |[[Pesem Evrovizije 1988|1988]] |[[Dora (pevka)|Dora]] |»Voltarei« |18. |5 |- |[[Pesem Evrovizije 1989|1989]] |[[Da Vinci (skupina)|Da Vinci]] |»Conquistador« |16. |39 |- |[[Pesem Evrovizije 1990|1990]] |[[Nucha]] |»Há sempre alguém« |20. |9 |- |[[Pesem Evrovizije 1991|1991]] |[[Dulce Pontes]] |»Lusitana paixão« |8. |62 |- |[[Pesem Evrovizije 1992|1992]] |[[Dina (pevka)|Dina]] |»Amor d'água fresca« |17. |26 |- |[[Pesem Evrovizije 1993|1993]] |[[Anabela Braz Pires|Anabela]] |»A cidade (até ser dia)« |10. |60 | colspan="2" rowspan="1" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Kvalifikacija za Millstreet |- |[[Pesem Evrovizije 1994|1994]] |[[Sara Tavares]] |»Chamar a música« |8. |73 | colspan="2" rowspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Ni bilo polfinalov |- |[[Pesem Evrovizije 1995|1995]] |[[Tó Cruz]] |»Baunilha e chocolate« |21. |5 |- |[[Pesem Evrovizije 1996|1996]] |[[Lúcia Moniz]] |»O meu coração não tem cor« |6. |92 |18. |32 |- |[[Pesem Evrovizije 1997|1997]] |[[Célia Lawson]] |»Antes do adeus« |24. |0 | colspan="2" rowspan="5" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Ni bilo polfinalov |- |[[Pesem Evrovizije 1998|1998]] |[[Alma Lusa]] |»Se eu te pudesse abraçar« |12. |36 |- |[[Pesem Evrovizije 1999|1999]] |[[Rui Bandeira]] |»Como tudo começou« |21. |12 |- |[[Pesem Evrovizije 2001|2001]] |MTM |»Só sei ser feliz assim« |17. |18 |- |[[Pesem Evrovizije 2003|2003]] |[[Rita Guerra]] |»Deixa-me sonhar (só mais uma vez)« |22. |13 |- |[[Pesem Evrovizije 2004|2004]] |[[Sofia Vitória]] |»Foi magia« | colspan="2" rowspan="4" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |15. |38 |- |[[Pesem Evrovizije 2005|2005]] |[[2B]] |»Amar« |17. |51 |- |[[Pesem Evrovizije 2006|2006]] |[[Nonstop]] |»Coisas de nada (Gonna Make You Dance)« |19. |26 |- |[[Pesem Evrovizije 2007|2007]] |[[Sabrina (pevka)|Sabrina]] |»Dança comigo« |11. |88 |- |[[Pesem Evrovizije 2008|2008]] |[[Vânia Fernandes]] |»Senhora do mar (Negras águas)« |13. |69 |bgcolor="silver"|2. |bgcolor="silver"|120 |- |[[Pesem Evrovizije 2009|2009]] |[[Flor-de-Lis]] |»Todas as ruas do amor« |15. |57 |8. |70 |- |[[Pesem Evrovizije 2010|2010]] |[[Filipa Azevedo]] |»Há dias assim« |18. |43 |4. |89 |- |[[Pesem Evrovizije 2011|2011]] |[[Homens da Luta]] |»A luta é alegria« | colspan="2" rowspan="4" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |18. |22 |- |[[Pesem Evrovizije 2012|2012]] |[[Filipa Sousa]] |»Vida minha« |13. |39 |- |[[Pesem Evrovizije 2014|2014]] |[[Suzy (pevka)|Suzy]] |»Quero ser tua« |11. |39 |- |[[Pesem Evrovizije 2015|2015]] |[[Leonor Andrade]] |»Há um mar que nos separa« |14. |19 |- bgcolor="gold" |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Salvador Sobral]] |»Amar pelos dois« |1. |758 |1. |370 |- bgcolor="FF0000" |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Cláudia Pascoal]] |»O jardim« |bgcolor="FF0000"|26. |bgcolor="FF0000"|39 | colspan="2" |Gostiteljica |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Conan Osíris]] |»Telemóveis« | colspan="2" rowspan="1" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |15. |51 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[Elisa Silva|Elisa]] |»Medo de sentir« | colspan="4" rowspan="1" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Festival odpovedan |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |[[The Black Mamba]] |»Love Is on My Side« |12. |153 |4. |239 |- |[[2022]] |[[MARO]] |»Saudade, saudade« |9. |207 |4. |208 |- |[[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |[[Mimicat]] |»Ai coração« |23. |59 |9. |74 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Iolanda Costa|Iolanda]] |»Grito« |10. |152 |8. |58 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Napa]] |»Deslocado« |21. |50 |9. |56 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] | Bandidos do Cante |»Rosa« | colspan="2" rowspan="1" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center" |Brez finala | | |} {{Pesem Evrovizije}} {{music-stub}} {{nanoškrbina}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Portugalska glasba]] [[Kategorija:Portugalska na Pesmi Evrovizije| ]] 2nwo3nv8nf80ei84wvo7dxbgljh3vi9 6676792 6676646 2026-05-17T01:50:50Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676792 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=Portugalska na Pesmi Evrovizije|Flag=Flag of Portugal.svg|ESC apps=57 (47 finalov)|ESC first=1964|ESC best=1.; 2017|Member station=RTP|National selection event=Festival da Canção}} [[Portugalska]] je prvič nastopila na Evroviziji leta [[Pesem evrovizije 1964|1964]], ko jo je s pesmijo [[Oração]] zastopal [[António Calvário]], osvojili so zadnje mesto z nič točkami. Najboljša uvrstitev '''[[Portugalska|Portugalske]] na [[Evrovizija|Pesmi Evrovizije]]''' je 1. mesto leta [[Evrovizija 2017|2017]]. [[Slika:Vania Fernandes - ESC 2008.jpg|sličica|234x234_pik|[[Vânia Fernandes]] ([[Evrovizija 2008|2008]])]] == Portugalski predstavniki == [[Slika:ESC2014 - Portugal 02.jpg|sličica|234x234_pik|[[Suzy (pevka)|Suzy]] v Kopenhavnu ([[Evrovizija 2014|2014]])]] [[Slika:20150516 ESC 2015 Leonor Andrade 7967.jpg|sličica|234x234_pik|[[Leonor Andrade]] na Dunaju ([[Evrovizija 2015|2015]])]] [[Slika:Salvador Sobral (Portugal) ESC 2017.jpg|sličica|234x234_pik|[[Salvador Sobral]] v Kijevu ([[Evrovizija 2017|2017]])]] [[Slika:ESC2018 - Portugal 02.jpg|sličica|234x234_pik|[[Cláudia Pascoal]] v Lizboni ([[Evrovizija 2018|2018]])]] [[Slika:ESC2019-Portugal.jpg|sličica|234x234_pik|[[Conan Osíris]] v Tel Avivu ([[Evrovizija 2019|2019]])]] {| class="wikitable sortable" !Leto !Glasbeniki !Pesem !Finale !Točke !Polfinale !Točke |- |[[Pesem Evrovizije 1964|1964]] |[[António Calvário]] |»Oração« |13. |0 | colspan="2" rowspan="28" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Ni bilo polfinalov |- |[[Pesem Evrovizije 1965|1965]] |[[Simone de Oliveira]] |»Sol de inverno« |13. |1 |- |[[Pesem Evrovizije 1966|1966]] |[[Madalena Iglésias]] |»Ele e ela« |13. |6 |- |[[Pesem Evrovizije 1967|1967]] |[[Eduardo Nascimento]] |»O vento mudou |12. |3 |- |[[Pesem Evrovizije 1968|1968]] |[[Carlos Mendes]] |»Verão« |11. |5 |- |[[Pesem Evrovizije 1969|1969]] |[[Simone de Oliveira]] |»Desfolhada portuguesa« |15. |4 |- |[[Pesem Evrovizije 1971|1971]] |[[Tonicha]] |»Menina do alto da serra« |9. |83 |- |[[Pesem Evrovizije 1972|1972]] |[[Carlos Mendes]] |»A festa da vida« |7. |90 |- |[[Pesem Evrovizije 1973|1973]] |[[Fernando Tordo]] |»Tourada« |10. |80 |- |[[Pesem Evrovizije 1974|1974]] |[[Paulo de Carvalho]] |»E depois do adeus« |14. |3 |- |[[Pesem Evrovizije 1975|1975]] |[[Duarte Mendes]] |»Madrugada« |16. |16 |- |[[Pesem Evrovizije 1976|1976]] |[[Carlos do Carmo]] |»Uma flor de verde pinho« |12. |24 |- |[[Pesem Evrovizije 1977|1977]] |[[Os Amigos]] |»Portugal no coração« |14. |18 |- |[[Pesem Evrovizije 1978|1978]] |[[Gemini (glasbena skupina)|Gemini]] |»Dai li dou« |17. |5 |- |[[Pesem Evrovizije 1979|1979]] |[[Manuela Bravo]] |»Sobe, sobe, balão sobe« |9. |64 |- |[[Pesem Evrovizije 1980|1980]] |[[José Cid]] |»Um grande, grande amor« |7. |71 |- |[[Pesem Evrovizije 1981|1981]] |[[Carlos Paião]] |»Playback« |18. |9 |- |[[Pesem Evrovizije 1982|1982]] |[[Doce]] |»Bem bom« |13. |32 |- |[[Pesem Evrovizije 1983|1983]] |[[Armando Gama]] |»Esta balada que te dou« |13. |33 |- |[[Pesem Evrovizije 1984|1984]] |[[Maria Guinot]] |»Silêncio e tanta gente« |11. |38 |- |[[Pesem Evrovizije 1985|1985]] |[[Adelaide Ferreira]] |»Penso em ti, eu sei« |18. |9 |- |[[Pesem Evrovizije 1986|1986]] |[[Dora (pevka)|Dora]] |»Não sejas mau para mim« |14. |28 |- |[[Pesem Evrovizije 1987|1987]] |[[Nevada (pevka)|Nevada]] |»Neste barco à vela« |18. |15 |- |[[Pesem Evrovizije 1988|1988]] |[[Dora (pevka)|Dora]] |»Voltarei« |18. |5 |- |[[Pesem Evrovizije 1989|1989]] |[[Da Vinci (skupina)|Da Vinci]] |»Conquistador« |16. |39 |- |[[Pesem Evrovizije 1990|1990]] |[[Nucha]] |»Há sempre alguém« |20. |9 |- |[[Pesem Evrovizije 1991|1991]] |[[Dulce Pontes]] |»Lusitana paixão« |8. |62 |- |[[Pesem Evrovizije 1992|1992]] |[[Dina (pevka)|Dina]] |»Amor d'água fresca« |17. |26 |- |[[Pesem Evrovizije 1993|1993]] |[[Anabela Braz Pires|Anabela]] |»A cidade (até ser dia)« |10. |60 | colspan="2" rowspan="1" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Kvalifikacija za Millstreet |- |[[Pesem Evrovizije 1994|1994]] |[[Sara Tavares]] |»Chamar a música« |8. |73 | colspan="2" rowspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Ni bilo polfinalov |- |[[Pesem Evrovizije 1995|1995]] |[[Tó Cruz]] |»Baunilha e chocolate« |21. |5 |- |[[Pesem Evrovizije 1996|1996]] |[[Lúcia Moniz]] |»O meu coração não tem cor« |6. |92 |18. |32 |- |[[Pesem Evrovizije 1997|1997]] |[[Célia Lawson]] |»Antes do adeus« |24. |0 | colspan="2" rowspan="5" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Ni bilo polfinalov |- |[[Pesem Evrovizije 1998|1998]] |[[Alma Lusa]] |»Se eu te pudesse abraçar« |12. |36 |- |[[Pesem Evrovizije 1999|1999]] |[[Rui Bandeira]] |»Como tudo começou« |21. |12 |- |[[Pesem Evrovizije 2001|2001]] |MTM |»Só sei ser feliz assim« |17. |18 |- |[[Pesem Evrovizije 2003|2003]] |[[Rita Guerra]] |»Deixa-me sonhar (só mais uma vez)« |22. |13 |- |[[Pesem Evrovizije 2004|2004]] |[[Sofia Vitória]] |»Foi magia« | colspan="2" rowspan="4" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |15. |38 |- |[[Pesem Evrovizije 2005|2005]] |[[2B]] |»Amar« |17. |51 |- |[[Pesem Evrovizije 2006|2006]] |[[Nonstop]] |»Coisas de nada (Gonna Make You Dance)« |19. |26 |- |[[Pesem Evrovizije 2007|2007]] |[[Sabrina (pevka)|Sabrina]] |»Dança comigo« |11. |88 |- |[[Pesem Evrovizije 2008|2008]] |[[Vânia Fernandes]] |»Senhora do mar (Negras águas)« |13. |69 |bgcolor="silver"|2. |bgcolor="silver"|120 |- |[[Pesem Evrovizije 2009|2009]] |[[Flor-de-Lis]] |»Todas as ruas do amor« |15. |57 |8. |70 |- |[[Pesem Evrovizije 2010|2010]] |[[Filipa Azevedo]] |»Há dias assim« |18. |43 |4. |89 |- |[[Pesem Evrovizije 2011|2011]] |[[Homens da Luta]] |»A luta é alegria« | colspan="2" rowspan="4" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |18. |22 |- |[[Pesem Evrovizije 2012|2012]] |[[Filipa Sousa]] |»Vida minha« |13. |39 |- |[[Pesem Evrovizije 2014|2014]] |[[Suzy (pevka)|Suzy]] |»Quero ser tua« |11. |39 |- |[[Pesem Evrovizije 2015|2015]] |[[Leonor Andrade]] |»Há um mar que nos separa« |14. |19 |- bgcolor="gold" |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Salvador Sobral]] |»Amar pelos dois« |1. |758 |1. |370 |- bgcolor="FF0000" |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Cláudia Pascoal]] |»O jardim« |bgcolor="FF0000"|26. |bgcolor="FF0000"|39 | colspan="2" |Gostiteljica |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Conan Osíris]] |»Telemóveis« | colspan="2" rowspan="1" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |15. |51 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[Elisa Silva|Elisa]] |»Medo de sentir« | colspan="4" rowspan="1" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Festival odpovedan |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |[[The Black Mamba]] |»Love Is on My Side« |12. |153 |4. |239 |- |[[2022]] |[[MARO]] |»Saudade, saudade« |9. |207 |4. |208 |- |[[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |[[Mimicat]] |»Ai coração« |23. |59 |9. |74 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Iolanda Costa|Iolanda]] |»Grito« |10. |152 |8. |58 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Napa]] |»Deslocado« |21. |50 |9. |56 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] | Bandidos do Cante |»Rosa« | colspan="2" rowspan="1" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center" |Brez finala |12. |74 |} {{Pesem Evrovizije}} {{music-stub}} {{nanoškrbina}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Portugalska glasba]] [[Kategorija:Portugalska na Pesmi Evrovizije| ]] 1s11fi0mr1qgrvqul3p773732yhu0dc 0 419018 6676793 6477846 2026-05-17T01:51:36Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676793 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Filozof | region = Ruska religiozna filozofija | era = [[Filozofija 19. stoletja]] | image = <!-- Wikidata --> | caption = <!-- Wikidata --> | name = Vladimir Sergejevič Solovjov | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | school_tradition = [[platonizem]], [[krščanska mistika]], [[ruski simbolizem]] | main_interests = | notable_ideas = Proučil in razširil je idejo ''Sofie'', ženstvene manifestacije Božje Modrosti v [[Pravoslavna cerkev|pravoslavni]] [[teologija|teologiji]] | influences = Platon, [[Aristotel]], [[Valentinij (Gnostik)|Valentinij]], [[Plotin]], [[Dante]], [[Immanuel Kant|Kant]], [[Fjodor Mihajlovič Dostojevski|Dostojevski]], [[Auguste Comte|Comte]] | influenced = [[Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev|Berdjajev]], [[Sergej Bulgakov|Bulgakov]], [[Pavel Florenski|Florenski]], [[Semen L. Frank|Frank]], [[Andrej Beli|Beli]], [[Alexander Blok|Blok]], [[Alexandre Kojève|Kojève]] | signature = }} '''Vladimir Sergejevič Solovjov,''' ({{jezik-ru|Влади́мир Серге́евич Соловьёв}}), [[Rusi|ruski]] [[filozof]], [[teolog]], [[pesnik]] in [[literarni kritik]]. * [[28. januar]] [[1853]], [[Moskva]], [[Ruski imperij]] (sedaj [[Rusija]]), † [[13. avgust]] [[1900]], posestvo [[Uzkoje]], [[Moskovsko okrožje]], [[Moskovska gubernija]], Ruski imperij (sedaj Moskva, Rusija). Solovjov je bil pomemben za razvoj ruske filozofije in pesništva ob koncu 19. stoletja in duhovno renesanso zgodnjega 20. stoletja. == Življenje in delo == Rodil se je v Moskvi 28. januarja 1853. Njegov oče je bil [[zgodovinar]] [[Sergej Mihajlovič Solovjov|Sergej Mihajlovič]] (1820–1879).<ref>Dahm, Helmut and Wright, Kathleen. ''Vladimir Solovyev and Max Scheler: Attempt at a Comparative Interpretation,'' page 219. Springer, 1975</ref> Njegova mati, Poliksena Vladimirovna, je pripadala plemiški družini [[Romanovi]]h in je izhajala iz [[Ukrajinci|ukrajinsko]]-[[Poljaki|poljske]] družine. Eden od njenih prednikov je bil mislec [[Grigorij Savič Skovoroda]] (1722–1794).<ref>{{navedi knjigo|title=Divine Sophia: The Wisdom Writings of Vladimir Solovyov|author=Judith Deutsch Kornblatt|publisher=Cornell University Press|year=2009|isbn=978-0-8014-7479-8|pages=22, 12}}</ref> Kot najstnik je [[pravoslavna cerkev|pravoslavno]] krščanstvo zavračal zaradi [[nihilizem|nihilizma]]. Kasneje je spremenil svoja prepričanja in se izražal skladno s stališči pravoslavne Cerkve.<ref name="ReferenceA">History of Russian Philosophy section on Solovyov «История российской Философии »(1951) by N. O. Lossky, {{Page needed|date=September 2010}} Publisher: Allen & Unwin, London ASIN: B000H45QTY International Universities Press Inc NY, NY ISBN 978-0-8236-8074-0 sponsored by Saint Vladimir's Orthodox Theological Seminary</ref> Do tega ga je privedlo lastno zavračanje [[pozitivizem|pozitivizma]].<ref name="ReferenceA" /> V svojem delu ''Kriza zahodne filozofije: proti pozitivistom'' (1874) je zavrgel pozitivistično zavračanje Aristotelovega [[esencializem|esencializma]] ali [[filozofski realizem|filozofskega realizma]]. V tem delu je zavzel pozicijo [[intuicija|intuitivnega]] [[noetika|noetičnega]] pregleda oziroma vpogleda. Zavest je dojemal kot integralno (''sobornost'') in kot tisto, ki zahteva tako ''[[Pojav|fenomen]]'' (vrednoti ga z [[Dianonia|dianonio]]) in [[noumenon]], ki ga vrednoti intuitivno.<ref name="ReferenceA" /> Solovjov meni, da pozitivizem vrednoti le fenomen objekta, zanika pa intuitivno realnost, ki jo ljudje izkušajo kot del svoje zavesti.<ref name="ReferenceA" /> Solovjovova osnovna filozofija temelji na ideji, da lahko bistvo objekta (glej ''[[Esenca|esencializem]]'') vrednoti le intuicija in da zavest kot enotno organsko celoto tvori razum oz. logika, vendar ga izpolni nedualistična intuicija. Solovjov se je deloma poskušal spraviti z dualizmom (subjekt-objekt), ki ga najdemo v nemškem idealizmu. Solovjov je bil prijatelj in zaupnik [[Fjodor Mihajlovič Dostojevski|Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega]]. V nasprotju z njim je bil Solovjov naklonjem rimskokatoliški Cerkvi. Želel si je ozdraviti [[Velika shizma|shizmo]] (ekumenizem, sobornost) med pravoslavno in rimskokatoliško Cerkvijo. Iz njegovih del je jasno, da je sprejemal papeški primat nad ''vesoljno'' Cerkvijo,<ref>{{Navedi knjigo|title=The Religious Poetry of Vladimir Solovyov|last=|first=|publisher=Semantron Press|year=2008|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref> vendar v tem trenutku ni dovolj dokazov, ki bi podpirali trditev, da je uradno sprejel rimski katolicizem. Solovojov se ni nikoli poročil in ni imel otrok. Prizadeval si je za idealizirano razmerje kot nesmrtno v svoji duhovni ljubezenski poeziji, ki vključuje dve ženski z imenom Sophia.<ref>''The Religious Poetry of Vladimir Solovyov'' (Semantron Press, 2008)</ref> Zavrnil je ponudbo mistične Ane Schmidt, za katero je izjavljal, da bo njegova nebeška sopotnica. Umrl je kot brezdomni revež. Svojemu bratu Mihajlu Sergejeviču in nekaj kolegom je zaupal ohranjanje in promocijo svoje intelektualne zapuščine.<ref>Samuel Cioran. ''Vladimir Solov’ev and the Knighthood of the Divine Sophia'' (Wilfrid Laurier University Press, 1977), 71.</ref> == Vpliv == Solovjov je bil eden od virov likov v [[Bratje Karamazovi|Bratih Karamazovih]] F. M. Dostojevskega, in sicer za Aljošo in Ivana Karamazova.<ref>Zouboff, Peter, Solovyov on Godmanhood: Solovyov’s Lectures on Godmanhood Harmon Printing House: Poughkeepsie, New York, 1944; see Czeslaw Milosz's introduction to Solovyov’s War, Progress and the End of History. Lindisfarne Press: Hudson, New York 1990.</ref> Njegov vpliv je opazen tudi v pisanju simbolistov in novoidealistov kasnejšega ruskega sovjetskega obdobja. Njegova knjiga ''Pomen ljubezni'' je lahko eden od filozofskih virov za [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstojevo]] [[Kreutzerjeva sonata|Kreutzerjevo sonato]] (1889). V tem delu je uvedel koncept ''syzygy,'' s katerim je označeval ''tesno povezanost.''<ref>{{navedi knjigo|last=Felch|first=Susan M.|title=Bakhtin and Religion: A Feeling for Faith|year=2001|publisher=Northwestern University Press|isbn=978-0-8101-1825-6|pages=44|url=http://books.google.ie/books?id=w3vk3BkIHa4C&pg=PA44&dq=derived+from+the+Greek+word+syzygy&hl=en&sa=X&ei=8a6bUNqWBMSxhAf9_4GgBA&sqi=2&ved=0CCkQ6AEwAA#v=onepage&q&f=false|first2=Paul J. |last2=Contino|accessdate=8 November 2012}}</ref> Vplival je na religiozno filozofijo [[Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev|Nikolaja Berdjajeva]], [[Sergej Nikolajevič Bulgakov|Sergeja Bulgakova]], [[Pavel Aleksandrovič Florenski|Pavla Florenskega]], [[Nikolaj Onufrijevič Losski|Nikolaja Losskega]], [[Semjon Ljudvigovič Frank|Semjona Franka]], na ideje [[Rudolf Steiner|Rudolfa Steinerja]] ter na poezijo in teorijo [[ruski simbolizem|ruskih simbolistov]] [[Andrej Beli|Andreja Belija]], [[Aleksander Aleksandrovič Blok|Aleksandra Bloka]], svojega brata [[Vsevolod Sergejevič Solovjov|Vsevoloda Sergejeviča]] in drugih. [[Hans Urs von Balthasar]] je raziskoval njegovo delo kot primer ''seven lay styles'', ki razodevajo slavo [[Bog|božjega]] razodetja v 3. zvezku [[Gospodova Slava|Gospodove slave]] (pp.&nbsp;279–352). == ''Sofiologija'' == Solovjovova filozofija temelji na [[Helenizem|helenistični filozofiji]] ([[Platon]], Aristotel in [[Plotin]]) in zgodnji krščanski tradiciji, [[Budizem|budizmu]] in [[Kabala|hebrejski kabalistični tradiciji]] ([[Filon Aleksandrijski]]). Prav tako je študiral [[gnosticizem]] in dela [[Valentinij (Gnostik)|Valentinija]].<ref>''Russian Religious Thought'' by Judith Deutsch Kornblatt (Editor), Richard F. Gustafson (Editor), pp. 49–67, Publisher: University of Wisconsin Press (October 1, 1996) Language: English ISBN 0-299-15134-4 and ISBN 978-0-299-15134-8</ref> Njegova religiozna filozofija je [[Sinkretizem|sinkretistična]]; spajala je filozofske elemente različnih religioznih tradicij s pravoslavnim krščanstvom in njegovo lastne izkušnje ''Sofie''. Svoje izkušnje z entiteto ''Sofia'' je opisoval tudi v svojih delih ''Tri izkušnje in predavanja o bogočloveškosti.'' Solovjovova spajanja je vodila želja spraviti oz. združiti se s tradicijo ruske pravoslavne Cerkve preko ruskega slovanofilskega koncepta o sobornosti. Njegova ruska religiozna filozofija je zelo močna vplivala na rusko simbolistično umetniško gibanje tistega časa.<ref name=":0">''Russian Religious Thought'' by Judith Deutsch Kornblatt (Editor), Richard F. Gustafson (Editor), pp. 49–67 Publisher: University of Wisconsin Press (October 1, 1996) Language: English ISBN 0-299-15134-4 and ISBN 978-0-299-15134-8</ref> Njegovo učenje o Sofii, zamišljeni kot usmiljeni Božji modrosti, ki združuje in je primerljiva s hebrejsko [[Šekina|Šekino]] ali drugimi tradicijami boginj,<ref>{{Navedi knjigo|title=The Sophia Teachings: The Emergence of the Divine Feminine in Our Time|last=Powell|first=Robert|publisher=Lindisfarne Books|year=2007|isbn=|location=|page=70|cobiss=}}</ref> je [[Ruska pravoslavna cerkev izven Rusije|Ruska pravoslavna Cerkev izven Rusije]] (ROCOR) proglasila za [[Herezija|herezijo]]; [[moskovski patriarhat]] pa za zmotno in nepravoverno.<ref>{{Navedi splet|url=http://ecumenizm.tripod.com/ECUMENIZM/id17.html|title=SOPHIAN HERESY|accessdate=2016-05-29|website=ecumenizm.tripod.com|archive-date=2002-02-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20020221124614/http://ecumenizm.tripod.com/ECUMENIZM/id17.html|url-status=dead}}</ref> == ''Sobornost'' == Solovjov je hotel ustvariti filozofijo, ki bi lahko skozi sistem logike oz. razuma združila ''vsa'' telesa znanja ali disciplin misli, in spojila vse nasprotujoče si koncepte v en sistem. Središčna komponenta njegove celovite filozofske sprave je bil ruski slovanofilski koncept ''sobornosti'' (organski ali spontali red skozi integracijo; povezan je z rusko besedo za ''katoliški'' [vesoljni])''.'' Solovjov je hotel najti in ovrednotiti osnovo - oz. nekaj, kar konflikti dojemajo kot skupno podlago - in z osredotočenjem na to osnovo ustanoviti absolutno enotnost ali integralno spojitev<ref>Dostoevsky and Soloviev: The Art of Integral Vision By Marina Kostalevsky [http://books.google.com/books?id=iA0LXMqmg-8C&dq=Dostoevsky+and+Soloviev:+The+Art+of+Integral+Vision+By+Marina+Kostalevsky&pg=PP1&ots=44_SQr05Xy&sig=jbyvBKdXbTPJagipqHjhaKjwqnk&hl=en&sa=X&oi=book_result&resnum=1&ct=result]</ref> nasprotujočih si idej in/ali narodov.<ref>History of Russian Philosophy «История российской Философии »(1951), pp. 81–134.</ref> == Kritike == [[Dimitrij Jevgenjevič Galkovski|Dimitrij Galkovski]] ga je leta 1988 kritiziral v filozofskem romanu ''Neskončna mrtva točka'' (''[[Бесконечный тупик]]''). Galkovski Solovjovovo ponotranjenje in kasnejšo odpoved nihilističnim pogledom razume kot dokaz [[oportunizem|oportunizma]]. Solovjovovo pisanje o teokraciji je označil kot ''posmehljiv hibrid slovanofilskega nacionalizma in zahodnega nihilizma.''<ref>Galkovsky, D. ''The Infinite Deadlock'', comment [http://www.samisdat.com/3/311-564.htm 564], p. 634 (3rd ed.) Dmitry Galkovsky's Publishing House, 2008.</ref> == Navedki == ''Tako v svetem človeku aktualno dobro predpostavlja potencialno zlo; tako velik v svoji svetosti je zato, ker bi lahko bil velik tudi v zlu; premagal je moč zla, podredil jo je višjemu počelu in postala je osnova in nosilka dobrega.''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.scribd.com/doc/73679804/Solovjov-Duhovne-osnove-%25C5%25BEivljenja#scribd|title=Solovjov - Duhovne osnove življenja|accessdate=2016-05-29|website=Scribd}}</ref> == Bibliografija == * ''Kriza zahodne filozofije: proti pozitivistom (1874)'' - [http://books.google.com/books?id=Lju9uwoiqBoC&printsec=frontcover&dq=%22Crisis+of+Western+Philosophy%22Solovyov&hl=en&ei=JJjVTOC9FcL58AbZl5z2DA&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CCkQ6AEwAA#v=onepage&q&f=false ''The Crisis of Western Philosophy: Against the Postivists''], 1996, Lindisfarne Books, ISBN 0-940262-73-8 ISBN 978-0-940262-73-7 * ''Trije razgovori'' * ''Pripoved o Antikristu'' * ''O smislu ljubezni,'' [http://books.google.com/books?id=6gl_AAAAMAAJ&q=%22Meaning+of+Love%22Solovyov&dq=%22Meaning+of+Love%22Solovyov&hl=en&ei=DJDATLmmC8T6lwfIh4DHCg&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CDMQ6AEwAA ''The Meaning of Love''], 1985, Lindisfarne Books, ISBN 0-89281-068-8 ISBN 978-0-89281-068-0 * ''Opravičenje Dobrega'', [http://books.google.com/books?id=4wPCN5TWCScC&printsec=frontcover&dq=%22Justification+of+the+Good%22Solovyov&hl=en&ei=SI_ATMLMDoGClAeMnLyaCg&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CCkQ6AEwAA#v=onepage&q&f=false The Justification of the Good], 2010, Cosimo Classics, ISBN 1-61640-281-4 ISBN 978-1-61640-281-5 * ''Duhovne osnove življenja'', (1. del 1882, 2. del 1884), Kud Logos, 2009; [http://www.scribd.com/doc/73679804/Solovjov-Duhovne-osnove-%C5%BEivljenja#scribd spletni dostop] {{sl}} * ''Univerzalni pomen umetnosti'' (1890) * ''Prvi korak k pozitivni estetiki'' (1894) * [http://books.google.com/books?id=3n8WAQAAIAAJ&q=%22War+Progress+and+the+End+of+History%22&dq=%22War+Progress+and+the+End+of+History%22&hl=en&ei=tJjVTPbvAoH48AbU8emWCQ&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=2&ved=0CDUQ6AEwAQ ''War, Progress, and the End of History: Three Conversations, Including a Short Story of the Anti-Christ''], 1990, Lindisfarne Books, ISBN 0-940262-35-5 ISBN 978-0-940262-35-5 * [http://www.strobertbellarmine.net/books/Solovyev--Russia_Universal_Church.pdf ''Russia and the Universal Church''], [http://books.google.com/books?id=QcVrAAAAIAAJ&q=%22Russia+and+the+Universal+Church%22&dq=%22Russia+and+the+Universal+Church%22&hl=en&ei=tZrVTJHcAoSs8AbNz7T9DA&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CCUQ6AEwAA], 1948, G. Bles. (Abridged version: ''The Russian Church and the Papacy'', 2002, [[Catholic Answers]], ISBN 1-888992-29-8 ISBN 978-1-888992-29-8) == Glej tudi == * [[seznam ruskih filozofov]] == Sklici == {{sklici|3}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Vladimir Sergeyevich Solovyov}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Solovjov, Vladimir Sergejevic}} [[Kategorija:Ruski filozofi]] [[Kategorija:Ruski teologi]] [[Kategorija:Sofiologija]] 48mdt4v93qz2ftpekt1atz5surnpbn4 0 420988 6676709 6276494 2026-05-16T21:38:28Z ~2026-13659-49 255600 6676709 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune |name =Ancona |official_name =''Città di Ancona'' |native_name = |image_skyline =AnkonPanorama.jpg |imagesize =270px |image_alt = |image_caption = |image_flag =Ancona-Bandiera.png |image_shield =Ancona-Stemma.png |shield_alt = |image_map = Map of comune of Ancona (province of Ancona, region Marche, Italy).svg |map_alt = |map_caption =položaj anconske občine v Italiji |pushpin_label_position= |pushpin_map_alt = |latd=43 |latm=37 |lats=01|latNS=N |longd=13 |longm=31 |longs=00|longEW=E |coordinates_type = |coordinates_display=title |coordinates_footnotes= |region =[[Marke]] |province =[[Ancona (pokrajina)|Ancona]] (AN) |frazioni = Aspio, Gallignano, Montacuto, Massignano, Montesicuro, Candia, Ghettarello, Paterno, Casine di Paterno, Poggio di Ancona, Sappanico, Varano |mayor_party = |mayor = |area_footnotes = |area_total_km2 =123,71 |population_footnotes= |population_total=98.580 |population_as_of=28. februar 2022 |pop_density_footnotes= |population_demonym=Anconetani, Anconitani |elevation_footnotes= |elevation_m =16 |twin1 =[[Ribnica|Ribnica na Dolenjskem]] |twin1_country =[[Slovenija]] |saint =[[Kiriak Jeruzalemski]] |day =4. maj |postal_code =60100, od 60121 do 60129, 60131 |area_code =071 |website ={{Official website|http://www.comune.ancona.it}} |footnotes = }} '''Ancona''' ({{IPA-it|aŋˈkoːna|-|It-Ancona.ogg}}; zastarelo [[Slovenščina|slovensko]]: ''Jakin''; {{Lang-el|Ἀγκών|Ankon}}) je [[italija]]nsko mesto in pristanišče v italijanski deželi [[Marke]], v srednji Italiji s 100.000 prebivalci (2026). Ancona je glavno mesto pokrajine [[Ancona (pokrajina)|Ancona]] in [[italijanske dežele]]. Mesto stoji 280 km severovzhodno od [[Rim]]a, ob [[Jadransko morje|Jadranskem morju]], med pobočji v morje štrlečih hribov [[Monte Conero]], Monte Astagno in Monte Guasco. Ancona je eno najpomembnejših jadranskih pristanišč, zlasti za potniški promet in je glavno gospodarsko in obljudeno središče dežele. == Zgodovina == [[File:Repubblica di Ancona nel XV secolo - confini e castelli.png|thumb|Meje in gradovi Republike Ancona v 15. stoletju.]] [[File:Lazzaretto-Ancona.JPG|thumb|left|Vanvitellijev ''Lazzaretto''.]] [[File:San Francesco church-Ancona.jpg|thumb|left|Portal cerkve sv. Frančiška.]] === Grška kolonija === Ancona je bila kot regija naseljena s [[Piceni]] od 6. stoletja pred našim štetjem, ki so tam razvili tudi majhno mesto. Ancona je dobila bolj urbano obliko s strani grških naseljencev iz [[Sirakuze|Sirakuz]] okoli leta 387 pred našim štetjem, ki so ji dali ime: ''Ancona'' izvira iz grške besede ''Ἀγκών (Ankṓn)'', kar pomeni "komolec"; pristanišče vzhodno od mesta je prvotno varoval le rt na severu, ki je bil oblikovan kot komolec. Grški trgovci so tu ustanovili tovarno barvila [[škrlat]].<ref>Silius Italicus, VIII. 438</ref> V rimskih časih je ohranila svoj lasten kovanec s tokovno napravo upognjene roke, ki drži palmovo vejo in Afroditino glavo na hrbtni strani ter nadaljevala z uporabo grškega jezika.<ref name="EB1911">{{EB1911|inline=y|wstitle=Ancona|volume=1|pages=951–952}}</ref> === Rimski ''municipum'' === Kdaj je postala rimsko mesto, ni gotovo. Kot pomorska postaja je bila zasedena v [[Ilirske vojne (229-168 pr. n. št.)|Ilirski vojni]] leta 178 pr. n. št.<ref>[[Tit Livij]] xli. i</ref> [[Julij Cezar]] se je mesta polastil takoj po prečkanju [[Rubikon]]a. Pristanišče je bilo v cesarskih časih zelo pomembno, kot najbližje Dalmaciji, razširil pa ga je [[Trajan]], ki je zgradil severni pomol s svojim arhitektom [[Apolodor iz Damaska|Apolodorjem iz Damaska]]. Na njegovem začetku stoji marmorni slavolok, [[Trajanov slavolok (Ancona)|Trajanov slavolok]] z enim lokom in brez reliefov, ki so ga leta 115 v njegovo čast postavili senat in rimsko ljudstvo. === Bizantinsko mesto === Ancono so med 3. in 5. stoletjem zaporedoma napadali [[Goti]] in [[Langobardi]], vendar je ponovno pridobila moč in pomen. V 7. in 8. stoletju je bila eno od mest Pentapolisa [[Ravenski eksarhat|Ravenskega eksarhata]], gospostva [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]].<ref>Druga štiri so bila Fano, Pesaro, Senigallia in [[Rimini]]</ref> Leta 840 so saracenski napadalci mesto oplenili in požgali.<ref>''The Italian Cities and the Arabs before 1095'', Hilmar C. Krueger, ''A History of the Crusades: The First Hundred Years'', Vol. I, ed. Kenneth Meyer Setton, Marshall W. Baldwin (University of Pennsylvania Press, 1955), p. 47.</ref> Po osvojitvi severne Italije [[Karel Veliki|Karla Velikega]] je postala prestolnica Marca di Ancona, od koder izvira ime sodobne dežele. === Pomorska republika Ancona === {{glavni|Republika Ancona}} Po letu 1000 je Ancona postajala vse bolj neodvisna, sčasoma pa se je spremenila v pomembno [[pomorske republike|pomorsko republiko]] (skupaj z [[Gaeta|Gaeto]] in [[Dubrovnik|Raguzo]] je ena tistih, ki ni na italijanski pomorski zastavi), ki se pogosto spopada z bližnjimi močnimi [[Beneška republika|Benetkami]]. Oligarhični republiki Anconi je vladalo šest starešin, ki so jih izvolili trije ''terzieri'' (upravne enote), na katere je bilo mesto razdeljeno: S. Pietro, Porto in Capodimonte. Imela je svoj kovanec, ''agontano'' in vrsto zakonov, znanih kot ''Statuti del mare e del Terzenale'' in ''Statuti della Dogana''. Ancona je bila običajno povezana z Republiko Raguzo in Bizantinskim cesarstvom. Leta 1137, 1167 in 1174 je bila dovolj močna, da je zavrnila sile [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Anconske ladje so sodelovale v križarskih vojnah, med njihovimi navigatorji pa je bil tudi [[Ciriaco de' Pizzicolli]]. V boju med papeži in svetimi rimskimi cesarji, ki je vznemirjal Italijo od 12. stoletja dalje, se je Ancona postavila na stran [[gvelfi in gibelini|gvelfov]]. [[File:Repubbliche marinare - fondachi anconitani.png|thumb| Trgovske poti in skladišča pomorske republike Ancona]] Za razliko od drugih mest severne Italije, Ancona nikoli ni postala ''[[sinjorija]]''. Edina izjema je bila vladavina [[Rodbina Malatesta|Malatesta]], ki je mesto zavzel leta 1348 in izkoristil [[črna smrt|črno smrt]] in [[požar]], ki je uničil številne pomembne mestne stavbe. Malatesta so bili izrinjeni leta 1383. Leta 1532 je Ancona dokončno izgubila svobodo in postala del [[Papeška država|Papeške države]] pod [[papež Klemen VII.|papežem Klemenom VII.]] Simbol nove papeške oblasti je bila ogromna Citadela. ==== V Anconi je umrl papež Pij II. ==== [[Slika:Pintoricchio 012.jpg|thumb|150px|left|[[Pinturicchio|Pinturicchijeva]] [[freska]] ''Prihod Pija II. v Ancono'',([[Siena]] [[1502]]- [[1507]])]] Najpomembnejši mož, kar jih je kdaj končalo svoje življenje v Anconi, je bil Enej Pikolomini - [[papež Pij II.|Pij II.]] Novoizvoljeni papež je imel le petdeset let, vendar sta ga ogrožali in mu povzročali hude bolečine [[protin]] in [[katar]]; tudi tako hitro se je staral, da ni bilo upanja na dolgo življenjsko dobo. Majhne postave in čokat je imel neprijazno, vendar ljubko držo, iz katere je sijalo človeško sočutje in občutljivost za višje stvari. Ime, ki si ga je izbral, je spominjalo na [[Vergil]]ovega "Pius Aeneas" <ref>"Sum Pius Aeneas" - "sem Pobožni Enej"; prva knjiga [[Vergilij]]eve ''[[Eneida|Eneide]]'', vrstica 378-380: :Sum pius Aeneas, raptos qui ex hoste Penates :classe veho mecum, fama super aethera notus. :Italiam quaero patriam et genus ab Iove summo.</ref> in ne na svetega [[papež Pij I.|papeža Pija I.]], kot bi kdo na prvi pogled pomislil; vsekakor težko, da je mislil na prvega papeža tega imena, ampak raje - po pravi [[humanizem|humanistični]] umetnosti - na Vergilijevega »Pobožnega Eneja«.<ref>{{navedi knjigo|author= F. X. Seppelt –K. Löffler|title=''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''|page=250}}</ref> Tega imena si ni torej izbral toliko zaradi svoje neozdravljive z antiko nadahnjene uglajenosti, kolikor bolj zato, da bi izrazil verski vidik svoje vodilne vloge papeža kot poglavarja Cerkve. Ne bo odveč povedati, da je izvolitev za papeža pomenila prelomnico v njegovem osebnem življenju in preoblikovala njegov nravni značaj. Znan je odlomek iz njegovega pisma, kjer obžaluje, da je napisal delo ''Historia de duobus amantibus'' (''Zgodba dveh zaljubljencev'') ter vabi svoje morebitne obrekovalce, naj pozabijo težko zgodbo njegovega zasebnega življenja ter da naj upoštevajo le njegovo javno vlogo kot Kristusovega namestnika: {| |- ! Latinski izvirnik – ! Slovenski prevod – |- | <blockquote>"Nec privatum hominem pluris facite quam pontificem: ''Aeneam reiicite, Pium suscipite!"'' </blockquote> | <blockquote>"Ne glejte me toliko kot zasebnega človeka, ampak bolj kot papeža: ''Eneja zavrzite, Pija sprejmite!"''<ref>{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/pio-ii_(Enciclopedia_dei_Papi)/ |title= Enciclopedia dei Papi di Marco Pellegrini: Pio II|publisher=Treccani.it|date=2000|accessdate=27. november 2015}}</ref> </blockquote> |} ==== Križarska vojna ==== Leto 1453 je bilo usodno za celo krščanstvo: 29. maja je padel v roke [[Mehmed II. Osvajalec|Mehameda II.]] [[Konstantinopel]]; humaniste, ki so občudovali staro grško umetnost, znanost in literaturo, je ta dogodek še toliko bolj pretresel. Humanist in škof Piccolomini je ob tem napisal pretresljiv spis ''Dialogus'', ki se nanaša na papeško moralno veljavo – kakor tudi na nujnost [[križarske vojne|križarske vojske]], ki bi zaustavila nezadržno otomansko prodiranje v Evropo – posledica tudi nesloge v [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkvi]] – kakor tudi med evropskimi vladarji.<ref>{{navedi knjigo|author = Giulio Cappelli|title = L'Umanesimo italiano da Petrarca a Valla|year = 2010|publisher = Carocci Editore, Roma|page = 218-219}}</ref> Razširila se je govorica, da je turški sultan razočaran nad muslimansko vero in da se je zato odpovedal prestolu 1446, ter da je pripravljen sprejeti krščansko učenje. Svojim sodelavcem je papež govoril, da želi spreobrniti vse muslimane na krščanstvo. V zvezi s tem je pisal sultanu 1461 dolgo in učeno pismo ter v njem razložil [[krščanstvo]], pa tudi pobijal učenje [[koran]]a. [[Mehmed II. Osvajalec|Mohamedu II.]] je obljubljal celo kronanje z rimsko cesarsko krono, če sprejme krščanstvo. Tako bi postal Rim zopet središče vesoljnega sveta, čisto v duhu [[humanizem|humanizma]]; vendar se Turku na tako ponudbo ni zdelo vredno niti odgovoriti. Ko je spoznal, da s spreobračanjem ne bo nič, je menil, da bo treba razglasiti križarsko vojno, ki bi zavrla prodiranje Turkov. Da bi uspešno izvedel križarsko vojno proti muslimanom, je hotel papež najprej pomiriti med seboj se vojskujoče krščanske vladarje. V ta namen je sklical kongres, ki pa je doživel popoln polom. Za sedež kongresa je najprej izbral [[Videm, Italija|Videm]]; ker [[Beneška republika|Benečani]] niso hoteli skaliti dobrih odnosov s sultanom, je izbral [[Mantova|Mantovo]]. Januarja 1459 je papež zapustil Rim skupaj z desetimi kardinali in šestdesetimi škofi. 27. maja 1459 je prek [[Assisi]]ja, [[Perugia|Perugie]] in [[Siena|Siene]] prispel v Mantovo. Mesto je mrgolelo tujcev, vendar večine evropskih vladarjev ni bilo opaziti. 26. septembra se je začela prva seja, kjer so nastopili vladarji manjših grških in italijanskih državic z navdušenimi govori, ki jim pa niso sledila ustrezna dejanja. Ko se je vrnil v Rim, je 22. oktobra 1463 objavil [[Papeška bula|bulo]] z napovedjo križarske vojne polno navdušenja. Ker se niso zganili vladarji velikih evropskih držav, se je sam postavil na čelo podjetja. Pripravljen je bil darovati za stvar svoje življenje, a pridobiti tudi mučeniško krono. Za zbiranje križarjev je določil [[Ancona|Ancono]] (Jakin), vendar se velike sile niso niti sedaj zganile. Nameraval je namreč iz Ancone priti do [[Dubrovnik|Dubrovnika]], od koder naj bi križarska vojska krenila naprej s podporo ogrskega kralja [[Matija Korvin|Matija Korvina]] in albanskega junaka [[Skenderbeg]]a. Čeprav je bil hudo bolan - imel je visoko vročino -, se je 18. junija 1464 odpravil iz Rima in po mescu dni prispel v Ancono. Tam pa ni našel pričakovanih ladij in vojakov, ampak nesposobno mešanico najemnikov, od katerih je moral večino odpustiti. Nekaj beneških ladij je priplulo šele 12. avgusta – prepozno torej, kajti v noči od 14. na 15. avgust je že umrl; vojaki so se tedaj razšli in dož se je vrnil v Benetke s svojimi 12-imi galejami, ki še zdaleč niso zadostovale za tako veliko podjetje. Ko je Pij II. umrl, so se kardinali, ki so ga spremljali v Ancono, vrnili v Rim in se zvečer 28. avgusta zaprli v [[konklave]].<ref name="#1">{{navedi splet|url=http://cronologia.leonardo.it/biogra2/pio2.htm |title= Pio II, Enea Silvio Piccolomini, di Siena |publisher=Leonardo.it|date= |accessdate=28. november 2015}}</ref> [[File:Pinturicchio-mort-pie-ii.jpg|thumb|180px|Smrt Pija II. - Pinturicchio]] Papež je bil ob prihodu v Ancono čisto izčrpan od napornega potovanja; dodatne muke so mu povzročili Benečani, ki niso poslali obljubljenih štirideset galej in ladij, ki bi naložile vojake. Končala pa ga je [[kuga]], ki je skupaj z lakoto začela divjati po mestu. Ko sta končno 11. avgusta pripluli iz Benetk dve veliki potniški ladji, ki jim je naslednji dan sledilo dvanajst galej pod poveljstvom samega [[dož]]a [[Cristoforo Moro|Mora]], se je začel papežev smrtni boj in agonija. Umrl je v Anconi, na griču S. Ciriaco, v noči med 14. in 15. avgustom 1464. 17. avgusta so truplo prepeljali v Rim, kjer so ga pokopali v Vatikanski baziliki – v kapelo svetega Andreja, zgrajeno posebej za sprejem dragocene relikvije – glave [[sveti Andrej|svetega apostola Andreja]], ki jo je v Rim prinesel marca 1461 pobegli [[bizantinsko cesarstvo|bizantinski cesar]] [[Tomaž Paleolog]].<ref>Tomaž Paleolog (1409-1465) je pobegnil iz zasedenega [[Carigrad]]a; cesar je bil od 1453 do smrti</ref> Prenos relikvije je imel velik simboličen pomen, saj je predstavljal končno združenje v Rimu dveh apostolskih bratov, stebrov dveh krščanskih družin Zahoda in Vzhoda; slavili so ga slovesno na [[Cvetna nedelja|Cvetno nedeljo]] 1462, kar je Pij II. na dolgo in široko opisal v VIII. knjigi ''Opomb'' (''Comentarii''). Poldrugo stoletje pozneje – ko je hotel [[papež Pavel V. |Pavel V. ]] razširiti novo baziliko sv. Petra, so podrli tudi kapelo sv. Andreja. Leta 1623 so veliki nagrobni spomenik Pija II. prenesli skupaj s spomenikom njegovega nečaka [[papež Pij III. |Pija III. ]] v cerkev [[Sant'Andrea della Valle]] v Rimu, kjer počivata še danes.<ref name="#2">{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/pio-ii_(Enciclopedia_dei_Papi)/ |title=Pio II di Marco Pellegrini|publisher=Treccani.it|date=2000|work=Enciclopedia dei Papi |accessdate=27. november 2015}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/biography/Pius-II |title= Joseph Gill SJ: Pope Pius II |publisher=Encyclopædia Britannica|date= |accessdate=27. november 2015}}</ref> <ref name="#2"/> Papež Pij II. je torej umrl, ne da bi uresničil svoj življenjski cilj – osvojitev Konstantinopla in spreobrnitev [[muslimani|muslimanov]]. Kljub temu pa je na neki način Enej Piccolomini vseeno dosegel; v Anconi je dočakal in doživel 'lepo smrt': tako, kot je o njej prebiral v klasikih svoje mladosti; ko so na obzorje prihajale beneške ladje, je bil on tamkaj osebno navzoč z veliko zamislijo, z izredno lepo idejo, ki bo proslavila njegovo ime, saj to je bil smisel celotnega njegovega življenja. Tako je tudi zapisal v svojih ''Opombah'', kjer je o sebi napovedal: {| |- ! ''Comentarii'' – italijanski prevod – ! ''Opombe'' - slovenski prevod – |- | <blockquote>"“Enea Silvio Piccolomini sarò lodato e rimpianto quando poi estinto non lo si potrà più riavere. Cesserà l’invidia dopo la sua scomparsa e, dimenticate le passioni che sovvertono il giudizio, risorgerà la fama vera e schietta che collegherà Pio tra i pontefici illustri”'' </blockquote> | <blockquote>"Eneja Silvija Pikolominija bodo obžalovali in hvalili, ko bo ugasnil, da ga ne bo mogoče več priklicati nazaj. Prenehala bo nevoščljivost po njegovi smrti, pozabljene bodo strasti, ki bi omajale sodbo; vstala bo resnična slava in brez pridržka ga bodo prištevali med slavne papeže.'' </blockquote> |} Zgodovina mu je dala prav. <ref name="#1"/> === V Papeški državi === Skupaj z Rimom in [[Avignon]]om v južni Franciji je bila Ancona eno od treh mest v Papeški državi, v katerih je bilo Judom dovoljeno bivanje po letu 1569 in so živeli v getu, zgrajenem po letu 1555. Leta 1733 je [[papež Klemen XII.]] razširil pomol in postavili nižjo imitacijo Trajanovega slavoloka; postavil je tudi ''[[Anconski Lazzaretto|Lazaretto]]'' na južnem koncu pristanišča, Luigi Vanvitelli pa je bil glavni arhitekt. Južni pomol je bil zgrajen leta 1880, pristanišče pa je bilo zaščiteno z [[utrdba]]mi na višinah. Od leta 1797 dalje, ko so jo zavzeli Francozi, se v zgodovini pogosto pojavlja kot pomembna trdnjava. ==== Grška občina Ancona ==== Ancona, kot tudi Benetke, so v 16. stoletju postale zelo pomembna destinacija za trgovce iz [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]. Grki so tvorili največjo skupnost tujih trgovcev. Bili so begunci z nekdanjih bizantinskih ali beneških ozemelj, ki so jih v poznem 15. in 16. stoletju zasedli Osmani. Prva grška skupnost je bila ustanovljena v Anconi v začetku 16. stoletja. === Sodobna zgodovina === Ancona je vstopila v [[Kraljevina Italija|Kraljevino Italijo]], ko se je Christophe Léon Louis Juchault de Lamoricière tukaj predal 29. septembra 1860, enajst dni po porazu pri Castelfidardu. 23. maja 1915 je Italija vstopila v [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] in se pridružila silam [[antanta|antante]]. Leta 1915, po vstopu Italije, je divizija bojnih ladij avstro-ogrske mornarice izvedla obsežna bombardiranja, ki so povzročila veliko škodo na vseh napravah in ubila več deset ljudi.<ref>Hore, Peter, ''The Ironclads'', London, Southwater Publishing, 2006. {{ISBN|978-1-84476-299-6}}.</ref> Ancona je bila med veliko vojno eno najpomembnejših italijanskih pristanišč na Jadranskem morju. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je mesto zavzel poljski 2. korpus proti nacističnim nemškim silam, saj so svobodne poljske sile služile kot del britanske vojske. Poljaki so dobili nalogo zavzeti mesto 16. junija 1944, nalogo pa so opravili mesec dni pozneje, 18. julija 1944, v tako imenovani bitki pri Anconi. Napad je bil del zavezniške operacije, da bi pridobili dostop do morskega pristanišča bližje gotski črti, da bi skrajšali njihove komunikacijske poti za napredovanje v severno Italijo.<ref>Jerzy Bordziłowski (ed. ), ''Mała encyklopedia wojskowa. Tom 1'' (in Polish), Warsaw, Wydawnictwo Ministerstwa Obrony Narodowej, 1967.</ref> == Geografija == Ancona je približno 210 kilometrov severovzhodno od Rima in približno 200 kilometrov jugovzhodno od Bologne. Mesto leži med gorskimi verigami Monte Conero, Monte Astagno, na katerem je mestna citadela in Monte Guasco, na katerem stoji cerkev sv. Kiriaka v Anconi Poleg Barija in Benetk je pristanišče Ancona eno najpomembnejših trajektnih pristanišč čez Jadransko morje z živahnimi povezavami z grškima mestoma Igoumenica in Patras. Mednarodno komercialno letališče Aeroporto delle Marche je dvanajst kilometrov zahodno od Ancone. Podnebje Ancone je vlažno subtropsko (''Cfa'' [[Köppnova podnebna klasifikacija) in mesto leži na meji med sredozemskimi in bolj celinskimi regijami. Padavine so redne skozi vse leto. Zime so hladne (januarska povprečna temp. 5 °C), s pogostim dežjem in meglo. Temperature lahko dosežejo -10 °C ali celo nižje vrednosti zunaj mestnega središča. Sneg ni nenavaden pri zračnih masah, ki prihajajo iz severne Evrope ali z Balkana in Rusije, včasih pa je lahko močan zlasti v hribih, ki obkrožajo središče mesta. Poletja so običajno topla in vlažna (julijska povprečna temperatura 22,5 °C). Najvišje temperature lahko včasih dosežejo vrednosti okoli 35 in 40 °C, še posebej, če veter piha z juga ali zahoda (učinek fena pri Apeninskih gorah). Nevihte so precej pogoste, zlasti v avgustu in septembru, ko so lahko intenzivne z občasnimi hudourniškimi poplavami in celo veliko točo. Pomlad in jesen sta letni časi s spremenljivim vremenom, vendar na splošno blagi. === Demografija === Leta 2007 je v provinci Ancona, Marke, prebivalo 101.480 ljudi ([[metropolitansko območje]] ima več kot štirikratno število prebivalcev), od katerih je bilo 47,6 % moških in 52,4 % žensk. Mladoletniki (otroci, stari 18 let in mlajši) so predstavljali 15,54 odstotka prebivalstva v primerjavi z upokojenci, ki jih je 24,06 odstotka. To je v primerjavi z italijanskim povprečjem 18,06 odstotka (mladoletniki) in 19,94 odstotka (upokojenci). Povprečna starost prebivalcev Ancone je 48 let, v primerjavi z italijanskim povprečjem 42 let. V petih letih med letoma 2002 in 2007 se je prebivalstvo Ancone povečalo za 1,48 odstotka, medtem ko je Italija kot celota narasla za 3,56 odstotka. Trenutna rodnost v Anconi je 8,14 rojstev na 1000 prebivalcev v primerjavi z italijanskim povprečjem 9,45 rojstev. Od leta 2006 je bilo 92,77 % prebivalstva Italijanov. Največja skupina priseljencev je prišla iz drugih evropskih držav (zlasti iz Albanije, Romunije in Ukrajine): 3,14 %, sledijo Ameriki: 0,93 %, Vzhodna Azija: 0,83 % in Severna Afrika: 0,80 %. <gallery> File:Crkva Chiesa del Santissimo Sacramento u Anconi.jpg|Cerkev Santissimo Sacramento File:Rimokatolička crkva Chiesa di San Domenico (Ancona) 2017.jpg|Cerkev San Domenico File:Chiesa di Santa Maria della Piazza.jpg|Santa Maria della Piazza File:Pogled iz ankonskoga muzeja.jpg|Narodni arheološki muzej Mark File:Muzej u Anconi.jpg|Narodni arheološki muzej Mark File:Ankonska katedrala.jpg|Anconska stolnica File:U Anconi spomenik.jpg|Kip Camilla Bensa, grofa di Cavour, na piazza Cavour </gallery> == Znamenitosti == === Anconska stolnica === {{glavni|Anconska stolnica}} [[File:Cannon in Ancona.jpg|thumb|Top v bližini Trajanovega slavoloka, s stolnico v ozadju]] [[File:Ancona, Sa.jpg|thumb|Renesančna gotska vrata cerkve Sant'Agostino]] Stolnica v Anconi, posvečena Judu Kiriaku, je bila posvečena v začetku 11. stoletja in dokončana leta 1189.<ref>''San Ciriaco – La cattedrale di Ancona'', Federico Motta editore, 2003</ref> Nekateri pisci domnevajo, da je bila prvotna cerkev v obliki [[bazilika (zgradba)|bazilike]] in je pripadala 7. stoletju. Zgodnja obnova je bila končana leta 1234. Je lepa [[romanska arhitektura|romanska]] stavba iz sivega kamna, zgrajena v obliki [[grški križ|grškega križa]] in drugih elementov [[bizantinska umetnost|bizantinske umetnosti]]. Nad središčem ima dvanajsterokotno [[kupola|kupolo]g, ki jo je nekoliko spremenil Margaritone d'Arezzo leta 1270. Pročelje ima [[gotska arhitektura|gotski]] [[portal]], ki ga pripisujejo Giorgiu da Comu (1228), ki naj bi imel na vsaki strani stranski lok. Notranjost, ki ima pod vsakim [[transept]]om [[kripta|kripto]], v glavnem ohranja svoj prvotni značaj. Ima deset stebrov, ki jih pripisujejo Venerinemu templju. Cerkev je bila obnovljena v 80. letih dvajsetega stoletja. === Trajanov slavolok === {{glavni|Trajanov slavolok (Ancona)}} [[File:Traiano AN 2012.jpg|thumb|upright| Trajanov slavolok]] Trajanov slavolok je [[marmor]]na stavba, visoka 18 metrov, in široka le 3 metre, ki stoji na visoki ploščadi, do katere se približujejo široke stopnice, in je eden najlepših preživelih rimskih spomenikov v Markah. Zgrajen je bil leta 114/115 kot vhod v nasip na vrhu pristaniškega obzidja in je poimenovan v čast Trajanu, cesarju, ki je naredil pristanišče. Večina njegovih originalnih bronastih okraskov je izginila. Slavolok je obkrožen s pari kaneliranih [[korintski slog|korintskih]] stebrov na podstavkih. Na [[pediment]]u so napisi. Oblika je takšna kot [[Titov slavolok, Rim|Titov lok]] v Rimu, vendar je bil višji; tako da bi bronaste figure, ki so ga prekrivale, Trajana, njegove žene Plotine in sestre Marciane, predstavljale kot mejnik za ladje, ki se približujejo največjemu rimskemu jadranskemu pristanišču. === Drugo === * [[Anconski Lazzaretto]]: kompleks je načrtoval arhitekt Luigi Vanvitelli leta 1732 kot peterokotno stavbo, zgrajeno na umetnem otoku, prav tako peterokotnem, kot karantensko postajo; pokriva več kot 20.000 kvadratnih metrov; zgrajena je za zaščito mesta pred nevarnostjo nalezljivih bolezni, ki bi z ladjami dosegle mesto. Kasneje so jo uporabljali tudi kot vojaško bolnišnico ali kot vojašnico; trenutno se uporablja za kulturne eksponate. * Škofijska palača je bila kraj, kjer je leta 1464 umrl [[papež Pij II.]] * [[Santa Maria della Piazza, Ancona|Santa Maria della Piazza]]: srednjeveška romanska cerkev z dovršeno arkadno fasado (1210). * Palazzo del Comune (ali Palazzo degli Anziani – palača starejših); zgrajena je bila leta 1250, z visokimi obokanimi podkonstrukcijami zadaj, je bila gotsko delo Margaritone d'Arezzo. * Palazzo del Governo (danes prefektura), renesančno delo Francesca di Giorgia Martinija. * Santi Pellegrino e Teresa: cerkev iz 18. stoletja. * Santissimo Sacramento: cerkev iz 16. in 18. stoletja. Obstaja tudi več stavb Giorgia da Sebenica, ki združujejo gotske in renesančne elemente: Palazzo Benincasa, [[Loggia dei Mercanti]], frančiškanska [[cerkev San Francesco alle Scale]] in Sant'Agostino, avguštinska cerkev s kipi sv. Monike, sv. Nikole da Tolentino, sv. Simplician in bl. Agostino Trionfija; v 18. stoletju jo je povečal Luigi Vanvitelli in po letu 1860 spremenil v palačo. Nacionalni arheološki muzej pokrajine Marke je v Palazzo Ferretti, ki jo je v pozni renesansi zgradil Pellegrino Tibaldi; ohranja freske Federica Zuccarija. Muzej je razdeljen na več delov: [[File:Porto ancona.jpg|thumb|Pristanišče Ancona]] Mestna umetniška galerija (''Pinacoteca Civica Francesco Podesti'') je v Palazzo Bosdari, ki jo je med letoma 1558 in 1561 rekonstruiral Pellegrino Tibaldi. Dela v galeriji vključujejo: * ''Obrezovanje'', ''Dormitio Virginis'' in ''Kronana devica'', avtor Olivuccio di Ciccarello * ''Madona z otrokom'', tabla [[Carlo Crivelli|Carla Crivellija]] * [[Tizian]]ov ''Gozzijev oltar'' * ''Sacra Conversazione'' avtorja [[Lorenzo Lotto|Lorenza Lotta]] * ''Portret Francesca Arsillija'', avtor Sebastian Del Piombo * ''Obrezovanje'' [[Orazio Gentileschi]] * ''Brezmadežno spočetje'' in ''St. Palazia'', avtor [[Guercino]] * ''Štirje svetniki v ekstazi'', ''Panorama Ancone v 16. stoletju'' in ''Glasbeni angeli'', Andrea Lillio Drugi prisotni umetniki so Francesco Podesti, Ciro Ferri in Arcangelo di Cola. Sodobni umetniki so Anselmo Bucci, Massimo Campigli, Bruno Cassinari, Enzo Cucchi, Carlo Levi, Aligi Sassu, Orfeo Tamburi in drugi. == Ljudje iz Ancone == * Cyriac iz Ancone, navigator in arheolog * Franco Corelli, operni pevec. * Jean Guillaume Bruguière, zoolog, je umrl v Anconi leta 1798 * Niccolò Matas (1798–1872), italijanski arhitekt.[22] * Virna Lisi (1936–2014), igralka * Vito Volterra (1860–1940), matematik == Mednarodne povezave == Ancona je pobratena z: *{{flagicon|TUR}} [[İzmir]], [[Turčija]] *{{flagicon|ROU}} [[Galaţi]], [[Romunija]] *{{flagicon|CRO}} [[Split]], [[Hrvaška]]<ref name="Split twinnings">{{navedi splet|url= http://www.split.hr/Default.aspx?sec=526|title=Gradovi prijatelji Splita|access-date=19 December 2013|work=Grad Split [Split Official City Website]|language=hr|trans-title=Split Twin Towns|archive-url=https://web.archive.org/web/20120324035937/http://www.split.hr/Default.aspx?sec=526|archive-date=24 March 2012}}</ref> *{{flagicon|SVN}} [[Ribnica, Ribnica]], [[Slovenija]] *{{flagicon|NOR}} [[Svolvær]], [[Norveška]] *{{flagicon|IRL}} Castlebar, [[Irska]] *{{flagicon|CAN}} Granby, Quebec, [[Kanada]] *{{flagicon|Iran}} Sari, Iran *{{flagicon|SYR}} Kobane, Sirija<ref>{{navedi novice|url=http://www.anconatoday.it/politica/mozione-gemellaggio-kobane-ancona-fabriano.html|title=Gemellaggio con Kobane, città simbolo della resistenza contro l'Isis: Sel deposita mozione|newspaper=AnconaToday|access-date=2017-02-15|language=it-IT}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Wikivoyage|Ancona}} {{commons}} * {{Official website|https://www.comune.ancona.gov.it}} {{Pokrajina Ancona}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pristanišča v Italiji]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta v Italiji]] [[Kategorija:Ancona|*]] n4rtrv4ptkjvj4dlwf24xdxezq0en6h 6676711 6676709 2026-05-16T21:39:56Z ~2026-13659-49 255600 6676711 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune |name =Ancona |official_name =''Città di Ancona'' |native_name = |image_skyline =AnkonPanorama.jpg |imagesize =270px |image_alt = |image_caption = |image_flag =Ancona-Bandiera.png |image_shield =Ancona-Stemma.png |shield_alt = |image_map = Map of comune of Ancona (province of Ancona, region Marche, Italy).svg |map_alt = |map_caption =položaj anconske občine v Italiji |pushpin_label_position= |pushpin_map_alt = |latd=43 |latm=37 |lats=01|latNS=N |longd=13 |longm=31 |longs=00|longEW=E |coordinates_type = |coordinates_display=title |coordinates_footnotes= |region =[[Marke]] |province =[[Ancona (pokrajina)|Ancona]] (AN) |frazioni = Aspio, Gallignano, Montacuto, Massignano, Montesicuro, Candia, Ghettarello, Paterno, Casine di Paterno, Poggio di Ancona, Sappanico, Varano |mayor_party = |mayor = |area_footnotes = |area_total_km2 =123,71 |population_footnotes= |population_total=98.580 |population_as_of=28. februar 2022 |pop_density_footnotes= |population_demonym=Anconetani, Anconitani |elevation_footnotes= |elevation_m =16 |twin1 =[[Ribnica|Ribnica na Dolenjskem]] |twin1_country =[[Slovenija]] |saint =[[Kiriak Jeruzalemski]] |day =4. maj |postal_code =60100, od 60121 do 60129, 60131 |area_code =071 |website ={{Official website|http://www.comune.ancona.it}} |footnotes = }} '''Ancona''' ({{IPA-it|aŋˈkoːna|-|It-Ancona.ogg}}; zastarelo [[Slovenščina|slovensko]]: ''Jakin''; {{Lang-el|Ἀγκών|Ankon}}) je [[italija]]nsko mesto in pristanišče ob [[Jadransko morje|Jadranu]] v srednji Italiji s 100.000 prebivalci (2026). Je glavno mesto pokrajine [[Ancona (pokrajina)|Ancona]], kot tudi [[italijanske dežele]] [[Marke]]. Mesto stoji 280 km severovzhodno od [[Rim]]a, ob [[Jadransko morje|Jadranskem morju]], med pobočji v morje štrlečih hribov [[Monte Conero]], Monte Astagno in Monte Guasco. Ancona je eno najpomembnejših jadranskih pristanišč, zlasti za potniški promet in je glavno gospodarsko in obljudeno središče dežele. == Zgodovina == [[File:Repubblica di Ancona nel XV secolo - confini e castelli.png|thumb|Meje in gradovi Republike Ancona v 15. stoletju.]] [[File:Lazzaretto-Ancona.JPG|thumb|left|Vanvitellijev ''Lazzaretto''.]] [[File:San Francesco church-Ancona.jpg|thumb|left|Portal cerkve sv. Frančiška.]] === Grška kolonija === Ancona je bila kot regija naseljena s [[Piceni]] od 6. stoletja pred našim štetjem, ki so tam razvili tudi majhno mesto. Ancona je dobila bolj urbano obliko s strani grških naseljencev iz [[Sirakuze|Sirakuz]] okoli leta 387 pred našim štetjem, ki so ji dali ime: ''Ancona'' izvira iz grške besede ''Ἀγκών (Ankṓn)'', kar pomeni "komolec"; pristanišče vzhodno od mesta je prvotno varoval le rt na severu, ki je bil oblikovan kot komolec. Grški trgovci so tu ustanovili tovarno barvila [[škrlat]].<ref>Silius Italicus, VIII. 438</ref> V rimskih časih je ohranila svoj lasten kovanec s tokovno napravo upognjene roke, ki drži palmovo vejo in Afroditino glavo na hrbtni strani ter nadaljevala z uporabo grškega jezika.<ref name="EB1911">{{EB1911|inline=y|wstitle=Ancona|volume=1|pages=951–952}}</ref> === Rimski ''municipum'' === Kdaj je postala rimsko mesto, ni gotovo. Kot pomorska postaja je bila zasedena v [[Ilirske vojne (229-168 pr. n. št.)|Ilirski vojni]] leta 178 pr. n. št.<ref>[[Tit Livij]] xli. i</ref> [[Julij Cezar]] se je mesta polastil takoj po prečkanju [[Rubikon]]a. Pristanišče je bilo v cesarskih časih zelo pomembno, kot najbližje Dalmaciji, razširil pa ga je [[Trajan]], ki je zgradil severni pomol s svojim arhitektom [[Apolodor iz Damaska|Apolodorjem iz Damaska]]. Na njegovem začetku stoji marmorni slavolok, [[Trajanov slavolok (Ancona)|Trajanov slavolok]] z enim lokom in brez reliefov, ki so ga leta 115 v njegovo čast postavili senat in rimsko ljudstvo. === Bizantinsko mesto === Ancono so med 3. in 5. stoletjem zaporedoma napadali [[Goti]] in [[Langobardi]], vendar je ponovno pridobila moč in pomen. V 7. in 8. stoletju je bila eno od mest Pentapolisa [[Ravenski eksarhat|Ravenskega eksarhata]], gospostva [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]].<ref>Druga štiri so bila Fano, Pesaro, Senigallia in [[Rimini]]</ref> Leta 840 so saracenski napadalci mesto oplenili in požgali.<ref>''The Italian Cities and the Arabs before 1095'', Hilmar C. Krueger, ''A History of the Crusades: The First Hundred Years'', Vol. I, ed. Kenneth Meyer Setton, Marshall W. Baldwin (University of Pennsylvania Press, 1955), p. 47.</ref> Po osvojitvi severne Italije [[Karel Veliki|Karla Velikega]] je postala prestolnica Marca di Ancona, od koder izvira ime sodobne dežele. === Pomorska republika Ancona === {{glavni|Republika Ancona}} Po letu 1000 je Ancona postajala vse bolj neodvisna, sčasoma pa se je spremenila v pomembno [[pomorske republike|pomorsko republiko]] (skupaj z [[Gaeta|Gaeto]] in [[Dubrovnik|Raguzo]] je ena tistih, ki ni na italijanski pomorski zastavi), ki se pogosto spopada z bližnjimi močnimi [[Beneška republika|Benetkami]]. Oligarhični republiki Anconi je vladalo šest starešin, ki so jih izvolili trije ''terzieri'' (upravne enote), na katere je bilo mesto razdeljeno: S. Pietro, Porto in Capodimonte. Imela je svoj kovanec, ''agontano'' in vrsto zakonov, znanih kot ''Statuti del mare e del Terzenale'' in ''Statuti della Dogana''. Ancona je bila običajno povezana z Republiko Raguzo in Bizantinskim cesarstvom. Leta 1137, 1167 in 1174 je bila dovolj močna, da je zavrnila sile [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Anconske ladje so sodelovale v križarskih vojnah, med njihovimi navigatorji pa je bil tudi [[Ciriaco de' Pizzicolli]]. V boju med papeži in svetimi rimskimi cesarji, ki je vznemirjal Italijo od 12. stoletja dalje, se je Ancona postavila na stran [[gvelfi in gibelini|gvelfov]]. [[File:Repubbliche marinare - fondachi anconitani.png|thumb| Trgovske poti in skladišča pomorske republike Ancona]] Za razliko od drugih mest severne Italije, Ancona nikoli ni postala ''[[sinjorija]]''. Edina izjema je bila vladavina [[Rodbina Malatesta|Malatesta]], ki je mesto zavzel leta 1348 in izkoristil [[črna smrt|črno smrt]] in [[požar]], ki je uničil številne pomembne mestne stavbe. Malatesta so bili izrinjeni leta 1383. Leta 1532 je Ancona dokončno izgubila svobodo in postala del [[Papeška država|Papeške države]] pod [[papež Klemen VII.|papežem Klemenom VII.]] Simbol nove papeške oblasti je bila ogromna Citadela. ==== V Anconi je umrl papež Pij II. ==== [[Slika:Pintoricchio 012.jpg|thumb|150px|left|[[Pinturicchio|Pinturicchijeva]] [[freska]] ''Prihod Pija II. v Ancono'',([[Siena]] [[1502]]- [[1507]])]] Najpomembnejši mož, kar jih je kdaj končalo svoje življenje v Anconi, je bil Enej Pikolomini - [[papež Pij II.|Pij II.]] Novoizvoljeni papež je imel le petdeset let, vendar sta ga ogrožali in mu povzročali hude bolečine [[protin]] in [[katar]]; tudi tako hitro se je staral, da ni bilo upanja na dolgo življenjsko dobo. Majhne postave in čokat je imel neprijazno, vendar ljubko držo, iz katere je sijalo človeško sočutje in občutljivost za višje stvari. Ime, ki si ga je izbral, je spominjalo na [[Vergil]]ovega "Pius Aeneas" <ref>"Sum Pius Aeneas" - "sem Pobožni Enej"; prva knjiga [[Vergilij]]eve ''[[Eneida|Eneide]]'', vrstica 378-380: :Sum pius Aeneas, raptos qui ex hoste Penates :classe veho mecum, fama super aethera notus. :Italiam quaero patriam et genus ab Iove summo.</ref> in ne na svetega [[papež Pij I.|papeža Pija I.]], kot bi kdo na prvi pogled pomislil; vsekakor težko, da je mislil na prvega papeža tega imena, ampak raje - po pravi [[humanizem|humanistični]] umetnosti - na Vergilijevega »Pobožnega Eneja«.<ref>{{navedi knjigo|author= F. X. Seppelt –K. Löffler|title=''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''|page=250}}</ref> Tega imena si ni torej izbral toliko zaradi svoje neozdravljive z antiko nadahnjene uglajenosti, kolikor bolj zato, da bi izrazil verski vidik svoje vodilne vloge papeža kot poglavarja Cerkve. Ne bo odveč povedati, da je izvolitev za papeža pomenila prelomnico v njegovem osebnem življenju in preoblikovala njegov nravni značaj. Znan je odlomek iz njegovega pisma, kjer obžaluje, da je napisal delo ''Historia de duobus amantibus'' (''Zgodba dveh zaljubljencev'') ter vabi svoje morebitne obrekovalce, naj pozabijo težko zgodbo njegovega zasebnega življenja ter da naj upoštevajo le njegovo javno vlogo kot Kristusovega namestnika: {| |- ! Latinski izvirnik – ! Slovenski prevod – |- | <blockquote>"Nec privatum hominem pluris facite quam pontificem: ''Aeneam reiicite, Pium suscipite!"'' </blockquote> | <blockquote>"Ne glejte me toliko kot zasebnega človeka, ampak bolj kot papeža: ''Eneja zavrzite, Pija sprejmite!"''<ref>{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/pio-ii_(Enciclopedia_dei_Papi)/ |title= Enciclopedia dei Papi di Marco Pellegrini: Pio II|publisher=Treccani.it|date=2000|accessdate=27. november 2015}}</ref> </blockquote> |} ==== Križarska vojna ==== Leto 1453 je bilo usodno za celo krščanstvo: 29. maja je padel v roke [[Mehmed II. Osvajalec|Mehameda II.]] [[Konstantinopel]]; humaniste, ki so občudovali staro grško umetnost, znanost in literaturo, je ta dogodek še toliko bolj pretresel. Humanist in škof Piccolomini je ob tem napisal pretresljiv spis ''Dialogus'', ki se nanaša na papeško moralno veljavo – kakor tudi na nujnost [[križarske vojne|križarske vojske]], ki bi zaustavila nezadržno otomansko prodiranje v Evropo – posledica tudi nesloge v [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkvi]] – kakor tudi med evropskimi vladarji.<ref>{{navedi knjigo|author = Giulio Cappelli|title = L'Umanesimo italiano da Petrarca a Valla|year = 2010|publisher = Carocci Editore, Roma|page = 218-219}}</ref> Razširila se je govorica, da je turški sultan razočaran nad muslimansko vero in da se je zato odpovedal prestolu 1446, ter da je pripravljen sprejeti krščansko učenje. Svojim sodelavcem je papež govoril, da želi spreobrniti vse muslimane na krščanstvo. V zvezi s tem je pisal sultanu 1461 dolgo in učeno pismo ter v njem razložil [[krščanstvo]], pa tudi pobijal učenje [[koran]]a. [[Mehmed II. Osvajalec|Mohamedu II.]] je obljubljal celo kronanje z rimsko cesarsko krono, če sprejme krščanstvo. Tako bi postal Rim zopet središče vesoljnega sveta, čisto v duhu [[humanizem|humanizma]]; vendar se Turku na tako ponudbo ni zdelo vredno niti odgovoriti. Ko je spoznal, da s spreobračanjem ne bo nič, je menil, da bo treba razglasiti križarsko vojno, ki bi zavrla prodiranje Turkov. Da bi uspešno izvedel križarsko vojno proti muslimanom, je hotel papež najprej pomiriti med seboj se vojskujoče krščanske vladarje. V ta namen je sklical kongres, ki pa je doživel popoln polom. Za sedež kongresa je najprej izbral [[Videm, Italija|Videm]]; ker [[Beneška republika|Benečani]] niso hoteli skaliti dobrih odnosov s sultanom, je izbral [[Mantova|Mantovo]]. Januarja 1459 je papež zapustil Rim skupaj z desetimi kardinali in šestdesetimi škofi. 27. maja 1459 je prek [[Assisi]]ja, [[Perugia|Perugie]] in [[Siena|Siene]] prispel v Mantovo. Mesto je mrgolelo tujcev, vendar večine evropskih vladarjev ni bilo opaziti. 26. septembra se je začela prva seja, kjer so nastopili vladarji manjših grških in italijanskih državic z navdušenimi govori, ki jim pa niso sledila ustrezna dejanja. Ko se je vrnil v Rim, je 22. oktobra 1463 objavil [[Papeška bula|bulo]] z napovedjo križarske vojne polno navdušenja. Ker se niso zganili vladarji velikih evropskih držav, se je sam postavil na čelo podjetja. Pripravljen je bil darovati za stvar svoje življenje, a pridobiti tudi mučeniško krono. Za zbiranje križarjev je določil [[Ancona|Ancono]] (Jakin), vendar se velike sile niso niti sedaj zganile. Nameraval je namreč iz Ancone priti do [[Dubrovnik|Dubrovnika]], od koder naj bi križarska vojska krenila naprej s podporo ogrskega kralja [[Matija Korvin|Matija Korvina]] in albanskega junaka [[Skenderbeg]]a. Čeprav je bil hudo bolan - imel je visoko vročino -, se je 18. junija 1464 odpravil iz Rima in po mescu dni prispel v Ancono. Tam pa ni našel pričakovanih ladij in vojakov, ampak nesposobno mešanico najemnikov, od katerih je moral večino odpustiti. Nekaj beneških ladij je priplulo šele 12. avgusta – prepozno torej, kajti v noči od 14. na 15. avgust je že umrl; vojaki so se tedaj razšli in dož se je vrnil v Benetke s svojimi 12-imi galejami, ki še zdaleč niso zadostovale za tako veliko podjetje. Ko je Pij II. umrl, so se kardinali, ki so ga spremljali v Ancono, vrnili v Rim in se zvečer 28. avgusta zaprli v [[konklave]].<ref name="#1">{{navedi splet|url=http://cronologia.leonardo.it/biogra2/pio2.htm |title= Pio II, Enea Silvio Piccolomini, di Siena |publisher=Leonardo.it|date= |accessdate=28. november 2015}}</ref> [[File:Pinturicchio-mort-pie-ii.jpg|thumb|180px|Smrt Pija II. - Pinturicchio]] Papež je bil ob prihodu v Ancono čisto izčrpan od napornega potovanja; dodatne muke so mu povzročili Benečani, ki niso poslali obljubljenih štirideset galej in ladij, ki bi naložile vojake. Končala pa ga je [[kuga]], ki je skupaj z lakoto začela divjati po mestu. Ko sta končno 11. avgusta pripluli iz Benetk dve veliki potniški ladji, ki jim je naslednji dan sledilo dvanajst galej pod poveljstvom samega [[dož]]a [[Cristoforo Moro|Mora]], se je začel papežev smrtni boj in agonija. Umrl je v Anconi, na griču S. Ciriaco, v noči med 14. in 15. avgustom 1464. 17. avgusta so truplo prepeljali v Rim, kjer so ga pokopali v Vatikanski baziliki – v kapelo svetega Andreja, zgrajeno posebej za sprejem dragocene relikvije – glave [[sveti Andrej|svetega apostola Andreja]], ki jo je v Rim prinesel marca 1461 pobegli [[bizantinsko cesarstvo|bizantinski cesar]] [[Tomaž Paleolog]].<ref>Tomaž Paleolog (1409-1465) je pobegnil iz zasedenega [[Carigrad]]a; cesar je bil od 1453 do smrti</ref> Prenos relikvije je imel velik simboličen pomen, saj je predstavljal končno združenje v Rimu dveh apostolskih bratov, stebrov dveh krščanskih družin Zahoda in Vzhoda; slavili so ga slovesno na [[Cvetna nedelja|Cvetno nedeljo]] 1462, kar je Pij II. na dolgo in široko opisal v VIII. knjigi ''Opomb'' (''Comentarii''). Poldrugo stoletje pozneje – ko je hotel [[papež Pavel V. |Pavel V. ]] razširiti novo baziliko sv. Petra, so podrli tudi kapelo sv. Andreja. Leta 1623 so veliki nagrobni spomenik Pija II. prenesli skupaj s spomenikom njegovega nečaka [[papež Pij III. |Pija III. ]] v cerkev [[Sant'Andrea della Valle]] v Rimu, kjer počivata še danes.<ref name="#2">{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/pio-ii_(Enciclopedia_dei_Papi)/ |title=Pio II di Marco Pellegrini|publisher=Treccani.it|date=2000|work=Enciclopedia dei Papi |accessdate=27. november 2015}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/biography/Pius-II |title= Joseph Gill SJ: Pope Pius II |publisher=Encyclopædia Britannica|date= |accessdate=27. november 2015}}</ref> <ref name="#2"/> Papež Pij II. je torej umrl, ne da bi uresničil svoj življenjski cilj – osvojitev Konstantinopla in spreobrnitev [[muslimani|muslimanov]]. Kljub temu pa je na neki način Enej Piccolomini vseeno dosegel; v Anconi je dočakal in doživel 'lepo smrt': tako, kot je o njej prebiral v klasikih svoje mladosti; ko so na obzorje prihajale beneške ladje, je bil on tamkaj osebno navzoč z veliko zamislijo, z izredno lepo idejo, ki bo proslavila njegovo ime, saj to je bil smisel celotnega njegovega življenja. Tako je tudi zapisal v svojih ''Opombah'', kjer je o sebi napovedal: {| |- ! ''Comentarii'' – italijanski prevod – ! ''Opombe'' - slovenski prevod – |- | <blockquote>"“Enea Silvio Piccolomini sarò lodato e rimpianto quando poi estinto non lo si potrà più riavere. Cesserà l’invidia dopo la sua scomparsa e, dimenticate le passioni che sovvertono il giudizio, risorgerà la fama vera e schietta che collegherà Pio tra i pontefici illustri”'' </blockquote> | <blockquote>"Eneja Silvija Pikolominija bodo obžalovali in hvalili, ko bo ugasnil, da ga ne bo mogoče več priklicati nazaj. Prenehala bo nevoščljivost po njegovi smrti, pozabljene bodo strasti, ki bi omajale sodbo; vstala bo resnična slava in brez pridržka ga bodo prištevali med slavne papeže.'' </blockquote> |} Zgodovina mu je dala prav. <ref name="#1"/> === V Papeški državi === Skupaj z Rimom in [[Avignon]]om v južni Franciji je bila Ancona eno od treh mest v Papeški državi, v katerih je bilo Judom dovoljeno bivanje po letu 1569 in so živeli v getu, zgrajenem po letu 1555. Leta 1733 je [[papež Klemen XII.]] razširil pomol in postavili nižjo imitacijo Trajanovega slavoloka; postavil je tudi ''[[Anconski Lazzaretto|Lazaretto]]'' na južnem koncu pristanišča, Luigi Vanvitelli pa je bil glavni arhitekt. Južni pomol je bil zgrajen leta 1880, pristanišče pa je bilo zaščiteno z [[utrdba]]mi na višinah. Od leta 1797 dalje, ko so jo zavzeli Francozi, se v zgodovini pogosto pojavlja kot pomembna trdnjava. ==== Grška občina Ancona ==== Ancona, kot tudi Benetke, so v 16. stoletju postale zelo pomembna destinacija za trgovce iz [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]. Grki so tvorili največjo skupnost tujih trgovcev. Bili so begunci z nekdanjih bizantinskih ali beneških ozemelj, ki so jih v poznem 15. in 16. stoletju zasedli Osmani. Prva grška skupnost je bila ustanovljena v Anconi v začetku 16. stoletja. === Sodobna zgodovina === Ancona je vstopila v [[Kraljevina Italija|Kraljevino Italijo]], ko se je Christophe Léon Louis Juchault de Lamoricière tukaj predal 29. septembra 1860, enajst dni po porazu pri Castelfidardu. 23. maja 1915 je Italija vstopila v [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] in se pridružila silam [[antanta|antante]]. Leta 1915, po vstopu Italije, je divizija bojnih ladij avstro-ogrske mornarice izvedla obsežna bombardiranja, ki so povzročila veliko škodo na vseh napravah in ubila več deset ljudi.<ref>Hore, Peter, ''The Ironclads'', London, Southwater Publishing, 2006. {{ISBN|978-1-84476-299-6}}.</ref> Ancona je bila med veliko vojno eno najpomembnejših italijanskih pristanišč na Jadranskem morju. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je mesto zavzel poljski 2. korpus proti nacističnim nemškim silam, saj so svobodne poljske sile služile kot del britanske vojske. Poljaki so dobili nalogo zavzeti mesto 16. junija 1944, nalogo pa so opravili mesec dni pozneje, 18. julija 1944, v tako imenovani bitki pri Anconi. Napad je bil del zavezniške operacije, da bi pridobili dostop do morskega pristanišča bližje gotski črti, da bi skrajšali njihove komunikacijske poti za napredovanje v severno Italijo.<ref>Jerzy Bordziłowski (ed. ), ''Mała encyklopedia wojskowa. Tom 1'' (in Polish), Warsaw, Wydawnictwo Ministerstwa Obrony Narodowej, 1967.</ref> == Geografija == Ancona je približno 210 kilometrov severovzhodno od Rima in približno 200 kilometrov jugovzhodno od Bologne. Mesto leži med gorskimi verigami Monte Conero, Monte Astagno, na katerem je mestna citadela in Monte Guasco, na katerem stoji cerkev sv. Kiriaka v Anconi Poleg Barija in Benetk je pristanišče Ancona eno najpomembnejših trajektnih pristanišč čez Jadransko morje z živahnimi povezavami z grškima mestoma Igoumenica in Patras. Mednarodno komercialno letališče Aeroporto delle Marche je dvanajst kilometrov zahodno od Ancone. Podnebje Ancone je vlažno subtropsko (''Cfa'' [[Köppnova podnebna klasifikacija) in mesto leži na meji med sredozemskimi in bolj celinskimi regijami. Padavine so redne skozi vse leto. Zime so hladne (januarska povprečna temp. 5 °C), s pogostim dežjem in meglo. Temperature lahko dosežejo -10 °C ali celo nižje vrednosti zunaj mestnega središča. Sneg ni nenavaden pri zračnih masah, ki prihajajo iz severne Evrope ali z Balkana in Rusije, včasih pa je lahko močan zlasti v hribih, ki obkrožajo središče mesta. Poletja so običajno topla in vlažna (julijska povprečna temperatura 22,5 °C). Najvišje temperature lahko včasih dosežejo vrednosti okoli 35 in 40 °C, še posebej, če veter piha z juga ali zahoda (učinek fena pri Apeninskih gorah). Nevihte so precej pogoste, zlasti v avgustu in septembru, ko so lahko intenzivne z občasnimi hudourniškimi poplavami in celo veliko točo. Pomlad in jesen sta letni časi s spremenljivim vremenom, vendar na splošno blagi. === Demografija === Leta 2007 je v provinci Ancona, Marke, prebivalo 101.480 ljudi ([[metropolitansko območje]] ima več kot štirikratno število prebivalcev), od katerih je bilo 47,6 % moških in 52,4 % žensk. Mladoletniki (otroci, stari 18 let in mlajši) so predstavljali 15,54 odstotka prebivalstva v primerjavi z upokojenci, ki jih je 24,06 odstotka. To je v primerjavi z italijanskim povprečjem 18,06 odstotka (mladoletniki) in 19,94 odstotka (upokojenci). Povprečna starost prebivalcev Ancone je 48 let, v primerjavi z italijanskim povprečjem 42 let. V petih letih med letoma 2002 in 2007 se je prebivalstvo Ancone povečalo za 1,48 odstotka, medtem ko je Italija kot celota narasla za 3,56 odstotka. Trenutna rodnost v Anconi je 8,14 rojstev na 1000 prebivalcev v primerjavi z italijanskim povprečjem 9,45 rojstev. Od leta 2006 je bilo 92,77 % prebivalstva Italijanov. Največja skupina priseljencev je prišla iz drugih evropskih držav (zlasti iz Albanije, Romunije in Ukrajine): 3,14 %, sledijo Ameriki: 0,93 %, Vzhodna Azija: 0,83 % in Severna Afrika: 0,80 %. <gallery> File:Crkva Chiesa del Santissimo Sacramento u Anconi.jpg|Cerkev Santissimo Sacramento File:Rimokatolička crkva Chiesa di San Domenico (Ancona) 2017.jpg|Cerkev San Domenico File:Chiesa di Santa Maria della Piazza.jpg|Santa Maria della Piazza File:Pogled iz ankonskoga muzeja.jpg|Narodni arheološki muzej Mark File:Muzej u Anconi.jpg|Narodni arheološki muzej Mark File:Ankonska katedrala.jpg|Anconska stolnica File:U Anconi spomenik.jpg|Kip Camilla Bensa, grofa di Cavour, na piazza Cavour </gallery> == Znamenitosti == === Anconska stolnica === {{glavni|Anconska stolnica}} [[File:Cannon in Ancona.jpg|thumb|Top v bližini Trajanovega slavoloka, s stolnico v ozadju]] [[File:Ancona, Sa.jpg|thumb|Renesančna gotska vrata cerkve Sant'Agostino]] Stolnica v Anconi, posvečena Judu Kiriaku, je bila posvečena v začetku 11. stoletja in dokončana leta 1189.<ref>''San Ciriaco – La cattedrale di Ancona'', Federico Motta editore, 2003</ref> Nekateri pisci domnevajo, da je bila prvotna cerkev v obliki [[bazilika (zgradba)|bazilike]] in je pripadala 7. stoletju. Zgodnja obnova je bila končana leta 1234. Je lepa [[romanska arhitektura|romanska]] stavba iz sivega kamna, zgrajena v obliki [[grški križ|grškega križa]] in drugih elementov [[bizantinska umetnost|bizantinske umetnosti]]. Nad središčem ima dvanajsterokotno [[kupola|kupolo]g, ki jo je nekoliko spremenil Margaritone d'Arezzo leta 1270. Pročelje ima [[gotska arhitektura|gotski]] [[portal]], ki ga pripisujejo Giorgiu da Comu (1228), ki naj bi imel na vsaki strani stranski lok. Notranjost, ki ima pod vsakim [[transept]]om [[kripta|kripto]], v glavnem ohranja svoj prvotni značaj. Ima deset stebrov, ki jih pripisujejo Venerinemu templju. Cerkev je bila obnovljena v 80. letih dvajsetega stoletja. === Trajanov slavolok === {{glavni|Trajanov slavolok (Ancona)}} [[File:Traiano AN 2012.jpg|thumb|upright| Trajanov slavolok]] Trajanov slavolok je [[marmor]]na stavba, visoka 18 metrov, in široka le 3 metre, ki stoji na visoki ploščadi, do katere se približujejo široke stopnice, in je eden najlepših preživelih rimskih spomenikov v Markah. Zgrajen je bil leta 114/115 kot vhod v nasip na vrhu pristaniškega obzidja in je poimenovan v čast Trajanu, cesarju, ki je naredil pristanišče. Večina njegovih originalnih bronastih okraskov je izginila. Slavolok je obkrožen s pari kaneliranih [[korintski slog|korintskih]] stebrov na podstavkih. Na [[pediment]]u so napisi. Oblika je takšna kot [[Titov slavolok, Rim|Titov lok]] v Rimu, vendar je bil višji; tako da bi bronaste figure, ki so ga prekrivale, Trajana, njegove žene Plotine in sestre Marciane, predstavljale kot mejnik za ladje, ki se približujejo največjemu rimskemu jadranskemu pristanišču. === Drugo === * [[Anconski Lazzaretto]]: kompleks je načrtoval arhitekt Luigi Vanvitelli leta 1732 kot peterokotno stavbo, zgrajeno na umetnem otoku, prav tako peterokotnem, kot karantensko postajo; pokriva več kot 20.000 kvadratnih metrov; zgrajena je za zaščito mesta pred nevarnostjo nalezljivih bolezni, ki bi z ladjami dosegle mesto. Kasneje so jo uporabljali tudi kot vojaško bolnišnico ali kot vojašnico; trenutno se uporablja za kulturne eksponate. * Škofijska palača je bila kraj, kjer je leta 1464 umrl [[papež Pij II.]] * [[Santa Maria della Piazza, Ancona|Santa Maria della Piazza]]: srednjeveška romanska cerkev z dovršeno arkadno fasado (1210). * Palazzo del Comune (ali Palazzo degli Anziani – palača starejših); zgrajena je bila leta 1250, z visokimi obokanimi podkonstrukcijami zadaj, je bila gotsko delo Margaritone d'Arezzo. * Palazzo del Governo (danes prefektura), renesančno delo Francesca di Giorgia Martinija. * Santi Pellegrino e Teresa: cerkev iz 18. stoletja. * Santissimo Sacramento: cerkev iz 16. in 18. stoletja. Obstaja tudi več stavb Giorgia da Sebenica, ki združujejo gotske in renesančne elemente: Palazzo Benincasa, [[Loggia dei Mercanti]], frančiškanska [[cerkev San Francesco alle Scale]] in Sant'Agostino, avguštinska cerkev s kipi sv. Monike, sv. Nikole da Tolentino, sv. Simplician in bl. Agostino Trionfija; v 18. stoletju jo je povečal Luigi Vanvitelli in po letu 1860 spremenil v palačo. Nacionalni arheološki muzej pokrajine Marke je v Palazzo Ferretti, ki jo je v pozni renesansi zgradil Pellegrino Tibaldi; ohranja freske Federica Zuccarija. Muzej je razdeljen na več delov: [[File:Porto ancona.jpg|thumb|Pristanišče Ancona]] Mestna umetniška galerija (''Pinacoteca Civica Francesco Podesti'') je v Palazzo Bosdari, ki jo je med letoma 1558 in 1561 rekonstruiral Pellegrino Tibaldi. Dela v galeriji vključujejo: * ''Obrezovanje'', ''Dormitio Virginis'' in ''Kronana devica'', avtor Olivuccio di Ciccarello * ''Madona z otrokom'', tabla [[Carlo Crivelli|Carla Crivellija]] * [[Tizian]]ov ''Gozzijev oltar'' * ''Sacra Conversazione'' avtorja [[Lorenzo Lotto|Lorenza Lotta]] * ''Portret Francesca Arsillija'', avtor Sebastian Del Piombo * ''Obrezovanje'' [[Orazio Gentileschi]] * ''Brezmadežno spočetje'' in ''St. Palazia'', avtor [[Guercino]] * ''Štirje svetniki v ekstazi'', ''Panorama Ancone v 16. stoletju'' in ''Glasbeni angeli'', Andrea Lillio Drugi prisotni umetniki so Francesco Podesti, Ciro Ferri in Arcangelo di Cola. Sodobni umetniki so Anselmo Bucci, Massimo Campigli, Bruno Cassinari, Enzo Cucchi, Carlo Levi, Aligi Sassu, Orfeo Tamburi in drugi. == Ljudje iz Ancone == * Cyriac iz Ancone, navigator in arheolog * Franco Corelli, operni pevec. * Jean Guillaume Bruguière, zoolog, je umrl v Anconi leta 1798 * Niccolò Matas (1798–1872), italijanski arhitekt.[22] * Virna Lisi (1936–2014), igralka * Vito Volterra (1860–1940), matematik == Mednarodne povezave == Ancona je pobratena z: *{{flagicon|TUR}} [[İzmir]], [[Turčija]] *{{flagicon|ROU}} [[Galaţi]], [[Romunija]] *{{flagicon|CRO}} [[Split]], [[Hrvaška]]<ref name="Split twinnings">{{navedi splet|url= http://www.split.hr/Default.aspx?sec=526|title=Gradovi prijatelji Splita|access-date=19 December 2013|work=Grad Split [Split Official City Website]|language=hr|trans-title=Split Twin Towns|archive-url=https://web.archive.org/web/20120324035937/http://www.split.hr/Default.aspx?sec=526|archive-date=24 March 2012}}</ref> *{{flagicon|SVN}} [[Ribnica, Ribnica]], [[Slovenija]] *{{flagicon|NOR}} [[Svolvær]], [[Norveška]] *{{flagicon|IRL}} Castlebar, [[Irska]] *{{flagicon|CAN}} Granby, Quebec, [[Kanada]] *{{flagicon|Iran}} Sari, Iran *{{flagicon|SYR}} Kobane, Sirija<ref>{{navedi novice|url=http://www.anconatoday.it/politica/mozione-gemellaggio-kobane-ancona-fabriano.html|title=Gemellaggio con Kobane, città simbolo della resistenza contro l'Isis: Sel deposita mozione|newspaper=AnconaToday|access-date=2017-02-15|language=it-IT}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Wikivoyage|Ancona}} {{commons}} * {{Official website|https://www.comune.ancona.gov.it}} {{Pokrajina Ancona}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pristanišča v Italiji]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta v Italiji]] [[Kategorija:Ancona|*]] k2ymia13o7ktbozk6p4uennb80m4x7k 0 429678 6676751 5997893 2026-05-16T23:56:23Z ~2026-13659-49 255600 6676751 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune |name = Cremona |official_name = ''Comune di Cremona''<br><small> ''občina Cremona''</small> |native_name = |image_skyline = Cremona centro.jpg |imagesize = 300px |image_caption = Panorama Cremone |image_shield = Cremona-Stemma.png |image_map = |map_alt = |map_caption = |coordinates = <!-- wd --> |region = [[Lombardija]] |province = [[Cremona (pokrajina)|Cremona]] (CR) |frazioni = |mayor_party = |mayor = Gianluca Galimberti |area_total_km2 = 69,7 |population_footnotes= <ref>Population data from [[National Institute of Statistics (Italy)|Istat]]</ref> |population_total = 71.657 |population_as_of = 31. december 2014 |population_demonym = Cremonci |elevation_footnotes= |elevation_m = 47 |saint = [[sveti Homobonus]] |day = 13. november |postal_code = 26100 |area_code = 0372 |website = {{official website|http://www.comune.cremona.it}} }} '''Cremona''' (emilijsko ''Carmona'', lombardsko ''Cremùna'') je [[mesto]] in [[občina]] z okoli 70.000 prebivalci v severni [[Italija|Italiji]] v [[Italijanske dežele|deželi]] [[Lombardija]] na levem bregu reke [[Pad]] sredi [[Padska nižina|Padske nižine]]. Je glavno mesto [[Cremona (pokrajina)|pokrajine Cremona]] in sedež mestne in pokrajinske uprave. Mesto Cremona je še posebej znano po svoji glasbeni zgodovini in tradiciji, vključno z nekaterimi prvimi in najbolj znanimi izdelovalci [[godala|godal]], kot so [[Giuseppe Guarneri]], [[Antonio Stradivari]] in več članov družine [[Amati (družina)|Amati]]. == Zgodovina == === Antika === Cremona se prvič omenja v zgodovini kot naselje Cenomanov, galskega ([[Kelti]]) plemena, ki so prišli v Padsko nižino okoli 400 pr. n. št., a ime Cremona najverjetneje sega do zgodnejših naseljencev, kar je dalo več izmišljenih razlag. Leta 218 pred našim štetjem so [[Rimljani]] tu ustanovili svoje prvo vojaško oporišče ([[Rimska kolonija|''kolonijo'', latinsko colonia]]) severno od reke Pad in ohranili staro ime. Cremona in bližnja Placentia (danes [[Piacenza]], na južnem bregu reke Pad), sta bili ustanovljeni v istem letu kot izhodišče za prodor na ozemlja, ki so postala rimska provinca [[Cisalpska Galija|Cisalpske Galije]]). Cremona je hitro zrasla v eno največjih mest v severni Italiji, saj je bila ob glavni cesti, ki je povezovala [[Genova|Genovo]] in [[Oglej]], [[Via Postumia]]. Mesto je dajalo na voljo vojake [[Julij Cezar|Juliju Cezarju]] in imelo koristi od njegove vladavine, kasneje pa podpiralo [[Mark Junij Brut|Marka Junija Bruta]] in [[Rimski senat|senat]] pri njegovem sporu z [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgustom]], ki je, potem ko je zmagal, leta 40 zaplenil zemljo Cremoni in jo prerazporedil svojim možem. Slavni pesnik [[Vergilij|Vergil]], ki je hodil v šolo v Cremoni, je izgubil kmetijo prednikov, a jo kasneje dobil nazaj. Blaginja mesta se je še naprej povečevala do leta 69, ko je bilo uničeno v drugi [[Bitke pri Bedriaku|bitki pri Bedriaku]] z [[Vespazijan]]ovimi četami, po kateri je Vespanzijan postal cesar namesto njegovega tekmeca [[Vitelij]]a. Vespazijan je obnovil Cremono, vendar se zdi, da ne v nekdanji veličini. Do 6. stoletja je izginila iz zgodovine, ko je postala vojaško oporišče vzhodnega rimskega (bizantinskega) cesarstva med [[gotska vojna|gotskimi vojnami]]. === Zgodnji srednji vek === Ko so Langobardi v drugi polovici 6. stoletja napadli velik del Italije, je Cremona ostala [[Bizantinsko cesarstvo |bizantinska]] trdnjava kot del [[Eksarhati na Apeninskem polotoku|Italijanskega eksarhata s sedežem v Raveni]]. Mesto se je razširilo proti severozahodu z oblikovanjem velikega obrambnega jarka ob taborišču zunaj obzidja. Leta 603 jo je zavzel lombardski kralj [[Agilulf]] in spet je bila uničena. Njeno ozemlje je bilo razdeljeno med vojvodini [[Brescia|Brescio]] in [[Bergamo]]. Vendar pa se je leta 615 kraljica [[Teodelinda]], goreča katoličanka, odločila, da bo spreobrnila svoje ljudi, obnovila Cremono in imenovala škofa. Nadzor mesta je pripadel škofu, ki je postal vazal [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] po [[Karel Veliki|Karlovi]] osvojitvi Italije. Na ta način je Cremona povečala svojo moč in blaginjo, nekateri njeni škofje so imeli med 10. in 11. stoletjem pomembno vlogo. Škof [[Liutprand Kremonski]] je bil član cesarskega dvora pod [[Saška|saško]] dinastijo in Olderik je dobil privilegije za svoje mesto, ki mu jih je dodelil cesar [[Oton III.]] Mestno gospodarstvo je oživilo rečno pristanišče, ki je bilo zunaj nekdanje bizantinske trdnjave. Dva [[škof]]a, Lambert in Ubaldo, sta ustvarila razdor med ljudmi v mestu. Cesar [[Konrad II. Nemški|Konrad II.]] je poravnal prepir z vstopom v Cremono leta 1037 skupaj z mladim [[papež Benedikt IX.|papežem Benediktom IX.]] === Občina === [[Slika:Cremona, giovanni di boemia, 1330-35.jpg|thumb|right|250px|Ivan Češki, 1330–35]] Pod [[Henrik IV. Nemški |Henrikom IV.]] je Cremona zavrnila plačilo zatiralskih davkov, ki sta jih zahtevala imperij in škof. Po legendi se je veliki ''gonfalonjer'' (župan) Giovanni Baldesio sam spopadel s cesarjem v dvoboju. Ko je Henrik padel s konja, je mesto prihranilo letno plačilo 3 kg zlate krogle, ki jo je tisto leto dobila Berta, Giovannijevo dekle, za doto. Prva zgodovinska novica o svobodni Cremoni je iz leta 1093, ko so se pridružili proticesarskemu zavezništvu, ki ga je vodila [[Matilda Toskanska]] skupaj z [[Lodi]]jem, [[Milano]]m in Piacenzo. Spopad se je končal s porazom Henrika IV. in njegovim znamenitim [[Pohod v Canosso|ponižanjem]] pred [[Papež Urban II.|papežem Urbanom II.]] leta 1098. Cremona je pridobila v last otok Fulcheria, območje okoli bližnjega mesta Crema. Nato se je nova občina bojevala z bližnjimi mesti za povečanje svojega ozemlja. Leta 1107 je Cremono premagala Tortona, vendar je bila štiri leta kasneje vojska Tortone poražena v bližini Bressanora. Kot v mnogih severnih italijanskih mestih so se ljudje razdelili na dve nasprotujoči si strani, na [[Gvelfi in gibelini |gvelfe]], ki so bili močnejši v ''novem mestu'', in gibeline, ki so imeli svoje oporišče v ''starem mestu''. Strani sta bili tako nezdružljivi, da so gvelfi zgradili drugo občinsko palačo, še danes stoječo Palazzo Cittanova (nova mestna hiša). Ko je [[Friderik I. Barbarossa]] prišel v Italijo, da bi uveljavil svojo oblast, je bila Cremona na njegovi strani, ker so hoteli pridobili njegovo podporo proti Cremi, ki se je uprla s pomočjo Milana. Poznejša zmaga in njegovo zvesto cesarsko stališče je Cremoni leta 1154 omogočilo uresničiti pravico do kovnice za kovance. Leta 1162 so cesarske sile in sile Cremone napadle Milano in ga uničile. Leta 1167 je mesto spremenilo strani in se pridružilo [[Lombardska zveza|lombardski zvezi]]. Njene enote kot del vojske so 29. maja 1176 premagale Barbaroso v [[bitka za Legnano|bitki za Legnano]], a zveza ni dolgo živela. Leta 1213 so pri Castelleoneju Cremono premagali Milanska zveza, Lodi, Crema, Novara, Como in Brescia. Leta 1232 se je Cremona povezala s cesarjem [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderikom II.]], ki je spet poskušal potrditi avtoriteto imperija nad severno Italijo. V bitki pri Cortenuovi je bila Cremona na zmagovalni strani. Friderik je s svojim dvorom pogosto prebival v mestu. V bitki pri Parmi pa so bili gibelini premagani, skoraj dva tisoč je bilo zaprtih. Nekaj let kasneje se je Cremona maščevala in premagala vojsko Parme. Vojska pod poveljstvom Umberta Pallavicina je zajela parmski ''carroccio'' (vojaški štirikolesni voz s praporjem). Stoletja so hranili sovražnikove hlače, ki so visele s stropa stolnice kot znak ponižanja tekmeca. Leta 1301 je bil v Cremoni [[podeštat|podesta]] [[trubadur]] Luchetto Gattilusio. V tem obdobju je Cremona cvetela in imela do 80.000 prebivalcev, kar je več kot danes. === Sinjorija === Leta 1266 je bil Pallavicino izgnan iz Cremone in oblast gibelinov se je končala, ko je njegov naslednik Buoso da Dovara odpovedal nadzor konzorciju državljanov. Leta 1271 je bil ustanovljen položaj ''capitano del popolo'' (ljudski poglavar). Leta 1276 je [[sinjorija]] pripadla markizu Cavalcabu Cavalcabu, leta 1305 ga je nasledil njegov sin Guglielmo Cavalcabò, ki je imel oblast do 1310. V tem času je bilo zgrajenih in obnovljenih veliko zgradb, vključno [[Torrazzo, Cremona|Torrazzo]], romanska cerkev svetega Frančiška, stolnična [[transept]]a in [[Loggia dei Militi]]. Poleg tega so se povečali pridelki zaradi novega omrežja kanalov. Po nekaterih tujih vpadih (predvsem cesarja [[Henrik VII. Luksemburški |Henrika VII.]] leta 1311) se je Cavalcabò obdržal do 29. novembra 1322, ko je močnejša družina [[Družina Visconti |Visconti]] z [[Galeazzo I. Visconti |Galeazzom I.]] prišla v ospredje in je v Cremoni vladala stoletje in pol. Viscontijevo sinjorijo je prekinil leta 1327 [[Ludvik IV. Wittelsbaški]], leta 1331 [[Ivan Češki]] in 1403 po kratkotrajni vrnitvi Cavalcabò. 25. julija 1406 je Poveljnik ([[kondotjer]]) Cabrino Fondulo ubil svojega delodajalca Ubalda Cavalcabòja skupaj z vsemi moškimi člani njegove družine in prevzel nadzor nad Cremono. Ker ni bil kos novim nalogam, odstopil mesto družini Visconti za 40.000 zlatih goldinarjev. Tako je [[Filippo Maria Visconti]] podedoval sinjorijo. Cremona je postala del [[Milanska vojvodina|Milanske vojvodine]]do [[Risorgimento |združitve Italije]]. Pod vladavino družine Visconti in kasneje [[Družina Sforza |družine Sforza]] se je Cremona kulturno in versko zelo razvila. Leta 1411 je palača Cittanova postala sedež univerze tekstilnih trgovcev. Leta 1441 je bila v mestu poroka [[Francesco I. Sforza |Francesca I. Sforze]] in [[Bianca Maria Visconti|Bianche Marie Visconti]] v templju, ki so ga zgradili [[benediktinci]] in je danes cerkev [[sveti Sigismund (Žiga)|svetega Sigismunda Cremonskega]]. Ob tej priložnosti je bila narejena nova sladica, znameniti mandolat (''[[torrone]]''), iz medu, sladkorja, beljakov, opečenih mandljev ali drugih oreškov, obdana z oblati. <ref>Po legendi o izdelavi slaščic v Cremoni, čeprav ni zgodovinskih dokazov o njeni verodostojnosti.</ref>. [[Ludovico Sforza]] (tudi Ludovico il Moro) je pomagal pri financiranju nekaterih projektov pri gradnji stolnice, cerkve svete Agate in občinske palače. Leta 1446 so Cremono obkrožile sile [[kondotjer]]jev pod vodstvom Francesca Piccinina in Luigija dal Vermeja. Obleganje se je začelo po prihodu Scaramuccie da Forlì iz Benetk. [[File:Cremona nel 17esimo secolo.jpg|thumb|Cremona v !7. stoletju]] === Tuja zasedba === Od 1499 do 1509 je bila Cremona pod beneško oblastjo. Zmaga Italijanske zveze v [[bitka za Agnadello|bitki za Agnadello]] je mesto vrnila Milanski vojvodini. S pogodbo iz Noyona (1513) v ([[Sveta liga (Sredozemlje)|vojni Svete lige]]) je bila dodeljena Španiji. Cremona je dobila nove oblastnike šele leta 1524, ko se je predal grad Santa Croce. Francozi so bili dokončno izključeni iz vojvodine dve leti kasneje, s [[Italijanska vojna (1521-1526) |pogodbo iz Madrida]] in Cremona je ostala pod tujo oblastjo več let. V tem času je bilo prenovljenih več zgradb, zgrajeni dodatki, tudi loža v portiku stolnice, delo Lorenza Trottija (1550), in novi cerkvi San Siro in Sepolcro, delo Antonia Gialdinija (1614). Španska oblast je bila povprečna, mesto je pestila lakota leta 1628 in [[kuga]] leta 1630. Vojvodstvo je po kratkotrajni francoski osvojitvi leta 1701 med vojno za [[Španska nasledstvena vojna|špansko nasledstvo]] 10. aprila 1707 pripadlo Avstriji. ''Za kasnejšo zgodovino glej [[Lombardija]]'' [[File:Fiume Po nei territori di Cremona 1758.jpg|thumb|Reka Pad v Cremoni v 18. stoletju]] [[File:Cremona Duomo.jpg|thumb|350px|Stolnica in krstilnica v Cremoni]] [[Slika:Mostardadicremona.jpg|thumb|right|250px|Mostarda, kandirano sadje z gorčico]] == Znamenitosti == === Cerkve === [[Stolnica v Cremoni]] s [[Krstilnica v Cremoni|krstilnico]] je med najpomembnejšimi zgradbami [[romanska arhitektura|romansko]]-[[gotska arhitektura|gotske]] umetnosti v severni Italiji. Druge cerkve so: * Cerkev svete Agate * Cerkev svetega Avguština * Cerkev svetega Facia * Cerkev svetega Hieronima * Cerkev svetega Luke * Cerkev svete Lucije * Cerkev svetega Marcelina * Cerkev svetega Mihaela Cremonskega * Cerkev svetega Petra ob Padu * Cerkev svete Rite * Cerkev svetega Sigismunda Cremonskega === Zgradbe === * [[Torrazzo, Cremona]], tretji najvišji opečni [[zvonik]] v Evropi * [[Loggia dei Militi]] (Vojaška loža) * Palača Cittanova * Fodrijeva palača * Mestna hiša * Ponchiellijevo gledališče * Ponzonejev mestni muzej * [[Muzej violin]] * Etnografski muzej (Museo della Civiltà Contadina) * Berenzijev muzej == Gospodarstvo == Gospodarstvo Cremone je tesno povezano s kmetijstvom na podeželju. Pridelujejo soljeno meso, znane so slaščice (mandolat), rastlinsko olje, [[sir]] [[grana padano]] in [[provolone]] ter znane so slaščice (mandolat, [[mostarda]], to je kandirano sadje z gorčico). Težka industrija vključuje [[jeklo]], olje in en električni obrat. Rečno pristanišče je primerno za čolne, ki prevažajo blago po reki Pad. == Glasba == [[File:Lady Blunt top.jpg|thumb|150px|Stradivarijeva violina ''Lady Blunt'']] Cremona ima ugledno [[glasba|glasbeno]] zgodovino. Stolnica iz 12. stoletja je bila v poznem srednjem veku središče organizirane glasbene dejavnosti v regiji. V 16. stoletju je mesto postalo znano glasbeno središče. Danes imajo pomembne ansamble za renesančno in baročno glasbo, kot je zbor ''Costanzo Porta'',<ref>[http://www.costanzoporta.it/coro/]</ref> in festivale, ki uvrščajo Cremono med najpomembnejša mesta glasbe v Italiji. Tukaj je učil skladatelj Marc'Antonio Ingegneri [[Claudio Monteverdi|Monteverdija]], ki je bil njegov najbolj znan učenec, pred odhodom v Mantovo leta 1591. Cremona je rojstno mesto Pierra-Francisqua Caroubela, sodelavca znanega nemškega skladatelja [[Michael Praetorius|Michaela Praetoriusa]]. Škof Cremone, Nicolò Sfondrati, goreč zagovornik [[Protireformacija|protireformacije]], je postal v 1590 [[papež Gregor XIV.]] Ker je bil enako goreč zaščitnik glasbe, je sloves mesta kot glasbene okolice še povečal. V začetku 16. stoletja je Cremona postala znana kot središče izdelave [[Glasbilo|glasbil]] z [[violina]]mi [[Amati (družina)|družine Amati]], kasneje delavnice [[Guarneri]] in [[Antonio Stradivari |Stradivari]]. <ref>[http://www.nytimes.com/2016/12/20/science/stradivari-violin-wood.html Stradivari violin wood]</ref> Do današnjih dni za njihovo delo velja, da so dosegli vrh pri oblikovanju vrste glasbil. Cremona še vedno slovi po izdelavi visokokakovostnih glasbil. Cremona je imela tradicijo [[ansambel|ansamblov]], povezano z ''Narodno gardo'', ustanovljeno pod Napoleonovem vplivom. Leta 1864 je postal njegov vodja [[Amilcare Ponchielli]], [[skladatelj]], rojen v Cremoni, in ustvaril enega največjih ansamblov vseh časov. Kot vodja je Ponchielli ustanovil šolo in tradicijo, ki je upadla le na začetku prve svetovne vojne. == Pobratena mesta == Cremona je pobratena z mestoma: * {{flagicon|ESP}} [[Alaquàs]], Španija * {{flagicon|RUS}} [[Krasnojarsk]], Rusija == Pomembni meščani == {{col-begin}} {{col-break}} * [[Publij Kvintilij Var]] (46. pr. n. št.–9. n. št.), rimski general in politik * [[Mina (pevka)|Mina]] * [[Sicardo]] (1155–1215), prelat, zgodovinar in pisec * [[Andrea Amati]] (1505–1577), izdelovalec godal * [[Nicolò Amati]] (1596–1684), izdelovalec godal * [[Antonio Stradivari]] (1644–1737), priznan izdelovalec godal * Giovanni Lucchi, izdelovalec lokov za godala * Quartetto di Cremona, godalni kvartet * [[Gasparo Aselli]] (okoli 1581–1514, april 1626), zdravnik, kirurg in anatom * [[Eugenio Beltrami]] (1835–1900) matematik * [[Giuseppe Francesco Bianchi]] (1752–1810) skladatelj {{col-break}} * [[Gerard Cremonski]] (1114–1187), prevajalac * [[Luigi Guido Grandi]] (1671–1742), duhovnik, filozof, matematik in inženir * [[Giuseppe Guarneri]] (1698–1744), vzdevek'del Gesù', izdelovalec godal * [[Sveti Homobonus]] (12. stoletje–1197), zavetnik poslovnih ljudi, krojačev, čevljarjev Cremone * [[Liutprand Cremonski]] (okoli 920–972), zgodovina in diplomat * [[Filippo de Lurano]] (okoli 1475–po 1520), skladatelj * [[Juanelo Turriano]] (1500—1585), urar, inženir in matematik * [[Primo Mazzolari]] (1890–1959), duhovnik in pisatelj * [[Tarquinio Merula]] (1595–1665), baročni skladatelj, organist in violinist * [[Claudio Monteverdi]] (1567 krščen–1643), skladatelj {{col-break}} * [[Benedetto Pallavicino]] (1551–1601), renesančni skladatelj * [[Amilcare Ponchielli]] (1834–1886), skladatelj * [[Costanzo Porta]] (1529–1601), skladatelj * [[Sofonisba Anguissola]] (1532–1625), renesančna slikarka * [[Ugo Tognazzi]] (1922–1990), filmski igralec * [[Marco Girolamo Vida]] (1485?–1566), škof, humanist, pesnik {{col-end}} == Pomembni slikarji in arhitekti == * [[Sofonisba Anguissola]] * [[Bernardino Campi|Bernardino]] (1522–1591) in [[Giulio Campi]], (1500–1572) * Francesco (okoli 1495–1576) in Giuseppe (okoli 1540–1616) [[Dattaro]] * [[Altobello Melone]], (okoli 1490, 1491–pred 1543) == Film == V japonskem animiranem romantičnem filmu Studia Ghibli Šepet srca (''Whisper of the Heart'') deček Seidži odhaja v Cremono, da bi postal vajenec izdelovalca violin. == Galerija == <gallery> File:Cremona, sculpture at duomo and city hall.jpg|Mestna hiša (''Palazzo del Comune'') File:Cremona- La Loggia dei Militi.jpg|Vojaška loža (''La Loggia dei Militi'') File:Cremona, View from Hotel Impero.jpg|Ulica blizu stolnice File:Cremona-Liuteria.jpg|Trgovina z violinami File:Cremona-Orologio astronomico sul Torrazzo perspec.jpg|Astronomska ura na zvoniku Torrazzo </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Cremona}} * [http://www.e-cremona.it City's portal] * [http://turismo.comune.cremona.it/ Turizem v Cremoni] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161223032423/http://turismo.comune.cremona.it/ |date=2016-12-23 }} * [http://www.ushmm.org/museum/exhibit/online/dp/camp3b.htm DP-Lager Cremona] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130525004230/http://www.ushmm.org/museum/exhibit/online/dp/camp3b.htm |date=2013-05-25 }} [[Kategorija:Mesta v Lombardiji]] [[Kategorija:Cremona]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 218]] {{normativna kontrola}} 9cbjc717hb1tn1u9rcrlrvawcza2kou 0 430369 6676693 6389990 2026-05-16T21:23:11Z ~2026-13659-49 255600 6676693 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Vercelli | official_name = Città di Vercelli | native_name = | image_skyline = Vercelli PiazzaCavour.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Piazza Cavour in Torre dell’Angelo. | image_shield = Vercelli-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = <!-- wd --> | coordinates_footnotes = | region = [[Piemont]] | province = [[Vercelli (pokrajina)|Vercelli]] (VC) | frazioni = | mayor_party = | mayor = Maura Forte | area_footnotes = | area_total_km2 = 79,85 | population_footnotes = | population_total = 47.220 | population_as_of = 30. april 2009 | pop_density_footnotes = | population_demonym = Vercellesi | elevation_footnotes = | elevation_m = 130 | twin1 = | twin1_country = | saint = Evzebij Vercellijski | day = 1. avgust | postal_code = 13100 | area_code = 0161 | website = {{Official website|http://www.comune.vercelli.it/}} | footnotes = }} '''Vercelli''' (''Vërsèj'' v piemontščini) je mesto in občina s približno 46.000 prebivalci, središče pokrajine[[Vercelli (pokrajina)| Vercelli]] v regiji [[Piemont]] v [[Italija|Italiji]]. Eno najstarejših urbanih območij v severni Italiji je bilo ustanovljeno, po mnenju večine zgodovinarjev, okoli leta 600 pred našim štetjem. [[Škofija]] je bila tam ustanovljena v 3. stoletju, v [[Nadškofija|nadškofijo]] pa je bila povzdignjena v letu 1817 (druga v Piemontu poleg Torina). Prva univerza na svetu, ki je (bila) financirana z javnim denarjem je bila ustanovljena v Vercelliju leta 1228 (kot sedma univerza po vrsti v Italiji), a je bila zaprta že leta 1372. Danes ima mesto univerzo za literaturo in filozofijo kot del ''[[Università del Piemonte Orientale]]'' in satelitski kampus ''[[Politecnico di Torino]]''. == Zgodovina == '''Vercellae''' ('''Vercelum''') je bilo glavno mesto ''Libicev'' ali ''Lebecilov'', ligurskega plemena; je postalo pomemben [[municipij]], v bližini katerega je [[Marij|Gaius Marius]] premagal [[Kimbri|Kimbre]] in [[Tevtonci|Tevtonce]] v [[bitka pri Vercelli|bitki pri Vercelli]] leta 101 pred našim štetjem. Cesarski [[magister militum]] [[Stilihon|Flavius Stilicho]] je uničil [[Goti|Gote]] 500 let kasneje. Na pol uničeno je bilo mesto v času [[sveti Hieronim|sv. Hieronima]] (''olim potens, nunc raro habitatore semiruta'' (1, 3,1)). Po invaziji [[Langobardi|Langobardov]] je pripadlo vojvodini [[Ivrea]]. Od 885 je bilo v pristojnosti knezoškofa, ki je bil grof [[Prvo Francosko cesarstvo|prvega francoskega cesarstva]]. Samostojna občina je postala leta 1120 in se pridružila prvi in drugi Lombardski lige. Njen statut, so med najbolj zanimivimi med srednjeveškimi republikami. Leta 1197 je bilo odpravljeno služenje zemljišča znotraj cerkvene župnije, ki se je uporabljalo za podporo župnika. Leta 1228 je bila Univerza iz [[Pavia|Pavie]] prenesena v Vercelli, kjer je ostala do štirinajstega stoletja, ne da bi pridobila večji pomen; ohranila se je le univerzitetna šola prava. Leta 1307 je bil Fra Dolcino, vodja Dulcinianov mučen in zažgan na grmadi. Med težavami v 13. stoletju je mesto pripadlo družini Della Torre iz Milana (1263), markizu iz Monferrata (1277), samozvan kapetan Matteo I. Visconti (1290-1299). Tizzoni ([[Gvelfi in gibelini |gibelini]]) in Avogadri (gvelfi) so se prerekali za mesto od leta 1301 do 1334. Gvelfi so bili večkrat izgnani, kar je omogočilo markizu Monferrata zavzeti Vercelli (1328), ki se je prostovoljno predal vikontu v Milanu leta 1334. Leta 1373 je škof Giovanni Fieschi izgnal Viscontije, vendar ga je Matteo ponovno zavzel. Facino Cane (1402) je vnovčil boj med Gian Maria in Filippo Maria Viscontijem, in zavzel Vercelli, vendar ga je izrinil Theodore II. Montferrat (1404), od katerega je bilo mesto prenese na vojvodino [[Savoja|Savojo]] (1427). Leta 1499 in 1553 so Vercelli zajeli Francozi, med letoma 1616 in 1678 pa Španci. Leta 1704 jo je utrpel močno obleganje s strani Francozov, ki niso uspeli uničiti trdnjave, potem pa je mesto delilo skupno usodo Savoje. Leta 1821 se je Vercelli opredelil v prid združitve. == Geografija == [[File:4150 - Risaie in provincia di Vercelli - Foto Giovanni Dall'Orto, 20 May 2011.jpg|thumb|Riževa polja]] Mesto leži ob reki Sesia v [[Padska nižina|Padski nižini]] med [[Milano]]m in [[Torino]]m. Je pomembno središče za gojenje [[riž]]a in obdano z riževimi polji, ki so poplavljena v poletnih mesecih. Podnebje je značilno za Padsko nižino s hladnimi, meglenimi zimami (0,4 ° C v januarju) in znosno vročino v poletnih mesecih (23,45 ° C v juliju). Padavin je največ spomladi in jeseni; nevihte so pogoste v poletnih mesecih. == Demografija == Leta 2009 je v Vercelli živelo okoli 47.000 ljudi, 47,3% moških in 52,7% žensk. Povprečna starost rezidentov je bil 47 let (pet let več od italijanskega povprečja, ki je 42 let). V letih med letoma 2002 in 2007 se je število prebivalcev Vercellija znižala za 1,31%. <ref>demo.istat[http://demo.istat.it/bil2002/index.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060709083746/http://demo.istat.it/bil2002/index.html |date=2006-07-09 }} |http://demo.istat.it/bil2007/index.html}}</ref> V letu 2006 je bila 92,38% prebivalstva Italijanov. Ostali pa so bili Albanci in Romuni (3,48%), severni Afričani (2,21%) in iz Podsaharske Afrike (0,64%). <ref>http://demo.istat.it/str2006/index.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130814010947/http://demo.istat.it/str2006/index.html |date=2013-08-14 }}</ref> Jezika, ki jih govorijo v Vercelliju sta italijanščina in piemontščina. == Znamenitosti == V Vercelliju so številni ostanki iz rimskega obdobja, na primer [[amfiteater]], [[hipodrom]], [[sarkofag]]i in mnogi pomembni napisi, od katerih so že nekateri krščanski. M mestu je sedem omembe vrednih stolpov, najpomembnejša sta ''Torre dell'Angelo'' na starem mestnem trgu in ''Torre di Città'' v Via Gioberti. [[File:Vercelli-Santandrea.jpg|thumb|right|290px|Bazilika sv. Andreja.]] '''Stolnica v Vercelliju''' ali '''bazilika sv. Evzebija''', prvotno okrašena s stebri in [[mozaik]]i, je postavil in povečal sveti Evzebij Vercellijski, kateremu je bila posvečena po njegovi smrti. Predelana je bila v devetem stoletju in radikalno spremenjena v osemnajstem po naročilu grofa Alfierija. Tako kot druge cerkve v mestu, vsebuje veliko dragocenih slik, še posebej avtorjev Gaudenzio Ferrari, Gerolama Giovenone in Bernardino Lanino, ki so bili domačini v Vercelliju. Stolnična kapiteljska knjižnica hrani dragocene rokopise. Verska besedila so ''Codex Vercellensis'', evangelarium iz četrtega stoletja; hagiografični rokopisi, niso vsi, ki so bili kritično pregledani; in zelo stara kopija ''Imitacija Kristusa'', ki jo navajako kot argument za pripis avtorstva [[Jean Gerson |Jeanu Gersonu]] (13. december 1363 - 12. julij 1429) je bil francoski učenjak, pedagog, reformator in pesnik, rektor Univerze v Parizu, vodilni v [[Konciliarizem|koncilskem gibanju]] in eden od najbolj pomembnih teologov na [[Konstanški koncil|Konstanškem koncilu]]). Njegova posvetna besedila so ''Romani'' Justinijana; iz 8. stoletja ''Leges Langobardorum'' (zakoni Langobardov - germanski). Končno hranijo znamenito ''Vercelli Book'' - staroangleški rokopis, ki vključuje slovito najzgodnejšo krščansko pesem ''Dream of the Rood''. Nič manj pomembni niso državljanski arhivi, ki vsebuje dokumente iz leta 882. '''[[Bazilika svetega Andreja, Vercelli|Bazilika svetega Andreja]]''' (''Basilica di Sant'Andrea''), ki jo je dal postaviti kardinal Guala Bicchieri leta 1219. Skupaj s starim cistercijanskim samostanom je med najlepšimi in najbolje ohranjenimi [[romanska arhitektura|romanskih]] zgradbami v Italiji. Med drugimi pomembnimi cerkva v mestu je cerkev Santa Maria Maggiore. '''Sinagoga v Vercelliju''' je primer mavrske revival arhitekture, v mestu je tudi judovsko pokopališče. V mestu je tudi Museo Camillo Leone. [http://www.museoleone.it// Museo Camillo Leone] Muzej izvira iz volje in testamenta notarja Camilla Leoneja v korist lokalnega Inštituta za likovno umetnost (šole za oblikovanje z namenom usposabljati ter varovati in ohranjati umetniško dediščino območja), katerega direktor je bil. == Pomembni meščani == * škof Atto II. Vercelli. * William Montevergine (1085–1142) popotnik, asket in ustanovitelj številnih samostanskih hiš. * [[Giovanni Antonio Bazzi]] (1477–1549?), manieristični slikar, znan kot "Il Sodoma". ==Kuhinja == Tipična jed je riž s fižolom, ki se imenuje ''panissa'' (narejena z rižem arborio, baldo ali Maratelli), ''tartufata'' (kolač) in ''bicciolani'' (vrsta piškotov). Tipično vino je Gattinara, klasično rdeče vino iz Piemonta narejeno predvsem iz ''nebbiolo'' mošta (lokalno poznanega kot ''spanna''), iz občine Gattinara, kjer so arheološki dokazi o gojenju vinske trte iz rimskih časov. == Pobratena mesta == * {{flagicon|FRA}} [[Arles]], Francija * {{flagicon|ESP}} [[Tortosa]], Španija == Sklici == {{sklici}} * Macadam, Alta (1997). Blue Guide. Northern Italy: from the Alps to Bologna. London: A & C Black. ISBN 0-7136-4294-7. == Literatura == * [http://www.archeovercelli.it/serv.html#INIZIO Vercelli] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120205010226/http://www.archeovercelli.it/serv.html#INIZIO |date=2012-02-05 }} is a short article in English on the history and archaeology of the town from [http://www.archeovercelli.it archeovercelli.it], the site of the ''Gruppo Archeologico Vercellese''. * [http://www.dumsinandi.com/ dumsinandi.com] presents the ''Divine Comedy'' in English, Italian and ''vercellese'', the local Piedmontese dialect. == Zunanje povezave == {{Commons|Vercelli}} * [http://www.museoborgogna.it Museo Borgogna] * [http://www.tesorodelduomovc.it Museo del Tesoro del Duomo] *[https://web.archive.org/web/20051223004917/http://www.provincia.vercelli.it/musei/musei/m_leone.htm Museo Camillo Leone] * [http://www.agraria.org/vini/gattinara.htm Vini Italiani DOCG: Gattinara DOCG] * [http://www.risomaratelli.it Riso Maratelli] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170309164727/http://www.risomaratelli.it/ |date=2017-03-09 }} [[Kategorija:Mesta v Piemontu]] [[Kategorija:Pokrajina Vercelli]] {{normativna kontrola}} 9i2kdnjzlff3uvvk65b3dp88ob47vld 0 430570 6676750 6653137 2026-05-16T23:55:17Z ~2026-13659-49 255600 6676750 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Bergamo | official_name = | native_name = | image_skyline = Bergamo collage.png | imagesize = 300px | image_alt = | image_caption = Zgoraj: mesto ob sončnem vzhodu,<br /> druga vrsta, levo: Palača Pravice (Palazzo della Ragione) in stolnica, desno: Colleonijeva kapela,<br /> tretja vrsta, levo: moderna arhitektura, sredina: Contarinijev vodnjak na Starem trgu (Piazza Vecchia), desno: Biblioteca Angelo Mai,<br /> četrta vrsta, levo: železniška postaja Bergamo–Albino, desno: Sprehajališče (''Passeggiata'') v osrednjem okrožju. | image_flag = Flag of Bergamo.svg | image_shield = CoA Città di Bergamo.svg | shield_alt = | shield_size = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | nickname = ''Città dei mille'' (mesto tisočev) | coordinates = <!-- wd --> | coordinates_footnotes = | region = [[Lombardija]] | province = [[Bergamo (pokrajina)|Bergamo]] (BG) | frazioni = | mayor_party = | mayor = Giorgio Gori | area_footnotes = | area_total_km2 = 38,7 | population_footnotes = | population_total = 119.381 | population_as_of = 31. december 2015 | population_density_km2 = 3085 | pop_density_footnotes = | population_demonym = Bergamasque<br/>''Bergamaschi'' (italijansko)<br/>''Bergamàsch'' (vzhodna Lombardija) | elevation_footnotes = | elevation_m = 249 | saint = [[sveti Aleksander]] | day = 26. avgust | postal_code_type = Postal code | postal_code = 24100 | area_code = (+39) 035 }} '''Bergamo''' (lombardsko ''Bèrghem'') je mesto v [[Lombardija|Lombardiji]] v [[Italija|Italiji]], ki leži okoli 40 km severovzhodno od [[Milano|Milana]] in 30 km od jezer [[Como (jezero)|Como]] in [[Iseo (jezero)| Iseo]]. Bergamske Alpe se začnejo takoj severno od mesta. Bergamo je sedež [[Bergamo (pokrajina)|pokrajine Bergamo]]. Z okoli 120.000 prebivalci je četrto največje mesto v Lombardiji. Metropolitansko območje Bergama sega prek upravnih meja mesta, čez gosto urbanizirano območje z nekaj manj kot 500.000 prebivalci. <ref name=UrbanismiInItalia>{{navedi splet |url=http://www.cityrailways.it/storage/pdf/01_urbanismi%20ITALIA_2011.pdf|title=Urbanismi in Italia, 2011 |website=cityrailways.it |language=it |date= |accessdate=4 November 2014}}</ref> Metropolitansko območje Bergama je samo del širšega metropolitanskega območja Milana, kjer živi več kot 8 milijonov ljudi. Od leta 2015 je Bergamo drugo najbolj obiskano mesto v Lombardiji za Milanom. <ref>{{navedi splet|url=http://www.asr-lombardia.it/RSY/tourism/flows-of-tourists/lombardia-and-provinces/tables/12193/2012/|title=RSY Lombardia-Arrivals and nights spent by guests in accommodation establishments, by type of resort and by type of establishment. Total accommodation establishments. Part III. Tourist resort. Year 2012|publisher=asr-lombardia.it|date=|accessdate=4 November 2014|archive-date=2014-11-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20141104173830/http://www.asr-lombardia.it/RSY/tourism/flows-of-tourists/lombardia-and-provinces/tables/12193/2012/|url-status=dead}}</ref> Mesto je dobro povezano z več mesti v Evropi in Sredozemlju z mednarodnim letališčem ''Il Caravaggio'', ki je tretje najprometnejše letališče v Italiji, leta 2005 je bilo 10,5 milijona potnikov, in avtocesto A4, ki poteka na osi med Milanom, [[Verona|Verono]] in [[Benetke|Benetkami]]. == Zgodovina == === Antika === Bergamo zaseda prostor starodavnega mesta ''Bergomum'', ki je bilo naselje [[Kelti|keltskega]] plemena [[Cenomani (Cisalpinska Galija)|Cenomani]]. Leta 49 pred našim štetjem je postal [[Rimski imperij|rimska]] občina, ki je imela na vrhuncu okoli 10.000 prebivalcev. Mesto je bilo pomembno vozlišče na vojaški cesti med [[Furlanija|Furlanijo]] in [[Retija|Retijo]]. V 5. stoletju ga je uničil [[Atila]]. === Srednji vek === [[File:Bergamo 1450.jpg|thumb|130px|left|Bergamo leta 1450]] Od 6. stoletja je bil Bergamo sedež ene najpomembnejših lombardskih vojvodinj severne Italije skupaj z [[Brescia| Brescio]], [[Trento]]m in [[Čedad]]om: njen prvi lombardski vojvoda je bil Valaris. Ko je [[Karel Veliki]] osvojil langobardsko kraljestvo, je postal sedež okraja pod Auteramom (umrl 816). Pomembna lombardska najdba ''bergamski zaklad'' iz 6. do 7. stoletja v bližini mesta v 19. stoletju je zdaj v Britanskem muzeju. <ref>[https://www.britishmuseum.org/research/collection_online/search.aspx?place=37534&plaA=37534-3-1 British Museum Collection]</ref> Od 11. stoletja dalje je Bergamo samostojna občina. Sodelovala je v lombardski zvezi, ki jo je premagal [[Friderik I. Barbarosa]] leta 1165. Lokalni skupini [[gvelfi in gibelini]] sta bili Colleoni in Suardi. Spor med njima je povzročil, da je morala družina Omodea ali Amadea Tasso okoli 1250 pobegniti na sever, a se je vrnila v Bergamo v poznem 13. stoletju, kjer je organizirala mestno kurirsko službo (italijansko ''compagnia dei corrieri''): morda je bila podlaga za [[Sveto rimsko cesarstvo |cesarsko]] dinastijo [[Thurn und Taxis]], ki ji pripisujejo zasluge za organizacijo prve sodobne poštne službe, saj je bil Amadeo Tasso patriarh družine Thurn und Taxis. Tassovo podjetje je bilo razmeroma učinkovito, sli so postali znani po vsej Italiji kot bergamski sli (''bergamaschi''). Od leta 1264 je bil Bergamo v presledkih pod oblastjo Milana. Leta 1331 ga je dobil [[Ivan Češki]], vendar ga je milanski [[Družina Visconti |Visconti]] pridobil nazaj. === Zgodnja sodobna doba === Za kratko obdobje ga je leta 1407 osvojila [[družina Malatesta]], leta 1428 pa je postal del [[Beneška republika|Beneške republike]], v kateri je ostal do leta 1797. Med letoma 1797 in 1815 sta bila Bergamo in njegovo ozemlje priključena političnim subjektom, nastalim v severni Italiji pod francosko in Napoleonovo oblastjo. Benečani so utrdili zgornji del mesta. === Do danes === Leta 1815 je mesto spadalo v [[Lombardsko-beneško kraljestvo|Lombardsko-beneško kraljestvo]], ki mu je vladal [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijski cesar]]. [[Giuseppe Garibaldi]] ga je osvobodil leta 1859 med drugo italijansko vojno za neodvisnost in Bergamo je postal del [[Kraljevina Italija|Kraljevine Italije]]. Zaradi prispevka k [[Risorgimento|združitvi Italije]] je mesto znano tudi kot ''città dei mille'' (mesto tisočev). V 20. stoletju je Bergamo postal eno najbolj industrializiranih italijanskih mest. Je tudi eno redkih italijanskih mest, ki med drugo svetovno vojno ni bil močno poškodovan. == Geografija == Bergamo je približno 50 kilometrov severovzhodno od Milana ob vznožju Alp na meji s Padsko nižino in ima 119.381 prebivalcev (stanje 31. december 2015). Staro Gornje mesto (''Città Alta'') je na nadmorski višini 380 m. Spodnje mesto (''Città Bassa'', tudi ''Città Borghi'') in nekatera predmestja se širijo okoli starega mestnega jedra na hribu, v ravnini in na sosednjih hribih. Podnebje je vlažno subtropsko ([[köppnova podnebna klasifikacija]] Cfa), ki je značilno za severno Italijo. == Znamenitosti == [[File:PVB 15.jpg|thumb|350px|Palača Pravice (''Palazzo della Ragione'') in Stari trg (''Piazza Vecchia'')]] Mesto ima dva centra: Città Alta (gornji del mesta), srednjeveško mesto na vrhu hriba, ki ga obkrožajo kiklopski [[obzidje|zidovi]] iz 16. stoletja in Città Bassa (spodnji del mesta). Oba dela mesta sta povezana z [[Tirna vzpenjača |vzpenjačo]]/žičnico, cesto in pešpotjo. Parkirišč je v Gornjem mestu zelo malo. === Gornje mesto === Gornje mesto, obdano z beneškim obzidjem (''Mura venete di Bergamo''), zgrajenem v 16. stoletju, je zgodovinsko središče Bergama in je od leta 2006 na poskusnem seznamu Unescove dediščine. <ref name="UNESCOWHC">{{navedi splet | url=http://whc.unesco.org/en/tentativelists/331/ | title=The city of Bergamo | publisher=UNESCO World Heritage Centre | accessdate=1 February 2015 }}</ref>. Gornje mesto je zelo drago za življenje, nepremičnine se prodajajo po 5 do 12 000 evrov za kvadratni meter. Ima številne znamenitosti: * citadelo je zgradil Visconti v sredini 14. stoletja; * Stari trg (''Piazza Vecchia''); * Palača Pravice (''Palazzo della Ragione'') je bila sedež uprave mesta, ko je bila občina. Zdaj je v njej umetnostni muzej (Carrarska akademija). Zgrajena je bila v 12. stoletju, obnovljena je bila v poznem 16. stoletju, je delo Pietra Isabella. Na fasadi nad oknom je lev svetega Marka, ki potrjuje dolgo obdobje beneške prevlade. Atrij ima dobro ohranjeno sončno uro iz 18. stoletja; * Nova palača (''Palazzo Nuovo'') (Biblioteca Civica Angelo Mai). Zasnoval jo je [[Vincenzo Scamozzi]] v začetku 17. stoletja, vendar je bila kočana šele leta 1928; * '''[[Bazilika Marije Snežne, Bergamo| Bazilika Marije Snežne]]''' (''Basilica di Santa Maria Maggiore''). Graditi so jo začeli leta 1137 na mestu prejšnje verske zgradbe iz 7. stoletja. Gradnja se je nadaljevala vse do 15. stoletja. Od te prve zgradbe sta ostala zunanja romanska struktura in tloris grškega križa. Notranjost je bila v glavnem spremenjena v 16. in 17. stoletju. Kupola ima freske [[Giovanni Battista Tiepolo|Giovannija Battiste Tiepola]]. Omembe vredna sta veliki križ in grobnica [[Gaetano Donizetti| Gaetana Donizettija]]; * '''[[Cappella Colleoni|Colleonijeva kapela]]''' je ob baziliki Marije Snežne in je mojstrovina [[renesančna arhitektura|renesančne arhitekture]] in dekorativne umetnosti. V njej je grobnica kondotjerja Bartolomea Colleonija; * [[Krstilnica]] (''Battistero'') je elegantna osmerokotna zgradba iz leta 1340; * '''[[Stolnica v Bergamu]]''' (''Duomo'') je bila zgrajena v poznem 17. stoletju s kasnejšimi spremembami; * ''Rocca'' (utrjeni dvorec). Gradnja se je začela leta 1331 na hribu Sant'Eufemia po naročilu Viljema Castelbarca, župnika Ivana Češkega, kasneje ga je dopolnil Azzone Visconti. Dodana mu je bila širša trdnjava, zdaj pa je delno izgubljena. Benečani so zgradili velik stolp in tudi obzidje (''Mura Veneziane''), dolgo 6200 metrov; * cerkev ''San Michele al Pozzo Bianco'' je bila zgrajena v 12. stoletju, v njej je veliko fresk iz 12. do 16. stoletja, tudi slike [[Lorenzo Lotto| Lorenza Lotta]]; * Arheološki mestni muzej (''Museo Civico Archeologico'') je v citadeli; * Naravoslovni muzej Enrica Caffija (''Museo di Scienze Naturali Enrico Caffi'') je tudi v citadeli; * Botanični vrt Lorenza Rote (''Orto Botanico di Bergamo Lorenzo Rota''); * Staro mesto (''Città Alta'') in njegova okolica sta del naravnega parka ''Parco dei Colli di Bergamo''. <gallery> File:680BergamoTorreCivica.jpg|''Torre Civica'' File:735BergamoCittadella.jpg|Citadela File:646BergamoViaGombito.jpg|Via Gombito File:BergamoCaSV2.JPG|Grad San Vigilio File:076PalazzoMedolago.JPG|''Palazzo Medolago'' File:Bergamo Notturno Porta San Giacomo.jpg|''Porta San Giacomo'' </gallery> === Spodnje mesto === [[File:015BergamoCittàBassa.JPG|thumb|Sodoben del Spodnjega mesta (''Città Bassa'')]] [[File:Italia Bergamo 03.JPG|thumb|Trg ''Vittorio Veneto'']] Spodnje mesto je sodoben center Bergama. Ob koncu 19. stoletja so ga sestavljale stanovanjske soseske, zgrajene ob glavnih cestah, ki so povezovale Bergamo z drugimi mesti Lombardije. Glavna okrožja so Borgo Palazzo po cesti do Brescie, Borgo San Leonardo po cesti do Milana in Borgo Santa Caterina po cesti do Valle Seriana. Mesto se je v 20. stoletju hitro razširilo. V prvih desetletjih je občina postavila velike zgradbe, kot so nova upravna poslopja in različni uradi, da bi ustvarili nov center mesta. Po drugi svetovni vojni so bile zgrajene mnoge stanovanjske stavbe v delu mesta, ki je zdaj razdeljeno v več sosesk, kot so Longuelo, Colognola, Malpensata in Boccaleone, Redona in Valtesse med mnogimi drugimi. Nakupovalni center je na cesti 20 Settembre. Cerkev "Santo Spirito" hrani oltarno sliko Lorenza Lotta ''Marija in otrok s svetniki''. Najpomembnejši znamenitosti sta: * ''Pinakoteka Carrarske akademije'' * Galerija moderne in sodobne umetnosti (''Galleria d'Arte Moderna e Contemporanea''), znana kot GAMeC <gallery> File:Bergamo - Santa Maria delle Grazie.jpg|''Santa Maria delle Grazie'' File:Italia Bergamo 06.JPG|''Torre dei Caduti'' File:Bergamo accademia carrara 06.jpg|''Carrarska akademija'' File:Bergamo Città notte.jpg|Bergamo ponoči </gallery> == Demografija == Leta 2010 je v Bergamu živelo 119.551 ljudi, od katerih je bilo 46,6 % moških in 53,4 % žensk. Povprečna starost prebivalcev Bergama je 45 let v primerjavi z italijanskim povprečjem, ki je 43 let. Leta 2010 je bilo 85 % prebivalcev Italijanov. Največja skupina priseljencev 4,89 % je iz drugih evropskih držav (največ iz Romunije in Ukrajine), iz južne Amerike (večinoma iz Cochabambe iz Bolivije) 4,61 %, iz podsaharske Afrike 1,59 %, iz severne Afrike 1,53 %. Mesto je pretežno katoliško, vendar je zaradi priseljevanja nekaj pravoslavnih kristjanov, muslimanov in protestantov. == Gospodarstvo == [[File:Banca Popolare di Bergamo.JPG|thumb|right|Sedež banke UBI v zgodovinski zgradbi]] V Bergamu kot središču in glavnem mestu pokrajine so uradi pokrajinske javne uprave. V preteklosti so bile v občini številne tovarne, predvsem za električne komponente, industrijsko mehaniko in založniška podjetja, vendar so se preselili iz mesta. V mestu so še vedno sedeži teh velikih korporacij: * UTD-skupina, prej BPU in Banca Popolare di Bergamo – Credito Varesino, glavni sedež 4. največje italijanske bančne skupine; * Brembo, glavni sedež in proizvodnja zavornih sistemov, zlasti za visoko zmogljive avtomobile in motorna kolesa; * Tenaris je svetovni proizvajalec in dobavitelj brezšivnih in varjenih izdelkov jeklenih cevi in ponudnik obdelave cevi, skladiščenja in distribucije storitev za nafto in plin, energijo in strojno industrijo; * ABB SpA, pisarne in obrat multinacionalne korporacije, ki deluje predvsem na področju električne energije in avtomatizacijske tehnologije. == Mesto glasbe == [[File:GiorcesTeatroDonizettiBg1.JPG|thumb|right|Donizettijevo gledališče]] [[File:Cappella Colleoni - Bergamo - panoramio.jpg|thumb|Colleonijeva kapela]] Bergamo ima pomembno mesto v zgodovini [[glasba|glasbe]]. Veliko [[romanska arhitektura|romansko]] cerkev Marije Snežne so začeli graditi leta 1137 in je imela stalno in dobro dokumentirano tradicijo poučevanja glasbe in petja že več kot 800 let. Ko je bilo mesto pod beneško oblastjo, je bil uvožen tudi beneški glasbeni slog; nastala je velika instrumentalna skupina za spremljavo zborovskega petja. Skladatelji, kot je [[Gasparo Alberti]], je pisal [[polifonija|polifonsko]] glasbo za dvoje [[orgle|orgel]], [[trobila]] in [[viola da gamba|violo]], slog je običajno povezan z Benetkami, ki je cvetel v drobnem akustičnem okolju cerkve svete Marije Snežne. Mesto je posodilo svoje ime slogu ljudskega plesa, znanem kot ''bergamaska'', značilen za ljudi v tej regiji. Znan je po svoji norčavosti, norec Nick Bottom v [[William Shakespeare |Shakespearjevi]] drami ''Sen Kresne noči'' se sklicuje na njihov ples ''bergamaska''. To nekonvencionalno obliko je uporabil tudi [[Claude Debussy |Debussy]] v svoji ''Suite bergamasque''. Odlični glasbeniki, rojeni v Bergamu, so: [[Gaetano Donizetti]], [[Pietro Locatelli]], [[Antonio Lolli]], Gianluigi Trovesi, Roby Facchinetti, Alfredo Piatti, Fabrizio Frigeni in Gianandrea Gavazzeni. Alessandro Grandi, eden izmed najbolj naprednih skladateljev z začetka 17. stoletja za [[Claudio Monteverdi |Monteverdi]]jem, je bil kapelnik (''maestro di cappella'') do svoje smrti zaradi kuge leta 1630; [[Tarquinio Merula]], še naprednejši skladatelj in eden od ustanoviteljev zgodnje [[sonata|sonate]], je prevzel njegovo mesto. == Pomembni meščani == Bergamo je rojstni kraj in zadnje počivališče Enrica Rastellija, visokotehničnega in svetovno znanega žonglerja, ki je živel v mestu in leta 1931 umrl, star komaj 34 let. V njegovem mavzoleju je kip v naravni velikosti. V mestu so bili dejavni številni slikarji, med njimi Giovanni Paolo Cavagna, Francesco Zucco in Enea Salmeggia, od katerih so vsi slikali v cerkvi Marije Snežne. Kipar Giacomo Manzù in basbaritonist, operni pevec Alex Esposito sta bila rojena v Bergamu. Slavni ameriški elektroinženir in profesor [[Andrew Viterbi]], izumitelj [[Viterbijev algoritem|Viterbijevega algoritma]] je bil rojen v Bergamu, a se je v obdobju fašizma preselil v ZDA, ker je bil Jud. Med oblikovalci, rojenimi v Bergamu, je Mariuccia Mandelli, ustanoviteljica ''Krizie'' in ena prvih modnih oblikovalk, ki je ustvarila uspešno linijo oblačil za moške. <ref name=nytimes>{{navedi novice|last1=Fox|first1=Margalit|title=Mariuccia Mandelli, Italian Fashion Designer, Dies at 90 |url=https://www.nytimes.com/2015/12/08/fashion/mariuccia-mandelli-italian-fashion-designer-dies-at-90.html|publisher=[[New York Times]] |date=2015-12-07 |accessdate=2016-01-04}}</ref> == Pobratena mesta == Bergamo je pobraten z mesti:<ref name=BergamoSC>{{navedi splet |url=http://www.comune.bergamo.it/servizi/menu/dinamica.aspx?id=1785 |title=Gemellaggi e relazioni internazionali |publisher=Comune di Bergamo |date=7 April 2006 |language=it |type=official website |accessdate=2015-03-28 |archive-date=2007-10-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071029133055/http://www.comune.bergamo.it/servizi/menu/dinamica.aspx?ID=1785 |url-status=dead }}</ref> * {{flagicon|USA}} Greenville, Južna Karolina, ZDA, od 1985 * {{flagicon|USA}} Pueblo, Kolorado, ZDA<ref>{{navedi splet |url=http://pueblosistercities.org/bergamo-italy |title=Pueblo's Sister Cities Home |publisher=Pueblo Sister Cities Commission |location=Pueblo, CO, USA |type=official website |accessdate=2015-03-28 |archive-date=2015-03-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150327074013/http://www.pueblosistercities.org/bergamo-italy |url-status=dead }}</ref> * {{flagicon|FRA}} Mulhouse, Francija, od 1989 * {{flagicon|RUS}} [[Tver]], Rusija, od 1989 * {{flagicon|PRC}} Bengbu, Kitajska, od 1988 * {{flagicon|BOL}} Cochabamba, Bolivija, od 2008<ref>{{navedi splet |url=http://cochabamba.gob.bo/Municipio/convenios |title=Convenios Internacionales |publisher=Gobierno Autónomo Municipal de Cochabamba |language=es |type=official website |location=Cochabamba, Bolivia |accessdate=2015-03-28 |archive-date=2015-04-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150404090656/http://cochabamba.gob.bo/Municipio/convenios |url-status=dead }}</ref> Bergamo je partnersko mesto z mesti: * {{flagicon|POL}} Dąbrowa Górnicza, Poljska * {{flagicon|POL}} Olkusz, Poljska * {{flagicon|POL}} Bolesław, Poljska * {{flagicon|ARG}} Posadas, Argentina, prijateljsko in sodelujoče mesto od leta 1998<ref>{{navedi splet |url=http://www.primeraedicionweb.com.ar/nota/suplemento/2505/-posadas-y-sus-hermanas-.html |title=Posadas y sus hermanas |publisher=Primera Edición |language=es |accessdate=2015-03-28 |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402091041/http://www.primeraedicionweb.com.ar/nota/suplemento/2505/-posadas-y-sus-hermanas-.html |url-status=dead }}</ref> === Konzulati === Bergamo je sedež konzulatov teh držav: * {{flagicon|BOL}} [[Bolivija]]<ref>[http://www.easydiplomacy.com/consolato-onorario-di-bolivia-bergamo/ Consolato Onorario della BOLIVIA "Easydiplomacy] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120101163834/http://www.easydiplomacy.com/consolato-onorario-di-bolivia-bergamo/ |date=1 January 2012 }}</ref> * {{flagicon|MWI}} [[Malavi]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.guidamonaci.it/consolato-onorario-del-malawi-a-bergamo-_8_960930102720111.html |title=Consolato Onorario del Malawi a Bergamo > Company Profile {{!}} Guida Monaci<!-- Titolo generato automaticamente --> |accessdate=2017-03-05 |archive-date=2014-11-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141105053622/http://www.guidamonaci.it/consolato-onorario-del-malawi-a-bergamo-_8_960930102720111.html |url-status=dead }}</ref> * {{flagicon|SWI}} [[Švica]]<ref>[http://www.eda.admin.ch/eda/it/home/reps/eur/vita/afoita.html#rep_378 Rappresentanze svizzere<!-- Titolo generato automaticamente -->]</ref> == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Wikivoyage}} {{Commons|Bergamo}} * [http://www.comune.bergamo.it/ Municipality of Bergamo official website] * [http://www.visitbergamo.net/en/ Visit Bergamo] [[Kategorija:Mesta v Lombardiji]] [[Kategorija:Bergamo]] [[Kategorija:Gradovi v Italiji]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta v Italiji]] {{normativna kontrola}} 71zlrewlwpwyll3y9ypy69emdfa41w5 0 438263 6676678 6628433 2026-05-16T20:30:29Z ~2026-13659-49 255600 6676678 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji | name = Modena | official_name = Comune di Modena | native_name = | image_skyline = Collage Modena.jpg | imagesize = 220px | image_alt = | image_caption = V smeri urnega kazalca zgoraj: stolnica v Modeni in stolp Ghirlandina, Mestna hiša, vojvodska palača in cerkev svetega Dominika na Dantejevem trgu, portik Collegia | image_flag= Flag of Modena.svg | image_shield= Modena-Stemma.png | shield_alt= | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = |coordinates = <!-- wd --> | coordinates_footnotes = | region = [[Emilija - Romanja]] | province = [[Modena (pokrajina)|Modena]] (MO) | frazioni = Albareto, Baggiovara, Ca' Fusara, Cognento, Cittanova, Collegara, Ganaceto, Lesignana, Marzaglia, Navicello, Portile, San Damaso, San Donnino, Tre Olmi, Villanova | mayor_party = | mayor = Giancarlo Muzzarelli | area_footnotes = | area_total_km2 = 183,23 | population_footnotes = | population_total = 184,739 | population_as_of = 2025 | pop_density_footnotes = | population_demonym = Modenčani | elevation_footnotes = | elevation_m = 34 | twin1 = | twin1_country = |istat=| saint = sveti Geminijan iz Modene | day = 31. januar | postal_code = 41121-41126 | area_code = 059 | website = {{Official website|http://www.comune.modena.it}} | footnotes ={{Designation list | embed = yes | designation1 = WHS | designation1_date = 1997 | designation1_partof = Cattedrale, Torre Civica e Piazza Grande<br />Cathedral, Torre Civica and Piazza Grande, Modena | designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/827 827] | designation1_criteria = i, ii, iii, iv | designation1_type = kulturni | designation1_free1name = Država | designation1_free1value = {{ITA}} | designation1_free2name = Območje | designation1_free2value = [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi|Evropa]] }} }} '''Modena''' (etruščansko ''Mutna'', latinsko ''Mutina'', modensko ''Mòdna'') je [[mesto]] in [[občina]] z okoli 185.000 prebivalci na južni strani [[Padska nižina|Padske nižine]], središče istoimenske [[Modena (pokrajina)|pokrajine]] in je tretje največje mesto dežele [[Emilija - Romanja]] v severni Italiji. Staro mestno jedro in sedež nadškofa sta znana po avtomobilski industriji. Tu so bile in so še tovarne znanih italijanskih izdelovalcev športnih avtomobilov [[Ferrari]], [[De Tomaso]], [[Lamborghini]], [[Pagani]] in [[Maserati]], vse razen Lamborghinija imajo sedež v mestu ali v bližini. Eden od Ferrarijevih avtomobilov, [[Ferrari 360]] je dobil ime po mestu. [[Univerza v Modeni]] je bila ustanovljena leta 1175, razširil jo je Frančišek II. d'Este leta 1686 in je priznana univerza za ekonomijo, medicino in pravo ter drugi najstarejši ''atenej'' (latinsko ''athenaeum'', grško Ἀϑηναĩον: Atenin tempelj, v starem Rimu visoka šola za umetnost (poetiko), retoriko in filozofijo; v 16. stoletju vrsta latinske šole) v Italiji. Italijanski vojaški častniki se usposabljajo na vojaški akademiji v Modeni in so nastanjeni v baročni [[Vojvodska palača, Modena|vojvodski palači]]. Knjižnica ''Biblioteca Estense'' hrani zgodovinske knjige in 3000 [[rokopis]]ov. [[Stolnica v Modeni]], [[Torre della Ghirlandina|stolp Ghirlandina]] in Veliki trg (Piazza Grande) so od leta 1997 na seznamu Unescove svetovne dediščine.<ref>Unesco [http://whc.unesco.org/en/list/827]</ref> Modena je znana tudi v kulinaričnih krogih predvsem zaradi [[balzamični kis|balzamičnega kisa]]. Znani Modenci so Marija iz Modene, kraljica Anglije in Škotske; operni tenorist [[Luciano Pavarotti]] in sopranistka [[Mirella Freni]], rojena v Modeni; [[Enzo Ferrari]], ustanovitelj Ferrarijevega avtomobilskega podjetja; katoliški duhovnik Gabriele Amorth; kuhar Massimo Bottura; stripovski umetnik Franco Bonvicini; ansambel Modena City Ramblers in kantavtor [[Francesco Guccini]], ki je tu živel več desetletij. == Geografija == Modena leži v [[Padska nižina|Padski nižini]] (''Pianura Padani'') in jo obkrožata [[reka|reki]] Secchia in Panaro, pritoka reke Pad. V središču mesta je vodnjak ''Dveh rek'', delo Giuseppeja Graziosija. Mesto je povezano s Panarom s kanalom Naviglio. [[Apenini]] se začnejo približno 10 kilometrov južno od mesta. Občina je razdeljena na štiri okrožja. To so: * Centro storico (zgodovinski center, San Cataldo) * Crocetta (San Lazzaro – vzhodna Modena, Crocetta) * Buon Pastore (Buon Pastore, Sant'Agnese, San Damaso) * San Faustino (S. Faustino-Saliceta San Giuliano, Madonnina-Quattro Ville) Modena ima vlažno subtropsko [[podnebje]] s povprečno letno količino padavin 809 milimetrov. Poletja so topla, zime so hladne in vlažne z možnostjo snega. To podnebje opisuje [[Köppnova podnebna klasifikacija]] kot ''Cfa''. == Občinska uprava == [[File:Modena Palazzo Comunale e Duomo.jpg|thumb|right|Stolnica v Modeni (levo) in Mestna hiša (desno)]] Od leta 1945 do leta 1992 je imela Modena neprekinjeno komunistične župane. Od devetdesetih let je mesto vodila sredinskoleva koalicija. Na volitvah aprila 2006 je Demokratska stranka dobila približno 50 % glasov v mestu. Zakonodajni organ občine (''comune'') je mestni svet (''consiglio comunale''), ki ga sestavlja 35 članov, izvoljenih vsakih pet let. Izvršni organ je mestni svet (''giunta comunale''), ki ga sestavljajo 9 svetnikov, namestnik župana in župan. == Zgodovina == === Antično obdobje === Območje okoli Modene je naselila [[villanovanska kultura]] v [[železna doba|železni dobi]], pozneje pa [[Ligurci|ligurska]] plemena, [[Etruščani]] in galski [[Boji]] (naselje je bilo etruščansko). Čeprav je točen datum ustanovitve neznan, je znano, da je že obstajalo v 3. stoletju pred našim štetjem, saj so se med [[Hanibal]]ovim vdorom v Italijo leta 218 pr. n. št. Boji uprli in oblegali mesto. [[Tit Livij|Livij]] ga je opisal kot utrjeno [[citadela|citadelo]], kjer so rimski sodniki našli zatočišče. Izid obleganja ni znan, vendar je mesto po Hanibalovem prihodu najverjetneje opustelo. Mesto je postalo rimska kolonija leta 183 pr. n. št. Konzul Mark Emilij Lepid ga je uporabil za vojaško oporišče, zaradi česar so ga Ligurci oplenili leta 177 pr. n. št. Mesto je bilo obnovljeno in zaradi svojega strateškega pomena je hitro postalo najpomembnejše središče v [[Cisalpska Galija| Cisalpinski Galiji]], tudi ker je bilo na pomembnem razpotju med Emilijsko cesto in cesto v [[Verona|Verono]]. [[File:Modena Piazza Grande.jpg|center|thumb|800px|Pogled na Veliki trg]] V 1. stoletju pr. n. št. je bila Modena dvakrat oblegana. Prvo obleganje leta 78 pr. n. št. je vodil [[Pompej Veliki]], branil pa jo je Mark Junij Brut (priljubljeni voditelj, to ni bil Cezarjev sin, znan kot atentator). Mesto se je sčasoma vdalo zaradi lakote, Brut pa je pobegnil in bil ubit v kraju [[Reggio Emilia |Regium Lepidi]]. V civilni vojni po Cezarjevem atentatu je bilo mesto ponovno oblegano, tokrat ga je oblegal [[Mark Antonij]] leta 44. pr. n. št., branil ga je Decim Junij Brut Albin. [[Gaj Avgust Oktavijan |Oktavijan]] je rešil mesto s pomočjo senata. [[Mark Tulij Cicero|Cicero]] ga je imenoval ''Mutina splendidissima'' ("najlepša Modena") v svojih [[Filipika|Filipikah]] (44 pr. n. št.). Do 3. stoletja našega štetja je ohranila svoj položaj kot najpomembnejše mesto v novoimenovani pokrajini Emiliji. S padcem cesarstva se je v Modeni poslabšal položaj, saj je postala vojaško oporišče proti barbarskim in civilnim vojnam. Pravijo, da Atila ni nikoli opustošil Modene, ker jo je skrila gosta megla (čudež, ki ga je zagotovil sveti Geminijan, škof in zavetnik Modene), vendar jo je morda uničila poplava v 7. stoletju in je bila zapuščena. Decembra 2008 so italijanski raziskovalci odkrili središče lončarstva, v katerem so izdelovali oljne svetilke, ki so osvetljevale staro rimsko cesarstvo. Dokaze o lončarskih delavnicah so našli v Modeni, srednji in severni Italiji, med gradbenimi deli pri gradnji stanovanjske soseske blizu starodavnega obzidja. "Našli smo veliko antično rimsko odlagališče, ki je bilo napolnjeno z lončarskimi ostanki. Tam so bile vaze, steklenice, opeka, predvsem pa na stotine oljnih lučk z napisi izdelovalcev," je povedal [[arheolog]] Donato Labate. === Srednji vek === Izgnanci so ustanovili novo mesto nekaj kilometrov proti severozahodu, ki ga še vedno predstavlja vasica Cittanova (dobesedno "novo mesto"). Konec 9. stoletja je Modeno obnovil in ponovno utrdil škof Ludovik. V tem času je bila sestavljena ''pesem Modenskih stražarjev'' (''Canto delle scolte modenesi''). Kasneje je bilo mesto v posesti grofice Matilde Toskanske, ki je postala svobodna občina že v 12. stoletju. V vojnah med cesarjem [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderikom II.]] in [[papež Gregor IX.|papežem Gregorjem IX.]] je Modena pripadla cesarju. [[Rodbina Este]] je leta 1288 postala gospodarica Modene (Obizzo d'Este). Po smrti Obizzovega naslednika (Azzo VIII., leta 1308) je postala občina, toda do leta 1336 je bila rodbina Este trajno na oblasti. Pod Borsom d'Estejem je Modena postala vojvodina. === Sodobna zgodovina === Modeno je razširil in utrjeval Ercole II. in je postala glavno prebivališče rodbine Este, ko je Ferrara, glavni sedež, leta 1598 pripadla papežu. Francesco I. d'Este, vojvoda Modene (1629–1658) je zgradil citadelo in začel graditi palačo, ki jo je v glavnem okrasil Francesco II. V 18. stoletju je bil Rinaldo d'Este ob francoskih vdorih dvakrat izgnan iz mesta. Francesco III. je zgradil številne javne zgradbe. Ercole III. je umrl v izgnanstvu v Trevisu, ko je zavrnil napoleonsko odškodnino, ko je Modena postala del Napoleonove [[Cispadanska republika | Cispadanske republike]]. Njegova edina hči Maria Beatrice d'Este se je poročila s Ferdinandom I., avstrijskim nadvojvodo, sinom cesarice [[Marija Terezija|Marije Terezije]]; leta 1814 je njihov najstarejši sin Frančišek IV. dobil nazaj posesti družine Este. Leta 1816 je hitro podrl utrdbe, ki bi jih lahko uporabili proti njemu in začela se je sodobna zgodovina pod avstrijsko vlado, a je kljub pravičnosti, ustavnosti in poštenosti leta 1830 izbruhnil upor, tokrat k sreči neuspešno. Njegov sin Frančišek V. je bil tudi dober vladar in je nagradil žrtve vojne in kolere. Toda tudi on se je moral spopasti z revolucijami, ki jih je navdihnila tujina in bil leta 1848 začasno izgnan iz Modene. Avstrijske enote so se vrnile. Deset let kasneje, 20. avgusta 1859, so revolucionarji ponovno vdrli (tokrat Piemontčani) ter Modeno priključili revolucionarnemu savojskemu narodu Italije kot teritorialni del [[Kraljevina Italija|Kraljevine Italije]]. [[File:Modena duomo.jpg|thumb|Fasada stolnice]] [[File:Modena-duomo02.jpg|thumb|Notranjost stolnice]] [[File:Piazzagrande.jpg|thumb|Veliki trg s stolnico in Mestno hišo]] [[File:Palazzo Ducale di Modena sede dell'Accademia Militare.jpg|thumb|Baročna vojvodska palača (zdaj vojaška akademija)]] == Znamenitosti == === Vojvodska palača === {{glavni|Vojvodska palača, Modena}} ''Vojvodska palača'', ki jo je začel graditi Francesco I. d'Este leta 1634 in končal Francis V., je bila sedež družine Este od 17. do 19. stoletja. Palača stoji tam, kjer je bil včasih grad na obrobju mesta. Čeprav je na splošno pripisana Bartolomeu Avanziniju, menijo, da so nasvete in smernice pri oblikovanju iskali pri velikanih [[Pietro da Cortona |Cortoni]], [[Gian Lorenzo Bernini |Berniniju]] in [[Francesco Borromini |Borrominiju]]. V palači so zdaj Vojaška akademija (''Accademia Militare di Modena''), vojaški muzej in dragocena knjižnica. Palača ima [[baročna arhitektura|baročno]] fasado, do katere se pride čez [[Cour d'honneur |častno dvorišče]], kjer so pogosto vojaške slovesnosti, in po častnem stopnišču. Osrednja dvorana ima stropno [[freska|fresko]] iz 17. stoletja ''Kronanje Bradamanteja'', delo Marca Antonio Franceschinija. ''Salottino d'Oro'' (Zlata dvorana) je prekrita z nagubanimi odstranljivimi pozlačenimi ploščami, v njej je bil glavni kabinet vojvode Francisa III. === Mestna hiša === [[Mestna hiša]] stoji ob Velikem trgu (je na seznamu Unescove svetovne dediščine). V 17. in 18. stoletju jo je sestavljalo več stavb, zgrajenih leta 1046 kot občinske pisarne. Zanjo je značilna stolpna ura (''Torre dell'Orologio'', konec 15. stoletja), stolp je bil par drugemu stolpu (''Torre Civica''), a po potresu leta 1671 je bil porušen . V notranjosti je ''Sala del Fuoco'' (Požarna dvorana) z naslikanim frizom Niccola dell'Abbateja (1546), ki prikazuje znane junake iz starodavnega Rima z značilnim emilijskim ozadjem. V Sobi zaprisege (''Camerino dei Confirmati'') je eden od simbolov mesta, ''secchia rapita'', hrastov čeber kot trofeja v spomin na zmago v bitki pri Zappolinu (1325) proti Bologni. Ta [[relikvija]] je navdihnila pesem z istim naslovom Alessandra Tassonija. Druga relikvija iz srednjega veka v Modeni je ''preda ringadora'', pravokotni kamen iz marmorja ob verandi palače, ki se uporablja kot zvočna ploščad, in kip ''La Bonissima'' (Najboljša), ki prikazuje žensko figuro, postavljeno na trgu leta 1268, a je bila kasneje prenesena na verando. === Stolnica in Ghirlandina === {{glavni|Stolnica v Modeni}} '''[[Stolnica v Modeni]]''' (italijansko ''Duomo di Modena'') in [[zvonik]] (''kampanile'') sta tudi na seznamu Unescove svetovne dediščine. Graditi so jo začeli pod vodstvom grofice Matilde Toskanske s temeljnim kamnom, položenim 6. junija 1099, in kripto, ki je bila pripravljena za zaščitnika mesta, škofa, svetega Geminijana, posvečena je bila le šest let kasneje. Končana je bila leta 1184. Velika stolnica v tem poplavno opustošenem nekdanjem središču [[Arijanstvo |arijanstva]] je bila posledica obnavljanja mesta in pobožnosti, ki je spodbudila [[Prva križarska vojna |prvo križarsko vojno]]. Graditelj Lanfranco je bil takrat zelo slaven, mestni kronist je izrazil splošno zaupanje v mojstra iz Coma, Lanfranca: po božji milosti se je našel človek (''inventus est vir''). Kipar Wiligelmus, ki je vodil kamnoseška dela, je bil pohvaljen s plaketo, ki je spominjala na ustanovitev. Skulpture niso izgubljene v podrobnostih: biblijske figure portala, ki vodi v krščanski svet v notranjosti, umirjajo divje nevarno vesolje zunanjosti. V Wiligelmusovi skulpturi človeško telo prevzame obnovljeno telesnost, ki jo je izgubilo v shematskih simboličnih slikah prejšnjih stoletij. Na vzhodnem koncu tri apside delijo telo stolnice v glavno ladjo in široki stranski ladji s svojimi drznimi, trdnimi masami. Stolnico so posnemali pri gradnji stolnic in samostanskih zgradb po vsej Padski nižini. [[gotska arhitektura|Gotski]] zvonik (1224–1319) se imenuje '''[[Torre della Ghirlandina|Ghirlandina]]''' zaradi marmornih girland (ograj), ki obkrožajo vrh. === Druge cerkve === Cerkve: * svetega Vincencija (''San Vincenzo''): postavljena v 17. stoletju nad cerkvijo iz 13. stoletja. Zasnoval jo je Paolo Reggiano, dopolnil pa Bernardo Castagnini, ki mu je verjetno pomagal mladi Guarino Guarini. V notranjosti so freske Sigismonda Caula, ki prikazujejo dogodke iz življenja svetnikov Vincencija in Kajetana. Kupola je bila uničena med drugo svetovno vojno. Ta cerkev hrani pogrebne spomenike vojvod družine Este; * svete Marije iz Pompose (''Santa Maria della Pomposa''): znana tudi kot ''Aedes Muratoriana'', je verjetno najstarejša cerkev v mestu, katere gradnja se je začela že leta 1135. Malo je ostankov prvotnega srednjeveškega templja. Gradnja sedanje cerkve je predvsem zasluga Ludovica Antonia Muratorija, župnika (1716–1750), ki jo je obnovil od temeljev; * svetega Janeza Krstnika (''San Giovanni Decollato'') je bila zgrajena v 16. stoletju nad že obstoječim templjem, ki je bil posvečen svetemu Mihaelu, in spremenjena v 18. stoletju; * svetega Avguština (''Sant'Agostino'') iz 14. stoletja, večinoma obnovljena leta 1663 ob pogrebu Alfonsa IV. d'Esteja. Puščobna izvirna zgradba je bila okrašena s štukom v 17. stoletju in panelnim stropom. Najopaznejše umetniško delo je ''Snemanje s križa'' (1476) modenskega umetnika Antonia Begarellija, ki je bilo prej v cerkvi svetega Janeza Krstnika. Še vedno je mogoče videti sledove freske iz 14. stoletja Tommasa iz Modene; * svetega Frančiška (''San Francesco''): gradnjo so leta 1224 začeli [[frančiškani]] in so jo gradili dve stoletji. V gotski cerkvi je ena izmed Begarellijevih mojstrovin, ''Snemanje Kristusa s križa'', ki jo sestavlja 13 kipov; * svetega Petra (''San Pietro'') je bila po tradiciji postavljena nad Jupitrovim templjem. Današnja renesančna stavba je iz leta 1476, zgrajena ob [[Benediktinci|benediktinski]] opatiji, ki je bila ustanovljena leta 996 zunaj mestnega obzidja; cerkev je ena redkih stavb iz 15. stoletja v tem slogu v Modeni. V cerkvi so orgle iz 15. stoletja in številna Begarellova terakotna dela. Zvonik je bil zgrajen leta 1629; * svetega Jurija (''San Giorgio''), znana tudi kot svetišče Blažene device, ki pomaga modenskemu ljudstvu. Cerkev se ponaša s častno podobo Marije v glavnem oltarju. Glavni oltar (1666) je Antonio Loraghi zgradil iz barvnega marmorja. Tloris je [[grški križ]] in je bila postavljena leta 1647; * svetega Bartolomeja (''San Bartolomeo''); * votivna cerkev (''Chiesa del Voto'') je bila postavljena po prenehanju kuge leta 1630. === Sinagoga === * [[Sinagoga|Sinagogo]] poleg Mestne hiše je zgradila judovska skupnost Modene v lombardskem slogu, ustanovljena je bila leta 1873. === Druge znamenitosti === * Mercato Albinelli, zgodovinski pokriti trg iz leta 1931, * Orto Botanico dell'Università di Modena e Reggio Emilia, botanični vrt, * pokopališče San Cataldo, ki ga je oblikoval avantgardistični italijanski arhitekt Aldo Rossi (1971–1997) == Kultura == === Muzeji === ==== Muzejska palača ==== Muzejska palača na trgu svetega Avguština je iz obdobja rodbine Este in je bila zgrajena kot dom za revne skupaj z bližnjo bolnišnico v poznem 18. stoletju. Danes so v njem glavni muzeji: * '''[[Galerija Estense]]''' z deli [[Jacobo Robusti Tintoretto|Tintoretta]], [[Paolo Veronese|Paola Veroneseja]], [[Guido Reni|Guida Renija]], [[Correggio|Correggia]], [[Cosimo Tura|Cosima Ture]] in bratov [[Annibale Carracci|Annibala]] in [[Agostino Carracci|Agostina Carraccija]]. Najbolj znana dela sta oba portreta Frančiška I. d'Este, skulptura [[Gian Lorenzo Bernini|Giana Lorenza Berninija]] in platno [[Diego Velázquez|Diega Velázqueza]]; * knjižnica Estense, ena najpomembnejših knjižnic v Italiji; * Muzej srednjeveške in moderne umetnosti; * Mestni muzej o osvoboditvi in združitvi Italije ([[risorgimento]]); * Muzej nagrobnih kamnov družine Este; * Rimski lapidarij; * Graziosijeva galerija, razstava mavčnih plošč; * Mestni arheološki in etnološki muzej. Galerijo in knjižnico so ponovno odprli 29. maja 2015 po potresu leta 2012. Galerija je bila popolnoma obnovljena, nekateri deli so še vedno poškodovani in jih zato ni mogoče videti. ==== Muzej v stolnici ==== Muzej v stolnici je bil odprt leta 2000 ob velikem jubileju. Tu je bogata zbirka umetniške dediščine, zlasti liturgični okraski in pohištvo. Poleg najdb iz časa Wiligelmusa in Lanfranca, kot so rimske [[metopa|metope]] in strešne dekoracije, so v [[lapidarij]]u tudi [[relief (umetnost)|relief]]i, skulpture in napisi iz rimske, srednjeveške in renesančne dobe, ki so jih našli v prostorih med restavratorskimi deli med 19. in 20. stoletjem. ==== Muzej Enza Ferrarija ==== Muzejski kompleks, odprt 10. marca 2012, vključuje rojstni kraj [[Enzo Ferrari|Enza Ferrarija]] in futuristično galerijo avtomobilskih oblik, rumene barve, ki jo je Enzo Ferrari izbral kot ozadje divjega konja na njegovem logotipu. Razstavno galerijo je zasnoval znameniti [[arhitekt]] [[Jan Kaplický]], ki je nenadoma umrl leta 2009 in jo je vodila njegova sodelavka in zvesta pomočnica Andrea Morgante. V notranjosti je multimedijski prikaz fotografij, neobjavljenih filmov in dragocenih spominov na življenje Enza Ferrarija kot človeka, voznika in izdelovalca avtomobilov v 20. stoletju. V razstavni galeriji je predstavitev zgodbe, likov, krajev in avtomobilskih dirk prebivalcev Modene. ==== Muzej poslikanih kartic ==== Muzej je ustanovil leta 1986 Giuseppe Panini in svojo zbirko daroval mestu. Muzej je bil odprt za javnost 15. decembra 2006. Je v palači svete Margerite, v kateri sta tudi knjižnica Delfini in Mestna galerija. V muzeju je več zbirk, poleg klasičnih nalepk, cigaretnih kartic, pisemskih pečatov, škatlic in koledarjev, ki so zelo pomemben zgodovinski dokument o razvoju poslikanih kartic. === Mestno gledališče === Mestno gledališče (''Teatro Comunale'') Modena (ki je bilo oktobra 2007 preimenovano v Teatro Comunale Luciano Pavarotti) je operna hiša. Ideja za ustvarjanje sedanjega gledališča je iz leta 1838, ko je postalo očitno, da takratno gledališče (''Teatro Comunale di via Emilia'') v zasebni in javni lasti ni več primerno za uprizarjanje oper. Ta hiša je do tedaj predstavila vsa dela Donizetija, Bellinija in Rossinija, saj je v Modeni cvetela operna kultura. Pod županom Modene in v sodelovanju s ''Conservatorio dell'Illustrissima Comunità'' (Konzervatorij najbolj slavne skupnosti) je arhitekt Francesco Vandelli sodeloval pri oblikovanju gledališča ''Teatro dell'Illustrissima Comunità'', kot se je najprej imenovalo "za dostojanstvo mesta in prenos scenskih umetnosti". <ref>Quoted in Lynn, p.191</ref> Ko je bila značilna prodaja lož, je poleg pomembnega darila vojvode Friderika IV. Vandelli zasnoval novo gledališče, ki je združilo ideje tistih v Piacenzi, Mantovi in Milanu. Odprli so ga 2. oktobra 1841 z uprizoritvijo Gandinijeve opere ''Adelaide di Borgogna al Castello di Canossa'', posebej naročene za to priložnost. === Kuhinja === [[File:Cotechino-Servito-Polenta-Lenticchie.jpg|right|thumb|Cotechino modena, serviran s polento in lečo]] Modena ima bogato in raznovrstno kulinariko, pogosti so tudi meso, šunka in salame. Najbolj znani modenski jedi sta ''zampone'' (polnjena svinjska noga, mastna in obilnejša različica) in ''cotechino modena'' (klobasa iz svinjskih kož je pusta in manj mastna kot zampone). ''Cotechino'' sega v leto 1511 v Mirandolo, kjer so ljudje med obleganjem morali najti način za ohranitev mesa in so uporabljali manj razrezane kose. Do 18. stoletja je postala bolj priljubljena kot rumenkasta klobasa, ki so jo takrat in v 19. stoletju množično izdelovali na tem območju in okoli njega. Prispevek Modene k italijanski kulturi so [[tortelini]], narejeni iz rezančnega testa obročaste oblike, polnjeni z mesom ali sirom. Priljubljena je tudi ''cappello da prete'', zelo mastna svinjska krača. Druge jedi so ''torta Barozzi'' ali ''torta nera'' (sladica s kavo/kakavom in mandljevim polnjenjem v finem pecivu), ''ciccioli'', počasi kuhani, stisnjeni, sušeni in starani mastni preostali kosi svinjine, in ''modenski pesto'', ki je nasoljena svinjska slanina s česnom, rožmarinom in parmezanom in se uporablja za polnjenje pogače. Balzamični kis iz Modene ima od leta 2000 zaščiteno geografsko oznako v skladu z zakonodajo EU. <ref>Council Regulation (EC) No 813/2000 of 17 April 2000 supplementing the Annex to Commission Regulation (EC) No 1107/96 on the registration of geographical indications and designations of origin under the procedure laid down in Article 17 of Regulation (EEC) No 2081/92[http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:32000R0813:en:HTML]</ref> Kis je začimba za solato, sir, jagode in številne druge jedi. Mošt so iz grozdja delali že stari Rimljani: uporabljali so ga kot zdravilo in v kuhinji kot sladilo in začimbo. Modena ima najbolj priznane restavracije v Italiji. Osteria Francescana ima tri zvezdice v Michelinovem vodniku iz leta 2013 in se od tedaj redno uvršča med prve tri na seznamu 50 najboljših restavracij na svetu.<ref> Seznam 50 najboljših restavracij na svetu [http://www.theworlds50best.com/list/1-50-winners 2017 list of 50 best restaurants]</ref> == Gospodarstvo == Skupina Panini z družbo Panini Comics ima sedež v Modeni. === Legendarni avtomobili === [[File:Maserati GranTurismo 2.jpg|thumb| Maserati gran turismo]] Modena je skupaj s [[Torino]]m eno glavnih italijanskih središč avtomobilske industrije in ima dolgo avtomobilsko tradicijo. Ferrari supercar je v Modeni ustanovil modni proizvajalec avtomobilov Enzo Ferrari. Na mestnem območju ima sedež več italijanskih proizvajalcev superavtomobilov, kot so Pagani, De Tomaso in Maserati. ==Mednarodne povezave== Modena je pobratena z mesti: *{{flagicon|KAZ}} [[Alma-Ati]], Kazahstan *{{flagicon|PRC}} Benxi, Kitajska *{{flagicon|USA}} Highland Park, Illinois, ZDA<ref name=lcsisters>http://www.visitlakecounty.org/internationalguide-sistercities.cfm</ref> *{{flagicon|AUT}} [[Linz]], Avstrija *{{flagicon|BRA}} Londrina, Brazilija *{{flagicon|SRB}} [[Novi Sad]], Srbija *{{flagicon|USA}} Saint Paul, Minnesota, ZDA ===Konzulat=== *{{flagicon|LVA}} [[Latvija]] == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Sister project links|Modena|voy=Modena}} * [http://turismo.comune.modena.it/en?set_language=en Official website of the Modena Tourist Information Office] {{En icon}} * [http://www.traces-cl.com/archive/mar99/themiddl.html Description of the cathedral] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040316003425/http://www.traces-cl.com/archive/mar99/themiddl.html |date=2004-03-16 }} * [http://sabin.ro/gallery/modena Modena Photo Gallery] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090629034954/http://sabin.ro/gallery/modena |date=2009-06-29 }} Pictures of Modena * [http://modena.vp44.com/ Webcam Modena] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090705091432/http://modena.vp44.com/ |date=2009-07-05 }} Street webcam located Via Sauro, downtown Modena [[Kategorija:Modena| ]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]] [[Kategorija:Mesta v Emiliji - Romanji]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta v Italiji]] {{normativna kontrola}} 6l7uj8tev8gqrs6cl21p4lwp0zjpcwo 0 441975 6676822 6523786 2026-05-17T04:47:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676822 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba | honorific_prefix = Dame | name = Zaha Hadid | honorific_suffix = [[Red britanskega imperija|DBE]] [[RA]] | image = <!-- WD --> | caption = Hadidova leta 2013 | nationality = Iračanka, Britanka | alma_mater = [[American University of Beirut]]<br />[[Architectural Association School of Architecture]], London | practice = [[Zaha Hadid Architects]] | parents = [[Mohammed Hadid]]<br />Wajeeha Sabonji | significant_buildings = [[MAXXI]], [[Bridge Pavilion]], [[Maggie's Centres|Maggie's Centre]], [[Contemporary Arts Center]] }} '''Dame Zaha Mohammad Hadid''' [[Red britanskega imperija|DBE]] [[RA]] ({{lang-ar|زها حديد}} ''Zahā Ḥadīd''), [[Iračani|iraško]] - [[britanci|britanska]] [[arhitekt]]ka, * [[31. oktober]] [[1950]], [[Bagdad]], † [[31. marec]] [[2016]], [[Miami]]. Arhitektka, umetnica in oblikovalka, priznana kot glavna osebnost v arhitekturi poznega 20. in zgodnjega 21. stoletja. Hadidova, rojena v Bagdadu v Iraku,<ref>{{navedi splet |title=Zaha Hadid {{!}} Biography, Buildings, Architecture, Death, & Facts {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/biography/Zaha-Hadid |access-date=7 November 2022 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref> je kot dodiplomski študij študirala matematiko, nato pa se je leta 1972 vpisala na šolo za arhitekturo Arhitekturnega združenja (''Architectural Association School of Architecture''). V iskanju alternativnega sistema tradicionalnim arhitekturnim risbam ter pod vplivom suprematizma in ruske avantgarde je Hadidova sprejela slikarstvo kot oblikovalsko orodje in abstrakcijo kot raziskovalno načelo, da bi »ponovno raziskala prekinjene in nepreizkušene eksperimente modernizma [...], da bi razkrila nova področja gradnje«.<ref>{{navedi knjigo|title=Zaha Hadid: Inspiration and Process in Architecture|publisher=Moleskine| year=2011| isbn=9788866130048|editor-last=Serrazanetti|editor-first=Francesca|editor-last2=Schubert|editor-first2=Matteo|location=China|pages=56|quote=Technology's rapid development and our ever-changing lifestyles created a fundamentally new and exhilarating backdrop for building, and in this new world context I felt we must reinvestigate the aborted and untested experiments of Modernism – not to resurrect them, but to unveil new fields of building.}}</ref> ''The Guardian'' jo je opisal kot »kraljico krivulj«,<ref name="Queen of curve">{{navedi novice|title=Queen of the curve' Zaha Hadid died at aged 65 from heart attack|url=https://www.theguardian.com/artanddesign/2016/mar/31/star-architect-zaha-hadid-dies-aged-65|work=The Guardian|date=29 November 2016|access-date=22 December 2018}}</ref> ki je »osvobodila arhitekturno geometrijo in ji dala povsem novo izrazno identiteto«.<ref>{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2016/04/01/arts/design/zaha-hadid-architect-dies.html|title=Zaha Hadid, Groundbreaking Architect, Dies at 65|last=Kimmelman|first=Michael|date=31 March 2016|newspaper=The New York Times|issn=0362-4331}}</ref> Njena glavna dela so [[Londonski vodni center]] za olimpijske igre 2012, Broad Art Museum, rimski [[muzej MAXXI]] in [[operna hiša Guangdžov]].<ref name=Kamin>{{navedi novice|title=Visionary architect 1st woman to win Pritzker|work=Chicago Tribune|date=1 April 2016|author=Kamin, Blair|page=7}}</ref> Nekatere njene nagrade so bile podeljene posthumno, vključno s kipcem za nagrade Brit Awards 2017. Več njenih stavb je bilo v času njene smrti še v gradnji, vključno z mednarodnim letališčem Daxing v Pekingu in stadionom Al Wakrah (danes Al Janoub) v Katarju, prizoriščem svetovnega prvenstva v nogometu leta 2022.<ref>{{navedi novice|title=Dame Zaha Hadid's Brit Awards statuette design unveiled|url=https://www.bbc.co.uk/news/entertainment-arts-38160633|work=BBC News|date=1 December 2016|access-date=22 December 2018}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2018/11/24/world/asia/china-beijing-daxing-airport.html|title=Big New Airport Shows China's Strengths (and Weaknesses)|author=Johnson, Ian|work=The New York Times|date=24 November 2018|access-date=22 December 2018}}</ref> Hadidova je bila prva ženska prejemnica [[Pritzkerjeva nagrada|Pritzkerjeve nagrade za arhitekturo]], ki jo je prejela leta 2004.<ref>{{navedi splet|url=http://www.dsdha.co.uk/gridfs/5756b92400dd7c0003000024|publisher=Architectural Digest|author=Nonie Niesewand|date=marec 2015|title=Through the Glass Ceiling|accessdate=2017-11-14|archive-date=2018-03-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20180323203244/http://www.dsdha.co.uk/gridfs/5756b92400dd7c0003000024|url-status=dead}}</ref> Bila je tudi prejemnica najprestižnejše britanske nagrade za arhitekturo, [[Stirlingova nagrada|Stirlingove nagrade]], ki jo je prejela kar dvakrat, in sicer v letih 2010 in 2011. Leta 2012 je prejela častni naziv [[Dame]], ki ji ga je podelila britanska kraljica [[Elizabeta II. Britanska]] za zasluge v arhitekturi. Leta 2015 je postala prva in doslej edina ženska, ki je s strani [[Royal Institute of British Architects]] prejela [[Kraljeva zlata medalja|Kraljevo zlato medaljo]].<ref name="award">{{navedi splet|url=http://www.bbc.com/news/entertainment-arts-34337929 |title=Dame Zaha Hadid awarded the Riba Gold Medal for architecture |publisher=BBC News|accessdate=24. septembra 2015}}</ref> == Zgodnje življenje in družina == Zaha Hadid se je rodila 31. oktobra 1950 v Bagdadu v Iraku v iraški družini višjega razreda. Njen oče, Muhammad al-Hajj Husayn Hadid, je bil bogat industrialec iz [[Mosul]]a. Leta 1932 je soustanovil levo liberalno skupino al-Ahali, pomembno politično organizacijo v 1930-ih in 1940-ih. Bil je soustanovitelj Nacionalne demokratske stranke v Iraku in minister za finance po strmoglavljenju monarha po iraškem državnem udaru leta 1958 za vlado generala Abd al-Karima Qasima. Njena mati Wajiha al-Sabunji je bila umetnica iz Mosula,<ref name="notablebiographies.com">{{navedi splet|url=https://www.notablebiographies.com/supp/Supplement-Fl-Ka/Hadid-Zaha.html|title=Zaha Hadid Biography|publisher=notablebiographies.com|access-date=22 December 2018}}</ref> medtem ko je bil njen brat Foulath Hadid pisatelj, računovodja in strokovnjak za arabske zadeve. Hadidova je nekoč v intervjuju omenila, kako so njena potovanja v starodavna sumerska mesta v južnem Iraku v zgodnjem otroštvu vzbudila njeno zanimanje za arhitekturo. V 1960-ih je Hadidova obiskovala internate v Angliji in Švici.<ref>{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/lifeandstyle/2012/nov/14/zaha-hadid-woman-arab-double-edged-sword|title=Zaha Hadid: 'Being an Arab and a woman is a double-edged sword'|author=Qureshi, Huma|date=14 November 2012|newspaper=The Guardian|language=en-GB|issn=0261-3077}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.ndtv.com/world-news/iraqi-british-architect-zaha-hadid-dies-of-heart-attack-at-65-1292731|title=Iraqi-British Architect Zaha Hadid Dies of Heart Attack at 65|publisher=NDTV|agency=Reuters|access-date=22 December 2018}}</ref><ref name="auto">{{Cite journal|last=Fontana-Giusti|first=Gordana|date=June 2016|title=Zaha Hadid: 1950–2016|journal=Architectural Research Quarterly|language=en|volume=20|issue=2|pages=95–98|doi=10.1017/S1359135516000348|issn=1359-1355|doi-access=free}}</ref> Hadidova je bila neporočena in brez otrok. == Kariera == Hadidova je študirala matematiko na Ameriški univerzi v [[Bejrut]]u, preden se je leta 1972 preselila v [[London]] na študij na Arhitekturno šolo za arhitekturo. Tam je študirala pri [[Rem Koolhaas|Remu Koolhaasu]], [[Elia Zenghelis|Elii Zenghelisu]] in [[Bernard Tschumi|Bernardu Tschumiju]]. Njen nekdanji profesor, Koolhaas, jo je ob diplomi opisal kot »planet v lastni orbiti«. Zenghelis jo je opisal kot »najbolj izjemno učenko, ki jo je kdaj poučeval. Imenovali smo jo izumiteljica 89 stopinj. Nikoli nič ni bilo pri 90 stopinjah. Imela je spektakularen vid. Vse stavbe so eksplodirale v drobne koščke.« Spomnil se je, da so jo manj zanimale podrobnosti, kot so stopnišča. »Kakor je narisala stopnišče, bi si udaril glavo ob strop, prostor pa se je zmanjševal in zmanjševal in končali bi v zgornjem kotu stropa. Ni ji bilo mar za drobne podrobnosti. Njene misli so bile osredotočene na širše slike – ko je šlo za stavbno pohištvo, je vedela, da lahko to popravimo pozneje. Imela je prav.« Njena diplomska naloga AA, ''Malevich's Tektonik'', je bila koncept in dizajn za 14-nadstropni hotel na londonskem Hungerford Bridgeu, izvedena kot akrilna slika, ki so jo navdihnila dela ruskega [[Suprematizem|suprematističnega]] umetnika [[Kazimir Malevič|Kazimirja Maleviča]].{{Sfn|Jodidio|2016|pages=7–17}} Po diplomi leta 1977 je odšla delat za svoja nekdanja profesorja, Koolhaasa in Zenghelisa, na Uradu za metropolitansko arhitekturo v [[Rotterdam]]u na [[Nizozemska|Nizozemskem]]. Ko je sodelovala s Koolhaasom, je spoznala arhitekturnega inženirja Petra Ricea, ki ji je dal podporo in spodbudo v zgodnjih fazah njene kariere. Hadidova je postala naturalizirana državljanka Združenega kraljestva.<ref>{{navedi splet|title=Architects: Biography Zaha Hadid|publisher=floornature.com|date=10 August 2015|url=https://www.floornature.com/zaha-hadid-53/|access-date=22 December 2018|archive-date=2018-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20181222082203/https://www.floornature.com/zaha-hadid-53/|url-status=dead}}</ref> Leta 1980 je v Londonu odprla lastno arhitekturno podjetje Zaha Hadid Architects.{{Sfn|Jodidio|2016|page=1980}} V zgodnjih 1980-ih je Hadidova s svojimi izjemno podrobnimi in profesionalnimi skicami predstavila občinstvu nov sodoben arhitekturni slog. Takrat so bili ljudje osredotočeni na postmodernistične modele, zato so bili njeni dizajni drugačen pristop k arhitekturi, ki jo je ločil od drugih oblikovalcev. Svojo kariero je nato začela s poučevanjem arhitekture, najprej na Architectural Association, nato čez leta na Harvard Graduate School of Design, Univerzi Cambridge, Univerzi v Chicagu, Hochschule für bildende Künste v Hamburgu, Univerzi Illinois v Chicagu in Univerza Columbia. Zgodnji sloves si je prislužila s svojimi predavanji ter barvitimi in radikalnimi zgodnjimi zasnovami in projekti, ki so bili veliko objavljeni v arhitekturnih revijah, vendar so ostali večinoma nezgrajeni. Njeni ambiciozni, a nedokončani projekti so vključevali načrt za Peak v Hong Kongu (1983) in načrt za operno hišo v Cardiffu v Walesu (1994). Izkušnja iz Cardiffa je bila še posebej odvračajoča; njeno zasnovo je natečajna žirija izbrala za najboljšo, vendar je Millennium Commission, ki deluje kot organ financiranja, zavrnila plačilo in naročilo je bilo dodeljeno drugemu in manj ambicioznemu arhitektu.<ref>Nicolai Ourousoff, ''The New York Times'', 5 July 2011. Retrieved 22 December 2018.</ref> Hadidin odgovor na odločitev je bilo vprašanje: »Ali ne želijo nič drugega kot povprečnost?«.<ref>{{navedi knjigo |author1=Owen Hopkins |title=Mavericks: Breaking the Mould of British Architecture |url=https://archive.org/details/mavericksbreakin0000hopk |date=2016 |publisher=Royal Academy of Arts |isbn=9781910350393 |page=[https://archive.org/details/mavericksbreakin0000hopk/page/118 118]}}</ref> Njen ugled v tem obdobju je v veliki meri temeljil na njenem poučevanju ter domiselnih in barvitih slikah, ki jih je naredila iz svojih predlaganih stavb. Njen mednarodni ugled se je močno povečal leta 1988, ko je bila izbrana, da pokaže svoje risbe in slike kot ena od sedmih arhitektov, izbranih za sodelovanje na razstavi ''Deconstructivism in Architecture'', ki sta jo kurirala Philip Johnson in Mark Wigley v newyorškem Muzeju moderne umetnosti.{{Sfn|Taschen|2016|page=254}} To, konferenca v Tate v Londonu in poročanje o njenem delu v medijih, sta ne le ponesla njeno ime v arhitekturni svet, ampak sta ljudem omogočila, da so s Hadidovo povezali poseben slog arhitekture. ==Sklici== {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} *{{Official website|www.zaha-hadid.com}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Hadid, Zaha}} [[Kategorija:Zaha Hadid]] [[Kategorija:Iraški arhitekti]] [[Kategorija:Britanski arhitekti]] [[Kategorija:Umrli za miokardnim infarktom]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Harvard]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Columbia]] [[Kategorija:Naturalizirani državljani Združenega kraljestva]] [[Kategorija:Pritzkerjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Člani Kraljeve akademije]] mdtrsr5g0nst95of7amo5ihfy932mnv 0 446538 6676820 6672241 2026-05-17T04:17:28Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676820 wikitext text/x-wiki {{Infobox music festival |music_festival_name = Woodstock |image = Woodstock poster.jpg |image_size = 220 |caption = Logotip je oblikoval [[Arnold Skolnick]].<ref name="Tiber 1994-1"/> |location = [[Bethel, New York|Bethel]], [[White Lake, New York|White Lake]],<br>[[New York (zvezna država)|New York]], [[ZDA]] (original) |years_active = 1969 (original). {{time ago|1969}}<br>povezani dogodki:<br>[[Woodstock '79|1979]], [[Woodstock '89|1989]], [[Woodstock '94|1994]], [[Woodstock '99|1999]], [[Heroes of Woodstock Tour|2009]] |founders = [[Michael Lang]], [[John P. Roberts]],<br>[[Joel Rosenman]], [[Artie Kornfeld]] |dates = [[15. avgust|15.]] – [[17. avgust]] [[1969]]<br>''trajal do 18. avgusta'' |genre = [[rock]] in [[folk]] ter <br>[[blues rock]], [[folk rock]],<br>[[jazz fusion]], [[hard rock]],<br>[[Chicano rock|latin rock]], [[psihedelični rock]] |website = [http://www.woodstock.com Woodstock.com] }} {{Location map |USA |relief = 1 |label = <small>Bethel&nbsp;</small> |lat = 41.701 |long = -74.880 |caption = Lokacija v [[ZDA]] |marksize = 5 |position = left |float = |background = |width = 230 }} {{Location map |USA New York |relief = 1 |label = <small>Farma&nbsp;<br>Maxa Yasgurja&nbsp;</small> |lat = 41.701 |long = -74.880 |caption = Lokacija v zvezni državi [[New York (zvezna država)|New York]] |marksize = 5 |position = left |float = |background = |width = 180 }} '''Woodstock Music & Art Fair''', '''Woodstock Festival''' ali preprosto '''Woodstock''' je bil [[glasbeni festival]] leta 1969 v [[ZDA]], ki se ga je udeležilo več kot 400.000 ljudi. Najprej je bil načrtovan od 15. do 17. avgusta na farmi v gorovju [[Catskill Mountains]] na jugu zvezne države [[New York (zvezna država)|New York]], severozahodno od [[New York]]a, dejansko pa je trajal do ponedeljka, 18. avgusta.<ref name=pcandsh>{{navedi novice|url=https://news.google.com/newspapers?id=wjkVAAAAIBAJ&sjid=LPgDAAAAIBAJ&pg=7277%2C284925|work=Spokane Daily Chronicle|location=Washington|agency=Associated Press|title=Peace and sharing dominmate festival|date=18. avgust 1969|page=10|accessdate=9. oktober 2017|language=en}}</ref><ref name=ctmafr>{{navedi novice|url=http://archives.chicagotribune.com/1969/08/18/page/3/article/music-art-fair-ends-2-are-dead|work=Chicago Tribune|agency=UPI|title=Music, art fair ends; 2 are dead|date=18. avgust 1969|page=3|accessdate=9. oktober 2017|language=en|archive-date=2017-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20170908015930/http://archives.chicagotribune.com/1969/08/18/page/3/article/music-art-fair-ends-2-are-dead/|url-status=dead}}</ref><ref name=erggrfewo>{{navedi novice|url=https://news.google.com/newspapers?id=a9xVAAAAIBAJ&sjid=8uADAAAAIBAJ&pg=6928%2C4284524|work=Eugene Register-Guard|location=Oregon|agency=Associated Press|last=Rock|first=Naomi|title='Great' rock festival ends without violence|date=18. avgust 1969|page=4A|accessdate=9. oktober 2017|language=en}}</ref><ref name=":0">{{navedi splet|url=http://www.oxfordmusiconline.com.ezproxy1.library.arizona.edu/subscriber/article/grove/music/A2258729|title=Woodstock Music and Arts Fair.|accessdate=9. oktober 2017|website=Oxford Music Online|publisher=Oxford University Press|last=Jesse|first=Jarnow|language=en}}</ref> Festival, oglaševan pod imenom »An [[Doba vodnarja|Aquarian]] Exposition: 3 Days of Peace & Music«, se je odvil na farmi [[Max Yasgur|Maxa Yasgurja]] blizu zaselka White Lake v [[Bethel, New York|Bethelu]].<ref name=":0"/> Bethel leži v okrožju [[Sullivan County, New York|Sullivan County]], 70&nbsp;km jugozahodno od mesta [[Woodstock, New York|Woodstock]]. Med delno deževnim vikendom je na festivalu na prostem pred več kot 400.000 ljudmi nastopilo 32 izvajalcev.<ref name="NY Times Aug 27, 1969">{{navedi novice|title=State Investigating Handling of Tickets At Woodstock Fair|url=https://select.nytimes.com/gst/abstract.html?res=F60B1FF738551B7B93C5AB1783D85F4D8685F9|newspaper=[[The New York Times]]|page=45|date=27. avgust 1969 |language=en|accessdate=9. oktober 2017}} [[Michael Lang]] stated 400,000 attended, half of them did not have a ticket.</ref> Festival je širše obravnavan kot ključen trenutek v zgodovini popularne glasbe ter tudi kot dokončna povezava generacije.<ref>{{navedi novice|last=Kilgannon|first=Corey|url=https://www.nytimes.com/2009/03/19/arts/artsspecial/19love.html?pagewanted=all|title=3 Days of Peace and Music, 40 Years Later|newspaper=[[The New York Times]]|department=Arts|date=17. marec 2009|language=en|accessdate=9. oktober 2017}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.cnn.com/2013/11/06/us/baby-boomer-generation-fast-facts/|title=Baby Boomer Generation Fast Facts|publisher=[[CNN]]|date=6. november 2013|language=en|accessdate=9. oktober 2017}}</ref> Revija ''[[Rolling Stone]]'' je Woodstock označila kot enega od ''50 trenutkov, ki so spremenili zgodovino Rock and rolla''.<ref>{{cite journal|url=https://www.rollingstone.com/news/story/6085488/woodstock_in_1969|title=Woodstock in 1969|date=24. junij 2004|accessdate=17. april 2008|magazine=[[Rolling Stone]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070209163601/http://www.rollingstone.com/news/story/6085488/woodstock_in_1969|archivedate=9. februar 2007|language=en}}</ref> Festival je bil upodobljen v dokumentarnem filmu ''[[Woodstock (film)|Woodstock]]'', ki je leta 1970 prejel [[oskar (filmska nagrada)|oskar]]ja, [[soundtrack]]u ''[[Woodstock: Music from the Original Soundtrack and More]]'' in skladbi [[Joni Mitchell]] »Woodstock«, ki je postala uspešnica skupin [[Crosby, Stills, Nash & Young]] ter [[Matthews Southern Comfort]]. Leta 2017 je bilo območje festivala uvrščeno v [[National Register of Historic Places|Narodni register zgodovinskih krajev]].<ref name="NRHP listing">{{navedi splet|title=National Register of Historic Places listings for March 10, 2017|url=https://www.nps.gov/nr/listings/20170310.htm|publisher=U.S. National Park Service|date=10. marec 2017|accessdate=9. oktober 2017|language=en}}</ref> == Načrtovanje in priprave == Projekt Woodstock je bil ustvarjen s strani [[Michael Lang|Michaela Langa]], [[Artie Kornfeld|Artieja Kornfielda]], [[Joel Rosenman|Joela Rosenmana]] in [[John P. Roberts|Johna P. Robertsa]]. Roberts in Rosenman sta financirala projekt, Lang pa je imel nekaj promocijskih izkušenj, ko je leto prej soorganiziral majhen festival na Vzhodni obali, Miami Pop Festival, ki se ga je v dveh dneh udeležilo 25.000 ljudi. V začetku 1969 sta bila Roberts in Rosenman newyorška podjetnika, ki sta gradila velik studijski kompleks Media Sound na [[Manhattan]]u. Lang in Kornfeldov odvetnik, Miles Lourie, ki je pomagal pri projektu Media Sound, sta kontaktirala Robertsa in Rosenmana glede financiranja podobnega, vendar precej manjšega studia, ki sta ga želela postaviti v [[Woodstock, New York|Woodstocku]], [[New York (zvezna država)|New York]]. Neprepričana glede projekta Studio-in-the-Woods, sta Roberts in Roseman predlagala koncert z izvajalci, znanim območju Woodstocka (kot na primer [[Bob Dylan]] in [[The Band]]). Kornfeld in Lang sta se strinjala z novim načrtom in januarja 1969 je bilo ustanovljeno podjetje Woodstock Ventures.<ref name="Making Woodstock">{{navedi knjigo|last1=Rosenman |first1=Joel |last2=Roberts |first2=John |last3=Pilpel |first3=Robert |title=Making Woodstock|date=1974|edition=Kindle eBook|url=https://www.amazon.com/Making-Woodstock-Joel-Rosenman-ebook/dp/B002KMI7H4|language=en}}</ref> Sedež podjetja je bil lociran na 47 West 57th Street na Manhattanu. Burt Cohen in njegova oblikovalska skupina Curtain Call Productions je nadzirala psihedelično transformacijo pisarne.<ref name=Perone>{{navedi knjigo|last1=Perone|first1=James|title=Woodstock : an encyclopedia of the music and art fair|url=https://archive.org/details/woodstockencyclo0000pero|date=2005|publisher=Greenwood Press|location=Westport, Conn.|isbn=0-313-33057-3|edition=1.|language=en}}</ref> Na začetku so bile vidne očitne razlike med pristopom vseh štirih. Roberts je bil discipliniran in je vedel kaj potrebuje podjetje za uspeh, Lang pa je Woodstock videl kot nov, umirjen način združevanja podjetnikov.<ref name="spitz-babylon">{{navedi knjigo|first=Robert Stephen|last=Spitz|title=Barefoot in Babylon|url=https://archive.org/details/barefootinbabylo00spit|publisher=The Viking Press, New York|year=1979|isbn=0-670-14801-6|language=en}}</ref> Ko Lang ni našel lokacije za koncert, sta Roberts in Rosenman šla na teren in na koncu našla končno lokacijo. Podobne razlike glede finančne discipline so bile razlog, da sta Roberts in Rosenman razmišljala o nadaljnjem financiranju ali prenehanju financiranja projekta.<ref name="spitz-babylon"/> Aprila 1969 je skupina [[Creedence Clearwater Revival]] postala prvi izvajalec, ki je sklenila pogodbo za festival, za katerega so dobili 10.000 [[Ameriški dolar|dolarjev]]. Promotorji so imeli pred tem težave z vabljenjem znanih izvajalcev. Bobnar skupine, [[Doug Clifford]] je kasneje dejal, "Ko je Creedence sklenila pogodbo, so vsi ostali skočili v vrsto in prišli so vsi ostali veliki izvajalci." Zaradi termina koncerta ob 3. uri zjutraj in nenastopanja v filmu ''Woodstock'', so člani skupine izrazili grenkobo glede svojih izkušenj o festivalu.<ref name="Bordowitz 2007">{{navedi knjigo|last=Bordowitz|first=Hank|title=Bad Moon Rising: The Unauthorized History of Creedence Clearwater Revival|url=https://archive.org/details/badmoonrisinguna0000bord|publisher=Chicago Review Press|location=Chicago|year=2007|page=[https://archive.org/details/badmoonrisinguna0000bord/page/390 390]|isbn=1-55652-661-X|language=en}}</ref> Woodstock je bil ustvarjen kot dobičkonosno podjetje z nazivom "Woodstock Ventures". Kot "brezplačni koncert" je festival postal znan, ker se je festivala udeležilo mnogo več ljudi kot so organizatorji predvidevali. Vstopnice za tridnevni festival so stale 18 dolarjev v predprodaji in 24 dolarjev na dan festivala. Prodaja vstopnic je bila omejena na prodajalne plošč v območju New Yorka ali prek pošte Radio City Station, ki je stala na Midtown Manhattnu. V predprodaji je bilo prodanih okrog 186.000 kart in organizatorji so pričakovali približno 200.000 obiskovalcev festivala.<ref name="bbc-woodstockends">{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/august/18/newsid_2760000/2760911.stm|department=On this Day: 1950–2005|title=1969: Woodstock music festival ends|accessdate=9. oktober 2017|work=[[BBC News]]|date=18. avgust 1969|language=en}}</ref> === Izbira lokacije festivala === Po prvotnem planu naj bi bil festival izvedel v [[Wallkill, Orange County, New York|Wallkillu, New York]]. Po zavrnitvi ideje s strani lokalnih prebivalcev sta Lang in Kornfeld že mislila, da sta našla lokacijo v Saugertiesu, New York, a sta napačno razumela lastnika zemljišča.<ref name="Making Woodstock"/> Razočarana nad pomanjkanjem napredka, sta iskanje lokacije prevzela Roberts in Rosenman in v mestu Wallkill, New York odkrila Mills Industrial Park ({{coord|41.477525|-74.36358|format=dms|name=Mills Industrial Park}}), ki ga je podjetje Woodstock Ventures spomladi zakupilo za 10.000 dolarjev.<ref name="Tiber 1994-1">{{navedi novice|last=Tiber|first=Elliot|url=http://www.discoverynet.com/~barnes/wsrprnt1.htm|title=How Woodstock Happened... Part 1|newspaper=Times Herald-Record|type=Reprint from "Woodstock Commemorative Edition"|year=1994|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100127055604/http://www.discoverynet.com/~barnes/wsrprnt1.htm|archivedate=27. januar 2010|language=en}}</ref> Mestnim uradnikom je bilo zagotovljeno, da se festivala ne bo udeležilo več kot 50.000 ljudi. Mestni prebivalci so takoj začeli nasprotovati projektu. V začetku julija je mestni odbor sprejel zakon, ki je zahteval dovoljenje za zbiranje več kot 5.000 ljudi. 15. julija 1969 je Wallkill Zoning Board of Appeals uradno prepovedala koncert zaradi prenosnih stranišč.<ref name="Tiber 1994-3">{{navedi novice|last=Tiber|first=Elliot|url=http://www.discoverynet.com/~barnes/wsrprnt3.htm |title=How Woodstock Happened... Part 3|newspaper=Times Herald-Record|type=Reprint from "Woodstock Commemorative Edition"|year=1994|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100129132426/http://www.discoverynet.com/~barnes/wsrprnt3.htm|archivedate=29. januar 2010|language=en}}</ref> Poročila o prepovedi pa so se izkazala kot reklama za festival.<ref name="Tiber 1994-2">{{navedi novice|last=Tiber|first=Elliot|url=http://www.discoverynet.com/~barnes/wsrprnt2.htm|title=How Woodstock Happened... Part 2|newspaper=Times Herald-Record|type=Reprint from "Woodstock Commemorative Edition"|year=1994|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100201054600/http://www.discoverynet.com/~barnes/wsrprnt2.htm|archivedate=1. februar 2010|language=en}}</ref> [[Slika:Woodstock ticket.jpg|200px|thumb|left|Vstopnica za Woodstock]] V svoji knjigi iz leta 2007, ''Taking Woodstovck'', Elliot Tiber opisuje, da je ponudil gostovanje festivala na svoji zemlji in je imel dovoljenje za dogodek. V knjigi trdi, da je promotorje predstavil kmetu Maxu Yasgurju.<ref name="TakingWoodstock">{{navedi knjigo|last=Tiber|first=Elliot|first2=Tom|last2=Monte|title=Taking Woodstock|publisher=SquareOne Publishers|year=2007|location=|page=|url=https://archive.org/details/takingwoodstock00tiber|isbn=0-7570-0293-5|language=en}}</ref> Lang je sicer izpodbil Tiberjevo izjavo in trdil, da ga je Tiber predstavil agentu, ki ga je brez Tiberja odpeljal na Yasgurjevo farmo. Sam Yasgur, Maxov sin, se je strinjal z Langovo izjavo.<ref name="Newsday">{{navedi novice|first=Bill|last=Bleyer|title=The road to Woodstock runs through Sunken Meadow State Park.|date=8. avgust 2009|url=http://www.newsday.com/long-island/nassau/road-to-woodstock-runs-through-sunken-meadow-1.1357820|newspaper=[[Newsday]]|accessdate=10. oktober 2017|language=en|archive-date=2021-04-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20210430174311/https://www.newsday.com/long-island/nassau/road-to-woodstock-runs-through-sunken-meadow-1.1357820|url-status=dead}}</ref> Yasgurjeva zemlja je ustvarila nekakšno naravno skledo, ki je potekala do ribnika Filippini Pond na severni strani zemljišča. Oder je bil kasneje postavljen ob vznožju hriba, z ribnikom v ozadju. Ribnik je kmalu postal popularna točka golega kopanja. Organizatorji so oblastem v Bethelu dejali, da ne pričakujejo več kot 50.000 ljudi. Kljub nasprotovanju prebivalcev in znakom proti festivalu "Buy No Milk. Stop Max's Hippy Music Festival" (Ne kupujte mleka. Ustavite Maxov hipijski glasbeni festival),<ref name="Timesjuly">{{navedi novice|first=Richard F.|last=Shepard|title=Pop Rock Festival Finds New Home|date=23. julij 1969|url=https://select.nytimes.com/gst/abstract.html?res=F30E14F9355E1B7493C1AB178CD85F4D8685F9|newspaper=[[The New York Times]]|accessdate=10. oktober 2017 |language=en}}</ref> sta mestni odvetnik Bethla, Frederick W. V. Schadt in gradbeni inšpektor Donald Clark odobrila dovoljenja, mestni odbor pa je zavrnil njihovo formalno izdajo. Clarku je bilo naročeno naj objavlja naloge za ustavitev dela. === Brezplačni festival === Zaradi pozne spremembe lokacije festivala niso imeli organizatorji dovolj časa za njegovo pripravo. Na sestanku tri dni pred festivalom so organizatorji menili, da imajo dve opciji: prva, da dokončajo ograje in blagajne, brez katerih bi izgubili dobiček ali pa bi se zadolžili; druga opcija pa je bila, da preusmerijo vse razpoložljive vire v izgradnjo odra, brez katerega bi bilo občinstvo nezadovoljno in razočarano. Ko so naslednjega dne začeli prihajati tisoči in tisoči, je bila odločitev sprejeta. Ljudje brez vstopnic so preprosto šli skozi vrzeli v ograji, organizatorji pa so bili primorani ustvariti brezplačni dogodek. Čeprav so organizatorji po festivalu skoraj [[bankrot]]irali, je njihovo lastništvo filmskih in snemalnih pravic po izdaji dokumentarnega filma leta 1970 več kot nadomestilo izgubo.<ref name="Making Woodstock"/> == Festival == [[Slika:Woodstock redmond crowd.JPG|thumb|Del množice na prvi dan festivala.]] Množica obiskovalcev je v Bethelu ustvarila velik prometni zastoj. Čeprav se je mesto balo kaosa, ni uveljavilo svojih pravil.<ref name="Tiber 1994-3"/> Sčasoma so objave radijskih postaj in opisi prometnih zastojev po televiziji ljudi odvrnile od obiska festivala.<ref name=Nowandthen/><ref name="NY Times Aug 16, 1969">{{navedi novice|last=Collier|first=Barnard L.|title=200,000 Thronging To Rock Festival Jam Roads Upstate|url=https://select.nytimes.com/gst/abstract.html?res=FB0715F73C5D1A7B93C4A81783D85F4D8685F9|newspaper=[[The New York Times]]|pages=1, 31|date=16. avgust 1969 |language=en}}</ref> Arlo Guthrie je v filmu dejal, da je bila avtocesta New York State Thruway zaprta.<ref>{{cite AV media|people=|year=1970|title=Woodstock|medium=Motion picture|time=|publisher=[[Warner Brothers]]|language=en}}</ref> Direktor muzeja Woodstocka je sicer zanikal Guthriejevo izjavo.<ref name="APhappy40th">{{navedi novice|first=Michael|last=Hill|title=Happy 40th birthday Woodstock baby, if you exist|date=17. julij 2009|url=http://seattletimes.com/html/entertainment/2009486830_apuswoodstockbaby.html|agency=[[Associated Press]]|newspaper=[[The Seattle Times]]|language=en}}</ref> Poleg težav z množico in gnečo, je občasno deževje povzročilo blatne ceste in polja. Objekti niso bili opremljeni s sanitarijami in [[prva pomoč|prvo pomočjo]] za tolikšno število udeležencev, ogromno število obiskovalcev pa se je znašlo na dežju, brez hrane in s slabimi sanitarijami.<ref>{{navedi splet|last=Doyle|first=Michael William|url=http://www.woodstockpreservation.org/SignificanceStatement.htm|title=Statement on the Historical and Cultural Significance of the 1969 Woodstock Festival Site|date=25. september 2001|website=Woodstock – Preservation Archives|language=en|accessdate=11. oktober 2017}}</ref> Na nedeljsko jutro, 17. avgusta, je organizatorja festivala Johna Robertsa klical [[guverner]] New Yorka, [[Nelson Rockefeller]] in dejal, da je razmišljal o prihodu 10.000 pripadnikov nacionalne garde zvezne države New York na festival. Roberts je nato Rockefellerja uspešno prepričal v opustitev namena. Okrožje [[Sullivan County, New York]] je razglasilo [[izredno stanje]].<ref name=Nowandthen/> Med festivalom je osebje bližnje letalske baze Stewart Air Force Base pomagalo pri vstopu in izstopu nastopajočih iz koncertnega prizorišča.<ref name=Evans>{{navedi knjigo|editor-last=Evans|editor-first=Mike|editor2-last=Kingsbury|editor2-first=Paul|title=Woodstock: Three Days That Rocked the World|year=2010|publisher=Sterling|location=New York|isbn=1402780346|page=225|url=https://books.google.com/books?id=eO8oChHYDhMC&pg=PA225|language=en}}</ref> [[Jimi Hendrix]] je bil zadnji izvajalec, ki je nastopil na festivalu. Zaradi deževne nedelje je Hendrix pričel z nastopom šele v ponedeljek zjutraj ob 8:30. Poslušalcev je bilo takrat bistveno manj, okrog 30.000, večina katerih je čakala Hendrixa, preden je zapustila festival še med njegovim nastopom.<ref name=ShapiroGlebbeek1995>{{navedi knjigo|first=Harry|last=Shapiro|first2=Caesar|last2=Glebbeek|title=Jimi Hendrix, Electric Gypsy|url=https://books.google.com/books?id=JB1W2dn31rwC&pg=PA384|year=1995|publisher=Macmillan|isbn=978-0-312-13062-6|pages=384–85|language=en}}</ref> Hendrix in njegova nova skupina, Gypsy Sun and Rainbows (predstavljeni so bili sicer kot [[The Jimi Hendrix Experience|The Experience]], a je Hendrix popravil napačno ime)<ref>Room Full of Mirrors-Cross, str. 270</ref> so izvedli dvourni nastop. Njegova [[psihedelični rock|psihedelična]] verzija ameriške nacionalne himne "[[The Star-Spangled Banner]]" je trajala približno tri četrtine nastopa, nadaljevala pa se je v skladbo "Purple Haze". Skladba je postala "del [[Zeitgeist]]a 60. let" in je bila za vedno ohranjena v filmu Woodstock.<ref>Cross, p. 272</ref> Hendrixov izgled med izvajanjem skladbe, ko je nosil modro-bel suknjič in rdečo ruto, je postal znan kot opredelitev trenutka 60. let.<ref name=ShapiroGlebbeek1995/><ref>{{navedi knjigo|first=Mark|last=Daley|editor-last=Inglis|editor-first=Ian|chapter=Chapter5: Land of the Free. Jimi Hendrix: Woodstock Festival, August 18, 1969|chapter-url=https://books.google.com/books?id=I7Pyrk-Koq4C&pg=PA57|title=Performance and Popular Music: History, Place and Time|year=2006|page=57|place=Aldershot|publisher=Ashgate Publishing, Ltd.|url=|isbn=0-7546-4057-4|language=en}}</ref> {{Quote box |quote = Pripravljeni smo bili na nastop in smo čakali in čakali in končno smo bili na vrsti ... pred nami je bilo pol milijona spečih ljudi. Ti ljudje so bili zunaj. Bilo je kot bi slikal [[Dante]]jevo sceno, le telesa iz pekla, vsa prepletena in speča, prekrita z blatom. In to je trenutek, ki ga ne bom pozabil dokler bom živ: Četrt milje daleč v temi, na drugem robu te sklede je bil nek človek, ki je prižigal svoj vžigalnik in slišal sem 'Ne skrbi John. Mi smo s tabo.' Ostali del koncerta sem odigral zanj. —[[John Fogerty]] o koncertnem terminu skupine [[Creedence Clearwater Revival]] ob 0:30 zjutraj<ref name="Bordowitz 2007"/> |bgcolor = #cfd |quoted = 1 |width = 40% |align = right }} Čeprav je bil festival, glede na število obiskovalcev in razmere, zelo miren, sta bili dve smrtni žrtvi: tista zaradi [[insulin]]a, druga pa, ko je [[traktor]] povozil spečega udeleženca na bližnjem polju. Na festivalu sta bili zabeleženi tudi dve rojstvi (eno v avtu, ki je bil v prometni gneči, drugo pa v bolnišnici po helikopterskem prevozu) in štirje [[spontani splav]]i.<ref name="nytimes">{{navedi novice|first=Barnard L.|last=Collier|url=https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/big/0817.html|title=Tired Rock Fans Begin Exodus|newspaper=[[The New York Times]]|date=18. avgust 1969|language=en|accessdate=15. oktober 2017}}</ref> Ustno pričevanje v filmu omenja obe smrti in vsaj eno rojstvo ter številne logistične težave. Vseeno pa je Woodstock, v skladu z idealističnimi upi 60. let, navdušil večino udeležencev. Na festivalu je vladal občutek nekakšne družbene harmonije, ki je s kakovostjo glasbe in ogromno množico ljudi v [[bohemizem|bohemskih]] oblačilih, obnašanju in navadah pripomogel k stvaritvi enega trajnih dogodkov 20. stoletja.<ref>{{navedi knjigo|editor-first=Andy|editor-last=Bennett|first=Simon|last=Warner|title=Remembering Woodstock|chapter=|publisher=Ashgate Publishing|date=maj 2004|isbn=0-7546-0714-3|language=en}}</ref> Po koncertu je Max Yasgur, lastnik zemljišča, festival videl kot zmago miru in ljubezni. Govoril je o tem kako je skoraj pol milijona ljudi, napolnjenih s potencialom za nesreče, nemire in katastrofo preživelo tri dni z glasbo in mirnimi mislimi. Dejal je: "Če se jim pridružimo, lahko težave današnje Amerike spremenimo v upanje na svetlejšo in mirnejšo prihodnost..."<ref name="spitz-babylon"/> === Zvok === Za zvok koncerta je bil zadolžen zvočni tehnik [[Bill Hanley]]. "Delovalo je zelo dobro," je dejal o festivalu. "Na hribe sem postavil posebne zvočnike in imel 16 nizov zvočnikov na 21 m visokih stolpih. Ozvočje smo postavili za 150.000 do 200.000 ljudi. Seveda je bilo obiskovalcev 500.000."<ref>{{navedi novice|url=http://www.fohonline.com/index.php?option=com_content&task=view&id=579&Itemid=1|title=Parnelli Innovator Honoree, Father of Festival Sound|magazine=Front of House|date=september 2006|language=en|accessdate=16. oktober 2017}}</ref> Podjetje [[Altec Lansing]] je oblikovalo posebna ohišja iz vezanega lesa, ki so tehtala pol tone, v višino so merila 1,8 m, v globino 1,2 m, v širino pa 0,91 m. Vsako ohišje je držalo štiri 15-inčne zvočnike [[JBL]] D140. Za odrom so bili trije transformatorji, ki so proizvajali 2000 [[amper]]ov toka za napajanje.<ref>{{navedi knjigo|first=Jerry|last=Hopkins|title=Festival! The Book of American Music Celebrations|publisher=Macmillan Publishing|year=1970|location=New York|isbn=0-02-580170-8}}</ref> Dolgo časa je bil celoten sistem imenovan kot ''The Woodstock Bins''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.3rdearmusic.com/hyarchive/hiddenyearsstory/pasafari.html|title=From Live Peace in Toronto to the Thin End of Wedgies in Soweto|website=3rd Ear Music|department=The Hidden Years|accessdate=16. oktober 2017|language=en}}</ref> === Nastopajoči === Na festivalu je vsega skupaj nastopilo 32 izvajalcev:<ref>{{navedi splet |url=http://woodstock.com/lineup/|title=Woodstock|website=woodstock.com|accessdate=9. oktober 2017|language=en}}</ref> [[Slika:Swami opening.jpg|thumb|360px|upright|Uvodni govor Swamija Satchidanande.]] {|class="wikitable" |+Petek, 15. avgust – sobota, 16. avgust |- ! Izvajalec ! Ura ! Opombe |- |[[Richie Havens]] |17:07 – 19:00 | |- |[[Swami Satchidananda]] |19:10 – 19:20 |Swami je imel uvodni govor festivala.<ref>{{navedi splet|url=http://swamisatchidananda.org/woodstock-guru/|title=Woodstock Guru|work=Sri Swami Satchidananda|accessdate=9. oktober 2017|language=en}}</ref> |- |[[Sweetwater]] |19:30 – 20:10 | |- |[[Bert Sommer]] |20:20 – 21:15 | |- |[[Tim Hardin]] |21:20 – 21:45 | |- |[[Ravi Shankar]] |22:00 – 22:35 |Igral na dežju. |- |[[Melanie Safka|Melanie]] |22:50 – 23:20 | |- |[[Arlo Guthrie]] |23:55 – 0:25 | |- |[[Joan Baez]] |0:55 – 2:00 |Baezova je bila takrat v 6. mesecu nosečnosti. |} {|class="wikitable" |+Sobota, 16. avgust – nedelja, 17. avgust |- !Izvajalec !style="width:148px"|Ura !Opombe |- |[[Quill]] |12:15 – 12:45 | |- |[[Country Joe McDonald]] |13:00 – 13:30 |Joe je kasneje nastopil s skupino The Fish. |- |[[Santana (glasbena skupina)|Santana]] |14:00 – 14:45 |[[Michael Shrieve]], bobnar skupine, je bil z 20. leti najmlajši nastopajoči na Woodstocku.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rollingstone.com/music/lists/100-greatest-drummers-of-all-time-20160331/michael-shrieve-20160328|title=Michael Shrieve|website=rollingstone.com|accessdate=9. oktober 2017|language=en|archive-date=2018-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20180629131553/https://www.rollingstone.com/music/lists/100-greatest-drummers-of-all-time-20160331/michael-shrieve-20160328|url-status=dead}}</ref><ref name="larkin">{{navedi knjigo|last1=Larkin|first1=Colin|title=Encyclopedia of Popular Music (4 ed.)|year=2006|publisher=Oxford University Press|location=[[New York]]|page=|cobiss=5832222|language=en}}</ref> |- |[[John Sebastian]] |15:30 – 15:55 |Sebastian sicer ni bil na seznamu nastopajočih in je bil sprva na festivalu navzoč kot gledalec, zaradi čakanja drugih izvajalcev, pa je bil naprošen za nastop. |- |[[Keef Hartley|Keef Hartley Band]] |16:45 – 17:30 | |- |[[The Incredible String Band]] |18:00 – 18:30 | |- |[[Canned Heat]] |19:30 – 20:30 | |- |[[Mountain]] |21:00 – 22:00 |Ta nastop je bil komaj njihov tretji nastop kot skupina.<ref name="larkin"/> |- |[[Grateful Dead]] |22:30 – 0:05 |Njihov nastop je bil prekinjen zaradi preobremenjenih ojačevalcev med skladbo "Turn On Your Love Light". |- |[[Creedence Clearwater Revival]] |0:30 – 1:20 | |- |[[Janis Joplin]] in The [[Kozmic Blues Band]]<ref>{{cite encyclopedia|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/306112/Janis-Joplin|title=Janis Joplin|date=September 24, 2006|accessdate=9. oktober 2017|encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]]|language=en}}</ref> |2:00 – 3:00 | |- |[[Sly and the Family Stone]] |3:30 – 4:20 | |- |[[The Who]] |5:00 – 6:05 |Nastop je prekinil [[Abbie Hoffman]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.newyorker.com/magazine/1994/08/15/the-woodstock-wars|title=The Woodstock Wars|website=newyorker.com|accessdate=9. oktober 2017|language=en}}</ref> |- |[[Jefferson Airplane]] |8:00 – 9:40 |Za klavirjem se je skupini pridružil [[Nicky Hopkins]]. |} {|class="wikitable" |+Nedelja, 17. avgust – ponedeljek, 18. avgust |- !Izvajalec !Ura !Opombe |- |[[Joe Cocker]] in [[The Grease Band]] |14:00 – 15:25 |Med drugim so izvedli "With A Little Help From My Friends".<ref name="larkin"/> Po tem nastopu je nevihta za nekaj ur prekinila festival. |- |[[Country Joe and the Fish]] |18:30 – 20:00 |Drugi nastop Country Joeja McDonald'sa. |- |[[Ten Years After]] |20:15 – 21:15 | |- |[[The Band]] |22:00 – 22:50 | |- |[[Johnny Winter]] |0:00 – 1:05 |Pri treh skladbah je nastopil tudi Winterjev brat, [[Edgar Winter]]. |- |[[Blood, Sweat & Tears]] |1:30 – 2:30 | |- |[[Crosby, Stills, Nash & Young]] |3:00 – 4:00 |Izvedli so akustični in električni del. [[Neil Young]] je izpustil večino akustičnega dela. |- |[[Paul Butterfield|Paul Butterfield Blues Band]] |6:00 – 6:45 | |- |[[Sha Na Na]] |7:30 – 8:00 | |- |[[Jimi Hendrix]] / Gypsy Sun & Rainbows |9:00 – 11:10 |Nastopili so pred nekoliko manjšo skupino manj kot 200.000 ljudi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.wpi.edu/news/20090/woodstock.html|title=Hendrix and Woodstock: 10 Little Known Facts about the Performance That Defined the '60s – WPI|language=en|accessdate=15. oktober 2017|archive-date=2015-09-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20150911004845/http://www.wpi.edu/news/20090/woodstock.html|url-status=dead}}</ref> |} === Odpovedana in zgrešena vabila === * [[Bob Dylan]], na čigar "dvorišču" je festival potekal, ni bil nikoli v resnih pogajanjih za nastop. Namesto tega je Dylan 31. avgusta nameraval nastopiti na festivalu [[Isle of Wight Festival of Music]]. Dylan je 15. avgusta nameraval odpluti v [[Anglija|Anglijo]], njegov sin pa se je poškodoval z vrati kabine, zato se je vsa družina izkrcala z ladje. Dylan je z ženo Saro v Anglijo odpotoval teden kasneje. Dylan prav tako ni bil vesel glede števila [[hipi]]jev, ki so se zadrževali blizu njegove hiše v bližina mesta Woodstock.<ref>{{navedi knjigo|first=Bob|last=Dylan|title=Chronicles Volume One|page=116|isbn=0-7435-4309-2|language=en}}</ref> * [[The Jeff Beck Group]]: Jeff Beck je skupino razpustil pred samim Woodstockom. "Skupino sem namerno razpustil pred Woodstockom", je dejal Beck. "Nisem želel, da bi obstala." Bilo je prvič, da je Beck nastopil s [[Tim Bogert|Timom Bogertom]] in [[Carmine Appice|Carminom Appicom]]. Beckov pianist [[Nicky Hopkins]] je nastopil s skupino [[Jefferson Airplane]].<ref>{{navedi knjigo|last=Carson|first=Annette|url=https://books.google.com/books?id=HNSbocYbX6cC&pg=PA96|title=Jeff Beck: Crazy Fingers|location=San Francisco|publisher=Backbeat Books|year=2001|page=96|isbn=9781617744846|language=en}}</ref> * Skupina [[Led Zeppelin]] je bila povabljena, njen menedžer [[Peter Grant]] je dejal: "Povabljeni smo bili na Woodstock, založba [[Atlantic Records]] je bila navdušena, prav tako tudi naš promotor, Frank Barsalona. Sam sem odpovedal nastop na Woodstocku, ker bi tam bili le še ena izmed nastopajočih skupin." Skupina je sicer 5. julija nastopila na prvem [[Atlanta International Pop Festival]]u kot ena izmed 22 nastopajočih skupin. Za Woodstock vikend pa je skupina nastopila v [[New Jersey]]ju. Edini premor skupine je bil 12. avgusta, ko so se člani udeležili [[Elvis Presley|Presleyjevega]] koncerta v [[Las Vegas]]u.<ref>{{navedi knjigo|last=Lewis|first=Dave|title=Led Zeppelin: The Concert File|publisher=Omnibus Press|year=1997|isbn=978-0-7119-5307-9|language=en}}</ref> * [[The Byrds]] so bili tudi povabljeni, a se niso odločili za nastop, misleč, da Woodstock ne bo drugačen od ostalih poletnih glasbenih festivalov. Skupino je zanimal tudi honorar. Basist [[John York]] se je spominjal: "Leteli smo na koncert, do nas pa je prišel [[Roger McGuinn|Roger [McGuinn]]] in dejal, da organizirajo festival v [[New York (zvezna država)|New York]]u. V tistem trenutku še niso plačevali honorarjev vsem skupinam. Vprašal nas je, če bi se udeležili festivala, mi pa smo dejali, 'Ne'. Pojma nismo imeli kaj bo to. Utrujeni in naveličani smo bili festivalne scene. [...] Tako smo vsi rekli, 'Ne, želimo počitek' in zamudili najboljši festival vseh časov."<ref>{{navedi knjigo|first=Johnny|last=Rogan|title=The Byrds: Timeless Flight Revisited|publisher=Rogan House, London|page=293|isbn=0-9529540-1-X|language=en}}</ref> * [[Chicago (glasbena skupina)|Chicago]], v tistem času znani še kot Chicago Transit Authority, so načeloma sklenili pogodbo za nastop na Woodstocku. Skupina je imela pogodbo s koncertnim promotorjem [[Bill Graham|Billom Grahamom]] in mu dovoljevala prestavljanje njihovih koncertov v [[Fillmore West]]u. Tako je prestavil nekaj njihovih koncertov na 17. avgust in tako prisilil skupino, da je odpovedala koncert. Graham je to storil, da bi lahko na Woodstocku nastopila skupina [[Santana (glasbena skupina)|Santana]], katere menedžer je bil v tistem času. Pevec in basist skupine, [[Peter Cetera]] je dejal: "Bili smo jezni nanj zaradi tega dejanja."<ref>{{navedi novice|title=Cetera lends voice to SuperPops opener|url=http://www.spokesman.com/stories/2008/sep/21/cetera-lends-voice-to-superpops-opener/|newspaper=The Spokesman-Review|date=21. september 2008|department=Features|language=en|accessdate=15. oktober 2017}}</ref> * [[Tommy James and the Shondells]] so preklicali vabilo. Glavni pevec [[Tommy James]] je kasneje dejal: "Lahko bi se samo brcnili. Bili smo na [[Havaji]]h, klical je moj sekretar in rekel, 'Ja, poslušaj, tu je prašičji farmer iz [[New York (zvezna država)|New Yorka]], ki želi, da bi igrali na njegovem polju.' Tako mi je bilo predstavljeno. Tako smo zavrnili ponudbo in nekaj dni kasneje spoznali kaj bomo zamudili."<ref>{{cite AV media notes|title=Tommy James and the Shondells: Anthology|others=Tommy James and the Shondells|year=|chapter=|pages=8, 12|publisher=Rhino Records Inc.|id=R2 70920|language=en|accessdate=16. oktober 2017}}</ref> * [[The Moody Blues]] so bili vključeni na originalnem plakatu kot nastopajoči, a so se odločili za zavrnitev nastopa, ker so imeli v istem vikendu že koncert v [[Pariz]]u.<ref name="Passing On Woodstock: Who and Why">{{navedi splet|title=Passing On Woodstock: Who and Why|url=http://www.woodstockstory.com/passingperformersbands.html|website=Woodstock Story|accessdate=16. oktober 2017|language=en}}</ref> * [[The Mothers of Invention|Frank Zappa and the Mothers of Invention]]: Zappa naj bi v televizijski oddaji Class of the 20th Century U.S. dejal: "Veliko blata na Woodstocku ... Povabljeni smo bili, da bi tam igrali, a smo jih zavrnili."<ref name="Passing On Woodstock: Who and Why"/> * [[Love (glasbena skupina)|Arthur Lee and Love]] so zavrnili povabilo, Mojo Magazine pa je kasneje opisal notranje konflikte v skupini, ki so bili vzrok neigranja skupine na Woodstocku.<ref name="Passing On Woodstock: Who and Why"/> * [[Free (glasbena skupina)|Free]] so bili prav tako povabljeni, a so zavrnili povabilo.<ref name="Passing On Woodstock: Who and Why"/> Teden kasneje so igrali na [[Isle of Wight Festival]]u. * Skupina [[Mind Garage]] je zavrnila nastop, ker so njeni člani mislili, da to ne bo velik festival, poleg tega pa so imeli dražji nastop drugje.<ref name="Passing On Woodstock: Who and Why"/> * [[Spirit (glasbena skupina)|Spirit]] so tudi zavrnili povabilo, ker so že imeli najavljene koncerte, ki so jih želeli odigrati in niso vedeli kako velika zadeva bo Woodstock.<ref>{{cite AV media notes|title=Clear|others=Spirit|year=1969|chapter=|pages=|publisher=|id=|accessdate=16. oktober 2017|language=en}}</ref> * Sprva naj bi [[Joni Mitchell]] nastopila, a je nastop odpovedala, ker njen menedžer ni želel, da bi se izognila nastopu na TV oddaji ''[[The Dick Cavett Show]]''.<ref>{{navedi novice|url=http://www.salon.com/people/bc/2000/04/04/mitchell|work=Salon.com|date=4. april 2000|title=Joni Mitchell|first=Frank|last=Houston|accessdate=16. oktober 2017|language=en}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Joni-Come-Lately|url=http://www.nydailynews.com/archives/nydn-features/joni-come-lately-article-1.804425|newspaper=[[Daily News (New York)|Daily News]]|first=Jim|last=Farber|date=13. avgust 1998|accessdate=16. oktober 2017|language=en|archive-date=2014-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20140202104153/http://www.nydailynews.com/archives/nydn-features/joni-come-lately-article-1.804425|url-status=dead}}</ref> * Skupina [[Lighthouse]] je zavrnila povabilo za nastop na festivalu.<ref>{{navedi splet|last=Bush|first=John|url=http://allmusic.com/artist/lighthouse-p11052/biography|title=Lighthouse Artist Biography|website=[[AllMusic]]|accessdate=16. oktober 2017|language=en}}</ref> * Lang je naprosil [[Roy Rogers|Royja Rogersa]], če bi zaključil festival s skladbo "Happy Trails", Rogers pa se s tem ni strinjal.<ref name="Dufour 2012">{{navedi novice|url=http://washingtonexaminer.com/woodstock-producer-roy-rogers-not-hendrix-could-have-closed/article/133516|title=Woodstock producer: Roy Rogers, not Hendrix, could have closed|newspaper=Washington Examiner|first=Jeff|last=Dufour|date=16. marec 2012|accessdate=16. oktober 2017|language=en}}</ref> * [[Procol Harum]] so bili povabljeni, a so povabilo zavrnili, ker je Woodstock sovpadal s koncem dolge turneje in z rokom rojstva otroka kitarista Robina Trowerja.<ref>{{navedi splet|url=http://apush-xl.com/WoodstockSG.html|title=Woodstock Music and Art Fair|website=Advanced Placement American History|accessdate=16. oktober 2017|language=en}}</ref> * [[Jethro Tull]] so prav tako zavrnili povabilo. [[Frontman]] skupine, [[Ian Anderson]] naj bi sicer vedel, da bo to velik dogodek, a ni hotel tja, ker ni maral hipijev in zaradi drugih skrbi vključno z neprimerno goloto, popivanjem in uporabo drog.<ref>{{navedi splet|last=Wiser|first=Carl|url=http://www.songfacts.com/blog/interviews/ian_anderson_of_jethro_tull/|website=Songfacts|title=Songwriter Interviews: Ian Anderson of Jethro Tull|accessdate=16. oktober 2017|language=en|archive-date=2014-01-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20140129222407/http://www.songfacts.com/blog/interviews/ian_anderson_of_jethro_tull|url-status=dead}}</ref> * [[Raven]]: Miles Laurie, eden od Langovih odvetnikov je organiziral sestanek z menedžerjem skupine Raven, Martyjem Angelom, in skupini ponudil mesto med nastopajočimi, vendar le, če bi skupina sklenila pogodbo z Langom kot producentom, s tem pa bi Lang prejel 10% zaslužka. Skupina je zavrnila ponudbo, ker so leto pred tem igrali na Woodstockovem Sound Outu, kjer niso blesteli. Lang jim je zagotovil, da bo ta koncert drugačen. Skupina je vseeno zavrnila ponudbo.<ref>Angelo, Marty, Once Life Matters: A New Beginning (Impact Publishers, 2005–2006), {{ISBN|0-9618954-4-6}}</ref> * [[Blues Image]]: Leta 2011 je tolkalist [[Joe Lala]] v intervujuju dejal, da se je skupina dogovorila za nastop na Woodstocku, vendar njihov menedžer ni želel iti zraven in je rekel: "Tam je le ena cesta in deževalo bo, nočete biti tam". Člani skupine so bili razočarani in so v odgovor rekli: "Ali ne misliš, da bo koristno, če bomo tam?" Skupina je namesto na Woodstocku nastopila v [[Binghampton]]u.<ref>{{navedi splet|last=Shasho|first=Ray|url=http://www.classicrockhereandnow.com/2011/10/unplugged-interview-with-silent-giant.html|website=classicrockhereandnow.com|title=An Unplugged Interview With The Silent- Giant Of The Music Industry -Joe Lala|date=7. oktober 2011|accessdate=16. oktober 2017|language=en}}</ref> * [[The Doors]] so bili sprva označeni kot potencialna nastopajoča skupina, a so v zadnjem trenutku odpovedali. [[Robby Krieger]], kitarist skupine, je dejal, da so odpovedali udeležbo, ker so menili, da bo Woodstock "drugorazredna ponovitev [[Monterey Pop Festival]]a, kasneje pa so obžalovali takšno odločitev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.doors.com/ftp/intervws/july3.htm|title=Ray Manzarek and Robby Krieger Live Chat Log-July 3, 1996|type=Transcript|website=The Doors|date=3. julij 1996|language=en|accessdate=15. oktober 2017|archive-date=2006-07-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20060715100724/http://www.doors.com/ftp/intervws/july3.htm|url-status=dead}}</ref> * [[Iron Butterfly]]: Skupina je bila prijavljena na koncert in napisana na plakatu za nastop v nedeljo, a ni nastopila, ker so člani skupine obtičali na letališču [[LaGuardia Airport]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.woodstockstory.com/original-woodstock-wallkill-poster.html|title=Original Woodstock Wallkill Poster|website=Woodstock Story|accessdate=29. januar 2018|language=en}}</ref> Koordinator produkcije, John Morris je dejal, da so mu člani skupine dejali naj pride na letališče ponje helikopter. Po pristanku naj bi takoj nastopili in odleteli nazaj. Morris je nato poklical Western Union, ki so zapisali, da helikopter ne more priti. Sporočilo je bilo zapisano v sedmih vrsticah, katerih prve črke so tvorile [[Akrostih (pesem)|akrostih]] "F*** YOU" (For reasons I can't go into / Until you are here / Clarifying your situation / Knowing you are having problems / You will have to find / Other transportation / Unless you plan not to come), kar je pokazalo, da skupina ni dobrodošla.<ref>{{navedi splet|last=Fornatale|first=Pete|website=Google Books|title=Back to the Garden: The Story of Woodstock, "Sweetwater"|accessdate=29. januar 2018|language=en}}</ref> * [[The Rascals]]: Skupina je bila povabljena na festival, vendar je odklonila vabilo, ker so bili sredi snemanja novega albuma. * Ko je bilo poslano vabilo skupini [[The Beatles]], so bili nekateri mnenja, da bi morali povabiti še enega klienta založbe [[Apple Records]], [[James Taylor|Jamesa Taylorja]]. Beatlesi so zavrnili vabilo, Taylorjevo vabilo pa je bilo tudi zavrnjeno. * [[The Rolling Stones]]: Skupina je prejela vabilo, a ga je zavrnila, ker je [[Mick Jagger]] v [[Avstralija|Avstraliji]] snemal film ''[[Ned Kelly]]'', dekle [[Keith Richards|Keitha Richardsa]], Anita Palenberg, pa je pravkar rodila njunega sina Marlona. === Medijska pokritost === Na prizorišču je bilo zelo malo poročevalcev izven neposrednega območja. V prvih dneh festivala so nacionalni mediji poudarjali težave. Naslovi časopisa ''[[Daily News]]'' so govorili o prometni gneči, ogromnem blatu. ''[[The New York Times]]'' je opisoval, da so "sanje [[marihuana|marihuane]] in rock glasbe" prignale 300.000 ljudi na Woodstock", ki naj bi se končal v "nočni mori blata in stagnacije". Članek so zaključili z vprašanjem "Kakšna kultura je to, ki lahko povzroči tako ogromen nered?".<ref>The 60s: The Story of a Decade, The New Yorker, Random House, 2016, pg. 231</ref> Poročanje je postalo bolj pozitivno proti koncu festivala, deloma zato, ker so starši obiskovalcev koncerta poklicali medije in jim na podlagi telefonskih klicev svojih otrok sporočili, da je njihovo poročanje zavajujoče.<ref name=Nowandthen>{{cite AV media|title=Woodstock Now & Then|work=[[VH1]]|url=http://www.vh1.com/shows/vh1_rock_docs/episode.jhtml?episodeID=156466|year=2009|type=Dokumentarni film|language=en|access-date=2018-03-19|archive-date=2014-08-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20140822000147/http://www.vh1.com/shows/vh1_rock_docs/episode.jhtml?episodeID=156466|url-status=dead}}</ref><ref name=BacktotheGarden/> ''The New York Times'' je poročal o uvodu festivala in prehodu iz Wallkilla v Bethel.<ref name="Timesjuly"/> Barnard Collier, ki je s prizorišča Woodstocka poročal za ''The New York Times'', trdi, da so nanj pritiskali uredniki časopisa, da bi o dogodku napisal negativni članek. Collier je nato grozil, da ne bo napisal članka, dokler mu izvršni urednik časopisa, [[James Reston]], ni dovolil, da opiše dogodek kot ga sam vidi. Članek je govoril o prometnih zastojih in manjših kršitvah zakonov, poudarjal pa je sodelovanje, velikodušnost in dobrodušnost obiskovalcev festivala.<ref name=Nowandthen/><ref name=BacktotheGarden>{{navedi knjigo|title=Back to the Garden: The Story of Woodstock|url=https://archive.org/details/backtogardenstor0000forn|first=Pete|last=Fornatale|publisher=Simon & Schuster|year=2009|isbn=9781416591191}}</ref> Po koncu festivala je Collier objavil še en članek o odhodu obiskovalcev s festivala in nizkemu številu nasilnih dejanj na dogodku, pohvalil pa je glavnega zdravnika dogodka.<ref name="nytimes"/><ref>{{navedi knjigo|editor-first=Andy|editor-last=Bennett|first=Simon|last=Warner|title=Remembering Woodstock|chapter=Reporting Woodstock: Some contemporary press reflections on the festival|location=Aldershot|publisher=Ashgate Publishing|date=maj 2004|isbn=0-7546-0714-3|page=|language=en}}</ref> ''Times Herald-Record'', edini lokalni dnevni časopis je izrazil nasprotovanje zakonu, ki je prepovedal festival v Wallkillu. Med festivalom je izšla tudi redka sobotna izdaja časopisa. Časopis je imelo edino telefonsko linijo na lokaciji, zgodbe in fotografije festivala pa je do sedeža časopisa v [[Middletown]]u, ki je bilo od lokacije festivala oddaljen {{convert|35|mi}}, prevažal motorist.<ref name="Tiber 1994-1"/><ref>{{navedi novice|last=Romm|first=Ethel Grodzins|url=http://www.huffingtonpost.com/ethel-grodzins-romm/sex-drugs-rock-n-roll-in_b_259934.html|title=Sex, Drugs, Rock 'N Roll in Redneck Country|website=The Huffington Post|date=15. avgust 2009|accessdate=14. marec 2018|language=en}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.recordonline.com/apps/pbcs.dll/article?AID=%2F20090814%2FENTERTAIN2302%2F908149947%2F-1%2FNEWS|title=In His Own Words: The 'Record' on Woodstock|first=David E.|last=Romm|newspaper=The Times Herald-Record|date=14. avgust 2009|accessdate=14. marec 2018|language=en|archive-date=2018-11-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20181103005640/https://www.recordonline.com/apps/pbcs.dll/article?AID=%2F20090814%2FENTERTAIN2302%2F908149947%2F-1%2FNEWS|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.recordonline.com/apps/pbcs.dll/section?Category=ENTERTAIN2302|title=Woodstock: Celebrating the 40th Anniversary|newspaper=The Times Herald-Record|date=|accessdate=14. marec 2018|language=en}}</ref> == Izdaje == === Filmi === Leta 1970 je izšel [[dokumentarni film]] z naslovom ''Woodstock'', ki ga je režiral [[Michael Wadleigh]], urednika pa sta bila [[Thelma Schoonmaker]] in [[Martin Scorsese]]. [[Artie Kornfeld]], eden izmed promotorjev festivala, je obiskal [[Fred Weintraub|Freda Weintrauba]], izvršnega direktorja pri [[Warner Bros.]] in ga povprašal za finančno podporo za film o festivalu. Artieja so vsepovsod zavrnili, Weintraub pa je Kornfeldu dal 100.000 dolarjev za film. ''Woodstock'' je pripomogel k obstanku podjetja Warner Bros., ko je bilo podjetje na robu propada. O podrobnostih glede snemanja filma govori knjiga ''Easy Riders, Raging Bulls'', ki je izšla leta 1998. Za film je Wadleigh zbral ekipo 100 ljudi, ki so prihajali iz newyorške filmske scene. Ker ni imel denarja za plačilo ekipe, se je s člani pogodil o metodi dvojno ali nič, kar pomeni, da bi člani ekipe, v primeru, da bi film uspel, prejeli dvojno plačilo, če pa bi se film izkazal za neuspešnega, ne bi prejeli ničesar. Wadleigh je želel v film vključiti čim več [[hipi]]jev in glasbe, zato je zabeležil tako poglede hipijev na dogodke, ki so se dogajali vzporedno s festivalom (npr. [[Vietnamska vojna]]), kot tudi poglede meščanov.<ref name="geocities">{{navedi splet |url=http://www.geocities.com/~music-festival/how-w2.htm|title=How Woodstock Came To Be...(continued)|accessdate=14. marec 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20020106071119/http://www.geocities.com/~music-festival/how-w2.htm|archivedate=6. januar 2002|language=en}}</ref> Film ''Woodstock'' je prejel [[Oskar (filmska nagrada)|Oskar]]ja za dokumentarni film.<ref>{{navedi splet|url=http://awardsdatabase.oscars.org/ampas_awards/BasicSearchInput.jsp|title=The Official Academy Awards Database|website=[[Akademija umetnosti in znanosti gibljivih slik]]|date=|accessdate=14. marec 2018|language=en}}</ref> Ameriška [[Kongresna knjižnica]] je film označila kot "kulturno pomemben". Leta 1994 je izšel ''Woodstock: The Director's Cut''. Razširjena verzija filma vsebuje posnetke nastopov [[Janis Joplin]], [[Jefferson Airplane]], [[Jimi Hendrix|Jimija Hendrixa]] in Canned Heat, ki niso bili vključeni v prvotno verzijo filma. Leta 2009 je izšla izdaja ob 40. obletnici Woodstocka na [[DVD]]-ju in na [[Blue Ray]]ju. Leta 2009 je izšel še en film o festivalu, ''Taking Woodstock'', ki ga je posnel tajvansko-ameriški snemalec [[Ang Lee]].<ref name="takingwoodstock">{{IMDb title|1127896|Taking Woodstock}}</ref> Lee je praktično najel vse mesto New Lebanon, New York, kjer je snemal film. Bal se je morebitnih jeznih domačinov, vendar so domačini prijazno in z navdušenjem pomagali pri snemanju.<ref name=Karen>{{navedi splet|last1=Schoemer|first1=Karen|title=Turn on, Tune in, Turn Back the Clock|url=https://www.nytimes.com/2009/08/23/movies/23scho.html?pagewanted=all&_r=0|work=The New York Times|accessdate=14. marec 2018|language=en}}</ref> Film govori o Elliotu Tiberu (igralec Demetri Martin) in njegovi vlogi pri selitvi festivala v Bethel, New York. V filmu nastopa tudi Jonathan Groff kot Michael Lang ter Henry Goodman in Imelda Staunton kot Jake in Sonia Teichberg.<ref name=Synopsis>{{navedi splet|title=Synopsis|url=http://www.focusfeatures.com/taking_woodstock/synopsis|website=www.focusfeatures.com|publisher=Focus Features|accessdate=14. marec 2018|language=en|archive-date=2018-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20180320043945/http://www.focusfeatures.com/taking_woodstock/synopsis|url-status=dead}}</ref> === Albumi === Izšla sta dva [[soundtrack]] albuma. Prvi, ''[[Woodstock: Music from the Original Soundtrack and More]]', je bil trojni [[LP]] (kasneje dvojni CD) album, ki je vseboval eno ali dve skladbi vsakega izvajalca, ki je nastopil na festivalu.<ref>{{navedi splet|title=Various ‎– Woodstock - Music From The Original Soundtrack And More|work=[[Discogs]]|url=https://www.discogs.com/Various-Woodstock-Music-From-The-Original-Soundtrack-And-More/release/2609853|accessdate=19. marec 2018|language=en}}</ref> Leto zatem je izšel dvojni LP album, ''[[Woodstock 2]]''.<ref>{{navedi splet|title=Various ‎– Woodstock Two|work=[[Discogs]]|url=https://www.discogs.com/Various-Woodstock-Two/release/3297440|accessdate=19. marec 2018|language=en}}</ref> Oba albuma vsebujeta posnetke napovedi odrskih napovedovalcev. Leta 1994 je izšel tretji album, ''[[Woodstock Diary]]''.<ref>{{navedi splet|title=Various ‎– Woodstock Diary|work=[[Discogs]]|url=https://www.discogs.com/Various-Woodstock-Diary/release/1922097|accessdate=19. marec 2018|language=en}}</ref> Skladbe z vseh treh albumov ter še nekaj dodatnih, prej neizdanih posnetkov, vendar brez napovedi in zvokov poslušalcev, so na štirih zgoščenkah izšle pri založbi Atlantic na [[box set]]u ''[[Woodstock: Three Days of Peace and Music]]''.<ref>{{navedi splet|title=Various ‎– Woodstock Three Days Of Peace And Music Twenty-Fifth Anniversary Collection|work=[[Discogs]]|url=https://www.discogs.com/Various-Woodstock-Three-Days-Of-Peace-And-Music-Twenty-Fifth-Anniversary-Collection/release/1727444|accessdate=19. marec 2018|language=en}}</ref> Leta 1994 je izšel tudi album ''[[Woodstock (album, Jimi Hendrix)|Jimi Hendrix: Woodstock]]'', ki vsebuje le izbrane posnetke nastopa Jimija Hendrixa.<ref>{{navedi splet|title=Jimi Hendrix: Woodstock|work=[[AllMusic]]|url=https://www.allmusic.com/album/woodstock-mw0000120060|author=Anderson, Jason|accessdate=19. marec 2018|language=en}}</ref> Daljši dvojni album ''[[Live at Woodstock]]'', ki je izšel leta 1999 vsebuje skoraj vse posnetke Hendrixovih skladb, razen dveh skladb, ki jih je odpel njegov ritem kitarist.<ref>{{navedi splet|title=Jimi Hendrix: Live at Woodstock|work=[[AllMusic]]|url=https://www.allmusic.com/album/live-at-woodstock-mw0000113763|author=Erlewine, Stephen Thomas|accessdate=19. marec 2018|language=en}}</ref> Leta 2009 je [[Joe Cocker]] izdal ''[[Live at Woodstock (album, Joe Cocker)|Live at Woodstock]]'', ki vsebuje celoten njegov nastop. Album vsebuje enajst skladb, od tega deset, ki prej še niso izšle.<ref>{{navedi splet|title=Joe Cocker: Live at Woodstock|work=[[AllMusic]]|url=https://www.allmusic.com/album/live-at-woodstock-mw0000829246|last=Jurek |first=Thom|accessdate=19. marec 2018|language=en}}</ref> Leta 2009 so celotni nastopi z Woodstocka od Santane, Janis Joplin, Sly & the Family Stone, Jefferson Airplane in Johnny Winter izšli posamezno pri založbi [[Legacy Recordings|Legacy]]/[[Sony Music Entertainment|SME Records]] in tudi v setu z naslovom ''[[The Woodstock Experience]]''.<ref>{{navedi splet|title=Various Artists: The Woodstock Experience|work=[[AllMusic]]|url=https://www.allmusic.com/album/the-woodstock-experience-mw0000821728|author=Jurek, Thom |language=en}}</ref> Istega leta je založba [[Rhino Records|Rhino]]/[[Atlantic Records]] izdala set ''[[Woodstock: 40 Years On: Back to Yasgur's Farm]]'', ki vsebuje več nastopov, napovedi in drug material.<ref>{{cite press release|title=Woodstock—40 Years On: Back to Yasgur's Farm boxed set|website=Rhino Entertainment|accessdate=14. marec 2018|date=5. junij 2009|url=http://www.rhino.com/rzine/pressrelease.lasso?PRID=628|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090905043240/http://www.rhino.com/rzine/pressrelease.lasso?PRID=628|archivedate=5. september 2009|language=en}}</ref> == Po festivalu == [[File:Woodstock 8.JPG|thumb|right|Spomenik na lokaciji Woodstocka, ki je bil postavljen leta 1984.<ref>{{navedi novice|last=Graff|first=Gary|agency=Knight-Ridder|url=https://news.google.com/newspapers?id=5IQjAAAAIBAJ&sjid=-nEFAAAAIBAJ&pg=4053%2C2688165|title=Love was the word but what was the truth?|newspaper=The Day|location=New London, Connecticut|date=13. avgust 1989|accessdate=14. marec 2018|pages=D1–D2|language=en}}</ref> Avtor spomenika je bil Wayne C. Saward.<ref name="SAWARD">{{navedi splet|url=http://www.findagrave.com/cgi-bin/fg.cgi?page=gr&GRid=55876527|title=Wayne C. "Woodstock" Saward|website=[[Find a Grave]]|accessdate=14. marec 2018|language=en}}</ref>]] Max Yasgur je leto pozneje zavrnil obhajanje obletnice festivala na isti lokaciji in dejal, da se bo ponovno ukvarjal s svojo farmo. Yasgur je umrl leta 1973.<ref name="Timesobit">{{navedi novice|first=|last=|title=Max Yasgur Dies; Woodstock Festival Was on His Farm|date=9. februar 1973|url=https://select.nytimes.com/gst/abstract.html?res=9F06E0DB1730E63ABC4852DFB4668388669EDE&n=Top%2fReference%2fTimes%20Topics%2fSubjects%2fW%2fWoodstock%20Music%20Festivals|newspaper=[[The New York Times]]|accessdate=14. marec 2018 |language=en}}</ref> Volivci iz Bethela na volitvah novembra 1969 niso podprli svojega nadzornika zaradi njegove vloge pri selitvi festivala v mesto. Zvezna država New York in mesto Bethel sta zatem sprejela vrsto zakonov, ki preprečujejo nastanku večjega števila festivalov. Leta 1984 sta lastnika zemljišča, Louis Nicky in June Gelish, na uradno lokacijo festivala postavila spomenik z besedami "Peace and Music", ki ga je izdelal lokalni kipar, Wayne C. Saward.<ref name="SAWARD"/><ref>{{navedi splet|url=http://www.hmdb.org/marker.asp?marker=18323|title=Woodstock Music and Arts Fair monument|website=The Historical Marker Database|accessdate=14. marec 2018|language=en|archive-date=2018-11-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20181116053728/https://www.hmdb.org/marker.asp?marker=18323|url-status=dead}}</ref> Sledili so številni ukrepi, ki bi preprečili ljudem, da bi obiskovali lokacijo festivala. Lastnika sta tu nasula piščančje gnojilo, med eno obletnico pa so traktorji in policijska vozila blokirali ceste. Leta 1989 se je 20.000 ljudi zbralo na lokaciji ob 20. obletnici festivala. Leta 1997 je bil tam postavljen znak dobrodošlice za obiskovalce. Za razliko od mesta Bethel, si je mesto Woodstock prizadevalo izkoristiti prepoznavnost zaradi festivala. Stališče mesta Bethel se je spremenilo, vse to pa je privedlo do povezave med obema mestoma.<ref>{{navedi novice|first=Steve|last=Israel|url=http://www.recordonline.com/apps/pbcs.dll/article?AID=/20090813/ENTERTAIN2302/908130310|title=Woodstock at 40: A tale of two towns|newspaper=Times Herald-Record|date=13. avgust 2009|accessdate=15. marec 2018|language=en|archive-date=2011-06-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20110616202246/http://www.recordonline.com/apps/pbcs.dll/article?AID=/20090813/ENTERTAIN2302/908130310|url-status=dead}}</ref> Proti podjetju Woodstock Ventures je bilo vloženih približno 80 tožb, predvsem s strani bližnjih kmetov. Film je pripomogel k plačilu odškodnin.<ref name=Nowandthen/> == Zapuščina == === Lokacija Woodstocka danes === [[Slika:Max Yasgurs Farm 2.JPG|thumb|right|Farma Maxa Yasgurja leta 1999]] Leta 1984 je bila na lokaciji festivala postavljena spominska plošča.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=M-yEPUnB7GsC&pg=PA116&lpg=PA116&dq=1984+plaque+at+woodstock+concert#v=onepage&q=1984%20plaque%20at%20woodstock%20concert&f=false|title=Woodstock: An Encyclopedia of the Music and Art Fair|last1=Perone|first1=James E.|last2=|first2=|date=1. januar 2005|website=books.google.com|publisher=Greenwood Publishing Group |isbn=9780313330575|language=en}}</ref> Čeprav ostaja lokacija festivala še vedno ohranjena v podeželskem okolju, jo obiskujejo številni obiskovalci vseh generacij.<ref>{{navedi novice|last=|first=|date=5. avgust 2009|title=Woodstock: A Moment of Muddy Grace|url=https://www.nytimes.com/2009/08/09/arts/music/09pare.html?pagewanted=all&_r=0|newspaper=[[The New York Times]]|location=Bethel, New York|publisher=[[The New York Times]]|accessdate=16. marec 2018|language=en}}</ref> Leta 1996 je lokacijo festivala in {{convert|1400|acre|km2}} okolice kupil [[Alan Gerry]], da bi ustanovil Bethel Woods Center for the Arts.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.bethelwoodscenter.org/Portals/0/pdf/AlanGerryBio.pdf |title="Profile: Alan Gerry" |accessdate=2018-03-19 |archive-date=2012-05-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120522122655/http://bethelwoodscenter.org/Portals/0/pdf/AlanGerryBio.pdf |url-status=dead }}</ref> Center je bil odprt 1. julija 2006, ob odprtju pa je igral [[Orkester Newyorške filharmonije]].<ref>{{navedi novice|last=Midgette|first=Anne|date=1. julij 2006|title=New York Philharmonic Plays Summer Guest at Bethel Woods Arts Center|url=https://www.nytimes.com/2006/07/01/arts/music/01beth.html?fta=y|newspaper=[[The New York Times]]|location=Bethel, New York|publisher=[[The New York Times]]|accessdate=16. marec 2018|language=en}}</ref> 13. avgusta so v Centru, 37 let po Woodstocku, pred 16.000 poslušalci, nastopili [[Crosby, Stills, Nash & Young]].<ref>{{navedi novice|last=|first=|date=|title=Woodstock|url=http://www.crusinsouthflorida.com/2009/1/2009.08.Woodstock/index.htm|work=cruisinsouthflorida.com|location=|publisher=|accessdate=19. marec 2018|language=en}}</ref> 2. junija 2008 je bila otvoritev muzeja.<ref name="woods museum">{{navedi novice|last=|first=|date=5. avgust 2009|title=THE MUSEUM AT BETHEL WOODS TO OPEN JUNE 2, 2008 |url=http://bethelwoodscenter.s3.amazonaws.com/doc/04_15_08_Museum_Announce.pdf |publisher=Bethel Woods Center |accessdate=19. marec 2018|language=en|archive-date=2014-06-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20140605054204/http://bethelwoodscenter.s3.amazonaws.com/doc/04_15_08_Museum_Announce.pdf|url-status=dead}}</ref> Muzej vsebuje filmske posnetke, interaktivne zaslone in številne predmete, ki razlagajo festival Woodstock, njegov pomen kot vrhunec desetletja radikalne kulturne preobrazbe, zapuščino 50. in 60. let 20. stoletja ter Woodstock danes.<ref name="woods museum"/> Pepel pokojnega [[Richie Havens|Richieja Havensa]] je bil 18. avgusta 2013 raztresen po lokaciji festivala.<ref>{{navedi novice|author=|title=Richie Havens' ashes scattered across 1969 Woodstock site|url=http://www.cbsnews.com/news/richie-havens-ashes-scattered-across-1969-woodstock-site/|newspaper=CBS News|location=Woodstock, New York |publisher=CBS News|date=19. avgust 2013|accessdate=16. marec 2018|language=en}}</ref> Konec leta 2016 je ameriški urad za ohranjanje zgodovine iz New Yorka posredoval pri National Park Service, da je bila lokacija festivala uvrščena v [[Nacionalni register zgodovinskih krajev]].<ref name="Site NRHP nomination">{{navedi splet|last=LaFrank|first=Kathleen|title=National Register of Historic Places nomination, Woodstock Music Festival Site|url=http://nysparks.com/shpo/national-register/documents/nominations/WoodstockMusicFestivalSiteBethelVicinitySullivanCounty.pdf|publisher=New York State Office of Parks, Recreation and Historic Preservation|date=november 2016|accessdate=16. marec 2018|language=en|archive-date=2016-12-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20161220050305/http://nysparks.com/shpo/national-register/documents/nominations/WoodstockMusicFestivalSiteBethelVicinitySullivanCounty.pdf|url-status=dead}}</ref> === 40. obletnica festivala === Ob 40. obletnici festivala so po svetu potekale najrazličnejše aktivnosti.<ref>{{navedi splet|first=Steve|last=Israel|url=http://www.recordonline.com/apps/pbcs.dll/article?AID=%2F20090813%2FNEWS%2F908130341|title=Woodstock media frenzy as date draws closer|newspaper=Times Herald-Record|date=13. avgust 2009|accessdate=19. marec 2018|language=en|archive-date=2020-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20200608164422/http://www.recordonline.com/apps/pbcs.dll/article?AID=%2F20090813%2FNEWS%2F908130341|url-status=dead}}</ref> 15. avgusta je v centru Bethel Woods Center for the Arts na 8-urnem koncertu nastopila največja skupina originalnih udeležencev Woodstocka. Nastopili so Big Brother and the Holding Company, ki so izvedli hite [[Janis Joplin]], [[Canned Heat]], [[Ten Years After]], [[Jefferson Starship]], [[Mountain]] in The Levon Helm Band. Na Woodstocku je Levon Helm bobnal in pel s skupino [[The Band]]. [[Paul Kantner]] je bil edini član zasedbe Jefferson Airplane, ki je igrala na Woodstocku. [[Tom Constanten]], ki je na Woodstocku igral klaviature pri skupini [[Grateful Dead]], je na koncertu izvedel nekatere skladbe s skupino Jefferson Starship. Jocko Marcellino, ki je na Woodstocku nastopil s skupino Sha Na Na, je na koncertu nastopil s Canned Heat. Gostitelj koncerta je bil [[Country Joe McDonald]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2009/08/17/arts/music/17heroes.html|title=Back to the Garden, Without the Shock, or All That Mud|first=Jon|last=Pareles|date=16. avgust 2009|newspaper=[[The New York Times]]|accessdate=19. marec 2018|language=en}}</ref> Richie Havens, ki je leta 1969 otvoril festival, je nastopil na koncertu dan prej.<ref>{{navedi novice|url=http://www.poughkeepsiejournal.com/article/20090814/ENT04/90814008/1038/ent/Woodstock-40th-anniversary-at-Bethel-Woods--Richie-Havens-has-finished-his-performance|title=Woodstock 40th anniversary: Richie Havens kicks off festivities|first=John W.|last=Barry|newspaper=Poughkeepsie Journal|date=14. avgust 2009 |accessdate=19. marec 2018|language=en}}</ref> Crosby, Stills & Nash in Arlo Guthrie so obletnico zaznamovali s koncertom v Bethelu avgusta 2009. Drugi dogodek je potekal v [[Hawkurst]]u, v [[Kent]]u, v [[Združeno kraljestvo|Združenem kraljestvu]], na dogodku Summer of Love, kjer sta nastopila dva originalna izvajalca z Woodstocka. To sta bila [[Barry Melton]] iz skupin Country Joe in Fish ter [[Robin Williamson]] iz skupine The Incredible String Band, nastopili pa sta še cover skupini Santane in Grateful Dead.<ref>{{navedi splet|url=http://www.shewan.co.uk/music/sol/2009/index.html|title=Return to the Summer of Love Soulstock 2009|website=Deadhead UK|accessdate=19. marec 2018|language=en}}</ref> 14. in 15. avgusta je potekal spominski koncert ob 40. obletnici Woodstocka v Woodstocku, [[Illinois]], ki je edini prejel priznanje s strani "očeta Woodstocka", Arteja Kornfelda.<ref name="Kornfeld gives event blessing">{{navedi novice|url=http://www.dailyherald.com/story/?id=313625&src=58|title=Kornfeld gives event blessing|date=|newspaper=Daily Herald|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130801110837/http://www.dailyherald.com/story/?id=313625&src=58|archivedate=1. avgust 2013|accessdate=19. marec 2018|language=en}}</ref> Kornfeld se je kasneje udeležil koncerta skupaj s promotorji. Istega leta sta Michael Lang in Holly George-Warren izdala knjigo ''The Road to Woodstock'', ki opisuje Langov prispevek k oblikovanju in izvedbi Woodstocka, vsebuje pa tudi osebne zgodbe številnih ljudi, ki so bili povezani s festivalom. == V popularni kulturi == Kot eden največjih rockovskih festivalov vseh časov in eden ključnih kulturnih dogodkov 60. let, je bil Woodstock v popularni kulturi omenjen večkrat na različne načine. Fraza "Woodstock generacija" je postala del skupnega leksikona.<ref>{{cite journal|last=Mankin|first=Bill|url=http://likethedew.com/2012/03/04/we-can-all-join-in-how-rock-festivals-helped-change-america/|title=We Can All Join In: How Rock Festivals Helped Change America|journal=Like the Dew|date=4. marec 2012|accessdate=19. marec 2018|language=en|archive-date=2013-12-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20131219032259/http://likethedew.com/2012/03/04/we-can-all-join-in-how-rock-festivals-helped-change-america/|url-status=dead}}</ref> Parodije in spomini na festival so se pričeli že kmalu po zaključku samega festivala. [[Charles M. Schulz]] je z Woodstock poimenoval lik ptiča v [[strip]]u ''[[Peanuts]]''.<ref>{{navedi knjigo|last1=Schulz|first1=Charles M.|title=The Complete Peanuts 1967-1968|year=2008|publisher=Fantagraphic Books|location=[[New York]]|page=41–42, 83, 207, 227–228|isbn=1560978260|language=en}}</ref> Leta 1970 je revija ''Mad'' objavila pesem Franka Jacobsa, z naslovom "I Remember, I Remember The Woodstock Music Fair", ki opisuje prometne zastoje in prerivanje skozi množico, da bi lahko sploh slišali koncert. Pesem je ilustriral Sergio Aragonés.<ref>{{navedi splet|date=april 1970|url=http://www.madmagazine.com/blog/2013/04/23/rip-richie-havens-musician|title=R.I.P. Richie Havens, Musician|website=Mad|accessdate=19. marec 2018|language=en}}</ref> [[Keith Robertson]] je leta 1970 izdal otroško knjigo ''Henry Reed's Big Show'', v kateri poizkuša glavni lik posnemati uspeh Woodstocka s tem, da priredi koncert na stričevi farmi. Leta 1973 je bila premiera odrske predstave ''National Lampoon's Lemmings'', ki je orisala festival "Woodchuck", pri tem pa s parodijo prikazala nastope številnih izvajalcev z Woodstocka.<ref>{{navedi splet|last=Clarke|first=Craig|url=http://www.greenmanreview.com/cd/cd_va_nationallampoon_lemmings.html|title=Original Off-Broadway Cast, National Lampoon's Lemmings|website=Green Man Review|accessdate=19. marec 2018|language=en|archive-date=2010-10-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20101028125348/http://www.greenmanreview.com/cd/cd_va_nationallampoon_lemmings.html|url-status=dead}}</ref> Sodobnejša kultura se prav tako spominja Woodstocka. ''[[Time]]'' je 18. marca 2010 uvrstila nastop skupine [[The Who]] na Woodstocku na lestvico 10 dogodkov z glasbenih festivalov.<ref>{{cite journal|last=Fletcher|first=Dan|date=18. marec 2010|url=http://entertainment.time.com/2010/03/18/top-10-music-festival-moments/slide/the-who-at-woodstock-1969/|title=The Who at Woodstock – 1969|magazine=[[Time]]|accessdate=19. marec 2018|language=en|archive-date=2021-04-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20210430154700/http://entertainment.time.com/2010/03/18/top-10-music-festival-moments/slide/the-who-at-woodstock-1969/|url-status=dead}}</ref> Leta 2005 je argentinski pesnik [[Edgar Brau]] objavil daljšo pesem ''Woodstock'', ki opisuje festival. Angleški prevod pesmi je bil objavljen januarja 2007 v reviji ''Words Without Borders''.<ref>{{navedi splet|url=https://www.wordswithoutborders.org/article/woodstock|title=Woodstock|website=Words Without Borders|accessdate=19. marec 2018|language=en}}</ref> Leta 2017 je pevka [[Lana Del Rey]] izdala pesem, "Coachella - Woodstock in My Mind", s katero je opisala svoje skrbi glede napetosti med [[Severna Koreja|Severno Korejo]] in [[ZDA]]. Pesem je napisala med festivalom Coachella, v njej pa je Woodstock opisala kot simbol miru.<ref>{{navedi splet|url=https://www.wordswithoutborders.org/article/woodstock|title=Hear Lana Del Rey's Somber New Song 'Coachella – Woodstock in My Mind'|work=[[Rolling Stone]]|last=Reed|first=Ryan|date=15. maj 2017|accessdate=19. marec 2018|language=en}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Nadaljnje branje == * {{navedi knjigo|editor-last=Blelock|editor-first=Weston|editor2-last=Blelock|editor2-first=Julia|title=Roots of the 1969 Woodstock Festival: The Backstory to "Woodstock"|url=https://archive.org/details/rootsof1969woods0000unse|publisher=WoodstockArts|year=2009|isbn=978-0-9679268-5-8|language=en}} * {{navedi knjigo|last=Kirkpatrick|first=Rob|title=1969: The Year Everything Changed|url=https://archive.org/details/1969yeareverythi0000kirk|publisher=Skyhorse Publishing|year=2009|isbn=978-1-60239-366-0|language=en}} * {{navedi knjigo|last=Kornfeld|first=Artie|title=The Pied Piper of Woodstock|publisher=Spirit of the Woodstock Nation LLC|year=2009|isbn=978-0-615-32599-6|language=en}} * {{navedi knjigo|last=Lang|first=Michael|title=Woodstock Experience|publisher=Genesis Publications|year=2009|isbn=978-1-905662-09-8|language=en}} * {{navedi knjigo|last=Lang|first=Michael|title=The Road to Woodstock|url=https://archive.org/details/roadtowoodstock00mich|publisher=Ecco Publishing|year=2009|isbn=978-0-06-157655-3|language=en}} * {{navedi knjigo|last=Makower|first=Joel|title=Woodstock: The Oral History, 40th Anniversary Edition|url=https://archive.org/details/woodstockoralhis0000mako|publisher=SUNY Press/Excelsior Editions|year=2009|isbn=978-1-4384-2974-8|language=en}} * {{navedi knjigo|last=Perone|first=James E.|title=Woodstock: An Encyclopedia of the Music and Art Fair|url=https://books.google.com/books?id=M-yEPUnB7GsC&printsec=frontcover|location=Westport, CT|publisher=Greenwood Press|year=2005|isbn=9780313330575|language=en}} * {{navedi knjigo|last=Rosenman|first=Joel|title=Young Men With Unlimited Capital: The Story of Woodstock|url=https://archive.org/details/youngmenwithunli0000rose|publisher=Scrivenery Press|year=1999|isbn=978-1-893818-02-6|language=en}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Woodstock Music Festival}} * {{official|http://www.woodstock.com/}} * [http://www.woodstockmuseum.com/ Woodstock muzej] * {{dmoz|Arts/Music/Concerts_and_Events/Festivals/Rock/Woodstock/|Woodstock}} * {{cite AV media|last=|first=|year=|title=Intervju z Michaelom Langom|language=|url=http://www.escuelasuperiordeaudio.com.ve/Ampca/michael%20lang.htm|work=}} * [https://www.namm.org/library/oral-history/artie-kornfeld Intervju z Artiejem Kornfeldom] {{Coord|41.701|N|74.880|W|region:US-NY_type:event|display=title}} {{Normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:1969 v glasbi]] [[Kategorija:Glasbeni festivali]] [[Kategorija:New York (zvezna država)]] [[Kategorija:Medijske franšize]] apir99st51rdoe69sbzt4kpfoe2e51j 0 452201 6676730 5954083 2026-05-16T22:46:23Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676730 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mineral | name = Variscit | category = Fosfatni minerali | boxwidth = | boxbgcolor = | image = Variscite-Pyrite-179447.jpg | imagesize = 260px | caption = | formula = AlPO<sub>4</sub>·2H<sub>2</sub>O | molweight = | strunz = 8.CD.10 | color = zelena, modrozelena, rumenozelena, redko tudi rdeča | habit = inkrustacije ali ledvičaste mase | system = [[Ortorombski kristalni sistem|ortorombski]] | class = dipiramidni (mmm) <br/>[[H-M simbol]]: (2/m 2/m 2/m) | symmetry = ''Pbca'' | twinning = | cleavage = popolna na [010] | fracture = steklast ali razcepljen | mohs = 4,5 | luster = steklast do voščen | refractive = n<sub>α</sub> = 1,563<br> n<sub>β</sub> = 1,588<br> n<sub>γ</sub> = 1,594 | opticalprop = dvoosen (-) | birefringence = δ = 0,031 | pleochroism = | streak = bela | gravity = 2,57-2,61 | density = | melt = | fusibility = | diagnostic = | solubility = | diaphaneity = prozoren do prosojen | other = | references = <ref>[http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/variscite.pdf Mineral Data Publishing] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110520014042/http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/variscite.pdf |date=2011-05-20 }} - PDF</ref><ref>[http://www.mindat.org/min-4156.html Mindat]</ref><ref>[http://webmineral.com/data/Variscite.shtml Webmineral data]</ref> }} '''Variscit''' je aluminijev fosfat dihirat s kemijsko formulo AlPO<sub>4</sub>•2H<sub>2</sub>O. Je relativno redek fosfatni [[mineral]], ki se je v preteklosti zamenjaval s [[turkiz]]om, čeprav je običajno bolj zelene barve. Zelena barva je posledica majhnih primesi [[krom]]a.<ref name=ref4>[https://www.gemselect.com/gem-info/variscite/variscite-info.php Variscite Gemstone Information].</ref> ==Geologija== Variscit je sekundarni mineral, ki je nastal z reakcijo v vodi raztopljenih fosfatov z aluminijem v kamninah v okoljih blizu Zemljine površine.<ref>Roncal-Herrero, T.; Rodríguez-Blanco, J.D.; Benning, L.G.; Oelkers, E.H. (2009): ''Precipitation of Iron and Aluminum Phosphates Directly from Aqueous Solution as a Function of Temperature from 50 to 200 °C'', Crystal Growth & Design '''9''' (12): 5197–5205. doi: 10.1021/cg900654m.</ref> Pojavlja se v obliki finozrnatih mas in nodulov, skorje in kot polnilo votlin. Pogosto vsebuje bele žile kalcijevega aluminijevega fosfatnega minerala krandalita. Prvič je bil opisan leta 1837 in poimenovan po Varisciji, zgodovinskem imenu nemške pokrajine Vogtland. Nekaj časa se je imenoval utahlikt. V zadnjih letih je zaradi raznolikih barv postal priljubljen poldrag kamen za izdelavo nakita.<ref name=ref6>Minerals of Nevada, Nevada Bureau of Mines Special Pub. 31, University of Nevada Press, 2004, str. 78-81.</ref> Variscit iz Nevade vsebuje značilno črno pajkovi mreži podobno tvorbo, zato se pogosto zamenjuje z zelenim turkizom. Večina variscita iz Nevade je iz rudnikov v Lander County.<ref> John Sinkankas: ''Gemstones of North America Volume III'', Geoscience Press 1997.</ref> Druga pomembna nahajališča variscita so državi [[Utah]], [[ZDA]], [[Nemčija|Nemčiji]], [[Avstralija|Avstraliji]], [[Poljska|Poljski]], [[Španija|Španiji]]<ref>[http://www.patrimonigava.cat/lahistoriajaciment www.patrimonigava.cat] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180903083945/http://www.patrimonigava.cat/lahistoriajaciment |date=2018-09-03 }}. www.patrimonigava.cat.</ref> in [[Brazilija|Braziliji]]. ==Draguljarstvo== Variscit se uporablja kot poldrag kamen, večinoma v srebrarstvu namesto turkiza. Je bolj redek kot turkiz, vendar manj znan in dostopen in zato cenejši od turkiza.<ref name=ref4/><ref name=ref6/><ref>[https://www.gemsociety.org/article/variscite-jewelry-and-gemstone-information/ ''Variscite Value, Price, and Jewelry Information''], International Gem Society.</ref> ==Galerija== <gallery mode=packed heights=150px style="text-align:left"> Variscite Smithsonian.jpg|Plošča variscita, široka okoli 0,5 m, Nacionalni priorodoslovni muzej, Washington, D.C., ZDA 00021 11 cm variscite.jpg|Variscitno polnilo v razpokah skrilavca iz Queenslanda, Avstralija (velikost: 11 cm) Varis mcguin damali.jpg|Variscit draguljarske kakovosti iz Nevade Variscite-bolo.jpg|Variscit z vključki krandalita, vdelan v srebrn obesek; Clay Canyon, Fairfield, Utah, ZDA </gallery> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Aluminijevi minerali]] [[Kategorija:Fosfatni minerali]] 6l3jcq6ggehpmwg1ny0s50a3z30mlf6 0 454826 6676746 6170095 2026-05-16T23:52:45Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676746 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=Romunija na Pesmi Evrovizije|Flag=Flag of Romania.svg|Member station=TVR|ESC apps=23 (19 finalov)|ESC first=1994|ESC best=3.; 2005, 2010, 2026}} '''Romunija''' je na [[Pesem Evrovizije 2021|Evroviziji]] tekmuje od leta [[Pesem evrovizija 1994|1994]], po tistem, ko se je v prvem poskusu leta [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] uvrstila na zadnje mesto [[Kvalifikacija za Millstreet|predkvalifikacij]]. Zaradi takratnih pravil relegacije so lahko vse države, ki v predkvalifikacijah niso bile uspešne, sodelovale naslednje leto – poleg Romunije še [[Estonija na Pesmi Evrovizije|Estonija]], [[Madžarska na Pesmi Evrovizije|Madžarska]] in [[Slovaška na Pesmi Evrovizije|Slovaška]]. Romunska najboljša uvrstitev je prišla leta [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] Luminița Anghel and Sistem s pesmijo Let Me Try in Paula Seling and Ovi iz leta [[Pesem Evrovizije 2010|2010]] s pesmijo Playing with Fire, ko so osvojili tretje mesto. Zadnjič se je Romunija uvrstila v finale leta [[Pesem Evrovizije 2017|2017]], ko sta Ilinca in Alex Florea osvojila 7. mesto s pesmijo »Yodel it!« Na naslednjem izboru ([[Pesem Evrovizije 2018|2018]]) je Romunija prvič, odkar so leta [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] uvedli polfinale, ostala brez finalnega nastopa. == Romunski predstavniki == {| class="wikitable sortable" !Leto !Glasbeniki !Pesem !<small>Finale</small> !<small>Točke</small> !<small>Polfinale</small> !<small>Točke</small> |- |1993 |bgcolor="#A4EAA9"|[[Dida Drăgan]] |bgcolor="#A4EAA9"|Nu pleca | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |7. |38 |- |1994 |[[Dan Bittman]] |Dincolo de nori |21. |14 | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Ni bilo polfinalov |- |1996 |bgcolor="#A4EAA9"|Monica Anghel & Sincron |bgcolor="#A4EAA9"|Rugă pentru pacea lumii | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |29. |11 |- |1998 |[[Mălina Olinescu]] |Eu cred |22. |6 | colspan="2" rowspan=4 data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Ni bilo polfinalov |- |2000 |[[Taxi]] |The Moon |17. |25 |- |2002 |Monica Anghel & Marcel Pavel |Tell Me Why |9. |71 |- |2003 |[[Nicola]] |Don't Break My Heart |10. |73 |- |2004 |[[Sanda (pevka)|Sanda]] |I Admit |18. |18 | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Top 11 prejšnje leto |- |2005 |bgcolor="CC9966"|Luminița Anghel & Sistem |bgcolor="CC9966"|Let Me Try |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|158 |bgcolor="gold"|1. |bgcolor="gold"|235 |- |2006 |[[Mihai Trăistariu]] |Tornerò |4. |172 | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Top 11 prejšnje leto |- |2007 |[[Todomondo]] |Liubi, Liubi, I Love You |13. |84 | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Top 10 prejšnje leto |- |2008 |Nico & Vlad |Pe-o margine de lume |20. |45 |7. |94 |- |2009 |[[Elena Gheorghe|Elena]] |The Balkan Girls |19. |40 |9. |67 |- |2010 |bgcolor="CC9966"|Paula Seling & Ovi |bgcolor="CC9966"|Playing with Fire |BGCOLOR="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|162 |4. |104 |- |2011 |[[Hotel FM]] |Change |17. |77 |4. |111 |- |2012 |[[Mandinga]] |Zaleilah |12. |71 |3. |120 |- |2013 |Cezar |It's My Life |13. |65 |5. |83 |- |2014 |Paula Seling & Ovi |Miracle |12. |72 |bgcolor="silver"|2. |bgcolor="silver"|125 |- |2015 |[[Voltaj]] |De la capăt (All Over Again) |15. |35 |5. |89 |- |2016 |bgcolor="#A4EAA9"|[[Ovidiu Anton]] |bgcolor="#A4EAA9"|Moment of Silence | colspan="4" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Diskvalifikacija |- |2017 |Ilinca & Alex Florea |Yodel It! |7. |282 |6. |174 |- |2018 |[[The Humans]] |Goodbye | colspan="2" rowspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |11. |107 |- |2019 |[[Ester Peony]] |On a Sunday |13. |71 |- |2020 |bgcolor="#A4EAA9"|[[Roxen]] |bgcolor="#A4EAA9"|Alcohol You | colspan="4" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Festival odpovedan |- |2021 |Roxen |Amnesia | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |12. |85 |- |2022 |[[WRS]] |Llamame |18. |65 |9. |118 |- |2023 |[[Theodor Andrei]] |D.G.T. (Off and On) | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |bgcolor="FF0000"|15. |bgcolor="FF0000"|0 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |bgcolor="CC9966"|Alexandra Căpitănescu |bgcolor="CC9966"|Choke Me |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|296 | | |} {{Pesem Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Romunska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Romunija na Pesmi Evrovizije| ]] 6j6mxwpupf5legtqx6jhldjjdtxztit 6676802 6676746 2026-05-17T02:06:32Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676802 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=Romunija na Pesmi Evrovizije|Flag=Flag of Romania.svg|Member station=TVR|ESC apps=23 (19 finalov)|ESC first=1994|ESC best=3.; 2005, 2010, 2026}} '''Romunija''' je na [[Pesem Evrovizije 2021|Evroviziji]] tekmuje od leta [[Pesem evrovizija 1994|1994]], po tistem, ko se je v prvem poskusu leta [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] uvrstila na zadnje mesto [[Kvalifikacija za Millstreet|predkvalifikacij]]. Zaradi takratnih pravil relegacije so lahko vse države, ki v predkvalifikacijah niso bile uspešne, sodelovale naslednje leto – poleg Romunije še [[Estonija na Pesmi Evrovizije|Estonija]], [[Madžarska na Pesmi Evrovizije|Madžarska]] in [[Slovaška na Pesmi Evrovizije|Slovaška]]. Romunska najboljša uvrstitev je prišla leta [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] Luminița Anghel and Sistem s pesmijo Let Me Try in Paula Seling and Ovi iz leta [[Pesem Evrovizije 2010|2010]] s pesmijo Playing with Fire, ko so osvojili tretje mesto. Zadnjič se je Romunija uvrstila v finale leta [[Pesem Evrovizije 2017|2017]], ko sta Ilinca in Alex Florea osvojila 7. mesto s pesmijo »Yodel it!« Na naslednjem izboru ([[Pesem Evrovizije 2018|2018]]) je Romunija prvič, odkar so leta [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] uvedli polfinale, ostala brez finalnega nastopa. == Romunski predstavniki == {| class="wikitable sortable" !Leto !Glasbeniki !Pesem !<small>Finale</small> !<small>Točke</small> !<small>Polfinale</small> !<small>Točke</small> |- |1993 |bgcolor="#A4EAA9"|[[Dida Drăgan]] |bgcolor="#A4EAA9"|Nu pleca | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |7. |38 |- |1994 |[[Dan Bittman]] |Dincolo de nori |21. |14 | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Ni bilo polfinalov |- |1996 |bgcolor="#A4EAA9"|Monica Anghel & Sincron |bgcolor="#A4EAA9"|Rugă pentru pacea lumii | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |29. |11 |- |1998 |[[Mălina Olinescu]] |Eu cred |22. |6 | colspan="2" rowspan=4 data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Ni bilo polfinalov |- |2000 |[[Taxi]] |The Moon |17. |25 |- |2002 |Monica Anghel & Marcel Pavel |Tell Me Why |9. |71 |- |2003 |[[Nicola]] |Don't Break My Heart |10. |73 |- |2004 |[[Sanda (pevka)|Sanda]] |I Admit |18. |18 | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Top 11 prejšnje leto |- |2005 |bgcolor="CC9966"|Luminița Anghel & Sistem |bgcolor="CC9966"|Let Me Try |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|158 |bgcolor="gold"|1. |bgcolor="gold"|235 |- |2006 |[[Mihai Trăistariu]] |Tornerò |4. |172 | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Top 11 prejšnje leto |- |2007 |[[Todomondo]] |Liubi, Liubi, I Love You |13. |84 | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Top 10 prejšnje leto |- |2008 |Nico & Vlad |Pe-o margine de lume |20. |45 |7. |94 |- |2009 |[[Elena Gheorghe|Elena]] |The Balkan Girls |19. |40 |9. |67 |- |2010 |bgcolor="CC9966"|Paula Seling & Ovi |bgcolor="CC9966"|Playing with Fire |BGCOLOR="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|162 |4. |104 |- |2011 |[[Hotel FM]] |Change |17. |77 |4. |111 |- |2012 |[[Mandinga]] |Zaleilah |12. |71 |3. |120 |- |2013 |Cezar |It's My Life |13. |65 |5. |83 |- |2014 |Paula Seling & Ovi |Miracle |12. |72 |bgcolor="silver"|2. |bgcolor="silver"|125 |- |2015 |[[Voltaj]] |De la capăt (All Over Again) |15. |35 |5. |89 |- |2016 |bgcolor="#A4EAA9"|[[Ovidiu Anton]] |bgcolor="#A4EAA9"|Moment of Silence | colspan="4" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Diskvalifikacija |- |2017 |Ilinca & Alex Florea |Yodel It! |7. |282 |6. |174 |- |2018 |[[The Humans]] |Goodbye | colspan="2" rowspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |11. |107 |- |2019 |[[Ester Peony]] |On a Sunday |13. |71 |- |2020 |bgcolor="#A4EAA9"|[[Roxen]] |bgcolor="#A4EAA9"|Alcohol You | colspan="4" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Festival odpovedan |- |2021 |Roxen |Amnesia | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |12. |85 |- |2022 |[[WRS]] |Llamame |18. |65 |9. |118 |- |2023 |[[Theodor Andrei]] |D.G.T. (Off and On) | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |bgcolor="FF0000"|15. |bgcolor="FF0000"|0 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |bgcolor="CC9966"|Alexandra Căpitănescu |bgcolor="CC9966"|Choke Me |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|296 |bgcolor="silver"|2. |bgcolor="silver"|234 |} {{Pesem Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Romunska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Romunija na Pesmi Evrovizije| ]] 58gc8xbsth20syikma93erxj1hpkblz 0 455012 6676740 6630403 2026-05-16T23:33:15Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676740 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Veliki egipčanski muzej | native_name = المتحف المصري الكبير | former_names = | image = {{multiple images|width=240|direction=vertical|border=infobox|image1= |image2=}} | caption = Vhodi v Veliki egipčanski muzej | logo = Logo of the Grand Egyptian Museum.svg | logo_size = 100px | map_type = | building_type = muzej | architectural_style = modernizem | structural_system = | cost = $ 1,2 mrd <ref>{{Cite web |last1=Knell |first1=Yolande |last2=Hussein |first2=Wael |date=2025-11-01 |title=Egypt's Grand Museum opens, displaying Tutankhamun tomb in full for first time |url=https://www.bbc.com/news/articles/ckg4q403rpzo |access-date=2025-11-01 |website=BBC News |language=en}}</ref> | location = [[Giza]], Veliki Kairo | address = | location_country = [[Egipt]] | client = Egiptovsko ministrstvo za kulturo | director = Ahmed Ghoneim | owner = | current_tenants = | landlord = | coordinates = {{coord|29.9950|31.1193|type:landmark_region:EG-GZ|display=inline,title}} | established = {{Start date and age|2002}}<ref>{{cite web | title= More than $1 billion and two decades later, the Grand Egyptian Museum is — finally — ready to share its treasures | publisher= edition.cnn | url= https://edition.cnn.com/2025/10/31/style/grand-egyptian-museum-opens}}</ref> | start_date = 2005 | est_completion = | completion_date = 2023 | opened_date = oktober 2024 | inauguration_date = 1. november 2025 | demolition_date = | destruction_date = | height = | diameter = | other_dimensions = | floor_count = | floor_area = 500.000 m²<ref>{{navedi novice|title=Construction of the Grand Egyptian Museum has been kicked-off|url=http://www.jica.go.jp/project/english/egypt/0702247/news/general/news120312_01.html|accessdate=3 November 2014|publisher=Japan International Cooperation Agency|date=12 March 2012|archive-date=2021-11-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20211126105755/https://www.jica.go.jp/project/english/egypt/0702247/news/general/news120312_01.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Overview|url=http://gem.gov.eg/index/AboutGEM.htm|website=gem.gov.eg|accessdate=27 May 2016|archive-date=2018-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20181228112010/http://gem.gov.eg/index/AboutGEM.htm|url-status=dead}}</ref> | main_contractor = Orascom Construction Industries - OCI/BESIX | architect = Heneghan Peng | structural_engineer = Arup Group Limited | services_engineer = Buro Happold | civil_engineer = | quantity_surveyor = | awards = | website = [https://gem.eg/ gem.eg] | references = }} '''Veliki egipčanski muzej''' ([[egipčanska arabščina]]: المتحف الكبير al-Matḥaf al-Miṣriyy al-Kabir; staroegipčanščina: 𓎼𓂋𓄿𓈖𓂧 𓇋𓎼𓇯𓊪𓏏𓇋𓄿𓈖 𓅓𓅱𓋴𓇋𓅱𓅓), znan tudi pod imenom '''Muzej Gize''' ([[Kratica|kratica:]] GEM), je arheološki in nacionalni muzej v [[Giza|Gizi]] v [[Egipt|Egiptu]] in je največji muzej na svetu, ki predstavlja eno samo civilizacijo.<ref name="Britannica">{{Cite web |date=2025-08-05 |title=Grand Egyptian Museum (GEM) {{!}} History, Collection, Opening, Architect, & Facts {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/topic/Grand-Egyptian-Museum |access-date=2025-08-07 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |last=Gaskins |first=Ty |date=2025-04-24 |title=Inside the Grand Egyptian Museum: A First Look at the World's Largest Museum Dedicated to a Single Civilisation |url=https://www.voguearabia.com/article/grand-egyptian-museum-worlds-largest-museum-dedicated-to-a-single-civilisation |access-date=2025-08-07 |website=Vogue Arabia |language=en-AE}}</ref> Stoji približno dva kilometra od [[Piramide pri Gizah|piramidnega kompleksa v Gizi]]. Muzej je bil napovedan leta 1992, dejanska gradnja se je začela leta 2005,<ref>{{Cite web |date=2024-01-17 |title=The Grand Egyptian Museum is about to open |url=https://www.webuildvalue.com/en/reportage/grand-egyptian-museum.html |access-date=2025-08-07 |website=We Build Value |language=en-US}}</ref> v celoti pa je bil dokončan leta 2023.<ref>{{Cite magazine |last=Read |first=Johanna |date=2023-03-16 |title=Giza and Saqqara, Egypt |url=https://time.com/6261824/giza-and-saqqara-egypt-2/ |access-date=2025-08-07 |magazine=TIME |language=en |archive-date=2025-01-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250129014652/https://time.com/6261824/giza-and-saqqara-egypt-2/ |url-status=dead }}</ref> Gradnja je stala 1,2 milijarde dolarjev. Poskusno odprtje se je začelo oktobra 2024, uradno odprtje pa je bilo 1. novembra 2025.<ref name="Ahram">{{Cite web |title=Grand Egyptian Museum to open on 1 November - Society - Egypt |url=https://english.ahram.org.eg/NewsContent/1/2/550824/Egypt/Society/UPDATED-Grand-Egyptian-Museum-to-open-on--November.aspx |access-date=2025-08-07 |website=Ahram Online}}</ref> Muzej hrani zbirko egipčanskih artefaktov iz različnih obdobij egipčanske civilizacije, od preddinastičnega obdobja do koptskega Egipta, s skupno ocenjeno zbirko več kot 100.000 artefaktov,<ref>{{Cite web |last=Khaled |first=Fatma |date=2025-05-26 |title=Egyptian archaeologists discover three tombs in Luxor |url=https://apnews.com/article/egypt-luxor-necropolis-tombs-new-kingdom-8d9890225f73e8fa88bfa18ef0a2b62a |access-date=2025-08-07 |website=AP News |language=en}}</ref> vključno z vsaj 20.000, ki bodo razstavljeni prvič, vključno s celotno zbirko kralja [[Tutankamon]]a, ki obsega 5398 kosov.<ref>{{Cite web |date=2024-10-16 |title=Grand Egyptian Museum partially opens to public |url=https://www.bbc.com/news/articles/c4gdjpdd18yo |access-date=2025-08-07 |website=BBC News |language=en-gb}}</ref> Zbirka Tutankamona je na ogled v 7500 m<sup>2</sup> velikem delu muzeja. Nekateri na novo restavrirani kosi bodo razstavljeni prvič, kot je druga sončna ladja Kufuja,<ref>{{Cite web |title=Khufu's boat to be reassembled - Heritage - Al-Ahram Weekly |url=https://english.ahram.org.eg/News/475595.aspx |access-date=2025-08-14 |website=Ahram Online}}</ref> zbirka kraljice Heteferes (matere kralja Kufuja)<ref>{{Cite web |last=Sarkar |first=Somudranil |date=2024-12-07 |title=Grand Egyptian Museum in Giza Partially Opens: Explore New 15,000 Artifacts Showcasing Egypt's Ancient Civilization Near the Pyramids - Travel And Tour World |url=https://www.travelandtourworld.com/news/article/grand-egyptian-museum-in-giza-partially-opens-explore-new-15000-artifacts-showcasing-egypts-ancient-civilization-near-the-pyramids/ |access-date=2025-08-07 |language=en-US}}</ref> in zbirka Juje in Tujuja (staršev kraljice Tije). Muzej se razprostira na skupni površini 500.000 m<sup>2</sup>,<ref>{{Cite web |title=Grand Egyptian Museum to serve as int'l hub for Egyptology studies: Tourism minister - Tourism - Egypt |url=https://english.ahram.org.eg/News/546145.aspx?utm_source=chatgpt.com |access-date=2025-08-07 |website=Ahram Online}}</ref> z zazidano površino 167.000 m<sup>2</sup><ref>{{Cite web |title=Grand Egyptian Museum – Integratedfs |url=https://integratedfs.com/projects/grand-egyptian-museum/ |access-date=2025-08-07 |language=en-US}}</ref> in tlorisno površino 81.000 m<sup>2</sup>. V njem bodo na voljo tudi stalne razstavne galerije, začasne razstave, posebne razstave, otroški muzej ter virtualni in velikoformatni zasloni s skupno tlorisno površino 32.000 m<sup>2</sup>. Muzej je zgradilo skupno podjetje egiptovskega podjetja Orascom Construction in belgijske skupine BESIX.<ref>{{Cite web |title=Grand Egyptian Museum |url=https://www.besix.com/en/projects/grand-egyptian-museum |access-date=2025-08-07 |website=www.besix.com |language=nl}}</ref> == Zgodovina == Zamisel o ustanovitvi Velikega egiptovskega muzeja se je porodila v začetku 1990-ih pod Faroukom Hosnijem, ki je bil od leta 1987 do 2011 minister za kulturo. Po Hosnijevih besedah ​​je Egipčanski muzej v Tahrirju postal zastarel in dejal je: »Vsakič, ko sem obiskal muzej, sem imel glavobole in depresijo, njegova obnova pa je bila katastrofa.«<ref>{{Cite web |date=2025-06-10 |title=فاروق حسني يتحدث لـ&laquo;العين الإخبارية&raquo;: نعم كنت قريبا من مبارك والمتحف الكبير فكرتي |url=https://al-ain.com/article/interview-farouk-hosni-al-ain-news-portal |access-date=2025-10-27 |website=العين الإخبارية |language=ar}}</ref> 5. januarja 2002 je egiptovski predsednik [[Hosni Mubarak]] postavil temeljni kamen Velikega egipčanskega muzeja. 25. avgusta 2006 je bil kip Ramzesa II. premaknjen z Ramzesovega trga v Kairu na planoto v Gizi v pričakovanju izgradnje muzeja. Kip, po ocenah star približno 3200 let, so premaknili na vhod v muzej januarja 2018.<ref>{{navedi novice|url=https://www.cnn.com/style/article/grand-egyptian-museum/index.html|title=Egypt's treasures to receive a new $1 billion home - CNN|date=2018-06-05|work=CNN|access-date=2018-06-09|language=en-US}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.egyptindependent.com/ramses-ii-statue-transferred-grand-egyptian-museum-entrance/|title=Ramses II statue to be transferred to Grand Egyptian Museum entrance - Egypt Independent|date=2018-01-18|work=Egypt Independent|access-date=2018-02-26|language=en-US}}</ref> Leta 2007 so s posojilom Japonske banke za mednarodno sodelovanje zagotovili 300 milijonov dolarjev sredstev. Egipčanska vlada je napovedala, da financirala 147 milijonov dolarjev, preostalih 150 milijonov dolarjev pa da se bo financirala s pomočjo donacij in mednarodnih organizacij.<ref>{{navedi splet|author= |url=http://www.thenational.ae/apps/pbcs.dll/article?AID=/20090820/FOREIGN/708199898/1185/enewsletter |archivedate=2009-09-25 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090925012540/http://www.thenational.ae/apps/pbcs.dll/article?AID=%2F20090820%2FFOREIGN%2F708199898%2F1185%2Fenewsletter |title=Grand Egyptian Museum project moves forward |publisher=Thenational.ae |date= |accessdate=2011-12-16 |url-status=dead |df= }}</ref> Konec avgusta 2008 je oblikovalska ekipa poslala več kot 5000 risb egiptovskemu ministrstvu za kulturo. Po tem ko so bila oktobra 2008 razpisana gradbena dela, so se začeli izkopi. Razpisi so bili objavljeni septembra 2009, z ocenjenim datumom zaključka leta 2013.<ref>{{navedi splet|first=Digby |last=Lidstone|url=http://www.thenational.ae/business/travel-tourism/egyptian-grand-museum-worthy-of-the-pharaohs|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101127051727/http://www.thenational.ae/business/travel-tourism/egyptian-grand-museum-worthy-of-the-pharaohs|archivedate=2010-11-27 |title=Egyptian Grand Museum worthy of the Pharaohs |publisher=Thenational.ae |date= |accessdate=2011-12-16}}</ref> 11. januarja 2012 je skupno podjetje med egiptovskim Orascom Construction Industries (OCI) in belgijsko skupino BESIX prejelo pogodbo za tretjo fazo Velikega egiptovskega muzeja, ki je znašala 810 milijonov dolarjev. Ministrica za starine Mamdouh al-Damati je maja 2015 objavila, da bo muzej delno odprt maja 2018.<ref>{{navedi novice|url=http://www.egyptindependent.com/news/great-museum-be-inaugurated-may-2018|title=Great Museum to be inaugurated in May 2018 - Egypt Independent|date=2015-05-10|work=Egypt Independent|access-date=2018-02-26|language=en-US}}</ref> 29. aprila 2018 je v bližini vhoda v muzej izbruhnil požar, vendar artefakti niso bili poškodovani, vzrok požara ni bil pojasnjen.<ref name="fire april 2018">{{navedi novice|title=Investigators Continue to Probe Grand Egyptian Museum Blaze in Giza|url=https://www.albawaba.com/editorchoice/investigators-continue-probe-grand-egyptian-museum-blaze-giza-1124758|accessdate=6 May 2018|work=Albawaba|date=1 May 2018}}</ref> Maja 2018 so v muzej premaknili zadnjega od vozov kralja Tutankamona.<ref name="King Tut's chariots">{{navedi novice|title=King Tutankhamen's military chariot moved to new Egyptian museum|url=https://www.reuters.com/article/us-egypt-archaeology/king-tutankhamens-military-chariot-moved-to-new-egyptian-museum-idUSKBN1I70OA|accessdate=6 May 2018|work=Reuters|date=6 May 2018}}</ref> Muzej je bil uradno odprt 1. novembra 2025.<ref>{{Navedi splet|title=Veliki egipčanski muzej je končno odprl vrata: 50.000 predmetov popelje po zgodovini starega Egipta|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/veliki-egipcanski-muzej-je-koncno-odprl-vrata-50-000-predmetov-popelje-po-zgodovini-starega-egipta/762631|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-01|language=sl|first=M.|last=K}}</ref> === Prestavitev odprtja === Odprtje Velikega egipčanskega muzeja je bilo večkrat prestavljeno. {| class="wikitable" |+ !Datum odložitve !Razlog |- |2020–2021 |Veliki egipčanski muzej naj bi se odprl leta 2020, vendar je bilo zaradi pandemije COVID-19 prestavljeno na leto 2021, kar je vplivalo na priprave in logistiko.<ref>{{Cite web |last=Streets |first=Egyptian |date=2020-04-04 |title=Grand Egyptian Museum Opening Delayed to 2021 Amid Covid-19 Fears {{!}} Egyptian Streets |url=https://egyptianstreets.com/2020/04/04/grand-egyptian-museum-opening-delayed-to-2021/ |access-date=2025-08-06 |language=en-US}}</ref> |- |2021–2023 |Potem ko je bilo zaradi pandemije COVID-19 odprtje Velikega egipčanskega muzeja prestavljeno z leta 2020 na zadnje četrtletje 2021, se je zaradi stalnih logističnih izzivov, vključno z dokončanjem gradbenih del, prevozom artefaktov in pripravami na poskusno delovanje, soočil z dodatnimi zamudami. Napovedano je bilo, da je bilo uradno odprtje prestavljeno na konec leta 2022 ali začetek leta 2023,<ref>{{Cite web |last=Samir |first=Nehal |date=2023-01-02 |title=Several Egyptian museums to open in 2023 - Dailynewsegypt |url=https://www.dailynewsegypt.com/2023/01/02/several-egyptian-museums-to-open-in-2023/ |access-date=2025-08-06 |language=en-US}}</ref> z omejenim poskusnim delovanjem, ki se pričakuje v tem obdobju.<ref>{{Cite web |date=2023-02-09 |title=مدير عام الترميم بالمتحف المصري الكبير يوضح حقيقة "الافتتاح التجريبي" للمتحف |url=https://www.youm7.com/story/2023/2/9/%D9%85%D8%AF%D9%8A%D8%B1-%D8%B9%D8%A7%D9%85-%D8%A7%D9%84%D8%AA%D8%B1%D9%85%D9%8A%D9%85-%D8%A8%D8%A7%D9%84%D9%85%D8%AA%D8%AD%D9%81-%D8%A7%D9%84%D9%85%D8%B5%D8%B1%D9%8A-%D8%A7%D9%84%D9%83%D8%A8%D9%8A%D8%B1-%D9%8A%D9%88%D8%B6%D8%AD-%D8%AD%D9%82%D9%8A%D9%82%D8%A9-%D8%A7%D9%84%D8%A7%D9%81%D8%AA%D8%AA%D8%A7%D8%AD-%D8%A7%D9%84%D8%AA%D8%AC%D8%B1%D9%8A%D8%A8%D9%8A/6078274 |access-date=2025-08-06 |website=اليوم السابع |language=ar}}</ref> Vodja sindikata egiptovskih turističnih vodnikov Basem Halaka je napovedal, da se bo Veliki egiptovski muzej odprl do konca leta 2023.<ref>{{Cite web |last=Independent |first=Egypt |date=2023-09-04 |title=Grand Egyptian Museum to be inaugurated by the end of 2023: Official |url=https://www.egyptindependent.com/grand-egyptian-museum-to-be-inaugurated-by-the-end-of-2023-official/ |access-date=2025-08-06 |website=Egypt Independent |language=en-US}}</ref> |- |2023–2024 |Minister za turizem Ahmed Issa je izjavil, da se bo Veliki egipčanski muzej odprl maja 2024.<ref>{{Cite web |last=Lam |first=Sophie |date=2023-11-07 |title=Egypt's $1bn museum to open spring 2024 as Egypt sees increase in British visitors |url=https://inews.co.uk/inews-lifestyle/travel/grand-egyptian-museum-open-may-planned-2738414 |access-date=2025-08-06 |website=The i Paper |language=en-US}}</ref> To se ni zgodilo, vendar je bil muzej oktobra 2024 poskusno odprt za štiri tisoč obiskovalcev.<ref>{{Cite web |date=2024-10-16 |title=مع بدء التشغيل التجريبى.. تعرف على أسعار تذاكر الزيارة بالمتحف المصرى الكبير |url=https://www.youm7.com/story/2024/10/16/%D9%85%D8%B9-%D8%A8%D8%AF%D8%A1-%D8%A7%D9%84%D8%AA%D8%B4%D8%BA%D9%8A%D9%84-%D8%A7%D9%84%D8%AA%D8%AC%D8%B1%D9%8A%D8%A8%D9%89-%D8%AA%D8%B9%D8%B1%D9%81-%D8%B9%D9%84%D9%89-%D8%A3%D8%B3%D8%B9%D8%A7%D8%B1-%D8%AA%D8%B0%D8%A7%D9%83%D8%B1-%D8%A7%D9%84%D8%B2%D9%8A%D8%A7%D8%B1%D8%A9-%D8%A8%D8%A7%D9%84%D9%85%D8%AA%D8%AD%D9%81/6743052 |access-date=2025-08-06 |website=اليوم السابع |language=ar}}</ref><ref>{{Cite web |last=Press |first=Associated |date=2024-10-16 |title=Long-awaited Grand Egyptian Museum opens for trial run |url=https://www.cnn.com/2024/10/16/travel/grand-egyptian-museum-opens-trial-run |access-date=2025-08-06 |website=CNN |language=en}}</ref> Po tem je bil končni datum odprtja določen za 3. julij 2025.<ref>{{Cite web |title=رسميًا.. موعد افتتاح المتحف المصري الكبير 2025 {{!}} المصري اليوم |url=https://www.almasryalyoum.com/news/details/3435409 |access-date=2025-08-06 |website=www.almasryalyoum.com |language=ar}}</ref> |- |2025 |Ministrstvo za turizem in starine je sporočilo, da je preložilo odprtje Velikega egipčanskega muzeja, ki naj bi se odprl 3. julija 2025.<ref>{{Cite web |last=Gronlund |first=Melissa |date=2025-06-16 |title=Grand Egyptian Museum opening delayed again due to 'current regional developments' |url=https://www.theartnewspaper.com/2025/06/16/grand-egyptian-museum-opening-delayed-due-to-current-regional-developments |access-date=2025-08-06 |website=The Art Newspaper - International art news and events |language=en}}</ref> V drugi izjavi za lokalne časopise je premier Mostafa Madbouly dejal: »Vse analize kažejo, da se bo obstoječi konflikt nadaljeval še nekaj časa in se ne bo končal v nekaj dneh, zato bo imel posledice za regijo in vse pričakovane dogodke.«<ref>{{cite web |date=14 June 2025 |title=رئيس الوزراء يعلن تأجيل افتتاح المتحف المصري الكبير للربع الأخير من 2025 |trans-title=Prime Minister Announces Postponement of Grand Egyptian Museum Opening to Last Quarter of 2025 |url=https://www.youm7.com/story/2025/6/14/%D8%B1%D8%A6%D9%8A%D8%B3-%D8%A7%D9%84%D9%88%D8%B2%D8%B1%D8%A7%D8%A1-%D9%8A%D8%B9%D9%84%D9%86-%D8%AA%D8%A3%D8%AC%D9%8A%D9%84-%D8%A7%D9%81%D8%AA%D8%AA%D8%A7%D8%AD-%D8%A7%D9%84%D9%85%D8%AA%D8%AD%D9%81-%D8%A7%D9%84%D9%85%D8%B5%D8%B1%D9%8A-%D8%A7%D9%84%D9%83%D8%A8%D9%8A%D8%B1-%D9%84%D9%84%D8%B1%D8%A8%D8%B9-%D8%A7%D9%84%D8%A3%D8%AE%D9%8A%D8%B1/7020882 |access-date=14 June 2025 |website=اليوم السابع |language=ar}}</ref><ref>{{cite web |title=مصر ترجئ افتتاح المتحف المصري الكبير.. وتحدد الموعد الجديد |trans-title=Egypt Postpones Opening of Grand Egyptian Museum and Sets New Date |url=https://www.skynewsarabia.com/varieties/1803088-%D9%85%D8%B5%D8%B1-%D8%AA%D8%B1%D8%AC%D9%8A%D9%94-%D8%A7%D9%81%D8%AA%D8%AA%D8%A7%D8%AD-%D8%A7%D9%84%D9%85%D8%AA%D8%AD%D9%81-%D8%A7%D9%84%D9%85%D8%B5%D8%B1%D9%8A-%D8%A7%D9%84%D9%83%D8%A8%D9%8A%D8%B1-%D9%88%D8%AA%D8%AD%D8%AF%D8%AF-%D8%A7%D9%84%D9%85%D9%88%D8%B9%D8%AF-%D8%A7%D9%84%D8%AC%D8%AF%D9%8A%D8%AF |access-date=14 June 2025 |website=سكاي نيوز عربية |language=ar}}</ref> nanašajoč se na tekoči vojaški spopad med Iranom in Izraelom. |} Od oktobra 2024 je muzej v desetih mesecih sprejel približno 1,5 milijona obiskovalcev, med poskusnim odprtjem pa povprečno 4000 obiskovalcev na dan. === Končni uradni datum odprtja === 6. avgusta 2025 je premier Mostafa Madbouly sporočil, da se je predsednik Abdel Fattah el-Sisi strinjal, da se muzej odpre 1. novembra, čeprav bo začasno zaprt od 15. oktobra do vključno 3. novembra 2025. Muzej bo obiskovalce ponovno začel sprejemati med uradnim delovnim časom 4. novembra, na 103. obletnico odkritja Tutankamonove grobnice.<ref>{{Cite web |date=2025-08-14 |title=استعدادًا للافتتاح الرسمي.. إغلاق المتحف المصري الكبير بدءًا من 15 أكتوبر حتى 4 نوفمبر المقبل |url=https://www.cairo24.com/2261812 |access-date=2025-08-14 |website=القاهرة 24 |language=ar-eg}}</ref> === Otvoritev === [[File:Egyptian President Abdel Fattah al-Sisi with representatives of foreign countries at the official opening of the Grand Egyptian Museum.jpg|right|frameless|329x329px]] Veliki egipčanski muzej je bil v celoti odprt 1. novembra 2025. Otvoritvene slovesnosti so se udeležili egiptovski predsednik [[Abdel Fatah El-Sisi]], prva dama, pa tudi predstavniki tujih držav in pomembne javne osebnosti. Med gosti so bili belgijski kralj [[Filip Belgijski|Filip]], španski kralj [[Filip VI. Španski|Filip VI.]], jordanska kraljica Rania, grški premier [[Kiriakos Micotakis]], madžarski premier [[Viktor Orbán]], nemški predsednik [[Frank-Walter Steinmeier]] in drugi. Slovesnost so odprli z besedami profesorja sira Magdija Yacoba, nekdanjega ministra in abstraktnega umetnika Farouka Hosnyja ter priznanega okoljevarstvenika Mounirja Neamatalle. Glasbo za slovesnost je zložil Hisham Nazih, dirigiral pa Nayer Nagui. Slovesnost je prva uvedla egiptovska veteranska umetnica Sherihan, skupaj z egiptovskimi sopranistkami Fatimo Said in Raggaeddin ter broadwaysko zvezdo Shereen Ahmed. Yasmina Elabd je dogodek uvedla v angleščini. V uvodu so sodelovali egiptovski igralci Ahmed Malek, Ahmed Ghozzi, Huda Elmufti in Salma Abu Dief, ki so upodobili staroegipčanske kralje in kraljice, pridružili pa so se jim olimpijski športniki Feryal Abdelaziz, Ahmed ElGendy in Farida Othman. Pri pripovedovanju dogodka sta bila uporabljena glasova Mone Zaki in Karima Abdelaziza. == Zbirke == Muzej vsebuje več kot 100.000 artefaktov, razporejenih v 12 glavnih stalnih razstavnih dvoranah, poleg tega pa še nekaj drugih pomembnih dvoran: === Velika dvorana (atrij) === {{Multiple image | align = right | image1 = Grand Egyptian Museum 2019-11-07c.jpg | image2 = Grand Hall (Atrium).jpg | footer = Velika dvorana (atrij) s kipom faraona Ramessesa II.|<nowiki>left]]</nowiki> | direction = horizontal | total_width = 350 }} Atrij (velika dvorana) Velikega egipčanskega muzeja je glavna vhodna dvorana s površino 10.000 kvadratnih metrov. Zasnovan s stekleno streho in prozorno fasado, tako da so piramide v Gizi vidne od znotraj. V njem je kip faraona Ramzesa II. (11 metrov, 83 ton) in 20–30 velikih artefaktov iz različnih obdobij, zaradi česar je to uvodna razstava. Veliko stopnišče povezuje 12 glavnih razstavnih dvoran. Kip je bil leta 2006 premaknjen s trga Ramzes v Kairu na svojo lokacijo v (GEM) in leta 2018 postavljen v Veliko dvorano (atrij).<ref>{{Cite web |last=الرحمن |first=محمد عبد |date=2025-11-01 |title=تمثال رمسيس.. رحلة الفرعون من ميت رهينة إلى المتحف المصري الكبير |url=https://www.youm7.com/story/2025/11/1/%D8%AA%D9%85%D8%AB%D8%A7%D9%84-%D8%B1%D9%85%D8%B3%D9%8A%D8%B3-%D8%B1%D8%AD%D9%84%D8%A9-%D8%A7%D9%84%D9%81%D8%B1%D8%B9%D9%88%D9%86-%D9%85%D9%86-%D9%85%D9%8A%D8%AA-%D8%B1%D9%87%D9%8A%D9%86%D8%A9-%D8%A5%D9%84%D9%89-%D8%A7%D9%84%D9%85%D8%AA%D8%AD%D9%81-%D8%A7%D9%84%D9%85%D8%B5%D8%B1%D9%8A/7179817 |access-date=2025-11-02 |website=اليوم السابع |language=ar}}</ref> === Veliko stopnišče === Odprto stopnišče služi kot prehodna galerija z več kot 60 artefakti, ki vodijo do 12 dvoran. Struktura, ki se razprostira na 6000 kvadratnih metrih, je visoka šest nadstropij (približno 50 metrov) in povezuje glavno avlo (atrij), začasne razstavne dvorane in glavno arheološko skladišče z zgornjo teraso, ki ponuja še en pogled na piramide v Gizi.<ref>{{Cite web |title=The Grand Egyptian Museum (GEM) |url=https://www.experienceegypt.eg/en/attraction-details/346/the-grand-egyptian-museum-gem- |access-date=2025-10-21 |website=Experience Egypt |language=en}}</ref> {{Multiple image | image1 = Temple fragment, Grand Staircase in Grand Egyptian Museum.jpg | image2 = Grand Staircase (GEM).jpg | image3 = Grand Staircase in GEM.jpg | image4 = Grand Staircase in (GEM).jpg | direction = horizontal | image5 = Head of King Akhenaten, ca. 1353-1336 BCE; Grand Egyptian Museum, Grand Staircase.jpg | total_width = 950 | caption1 = Fragment templja | caption3 = Faraonka Hačepsut | caption5 = Faraon Ehnaton | caption4 = Staroegipčanska božanstva | caption2 = Veliko stopnišče }} Vsebuje več kot 60 artefaktov, razporejenih v štirih tematskih delih, ki predstavljajo kronološko potovanje (Kraljevska podoba: osredotoča se na to, kako in zakaj so se faraoni upodabljali s kraljevimi kipi; Božanske hiše: o templjih in odnosu med bogovi in ​​faraoni z versko umetnostjo; Bogovi in ​​kralji: raziskuje staroegipčanska božanstva in njihovo povezavo z vladarji; Pogrebni del: razstavlja kamnite krste in sarkofage iz različnih obdobij, vključno s hermiono (piramidno glavo) iz 13. dinastije). === Konferenčni center === Konferenčni center Velikega egipčanskega muzeja je zasnovan kot mednarodno središče za komunikacijo med muzeji in kulturnimi ustanovami. Namenjen je organizaciji konferenc, seminarjev in izobraževalnih dogodkov, povezanih s staroegipčansko civilizacijo in arheologijo. [[File:View of Pyramids of Giza from Grand Egyptian Museum.jpg|right|thumb|Pogled na piramide v Gizi iz Velikega egipčanskega muzeja]] Obsega skupno površino 40.000 kvadratnih metrov, razdeljeno na večnamenska območja. Vključuje glavno dvorano s kapaciteto 1000 sedežev, tri seminarske dvorane s kapaciteto po 250 sedežev, razstavne prostore, sejne sobe, poslovni center in sobo za novinarje. Na voljo je tudi 3D-kino s 250 sedeži. Zasnova je navdihnjena s starodavnimi faraonskimi najdišči.<ref>{{Cite web |title=Grand Egyptian Museum - Hill International |url=https://www.hillintl.com/project/grand-egyptian-museum/ |access-date=2025-10-21 |language=en-US}}</ref> Je znotraj glavnega kompleksa in je dostopen skozi glavni atrij, z dostopnimi objekti za invalide, vključno z dvigali in počivališči. === 12 glavnih dvoran === Razstave pokrivajo približno tretjino celotnega 50-hektarskega muzejskega zemljišča in prikazujejo več kot 24.000 artefaktov v 12 galerijah, razporejenih po časovnih obdobjih (ok. 3100 pr. n. št.–400 n. št.). Artefakti so bili preseljeni iz skladišč in muzejev v Kairu, Luksorju, Minji, Sohagu, Assiutu, Beni Suefu, Fajumu, Delti in Aleksandriji.<ref>{{cite web |last=Keyes |first=Allison |title=For the First Time, All 5,000 Objects Found Inside King Tut's Tomb Will Be Displayed Together |url=http://www.smithsonianmag.com/travel/grand-egyptian-museum-next-big-thing-180961333/ |website=Smithsonian.com |date=21 December 2016 |access-date=21 December 2016}}</ref><ref>{{Cite web |date=26 August 2020 |title=Two Royal Statues Placed in GEM's Great Staircase |url=https://www.egypttoday.com/Article/4/91289/Two-royal-statues-placed-in-GEM%E2%80%99s-Great-Staircase |website=Egypt Today}}</ref> {| class="wikitable" !12 glavnih dvoran !Časovna obdobja, ki jih pokriva vsaka dvorana staroegipčanske zgodovine |- |Dvorane (1-2-3) |Prazgodovinska obdobja, preddinastična obdobja, zgodnja dinastična obdobja, obdobje Starega kraljestva in obdobje prvega prehoda. |- |Dvorane (7-8-9) |Doba Novega kraljestva |- |Dvorane (4-5-6) |Srednje kraljestvo in drugi prehod. |- |Dvorane (10-11-12) |Tretji prehod, pozno obdobje, rimsko in grško obdobje Egipta |} <gallery widths="150" heights="120" mode="packed"> File:Main Galleries plan in grand egyptian museum.jpg|Zemljevid dvoran Velikega egipčanskega muzeja File:Old Kingdom Statues of notables; Grand Egyptian Museum, Cairo.jpg|Kipi pomembnih osebnosti iz Starega kraljestva (GEM) File:Talatat from constructions of Akhenaten, 18th dynasty.jpg|Talat iz konstrukcij Ehnatona, 18. dinastija (GEM) File:Troop models from Asyut, Dynasty 11, ca. 2150- 1991 BCE.jpg|Modeli čet iz Asyuta, 11. dinastija, ok. 2150–1991 pr. n. št. (GEM) File:Predynastic statue.jpg|Preddinastični kip (GEM) </gallery> === Otroški muzej === Otroški muzej v GEM je interaktivni prostor za otroke, stare od 6 do 12 let, ki daje poudarek učenju skozi igro in ne tradicionalnim razstavam. Razprostira se na 5000 kvadratnih metrih, z izkušnjami, kot so interaktivni zasloni, obogatena resničnost (AR) in praktične igre, pa tudi različne vizualne razstave in vodeni programi. Delno je odprt od avgusta 2024.<ref>{{Cite web |title=Grand Egyptian Museum |url=https://visit-gem.com/en/CMIntro |access-date=2025-10-21 |website=visit-gem.com}}</ref> === Tutankamonove dvorane === [[File:CairoEgMuseumTaaMaskMostlyPhotographed.jpg|thumb|Zlata maska ​​kralja Tutankamona v Egipčanskem muzeju v Tahrirju (prej)]] Dve od dvanajstih dvoran sta namenjeni izključno razstavi 5398 artefaktov, ki pripadajo kralju Tutankamonu, faraonu Osemnajste dinastije (vladal približno 1332–1323 pr. n. št.). To je prvič, da je bila celotna zbirka razstavljena na enem mestu, v primerjavi z delno razstavo v Egipčanskem muzeju na trgu Tahrir prej. Ti dve dvorani pokrivata površino 7000 kvadratnih metrov, kar ju uvršča med največje prostore, namenjene eni sami razstavi v muzeju.<ref>{{Cite web |date=2025-05-13 |title=163 Treasures From King Tut's Tomb Arrive at the Grand Egyptian Museum |url=https://news.artnet.com/art-world/grand-egyptian-museum-king-tut-treasures-2643649 |access-date=2025-10-21 |website=Artnet News |language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web |last=Tag |first=Nadine |date=2024-10-18 |title=King Tutankhamun's Collection Will Move to Grand Egyptian Museum for Display {{!}} Egyptian Streets |url=https://egyptianstreets.com/2024/10/18/king-tutankhamuns-collection-will-move-to-grand-egyptian-museum-for-display/ |access-date=2025-10-21 |language=en-US}}</ref> Dvorani sta zasnovani podobno kot originalna grobnica (KV62) v Dolini kraljev. Sistemi za nadzor okolja (kot sta nadzor temperature in vlažnosti) ščitijo občutljive kose, zlasti tiste iz zlata, lesa in tkanine. Osrednji del je zlata maska ​​Tutankamona, najbolj znan artefaktov na svetu. V njej so tri prekrivajoče se krste, ena iz zlata (110 kg) in dve iz pozlačenega lesa. Zlati prestol je stol, prekrit z zlatom in srebrom, ki prikazuje prizore Tutankamona in njegove žene Anhesenamon. Na ogled so kipi bogov, kot je Anubis, pa tudi amuleti in nakit, kot so ogrlice in prstani. Med vsakodnevnimi orodji so orožje (bodala, loki), pohištvo (postelje, stoli) in jedilni pribor. Obstajajo ušabti: majhni kipi ali figurice, ki so jih v posmrtnem življenju uporabljali za služenje kralju. Tutankamonova mumija bo ostala v Dolini kraljev in je ne bodo premaknili.<ref>{{Cite web |last=Independent |first=Egypt |date=2025-06-16 |title=King Tutankhamun's mummy won't be transferred to the Grand Egyptian Museum |url=https://egyptindependent.com/king-tutankhamuns-mummy-wont-be-transferred-to-the-grand-egyptian-museum/ |access-date=2025-10-21 |website=Egypt Independent |language=en-US}}</ref> === Muzej ladij Khufu === [[File:Giseh Sonnenbarke 07.jpg|thumb|Ladja Khufu, sončna barka v polni velikosti, v muzeju sončnih ladij v Gizi, stara lokacija pred selitvijo v GEM|250x250px]] Muzej ladij Khufu je ločena dvorana, namenjena razstavi dveh sončnih ladij kralja Khufuja (graditelja Velike piramide), ki sta med najstarejšimi lesenimi ladjami, odkritimi v zgodovini, stari približno 4600 let. Vključen je interaktivni prikaz, ki pojasnjuje njun predlagani namen (morda prevoz kralja v posmrtno življenje ali njegova potovanja z bogom sonca Ra). Prenesli so ga avgusta 2021 iz starega muzeja v Gizi. === Začasne razstavne dvorane === Štiri začasne razstavne dvorane, namenjene razstavi začasnih artefaktov ali mednarodnih razstav. Te pokrivajo skupno 5000 kvadratnih metrov. To je del 32.000 kvadratnih metrov, namenjenih začasnim razstavam. == Konservatorski center == Konservatorski center Velikega egiptovskega muzeja je eden največjih konservatorskih in restavratorskih centrov na svetu ter največji center za restavriranje starin na Bližnjem vzhodu. Ustanovljen je bil leta 2006 in odprt leta 2010. Je zahodno od muzeja in je z njim povezan s približno 200 metrov dolgim ​​predorom. Center ima 19 laboratorijev, vključno s tistimi za restavriranje mumij, lesa, kamnov, stenskih poslikav in kovin, poleg laboratorijev za preventivno konserviranje in znanstveno dokumentacijo. Vsebuje tudi šest skladišč za ohranjanje artefaktov v nadzorovanih okoljskih pogojih. == Gradnja == [[File:GEM Under Construction.jpg|thumb|Muzej v gradnji, april 2015]] [[File:By ovedc - Grand Egyptian Museum - 08.jpg|thumb| Muzej v gradnji, oktober 2017]] Oblikovanje stavbe je bilo odločeno s pomočjo arhitekturnega natečaja. Objavljen je bil 7. januarja 2002. Organizatorji so prejeli 1557 prijav iz 82 držav in je bilo drugo največje arhitekturno tekmovanje v zgodovini. V drugi fazi natečaja je bilo zaprošenih 20 prispevkov za predložitev dodatnih informacij. Izbor je bil končan do 2. junija 2003. Izbran je bil predlog podjetja Heneghan Peng iz Dublina na Irskem, ki je dobil 250.000 dolarjev nagrade. Drugo mesto je prejel Coop Himmelblau. Héctor Vigliecca in Luciene Quel (Brazilija), Ruben Verdi (Italija), Michael Zimmermann, Engel und Zimmermann (Nemčija), Fernando Pardo Calvo in Bernardo Garcia Tapia, Nuno Filipe Morais Monteiro (Portugalska) in Martin Roubik (Češka).<ref>{{navedi splet |url=http://server.uia-architectes.org/texte/england/Cairo2003/2results.html |title=Archived copy |accessdate=2014-03-28 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20141104210608/http://server.uia-architectes.org/texte/england/Cairo2003/2results.html |archivedate=2014-11-04 |df= }}</ref> Stavbo so oblikovali Heneghan Peng Architects, Buro Happold in Arup. Razstava maket, oblikovanja razstav in muzeologija sta dobila Metaphor in Cultural Innovations Ltd. Stavba je oblikovana kot trikotnik s prirezanimi vogali. Stala bo na mestu, ki je dva kilometra zahodno od piramid, blizu avtocestnega priključka. Severna in južna stena stavbe sta neposredno povezani z [[Keopsova piramida|veliko Keopsovo piramido]] in [[Mikerinova piramida|Mikerinovo piramido]]. Pred stavbo je velik trg, napolnjena z rastlinami. Ena od glavnih značilnosti muzeja je prosojna kamnita stena, izdelana iz [[alabaster|alabastra]], ki tvori sprednjo fasado stavbe. Znotraj glavnega vhoda je velik atrij, kjer bodo razstavljeni veliki kipi. 2. februarja 2010 je Hill International napovedal, da je ministrstvo za kulturo v Egiptu podpisalo pogodbo z ''joint venture'' podjetjem Hill in EHAF Consulting Engineers za zagotavljanje storitev vodenja projekta med načrtovanjem in gradnjo Velikega egipčasnkega muzeja. <ref>{{navedi splet |title=Hill International-Led Joint Venture Selected as Project Manager for the Grand Egyptian Museum |url=http://money.cnn.com/news/newsfeeds/articles/globenewswire/183377.htm }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=March 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Skupni ocenjeni stroški projekta so znašali 550 milijonov ameriških dolarjev, od katerih se bo 300 milijonov ameriških dolarjev financiralo iz japonskih posojil, preostalo pa bo financiral Vrhovni svet starin, druge donacije in mednarodni skladi. == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{Commons category}} * [https://gem.eg/ Official website] * [https://www.e-architect.com/egypt/grand-egyptian-museum-cairo Detailed building description] * [http://www.jicagem.com/about_us/ JICA-GEM Joint Conservation project] * [https://newegyptianmuseum.com/ A website dedicated to the Grand Egyptian Museum] [[Kategorija:Muzeji v Egiptu]] [[Kategorija:Ustanove v Kairu]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2025]] {{normativna kontrola}} gtoyg7mp3oyx1bllfh6v6c9v803qt7p 0 459686 6676565 5110679 2026-05-16T16:02:59Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676565 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mineral | name = Tenantite | category = II. Kategorija: Sulfidi;<br> podksupina: sulfosoli | boxwidth = | boxbgcolor = | image = Tennantite2.jpg | imagesize = 260px | caption = | formula = Cu<sub>6</sub>[Cu<sub>4</sub>(Fe,Zn)<sub>2</sub>]As<sub>4</sub>S<sub>13</sub><ref name=Mindat/> | molweight = | strunz = 2.GB.05 | system = [[Kubični kristalni sistem|kubični]] | class = Heksatetraedričen ({{overline|4}}3m) <br/>[[H-M symbol]]: ({{overline|4}} 3m) | symmetry = ''I''{{overline|4}}3m | color = kremenasto siva do železno ćrna, v prepuščeni svetlobi češnjevo rdeča | habit = masiven z dobro formiranimi kristali | twinning = kontaktni in vraščeni dvojčki | cleavage = brez razkolnosti | fracture = podškoljkast do neraven | tenacity = dokaj krhek | mohs = 3 - 4,5 | luster = kovinski, običajno blesteč | streak = rdečkasto siva | polish = siva, ki se nagiba k črni do rjavi do češnjevo rdeči | refractive = n > 2,72 | opticalprop = izotropen | birefringence = | dispersion = | pleochroism = | fluorescence= | absorption = | gravity = 4.65 | density = | melt = | fusibility = | diagnostic = | solubility = | diaphaneity = neprozoren, razen v zelo tankih fragmentih | other = | references = <ref name=Mindat>[http://www.mindat.org/min-3911.html Mindat.org]</ref><ref name=Handbook>{{Navedi splet |url=http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/tennantite.pdf |title=Handbook of Mineralogy |accessdate=2019-03-13 |archive-date=2012-03-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120308105719/http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/tennantite.pdf |url-status=dead }}</ref><ref name=Webmin>[http://www.webmineral.com/data/Tennantite.shtml Webmineral data]</ref> }} '''Tenantit''' je [[Baker|bakrova]] [[arzen]]ova sulfosol z idealno [[Kemijska formula|kemijsko formulo]] Cu<sub>12</sub>As<sub>4</sub>S<sub>13</sub>. Ker je del bakra pogosto zamenjan z [[železo]]m ali [[cink]]om, je njegova realna formula Cu<sub>6</sub>[Cu<sub>4</sub>(Fe,Zn)<sub>2</sub>]As<sub>4</sub>S<sub>13</sub>.<ref name=Mindat/> Mineral je sivo črne, jekleno sive ali črna barve. Zelo soroden je z mineralom [[tetraedrit]]om (Cu<sub>12</sub>Sb<sub>4</sub>S<sub>13</sub>), v katerem je arzen zamenjan z [[antimon]]om. Z njim tvori niz [[Trdna raztopina|trdnih raztpopin]]. Minerala imata zelo podobne lastnosti in ju je pogosto težko razlikovati. Do približno 15% bakra je lahko zamenjano z [[železo]]m, [[cink]]om ali [[srebro]]m.<ref name=Mindat/><ref name=Handbook/> Tenantit je bil prvič opisan leta 1819 na njegovem nahajališču v [[Cornwall]]u, [[Anglija]]. Ime je dobil po angleškem kemiku Smithsonu Tennantu (1761-1815).<ref name=Mindat/> Mineral se pojavlja v hidrotermalnih žilah in kontaktnih metamorfnih depozitih Cu–Pb–Zn–Ag sulfidov in sulfosoli in skupaj s [[pirit]]om, [[kalcit]]om, [[dolomit]]om, [[siderit]]om, [[barit]]om in [[kremen]]om.<ref name=Handbook/> Med metalurškim pridobivanjem bakra iz tenantita tvori arzen z bakrom zlitino [[arzenov bron]], ki je trši od čistega bakra. Arheologi so odkrili, da se je arzenov bron v davnini uporabljal po celem svetu in pomenil pomemben korak proti [[Bronasta doba|bronasti dobi]].<ref>Penhallurick, R.D. (1986). ''Tin in Antiquity: its mining and trade throughout the ancient world with particular reference to Cornwall''. London: The Institute of Metals, str. 4, ISBN 0-904357-81-3</ref>. <gallery mode=packed heights=125px style="text-align:left"> Slika:Tennantite-Quartz-266119.jpg|Tenantit na [[Kamena strela|kameni streli]]; rudnik Concepción del Oro, Zacatecas, [[Mehika]] Slika:Tennantite-Dolomite-170580.jpg|Tetraedrični kristali tenantita na [[dolomit]]u; rudnik Tsumeb, [[Namibija]] Slika:Tennantite Copper iron arsenic sulphide Cortdrum Mine Tipperary Limerick County Ireland.jpg|Tenantit; Irska Slika: Tennantite2.jpg|Tenantit (velikost: 7 cm); rudnik Tsumeb, Namimija </gallery> ==Sklici== {{sklici|1}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Bakrovi minerali]] [[Kategorija:Sulfidni minerali]] 710l6mv7falgwpr5767gv9ucsathjmt 0 462204 6676596 6674981 2026-05-16T16:54:22Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676596 wikitext text/x-wiki {{Infobox Eurovision country | Name = Švica | Flag = Flag of Switzerland.svg | Member station = SRG SSR | ESC apps = 65 | ESC first = [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] | ESC best = 1. mesto: [[Pesem Evrovizije 1956|1956]], [[Pesem Evrovizije 1988|1988]], [[Pesem Evrovizije 2024|2024]] | EBU page = https://eurovision.tv/country/switzerland |ESC worst=Zadnje mesto: 1964, 1967, 1974, 1998, 2004, 2010, 2015, 2016|National selection event=Interni izbor (2019-danes)}} [[Slika:Celine Dion Concert Singing 'Taking Chances' 2008.jpg|sličica|341x341_pik|[[Celine Dion]], zmagovalka Pesmi Evrovizije leta 1988.]] [[Slika:ESC2019 - Switzerland 03.jpg|sličica|340x340_pik|[[Luca Hänni]], predstavnik Švice pa Pesmi Evrovizije leta [[2019]] (4. mesto).]] [[Slika:Lys Assia, ESC2016 03.jpg|sličica|343x343_pik|[[Lys Assia]], prva zmagovalka tekmovanja z Pesem Evrovizije.]] Švica se je od prvega nastopa na tekmovanju za pesem Evrovizije leta 1956 udeležila 65-krat, pri čemer je zaradi slabih rezultatov v prejšnjem letu izpustila le štiri tekmovanja: 1995, 1999, 2001 in 2003. Švica je prvo tekmovanje gostila leta 1956 v Luganu, kjer je tudi zmagala. Drugo zmago je država dosegla leta 1988, 32 let po prvi, tretjo pa leta 2024, 36 let po drugi zmagi. Švicarski sodelujoči radiotelevizijski oddajnik na tekmovanju je Švicarska radiotelevizija (SRG SSR). Švica je leta 1956 na prvem tekmovanju zmagala s skladbo »Refrain« v izvedbi Lys Assie; leta 1958 se je vrnila na drugo mesto s skladbo »Giorgio«. Država je dosegla drugo mesto s skladbama »T'en va pas« Esther Ofarim (1963) in »Pas pour moi« Daniele Simmons (1986), tretje pa s skladbama »Nous aurons demain« France di Rienzo (1961) in »Amour on t'aime« Arlette Zola (1982). Drugič je zmagala leta 1988 s skladbo »Ne partez pas sans moi« v izvedbi Céline Dion. S skladbo »Moi, tout simplement« Annie Cotton je Švici leta 1993 zagotovila 15. mesto med prvimi petimi, ko je zasedla tretje mesto. Od uvedbe kvalifikacijskega kroga leta 1993 se je Švica med prvimi desetimi uvrstila le štirikrat. Od začetka polfinalnega kroga leta 2004 se država v 11 od 19 tekmovanj ni uvrstila v finale, štirikrat pa je v polfinalu končala zadnja. Švica se je po 26 letih vrnila med prvih pet, ko je pesem "She Got Me" Luce Hännija leta 2019 končala na četrtem mestu in dosegla 16. mesto med prvimi petimi v zgodovini države. Sledila je pesem "Tout l'univers" skupine Gjon's Tears, ki se je leta 2021 uvrstila na tretje mesto in se uvrstila na 17. mesto med prvimi petimi. Švica je leta 2024 tekmovanje zmagala tretjič s pesmijo "The Code" skupine Nema. Država se je od leta 2004 štirikrat uvrstila na zadnje mesto v polfinalu, in sicer s skladbami "Celebrate" skupine Piero and the MusicStars (2004), "Il pleut de l'or" skupine Michael von der Heide (2010), "Time to Shine" skupine Mélanie René (2015) in "The Last of Our Kind" skupine Rykka (2016). == Švicarski predstavniki == {| class="wikitable sortable" ! Leto ! Izvajalec ! Skladba ! Finale ! Točke ! Polfinale ! Točke |- |- style="background:silver;" |[[Pesem Evrovizije 1956|1956]] |[[Lys Assia]] |"Das alte Karussell" |2 |N/A | rowspan="38" colspan="2" data-sort-value="99999" {{N/a|Ni bilo polfinala}} |- style="background:gold;" |[[Pesem Evrovizije 1956|1956]] |Lys Assia |"Refrain" |{{Sort|01|1}} | |- |[[Pesem Evrovizije 1957|1957]] |Lys Assia |"L'enfant que j'étais" |{{Sort|08|8}} |5 |- style="background:silver;" |[[Pesem Evrovizije 1958|1958]] |Lys Assia |"Giorgio" |{{Sort|02|2}} |24 |- |[[Pesem Evrovizije 1959|1959]] |Christa Williams |"Irgendwoher" |{{Sort|04|4}} |14 |- |[[Pesem Evrovizije 1960|1960]] |Anita Traversi |"Cielo e terra" |{{Sort|08|8}} |5 |- style="background:#cc9966;" |[[Pesem Evrovizije 1961|1961]] |Franca Di Rienzo |"Nous aurons demain" |{{Sort|03|3}} |16 |- |[[Pesem Evrovizije 1962|1962]] |Jean Philippe |"Le retour" |{{Sort|10|10}} |2 |- style="background:silver;" |[[Pesem Evrovizije 1963|1963]] |Esther Ofarim |"T'en va pas" |{{Sort|02|2}} |40 |- style="background:#FE8080;" |[[Pesem Evrovizije 1964|1964]] |Anita Traversi |"I miei pensieri" |{{Sort|13|13}} |0 |- |[[Pesem Evrovizije 1965|1965]] |Yovanna |"Non, à jamais sans toi" |{{Sort|08|8}} |8 |- |[[Pesem Evrovizije 1966|1966]] |Madeleine Pascal |"Ne vois-tu pas?" |{{Sort|06|6}} |12 |- style="background:#FE8080;" |[[Pesem Evrovizije 1967|1967]] |Géraldine |"Quel cœur vas-tu briser?" |{{Sort|17|17}} |0 |- |[[Pesem Evrovizije 1968|1968]] |Gianni Mascolo |"Guardando il sole" |{{Sort|13|13}} |2 |- |[[Pesem Evrovizije 1969|1969]] |Paola del Medico |"Bonjour, Bonjour" |{{Sort|05|5}} |13 |- |[[Pesem Evrovizije 1970|1970]] |Henri Dès |"Retour" |{{Sort|04|4}} |8 |- |1971 |Peter, Sue & Marc |"Les illusions de nos vingt ans" |{{Sort|12|12}} |78 |- |1972 |Véronique Müller |"C'est la chanson de mon amour" |{{Sort|08|8}} |88 |- |1973 |Patrick Juvet |"Je vais me marier, Marie" |{{Sort|12|12}} |79 |- style="background:#FE8080;" |1974 |Piera Martell |"Mein Ruf nach Dir" |{{Sort|14|14}} |3 |- |1975 |Simone Drexel |"Mikado" |{{Sort|06|6}} |77 |- |1976 |Peter, Sue & Marc |"Djambo, Djambo" |{{Sort|04|4}} |91 |- |1977 |Pepe Lienhard Band |"Swiss Lady" |{{Sort|06|6}} |71 |- |1978 |Carole Vinci |"Vivre" |{{Sort|09|9}} |65 |- |1979 |Peter, Sue & Marc + Pfuri, Gorps & Kniri |"Trödler und Co" |{{Sort|10|10}} |60 |- |1980 |Paola |"Cinéma" |{{Sort|04|4}} |104 |- |1981 |Peter, Sue & Marc |"Io senza te" |{{Sort|04|4}} |121 |- style="background:#cc9966;" |1982 |Arlette Zola |"Amour on t'aime" |{{Sort|03|3}} |97 |- |1983 |Mariella Farré |"Io così non ci sto" |{{Sort|15|15}} |28 |- |1984 |Rainy Day |"Welche Farbe hat der Sonnenschein?" |{{Sort|16|16}} |30 |- |1985 |Mariella Farré & Pino Gasparini |"Piano, piano" |{{Sort|12|12}} |39 |- style="background:silver;" |1986 |Daniela Simmons |"Pas pour moi" |{{Sort|02|2}} |140 |- |1987 |Carol Rich |"Moitié, moitié" |{{Sort|17|17}} |26 |- style="background:gold;" |1988 |[[Céline Dion]] |"Ne partez pas sans moi" |{{Sort|01|1}} |137 |- |1989 |Furbaz |"Viver senza tei" |{{Sort|13|13}} |47 |- |1990 |Egon Egemann |"Musik klingt in die Welt hinaus" |{{Sort|11|11}} |51 |- |1991 |Sandra Simó |"Canzone per te" |{{Sort|05|5}} |118 |- |1992 |Daisy Auvray |"Mister Music Man" |{{Sort|15|15}} |32 |- style="background:#cc9966;" |[[Pesem Evrovizije 1993|1993]] |Annie Cotton |"Moi, tout simplement" |{{Sort|03|3}} |148 | colspan="2" data-sort-value="-9999" {{N/a|[[Kvalifikacija za Millstreet]]}} |- |1994 |Duilio |"Sto pregando" |{{Sort|19|19}} |15 | rowspan="1" colspan="2" data-sort-value="99999" {{N/a|Ni bilo polfinala}} |- |1996 |Kathy Leander |"Mon cœur l'aime" |{{Sort|16|16}} |22 |{{Sort|08|8}} |67 |- |[[Pesem Evrovizije 1997|1997]] |Barbara Berta |"Dentro di me" |{{Sort|22|22}} |5 | colspan="2" rowspan="4" data-sort-value="99999" {{N/a|Ni bilo polfinala}} |- style="background:#FE8080;" |1998 |Gunvor |"Lass ihn" |{{Sort|25|25}} |0 |- |2000 |Jane Bogaert |"La vita cos'è?" |{{Sort|20|20}} |14 |- |[[Pesem Evrovizije 2002|2002]] |Francine Jordi |"Dans le jardin de mon âme" |{{Sort|22|22}} |15 |- |[[Pesem Evrovizije 2004|2004]] |Piero and the MusicStars |"Celebrate" | colspan="2" {{N/a|Brez finala}} | bgcolor="#FE8080" |{{Sort|22|22}} | bgcolor="#FE8080" |0 |- |[[Pesem Evrovizije 2005|2005]] |Vanilla Ninja |"Cool Vibes" |{{Sort|08|8}} |128 |{{Sort|08|8}} |114 |- |[[Pesem Evrovizije 2006|2006]] |six4one |"If We All Give a Little" |{{Sort|16|16}} |30 | colspan="2" data-sort-value="-9999" {{N/a|Kvalificirani}} |- |[[Pesem Evrovizije 2007|2007]] |DJ BoBo |"Vampires Are Alive" | rowspan="4" colspan="2" {{N/a|Brez finala}} |{{Sort|20|20}} |40 |- |[[Pesem Evrovizije 2008|2008]] |Paolo Meneguzzi |"Era stupendo" |{{Sort|13|13}} |47 |- |[[Pesem Evrovizije 2009|2009]] |Lovebugs |"The Highest Heights" |{{Sort|14|14}} |15 |- |[[Pesem Evrovizije 2010|2010]] |Michael von der Heide |"Il pleut de l'or" | bgcolor="#FE8080" |{{Sort|17|17}} | bgcolor="#FE8080" |2 |- | style="background:#FE8080;" |[[Pesem Evrovizije 2011|2011]] | style="background:#FE8080;" |Anna Rossinelli | style="background:#FE8080;" |"In Love for a While" | style="background:#FE8080;" |{{Sort|25|25}} | style="background:#FE8080;" |19 |{{Sort|10|10}} |55 |- |[[Pesem Evrovizije 2012|2012]] |Sinplus |"Unbreakable" | rowspan="2" colspan="2" {{N/a|Brez finala}} |{{Sort|11|11}} |45 |- |[[Pesem Evrovizije 2013|2013]] |Takasa |"You and Me" |{{Sort|13|13}} |41 |- |[[Pesem Evrovizije 2014|2014]] |Sebalter |"Hunter of Stars" |{{Sort|13|13}} |64 |{{Sort|04|4}} |92 |- |[[Pesem Evrovizije 2015|2015]] |Mélanie René |"Time to Shine" | rowspan="4" colspan="2" {{N/a|Brez finala}} | bgcolor="#FE8080" |{{Sort|17|17}} | bgcolor="#FE8080" |4 |- |[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |[[Rykka]] |"The Last of Our Kind" | bgcolor="#FE8080" |{{Sort|18|18}} | bgcolor="#FE8080" |28 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Timebelle]] |"Apollo" |12 |97 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |ZiBBZ |"Stones" |13 |86 |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Luca Hänni]] |"She Got Me" |4 |364 |4 |232 |- |[[2020]] |[[Gjon's Tears]] |"Repondez-moi" | colspan="4" |(festival odpovedan) |- |bgcolor="CC9966"|[[2021]] |bgcolor="CC9966"|[[Gjon's Tears]] |bgcolor="CC9966"|"Tout I'univers" |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|432 |bgcolor="gold"|1. |bgcolor="gold"|291 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Marius Bear]] |"Boys Do Cry" |17. |78 |9. |118 |- |[[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |[[Remo Forrer]] |"Watergun" |20. |92 |7. |97 |- |bgcolor="gold"|[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |bgcolor="gold"|[[Nemo Mettler|Nemo]] |bgcolor="gold"|»The Code« |bgcolor="gold"|1. |bgcolor="gold"|591 |4. |132 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Zoë Më]] |»Voyage « |10. |214 | colspan="2" |Gostiteljica |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Veronica Fusaro]] |»Alice« | rowspan="4" colspan="2" {{N/a|Brez finala}} | | |} {{Pesem Evrovizije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Švica na Pesmi Evrovizije| ]] [[Kategorija:Švicarska glasba]] i2vnisjaz4xkp8aludu9mfv5z6zax7x 6676620 6676596 2026-05-16T17:26:47Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676620 wikitext text/x-wiki {{Infobox Eurovision country | Name = Švica na Pesmi Evrovizije | Flag = Flag of Switzerland.svg | Member station = SRG SSR | ESC apps = 66 (54 finalov) | ESC first = [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] | ESC best = 1. mesto: [[Pesem Evrovizije 1956|1956]], [[Pesem Evrovizije 1988|1988]], [[Pesem Evrovizije 2024|2024]] | EBU page = https://eurovision.tv/country/switzerland |ESC worst=Zadnje mesto: 1964, 1967, 1974, 1998, 2004, 2010, 2015, 2016|National selection event=Interni izbor (2019-danes)}} [[Slika:Celine Dion Concert Singing 'Taking Chances' 2008.jpg|sličica|341x341_pik|[[Celine Dion]], zmagovalka Pesmi Evrovizije leta 1988.]] [[Slika:ESC2019 - Switzerland 03.jpg|sličica|340x340_pik|[[Luca Hänni]], predstavnik Švice pa Pesmi Evrovizije leta [[2019]] (4. mesto).]] [[Slika:Lys Assia, ESC2016 03.jpg|sličica|343x343_pik|[[Lys Assia]], prva zmagovalka tekmovanja z Pesem Evrovizije.]] Švica se je od prvega nastopa na tekmovanju za pesem Evrovizije leta 1956 udeležila 65-krat, pri čemer je zaradi slabih rezultatov v prejšnjem letu izpustila le štiri tekmovanja: 1995, 1999, 2001 in 2003. Švica je prvo tekmovanje gostila leta 1956 v Luganu, kjer je tudi zmagala. Drugo zmago je država dosegla leta 1988, 32 let po prvi, tretjo pa leta 2024, 36 let po drugi zmagi. Švicarski sodelujoči radiotelevizijski oddajnik na tekmovanju je Švicarska radiotelevizija (SRG SSR). Švica je leta 1956 na prvem tekmovanju zmagala s skladbo »Refrain« v izvedbi Lys Assie; leta 1958 se je vrnila na drugo mesto s skladbo »Giorgio«. Država je dosegla drugo mesto s skladbama »T'en va pas« Esther Ofarim (1963) in »Pas pour moi« Daniele Simmons (1986), tretje pa s skladbama »Nous aurons demain« France di Rienzo (1961) in »Amour on t'aime« Arlette Zola (1982). Drugič je zmagala leta 1988 s skladbo »Ne partez pas sans moi« v izvedbi Céline Dion. S skladbo »Moi, tout simplement« Annie Cotton je Švici leta 1993 zagotovila 15. mesto med prvimi petimi, ko je zasedla tretje mesto. Od uvedbe kvalifikacijskega kroga leta 1993 se je Švica med prvimi desetimi uvrstila le štirikrat. Od začetka polfinalnega kroga leta 2004 se država v 11 od 19 tekmovanj ni uvrstila v finale, štirikrat pa je v polfinalu končala zadnja. Švica se je po 26 letih vrnila med prvih pet, ko je pesem "She Got Me" Luce Hännija leta 2019 končala na četrtem mestu in dosegla 16. mesto med prvimi petimi v zgodovini države. Sledila je pesem "Tout l'univers" skupine Gjon's Tears, ki se je leta 2021 uvrstila na tretje mesto in se uvrstila na 17. mesto med prvimi petimi. Švica je leta 2024 tekmovanje zmagala tretjič s pesmijo "The Code" skupine Nema. Država se je od leta 2004 štirikrat uvrstila na zadnje mesto v polfinalu, in sicer s skladbami "Celebrate" skupine Piero and the MusicStars (2004), "Il pleut de l'or" skupine Michael von der Heide (2010), "Time to Shine" skupine Mélanie René (2015) in "The Last of Our Kind" skupine Rykka (2016). == Švicarski predstavniki == {| class="wikitable sortable" ! Leto ! Izvajalec ! Skladba ! Finale ! Točke ! Polfinale ! Točke |- |- style="background:silver;" |[[Pesem Evrovizije 1956|1956]] |[[Lys Assia]] |"Das alte Karussell" |2 |N/A | rowspan="38" colspan="2" data-sort-value="99999" {{N/a|Ni bilo polfinala}} |- style="background:gold;" |[[Pesem Evrovizije 1956|1956]] |Lys Assia |"Refrain" |{{Sort|01|1}} | |- |[[Pesem Evrovizije 1957|1957]] |Lys Assia |"L'enfant que j'étais" |{{Sort|08|8}} |5 |- style="background:silver;" |[[Pesem Evrovizije 1958|1958]] |Lys Assia |"Giorgio" |{{Sort|02|2}} |24 |- |[[Pesem Evrovizije 1959|1959]] |Christa Williams |"Irgendwoher" |{{Sort|04|4}} |14 |- |[[Pesem Evrovizije 1960|1960]] |Anita Traversi |"Cielo e terra" |{{Sort|08|8}} |5 |- style="background:#cc9966;" |[[Pesem Evrovizije 1961|1961]] |Franca Di Rienzo |"Nous aurons demain" |{{Sort|03|3}} |16 |- |[[Pesem Evrovizije 1962|1962]] |Jean Philippe |"Le retour" |{{Sort|10|10}} |2 |- style="background:silver;" |[[Pesem Evrovizije 1963|1963]] |Esther Ofarim |"T'en va pas" |{{Sort|02|2}} |40 |- style="background:#FE8080;" |[[Pesem Evrovizije 1964|1964]] |Anita Traversi |"I miei pensieri" |{{Sort|13|13}} |0 |- |[[Pesem Evrovizije 1965|1965]] |Yovanna |"Non, à jamais sans toi" |{{Sort|08|8}} |8 |- |[[Pesem Evrovizije 1966|1966]] |Madeleine Pascal |"Ne vois-tu pas?" |{{Sort|06|6}} |12 |- style="background:#FE8080;" |[[Pesem Evrovizije 1967|1967]] |Géraldine |"Quel cœur vas-tu briser?" |{{Sort|17|17}} |0 |- |[[Pesem Evrovizije 1968|1968]] |Gianni Mascolo |"Guardando il sole" |{{Sort|13|13}} |2 |- |[[Pesem Evrovizije 1969|1969]] |Paola del Medico |"Bonjour, Bonjour" |{{Sort|05|5}} |13 |- |[[Pesem Evrovizije 1970|1970]] |Henri Dès |"Retour" |{{Sort|04|4}} |8 |- |1971 |Peter, Sue & Marc |"Les illusions de nos vingt ans" |{{Sort|12|12}} |78 |- |1972 |Véronique Müller |"C'est la chanson de mon amour" |{{Sort|08|8}} |88 |- |1973 |Patrick Juvet |"Je vais me marier, Marie" |{{Sort|12|12}} |79 |- style="background:#FE8080;" |1974 |Piera Martell |"Mein Ruf nach Dir" |{{Sort|14|14}} |3 |- |1975 |Simone Drexel |"Mikado" |{{Sort|06|6}} |77 |- |1976 |Peter, Sue & Marc |"Djambo, Djambo" |{{Sort|04|4}} |91 |- |1977 |Pepe Lienhard Band |"Swiss Lady" |{{Sort|06|6}} |71 |- |1978 |Carole Vinci |"Vivre" |{{Sort|09|9}} |65 |- |1979 |Peter, Sue & Marc + Pfuri, Gorps & Kniri |"Trödler und Co" |{{Sort|10|10}} |60 |- |1980 |Paola |"Cinéma" |{{Sort|04|4}} |104 |- |1981 |Peter, Sue & Marc |"Io senza te" |{{Sort|04|4}} |121 |- style="background:#cc9966;" |1982 |Arlette Zola |"Amour on t'aime" |{{Sort|03|3}} |97 |- |1983 |Mariella Farré |"Io così non ci sto" |{{Sort|15|15}} |28 |- |1984 |Rainy Day |"Welche Farbe hat der Sonnenschein?" |{{Sort|16|16}} |30 |- |1985 |Mariella Farré & Pino Gasparini |"Piano, piano" |{{Sort|12|12}} |39 |- style="background:silver;" |1986 |Daniela Simmons |"Pas pour moi" |{{Sort|02|2}} |140 |- |1987 |Carol Rich |"Moitié, moitié" |{{Sort|17|17}} |26 |- style="background:gold;" |1988 |[[Céline Dion]] |"Ne partez pas sans moi" |{{Sort|01|1}} |137 |- |1989 |Furbaz |"Viver senza tei" |{{Sort|13|13}} |47 |- |1990 |Egon Egemann |"Musik klingt in die Welt hinaus" |{{Sort|11|11}} |51 |- |1991 |Sandra Simó |"Canzone per te" |{{Sort|05|5}} |118 |- |1992 |Daisy Auvray |"Mister Music Man" |{{Sort|15|15}} |32 |- style="background:#cc9966;" |[[Pesem Evrovizije 1993|1993]] |Annie Cotton |"Moi, tout simplement" |{{Sort|03|3}} |148 | colspan="2" data-sort-value="-9999" {{N/a|[[Kvalifikacija za Millstreet]]}} |- |1994 |Duilio |"Sto pregando" |{{Sort|19|19}} |15 | rowspan="1" colspan="2" data-sort-value="99999" {{N/a|Ni bilo polfinala}} |- |1996 |Kathy Leander |"Mon cœur l'aime" |{{Sort|16|16}} |22 |{{Sort|08|8}} |67 |- |[[Pesem Evrovizije 1997|1997]] |Barbara Berta |"Dentro di me" |{{Sort|22|22}} |5 | colspan="2" rowspan="4" data-sort-value="99999" {{N/a|Ni bilo polfinala}} |- style="background:#FE8080;" |1998 |Gunvor |"Lass ihn" |{{Sort|25|25}} |0 |- |2000 |Jane Bogaert |"La vita cos'è?" |{{Sort|20|20}} |14 |- |[[Pesem Evrovizije 2002|2002]] |Francine Jordi |"Dans le jardin de mon âme" |{{Sort|22|22}} |15 |- |[[Pesem Evrovizije 2004|2004]] |Piero and the MusicStars |"Celebrate" | colspan="2" {{N/a|Brez finala}} | bgcolor="#FE8080" |{{Sort|22|22}} | bgcolor="#FE8080" |0 |- |[[Pesem Evrovizije 2005|2005]] |Vanilla Ninja |"Cool Vibes" |{{Sort|08|8}} |128 |{{Sort|08|8}} |114 |- |[[Pesem Evrovizije 2006|2006]] |six4one |"If We All Give a Little" |{{Sort|16|16}} |30 | colspan="2" data-sort-value="-9999" {{N/a|Kvalificirani}} |- |[[Pesem Evrovizije 2007|2007]] |DJ BoBo |"Vampires Are Alive" | rowspan="4" colspan="2" {{N/a|Brez finala}} |{{Sort|20|20}} |40 |- |[[Pesem Evrovizije 2008|2008]] |Paolo Meneguzzi |"Era stupendo" |{{Sort|13|13}} |47 |- |[[Pesem Evrovizije 2009|2009]] |Lovebugs |"The Highest Heights" |{{Sort|14|14}} |15 |- |[[Pesem Evrovizije 2010|2010]] |Michael von der Heide |"Il pleut de l'or" | bgcolor="#FE8080" |{{Sort|17|17}} | bgcolor="#FE8080" |2 |- | style="background:#FE8080;" |[[Pesem Evrovizije 2011|2011]] | style="background:#FE8080;" |Anna Rossinelli | style="background:#FE8080;" |"In Love for a While" | style="background:#FE8080;" |{{Sort|25|25}} | style="background:#FE8080;" |19 |{{Sort|10|10}} |55 |- |[[Pesem Evrovizije 2012|2012]] |Sinplus |"Unbreakable" | rowspan="2" colspan="2" {{N/a|Brez finala}} |{{Sort|11|11}} |45 |- |[[Pesem Evrovizije 2013|2013]] |Takasa |"You and Me" |{{Sort|13|13}} |41 |- |[[Pesem Evrovizije 2014|2014]] |Sebalter |"Hunter of Stars" |{{Sort|13|13}} |64 |{{Sort|04|4}} |92 |- |[[Pesem Evrovizije 2015|2015]] |Mélanie René |"Time to Shine" | rowspan="4" colspan="2" {{N/a|Brez finala}} | bgcolor="#FE8080" |{{Sort|17|17}} | bgcolor="#FE8080" |4 |- |[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |[[Rykka]] |"The Last of Our Kind" | bgcolor="#FE8080" |{{Sort|18|18}} | bgcolor="#FE8080" |28 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Timebelle]] |"Apollo" |12 |97 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |ZiBBZ |"Stones" |13 |86 |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Luca Hänni]] |"She Got Me" |4 |364 |4 |232 |- |[[2020]] |[[Gjon's Tears]] |"Repondez-moi" | colspan="4" |(festival odpovedan) |- |bgcolor="CC9966"|[[2021]] |bgcolor="CC9966"|[[Gjon's Tears]] |bgcolor="CC9966"|"Tout I'univers" |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|432 |bgcolor="gold"|1. |bgcolor="gold"|291 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Marius Bear]] |"Boys Do Cry" |17. |78 |9. |118 |- |[[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |[[Remo Forrer]] |"Watergun" |20. |92 |7. |97 |- |bgcolor="gold"|[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |bgcolor="gold"|[[Nemo Mettler|Nemo]] |bgcolor="gold"|»The Code« |bgcolor="gold"|1. |bgcolor="gold"|591 |4. |132 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Zoë Më]] |»Voyage « |10. |214 | colspan="2" |Gostiteljica |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Veronica Fusaro]] |»Alice« | rowspan="4" colspan="2" {{N/a|Brez finala}} | | |} {{Pesem Evrovizije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Švica na Pesmi Evrovizije| ]] [[Kategorija:Švicarska glasba]] fvdaxil8tqoh29qo9v4usyhei15xnx3 6676782 6676620 2026-05-17T01:33:01Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676782 wikitext text/x-wiki {{Infobox Eurovision country | Name = Švica na Pesmi Evrovizije | Flag = Flag of Switzerland.svg | Member station = SRG SSR | ESC apps = 66 (54 finalov) | ESC first = [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] | ESC best = 1. mesto: [[Pesem Evrovizije 1956|1956]], [[Pesem Evrovizije 1988|1988]], [[Pesem Evrovizije 2024|2024]] | EBU page = https://eurovision.tv/country/switzerland |ESC worst=Zadnje mesto: 1964, 1967, 1974, 1998, 2004, 2010, 2015, 2016|National selection event=Interni izbor (2019-danes)}} [[Slika:Celine Dion Concert Singing 'Taking Chances' 2008.jpg|sličica|341x341_pik|[[Celine Dion]], zmagovalka Pesmi Evrovizije leta 1988.]] [[Slika:ESC2019 - Switzerland 03.jpg|sličica|340x340_pik|[[Luca Hänni]], predstavnik Švice pa Pesmi Evrovizije leta [[2019]] (4. mesto).]] [[Slika:Lys Assia, ESC2016 03.jpg|sličica|343x343_pik|[[Lys Assia]], prva zmagovalka tekmovanja z Pesem Evrovizije.]] Švica se je od prvega nastopa na tekmovanju za pesem Evrovizije leta 1956 udeležila 65-krat, pri čemer je zaradi slabih rezultatov v prejšnjem letu izpustila le štiri tekmovanja: 1995, 1999, 2001 in 2003. Švica je prvo tekmovanje gostila leta 1956 v Luganu, kjer je tudi zmagala. Drugo zmago je država dosegla leta 1988, 32 let po prvi, tretjo pa leta 2024, 36 let po drugi zmagi. Švicarski sodelujoči radiotelevizijski oddajnik na tekmovanju je Švicarska radiotelevizija (SRG SSR). Švica je leta 1956 na prvem tekmovanju zmagala s skladbo »Refrain« v izvedbi Lys Assie; leta 1958 se je vrnila na drugo mesto s skladbo »Giorgio«. Država je dosegla drugo mesto s skladbama »T'en va pas« Esther Ofarim (1963) in »Pas pour moi« Daniele Simmons (1986), tretje pa s skladbama »Nous aurons demain« France di Rienzo (1961) in »Amour on t'aime« Arlette Zola (1982). Drugič je zmagala leta 1988 s skladbo »Ne partez pas sans moi« v izvedbi Céline Dion. S skladbo »Moi, tout simplement« Annie Cotton je Švici leta 1993 zagotovila 15. mesto med prvimi petimi, ko je zasedla tretje mesto. Od uvedbe kvalifikacijskega kroga leta 1993 se je Švica med prvimi desetimi uvrstila le štirikrat. Od začetka polfinalnega kroga leta 2004 se država v 11 od 19 tekmovanj ni uvrstila v finale, štirikrat pa je v polfinalu končala zadnja. Švica se je po 26 letih vrnila med prvih pet, ko je pesem "She Got Me" Luce Hännija leta 2019 končala na četrtem mestu in dosegla 16. mesto med prvimi petimi v zgodovini države. Sledila je pesem "Tout l'univers" skupine Gjon's Tears, ki se je leta 2021 uvrstila na tretje mesto in se uvrstila na 17. mesto med prvimi petimi. Švica je leta 2024 tekmovanje zmagala tretjič s pesmijo "The Code" skupine Nema. Država se je od leta 2004 štirikrat uvrstila na zadnje mesto v polfinalu, in sicer s skladbami "Celebrate" skupine Piero and the MusicStars (2004), "Il pleut de l'or" skupine Michael von der Heide (2010), "Time to Shine" skupine Mélanie René (2015) in "The Last of Our Kind" skupine Rykka (2016). == Švicarski predstavniki == {| class="wikitable sortable" ! Leto ! Izvajalec ! Skladba ! Finale ! Točke ! Polfinale ! Točke |- |- style="background:silver;" |[[Pesem Evrovizije 1956|1956]] |[[Lys Assia]] |"Das alte Karussell" |2 |N/A | rowspan="38" colspan="2" data-sort-value="99999" {{N/a|Ni bilo polfinala}} |- style="background:gold;" |[[Pesem Evrovizije 1956|1956]] |Lys Assia |"Refrain" |{{Sort|01|1}} | |- |[[Pesem Evrovizije 1957|1957]] |Lys Assia |"L'enfant que j'étais" |{{Sort|08|8}} |5 |- style="background:silver;" |[[Pesem Evrovizije 1958|1958]] |Lys Assia |"Giorgio" |{{Sort|02|2}} |24 |- |[[Pesem Evrovizije 1959|1959]] |Christa Williams |"Irgendwoher" |{{Sort|04|4}} |14 |- |[[Pesem Evrovizije 1960|1960]] |Anita Traversi |"Cielo e terra" |{{Sort|08|8}} |5 |- style="background:#cc9966;" |[[Pesem Evrovizije 1961|1961]] |Franca Di Rienzo |"Nous aurons demain" |{{Sort|03|3}} |16 |- |[[Pesem Evrovizije 1962|1962]] |Jean Philippe |"Le retour" |{{Sort|10|10}} |2 |- style="background:silver;" |[[Pesem Evrovizije 1963|1963]] |Esther Ofarim |"T'en va pas" |{{Sort|02|2}} |40 |- style="background:#FE8080;" |[[Pesem Evrovizije 1964|1964]] |Anita Traversi |"I miei pensieri" |{{Sort|13|13}} |0 |- |[[Pesem Evrovizije 1965|1965]] |Yovanna |"Non, à jamais sans toi" |{{Sort|08|8}} |8 |- |[[Pesem Evrovizije 1966|1966]] |Madeleine Pascal |"Ne vois-tu pas?" |{{Sort|06|6}} |12 |- style="background:#FE8080;" |[[Pesem Evrovizije 1967|1967]] |Géraldine |"Quel cœur vas-tu briser?" |{{Sort|17|17}} |0 |- |[[Pesem Evrovizije 1968|1968]] |Gianni Mascolo |"Guardando il sole" |{{Sort|13|13}} |2 |- |[[Pesem Evrovizije 1969|1969]] |Paola del Medico |"Bonjour, Bonjour" |{{Sort|05|5}} |13 |- |[[Pesem Evrovizije 1970|1970]] |Henri Dès |"Retour" |{{Sort|04|4}} |8 |- |1971 |Peter, Sue & Marc |"Les illusions de nos vingt ans" |{{Sort|12|12}} |78 |- |1972 |Véronique Müller |"C'est la chanson de mon amour" |{{Sort|08|8}} |88 |- |1973 |Patrick Juvet |"Je vais me marier, Marie" |{{Sort|12|12}} |79 |- style="background:#FE8080;" |1974 |Piera Martell |"Mein Ruf nach Dir" |{{Sort|14|14}} |3 |- |1975 |Simone Drexel |"Mikado" |{{Sort|06|6}} |77 |- |1976 |Peter, Sue & Marc |"Djambo, Djambo" |{{Sort|04|4}} |91 |- |1977 |Pepe Lienhard Band |"Swiss Lady" |{{Sort|06|6}} |71 |- |1978 |Carole Vinci |"Vivre" |{{Sort|09|9}} |65 |- |1979 |Peter, Sue & Marc + Pfuri, Gorps & Kniri |"Trödler und Co" |{{Sort|10|10}} |60 |- |1980 |Paola |"Cinéma" |{{Sort|04|4}} |104 |- |1981 |Peter, Sue & Marc |"Io senza te" |{{Sort|04|4}} |121 |- style="background:#cc9966;" |1982 |Arlette Zola |"Amour on t'aime" |{{Sort|03|3}} |97 |- |1983 |Mariella Farré |"Io così non ci sto" |{{Sort|15|15}} |28 |- |1984 |Rainy Day |"Welche Farbe hat der Sonnenschein?" |{{Sort|16|16}} |30 |- |1985 |Mariella Farré & Pino Gasparini |"Piano, piano" |{{Sort|12|12}} |39 |- style="background:silver;" |1986 |Daniela Simmons |"Pas pour moi" |{{Sort|02|2}} |140 |- |1987 |Carol Rich |"Moitié, moitié" |{{Sort|17|17}} |26 |- style="background:gold;" |1988 |[[Céline Dion]] |"Ne partez pas sans moi" |{{Sort|01|1}} |137 |- |1989 |Furbaz |"Viver senza tei" |{{Sort|13|13}} |47 |- |1990 |Egon Egemann |"Musik klingt in die Welt hinaus" |{{Sort|11|11}} |51 |- |1991 |Sandra Simó |"Canzone per te" |{{Sort|05|5}} |118 |- |1992 |Daisy Auvray |"Mister Music Man" |{{Sort|15|15}} |32 |- style="background:#cc9966;" |[[Pesem Evrovizije 1993|1993]] |Annie Cotton |"Moi, tout simplement" |{{Sort|03|3}} |148 | colspan="2" data-sort-value="-9999" {{N/a|[[Kvalifikacija za Millstreet]]}} |- |1994 |Duilio |"Sto pregando" |{{Sort|19|19}} |15 | rowspan="1" colspan="2" data-sort-value="99999" {{N/a|Ni bilo polfinala}} |- |1996 |Kathy Leander |"Mon cœur l'aime" |{{Sort|16|16}} |22 |{{Sort|08|8}} |67 |- |[[Pesem Evrovizije 1997|1997]] |Barbara Berta |"Dentro di me" |{{Sort|22|22}} |5 | colspan="2" rowspan="4" data-sort-value="99999" {{N/a|Ni bilo polfinala}} |- style="background:#FE8080;" |1998 |Gunvor |"Lass ihn" |{{Sort|25|25}} |0 |- |2000 |Jane Bogaert |"La vita cos'è?" |{{Sort|20|20}} |14 |- |[[Pesem Evrovizije 2002|2002]] |Francine Jordi |"Dans le jardin de mon âme" |{{Sort|22|22}} |15 |- |[[Pesem Evrovizije 2004|2004]] |Piero and the MusicStars |"Celebrate" | colspan="2" {{N/a|Brez finala}} | bgcolor="#FE8080" |{{Sort|22|22}} | bgcolor="#FE8080" |0 |- |[[Pesem Evrovizije 2005|2005]] |Vanilla Ninja |"Cool Vibes" |{{Sort|08|8}} |128 |{{Sort|08|8}} |114 |- |[[Pesem Evrovizije 2006|2006]] |six4one |"If We All Give a Little" |{{Sort|16|16}} |30 | colspan="2" data-sort-value="-9999" {{N/a|Kvalificirani}} |- |[[Pesem Evrovizije 2007|2007]] |DJ BoBo |"Vampires Are Alive" | rowspan="4" colspan="2" {{N/a|Brez finala}} |{{Sort|20|20}} |40 |- |[[Pesem Evrovizije 2008|2008]] |Paolo Meneguzzi |"Era stupendo" |{{Sort|13|13}} |47 |- |[[Pesem Evrovizije 2009|2009]] |Lovebugs |"The Highest Heights" |{{Sort|14|14}} |15 |- |[[Pesem Evrovizije 2010|2010]] |Michael von der Heide |"Il pleut de l'or" | bgcolor="#FE8080" |{{Sort|17|17}} | bgcolor="#FE8080" |2 |- | style="background:#FE8080;" |[[Pesem Evrovizije 2011|2011]] | style="background:#FE8080;" |Anna Rossinelli | style="background:#FE8080;" |"In Love for a While" | style="background:#FE8080;" |{{Sort|25|25}} | style="background:#FE8080;" |19 |{{Sort|10|10}} |55 |- |[[Pesem Evrovizije 2012|2012]] |Sinplus |"Unbreakable" | rowspan="2" colspan="2" {{N/a|Brez finala}} |{{Sort|11|11}} |45 |- |[[Pesem Evrovizije 2013|2013]] |Takasa |"You and Me" |{{Sort|13|13}} |41 |- |[[Pesem Evrovizije 2014|2014]] |Sebalter |"Hunter of Stars" |{{Sort|13|13}} |64 |{{Sort|04|4}} |92 |- |[[Pesem Evrovizije 2015|2015]] |Mélanie René |"Time to Shine" | rowspan="4" colspan="2" {{N/a|Brez finala}} | bgcolor="#FE8080" |{{Sort|17|17}} | bgcolor="#FE8080" |4 |- |[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |[[Rykka]] |"The Last of Our Kind" | bgcolor="#FE8080" |{{Sort|18|18}} | bgcolor="#FE8080" |28 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Timebelle]] |"Apollo" |12 |97 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |ZiBBZ |"Stones" |13 |86 |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Luca Hänni]] |"She Got Me" |4 |364 |4 |232 |- |[[2020]] |[[Gjon's Tears]] |"Repondez-moi" | colspan="4" |(festival odpovedan) |- |bgcolor="CC9966"|[[2021]] |bgcolor="CC9966"|[[Gjon's Tears]] |bgcolor="CC9966"|"Tout I'univers" |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|432 |bgcolor="gold"|1. |bgcolor="gold"|291 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Marius Bear]] |"Boys Do Cry" |17. |78 |9. |118 |- |[[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |[[Remo Forrer]] |"Watergun" |20. |92 |7. |97 |- |bgcolor="gold"|[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |bgcolor="gold"|[[Nemo Mettler|Nemo]] |bgcolor="gold"|»The Code« |bgcolor="gold"|1. |bgcolor="gold"|591 |4. |132 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Zoë Më]] |»Voyage « |10. |214 | colspan="2" |Gostiteljica |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Veronica Fusaro]] |»Alice« | rowspan="4" colspan="2" {{N/a|Brez finala}} |11. |108 |} {{Pesem Evrovizije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Švica na Pesmi Evrovizije| ]] [[Kategorija:Švicarska glasba]] 9bt9w0yumnj9id8pb4hkaxclmzpqy08 0 465222 6676987 6611422 2026-05-17T11:55:03Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6676987 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image =Godovič 2.jpg | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = Rafael Klemenčič<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = [[Župnija Črni Vrh nad Idrijo]] | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''[[Župnija]] [[Godovič]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Idrija - Cerkno|dekanije Idrija - Cerkno]] v [[Škofija Koper|škofiji Koper.]] == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! Slika ! Cerkev ! Kraj/lokacija |- | {{Slika d|Q60359788}} | [[Cerkev sv. Urbana, Godovič|cerkev svetega Urbana]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Godovič]] | |} Od 1. januarja 2018: {| class="wikitable" |- ! Slika ! Cerkev ! Kraj/lokacija |- | {{Slika d|Q60359361}} |[[Cerkev sv. Urha, Zavratec|cerkev svetega Urha]]<br>[[podružnična cerkev|podružnica]] | [[Zavratec, Idrija|Zavratec]] |- |- | {{Slika d|Q60359359}} |[[Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske, Medvedje Brdo|cerkev svete Katarine]]<br>[[podružnična cerkev|podružnica]] | [[Medvedje Brdo]] |} ==Zgodovina== Leta 1724 se omenja vikariat v Godoviču.<ref>{{navedi knjigo |author= Höfler, Janez |year=2017 |title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38022/HistTop_Kranjska2.pdf |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-05-2 |cobiss=291693056 |pages=16}}</ref> Z odlokom Škofijskega ordinariata Koper z dne 11. decembra 2017, št. 1108/17, se je razširila župnija Godovič z bivšo župnijo Zavratec. Odlok je začel veljati 1. januarja 2018.<ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date=1. januar 2018 |format= |work= }}</ref> ==Pastoralno območje Župnije Črni Vrh nad Cerknim== Dne 4. avgusta 2024 je [[župnija|župnijo]] v [[Župnijski upravitelj|upravo]] prevzel [[Župnija Črni Vrh nad Idrijo|črnovrški župnik]] Rafko Klemenčič.<ref>{{navedi splet |url=https://zupnija-godovic.rkc.si/dogaja-se/2024/08/spostovani-g-rafko-klemencic-nas-novi-zupnik/ |title=Sprejem župnika Rafka Klemenčiča |accessdate=15. november 2024 |date=9. avgust 2024 |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Godovič]] [[Kategorija:Dekanija Idrija - Cerkno|Godovič]] {{Škofija Koper}} ftpoyzsmq2bc085dwcame425w3x7r4b 6676988 6676987 2026-05-17T11:55:32Z Shabicht 3554 /* Pastoralno območje Župnije Črni Vrh nad Cerknim */ 6676988 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image =Godovič 2.jpg | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = Rafael Klemenčič<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = [[Župnija Črni Vrh nad Idrijo]] | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''[[Župnija]] [[Godovič]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Idrija - Cerkno|dekanije Idrija - Cerkno]] v [[Škofija Koper|škofiji Koper.]] == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! Slika ! Cerkev ! Kraj/lokacija |- | {{Slika d|Q60359788}} | [[Cerkev sv. Urbana, Godovič|cerkev svetega Urbana]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Godovič]] | |} Od 1. januarja 2018: {| class="wikitable" |- ! Slika ! Cerkev ! Kraj/lokacija |- | {{Slika d|Q60359361}} |[[Cerkev sv. Urha, Zavratec|cerkev svetega Urha]]<br>[[podružnična cerkev|podružnica]] | [[Zavratec, Idrija|Zavratec]] |- |- | {{Slika d|Q60359359}} |[[Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske, Medvedje Brdo|cerkev svete Katarine]]<br>[[podružnična cerkev|podružnica]] | [[Medvedje Brdo]] |} ==Zgodovina== Leta 1724 se omenja vikariat v Godoviču.<ref>{{navedi knjigo |author= Höfler, Janez |year=2017 |title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38022/HistTop_Kranjska2.pdf |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-05-2 |cobiss=291693056 |pages=16}}</ref> Z odlokom Škofijskega ordinariata Koper z dne 11. decembra 2017, št. 1108/17, se je razširila župnija Godovič z bivšo župnijo Zavratec. Odlok je začel veljati 1. januarja 2018.<ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date=1. januar 2018 |format= |work= }}</ref> ==Pastoralno območje Župnije Črni Vrh nad Idrijo== Dne 4. avgusta 2024 je [[župnija|župnijo]] v [[Župnijski upravitelj|upravo]] prevzel [[Župnija Črni Vrh nad Idrijo|črnovrški župnik]] Rafko Klemenčič.<ref>{{navedi splet |url=https://zupnija-godovic.rkc.si/dogaja-se/2024/08/spostovani-g-rafko-klemencic-nas-novi-zupnik/ |title=Sprejem župnika Rafka Klemenčiča |accessdate=15. november 2024 |date=9. avgust 2024 |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Godovič]] [[Kategorija:Dekanija Idrija - Cerkno|Godovič]] {{Škofija Koper}} nsvpdq17d5bpiw8egifw4dvgoa5q1a1 0 465315 6676983 6676417 2026-05-17T11:41:30Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6676983 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Črni Vrh nad Idrijo | image = <!-- WD --> | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Črni Vrh nad Idrijo 3<br> 5274 Črni Vrh nad Idrijo | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Rafael Klemenčič<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = [[Župnija Godovič]] | web_page = http://zupnija-crni-vrh.rkc.si/ | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''[[Župnija]] [[Črni Vrh nad Idrijo]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Idrija - Cerkno|dekanije Idrija - Cerkno]] [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. ==Zgodovina== ===Župnijske spominske plošče=== V župniji so postavljene spominske plošče, na katerih so imena 74-ih župljanov tudi iz okoliških vasi (Idrijski Log, Kanji Dol, Lome, Mrzli Log, Predgriže, Strmec, Zadlog), ki so padli nasilne smrti na protikomunistični strani v letih 1942–1945.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! Slika ! Cerkev ! Kraj/lokacija |- | {{Slika d|Q60359949|100px}} | [[Cerkev sv. Jošta, Črni vrh nad Idrijo|cerkev svetega Jošta]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črni Vrh|Črni Vrh nad Idrijo]] |- | | [[Kapela sv. Križa, Črni vrh nad Idrijo|kapela svetega Križa]]<br>[[kapela|pokopališka kapela]] | [[Črni Vrh|Črni Vrh nad Idrijo]] |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Črni Vrh nad Idrijo]] [[Kategorija:Dekanija Idrija - Cerkno|Črni Vrh nad Idrijo]] osl2cumpykk8qpbzf9z7yr4m0es5g91 6676986 6676983 2026-05-17T11:51:20Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6676986 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Črni Vrh nad Idrijo | image = <!-- WD --> | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Črni Vrh nad Idrijo 3<br> 5274 Črni Vrh nad Idrijo | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Rafael Klemenčič<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = [[Župnija Godovič]] | web_page = http://zupnija-crni-vrh.rkc.si/ | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''[[Župnija]] [[Črni Vrh nad Idrijo]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Idrija - Cerkno|dekanije Idrija - Cerkno]] [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. ==Zgodovina== ===Župnijske spominske plošče=== V župniji so postavljene spominske plošče, na katerih so imena 74-ih župljanov tudi iz okoliških vasi (Idrijski Log, Kanji Dol, Lome, Mrzli Log, Predgriže, Strmec, Zadlog), ki so padli nasilne smrti na protikomunistični strani v letih 1942–1945.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995</ref> ===Pastoralno območje župnije== Črnovrški župnik pastoralno upravlja tudi sosednjo župnijo [[župnija Godovič|Godovič]], k župniji pa je bila pripojena tudi nekdanja Župnija [[Zavratec, Idrija|Zavratec]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! Slika ! Cerkev ! Kraj/lokacija |- | {{Slika d|Q60359949|100px}} | [[Cerkev sv. Jošta, Črni vrh nad Idrijo|cerkev svetega Jošta]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črni Vrh|Črni Vrh nad Idrijo]] |- | | [[Kapela sv. Križa, Črni vrh nad Idrijo|kapela svetega Križa]]<br>[[kapela|pokopališka kapela]] | [[Črni Vrh|Črni Vrh nad Idrijo]] |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Črni Vrh nad Idrijo]] [[Kategorija:Dekanija Idrija - Cerkno|Črni Vrh nad Idrijo]] emcx6pe8dci29mabuiqah8ibvykd4pu 6676989 6676986 2026-05-17T11:57:27Z Shabicht 3554 /* =Pastoralno območje župnije */ 6676989 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Črni Vrh nad Idrijo | image = <!-- WD --> | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Črni Vrh nad Idrijo 3<br> 5274 Črni Vrh nad Idrijo | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Rafael Klemenčič<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = [[Župnija Godovič]] | web_page = http://zupnija-crni-vrh.rkc.si/ | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''[[Župnija]] [[Črni Vrh nad Idrijo]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Idrija - Cerkno|dekanije Idrija - Cerkno]] [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. ==Zgodovina== ===Župnijske spominske plošče=== V župniji so postavljene spominske plošče, na katerih so imena 74-ih župljanov tudi iz okoliških vasi (Idrijski Log, Kanji Dol, Lome, Mrzli Log, Predgriže, Strmec, Zadlog), ki so padli nasilne smrti na protikomunistični strani v letih 1942–1945.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995</ref> ===Pastoralno območje župnije=== Črnovrški župnik pastoralno upravlja tudi sosednjo župnijo [[Župnija Godovič|Godovič]]<ref>{{navedi splet |url=https://zupnija-godovic.rkc.si/dogaja-se/2024/08/spostovani-g-rafko-klemencic-nas-novi-zupnik/ |title=Sprejem župnika Rafka Klemenčiča |accessdate=15. november 2024 |date=9. avgust 2024 |format= |work= }}</ref>. == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! Slika ! Cerkev ! Kraj/lokacija |- | {{Slika d|Q60359949|100px}} | [[Cerkev sv. Jošta, Črni vrh nad Idrijo|cerkev svetega Jošta]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črni Vrh|Črni Vrh nad Idrijo]] |- | | [[Kapela sv. Križa, Črni vrh nad Idrijo|kapela svetega Križa]]<br>[[kapela|pokopališka kapela]] | [[Črni Vrh|Črni Vrh nad Idrijo]] |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Črni Vrh nad Idrijo]] [[Kategorija:Dekanija Idrija - Cerkno|Črni Vrh nad Idrijo]] i45aozpo8bdmx8rdv0jo5q7yhty8ckj 6676990 6676989 2026-05-17T11:58:15Z Shabicht 3554 /* Pastoralno območje župnije */ 6676990 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Črni Vrh nad Idrijo | image = <!-- WD --> | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Črni Vrh nad Idrijo 3<br> 5274 Črni Vrh nad Idrijo | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Rafael Klemenčič<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = [[Župnija Godovič]] | web_page = http://zupnija-crni-vrh.rkc.si/ | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''[[Župnija]] [[Črni Vrh nad Idrijo]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Idrija - Cerkno|dekanije Idrija - Cerkno]] [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. ==Zgodovina== ===Župnijske spominske plošče=== V župniji so postavljene spominske plošče, na katerih so imena 74-ih župljanov tudi iz okoliških vasi (Idrijski Log, Kanji Dol, Lome, Mrzli Log, Predgriže, Strmec, Zadlog), ki so padli nasilne smrti na protikomunistični strani v letih 1942–1945.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995</ref> ===Pastoralno območje župnije=== Črnovrški župnik od 4. avgusta 2024 pastoralno upravlja tudi sosednjo župnijo [[Župnija Godovič|Godovič]]<ref>{{navedi splet |url=https://zupnija-godovic.rkc.si/dogaja-se/2024/08/spostovani-g-rafko-klemencic-nas-novi-zupnik/ |title=Sprejem župnika Rafka Klemenčiča |accessdate=15. november 2024 |date=9. avgust 2024 |format= |work= }}</ref>. == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! Slika ! Cerkev ! Kraj/lokacija |- | {{Slika d|Q60359949|100px}} | [[Cerkev sv. Jošta, Črni vrh nad Idrijo|cerkev svetega Jošta]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črni Vrh|Črni Vrh nad Idrijo]] |- | | [[Kapela sv. Križa, Črni vrh nad Idrijo|kapela svetega Križa]]<br>[[kapela|pokopališka kapela]] | [[Črni Vrh|Črni Vrh nad Idrijo]] |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Črni Vrh nad Idrijo]] [[Kategorija:Dekanija Idrija - Cerkno|Črni Vrh nad Idrijo]] 9t6zg1yiz4kue3mhp9dfxe3qrxheo2m 0 468413 6676715 6668843 2026-05-16T21:47:14Z Jay Hodec 145495 /* Zasebno zdravstvo in koncesionarstvo */ 6676715 wikitext text/x-wiki [[Slika:Ambulance Health Centre Ajdovščina.jpg|alt=Reševalno vozilo zdravstvenega doma Ajdovščina|sličica|249x249_pik|Reševalno vozilo zdravstvenega doma Ajdovščina]] '''Zdravstvo v Sloveniji''' je zasnovano po načelu univerzalnega zdravstvenega sistema in financirano po [[Bismarckov model zdravstvenega varstva|Bismarckovem modelu]]. Javni zdravstveni sistem se pod okriljem [[Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije|Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije]] pretežno financira iz prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, dodatna sredstva pa se zagotavljajo s sistemom prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja ter v manjši meri iz [[proračun Republike Slovenije|državnega proračun]]a. Storitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja nudijo tri zavarovalnice. Leta&nbsp;2017 so nacionalni zdravstveni izdatki predstavljali 8,0&nbsp;% [[Kosmati domači proizvod|BDP]], pri čemer so 5,8&nbsp;% BDP predstavljala sredstva, zbrana v okviru obveznega zavarovanja ali namenjena iz proračuna. Večina izvajalcev zdravstvene dejavnosti v Sloveniji je javnih ustanov, manjši delež pa pripada zasebnim in koncesionarskim izvajalcem. Storitve zasebnih izvajalcev se financirajo samoplačniško oz. v okviru dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Izzivi zdravstvenega sistema veljajo v Sloveniji za enega najbolj perečih družbeno-političnih problemov. Kljub temu zdravstveni sistem od prvih let po ustanovitvi neodvisne Republike Slovenije ni bil deležen večjih reform. {| class="wikitable" style="float:right; font-size:80%" |+ Statistični podatki |- ! Podatek (vir) !! Vrednost !! Leto |- | Nacionalni zdravstveni izdatki kot %&nbsp;BDP ([[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]]<ref name=":16">{{Cite journal|title=Health spending|url=https://www.oecd-ilibrary.org/social-issues-migration-health/health-spending/indicator/english_8643de7e-en|language=en|doi=10.1787/8643de7e-en}}</ref>) || 8,0&nbsp;% || 2017 |- | Nacionalni zdravsteni izdatki v USD/osebo (OECD<ref name=":16" />) || 2775 $ || 2017 |- | Nacionalni zdravsteni izdatki iz javnih sredstev kot %&nbsp;BDP (OECD<ref name=":16" />) || 5,8&nbsp;% || 2017 |- | Nacionalni zdravstveni izdatki iz prostovoljnih sredstev kot %&nbsp;BDP (OECD<ref name=":16" />) || 2,2&nbsp;% || 2017 |- | Nacionalni zdravstveni izdatki iz samoplačniških sredstev kot %&nbsp;BDP (OECD<ref name=":16" />) || 1,0&nbsp;% || 2017 |- | Izdatki za zdravila kot % skupnih izdatkov za zdravstvo (OECD<ref name=":16" />) || 18,3&nbsp;% || 2016 |- | Število zdravnikov na 1000 prebivalcev (OECD<ref name=":16" />) || 3,0 || 2016 |- | Število zdravnikov na 1000 prebivalcev ([[Svetovna zdravstvena organizacija|SZO]]<ref>{{navedi splet|url=http://apps.who.int/gho/data/node.country.country-SVN|title=GHO {{!}} By country {{!}} Slovenia - statistics summary {{!}} 2002 - present)|publisher=WHO|access-date=2019-04-09}}</ref>) || 2,5 || 2009 |- | Število zdravnikov splošne in družinske medicine na 100.000 prebivalcev (SZO<ref>{{navedi splet|url=https://gateway.euro.who.int/en/hfa-explorer/#9gM8L5nwHB|title=WHO European health information at your fingertips.|website=gateway.euro.who.int|language=en|access-date=2019-10-06}}</ref>) || 49,78 || 2013 |- | Število zdravstvenikov na 1000 prebivalcev (OECD<ref name=":16" />) || 9,7 || 2016 |- | Število psihiatrov na 1 milijon prebivalcev (Eurostat<ref name=":46">{{navedi splet|url=https://www.mladina.si/192096/boj-za-duse/|title=Boj za duše|website=Mladina.si|access-date=2019-11-07}}</ref>) || 128 || |- | Število kliničnih psihologov na 100.000 prebivalcev (SZO<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/prosti-cas/zdravje/slovenija-je-po-stevilu-klinicnih-psihologov-na-evropskem-dnu.html|title=Slovenija je po številu kliničnih psihologov na evropskem dnu|last=Celje|first=Špela Kuralt|date=2015-06-01|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-10-09}}</ref><ref name=":33" />) || 3 ||2018 |- | Število kliničnih psihologov na 100.000 prebivalcev ([[Evropska komisija]]<ref name=":46"/>) || 13 || 2015 |- | Število zobozdravnikov na 10.000 prebivalcev (SZO<ref>{{navedi splet|url=http://www.who.int/gho/health_workforce/dentists_density/en/|title=WHO {{!}} Density of dentists (total number per 10 000 population, latest available year)|website=WHO|access-date=2019-10-06}}</ref>) || 6,839 || 2016 |- |Število zobozdravnikov na 1.000 prebivalcev (OECD<ref>{{Navedi splet|title=Health Care Resources : Dentists|url=https://stats.oecd.org/index.aspx?queryid=30177|website=stats.oecd.org|accessdate=2021-02-19}}</ref>) |0,72 | |- | Število farmacevtov na 10.000 prebivalcev (SZO<ref>{{navedi splet|url=http://www.who.int/gho/health_workforce/pharmacists_density/en/|title=WHO {{!}} Density of pharmacists (total number per 10 000 population, latest available year)|website=WHO|access-date=2019-10-06}}</ref>) || 6,526 || 2016 |- | Število diplomantov medicine na 100.000 prebivalcev (OECD<ref name=":16" />) || 15,9 || 2016 |- | Število diplomantov zdravstva na 100.000 prebivalcev (OECD<ref name=":16" />) || 90 || 2016 |- | Število diplomantov dentalne medicine na 100.000 prebivalcev (Eurostat<ref>{{navedi splet|url=https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Healthcare_personnel_statistics_-_dentists,_pharmacists_and_physiotherapists|title=Healthcare personnel statistics - dentists, pharmacists and physiotherapists - Statistics Explained|website=ec.europa.eu|access-date=2019-10-06}}</ref>) || 3,3 || 2016 |- | Število bolniških postelj na 1000 prebivalcev (OECD<ref>{{navedi splet|url=http://data.oecd.org/healtheqt/hospital-beds.htm|title=Health equipment - Hospital beds - OECD Data|website=theOECD|language=en|access-date=2019-10-06}}</ref>) || 4,5 || 2017 |- | Uvrstitev na lestvici učinkovitosti zdravstvenih sistemov članic SZO (SZO<ref>{{navedi dokument |url=https://www.who.int/healthinfo/paper30.pdf |title=MEASURING OVERALL HEALTH SYSTEM PERFORMANCE FOR 191 COUNTRIES |first1=Ajay |last1=Tandon |first2=Christopher J.L. |last2=Murray |first3=Jeremy A. |last3=Lauer |first4=David B. |last4=Evans |publisher=Svetovna zdravstvena organizacija}}</ref>) || 38/191 || 2000 |- | Uvrstitev na Bloombergovi lestvici najbolj zdravih držav (Bloomberg<ref>{{navedi splet|url=https://svetkapitala.delo.si/aktualno/slovenija-med-25-najbolj-zdravimi-drzavami-sveta-154285|title=Slovenija med 25 najbolj zdravimi državami sveta|last=H|first=A. S.|date=2019-02-25|website=svetkapitala.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-04-09}}</ref>) || 24/169 || 2019 |- | Uvrstitev na lestvici Evropskega indeksa zdravja potrošnikov<ref>{{navedi splet|url=https://healthpowerhouse.com/media/EHCI-2018/EHCI-2018-report.pdf|title=Euro Health Consumer Index 2018|last=|first=|date=|website=|archive-url=https://web.archive.org/web/20201112031255/https://healthpowerhouse.com/media/EHCI-2018/EHCI-2018-report.pdf|archive-date=2020-11-12|access-date=|url-status=dead}}</ref> || 21/35 || 2018 |} == Zgodovina == === Avstro-Ogrska, Kraljevina SHS in Kraljevina Jugoslavija (pred letom 1945) === [[Slika:Zdravniško osebje pri operaciji.jpg|thumb|right|250px|Zdravniško osebje pri operaciji ok. 1930]] V času pred prvo svetovno vojno je bil zdravstveni sistem v [[Slovenske dežele|slovenskih deželah]] primerljiv s tistimi v drugih delih [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]. V tem obdobju se je zdravstvena oskrba zagotavljala v okviru zasebnega zdravstvenega sistema. Prvi koraki razvoja sistema zdravstvenega zavarovanja so se zgodili v drugi polovici 19. stoletja, ko so zdravstveno zavarovanje razširili na železniške delavce, uvedli pa so tudi kritje poškodb. V avstrijskem delu države so leta 1887 po Bismarckovem modelu uvedli obvezno zdravstveno zavarovanje za kritje poškodb, leto pozneje pa so vanj vključili še druge zdravstvene stroške; dve tretjini dajatev so prispevali delavci, eno pa delodajalci.<ref name=":31">{{navedi splet|url=http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0018/312147/HiT-Slovenia_rev3.pdf|title=Slovenia: Health System Review|last=|first=|date=2016|website=|archive-url=https://web.archive.org/web/20191008022556/http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0018/312147/HiT-Slovenia_rev3.pdf|archive-date=2019-10-08|access-date=|url-status=dead}}</ref> Prvi bolezenski sklad obveznega zdravstvenega zavarovanja po zgledu nemškega modela so v slovenskih deželah ustanovili leta 1889 v [[Ljubljana|Ljubljani]], pozneje pa so ga ustanovili tudi v drugih mestih po deželi. Skladi so delavcem zagotavljali zdravstveno in socialno varstvo. Socialno varstvo ob poškodbah pri delu so financirali izključno delodajalci. Konec leta&nbsp;1889 je bilo na območju Zgornje Koroške in [[Štajerska|Spodnje Štajerske]] zavarovanih približno 11&nbsp;% prebivalstva. Skladi zdravstvenega zavarovanja so delovali do razpada Avstro-Ogrske ob koncu prve svetovne vojne. Leta&nbsp;1919 so na območju Slovenije ustanovili Združenje skladov zdravstvenega zavarovanja. Po vojni je sistem zdravstvenega zavarovanja prešel v t. i. »vejna zavarovanja«, ki so nudila zdravstveno zavarovanje nekaterim večjim družbenim skupinam, npr. rudarjem, železarjem in osebju [[Univerza v Ljubljani|Ljubljanske univerze]]. Kmetijski delavci, ki so predstavljali največji del prebivalstva, niso bili vključeni v takratni sistem zdravstvenega zavarovanja.<ref name=":31" /> V obdobju do leta&nbsp;1945 so se v slovenskih deželah začeli razvijati javno in osnovno zdravstvo ter zdravstveni zavodi.<ref name=":31" /> === Socialistična republika Slovenija (1945–1991) === [[Slika:Cepljenje proti otroški paralizi v Mariboru 1957.jpg|thumb|right|250px|[[Cepljenje (medicina)|Cepljenje]] proti [[otroška paraliza|otroški paralizi]] v Mariboru leta&nbsp;1957]] V [[Socialistična republika Slovenija|SR Sloveniji]] je do leta&nbsp;1954 veljal model socialnega zdravstvenega zavarovanja; delavci in upokojenci so bili skupaj z družinskimi člani vključeni v sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki pa ni zajemal delavcev v kmetijstvu, samozaposlenih, [[obrt]]nikov in nekaterih drugih ekonomskih skupin. Socialno zavarovanje je združevalo zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in porodniško zavarovanje. Večino sredstev so prispevali delodajalci in delojemalci, država pa je prispevala nekatera sredstva za vojake in veterane. Socialno zavarovanje so upravljale država ali regionalne ljudske skupščine. Razpršenost finančne izpostavljenosti v primeru regionalnih presežnih stroškov je bila dosežena z vzajemnim zavarovanjem med posameznimi skladi na nacionalni ravni. Med letoma 1954 in 1955 je bilo zdravstveno zavarovanje ločeno od pokojninskega, obsegalo pa je delavce, [[Javni sektor|javne uslužbence]], obrtnike in samozaposlene, pozneje pa v manjši meri tudi kmetijske delavce, ki so pridobili minimalne pravice zdravstvenega varstva. Odmerne stopnje so bile za različne skupine zavarovancev različne. Ponudnike zdravstvenega zavarovanja so upravljali predstavniki delodajalcev in posameznih zavarovancev. Leta&nbsp;1965 je v Sloveniji delovalo 15 zavodov zdravstvenega zavarovanja. Polne pravice zdravstvenega zavarovanja so na kmetijske delavce razširili leta&nbsp;1972 na podlagi referenduma; tako so bile zagotovljene razmere za zdravstveno zavarovanje, ki je obsegalo vse prebivalstvo. Nova [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]], ustanovljena leta&nbsp;1974, je glavno vlogo financiranja zdravstvenega varstva prenesla na »samoupravljajoče skupnosti interesa v zdravstvu«: lokalna združenja ljudi iz ene ali več skupnosti, ki so štela najmanj 150.000&nbsp;oseb, so pridobila dolžnost upravljanja vseh zavarovalniških fondov.<ref name=":31" /> [[Slika:Gradnja kliničnega centra v polnem teku 1967.jpg|thumb|Gradnja [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|kliničnega centra]] leta 1967]] Zdravstveni sistem je bil v SR Sloveniji postopoma preoblikovan; zdravstvene ustanove so bile podržavljene, zasebno zdravstvo je bilo ukinjeno, zdravniki pa so postali državni delavci. Primarne zdravstvene storitve so nudili zdravstveni centri; ti so med drugim vključevali tudi [[Ginekologija|ginekološke]], [[Dentalna medicina|zobozdravstvene]] ter [[Pediatrija|pediatrične]] in mladinske zdravstvene storitve. Prišlo je do zatona [[Družinska medicina|splošne medicine]] zaradi poveličevanja ostalih specializacij na primarnem nivoju. V obdobju po koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] pa do 1970-ih let je prišlo tudi do pospešenega razvoja zdravstvene infrastrukture, ki jo je financirala država in kasneje delno tudi skladi zdravstvenega zavarovanja na okrožnem nivoju. Ob uvedbi nove zvezne ustave leta 1974 so bili uvedeni regionalni zdravstveni centri, ki so zaobjemali bolnišnice, primarno zdravstvo, [[Lekarna|lekarne]] in regionalne ustanove javnega zdravja. Ti naj bi v celoti zagotavljali vse preventivne in kurativne zdravstvene storitve. Nova ureditev izvajanja zdravstvenega varstva je bila podvržena neprimernemu cenovnemu nadzoru ter naraščajoči birokratizaciji zdravstva.<ref name=":31" /> Obravnava pacientov z duševnimi težavami je potekala v okviru dispanzerjev za mentalno zdravje na primarnem nivoju; tim so sestavljali psihiater, klinični psiholog ter medicinska sestra. Pediatrični timi so vključevali tudi [[Logopedija|logopeda]], pedagoga in pa [[Socialno delo|socialnega delavca]].<ref name=":33">{{navedi splet|url=http://www.mladina.si/178325/privatizacija-dusevnega-zdravja/|title=Privatizacija duševnega zdravja|website=Mladina.si|access-date=2019-10-10}}</ref> V SFRJ je v obdobjih gospodarskih kriz in nestabilnosti prihajalo do skrajno škodljivih finančnih učinkov na ponudnike zdravstvenih storitev. Plače v zdravstvenem sektorju so bile nižje od tistih v ostalih evropskih državah. Prav tako je bilo upravljanje zdravstvenega sistema neučinkovito. Zdravstveni sistem je v času 1970-ih in 1980-ih let zaznamovalo širjenje obsega in dostopa do zdravstvenih storitev in, hkrati, stalni finančni izzivi. Finančne težave je dodatno stopnjevala neučinkovita in potratna zdravstvena oskrba ter uporaba vprašljivih zdravstvenih pristopov. Do leta 1990 je bil zdravstveni sistem Slovenije na robu propada.<ref name=":31" /> === Republika Slovenija (od 1991) === Slovenski zdravstveni sistem se je za časa tranzicije soočal z resnimi strukturnimi težavami. V začetku 1990-ih let se je zdravstveni sistem soočal s hudimi finančnimi primanjkljaji in posledično nelikvidnostjo. S sprejetjem Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju leta 1992 se je pričelo celokupno restrukturiranje slovenskega zdravstvenega sistema. Zakonska reforma je uvedla tako obvezno kot prostovoljno [[zdravstveno zavarovanje]] ter ponovno uvedla zasebne zdravstvene storitve. Zakon je državo določil kot odgovorno za oblikovanje strategije za razvoj javnega zdravja, zagotavljanje sistema javnih zdravstvenih storitev, nadziranje zdravstvenih storitev in zavarovanja, izobraževanja zdravstvenega osebja in izvajanje nalog javnega zdravja. Država je prav tako prevzela odgovornost za ustanavljanje (in lastništvo) zdravstvenih ustanov na sekundarnem in terciarnem nivoju ter odgovornost za financiranje investicij v napredno zdravstveno opremo in zgradbe. [[Občine v Sloveniji|Občine]] so bile določene kot ustanovitelji in lastniki zdravstvenih ustanov primarnega zdravstva ter kot odgovorne za investicije v primarno zdravstvo in plačevanje prispevkov za posameznike brez prihodkov. Delodajalci so bili določeni kot odgovorni za [[Varnost in zdravje pri delu|zdravje in varnost na delovnem mestu]] ter financiranje dela prispevkov zdravstvenega zavarovanja zaposlenih ter varstva v primeru poškodb ali [[Poklicna bolezen|poklicnih obolenj]]. [[Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije]] (ZZZS) je bil določen kot odgovoren za nacionalen sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja (vključno z vzpostavitvijo pogodb z izvajalci, lekarnami in dobavitelji medicinskih materialov) in nekatere druge naloge. Državne zdravstvene institucije in njihovi zaposleni so bili določeni kot odgovorni za izpolnjevanje zdravstvenih načrtov in implementacijo strokovnih ter javnozdravstvenih direktiv in pa pogajanje o plačilu zdravstvenih storitev. Osebni zdravniki, katerih izbira je bila svobodna, so bili pooblaščeni za izdajanje receptov, vrednotenje delovne sposobnosti, upravljanje z zdravstveno dokumentacijo in napotitve specialistom, medtem ko so ostali zdravniki izgubili omenjene kompetence (tako so lahko posamezniki brez izbranega osebnega zdravnika izgubili dostop do zdravstvenih storitev). Kot osebni zdravnik je bil lahko izbran splošni zdravnik, pediater ali ginekolog. Uvedeni so bili tudi osebni zobozdravniki. Osebni zdravniki so bili uvedeni z namenom izboljšanja poznavanja in zaupanja pacienta ter lažjega nadziranja zdravstvenega stanja pacienta.<ref name=":31" /> == Financiranje == Slovenija spada med države z univerzalnim zdravstvenim sistemom<ref name=":19">{{Cite journal|last=Albreht|first=Tit|last2=Pribakovic Brinovec|first2=Radivoje|last3=Josar|first3=Dusan|last4=Poldrugovac|first4=Mircha|last5=Kostnapfel|first5=Tatja|last6=Zaletel|first6=Metka|last7=Panteli|first7=Dimitra|last8=Maresso|first8=Anna|date=junij 2016|title=Slovenia: Health System Review|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/27467813|journal=Health Systems in Transition|volume=18|issue=3|pages=1–207|issn=1817-6127|pmid=27467813}}</ref> in z Bismarckovim modelom financiranja zdravstvenega varstva.<ref name=":0" /><ref name=":7" /><ref name=":59">{{navedi splet|url=https://dk.um.si/Dokument.php?id=53750|title=PRAVNA UREDITEV OSNOVNEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA|last=Velički Rozman|first=Maruša|date=2013|website=|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref> Financiranje zdravstvenega varstva se deli na javna sredstva (ki zajema tako sredstva, zbrana v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja, kot proračunska sredstva), zasebna sredstva iz prostovoljnega dodatnega zavarovanja in zasebnih sredstev v okviru samoplačništva.<ref name=":0">{{navedi splet|url=https://www.mf.uni-lj.si/application/files/9215/4378/2592/14_Financiranje.pdf|title=FINANCIRANJE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V SLOVENIJI|last=|first=|date=|website=|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref> Leta 2010 je Slovenija za zdravstvo namenila 9 % BDP (3,2 mrd. €) in se tako glede obsega (deleža BDP) sredstev, namenjenih za zdravstvo, uvrstila v spodnjo četrtino evropskih držav.<ref name=":0" /> Po drugi strani so bili leta 2015 izdatki visoki v primerjavi z drugimi novejšimi članicami [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]].<ref name=":1">{{navedi splet|url=https://read.oecd-ilibrary.org/social-issues-migration-health/slovenija-zdravstveni-profil-leta-2017_9789264285422-sl|title=Slovenija: Zdravstveni profil leta 2017 {{!}} READ online|website=OECD iLibrary|language=en|access-date=2019-02-03}}</ref> Obseg javnega financiranja se je od globalne finančne krize postopno zmanjševal. Ukrepi, ki so prizadeli obseg javnih sredstev, namenjenih za zdravstvo, so vključevali znižanje cen storitev, zamrznitve plač in zvišanje doplačil.<ref name=":1" /> Tekom gospodarske krize je, po besedah predsednika skupščine zdravniške zbornice Marka Bitenca, dodatno omejitev razpoložljivih javnih sredstev povzročila porast [[brezposelnost]]i in posledičen izpad prispevkov.<ref name="delo.si">{{navedi splet|url=https://www.delo.si/sobotna/zdravstvo-potrebuje-reformo-financiranja-in-seveda-tudi-depolitizacijo.html|title=Zdravstvo potrebuje reformo financiranja in seveda tudi depolitizacijo|last=Zajec|first=Diana|date=2016-07-01|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-02-03}}</ref> Leta 2009 je bilo zdravstvo sektor, ki ga je državno varčevanje najbolj prizadelo. Na račun zdravstva je bilo privarčevanih 236 milijonov evrov, od tega 150 milijonov na račun ukinjenih investicij v bolnišnice. Ostali prihranki so izvirali iz znižanja cen zdravstvenih storitev, plač, sredstev za napredovanje zaposlenih in deleža amortizacije v cenah storitev.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042287989|title=Z varčevalnimi ukrepi letos v javnem sektorju 300 milijonov evrov prihranka: Največ zatiskanja pasu v zdravstvu|website=Dnevnik|access-date=2019-02-03|archive-date=2021-09-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20210928044122/https://www.dnevnik.si/1042287989|url-status=dead}}</ref> Delež [[Kosmati domači proizvod|BDP]], namenjen zdravstvu, je vrh dosegel v letih 2012 in 2013 s 8,8 %.<ref name=":44">{{navedi splet|url=https://www.statista.com/statistics/429684/healthcare-expenditure-as-a-share-of-gdp-in-slovenia/|title=Slovenia: Health expenditure as a share of GDP 2000-2018|website=Statista|language=en|access-date=2019-11-02}}</ref> Rast deleža sredstev, namenjenih za zdravstvo, je bilo moč pripisati predvsem rasti zasebnih sredstev v zdravstvenem sistemu.<ref name=":45">{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042513318|title=ZZZS bo po 20 letih obstoja morda kmalu dobil konkurenco|website=Dnevnik|access-date=2019-11-07|archive-date=2019-11-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20191103193002/https://www.dnevnik.si/1042513318|url-status=dead}}</ref> Delež sredstev je v naslednjih letih ostajal enak ali upadal in tako leta 2018 s 7,9 % dosegel najnižjo raven od leta 2008.<ref name=":44" /> Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) je del zdravstvenih pravic prenesel z obveznega na dopolnilno zavarovanje.<ref name=":2">{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/ce-dopolnilno-zavarovanje-ukinemo-sesujemo-zdravstveni-sistem-199236|title="Če dopolnilno zavarovanje ukinemo, sesujemo zdravstveni sistem"|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-02-03}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/pozicija-in-opozicija-zdravstvo-potrebuje-vec-denarja-in-reformo.html|title=Pozicija in opozicija: Zdravstvo potrebuje več denarja in reformo|last=politika|first=Milena Zupanič, notranja|date=2012-07-03|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-02-03}}</ref><ref name=":5">{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042534523|title=Zavarovalnice dražijo dodatna zavarovanja|website=Dnevnik|access-date=2019-02-03}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> To je zdravstvenim zavarovalnicam po njihovih izračunih povzročilo okoli 66 milijonov evrov dodatnih stroškov, na kar so se odzvale s preventivnim zvišanjem premij. Drugi varčevalni ukrepi (znižanje cen storitev in materialov) so disproporcionalno koristili zdravstvenim zavarovalnicam. Dejanski dodatni stroški za zavarovalnice tako niso bili takoj jasni.<ref name=":5" /> Tako se je obseg javnega financiranja zdravstva v petih letih skrčil za približno 400 milijonov evrov.<ref name="delo.si"/> ZZZS je po letu 2009 na dopolnilna zavarovanja prenesel skoraj 50 milijonov evrov letnih stroškov.<ref name=":45" /> Administrativni stroški financiranja zdravstva so po podatkih iz leta 2016 predstavljali nekaj več kot 4 % sredstev, namenjenih za zdravstvo. Slovenija se je tako po višini administrativnih stroškov uvrstila na 8. mesto izmed 29 držav OECD, med Nizozemsko in Švico. Administrativni stroški prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja so predstavljali več kot polovico administrativnih stroškov financiranja.<ref name=":34">{{navedi splet|url=https://www.oecd.org/els/health-systems/Tackling-Wasteful-Spending-on-Health-Highlights-revised.pdf|title=Tackling Wasteful Spending on Health - OECD|last=|first=|date=2017|website=|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref> Delež gospodinstev s hudimi finančnimi posledicami zaradi stroškov zdravstvene oskrbe je bil leta 2015 najnižji med državami OECD, zglolj 1,0 %.<ref name=":72" /> === Javna sredstva === Delež javnih sredstev v zdravstvu je leta 2015 znašal 71,1 %, kar je 7,5 % manj od povprečja EU.<ref name=":1" /> Za kapitalske naložbe v [[Zdravstveni dom|zdravstvene domove]] in lekarne so odgovorne posamezne občine.<ref name=":1" /> ==== Obvezno zdravstveno zavarovanje ==== Večina (80 %) javnih sredstev, namenjenih za financiranje zdravstva, se zbira v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja. Prispevke zbira [[Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije]] (ZZZS),<ref name=":0" /><ref name=":1" /> državna organizacija,<ref name=":3">{{navedi splet|url=https://www.mf.uni-lj.si/application/files/3415/4378/2601/13_Masten.pdf|title=Vloga ZZZS v zdravstvenem sistemu|last=Masten Cuznar|first=Olivera|date=2009|website=|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref> ki deluje kot edini plačnik storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja.<ref name=":1" /> Do leta 1999 je ZZZS zbiral tudi prostovoljna sredstva.<ref name=":38">{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042513318|title=ZZZS bo po 20 letih obstoja morda kmalu dobil konkurenco|website=Dnevnik|access-date=2019-11-02}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 2012 je bilo v obvezno zdravstveno zavarovanje vključenih 99,5 % prebivalstva.<ref name=":45" /> ZZZS zbira sredstva tako od delojemalcev, delodajalcev in pa drugih zavezancev.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> 98 % vseh prihodkov ZZZS predstavljajo dajatve iz računa plač.<ref name=":45" /> Stopnja se odmerja na podlagi dohodkov zavezancev ali druge osnove. Stopnjo prispevka določa državni zbor (leta 2010 je ta znašala 12,92 % bruto osebnega dohodka,<ref name=":0" /> leta 2019 pa 13,45 %<ref>{{navedi splet|url=https://www.finance.si/8951885|title=Mesec bi prispevke obveznega zdravstvenega zavarovanja zaposlenim in delodajalcem dvignil za petino|website=Finance.si|language=sl-SI|access-date=2019-09-21}}</ref>).<ref name=":0" /> Zaradi skoraj izključne odvisnosti od vplačil iz naslova plač je financiranje obveznega dela zdravstvenega sistema močno odvisno od nihanj trga dela.<ref name=":19" /><ref name=":45" /> ZZZS določa nabor storitev, ki so delno ali v celoti krite s strani obveznega zdravstvenega zavarovanja, ter določa letni obseg zdravstvenih storitev, ki ga financira.<ref name=":4"/> Iz obveznega zdravstvenega zavarovanja se financira odsotnost z dela zaradi zdravstvenih razlogov, daljša od 30 dni.<ref name=":31" /> ZZZS presežna sredstva deloma shranjuje kot rezerve.<ref name=":28">{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/muzevic-terja-odgovornost-od-zzzs-170616.html|title=Muževič terja odgovornost od ZZZS|last=Žgajnar|first=Brigite Ferlič|date=2019-04-11|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-10-06}}</ref> ==== Proračunska sredstva ==== [[Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] razpolaga s proračunskimi sredstvi, ki jih lahko nameni za financiranje zdravstvene dejavnosti.<ref name=":8" /><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/zzzs-od-vlade-zahteva-da-sredstva-za-skrajsevanje-vrst-zagotovi-iz-proracuna/407175|title=ZZZS od vlade zahteva, da sredstva za skrajševanje vrst zagotovi iz proračuna|last=|first=|date=|website=RTV Slovenija|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref> 7. člen ZZVZZ določa področja, za katera država namenja proračunska sredstva za zdravstvo, vključno s financiranjem investicij in drugih obveznosti javnih zdravstvenih zavodov, ustanovljenih s strani države, dopolnilnih sredstev primarne ravni javne zdravstvene službe na demografsko ogroženih območjih, javnega zdravja, javnozdravstvene dejavnosti na področju zdravstva, mednarodnega sodelovanja na področju zdravstva, zbiranja krvi, organov, tkiv in celic za presaditev, zdravstveno varstvo vojakov, nekaterih tujcev in oseb neznanega prebivališča, plačilo do polne vrednosti zdravstvenih storitev nekaterih posameznikov in plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje za nekatere zavezance.<ref name=":32">{{navedi splet|url=http://pisrs.si/|title=Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)|website=pisrs|access-date=2019-10-08}}</ref> Proračunska sredstva ministrstvu dodeljuje državni zbor. Za leto 2018 je bil načrtovan obseg ministrstvu dodeljenih sredstev skoraj 100 milijonov evrov.<ref name=":8">{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/politika/v-prihodnjih-dveh-letih-precej-visji-proracun-za-zdravstvo.html|title=Proračun za zdravstvo v prihodnjih dveh letih precej višji|last=STA|first=Ma F.|date=2016-10-12|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-02-03}}</ref> Obveznosti financiranja specializacij in pripravništev so za časa leta 2019 postopoma prehajale na državna proračunska sredstva, kar je pripomoglo k povečanju razpoložljivih sredstev ZZZS.<ref name=":28" /> Občine oz. mesta so zadolžena za financiranje nekaterih zdravstvenih dejavnosti, med drugim financiranje investicij v primarno zdravstvo.<ref name=":31" /><ref name=":32" /> Država s proračunskimi sredstvi lahko tudi sanira izgube bolnišnic oz. javnih zdravstvenih zavodov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kako-pokriti-minus-slovenskih-bolnisnic.html|title=Vlada bo bolnišnicam v izgubah namenila 135,7 milijona evrov, skoraj 80 milijonov gre ljubljanskemu UKC|work=[[24ur.com]]|access-date=2019-11-04}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/dnevne-novice/stevilo-zdravstvenih-zavodov-z-izgubo-se-je-lani-podvojilo/449461|title=Število zdravstvenih zavodov z izgubo se je lani podvojilo|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-11-04}}</ref> === Zasebna sredstva === V Sloveniji so leta 2018 zasebna sredstva predstavljala 27,1 % vseh finančnih sredstev, namenjenih za zdravstvo. Od teh jih je bilo 12,0 % zagotovljeno prek samoplačništva.<ref>{{navedi splet|url=http://data.oecd.org/healthres/health-spending.htm|title=Health resources - Health spending - OECD Data|website=theOECD|language=en|access-date=2019-10-06}}</ref> ==== Prostovoljno zdravstveno zavarovanje ==== Prostovoljno zdravstveno zavarovanje se deli na dopolnilno zdravstveno zavarovanje in dodatno zdravstveno zavarovanje. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje krije doplačila zdravstvenih storitev, ki niso v celoti krita s strani obveznega zdravstvenega zavarovanja. Dodatno zdravstveno zavarovanje krije stroške nadstandardnih zdravstvenih storitev, ki niso krite v okviru javnega zdravstva in jih mora sicer uporabnik kriti samoplačniško.<ref>{{navedi splet|url=http://vsebovredu.triglav.si/zdravje/dodatno-zdravstveno-zavarovanje-ali-dopolnilno|title=Zdravstvena zavarovanja: Kaj je mit in kaj resnica?|website=vsebovredu.triglav.si|access-date=2019-02-03|archive-date=2021-05-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20210511231312/https://vsebovredu.triglav.si/zdravje/dodatno-zdravstveno-zavarovanje-ali-dopolnilno|url-status=dead}}</ref> Dopolnilno zavarovanje je mogoče pridobiti zgolj zavarovancem obveznega zdravstvenega zavarovanja.<ref name=":66">{{Navedi knjigo |url=https://isim.zrc-sazu.si/sites/default/files/slohealth1.pdf|title=Health in Slovenia : information tool for new residents |first1=Blanka |last1=Rihter |first2=Nina |last2=Marin |year=2018 |publisher=Založba ZRC |edition=1. |isbn=978-961-05-0101-5 |cobiss=296175104 |archive-date=2019-11-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20191111093747/https://isim.zrc-sazu.si/sites/default/files/slohealth1.pdf|url-status=dead}}</ref> Premije prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja so leta 2010 predstavljale 12,3 % skupnih sredstev, namenjenih za zdravstvo.<ref name=":0" /> Prostovoljno zdravstveno zavarovanje je do leta 1999 nudil ZZZS, nakar je bila ustanovljena zavarovalnica Vzajemna, na katero je ZZZS prenesel vsa prostovoljna zavarovanja. Prostovoljna zavarovanja so leta 1994 doprinesla 7 % vseh sredstev za zdravstvo, medtem ko so bila do leta 2012 odgovorna že za 13,6 %.<ref name=":59" /><ref name=":38" /> Slovenija je bila leta 2017 v vrhu držav OECD v deležu prebivalcev z neko obliko prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja.<ref name=":72">{{Navedi knjigo|title=Health at a Glance 2019: OECD Indicators|url=https://www.oecd-ilibrary.org/social-issues-migration-health/health-at-a-glance-2019_4dd50c09-en|publisher=OECD|date=2019-11-07|isbn=978-92-64-38208-4|doi=10.1787/4dd50c09-en|language=en|series=Health at a Glance|last=OECD}}</ref> ===== Dopolnilno zdravstveno zavarovanje ===== Dopolnilno zdravstveno zavarovanje po zakonski določbi predstavlja javni interes Republike Slovenije in je zakonsko določeno kot medgeneracijsko in spolno vzajemno; obravnava mora biti enaka ne glede na spol, starost ali zdravstveno stanje. Zavarovalnica, ki zavarovanje izvaja, mora sprejeti vsako osebo z obveznim zdravstvenim zavarovanjem. Premije ene zavarovalnice morajo biti enake za vse zavarovance. Zavarovalnice ne smejo prekiniti zavarovanja, razen ob neplačevanju premije.<ref name=":40">{{navedi splet|url=http://pisrs.si/|title=Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)|website=pisrs|access-date=2019-11-07}}</ref> Premije so višje, če se dlje časa nezavarovana oseba ponovno vključi v dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Za vsako polno leto brez dopolnilnega zavarovanja se premija zavarovanca ob vzpostavitvi zavarovalniškega razmerja poveča za 3 %. Tako se preprečuje izmikanje medgeneracijski solidarnosti (sklepanju in koriščenju dopolnilnega zavarovanja zgolj v kasnejšem življenjskem obdobju).<ref name=":40" /><ref name=":41" /><ref name=":42" /> Premije se lahko povišajo tudi za osebe, ki so dlje časa bivale v tujini brez sklenjenega zavarovanja v Sloveniji. Povišano premijo po podatkih iz leta 2019 plačuje 3–4 % zavezancev.<ref name=":42">{{navedi splet|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5dac9231f1544/vse-skrivnosti-dopolnilnega-zavarovanja|title=Svet24.si - Vse skrivnosti dopolnilnega zavarovanja|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|language=sl|access-date=2019-11-07}}</ref> Ob zamuditvi enomesečnega roka za sklenitev zavarovalniškega razmerja mora zavarovanec ob vzpostavitvi dopolnilnega zavarovanja prestati trimesečno obdobje, ko kljub plačevanju premij ni deležen kritja doplačil s strani zavarovalnice. Tako se preprečuje izmikanje vzajemnosti med zdravimi in bolnimi (t. j. sklepanju in koriščenju zavarovalniškega razmerja zgolj v času bolezni, ne pa tudi v zdravem obdobju).<ref name=":40" /><ref name=":41">{{navedi splet|url=https://www.e-zavarovanja.com/pogosta-vprasanja/kaj-je-cakalna-doba-doplacilo-na-premijo/|title=Dodatno zavarovanje kdaj začne veljati|last=Optiweb|website=E-zavarovanja|language=sl-SI|access-date=2019-11-07|archive-date=2019-08-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20190803114928/https://www.e-zavarovanja.com/pogosta-vprasanja/kaj-je-cakalna-doba-doplacilo-na-premijo/|url-status=dead}}</ref> V Sloveniji dopolnilno zdravstveno zavarovanje ponujajo tri zavarovalnice; Vzajemna, [[Zavarovalnica Triglav]] in Adriatic Slovenica.<ref name=":2"/><ref name=":66" /><ref name=":6">{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/za-brezplacno-zobozdravstvo-potrebnih-dodatnih-92-milijonov-evrov-92953.html|title=Za "brezplačno" zobozdravstvo potrebnih dodatnih 92 milijonov evrov|last=Zupanič|first=Milena|date=2018-09-19|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-02-03}}</ref> Zavarovalnice, ki izvajajo programe dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, so dolžne s skladom sredstev dopolnilnega zavarovanja upravljati ločeno od drugih morebitnih zavarovalniških programov, ki jih izvajajo (vključno z ločenim prikazovanjem poslovnega izida in uporabo sredstev zgolj za izvajanje dopolnilnega zavarovanja).<ref>{{navedi splet|url=http://www.podjetnik.si/clanek/spremembe-zakona-o-zdravstvenem-varstvu-in-zdravstvenem-|title=Spremembe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju - Podjetnik - prvi medij podjetništva|website=www.podjetnik.si|access-date=2019-11-08}}</ref> Povprečen zavarovanec iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja letno porabi 290 € škode.<ref name="zurnal24.si">{{navedi splet|url=https://zurnal24.si/slovenija/koliko-vplacam-in-koliko-dobim-266256|title=Koliko vplačam in koliko dobim?|website=zurnal24.si|language=hr|access-date=2019-02-03}}</ref> Z dopolnilnimi zavarovanji se je k izvajanju zdravstvene dejavnosti leta 2015 prispevalo 412 milijonov evrov sredstev, medtem ko obseg pobranih premij/sredstev na račun dopolnilnega zavarovanja znaša 483 milijonov evrov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.mladina.si/179282/62-milijonov/|title=62 milijonov|website=Mladina.si|access-date=2019-02-03}}</ref> Dopolnilno zdravstveno zavarovanje krije doplačila več kot 95 % prebivalcev.<ref name=":19" /> Po navedbah iz leta 2019 je bilo v Sloveniji 1.433.000 zavezancev dopolnilnega zavarovanja, dodatnim 53.000 socialno ogroženim osebam pa je dopolnilno zavarovanje zagotavljala država.<ref name=":42" /> Povprečen zavarovanec, ki začne premije plačevati pri 20 letih, prek dopolnilnega zavarovanja tekom življenja prispeva 23.900 €.<ref name=":42" /> Iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja se deloma krije velik del vseh zdravstvenih storitev z izjemo posebnih skupin pacientov (otroci in matere) ali obolenj (maligna obolenja in določena druga obolenja, rehabilitacija po poškodbi na delu). Glede na delež doplačila se v največji meri iz dopolnilnega zavarovanja financira nakup zdravil (38 %), specialistične storitve v bolnišnični obravnavi (21 %), specialistične storitve v ambulantni obravnavi (12 %), zobozdravstvene storitve (12 %), primarna dejavnost (11 %) in pa stroški zdravilišč (6 %).<ref name="zurnal24.si"/> Do leta 2012 je zakonodaja zavarovalnicam, ki so izvajale dopolnilno zdravstveno zavarovanje, nalagala, da se polovica dobička, pridobljenega s prej omenjeno dejavnostjo, porabi za izvajanje te dejavnosti. Prav tako je zakonodaja do tega leta zahtevala predčasno odobritev zvišanja premij v času trajanja dopolnilnega zavarovanja. Obe določili sta bili s strani Sodišča EU spoznani kot kršitvi evropske zakonodaje in posledično odpravljeni.<ref name=":7">{{navedi splet|url=https://www.researchgate.net/publication/326294786_Vpliv_Zakona_o_uravnotezenju_javnih_financ_in_novele_Zakona_o_zdravstvenem_varstvu_in_zdravstvenem_zavarovanju_na_financiranje_dopolnilnega_zdravstvenega_zavarovanja|title=(PDF) Vpliv Zakona o uravnoteženju javnih financ in novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju na financiranje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja|website=ResearchGate|language=en|access-date=2019-02-03}}</ref> ===== Dodatno zdravstveno zavarovanje ===== Leta 2017 je bilo z dodatnim zdravstvenim zavarovanjem zavarovanih 13 % prebivalcev.<ref name=":72" /> Leta 2018 je bil opažen porast zavarovanj brez čakalnih dob, ki krijejo stroške samoplačniških zdravstvenih storitev, kar je potencialno posledica daljšanja čakalnih vrst v javnem sistemu. Zavarovanec tako z nadstandardnim zavarovanjem dostopa do storitev v 7 dneh ali manj.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/poteza-zavarovalnic-ki-jasno-kaze-da-je-javno-zdravstvo-v-krizi-482157|title=Poteza zavarovalnic, ki jasno kaže, da je javno zdravstvo v krizi|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-10-06}}</ref> ==== Samoplačništvo ==== Samoplačništvo v Sloveniji predstavlja relativno zelo nizek delež skupnih sredstev, namenjenih za zdravstvo, glede na ostale evropske države. Leta 2011 je delež neposrednih zdravstvenih izdatkov gospodinjstev predstavljalo zgolj 12 % vseh izdatkov za zdravstvo.<ref name=":4">{{navedi splet|url=https://www.delo.si/prosti-cas/zdravje/iz-lastnega-zepa-za-zdravje-manj-kot-vecina-drugih.html|title=Iz lastnega žepa za zdravje manj kot večina drugih|last=gospodarstvo|first=Cveto Pavlin|date=2014-11-28|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-02-03}}</ref> Strošek samoplačništva zdravstvenih storitev kot delež potrošnje gospodinstev je najnižji izmed držav OECD, zgolj 2,0 %.<ref name=":72" /> Samoplačništvo omogoča dostop do zdravstvenih storitev vsem tistim, ki nimajo urejenega osnovnega zdravstvenega zavarovanja, in pa v primerih, ko zdravstvena dejavnost ni krita s strani zdravstvenega zavarovanja. Samoplačništvo prav tako omogoča hitrejši dostop do zdravstvenih storitev; v primerjavi z javnim sistemom so pri samoplačniških izvajalcih čakalne dobe krajše ali jih sploh ni.<ref name=":4" /> Samoplačništvo je še posebej razširjeno/značilno za lepotne operacije, zobozdravstvene storitve in [[Ortodontika|ortodontske]] storitve. Financiranje ortodontije iz javnih sredstev je še posebej skromno.<ref name=":4" /> == Izvajanje == Ministrstvo za zdravje je odgovorno za upravljanje in urejanje pravne ureditve zdravstva v Sloveniji. Tako je izvajanje zdravstva v veliki meri centralizirano.<ref name=":1" /> === Primarna zdravstvena dejavnost === [[slika:Celje Zdravstveni dom IMG 0328.JPG|thumb|Zdravstveni dom v [[Celje|Celju]]]] Zdravstvena dejavnost na primarni ravni se zakonsko opredeljuje kot osnovna zdravstvena dejavnost in lekarniška dejavnost.<ref>{{navedi splet|url=http://pisrs.si/|title=Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej)|website=pisrs|access-date=2019-02-03}}</ref> Za organizacijo na primarni ravni so odgovorne [[Občine v Sloveniji|občine]]. Te so prav tako lastnice zdravstvenih domov in lekarn ter zadolžene za kapitalske naložbe v zdravstvene domove in lekarne.<ref name=":1" /><ref name=":52">{{navedi knjigo|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK459017/|title=Slovenia|last=Pavlič|first=D. Rotar|last2=Švab|first2=I.|last3=Pribaković|first3=R. Brinovec|date=2015|publisher=European Observatory on Health Systems and Policies|language=en}}</ref> Na primarnem nivoju zdravstveni domovi nudijo kurativno in preventivno tako kot urgentno oskrbo. Na primarnem nivoju delujejo tako javni kot zasebni izvajalci (oz. izvajalci s koncesijo). Izvajalci storitev primarne zdravstvene dejavnosti so lahko doktorji splošne medicine, pediatre, ginekologe in zdravnike specialiste šolske medicine. Vsi pacienti imajo izbranega osebnega zdravnika, prek napotitev katerega lahko dostopajo do specialističnih storitev (ko je to potrebno) (do napotitve pride v ~20 % obiskov pri osebnem zdravniku), ki lahko vključujejo svetovanje, diagnostične storitve ali kurativne storitve. Specialisti so nato dolžni pacientom zagotoviti potrebna zdravila ali naknadne kontrolne obiske. Specialisti običajno o obravnavi poročajo osebnemu zdravniku, ki je pacienta napotil. Ženske lahko izberejo osebnega ginekologa.<ref name=":52" /> ==== Referenčne ambulante ==== Leta 2011 je Ministrstvo za zdravje začelo uvajati referenčne ambulante družinske medicine, ki v tim poleg zdravnika in srednje medicinske sestre vključujejo tudi diplomirane medicinske sestre, ki so usposobljene za delo s kroničnimi bolniki in nekaterimi manj zahtevnimi obravnavami; te tako delno razbremenijo obveznosti zdravnikov. Leta 2019 je bilo v Sloveniji referenčnih ambulant že večina čez 800.<ref>{{navedi splet|url=https://www.mladina.si/190408/vec-kot-petina-druzinskih-zdravnikov-se-ima-rezerve-do-praga-po-katerem-bi-lahko-zavracali-nove-pac/|title=Več kot petina družinskih zdravnikov še ima rezerve do praga, po katerem bi lahko zavračali nove paciente|website=Mladina.si|access-date=2019-04-24}}</ref> Ministrstvo načrtuje, da bi bile s časom v referenčne preoblikovane vse ambulante družinske medicine.<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/prosti-cas/zdravje/referencne-ambulante-se-brez-konkretnih-ucinkov.html|title=Referenčne ambulante še brez konkretnih učinkov|last=Žgajnar|first=Brigite Ferlič|date=2018-02-05|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-04-24}}</ref> === Sekundarna in terciarna zdravstvena dejavnost === Zdravstvena dejavnost na sekundarni ravni je zakonsko opredeljena in zajema specialistično ambulantno in bolnišnično dejavnost kot nadaljevanje oz. dopolnitev osnovne zdravstvene dejavnosti. Sekundarna raven zdravstvene dejavnosti obsega specialistično ambulanto dejavnost in pa specialistično bolnišnično dejavnost. Specialistična ambulantna dejavnost obsega poglobljeno diagnostiko in izvajanje zdravljenja bolezni oz bolezenskih stanj ter ambulantne rehabilitacije. Specialistično ambulantno dejavnost opravljajo bolnišnice, zdravilišča ali zasebni zdravniki specialisti posameznih strok. Zdravniki, ki specialistično ambulantno dejavnost opravljajo v zdravstvenem domu ali zdravilišču ali kot zasebniki se strokovno in organizacijsko povezujejo z ustreznimi bolnišnicami. Specialistična bolnišnična dejavnost se izvaja v splošnih ali specialnih bolnišnicah in obsega poglobljeno diagnostiko, zdravljenje in rehabilitacijo, zdravstveno nego, nastanitev in prehrano.<ref name=":64"/> Zdravstvena dejavnost na terciarni ravni je zakonsko opredeljena in zajema dejavnost klinik, kliničnih inštitutov ali kliničnih oddelkov. Njihova dejavnost obsega znanstvenoraziskovalno in vzgojnoizobraževalno delo (vključno s podiplomskim izobraževanjem) ter najzahtevnejše zdravstvene storitve na ambulantni ali bolnišnični način, ki ga ni smotrno izvajati na nižjih nivojih. Storitve oz. programe, opravljanje na tercialni ravni določa ministrstvo za zdravje.<ref name=":64"/> Bolniščno oskrbo v Sloveniji nudi 30 ustanov; 10 splošnih, 2 univerzitetni, 5 psihijatničnih in pa 13 specializiranih bolnišnic (3 od slednjih so privatne). Visoko specializirane ustanove med naštetimi nudijo terciarno osrkbo, in sicer UKC LJ in MB, Onkološki inštitut, Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik, Psihijatrična klinika Ljubljana in Univerzitetni rehabilitacijski institut.<ref name=":31" /> V okviru zdravstvene dejavnosti na sekundarni in terciarni ravni se izvaja tudi dejavnost javnega zdravja in javnozdravstvene dejavnosti na področju zdravja, okolja in hrane. Javne bolnišnice in nacionalni inštituti so v lasti ministrstva za zdravje.<ref name=":1" /> === Zobozdravstvo === ==== Financiranje ==== Zobozdravstvene storitve so iz obveznega zdravstvenega zavarovanja krite v celoti zgolj v primerih napotitve s strani osebnega zdravnika in v primerih nujnih posegov.<ref name="mz.gov.si">{{navedi splet|url=http://www.mz.gov.si/si/delovna_podrocja_in_prioritete/zdravstveno_varstvo/mreza_na_primarni_sekundarni_in_terciarni_ravni/zobozdravstvo/|title=Zobozdravstvo {{!}} Ministrstvo za zdravje|website=www.mz.gov.si|access-date=2019-02-03|archive-date=2019-02-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20190216153748/http://www.mz.gov.si/si/delovna_podrocja_in_prioritete/zdravstveno_varstvo/mreza_na_primarni_sekundarni_in_terciarni_ravni/zobozdravstvo/|url-status=dead}}</ref> Zobozdravstvene storitve se iz obveznega zdravstvenega zavarovanja sicer financirajo zgolj v višini 80 %; vsa ostala sredstva je potrebno zagotoviti preko dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ali samoplačniško. Določene zobozdravstvene storitve pa sploh niso krite in jih je zato potrebno doplačati v celoti. Med takšne spadajo npr. čiščenje zobnih oblog in odstranjevanje zobnega kamna ter neamalgamske bele zalivke.<ref name=":6" /><ref name="mz.gov.si"/> Leta 2014 je ZZZS za zobozdravstvo namenil 130 milijonov evrov. Pri tem je dodatnih 25 milijonov evrov izhajalo iz doplačil ter neznana količina iz samoplačniške dejavnosti. Četrtina prebivalcev nima izbranega osebnega zobozdravnika in tako ne dostopa do storitev javnega zdravstva. Leta 2018 je vladajoča koalicija naznanila namen prehoda v popolnoma brezplačno javno zobozdravstvo za vse državljane, za kar bi bilo v javnem sistemu glede na ocene potrebno doprinesti dodatnih 92 milijonov evrov.<ref name=":6" /> Leta 1994 je v Sloveniji na področju zobozdravstva obratovalo 194 koncesionarjev in v obdobju ministrovanja [[Andrej Bručan|Andreja Bručana]] (2004–2007) preseglo število zobozdravnikov v javnih zavodih. Leta 2019 je v Sloveniji obratovalo več kot 600 zobozdravnikov koncesionarjev. Porast števila koncesionarjev je sovpadal s podaljševanjem čakalnih dob in porastom napotovanja pacientov na samoplačniške zobozdravstvene storitve, potencialno zaradi finančne koristi koncesionarjem, ki hkrati opravljajo zasebne samoplačniške storitve.<ref>{{navedi splet|url=https://www.mladina.si/190542/cilj-domnevno-spontanega-upora-druzinskih-zdravnikov-je-izsiliti-privatizacijo/|title=Cilj domnevno spontanega upora družinskih zdravnikov je izsiliti privatizacijo|website=Mladina.si|access-date=2019-10-07}}</ref> === Lekarništvo === [[Slika:Dr. Fran Minarik 1957.jpg|thumb|Dr. [[Fran Minařik]], farmacevt in zgodovinar farmacije (1957)]] Lekarniška dejavnost se obravnava kot del zdravstvene dejavnosti in se izvaja kot javna služba. Obravnava se kot negospodarska dejavnost splošnega pomena in njen osnovni namen tako ni pridobitne narave. Lekarniška dejavnost je zakonsko opredeljena kot del osnovne in posledično primarne zdravstvene dejavnosti, a se izvaja tako na primarni kot na sekundarni (bolnišnične lekarne) in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti.<ref name=":9">{{navedi splet|url=http://www.mz.gov.si/si/delovna_podrocja_in_prioritete/zdravstveno_varstvo/lekarniska_dejavnost/|title=Lekarniška dejavnost {{!}} Ministrstvo za zdravje|website=www.mz.gov.si|access-date=2019-02-03}}</ref> Zakonodaja izvajalcem lekarniške dejavnosti omogoča tudi pripravo [[Magistralno zdravilo|magistralnih zdravil]] (tj. zdravil, pripravljenih po navodilih zdravnika, ki jih ta predpiše točno določenemu pacientu<ref>{{navedi splet|url=https://www.gorenjske-lekarne.si/svetovanje-clanek/magistralna-zdravila|title=Magistralna zdravila - Lekarniška skrb - Svetovanje - Gorenjske lekarne|website=www.gorenjske-lekarne.si|access-date=2019-02-03}}</ref>) in [[Galenski pripravek|galenskih zdravil]] (tj. zdravil, pripravljenih v galenskem laboratoriju lekarn v skladu z načeli priprave<ref name=":10">{{navedi splet|url=http://www.mb-lekarne.si/slo/koristno/zdravila|title=Lekarne Maribor - Koristno|website=www.mb-lekarne.si|access-date=2019-02-03|archive-date=2019-02-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20190201185939/http://www.mb-lekarne.si/slo/koristno/zdravila|url-status=dead}}</ref>).<ref name=":9" /> Ta zdravila ne potrebujejo dovoljenja za promet.<ref name=":10" /> V Sloveniji je oglaševanje lekarniške dejavnosti z namenom pospeševanja prodaje zdravil, medicinskih pripomočkov in podobnih izdelkov prepovedano (in pa vsakršno spodbujanje pacientov s tem namenom).<ref name=":9" /> Dobiček, ustvarjen ob lekarniški dejavnosti, so lahko občine prenašale v občinski proračun. Dobiček je tem večji, čim več receptov izda lekarna.<ref>{{navedi splet|url=https://www.vecer.com/dobicek-lekarne-se-steka-v-obcine-6208039|title=Dobiček lekarne se steka v občine|date=2016-04-06|website=www.vecer.com|language=sl-si|access-date=2019-11-08}}{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Z novim zakonom je bilo leta 2017 določeno, da morajo biti presežki lekarn, preneseni v občinske proračune, porabljeni izključno za zdravstveno dejavnost občin.<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/ljubljana/lekarne-bodo-za-obcine-se-naprej-zlata-jama.html|title=Lekarne bodo za občine še naprej zlata jama|last=Jesenšek|first=Maša|date=2017-02-01|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-11-08}}</ref> === Predpisovanje zdravil === Podatki o zdravilih so urejeni v Centralni bazi zdravil, nacionalni referenčni zbirki podatkov, ki jo skupno urejajo MZZ, JAZMP, ZZZS in NIJZ.<ref>{{Navedi splet|url=https://mreznik.nuk.uni-lj.si/vir/baza-podatkov-o-zdravilih|title=Centralna baza zdravil (CBZ)|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20200927154113/https://mreznik.nuk.uni-lj.si/vir/baza-podatkov-o-zdravilih|url-status=dead}}</ref> ZZZS zdravila na podlagi več kriterijev razvršča na pozitivno, vmesno in negativno listo, pri čemer se predpisana zdravila na pozitivni P100 listi krijejo v celoti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, pozitivni P75 75 % iz obveznega in 25 % iz dopolnilnega zavarovanja/doplačila, vmesni 25 % iz obveznega in 75 % iz dopolnilnega zavarovanja/doplačila, strošek nabave zdravil na negativni listi pa mora prejemnik v celoti kriti samoplačniško.<ref name=":40"/><ref>{{navedi splet|url=https://partner.zzzs.si/wps/portal/portali/aizv/zdravila_in_zivila_za_posebne_zdravstvene_namene/razvrscanje_zdravil_in_zivil_na_listo/razvrscanje_zdravil_na_listo|title=Razvrščanje zdravil na listo|last=|first=|date=|website=|archive-url=https://web.archive.org/web/20191107175735/https://partner.zzzs.si/wps/portal/portali/aizv/zdravila_in_zivila_za_posebne_zdravstvene_namene/razvrscanje_zdravil_in_zivil_na_listo/razvrscanje_zdravil_na_listo|archive-date=2019-11-07|access-date=|url-status=dead}}</ref><ref name=":43">{{navedi splet|url=https://lekarnavrscaj.si/aktualno/objave/izdajanje-zdravil-na-recept/|title=Izdajanje zdravil na recept|website=Lekarna Vrščaj|language=sl|access-date=2019-11-07}}</ref> Zdravila iz pozitivne in vmesne liste zdravnik predpiše z zelenim receptom, ki je v večini primerov veljaven en mesec od izdaje (z izjemo antibiotikov (3 dni) in narkotikov (5 dni)). Zdravila iz negativne liste se predpisujejo z belim receptom, ki prav tako velja en mesec od izdaje. Obnovljivi recepti omogočajo večkratno prejemanje istega zdravila z istim enkrat izdanim receptom (prvi dvig mora biti opravljen en mesec od izdaje).<ref name=":43" /> === Zdravljenje v tujini === Zavarovane osebe so pod določenimi pogoji upravičene do zdravstvenih storitev v tujini. Te so odvisne od razlogov za odhod v tujino (stalno ali začasno bivanje, študij, načrtovano zdravljenje v tujini, napotenje na delo v tujini in obmejno delo).<ref>{{Navedi splet|title=Pravice do zdravstvenih storitev med potovanjem in bivanjem v tujini|url=https://zavarovanec.zzzs.si/wps/portal/portali/azos/zav_tujina/pravice_tujina|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Zavarovane osebe imajo pravico do zdravstvene obravnave (pregleda, preiskave ali zdravljenja) v tujini, ko so izčrpane možnosti obravnave v Sloveniji in je pri pregledu v tujini utemeljeno pričakovati ozdravitev, izboljšanje ali preprečitev nadaljnjega slabšanja zdravstvenega stanja.<ref name=":65">{{Navedi splet|title=Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2019-11-10}}</ref> Zavarovane osebe imajo na podlagi določb EU tudi pravico do (povračila stroškov) obravnave v drugih članicah Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in [[Švica|Švicarske konfederacije]] v primeru, če ji je za storitev v Sloveniji določena čakalna doba, ki presega najdaljšo dopustno čakalno dobo in v Sloveniji ni drugega izvajalca, ki te ne presega oz. če določena čakalna doba presega razumen čas. Stroški se povrnejo v celoti zgolj, če ne presegajo cene v javni zdravstveni mreži države, v kateri je bila storitev uveljavljena.<ref name=":65" /> === Ostalo === Del javne mreže zdravstvenih ustanov predstavljajo tudi [[Zdravilišče|zdravilišča]]. Zavarovani pacienti so upravičeni do zdraviliškega zdravljenja v primeru določenih obolenj. Napotitev na zdraviliško zdravljenje mora prestati posebno obravnavo utemeljenosti.<ref>{{navedi splet|url=http://pisrs.si/|title=Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja|website=pisrs|access-date=2019-11-08}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://zavarovanec.zzzs.si/wps/portal/portali/azos/pravice_zdravstvenih_storitev/pravice_zdravilisko_zdravljenje/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zizQx8HT08DQw9LPyc3Aw8jYMtPD0DLQ0Ngg31C7IdFQHu-Oh3/|title=Zdraviliško zdravljenje|last=|first=|date=|website=ZZZS|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref> ==== Kartica zdravstvenega zavarovanja ==== [[Slika:Kzz personalizirana 300dpi.jpg|thumb|[[Kartica zdravstvenega zavarovanja]]]] Vsem zavarovancem obveznega zdravstvenega zavarovanja je izdana [[kartica zdravstvenega zavarovanja]]. Kartica vsebuje podatke o zavarovancu, ki zdravstvenim delavcem [[On-line sistem zdravstvenega zavarovanja|omogoča dostop do podatkov]] o identiteti zavarovanca, prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju, osebnem zdravniku, izdanih zdravilih, izdanih medicinsko-tehničnih pripomočkih in pa opredelitvi za posmrtno darovanje organov in tkiv za presaditev. Kartica omogoča uveljavljanje pravic tako obveznega kot prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Kartico zavarovanec predloži ob zdravniških obiskih in drugih priložnostih uveljavljanja zdravstvenih pravic. Pri tem se od zavarovanca lahko zahteva tudi predložitev osebnega dokumenta. Brez predložitve kartice lahko zdravstvene pravice načeloma koristi zgolj samoplačniško.<ref name=":66" /><ref name=":67">{{Navedi splet|url=https://zavarovanec.zzzs.si/wps/portal/portali/azos/vkljucitev_ozz_kzz/kzz|title=Kartica zdravstvenega zavarovanja|date=|accessdate=|website=Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije|publisher=|last=|first=}}</ref> Kartico zavarovancem brezplačno izdaja ZZZS ob prvi ureditvi obveznega zdravstvenega zavarovanja. Novejše kartice imajo 10-letno veljavnost; en mesec pred iztekom veljavnosti ZZZS zavarovancu avtomatsko pošlje novo brezplačno kartico. Kartice izdane, med letoma 2000 in 2008, imajo neomejeno veljavnost in ne bodo avtomatsko zamenjane.<ref name=":67" /> == Pravno-formalna ureditev == === Ustava Republike Slovenije === [[Ustava Republike Slovenije]] v 50. členu določa zdravstveno varstvo kot pravico v okviru pravice do socialne varnosti in določa državno kot odgovorno za zagotavljanje te pravice. 51. člen ustave ustoličuje univerzalno pravico do zdravstvenega varstva v okviru zakonskih določil, zakonsko določanje pravice do zdravstvenega varstva iz javnih sredstev in splošno prepoved prisilnega zdravljenja ob odsotnosti nasprotnih zakonskih določil. 55. člen ustave ustoličuje prosto odločanje o rojstvu otrok. 72. člen ustave ustoličuje pravico do zdravega življenjskega okolja, katerega je dolžna zagotavljati država.<ref>{{navedi splet|url=http://pisrs.si/|title=Ustava Republike Slovenije (URS)|website=pisrs|access-date=2019-10-07}}</ref> === Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) === ZZVZZ ureja sistem zdravstvenega varstva in zavarovanja, določa nosilce skrbi za zdravje in njihove naloge, zdravstveno varstvo v zvezi z delom in delovnim okoljem, odnose med zdravstvenim zavarovanjem in izvajalci in pa uveljavljanje pravic zdravstvenega zavarovanja. Zakon med drugim določa pravice in dolžnosti posameznikov na področju zdravstva, naloge politike javnega zdravja in državne naloge v na področju zdravstva, določa področja financiranja zdravstvenih dejavnosti iz proračunskih in občinskih in mestnih sredstev, deli zdravstveno zavarovanje na obvezno in prostovoljno ter določa ZZZS kot nosilca prvega ter zavarovalnice kot izvajalce slednjega, določa obveznosti obveznega zdravstvenega zavarovanja in pravice ter dolžnosti zavarovancev, opredeljuje dopolnilno, dodatno, nadomestilno in vzporedno zdravstveno zavarovanje in opredeljuje izvajanje dopolnilnega in obveznega zavarovanja.<ref name=":32" /> === Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) === ''Zakon o zdravstveni dejavnosti'' ureja delovanje zdravstvene dejavnosti (aktivnosti zdravstvenih delavcev in sodelavcev), javno zdravstveno službo in pa povezovanje zdravstvenih organizacij in delavcev v zbornice in združenja ter njihove pravice in pooblastila. Zakon deli zdravstveno dejavnost na primarno, sekundarno in terciarno raven. Zakon definira izvajalce zdravstvene dejavnosti, njihovo delitev na in njihove naloge in zahteve za pridobitev dovoljenja za izvajanje zdravstvene dejavnosti.<ref>{{navedi splet|url=http://pisrs.si/|title=Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej)|website=pisrs|access-date=2019-10-08}}</ref> === Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP) === ''Zakon o pacientovih pravicah'' med drugim ustoličuje pravico pacientov do privolitve oz. zavrnitve medicinskega posega ali obravnave (v primerih, ko je pacient sposoben presoje in njegova izbira huje ne ogroža zdravja ali življenje drugih), enake obravnave ne glede na osebne okoliščine, posebne varščine otrok in ogroženih skupin, pravico do proste izbire zdravnika ali izvajalca zdravstvene dejavnosti, pravico do zagotavljanja verske duhovne oskrbe, pravico do obveščanja in pojasnila (razen ob presoji zdravnika da bi obveščanje privedlo do resne zdravstvene škode in odsotnosti izrecne zahteve pacienta do polne obveščenosti, in pa ob izrecni zahtevi pacienta o neobveščanju) in pravico do sodelovanja pri izbiri načina zdravljenja, pravico do predhodne obveščenosti o samoplačniških stroških zdravljenja, pravico do preprečevanja in lajšanja trpljenja, pravico do drugega mnenja, pravico do varstva osebnih podatkov pacienta in dolžnost varovanja poklicne skrivnosti (razen v primerih varovanja življenja pacienta oz. zdravja drugih oseb in hujših zločinov), pravice in dolžnosti staršev oz. skrbnikov, določitve o zastopniku pacientovih pravic, ter Komisiji za varstvo pacientovih pravic.<ref>{{navedi splet|url=http://pisrs.si/|title=Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP)|website=pisrs|access-date=2019-10-07}}</ref> === Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr) === ''Zakon o duševnem zdravju'' določa sistem zdravljenja in socialnega varstva na področju duševnega zdravja, nosilce/izvajalce dejavnosti ter pravice osebe med zdravljenjem ali skrbjo. Zakon prepoveduje zapostavljanje na podlagi [[Duševna motnja|duševne motnje]] in ustoličuje dostojanstvo in temeljne svoboščine obravnavanega posameznika ter enako dostopnost do obravnave. Zakon predpisuje zdravljenje v skladu s strokovno preverjenimi metodami in mednarodno priznanimi metodami. Zakon določa sorazmernost zdravstvenih posegov, ki morajo minimizirati poseg v osebno integriteto in svobodo ter možne neželene učinke. Zakon določa:<ref>{{navedi splet|url=http://pisrs.si/|title=Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr)|website=pisrs|access-date=2019-10-08}}</ref> * okoliščine uporabe elektrokonvulzivne terapije, hormonskega zdravljenja in uporabe [[Psihoaktivna droga|psihotropnih]] zdravil v več kot predpisanih odmerkih (t.i. »posebne metode zdravljenja«), * prepoved [[Sterilizacija (medicina)|sterilizacije]] ali [[Umetni splav|umetne prekinitve nosečnosti]] na podlagi duševne motnje, * omejitev znanstvenih raziskav na osebah z duševnimi motnjami, * pravice oseb v varovanem oddelku in nadzorovani obravnavi in obveznost obveščanja institucionaliziranih oseb o teh pravicah, * obveznost poklicne tajnosti oz. varstva informacij, pridobljenih med delom, *posebne varovalne ukrepe (tj. telesno oviranje s pasovi in omejitev gibanja znotraj enega prostora,) * sprejem v zdravljenje oz. obravnavo brez privolitve, * pristojnosti sodišča pri obravnavi sprejema oseb, ki ne privolijo v sprejem v zdravljenje oz. obravnavo, * nadzorovano obravnavo in obravnavo v skupnosti, * vodenje evidenc in poročanje odgovornih institucij. === Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB) === ''Zakon o nalezljivih boleznih'' določa [[Nalezljiva bolezen|nalezljive bolezni]], ki ogrožajo zdravje državljanov in [[Bolnišnična okužba|bolnišnične okužbe]] ter predpisuje ukrepe za preprečevanje in obvladovanje teh. Zakon predpisuje dolžnost zagotavljanja sanitarne ustreznosti vode ter živil in predmetov splošne rabe, kakovost zraka v zaprtih prostorih, vzdrževanje javnih objektov, prometa in površin ter ravnanje z odpadki. Zakon med drugim določa zdravstveno vzgojo in svetovanje za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni, poročanje in prijavljanje nalezljivih bolezni in [[Epidemija|epidemij]], [[Epidemiologija|epidemiološke]] preiskave, osamitev, [[Karantena|karanteno]] in obvezno zdravljenje, [[Dezinfekcija|dezinfekcijo]], [[Dezinsekcija|dezinsekcijo]] in [[Deratizacija|deratizacijo]], obvezne preglede, prepoved opravljanja dela pri okuženih osebah, izredne ukrepe ob epidemijah in drugih nezgodah (vključno z omejitvijo pravic oz. širitvijo dolžnosti zdravstvenih delavcev in sodelavcev in prepustitve v uporabo prostorov, opreme in zdravil, omejitev potovanja in gibanja, zbiranja in tržnega prometa), obveznost preiskav človeškega biološkega materiala, obveznih preiskav pri nosečnicah in pa ravnanje s trupli umrlih za nalezljivimi boleznimi.<ref name=":29">{{navedi splet|url=http://pisrs.si/|title=Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB)|website=pisrs|access-date=2019-10-07}}</ref> ==== Cepljenje ==== ZNP prav tako določa program obveznega [[Cepljenje (medicina)|cepljenja]], ki vključuje cepljenje proti hemofilusu influence b, [[tetanus]]u, [[Oslovski kašelj|oslovskemu kašlju]], [[Otroška paraliza|poliomielitisu]], [[Ošpice|ošpicam]], [[mumps]]u, [[Rdečke|rdečkam]] in [[Hepatitis B|hepatitisu B]], in, pod določenimi pogoji, [[Steklina|steklini]], [[Rumena mrzlica|rumeni mrzlici]], [[Trebušni tifus|trebušnemu tifusu]], [[Klopni meningoencefalitis|klopnemu meningoencefalitisu]], [[Gripa|gripi]], [[Tuberkuloza|tuberkulozi]] in drugim nalezljivim boleznim. Zakon določa tudi obveznost zdravnika do ugotovitve morebitnih razlogov za opustitev cepljenja in pa proces ovrednotenja prošnje za opustitev cepljenja v okviru Komisije za cepljenje. Zakon določa okoliščine, ko je pri boleznih, preprečljivih s cepljenjem, obvezna imunoprofilaksa, in okužbe, ko je obvezna kemoprofilaksa (vključno z osebami, ki odhajajo na dočena endemična območja ali prihajajo z njih).<ref name=":29" /> === Zakon o zdravniški službi (ZZdrS) === ''Zakon o zdravniški službi'' ureja pogoje opravljanja zdravniške službe, zasebno zdravniško službo, pravice in dolžnosti zdravnikov in pristojnosti in naloge upravnih organov in nosilcev javnih pooblastil. Zakon med drugim določa pogoje za opravljanje zdravniškega poklica, opredeljuje zdravniško neodvisnost in svobodo odločanja, ter dolžnost ravnanja po znanstvenih in strokovnih metodah, določa poklicne dejavnosti zdravnikov, opredeljuje javno mrežo zdravstvene službe vključno s koncesionarstvom, določa pristojnosti Zdravstvene zbornice Slovenije in opredeljuje postopek specializacije.<ref name=":48">{{navedi splet|url=http://pisrs.si/|title=Zakon o zdravniški službi (ZZdrS)|website=pisrs|access-date=2019-11-07}}</ref> === Zakon o zdravilih (ZZdr-2) === ''Zakon o zdravilih'' ureja področje zdravil za uporabo v humani in [[Veterinarska medicina|veterinarski medicini]], vključno z zagotavljanjem njihove kakovosti, varnosti in učinkovitosti, določuje njihovo preizkušanje, proizvodnjo, promet in porabo, cene, nadzor, pripravo nerutinsko pripravljenih zdravil, določa okoliščine proizvodnje in prometa z zdravili, ter določa pristojnosti JAZMP.<ref>{{navedi splet|url=http://pisrs.si/|title=Zakon o zdravilih|website=pisrs|access-date=2019-10-08}}</ref> ==== Poročanje o neželenih učinkih zdravil ==== Poročanje o neželenih učinkih zdravil urejata ''Zakon o zdravilih'' in pa ''Pravilnik o farmakovigilanci zdravil za uporabo v humani medicini''.<ref name=":73">{{Navedi splet|title=Pravilnik o farmakovigilanci zdravil za uporabo v humani medicini|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2020-07-31}}</ref> Zdravstveni delavci so glede na določila ZZdr-2 dolžni nacionalnemu centru za farmakovigilanco poročati o: vseh resnih domnevnih neželenih učinkih, vseh nepričakovanih domnevnih neželenih učinkih in vseh domnevnih neželenih učinkih, ki so posledica nepravilne uporabe ali zlorabe zdravila, prevelikega odmerjanja zdravila, neodobrene uporabe zdravila in poklicne izpostavljenosti zdravilu ter o neželenih učinkih zdravil ki so pod dodatnim nadzorom. Pacienti imajo pravico poročanja o neželenih učinkih zdravstvenim delavcem ali pa neposredno nacionalnemu centru za farmakovigilanco.<ref>{{Navedi splet|title=Zakon o zdravilih|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2020-07-31}}</ref> Zdravstveni delavci morajo glede na določila ''Pravilnika'' poročati tudi znano ali domnevno škodljivo medsebojno delovanje zdravil, sumu povečanja pojava domnevnega neželenega učinka zdravila in suma klinično pomembne neučinkovitosti zdravila.<ref name=":73" /> === Splošni dogovor === Splošni dogovor je vsakoletni sporazum med ZZZS, Ministrstvom za zdravje in pa predstavniki izvajalcev (zbornice, združenja) ki določa skupen obseg izvajanja programov zdravstvenih storitev in njihovega financiranja oz. zagotavljanja sredstev. Splošni dogovor se oblikuje prek pogajanj med sodelujočimi in predstavlja pravno podlago za sklepanje pogodb z javnimi in zasebnimi izvajalci zdravstvenih storitev. Splošni dogovor poleg obsega programov storitev določa tudi prednostna področja, potrebne zmogljivosti in vrednotenje storitev.<ref>{{navedi splet|url=https://partner.zzzs.si/wps/portal/portali/aizv/zdravstvene_storitve/splosni_dogovori_in_aneksi|title=Splošni dogovori in aneksi|last=|first=|date=|website=Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije|archive-url=|archive-date=|access-date=}}{{Slepa povezava|date=november 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Kodeks zdravniške etike === Kodeks zdravniške etike snujeta Slovensko zdravniško društvo in Zdravniška zbornica Slovenije. Kodeks je zavezujoč za vse zdravnike v državi. ZZS je dolžna ukrepati ob kršitvah kodeksa. Kodeks med drugim določa zdravniško zavezo, odgovornost do pacienta, dolžnost znanstvenosti in strokovnosti ter izobraževanja, obveznost nudenja nujne medicinske pomoči, pravico do ugovora vesti, dolžnost do iskanja dodatnega mnenja, pravico do odklonitve nudenja zdravstvene pomoči ob pacientovi kršitvi svojih dolžnosti, dolžnost nepristranskosti pri obravnavi družinskih članov, tesnih prijateljev ali zdravnika samega sebe, dolžnost obveščanja in spoštovanja svobodnega odločanja pacientov, dolžnost spoštovanja avtonomije [[mladoletnik]]ov, dolžnost zaščite neavtonomnih oseb pred ogrožanjem s strani skrbnikov ali siceršnje ogroženosti, spoštovanje predhodne prošnje pri trenutni nesposobnosti odločanja pacienta, posveta z bližnjimi, ko ni znana volja pacienta, varstvo osebnih podatkov in pravico pacienta do vpogleda v lastno zdravstveno dokumentacijo, dolžnost do neomenjanja pacientov v javnosti na način, ki bi lahko privedel do razkritja identitete razen ob soglasju pacienta ali škode za druge, predvideva spoštovanje življenja od spočetja dalje in širjenje tega nazora, prepoveduje priporočanje umetne prekinitve nosečnosti kot metodo [[Nadzor rojstev|načrtovanja družine]], omejuje sprejemljive okoliščine izvajanja sterilizacije, določa zavračanje [[Evtanazija|evtanazije]] in pomoči pri samomoru ter opustitev ali odtegnitev [[Paliacija|paliativne oskrbe]], določa odgovornost zdravnika pri izvajanju znanstvenih raziskav, odgovornost do družbe, dolžnost udeleževanja pri spodbujanju [[Javno zdravje|javnega zdravja]] in izobraževanja, obveznost opozarjanja na pomanjkljivosti na področju zdravstvenega varstva in poskusov vplivanja na zdravniško neodvisnost, prizadevanje za enakovredno zdravstveno varstvo ranljivih skupin in manjšin, spodbujanje za pravičen dostop do virov materialnih sredstev v zdravstvu, dolžnost odklanjanja sodelovanja pri ali podpore dejavnostih, ki kršijo [[človekove pravice]], odgovornost do kolegov vključno z delitvijo strokovnega znanja, dolžnosti do zdravstvenega tima, dolžnost razkritja konfliktov interesa pri predstavitvi zdravstvenih novosti, prepoveduje objave javnih zahval ali poveličevanja lastnih uspehov v javnosti, prepoved vpletenosti v oglaševanje zdravil, medicinskih izdelkov ali strokovno oz. znanstveno spornih postopkov in pa dolžnost ohranjanja lastnega zdravja v poklicnem in zasebnem življenju in iskanje ustrezne pomoči pri nastopu bolezni ali osebnih težav, ki bi lahko negativno vplivale na zdravje ali delo zdravnika.<ref name=":30">{{navedi splet|url=https://www.zdravniskazbornica.si/docs/default-source/zbornicni-akti/kodeks-2016.pdf|title=Kodeks zdravniške etike 2016|last=|first=|date=|website=|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref> === Modra knjiga standardov in normativov zdravnikov in zobozdravnikov === Modra knjiga standardov in normativov je dokument, ki določa pričakovan obseg dela, ki ga mora zdravnik na določenem delovnem mestu oz. v določeni specializaciji opraviti v polnem delovnem času.<ref>{{navedi splet|url=https://www.sta.si/2642576/kaj-je-modra-knjiga-standardov-in-normativov|title=STA: Kaj je modra knjiga standardov in normativov?|website=www.sta.si|access-date=2019-10-08}}</ref> == Organiziranost == === Javne ustanove na področju zdravstva === '''Zdravstveni zavodi''' Javne zdravstvene zavode (ZZ) se ustanovi, spremeni, razširi dejavnost ali ukine s soglasjem zdravstvenega ministrstva ob predhodnem mnenju ZZZS.<ref name=":75">{{Navedi splet|title=Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej)|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2021-04-07}}</ref> JZZ upravlja svet zavoda, ki ga sestavljajo predstavniki ustanovitelja (ministrstva za zdravje), zaposlenih in zavarovancev/uporabnikov (ZZZS). Svet javnega ZZ, ki opravlja dejavnost na sekundarni ravni, sestavljajo tudi predstavniki občine oz. mesta, kjer se zavod nahaja. Sestavo in številčno razmerje predstavnikov ob ustanovitvi določi ustanovitelj. Svet imenuje in razrešuje direktorja s soglasjem ustanovitelja. Strokovni svet je kolegijski strokovni organ ZZ, njegovo sestavo, naloge in način oblikovanja pa določa statut ZZ.<ref name=":75" /> '''Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)''' ZZZS upravlja 45-članska skupščina in 11-članski upravni odbor.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042412873|title=Blagajna išče pravega|website=Dnevnik|access-date=2019-04-08|archive-date=2019-04-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20190408134942/https://www.dnevnik.si/1042412873|url-status=dead}}</ref> Skupščino sestavlja 25 predstavnikov zavarovancev in 20 predstavnikov delodajalcev.<ref>{{navedi splet|url=https://www.sta.si/602476/v-veljavo-stopil-novi-statut-zzzs|title=STA: V veljavo stopil novi statut ZZZS|website=www.sta.si|access-date=2019-04-08}}</ref> Zavod se deli na 10 območnih enot in obratuje 45 izpostav.<ref>{{navedi splet|url=http://www.zzzs.si/zzzs/internet/zzzs.nsf/o/EE17AD1D28A89B2DC1256E8600348651|title=Beseda o nas|website=www.zzzs.si|access-date=2019-04-08|archive-date=2016-08-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20160816075740/http://www.zzzs.si/zzzs/internet/zzzs.nsf/o/EE17AD1D28A89B2DC1256E8600348651|url-status=dead}}</ref> '''Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)''' NIJZ je enovita organizacija za izvajanje dejavnosti javnega zdravja. NIJZ deluje kot javna služba.<ref>{{navedi splet|url=http://www.mz.gov.si/si/delovna_podrocja_in_prioritete/javno_zdravje/nacionalni_institut_za_javno_zdravje/|title=Nacionalni inštitut za javno zdravje {{!}} Ministrstvo za zdravje|website=www.mz.gov.si|access-date=2019-02-03}}</ref> '''Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP)''' JAZMP je v Sloveniji pristojni neodvisni regulatorni organ na področju humanih in veterinskih zdravil in medicinskih pripomočkov, krvi in krvnih pripravkov, človeških tkiv in celic, proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami skupin II in III ter lekarniške dejavnosti.<ref>{{navedi splet|url=http://pisrs.si/|title=Sklep o ustanovitvi Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke|website=pisrs|access-date=2019-02-03}}</ref> '''Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH)''' NLZOH je največji slovenski javnozdravstveni laboratorij ki izvaja raznovrstne laboratorijske raziskave vključno z raziskavami in nadzorom na področju zdravstva.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nlzoh.si/o-nas|title=O nas|website=www.nlzoh.si|access-date=2019-02-03}}</ref> Leta 2015 je NLZOH od JAZMP prevzel pristojnosti glede analiznega preizkušanja zdravil.<ref>{{navedi splet|url=https://www.jazmp.si/o-nas/|title=JAZMP - O nas|website=www.jazmp.si|access-date=2019-02-03}}</ref> === Izobraževalne ustanove === [[slika:SLO-Ljubljana06.JPG|thumb|left|Dekanat Medicinske fakultete v Ljubljani]] V Sloveniji obratujeta dve medicinski fakulteti, [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|MF Univerze v Ljubljani]] in [[Medicinska fakulteta v Mariboru|MF Univerze v Mariboru]]. MF UL izvaja študijska programa splošne medicine in dentalne medicine in izvaja dodiplomsko kot podiplomsko izobraževanje.<ref>{{navedi splet|url=http://www.uni-lj.si/akademije_in_fakultete/fakultete/2013071111494636/|title=MF - Medicinska fakulteta - Univerza v Ljubljani|last=Ljubljani|first=Univerza v|website=www.uni-lj.si|language=sl|access-date=2019-10-09|archive-date=2019-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20191222154949/https://www.uni-lj.si/akademije_in_fakultete/fakultete/2013071111494636/|url-status=dead}}</ref> MF UL je za program splošne medicine leta 2011 razpisala 220 vpisnih mest, leta 2012 180 vpisnih mest, leta 2013 165 vpisnih mest,<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/koliko-je-ljubljanska-medicinska-fakulteta-vecja-od-mariborske-371198|title=Koliko je ljubljanska medicinska fakulteta večja od mariborske|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-10-09}}</ref> leta 2019 pa 150 vpisnih mest.<ref>{{navedi splet|url=https://www.mf.uni-lj.si/application/files/2115/4850/2183/Brosura_2018_2019_2.pdf|title=Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta 2019|last=|first=|date=|website=|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref> MF UL za program dentalne medicine razpisuje 50 vpisnih mest.<ref name=":74">{{Navedi splet|title=V Mariboru bo študij za zobozdravnika|url=https://www.vecer.com/maribor/aktualno/v-mariboru-bo-studij-za-zobozdravnika-10115334|website=www.vecer.com|date=2020-01-14|accessdate=2020-12-23|language=sl-si}}</ref> MF UM je bila ustanovljena leta 2003 in otvorjena leta 2004, sprva z 80 vpisnimi mesti za študente splošne medicine<ref>{{navedi splet|url=http://www.mf.um.si/si/o-medicinski-fakulteti/47-zgodovina-in-razlogi-za-ustanovitev|title=Zgodovina in razlogi za ustanovitev|website=www.mf.um.si|access-date=2019-10-09|archive-date=2019-10-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20191009060800/http://www.mf.um.si/si/o-medicinski-fakulteti/47-zgodovina-in-razlogi-za-ustanovitev|url-status=dead}}</ref> in končnim ciljem 100 študentov na letnik<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odprtje-medicinske-fakultete/15302|title=ODPRTJE MEDICINSKE FAKULTETE|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-10-09}}</ref> (ob za izgradnji nove stavbe fakultete je bilo načrtovanih 130–140 študentov na letnik).<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/zaradi-tezav-s-fakulteto-izgubljena-cela-generacija-zdravnikov/248172|title=Zaradi težav s fakulteto izgubljena cela generacija zdravnikov|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-10-09}}</ref> Za študijsko leto 2020/2021 je bilo število vpisnih mest povečano za 20 na 115-120.<ref name=":74" /> Strošek izobraževanja študenta splošne medicine je 15.000€ na letnik.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/zdravniki-bezijo-iz-potratnega-in-neurejenega-drzavnega-zdravstva-453119|title=Zdravnik: To je absurd. Država si te pravice ne bi smela jemati.|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-10-09}}</ref> Na MF UM načrtuje tudi uvedbo študija dentalne medicine (najzgoneje v študijskem letu 2020/21)<ref>{{Navedi splet|title=Potrjen študijski program dentalne medicine v Mariboru|url=https://www.rtvslo.si/radiomaribor/novice/potrjen-studijski-program-dentalne-medicine-v-mariboru/511274|website=Radio Maribor|accessdate=2020-04-11|language=sl-SI}}</ref> in farmacije. Sprva se načrtuje 20 vpisnih mest za program dentalne medicine, število mest pa bi se s časom zvišalo na do 30 študentov na letnik. Za študij farmacije je načrtovanih 25 študentov na letnik.<ref name=":74" /> [[Zdravstvena fakulteta v Ljubljani|Zdravstvena fakulteta UL]] izvaja študijske programe babištvo, delovna terapija, fizioterapija, laboratorijska zobna protetika, ortotika in protetika, radiološka tehnologija, sanitarno inženirstvo, in zdravstvena nega.<ref>{{navedi splet|url=http://www2.zf.uni-lj.si/si/|title=UL ZF - Uvodna stran|website=www2.zf.uni-lj.si|access-date=2019-10-09}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> [[Fakulteta za zdravstvene vede v Mariboru|Fakulteta za zdravstvene vede UM]] izvaja študijske programe zdravstvena nega, bioinformatika, in management v zdravstvu in socialnem varstvu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.fzv.um.si/%C5%A1tudij-na-fakulteti|title=Študij na fakulteti {{!}} Fakulteta za zdravstvene vede - Univerza v Mariboru|website=www.fzv.um.si|access-date=2019-10-09|archive-date=2019-07-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20190705231515/http://www.fzv.um.si/%C5%A1tudij-na-fakulteti|url-status=dead}}</ref> [[Fakulteta za zdravstvene vede Novo mesto|Fakulteta za zdravstvene vede v Novem mestu]] izvaja študijske programe zdravstvena nega, vzoja in menedžment v zdravstvu, integrirana zdravstvena in socialna oskrba, in edukacija in menedžment v zdravstvu.<ref>{{navedi splet|url=https://fzv.uni-nm.si/o_fakulteti/osnovne_informacije/|title=Osnovne informacije {{!}} Fakulteta za zdravstvene vede {{!}} Univerza v Novem mestu|website=fzv.uni-nm.si|language=sl|access-date=2019-10-09}}</ref> Visoka zdravstvena šola v Celju izvaja študijska programa zdravstvena nega in paliativna oskrba.<ref>{{navedi splet|url=http://www.vzsce.si/si/studijski-program|title=Študijski programi - Visoka zdravstvena šola v Celju|website=www.vzsce.si|access-date=2019-10-09|archive-date=2019-10-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20191009070955/http://www.vzsce.si/si/studijski-program|url-status=dead}}</ref> [[Fakulteta za vede o zdravju]] v Izoli in Novi Gorici izvaja študijska program zdravstvena nega.<ref>{{navedi splet|url=http://www.fvz.upr.si/sl/bodoci-student/zdravstvena-nega|title=Zdravstvena nega {{!}} Fakulteta za vede o zdravju (UP FVZ)|website=www.fvz.upr.si|language=sl|access-date=2019-10-09|archive-date=2019-09-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20190914040101/http://www.fvz.upr.si/sl/bodoci-student/zdravstvena-nega|url-status=dead}}</ref> [[Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin]] na Jesenicah izvaja študijska programa zdravstvena nega in fizioterapija.<ref>{{navedi splet|url=https://www.fzab.si/si/mainmenu/studijski-programi-2/|title=Študijski programi|website=www.fzab.si|access-date=2019-10-09}}</ref> [[Fakulteta za zdravstvene in socialne vede Slovenj Gradec]] izvaja študijska programa zdravstvena nega in zdravstvene vede. [[Fakulteta za farmacijo v Ljubljani]] izvaja dodiplomski in podiplomski študij farmacevtov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ffa.uni-lj.si/studij|title=Študij na fakulteti za farmacijo|website=www.ffa.uni-lj.si|access-date=2019-10-09}}</ref> Srednje zdravstvene šole obratujejo v Ljubljani,<ref>{{navedi splet|url=http://szslj.si/sola/osebna-izkaznica/|title=OSEBNA IZKAZNICA {{!}} Srednja zdravstvena šola Ljubljana|last=|first=|date=|website=|language=sl-SI|archive-url=https://web.archive.org/web/20191009070952/http://szslj.si/sola/osebna-izkaznica/|archive-date=2019-10-09|access-date=2019-10-09|url-status=dead}}</ref> Mariboru,<ref>{{navedi splet|url=https://www.szks.si/|title=Srednja zdravstvena in kozmetična šola Maribor|website=Srednja zdravstvena in kozmetična šola Maribor|language=en|access-date=2019-10-09}}</ref> Celju,<ref>{{navedi splet|url=http://www.szsce.si/sola/o-soli/|title=Srednja zdravstvena šola Celje > O šoli|website=www.szsce.si|access-date=2019-10-09}}</ref> Murski Soboti,<ref>{{navedi splet|url=http://www.szsms.si/o-soli/|title=O šoli|last=Šalamon|first=Božidar|website=Srednja zdravstvena šola Murska Sobota|language=sl-SI|access-date=2019-10-09}}</ref> Novemu mestu,<ref>{{navedi splet|url=https://www.sc-nm.si/szks/informacije/o-soli/splosne-informacije_2|title=Splošne informacije|last=mesto|first=Šolski center Novo|website=www.sc-nm.si|language=sl|access-date=2019-10-09}}</ref> Slovenj Gradcu<ref>{{navedi splet|url=http://www.szs.sc-sg.si/predstavitev-sole/|title=Predstavitev šole {{!}} Srednja zdravstvena šola Slovenj Gradec|language=sl-SI|access-date=2019-10-09}}</ref> in Zagorju (zgolj program zdravstvene nege).<ref>{{navedi splet|url=http://www.sszagorje.si/program-zdravstvena-nega/|title=Program zdravstvena nega {{!}} Srednja šola Zagorje|language=sl-SI|access-date=2019-10-09}}</ref> Srednja šola za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo v Ljubljani izvaja izobraževalna programa laboratorijske biomedicine, zobotehnike ter farmacevtske tehnike.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ssfkz.si/?page_id=21|title=O šoli {{!}} SŠFKZ|language=sl-SI|access-date=2019-10-09|archive-date=2019-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20190917150439/http://www.ssfkz.si/?page_id=21|url-status=dead}}</ref> Gimnazija in srednja kemijska šola Ruše in Srednja zdravstvena in kemijska šola ŠC Novo mesto izvajata izobraževalni program farmacevtski tehnik.<ref>{{navedi splet|url=https://gimnazija-ruse.si/o-soli/izobrazevalni-programi/farmacevtski-tehnik/|title=Farmacevtski tehnik – Gimnazija in srednja kemijska šola Ruše|language=sl-SI|access-date=2019-10-09}}</ref> === Neodvisne organizacije === ==== Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS) ==== [[Zdravniška zbornica Slovenije]] je stanovska organizacija odgovorna za avtonomno samouravnavanje zdravniškega poklica.<ref>{{navedi splet|url=https://www.zdravniskazbornica.si/o-zbornici/predstavitev/zgodovina-zbornice|title=Zgodovina Zbornice - Zdravniška zbornica Slovenije|website=Zdravniška zbornica|language=sl|access-date=2019-10-09}}</ref> ZZS podeljuje, podaljšuje in odvzema zdravniške licence, oblikuje in nadzoruje pripravništvo, specializacije in ostale oblike podiplomskega strokovnega izpopolnjevanja ter imenuje mentorje, izvaja strokovni nadzor in pa vodi register zdravnikov. ZZS prav tako sprejema kodeks medicinske deongologije (kodeks zdravniške etike) in sankcionira ob kršitvah kodeksa, sodeluje pri pripravi zakonov in predpisov v zdravstvu, sooblikuje pogodbe in zastopa interese zasebnih zdravnikov pri sklepanju pogodbe z ZZZS ter zastopa zasebne zdravnike pri sklepanju kolektivnih pogodb.<ref>{{navedi splet|url=https://www.zdravniskazbornica.si/o-zbornici/predstavitev|title=Predstavitev - Zdravniška zbornica Slovenije|website=Zdravniška zbornica|language=sl|access-date=2019-10-09}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.zdravniskazbornica.si/o-zbornici/predstavitev/vloga-in-naloge-zbornice|title=Vloga in naloge zbornice - Zdravniška zbornica Slovenije|website=Zdravniška zbornica|language=sl|access-date=2019-10-09}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ==== Slovensko zdravniško društvo (SZD) ==== [[Slovensko zdravniško društvo]] je prostovoljno stanovsko strokovno združenje zdravnikov, zobozdravnikov in študentov zadnjega letnika medicinske fakultete. SZD se pretežno ukvarja s strokovnim razvojem medicinske stroke.<ref>{{navedi splet|url=http://www.szd.si/o-drustvu/predstavitev-drustva/|title=Predstavitev društva – Slovensko zdravniško društvo|language=sl-SI|access-date=2019-10-09}}</ref> SZD določa vsebino specializacij zdravnikov (ki jih nato sprejme ZZS v soglasju z ministrom za zdravje).<ref name=":48" /> ==== Sindikati v zdravstvu ==== [[Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije]] (FIDES) je bil ustanovljen leta 1991 na Medicinski fakulteti v Ljubljani z namenom zagovarjanja interesov zdravnikov in zobozdravnikov na nacionalni ravni; zdravniki so pred tem svojo sindikalno dejavnost izvajali v okviru Sindikata zdravstvenih delavcev.<ref>{{navedi splet|url=https://sindikatfides.si/o-sindikatu/predstavitev|title=Predstavitev {{!}} FIDES - Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije|website=sindikatfides.si|access-date=2019-10-09}}</ref> Sindikat družinskih in splošnih zdravnikov Slovenije PRAKTIK.UM je bil ustanovljen leta 2012 z namenom zagovarjanja interesov družinskih in splošnih zdravnikov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.sindikat-praktikum.si/sindikat/|title=O sindikatu|website=PRAKTIK.UM, sindikat zdravnikov družinske medicine|language=sl-SI|access-date=2019-10-09}}</ref> Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije (SDZNS) zastopa interese medicinskih sester in zdravstvenikov, zdravstvenih tehnikov ter bolničarjev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.sdzns.si/postanite-clan/|title=Postanite član|publisher=Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije |access-date=2019-10-09}}</ref> Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije (ZSVS) je bil ustanovljen leta 1990 in zastopa zaposlene v dejavnostih zdravstva, socialnega varstva in obveznega socialnega zavarovanja.<ref>{{navedi splet|url=http://www.sindikat-zsvs.si/o-sindikatu/predstavitev-sindikata-zsvs/|title=Predstavitev {{!}} Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije|website=www.sindikat-zsvs.si|access-date=2019-10-09|archive-date=2019-10-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20191009060801/http://www.sindikat-zsvs.si/o-sindikatu/predstavitev-sindikata-zsvs/|url-status=dead}}</ref> Pod okriljem Konfederacije sindikatov Slovenije PERGAM<ref>{{navedi splet|url=http://sindikat-pergam.si/predstavitev/|title=Predstavitev|language=sl-SI|access-date=2019-10-09}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> obratujejo Sindikati v zdravstvu Slovenije, Sindikat sevalcev Slovenije, Sindikat laboratorijske medicine Slovenije (SILMES), Sindikat farmacevtov Slovenije (SIFARM), Sindikat Kliničnega centra Ljubljana, Sindikat Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, in pa Sindikat delavcev zdravstvenega zavarovanja Slovenije.<ref>{{navedi splet|url=http://sindikat-pergam.si/pergamovi-sindikati/|title=Pergamovi sindikati|language=sl-SI|access-date=2019-10-09}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Osebje v zdravstvu === V Sloveniji je v zdravstvu in socialnem delu zaposljenih 6,5% vseh zaposlenih (povprečje OECD je 10,1%).<ref name=":72" /> Zdravstveni delavci so opredeljeni kot vsi tisti delavci, ki so pridobili dodiplomsko ali podiplomsko izobrazbo zdravstvenega področja in opravili strokovni izpit oz. izpolnili druge pogoje. Zdravstveni sodelavci so vsi delavci v zdravstvu, ki nimajo takšne izobrazbe (npr. psihologi, logopedi, biologi, itd.).<ref>{{navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/files/RS_-2014-040-01621-OB~P001-0000.PDF|title=Definicije ključnih pojmov v zdravstvu|last=|first=|date=2014|website=|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref> Ostalo osebje se opredeljuje kot nezdravstveno osebje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2005-01-3879/sklep-o-sprejemu-strategije-razvoja-zdravstvene-dejavnosti-na-primarni-ravni-v-mestni-obcini-koper-do-leta-2010|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|website=www.uradni-list.si|access-date=2019-02-04}}</ref> ==== Zdravniki ==== V Sloveniji je leta 2018 delovalo dobrih 5.800 [[zdravnik]]ov.<ref name=":37"/> Izobraževanje zdravnikov v Sloveniji izvajata Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani in Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru. Izobraževanje obsega vsaj 5 let študija in 5.500 ur teoretičnega in praktičnega usposabljanja v okviru univerze.<ref name=":11">{{navedi splet|url=http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=DRUG4302|title=Sistemska napaka|website=www.pisrs.si|access-date=2019-02-03}}</ref> Strošek izobraževanja študentov medicine znaša 15.000€ na letnik, medtem ko je povprečni strošek specializacije 30.890€.<ref name=":36">{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/zdravniki-bezijo-iz-potratnega-in-neurejenega-drzavnega-zdravstva-453119|title=Zdravnik: To je absurd. Država si te pravice ne bi smela jemati.|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-02-03}}</ref> Povprečen strošek specializacije znaša 3.669€ na leto, specialistični izpit pa ~1.613€.<ref name=":53">{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/mladi-zdravnik-ob-40-000-evrov-76897.html|title=Mladi zdravnik ob 40.000 evrov|last=Žgajnar|first=Brigite Ferlič|date=2018-08-06|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-11-08}}</ref> Letni strošek specializacij je leta 2013 znašal 42 milijonov evrov.<ref name=":56">{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042608511|title=Specializante izobražuje regija, posesa pa center|website=Dnevnik|access-date=2019-11-08|archive-date=2019-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20191108041816/https://www.dnevnik.si/1042608511|url-status=dead}}</ref> 63 % zdravnikov je ženskega spola (povprečje OECD je 48 %); po številu zdravnic je Slovenija med državami OECD na 4. mestu. Delež zdravnikov, starih 55 let ali več, je 30 % (OECD povprečje je 34%). V Sloveniji je delež zaposlenih zdravnikov, ki so se izobraževali v tujini, 17,3 % (OECD povprečje je 17,7 %) (v Avstriji je v tujini izobraženih zdravnikov zaposljenih le 5,8 %).<ref name=":72" /> ===== Specializacije ===== Po diplomiranju morajo zdravniki opravijo [[pripravništvo]] ter specializacijo.<ref name=":35">{{navedi splet|url=https://zurnal24.si/slovenija/mladi-zdravniki-specialisti-in-specializanti-objavili-placilne-liste-279279|title=Mladi zdravniki specialisti in specializanti objavili plačilne liste|website=zurnal24.si|language=sl|access-date=2019-11-02}}</ref> Trajanje specializacije je od 2 do 7 let in je odvisno od področja specializacije.<ref name=":36" /> Na primarni ravni delujejo osebni/družinski zdravniki,<ref>{{navedi splet|url=http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/mreza_na_primarni__sekundarni_in_terciarni_ravni/Mreza_za_ZS_13-11-2013-lektorirano.pdf|title=JAVNA MREŢA PRIMARNE ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI|last=|first=|date=2013|website=|archive-url=https://web.archive.org/web/20160812033907/http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/mreza_na_primarni__sekundarni_in_terciarni_ravni/Mreza_za_ZS_13-11-2013-lektorirano.pdf|archive-date=2016-08-12|url-status=dead}}</ref> katerih specializacija traja 4 leta.<ref>{{navedi splet|url=https://www.mf.uni-lj.si/kdm/specializacija|title=Specializacija :: UL Medicinska fakulteta|website=www.mf.uni-lj.si|access-date=2019-02-04}}</ref> Specializacije načeloma financirata država in Zdravniška zbornica;<ref name=":46"/> specializacije financira ZZZS v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja.<ref name=":53" /> Specializant se je dolžan po opravljeni specializaciji zaposliti v regiji opravljanja specializacije (ne pa tudi isti ustanovi, kjer je specializacijo opravljal).<ref name=":56" /> ZZZS lahko zahteva povračilo vseh stroškov specializacije od zdravnikov, ki po zaključku specializacije ne sklenejo zaposlitve v mreži javnega zdravstva znotraj regije opravljanja specializacije, ali v primeru trajnega prenehanja specializacije.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042908600|title=Če zdravnik specializacije ne odsluži v javni zdravstveni mreži, ga lahko doleti tožba za vračilo sredstev|last=|first=|date=|website=Dnevnik|archive-url=https://web.archive.org/web/20191108032118/https://www.dnevnik.si/1042908600|archive-date=2019-11-08|access-date=|url-status=dead}}</ref> Specialist stroške specializacije povrne z zaposlitvijo v regiji za časovni obseg trajanja specializacije.<ref name=":53" /> Specializacije družinske medicine so se razpisovale po regijah, v regiji opravljanja specializacije pa se je moral specialist po specializaciji tudi zaposliti. Ker so zdravniki ureditev razumeli kot siljenje v odročne kraje, se je z letom 2017 začelo oblikovati nacionalne razpise z manj strogim omejevanjem lokacije prihodne zaposlitve in večjo svobodo pogajanja med specialisti in ZZZS.<ref name=":54"/> Postopek v primeru kršitev prek prijave Zdravniški zbornici običajno sproži ustanova, kjer je bil specializant/specialist delojemalec. A v veliki večini primerov kršitev do prijave (in posledične izterjave stroškov) sploh ne pride, med vloženimi tožbami pa so pogosta tudi zastaranja. Obstaja tveganje za selektivne tožbe. A grožnja finančnih sankcij v zvezi s specializacijami lahko specializante priklene na neželene mentorje. V nekaterih primerih ustanova, kjer specializant opravlja specializacijo, temu nato ne ponudi zaposlitve; ta mora biti nato vsaj tri mesece prijavljen na zavodu za zaposlovanje, da mu ni potrebno vračati stroškov specializacije. Tožba lahko obstane tudi, če se specialist kasneje ponovno zaposli v ustanovi, kjer je specializacijo opravljal.<ref name=":53" /> Zasebne ustanove lahko zahtevajo tudi zaposlitev za dvakratnik trajanja specializacije ali pa povračilo izplačanih plač. Terjanje vračanja denarja se ne dogaja pri zdravnikih, ki delajo v tujini, prekinejo študij, ga zamenjajo, ali poklic opustijo.<ref name=":56" /><ref>{{navedi splet|url=https://zurnal24.si/slovenija/tri-zdravnike-specialiste-spravili-na-sodisce-245226|title=Tri zdravnike specialiste spravili na sodišče|website=zurnal24.si|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref> ==== Klinični psihologi in psihoterapevti ==== Klinični [[psiholog]]i so diplomirani univerzitetni psihologi oz. magistri psihologije (bolonjski študij), ki so opravili štiriletno/petletno specializacijo [[Klinična psihologija|klinične psihologije]] na medicinski fakulteti (a niso zdravniki in ne predpisujejo zdravil). Celotno izobraževanje traja 9 let, vključno z enoletnim obveznim pripravništvom. Klinični psihologi in psihiatri lahko delujejo tudi kot [[Psihoterapija|psihoterapevti]], če so opravili psihoterapevtsko podspecializacijo. Poklic psihoterapevta v Sloveniji ni uradno prepoznan. Enoletni podiplomski tečaj psihoterapije opravljajo medicinske fakultete, naziv pa je mogoče pridobiti tudi prek različnih dodatnih izobraževanj in zasebnih šol.<ref name=":46" /><ref name=":33" /> Strošek specializacije kliničnih psihologov - 150.000€ na specializanta - v nasprotju z ostalimi specializacijami krije zdravstveni zavod, v katerem bodo specializanti kasneje zaposleni.<ref name=":46" /> Klinični psihologi se poklicno združujejo v Zbornici kliničnih psihologov Slovenije.<ref>{{navedi splet|url=http://klinicna-psihologija.si/o-zbornici-klinicnih-psihologov-slovenije/|title=O zbornici Kliničnih psihologov Slovenije|last=Kristjan|website=klinicna-psihologija.si|language=sl-SI|access-date=2019-10-10}}</ref> ==== Doktorji dentalne medicine ==== Izobraževanje doktorjev dentalne medicine izvaja Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani. Izobraževanje obsega najmanj 5 let teoretičnega in praktičnega študija ki traja vsaj 5.000 ur. Obdobje specializacije doktorjev dentalne medicine ne sme biti krajše od treh let.<ref name=":11"/> ==== Medicinske sestre/zdravstveniki in babice ==== Tehniki zdravstvene nege imajo zaključen srednješolski strokovni izobraževalni program zdravstvene nege in delujejo kot sodelavci v zdravstveni negi in oskrbi (naziv poklica je srednja medicinska sestra/zdravstvenik ali srednji zdravstvenik ali zdravstveni tehnik ali tehnik zdravstvene nege ali srednji medicinski tehnik).<ref>{{navedi splet|url=https://www.zbornica-zveza.si/sl/o-zbornici-zvezi/o-poklicu|title=O poklicu {{!}} zbornica-zveza|website=www.zbornica-zveza.si|access-date=2019-02-04|archive-date=2019-02-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20190203123449/https://www.zbornica-zveza.si/sl/o-zbornici-zvezi/o-poklicu|url-status=dead}}</ref> Izobraževanje diplomiranih medicinskih sester obsega skupno najmanj 3 leta študija in vsaj 4.600 ur teoretičnega in kliničnega usposabljanja, pri čemer teoretično usposabljanje predstavlja vsaj tretjino, klinično usposabljanje pa vsaj polovico minimalnega trajanja usposabljanja.<ref name=":11" /> Delež v Sloveniji zapolsenih medicinskih sester/zdravstvenikov, ki so se izobrazili v tujini je 0,4 % (OECD povprečje je 5,9 %). V Sloveniji je medicinskih sester in zdravstveniki 3,2-krat več od zdravnikov (povprečje OECD je 2,7).<ref name=":72" /> Izobraževanje diplomiranih babic in babičarjev vključuje izobraževanje, ki obsega vsaj tri leta teoretičnega in praktičnega študija.<ref name=":11" /> ==== Lekarniško osebje ==== Strokovni delavci v lekarniški dejavnosti vključujejo magistre farmacije, magistre farmacije-specialiste in farmacevtske tehnike. Inženirji farmacije lahko lekarniško dejavnost opravljajo do izteka delovne dobe.<ref name=":9" /> Izobraževanje magistrov farmacije obsega najmanj 5 let študija in najmanj 4 leta teoretičnega in praktičnega izobraževanja/usposabljanja ter najmanj 6 mesecev praktičnega usposabljanja v lekarni ali bolnišnici pod primernim strokovnim vodstvom.<ref name=":11" /> ==== Plače zaposlenih v zdravstvu ==== Povprečna plača tako splošnih zdravnikov kot specialistov je v Sloveniji 2,1-krat večja od povprečne plače.<ref name=":72" /> Zdravniki specializanti po podatkih iz leta 2016 prejemajo med 1.700€ in 2.290€ bruto plače.<ref name=":35" /> Zdravnik začetnik dobi po podatkih iz leta 2015 med 1.300–1.600€ neto plače, zdravnik z desetimi leti delovnih izkušenj pa med 1.500–1.820€ osnovne mesečne neto plače.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/koliko-zasluzijo-zdravniki-v-bogatih-evropskih-drzavah-390753|title=Koliko zaslužijo zdravniki v bogatih evropskih državah|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-11-02}}</ref> Povprečna bruto plača zdravnikov je konec leta 2017 znašala 4.200€.<ref name=":37">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/place-zdravnikov-in-zobozdravnikov-so-se-v-zadnjih-dveh-letih-obcutno-zvisale/450961|title=Plače zdravnikov in zobozdravnikov so se v zadnjih dveh letih občutno zvišale|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-11-02}}</ref> Povprečna bruto plača specialistov v UKC LJ je januarja 2019 znašala 4.958,60 €.<ref name=":39">{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/tretjina-zdravnikov-v-najvisjem-placnem-razredu-161184.html|title=Tretjina zdravnikov v najvišjem plačnem razredu|last=STA|first=B. F. Ž|date=2019-03-15|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-11-04}}</ref> Zdravniki spadajo med najbolje plačani javne uslužbence.<ref name=":39" /> Leta junija leta 2018 se je izmed 6.494 zdravnikov v najvišji, 57. plačni razred uvrščalo 2176 zdravnikov.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/nekateri-zdravniki-mesecno-opravijo-vec-kot-350-delovnih-ur-478100|title=Nekateri zdravniki mesečno opravijo več kot 350 delovnih ur|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-11-02}}</ref> Leta 2017 so zdravniki zaradi visoke obremenjenosti in opravljanja administrativnih in akademskih funkcij predstavljali 922 izmed 1000 najbolje plačanih javnih uslužbencev; 49 izmed 50 najbolje plačanih javnih uslužbencev je bilo zdravnikov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-lestvici-tisoc-najbolje-placanih-v-javni-upravi-kar-922-zdravnikov.html|title=Na lestvici tisoč najbolje plačanih v javni upravi kar 922 zdravnikov|work=[[24ur.com]]|access-date=2019-11-02}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/najbolje-placani-zdravniki-so-v-sluzbi-v-povprecju-po-17-ur-na-dan/466216|title=Najbolje plačani zdravniki so v službi v povprečju po 17 ur na dan|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-11-02}}</ref> Plače zdravnikov in zobozdravnikov so se v letih 2016-2018 občutno zvišale; masa plač zdravnikov se je v tem obdobju povečala za dobrih 15 %, za zobozdravnike pa dobrih 12 %.<ref name=":37" /> Povprečna plača medicinske sestre/zdravstvenika v Sloveniji je enaka povprečni plači v državi (povprečje OECD je 1,1-kratnik povprečne plače).<ref name=":72" /> Srednja medicinska sestra/zdravstvenik po podatkih iz leta 2018 prejme 675€ izhodiščne neto plače, diplomirana medicinska sestra/zdravstvenik pa 899€ izhodiščne neto plače.<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/medicinske-sestre-na-robu-izumrtja-84750.html|title=Medicinske sestre na robu izumrtja|last=Hanžič|first=Sandra|date=2018-08-27|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-11-02}}</ref> Leta 2014 je v UKC Ljubljana (vključno z vsemi dodatki in plačilom za izmensko, nočno, in nedeljsko delo) 11 % zaposlenih zaslužilo manj kot minimalno plačo (vsoto do polne minimalne plače je doplačevala država); 28 % je prejemalo manj kot 698,40€ neto; slabih 70 % je prejemalo manj kot povprečno bruto plačo (1.521,38€). Najnižje plače so prejemali nezdravstveni delavci.<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/v-ukc-vsak-deveti-ne-zasluzi-niti-560-evrov.html|title=V UKC vsak deveti ne zasluži niti 560 evrov|last=politika|first=Milena Zupanič, notranja|date=2014-11-11|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-11-02}}</ref> === Zasebno zdravstvo in koncesionarstvo === Izvajalce zdravstvene dejavnosti na javne in zasebne ter koncesionarje deli Zakon o zdravstveni dejavnosti.<ref name=":64">{{Navedi splet|title=Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej)|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2019-11-09}}</ref> Privatizacija zdravstva je bila tekom zgodovine Republike Slovenije predvsem odvisna od politične volje. Leta 2008 je bilo zasebnih/koncesionarjev 30 % izvajalcev na primarni ravni, 20 % izvajalcev nebolnišničnih specialističnih storitev in skoraj 60 % izvajalcev zobozdravstvenih storitev. Privatizacija bolnišničnih storitev ostaja omejena.<ref name=":52"/> Del mreže javne zdravstvene dejavnosti so tudi koncesionarji. To so lahko domače ali tuje pravne ali fizične osebe, ki izpolnjujejo zakonsko določene pogoje. Koncesije na primarni ravni podeljujejo občine (ena sama ali več sosednih skupno) ob privolitvi ministrstva za zdravje, na sekundarni ravni pa ministrstvo za zdravje. Koncesija se podeli v primeru, ko javni zdravstveni zavod ne more zagotavljati opravljanja zdravstvene dejavnosti v zadostnem obsegu oz. zagotavljati potrebne dostopnosti do zdravstvenih dejavnosti. S koncesijskim aktom se določi najmanj utemeljitev razlogov za podelitev koncesije, območje in predviden obseg koncesionarske dejavnosti, trajanje koncesije in možnost podaljšanja koncesijskega razmerja. Koncesijske akte na primerni ravni sprejme občina ob predhodnem soglasju ministrstva za zdravje in ZZZS, na sekundarni ravni pa Vlada RS ob predhodnem soglasju ZZZS. Koncesija se v skladu s koncesijskim aktom podeli na podlagi javnega razpisa.<ref name=":64" /> Zasebni zdravstveni delavec (zdravnik, doktor dentalne medicine, zasebni zdravstveni delavec ali sodelavec) je fizična oseba, ki je pridobila dovoljenje zdravstvenega ministrstva za opravljanje zdravstvene dejavnosti. Ti se lahko za opravljanje zahtevnejših ali obsežnejših dejavnosti povezujejo v zdravniške zadruge. Zasebni zdravnik mora poleg drugih zdravstvenih storitev bolnikom zagotoviti tudi nujno medicinsko pomoč, reševalni prevoz, laboratorijske in druge diagnostične ter terapevtske postopke. Zasebna zdravstvena dejavnost se lahko izvaja na pridobiten način in se financira po tržnih načelih iz sredstev uporabnikov ali njihovih zavarovalnic. Zasebna zdravstvena dejavnost ni dovoljena na določenih področjih, vključno z zdravstveno dejavnostjo na terciarni ravni, dejavnostjo preskrbe s krvjo/krvnimi pripravki, postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo s spolnimi celicami darovalcev, lekarniške dejavnosti, pridobivanja in presaditve človeških organov in neavtolognega pridobivanja tkiv in celic, nujne medicinske pomoči, nujnih reševalnih prevozov, mrliško pregledne službe, sodne medicine, patologije in določenih dejavnosti javnega zdravja.<ref name=":64" /> V določenih obdobjih se je koncesije podeljevalo na prošnjo zdravnika zasebnika, za neomejen čas in brez jasno zastavljenih pogojev. Ministrica za zdravje Kolar Celarc je želela trajanje podeljenih koncesij omejiti na 15 let ter podeljevanje izvajati prek javnih razpisov in zgolj v primerih, ko storitve ni sposobna zagotavljati javna zdravstvena ustanova.<ref>{{navedi splet|url=http://www.mladina.si/171484/dragi-zdravniki/|title=Dragi zdravniki!|website=Mladina.si|access-date=2019-11-08}}</ref> Zavarovalnici Triglav in Sava Re sta leta 2019 izrazili zanimanje za nakup zdravstvenih klinik, kar bi lahko predstavljalo začetek povezovanja plačnikov in izvajalcev zasebnega zdravstva na Slovenskem.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042883148|title=Premiki v zasebnem zdravstvu: združevanje zavarovalnic in klinik|website=Dnevnik|access-date=2019-11-07}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> '''Sočasno delo zdravstvenih delavcev v javnem in zasebnem sektorju''' Po podatkih KPK iz leta 2014 je hkrati v javnem tako kot zasebnem sektorju delovalo 16 % zdravnikov in skupno vsaj 2.900 zdravstvenih delavcev v okviru 1.046 s.p.-jev oz. d.o.o.-jev. Med leti 2004-2012 so zdravstveni delavci, hkrati zaposleni v javnem tako kot zasebnem zdravstvu prek svojih zasebnih podjetji zaslužili okoli 167 milijonov evrov (151 milijonov evrov od tega zdravniki, 8,8 milijonov evrov zobozdravniki, 6 milijonov evrov pa psihologi). Prek svojih zasebnih zdravniških podjetji so zdravstveni delavci v letih 2004-2013 s poslovanjem z javnim sektorjem zaslužili 69 milijonov evrov. Polovica zdravnikov za sočasno delo v zasebnem sektorju ni pridobila ustreznih soglasji javnih delodajalcev in ministrstva za zdravje. KPK je na podlagi najdb zapisal »Zdravstveni sistem je netransparenten in zato pravi humus za nepregledno zaposlovanje, zaslužkarstvo in korupcijo« in opozoril, da je bil glede na obseg in trajanje kršitev nadzor pomanjkljiv ali neobstoječ ter pozval odgovorne k natančnejšem nadzoru. Za stanje je KPK dolžil tudi pomanjkljivo zakonodajo in zakonodajalce pozval k postopni prepovedi hkratnega delovanja zdravnikov v javnem in zasebnem sektorju.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zdravniki-dvozivke-ob-placi-zasluzili-151-milijonov-evrov/333100|title=Zdravniki dvoživke ob plači zaslužili 151 milijonov evrov|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-11-07}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.vecer.com/201403266015022-6015022|title=KPK: &quot;dvoživke&quot; zdravniki zaslužile 151 milijonov evrov|date=2014-03-26|website=www.vecer.com|language=sl-si|access-date=2019-11-07|archive-date=2019-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20191107202914/https://www.vecer.com/201403266015022-6015022|url-status=dead}}</ref> Zdravniki, zaposleni v javnih ustanovah, ki hkrati delaju tudi pri zasebnih izvajalcih oz. koncesionarjih, morajo za to od javne ustanove pridobiti soglasje, ki zapade v enem letu. Nekateri zdravniki storitve pri ne-javnih ustanovah izvajajo tudi po poteku soglasji. Javne ustanove ne morejo preverjati, ali posemezen zdravnik pri drugih izvajalcih dela brez soglasja, saj v ta namen ni vzpostavljenih nobenih mehanizmov. Leta 2017 je računsko sodišče opozorilo na delo zdravnikov brez ustreznih soglasji.<ref>{{Navedi splet|title=UKC Maribor: stotina zdravnikov lahko med epidemijo dela drugje|url=https://necenzurirano.si/clanek/preiskovalne-zgodbe/ukc-maribor-stotina-zdravnikov-lahko-med-epidemijo-dela-drugje-855337|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-03-11|language=sl}}</ref> '''Prihodki in dobički''' Leta 2019 je ustavno sodišče razsodilo, da je dotedanja omejitev dobičkov koncesionarjev kljub obstoju javnega interesa za omejevanje kratila njihovo ustavno pravico do gospodarske pobude.<ref>{{navedi splet|url=https://www.mladina.si/188954/dobicki-nad-javnim-interesom/|title=Dobički nad javnim interesom?|website=Mladina.si|access-date=2019-11-04}}</ref> Koncesionarji so v letu 2019 od ZZZS prejeli 350 milijonov € sredstev, kar je predstavljalo skoraj 15 % proračuna zdravstvene blagajne.<ref name=":76">{{Navedi splet|title=V imenu korone polnijo ordinacije in žepe zasebnikov|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/v-imenu-korone-polnijo-ordinacije-in-zepe-zasebnikov-813260|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-04-07|language=sl}}</ref> Po podatkih analize 15 največjih zasebnih izvajalcev zdravstvenih storitev, ki jo je leta 2020 pripravil medij [[Necenzurirano.si]], so se prihodki teh izvajalcev v letu 2019 glede na predhodno leto povečali za 11 % na okoli 81 milijonov € in tako dosegli najvišjo raven do tedaj. Njihov čisti dobiček se je v istem obdobju med tem povečal za 20 % in tako v letu 2019 znašal 10 milijonov €; profitna marža je tako znašala 12,5 % (skoraj 3-krat več od povprečne donosnosti podjetji v Sloveniji). 72 % prihodkov (oz. prek 58 milijonov €) so pridobili od ZZZS prek izvajanja koncesijske dejavnosti, nekaj milijonov € prihodkov pa prek izplačil iz dopolnilnega zavarovanja. Najbolj donosne zdravstvene storitve zasebnih izvajalcev so bile: slikovna diagnostika, kirurgija, ortopedija in očesna dejavnost; najbolj dobičkonosne so bile tiste storitve, kjer so bile čakalne vrste najdaljše.<ref>{{Navedi splet|title=To so največji dobičkarji med zdravniki koncesionarji|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/15-koncesionarjev-v-zdravstvu-ustvari-10-milijonov-evrov-dobicka-813744|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-04-07|language=sl}}</ref> == Izzivi == Za slovensko javnost je zdravstvo največji izziv, s katerim se sooča država.<ref>{{navedi splet|url=https://ec.europa.eu/slovenia/news/SL_Eurobarometer_sl |title=Eurobarometer: za Slovence najbolj pomembna zdravstvo in socialno varstvo ter brezposelnost|last=SHEPPARD|first=Lara|date=2018-02-16|website=Slovenija - European Commission|language=sl|access-date=2019-04-09}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/eurobarometer-slovence-doma-najbolj-skrbi-zdravstvo-globalno-pa-preseljevanje-in-terorizem/446227|title=Eurobarometer: Slovence doma najbolj skrbi zdravstvo, globalno pa preseljevanje in terorizem|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-04-09}}</ref> === Zdravstvena reforma === Reforma zdravstva velja za politično zahtevno temo; poskusi obsežnejše reforme zdravstvenega sistema so pogosto neuspešni, kar nakazuje tudi precejšnje število odloženih ali neuspešnih poskusov. Pri tem izstopajo neuspešni poskusi odprave dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.<ref name=":1" /> Poskusi reform so vključevali tudi poskuse preureditve bolnišnic v avtonomne ustanove namesto ustanovne v državni lasti. Izjema temu trendu je prestrukturiranje in združitev regionalnih inštitutov za javno zdravje v dve organizaciji; Nacionalni inštitut za javno zdravje in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano leta 2012.<ref name=":31" /> Neuspeh sturkturnih reform v zdravstvu je moč pripisati predvsem politični nestabilnosti (tj. pogosti spremembi vlad), neskladnostjo mnenj med udeleženci v razpravo in pomankanjem politične podpore zdravstvenim ministrom.<ref name=":31" /> Prihodne reforme se bodo najverjetneje osredotočale na zagotavljanje stabilnega financiranja zdravstvenega sistema, spremembe financiranja in nudenja dolgotrajne oskrbe, izboljšanje učinkovitosti prek reform nabave in plačila izvajalcev, in pa ojačanje primarnega zdravstva.<ref name=":31" /> ==== Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ==== Kot razloge v prid ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zagovorniki navajajo nepotrebne administrativne stroške in nesolidarnost zaradi zbiranja sredstev prek enotne premije.<ref name="dnevnik.si">{{Navedi splet|title=Težava je neracionalna poraba denarja|url=https://www.dnevnik.si/55917|website=Dnevnik|accessdate=2019-11-10|archive-date=2019-11-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20191110013818/https://www.dnevnik.si/55917|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ultimat Šarčevi koaliciji|url=https://www.mladina.si/192692/ultimat-sarcevi-koaliciji/|website=Mladina.si|accessdate=2019-11-10}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ukinitev dopolnilnega zavarovanja: spopad za zdravje ali delež v milijonskem kolaču|url=https://siol.net/novice/slovenija/ukinitev-dopolnilnega-zavarovanja-spopad-za-zdravje-ali-delez-v-milijonskem-kolacu-434942|website=siol.net|accessdate=2019-11-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Upokojenci proti podražitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja|url=https://siol.net/novice/slovenija/upokojenci-proti-podrazitvi-dopolnilnega-zdravstvenega-zavarovanja-505090|website=siol.net|accessdate=2019-11-10|language=sl}}</ref> Slovenija je po podatkih iz leta 2016 pri financiranju zdravstva za administrativne stroške porabila nekaj čez 4 % vseh sredstev, od česar je bilo prostovoljno zdravstveno zavarovanje odgovorno za nekaj več kot polovico administrativnih stroškov v zdravstvu.<ref name=":34" /> Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je bilo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev v zdravstvenem sistemu uvedeno leta 1993; do leta 1999 je sredstva tako za obvezno kot za dopolnilno zdravstveno zavarovanje zbiral ZZZS, leta 1999 pa je ZZZS zbiranje sredstev vseh prostovoljnih zavarovanj prenesel na novoustanovljeno zavarovalnico Vzajemno, ki sta se ji pri izvajanju te dejanovsti kasneje pridružili še zavarovalnici Adriatic Slovenica in Triglav.<ref>{{Navedi splet|title=Dopolnilno zavarovanje ukinjal že Keber, uspelo pa ni (še) nobenemu ministru|url=https://www.insolvinfo.si/medijsko-sredisce/dnevne-novice/115315|website=IUS-INFO|accessdate=2022-05-27|language=sl}}</ref> Od uvedbe je dopolnilno zavarovanje do leta 2019 neuspešno nameravalo ukiniti že 5 zdravstvenih ministrov.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/levica-bi-ukinila-dopolnilno-zavarovanje-kako-bi-zapolnila-vrzel-v-zdravstveni-blagajni-505744|title=Ukinitev dopolnilnega zavarovanja: kako bi Levica polnila zdravstveno blagajno? #video|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-09-21}}</ref> Dušan Keber, ki je služil kot minister za zdravstvo v letih 2000-2004 in je dopolnilnemu zavarovanju nasprotoval zaradi finančne krivičnosti do tistih z nižjimi prihodki, je v poskusu spodletel zaradi nasprotovanja ministrstva za finance pod vodstvom Dušana Mramorja, ki je menilo, da bi dodatne obremenitve delodajalcev ob sočasnem nasprotovanju nižanju plač s strani delojemalcev in sindikatov privedlo do višanja cen slovenskih proizvodov, kar bi posledično ohromilo konkurenčnost slovenskega gospodarstva.<ref>{{Navedi splet|title=Težave Kebrove reforme?|url=https://www.dnevnik.si/69109|website=Dnevnik|accessdate=2020-02-24|archive-date=2020-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200224140134/https://www.dnevnik.si/69109|url-status=dead}}</ref> Februarja 2012 je časnik [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] zapisal: »A bo sistem, po katerem so se zdravstvene pravice deloma krijejo iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, po 20 letih najverjetneje ukinjen. Če bo novi minister za zdravje Tomaž Gantar res nadaljeval delo svojega predhodnika na tem mestu, Dorjana Marušiča, se obeta uvedba splošne participacije.«<ref name="dnevnik.si"/> Nadomestitev izpadlih sredstev ob ukinitvi dopolnilnega zavarovanja z zvišanjem odmernih stopenj obveznega zdravstvenega zavarovanja je sprva prav tako načrtovalo ministrstvo pod vodstvom [[Milojka Kolar Celarc|Milojke Kolar Celarc]] (2014–2018), a je pristop opustilo zaradi skrbi glede posledične dovzetnosti zbranih sredstev zdravstvenega sistema na ekonomska nihanja (gospodarske krize, (ne)zaposlenost, in višino plač) in izziva zbiranja sredstev za dolgotrajno oskrbo. Zaradi teh razlogov je ministrstvo kasneje zagovarjalo ohranitev zbiranja teh sredstev iz neto plač s prenosom zbiranja prispevka od zavarovalnic na državo. Prav tako bi bila odmerna stopnja prispevka progresivna, in sicer med 20€ in 75€. Predlog ni uspel doseči obravnave zakonodajne veje oblasti zaradi nasprotovanja ministrstva za finance Dušana Mramorja in zamenjave oblasti.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042895636|title=Levica razmišlja o povečanju zdravstvenih prispevkov|website=Dnevnik|access-date=2019-09-21|archive-date=2019-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20190921052348/https://www.dnevnik.si/1042895636|url-status=dead}}</ref> [[13. vlada Republike Slovenije|Vlada Marjana Šarca]] (2018-) se je v koalicijski pogodbi s stranko [[Levica (politična stranka)|Levica]] zavezala k ukinitvi dopolnilnega zavarovanja;<ref>{{navedi splet|url=https://www.vecer.com/levica-v-soloakcijo-za-ukinitev-zavarovanja-10058532|title=Levica v soloakcijo za ukinitev zavarovanja|date=2019-08-28|website=www.vecer.com|language=sl-si|access-date=2019-09-21|archive-date=2019-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20190921052345/https://www.vecer.com/levica-v-soloakcijo-za-ukinitev-zavarovanja-10058532|url-status=dead}}</ref> le-ta je eden glavnih pogojev izvenkoalicijskega sodelovanja Levice z vlado Marjana Šarca. V dodatnem sporazumu marca 2019 je koalicija dorekla namen ukinitve dopolnilnega zavarovanja še tega leta, a se je uresničevanje obljube zapletlo zaradi zamenjave ministra za zdravje. Nov minister je predlog ministrstva za ukinitev dopolnilnega zavarovanja obljubil novembra 2019 s vladno presojo maja ali junija 2020.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042895636|title=Levica razmišlja o povečanju zdravstvenih prispevkov|website=Dnevnik|access-date=2019-10-06|archive-date=2019-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20190921052348/https://www.dnevnik.si/1042895636|url-status=dead}}</ref> Levica je tako avgusta 2019 predstavila predlog ukinitve dopolnilnega zavarovanja,<ref>{{navedi splet|url=https://www.vecer.com/ukinitev-dopolnilnega-zavarovanja-odzivi-koalicijskih-strank-na-predlog-levice-10058544|title=Ukinitev dopolnilnega zavarovanja: Odzivi koalicijskih strank na predlog Levice|date=2019-08-28|website=www.vecer.com|language=sl-si|access-date=2019-10-06|archive-date=2019-10-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20191006111313/https://www.vecer.com/ukinitev-dopolnilnega-zavarovanja-odzivi-koalicijskih-strank-na-predlog-levice-10058544|url-status=dead}}</ref> ki bi obsegal dvig prispevne stopnje ZZZS delojemalcev in pokojninske blagajne za 1,0 % ter dvig prispevne stopnje delodajalcev ZZZS za 1,6 %.<ref>{{navedi splet|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5d67b3cf6c84f/minister-nenaklonjen-predlogu-levice-o-ukinitvi-dopolnilnega-zdravstvenega-zavarovanja|title=Svet24.si - Minister nenaklonjen predlogu Levice o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|language=sl|access-date=2019-10-06}}</ref> Dajatev iz računa kapitalskih dohodkov bi znašala 7,36 %. Vsi upokojenci<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/levica-s-svojim-predlogom-ukinitve-dopolnilnega-zdravstvenega-zavarovanja.html|title=Levica v DZ vložila zakon za ukinitev dopolnilnega zavarovanja: 'Več kot 95 odstotkov ljudi bo na boljšem' |work=[[24ur.com]]|access-date=2019-11-02}}</ref> in 95 % delavcev naj bi izkusilo povečanje razpoložljivih dohodkov.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/levica-bi-ukinila-dopolnilno-zavarovanje-kako-bi-zapolnila-vrzel-v-zdravstveni-blagajni-505744|title=Ukinitev dopolnilnega zavarovanja: kako bi Levica polnila zdravstveno blagajno? #video|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-11-02}}</ref> Novembra je zdravstveni minister [[Aleš Šabeder]] vladi predlagal prehod na obvezno pavšalno dajatev v višini 31 €, ki bi ga plačevale vse skupine, ki bi do tlej plačevale prispevke dopolnilnega zavarovanja ter še približno 100.000 prebivalcev, ki do tedaj dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja niso plačevali.<ref name=":68">{{Navedi splet|title=Šabeder: Imam vso podporo predsednika vlade|url=https://zurnal24.si/slovenija/sabeder-ce-je-to-nezaupnica-mojemu-delu-bom-odstopil-337840|website=zurnal24.si|accessdate=2020-02-24|language=sl}}</ref> Vlada se je zavzela za uvedbo vmesnega predloga, ki je predvideval ukinitev dopolnilnega zavarovanja v dveh korakih; najprej bi bila enotna dajatev prenesena iz zavarovalnic na ZZZS ki bi v celoti prevzel izvajanje dopolnilnega zavarovanja, nato pa bi bila nadoknadno uvedena progresivnost prek spremembe ZZVZZ leta 2021.<ref name=":68" /><ref>{{navedi splet|url=http://www.primorske.si/2019/09/30/dopolnilno-zavarovanje-direktno-na-zzzs|title=Dopolnilno zavarovanje direktno na ZZZS|last=|first=|date=|website=Primorske novice|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref> Obvezni prispevek bi se letno usklajeval na podlagi rasti povprečne bruto plače.<ref>{{Navedi splet|title=Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja vse bližje|url=https://siol.net/novice/slovenija/ukinitev-dopolnilnega-zdravstvenega-zavarovanja-vse-blizje-514747|website=siol.net|accessdate=2020-02-24|language=sl}}</ref> S strani vlade predvideno preoblikovanje prispevkov dopolnilnega zavarovanja v obvezno pavšalno dajatev ZZZS v sprva predvideni višini 29 € bi po izračunih ZZZS v letu 2021 privedlo do primankljaja v višini okoli 70 milijonov evrov v zdravstveni blagajni Zavoda. Za finančno vzdržnost bi moral po izračunih ZZZS pavšalni prispevek tako znašati najmanj 32,40 €,<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ukinitev-dopolnilnega-zavarovanja-pavsalni-prispevek-bi-moral-biti-visji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-02-24}}</ref><ref name=":69">{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sabeder-bi-primanjkljaj-ob-ukinitvi-dopolnilnega-zavarovanja-kril-iz-proracuna.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-02-24}}</ref><ref name=":70">{{Navedi splet|title=Večer - Ukinili bi zdravstveno zavarovanje, a kaj potem?|url=https://www.vecer.com/ukinili-bi-zdravstveno-zavarovanje-a-kaj-potem-10104504|website=www.vecer.com|date=2019-12-17|accessdate=2020-02-24|language=sl-si|archive-date=2020-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200224134839/https://www.vecer.com/ukinili-bi-zdravstveno-zavarovanje-a-kaj-potem-10104504|url-status=dead}}</ref> po podatkih Vzajemne pa bi bil za to potreben pavšal prek 34 €<ref name=":69" /> (poleg tega bi po navedbah ZZZS na finančno vzdržnost pavšala v prihodnje vplivalo tudi staranje prebivalstva, predvidena reforma pa bi privedla tudi do višjih administrativnih stroškov na finančni upravi<ref name=":70" />). Minister za zdravje je zato predlagal, da bi se morebiten primankljaj ZZZS pokrival iz državnega proračuna, čemur je nasprotoval finančni minister.<ref name=":69" /> LMŠ je tako vložil zakonski predlog, ki bi pavšalni prispevek po novem odmeril v višini 32 €, morebitni primankljaj pa bi bil krit iz državnega proračuna. Koalicijski stranki DeSUS in SD sta zaradi nesolidarnosti izrazile nezadovolstvo s predlagom.<ref>{{Navedi splet|title=Dopolnilno zavarovanje bodo še naprej pobirale zasebne zavarovalnice|url=https://zurnal24.si/slovenija/ukinitev-dopolnilnega-zdravstvenega-zavarovanja-padla-v-vodo-340971|website=zurnal24.si|accessdate=2020-02-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Večer - Minister Šabeder: Predlog za ukinitev dopolnilnega zavarovanja z dopolnili zagotavlja minimalno varovalko|url=https://www.vecer.com/minister-sabeder-predlog-za-ukinitev-dopolnilnega-zavarovanja-z-dopolnili-zagotavlja-minimalno-varovalko-10119714|website=www.vecer.com|date=2020-01-23|accessdate=2020-02-24|language=sl-si|archive-date=2020-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200224134842/https://www.vecer.com/minister-sabeder-predlog-za-ukinitev-dopolnilnega-zavarovanja-z-dopolnili-zagotavlja-minimalno-varovalko-10119714|url-status=dead}}</ref> Nasprotovanje kritju primankljajev iz proračuna s strani ministerstva za finance je kulminiralo v odstopu finančnega ministra Bertoncelja,<ref>{{Navedi splet|title=Minister za finance odstopil|url=https://siol.net/novice/slovenija/nova-politicna-drama-za-marjana-sarca-vzivo-517286|website=siol.net|accessdate=2020-02-24|language=sl}}</ref> čemur je ob pomislekih na sprejemanje vladnega hibridnega zakona sledil še odstop zdravstvenega ministra [[Aleš Šabeder|Šabedra]],<ref>{{Navedi splet|title=Šabeder: Šarec je imel na mizi tudi mojo bianco odstopno izjavo|url=https://siol.net/novice/slovenija/sabeder-sarec-je-imel-na-mizi-tudi-mojo-bianco-odstopno-izjavo-517331|website=siol.net|accessdate=2020-02-24|language=sl}}</ref> in nato še premiera Šarca.<ref>{{Navedi splet|title=Svet24.si - Šarec odstopil in pozval k predčasnim volitvam: "Naj ljudje na terenu povejo, ali mi zaupajo ali ne"|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5e2eab2e8bcd2/dramaticno-sporocilo-sarec-odstopa-predcasne-volitve|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|accessdate=2020-02-24|language=sl}}</ref> Nekaj dni za tem je bil na glasovanju zavrnjen zakon o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja. Za sprejem so glasovale LMŠ, SD in Levica. V SDS so nasprotovanje med drugim utemeljili s pomankanjem solidarnosti pri predlogu.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci z 51 glasovi zavrnili ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/poslanci-z-51-glasovi-zavrnili-ukinitev-dopolnilnega-zdravstvenega-zavarovanja/512955|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-02-24|language=sl}}</ref> V mesecih pred glasovanjem o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja je bil opažen porast lobističnih stikov interesnih skupin v zvezi z reformo; od 27. novembra 2019 je 56 lobističnih stikov opravila Vzajemna, Slovensko zavarovalniško združenje je opravilo 33 lobističnih stikov, v zvezi z zakonom pa so lobirali tudi Triglav, AS/Generali, Gospodarska zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije, Združenje delodajalcev in obrtnikov, Obrtniška zbornica Slovenije in Ameriška gospodarska zbornica v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo vse je lobiral pred odločanjem o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja|url=https://siol.net/novice/slovenija/kdo-je-vse-je-lobiral-pred-odlocanjem-o-ukinitvi-dopolninega-zavarovanja-519002|website=siol.net|accessdate=2020-02-24|language=sl}}</ref> Stranka [[Nova Slovenija]] medtem zagovarja povečanje vloge zdravstvenih zavarovalnic pri financiranju slovenskega zdravstvenega sistema. ZZZS bi bil še naprej odgovoren za zbiranje sredstev (vključno z izterjavo neplačanih sredstev), a bi ta nato prerazporedil zdravstvenim zavarovalnicam, ki bi neodvisno sklepale dogovore z izvajalci, izvajale nadzor in med seboj tekmovale za zavarovance s »ponudbo privlačnih zavarovanj«. Javni zdravstveni zavodi bi bili po načrtu NSi preoblikovani v pridobitna podjetja v državni lasti. Tako bi uvedli konkurenco ne zgolj med zavarovalnicami, temveč tudi izvajalci zdravstvenih storitev. »Z novim modelom imajo zavarovanci možnost izbire med domačimi, tujimi, javnimi, zasebnimi izvajalci pod enakimi pogoji. Zavarovanec bo izbiral izvajalce glede na svoje potrebe bodisi glede na kakovost storitev ali čakalno dobo ali oddaljenost od svojega bivališča ali izvajalčeve reference. Novost za zavarovance je prosta izbira zavarovalnice, pri kateri sklenejo obvezno zavarovanje.« To bi po mnenju NSi izboljšalo učinkovitost, kvaliteto storitev ter znižalo tveganje za korupcijo. Njihov program predvideva tudi večjo vlogo zasebnih sredstev pri financiranju zdravstvenega sistema, saj menijo, da je ustrezno sprotno povečevanje javnih izdatkov za zdravstvo neizvedljivo glede na rastoče potrebe.<ref name=":49">{{navedi splet|url=http://misliresno.si/NSi_misli_resno_www.pdf|title=N.Si MISLI RESNO - Volilni program 2018-2022|last=|first=|date=|website=|archive-url=https://web.archive.org/web/20200113234854/http://misliresno.si/NSi_misli_resno_www.pdf|archive-date=2020-01-13|access-date=|url-status=dead}}</ref> Ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ostro nasprotujejo zavarovalnice, ki storitev izvajajo. Trojica zasebnih zdravstvenih zavarovalnic v izjavah za javnost navaja ključnost in nepogrešljivost dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.<ref name=":2" /><ref>{{navedi splet|url=https://www.zav-zdruzenje.si/wp-content/uploads/2017/11/Financiranje-zdravstva-in-dolgotrajne-oskrbe-pogled-v-prihodnost.pdf|title=Financiranje zdravstva in dolgotrajne oskrbe - pogled v prihodnost|last=|first=|date=2011|website=|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref> Slovensko zavarovalno društvo ob poskusih ukinitve dopolnilnega zavarovanja opozarja, da ima lahko ukinitev dopolnilnega zavarovanja nepredvidene finančne učinke, in da so v javnosti obratovalni stroški zavarovalnic dopolnilnega zavarovanja prikazani previsoko (zaradi sofinanciranja sistema kartice zdravstvenega zavarovanja v višini 49% vseh stroškov in sofinanciranja računalniških sistemov izvajalcev s strani zavarovalnic), medtem ko so prikazani navidezni obratovalni stroški ZZZS prenizki (zaradi v primerjavi z zavarovalnicami pomanjkljive izterjave neplačnikov in pomankanljivega nadzora nad porabo). V svoji publikaciji tudi navajajo, da »neposredni stroški dela« predstavljajo približno polovico čistih obratovalnih stroškov, okoli tretjino predstavljajo nakupi materialov in storitev (kot so bančne in poštne storitve, računalniške storitve, tiskarske storitve ipd.), dobiček pa je v 5 letih pred 2011 znašal 22 milijonov evrov čistega dobička oz.1,1 % premije. Polovica dobička se mora na podlagi zakonov odložiti z namenom financiranja zdravstvenega sistema.<ref>{{navedi splet|url=https://www.zav-zdruzenje.si/wp-content/uploads/2017/11/Dopolnilno-zdravstveno-zavarovanje-in-zdravstvena-reforma-zbornik-okrogle-mize.pdf|title=Dopolnilno zdravstveno zavarovanje in zdravstvena reforma|last=|first=|date=|website=|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref> Predsednik uprave Vzajemne Aleš Mikeln je v izjavah za medije motive za poskuse ukinitve dopolnilnega zavarovanja označil kot ideološke, namignil pa tudi, da naj bi v ozadju stala tudi želja po lažjem plenjenju sredstev, zbranih za zdravstvo. Navedel je, da dopolnilno zavarovanje deluje proticiklično in bi lahko ukinitev povečala dovzetnost financiranja zdravstva za gospodarska nihanja ter da so po podatkih [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]] slovenske zdravstvene zavarovalnice zelo stroškovno učinkovite v mednarodnem kontekstu, medtem ko je ZZZS glede administrativnih stroškov pri ~2 % le navidezno učinkovit zaradi izrednega obsega upravljanih finančnih sredstev. Navedel je tudi, da zavarovalnice neuspešno poskušajo uvesti sistem nadzora nad izdajo zdravil z namenom preprečevanja zlorab in preprodaje, kar bi lahko preprečilo milijone evrov škode letno, a zaradi pomanjkanja interesa s strani ZZZS do implementacije ne pride. Večanje premij je pripisal povečevanju splošnega obsega sredstev v zdravstvu, v prvi vrsti prek obveznega zavarovanja in posledično tudi doplačil.<ref name=":50" /> Navedel je tudi, da se je financiranje v preteklosti prelagalo iz obveznega na dopolnilno zavarovanje, zakar so negativni odzivi politikov na višanje premij neodkriti. Izrazil je obžalovanje, da zavarovalnice od ZZZS ne dobijo dovoljenja za pogajanje z izvajalci za storitve, ki se v večini financirajo iz dopolnilnega zavarovanja. Navedel je tudi, da ZZZS ob izpolnitvi predvidenega obsega reševalnih prevozov preneha plačevati prevoze do izteka Splošnega dogovora in breme plačevanja tako pade na zavarovalnice, da nepredvideno višanje plač v zdravstvu prizadene zavarovalnice ki dodatnih izdatkov nimajo v finančnih načrtih, da zavarovalnice dopolnilnega zavarovanja večkrat nudijo solventnost zdravstvenim zavodom in jim tako omogočajo izplačevanje plač, da neprimerna zakonska ureditev omogoča tekmovanje med posameznimi zavarovalnicami in posledično odžiranje zavarovancev (kar posledično povečuje kumulativne administrativne stroške), da zavarovalnice v okviru administrativnih stroškov bremeni vzdrževanje sistema elektronskih zdravstvenih kartic (2 milijona €) in strošek izdaje računov izvajalcev zavarovalnicam (7 milijonov €); tako so dejanski administrativni stroški po upoštevanju davkov in dajatev bistveno nižji od razlike med premijami in izplačanimi škodami.<ref>{{navedi splet|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/strokovnjaki-so-prepricani-da-bi-ukinitev-dopolnilnega-zavarovanja-podaljsala-cakalne-dobe/|title=Strokovnjaki so prepričani, da bi ukinitev dopolnilnega zavarovanja podaljšala čakalne dobe!|date=2019-10-26|website=Nova24TV|language=sl-SI|access-date=2019-11-08|archive-date=2019-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20191108005100/https://nova24tv.si/slovenija/politika/strokovnjaki-so-prepricani-da-bi-ukinitev-dopolnilnega-zavarovanja-podaljsala-cakalne-dobe/|url-status=dead}}</ref> Prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja po njegovih besedah »pelje v smer Venezuele in Kube«. Izrazil je željo, da bi zavarovalnice lahko aktivno sodelovale pri snovanju splošnih dogovorov. Izrazil je tudi prepričanje, da bi se ob ukinitvi doplačila in posledično dopolnilna zavarovanja kasneje ponovno uvedla.<ref name=":50">{{navedi splet|url=https://www.vecer.com/intervju-ales-mikeln-premij-ne-dolocamo-mi-ampak-politika-10065348|title=(INTERVJU) Aleš Mikeln iz Vzajemne o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju: Premij ne določamo mi, ampak politika|date=2019-09-14|website=www.vecer.com|language=sl-si|access-date=2019-11-07|archive-date=2019-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20191107165113/https://www.vecer.com/intervju-ales-mikeln-premij-ne-dolocamo-mi-ampak-politika-10065348|url-status=dead}}</ref> ==== Enotni sistem javnega naročanja ==== Komisija za preprečevanje korupcije je po aferi operacijske mize predlagala državni enotni sistem javnega naročanja kot enega izmed ukrepov proti kartelnemu trgu. Ministrica za zdravje [[Milojka Kolar Celarc]] je leta 2016 na seji državnega zbora naznanila namen uvedbe sistema enotne naročanja v sodelovanju z ministrstvom za javno upravo.<ref name=":27"/> Tedanja vlada je predvidela, da bo enotno javno naročanje privedlo do 5-15 % pocenitve zdravil, zmanjšalo korupcijska tveganja, administrativno razbremenilo individualne bolnišnic, ter pripomoglo k preglednosti in transparentnosti kupovanja. Leta 2015 so vse slovenske bolnišnice za nakupe zdravil pooblastile ministrstvo za javno upravo. Javno naročilo je bilo objavljeno julija 2015 z namenom zagotovitve vseh potrebovanih zdravil za naslednjih 6 mesecev. Javno naročilo je bilo nato zaradi pritožb dobaviteljev do oktobra 2017 10-krat spremenjeno; tako je bilo končano šele decembra 2017 in ni uključevalo vseh zdravil, kot je bilo predvideno, temveč le del. Obsegalo je nakup zdravil v vrednosti 32 milijonov evrov ob predvidenih stroških 27.000€. Načrtovano je bilo znižanje stroškov nakupa za 5-15 %. Bolnišnice so v času priprave javnega naročila zdravila še naprej dobavljale same. Podatki primerjave samostojnega naročanja in enotnega naročanja treh bolnišnic so pokazali, da je prvo enotno javno naročanje povišalo cene zdravil pri dveh od treh bolnišnic, in da je prvo skupno javno naročanje v povprečju povečalo cene zdravil za te bolnišnice. Bolnišnici, katerima je bilo enotno javno naročanje neugodno sta naznanili, da se bosta poskusili izogniti pogodbeni obveznosti prejema zdravil, pridobljenih prek enotnega javnega naročanja zaradi siceršnje posledične finančne škode.<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/skupno-narocilo-podrazilo-zdravila-46000.html|title=Skupno naročilo podražilo zdravila|last=Zupanič|first=Milena|date=2018-04-25|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-10-06}}</ref> ==== Evtanazija in pomoč pri samomoru ==== Leta 2019 se je z javno pobudo za uzakonitev pomoči pri končanju življenja okrepila javna razprava glede problematike.<ref>{{navedi splet|url=https://zurnal24.si/zdravje/aktualno/pobuda-za-uzakonitev-evtanazije-prepricala-ze-5000-podpisnikov-326746|title=Pobuda za uzakonitev evtanazije prepričala že 5000 podpisnikov|website=zurnal24.si|language=sl|access-date=2019-11-02}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/najvecji-dosezek-bi-bil-ce-bi-se-od-zivljenja-lahko-dostojno-poslovila-v-sloveniji/481336|title="Največji dosežek bi bil, če bi se od življenja lahko dostojno poslovila v Sloveniji"|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-11-02}}</ref> V javnomnenjski raziskavi leta 2015 se je v podporo legalizaciji izreklo 57 % vprašanih, medtem ko je 32 % nasprotovalo;<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-evtanazija-ima-podporo-javnosti.html|title=Anketa Dela: Evtanazija ima podporo javnosti|last=politika|first=Zoran Potič, notranja|date=2015-01-18|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-11-02}}</ref> leta 2023 je podporo reformi področja izreklo 58 % vprašanih, nasprotovalo pa le še dobrih 20 %.<ref>{{Navedi splet|title=Boj za dostojno smrt v Sloveniji|url=https://n1info.si/poglobljeno/boj-za-dostojno-smrt-v-sloveniji/|website=N1|date=2023-05-20|accessdate=2023-05-21|language=sl-SI|first=Staš|last=Zgonik}}</ref> Ustava RS opredeljuje človeško življenje kot nedotakljivo.<ref>{{navedi splet|url=https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/v-srediscu/236922|title=Evtanazija med različnimi težnjami varovanja človekovih pravic|website=IUS-INFO|language=sl|access-date=2019-11-04}}</ref> Kodeks zdravniške etike zavrača evtanazijo in pomoč pri samomoru.<ref name=":30" /> Po kazenskem zakoniku je pomoč pri samomoru kaznivo dejanje.<ref>{{navedi splet|url=https://zakonodaja.com/uporabnik/prijava?t=bbr&r=uua,adr&d=0&uui=1570479166|title=Prijava|website=zakonodaja.com|access-date=2019-10-07|archive-date=2025-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20250122035743/https://zakonodaja.com/uporabnik/prijava?d=0&uui=1570479166&t=bbr&r=uua%2Cadr|url-status=dead}}</ref> V anketi 335 članov sindikata Praktikum (splošnih zdravnikov) junija 2019 je 37 % članov izreklo nasprotovanje uvedbi evtanazije, 33 % pa je podporo pogojevalo z zagotavljanjem kvalitetne paliativne oskrbe.<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/kultura/knjiga/umiranje-v-mukah-in-evtanazija-238054.html|title=Umiranje v mukah in evtanazija|last=Grgič|first=Jožica|date=2019-10-15|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-11-02}}</ref> ==== Zahteve zdravnikov ==== Zahteve sindikata Fides so odprava plačnega stropa pri zdravnikih oz. izvzem zdravnikov iz enotnega plačnega sistema in uskladitev napredovanj specializantov z daljšimi specializacijami.<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/tretjina-zdravnikov-v-najvisjem-placnem-razredu-161184.html|title=Tretjina zdravnikov v najvišjem plačnem razredu|last=STA|first=B. F. Ž|date=2019-03-15|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-11-02}}</ref> ===== Zahteve družinskih zdravnikov ===== Leta 2016 je bila osrednja zahteva sindikata družinskih zdravnikov Praktikum znižanje opredeljenih bolnikov na družinskega zdravnika na 1.200 pacientov. Praktikum je predlagal tudi plačilni strop, ki bi zdravstvenim domovom in koncesionarjem preprečil kopičenje pacientov z namenom povečevanja plačila (dodatni pacienti za izvajalca pomenijo več denarja). V Praktikumu so izrazili siceršnjo podporo zahtevi Fides-a po dvigu povprečnih zdravniških plač.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042748627|title=Na zaostritev pripravljeni tudi družinski zdravniki: pogosteje bi pisali napotnice|website=Dnevnik|access-date=2019-11-08|archive-date=2019-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20191108032123/https://www.dnevnik.si/1042748627|url-status=dead}}</ref> Predsednik sindikata Praktikum je bil kritičen do reforme, ki je uvedla nagrajevanje najbolj obremenjenih zdravstvenih timov v primarnem zdravstvu, ker naj bi finančno spodbujal prekomerno in posledično nekvalitetno dela namesto da bi reševal problem preobremenjenosti.<ref name="rtvslo.si">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/najbolj-obremenjeni-zdravniki-medicinske-sestre-in-tehniki-bodo-nagrajeni/494814|title=Najbolj obremenjeni zdravniki, medicinske sestre in tehniki bodo nagrajeni|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref> ==== Zahteve zdravstvenih delavcev ==== V stavki medicinskih sester UKC LJ leta 2011 so te zahtevale vrnitev odvzetih plačnih napredovanj in da se jih plača po veljavnih pogodbah o zaposlitvi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042483422|title=Pogajanja v UKC neuspešna: Napoved stavke medicinskih sester ostaja|website=Dnevnik|access-date=2019-11-08|archive-date=2019-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20191108032121/https://www.dnevnik.si/1042483422|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042483891|title=Vlada medicinskih sester ni odvrnila od stavke|website=Dnevnik|access-date=2019-11-08|archive-date=2019-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20191108032119/https://www.dnevnik.si/1042483891|url-status=dead}}</ref> Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije je leta 2015 zahteval izplačilo za vse opravljeno delo in spoštovanje odločbe vrhovnega sodišča glede izplačevanja nadur ter ukinitev razpisovanja nadur vnaprej.<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/jeseni-mozna-tudi-stavka-medicinskih-sester.html|title=Jeseni možna tudi stavka medicinskih sester|last=politika|first=Sandra Hanžič, notranja|date=2015-08-03|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-11-08}}</ref> Kot stavkovne zahteve leta 2018 je sindikat navajal odpravo varčevalnih ukrepov/osemletnega kriznega varčevalnega znižanja plač, sprejetje standardov in normativov za vse zaposlene v zdravstvu, zvišanje plačila za delo na dan praznika, v nedeljo in nočnega dela, ustrezno ureditev dodatkov za manj ugodne delovne pogoje in dodatno plačilo za najzahtevnejša delovišča.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/delavci-v-zdravstvu-bodo-5-decembra-stavkali-480745|title=Delavci v zdravstvu bodo 5. decembra stavkali|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://zurnal24.si/zdravje/aktualno/stavkali-bodo-tudi-bolnicarji-medicinske-sestre-303136|title=Stavkali bodo tudi bolničarji, medicinske sestre...|website=zurnal24.si|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref> ==== Ostalo ==== Stranka Nova Slovenija med drugim zagovarja uvedbo prostovoljnega članstva v Zdravniški zbornici Slovenije in javno objavo rangiranja kakovosti bolnišnic.<ref name=":49" /> Leta 2017 je Delovno in socialno sodišče v precedenčni sodbi ugodilo tožbi posameznika, ki je zahteval, da mu ZZZS povrne stroške samoplačniškega zdravljenja pri zasebnem izvajalcu. Sodišče se je sklicevalo na direktivo EU, na podlagi katere ZZZS zavarovanim osebam ob zdravljenju v tujini povrne stroške tudi v primeru zdravljenja pri zasebnih izvajalcih (a zgolj v višini cene storitve v javni mreži v državi). Tožba bi lahko vplivala na celoten slovenski zdravstveni sistem.<ref>{{Navedi splet|title=Bo ZZZS moral samoplačniku povrniti stroške zdravljenja?|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/bo-zzzs-moral-samoplacniku-povrniti-stroske-zdravljenja/431819|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-11-10|language=sl}}</ref> Višje sodišče je tožbo ob pritožbi ZZZS naslednje leto zavrnilo.<ref>{{Navedi splet|title=Za pravico do zdravljenja bo šel do konca|url=https://zurnal24.si/zdravje/za-pravico-do-zdravljenja-bo-sel-do-konca-312531|website=zurnal24.si|accessdate=2019-11-10|language=sl}}</ref> ZZZS je v okviru pritožbe trdil, da direktiva ureja zgolj zdravljenje v tujini in ni pertinentna za uredbo v Sloveniji in da pravica zavarovanca do proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda ni ne neomejena, ne absolutna.<ref>{{Navedi splet|title=Svet24.si - ZZZS noče zavarovancu plačati 111 evrov|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/59b00080ac527/zzzs-zavarovancu-noce-placati-111-evrov|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|accessdate=2019-11-10|language=sl}}</ref> ===== Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva ===== Med letoma 2014-2015 je bil pod okriljem Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani izveden raziskovalni projekt ''Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva'', ki ga je vodil prof. dr. Maks Tajnikar. Pri projektu so kot partnerji in financerji sodelovali tudi Zdravniška zbornica Slovenije, Lekarniška zbornica Slovenije, Slovensko zavarovalniško združenje, Komisija za zdravstvo pri Ameriški gospodarski zbornici v Sloveniji in Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb. Izsledki projekta so bili objavljeni leta 2016.<ref name=":71">{{Navedi splet|url=http://maksi2.ef.uni-lj.si/zaloznistvoslike/452/Tajnikar.pdf|title=Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Raziskava v želji po odpravi ugotovljenih pomankljivosti predlaga nabor ukrepov za temeljito reorganizacijo slovenskega zdravstvenega sistema. Čakalne vrste bi se omejevale z omejitvijo zdravstvenih pravic, pri čemer bi se zdravstvene storitve delilo v "košarico A" in "košarico B". Storitve košarice A bi se financirale s prihodkovno solidarnostno zbranimi sredstvi in bi zaobjemale preventivne, urgentne, bolnišnične in paliativne zdravstvene storitve, dolgotrajno oskrbo in zdravstvene storitve za starostnike, otroke in brezposelne. Storitve košarice B bi se iz osebnih prihodkov financirale prek komercialnih zavarovanj in bi zaobjemale neurgentno primarno zdravstveno varstvo, zunajbolnišnično zobozdravstvo, specialistične preglede brez napotitve iz bolnišničnega varstva, rehabilitacije, ki niso posledica bolezni, transport izven bolnišničnega in urgentnega zdravljenja, farmacevtske proizvode in medicinsko-tehnične pripomočke izven urgentnega ali bolnišničnega zdravljenja, porodništvo, babiško nego, zdraviliško zdravljenje in (delno) zdravljenje v tujini.<ref name=":71" /> Delitev zdravstvenih storitev v košarice avtorji pojasnijo z: "V projektu domnevamo, da iz obstoječih virov financiranja javnega zdravstva ni mogoče pridobiti več sredstev, zlasti če sredstva opazujemo relativno glede na njihove vire. Tako menimo, da ni mogoče povečati prispevnih stopenj, saj gre za dejavnik, ki pri nas neposredno odloča o ceni dela, ki pa je v Sloveniji med najvišjimi v Evropi. Že sedanje stanje ogroža konkurenčno moč slovenskih podjetij na mednarodnih trgih zaradi visokih stroškov dela. Prav tako menimo, da ni mogoče uveljaviti dodatnih davkov, s katerimi bi zagotovili nova proračunska (državna) sredstva za financiranje zdravstva, saj bi to dodatno davčno obremenilo gospodarstvo in gospodinjstva ter povečalo stroške države. Sklepamo torej, da iz sedanjih virov financiranja javnega zdravstva v Sloveniji ni mogoče zagotoviti večjega obsega sredstev, če opazujemo sredstva relativno glede na vire financiranja zdravstva. [...] Tako smo definirali košarico B kot posledico dejstva, da košarica A ne more zajeti vseh dobrin zdravstvenega varstva, ki naj bi bile dostopne posamezniku, saj so sredstva, zbrana z obveznim zdravstvenim zavarovanjem, omejena in jih v sedanjih razmerah v Sloveniji glede na njihov izvor ni mogoče povečevati."<ref name=":71" /> Medtem ko bi se storitve košarice A še naprej izvajale v okviru mreže javnega zdravstva, bi storitve iz košarice B ponujale komercialne pridobitne zdravstvene zavarovalnice, ki bi med seboj konkurirale in bi prosto izbirale različne kombinacije naborov izvajalcev storitev, s katerimi bi sklepale pogodbe, potrošniki zdravstvenih storitev pa bi prosto izbirali, pri kateri zavarovalnici se želijo zavarovati na podlagi ponudbe nabora izvajalcev tako kot "dodatne ponude zdravstvenih in nezdravstvenih dobrin", ki bi jih kot del necenovne konkurence ponujale posamezne zavarovalnice. Vse zavarovalnice bi kljub temu morale uporabnikom nuditi celoten nabor storitev iz košarice B (a bi lahko ponujale tudi dodatne storitve). Država bi določila maksimalno premijo za košarico B. Zavarovalnice bi morale sprejeti kateregakoli zavarovanca ne glede na značilnosti posameznega zavarovanca.<ref name=":71" /> Izvajalci storitev iz košarice B bi lahko bili tako javni kot zasebni. Zavarovalnice bi lahko investirale v izvajalce, ustanavljale izvajalce in vstopale v javno-zasebna parterstva z izvajalci. Zavarovalnice bi lahko izvajalce izbirale na podlagi cenovne ugodnosti njihovih storitev. Mreža izvajalcev v posamezni ponudbi bi lahko pokrivala zgolj določen del/regijo države in ne celotne države; posamezne zavarovalnice bi tako lahko prevladovale v določenih predelih države. Ponudbe bi se med seboj razlikovale bodisi po ceni, kakovosti ali obsegu. Zakup dražjih ponudb bi nudil dodaten vir finančnih sredstev v zdravstvenem sistemu. Za nadzor nad izvajalci bi bile zadolžene zavarovalnice.<ref name=":71" /> Zasebne zdravstvene zavarovalnice bi lahko na željo posameznih delodajalcev prav tako namesto ZZZS zbirale sredstva za financiranje storitev košarice A, v kolikor lahko zdravstvena zavarovalnica ZZZS zagotovi enak znesek, kot bi ga ta prejel sicer. Pri tem bi zasebna zavarovalnica prevzela nadzor nad izvajalci, delodajalec pa bi lahko premije plačeval po "drugačnem tipu solidarnosti, s pomočjo socialne kapice, iz profita delodajalca in podobno".<ref name=":71" /> Študija prav tako predlaga reformo plačevanja zaposlenih v zdravstvu (tako v javnem kot zasebnem zdravstvu oz. izvajanju obeh košaric) z namenom povečevanja produktivnosti. Zaposleni javnih izvajalcev zdravstvenega varstva bi bili izvzeti iz enotnega sistema plač za javne uslužbence, kolektivno dogovarjanje pa bi vršili zaposljeni pri posameznemu izvajalcu namesto trenutne ureditve, kjer se v kolektivno dogovarjanje vdeležujejo vsi zaposljeni določenega poklica. Plače bi bile tako odvisne od "stroškovne učinkovitosti [posameznih] izvajalcev, ne pa od umeščenosti plač v sistem plač javnih uslužbencev ali kolektivnega dogovarjanja o plačah na ravni dejavnosti". Takšen pristop bi pri javnih zavodih tako zahteval ukinjanje ali privatizacije nezadostno učinkovitih javnih izvajalcev in nakup zasebnih izvajalcev s strani države.<ref name=":71" /> ===== Interventni zakon ===== Leta 2020 je Zdravniška zbornica pripravila in v sodelovanju z stranko Nova Slovenija predlagala interventni zakon za zmanjševanje čakalnih vrst v zdravstvu.<ref>{{Navedi splet|url=http://nsi.si/nsi-in-zdravniska-zbornica-z-zakonom-nad-predolge-cakalne-dobe-v-zdravstvu-za-vsem-dostopno-zdravstvo|title=NSi in zdravniška zbornica vložili zakon, ki prinaša javno zdravstvo dostopno za vse|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Zakon bi zasebnim izvajalcem v primerih, ko čakalne dobe za določeno posamezno zdravstveno storitev znotraj javne mreže presegajo 3 mesece pri vsaj 75% izvajalcev, omogočal izvajanje zdravstvenih storitev, ki bi se financirale iz sredstev ZZZS. Predlog prav tako predvideva kritje morebitnih doplačil storitev s strani izvajalcev dopolnilnega zavarovanja v običajnem obsegu.<ref>{{Navedi splet|url=http://nsi.si/wp-content/uploads/2020/01/ZAKON-O-INTERVENTNIH-UKREPIH.pdf|title=PREDLOG ZAKONA O INTERVENTNIH UKREPIH ZA STABILIZACIJO DELOVANJA JAVNEGA ZDRAVSTVENEGA SISTEMA|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Zakon bi prav tako vzpostavil nov delovni okvir za zdravnike, ki bi lahko po novem pridobili status neodvisnega ponudnika zdravniške službe in tako opravljali dodatno delo ter se o delu prosto dogovarjali z izvajalci zdravstvene dejavnosti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zdravniki-predlagali-resitev-za-skrajsanje-vrst-268830.html|title=Zdravniki predlagali rešitev za skrajšanje vrst|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> === Čakalne dobe, kadrovski primanjkljaji in prekomerna obremenjenost === Prekomerne čakalne dobe veljajo za enega izmed najbolj perečih problemov slovenskega zdravstva.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/kako-bi-zdravniki-resevali-enega-od-najbolj-perecih-problemov-slovenskega-zdravstva-439572|title=Pet ukrepov za rešitev slovenskega zdravstva|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-02-04}}</ref><ref name=":12">{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042425342|title=Problem našega zdravstva: čakalne dobe in korupcija|website=Dnevnik|access-date=2019-02-04}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 2011 jih je v okviru javnomnenjske raziskave kot največji problem zdravstvenega sistema opredelilo 34,7 % anketirancev.<ref name=":12" /> Leta 2018 se je kljub dodatnim zdravstvenim investicijam v višini 35 milijonov evrov z izrecnim namenom skrajševanja čakalnih vrst trend daljšanja čakalnih dob nadalje stopnjeval.<ref name="siol.net">{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/zdravniki-bezijo-iz-potratnega-in-neurejenega-drzavnega-zdravstva-453119|title=Zdravnik: To je absurd. Država si te pravice ne bi smela jemati.|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-02-04}}</ref> Meja dopustnega trajanja čakalne dobe je postavljena na 90 dni.<ref>{{navedi splet|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/57bebf0182554/ubijalske-cakalne-dobe|title=Svet24.si - Ubijalske čakalne dobe v zdravstvu|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|language=sl|access-date=2019-02-04}}</ref> V nekaterih primerih obstajajo za določeno obravnavo velike razlike v čakalnih dobah med posameznimi zdravstvenimi zavodi. Povprečne čakalne dobe so še posebej dolge za [[Revmatologija|revmatologijo]], maksilofacialno kirurgijo, [[Urologija|urologijo]], [[Dermatologija|dermatologijo]], oralno kirurgijo, [[Okulistika|oftalmologijo]], [[Kardiologija|kardiologijo]] itd.<ref>{{navedi splet|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/57bebf0182554/ubijalske-cakalne-dobe|title=Svet24.si - Ubijalske čakalne dobe v zdravstvu|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref> Zaradi nedostopnosti zdravstvene oskrbe se je leta 2014 oskrbi odreklo oz. je oskrbo preložilo 21,7 % prebivalcev (povprečje OECD je bilo 20,6 %), medtem ko se je zaradi cenovne nedostopnosti tega leta zdravstveni oskrbi odreklo 15,6% prebivalcev (povprečje OECD je bilo 17,2%). Razlika v dostopnosti do zdravstvene oskrbe za tiste z zelo nizkimi in zelo visokimi prihodki je bila majnha.<ref name=":72" /> Zdravstvena zbornica Slovenije razpravlja o pomanjkanju zdravnikov že od leta 1995.<ref name=":52" /> V Sloveniji je na prebivalca za skoraj četrtino manj zdravnikov in petino več medicinskih sester kot v ostalih evropskih državah. Kljub izrazito podpovprečnemu številu zdravnikov ti opravijo več zdravniških pregledov od povprečja EU.<ref>{{navedi splet|url=https://www.vecer.com/dokaj-zdrave-nas-ohranja-manj-zdravnikov-z-manj-denarja-6326704|title=Dokaj zdrave nas ohranja manj zdravnikov z manj denarja|date=2017-10-11|website=www.vecer.com|language=sl-si|access-date=2019-02-04|archive-date=2017-10-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20171012023235/https://www.vecer.com/dokaj-zdrave-nas-ohranja-manj-zdravnikov-z-manj-denarja-6326704|url-status=dead}}</ref> Po podatkih iz leta 2018 so nekateri zdravniki opravljali tudi prek 350 delovnih ur mesečno (več kot 17 ur na dan). Največje število opravljenih delovnih ur je bilo 406.<ref>{{navedi splet|url=https://zurnal24.si/slovenija/so-zdravniki-ki-delajo-17-ur-na-dan-varni-za-paciente-316248|title=Zdravniki: Rekorder oddelal 406 ur v enem mesecu|website=zurnal24.si|language=sl|access-date=2019-11-02}}</ref> Leta 2017 je v tujini delovalo 163 članov Zdravniške zbornice, več kot trikrat več v primerjavi z letom 2011 (55).<ref name="siol.net"/> Med leti 2016–2018 je v tujini službo poiskalo 264 zdravnikov.<ref name=":51">{{navedi splet|url=https://www.mladina.si/186758/zgarane-in-podplacane/|title=Zgarane in podplačane|website=Mladina.si|access-date=2019-11-07}}</ref> Leta 2018 je minister za zdravje [[Samo Fakin]] naznanil namen večjega vključevanja specializantov z namenom krajšanja čakalnih vrst v zdravstvu. Združenje Mladi zdravniki Slovenije se je na načrt odzvalo z opozarjanjem na že obstoječo veliko delovno obremenjenost specializantov in načrt označili kot nerealističen.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/mladi-zdravniki-sporocajo-fakinu-ze-zdaj-na-teden-delamo-tudi-60-ur-in-vec-477128|title=Mladi zdravniki sporočajo Fakinu: Že zdaj na teden delamo tudi 60 ur in več|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-11-02}}</ref> Po drugi strani analiza tednika [[Mladina]] opozarja, da so rastoče čakalne dobe značilne za razvite države z naprednim zdravstvenim sistemom; čakalne dobe deloma pripišejo npr. zgodnje odkrivanje rakastih obolenj in velika stopnja nepripravljenosti na poseg, čakanje na določenega zdravnika ali kasnejši termin in pa neudeležitev ob datumu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.mladina.si/183181/cakalni-paradoks/|title=Čakalni paradoks|website=Mladina.si|access-date=2019-11-08}}</ref> ==== Zdravniki specialisti ==== Specializacije, kjer obstaja sistematično problematično pomanjkanje zdravniškega kadra, so [[pediatrija]],<ref>{{navedi splet|url=https://podcrto.si/v-katerih-slovenskih-krajih-pomanjkanje-pediatrov-najbolj-ogroza-zdravje-otrok/|title=V katerih slovenskih krajih pomanjkanje pediatrov najbolj ogroža zdravje otrok • Pod črto|date=2015-05-24|website=Pod črto|language=sl-SI|access-date=2019-02-04}}</ref> [[ginekologija]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.vecer.com/tudi-ginekologov-je-premalo-6646456|title=Tudi ginekologov je premalo. V Mariboru štirje še vpisujejo nove pacientke. Kaj bo čez nekaj let?|date=2019-01-18|website=www.vecer.com|language=sl-si|access-date=2019-02-04|archive-date=2019-02-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20190203062128/https://www.vecer.com/tudi-ginekologov-je-premalo-6646456|url-status=dead}}</ref> in urologija.<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/brez-cakanja-cez-pet-let-ko-bo-urologov-vec.html|title=Brez čakanja čez pet let, ko bo urologov več|last=Zupanič|first=Milena|date=2016-07-11|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-02-04}}</ref> ==== Družinski zdravniki ==== Leta 2013 je v Sloveniji primanjkovalo okoli 500 družinskih zdravnikov.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/kako-ukrepati-proti-pomanjkanju-druzinskih-zdravnikov-306160|title=Kako ukrepati proti pomanjkanju družinskih zdravnikov?|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-02-04}}</ref> Pomanjkanje družinskih zdravnikov je privedlo do preobremenjenosti in prekomernega števila pacientov oz. pregledov na posameznika izvajalca družinske medicine. K preobremenjenosti je prispevalo tudi večje administrativno breme za zdravstveno osebje na primarni ravni.<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/druzinski-zdravniki-vsak-dan-pregledamo-do-60-pacientov-121643.html|title=Družinski zdravniki: Vsak dan pregledamo do 60 pacientov|last=Zupanič|first=Milena|date=2018-12-10|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-02-04}}</ref> Zaradi nizkega zanimanja se je leta 2018 ob 59 razpisanih mestih specializacij družinske medicine prijavilo le sedem kandidatov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/se-manj-zdravnikov-druzinske-medicine-prijavljenih-le-sedem-novih-specializacij/455159|title=Še manj zdravnikov družinske medicine? Prijavljenih le sedem novih specializacij.|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-02-04}}</ref> Primanjkljaj družinskih zdravnikov ogroža obstoj delujoče primarne ravni zdravstvene dejavnosti v Sloveniji.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042848585|title=Zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov ogroženi temelji slovenskega zdravstva|website=Dnevnik|access-date=2019-02-04|archive-date=2018-11-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20181130161052/https://www.dnevnik.si/1042848585|url-status=dead}}</ref> V letih 2003/04 je bil povprečen čas obravnave pri osebnem zdravniku 7 minut.<ref name=":52" /> Po podatkih ZZZS iz leta 2016 je povprečen kurativen obisk pri osebnem zdravniku trajal 9 minut in 48 sekund (pri tem je okoli tretjina obiskov predstavljala kratke obiske, kar npr. vključuje vnovično predpisovanje zdravil kroničnim bolnikom (~5 minut); tako je povprečen kurativen obisk trajal 12 minut in 54 sekund)).<ref>{{navedi splet|url=https://zurnal24.si/slovenija/toliko-minut-ima-vas-zdravnik-za-vas-275853|title=Toliko minut ima vaš zdravnik za vas|website=zurnal24.si|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref> Sindikat družinskih zdravnikov Praktikum ocene ZZZS zavrača na metodološki podlagi; njihova ocena trajanja povprečne obravnave na podlagi podatkov za leto 2017 znaša 5,9-6,6 minute za zdravstven tim oz. 6,9 minute za zdravnika.<ref>{{navedi splet|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5cadf3c2ca5ac/obremenjenost-druzinskih-zdravnikov-vsaka-stran-s-svojimi-stevilkami|title=Svet24.si - Obremenjenost družinskih zdravnikov: vsaka stran s svojimi številkami|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/druzinske-zdravnike-zmotile-navedbe-zzzs-494999|title=Družinske zdravnike zmotile navedbe ZZZS|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref> Kljub opozorilom nevzdržnosti primarnega zdravstvenega sistema več kot petina družinskih zdravnikov ne presega praga preobremenjenosti, ko bi lahko začeli odvračati paciente, kot rezerva pa služi še 45 specializantov 4. letnika, ki lahko z dovoljenjem ZZS delujejo kot osebni zdravniki.<ref name=":54">{{navedi splet|url=https://www.mladina.si/190408/vec-kot-petina-druzinskih-zdravnikov-se-ima-rezerve-do-praga-po-katerem-bi-lahko-zavracali-nove-pac/|title=Več kot petina družinskih zdravnikov še ima rezerve do praga, po katerem bi lahko zavračali nove paciente|website=Mladina.si|access-date=2019-11-08}}</ref> Po drugi strani predsednik sindikata družinskih zdravnikov Praktikum opozarja, da ZZZS pri vrednotenju obremenjenosti med rezerve šteje tudi zdravnice na porodniškem dopustu, zdravnike v bolniški odsotnosti in zdravnike, ki delajo izključno urgentno in ne opredeljujejo bolnikov. Tako so zdravniki, ki dejansko obravnavajo paciente, še dodatno obremenjeni s pacienti prejšnjih.<ref name=":57">{{navedi splet|url=https://www.mladina.si/190664/v-zdravstvu-ni-nedolznih/|title=V zdravstvu ni nedolžnih|website=Mladina.si|access-date=2019-11-08}}</ref> Leta 2017 so bile omiljene regijske omejitve specializacij družinske medicine in pričelo se je sistematično povečevati število razpisanih mest te specializacije.<ref name=":54" /> ==== Regionalni primanjkljaji ==== Ob splošnem pomanjkanju kliničnih psihologov obstajajo še dodatna območna pomanjkanja, še posebej na območjih z največjo socialno ogroženostjo.<ref name=":33" /><ref name=":55" /> ===== Pomanjkanje anesteziologov v UKC Maribor ===== [[UKC Maribor]] se je dlje časa soočal s pomanjkanjem anesteziologov; pomankanje je januarja leta 2016 začelo povzročati ohromitev izvajana kirurških posegov v zavodu.<ref name=":60">{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mariborska-bolnisnica-bo-anesteziologe-uvazala.html|title=Mariborska bolnišnica bo anesteziologe uvažala|work=[[24ur.com]]|access-date=2019-11-08}}</ref> Novembra 2015 je v zavodu delovalo zgolj 17 anesteziologov (50% manj od povprečja EU) medtem ko jih je bilo za kakovostno delo potrebnih 48 (že leta 1990 jih je kljub manjšim obremenitvam v UKC MB delovalo 32). K razvoju pomanjkanja je prispevalo varčevanje zdravstvenega zavoda in neproaktivna kadrovska politika ter odhodi preobremenjenega kadra v tujino. Zaradi okrnjenega izobraževalnega dela na področju anesteziologije je bila ogrožena tudi univerzitetnost kliničnega centra.<ref>{{Navedi splet|title=Mariborski zdravniki prosijo za zaščito|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/brez-anesteziologov-ni-kirurgije.html|website=www.delo.si|date=2015-11-10|accessdate=2020-04-05|language=sl-si|first=Milena Zupanič, notranja|last=politika}}</ref> Krizo je materializiral umik soglasja mariborskih anesteziologov za dežurstvo kot posledica kadrovske stiske in preobremenjenosti.<ref name=":61">{{navedi splet|url=https://www.vecer.com/ukc-maribor-anesteziologi-znova-dezurajo-6668232|title=UKC Maribor: Anesteziologi znova dežurajo|date=2019-02-28|website=www.vecer.com|language=sl-si|access-date=2019-11-08|archive-date=2019-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20191108083003/https://www.vecer.com/ukc-maribor-anesteziologi-znova-dezurajo-6668232|url-status=dead}}</ref> UKC MB je pomanjkanje nadomeščal s pomočjo anesteziologov iz drugih bolnišnic znotraj Slovenije, pa tudi drugih držav EU.<ref name=":60" /> Pri hrvaških anesteziologih je jezikovna ovira oteževala normalno delo.<ref name=":62">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/mariborski-ukc-bo-sklepal-podjemne-pogodbe-z-lastnimi-anesteziologi/464319|title=Mariborski UKC bo sklepal podjemne pogodbe z lastnimi anesteziologi|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref> V začetku leta 2017 je v UKC MB občasno delovalo okoli 30 hrvaških anesteziologov. V zvezi s pogodbami kliničnega centra s hrvaškimi anesteziologi je prišlo zaradi suma kaznivih dejanj do treh ovadb. Prav tako so nekateri slovenski zdravniki izrazili nezadovoljstvo glede disproporcionalno visokih plačil, ki so jih za delo prejemali hrvaški kolegi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/reski-anesteziologi-si-kljub-ovadbam-zelijo-se-sodelovati-z-ukc-jem-maribor/415666|title=Reški anesteziologi si kljub ovadbam želijo še sodelovati z UKC-jem Maribor|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref> Do leta 2018 so večino tujih anesteziologov nadomestili s podjemnimi pogodbami s slovenskimi anesteziologi, kar bi lahko pomenilo do 50 % nižje izdatke za plače.<ref name=":62" /> Februarja 2018 so mariborski anesteziologi ponovno privolili v dežurstva. Medtem ko je bilo jeseni 2015 v UKC MB zgolj 17 anesteziologov, jih je bilo do leta 2018 36 specialistov ter okoli 20 specializantov.<ref name=":61" /> ==== Medicinske sestre/zdravstveniki ==== Slovenija je po številu medicinskih sester na dnu članic OECD.<ref name=":13">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/medicinske-sestre-opozarjajo-na-svojo-preobremenjenost/454672|title=Medicinske sestre opozarjajo na svojo preobremenjenost|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-02-04}}</ref> Leta 2018 je primanjkljaj srednjih in diplomiranih medicinskih sester postal izziv za nemoteno izvajanje dejavnosti v več zdravstvenih ustanovah po Sloveniji.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/izolska-in-sezanska-bolnisnica-vsaka-na-svoj-nacin-nad-pomanjkanje-zdravstvenega-kadra/469686|title=Izolska in sežanska bolnišnica vsaka na svoj način nad pomanjkanje zdravstvenega kadra|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-02-04}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/zaradi-pomanjkanja-medicinskih-sester-sistem-deluje-na-pozrtvovalnosti/468765|title=Zaradi pomanjkanja medicinskih sester sistem deluje na požrtvovalnosti|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-02-04}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/prestavitev-operacij-v-sempetru-zaradi-pomanjkanja-medicinskih-sester/468242|title=Prestavitev operacij v Šempetru zaradi pomanjkanja medicinskih sester|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-02-04}}</ref> Po nekaterih ocenah naj bi bil skupen deficit v Sloveniji okoli 5.000 diplomiranih medicinskih sester.<ref name=":14">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/pomanjkanje-medicinskih-sester-ni-tako-kriticno-kot-se-prikazuje/458042|title=Pomanjkanje medicinskih sester ni tako kritično, kot se prikazuje|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-02-04}}</ref> Glede na potrebe bolnikov v posteljah je medicinskih sester v splošnih bolnišnicah na ravni državnega povprečja za 28,92 % premalo (oz. 1.585 zaposlenih ali 2.130, če se šteje tudi pomanjkanja v psihiatričnih in specialnih bolnišnicah). Obstajajo tudi še izrazitejša regionalna pomanjkanja; v [[Nova Gorica|Novi Gorici]] je zaposlenega zgolj okoli polovica potrebnega kadra. Po mnenju predsednika Združenja direktorjev pri Skupnosti socialnih zavodov Slovenije naj bi samo domovi za ostarele potrebovali še dodatnih 2.000 medicinskih sester. Pomanjkanje pa naj bi bilo v uradnih statistikah izrazito podcenjeno, saj ocena upošteva zgolj število pacientov v bolnišničnih posteljah, ne pa tudi tistih v operacijskih dvoranah, mavčarnah, ambulantah, in pa pomanjkanj v domovih za ostarele, socialnih zavodih itd. Bolnišnice poskušajo primanjkljaje deloma nadomestiti z dijaki srednjih zdravstvenih šol ter študenti zdravstvene nege/babištva. Zaradi finančne sanacije mnogi zdravstveni zavodi ožijo plačila (vključno s poravnavo nadur in napredovanji) medicinskim sestram. Zaradi težkih delovnih pogojev in neprimerno nizkega plačila mnoge medicinske sestre prehajajo v primarno raven, pogosto pa zaposlitev iščejo tudi v tujini. Po podatkih iz leta 2018 je v preteklih 6 letih v tujini službo poiskalo 1.107 medicinskih sester (699 srednjih in 408 diplomiranih). Prihaja tudi do porasta povprečne starosti zaposlenih medicinskih sester; od nekaj več kot 22.000 jih je 8.200 starejših od 50 let.<ref name=":51" /> Vzroki za pomanjkanje naj bi vključevali nizko plačilo<ref name=":51" /><ref name=":14" /><ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/medicinska-sestra-dobi-620-evrov-brezposelni-vec-59526.html|title=Medicinska sestra dobi 620 evrov, brezposelni več|last=Zupanič|first=Milena|date=2018-06-12|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-02-04}}</ref><ref name=":15">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/poseben-dodatek-zaradi-pomanjkanja-kadra-na-podrocju-zdravstvene-nege/465844|title=Poseben dodatek zaradi pomanjkanja kadra na področju zdravstvene nege?|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-02-04}}</ref> in neprimerno usklajevanje vloge srednjih in diplomiranih medicinskih sester s standardi EU.<ref name=":14" /> Medicinske sestre so prav tako preobremenjene,<ref name=":51" /><ref name=":13" /><ref name=":15" /> kar povzroča pogostejše bolniške odsotnosti in druge težave.<ref name=":13" /> ==== Zobozdravniki ==== Zaradi pomanjkanja zobozdravnikov v javni mreži in posledičnih dolgih čakalnih vrst mnogi posegajo po zasebnih samoplačniških storitvah, vedno več Slovencev pa se za vzdrževanje oralnega zdravja zanaša na dentalni turizem.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042390885|title=Težave v zobozdravstvu: Dolge čakalne vrste, dragi posegi in težko dostopni zobozdravniki|website=Dnevnik|access-date=2019-11-08|archive-date=2019-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20191108083005/https://www.dnevnik.si/1042390885|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/ko-je-treba-za-obisk-zobozdravnika-cakati-tudi-vec-mesecev-476570|title=Ko je treba za obisk zobozdravnika čakati tudi več mesecev|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref> Čeprav je število zobozdravnikov v Sloveniji podobno evropskemu povprečju, je število razpisanih programov v okviru ZZZS premajhno, da bi prebivalstvu nudilo zadosten obseg storitev.<ref>{{navedi splet|url=https://zurnal24.si/zdravje/aktualno/zaradi-belih-zalivk-tezje-do-zobozdravnika-322835|title=Zaradi belih zalivk težje do zobozdravnika|website=zurnal24.si|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/zobozdravniki-za-cakalne-vrste-nismo-krivi-mi/460555|title=Zobozdravniki: Za čakalne vrste nismo krivi mi|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref> ==== Klinični psihologi ==== Slovenija je s tremi kliničnimi psihologi na 100.000 prebivalcev država z najnižjo gostoto kliničnih psihologov v EU. Največji primanjkljaji obstajajo na območjih največje socialne ogroženosti.<ref name=":33" /><ref name=":55">{{navedi splet|url=https://www.delo.si/prosti-cas/zdravje/slovenija-je-po-stevilu-klinicnih-psihologov-na-evropskem-dnu.html|title=Slovenija je po številu kliničnih psihologov na evropskem dnu|last=Celje|first=Špela Kuralt|date=2015-06-01|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-10-10}}</ref> Do neenakosti v številu kliničnih psihologov med regijami prihaja, saj specializacije klinične psihologije razpisujejo in financirajo posamezni zdravstveni zavodi. V primerjavi je povprečje v svetu sedem kliničnih psihologov na sto tisoč prebivalcev. V javni mreži po podatkih iz leta 2017 na primarni ravni dela zgolj 55 kliničnih psihologov od okoli 120 kliničnih psihologov v Sloveniji; tisti, ki delajo na sekundarni in terciarni ravni, so dostopni zgolj za hospitalizirane osebe. Čakalne dobe za obravnavo pri kliničnem psihologu so bile opisane kot »nevzdržno dolge«, in krepko presegajo šest mesecev, obdobje, ki ga ministrstvo za zdravje šteje za še dopustnega. Da bi čakalne dobe padle pod mejo šestih mesecev, bi bilo treba število kliničnih psihologov na primarni in sekundarni ravni podvojiti. Klinični psihologi so zaradi presežnih delovnih normativov tudi močno delovno preobremenjeni.<ref name=":33" /> Pacienti so pogosto primorani v iskanje pomoči pri koncesionarjih in samoplačniških izvajalcih, kjer so čakalne dobe krajše. Zaradi pomanjkanja se osebe s psihološkimi težavami tudi vse pogosteje zatekajo k neprimerno usposobljenim psihoterapevtom oz. delavcem na področju duševnega zdravja brez strokovnih kompetenc in strokovnega nadzora, kar lahko zaradi strokovno neprimerne obravnave dodatno ogroža njihov psihološki dobrobit ali okrevanje. Problem neobstoječega strokovnega nadzora stopnjuje odsotnost zakonskih določil o psihoterapevtski dejavnosti. Bolj strogi predpisi na področju pa bi lahko v veliki meri onemogočil poklicno delovanje številnim sicer kadrovsko nezaposljivim diplomantom iz študijskih programov – pogosto zasebnih fakultet – na področju psihoterapije/mentalnega zdravja, ki prek 10-krat presegajo letno število dejanskih specializantov klinične psihologije.<ref name=":33" /> Trojica fakultet, ki izvajajo takšne izobraževalne programe ([[Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici|Fakulteta za uporabne družbene študije]], [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološka fakulteta]] in Univerza Sigmunda Freuda), je ustanovila kolegij, ki si prizadeva za uzakonitev in regulacijo samostojnih poklicev psihoterapevta in psihosocialnega svetovalca ter vključitev v javno mrežo zdravstvenih storitev, čemu pa nasprotujejo klinični psihologi in psihiatri.<ref name=":46" /> ==== Ukrepi ==== V letih 2017 in 2018 je ministrstvo za zdravje v sklopu programa za skrajševanje čakalnih vrst preizkusilo pilotski projekt variabilnega nagrajevanja posebej uspešnih ambulant, ki so presegale glavarinski standard in same opravile nadstandardno število ambulantnih posegov in hišnih obiskov ter tako zmanjševale napotovanje k specialistom. Program je razdelil 4.266.354€ oz. 133€ na osebo mesečno. Program je po pilotni fazi zamrl.<ref name=":57" /> Julija 2019 je bil sprejet aneks k splošnemu dogovoru, ki omogoča nagrajevanje najbolj obremenjenih timov družinske medicine in pediatrije; nagrade bodo tako prejemali tako zdravniki kot medicinske sestre in tehniki zdravstvene nege.<ref name="rtvslo.si"/> Vlada je leta 2020 napovedala zagotovitev skoraj 42 milijonov € dodatnih sredstev za skrajševanje čakalnih vrst.<ref name=":76" /> ===== Digitalizacija ===== Eden od načinov, kako se Slovenija spopada s težavami, kot so dolge čakalne vrste, kadrovsko pomanjkanje in izčrpanost zaposlenih, je z uporabo zVem, ki je platforma [[E-uprava|e-uprave]], namenjena zdravstvu.<ref name=":315">{{navedi splet|url=https://zvem.ezdrav.si/domov|title=zVEM|date=2022|website=zVEM|access-date=2022-06-06}}</ref> zVEM ne pomaga le pri težavah, s katerimi se sooča država in zdravstvene ustanove, temveč tudi olajša številne procese z zagotavljanjem varnega dostopa do podatkov in različnih e-zdravstvenih storitev vsem uporabnikom s slovenskim zdravstvenim zavarovanjem. Z implementacijo te aplikacije je Vlada Republike Slovenije ustvarila sistem, kjer so lahko dostopni osebni zdravstveni kartoni, različni zdravniški recepti in zdravniške napotnice k specialistom. Poleg tega aplikacija omogoča uporabnikom, da se dogovorijo za termin brez klicanja ali čakanja v vrstah. Preko portala so storitve, kot so eRecept, eNaročanje in Centralni register podatkov o pacientih, na voljo po zaključku prijave.<ref name=":315" /> Platforma je bila razvita leta 2015, vendar so uporabniki dobili dostop šele leta 2017. Od njene uvedbe je število uporabnikov vztrajno naraščalo in je leta 2021 doseglo več kot 409 900 registriranih uporabnikov.<ref name=":316">{{navedi splet|url=https://zvem.ezdrav.si/-/portal-zvem-prejel-enagrado-za-najboljsi-projekt-informatike-leta-2021-v-sloveniji|title=Portal zVEM prejel eNagrado za najboljši projekt informatike leta 2021 v Sloveniji|date=2022-05-18|website=zVEM|access-date=2022-06-06|archive-date=2022-06-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20220606193054/https://zvem.ezdrav.si/-/portal-zvem-prejel-enagrado-za-najboljsi-projekt-informatike-leta-2021-v-sloveniji|url-status=dead}}</ref> Povečanje števila uporabnikov v letu 2021 je posledica omejitev, uvedenih za upočasnitev širjenja [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|pandemije COVID-19]], ki so zahtevale od prebivalcev potrdilo o cepljenju ali testu za COVID. Aplikacija je s prikazom QR kode omogočila enostaven dostop in preverjanje potrdil za COVID. Ta novost v zdravstvenem sistemu je velik korak k digitalizaciji zdravstvenega sistema, vendar se v prihodnosti pričakujejo nadaljnje izboljšave. Za prijavo na zVEM je potreben digitalni ID, ki ga izda vlada in ta postopek vzame veliko časa. zVEM je na voljo samo za osebe s slovenskim zdravstvenim zavarovanjem in kljub različnim manjšinam, ki so prisotne v Sloveniji, obstajata le slovenska in angleška različica platforme.<ref name=":315" /> Vse naštete težave je potrebno rešiti, da bo platforma široko dostopna. === Korupcija === Leta 2011 je [[Korupcija|korupcijo]] kot najbolj pereč problem slovenskega zdravstva v javnomnenjski anketi opredelilo 34,6 % anketirancev.<ref name=":12" /> Po podatkih [[Transparency International]] iz leta 2013 je okoli 40 % Slovencev menilo, da je v slovenskem zdravstvu veliko ali zelo veliko korupcije (svetovno povprečje je bilo okoli 45 %, povprečje držav OECD pa okoli 35 %).<ref name=":34" /> {{quote box|quote=»[P]olicija v obdobju od leta 2014 do junija 2019 na področju odkrivanja in preiskovanja korupcije v zdravstvu obravnavala 129 zadev. Na tožilstvo so bile poslane kazenske ovadbe za 100 kaznivih dejanj.«.|source=<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/dejstva/bo-minister-sabeder-predlagal-uzakonitev-popolne-objave-farmacevtskih-nakazil-zdravnikom.html|title=Bo minister Šabeder predlagal uzakonitev popolne objave farmacevtskih nakazil zdravnikom?|work=[[24ur.com]]|access-date=2019-10-06}}</ref>|width=22%|align=right}} Leta 2013 je bilo izvedenih 58 hišnih preiskav pri zdravnikih, dobaviteljih medicinske opreme in preiskav zdravstvenih ustanov v zvezi s sumom korupcije v zdravstvu.<ref name=":20">{{navedi splet|url=https://www.finance.si/8823627|title=Dobavitelj materiala: Doktor pravi, da smo mu premalo nakazali|website=Finance.si|language=sl-SI|access-date=2019-10-06}}</ref><ref name=":21" /> V podkupovanje vpletenih 10 zdravnikov, 7 dobaviteljev in 4 posamezniki iz podjetji. Sumilo se je oškodovanja zdravstvenega sistema za 5 milijonov evrov.<ref name=":20" /><ref name=":21">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/zdravnikom-dobavitelji-domnevno-dali-na-tisoce-evrov-podkupnin/367558|title=Zdravnikom dobavitelji domnevno dali na tisoče evrov podkupnin|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-04-09}}</ref> Septembra 2014 je bilo ovadenih 15 oseb, vključno z zdravniki zaposlenimi v UKC Ljubljana in Maribor, ortopedski kliniki Ljubljana in ortopedski bolnišnici Valdoltra, celjski bolnišnici in novomeški bolnišnici, in vodjema lekarn ortopedske bolnišnice Valdoltra ter [[Onkološki inštitut Ljubljana|Onkološkega inštituta]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/lepljivim-prstom-v-zdravstvu-ni-videti-konca-ovadenih-se-15-ljudi/346531|title=Lepljivim prstom v zdravstvu ni videti konca - ovadenih še 15 ljudi|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-10-06}}</ref> Aprila 2019 je bilo pravnomočno obtoženih 15 fizičnih in ena pravna oseba, vključno z zdravniki in farmacevti, njihovimi družinskimi člani, in komercialisti. Obtoženi so bili dajanja oz. prejemanja podkupnin v zameno za izbor/nabavo medicinskih materialov in zdravil, pranja denarja, ponarejanja ali uničevanja poslovnih listin, in preprečevanje dokazovanja.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/sojenje-v-najvecji-korupcijski-aferi-v-zdravstvu-se-lahko-zacne/484409|title=Sojenje v največji korupcijski aferi v zdravstvu se lahko začne|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-10-06}}</ref> S tem naj bi bilo oškodovanih okoli 1,18 milijona evrov javnih sredstev.<ref name=":22">{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/obtozeni-korupcije-v-zdravstvu-zanikali-krivdo.html|title=Obtoženi korupcije v zdravstvu zanikajo krivdo|work=[[24ur.com]]|access-date=2019-10-06}}</ref> Pet od obtoženih oseb je bilo deležno nedovoljenih denarnih prejemkov okoli ali več kot 100.000€.<ref name=":25" /> Vpleteni zdravniki naj bi prejemali podkupnine kot na bančne račune v tujini, plačila dragih potovanj ter, med drugim, tudi zlate palice.<ref name=":27">{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/osem-gospodarskih-afer-ki-so-pretresle-slovensko-zdravstvo-139530|title=Osem (gospodarskih) afer, ki so pretresle slovensko zdravstvo|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-02-04}}</ref> Po neuradnih podatkih naj bi preiskavo sprožilo podjetje Emporio Medical, ki je prijavilo konkurente po izgubi velikega deleža poslov v slovenskem zdravstvu (kasneje se je izkazalo, da je Emporio Medical prek nepravilnih transakcij prek računov v tujini denar nakazovalo na račune nekaterim zdravnikom).<ref name=":27"/> Obtožbe so bile podane v zvezi z izsledki kriminalističnih preiskav izvedenih leta 2013 in posledičnih ovadb podanih leta 2014.<ref name=":25">{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/zaradi-korupcije-tozilstvo-vlozilo-obtoznico-zoper-vec-zdravnikov-474564|title=Zaradi korupcije tožilstvo vložilo obtožnico zoper več zdravnikov #video|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-10-06}}</ref> Zaradi zastaranja najmanj 4 kaznivih ob vlogi obtožnice dejanj se ni sodilo 3 obtoženim.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/najvecja-korupcijska-afera-v-zdravstvu-stiri-kazniva-dejanja-so-zastarela.html|title=Korupcija v zdravstvu: štiri kazniva dejanja so v tem času že zastarala|work=[[24ur.com]]|access-date=2019-10-06}}</ref> Vsi obtoženi so krivdo zanikali.<ref name=":22" /> Junija 2019 je bil en zdravnik obsojen jemanja podkupnin, ena oseba pa obtožena dajanja podkupnin.<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/crna-kronika/res-je-vrhunski-zdravnik-a-je-vzel-podkupnino-197288.html|title=Res je vrhunski zdravnik, a je vzel podkupnino|last=Predanič|first=Jure|date=2019-06-20|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-10-06}}</ref> Oktobra leta 2018 so bile po podatkih Specializiranega državnega tožilstva v zvezi s korupcijo v zdravstvu uložene skupno 4 obtožnice zoper skupno 32 fizičnim in 5 pravnim osebam ter en obtožni predlog zoper eno fizično osebo. Podatki so po navedbah SDT vključevali 15 obtoženih fizičnih in eno pravno osebo iz obtožbe, podane avgusta 2018 zaradi pritožbe na in posledične še-nepravnomočnosti obtožnice (izvirajoče iz postopka, začetega leta 2013).<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/zaradi-korupcije-v-zdravstvu-doslej-vlozene-stiri-obtoznice-480235|title=Zaradi korupcije v zdravstvu doslej vložene štiri obtožnice|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-04-09}}</ref> ==== Afera operacijske mize ==== Med leti 2002 in 2004 so v javnost postopoma prišli podatki o spornem nakupu 38 operacijskih miz, ki jih je UKC Ljubljana mimo javnega razpisa pridobila od dobavitelja Aico-Med (kasneje Medicoengineering).<ref name=":27"/> Skupen strošek nabave je znašal za 5 milijonov evrov (2013) pri čemer naj bi bil plačnik oškodovan za 2,5 milijona evrov (2013). V zvezi z nabavo so se pojavili močni sumi nepravilnosti.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/za-3-letni-servis-operacijske-mize-18-000-evrov.html|title=Za triletni servis operacijske mize 18.000 evrov|work=[[24ur.com]]|access-date=2019-02-04}}</ref> Podjetje Aico-Med se je leta 2004 ponovno prijavilo na javni raspis ministrstva za zdravje, ki ga je bilo ministrstvo nato primorano ponoviti naslednje leto, ponovno neuspešno. Dušan Keber, minister za zdravje v času prvega razpisa za operacijskih miz, je v intervjuju navedel, da je dva člana komisije za izbor operacijskih miz doletela sabotaža njunih vozil, pri čemer je enemu od nju med vožnjo na avtomobilu odpadlo kolo, drugi pa je poseg v integriteto vozila opazil pred vožnjo.<ref name=":27" /> Leta 2006 je podjetje Aico-Med predlagalo podaritev miz, iskanih pri razpisu, a se je kasneje izkazalo, da je podjetje Aico-Med v sodelovanje vabilo tudi podjetja v državni lasti, kar bi pomenilo prenos državnega denarja v donacijo. Po prepovedi uveljavljanja izključne pravice do vzdrževanja in sodelovanja podjetij v državni lasti kot pogoja za donacijo je Medicoengineering (prej Aico-Med) od predloga odstopil.<ref name=":27" /> Zaradi oškodovanja državnega proračuna pri izvornem nakupu 38 miz sta se UKC in Medicoengineering porovnala v višini 530.000€, a je klinični center prejel porovnavo ne kot denarno izplačilo, temveč »servisiranje opreme v protivrednosti poravnave«. Leta 2014 so servisiranje miz začeli preiskovati kriminalisti, saj je Medicoengineering kliničnemu centru za servisiranje računal znatno več kot drugim bolnišnicam. Tekom preiskave je bil pridržan tudi tedanji direktor UKC LJ.<ref name=":27" /> Zaradi nepravilnosti pri nakupu operacijskih miz je Komisija za preprečevanje korupcije pozvala k spremembi javnega naročanja; KPK je med drugim predlagal enotni sistem javnega naročanja, kar je kasneje načrtovala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc.<ref name=":27"/> ==== Afera pediatrična klinika ==== Leta 1994 so se začela načrtovanja izgradnje nove pediatrične klinike zaradi neprimernosti tedanjih prostorov za zdravljenje otrok zaradi prostorske stiske in nezmožnosti sobivanja staršev. Gradnja pediatrične klinike se je pričela leta 1998 po več letih zapletov pri pridobivanju virov financiranja.<ref name=":24">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/slovensko-zdravstvo-so-tudi-dvojne-cene-nedokoncani-objekti-draga-darila/388570|title=Slovensko zdravstvo so tudi dvojne cene, nedokončani objekti, draga darila|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-10-06}}</ref> Zaradi suma korupcije pri javnih razpisih in vpletenosti oseb, ki so bile blizu vladajoči koalicijski stranki, je bila izgradnja pediatrične klinike leta 2007 deležna razprave parlamentarne komisije za nadzor javnih financ in obravnave Komisije za preprečevanje korupcije, problem pa je bil eden izmed glavnih očitkov opozicije pri interpelaciji zoper ministra za zdravje Andreja Bručana.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/255927|title=Afera Pediatrična klinika - utemeljen sum korupcije ali čiste laži|website=Dnevnik|access-date=2019-11-02|archive-date=2019-11-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20191102161230/https://www.dnevnik.si/255927|url-status=dead}}</ref> Aprila 2008 so kriminalisti izvedli več hišnih preiskav zaradi sumov kaznivih dejanj pri gradnji klinike.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pediatrija-opravili-hisne-preiskave.html|title=Kriminalisti opravili več hišnih preiskav|work=[[24ur.com]]|access-date=2019-10-06}}</ref> Nova pediatrična klinika je bila dokončana in prešla v uporabo leta 2009. Strošek izgradnje se je povzpel iz predvidenih 54 milijonov evrov na skoraj 96 milijonov evrov, od tega 60 milijonov evrov za gradbena dela in zgolj manj kot milijon za opremo. Nekateri izvajalci so si med gradnjo po podatkih analize nezakonito povečali koristi. [[SCT]] je kot izvajalec prek aneksov skoraj podvojil vrednost primopredaje. Zgradba je se je po pričetku uporabe pokazala za strukturno oporečno; kontaminacija z [[Legionella|legionelo]] je povzročila 70 tisoč evrov dodatnih stroškov, odkrite so bile napake v prezračevalnih sistemih, kanalizaciji in klimatskih napravah, regulaciji temperature posameznih prostorov in (ne)delovanju dvigal. SCT-jev podizvajalec pa je zaradi neplačila onemogočil delovanje elektronskih vrat v stavbi. SCT je leta 2011 končal v stečaju.<ref name=":24" /> ==== Izgradnja Onkološkega inštituta ==== Predvideno trajanje izgradnje [[Onkološki inštitut Ljubljana|Onkološkega inštituta]] (pričeto leta 1997) se je s treh let podaljšalo na 11 let. Po 23 aneksih je vrednost objekta narastla z 22 na 49 milijonov evrov. Zaradi nepravilnosti v vodovodni napeljavi so se v prvih mesecih po pričetku uporabe objekta pojavile težave z legionelo, sanacija katerih je stala 7 milijonov evrov; zaradi stečaja bančnih garancij do SCT-ja ni bilo mogoče unovčiti v celoti. Defektiven je bil tudi protipožarni sistem, v zvezi s katerim so bile napovedane kazenske ovadbe. Zaradi suma kaznivih dejanj pri pripravi razpisa je bilo opravljenih tudi 5 hišnih preiskav v okviru obnov vodovodnih inštalacij; te naj bi bile preplačane za 2 milijona evrov, razpis pa prirejen v prid specifičnega izvajalca.<ref name=":24" /> ==== Afera žilne opornice ==== Parlamentarna preiskovalna komisija je leta 2018 ugotovila sum, da naj bi med dobavitelji žilnih opornic prihajalo do kartelnega dogovarjanja; UKC Ljubljana in UKC Maribor naj bi v letih 2007-2016 selektivno omogočali nekaterim dobaviteljem prevladujoč položaj na trgu žilnih opornic. Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) so oktobra 2018 izvedli več preiskav stanovanjskih in poslovnih prostorov na več lokacijah po državi zaradi sumov storitve kaznivih dejanj sprejemanja in dajanja podkupnin. Zdravniki in dobavnik naj bi prejemali plačila stroškov potovanj, avtorskih honorarjev, donacij in gotovine v višini okoli 100.000€. V zameno naj bi pridobivali in ohranjali posle dobave žilnih opornic od dveh gospodarskih družb.<ref>{{navedi splet|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5bbf1e359057e/afera-zilne-opornice-med-osumljenimi-vec-zdravnikov-in-nabavnikov|title=Svet24.si - Afera žilne opornice: med osumljenimi več zdravnikov in nabavnikov|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|language=sl|access-date=2019-10-06}}</ref> Štiri bolnišnice naj bi tako opornice letno plačevale za 2,5 milijona evrov.<ref name=":27"/> Prvi podatki o potencialnih preplačilih pri naročilih žilnih opornic so v javnost prišle leta 2013 prek medijev. Leta 2016 je bila v DZ ustanovljena preiskovalna komisija z namenom preiskati domnevno sporne nakupe.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/preiskava-sele-pet-let-po-razkritju-lotili-so-se-malih-rib.html|title=Preiskava šele pet let po razkritju: 'Lotili so se malih rib'|work=[[24ur.com]]|access-date=2019-10-06}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.finance.si/8351945|title=Kako iz bolnišnic odtekajo milijoni|website=Finance.si|language=sl-SI|access-date=2019-10-06}}</ref> ==== Afera eritropoetin ==== V več slovenskih bolnišnicah so eritropoetin neupravičeno predpisovali na recept kljub temu, da je to že bilo vključeno v ceno dialize; tako so zdravilo dvojno zaračunavali in pri tem finančno oškodovali ZZZS. Preiskava v zvezi z zadevo je bila zaključena leta 2003. Zaradi goljufije sta bila ovadena tedanja predstojnica oddelka in pa nekdanji direktor bolnišnice (ter bodoči generalni direktor ZZZS in minister za zdravje) [[Samo Fakin]],<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/osem-gospodarskih-afer-ki-so-pretresle-slovensko-zdravstvo-139530|title=Osem (gospodarskih) afer, ki so pretresle slovensko zdravstvo|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-10-06}}</ref> ki je bil leta 2002 primoran odstopiti zaradi afere.<ref>{{navedi splet|url=http://www.mladina.si/90840/posebni-pogoji-za-fakina/|title=Posebni pogoji za Fakina|website=Mladina.si|access-date=2019-10-06}}</ref> ==== Prejemki farmacevtske industrije v zdravstvu ==== V letu 2018 je 22 farmacevtskih družb, ki v Sloveniji prodajajo zdravila, izplačalo 11,5 milijona evrov (9,6 milijona evrov neto) zdravnikom, vključno za izobraževanja, predavanja, študije, potovanja. Finančni tokovi med farmacevtskimi družbami in zdravniki (oz. fizičnimi osebami) so javno razkriti le ko z objavo soglaša tudi zdravnik prejemnik (soglasje jih poda zgolj okoli četrtina), javno pa so dostopni finančni tokovi pravnim osebam (s.p.-ji, d.o.o.-ji, in zdravniška društva in organizacije). Nekateri zdravniki zaposleni v javnem sistemu so od farmacevtskih družb v zameno za storitve prejemali denar prek plačil prek s.p.-jev in d.o.o.-jev. Novinarji so opozorili tudi na sum, da nekateri zdravniki prek društev, ki jih v celoti nadzirajo, izrabljajo sredstva za osebne namene.<ref name=":23">{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/dejstva/kateri-zdravniki-so-prejemniki-farmacevtskih-milijonov.html|title=Kateri zdravniki so prejemniki farmacevtskih milijonov?|work=[[24ur.com]]|access-date=2019-10-06}}</ref> Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Boris Štefanec se je na medijsko poročanje o prejemkih farmacevtskih sredsvev v zdravstvu odzval z: "V preteklosti smo dobili posamezne informacije, da nekateri zdravniki dobijo na račun tega, da so prijazni do posameznih izdelkov določenega farmacevtskega proizvajalca, tudi ustrezne bonitete. Zaznali smo plačevanje stroškov mednarodnih kongresov v eksotičnih državah, zaznano pa je bilo tudi kakšno neposredno nakazilo. Nekaj teh postopkov teče tudi v okviru kazenskih postopkov"<ref name=":23" /> Farmacevtsko podjetje Novartis je bilo leta 2009 na podlagi anonimne ovadbe vložene v Sloveniji obtoženo podkupovanja zdravnikov oz. njihovih prijateljev v več državah, vključno Sloveniji, prek Novartisove slovenske podružnice z namenom povečevanja predpisovanja Novartisovih zdravil. Predstojne Evropske institucije so na podlagi ovadbe sprožile preiskave v več državah<ref>{{navedi splet|url=https://www.finance.si/259589|title=Novartis naj bi za promocijo novega zdravila podkupoval zdravnike|website=Finance.si|language=sl-SI|access-date=2019-10-06}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svojci-nimajo-na-simpoziju-kaj-iskati.html?ts=1396641440|title=Novartis: Podkupovanje prikrito s šiframi?|work=[[24ur.com]]|access-date=2019-11-02}}</ref> (Novartis je bil dve leti kasneje podobno ovaden sistematskega podkupovanja zdravnikov v zameno za predpisovanje Novartisovih zdravil v nepovezanem primeru v ZDA<ref>{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-novartis-lawsuit-idUSKCN1RD2VQ|title=Swiss drugmaker Novartis must face doctor kickback suit, U.S. judge rules|date=2019-04-01|work=Reuters|access-date=2019-10-06|language=en}}</ref>). === Ostalo === ==== Otroška srčna kirurgija ==== Mednarodna nadzorna komisija, ki je leta 2015 izvedla nadzor nad programom otroške srčne kirurgije, je ugotovila, da se je program izvajal "neetično, nestrokovno in nesprejemljivo in da bi bilo bolje, če se takšen program ne bi izvajal". Komisija je ugotovila, da je v letih 2007-2014 v programu umrlo okoli 30 otrok, od teh vsaj 4 zaradi napačnega zdravljenja oz. neprimerne obravnave (komisija je navedla, da je resnično število otrok, umrlih zaradi neprimernega zdravljenja, težko oceniti). Vzrok je bil odsotnost izraelskega kirurga, ki je v Sloveniji bival in delal le v nekajdnevnih intervalih v okviru načeloma enomesečnih obiskov. Poleg njega je komisija za odgovorne našla še zlasti njegovega slovenskega učenca ter vodstvo UKC LJ. UKC LJ naj bi prirejal podatke o uspešnosti programa, predstavljane javnosti, po katerih naj bi bila smrtnost 2-krat nižja od resnične. Prav tako komisija ni ugotovila napredka slovenskih kirurgov, ki naj bi program postopoma prevzemali ob pridobivanju kompetenc, saj je število operacij, ki jih je izvedel izraelski kirurg, ostajalo enako. Po neuradnih virih naj komisija ob času revizije ne bi zaznala bistvenega izboljšanja razmer. Nekatere smrti otroške srčne kirurgije je maja 2014 pričela preiskovati tudi policija.<ref>{{navedi splet|url=https://zurnal24.si/zdravje/aktualno/bilo-bi-bolje-ce-se-program-otroske-srcne-kirurgije-ne-bi-izvajal-255309|title=Bilo bi bolje, če se program otroške srčne kirurgije ne bi izvajal|website=zurnal24.si|language=sl|access-date=2019-10-06}}</ref> Zaposleni na oddelku naj bi vodilne redno opozarjali, da program ni varen, nadrejeni pa nja bi njihova opozorila ignorirali.<ref>{{navedi splet|url=https://zurnal24.si/zdravje/starsem-bolnih-otrok-sem-moral-lagati-334339|title="Staršem bolnih otrok sem moral lagati"|website=zurnal24.si|language=sl|access-date=2019-10-06}}</ref> K odhodom zaposlenih in neprimerni obravnavi pacientov (vključno s smrtjo vsaj enega bolnika) naj bi doprinesli tudi slabi medsebojni odnosi v kolektivu.<ref>{{Navedi splet|title=Svet24.si - Slabi odnosi: zdravnika sta molčala, 14-letnik pa je umrl|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/58de39ad4fd28/zdravniki-ne-komunicirajo-otroci-pa-umirajo|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|accessdate=2019-11-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Otroška srčna kirurgija: Inštitut ukinjajo, upe polagajo v regijski center|url=https://www.dnevnik.si/1042849887|website=Dnevnik|accessdate=2019-11-09|archive-date=2019-11-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20191109201959/https://www.dnevnik.si/1042849887|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Na jutranjih sestankih so se začele žalitve. Grozno je bilo."|url=https://zurnal24.si/zdravje/aktualno/povedal-je-marsikaj-potem-so-se-na-jutranjih-sestankih-zacele-zalitve-grozno-je-bilo-336819|website=zurnal24.si|accessdate=2019-11-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/2017/11/13/slabi-odnosi-ogrozajo-srca-otrok|title=Slabi odnosi ogrožajo srca otrok|date=|accessdate=|website=|publisher=Primorske novice|last=|first=}}</ref><ref name=":63">{{Navedi splet|title=V boju med NIOSB in UKC zmagal slednji|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-boju-med-niosb-in-ukc-zmagal-slednji.html|work=[[24ur.com]]|accessdate=2019-11-09}}</ref> Eden izmed kirurgov je bil decembra 2015 ovaden smrti 4 otrok kot posledice malomarnega zdravljenja, osumljen pa je bil tudi zlorabe položaja za zagotovitev zdravljenja enega otroka v Izraelu.<ref>{{navedi splet|url=https://zurnal24.si/slovenija/kirurg-blumauer-ovaden-za-smrt-stirih-otrok-260981|title=Kirurg Blumauer ovaden za smrt štirih otrok|website=zurnal24.si|language=sl|access-date=2019-10-06}}</ref> Po odhodu še zadnjih dveh slovenskih otroških srčnih kirurgov novembra 2017 je bila prihodnost programa pod vprašanjem.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sprenevedanje-v-ukc-ljubljana-se-zadnja-slovenska-srcna-kirurga-zapuscata-program.html|title=Po odhodu še zadnjih dveh otroških srčnih kirurgov prihodnost programa pod vprašajem|work=[[24ur.com]]|access-date=2019-11-08}}</ref> Nepravilnosti na otroški srčni kirurgiji so privedle do več odstopov vodilnih oz. pozivov za njihov odstop.<ref>{{navedi splet|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/594289897a70d/ministrica-zaradi-razmer-na-pediatriji-poziva-k-odstopu|title=Svet24.si - Ministrica zaradi razmer na pediatriji poziva k odstopu|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://zurnal24.si/zdravje/aktualno/rajko-kenda-se-je-izognil-razresitvi-296278|title=Rajko Kenda nič več na čelu pediatrične klinike|website=zurnal24.si|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://zurnal24.si/slovenija/otroska-kardiologija-brez-vodstva-294441|title=Otroška kardiologija brez vodstva?|website=zurnal24.si|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.primorske.si/2017/11/13/slabi-odnosi-ogrozajo-srca-otrok|title=Slabi odnosi ogrožajo srca otrok|last=|first=|date=|website=Primorske novice|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref> Maja 2018 je otroška srčna kirurgija UKC LJ pričela sodelovati s češkimi kirurgi, pogodba pa je predvidevala tudi obravnavo pacientov v 24 urah.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042821110|title=Češki kirurgi bodo obravnavo nujnih primerov na otroški srčni kirurgiji zagotavljali v 24 urah|website=Dnevnik|access-date=2019-11-08}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Visoke plače potencialnih ameriških otroških kardiologov, ki bi sodelovali z oddelkom za otroško srčno kirurgijo UKC so bile deležne kritik s strani vodstva in zaposlenih UKC LJ ter sindikata Fides.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/sabeder-place-za-ameriske-otroske-kardiologe-bi-lahko-zamajale-ukc/460566|title=Šabeder: Plače za ameriške otroške kardiologe bi lahko zamajale UKC|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ukc-nima-denarja-za-placilo-ameriskih-zdravnikov-70421.html|title=UKC nima denarja za plačilo ameriških zdravnikov|last=Zupanič|first=Milena|date=2018-07-11|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-11-08}}</ref> Zaradi izzivov UKC pri izvajanju programa srčne kirurgije je vlada leta 2017 ustanovila Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni (NIOSB), ki naj bi program prevzela kot neodvisna institucija, a do prenosa programa nikoli ni prišlo.<ref name=":63" /> Kljub temu je NIOSB porabil okoli 165.000€.<ref>{{Navedi splet|title=V zgodovino propadla ideja Cerarjevih, koliko nas je stala?|url=https://siol.net/novice/slovenija/v-zgodovino-propadla-ideja-cerarjevih-s-katero-smo-izgubili-leto-dni-in-dva-milijona-491503|website=siol.net|accessdate=2019-11-09|language=sl}}</ref> ==== Afera Radan in nevrološka klinika ==== Januarja 2015 je bil proti Ivanu Radanu sprožen intern nadzor in kriminalna preiskava, saj je sodelavcem trdil, da je umirajočemu pacientu odmiril smrtno dozo zdravil z namenom evtanazije bolnika. V izjavah za javnost je dejanje zanikal in pojasnil, da je želel s »provokacijo« pokazati na probleme v komunikaciji med osebjem nevrološke klinike.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/zdravnik-nevroloske-klinike-nisem-opravil-evtanazije-zelel-sem-le-provocirati-video-167000|title=Zdravnik nevrološke klinike: Nisem opravil evtanazije, želel sem le provocirati (video)|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/zdravnik-trdi-da-bolnik-ni-dobil-kalija-temvec-je-slo-za-provokacijo/355859|title=Zdravnik trdi, da bolnik ni dobil kalija, temveč je šlo za provokacijo|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref> Radan je dejal, da je o svojemu domnevnemu dejanju govoril z več kolegi, a njegove navedbe o umoru pacienta niso sprožile primernega strokovnega odziva.<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/ozadja/afera-kalij-skaljeni-odnosi-med-zdravniki.html|title=Afera kalij: Skaljeni odnosi med zdravniki|last=Ozadja|first=Brigite Ferlič Žgajnar|date=2015-02-27|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-11-08}}</ref> Komisija, ki je preiskovala primer, je kasneje ugotovila, da je oz. bi moralo o Radanovem domnevnem dejanju vedeti vsaj 7 zdravnikov, ki so bili dolžni sume naznaniti policiji. Prav tako po smrti ni bila izvedena obdukcija.<ref name=":58">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/nevroloska-klinika-slab-nadzor-nad-zdravili-brezbrizen-odnos-slaba-komunikacija/372268|title=Nevrološka klinika: slab nadzor nad zdravili, brezbrižen odnos, slaba komunikacija ...|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref> Poročilo nepravilnosti avgusta 2015 je razkrilo, da so na nevrološki kliniki vladali slabi medsebojni odnosi in slab nadzor nad porabo zdravil. V vsaj enem primeru naj bi bil pacient odklopljen od respiratorja, zaradi česar se je dušil.<ref name=":58" /> Septembra 2015 je bilo v zvezi s Afero Radan objavljeno poročilo nadzorne komisije, ki je opravila nadzor na nevrološki kliniki zaradi afere in Radanovih opozoril. Komisija je ugotovila slabe odnose med zaposlenimi, pomanjkanjem avtonomije medicinskih sester zaradi neprimernega odnosa zdravnikov in nepravilnosti na področju zdravil. Komisija je zaključila, da zdravstveni tim v nekaterih primerih obravnave ni deloval primerno. Kot problematičen je bil izpostavljen oddelek za intenzivno terapijo. Prav tako so bile ugotovljene nepravilnosti pri izpolnjevanju potrdil o smrti in izvedbah obdukcij, pridobivanju odločitev za ukinitev terapije ali status "ne oživljaj" ter vključevanju svojcev v odločanje o oskrbi, spremljanju porabe in predpisovanju zdravil, interni dokumentaciji o kakovosti in varnosti in upoštevanju delovnopravne zakonodaje in obveščanju o varnostnih zapletih.<ref>{{navedi splet|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/porocilo-o-nadzoru-na-nevrologiji-slabi-odnosi-nepravilnosti-tudi-na-podrocju|title=Poročilo o nadzoru na nevrologiji: slabi odnosi, nepravilnosti tudi na področju zdravil|last=I|first=STA, M.|date=2015-09-02|website=www.slovenskenovice.si|language=sl-si|access-date=2019-04-09|archive-date=2020-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20200927040436/https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/porocilo-o-nadzoru-na-nevrologiji-slabi-odnosi-nepravilnosti-tudi-na-podrocju|url-status=dead}}</ref> Maja 2016 sta bili ovadeni dve nevrologinji Nevrološke klinike UKCL zaradi suma odklopa umirajočega bolnika od dihalnega aparata zakar naj bi več ur umiral v mukah. V odziv na ovadbo je 30 nevrologov podpisalo javno pismo, v katerem so izražali skrb nad ovadbami na podlagi trditve "da je bila ovadba podana kljub mnenju več strokovnih nadzorov, da sta ravnali v skladu s stroko in uveljavljeno klinično prakso." Prav tako se je za zdravnice zavzelo vodstvo UKCL, saj naj ovadba ne bi imela strokovnih temeljev in ker da izredni interni nadzor ni pokazal nepravilnosti.<ref name=":17">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/dve-zdravnici-nevroloske-klinike-ovadeni-ena-naj-bi-bolnika-odklopila-in-pustila-da-se-dusi/394330|title=Dve zdravnici nevrološke klinike ovadeni. Ena naj bi bolnika odklopila in pustila, da se duši.|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-04-09}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/ljubljanski-nevrologi-ovadba-nasih-kolegic-nas-je-pretresla/394684|title=Ljubljanski nevrologi: Ovadba naših kolegic nas je pretresla|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-04-09}}</ref> Maja 2016 je Radan zapustil pripor; odrejen mu je bil hišni pripor.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/crna-kronika/zdravnik-ivan-radan-zapustil-pripor-416354|title=Zdravnik Ivan Radan zapustil pripor na Povšetovi|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-04-09}}</ref> Radanu se je sprva očitalo 7 umorov,<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042724638|title=Radanu očitajo šest umorov, ne več sedem|website=Dnevnik|access-date=2019-11-08}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> nato je bil osumljen umora 6 bolnikov, a je obramba obtožbo uspešno spodbila. Novembra 2018 je bila tako Radanu izrečena sodba zaradi suma uboja 4 bolnikov, ponarejanja listin, neupravičenega slikovnega snemanja ter zlorabe uradnega položaja. Po nasprotujoči oceni izvedenke obrambe je bil prav tako ovržen očitek, da je Radan ubijal iz "morilske sle" in trpel za osebnostno motnjo; Radanu je bilo tako dovoljeno zapustiti pripor.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/sodisce-bo-izreklo-sodbo-nekdanjemu-zdravniku-na-nevroloski-kliniki-radanu-482056|title=Sodišče bo izreklo sodbo nekdanjemu zdravniku na nevrološki kliniki Radanu|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-04-09}}</ref> Radan je bil istega meseca nepravnomočno oproščen vseh obtožb; obtožbe ubojev bolnikov je bil oproščen zaradi pomanjkanja materialnih dokazov spornega vzroka smrti bolnikov.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/kaksno-sodbo-bo-sodisce-izreklo-ivanu-radanu-482183|title=Zdravnik Ivan Radan oproščen uboja bolnikov #video|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-04-09}}</ref> "Afera, ki je v javnost prišla na začetku januarja 2015, je sprožila razprave o evtanaziji, a tudi odnesla nekatere vodilne v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana in na nevrološki kliniki, kjer je zdravnik Ivan Radan nazadnje delal in kjer naj bi tudi storil očitane uboje."<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/sodisce-bo-izreklo-sodbo-nekdanjemu-zdravniku-na-nevroloski-kliniki-radanu-482056|title=Sodišče bo izreklo sodbo nekdanjemu zdravniku na nevrološki kliniki Radanu|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-10-06}}</ref> "Ob izbruhu afere Radan so sicer mediji, vključno s TV Slovenija, pridobili dokumente, ki so med drugim razkrivali, da je ena izmed zdravnic običajno mirno odklopila aparat za dihanje in pustila, da se bolnik duši. To naj bi počeli še dve njeni kolegici."<ref name=":17" /> ==== Afera ''smejalni plin'' ==== Marca 2016 je prišlo v ravnokar otvorjeni urgenci šempetrske bolnišnice do smrti pacienta zaradi napačne namestitve dovoda kisika in narkotika [[Didušikov oksid|dušikovega oksida]] (t.i. "smejalni plin"), zaradi česar je namesto kisika pacient vdihaval dušikov oksid. Izvedenec medicinske stroke je nato ugotovil, da sta zaradi dovajanja dušikovega oksida zelo verjetno umrla še dva pacienta, ogrožena pa naj bi bila življenja še štirih. Policijska preiskava je ugotovila večje število napak in pomankljivosti pri opremljanju urgence, pri čemer je sodelovalo 9 osumljenih oseb, proti osmim od nijh pa je bila sprožena sodna preiskava. Osumljeni so zaposleni v podjetjih, ki so sodelovala pri gradnji urgence.<ref name=":77">{{Navedi splet|title=Afera s smejalnim plinom: Za osmerico uvedena sodna preiskava|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/afera-s-smejalnim-plinom-za-osmerico-uvedena-sodna-preiskava/475932|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-04-11|language=sl}}</ref> Ob opremljanju reanimacijske sobe v novi urgenci naj bi delavec, pristojen za priključitev cevi medicinskih plinov in testiranj zanemaril svoje naloge. Delo naj bi opravila dve drugi osebi, ki za to nista bili pooblaščeni. Eden od osumljenih naj bi ponaredil listino o testiranju, drugi pa jo uporabil kot pristno vkljub vednosti, da ni. Ovadena sta bila še dve vodji in dva nadzornika, ki naj bi opustila dolžno ravnanje.<ref name=":77" /> ==== Informacijska varnost ==== Marca 2019 je bilo razkrito, da so bili od začetka leta 2016 prek spletnega brskalnega na spletu javno dostopni občutljivi osebni podatki zdravstvenih izvidov pacientov Splošne bolnišnice Izola.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/v-google-si-moral-vtipkati-le-ime-priimek-hiv-sb-izola-492508|title=V Google si moral vtipkati le "ime priimek HIV SB Izola"|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-04-09}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.vecer.com/slo-tech-do-podatkov-zdravstvenega-stanja-primorcev-kar-prek-googla-6674112|title=Slo-Tech: Do podatkov zdravstvenega stanja Primorcev kar prek Googla|date=2019-03-11|website=www.vecer.com|language=sl-si|access-date=2019-04-09}}{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Marca 2019 je bilo ugotovljeno tudi, da je ob obisku ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc na urgenci UKLC leta 2017 16 uslužbencev UKCL nepooblaščeno vpogledalo v njeno zdravstveno kartoteko. Nekatere od teh naj bi do podatkov dostopale zaradi osebnaga suma na neprimerno priviligirano pospešeno zdravstveno obravnavo ministrice.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/kdo-je-kukal-v-zdravstveno-dokumentacijo-nekdanje-zdravstvene-ministrice-492425|title=V UKC so skrivaj brskali po njeni kartoteki|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-04-09}}</ref><ref name=":18">{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/ministrica-le-vrh-ledene-gore-kukali-so-tudi-v-kartoteko-clana-druzine-sama-fakina-492529|title=Ministrica le vrh ledene gore: kukali so tudi v kartoteko člana družine Sama Fakina #video|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-04-09}}</ref> Kmalu potem je bilo ugotovljeno, da je samo leta 2018 v UKCL prišlo do treh nadzorov zaradi sumov nedovoljenih vpogledov v podatke pacientov, prav tako pa je v Splošni bolnišnici Celje 27 nepooblaščenih oseb vpogledovalo v zdravstvene podatke več vodilnih članov bolnišnice, v Splošni bolnišnici Trbovlje pa so se preverjali sumi nedovoljenih vpogledov v zdravstveno kartoteko čalna družine ministra za zdravje Sama Fakina.<ref name=":18" /> ==== Lekarništvo ==== Lekarne naj bi na javnih razpisih izbirale ponudnike, ki nudijo največje količinske popuste namesto tistih, ki nudijo najnižje cene, saj lahko tako lekarne ZZZS in (še posebej) samoplačnikom zaračunavajo višje cene in tako povečujejo svoje dobičke. Predsednik Lekarniške zbornice na očitke odgovarja, da tako javne kot zasebne lekarne samoplačnikom višje cene zaračunavajo zaradi prenizko postavljenih cen zdravil s strani ZZZS. Lekarne naj bi po njegovih besedah tako pokrivale izgube, pridobljene z izdajo zdravil, ki jih plačuje ZZZS.<ref>{{Navedi splet|title=Kako lekarne služijo na naš račun?|url=https://www.24ur.com/novice/dejstva/8-milijonov-evrov-letno-v-zepe-lekarn.html|work=[[24ur.com]]|accessdate=2019-11-27}}</ref> Marca 2018 je Komisija za preprečevanje korupcije opozorila, da lekarne prek kupovanja zdravil mimo javnih razpisov in računanja najvišjih dovoljenih cen zdravil ZZZS kljub rabatom veletrgovcem zdravil finančno oškodujejo ZZZS.<ref>{{navedi splet|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5a99410dbbc85/lekarne-neupraviceno-sluzijo-z-denarjem-zzzs|title=Svet24.si - Lekarne neupravičeno služijo z denarjem ZZZS|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref> Državna revizijska komisija novembra 2019 razveljavila skupno javno naročilo zdravil Lekarniške zbornice Slovenije, ki s skupnim naročanjem zalaga 23 lekarniških zavodov. Komisija je namreč ugotovila, da Lekarniška zbornica pri javnem naročilu pri izboru dobavitelja ni upoštevala najnižjih cen in tako kršila določila zakona o javnem naročanju. Revizijska komisija je prav tako ugotovila, da je Lekarniška zbornica nedovoljeno omejevala popuste ponudnikov in tako onemogočila izbor cenovno najugodnejše ponudbe. Predsednik Lekarniške zbornice je v odzivu na ugotovitve revizijske komisije navedel, da so z neupoštevanjem najnižje dobavne cene želeli zagotoviti razpoložljivost zdravil več proizvajalcev za posamezen tip zdravila. Naročilo je bilo skupaj vredno 1.1 milijarde evrov in zapolnjevalo potrebe zavodov za obdobje 48 mesecev.<ref>{{Navedi splet|title=Revizorji razveljavili skupno javno naročilo zdravil za lekarne|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/revizorji-razveljavili-skupno-javno-narocilo-zdravil-za-lekarne.html|work=[[24ur.com]]|accessdate=2019-11-27}}</ref> ==== Ostalo ==== Leta 2021 je bila pričeta kriminalistična preiskava zaradi izginutja medicinske opreme iz skladišča UKC Maribor. Skladišče je leta 2017 zalila podtalnica. Morebiten uničen medicinski material naj bi bil izločen in zavržen. Domnevno uničen material pa je začel iz skladišča izginjati. Domnevno uničen material naj bi bil dejansko odtujen in porabljen pri zasebnih izvajalcih zdravstvenih storitev. Zaradi neujemanja med evidenco skaldišča in dejanskim inventarjem je bil uveden notranji nadzor. Pod policijsko preiskavo naj bi se znašel vodja skladišča. Ko je vodstvo UKC MB uvedlo notranji nadzor, naj bi dva člana sveta zavoda začela izvajati pritisk na direktorja zavoda.<ref>{{Navedi splet|title=Boj za UKC Maribor: kriminalisti iščejo, kam je izginila oprema|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/boj-za-ukc-maribor-kriminalisti-iscejo-kam-je-izginila-oprema-861133|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-04-12|language=sl}}</ref> == Glej tudi == *[[Javno zdravje v Sloveniji]] == Sklici == {{sklici|4}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v zbirki|Healthcare in Slovenia}} * [https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-zdravje/ Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije] *[https://www.nijz.si/ Nacionalni inštitut za javno zdravje] *[https://www.zzzs.si/ Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije] *[https://www.jazmp.si/ Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke] *[http://www.cbz.si/ Centralna baza zdravil] {{zvezdica}} [[Kategorija:Zdravstvo v Sloveniji]] 6f3poh3bgvume3appo78uj66vijkqj2 6676723 6676715 2026-05-16T22:10:07Z Jay Hodec 145495 /* Informacijska varnost */ 6676723 wikitext text/x-wiki [[Slika:Ambulance Health Centre Ajdovščina.jpg|alt=Reševalno vozilo zdravstvenega doma Ajdovščina|sličica|249x249_pik|Reševalno vozilo zdravstvenega doma Ajdovščina]] '''Zdravstvo v Sloveniji''' je zasnovano po načelu univerzalnega zdravstvenega sistema in financirano po [[Bismarckov model zdravstvenega varstva|Bismarckovem modelu]]. Javni zdravstveni sistem se pod okriljem [[Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije|Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije]] pretežno financira iz prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, dodatna sredstva pa se zagotavljajo s sistemom prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja ter v manjši meri iz [[proračun Republike Slovenije|državnega proračun]]a. Storitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja nudijo tri zavarovalnice. Leta&nbsp;2017 so nacionalni zdravstveni izdatki predstavljali 8,0&nbsp;% [[Kosmati domači proizvod|BDP]], pri čemer so 5,8&nbsp;% BDP predstavljala sredstva, zbrana v okviru obveznega zavarovanja ali namenjena iz proračuna. Večina izvajalcev zdravstvene dejavnosti v Sloveniji je javnih ustanov, manjši delež pa pripada zasebnim in koncesionarskim izvajalcem. Storitve zasebnih izvajalcev se financirajo samoplačniško oz. v okviru dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Izzivi zdravstvenega sistema veljajo v Sloveniji za enega najbolj perečih družbeno-političnih problemov. Kljub temu zdravstveni sistem od prvih let po ustanovitvi neodvisne Republike Slovenije ni bil deležen večjih reform. {| class="wikitable" style="float:right; font-size:80%" |+ Statistični podatki |- ! Podatek (vir) !! Vrednost !! Leto |- | Nacionalni zdravstveni izdatki kot %&nbsp;BDP ([[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]]<ref name=":16">{{Cite journal|title=Health spending|url=https://www.oecd-ilibrary.org/social-issues-migration-health/health-spending/indicator/english_8643de7e-en|language=en|doi=10.1787/8643de7e-en}}</ref>) || 8,0&nbsp;% || 2017 |- | Nacionalni zdravsteni izdatki v USD/osebo (OECD<ref name=":16" />) || 2775 $ || 2017 |- | Nacionalni zdravsteni izdatki iz javnih sredstev kot %&nbsp;BDP (OECD<ref name=":16" />) || 5,8&nbsp;% || 2017 |- | Nacionalni zdravstveni izdatki iz prostovoljnih sredstev kot %&nbsp;BDP (OECD<ref name=":16" />) || 2,2&nbsp;% || 2017 |- | Nacionalni zdravstveni izdatki iz samoplačniških sredstev kot %&nbsp;BDP (OECD<ref name=":16" />) || 1,0&nbsp;% || 2017 |- | Izdatki za zdravila kot % skupnih izdatkov za zdravstvo (OECD<ref name=":16" />) || 18,3&nbsp;% || 2016 |- | Število zdravnikov na 1000 prebivalcev (OECD<ref name=":16" />) || 3,0 || 2016 |- | Število zdravnikov na 1000 prebivalcev ([[Svetovna zdravstvena organizacija|SZO]]<ref>{{navedi splet|url=http://apps.who.int/gho/data/node.country.country-SVN|title=GHO {{!}} By country {{!}} Slovenia - statistics summary {{!}} 2002 - present)|publisher=WHO|access-date=2019-04-09}}</ref>) || 2,5 || 2009 |- | Število zdravnikov splošne in družinske medicine na 100.000 prebivalcev (SZO<ref>{{navedi splet|url=https://gateway.euro.who.int/en/hfa-explorer/#9gM8L5nwHB|title=WHO European health information at your fingertips.|website=gateway.euro.who.int|language=en|access-date=2019-10-06}}</ref>) || 49,78 || 2013 |- | Število zdravstvenikov na 1000 prebivalcev (OECD<ref name=":16" />) || 9,7 || 2016 |- | Število psihiatrov na 1 milijon prebivalcev (Eurostat<ref name=":46">{{navedi splet|url=https://www.mladina.si/192096/boj-za-duse/|title=Boj za duše|website=Mladina.si|access-date=2019-11-07}}</ref>) || 128 || |- | Število kliničnih psihologov na 100.000 prebivalcev (SZO<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/prosti-cas/zdravje/slovenija-je-po-stevilu-klinicnih-psihologov-na-evropskem-dnu.html|title=Slovenija je po številu kliničnih psihologov na evropskem dnu|last=Celje|first=Špela Kuralt|date=2015-06-01|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-10-09}}</ref><ref name=":33" />) || 3 ||2018 |- | Število kliničnih psihologov na 100.000 prebivalcev ([[Evropska komisija]]<ref name=":46"/>) || 13 || 2015 |- | Število zobozdravnikov na 10.000 prebivalcev (SZO<ref>{{navedi splet|url=http://www.who.int/gho/health_workforce/dentists_density/en/|title=WHO {{!}} Density of dentists (total number per 10 000 population, latest available year)|website=WHO|access-date=2019-10-06}}</ref>) || 6,839 || 2016 |- |Število zobozdravnikov na 1.000 prebivalcev (OECD<ref>{{Navedi splet|title=Health Care Resources : Dentists|url=https://stats.oecd.org/index.aspx?queryid=30177|website=stats.oecd.org|accessdate=2021-02-19}}</ref>) |0,72 | |- | Število farmacevtov na 10.000 prebivalcev (SZO<ref>{{navedi splet|url=http://www.who.int/gho/health_workforce/pharmacists_density/en/|title=WHO {{!}} Density of pharmacists (total number per 10 000 population, latest available year)|website=WHO|access-date=2019-10-06}}</ref>) || 6,526 || 2016 |- | Število diplomantov medicine na 100.000 prebivalcev (OECD<ref name=":16" />) || 15,9 || 2016 |- | Število diplomantov zdravstva na 100.000 prebivalcev (OECD<ref name=":16" />) || 90 || 2016 |- | Število diplomantov dentalne medicine na 100.000 prebivalcev (Eurostat<ref>{{navedi splet|url=https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Healthcare_personnel_statistics_-_dentists,_pharmacists_and_physiotherapists|title=Healthcare personnel statistics - dentists, pharmacists and physiotherapists - Statistics Explained|website=ec.europa.eu|access-date=2019-10-06}}</ref>) || 3,3 || 2016 |- | Število bolniških postelj na 1000 prebivalcev (OECD<ref>{{navedi splet|url=http://data.oecd.org/healtheqt/hospital-beds.htm|title=Health equipment - Hospital beds - OECD Data|website=theOECD|language=en|access-date=2019-10-06}}</ref>) || 4,5 || 2017 |- | Uvrstitev na lestvici učinkovitosti zdravstvenih sistemov članic SZO (SZO<ref>{{navedi dokument |url=https://www.who.int/healthinfo/paper30.pdf |title=MEASURING OVERALL HEALTH SYSTEM PERFORMANCE FOR 191 COUNTRIES |first1=Ajay |last1=Tandon |first2=Christopher J.L. |last2=Murray |first3=Jeremy A. |last3=Lauer |first4=David B. |last4=Evans |publisher=Svetovna zdravstvena organizacija}}</ref>) || 38/191 || 2000 |- | Uvrstitev na Bloombergovi lestvici najbolj zdravih držav (Bloomberg<ref>{{navedi splet|url=https://svetkapitala.delo.si/aktualno/slovenija-med-25-najbolj-zdravimi-drzavami-sveta-154285|title=Slovenija med 25 najbolj zdravimi državami sveta|last=H|first=A. S.|date=2019-02-25|website=svetkapitala.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-04-09}}</ref>) || 24/169 || 2019 |- | Uvrstitev na lestvici Evropskega indeksa zdravja potrošnikov<ref>{{navedi splet|url=https://healthpowerhouse.com/media/EHCI-2018/EHCI-2018-report.pdf|title=Euro Health Consumer Index 2018|last=|first=|date=|website=|archive-url=https://web.archive.org/web/20201112031255/https://healthpowerhouse.com/media/EHCI-2018/EHCI-2018-report.pdf|archive-date=2020-11-12|access-date=|url-status=dead}}</ref> || 21/35 || 2018 |} == Zgodovina == === Avstro-Ogrska, Kraljevina SHS in Kraljevina Jugoslavija (pred letom 1945) === [[Slika:Zdravniško osebje pri operaciji.jpg|thumb|right|250px|Zdravniško osebje pri operaciji ok. 1930]] V času pred prvo svetovno vojno je bil zdravstveni sistem v [[Slovenske dežele|slovenskih deželah]] primerljiv s tistimi v drugih delih [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]. V tem obdobju se je zdravstvena oskrba zagotavljala v okviru zasebnega zdravstvenega sistema. Prvi koraki razvoja sistema zdravstvenega zavarovanja so se zgodili v drugi polovici 19. stoletja, ko so zdravstveno zavarovanje razširili na železniške delavce, uvedli pa so tudi kritje poškodb. V avstrijskem delu države so leta 1887 po Bismarckovem modelu uvedli obvezno zdravstveno zavarovanje za kritje poškodb, leto pozneje pa so vanj vključili še druge zdravstvene stroške; dve tretjini dajatev so prispevali delavci, eno pa delodajalci.<ref name=":31">{{navedi splet|url=http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0018/312147/HiT-Slovenia_rev3.pdf|title=Slovenia: Health System Review|last=|first=|date=2016|website=|archive-url=https://web.archive.org/web/20191008022556/http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0018/312147/HiT-Slovenia_rev3.pdf|archive-date=2019-10-08|access-date=|url-status=dead}}</ref> Prvi bolezenski sklad obveznega zdravstvenega zavarovanja po zgledu nemškega modela so v slovenskih deželah ustanovili leta 1889 v [[Ljubljana|Ljubljani]], pozneje pa so ga ustanovili tudi v drugih mestih po deželi. Skladi so delavcem zagotavljali zdravstveno in socialno varstvo. Socialno varstvo ob poškodbah pri delu so financirali izključno delodajalci. Konec leta&nbsp;1889 je bilo na območju Zgornje Koroške in [[Štajerska|Spodnje Štajerske]] zavarovanih približno 11&nbsp;% prebivalstva. Skladi zdravstvenega zavarovanja so delovali do razpada Avstro-Ogrske ob koncu prve svetovne vojne. Leta&nbsp;1919 so na območju Slovenije ustanovili Združenje skladov zdravstvenega zavarovanja. Po vojni je sistem zdravstvenega zavarovanja prešel v t. i. »vejna zavarovanja«, ki so nudila zdravstveno zavarovanje nekaterim večjim družbenim skupinam, npr. rudarjem, železarjem in osebju [[Univerza v Ljubljani|Ljubljanske univerze]]. Kmetijski delavci, ki so predstavljali največji del prebivalstva, niso bili vključeni v takratni sistem zdravstvenega zavarovanja.<ref name=":31" /> V obdobju do leta&nbsp;1945 so se v slovenskih deželah začeli razvijati javno in osnovno zdravstvo ter zdravstveni zavodi.<ref name=":31" /> === Socialistična republika Slovenija (1945–1991) === [[Slika:Cepljenje proti otroški paralizi v Mariboru 1957.jpg|thumb|right|250px|[[Cepljenje (medicina)|Cepljenje]] proti [[otroška paraliza|otroški paralizi]] v Mariboru leta&nbsp;1957]] V [[Socialistična republika Slovenija|SR Sloveniji]] je do leta&nbsp;1954 veljal model socialnega zdravstvenega zavarovanja; delavci in upokojenci so bili skupaj z družinskimi člani vključeni v sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki pa ni zajemal delavcev v kmetijstvu, samozaposlenih, [[obrt]]nikov in nekaterih drugih ekonomskih skupin. Socialno zavarovanje je združevalo zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in porodniško zavarovanje. Večino sredstev so prispevali delodajalci in delojemalci, država pa je prispevala nekatera sredstva za vojake in veterane. Socialno zavarovanje so upravljale država ali regionalne ljudske skupščine. Razpršenost finančne izpostavljenosti v primeru regionalnih presežnih stroškov je bila dosežena z vzajemnim zavarovanjem med posameznimi skladi na nacionalni ravni. Med letoma 1954 in 1955 je bilo zdravstveno zavarovanje ločeno od pokojninskega, obsegalo pa je delavce, [[Javni sektor|javne uslužbence]], obrtnike in samozaposlene, pozneje pa v manjši meri tudi kmetijske delavce, ki so pridobili minimalne pravice zdravstvenega varstva. Odmerne stopnje so bile za različne skupine zavarovancev različne. Ponudnike zdravstvenega zavarovanja so upravljali predstavniki delodajalcev in posameznih zavarovancev. Leta&nbsp;1965 je v Sloveniji delovalo 15 zavodov zdravstvenega zavarovanja. Polne pravice zdravstvenega zavarovanja so na kmetijske delavce razširili leta&nbsp;1972 na podlagi referenduma; tako so bile zagotovljene razmere za zdravstveno zavarovanje, ki je obsegalo vse prebivalstvo. Nova [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]], ustanovljena leta&nbsp;1974, je glavno vlogo financiranja zdravstvenega varstva prenesla na »samoupravljajoče skupnosti interesa v zdravstvu«: lokalna združenja ljudi iz ene ali več skupnosti, ki so štela najmanj 150.000&nbsp;oseb, so pridobila dolžnost upravljanja vseh zavarovalniških fondov.<ref name=":31" /> [[Slika:Gradnja kliničnega centra v polnem teku 1967.jpg|thumb|Gradnja [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|kliničnega centra]] leta 1967]] Zdravstveni sistem je bil v SR Sloveniji postopoma preoblikovan; zdravstvene ustanove so bile podržavljene, zasebno zdravstvo je bilo ukinjeno, zdravniki pa so postali državni delavci. Primarne zdravstvene storitve so nudili zdravstveni centri; ti so med drugim vključevali tudi [[Ginekologija|ginekološke]], [[Dentalna medicina|zobozdravstvene]] ter [[Pediatrija|pediatrične]] in mladinske zdravstvene storitve. Prišlo je do zatona [[Družinska medicina|splošne medicine]] zaradi poveličevanja ostalih specializacij na primarnem nivoju. V obdobju po koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] pa do 1970-ih let je prišlo tudi do pospešenega razvoja zdravstvene infrastrukture, ki jo je financirala država in kasneje delno tudi skladi zdravstvenega zavarovanja na okrožnem nivoju. Ob uvedbi nove zvezne ustave leta 1974 so bili uvedeni regionalni zdravstveni centri, ki so zaobjemali bolnišnice, primarno zdravstvo, [[Lekarna|lekarne]] in regionalne ustanove javnega zdravja. Ti naj bi v celoti zagotavljali vse preventivne in kurativne zdravstvene storitve. Nova ureditev izvajanja zdravstvenega varstva je bila podvržena neprimernemu cenovnemu nadzoru ter naraščajoči birokratizaciji zdravstva.<ref name=":31" /> Obravnava pacientov z duševnimi težavami je potekala v okviru dispanzerjev za mentalno zdravje na primarnem nivoju; tim so sestavljali psihiater, klinični psiholog ter medicinska sestra. Pediatrični timi so vključevali tudi [[Logopedija|logopeda]], pedagoga in pa [[Socialno delo|socialnega delavca]].<ref name=":33">{{navedi splet|url=http://www.mladina.si/178325/privatizacija-dusevnega-zdravja/|title=Privatizacija duševnega zdravja|website=Mladina.si|access-date=2019-10-10}}</ref> V SFRJ je v obdobjih gospodarskih kriz in nestabilnosti prihajalo do skrajno škodljivih finančnih učinkov na ponudnike zdravstvenih storitev. Plače v zdravstvenem sektorju so bile nižje od tistih v ostalih evropskih državah. Prav tako je bilo upravljanje zdravstvenega sistema neučinkovito. Zdravstveni sistem je v času 1970-ih in 1980-ih let zaznamovalo širjenje obsega in dostopa do zdravstvenih storitev in, hkrati, stalni finančni izzivi. Finančne težave je dodatno stopnjevala neučinkovita in potratna zdravstvena oskrba ter uporaba vprašljivih zdravstvenih pristopov. Do leta 1990 je bil zdravstveni sistem Slovenije na robu propada.<ref name=":31" /> === Republika Slovenija (od 1991) === Slovenski zdravstveni sistem se je za časa tranzicije soočal z resnimi strukturnimi težavami. V začetku 1990-ih let se je zdravstveni sistem soočal s hudimi finančnimi primanjkljaji in posledično nelikvidnostjo. S sprejetjem Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju leta 1992 se je pričelo celokupno restrukturiranje slovenskega zdravstvenega sistema. Zakonska reforma je uvedla tako obvezno kot prostovoljno [[zdravstveno zavarovanje]] ter ponovno uvedla zasebne zdravstvene storitve. Zakon je državo določil kot odgovorno za oblikovanje strategije za razvoj javnega zdravja, zagotavljanje sistema javnih zdravstvenih storitev, nadziranje zdravstvenih storitev in zavarovanja, izobraževanja zdravstvenega osebja in izvajanje nalog javnega zdravja. Država je prav tako prevzela odgovornost za ustanavljanje (in lastništvo) zdravstvenih ustanov na sekundarnem in terciarnem nivoju ter odgovornost za financiranje investicij v napredno zdravstveno opremo in zgradbe. [[Občine v Sloveniji|Občine]] so bile določene kot ustanovitelji in lastniki zdravstvenih ustanov primarnega zdravstva ter kot odgovorne za investicije v primarno zdravstvo in plačevanje prispevkov za posameznike brez prihodkov. Delodajalci so bili določeni kot odgovorni za [[Varnost in zdravje pri delu|zdravje in varnost na delovnem mestu]] ter financiranje dela prispevkov zdravstvenega zavarovanja zaposlenih ter varstva v primeru poškodb ali [[Poklicna bolezen|poklicnih obolenj]]. [[Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije]] (ZZZS) je bil določen kot odgovoren za nacionalen sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja (vključno z vzpostavitvijo pogodb z izvajalci, lekarnami in dobavitelji medicinskih materialov) in nekatere druge naloge. Državne zdravstvene institucije in njihovi zaposleni so bili določeni kot odgovorni za izpolnjevanje zdravstvenih načrtov in implementacijo strokovnih ter javnozdravstvenih direktiv in pa pogajanje o plačilu zdravstvenih storitev. Osebni zdravniki, katerih izbira je bila svobodna, so bili pooblaščeni za izdajanje receptov, vrednotenje delovne sposobnosti, upravljanje z zdravstveno dokumentacijo in napotitve specialistom, medtem ko so ostali zdravniki izgubili omenjene kompetence (tako so lahko posamezniki brez izbranega osebnega zdravnika izgubili dostop do zdravstvenih storitev). Kot osebni zdravnik je bil lahko izbran splošni zdravnik, pediater ali ginekolog. Uvedeni so bili tudi osebni zobozdravniki. Osebni zdravniki so bili uvedeni z namenom izboljšanja poznavanja in zaupanja pacienta ter lažjega nadziranja zdravstvenega stanja pacienta.<ref name=":31" /> == Financiranje == Slovenija spada med države z univerzalnim zdravstvenim sistemom<ref name=":19">{{Cite journal|last=Albreht|first=Tit|last2=Pribakovic Brinovec|first2=Radivoje|last3=Josar|first3=Dusan|last4=Poldrugovac|first4=Mircha|last5=Kostnapfel|first5=Tatja|last6=Zaletel|first6=Metka|last7=Panteli|first7=Dimitra|last8=Maresso|first8=Anna|date=junij 2016|title=Slovenia: Health System Review|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/27467813|journal=Health Systems in Transition|volume=18|issue=3|pages=1–207|issn=1817-6127|pmid=27467813}}</ref> in z Bismarckovim modelom financiranja zdravstvenega varstva.<ref name=":0" /><ref name=":7" /><ref name=":59">{{navedi splet|url=https://dk.um.si/Dokument.php?id=53750|title=PRAVNA UREDITEV OSNOVNEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA|last=Velički Rozman|first=Maruša|date=2013|website=|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref> Financiranje zdravstvenega varstva se deli na javna sredstva (ki zajema tako sredstva, zbrana v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja, kot proračunska sredstva), zasebna sredstva iz prostovoljnega dodatnega zavarovanja in zasebnih sredstev v okviru samoplačništva.<ref name=":0">{{navedi splet|url=https://www.mf.uni-lj.si/application/files/9215/4378/2592/14_Financiranje.pdf|title=FINANCIRANJE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V SLOVENIJI|last=|first=|date=|website=|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref> Leta 2010 je Slovenija za zdravstvo namenila 9 % BDP (3,2 mrd. €) in se tako glede obsega (deleža BDP) sredstev, namenjenih za zdravstvo, uvrstila v spodnjo četrtino evropskih držav.<ref name=":0" /> Po drugi strani so bili leta 2015 izdatki visoki v primerjavi z drugimi novejšimi članicami [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]].<ref name=":1">{{navedi splet|url=https://read.oecd-ilibrary.org/social-issues-migration-health/slovenija-zdravstveni-profil-leta-2017_9789264285422-sl|title=Slovenija: Zdravstveni profil leta 2017 {{!}} READ online|website=OECD iLibrary|language=en|access-date=2019-02-03}}</ref> Obseg javnega financiranja se je od globalne finančne krize postopno zmanjševal. Ukrepi, ki so prizadeli obseg javnih sredstev, namenjenih za zdravstvo, so vključevali znižanje cen storitev, zamrznitve plač in zvišanje doplačil.<ref name=":1" /> Tekom gospodarske krize je, po besedah predsednika skupščine zdravniške zbornice Marka Bitenca, dodatno omejitev razpoložljivih javnih sredstev povzročila porast [[brezposelnost]]i in posledičen izpad prispevkov.<ref name="delo.si">{{navedi splet|url=https://www.delo.si/sobotna/zdravstvo-potrebuje-reformo-financiranja-in-seveda-tudi-depolitizacijo.html|title=Zdravstvo potrebuje reformo financiranja in seveda tudi depolitizacijo|last=Zajec|first=Diana|date=2016-07-01|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-02-03}}</ref> Leta 2009 je bilo zdravstvo sektor, ki ga je državno varčevanje najbolj prizadelo. Na račun zdravstva je bilo privarčevanih 236 milijonov evrov, od tega 150 milijonov na račun ukinjenih investicij v bolnišnice. Ostali prihranki so izvirali iz znižanja cen zdravstvenih storitev, plač, sredstev za napredovanje zaposlenih in deleža amortizacije v cenah storitev.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042287989|title=Z varčevalnimi ukrepi letos v javnem sektorju 300 milijonov evrov prihranka: Največ zatiskanja pasu v zdravstvu|website=Dnevnik|access-date=2019-02-03|archive-date=2021-09-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20210928044122/https://www.dnevnik.si/1042287989|url-status=dead}}</ref> Delež [[Kosmati domači proizvod|BDP]], namenjen zdravstvu, je vrh dosegel v letih 2012 in 2013 s 8,8 %.<ref name=":44">{{navedi splet|url=https://www.statista.com/statistics/429684/healthcare-expenditure-as-a-share-of-gdp-in-slovenia/|title=Slovenia: Health expenditure as a share of GDP 2000-2018|website=Statista|language=en|access-date=2019-11-02}}</ref> Rast deleža sredstev, namenjenih za zdravstvo, je bilo moč pripisati predvsem rasti zasebnih sredstev v zdravstvenem sistemu.<ref name=":45">{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042513318|title=ZZZS bo po 20 letih obstoja morda kmalu dobil konkurenco|website=Dnevnik|access-date=2019-11-07|archive-date=2019-11-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20191103193002/https://www.dnevnik.si/1042513318|url-status=dead}}</ref> Delež sredstev je v naslednjih letih ostajal enak ali upadal in tako leta 2018 s 7,9 % dosegel najnižjo raven od leta 2008.<ref name=":44" /> Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) je del zdravstvenih pravic prenesel z obveznega na dopolnilno zavarovanje.<ref name=":2">{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/ce-dopolnilno-zavarovanje-ukinemo-sesujemo-zdravstveni-sistem-199236|title="Če dopolnilno zavarovanje ukinemo, sesujemo zdravstveni sistem"|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-02-03}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/pozicija-in-opozicija-zdravstvo-potrebuje-vec-denarja-in-reformo.html|title=Pozicija in opozicija: Zdravstvo potrebuje več denarja in reformo|last=politika|first=Milena Zupanič, notranja|date=2012-07-03|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-02-03}}</ref><ref name=":5">{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042534523|title=Zavarovalnice dražijo dodatna zavarovanja|website=Dnevnik|access-date=2019-02-03}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> To je zdravstvenim zavarovalnicam po njihovih izračunih povzročilo okoli 66 milijonov evrov dodatnih stroškov, na kar so se odzvale s preventivnim zvišanjem premij. Drugi varčevalni ukrepi (znižanje cen storitev in materialov) so disproporcionalno koristili zdravstvenim zavarovalnicam. Dejanski dodatni stroški za zavarovalnice tako niso bili takoj jasni.<ref name=":5" /> Tako se je obseg javnega financiranja zdravstva v petih letih skrčil za približno 400 milijonov evrov.<ref name="delo.si"/> ZZZS je po letu 2009 na dopolnilna zavarovanja prenesel skoraj 50 milijonov evrov letnih stroškov.<ref name=":45" /> Administrativni stroški financiranja zdravstva so po podatkih iz leta 2016 predstavljali nekaj več kot 4 % sredstev, namenjenih za zdravstvo. Slovenija se je tako po višini administrativnih stroškov uvrstila na 8. mesto izmed 29 držav OECD, med Nizozemsko in Švico. Administrativni stroški prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja so predstavljali več kot polovico administrativnih stroškov financiranja.<ref name=":34">{{navedi splet|url=https://www.oecd.org/els/health-systems/Tackling-Wasteful-Spending-on-Health-Highlights-revised.pdf|title=Tackling Wasteful Spending on Health - OECD|last=|first=|date=2017|website=|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref> Delež gospodinstev s hudimi finančnimi posledicami zaradi stroškov zdravstvene oskrbe je bil leta 2015 najnižji med državami OECD, zglolj 1,0 %.<ref name=":72" /> === Javna sredstva === Delež javnih sredstev v zdravstvu je leta 2015 znašal 71,1 %, kar je 7,5 % manj od povprečja EU.<ref name=":1" /> Za kapitalske naložbe v [[Zdravstveni dom|zdravstvene domove]] in lekarne so odgovorne posamezne občine.<ref name=":1" /> ==== Obvezno zdravstveno zavarovanje ==== Večina (80 %) javnih sredstev, namenjenih za financiranje zdravstva, se zbira v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja. Prispevke zbira [[Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije]] (ZZZS),<ref name=":0" /><ref name=":1" /> državna organizacija,<ref name=":3">{{navedi splet|url=https://www.mf.uni-lj.si/application/files/3415/4378/2601/13_Masten.pdf|title=Vloga ZZZS v zdravstvenem sistemu|last=Masten Cuznar|first=Olivera|date=2009|website=|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref> ki deluje kot edini plačnik storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja.<ref name=":1" /> Do leta 1999 je ZZZS zbiral tudi prostovoljna sredstva.<ref name=":38">{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042513318|title=ZZZS bo po 20 letih obstoja morda kmalu dobil konkurenco|website=Dnevnik|access-date=2019-11-02}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 2012 je bilo v obvezno zdravstveno zavarovanje vključenih 99,5 % prebivalstva.<ref name=":45" /> ZZZS zbira sredstva tako od delojemalcev, delodajalcev in pa drugih zavezancev.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> 98 % vseh prihodkov ZZZS predstavljajo dajatve iz računa plač.<ref name=":45" /> Stopnja se odmerja na podlagi dohodkov zavezancev ali druge osnove. Stopnjo prispevka določa državni zbor (leta 2010 je ta znašala 12,92 % bruto osebnega dohodka,<ref name=":0" /> leta 2019 pa 13,45 %<ref>{{navedi splet|url=https://www.finance.si/8951885|title=Mesec bi prispevke obveznega zdravstvenega zavarovanja zaposlenim in delodajalcem dvignil za petino|website=Finance.si|language=sl-SI|access-date=2019-09-21}}</ref>).<ref name=":0" /> Zaradi skoraj izključne odvisnosti od vplačil iz naslova plač je financiranje obveznega dela zdravstvenega sistema močno odvisno od nihanj trga dela.<ref name=":19" /><ref name=":45" /> ZZZS določa nabor storitev, ki so delno ali v celoti krite s strani obveznega zdravstvenega zavarovanja, ter določa letni obseg zdravstvenih storitev, ki ga financira.<ref name=":4"/> Iz obveznega zdravstvenega zavarovanja se financira odsotnost z dela zaradi zdravstvenih razlogov, daljša od 30 dni.<ref name=":31" /> ZZZS presežna sredstva deloma shranjuje kot rezerve.<ref name=":28">{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/muzevic-terja-odgovornost-od-zzzs-170616.html|title=Muževič terja odgovornost od ZZZS|last=Žgajnar|first=Brigite Ferlič|date=2019-04-11|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-10-06}}</ref> ==== Proračunska sredstva ==== [[Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] razpolaga s proračunskimi sredstvi, ki jih lahko nameni za financiranje zdravstvene dejavnosti.<ref name=":8" /><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/zzzs-od-vlade-zahteva-da-sredstva-za-skrajsevanje-vrst-zagotovi-iz-proracuna/407175|title=ZZZS od vlade zahteva, da sredstva za skrajševanje vrst zagotovi iz proračuna|last=|first=|date=|website=RTV Slovenija|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref> 7. člen ZZVZZ določa področja, za katera država namenja proračunska sredstva za zdravstvo, vključno s financiranjem investicij in drugih obveznosti javnih zdravstvenih zavodov, ustanovljenih s strani države, dopolnilnih sredstev primarne ravni javne zdravstvene službe na demografsko ogroženih območjih, javnega zdravja, javnozdravstvene dejavnosti na področju zdravstva, mednarodnega sodelovanja na področju zdravstva, zbiranja krvi, organov, tkiv in celic za presaditev, zdravstveno varstvo vojakov, nekaterih tujcev in oseb neznanega prebivališča, plačilo do polne vrednosti zdravstvenih storitev nekaterih posameznikov in plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje za nekatere zavezance.<ref name=":32">{{navedi splet|url=http://pisrs.si/|title=Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)|website=pisrs|access-date=2019-10-08}}</ref> Proračunska sredstva ministrstvu dodeljuje državni zbor. Za leto 2018 je bil načrtovan obseg ministrstvu dodeljenih sredstev skoraj 100 milijonov evrov.<ref name=":8">{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/politika/v-prihodnjih-dveh-letih-precej-visji-proracun-za-zdravstvo.html|title=Proračun za zdravstvo v prihodnjih dveh letih precej višji|last=STA|first=Ma F.|date=2016-10-12|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-02-03}}</ref> Obveznosti financiranja specializacij in pripravništev so za časa leta 2019 postopoma prehajale na državna proračunska sredstva, kar je pripomoglo k povečanju razpoložljivih sredstev ZZZS.<ref name=":28" /> Občine oz. mesta so zadolžena za financiranje nekaterih zdravstvenih dejavnosti, med drugim financiranje investicij v primarno zdravstvo.<ref name=":31" /><ref name=":32" /> Država s proračunskimi sredstvi lahko tudi sanira izgube bolnišnic oz. javnih zdravstvenih zavodov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kako-pokriti-minus-slovenskih-bolnisnic.html|title=Vlada bo bolnišnicam v izgubah namenila 135,7 milijona evrov, skoraj 80 milijonov gre ljubljanskemu UKC|work=[[24ur.com]]|access-date=2019-11-04}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/dnevne-novice/stevilo-zdravstvenih-zavodov-z-izgubo-se-je-lani-podvojilo/449461|title=Število zdravstvenih zavodov z izgubo se je lani podvojilo|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-11-04}}</ref> === Zasebna sredstva === V Sloveniji so leta 2018 zasebna sredstva predstavljala 27,1 % vseh finančnih sredstev, namenjenih za zdravstvo. Od teh jih je bilo 12,0 % zagotovljeno prek samoplačništva.<ref>{{navedi splet|url=http://data.oecd.org/healthres/health-spending.htm|title=Health resources - Health spending - OECD Data|website=theOECD|language=en|access-date=2019-10-06}}</ref> ==== Prostovoljno zdravstveno zavarovanje ==== Prostovoljno zdravstveno zavarovanje se deli na dopolnilno zdravstveno zavarovanje in dodatno zdravstveno zavarovanje. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje krije doplačila zdravstvenih storitev, ki niso v celoti krita s strani obveznega zdravstvenega zavarovanja. Dodatno zdravstveno zavarovanje krije stroške nadstandardnih zdravstvenih storitev, ki niso krite v okviru javnega zdravstva in jih mora sicer uporabnik kriti samoplačniško.<ref>{{navedi splet|url=http://vsebovredu.triglav.si/zdravje/dodatno-zdravstveno-zavarovanje-ali-dopolnilno|title=Zdravstvena zavarovanja: Kaj je mit in kaj resnica?|website=vsebovredu.triglav.si|access-date=2019-02-03|archive-date=2021-05-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20210511231312/https://vsebovredu.triglav.si/zdravje/dodatno-zdravstveno-zavarovanje-ali-dopolnilno|url-status=dead}}</ref> Dopolnilno zavarovanje je mogoče pridobiti zgolj zavarovancem obveznega zdravstvenega zavarovanja.<ref name=":66">{{Navedi knjigo |url=https://isim.zrc-sazu.si/sites/default/files/slohealth1.pdf|title=Health in Slovenia : information tool for new residents |first1=Blanka |last1=Rihter |first2=Nina |last2=Marin |year=2018 |publisher=Založba ZRC |edition=1. |isbn=978-961-05-0101-5 |cobiss=296175104 |archive-date=2019-11-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20191111093747/https://isim.zrc-sazu.si/sites/default/files/slohealth1.pdf|url-status=dead}}</ref> Premije prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja so leta 2010 predstavljale 12,3 % skupnih sredstev, namenjenih za zdravstvo.<ref name=":0" /> Prostovoljno zdravstveno zavarovanje je do leta 1999 nudil ZZZS, nakar je bila ustanovljena zavarovalnica Vzajemna, na katero je ZZZS prenesel vsa prostovoljna zavarovanja. Prostovoljna zavarovanja so leta 1994 doprinesla 7 % vseh sredstev za zdravstvo, medtem ko so bila do leta 2012 odgovorna že za 13,6 %.<ref name=":59" /><ref name=":38" /> Slovenija je bila leta 2017 v vrhu držav OECD v deležu prebivalcev z neko obliko prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja.<ref name=":72">{{Navedi knjigo|title=Health at a Glance 2019: OECD Indicators|url=https://www.oecd-ilibrary.org/social-issues-migration-health/health-at-a-glance-2019_4dd50c09-en|publisher=OECD|date=2019-11-07|isbn=978-92-64-38208-4|doi=10.1787/4dd50c09-en|language=en|series=Health at a Glance|last=OECD}}</ref> ===== Dopolnilno zdravstveno zavarovanje ===== Dopolnilno zdravstveno zavarovanje po zakonski določbi predstavlja javni interes Republike Slovenije in je zakonsko določeno kot medgeneracijsko in spolno vzajemno; obravnava mora biti enaka ne glede na spol, starost ali zdravstveno stanje. Zavarovalnica, ki zavarovanje izvaja, mora sprejeti vsako osebo z obveznim zdravstvenim zavarovanjem. Premije ene zavarovalnice morajo biti enake za vse zavarovance. Zavarovalnice ne smejo prekiniti zavarovanja, razen ob neplačevanju premije.<ref name=":40">{{navedi splet|url=http://pisrs.si/|title=Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)|website=pisrs|access-date=2019-11-07}}</ref> Premije so višje, če se dlje časa nezavarovana oseba ponovno vključi v dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Za vsako polno leto brez dopolnilnega zavarovanja se premija zavarovanca ob vzpostavitvi zavarovalniškega razmerja poveča za 3 %. Tako se preprečuje izmikanje medgeneracijski solidarnosti (sklepanju in koriščenju dopolnilnega zavarovanja zgolj v kasnejšem življenjskem obdobju).<ref name=":40" /><ref name=":41" /><ref name=":42" /> Premije se lahko povišajo tudi za osebe, ki so dlje časa bivale v tujini brez sklenjenega zavarovanja v Sloveniji. Povišano premijo po podatkih iz leta 2019 plačuje 3–4 % zavezancev.<ref name=":42">{{navedi splet|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5dac9231f1544/vse-skrivnosti-dopolnilnega-zavarovanja|title=Svet24.si - Vse skrivnosti dopolnilnega zavarovanja|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|language=sl|access-date=2019-11-07}}</ref> Ob zamuditvi enomesečnega roka za sklenitev zavarovalniškega razmerja mora zavarovanec ob vzpostavitvi dopolnilnega zavarovanja prestati trimesečno obdobje, ko kljub plačevanju premij ni deležen kritja doplačil s strani zavarovalnice. Tako se preprečuje izmikanje vzajemnosti med zdravimi in bolnimi (t. j. sklepanju in koriščenju zavarovalniškega razmerja zgolj v času bolezni, ne pa tudi v zdravem obdobju).<ref name=":40" /><ref name=":41">{{navedi splet|url=https://www.e-zavarovanja.com/pogosta-vprasanja/kaj-je-cakalna-doba-doplacilo-na-premijo/|title=Dodatno zavarovanje kdaj začne veljati|last=Optiweb|website=E-zavarovanja|language=sl-SI|access-date=2019-11-07|archive-date=2019-08-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20190803114928/https://www.e-zavarovanja.com/pogosta-vprasanja/kaj-je-cakalna-doba-doplacilo-na-premijo/|url-status=dead}}</ref> V Sloveniji dopolnilno zdravstveno zavarovanje ponujajo tri zavarovalnice; Vzajemna, [[Zavarovalnica Triglav]] in Adriatic Slovenica.<ref name=":2"/><ref name=":66" /><ref name=":6">{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/za-brezplacno-zobozdravstvo-potrebnih-dodatnih-92-milijonov-evrov-92953.html|title=Za "brezplačno" zobozdravstvo potrebnih dodatnih 92 milijonov evrov|last=Zupanič|first=Milena|date=2018-09-19|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-02-03}}</ref> Zavarovalnice, ki izvajajo programe dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, so dolžne s skladom sredstev dopolnilnega zavarovanja upravljati ločeno od drugih morebitnih zavarovalniških programov, ki jih izvajajo (vključno z ločenim prikazovanjem poslovnega izida in uporabo sredstev zgolj za izvajanje dopolnilnega zavarovanja).<ref>{{navedi splet|url=http://www.podjetnik.si/clanek/spremembe-zakona-o-zdravstvenem-varstvu-in-zdravstvenem-|title=Spremembe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju - Podjetnik - prvi medij podjetništva|website=www.podjetnik.si|access-date=2019-11-08}}</ref> Povprečen zavarovanec iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja letno porabi 290 € škode.<ref name="zurnal24.si">{{navedi splet|url=https://zurnal24.si/slovenija/koliko-vplacam-in-koliko-dobim-266256|title=Koliko vplačam in koliko dobim?|website=zurnal24.si|language=hr|access-date=2019-02-03}}</ref> Z dopolnilnimi zavarovanji se je k izvajanju zdravstvene dejavnosti leta 2015 prispevalo 412 milijonov evrov sredstev, medtem ko obseg pobranih premij/sredstev na račun dopolnilnega zavarovanja znaša 483 milijonov evrov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.mladina.si/179282/62-milijonov/|title=62 milijonov|website=Mladina.si|access-date=2019-02-03}}</ref> Dopolnilno zdravstveno zavarovanje krije doplačila več kot 95 % prebivalcev.<ref name=":19" /> Po navedbah iz leta 2019 je bilo v Sloveniji 1.433.000 zavezancev dopolnilnega zavarovanja, dodatnim 53.000 socialno ogroženim osebam pa je dopolnilno zavarovanje zagotavljala država.<ref name=":42" /> Povprečen zavarovanec, ki začne premije plačevati pri 20 letih, prek dopolnilnega zavarovanja tekom življenja prispeva 23.900 €.<ref name=":42" /> Iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja se deloma krije velik del vseh zdravstvenih storitev z izjemo posebnih skupin pacientov (otroci in matere) ali obolenj (maligna obolenja in določena druga obolenja, rehabilitacija po poškodbi na delu). Glede na delež doplačila se v največji meri iz dopolnilnega zavarovanja financira nakup zdravil (38 %), specialistične storitve v bolnišnični obravnavi (21 %), specialistične storitve v ambulantni obravnavi (12 %), zobozdravstvene storitve (12 %), primarna dejavnost (11 %) in pa stroški zdravilišč (6 %).<ref name="zurnal24.si"/> Do leta 2012 je zakonodaja zavarovalnicam, ki so izvajale dopolnilno zdravstveno zavarovanje, nalagala, da se polovica dobička, pridobljenega s prej omenjeno dejavnostjo, porabi za izvajanje te dejavnosti. Prav tako je zakonodaja do tega leta zahtevala predčasno odobritev zvišanja premij v času trajanja dopolnilnega zavarovanja. Obe določili sta bili s strani Sodišča EU spoznani kot kršitvi evropske zakonodaje in posledično odpravljeni.<ref name=":7">{{navedi splet|url=https://www.researchgate.net/publication/326294786_Vpliv_Zakona_o_uravnotezenju_javnih_financ_in_novele_Zakona_o_zdravstvenem_varstvu_in_zdravstvenem_zavarovanju_na_financiranje_dopolnilnega_zdravstvenega_zavarovanja|title=(PDF) Vpliv Zakona o uravnoteženju javnih financ in novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju na financiranje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja|website=ResearchGate|language=en|access-date=2019-02-03}}</ref> ===== Dodatno zdravstveno zavarovanje ===== Leta 2017 je bilo z dodatnim zdravstvenim zavarovanjem zavarovanih 13 % prebivalcev.<ref name=":72" /> Leta 2018 je bil opažen porast zavarovanj brez čakalnih dob, ki krijejo stroške samoplačniških zdravstvenih storitev, kar je potencialno posledica daljšanja čakalnih vrst v javnem sistemu. Zavarovanec tako z nadstandardnim zavarovanjem dostopa do storitev v 7 dneh ali manj.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/poteza-zavarovalnic-ki-jasno-kaze-da-je-javno-zdravstvo-v-krizi-482157|title=Poteza zavarovalnic, ki jasno kaže, da je javno zdravstvo v krizi|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-10-06}}</ref> ==== Samoplačništvo ==== Samoplačništvo v Sloveniji predstavlja relativno zelo nizek delež skupnih sredstev, namenjenih za zdravstvo, glede na ostale evropske države. Leta 2011 je delež neposrednih zdravstvenih izdatkov gospodinjstev predstavljalo zgolj 12 % vseh izdatkov za zdravstvo.<ref name=":4">{{navedi splet|url=https://www.delo.si/prosti-cas/zdravje/iz-lastnega-zepa-za-zdravje-manj-kot-vecina-drugih.html|title=Iz lastnega žepa za zdravje manj kot večina drugih|last=gospodarstvo|first=Cveto Pavlin|date=2014-11-28|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-02-03}}</ref> Strošek samoplačništva zdravstvenih storitev kot delež potrošnje gospodinstev je najnižji izmed držav OECD, zgolj 2,0 %.<ref name=":72" /> Samoplačništvo omogoča dostop do zdravstvenih storitev vsem tistim, ki nimajo urejenega osnovnega zdravstvenega zavarovanja, in pa v primerih, ko zdravstvena dejavnost ni krita s strani zdravstvenega zavarovanja. Samoplačništvo prav tako omogoča hitrejši dostop do zdravstvenih storitev; v primerjavi z javnim sistemom so pri samoplačniških izvajalcih čakalne dobe krajše ali jih sploh ni.<ref name=":4" /> Samoplačništvo je še posebej razširjeno/značilno za lepotne operacije, zobozdravstvene storitve in [[Ortodontika|ortodontske]] storitve. Financiranje ortodontije iz javnih sredstev je še posebej skromno.<ref name=":4" /> == Izvajanje == Ministrstvo za zdravje je odgovorno za upravljanje in urejanje pravne ureditve zdravstva v Sloveniji. Tako je izvajanje zdravstva v veliki meri centralizirano.<ref name=":1" /> === Primarna zdravstvena dejavnost === [[slika:Celje Zdravstveni dom IMG 0328.JPG|thumb|Zdravstveni dom v [[Celje|Celju]]]] Zdravstvena dejavnost na primarni ravni se zakonsko opredeljuje kot osnovna zdravstvena dejavnost in lekarniška dejavnost.<ref>{{navedi splet|url=http://pisrs.si/|title=Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej)|website=pisrs|access-date=2019-02-03}}</ref> Za organizacijo na primarni ravni so odgovorne [[Občine v Sloveniji|občine]]. Te so prav tako lastnice zdravstvenih domov in lekarn ter zadolžene za kapitalske naložbe v zdravstvene domove in lekarne.<ref name=":1" /><ref name=":52">{{navedi knjigo|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK459017/|title=Slovenia|last=Pavlič|first=D. Rotar|last2=Švab|first2=I.|last3=Pribaković|first3=R. Brinovec|date=2015|publisher=European Observatory on Health Systems and Policies|language=en}}</ref> Na primarnem nivoju zdravstveni domovi nudijo kurativno in preventivno tako kot urgentno oskrbo. Na primarnem nivoju delujejo tako javni kot zasebni izvajalci (oz. izvajalci s koncesijo). Izvajalci storitev primarne zdravstvene dejavnosti so lahko doktorji splošne medicine, pediatre, ginekologe in zdravnike specialiste šolske medicine. Vsi pacienti imajo izbranega osebnega zdravnika, prek napotitev katerega lahko dostopajo do specialističnih storitev (ko je to potrebno) (do napotitve pride v ~20 % obiskov pri osebnem zdravniku), ki lahko vključujejo svetovanje, diagnostične storitve ali kurativne storitve. Specialisti so nato dolžni pacientom zagotoviti potrebna zdravila ali naknadne kontrolne obiske. Specialisti običajno o obravnavi poročajo osebnemu zdravniku, ki je pacienta napotil. Ženske lahko izberejo osebnega ginekologa.<ref name=":52" /> ==== Referenčne ambulante ==== Leta 2011 je Ministrstvo za zdravje začelo uvajati referenčne ambulante družinske medicine, ki v tim poleg zdravnika in srednje medicinske sestre vključujejo tudi diplomirane medicinske sestre, ki so usposobljene za delo s kroničnimi bolniki in nekaterimi manj zahtevnimi obravnavami; te tako delno razbremenijo obveznosti zdravnikov. Leta 2019 je bilo v Sloveniji referenčnih ambulant že večina čez 800.<ref>{{navedi splet|url=https://www.mladina.si/190408/vec-kot-petina-druzinskih-zdravnikov-se-ima-rezerve-do-praga-po-katerem-bi-lahko-zavracali-nove-pac/|title=Več kot petina družinskih zdravnikov še ima rezerve do praga, po katerem bi lahko zavračali nove paciente|website=Mladina.si|access-date=2019-04-24}}</ref> Ministrstvo načrtuje, da bi bile s časom v referenčne preoblikovane vse ambulante družinske medicine.<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/prosti-cas/zdravje/referencne-ambulante-se-brez-konkretnih-ucinkov.html|title=Referenčne ambulante še brez konkretnih učinkov|last=Žgajnar|first=Brigite Ferlič|date=2018-02-05|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-04-24}}</ref> === Sekundarna in terciarna zdravstvena dejavnost === Zdravstvena dejavnost na sekundarni ravni je zakonsko opredeljena in zajema specialistično ambulantno in bolnišnično dejavnost kot nadaljevanje oz. dopolnitev osnovne zdravstvene dejavnosti. Sekundarna raven zdravstvene dejavnosti obsega specialistično ambulanto dejavnost in pa specialistično bolnišnično dejavnost. Specialistična ambulantna dejavnost obsega poglobljeno diagnostiko in izvajanje zdravljenja bolezni oz bolezenskih stanj ter ambulantne rehabilitacije. Specialistično ambulantno dejavnost opravljajo bolnišnice, zdravilišča ali zasebni zdravniki specialisti posameznih strok. Zdravniki, ki specialistično ambulantno dejavnost opravljajo v zdravstvenem domu ali zdravilišču ali kot zasebniki se strokovno in organizacijsko povezujejo z ustreznimi bolnišnicami. Specialistična bolnišnična dejavnost se izvaja v splošnih ali specialnih bolnišnicah in obsega poglobljeno diagnostiko, zdravljenje in rehabilitacijo, zdravstveno nego, nastanitev in prehrano.<ref name=":64"/> Zdravstvena dejavnost na terciarni ravni je zakonsko opredeljena in zajema dejavnost klinik, kliničnih inštitutov ali kliničnih oddelkov. Njihova dejavnost obsega znanstvenoraziskovalno in vzgojnoizobraževalno delo (vključno s podiplomskim izobraževanjem) ter najzahtevnejše zdravstvene storitve na ambulantni ali bolnišnični način, ki ga ni smotrno izvajati na nižjih nivojih. Storitve oz. programe, opravljanje na tercialni ravni določa ministrstvo za zdravje.<ref name=":64"/> Bolniščno oskrbo v Sloveniji nudi 30 ustanov; 10 splošnih, 2 univerzitetni, 5 psihijatničnih in pa 13 specializiranih bolnišnic (3 od slednjih so privatne). Visoko specializirane ustanove med naštetimi nudijo terciarno osrkbo, in sicer UKC LJ in MB, Onkološki inštitut, Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik, Psihijatrična klinika Ljubljana in Univerzitetni rehabilitacijski institut.<ref name=":31" /> V okviru zdravstvene dejavnosti na sekundarni in terciarni ravni se izvaja tudi dejavnost javnega zdravja in javnozdravstvene dejavnosti na področju zdravja, okolja in hrane. Javne bolnišnice in nacionalni inštituti so v lasti ministrstva za zdravje.<ref name=":1" /> === Zobozdravstvo === ==== Financiranje ==== Zobozdravstvene storitve so iz obveznega zdravstvenega zavarovanja krite v celoti zgolj v primerih napotitve s strani osebnega zdravnika in v primerih nujnih posegov.<ref name="mz.gov.si">{{navedi splet|url=http://www.mz.gov.si/si/delovna_podrocja_in_prioritete/zdravstveno_varstvo/mreza_na_primarni_sekundarni_in_terciarni_ravni/zobozdravstvo/|title=Zobozdravstvo {{!}} Ministrstvo za zdravje|website=www.mz.gov.si|access-date=2019-02-03|archive-date=2019-02-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20190216153748/http://www.mz.gov.si/si/delovna_podrocja_in_prioritete/zdravstveno_varstvo/mreza_na_primarni_sekundarni_in_terciarni_ravni/zobozdravstvo/|url-status=dead}}</ref> Zobozdravstvene storitve se iz obveznega zdravstvenega zavarovanja sicer financirajo zgolj v višini 80 %; vsa ostala sredstva je potrebno zagotoviti preko dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ali samoplačniško. Določene zobozdravstvene storitve pa sploh niso krite in jih je zato potrebno doplačati v celoti. Med takšne spadajo npr. čiščenje zobnih oblog in odstranjevanje zobnega kamna ter neamalgamske bele zalivke.<ref name=":6" /><ref name="mz.gov.si"/> Leta 2014 je ZZZS za zobozdravstvo namenil 130 milijonov evrov. Pri tem je dodatnih 25 milijonov evrov izhajalo iz doplačil ter neznana količina iz samoplačniške dejavnosti. Četrtina prebivalcev nima izbranega osebnega zobozdravnika in tako ne dostopa do storitev javnega zdravstva. Leta 2018 je vladajoča koalicija naznanila namen prehoda v popolnoma brezplačno javno zobozdravstvo za vse državljane, za kar bi bilo v javnem sistemu glede na ocene potrebno doprinesti dodatnih 92 milijonov evrov.<ref name=":6" /> Leta 1994 je v Sloveniji na področju zobozdravstva obratovalo 194 koncesionarjev in v obdobju ministrovanja [[Andrej Bručan|Andreja Bručana]] (2004–2007) preseglo število zobozdravnikov v javnih zavodih. Leta 2019 je v Sloveniji obratovalo več kot 600 zobozdravnikov koncesionarjev. Porast števila koncesionarjev je sovpadal s podaljševanjem čakalnih dob in porastom napotovanja pacientov na samoplačniške zobozdravstvene storitve, potencialno zaradi finančne koristi koncesionarjem, ki hkrati opravljajo zasebne samoplačniške storitve.<ref>{{navedi splet|url=https://www.mladina.si/190542/cilj-domnevno-spontanega-upora-druzinskih-zdravnikov-je-izsiliti-privatizacijo/|title=Cilj domnevno spontanega upora družinskih zdravnikov je izsiliti privatizacijo|website=Mladina.si|access-date=2019-10-07}}</ref> === Lekarništvo === [[Slika:Dr. Fran Minarik 1957.jpg|thumb|Dr. [[Fran Minařik]], farmacevt in zgodovinar farmacije (1957)]] Lekarniška dejavnost se obravnava kot del zdravstvene dejavnosti in se izvaja kot javna služba. Obravnava se kot negospodarska dejavnost splošnega pomena in njen osnovni namen tako ni pridobitne narave. Lekarniška dejavnost je zakonsko opredeljena kot del osnovne in posledično primarne zdravstvene dejavnosti, a se izvaja tako na primarni kot na sekundarni (bolnišnične lekarne) in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti.<ref name=":9">{{navedi splet|url=http://www.mz.gov.si/si/delovna_podrocja_in_prioritete/zdravstveno_varstvo/lekarniska_dejavnost/|title=Lekarniška dejavnost {{!}} Ministrstvo za zdravje|website=www.mz.gov.si|access-date=2019-02-03}}</ref> Zakonodaja izvajalcem lekarniške dejavnosti omogoča tudi pripravo [[Magistralno zdravilo|magistralnih zdravil]] (tj. zdravil, pripravljenih po navodilih zdravnika, ki jih ta predpiše točno določenemu pacientu<ref>{{navedi splet|url=https://www.gorenjske-lekarne.si/svetovanje-clanek/magistralna-zdravila|title=Magistralna zdravila - Lekarniška skrb - Svetovanje - Gorenjske lekarne|website=www.gorenjske-lekarne.si|access-date=2019-02-03}}</ref>) in [[Galenski pripravek|galenskih zdravil]] (tj. zdravil, pripravljenih v galenskem laboratoriju lekarn v skladu z načeli priprave<ref name=":10">{{navedi splet|url=http://www.mb-lekarne.si/slo/koristno/zdravila|title=Lekarne Maribor - Koristno|website=www.mb-lekarne.si|access-date=2019-02-03|archive-date=2019-02-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20190201185939/http://www.mb-lekarne.si/slo/koristno/zdravila|url-status=dead}}</ref>).<ref name=":9" /> Ta zdravila ne potrebujejo dovoljenja za promet.<ref name=":10" /> V Sloveniji je oglaševanje lekarniške dejavnosti z namenom pospeševanja prodaje zdravil, medicinskih pripomočkov in podobnih izdelkov prepovedano (in pa vsakršno spodbujanje pacientov s tem namenom).<ref name=":9" /> Dobiček, ustvarjen ob lekarniški dejavnosti, so lahko občine prenašale v občinski proračun. Dobiček je tem večji, čim več receptov izda lekarna.<ref>{{navedi splet|url=https://www.vecer.com/dobicek-lekarne-se-steka-v-obcine-6208039|title=Dobiček lekarne se steka v občine|date=2016-04-06|website=www.vecer.com|language=sl-si|access-date=2019-11-08}}{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Z novim zakonom je bilo leta 2017 določeno, da morajo biti presežki lekarn, preneseni v občinske proračune, porabljeni izključno za zdravstveno dejavnost občin.<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/ljubljana/lekarne-bodo-za-obcine-se-naprej-zlata-jama.html|title=Lekarne bodo za občine še naprej zlata jama|last=Jesenšek|first=Maša|date=2017-02-01|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-11-08}}</ref> === Predpisovanje zdravil === Podatki o zdravilih so urejeni v Centralni bazi zdravil, nacionalni referenčni zbirki podatkov, ki jo skupno urejajo MZZ, JAZMP, ZZZS in NIJZ.<ref>{{Navedi splet|url=https://mreznik.nuk.uni-lj.si/vir/baza-podatkov-o-zdravilih|title=Centralna baza zdravil (CBZ)|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20200927154113/https://mreznik.nuk.uni-lj.si/vir/baza-podatkov-o-zdravilih|url-status=dead}}</ref> ZZZS zdravila na podlagi več kriterijev razvršča na pozitivno, vmesno in negativno listo, pri čemer se predpisana zdravila na pozitivni P100 listi krijejo v celoti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, pozitivni P75 75 % iz obveznega in 25 % iz dopolnilnega zavarovanja/doplačila, vmesni 25 % iz obveznega in 75 % iz dopolnilnega zavarovanja/doplačila, strošek nabave zdravil na negativni listi pa mora prejemnik v celoti kriti samoplačniško.<ref name=":40"/><ref>{{navedi splet|url=https://partner.zzzs.si/wps/portal/portali/aizv/zdravila_in_zivila_za_posebne_zdravstvene_namene/razvrscanje_zdravil_in_zivil_na_listo/razvrscanje_zdravil_na_listo|title=Razvrščanje zdravil na listo|last=|first=|date=|website=|archive-url=https://web.archive.org/web/20191107175735/https://partner.zzzs.si/wps/portal/portali/aizv/zdravila_in_zivila_za_posebne_zdravstvene_namene/razvrscanje_zdravil_in_zivil_na_listo/razvrscanje_zdravil_na_listo|archive-date=2019-11-07|access-date=|url-status=dead}}</ref><ref name=":43">{{navedi splet|url=https://lekarnavrscaj.si/aktualno/objave/izdajanje-zdravil-na-recept/|title=Izdajanje zdravil na recept|website=Lekarna Vrščaj|language=sl|access-date=2019-11-07}}</ref> Zdravila iz pozitivne in vmesne liste zdravnik predpiše z zelenim receptom, ki je v večini primerov veljaven en mesec od izdaje (z izjemo antibiotikov (3 dni) in narkotikov (5 dni)). Zdravila iz negativne liste se predpisujejo z belim receptom, ki prav tako velja en mesec od izdaje. Obnovljivi recepti omogočajo večkratno prejemanje istega zdravila z istim enkrat izdanim receptom (prvi dvig mora biti opravljen en mesec od izdaje).<ref name=":43" /> === Zdravljenje v tujini === Zavarovane osebe so pod določenimi pogoji upravičene do zdravstvenih storitev v tujini. Te so odvisne od razlogov za odhod v tujino (stalno ali začasno bivanje, študij, načrtovano zdravljenje v tujini, napotenje na delo v tujini in obmejno delo).<ref>{{Navedi splet|title=Pravice do zdravstvenih storitev med potovanjem in bivanjem v tujini|url=https://zavarovanec.zzzs.si/wps/portal/portali/azos/zav_tujina/pravice_tujina|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Zavarovane osebe imajo pravico do zdravstvene obravnave (pregleda, preiskave ali zdravljenja) v tujini, ko so izčrpane možnosti obravnave v Sloveniji in je pri pregledu v tujini utemeljeno pričakovati ozdravitev, izboljšanje ali preprečitev nadaljnjega slabšanja zdravstvenega stanja.<ref name=":65">{{Navedi splet|title=Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2019-11-10}}</ref> Zavarovane osebe imajo na podlagi določb EU tudi pravico do (povračila stroškov) obravnave v drugih članicah Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in [[Švica|Švicarske konfederacije]] v primeru, če ji je za storitev v Sloveniji določena čakalna doba, ki presega najdaljšo dopustno čakalno dobo in v Sloveniji ni drugega izvajalca, ki te ne presega oz. če določena čakalna doba presega razumen čas. Stroški se povrnejo v celoti zgolj, če ne presegajo cene v javni zdravstveni mreži države, v kateri je bila storitev uveljavljena.<ref name=":65" /> === Ostalo === Del javne mreže zdravstvenih ustanov predstavljajo tudi [[Zdravilišče|zdravilišča]]. Zavarovani pacienti so upravičeni do zdraviliškega zdravljenja v primeru določenih obolenj. Napotitev na zdraviliško zdravljenje mora prestati posebno obravnavo utemeljenosti.<ref>{{navedi splet|url=http://pisrs.si/|title=Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja|website=pisrs|access-date=2019-11-08}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://zavarovanec.zzzs.si/wps/portal/portali/azos/pravice_zdravstvenih_storitev/pravice_zdravilisko_zdravljenje/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zizQx8HT08DQw9LPyc3Aw8jYMtPD0DLQ0Ngg31C7IdFQHu-Oh3/|title=Zdraviliško zdravljenje|last=|first=|date=|website=ZZZS|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref> ==== Kartica zdravstvenega zavarovanja ==== [[Slika:Kzz personalizirana 300dpi.jpg|thumb|[[Kartica zdravstvenega zavarovanja]]]] Vsem zavarovancem obveznega zdravstvenega zavarovanja je izdana [[kartica zdravstvenega zavarovanja]]. Kartica vsebuje podatke o zavarovancu, ki zdravstvenim delavcem [[On-line sistem zdravstvenega zavarovanja|omogoča dostop do podatkov]] o identiteti zavarovanca, prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju, osebnem zdravniku, izdanih zdravilih, izdanih medicinsko-tehničnih pripomočkih in pa opredelitvi za posmrtno darovanje organov in tkiv za presaditev. Kartica omogoča uveljavljanje pravic tako obveznega kot prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Kartico zavarovanec predloži ob zdravniških obiskih in drugih priložnostih uveljavljanja zdravstvenih pravic. Pri tem se od zavarovanca lahko zahteva tudi predložitev osebnega dokumenta. Brez predložitve kartice lahko zdravstvene pravice načeloma koristi zgolj samoplačniško.<ref name=":66" /><ref name=":67">{{Navedi splet|url=https://zavarovanec.zzzs.si/wps/portal/portali/azos/vkljucitev_ozz_kzz/kzz|title=Kartica zdravstvenega zavarovanja|date=|accessdate=|website=Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije|publisher=|last=|first=}}</ref> Kartico zavarovancem brezplačno izdaja ZZZS ob prvi ureditvi obveznega zdravstvenega zavarovanja. Novejše kartice imajo 10-letno veljavnost; en mesec pred iztekom veljavnosti ZZZS zavarovancu avtomatsko pošlje novo brezplačno kartico. Kartice izdane, med letoma 2000 in 2008, imajo neomejeno veljavnost in ne bodo avtomatsko zamenjane.<ref name=":67" /> == Pravno-formalna ureditev == === Ustava Republike Slovenije === [[Ustava Republike Slovenije]] v 50. členu določa zdravstveno varstvo kot pravico v okviru pravice do socialne varnosti in določa državno kot odgovorno za zagotavljanje te pravice. 51. člen ustave ustoličuje univerzalno pravico do zdravstvenega varstva v okviru zakonskih določil, zakonsko določanje pravice do zdravstvenega varstva iz javnih sredstev in splošno prepoved prisilnega zdravljenja ob odsotnosti nasprotnih zakonskih določil. 55. člen ustave ustoličuje prosto odločanje o rojstvu otrok. 72. člen ustave ustoličuje pravico do zdravega življenjskega okolja, katerega je dolžna zagotavljati država.<ref>{{navedi splet|url=http://pisrs.si/|title=Ustava Republike Slovenije (URS)|website=pisrs|access-date=2019-10-07}}</ref> === Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) === ZZVZZ ureja sistem zdravstvenega varstva in zavarovanja, določa nosilce skrbi za zdravje in njihove naloge, zdravstveno varstvo v zvezi z delom in delovnim okoljem, odnose med zdravstvenim zavarovanjem in izvajalci in pa uveljavljanje pravic zdravstvenega zavarovanja. Zakon med drugim določa pravice in dolžnosti posameznikov na področju zdravstva, naloge politike javnega zdravja in državne naloge v na področju zdravstva, določa področja financiranja zdravstvenih dejavnosti iz proračunskih in občinskih in mestnih sredstev, deli zdravstveno zavarovanje na obvezno in prostovoljno ter določa ZZZS kot nosilca prvega ter zavarovalnice kot izvajalce slednjega, določa obveznosti obveznega zdravstvenega zavarovanja in pravice ter dolžnosti zavarovancev, opredeljuje dopolnilno, dodatno, nadomestilno in vzporedno zdravstveno zavarovanje in opredeljuje izvajanje dopolnilnega in obveznega zavarovanja.<ref name=":32" /> === Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) === ''Zakon o zdravstveni dejavnosti'' ureja delovanje zdravstvene dejavnosti (aktivnosti zdravstvenih delavcev in sodelavcev), javno zdravstveno službo in pa povezovanje zdravstvenih organizacij in delavcev v zbornice in združenja ter njihove pravice in pooblastila. Zakon deli zdravstveno dejavnost na primarno, sekundarno in terciarno raven. Zakon definira izvajalce zdravstvene dejavnosti, njihovo delitev na in njihove naloge in zahteve za pridobitev dovoljenja za izvajanje zdravstvene dejavnosti.<ref>{{navedi splet|url=http://pisrs.si/|title=Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej)|website=pisrs|access-date=2019-10-08}}</ref> === Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP) === ''Zakon o pacientovih pravicah'' med drugim ustoličuje pravico pacientov do privolitve oz. zavrnitve medicinskega posega ali obravnave (v primerih, ko je pacient sposoben presoje in njegova izbira huje ne ogroža zdravja ali življenje drugih), enake obravnave ne glede na osebne okoliščine, posebne varščine otrok in ogroženih skupin, pravico do proste izbire zdravnika ali izvajalca zdravstvene dejavnosti, pravico do zagotavljanja verske duhovne oskrbe, pravico do obveščanja in pojasnila (razen ob presoji zdravnika da bi obveščanje privedlo do resne zdravstvene škode in odsotnosti izrecne zahteve pacienta do polne obveščenosti, in pa ob izrecni zahtevi pacienta o neobveščanju) in pravico do sodelovanja pri izbiri načina zdravljenja, pravico do predhodne obveščenosti o samoplačniških stroških zdravljenja, pravico do preprečevanja in lajšanja trpljenja, pravico do drugega mnenja, pravico do varstva osebnih podatkov pacienta in dolžnost varovanja poklicne skrivnosti (razen v primerih varovanja življenja pacienta oz. zdravja drugih oseb in hujših zločinov), pravice in dolžnosti staršev oz. skrbnikov, določitve o zastopniku pacientovih pravic, ter Komisiji za varstvo pacientovih pravic.<ref>{{navedi splet|url=http://pisrs.si/|title=Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP)|website=pisrs|access-date=2019-10-07}}</ref> === Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr) === ''Zakon o duševnem zdravju'' določa sistem zdravljenja in socialnega varstva na področju duševnega zdravja, nosilce/izvajalce dejavnosti ter pravice osebe med zdravljenjem ali skrbjo. Zakon prepoveduje zapostavljanje na podlagi [[Duševna motnja|duševne motnje]] in ustoličuje dostojanstvo in temeljne svoboščine obravnavanega posameznika ter enako dostopnost do obravnave. Zakon predpisuje zdravljenje v skladu s strokovno preverjenimi metodami in mednarodno priznanimi metodami. Zakon določa sorazmernost zdravstvenih posegov, ki morajo minimizirati poseg v osebno integriteto in svobodo ter možne neželene učinke. Zakon določa:<ref>{{navedi splet|url=http://pisrs.si/|title=Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr)|website=pisrs|access-date=2019-10-08}}</ref> * okoliščine uporabe elektrokonvulzivne terapije, hormonskega zdravljenja in uporabe [[Psihoaktivna droga|psihotropnih]] zdravil v več kot predpisanih odmerkih (t.i. »posebne metode zdravljenja«), * prepoved [[Sterilizacija (medicina)|sterilizacije]] ali [[Umetni splav|umetne prekinitve nosečnosti]] na podlagi duševne motnje, * omejitev znanstvenih raziskav na osebah z duševnimi motnjami, * pravice oseb v varovanem oddelku in nadzorovani obravnavi in obveznost obveščanja institucionaliziranih oseb o teh pravicah, * obveznost poklicne tajnosti oz. varstva informacij, pridobljenih med delom, *posebne varovalne ukrepe (tj. telesno oviranje s pasovi in omejitev gibanja znotraj enega prostora,) * sprejem v zdravljenje oz. obravnavo brez privolitve, * pristojnosti sodišča pri obravnavi sprejema oseb, ki ne privolijo v sprejem v zdravljenje oz. obravnavo, * nadzorovano obravnavo in obravnavo v skupnosti, * vodenje evidenc in poročanje odgovornih institucij. === Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB) === ''Zakon o nalezljivih boleznih'' določa [[Nalezljiva bolezen|nalezljive bolezni]], ki ogrožajo zdravje državljanov in [[Bolnišnična okužba|bolnišnične okužbe]] ter predpisuje ukrepe za preprečevanje in obvladovanje teh. Zakon predpisuje dolžnost zagotavljanja sanitarne ustreznosti vode ter živil in predmetov splošne rabe, kakovost zraka v zaprtih prostorih, vzdrževanje javnih objektov, prometa in površin ter ravnanje z odpadki. Zakon med drugim določa zdravstveno vzgojo in svetovanje za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni, poročanje in prijavljanje nalezljivih bolezni in [[Epidemija|epidemij]], [[Epidemiologija|epidemiološke]] preiskave, osamitev, [[Karantena|karanteno]] in obvezno zdravljenje, [[Dezinfekcija|dezinfekcijo]], [[Dezinsekcija|dezinsekcijo]] in [[Deratizacija|deratizacijo]], obvezne preglede, prepoved opravljanja dela pri okuženih osebah, izredne ukrepe ob epidemijah in drugih nezgodah (vključno z omejitvijo pravic oz. širitvijo dolžnosti zdravstvenih delavcev in sodelavcev in prepustitve v uporabo prostorov, opreme in zdravil, omejitev potovanja in gibanja, zbiranja in tržnega prometa), obveznost preiskav človeškega biološkega materiala, obveznih preiskav pri nosečnicah in pa ravnanje s trupli umrlih za nalezljivimi boleznimi.<ref name=":29">{{navedi splet|url=http://pisrs.si/|title=Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB)|website=pisrs|access-date=2019-10-07}}</ref> ==== Cepljenje ==== ZNP prav tako določa program obveznega [[Cepljenje (medicina)|cepljenja]], ki vključuje cepljenje proti hemofilusu influence b, [[tetanus]]u, [[Oslovski kašelj|oslovskemu kašlju]], [[Otroška paraliza|poliomielitisu]], [[Ošpice|ošpicam]], [[mumps]]u, [[Rdečke|rdečkam]] in [[Hepatitis B|hepatitisu B]], in, pod določenimi pogoji, [[Steklina|steklini]], [[Rumena mrzlica|rumeni mrzlici]], [[Trebušni tifus|trebušnemu tifusu]], [[Klopni meningoencefalitis|klopnemu meningoencefalitisu]], [[Gripa|gripi]], [[Tuberkuloza|tuberkulozi]] in drugim nalezljivim boleznim. Zakon določa tudi obveznost zdravnika do ugotovitve morebitnih razlogov za opustitev cepljenja in pa proces ovrednotenja prošnje za opustitev cepljenja v okviru Komisije za cepljenje. Zakon določa okoliščine, ko je pri boleznih, preprečljivih s cepljenjem, obvezna imunoprofilaksa, in okužbe, ko je obvezna kemoprofilaksa (vključno z osebami, ki odhajajo na dočena endemična območja ali prihajajo z njih).<ref name=":29" /> === Zakon o zdravniški službi (ZZdrS) === ''Zakon o zdravniški službi'' ureja pogoje opravljanja zdravniške službe, zasebno zdravniško službo, pravice in dolžnosti zdravnikov in pristojnosti in naloge upravnih organov in nosilcev javnih pooblastil. Zakon med drugim določa pogoje za opravljanje zdravniškega poklica, opredeljuje zdravniško neodvisnost in svobodo odločanja, ter dolžnost ravnanja po znanstvenih in strokovnih metodah, določa poklicne dejavnosti zdravnikov, opredeljuje javno mrežo zdravstvene službe vključno s koncesionarstvom, določa pristojnosti Zdravstvene zbornice Slovenije in opredeljuje postopek specializacije.<ref name=":48">{{navedi splet|url=http://pisrs.si/|title=Zakon o zdravniški službi (ZZdrS)|website=pisrs|access-date=2019-11-07}}</ref> === Zakon o zdravilih (ZZdr-2) === ''Zakon o zdravilih'' ureja področje zdravil za uporabo v humani in [[Veterinarska medicina|veterinarski medicini]], vključno z zagotavljanjem njihove kakovosti, varnosti in učinkovitosti, določuje njihovo preizkušanje, proizvodnjo, promet in porabo, cene, nadzor, pripravo nerutinsko pripravljenih zdravil, določa okoliščine proizvodnje in prometa z zdravili, ter določa pristojnosti JAZMP.<ref>{{navedi splet|url=http://pisrs.si/|title=Zakon o zdravilih|website=pisrs|access-date=2019-10-08}}</ref> ==== Poročanje o neželenih učinkih zdravil ==== Poročanje o neželenih učinkih zdravil urejata ''Zakon o zdravilih'' in pa ''Pravilnik o farmakovigilanci zdravil za uporabo v humani medicini''.<ref name=":73">{{Navedi splet|title=Pravilnik o farmakovigilanci zdravil za uporabo v humani medicini|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2020-07-31}}</ref> Zdravstveni delavci so glede na določila ZZdr-2 dolžni nacionalnemu centru za farmakovigilanco poročati o: vseh resnih domnevnih neželenih učinkih, vseh nepričakovanih domnevnih neželenih učinkih in vseh domnevnih neželenih učinkih, ki so posledica nepravilne uporabe ali zlorabe zdravila, prevelikega odmerjanja zdravila, neodobrene uporabe zdravila in poklicne izpostavljenosti zdravilu ter o neželenih učinkih zdravil ki so pod dodatnim nadzorom. Pacienti imajo pravico poročanja o neželenih učinkih zdravstvenim delavcem ali pa neposredno nacionalnemu centru za farmakovigilanco.<ref>{{Navedi splet|title=Zakon o zdravilih|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2020-07-31}}</ref> Zdravstveni delavci morajo glede na določila ''Pravilnika'' poročati tudi znano ali domnevno škodljivo medsebojno delovanje zdravil, sumu povečanja pojava domnevnega neželenega učinka zdravila in suma klinično pomembne neučinkovitosti zdravila.<ref name=":73" /> === Splošni dogovor === Splošni dogovor je vsakoletni sporazum med ZZZS, Ministrstvom za zdravje in pa predstavniki izvajalcev (zbornice, združenja) ki določa skupen obseg izvajanja programov zdravstvenih storitev in njihovega financiranja oz. zagotavljanja sredstev. Splošni dogovor se oblikuje prek pogajanj med sodelujočimi in predstavlja pravno podlago za sklepanje pogodb z javnimi in zasebnimi izvajalci zdravstvenih storitev. Splošni dogovor poleg obsega programov storitev določa tudi prednostna področja, potrebne zmogljivosti in vrednotenje storitev.<ref>{{navedi splet|url=https://partner.zzzs.si/wps/portal/portali/aizv/zdravstvene_storitve/splosni_dogovori_in_aneksi|title=Splošni dogovori in aneksi|last=|first=|date=|website=Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije|archive-url=|archive-date=|access-date=}}{{Slepa povezava|date=november 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Kodeks zdravniške etike === Kodeks zdravniške etike snujeta Slovensko zdravniško društvo in Zdravniška zbornica Slovenije. Kodeks je zavezujoč za vse zdravnike v državi. ZZS je dolžna ukrepati ob kršitvah kodeksa. Kodeks med drugim določa zdravniško zavezo, odgovornost do pacienta, dolžnost znanstvenosti in strokovnosti ter izobraževanja, obveznost nudenja nujne medicinske pomoči, pravico do ugovora vesti, dolžnost do iskanja dodatnega mnenja, pravico do odklonitve nudenja zdravstvene pomoči ob pacientovi kršitvi svojih dolžnosti, dolžnost nepristranskosti pri obravnavi družinskih članov, tesnih prijateljev ali zdravnika samega sebe, dolžnost obveščanja in spoštovanja svobodnega odločanja pacientov, dolžnost spoštovanja avtonomije [[mladoletnik]]ov, dolžnost zaščite neavtonomnih oseb pred ogrožanjem s strani skrbnikov ali siceršnje ogroženosti, spoštovanje predhodne prošnje pri trenutni nesposobnosti odločanja pacienta, posveta z bližnjimi, ko ni znana volja pacienta, varstvo osebnih podatkov in pravico pacienta do vpogleda v lastno zdravstveno dokumentacijo, dolžnost do neomenjanja pacientov v javnosti na način, ki bi lahko privedel do razkritja identitete razen ob soglasju pacienta ali škode za druge, predvideva spoštovanje življenja od spočetja dalje in širjenje tega nazora, prepoveduje priporočanje umetne prekinitve nosečnosti kot metodo [[Nadzor rojstev|načrtovanja družine]], omejuje sprejemljive okoliščine izvajanja sterilizacije, določa zavračanje [[Evtanazija|evtanazije]] in pomoči pri samomoru ter opustitev ali odtegnitev [[Paliacija|paliativne oskrbe]], določa odgovornost zdravnika pri izvajanju znanstvenih raziskav, odgovornost do družbe, dolžnost udeleževanja pri spodbujanju [[Javno zdravje|javnega zdravja]] in izobraževanja, obveznost opozarjanja na pomanjkljivosti na področju zdravstvenega varstva in poskusov vplivanja na zdravniško neodvisnost, prizadevanje za enakovredno zdravstveno varstvo ranljivih skupin in manjšin, spodbujanje za pravičen dostop do virov materialnih sredstev v zdravstvu, dolžnost odklanjanja sodelovanja pri ali podpore dejavnostih, ki kršijo [[človekove pravice]], odgovornost do kolegov vključno z delitvijo strokovnega znanja, dolžnosti do zdravstvenega tima, dolžnost razkritja konfliktov interesa pri predstavitvi zdravstvenih novosti, prepoveduje objave javnih zahval ali poveličevanja lastnih uspehov v javnosti, prepoved vpletenosti v oglaševanje zdravil, medicinskih izdelkov ali strokovno oz. znanstveno spornih postopkov in pa dolžnost ohranjanja lastnega zdravja v poklicnem in zasebnem življenju in iskanje ustrezne pomoči pri nastopu bolezni ali osebnih težav, ki bi lahko negativno vplivale na zdravje ali delo zdravnika.<ref name=":30">{{navedi splet|url=https://www.zdravniskazbornica.si/docs/default-source/zbornicni-akti/kodeks-2016.pdf|title=Kodeks zdravniške etike 2016|last=|first=|date=|website=|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref> === Modra knjiga standardov in normativov zdravnikov in zobozdravnikov === Modra knjiga standardov in normativov je dokument, ki določa pričakovan obseg dela, ki ga mora zdravnik na določenem delovnem mestu oz. v določeni specializaciji opraviti v polnem delovnem času.<ref>{{navedi splet|url=https://www.sta.si/2642576/kaj-je-modra-knjiga-standardov-in-normativov|title=STA: Kaj je modra knjiga standardov in normativov?|website=www.sta.si|access-date=2019-10-08}}</ref> == Organiziranost == === Javne ustanove na področju zdravstva === '''Zdravstveni zavodi''' Javne zdravstvene zavode (ZZ) se ustanovi, spremeni, razširi dejavnost ali ukine s soglasjem zdravstvenega ministrstva ob predhodnem mnenju ZZZS.<ref name=":75">{{Navedi splet|title=Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej)|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2021-04-07}}</ref> JZZ upravlja svet zavoda, ki ga sestavljajo predstavniki ustanovitelja (ministrstva za zdravje), zaposlenih in zavarovancev/uporabnikov (ZZZS). Svet javnega ZZ, ki opravlja dejavnost na sekundarni ravni, sestavljajo tudi predstavniki občine oz. mesta, kjer se zavod nahaja. Sestavo in številčno razmerje predstavnikov ob ustanovitvi določi ustanovitelj. Svet imenuje in razrešuje direktorja s soglasjem ustanovitelja. Strokovni svet je kolegijski strokovni organ ZZ, njegovo sestavo, naloge in način oblikovanja pa določa statut ZZ.<ref name=":75" /> '''Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)''' ZZZS upravlja 45-članska skupščina in 11-članski upravni odbor.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042412873|title=Blagajna išče pravega|website=Dnevnik|access-date=2019-04-08|archive-date=2019-04-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20190408134942/https://www.dnevnik.si/1042412873|url-status=dead}}</ref> Skupščino sestavlja 25 predstavnikov zavarovancev in 20 predstavnikov delodajalcev.<ref>{{navedi splet|url=https://www.sta.si/602476/v-veljavo-stopil-novi-statut-zzzs|title=STA: V veljavo stopil novi statut ZZZS|website=www.sta.si|access-date=2019-04-08}}</ref> Zavod se deli na 10 območnih enot in obratuje 45 izpostav.<ref>{{navedi splet|url=http://www.zzzs.si/zzzs/internet/zzzs.nsf/o/EE17AD1D28A89B2DC1256E8600348651|title=Beseda o nas|website=www.zzzs.si|access-date=2019-04-08|archive-date=2016-08-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20160816075740/http://www.zzzs.si/zzzs/internet/zzzs.nsf/o/EE17AD1D28A89B2DC1256E8600348651|url-status=dead}}</ref> '''Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)''' NIJZ je enovita organizacija za izvajanje dejavnosti javnega zdravja. NIJZ deluje kot javna služba.<ref>{{navedi splet|url=http://www.mz.gov.si/si/delovna_podrocja_in_prioritete/javno_zdravje/nacionalni_institut_za_javno_zdravje/|title=Nacionalni inštitut za javno zdravje {{!}} Ministrstvo za zdravje|website=www.mz.gov.si|access-date=2019-02-03}}</ref> '''Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP)''' JAZMP je v Sloveniji pristojni neodvisni regulatorni organ na področju humanih in veterinskih zdravil in medicinskih pripomočkov, krvi in krvnih pripravkov, človeških tkiv in celic, proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami skupin II in III ter lekarniške dejavnosti.<ref>{{navedi splet|url=http://pisrs.si/|title=Sklep o ustanovitvi Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke|website=pisrs|access-date=2019-02-03}}</ref> '''Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH)''' NLZOH je največji slovenski javnozdravstveni laboratorij ki izvaja raznovrstne laboratorijske raziskave vključno z raziskavami in nadzorom na področju zdravstva.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nlzoh.si/o-nas|title=O nas|website=www.nlzoh.si|access-date=2019-02-03}}</ref> Leta 2015 je NLZOH od JAZMP prevzel pristojnosti glede analiznega preizkušanja zdravil.<ref>{{navedi splet|url=https://www.jazmp.si/o-nas/|title=JAZMP - O nas|website=www.jazmp.si|access-date=2019-02-03}}</ref> === Izobraževalne ustanove === [[slika:SLO-Ljubljana06.JPG|thumb|left|Dekanat Medicinske fakultete v Ljubljani]] V Sloveniji obratujeta dve medicinski fakulteti, [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|MF Univerze v Ljubljani]] in [[Medicinska fakulteta v Mariboru|MF Univerze v Mariboru]]. MF UL izvaja študijska programa splošne medicine in dentalne medicine in izvaja dodiplomsko kot podiplomsko izobraževanje.<ref>{{navedi splet|url=http://www.uni-lj.si/akademije_in_fakultete/fakultete/2013071111494636/|title=MF - Medicinska fakulteta - Univerza v Ljubljani|last=Ljubljani|first=Univerza v|website=www.uni-lj.si|language=sl|access-date=2019-10-09|archive-date=2019-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20191222154949/https://www.uni-lj.si/akademije_in_fakultete/fakultete/2013071111494636/|url-status=dead}}</ref> MF UL je za program splošne medicine leta 2011 razpisala 220 vpisnih mest, leta 2012 180 vpisnih mest, leta 2013 165 vpisnih mest,<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/koliko-je-ljubljanska-medicinska-fakulteta-vecja-od-mariborske-371198|title=Koliko je ljubljanska medicinska fakulteta večja od mariborske|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-10-09}}</ref> leta 2019 pa 150 vpisnih mest.<ref>{{navedi splet|url=https://www.mf.uni-lj.si/application/files/2115/4850/2183/Brosura_2018_2019_2.pdf|title=Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta 2019|last=|first=|date=|website=|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref> MF UL za program dentalne medicine razpisuje 50 vpisnih mest.<ref name=":74">{{Navedi splet|title=V Mariboru bo študij za zobozdravnika|url=https://www.vecer.com/maribor/aktualno/v-mariboru-bo-studij-za-zobozdravnika-10115334|website=www.vecer.com|date=2020-01-14|accessdate=2020-12-23|language=sl-si}}</ref> MF UM je bila ustanovljena leta 2003 in otvorjena leta 2004, sprva z 80 vpisnimi mesti za študente splošne medicine<ref>{{navedi splet|url=http://www.mf.um.si/si/o-medicinski-fakulteti/47-zgodovina-in-razlogi-za-ustanovitev|title=Zgodovina in razlogi za ustanovitev|website=www.mf.um.si|access-date=2019-10-09|archive-date=2019-10-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20191009060800/http://www.mf.um.si/si/o-medicinski-fakulteti/47-zgodovina-in-razlogi-za-ustanovitev|url-status=dead}}</ref> in končnim ciljem 100 študentov na letnik<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odprtje-medicinske-fakultete/15302|title=ODPRTJE MEDICINSKE FAKULTETE|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-10-09}}</ref> (ob za izgradnji nove stavbe fakultete je bilo načrtovanih 130–140 študentov na letnik).<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/zaradi-tezav-s-fakulteto-izgubljena-cela-generacija-zdravnikov/248172|title=Zaradi težav s fakulteto izgubljena cela generacija zdravnikov|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-10-09}}</ref> Za študijsko leto 2020/2021 je bilo število vpisnih mest povečano za 20 na 115-120.<ref name=":74" /> Strošek izobraževanja študenta splošne medicine je 15.000€ na letnik.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/zdravniki-bezijo-iz-potratnega-in-neurejenega-drzavnega-zdravstva-453119|title=Zdravnik: To je absurd. Država si te pravice ne bi smela jemati.|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-10-09}}</ref> Na MF UM načrtuje tudi uvedbo študija dentalne medicine (najzgoneje v študijskem letu 2020/21)<ref>{{Navedi splet|title=Potrjen študijski program dentalne medicine v Mariboru|url=https://www.rtvslo.si/radiomaribor/novice/potrjen-studijski-program-dentalne-medicine-v-mariboru/511274|website=Radio Maribor|accessdate=2020-04-11|language=sl-SI}}</ref> in farmacije. Sprva se načrtuje 20 vpisnih mest za program dentalne medicine, število mest pa bi se s časom zvišalo na do 30 študentov na letnik. Za študij farmacije je načrtovanih 25 študentov na letnik.<ref name=":74" /> [[Zdravstvena fakulteta v Ljubljani|Zdravstvena fakulteta UL]] izvaja študijske programe babištvo, delovna terapija, fizioterapija, laboratorijska zobna protetika, ortotika in protetika, radiološka tehnologija, sanitarno inženirstvo, in zdravstvena nega.<ref>{{navedi splet|url=http://www2.zf.uni-lj.si/si/|title=UL ZF - Uvodna stran|website=www2.zf.uni-lj.si|access-date=2019-10-09}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> [[Fakulteta za zdravstvene vede v Mariboru|Fakulteta za zdravstvene vede UM]] izvaja študijske programe zdravstvena nega, bioinformatika, in management v zdravstvu in socialnem varstvu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.fzv.um.si/%C5%A1tudij-na-fakulteti|title=Študij na fakulteti {{!}} Fakulteta za zdravstvene vede - Univerza v Mariboru|website=www.fzv.um.si|access-date=2019-10-09|archive-date=2019-07-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20190705231515/http://www.fzv.um.si/%C5%A1tudij-na-fakulteti|url-status=dead}}</ref> [[Fakulteta za zdravstvene vede Novo mesto|Fakulteta za zdravstvene vede v Novem mestu]] izvaja študijske programe zdravstvena nega, vzoja in menedžment v zdravstvu, integrirana zdravstvena in socialna oskrba, in edukacija in menedžment v zdravstvu.<ref>{{navedi splet|url=https://fzv.uni-nm.si/o_fakulteti/osnovne_informacije/|title=Osnovne informacije {{!}} Fakulteta za zdravstvene vede {{!}} Univerza v Novem mestu|website=fzv.uni-nm.si|language=sl|access-date=2019-10-09}}</ref> Visoka zdravstvena šola v Celju izvaja študijska programa zdravstvena nega in paliativna oskrba.<ref>{{navedi splet|url=http://www.vzsce.si/si/studijski-program|title=Študijski programi - Visoka zdravstvena šola v Celju|website=www.vzsce.si|access-date=2019-10-09|archive-date=2019-10-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20191009070955/http://www.vzsce.si/si/studijski-program|url-status=dead}}</ref> [[Fakulteta za vede o zdravju]] v Izoli in Novi Gorici izvaja študijska program zdravstvena nega.<ref>{{navedi splet|url=http://www.fvz.upr.si/sl/bodoci-student/zdravstvena-nega|title=Zdravstvena nega {{!}} Fakulteta za vede o zdravju (UP FVZ)|website=www.fvz.upr.si|language=sl|access-date=2019-10-09|archive-date=2019-09-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20190914040101/http://www.fvz.upr.si/sl/bodoci-student/zdravstvena-nega|url-status=dead}}</ref> [[Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin]] na Jesenicah izvaja študijska programa zdravstvena nega in fizioterapija.<ref>{{navedi splet|url=https://www.fzab.si/si/mainmenu/studijski-programi-2/|title=Študijski programi|website=www.fzab.si|access-date=2019-10-09}}</ref> [[Fakulteta za zdravstvene in socialne vede Slovenj Gradec]] izvaja študijska programa zdravstvena nega in zdravstvene vede. [[Fakulteta za farmacijo v Ljubljani]] izvaja dodiplomski in podiplomski študij farmacevtov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ffa.uni-lj.si/studij|title=Študij na fakulteti za farmacijo|website=www.ffa.uni-lj.si|access-date=2019-10-09}}</ref> Srednje zdravstvene šole obratujejo v Ljubljani,<ref>{{navedi splet|url=http://szslj.si/sola/osebna-izkaznica/|title=OSEBNA IZKAZNICA {{!}} Srednja zdravstvena šola Ljubljana|last=|first=|date=|website=|language=sl-SI|archive-url=https://web.archive.org/web/20191009070952/http://szslj.si/sola/osebna-izkaznica/|archive-date=2019-10-09|access-date=2019-10-09|url-status=dead}}</ref> Mariboru,<ref>{{navedi splet|url=https://www.szks.si/|title=Srednja zdravstvena in kozmetična šola Maribor|website=Srednja zdravstvena in kozmetična šola Maribor|language=en|access-date=2019-10-09}}</ref> Celju,<ref>{{navedi splet|url=http://www.szsce.si/sola/o-soli/|title=Srednja zdravstvena šola Celje > O šoli|website=www.szsce.si|access-date=2019-10-09}}</ref> Murski Soboti,<ref>{{navedi splet|url=http://www.szsms.si/o-soli/|title=O šoli|last=Šalamon|first=Božidar|website=Srednja zdravstvena šola Murska Sobota|language=sl-SI|access-date=2019-10-09}}</ref> Novemu mestu,<ref>{{navedi splet|url=https://www.sc-nm.si/szks/informacije/o-soli/splosne-informacije_2|title=Splošne informacije|last=mesto|first=Šolski center Novo|website=www.sc-nm.si|language=sl|access-date=2019-10-09}}</ref> Slovenj Gradcu<ref>{{navedi splet|url=http://www.szs.sc-sg.si/predstavitev-sole/|title=Predstavitev šole {{!}} Srednja zdravstvena šola Slovenj Gradec|language=sl-SI|access-date=2019-10-09}}</ref> in Zagorju (zgolj program zdravstvene nege).<ref>{{navedi splet|url=http://www.sszagorje.si/program-zdravstvena-nega/|title=Program zdravstvena nega {{!}} Srednja šola Zagorje|language=sl-SI|access-date=2019-10-09}}</ref> Srednja šola za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo v Ljubljani izvaja izobraževalna programa laboratorijske biomedicine, zobotehnike ter farmacevtske tehnike.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ssfkz.si/?page_id=21|title=O šoli {{!}} SŠFKZ|language=sl-SI|access-date=2019-10-09|archive-date=2019-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20190917150439/http://www.ssfkz.si/?page_id=21|url-status=dead}}</ref> Gimnazija in srednja kemijska šola Ruše in Srednja zdravstvena in kemijska šola ŠC Novo mesto izvajata izobraževalni program farmacevtski tehnik.<ref>{{navedi splet|url=https://gimnazija-ruse.si/o-soli/izobrazevalni-programi/farmacevtski-tehnik/|title=Farmacevtski tehnik – Gimnazija in srednja kemijska šola Ruše|language=sl-SI|access-date=2019-10-09}}</ref> === Neodvisne organizacije === ==== Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS) ==== [[Zdravniška zbornica Slovenije]] je stanovska organizacija odgovorna za avtonomno samouravnavanje zdravniškega poklica.<ref>{{navedi splet|url=https://www.zdravniskazbornica.si/o-zbornici/predstavitev/zgodovina-zbornice|title=Zgodovina Zbornice - Zdravniška zbornica Slovenije|website=Zdravniška zbornica|language=sl|access-date=2019-10-09}}</ref> ZZS podeljuje, podaljšuje in odvzema zdravniške licence, oblikuje in nadzoruje pripravništvo, specializacije in ostale oblike podiplomskega strokovnega izpopolnjevanja ter imenuje mentorje, izvaja strokovni nadzor in pa vodi register zdravnikov. ZZS prav tako sprejema kodeks medicinske deongologije (kodeks zdravniške etike) in sankcionira ob kršitvah kodeksa, sodeluje pri pripravi zakonov in predpisov v zdravstvu, sooblikuje pogodbe in zastopa interese zasebnih zdravnikov pri sklepanju pogodbe z ZZZS ter zastopa zasebne zdravnike pri sklepanju kolektivnih pogodb.<ref>{{navedi splet|url=https://www.zdravniskazbornica.si/o-zbornici/predstavitev|title=Predstavitev - Zdravniška zbornica Slovenije|website=Zdravniška zbornica|language=sl|access-date=2019-10-09}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.zdravniskazbornica.si/o-zbornici/predstavitev/vloga-in-naloge-zbornice|title=Vloga in naloge zbornice - Zdravniška zbornica Slovenije|website=Zdravniška zbornica|language=sl|access-date=2019-10-09}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ==== Slovensko zdravniško društvo (SZD) ==== [[Slovensko zdravniško društvo]] je prostovoljno stanovsko strokovno združenje zdravnikov, zobozdravnikov in študentov zadnjega letnika medicinske fakultete. SZD se pretežno ukvarja s strokovnim razvojem medicinske stroke.<ref>{{navedi splet|url=http://www.szd.si/o-drustvu/predstavitev-drustva/|title=Predstavitev društva – Slovensko zdravniško društvo|language=sl-SI|access-date=2019-10-09}}</ref> SZD določa vsebino specializacij zdravnikov (ki jih nato sprejme ZZS v soglasju z ministrom za zdravje).<ref name=":48" /> ==== Sindikati v zdravstvu ==== [[Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije]] (FIDES) je bil ustanovljen leta 1991 na Medicinski fakulteti v Ljubljani z namenom zagovarjanja interesov zdravnikov in zobozdravnikov na nacionalni ravni; zdravniki so pred tem svojo sindikalno dejavnost izvajali v okviru Sindikata zdravstvenih delavcev.<ref>{{navedi splet|url=https://sindikatfides.si/o-sindikatu/predstavitev|title=Predstavitev {{!}} FIDES - Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije|website=sindikatfides.si|access-date=2019-10-09}}</ref> Sindikat družinskih in splošnih zdravnikov Slovenije PRAKTIK.UM je bil ustanovljen leta 2012 z namenom zagovarjanja interesov družinskih in splošnih zdravnikov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.sindikat-praktikum.si/sindikat/|title=O sindikatu|website=PRAKTIK.UM, sindikat zdravnikov družinske medicine|language=sl-SI|access-date=2019-10-09}}</ref> Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije (SDZNS) zastopa interese medicinskih sester in zdravstvenikov, zdravstvenih tehnikov ter bolničarjev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.sdzns.si/postanite-clan/|title=Postanite član|publisher=Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije |access-date=2019-10-09}}</ref> Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije (ZSVS) je bil ustanovljen leta 1990 in zastopa zaposlene v dejavnostih zdravstva, socialnega varstva in obveznega socialnega zavarovanja.<ref>{{navedi splet|url=http://www.sindikat-zsvs.si/o-sindikatu/predstavitev-sindikata-zsvs/|title=Predstavitev {{!}} Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije|website=www.sindikat-zsvs.si|access-date=2019-10-09|archive-date=2019-10-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20191009060801/http://www.sindikat-zsvs.si/o-sindikatu/predstavitev-sindikata-zsvs/|url-status=dead}}</ref> Pod okriljem Konfederacije sindikatov Slovenije PERGAM<ref>{{navedi splet|url=http://sindikat-pergam.si/predstavitev/|title=Predstavitev|language=sl-SI|access-date=2019-10-09}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> obratujejo Sindikati v zdravstvu Slovenije, Sindikat sevalcev Slovenije, Sindikat laboratorijske medicine Slovenije (SILMES), Sindikat farmacevtov Slovenije (SIFARM), Sindikat Kliničnega centra Ljubljana, Sindikat Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, in pa Sindikat delavcev zdravstvenega zavarovanja Slovenije.<ref>{{navedi splet|url=http://sindikat-pergam.si/pergamovi-sindikati/|title=Pergamovi sindikati|language=sl-SI|access-date=2019-10-09}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Osebje v zdravstvu === V Sloveniji je v zdravstvu in socialnem delu zaposljenih 6,5% vseh zaposlenih (povprečje OECD je 10,1%).<ref name=":72" /> Zdravstveni delavci so opredeljeni kot vsi tisti delavci, ki so pridobili dodiplomsko ali podiplomsko izobrazbo zdravstvenega področja in opravili strokovni izpit oz. izpolnili druge pogoje. Zdravstveni sodelavci so vsi delavci v zdravstvu, ki nimajo takšne izobrazbe (npr. psihologi, logopedi, biologi, itd.).<ref>{{navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/files/RS_-2014-040-01621-OB~P001-0000.PDF|title=Definicije ključnih pojmov v zdravstvu|last=|first=|date=2014|website=|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref> Ostalo osebje se opredeljuje kot nezdravstveno osebje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2005-01-3879/sklep-o-sprejemu-strategije-razvoja-zdravstvene-dejavnosti-na-primarni-ravni-v-mestni-obcini-koper-do-leta-2010|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|website=www.uradni-list.si|access-date=2019-02-04}}</ref> ==== Zdravniki ==== V Sloveniji je leta 2018 delovalo dobrih 5.800 [[zdravnik]]ov.<ref name=":37"/> Izobraževanje zdravnikov v Sloveniji izvajata Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani in Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru. Izobraževanje obsega vsaj 5 let študija in 5.500 ur teoretičnega in praktičnega usposabljanja v okviru univerze.<ref name=":11">{{navedi splet|url=http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=DRUG4302|title=Sistemska napaka|website=www.pisrs.si|access-date=2019-02-03}}</ref> Strošek izobraževanja študentov medicine znaša 15.000€ na letnik, medtem ko je povprečni strošek specializacije 30.890€.<ref name=":36">{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/zdravniki-bezijo-iz-potratnega-in-neurejenega-drzavnega-zdravstva-453119|title=Zdravnik: To je absurd. Država si te pravice ne bi smela jemati.|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-02-03}}</ref> Povprečen strošek specializacije znaša 3.669€ na leto, specialistični izpit pa ~1.613€.<ref name=":53">{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/mladi-zdravnik-ob-40-000-evrov-76897.html|title=Mladi zdravnik ob 40.000 evrov|last=Žgajnar|first=Brigite Ferlič|date=2018-08-06|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-11-08}}</ref> Letni strošek specializacij je leta 2013 znašal 42 milijonov evrov.<ref name=":56">{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042608511|title=Specializante izobražuje regija, posesa pa center|website=Dnevnik|access-date=2019-11-08|archive-date=2019-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20191108041816/https://www.dnevnik.si/1042608511|url-status=dead}}</ref> 63 % zdravnikov je ženskega spola (povprečje OECD je 48 %); po številu zdravnic je Slovenija med državami OECD na 4. mestu. Delež zdravnikov, starih 55 let ali več, je 30 % (OECD povprečje je 34%). V Sloveniji je delež zaposlenih zdravnikov, ki so se izobraževali v tujini, 17,3 % (OECD povprečje je 17,7 %) (v Avstriji je v tujini izobraženih zdravnikov zaposljenih le 5,8 %).<ref name=":72" /> ===== Specializacije ===== Po diplomiranju morajo zdravniki opravijo [[pripravništvo]] ter specializacijo.<ref name=":35">{{navedi splet|url=https://zurnal24.si/slovenija/mladi-zdravniki-specialisti-in-specializanti-objavili-placilne-liste-279279|title=Mladi zdravniki specialisti in specializanti objavili plačilne liste|website=zurnal24.si|language=sl|access-date=2019-11-02}}</ref> Trajanje specializacije je od 2 do 7 let in je odvisno od področja specializacije.<ref name=":36" /> Na primarni ravni delujejo osebni/družinski zdravniki,<ref>{{navedi splet|url=http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/mreza_na_primarni__sekundarni_in_terciarni_ravni/Mreza_za_ZS_13-11-2013-lektorirano.pdf|title=JAVNA MREŢA PRIMARNE ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI|last=|first=|date=2013|website=|archive-url=https://web.archive.org/web/20160812033907/http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/mreza_na_primarni__sekundarni_in_terciarni_ravni/Mreza_za_ZS_13-11-2013-lektorirano.pdf|archive-date=2016-08-12|url-status=dead}}</ref> katerih specializacija traja 4 leta.<ref>{{navedi splet|url=https://www.mf.uni-lj.si/kdm/specializacija|title=Specializacija :: UL Medicinska fakulteta|website=www.mf.uni-lj.si|access-date=2019-02-04}}</ref> Specializacije načeloma financirata država in Zdravniška zbornica;<ref name=":46"/> specializacije financira ZZZS v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja.<ref name=":53" /> Specializant se je dolžan po opravljeni specializaciji zaposliti v regiji opravljanja specializacije (ne pa tudi isti ustanovi, kjer je specializacijo opravljal).<ref name=":56" /> ZZZS lahko zahteva povračilo vseh stroškov specializacije od zdravnikov, ki po zaključku specializacije ne sklenejo zaposlitve v mreži javnega zdravstva znotraj regije opravljanja specializacije, ali v primeru trajnega prenehanja specializacije.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042908600|title=Če zdravnik specializacije ne odsluži v javni zdravstveni mreži, ga lahko doleti tožba za vračilo sredstev|last=|first=|date=|website=Dnevnik|archive-url=https://web.archive.org/web/20191108032118/https://www.dnevnik.si/1042908600|archive-date=2019-11-08|access-date=|url-status=dead}}</ref> Specialist stroške specializacije povrne z zaposlitvijo v regiji za časovni obseg trajanja specializacije.<ref name=":53" /> Specializacije družinske medicine so se razpisovale po regijah, v regiji opravljanja specializacije pa se je moral specialist po specializaciji tudi zaposliti. Ker so zdravniki ureditev razumeli kot siljenje v odročne kraje, se je z letom 2017 začelo oblikovati nacionalne razpise z manj strogim omejevanjem lokacije prihodne zaposlitve in večjo svobodo pogajanja med specialisti in ZZZS.<ref name=":54"/> Postopek v primeru kršitev prek prijave Zdravniški zbornici običajno sproži ustanova, kjer je bil specializant/specialist delojemalec. A v veliki večini primerov kršitev do prijave (in posledične izterjave stroškov) sploh ne pride, med vloženimi tožbami pa so pogosta tudi zastaranja. Obstaja tveganje za selektivne tožbe. A grožnja finančnih sankcij v zvezi s specializacijami lahko specializante priklene na neželene mentorje. V nekaterih primerih ustanova, kjer specializant opravlja specializacijo, temu nato ne ponudi zaposlitve; ta mora biti nato vsaj tri mesece prijavljen na zavodu za zaposlovanje, da mu ni potrebno vračati stroškov specializacije. Tožba lahko obstane tudi, če se specialist kasneje ponovno zaposli v ustanovi, kjer je specializacijo opravljal.<ref name=":53" /> Zasebne ustanove lahko zahtevajo tudi zaposlitev za dvakratnik trajanja specializacije ali pa povračilo izplačanih plač. Terjanje vračanja denarja se ne dogaja pri zdravnikih, ki delajo v tujini, prekinejo študij, ga zamenjajo, ali poklic opustijo.<ref name=":56" /><ref>{{navedi splet|url=https://zurnal24.si/slovenija/tri-zdravnike-specialiste-spravili-na-sodisce-245226|title=Tri zdravnike specialiste spravili na sodišče|website=zurnal24.si|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref> ==== Klinični psihologi in psihoterapevti ==== Klinični [[psiholog]]i so diplomirani univerzitetni psihologi oz. magistri psihologije (bolonjski študij), ki so opravili štiriletno/petletno specializacijo [[Klinična psihologija|klinične psihologije]] na medicinski fakulteti (a niso zdravniki in ne predpisujejo zdravil). Celotno izobraževanje traja 9 let, vključno z enoletnim obveznim pripravništvom. Klinični psihologi in psihiatri lahko delujejo tudi kot [[Psihoterapija|psihoterapevti]], če so opravili psihoterapevtsko podspecializacijo. Poklic psihoterapevta v Sloveniji ni uradno prepoznan. Enoletni podiplomski tečaj psihoterapije opravljajo medicinske fakultete, naziv pa je mogoče pridobiti tudi prek različnih dodatnih izobraževanj in zasebnih šol.<ref name=":46" /><ref name=":33" /> Strošek specializacije kliničnih psihologov - 150.000€ na specializanta - v nasprotju z ostalimi specializacijami krije zdravstveni zavod, v katerem bodo specializanti kasneje zaposleni.<ref name=":46" /> Klinični psihologi se poklicno združujejo v Zbornici kliničnih psihologov Slovenije.<ref>{{navedi splet|url=http://klinicna-psihologija.si/o-zbornici-klinicnih-psihologov-slovenije/|title=O zbornici Kliničnih psihologov Slovenije|last=Kristjan|website=klinicna-psihologija.si|language=sl-SI|access-date=2019-10-10}}</ref> ==== Doktorji dentalne medicine ==== Izobraževanje doktorjev dentalne medicine izvaja Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani. Izobraževanje obsega najmanj 5 let teoretičnega in praktičnega študija ki traja vsaj 5.000 ur. Obdobje specializacije doktorjev dentalne medicine ne sme biti krajše od treh let.<ref name=":11"/> ==== Medicinske sestre/zdravstveniki in babice ==== Tehniki zdravstvene nege imajo zaključen srednješolski strokovni izobraževalni program zdravstvene nege in delujejo kot sodelavci v zdravstveni negi in oskrbi (naziv poklica je srednja medicinska sestra/zdravstvenik ali srednji zdravstvenik ali zdravstveni tehnik ali tehnik zdravstvene nege ali srednji medicinski tehnik).<ref>{{navedi splet|url=https://www.zbornica-zveza.si/sl/o-zbornici-zvezi/o-poklicu|title=O poklicu {{!}} zbornica-zveza|website=www.zbornica-zveza.si|access-date=2019-02-04|archive-date=2019-02-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20190203123449/https://www.zbornica-zveza.si/sl/o-zbornici-zvezi/o-poklicu|url-status=dead}}</ref> Izobraževanje diplomiranih medicinskih sester obsega skupno najmanj 3 leta študija in vsaj 4.600 ur teoretičnega in kliničnega usposabljanja, pri čemer teoretično usposabljanje predstavlja vsaj tretjino, klinično usposabljanje pa vsaj polovico minimalnega trajanja usposabljanja.<ref name=":11" /> Delež v Sloveniji zapolsenih medicinskih sester/zdravstvenikov, ki so se izobrazili v tujini je 0,4 % (OECD povprečje je 5,9 %). V Sloveniji je medicinskih sester in zdravstveniki 3,2-krat več od zdravnikov (povprečje OECD je 2,7).<ref name=":72" /> Izobraževanje diplomiranih babic in babičarjev vključuje izobraževanje, ki obsega vsaj tri leta teoretičnega in praktičnega študija.<ref name=":11" /> ==== Lekarniško osebje ==== Strokovni delavci v lekarniški dejavnosti vključujejo magistre farmacije, magistre farmacije-specialiste in farmacevtske tehnike. Inženirji farmacije lahko lekarniško dejavnost opravljajo do izteka delovne dobe.<ref name=":9" /> Izobraževanje magistrov farmacije obsega najmanj 5 let študija in najmanj 4 leta teoretičnega in praktičnega izobraževanja/usposabljanja ter najmanj 6 mesecev praktičnega usposabljanja v lekarni ali bolnišnici pod primernim strokovnim vodstvom.<ref name=":11" /> ==== Plače zaposlenih v zdravstvu ==== Povprečna plača tako splošnih zdravnikov kot specialistov je v Sloveniji 2,1-krat večja od povprečne plače.<ref name=":72" /> Zdravniki specializanti po podatkih iz leta 2016 prejemajo med 1.700€ in 2.290€ bruto plače.<ref name=":35" /> Zdravnik začetnik dobi po podatkih iz leta 2015 med 1.300–1.600€ neto plače, zdravnik z desetimi leti delovnih izkušenj pa med 1.500–1.820€ osnovne mesečne neto plače.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/koliko-zasluzijo-zdravniki-v-bogatih-evropskih-drzavah-390753|title=Koliko zaslužijo zdravniki v bogatih evropskih državah|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-11-02}}</ref> Povprečna bruto plača zdravnikov je konec leta 2017 znašala 4.200€.<ref name=":37">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/place-zdravnikov-in-zobozdravnikov-so-se-v-zadnjih-dveh-letih-obcutno-zvisale/450961|title=Plače zdravnikov in zobozdravnikov so se v zadnjih dveh letih občutno zvišale|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-11-02}}</ref> Povprečna bruto plača specialistov v UKC LJ je januarja 2019 znašala 4.958,60 €.<ref name=":39">{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/tretjina-zdravnikov-v-najvisjem-placnem-razredu-161184.html|title=Tretjina zdravnikov v najvišjem plačnem razredu|last=STA|first=B. F. Ž|date=2019-03-15|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-11-04}}</ref> Zdravniki spadajo med najbolje plačani javne uslužbence.<ref name=":39" /> Leta junija leta 2018 se je izmed 6.494 zdravnikov v najvišji, 57. plačni razred uvrščalo 2176 zdravnikov.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/nekateri-zdravniki-mesecno-opravijo-vec-kot-350-delovnih-ur-478100|title=Nekateri zdravniki mesečno opravijo več kot 350 delovnih ur|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-11-02}}</ref> Leta 2017 so zdravniki zaradi visoke obremenjenosti in opravljanja administrativnih in akademskih funkcij predstavljali 922 izmed 1000 najbolje plačanih javnih uslužbencev; 49 izmed 50 najbolje plačanih javnih uslužbencev je bilo zdravnikov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-lestvici-tisoc-najbolje-placanih-v-javni-upravi-kar-922-zdravnikov.html|title=Na lestvici tisoč najbolje plačanih v javni upravi kar 922 zdravnikov|work=[[24ur.com]]|access-date=2019-11-02}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/najbolje-placani-zdravniki-so-v-sluzbi-v-povprecju-po-17-ur-na-dan/466216|title=Najbolje plačani zdravniki so v službi v povprečju po 17 ur na dan|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-11-02}}</ref> Plače zdravnikov in zobozdravnikov so se v letih 2016-2018 občutno zvišale; masa plač zdravnikov se je v tem obdobju povečala za dobrih 15 %, za zobozdravnike pa dobrih 12 %.<ref name=":37" /> Povprečna plača medicinske sestre/zdravstvenika v Sloveniji je enaka povprečni plači v državi (povprečje OECD je 1,1-kratnik povprečne plače).<ref name=":72" /> Srednja medicinska sestra/zdravstvenik po podatkih iz leta 2018 prejme 675€ izhodiščne neto plače, diplomirana medicinska sestra/zdravstvenik pa 899€ izhodiščne neto plače.<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/medicinske-sestre-na-robu-izumrtja-84750.html|title=Medicinske sestre na robu izumrtja|last=Hanžič|first=Sandra|date=2018-08-27|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-11-02}}</ref> Leta 2014 je v UKC Ljubljana (vključno z vsemi dodatki in plačilom za izmensko, nočno, in nedeljsko delo) 11 % zaposlenih zaslužilo manj kot minimalno plačo (vsoto do polne minimalne plače je doplačevala država); 28 % je prejemalo manj kot 698,40€ neto; slabih 70 % je prejemalo manj kot povprečno bruto plačo (1.521,38€). Najnižje plače so prejemali nezdravstveni delavci.<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/v-ukc-vsak-deveti-ne-zasluzi-niti-560-evrov.html|title=V UKC vsak deveti ne zasluži niti 560 evrov|last=politika|first=Milena Zupanič, notranja|date=2014-11-11|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-11-02}}</ref> === Zasebno zdravstvo in koncesionarstvo === Izvajalce zdravstvene dejavnosti na javne in zasebne ter koncesionarje deli Zakon o zdravstveni dejavnosti.<ref name=":64">{{Navedi splet|title=Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej)|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2019-11-09}}</ref> Privatizacija zdravstva je bila tekom zgodovine Republike Slovenije predvsem odvisna od politične volje. Leta 2008 je bilo zasebnih/koncesionarjev 30 % izvajalcev na primarni ravni, 20 % izvajalcev nebolnišničnih specialističnih storitev in skoraj 60 % izvajalcev zobozdravstvenih storitev. Privatizacija bolnišničnih storitev ostaja omejena.<ref name=":52"/> Del mreže javne zdravstvene dejavnosti so tudi koncesionarji. To so lahko domače ali tuje pravne ali fizične osebe, ki izpolnjujejo zakonsko določene pogoje. Koncesije na primarni ravni podeljujejo občine (ena sama ali več sosednih skupno) ob privolitvi ministrstva za zdravje, na sekundarni ravni pa ministrstvo za zdravje. Koncesija se podeli v primeru, ko javni zdravstveni zavod ne more zagotavljati opravljanja zdravstvene dejavnosti v zadostnem obsegu oz. zagotavljati potrebne dostopnosti do zdravstvenih dejavnosti. S koncesijskim aktom se določi najmanj utemeljitev razlogov za podelitev koncesije, območje in predviden obseg koncesionarske dejavnosti, trajanje koncesije in možnost podaljšanja koncesijskega razmerja. Koncesijske akte na primerni ravni sprejme občina ob predhodnem soglasju ministrstva za zdravje in ZZZS, na sekundarni ravni pa Vlada RS ob predhodnem soglasju ZZZS. Koncesija se v skladu s koncesijskim aktom podeli na podlagi javnega razpisa.<ref name=":64" /> Zasebni zdravstveni delavec (zdravnik, doktor dentalne medicine, zasebni zdravstveni delavec ali sodelavec) je fizična oseba, ki je pridobila dovoljenje zdravstvenega ministrstva za opravljanje zdravstvene dejavnosti. Ti se lahko za opravljanje zahtevnejših ali obsežnejših dejavnosti povezujejo v zdravniške zadruge. Zasebni zdravnik mora poleg drugih zdravstvenih storitev bolnikom zagotoviti tudi nujno medicinsko pomoč, reševalni prevoz, laboratorijske in druge diagnostične ter terapevtske postopke. Zasebna zdravstvena dejavnost se lahko izvaja na pridobiten način in se financira po tržnih načelih iz sredstev uporabnikov ali njihovih zavarovalnic. Zasebna zdravstvena dejavnost ni dovoljena na določenih področjih, vključno z zdravstveno dejavnostjo na terciarni ravni, dejavnostjo preskrbe s krvjo/krvnimi pripravki, postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo s spolnimi celicami darovalcev, lekarniške dejavnosti, pridobivanja in presaditve človeških organov in neavtolognega pridobivanja tkiv in celic, nujne medicinske pomoči, nujnih reševalnih prevozov, mrliško pregledne službe, sodne medicine, patologije in določenih dejavnosti javnega zdravja.<ref name=":64" /> V določenih obdobjih se je koncesije podeljevalo na prošnjo zdravnika zasebnika, za neomejen čas in brez jasno zastavljenih pogojev. Ministrica za zdravje Kolar Celarc je želela trajanje podeljenih koncesij omejiti na 15 let ter podeljevanje izvajati prek javnih razpisov in zgolj v primerih, ko storitve ni sposobna zagotavljati javna zdravstvena ustanova.<ref>{{navedi splet|url=http://www.mladina.si/171484/dragi-zdravniki/|title=Dragi zdravniki!|website=Mladina.si|access-date=2019-11-08}}</ref> Zavarovalnici Triglav in Sava Re sta leta 2019 izrazili zanimanje za nakup zdravstvenih klinik, kar bi lahko predstavljalo začetek povezovanja plačnikov in izvajalcev zasebnega zdravstva na Slovenskem.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042883148|title=Premiki v zasebnem zdravstvu: združevanje zavarovalnic in klinik|website=Dnevnik|access-date=2019-11-07}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> '''Sočasno delo zdravstvenih delavcev v javnem in zasebnem sektorju''' Po podatkih KPK iz leta 2014 je hkrati v javnem tako kot zasebnem sektorju delovalo 16 % zdravnikov in skupno vsaj 2.900 zdravstvenih delavcev v okviru 1.046 s.p.-jev oz. d.o.o.-jev. Med leti 2004-2012 so zdravstveni delavci, hkrati zaposleni v javnem tako kot zasebnem zdravstvu prek svojih zasebnih podjetji zaslužili okoli 167 milijonov evrov (151 milijonov evrov od tega zdravniki, 8,8 milijonov evrov zobozdravniki, 6 milijonov evrov pa psihologi). Prek svojih zasebnih zdravniških podjetji so zdravstveni delavci v letih 2004-2013 s poslovanjem z javnim sektorjem zaslužili 69 milijonov evrov. Polovica zdravnikov za sočasno delo v zasebnem sektorju ni pridobila ustreznih soglasji javnih delodajalcev in ministrstva za zdravje. KPK je na podlagi najdb zapisal »Zdravstveni sistem je netransparenten in zato pravi humus za nepregledno zaposlovanje, zaslužkarstvo in korupcijo« in opozoril, da je bil glede na obseg in trajanje kršitev nadzor pomanjkljiv ali neobstoječ ter pozval odgovorne k natančnejšem nadzoru. Za stanje je KPK dolžil tudi pomanjkljivo zakonodajo in zakonodajalce pozval k postopni prepovedi hkratnega delovanja zdravnikov v javnem in zasebnem sektorju.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zdravniki-dvozivke-ob-placi-zasluzili-151-milijonov-evrov/333100|title=Zdravniki dvoživke ob plači zaslužili 151 milijonov evrov|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-11-07}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.vecer.com/201403266015022-6015022|title=KPK: &quot;dvoživke&quot; zdravniki zaslužile 151 milijonov evrov|date=2014-03-26|website=www.vecer.com|language=sl-si|access-date=2019-11-07|archive-date=2019-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20191107202914/https://www.vecer.com/201403266015022-6015022|url-status=dead}}</ref> Zdravniki, zaposleni v javnih ustanovah, ki hkrati delaju tudi pri zasebnih izvajalcih oz. koncesionarjih, morajo za to od javne ustanove pridobiti soglasje, ki zapade v enem letu. Nekateri zdravniki storitve pri ne-javnih ustanovah izvajajo tudi po poteku soglasji. Javne ustanove ne morejo preverjati, ali posemezen zdravnik pri drugih izvajalcih dela brez soglasja, saj v ta namen ni vzpostavljenih nobenih mehanizmov. Leta 2017 je računsko sodišče opozorilo na delo zdravnikov brez ustreznih soglasji.<ref>{{Navedi splet|title=UKC Maribor: stotina zdravnikov lahko med epidemijo dela drugje|url=https://necenzurirano.si/clanek/preiskovalne-zgodbe/ukc-maribor-stotina-zdravnikov-lahko-med-epidemijo-dela-drugje-855337|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-03-11|language=sl}}</ref> '''Prihodki in dobički''' Leta 2019 je ustavno sodišče razsodilo, da je dotedanja omejitev dobičkov koncesionarjev kljub obstoju javnega interesa za omejevanje kratila njihovo ustavno pravico do gospodarske pobude.<ref>{{navedi splet|url=https://www.mladina.si/188954/dobicki-nad-javnim-interesom/|title=Dobički nad javnim interesom?|website=Mladina.si|access-date=2019-11-04}}</ref> Koncesionarji so v letu 2019 od ZZZS prejeli 350 milijonov € sredstev, kar je predstavljalo skoraj 15 % proračuna zdravstvene blagajne.<ref name=":76">{{Navedi splet|title=V imenu korone polnijo ordinacije in žepe zasebnikov|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/v-imenu-korone-polnijo-ordinacije-in-zepe-zasebnikov-813260|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-04-07|language=sl}}</ref> Po podatkih analize 15 največjih zasebnih izvajalcev zdravstvenih storitev, ki jo je leta 2020 pripravil medij [[Necenzurirano.si]], so se prihodki teh izvajalcev v letu 2019 glede na predhodno leto povečali za 11 % na okoli 81 milijonov € in tako dosegli najvišjo raven do tedaj. Njihov čisti dobiček se je v istem obdobju med tem povečal za 20 % in tako v letu 2019 znašal 10 milijonov €; profitna marža je tako znašala 12,5 % (skoraj 3-krat več od povprečne donosnosti podjetji v Sloveniji). 72 % prihodkov (oz. prek 58 milijonov €) so pridobili od ZZZS prek izvajanja koncesijske dejavnosti, nekaj milijonov € prihodkov pa prek izplačil iz dopolnilnega zavarovanja. Najbolj donosne zdravstvene storitve zasebnih izvajalcev so bile: slikovna diagnostika, kirurgija, ortopedija in očesna dejavnost; najbolj dobičkonosne so bile tiste storitve, kjer so bile čakalne vrste najdaljše.<ref>{{Navedi splet|title=To so največji dobičkarji med zdravniki koncesionarji|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/15-koncesionarjev-v-zdravstvu-ustvari-10-milijonov-evrov-dobicka-813744|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-04-07|language=sl}}</ref> == Izzivi == Za slovensko javnost je zdravstvo največji izziv, s katerim se sooča država.<ref>{{navedi splet|url=https://ec.europa.eu/slovenia/news/SL_Eurobarometer_sl |title=Eurobarometer: za Slovence najbolj pomembna zdravstvo in socialno varstvo ter brezposelnost|last=SHEPPARD|first=Lara|date=2018-02-16|website=Slovenija - European Commission|language=sl|access-date=2019-04-09}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/eurobarometer-slovence-doma-najbolj-skrbi-zdravstvo-globalno-pa-preseljevanje-in-terorizem/446227|title=Eurobarometer: Slovence doma najbolj skrbi zdravstvo, globalno pa preseljevanje in terorizem|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-04-09}}</ref> === Zdravstvena reforma === Reforma zdravstva velja za politično zahtevno temo; poskusi obsežnejše reforme zdravstvenega sistema so pogosto neuspešni, kar nakazuje tudi precejšnje število odloženih ali neuspešnih poskusov. Pri tem izstopajo neuspešni poskusi odprave dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.<ref name=":1" /> Poskusi reform so vključevali tudi poskuse preureditve bolnišnic v avtonomne ustanove namesto ustanovne v državni lasti. Izjema temu trendu je prestrukturiranje in združitev regionalnih inštitutov za javno zdravje v dve organizaciji; Nacionalni inštitut za javno zdravje in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano leta 2012.<ref name=":31" /> Neuspeh sturkturnih reform v zdravstvu je moč pripisati predvsem politični nestabilnosti (tj. pogosti spremembi vlad), neskladnostjo mnenj med udeleženci v razpravo in pomankanjem politične podpore zdravstvenim ministrom.<ref name=":31" /> Prihodne reforme se bodo najverjetneje osredotočale na zagotavljanje stabilnega financiranja zdravstvenega sistema, spremembe financiranja in nudenja dolgotrajne oskrbe, izboljšanje učinkovitosti prek reform nabave in plačila izvajalcev, in pa ojačanje primarnega zdravstva.<ref name=":31" /> ==== Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ==== Kot razloge v prid ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zagovorniki navajajo nepotrebne administrativne stroške in nesolidarnost zaradi zbiranja sredstev prek enotne premije.<ref name="dnevnik.si">{{Navedi splet|title=Težava je neracionalna poraba denarja|url=https://www.dnevnik.si/55917|website=Dnevnik|accessdate=2019-11-10|archive-date=2019-11-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20191110013818/https://www.dnevnik.si/55917|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ultimat Šarčevi koaliciji|url=https://www.mladina.si/192692/ultimat-sarcevi-koaliciji/|website=Mladina.si|accessdate=2019-11-10}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ukinitev dopolnilnega zavarovanja: spopad za zdravje ali delež v milijonskem kolaču|url=https://siol.net/novice/slovenija/ukinitev-dopolnilnega-zavarovanja-spopad-za-zdravje-ali-delez-v-milijonskem-kolacu-434942|website=siol.net|accessdate=2019-11-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Upokojenci proti podražitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja|url=https://siol.net/novice/slovenija/upokojenci-proti-podrazitvi-dopolnilnega-zdravstvenega-zavarovanja-505090|website=siol.net|accessdate=2019-11-10|language=sl}}</ref> Slovenija je po podatkih iz leta 2016 pri financiranju zdravstva za administrativne stroške porabila nekaj čez 4 % vseh sredstev, od česar je bilo prostovoljno zdravstveno zavarovanje odgovorno za nekaj več kot polovico administrativnih stroškov v zdravstvu.<ref name=":34" /> Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je bilo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev v zdravstvenem sistemu uvedeno leta 1993; do leta 1999 je sredstva tako za obvezno kot za dopolnilno zdravstveno zavarovanje zbiral ZZZS, leta 1999 pa je ZZZS zbiranje sredstev vseh prostovoljnih zavarovanj prenesel na novoustanovljeno zavarovalnico Vzajemno, ki sta se ji pri izvajanju te dejanovsti kasneje pridružili še zavarovalnici Adriatic Slovenica in Triglav.<ref>{{Navedi splet|title=Dopolnilno zavarovanje ukinjal že Keber, uspelo pa ni (še) nobenemu ministru|url=https://www.insolvinfo.si/medijsko-sredisce/dnevne-novice/115315|website=IUS-INFO|accessdate=2022-05-27|language=sl}}</ref> Od uvedbe je dopolnilno zavarovanje do leta 2019 neuspešno nameravalo ukiniti že 5 zdravstvenih ministrov.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/levica-bi-ukinila-dopolnilno-zavarovanje-kako-bi-zapolnila-vrzel-v-zdravstveni-blagajni-505744|title=Ukinitev dopolnilnega zavarovanja: kako bi Levica polnila zdravstveno blagajno? #video|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-09-21}}</ref> Dušan Keber, ki je služil kot minister za zdravstvo v letih 2000-2004 in je dopolnilnemu zavarovanju nasprotoval zaradi finančne krivičnosti do tistih z nižjimi prihodki, je v poskusu spodletel zaradi nasprotovanja ministrstva za finance pod vodstvom Dušana Mramorja, ki je menilo, da bi dodatne obremenitve delodajalcev ob sočasnem nasprotovanju nižanju plač s strani delojemalcev in sindikatov privedlo do višanja cen slovenskih proizvodov, kar bi posledično ohromilo konkurenčnost slovenskega gospodarstva.<ref>{{Navedi splet|title=Težave Kebrove reforme?|url=https://www.dnevnik.si/69109|website=Dnevnik|accessdate=2020-02-24|archive-date=2020-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200224140134/https://www.dnevnik.si/69109|url-status=dead}}</ref> Februarja 2012 je časnik [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] zapisal: »A bo sistem, po katerem so se zdravstvene pravice deloma krijejo iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, po 20 letih najverjetneje ukinjen. Če bo novi minister za zdravje Tomaž Gantar res nadaljeval delo svojega predhodnika na tem mestu, Dorjana Marušiča, se obeta uvedba splošne participacije.«<ref name="dnevnik.si"/> Nadomestitev izpadlih sredstev ob ukinitvi dopolnilnega zavarovanja z zvišanjem odmernih stopenj obveznega zdravstvenega zavarovanja je sprva prav tako načrtovalo ministrstvo pod vodstvom [[Milojka Kolar Celarc|Milojke Kolar Celarc]] (2014–2018), a je pristop opustilo zaradi skrbi glede posledične dovzetnosti zbranih sredstev zdravstvenega sistema na ekonomska nihanja (gospodarske krize, (ne)zaposlenost, in višino plač) in izziva zbiranja sredstev za dolgotrajno oskrbo. Zaradi teh razlogov je ministrstvo kasneje zagovarjalo ohranitev zbiranja teh sredstev iz neto plač s prenosom zbiranja prispevka od zavarovalnic na državo. Prav tako bi bila odmerna stopnja prispevka progresivna, in sicer med 20€ in 75€. Predlog ni uspel doseči obravnave zakonodajne veje oblasti zaradi nasprotovanja ministrstva za finance Dušana Mramorja in zamenjave oblasti.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042895636|title=Levica razmišlja o povečanju zdravstvenih prispevkov|website=Dnevnik|access-date=2019-09-21|archive-date=2019-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20190921052348/https://www.dnevnik.si/1042895636|url-status=dead}}</ref> [[13. vlada Republike Slovenije|Vlada Marjana Šarca]] (2018-) se je v koalicijski pogodbi s stranko [[Levica (politična stranka)|Levica]] zavezala k ukinitvi dopolnilnega zavarovanja;<ref>{{navedi splet|url=https://www.vecer.com/levica-v-soloakcijo-za-ukinitev-zavarovanja-10058532|title=Levica v soloakcijo za ukinitev zavarovanja|date=2019-08-28|website=www.vecer.com|language=sl-si|access-date=2019-09-21|archive-date=2019-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20190921052345/https://www.vecer.com/levica-v-soloakcijo-za-ukinitev-zavarovanja-10058532|url-status=dead}}</ref> le-ta je eden glavnih pogojev izvenkoalicijskega sodelovanja Levice z vlado Marjana Šarca. V dodatnem sporazumu marca 2019 je koalicija dorekla namen ukinitve dopolnilnega zavarovanja še tega leta, a se je uresničevanje obljube zapletlo zaradi zamenjave ministra za zdravje. Nov minister je predlog ministrstva za ukinitev dopolnilnega zavarovanja obljubil novembra 2019 s vladno presojo maja ali junija 2020.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042895636|title=Levica razmišlja o povečanju zdravstvenih prispevkov|website=Dnevnik|access-date=2019-10-06|archive-date=2019-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20190921052348/https://www.dnevnik.si/1042895636|url-status=dead}}</ref> Levica je tako avgusta 2019 predstavila predlog ukinitve dopolnilnega zavarovanja,<ref>{{navedi splet|url=https://www.vecer.com/ukinitev-dopolnilnega-zavarovanja-odzivi-koalicijskih-strank-na-predlog-levice-10058544|title=Ukinitev dopolnilnega zavarovanja: Odzivi koalicijskih strank na predlog Levice|date=2019-08-28|website=www.vecer.com|language=sl-si|access-date=2019-10-06|archive-date=2019-10-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20191006111313/https://www.vecer.com/ukinitev-dopolnilnega-zavarovanja-odzivi-koalicijskih-strank-na-predlog-levice-10058544|url-status=dead}}</ref> ki bi obsegal dvig prispevne stopnje ZZZS delojemalcev in pokojninske blagajne za 1,0 % ter dvig prispevne stopnje delodajalcev ZZZS za 1,6 %.<ref>{{navedi splet|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5d67b3cf6c84f/minister-nenaklonjen-predlogu-levice-o-ukinitvi-dopolnilnega-zdravstvenega-zavarovanja|title=Svet24.si - Minister nenaklonjen predlogu Levice o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|language=sl|access-date=2019-10-06}}</ref> Dajatev iz računa kapitalskih dohodkov bi znašala 7,36 %. Vsi upokojenci<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/levica-s-svojim-predlogom-ukinitve-dopolnilnega-zdravstvenega-zavarovanja.html|title=Levica v DZ vložila zakon za ukinitev dopolnilnega zavarovanja: 'Več kot 95 odstotkov ljudi bo na boljšem' |work=[[24ur.com]]|access-date=2019-11-02}}</ref> in 95 % delavcev naj bi izkusilo povečanje razpoložljivih dohodkov.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/levica-bi-ukinila-dopolnilno-zavarovanje-kako-bi-zapolnila-vrzel-v-zdravstveni-blagajni-505744|title=Ukinitev dopolnilnega zavarovanja: kako bi Levica polnila zdravstveno blagajno? #video|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-11-02}}</ref> Novembra je zdravstveni minister [[Aleš Šabeder]] vladi predlagal prehod na obvezno pavšalno dajatev v višini 31 €, ki bi ga plačevale vse skupine, ki bi do tlej plačevale prispevke dopolnilnega zavarovanja ter še približno 100.000 prebivalcev, ki do tedaj dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja niso plačevali.<ref name=":68">{{Navedi splet|title=Šabeder: Imam vso podporo predsednika vlade|url=https://zurnal24.si/slovenija/sabeder-ce-je-to-nezaupnica-mojemu-delu-bom-odstopil-337840|website=zurnal24.si|accessdate=2020-02-24|language=sl}}</ref> Vlada se je zavzela za uvedbo vmesnega predloga, ki je predvideval ukinitev dopolnilnega zavarovanja v dveh korakih; najprej bi bila enotna dajatev prenesena iz zavarovalnic na ZZZS ki bi v celoti prevzel izvajanje dopolnilnega zavarovanja, nato pa bi bila nadoknadno uvedena progresivnost prek spremembe ZZVZZ leta 2021.<ref name=":68" /><ref>{{navedi splet|url=http://www.primorske.si/2019/09/30/dopolnilno-zavarovanje-direktno-na-zzzs|title=Dopolnilno zavarovanje direktno na ZZZS|last=|first=|date=|website=Primorske novice|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref> Obvezni prispevek bi se letno usklajeval na podlagi rasti povprečne bruto plače.<ref>{{Navedi splet|title=Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja vse bližje|url=https://siol.net/novice/slovenija/ukinitev-dopolnilnega-zdravstvenega-zavarovanja-vse-blizje-514747|website=siol.net|accessdate=2020-02-24|language=sl}}</ref> S strani vlade predvideno preoblikovanje prispevkov dopolnilnega zavarovanja v obvezno pavšalno dajatev ZZZS v sprva predvideni višini 29 € bi po izračunih ZZZS v letu 2021 privedlo do primankljaja v višini okoli 70 milijonov evrov v zdravstveni blagajni Zavoda. Za finančno vzdržnost bi moral po izračunih ZZZS pavšalni prispevek tako znašati najmanj 32,40 €,<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ukinitev-dopolnilnega-zavarovanja-pavsalni-prispevek-bi-moral-biti-visji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-02-24}}</ref><ref name=":69">{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sabeder-bi-primanjkljaj-ob-ukinitvi-dopolnilnega-zavarovanja-kril-iz-proracuna.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-02-24}}</ref><ref name=":70">{{Navedi splet|title=Večer - Ukinili bi zdravstveno zavarovanje, a kaj potem?|url=https://www.vecer.com/ukinili-bi-zdravstveno-zavarovanje-a-kaj-potem-10104504|website=www.vecer.com|date=2019-12-17|accessdate=2020-02-24|language=sl-si|archive-date=2020-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200224134839/https://www.vecer.com/ukinili-bi-zdravstveno-zavarovanje-a-kaj-potem-10104504|url-status=dead}}</ref> po podatkih Vzajemne pa bi bil za to potreben pavšal prek 34 €<ref name=":69" /> (poleg tega bi po navedbah ZZZS na finančno vzdržnost pavšala v prihodnje vplivalo tudi staranje prebivalstva, predvidena reforma pa bi privedla tudi do višjih administrativnih stroškov na finančni upravi<ref name=":70" />). Minister za zdravje je zato predlagal, da bi se morebiten primankljaj ZZZS pokrival iz državnega proračuna, čemur je nasprotoval finančni minister.<ref name=":69" /> LMŠ je tako vložil zakonski predlog, ki bi pavšalni prispevek po novem odmeril v višini 32 €, morebitni primankljaj pa bi bil krit iz državnega proračuna. Koalicijski stranki DeSUS in SD sta zaradi nesolidarnosti izrazile nezadovolstvo s predlagom.<ref>{{Navedi splet|title=Dopolnilno zavarovanje bodo še naprej pobirale zasebne zavarovalnice|url=https://zurnal24.si/slovenija/ukinitev-dopolnilnega-zdravstvenega-zavarovanja-padla-v-vodo-340971|website=zurnal24.si|accessdate=2020-02-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Večer - Minister Šabeder: Predlog za ukinitev dopolnilnega zavarovanja z dopolnili zagotavlja minimalno varovalko|url=https://www.vecer.com/minister-sabeder-predlog-za-ukinitev-dopolnilnega-zavarovanja-z-dopolnili-zagotavlja-minimalno-varovalko-10119714|website=www.vecer.com|date=2020-01-23|accessdate=2020-02-24|language=sl-si|archive-date=2020-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200224134842/https://www.vecer.com/minister-sabeder-predlog-za-ukinitev-dopolnilnega-zavarovanja-z-dopolnili-zagotavlja-minimalno-varovalko-10119714|url-status=dead}}</ref> Nasprotovanje kritju primankljajev iz proračuna s strani ministerstva za finance je kulminiralo v odstopu finančnega ministra Bertoncelja,<ref>{{Navedi splet|title=Minister za finance odstopil|url=https://siol.net/novice/slovenija/nova-politicna-drama-za-marjana-sarca-vzivo-517286|website=siol.net|accessdate=2020-02-24|language=sl}}</ref> čemur je ob pomislekih na sprejemanje vladnega hibridnega zakona sledil še odstop zdravstvenega ministra [[Aleš Šabeder|Šabedra]],<ref>{{Navedi splet|title=Šabeder: Šarec je imel na mizi tudi mojo bianco odstopno izjavo|url=https://siol.net/novice/slovenija/sabeder-sarec-je-imel-na-mizi-tudi-mojo-bianco-odstopno-izjavo-517331|website=siol.net|accessdate=2020-02-24|language=sl}}</ref> in nato še premiera Šarca.<ref>{{Navedi splet|title=Svet24.si - Šarec odstopil in pozval k predčasnim volitvam: "Naj ljudje na terenu povejo, ali mi zaupajo ali ne"|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5e2eab2e8bcd2/dramaticno-sporocilo-sarec-odstopa-predcasne-volitve|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|accessdate=2020-02-24|language=sl}}</ref> Nekaj dni za tem je bil na glasovanju zavrnjen zakon o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja. Za sprejem so glasovale LMŠ, SD in Levica. V SDS so nasprotovanje med drugim utemeljili s pomankanjem solidarnosti pri predlogu.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci z 51 glasovi zavrnili ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/poslanci-z-51-glasovi-zavrnili-ukinitev-dopolnilnega-zdravstvenega-zavarovanja/512955|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-02-24|language=sl}}</ref> V mesecih pred glasovanjem o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja je bil opažen porast lobističnih stikov interesnih skupin v zvezi z reformo; od 27. novembra 2019 je 56 lobističnih stikov opravila Vzajemna, Slovensko zavarovalniško združenje je opravilo 33 lobističnih stikov, v zvezi z zakonom pa so lobirali tudi Triglav, AS/Generali, Gospodarska zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije, Združenje delodajalcev in obrtnikov, Obrtniška zbornica Slovenije in Ameriška gospodarska zbornica v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo vse je lobiral pred odločanjem o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja|url=https://siol.net/novice/slovenija/kdo-je-vse-je-lobiral-pred-odlocanjem-o-ukinitvi-dopolninega-zavarovanja-519002|website=siol.net|accessdate=2020-02-24|language=sl}}</ref> Stranka [[Nova Slovenija]] medtem zagovarja povečanje vloge zdravstvenih zavarovalnic pri financiranju slovenskega zdravstvenega sistema. ZZZS bi bil še naprej odgovoren za zbiranje sredstev (vključno z izterjavo neplačanih sredstev), a bi ta nato prerazporedil zdravstvenim zavarovalnicam, ki bi neodvisno sklepale dogovore z izvajalci, izvajale nadzor in med seboj tekmovale za zavarovance s »ponudbo privlačnih zavarovanj«. Javni zdravstveni zavodi bi bili po načrtu NSi preoblikovani v pridobitna podjetja v državni lasti. Tako bi uvedli konkurenco ne zgolj med zavarovalnicami, temveč tudi izvajalci zdravstvenih storitev. »Z novim modelom imajo zavarovanci možnost izbire med domačimi, tujimi, javnimi, zasebnimi izvajalci pod enakimi pogoji. Zavarovanec bo izbiral izvajalce glede na svoje potrebe bodisi glede na kakovost storitev ali čakalno dobo ali oddaljenost od svojega bivališča ali izvajalčeve reference. Novost za zavarovance je prosta izbira zavarovalnice, pri kateri sklenejo obvezno zavarovanje.« To bi po mnenju NSi izboljšalo učinkovitost, kvaliteto storitev ter znižalo tveganje za korupcijo. Njihov program predvideva tudi večjo vlogo zasebnih sredstev pri financiranju zdravstvenega sistema, saj menijo, da je ustrezno sprotno povečevanje javnih izdatkov za zdravstvo neizvedljivo glede na rastoče potrebe.<ref name=":49">{{navedi splet|url=http://misliresno.si/NSi_misli_resno_www.pdf|title=N.Si MISLI RESNO - Volilni program 2018-2022|last=|first=|date=|website=|archive-url=https://web.archive.org/web/20200113234854/http://misliresno.si/NSi_misli_resno_www.pdf|archive-date=2020-01-13|access-date=|url-status=dead}}</ref> Ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ostro nasprotujejo zavarovalnice, ki storitev izvajajo. Trojica zasebnih zdravstvenih zavarovalnic v izjavah za javnost navaja ključnost in nepogrešljivost dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.<ref name=":2" /><ref>{{navedi splet|url=https://www.zav-zdruzenje.si/wp-content/uploads/2017/11/Financiranje-zdravstva-in-dolgotrajne-oskrbe-pogled-v-prihodnost.pdf|title=Financiranje zdravstva in dolgotrajne oskrbe - pogled v prihodnost|last=|first=|date=2011|website=|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref> Slovensko zavarovalno društvo ob poskusih ukinitve dopolnilnega zavarovanja opozarja, da ima lahko ukinitev dopolnilnega zavarovanja nepredvidene finančne učinke, in da so v javnosti obratovalni stroški zavarovalnic dopolnilnega zavarovanja prikazani previsoko (zaradi sofinanciranja sistema kartice zdravstvenega zavarovanja v višini 49% vseh stroškov in sofinanciranja računalniških sistemov izvajalcev s strani zavarovalnic), medtem ko so prikazani navidezni obratovalni stroški ZZZS prenizki (zaradi v primerjavi z zavarovalnicami pomanjkljive izterjave neplačnikov in pomankanljivega nadzora nad porabo). V svoji publikaciji tudi navajajo, da »neposredni stroški dela« predstavljajo približno polovico čistih obratovalnih stroškov, okoli tretjino predstavljajo nakupi materialov in storitev (kot so bančne in poštne storitve, računalniške storitve, tiskarske storitve ipd.), dobiček pa je v 5 letih pred 2011 znašal 22 milijonov evrov čistega dobička oz.1,1 % premije. Polovica dobička se mora na podlagi zakonov odložiti z namenom financiranja zdravstvenega sistema.<ref>{{navedi splet|url=https://www.zav-zdruzenje.si/wp-content/uploads/2017/11/Dopolnilno-zdravstveno-zavarovanje-in-zdravstvena-reforma-zbornik-okrogle-mize.pdf|title=Dopolnilno zdravstveno zavarovanje in zdravstvena reforma|last=|first=|date=|website=|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref> Predsednik uprave Vzajemne Aleš Mikeln je v izjavah za medije motive za poskuse ukinitve dopolnilnega zavarovanja označil kot ideološke, namignil pa tudi, da naj bi v ozadju stala tudi želja po lažjem plenjenju sredstev, zbranih za zdravstvo. Navedel je, da dopolnilno zavarovanje deluje proticiklično in bi lahko ukinitev povečala dovzetnost financiranja zdravstva za gospodarska nihanja ter da so po podatkih [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]] slovenske zdravstvene zavarovalnice zelo stroškovno učinkovite v mednarodnem kontekstu, medtem ko je ZZZS glede administrativnih stroškov pri ~2 % le navidezno učinkovit zaradi izrednega obsega upravljanih finančnih sredstev. Navedel je tudi, da zavarovalnice neuspešno poskušajo uvesti sistem nadzora nad izdajo zdravil z namenom preprečevanja zlorab in preprodaje, kar bi lahko preprečilo milijone evrov škode letno, a zaradi pomanjkanja interesa s strani ZZZS do implementacije ne pride. Večanje premij je pripisal povečevanju splošnega obsega sredstev v zdravstvu, v prvi vrsti prek obveznega zavarovanja in posledično tudi doplačil.<ref name=":50" /> Navedel je tudi, da se je financiranje v preteklosti prelagalo iz obveznega na dopolnilno zavarovanje, zakar so negativni odzivi politikov na višanje premij neodkriti. Izrazil je obžalovanje, da zavarovalnice od ZZZS ne dobijo dovoljenja za pogajanje z izvajalci za storitve, ki se v večini financirajo iz dopolnilnega zavarovanja. Navedel je tudi, da ZZZS ob izpolnitvi predvidenega obsega reševalnih prevozov preneha plačevati prevoze do izteka Splošnega dogovora in breme plačevanja tako pade na zavarovalnice, da nepredvideno višanje plač v zdravstvu prizadene zavarovalnice ki dodatnih izdatkov nimajo v finančnih načrtih, da zavarovalnice dopolnilnega zavarovanja večkrat nudijo solventnost zdravstvenim zavodom in jim tako omogočajo izplačevanje plač, da neprimerna zakonska ureditev omogoča tekmovanje med posameznimi zavarovalnicami in posledično odžiranje zavarovancev (kar posledično povečuje kumulativne administrativne stroške), da zavarovalnice v okviru administrativnih stroškov bremeni vzdrževanje sistema elektronskih zdravstvenih kartic (2 milijona €) in strošek izdaje računov izvajalcev zavarovalnicam (7 milijonov €); tako so dejanski administrativni stroški po upoštevanju davkov in dajatev bistveno nižji od razlike med premijami in izplačanimi škodami.<ref>{{navedi splet|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/strokovnjaki-so-prepricani-da-bi-ukinitev-dopolnilnega-zavarovanja-podaljsala-cakalne-dobe/|title=Strokovnjaki so prepričani, da bi ukinitev dopolnilnega zavarovanja podaljšala čakalne dobe!|date=2019-10-26|website=Nova24TV|language=sl-SI|access-date=2019-11-08|archive-date=2019-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20191108005100/https://nova24tv.si/slovenija/politika/strokovnjaki-so-prepricani-da-bi-ukinitev-dopolnilnega-zavarovanja-podaljsala-cakalne-dobe/|url-status=dead}}</ref> Prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja po njegovih besedah »pelje v smer Venezuele in Kube«. Izrazil je željo, da bi zavarovalnice lahko aktivno sodelovale pri snovanju splošnih dogovorov. Izrazil je tudi prepričanje, da bi se ob ukinitvi doplačila in posledično dopolnilna zavarovanja kasneje ponovno uvedla.<ref name=":50">{{navedi splet|url=https://www.vecer.com/intervju-ales-mikeln-premij-ne-dolocamo-mi-ampak-politika-10065348|title=(INTERVJU) Aleš Mikeln iz Vzajemne o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju: Premij ne določamo mi, ampak politika|date=2019-09-14|website=www.vecer.com|language=sl-si|access-date=2019-11-07|archive-date=2019-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20191107165113/https://www.vecer.com/intervju-ales-mikeln-premij-ne-dolocamo-mi-ampak-politika-10065348|url-status=dead}}</ref> ==== Enotni sistem javnega naročanja ==== Komisija za preprečevanje korupcije je po aferi operacijske mize predlagala državni enotni sistem javnega naročanja kot enega izmed ukrepov proti kartelnemu trgu. Ministrica za zdravje [[Milojka Kolar Celarc]] je leta 2016 na seji državnega zbora naznanila namen uvedbe sistema enotne naročanja v sodelovanju z ministrstvom za javno upravo.<ref name=":27"/> Tedanja vlada je predvidela, da bo enotno javno naročanje privedlo do 5-15 % pocenitve zdravil, zmanjšalo korupcijska tveganja, administrativno razbremenilo individualne bolnišnic, ter pripomoglo k preglednosti in transparentnosti kupovanja. Leta 2015 so vse slovenske bolnišnice za nakupe zdravil pooblastile ministrstvo za javno upravo. Javno naročilo je bilo objavljeno julija 2015 z namenom zagotovitve vseh potrebovanih zdravil za naslednjih 6 mesecev. Javno naročilo je bilo nato zaradi pritožb dobaviteljev do oktobra 2017 10-krat spremenjeno; tako je bilo končano šele decembra 2017 in ni uključevalo vseh zdravil, kot je bilo predvideno, temveč le del. Obsegalo je nakup zdravil v vrednosti 32 milijonov evrov ob predvidenih stroških 27.000€. Načrtovano je bilo znižanje stroškov nakupa za 5-15 %. Bolnišnice so v času priprave javnega naročila zdravila še naprej dobavljale same. Podatki primerjave samostojnega naročanja in enotnega naročanja treh bolnišnic so pokazali, da je prvo enotno javno naročanje povišalo cene zdravil pri dveh od treh bolnišnic, in da je prvo skupno javno naročanje v povprečju povečalo cene zdravil za te bolnišnice. Bolnišnici, katerima je bilo enotno javno naročanje neugodno sta naznanili, da se bosta poskusili izogniti pogodbeni obveznosti prejema zdravil, pridobljenih prek enotnega javnega naročanja zaradi siceršnje posledične finančne škode.<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/skupno-narocilo-podrazilo-zdravila-46000.html|title=Skupno naročilo podražilo zdravila|last=Zupanič|first=Milena|date=2018-04-25|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-10-06}}</ref> ==== Evtanazija in pomoč pri samomoru ==== Leta 2019 se je z javno pobudo za uzakonitev pomoči pri končanju življenja okrepila javna razprava glede problematike.<ref>{{navedi splet|url=https://zurnal24.si/zdravje/aktualno/pobuda-za-uzakonitev-evtanazije-prepricala-ze-5000-podpisnikov-326746|title=Pobuda za uzakonitev evtanazije prepričala že 5000 podpisnikov|website=zurnal24.si|language=sl|access-date=2019-11-02}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/najvecji-dosezek-bi-bil-ce-bi-se-od-zivljenja-lahko-dostojno-poslovila-v-sloveniji/481336|title="Največji dosežek bi bil, če bi se od življenja lahko dostojno poslovila v Sloveniji"|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-11-02}}</ref> V javnomnenjski raziskavi leta 2015 se je v podporo legalizaciji izreklo 57 % vprašanih, medtem ko je 32 % nasprotovalo;<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-evtanazija-ima-podporo-javnosti.html|title=Anketa Dela: Evtanazija ima podporo javnosti|last=politika|first=Zoran Potič, notranja|date=2015-01-18|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-11-02}}</ref> leta 2023 je podporo reformi področja izreklo 58 % vprašanih, nasprotovalo pa le še dobrih 20 %.<ref>{{Navedi splet|title=Boj za dostojno smrt v Sloveniji|url=https://n1info.si/poglobljeno/boj-za-dostojno-smrt-v-sloveniji/|website=N1|date=2023-05-20|accessdate=2023-05-21|language=sl-SI|first=Staš|last=Zgonik}}</ref> Ustava RS opredeljuje človeško življenje kot nedotakljivo.<ref>{{navedi splet|url=https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/v-srediscu/236922|title=Evtanazija med različnimi težnjami varovanja človekovih pravic|website=IUS-INFO|language=sl|access-date=2019-11-04}}</ref> Kodeks zdravniške etike zavrača evtanazijo in pomoč pri samomoru.<ref name=":30" /> Po kazenskem zakoniku je pomoč pri samomoru kaznivo dejanje.<ref>{{navedi splet|url=https://zakonodaja.com/uporabnik/prijava?t=bbr&r=uua,adr&d=0&uui=1570479166|title=Prijava|website=zakonodaja.com|access-date=2019-10-07|archive-date=2025-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20250122035743/https://zakonodaja.com/uporabnik/prijava?d=0&uui=1570479166&t=bbr&r=uua%2Cadr|url-status=dead}}</ref> V anketi 335 članov sindikata Praktikum (splošnih zdravnikov) junija 2019 je 37 % članov izreklo nasprotovanje uvedbi evtanazije, 33 % pa je podporo pogojevalo z zagotavljanjem kvalitetne paliativne oskrbe.<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/kultura/knjiga/umiranje-v-mukah-in-evtanazija-238054.html|title=Umiranje v mukah in evtanazija|last=Grgič|first=Jožica|date=2019-10-15|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-11-02}}</ref> ==== Zahteve zdravnikov ==== Zahteve sindikata Fides so odprava plačnega stropa pri zdravnikih oz. izvzem zdravnikov iz enotnega plačnega sistema in uskladitev napredovanj specializantov z daljšimi specializacijami.<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/tretjina-zdravnikov-v-najvisjem-placnem-razredu-161184.html|title=Tretjina zdravnikov v najvišjem plačnem razredu|last=STA|first=B. F. Ž|date=2019-03-15|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-11-02}}</ref> ===== Zahteve družinskih zdravnikov ===== Leta 2016 je bila osrednja zahteva sindikata družinskih zdravnikov Praktikum znižanje opredeljenih bolnikov na družinskega zdravnika na 1.200 pacientov. Praktikum je predlagal tudi plačilni strop, ki bi zdravstvenim domovom in koncesionarjem preprečil kopičenje pacientov z namenom povečevanja plačila (dodatni pacienti za izvajalca pomenijo več denarja). V Praktikumu so izrazili siceršnjo podporo zahtevi Fides-a po dvigu povprečnih zdravniških plač.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042748627|title=Na zaostritev pripravljeni tudi družinski zdravniki: pogosteje bi pisali napotnice|website=Dnevnik|access-date=2019-11-08|archive-date=2019-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20191108032123/https://www.dnevnik.si/1042748627|url-status=dead}}</ref> Predsednik sindikata Praktikum je bil kritičen do reforme, ki je uvedla nagrajevanje najbolj obremenjenih zdravstvenih timov v primarnem zdravstvu, ker naj bi finančno spodbujal prekomerno in posledično nekvalitetno dela namesto da bi reševal problem preobremenjenosti.<ref name="rtvslo.si">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/najbolj-obremenjeni-zdravniki-medicinske-sestre-in-tehniki-bodo-nagrajeni/494814|title=Najbolj obremenjeni zdravniki, medicinske sestre in tehniki bodo nagrajeni|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref> ==== Zahteve zdravstvenih delavcev ==== V stavki medicinskih sester UKC LJ leta 2011 so te zahtevale vrnitev odvzetih plačnih napredovanj in da se jih plača po veljavnih pogodbah o zaposlitvi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042483422|title=Pogajanja v UKC neuspešna: Napoved stavke medicinskih sester ostaja|website=Dnevnik|access-date=2019-11-08|archive-date=2019-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20191108032121/https://www.dnevnik.si/1042483422|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042483891|title=Vlada medicinskih sester ni odvrnila od stavke|website=Dnevnik|access-date=2019-11-08|archive-date=2019-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20191108032119/https://www.dnevnik.si/1042483891|url-status=dead}}</ref> Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije je leta 2015 zahteval izplačilo za vse opravljeno delo in spoštovanje odločbe vrhovnega sodišča glede izplačevanja nadur ter ukinitev razpisovanja nadur vnaprej.<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/jeseni-mozna-tudi-stavka-medicinskih-sester.html|title=Jeseni možna tudi stavka medicinskih sester|last=politika|first=Sandra Hanžič, notranja|date=2015-08-03|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-11-08}}</ref> Kot stavkovne zahteve leta 2018 je sindikat navajal odpravo varčevalnih ukrepov/osemletnega kriznega varčevalnega znižanja plač, sprejetje standardov in normativov za vse zaposlene v zdravstvu, zvišanje plačila za delo na dan praznika, v nedeljo in nočnega dela, ustrezno ureditev dodatkov za manj ugodne delovne pogoje in dodatno plačilo za najzahtevnejša delovišča.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/delavci-v-zdravstvu-bodo-5-decembra-stavkali-480745|title=Delavci v zdravstvu bodo 5. decembra stavkali|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://zurnal24.si/zdravje/aktualno/stavkali-bodo-tudi-bolnicarji-medicinske-sestre-303136|title=Stavkali bodo tudi bolničarji, medicinske sestre...|website=zurnal24.si|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref> ==== Ostalo ==== Stranka Nova Slovenija med drugim zagovarja uvedbo prostovoljnega članstva v Zdravniški zbornici Slovenije in javno objavo rangiranja kakovosti bolnišnic.<ref name=":49" /> Leta 2017 je Delovno in socialno sodišče v precedenčni sodbi ugodilo tožbi posameznika, ki je zahteval, da mu ZZZS povrne stroške samoplačniškega zdravljenja pri zasebnem izvajalcu. Sodišče se je sklicevalo na direktivo EU, na podlagi katere ZZZS zavarovanim osebam ob zdravljenju v tujini povrne stroške tudi v primeru zdravljenja pri zasebnih izvajalcih (a zgolj v višini cene storitve v javni mreži v državi). Tožba bi lahko vplivala na celoten slovenski zdravstveni sistem.<ref>{{Navedi splet|title=Bo ZZZS moral samoplačniku povrniti stroške zdravljenja?|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/bo-zzzs-moral-samoplacniku-povrniti-stroske-zdravljenja/431819|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-11-10|language=sl}}</ref> Višje sodišče je tožbo ob pritožbi ZZZS naslednje leto zavrnilo.<ref>{{Navedi splet|title=Za pravico do zdravljenja bo šel do konca|url=https://zurnal24.si/zdravje/za-pravico-do-zdravljenja-bo-sel-do-konca-312531|website=zurnal24.si|accessdate=2019-11-10|language=sl}}</ref> ZZZS je v okviru pritožbe trdil, da direktiva ureja zgolj zdravljenje v tujini in ni pertinentna za uredbo v Sloveniji in da pravica zavarovanca do proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda ni ne neomejena, ne absolutna.<ref>{{Navedi splet|title=Svet24.si - ZZZS noče zavarovancu plačati 111 evrov|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/59b00080ac527/zzzs-zavarovancu-noce-placati-111-evrov|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|accessdate=2019-11-10|language=sl}}</ref> ===== Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva ===== Med letoma 2014-2015 je bil pod okriljem Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani izveden raziskovalni projekt ''Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva'', ki ga je vodil prof. dr. Maks Tajnikar. Pri projektu so kot partnerji in financerji sodelovali tudi Zdravniška zbornica Slovenije, Lekarniška zbornica Slovenije, Slovensko zavarovalniško združenje, Komisija za zdravstvo pri Ameriški gospodarski zbornici v Sloveniji in Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb. Izsledki projekta so bili objavljeni leta 2016.<ref name=":71">{{Navedi splet|url=http://maksi2.ef.uni-lj.si/zaloznistvoslike/452/Tajnikar.pdf|title=Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Raziskava v želji po odpravi ugotovljenih pomankljivosti predlaga nabor ukrepov za temeljito reorganizacijo slovenskega zdravstvenega sistema. Čakalne vrste bi se omejevale z omejitvijo zdravstvenih pravic, pri čemer bi se zdravstvene storitve delilo v "košarico A" in "košarico B". Storitve košarice A bi se financirale s prihodkovno solidarnostno zbranimi sredstvi in bi zaobjemale preventivne, urgentne, bolnišnične in paliativne zdravstvene storitve, dolgotrajno oskrbo in zdravstvene storitve za starostnike, otroke in brezposelne. Storitve košarice B bi se iz osebnih prihodkov financirale prek komercialnih zavarovanj in bi zaobjemale neurgentno primarno zdravstveno varstvo, zunajbolnišnično zobozdravstvo, specialistične preglede brez napotitve iz bolnišničnega varstva, rehabilitacije, ki niso posledica bolezni, transport izven bolnišničnega in urgentnega zdravljenja, farmacevtske proizvode in medicinsko-tehnične pripomočke izven urgentnega ali bolnišničnega zdravljenja, porodništvo, babiško nego, zdraviliško zdravljenje in (delno) zdravljenje v tujini.<ref name=":71" /> Delitev zdravstvenih storitev v košarice avtorji pojasnijo z: "V projektu domnevamo, da iz obstoječih virov financiranja javnega zdravstva ni mogoče pridobiti več sredstev, zlasti če sredstva opazujemo relativno glede na njihove vire. Tako menimo, da ni mogoče povečati prispevnih stopenj, saj gre za dejavnik, ki pri nas neposredno odloča o ceni dela, ki pa je v Sloveniji med najvišjimi v Evropi. Že sedanje stanje ogroža konkurenčno moč slovenskih podjetij na mednarodnih trgih zaradi visokih stroškov dela. Prav tako menimo, da ni mogoče uveljaviti dodatnih davkov, s katerimi bi zagotovili nova proračunska (državna) sredstva za financiranje zdravstva, saj bi to dodatno davčno obremenilo gospodarstvo in gospodinjstva ter povečalo stroške države. Sklepamo torej, da iz sedanjih virov financiranja javnega zdravstva v Sloveniji ni mogoče zagotoviti večjega obsega sredstev, če opazujemo sredstva relativno glede na vire financiranja zdravstva. [...] Tako smo definirali košarico B kot posledico dejstva, da košarica A ne more zajeti vseh dobrin zdravstvenega varstva, ki naj bi bile dostopne posamezniku, saj so sredstva, zbrana z obveznim zdravstvenim zavarovanjem, omejena in jih v sedanjih razmerah v Sloveniji glede na njihov izvor ni mogoče povečevati."<ref name=":71" /> Medtem ko bi se storitve košarice A še naprej izvajale v okviru mreže javnega zdravstva, bi storitve iz košarice B ponujale komercialne pridobitne zdravstvene zavarovalnice, ki bi med seboj konkurirale in bi prosto izbirale različne kombinacije naborov izvajalcev storitev, s katerimi bi sklepale pogodbe, potrošniki zdravstvenih storitev pa bi prosto izbirali, pri kateri zavarovalnici se želijo zavarovati na podlagi ponudbe nabora izvajalcev tako kot "dodatne ponude zdravstvenih in nezdravstvenih dobrin", ki bi jih kot del necenovne konkurence ponujale posamezne zavarovalnice. Vse zavarovalnice bi kljub temu morale uporabnikom nuditi celoten nabor storitev iz košarice B (a bi lahko ponujale tudi dodatne storitve). Država bi določila maksimalno premijo za košarico B. Zavarovalnice bi morale sprejeti kateregakoli zavarovanca ne glede na značilnosti posameznega zavarovanca.<ref name=":71" /> Izvajalci storitev iz košarice B bi lahko bili tako javni kot zasebni. Zavarovalnice bi lahko investirale v izvajalce, ustanavljale izvajalce in vstopale v javno-zasebna parterstva z izvajalci. Zavarovalnice bi lahko izvajalce izbirale na podlagi cenovne ugodnosti njihovih storitev. Mreža izvajalcev v posamezni ponudbi bi lahko pokrivala zgolj določen del/regijo države in ne celotne države; posamezne zavarovalnice bi tako lahko prevladovale v določenih predelih države. Ponudbe bi se med seboj razlikovale bodisi po ceni, kakovosti ali obsegu. Zakup dražjih ponudb bi nudil dodaten vir finančnih sredstev v zdravstvenem sistemu. Za nadzor nad izvajalci bi bile zadolžene zavarovalnice.<ref name=":71" /> Zasebne zdravstvene zavarovalnice bi lahko na željo posameznih delodajalcev prav tako namesto ZZZS zbirale sredstva za financiranje storitev košarice A, v kolikor lahko zdravstvena zavarovalnica ZZZS zagotovi enak znesek, kot bi ga ta prejel sicer. Pri tem bi zasebna zavarovalnica prevzela nadzor nad izvajalci, delodajalec pa bi lahko premije plačeval po "drugačnem tipu solidarnosti, s pomočjo socialne kapice, iz profita delodajalca in podobno".<ref name=":71" /> Študija prav tako predlaga reformo plačevanja zaposlenih v zdravstvu (tako v javnem kot zasebnem zdravstvu oz. izvajanju obeh košaric) z namenom povečevanja produktivnosti. Zaposleni javnih izvajalcev zdravstvenega varstva bi bili izvzeti iz enotnega sistema plač za javne uslužbence, kolektivno dogovarjanje pa bi vršili zaposljeni pri posameznemu izvajalcu namesto trenutne ureditve, kjer se v kolektivno dogovarjanje vdeležujejo vsi zaposljeni določenega poklica. Plače bi bile tako odvisne od "stroškovne učinkovitosti [posameznih] izvajalcev, ne pa od umeščenosti plač v sistem plač javnih uslužbencev ali kolektivnega dogovarjanja o plačah na ravni dejavnosti". Takšen pristop bi pri javnih zavodih tako zahteval ukinjanje ali privatizacije nezadostno učinkovitih javnih izvajalcev in nakup zasebnih izvajalcev s strani države.<ref name=":71" /> ===== Interventni zakon ===== Leta 2020 je Zdravniška zbornica pripravila in v sodelovanju z stranko Nova Slovenija predlagala interventni zakon za zmanjševanje čakalnih vrst v zdravstvu.<ref>{{Navedi splet|url=http://nsi.si/nsi-in-zdravniska-zbornica-z-zakonom-nad-predolge-cakalne-dobe-v-zdravstvu-za-vsem-dostopno-zdravstvo|title=NSi in zdravniška zbornica vložili zakon, ki prinaša javno zdravstvo dostopno za vse|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Zakon bi zasebnim izvajalcem v primerih, ko čakalne dobe za določeno posamezno zdravstveno storitev znotraj javne mreže presegajo 3 mesece pri vsaj 75% izvajalcev, omogočal izvajanje zdravstvenih storitev, ki bi se financirale iz sredstev ZZZS. Predlog prav tako predvideva kritje morebitnih doplačil storitev s strani izvajalcev dopolnilnega zavarovanja v običajnem obsegu.<ref>{{Navedi splet|url=http://nsi.si/wp-content/uploads/2020/01/ZAKON-O-INTERVENTNIH-UKREPIH.pdf|title=PREDLOG ZAKONA O INTERVENTNIH UKREPIH ZA STABILIZACIJO DELOVANJA JAVNEGA ZDRAVSTVENEGA SISTEMA|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Zakon bi prav tako vzpostavil nov delovni okvir za zdravnike, ki bi lahko po novem pridobili status neodvisnega ponudnika zdravniške službe in tako opravljali dodatno delo ter se o delu prosto dogovarjali z izvajalci zdravstvene dejavnosti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zdravniki-predlagali-resitev-za-skrajsanje-vrst-268830.html|title=Zdravniki predlagali rešitev za skrajšanje vrst|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> === Čakalne dobe, kadrovski primanjkljaji in prekomerna obremenjenost === Prekomerne čakalne dobe veljajo za enega izmed najbolj perečih problemov slovenskega zdravstva.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/kako-bi-zdravniki-resevali-enega-od-najbolj-perecih-problemov-slovenskega-zdravstva-439572|title=Pet ukrepov za rešitev slovenskega zdravstva|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-02-04}}</ref><ref name=":12">{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042425342|title=Problem našega zdravstva: čakalne dobe in korupcija|website=Dnevnik|access-date=2019-02-04}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 2011 jih je v okviru javnomnenjske raziskave kot največji problem zdravstvenega sistema opredelilo 34,7 % anketirancev.<ref name=":12" /> Leta 2018 se je kljub dodatnim zdravstvenim investicijam v višini 35 milijonov evrov z izrecnim namenom skrajševanja čakalnih vrst trend daljšanja čakalnih dob nadalje stopnjeval.<ref name="siol.net">{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/zdravniki-bezijo-iz-potratnega-in-neurejenega-drzavnega-zdravstva-453119|title=Zdravnik: To je absurd. Država si te pravice ne bi smela jemati.|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-02-04}}</ref> Meja dopustnega trajanja čakalne dobe je postavljena na 90 dni.<ref>{{navedi splet|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/57bebf0182554/ubijalske-cakalne-dobe|title=Svet24.si - Ubijalske čakalne dobe v zdravstvu|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|language=sl|access-date=2019-02-04}}</ref> V nekaterih primerih obstajajo za določeno obravnavo velike razlike v čakalnih dobah med posameznimi zdravstvenimi zavodi. Povprečne čakalne dobe so še posebej dolge za [[Revmatologija|revmatologijo]], maksilofacialno kirurgijo, [[Urologija|urologijo]], [[Dermatologija|dermatologijo]], oralno kirurgijo, [[Okulistika|oftalmologijo]], [[Kardiologija|kardiologijo]] itd.<ref>{{navedi splet|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/57bebf0182554/ubijalske-cakalne-dobe|title=Svet24.si - Ubijalske čakalne dobe v zdravstvu|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref> Zaradi nedostopnosti zdravstvene oskrbe se je leta 2014 oskrbi odreklo oz. je oskrbo preložilo 21,7 % prebivalcev (povprečje OECD je bilo 20,6 %), medtem ko se je zaradi cenovne nedostopnosti tega leta zdravstveni oskrbi odreklo 15,6% prebivalcev (povprečje OECD je bilo 17,2%). Razlika v dostopnosti do zdravstvene oskrbe za tiste z zelo nizkimi in zelo visokimi prihodki je bila majnha.<ref name=":72" /> Zdravstvena zbornica Slovenije razpravlja o pomanjkanju zdravnikov že od leta 1995.<ref name=":52" /> V Sloveniji je na prebivalca za skoraj četrtino manj zdravnikov in petino več medicinskih sester kot v ostalih evropskih državah. Kljub izrazito podpovprečnemu številu zdravnikov ti opravijo več zdravniških pregledov od povprečja EU.<ref>{{navedi splet|url=https://www.vecer.com/dokaj-zdrave-nas-ohranja-manj-zdravnikov-z-manj-denarja-6326704|title=Dokaj zdrave nas ohranja manj zdravnikov z manj denarja|date=2017-10-11|website=www.vecer.com|language=sl-si|access-date=2019-02-04|archive-date=2017-10-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20171012023235/https://www.vecer.com/dokaj-zdrave-nas-ohranja-manj-zdravnikov-z-manj-denarja-6326704|url-status=dead}}</ref> Po podatkih iz leta 2018 so nekateri zdravniki opravljali tudi prek 350 delovnih ur mesečno (več kot 17 ur na dan). Največje število opravljenih delovnih ur je bilo 406.<ref>{{navedi splet|url=https://zurnal24.si/slovenija/so-zdravniki-ki-delajo-17-ur-na-dan-varni-za-paciente-316248|title=Zdravniki: Rekorder oddelal 406 ur v enem mesecu|website=zurnal24.si|language=sl|access-date=2019-11-02}}</ref> Leta 2017 je v tujini delovalo 163 članov Zdravniške zbornice, več kot trikrat več v primerjavi z letom 2011 (55).<ref name="siol.net"/> Med leti 2016–2018 je v tujini službo poiskalo 264 zdravnikov.<ref name=":51">{{navedi splet|url=https://www.mladina.si/186758/zgarane-in-podplacane/|title=Zgarane in podplačane|website=Mladina.si|access-date=2019-11-07}}</ref> Leta 2018 je minister za zdravje [[Samo Fakin]] naznanil namen večjega vključevanja specializantov z namenom krajšanja čakalnih vrst v zdravstvu. Združenje Mladi zdravniki Slovenije se je na načrt odzvalo z opozarjanjem na že obstoječo veliko delovno obremenjenost specializantov in načrt označili kot nerealističen.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/mladi-zdravniki-sporocajo-fakinu-ze-zdaj-na-teden-delamo-tudi-60-ur-in-vec-477128|title=Mladi zdravniki sporočajo Fakinu: Že zdaj na teden delamo tudi 60 ur in več|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-11-02}}</ref> Po drugi strani analiza tednika [[Mladina]] opozarja, da so rastoče čakalne dobe značilne za razvite države z naprednim zdravstvenim sistemom; čakalne dobe deloma pripišejo npr. zgodnje odkrivanje rakastih obolenj in velika stopnja nepripravljenosti na poseg, čakanje na določenega zdravnika ali kasnejši termin in pa neudeležitev ob datumu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.mladina.si/183181/cakalni-paradoks/|title=Čakalni paradoks|website=Mladina.si|access-date=2019-11-08}}</ref> ==== Zdravniki specialisti ==== Specializacije, kjer obstaja sistematično problematično pomanjkanje zdravniškega kadra, so [[pediatrija]],<ref>{{navedi splet|url=https://podcrto.si/v-katerih-slovenskih-krajih-pomanjkanje-pediatrov-najbolj-ogroza-zdravje-otrok/|title=V katerih slovenskih krajih pomanjkanje pediatrov najbolj ogroža zdravje otrok • Pod črto|date=2015-05-24|website=Pod črto|language=sl-SI|access-date=2019-02-04}}</ref> [[ginekologija]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.vecer.com/tudi-ginekologov-je-premalo-6646456|title=Tudi ginekologov je premalo. V Mariboru štirje še vpisujejo nove pacientke. Kaj bo čez nekaj let?|date=2019-01-18|website=www.vecer.com|language=sl-si|access-date=2019-02-04|archive-date=2019-02-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20190203062128/https://www.vecer.com/tudi-ginekologov-je-premalo-6646456|url-status=dead}}</ref> in urologija.<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/brez-cakanja-cez-pet-let-ko-bo-urologov-vec.html|title=Brez čakanja čez pet let, ko bo urologov več|last=Zupanič|first=Milena|date=2016-07-11|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-02-04}}</ref> ==== Družinski zdravniki ==== Leta 2013 je v Sloveniji primanjkovalo okoli 500 družinskih zdravnikov.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/kako-ukrepati-proti-pomanjkanju-druzinskih-zdravnikov-306160|title=Kako ukrepati proti pomanjkanju družinskih zdravnikov?|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-02-04}}</ref> Pomanjkanje družinskih zdravnikov je privedlo do preobremenjenosti in prekomernega števila pacientov oz. pregledov na posameznika izvajalca družinske medicine. K preobremenjenosti je prispevalo tudi večje administrativno breme za zdravstveno osebje na primarni ravni.<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/druzinski-zdravniki-vsak-dan-pregledamo-do-60-pacientov-121643.html|title=Družinski zdravniki: Vsak dan pregledamo do 60 pacientov|last=Zupanič|first=Milena|date=2018-12-10|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-02-04}}</ref> Zaradi nizkega zanimanja se je leta 2018 ob 59 razpisanih mestih specializacij družinske medicine prijavilo le sedem kandidatov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/se-manj-zdravnikov-druzinske-medicine-prijavljenih-le-sedem-novih-specializacij/455159|title=Še manj zdravnikov družinske medicine? Prijavljenih le sedem novih specializacij.|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-02-04}}</ref> Primanjkljaj družinskih zdravnikov ogroža obstoj delujoče primarne ravni zdravstvene dejavnosti v Sloveniji.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042848585|title=Zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov ogroženi temelji slovenskega zdravstva|website=Dnevnik|access-date=2019-02-04|archive-date=2018-11-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20181130161052/https://www.dnevnik.si/1042848585|url-status=dead}}</ref> V letih 2003/04 je bil povprečen čas obravnave pri osebnem zdravniku 7 minut.<ref name=":52" /> Po podatkih ZZZS iz leta 2016 je povprečen kurativen obisk pri osebnem zdravniku trajal 9 minut in 48 sekund (pri tem je okoli tretjina obiskov predstavljala kratke obiske, kar npr. vključuje vnovično predpisovanje zdravil kroničnim bolnikom (~5 minut); tako je povprečen kurativen obisk trajal 12 minut in 54 sekund)).<ref>{{navedi splet|url=https://zurnal24.si/slovenija/toliko-minut-ima-vas-zdravnik-za-vas-275853|title=Toliko minut ima vaš zdravnik za vas|website=zurnal24.si|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref> Sindikat družinskih zdravnikov Praktikum ocene ZZZS zavrača na metodološki podlagi; njihova ocena trajanja povprečne obravnave na podlagi podatkov za leto 2017 znaša 5,9-6,6 minute za zdravstven tim oz. 6,9 minute za zdravnika.<ref>{{navedi splet|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5cadf3c2ca5ac/obremenjenost-druzinskih-zdravnikov-vsaka-stran-s-svojimi-stevilkami|title=Svet24.si - Obremenjenost družinskih zdravnikov: vsaka stran s svojimi številkami|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/druzinske-zdravnike-zmotile-navedbe-zzzs-494999|title=Družinske zdravnike zmotile navedbe ZZZS|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref> Kljub opozorilom nevzdržnosti primarnega zdravstvenega sistema več kot petina družinskih zdravnikov ne presega praga preobremenjenosti, ko bi lahko začeli odvračati paciente, kot rezerva pa služi še 45 specializantov 4. letnika, ki lahko z dovoljenjem ZZS delujejo kot osebni zdravniki.<ref name=":54">{{navedi splet|url=https://www.mladina.si/190408/vec-kot-petina-druzinskih-zdravnikov-se-ima-rezerve-do-praga-po-katerem-bi-lahko-zavracali-nove-pac/|title=Več kot petina družinskih zdravnikov še ima rezerve do praga, po katerem bi lahko zavračali nove paciente|website=Mladina.si|access-date=2019-11-08}}</ref> Po drugi strani predsednik sindikata družinskih zdravnikov Praktikum opozarja, da ZZZS pri vrednotenju obremenjenosti med rezerve šteje tudi zdravnice na porodniškem dopustu, zdravnike v bolniški odsotnosti in zdravnike, ki delajo izključno urgentno in ne opredeljujejo bolnikov. Tako so zdravniki, ki dejansko obravnavajo paciente, še dodatno obremenjeni s pacienti prejšnjih.<ref name=":57">{{navedi splet|url=https://www.mladina.si/190664/v-zdravstvu-ni-nedolznih/|title=V zdravstvu ni nedolžnih|website=Mladina.si|access-date=2019-11-08}}</ref> Leta 2017 so bile omiljene regijske omejitve specializacij družinske medicine in pričelo se je sistematično povečevati število razpisanih mest te specializacije.<ref name=":54" /> ==== Regionalni primanjkljaji ==== Ob splošnem pomanjkanju kliničnih psihologov obstajajo še dodatna območna pomanjkanja, še posebej na območjih z največjo socialno ogroženostjo.<ref name=":33" /><ref name=":55" /> ===== Pomanjkanje anesteziologov v UKC Maribor ===== [[UKC Maribor]] se je dlje časa soočal s pomanjkanjem anesteziologov; pomankanje je januarja leta 2016 začelo povzročati ohromitev izvajana kirurških posegov v zavodu.<ref name=":60">{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mariborska-bolnisnica-bo-anesteziologe-uvazala.html|title=Mariborska bolnišnica bo anesteziologe uvažala|work=[[24ur.com]]|access-date=2019-11-08}}</ref> Novembra 2015 je v zavodu delovalo zgolj 17 anesteziologov (50% manj od povprečja EU) medtem ko jih je bilo za kakovostno delo potrebnih 48 (že leta 1990 jih je kljub manjšim obremenitvam v UKC MB delovalo 32). K razvoju pomanjkanja je prispevalo varčevanje zdravstvenega zavoda in neproaktivna kadrovska politika ter odhodi preobremenjenega kadra v tujino. Zaradi okrnjenega izobraževalnega dela na področju anesteziologije je bila ogrožena tudi univerzitetnost kliničnega centra.<ref>{{Navedi splet|title=Mariborski zdravniki prosijo za zaščito|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/brez-anesteziologov-ni-kirurgije.html|website=www.delo.si|date=2015-11-10|accessdate=2020-04-05|language=sl-si|first=Milena Zupanič, notranja|last=politika}}</ref> Krizo je materializiral umik soglasja mariborskih anesteziologov za dežurstvo kot posledica kadrovske stiske in preobremenjenosti.<ref name=":61">{{navedi splet|url=https://www.vecer.com/ukc-maribor-anesteziologi-znova-dezurajo-6668232|title=UKC Maribor: Anesteziologi znova dežurajo|date=2019-02-28|website=www.vecer.com|language=sl-si|access-date=2019-11-08|archive-date=2019-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20191108083003/https://www.vecer.com/ukc-maribor-anesteziologi-znova-dezurajo-6668232|url-status=dead}}</ref> UKC MB je pomanjkanje nadomeščal s pomočjo anesteziologov iz drugih bolnišnic znotraj Slovenije, pa tudi drugih držav EU.<ref name=":60" /> Pri hrvaških anesteziologih je jezikovna ovira oteževala normalno delo.<ref name=":62">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/mariborski-ukc-bo-sklepal-podjemne-pogodbe-z-lastnimi-anesteziologi/464319|title=Mariborski UKC bo sklepal podjemne pogodbe z lastnimi anesteziologi|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref> V začetku leta 2017 je v UKC MB občasno delovalo okoli 30 hrvaških anesteziologov. V zvezi s pogodbami kliničnega centra s hrvaškimi anesteziologi je prišlo zaradi suma kaznivih dejanj do treh ovadb. Prav tako so nekateri slovenski zdravniki izrazili nezadovoljstvo glede disproporcionalno visokih plačil, ki so jih za delo prejemali hrvaški kolegi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/reski-anesteziologi-si-kljub-ovadbam-zelijo-se-sodelovati-z-ukc-jem-maribor/415666|title=Reški anesteziologi si kljub ovadbam želijo še sodelovati z UKC-jem Maribor|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref> Do leta 2018 so večino tujih anesteziologov nadomestili s podjemnimi pogodbami s slovenskimi anesteziologi, kar bi lahko pomenilo do 50 % nižje izdatke za plače.<ref name=":62" /> Februarja 2018 so mariborski anesteziologi ponovno privolili v dežurstva. Medtem ko je bilo jeseni 2015 v UKC MB zgolj 17 anesteziologov, jih je bilo do leta 2018 36 specialistov ter okoli 20 specializantov.<ref name=":61" /> ==== Medicinske sestre/zdravstveniki ==== Slovenija je po številu medicinskih sester na dnu članic OECD.<ref name=":13">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/medicinske-sestre-opozarjajo-na-svojo-preobremenjenost/454672|title=Medicinske sestre opozarjajo na svojo preobremenjenost|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-02-04}}</ref> Leta 2018 je primanjkljaj srednjih in diplomiranih medicinskih sester postal izziv za nemoteno izvajanje dejavnosti v več zdravstvenih ustanovah po Sloveniji.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/izolska-in-sezanska-bolnisnica-vsaka-na-svoj-nacin-nad-pomanjkanje-zdravstvenega-kadra/469686|title=Izolska in sežanska bolnišnica vsaka na svoj način nad pomanjkanje zdravstvenega kadra|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-02-04}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/zaradi-pomanjkanja-medicinskih-sester-sistem-deluje-na-pozrtvovalnosti/468765|title=Zaradi pomanjkanja medicinskih sester sistem deluje na požrtvovalnosti|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-02-04}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/prestavitev-operacij-v-sempetru-zaradi-pomanjkanja-medicinskih-sester/468242|title=Prestavitev operacij v Šempetru zaradi pomanjkanja medicinskih sester|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-02-04}}</ref> Po nekaterih ocenah naj bi bil skupen deficit v Sloveniji okoli 5.000 diplomiranih medicinskih sester.<ref name=":14">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/pomanjkanje-medicinskih-sester-ni-tako-kriticno-kot-se-prikazuje/458042|title=Pomanjkanje medicinskih sester ni tako kritično, kot se prikazuje|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-02-04}}</ref> Glede na potrebe bolnikov v posteljah je medicinskih sester v splošnih bolnišnicah na ravni državnega povprečja za 28,92 % premalo (oz. 1.585 zaposlenih ali 2.130, če se šteje tudi pomanjkanja v psihiatričnih in specialnih bolnišnicah). Obstajajo tudi še izrazitejša regionalna pomanjkanja; v [[Nova Gorica|Novi Gorici]] je zaposlenega zgolj okoli polovica potrebnega kadra. Po mnenju predsednika Združenja direktorjev pri Skupnosti socialnih zavodov Slovenije naj bi samo domovi za ostarele potrebovali še dodatnih 2.000 medicinskih sester. Pomanjkanje pa naj bi bilo v uradnih statistikah izrazito podcenjeno, saj ocena upošteva zgolj število pacientov v bolnišničnih posteljah, ne pa tudi tistih v operacijskih dvoranah, mavčarnah, ambulantah, in pa pomanjkanj v domovih za ostarele, socialnih zavodih itd. Bolnišnice poskušajo primanjkljaje deloma nadomestiti z dijaki srednjih zdravstvenih šol ter študenti zdravstvene nege/babištva. Zaradi finančne sanacije mnogi zdravstveni zavodi ožijo plačila (vključno s poravnavo nadur in napredovanji) medicinskim sestram. Zaradi težkih delovnih pogojev in neprimerno nizkega plačila mnoge medicinske sestre prehajajo v primarno raven, pogosto pa zaposlitev iščejo tudi v tujini. Po podatkih iz leta 2018 je v preteklih 6 letih v tujini službo poiskalo 1.107 medicinskih sester (699 srednjih in 408 diplomiranih). Prihaja tudi do porasta povprečne starosti zaposlenih medicinskih sester; od nekaj več kot 22.000 jih je 8.200 starejših od 50 let.<ref name=":51" /> Vzroki za pomanjkanje naj bi vključevali nizko plačilo<ref name=":51" /><ref name=":14" /><ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/medicinska-sestra-dobi-620-evrov-brezposelni-vec-59526.html|title=Medicinska sestra dobi 620 evrov, brezposelni več|last=Zupanič|first=Milena|date=2018-06-12|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-02-04}}</ref><ref name=":15">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/poseben-dodatek-zaradi-pomanjkanja-kadra-na-podrocju-zdravstvene-nege/465844|title=Poseben dodatek zaradi pomanjkanja kadra na področju zdravstvene nege?|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-02-04}}</ref> in neprimerno usklajevanje vloge srednjih in diplomiranih medicinskih sester s standardi EU.<ref name=":14" /> Medicinske sestre so prav tako preobremenjene,<ref name=":51" /><ref name=":13" /><ref name=":15" /> kar povzroča pogostejše bolniške odsotnosti in druge težave.<ref name=":13" /> ==== Zobozdravniki ==== Zaradi pomanjkanja zobozdravnikov v javni mreži in posledičnih dolgih čakalnih vrst mnogi posegajo po zasebnih samoplačniških storitvah, vedno več Slovencev pa se za vzdrževanje oralnega zdravja zanaša na dentalni turizem.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042390885|title=Težave v zobozdravstvu: Dolge čakalne vrste, dragi posegi in težko dostopni zobozdravniki|website=Dnevnik|access-date=2019-11-08|archive-date=2019-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20191108083005/https://www.dnevnik.si/1042390885|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/ko-je-treba-za-obisk-zobozdravnika-cakati-tudi-vec-mesecev-476570|title=Ko je treba za obisk zobozdravnika čakati tudi več mesecev|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref> Čeprav je število zobozdravnikov v Sloveniji podobno evropskemu povprečju, je število razpisanih programov v okviru ZZZS premajhno, da bi prebivalstvu nudilo zadosten obseg storitev.<ref>{{navedi splet|url=https://zurnal24.si/zdravje/aktualno/zaradi-belih-zalivk-tezje-do-zobozdravnika-322835|title=Zaradi belih zalivk težje do zobozdravnika|website=zurnal24.si|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/zobozdravniki-za-cakalne-vrste-nismo-krivi-mi/460555|title=Zobozdravniki: Za čakalne vrste nismo krivi mi|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref> ==== Klinični psihologi ==== Slovenija je s tremi kliničnimi psihologi na 100.000 prebivalcev država z najnižjo gostoto kliničnih psihologov v EU. Največji primanjkljaji obstajajo na območjih največje socialne ogroženosti.<ref name=":33" /><ref name=":55">{{navedi splet|url=https://www.delo.si/prosti-cas/zdravje/slovenija-je-po-stevilu-klinicnih-psihologov-na-evropskem-dnu.html|title=Slovenija je po številu kliničnih psihologov na evropskem dnu|last=Celje|first=Špela Kuralt|date=2015-06-01|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-10-10}}</ref> Do neenakosti v številu kliničnih psihologov med regijami prihaja, saj specializacije klinične psihologije razpisujejo in financirajo posamezni zdravstveni zavodi. V primerjavi je povprečje v svetu sedem kliničnih psihologov na sto tisoč prebivalcev. V javni mreži po podatkih iz leta 2017 na primarni ravni dela zgolj 55 kliničnih psihologov od okoli 120 kliničnih psihologov v Sloveniji; tisti, ki delajo na sekundarni in terciarni ravni, so dostopni zgolj za hospitalizirane osebe. Čakalne dobe za obravnavo pri kliničnem psihologu so bile opisane kot »nevzdržno dolge«, in krepko presegajo šest mesecev, obdobje, ki ga ministrstvo za zdravje šteje za še dopustnega. Da bi čakalne dobe padle pod mejo šestih mesecev, bi bilo treba število kliničnih psihologov na primarni in sekundarni ravni podvojiti. Klinični psihologi so zaradi presežnih delovnih normativov tudi močno delovno preobremenjeni.<ref name=":33" /> Pacienti so pogosto primorani v iskanje pomoči pri koncesionarjih in samoplačniških izvajalcih, kjer so čakalne dobe krajše. Zaradi pomanjkanja se osebe s psihološkimi težavami tudi vse pogosteje zatekajo k neprimerno usposobljenim psihoterapevtom oz. delavcem na področju duševnega zdravja brez strokovnih kompetenc in strokovnega nadzora, kar lahko zaradi strokovno neprimerne obravnave dodatno ogroža njihov psihološki dobrobit ali okrevanje. Problem neobstoječega strokovnega nadzora stopnjuje odsotnost zakonskih določil o psihoterapevtski dejavnosti. Bolj strogi predpisi na področju pa bi lahko v veliki meri onemogočil poklicno delovanje številnim sicer kadrovsko nezaposljivim diplomantom iz študijskih programov – pogosto zasebnih fakultet – na področju psihoterapije/mentalnega zdravja, ki prek 10-krat presegajo letno število dejanskih specializantov klinične psihologije.<ref name=":33" /> Trojica fakultet, ki izvajajo takšne izobraževalne programe ([[Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici|Fakulteta za uporabne družbene študije]], [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološka fakulteta]] in Univerza Sigmunda Freuda), je ustanovila kolegij, ki si prizadeva za uzakonitev in regulacijo samostojnih poklicev psihoterapevta in psihosocialnega svetovalca ter vključitev v javno mrežo zdravstvenih storitev, čemu pa nasprotujejo klinični psihologi in psihiatri.<ref name=":46" /> ==== Ukrepi ==== V letih 2017 in 2018 je ministrstvo za zdravje v sklopu programa za skrajševanje čakalnih vrst preizkusilo pilotski projekt variabilnega nagrajevanja posebej uspešnih ambulant, ki so presegale glavarinski standard in same opravile nadstandardno število ambulantnih posegov in hišnih obiskov ter tako zmanjševale napotovanje k specialistom. Program je razdelil 4.266.354€ oz. 133€ na osebo mesečno. Program je po pilotni fazi zamrl.<ref name=":57" /> Julija 2019 je bil sprejet aneks k splošnemu dogovoru, ki omogoča nagrajevanje najbolj obremenjenih timov družinske medicine in pediatrije; nagrade bodo tako prejemali tako zdravniki kot medicinske sestre in tehniki zdravstvene nege.<ref name="rtvslo.si"/> Vlada je leta 2020 napovedala zagotovitev skoraj 42 milijonov € dodatnih sredstev za skrajševanje čakalnih vrst.<ref name=":76" /> ===== Digitalizacija ===== Eden od načinov, kako se Slovenija spopada s težavami, kot so dolge čakalne vrste, kadrovsko pomanjkanje in izčrpanost zaposlenih, je z uporabo zVem, ki je platforma [[E-uprava|e-uprave]], namenjena zdravstvu.<ref name=":315">{{navedi splet|url=https://zvem.ezdrav.si/domov|title=zVEM|date=2022|website=zVEM|access-date=2022-06-06}}</ref> zVEM ne pomaga le pri težavah, s katerimi se sooča država in zdravstvene ustanove, temveč tudi olajša številne procese z zagotavljanjem varnega dostopa do podatkov in različnih e-zdravstvenih storitev vsem uporabnikom s slovenskim zdravstvenim zavarovanjem. Z implementacijo te aplikacije je Vlada Republike Slovenije ustvarila sistem, kjer so lahko dostopni osebni zdravstveni kartoni, različni zdravniški recepti in zdravniške napotnice k specialistom. Poleg tega aplikacija omogoča uporabnikom, da se dogovorijo za termin brez klicanja ali čakanja v vrstah. Preko portala so storitve, kot so eRecept, eNaročanje in Centralni register podatkov o pacientih, na voljo po zaključku prijave.<ref name=":315" /> Platforma je bila razvita leta 2015, vendar so uporabniki dobili dostop šele leta 2017. Od njene uvedbe je število uporabnikov vztrajno naraščalo in je leta 2021 doseglo več kot 409 900 registriranih uporabnikov.<ref name=":316">{{navedi splet|url=https://zvem.ezdrav.si/-/portal-zvem-prejel-enagrado-za-najboljsi-projekt-informatike-leta-2021-v-sloveniji|title=Portal zVEM prejel eNagrado za najboljši projekt informatike leta 2021 v Sloveniji|date=2022-05-18|website=zVEM|access-date=2022-06-06|archive-date=2022-06-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20220606193054/https://zvem.ezdrav.si/-/portal-zvem-prejel-enagrado-za-najboljsi-projekt-informatike-leta-2021-v-sloveniji|url-status=dead}}</ref> Povečanje števila uporabnikov v letu 2021 je posledica omejitev, uvedenih za upočasnitev širjenja [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|pandemije COVID-19]], ki so zahtevale od prebivalcev potrdilo o cepljenju ali testu za COVID. Aplikacija je s prikazom QR kode omogočila enostaven dostop in preverjanje potrdil za COVID. Ta novost v zdravstvenem sistemu je velik korak k digitalizaciji zdravstvenega sistema, vendar se v prihodnosti pričakujejo nadaljnje izboljšave. Za prijavo na zVEM je potreben digitalni ID, ki ga izda vlada in ta postopek vzame veliko časa. zVEM je na voljo samo za osebe s slovenskim zdravstvenim zavarovanjem in kljub različnim manjšinam, ki so prisotne v Sloveniji, obstajata le slovenska in angleška različica platforme.<ref name=":315" /> Vse naštete težave je potrebno rešiti, da bo platforma široko dostopna. === Korupcija === Leta 2011 je [[Korupcija|korupcijo]] kot najbolj pereč problem slovenskega zdravstva v javnomnenjski anketi opredelilo 34,6 % anketirancev.<ref name=":12" /> Po podatkih [[Transparency International]] iz leta 2013 je okoli 40 % Slovencev menilo, da je v slovenskem zdravstvu veliko ali zelo veliko korupcije (svetovno povprečje je bilo okoli 45 %, povprečje držav OECD pa okoli 35 %).<ref name=":34" /> {{quote box|quote=»[P]olicija v obdobju od leta 2014 do junija 2019 na področju odkrivanja in preiskovanja korupcije v zdravstvu obravnavala 129 zadev. Na tožilstvo so bile poslane kazenske ovadbe za 100 kaznivih dejanj.«.|source=<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/dejstva/bo-minister-sabeder-predlagal-uzakonitev-popolne-objave-farmacevtskih-nakazil-zdravnikom.html|title=Bo minister Šabeder predlagal uzakonitev popolne objave farmacevtskih nakazil zdravnikom?|work=[[24ur.com]]|access-date=2019-10-06}}</ref>|width=22%|align=right}} Leta 2013 je bilo izvedenih 58 hišnih preiskav pri zdravnikih, dobaviteljih medicinske opreme in preiskav zdravstvenih ustanov v zvezi s sumom korupcije v zdravstvu.<ref name=":20">{{navedi splet|url=https://www.finance.si/8823627|title=Dobavitelj materiala: Doktor pravi, da smo mu premalo nakazali|website=Finance.si|language=sl-SI|access-date=2019-10-06}}</ref><ref name=":21" /> V podkupovanje vpletenih 10 zdravnikov, 7 dobaviteljev in 4 posamezniki iz podjetji. Sumilo se je oškodovanja zdravstvenega sistema za 5 milijonov evrov.<ref name=":20" /><ref name=":21">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/zdravnikom-dobavitelji-domnevno-dali-na-tisoce-evrov-podkupnin/367558|title=Zdravnikom dobavitelji domnevno dali na tisoče evrov podkupnin|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-04-09}}</ref> Septembra 2014 je bilo ovadenih 15 oseb, vključno z zdravniki zaposlenimi v UKC Ljubljana in Maribor, ortopedski kliniki Ljubljana in ortopedski bolnišnici Valdoltra, celjski bolnišnici in novomeški bolnišnici, in vodjema lekarn ortopedske bolnišnice Valdoltra ter [[Onkološki inštitut Ljubljana|Onkološkega inštituta]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/lepljivim-prstom-v-zdravstvu-ni-videti-konca-ovadenih-se-15-ljudi/346531|title=Lepljivim prstom v zdravstvu ni videti konca - ovadenih še 15 ljudi|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-10-06}}</ref> Aprila 2019 je bilo pravnomočno obtoženih 15 fizičnih in ena pravna oseba, vključno z zdravniki in farmacevti, njihovimi družinskimi člani, in komercialisti. Obtoženi so bili dajanja oz. prejemanja podkupnin v zameno za izbor/nabavo medicinskih materialov in zdravil, pranja denarja, ponarejanja ali uničevanja poslovnih listin, in preprečevanje dokazovanja.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/sojenje-v-najvecji-korupcijski-aferi-v-zdravstvu-se-lahko-zacne/484409|title=Sojenje v največji korupcijski aferi v zdravstvu se lahko začne|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-10-06}}</ref> S tem naj bi bilo oškodovanih okoli 1,18 milijona evrov javnih sredstev.<ref name=":22">{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/obtozeni-korupcije-v-zdravstvu-zanikali-krivdo.html|title=Obtoženi korupcije v zdravstvu zanikajo krivdo|work=[[24ur.com]]|access-date=2019-10-06}}</ref> Pet od obtoženih oseb je bilo deležno nedovoljenih denarnih prejemkov okoli ali več kot 100.000€.<ref name=":25" /> Vpleteni zdravniki naj bi prejemali podkupnine kot na bančne račune v tujini, plačila dragih potovanj ter, med drugim, tudi zlate palice.<ref name=":27">{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/osem-gospodarskih-afer-ki-so-pretresle-slovensko-zdravstvo-139530|title=Osem (gospodarskih) afer, ki so pretresle slovensko zdravstvo|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-02-04}}</ref> Po neuradnih podatkih naj bi preiskavo sprožilo podjetje Emporio Medical, ki je prijavilo konkurente po izgubi velikega deleža poslov v slovenskem zdravstvu (kasneje se je izkazalo, da je Emporio Medical prek nepravilnih transakcij prek računov v tujini denar nakazovalo na račune nekaterim zdravnikom).<ref name=":27"/> Obtožbe so bile podane v zvezi z izsledki kriminalističnih preiskav izvedenih leta 2013 in posledičnih ovadb podanih leta 2014.<ref name=":25">{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/zaradi-korupcije-tozilstvo-vlozilo-obtoznico-zoper-vec-zdravnikov-474564|title=Zaradi korupcije tožilstvo vložilo obtožnico zoper več zdravnikov #video|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-10-06}}</ref> Zaradi zastaranja najmanj 4 kaznivih ob vlogi obtožnice dejanj se ni sodilo 3 obtoženim.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/najvecja-korupcijska-afera-v-zdravstvu-stiri-kazniva-dejanja-so-zastarela.html|title=Korupcija v zdravstvu: štiri kazniva dejanja so v tem času že zastarala|work=[[24ur.com]]|access-date=2019-10-06}}</ref> Vsi obtoženi so krivdo zanikali.<ref name=":22" /> Junija 2019 je bil en zdravnik obsojen jemanja podkupnin, ena oseba pa obtožena dajanja podkupnin.<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/crna-kronika/res-je-vrhunski-zdravnik-a-je-vzel-podkupnino-197288.html|title=Res je vrhunski zdravnik, a je vzel podkupnino|last=Predanič|first=Jure|date=2019-06-20|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-10-06}}</ref> Oktobra leta 2018 so bile po podatkih Specializiranega državnega tožilstva v zvezi s korupcijo v zdravstvu uložene skupno 4 obtožnice zoper skupno 32 fizičnim in 5 pravnim osebam ter en obtožni predlog zoper eno fizično osebo. Podatki so po navedbah SDT vključevali 15 obtoženih fizičnih in eno pravno osebo iz obtožbe, podane avgusta 2018 zaradi pritožbe na in posledične še-nepravnomočnosti obtožnice (izvirajoče iz postopka, začetega leta 2013).<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/zaradi-korupcije-v-zdravstvu-doslej-vlozene-stiri-obtoznice-480235|title=Zaradi korupcije v zdravstvu doslej vložene štiri obtožnice|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-04-09}}</ref> ==== Afera operacijske mize ==== Med leti 2002 in 2004 so v javnost postopoma prišli podatki o spornem nakupu 38 operacijskih miz, ki jih je UKC Ljubljana mimo javnega razpisa pridobila od dobavitelja Aico-Med (kasneje Medicoengineering).<ref name=":27"/> Skupen strošek nabave je znašal za 5 milijonov evrov (2013) pri čemer naj bi bil plačnik oškodovan za 2,5 milijona evrov (2013). V zvezi z nabavo so se pojavili močni sumi nepravilnosti.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/za-3-letni-servis-operacijske-mize-18-000-evrov.html|title=Za triletni servis operacijske mize 18.000 evrov|work=[[24ur.com]]|access-date=2019-02-04}}</ref> Podjetje Aico-Med se je leta 2004 ponovno prijavilo na javni raspis ministrstva za zdravje, ki ga je bilo ministrstvo nato primorano ponoviti naslednje leto, ponovno neuspešno. Dušan Keber, minister za zdravje v času prvega razpisa za operacijskih miz, je v intervjuju navedel, da je dva člana komisije za izbor operacijskih miz doletela sabotaža njunih vozil, pri čemer je enemu od nju med vožnjo na avtomobilu odpadlo kolo, drugi pa je poseg v integriteto vozila opazil pred vožnjo.<ref name=":27" /> Leta 2006 je podjetje Aico-Med predlagalo podaritev miz, iskanih pri razpisu, a se je kasneje izkazalo, da je podjetje Aico-Med v sodelovanje vabilo tudi podjetja v državni lasti, kar bi pomenilo prenos državnega denarja v donacijo. Po prepovedi uveljavljanja izključne pravice do vzdrževanja in sodelovanja podjetij v državni lasti kot pogoja za donacijo je Medicoengineering (prej Aico-Med) od predloga odstopil.<ref name=":27" /> Zaradi oškodovanja državnega proračuna pri izvornem nakupu 38 miz sta se UKC in Medicoengineering porovnala v višini 530.000€, a je klinični center prejel porovnavo ne kot denarno izplačilo, temveč »servisiranje opreme v protivrednosti poravnave«. Leta 2014 so servisiranje miz začeli preiskovati kriminalisti, saj je Medicoengineering kliničnemu centru za servisiranje računal znatno več kot drugim bolnišnicam. Tekom preiskave je bil pridržan tudi tedanji direktor UKC LJ.<ref name=":27" /> Zaradi nepravilnosti pri nakupu operacijskih miz je Komisija za preprečevanje korupcije pozvala k spremembi javnega naročanja; KPK je med drugim predlagal enotni sistem javnega naročanja, kar je kasneje načrtovala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc.<ref name=":27"/> ==== Afera pediatrična klinika ==== Leta 1994 so se začela načrtovanja izgradnje nove pediatrične klinike zaradi neprimernosti tedanjih prostorov za zdravljenje otrok zaradi prostorske stiske in nezmožnosti sobivanja staršev. Gradnja pediatrične klinike se je pričela leta 1998 po več letih zapletov pri pridobivanju virov financiranja.<ref name=":24">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/slovensko-zdravstvo-so-tudi-dvojne-cene-nedokoncani-objekti-draga-darila/388570|title=Slovensko zdravstvo so tudi dvojne cene, nedokončani objekti, draga darila|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-10-06}}</ref> Zaradi suma korupcije pri javnih razpisih in vpletenosti oseb, ki so bile blizu vladajoči koalicijski stranki, je bila izgradnja pediatrične klinike leta 2007 deležna razprave parlamentarne komisije za nadzor javnih financ in obravnave Komisije za preprečevanje korupcije, problem pa je bil eden izmed glavnih očitkov opozicije pri interpelaciji zoper ministra za zdravje Andreja Bručana.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/255927|title=Afera Pediatrična klinika - utemeljen sum korupcije ali čiste laži|website=Dnevnik|access-date=2019-11-02|archive-date=2019-11-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20191102161230/https://www.dnevnik.si/255927|url-status=dead}}</ref> Aprila 2008 so kriminalisti izvedli več hišnih preiskav zaradi sumov kaznivih dejanj pri gradnji klinike.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pediatrija-opravili-hisne-preiskave.html|title=Kriminalisti opravili več hišnih preiskav|work=[[24ur.com]]|access-date=2019-10-06}}</ref> Nova pediatrična klinika je bila dokončana in prešla v uporabo leta 2009. Strošek izgradnje se je povzpel iz predvidenih 54 milijonov evrov na skoraj 96 milijonov evrov, od tega 60 milijonov evrov za gradbena dela in zgolj manj kot milijon za opremo. Nekateri izvajalci so si med gradnjo po podatkih analize nezakonito povečali koristi. [[SCT]] je kot izvajalec prek aneksov skoraj podvojil vrednost primopredaje. Zgradba je se je po pričetku uporabe pokazala za strukturno oporečno; kontaminacija z [[Legionella|legionelo]] je povzročila 70 tisoč evrov dodatnih stroškov, odkrite so bile napake v prezračevalnih sistemih, kanalizaciji in klimatskih napravah, regulaciji temperature posameznih prostorov in (ne)delovanju dvigal. SCT-jev podizvajalec pa je zaradi neplačila onemogočil delovanje elektronskih vrat v stavbi. SCT je leta 2011 končal v stečaju.<ref name=":24" /> ==== Izgradnja Onkološkega inštituta ==== Predvideno trajanje izgradnje [[Onkološki inštitut Ljubljana|Onkološkega inštituta]] (pričeto leta 1997) se je s treh let podaljšalo na 11 let. Po 23 aneksih je vrednost objekta narastla z 22 na 49 milijonov evrov. Zaradi nepravilnosti v vodovodni napeljavi so se v prvih mesecih po pričetku uporabe objekta pojavile težave z legionelo, sanacija katerih je stala 7 milijonov evrov; zaradi stečaja bančnih garancij do SCT-ja ni bilo mogoče unovčiti v celoti. Defektiven je bil tudi protipožarni sistem, v zvezi s katerim so bile napovedane kazenske ovadbe. Zaradi suma kaznivih dejanj pri pripravi razpisa je bilo opravljenih tudi 5 hišnih preiskav v okviru obnov vodovodnih inštalacij; te naj bi bile preplačane za 2 milijona evrov, razpis pa prirejen v prid specifičnega izvajalca.<ref name=":24" /> ==== Afera žilne opornice ==== Parlamentarna preiskovalna komisija je leta 2018 ugotovila sum, da naj bi med dobavitelji žilnih opornic prihajalo do kartelnega dogovarjanja; UKC Ljubljana in UKC Maribor naj bi v letih 2007-2016 selektivno omogočali nekaterim dobaviteljem prevladujoč položaj na trgu žilnih opornic. Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) so oktobra 2018 izvedli več preiskav stanovanjskih in poslovnih prostorov na več lokacijah po državi zaradi sumov storitve kaznivih dejanj sprejemanja in dajanja podkupnin. Zdravniki in dobavnik naj bi prejemali plačila stroškov potovanj, avtorskih honorarjev, donacij in gotovine v višini okoli 100.000€. V zameno naj bi pridobivali in ohranjali posle dobave žilnih opornic od dveh gospodarskih družb.<ref>{{navedi splet|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5bbf1e359057e/afera-zilne-opornice-med-osumljenimi-vec-zdravnikov-in-nabavnikov|title=Svet24.si - Afera žilne opornice: med osumljenimi več zdravnikov in nabavnikov|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|language=sl|access-date=2019-10-06}}</ref> Štiri bolnišnice naj bi tako opornice letno plačevale za 2,5 milijona evrov.<ref name=":27"/> Prvi podatki o potencialnih preplačilih pri naročilih žilnih opornic so v javnost prišle leta 2013 prek medijev. Leta 2016 je bila v DZ ustanovljena preiskovalna komisija z namenom preiskati domnevno sporne nakupe.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/preiskava-sele-pet-let-po-razkritju-lotili-so-se-malih-rib.html|title=Preiskava šele pet let po razkritju: 'Lotili so se malih rib'|work=[[24ur.com]]|access-date=2019-10-06}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.finance.si/8351945|title=Kako iz bolnišnic odtekajo milijoni|website=Finance.si|language=sl-SI|access-date=2019-10-06}}</ref> ==== Afera eritropoetin ==== V več slovenskih bolnišnicah so eritropoetin neupravičeno predpisovali na recept kljub temu, da je to že bilo vključeno v ceno dialize; tako so zdravilo dvojno zaračunavali in pri tem finančno oškodovali ZZZS. Preiskava v zvezi z zadevo je bila zaključena leta 2003. Zaradi goljufije sta bila ovadena tedanja predstojnica oddelka in pa nekdanji direktor bolnišnice (ter bodoči generalni direktor ZZZS in minister za zdravje) [[Samo Fakin]],<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/osem-gospodarskih-afer-ki-so-pretresle-slovensko-zdravstvo-139530|title=Osem (gospodarskih) afer, ki so pretresle slovensko zdravstvo|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-10-06}}</ref> ki je bil leta 2002 primoran odstopiti zaradi afere.<ref>{{navedi splet|url=http://www.mladina.si/90840/posebni-pogoji-za-fakina/|title=Posebni pogoji za Fakina|website=Mladina.si|access-date=2019-10-06}}</ref> ==== Prejemki farmacevtske industrije v zdravstvu ==== V letu 2018 je 22 farmacevtskih družb, ki v Sloveniji prodajajo zdravila, izplačalo 11,5 milijona evrov (9,6 milijona evrov neto) zdravnikom, vključno za izobraževanja, predavanja, študije, potovanja. Finančni tokovi med farmacevtskimi družbami in zdravniki (oz. fizičnimi osebami) so javno razkriti le ko z objavo soglaša tudi zdravnik prejemnik (soglasje jih poda zgolj okoli četrtina), javno pa so dostopni finančni tokovi pravnim osebam (s.p.-ji, d.o.o.-ji, in zdravniška društva in organizacije). Nekateri zdravniki zaposleni v javnem sistemu so od farmacevtskih družb v zameno za storitve prejemali denar prek plačil prek s.p.-jev in d.o.o.-jev. Novinarji so opozorili tudi na sum, da nekateri zdravniki prek društev, ki jih v celoti nadzirajo, izrabljajo sredstva za osebne namene.<ref name=":23">{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/dejstva/kateri-zdravniki-so-prejemniki-farmacevtskih-milijonov.html|title=Kateri zdravniki so prejemniki farmacevtskih milijonov?|work=[[24ur.com]]|access-date=2019-10-06}}</ref> Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Boris Štefanec se je na medijsko poročanje o prejemkih farmacevtskih sredsvev v zdravstvu odzval z: "V preteklosti smo dobili posamezne informacije, da nekateri zdravniki dobijo na račun tega, da so prijazni do posameznih izdelkov določenega farmacevtskega proizvajalca, tudi ustrezne bonitete. Zaznali smo plačevanje stroškov mednarodnih kongresov v eksotičnih državah, zaznano pa je bilo tudi kakšno neposredno nakazilo. Nekaj teh postopkov teče tudi v okviru kazenskih postopkov"<ref name=":23" /> Farmacevtsko podjetje Novartis je bilo leta 2009 na podlagi anonimne ovadbe vložene v Sloveniji obtoženo podkupovanja zdravnikov oz. njihovih prijateljev v več državah, vključno Sloveniji, prek Novartisove slovenske podružnice z namenom povečevanja predpisovanja Novartisovih zdravil. Predstojne Evropske institucije so na podlagi ovadbe sprožile preiskave v več državah<ref>{{navedi splet|url=https://www.finance.si/259589|title=Novartis naj bi za promocijo novega zdravila podkupoval zdravnike|website=Finance.si|language=sl-SI|access-date=2019-10-06}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svojci-nimajo-na-simpoziju-kaj-iskati.html?ts=1396641440|title=Novartis: Podkupovanje prikrito s šiframi?|work=[[24ur.com]]|access-date=2019-11-02}}</ref> (Novartis je bil dve leti kasneje podobno ovaden sistematskega podkupovanja zdravnikov v zameno za predpisovanje Novartisovih zdravil v nepovezanem primeru v ZDA<ref>{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-novartis-lawsuit-idUSKCN1RD2VQ|title=Swiss drugmaker Novartis must face doctor kickback suit, U.S. judge rules|date=2019-04-01|work=Reuters|access-date=2019-10-06|language=en}}</ref>). === Ostalo === ==== Otroška srčna kirurgija ==== Mednarodna nadzorna komisija, ki je leta 2015 izvedla nadzor nad programom otroške srčne kirurgije, je ugotovila, da se je program izvajal "neetično, nestrokovno in nesprejemljivo in da bi bilo bolje, če se takšen program ne bi izvajal". Komisija je ugotovila, da je v letih 2007-2014 v programu umrlo okoli 30 otrok, od teh vsaj 4 zaradi napačnega zdravljenja oz. neprimerne obravnave (komisija je navedla, da je resnično število otrok, umrlih zaradi neprimernega zdravljenja, težko oceniti). Vzrok je bil odsotnost izraelskega kirurga, ki je v Sloveniji bival in delal le v nekajdnevnih intervalih v okviru načeloma enomesečnih obiskov. Poleg njega je komisija za odgovorne našla še zlasti njegovega slovenskega učenca ter vodstvo UKC LJ. UKC LJ naj bi prirejal podatke o uspešnosti programa, predstavljane javnosti, po katerih naj bi bila smrtnost 2-krat nižja od resnične. Prav tako komisija ni ugotovila napredka slovenskih kirurgov, ki naj bi program postopoma prevzemali ob pridobivanju kompetenc, saj je število operacij, ki jih je izvedel izraelski kirurg, ostajalo enako. Po neuradnih virih naj komisija ob času revizije ne bi zaznala bistvenega izboljšanja razmer. Nekatere smrti otroške srčne kirurgije je maja 2014 pričela preiskovati tudi policija.<ref>{{navedi splet|url=https://zurnal24.si/zdravje/aktualno/bilo-bi-bolje-ce-se-program-otroske-srcne-kirurgije-ne-bi-izvajal-255309|title=Bilo bi bolje, če se program otroške srčne kirurgije ne bi izvajal|website=zurnal24.si|language=sl|access-date=2019-10-06}}</ref> Zaposleni na oddelku naj bi vodilne redno opozarjali, da program ni varen, nadrejeni pa nja bi njihova opozorila ignorirali.<ref>{{navedi splet|url=https://zurnal24.si/zdravje/starsem-bolnih-otrok-sem-moral-lagati-334339|title="Staršem bolnih otrok sem moral lagati"|website=zurnal24.si|language=sl|access-date=2019-10-06}}</ref> K odhodom zaposlenih in neprimerni obravnavi pacientov (vključno s smrtjo vsaj enega bolnika) naj bi doprinesli tudi slabi medsebojni odnosi v kolektivu.<ref>{{Navedi splet|title=Svet24.si - Slabi odnosi: zdravnika sta molčala, 14-letnik pa je umrl|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/58de39ad4fd28/zdravniki-ne-komunicirajo-otroci-pa-umirajo|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|accessdate=2019-11-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Otroška srčna kirurgija: Inštitut ukinjajo, upe polagajo v regijski center|url=https://www.dnevnik.si/1042849887|website=Dnevnik|accessdate=2019-11-09|archive-date=2019-11-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20191109201959/https://www.dnevnik.si/1042849887|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Na jutranjih sestankih so se začele žalitve. Grozno je bilo."|url=https://zurnal24.si/zdravje/aktualno/povedal-je-marsikaj-potem-so-se-na-jutranjih-sestankih-zacele-zalitve-grozno-je-bilo-336819|website=zurnal24.si|accessdate=2019-11-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/2017/11/13/slabi-odnosi-ogrozajo-srca-otrok|title=Slabi odnosi ogrožajo srca otrok|date=|accessdate=|website=|publisher=Primorske novice|last=|first=}}</ref><ref name=":63">{{Navedi splet|title=V boju med NIOSB in UKC zmagal slednji|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-boju-med-niosb-in-ukc-zmagal-slednji.html|work=[[24ur.com]]|accessdate=2019-11-09}}</ref> Eden izmed kirurgov je bil decembra 2015 ovaden smrti 4 otrok kot posledice malomarnega zdravljenja, osumljen pa je bil tudi zlorabe položaja za zagotovitev zdravljenja enega otroka v Izraelu.<ref>{{navedi splet|url=https://zurnal24.si/slovenija/kirurg-blumauer-ovaden-za-smrt-stirih-otrok-260981|title=Kirurg Blumauer ovaden za smrt štirih otrok|website=zurnal24.si|language=sl|access-date=2019-10-06}}</ref> Po odhodu še zadnjih dveh slovenskih otroških srčnih kirurgov novembra 2017 je bila prihodnost programa pod vprašanjem.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sprenevedanje-v-ukc-ljubljana-se-zadnja-slovenska-srcna-kirurga-zapuscata-program.html|title=Po odhodu še zadnjih dveh otroških srčnih kirurgov prihodnost programa pod vprašajem|work=[[24ur.com]]|access-date=2019-11-08}}</ref> Nepravilnosti na otroški srčni kirurgiji so privedle do več odstopov vodilnih oz. pozivov za njihov odstop.<ref>{{navedi splet|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/594289897a70d/ministrica-zaradi-razmer-na-pediatriji-poziva-k-odstopu|title=Svet24.si - Ministrica zaradi razmer na pediatriji poziva k odstopu|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://zurnal24.si/zdravje/aktualno/rajko-kenda-se-je-izognil-razresitvi-296278|title=Rajko Kenda nič več na čelu pediatrične klinike|website=zurnal24.si|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://zurnal24.si/slovenija/otroska-kardiologija-brez-vodstva-294441|title=Otroška kardiologija brez vodstva?|website=zurnal24.si|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.primorske.si/2017/11/13/slabi-odnosi-ogrozajo-srca-otrok|title=Slabi odnosi ogrožajo srca otrok|last=|first=|date=|website=Primorske novice|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref> Maja 2018 je otroška srčna kirurgija UKC LJ pričela sodelovati s češkimi kirurgi, pogodba pa je predvidevala tudi obravnavo pacientov v 24 urah.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042821110|title=Češki kirurgi bodo obravnavo nujnih primerov na otroški srčni kirurgiji zagotavljali v 24 urah|website=Dnevnik|access-date=2019-11-08}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Visoke plače potencialnih ameriških otroških kardiologov, ki bi sodelovali z oddelkom za otroško srčno kirurgijo UKC so bile deležne kritik s strani vodstva in zaposlenih UKC LJ ter sindikata Fides.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/sabeder-place-za-ameriske-otroske-kardiologe-bi-lahko-zamajale-ukc/460566|title=Šabeder: Plače za ameriške otroške kardiologe bi lahko zamajale UKC|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ukc-nima-denarja-za-placilo-ameriskih-zdravnikov-70421.html|title=UKC nima denarja za plačilo ameriških zdravnikov|last=Zupanič|first=Milena|date=2018-07-11|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-11-08}}</ref> Zaradi izzivov UKC pri izvajanju programa srčne kirurgije je vlada leta 2017 ustanovila Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni (NIOSB), ki naj bi program prevzela kot neodvisna institucija, a do prenosa programa nikoli ni prišlo.<ref name=":63" /> Kljub temu je NIOSB porabil okoli 165.000€.<ref>{{Navedi splet|title=V zgodovino propadla ideja Cerarjevih, koliko nas je stala?|url=https://siol.net/novice/slovenija/v-zgodovino-propadla-ideja-cerarjevih-s-katero-smo-izgubili-leto-dni-in-dva-milijona-491503|website=siol.net|accessdate=2019-11-09|language=sl}}</ref> ==== Afera Radan in nevrološka klinika ==== Januarja 2015 je bil proti Ivanu Radanu sprožen intern nadzor in kriminalna preiskava, saj je sodelavcem trdil, da je umirajočemu pacientu odmiril smrtno dozo zdravil z namenom evtanazije bolnika. V izjavah za javnost je dejanje zanikal in pojasnil, da je želel s »provokacijo« pokazati na probleme v komunikaciji med osebjem nevrološke klinike.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/zdravnik-nevroloske-klinike-nisem-opravil-evtanazije-zelel-sem-le-provocirati-video-167000|title=Zdravnik nevrološke klinike: Nisem opravil evtanazije, želel sem le provocirati (video)|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/zdravnik-trdi-da-bolnik-ni-dobil-kalija-temvec-je-slo-za-provokacijo/355859|title=Zdravnik trdi, da bolnik ni dobil kalija, temveč je šlo za provokacijo|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref> Radan je dejal, da je o svojemu domnevnemu dejanju govoril z več kolegi, a njegove navedbe o umoru pacienta niso sprožile primernega strokovnega odziva.<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/ozadja/afera-kalij-skaljeni-odnosi-med-zdravniki.html|title=Afera kalij: Skaljeni odnosi med zdravniki|last=Ozadja|first=Brigite Ferlič Žgajnar|date=2015-02-27|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-11-08}}</ref> Komisija, ki je preiskovala primer, je kasneje ugotovila, da je oz. bi moralo o Radanovem domnevnem dejanju vedeti vsaj 7 zdravnikov, ki so bili dolžni sume naznaniti policiji. Prav tako po smrti ni bila izvedena obdukcija.<ref name=":58">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/nevroloska-klinika-slab-nadzor-nad-zdravili-brezbrizen-odnos-slaba-komunikacija/372268|title=Nevrološka klinika: slab nadzor nad zdravili, brezbrižen odnos, slaba komunikacija ...|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref> Poročilo nepravilnosti avgusta 2015 je razkrilo, da so na nevrološki kliniki vladali slabi medsebojni odnosi in slab nadzor nad porabo zdravil. V vsaj enem primeru naj bi bil pacient odklopljen od respiratorja, zaradi česar se je dušil.<ref name=":58" /> Septembra 2015 je bilo v zvezi s Afero Radan objavljeno poročilo nadzorne komisije, ki je opravila nadzor na nevrološki kliniki zaradi afere in Radanovih opozoril. Komisija je ugotovila slabe odnose med zaposlenimi, pomanjkanjem avtonomije medicinskih sester zaradi neprimernega odnosa zdravnikov in nepravilnosti na področju zdravil. Komisija je zaključila, da zdravstveni tim v nekaterih primerih obravnave ni deloval primerno. Kot problematičen je bil izpostavljen oddelek za intenzivno terapijo. Prav tako so bile ugotovljene nepravilnosti pri izpolnjevanju potrdil o smrti in izvedbah obdukcij, pridobivanju odločitev za ukinitev terapije ali status "ne oživljaj" ter vključevanju svojcev v odločanje o oskrbi, spremljanju porabe in predpisovanju zdravil, interni dokumentaciji o kakovosti in varnosti in upoštevanju delovnopravne zakonodaje in obveščanju o varnostnih zapletih.<ref>{{navedi splet|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/porocilo-o-nadzoru-na-nevrologiji-slabi-odnosi-nepravilnosti-tudi-na-podrocju|title=Poročilo o nadzoru na nevrologiji: slabi odnosi, nepravilnosti tudi na področju zdravil|last=I|first=STA, M.|date=2015-09-02|website=www.slovenskenovice.si|language=sl-si|access-date=2019-04-09|archive-date=2020-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20200927040436/https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/porocilo-o-nadzoru-na-nevrologiji-slabi-odnosi-nepravilnosti-tudi-na-podrocju|url-status=dead}}</ref> Maja 2016 sta bili ovadeni dve nevrologinji Nevrološke klinike UKCL zaradi suma odklopa umirajočega bolnika od dihalnega aparata zakar naj bi več ur umiral v mukah. V odziv na ovadbo je 30 nevrologov podpisalo javno pismo, v katerem so izražali skrb nad ovadbami na podlagi trditve "da je bila ovadba podana kljub mnenju več strokovnih nadzorov, da sta ravnali v skladu s stroko in uveljavljeno klinično prakso." Prav tako se je za zdravnice zavzelo vodstvo UKCL, saj naj ovadba ne bi imela strokovnih temeljev in ker da izredni interni nadzor ni pokazal nepravilnosti.<ref name=":17">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/dve-zdravnici-nevroloske-klinike-ovadeni-ena-naj-bi-bolnika-odklopila-in-pustila-da-se-dusi/394330|title=Dve zdravnici nevrološke klinike ovadeni. Ena naj bi bolnika odklopila in pustila, da se duši.|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-04-09}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/ljubljanski-nevrologi-ovadba-nasih-kolegic-nas-je-pretresla/394684|title=Ljubljanski nevrologi: Ovadba naših kolegic nas je pretresla|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-04-09}}</ref> Maja 2016 je Radan zapustil pripor; odrejen mu je bil hišni pripor.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/crna-kronika/zdravnik-ivan-radan-zapustil-pripor-416354|title=Zdravnik Ivan Radan zapustil pripor na Povšetovi|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-04-09}}</ref> Radanu se je sprva očitalo 7 umorov,<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042724638|title=Radanu očitajo šest umorov, ne več sedem|website=Dnevnik|access-date=2019-11-08}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> nato je bil osumljen umora 6 bolnikov, a je obramba obtožbo uspešno spodbila. Novembra 2018 je bila tako Radanu izrečena sodba zaradi suma uboja 4 bolnikov, ponarejanja listin, neupravičenega slikovnega snemanja ter zlorabe uradnega položaja. Po nasprotujoči oceni izvedenke obrambe je bil prav tako ovržen očitek, da je Radan ubijal iz "morilske sle" in trpel za osebnostno motnjo; Radanu je bilo tako dovoljeno zapustiti pripor.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/sodisce-bo-izreklo-sodbo-nekdanjemu-zdravniku-na-nevroloski-kliniki-radanu-482056|title=Sodišče bo izreklo sodbo nekdanjemu zdravniku na nevrološki kliniki Radanu|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-04-09}}</ref> Radan je bil istega meseca nepravnomočno oproščen vseh obtožb; obtožbe ubojev bolnikov je bil oproščen zaradi pomanjkanja materialnih dokazov spornega vzroka smrti bolnikov.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/kaksno-sodbo-bo-sodisce-izreklo-ivanu-radanu-482183|title=Zdravnik Ivan Radan oproščen uboja bolnikov #video|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-04-09}}</ref> "Afera, ki je v javnost prišla na začetku januarja 2015, je sprožila razprave o evtanaziji, a tudi odnesla nekatere vodilne v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana in na nevrološki kliniki, kjer je zdravnik Ivan Radan nazadnje delal in kjer naj bi tudi storil očitane uboje."<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/sodisce-bo-izreklo-sodbo-nekdanjemu-zdravniku-na-nevroloski-kliniki-radanu-482056|title=Sodišče bo izreklo sodbo nekdanjemu zdravniku na nevrološki kliniki Radanu|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-10-06}}</ref> "Ob izbruhu afere Radan so sicer mediji, vključno s TV Slovenija, pridobili dokumente, ki so med drugim razkrivali, da je ena izmed zdravnic običajno mirno odklopila aparat za dihanje in pustila, da se bolnik duši. To naj bi počeli še dve njeni kolegici."<ref name=":17" /> ==== Afera ''smejalni plin'' ==== Marca 2016 je prišlo v ravnokar otvorjeni urgenci šempetrske bolnišnice do smrti pacienta zaradi napačne namestitve dovoda kisika in narkotika [[Didušikov oksid|dušikovega oksida]] (t.i. "smejalni plin"), zaradi česar je namesto kisika pacient vdihaval dušikov oksid. Izvedenec medicinske stroke je nato ugotovil, da sta zaradi dovajanja dušikovega oksida zelo verjetno umrla še dva pacienta, ogrožena pa naj bi bila življenja še štirih. Policijska preiskava je ugotovila večje število napak in pomankljivosti pri opremljanju urgence, pri čemer je sodelovalo 9 osumljenih oseb, proti osmim od nijh pa je bila sprožena sodna preiskava. Osumljeni so zaposleni v podjetjih, ki so sodelovala pri gradnji urgence.<ref name=":77">{{Navedi splet|title=Afera s smejalnim plinom: Za osmerico uvedena sodna preiskava|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/afera-s-smejalnim-plinom-za-osmerico-uvedena-sodna-preiskava/475932|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-04-11|language=sl}}</ref> Ob opremljanju reanimacijske sobe v novi urgenci naj bi delavec, pristojen za priključitev cevi medicinskih plinov in testiranj zanemaril svoje naloge. Delo naj bi opravila dve drugi osebi, ki za to nista bili pooblaščeni. Eden od osumljenih naj bi ponaredil listino o testiranju, drugi pa jo uporabil kot pristno vkljub vednosti, da ni. Ovadena sta bila še dve vodji in dva nadzornika, ki naj bi opustila dolžno ravnanje.<ref name=":77" /> ==== Informacijska varnost ==== Marca 2019 je bilo razkrito, da so bili od začetka leta 2016 prek spletnega brskalnega na spletu javno dostopni občutljivi osebni podatki zdravstvenih izvidov pacientov Splošne bolnišnice Izola.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/v-google-si-moral-vtipkati-le-ime-priimek-hiv-sb-izola-492508|title=V Google si moral vtipkati le "ime priimek HIV SB Izola"|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-04-09}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.vecer.com/slo-tech-do-podatkov-zdravstvenega-stanja-primorcev-kar-prek-googla-6674112|title=Slo-Tech: Do podatkov zdravstvenega stanja Primorcev kar prek Googla|date=2019-03-11|website=www.vecer.com|language=sl-si|access-date=2019-04-09}}{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Marca 2019 je bilo ugotovljeno tudi, da je ob obisku ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc na urgenci UKLC leta 2017 16 uslužbencev UKCL nepooblaščeno vpogledalo v njeno zdravstveno kartoteko. Nekatere od teh naj bi do podatkov dostopale zaradi osebnaga suma na neprimerno priviligirano pospešeno zdravstveno obravnavo ministrice.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/kdo-je-kukal-v-zdravstveno-dokumentacijo-nekdanje-zdravstvene-ministrice-492425|title=V UKC so skrivaj brskali po njeni kartoteki|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-04-09}}</ref><ref name=":18">{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/ministrica-le-vrh-ledene-gore-kukali-so-tudi-v-kartoteko-clana-druzine-sama-fakina-492529|title=Ministrica le vrh ledene gore: kukali so tudi v kartoteko člana družine Sama Fakina #video|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-04-09}}</ref> Kmalu potem je bilo ugotovljeno, da je samo leta 2018 v UKCL prišlo do treh nadzorov zaradi sumov nedovoljenih vpogledov v podatke pacientov, prav tako pa je v Splošni bolnišnici Celje 27 nepooblaščenih oseb vpogledovalo v zdravstvene podatke več vodilnih članov bolnišnice, v Splošni bolnišnici Trbovlje pa so se preverjali sumi nedovoljenih vpogledov v zdravstveno kartoteko člana družine ministra za zdravje Sama Fakina.<ref name=":18" /> ==== Lekarništvo ==== Lekarne naj bi na javnih razpisih izbirale ponudnike, ki nudijo največje količinske popuste namesto tistih, ki nudijo najnižje cene, saj lahko tako lekarne ZZZS in (še posebej) samoplačnikom zaračunavajo višje cene in tako povečujejo svoje dobičke. Predsednik Lekarniške zbornice na očitke odgovarja, da tako javne kot zasebne lekarne samoplačnikom višje cene zaračunavajo zaradi prenizko postavljenih cen zdravil s strani ZZZS. Lekarne naj bi po njegovih besedah tako pokrivale izgube, pridobljene z izdajo zdravil, ki jih plačuje ZZZS.<ref>{{Navedi splet|title=Kako lekarne služijo na naš račun?|url=https://www.24ur.com/novice/dejstva/8-milijonov-evrov-letno-v-zepe-lekarn.html|work=[[24ur.com]]|accessdate=2019-11-27}}</ref> Marca 2018 je Komisija za preprečevanje korupcije opozorila, da lekarne prek kupovanja zdravil mimo javnih razpisov in računanja najvišjih dovoljenih cen zdravil ZZZS kljub rabatom veletrgovcem zdravil finančno oškodujejo ZZZS.<ref>{{navedi splet|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5a99410dbbc85/lekarne-neupraviceno-sluzijo-z-denarjem-zzzs|title=Svet24.si - Lekarne neupravičeno služijo z denarjem ZZZS|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref> Državna revizijska komisija novembra 2019 razveljavila skupno javno naročilo zdravil Lekarniške zbornice Slovenije, ki s skupnim naročanjem zalaga 23 lekarniških zavodov. Komisija je namreč ugotovila, da Lekarniška zbornica pri javnem naročilu pri izboru dobavitelja ni upoštevala najnižjih cen in tako kršila določila zakona o javnem naročanju. Revizijska komisija je prav tako ugotovila, da je Lekarniška zbornica nedovoljeno omejevala popuste ponudnikov in tako onemogočila izbor cenovno najugodnejše ponudbe. Predsednik Lekarniške zbornice je v odzivu na ugotovitve revizijske komisije navedel, da so z neupoštevanjem najnižje dobavne cene želeli zagotoviti razpoložljivost zdravil več proizvajalcev za posamezen tip zdravila. Naročilo je bilo skupaj vredno 1.1 milijarde evrov in zapolnjevalo potrebe zavodov za obdobje 48 mesecev.<ref>{{Navedi splet|title=Revizorji razveljavili skupno javno naročilo zdravil za lekarne|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/revizorji-razveljavili-skupno-javno-narocilo-zdravil-za-lekarne.html|work=[[24ur.com]]|accessdate=2019-11-27}}</ref> ==== Ostalo ==== Leta 2021 je bila pričeta kriminalistična preiskava zaradi izginutja medicinske opreme iz skladišča UKC Maribor. Skladišče je leta 2017 zalila podtalnica. Morebiten uničen medicinski material naj bi bil izločen in zavržen. Domnevno uničen material pa je začel iz skladišča izginjati. Domnevno uničen material naj bi bil dejansko odtujen in porabljen pri zasebnih izvajalcih zdravstvenih storitev. Zaradi neujemanja med evidenco skaldišča in dejanskim inventarjem je bil uveden notranji nadzor. Pod policijsko preiskavo naj bi se znašel vodja skladišča. Ko je vodstvo UKC MB uvedlo notranji nadzor, naj bi dva člana sveta zavoda začela izvajati pritisk na direktorja zavoda.<ref>{{Navedi splet|title=Boj za UKC Maribor: kriminalisti iščejo, kam je izginila oprema|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/boj-za-ukc-maribor-kriminalisti-iscejo-kam-je-izginila-oprema-861133|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-04-12|language=sl}}</ref> == Glej tudi == *[[Javno zdravje v Sloveniji]] == Sklici == {{sklici|4}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v zbirki|Healthcare in Slovenia}} * [https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-zdravje/ Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije] *[https://www.nijz.si/ Nacionalni inštitut za javno zdravje] *[https://www.zzzs.si/ Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije] *[https://www.jazmp.si/ Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke] *[http://www.cbz.si/ Centralna baza zdravil] {{zvezdica}} [[Kategorija:Zdravstvo v Sloveniji]] n8hjjbolxra3wgyi7k33bsrdpa85h47 0 474524 6676727 6522670 2026-05-16T22:29:57Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676727 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezik|name=Valirijščina|nativename=|pronunciation=|creator=[[David J. Peterson]], [[George R. R. Martin]]|created=Od 2012 dalje|setting={{plainlist}} * ''[[Pesem ledu in ognja]]'' romani (1996–) * ''[[Igra prestolov (TV-serija)]]'' (2011–2019) {{endplainlist}}|fam1=[[umetni jezik]]i|fam2=[[umetnostni jezik]]i|fam3=[[fantazijski jezik]]i|posteriori=''a priori'' jezik|glotto=none|notice=IPA}}<nowiki> </nowiki>'''Valirijski jeziki''' so izmišljena jezikovna družina iz zbirke fantazijskih romanov [[George R. R. Martin|Georgea R.R. Martina]] z naslovom ''[[Pesem ledu in ognja]] (A Song of Ice and Fire),'' in iz njihove televizijske priredbe ''[[Igra prestolov (TV-serija)|Igra prestolov]] (Game of Thrones''). V romanih so valirijski jeziki pogosto omenjeni, vendar več kot nekaj besed o njih ne izvemo. Za TV-serijo je ustvarjalec jezikov David J. Peterson ustvaril jezik visoko valirijščino ter jezike izpeljane iz nje — astaporijsko valirijščino in meereensko valirijščino — na podlagi fragmentov, podanih v romanih.<ref name="Dothraki.com 31 March 2013">{{Navedi splet|last=Peterson|first=David J.|authorlink=David J. Peterson|title=Valar Dohaeris|url=http://www.dothraki.com/2013/03/valar-dohaeris/|website=Dothraki.com|date=31 March 2013|accessdate=27 April 2013}}</ref> Valirijščina in [[Dothraki]] sta bila opisana kot "najbolj prepričljiva izmišljena jezika vse od [[Vilinski jeziki|vilinskih jezikov]]".<ref>{{Navedi novice|title=The complex linguistic universe of "Game of Thrones"|url=https://www.economist.com/news/books-and-arts/21725752-dothraki-and-valyrian-are-most-convincing-fictional-tongues-elvish|accessdate=4 August 2017|work=The Economist}}</ref> == Visoka valirijščina == {{Quote box|quote=''Nyke Daenerys Jelmāzmo hen Targārio Lentrot, hen Valyrio Uēpo ānogār iksan. Valyrio muño ēngos ñuhys issa.'' <p>"Jaz sem Daenerys Viharnorojena iz hiše Targarijcev, krvi Stare Valirije. Valirijščina je moj materni jezik."|source=— ''[[Igra prestolov (TV-serija)|Igra prestolov]]'', sezona 3, epizoda 4<ref name="Dothraki.com 22 April 2013">{{navedi splet |last=Peterson |first=David J. |authorlink=David J. Peterson |title=Sesīr Urnēbion Zȳhon Keliton Issa |url=http://www.dothraki.com/2013/04/sesir-urnebion-z%C8%B3hon-keliton-issa/ |publisher=Dothraki.com |date=22 April 2013 |accessdate=24 April 2013 }}</ref>|align=right|width=33%}} V svetu ''Pesmi ledu in ognja'' visoka valirijščina zaseda kulturno nišo, podobno [[Latinščina|latinščini]] v [[Srednji vek|srednjeveški]] Evropi.<ref name="TIME 3 May 2013">{{Navedi novice|last=Tharoor|first=Ishaan|title=Tongues of Ice and Fire: Creating the Languages in ''Game of Thrones''|url=http://entertainment.time.com/2013/05/03/tongues-of-ice-and-fire-creating-the-languages-of-game-of-thrones/|work=[[Time]]|date=3 May 2013|accessdate=3 May 2013|archive-date=2018-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180122114709/http://entertainment.time.com/2013/05/03/tongues-of-ice-and-fire-creating-the-languages-of-game-of-thrones/|url-status=dead}}</ref> V romanih je opisano, da se visoka valirijščina ne uporablja več kot jezik vsakdanje komunikacije, temveč kot jezik učenja in izobraževanja med plemstvom Esosa in Westerosa, z veliko literature in pesmi napisanih v njej. === Stvaritev === [[Slika:David_j_peterson_2019_06_03.jpeg|sličica| David J. Peterson, ustvarjalec govorjenih valirijskih jezikov za ''[[Igra prestolov (TV-serija)|Igro prestolov]]'' ]] Za stvaritev jezikov [[Dothraki]] in valirijščine, ki se govorijo v ''[[Igra prestolov (TV-serija)|Igri prestolov]]'', je televizijska hiša HBO izbrala ustvarjalca jezikov Davida J. Petersona s pomočjo natečaja med ustvarjalci [[Umetni jezik|umetnih jezikov]]. Producenti so Petersonu v veliki meri dali svobodne roke pri razvoju jezikov, saj po besedah Petersona sam George R.R. Martin ni bil preveč zainteresiran za jezikovni vidik svojih del.<ref name="TIME 3 May 2013"/> Že objavljeni romani so vključevali le nekaj besed visoke valirijščine, med njimi ''valar morghulis'' ("vsi možje morajo umreti"), ''valar dohaeris'' ("vsi možje morajo služiti") in ''dracarys'' ("zmajev ogenj"). Peterson je komentiral, da se mu zdi Martinova izbira besede ''dracarys'' neposrečena zaradi njene (domnevno načrtovane) podobnosti z latinsko besedo za zmaja, ''{{Jezik|la|draco}}''. Ker [[Latinščina|latinski jezik]] v izmišljenem svetu ''Pesmi o ledu in ognju'' ne obstaja, se je Peterson odločil, da bo podobnost obravnaval kot naključno in ''dracarys'' naredil kot neodvisen [[leksem]].<ref name="Peterson 22 April 2013 comment-1257">{{Navedi splet|last=Peterson|first=David J.|authorlink=David J. Peterson|url=http://www.dothraki.com/2013/04/sesir-urnebion-z%c8%b3hon-keliton-issa/#comment-1257|title=Sesīr Urnēbion Zȳhon Keliton Issa (comment at 10:12 pm)|publisher=Dothraki.com|date=22 April 2013|accessdate=27 April 2013}}</ref> Njegov izraz visoke valirijščine za zmaja je ''zaldrīzes''. Po drugi strani pa sta stavka ''valar morghulis'' in ''valar dohaeris'' postala temelja spregatvenega sistema jezika.<ref name="TIME 3 May 2013"/> Peterson takrat ni ustvaril pisave za visoko valirijščino, je pa komentiral, da je razmišljal o nečem podobnem egipčanskemu sistemu hieroglifov — ne nujno v slogu, pač pa v njihovi funkcionalnosti. V epizodi tretje sezone ''"Medved in dekliški sejem"'' vidimo Taliso, da piše valirijsko pismo v latinici, saj se Petersonu ni zdelo smiselno ustvariti celotnega sistema pisanja le za ta prizor.<ref name="Peterson 13 May 2013">{{Navedi splet|last=Peterson|first=David J.|authorlink=David J. Peterson|url=http://www.dothraki.com/2013/05/gryves-se-rina-litse/|title=Gryves se Riña Litse|publisher=Dothraki.com|date=13 May 2013|accessdate=22 May 2013}}</ref> V začetku junija 2013 je obstajalo 667 besed visoke valirijščine.<ref>{{Navedi splet|last=Peterson|first=David J.|authorlink=David J. Peterson|title=Kastāmiro Daomior (comment at 2:46 am)|url=http://www.dothraki.com/2013/06/kastamiro-daomior/#comment-1854|publisher=Dothraki.com|date=4 June 2013|accessdate=25 June 2013}}</ref> === Fonologija === Samoglasniki, ki imajo zgoraj makron (ī, ȳ, ū, ē, ō in ā) so dolgi; trajajo dvakrat dlje kot kratki samoglasniki. Nekatere besede se v visoki valirijščini razlikujejo med seboj le po dolžini samoglasnikov. Naglas besed je večinoma na predzadnjem zlogu.<ref>{{Navedi splet|last=Peterson|first=David J.|authorlink=David J. Peterson|title=Tīkuni Zōbrī, Udra Zōbriar (comment at 4:47 pm)|url=http://www.dothraki.com/2013/04/tikuni-zobri-udra-zobriar/#comment-1075|publisher=Dothraki.com|date=10 April 2013|accessdate=27 April 2013}}</ref> === Slovnica === Ker je v visoki valirijščini močno prisotno pregibanje besed, je besedni red zelo prožen (to ne velja za jezike izpeljane iz nje).<ref name="Dothraki.com 8 April 2013">{{Navedi splet|last=Peterson|first=David J.|authorlink=David J. Peterson|title=Tīkuni Zōbrī, Udra Zōbriar|url=http://www.dothraki.com/2013/04/tikuni-zobri-udra-zobriar/|publisher=Dothraki.com|date=8 April 2013|accessdate=24 April 2013}}</ref> Kljub temu je vrstni red stavčnih členov večinoma osebek – predmet – povedek. Pridevniki so običajno pred samostalniki, ni pa to nujno. Glagoli se ujemajo z osebkom v osebi in številu (imajo različne končnice), zato se osebni zaimek v osebku praviloma lahko izpusti, razen če ga želimo posebej poudariti.<ref>{{Navedi splet|url=https://wiki.languageinvention.com/index.php?title=High_Valyrian_Grammar|title=High Valyrian Grammar|publisher=languageinvention.com|accessdate=6 August 2025}}</ref> ==== Samostalniki ==== Obstajajo štiri [[Slovnično število|slovnična števila]] v visoki valirijščini — [[Slovnično število|ednina]], [[množina]], število za nekaj primerkov (pavkal) in kolektivno število. Na primer, ''vala'' "moški" (im. ed.); ''vali'' "moški" (im. mn.); ''valun'' "nekaj moških" (im. pavkal); ''valar'' "vsi moški" (im. kolektivno).<ref>{{Navedi splet|last=Peterson|first=David J.|authorlink=David J. Peterson|url=https://www.reddit.com/r/IAmA/comments/1chmc4/eseneziri_im_david_peterson_the_creator_of_the/c9hd7yy|title=Eseneziri (comment at 20:13 UTC)|publisher=[[Reddit]] AMA|date=17 April 2013|accessdate=27 April 2013}}</ref><ref name="Case and number">{{Navedi splet|last=Peterson|first=David J.|authorlink=David J. Peterson|url=http://www.dothraki.com/2013/04/sesir-urnebion-z%c8%b3hon-keliton-issa/#comment-1256|title=Sesīr Urnēbion Zȳhon Keliton Issa (comment at 5:19 pm)|publisher=Dothraki.com|date=23 April 2013|accessdate=27 April 2013}}</ref> Kolektiven samostalnik lahko sam postane osnova za novo pregibanje po številu, na primer: : ''azantys'' "vitez, vojak" (im. ed.) → '''''azantyr''''' "vojska" (im. kolektivno); : '''''azantyr''''' "vojska" (im. ed.) → ''azantyri'' "vojske" (im. mn.).<ref>{{Navedi splet|last=Peterson|first=David J.|authorlink=David J. Peterson|url=http://www.dothraki.com/2013/04/sesir-urnebion-z%c8%b3hon-keliton-issa/#comment-1257|title=Sesīr Urnēbion Zȳhon Keliton Issa (comment at 5:23 pm)|publisher=Dothraki.com|date=23 April 2013|accessdate=27 April 2013}}</ref> Samostalniki imajo osem sklonov: [[imenovalnik]], [[tožilnik]], [[rodilnik]], [[dajalnik]], [[mestnik]], [[orodnik]], komitativ in [[zvalnik]]. Se pa orodnik in komitativ ne razlikujeta v vseh sklanjatvah<ref name="Case and number"/>, niti se rodilnik, dajalnik in mestnik ne razlikujejo vedno v množini.<ref name="Declension party">{{Navedi splet|last=Peterson|first=David J.|authorlink=David J. Peterson|url=http://www.dothraki.com/2013/05/t%C8%B3ni-tresi/|title=Tȳni Trēsi|publisher=Dothraki.com|date=20 May 2013|accessdate=25 May 2013}}</ref> Dodatne besede se uporabljajo za oblikovanje drugih sklonov; na primer, ablativ (ločilnik) je tvorjen s predlogom ''hen'' + mestnikom (npr. ''hen lentot'', "iz hiše"), medtem ko je superesiv tvorjen s postavo ''bē,'' ki sledi rodilniku (npr. ''lento bē'', "na vrhu hiše").<ref name="artoflanguageinvention133">{{Navedi knjigo|last=Peterson|first=David J.|title=The Art of Language Invention|page=133}}</ref> V visoki valirijščini obstajajo štirje [[Slovnični spol|slovnični spoli]], ki pa se ne ujemajo z biološkim spolom.<ref>{{Navedi splet|last=Peterson|first=David J.|authorlink=David J. Peterson|url=http://www.dothraki.com/2013/04/sesir-urnebion-z%c8%b3hon-keliton-issa/#comment-1279|title=Sesīr Urnēbion Zȳhon Keliton Issa (comment at 10:24 am)|publisher=Dothraki.com|date=24 April 2013|accessdate=27 April 2013}}</ref> Valirijska imena slovničnih spolov so:<ref name="Noun classes">{{Navedi splet|last=Peterson|first=David J.|authorlink=David J. Peterson|url=http://www.dothraki.com/2013/04/perzo-vujita/#comment-1391|title=Perzo Vūjita (comment at 12:30 am)|publisher=Dothraki.com|date=1 May 2013|accessdate=3 May 2013}}</ref> : ''hūrenkon qogror'' — "lunarni razred", : ''vēzenkon qogror'' — "sončni razred", : ''tegōñor qogror'' — "kopenski razred", : ''embōñor qogror'' — "vodni razred". Imena razredov izhajajo iz samostalnikov, ki so prototipični pripadniki vsakega spola<ref name="Noun classes"/>: ''hūra'' "luna", ''vēzos'' "sonce", ''tegon'' "zemlja, tla", ''embar'' "morje, ocean".<ref name="HV_Vocabulary">{{Navedi splet|url=https://wiki.dothraki.org/High_Valyrian_Vocabulary|title=High Valyrian Vocabulary|website=wiki.dothraki.org|accessdate={{date|2 March 2020}}|archive-date=2019-09-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20190929005655/https://wiki.dothraki.org/High_Valyrian_Vocabulary|url-status=dead}}</ref> ==== Glagoli ==== Samostalniki imajo štiri slovnična števila, glagolske spregatve pa so opisane le v ednini in množini;<ref name="Conjugation party">{{Navedi splet|url=http://www.dothraki.com/2013/05/some-high-valyrian-inflection/|title=Some High Valyrian inflection|authorlink=David J. Peterson|first=David J.|last=Peterson|publisher=Dothraki.com|date=26 May 2013|accessdate=1 June 2013}}</ref> samostalnik v pavkalu sproži množinsko ujemanje glagola, kolektivni samostalnik pa sproži edninsko ujemanje glagola.<ref name="comment 2124">{{Navedi splet|last=Peterson|first=David J.|authorlink=David J. Peterson|url=http://www.dothraki.com/2013/06/some-more-high-valyrian-inflection/#comment-2124|title=Some More High Valyrian Inflection (comment at 12:45 pm)|publisher=Dothraki.com|date=28 June 2013|accessdate=30 June 2013}}</ref> ==== Pridevniki ==== Tako kot glagoli imajo tudi pridevniki le dve slovnični števili: ednino, ki se uporablja tudi pri kolektivnih samostalnikih, in množino, ki se uporablja tudi pri pavkalnih samostalnikih. Pridevniki imajo tri sklanjatvene razrede: pridevniki iz prvega razreda se sklanjajo različno zraven vsakega od štirih samostalniških slovničnih spolov; pridevniki iz ostalih dveh razredov pri sklanjanju ne razlikujejo med samostalniki iz sončnega in lunarnega razreda, ter med samostalniki iz kopenskega in vodnega razreda.<ref name="Adjectives">{{Navedi splet|last=Peterson|first=David J.|authorlink=David J. Peterson|url=http://www.dothraki.com/2013/07/valyrian-adjectives/|title=Valyrian Adjectives|publisher=Dothraki.com|date=1 July 2013|accessdate=6 July 2013}}</ref> === Primeri === {| class="wikitable" |+ !Visoka valirijščina !Slovenščina |- |rytsas |zdravo, živjo |- |kostilus |prosim |- |kirimvose |hvala |- |arlī |spet, še enkrat |- |se |in |- |geros ilas |nasvidenje, zbogom |- |riña |deklica |- |kēlio |lev |- |rȳbagon |slišati |- |issa / kessa |da |- |daor |ne |} ''Issa'' in ''kessa'' sta dve obliki nepravilnega glagola ''sagon'' "biti", ki se lahko uporabljata kot "da" oziroma "(tako) je"; ''kessa'' je [[prihodnjik]] — "(tako) bo".<ref name="HV_Vocabulary"/> ;Riña iksan. :Deklica sem. ;Zaldrīzes dohaeriros iksos daor. :Zmaj ni suženj. ;Azantys kēlio rȳbas. :Vitez sliši leva. === Tečaj na Duolingu === 31. oktobra 2016 so v jezikovnem inkubatorju Duolinga, brezplačne aplikacije za učenje tujih jezikov, začeli ustvarjati tečaj visoke valirijščine v angleškem jeziku. David J. Peterson je eden izmed tistih, ki so prispevali k tečaju.<ref name="duolingo-wikia">{{Navedi splet|url=http://duolingo.wikia.com/wiki/High_Valyrian_for_English|title=High Valyrian for English|website=Duolingo Wiki|accessdate={{date|4 April 2017}}}}</ref><ref name="duolingo-incubator">{{Navedi splet|url=https://incubator.duolingo.com/courses/hv/en/status|title=Course Status: High Valyrian for English Speakers|website=Duolingo Language Incubator|accessdate={{date|5 April 2017}}}}</ref> Beta različica je bila objavljena 12. julija 2017. Aprila 2019 je bil tečaj posodobljen v pričakovanju osme in zadnje sezone [[Igra prestolov (TV-serija)|''Igre prestolov'']]. Kot del te posodobitve je Peterson za tečaj posnel govorjene besede. == Izvedeni jeziki == ==== Astaporijska valirijščina ==== {{Quote box|quote=''Si kizy vasko v’uvar ez zya gundja yn hilas.'' <p>"In to zato, ker so mi všeč obline njene riti."|source=— Astaporijska valirijščina, ''[[Igra prestolov (TV-serija)|Igra prestolov]]'', sezona 3, epizoda 3<ref name="Vulture 23 April 2013">{{navedi novice |last=Martin |first=Denise |title=Learn to speak Dothraki and Valyrian from the man who invented them for ''Game of Thrones'' |url=http://www.vulture.com/2013/04/game-of-thrones-dothraki-language-inventor.html |accessdate=24 April 2013 |newspaper=Vulture |date=23 April 2013 }}</ref>|width=33%}} Prvi izpeljani valirijski jezik, ki je bil predstavljen v seriji, je bila astaporijska valirijščina, iz mesta Astapor. Pojavila se je v prvi epizodi tretje sezone "Valar Dohaeris". Peterson je ustvaril dialog v tem jeziku tako, da je besedilo najprej napisal v visoki valirijščini, nato pa uporabil vrsto slovničnih in zvočnih sprememb, da bi tako simuliral spremembe naravnega jezika v daljšem časovnem obdobju.<ref name="CNN What's Next">{{Navedi splet|first=David|last=Peterson|authorlink=David J. Peterson|url=http://whatsnext.blogs.cnn.com/2013/03/29/david-peterson-and-the-languages-of-game-of-thrones/|title=David Peterson and the languages of ''Game of Thrones''|website=[[CNN]] What's Next|accessdate=4 April 2013|archive-date=2013-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20130421005029/http://whatsnext.blogs.cnn.com/2013/03/29/david-peterson-and-the-languages-of-game-of-thrones/|url-status=dead}}</ref> Na primer, astaporijska valirijščina je izgubila vse dolge samoglasnike (označene z makronom) in večino [[Dvoglasnik|dvoglasnikov]].<ref name="Dothraki.com 8 April 2013"/> Med dvema samoglasnikoma so [b, d, g] postali [v, ð, ɣ], pozneje pa so [p, t, k] v istem okolju postali [b, d, g].<ref name="artlanguage168169">{{Navedi knjigo|last=Peterson|first=David J.|title=The Art of Language Invention|page=168-169}}</ref> Kot rezultat je beseda ''Dovaogēdy'' {{IPA|[do.vao.ˈɡeː.dy]}} v visoki valirijščini, postala ''Dovoghedhy'' {{IPA|[do.vo.ˈɣe.ði]}} v astaporijski. Astaporijska valirijščina je tudi izgubila [[Sklon|sklone]], zato je besedni vrstni red večinoma osebek — povedek — predmet, štirje slovnični spoli visoke valirijščine pa so bili skrčeni na dva. Pojavili so se trije določeni členi: : '''''ji''''' {{IPA|[ˈʒi]}} za živa bitja v ednini, ki izvira iz besede visoke valirijščine ''zir'' {{IPA|[ˈzi.ry]}} "njega/njo (tožilnik)"; : '''''vi''''' {{IPA|[ˈvi]}} za nežive stvari v ednini, izpeljan iz ''ūī'' {{IPA|[ˈuː.iː]}} "ono (tožilnik)"; in : '''''po''''' {{IPA|[ˈpo]}} za samostalnike v množini, izpeljan iz ''pōnte'' {{IPA|[ˈpoːn.te]}} "njih (tožilnik)".<ref name="artlanguage196">{{Navedi knjigo|last=Peterson|first=David J.|title=The Art of Language Invention|page=196}}</ref> Obstaja tudi nedoločen člen, '''''me''''' {{IPA|[ˈme]}}, ki izvira iz ''mēre'' {{IPA|[ˈmeː.re]}} ("ena"). Naglas besed je manj predvidljiv kot v visoki valirijščini, ukazi pa so naglašeni na koncu besede (na primer: ''ivetrá'').<ref name="Dothraki.com 15 April 2013">{{Navedi splet|last=Peterson|first=David J.|authorlink=David J. Peterson|title=Qilōnario Geron|url=http://www.dothraki.com/2013/04/qilonario-geron/|publisher=Dothraki.com|date=15 April 2013|accessdate=27 April 2013}}</ref> ==== Meereenska valirijščina ==== {{Quote box|quote=''Ev shka moz avrelya fej wal thosh? Pa wal yel wazghesh shing pa nesh esh yelwa mish she yel lerch ej rovnya sha nofel?''<p>"Želite piti vino s temi možmi? Možmi, ki so nas iztrgali iz rok naših mater, in nas prodali na dražbi, kot govedo?"|source=— Meereenska valirijščina, ''[[Igra prestolov (TV-serija)|Igra prestolov]]'', sezona 6, epizoda 4.<ref name="season4-meereenese"/>|align=right|width=33%}} Meereenska valirijščina se pojavi v četrti in šesti sezoni ''Igre prestolov''.<ref name="season4-meereenese">{{Navedi splet |url=https://wiki.dothraki.org/Season_4_Meereenese_Valyrian_Dialogue |title=Season 4 Meereenese Valyrian Dialogue |accessdate=2020-03-02 |archive-date=2020-02-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200228161124/https://wiki.dothraki.org/Season_4_Meereenese_Valyrian_Dialogue |url-status=dead }}</ref> Tako kot astaporijski valirijščini ji manjkajo dolgi samoglasniki in tudi glas /y/.<ref>{{Navedi splet |url=https://wiki.dothraki.org/Meereenese_Valyrian_Phonology |title=Meereenese Valyrian Phonology |accessdate=2020-03-02 |archive-date=2019-09-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190929005651/https://wiki.dothraki.org/Meereenese_Valyrian_Phonology |url-status=dead }}</ref> Vendar se njena fonologija precej bolj oddaljuje od visoke valirijščine; na primer, beseda visoke valirijščine ''Dovaogēdy'' [do.vao.ˈɡeː.dy], je v astaporijski valirijščini ''Dovoghedhy'' [do.vo.ˈɣe.ði], v meereenski valirijščini pa ''Thowoá'' [θo.woˈa].<ref name="meereenese-phonology">{{Navedi splet |url=http://wiki.dothraki.org/Meereenese_Valyrian_Phonology |title=Meereenese Valyrian Phonology |accessdate=2020-03-02 |archive-date=2019-09-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190929005651/https://wiki.dothraki.org/Meereenese_Valyrian_Phonology |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == *[https://wiki.languageinvention.com/index.php?title=High_Valyrian_language High Valyrian language] – wiki stran o visoki valirijščini (v angleščini). [[Kategorija:Umetni jeziki]] [[Kategorija:Igra prestolov (TV-serija)]] [[Kategorija:Pesem ledu in ognja]] aw7tod5mrot29co3j87a01bvhk3oj45 0 475751 6676703 6611524 2026-05-16T21:30:32Z ~2026-13659-49 255600 6676703 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Cesenatico | native_name = | official_name = Comune di Cesenatico | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = Cesenatico | image_shield = | image_flag = | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 44 |latm = 12 |lats =4 |latNS = N | longd = 12 |longm = 24 |longs =2 |longEW = E | coordinates_type = region:IT_type:city(13414) | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = {{RegioneIT|sigla=ER}} | province = [[Emilija-Romanja]] | frazioni = | mayor_party = | mayor = | area_footnotes = | area_total_km2 = | population_footnotes = <ref name="istat">All demographics and other statistics: Istituto Nazionale di Statistica [[Istituto Nazionale di Statistica|Istat]].</ref> | population_total = | population_as_of = 31. maj 2007 | pop_density_footnotes = | population_demonym = Cesenatičani | elevation_footnotes = | elevation_m = | twin1 = | twin1_country = | saint = | day = | postal_code = | area_code = | website = {{URL|www.comune.cesenatico.fc.it}} | footnotes = }} '''Cesenatico''' je italijansko obmorsko mesto in pristanišče v pokrajini [[Forlì-Cesena (pokrajina)|Forli-Cesena]], v deželi [[Emilija-Romanja]], približno 30 km južno od [[Ravena|Ravene]]. ==Zgodovina== V [[Druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] je bilo staro ribiško mesto skoraj popolnoma porušeno, vendar so domačini, ki jih je združevala ribiška zadruga, kraj skrbno obnovili. ==Mesto danes== Podobno, kot v drugih italijanskih mestih ob zahodni [[Jadransko morje|jadranski obali]], je glavna gospodarska panoga postal [[turizem]]. Ima približno 26.000 prebivalcev (2026). == Znamenitosti== [[Slika:Cesenatico 354.jpg|150px|left]] Mestni kanal (canale leonardesco), ki ga je leta 1500 zasnoval [[Leonardo da Vinci]], je postal [[muzej na prostem]], v katerem so sedaj na ogled obnovljene tradicionalne lesene ladje, del zbirke tamkajšnjega pomorskega muzeja (Museo della Marineria). == Znane osebnosti== * [[Marco Pantani]] (1970-2004), italijanski kolesar == Sklici == {{sklici|1}} ==Glej tudi== {{commons|Cesenatico}} [[Kategorija:Mesta v Emiliji - Romanji]] {{normativna kontrola}} pkmmsx1hljamgihht5evjtxtzypf085 0 476439 6676800 6342124 2026-05-17T02:04:30Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676800 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Vojna in mir}} {{Infopolje Film | name = Vojna in mir | image = | caption = | director = [[Sergej Bondarčuk]] | producer = {{plainlist| *Viktor Cirgiladze *Nikolaj Ivanov *G. Meerovič *V. Krivonosčenko }} | screenplay = {{plainlist| *Sergej Bondarčuk *[[Vasilij Solovjov]] }} | based on = {{based on|''[[Vojna in mir]]''|[[Lev Tolstoj]]}} | starring = {{plainlist| *Sergej Bondarčuk *[[Ljudmila Saveljeva]] *[[Vjačeslav Tihonov]] }} | music = [[Vjačeslav Ovčinikov]] | cinematography = {{plainlist| *Anatolij Petricki *Ju-Lan Čen *Aleksander Šelenkov }} | editing = Tatjana Likačeva | studio = [[Mosfilm]] | distributor = [[Continental Distributing]] {{small|(ZDA)}} | released = {{plainlist| * 13. marec 1966 (1. del) * 20. julij 1966 (2. del) * 21. julij 1967 (3. del) * 4. november 1967 (4. del)}} | runtime = {{plainlist| *'''1. del:''' *147 minut *'''2. del:''' *100 minut *'''3. del:''' *84 minut *'''4. del:''' *100 minut *'''skupaj:''' *431<ref name="entertainment">{{navedi novice|author=Wook Kim|title=Longest Film (Running Time) to Win an Award: 431 Minutes|date=22 February 2013|work=[[Time]]|publisher=[[Time Inc.]]|url=http://entertainment.time.com/2013/02/22/17-unusual-oscar-records/slide/all/|accessdate=9 February 2019|archive-date=2019-12-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20191230180327/http://entertainment.time.com/2013/02/22/17-unusual-oscar-records/slide/all/|url-status=dead}}</ref> minut }} | country = Sovjetska zveza | language = {{plainlist| *ruščina *francoščina *nemščina }} | budget = 8,29 milijona RUB | gross = 58 milijonov RUB }} '''''Vojna in mir''''' ({{lang-ru|Война и мир}}) je sovjetska [[vojni film|vojna]] [[dramski film|dramska]] [[filmska serija]] iz let 1966 in 1967, ki jo je režiral [[Sergej Bondarčuk]] in zanjo tudi napisal scenarij skupaj z [[Vasilij Solovjov|Vasilijem Solovjovom]] ter [[ekranizacija|temelji]] na [[Lev Tolstoj|Tolstojevem]] romanu ''[[Vojna in mir]]'' iz leta 1869. Film je izšel v štirih delih, v glavnih vlogah nastopajo Bondarčuk kot Pierre Bezuhov, [[Vjačeslav Tihonov]] kot Andrej Bolkonski in [[Ljudmila Saveljeva]] kot Nataša Rostova. Film je produciral studio [[Mosfilm]] med letoma 1961 in 1967 z veliko podporo sovjetskih oblasti, proračun filma je bil 8,29 milijonov RUB, s čimer je bil najdražji film v Sovjetski zvezi do tedaj. Prvi del je bil premierno prikazan 13. marca 1966, drugi 20. julija, tretji 21. julija 1967 in četrti 4. novembra. Izkazal se je za uspešnega v sovjetskih kinematografih, kjer si ga je ogledalo več kot 135 milijonov gledalcev, in naletel je tudi na dobre ocene kritikov. Na [[41. podelitev oskarjev|41. podelitvi]] je bil kot prvi sovjetski film nagrajen z [[Oskar za najboljši mednarodni celovečerni film|oskarjem za najboljši tujejezični film]], ki ga je osvojil kot najdaljši film<ref name="entertainment"/>, nominiran je bil tudi za najboljšo scenografijo.<ref name="Oscars1969">{{navedi splet|url=http://www.oscars.org/oscars/ceremonies/1969 |title=The 41st Academy Awards (1969) Nominees and Winners |accessdate=2011-11-15|work=oscars.org}}</ref> Osvojil je tudi nagradi Grand Prix na [[Mednarodni filmski festival v Moskvi|Mednarodnem filmskem festivalu v Moskvi]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.moscowfilmfestival.ru/miff34/archives/?|title=1965 1965 MIFF Awards|work=moscowfilmfestival.ru.|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120920025512/http://moscowfilmfestival.ru/miff34/archives/|archivedate=20 September 2012|url-status=dead}}</ref> in [[zlati globus]] za najboljši tujejezični film<ref>{{navedi splet |url=http://www.goldenglobes.org/browse/year/1968 |title=The 26th Annual Golden Globe Awards |accessdate=2012-09-11 |work=goldenglobes.org |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101124174348/http://www.goldenglobes.org/browse/year/1968 |archivedate=24 November 2010 |df=dmy-all }}</ref>, ter bil nominiran za nagrado [[BAFTA]] za najboljšo scenografijo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.bafta.org/awards-database.html?award=false&category=Film&pageNo=2&year=1969|title=23rd BAFTA Awards|accessdate=11 September 2012|website=bafta.org|archive-date=2023-11-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20231125070553/http://awards.bafta.org/explore?award=false&category=Film&pageNo=2&year=1969|url-status=dead}}</ref> == Vloge == {{div col}} *[[Sergej Bondarčuk]] kot Pierre Bezuhov *[[Ljudmila Saveljeva]] kot Nataša Rostova *[[Vjačeslav Tihonov]] kot Andrej Bolkonski *[[Boris Zahava]] kot [[Mihail Kutuzov]] *[[Anatolij Ktorov]] kot Nikolak Bolkonski *[[Antonina Šuranova]] kot Marja Bolkonska *[[Oleg Tabakov]] kot Nikolaj Rostov *[[Viktor Stanicin]] kot Ilja Rostov *[[Kira Golovko]] kot Natalija Rostova *[[Irina Skobceva]] kot Helene Kuragina *[[Vasilij Lanovoj]] kot Anatolij Kuragin *[[Irina Gubanova]] kot Sonja Rostova *[[Oleg Jefremov]] kot Fjodor Dolohov *[[Edvard Marcevič]] kot Boris Drubeckoj *[[Aleksander Borisov (igralec)|Aleksander Borisov]] kot stric Rostov *[[Nikolaj Ribnikov]] kot Vasilij Denisov *Viktor Murganov kot [[Aleksander I. Ruski]] *Larisa Borisenko kot gdč. Bourienne *[[Georgij Miljar]] kot Morel *[[Nona Mordjukova]] kot Anisja *[[Ana Timirjova]] kot starka *[[Boris Hmelnicki]] kot Bolkonskijev pribočnik *Valerij Jeremičev kot [[Aleksander Ivanovič Ostermann-Tolstoj]] *Boris Smirnov kot Vasilij Kuragin *Nikolaj Tolkačev kot Kiril Bezuhov *Džema Firsova kot Katiše Mamontova *Mihail Hrabrov kot Platon Karatajev *[[Nikolaj Trofimov]] kot Tušin *[[Vladislav Strželčik]] kot [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] *Jānis Grantiņš kot [[Ludwig von Wolzogen]] *Dz. Eizentāls kot [[Carl von Clausewitz]] *[[Galina Kravčenko]] kot Marja Karagina *Boris Molčanov kot [[Louis-Nicolas Davout]] *Lev Poljakov kot [[Jacques Lauriston]] *Rodjon Aleksandrov kot [[Aleksander Balašov]] *[[Anastazija Vertinska]] kot Lisa Bolkonska *[[Nikita Mihalkov]] kot ruski vojak *Giuli Čohonelidze kot [[Pyotr Bagration]] *Vadim Safronov kot [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc II.]] *Jean-Claude Ballard kot Ramballe *Jelena Tjapkina kot Marja Dmitrjevna *Sergej Jermilov kot Petja Rostov *Herberts Zommers kot [[Levin August Gottlieb Theophil von Bennigsen|grof Benningsen]] *Nikolaj Bubnov kot [[Karl Mack von Leiberich]] *Angelina Stepanova kot Anna Scherer *Erwin Knausmüller kot [[Franz von Weyrother]] *Mihail Pogorželski kot [[Michael Andreas Barclay de Tolly]] *Leonid Vidavski kot [[Paisi Kajsarov]] *[[Nikolaj Grinko]] kot Dessalles {{div col end}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} {{Academy Award Best Foreign Language Film}} {{Zlati globus za najboljši tujejezični film}} {{normativna kontrola}} {{film-stub}} [[Kategorija:Filmi leta 1966]] [[Kategorija:Filmi leta 1967]] [[Kategorija:Filmske serije]] [[Kategorija:Ruski dramski filmi]] [[Kategorija:Sovjetski filmi]] [[Kategorija:Romantično dramski filmi]] [[Kategorija:Vojni dramski filmi]] [[Kategorija:Epski filmi]] [[Kategorija:Filmi o odraščanju]] [[Kategorija:Filmi, posneti po romanu]] [[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film]] [[Kategorija:Filmi Mosfilm]] 8fdhvt4lgvkdreys2indyl7wsppii0o 0 476596 6676716 6573581 2026-05-16T22:00:05Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676716 wikitext text/x-wiki {{other uses|V4 (preusmeritev)}} [[File:Honda ST1100 engine closeup.jpg|thumb|right|Vzdolžno nameščen V4 motor v motociklu [[Honda ST1100]] iz let 1990-2002.]] '''V4 motor''' je štirivaljni [[batni motor]] pri katerem imajo valji skupno ročično gred in so nameščeni v obliki črke [[V motor|"V"]]. Ti motorji so manj pogosti od vrstnih (inline) štirivaljnih motorjev (L4), a jih še vedno vgrajujejo v avtomobile, motocikle in druge stroje. == Oblika == Večina V4 motorjev (razen dveh fordovih motorjev) ima dve [[ročica|ročici]] ki sta skupni dvema nasproti ležečima valjema. Ročico običajno držijo trije [[glavni ležaj|glavni ležaji]]. V primerjavi z bolj običajno obliko V4 inline motorja, je med prednostmi V4 krajša dolžina in, kadar se uporabi 90 stopinjski V-kot z optimalnim intervalom vžiga, popolno [[Balansiranje motorja#Primarno in sekundarno balansiranje |primarno balansiranje]] , kar zmanjšuje vibracije.<ref>{{navedi splet|last=Dusil |first=Tomáš |title=Automobilový vidlicový čtyřválec (V4): Proč se skoro nepoužívá? - Auto.cz |url= http://www.auto.cz/automobilovy-vidlicovy-ctyrvalec-v4-proc-se-skoro-nepouziva-106584 |website=AUTO.CZ |language=cs |date=17 May 2017 |accessdate=20 March 2018}}</ref> POstavitev v obliki črke V lahko pripomore tudi k večjemu zmanjšanju tresenja kot je to običajno pri inline V4 motorju in krajša ročična gred je manj izpostavljena posledicam [[torzijska vibracija|torzijske vibracije]] zaradi večje trdnosti.{{citation needed|date=December 2019}} Slaba stran V4 motorjev je v tem, da potrebujejo dve glavi valja in izpušnega razdelilnika (namesto po enega kot je pri inline V4 motorju),<ref>{{navedi splet|last=Torchinsky |first=Jason |title=Why Are V4 Engines So Rare? |url= https://jalopnik.com/why-are-v4-engines-so-rare-1792917763 |website=Jalopnik |accessdate=20 March 2018}}</ref> kar povzroča večji strošek in večjo kompleksnost. V4 motorji so tudi širši od inline V4 motorjev in vanje je težje vgraditi pomožne naprave, dovodne in odvodne (izpušne) sisteme in istočasno ohranjati kompaktnost. Četudi je V4 motor z 60 stopinjskim kotom bolj kompakten od 90 stopinjskega, pa 60-stopinjska oblika nima popolnega primarnega balansiranja in zato pogosto potrebuje [[balančna gred|balančno gred]] za zmanjšanje vibracij. == Uporaba v avtomobilizmu == [[File:Saab Sonett III Ford V4 engine.jpg|thumb|right|[[V4 Motor v Fordu Taunusu]] (enak v Saabu Sonettu III) iz obdobja 1970-1974.]] V avtomobilizmu so V4 motorje sprva uporabljali v dirkah za svetovni pokal, ki se je kasneje preimenoval v Formulo ena. Eden prvih V4 motorjev je bil vgrajen leta 1898 v [Mors (avtomobil)|avtomobil znamke Mors]], ki je imel motor nameščen v zadnjem delu avtomobila. in so ga izdelovali v Franciji.<ref>{{navedi splet |title=Grand Prix Cars - Mors 60 HP |url=http://www.grandprixhistory.org/mors60.htm |website=www.grandprixhistory.org |accessdate=7 December 2019}}</ref><ref>{{navedi splet |title=MORS |url=http://www.brighton-early.com/mors.html |website=www.brighton-early.com |archiveurl=https://web.archive.org/web/20041209153244/http://www.brighton-early.com/mors.html |archivedate=9 December 2004 |url-status=dead}}</ref> Takrat je bila ravno odsotnost vibracije zaradi postavitve v obliki črke V ključna za tržni uspeh tega avtomobila <ref>{{cite journal |title= The Mors Motor-Car|journal=The Automotor and Horseless Carriage Journal |date=March 1897 |pages= 272–273}}</ref> a so ga leta 1901 zamenjali z običajnim vrstnim (inline) štirivaljnim motorjem. Leta 1907 so za [[Francoski Grand Prix|tekmovanje v francoskem prvenstvu]] (Grand Prix) pri dirkalniku, ki ga je vozil [[J. Walter Christie]] uporabili 19.891 kubični V4 motor, kar je bil največji kadarkoli uporabljen motor v kateremkoli tekmovanju za veliko nagrado (Grand Prix).<ref>{{navedi splet|title=Top 10, motores V4 como el de Porsche en Le Mans |url =http://revistacar.es/top-10-motores-v4/ |website=Revista CAR: coches y actualidad del mundo del motor |language=es-ES |date=17 July 2017 |accessdate=20 March 2018}}</ref> Motor je bil vgrajen obrnjen navzdol, nahjal pa se je na sprednjem delu avtomobila, pri čemer je imel dirkalnik pogon na sprednji kolesi. Avtomobil so umaknili iz francoskega prvenstva, potem ko so z njim odpeljali samo štiri kroge, a je kasneje zabeležil hitrostni rekord pri 164 km/h.<ref>{{navedi splet |title=Walters V4 |url=https://www.klassiker.nu/reportage/walters-v4 |website=www.klassiker.nu |accessdate=7 December 2019 |language=sv |date=30 October 2018}}</ref> Prvi V4 motor, ki je bil vgrajen v serijski avtomobil je bil [[Lancia V4 motor]], prvič vgrajen v [[Lancia Lambda|Lancio Lambda]] leta 1922.<ref>{{cite journal|title=100 Years of Motoring |journal=The Motor |date=25 May 1985 |page=52 |url= https://books.google.com/books?id=22NWAAAAMAAJ&q=A+narrow-angle+V4+engine+plus+sliding+pillar+independent+front+suspension+also+found+a+place+in+the+Lambda,+though+Lancia |accessdate=20 March 2018}}</ref> Lancin motor je imal ozek kot, ki je meril zgolj 20 stopinj med gredjo in eno glavo valja, z eno odmično gredjo, ki sta si jo delili obe plošči. Prav tako je bila uporabljena aluminjasta konstrukcija za blok in glavo (kar je bila takrat velika redkost). Lancia je V4 motorje proizvajala do leta 1976, ko so jih nadomestili z ravno nameščenimi štirivaljnimi motorji. V letih 1960-1994 so v Ukrajini izdelovali mestni avto [[ZAZ Zaporožec]], ki je imel V4 motor vgrajen v zadnjem delu vozila.<ref name="Car Throttle"/> Ta motor je bil osnovan na motorju, uporabljenem v vojaškem vozilu [[LuAZ-967]], zračno hlajen z magnezijevim blokom in izdelan z različnimi delovnimi prostorninami, med 0,7 in 1,2 litra.<ref>{{navedi knjigo|last=Baldwin |first=Nick |title=The World guide to automobile manufacturers |year=1987 |publisher=Facts on File Publications |isbn=9780816018444 |page=530 |url= https://books.google.com/books?id=iJa1AAAAIAAJ&q=the+original+ZAZ-965+had+a+rear-mounted+746cc+V4+engine+and+a+monocoque+two-door |accessdate=20 March 2018}}</ref> [[Seznam_AMC_motorjev#Zračno hlajeni_108|Zračno hlajeni AMC 108]] je bil {{convert|108|cuin|L|1|abbr=on}} izdelan v letih 1960-1963 za uporabo v lahkem vojaškem vozilu M422 'Mighty Mite'.<ref>{{navedi splet|url= http://www.4wdonline.com/Mil/M422/MightyMite.html |title=Mighty Mite M422 |publisher=4WD Online |archiveurl= https://web.archive.org/web/20110716065812/http://www.4wdonline.com/Mil/M422/MightyMite.html |archivedate=16 July 2011 |accessdate=20 March 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Morr |first=Tom |title=1961 AMC M422A1 Mighty Mite - Tin Soldier |url= http://www.fourwheeler.com/features/131-1301-1961-amc-m422a1-mighty-mite/ |publisher=Four Wheeler Network |date=1 January 2013 |accessdate=20 March 2018}}</ref> M422 je izdelovalo podjetje Jeep v Združenih državah Amerike in ga oblikovalo tako, da so ga lahko prevažali s helikopterjem.<ref>{{navedi splet |title=AMC M422 Mighty Mite Jeep (1959-62) |url=https://motor-car.net/amc/item/14085-m422-mighty-mite |website=www.motor-car.net |accessdate=7 December 2019 |language=en-gb}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Ranking The Best And Weirdest Engines Ever Made By Jeep |url=https://autowise.com/the-best-jeep-engines-ever-produced/ |website=www.autowise.com |accessdate=7 December 2019 |archive-date=2019-12-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191208004143/https://autowise.com/the-best-jeep-engines-ever-produced/ |url-status=dead }}</ref> V začetku šestdesetih let je Fordova evropska podružnica izdelala dva nepovezana V4 motorja.<ref name="Car Throttle">{{navedi splet |title=Obsolete Engines 101: The Mythical "V4" |url=http://www.carthrottle.com/obsolete-engines-101-the-mythical-v4/ |work=Car Throttle |accessdate=19 July 2012 |date=10 September 2009 |archive-date=2014-06-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140620021915/http://www.carthrottle.com/obsolete-engines-101-the-mythical-v4/ |url-status=dead }}</ref> Prvi je bil [[Ford Taunus V4 engine|V4 Ford Taunusov motor]], izdelan v Nemčiji med 1962 in 1981. Taunus je bil V4 motor s kotom 60 stopinj ter vodnim hlajenjem in ventili na zgornji strani. Sprva je bil načrtovan za avtomobile, ki imajo motor na sprednjem delu vozila, a so ga zatem uporabljali v različnih fordovih modelih in tudi v avtomobilih [[Saab 95]], [[Saab 96]] in [[Saab Sonett]]. Prav tako so ga uporabili v športnem avtomobilu [[Matra 530]], kjer je bil motor nameščen v srednjem delu vozila.<ref>{{navedi knjigo |last=Cole |first=Lance |title=SAAB 99 & 900: The Complete Story |year=2011 |publisher=Crowood |isbn=9781847973528 |url= https://books.google.com/books?id=DaR8AwAAQBAJ&pg=PT26&lpg=PT26&dq=The+V4+engine,+ideal+for+the+96,+was+boughtinfrom+Ford |accessdate=20 March 2018}}</ref><ref>{{cite journal |last=McCourt |first=Mark J. |title=1971 Saab 96 V4: A Ford-sourced engine gave this Swede a new lease on life |journal=Hemmings Motor News |date=December 2017 |url=https://www.hemmings.com/magazine/hmn/2017/12/1971-Saab-96-V4/3751355.html |accessdate=20 March 2018 |archive-date=2020-10-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201025090931/https://www.hemmings.com/magazine/hmn/2017/12/1971-Saab-96-V4/3751355.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Henshaw |first=Peter |title=Sports Cars: 500 Series |year=2004 |publisher=MBI Publishing |isbn=9780760319956 |page=178 |url =https://books.google.com/books?id=NRRP7AyFwwYC&pg=PA178&dq=The+MS530+looked+good,+and+was+powered+by+Ford%27s+compact+1.5+liter+V4+engine |accessdate=20 March 2018}}</ref> Drugi fordov V4 motor je bil [[Ford Essex V4 motor|Fordov Essex V4 motor]], ki so ga izdelovali v Veliki Britaniji med letoma 1965 in 1977 in uporabili v več letnikih modelov znamke Ford: Corsair, Capri, Consul, Zephyr in Transit.<ref>{{navedi knjigo |last=Lee |first=Peter |title=Ford Transit: Fifty Years |year=2015 |publisher=Crowood |isbn=9781847978745 |url= https://books.google.com/books?id=CbbzCQAAQBAJ&pg=PT81&dq=revolutionary+V4+engines+Transit |accessdate=20 March 2018}}</ref> Čeprav je bil načrtovan povsem ločeno od Taunusovega motorja, je imal tudi Essexov V4 motor 60-stopinjski kot, vodno hlajenje, zgoraj nameščene ventile in bil oblikovan za avtomobile, ki imajo motr vgrajen v sprednjem delu vozila. Porschejev dirkalnik [[Porsche 919 Hybrid]] LMP1 je imel v sezonah 2014-2017 vgrajen na sredini pritrjen 20 litrski, 90-stopinjski turbo V4 motor.<ref>{{navedi splet|title=Porsche starts in Le Mans with four works cars|url=http://www.porsche.com/uk/aboutporsche/pressreleases/pag/?pool=international-de&id=25E069745942CA3DC1257C7D00456E75|work=Porsche AG|accessdate=16 February 2014|date=13 January 2014|archive-date=2020-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20201108044306/https://www.porsche.com/uk/aboutporsche/pressreleases/pag/?pool=international-de&id=25E069745942CA3DC1257C7D00456E75|url-status=dead}}</ref> == Uporaba v motociklizmu == [[File:VMAX day 2009. Engine cutaway, side.jpg|thumb|Prečni prerez motorja pri [[Yamaha V-Max|Yamahi V-Max]] iz leta 2009.]] {{Glej tudi|Seznam motociklov glede na vrsto V4 motorja}} Eden prvih motociklov, ki ga je poganjal V4 motor je bil [[Matchless Silver Hawk]], ki so ga v letih 1931-1935 izdelovali v Veliki Britaniji. Pri Silver Hawku so uporabili zračno hlajeni V4 motor z ozkim, 16-stopinjskim kotom in z eno glavo valja ter OHV ventili. V letih 1936-1938 so v Avstriji izdelovali [[Puchov|Puch]] motocikel '' P800'' tako za civilno kot za vojaško uporabo.<ref>{{navedi splet |title=Austrian Motorcycles |url=https://cybermotorcycle.com/marques/puch/puch-p800.htm |website=Classic Motorcycles by Sheldon's Emu |accessdate=8 December 2019 |language=es}}</ref> V Puchovem P800 je bil vgrajen širokokotni, 170-stopinjski V4 motor (tako da je bil na pogled podoben povsem zravnanemu štirivaljnemu motorju) z dvema valjnima glavama in zračnim hlajenjem.<ref>{{navedi splet |title=Puch P800 |url=https://motos-of-war.ru/en/motorcycles/puch-p800/ |website=www.motos-of-war.ru |accessdate=8 December 2019}}</ref> V4 motorji so bili zelo priljubljeni v srednjih in poznih osemdesetih letih 20. stoletja, še posebno v Hondinih motociklih, kjer so bili vgrajeni obrnjeni navzdol in imeli 90 stopinjski medvaljni kot ter zračno hlajenje.<ref>{{navedi splet|title=Historical V4's|url=http://www.hondanews.com/channels/historical-v4-s/photos/1984-honda-vf1000r|work=Honda Media Newsroom|publisher=American Honda Motor Co|accessdate=17 February 2014|archiveurl= https://web.archive.org/web/20140223124017/http://www.hondanews.com/channels/historical-v4-s/photos/1984-honda-vf1000r|archivedate=23 February 2014}}</ref> Večina proizvajalcev, ki s svojimi moštvi nastopajo na svetovnem prvenstva v motociklizmu v letu 2020 [[MotoGP]] je za svoje dirklanike uporabila konfiguracijo V4. * [[Honda RC213V]] * [[Ducati Desmosedici]] * [[KTM RC16]] * [[Aprilia]] - 90° V4 za sezono 2020. Podjetji Yamaha in Suzuki sta obdržali inline (L4) konfiguracijo motorja. == Druga uporaba == Leta 1935 je tovarna [[Wisconsin Motor Manufacturing Company]] pričela izdelovati bencinske V4 motorje za industrijske, kmetijske in stacionarne stroje<ref name="Swanson">{{navedi splet |url=http://www.wisconsinmotorscanada.ca/whistoryearly.html |title=Early History Of The Wisconsin Motor Company |first=David |last=Swanson |work=Wisconsin Motors Canada |year=2003 |accessdate=14 January 2016 |archive-date=2020-01-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200129151813/http://www.wisconsinmotorscanada.ca/whistoryearly.html |url-status=dead }}</ref>, skupaj s številnimi izdelovalci orodja in pri tem uporabila tam izdelane Wisconsin V4 motorje.<ref name="WisconsinAd">{{cite journal|url= https://books.google.com/books?id=ReIzAQAAIAAJ&q=Wisconsin+Motors+V4+engine |page=415 |title=Wisconsin Motors advertisement |journal=Product Engineering |volume=32 |year=1961 |accessdate=14 January 2016}}</ref> Leta 1968 je bil največji Wisconsin V4 motor V-465 s premikom {{convert|177|CID|L|1|abbr=on}} in izhodom moči {{convert|66|hp|kW|0|abbr=on}} pri 3000 obratih na minuto.<ref>{{cite journal|url= https://books.google.com/books?id=r0lWAAAAMAAJ&q=Wisconsin+Motors+air+cooled+V4+engine |title=Wisconsin Motors Corp. |page=64 |journal=Automotive Industries |volume=138 |year=1968 |accessdate=14 January 2016}}</ref> Podjetje je izdelovalo V4 motorje do leta 2019.<ref>{{navedi splet |title=Engine: W4-1770 |url=http://www.wiengines.com/product/5 |website=www.wiengines.com |archiveurl=https://web.archive.org/web/20190217110740/http://www.wiengines.com/product/5 |archivedate=17 February 2019 |url-status=dead}}</ref> V sredini štiridesetih let, je Turner Manufacturing Co iz Velike Britanije izdeloval dieslov vodnohlajeni V4 motor za industrijsko uporabo in uporabo v mornarici. Ta motor je bil uporabljen v traktorju ''Turner Yeoman of England'', ki so ga izdelovali v obdobju 1949-1957. Podjetje [[Mitsubishi Heavy Industries]] je izdelalo ''4ZF'', zračno hlajen dizelski V4 motor, ki so ga uporabili v vojaškem oklepnem vozilu za prevoz ljudi [[Type 73 Armored Personnel Carrier]] in podobnih vozilih japonske vojske, vse od leta 1973.<ref>{{navedi splet |title=Type 75 Multiple Launch Rocket System |url=http://www.military-today.com/artillery/type_75_mlrs.htm |website=www.military-today.com |accessdate=8 December 2019 |archive-date=2020-03-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200308082152/http://www.military-today.com/artillery/type_75_mlrs.htm |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |title=Type 75 MLRS 130mm Multiple-Launch Rocket System - Japan |url=https://www.militaryfactory.com/armor/detail.asp?armor_id=719 |website=www.militaryfactory.com |accessdate=8 December 2019}}</ref> V4 motorje srečamo tudi v zunanjih motorjih za čolne. {{when|date=December 2019}} Običajno gre za dvotaktne motorje z uplinjačem. Med največjimi proizvajalci teh motorjev najdemo podjetja Johnson, Evinrude in Yamaha. Zaradi njihove kratke dolžine V4 motorje pogosto uporabljajo v ta nemen. == Glej tudi == * [[Izravnan V4 motor]] * [[Vrstni L4 motor]] == Sklici == {{sklici}} {{commons category|V4 engines}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Batni motorji|V-04]] 1loj0busq7ah6die8bm177uk6u8ks4i 0 485188 6676813 6653962 2026-05-17T02:45:21Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676813 wikitext text/x-wiki {{posploši}} {{short description|Driving a motor vehicle while under the influence of an impairing substance}} [[Slika:US_Navy_051130-N-7293M-003_U.S._Navy_Master-at-Arms_1st_Class_Robert_C._Tempesta_places_a_"Don't_Drink_and_Drive"_sign_in_front_of_a_wrecked_car_outside_the_front_gate_of_U.S._Naval_Base_Guam.jpg|desno|sličica|Znak "Ne pij in vozi" je postavljen pred razbitim avtomobilom, da bi odvrnil vožnjo v pijanem stanju]]<!-- Definicija --> '''Vožnja pod vplivom''' (DUI - ''ang. Driving under the influence'') je [[kaznivo dejanje]] vožnje ali upravljanja motornega vozila, pod vplivom [[alkohol]]a ali mamil in drugih psihoaktivnih snovi (vključno z drogami za rekreacijo in tistimi, ki jih predpišejo zdravniki), do stopnje, ki vozniku onemogoča varno upravljanje motornega vozila.<ref>{{cite journal|last1=Walsh|first1=J. Michael|last2=Gier|first2=Johan J.|last3=Christopherson|first3=Asborg S.|last4=Verstraete|first4=Alain G.|date=11 August 2010|title=Drugs and Driving|journal=Traffic Injury Prevention|volume=5|issue=3|pages=241–253|doi=10.1080/15389580490465292|pmid=15276925}}</ref> == Terminologija == Imenuje se tudi vožnja v oslabljenem/prizadetem stanju / vožnja v vinjenem stanju (DWI - ''ang. driving while intoxicated''), vožnja v pijanem stanju, upravljanje v stanju alkoholiziranosti (OWI - ''ang. operating while intoxicated''), upravljanje vozila pod vplivom alkohola ali [[Psihoaktivna droga|mamil]] (OVI - ''ang. operating [a] vehicle under the influence of alcohol or drugs'') v Ohiu, vožnja pod vplivom [[alkohol]]a ([[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] / [[Irska]]), ali oslabljena/prizadeta vožnja ([[Kanada]]). Ime kaznivega dejanja se razlikuje od [[Jurisdikcija|jurisdikcije]] do jurisdikcije in od pravne do pogovorne terminologije. V [[Združene države Amerike|Združenih državah]] se takšno kaznivo dejanje običajno imenuje vožnja pod vplivom, v nekaterih državah pa "vožnja v pijanem stanju" (DWI - ''ang. driving while intoxicated''), "upravljanje v stanju prizadete sposobnosti " (OWI - ''ang. operating while ability impaired'') ali "upravljanje z okvaro sposobnosti", "upravljanje vozila pod vplivom "(OVI - ''ang. operating a vehicle under the influence'') itd.<ref name="Wanberg2">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=zKERgpH5q6gC&pg=PA14|title=Driving With Care:Education and Treatment of the Impaired Driving Offender-Strategies for Responsible Living: The Provider′s Guide|last1=Wanberg|first1=Kenneth W.|last2=Milkman|first2=Harvey B.|last3=Timkin|first3=David S.|date=2004-12-03|publisher=SAGE Publications, Inc|isbn=9781412905961|edition=1|location=Thousand Oaks, Calif.|language=en|pages=14}}</ref> Takšni zakoni se lahko uporabljajo tudi za [[čoln]]arjenje ali pilotiranje [[zrakoplov]]ov. Vozila lahko vključujejo kmetijske stroje in konjske vprege. Drugi pogosto uporabljeni izrazi za opis teh kaznivih dejanj vključujejo pitje in vožnjo, vožnjo pod vplivom alkohola, motnje vožnje, delovanje pod vplivom ali "preko predpisane meje". V Združenem kraljestvu obstajata dve ločeni kaznivi dejanji glede alkohola in vožnje. Prva je "Vožnja ali poskus vožnje z odvečno količino alkohola - ang. driving or attempting to drive with excess alcohol" ([[pravna koda DR10]]), druga pa je zaradi besedila zakona o licenciranju iz leta 1872 znana kot "zadolžen za vozilo z odvečnim alkoholom - ang. in charge of a vehicle with excess alcohol" ([[pravna koda DR40]]) ali "odgovorna oseba je pijana - ang. drunk in charge".<ref>https://www.drivingdefences.co.uk/drink-driving/drink-drive-penalties/</ref><ref name="Merritt2">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=0DWdtfaVCzYC&pg=PT296|title=Law for Student Police Officers|last=Merritt|first=Jonathan|date=2009-07-09|publisher=SAGE|isbn=9781844455638|language=en}}</ref> Zakon o cestnem prometu iz leta 1988 v zvezi z motornimi vozili oži prekršek vožnje (ali upravljanja) vozila in opredeljuje kot vožnjo takrat, ko je alkohol v dihu, [[Kri|krvi]] ali [[Seč|urinu]] nad predpisanimi mejami (v pogovoru se imenuje "biti preko meje "); in širše kaznivo dejanje "vožnja v neprimernem stanju zaradi pijače ali mamili" (DR20 oziroma DR80), ki se lahko uporablja tudi pri nivojih pod mejnimi vrednostmi.<ref name="Hannibal2">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=e-yNAgAAQBAJ&pg=PA57|title=Practice Notes on Road Traffic Law 2/e|last1=Hannibal|first1=Martin|last2=Hardy|first2=Stephen|date=2013-03-04|publisher=Routledge|isbn=9781135346386|language=en|pages=57–68}}</ref> Ločen prekršek v zakonu iz leta 1988 velja za kolesa. Medtem ko je zakon iz leta 1872 večinoma nadomeščen, še vedno velja [[prekršek]], da ste "pijani, ko ste na čelu ... katere koli [[Kočija|kočije]], [[Domači konj|konja]], [[Govedo|goveda]] ali [[Parni stroj|parnega stroja]]"; "prevoz" včasih razlagajo tako, da vključuje skuterje. == Definicija == [[Kaznivo dejanje]] ne vključuje le dejanske vožnje vozila, temveč lahko na splošno vključuje tudi samo fizično "nadzorovanje" avtomobila v vinjenem stanju.<ref name="voaslacey2">{{cite journal|last1=Voas|first1=Robert B.|last2=Lacey|first2=John H.|title=Issues in the enforcement of impaired driving laws in the United States|publisher=Pennsylvania State University|citeseerx=10.1.1.553.1031}}</ref><ref name="teklev2">{{navedi splet|last1=Tekenos-Levy|first1=Jordan|title=Impaired Driving in Canada: Cost and Effect of a Conviction|url=https://www.ncdd.com/blog/559292f7a6ec618756688282/impaired-driving-in-canada-cost-and-effect-of-a-conviction|website=National College for DUI Defense|accessdate=1 August 2017|date=29 July 2015|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170801080436/https://www.ncdd.com/blog/559292f7a6ec618756688282/impaired-driving-in-canada-cost-and-effect-of-a-conviction|archivedate=1 August 2017}}</ref> Na primer, osebo, ki vinjena sedi v voznikovem sedežu v avtomobilu in ima ključe avtomobila, tudi če je avtomobil parkiran, lahko obtožijo vožnje pod vplivom, ker ima nadzor nad vozilom. Pri razlagi izrazov ''DUI, DWI, OWI in OVI'' nekatere države zato prepovedujejo vožnjo motornega vozila pod vplivom, ali vožnjo v pijanem stanju, druge pa navajajo, da je v takšnih primerih upravljanje motornega vozila nezakonito. Glede tega je v ZDA razdeljena pristojnost. Nekatere države, ki dovoljujejo izvrševanje zakonov DUI / DWI in OWI / OVI na podlagi "upravljanja in nadzora" vozila, druge pa zahtevajo dejansko "vožnjo". "Razlikovanje med tema dvema izrazoma je bistveno, saj na splošno velja, da beseda 'voziti', kot se uporablja v tovrstnih zakonih, običajno označuje premikanje vozila v neki smeri, beseda 'upravljati' pa ima širši pomen tako da ne vključuje le gibanja vozila, temveč tudi dejanja, ki vpletajo dele vozila, ki bodo samostojno ali zaporedno sprožili gibanje." (''State v. Graves'' (1977) 269 S.C. 356 [237 S.E.2d 584, 586-588, 586. fn. 8]. [[Slovar]] Merriam Webster (v Združenih državah Amerike) opredeljuje vožnjo pod vplivom kot "1. kaznivo dejanje vožnje vozila, kadar je voznik prizadet zaradi alkohola ali mamil; 2. [[aretacija]] ali obsodba zaradi vožnje pod vplivom; 3. oseba, ki je aretirana ali obsojena zaradi vožnje pod vplivom."<ref>{{navedi splet|title=DUI {{!}} the crime of driving a vehicle while drunk also: a person who is arrested for driving a vehicle while drunk|url=http://www.merriam-webster.com/dictionary/dui|website=www.merriam-webster.com|accessdate=2015-09-29}}</ref> V nekaterih državah (vključno z [[Avstralija|Avstralijo]] in številnimi jurisdikcijami po vsej ZDA) je oseba lahko obtožena kaznivega dejanja zaradi vožnje s [[Kolesarstvo|kolesom]], rolko ali konjem v stanju alkoholiziranosti ali pod vplivom alkohola.<ref>{{navedi novice|last1=Rowling|first1=Troy|title=In Mt Isa it's RUI: riding under the influence|url=http://www.brisbanetimes.com.au/news/queensland/in-mt-isa-its-rui-riding-under-the-influence/2008/10/13/1223749931568.html|accessdate=19 July 2017|work=Brisbane Times|date=14 October 2008}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Pedestrian Safety|url=http://www.colorado.edu/police/crime-prevention-safety/pedestrian-safety|website=Police Department, University of Colorado|accessdate=19 July 2017}} ("[I]f you bicycle while intoxicated you will be held to the same standards as other motorists and may be issued a DUI.")</ref><ref>{{navedi splet|title=Ore. skateboarder collides with van, charged with DUI|url=http://www.cbsnews.com/news/ore-skateboarder-collides-with-van-charged-with-dui/|website=Crimesider|publisher=CBS News|accessdate=19 July 2017|date=13 March 2013}}</ref> == Alkohol == {{main|Drunk drivers}} Pri uživanju alkohola se stopnja alkoholiziranosti voznika običajno določi z merjenjem vsebnosti alkohola v krvi(ang. BAC - blood alcohol content); to pa lahko izrazimo tudi z uporabo dihalnega testa, ki ga pogosto imenujemo BrAC. Meritev BAC ali BrAC, ki presega določeno mejno vrednost, na primer 0,08%, opredeljuje kaznivo dejanje brez potrebe po dokazovanju oslabitve sposobnosti za vožnjo.<ref>{{navedi splet|last1=Nelson|first1=Bruce|title=Nevada's Driving Under the Influence (DUI) laws|url=http://nvpac.nv.gov/DUIhome/|website=NVPAC|publisher=Advisory Council for Prosecuting Attorneys|accessdate=3 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170422000604/http://nvpac.nv.gov/DUIhome/|archive-date=2017-04-22|url-status=dead}}</ref> V nekaterih jurisdikcijah obstaja težja kategorija kaznivega dejanja za višje ravni BAC, na primer 0,12%, 0,15% ali 0,25%. V mnogih jurisdikcijah lahko policisti opravijo terenske teste treznosti osumljencev, ter na ta način določijo alkoholiziranost. V ameriški zvezni državi [[Kolorado]] je za voznike, ki uživajo konopljo, zakonom določena najvišja dovoljena vsebnost THC v krvi, vendar se v praksi ta zakon težko izvaja.<ref>{{navedi splet|url=https://www.thedenverchannel.com/news/360/bill-to-change-dui-marijuana-impairment-laws-postponed-but-sparking-conversation|title=Bill to change DUI marijuana impairment laws postponed|date=2019-02-13|website=KMGH|language=en|access-date=2019-04-03}}</ref> V nekaterih državah je vsebnost izmerjena v gramih na liter krvi, z 0,5 g / L (~0,05%), medtem ko drugi uporabljajo promile z 0,5 ‰ = 0,05%. === Vsebnost alkohola v krvi === [[Slika:Bafometro.JPG|desno|sličica|Alco-Sensor IV - alkotest, kot ga uporabljajo nekatere policijske uprave]] Uživanje količine alkohola, ki povzdigne koncentracijo alkohola v krvi (BAC) na 0,03–0,12%, se običajno izkaže kot rdeč videz obraza in poslabšanje presoje ter fine koordinacije mišic. BAC od 0,09% do 0,25% povzroča [[Letargija|letargijo]], sedacijo, [[težave z ravnotežjem]] in [[zamegljen vid]]. BAC od 0,18% do 0,30% povzroča globoko zmedo, oslabljen govor (npr. nejasen govor), osupljivost, omotico in bruhanje. BAC od 0,25% do 0,40% povzroča stupor, nezavest, anterogradno [[Amnezija|amnezijo]], bruhanje in depresijo dihanja (kar je potencialno smrtno nevarno). BAC od 0,35% do 0,80% lahko povzroči komo (nezavest), življenjsko nevarno depresijo dihanja in morda usodno zastrupitev z alkoholom. Obstajajo številni dejavniki, ki vplivajo na to, kdaj bo vaš BAC dosegel ali presegel 0,08%, vključno s tem, koliko tehtate, časovni okvir v katerem ste pili, in če ste jedli v času uživanja alkohola. Na primer, moški, ki tehta 80&nbsp;kg, lahko popije več kot ženska, ki tehta recimo 60&nbsp;kg, preden preseže dovoljeno raven BAC.<ref>National Highway Traffic Safety Administration (NHTSA). BAC Estimator [computer program]. Springfield, VA: National Technical Information Service, 1992.</ref> [[Alkotest]](''ang. breathalyzer'') je naprava za oceno BAC iz vzorca dihanja. Razvil ga je izumitelj Robert Frank Borkenstein<ref name="borkenstein2">{{navedi novice|author=Douglas Martin (reporter)|title=Robert F. Borkenstein, 89, Inventor of the Breathalyzer|url=https://www.nytimes.com/2002/08/17/us/robert-f-borkenstein-89-inventor-of-the-breathalyzer.html|quote=Robert F. Borkenstein, who revolutionized enforcement of drunken driving laws by inventing the Breathalyzer to measure alcohol in the blood, died last Saturday at his home in Bloomington, Ind. He was 89. ...Robert Frank Borkenstein was born in Fort Wayne, Ind., on Aug. 31, 1912.|work=[[The New York Times]]|date=August 17, 2002|accessdate=2013-12-23}}</ref> in ga je leta 1954 registriral kot [[Blagovna znamka|blagovno znamko]], vendar mnogi uporabljajo ta izraz za označevanje katere koli generične naprave za ocenjevanje vsebnosti alkohola v krvi.<ref>{{navedi splet|url=http://tess2.uspto.gov/bin/showfield?f=doc&state=4802:z6a5w4.2.16|title=Breathalyzer|date=May 13, 1958|accessdate=2014-01-03|quote=|publisher=[[USPTO]]|location=}}</ref> S prihodom znanstvenega testa za BAC so se policijske uprave od testov treznosti na terenu (npr. osumljenca so prosili, naj stoji na eni nogi) premaknili k uporabi izmerjene več kot predpisane količine alkohola v krvi med vožnjo. Vendar to ne izključuje sočasnega obstoja in uporabe starejših subjektivnih testov, pri katerih policisti alkoholiziranost osumljenca določajo tako, da jim dajo opraviti določene naloge ali pregledajo njihove [[Oko|oči]] in [[refleks]]e. BAC je najprimerneje meriti kot preprost odstotek alkohola v krvi.<ref>{{navedi splet|url=http://emedicine.medscape.com/article/2090019-overview|title=Ethanol Level|accessdate=7 October 2014}}</ref> Raziskave kažejo eksponentno povečanje relativnega tveganja za nesrečo z linearnim povečanjem BAC. BAC ni odvisen od nobene merske enote. V Evropi je običajno izražen kot miligrami alkohola na 100 mililitrov krvi. Vendar ker 100 mililitrov krvi tehta v bistvu enako kot 100 mililitrov vode, ki tehta natanko 100 gramov, je za vse praktične namene to enako kot preprost brezdimenzijski BAC, izmerjen v odstotkih. Meritev promilov, ki je enaka desetkratni odstotni vrednosti, se uporablja na [[Danska|Danskem]], v [[Nemčija|Nemčiji]], na [[Finska|Finskem]], [[Norveška|Norveškem]] in [[Švedska|Švedskem]].<ref>{{navedi splet|title=On DWI Laws in Other Countries|url=https://one.nhtsa.gov/people/injury/research/pub/DWIothercountries/dwiothercountries.html|website=National Highway Traffic Safety Administration|accessdate=1 August 2017|date=March 2000|archive-date=2017-02-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20170217041241/https://one.nhtsa.gov/people/injury/research/pub/DWIothercountries/dwiothercountries.html|url-status=dead}}</ref> Glede na pristojnost lahko policija BAC meri z uporabo treh metod: iz krvi, urina ali z meritvijo količine alkohola v izdihanem zraku. Za namene kazenskega pregona je najprimernejša dihalna metoda, saj so rezultati na voljo skoraj v trenutku. V preteklosti je bilo primerov kritiziranja veljavnosti preskusne opreme / metod in matematičnih razmerij za merjenje dihanja in alkohola v krvi.<ref>Bates, Marsha E. "Journal of Studies on Alcohol and Drugs." The Correspondence between Saliva and Breath Estimates of Blood Alcohol Concentration: Advantages and Limitations of the Saliva Method". ''Journal of Studies in Alcohol'', 1 Jan. 1993. Web. 13 Mar. 2013.</ref> Nepravilno preskušanje in kalibracija opreme se pogosto uporabljata v obrambi DUI ali DWI. V Kanadi so bili primeri, ko so policisti naleteli na osumljenca, ki je bil po nesreči v nezavesti in so mu odvzeli vzorec krvi. Vožnja med uživanjem alkohola je lahko v okviru sodne pristojnosti nezakonita. V nekaterih jurisdikcijah je nezakonito, da je odprta posoda z alkoholno pijačo v potniškem prostoru motornega vozila ali na določenem območju tega predela. Bilo je primerov, da so bili vozniki obsojeni zaradi DUI, čeprav niso bili opaženi med vožnjo, vendar jim je bilo na sodišču to naknadno dokazano. V primeru nesreče se lahko [[avtomobilsko zavarovanje]] samodejno razglasi kot neveljavno; pijani voznik je v celoti odgovoren za škodo. V ameriškem sistemu navedba o vožnji pod vplivom povzroča tudi veliko povečanje premij.<ref>{{navedi novice|last1=Tchir|first1=Jason|title=How an impaired driving conviction can affect your car insurance rates|url=https://www.theglobeandmail.com/globe-drive/news/industry-news/how-an-impaired-driving-conviction-can-affect-your-car-insurance-rates/article19100767/|accessdate=1 August 2017|agency=Globe and Mail|date=10 June 2014}}</ref> Nemški model služi zmanjšanju števila nesreč z ugotavljanjem neprimernih voznikov in odvzemom [[Vozniško dovoljenje|dovoljenj]], dokler se znova ne ugotovi njihova sposobnost za vožnjo. Medicinsko psihološko ocenjevanje (MPA - ''ang. Medical Psychological Assessment'') se uporablja za oceno sposobnosti za vožnjo v prihodnosti, ima interdisciplinarni osnovni pristop in kršitelju ponuja možnost individualne rehabilitacije.<ref name="müller laub2">{{navedi splet|url=http://www.fit-to-drive.com/2006/downloads/Mueller_Laub.pdf|title=The Medical Psychological Assessment: An Opportunity for the Individual, Safety for the Genera Public|format=PD|date=|accessdate=2012-10-10|archive-date=2012-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20120208032724/http://www.fit-to-drive.com/2006/downloads/Mueller_Laub.pdf|url-status=dead}}</ref> George Smith, voznik taksija v Londonu, je bil 10. septembra 1897 prvi v zgodovini obsojen za vožnjo motornega vozila v pijanem stanju na podlagi zakona iz leta 1872. Kaznovan je bil z globo 25 šilingov, kar bi leta 2019 ustrezalo 143 [[Funt šterling|funtom]]. ===Tveganja=== [[File:WHO BAC Relative risk.png|thumb|Relativno tveganje za prometno nesrečo glede na raven alkohola v krvi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0003/87564/E82659.pdf|title=Preventing road traffic injury: A public health perspective for Europe|publisher=|accessdate=2020-10-24|archive-date=2020-10-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20201030231008/https://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0003/87564/E82659.pdf|url-status=dead}}</ref>]] [[File:% of US Car Crash Fatalities Where Driver Blood Alcohol Level Was .01 and Above 1999 - 2012.gif|thumb|right|Odstotek smrtnih žrtev v ZDA, kjer je bila raven alkohola v krvi voznika 0,01 in več, 1999–2012]] Vožnja pod vplivom je eden največjih dejavnikov tveganja, ki prispevajo k prometnim nesrečam. Za ljudi v Evropi med 15. in 29. letom je [[vožnja]] pod vplivom eden glavnih vzrokov smrtnosti.<ref name="Alonso, Pastor 2015">{{cite journal|last1=Alonso|first1=Francisco|last2=Pasteur|first2=Juan C.|last3=Montero|first3=Luis|last4=Esteban|first4=Cristina|date=2015|title=Driving under the influence of alcohol: frequency, reasons, perceived risk and punishment|journal=Substance Abuse Treatment, Prevention, and Policy|volume=10|issue=11|pages=11|doi=10.1186/s13011-015-0007-4|pmc=4359384|pmid=25880078}}</ref> Po podatkih Nacionalne uprave za varnost v cestnem prometu v [[Združene države Amerike|ZDA]] (National Highway Traffic Safety Administration), zaradi nesreč povzročenih z vožnjo pod vplivom alkohola letno nastane približno 37 milijard dolarjev škode.<ref name="nhtsa.gov">{{navedi splet|title=Impaired Driving {{!}} National Highway Traffic Safety Administration (NHTSA)|url=http://www.nhtsa.gov/Impaired|website=www.nhtsa.gov|accessdate=2015-09-29|archive-date=2016-10-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20161003092702/http://www.nhtsa.gov/Impaired|url-status=dead}}</ref> Vožnja pod vplivom alkohola vsako leto povzročijo približno 45 milijard dolarjev škode. Med odvetniškimi honorarji, globami, sodnimi taksami, napravami za zaklepanje vžiga in pristojbinami DMV (Oddelek za motorna vozila v ZDA - ang. ''department of motor vehicles'') bi lahko plačilo kazni za vožnjo pod vplivom alkohola lahko stalo od tisoč do deset tisoč dolarjev. Študije kažejo, da visok BAC poveča [[tveganje]] za povzročitev prometne nesreče, medtem ko ni jasno, ali BAC 0,01–0,05% nekoliko poveča ali zmanjša tveganje.<ref>{{navedi splet|url=http://www.judcom.nsw.gov.au/publications/benchbks/local/alcohol_and_driving.html|title=Alcohol and Driving|accessdate=7 October 2014}}</ref><ref name="grandrapids">[http://casr.adelaide.edu.au/t95/paper/s9p2.html Grand Rapids Effects Revisited: Accidents, Alcohol and Risk] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180407223725/http://casr.adelaide.edu.au/t95/paper/s9p2.html |date=2018-04-07 }}, H.-P. Krüger, J. Kazenwadel and M. Vollrath, Center for Traffic Sciences, University of Wuerzburg, Röntgenring 11, D-97070 Würzburg, Germany</ref> V Evropi prometne nesreče pretežno povzroča vožnja pod vplivom alkohola ljudi med 15. in 29. letom starosti, kar je tudi eden glavnih vzrokov smrti.<ref name="Alonso, Pastor 2015" /> Po podatkih Nacionalne uprave za varnost v cestnem prometu (National Highway Traffic Safety Administration), zaradi nesreč povzročenih z vožnjo pod vplivom alkohola letno nastane približno 37 milijard dolarjev škode.<ref name="nhtsa.gov" /> Vsakih 51 minut nekdo umre v prometni nesreči, povezani z alkoholom. Pri tveganju obstaja večje razmerje med moškimi in ženskami, saj se moramo upoštevati osebnostne lastnosti, kot so nesocialnost in nagnjenost k tveganju.<ref>{{cite journal|last1=Anum|first1=EA|last2=Silberg|first2=J|last3=Retchin|first3=SM|year=2014|title=Heritability of DUI convictions: a twin study of driving under the influence of alcohol|journal=Twin Res Hum Genet|volume=17|issue=1|pages=10–5|doi=10.1017/thg.2013.86|pmid=24384043|s2cid=206345742}}</ref> Več kot 7,7 milijona mladoletnih oseb, starih od 12 do 20 let, trdi, da pijejo alkohol, v povprečju pa je na vsakih 100.000 mladoletnih Američanov 1,2 umrlo v prometnih nesrečah med vožnjo pod vplivom alkohola.<ref>“Underage Drinking.” National Institute on Alcohol Abuse and Alcoholism, U.S. Department of Health and Human Services, pubs.niaaa.nih.gov/publications/underagedrinking/underagefact.htm.</ref> V ZDA imajo južne in severne osrednje zvezne države največjo smrtnost zaradi nesreč povezanih z vožnjo pod vplivom alkohola. Študija iz leta 2019, ki je tehtala podatke o [[aretacija]]h in popisu prebivalstva s statistiko Nacionalne uprave za varnost cestnega prometa o smrtnih nesrečah, je pokazala, da je sedem od 12 zveznih držav z najvišjo stopnjo smrtnosti vožnje pod vplivom, južnih, ki jih vodijo Karoline, Mississippi, Alabama, Teksas, Louisiana in Arkansas. Toda največ smrtnih žrtev zaradi vožnje pod vplivom glede na prebivalstvo najdemo v severno-osrednji regiji, kjer sta Wyoming, Montana in Dakotas na vrhu skupne lestvice držav z najbolj akutnimi krizami.<ref>{{navedi splet|url=https://magazine.northeast.aaa.com/daily/life/aaa/the-most-dangerous-states-for-dui-deaths/|title=The Most Dangerous States for DUI Deaths|date=2020-01-07|website=Your AAA Network|language=en-US|access-date=2020-02-21}}</ref> ====Grand Rapids Dip==== Nekatere študije kažejo, da bi imel BAC 0,01–0,04% manjše tveganje za trčenje v primerjavi z BAC 0%, imenovanim [[Grand Rapids Effect]] ali [[Grand Rapids Di]]<nowiki/>p<ref name="grandrapids" /><ref name="ntsb_grandrapids">{{navedi splet|url=https://one.nhtsa.gov/people/injury/research/pub/impaired_driving/BAC/introduction.html|title=Driver Characteristics and Impairment at Various BACs - Introduction|website=one.nhtsa.gov|accessdate=2020-10-24|archive-date=2020-10-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20201028004910/https://one.nhtsa.gov/people/injury/research/pub/impaired_driving/BAC/introduction.html|url-status=dead}}</ref>, na podlagi temeljne raziskave Borkenstein in sod.<ref name="borkenstein-papers">[http://webapp1.dlib.indiana.edu/findingaids/view?doc.view=entire_text&docId=InU-Ar-VAC0762 Robert F. Borkenstein papers, 1928-2002], Indiana U. [https://www.researchgate.net/publication/287668034_The_role_of_the_drinking_driver_in_traffic_accidents_The_Grand_Rapids_Study The role of the drinking driver in traffic accidents] (Researchgate link)</ref> ([[Robert Frank Borkenstein]] je dobro znan po tem, da je leta 1938 izumil "[[pijanomer]]", leta 1954 pa alkotest <ref>[https://www.indiana.edu/~bcahs/about/history/ Center for Studies of Law in Action, Robert F. Borkenstein Courses] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190801160514/https://www.indiana.edu/~bcahs/about/history/ |date=2019-08-01 }}, Indiana U.</ref>). Ena študija kaže, da bi BAC 0,04–0,05% nekoliko povečal tveganje. Nekatera literatura je učinek Grand Rapidsa pripisala napačnim podatkom ali podatkom brez podpore, ter pravi da je to verjetno posledica previdnosti voznikov pri nizki ravni BAC ali "izkušenj" s pitjem alkohola. Druga pojasnila so, da je ta učinek vsaj deloma zaviralni učinek [[Ekscitotoksičnost|eksitotoksičnosti]] etanola in učinek alkohola pri bistvenem tremorju in drugih motnjah gibanja <ref name="pmid20721919">{{cite journal|vauthors=Mostile G, Jankovic J|date=October 2010|title=Alcohol in essential tremor and other movement disorders|journal=Movement Disorders|volume=25|issue=14|pages=2274–84|doi=10.1002/mds.23240|pmid=20721919}}</ref>, vendar to ostaja špekulativno. Obe vplivni študiji Borkensteina in sod. in empirični nemški podatki o devetdesetih letih prejšnjega stoletja so pokazali, da je nevarnost trkov manjša ali enaka za voznike z BAC 0,04% ali manj kot za voznike z BAC 0%. Za BAC 0,15% je tveganje 25-kratno. Omejitev 0,05% BAC v Nemčiji (od leta 1998, 0,08% od leta 1973) in omejitve mnogih drugih državah so bile določene na podlagi študije Borkenstein in sod. Raziskovalci univerze v [[Würzburg]]u so pokazali, da so bila vsa dodatna trčenja, ki jih je povzročil alkohol, posledica vsaj 0,06% BAC, 96% njih zaradi BAC nad 0,08% in 79% zaradi BAC nad 0,12%. V njihovi študiji, ki temelji na nemških podatkih iz devetdesetih let, je bil učinek alkohola pri skoraj vseh ravneh BAC večji kot pri Borkensteinu in sod. ==Ostale droge== Za voznike, za katere se sumi [[vožnja z okvaro drog|vožnja pod vplivom substanc]], se testi za testiranje drog običajno izvajajo v znanstvenih laboratorijih, tako da so rezultati sprejemljivi kot dokaz na sojenju. Zaradi velikega števila škodljivih snovi, ki niso alkohol, so droge za namene odkrivanja razvrščene v različne kategorije. Vozniki z oslabljenimi drogami še vedno kažejo okvaro med vrsto standardiziranih poljskih testov treznosti, vendar obstajajo dodatni testi, ki pomagajo odkriti vožnjo z oslabljenimi drogami. Program za ocenjevanje in razvrščanje zdravil je zasnovan tako, da odkrije voznika z oslabljenimi drogami in razvrsti kategorije zdravil, ki so prisotne v njegovem sistemu. Program DEC razkrije odkrivanje v dvanajst stopenjski postopek, ki ga lahko s pomočjo vladnega strokovnjaka za prepoznavanje drog (DRE) uporabi za določitev kategorije ali kategorij zdravil, za katere osumljenec prizadene. Dvanajst korakov: # Alkoholni test za dihanje # Intervju z policistom za aretacije (ki opazi nejasen govor, alkohol na dah itd.) # Predhodna ocena # Ocena oči # Psihomotorični testi #Življenjski znaki # Pregledi v temni sobi #Mišični tonus # Mesta injiciranja (za injiciranje [[heroina]] ali drugih drog) # Izpraševanje osumljenca # Mnenje ocenjevalca #Toksikološki pregled<ref>{{navedi knjigo|title=Drug Evaluation and Classification Program|publisher=NHTSA|pages=Sev IV Pg. 5–6}}</ref> ==Preizkus treznosti na terenu== {{Glavna | Testiranje treznosti na terenu}} Da bi poskušali ugotoviti, ali ima osumljenec okvaro, bodo policisti v ZDA običajno opravili poljske teste treznosti, da bi ugotovili, ali ima policist [[verjetni vzrok]], da posameznika aretira zaradi suma vožnje pod vplivom (DUI). Policist v Združenih državah mora imeti [[Verjetni vzrok|Verjeten vzrok]] za prijetje zaradi vožnje pod vplivom substanc. Pri ugotavljanju verjetnega vzroka za aretacijo DUI uradniki pogosto upoštevajo izvedbo standardiziranih testov treznosti na terenu. Državna uprava za varnost v cestnem prometu (NHTSA) je razvila sistem za potrjevanje poljskih testov treznosti, ki je privedel do oblikovanja skupine testov standardiziranega preizkusa treznosti na terenu (SFST). [[Nacionalna uprava za varnost cestnega prometa]] (NHTSA) je ustanovila standardno baterijo treh cestnih testov, ki jih je priporočljivo izvajati na standardiziran način pri sprejemanju te odločitve o aretaciji.<ref>{{navedi splet|url=http://www.nhtsa.gov/About+NHTSA/Traffic+Techs/current/Standardized+Field+Sobriety+Test+(SFST)+Validated+at+BACS+Below+0.10+Percent|title=Standardized Field Sobriety Test (SFST) Validated at BACS Below 0.10 Percent {{!}} National Highway Traffic Safety Administration (NHTSA)|website=www.nhtsa.gov|access-date=2016-03-02|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160301215848/http://www.nhtsa.gov/About+NHTSA/Traffic+Techs/current/Standardized+Field+Sobriety+Test+(SFST)+Validated+at+BACS+Below+0.10+Percent|archivedate=2016-03-01}}</ref> Obstajajo tudi nestandardizirani testi treznosti na terenu; vendar nestandardizirani terenski testi treznosti niso prejeli potrditve NHTSA. To je razlika med "standardiziranimi" in "nestandardiziranimi" terenskimi testi treznosti. NHTSA je objavila številne priročnike za usposabljanje, povezane s SFST. Kot rezultat študij NHTSA je bil test hoje in zavoja 68-odstotno natančen pri napovedovanju, ali je preiskovanec 0,08% ali več, preskus stojala z eno nogo pa 65-odstoten napovedovanje, ali je testni subjekt 0,08% ali več, če se testi pravilno dajejo ljudem znotraj parametrov študije. Trije potrjeni testi NHTSA so: * Test nistagmusa vodoravnega pogleda, ki vključuje spremljanje predmeta z očmi (na primer pero ali drug dražljaj) za določitev značilne reakcije gibanja oči na dražljaj * Preizkus hoje in obračanja (peta do pete v ravni črti). Ta test je zasnovan tako, da meri sposobnost osebe, da sledi navodilom in si zapomni vrsto korakov, medtem ko deli pozornost med fizične in duševne naloge. * Preizkus stojala z eno nogo Alternativni testi, ki jih NHTSA ni potrdil, vključujejo naslednje: * Rombergov test ali test spremenjenega položaja pozornosti (stopala skupaj, glava nazaj, oči zaprte trideset sekund). * Test prsta na nosu (konica glave nazaj, oči zaprte, konice nosu se dotaknite s konico kazalca). * Prizkus abecede (recitirajte celotno abecedo ali njen del). * Test štetja prstov (dotaknite se vsakega prsta roke do štetja palca z vsakim dotikom (1, 2, 3, 4, 4, 3, 2, 1)). * Preizkus štetja (štetje nazaj od števila, ki se konča na števko, ki ni 5 ali 0, in se ustavi pri številki, ki se konča na številko, ki ni 5 ali 0. Serija števil mora biti večja od 15). * Preliminarni preizkus alkoholiziranosti, PAS test ali PBT, (vdihnite "prenosni ali predhodni preizkuševalec dihanja", PAS test ali PBT). V ZDA so preizkusi treznosti na terenu prostovoljni; vendar nekatere države pooblaščajo komercialne voznike, da sprejmejo predhodne teste dihanja (PBT). === Predhodni preizkus dihanja (PBT) ali predhodni preizkus alkoholiziranosti (PAS) === {{Glej tudi | Alkotest # Preliminarni_dih_Test_ (PBT) _ali_Prelim_Alcohol_Screening_test_ (PAS)}} Preliminarni preizkus dihanja (PBT) ali predhodni preizkus alkoholiziranosti (PAS) je včasih kategoriziran kot del „terenskega testiranja treznosti“, čeprav ni del serije testov učinkovitosti. PBT (ali PAS) uporablja prenosni tester za dihanje. Medtem ko tester zagotavlja številčne odčitke vsebnosti alkohola v krvi (BAC), je njegova primarna uporaba za pregled in ugotavljanje [[verjetni vzrok | verjetni vzrok za prijetje]], da se sklicuje na zahteve [[Implicirano soglasje#Vožnja vinjena|implicitno soglasje]] . V ameriški zakonodaji je to potrebno za obsodbo, ki temelji na preizkusu dokazov (ali implicitni zavrnitvi soglasja).<ref name = "nolo_ref">[https://dui.drivinglaws.org/resources/dui-refusal-blood-breath -urine-test.htm DUI: Zavrnitev terenskega testa ali testa krvi, dihanja ali urina], NOLO Press</ref> Ne glede na terminologijo, da se obdrži obsodba na podlagi dokaznih testov, "verjeten vzrok mora biti prikazan '' (ali osumljenec se mora prostovoljno udeležiti preizkusa dokazov, ne da bi se zahtevalo [[implicitno soglasje#vožnja v stanju alkoholiziranosti|implicitno soglasje]]).<ref name="nolo_ref" /> Zavrnitev predhodnega preizkusa dihanja (PBT) v Michiganu nekomercialnega voznika kaznuje z "civilno kršitvijo", brez "točk" za kršitev,<ref>{{navedi splet|url=http://www.michigan.gov/sos/0,4670,7-127-1627_8665-24488--,00.html|title=SOS - Substance Abuse and Driving|publisher=}}</ref> vendar se po splošnem zakonu o "implicitnem soglasju" ne šteje za zavrnitev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.oregonlaws.org/ors/813.136|title=ORS 813.136 (2015) - Consequence of refusal or failure to submit to field sobriety tests|first=Oregon Legislative Counsel|last=Committee|publisher=}}</ref> V mnogih zveznih državah veljajo različne zahteve za voznike, ki so pod pogojem DUI, v tem primeru pa je pogoj za pogojno udeležbo na predhodnem dihalnem testu (PBT). Nekatere zvezne države ZDA, zlasti Kalifornija, imajo zakone o knjigah, ki kaznujejo zavrnitev PBT za voznike, mlajše od 21 let; vendar [[četrti amandma k ameriški ustavi|ustavnost]] teh zakonov ni preizkušen. (V praksi večina odvetnikov na področju kazenskih sankcij odsvetuje razpravo ali "upravičevanje" zavrnitve s policijo.) Komercialni vozniki so predmet testiranja PBT v nekaterih zveznih državah ZDA kot pogoj za "pregledovanje drog". === Preskušanje konoplje === Po nedavni legalizirani marihuani so organi pregona poiskali metodo testiranja dihanja, da bi ugotovili vsebnost THC, ki je prisoten pri posamezniku. Organi pregona se med terenskimi testi treznosti učinkovito borijo z vplivnimi vozili z orodji, kot so alkotesti. Z izjemo jedilnega pribora lahko THC alkotest izmeri, kako "visok" je lahko posameznik v tistem času. Zakonitost marihuane ne pomeni varnosti na cesti, zato so za določanje okvare voznika potrebne natančne metode. Alkotest THC bi lahko revolucionarno preizkusil treznost ob cesti za voznike, za katere obstaja sum okvare.<ref>{{navedi novice|last1=Smith|first1=Aaron|title=These companies are racing to develop a Breathalyzer for pot|url=https://money.cnn.com/2017/05/26/news/marijuana-breathalyzer/index.html|accessdate=1 August 2017|agency=CNN Money|date=26 May 2017|archive-date=2017-08-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20170801113022/http://money.cnn.com/2017/05/26/news/marijuana-breathalyzer/index.html|url-status=dead}}</ref> ==Druge kazenske ovadbe== V ameriški zvezni državi Kolorado so lahko vozniki obtoženi otroške ogroženosti, če so aretirani zaradi vožnje pod vplivom z mladoletnimi otroki v vozilu.<ref>{{navedi splet|title=Child Endangerment Drunk Driving Laws|url=http://www.madd.org/laws/law-overview/DUI_Child_Endangerment_Overview.pdf|website=MADD|accessdate=1 August 2017|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170329050449/http://www.madd.org/laws/law-overview/DUI_Child_Endangerment_Overview.pdf|archivedate=29 March 2017}}</ref> == Toleranca alkohola pri voznikih v različnih državah == Zakoni, ki se nanašajo na vožnjo pod vplivom [[alkohol]]a, se med državami ali pod nacionalnimi regijami (npr. Zveznimi državami ali provincami) razlikujejo. Vsaka država ima svoj kriterij tolerance vinjenosti voznika, kar posledično pomeni različne kazni in obsodbe<ref>{{navedi splet|url=https://ec.europa.eu/transport/road_safety/specialist/knowledge/alcohol/prevalence_amp_rate_of_alcohol_consumption/the_legal_limit_en|title=The legal limit|last=Anonymous|date=17 October 2016|website=Mobility and transport - European Commission}}</ref>. Konkretno kaznivo dejanje lahko, odvisno od sodne pristojnosti, imenujemo "vožnja pod vplivom" [alkohola ali drugih mamil] (DUI), "vožnja pod vplivom opojnih snovi" (DUII), "vožnja z okvaro" (DWI) , "vozilo, ki deluje pod vplivom alkohola ali drugih [[Psihoaktivna droga|mamil]]" (OVI), "deluje pod vplivom" (OUI), "deluje v vinjenem stanju" (OWI), "upravlja motorno vozilo v stanju alkoholiziranosti" (OMVI), "vozi pod kombiniranim vplivom alkohola ali drugih mamil "," vožnja pod vplivom sama po sebi "ali" pijana oseba "[vozila]. Številni takšni zakoni veljajo tudi za [[motociklizem]], [[čolnarjenje]], pilotiranje letal, uporabo premične kmetijske opreme, kot so t[[Traktor|raktorji]] in [[Spravljalnik|kombajni]], jahanje [[Domači konj|konj]] ali vožnja s konjsko vprego ali [[Kolesarstvo|kolesarjenje]], po možnosti z drugačno stopnjo BAC kot vožnja. V nekaterih jurisdikcijah obstajajo ločene dajatve, odvisno od uporabljenega vozila, na primer BWI (kolesarjenje v pijanem stanju), ki ima lahko lažjo kazen. Nekatere jurisdikcije imajo več ravni BAC za različne kategorije voznikov; na primer, država [[Kalifornija]] ima splošno mejo 0,08% BAC, spodnjo mejo 0,04% za komercialne operaterje in 0,01% za voznike, ki so mlajši od 21 let ali so na preizkusni kazni zaradi predhodnih kršitev DUI <ref>{{navedi splet|url=http://www.dmv.ca.gov/pubs/curriculum/Chart%2010%20BAC%20Chart.pdf|title=Actions Resulting In Loss Of License Alcohol Impairment Charts|date=|accessdate=2012-10-10|archive-date=2013-05-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20130518220016/http://www.dmv.ca.gov/pubs/curriculum/Chart%2010%20BAC%20Chart.pdf|url-status=dead}}</ref>. V nekaterih jurisdikcijah bodo vozniki z okvarami, ki med vožnjo poškodujejo ali ubijejo drugo osebo, morda deležni strožjih kazni. Nekatere jurisdikcije imajo sodne smernice, ki zahtevajo obvezno minimalno kazen. Obsodbe DUI lahko privedejo do večletnih [[Zaporna kazen|zapornih kazni]] in drugih kazni, od glob in drugih denarnih kazni do odvzema registrskih tablic in vozila. V mnogih jurisdikcijah lahko [[sodnik]] odredi tudi namestitev vžigalne blokade. Nekatere jurisdikcije zahtevajo, da vozniki, obsojeni zaradi kaznivih dejanj DUI, uporabljajo posebne registrske tablice, ki jih je mogoče zlahka ločiti od običajnih tablic. Ti krožniki so v ljudskem jeziku znani kot "krožniki za zabave" <ref>{{navedi splet|author=Gus Chan, The Plain Dealer|url=http://blog.cleveland.com/metro/2011/01/cuyahoga_county_councils_final.html|title=Cuyahoga County Council's finalists for boards of revision include employee with criminal past|publisher=Blog.cleveland.com|date=2011-01-10|accessdate=2014-01-26}}</ref> ali "krožniki za viski". V mnogih državah se kot del prizadevanj za odvračanje motene vožnje uporabljajo kontrolne točke treznosti (zapore [[Policijski avtomobil|policijskih avtomobilov]], kjer se preverjajo vozniki), začasna odvzem [[Vozniški izpit|vozniškega dovoljenja]], denarne kazni in [[Zaporna kazen|zaporne kazni]] za prekršitelje DUI. Poleg tega številne države izvajajo preventivne kampanje, ki z oglaševanjem ozaveščajo ljudi o nevarnosti vožnje z okvaro in morebitnimi globami in kazenskimi obtožbami, odvračajo od oslabljene vožnje in voznike spodbujajo, da po uporabi alkohola ali drugih mamil vozijo domov s [[taksi]]ji ali [[Javni prevoz|javnim prevozom]]. V nekaterih jurisdikcijah se lahko bar ali [[restavracija]], ki streže vozniku z okvaro, sooči s civilno odgovornostjo za [[Poškodba|poškodbe]], ki jih povzroči ta voznik. V nekaterih državah neprofitne organizacije za zagovorništvo, znan primer so Matere proti vožnji pod vplivom alkohola (MADD), vodijo lastne oglaševalske kampanje proti vožnji pod vplivom alkohola. === Argentina === V [[Argentina|Argentini]] je vožnja z vozilom dovoljena, če je raven alkohola 0,03% na lokalni ali občinski cesti, ki jih nadzoruje občinsko redarstvo in 0,04%, če se vozi po poti ali [[Avtocesta|avtocesti]], ki jih nadzoruje državna Argentinska zvezdna patrulja. Na avtocestah in cestah države Cordoba policijo za avtoceste države Cordoba izvaja nadzor z ničelno toleranco, vožnje pod vplivom alkohola. Vse nad 0,00% je [[prekršek]]. === Avstralija === V [[Avstralija|Avstraliji]] je vožnja pod vplivom alkohola kazniva, če je raven alkohola 0,05% ali več (polno dovoljenje) ali če je raven alkohola večja od 0,00% (učenec / začasno)<ref>{{navedi splet|url=https://roadsafety.transport.nsw.gov.au/stayingsafe/alcoholdrugs/drinkdriving/bac/index.html|title=Blood alcohol limits|last=Wales|first=Transport for New South|date=2016-02-03|website=roadsafety.transport.nsw.gov.au|language=en|access-date=2019-02-04}}</ref>. Avstralska policija uporablja postaje za testiranje naključnega diha in vsako policijsko vozilo lahko kadar koli zaustavi katero koli vozilo, da opravi preskus naključnega diha ali [[Psihoaktivna droga|drog]]. Ljudje, za katere je ugotovljeno, da imajo preveč alkohola ali prepovedanih snovi, jih odpeljejo na [[Policijska postaja|policijsko postajo]] ali na postajo za testiranje naključnega dihanja za nadaljnjo analizo. Tisti, ki presegajo 0,08%, bodo samodejno diskvalificirani in bodo morali na [[Sodišče|sodišču]] <ref>{{navedi splet|url=https://www.findlaw.com.au/articles/4573/drink-driving-penalties.aspx|title=Drink driving penalties|website=www.findlaw.com.au|access-date=2019-02-04|archive-date=2023-01-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20230106014209/https://www.findlaw.com.au/articles/4573/drink-driving-penalties.aspx|url-status=dead}}</ref>. === Kanada === Zvezna vlada [[Kanada|Kanade]] je sprejela resnico pri obsodbah zakonov, ki uveljavljajo stroge smernice o obsodbi, za razliko od prejšnje prakse, ko se je čas zapora po izdaji obsodbe zmanjšal ali zadržal. V Kanadi je zavrnitev pihanja v napravo za testiranje alkohola v krvi, ki jo je priskrbel [[policist]], kaznovana enako kot obtožba vožnje v pijanem stanju.<ref>{{navedi splet|url=http://www.timescolonist.com/news/local/breath-test-can-t-be-refused-under-new-drunk-driving-law-1.23355573|title=Breath test can't be refused under new drunk-driving law|last=Dickson|first=Louise|website=Times Colonist|access-date=2019-02-04}}</ref> Komentar se razlikuje glede opravljanja standardiziranih testov treznosti na terenu (SFST) v Kanadi. Nekateri viri, zlasti uradni, navajajo, da so SFST obvezni <ref name="sfj">[https://stepstojustice.ca/common-question-step/1-do-roadside-standardized-field-sobriety-test What are my rights if the police think I’ve been taking drugs and driving?], Steps to Justice (advises that FST is mandatory)</ref><ref>[Breathalyzer and roadside tests (Ont.)], legalline.ca</ref><ref name="rcmp">[http://www.rcmp-grc.gc.ca/ts-sr/aldr-id-cfa-aldr-eng.htm Alcohol and Drug Impaired Driving - Tests, Criminal Charges, Penalties, Suspensions and Prohibitions] - RCMP</ref>, drugi pa o testiranju FST tiho.<ref name="gm">[https://www.theglobeandmail.com/globe-drive/culture/commuting/what-must-i-legally-do-when-police-pull-me-over/article25829415/ What must I legally do when police pull me over?], ''Globe and Mail'', 4-Aug-2015</ref> Trditev glede obvezne skladnosti s SFST temelji na "neizpolnjevanju zahteve" kot kaznivega dejanja iz § 254 (5) [[Kazenski zakonik|Kazenskega zakonika]], vendar ni jasno, kako se obravnava zavrnitev SFST (pod pogojem, da se osumljenec strinja kemični test). Obstaja nekaj poročil, da lahko zavrnitev predložitve SFST povzroči enake kazni kot oslabljena vožnja. Kljub temu ni jasno, ali je kdaj prišlo do pregona v skladu s to razlago "neizpolnjevanja zahteve", kot se uporablja za SFST. [[Kanada|Kanadski]] kazenski zakonik § 254 (1) in (5) to obravnava, vendar le v zvezi s kemičnimi testi (dih, kri itd.) <ref name="C-46_254">{{navedi splet|url=https://laws-lois.justice.gc.ca/eng/acts/C-46/section-254.html|title=Consolidated federal laws of canada, Criminal Code|first=Legislative Services|last=Branch|date=8 April 2019|website=laws-lois.justice.gc.ca}}</ref> === Slovenija === Vozniško dovoljenje tistim, ki zavrnejo preizkus treznosti, se lahko trajno odvzame, njihov preklic pa ostane v evidenci za nedoločen čas. Na [[Evropa|Evropskem]] sodišču za človekove pravice trenutno teče zadeva, katere cilj je razsodba, da je takšna sankcija pretirana.<ref>{{navedi splet|last=Toplak|first=Jurij|date=2020-05-20|title=The ECHR and the right to have a criminal record and a drink-drive history erased|url=https://strasbourgobservers.com/2020/05/20/the-echr-and-the-right-to-have-a-criminal-record-and-a-drink-drive-history-erased/|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=2020-09-13|website=Strasbourg Observers|language=en}}</ref> === Južna Koreja === V Republiki Koreji je vožnja z vozilom kaznivo, če je raven alkohola 0,03% ali več.<ref>{{navedi splet|url=http://www.law.go.kr/lsSc.do?menuId=0&p1=&subMenu=1&nwYn=1&section=&tabNo=&query=%EB%8F%84%EB%A1%9C%EA%B5%90%ED%86%B5%EB%B2%95#undefined|title=국가법령정보센터|website=www.law.go.kr|language=ko|access-date=2017-06-11}}</ref> Policija pogosto upravlja nadzorne točke za treznost brez predhodnega obvestila in zavrnitev preizkusa treznosti je [[kaznivo dejanje]]. Vožnja pod vplivom alkohola povzroči začasno odvzem ali diskvalifikacijo vozniškega dovoljenja. === Velika Britanija === Po [[Velika Britanija|britanski]] zakonodaji je pijan pijača pred motornim vozilom. Opredelitev je odvisna od stvari, kot so v vozilu ali v bližini vozila in dostop do sredstev za zagon motorja vozila in njegovo odpeljavo (tj. Ključe vozila). Britanski zakoni o prometu z mamili so bili spremenjeni leta 2015. Spremembe so vključevale nov komplet za testiranje na cesti, ki je lahko zaznal prisotnost kokaina in konoplje v slini osumljenca in ničelne meje tolerance za številne prepovedane droge. Določene so bile tudi meje za nekatera zdravila na recept. Zakonodaja sicer ni končala uporabe preizkusa terenske okvare, ampak jih je naredila bolj ustrezne za določanje okvare voznika s tistimi zdravili, ki zdaj niso zajeta v novi zakonodaji ali jih ni mogoče prepoznati zaradi omejene uporabe naprave, ki so trenutno dovoljeni samo za [[Navadna konoplja|konopljo]] in [[kokain]].<ref>{{navedi novice|last1=Waugh|first1=Rob|title=How UK's new drug-driving laws really work – as first drivers are charged|url=http://metro.co.uk/2015/05/12/how-uks-new-drug-driving-laws-really-work-as-first-drivers-are-charged-5193600/|accessdate=1 August 2017|agency=Metro|date=12 May 2015}}</ref><ref>{{navedi novice|last1=Adams|first1=Lucy|title=Drug-driving limits and roadside testing to be introduced|url=https://www.bbc.com/news/uk-scotland-39655137|accessdate=1 August 2017|agency=BBC|date=21 April 2017}}</ref> === Združene Države Amerike === Po zakonodaji [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] je nedovoljeno voziti motorno vozilo, kadar je to zmožno zaradi uživanja alkohola ali drugih mamil, vključno z zdravili na [[Zdravniški recept|recept]].<ref>{{navedi splet|title=Drunken / Impaired Driving|url=http://www.ncsl.org/research/transportation/drunken-impaired-driving.aspx|website=NCSL|publisher=National Conference of State Legislatures|accessdate=30 October 2017|archive-date=2017-10-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20171003085554/http://www.ncsl.org/research/transportation/drunken-impaired-driving.aspx|url-status=dead}}</ref> Za stroške vožnje z oslabljeno vožnjo, ki vključujejo uživanje [[alkohol]]a, je raven alkohola v krvi, pri kateri se domneva okvara, 0,08, čeprav je mogoče obsoditi zaradi oslabljene vožnje z nižjo stopnjo alkohola v krvi.<ref>{{navedi splet|last1=Larson|first1=Aaron|title=Drunk and Impaired Driving Offenses|url=https://www.expertlaw.com/library/drunk_driving/Drunk.html|website=ExpertLaw.com|accessdate=30 October 2017|date=26 May 2016|archive-date=2020-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20201026010717/https://www.expertlaw.com/library/drunk_driving/Drunk.html|url-status=dead}}</ref> Na primer, država [[Kalifornija]] ima dva osnovna zakona o vožnji pod vplivom alkohola s skoraj enakimi kazenskimi sankcijami:<ref>{{navedi splet|title=California Vehicle Code, Sec. 23152|url=https://leginfo.legislature.ca.gov/faces/codes_displaySection.xhtml?lawCode=VEH&sectionNum=23152|website=California Legislative Information|publisher=California State Legislature|accessdate=1 August 2017}}</ref> V.C. Sek. 23152 (a) - prekršek je vožnja pod vplivom alkohola ali drugih [[Mamila|mamil]]. V.C. Sek. 23152 (b) - prekršek je vožnja z 0,08% ali več alkohola v krvi. Po prvem zakonu je lahko voznik obsojen zaradi motene vožnje zaradi nezmožnosti varnega upravljanja motornega vozila, ne glede na raven alkohola v krvi. Po drugem zakonu je samo po sebi prepovedano voziti z vsebnostjo alkohola v krvi 0,08 ali več. Za komercialne voznike lahko BAC 0,04 povzroči zaračunavanje DUI ali DWI. V večini držav za posameznike, mlajše od 21 let, velja ničelna meja tolerance in celo majhna količina alkohola lahko privede do [[Aretacija|aretacije]] DUI. V nekaterih državah je alkoholizirana oseba lahko obsojena zaradi DUI v parkiranem avtomobilu, če posameznik sedi za volanom avtomobila.<ref>{{navedi splet|title=Sleeping while drunk in the driver's seat of a parked car with the engine running is driving under the influence, and you really should have known that|url=http://www.pdsdc.org/professional-resources/criminal-law-blog/criminal-law-post/pds-criminal-law-blog/2015/01/27/sleeping-while-drunk-in-the-driver-s-seat-of-a-parked-car-with-the-engine-running-is-driving-under-the-influence-and-you-really-should-have-known-that|publisher=Public Defender Service for the District of Columbia|accessdate=14 December 2017|date=22 January 2015|archive-date=2020-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20201202121607/https://www.pdsdc.org/professional-resources/criminal-law-blog/criminal-law-post/pds-criminal-law-blog/2015/01/27/sleeping-while-drunk-in-the-driver-s-seat-of-a-parked-car-with-the-engine-running-is-driving-under-the-influence-and-you-really-should-have-known-that|url-status=dead}}</ref> V nekaterih jurisdikcijah bi lahko potnika v vozilu obtožili motene vožnje, tudi če bi spal na zadnjem sedežu na podlagi dokazov o nevarnosti, da bi potnik vozilo spravil v promet v vinjenem stanju.<ref>{{navedi splet|last1=Sarantis|first1=Theo|title=Drunk in the Backseat of a Car? You Could Get a D.U.I.|url=http://www.huffingtonpost.ca/theo-sarantis/driving-drunk_b_1837156.html|website=Huffington Post|accessdate=14 December 2017|date=29 August 2012}}</ref> Nekatere države dovoljujejo obtožbo poskusa DUI, če lahko policist utemeljeno sklepa, da je obdolženec vozil vozilo v slabšem položaju.<ref>{{navedi knjigo|last1=Reff|first1=Robert S.|title=Drunk Driving and Related Vehicular Offenses|date=2013|publisher=LexisNexis|isbn=978-1579111144|page=125|url=https://books.google.com/books?id=BsBoOZdBsu8C|accessdate=14 December 2017}}</ref> Ponavljajoče se okrnjene vozniške kršitve ali moteni vozniški dogodki, ki povzročijo telesne poškodbe drugega, lahko povzročijo strožje kazni in lahko povzročijo obtožbo.<ref>{{navedi splet|last1=Thompson|first1=Conness A.|title=Felony DUI Cases at a Glance|url=https://www.capcentral.org/criminal/crimes_glance/docs/felony_dui_at_a_glance.pdf|website=Central California Appellate Program|accessdate=1 August 2017|archive-date=2020-11-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20201130180211/https://www.capcentral.org/criminal/crimes_glance/docs/felony_dui_at_a_glance.pdf|url-status=dead}}</ref> Številne države v ZDA so sprejele resnico pri kazenskih zakonih, ki uveljavljajo stroge smernice o kaznovanju, za razliko od prejšnje prakse, ko se je čas zapora po izdaji obsodbe zmanjšal ali zadržal. Nekatere države dovoljujejo obsodbo zaradi oslabljene vožnje na podlagi merjenja THC, s pomočjo krvnega testa ali testiranja urina. Na primer, v [[Kolorado|Koloradu]] in [[Washington, D.C.|Washingtonu]] lahko vožnja s koncentracijo THC v krvi nad 5 nanogramov povzroči obsodbo DUI. V Nevadi je zakonska meja THC 2 nanograma. Prav tako je možno, da je voznik obsojen zaradi oslabljene vožnje na podlagi opazovanja policista glede okvare, tudi če je voznik pod zakonsko določeno mejo. V državah, ki še niso določile ravni THC v krvi, ki bi sprožila domnevo motene vožnje, je lahko voznik podobno obsojen zaradi motene vožnje na podlagi opazovanja policista in uspešnosti drugih testov treznosti.<ref name="SF Chronicle THC driving">{{navedi splet|last1=Lyons|first1=Jenna|title=Some states put a THC limit on pot-smoking drivers — Here's why California doesn't|url=https://www.sfchronicle.com/news/article/Some-states-put-a-THC-limit-on-pot-smoking-12465013.php|website=San Francisco Chronicle|accessdate=2 February 2019}}</ref><ref name="Business Journal THC driving">{{navedi splet|last1=Rahaim|first1=Nick|title=No chemical threshold to mark marijuana impairment for California drivers|url=https://www.northbaybusinessjournal.com/northbay/7849774-181/california-marijuana-thc-testing-threshhold|website=Business Journal|accessdate=2 February 2019|archive-date=2019-12-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20191231025009/https://www.northbaybusinessjournal.com/northbay/7849774-181/california-marijuana-thc-testing-threshhold|url-status=dead}}</ref> Najnižja zakonska starost alkohola 21 let je letno rešila na stotine življenj med mladostniki, starimi 18–20 let.<ref>{{Cite journal|last1=Carpenter|first1=Christopher|last2=Dobkin|first2=Carlos|date=2011|title=The Minimum Legal Drinking Age and Public Health|journal=The Journal of Economic Perspectives : A Journal of the American Economic Association|volume=25|issue=2|pages=133–156|doi=10.1257/jep.25.2.133|issn=0895-3309|pmc=3182479|pmid=21595328}}</ref> ==== Razširjenost ==== V [[Združene države Amerike|ZDA]] so lokalni organi kazenskega pregona leta 1996 zaradi vožnje pod vplivom alkohola po vsej državi aretirali 1.467.300 oseb, v primerjavi z 1,9 milijona takih [[Aretacija|aretacij]] v največjem letu leta 1983.<ref>[http://bjs.ojp.usdoj.gov/content/pub/press/AC.PR Four in Ten Criminal Offenders Report Alcohol as a Factor in Violence: But Alcohol-Related Deaths and Consumption in Decline] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110118015505/http://bjs.ojp.usdoj.gov/content/pub/press/AC.PR|date=2011-01-18}}, April 5, 1998, [[United States Bureau of Justice Statistics]].</ref> Leta 1997 je bilo po ocenah v zaporu ali zaporu 513.200 storilcev DWI, kar je manj kot 593.000 leta 1990 in 270.100 leta 1986.<ref>[http://bjs.ojp.usdoj.gov/content/pub/pdf/dwiocs.pdf DWI Offenders under Correctional Supervision] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110811211519/http://bjs.ojp.usdoj.gov/content/pub/pdf/dwiocs.pdf|date=2011-08-11}}, June 1999, [[United States Bureau of Justice Statistics]].</ref> V ZDA trki zaradi DUI in alkohola vsako leto povzročijo približno 45 milijard dolarjev škode.<ref>{{navedi splet|title=Impaired Driving: Get the Facts|url=https://www.cdc.gov/motorvehiclesafety/impaired_driving/impaired-drv_factsheet.html|website=CDC|accessdate=1 August 2017|date=16 June 2017}}</ref> V nekaterih ameriških in nemških študijah so ravni BAC 0,01–0,03% napovedovale nižje tveganje trčenja kot BAC 0%,<ref name="Blomberg">[http://dunlapandassociatesinc.com/crashriskofalcoholinvolveddriving.pdf Crash Risk of Alcohol Involved Driving: A Case-Control Study] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304130931/http://dunlapandassociatesinc.com/crashriskofalcoholinvolveddriving.pdf |date=March 4, 2016 }}, Blomberg, Richard D; Peck, Raymond C; Moskowitz, Herbert; Burns, Marcelline; Fiorentino, Dary. [http://trid.trb.org/view.aspx?id=804190 Abstract] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230406095856/https://trid.trb.org/view.aspx?id=804190 |date=2023-04-06 }}. Dunlap and Associates, Department of Transportation, National Highway Traffic Safety Administration, 2005. Mainly pages xviii and 108.</ref> verjetno zaradi posebne previdnosti , medtem ko se zdi, da so BAC 0,08% ali več odgovorni za skoraj vse dodatne nesreče zaradi alkohola. Za BAC 0,15% je tveganje 25-krat. ==== Implicitno soglasje ==== Mnogi delodajalci ali poklici imajo svoja pravila in omejitve BAC; na primer ameriška zvezna uprava za [[Železnica|železnice]] in zvezna uprava za letalstvo imata 0,04% omejitev za vlakovno osebje oziroma letalsko osebje.<ref>{{navedi splet|last1=Soronen|first1=Lisa|title=Blood Alcohol Testing: No Consent, No Warrant, No Crime?|url=http://www.ncsl.org/blog/2016/01/12/blood-alcohol-testing-no-consent-no-warrant-no-crime.aspx|website=NCSL|publisher=National Conference of State Legislatures|accessdate=30 October 2017|archive-date=2020-10-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20201010051439/https://www.ncsl.org/blog/2016/01/12/blood-alcohol-testing-no-consent-no-warrant-no-crime.aspx|url-status=dead}}</ref> Nekatere velike korporacije imajo svoja pravila; na primer Union Pacific Railroad ima lastno mejo BAC 0,02%.<ref>{{navedi splet|last1=Larson|first1=Aaron|title=Blood Alcohol Testing in Drunk and Impaired Driving Cases|url=https://www.expertlaw.com/library/drunk_driving/Drunk_Blood_Alcohol.html|website=ExpertLaw.com|accessdate=30 October 2017|date=23 August 2016|archive-date=2020-05-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20200517005144/https://www.expertlaw.com/library/drunk_driving/Drunk_Blood_Alcohol.html|url-status=dead}}</ref> če kršitev med naključnim preskusom ali preizkusom vzroka za primer - na primer po dežurni [[Prometna nesreča|prometni nesreči]] - lahko povzroči prenehanje [[Delovno razmerje|delovnega razmerja]] brez možnosti ponovnega imenovanja. == Politike zaposlovanja == Mnogi [[Delodajalec|delodajalci]] ali [[poklic]]i imajo svoja pravila in omejitve vsebnosti alkohola v krvi(BAC); na primer ameriška zvezna uprava za železnice in zvezna uprava za letalstvo imata 0,04% omejitev za vlakovno osebje oziroma letalsko osebje.<ref>{{navedi splet|url=http://www.fra.dot.gov/Elib/Document/1434|title=Alcohol and Drug Testing Regulations (Parts 219 and 40) Interpretive Guidance Manual|format=PDF|date=|accessdate=2015-01-06|archive-date=2015-01-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20150106233607/http://www.fra.dot.gov/Elib/Document/1434|url-status=dead}}</ref> Nekatere velike korporacije imajo svoja pravila; na primer Union Pacific Railroad ima lastno mejo BAC 0,02%.<ref>{{navedi splet|url=http://ble-t.com/resc/drug%20and%20alchohol.pdf|title=UNION PACIFIC RAILROAD DRUG AND ALCOHOL POLICY Effective October 1, 2013 (see section 5.1.2)|date=|accessdate=2018-07-03}}</ref> Če je kršitev zaznana med naključnim testom ali preizkusom po prometni nesreči, to lahko povzroči odpoved [[Delovno razmerje|delovnega razmerja]] brez možnosti ponovnega zaposlovanja. ==Glej tudi== * [[Policija]] * [[Uradnik za vzdrževanje prava]] * [[Nacionalni preiskovalni urad (Slovenija)]], * [[Prometna policija]] * [[FBI]] * [[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije]] * [[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije]] * [[Alkoholizem]] * [[seznam ministrstev Republike Slovenije]] * [[Avto-moto zveza Slovenije]] * [[Mednarodna avtomobilistična zveza]] == Reference in viri == {{normativna kontrola}} m01ckcs8ta6nhov6y3m9n7wtmpdz5v3 0 487511 6676453 6675598 2026-05-16T12:27:35Z ~2026-29352-45 259995 stran strani 6676453 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Preživetje | author = Igor Karlovšek | release_date = 2018 | series = zbirka Sanje | publisher = Miš | image = | country = Slovenija | genre = mladinski pustolovsko-kriminalni roman | location = Ljubljana, kočevski gozdovi | language = slovenščina | pages = 300 | subject = slovenska književnost | media_type = tisk (trda vezava) }} Preživetje je [[Mladinski roman|mladinski]] [[Pustolovsko-kriminalni roman|pustolovsko-kriminalni]] [[roman]], avtorja [[Igor Karlovšek|Igorja Karlovška]], ki je bil objavljen leta 2018, pri [[Založba Miš|založbi Miš]] v [[Zbirka Srečanja|zbirki Srečanja]]. Delo je bilo nominirano za nagrado [[Večernica (nagrada)|večernica]], leta 2019 bilo je tudi uvrščeno v izbor knjig za [[Cankarjevo priznanje]]. == Vsebina == Glavna [[literarna oseba]] romana ''Preživetje'' je najstnik Simon Lotrič, ki se mu zaradi [[Prometna nesreča|prometne nesreče]], konča obetavna športna [[kariera]]. Zaradi dolgega okrevanja, moral ponavljati razred in pristal z mlajšimi sošolci, med katere se ni nikoli zares vključil. Ko sošolko Petro, vrhunsko [[Pianist|pianistko]], reši pred spraševanjem biologije, ga povabi na pijačo in začneta hoditi. Njegov oče pa se s koncem Simonove športne kariere ne more sprijazniti in zato ima Simon občutek, da ga ima za slabiča. Da bi se izkazal in bi mu oče dal priznanje, se odloči, da bo med počitnicami mesec dni preživel v gozdu brez vseh civilizacijskih pripomočkov. V kočevskih gozdovih sreča merjasca, ki ga poškoduje, prehranjevati se mora z žuželkami, izdelati si mora svoje posode in mnogo več. To ni bilo tako preprosto, kot si je predstavljal, a tretji teden se življenja zunaj civilizacije že navadi. Takrat naleti na dvanajstletno deklico Janjo, ki beži pred ugrabiteljema. Je hčerka bogatih staršev, ki sta jo ugrabitelja pripeljala v kočo sredi gozda, a ona jima je pobegnila. Čeprav Simona in Janjo uspeta dohiteti, ju pravočasno najdejo reševalci, med katerimi je tudi Simonov očka. == Literarne osebe == * '''Simon Lotrič''' – glavna oseba * '''Janja Knez''' – ugrabljena deklica * '''Janez Lotrič''' – Simonov oče * '''Ana Lotrič''' – Simonova mama * '''Petra''' – Simonova sošolka, punca * '''Matjaž Tadič''' – ugrabitelj * Tadej Berčič – ugrabitelj * '''Majda Knez''' – Janjina mama * '''Boris Knez''' – Janjin oče == Viri == * https://www.zrss.si/zrss/wp-content/uploads/priporocila_3-vio_8r_9r_20192020.pdf * https://www.vecer.com/kultura/komu-23-vecernica-nominirani-so-stirje-veteraniin-en-novinec-10055760 * https://www.bukla.si/knjigarna/otrosko-in-mladinsko/od-13-let-dalje/mladinsko-leposlovje/prezivetje.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210120195831/https://www.bukla.si/knjigarna/otrosko-in-mladinsko/od-13-let-dalje/mladinsko-leposlovje/prezivetje.html |date=2021-01-20 }} __KAZALO__ [[Kategorija:Slovenski kriminalni romani]] [[Kategorija:Slovenski pustolovski romani]] [[Kategorija:Knjige leta 2018]] [[Kategorija:Dela Igorja Karlovška]] o4dfsdl0wwibfzzdjbubo5o2qdxezqy 6676454 6676453 2026-05-16T12:28:52Z ~2026-29352-45 259995 strani 6676454 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Preživetje | author = Igor Karlovšek | release_date = 2018 | series = zbirka Sanje | publisher = Miš | image = | country = Slovenija | genre = mladinski pustolovsko-kriminalni roman | location = Ljubljana, kočevski gozdovi | language = slovenščina | pages = 297 | subject = slovenska književnost | media_type = tisk (trda vezava) }} Preživetje je [[Mladinski roman|mladinski]] [[Pustolovsko-kriminalni roman|pustolovsko-kriminalni]] [[roman]], avtorja [[Igor Karlovšek|Igorja Karlovška]], ki je bil objavljen leta 2018, pri [[Založba Miš|založbi Miš]] v [[Zbirka Srečanja|zbirki Srečanja]]. Delo je bilo nominirano za nagrado [[Večernica (nagrada)|večernica]], leta 2019 bilo je tudi uvrščeno v izbor knjig za [[Cankarjevo priznanje]]. == Vsebina == Glavna [[literarna oseba]] romana ''Preživetje'' je najstnik Simon Lotrič, ki se mu zaradi [[Prometna nesreča|prometne nesreče]], konča obetavna športna [[kariera]]. Zaradi dolgega okrevanja, moral ponavljati razred in pristal z mlajšimi sošolci, med katere se ni nikoli zares vključil. Ko sošolko Petro, vrhunsko [[Pianist|pianistko]], reši pred spraševanjem biologije, ga povabi na pijačo in začneta hoditi. Njegov oče pa se s koncem Simonove športne kariere ne more sprijazniti in zato ima Simon občutek, da ga ima za slabiča. Da bi se izkazal in bi mu oče dal priznanje, se odloči, da bo med počitnicami mesec dni preživel v gozdu brez vseh civilizacijskih pripomočkov. V kočevskih gozdovih sreča merjasca, ki ga poškoduje, prehranjevati se mora z žuželkami, izdelati si mora svoje posode in mnogo več. To ni bilo tako preprosto, kot si je predstavljal, a tretji teden se življenja zunaj civilizacije že navadi. Takrat naleti na dvanajstletno deklico Janjo, ki beži pred ugrabiteljema. Je hčerka bogatih staršev, ki sta jo ugrabitelja pripeljala v kočo sredi gozda, a ona jima je pobegnila. Čeprav Simona in Janjo uspeta dohiteti, ju pravočasno najdejo reševalci, med katerimi je tudi Simonov očka. == Literarne osebe == * '''Simon Lotrič''' – glavna oseba * '''Janja Knez''' – ugrabljena deklica * '''Janez Lotrič''' – Simonov oče * '''Ana Lotrič''' – Simonova mama * '''Petra''' – Simonova sošolka, punca * '''Matjaž Tadič''' – ugrabitelj * Tadej Berčič – ugrabitelj * '''Majda Knez''' – Janjina mama * '''Boris Knez''' – Janjin oče == Viri == * https://www.zrss.si/zrss/wp-content/uploads/priporocila_3-vio_8r_9r_20192020.pdf * https://www.vecer.com/kultura/komu-23-vecernica-nominirani-so-stirje-veteraniin-en-novinec-10055760 * https://www.bukla.si/knjigarna/otrosko-in-mladinsko/od-13-let-dalje/mladinsko-leposlovje/prezivetje.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210120195831/https://www.bukla.si/knjigarna/otrosko-in-mladinsko/od-13-let-dalje/mladinsko-leposlovje/prezivetje.html |date=2021-01-20 }} __KAZALO__ [[Kategorija:Slovenski kriminalni romani]] [[Kategorija:Slovenski pustolovski romani]] [[Kategorija:Knjige leta 2018]] [[Kategorija:Dela Igorja Karlovška]] gshrbsulcwb6zgy4km4xxtthu1501nr 0 488697 6676762 5992768 2026-05-17T00:23:57Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676762 wikitext text/x-wiki [[File:Phospholipids aqueous solution structures ES.svg|thumb|Model vezikla, ki ga gradijo v lipidni dvosloj urejeni [[Fosfolipid|fosfolipidi]].]] '''Vezikel'''<ref>{{Navedi splet|title=Farmacevtski terminološki slovar|url=https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/farmacevtski/iskalnik|website=Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša|accessdate=2021-01-03|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Botanični terminološki slovar|url=https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/botanicni/iskalnik|website=Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša|accessdate=2021-01-03|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Termania - Slovenski medicinski slovar - vezíkel|url=https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/8320514/vezikel?query=vezikel&SearchIn=All|website=www.termania.net|accessdate=2021-01-03}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Termania - Mali leksikon biokemije in molekularne biologije - vezikel|url=https://www.termania.net/slovarji/Mali_leksikon_biokemije_in_molekularne_biologije/11557598/vezikel?query=vezikel&SearchIn=All|website=www.termania.net|accessdate=2021-01-03}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|edition=1. izd|title=Celična biologija|url=https://www.worldcat.org/oclc/938570032|publisher=Medicinska fakulteta, Inštitut za biologijo celice|date=2015|location=Ljubljana|isbn=978-961-267-100-6|oclc=938570032|last1=Erdani-Kreft |first1=Mateja |last2=Erman |first2=Andreja |last3=Hudoklin |first3=Samo |last4=Resnik |first4=Nataša}}</ref> ali '''mešiček'''<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Termania - Slovenski medicinski slovar - mešíček|url=https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5526561/mesicek?query=me%C5%A1i%C4%8Dek&SearchIn=All|website=www.termania.net|accessdate=2021-01-03}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|edition=1. izd., 1. natis|title=Biologija človeka : anatomija, fiziologija, zdravje|url=https://www.worldcat.org/oclc/445133606|publisher=DZS|date=1999|location=Ljubljana|isbn=86-341-1808-8|oclc=445133606|last1=Anselme |first1=Bruno |last2=Richard |first2=Daniel |last3=Périlleux |first3=Eric}}</ref> (ponekod tudi '''mehurček'''<ref>{{Navedi knjigo|edition=1. natis|title=Biologija. Shematski pregledi|url=https://www.worldcat.org/oclc/444484893|publisher=Tehniška založba Slovenije|date=1996|location=Ljubljana|isbn=86-365-0190-3|oclc=444484893|author=Pickering, W.R.}}</ref> in '''vezikula'''<ref name=":3" />) je izraz, ki se v [[Celična biologija|celični biologiji]] uporablja za znotrajcelično ali zunajcelično strukturo, ki jo sestavlja [[citosol]] ali druga tekočina, omejena z membrano iz [[Lipidna dvojna plast|lipidnega dvosloja]], čigar glavni gradniki so [[Fosfolipid|fosfolipidne]] molekule. Vezikli se tvorijo naravno (spontano) med potekom procesov [[Eksocitoza|eksocitoze]] (izločanja ali sekrecije snovi) in [[Endocitoza|endocitoze]] (sprejemanja snovi), v laboratorijih pa jih je mogoče umetno pripraviti, pri čemer tovrstnim mešičkom pravimo [[Liposom|liposomi]]. Kadar je vezikel obdan z membrano iz enojnega lipidnega dvosloja, se imenuje tudi unilamelarni vezikel, v nasprotnem primeru uporabljamo izraz multilamelarni vezikli. Ker tudi [[Celična membrana|celično membrano]] gradi lipidni dvosloj, v katerega so vstavljene številne različne [[Beljakovina|beljakovine]], je med vezikli in membrano mogoče zlivanje, ki igra pomembno vlogo pri že omenjenih procesih, endocitozi in eksocitozi. Mešički se lahko zlijejo tudi z drugimi celičnimi [[Organel|organeli]]. Če se vezikel nahaja zunaj celice, mu pravimo zunajcelični vezikel. Vezikli opravljajo mnoge različne naloge, za katere so še posebej primerni, ker omogočajo ločitev tekočine od citosola in oblikovanje lastnega mikrookolja, ki se lahko bistveno razlikuje od razmer, prisotnih v [[Citoplazma|citoplazmi]] [[Celica|celice]]. Mešički so tesno povezani z biokemijskimi reakcijami celične presnove, transportom, nadzorom nad celičnim [[Vzgon|vzgonom]]<ref>{{Navedi revijo|last=Walsby|first=A. E.|date=marec 1994|title=Gas vesicles|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/8177173|magazine=Microbiological Reviews|volume=58|issue=1|pages=94–144|issn=0146-0749|pmc=372955|pmid=8177173}}</ref> in shranjevanjem hranil ter [[Encim|encimov]]. Obenem lahko delujejo kot prostor za izvajanje kemijskih reakcij. Leta 2013 so [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino]] dobili ameriški [[Biokemija|biokemik]] [[James Rothman]], ameriški celični biolog [[Randy Schekman]] in nemško-ameriški biokemik [[Thomas Südhof]], ki so se v svojih raziskavah posvetili zgradbi in vlogi celičnih veziklov, pri čemer so se ukvarjali predvsem s procesi v celicah [[Kvasovka|kvasovk]] ter ljudi. Nepravilnosti v delovanju mešičkov naj bi imele pomembno vlogo pri razvoju [[Alzheimerjeva bolezen|Alzheimerjeve bolezni]], [[Sladkorna bolezen|sladkorne bolezni]], nekaterih različicah [[Epilepsija|epilepsije]], določenih tipih [[Rak (bolezen)|raka]] in motnjah v delovanju [[Imunski sistem|imunskega sistema]].<ref>{{Navedi splet|title=Nobel medical prize goes to 2 Americans, 1 German |url=https://www.cnn.com/2013/10/07/health/nobel-prize-medicine/index.html |accessdate=2021-01-03 |first=David |last=Simpson|publisher=[[CNN]]}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=The Nobel Prize in Physiology or Medicine 2013|url=https://www.nobelprize.org/prizes/medicine/2013/press-release/|website=NobelPrize.org|accessdate=2021-01-03|language=en-US}}</ref> == Različne vezikularne strukture == [[File:Vacuole and nucleus in aloe vera cell.jpg|thumb|270x270px|[[Vakuola]] in [[celično jedro]] v celici rastline ''[[Aloe vera]]'']] === Vakuola === {{glavni|Vakuola}} Vakuole so z membrano omejeni celični organeli, ki jih v glavnem sestavljajo [[voda]] in različni topljenci (tako organske kot anorganske molekule, [[Ion|ioni]], občasno pa tudi snovi v trdnem agregatnem stanju). V [[Rastlinska celica|rastlinskih celicah]] lahko najdemo eno veliko centralno vakuolo, ki v odraslih celicah pogosto predstavlja večino celičnega volumna in služi nadziranju procesa [[Osmoza|osmoze]] (tako imenovani [[Osmoregulacija|osmoregulaciji]]) ter shranjevanju različnih snovi.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Biology|url=https://www.worldcat.org/oclc/71800774|location=Boston|isbn=978-0-07-295620-7|oclc=71800774|last1=Brooker |first1=Robert J. |last2=Graham |first2=Linda E. |last3=Stiling |first3=Peter D.}}</ref> Pri nekaterih [[Protisti|protistih]] se pojavljajo tako imenovane [[Kontraktilna vakuola|kontraktilne vakuole]] (ali kontraktilni mehurčki), ki so še posebej značilne za pripadnike [[Deblo (taksonomija)|debla]] migetalkarjev ([[Ciliophora]]), skupini [[praživali]] (Protozoa). Namenjene so črpanju vode iz citoplazme v okolico, da celica zaradi prevelike količine tekočine ne poči.<ref>{{Navedi splet|title=41.3A: Contractile Vacuoles in Microorganisms|url=https://bio.libretexts.org/Bookshelves/Introductory_and_General_Biology/Book%3A_General_Biology_(Boundless)/41%3A_Osmotic_Regulation_and_the_Excretory_System/41.3%3A_Excretion_Systems/41.3A%3A_Contractile_Vacuoles_in_Microorganisms|website=Biology LibreTexts|date=2018-07-17|accessdate=2021-01-04|language=en}}</ref> Organele, ki so podobni vakuolam in služijo sorodnim funkcijam, najdemo tudi v celicah živali<ref>{{Navedi knjigo|title=Taber's cyclopedic medical dictionary. [electronic resource]|url=http://archive.org/details/taberscyclopedic19vene|publisher=Philadelphia : F.A.Davis Co.|date=2005|isbn=978-0-8036-0655-5|last=Venes|first=Donald|first2=Clayton L.|last2=Thomas|first3=Clarence Wilbur|last3=Taber}}</ref> in bakterij.<ref>{{Navedi knjigo|title=Inclusions in prokaryotes|url=https://www.worldcat.org/oclc/262692456|publisher=Springer|date=2006|location=Berlin|isbn=978-3-540-33774-4|oclc=262692456|last=Shively |first=Jessup M.}}</ref> Nastajajo z zlivanjem manjših veziklov.<ref name=":0" /> === Lizosom === {{glavni|Lizosom}} Lizosom je z biotsko membrano obdan organel, ki v svoji notranjosti vsebuje razne [[Hidroliza|hidrolitske]] encime. Udeležen je v številnih celičnih procesih; sodeluje pri razgradnji odvečnih ali odsluženih delov celice (na primer organelov) uporablja se pri zaščiti pred [[Patogen|patogenimi]] organizmi (denimo [[Bakterije|bakterijami]] in [[virusi]]), pospešuje razpad [[Makromolekula|makromolekul]] v manjše [[Molekula|molekule]] (sposoben je razgradi vse tipe bioloških [[Polimer|polimerov]]; [[Lipid|lipide]], [[Nukleinska kislina|nukleinske kisline]], [[Beljakovina|beljakovine]] in [[Ogljikovi hidrati|ogljikove hidrate]]<ref>{{Navedi revijo|last=Cooper|first=Geoffrey M.|date=2000|title=Lysosomes|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK9953/|magazine=The Cell: A Molecular Approach. 2nd edition|language=en}}</ref>), pomembno vlogo pa ima tudi pri [[Apoptoza|apoptozi]] (enemu izmed več tipov tako imenovane [[Programirana celična smrt|programirane celične smrti]]). Za lizosome je značilen nizek [[pH]], zaradi česar je zelo pomembno, da se njihova vsebina ne izliva v citosol celice, ker bi lahko prišlo do neželene razgradnje celičnih organelov ali ključnih encimskih molekul.<ref>{{Navedi splet|title=Lysosome|url=https://www.genome.gov/genetics-glossary/Lysosome|website=Genome.gov|accessdate=2021-01-04|language=en}}</ref> === Transportni vezikli === [[File:Vesicle Budding, Motility and Fusion.png|thumb|270x270px|Brstenje in zlivanje veziklov]] Vezikli so ključni pri prenašanju molekul iz enega dela celice v drugi del; na primer pri transportu beljakovin iz [[Zrnati endoplazemski retikulum|zrnatega endoplazemskega retikla]], kjer so bile dokončno izdelane, do cis (o)mrežja [[Golgijev aparat|Golgijevega aparata]], kjer se zlijejo z membranami in sprostijo svojo vsebino v [[lumen]] Golgijevega aparata.<ref>{{Navedi splet|title=Transport Vesicle - an overview {{!}} ScienceDirect Topics|url=https://www.sciencedirect.com/topics/medicine-and-dentistry/transport-vesicle|website=www.sciencedirect.com|accessdate=2021-01-04}}</ref> Iz trans (o)mrežja Golgijevega aparata se znova odcepljajo transportni vezikli, ki so na podlagi svoje vsebine in lastnosti ovojnice sortirani in odposlani na različne lokacije. Nekateri denimo vsebujejo [[Protitelo|protitelesa]], ki se v sekrecijskih veziklih usmerijo proti celični membrani in nato z zlivanjem vezikla ter membrane izločijo iz celice.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Vesicles: What are they? Types, structure, and function|url=https://www.medicalnewstoday.com/articles/vesicle|website=www.medicalnewstoday.com|date=2020-06-29|accessdate=2021-01-04|language=en}}</ref> === Sekrecijski vezikli === Imenovani tudi sekretorni vezikli. So mešički, ki sodelujejo pri vezikularnem transportu vsebine (na primer [[Hormon|hormonov]] in [[Nevrotransmiter|nevrotransmiterjev]]) od specifičnega organela do izbranega dela celične membrane, kjer v procesu eksocitoze (zlivanja veziklov z membrano) sprostijo molekule, ki jih prenašajo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uniprot.org/locations/SL-0244|title=Cellular component - Secretory vesicle|date=|accessdate=4. januar 2021|website=uniprot.org}}</ref> Sekrecijski vezikli so ključni pri delovanju [[Tkivo|tkiv]] in ohranjanju normalnega stanja [[Organ (biologija)|organov]]; tesno so povezani s potekom [[Prebava|prebave]], saj so odgovorni za izločanje encimov, ki povzročajo razgradnjo hrane v [[Prebavna cev|prebavnem traktu]]. Najdemo jih tudi v [[Živčni sistem|živčevju]], kjer so posebni sinaptični vezikli prisotni na koncu [[Nevron|živčnih celic]] ter služijo prenosu [[Živčni prenašalec|živčnih prenašalcev]] od ene do druge celice.<ref name=":1" /> Pomembni so tudi pri prenašanju raznih [[Endokrini sistem|endokrinih]] hormonov, ki jih izločijo v [[obtočila]], od koder ti nato potujejo do ciljnega tkiva ali organa.<ref>{{Navedi splet|title=Secretory Vesicles - Neurotransmission - Neuroscience Antibodies - Antibodies by Function - Primary Antibodies - Products {{!}} Abcore|url=https://www.abcore.com/secretory-vesicles|website=www.abcore.com|accessdate=2021-01-04|archive-date=2020-11-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20201125202036/https://www.abcore.com/secretory-vesicles|url-status=dead}}</ref> Veliko sekrecijski veziklov vsebuje molekulo [[Adenozin trifosfat|adenozina trifosfata]] (ATP), ki jo tam pogosto najdemo v visokih koncentracijah in v kombinaciji z različnimi tipi nevrotransmiterjev.<ref>{{Navedi revijo|last=Estévez-Herrera|first=Judith|last2=Domínguez|first2=Natalia|last3=Pardo|first3=Marta R.|last4=González-Santana|first4=Ayoze|last5=Westhead|first5=Edward W.|last6=Borges|first6=Ricardo|last7=Machado|first7=José David|date=2016-07-12|title=ATP: The crucial component of secretory vesicles|url=https://www.pnas.org/content/113/28/E4098|magazine=Proceedings of the National Academy of Sciences|language=en|volume=113|issue=28|pages=E4098–E4106|doi=10.1073/pnas.1600690113|issn=0027-8424|pmid=27342860|access-date=2021-01-05|archive-date=2021-05-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20210514145145/https://www.pnas.org/content/113/28/E4098|url-status=dead}}</ref> === Zunajcelični vezikli === Zunajcelični vezikli (tudi EV po angleškem izrazu ''extracellular vesicles'') so mešički, ki jih obdaja lipidni dvosloj in se pojavljajo v vseh [[Domena (biologija)|domenah]] življenja, od [[Evkarionti|evkariontskih celic]] do [[Gramnegativna bakterija|gramnegativnih]] ter [[Grampozitivna bakterija|grampozitivnih]] bakterij, pa tudi mikroskopskih [[Glive|gliv]].<ref>{{Navedi revijo|last=Yáñez-Mó|first=María|last2=Siljander|first2=Pia R.-M.|last3=Andreu|first3=Zoraida|last4=Zavec|first4=Apolonija Bedina|last5=Borràs|first5=Francesc E.|last6=Buzas|first6=Edit I.|last7=Buzas|first7=Krisztina|last8=Casal|first8=Enriqueta|last9=Cappello|first9=Francesco|date=2015|title=Biological properties of extracellular vesicles and their physiological functions|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/25979354|magazine=Journal of Extracellular Vesicles|volume=4|pages=27066|doi=10.3402/jev.v4.27066|issn=2001-3078|pmc=4433489|pmid=25979354}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Théry|first=Clotilde|last2=Witwer|first2=Kenneth W.|last3=Aikawa|first3=Elena|last4=Alcaraz|first4=Maria Jose|last5=Anderson|first5=Johnathon D.|last6=Andriantsitohaina|first6=Ramaroson|last7=Antoniou|first7=Anna|last8=Arab|first8=Tanina|last9=Archer|first9=Fabienne|date=2018|title=Minimal information for studies of extracellular vesicles 2018 (MISEV2018): a position statement of the International Society for Extracellular Vesicles and update of the MISEV2014 guidelines|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/30637094|magazine=Journal of Extracellular Vesicles|volume=7|issue=1|pages=1535750|doi=10.1080/20013078.2018.1535750|issn=2001-3078|pmc=6322352|pmid=30637094}}</ref> ==== Tipi ==== Ločujemo dva glavna tipa: [[File:Exosome kalamedits.jpg|thumb|400px|Na sliki vidimo prikaz multivezikularnega telesa (MBV), v katerem se nahaja več eksosomov, ki so nato izločeni iz celice.]] * ''[[ektosom]]'' (mikrovezikel ali mikropartikel) je zunajcelični vezikel, ki meri od 100 do 1000 [[Mikrometer|mikrometrov]] in nastane kot posledica brstenja od celične membrane ter sledeče odcepitve.<ref>{{Navedi splet|title=Termania - Mali leksikon biokemije in molekularne biologije - mikrovezikel|url=https://www.termania.net/slovarji/Mali_leksikon_biokemije_in_molekularne_biologije/11557488/mikrovezikel?query=mikrovezikel&SearchIn=All|website=www.termania.net|accessdate=2021-01-04}}</ref> * ''[[eksosom]]'' je zunajcelični vezikel, ki meri od 30 do 120 mikrometrov in nastane v notranjosti celice, kot intraluminalni vezikel v [[Multivezikularno telo|multivezikularnem telesu]], ki se nato zlije s celično membrano in naenkrat izloči večje število manjših eksosomov. Služi predvsem transportu beljakovin, DNK, RNK in lipidov.<ref>{{Navedi splet|title=Termania - Mali leksikon biokemije in molekularne biologije - eksosom|url=https://www.termania.net/slovarji/Mali_leksikon_biokemije_in_molekularne_biologije/11557341/eksosom?query=eksosom&SearchIn=All|website=www.termania.net|accessdate=2021-01-04}}</ref> Zunajcelične vezikle lahko med seboj razlikujemo po [[Gostota|gostoti]]<ref name=":2">{{Navedi revijo|last=van der Pol|first=Edwin|last2=Böing|first2=Anita N.|last3=Harrison|first3=Paul|last4=Sturk|first4=Augueste|last5=Nieuwland|first5=Rienk|date=julij 2012|title=Classification, functions, and clinical relevance of extracellular vesicles|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/22722893|magazine=Pharmacological Reviews|volume=64|issue=3|pages=676–705|doi=10.1124/pr.112.005983|issn=1521-0081|pmid=22722893}}</ref> (na podlagi postopka diferencialnega [[Centrifugiranje|centrifugiranja]]), velikosti in molekulah njihove površine.<ref>{{Navedi revijo|last=Mateescu|first=Bogdan|last2=Kowal|first2=Emma J. K.|last3=van Balkom|first3=Bas W. M.|last4=Bartel|first4=Sabine|last5=Bhattacharyya|first5=Suvendra N.|last6=Buzás|first6=Edit I.|last7=Buck|first7=Amy H.|last8=de Candia|first8=Paola|last9=Chow|first9=Franklin W. N.|date=2017|title=Obstacles and opportunities in the functional analysis of extracellular vesicle RNA - an ISEV position paper|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/28326170|magazine=Journal of Extracellular Vesicles|volume=6|issue=1|pages=1286095|doi=10.1080/20013078.2017.1286095|issn=2001-3078|pmc=5345583|pmid=28326170}}</ref> Pri ljudeh imajo znotrajcelični vezikli ključno vlogo pri [[Koagulacija|koagulaciji]] (strjevanju krvi), medceličnem sporočanju in izločanju [[Ekskret|ekskretov]].<ref name=":2" /> Soudeleženi naj bi bili pri patofizioloških procesih več različnih [[Bolezen|bolezni]], med katere spadajo tudi rakave bolezni.<ref>{{Navedi revijo|last=Dhondt|first=Bert|last2=Rousseau|first2=Quentin|last3=De Wever|first3=Olivier|last4=Hendrix|first4=An|date=junij 2016|title=Function of extracellular vesicle-associated miRNAs in metastasis|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/27289232|magazine=Cell and Tissue Research|volume=365|issue=3|page=|pages=621–641|doi=10.1007/s00441-016-2430-x|issn=1432-0878|pmid=27289232|access-date=}}</ref> Zunajcelični vezikli so bili prepoznani kot potencialni [[Biološki označevalec|biološki označevalci]] (biomarkerji) zaradi svoje vloge pri medceličnem sporočanju, dostopu do mnogih telesnih tekočin in pomembnosti njihove vsebine za izločujoče celice.<ref>{{Navedi revijo|last=Dhondt|first=Bert|last2=Van Deun|first2=Jan|last3=Vermaerke|first3=Silke|last4=de Marco|first4=Ario|last5=Lumen|first5=Nicolaas|last6=De Wever|first6=Olivier|last7=Hendrix|first7=An|date=junij 2018|title=Urinary extracellular vesicle biomarkers in urological cancers: From discovery towards clinical implementation|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/29654900|magazine=The International Journal of Biochemistry & Cell Biology|volume=99|page=|pages=236–256|doi=10.1016/j.biocel.2018.04.009|issn=1878-5875|pmid=29654900|access-date=}}</ref> Zunajcelični vezikli se pojavljajo tudi pri bakterijah, kjer sodelujejo v odnosu [[Parazit|parazita]] in [[Gostitelj (biologija)|gostitelja]]; mešički mnogih bakterij pomagajo pri prenašanju [[Virulentni dejavnik|virulentnih dejavnikov]] (faktorjev) v gostiteljeve celice in uravnavanju ter prilagajanju gostiteljevemu [[Imunski sistem|imunskemu sistemu]].<ref>{{Navedi revijo|last=Kuehn|first=Meta J.|last2=Kesty|first2=Nicole C.|date=2005-11-15|title=Bacterial outer membrane vesicles and the host–pathogen interaction|url=http://genesdev.cshlp.org/content/19/22/2645|magazine=Genes & Development|language=en|volume=19|issue=22|pages=2645–2655|doi=10.1101/gad.1299905|issn=0890-9369|pmid=16291643|access-date=2021-01-05|archive-date=2022-01-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20220119113625/http://genesdev.cshlp.org/content/19/22/2645|url-status=dead}}</ref> V morju živeče [[cianobakterije]] so bile opažene, da v odprti [[ocean]] precej pogosto izločajo vezikle, ki vsebujejo nukleinske kisline. V vzorcih kopenskih in morskih voda so bili najdeni mnogi mešički, ki nosijo DNK raznih vrst bakterij.<ref>{{Navedi revijo|last=Biller|first=Steven J.|last2=Schubotz|first2=Florence|last3=Roggensack|first3=Sara E.|last4=Thompson|first4=Anne W.|last5=Summons|first5=Roger E.|last6=Chisholm|first6=Sallie W.|date=2014-01-10|title=Bacterial vesicles in marine ecosystems|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/24408433|magazine=Science (New York, N.Y.)|volume=343|issue=6167|pages=183–186|doi=10.1126/science.1243457|issn=1095-9203|pmid=24408433}}</ref> == Vezikli s plaščem == [[File:Itrafig2.jpg|thumb|Prikaz nastajanja klatrinskih veziklov]] === Klatrinski vezikli (mešički) === Med bolj poznane vezikle, ki jih poleg fosfolipidnega dvosloja sestavlja tudi kompleksno zgrajen plašč, spadajo [[Klatrinski vezikel|klatrinski vezikli]]. Plašč se nahaja na zunanji, citosolni strani mešička in sestoji iz mnogih različnih makromolekul ter molekul, pri čemer so pomembnejše beljakovina [[klatrin]] in adaptorske beljakovine, ki so pogosto imenovane tudi [[Adaptin|adaptini]]. Klatrin se v plašč veže v ukrivljeni obliki, ki jo sestavljajo mnoge nitaste (fibrilarne) podenote, pri čemer je vsaka iz treh težkih ter treh lahkih verig. Vezikli nastanejo tako, da se na plazmalemi oblikuje klatrinski jarek, na katerega se pritrdijo ukrivljeno oblikovane klatrinske enote in adaptini. Postopoma se z ugrezanjem oblikuje kroglasta tvorba, ki se celične membrane kmalu drži samo še v tankem votlem podaljšku, ki je v obliki vratu in je obdan z [[GTP-aza|GTP-azo]], imenovano [[dinamin]]. Vezikel se dokončno odcepi zaradi [[Hidroliza|hidrolize]] GTP na molekulo GDP in fosfat, saj proces povzroči skrčitev dinaminskih enot. Po končanem nastajanju vezikla se navadno odcepijo tudi klatrinske molekule in adaptini, ki zatem sodelujejo pri tvorbi novih mešičkov. Klatrinski vezikli so udeleženi pri transportu med trans Golgijevim (o)mrežjem in lizosomi, pomembno vlogo pa igrajo tudi pri procesu endocitoze.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|edition=1. izd., 1. natis|title=Celična biologija : učbenik za študente Medicinske fakultete|url=https://www.worldcat.org/oclc/821110606|publisher=DZS|date=2012|location=Ljubljana|isbn=978-961-02-0286-8|oclc=821110606|last1=Jezernik |first1=Kristijan |last2=Sterle |first2=Maksimiljan |last3=Omerzel Vujić |first3=Erika |last4=Lampe Kajtna |first4=Mojca}}</ref> === Koatomerni vezikli (mešički) === Drug tip plaščnih veziklov so tako imenovani [[Koatomerni vezikel|koatomerni vezikli]] (mešički), katerih plašč sestavljajo COP-proteini (izraz izvira iz angleškega poimenovanja ''coated proteins''). Koatomerne vezikle delimo v dve kategoriji, COP I in COP II mešičke. Nastanek teh dveh tipov je tesno povezan z GTP vezavnimi beljakovinami, pri procesu pa je nujna tudi molekula ATP, ki zagotavlja energijo za izvedbo. COP I vezikli sodelujejo pri prenašanju snovi od Golgijevega aparata proti endoplazemskemu retiklu, medtem ko drug tip, COP II mešički skrbijo za transport od endoplazemskega retikla v smeri Golgijevega aparata.<ref name=":4" /> == Proces zlivanja veziklov == Pred samim zlitjem vezikla z akceptorsko (sprejemno) membrano je nujno prepoznavanje med receptorji; poteči mora tako imenovana faza identifikacije. Najprej se odvije razgradnja ([[depolimerizacija]]) mešičkovega plašča, v procesu katere se izpostavijo integralne membranske beljakovine [[v-SNARE]] (ang. ''Soluble – SNAP Attachment Protein Receptor''). Zatem se vzpostavi kompleks med beljakovinami v-SNARE in ustreznimi beljakovinami [[t-SNARE]], ki se nahajajo na membrani akceptorja (sprejemnika) in kemično ustrezajo beljakovinam v-SNARE, pri procesu pa sodelujejo še druge molekule, med katere sodijo denimo [[Rab GTP-aza|Rab GTP-aze]]. Naslednja faza je zlitje membran, ki jo spremlja več različnih dogodkov; v notranjosti celice se denimo zviša koncentracija [[Kalcij|kalcija]], membrana na območju zlivanja se začasno preuredi v nestabilno stanje in se nekoliko preoblikuje. Kompleks SNARE, iz veziklovih beljakovin v-SNARE in akceptorjevih beljakovin t-SNARE, razpade zaradi delovanja beljakovin kompleksa [[NSF/SNAP]] (ang. ''N-ethylmaleimide sensitive fusion protein/Synaptosomal-associated protein'').<ref name=":4" /> == Sklici == {{sklici|2}} {{Biologija membran}} {{celična anatomija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Biologija membran]] [[Kategorija:Celična anatomija]] a1hrcphm12ndcejxa2vsqsd0rxygyn6 10 496877 6676637 6667200 2026-05-16T17:52:15Z Pinky sl 2932 sl 6676637 wikitext text/x-wiki <includeonly>{{navbar|Template:infopolje mapframe/dok/parameters|plain=y|style=float: right;}}</includeonly><nowiki></nowiki> *Osnovni parametri {{tl|Infopolje mapframe}}:{{#if:{{{noprefix|}}}||<nowiki></nowiki> **'''mapframe''' – Vpišite »yes« ali »no« za prikaz ali skrivanje zemljevida, s čimer prepisujete privzeto nastavitev. ''Privzeto:'' {{{mapframe|no}}}{{#if:{{{onByDefault|}}}|, ''vendar spremenjeno tudi s parametrom onByDefault''}} *** Notranji parameter ''onByDefault'': {{{onByDefault|''not specified''}}} **{{#if:{{{noprefix|}}}||'''mapframe-coordinates''' ali '''mapframe-coord''' or}} '''coordinates''' ali '''coord''' – Koordinate, ki naj se uporabijo namesto tistih v Wikipodatkih. Uporabite predlogo {{tl|Coord}}, npr. {{para|coord|2={{tlx|Coord|12.34|N|56.78|E}}}}. ''Privzeto:'' {{{mapframe-coordinates|{{{mapframe-coord|{{{coordinates|{{{coord|''coordinates from Wikidata [[d:Property:P625]]''}}}}}}}}}}}} **'''mapframe-caption''' – Napis pod zemljevidom. ''Privzeto'': {{{mapframe-caption|''blank'' (ali če je nastavljen {{para|mapframe-geomask}}, "Lokacija v {{kbd|geomask's label}}")}}} **'''mapframe-custom''' – Uporabite zemljevid po meri namesto samodejnega okvira mapframe. Navedite predlogo {{tlx|maplink}} , drugo predlogo, ki ustvari zemljevid mapframe, ali ime slike. Če uporabite to možnost, bo večina parametrov mapframe prezrta. ''Privzeto'': ''not specified''}} **{{#if:{{{noprefix|}}}|'''id'''|'''mapframe-id''' ali '''id''' ali '''qid'''}} – Id (Q-number) predmeta v Wikipodatkih, ki naj se uporabi. ''Privzeto:'' ''item for current page'' **'''{{#if:{{{noprefix|}}}||mapframe-}}wikidata''' – Nastavite na {{code|yes}} za prikaz vseh oblik/črt iz OpenStreetMap. ''Privzeto:'' {{{mapframe-wikidata|''not specified''}}} *Prilagodite, katere funkcije naj se prikažejo: **'''{{#if:{{{noprefix|}}}||mapframe-}}point''' – Izklopite prikaz točkovne funkcije tako, da jo nastavite na {{code|none}}. Prisilite prikaz točkovne oznake tako, da jo nastavite na {{code|on}}. ''Privzeto:'' {{{mapframe-point|''not specified''}}} **'''{{#if:{{{noprefix|}}}||mapframe-}}shape''' – Izklopite prikaz oblikovne funkcije tako, da jo nastavite na {{code|none}}. Prisilite prikaz oblike tako, da jo nastavite na {{code|on}}. Uporabite inverzno obliko (geomask) namesto običajnega lika tako, da ga nastavite na {{code|inverse}}. ''Privzeto:'' {{{mapframe-shape|''not specified''}}} **'''{{#if:{{{noprefix|}}}||mapframe-}}line''' – Izklopite prikaz črtne funkcije tako, da jo nastavite na {{code|none}}. Prisilite prikaz črte tako, da jo nastavite na {{code|on}}. ''Privzeto:'' {{{mapframe-line|''not specified''}}} **'''{{#if:{{{noprefix|}}}||mapframe-}}geomask''' – Predmet v Wikipodatkih, ki služi kot geomaska (območje izven določene meje se osenči temneje). Lahko navedete specifičen predmet v Wikipodatkih (Q-number) ali pa lastnost, ki določa ta predmet (e.g. <code>P17</code> za {{Q|P17}}, <code>P131</code> za {{Q|P131}}). ''Privzeto:'' {{{mapframe-geomask|''not specified''}}} **'''{{#if:{{{noprefix|}}}||mapframe-}}switcher''' – Nastavite na {{code|auto}} ali {{code|geomasks}} ali {{code|zooms}}, da omogočite preklapljanje med več okvirji mapframe v [[Predloga:Switcher]]-slogu. ''Default:'' {{{mapframe-switcher|''not specified''}}} ***{{code|auto}} – Samodejno preklaplja med geomaskami, ki so vpisane v lastnostih {{Q|P276}} in {{Q|P131}} na strani predmeta v Wikipodatkih (iskanje poteka rekurzivno; npr. najprej mesto predmeta, nato zvezna država tega mesta in na koncu država te zvezne države). ***{{code|geomasks}} – Preklaplja med geomaskami, ki so navedene kot z vejico ločen seznam predmetov v Wikipodatkih (Q-numbers) v parametru '''{{#if:{{{noprefix|}}}||mapframe-}}geomask''' ***{{code|zooms}} – Preklaplja med stopnjami približanja "zoomed in"/"zoomed midway"/"zoomed out". Pri tem je "zoomed in" privzeta raven (z najmanj {{code|3}}), "zoomed out" ima vrednost {{code|1}}, "zoomed midway" pa predstavlja povprečje obeh vrednosti. *Ostali izbirni parametri: **'''{{#if:{{{noprefix|}}}||mapframe-}}frame-width''' ali '''{{#if:{{{noprefix|}}}||mapframe-}}width''' – Širina okvirja. ''Privzeto:'' {{{mapframe-frame-width|270}}} **'''{{#if:{{{noprefix|}}}||mapframe-}}frame-height''' ali '''{{#if:{{{noprefix|}}}||mapframe-}}height''' – Višina okvirja. ''Privzeto:'' {{{mapframe-frame-height|200}}} **'''{{#if:{{{noprefix|}}}||mapframe-}}shape-fill''' – Barva, uporabljena za polnjenje oblikovnih funkcij ''Default:'' {{{mapframe-shape-fill|#606060}}} **'''{{#if:{{{noprefix|}}}||mapframe-}}shape-fill-opacity''' – Raven prosojnosti polnila lika, število med 0 in 1 ''Privzeto:'' {{{mapframe-shape-fill-opacity|0.1}}} **'''{{#if:{{{noprefix|}}}||mapframe-}}stroke-color''' ali '''{{#if:{{{noprefix|}}}||mapframe-}}stroke-colour''' – Barva črtnih funkcij in obrob oblikovnih funkcij. ''Privzeto:'' {{{mapframe-stroke-color|{{{mapframe-stroke-colour|#ff0000}}}}}} ***'''{{#if:{{{noprefix|}}}||mapframe-}}line-stroke-color''' ali '''{{#if:{{{noprefix|}}}||mapframe-}}line-stroke-colour''' – Barva črtnih funkcij. ''Privzeto:'' {{{mapframe-line-stroke-color|{{{mapframe-line-stroke-colour|#ff0000}}}}}} ***'''{{#if:{{{noprefix|}}}||mapframe-}}shape-stroke-color''' ali '''{{#if:{{{noprefix|}}}||mapframe-}}shape-stroke-colour''' – Barva obrob oblikovnih funkcij. ''Privzeto:'' {{{mapframe-shape-stroke-color|{{{mapframe-shape-stroke-colour|#ff0000}}}}}} **'''{{#if:{{{noprefix|}}}||mapframe-}}stroke-width''' – Debelina črtnih funkcij in obrob oblikovnih funkcij. ''Privzeto:'' {{{mapframe-stroke-width|2}}} ***'''{{#if:{{{noprefix|}}}||mapframe-}}shape-stroke-width''' – Debelina obrob oblikovnih funkcij. ''Privzeto:'' {{{mapframe-shape-stroke-width|2}}} ***'''{{#if:{{{noprefix|}}}||mapframe-}}line-stroke-width''' – Debelina črtnih funkcij. ''Default:'' {{{mapframe-line-stroke-width|5}}} **'''{{#if:{{{noprefix|}}}||mapframe-}}marker''' – Simbol označbe, ki se uporabi za koordinate; za možnosti glejte [[mw:Help:Extension:Kartographer/Icons]]. ''Privzeto:'' {{{mapframe-marker|''not specified (i.e. blank)''}}} ***Lahko se nastavi tudi na {{code|blank}}, da se prepiše kateri koli privzeti simbol označbe. **'''{{#if:{{{noprefix|}}}||mapframe-}}marker-color''' ali '''{{#if:{{{noprefix|}}}||mapframe-}}marker-colour''' – Barva ozadja za označbo. ''Privzeto:'' {{{mapframe-marker-color|{{{mapframe-marker-colour|#5E74F3}}}}}} **'''{{#if:{{{noprefix|}}}||mapframe-}}geomask-stroke-color''' ali '''{{#if:{{{noprefix|}}}||mapframe-}}geomask-stroke-colour''' – Barva obrobe za lik geomaske. ''Privzeto:'' {{{mapframe-geomask-stroke-color|{{{mapframe-geomask-stroke-colour|#555555}}}}}} **'''{{#if:{{{noprefix|}}}||mapframe-}}geomask-stroke-width''' – Debelina obrobe za lik geomaske. ''Privzeto:'' {{{mapframe-geomask-stroke-width|1}}} **'''{{#if:{{{noprefix|}}}||mapframe-}}geomask-fill''' – Barva, uporabljena za polnjenje območja izven funkcij geomaske. ''Privzeto:'' {{{mapframe-geomask-fill|#606060}}} **'''{{#if:{{{noprefix|}}}||mapframe-}}geomask-fill-opacity''' – Raven prosojnosti polnila izven funkcij geomaske, število med 0 in 1. ''Privzeto:'' {{{mapframe-geomask-fill-opacity|0.25}}} **'''{{#if:{{{noprefix|}}}||mapframe-}}zoom''' – Nastavitev ravni približanja, od "1" (zemljevid Zemlje) do "18" (največja povečava), ki se uporabi, če ravni približanja ni mogoče samodejno določiti iz dolžine ali površine objekta. ''Privzeto:'' {{{mapframe-zoom|10}}} **'''{{#if:{{{noprefix|}}}||mapframe-}}length_km {{nobold|or}} {{#if:{{{noprefix|}}}||mapframe-}}length_mi {{nobold|or}} {{#if:{{{noprefix|}}}||mapframe-}}area_km2 {{nobold|or}} {{#if:{{{noprefix|}}}||mapframe-}}area_mi2''' – Določanje ravni približanja s posredovanjem dolžine objekta (v kilometrih ali miljah) ali površine (v kvadratnih kilometrih ali kvadratnih miljah). ''Default:'' ''{{{mapframe-length_km|not specified}}} / {{{mapframe-length_mi|not specified}}} / {{{mapframe-area_km2|not specified}}} / {{{mapframe-area_mi2|not specified}}}'' **'''{{#if:{{{noprefix|}}}||mapframe-}}frame-coordinates''' ali '''{{#if:{{{noprefix|}}}||mapframe-}}frame-coord''' – Alternativne koordinate zemljepisne širine in dolžine za začetno postavitev zemljevida z uporabo predloge {{tl|coord}}. ''Privzeto:'' ''izpeljano iz koordinat predmeta'' **'''{{#if:{{{noprefix|}}}||mapframe-}}type''' – Nastavitev vrste objekta z enako uporabo kot pri predlogi {{tl|coord}}. ''Privzeto:'' {{{mapframe-type|''not specified''}}} **'''{{#if:{{{noprefix|}}}||mapframe-}}population''' – Nastavitev števila prebivalcev, uporabno pri type="city", za predlogo {{tl|Infobox dim}}. ''Privzeto:'' {{{mapframe-population|''not specified''}}} {{#if:{{{deprecated|}}}|<nowiki></nowiki> *Zastareli/nezaželeni parametri **{{gray|1='''{{#if:{{{noprefix|}}}||mapframe-}}frame-lat''' ali '''{{#if:{{{noprefix|}}}||mapframe-}}frame-latitude'''}} – Alternativna koordinata zemljepisne širine za začetno postavitev zemljevida; privzeto je izpeljana iz koordinat predmeta **{{gray|1='''{{#if:{{{noprefix|}}}||mapframe-}}frame-long''' ali '''{{#if:{{{noprefix|}}}||mapframe-}}frame-longitude'''}} – Alternativna koordinata zemljepisne dolžine za začetno postavitev zemljevida; privzeto je izpeljana iz koordinat predmeta }}<noinclude>{{Documentation}}</noinclude> s3qtbxzmsdtpprf0v0rog343fq2d3c7 0 498513 6676719 6260600 2026-05-16T22:07:38Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676719 wikitext text/x-wiki {{Infobox film | name = V znamenju sidra | image = | caption = | director = [[František Čap]] | producer = | writer = [[František Čap]] <br> [[Jan Drda]]<br>[[Frank Tetauer]] | narrator = | starring = [[Hana Vítová]] <br> [[Zdeňka Baldová]] <br> [[Vlasta Fabianová]] | music = [[Jiří Srnka]] | cinematography = [[Ferdinand Pečenka]] | editing = [[Jan Kohout]] | studio = [[Československá filmová společnost]] | distributor = [[Státní půjčovna filmů]] | released = {{film date|1947|10|31|df=yes}} | runtime = 99 minut | country = [[Češkoslovaška]] | language = [[češčina]] }} '''''V znamenju sidra''''' (tudi '''''V znaku sidra''''', {{jezik-cs|Znamení kotvy}}) je češkoslovaški [[črno-beli film|črno-beli]] [[psihološki film|psihološki]] [[romantični film|romantično]]-[[dramski film]] iz leta 1947, ki ga je režiral [[František Čap]] in zanj napisal tudi scenarij skupaj z [[Jan Drda|Janom Drdo]] in [[Frankom Tetauerjem]]. V glavnih vlogah nastopajo [[Hana Vítová]], [[Zdeňka Baldová]] in [[Vlasta Fabianová]].<ref name="filmovyprehled">{{navedi splet|url=https://www.filmovyprehled.cz/en/film/396033/znameni-kotvy|title=Sign of the Anchor|website=Filmový přehled|publisher=NFA|accessdate=2020-03-03|archive-date=2021-05-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20210502141635/https://www.filmovyprehled.cz/en/film/396033/znameni-kotvy|url-status=dead}}</ref> Umetniško režijo filma je vodil [[Štěpán Kopecký]]. Primerno je bil prikazan 31. oktobra 1947 v čeških kinematografih. Film se spogleduje z elementi francoskega realizma [[1930.|tridesetih let]] in nemškega ekspresionizma s postavitvijo dodajanja v temne uličice pristaniškega mesta, zločinom iluzionista in napetim dogajanjem. Čap je zanj prejel častno češko državno priznanje za filmsko režijo.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1023490/ |title=Čap, František (1913–1972) |accessdate=2021-05-02 |author=[[Miha Grum]] |work=[[Slovenska biografija]] }}</ref> ==Vloge== * [[Hana Vítová]] kot Pavla Marková / Miss Camilla * [[Zdeňka Baldová]] kot Pavlina mati * [[Vlasta Fabianová]] kot prostitutka Černá Fanka * [[Eduard Kohout]] kot maestro Lascari * [[Zdeněk Štěpánek]] kot kapitan Troska * [[Július Pántik]] kot krmar Franta Hojdar * [[Ladislav H. Struna]] kot krmar Hojdar * [[Jarmila Smejkalová]] kot šivilja Růža * [[Vladimír Salač]] kot pomočnik Lojza Brůha * [[Josef Maršálek]] kot Toník Truneček * [[Jan W. Speerger]] kot čolnar * [[Jaroslav Zrotal]] kot Vojta * [[Karel Effa]] kot pomočnik Pobříslo * [[Ota Motyčka]] kot gostilničar Krůta * [[František Dibarbora]] kot carinik == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} {{František Čap}} {{normativna kontrola}} {{film-stub}} [[Kategorija:Filmi v režiji Františka Čapa]] [[Kategorija:Češki filmi]] [[Kategorija:Črno-beli filmi]] [[Kategorija:Romantično dramski filmi]] [[Kategorija:Psihološki filmi]] f3elqr8pxcwdpjgsel9fiwqb9m8qkuf 0 499983 6676849 6436030 2026-05-17T06:39:01Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676849 wikitext text/x-wiki [[Slika:First preserved Main Page of Wikipedia.jpeg|sličica|Prve strani Wikipedije, ustvarjene do 20. decembra leta 2001]] '''[[Wikipedija]]''', prosta spletna enciklopedija, je začela delovati [[15. januar|15. januarja]] [[2001]], dva dni po registraciji [[Jimmy Wales|Jimmya Walesa]] in [[Larry Sanger|Larrya Sangerja]] kot prvih dveh uporabnikov. Najzgodnejši znani predlog za spletno enciklopedijo je leta 1993 podal Rick Gates, koncept brezplačne spletne enciklopedije (ki se razlikuje od zgolj odprtokodne) pa je prvič predlagal [[Richard Matthew Stallman|Richard Stallman]] decembra 2000.<ref>{{Navedi splet|url=http://whois.domaintools.com/wikipedia.org|title=Wikipedia.org WHOIS, DNS, & Domain Info – DomainTools}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://history-computer.com/Internet/Conquering/Wikipedia.html|title=Wikipedia of Jimmy Wales and Larry Sanger|accessdate=2021-05-22|archive-date=2012-04-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20120415133700/http://history-computer.com/Internet/Conquering/Wikipedia.html|url-status=dead}}</ref> Bistveno je, da je Stallmanov koncept posebej vključeval idejo, da nobena osrednja organizacija ne bi smela nadzirati urejanja. Ta značilnost je močno v nasprotju s sodobnimi digitalnimi enciklopedijami, kot so Microsoft Encarta, [[Enciklopedija Britannica|Encyclopædia Britannica]] in celo Bomisova [[Nupedia]], ki je bila neposredna predhodnica Wikipedije. Leta 2001 je bila licenca za Nupedijo spremenjena v GFDL, Wales in Sanger pa sta Wikipedijo začela uporabljati s konceptom in tehnologijo [[Wiki|wikija]], ki ga je leta 1995 uvedel Ward Cunningham. Sprva je bila Wikipedija namenjena dopolnitvi Nupedije, spletnega enciklopedijskega projekta, ki so ga urejali izključno strokovnjaki, z zagotavljanjem dodatnih osnutkov člankov in idej zanj. V praksi je Wikipedia hitro prehitela Nupedijo, postala je globalni projekt v več jezikih in navdihnila številne druge spletne referenčne projekte.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gnu.org/encyclopedia/anencyc.txt|title=The Free Universal Encyclopedia and Learning Resource|accessdate=2021-05-22|archive-date=2014-03-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20140329165205/http://www.gnu.org/encyclopedia/anencyc.txt|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://c2.com/cgi/wiki?WikiHistory|title=WikiHistory}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=The future of Wikipedia: WikiPeaks?|date=1 March 2014|url=https://www.economist.com/news/international/21597959-popular-online-encyclopedia-must-work-out-what-next-wikipeaks}}</ref> Število mesečnih bralcev Wikipedije po vsem svetu znaša približno 495 milijonov. Po vsem svetu so septembra 2020 laboratoriji WMF za tekoči mesec našteli 15,5 milijarde ogledov strani. Po podatkih comScoreja Wikipedija samo iz Združenih držav Amerike mesečno prejme 117 milijonov edinstvenih obiskovalcev.<ref>{{Navedi splet|url=https://stats.wikimedia.org/v2/#/all-projects|title=Monthly overview|accessdate=2021-05-22|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124235329/https://stats.wikimedia.org/v2/#/all-projects|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.comscore.com/Insights/Market-Rankings/comScore-Ranks-the-Top-50-US-Digital-Media-Properties-for-January-2015|title=comScore Ranks the Top 50 U.S. Digital Media Properties for January 2015}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=2018|title=From Diderot's Encyclopedia to Wales's Wikipedia: a brief history of collecting and sharing knowledge|url=https://zenodo.org/record/3235309|magazine=Časopis KSIO}}</ref><ref>Reagle, Joseph (2010). ''Good Faith Collaboration. The Culture of Wikipedia''. MIT Press. {{ISBN|978-0-262-01447-2}}. Chapter 2: "The Pursuit of the Universal Encyclopedia".</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://slashdot.org/comments.pl?sid=9990&threshold=1&commentsort=0&mode=thread&cid=502603|title=Slashdot Comments &#124; GNUPedia Project Starting}}</ref> == Zgodovina == === Ozadje === Koncept zbiranja svetovnega znanja na enem mestu sega vse do Aleksandrijske in Pergamske knjižnice, toda sodobni koncept splošno razširjene tiskane enciklopedije izvira iz idej [[Denis Diderot|Denisa Diderota]] in francoskih enciklopedistov 18. stoletja. Zamisel o uporabi avtomatiziranih strojev onkraj tiskarne za izdelavo uporabnejše enciklopedije je lahko zaslediti v knjigi [[Paul Otlet|Paula Otleta]] iz leta 1934 ''Traité de documentation.'' Otlet je leta 1910 ustanovil tudi institucijo ''Mundaneum'', ki je namenjena indeksiranju svetovnega znanja. Ta koncept enciklopedije s pomočjo strojev je bil nadalje razširjen v knjigi esejev ''HG Wells World Brain'' (1938) in prihodnji viziji mikrofilma Vannevarja Busha – temelji Memex v svojem eseju "''Kot lahko mislimo''" (1945).{{Pojasni}} Drug mejnik je bil projekt [[Ted Nelson|Teda Nelsona]] za hipertekstualno zasnovo [[Xanadu (računalništvo)|Xanaduja]], ki se je začel leta 1960. Napredek informacijske tehnologije konec 20. stoletja je privedel do sprememb v obliki enciklopedij. Medtem ko so prejšnje enciklopedije, zlasti [[Enciklopedija Britannica|Encyclopædia Britannica]], temeljile na knjigah, je bila leta 1993 Microsoftova Encarta objavljena na [[CD-ROM]]<nowiki/>u ter vsebovala [[Hiperpovezava|hiperpovezave]]. Razvoj svetovnega spleta je privedel do številnih poskusov razvoja projektov internetne enciklopedije. Zgodnji predlog za spletno enciklopedijo je bil Interpedia leta 1993, ki ga je izvedel Rick Gates; ta projekt je propadel, preden je ustvaril kakršno koli enciklopedično vsebino. Zagovornik proste programske opreme Richard Stallman je leta 1999 opisal koristnost tovrstnega projekta kot »Brezplačne univerzalne enciklopedije in učnih virov«. Njegov objavljeni dokument »želi predstaviti, kaj mora storiti brezplačna enciklopedija, kakšne svoboščine mora dati javnosti in kako jo lahko začnemo razvijati«. V sredo 17. januarja 2001, dva dni po ustanovitvi Wikipedije, se je projekt GNUPedia Fundacije za prosto programsko opremo (FSF) povezal s konkurenco [[Nupedia|Nupediji]], danes pa FSF spodbuja ljudi, naj »obiščejo in prispevajo k Wikipediji«. Soustanovitelj Wikipedije [[Jimmy Wales]] je izjavil, da se je zametek koncepta Wikipedije zanj vrnil, ko je bil podiplomski študent na univerzi Indiana, kjer je bil navdušen nad uspehi odprtokodnega gibanja in našel Emacsov manifest Richarda Stallmana in njegovo spodbujanje brezplačne programske opreme in ekonomije izmenjave kot zelo zanimivo. Takrat je Wales študiral finančništvo in je bil navdušen nad spodbudami številnih ljudi, ki so kot prostovoljci prispevali k ustvarjanju brezplačne programske opreme, kjer je bilo veliko primerov z odličnimi rezultati. === Oblikovanje projekta === Wikipedija je bila prvotno načrtovana kot napajalni projekt za Nupedijo, ki jo je ustanovil Wales, prejšnji projekt za izdelavo brezplačne spletne enciklopedije, ki ga je prostovoljno ponudilo podjetje Bomis, podjetje za spletno oglaševanje v lasti Jimmyja Walesa, Tima Shella in Michaela E. Davisa. Nupedija je bila ustanovljena z uporabo visoko usposobljenih sodelujočih prostovoljcev in dodelanim postopkom medsebojnega strokovnega pregleda v več korakih. Kljub poštnemu seznamu zainteresiranih urednikov in prisotnosti rednega glavnega urednika [[Larry Sanger|Larryja Sangerja]], podiplomskega študenta filozofije, ki ga je Wales najel, je bilo pisanje vsebin za Nupedijo izjemno počasno, saj je bilo v prvem letu napisanih le 12 člankov. Wales in Sanger sta razpravljala o različnih načinih za hitrejše ustvarjanje vsebin. Zamisel o dopolnilu, ki temelji na wikiju, je nastala iz pogovora med Sangerjem in Benom Kovitzom. Ben Kovitz je bil računalniški programer in reden uporabnik revolucionarnega wikija Warda Cunninghama "WikiWikiWeb". Sangerju je na večerji v torek, 2. januarja 2001, razložil, kateri wikiji so bili takrat težko razumljivi koncepti. Wales je oktobra 2001 prvič izjavil, da je "Larry imel idejo, da bi uporabljal programsko opremo Wiki", čeprav je pozneje decembra 2005 izjavil, da ga je Jeremy Rosenfeld, uslužbenec Bomisa, seznanil s projektom. Sanger je menil, da bi bil wiki dobra platforma za uporabo, in na poštnem seznamu Nupedije predlagal, da se wiki, ki temelji na UseModWiki (takrat v. 0.90), postavi kot projekt "podajalnika" za Nupedijo. Pod temo "Naredimo wiki" je v sredo, 10. januarja, zapisal:<blockquote>Ne, to ni nespodoben predlog. Ideja je dodati nekaj funkcije v Nupedijo. Jimmy Wales meni, da bi se marsikomu ideja zdela sporna, vendar mislim, da ne ... Kar zadeva uporabo Wikipedije v Nupediji, je to ultimativni "odprt" in preprost format za razvoj vsebine. Občasno smo razpravljali o idejah za preprostejše, bolj odprte projekte, ki bi nadomestili ali dopolnili Nupedijo. Zdi se mi, da je wikije mogoče uporabiti praktično takoj, potrebujejo zelo malo vzdrževanja in so na splošno zelo tvegani. So tudi potencialno odličen vir za vsebino. Kolikor lahko ugotovim, je malo slabosti.</blockquote> === Ustanovitev Wikipedije === Uredniki in pregledovalci Nupedije so se precej upirali ideji, da bi Nupedijo povezali s spletnim mestom v slogu wiki. Sanger je predlagal, da se novemu projektu dodeli lastno ime Wikipedia, Wikipedia pa je bila kmalu predstavljena na lastni domeni wikipedia.com v ponedeljek, 15. januarja 2001. Pasovno širino in strežnik (v [[San Diego|San Diegu]]), uporabljen za te začetne projekte, je prispeval Bomis. Številni nekdanji zaposleni v podjetju Bomis so kasneje prispevali vsebino k enciklopediji: to sta bila predvsem Tim Shell, soustanovitelj in kasnejši izvršni direktor podjetja Bomis, in programer Jason Richey. Wales je decembra 2008 izjavil, da je prvič uredil Wikipedijo, preizkusno z besedilom "[[Pozdravljen, svet|Pozdravljen, svet!]]", Vendar je to urejanje morda veljalo za staro različico Wikipedije, ki je bila kmalu zatem ukinjena in nadomeščena s ponovnim zagonom; "Pozdravljen svet?". Obstoj projekta je bil uradno objavljen, poziv za prostovoljce k ustvarjanju vsebin pa 17. januarja 2001 na poštni seznam Nupedija. Projekt je prejel veliko novih udeležencev, potem ko je bil julija 2001 omenjen na spletni strani Slashdot, marca 2001 pa je že dve manjši omembi. Nato je 25. julija prejel pomemben napotek na zgodbo na spletnem mestu za tehnologijo in kulturo Kuro5hin, ki ga je uredila skupnost. Med temi sorazmerno hitrimi pritoki prometa je prihajalo do stalnega pretoka prometa iz drugih virov, zlasti iz [[Google|Googla]], ki je vsak dan na spletno mesto poslal stotine novih obiskovalcev. Njeno prvo glavno medijsko poročanje je bilo v The New York Timesu, 20. septembra 2001. Projekt je dobil svoj tisoči članek okoli ponedeljka 12. februarja 2001, okoli 7. septembra pa je dosegel 10.000 člankov. V prvem letu njegovega obstoja je bilo ustvarjenih več kot 20.000 enciklopedijskih prispevkov - stopnja več kot 1.500 člankov na mesec. V petek, 30. avgusta 2002, je število člankov doseglo število 40.000. Najzgodnejše spremembe Wikipedije so bile dolgo izgubljene, saj je prvotna programska oprema UseModWiki po približno enem mesecu izbrisala stare podatke. V torek, 14. decembra 2010, je razvijalec Tim Starling našel varnostne kopije v SourceForge, ki vsebujejo vse spremembe Wikipedije od njene ustanovitve od januarja 2001 do 17. avgusta 2001. Pokazal je, da je bil prvi popravek na strani HomePage 15. januarja 2001 z napisom "To je nova WikiPedia!". Ta popravek je bil uvožen leta 2019 in ga najdete na strani HomePage. Prvi trije popravki, ki so bili znani pred odkritjem Tima Starlinga, so: * Na strani Wikipedia: UuU ob 20:08, 16. januarja 2001 * Na strani TransporT ob 20:12, 16. januarja 2001 * Na strani Uporabnik: ScottMoonen ob 21:16, 16. januarja 2001 === Delitve in internacionalizacija === Zgodaj v razvoju Wikipedije se je začela širiti na mednarodni ravni, z ustvarjanjem novih imenskih prostorov, vsak z ločenim naborom uporabniških imen. Prva poddomena, ustvarjena za neangleško wikipedijo, je bila deutsche.wikipedia.com (ustvarjena v petek, 16. marca 2001, 01:38 UTC), po nekaj urah je sledila Catalan.wikipedia.com (ob 13:07 UTC). [[Japonska Wikipedija]], ki se je začela kot nihongo.wikipedia.com, je bila ustvarjena okoli tega obdobja in je sprva uporabljala samo latinizirano japonščino. Približno dva meseca je bil v katalonščini največ člankov v neangleškem jeziku, čeprav statistika tega zgodnjega obdobja ni natančna. [[Francoska Wikipedija]] je bila ustvarjena 11. maja 2001 ali okrog nje, v valu novih jezikovnih različic, ki so vključevale tudi [[Kitajska Wikipedija|kitajščino]], [[Nizozemska Wikipedija|nizozemščino]], [[Hebrejska Wikipedija|hebrejščino]], [[Italijanska Wikipedija|italijanščino]], [[Portugalska Wikipedija|portugalščino]], [[Ruska Wikipedija|ruščino]], [[Španska Wikipedija|španščino]] in [[Švedska Wikipedija|švedščino]]. Tem jezikom sta se kmalu pridružila še [[Arabska Wikipedija|arabščina]] in [[Madžarska Wikipedija|madžarščina]]. Septembra 2001 se je v sporočilu zavezala k večjezični določitvi Wikipedije, ki je uporabnike obvestila o prihajajoči uvedbi wikipedij za vse večje jezike, vzpostavitvi temeljnih standardov in prizadevanju za prevod osnovnih strani za nove wikije. Konec tega leta, ko so se začele beležiti mednarodne statistike, so bile objavljene različice za [[Afrikanska Wikipedija|afrikansko]], [[Norveška Wikipedija|norveščino]] in [[Srbska Wikipedija|srbščino]]. [[Slovenska Wikipedija|Slovenska različica Wikipedije]] je bila ustvarjena 26. februarja 2002. Januarja 2002 je bilo 90 % vseh člankov v Wikipediji v angleščini. Do januarja 2004 je bilo manj kot 50 % Angležev in ta internacionalizacija se je z naraščanjem enciklopedije še naprej povečevala. Od leta 2014 je približno 85,5 % vseh člankov v Wikipediji v neangleških različicah Wikipedije. === Razvoj Wikipedije === [[Slika:Old Wikipedia.png|sličica|309x309_pik|Najstarejša različica Wikipedije]] Marca 2002 je Larry Sanger po umiku financiranja s strani Bomisa med dot-com propadom zapustil Nupedijo in Wikipedijo. Do leta 2002 sta se Sanger in Wales razlikovala v svojih pogledih na to, kako najbolje upravljati odprte enciklopedije. Oba sta še vedno podpirala koncept odprtega sodelovanja, vendar se nista strinjala glede ravnanja z motečimi uredniki, posebnih vlog strokovnjakov in najboljšega načina za vodenje projekta do uspeha. Wales je urednike v Wikipediji vzpostavil samoupravljanje in usmerjanje od spodaj navzgor. Jasno je povedal, da ne bo vključen v vsakodnevno upravljanje skupnosti, ampak jo bo spodbudil, da se nauči samoupravljati in najti svoje najboljše pristope. Od leta 2007 Wales svojo vlogo večinoma omejuje na občasne prispevke o resnih zadevah, izvršni dejavnosti, zagovarjanju znanja in spodbujanju podobnih referenčnih projektov. Sanger pravi, da je »vključevalec« in je odprt za skoraj vse. Predlagal je, da imajo strokovnjaki še vedno mesto v svetu Web 2.0. Za kratek čas se je vrnil v akademske kroge in se nato pridružil fundaciji Digital Universe. Leta 2006 je Sanger ustanovil [[Citizendium]], odprto enciklopedijo, ki je uporabila resnična imena sodelavcev, da bi zmanjšala moteče urejanje, in upal, da bo olajšal "nežne strokovne napotke" za povečanje natančnosti njegove vsebine. Odločitve o vsebini člankov naj bi bile odvisne od skupnosti, spletna stran pa naj bi vsebovala izjavo o "družinam prijazni vsebini". Že zgodaj je izjavil, da namerava Citizendium zapustiti čez nekaj let, do takrat pa naj bi bil projekt in njegovo vodstvo verjetno vzpostavljeno. === Organizacija === Projekt Wikipedija je v svojem življenju hitro rasel na več ravneh. Vsebina je organsko rasla z dodajanjem novih člankov, dodani so bili nove različice [[Angleška Wikipedija|Wikipedije v angleškem]] in neangleškem jeziku in ustanovljeni so bili celotni novi projekti, ki posnemajo te metode rasti na drugih sorodnih področjih (novice, citati, priročniki itd.) prav tako. Wikipedija je sama zrasla z ustanovitvijo fundacije Wikimedia, ki deluje kot krovno telo, in z rastjo programske opreme in politik za potrebe uredniške skupnosti. === Razvoj logotipa === <gallery> Slika:Wikipedia-logo-en.png|Logotip angleške wikipedije Slika:Wikipedia Logo Puzzle Globe Spins Horizontally, Revealing The Contents Of All Of Its Puzzle Pieces Without Background.gif|Logotip Wikipedije </gallery> == Glej tudi == * [[Zanesljivost Wikipedije]] * [[Vandalizem v Wikipediji|Vandalizem na Wikipediji]] * [[Ideološka pristranskost na Wikipediji]] == Sklici == {{sklici|1}} {{Fundacija Wikimedia}} [[Kategorija:Wikipedija]] [[Kategorija:Zgodovina Wikipedije]] 9mtjrxrc3d1j38pscvxo2wpzfbutd2a 0 501483 6676967 6676120 2026-05-17T10:31:46Z Gledalec 242658 pp 6676967 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Lee Harvey Oswald|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=Oswald fotografiran 23. novembra 1963, dan po tem, ko je ubil ameriškega predsednika Kennedya|citizenship={{USA}} <br/> {{USSR}}|death_cause=[[Umor]]|known_for=Atentator na ameriškega predsednika [[John F. Kennedy|Johna F. Kennedyja]] in policista [[J. D. Tippit|J.D. Tippita]]|occupation=}} '''Lee Harvey Oswald''', [[Američani|ameriški]] [[vojak]], [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|marinec]] in [[Atentat|atentator]] * [[18. oktober]] [[1939]] [[New Orleans]], [[Louisiana]], [[Združene države Amerike|ZDA]] † [[24. november]] [[1963]] [[Dallas, Teksas|Dallas]], [[Teksas]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. Oswald se je v zgodovino zapisal po tem, ko je leta 1963 izvedel [[Atentat na Johna Kennedyja|atentat na ameriškega predsednika]] [[John F. Kennedy|Johna Kennedyja]], katerega je v atentatu tudi ubil. Oswald je bil zaradi nedovoljenega pouka pri 12. letih zaprt za mladoletnike, v tem času pa ga je psihiater zaradi pomanjkanja običajnega družinskega življenja ocenil kot »čustveno problematičnega fanta«. Potem ko je v mladosti obiskal 22 šol, je večkrat nehal in se končno, ko je bil star 17 let, pridružil marincem. Oswald je bil med služenjem dvakrat na vojaškem sodišču in bil zaprt. Bil je častno odpuščen iz aktivne službe v marincih v rezervo, nato pa je takoj odšel v [[Evropa|Evropo]] in oktobra 1959 pobegnil v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]]. Živel je v [[Minsk|Minsku]] v [[Belorusija|Belorusiji]], kjer se je poročil z Rusinjo po imenu [[Marina Oswald Porter|Marina]] in z njo dobil eno hčerko. Junija 1962 se je z ženo vrnil v [[Združene države Amerike|ZDA]] in se na koncu preselil v [[Dallas, Teksas|Dallas]], kjer se je rodila tudi njuna druga hči.<ref>{{Navedi novice|title=A J.F.K. Assassination Glossary: Key Figures and Theories|date=May 10, 2018|url=https://www.nytimes.com/2017/10/26/us/jfk-assassination.html|last=Victor|first=Daniel|newspaper=[[The New York Times]]}}</ref> Oswald je 22. novembra 1963 iz šestega nadstropja Skladišča šolske knjižnice v Dallasu streljal na povorko ameriškega predsednika [[John F. Kennedy|Johna Kennedyja]], ko se je ta vozil z avtomobilom čez Dealey Plaza v Dallasu ter pri tem ubil predsednika Kennedyja in huje ranil texaškega guvernerja [[John Connally|Johna Connallya]], ki se je tudi vozil v avtu. Približno 45 minut po atentatu na Kennedyja je Oswald na lokalni ulici ustrelil in ubil še tamkajšnjega policista [[J. D. Tippit|J. D. Tippita]]. Nato je pobegnil v [[kino]], kjer ga je policija aretirala približno 20 minut po Tippitovem umoru. Pri tem se je Oswald poskušal upreti aretaciji tako, da je napadel in udaril policista [[Nick McDonald|Nicka McDonalda]], vendar je ga je policija uspešno aretirala. V priporu je bil Oswald obtožen umora predsednika Kennedyja in policista Tippita ter poskusa umora guvernerja Connallyja, vendar je odgovornost zanikal in izjavil, da je bil »nedolžen«. Dva dni kasneje, 24. novembra 1963 so Oswalda spremljali med premeščanjem v okrožni zapor, ko ga je v kleti Dallasovega policijskega sedeža ustrelil [[Jack Ruby]], lastnik lokalnega nočnega kluba. Oswald je bil smrtno ranjen in je pozneje tega dne umrl, zaradi česar mu nikoli niso sodili.<ref>{{Navedi splet|url=http://texashistory.unt.edu/explore/collections/JFKDP/|title=John F Kennedy, Dallas Police Department Collection – The Portal to Texas History}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Final Report of the Kennedy Assassination Records Review Board|url=https://books.google.com/books?id=OibCmEpOqDwC&pg=PA1}}</ref> Septembra 1964 je Warrenova komisija ugotovila, da je Oswald pri atentatu na Kennedyja deloval sam. Ta zaključek, čeprav sporen, je bil podprt s preiskavami policijske uprave Dallas, [[Zvezni preiskovalni urad|Zveznega preiskovalnega urada]] (FBI), [[Centralna obveščevalna agencija|tajne službe Združenih držav Amerike]] in Odbora za atentate izbranega parlamenta.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.gallup.com/poll/1813/most-americans-believe-oswald-conspired-others-kill-jfk.aspx|title=Gallop: Most Americans Believe Oswald Conspired With Others to Kill JFK}}</ref> == Mladost == Lee Harvey Oswald se je rodil 18. oktobra 1939 v [[New Orleans|New Orleansu]] v [[Louisiana|Louisiani]] v ameriški družini nižjega srednjega razreda. Njegov oče je umrl dva meseca pred njegovim rojstvom, zaradi česar je njegova mati [[Marguerite Oswald|Marguerite]] sama vzgajala tri sinove: Johna Edwarda Pica (rojenega 17. januarja 1932 iz prejšnjega zakona z Edwardom Johnom Picom ml.), Roberta (rojenega 7. aprila 1934) in Leeja Harveyja. Oswald je otroštvo preživel v selitvi od ene družine do druge, od sosedov k sorodnikom, medtem ko sta bila njegova dva brata nameščena v sirotišnici, ker mati ni imela dovolj denarja za preživljanje. Oswaldovo otroštvo je bilo zelo težko, težave pa so se povečale, ko se je njegova mati ponovno poročila in preselila v [[Dallas, Teksas|Dallas]] v [[Teksas|Teksasu]]. Zakon se je kmalu zatem razpadel in Marguerite se je preselila v [[New York]]. Odhod svojih dveh najstarejših sinov na služenje vojaškega roka je Marguriete izkoristila, da se je posvetil najmlajšemu sinu, ki ni imel prijateljev in je še posebej trpel zaradi nenehnih selitev. Oswaldov značaj se je hitro spremenil. Iz žalostnega in samotnega, a v bistvu neškodljivega fanta je postal agresiven in nasilen, do te mere, da je vodstvo šole, ki jo je obiskoval, zahtevalo pregled pri psihiatru. Diagnoza je bila, da je mali Oswald mladenič, ki trpi za motnjami, ki povzročajo nasilno vedenje, da je žrtev pogostih blodnj o vsemogočnosti, da je popolnoma izoliran od svojega socialnega okolja in da močno trpi zaradi vztrajnega pomanjkanja naklonjenosti. Njegovo vedenje se je postopoma razvilo v tipične sociopatske, mejne in [[Narcistična osebnostna motnja|narcistične]] težnje, težnje, ki so se pri njem odkrile še kasneje. Pristojni sodnik je odredil, da Oswald potrebuje ustrezno zdravljenje, vendar njegova mama ni ubogala naročil in je z Oswaldom pobegnila v [[New Orleans]]. Oswaldovo vedenje se je samo še poslabšalo. Pri šestnajstih letih je opustil šolo in se poskušal prijaviti v mornarico, vendar je bila njegova prošnja za marince zavrnjena. == Služenje v marincih == [[Slika:Lee Harvey Oswald-USMC.jpg|sličica|283x283_pik|Oswald leta 1962, ko je služil pri ameriških marincih.]] Oswald je bil velik ljubitelj orožja in si je pred včlanitvijo priskrbel puško [[Marlin kalibra .22]] za urjenje. Splošno prepričanje, ki je temeljilo na intervjuju s soborcem, je bilo, da je bil Oswald slab strelec, medtem ko je za strele, ki so ubili Kennedyja, potreboval zelo spretnega strelca. V resnici si je v marincih prislužil čin ostrostrelca, kasneje pa je bil povišan v strokovnjaka za strelstvo; uspelo mu je zadeti 48 od 50 tarč na razdalji, ki je bila dvakrat večja od razdalje od skladišča knjig do predsedniškega avtomobila. Poleg tega je puška [[Mannlicher-Carcano]], ki jo je uporabil na dan Kennedyjevega atentata, zelo učinkovito orožje, Lee Oswald pa jo je pogosto vadil polniti in prazniti v zgolj nekaj sekundah. Nikoli ni izgubil veselja do orožja, tako zelo, da se je tik pred premestitvijo v japonsko letalsko oporišče soočil z disciplinskim ukrepom, ker se je po nesreči ustrelil v roko z neregistrirano pištolo. Po še enem primeru neposlušnosti (začel je naključno streljati, brez razloga, iz stražarskega stolpa) je bil Oswald kaznovan z novo premestitvijo na [[Japonska|Japonsko]] ter dejansko degradiran in izoliran. == Beg v Sovjetsko zvezo == [[Slika:CE1393.jpg|sličica|306x306_pik|Oswald medtem, ko je živel v Minsku.]] V prvi polovici leta 1959 se je odločil spremeniti svoje življenje: zaprosil je in dobil dovoljenje za odhod iz marincev, se ustavil v [[Fort Worth, Teksas|Fort Worthu]], da bi se poslovil od matere, in se vkrcal na ladjo za Helsinke, s katero je najprej prispel v [[Francija|Francijo]], od tam naprej pa je nadaljeval pot v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], kjer je imel namen ostati, saj je že v času služenja pri marincih razvil močna levičarska stališča in postal zagrizen [[Marksizem|marksist]]. Po prihodu v Moskvo je zaprosil za sovjetsko državljanstvo, vendar je bila njegova prošnja zavrnjena. Pretresen zaradi neuspeha je poskušal storiti [[samomor]] v hotelu, kjer je bival, tako da si je prerezal žile. Vendar ga je opazil turistični vodnik, ki ga je spremljal, ga rešil in odpeljal v bolnišnico, kjer mu je bilo rešeno življenje. Dogodek se je izkazal za srečno priložnost: Oswalda so končno sprejeli v ZSSR, dobili so mu politični azil, našli so mu službo tovarniškega delavca in ponudili nastanitev v [[Minsk|Minsku]], v današnji Belorusiji, z dovoljenjem za prebivanje. Medtem, ko je živel v Sovjetski zvezi, je Oswald delal kot strugar v tovarni elektronike Gorizont, ki je proizvajala radijske sprejemnike, televizorje ter vojaško in vesoljsko elektroniko. Oswald je marca 1961 spoznal mlado [[Marina Oswald Porter|Marino Prusakovo]], s katero se je poročil pet tednov pozne. Njuna prva hči, June, se je rodila 15. februarja 1962. == Vrnitev v ZDA == [[Slika:Lee Harvey Oswald and Marina leaving Russia, CE2629.jpg|sličica|394x394_pik|Oswald in Marina pri zapuščanju Sovjetske zveze.]] Januarja 1961 Oswald v svoj dnevnik zapisal: "Začenjam ponovno pretehtati svojo željo po tem, da bi ostal. Delo je dolgočasno, denarja, ki ga dobim, nimam kam porabiti. Nobenih nočnih klubov ali kegljišč ni tukaj, nobenih rekreacijskih prostorov razen sindikalnih plesov. Dovolj imam tega." Kmalu zatem je Oswald (ki se ni nikoli uradno odpovedal ameriškemu državljanstvu) pisal veleposlaništvu Združenih držav Amerike v [[Moskva|Moskvi]], v katerem je zahteval vrnitev ameriškega potnega lista in predlagal vrnitev v [[Združene države Amerike|ZDA]], če bodo vse obtožbe proti njemu umaknjene. 24. maja 1962 sta Oswald in Marina na ameriškem veleposlaništvu v Moskvi zaprosila za dokumente, ki bi ji omogočili emigracijo v ZDA. 1. junija je ameriško veleposlaništvo Oswaldu odobrilo repatriacijsko posojilo v višini 435,71 dolarjev. Oswald, Marina in njuna dojenčica so odšli v Združene države Amerike, kjer so bili deležni manj pozornosti medijev, kot je Oswald pričakoval. Oswald in njegova žena sta se 13. junija vrnila v Ameriko; prispela sta na krov ladje Maasdam in priplula v Hobokenu v [[New Jersey|New Jerseyju]]. Tam ju je pričakal Spas T. Raikin iz Društva za pomoč popotnikom, s katerim je stopil v stik ameriški zunanji minister. Oswalda in njegovo družino je odpeljal na newyorški oddelek za socialno delo, kjer so jih obravnavali. === Dallas === Oswald in Marina sta se kmalu naselila na območju [[Dallas, Teksas|Dallasa/Fort Wortha]], kjer sta živela Leejeva mati in brat. Oswald je začel pisati rokopis o sovjetskem življenju, vendar je projekt sčasoma opustil. Oswaldova sta se seznanila tudi s številnimi protikomunističnimi ruskimi in vzhodnoevropskimi emigranti na tem območju. [[Alexander Kleinlerer]] je v pričanju pred Warrenovo komisijo dejal, da so ruski emigranti sočustvovali z Marino, medtem ko so Oswalda zgolj tolerirali, saj so ga imeli za nesramnega in arogantnega. Čeprav so ruski emigranti Marino sčasoma zapustili, ko ni pokazala, da bi zapuščala moža, je Oswald našel nenavadnega prijatelja, 51-letnega ruskega emigranta [[George de Mohrenschildt|Georgea de Mohrenschildta]], dobro izobraženem naftnem geologu z mednarodnimi poslovnimi povezavami. Mohrenschildt, rojen v [[Rusija|Rusiji]], je kasneje Warrenovi komisiji povedal, da je Oswald "izjemno tekoče govoril [[Ruščina|ruščino]]". Medtem se je Marina spoprijateljila z [[Ruth Paine]], kvekerko, ki se je poskušala naučiti ruščine, in njenim možem [[Michael Paine|Michaelom Paineom]], ki je delal za Bell Helicopter. Julija 1962 je Oswalda zaposlilo podjetje Leslie Welding Company kot delavca za obdelavo pločevine v Dallasu; delo mu ni bilo všeč in je po treh mesecih dal odpoved. 12. oktobra je začel delati za grafično podjetje Jaggars-Chiles-Stovall kot pripravnik za fototisk. Sodelavec pri Jaggars-Chiles-Stovall je pričal, da je bila Oswaldova nesramnost na novi službi takšna, da je grozila nevarnost pretepov, in da je nekoč videl Oswalda, kako bere publikacijo v ruskem jeziku. Oswalda so odpustili v prvem tednu aprila 1963. === Poskus atentata na Edwina Walkerja === [[Slika:Lee Harvey Oswald with rifle, taken in Oswald's back yard, Neely Street, Dallas Texas, March 1963, CE133A.jpg|sličica|264x264_pik|Oswald marca 1963 z pištolo, ki jo je kupil preko pošte in je z njo pozneje poskušal ubiti Edwina Walkerja.]] Marca 1963 je Oswald uporabil lažno ime "Alik Hidell" za nakup rabljene puške Carcano kalibra 6,5 ​​mm po pošti za 19,95 $ plus 1,50 $ za poštnino. Po pošti je kupil tudi revolver Smith & Wesson Model 10 kalibra .38 za 29,95 $ plus 1,27 $ za poštnino. Warrenova komisija je ugotovila, da je Oswald 10. aprila 1963 poskušal ubiti upokojenega ameriškega generalmajorja [[Edwin Walker|Edwina Walkerja]] in da je Oswald s puško Carcano streljal na Walkerja skozi okno z razdalje manj kot 30 m, medtem ko je Walker sedel za mizo v svojem domu v Dallasu. Krogla je zadela okenski okvir in Walkerjeve edine poškodbe so bili drobci krogle v podlakti. Odbor za atentate predstavniškega doma Združenih držav Amerike je izjavil, da dokazi močno kažejo, da je streljanje izvedel Oswald. General Walker je bil odkrit protikomunist, segregacionist in član Društva John Birch. Leta 1961 je bil Walker razrešen poveljstva 24. divizije ameriške vojske v [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodni Nemčiji]] zaradi distribucije desničarske literature svojim vojakom. Walkerjeva kasnejša dejanja v nasprotovanju rasni integraciji na Univerzi v Mississippiju so privedla do njegove aretacije zaradi upora, uporniške zarote in drugih obtožb. Začasno je bil pridržan v psihiatrični ustanovi po ukazu brata predsednika Kennedyja, generalnega državnega tožilca [[Robert F. Kennedy|Roberta F. Kennedyja]], vendar ga je velika porota zavrnila obtožnico. Marina Oswald je pričala, da ji je mož povedal, da se je z avtobusom odpeljal do hiše generala Walkerja in streljal na Walkerja s puško. Povedala je, da je Oswald Walkerja imel za vodjo "[[Fašizem|fašistične]] organizacije". Sporočilo, ki ga je Oswald pustil Marini v noči atentata, v katerem ji je naročil, kaj naj stori, če se ne vrne, so našli deset dni po atentatu na Kennedyja. === New Orleans === Oswald se je 24. aprila 1963 vrnil v [[New Orleans]]. Marinina prijateljica Ruth Paine jo je naslednji mesec odpeljala z avtomobilom iz Dallasa, da bi se Oswaldu pridružila v New Orleansu. 10. maja je Oswalda zaposlila kavarna Reily Coffee Company kot vzdrževalca. Julija so ga odpustili, ker njegovo delo ni bilo zadovoljivo in ker je preveč časa preživel v sosednji garaži Adriana Albe, kjer je bral revije o puškah in lovu. [[Slika:Pizzo Exh B-Oswald leaflets FPFC-WH Vol21 139.jpg|sličica|291x291_pik|Oswald med deljenjem letakov "Fair Play For Cuba" v New Orleansu avgusta 1963.]] 26. maja je Oswald pisal na sedež odbora [[Fair Play za Kubo]], ki je podpirala [[Fidel Castro|Fidela Castra]], v New Yorku in predlagal, da bi si na lastne stroške najel »majhno pisarno z namenom ustanovitve podružnice FPCC v New Orleansu«. Tri dni pozneje se je FPCC odzval na Oswaldovo pismo, v katerem je odsvetoval odprtje pisarne v New Orleansu. V nadaljnjem pismu je Oswald odgovoril: »Proti vašemu nasvetu sem se odločil, da bom že od samega začetka najemen pisarno.« 29. maja je Oswald pri lokalnem tiskarju naročil naslednje: 500 prijavnic, 300 članskih izkaznic in 1000 letakov z naslovom »Roke stran od [[Kuba|Kube]]«. Po Marininih besedah ​​ji je Lee naročil, naj na njegovo člansko izkaznico podpiše ime »A. J. Hidell« kot predsednik podružnice. Teden dni kasneje, 16. avgusta, je Oswald s pomočjo dveh najetih pomočnikov ponovno delil letake Fair Play for Cuba, tokrat pred nakupovalnim središčem International Trade Mart. Incident je posnela televizija WDSU-TV. Druga dva sta bila neidentificirani Kubanec in Charles Hall Steele ml., ki ga je Oswald našel na zavodu za zaposlovanje in mu plačal 2 dolarja za petnajst minut njegovega časa. Naslednji dan je Oswalda intervjuval radijski komentator WDSU [[William Stuckey]], ki je preiskoval Oswaldovo preteklost. Nekaj ​​dni pozneje je Oswald sprejel Stuckeyjevo povabilo, da se udeleži radijske debate WDSU s [[Carlos Bringuier|Carlosom Bringuierjem]] in Bringuierjevim sodelavcem [[Edward Scannell Butler|Edwardom Scannellom Butlerjem]], vodjo desničarskega Informacijskega sveta Amerik (INCA). Ta debata je bila posneta in kasneje objavljena s strani INCA kot "Oswald: Avtoportret v rdečem". === Potovanje v Mehiko === Marinina prijateljica Ruth Paine je 23. septembra 1963 z avtomobilom prepeljala Marino in njenega otroka iz New Orleansa v Irving v Teksasu, blizu Dallasa. Oswald je v New Orleansu ostal še vsaj dva dni, da bi prevzel potrdilo za brezposelnost v višini 33 dolarjev. Ni znano, kdaj je zapustil New Orleans; je pa znano, da se je 26. septembra vkrcal na avtobus v [[Houston, Teksas|Houstonu]] – ki je bil namenjen proti [[Mehika|mehiški]] meji in ne v Dallas – in da je drugim potnikom na avtobusu povedal, da namerava potovati na Kubo prek Mehike. V [[Ciudad de México|Mexico City]] je prispel 27. septembra, kjer je na kubanskem konzulatu zaprosil za tranzitni vizum, češ da želi na poti v Sovjetsko zvezo obiskati Kubo. Kubanski konzularni uradniki so vztrajali, da bo Oswald potreboval sovjetsko odobritev, vendar ni mogel dobiti takojšnjega sodelovanja sovjetskega konzulata. Dokumenti [[Centralna obveščevalna agencija|CIE]] navajajo, da je Oswald med srečanji s kubanskimi in sovjetskimi uradniki govoril grozno, komaj prepoznavno ruščino. Po petih dneh prehajanja med konzulati – vključno z vročim prepirom z uradnikom na kubanskem konzulatu, strastnimi prošnjami agentom [[KGB]] in vsaj nekaj nadzora CIE – je kubanski konzularni uradnik Oswaldu povedal, da ni naklonjen odobritvi vizuma, češ da »oseba, kot je [Oswald], namesto da bi pomagala kubanski revoluciji, ji škoduje«. Kasneje, 18. oktobra, je kubansko veleposlaništvo vizum odobrilo, vendar se je Oswald do takrat že vrnil v Združene države Amerike in se je odpovedal načrtom za obisk Kube in Sovjetske zveze. Še kasneje, enajst dni pred atentatom na predsednika Kennedyja, je Oswald pisal sovjetskemu veleposlaništvu v [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.]], in zapisal: »Če bi mi uspelo priti do sovjetskega veleposlaništva v [[Havana|Havani]], kot je bilo načrtovano, bi imelo veleposlaništvo tam čas, da opravimo svoje delo.« === Vrnitev v Dallas === [[Slika:Dallas July 2015 09 (Texas School Book Depository).jpg|sličica|311x311_pik|Texsaško skladišče šolskih knjig, kjer je Oswald delal in tudi streljal na Kennedyja.]] 2. oktobra 1963 je Oswald z avtobusom zapustil Mexico City in naslednji dan prispel v Dallas. Ruth Paine je povedala, da ji je soseda 14. oktobra povedala za prosto delovno mesto v skladišču šolskih knjig v Teksasu, kjer je delal sosedov brat [[Wesley Frazier]]. Ga. Paine je obvestila Oswalda, ki je bil na razgovoru v skladišču in je bil tam 16. oktobra zaposlen kot izpolnjevalec naročil z minimalno plačo 1,25 dolarja na uro. Oswaldov nadzornik, [[Roy S. Truly]] (1907–1985), je dejal, da je Oswald "dobro opravljal svoje dolžnosti" in da je bil nadpovprečen zaposleni. Med tednom je Oswald bival v dallaski sobi pod imenom "O. H. Lee", vikende pa je preživel z Marino v domu Paineovih v Irvingu. Oswald ni vozil avtomobila, vendar se je ob ponedeljkih in petkih vozil v Dallas in nazaj s sodelavcem Wesleyjem Frazierjem. 20. oktobra (mesec dni pred atentatom) se je rodila Oswaldova druga hči, Audrey, vendar pa sta takrat že živela ločeno, predvsem zaradi Oswaldovega nasilja nad Marino. Dallaška podružnica [[Zvezni preiskovalni urad|FBI]] se je začela zanimati za Oswalda, potem ko je njen agent izvedel, da je CIA ugotovila, da je bil Oswald v stiku s sovjetskim veleposlaništvom v Mehiki, zaradi česar bi bil Oswald morebiten vohunski primer. Agenti FBI so v začetku novembra, ko Oswald ni bil prisoten, dvakrat obiskali dom Paineovih in se pogovorili z gospo Paine. Oswald je približno dva do tri tedne pred atentatom obiskal pisarno FBI v Dallasu in prosil za srečanje s specialnim agentom [[James P. Hosty|Jamesom P. Hostyjem]]. Ko so mu povedali, da Hosty ni na voljo, je Oswald pustil sporočilo, ki je po besedah ​​receptorja pisalo: "Naj bo to opozorilo. Razstrelil bom FBI in policijsko upravo Dallasa, če ne boste nehali nadlegovati moje žene" [podpisano] "Lee Harvey Oswald". Sporočilo naj bi vsebovalo grožnjo, vendar se poročila razlikujejo glede tega, ali je Oswald grozil, da bo "razstrelil FBI" ali pa je to zgolj "poročil višjim oblastem". Po Hostyjevih besedah ​​je v sporočilu pisalo: »Če želite izvedeti karkoli o meni, se pogovorite neposredno z mano. Če ne boste nehali nadlegovati moje žene, bom ustrezno ukrepal in to prijavil pristojnim organom.« Agent Hosty je povedal, da je Oswaldovo sporočilo uničil po ukazu svojega nadrejenega [[Gordon Shanklin|Gordona Shanklina]], potem ko je bil Oswald imenovan za osumljenca v atentatu na Kennedyja. == Umor predsednika Kennedyja in policista Tippita == [[Slika:HowardBrennan.jpg|sličica|319x319_pik|Okno iz katerega je Oswald streljal na predsednika Kennedyja.]] V dneh pred prihodom predsednika [[John F. Kennedy|Johna Kennedyja]] je več lokalnih časopisov objavilo pot Kennedyjeve kolone vozil, ki je šla mimo skladišča šolskih knjig v [[Teksas|Teksasu]]. V četrtek, 21. novembra 1963, je Oswald prosil Frazierja za nenavaden prevoz sredi tedna nazaj v [[Irving]], češ da mora pobrati nekaj stvari. Naslednje jutro (na dan atentata) se je s Frazierjem vrnil v Dallas. Zapustil je 170 dolarjev in poročni prstan, s seboj pa je vzel veliko papirnato vrečko. Frazier je poročal, da mu je Oswald povedal, da vrečka vsebuje palice za zavese.Warrenova komisija je ugotovila, da paket "palic za zavese" dejansko vsebuje puško, ki jo je Oswald nameraval uporabiti za atentat. Ko je Kennedyjeva kolona avtomobilov povorke 22. novembra ob 12:30 peljala skozi Dealey Plaza, je Oswald iz okna v jugovzhodnem kotu šestega nadstropja skladišča šolskih knjig v Teksasu izstrelil tri strele s puško, pri čemer je ubil predsednika Kennedyja in hudo ranil teksaškega guvernerja [[John Connally|Johna Connallyja]]. En strel je očitno povsem zgrešil predsedniško limuzino, drugi je zadel najprej Kennedyja v vrat ter nato Connallyja v hrbet, tretji pa je zadel Kennedyja v glavo in ga smrtno ranil. Mimoidoči [[James Tague]] je utrpel manjšo poškodbo obraza zaradi majhnega kosa robnika, ki se je odlomil, potem ko ga je zadel eden od nabojev. Priča [[Howard Brennan]] je sedel nasproti skladišča šolskih knjig v Teksasu in opazoval mimoidoči avtomobilski sprevod. Policijo je obvestil, da je od zgoraj slišal strel, in pogledal gor ter videl moškega s puško, ki je iz jugovzhodnega kotnega okna v šestem nadstropju znova ustrelil. Dejal je, da je istega moškega videl nekaj minut prej gledati skozi okno. Brennan je opisal strelca, dallaska policija pa je nato opise objavila ob 12:45, 12:48 in ponovno ob 12:55. Papirnato vrečko, ki jo je opisal Frazier, je policija našla blizu odprtega okna v šestem nadstropju, iz katerega je Oswald najverjetneje streljal; dolga je bila 97 cm in je imela na notranji strani sledi, ki so kazale na to, da je bila uporabljena za nošenje puške. Na tleh blizu okna so našli tri tulce, puško Mannlicher-Carcano s teleskopskim merilnikom pa v severozahodnem kotu šestega nadstropja blizu stopnišča. Kot navaja preiskava, je Oswald po streljanju puško pokril s škatlami in se spustil po zadnjem stopnišču. Približno 90 sekund po strelih ga je v jedilnici v drugem nadstropju srečal dallaški policist [[Marrion L. Baker]], ki je bil z Oswaldovim šefom, [[Roy Truly|Royem Trulyjem]]. Baker je Oswalda spustil mimo, potem ko ga je Truly identificiral kot zaposlenega. Baker je kasneje dejal, da Oswald ni bil videti "živčen" ali "zadihan". Truly je povedal, da je bil Oswald videti "presenečen", ko je Baker vanj usmeril pištolo. Ga. [[Robert Reid]], administrativna nadzornica v skladišču, ki se je v dveh minutah po streljanju vrnila v svojo pisarno, je povedala, da je v drugem nadstropju videla Oswalda, "zelo mirnega", ki je držal steklenico [[Coca-Cola|Coca-Cole]]. Ko sta šla drug mimo drugega, je ga. Reid Oswaldu rekla: "Predsednik je bil ustreljen," na kar je ta nekaj zamrmral v odgovor, vendar ga Reid ni razumel. Oswald naj bi zapustil skladišče skozi glavni vhod tik preden ga je policija zaprla. Truly je kasneje policistom povedal, da je bil Oswald edini zaposleni, za katerega je bil prepričan, da ga pogreša. Okoli 12:40, 10 minut po streljanju, se je Oswald vkrcal na mestni avtobus. Verjetno zaradi gostega prometa je voznika prosil za prevoz in izstopil dva bloka kasneje. Oswald se je nato s taksijem odpeljal do svoje sobe na naslovu North Beckley Avenue 1026 in vstopil skozi glavna vrata okoli 13:00. Po besedah ​​​​njegove gospodinje [[Earlene Roberts]] je Oswald takoj odšel v svojo sobo in "hodil precej hitro". Roberts je povedala, da je Oswald odšel "zelo nekaj minut" kasneje, zadrgnil si je jakno, ki je ni nosil, ko je prej vstopil. Ko je Oswald odhajal, je Robertsova pogledala skozi okno svoje hiše in ga nazadnje videla stati na avtobusni postaji Beckley Avenue v smeri proti severu pred njeno hišo. [[Slika:Simulated Positions of Lee Harvey Oswald and JD Tippit on November-22-1963.png|sličica|294x294_pik|FBI je simuliral rekreacijo položajev Oswalda in policista Tippita v času streljanja.]] Warrenova komisija je ugotovila, da se je malo pred 13:15 dallaški patruljni policist [[J. D. Tippit]] pripeljal v svojem patruljnem avtomobilu poleg Oswalda, verjetno zato, ker je bil Oswald podoben opisu moškega, ki ga je videl priča [[Howard Brennan]], ko je streljal na Kennedyjevo kolono vozil. Oswalda je srečal blizu vogala East 10th Street in North Patton Avenue. Ta lokacija je približno 1,4 km jugovzhodno od Oswaldovega prenočišča – razdalja, za katero je Warrenova komisija ugotovila, da bi jo "Oswald zlahka prehodil". Tippit se je ustavil poleg Oswalda in očitno izmenjal besede z [njim] skozi desno sprednje ali prezračevalno okno. Ob 13:15 je Tippit izstopil iz avtomobila. Oswald je takoj ustrelil s pištolo in ubil Tippita s štirimi streli. Številne priče so slišale strele in videle Oswalda, kako je pobegnil s kraja dogodka z revolverjem v roki; Devet jih je pozitivno identificiralo kot moškega, ki je ustrelil Tippita in pobegnil. Štiri krogle, najdene na kraju dogodka, so izvedenci pred Warrenovo komisijo in odborom Predstavniškega doma identificirali kot tulke, ki so bile izstreljene iz revolverja, ki je bil kasneje najden v Oswaldovi posesti, pri čemer je bilo izključeno vse drugo orožje. Krogel, vzetih iz Tippitovega telesa, ni bilo mogoče pozitivno identificirati kot izstreljenih iz Oswaldovega revolverja, saj so bile krogle preveč poškodovane, da bi lahko podali dokončno oceno. === Aretacija v gledališču === Vodja trgovine s čevlji [[Johnny Brewer]] je pričal, da je videl Oswalda, kako se je skril v vhodno nišo svoje trgovine. Brewer je sumil te aktivnosti in opazoval Oswalda, kako nadaljuje pot po ulici in se brez plačila izmuzne v bližnje gledališče [[Texas Theatre]], kjer se je predvajal film [[War Is Hell]]. Opozoril je blagajničarko gledališča, ki je poklicala policijo, okoli 13:40. Ko je prispela policija, so se prižgale luči v gledališču in Brewer je pokazal na Oswalda, ki je sedel blizu zadnjega dela gledališča. Policist [[Nick McDonald]] je pričal, da je bil prvi, ki je prišel do Oswalda, in da se je Oswald zdel pripravljen predati se, rekoč: "No, zdaj je vsega konec." McDonald je povedal, da je Oswald potegnil pištolo, zataknjeno v sprednji del hlač, nato pa pištolo usmeril vanj in pritisnil na sprožilec. McDonald je izjavil, da pištola ni sprožila, zaradi nepravilnega položaja. McDonald je tudi povedal, da ga je Oswald udaril, a je ta udaril nazaj in Oswald je padel na stol. Ko so ga odpeljali iz gledališča, je Oswald zavpil, da je žrtev policijske brutalnosti. Ko je bil pripeljan na policijsko postajo v pripor, je zanikal, da je ubil koga. Ob 19:10 22. novembra je bil Oswald uradno obtožen umora policista Tippita, ob 23:25 22. novembra pa je bil uradno obtožen tudi umora predsednika Kennedyja in poskusa umora guvernerja Connallyja. == Policijska preiskava == Oswalda so med dvema dnevoma na policijski upravi v Dallasu večkrat zasliševali. Priznal je, da je po odhodu iz knjigarne odšel v svojo sobo. Priznal je tudi, da se je preoblekel in oborožil z revolverjem kalibra .38, preden je odšel iz hiše v gledališče. Oswald je zanikal, da bi ubil Kennedyja in Tippita, da je imel puško, in trdil, da sta dve fotografiji, na katerih drži puško in pištolo, ponarejeni. Prav tako je zanikal, da bi sodelavcu rekel, da želi prevoz do Irvinga po zavesne palice za svoje stanovanje (dejal je, da je paket vseboval njegovo kosilo). Zanikal je tudi, da je zjutraj na dan atentata v službo nosil dolg, zajeten paket. Oswald je zanikal, da bi poznal "A. J. Hidella". Oswaldu so nato pokazali ponarejeno kartico selektivnega vojaškega sistema z njegovo fotografijo in psevdonimom "Alek James Hidell", ki jo je imel pri sebi ob aretaciji. Oswald ni hotel odgovoriti na vsa vprašanja v zvezi s kartico. Posebni agent FBI [[James P. Hosty]] in poveljnik dallaške policije [[Will Fritz]] (vodja oddelka za umore) sta prvo zaslišanje Oswalda opravila v petek, 22. novembra. Ko so Oswalda vprašali, kaj je storil v času atentata, je odgovoril, da je kosilo jedel v salonu v prvem nadstropju (znanem kot "domino soba"); povedal je, da je nato šel v jedilnico v drugem nadstropju, da bi kupil steklenico Coca-Cole iz avtomata, in jo pil, ko je srečal dallaškega motorističnega policista [[Marrion L. Baker|Marriona L. Bakerja]], ki je vstopil v stavbo s pištolo v roki. Oswald je povedal, da je v domino sobi videl dva "črna zaposlena", ki sta šla mimo, enega je prepoznal kot "mlajšega" in nižjega moškega, čigar imena se ni mogel spomniti. [[Junior Jarman]] in [[Harold Norman]] sta Warrenovi komisiji potrdila, da sta se okoli poldneva med odmorom za kosilo "sprehodila" skozi domino sobo. Ko so Normana vprašali, ali je bil v sobi z domino še kdo, je pričal, da je bil tam še kdo, vendar se ni mogel spomniti, kdo je bil. Jarman je pričal, da Oswalda v sobi z domino ni bilo, ko je bil tam. Ko je detektiv za umore [[Jim Leavelle]] pričal pred Warrenovo komisijo, je povedal, da je bil prvič prisoten na zaslišanju z Oswaldom v nedeljo zjutraj, 24. novembra 1963. Ko je odvetnik [[Joseph Ball]] vprašal Leavella, ali je pred tem zaslišanjem kdaj govoril z Oswaldom, je ta izjavil: "Ne, nikoli prej se nisem pogovarjal z njim." Leavelle je nato med pričanjem izjavil, da je bil "edini čas, ko sem imel stik z Oswaldom, to nedeljo zjutraj [24. novembra 1963]. Med Oswaldovim zadnjim zaslišanjem 24. novembra so po besedah ​​poštnega inšpektorja [[Harry Holmes|Harryja Holmesa]] Oswalda ponovno vprašali, kje je bil v času streljanja. Holmes (ki se je zaslišanju udeležil na povabilo stotnika Willa Fritza) je povedal, da je Oswald odgovoril, da je delal v zgornjem nadstropju, ko je prišlo do streljanja, nato pa se je spustil dol po stopnicah, kjer je srečal policista na motorju iz Dallasa Marriona L. Bakerja. Oswald je med zaslišanjem večkrat zaprosil za pravno zastopanje, prav tako pa je prosil za pomoč med srečanji z novinarji. Ko se je v soboto v njegovi celici srečal [[H. Louis Nichols]], predsednik odvetniške zbornice Dallasa, je njihove storitve zavrnil, češ da ga želi zastopati [[John Abt]], glavni svetovalec [[Komunistična partije ZDA|Komunistične partije ZDA]], ali odvetniki, povezani z Ameriško zvezo za državljanske svoboščine. Tako Oswald kot Ruth Paine sta v soboto in nedeljo večkrat poskušala poklicati Abta po telefonu, vendar je bil Abt za konec tedna odsoten. Oswald je v soboto zavrnil tudi ponudbo svojega brata Roberta, da bi si priskrbel lokalnega odvetnika. Med zaslišanjem s kapitanom Fritzom je Oswald na vprašanje: "Ste [[Komunizem|komunist]]?" odgovoril: "Ne, nisem komunist. Sem [[Marksizem|marksist]]." == Umor == [[Slika:Ruby shoots Oswald.jpg|sličica|353x353_pik|[[Jack Ruby ustreli Leeja Harveyja Oswalda|Jack Ruby v trenutku, ko je ustrelil Oswalda]].]] V nedeljo, 24. novembra, so detektivi pospremili Oswalda skozi klet policijske uprave v Dallasu proti oklepnemu avtomobilu, ki naj bi ga odpeljal iz mestnega zapora (ki se je nahajal v četrtem nadstropju policijske uprave) v bližnji okrožni zapor. Ob 11:21 se je lastnik nočnega kluba v Dallasu, [[Jack Ruby]], približal Oswaldu s strani množice in ga od blizu ustrelil v trebuh. Ko je odjeknil strel, je policijski detektiv prepoznal Rubyja in vzkliknil: "Jack, ti ​​prekleti prasec!" Množica pred policijsko postajo je ploskala, ko je slišala, da je bil Oswald ustreljen. Ko se je Oswald z dvigalom spuščal v klet, so bile njegove zadnje posnete besede: "Želim videti Ameriško zvezo za državljanske svoboščine". Ko je odjeknil strel, je Oswald od bolečine zavpil "Oh!" in se z rokami oklepal trebuha, medtem ko je stokal in se zgrudil na tla. Medtem, ko je policija aretirala Ruby, so Oswalda odnesli nazaj v pisarno v kleti. Detektiv [[Billy Combest]] je Oswalda vprašal: »Ali nam želite zdaj kaj povedati?« Oswald je zmajal z glavo in padel v nezavest. [[Slika:Lee Harvey Oswald death newsreel.webm|sličica|295x295_pik|Poročila o Oswaldovem umoru.]] Oswald je nenehno izgubljal zavest, nato pa so ga namestili v reševalno vozilo in ga odpeljali v bolnišnico Parkland Memorial, isto bolnišnico, kjer je dva dni prej umrl predsednik Kennedy. [[Frederick Bieberdorf]], dežurni študent medicine, ki se je peljal v reševalnem vozilu, je povedal, da se je Oswald – nekaj minut pred prihodom v bolnišnico – začel premetavati, se upirati Beiberdorfovi masaži srca in poskušati sprostiti kisikovo masko z ust. Oswald je umrl ob 13:07. Načelnik policije v Dallasu [[Jesse Curry]] je njegovo smrt objavil v televizijskem poročilu. Istega dne so ob 14:45 v pisarni okrožnega zdravniškega preglednika opravili obdukcijo Oswalda. Zdravstveni preglednik okrožja Dallas, [[Earl Rose]], je objavil rezultate obdukcije: »Ugotovili smo lahko dve stvari: prvič, da je umrl zaradi krvavitve zaradi strelne rane in da je bil sicer fizično zdrav moški.« Roseov pregled je pokazal, da je krogla vstopila v Oswaldovo levo stran v sprednji del trebuha in povzročila poškodbe vranice, želodca, aorte, vene cave, ledvic, jeter, diafragme in enajstega rebra, preden se je ustavila na njegovi desni strani. === Pogreb === [[Slika:Family of Lee Harvey Oswald at his Gravesite.jpg|sličica|281x281_pik|Oswaldov pogreb z Marino Oswald, otrokoma in Oswaldovo mamo v prisotnosti 25. novembra 1963 na pokopališču Rose Hill v Ft. Worthu.]] Pogrebni zavod Miller je imel velike težave z iskanjem pokopališča, ki bi bilo pripravljeno sprejeti Oswaldove posmrtne ostanke; pokopališče Rose Hill v Fort Worthu je sčasoma privolilo. Luteranski duhovnik je nejevoljno privolil v izvedbo obreda, a se nato ni pojavil. Javil se je tudi častiti [[Louis Saunders]] iz Sveta cerkva Fort Wortha, ki je dejal, da nekdo mora pomagati tej družini. 25. novembra je pod strogim nadzorom opravil kratko obred ob grobu. Novinarji, ki so poročali o pogrebu, so bili zaprošeni, naj nosijo krsto. Oswaldov originalni napis z njegovim polnim imenom, datumom rojstva in datumom smrti je bil ukraden štiri leta po atentatu. Njegova mati ga je nadomestila z napisom, na katerem je bilo preprosto napisano Oswald. Ukradeni napis so kasneje našli. Truplo njegove matere so pokopali poleg njegovega leta 1981. == Uradna preiskava == Predsednik [[Lyndon B. Johnson]] je izdal izvršni ukaz, s katerim je ustanovil Warrenovo komisijo za preiskavo atentata. Komisija je ugotovila, da je Oswald pri atentatu na Kennedyja deloval sam, Warrenovo poročilo pa Oswaldovim dejanjem ni moglo pripisati nobenega motiva ali skupine motivov:<blockquote>Vendar je očitno, da je Oswalda gnala prevladujoča sovražnost do okolja. Zdi se, da ni bil sposoben vzpostaviti smiselnih odnosov z drugimi ljudmi. Bil je nenehno nezadovoljen s svetom okoli sebe. Že dolgo pred atentatom je izrazil sovraštvo do ameriške družbe in ukrepal v znak protesta proti njej. Oswaldovo iskanje tistega, kar je sam dojemal kot popolno družbo, je bilo že od samega začetka obsojeno na propad. Iskal si je mesto v zgodovini – vlogo "velikega človeka", ki bi bil prepoznan kot nekdo, ki je pred svojim časom. Zdi se, da je bila njegova predanost marksizmu in komunizmu še en pomemben dejavnik njegove motivacije. Pokazal je tudi sposobnost odločnega delovanja in ne glede na posledice, kadar bi takšno dejanje prispevalo k njegovim trenutnim ciljem. Iz teh in mnogih drugih dejavnikov, ki so morda oblikovali značaj Leeja Harveyja Oswalda, se je izoblikoval človek, sposoben atentata na predsednika Kennedyja.</blockquote>Delo komisije je bilo zaprto, čeprav ne tajno. Približno tri odstotke njenih spisov še ni bilo objavljenih, kar je med raziskovalci še naprej sprožalo ugibanja. == Sklici == <references /> == Literatura == * {{cite book|last=Bugliosi|first=Vincent|title=Reclaiming History: The Assassination of President John F. Kennedy|publisher=Norton|year=2007|isbn=978-0-393-04525-3|author-link=Vincent Bugliosi}} * {{cite book|last=Epstein|first=Edward Jay|title=Legend: the Secret World of Lee Harvey Oswald|location=New York|publisher=McGraw-Hill Book Company|year=1978|isbn=0-07-019539-0}} * {{cite book|author-link=Gerald Ford|last=Ford|first=Gerald|title=Portrait of the Assassin|location=New York|publisher=Simon and Schuster|year=1965|isbn=0-684-82663-1}} * Gillon, Steven. ''Lee Harvey Oswald: 48 Hours to Live'' Sterling. 2013. {{ISBN|1454912510}}. * McMillan, Priscilla Johnson. [https://www.amazon.com/Marina-Lee-Priscilla-Johnson-McMillan/dp/B000O613EW/ ''Marina and Lee''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170328200356/https://www.amazon.com/Marina-Lee-Priscilla-Johnson-McMillan/dp/B000O613EW |date=March 28, 2017 }} New York: Harper & Row, 1977. * Melanson, Philip H. ''Spy Saga: Lee Harvey Oswald and U.S. Intelligence''. New York: Praeger Publishers, 1990, hardcover, {{ISBN|0-275-93571-X}}. * Nechiporenko, Oleg M. ''Passport to Assassination: The Never-Before Told Story of Lee Harvey Oswald by the KGB Colonel Who Knew Him''. New York: Carroll & Graf Publishers, 1993, {{ISBN|1-55972-210-X}}. * Roffman, Howard. ''Presumed Guilty''. South Brunswick and New York: A. S. Barnes and Company, 1976, hardcover, {{ISBN|0-498-01933-0}}. * {{cite book|last=Sauvage|first=Leo|title=The Oswald Affair|location=Cleveland and New York|publisher=The World Publishing Company|year=1966}}{{ISBN?}} == Zunanje povezave == * [https://www.pbs.org/wgbh/pages/frontline/shows/oswald/ ''Frontline'': Who Was Lee Harvey Oswald?] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110623071243/http://www.pbs.org/wgbh/pages/frontline/shows/oswald/ |date=June 23, 2011 }} * [https://web.archive.org/web/20170106060329/http://www.pbs.org/wgbh/amex/oswald/ ''American Experience'': Oswald's Ghost] * [https://web.archive.org/web/20070101065556/http://www.jfkassassination.net/oswald.htm Lee Harvey Oswald: Lone Assassin or Patsy] by John C. McAdams * [https://web.archive.org/web/20070129111859/http://jfkassassination.net/parnell/chrono.htm Lee Harvey Oswald Chronology] by W. Tracy Parnell * {{cite journal|pmc = 1806829|year = 1967|last1 = Abrahamsen|first1 = D.|title = A Study of Lee Harvey Oswald: Psychological Capability of Murder|journal = Bulletin of the New York Academy of Medicine|volume = 43|issue = 10|pages = 861–888|pmid = 19312773}} * {{IMDb name|652640}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Oswald, Lee Harvey}} [[Kategorija:Ameriški morilci]] [[Kategorija:Ameriški komunisti]] [[Kategorija:Atentatorji]] [[Kategorija:Umorjeni ljudje]] [[Kategorija:Lee Harvey Oswald|*]] i0q0qd57qslqgz428vpv2d0epba964y 0 502949 6676650 6453329 2026-05-16T18:20:20Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676650 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = TotalEnergies | logo = TotalEnergies wordmark (2021-present).svg | logo_size = | image = | image_size = | image_caption = TotalEnergies La Défense | type = [[delniška družba]] | traded_as = | founders = Ernest Mercier | founded = {{start date and age|1924}} v mestu [[Pariz]] | industry = Energija (sončna energija, biomasa), petrokemikalije, nahajališča in rudarstvo | location_city = [[La Défense]] | area_served = globalno | key_people = Patrick Pouyanné | products = | revenue = {{decrease}} 140,7 milijarde&nbsp;USD {{small|(2020)}} | operating_income = | net_income = | assets = | equity = | num_employees = {{circa}} 107.776 {{small|(2019)}} | website = {{URL|https://www.totalenergies.com/}} }} '''TotalEnergies ''' prej '''Total''' je zasebno francosko naftno in plinsko podjetje. Je eno od šestih "nadvse pomembnih": je peto od šestih največjih svetovnih podjetij v tem sektorju, za ExxonMobil, [[Shell]], BP in Chevron ter pred ConocoPhillipsom<ref>{{Navedi splet |url=http://money.cnn.com/magazines/fortune/global500/2008/snapshots/6350.html |title=Total |accessdate=2021-07-17 |archive-date=2010-11-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101127073551/http://money.cnn.com/magazines/fortune/global500/2008/snapshots/6350.html |url-status=dead }}</ref>. Je prvo francosko podjetje po prometu v letu 2015, 5. podjetje v Evropi in 24. na svetu, pa tudi 4. tržna kapitalizacija v območju evra v letu 2015. Njene dejavnosti zajemajo celotno proizvodno verigo, od pridobivanja surove nafte in zemeljskega plina za pridobivanje energije, vključno s posebno rafinacijo in tržno distribucijo. Total je podjetje, ki je dejavno tudi v energetskem in nizkoogljičnem proizvodnem sektorju. Skupina Total je prisotna v več kot 130 državah in ima več kot 100.000 zaposlenih, od tega skoraj 25% v [[Francija|Franciji]]. Total je tudi veliko kemično podjetje<ref>[https://www.total.com/sites/default/files/atoms/files/ddr2018-fr.pdf DOCUMENT DE RÉFÉRENCE 2018]</ref>. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Uradna spletna stran|totalenergies.com/}} {{Škrbina o podjetju}} [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1924]] [[Kategorija:Podjetja Francije]] {{normativna kontrola}} pz6d3rzadchfzwytdrcq2eu3jzeqs35 0 505768 6676797 6279339 2026-05-17T01:59:56Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676797 wikitext text/x-wiki {{Infobox artwork | title = Vodnjak Trevi | image_file = Trevi Fountain - Roma.jpg | caption = | painting_alignment = landscape | alt = | other_language_1 = Italian | other_title_1 = Fontana di Trevi | artist = [[Nicola Salvi]] | year = 1762 | type = javni vodnjak | material = kamen | subject = | height_metric = 26,3 | length_metric = | width_metric = 49,15 | metric_unit = m | condition = | city = [[Rim]], Italija | museum = | accession = | coordinates = {{Coord|41|54|3|N|12|28|59|E|type:landmark_region:IT|display=inline,title}} | owner = | url = <!--{{URL|example.com}} Only for official web pages--> }} '''''Vodnjak Trevi''''' (italijansko ''Fontana di Trevi'') je [[vodnjak]] v okrožju Trevi v [[Rim]]u v Italiji, ki ga je zasnoval italijanski [[arhitekt]] [[Nicola Salvi]], dokončali pa so ga Giuseppe Pannini in številni drugi. Z višino 26,3 metra in širino 49,15 metra<ref>{{navedi splet |title=Trevi Fountain |work=TreviFountain.net |url=http://www.trevifountain.net/description.htm |accessdate=2021-09-27 |archive-date=2017-09-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170910095832/http://www.trevifountain.net/description.htm |url-status=dead }}</ref> je največji [[Italijanska baročna arhitektura|baročni]] vodnjak v mestu in eden najbolj znanih vodnjakov na svetu. Vodnjak je nastopil v več pomembnih [[film]]ih, med drugim v ''Rimske počitnice'' (1953), eponim ''Three Coins in the Fountain'' (1954), ''[[Sladko življenje|La Dolce Vita]]'' [[Federico Fellini|Federica Fellinija]] (1960), ''The Lizzie McGuire Movie'' (2003) in ''Sabrina Goes to Rome'' (2003) 1998).<ref name="time">{{cite journal|url=http://entertainment.time.com/2010/05/18/field-of-dreams-for-sale-top-10-iconic-movie-locations/slide/the-trevi-fountain-la-dolce-vita/|title=Top 10 Iconic Movie Locations|journal=Time|last=Silver|first=Alexandra|date=17 May 2010|publisher=Time magazine|access-date=21 May 2018|archive-date=2018-05-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20180519115328/http://entertainment.time.com/2010/05/18/field-of-dreams-for-sale-top-10-iconic-movie-locations/slide/the-trevi-fountain-la-dolce-vita/|url-status=dead}}</ref> == Zgodovina pred letom 1629 == Vodnjak na stičišču treh poti (''tre vie'')<ref>Though other etymologies have been suggested, this is the straightforward modern etymology adopted by Pinto 1986 and others.</ref> označuje končno točko<ref>The technical Italian term for such a "terminal fountain" is a ("display"): Peter J. Aicher, "Terminal Display Fountains ("Mostre") and the Aqueducts of Ancient Rome" ''Phoenix'' '''47'''.4 (Winter 1993:339–352).</ref> "sodobnega" ''Acqua Vergine'', oživljenega ''[[Aqua Virgo]]'', enega od [[Rimski akvadukt|rimskih akvaduktov]], ki so oskrbovali z vodo stari Rim. Legenda pravi, da so bili vojaki, ko so se vračali v Rim s svojih vojaških zadolžitev pod poveljstvom rimskega vojskovodje Marka Vipsanija Agripe v 1. st. pr. n. št., neizmerno žejni. V trenutku največje žeje se jim je prikazala devica in pokazala mesto, kjer je bila ''acqua virgo'', kar v latinščini pomeni čista ali deviška voda. Na vodnjaku Trevi lahko na enem izmed reliefov na desni strani vodnjaka vidimo tudi upodobitev te legende. Ta akvadukt Aqua Virgo je pripeljal vodo tudi v [[Agripove terme]]. Rimu je služil več kot 400 let in mu služi še danes.<ref name=Pinto>{{navedi knjigo |first=John A. |last=Pinto |title=The Trevi Fountain |url=https://archive.org/details/trevifountain0000pint |publisher=Yale University Press|year=1986 |isbn=0300033354 |pages=[https://archive.org/details/trevifountain0000pint/page/326 326] }}</ref> == Izvor imena == [[File:Trevi fountain 2009.jpg|thumb|Okean]] Ime vodnjaka izvira iz latinske besede ''Trivium'' (križišče treh poti). Če gledamo vodnjak, v središču vidimo kip ''Okeana'', ki ima dolgo brado (sinonim za modrost) in žezlo. Kip je tik v središču ulic De 'Crocicchi, Poli in Delle Muratte.<ref>{{navedi splet|title=fontana-di-trevi|url=https://aleelatan.files.wordpress.com/2019/01/fontana-di-trevi.pdf|url-status=live}}</ref> == Rimski akvadukti == V 6. stoletju akvadukti niso bili dobro vzdrževani, 14 delujočih pa je bilo poškodovanih zaradi invazije [[Ostrogoti|Ostrogotov]]. Akvadukt je vodo pripeljal do vodnjaka Trevi, potem ko jo je zbral 10 km od italijanske prestolnice. Akvadukt je v uporabi še danes, kljub nekaterim posegom, med katerimi je vodnjak ostal prazen. Eden od vzrokov naj bi bila voda brez kalcija.<ref name=":0">{{navedi splet|title=Trevi: LA FONTANA DI TREVI, sezione: restaurazione|url=https://www.archeoroma.it/siti/fontana-di-trevi/|url-status=live}}</ref> == Naročilo, oblikovanje in izvedba == Leta 1629 je [[papež Urban VIII.]], ki je menil, da je bil prejšnji vodnjak premalo dramatičen, prosil [[Gian Lorenzo Bernini|Berninija]], naj opiše možne prenove, vendar so projekt opustili, ko je papež umrl. Čeprav Berninijev projekt ni bil nikoli zgrajen, je v vodnjaku, kakršen obstaja danes, veliko Berninijevih Idej. Obstaja tudi zgodnji, vpliven model [[Pietro da Cortona|Pietra da Cortone]], ohranjen v dunajski [[Albertina (muzej)|Albertini]], pa tudi različne skice iz zgodnjega 18. stoletja, večinoma nepodpisane, pa tudi projekt, pripisan Nicoli Michettiju<ref>John A. Pinto, "An Early Project by Nicola Michetti for the Trevi Fountain" ''The Burlington Magazine'' '''119''' No. 897 (December 1977:853–857).</ref>, eden pripisan Ferdinandu Fugi<ref>{{cite journal|first=John |last=Pinto |author2=Elisabeth Kieven |title=An Early Project by Ferdinando Fuga for the Trevi Fountain in Rome|journal=The Burlington Magazine|volume=125|date=December 1983|pages=746–749, 751}}</ref> in francoskemu oblikovalcu Edméju Bouchardonu. V času baroka so pri oblikovanju stavb in vodnjakov postala priljubljena tekmovanja, tudi za [[Španske stopnice]]. Leta 1730 je [[papež Klemen XII.]] organiziral tekmovanje, na katerem je Nicola Salvi sprva izgubil proti [[Alessandro Galilei|Alessandru Galileiju]] - vendar je bil zaradi negodovanja v Rimu zaradi zmage Florentinca Salviju vseeno dodeljeno naročilo.<ref name=gross>{{navedi knjigo | last =Gross | first =Hanns | title =Rome in the Age of Enlightenment: the Post-Tridentine syndrome and the ancient regime | url =https://archive.org/details/romeinageofenlig0000gros | publisher =Cambridge University Press | year =1990 | location =New York | pages =[https://archive.org/details/romeinageofenlig0000gros/page/28 28]| isbn = 0-521-37211-9 }}</ref> Dela so se začela leta 1732. Salvi je umrl leta 1751 z na pol dokončanim delom, vendar je poskrbel, da neprijeten grb ne bi pokvaril kompozicije in ga skril za izklesano vazo<ref name="Delli1975">{{navedi knjigo|last=Delli|first=Sergio|title=Le strade di Roma: una guida alfabetica alla storia, ai segreti, all'arte, al folklore|trans-title=The streets of Rome: an alphabetic guide to history, secrets, art, folklore |url=https://books.google.com/books?id=HaXtAAAAMAAJ|access-date=21 May 2018|year=1975|publisher=Armando|language=it}}</ref>, ki so jo Rimljani poimenovali ''asso di coppe'' (As – igralna karta), zaradi svoje podobnosti s karto v [[Tarot]]u.<ref name="Andrieux1968">{{navedi knjigo|last=Andrieux|first=Maurice|title=Rome|url=https://books.google.com/books?id=E5SZAAAAIAAJ|access-date=21 May 2018|year=1968|publisher=Funk & Wagnalls}}</ref> Za dokončanje okraskov vodnjaka so bili najeti štirje različni kiparji: Pietro Bracci (čigar kip ''Okeana'' sedi v osrednji niši), [[Filippo della Valle]], Giovanni Grossi in Andrea Bergondi.<ref name="Minor1997">{{navedi knjigo|last=Minor|first=Vernon Hyde|title=Passive Tranquillity: The Sculpture of Filippo Della Valle|url=https://books.google.com/books?id=Uh8LAAAAIAAJ&pg=PA252|access-date=21 May 2018|year=1997|publisher=American Philosophical Society|isbn=978-0871698759|page=252}}</ref> Giuseppe Pannini je bil najet kot arhitekt.<ref name="MarderJones2015">{{navedi knjigo|last1=Marder|first1=Tod A.|last2=Jones|first2=Mark Wilson|title=The Pantheon: From Antiquity to the Present|url=https://books.google.com/books?id=hKNwCQAAQBAJ&pg=PT523|access-date=21 May 2018|date=2015|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-1316123232|page=523}}</ref> Vodnjak Trevi je leta 1762 dokončal Pannini, ki je nadomestil sedanje alegorije za načrtovane skulpture [[Mark Vipsanij Agripa|Agripe]] in [[Diana|Trivije]], rimske device.<ref name="Powell2015">{{navedi knjigo|last=Powell|first=Lindsay|title=Marcus Agrippa: Right-hand Man of Caesar Augustus|url=https://books.google.com/books?id=NkKyBgAAQBAJ&pg=PA198|access-date=21 May 2018|date= 2015|publisher=Pen and Sword|isbn=978-1473854017|page=198}}</ref> Uradno ga je odprl in otvoril 22. maja [[papež Klemen XIII.]]<ref name="RapaginaMatarazzo2016">{{navedi knjigo|last1=Rapagina|first1=Luigi|last2=Matarazzo|first2=Massimiliano|title=The Trevi Fountain: Digital travel guide|url=https://books.google.com/books?id=kgWSCwAAQBAJ&pg=PT15|access-date=19 May 2018|date=2016|publisher=Edizioni Polìmata|isbn=978-8896760925|page=15}}</ref> Večina okrasa je narejena iz [[travertin]]a, izkopanega v bližini [[Tivoli, Rim|Tivolija]], približno 35 kilometrov vzhodno od Rima.<ref name="TF">{{navedi splet|url=http://www.trevifountain.net/curiosities.htm|title=The Trevi Fountain – The most beautiful fountain in the world|access-date=23 February 2014|archive-date=2019-03-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20190325064321/http://www.trevifountain.net/curiosities.htm|url-status=dead}}</ref> == Obnove == Vodnjak so leta 1988 enkrat prenovili, da bi odstranili razbarvanje zaradi smoga<ref>{{navedi novice |url=https://www.nytimes.com/1988/02/28/travel/travel-advisory-119088.html |title=Trevi Fountain To Be Restored |date=28 February 1988 |work=The New York Times|access-date=21 December 2020 |language=en |page=3}}</ref> in spet leta 1998; kamnoseštvo so očistili in vse razpoke ter druga območja propadanja popravili usposobljeni obrtniki, vodnjak pa je bil opremljen z recirkulacijskimi črpalkami. Januarja 2013 je bilo objavljeno, da bo italijansko modno podjetje ''Fendi'' sponzoriralo 20-mesečno 2,2 milijona evrov vredno obnovo vodnjaka; naj bi bila to najbolj temeljita obnova v zgodovini vodnjaka.<ref name="Pullella">{{navedi novice|last=Pullella|first=Philip|title=Rome Trevi Fountain, symbol of Dolce Vita, to get big facelift|url=https://www.reuters.com/article/entertainment-us-trevi/rome-trevi-fountain-symbol-of-dolce-vita-to-get-big-facelift-idUSBRE90R0X020130128|access-date=21 December 2020|work=Reuters|date=28 January 2013}}</ref> Obnovitvena dela so se začela junija 2014 in zaključila novembra 2015. Vodnjak je bil z uradno slovesnostjo ponovno odprt 3. novembra 2015. Obnova je vključevala namestitev več kot 100 LED luči za izboljšanje nočne osvetlitve vodnjaka.<ref>{{navedi splet|url=http://roma.repubblica.it/cronaca/2015/11/03/foto/dopo_il_restauro_firmato_fendi_torna_a_splendere_fontana_di_trevi-126552960/1/#1|title=Torna l'acqua a Fontana di Trevi, dopo il restauro firmato Fendi|date=3 November 2015|work=Roma – La Repubblica}}</ref> == Ikonografija == Ozadje vodnjaka je Palazzo Poli, ki ima novo fasado s [[Kolosalni red|kolosalnim redom]] korintskih [[pilaster|pilastrov]], ki povezujeta dve glavni nadstropji. Ukrotitev voda je tema velikanske sheme, ki se vrti naprej, meša vodo in kamnine ter zapolnjuje majhen trg. [[Triton (mitologija)|Tritoni]] vodijo Okeanovo školjčno kočijo, ki kroti [[Hipokampus (mitologija)|hipokampa]]. V sredini je na fasadi palače postavljen robustno modeliran [[slavolok]]. Središčna niša ali [[eksedra]], ki uokvirja Okeana, ima samostoječe stebre za največjo svetlobo in senco. V nišah ob Okeanu, ''Obilje'' razliva vodo iz njegove školjke, ''Zdravje'' pa drži skodelico, iz katere pije kača. Zgoraj reliefi ponazarjajo rimski izvor akvaduktov.<ref>{{navedi splet |url=https://www.lonelyplanet.com/italy/rome/attractions/trevi-fountain/a/poi-sig/389099/359975 |title=Trevi Fountain |website=Lonely Planet |language=en |access-date=20 May 2018}}</ref> Tritoni in konji zagotavljajo simetrično ravnovesje z največjim kontrastom v njihovem razpoloženju in pozah. == Metanje kovancev == Kovance naj bi metali z desno roko čez levo ramo.<ref>{{navedi novice |url=https://www.independent.co.uk/news/business/news/rome-trevi-fountain-1-million-euro-city-charities-2016-italy-capital-caritas-reports-a7681646.html |title=Rome's Trevi Fountain generates €1.4m for city's charities in 2016, reports Caritas |last=Cox |first=Josie |date=13 April 2017 |work=The Independent |access-date=20 May 2018 |language=en-GB}}</ref> Znana popevka ''Three Coins in the Fountain'' govori, da mora vsak, ki se želi še kdaj vrniti v Rim, vanj čez ramo vreči kovanec in teh naj bi se samo v enem dnevu nabralo za 3000 evrov. Leta 2016 je bilo v vodnjak vrženih približno 1,4 milijona EUR.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcnews.com/news/world/rome-s-trevi-fountain-holds-nearly-1-5-million-loose-n745921|title=Rome's Trevi Fountain Holds Nearly $1.5 Million in Loose Change|date=13 April 2017|website=NBC|first1=Claudio|last1=Lavanga|first2=Nick|last2=Bailey}}</ref> Denar je bil porabljen za subvencioniranje supermarketa za revne Rimljane; vendar redno poskušajo ukrasti kovance iz vodnjaka, čeprav je to nezakonito. == Galerija == <gallery mode="packed" heights="120px"> File:Trevi Fountain, Rome, Italia.jpg|Vodnjak Trevi File:Fontana di Trevi di notte.JPG|Vodnjak ponoči File:Trevi Fountain detail amk.jpg|Papeški grb pri vodnjaku File:Fontana di Trevi - Rome, Italy - November 6, 2010 (6212401026).jpg| Vodnjak Trevi, gledano z desne strani File:Fontana di Trevi 0851 2013.jpg| File:Fontana di Trevi 0855 2013.jpg| </gallery> == V popularni kulturi == Leta 1973 je italijanska nacionalna poštna služba namenila poštno znamko fontani Trevi.<ref name="Euronews">{{navedi novice |url=http://www.euronews.com/2015/11/03/the-trevi-fountain-and-the-dolce-vita |title=The Trevi Fountain and the Dolce Vita! |date=3 November 2015 |work=Euronews |access-date=19 May 2018 |language=en}}</ref> V filmu iz leta 2003 "The Lizzie McGuire Movie" je Lizzie vrgla kovanec v fontano Trevi in si zaželela nemoteno jadranje v prihodnjih srednješolskih letih. == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{commons|Trevi Fountain}} * [http://romanbookshelf.com/prints/Fountain%20of%20Trevi/Trevi.html Roman Bookshelf&nbsp;– Trevi Fountain&nbsp;– Views from the 18th and 19th centuries] * [http://www.italyguides.it/us/roma/trevi.htm Trevi Fountain] Virtual 360° panorama and photo gallery. * [http://www2.siba.fi/~kkoskim//rooma/kuvat/fald325c.jpg Engraving of the fountain's more modest predecessor.] * [https://www.skylinewebcams.com/webcam/italia/lazio/roma/fontana-di-trevi.html Trevi Fountain Live Cam] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1762]] [[Kategorija:Baročna arhitektura v Rimu]] [[Kategorija:Spomeniki v Rimu]] 0lz4k5z4g3iy7a5ygrno2kd5vtzh5mt 0 509590 6676737 6668639 2026-05-16T23:29:15Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676737 wikitext text/x-wiki {{Infobox civilian attack|title=Velika čistka|date=1936–1938|perps=[[Josif Stalin]], [[NKVD]] ([[Genrih Jagoda]], [[Nikolaj Ježov]], [[Lavrentij Berija]], [[Ivan Serov]] in drugi), [[Vjačeslav Molotov]], [[Andrej Višinski]], [[Lazar Kaganovič]], [[Kliment Vorošilov]], [[Robert Ejhe]] in drugi|injuries=|fatalities=700.000 do 1 milijona<ref name="EllmanComment">{{cite journal|last=Ellman|first=Michael|date=2002|title=Soviet Repression Statistics: Some Comments|url=http://sovietinfo.tripod.com/ELM-Repression_Statistics.pdf|journal=Europe-Asia Studies|volume=54|issue=7|pages=1151–1172|doi=10.1080/0966813022000017177|quote=The best estimate that can currently be made of the number of repression deaths in 1937–38 is the range 950,000–1.2 million, i.e. about a million. This is the estimate which should be used by historians, teachers and journalists concerned with twentieth century Russian—and world—history|s2cid=43510161|access-date=2021-12-11|archive-date=2019-05-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20190525134942/http://sovietinfo.tripod.com/ELM-Repression_Statistics.pdf|url-status=dead}}</ref><br />(višje ocene se prekrivajo z vsaj 116.000<ref name="EllmanComment"/> žrtvami v [[Gulag|Gulagih]])|type={{plainlist| *[[Nagla usmrtitev]] *[[Masaker]] *[[Množični umor]] *[[Etnično čiščenje]] }}|timezone=|time=|target=Politični naspotniki, [[Trockizem|trockisti]], voditelji [[Rdeča armada|Rdeče armade]], [[kulak|kulaki]], [[etnične manjšine]], verski aktivisti in voditelji|partof=[[Čistke v Komunistični partiji Sovjetske zveze|čistke Boljševikov]]|coordinates=|location=[[Sovjetska zveza]]|map_caption=|caption=Prebivalci [[Vinnica|Vinnice]] iščejo sorodnike med posmrtnimi ostanki žrtev [[Pokol v Vinnici|pokola v Vinnici]], 1937|alt=|image=Vinnycia16.jpg|motive=Odpravljanje političnih nasprotnikov, {{sfn|Conquest|2008|p=[https://archive.org/details/greatterror00robe/page/53 53]}} utrjevanje oblasti,<ref>{{cite journal|title=Certainty, Probability, and Stalin's Great Party Purge|author=Brett Homkes|year=2004|url=https://scholarworks.gvsu.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1032&context=mcnair|volume=8|issue=1|journal=McNair Scholars Journal|page=13}}</ref> strah pred kontrarevolucijo,{{sfn|Harris|2017|p=16}} strah pred infiltracijo stranke<ref name="James Harris 1941">James Harris, "Encircled by Enemies: Stalin's Perceptions of the Capitalist World, 1918–1941," ''Journal of Strategic Studies'' 30#3 [2007]: 513–545.</ref>}}'''Velika čistka''' ali '''veliki teror''' ({{lang-ru|Большой террор}}), znana tudi kot '''leto '37''' ({{lang-ru|37-ой год|translit=Tridtsat sedmoi god|label=none}}), znana tudi kot '''Ježovščina''' ('obdobje [[Nikolaj Ježov|Ježova]]'),<ref>In [[Russian historiography]], the period of the most intense purge, 1937–1938, is called '''''Yezhovshchina''''' ([[Literal translation|lit.]] 'Yezhov phenomenon'), after [[Nikolai Yezhov]], the head of the [[NKVD]].</ref> je bila kampanja, ki jo je sprožil sovjetski komunistični voditelj [[Josif Stalin]], za utrditev njegove oblasti nad partijo in narodom; čistke so bile namenjene tudi odstranitvi preostalega vpliva [[Lev Trocki|Leva Trockija]] in političnih tekmecev. Čistka je potekala med letoma 1936 in 1938.{{sfn|Gellately|2007}} Po smrti [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]] leta 1924 je v [[Komunistična partija Sovjetske zveze|komunistični partiji]] nastal oblastni vakuum, naslediti so ga skušalo različni uveljavljeni ljudje iz časa Leninove vlade. Generalni sekretar partije Josif Stalin je premagal politične nasprotnike in do leta 1928 prevzel nadzor nad komunistično partijo.<ref>{{navedi splet |title=Joseph Stalin|url=https://www.history.com/topics/russia/joseph-stalin|access-date=2021-12-02|website=History.com |language=en}}</ref> Sprva je bilo Stalinovo vodenje splošno sprejeto, doktrina »[[socializem v eni državi]]« pa je postala uveljavljena politika partije. Vendar so v začetku tridesetih let dvajsetega stoletja partijski uradniki začeli izgubljati zaupanje v njegovo vodenje zaradi [[Sovjetska lakota 1932—1933|katastrof kolektivizacije]] in omejenega uspeha [[Prva petletka|prve petletke]]. Zaradi teh političnih neuspehov so Stalinovi tekmeci, kot je bil Lev Trocki, poskušali preusmeriti stranko stran od Stalinovega poveljevanja. V tem ozračju dvomov in sumničenj so leta 1934 umorili priljubljenega visokega uradnika [[Sergej Kirov|Sergeja Kirova]]. Njegova smrt je bila povod za preiskavo, ki je razkrila mrežo članov partije, ki so delovali proti Stalinu, vključno z več Stalinovimi tekmeci.<ref>{{navedi splet|title=Who Killed Kirov? "The Crime of the Century" {{!}} Wilson Center|url=https://www.wilsoncenter.org/publication/who-killed-kirov-the-crime-the-century|access-date=2021-12-03|website=www.wilsoncenter.org|language=en}}</ref> Številni aretirani v zvezi z umorom Kirova so priznali, da so nameravali ubiti tudi Stalina, vključno z visokimi partijskimi uradniki.<ref>{{navedi knjigo|last=R|first=People's Comissariat Of Justice Of The U. S. S.|url=https://www.amazon.com/Anti-Soviet-Trotskyites-Military-Collegium-Verbatim/dp/B0711N78KN|title=Anti-Soviet "Bloc of Rights and Trotskyites" Heard before the Military Collegium of the Supreme Court of the U. S. S. R. , Verbatim Report|date=1938-01-01|publisher=People's Comissariat of Justice of the U. S. S. R.}}</ref> Zgodovinarji dvomijo o utemeljenosti teh trditev, kljub temu pa se strinjajo, da je bila Kirovova smrt točka, na kateri je Stalin ukrepal in začel s čistkami.<ref>{{navedi knjigo|last=Knight|first=Amy|title=Who Killed Kirov|url=https://archive.org/details/whokilledkirovkr00knig|publisher=Hill & Wang|year=1999}}</ref> Leta 1936 je Stalinova paranoja dosegla vrhunec. Strah pred izgubo položaja, morebitna vrnitev Trockija in naraščajoča grožnja [[Fašizem|fašizma]] z zahoda<ref>{{navedi splet|date=2015-06-18|title=The Great Terror|url=http://soviethistory.msu.edu/1936-2/the-great-terror/|access-date=2021-12-02|website=Seventeen Moments in Soviet History|language=en-US|archive-date=2015-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20150921002834/http://soviethistory.msu.edu/1936-2/the-great-terror/|url-status=dead}}</ref> so ga spodbudili k odobritvi velike čistke. Čistke je večinoma izvajal [[NKVD]] (Ljudski komisariat za notranje zadeve), tajna policija ZSSR. Začetne faze čistk so bile usmerjene v samo sovjetsko vlado. NKVD je začel odstranjevati osrednje partijsko vodstvo, stare boljševike, državne uradnike in regionalne partijske šefe. Sčasoma so čistke zajele tudi [[Rdeča armada|Rdečo armado]] in vrhovno vojaško poveljstvo, kar je imelo katastrofalen učinek na celotno vojsko.<ref>{{navedi splet|title=Rethinking Stalin's Purge of the Red Army, 1937-38 {{!}} University Press of Kansas Blog|url=http://universitypressblog.dept.ku.edu/uncategorized/rethinking-stalins-purge-of-the-red-army-1937-38/|access-date=2021-12-03|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|title=|url=https://www.cambridge.org/core/services/aop-cambridge-core/content/view/ABBEDEFC36C8903615BEEB02D3AB2CBD/S0037677900146224a.pdf/div-class-title-the-impact-of-the-great-purges-on-the-peopleandapos-s-commissariat-of-foreign-affairs-div.pdf|url-status=live}}</ref> Ko se je obseg čistk začel širiti, je vseprisoten sum saboterjev in [[Protirevolucionarji|protirevolucionarjev]] začel vplivati na civilno življenje. NKVD se je začel osredotočati na nekatere etnične manjšine, kot so bili [[volški Nemci]], ki so bili podvrženi prisilnim deportacijam in skrajni represiji. Med čistko je NKVD za utrjevanje nadzora nad civilisti pogosto uporabljal zapor, mučenje, nasilna zaslišanja in samovoljne usmrtitve.{{sfn|Figes|2007|pp=227–315}} Leta 1938 je Stalin spremenil svoje stališče glede čistk in izjavil, da so bili notranji sovražniki odstranjeni. Stalin je kritiziral NKVD zaradi izvajanja množičnih usmrtitev in nato usmrtil [[Genrih Jagoda|Genriha Jagodo]] in [[Nikolaj Ježov|Nikolaja Ježova]], ki sta vodila NKVD v letih čistk. Čeprav je bilo velike čistke konec, se je vzdušje nezaupanja in vsesplošnega nadzora nadaljevalo še desetletja po njej. Strokovnjaki ocenjujejo, da je v veliki čistki (1936-1938) umrlo približno 700.000 ljudi.<ref>{{Citation|title=Introduction: the Great Purges as history|date=1985-04-26|url=http://dx.doi.org/10.1017/cbo9780511572616.002|work=Origins of the Great Purges|pages=1–9|publisher=Cambridge University Press|doi=10.1017/cbo9780511572616.002|isbn=9780521259217|access-date=2021-12-02}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Homkes|first=Brett|date=2004|title=Certainty, Probability, and Stalin's Great Purge|url=https://scholarworks.gvsu.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1032&context=mcnair|journal=McNair Scholars Journal}}</ref> Sam izraz "velika čistka" je populariziral zgodovinar [[Robert Conquest]] v svoji knjigi ''[[Veliki teror (knjiga)|Veliki teror]]'' (ang. ''The Great Terror)'' iz leta 1968. Naslov je aluzija na obdobje [[Francoska revolucija|francoske revolucije]], v angleščini znana kot Reign of Terror (slo. [[jakobinska diktatura]]).<ref name="Rappaport2">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=lsKClpnX8qwC|title=Joseph Stalin: A Biographical Companion|author=Helen Rappaport|year=1999|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-1576070840|page=110|access-date=29 September 2015}}</ref> == Ozadje == Od leta 1930 dalje so se partijski in policijski funkcionarji bali "družbenega nereda", ki so ga povzročili prevrati prisilne kolektivizacije kmetov in posledične [[Sovjetska lakota 1932–1933|lakote v letih 1932–1933]], pa tudi množične in nenadzorovane migracije milijonov kmetov v mesta. Vojna grožnja je povečala Stalinovo in na splošno sovjetsko dojemanje obrobnega in politično sumljivega prebivalstva kot potencialnega vira vstaje v primeru invazije. K temu dojemanju so prispevali tudi ponarejeni dokumenti in dezinformacije, ki jih je širila [[Tretji rajh|Nacistična Nemčija]], da bi obtožila nedolžne sovjetske državljane.<ref name=":3">{{navedi knjigo|last=Murphy|first=Austin|url=https://www.worldcat.org/oclc/45434980|title=The triumph of evil: the reality of the USA's cold war victory|date=2000|publisher=European Press Academic Publishing|isbn=88-8398-002-6|location=Fucecchio (Firenze), Italy|pages=76–78|oclc=45434980}}</ref> Stalin je začel načrtovati preventivno odpravo takih potencialnih rekrutov za mitsko »peto kolono razgrajačev, teroristov in vohunov«.<ref name="werth">{{navedi splet|first=Nicolas|last=Werth|author-link=Nicolas Werth|url=http://www.sciencespo.fr/mass-violence-war-massacre-resistance/en/document/nkvd-mass-secret-national-operations-august-1937-november-1938|title=Case Study:The NKVD Mass Secret Operation n° 00447 (August 1937 – November 1938)|publisher=Mass Violence and Resistance – Research Network|date=15 April 2019}}</ref><ref>Shearer, David. 2003. "Social Disorder, Mass Repression and the NKVD During the 1930s." Pp. 85–117 in ''Stalin's Terror: High Politics and Mass Repression in the Soviet Union,'' edited by B. McLaughlin and K. McDermott. Basingstoke: [[Palgrave MacMillan]].</ref><ref>Hagenloh, Paul. 2000. "Socially Harmful Elements and the Great Terror." Pp. 286–307 in ''Stalinism: New Directions'', edited by [[Sheila Fitzpatrick|S. Fitzpatrick]]. London: Routledge.</ref>  [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-R15068, Leo Dawidowitsch Trotzki.jpg|sličica|[[Lev Trocki]], katerega je Stalin leta 1929 izključil iz partije in ga izgnal iz Sovjetske zveze.]] Izraz čistka v sovjetskem političnem slengu je bila okrajšava izraza čistka partijskih vrst. Leta 1933 je partija na primer izključila okoli 400.000 ljudi. Toda od leta 1936 do 1953 je izraz spremenil svoj pomen, saj je izključitev iz partije pomenila skoraj gotovo aretacijo, zapor in pogosto usmrtitev. Glede na študijo iz oktobra 1993, objavljeno v [[The American Historical Review]], je bil velik del velike čistke usmerjen proti razširjenemu razbojništvu in kriminalnim dejavnostim, ki so se takrat dogajale v Sovjetski zvezi.<ref>{{cite journal|last1=Getty|first1=J. Arch|last2=Rittersporn|first2=Gabor T.|last3=Zemskov|first3=Viktor N.|date=October 1993|title=Victims of the Soviet Penal System in the Pre-War Years: A First Approach on the Basis of Archival Evidence|url=https://archive.org/details/sim_american-historical-review_1993-10_98_4/page/1030|journal=The American Historical Review|volume=98|issue=4|pages=1030–1035|doi=10.2307/2166597|jstor=2166597}}</ref> Politična čistka je bila predvsem prizadevanje sovjetskega diktatorja [[Josif Stalin|Josifa Stalina]], da bi odstranil izziv s strani preteklih in potencialnih opozicijskih skupin, vključno z levim in desnim krilom pod vodstvom [[Lev Trocki|Leva Trockega]] in [[Nikolaj Ivanovič Buharin|Nikolaja Buharina]]. Po državljanski vojni in obnovi sovjetskega gospodarstva v poznih 1920-ih se veteranskim boljševikom ni več zdela potrebna "začasna" vojna diktatura, ki je z [[Vladimir Lenin|Lenina]] prešla na Stalina.<ref>{{navedi splet|url=https://www.marxists.org/history/ussr/events/terror/index.htm|title=Great Terror|website=www.marxists.org}}</ref> Stalinovi nasprotniki znotraj Komunistične partije so ga obtoževali, da je nedemokratičen in ohlapen do birokratske korupcije. To nasprotovanje sedanjemu vodstvu je morda pridobilo znatno podporo med delavskim razredom z napadom na privilegije in razkošje, ki jih je država ponujala svoji visoko plačani eliti. Zdelo se je, da je afera Ryutin upravičila Stalinove sume. Rjutin je sodeloval s še večjim tajnim Opozicijskim blokom, v katerem sta sodelovala Lev Trocki in [[Grigorij Jevsejevič Zinovjev|Grigorij Zinovjev]] in ki je kasneje privedel do njune smrti.<ref name=":2">{{navedi splet|last=Broué|first=Pierre|title=The "Bloc" of the Oppositions against Stalin (January 1980)|url=https://www.marxists.org/archive/broue/1980/01/bloc.html|access-date=2020-12-19|website=www.marxists.org}}</ref><ref>{{citation|last=Kotkin|first=Stephen|title=Stalin: Paradoxes of Power 1878–1928}}.</ref> Stalin je uveljavil prepoved partijskih frakcij in prepovedal tiste člane partije, ki so mu nasprotovali, s čimer je dejansko končal demokratični centralizem.{{sfn|Andrew|Mitrokhin|2000|pp=86–7}} V novi obliki partijske organizacije sta bila politbiro in zlasti Stalin edina razpršilca ​​ideologije. To je zahtevalo izločitev vseh marksistov z drugačnimi nazori, zlasti tistih iz prestižne »stare garde« revolucionarjev. Ko so se začele čistke, je vlada (na ukaz NKVD) usmrtila boljševiške heroje, vključno z [[Mihail Nikolajevič Tuhačevski|Mihailom Tuhačevskim]] in [[Bél Kun|Bélo Kunom]], kot tudi večino Leninovega politbiroja, zaradi političnih nestrinjanj. NKVD je napadel podpornike, prijatelje in družino teh "heretičnih" marksistov, ne glede na to, ali so živeli v Rusiji ali ne. NKVD je skoraj izbrisal družino Trockega, preden ga je njegov agent leta 1940 ubil v [[Mehika|Mehiki]]; agent NKVD [[Ramón Mercader]] je bil del operativne skupine za atentate, ki jo je sestavil posebni agent Pavel Sudoplatov po Stalinovih osebnih ukazih. Leta 1934 je Stalin označil umor [[Sergej Kirov|Sergeja Kirova]] kot pretvezo za začetek velike čistke, v kateri je umrlo približno milijon ljudi. Nekateri poznejši zgodovinarji so verjeli, da je Stalin poskrbel za umor, ali pa vsaj, da je bilo dovolj dokazov za tak sklep.{{sfn|Conquest|1987|pp=122–38}} Kirov je bil neomajen Stalinov lojalist, vendar ga je Stalin morda videl kot potencialnega tekmeca zaradi njegove vse večje priljubljenosti med zmernimi. Partijski kongres leta 1934 je Kirova izvolil v centralni komite s samo tremi glasovi proti, najmanj od vseh kandidatov, medtem ko je Stalin prejel 292 glasov proti. Po atentatu na Kirova je NKVD vedno večjo skupino nekdanjih opozicijskih borcev obtožil umora Kirova, pa tudi vse večjega seznama drugih kaznivih dejanj, vključno z izdajo, terorizmom, sabotažo in vohunjenjem.{{sfn|Conquest|1987|pp=122–38}} Druga utemeljitev za čistko je bila odstranitev morebitne »pete kolone« v primeru vojne. [[Vjačeslav Molotov]] in [[Lazar Kaganovič]], udeleženca [[Politična represija v Sovjetski zvezi|politične represije]] kot člana politbiroja, sta ves čas čistke ohranjala to utemeljitev; vsak od njih je podpisal številne sezname smrti. Stalin je verjel, da je vojna neizbežna, grozila ji tako izrecno sovražna Nemčija kot ekspanzionistična [[Japonska]]. Sovjetski [[Komunizem|komunistični]] tisk je državo prikazoval kot ogroženo od znotraj s strani [[Fašizem|fašističnih]] vohunov.{{sfn|Conquest|1987|pp=122–38}} Od [[Oktobrska revolucija|oktobrske revolucije]] naprej je Lenin izvajal politično represijo proti domnevnim sovražnikom boljševikov kot sistematično metodo vzbujanja strahu in olajšanja družbenega nadzora, zlasti med kampanjo, ki se običajno imenuje rdeči teror.{{sfn|Gellately|2007}} Ta politika se je nadaljevala in okrepila v času Stalinovega vladanja, obdobji povečane represije, vključno z deportacijo kulakov, ki so nasprotovali kolektivizaciji, in hudo lakoto v Ukrajini. [[Lev Kopelev]] je zapisal: »V Ukrajini se je leto 1937 začelo leta 1933,« pri čemer se nanaša na sorazmerno zgodnji začetek sovjetskega zatiranja v Ukrajini. {{sfn|McLoughlin|McDermott|2002|p=6}} Posebna značilnost velike čistke je bila, da so člani vladajoče vlade prvič  stranko množično vključili med žrtve represije. Zaradi razsežnosti terorja so bile velike žrtve čistk člani in funkcionarji komunistične partije. Čistko v Partiji je spremljala čistka celotne družbe. == Moskovski sodni procesi == === Prvi in drugi moskovski sodni proces === Med letoma 1936 in 1938 so potekali trije zelo veliki moskovski sodni procesi nekdanjim visokim voditeljem komunistične partije, na katerih so bili obtoženi zarote s fašističnimi in kapitalističnimi oblastmi za atentat na Stalina in druge sovjetske vrhovne politike, razpustitev Sovjetske zveze in obnovitev [[Kapitalizem|kapitalizma]]. Ti sodni procesi so bili zelo odmevni in o njih je obsežno poročal zunanji svet, ki je bil očaran nad spektaklom Leninovih najbližjih sodelavcev, ki so priznavali najbolj nezaslišane zločine in prosili za smrtno kazen. === Deweyejeva komisija === Maja 1937 so podporniki Trockega v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] ustanovili preiskovalno komisijo za obtožbe Leona Trockega na moskovskih procesih, splošno znano kot Deweyjeva komisija, da bi ugotovili resnico o sojenjih. Komisijo je vodil znani ameriški filozof in pedagog [[John Dewey]]. Čeprav so bila zaslišanja očitno izvedena z namenom dokazati nedolžnost Trockega, so razkrila dokaze, ki so dokazali, da nekatere specifične obtožbe na sojenjih ne morejo biti resnične. [[Georgy Pyatakov]] je na primer pričal, da je decembra 1935 odletel v [[Oslo]], da bi od Trockega "prejel teroristična navodila". Deweyjeva komisija je ugotovila, da do takega leta ni prišlo.<ref>{{navedi knjigo|title=Not guilty : report of the Commission of Inquiry Into the Charges Made Against Leon Trotsky in the Moscow Trials|last=Dewey|first=John|publisher=Sam Sloan and Ishi Press International|others=1859–1952|year=2008|isbn=978-0923891312|location=New York|pages=154–155|oclc=843206645}}</ref> Drugi obtoženec, [[Ivan Smirnov]], je priznal sodelovanje pri atentatu na [[Sergej Kirov|Sergeja Kirova]] decembra 1934, ko je bil že eno leto v zaporu. Deweyjeva komisija je pozneje objavila svoje ugotovitve v 422-stranski knjigi z naslovom Ni kriv. Njegovi sklepi so potrdili nedolžnost vseh obsojenih na moskovskem procesu. V svojem povzetku je zapisala komisija. Neodvisno od zunanjih dokazov Komisija ugotavlja:<blockquote>Da je bilo vodenje moskovskega procesa takšno, da je prepričalo vsako osebo brez predsodkov, da ni bilo nobenega poskusa ugotoviti resnice. Čeprav so priznanja nujno upravičena do najresnejše obravnave, sama priznanja vsebujejo tako inherentne neverjetnosti, da Komisijo prepričajo, da ne predstavljajo resnice, ne glede na sredstva, uporabljena za njihovo pridobitev. Da Trocki nikoli ni dal navodil nobenemu od obtoženih ali prič v moskovskih sojenjih, naj sklene sporazume s tujimi silami proti Sovjetski zvezi [in] da Trocki nikoli ni priporočal, načrtoval ali poskušal obnoviti kapitalizma v ZSSR. Komisija je zaključila: "Zato menimo, da so moskovski procesi lažni." Implikacije desničarjev Na drugem sojenju je Karl Radek pričal, da je obstajala »tretja organizacija, ločena od kadrov, ki so šli skozi [Trockijevo] šolo,« pa tudi »poltrockisti, četrt-trockisti, osmino-trockisti,  ljudje, ki so nam pomagali, ne da bi vedeli za teroristično organizacijo, vendar so sočustvovali z nami, ljudje, ki so nam iz liberalizma, iz Fronde proti Partiji, dali to pomoč." S "tretjo organizacijo" je mislil na zadnjo preostalo nekdanjo opozicijsko skupino, imenovano desničarji, ki jo je vodil Buharin, ki ga je vpletel z besedami: Počutim se krivega še zaradi nečesa: tudi po priznanju krivde in razkritju organizacije sem trmasto zavračal pričanje o Buharinu. Vedel sem, da je Buharinov položaj prav tako brezizhoden kot moj, ker je bila naša krivda, če ne pravno, pa v bistvu enaka. Vendar sva tesna prijatelja in intelektualno prijateljstvo je močnejše od drugih prijateljstev. Vedel sem, da je Buharin v enakem stanju vznemirjenja kot jaz. Zato ga zvezanega po rokah in nogah nisem hotel izročiti ljudskemu komisariatu za notranje zadeve. Tako kot v odnosu do drugih naših kadrov sem želel, da sam Buharin položi orožje. </blockquote> === Tretji Moskovski proces === [[Slika:1934 agranov yagoda unknown redens.jpg|sličica|242x242_pik|Šefi NKVD-ja, odgovorni za množične poboje: Yakov Agranov, Grenkrih Yagoda, Neznan in Stanislav Redens. Vsi štrije so bili na koncu prav tako usmrčeni.]] Tretje in zadnje sojenje, marca 1938, znano kot Proces enaindvajsetih, je najbolj znano med sovjetskimi nazornimi sojenji zaradi vpletenih oseb in obsega obtožb, ki so povezale vse ohlapne niti prejšnjih sojenj. Zamišljeno kot vrhunec prejšnjih sojenj [nevtralnost je sporna] je vključevalo 21 obtožencev, ki naj bi pripadali "bloku desničarjev in trockistov", ki naj bi ga vodil [[Nikolaj Ivanovič Buharin|Nikolaj Buharin]], nekdanji predsednik Komunistične internacionale, nekdanji premier [[Aleksej Ivanovič Rikov|Aleksej Rikov]], [[Christian Rakovsky]], [[Nikolai Krestinsky]] in [[Genrikh Yagoda]], nedavno osramočeni vodja NKVD.<ref name=":22">{{navedi splet|last=Broué|first=Pierre|title=The "Bloc" of the Oppositions against Stalin (January 1980)|url=https://www.marxists.org/archive/broue/1980/01/bloc.html|access-date=2020-12-19|website=www.marxists.org}}</ref> Čeprav je opozicijski blok pod vodstvom Trockega in z zinovjevci res obstajal, [[Pierre Broué]] trdi, da Buharin ni bil vpleten.<ref>{{navedi knjigo|last=Cohen|first=Stephen|title=Bukharin and the Bolshevik Revolution|year=1980|url=https://archive.org/details/bukharinbolshevi0000cohe}}</ref> Za razliko od Brouéja je eden njegovih nekdanjih zaveznikov Jules Humbert-Droz v svojih spominih dejal, da mu je Buharin povedal, da je oblikoval tajni blok z Zinovjevom in Kamenjevom, da bi odstranil Stalina z vodstva. Dejstvo, da je bil Yagoda eden od obtoženih, je pokazalo, s kakšno hitrostjo so čistke žrle svoje. Zdaj so domnevali, da so Buharin in drugi od leta 1918 želeli ubiti Lenina, Stalina in [[Maksim Gorki|Maksima Gorkega]] z zastrupitvijo, razdeliti ZSSR in predati njena ozemlja Nemčiji, Japonski in Veliki Britaniji ter druge nesmiselne obtožbe. Celo prej naklonjeni opazovalci, ki so sprejeli prejšnja sojenja, so te nove obtožbe težje sprejeli, saj so postajale vse bolj absurdne, čistka pa se je razširila tako, da je zajela skoraj vse žive stare boljševiške voditelje razen Stalina in Kalinina. Stalinova leta vladanja so tako očarala zahodne intelektualce kot sojenje in usmrtitev Buharina, ki je bil marksistični teoretik z mednarodnim ugledom.{{sfn|Koestler|1940|p=258}} Za nekatere vidne komuniste, kot so [[Bertram Wolfe]], [[Jay Lovestone]], [[Arthur Koestler]] in [[Heinrich Brandler]], je sojenje Buharinu pomenilo njihov dokončni prelom s komunizmom in sčasoma celo prve tri spremenilo v goreče protikomuniste. Zanje je Buharinovo priznanje simboliziralo plenilstvo komunizma, ki ni samo uničil svojih sinov, ampak jih je tudi vpoklical v samouničenje in individualno odrekanje.<ref name="Corey Robin, Fear, Page 96">Corey Robin, "Fear", Page 96</ref> ==== Buharinova izpoved ==== [[Slika:Bucharin.bra.jpg|sličica|277x277_pik|[[Nikolaj Ivanovič Buharin|Nikolaj Buharin]], eden od najbolj vidnih ruskih revolucionarjev, katerega so na Stalinov ukaz usmrtili leta 1938.]] Na prvi dan sojenja je Krestinsky povzročil senzacijo, ko je zavrnil svoje pisno priznanje in se izrekel za nedolžnega po vseh obtožbah. Vendar pa je naslednji dan po »posebnih ukrepih«, pri katerih so mu med drugim izpahnili levo ramo, svojo tožbo spremenil.{{sfn|Conquest|2008|p=352}} [[Anastas Mikojan]] in Vjačeslav Molotov sta kasneje trdila, da Buharina nikoli niso mučili, zdaj pa je znano, da so njegovi zasliševalci dobili ukaz "pretepanje dovoljeno" in so bili pod velikim pritiskom, da od "zvezdnega" obtoženca izsilijo priznanje. Buharin je sprva zdržal tri mesece, a so ga grožnje njegovi mladi ženi in majhnemu sinu skupaj z "metodami fizičnega vpliva" skoraj popolnoma uničile. Ko pa je prebral svojo izpoved, ki jo je dopolnil in popravil osebno Stalin, je svojo celotno izpoved umaknil. Pregled se je začel znova, z dvojno ekipo zasliševalcev.{{sfn|Conquest|2008|p=364–5}} Zlasti Buharinova izpoved je postala predmet številnih razprav med zahodnimi opazovalci, ki je navdihnila Koestlerjev hvaljeni roman Opoldne tema in filozofski esej Mauricea Merleau-Pontyja v Humanizmu in terorju. Njegovo priznanje je bilo nekoliko drugačno od drugih v tem, da je priznal krivdo za "vsoto kaznivih dejanj", zanikal pa je vednost, ko je šlo za konkretna kazniva dejanja. Nekateri bistroumni opazovalci so opazili, da bo dovolil le tisto, kar je bilo v pisni izpovedi, in zavrnil nadaljevanje [potreben citat]. Rezultat je bila nenavadna mešanica raznih priznanj (da je "izrojen fašist", ki dela za "obnovo kapitalizma") in subtilne kritike sojenja. Potem, ko je ovrgel več obtožb proti njemu,<ref>Report by Viscount Chilston (British ambassador) to Viscount Halifax, No.141, Moscow, 21 March 1938</ref> je ena priča opazila, da je Buharin rečeno pokazal, da lahko zelo enostavno uniči celoten primer." Nadaljeval je z besedami, da priznanje obtoženega ni bistveno. Svojo zadnjo prošnjo je končal z besedami:<ref>Tucker, Robert. "Block of Rights and Trotskyites." ''Report of Court Proceedings in the Case of the Anti-Soviet''. pp. 667–68.</ref><blockquote>Pošastnost mojega zločina je neizmerna zlasti v novi fazi boja ZSSR. Naj bo to sojenje zadnja huda lekcija in naj vsem postane jasna velika moč ZSSR.</blockquote>[[Romain Rolland]] in drugi so pisali Stalinu in prosili za pomilostitev Buharina, vendar so bili vsi vodilni obtoženci usmrčeni, razen Rakovskega in dveh drugih (ki sta bila ubita v [[Množični poboji zapornikov NKVD|množičnih pobojih zapornikov NKVD]] leta 1941). Kljub obljubi, da bo prizanesel njegovi družini, je bila Buharinova žena [[Anna Larina]] poslana v koncentracijske taborišče Gulag, vendar je preživela in videla, kako je njenega moža pol stoletja kasneje posmrtno rehabilitirala sovjetska država pod vodstvom [[Mihail Gorbačov|Mihaila Gorbačova]] leta 1988. == Nekdanji kulaki in drugi protisovjetski elementi == [[Slika:Evgeny Miller1.png|sličica|Jevgenij-Ludvig Karlovič Miller, enega od preostalih voditeljev belega gibanja, je leta 1937 ugrabil NKVD in ga 19 mesecev pozneje usmrtil.]] 2. julija 1937 je Stalin v strogo tajnem ukazu šefom regionalne partije in NKVD naročil, naj izdajo ocenjeno število "kulakov" in "kriminalcev" v svojih okrožjih. Te posameznike naj bi aretirali in usmrtili ali poslali v taborišča gulag. Partijski šefi so ugodili in v nekaj dneh izdelali te sezname s številkami, ki so približno ustrezale posameznikom, ki so že bili pod tajnim policijskim nadzorom.<ref name="werth3">{{navedi splet|first=Nicolas|last=Werth|author-link=Nicolas Werth|url=http://www.sciencespo.fr/mass-violence-war-massacre-resistance/en/document/nkvd-mass-secret-national-operations-august-1937-november-1938|title=Case Study:The NKVD Mass Secret Operation n° 00447 (August 1937 – November 1938)|publisher=Mass Violence and Resistance – Research Network|date=15 April 2019}}</ref> 30. julija 1937 je bil izdan ukaz NKVD št. 00447, usmerjen proti "nekdanjim kulakom" in drugim "protisovjetskim elementom" (kot so nekdanji uradniki carskega režima, nekdanji člani političnih strank, ki niso komunistične, itd.). Po sklepih trojk NKVD naj bi jih izvensodno usmrtili ali poslali v taborišča Gulag. Zdi se, da so bile naslednje kategorije na indeksnih karticah, katalogih osumljencev, ki jih je leta zbiral NKVD in so jih sistematično izsledili: »bivši kulaki«, ki so bili predhodno deportirani v »posebna naselja« v negostoljubnih delih države ([[Sibirija]], [[Ural]], [[Kazahstan]], [[Daljni sever]]), nekdanji carski državni uslužbenci, nekdanji častniki bele armade, udeleženci kmečkih uporov, člani duhovščine, osebe brez volilne pravice, nekdanji člani neboljševiških strank, navadni kriminalci, kot so tatovi, znani policiji in raznim drugim »družbeno škodljivim elementom«.<ref name="werth2-6">{{navedi splet|first=Nicolas|last=Werth|author-link=Nicolas Werth|url=http://www.massviolence.org/The-NKVD-Mass-Secret-Operation-no-00447-August-1937?artpage=2-6|title=Case Study:The NKVD Mass Secret Operation n° 00447 (August 1937 – November 1938)}}</ref> Vendar pa je bilo veliko ljudi aretiranih naključno v akcijah, na podlagi ovadb ali ker so bili v sorodu z že aretiranimi ljudmi, prijatelji ali poznani. Inženirji, kmetje, železničarji in drugi delavci so bili aretirani med "operacijo Kulak" na podlagi dejstva, da so delali za ali v bližini pomembnih strateških mest in tovarn, kjer so se zaradi zgodile delovne nesreče. V tem obdobju je NKVD te primere ponovno odprl in jih označil za "sabotažo" ali "razgradnjo".<ref>Werth, Nicolas. 2009. ''L’ivrogne et la marchande de fleurs. Autopsie d’un meurtre de masse, 1937–1938''. Paris: Tallandier.</ref> Pravoslavna duhovščina, vključno z aktivnimi župljani, je bila skoraj uničena: 85% od 35.000 članov duhovščine je bilo aretiranih. Posebej ranljivi za politično represijo so bili tudi tako imenovani »posebni naseljenci« (spetzpereselentsy), ki so bili pod stalnim policijskim nadzorom in so predstavljali ogromen krog potencialnih »sovražnikov«, na katere se je lahko oprlo. Vsaj 100.000 jih je bilo med veliko čistko aretiranih.<ref name="sciencespo.fr3">{{navedi splet|url=http://nkvd-mass-secret-operation-n-00447-august-1937-november-1938.html/|title=The NKVD Mass Secret Operation n°00447 (August 1937 – November 1938) &#124; Sciences Po Mass Violence and Resistance – Research Network|date=19 January 2016|website=nkvd-mass-secret-operation-n-00447-august-1937-november-1938.html}}{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>  Po hitrem postopku so bili obravnavani tudi navadni kriminalci, kot so tatovi, "kršitelji potnega režima" itd. V [[Moskva|Moskvi]] je bila na primer skoraj ena tretjina od 20.765 oseb, usmrčenih na strelišču v Butovu, obtožena nepolitičnega kaznivega dejanja. Za izvedbo množičnih aretacij je bilo 25.000 častnikov državne varnosti NKVD dopolnjenih z enotami navadne policije ter Komsomolom (Mlada komunistična zveza) in civilnimi člani komunistične partije. Da bi izpolnili kvote, je policija zbirala ljudi na trgih in železniških postajah, da bi aretirala "socialne izobčence". Lokalne enote NKVD so, da bi izpolnile svoj »minimum primerov« in izsilile priznanja od aretirancev, delale v dolgih neprekinjenih izmenah, med katerimi so zasliševale, mučile, pretepale in maltretirale ujetnike. V mnogih primerih so bili aretirani prisiljeni podpisati prazne strani, ki so jih zasliševalci pozneje izpolnili z izmišljenim priznanjem.<ref name="werth4">{{navedi splet|first=Nicolas|last=Werth|author-link=Nicolas Werth|url=http://www.sciencespo.fr/mass-violence-war-massacre-resistance/en/document/nkvd-mass-secret-national-operations-august-1937-november-1938|title=Case Study:The NKVD Mass Secret Operation n° 00447 (August 1937 – November 1938)|publisher=Mass Violence and Resistance – Research Network|date=15 April 2019}}</ref><ref name="sciencespo.fr4">{{navedi splet|url=http://nkvd-mass-secret-operation-n-00447-august-1937-november-1938.html/|title=The NKVD Mass Secret Operation n°00447 (August 1937 – November 1938) &#124; Sciences Po Mass Violence and Resistance – Research Network|date=19 January 2016|website=nkvd-mass-secret-operation-n-00447-august-1937-november-1938.html}}{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Po zaslišanjih so bili spisi predani članom NKVD, ki so izrekali sodbe v odsotnosti obtoženih. Med poldnevnim zasedanjem so zaposleni pregledali več sto primerov in izrekli smrtno obsodbo ali obsodbo v koncentracijska taborišča Gulag. Smrtne kazni so bile takoj izvršljive. Usmrtitve so izvajali ponoči, bodisi v zaporih ali na osamljenih območjih, ki jih je vodil NKVD in so bili praviloma na obrobju večjih mest.<ref name="werth2-62">{{navedi splet|first=Nicolas|last=Werth|author-link=Nicolas Werth|url=http://www.massviolence.org/The-NKVD-Mass-Secret-Operation-no-00447-August-1937?artpage=2-6|title=Case Study:The NKVD Mass Secret Operation n° 00447 (August 1937 – November 1938)}}</ref><ref name="werth3-6">{{navedi splet|first=Nicolas|last=Werth|author-link=Nicolas Werth|url=http://www.massviolence.org/The-NKVD-Mass-Secret-Operation-no-00447-August-1937?artpage=3-6|title=Case Study:The NKVD Mass Secret Operation n° 00447 (August 1937 – November 1938)}}</ref> "Operacija Kulak" je bila največja posamezna kampanja zatiranja v letih 1937–38, saj je bilo aretiranih 669.929 ljudi in 376.202 usmrčenih, več kot polovica vseh znanih usmrtitev. == Kampanja po narodnosti == [[Slika:Izrail Pliner NKVD.jpg|sličica|[[Izrail Pliner]], šef Gulaga, je bil usmrčen leta 1938.]] Po ukazu Nikolaja Ježova je NKVD med letoma 1937 in 1938 izvedel vrsto množičnih operacij proti določenim narodnostim v Sovjetski zvezi. Operacija NKVD proti Poljakom je bila največja te vrste.{{sfn|Snyder|2010|ref=none|pp=103–104}} Poljaki so bili največja žrtev NKVD: 143.810 aretacij in 111.091 usmrtitev po evidenci. Snyder ocenjuje, da je bilo med njimi vsaj petinosemdeset tisoč etničnih Poljakov. Poljaki so predstavljali 12,5 % tistih, ki so bili ubiti med velikim terorjem, medtem ko so predstavljali le 0,4 % prebivalstva.<ref name="Russian1">{{navedi splet|url=http://www.memo.ru/history/POLAcy/00485ART.htm|script-title=ru:"Польская операция" НКВД 1937–1938 гг.|publisher=НИПЦ «Мемориал»|access-date=May 27, 2012|author=Н.В.Петров, А.Б.Рогинский|quote=''Original title:'' О фашистско-повстанческой, шпионской, диверсионной, пораженческой и террористической деятельности польской разведки в СССР|language=ru|trans-title="The Polish operation" NKVD 1937–1938|archive-date=15 February 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170215195305/http://www.memo.ru/history/polacy/00485ART.htm|url-status=dead}}</ref> Na splošno so narodne manjšine, ki so bile tarče teh akcij, sestavljale 36 % žrtev velike čistke, čeprav so predstavljale le 1,6 % prebivalstva Sovjetske zveze;<ref name="snyvic">{{navedi knjigo|last=Snyder|first=Timothy|title=Bloodlands: Europe Between Hitler and Stalin|url=https://archive.org/details/bloodlandseurope00snyd_814|date=2010|publisher=Basic Books|pages=[https://archive.org/details/bloodlandseurope00snyd_814/page/n124 104]}}</ref> 74 % pripadnikov etničnih manjšin, aretiranih med veliko čistko, je bilo usmrčenih, medtem ko so imeli tisti, ki so bili obsojeni med operacijo Kulak, le 50 % možnosti, da bodo usmrčeni (čeprav je to morda posledica pomanjkanja prostora v taboriščih Gulag v poznih fazah čistk namesto namerne diskriminacije pri obsojanju).<ref name="snyvic3">{{navedi knjigo|last=Snyder|first=Timothy|title=Bloodlands: Europe Between Hitler and Stalin|url=https://archive.org/details/bloodlandseurope00snyd_814|date=2010|publisher=Basic Books|pages=[https://archive.org/details/bloodlandseurope00snyd_814/page/n124 104]}}</ref> Žene in otroke aretiranih in usmrčenih je obravnaval NKVD-jev odlog št. 00486. Ženske so bile obsojene na prisilno delo od 5 do 10 let. Njihove mladoletne otroke so zaprli v sirotišnice.<ref name="fronda">{{navedi splet|url=http://fronda.gliwice.pl/czytelnia.php5?id=84|title=Zapomniane ludobójstwo stalinowskie (The forgotten Stalinist genocide)|publisher=Gliwicki klub Fondy. Czytelnia|date=2010-10-27|author=Michał Jasiński|via=Internet Archive|url-status=unfit|archive-url=https://web.archive.org/web/20120323100829/http://fronda.gliwice.pl/czytelnia.php5?id=84|archive-date=23 March 2012}}</ref> Vse imetje je bilo zaplenjeno. Razširjene družine so namenoma pustili brez ničesar za preživetje, kar je običajno zapečatilo tudi njihovo usodo, kar je prizadelo do 200.000–250.000 ljudi poljskega porekla, odvisno od velikosti njihovih družin.<ref name="fronda2">{{navedi splet|url=http://fronda.gliwice.pl/czytelnia.php5?id=84|title=Zapomniane ludobójstwo stalinowskie (The forgotten Stalinist genocide)|publisher=Gliwicki klub Fondy. Czytelnia|date=2010-10-27|author=Michał Jasiński|via=Internet Archive|url-status=unfit|archive-url=https://web.archive.org/web/20120323100829/http://fronda.gliwice.pl/czytelnia.php5?id=84|archive-date=23 March 2012}}</ref> Nacionalne operacije NKVD so potekale po sistemu kvot z albumskim postopkom. Uradniki so bili pooblaščeni za aretacijo in usmrtitev določenega števila tako imenovanih "protirevolucionarjev", ki jih je zbrala uprava z uporabo različnih statističnih podatkov, pa tudi telefonskih imenikov z imeni, ki niso zvenela rusko.{{sfn|Courtois|1999}} Operacija NKVD proti Poljakom je služila kot model za vrsto podobnih tajnih odlokov NKVD, namenjenih številnim državljanstvom v Sovjetski zvezi: finski, latvijski, estonski, bolgarski, afganistanski, iranski, grški in kitajski.<ref name=":4">{{navedi knjigo|last1=Sundström|first1=Olle|url=https://www.diva-portal.org/smash/get/diva2:1167084/FULLTEXT01.pdf|title=Ethnic and Religious Minorities in Stalin's Soviet Union: New Dimensions of Research|last2=Kotljarchuk|first2=Andrej|publisher=Södertörn Academic Studies|year=2017|isbn=9789176017777|pages=16|chapter=Introduction: the problem of ethnic and religious minorities in Stalin's Soviet Union}}</ref> Med akcijami proti narodnim manjšinam je bila največja, po številu žrtev takoj za "Kulaško akcijo". Po besedah ​​[[Timothy Snyder|Timothyja Snyderja]] so etnični Poljaki sestavljali največjo skupino žrtev velike čistke, saj so predstavljali manj kot 0,5 % prebivalstva države, a so sestavljali 12,5 % usmrčenih. [[Timothy Snyder]] pripisuje 300.000 smrti med veliko čistko "nacionalnemu terorju", vključno z etničnimi manjšinami in ukrajinskimi kulaki, ki so preživeli zgodnja trideseta leta.<ref>[[Timothy Snyder|Snyder, Timothy]]. 2010. ''[[Bloodlands|Bloodlands: Europe Between Hitler and Stalin]]''. [[Basic Books]]. {{ISBN|0-465-00239-0}}. pp. 102, 107.</ref> V zvezi z manjšinami v diaspori, od katerih je bila velika večina sovjetskih državljanov in katerih predniki so desetletja in včasih stoletja prebivali v Sovjetski zvezi in [[Ruski imperij|Ruskem imperiju]], je "to poimenovanje absolutiziralo njihovo čezmejno etnično pripadnost kot edini pomemben vidik njihove identitete, zadosten dokaz njihove nezvestobe in zadostno opravičilo za njihovo aretacijo in usmrtitev«.<ref>Timothy Snyder, Bloodlands, Basic Books 2010 Page 411–412</ref> Nekateri učenjaki so nacionalne operacije NKVD označili za genocidne.<ref>{{navedi splet|url=https://dash.harvard.edu/bitstream/handle/1/3229636/Martin%201998.pdf?sequence=2|title=Martin, Terry. "The origins of Soviet ethnic cleansing." The Journal of Modern History 70.4 (1998): 813–861.}}</ref><ref name="stalpol">[https://books.google.com/books?redir_esc=y&id=IB-hDQAAQBAJ&q=%22Polish+operation%22#v=snippet&q=%22Polish%20operation%22&f=false Genocide: A World History], Norman M. Naimark</ref> [[Norman Naimark]] je Stalinovo politiko do Poljakov v tridesetih letih 20. stoletja označil za genocidno: vendar velike čistke ne šteje za povsem genocidno, ker je bila tarča tudi političnih nasprotnikov.<ref>{{navedi splet|url=http://nkvd-mass-secret-national-operations-august-1937-november-1938.html/|title=The NKVD Mass Secret National Operations (August 1937 – November 1938) &#124; Sciences Po Mass Violence and Resistance – Research Network|date=15 April 2019|website=nkvd-mass-secret-national-operations-august-1937-november-1938.html}}{{Slepa povezava|date=april 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=March 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> Večina znanstvenikov pa se osredotoča na varnostno dilemo na obmejnih območjih, kar kaže na potrebo po zavarovanju etnične celovitosti sovjetskega prostora nasproti sosednjim kapitalističnim sovražnim državam.<ref>[https://scholarlycommons.law.case.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1078&context=jil The Crime of Genocide Committed against the Poles by the USSR before and during World War II:An International Legal Study] by Karol Karski, Cas eWestern Reserve Journal of International Law, Vol. 45, 2013</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/commentisfree/cifamerica/2010/oct/05/holocaust-secondworldwar|title=The fatal fact of the Nazi-Soviet pact|last=Snyder|first=Timothy|date=2010-10-05|website=the Guardian|language=en|access-date=2018-08-06}}</ref> Poudarjajo vlogo mednarodnih odnosov in menijo, da predstavniki teh manjšin niso bili usmrčeni zaradi svoje etnične pripadnosti, temveč zaradi morebitnih odnosov do držav, sovražnih do ZSSR, in strahu pred nelojalnostjo v primeru invazije.<ref name=":42">{{navedi knjigo|last1=Sundström|first1=Olle|url=https://www.diva-portal.org/smash/get/diva2:1167084/FULLTEXT01.pdf|title=Ethnic and Religious Minorities in Stalin's Soviet Union: New Dimensions of Research|last2=Kotljarchuk|first2=Andrej|publisher=Södertörn Academic Studies|year=2017|isbn=9789176017777|pages=16|chapter=Introduction: the problem of ethnic and religious minorities in Stalin's Soviet Union}}</ref> Kljub temu obstaja le malo dokazov, ki bi nakazovali, da so domnevni ruski in Stalinovi predsodki igrali osrednjo vzročno vlogo v veliki čistki.<ref>{{Cite journal|last1=Kuromiya|first1=Hiroaki|last2=Pepłoński|first2=Andrzej|date=2009|title=The Great Terror|url=https://journals.openedition.org/monderusse/9736|journal=Cahiers du monde russe. Russie – Empire russe – Union soviétique et États indépendants|language=en|volume=50|issue=50/2–3|pages=647–670|doi=10.4000/monderusse.9736|issn=1252-6576}}</ref> == Čistke v vojski == [[Slika:5marshals 01.jpg|levo|sličica|239x239_pik|Prvih pet maršalov Sovjetske zveze novembra 1935 (od leve proti desni): [[Mihail Nikolajevič Tuhačevski|Mihail Tuhačevski]], [[Semjon Mihajlovič Budjoni|Semjon Budjoni]], [[Kliment Jefremovič Vorošilov|Kliment Vorošilov]], [[Vasilij Konstantinovič Bljuher|Vasilij Bljuher]], [[Aleksandr Jegorov]]. Samo Budjoni in Vorošilov sta preživela Veliko čistko.]] Čistka v [[Rdeča armada|Rdeči armadi]] in vojaški pomorski mornarici je odstranila od tri od pet maršalov (takrat enakovredne generalom s štirimi zvezdicami),<ref>{{navedi splet|url=https://www.goarmy.com/about/ranks-and-insignia/ranks.html|title=Ranks|website=goarmy.com|access-date=2018-12-18|archive-date=2020-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20201017012826/https://www.goarmy.com/about/ranks-and-insignia/ranks.html|url-status=dead}}</ref> 13 od 15 armadnih poveljnikov (takrat enakovredne generalom s tremi zvezdicami),{{sfn|Conquest|2008|p=211}}{{sfn|Courtois|1999|p=198}} osem od devetih admiralov (usmrčenih 50 od 57 poveljnikov armadnih korpusov, 154 od 186 poveljnikov divizij, 16 od 16 armadnih komisarjev in 25 od 28 armadnih korpusov.{{sfn|Courtois|1999|p=198}} Sprva je veljalo, da je bilo pobitih 25–50 % častnikov Rdeče armade; zdaj je znano, da je prava številka usmrčenih 3,7–7,7 %. To neskladje je bilo posledica sistematičnega podcenjevanja resnične velikosti častniškega korpusa Rdeče armade, pri čemer je bilo spregledano, da je bila večina usmrčenih zgolj izključena iz partije. Le trideset odstodkov tistih, ki so bili izključeni, se je smelo vrniti v službo.<ref>Stephen Lee, ''European Dictatorships 1918–1945,'' page 56.</ref> Čistke v vojski naj bi bile podprte z nemško ponarejenimi dokumenti (naj bi šlo za korespondenco med maršalom Tuhačevskim in člani nemškega vrhovnega poveljstva).{{sfn|Conquest|2008|pp=198–189 (a Soviet book, ''Marshal Tukhachevskiy'' by Nikulin, pp.&nbsp;189–194 is cited)}} Trditev ni podprta z dejstvi, saj sta bila v času, ko naj bi dokumenti nastali, dva moška iz skupine Tuhačevskega že zaprta, v času, ko naj bi dokument prišel do Stalina, pa je čistka že potekala. Vendar so bili dejanski dokazi, predstavljeni na sojenju, pridobljeni z izsiljenimi priznanji.{{sfn|Conquest|2008|p=200–202}} Čistka je imela pomemben vpliv na nemško odločanje v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]: številni nemški generali so nasprotovali [[Operacija Barbarossa|invaziji na Rusijo]], toda nemški voditelj [[Adolf Hitler]] se s tem ni strinjal in je trdil, da je bila Rdeča armada manj učinkovita, potem ko je bilo njeno intelektualno vodstvo odpravljeno v čistki.<ref>"Despite the fact that the combined firepower of the Red Army was greater than that of the Germans, the Purges had effectively crippled it by destroying the officer corps. This was the decisive element which persuaded Hitler to attack in 1941. At the Nuremberg trial, Marshal Keitel testified that many German generals had warned Hitler not to attack Russia, arguing that the Red Army was a formidable opponent. Rejecting these Hitler gave Keitel his main reason "The first-class high-ranking officers were wiped out by Stalin in 1937, and the new generation cannot yet provide the brains they need."" [[Roy Medvedev]], [[Let History Judge]], p.214</ref> == Širše čiščenje == [[Slika:1930-MushketovD.jpg|sličica|Paleontolog in geolog [[Dmitrii Mushketov]], usmrčen leta 1938. ]] Stalin je dal pobiti tudi veliko število svojih lastnih, veliko tudi nekdanjih, sodelavcev. Sčasoma so bili usmrčeni skoraj vsi boljševiki, ki so imeli vidne vloge med [[Ruska revolucija|rusko revolucijo]] leta 1917 ali v Leninovi sovjetski vladi. Štirje od ostalih petih so bili usmrčeni; peti, [[Lev Trocki]], je bil leta 1929 prisiljen v izgnanstvo izven Sovjetske zveze, leta 1940 pa ga je v [[Mehika|Mehiki]] ubil sovjetski agent [[Ramón Mercader]].{{sfn|Gellately|2007}} Od sedmih članov, izvoljenih v politbiro med [[Oktobrska revolucija|oktobrsko revolucijo]] in Leninovo smrtjo leta 1924, so bili štirje usmrčeni, eden (Tomski) je storil samomor, dva (Molotov in Kalinin) pa sta preživela. Čeprav so bili sodni procesi in usmrtitve nekdanjih boljševiških voditeljev najvidnejši del, so bili le manjši vidik čistk za aretacije in usmrtitve kot za vse druge dejavnosti v planskem gospodarstvu.{{sfn|Gellately|2007}} Žrtve so v odsotnosti in v zaprtih prostorih obsodili zunajsodni organi – vodstva NKVD so obsodile avtohtone »sovražnike« po ukazu odloga št. 00447 in dvočlanski dvoiki (komisar NKVD [[Nikolaj Ivanovič Ježov|Nikolaj Ježov]] in glavni državni tožilec [[Andrej Višinski]] ali njuna namestnika), ki so bili aretirani po nacionalni liniji.<ref>{{navedi knjigo|last=Freeze|first=Gregory|title=Russia: A History|url=https://archive.org/details/russiahistory0000unse_i1g0|publisher=Oxford University Press|year=2009|isbn=978-0-19-956041-7|location=United States|pages=[https://archive.org/details/russiahistory0000unse_i1g0/page/n405 364]–372|language=en}}</ref> Značilnost vseh množičnih operacij NKVD je bila prilagodljivost: najprej, bi lahko številke - tako imenovano mejo - zlahka povečali; drugič, uradnikom NKVD je bilo povsem prepuščeno, ali bodo določenega ujetnika ustrelili ali poslali v taborišča; tretjič, časovne omejitve, določene za dokončanje posameznih operacij, so se vedno znova podaljševale. Žrtve so usmrtili ponoči, bodisi v zaporih, v kleteh sedeža NKVD ali na osamljenem območju, običajno v gozdu. Oficirji NKVD so ujetnike streljali v glavo s puškami.<ref>{{navedi splet|url=http://kurapaty-1937-1941-nkvd-mass-killings-soviet-belarus.html/|title=Kurapaty (1937–1941): NKVD Mass Killings in Soviet Belarus &#124; Sciences Po Mass Violence and Resistance – Research Network|date=29 April 2019|website=kurapaty-1937-1941-nkvd-mass-killings-soviet-belarus.html}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name="sciencespo.fr">{{navedi splet|url=http://nkvd-mass-secret-operation-n-00447-august-1937-november-1938.html/|title=The NKVD Mass Secret Operation n°00447 (August 1937 – November 1938) &#124; Sciences Po Mass Violence and Resistance – Research Network|date=19 January 2016|website=nkvd-mass-secret-operation-n-00447-august-1937-november-1938.html}}{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Inteligenca === V 1920-ih in 1930-ih je bilo zaprtih 2000 pisateljev, intelektualcev in umetnikov, 1500 pa jih je umrlo v zaporih in koncentracijskih taboriščih [[Gulag]].{{sfn|Conquest|2008|p=295}} Urad je bil nasilno očiščen že leta 1933, ker ni napovedal vremena, škodljivega za pridelke. Še posebej visok smrtni davek pa je bil med pisci. === Žrtve zahodnih emigrantov === Med žrtvami velike čistke so bili ameriški priseljenci, ki so emigrirali na vrhuncu [[Velika gospodarska kriza|velike gospodarske krize]], da bi našli delo. Na vrhuncu čistke so ameriški priseljenci odšli na ameriško veleposlaništvo in prosili za potne liste, da bi lahko zapustili Sovjetsko zvezo.<ref>Tim Tzouliadis. "[http://news.bbc.co.uk/today/hi/today/newsid_7537000/7537585.stm Nightmare in the workers paradise]". ''[[BBC News]]'', 2 August 2008</ref> Uradniki veleposlaništva so jih zavrnili, nato pa so jih na pločniku zunaj aretirali prežijoči agenti NKVD. Mnoge so komunisti pozneje ustrelili na strelišču Butovo.<ref>[[John Earl Haynes]] and [[Harvey Klehr]]. "[http://www.johnearlhaynes.org/page99.html American Communists and Radicals Executed by Soviet Political Police and Buried at Sandarmokh]" (appendix to ''In Denial: Historians, Communism and Espionage'').</ref> Poleg tega je bilo 141 ameriških državljanov finskega porekla usmrčenih in pokopanih v [[Sandarmokh|Sandarmokhu]]. Tam je bilo ustreljenih in pokopanih tudi 127 finskih Kanadčanov.{{sfn|Haynes|Klehr|2003|p=117}} === Usmrtitve političnih zapornikov v Gulagih === V velikem številu so bili usmrčeni tudi politični zaporniki, ki so že prestajali kazen v taboriščih [[Gulag]]. Odredba NKVD št. 00447 je bila namenjena tudi »najbolj zlobnim in trdovratnim protisovjetskim ljudem v taboriščih«, vsi so bili »uvrščeni v prvo kategorijo« – torej postreljeni. Odredba NKVD št.  00447 je odredila 10.000 usmrtitev za ta kontingent, vendar jih je bilo med tajno množično operacijo ustreljenih vsaj trikrat več, večina v marcu–aprilu 1938.<ref name="sciencespo.fr2">{{navedi splet|url=http://nkvd-mass-secret-operation-n-00447-august-1937-november-1938.html/|title=The NKVD Mass Secret Operation n°00447 (August 1937 – November 1938) &#124; Sciences Po Mass Violence and Resistance – Research Network|date=19 January 2016|website=nkvd-mass-secret-operation-n-00447-august-1937-november-1938.html}}{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Velika čistka v Mongoliji === {{Glej tudi|Stalinistična represija v Mongoliji}} V poznih tridesetih letih dvajsetega stoletja je Stalin poslal zaposlene NKVD v [[Mongolija|Mongolsko ljudsko republiko]], kjer je ustanovil mongolsko različico NKVD in nadaljeval z usmrtitvijo več deset tisoč ljudi, obtoženih povezav s "projaponskimi vohunskimi krogi".{{sfn|Kuromiya|2007|p=2}}<ref>Christopher Kaplonski, "[http://www.chriskaplonski.com/downloads/bullets.pdf Thirty thousand bullets]", in: ''Historical Injustice and Democratic Transition in Eastern Asia and Northern Europe'', London 2002, pp. 155–168</ref> Budistični menihi so predstavljali največje število žrtev, saj jih je bilo v čistki ubitih 18.000. Druge žrtve so bili plemstvo ter politične in akademske osebnosti, skupaj z nekaterimi navadnimi delavci in pastirji. Še leta 2003 so odkrili množična grobišča s stotinami usmrčenih budističnih menihov in civilistov.<ref>"[https://web.archive.org/web/20030614090710/http://www.rte.ie/news/2003/0612/mongolia.html Mass grave uncovered in Mongolia]". RTÉ News, 12 June 2003</ref> === Velika čistka v Šindžijangu === Prosovjetski voditelj [[Sheng Shicai]] iz province [[Šindžjang|Xinjiang]] na Kitajskem je leta 1937 sprožil lastno čistko, ki je sovpadala s Stalinovo veliko čistko. Vojna v Šindžinjangu (1937) je izbruhnila med čistko.<ref>Allen S. Whiting and General Sheng Shicai. "Sinkiang: Pawn or Pivot?" Michigan State University Press, 1958</ref> Sheng je prejel pomoč NKVD. Sheng in Sovjeti so domnevali obsežno trockistično zaroto in "fašistično trockistično zaroto" za uničenje Sovjetske zveze. Med 435 domnevnimi zarotniki v zaroti so bili sovjetski generalni konzul [[Garegin Apresoff]], general [[Ma Hushan]], [[Ma Shaowu]], [[Mahmud Sijan]], uradni voditelj province Xinjiang Huang Han-chang in Hoja-Niyaz. Xinjiang je tako prišel pod praktično sovjetski nadzor.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=IAs9AAAAIAAJ&q=fascist+trotskyite+plotters|title=Warlords and Muslims in Chinese Central Asia: a political history of Republican Sinkiang 1911–1949|author=Andrew D. W. Forbes|year=1986|publisher=CUP Archive|location=Cambridge, England|isbn=978-0-521-25514-1|pages=151, 376|access-date=31 December 2010}}</ref> == Zaključek == [[Slika:Kosior.jpg|sličica|225x225_pik|Poljsko-sovjetski politik [[Stanislav Kosior]] je bil usmrčen leta 1939.]] Poleti 1938 je bil Ježov odstranjen s položaja vodje NKVD, na koncu pa so mu sodili in ga usmrtili. Na čelu ga je nasledil [[Lavrentij Pavlovič Berija|Lavrentij Berija]]. 17. novembra 1938 sta skupni odlok Sovnarkoma ZSSR in Centralnega komiteja VKP(b) (Odlok o aretacijah, tožilskem nadzoru in poteku preiskav) in poznejši ukaz NKVD, ki ga je podpisal Berija, razveljavil večino ukazov NKVD o sistematični represiji in pogojno izvajanje smrtnih kazni. Odlok je nakazal konec množičnih sovjetskih čistk.{{Sfn|Hedeler, Wladislaw|Rosenblum, Nadja 2001|p=23}} Ko so Ježova usmrtili, je Stalin v zasebnem pogovoru z [[Aleksander Sergejevič Jakovljev|Aleksandrom Jakovljevim]] trdil, da je to zato, ker je ubil veliko nedolžnih ljudi.<ref name="Holmstrom">{{Cite journal|last=Holmstrom|first=Sven-Eric|date=2012|title=Khrushchev Lied|url=https://doi.org/10.1080/08854300.2012.686278|journal=[[Socialism and Democracy]]|volume=26|issue=2|pages=119–124|doi=10.1080/08854300.2012.686278|issn=0885-4300|quote=It is worth noting that the vast majority of the death sentences occurred during the so-called “yezhovshina” in 1937-38, and there is now good evidence that NKVD head Nikolai Yezhov acted behind the back of the Soviet government in order to turn people against the regime. See Mark Jansen & Nikita Petrov, Stalinskii pitomets – Nikolai Yezhov, Moscow 2008, 367–79. When Yezhov himself was executed, Stalin claimed, in a private conversation with aircraft designer Aleksandr Yakovlev, that it was because he had killed a lot of innocent people (Aleksandr Yakovlev, Tsel’ Zhizni. Zapiski Aviakonstruktora, Moscow 1973, 267).|s2cid=219692705}}</ref> [[Michael Parrish]] trdi, da medtem, ko se je velika čistka končala leta 1938, se je manjši teror nadaljeval v 1940-ih.{{sfn|Parrish|1996|p=32}} [[Aleksander Solženicin|Aleksander Solženjicin]] (častnik sovjetske vojske, ki je postal za desetletje ujetnik v sistemu Gulag) v Arhipelagu Gulag predstavlja najbolj celosten pogled na časovnico vseh leninističnih in stalinističnih čistk (1918–1953), v katerih je bila morda čistka v letih 1936–1938 preprosto tista, ki je pritegnila največ pozornosti ljudi, ki so lahko zabeležili njeno razsežnost zanamcem – inteligence – tako, da se je neposredno osredotočila nanje, medtem ko je več drugih valov tekočega toka čistk, kot je prva petletka načrta kolektivizacije in dekulakizacije v letih 1928–1933, so bili prav tako ogromni in prav tako brez pravičnosti, a jih je ljudski spomin (preživele) sovjetske javnosti uspešneje pogoltnil v pozabo.{{sfn|Solzhenitsyn|1973}} V nekaterih primerih je bilo višje vojaško poveljstvo, aretirano pod vodstvom Ježova, pozneje usmrčenih pod vodstvom Berije. Nekateri primeri vključujejo maršala Sovjetske zveze [[Aleksander Jegorov|Aleksandra Jegorova]], aretiranega aprila 1938 in ustreljenega (ali umrlega zaradi mučenja) februarja 1939 (njegova žena G. A. Jegorova je bila ustreljena avgusta 1938); Armadni poveljnik [[Ivan Fedko]], aretiran julija 1938 in ustreljen februarja 1939; Zastavnik [[Konstantin Dušenov]] [ru], aretiran maja 1938 in ustreljen februarja 1940; [[Komkor G. I. Bondar]], aretiran avgusta 1938 in ustreljen marca 1939. Vsi omenjeni so bili posmrtno rehabilitirani.{{sfn|Parrish|1996|p=33}} Ko so svojci usmrčenih v letih 1937–38 spraševali o njihovi usodi, jim je NKVD lažno povedal, da so bili njihovi aretirani sorodniki obsojeni na »deset let brez pravice dopisovanja«. Ko so v letih 1947–48 potekla ta desetletna obdobja, aretirani pa se niso pojavili, so svojci ponovno povprašali NKVD o njihovi usodi in tokrat jim je povedal, da so aretirani umrli v zaporu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.memo.ru/memory/preface/preface.htm|title=Московский мартиролог|work=memo.ru|accessdate=2022-08-31|archive-date=2017-01-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20170115170328/http://memo.ru/memory/preface/preface.htm|url-status=dead}}</ref> == Število žrtev == [[Slika:No to death penalty sculpture Ulaanbaatar.jpg|sličica|260x260_pik|Spomenik v Mongoliji, posvečen v spomin žrtvam stalinistične represije.]] Uradne številke navajajo skupno število dokumentiranih usmrtitev v letih 1937 in 1938 na 681.692,{{sfn|Thurston|1998|p=139}}<ref>{{Cite journal|last1=Getty|first1=J. Arch|last2=Rittersporn|first2=Gábor|last3=Zemskov|first3=Viktor|date=1993|title=Victims of the Soviet penal system in the pre-war years: a first approach on the basis of archival evidence|url=https://sovietinfo.tripod.com/GTY-Penal_System.pdf|journal=[[American Historical Review]]|volume=98|issue=4|page=1022|doi=10.2307/2166597|jstor=2166597|access-date=2022-08-31|archive-date=2022-01-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20220116024822/https://sovietinfo.tripod.com/GTY-Penal_System.pdf|url-status=dead}}</ref> poleg 116.000 smrti v Gulagu in 2.000 neuradno ubitih v streljanju,<ref name="EllmanComment2">{{cite journal|last=Ellman|first=Michael|date=2002|title=Soviet Repression Statistics: Some Comments|url=http://sovietinfo.tripod.com/ELM-Repression_Statistics.pdf|journal=Europe-Asia Studies|volume=54|issue=7|pages=1151–1172|doi=10.1080/0966813022000017177|quote=The best estimate that can currently be made of the number of repression deaths in 1937–38 is the range 950,000–1.2 million, i.e. about a million. This is the estimate which should be used by historians, teachers and journalists concerned with twentieth century Russian—and world—history|s2cid=43510161|access-date=2021-12-11|archive-date=2019-05-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20190525134942/http://sovietinfo.tripod.com/ELM-Repression_Statistics.pdf|url-status=dead}}</ref> kar ni po 58. členu; ker se skupna ocena smrti, ki jo je povzročila sovjetska represija med veliko čistko, giblje od 950.000 do 1,2 milijona, kar vključuje usmrtitve, smrti v priporu in tiste, ki so umrli kmalu po izpustitvi iz Gulaga zaradi nečloveškega ravnanja z njimi.<ref name="EllmanComment"/> Po mnenju [[Robert Conquest|Roberta Conquesta]] je bila praksa ponarejanja za zniževanje številk usmrtitev prikrivanje usmrtitev s kaznijo "deset let brez pravice dopisovanja", kar je skoraj vedno pomenilo usmrtitev.<ref>Robert Conquest, ''The Great Terror: A Reassessment: 40th Anniversary Edition'', Oxford University Press, USA, 2007. p. 287</ref> Vsa trupla, identificirana v množičnih grobiščih v [[Vinnitsi]] in [[Kuropati|Kuropatih]], so bila od posameznikov, ki so prejeli to kazen. Kljub temu je nižja številka potrdila Conquestovo prvotno oceno iz leta 1968 o 700.000 "zakonitih" usmrtitvah in v predgovoru k izdaji Velike groze ob 40. obletnici je Conquest trdil, da je imel "prav glede ključne zadeve – številk, ki jih  smrt: približno en milijon«.<ref>Robert Conquest, Preface, ''The Great Terror: A Reassessment: 40th Anniversary Edition'', Oxford University Press, USA, 2007. p. xvi</ref> Po besedah ​​[[J. Arch Gettyja]] in [[Olega V. Naumova]], ocene o usmrtitvah v velikih čistkah kažejo od 500.000 do 7 milijonov. Vendar pa po njihovem mnenju "arhivski dokazi tajne policije zavračajo astronomsko visoke ocene, ki so pogosto podane o številu žrtev terorizma" in "podatki, ki so na tej točki na voljo, jasno kažejo, da je število ustreljenih v dveh najhujših letih čistk [1937–38] bila verjetnejša v stotisočih kot v milijonih.«<ref>{{navedi knjigo|last1=Getty|first1=J. Arch|last2=Naumov|first2=Oleg V.|date=2010|title=The Road to Terror: Stalin and the Self-Destruction of the Bolsheviks, 1932–1939|url=https://archive.org/details/roadtoterrorstal0000gett|location=|publisher=[[Yale University Press]]|pages=xiv, 243, 590–591|isbn=978-0300104073}}</ref> Po besedah ​​zgodovinarke [[Corrine Kuhr]] je bilo med veliko čistko usmrčenih 700.000 ljudi od 2,5 milijona aretiranih.<ref name="Kuhr">{{Cite journal|last=Kuhr|first=Corinna|date=1998|title=Children of "Enemies of The People" as Victims of the Great Purges|url=https://www.jstor.org/stable/20171081|journal=Cahiers du Monde russe|volume=39|issue=1/2|pages=209–220|doi=10.3406/cmr.1998.2520|issn=1252-6576|jstor=20171081|quote=According to latest estimates 2,5 million people were arrested and 700,000 of them shot. These figures are based on reliable archival materials [...]|via=[[JSTOR]]}}</ref> Profesor [[Nérard François-Xavier]] ocenjuje, da je bilo enako število obsojenih na smrt, vendar navaja, da je bilo aretiranih 1,3 milijona ljudi.<ref name="Xavier">{{navedi splet|last=François-Xavier|first=Nérard|date=27 February 2009|title=The Levashovo cemetery and the Great Terror in the Leningrad region|url=https://www.sciencespo.fr/mass-violence-war-massacre-resistance/en/document/levashovo-cemetery-and-great-terror-leningrad-region.html|url-status=live|access-date=|website=[[Paris Institute of Political Studies]]|language=en|quote=The Yezhovshchina or Stalin’s Great Terror [...] The precise end result of these operations is difficult to establish, but the total of the condemnations is estimated at roughly 1,300,000 of which 700,000 were sentenced to death, most of the others were sentenced to ten years in the camps (document translated in Werth, 2006: 143).}}</ref> Sovjeti so sami podali svoje ocene, pri čemer je [[Vjačeslav Molotov]] rekel: "Poročilo, ki ga je napisal ta član komisije ... pravi, da je bilo v tridesetih letih prejšnjega stoletja opravljenih 1.370.000 aretacij. To je preveč. Odgovoril sem, da je treba številke temeljito pregledati."<ref>Chuev, Feliks. Molotov Remembers. Chicago: I. R. Dee, 1993, p. 285</ref> == Stalinova vloga v veliki čistki == Zgodovinarji z dostopom do arhivov so potrdili, da je bil sovjetski diktator Josif Stalin tesno vpleten v čistko. Ruski zgodovinar [[Oleg V. Khlevniuk]] trdi, da "teorij o elementarni, spontani naravi terorja, o izgubi osrednjega nadzora nad potekom množične represije in o vlogi regionalnih voditeljev pri sprožitvi terorja preprosto ne podpira zgodovinski zapis". Poleg podpisovanja Ježovljevih seznamov je Stalin včasih dajal navodila glede določenih posameznikov<ref>Oleg V. Khlevniuk. ''Master of the House: Stalin and His Inner Circle.'' [[Yale University Press]], 2008. {{ISBN|0-300-11066-9}} p. xix</ref>V nekem primeru je rekel Ježovu: "Ali ni čas, da tega gospoda stisnemo in ga prisilimo, da poroča o svojih umazanih poslih? Kje je: v zaporu ali hotelu?" V drugem je med pregledovanjem enega izmed Ježovljevih seznamov imenu M. I. Baranova dodal »tepi, tepi!« Stalin je v letih 1937 in 1938 podpisal tudi 357 seznamov, ki so dovoljevali usmrtitve okoli 40.000 ljudi,<ref>Getty & Naumov, The Road to Terror. New Haven, Conn.: Yale Univ. Press, c1999, p. 470</ref> in približno 90 % teh je potrjenih, da so bili ustreljeni, je bilo 7,4 % zakonito usmrčenih.<ref>Getty & Naumov, The Road to Terror. New Haven, Conn.: Yale Univ. Press, c1999, p. 470</ref> Med pregledovanjem enega od takšnih seznamov naj bi Stalin nekomu posebej zamrmral: "Kdo se bo spominjal vsega tega naklapanja čez deset ali dvajset let? Nihče. Kdo se zdaj spominja imen bojarjev, ki se jih je znebil Ivan Grozni? Nihče."<ref>Quoted in [[Dmitri Volkogonov]], ''Stalin: Triumph and Tragedy'' (New York, 1991), pg 210.</ref> Povsem mogoče je, da je Ježov zavajal Stalina glede vidikov procesa čistk.<ref name=":52">{{navedi knjigo|last=Service|first=Robert|url=https://books.google.com/books?id=hSWK6Dh4wRgC&pg=PA369|title=Stalin: A Biography|date=2005|publisher=Harvard University Press|isbn=978-0-674-01697-2|pages=369|language=en|author-link=Robert Service (historian)}}</ref> Mnogi ljudje v tistem času in tudi nekaj kasnejših komentatorjev je domnevalo, da velike čistke ni začela Stalinova pobuda,<ref name=":5">{{navedi knjigo|last=Service|first=Robert|url=https://books.google.com/books?id=hSWK6Dh4wRgC&pg=PA369|title=Stalin: A Biography|date=2005|publisher=Harvard University Press|isbn=978-0-674-01697-2|pages=369|language=en|author-link=Robert Service (historian)}}</ref> zato se je pojavila ideja, da je bil proces povsem ušel nadzoru, ko se je začel. Stalin morda ni predvidel katastrofalnih izvajanj NKVD pod vodstvom Ježova. Stalin je nasprotoval tudi velikemu številu ljudi, ki jih je Ježov pobijal. Na primer, ko je Ježov objavil, da je bilo izključenih 200.000 članov partije, mu je Stalin rekel, da jih je "zelo veliko" in predlagal, da naj namesto tega izključi samo 30.000 in 600 nekdanjih trockistov in zinovjevcev, kar "bi bila večja zmaga".<ref>{{navedi knjigo|last=Getty|first=John Archibald|url=https://books.google.com/books?id=NWYvGYcxCjYC|title=Stalinist Terror: New Perspectives|date=1993|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-44670-9|pages=51|language=en|author-link=J. Arch Getty}}</ref> [[Stephen G. Wheatcroft]] trdi, da medtem ko 'namerne smrti', ki jih je povzročil Hitler, predstavljajo 'umor', tiste, ki jih je povzročil Stalin, spadajo v kategorijo 'usmrtitev', čeprav v smislu »povzročanja smrti zaradi kriminalne malomarnosti in neusmiljenosti (...) je Stalin definitivno presegel Hitlerja«.{{sfn|Wheatcroft|1996|p=1348}} == Množična grobišča in spomeniki == V poznih osemdesetih letih dvajsetega stoletja je z nastankom Spominskega društva in podobnih organizacij po vsej Sovjetski zvezi v času [[Mihail Gorbačov|Gorbačove]] glasnosti (»odprtost in preglednost«) postalo mogoče ne samo govoriti o velikem terorju, ampak tudi začeti raziskovati množična grobišča iz časa velike čistke 1937–1938 in identificirati tam pokopanih. Leta 1988 so na primer množična grobišča v [[Kurapati|Kurapatih]] v [[Belorusija|Belorusiji]] prizorišče postala med demonstranti in policijo. Leta 1990 so iz nekdanjega taborišča [[Koncentracijsko taborišče Solovki|Solovki]] v [[Belo morje|Belem morju]] pripeljali balvan in ga postavili poleg sedeža [[KGB]] v [[Moskva|Moskvi]] kot spomenik vsem "žrtvam politične represije" od leta 1917. Po [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]] je bilo odkritih veliko več množičnih grobišč, ​​polnih usmrčenih žrtev velike čistke, in spremenjenih v spominska mesta.<ref>[http://www.cnn.com/WORLD/9707/17/russia.gulag.grave/index.html "Pictorial essay: Death trenches bear witness to Stalin's purges"] [[CNN]], 17 July 1997</ref><ref>[http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/2131954.stm "Mass grave found at Ukrainian monastery"], [[BBC]], 12 July 2002</ref><ref>[http://www.csmonitor.com/2002/1010/p01s02-woeu.html "Wary of its past, Russia ignores mass grave site"], by [[Fred Weir]], ''[[The Christian Science Monitor]]'', 10 October 2002</ref><ref>[https://www.reuters.com/article/idUSTRE6584HJ20100609 Stalin-era mass grave yields tons of bones] [[Reuters]]. 9 June 2010</ref> Nekatera, na primer morišča [[Bykivnia]] blizu [[Kijev|Kijeva]], naj bi vsebovala do 200.000 trupel žrtev, ki so jih komunisti usmrtili na Stalinov ukaz.<ref>{{navedi splet|url=https://surface.syr.edu/cgi/viewcontent.cgi?httpsredir=1&article=1022&context=rel|title=Jewish Cemeteries, Synagogues, and Mass Grave Sites in Ukraine|archive-url=https://web.archive.org/web/20200923054145/https://surface.syr.edu/cgi/viewcontent.cgi?httpsredir=1&article=1022&context=rel|archive-date=23 September 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.ucrdc.org/HI-BYKIVNIA.html|title=Bykivnia between Hitler and Stalin|archive-url=https://web.archive.org/web/20200923054410/http://www.ucrdc.org/HI-BYKIVNIA.html|archive-date=23 September 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.ucrdc.org/HI-BYKIVNIA.html|title=Bykivnia between Hitler and Stalin|archive-url=https://web.archive.org/web/20200923054410/http://www.ucrdc.org/HI-BYKIVNIA.html|archive-date=23 September 2020}}</ref> Leta 2007 je bilo eno takih krajev, strelišče [[Butovo]] blizu Moskve, spremenjeno v svetišče žrtvam stalinizma. Med avgustom 1937 in oktobrom 1938 je bilo tam usmrčenih in pokopanih več kot 20.000 ljudi.<ref>[https://www.nytimes.com/2007/06/08/world/europe/08butovo.html?ex=1338955200&en=00d28b9b0511bf99&ei=5088&partner=rssnyt&emc=rss "Former Killing Ground Becomes Shrine to Stalin's Victims"] by Sophia Kishkovsky, [[The New York Times]], 8 June 2007</ref> 30. oktobra 2017 je ruski predsednik [[Vladimir Putin]] v Moskvi odprl [[Zid žalosti]], uradno, a kontroverzno priznanje zločinov sovjetskega [[Totalitarizem|totalitarnega]] [[Stalinizem|stalinističnega režima]].<ref name="nyt">{{navedi novice|last=MacFarquhar|first=Neil|title=Critics Scoff as Kremlin Erects Monument to the Repressed|url=https://www.nytimes.com/2017/10/30/world/europe/russia-soviet-repression-monument.html|work=[[The New York Times]]|date=30 October 2017|access-date=6 November 2017}}</ref> Avgusta 2021 so v [[Odesa|Odesi]] v Ukrajini med raziskovalnimi deli za načrtovano širitev mednarodnega letališča Odesa odkrili množično grobišče z med 5000 in 8000 okostnjaki. Grobovi naj bi izvirali iz poznih tridesetih let dvajsetega stoletja med čistko.<ref>{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-58340805|title=Stalin-era mass grave found in Ukraine|publisher=BBC|date=26 August 2021}}</ref> <gallery> Slika:Kurapaty 1989 meeting.jpg|Množično grobišče Kuropaty blizu [[Minsk|Minska]] v [[Belorusija|Belorusiji]]. Slika:КрасныйБор.jpg|Spominsko pokopališče Krasny Bor pri [[Petrozavodsko|Petrozavodsku]] v [[Rusija|Rusiji]] Slika:Stalin-repressions-poles-memorial.jpg|Spomenik v [[Tomsk|Tomsku]] v [[Rusija|Rusiji]], posvečen v spomin na poljske žrtve stalinistične represije. Slika:Кировский район Донецка 302.jpg|Spomenik žrtvam politične represije v [[Doneck|Donecku]] v [[Ukrajina|Ukrajini]]. Slika:Stalin-repressions-Tomsk-stone.jpg|Spomenik žrtvam stalinistične represije v Tomsku v Rusiji. Slika:Сандормох25.jpg|Spominska plošča na vhodu v množično grobišče Sandarmokh v Rusiji, ki se glasi: "Ljudje! Ne ubijajte drug drugega!" </gallery> == Zgodovinski pomen == Po besedah ​​zgodovinarja [[James Harris|Jamesa Harrisa]] sodobna arhivska raziskava dela "precej velike luknje v tradicionalni zgodovini", ki so jo stkali Conquest in drugi.{{sfn|Harris|2017|pp=2–4}} Čeprav njegove ugotovitve ne razbremenijo Stalina ali sovjetske države, razblinijo idejo, da je bilo prelivanje krvi zgolj posledica Stalinovega poskusa vzpostavitve lastne osebne diktature; dokazi kažejo, da je bil zavezan izgradnji [[Socializem|socialistične]] države, ki si jo je zamislil Lenin. Pravi motiv za teror je bil po Harrisovem mnenju pretiran strah pred kontrarevolucijo:{{sfn|Harris|2017|p=16}}<blockquote>Kakšna je bila torej motivacija za teror? Odgovori so zahtevali veliko več kopanja, vendar je postopoma postalo jasno, da je nasilje v poznih tridesetih letih prejšnjega stoletja povzročalo strah. Večina boljševikov, med njimi tudi Stalin, je verjela, da so revolucije leta 1789, 1848 in 1871 spodletele, ker njihovi voditelji niso ustrezno predvideli silovitosti protirevolucionarne reakcije establišmenta. Odločeni so bili, da ne bodo naredili iste napake.</blockquote>Med zgodovinarji sta se pojavili dve glavni smeri razlage. Ena trdi, da so čistke odražale Stalinove ambicije, njegovo zločinsko politiko, njegovo veliko paranojo in njegov notranji nagon, da bi povečal svojo moč in odstranil potencialne tekmece. Revizionistični zgodovinarji pojasnjujejo čistke s teoretiziranjem, da so rivalske frakcije izkoristile Stalinovo paranojo in uporabile teror za okrepitev svojega položaja. [[Peter Whitewood]] preučuje prvo čistko, usmerjeno v vojsko, in pride do tretje razlage, da so Stalin in drugi najvišji politiki verjeli, da so vedno obkroženi s kapitalističnimi sovražniki, vedno zaskrbljeni zaradi ranljivosti in lojalnosti Rdeče armade. Dejal je: "To ni bila zvijača – Stalin je v to resnično verjel. Stalin je napadel Rdečo armado, ker je resno napačno zaznal resno varnostno grožnjo"; tako "se zdi, da je Stalin resnično verjel, da so se sovražniki, ki jih podpira tujina, infiltrirali v vrste in uspeli organizirati zaroto v samem središču Rdeče armade." Čistka je od junija 1937 do novembra 1938 močno prizadela in aretira 35.000 ljudi; mnogi so bili usmrčeni. Izkušnje z izvajanjem čistk so olajšale odstranjevanje drugih ključnih elementov v širši sovjetski politiki.<ref>Peter Whitewood, ''The Red Army and the Great Terror: Stalin's Purge of the Soviet Military'' (2015) Quoting pp 12, 276.</ref><ref>Ronald Grigor Suny, review, ''Historian'' (2018) 80#1:177-79.</ref><ref>For a critique of Whitewood see Alexander Hill, review, ''American Historical Review'' (2017) 122#5 pp 1713–1714.</ref> Zgodovinarji pogosto navajajo motnje kot dejavnike katastrofalne vojaške uspešnosti Rdeče armade med nemško invazijo.<ref>Roger R. Reese, "Stalin Attacks the Red Army." ''Military History Quarterly'' 27.1 (2014): 38–45.</ref> [[Robert W. Thurston]] poroča, da čistka ni bila namenjena ukrotitvi sovjetskih množic, od katerih so mnoge pomagale uveljaviti čistko, temveč obravnavanju nasprotovanja Stalinovi totalitarni vladavini med sovjetskimi elitami.{{sfn|Thurston|1998|p=xx}} == Glej tudi == * [[Presežna umrljivost v Sovjetski zvezi v času Josifa Stalina]] * [[Množični poboji v komunizmu]] * [[Množični poboji zapornikov NKVD]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{Commons category-inline}} * [http://www.marxists.org/archive/bukharin/works/1938/trial/ ''The Case of Bukharin'']—Transcript of Nikolai Bukharin's testimonies and last plea; from "The Case of the Anti-Soviet Block of Rights and Trotskyites", Red Star Press, 1973, pages 369–439, 767–779 * {{YouTube|25JpnWlEfvE|Actual video footage from Third Moscow Trial}} * [[:en:Nicolas_Werth|Nicolas Werth]] [http://www.massviolence.org/The-NKVD-Mass-Secret-Operation-no-00447-August-1937 Case Study: The NKVD Mass Secret Operation n° 00447 (August 1937 – November 1938)] * [http://www.historians.org/perspectives/issues/1999/9905/9905arc2.cfm "Documenting the Death Toll: Research into the Mass Murder of Foreigners in Moscow, 1937–38"] by Barry McLoughlin, American Historical Association, 1999 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Sovjetske zveze]] [[Kategorija:Množični poboji v komunizmu]] [[Kategorija:Leto 1936]] [[Kategorija:Leto 1937]] [[Kategorija:Leto 1938]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] 3sk8i199sb2vj1unrm865cvbmqud9ng 0 512689 6676629 6675107 2026-05-16T17:41:52Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676629 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=Nemčija na Pesmi Evrovizije|Flag=Flag of Germany.svg|Member station=SWR (2026-)|National selection event=zelo različno|ESC first=1956|ESC apps=68|ESC best=1.: 1982, 2010|ESC worst=Zadnje mesto: 1964, 1965, 1974, 1995, 2005, 2015, 2016, 2022, 2023}} '''[[Nemčija]]''' je nastopila že na prvem '''[[Pesem Evrovizije|evrovizijskem izboru]]''' leta [[Pesem Evrovizije 1956|1956]], razen leta 1996, ko se njen nastop ni uvrstil skozi predizbor samo z zvočnim posnetkom, zato se ni uvrstil v finale in se ne šteje kot eden od 68 nastopov. Nobena druga država ni bila zastopana tolikokrat. Nemčija je poleg Francije, Italije, Španije in Združenega kraljestva ena od "Velikih pet" držav, ki so samodejno predhodno kvalificirane za finale, saj so njihovi sodelujoči radiotelevizijski operaterji največji finančni prispevki Evropski radiodifuzni zvezi (EBU). Nemški sodelujoči radiotelevizijski operater na tekmovanju je ARD, ki je svojo udeležbo skozi leta prenesel na različne člane konzorcija. Nemčija je tekmovanje prvič zmagala leta 1982 s skladbo »Ein bißchen Frieden« v izvedbi Nicole. Druga nemška zmaga je prišla 28 let pozneje na tekmovanju leta 2010, ko je zmagala skladba »Satellite« v izvedbi Lene. Katja Ebstein , ki je leta 1970 in 1971 končala na tretjem mestu, nato leta 1980 na drugem, je edina izvajalka, ki se je trikrat uvrstila med prve tri. Nemčija ima skupno 11 uvrstitev med prve tri, poleg tega je bila druga z Leno Valaitis (1981) in dvakrat s skupino Wind (1985 in 1987), tretje pa z Mary Roos (1972), Mekado (1994) in Sürpriz (1999). Nemčija je devetkrat končala na zadnjem mestu, leta 1964, 1965 in 2015 pa ni prejela ''nobenih točk'' . Čeprav se Michael Schulte na 15 od zadnjih 20 tekmovanj (2005–2025) ni uvrstil med najboljših deset, je leta 2018, ko je na tekmovanju končal na četrtem mestu, dosegel drugi najboljši rezultat Nemčije v 21. stoletju. Čeprav so bili nemški tekmovalci uspešni na različne načine, zanimanje javnosti ostaja veliko in tekmovanje je vsako leto eden najbolj gledanih dogodkov. == Udeležba == {| class="wikitable sortable mw-collapsible" !Leto !Izvajalec !Pesem !Jezik(i) !Končno !Točke !Polfinala !Točke |- bgcolor="silver" ! rowspan="2" |1956 |Walter Andreas Schwarz |»Im Wartesaal zum großen Glück« |nemščina |2. | rowspan="2" |N/A | colspan="2" rowspan="2" |Brez polfinale |- bgcolor="silver" |Freddy Quinn |»So geht das jede Nacht« |nemščina |2. |- !1957 |Margot Hielscher |»Telefon, Telefon« |nemščina |4. |8 | colspan="2" rowspan="36" |Ni bilo predizborov |- !1958 |Margot Hielscher |»Für zwei Groschen Musik« |nemščina |7. |5 |- !1959 |Alice & Ellen Kessler |»Heute Abend wollen wir tanzen geh'n« |nemščina |8. |5 |- !1960 |Wyn Hoop |»Bonne nuit ma chérie« |nemščina |4. |11 |- !1961 |[[Lale Andersen]] |»Einmal sehen wir uns wieder« |nemščina |13. |3 |- !1962 |Conny Froboess |»Zwei kleine Italiener« |nemščina |6. |9 |- !1963 |Heidi Brühl |»Marcel« |nemščina |9. |5 |- bgcolor="FF0000" !1964 |Nora Nova |»Man gewöhnt sich so schnell an das Schöne« |nemščina |13. |0 |- bgcolor="FF0000" !1965 |Ulla Wiesner |»Paradies, wo bist du?« |nemščina |15. |0 |- !1966 |Margot Eskens |»Die Zeiger der Uhr« |nemščina |10. |7 |- !1967 |Inge Brück |»Anouschka« |nemščina |8. |7 |- !1968 |Wencke Myhre |»Ein Hoch der Liebe« |nemščina |6. |11 |- !1969 |Siw Malmkvist |»Primaballerina« |nemščina |9. |8 |- bgcolor="CC9966" !1970 |Katja Ebstein |»Wunder gibt es immer wieder« |nemščina |3. |12 |- bgcolor="CC9966" !1971 |Katja Ebstein |»Diese Welt« |nemščina |3. |100 |- bgcolor="CC9966" !1972 |Mary Roos |»Nur die Liebe läßt uns leben« |nemščina |3. |107 |- !1973 |Gitte |»Junger Tag« |nemščina |8. |85 |- bgcolor="FF0000" !1974 |Cindy & Bert |»Die Sommermelodie« |nemščina |14. |3 |- !1975 |Joy Fleming |»Ein Lied kann eine Brücke sein« |nemščina, angleščina |17. |15 |- !1976 |Les Humphries Singers |»Sing Sang Song« |nemščina |15. |12 |- !1977 |Silver Convention |»Telegram« |angleščina |8. |55 |- !1978 |Ireen Sheer |»Feuer« |nemščina |6. |84 |- !1979 |Dschinghis Khan |»Dschinghis Khan« |nemščina |4. |86 |- bgcolor="silver" !1980 |Katja Ebstein |»Theater« |nemščina |2. |128 |- bgcolor="silver" !1981 |Lena Valaitis |»Johnny Blue« |nemščina |2. |132 |- bgcolor="gold" !1982 |Nicole |»Ein bißchen Frieden« |nemščina |1. |161 |- !1983 |Hoffmann & Hoffmann |»Rücksicht« |nemščina |5. |94 |- !1984 |Mary Roos |»Aufrecht geh'n« |nemščina |13. |34 |- bgcolor="silver" !1985 |Wind |»Für alle« |nemščina |2. |105 |- !1986 |Ingrid Peters |»Über die Brücke geh'n« |nemščina |8. |62 |- bgcolor="silver" !1987 |Wind |»Laß die Sonne in dein Herz« |nemščina |2. |141 |- !1988 |Maxi & Chris Garden |'''»'''Lied für einen Freund« |nemščina |14. |48 |- !1989 |Nino de Angelo |'''»'''Flieger« |nemščina |14. |46 |- !1990 |Chris Kempers & Daniel Kovac |»Frei zu leben« |nemščina |9. |60 |- !1991 |Atlantis 2000 |»Dieser Traum darf niemals sterben« |nemščina |18. |10 |- !1992 |Wind |»Träume sind für alle da« |nemščina |16. |27 |- !1993 |Münchener Freiheit |»Viel zu weit« |nemščina |18. |18 | colspan="2" |Kvalifikacija |- bgcolor="CC9966" !1994 |Mekado |»Wir geben 'ne Party« |nemščina |3. |128 | colspan="2" |Ni bilo predizborov |- bgcolor="FF0000" !1995 |Stone & Stone |»Verliebt in Dich« |nemščina |23. |1 | colspan="2" |Ni bilo predizborov |- !1996 |Leon |»Planet of Blue« |nemščina | colspan="2" |brez finala |24 |24 |- !1997 |Bianca Shomburg |»Zeit« |nemščina |18. |22 | colspan="2" rowspan="7" |Ni bilo predizborov |- !1998 |Guildo Horn |»Guildo hat euch lieb!« |nemščina |7. |86 |- bgcolor="CC9966" !1999 |Sürpriz |»Reise nach Jerusalem – Kudüs'e seyahat« |nemščina, [[turščina]], angleščina, [[hebrejščina]] |3. |140 |- !2000 |[[Stefan Raab]] |»Wadde hadde dudde da?« |nemščina, angleščina |5. |96 |- !2001 |Michelle |»Wer Liebe lebt« |nemščina, angleščina |8. |66 |- !2002 |Corinna May |»I Can't Live Without Music« |angleščina |21. |17 |- !2003 |Lou |»Let's Get Happy« |angleščina |11. |53 |- !2004 |Max |»Can't Wait Until Tonight« |angleščina, turščina |8. |93 | colspan="2" rowspan="23" |Članica "Big5" |- bgcolor="FF0000" !2005 |Gracia |»Run & Hide« |angleščina |24. |4 |- !2006 |[[Texas Lightning]] |»No No Never« |angleščina |14. |36 |- !2007 |Roger Cicero |»Frauen regier'n die Welt« |nemščina, angleščina |19. |49 |- !2008 |No Angels |»Disappear« |angleščina |23. |14 |- !2009 |Alex Swings Oscar Sings |»Miss Kiss Kiss Bang« |angleščina |20. |35 |- bgcolor="gold" !2010 |[[Lena Meyer-Landrut|Lena]] |»Satellite« |angleščina |1. |246 |- !2011 |Lena |»Taken by a Stranger« |angleščina |10. |107 |- !2012 |Roman Lob |»Standing Still« |angleščina |8. |110 |- !2013 |[[Cascada]] |»Glorious« |angleščina |21. |18 |- !2014 |Elaiza |»Is It Right« |angleščina |18. |39 |- bgcolor="FF0000" !2015 |Ann Sophie |»Black Smoke« |angleščina |27. |0 |- bgcolor="FF0000" !2016 |Jamie-Lee |»Ghost« |angleščina |26. |11 |- !2017 |Levina |»Perfect Life« |angleščina |25. |6 |- !2018 |Michael Schulte |»You Let Me Walk Alone« |angleščina |4. |340 |- !2019 |S!sters |»Sister« |angleščina |25. |24 |- !2020 |[[Ben Dolic]] |»Violent Thing« |angleščina | colspan="2" |(festival odpovedan) |- !2021 |[[Jendrik Sigwart|Jendrik]] |»I Don't Feel Hate« |angleščina |25. |3 |- bgcolor="FF0000" !2022 |[[Malik Harris]] |»Rockstars« |angleščina |25. |6 |-bgcolor="FF0000" !2023 |Lord of the Lost |»Blood & Glitter« |angleščina |26. |18 |- !2024 |[[Isaak Guderian|Isaak]] |»Always on the run« |angleščina |12. |117 |- !2025 |[[Abor & Tynna]] |»Baller« |nemščina |15. |151 |- !2026 |Sarah Engels |»Fire« |angleščina | | |} == Reference == {{sklici}} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nemška glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Nemčija na Pesmi Evrovizije| ]] lyyxahlmam38c4gdaz17hre57jh8it2 6676954 6676629 2026-05-17T10:07:44Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676954 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=Nemčija na Pesmi Evrovizije|Flag=Flag of Germany.svg|Member station=SWR (2026-)|National selection event=zelo različno|ESC first=1956|ESC apps=68|ESC best=1.: 1982, 2010|ESC worst=Zadnje mesto: 1964, 1965, 1974, 1995, 2005, 2015, 2016, 2022, 2023}} '''[[Nemčija]]''' je nastopila že na prvem '''[[Pesem Evrovizije|evrovizijskem izboru]]''' leta [[Pesem Evrovizije 1956|1956]], razen leta 1996, ko se njen nastop ni uvrstil skozi predizbor samo z zvočnim posnetkom, zato se ni uvrstil v finale in se ne šteje kot eden od 68 nastopov. Nobena druga država ni bila zastopana tolikokrat. Nemčija je poleg Francije, Italije, Španije in Združenega kraljestva ena od "Velikih pet" držav, ki so samodejno predhodno kvalificirane za finale, saj so njihovi sodelujoči radiotelevizijski operaterji največji finančni prispevki Evropski radiodifuzni zvezi (EBU). Nemški sodelujoči radiotelevizijski operater na tekmovanju je ARD, ki je svojo udeležbo skozi leta prenesel na različne člane konzorcija. Nemčija je tekmovanje prvič zmagala leta 1982 s skladbo »Ein bißchen Frieden« v izvedbi Nicole. Druga nemška zmaga je prišla 28 let pozneje na tekmovanju leta 2010, ko je zmagala skladba »Satellite« v izvedbi Lene. Katja Ebstein , ki je leta 1970 in 1971 končala na tretjem mestu, nato leta 1980 na drugem, je edina izvajalka, ki se je trikrat uvrstila med prve tri. Nemčija ima skupno 11 uvrstitev med prve tri, poleg tega je bila druga z Leno Valaitis (1981) in dvakrat s skupino Wind (1985 in 1987), tretje pa z Mary Roos (1972), Mekado (1994) in Sürpriz (1999). Nemčija je devetkrat končala na zadnjem mestu, leta 1964, 1965 in 2015 pa ni prejela ''nobenih točk'' . Čeprav se Michael Schulte na 15 od zadnjih 20 tekmovanj (2005–2025) ni uvrstil med najboljših deset, je leta 2018, ko je na tekmovanju končal na četrtem mestu, dosegel drugi najboljši rezultat Nemčije v 21. stoletju. Čeprav so bili nemški tekmovalci uspešni na različne načine, zanimanje javnosti ostaja veliko in tekmovanje je vsako leto eden najbolj gledanih dogodkov. == Udeležba == {| class="wikitable sortable mw-collapsible" !Leto !Izvajalec !Pesem !Jezik(i) !Končno !Točke !Polfinala !Točke |- bgcolor="silver" ! rowspan="2" |1956 |Walter Andreas Schwarz |»Im Wartesaal zum großen Glück« |nemščina |2. | rowspan="2" |N/A | colspan="2" rowspan="2" |Brez polfinale |- bgcolor="silver" |Freddy Quinn |»So geht das jede Nacht« |nemščina |2. |- !1957 |Margot Hielscher |»Telefon, Telefon« |nemščina |4. |8 | colspan="2" rowspan="36" |Ni bilo predizborov |- !1958 |Margot Hielscher |»Für zwei Groschen Musik« |nemščina |7. |5 |- !1959 |Alice & Ellen Kessler |»Heute Abend wollen wir tanzen geh'n« |nemščina |8. |5 |- !1960 |Wyn Hoop |»Bonne nuit ma chérie« |nemščina |4. |11 |- !1961 |[[Lale Andersen]] |»Einmal sehen wir uns wieder« |nemščina |13. |3 |- !1962 |Conny Froboess |»Zwei kleine Italiener« |nemščina |6. |9 |- !1963 |Heidi Brühl |»Marcel« |nemščina |9. |5 |- bgcolor="FF0000" !1964 |Nora Nova |»Man gewöhnt sich so schnell an das Schöne« |nemščina |13. |0 |- bgcolor="FF0000" !1965 |Ulla Wiesner |»Paradies, wo bist du?« |nemščina |15. |0 |- !1966 |Margot Eskens |»Die Zeiger der Uhr« |nemščina |10. |7 |- !1967 |Inge Brück |»Anouschka« |nemščina |8. |7 |- !1968 |Wencke Myhre |»Ein Hoch der Liebe« |nemščina |6. |11 |- !1969 |Siw Malmkvist |»Primaballerina« |nemščina |9. |8 |- bgcolor="CC9966" !1970 |Katja Ebstein |»Wunder gibt es immer wieder« |nemščina |3. |12 |- bgcolor="CC9966" !1971 |Katja Ebstein |»Diese Welt« |nemščina |3. |100 |- bgcolor="CC9966" !1972 |Mary Roos |»Nur die Liebe läßt uns leben« |nemščina |3. |107 |- !1973 |Gitte |»Junger Tag« |nemščina |8. |85 |- bgcolor="FF0000" !1974 |Cindy & Bert |»Die Sommermelodie« |nemščina |14. |3 |- !1975 |Joy Fleming |»Ein Lied kann eine Brücke sein« |nemščina, angleščina |17. |15 |- !1976 |Les Humphries Singers |»Sing Sang Song« |nemščina |15. |12 |- !1977 |Silver Convention |»Telegram« |angleščina |8. |55 |- !1978 |Ireen Sheer |»Feuer« |nemščina |6. |84 |- !1979 |Dschinghis Khan |»Dschinghis Khan« |nemščina |4. |86 |- bgcolor="silver" !1980 |Katja Ebstein |»Theater« |nemščina |2. |128 |- bgcolor="silver" !1981 |Lena Valaitis |»Johnny Blue« |nemščina |2. |132 |- bgcolor="gold" !1982 |Nicole |»Ein bißchen Frieden« |nemščina |1. |161 |- !1983 |Hoffmann & Hoffmann |»Rücksicht« |nemščina |5. |94 |- !1984 |Mary Roos |»Aufrecht geh'n« |nemščina |13. |34 |- bgcolor="silver" !1985 |Wind |»Für alle« |nemščina |2. |105 |- !1986 |Ingrid Peters |»Über die Brücke geh'n« |nemščina |8. |62 |- bgcolor="silver" !1987 |Wind |»Laß die Sonne in dein Herz« |nemščina |2. |141 |- !1988 |Maxi & Chris Garden |'''»'''Lied für einen Freund« |nemščina |14. |48 |- !1989 |Nino de Angelo |'''»'''Flieger« |nemščina |14. |46 |- !1990 |Chris Kempers & Daniel Kovac |»Frei zu leben« |nemščina |9. |60 |- !1991 |Atlantis 2000 |»Dieser Traum darf niemals sterben« |nemščina |18. |10 |- !1992 |Wind |»Träume sind für alle da« |nemščina |16. |27 |- !1993 |Münchener Freiheit |»Viel zu weit« |nemščina |18. |18 | colspan="2" |Kvalifikacija |- bgcolor="CC9966" !1994 |Mekado |»Wir geben 'ne Party« |nemščina |3. |128 | colspan="2" |Ni bilo predizborov |- bgcolor="FF0000" !1995 |Stone & Stone |»Verliebt in Dich« |nemščina |23. |1 | colspan="2" |Ni bilo predizborov |- !1996 |Leon |»Planet of Blue« |nemščina | colspan="2" |brez finala |24 |24 |- !1997 |Bianca Shomburg |»Zeit« |nemščina |18. |22 | colspan="2" rowspan="7" |Ni bilo predizborov |- !1998 |Guildo Horn |»Guildo hat euch lieb!« |nemščina |7. |86 |- bgcolor="CC9966" !1999 |Sürpriz |»Reise nach Jerusalem – Kudüs'e seyahat« |nemščina, [[turščina]], angleščina, [[hebrejščina]] |3. |140 |- !2000 |[[Stefan Raab]] |»Wadde hadde dudde da?« |nemščina, angleščina |5. |96 |- !2001 |Michelle |»Wer Liebe lebt« |nemščina, angleščina |8. |66 |- !2002 |Corinna May |»I Can't Live Without Music« |angleščina |21. |17 |- !2003 |Lou |»Let's Get Happy« |angleščina |11. |53 |- !2004 |Max |»Can't Wait Until Tonight« |angleščina, turščina |8. |93 | colspan="2" rowspan="23" |Članica "Big5" |- bgcolor="FF0000" !2005 |Gracia |»Run & Hide« |angleščina |24. |4 |- !2006 |[[Texas Lightning]] |»No No Never« |angleščina |14. |36 |- !2007 |Roger Cicero |»Frauen regier'n die Welt« |nemščina, angleščina |19. |49 |- !2008 |No Angels |»Disappear« |angleščina |23. |14 |- !2009 |Alex Swings Oscar Sings |»Miss Kiss Kiss Bang« |angleščina |20. |35 |- bgcolor="gold" !2010 |[[Lena Meyer-Landrut|Lena]] |»Satellite« |angleščina |1. |246 |- !2011 |Lena |»Taken by a Stranger« |angleščina |10. |107 |- !2012 |Roman Lob |»Standing Still« |angleščina |8. |110 |- !2013 |[[Cascada]] |»Glorious« |angleščina |21. |18 |- !2014 |Elaiza |»Is It Right« |angleščina |18. |39 |- bgcolor="FF0000" !2015 |Ann Sophie |»Black Smoke« |angleščina |27. |0 |- bgcolor="FF0000" !2016 |Jamie-Lee |»Ghost« |angleščina |26. |11 |- !2017 |Levina |»Perfect Life« |angleščina |25. |6 |- !2018 |Michael Schulte |»You Let Me Walk Alone« |angleščina |4. |340 |- !2019 |S!sters |»Sister« |angleščina |25. |24 |- !2020 |[[Ben Dolic]] |»Violent Thing« |angleščina | colspan="2" |(festival odpovedan) |- !2021 |[[Jendrik Sigwart|Jendrik]] |»I Don't Feel Hate« |angleščina |25. |3 |- bgcolor="FF0000" !2022 |[[Malik Harris]] |»Rockstars« |angleščina |25. |6 |-bgcolor="FF0000" !2023 |Lord of the Lost |»Blood & Glitter« |angleščina |26. |18 |- !2024 |[[Isaak Guderian|Isaak]] |»Always on the run« |angleščina |12. |117 |- !2025 |[[Abor & Tynna]] |»Baller« |nemščina |15. |151 |- !2026 |Sarah Engels |»Fire« |angleščina |23. |12 |} == Reference == {{sklici}} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nemška glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Nemčija na Pesmi Evrovizije| ]] pscp6tw05ghb5v37owccbtj1guyy0hf 0 513447 6676774 6262247 2026-05-17T00:46:36Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676774 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name = Viktor Janukovič |party=[[Stranka regij]]|alma_mater=[[Državna tehnična univerza v Donecku]]|office=[[Predsednik Ukrajine]]|termstart=25. februar 2010|termend=22. februar 2014|predecessor=[[Viktor Juščenko]]|successor=[[Aleksander Turčinov]] (''v. d.'')}} '''Viktor Fedorovič Janukovič''' ({{Jezik-uk|Віктор Федорович Янукович}}, {{Jezik-ru|Виктор Фёдорович Янукович}}), [[Ukrajinci|ukrajinski]] [[politik]], * [[9. julij]] [[1950]], [[Jenakijeve]], [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinska SSR]], danes [[Ukrajina]]. Janukovič je bil predsednik vlade Ukrajine med letoma 2002 in 2004, 2004 in 2005 ter 2006 in 2007 ter od 2010 do odstavitve po [[Revolucija dostojanstva|Revoluciji dostojanstva]] leta 2014 [[predsednik Ukrajine]]. Od februarja 2014 živi v izgnanstvu v &nbsp;[[Rusija|Rusiji]].<ref>{{navedi novice|last=Roth|first=Andrew|date=2019-01-25|title=Ukraine's ex-president Viktor Yanukovych found guilty of treason|language=en-GB|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/world/2019/jan/25/ukraine-ex-president-viktor-yanukovych-found-guilty-of-treason|access-date=2020-05-28|issn=0261-3077}}</ref> Janukovič je bil od leta 1997 do 2002 guverner [[Donecka oblast|Donecke oblasti]] v vzhodni Ukrajini. Od 21. novembra 2002 do 7. decembra 2004 in od 28. decembra 2004 do 5. januarja 2005 je bil [[Predsednik vlade Ukrajine|premier Ukrajine]] pod predsednikom [[Leonid Kučma|Leonidom Kučmo]]. == Oranžna revolucija == Janukovič se je prvič potegoval za predsednika leta 2004: napredoval je v drugi krog volitev in bil sprva razglašen za zmagovalca proti nekdanjemu premierju [[Viktor Juščenko|Viktorju Juščenku]]. Vendar so volitve naletele na mnoge obtožbe o volilnih goljufijah in ustrahovanju volivcev. To je povzročilo množične proteste državljanov in kijevski [[Majdan Nezaležnosti]] je postal prizorišče [[Oranžna revolucija|Oranžne revolucije]]. Ukrajinsko vrhovno sodišče je razveljavilo drugi krog volitev in odredilo njegovo novo izvedbo. Janukovič je ponovitev volitev izgubil proti Juščenku. Drugič je bil predsednik vlade od 4. avgusta 2006 do 18. decembra 2007 pod predsednikom Juščenkom. == Evromajdan == Janukovič je bil leta 2010 izvoljen za predsednika države in premagal premierko [[Julija Timošenko|Julijo Timošenko]]. Mednarodni opazovalci so volitve ocenili kot svobodne in poštene.<ref>{{navedi splet|url=http://www.theguardian.com/world/2010/feb/08/viktor-yanukovych-ukraine-president-election|title=Yanukovych set to become president as observers say Ukraine election was fair|date=2010-02-08 |website=[[The Guardian]]}}</ref> Novembra 2013 se je začela vrsta dogodkov, ki so privedli do njegove odstavitve z mesta predsednika.<ref>{{cite magazine|author=Rajan Menon|date=2014-01-28 |title=Ukraine: Is Yanukovych Finished?|url=http://nationalinterest.org/commentary/ukraine-yanukovych-finished-9775?page=2|magazine=The National Interest|page=3|access-date=2014-01-30}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/world/ousted-ukraine-president-warns-of-civil-war-criticizes-us-for-aiding-current-government/2014/03/11/13fd0482-a907-11e3-b61e-8051b8b52d06_story.html|title=Ousted Ukraine president warns of civil war, criticizes U.S. for aiding current government|author=Kathy Lally|date=2014-03-11|newspaper=The Washington Post|access-date=2014-03-17}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.thedailybeast.com/articles/2014/03/02/how-ukraine-s-parliament-brought-down-yanukovych.html|title=How Ukraine's Parliament Brought Down Yanukovych|author=Maxim Eristavi|work=The Daily Beast|date=2014-03-02 |access-date=2014-03-17}}</ref> Janukovič je zavrnil čakajoči pridružitveni sporazum z [[Evropska unija|Evropsko unijo]], za katerega je prej trdil, da ga podpira,<ref name="EUU3913">{{navedi novice|title=Ukrainian president asks for laws to be passed to facilitate EU association agreement|date=3 September 2013|url=http://www.euronews.com/2013/09/03/ukranian-president-asks-for-laws-to-be-passed-to-facilitate-eu-association-/|publisher=[[Euronews]]|access-date=23 January 2014|archive-date=17 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201117165954/https://www.euronews.com/2013/09/03/ukranian-president-asks-for-laws-to-be-passed-to-facilitate-eu-association-|url-status=live}}{{navedi novice|title=Ukraine leader urges pro-Europe drive despite Kremlin pressure|date=3 September 2013|url=https://www.reuters.com/article/us-ukraine-russia-yanukovich-idUSBRE9820HG20130903|work=[[Reuters]]|last=Balmforth|first=Richard|access-date=5 July 2021|archive-date=28 April 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160428032305/http://www.reuters.com/article/us-ukraine-russia-yanukovich-idUSBRE9820HG20130903|url-status=live}}</ref> in se namesto tega odločil za reševanje ruskega posojila in tesnejše vezi z Rusijo. To je povzročilo proteste in zasedbo kijevskega Trga neodvisnosti, vrsto dogodkov, ki so jih zagovorniki približevanja [[Ukrajina|Ukrajine]] Evropski uniji poimenovali [[Evromajdan]]. Januarja 2014 so prerasli v smrtonosne spopade na Trgu neodvisnosti in na drugih območjih po državi, ko so se ukrajinski državljani soočili z [[Berkut (enota)|Berkutom]] in drugimi posebnimi policijskimi enotami.<ref name="BRP18Feb">{{cite journal |first=Taras |last=Kuzio|url=http://www.jamestown.org/single/?no_cache=1&tx_ttnews%5Btt_news%5D=40108 |title=Berkut Riot Police Used to Falsify Ukrainian Parliamentary Elections|work=Eurasia Daily Monitor |volume=9 |issue=209 |publisher=The Jamestown Foundation |date=2012-11-14 |access-date=2015-10-18}}</ref> Februarja 2014 se je zdelo, da je Ukrajina na robu [[Državljanska vojna|državljanske vojne]], saj so nasilni spopadi med protestniki in posebnimi policijskimi silami terjali preko 100 smrtnih žrtev in več tisoč ranjenih.<ref>{{navedi splet|url=https://abcnews.go.com/International/ukraine-violence-leaves-dead/story?id=22566049|title=Ukraine Violence Leaves at Least 10 Dead|publisher=ABC News|date=2014-02-18 |access-date=2014-02-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081201194141/https://abcnews.go.com/International/ukraine-violence-leaves-dead/story?id=22566049|archive-date=2008-12-01}}</ref><ref name="Yanuousted">{{navedi novice |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-26312008 |title=Ukraine: Speaker Oleksandr Turchynov named interim president |work=[[BBC News]] |date=2014-02-23}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=На Грушевского за сутки пострадали 1400 человек - оппозиция|url=https://news.liga.net/politics/news/na_grushevskogo_za_sutki_postradali_1400_chelovek_oppozitsiya_|website=LIGA|date=2014-01-21|accessdate=2024-01-01|language=ru}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-middle-east-26248275 |title=Ukraine protests timeline |work=BBC News |date=2014-02-23}}</ref> == Revolucija dostojanstva == Janukovič je 21. februarja 2014 trdil, da je po dolgih razpravah dosegel dogovor z [[Opozicija|opozicijo]].<ref name="yanuclaims">{{navedi novice|author1=Shiv Malik|author2=Aisha Gani|author3=Tom McCarthy|title=Ukraine crisis: deal signed in effort to end Kiev standoff|work=[[The Guardian]]|date=2014-02-21 |url=https://www.theguardian.com/world/2014/feb/21/ukraine-crisis-president-claims-deal-with-opposition-after-77-killed-in-kiev|access-date=2015-10-19}}</ref> Kasneje istega dne je pobegnil iz prestolnice v [[Harkov]] in izjavil, da ne namerava odstopiti.<ref>{{Navedi novice|title=Ukraine Protestors Seize Kiev As President Flees|url=https://world.time.com/2014/02/22/ukraines-president-flees-protestors-capture-kiev/|newspaper=Time|date=2014-02-22|accessdate=2024-01-01|issn=0040-781X|language=en-US|first=Sam|last=Frizell|archive-date=2024-04-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20240409062012/https://world.time.com/2014/02/22/ukraines-president-flees-protestors-capture-kiev/|url-status=dead}}</ref> Po besedah guvernerja [[Harkovska oblast|Harkovske oblasti]], Mihajla Dobkina, je Janukovič »obupano skušal preprečiti, da bi obisk izgledal kot pobeg«.<ref>{{Navedi novice|title=Ukraine Leader Was Defeated Even Before He Was Ousted|url=https://www.nytimes.com/2015/01/04/world/europe/ukraine-leader-was-defeated-even-before-he-was-ousted.html|newspaper=The New York Times|date=2015-01-04|accessdate=2024-01-01|issn=0362-4331|language=en-US|first=Andrew|last=Higgins|first2=Andrew E.|last2=Kramer}}</ref> V naslednjih dneh je Janukovič trdil, da ni pobegnil in da naj bi v Kijevu streljali na njegov avtomobil.<ref name="BBC28214RDYPC">{{navedi splet |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-26386946 |title=Ukrainian ex-leader Viktor Yanukovych vows fightback |work=BBC News |date=2014-02-28}}</ref> === Odstavitev s položaja predsednika === Ukrajinski parlament je 22. februarja 2014 izglasoval njegovo odstranitev s položaja in razpis novih volitev z utemeljitvijo, da se je "odvezal opravljanja svojih ustavnih dolžnosti" in dejansko odstopil,<ref>{{navedi novice|title=Rada removes Yanukovych from office, schedules new elections for May 25 |work=Interfax Ukraine |url=https://en.interfax.com.ua/news/general/192030.html}}</ref> namesto da bi sledil postopku obtožbe zaradi kaznivih dejanj iz 108. člena [[Ustava Ukrajine|ukrajinske ustave]].<ref name="EnUkrRev">{{navedi novice|title=Archrival Is Freed as Ukraine Leader Flees|work=[[The New York Times]]|date=2014-02-22 |url=https://www.nytimes.com/2014/02/23/world/europe/ukraine.html|access-date=2014-02-23 |author1=Andrew Higgins|author2=Andrew E.Kramer}}</ref> Parlament je 25. maj določil kot datum izrednih volitev,<ref name="EnUkrRev" /><ref name="SternBBC">{{navedi novice|first=David |last=Stern|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-26304842|title=Ukrainian MPs vote to oust President Yanukovych |work=BBC News |date=2014-02-22 |access-date=2014-03-17}}</ref><ref name="w1.c1.rada.gov.ua">{{navedi splet|url=http://w1.c1.rada.gov.ua/pls/radan_gs09/ns_golos?g_id=3863|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140312210622/http://w1.c1.rada.gov.ua/pls/radan_gs09/ns_golos?g_id=3863|url-status=dead|title=Офіційний портал Верховної Ради України|archivedate=2014-03-12 |publisher=Vrhovna rada}}</ref><ref name="pravda.com.ua">{{navedi novice|url=http://www.pravda.com.ua/news/2014/02/22/7015777/ |script-title=uk:Рада скинула Януковича|trans-title=Parliament dropped Yanukovych |language=uk |date=2014-02-22 |access-date=2015-10-19}}</ref> dva dni pozneje pa je izdal nalog za njegovo [[Aretacija|aretacijo]] in ga obtožil »množičnega pobijanja civilistov«.<ref name="ArrestWarrant">{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/world/2014/feb/24/ukraine-viktor-yanukovych-arrest-warrant|title=Ukraine's new government is not legitimate – Dmitry Medvedev: Warrant out for former president Viktor Yanukovych's arrest on charges relating to deaths of civilians|date=2014-02-24 |work=The Guardian|access-date=2014-02-24}}</ref> Istega dne je parlament izglasoval izpustitev njegove nasprotnice, bivše premierke [[Julija Timošenko|Julije Timošenko]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.washingtonpost.com/world/europe/ukraines-yanukovych-missing-as-protesters-take-control-of-presidential-residence-in-kiev/2014/02/22/802f7c6c-9bd2-11e3-ad71-e03637a299c0_story.html|title=Ukraine's Yanukovych missing as protesters take control of presidential residence in Kiev|date=2014-02-22|accessdate=2024-01-01|website=washingtonpost.com|publisher=Washington Post}}</ref> ki je bila zaprta od 2011, po mnenju mnogih zaradi političnega maščevanja Janukoviča. Njen izpust je bil en izmed neizpolnjenih pogojev EU za podpis sporazuma o trgovanju.<ref>{{Navedi novice|title=Ukraine ex-PM Tymoshenko calls for protests to continue|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-26306511|newspaper=BBC News|date=2014-02-22|accessdate=2024-01-01|language=en-GB}}</ref> === Pobeg v Rusijo === Po poročanju ukrajinskih mejnih policistov, je Janukovič skušal iz Ukrajine pobegniti z najetim letom iz [[Doneck|Donecka]], vendar so ga ustavili.<ref>{{Navedi splet|title=Пограничники отказались выпустить самолет Януковича из Донецка|url=https://zn.ua/POLITICS/pogranichniki-otkazalis-vypustit-samolet-yanukovicha-iz-donecka-139539_.html|website=Зеркало недели {{!}} Дзеркало тижня {{!}} Mirror Weekly|accessdate=2024-01-01}}</ref> Putin in Janukovič sta kasneje povedala, da so mu ruske sile omogočile odleteti v Rusijo 24. februarja 2014.<ref>{{Navedi splet|title=Янукович заявляет, что когда Рада голосовала за постановление о его самоустранении, он был в Донецке|url=https://interfax.com.ua/news/general/387061.html|website=Интерфакс-Украина|accessdate=2024-01-01|language=ru}}</ref> 26. februarja je bil opažen v hotelu v Moskvi.<ref>{{Navedi splet|title=Источники РБК: Виктор Янукович находится в Подмосковье :: Политика :: Top.rbc.ru|url=http://top.rbc.ru/politics/26/02/2014/907430.shtml|website=web.archive.org|date=2014-02-27|accessdate=2024-01-01|archive-date=2014-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20140227154300/http://top.rbc.ru/politics/26/02/2014/907430.shtml|url-status=bot: unknown}}</ref> Isti dan je po besedeh ruskega politika Olega Mitvola, Janukovič kupil vilo v Moskvi za 52 milijonov ameriških dolarjev.<ref>{{Navedi splet|title=Янукович купил дом в Барвихе за $52 млн - российский политик|url=https://korrespondent.net/ukraine/politics/3312452-yanukovych-kupyl-dom-v-barvykhe-za-52-mln-rossyiskyi-polytyk|website=korrespondent.net|accessdate=2024-01-01|language=ru}}</ref> === V izgnanstvu === Po pobegu je Janukovič izvedel več tiskovnih konferenc. V eni od teh je dejal, da ostaja »legitimni vodja ukrajinske države, ki so ga s prostim glasovanjem izvolili ukrajinski državljani«.<ref name="KyivPost">{{navedi novice|url=http://www.kyivpost.com/content/ukraine/yanukovych-says-he-is-still-president-of-ukraine-337743.html|title=Yanukovych reportedly declares he is Ukraine's president and plans press conference in Russia on Feb. 28|work=Kyiv Post|date=2014-02-27 |access-date=2014-02-27}}</ref> 4. marca je ruski predstavnik v [[Organizacija združenih narodov|Organizaciji združenih narodov]] rekel, da je Janukovič Putina prosil, naj Rusija pošlje vojsko v Ukrajino, da bi »zaščitila civiliste«.<ref>{{Navedi novice|title=Ukraine's Yanukovych asked for troops, Russia tells UN|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-26427848|newspaper=BBC News|date=2014-03-03|accessdate=2024-01-01|language=en-GB}}</ref> Rusko aneksacijo Krima je Janukovič označil za »tragedijo«, nelegitimni referendum o priključitvi Krima za »obliko protesta« ter dejal, da bi Putina poskušal prepričati, naj Krim vrne. Za aneksacijo je okrivil začasnega predsednika Ukrajine [[Oleksander Turčinov|Oleksandra Turčinova]].<ref>{{Navedi novice|title=Ukraine crisis: Viktor Yanukovych decries Crimea 'tragedy'|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-26857734|newspaper=BBC News|date=2014-04-02|accessdate=2024-01-01|language=en-GB}}</ref> Janukoviču je 18. junija 2015 parlament uradno odvzel naziv predsednika.<ref name="yanunopres">{{navedi novice |url=http://www.unian.info/politics/1090341-published-law-deprives-yanukovych-of-presidential-rank.html |title=Published law deprives Yanukovych of presidential rank |publisher=Ukrainian Independent Information Agency |date=2015-06-17}}</ref> 24. januarja 2019 ga je ukrajinsko sodišče v odsotnosti obsodilo na trinajst let zapora zaradi veleizdaje.<ref>{{navedi novice |url=https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-yanukovich-idUSKCN1PI27B|title=Ukrainian court sentences ex-president Yanukovich to 13 years in prison|author=<!--Not stated-->|date=2019-01-24 |publisher=Reuters |access-date=2019-03-08}}</ref> V anketi ukrajinske nevladne organizacije Center Razumkova aprila 2014, je le 4,9% vprašanih odgovorilo, da bi si želelo povratek Janukoviča na mesto predsednika.<ref>{{Navedi splet|title=Менше 5% українців хочуть повернення Януковича в крісло президента|url=https://www.pravda.com.ua/news/2014/05/19/7025792/|website=Українська правда|accessdate=2024-01-01|language=uk}}</ref> 23. maja 2022 je Pečersko okrožno sodišče v Kijevu odredilo aretacijo Janukoviča. Nekdanjega predsednika je v odsotnosti obsodilo zaradi veleizdaje, ki naj bi jo zagrešil ob podpisu sporazuma z Rusko federacijo o najemu pomorskih objektov na polotoku Krim. Janukovič se na sodbo sodišča ni odzval.<ref>{{Navedi splet|title=Суд надав дозвіл на арешт Януковича за підписання "Харківських угод": деталі|url=https://myukraine.in.ua/2022/05/23/sud-nadav-dozvil-na-aresht-yanukovycha-za-pidpysannya-harkivskyh-ugod-detali/|website=myukraine.in.ua|accessdate=2023-04-28|language=uk}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Ukrainian court orders ex-president's arrest in absentia on treason charge|url=https://www.reuters.com/world/europe/ukrainian-court-orders-ex-presidents-arrest-absentia-treason-charge-2022-05-23/|newspaper=Reuters|date=2022-05-23|accessdate=2023-04-28|language=en|agency=Reuters}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Viktor Yanukovych|Viktor Janukovič}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Janukovič, Viktor}} [[Kategorija:Ukrajinski politiki]] [[Kategorija:Ruski politiki]] [[Kategorija:Predsedniki Ukrajine]] [[Kategorija:Predsedniki vlade Ukrajine]] doqrlb9vo42lbmkgvi1qd8i00wdwazt 0 514420 6676537 6344543 2026-05-16T14:33:45Z ~2026-29361-76 260004 6676537 wikitext text/x-wiki {{Preusmeritev6|Sončnica|rastlino|navadna sončnica}} {{Taksonomka |fossil_range=[[eocen]]-sedanjost<ref>{{navedi splet |title=Early sunflower family fossil found in South America |url=https://phys.org/news/2010-09-early-sunflower-family-fossil-south.html |website=Phys.org |publisher=Lin Edwards}}</ref> |image=Sunflower sky backdrop.jpg |image_caption=[[Helianthus annuus|Navadna sončnica]] |regnum=[[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Asterales]] (košarnice) | familia = [[Asteraceae]] (nebinovke) |genus='''''Helianthus''''' |genus_authority=[[Carl Linnaeus|L.]]<ref name="GRIN">{{GRIN |access-date=22 February 2011}}</ref> |synonyms_ref=<ref name="GRIN" /> |synonyms=''Harpalium'' <small>(Cass.) Cass.</small>}} '''Sončnica''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Helianthus mmmonopjbnk''''' (lat., izg. heliántus) <ref>''Sunset Western Garden Book.'' </ref> je [[Rod (biologija)|rod]], ki obsega približno 70 [[Vrsta (biologija)|vrst]] enoletnih in trajnih [[Kritosemenke|cvetočih rastlin]] iz družine [[Nebinovke|nebinovk]] (Asteraceae).<ref name="fna">{{EFloras|1|114871|Helianthus}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Sunflower Production|url=https://www.ag.ndsu.edu/extensionentomology/recent-publications-main/publications/A-1331-sunflower-production-field-guide|publisher=North Dakota State University|accessdate=12 July 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160818082149/https://www.ag.ndsu.edu/extensionentomology/recent-publications-main/publications/A-1331-sunflower-production-field-guide|archivedate=18 August 2016}}</ref> Razen treh [[Južna Amerika|južnoameriških]] vrst so ostale iz rodu ''Helianthus'' izvorno doma v [[Severna Amerika|Severni]] in [[Medmorska Amerika|Srednji Ameriki]]. Ljudski imeni "sončnica" in "navadna sončnica" se običajno nanašata na priljubljeno enoletno vrsto ''Helianthus annuus'', katere okrogle cvetne glavice v kombinaciji z liguli izgledajo kot sonce.<ref>{{Navedi knjigo|title=Shorter Oxford English Dictionary |url=https://archive.org/details/shorteroxfordeng0002unse_z2f4 |edition=6. |year=2007|publisher=Oxford University Press|location=United Kingdom|isbn=978-0-19-920687-2|pages=3804}}</ref> To in druge vrste, predvsem [[topinambur]] (''H. tuberosus''), gojijo v zmernih regijah in nekaterih [[Tropi|tropskih]] regijah kot prehranske rastline za ljudi, govedo in perutnino ter kot okrasne rastline.<ref>{{Navedi knjigo|title=RHS A-Z Encyclopedia of Garden Plants|url=https://archive.org/details/azencyclopediaof0000unse|year=2008|publisher=Dorling Kindersley|location=United Kingdom|isbn=978-1-4053-3296-5|pages=1136}}</ref> Navadna sončnica običajno raste poleti in v zgodnji jeseni, osrednja sezona rasti pa je sredi poletja.<ref>{{Navedi splet|title=Conservation Plant Characteristics - Helianthus annuus L. common sunflower HEAN3|url=https://plants.usda.gov/java/charProfile?symbol=HEAN3|website=USDA - Natural Resources Conservation Service|accessdate=1 April 2019}}</ref> Več [[Trajnica|trajnih]] vrst rodu ''Helianthus'' gojijo na vrtovih, vendar se nagibajo k hitremu širjenju in lahko postanejo agresivne. Po drugi strani pa je bila vrsta ''Helianthus verticillatus'' opredeljena kot [[Prizadeta vrsta (IUCN)|prizadeta]] leta 2014, ko je ameriška Služba za ribe in divjad izdala odlok, ki jo varuje v skladu z Zakonom o ogroženih vrstah. Primarne grožnje so industrijsko gozdarstvo in nasadi [[Bor (drevo)|borovcev]] v Alabami, Georgii in Tennesseeju. Zrastejo do {{Convert|6|ft|order=flip|abbr=on}} in jih najdemo predvsem v gozdovih, ki mejijo na potoke in vlažna območja, podobna prerijam.<ref>Remillard, Ashley (August 4, 2014) [http://www.endangeredspecieslawandpolicy.com/2014/08/articles/listing-decision/us-fish-and-wildlife-service-issues-final-rule-protecting-three-flowers/ "U.S. Fish and Wildlife Service Issues Final Rule Protecting Three Flowers"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140812205455/http://www.endangeredspecieslawandpolicy.com/2014/08/articles/listing-decision/us-fish-and-wildlife-service-issues-final-rule-protecting-three-flowers/|date=2014-08-12}} ''Endangered Species Law and Policy Blog'', Nossaman LLP</ref> == Opis == [[Slika:A_sunflower,_Myanmar.jpg|sličica| Sončnica od blizu]] [[Slika:Sunflower_disk.jpg|sličica| Sončnični disk je sestavljen iz številnih majhnih cvetov. Rože žarkov na tem cvetu so že suhe.]] [[Slika:Helianthus_whorl.jpg|sličica| Sončnični cvetovi so razporejeni v naravni spirali s [[Fibonaccijevo število|Fibonaccijevim zaporedjem]]]] === Izvor === Sončnice izvirajo iz Amerike . Najprej so jih udomačili v današnji [[Mehika|Mehiki]] in [[Ameriški Jug|južnih Združenih državah Amerike]] . <ref>''Genetics, Genomics and Breeding of Sunflower'', (CRC Press, 8 Apr 2010) edited by Jinguo Hu, Gerald Seiler, C. Kole, page 8</ref> <ref name="Hancock2012">''Plant Evolution and the Origin of Crop Species'', By James F. Hancock (CABI, 2012), page 188</ref> v Mehiki so našli domača sončnična semena iz leta 2100 pred našim štetjem. Indijanci so sončnice kot poljščino gojili od Mehike do južne Kanade. <ref name="Hancock2012" /> V 16. stoletju so raziskovalci prinesli prve poljščine iz Amerike v Evropo. <ref name="Hancock2012" /> === Zgodovina === Domneva se, da so sončnice udomačili pred 3000–5000 leti severnoameriški Indijanci, ki naj bi jih uporabljali predvsem kot vir užitnih semen. Nato so jih v zgodnjem 16. stoletju pripeljali v Evropo in jih pričeli širše saditi zlasti v [[Ruski imperij|Ruskem cesarstvu]]; tu so jih razvili in gojili v industrijskem obsegu. Rusko cesarstvo je nato sredi 20. stoletja ponovno uvedlo postopek pridelave oljnic v Severno Ameriko; Severna Amerika je nato pričela svojo komercialno pot pridelave in vzreje sončnic. <ref name=":0">{{Navedi časopis|last=Park|first=Brian|last2=Burke|first2=John M.|date=2020-02-29|title=Phylogeography and the Evolutionary History of Sunflower (Helianthus annuus L.): Wild Diversity and the Dynamics of Domestication|journal=Genes|language=en|volume=11|issue=3|pages=266|doi=10.3390/genes11030266|issn=2073-4425|pmc=7140811|pmid=32121324|doi-access=free}}</ref> Nove pasme ''Helianthus spp.'' začela postajati bolj opazna na novih geografskih območjih. Geografska zgodovina te vrste je posledica njene evolucijske zgodovine, pri čemer se stopnje genetske variacije v njenem genskem bazenu povečujejo, saj se ustvarjajo novi hibridi tako za komercialno uporabo kot v naravi. Posledično imajo sončnične vrste v svojem genskem skladu tudi učinek ozkega prehoda, ki je posledica selektivne vzreje za industrijsko uporabo. <ref name=":0"/> === Obrnjen proti soncu === Pred cvetenjem se rastline sončnic čez dan nagnejo proti [[Sonce|soncu]] in s tem pridobijo več sončne svetlobe za [[Fotosinteza|fotosintezo]] . Ta heliotropizem se nadaljuje še kratek čas, ko rastlina odcveti, mlade sončnične glave sledijo Soncu. To naj bi pomagalo pritegniti opraševalce, saj mnoge bolj privlačijo topli cvetovi. Ko dozorijo, pa se sončnice na splošno prenehajo premikati in ostanejo obrnjene proti vzhodu. ki jim omogoča, da jih ogreje vzhajajoče sonce. <ref name="atamian">{{Navedi časopis|last=Atamian|first=Hagop S.|last2=Creux|first2=Nicky M.|last3=Brown|first3=Evan A.|last4=Garner|first4=Austin G.|last5=Blackman|first5=Benjamin K.|last6=Harmer|first6=Stacey L.|date=2016-08-04|title=Circadian regulation of sunflower heliotropism, floral orientation, and pollinator visits|journal=Science|volume=353|issue=6299|pages=587–590|bibcode=2016Sci...353..587A|doi=10.1126/science.aaf9793|issn=0036-8075|pmid=27493185|doi-access=free}}</ref> Gibanje sončnic skozi heliotropizem se zgodi, ko sončnica sledi Soncu, nasprotna stran sončničnega stebla začne kopičiti rastne hormone in to povzroči rast, ki sončnico preusmeri. <ref name="atamian" /> <ref>{{Navedi splet|title=How Sunflowers Move to Follow the Sun|url=https://nature.berkeley.edu/news/2016/08/sunflowers-move-clock|website=UC Berkeley Rausser College of Natural Resources|language=en|accessdate=2020-05-01}}</ref> Grobo in dlakavo [[steblo]] je pri divjih rastlinah v zgornjem delu razvejano, pri domačih sortah pa je običajno nerazvejano. <ref name="atamian" /> === Morfologija === [[Slika:Woman_in_sunflower_patch.jpg|sličica| Mlada ženska stoji na polju sončnic v [[Oklahoma|Oklahomi]]]] Sončnice so običajno visoke [[Enoletnica|enoletne]] ali trajnice, ki lahko pri nekaterih vrstah zrastejo do višine {{Convert|300|cm|in|abbr=on}} ali več. Vsak "cvet" je pravzaprav disk, sestavljen iz drobnih cvetov, ki tvorijo večji lažni cvet, da bi bolje pritegnili opraševalce. Rastline imajo eno ali več širokih končnih kapitul (cvetne glavice, sestavljene iz številnih drobnih cvetov), s svetlo rumenimi [[Botanični slovar|žarki]] (mini cvetovi znotraj cvetne glave) na zunanji strani in rumeno ali rjavo (znano tudi kot rjava/rdeča) v notranjosti diskastih cvetov. Več okrasnih [[Kultivar|sort]] ''H. annuus'' ima rdeče obarvane žarke cvetove; vsi izvirajo iz enega samega izvirnega mutanta. <ref>Heiser, C.B. ''The Sunflower''. </ref> Medtem ko je večina sončnic rumenih, obstajajo razvejane sorte v drugih barvah, vključno z oranžno, rdečo in vijolično. Pecilni [[List|listi]] so nazobčani in pogosto lepljivi. Spodnji listi so nasprotni, ovalni ali pogosto v obliki srca. Ta rod se tehnično odlikuje po tem, da so žarki cvetovi (če so prisotni) sterilni, in po prisotnosti na ploščatih cvetovih papusa, ki ima dve osi podobni luski, ki sta kadukozni (to je, da se zlahka ločijo in odpadajo v obdobju zrelosti). Nekatere vrste imajo v papusu tudi dodatne krajše luske, eni vrsti pa papus v celoti manjka. Druga tehnična značilnost, ki bolj zanesljivo razlikuje rod, vendar zahteva mikroskop za ogled, je prisotnost izrazitega večceličnega dodatka na vrhu sloga. Nadalje so cvetovi sončnice razporejeni v naravni [[Spirala|spirali]] . <ref>{{Navedi splet|url=https://www.geogebra.org/m/B4C9bbuy|title=Geogebra: Sunflowers are irrationally pretty|last=Ben Sparks}}</ref> Različnost je vidna med trajnicami, ki predstavljajo večino tistih v rodu. Nekateri imajo večino ali vse velike liste v rozeti na dnu rastline in proizvajajo cvetoče steblo, ki ima liste, ki so zmanjšani. Večina trajnic ima diskaste cvetove, ki so v celoti rumene, nekaj pa ima diskaste cvetove z rdečkastimi režnji. Ena vrsta, ''H. radula'', v celoti nima žarkovih cvetov. Na splošno makroevolucijo ''Heliabthusa'' poganjajo številni biotski in abiotski dejavniki ter vpliva na različno morfologijo cvetov. <ref>{{Navedi časopis|last=Mason|first=Chase M.|last2=Patel|first2=Hiral S.|last3=Davis|first3=Kaleigh E.|last4=Donovan|first4=Lisa A.|date=2017|title=Beyond pollinators: evolution of floral architecture with environment across the wild sunflowers (Helianthus, Asteraceae)|url=https://www.jstor.org/stable/44945441|journal=Plant Ecology and Evolution|volume=150|issue=2|pages=139–150|doi=10.5091/plecevo.2017.1321|issn=2032-3913|jstor=44945441}}{{Prost dostop}}</ref> Vrste sončnic se uporabljajo kot hranilne rastline za [[gosenica|gosenice]] številnih metuljev. Semena ''H. annuus'' se uporabljajo kot hrana za ljudi. === Faze rasti === [[Slika:Sunflowers_in_Gahkuch_Gilgit.jpg|desno|sličica| Gahkuch, Pakistan]] Rast sončnice je strogo odvisna od njene genetske sestave in ozadja. <ref name="Sunflower Production">{{Navedi splet|last=Berglund|first=Duane|title=Sunflower Production|url=https://www.ag.ndsu.edu/extensionentomology/recent-publications-main/publications/A-1331-sunflower-production-field-guide|website=ag,ndsu|publisher=NDSU Extension Service and N.D. Agricultural Experiment Station|accessdate=Feb 7, 2019}}</ref> Poleg tega na razvoj vpliva tudi letni čas sajenja; najboljše obdobje je ponavadi sredi poletja in začetek jeseni. Razvoj sončnic je razvrščen po vrsti vegetativnih in reproduktivnih stopnjah, ki jih je mogoče določiti z identifikacijo glav ali glavne veje ene same glave ali razvejane glave. <ref name="Sunflower Production" /> == Proizvodnja == === Uporaba gnojila === Raziskovalci so analizirali vpliv različnih gnojil na osnovi dušika na rast sončnic. Ugotovljeno je bilo, da [[amonijev nitrat]] zagotavlja boljšo absorpcijo dušika kot [[sečnina]], ki pa se je izkazala kot učinkovitejša v območjih z nizko temperaturo. <ref>{{Navedi časopis|last=Spinelli|first=D|last2=Bardi|first2=L|last3=Fierro|first3=A|last4=Jez|first4=S|last5=Basosi|first5=R|year=2017|title=Environmental analysis of sunflower production with different forms of mineral nitrogen fertilizers|url=http://ainfo.cnptia.embrapa.br/digital/bitstream/item/138249/1/2015AA039.pdf|journal=The International Journal of Life Cycle Assessment|publisher=Journal of Environmental Management|volume=22|issue=4|pages=492–501|doi=10.1007/s11367-016-1089-6|pmid=23974447}}</ref> === Proizvodnja v Braziliji === V Braziliji se uporablja edinstven sistem pridelave, imenovan sistem [[Soja|soja-sončnica]] : najprej se posadijo sončnice, nato pa sledijo posevki soje, s čimer se skrajšajo obdobja mirovanja ter povečata skupna proizvodnja sončnic in dobičkonosnost. Sončnice se običajno sadijo v skrajnih južnih ali severnih regijah države. Pogosto v južnih regijah sončnice gojijo na začetku deževnih obdobij, sojo pa nato posadijo poleti. <ref>{{Navedi časopis|last=Castro|first=C.|last2=Leite|first2=Regina|year=2018|title=Main aspects of sunflower production in Brazil|url=https://www.ocl-journal.org/articles/ocl/pdf/2018/01/ocl170047.pdf|journal=Ocl|volume=25|pages=D104|doi=10.1051/ocl/2017056|id={{ProQuest|2036361008}}|doi-access=free}}</ref> Raziskovalci so ugotovili, da bi lahko metodo zasaditve soje in sončnice še izboljšali s spremembami v uporabi [[NPK|gnojil]]. Izkazalo se je, da ima trenutna metoda pozitivne vplive na okolje. <ref>{{Navedi časopis|last=Mastuura|first=M. I. S. F.|last2=Dias|first2=F. R. T.|last3=Picoli|first3=J. F.|last4=Lucas|first4=K. R. G.|last5=Castro|first5=C.|last6=Hirakuri|first6=M. H.|year=2017|title=Life-cycle assessment of the soybean-sunflower production system in the Brazilian Cerrado|url=http://ainfo.cnptia.embrapa.br/digital/bitstream/item/138249/1/2015AA039.pdf|journal=The International Journal of Life Cycle Assessment|volume=22|issue=4|pages=492–501|doi=10.1007/s11367-016-1089-6}}</ref> {| class="wikitable sortable" |+Največje države proizvajalke sončničnih semen v letih 2018/2019 <ref name="statista">{{Navedi splet|url=https://www.statista.com/statistics/263928/production-of-sunflower-seed-since-2000-by-major-countries/|title=Major producer countries of sunflower seed, 2018/2019|website=Statista|language=en|accessdate=2018-08-10}}</ref> ! države ! Milijon metričnih ton |- | [[Ukrajina]] | 15 |- | [[Rusija]] | 13 |- | [[Evropska unija]] | 10 |- | [[Argentina]] | 4 |- |[[Turčija]] | 2 |- | Drugo | 9 |} == ekologija == [[Slika:Rose-ringed_parakeet_feeding_on_Sunflower_1,_Salt_Lake,_Kolkata.jpg|sličica| Rožnati papagaj se hrani s sončničnimi semeni]] Dokazano je, da so sončnice odlične rastline za privabljanje koristnih žuželk, vključno z opraševalci. ''Helianthus spp.'' so cvetoče rastline, ki proizvajajo nektar, ki privabljajo opraševalce in parazitoide, ki zmanjšujejo populacijo škodljivcev v bližnji vegetaciji pridelkov. Sončnice privabljajo različne koristne opraševalce (npr. čebele) in druge znane plenilce žuželk, ki se nato prehranjujejo in nadzorujejo populacijo parazitskih škodljivcev, ki bi lahko škodili pridelkom. <ref name=":1">{{Navedi časopis|last=Jones|first=Gregory A.|last2=Gillett|first2=Jennifer L.|date=March 2005|title=Intercropping with Sunflowers to Attract Beneficial Insects in Organic Agriculture|journal=Florida Entomologist|language=en|volume=88|issue=1|pages=91–96|doi=10.1653/0015-4040(2005)088[0091:IWSTAB]2.0.CO;2|issn=0015-4040|doi-access=free}}</ref> Škodljive žuželke najprej pritegnejo sončnice, ko so posajene. Ko ''Helianthus spp.'' doseže petnajst centimetrov in razpre cvetove, začne pritegovati več opraševalcev. Razdalja med vrstami sončnic in vegetacijo posevkov ima pomembno vlogo pri tem pojavu, saj velja domneva, da bo večja gostota posevkov povečala privlačnost za žuželke. <ref name=":1" /> Poleg opraševalcev ''Helianthus spp'' . obstajajo tudi drugi dejavniki, kot so abiotski stres, cvetenje in bolezni, ki prav tako prispevajo k razvoju cvetličnih lastnosti. Ti selektivni pritiski, ki izhajajo iz več biotskih in abiotskih dejavnikov, so povezani z okoljskimi pogoji habitata, ki imajo vsi vlogo pri splošni morfologiji cvetnih lastnosti sončnic. <ref name=":2">{{Navedi časopis|last=Mason|first=Chase M.|last2=Patel|first2=Hiral S.|last3=Davis|first3=Kaleigh E.|last4=Donovan|first4=Lisa A.|date=2017-07-10|title=Beyond pollinators: evolution of floral architecture with environment across the wild sunflowers (Helianthus, Asteraceae)|journal=Plant Ecology and Evolution|volume=150|issue=2|pages=139–150|doi=10.5091/plecevo.2017.1321|doi-access=free}}</ref> Ekosistem je sestavljen iz biotskih (kar so živi elementi ekosistema: rastline, živali, glive, protisti in bakterije) in abiotskih dejavnikov (neživi elementi ekosistema: zrak, tla, voda, svetloba, slanost in temperatura). <ref>{{Navedi splet|title=Abiotic & Biotic Factors in Ecosystems|url=https://sciencing.com/abiotic-biotic-factors-ecosystems-7146052.html|accessdate=2021-02-20|website=Sciencing|language=en}}</ref> Menijo, da lahko razvoj večjih sončnic in zakaj so prisotne v bolj suhih okoljih pojasnita dva biotska dejavnika. <ref name=":2"/> Prvič, domneva se, da je izbira opraševalcev povečala velikost sončnice v bolj suhem okolju. <ref name=":2" /> Do tega naj bi prišlo, ker je v bolj suhem okolju običajno manj opraševalcev. <ref name=":2" /> Posledično je morala, da bi sončnica pritegnila več opraševalcev, povečati morfologijo svojih cvetnih lastnosti, tako da je rastlina morala povečati velikost prikaza. <ref name=":2" /> Drug biotski dejavnik, ki lahko pojasni evolucijo večjih sončnic v sušnejših okoljih, je, da pritisk cvetenja in bolezni daje prednost manjšim cvetovom v okoljih, ki imajo zmernejšo oskrbo z vlago (mesični habitat). <ref name=":2" /> V vlažnejših okoljih je običajno bolj gosta vegetacija, več rastlinojedcev in več okoliških patogenov. <ref name=":2" /> Ker so večji cvetovi običajno bolj dovzetni za bolezni in cvetenje, so se manjši cvetovi morda razvili v vlažnejših okoljih, kar pojasnjuje razvoj večjih sončnic v bolj suhih okoljih. <ref name=":2" /> == Filogeografija == Kar zadeva filogeografske odnose in demografske vzorce primerkov sončnic, so zgodnje gojene sončnice tvorile podmnožico divjih populacij z Velikih nižin, kar dokazuje, da se je v osrednji Severni Ameriki zgodil en sam dogodek udomačevanja. Sledenje proti izvoru gojene sončnice nakazuje možni zožitveni razmnoževalni vzorec, do katerega je prišlo pred približno 5000 leti. <ref>{{Navedi časopis|last=Park|first=Brian|last2=Burke|first2=John M.|date=March 2020|title=Phylogeography and the Evolutionary History of Sunflower (Helianthus annuus L.): Wild Diversity and the Dynamics of Domestication|journal=Genes|language=en|volume=11|issue=3|pages=266|doi=10.3390/genes11030266|pmc=7140811|pmid=32121324|doi-access=free}}</ref> == Raznolikost == {{prevedi}} === Sprejete vrste === V rodu je priznanih veliko vrst: {{Div col}} * ''[[Helianthus agrestis]]'' <small>Pollard</small>&nbsp;– southeastern sunflower – [[Florida]] [[Georgia (U.S. state)|Georgia]] * ''[[Helianthus ambiguus]]'' <small>Britt.</small> – [[Wisconsin]] [[Michigan]] [[Ohio]] [[New York (state)|New York]] * ''[[Helianthus angustifolius]]'' <small>L.</small>&nbsp;– swamp sunflower – [[Texas]] + [[Florida]] north to southern [[Illinois]] + [[Long Island]] * ''[[Helianthus annuus]]'' <small>L.</small>&nbsp;– common sunflower, ''girasol'' <!--(Spanish) -- No, it isn't. It is a word of Italian origin sometimes used in English--> – most of United States + Canada * ''[[Helianthus anomalus]]'' <small>S.F.Blake</small>&nbsp;– western sunflower – [[Nevada]] [[Utah]] [[Arizona]] [[New Mexico]] * ''[[Helianthus argophyllus]]'' <small>Torr. & A.Gray</small>&nbsp;– silverleaf sunflower – [[Texas]] [[North Carolina]] [[Florida]] * ''[[Helianthus arizonensis]]'' <small>R.C.Jacks.</small>&nbsp;– Arizona sunflower – [[Arizona]] [[New Mexico]] * ''[[Helianthus atrorubens]]'' <small>L.</small>&nbsp;– purpledisk sunflower – [[Louisiana]] [[Alabama]] [[Georgia (U.S. state)|Georgia]] [[Florida]] [[South Carolina]] [[North Carolina]] [[Tennessee]] [[Kentucky]] [[Virginia]] * ''[[Helianthus bolanderi]]'' <small>A.Gray</small>&nbsp;– serpentine sunflower – [[California]] [[Oregon]] * ''[[Helianthus × brevifolius]]'' <small>E.Watson</small> – [[Texas]] [[Indiana]] [[Ohio]] * ''[[Helianthus californicus]]'' <small>DC.</small>&nbsp;– California sunflower – [[California]] * ''[[Helianthus carnosus]]'' <small>Small</small>&nbsp;– lakeside sunflower – [[Florida]] * ''[[Helianthus ciliaris]]'' <small>DC.</small>&nbsp;– Texas blueweed – [[Washington (state)|Washington]] [[California]] [[Arizona]] [[New Mexico]] [[Nevada]] [[Utah]] [[Texas]] [[Oklahoma]] [[Colorado]] [[Kansas]] [[Illinois]] [[Tamaulipas]] [[Coahuila]] [[Chihuahua (state)|Chihuahua]] [[Sonora]] * ''[[Helianthus cinereus]]'' <small>Small</small> – [[Missouri]] [[Kentucky]] [[Indiana]] [[Ohio]] * ''[[Helianthus coloradensis]]'' <small>Cockerell</small> – prairie sunflower – [[Colorado]] [[New Mexico]] * ''[[Helianthus cusickii]]'' <small>A.Gray</small>&nbsp;– Cusick's sunflower – [[Washington (state)|Washington]] [[Oregon]] [[California]] [[Idaho]] [[Nevada]] * ''[[Helianthus debilis]]'' <small>Nutt.</small>&nbsp;– cucumberleaf Sunflower – [[Texas]] to [[Maine]]; [[Mississippi]] * ''[[Helianthus decapetalus]]'' <small>L.</small>&nbsp;– thinleaf sunflower – eastern United States; [[Ontario]] [[Quebec]] * ''[[Helianthus deserticola]]'' <small>Heiser</small>&nbsp;– desert sunflower – [[Arizona]] [[Nevada]] [[Utah]] * †''[[Helianthus diffusus]]'' <small>Sims</small> – [[Missouri]]† * ''[[Helianthus dissectifolius]]'' <small>R.C.Jacks.</small> – Mexico * ''[[Helianthus divaricatus]]'' <small>L.</small>&nbsp;– woodland sunflower or rough woodland sunflower – eastern United States; [[Ontario]] [[Quebec]] * ''[[Helianthus × divariserratus]]'' <small>R.W.Long</small> [[Michigan]] [[Indiana]] [[Ohio]] [[Connecticut]] * ''[[Helianthus × doronicoides]]'' <small>Lam.</small> – [[Texas]] [[Oklahoma]] [[Arkansas]] [[Missouri]] [[Iowa]] [[Minnesota]] [[Illinois]] [[Kentucky]] [[Indiana]] [[Ohio]] [[Pennsylvania]] [[Michigan]] [[New Jersey]] [[Virginia]] * ''[[Helianthus eggertii]]'' <small>Small</small> – [[Alabama]], [[Kentucky]], and [[Tennessee]] * ''[[Helianthus exilis]]'' <small>A.Gray</small> – [[California]] * ''[[Helianthus floridanus]]'' <small>A.Gray ex Chapm.</small>&nbsp;– Florida sunflower – [[Louisiana]] [[Alabama]] [[Georgia (U.S. state)|Georgia]] [[Florida]] [[South Carolina]] [[North Carolina]] * ''[[Helianthus giganteus]]'' <small>L.</small>&nbsp;– giant sunflower – eastern United States; most of Canada * ''[[Helianthus glaucophyllus]]'' <small>D.M.Sm</small>&nbsp;– whiteleaf sunflower – [[Tennessee]] [[South Carolina]] [[North Carolina]] * ''[[Helianthus × glaucus]]'' <small>Small</small> – scattered locales in southeastern United States * ''[[Helianthus gracilentus]]'' <small>A.Gray</small>&nbsp;– slender sunflower – [[California]] * ''[[Helianthus grosseserratus]]'' <small>M.Martens</small>&nbsp;– sawtooth sunflower – [[Great Plains]], [[Great Lakes]], [[Ontario]] [[Quebec]] * ''[[Helianthus heterophyllus]]'' <small>Nutt.</small>&nbsp;– variableleaf sunflower – Coastal Plain [[Texas]] to [[North Carolina]] * ''[[Helianthus hirsutus]]'' <small>Raf.</small>&nbsp;– hairy sunflower – central + Eastern United States, [[Ontario]] * [[Helianthus × intermedius|''Helianthus'' × ''intermedius'']] <small>R.W.Long</small>&nbsp;– intermediate sunflower – scattered locales in United States * ''[[Helianthus laciniatus]]'' <small>A.Gray</small>&nbsp;– alkali sunflower – [[Arizona]] [[New Mexico]] [[Texas]] [[Coahuila]] [[Nuevo León]] * [[Helianthus × laetiflorus|''Helianthus'' × ''laetiflorus'']] <small>Pers.</small>&nbsp;– cheerful sunflower, mountain sunflower – scattered in eastern + central United States + Canada * ''[[Helianthus laevigatus]]'' <small>Torr. & A.Gray</small>&nbsp;– smooth sunflower – [[Georgia (U.S. state)|Georgia]] [[South Carolina]] [[North Carolina]] [[Virginia]] [[Maryland]] [[West Virginia]] * ''[[Helianthus lenticularis]]'' <small>Douglas ex Lindl.</small> [[California]] [[Texas]] * ''[[Helianthus longifolius]]'' <small>Pursh</small>&nbsp;– longleaf sunflower – [[Alabama]] [[Georgia (U.S. state)|Georgia]] [[North Carolina]] * ''[[Helianthus × luxurians]]'' <small>(E.Watson) E.Watson</small> – [[Great Lakes]] region * ''[[Helianthus maximiliani]]'' <small>Schrad.</small>&nbsp;– Maximillian sunflower – much of United States + Canada * ''[[Helianthus membranifolius]]'' <small>Poir.</small> – [[French Guiana]] * ''[[Helianthus microcephalus]]'' <small>Torr. & A.Gray</small> – eastern United States * ''[[Helianthus mollis]]'' <small>Lam.</small>&nbsp;– downy sunflower, ashy sunflower – [[Ontario]], eastern + central United States * ''[[Helianthus multiflorus]]'' <small>L.</small>&nbsp;– manyflower sunflower – [[Ohio]] * ''[[Helianthus navarri]]'' <small>Phil.</small> – [[Chile]] * ''[[Helianthus neglectus]]'' <small>Heiser</small>&nbsp;– neglected sunflower – [[New Mexico]] [[Texas]] * ''[[Helianthus niveus]]'' <small>(Benth.) Brandegee</small>&nbsp;– showy sunflower – [[California]] [[Arizona]]; [[Baja California (state)|Baja California]], [[Baja California Sur]] * ''[[Helianthus nuttallii]]'' <small>Torr. & A.Gray –</small> western + central United States + Canada * ''[[Helianthus occidentalis]]'' <small>Riddell</small>&nbsp;– fewleaf sunflower, western sunflower – Great Lakes region, scattered in southeastern United States * ''[[Helianthus × orgyaloides]]'' <small>Cockerell</small> – [[Colorado]] [[Kansas]] * ''[[Helianthus paradoxus]]'' <small>Heiser</small>&nbsp;– paradox sunflower – [[Utah]] [[New Mexico]] [[Texas]] * ''[[Helianthus pauciflorus]]'' <small>Nutt.</small>&nbsp;– stiff sunflower – central United States + Canada * ''[[Helianthus petiolaris]]'' <small>Nutt.</small>&nbsp;– prairie sunflower, lesser sunflower – much of United States + Canada * ''[[Helianthus porteri]]'' <small>(A.Gray) Pruski</small>&nbsp;– Porter's sunflower – [[Alabama]] [[Georgia (U.S. state)|Georgia]] [[South Carolina]] [[North Carolina]] * ''[[Helianthus praecox]]'' <small>Engelm. & A.Gray</small> Texas sunflower – [[Texas]] * †''[[Helianthus praetermissus]]'' &nbsp;– New Mexico sunflower – [[New Mexico]]† * ''[[Helianthus pumilus]]'' <small>Nutt.</small>&nbsp;– little sunflower – [[Colorado]] [[Wyoming]] [[Montana]] [[Utah]] [[Idaho]] * ''[[Helianthus radula]]'' <small>(Pursh) Torr. & A.Gray</small>&nbsp;– rayless sunflower – [[Louisiana]] [[Mississippi]] [[Alabama]] [[Georgia (U.S. state)|Georgia]] [[South Carolina]] [[Florida]] * ''[[Helianthus resinosus]]'' <small>Small</small>&nbsp;– resindot sunflower – [[Mississippi]] [[Alabama]] [[Georgia (U.S. state)|Georgia]] [[South Carolina]] [[North Carolina]] [[Florida]] * ''[[Helianthus salicifolius]]'' <small>A.Dietr.</small>&nbsp;– willowleaf sunflower – [[Texas]] [[Oklahoma]] [[Kansas]] [[Missouri]] [[Illinois]] [[Wisconsin]] [[Ohio]] [[Pennsylvania]] [[New York (state)|New York]] * ''[[Helianthus sarmentosus]]'' <small>Rich.</small> – [[French Guiana]] * ''[[Helianthus scaberrimus]]'' <small>Elliott</small> – [[South Carolina]] * ''[[Helianthus schweinitzii]]'' <small>Torr. & A.Gray</small>&nbsp;– Schweinitz's sunflower – [[South Carolina]] [[North Carolina]] * ''[[Helianthus silphioides]]'' <small>Nutt.</small>&nbsp;– rosinweed sunflower – [[Lower Mississippi Valley]] * ''[[Helianthus simulans]]'' <small>E.Watson</small>&nbsp;– muck sunflower – southeastern United States * ''[[Helianthus smithii]]'' <small>Heiser</small>&nbsp;– Smith's sunflower – [[Alabama]] [[Georgia (U.S. state)|Georgia]] [[Tennessee]] * ''[[Helianthus speciosus]]'' <small>Hook.</small> – [[Michoacán]] * ''[[Helianthus strumosus]]'' <small>L.</small> – eastern + central United States + Canada * ''[[Helianthus subcanescens]]'' <small>(A.Gray) E.Watson</small> – [[Manitoba]], north-central United States * ''[[Helianthus subtuberosus]]'' <small>Bourg.</small> * ''[[Helianthus tuberosus]]'' <small>L.</small>&nbsp;– Jerusalem artichoke, sunchoke, earth-apple, topinambur – much of United States + Canada * ''[[Helianthus verticillatus]]'' <small>Small</small>&nbsp;– whorled sunflower – [[Alabama]] [[Georgia (U.S. state)|Georgia]] [[Tennessee]] {{Div col end}} === Prej vključeno === V rod ''Helianthus'' so bile prej vključene naslednje vrste: * ''Flourensia thurifera'' <small>(Molina) DC.</small> (kot ''H. thurifer'' <small>Molina</small>) * ''Helianthela quinquenervis'' <small>(Hook.</small> <small>) A.Gray</small> (kot ''H. quinquenervis'' <small>Hook.</small>) * ''Helianthela uniflora'' <small>(Nutt.</small> <small>) Torr.</small> <small>& A.Gray</small> (kot ''H. uniflorus'' <small>Nutt.</small>) * ''Pappobolus imbaburensis'' <small>(Hieron.</small> <small>) Panero</small> (kot ''H. imbaburensis'' <small>Hieron.</small>) * ''Viguiera procumbens'' <small>(Pers.</small> <small>) SFBlake</small> (kot ''H. procumbens'' <small>Pers.</small>) == Galerija == <gallery mode="packed" heights="175"> Slika:Sunflower_Kamand_DSC_2856.jpg|Bližnji posnetek sončnične glave Slika:Helianthus decapetalus 'Plenus'.jpg|''Helianthus decapetalus''<br>"Plenus" Slika:Helianthus petiolaris (7161930155).jpg|[[helianthus petiolaris|Prerijska sončnica]]<br>(''H. petiolaris'') Slika:Helianthus giganteus.jpg|[[Helianthus giganteus|Gigantska sončnica]]<br>(''H. giganteus'') Slika:HelianthusTuberosus.jpg|[[helianthus tuberosus|Jeruzalemska artičoka]]<br>(''H. tuberosus'') Slika:Helianthus x laetiflorus 001.JPG|''H. laetiflorus'' Slika:Helianthus orgyalis0.jpg|[[helianthus salicifolius|''H. salicifolius'' Slika:Helianthus annuus - flower view 01.jpg|''H. annuus'' Slika:Red sunflower.jpg|Oranžno-rdeča sončnica Slika:Redeed.jpg| Temnordeči primerek sončnice Slika:Sunflower "Strawberry Blonde" (3931552086).jpg|[[Helianthus 'Strawberry Blonde'|''Helianthus''<br>'jagodna plavolaska']] Slika:Flower bud of Sunflower - Helianthus.JPG|sončnični hrošč Slika:Side rear view of Sunflower head- Helianthus.JPG|Pogled na sončnično glavo z zadnje strani Slika:Sunflower Face.jpg|thumb|Čebele pri opraševanju Slika:Sunflower Leaf- Helianthus.JPG|Listi sončnične rastline Slika:Sunflower leaf structure.jpg|Listna struktura sončnice Slika:Семечко подсолнечника.jpg|Semena pod mikroskopom </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Fermatova spirala]] == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Sunflowers|Sončnice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kulturne rastline]] [[Kategorija:Nebinovke]] [[Kategorija:Flora Severne Amerike]] a7x5hhm3bdppm61nhza5vxa0tz2is52 6676541 6676537 2026-05-16T14:44:32Z Janezdrilc 3152 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-29361-76|~2026-29361-76]] ([[User talk:~2026-29361-76|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Yerpo|Yerpo]] 6344543 wikitext text/x-wiki {{Preusmeritev6|Sončnica|rastlino|navadna sončnica}} {{Taksonomka |fossil_range=[[eocen]]-sedanjost<ref>{{navedi splet |title=Early sunflower family fossil found in South America |url=https://phys.org/news/2010-09-early-sunflower-family-fossil-south.html |website=Phys.org |publisher=Lin Edwards}}</ref> |image=Sunflower sky backdrop.jpg |image_caption=[[Helianthus annuus|Navadna sončnica]] |regnum=[[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Asterales]] (košarnice) | familia = [[Asteraceae]] (nebinovke) |genus='''''Helianthus''''' |genus_authority=[[Carl Linnaeus|L.]]<ref name="GRIN">{{GRIN |access-date=22 February 2011}}</ref> |synonyms_ref=<ref name="GRIN" /> |synonyms=''Harpalium'' <small>(Cass.) Cass.</small>}} '''Sončnica''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Helianthus''''' (lat., izg. heliántus) <ref>''Sunset Western Garden Book.'' </ref> je [[Rod (biologija)|rod]], ki obsega približno 70 [[Vrsta (biologija)|vrst]] enoletnih in trajnih [[Kritosemenke|cvetočih rastlin]] iz družine [[Nebinovke|nebinovk]] (Asteraceae).<ref name="fna">{{EFloras|1|114871|Helianthus}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Sunflower Production|url=https://www.ag.ndsu.edu/extensionentomology/recent-publications-main/publications/A-1331-sunflower-production-field-guide|publisher=North Dakota State University|accessdate=12 July 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160818082149/https://www.ag.ndsu.edu/extensionentomology/recent-publications-main/publications/A-1331-sunflower-production-field-guide|archivedate=18 August 2016}}</ref> Razen treh [[Južna Amerika|južnoameriških]] vrst so ostale iz rodu ''Helianthus'' izvorno doma v [[Severna Amerika|Severni]] in [[Medmorska Amerika|Srednji Ameriki]]. Ljudski imeni "sončnica" in "navadna sončnica" se običajno nanašata na priljubljeno enoletno vrsto ''Helianthus annuus'', katere okrogle cvetne glavice v kombinaciji z liguli izgledajo kot sonce.<ref>{{Navedi knjigo|title=Shorter Oxford English Dictionary |url=https://archive.org/details/shorteroxfordeng0002unse_z2f4 |edition=6. |year=2007|publisher=Oxford University Press|location=United Kingdom|isbn=978-0-19-920687-2|pages=3804}}</ref> To in druge vrste, predvsem [[topinambur]] (''H. tuberosus''), gojijo v zmernih regijah in nekaterih [[Tropi|tropskih]] regijah kot prehranske rastline za ljudi, govedo in perutnino ter kot okrasne rastline.<ref>{{Navedi knjigo|title=RHS A-Z Encyclopedia of Garden Plants|url=https://archive.org/details/azencyclopediaof0000unse|year=2008|publisher=Dorling Kindersley|location=United Kingdom|isbn=978-1-4053-3296-5|pages=1136}}</ref> Navadna sončnica običajno raste poleti in v zgodnji jeseni, osrednja sezona rasti pa je sredi poletja.<ref>{{Navedi splet|title=Conservation Plant Characteristics - Helianthus annuus L. common sunflower HEAN3|url=https://plants.usda.gov/java/charProfile?symbol=HEAN3|website=USDA - Natural Resources Conservation Service|accessdate=1 April 2019}}</ref> Več [[Trajnica|trajnih]] vrst rodu ''Helianthus'' gojijo na vrtovih, vendar se nagibajo k hitremu širjenju in lahko postanejo agresivne. Po drugi strani pa je bila vrsta ''Helianthus verticillatus'' opredeljena kot [[Prizadeta vrsta (IUCN)|prizadeta]] leta 2014, ko je ameriška Služba za ribe in divjad izdala odlok, ki jo varuje v skladu z Zakonom o ogroženih vrstah. Primarne grožnje so industrijsko gozdarstvo in nasadi [[Bor (drevo)|borovcev]] v Alabami, Georgii in Tennesseeju. Zrastejo do {{Convert|6|ft|order=flip|abbr=on}} in jih najdemo predvsem v gozdovih, ki mejijo na potoke in vlažna območja, podobna prerijam.<ref>Remillard, Ashley (August 4, 2014) [http://www.endangeredspecieslawandpolicy.com/2014/08/articles/listing-decision/us-fish-and-wildlife-service-issues-final-rule-protecting-three-flowers/ "U.S. Fish and Wildlife Service Issues Final Rule Protecting Three Flowers"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140812205455/http://www.endangeredspecieslawandpolicy.com/2014/08/articles/listing-decision/us-fish-and-wildlife-service-issues-final-rule-protecting-three-flowers/|date=2014-08-12}} ''Endangered Species Law and Policy Blog'', Nossaman LLP</ref> == Opis == [[Slika:A_sunflower,_Myanmar.jpg|sličica| Sončnica od blizu]] [[Slika:Sunflower_disk.jpg|sličica| Sončnični disk je sestavljen iz številnih majhnih cvetov. Rože žarkov na tem cvetu so že suhe.]] [[Slika:Helianthus_whorl.jpg|sličica| Sončnični cvetovi so razporejeni v naravni spirali s [[Fibonaccijevo število|Fibonaccijevim zaporedjem]]]] === Izvor === Sončnice izvirajo iz Amerike . Najprej so jih udomačili v današnji [[Mehika|Mehiki]] in [[Ameriški Jug|južnih Združenih državah Amerike]] . <ref>''Genetics, Genomics and Breeding of Sunflower'', (CRC Press, 8 Apr 2010) edited by Jinguo Hu, Gerald Seiler, C. Kole, page 8</ref> <ref name="Hancock2012">''Plant Evolution and the Origin of Crop Species'', By James F. Hancock (CABI, 2012), page 188</ref> v Mehiki so našli domača sončnična semena iz leta 2100 pred našim štetjem. Indijanci so sončnice kot poljščino gojili od Mehike do južne Kanade. <ref name="Hancock2012" /> V 16. stoletju so raziskovalci prinesli prve poljščine iz Amerike v Evropo. <ref name="Hancock2012" /> === Zgodovina === Domneva se, da so sončnice udomačili pred 3000–5000 leti severnoameriški Indijanci, ki naj bi jih uporabljali predvsem kot vir užitnih semen. Nato so jih v zgodnjem 16. stoletju pripeljali v Evropo in jih pričeli širše saditi zlasti v [[Ruski imperij|Ruskem cesarstvu]]; tu so jih razvili in gojili v industrijskem obsegu. Rusko cesarstvo je nato sredi 20. stoletja ponovno uvedlo postopek pridelave oljnic v Severno Ameriko; Severna Amerika je nato pričela svojo komercialno pot pridelave in vzreje sončnic. <ref name=":0">{{Navedi časopis|last=Park|first=Brian|last2=Burke|first2=John M.|date=2020-02-29|title=Phylogeography and the Evolutionary History of Sunflower (Helianthus annuus L.): Wild Diversity and the Dynamics of Domestication|journal=Genes|language=en|volume=11|issue=3|pages=266|doi=10.3390/genes11030266|issn=2073-4425|pmc=7140811|pmid=32121324|doi-access=free}}</ref> Nove pasme ''Helianthus spp.'' začela postajati bolj opazna na novih geografskih območjih. Geografska zgodovina te vrste je posledica njene evolucijske zgodovine, pri čemer se stopnje genetske variacije v njenem genskem bazenu povečujejo, saj se ustvarjajo novi hibridi tako za komercialno uporabo kot v naravi. Posledično imajo sončnične vrste v svojem genskem skladu tudi učinek ozkega prehoda, ki je posledica selektivne vzreje za industrijsko uporabo. <ref name=":0"/> === Obrnjen proti soncu === Pred cvetenjem se rastline sončnic čez dan nagnejo proti [[Sonce|soncu]] in s tem pridobijo več sončne svetlobe za [[Fotosinteza|fotosintezo]] . Ta heliotropizem se nadaljuje še kratek čas, ko rastlina odcveti, mlade sončnične glave sledijo Soncu. To naj bi pomagalo pritegniti opraševalce, saj mnoge bolj privlačijo topli cvetovi. Ko dozorijo, pa se sončnice na splošno prenehajo premikati in ostanejo obrnjene proti vzhodu. ki jim omogoča, da jih ogreje vzhajajoče sonce. <ref name="atamian">{{Navedi časopis|last=Atamian|first=Hagop S.|last2=Creux|first2=Nicky M.|last3=Brown|first3=Evan A.|last4=Garner|first4=Austin G.|last5=Blackman|first5=Benjamin K.|last6=Harmer|first6=Stacey L.|date=2016-08-04|title=Circadian regulation of sunflower heliotropism, floral orientation, and pollinator visits|journal=Science|volume=353|issue=6299|pages=587–590|bibcode=2016Sci...353..587A|doi=10.1126/science.aaf9793|issn=0036-8075|pmid=27493185|doi-access=free}}</ref> Gibanje sončnic skozi heliotropizem se zgodi, ko sončnica sledi Soncu, nasprotna stran sončničnega stebla začne kopičiti rastne hormone in to povzroči rast, ki sončnico preusmeri. <ref name="atamian" /> <ref>{{Navedi splet|title=How Sunflowers Move to Follow the Sun|url=https://nature.berkeley.edu/news/2016/08/sunflowers-move-clock|website=UC Berkeley Rausser College of Natural Resources|language=en|accessdate=2020-05-01}}</ref> Grobo in dlakavo [[steblo]] je pri divjih rastlinah v zgornjem delu razvejano, pri domačih sortah pa je običajno nerazvejano. <ref name="atamian" /> === Morfologija === [[Slika:Woman_in_sunflower_patch.jpg|sličica| Mlada ženska stoji na polju sončnic v [[Oklahoma|Oklahomi]]]] Sončnice so običajno visoke [[Enoletnica|enoletne]] ali trajnice, ki lahko pri nekaterih vrstah zrastejo do višine {{Convert|300|cm|in|abbr=on}} ali več. Vsak "cvet" je pravzaprav disk, sestavljen iz drobnih cvetov, ki tvorijo večji lažni cvet, da bi bolje pritegnili opraševalce. Rastline imajo eno ali več širokih končnih kapitul (cvetne glavice, sestavljene iz številnih drobnih cvetov), s svetlo rumenimi [[Botanični slovar|žarki]] (mini cvetovi znotraj cvetne glave) na zunanji strani in rumeno ali rjavo (znano tudi kot rjava/rdeča) v notranjosti diskastih cvetov. Več okrasnih [[Kultivar|sort]] ''H. annuus'' ima rdeče obarvane žarke cvetove; vsi izvirajo iz enega samega izvirnega mutanta. <ref>Heiser, C.B. ''The Sunflower''. </ref> Medtem ko je večina sončnic rumenih, obstajajo razvejane sorte v drugih barvah, vključno z oranžno, rdečo in vijolično. Pecilni [[List|listi]] so nazobčani in pogosto lepljivi. Spodnji listi so nasprotni, ovalni ali pogosto v obliki srca. Ta rod se tehnično odlikuje po tem, da so žarki cvetovi (če so prisotni) sterilni, in po prisotnosti na ploščatih cvetovih papusa, ki ima dve osi podobni luski, ki sta kadukozni (to je, da se zlahka ločijo in odpadajo v obdobju zrelosti). Nekatere vrste imajo v papusu tudi dodatne krajše luske, eni vrsti pa papus v celoti manjka. Druga tehnična značilnost, ki bolj zanesljivo razlikuje rod, vendar zahteva mikroskop za ogled, je prisotnost izrazitega večceličnega dodatka na vrhu sloga. Nadalje so cvetovi sončnice razporejeni v naravni [[Spirala|spirali]] . <ref>{{Navedi splet|url=https://www.geogebra.org/m/B4C9bbuy|title=Geogebra: Sunflowers are irrationally pretty|last=Ben Sparks}}</ref> Različnost je vidna med trajnicami, ki predstavljajo večino tistih v rodu. Nekateri imajo večino ali vse velike liste v rozeti na dnu rastline in proizvajajo cvetoče steblo, ki ima liste, ki so zmanjšani. Večina trajnic ima diskaste cvetove, ki so v celoti rumene, nekaj pa ima diskaste cvetove z rdečkastimi režnji. Ena vrsta, ''H. radula'', v celoti nima žarkovih cvetov. Na splošno makroevolucijo ''Heliabthusa'' poganjajo številni biotski in abiotski dejavniki ter vpliva na različno morfologijo cvetov. <ref>{{Navedi časopis|last=Mason|first=Chase M.|last2=Patel|first2=Hiral S.|last3=Davis|first3=Kaleigh E.|last4=Donovan|first4=Lisa A.|date=2017|title=Beyond pollinators: evolution of floral architecture with environment across the wild sunflowers (Helianthus, Asteraceae)|url=https://www.jstor.org/stable/44945441|journal=Plant Ecology and Evolution|volume=150|issue=2|pages=139–150|doi=10.5091/plecevo.2017.1321|issn=2032-3913|jstor=44945441}}{{Prost dostop}}</ref> Vrste sončnic se uporabljajo kot hranilne rastline za [[gosenica|gosenice]] številnih metuljev. Semena ''H. annuus'' se uporabljajo kot hrana za ljudi. === Faze rasti === [[Slika:Sunflowers_in_Gahkuch_Gilgit.jpg|desno|sličica| Gahkuch, Pakistan]] Rast sončnice je strogo odvisna od njene genetske sestave in ozadja. <ref name="Sunflower Production">{{Navedi splet|last=Berglund|first=Duane|title=Sunflower Production|url=https://www.ag.ndsu.edu/extensionentomology/recent-publications-main/publications/A-1331-sunflower-production-field-guide|website=ag,ndsu|publisher=NDSU Extension Service and N.D. Agricultural Experiment Station|accessdate=Feb 7, 2019}}</ref> Poleg tega na razvoj vpliva tudi letni čas sajenja; najboljše obdobje je ponavadi sredi poletja in začetek jeseni. Razvoj sončnic je razvrščen po vrsti vegetativnih in reproduktivnih stopnjah, ki jih je mogoče določiti z identifikacijo glav ali glavne veje ene same glave ali razvejane glave. <ref name="Sunflower Production" /> == Proizvodnja == === Uporaba gnojila === Raziskovalci so analizirali vpliv različnih gnojil na osnovi dušika na rast sončnic. Ugotovljeno je bilo, da [[amonijev nitrat]] zagotavlja boljšo absorpcijo dušika kot [[sečnina]], ki pa se je izkazala kot učinkovitejša v območjih z nizko temperaturo. <ref>{{Navedi časopis|last=Spinelli|first=D|last2=Bardi|first2=L|last3=Fierro|first3=A|last4=Jez|first4=S|last5=Basosi|first5=R|year=2017|title=Environmental analysis of sunflower production with different forms of mineral nitrogen fertilizers|url=http://ainfo.cnptia.embrapa.br/digital/bitstream/item/138249/1/2015AA039.pdf|journal=The International Journal of Life Cycle Assessment|publisher=Journal of Environmental Management|volume=22|issue=4|pages=492–501|doi=10.1007/s11367-016-1089-6|pmid=23974447}}</ref> === Proizvodnja v Braziliji === V Braziliji se uporablja edinstven sistem pridelave, imenovan sistem [[Soja|soja-sončnica]] : najprej se posadijo sončnice, nato pa sledijo posevki soje, s čimer se skrajšajo obdobja mirovanja ter povečata skupna proizvodnja sončnic in dobičkonosnost. Sončnice se običajno sadijo v skrajnih južnih ali severnih regijah države. Pogosto v južnih regijah sončnice gojijo na začetku deževnih obdobij, sojo pa nato posadijo poleti. <ref>{{Navedi časopis|last=Castro|first=C.|last2=Leite|first2=Regina|year=2018|title=Main aspects of sunflower production in Brazil|url=https://www.ocl-journal.org/articles/ocl/pdf/2018/01/ocl170047.pdf|journal=Ocl|volume=25|pages=D104|doi=10.1051/ocl/2017056|id={{ProQuest|2036361008}}|doi-access=free}}</ref> Raziskovalci so ugotovili, da bi lahko metodo zasaditve soje in sončnice še izboljšali s spremembami v uporabi [[NPK|gnojil]]. Izkazalo se je, da ima trenutna metoda pozitivne vplive na okolje. <ref>{{Navedi časopis|last=Mastuura|first=M. I. S. F.|last2=Dias|first2=F. R. T.|last3=Picoli|first3=J. F.|last4=Lucas|first4=K. R. G.|last5=Castro|first5=C.|last6=Hirakuri|first6=M. H.|year=2017|title=Life-cycle assessment of the soybean-sunflower production system in the Brazilian Cerrado|url=http://ainfo.cnptia.embrapa.br/digital/bitstream/item/138249/1/2015AA039.pdf|journal=The International Journal of Life Cycle Assessment|volume=22|issue=4|pages=492–501|doi=10.1007/s11367-016-1089-6}}</ref> {| class="wikitable sortable" |+Največje države proizvajalke sončničnih semen v letih 2018/2019 <ref name="statista">{{Navedi splet|url=https://www.statista.com/statistics/263928/production-of-sunflower-seed-since-2000-by-major-countries/|title=Major producer countries of sunflower seed, 2018/2019|website=Statista|language=en|accessdate=2018-08-10}}</ref> ! države ! Milijon metričnih ton |- | [[Ukrajina]] | 15 |- | [[Rusija]] | 13 |- | [[Evropska unija]] | 10 |- | [[Argentina]] | 4 |- |[[Turčija]] | 2 |- | Drugo | 9 |} == ekologija == [[Slika:Rose-ringed_parakeet_feeding_on_Sunflower_1,_Salt_Lake,_Kolkata.jpg|sličica| Rožnati papagaj se hrani s sončničnimi semeni]] Dokazano je, da so sončnice odlične rastline za privabljanje koristnih žuželk, vključno z opraševalci. ''Helianthus spp.'' so cvetoče rastline, ki proizvajajo nektar, ki privabljajo opraševalce in parazitoide, ki zmanjšujejo populacijo škodljivcev v bližnji vegetaciji pridelkov. Sončnice privabljajo različne koristne opraševalce (npr. čebele) in druge znane plenilce žuželk, ki se nato prehranjujejo in nadzorujejo populacijo parazitskih škodljivcev, ki bi lahko škodili pridelkom. <ref name=":1">{{Navedi časopis|last=Jones|first=Gregory A.|last2=Gillett|first2=Jennifer L.|date=March 2005|title=Intercropping with Sunflowers to Attract Beneficial Insects in Organic Agriculture|journal=Florida Entomologist|language=en|volume=88|issue=1|pages=91–96|doi=10.1653/0015-4040(2005)088[0091:IWSTAB]2.0.CO;2|issn=0015-4040|doi-access=free}}</ref> Škodljive žuželke najprej pritegnejo sončnice, ko so posajene. Ko ''Helianthus spp.'' doseže petnajst centimetrov in razpre cvetove, začne pritegovati več opraševalcev. Razdalja med vrstami sončnic in vegetacijo posevkov ima pomembno vlogo pri tem pojavu, saj velja domneva, da bo večja gostota posevkov povečala privlačnost za žuželke. <ref name=":1" /> Poleg opraševalcev ''Helianthus spp'' . obstajajo tudi drugi dejavniki, kot so abiotski stres, cvetenje in bolezni, ki prav tako prispevajo k razvoju cvetličnih lastnosti. Ti selektivni pritiski, ki izhajajo iz več biotskih in abiotskih dejavnikov, so povezani z okoljskimi pogoji habitata, ki imajo vsi vlogo pri splošni morfologiji cvetnih lastnosti sončnic. <ref name=":2">{{Navedi časopis|last=Mason|first=Chase M.|last2=Patel|first2=Hiral S.|last3=Davis|first3=Kaleigh E.|last4=Donovan|first4=Lisa A.|date=2017-07-10|title=Beyond pollinators: evolution of floral architecture with environment across the wild sunflowers (Helianthus, Asteraceae)|journal=Plant Ecology and Evolution|volume=150|issue=2|pages=139–150|doi=10.5091/plecevo.2017.1321|doi-access=free}}</ref> Ekosistem je sestavljen iz biotskih (kar so živi elementi ekosistema: rastline, živali, glive, protisti in bakterije) in abiotskih dejavnikov (neživi elementi ekosistema: zrak, tla, voda, svetloba, slanost in temperatura). <ref>{{Navedi splet|title=Abiotic & Biotic Factors in Ecosystems|url=https://sciencing.com/abiotic-biotic-factors-ecosystems-7146052.html|accessdate=2021-02-20|website=Sciencing|language=en}}</ref> Menijo, da lahko razvoj večjih sončnic in zakaj so prisotne v bolj suhih okoljih pojasnita dva biotska dejavnika. <ref name=":2"/> Prvič, domneva se, da je izbira opraševalcev povečala velikost sončnice v bolj suhem okolju. <ref name=":2" /> Do tega naj bi prišlo, ker je v bolj suhem okolju običajno manj opraševalcev. <ref name=":2" /> Posledično je morala, da bi sončnica pritegnila več opraševalcev, povečati morfologijo svojih cvetnih lastnosti, tako da je rastlina morala povečati velikost prikaza. <ref name=":2" /> Drug biotski dejavnik, ki lahko pojasni evolucijo večjih sončnic v sušnejših okoljih, je, da pritisk cvetenja in bolezni daje prednost manjšim cvetovom v okoljih, ki imajo zmernejšo oskrbo z vlago (mesični habitat). <ref name=":2" /> V vlažnejših okoljih je običajno bolj gosta vegetacija, več rastlinojedcev in več okoliških patogenov. <ref name=":2" /> Ker so večji cvetovi običajno bolj dovzetni za bolezni in cvetenje, so se manjši cvetovi morda razvili v vlažnejših okoljih, kar pojasnjuje razvoj večjih sončnic v bolj suhih okoljih. <ref name=":2" /> == Filogeografija == Kar zadeva filogeografske odnose in demografske vzorce primerkov sončnic, so zgodnje gojene sončnice tvorile podmnožico divjih populacij z Velikih nižin, kar dokazuje, da se je v osrednji Severni Ameriki zgodil en sam dogodek udomačevanja. Sledenje proti izvoru gojene sončnice nakazuje možni zožitveni razmnoževalni vzorec, do katerega je prišlo pred približno 5000 leti. <ref>{{Navedi časopis|last=Park|first=Brian|last2=Burke|first2=John M.|date=March 2020|title=Phylogeography and the Evolutionary History of Sunflower (Helianthus annuus L.): Wild Diversity and the Dynamics of Domestication|journal=Genes|language=en|volume=11|issue=3|pages=266|doi=10.3390/genes11030266|pmc=7140811|pmid=32121324|doi-access=free}}</ref> == Raznolikost == {{prevedi}} === Sprejete vrste === V rodu je priznanih veliko vrst: {{Div col}} * ''[[Helianthus agrestis]]'' <small>Pollard</small>&nbsp;– southeastern sunflower – [[Florida]] [[Georgia (U.S. state)|Georgia]] * ''[[Helianthus ambiguus]]'' <small>Britt.</small> – [[Wisconsin]] [[Michigan]] [[Ohio]] [[New York (state)|New York]] * ''[[Helianthus angustifolius]]'' <small>L.</small>&nbsp;– swamp sunflower – [[Texas]] + [[Florida]] north to southern [[Illinois]] + [[Long Island]] * ''[[Helianthus annuus]]'' <small>L.</small>&nbsp;– common sunflower, ''girasol'' <!--(Spanish) -- No, it isn't. It is a word of Italian origin sometimes used in English--> – most of United States + Canada * ''[[Helianthus anomalus]]'' <small>S.F.Blake</small>&nbsp;– western sunflower – [[Nevada]] [[Utah]] [[Arizona]] [[New Mexico]] * ''[[Helianthus argophyllus]]'' <small>Torr. & A.Gray</small>&nbsp;– silverleaf sunflower – [[Texas]] [[North Carolina]] [[Florida]] * ''[[Helianthus arizonensis]]'' <small>R.C.Jacks.</small>&nbsp;– Arizona sunflower – [[Arizona]] [[New Mexico]] * ''[[Helianthus atrorubens]]'' <small>L.</small>&nbsp;– purpledisk sunflower – [[Louisiana]] [[Alabama]] [[Georgia (U.S. state)|Georgia]] [[Florida]] [[South Carolina]] [[North Carolina]] [[Tennessee]] [[Kentucky]] [[Virginia]] * ''[[Helianthus bolanderi]]'' <small>A.Gray</small>&nbsp;– serpentine sunflower – [[California]] [[Oregon]] * ''[[Helianthus × brevifolius]]'' <small>E.Watson</small> – [[Texas]] [[Indiana]] [[Ohio]] * ''[[Helianthus californicus]]'' <small>DC.</small>&nbsp;– California sunflower – [[California]] * ''[[Helianthus carnosus]]'' <small>Small</small>&nbsp;– lakeside sunflower – [[Florida]] * ''[[Helianthus ciliaris]]'' <small>DC.</small>&nbsp;– Texas blueweed – [[Washington (state)|Washington]] [[California]] [[Arizona]] [[New Mexico]] [[Nevada]] [[Utah]] [[Texas]] [[Oklahoma]] [[Colorado]] [[Kansas]] [[Illinois]] [[Tamaulipas]] [[Coahuila]] [[Chihuahua (state)|Chihuahua]] [[Sonora]] * ''[[Helianthus cinereus]]'' <small>Small</small> – [[Missouri]] [[Kentucky]] [[Indiana]] [[Ohio]] * ''[[Helianthus coloradensis]]'' <small>Cockerell</small> – prairie sunflower – [[Colorado]] [[New Mexico]] * ''[[Helianthus cusickii]]'' <small>A.Gray</small>&nbsp;– Cusick's sunflower – [[Washington (state)|Washington]] [[Oregon]] [[California]] [[Idaho]] [[Nevada]] * ''[[Helianthus debilis]]'' <small>Nutt.</small>&nbsp;– cucumberleaf Sunflower – [[Texas]] to [[Maine]]; [[Mississippi]] * ''[[Helianthus decapetalus]]'' <small>L.</small>&nbsp;– thinleaf sunflower – eastern United States; [[Ontario]] [[Quebec]] * ''[[Helianthus deserticola]]'' <small>Heiser</small>&nbsp;– desert sunflower – [[Arizona]] [[Nevada]] [[Utah]] * †''[[Helianthus diffusus]]'' <small>Sims</small> – [[Missouri]]† * ''[[Helianthus dissectifolius]]'' <small>R.C.Jacks.</small> – Mexico * ''[[Helianthus divaricatus]]'' <small>L.</small>&nbsp;– woodland sunflower or rough woodland sunflower – eastern United States; [[Ontario]] [[Quebec]] * ''[[Helianthus × divariserratus]]'' <small>R.W.Long</small> [[Michigan]] [[Indiana]] [[Ohio]] [[Connecticut]] * ''[[Helianthus × doronicoides]]'' <small>Lam.</small> – [[Texas]] [[Oklahoma]] [[Arkansas]] [[Missouri]] [[Iowa]] [[Minnesota]] [[Illinois]] [[Kentucky]] [[Indiana]] [[Ohio]] [[Pennsylvania]] [[Michigan]] [[New Jersey]] [[Virginia]] * ''[[Helianthus eggertii]]'' <small>Small</small> – [[Alabama]], [[Kentucky]], and [[Tennessee]] * ''[[Helianthus exilis]]'' <small>A.Gray</small> – [[California]] * ''[[Helianthus floridanus]]'' <small>A.Gray ex Chapm.</small>&nbsp;– Florida sunflower – [[Louisiana]] [[Alabama]] [[Georgia (U.S. state)|Georgia]] [[Florida]] [[South Carolina]] [[North Carolina]] * ''[[Helianthus giganteus]]'' <small>L.</small>&nbsp;– giant sunflower – eastern United States; most of Canada * ''[[Helianthus glaucophyllus]]'' <small>D.M.Sm</small>&nbsp;– whiteleaf sunflower – [[Tennessee]] [[South Carolina]] [[North Carolina]] * ''[[Helianthus × glaucus]]'' <small>Small</small> – scattered locales in southeastern United States * ''[[Helianthus gracilentus]]'' <small>A.Gray</small>&nbsp;– slender sunflower – [[California]] * ''[[Helianthus grosseserratus]]'' <small>M.Martens</small>&nbsp;– sawtooth sunflower – [[Great Plains]], [[Great Lakes]], [[Ontario]] [[Quebec]] * ''[[Helianthus heterophyllus]]'' <small>Nutt.</small>&nbsp;– variableleaf sunflower – Coastal Plain [[Texas]] to [[North Carolina]] * ''[[Helianthus hirsutus]]'' <small>Raf.</small>&nbsp;– hairy sunflower – central + Eastern United States, [[Ontario]] * [[Helianthus × intermedius|''Helianthus'' × ''intermedius'']] <small>R.W.Long</small>&nbsp;– intermediate sunflower – scattered locales in United States * ''[[Helianthus laciniatus]]'' <small>A.Gray</small>&nbsp;– alkali sunflower – [[Arizona]] [[New Mexico]] [[Texas]] [[Coahuila]] [[Nuevo León]] * [[Helianthus × laetiflorus|''Helianthus'' × ''laetiflorus'']] <small>Pers.</small>&nbsp;– cheerful sunflower, mountain sunflower – scattered in eastern + central United States + Canada * ''[[Helianthus laevigatus]]'' <small>Torr. & A.Gray</small>&nbsp;– smooth sunflower – [[Georgia (U.S. state)|Georgia]] [[South Carolina]] [[North Carolina]] [[Virginia]] [[Maryland]] [[West Virginia]] * ''[[Helianthus lenticularis]]'' <small>Douglas ex Lindl.</small> [[California]] [[Texas]] * ''[[Helianthus longifolius]]'' <small>Pursh</small>&nbsp;– longleaf sunflower – [[Alabama]] [[Georgia (U.S. state)|Georgia]] [[North Carolina]] * ''[[Helianthus × luxurians]]'' <small>(E.Watson) E.Watson</small> – [[Great Lakes]] region * ''[[Helianthus maximiliani]]'' <small>Schrad.</small>&nbsp;– Maximillian sunflower – much of United States + Canada * ''[[Helianthus membranifolius]]'' <small>Poir.</small> – [[French Guiana]] * ''[[Helianthus microcephalus]]'' <small>Torr. & A.Gray</small> – eastern United States * ''[[Helianthus mollis]]'' <small>Lam.</small>&nbsp;– downy sunflower, ashy sunflower – [[Ontario]], eastern + central United States * ''[[Helianthus multiflorus]]'' <small>L.</small>&nbsp;– manyflower sunflower – [[Ohio]] * ''[[Helianthus navarri]]'' <small>Phil.</small> – [[Chile]] * ''[[Helianthus neglectus]]'' <small>Heiser</small>&nbsp;– neglected sunflower – [[New Mexico]] [[Texas]] * ''[[Helianthus niveus]]'' <small>(Benth.) Brandegee</small>&nbsp;– showy sunflower – [[California]] [[Arizona]]; [[Baja California (state)|Baja California]], [[Baja California Sur]] * ''[[Helianthus nuttallii]]'' <small>Torr. & A.Gray –</small> western + central United States + Canada * ''[[Helianthus occidentalis]]'' <small>Riddell</small>&nbsp;– fewleaf sunflower, western sunflower – Great Lakes region, scattered in southeastern United States * ''[[Helianthus × orgyaloides]]'' <small>Cockerell</small> – [[Colorado]] [[Kansas]] * ''[[Helianthus paradoxus]]'' <small>Heiser</small>&nbsp;– paradox sunflower – [[Utah]] [[New Mexico]] [[Texas]] * ''[[Helianthus pauciflorus]]'' <small>Nutt.</small>&nbsp;– stiff sunflower – central United States + Canada * ''[[Helianthus petiolaris]]'' <small>Nutt.</small>&nbsp;– prairie sunflower, lesser sunflower – much of United States + Canada * ''[[Helianthus porteri]]'' <small>(A.Gray) Pruski</small>&nbsp;– Porter's sunflower – [[Alabama]] [[Georgia (U.S. state)|Georgia]] [[South Carolina]] [[North Carolina]] * ''[[Helianthus praecox]]'' <small>Engelm. & A.Gray</small> Texas sunflower – [[Texas]] * †''[[Helianthus praetermissus]]'' &nbsp;– New Mexico sunflower – [[New Mexico]]† * ''[[Helianthus pumilus]]'' <small>Nutt.</small>&nbsp;– little sunflower – [[Colorado]] [[Wyoming]] [[Montana]] [[Utah]] [[Idaho]] * ''[[Helianthus radula]]'' <small>(Pursh) Torr. & A.Gray</small>&nbsp;– rayless sunflower – [[Louisiana]] [[Mississippi]] [[Alabama]] [[Georgia (U.S. state)|Georgia]] [[South Carolina]] [[Florida]] * ''[[Helianthus resinosus]]'' <small>Small</small>&nbsp;– resindot sunflower – [[Mississippi]] [[Alabama]] [[Georgia (U.S. state)|Georgia]] [[South Carolina]] [[North Carolina]] [[Florida]] * ''[[Helianthus salicifolius]]'' <small>A.Dietr.</small>&nbsp;– willowleaf sunflower – [[Texas]] [[Oklahoma]] [[Kansas]] [[Missouri]] [[Illinois]] [[Wisconsin]] [[Ohio]] [[Pennsylvania]] [[New York (state)|New York]] * ''[[Helianthus sarmentosus]]'' <small>Rich.</small> – [[French Guiana]] * ''[[Helianthus scaberrimus]]'' <small>Elliott</small> – [[South Carolina]] * ''[[Helianthus schweinitzii]]'' <small>Torr. & A.Gray</small>&nbsp;– Schweinitz's sunflower – [[South Carolina]] [[North Carolina]] * ''[[Helianthus silphioides]]'' <small>Nutt.</small>&nbsp;– rosinweed sunflower – [[Lower Mississippi Valley]] * ''[[Helianthus simulans]]'' <small>E.Watson</small>&nbsp;– muck sunflower – southeastern United States * ''[[Helianthus smithii]]'' <small>Heiser</small>&nbsp;– Smith's sunflower – [[Alabama]] [[Georgia (U.S. state)|Georgia]] [[Tennessee]] * ''[[Helianthus speciosus]]'' <small>Hook.</small> – [[Michoacán]] * ''[[Helianthus strumosus]]'' <small>L.</small> – eastern + central United States + Canada * ''[[Helianthus subcanescens]]'' <small>(A.Gray) E.Watson</small> – [[Manitoba]], north-central United States * ''[[Helianthus subtuberosus]]'' <small>Bourg.</small> * ''[[Helianthus tuberosus]]'' <small>L.</small>&nbsp;– Jerusalem artichoke, sunchoke, earth-apple, topinambur – much of United States + Canada * ''[[Helianthus verticillatus]]'' <small>Small</small>&nbsp;– whorled sunflower – [[Alabama]] [[Georgia (U.S. state)|Georgia]] [[Tennessee]] {{Div col end}} === Prej vključeno === V rod ''Helianthus'' so bile prej vključene naslednje vrste: * ''Flourensia thurifera'' <small>(Molina) DC.</small> (kot ''H. thurifer'' <small>Molina</small>) * ''Helianthela quinquenervis'' <small>(Hook.</small> <small>) A.Gray</small> (kot ''H. quinquenervis'' <small>Hook.</small>) * ''Helianthela uniflora'' <small>(Nutt.</small> <small>) Torr.</small> <small>& A.Gray</small> (kot ''H. uniflorus'' <small>Nutt.</small>) * ''Pappobolus imbaburensis'' <small>(Hieron.</small> <small>) Panero</small> (kot ''H. imbaburensis'' <small>Hieron.</small>) * ''Viguiera procumbens'' <small>(Pers.</small> <small>) SFBlake</small> (kot ''H. procumbens'' <small>Pers.</small>) == Galerija == <gallery mode="packed" heights="175"> Slika:Sunflower_Kamand_DSC_2856.jpg|Bližnji posnetek sončnične glave Slika:Helianthus decapetalus 'Plenus'.jpg|''Helianthus decapetalus''<br>"Plenus" Slika:Helianthus petiolaris (7161930155).jpg|[[helianthus petiolaris|Prerijska sončnica]]<br>(''H. petiolaris'') Slika:Helianthus giganteus.jpg|[[Helianthus giganteus|Gigantska sončnica]]<br>(''H. giganteus'') Slika:HelianthusTuberosus.jpg|[[helianthus tuberosus|Jeruzalemska artičoka]]<br>(''H. tuberosus'') Slika:Helianthus x laetiflorus 001.JPG|''H. laetiflorus'' Slika:Helianthus orgyalis0.jpg|[[helianthus salicifolius|''H. salicifolius'' Slika:Helianthus annuus - flower view 01.jpg|''H. annuus'' Slika:Red sunflower.jpg|Oranžno-rdeča sončnica Slika:Redeed.jpg| Temnordeči primerek sončnice Slika:Sunflower "Strawberry Blonde" (3931552086).jpg|[[Helianthus 'Strawberry Blonde'|''Helianthus''<br>'jagodna plavolaska']] Slika:Flower bud of Sunflower - Helianthus.JPG|sončnični hrošč Slika:Side rear view of Sunflower head- Helianthus.JPG|Pogled na sončnično glavo z zadnje strani Slika:Sunflower Face.jpg|thumb|Čebele pri opraševanju Slika:Sunflower Leaf- Helianthus.JPG|Listi sončnične rastline Slika:Sunflower leaf structure.jpg|Listna struktura sončnice Slika:Семечко подсолнечника.jpg|Semena pod mikroskopom </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Fermatova spirala]] == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Sunflowers|Sončnice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kulturne rastline]] [[Kategorija:Nebinovke]] [[Kategorija:Flora Severne Amerike]] cl4sc4r3oqpg3vnjbo0dt2lts3i3wuv 0 516112 6676635 6170067 2026-05-16T17:47:39Z ~2026-28065-61 259585 novo 6676635 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=Monako na Pesmi Evrovizije|Flag=Flag of Monaco.svg|Member station=Tele Monte-Carlo (TMC)|ESC apps=24 (21 finalov)|ESC first=1959|ESC last=2006|ESC best=1.; 1971}} '''[[Monako]]''' je nastopila na tretjem '''[[Pesem Evrovizije|evrovizijskem izboru]]''' leta [[Pesem Evrovizije 1959|1959]]. Odtlej ni bil nikoli odsoten vse do leta 1979, drugič pa se je pojavil leta 2004. Zaenkrat je Monako edina mikrodržava, ki je že kdaj zmagala v izboru na Pesmi Evrovizije. Zmagal je leta 1971 z pevko Severine z pesmijo Un banc, un arbre, un rue z doseženimi 128 točkami. {| class="wikitable" |+ !Leto !Pesem !Izvajalec !<small>Finale</small> !<small>Točke</small> !<small>Polfinale</small> !<small>Točke</small> |- |[[1959]] |"Mon ami Pierrot" |Jacques Pills |11. |1 | colspan="2" rowspan="21" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Ni bilo polfinalov |- bgcolor="CC9966" |1960 |"Ce soir-là" |François Deguelt |3. |15 |- |[[1961]] |"Allons, allons les enfants" |Colette Dereal |10. |6 |-bgcolor="silver" |1962 |"Dis rien" |François Deguelt |2. |13 |- |[[1963]] |"L'amour s'en va" |Françoise Hardy |5. |25 |-bgcolor="CC9966" |[[1964]] |"Où sont-elles passées" |Romuald |3. |15 |- |[[1965]] |"Va dire à l'amour" |Marjorie Noël |9. |7 |- |1966 |"Bien plus fort" |[[Tereza Kesovija|Téréza]] |17. |0 |- |[[1967]] |"Boum Badaboum" |Minouche Barelli |5. |10 |- |[[1968]] |"À chacun sa chanson" |Line & Willy |7. |8 |- |1969 |"Maman, maman" |Jean Jacques |6. |11 |- |[[1970]] |"Marlène" |Dominique Dussault |8. |5 |-bgcolor="gold" |[[1971]] |"Un banc, un arbre, un rue" |Séverine |1. |128 |- |[[1972]] |"Comme on s'aime" |Anne-Marie Godart & Peter MacLane |16. |65 |- |1973 |"Un train qui part" |Marie |8. |85 |- |[[1974]] |"Celui qui reste et celui qui s'en va" |Romuald |4. |14 |- |1975 |"Une chanson c'est une lettre" |Sophie |13. |22 |-bgcolor=CC9966 |1976 |"Toi, la musique et moi" |Mary Christy |3. |93 |- |[[1977]] |"Une petite française" |Michèle Torr |4. |96 |- |[[1978]] |"Les jardins de Monaco" |Caline & Olivier Toussaint |4. |107 |- |1979 |"Notre vie c'est la musique" |Laurent Vaguener |16. |12 |- |[[2004]] |"Notre planète" |Maryon | colspan="2" rowspan="3" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |20. |10 |- |[[2005]] |"Tout de moi" |Lise Darly |24. |22 |- |[[2006]] |"La coco-dance" |Séverine Ferrer |21. |14 |} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Monaška glasba]] [[Kategorija:Monako na Pesmi Evrovizije| ]] h8fbftvwih7v4t1k2wvuui0hyrvrc2y 0 516302 6676676 6674388 2026-05-16T20:08:29Z Upwinxp 126544 slog 6676676 wikitext text/x-wiki [[File:Bojsno 03.jpg|thumb|250px|right|Tekom preimenovanj v 60. letih 20. stoletja so številna tedaj istoimenska naselja pridobila desne prilastke.]] '''Seznam preimenovanih naselij v Sloveniji''' je abecedni [[seznam]] [[naselja v Sloveniji|naselij v Sloveniji]], ki so bila preimenovana z uradnim odlokom. Na njem niso vključeni predlogi preimenovanj naselij, prav tako niso vključena naselja, ki so nastala s kombinacijo izločitve iz drugega naselja ter preimenovanja. Trenutno veljavna ozroma zadnja uradna imena naselij so označena v krepkem tisku. Prvega januarja 2023 je bilo v [[Slovenija|Sloveniji]] 6035 naselij. Ta so zapisana v Registru teritorialnih enot Republike Slovenije, ki je v pristojnosti Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen. 464 naselij si ime deli še vsaj z enim drugim naseljem v Sloveniji. 61 naselij je brez prebivalcev.<ref name=":12">{{Navedi splet|title=Brez prebivalcev 61 naselij, v skoraj polovici krajev živi manj kot 100 ljudi|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/brez-prebivalcev-61-naselij-v-skoraj-polovici-krajev-zivi-manj-kot-100-ljudi/671128|website=rtvslo.si|accessdate=2023-08-14|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> Poimenovanje naselij ureja ''Zakon o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb'' (ZDOIONUS), ki je bil sprejet februarja 2008. Za imena naselij se uporabljajo slovenska imena, na območjih [[Italijanska manjšina v Sloveniji|italijanske jezikovne manjšine]] in madžarske jezikovne manjšine pa se uporablja tudi [[italijanščina|italijanska]] oz. [[madžarščina|madžarska]] imena. Naselja preimenuje [[občine v Sloveniji|občina]], pri čemer se mora novo ime razlikovati od drugih naselbinskih imen v Republiki Sloveniji.<ref name=":13">{{Navedi splet|title=Zakon o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (ZDOIONUS)|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2023-08-14}}</ref> == Preimenovanja naselij v času Kraljevine Jugoslavije== Nekatera naselja v Sloveniji so bila preimenovana v času [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]]. Konjice so leta 1934 z odlokom preimenovali v [[Slovenske Konjice]].<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1934|title= Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934|publisher= Kraljevska banska uprava Dravske banovine|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> == Preimenovanja naselij na Slovenskem pod okupacijskimi oblastmi == {{glavni|Okupacija slovenskega ozemlja}} ===Italija=== {{glej tudi|Seznam italijanskih imen slovenskih krajev}} 29. marca 1923 je bil izdan kraljevi dekret, ki je določil uradna krajevna imena na priključenemu ozemlju Primorske.{{sfn|Rosa|1993|p=2}} V okviru italijanizacije priključenega slovenskega ozemlja so italijanske oblasti večinoma fonetično prirejala slovenska imena italijanščini, nekaj krajevnih imen pa so povsem zamenjali. Italijanizacija se je odražala tako na makro- kot tudi na mikrotoponimih.{{sfn|Batič|2023|p=285}} Po ponovni priključitvi Primorske Jugoslaviji je ponovno prišlo do velikih toponomastičnih sprememb, a so se ukrepi jugoslovanskih oblasti izvedle šele po podpisu pariške mirovne pogodbe leta 1947. Primorske partizanske sile so sicer uporabljale slovenska krajevna imena.{{sfn|Batič|2023|p=285}} Predlogi preimenovanj z 11. decembra 1948 so vključevali tudi območja pariške mirovne pogodbe, seznam pa ni vključeval novih poimenovanj za kraje, ki so tedaj ležali na [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnem tržaškem ozemlju]]. Seznam je neenakomerno predlagal nova imena krajev, od 50 primorskih krajev jih je 23 ležalo v tedanjem okraju Gorica;{{sfn|Batič|2023|p=288}} prav tako pa se predlogi delijo po izvoru problematičnosti toponima.{{sfn|Batič|2023|p=291}} Večino predlogov so podale lokalne oblasti, na Primorskem pa so kot edini na podlagi zahteve prebivalcev preimenovanje dosegli v tedanjem Rihemberku (danes [[Branik]]).{{sfn|Batič|2023|p=293}} Preimenovanja po drugi svetovni vojni so eden najbolj daljnosežnih primerov kulturne politike na Primorskem, z njimi pa so jugoslovanske oblasti pričele »ustvarjati nov okvir kolektivne zavesti revolucionarne družbe«.{{sfn|Batič|2023|p=300}} ===Tretji rajh=== {{Glej tudi|Seznam nemških imen krajev v Sloveniji}} Preimenovanje naselij je ena od značilnosti [[Okupacija slovenskega ozemlja|okupacije slovenskega ozemlja]] med drugo svetovno vojno, vendar ni bil najpomembnejši. Nemške oblasti so se tega v okviru ozemeljskih zahtev po slovenski Koroški in Južni Štajerski,{{sfn|Ferenc|2006|p=86}} kasneje pa tudi po Gorenjski,{{sfn|Ferenc|2006|p=92}} z izdajo več spomenic lotile julija 1940.{{Sfn|Ferenc|2006|p=80}} Spomenice so pospremile tudi lažne razprave o nemških nagibanjih slovenskega prebivalstva.{{Sfn|Ferenc|2006|p=82}} Ti so v okviru raznarodovanja večinoma predlagali nekdanja avstro-ogrska imena, nekatera so bila samo prepisana v nemščino, pri drugih pa je prišlo do dodatnih sprememb s prilagoditvijo zapisa za lažjo nemško izgovorjavo ali do dodatnih geografskih določil.{{sfn|Hančič|2026|p=152}} Predlogi so vključevali vsa naselja s hišnimi številkami, zaselke in samotne kmetije.{{Sfn|Polšak|1996|p=205}} Südostdeutsches Institut v Gradcu je sicer že leta 1940 pripravil predloge novih nemških imen krajev v Mežiški dolini, Prekmurju in na Štajerskem; pri čemer so se opirali na avstro-ogrski popis krajev iz leta 1910. Od vseh [[okupacija slovenskega ozemlja|štirih okupatorjev slovenskega ozemlja]] je bil Tretji rajh pri raznorodovalnih ukrepih in ponemčevanju najbolj prodoren. {{sfn|Hančič|2026|p=151}} Za Gorenjsko je dekret o preimenovanju ''Uredbo o ponemčenju slovenskih topografskih imen na zasedenih ozemljih Koroške in Kranjske'' julija 1941 izdal [[Franz Kutschera]], tedaj šef civilne uprave Gorenjske in Mežiške doline (ki sta bili upravno del gava Koroška), nova imena pa so se zgledovala po toponimih avstro-ogrskega obdobja. Marca 1942 je izšel ''Gemeinde- und Ortsverzeichnis der an den Reichsgau Kärnten angegliederten befreiten Gebiete Oberkrains und Unterkärntens'', imenik novopreimenovanih krajev z različicami novih nemških imen in tistih iz leta 1910, za preverbo in prevod dodatnih zemljepisnih imen pa so ustanovili posebno komisijo.{{sfn|Hančič|2026|p=152}} Za ponemčenje imen na (Spodnjem) Štajerskem je Civilna uprava Spodnje Štajerske 30. aprila 1941 izdala splošno odredbo, ki je odrejala nemška imena za vsa naselja, prav tako pa ponemčitev vseh ulic, kažipotov ter drugih oznak.{{Sfn|Polšak|1996|p=209}} Prav tako je ustanovila centralno znanstveno komisijo, v okrožjih pa delovne skupine za preimenovanja oz. ponemčevanja naselbinskih imen. Te so izdale smernice o ponemčenju imen (''Richtlinien für die Rückdeutschimg von Orts- und Landschaftsnamen in der Untersteiermark''), ki pa se z letom 1943 v izselitvenem pasu niso več upoštevale zaradi preseljevanja Kočevskih Nemcev.{{Sfn|Poldič|1996|p=210}} Predlogi so bili implementirani 6. junija 1943, pri tem pa so opustili pridevniške oblike, jih temeljili na zgodovinskih oblikah imen gradov, odpravili svetniško obliko imen ali slovenska imena popačili v nemško obliko. Spodnještajerske okupacijske oblasti so bile pri izvrševanju rigoroznejše od gorenjskih.{{sfn|Hančič|2026|p=152}} Nemške oblasti so pripravile tudi predloge za preimenovanja naselij na območju kratkotrajne nemške zasedbe dela Dolenjske. Smernice so določale, da naj se kraji preimenujejo v zgodovinsko dokazljiva nemška imena, ki so ustrezno utemeljena. Tvorbe novih imen so bile prepovedane, vendar tega se vsi niso držali. Nemške oblasti so preimenovale tudi občine.{{Sfn|Poldič|1996|p=211}} Leta 1942 so tovrstne aktivnosti oblasti zamrle,{{Sfn|Poldič|1996|p=216}} leta 1943 pa so predlogi zadevali le pas s Kočevskimi Nemci.{{Sfn|Poldič|1995|p=217}} == Preimenovanja naselij v Ljudski republiki Sloveniji (po 1948) == [[Slika:Sv. Lovrenc 55 - multiple house numbers - IMG 1280.JPG|thumb|right|250px| [[Sveti Lovrenc, Prebold]] skozi čas]] [[Kraj]] in naselje sta bila v tedanji zakonodaji definirana kot najmanjši teritorialno-administrativni enoti, ki jo sestavlja naseljena skupina hiš s skupnim imenom in številčnim sistemom.{{sfn|Rosa|1993|p=2}} S spremembo zakonodaje leta 1952 se termin 'kraj' v tem smislu ni več uporabljal.{{sfn|Rosa|1993|p=3}} Mnogo toponimov, ki so izvirali iz imen zavetnikov, nemškega ali italijanskega jezika, je bilo po koncu 2. svetovne vojne preimenovanih v okviru obsežne kampanje tedanje oblasti na podlagi ''Zakona o imenovanju naselij in označevanju trgov, ulic in zgradb'' s 17. februarja 1948.{{sfn|Premk|2004}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|p=28|2005}} Priprave na preimenovanja naselbin na širšem slovenskem etničnem področju so se sicer začela že leta 1944 na Osvobojenem ozemlju. Leta 1945 so lokalne oblasti večinoma povrnile imena naselbin, ki so jih med okupacijo dodelile okupatorske oblasti. Jugoslovanske lokalne oblasti so tovrstne ukrepe izvajale zelo hitro z ideološkim namenom brisanja starih imen, saj ta niso ustrezala komunističnemu pogledu.{{Sfn|Gabrič|1996|p=110}} Prizadevanja lokalnih oblasti je deloma zavrl ''Zakon o imenovanju naselij in označevanju trgov, ulic in zgradb'', ki pa je prepovedoval imena, »ki niso v skladu z današnjo družbeno in narodno stvarnostjo«. Ta je bil izdan sočasno s pripravami na popis prebivalstva, ki pa je začasno onemogočil postopke preimenovanj naselij.{{Sfn|Gabrič|1996|p=111}} Pristojnosti je urejalo slovensko ministrstvo za notranje zadeve,{{Sfn|Gabrič|1996|p=110}} ki je s koncem leta 1948 pripravilo seznam s 421 predlogi.{{Sfn|Gabrič|1996|p=111}} Na seznamu so izločili vse med drugo svetovno vojno porušene kraje, za preimenovanje pa so predlagali tudi toponime, ki so vsebovali patrocinije ali nemške besedne zveze. Te bi nadomestili z že obstoječimi ledinskimi imeni, nekateri predlogi pa so vsebovali tudi imena, ki so temeljila na udeležencih narodnoosvobodilnega boja (primer neuresničenega predloga preimenovanja iz junija 1948 je bila sprememba imena Št. Vid v Vojkovo po [[Janko Premrl|Janku Premrlu]]{{sfn|Batič|2023|p=288}}). Na nekatere predloge toponimov je z zadržanjem vplival tudi takratni predsednik slovenske vlade [[Miha Marinko]], hkrati pa je zahteval tudi preimenovanje nekaterih krajev na Škofjeloškem. Predlogi tedaj niso bili izvedeni, verjetno zaradi [[spor Tito–Stalin|spora z Informbirojem]] in stalinističnega modela, za katerega so oblasti iskale nove modele za preimenovanje krajev.{{sfn|Batič|2023|p=292}} Leta 1949 so morale lokalne oblasti anketirati prebivalce naselij, ki so bila predlagana za preimenovanje ter tudi tistih naselij, ki so imela isto ime.{{sfn|Batič|2023|p=293}} Oblasti so sicer poskušale upoštevati želje krajanov, a proces ni bil demokratičen.{{sfn|Batič|2023|p=295}} Zaradi neizvršitve predlaganih sprememb se je sprva rok za preimenovanja podaljšal do 1. januarja 1950; junija 1950 so bile pristojnosti prenešene na vladni komite, julija pa na Svet vlade LR Slovenije za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti.{{Sfn|Gabrič|1996|p=112}} Dejavnosti na področju preimenovanj naselij so nato za nekaj let zamrle.{{Sfn|Gabrič|1996|p=113}} Večino krajev so oblasti preimenovale v letih 1952–1955, te pa so bile povezane z objavo ''Zakona o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na mesta, okraje in občine'' z 12. aprila 1952. Ta je poleg združevanj naselij neposredno uveljavil tudi nekatera nova imena naselij, vendar se predlogi iz leta 1948 niso v celoti upoštevali (npr. zavržena sta bila predloga za preimenovanje Št. Petra v ''Kardeljevo'' in Št. Vida v ''Vojkovo''{{sfn|Batič|2023|p=295}}).{{efn|Zakon je preimenoval tudi naselje Dornberk, za katerega je bilo predlagano ime Vinodol, a je zakon določil ime Zali Hrib, prebivalci pa so zahtevali ponovno preimenovanje. Po mnenju tedanje strokovne sfere se bi moral kraj imenovati Vinodar. Po odločitvah lokalnih (krajevnih in območnih) ljudskih odborov je bilo predlagano ime Vinodol. Leta 1955 je zbor krajevnih volilcev izglasoval preteklo ime Dornberk. (vir: Batič, 2023, str. 295-298)}} Preimenovanja naselij je tudi prinesel ''Pravilnik o označevanju naselij, ulic in trgov in o označevanju hiš'' iz avgusta 1952, ki je zapovedal uporabo pristave pri toponimih, ki bi se sicer večkrat pojavili v državi. Jugoslovanska skupščina je tudi izdala prepoved poimenovanja naselij po še živečih osebah, z edino izjemo [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza - Tita]], za katerega pa so morale lokalne oblasti pridobiti soglasje zvezne vlade.{{Sfn|Gabrič|1996|p=114}} Na predloge se je med drugimi odzval tudi Edvard Kardelj, vlada pa je nato sklenila opustitev seznama predlogov iz leta 1948. Vladna komisija je pripravila nov seznam z okrog 500 predlogi{{Sfn|Gabrič|1996|p=117}}, na katerem je vse toponime, ki so temeljili na patrocinijih ali pa so bili nemškega izvora, obravnavala posebej, pri vseh pa je upoštevala tudi mnenje prebivalcev.{{Sfn|Gabrič|1996|p=116}} Nekateri predlogi se niso izvedli zaradi pomislekov lokalne skupnosti ali drugih članov komisije.{{Sfn|Gabrič|1996|p=117}} 3. junija se je z izdajo ''Uredbe o preimenovanju naselij, o dopolnitvi imen takih naselij, ki imajo enako se glaseča imena in o drugih popravkih imen naselij'' preimenovalo 112 naselij, poleg pa so izdali tudi ''Uredbo o razglasitvi novih naselij in o združitvi naselij''. V prvi uredbi so preimenovali večinoma kraje, katerih imena so temeljila na patrocinijih, 66 krajem pa so dodali pristave.{{Sfn|Gabrič|1996|p=118}} Junija 1955 so bile te spremembe upoštevane tudi v ''Zakonu o območjih okrajev in občin''. Izvršni svet Ljudske republike Slovenije je v ta namen oblikoval posebno komisijo. Nova krajevna imena so sprejemale najprej lokalne, nato regionalne in nato še državne oblasti. S sklepom izvršnega sveta LRS so se preimenovali le kraji, kjer je bilo preimenovanje nujno potrebno; prav tako pa se je lahko patrocinije le prikrilo in zato ni bilo več potrebno izumljati novih krajevnih imen.{{Sfn|Batič|2023|p=299}} Patrocinije je v tej kampanji izgubilo okrog 150 krajev.{{Sfn|Gabrič|1996|p=119}} Nekatere lokalne toponime, ki so izvirali iz imen svetnikov, so lokalne oblasti zamenjale po osvoboditvi Republike Slovenije. Oblasti so podobno kampanjsko preimenovanje krajev opravile tudi v letih 1961–1962.{{sfn|Rosa|1993|p=2}} Med postopkom preimenovanja krajev so preimenovali tudi kraje, ki bi sicer imeli enako ime. Te bi dopolnili s pristavki, nekatera krajevna imena pa so slogovno izboljšali.{{sfn|Rosa|1993|p=3}} Ob preimenovanju krajev se lokalne oblasti niso ozirale na zgodovino kraja, vzroki za izvršitve pa so bili politični.{{sfn|Rosa|1993|p=4}} == Preimenovanja naselij v Republiki Sloveniji == Prvega januarja 2023 je bilo v Sloveniji 6035 naselij. Ta so zapisana v Registru teritorialnih enot Republike Slovenije, ki je v pristojnosti [[Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije|Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen]]. 464 naselij si ime deli še vsaj z enim drugim naseljem v Sloveniji. 61 naselij je brez prebivalcev.<ref name=":12" /> Poimenovanje naselij ureja ''Zakon o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb'' (ZDOIONUS), ki je bil sprejet februarja 2008. Za imena naselij se uporabljajo slovenska imena, na območjih italijanske jezikovne manjšine in madžarske jezikovne manjšine pa se uporablja tudi italijanska oz. madžarska imena. Naselja preimenuje občina, vendar se morajo ta razlikovati od drugih naselbinskih imen v Republiki Sloveniji.<ref name=":13" /> Leta 1992 se je Slovenija s sprejetjem v Organizacijo združenih narodov zavezala k standardizaciji zemljepisnih imen.{{sfn|Perko|Geršič|2021|p=89}} Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen je na naročilo [[Geodetska uprava Republike Slovenije|Geodetske uprave RS]] v letih 1995, 1996 in 1997 preučila tedanja krajevna imena{{sfn|Perko|Geršič|2021|p=43}} in njihovo spornost na podlagi jezikovne, zemljepisne ter zakonske pravilnosti oz. ustreznosti.{{sfn|Perko|Geršič|2021|p=42}} Izmed 5972 krajevnih imen jih je kot sporna prepoznala 1216, od tega 35 zaradi okrajšave, 46 zaradi besede »del« in 1135 zaradi obstoja več enakih imen. Komisija je pripravila okrog 800 predlogov za preimenovanja naselij.{{sfn|Perko|Geršič|2021|p=44}} Predlogi so temeljili na razširitvi okrajšav v cele besede (na primer »Sv.« v »Sveti«){{sfn|Perko|Geršič|2021|p=45}}, osamosvojitvi razdeljenih naselij{{sfn|Perko|Geršič|2021|p=47}}, dodajanju določil, preimenovanju po drugih mikrotoponimih znotraj naselja oz. vrnitvi starih krajevnih imen.{{sfn|Perko|Geršič|2021|p=51}} Zakon o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (ZDOIONUS), ki je bil sprejet februarja 2008, v sama imena naselij ne posega, ureja pa njihova preimenovanja ter določa vladno telo, ki s preimenovanjem soglaša.{{sfn|Perko|Geršič|2021|p=27}} === Predlagana preimenovanja krajev=== Leta 1994 je bil na lokalnem posvetovalnem referendumu zavrnjen predlog preimenovanja Voličine{{efn|Kasneje razdeljena na [[Zgornja Voličina|Zgornjo Volčino]] in [[Spodnja Voličina|Spodnjo Voličino]].}} v ''Sveti Rupert'';<ref>{{navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1994-01-1635/porocilo-o-izidu-glasovanja-na-referendumu-dne-29--maja-1994-za-preimenovanje-kraja-in-krajevne-skupnosti-volicina-v-kraj-in-krajevno-skupnost-sv--rupert/|title=Poročilo o izidu glasovanja na referendumu dne 29. maja 1994, za preimenovanje kraja in Krajevne skupnosti Voličina v kraj in Krajevno skupnost Sv. Rupert|publisher=Krajevna skupnost Volčina|date=29.5.1994|access-date=21.12.2023|website=www.uradni-list.si|location=Voličina}}</ref> prav tako ni bil sprejet predlog o preimenovanju [[Cerkvenjak]]a v ''Sveti Anton v Slovenskih goricah''.<ref>{{navedi splet|title=Poročilo o izidu glasovanja na referendumu dne 29. maja 1994, za preimenovanje kraja in Krajevne skupnosti Cerkvenjak v kraj in Krajevno skupnost Sv. Anton v Slov. Goricah|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1994-01-1341/porocilo-o-izidu-glasovanja-na-referendumu-dne-29--maja-1994-za-preimenovanje-kraja-in-krajevne-skupnosti-cerkvenjak-v-kraj-in-krajevno-skupnost-sv--anton-v-slov--goricah?h=preimenovanje|access-date=21.12.2023|date=30.5.1994|publisher=Krajevna skupnost Cerkvenjak}}</ref> V letih 1995 in 1997 je Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen pripravila dva elaborata o spornosti posameznih krajevnih imen, pri tem je na podlagi podvojevanja krajevnega imena, besede 'del' ali drugih okrajšav identificirala 1216 spornih imen in zanje pripravila okrog 779 predlogov, ki so sledila pravni in pravopisni podlagi. Pravopisno spornih zemljepisnih imen Komisija ni uvrstila na seznam predlogov, saj so se ti že ustalili v splošni javnosti. Za pravno sporna zemljepisna imena je Komisija svetovala dodajanje določil k imenu.{{Sfn|Perko|Geršič|2021|p=43-44}} Leta 2000 je bilo predlagano preimenovanje [[Podbočje|Podbočja]] v ''Sveti Križ Podbočje'', oktobra razpisan je bil lokalni referendum, na katerem pa so prebivalci predlog zavrnili.<ref>{{navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2000-01-4292/porocilo-o-izidu-glasovanja-na-svetovalnem-referendumu-o-preimenovanju-naselja-podbocje?h=Podbo%C4%8Dje|title=Poročilo o izidu glasovanja na svetovalnem referendumu o preimenovanju naselja Podbočje|date=16.10.2000|publisher=Občina Krško|access-date=21.12.2023|website=www.uradni-list.si}}</ref> Istega leta je bil izveden tudi posvetovalni referendum o preimenovanju naselja Pivka v njegovo prvotno ime ''Šempeter na Pivki'', vendar je bil predlog s 73,6 odstotki zavrnjen.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/krajani-za-sedanje-ime-pivke-br.html|title=Krajani za sedanje ime Pivke|date=17 september 2000|accessdate=10 maj 2026|website=24ur.com|publisher=24ur.com}}</ref> Maja 2022 je Samoupravna skupnost italijanske narodnosti predlagala preimenovanje [[Lucija, Piran|Lucije]] v nekdanje zgodovinsko ime ''Sveta Lucija'' (''Santa Lucia''), občinski svet je sklenil izvedbo lokalnega posvetovalnega referenduma.<ref name="lucija">{{navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/2022/05/24/lucija-naj-bi-bila-tudi-sveta|title=Lucija ali Sveta Lucija: odločitev na referendumu|first=Alenka|last=Penjak|location=Lucija, Piran|date=24.5.2022|website=www.primorske.svet24.si|publisher=Primorske novice|access-date=21.12.2023}}</ref> Predlagano preimenovanje se ni izvedlo. === Seznam preimenovanih delnih naselij === Seznam vključuje preimenovanja nekaterih naselij, ki so sicer bila razdeljena med več krajevnih skupnosti ali drugih teritorialnih enot, npr. občin. Pri nekaterih preimenovanjih se je opustila pristava »(k. o.)«, kar pomeni »krajevni odbor«. V primeru preimenovanja enega dela naselja se je preimenovalo tudi drugo naselje. Polna imena se v praksi niso uporabljala. Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen je za krajevna imena s pripono »del« predlagala podelitev statusa samostojnega naselja, za nenaseljena in skoraj nenaseljena naselja pa pripojitev k sosednjemu naselju.{{sfn|Perko|Geršič|2021|p=47–48}} {| class="wikitable" |+ !Prejšnje ime !Novo ime !Občina !Uporaba novega imena !Sklici |- |Andrenci - del |'''[[Andrenci]]''' |Cerkvenjak |1974–danes | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=43}}{{sfn|Marinković|1991|p=1}} |- |Dražen Vrh - del |'''[[Zgornji Dražen Vrh]]''' |Šentilj |1994–danes | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=128}} |- |Gaj - del |'''[[Spodnji Gaj pri Pragerskem]]''' |Kidričevo |1980–danes | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=53}} |- |Kušernik - del |'''[[Kušernik]]''' |Pesnica |1991–danes | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=187}} |- |Lesno Brdo - del |'''[[Lesno Brdo, Horjul|Lesno Brdo]]''' |Horjul |1990–danes | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=45}} |- |Lesno Brdo - del |[[Lesno Brdo, Vrhnika|'''Lesno Brdo''']] |Vrhnika |2005–danes | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=201}} |- |Lopatnik - del |'''[[Lopatnik]]''' |Žalec |1979–danes | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=154}} |- |Mala vas (k. o. Ponova vas) |'''[[Mala vas pri Grosupljem]]''' |Grosuplje |1990–danes | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=26}} |- |Mala vas (k. o. Zagorica in k. o. Zdenska vas) |[[Mala vas, Dobrepolje|'''Mala vas''']] |Dobrepolje |1990–danes | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=31}} |- |Paka - del |[[Paka, Vitanje|'''Paka''']] |Vitanje |1998–danes | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=147}} |- |Podkraj - del |'''[[Podkraj, Hrastnik|Podkraj]]''' |Hrastnik |1984–danes | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=45}} |- |Podkraj - del |'''[[Zavrate]]''' |Radeče |1986–danes | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=105}} |- |Podsmreka (k. o. Podsmreka) |'''[[Podsmreka]]''' |Dobrova - Polhov Gradec |1987–danes | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=33}} |- |Podstenica - del |'''[[Trnovec, Kočevje|Trnovec]]''' |Kočevje |1988–danes | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=55}} |- |Podstenice - del |'''[[Podstenice]]''' |Dolenjske Toplice |1998–danes | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=35}} |- |Prapretno - del |'''[[Prapretno pri Hrastniku - del]]''' |Hrastnik<br/>Trbovlje |1952–danes | style=text-align:left | {{sfn|Marinković|1991|p=82}} |- |Razbore - del |'''[[Razbore, Trebnje|Razbore]]''' |Trebnje |2012/2013–danes | style=text-align:left | <ref>{{navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2013-01-0607/odlok-o-ureditvi-naselja-razbore-in-meje-med-obcinama-smartno-pri-litiji-in-trebnje?h=preimenuje|title=Odlok o ureditvi naselja Razbore in meje med občinama Šmartno pri Litiji in Trebnje|website=www.uradni-list.si|publisher=Občina Trebnje, Občina Šmartno pri Litiji|date=2013-01-13|access-date=2023-12-06}}</ref> |- |Skomarje - del |'''[[Skomarje]]''' |Zreče |1998–danes | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=153}} |- |Skomarje - del |'''[[Vitanjsko Skomarje]]''' |Vitanje |1998–danes | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=147}} |- |Smolinci - del |'''[[Smolinci]]''' |Cerkvenjak |1974–danes | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=26}} |- |Sveti Lenart - del |'''[[Vrhe, Trbovlje|Vrhe - del]]''' in '''[[Vrhe, Zagorje ob Savi|Vrhe - del]]''' |Trbovlje<br/>Zagorje ob Savi |1955–danes | style=text-align:left | {{sfn|Marinković|1991|p=100}} |- |Obrežje pri Zidanem Mostu - del |'''[[Slap, Sevnica|Slap]]''' |Sevnica |1984–danes | style=text-align:left | {{sfn|Marinković|1991|p=71}} |- |Ostrožno pri Ponikvi - del |'''[[Ostrožno pri Ločah]]''' |Slovenske Konjice |1999–danes | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=119}} |- |Sveta Katarina |'''[[Čeče]]'''{{efn|Uradni administrativni imeni sta Čeče - del, saj je naselje razdeljeno med trboveljsko in hrastniško občino.}} |Trbovlje<br/>Hrastnik |1955–danes |{{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}}{{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Sveti Peter - del |Obrežje pri Zidanem Mostu - del (1955–84) |Sevnica |1955–danes | style=text-align:left | {{sfn|Marinković|1991|p=71}} |- |Šutna - del{{efn|name=druge}} |'''[[Šutna, Kranj|Šutna]]''' |Kranj |1979–danes | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=60}} |- |Zaplana - del |[[Zaplana, Vrhnika|'''Zaplana''']] |Vrhnika |2002–danes | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=150}} |- |Zavrh pri Galiciji - del |'''[[Zavrh pri Galiciji]]''' |Žalec |1982–danes | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=154}} |- |Znojile - del |'''[[Znojile pri Studencu]]''' |Sevnica |1955–danes | style=text-align:left | {{sfn|Marinković|1991|p=121}} |- |Župetinci - del |'''[[Župetinci]]''' |Cerkvenjak |1974–danes | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=26}} |} == Seznam == {| class="wikitable sortable" style=text-align:left |+ !Prvotno ime !Novo ime !Uporaba novega imena !Novo ime !Uporaba novega imena !Sklici |-V |Andrejče |'''[[Andrejčje]]''' |1990–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=18}} |- |Apnenik |'''[[Apnenik pri Boštanju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Apnenik |'''[[Apnenik pri Velikem Trnu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Ardro |'''[[Ardro pri Raki]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Ardro |'''[[Ardro pod Velikim Trnom]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Bača |'''[[Bača pri Podbrdu]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1955|p=396}} |- |Banjaloka |'''[[Banja Loka]]''' |2000–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=177}} |- |Beli potok |'''[[Beli Potok pri Frankolovem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Bevška vas |'''[[Bevče]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Bezovje |'''[[Bezovje pri Šentjurju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Bistrica |'''[[Bistrica pri Tržiču]]''' |1953–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Bistrica pri Mokronogu |[[Bistrica, Šentrupert|'''Bistrica''']] |1994–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|Milenković|2007|p=198}} |- |Bobovo |'''[[Bobovo pri Ponikvi]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Bobovo |'''[[Bobovo pri Šmarju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Borje |'''[[Borje pri Mlinšah]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=396}} |- |Borovak |'''[[Borovak pri Podkumu]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=396}} |- |Borovak |'''[[Borovak pri Polšniku]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=396}} |- |Borovec |'''[[Borovec pri Karlovici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Borovec |'''[[Borovec pri Kočevski Reki]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Brdce |'''[[Brdce nad Dobrno]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Brdo |'''[[Brdo pri Lukovici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Breg |'''[[Breg ob Bistrici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Breg |'''[[Breg ob Kokri]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Breg |'''[[Breg ob Savi]]''' |1953–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Breg |'''[[Breg pri Borovnici]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Breg |'''[[Breg pri Dobu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Breg |'''[[Breg pri Golem Brdu]]'''{{Efn|Občasno tudi napačno zapisan|name=napaka}} |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Breg |'''[[Breg pri Kočevju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Breg |'''[[Breg pri Komendi]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Breg |'''[[Breg pri Konjicah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Breg |'''[[Breg pri Litiji]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Breg |'''[[Breg pri Polzeli]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Breg |'''[[Breg pri Ribnici na Dolenjskem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Breg |[[Breg pri Velikem Gabru]] |1955–1997 |'''[[Breg pri Temenici]]''' |1997–danes | style=text-align:left | <ref name=":0">{{Navedi splet|title=Popravek odloka o preimenovanju naselij Breg pri Velikem Gabru, Male Dole pri Šentjurju in Velike Dole pri Šentjurju|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/4340#!/Popravek-odloka-o-preimenovanju-naselij-Breg-pri-Velikem-Gabru-Male-Dole-pri-Sentjurju-in-Velike-Dole-pri-Sentjurju|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref>{{sfn|Milenković|2007|p=48}} |- |Breg |'''[[Breg pri Zagradcu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Breg |'''[[Mali Breg]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Bregansko selo |[[Slovenska vas, Brežice|'''Slovenska vas''']] |1993–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":1">{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselja Bregansko selo v Slovenska vas in naselja Nova vas pri Bregani v Nova vas pri Mokricah|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=1993257|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref>{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=33}}{{sfn|Milenković|2007|p=22}} |- |Brestovica |'''[[Brestovica pri Komnu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Brestovica |'''[[Brestovica pri Povirju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Brestrnica |'''[[Bresternica]]''' |2001–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=77}} |- |Brezje |'''[[Brezje nad Kamnikom]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Brezje |'''[[Brezje pod Nanosom]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Brezje |'''[[Brezje pri Bojsnem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Brezje |'''[[Brezje pri Dobjem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Brezje |'''[[Brezje pri Dobrovi]]'''{{Efn|name=napaka}} |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Brezje |'''[[Brezje pri Dobu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Brezje |'''[[Brezje pri Dovškem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Brezje |'''[[Brezje pri Grosupljem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Brezje |'''[[Brezje pri Kumpolju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Brezje |'''[[Brezje pri Lekmarju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Brezje |'''[[Brezje pri Lipoglavu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Brezje |'''[[Brezje pri Ločah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Brezje |'''[[Brezje pri Oplotnici]]''' |1998–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=93}} |- |Brezje |'''[[Brezje pri Podplatu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Brezje |'''[[Brezje pri Poljčanah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Brezje |'''[[Brezje pri Raki]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Brezje |'''[[Brezje pri Senušah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Brezje |'''[[Brezje pri Slovenski Bistrici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Brezje |'''[[Brezje pri Šentjerneju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Brezje |'''[[Brezje pri Trebelnem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Brezje |'''[[Brezje pri Veliki Dolini]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Brezje |'''[[Brezje v Podbočju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Breznica |'''[[Breznica pod Lubnikom]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Breznica |'''[[Breznica pri Žireh]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Brezovec |'''[[Brezovec pri Polju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Brezovec |'''[[Brezovec pri Rogatcu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Brezovica |'''[[Brezovica na Bizeljskem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Brezovica |'''[[Brezovica pri Borovnici]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Brezovica |'''[[Brezovica pri Dobu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Brezovica |'''[[Brezovica pri Gradinu]]''' |1959–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Brezovica |'''[[Brezovica pri Ljubljani]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style="text-align:left" | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Brezovica |'''[[Brezovica pri Medvodah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Brezovica |'''[[Brezovica pri Metliki]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Brezovica |'''[[Brezovica pri Mirni]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Brezovica |'''[[Brezovica pri Predgradu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Brezovica |'''[[Brezovica pri Stopičah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Brezovica |'''[[Brezovica pri Trebelnem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Brezovica |'''[[Brezovica pri Zlatem Polju]]'''{{Efn|name=napaka}} |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Brezovica |'''[[Brezovica v Podbočju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Brežec |'''[[Brežec pri Divači]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Briše |'''[[Briše pri Polhovem Gradcu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Brod |'''[[Brod–Logatec]]''' |1955–1972{{efn|Leta 1972 se je Brod–Logatec priključil [[Logatec|Logatcu]] in s tem izgubil status samostojnega naselja.}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Marinković|1991|p=11}} |- |Bučkovci |'''[[Mala Nedelja]]''' |1991–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=34}} |- |Bukovica |'''[[Bukovica pri Litiji]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Bukovica |'''[[Bukovica pri Vodicah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Bukovje |'''[[Bezenškovo Bukovje]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Bukovje |'''[[Bukovje pri Slivnici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Bukovje |Bukovje pri Stranicah{{Efn|Ime naselja se pojavlja tudi v drugih oblikah|name=druge}} |1953–1998{{Efn|Preimenovanje zaradi odcepitve bližnjega [[Čretvež]]a.}} |'''[[Bukovlje]]''' |1998–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Bukovje |'''[[Bukovje v Babni Gori]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Cegelnica |'''Cegelnica pri Novem mestu''' |1953–1979{{Efn|Cegelnica pri Novem mestu je bila leta 1979 priključena Novemu mestu in s tem izgubila status samostojnega naselja.}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Cerklje |'''[[Cerklje na Gorenjskem]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Cerklje |'''[[Cerklje ob Krki]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Cerovec |'''[[Cerovec pod Bočem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Cerovec |'''[[Cerovec pri Šmarju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Cerovec |'''[[Cerovec pri Trebelnem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Cesta |'''Cesta pri Starem Logu''' |1953{{efn|Cesta pri Starem Logu je bila leta 1953 najverjetneje priključena Pugledu pri Starem Logu, saj se kraj v kasnejših uradnih listih (1955, 1957) s seznami naselij ne pojavi.}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Cetore |Vinica |1957–1988 |'''[[Cetore]]''' |1988–danes | style=text-align:left | <ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|title=Pokrajinske predstave o slovenski Istri|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/836/3539/299|website=ZRC SAZU, Založba ZRC|accessdate=2023-07-15|first=Mimi|last=Urbanc|page=85}}</ref>{{sfn|Milenković|2007|p=46}} |- |Cirkuše |'''[[Cirkuše v Tuhinju]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Čadovlje |'''[[Čadovlje pri Tržiču]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Čatež |'''[[Čatež ob Savi]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Češnjica |'''[[Češnjica pri Kropi]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Češnjice |'''[[Češnjice pri Moravčah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Češnjice |'''[[Češnjice pri Trebelnem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Češnjice |'''[[Češnjice v Tuhinju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Četež |'''[[Četež pri Strugah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Četež |'''[[Četež pri Turjaku]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Črešnjevec |'''[[Črešnjevec ob Bistrici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Črešnjevec |'''[[Črešnjevec ob Dravi]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Črešnjevec |'''[[Črešnjevec pri Dragatušu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Črešnjevec |'''[[Črešnjevec pri Oštrcu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Črešnjevec |'''[[Črešnjevec pri Semiču]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Črešnjice |'''[[Črešnjice pri Cerkljah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Črešnjice |'''[[Črešnjice nad Pijavškim]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Čretež |'''[[Čretež pri Krškem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Čreta pri Kokarju |'''[[Čreta pri Kokarjah]]''' |1990–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=89}} |- |Čretež |'''Čretež pri Ledini''' |1953–1955{{Efn|Leta 1955 se je naselje Čretež pri Ledini priključilo [[Ledina|Ledini]] in s tem izgubilo status samostojnega naselja.}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Črna |'''[[Črna na Koroškem]]''' |1970–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Črni Potok{{Efn|name=napaka}} |'''[[Črni Potok pri Dragi]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Črni Potok{{Efn|name=napaka}} |'''[[Črni Potok pri Kočevju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Črni Potok{{Efn|name=napaka}} |'''[[Črni Potok pri Velikih Laščah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Črni Vrh{{Efn|name=napaka}} |'''[[Črni Vrh v Tuhinju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Dane |'''[[Dane pri Divači]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Dečja vas |'''[[Dečja vas pri Zagradcu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Devica Marija v Polju |[[Četrtna skupnost Polje|'''Polje''']] |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Dežno |'''[[Dežno pri Makolah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Dežno |'''[[Dežno pri Podlehniku]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | |- |Dob |'''[[Dob pri Šentvidu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Dobje |'''[[Dobje pri Lesičnem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Dobje |'''[[Dobje pri Planini]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Dobovec |'''[[Dobovec pri Ponikvi]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Dobovec |'''[[Dobovec pri Rogatcu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Dobrava |'''[[Mislinjska Dobrava]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Dobrava |'''[[Dobrava ob Krki]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Dobrava |'''[[Dobrava pod Rako]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Dobrava |'''Dobrava pri Črnučah''' |1955–1980{{Efn|Leta 1980 je bila Dobrava pri Črnučah priključena [[Ljubljana|Ljubljani]] in je s tem izgubila status samostojnega naselja.}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Dobrava |'''[[Dobrava pri Konjicah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Dobrava |'''[[Dobrava pri Kostanjevici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Dobrava |'''[[Dobrava pri Škocjanu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Dobrava |'''[[Dobrova pri Prihovi]]''' |1998–danes | colspan="2" {{n/a}} | style="text-align:left" | {{sfn|Milenković|2007|p=93}} |- |Dobrava |'''Nova Dobrava''' |1953–1987{{Efn|Nova Dobrava se je skupaj z Zgornjimi Zrečami in Spodnjimi Zrečami leta 1987 združila v Zreče in s tem izgubila status samostojnega naselja.}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Dobravica |'''[[Dobravica pri Velikem Gabru]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Dobrovlje |'''[[Dobrovlje pri Mozirju]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Dol |'''[[Dol pod Gojko]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Dol |'''[[Dol pri Borovnici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Dol |'''[[Dol pri Hrastovljah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Dol |'''[[Dol pri Pristavi]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Dol |'''[[Dol pri Šmarjeti]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Dol |'''[[Dol pri Šmarju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Dole |'''[[Dole pri Škofljici]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Dole |'''[[Dole pri Polici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Dole pod Sveto Trojico |Dole pod Trojico |1955–1992 |'''[[Dole pod Sveto Trojico]]''' |1992–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{sfn|Milenković|2007|p=85}} |- |Dolenja vas |'''[[Dolenja vas pri Artičah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Dolenja vas |'''[[Dolenja vas pri Čatežu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Dolenja vas |'''[[Dolenja vas pri Mirni Peči]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style="text-align:left" | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Dolenja vas |'''[[Dolenja vas pri Polici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Dolenja vas |'''[[Dolenja vas pri Raki]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Dolenja vas |'''[[Dolenja vas pri Šmarjeti]]''' |1953–1971{{Efn|Leta 1971 se je Dolenja vas pri Šmarjeti združila s Šmarjeto.}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Dolenja vas |'''[[Dolenja vas pri Temenici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Dolenje Gradišče |'''[[Dolenje Gradišče pri Šentjerneju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Dolenje Kamenje |'''[[Dolenje Kamenje pri Dobrniču]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Dolenji Podboršt |'''[[Dolenji Podboršt pri Trebnjem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Dolenji Suhor |'''[[Dolenji Suhor pri Vinici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Dolga Njiva |'''[[Dolga Njiva pri Šentlovrencu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Dolgo Brdo |'''[[Dolgo Brdo pri Mlinšah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Dolina |'''[[Dolina pri Lendavi]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Dolnja Lendava |'''[[Lendava]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1955|p=394}} |- |Dolnji Leskovec |'''[[Dolenji Leskovec]]''' |1990–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=61}} |- |Dolnji Suhor |'''[[Dolnji Suhor pri Metliki]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Dolšče |'''[[Dolšce]]''' |1990–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=58}} |- |Dornberg{{efn|name=druge}} |Zali Hrib |1952–1955 |'''[[Dornberk]]''' |1955–danes | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=33}}{{sfn|LRS|1955|p=394}}{{sfn|Rosa|1993|p=11}} |- |Draga |'''[[Draga pri Šentrupertu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Drenovec |'''[[Drenovec pri Bukovju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Drenovec |'''[[Drenovec pri Leskovcu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Drušče{{Efn|name=druge}} |'''[[Grušce]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=28}} |- |Dvor |'''Dvor pri Bogenšperku''' |1953–1995{{Efn|Leta 2001 se je naselje Dvor pri Bogenšperku razdelilo na naselji [[Dvor, Šmartno pri Litiji|Dvor]] in [[Bogenšperk, Šmartno pri Litiji|Bogenšperk]].}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Fala Grad |'''[[Fala, Ruše|Fala]]''' |1999–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=114}} |- |Farški Kal |[[Mali Kal, Ivančna Gorica|'''Mali Kal''']] |1953–danes{{Efn|name=delNaselja}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Gaber |'''[[Gaber pri Črmošnjicah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Gaber |'''Gaber pri Semiču''' |1953–2001{{Efn|Leta 2001 se je Gaber pri Semiču združil s [[Semič]]em in s tem izgubil status samostojnega naselja.}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Gabrje |[[Gaberje, Ajdovščina|'''Gaberje''']] |1987–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{sfn|Milenković|2007|p=14}} |- |Gabrje |'''[[Gabrje pod Limbarsko Goro]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Gabrje |'''[[Gabrje pod Špilkom]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Gabrje |'''[[Gabrje pri Dobovi]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Gabrje |'''[[Gabrje pri Ilovi Gori]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Gabrje |'''[[Gabrje pri Jančah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Gabrje |'''[[Gabrje pri Soteski]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Gabrje |'''[[Gabrje pri Stični]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Gabrke |'''[[Gaberke]]''' |1988–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|Milenković|2007|p=197}} |- |Gabrnik |'''[[Gabernik]]''' |1998–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=118}} |- |Gabrovec |'''[[Gabrovec pri Dramljah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Gabrovec |'''[[Gabrovec pri Kostrivnici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Gabrovica |'''[[Gabrovica pri Črnem Kalu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Glažuta |'''[[Svetli Dol]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=33}} |- |Globoko |'''[[Globoko ob Dravinji]]''' |1998–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=99}} |- |Globoko |'''[[Globoko pri Šmarju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Golobinjek |'''[[Golobinjek ob Sotli]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Golobinjek |'''[[Golobinjek pri Planini]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Gora Svetega Florjana |'''[[Gora pri Pečah]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}} |- |Gora Svetega Lovrenca |[[Gora, Krško|'''Gora''']] |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Gorenja vas |'''[[Gorenja vas - Reteče]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Gorenja vas |'''[[Gorenja vas pod Režišami]]''' |1953–1972{{Efn|Leta 1972 se je Gorenja vas pod Režišami priključila [[Logatec|Logatcu]] in s tem izgubila status samostojnega naselja.}} | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Gorenja vas |'''[[Gorenja vas pri Čatežu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Gorenja vas |'''[[Gorenja vas pri Mirni]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Gorenja vas |'''[[Gorenja vas pri Mokronogu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Gorenja vas |'''[[Gorenja vas pri Polici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Gorenja vas |'''[[Gorenja vas pri Šmarjeti]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Gorenjci |'''[[Gorenjci pri Adlešičih]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Gorenjci |'''Gorenjci pri Semiču''' |1953–1955{{Efn|Leta 1955 so se Gorenjci pri Semiču združili s [[Semič]]em in s tem izgubili status samostojnega naselja.}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Gorenje Gradišče |'''[[Gorenje Gradišče pri Šentjerneju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Gorenje Kamenje |'''[[Gorenje Kamenje pri Dobrniču]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Gorenje Pijavško |'''[[Gornje Pijavško]]''' |1990–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=61}} |- |Gorenji Log |'''[[Zgornji Log]]''' |1995–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=67}} |- |Gorenji Podboršt |'''[[Gorenji Podboršt pri Veliki Loki]]''' |1953–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Gorenji Vrh |'''[[Gorenji Vrh pri Dobrniču]]''' |1953–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Gorica |'''[[Gorica pri Dobjem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Gorica |'''[[Gorica pri Oplotnici]]''' |1998–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=93}} |- |Gorica |'''[[Gorica pri Raztezu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Gorica |'''[[Gorica pri Slivnici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Gorica |'''[[Gorica pri Šmartnem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Gorica |'''[[Vinska Gorica]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Gorica |'''[[Zaloška Gorica]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Goričica |'''[[Goričica pod Krimom]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Goričica |'''[[Goričica pri Ihanu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Goričica |'''[[Goričica pri Moravčah]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Goričica |'''[[Mala Goričica]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=28}} |- |Goriška vas |'''[[Goriška vas pri Škocjanu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Gornja Lendava |[[Grad, Grad|'''Grad''']] |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Gornji Suhor |'''[[Gornji Suhor pri Metliki]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Gornji Suhor |'''[[Gornji Suhor pri Vinici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Govejek |'''[[Govejk]]''' |1980–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{sfn|Milenković|2007|p=47}} |- |Gozd |'''[[Gozd - Martuljek]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Grabe |'''[[Grabe pri Ljutomeru]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Graben |'''[[Spodnje Stranice]]''' |1999–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=37}} |- |Gradinje |'''[[Gradnje, Krško|Gradnje]]''' |1990–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=61}} |- |Gradišče |'''[[Gradišče na Kozjaku]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Gradišče |Gradišče nad Pijavo Gorico |1953–2008 |[[Gradišče, Škofljica|'''Gradišče''']] |2008–danes | style=text-align:left | <ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselja Gradišče nad Pijavo Gorico|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina|website=Uradni list|accessdate=2023-07-14|date=21. december 2007|publisher=Občina Škofljica|page=94}}</ref>{{Sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Gradišče |'''[[Gradišče pri Divači]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Gradišče |'''[[Gradišče pri Litiji]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Gradišče |'''[[Gradišče pri Lukovici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Gradišče |'''[[Gradišče pri Materiji]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Gradišče |'''[[Gradišče pri Raki]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Gradišče |'''[[Gradišče pri Štjaku]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Gradišče |'''[[Gradišče pri Vipavi]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Gradišče |'''[[Gradišče pri Trebnjem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}}<ref name=":11" /> |- |Gradišče |Gradišče pri Zalem Hribu |1953–1955 |'''[[Gradišče nad Prvačino]]''' |1955–danes | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Gradišče |'''[[Gradišče v Tuhinju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Gradiščica |'''[[Gradišica]]''' |1992–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=46}} |- |Grahovo |'''[[Grahovo ob Bači]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=396}} |- |Grintovec |'''Grintovec pri Kočevju''' |1953{{Efn|Leta XXXX je bilo ozemlje Grintovca pri Kočevju pripojeno tedaj že opuščenemu naselju Kleč.}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Grintovec |'''[[Grintovec pri Osilnici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Groblje |'''[[Groblje pri Prekopi]]''' |1953–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Guštanj |'''[[Ravne na Koroškem]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | |- |Handlerji |'''[[Primoži]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=33}}{{sfn|LRS|1955|p=394}} |- |Hotovlje |'''[[Hotovlja]]''' |1993–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref>{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselja Hotovlje v naselje Hotovlja|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=19931722|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref>{{sfn|Milenković|2007|p=38}} |- |Hrastje |'''[[Hrastje ob Bistrici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Hrastje |'''[[Hrastje pri Cerkljah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style="text-align:left" | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Hrastje |'''[[Hrastje pri Mirni Peči]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Hrastovec |'''[[Hrastovec pod Bočem]]''' |1998–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=99}} |- |Hraše |'''[[Hraše pri Preddvoru]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Hrib |'''[[Hrib - Loški Potok]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Hrib |'''[[Hrib nad Ribčami]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Hrib |'''[[Hrib pri Fari]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Hrib |'''[[Hrib pri Kamniku]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Hrib |'''[[Hrib pri Koprivniku]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Hudo |'''[[Malo Hudo]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Idrske Krnice |'''[[Idrijske Krnice]]''' |1980–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=47}} |- |Iglenik |'''[[Iglenik pri Veliki Loki]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Ivan Dol |'''[[Ivandol]]''' |1990–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=61}} |- |Jablanice |'''[[Jablance, Kostanjevica na Krki|Jablance]]''' |1990–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=58}} |- |Jama |'''[[Jama pri Dvoru]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Jamnica |Zgornja Jamnica |1955–1998 |[[Jamnica, Prevalje|'''Jamnica''']] |1998–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=396}}<ref>{{Navedi splet|title=Odlok o spremembi območij, razdružitvi in poimenovanju naselij v Občini Ravne-Prevalje|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina|website=Uradni list|accessdate=2023-07-16|date=16. 2. 1998|publisher=Občina Ravne-Prevalje}}</ref> |- |Javorje |'''[[Javorje pri Blagovici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Javorje |'''[[Javorje pri Gabrovki]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Javornik |'''[[Slovenski Javornik]]''' |1997–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref>{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselja v Občini Jesenice|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=1997916|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref> |- |Jelarji |'''[[Elerji]]''' |2018–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref>{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselja Jelarji v naselje Elerji|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20173476|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref> |- |Jelše |'''[[Jelše pri Otočcu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Ješovec |'''[[Ješovec pri Kozjem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Ješovec |'''[[Ješovec pri Šmarju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Jezerce |'''[[Jezerce pri Dobjem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Jezerce |'''[[Jezerce pri Šmartnem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Jugorje |'''[[Jugorje pri Metliki]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Jurišče |'''[[Juršče]]''' |2007–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref>{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselja Jurišče v Juršče|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20072809|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref> |- |Kačiče |'''[[Kačiče - Pared]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Kal |'''[[Kal pri Dolah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Kamenica |'''[[Kamenško]]''' |2001–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref>{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju dela naselja Kamenica v Kamenško|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20015389|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref> |- |Kamni Vrh |'''[[Kamni Vrh pri Primskovem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Kamnik |'''[[Kamnik pod Krimom]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Kladje |'''[[Kladje nad Blanco]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Kladje |'''[[Kladje pri Krmelju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Klanec |'''[[Klanec pri Gabrovki]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Klanec |'''[[Klanec pri Komnu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Klanec |'''[[Klanec pri Kozini]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Kočno |'''[[Kočno ob Ložnici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Kočno |'''[[Kočno pri Polskavi]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Konjice |'''[[Slovenske Konjice]]''' |1934–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref>{{Navedi splet|title=Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine (letnik V, številka 47)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WEAJ8S9W|website=www.dlib.si|accessdate=2023-08-18|date=13. 6. 1934|publisher=Kraljevinska banska uprava Dravske banovine|page=527}}</ref> |- |Koreno |'''[[Koreno nad Horjulom]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Korita |'''[[Korita na Krasu]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Koroška vas |'''[[Koroška vas na Pohorju]]''' |1998–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":2">{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselij v Občini Zreče|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=19981917|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref> |- |Korte |Dvori nad Izolo |1957–1988 |'''[[Korte]]''' |1988–danes | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=33}}{{sfn|Milenković|2007|p=49}} |- |Kortina |'''[[Truške]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | |- |Kostanjevica |'''[[Kostanjevica na Krki]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Kot |'''[[Kot na Pohorju]]''' |1998–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=118}} |- |Kot |'''[[Kot ob Kolpi]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Kot |'''[[Kot pri Rakitnici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Kot |'''[[Kot pri Prevaljah]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Kot |'''[[Kot pri Ribnici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Kot |'''[[Kot pri Semiču]]''' |1953–2001{{Efn|Leta 2001 se je Kot pri Semiču združil s [[Semič]]em in s tem izgubil status samostojnega naselja.}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Kot |'''[[Kot pri Veliki Slevici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Kozjak |'''[[Kozjak pri Ceršaku]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Kozji Vrh |'''[[Kozji Vrh nad Dravogradom]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |- |Kravjek |'''[[Štajerska vas]]''' |1999–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=37}}<ref>{{Navedi splet|title=Odlok o spremembi območja in preimenovanju naselja Kravjek|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=1999761|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref> |- |Krestenice |'''[[Krstenica, Kanal ob Soči|Krstenica]]''' |2007–danes | colspan="2" {{N/a}} | |- |Križevci v Prekmurju |[[Križevci, Gornji Petrovci|'''Križevci''']] |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Krkovo |'''[[Krkovo nad Faro]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Krkovo |'''[[Krkovo pri Karlovici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Lajše |Selške Lajše |1953–1998 |[[Lajše, Železniki|'''Lajše''']] |1998–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}{{Sfn|Milenković|2007|p=202}} |- |Laška vas |'''[[Laška vas pri Štorah]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Laze |'''[[Laze nad Krko]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Laze |'''[[Laze pri Borovnici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Laze |'''[[Laze pri Dolskem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Laze |'''[[Laze pri Boštanju]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Laze |'''[[Laze pri Domžalah]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Laze |'''[[Laze pri Gobniku]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Laze |'''[[Laze pri Gorenjem Jezeru]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Laze |'''[[Laze pri Kostelu]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Laze |'''[[Laze pri Oneku]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Laze |'''[[Laze pri Predgradu]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Laze |'''[[Laze v Tuhinju]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Lemberg |Lemberg pri Strmcu |1953–1992 |'''[[Lemberg pri Novi Cerkvi]]''' |1992–danes | style=text-align:left | <ref name=":6">{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselja Strmec pri Vojniku v naselje Nova Cerkev|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=1992754|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref> |- |Lemberg |'''[[Lemberg pri Šmarju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Lenart v Rebri |'''[[Sveti Lenart, Cerklje na Gorenjskem|Sveti Lenart]]''' |1994–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=24}} |- |Lepence-Log |'''[[Lepence]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Leskovec |'''[[Leskovec pri Krškem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Leskovec |'''[[Leskovica pri Šmartnem]]'''{{Efn|name=druge}} |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Leskovec |'''[[Leskovec v Podborštu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Lipa |'''[[Lipa pri Frankolovem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Lipovec |'''[[Lipovec pri Kostelu]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Lipovec |'''[[Lipovec pri Škofji vasi]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Loče |Loče pri Poljčanah |1955–1998 |[[Loče, Slovenske Konjice|'''Loče''']] |1998–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselij v Občini Slovenske Konjice|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=1999762|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Sklep o preimenovanju zemljepisnega imena naselja Loče pri Poljčanah v Loče|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=19982887|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref> |- |Ločica |'''[[Ločica ob Savinji]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Ločica |'''[[Ločica pri Vranskem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Log |'''[[Log pri Brezovici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Log |'''[[Log pri Mlinšah]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=396}} |- |Log |'''[[Log pri Polhovem Gradcu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Log |'''[[Log pri Vrhovem]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=396}} |- |Log |'''[[Log pri Žužemberku]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Log |'''[[Na Logu]]''' |1951–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Loka |'''[[Loka pri Dobrni]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Loka |Loka ob Tesnici |1953–1955 |'''[[Frankolovo]]''' |1955–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}<ref name=":11" />{{sfn|LRS|1955|p=393}} |- |Loke |'''[[Loke pri Mozirju]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Lom |'''[[Lom nad Volčo]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Lom |'''[[Lom pod Storžičem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style="text-align:left" | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Lopatnik pri Titovem Velenju |'''[[Lopatnik pri Velenju]]'''{{efn|Preimenovan zaradi preimenovanja bližnjega Titovega Velenja v Velenje.}} |1982–1990 | colspan="2" {{n/a}} | style="text-align:left" | {{sfn|Milenković|2007|p=143}} |- |Loška gora |'''[[Loška Gora pri Zrečah]]''' |1998–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":2" /> |- |Lukovica |'''[[Lukovica pri Brezovici]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Lukovica |'''[[Lukovica pri Domžalah]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Mačkovec |'''[[Mačkovec pod Trško goro]]''' |1953–1979{{Efn|Leta 1979 je bil Mačkovec pod Trško goro priključen Novemu mestu in s tem izgubil status samostojnega naselja.}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Mačkovec |'''[[Mačkovec pri Dvoru]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Mačkovec |'''[[Mačkovec pri Škocjanu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Mala Loka |'''[[Mala Loka pri Višnji Gori]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Mala vas |[[Mala vas, Ljubljana|'''Mala vas na Posavju''']] |1955–1961{{Efn|Mala vas se je leta 1961 priključila [[Ježica, Ljubljana|Ježici]], ki pa je bila leta 1974 priključena Ljubljani.}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Male Dole |'''[[Male Dole pri Stehanji vasi]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Male Dole pri Šentjurju |'''[[Male Dole pri Temenici]]''' |1997–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":0" />{{sfn|Milenković|2007|p=48}} |- |Mali Vrh{{Efn|name=napaka}} |'''[[Mali Vrh pri Šmarju]]'''{{Efn|name=napaka}} |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Marenberg |'''[[Radlje ob Dravi]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=33}} |- |Marija–Čreta |[[Čreta, Vransko|'''Čreta''']] |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | |- |Marija–Širje |'''[[Širje]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Martinja vas |'''[[Martinja vas pri Mokronogu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Mekinje |'''[[Mekinje nad Stično]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Mezgovci |'''[[Mezgovci ob Pesnici]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Mihovci |'''[[Mihovci pri Veliki Nedelji]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Mlaka |'''[[Mlaka nad Lušo]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Mlaka |'''[[Mlaka pri Kočevju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Mlaka |'''[[Mlaka pri Kočevski Reki]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Mlaka |'''[[Mlaka pri Kranju]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Moravci |'''[[Moravske Toplice]]''' |1983–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Moravče |'''[[Moravče pri Gabrovki]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Mošnja |[[Ravnica, Radovljica|'''Ravnica''']] |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=37}} |- |Mrljaki |'''Merljaki''' |1993–2000{{efn|Leta 2001 so se Merljaki združili z [[Renče|Renčami]] in s tem izgubili status samostojnega naselja.}} | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=90}} |- |Nemška vas |'''[[Nemška vas na Blokah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Nemška vas |[[Slovenska vas, Šentrupert|'''Slovenska vas''']] |1946–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=33}} |- |Nemška vas |[[Slovenska vas, Pivka|'''Slovenska vas''']] |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=33}} |- |Nizka vas |'''[[Nizka]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |- |Nova vas |'''[[Nova vas ob Sotli]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Nova vas |'''Nova vas pod Rifnikom''' |1953–1984{{Efn|Leta 1984 se je Nova vas pod Rifnikom združila s [[Šentjur]]jem in s tem izgubila status samostojnega naselja.}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Nova vas |Nova vas pri Bregani |1953–1993 |'''[[Nova vas pri Mokricah]]''' |1993–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}<ref name=":1" />{{sfn|Milenković|2007|p=22}} |- |Nova vas |'''[[Nova vas pri Jelšanah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | |- |Nova vas |'''[[Nova vas pri Konjicah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Nova vas |'''[[Nova vas pri Šmarju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Nova vas |Nova vas pri Žireh |1955–1981{{Efn|Stara vas se je leta 1981 združila z [[Žiri|Žirmi]] in s tem izgubila status samostojnega naselja.}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Mišji Dol |'''[[Jurklošter]]''' |1972–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=64}} |- |Obrh |'''[[Obrh pri Šmarjeti]]''' |1953–1985{{Efn|Leta 1985 je bil Obrh pri Šmarjeti priključen Šmarješkim Toplicam in s tem izgubil status samostojnega naselja.}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Orešje |'''[[Orešje na Bizeljskem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Orešje |'''[[Orešje nad Sevnico]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Orešje |'''[[Petišovci]]''' |1949–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1949|p=66}} |- |Osredek |'''[[Osredek pri Dobrovi]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Osredek |'''[[Osredek pri Hubajnici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Osredek |'''[[Osredek pri Krmelju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Osredek |'''[[Osredek pri Podsredi]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Osredek |'''[[Osredek pri Zrečah]]''' |1998–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":2" /> |- |Ostrožno |Ostrožno pri Ponikvah |1955–1999 |'''[[Ostrožno pri Ločah]]''' |1999–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}<ref name=":3" /> |- |Padovo |'''[[Padovo pri Fari]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Padovo |'''[[Padovo pri Osilnici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Petelinjek |'''[[Petelinjek pri Ločah]]''' |1999–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":3" /> |- |Planina |'''[[Planina na Pohorju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Planina |'''[[Planina nad Horjulom]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Planina |'''[[Planina pri Cerknem]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Planina |'''[[Planina pri Raki]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Planina |'''[[Planina v Podbočju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Pleševica |[[Plešivica, Žužemberk|'''Plešivica''']] |1988–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|Milenković|2007|p=202}} |- |Plešivica |'''[[Plešivica pri Žalni]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Podboršt |'''[[Podboršt pri Komendi]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Podbukovje |'''[[Podbukovje pri Vačah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Podgora |'''[[Podgora pri Dolskem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Podgora |'''[[Podgora pri Ložu]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Podgorica |'''[[Podgorica pri Črnučah]]''' |1955–1984{{Efn|Leta 1984 se je Podgorica pri Črnučah priključila Ljubljani in s tem izgubila status samostojnega naselja.}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Podgorica |'''[[Podgorica pri Pečah]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Podgorica |'''[[Podgorica pri Podtaboru]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Podgorica |'''[[Podgorica pri Šmarju]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Podgorje |'''[[Podgorje ob Sevnični]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Podgorje |'''[[Podgorje pod Čerinom]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Podgorje |'''Podgorje pod Resevno''' |1953–1985{{Efn|Leta 1985 se je Podgorje pod Resevno združilo s [[Šentjur]]jem in s tem izgubilo status samostojnega naselja.}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Podgorje |'''[[Podgorje pri Letušu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Podgorje |'''[[Podgorje pri Pišecah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Podgrad |'''[[Podgrad na Pohorju]]''' |1998–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=118}} |- |Podgrad-Potok |'''[[Podgrad pri Vremah]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}} |- |Podkraj |'''[[Podkraj pri Mežici]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=396}} |- |Podkraj |'''[[Podkraj pri Zagorju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Podlog |'''[[Podlog pod Bohorjem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Podlog |'''[[Podlog v Savinjski dolini]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Podpeč |'''[[Podpeč nad Marofom]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Podpeč |'''[[Podpeč ob Dravinji]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Podpeč |'''[[Podpeč pod Skalo]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Podpeč |'''Podpeč pri Lukovici''' |1953{{Efn|Leta 1953 se je Podpeč pri Lukovici združila z [[Lukovica pri Domžalah|Lukovico pri Domžalah]] in s tem izgubila status samostojnega naselja.}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Podpeč |'''[[Podpeč pri Šentvidu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Podsmreka |'''[[Podsmreka pri Velikih Laščah]]''' |1987–danes | colspan="2" {{N/a}} | |- |Podsmreka |'''[[Podsmreka pri Višnji Gori]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Podstene |'''[[Podstene pri Kostelu]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Podturn |'''[[Podturn pri Dolenjskih Toplicah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Podvin |Podvin Vranski |1952–1963 |'''[[Podvin pri Polzeli]]''' |1963–danes | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Poklek |'''[[Poklek nad Blanco]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Poklek |'''[[Poklek pri Podsredi]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Poljane |'''[[Kočevske Poljane]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Poljana |'''[[Poljane nad Blagovico]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Poljane |'''[[Poljane pri Mirni Peči]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Poljane |'''[[Poljane pri Stični]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Poljane |'''[[Poljane pri Podgradu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Poljane |Poljane pri Velikem Gabru |1953–1955 |'''[[Poljane pri Primskovem]]''' |1955–danes | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Poljane |'''[[Poljane pri Štjaku]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Poljane |'''[[Poljane pri Žužemberku]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Polje |'''[[Polje ob Sotli]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Polje |'''[[Polje pri Tržišču]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Polje |'''[[Polje pri Višnji Gori]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Poljšica |'''[[Poljšica pri Gorjah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Poljšica |'''[[Poljšica pri Podnartu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Ponikve |'''[[Ponikve pri Studencu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Potok |Potok pri Gorenji Straži |1953–1988 |'''[[Potok, Straža|Potok]]''' |1988–danes | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}}<ref name=":11"/> |- |Potok |'''[[Potok pri Komendi]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Potok |'''[[Potok pri Muljavi]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Potok |'''[[Potok pri Vačah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Prapreče |Prapreče pri Gorenji Straži |1953–1988 |'''[[Prapreče pri Straži]]''' |1988–danes | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Prapreče |'''[[Prapreče pri Šentjerneju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Prapreče |'''[[Praproče pri Temenici]]'''{{Efn|name=druge}} |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Prapreče |'''Prapreče pri Trebnjem''' |1953–1972{{Efn|Leta 1972 so se Prapreče pri Trebnjem združile s Trebnjem in s tem izgubile status samostojnega naselja.}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|Marinković|1991|p=82}}{{sfn|Milenković|2007|p=140}}{{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Prapretno – Sveti Primož{{Efn|name=druge}} |'''[[Črna pri Kamniku]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Praproče |'''[[Praproče v Tuhinju]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Praproče |'''[[Praproše]]''' |1999–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | <ref>{{navedi časopis|first=C|last=Z|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1999_33_L.pdf|title=Spremenili naslov vasi|date=28.4.1999|access-date=16.8.2023|journal=Gorenjski glas|issue=33|volume=Leto LII}}</ref>{{sfn|Milenković|2007|p=107}} |- |Preloge |'''[[Preloge pri Konjicah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Preloge |'''[[Preloge pri Šmarju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Preserje |'''[[Preserje pri Lukovici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Preserje |'''[[Preserje pri Radomljah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Preska |'''[[Preska nad Kostrevnico]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11">''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Podatkovna zbirka. Ljubljana: [[Geografski inštitut Antona Melika]] ZRC SAZU, DZS.</ref>{{Sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Preska |'''[[Preska pri Dobrniču]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Preska |'''Preska pri Medvodah''' |1955–1980{{Efn|Leta 1980 se je Preska pri Medvodah priključila [[Medvode|Medvodam]] in je s tem izgubila status samostojnega naselja.}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Prevalje |'''[[Prevalje pod Krimom]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11"/>{{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Prevoje |'''[[Prevoje pri Šentvidu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Prhovec |'''[[Zgornji Prhovec]]''' |1990–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|Milenković|2007|p=201}} |- |Pristava |'''[[Pristava nad Stično]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style="text-align:left" | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Pristava |'''[[Pristava ob Krki]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Pristava |'''[[Pristava pod Rako]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Pristava |'''[[Pristava pri Lesičnem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Pristava |'''Pristava pri Mengšu''' |1953–1955{{Efn|Leta 1955 se je Pristava pri Mengšu združila z Mengšem in s tem izgubila status samostojnega naselja.}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Pristava |'''[[Pristava pri Mestinju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Pristava |'''[[Pristava pri Polhovem Gradcu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Pristava |'''[[Pristava pri Šentjerneju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Pristava |'''Pristava pri Trebnjem''' |1953–1972{{efn|Leta 1972 se je Pristava pri Trebnjem priključila Trebnjemu in s tem izgubila status samostojnega naselja.}} | colspan="2" {{N/a}} | style="text-align:left" | {{sfn|Milenković|2007|p=140}}{{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Pristava |'''[[Pristava pri Višnji Gori]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Pristavica |'''[[Pristavica pri Velikem Gabru]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Pugled |'''[[Pugled pri Karlovici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Pugled |'''[[Pugled pri Starem Logu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Puterhof |[[Jelendol, Tržič|'''Jelendol''']] |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=33}}{{sfn|LRS|1955|p=394}} |- |Rakovnik |'''[[Rakovnik pri Birčni vasi]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Rakovnik |'''[[Rakovnik pri Šentrupertu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Rajhenburg |'''[[Brestanica]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=33}} |- |Ramsrigelj |'''Rigelj na Rogu''' |1953{{Efn|Naselje je bilo v italijanski ofenzivi leta 1942 požgano, prebivalci izseljeni, po koncu druge svetovne vojne naselje ni bilo obnovljeno. Kasneje je bilo območje naselja priključeno Knežji Lipi.}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Ravne |'''[[Kneške Ravne]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Ravne |'''[[Ravne na Blokah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Ravne |'''[[Ravne nad Šentrupertom]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Ravne |'''[[Ravne pri Mlinšah]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=396}} |- |Ravne |'''[[Ravne pri Šmartnem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Ravne |'''[[Ravne pri Zdolah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Ravne |'''[[Ravne pri Žireh]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Ravne |'''[[Ravne v Bohinju]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Ravne |'''Ravne v Velikem Trnu''' |1953–neznano | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Razgor |'''[[Razgor pri Žabljeku]]''' |1998–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=118}} |- |Ravnik |[[Nanos, Vipava|'''Nanos''']] |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{sfn|Rosa|1993|p=13}} |- |Reber |'''[[Reber pri Škofljici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Rigelj |'''[[Rigelj pri Ortneku]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Rihemberk |'''[[Branik]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=33}} |- |Rogatec |'''[[Rogatec nad Želimljami]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Roje |'''[[Roje pri Čatežu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Roje |'''[[Roje pri Trebelnem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Rudnik |'''[[Rudnik pri Moravčah]] |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Sadinja vas |'''[[Sadinja vas pri Dvoru]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11"/> |- |Sela |[[Mala sela, Litija|'''Mala sela''']] |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Sela |'''[[Sela na Krasu]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Sela |'''[[Sela pri Dobovi]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Sela |'''[[Sela pri Dobu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Sela |'''[[Sela pri Dolenjskih Toplicah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Sela |'''[[Sela pri Gorenji Straži]]''' |1953–1987{{Efn|Leta 1987 se Sela pri Gorenji Straži združijo v novo naselje [[Straža, Straža|Straža]]}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Sela |'''[[Sela pri Raki]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Sela |'''[[Sela pri Šentjerneju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Sela pri Svetem Duhu |'''[[Sela pri Semiču]]''' |1955–2001{{Efn|Leta 2001 so se Sela pri Svetem Duhu združila s [[Semič]]em in s tem izgubila status samostojnega naselja.}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Sela |'''[[Sela pri Šmarju]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Sela |'''[[Sela pri Višnji Gori]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Sela |'''[[Sela pri Volčah]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=396}} |- |Sela |'''[[Sela pri Zburah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Selce |'''[[Selce nad Blanco]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Selce |'''[[Selce pri Leskovcu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Selo |'''[[Janškovo selo]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Selo |'''[[Selo nad Laškim]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Selo |'''[[Selo pri Bledu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Selo |'''[[Selo pri Ihanu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Selo |'''[[Selo pri Kostelu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Selo |'''[[Selo pri Mirni]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11"/> |- |Selo |'''[[Selo pri Moravčah]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Selo |'''[[Selo pri Robu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Selo |'''[[Selo pri Vranskem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Selo |'''[[Selo pri Vodicah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Selo |'''[[Selo pri Zagorju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Selo |'''[[Selo pri Žirovnici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Selo |'''[[Stara sela]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Selo pri Svetem Andreju |'''[[Sela pri Sobračah]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Selo pri Svetem Pavlu |'''[[Selo pri Radohovi vasi]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Selo v Prekmurju |'''[[Selo, Moravske Toplice|Selo]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Selovec |'''[[Koroški Selovec]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Senčak |'''[[Senčak pri Juršincih]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Sevno |Sevno na Trški gori |1955–1993 |[[Sevno, Novo mesto|'''Sevno''']] |1993–danes | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Skomarje |'''[[Vitanjsko Skomarje]]''' |1998–danes{{Efn|Preimenovanje zaradi izločitve iz naselja [[Skomarje]]}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref>{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselij v Občini Vitanje|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=19982588|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref> |- |Skorno |'''[[Skorno pri Šoštanju]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Slap |'''[[Slap ob Idrijci]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=396}} |- |Slatina |'''[[Slatina pri Dobjem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Slatina |'''[[Slatina pri Ponikvi]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Slemen |'''[[Spodnji Slemen]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Smrečje |'''[[Smrečje v Črni]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Sotensko |'''[[Sotensko pod Kalobjem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Sotensko |'''[[Sotensko pri Šmarju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Soteska |'''[[Soteska pri Moravčah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Spodnje Dole |'''[[Spodnje Dule]]''' |1990–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=61}} |- |Spodnji Gabrnik |'''[[Spodnji Gabernik]]''' |2002–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":7">{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselij spodnji in zgornji Gabrnik|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20022981|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref>{{sfn|Milenković|2007|p=112}} |- |Spodnji Okrog |'''[[Okrog pri Motniku]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}<ref name=":11" />{{sfn|Marinkovič|1991|p=95}} |- |Srednja vas |'''[[Srednja vas - Goriče]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Srednja vas |'''[[Srednja vas - Loški Potok]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Srednja vas |'''[[Srednja vas - Poljane]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Srednja vas |'''[[Srednja vas pri Dragi]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Srednja vas |'''[[Srednja vas pri Polhovem Gradcu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Srednja vas |'''[[Srednja vas pri Šenčurju]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11"/> |- |Srobotnik |'''[[Srobotnik ob Kolpi]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Srobotnik |'''[[Srobotnik pri Velikih Laščah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Stara Gora |'''[[Stara Gora pri Šentilju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=22}}{{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Stara Gora |'''[[Stara Gora pri Velikem Gabru]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Stari Grad |Stari Grad pri Vidmu |1953–1990 |[[Stari Grad, Krško|'''Stari Grad''']] |1990–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}{{sfn|Milenković|2007|p=61}} |- |Stari Grad |'''[[Stari Grad v Podbočju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style="text-align:left" | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Staro Apno |[[Škocjan, Grosuplje|'''Škocjan''']] |1991–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=34}}<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselij in o poimenovanju novih naselij v občini Grosuplje|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=1992197|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref>{{sfn|Milenković|2007|p=38}} |- |Stranje |'''[[Stranje pri Dobrniču]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Stranje |'''[[Stranje pri Škocjanu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Stranje |'''[[Stranje pri Velikem Gabru]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Stranska vas |'''[[Stranska vas ob Višnjici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Stranska vas |'''[[Stranska vas pri Žužemberku]]''' |1953{{Efn|Stranska vas je bila leta 1954 priključena [[Žužemberk]]u in s tem izgubila status samostojnega naselja.}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Straža |'''[[Straža na Gori]]''' |1953–1991 | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Straža |'''[[Straža pri Oplotnici]]''' |1998–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=93}} |- |Straža |Straža pri Strmcu |1953–1991 |'''[[Straža pri Novi Cerkvi]]''' |1991–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}<ref name=":6" /> |- |Straža Svetega Lovrenca |'''[[Straža pri Krškem]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Straža Svetega Valentina |'''[[Straža pri Raki]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Strmec |'''[[Strmec nad Dobrno]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Strmec |'''[[Strmec pri Destrniku]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Strmec |'''[[Strmec pri Leskovcu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Strmec |'''[[Strmec pri Ormožu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Strmec |'''[[Strmec pri Polenšaku]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Strmec |Strmec pri Vojniku{{Efn|name=druge}} |1952–1992 |'''[[Nova Cerkev]]''' |1992–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}}<ref name=":6" /> |- |Strmec pri Rogatcu |Strmec pri Rogatcu |1953–1993 |'''[[Strmec pri Svetem Florijanu]]''' |1993–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}<ref name=":5" />{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}}{{sfn|Milenković|2007|p=112}} |- |Studenec |'''[[Studenec na Blokah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Studenec |'''[[Studenec pri Krtini]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Studeno |'''[[Studeno na Blokah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Studor |'''[[Studor v Bohinju]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Suha |'''[[Suha pri Predosljah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Suhor |'''[[Suhor pri Dolenjskih Toplicah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Sveta Ana |[[Stari Grad, Makole|'''Stari Grad''']] |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Sveta Ana pod Ljubeljem |'''[[Podljubelj]]''' |1948–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Sveta Barbara |'''[[Vinski Vrh pri Šmarju]]'''{{efn|name=napaka}} |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=393}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Sveta Helena |[[Kamnica, Dol pri Ljubljani|'''Kamnica''']] |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Sveta Jedert |'''[[Sedraž]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Sveta Katarina |'''[[Čeče]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Sveta Katarina |[[Kamence, Rogaška Slatina|'''Kamence''']] |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Sveta Katarina nad Medvodami |'''[[Topol pri Medvodah]]''' |1955–danes{{Efn|name=druge}} | colspan="2" {{N/a}} | |- |Sveta Kungota |'''[[Kungota pri Ptuju]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}} |- |Sveta Kunigunda |'''[[Gorenje pri Zrečah]]'''{{efn|name=druge}} |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Sveta Lucija |[[Lucija, Piran|'''Lucija''']] |1961–danes | colspan="2" {{N/a}} | |- |Sveta Lucija |'''[[Zadnja vas]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Sveta Lucija ob Soči |'''[[Most na Soči]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}}{{sfn|Rosa|1993|p=9}} |- |Sveta Magdalena |Sveta Magdalena pri Preboldu |1953–1955 |'''[[Matke]]''' |1955–danes | style=text-align:left | {{sfn|Premk|2004}}{{sfn|LRS|1955|p=393}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}}{{Sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Sveta Magdalena |Sveta Magdalena pri Zibiki |1953–1955 |'''[[Vršna vas]]''' |1955–danes{{Efn|name=delNaselja}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}{{sfn|LRS|1955|p=393}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Sveta Marjeta |'''[[Šmarjeta pri Celju]]''' |1964–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name="LRS1964">{{Navedi splet|title=Uradni list Ljudske republike Slovenije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1EW5T8JH|website=www.dlib.si|accessdate=2023-12-19|date=27. julij 1964|publisher=Ljudska republika Slovenija|series=Leto XXI, številka 24|pages=393-395|last=Vlada Ljudske Republike Slovenije|cobiss=9996293|issn=1318-105X}}</ref> |- |Sveta Marjeta na Dravskem Polju |'''[[Marjeta na Dravskem polju]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}} |- |Sveta Neža |'''[[Brezje pri Tržiču]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}} |- |Sveta Planina |Partizanski Vrh |1955–2002 |'''[[Sveta Planina]]''' |2002–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Sveta Radegunda |'''[[Radegunda]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Sveta Rozalija |'''[[Zlateče pri Šentjurju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=393}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveta Trojica |Šivče |1959–1991 |[[Sveta Trojica, Bloke|'''Sveta Trojica''']] |1991–danes | style=text-align:left | <ref name=":8">{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselij Žilce, Šivče in Krajič|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=19911359|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref>{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveta Trojica |Trojica |1955–1992 |[[Sveta Trojica, Domžale|'''Sveta Trojica''']] |1992–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=28}} |- |Sveta Trojica v Slovenskih goricah |Gradišče v Slovenskih goricah |1953–1992 |'''[[Sveta Trojica v Slovenskih goricah]]''' |1992–danes | style=text-align:left | <ref>{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselja Gradišče v Slovenskih goricah v naselje Sveta Trojica v Slovenskih goricah|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=19922421|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref>{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}}{{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Sveta Uršula |'''[[Vodule]]'''{{Efn|name=delNaselja}} |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{sfn|Premk|2004}}{{sfn|LRS|1955|p=393}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveta Valburga |'''[[Valburga]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | |- |Svetega Petra Hrib{{Efn|name=napaka}} |Hrib nad Zmincem |1955–1994 |'''[[Svetega Petra Hrib]]''' |1994–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}<ref>{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselja Hrib pri Zmincu v naselje Sv. Petra Hrib|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=1994887|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref>{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveti Ambrož |'''[[Ambrož pod Krvavcem]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{sfn|Premk|2004}}{{sfn|LRS|1955|p=394}} |- |Sveti Andraž v Slovenskih goricah |'''[[Vitomarci]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | |- |Sveti Andrej |Andrej nad Zmincem |1955–1997 |[[Sveti Andrej, Škofja Loka|'''Sveti Andrej''']] |1997–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=28}}<ref name=":9">{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselij Andrej nad Zmincem in Ožbolt nad Zmincem|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=19972945|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref>{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveti Anton |Pridvor |1952–1991 |'''[[Sveti Anton, Koper|Sveti Anton]]''' |1991–danes | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}}{{sfn|Milenković|2007|p=57}} |- |Sveti Anton na Pohorju |Planina |1955–1993 |'''[[Sveti Anton na Pohorju]]''' |1993–danes | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}}{{sfn|Milenković|2007|p=106}} |- |Sveti Anton v Slovenskih goricah |'''[[Cerkvenjak]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | |- |Sveti Benedikt v Slovenskih goricah |Benedikt v Slovenskih goricah |1952–2003 |'''[[Benedikt]]''' |2003–danes | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}}<ref>{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselja Benedikt v Slovenskih goricah v naselje Benedikt|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina|website=Uradni list|accessdate=2023-07-15|date=16. 4. 2003|publisher=Občina Benedikt}}</ref> |- |Sveti Bolfenk v Halozah |'''[[Jelovice]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}} |- |Sveti Bric |[[Hrastovec, Velenje|'''Hrastovec''']] |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveti Duh |Krajič |1955–1989 |[[Sveti Duh, Bloke|'''Sveti Duh''']] |1989–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}<ref name=":8" />{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}}{{sfn|Milenković|2007|p=18}} |- |Sveti Duh |'''[[Podolševa]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveti Florijan |Florjan nad Zmincem |1955–2002 |'''[[Sveti Florijan nad Škofjo Loko]]''' |2002–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=28}}<ref>{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselja Florjan nad Zmincem|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina|website=Uradni list|accessdate=2023-07-15|date=24. 4. 2003|publisher=Občina Škofja Loka}}</ref> |- |Sveti Florjan{{Efn|name=druge}} |'''[[Florjan pri Gornjem Gradu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Sveti Florijan pri Rogatcu |Stojno selo |1948–1993 |'''[[Sveti Florijan, Rogaška Slatina|Sveti Florijan]]''' |1993–danes | style=text-align:left | <ref name=":5">{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju, preoštevilčbi in spremembi območij naselij Stojno selo in Strmec pri Rogatcu|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=1993621|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref>{{sfn|Milenković|2007|p=112}} |- |Sveti Florjan pri Šoštanju |[[Florjan, Šoštanj|'''Florjan''']] |1984–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|Milenković|2007|p=197}} |- |Sveti Jakob |'''[[Jakob pri Šentjurju]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=393}} |- |Sveti Jeronim |'''[[Jeronim]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}} |- |Sveti Jernej |'''[[Seča]]''' |1958–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveti Jernej nad Muto |Branik nad Muto |1955–1993 |'''[[Sveti Jernej nad Muto]]''' |1993–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}}{{sfn|Milenković|2007|p=88}} |- |Sveti Jernej pri Ločah |Jernej pri Ločah |1955{{Efn|Med leti 1953 in 1955 znan pod imenom Sveti Jernej pri Ločah, pred tem znan kot Sveti Janez.}}–1999 |[[Sveti Jernej, Slovenske Konjice|'''Sveti Jernej''']] |1999–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=393}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=28}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}}<ref name=":3" /> |- |Sveti Jernej |Sveti Jernej pri Zibiki |1953–1955 |'''[[Zibika]]''' |1955–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}{{sfn|LRS|1955|p=393}} |- |Sveti Jošt |Jošt nad Kranjem |1955–1990 |'''[[Sveti Jošt nad Kranjem]]''' |1990–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=28}}{{sfn|Milenković|2007|p=60}} |- |Sveti Jošt |Rovte pri Nazarjih |1955–1963 |'''[[Rovt pod Menino]]''' |1963–danes | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{sfn|Premk|2004}}{{Sfn|LRS|1955|p=395}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveti Jurij |Jurij |1955–1990 |[[Sveti Jurij, Rogašovci|'''Sveti Jurij''']] |1990–danes | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=28}} |- |Sveti Jurij ob Pesnici |'''[[Jurski Vrh]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | |- |Sveti Jurij ob Ščavnici |Videm ob Ščavnici |1949–1997 |'''[[Sveti Jurij ob Ščavnici]]''' |1997–danes | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=34}}{{sfn|LRS|1949|p=68}} |- |Sveti Jurij ob Turju |[[Gore, Hrastnik|'''Gore''']] |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveti Jurij pod Kumom |'''[[Podkum]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveti Jurij pri Celju |Šentjur pri Celju{{Efn|name=druge}} |1952–1991 |'''[[Šentjur]]''' |1991–danes | style=text-align:left | <ref>{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselja Šentjur pri Celju|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina|website=Uradni list|accessdate=2023-07-15|date=18. 9. 1991|publisher=Občina Šentjur pri Celju}}</ref> |- |Sveti Jurij pri Grosupljem{{Efn|name=druge}} |Podtabor pri Grosupljem |1952–1992 |'''[[Šent Jurij]]''' |1992–danes | style=text-align:left | <ref name=":4" />{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=32}}{{sfn|Milenković|2007|p=43}} |- |Sveti Jurij pri Loki |'''[[Šentjur na Polju]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Sveti Krištof |[[Strmca, Laško|'''Strmca''']] |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveti Križ |'''[[Beli Grič]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveti Križ |[[Brnica, Žalec|'''Brnica''']] |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveti Križ |'''[[Gaj nad Mariborom]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveti Križ |'''[[Križevska vas, Dol pri Ljubljani|Križevska vas]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | |- |Sveti Križ |'''[[Planina pod Golico]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveti Križ |'''[[Vipavski Križ]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{sfn|Rosa|1993|p=12}} |- |Sveti Križ pri Kostanjevici |'''[[Podbočje]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveti Križ pri Litiji |[[Gabrovka, Litija|'''Gabrovka''']] |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveti Lenart |'''[[Lenart nad Lušo]]''' |1955–2004{{Efn|Naselje se je leta 1998 ločilo od [[Golica, Železniki|Golice]]. 2004 se je priključilo Svetemu Lenartu.}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=28}}<ref>{{navedi časopis|last= B|first=B|date= 4. 11. 2003|title= Lenart nad Lušo sedaj Sv. Lenart|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_2003_87_L.pdf| journal=Gorenjski glas|volume=leto LVI|issue= 87|pages= 4|access-date=16.8.2023}}</ref> |- |Sveti Lenart |[[Vrhe, Trbovlje|'''Vrhe''']] |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveti Lenart |'''[[Lenart pri Gornjem Gradu]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Sveti Lenart |Lenart na Rebri{{Efn|Leta 1953 sicer preimenovan v Sv. Lenart na Rebri}} |1955–1994 |[[Sveti Lenart, Cerklje na Gorenjskem|'''Sveti Lenart''']] |1994–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=28}}{{Sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Sveti Lenart v Slovenskih goricah |'''[[Lenart v Slovenskih goricah]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | |- |Sveti Lovrenc{{efn|name=druge}} |Gorenja vas{{efn|name=druge}} |1955–1991 |'''[[Sveti Lovrenc, Prebold|Sveti Lovrenc]]''' |1991–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=393}}<ref>{{Navedi splet|title= Odlok o preimenovanju naselja Gornja vas|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=1991162|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref>{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}}{{sfn|Milenković|2007|p=101}} |- |Sveti Lovrenc na Dravskem polju |'''[[Lovrenc na Dravskem polju]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | |- |Sveti Lovrenc na Pohorju |'''[[Lovrenc na Pohorju]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | |- |Sveti Lovrenc pri Prožinu |'''[[Kompole]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Lovrenc |Sveti Lovrenc pri Šmarju |1953–1955 |'''[[Močle]]''' |1955–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}{{sfn|LRS|1955|p=393}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Matevž |'''[[Šmatevž]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{sfn|LRS|1955|p=393}} |- |Sveti Marko |'''[[Ostenk]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Martin na Pohorju |'''[[Šmartno na Pohorju]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{sfn|Premk|2004}} |- |Sveti Martin pri Vurbergu |'''[[Dvorjane]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Mihael |'''[[Pečica]]''' |1955–danes{{Efn|Naselje je bilo preimenovano po delu naselja.|name=delNaselja}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=393}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Mihael |[[Šmihel, Nova Gorica|'''Šmihel''']] |1954–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Rosa|Jurij|1993|p=13}} |- |Sveti Miklavž na Dravskem polju |'''[[Miklavž na Dravskem polju]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | |- |Sveti Miklavž pri Ormožu |'''[[Miklavž pri Ormožu]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | |- |Sveti Miklavž pri Taboru |'''[[Miklavž pri Taboru]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=393}} |- |Sveti Mohor |'''[[Male Rodne]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Ožbalt |'''[[Ožbalt]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | |- |Sveti Ožbalt |'''[[Podgaj]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=393}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Ožbolt |Ožbolt nad Zmincem |1955–1997 |[[Sveti Ožbolt, Škofja Loka|'''Sveti Ožbolt''']] |1997–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=28}}<ref name=":9" /> |- |Sveti Pavel{{Efn|name=druge}} |'''[[Šentpavel na Dolenjskem]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}} |- |Sveti Pavel pri Preboldu |'''[[Prebold]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Peter |Raven |1955–1992 |'''[[Sveti Peter, Piran|Sveti Peter]]''' |1992–danes | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}}{{sfn|Milenković|2007|p=95}} |- |Sveti Peter pod Svetimi Gorami |'''[[Bistrica ob Sotli]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Peter pri Jurkloštru |'''[[Olešče]]''' |1959–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Peter pri Loki |'''[[Obrežje pri Zidanem Mostu]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Peter v Savinjski Dolini |'''[[Šempeter v Savinjski dolini]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | |- |Sveti Pongrac |'''[[Pongrac]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{sfn|Premk|2004}}{{sfn|LRS|1955|p=393}} |- |Sveti Primož |[[Primož, Sevnica|'''Primož''']] |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}} |- |Sveti Primož |'''[[Primož pri Ljubnem]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Sveti Primož |'''[[Primož pri Šentjurju]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=393}} |- |Sveti Primož nad Muto |Podlipje |1955–1994 |'''[[Sveti Primož nad Muto]]''' |1994–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}}{{sfn|Milenković|2007|p=88}} |- |Sveti Rupert |Breze |1952–1994 |[[Šentrupert, Laško|'''Šentrupert''']] |1994–danes | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}}<ref>{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselja Breze v Šentrupert|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina|website=Uradni list|accessdate=2023-07-15|date=28. 12. 1993|publisher=Občina Laško}}</ref> |- |Sveti Rupert |[[Šentrupert, Braslovče|'''Šentrupert''']] |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | |- |Sveti Štefan |'''[[Štefan pri Trebnjem]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1955|p=394}} |- |Sveti Štefan |'''[[Turje]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Štefan |Vinski vrh pri Slivnici |1955–1994 |'''[[Sveti Štefan, Šmarje pri Jelšah|Sveti Štefan]]''' |1994–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=393}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}}<ref>{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju, preoštevilčbi in spremembi območja naselja Vinski vrh pri Slivnici|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina|website=Uradni list|accessdate=2023-07-15|date=14. 4. 1994|publisher=Občina Šmarje pri Jelšah}}</ref> |- |Sveti Tomaž |[[Škocjan, Koper|'''Škocjan''']] |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Tomaž |Tomaž nad Praprotnim |1955–2000 |[[Sveti Tomaž, Škofja Loka|'''Sveti Tomaž''']] |2000–danes | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=28}}<ref>{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselja Tomaž nad Praprotnim|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20001610|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref> |- |Sveti Tomaž |Tomaž pri Ormožu |1955–1993 |'''[[Sveti Tomaž, Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]]''' |1993–danes | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=28}} |- |Sveti Tomaž |Sveti Tomaž nad Vojnikom |1953–1955 |'''[[Tomaž nad Vojnikom]]''' |1955–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}{{sfn|LRS|1955|p=394}} |- |Sveti Tomaž |Sveti Tomaž pri Šmarju |1953–1955 |'''[[Brecljevo]]''' |1955–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}{{sfn|LRS|1955|p=393}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Trije Kralji{{Efn|name=napaka}} |Brezovec |1955–1993 |[[Sveti Trije Kralji, Radlje ob Dravi|'''Sveti Trije Kralji''']] |1993–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}}{{sfn|Milenković|2007|p=106}} |- |Sveti Urh |'''[[Ravenska vas]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Urh |[[Urh, Slovenska Bistrica|'''Urh''']] |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}} |- |Sveti Valentin |[[Limbarska Gora|'''Limbarska gora''']] |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Vid |Žilce |1955–1991 |[[Sveti Vid, Cerknica|'''Sveti Vid''']] |1991–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}<ref name=":8" />{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Vid |'''[[Vidovica]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=393}} |- |Sveti Vid nad Cerknico |Žilce |1955–1991 |[[Sveti Vid, Cerknica|'''Sveti Vid''']] |1991–danes | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{sfn|Premk|2004}}{{sfn|Milenković|2007|p=25}} |- |Sveti Vid pri Planini |'''[[Šentvid pri Planini]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Vid pri Ptuju |'''[[Videm pri Ptuju]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | |- |Sveti Vid pri Zavodnju |'''[[Šentvid pri Zavodnju]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11"/> |- |Sveti Vrh |Vrh nad Mokronogom |1955–1992 |'''[[Sveti Vrh]]''' |1992–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=28}}<ref>{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju in o preoštevilčbi naselja Vrh nad Mokronogom v naselje Sv. vrh|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=19922632|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref>{{sfn|Milenković|2007|p=84}} |- |Svinje |'''[[Vinje pri Moravčah]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=37}} |- |Šent Andraž |'''[[Andraž nad Polzelo]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{sfn|LRS|1955|p=393}} |- |Šent Danijel |Spodnja Jamnica |1955–1970 |'''[[Šentanel]]''' |1970–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Šent Ilj{{Efn|name=druge}} |'''[[Dramlje]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=393}} |- |Šent Janž na Vinski Gori |'''[[Vinska Gora]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=32}} |- |Šent Janž pri Radljah |Suhi Vrh pri Radljah |1955–1993 |'''[[Šent Janž pri Radljah]]''' |1993–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}}{{sfn|Milenković|2007|p=106}} |- |Šent Janž |'''[[Šentjanž nad Štorami]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}<ref name=":11" /> |- |Šent Janž |Šent Janž pri Tinskem |1953–1955 |[[Orehovec, Šmarje pri Jelšah|'''Orehovec''']] |1955–danes | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=32}}{{Sfn|LRS|1953|p=18}}{{sfn|LRS|1955|p=393}} |- |Šent Jošt |'''[[Šentjošt nad Horjulom]]''' |1955–danes | colspan="2"{{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}} |- |Šent Jurij |'''[[Podšentjur]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=32}} |- |Šent Jurij |'''[[Šentjurij na Dolenjskem]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{sfn|LRS|1955|p=394}} |- |Šent Lovrenc |[[Prelesje, Litija|'''Prelesje''']] |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=32}} |- |Šent Peter |'''[[Otočec]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=32}} |- |Šent Peter na Krasu |'''[[Pivka]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{sfn|Premk|2004}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=32}} |- |Šent Vid |'''[[Šentvid pri Lukovici]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}} |- |Šešče |'''[[Šešče pri Preboldu]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Šentvid |'''[[Podnanos]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=32}} |- |Šentviška Gora |Planota {{efn|1=8. januarja 1949 je bil kraj preimenovan v ''Planota'', vendar je bilo 22. januarja uradno ime kraja ''Gora''. Slednje ime se po letu 1952 ne pojavlja več.}} |1949–1952 |'''[[Šentviška Gora]]''' |1952–danes | style=text-align:left | {{sfn|Rosa|1993|p=7}} |- |Šivec |'''[[Sveta Trojica, Bloke|Sveta Trojica]]''' |1989–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=18}} |- |Šmihel |'''[[Šmihel nad Mozirjem]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Šmihel |'''[[Šmihel pri Novem mestu]]''' |1952–1979{{efn|Leta 1979 se je Šmihel pri Novem mestu priključil Novemu mestu in s tem izgubil pravice samostojnega naselja.}} |colspan="2"{{n/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Šmihel |'''[[Šmihel pri Žužemberku]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Šmihel na Krasu |Dolane |1952–1990 |[[Šmihel, Pivka|'''Šmihel''']] |1990–danes | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}}{{sfn|Milenković|2007|p=96}} |- |Štomaž |[[Stomaž, Ajdovščina|'''Stomaž''']] |1987–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{sfn|Milenković|2007|p=14}} |- |Tabor nad Knežakom |'''[[Šilentabor]]''' |2000–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref>{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselja Tabor nad Knežakom v Šilentabor|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20003238|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref>{{sfn|Milenković|2007|p=96}} |- |Tirosek |[[Nova Štifta, Gornji Grad|'''Nova Štifta''']] |2005–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=34}} |- |Toplice |'''[[Dolenjske Toplice]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Toplice |'''[[Šmarješke Toplice]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Topol |'''[[Topol pri Begunjah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Trata |'''[[Trata pri Velesovem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Tratna |'''[[Tratna ob Voglajni]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Tratna |'''[[Tratna pri Grobelnem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Trnovec |'''[[Trnovec pri Slovenski Bistrici]]''' |1998–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=118}} |- |Trnovlje |'''[[Trnovlje pri Celju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Trnovlje pri Socki |'''[[Trnovlje pri Socki]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Trnovo |'''[[Trnovo ob Soči]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1955|p=396}} |- |Tržca |[[Brode, Vransko|'''Brode''']] |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}} |- |Tublje |'''[[Tublje pri Hrpeljah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Tublje |'''[[Tublje pri Komnu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Velike Dole |Velike Dole pri Šentjurju |1953–1997 | '''[[Velike Dole pri Temenici]]''' |1997–danes | style=text-align:left | <ref name=":0" />{{sfn|Milenković|2007|p=46}} |- |Veliki Vrh{{efn|name=napaka}} |'''[[Veliki Vrh pri Litiji]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Velenje |Titovo Velenje |1981–1990 |'''[[Velenje]]''' |1990–danes | |- |Vendreng |'''[[Podlesje]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=33}} |- |Verdun |'''[[Verdun pri Uršnih selih]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Videm |'''[[Videm pri Lukovici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Videm |'''[[Videm pri Temenici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Videm-Krško |'''[[Krško]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name="LRS1964" /> |- |Vimolj |'''Vimolj pri Črmošnjicah''' |1953–neznano | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Vimolj |'''[[Vimolj pri Predgradu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Vir |'''[[Vir pri Nevljah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Vir |'''[[Vir pri Stični]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Visoko |'''[[Visoko pri Poljanah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Vodice |'''[[Vodice nad Kamnikom]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Vodice |'''[[Vodice pri Gabrovki]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Vodice |'''[[Vodice pri Kalobju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Vodice |'''[[Vodice pri Slivnici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Vrh |'''[[Gorski Vrh]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=396}} |- |Vrh |'''[[Selski Vrh]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Vrh |'''[[Planinski Vrh]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Vrh |'''[[Vrh nad Krašnjo]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Vrh |'''[[Vrh nad Laškim]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Vrh |'''[[Vrh nad Želimljami]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Vrh |'''[[Vrh pri Boštanju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Vrh |'''[[Vrh pri Dolskem]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Vrh |'''[[Vrh pri Fari]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Vrh |'''[[Vrh pri Hinjah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Vrh |'''[[Vrh pri Mlinšah]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=396}} |- |Vrh |'''[[Vrh pri Poljanah]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Vrh |'''[[Vrh pri Površju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Vrh |'''[[Vrh pri Šentjerneju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Vrh |'''[[Vrh pri Trebelnem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Vrh |'''[[Vrh pri Višnji Gori]]'''{{efn|name=napaka}} |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Vrh Svetih Treh Kraljev |Vrh nad Rovtami{{efn|name=druge}} |1952–1992 |'''[[Vrh svetih Treh Kraljev|Vrh Svetih Treh Kraljev]]'''{{Efn|name=napaka}} |1992–danes | style="text-align:left" | {{sfn|Milenković|2007|p=70}} |- |Vrhe pri Dolžu |'''[[Vrhe, Novo mesto|Vrhe]]''' |1992–danes | colspan="2" {{n/a}} | style="text-align:left" | {{sfn|Milenković|2007|p=91}} |- |Vrhovlje |'''[[Vrhovlje pri Kojskem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style="text-align:left" | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Vrhovlje |'''[[Vrhovlje pri Kožbani]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style="text-align:left" | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Vrh Svete Trojice |Trojica |1955–1992{{Efn|Leta 1952 sicer preimenovana iz Sveta Trojica v Trojica}} |[[Sveta Trojica, Domžale|'''Sveta Trojica''']] |1992–danes | |- |Vrh Svetega Križa |Vrh |1952–1955 |'''[[Vrh pri Dolskem]]''' |1955–danes | style="text-align:left" | <ref name=":11" />{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=32}} |- |Vrh Svetega Miklavža |'''[[Katarija]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style="text-align:left" | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=32}} |- |Vrhole |'''[[Vrhole pri Laporju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Vrhole |'''[[Vrhole pri Slovenskih Konjicah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Vrhovo |'''[[Vrhovo pri Šentlovrencu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Vrhovo |'''[[Vrhovo pri Žužemberku]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style="text-align:left" | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Vrhpolje |'''[[Vrhpolje pri Moravčah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style="text-align:left" | <ref name=":11" />{{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Vrhpolje |'''[[Vrhpolje pri Šentvidu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Vumpah |'''[[Vurberk]]''' |1982–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=33}}{{Sfn|Milenković|2007|p=37}} |- |Vurmat |'''[[Sveti Duh na Ostrem vrhu]]''' |1994–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=34}} |- |Zaboršt |'''[[Zaboršt pri Dolu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Zaboršt |'''[[Zaboršt pri Šentvidu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Zabukovje |'''[[Zabukovje nad Sevnico]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Zabukovje |'''[[Zabukovje pri Raki]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Zagaj |'''[[Zagaj pod Bočem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Zagaj |'''[[Zagaj pri Ponikvi]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Zagorica |'''[[Zagorica nad Kamnikom]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Zagorica |'''[[Zagorica pri Čatežu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Zagorica |'''[[Zagorica pri Dobrniču]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Zagorica |'''[[Zagorica pri Dolskem]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Zagorica |'''[[Zagorica pri Velikem Gabru]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Zagorje |'''[[Zagorje ob Savi]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Zagrad |'''[[Zagrad pri Otočcu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Zalog pod Sveto Trojico |Zalog pod Trojico |1955–1992 |'''[[Zalog pod Sveto Trojico]]''' |1992–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}} |- |Zajčji Vrh |'''[[Zajčji Vrh pri Stopičah]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Zalog |'''[[Zalog pod Uršulo]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Zalog |'''[[Zalog pri Cerkljah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Zalog |'''[[Zalog pri Šempetru]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Zalog |'''[[Zalog pri Škocjanu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Zalog |'''[[Zalog pri Škofljici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11"/> |- |Zapuže |'''[[Zapuže pri Kostelu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Zapuže |'''[[Zapuže pri Ribnici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Zavrh |'''[[Zavrh nad Dobrno]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Zavrh |'''[[Zavrh pri Borovnici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Zavrh |'''[[Zavrh pri Črnivcu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Zavrh |'''[[Zavrh pri Galiciji]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Zavrh |'''[[Zavrh pri Trojanah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Završe |'''[[Završe pri Dobjem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Završe |'''[[Završe pri Grobelnem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Zeče |'''[[Zeče pri Bučah]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Zgornja Dobrova |'''[[Dobrova, Celje|Dobrova]]''' |1982–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=24}} |- |Zgornji Gabrnik |'''[[Zgornji Gabernik]]''' |2002–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":7" />{{sfn|Milenković|2007|p=112}} |- |Znojile |'''[[Znojile pri Čepljah]]''' |1953–1955{{efn|Leta 1955 so se Znojile priključile [[Čeplje, Lukovica|Čepljam]] in s tem izgubile status samostojnega naselja.}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Znojile |'''[[Znojile pri Krki]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Žeje |'''[[Žeje pri Komendi]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Žibovnik |'''[[Zibovnik]]''' |1990–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=25}} |- |Žirovski Vrh svetega Antona |Žirovski Vrh nad Gorenjo Vasjo |1955–1994 |'''[[Žirovski Vrh svetega Antona|Žirovski Vrh Svetega Antona]]''' |1994–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}<ref name=":10" />{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=32}}{{sfn|Milenković|2007|p=38}} |- |Žirovski Vrh svetega Urbana |Žirovski Vrh nad Zalo |1955–1994 |'''[[Žirovski Vrh svetega Urbana|Žirovski Vrh Svetega Urbana]]''' |1994–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselij Žirovski vrh nad Gorenjo vasjo in Žirovski vrh nad Zalo|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=19942086|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref>{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=32}}{{sfn|Milenković|2007|p=38}} |} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici|3}} == Viri == *{{navedi revijo|last=Batič|first=Matic|year=2023|title=Nova govorica prostora: preimenovanja naselij na Severnem Primorskem po drugi svetovni vojni (1948–1954)|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T21FEMEV/45246bcb-a344-4dbe-947b-1a67bcf8d41f/PDF|cobiss=293466624|magazine=Acta Histriae|volume=31|issue=2|pages=281-302|access-date=2023-12-13}} *{{Navedi revijo|last=Gabrič|first=Aleš|year=1996|title=Preimenovanja krajevnih in uličnih imen v letih 1945-1955|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/21/Prispevki_za_novejso_zgodovino_1996_1-2.pdf|magazine=Prispevki za novejšo zgodovino|volume=XXXVI|issue=1-2|pages=109-120|access-date=14.8.2023|cobiss=326772}} *{{Navedi revijo|last=Hančič|first=Damjan|date=2026-03-06|title=Germanizacija toponimov pod nemško okupacijo Gorenjske 1941–1945|url=https://kronika.zzds.si/kronika/article/view/5366|magazine=Kronika|language=sl|volume=74|issue=1|doi=10.56420/Kronika.74.1.10|issn=2670-6865}} *{{Navedi knjigo|last=Marinković|first=Dragan|title=Abecedni spisak naselja u SFRJ. Promene u sastavu i nazivima naselja za period 1948–1990|url=https://pod2.stat.gov.rs/ObjavljenePublikacije/G2002/Pdf/G20026003.pdf|date=1991|publisher=Zvezni urad za statistiko|location=Beograd|page=11|lang=sr|cobiss=1769228|isbn=86-7479-012-7|series=Popis stanovništva, domaćinstava, stanova i poljoprivrednih gazdinstava u 1991. godini}} *{{navedi splet |last1=Milenković |title=Vzpostavitev lokalne samouprave v Republiki Sloveniji v številkah : obseg pojava "teritorialna sprememba" od leta 1971 do leta 2006, ocenjen s številom prebivalcev, administrativno preseljenih iz enega naselja v drugo |first1=Aleksandar |url=https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JXWBGAER/4c880eea-a872-4221-9e3e-33816dbb05d3/PDF |website=www.dlib.si |publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije]] |access-date=18. 8. 2023 |date=2007|cobiss=231695616|isbn=978-961-239-131-7}} *{{navedi knjigo|url=http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D09EMNJ1/5a03a995-7ed6-441a-a99c-54c02b9a6c27/PDF|title=Sporna imena naselij v Sloveniji|last1=Perko|first1=Drago|last2=Geršič|first2=Matjaž|publisher=Založba ZRC SAZU|location=Ljubljana|date=2021|series=Desetletja raziskovanj v publikacijah ZRC SAZU|doi=10.3986/9789610505365|cobiss=58613251|isbn=978-961-05-0536-5}} *{{Navedi revijo|last=Polšak|first=Anton|date=1996|title=Ponemčevanje slovenskih krajevnih imen v okrožju Brežice v letih 1941-1945|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/8001-9000/8004/1996_2_Casopis_za_zgodovino_in_narodopisje.pdf|magazine=Časopis za zgodovino in narodopisje|pages=205-235|access-date=14.8.2023|cobiss=5382477|volume=67|issue=2}} *{{navedi knjigo |last1=Premk |first1=Francka |date=2004 |title=Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika : slovenska zemljepisna imena |volume=Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68|pages=113-132 |cobiss=53236481|isbn=961-91015-3-7|location=Pišece, Ljubljana|publisher=Društvo Pleteršnikova domačija, Slavistično društvo Slovenije|year=2004|editor=Marko Jesenšek}} *{{navedi knjigo|last=Rosa|first=Jurij|title=Nova oblast - nova imena: dokumenti o preimenovanjih naših krajev v letih 1948–1955|publisher=Pokrajinski muzej v Novi Gorici|date=1993|location=Nova Gorica|cobiss=33439232}} *{{Navedi dokument|url=https://www.sistory.si/publication/1071|title=Stenografski zapiski Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije: V. redno zasedanje 6. maja 1949, VI. redno zasedanje 21. oktobra 1949|publisher=Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|date=1949|location=Ljubljana|ref={{sfnRef|LRS|1949}}}} *{{Navedi revijo|last=Urbanc|first=Mimi|last2=Gabrovec|first2=Matej|date=2005|title=Krajevna imena: Poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete|url=http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X/cd405bbb-1e7f-4e78-ac6e-68dddf868c9f/PDF|magazine=[[Geografski vestnik]]|pages=25-43|access-date=2022-08-14|archive-date=2017-08-09|cobiss=24917805|volume=77|issue=2}} *{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6UKUZJBD/8cba39c9-3515-482a-9612-5272d6086108/PDF|title=Uradni list Ljudske republike Slovenije|website=www.dlib.si|accessdate=2023-07-15|date=30. januar 1953|publisher=Ljudska republika Slovenija|series=Leto IX, številka 2|pages=17-24|ref={{sfnRef|LRS|1953}}|last=Vlada Ljudske Republike Slovenije|cobiss=9996293|issn=1318-105X}} *{{Navedi splet|title=Uradni list Ljudske republike Slovenije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1C281URQ|website=www.dlib.si|accessdate=2023-07-15|date=9. junij 1955|publisher=Ljudska republika Slovenija|series=Leto XII, številka 21|pages=393-395|ref={{sfnRef|LRS|1955}}|last=Vlada Ljudske Republike Slovenije|cobiss=9996293|issn=1318-105X}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji|*]] [[Kategorija:Seznami naselij v Sloveniji]] r14dflbhusl0rjavy1jik0x5o4zsckh 0 517268 6676825 6668822 2026-05-17T05:23:03Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676825 wikitext text/x-wiki [[File:Заповедник "Брянский Лес". Река Теребушка.jpg|thumb|300px| Pogled na naravni rezervat Brjanski Les, zapovednik Rusije]] '''Zapovednik''' ({{jezik-ru|заповедник, заповедники|svet, prepovedan za vznemirjanje, zavezan [varovati], zavezan [dediščini]}}; {{jezik-uk|заповідник|zapovidnik}}) je uveljavljen izraz na ozemlju nekdanje [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] za zavarovano območje, ki je »večno divje«. Gre za najvišjo stopnjo varovanja okolja za dodeljena območja, ki so strogo varovana in dostop javnosti omejen. == Pregled == Dobesedni prevod zapovednik bi bil »naravno svetišče«; v praksi pa so zapovediki včasih povezani z varstvom stvari, ki niso narava in lahko vključujejo zgodovinsko-kulturno, zgodovinsko-arheološko in druge vrste kulturne ali naravne dediščine. Delujejo tudi kot pomembna mesta za zgodovinske raziskave in izobraževanje, zato so primerljiva z območji posebnega znanstvenega interesa, ki jih najdemo tudi drugje po svetu. Izraz zapovednik, ki se nanaša na rezervat, osebje in infrastrukturo, se je uporabljal v nekdanji Sovjetski zvezi in je še vedno v uporabi v [[Rusija|Ruski federaciji]] in v nekaterih drugih nekdanjih sovjetskih republikah. Številni rezervati imajo območja z različnimi stopnjami zaščite; včasih je paša do določene mere dovoljena. Druge vrste zavarovanih območij so: [[Narodni park|narodni naravn park]], ''zakazniki'' (ki se nanašajo na »državni rezervat divjadi«, ker je tam dovoljena omejena količina lova), [[naravni spomenik]] (pogosto posamezna drevesa, geološka izpostavljenost ali druga manjša območja) itd. Nekateri zapovedniki so priznani kot [[naravni rezervat]] (ali svetišče). V Rusiji je 101 zapovednik, ki pokriva približno 330.000 kvadratnih kilometrov ali približno 1,4 % celotne površine države. Vključujejo vse, od izoliranih zaplat stepe do velikih predelov [[Sibirija|Sibirije]] in [[Arktika|Arktike]] in segajo od Galič'je Gore na 2,31 km <sup>2</sup> do [[Veliki arktični državni naravni rezervat|Velikega arktičnega državnega naravnega rezervata]] z 41.692 km <sup>2</sup>. Rusko ministrstvo za naravne vire nadzoruje 99 zapovednikov. Izjema sta Il'menskij, ki ga upravlja [[Ruska akademija znanosti]] in Galič'ja Gora, ki jo upravlja [[Voroneška državna univerza]]. == Teorija zapovednosti == Teoretična utemeljitev zapovednikov je znana kot ''zapovednost'' (''заповедность'') – kar pomeni »stanje zaščitenosti v zapovedniku«. Razvil ga je v 1890-ih in na začetku 20. stoletja, V. V. [[Vasilij Vasiljevič Dokučajev|(Vasilij Vasiljevič) Dokučajev]] (1846–1903), ruski znanstvenik tal, geolog in geograf. Temeljna ideja ''zapovednost'' je izključitev ljudi in prepoved gospodarske dejavnosti, edina izjema je nevsiljiv dostop znanstvenikom in čuvajem.<ref>Shtilmark (2003) p.2.</ref> Zapovedniki so mišljeni kot parcele nedotaknjenih naravnih ekosistemov, ki jih je mogoče preučevati kot standarde za primerjavo upravljanih ekosistemov, kot so ustvarjeni v kmetijstvu in gozdarstvu.<ref>Weiner (2000), p.91.</ref> V ta namen morajo biti zapovedniki dovolj veliki, da so samozadostni, s popolno paleto [[Trofična struktura ekosistema|trofičnih stopenj]] do vrhunskih plenilcev.<ref>Shtilmark (2003), pp.12-13.</ref> Leta 1910 je v teoriji ''zapovednosti'' naredil korak naprej I. P. Borodin, ki je trdil, da zapovednikov ne smemo vzpostavljati po delih, temveč kot načrtovan sistem rezervatov, ki vključuje vzorce vseh glavnih naravnih regij v državi.<ref>Shtilmark (2003), pp.17-18.</ref> V 1940-ih je [[Aldo Leopold]], ameriški filozof, naravoslovec, znanstvenik, ekolog, gozdar in naravovarstvenik, razumel potrebo po rezervatih tipa zapovednik: »Čeprav celo največja območja divjine postanejo delno neurejena, je J. E. Weaverju (ameriški botanik, prerijski ekolog) potrebovalo le nekaj divjih hektarjev, da je odkril, zakaj je prerijska flora bolj odporna na sušo kot agronomska flora ki ga je izpodrinila«. Odgovor je bil, da ima divja prerija veliko bolj zapleten in učinkovitejši koreninski sistem, kar je bilo mogoče odkriti le s preučevanjem nemotenega naravnega ekosistema.<ref>Leopold (1968), pp.196-7.</ref> Seveda bi bilo danes težko, če ne celo nemogoče vzpostaviti 'popoln' zapovednik, ki bi bil popolnoma naraven in samozadosten, zlasti glede na posledice onesnaževanja in toplogrednih plinov navzdol. Kljub temu so številni ruski zapovedniki dober približek idealu in že več desetletij delujejo kot znanstvene ustanove. == Zgodovina == Prvi zapovedniki so bili ustanovljeni v stepskem območju [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] v 1890-ih. Nekateri so bili opremljeni z raziskovalnimi postajami. Dokučajev je bil vodilni duh teh zgodnjih zapovednikov. Območja stepe so bila izbrana za prve zapovednike zaradi hitrega izginotja deviške stepe, ko so jo preorali in ker se je menilo, da bi oranje lahko poslabšalo posledice suše; očitno so bile potrebne raziskave, da bi razumeli stepo in kako jo je mogoče najbolje izkoristiti.<ref>Shtilmark (2003), pp.10-13;Weiner (2000), p.12.</ref> Uporabno-znanstvena motivacija za postavitev zapovednikov se je nadaljevala v prvem državno organiziranem zapovedniku. [[Naravni rezervat Barguzin]] je ustanovila carska vlada leta 1916 na vzhodni obali [[Bajkalsko jezero|Bajkalskega jezera]]. Njegov namen je bil zaščititi in preučiti populacijo [[sobolj]]a (''Martes zibellina'') – dragocene krznene vrste, ki je zaradi prelova upadala.<ref>Shtilmark (2003), p.25.</ref> Zdi se, da so bili drugi zapovedniki ustanovljeni približno ob istem času, vendar so zastareli (npr. Sajan) ali pa so prejeli uradno priznanje šele pozneje.<ref>{{navedi splet|url=http://www.wild-russia.org/bioregion13/13_KEDROVAYA-PAD/2_kedro.htm|title=Kedrovaya Pad'}}</ref><ref>Shtilmark (2003), pp.24-25.</ref> [[Vladimir Lenin|Leninova]] nacionalizacija zemlje v letih 1917 in 1918 je ustvarila pravno ugodno okolje za sovjetski zapovedniški sistem, saj zavarovanje zemljišč za ta namen od zasebnih lastnikov ni bilo več problem.<ref>Shtilmark (2003), p.29.</ref> Lenin se je morda zanimal za varstvo narave, ker je bilo dovoljenje za ustanovitev leta 1919<ref>{{navedi splet|url=http://www.wild-russia.org/bioregion3/astrakhan/3_astrakhan.htm|title=Astrakhan Zapovednik}}</ref> v delti [[Volga|Volge]] na severozahodni obali [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]] takoj izdano.<ref>Shtilmark (2003), p.30; Weiner (2000), p.27.</ref> Priznanje zapovednikov je bilo trdno pravno utemeljeno z ukrepom »O varstvu naravnih spomenikov, vrtov in parkov«, ki ga je podpisal Lenin leta 1921.<ref>Shtilmark (2003), p.34; Weiner (2000), p.28.</ref> Nastajanje zapovednikov se je nadaljevalo, vendar je ukrep omogočal tudi ustanovitev narodnih parkov, čeprav še pol stoletja v Sovjetski zvezi ni bil ustanovljen noben. Do leta 1933 je bilo v Rusiji 15 državnih zapovednikov,<ref>Weiner (2000), p.251.</ref> do leta 1995 pa 115. Povprečna površina novih zapovednikov se je zmanjšala s 780 km<sup>2</sup> v letih 1916–25 na 110 km<sup>2</sup> v letih 1936–45, nato pa se je povečala na 5060 km<sup>2</sup> v 1986–95.<ref>Shtilmark (2003), p.206.</ref> V letu 2007 je deloval 101 zapovednik, kar odraža majhno število novih odprtih od leta 1995, obenem pa tudi dve obdobji zapiranja in krčenja sistema. Prvo od teh je načrtoval Aleksandr Malinovskii; izveden je bil leta 1951 z namenom, da bi zapovednike spremenili v »gospodarsko-raziskovalne« ustanove ter sprostili znatne površine zaščitenega gozda v gospodarsko izkoriščanje.<ref>Shtilmark (2003), p.118; Weiner (1999), p.102.</ref> V naslednjih 10 letih si je sistem zapovednikov nekoliko opomogel, vendar ga je leta 1961 [[Nikita Hruščov]] kritiziral in se slavno skliceval na film o njih,<ref>{{navedi splet|url=http://www.wild-russia.org/bioregion9/9-altai.htm|title=Altay Zapovednik}}</ref> v katerem je bil prikazan znanstvenik, ki opazuje veverico, ki grizlja orehe.<ref>Shtilmark (2003), p.135; Weiner (1999), p.296.</ref> Šest zapovednikov je bilo zaprtih, drugi pa so se združili ali zmanjšali po površini<ref>Shtilmark (2003), p.137.</ref> Čeprav je zapovednik v teoriji obsežno območje neokrnjenih naravnih ekosistemov, ki se uporablja za znanstvene raziskave z bivalnim osebjem znanstvenikov in čuvajev, je bila zgodovina mnogih zapovednikov v resnici precej drugačna, včasih vključuje zapiranje, izkoriščanje (vključno s sečnjo gozda) in morebitno ponovno odprtje. Kljub temu so nekateri zapovedniki imeli skoraj neoporečno zgodovino in večina je ohranila prvotno vizijo, da so znanstvenoraziskovalne ustanove, ki niso odprte za javno rekreacijo. == Zavarovana območja == [[Image:Zapsmap.jpg|thumb|right|430px|Karta zapovednikov v Rusiji]] Pokritost ekosistemov, ki jih varujejo zapovedniki, ni lahko povzeti, vendar je mogoče približno s preštevanjem števila rezervatov v glavnih naravno vegetacijskih conah dobiti okvirno predstavo. Na zemljevidu so to od severa proti jugu: * '''Arktična puščava''' (brez dreves; brez neprekinjenega rastlinskega pokrova) in [[tundra]] (brez dreves; majhni grmi, šaši, mahovi) * '''[[tajga]]''' (borealni gozd iglavcev s primesjo breze in drugih listavcev) * '''listopadni gozd''' (prekinjena cona, kjer prevladujejo hrastovi in druge listopadne vrste) * '''[[stepa]]''' (brez dreves, prevladujejo trave na severu in trave na jugu). To je zelo poenostavljena klasifikacija. Vsaka večja cona je razdeljena na podcone in obstajajo prehodni tipi vegetacije. Poleg tega številni zapovedniki, zlasti če so v prehodnem območju ali pokrivajo območje nadmorske višine, vsebujejo primere več vrst vegetacije. S temi kvalifikacijami je število območij zapovednikov (nekateri zapovedniki zasedajo zelo razpršena območja, nekateri so tukaj šteti ločeno) v različnih conah naslednje: Arktična puščava in tundra – ok.15; tajga – ok.40; listopadni gozd – ok.13; stepa – ok.30. Približno pol ducata je pretežno gorskih, zlasti na [[Kavkaz]]u. Komandorski in [[Vranglov otok]] sta oddaljena otoka. Nekaj jih je predvsem [[mokrišče|mokrišč]]. == Upravljanje in uporaba == Čeprav načelo ''zapovednost'' ne določa gospodarske uporabe, se je v praksi od zapovednikov pogosto zahtevalo, da prispevajo k nacionalnemu gospodarstvu. Voroneški zapovednik je na primer gojil evropske bobre za ponovno naselitev na druga območja v podporo industriji krzna.<ref>Shtilmark (2003), p.71.</ref> Številni zapovedniki so veljali tudi za gojišče drugih komercialno dragocenih kožuharjev, kot sta sobolj in divja kozja, ki jim omogoča, da se razširijo na sosednja nezaščitena območja za podporo komercialnega lova s pastmi.<ref>Shtilmark (2003), p.67.</ref> Neinterventno upravljanje je težko izvajati v stepskih zapovednikih, ki so pogosto premajhni, da bi podpirali samovzdrževalni ekosistem, vključno z divjimi rastlinojedimi živalmi (kot so sajge), ki so se morda selile. Območje je včasih prilagojeno različnim režimom košnje, ki pa ne more zadovoljivo nadomestiti naravnih procesov, saj ne reciklira hranil in organskih snovi skozi prehranjevalno verigo rastlinojedih in mesojedcev ter ne more ponoviti učinkov teptanja. Pomembna dejavnost v vseh zapovednikih je redno spremljanje sezonskih dogodkov ([[fenologija]]). To je zdaj standardizirano v programu opazovanj, znanem kot »Kronika narave« (''Летопись природы''). Ime je predlagal Aleksandr Formozov leta 1937, čeprav sta V. N. Sukačev leta 1914 in Grigorij Koževnikov leta 1928 razvijala program spremljanja.<ref>Shtilmark (2003), pp.67, 84, 96; Volkov (1996), p.9.</ref> Navodila za vodenje »Kronike narave« se občasno posodabljajo.<ref>Filonov & Nukhimovskaya (1990).</ref> Pod pritiskom samofinanciranja so nekateri zapovedniki v različnih obdobjih poskušali razviti ekološki turizem – običajno v varovalnem pasu rezervata, s čimer so se izognili kršenju načela zapovednosti. V nekaterih primerih pa je turizem postal resen problem zaradi bližine rekreacijskih centrov, npr. v Teberdinskem zapovedniku na Kavkazu. Rekreacijski center Dombai, ki je že dolgo priljubljena ruska alpska smučarska destinacija, je v bližini središča zapovednika, vpliv turizma na tem območju, saj ga obiskuje več Rusov in tujcev, pa je povzročil pritisk na ohranjene ekosisteme okoli njega. == Mednarodni pomen zapovedniškega sistema == [[Človekov vpliv na okolje]] – zaradi onesnaževanja, podnebnih sprememb in navsezadnje rasti prebivalstva – ustvarjajo vse resnejše probleme, katerih rešitev bo odvisna od boljšega poznavanja biosfere, kot jo že imamo. Za zagotovitev pogojev, v katerih se lahko razvije takšno razumevanje, je nujno ohraniti čim bolj nedotaknjene primere naravnih ekosistemov, zapovedniki pa so edini večji sistem zavarovanih območij, ki je ustvarjen predvsem v ta namen. V primeru [[erozije]] tal, na primer, lahko samo s primerjavo stopnje nastajanja in izgube tal iz neokrnjene stepe ali prerije in iz iste vrste zemljišč pod intenzivnim kmetijstvom ocenimo, kako uničujoče je slednje za naravni kapital.<ref>Montgomery (2007), pp.150-8, 172-4.</ref> Redno dolgotrajno spremljanje naravnih pojavov v zapovednikih je dalo tudi izhodiščni nabor podatkov, ki so danes dragoceni za oceno vpliva antropogenih pritiskov, predvsem s podnebnimi spremembami, na naravne ekosisteme. Ker slednji opravljajo bistvene funkcije, kot sta sekvestracija ogljika in kroženje hranil, je očitno pomembno vedeti, kako na te ekosistemske storitve vpliva antropogeni pritisk. Obstaja argument za vzpostavitev dobro financirane globalne mreže zapovednikov, da bi povečali naše razumevanje antropogenih pritiskov na vse naravne ekosisteme sveta. == Seznam naravnih rezervatov ("Zapovednik") v Rusiji == {| class="wikitable sortable plainrowheaders" style="width:98%" !scope="col" |Ime !scope="col" class="unsortable"|Slika !scope="col" |Lega !scope="col" |Spletna stran !scope="col" |Območje !scope="col" |Leto !scope="col" |Opis |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Altaj]] | [[File:Chulyshman reka 01.jpg|150px|alt=Altai Zapovednik]] | [[Republika Altaj]] <br /><small>{{coord|52|52|0|N|88|57|0 |E|name=Altai|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.altzapovednik.ru/ Алтайский] | 881.238 ha | 1932 | Gorovje [[Altaj]] na jugu osrednje Rusije. Del Unescove svetovne dediščine "[[Zlate gore Altaja]]".<ref name="parksite-Altai">{{navedi splet|title=Altai (Official Reserve Website)|url=http://www.altzapovednik.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Altai">{{navedi splet|title=Altai (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/1/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2015-12-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20151224201048/http://www.zapoved.ru/catalog/1/|url-status=dead}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Astrahan]] | [[File:Astrachan Volgadelta.jpg|150px|alt=Astrahan, delta Volge]] | [[Astrahanska oblast]] <br /><small>{{coord|45|34|52|N|47|54|59 |E|name=Astrakhan|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://astrakhanzapoved.ru/ Астраханский] |66.816 ha | 1919 | Otok in mokrišča na jugozahodnem vogalu [[Delta Volge|delte Volge]]. Trstičje, rogoz, vrbe, 50 vrst rib, vključno z jesetrom [[beluga]] (''Huso huso'').<ref name="parksite-Astrakhan">{{navedi splet|title=Astrakhan (Official Reserve Website)|url=http://astrakhanzapoved.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Astrakhan">{{navedi splet|title=Astrakhan (Protected Russia)|url=http://russia.rin.ru/guides/6321.html|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Azas]] | [[File:Вид с берега на озеро (зима).JPG|150px|alt=Azas Zapovednik]] | [[Tuva]] <br /><small>{{coord|52|28|12|N|96|8|11 |E|name=Azas|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://zapovednik-azas.ru/ Азас] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141015044859/http://zapovednik-azas.ru/ |date=2014-10-15 }} | 300.390 ha | 1985 | Leži v osrednjem delu kotline Todža (ogromna medgorska korita v pogorju Altaj-Sajan) v severovzhodni Tuvi in se razteza vzdolž reke Azas.<ref name="parksite-Azas">{{navedi splet|title=Azas (Official Reserve Website)|url=http://zapovednik-azas.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2014-10-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20141015044859/http://zapovednik-azas.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Azas">{{navedi splet|title=Azas (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/25/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Bajkal]] | [[File:Baikal reservate -2.jpg|150px|alt=Baikalsky Zapovednik]] | [[Burjatija]] <br /><small>{{coord|51|20|36|N|105|9|27 |E|name=Baikalsky|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.baikal-zapovednik.ru/ Байкальский] | 165.724 ha | 1968 | Na jugovzhodni obali Bajkalskega jezera. Varuje tajgo in gorske habitate ob jezeru in sosednjem osrednjem delu pogorja Hamar-Daban.<ref name="parksite-Baikalsky">{{navedi splet|title=Baikalsky (Official Reserve Website)|url=http://www.baikal-zapovednik.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Baikalsky">{{navedi splet|title=Baikalsky (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/3/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Bajkal-Lena]] | [[File:Baykal-Lena nature reserve.jpg|150px|alt=Baikal-Lena Zapovednik]] | [[Irkutska oblast]] <br /><small>{{coord|55|13|0|N|107|45|0 |E|name=Baykal-Lena|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.baikal-1.ru/ Байкало-Ленский] | 660.000 ha | 1986 | Je na severozahodni obali Bajkalskega jezera, se razteza vzdolž zahodne obale približno 120 km, s povprečno širino 65 km.<ref name="parksite-Baykal-Lena">{{navedi splet|title=Baykal-Lena (Official Reserve Website)|url=http://www.baikal-1.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Baykal-Lena">{{navedi splet|title=Baykal-Lena (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/26/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2017-10-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20171030002054/http://www.zapoved.ru/catalog/26|url-status=dead}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Barguzin]] | [[File:Davsha.jpg|150px|alt=Barguzin Zapovednik]] | [[Burjatija]] <br /><small>{{coord|54|30|0|N|109|50|0 |E|name=Barguzin|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://zapovednoe-podlemorye.ru/ Баргузинский] | 366.868 ha | 1916 | Na zahodnem pobočju pogorja Barguzin, vključno s severovzhodnimi obalami Bajkalskega jezera, delom jezera in reke Barguzin.<ref name="parksite-Barguzin">{{navedi splet|title=Barguzin (Official Reserve Website)|url=http://zapovednoe-podlemorye.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Barguzin">{{navedi splet|title=Barguzin (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/4/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Basegi]] | [[File:Басеги 04.JPG|150px|alt=Basegi Zapovednik]] | [[Permski okraj]] <br /><small>{{coord|58|3|0|N|58|2|0 |E|name=Basegi|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.basegi.ru/ Басеги] | 37.935 ha | 1982 | Glavni reki sta: Usva (severna meja naravnega rezervata) in reka Vilva (južna meja). Obstaja tudi nekaj manjših rek, kot so tipične struge gorskih brzic.<ref name="parksite-Basegi">{{navedi splet|title=Basegi (Official Reserve Website)|url=http://www.basegi.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Basegi">{{navedi splet|title=Basegi (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/5/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Baškirski naravni rezervat]] | [[File:Pink mountain Masim.jpg|150px|alt=Bashkiriya Zapovednik]] | [[Baškortostan]] <br /><small>{{coord|53|20|44|N|57|46|40 |E|name=Bashkirski|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.zapoved.ru/catalog/7/ Башкирский] | 49.609 ha | 1930 | Osrednji del Baškirskega (južnega) [[Uralsko gorovje|Urala]]. Gozdna gorska pobočja do reke Kaga; prehod v stepski gozd.<ref name="parksite-Bashkirski">{{navedi splet|title=Bashkirski (Official Reserve Website)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/7/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Bashkirski">{{navedi splet|title=Bashkirski (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/7/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Bastak]] | [[File:Тигр Заветный.jpg|150px|alt=Amur Tiger in Bastak Zapovednik]] | [[Judovska avtonomna oblast]] <br /><small>{{coord|48|56|37|N|133|7|13 |E|name=Bastak|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.bastak-eao.ru/ Бастак] | 91.375 ha | 1997 | Je v porečju reke [[Amur]], ozemlje rezervata pokriva jugovzhodni greben Bureja in severno obrobje Srednjeamurske nižine. Rezervat je bil prizorišče uspešne ponovne naselitve ogroženega [[Sibirski tiger|amurskega tigra]].<ref name="parksite-Bastak">{{navedi splet|title=Bastak (Official Reserve Website)|url=http://www.bastak-eao.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Bastak">{{navedi splet|title=Bastak (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/6/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Belogorje]] | [[File:Лес на Ворскле 02.jpg|150px|alt=Belogorye Zapovednik]] | [[Belgorodska oblast]] <br /><small>{{coord|50|37|12|N|35|58|12 |E|name=Belogorye|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.zapovednik-belogorye.ru/ Белогорье] | 2131 ha | 1935 | Jugozahodno pobočje Centralnega hribovja na zahodnem robu Rusije. [[Apnenec|Kredni apnenčasti]] relief.<ref name="parksite-Belogorye">{{navedi splet|title=Belogorye (Official Reserve Website)|url=http://www.zapovednik-belogorye.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Belogorye">{{navedi splet|title=Belogorye (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/8/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Bogdo-Baskunčak]] | [[File:Богдо.jpg|150px|alt=Bogdo-Baskunchak Zapovednik]] | [[Astrakhan Oblast]] <br /><small>{{coord|48|12|42|N|46|52|50 |E|name=Bogdo-Baskunchak|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.bogdozap.ru/ Богдинско-Баскунчакский] | 18780 ha | 1997 | Polsušno območje okoli jezera Baskunčak (slano jezero) in gore Bogdo, severno od delte Volge.<ref name="parksite-Bogdinsko-Baskunchakski">{{navedi splet|title=Bogdinsko-Baskunchakski (Official Reserve Website)|url=http://www.bogdozap.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Bogdinsko-Baskunchakski">{{navedi splet|title=Bogdinsko-Baskunchakski (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/9/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Bolon]] | [[File:Водно-болотные угодья Болоньского заповедника. лето.jpg|150px|alt=Bolon Zapovednik]] | [[Habarovski okraj]] <br /><small>{{coord|49|34|7|N|135|54|49 |E|name=Bolon|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.zapovedamur.ru/zapovednik_bolonskij Болоньский] | 103.000 ha | 1997 | Rezervat leži ob srednjem Amurju, ki meji na jugozahodu na jezero Bolon, in pokriva mokrišča mednarodnega pomena. Veliko število selivskih vodnih ptic uporablja območje za gnezdenje in postanke na dolgih letih.<ref name="parksite-Bolon">{{navedi splet|title=Bolon (Official Reserve Website)|url=http://www.zapovedamur.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Bolon">{{navedi splet|title=Bolon (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/10/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Bolšehehcirski]] | [[File:Хребет Большой Хехцир.JPG|150px|alt=Big Khekhtsir Ridge]] | [[Habarovski okraj]] <br /><small>{{coord|49|34|7|N|135|54|49 |E|name=KhekhtsirskyBolon|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.zapoved.ru/catalog/12/ Большехехцирский] | 45.439 ha | 1963 |Rezervat pokriva in je poimenovan po pogorju Hehcir, približno 20 km južno od mesta [[Habarovsk]] na [[Ruski Daljni vzhod|Ruskem Daljnem vzhodu]]. Rezervat je omembe vreden zaradi svoje lege v bližini mesta in zaradi tega, da je otok gorsko-gozdne biotske raznovrstnosti, obdan s poplavnimi ravnicami nižjih rek.<ref name="zap-Kekhtsirsky">{{navedi splet|title=Khekhtsirsky (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/12/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=February 23, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Botča]] | [[File:Ikha River, Khabarovsk Krai.jpg|150px|alt=Ikha River]] | [[Habarovski okraj]] <br /><small>{{coord|48|8|11|N|139|13|16 |E|name=Botcha|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://xn----7sbeckflmcalhd0bfgii4cr9h.xn--p1ai/ Ботчинский] | 267.380 ha | 1994 | Najsevernejši rezervat, v katerem živi ogroženi amurski tiger. Rezervat se nahaja v severovzhodnem delu gorovja Sikhote-Alin, vključuje porečje reke Botchi na svojih vzhodnih pobočjih, v regiji Sovetskaya Gavan Khabarovsk.<ref name="parksite-Botcha">{{navedi splet|title=Botcha (Official Reserve Website)|url=http://xn----7sbeckflmcalhd0bfgii4cr9h.xn--p1ai/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Botcha">{{navedi splet|title=Botcha (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/14/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Brjanski Les]] | [[File:Nerussa river.jpg|150px|alt=Bryansk Forest Zapovednik]] | [[Brjanska oblast]] <br /><small>{{coord|52|30|0|N|34|0|0 |E|name=Bryansk Forest|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.bryansky-les.ru/ Брянский Лес] | 121.86 ha | 1987 | Eden zadnjih preostalih neprekinjenih gozdov na južnem koncu evropskega širokolistnega gozda, ki podpira obilo divjih živali v gozdovih in barjih.<ref name="parksite-Bryansk Forest">{{navedi splet|title=Bryansk Forest (Official Reserve Website)|url=http://www.bryansky-les.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2013-01-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20130129102433/http://www.bryansky-les.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Bryansk Forest">{{navedi splet|title=Bryansk Forest (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/15/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Bureja]] | [[File:Озеро Медвежье.jpg|150px|alt=Bureya Zapovednik]] | [[Habarovski okraj]] <br /><small>{{coord|51|55|46|N|134|35|44 |E|name=Bureya|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://zapbureya.ru/ Буреинский] | 358.444 ha | 1987 | Gorska tundra, jezera, reke, macesnovi gozdovi, smrekovi gozdovi, goščave sibirskega bora, poplavni intrazonalni gozdovi. Leži na zahodnem robu Habarovskega okraja na Ruskem Daljnem vzhodu.<ref name="parksite-Bureya">{{navedi splet|title=Bureya (Official Reserve Website)|url=http://zapbureya.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Bureya">{{navedi splet|title=Bureya (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/16/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Kavkaz]] | [[File:Kaukasian nature reserve.jpg|150px|alt=Caucasus Zapovednik]] | [[Krasnodarski okraj]] <br /><small>{{coord|43|50|10|N|40|24|3 |E|name=Caucasus|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.kavkazzapoved.ru Кавказский им. Х.Г. Шапошникова] | 280.335 ha | 1924 | Največje in najstarejše na ozemlju posebej zaščitenega naravnega območja na Severnem [[Kavkaz]]u.<ref name="parksite-Caucasus">{{navedi splet|title=Caucasus (Official Reserve Website)|url=http://kgpbz.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2011-06-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20110602151857/http://kgpbz.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Caucasus">{{navedi splet|title=Caucasus (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/40/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Centralno černozjomski naravni rezervat]] | [[File:20140613 204426 Richtone(HDR).jpg|150px|alt=Central Black Earth Zapovednik]] | [[Kurska oblast]] <br /><small>{{coord|51|8|49|N|36|25|48 |E|name=Central Black Earth|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://zapoved-kursk.ru/ Центрально-Чернозёмный] | 5287 ha | 1935 | Rezervat leži na jugozahodnem delu višavja v srednjem pasu gozdno-stepskega območja, na ozemlju okrožja Medvenski, Manturovski in Goršečenski.<ref name="parksite-Central Tsernozemsky">{{navedi splet|title=Central Tsernozemsky (Official Reserve Website)|url=http://zapoved-kursk.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Central Tsernozemsky">{{navedi splet|title=Central Tsernozemsky (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/98/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Centralno Lesnoi]] | [[File:Boloto02.JPG|150px|alt=Central Forest Zapovednik]] | [[Tverska oblast]] <br /><small>{{coord|56|27|18|N|32|58|36 |E|name=Central Forest|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.clgz.ru/ Центрально-Лесной] | 24.447 ha | 1931 | Leži na jugozahodnem delu hribovja Valdai, blizu ločnice med povodjem Atlantika (Zahodna Dvina in Lovat) in Kaspijskim jezerom (Volga). Pokrajina v naravnem rezervatu je pretežno hribovita, z veliko površino, ki jo zavzemajo močvirja.<ref name="parksite-Central Forest">{{navedi splet|title=Central Forest (Official Reserve Website)|url=http://www.clgz.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Central Forest">{{navedi splet|title=Central Forest (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/97/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Centralnosibirski naravni rezervat]] | [[File:Bakhta. Вечер у поселка - panoramio.jpg|150px|alt=Central Siberia Zapovednik]] | [[Krasnojarski okraj]] <br /><small>{{coord|62|21|25|N|90|39|51 |E|name=Central Siberia|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://centralsib.com/ Центрально-Сибирский] | 1.021.469 ha | 1985 | Rezervat "Centralnosibirski" je eden največjih gozdnih rezervatov na svetu. [[Jenisej]], reka Bahta in reka [[Podkamena Tunguska]].<ref name="parksite-Central Siberia">{{navedi splet|title=Central Siberia (Official Reserve Website)|url=http://centralsib.com/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-10-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20161016025443/http://centralsib.com/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Central Siberia">{{navedi splet|title=Central Siberia (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/99/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> Podrejen mu je [[naravni rezervat reke Jeloguj]].<ref>{{navedi splet|url=http://oopt.info/index.php?oopt=389|title=ООПТ России - Елогуйский федеральный заказник|website=oopt.info}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat černozjom]] | [[File:Saiga tatarica in Chyornye zemli nature reserve.jpg|150px|alt=Saigas in Chyornye Zemli]] | [[Kalmikija]] <br /><small>{{coord|46|2|0|N|46|8|0 |E|name=Chyornye Zemli|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://zapovednik-chernyezemli.ru/ Чёрные земли] | 121.901 ha | 1990 | Prvotno je bil ustanovljen leta 1990 za zaščito antilope [[sajga]] (''Saiga tatarica''). Glavni del rezervata je v [[Kaspijska depresija|Kaspijski depresiji]], severozahodno od Kaspijskega jezera. V rezervatu so tudi kolonije [[čaplje|čapelj]], [[kormorani|kormoranov]] in redkih [[pelikani|pelikanov]].<ref name="parksite-Chyornye Zemli">{{navedi splet|title=Chyornye Zemli (Official Reserve Website)|url=http://zapovednik-chernyezemli.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Chyornye Zemli">{{navedi splet|title=Chyornye Zemli (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/100/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Dagestan]] | [[File:Бархан.jpg|150px|alt=Dagestan Zapovednik]] | [[Dagestan]] <br /><small>{{coord|44|42|3|N|47|0|22 |E|name=Dagestan|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.dagzapoved.ru/ Дагестанский] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191012155418/http://dagzapoved.ru/ |date=2019-10-12 }} | 19.061 ha | 1987 | Prezimovališče ptic selivk s peščenimi sipinami in grebeni na severozahodni obali Kaspijskega jezera. Peščena sipina Sarah Kum je z 262 metri najvišja peščena sipina v Evropi.<ref name="parksite-Dagestan">{{navedi splet|title=Dagestan (Official Reserve Website)|url=http://www.dagzapoved.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2019-10-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20191012155418/http://dagzapoved.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Dagestan">{{navedi splet|title=Dagestan (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.net/index.php/News/%D0%A0%D0%B5%D0%B3%D0%B8%D0%BE%D0%BD%D1%8B/%D0%A1%D0%B5%D0%B2%D0%B5%D1%80%D0%BE-%D0%9A%D0%B0%D0%B2%D0%BA%D0%B0%D0%B7%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9-%D0%BE%D0%BA%D1%80%D1%83%D0%B3/%D0%A0%D0%B5%D1%81%D0%BF%D1%83%D0%B1%D0%BB%D0%B8%D0%BA%D0%B0_%D0%94%D0%B0%D0%B3%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BD/%D0%9A%D1%83%D0%BC%D1%82%D0%BE%D1%80%D0%BA%D0%B0%D0%BB%D0%B8%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9_%D1%80%D0%B0%D0%B9%D0%BE%D0%BD/%D0%94%D0%B0%D0%B3%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9_%D0%B7%D0%B0%D0%BF%D0%BE%D0%B2%D0%B5%D0%B4%D0%BD%D0%B8%D0%BA|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-10-26|archive-url=https://archive.today/20161026152648/http://www.zapoved.net/index.php/News/%D0%A0%D0%B5%D0%B3%D0%B8%D0%BE%D0%BD%D1%8B/%D0%A1%D0%B5%D0%B2%D0%B5%D1%80%D0%BE-%D0%9A%D0%B0%D0%B2%D0%BA%D0%B0%D0%B7%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9-%D0%BE%D0%BA%D1%80%D1%83%D0%B3/%D0%A0%D0%B5%D1%81%D0%BF%D1%83%D0%B1%D0%BB%D0%B8%D0%BA%D0%B0_%D0%94%D0%B0%D0%B3%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BD/%D0%9A%D1%83%D0%BC%D1%82%D0%BE%D1%80%D0%BA%D0%B0%D0%BB%D0%B8%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9_%D1%80%D0%B0%D0%B9%D0%BE%D0%BD/%D0%94%D0%B0%D0%B3%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9_%D0%B7%D0%B0%D0%BF%D0%BE%D0%B2%D0%B5%D0%B4%D0%BD%D0%B8%D0%BA|url-status=dead}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Dalnevostočni Morskoj]] | [[File:Спасения бухта, ДВГМЗ 1.jpg|150px|alt=Dalnevostochny Morskoy Zapovednik]] | [[Primorski okraj]] <br /><small>{{coord|42|33|59|N|131|12|0 |E|name=Dalnevostochny Morskoy|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://dvmarine.ru/ Дальневосточный морской] | 64.316 ha | 1978 | Morski rezervat v zalivu Petra Velikega, [[Japonsko morje]]. Za rezervat so zapisana štiri območja z različnimi varstvenimi režimi skupne površine 64.311,6 ha, vključno s 63.000 ha morskega območja in odobren varovalni pas okoli morske meje širine 3 milje okoli kopnega - 500 metrov.<ref name="parksite-Dalnevostochny Morskoy">{{navedi splet|title=Dalnevostochny Morskoy (Official Reserve Website)|url=http://dvmarine.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2017-06-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20170617091125/http://dvmarine.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Dalnevostochny Morskoy">{{navedi splet|title=Dalnevostochny Morskoy (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/29/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Darwinov naravni rezervat]] | [[File:Darwin nature reserve.jpg|150px|alt=Darwin Zapovednik]] | [[Vologdska oblast]] <br /><small>{{coord|58|35|0|N|37|59|0 |E|name=Darwin|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.xn--80aeesagfxyn.xn--p1ai/ Дарвинский] | 11.267 ha | 1945 | Naravni rezervat Darwin je na planoti Šeksna-Mologa in je raven. Velik del območja rezervata pokrivajo iglavci (tajga) in močvirja. Pozimi močvirja, reke in zbiralnik Rybinsk ostanejo zamrznjeni več mesecev <ref name="parksite-Darwin">{{navedi splet|title=Darwin (Official Reserve Website)|url=http://www.xn--80aeesagfxyn.xn--p1ai/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Darwin">{{navedi splet|title=Darwin (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/30/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Daurskij]] | [[File:Сопки на севере озера Зун-Торей.jpg|150px|alt=Dauriya Zapovednik]] | 2008 ukinjena Čitska oblast <br /><small>{{coord|50|4|0|N|115|39|0 |E|name=Dauriya|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.daurzapoved.com/index.php/en/ Даурский] | 44.752 ha | 1987 | Suhe stepe in mokrišča Srednje Azije, v ukinjeni Čitski oblasti.<ref name="parksite-Dauriya">{{navedi splet|title=Dauriya (Official Reserve Website)|url=http://www.daurzapoved.com/index.php/en/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20160127051950/http://www.daurzapoved.com/index.php/en/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Dauriya">{{navedi splet|title=Dauriya (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/31/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Denežkin Kamen]] | [[File:Гора Денежкин Камень..jpg|150px|alt=Denezhkin Kamen Zapovednik]] | [[Sverdlovska oblast]] <br /><small>{{coord|60|30|29|N|59|29|39 |E|name=Denezhkin Kamen|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.denkamen.ru/ Денежкин камень] | 78.192 ha | 1991 | Osredotočen na goro Denežkin Kamen, v osrednjem [[Uralsko gorovje|Uralskem gorovju]] ter okoliških rekah in gozdovih; 38 % tajga smrekovo-borovo-jelkov gozd, 12 % borovega gozda, 35 % mešanega gozda.<ref name="parksite-Denezhkin Kamen">{{navedi splet|title=Denezhkin Kamen (Official Reserve Website)|url=http://www.denkamen.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Denezhkin Kamen">{{navedi splet|title=Denezhkin Kamen (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/32/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Džerginski]] | [[File:Bargujin1.jpg|150px|alt=Dzherginsky Zapovednik]] | [[Burjatija]] <br /><small>{{coord|55|6|51|N|111|27|32 |E|name=Dzherginsky|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.barguzin-istok.ru/ Джергинский] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200225173507/http://barguzin-istok.ru/ |date=2020-02-25 }} | 238.088 ha | 1992 | Vzhodno od severnega konca Bajkalskega jezera, pokriva zgornji tok reke Barguzin na stičišču treh večjih gorskih verig - grebenov Barguzin, Ikat in Južna Muja. Gorsko ozemlje, kjer prevladujejo macesnovi gozdovi.<ref name="parksite-Dzherginsky">{{navedi splet|title=Dzherginsky (Official Reserve Website)|url=http://www.barguzin-istok.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2020-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20200225173507/http://barguzin-istok.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Dzherginsky">{{navedi splet|title=Dzherginsky (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/33/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Džugdžur]] | [[File:Dzhugzhursky Nature Reserve Boundaries.png|150px|alt=Dzhugdzug Section (map)]] | [[Habarovski okraj]] <br /><small>{{coord|57|6|15|N|138|15|26 |E|name=Dzhugdzur|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.djugdjur.ru/ Джугджурский] | 859.956 ha | 1990 | Rezervat na obali [[Ohotsko morje|Ohotskega morja]], na ozemlju okrožja Ajano-Maiski v Habarovskem okraju. Vključuje južni del obalnega območja in osrednji del pogorja Džugdžur ter pomorske dodatke.<ref>"Dzhugdzursky (Official Reserve Website)" (in Russian), Ministry of Natural Resources and Environment (Russia).</ref><ref name="zap-Dzhugdzursky">{{navedi splet|title=Dzhugdzursky (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/34/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Vzhodni Ural]] | [[File:Ecodefense Mayak Exhibition 26 Reserve.jpg|150px|alt=East Ural Zapovednik]] | [[Čeljabinska oblast]] <br /><small>{{coord|55|48|52|N|60|53|58 |E|name=East Ural|type:landmark}}</small> | Park:<br />[ Восточно-Уральский] | 16.600 ha | 1968 | Državni ''radiacijski rezervat'', ki je v gozdno-stepskem območju na vzhodnem pobočju južnega Urala. V bližini kraja [[Kištimska katastrofa|nesreče v Kištimu]] leta 1957, drugega najhujšega izpusta sevanja po [[Černobil]]u.<ref name="parksite-East Ural">"East Ural (Official Reserve Website)" (in Russian), Ministry of Natural Resources and Environment (Russia).</ref><ref name="zap-East Ural">"East Ural (Protected Russia)" (in Russian), Ministry of Natural Resources and Environment (Russia).</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Erzi]] | [[File:Erzi, Ingushetia, Towers.jpg|150px|alt=Erzi Zapovednik]] | [[Ingušetija]] <br /><small>{{coord|42|45|0|N|45|0|0 |E|name=Erzi|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.erziri.ru/ Эрзи] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200718033136/http://www.erziri.ru/ |date=2020-07-18 }} | 5970 ha | 2000 | Leži na severnem pobočju [[Visoki Kavkaz| Visokega Kavkaza]] v Džejrahski Assinski kotlini, ki meji na pogorju Skalisty. Reke v rezervatu so Assa in Armhi, ki se izlivata v reko Terek. Severna tretjina ozemlja je gozdnata, območje pogorja so alpski travniki in gorska stepa.<ref name="parksite-Erzi">{{navedi splet|title=Erzi (Official Reserve Website)|url=http://www.erziri.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2020-07-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20200718033136/http://www.erziri.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Erzi">"Erzi (Protected Russia)" (in Russian), Ministry of Natural Resources and Environment (Russia).</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Galičja gora]] | [[File:Vorgol.jpg|150px|alt=Galitsya Gora Zapovednik]] | [[Lipecka oblast]] <br /><small>{{coord|52|36|5|N|38|55|42 |E|name=Galitsya Gora|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://zapovednik.h1.ru/index.shtml?ru Галичья Гора] | 231 ha | 1925 | Na desnem bregu [[Don (reka)|Dona]] je znamenita Galičja gora, edinstvena naravna znamenitost osrednje Rusije. Ta del je že dolgo poznan po bogastvu in raznolikosti flore in favne.<ref name="parksite-Galitsya Gora">{{navedi splet|title=Galitsya Gora (Official Reserve Website)|url=http://zapovednik.h1.ru/index.shtml?ru|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Galitsya Gora">{{navedi splet|title=Galitsya Gora (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/24/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Veliki Arktični državni naravni rezervat]] | [[File:Ursus maritimus in Alaska.jpg|150px|alt=Great Arctic Zapovednik]] | [[Krasnojarski okraj]] <br /><small>{{coord|75|30|0|N|92|36|0 |E|name=Great Arctic|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.zapovedsever.ru/ Большой Арктический] | 4.169.222 ha | 1993 | Največji rezervat Rusije in Evrazije, pa tudi eden največjih na svetu. Obsežni deli morskih otokov, polotokov in porečja.<ref name="parksite-Great Arctic">{{navedi splet|title=Great Arctic (Official Reserve Website)|url=http://www.zapovedsever.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Great Arctic">{{navedi splet|title=Great Arctic (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/13/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Gidan]] | | [[Jamalo-nenecko avtononmo okrožje]] <br /><small>{{coord|71|50|35|N|78|12|23 |E|name=Gydan|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://gdanskiyzp.ru/ Гыданский] | 878.174 ha | 1996 | Najsevernejši rezervat v Zahodni Sibiriji. Zajema polotok Gidanski v avtonomnem okrožju Jamalo-neneck.<ref name="parksite-Gydan">{{navedi splet|title=Gydan (Official Reserve Website)|url=http://gdanskiyzp.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20160125072237/http://gdanskiyzp.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Gydan">{{navedi splet|title=Gydan (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/194/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Ilmen]] | [[File:Ilmenzapoved.JPG|150px|alt=Ilmen Zapovednik]] | [[Čeljabinska oblast]] <br /><small>{{coord|55|0|55|N|60|9|32 |E|name=Ilmen|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://igz.ilmeny.ac.ru/ Ильменский] | 34.380 ha | 1920 | Začel se je leta 1920 kot mineraloški naravni rezervat, mesto nahajališč številnih redkih zemeljskih mineralov. Tu so prvič odkrili 16 mineralov. Borovi in macesnovi gozdovi na nizkih gorah; vznožja grebenov na vzhodni strani južnega Urala. 400 rudnikov na tem območju v preteklosti.<ref name="parksite-Ilmen">{{navedi splet|title=Ilmen (Official Reserve Website)|url=http://igz.ilmeny.ac.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Ilmen">{{navedi splet|title=Ilmen (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/38/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Kabardino-Balkarija]] | [[File:Summit shot (west) from Semenovskogo.jpg|150px|alt=Kabardino-Balkaria Zapovednik]] | Republika [[Kabardino-Balkarija]] <br /><small>{{coord|43|2|56|N|43|14|33 |E|name=Kabardino-Balkaria|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://zapovednik-kbr.ru/ Кабардино-Балкарский] | 82.507 ha | 1976 | Glavni kavkaški greben tukaj tvori znamenito ''Bezengijevo steno'', ki jo sestavljajo vrhovi Gestola (4859 m), Katintau (4858,8 m), Džangi-Tau (5058 m), Vzhodni Džangi-Tau (5033 m) in [[Šhara]]. (5068 m). V rezervatu je 256 ledenikov.<ref name="parksite-Kabardino-Balkarski">{{navedi splet|title=Kabardino-Balkarski (Official Reserve Website)|url=http://zapovednik-kbr.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Kabardino-Balkarski">{{navedi splet|title=Kabardino-Balkarski (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/39/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Kalužskije Zaseki]] | [[File:Kaluzhskiye Zaseki.jpg|150px|alt=Kaluzhskiye Zaseki Zapovednik]] | [[Kaluška oblast]] <br /><small>{{coord|53|35|26|N|35|47|17 |E|name=Kaluzhskiye Zaseki|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://zaseki.ru/ Калужские засеки] | 18.533 ha | 1992 | ''Zaseki'' je ruska beseda, ki pomeni »barikado podrtih dreves«. V srednjem veku je bila regija Kaluga obrambna črta med ruskimi gozdovi na severu in potencialnimi napadalci z juga. Rezervat je bil v nekaterih delih zavarovan že tisoč let in ostaja neprekinjen gozd.<ref name="parksite-Kaluzhskiye Zaseki">{{navedi splet|title=Kaluzhskiye Zaseki (Official Reserve Website)|url=http://zaseki.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Kaluzhskiye Zaseki">{{navedi splet|title=Kaluzhskiye Zaseki (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/41/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Kandalakša]] | [[File:Kandalaksha nature reserve.jpg|150px|alt=Kandalaksha Zapovednik]] | [[Murmanska oblast]] <br /><small>{{coord|67|4|34|N|32|31|30 |E|name=Kandalaksha|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.kandalaksha-reserve.ru/ Кандалакшский] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160906123731/http://www.kandalaksha-reserve.ru/ |date=2016-09-06 }} | 70.530 ha | 1932 | Naravni rezervat v regiji Murmansk in Kareliji. Eden najstarejših v Rusiji. Leži na obali in na otokih [[Barentsovo morje|Barentsovega morja]] ter zalivu Kandalakša v [[Belo morje|Belem morju]]. <ref name="parksite-Kandalaksha">{{navedi splet|title=Kandalaksha (Official Reserve Website)|url=http://www.kandalaksha-reserve.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-09-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160906123731/http://www.kandalaksha-reserve.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Kandalaksha">{{navedi splet|title=Kandalaksha (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/42/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Katun]] | [[File:Katun nature reserve.jpg|150px|alt=Katun Zapovednik]] | [[Republika Altaj]] <br /><small>{{coord|49|38|0|N|86|6|0 |E|name=Katun|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.katunskiy.ru/ Катунский] | 150.079 ha | 1991 | Višavje osrednjega Altaja na jugu osrednje Rusije. Del Unescove svetovne dediščine "Zlate gore Altaja".<ref name="parksite-Katun">{{navedi splet|title=Katun (Official Reserve Website)|url=http://www.katunskiy.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Katun">{{navedi splet|title=Katun (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/43/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Kedrovaja Pad]] | [[File:Кедровая падь.jpg|150px|alt=Kedrovaya Pad Zapovednik]] | [[Primorski okraj]] <br /><small>{{coord|43|6|18|N|131|30|45 |E|name=Kedrovaya Pad|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.leopard-land.ru/ Кедровая Падь] | 17.900 ha | 1925 | Kedrovaja Pad je na obalnih obronkih Mandžurskih gora. Meje rezervata se približujejo reki Barabaševka (do 1973 Mongugaj ali Bolšoj Mongugaj) na severovzhodu in reki Narva (do 1973 Sidimi) na jugozahodu. Na jugovzhodu ga daljnovzhodna železnica loči od Amurskega zaliva, ki je oddaljen manj kot 5 km.<ref name="parksite-Kedrovaya Pad">{{navedi splet|title=Kedrovaya Pad (Official Reserve Website)|url=http://www.leopard-land.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Kedrovaya Pad">{{navedi splet|title=Kedrovaya Pad (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/44/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Kerženec]] | [[File:Одно небольшое из большого множества болот заповедника.jpg|150px|alt=Kerzhenets Zapovednik]] | [[Niženovgorodska oblast]] <br /><small>{{coord|56|37|0|N|44|16|0 |E|name=Kerzhinski|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.kerzhenskiy.ru/ Керженский] | 46.940 ha | 1993 | Rezervat je v srednjem porečju reke Kerženec (pritok Volge). Teren je približno pol gozd in pol močvirje.<ref name="parksite-Kerzhinski">{{navedi splet|title=Kerzhinski (Official Reserve Website)|url=http://www.kerzhenskiy.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Kerzhinski">{{navedi splet|title=Kerzhinski (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/45/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Kankajski naravni rezervat]] | [[File:Закат над Ханкой.jpg|150px|alt=Sunset across Lake Khanka]] | [[Primorski okraj]] <br /><small>{{coord|45|0|0|N|132|9|0 |E|name=Khanka|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.khanka-lake.ru/ Ханкайский] | 43.679 ha | 1990 | Vključuje vode jezera Hanka in njegovo obalo. Ozemlje je razdeljeno na 5 izoliranih območij.<ref name="parksite-Khanka">{{navedi splet|title=Khanka (Official Reserve Website)|url=http://www.khanka-lake.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Khanka">{{navedi splet|title=Khanka (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/94/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Hakaski naravni rezervat]] | [[File:Khakasski nature reserve.jpg|150px|alt=Khakassia Zapovednik]] | [[Hakasija]] <br /><small>{{coord|52|6|0|N|89|17|0 |E|name=Khakassia|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://zapovednik-khakassky.ru/en Хакасский] | 267.483 ha | 1999 | Dve veliki gorski območji (alpsko in gorsko-stepsko) in stepska skupina vključuje sedem grozdov, ki so na levem bregu Minusinske depresije.<ref name="parksite-Khakasski">{{navedi splet|title=Khakasski (Official Reserve Website)|url=http://zapovednik-khakassky.ru/en|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Khakasski">{{navedi splet|title=Khakasski (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/93/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Hinganski naravni rezervat]] | [[File:Khingan Nature Reserve.jpg|150px|alt=Khingan Zapovednik]] | [[Amurska oblast]] <br /><small>{{coord|49|1|1|N|130|26|49 |E|name=Khingan|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.khingan.ru/ Хинганский] | 93.995 ha | 1963 | Skrajni jugovzhod regije Amur znotraj Arharinske nižine (70 %) in ostrog Malega Hinggana (30 %). stepske in gozdno-stepske pokrajine. Gnezdeči [[mandžurski žerjav]]i (''Grus japonensis'').<ref name="parksite-Khingan">"Khingan (Official Reserve Website)" (in Russian), Ministry of Natural Resources and Environment (Russia).</ref><ref name="zap-Khingan">{{navedi splet|title=Khingan (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/95/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Hopjerski naravni rezervat]] | [[File:Novokhopyorsk of Voronezh region. Khopyorsky State Reserve. Khopyor river.JPG|150px|alt=Khopyor Zapovednik]] | [[Voroneška oblast]] <br /><small>{{coord|51|11|41|N|41|43|58 |E|name=Khopyor|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.hoperzap.ru/index.php Хопёрский] | 161.78 ha | 1935 | Ozemlje se razteza 50 km vzdolž reke Hopjer v regiji Voronež. Približno 80 % površine pokrivajo gozdovi, prevladujejo poplavni in gorski hrastovi gozdovi, manjša območja step in travnikov. Je okoli 400 jezer in mrtvic.<ref name="parksite-Khopyor">{{navedi splet|title=Khopyor (Official Reserve Website)|url=http://www.hoperzap.ru/index.php|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Khopyor">{{navedi splet|title=Khopyor (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/96/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Kivač]] | [[File:Kivach 2008.JPG|150px|alt=Kivach Zapovednik]] | [[Republika Karelija]] <br /><small>{{coord|62|20|0|N|33|55|0 |E|name=Kivach|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.zapkivach.ru/ Кивач] | 10.880 ha | 1931 | Vključuje znameniti 10,7 m visok slap Kivač na reki Suna. Rezervat je bil ustanovljen leta 1931 za preučevanje in zaščito karelijske tajge.<ref name="parksite-Kivach">{{navedi splet|title=Kivach (Official Reserve Website)|url=http://www.zapkivach.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20160111024646/http://zapkivach.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Kivach">{{navedi splet|title=Kivach (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/46/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Kologrivski Les]] | [[File:Кологривский лес 2.jpg|150px|alt=Kologrivsky Zapovednik]] | [[Kostromska oblast]] <br /><small>{{coord|58|56|0|N|43|51|0 |E|name=Kologrivsky|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://kologrivskiy-les.ru/ Кологривский лес] | 58.940 ha | 2006 | Gozd iglavcev v prehodnem območju med severno in južno tajgo, na severovzhodu [[Vzhodnoevropsko nižavje|Vzhodnoevropskega nižavja]], 350 km severovzhodno od [[Moskva|Moskve]]. Vsebuje nasade stare smreke in služi tako za ohranjanje kot za znanstveno preučevanje obnavljanja gozdov.<ref name="parksite-Kologrivsky">{{navedi splet|title=Kologrivsky Les (Official Reserve Website)|url=http://kologrivskiy-les.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=July 24, 2016}}</ref><ref name="zap-Kologrivsky">{{navedi splet|title=Kologrivsky Les (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/47/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=July 24, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Komandantov naravni rezervat]] | [[File:О. Медный 45624.jpg|150px|alt=Komandor Zapovednik]] | [[Kamčatski okraj]] <br /><small>{{coord|54|0|0|N|165|0|0 |E|name=Komandor|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.komandorsky.ru/ Командорский] | 3.648.679 ha | 1993 | Večina zahodnih [[Aleuti|Aleutskih otokov]] (od katerih jih je večina v ameriški zvezni državi [[Aljaska]]). [[Komandantovi otoki]] so brez dreves, redko poseljeni otoki 110 milj vzhodno od ruskega polotoka [[Kamčatka]].<ref name="parksite-Komandor">{{navedi splet|title=Komandor (Official Reserve Website)|url=http://www.komandorsky.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Komandor">{{navedi splet|title=Komandor (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/48/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Komsomolski]] | [[File:Hemerocallis middendorffii (Hemerocallidaceae) (36162213775).jpg|150px|alt=Komsomolsk Zapovednik]] | [[Habarovski okraj]] <br /><small>{{coord|50|48|36|N|137|43|9 |E|name=Komsomolsk|type:landmark}}</small> | Park:<br />[ Комсомольский] | 64.278 ha | 1963 |Pokriva povirje reke Gorin, levega pritoka Amurja, v dolini reke Amur v Habarovskem okraju na Ruskem Daljnem vzhodu.<ref name="parksite-Komsomolsk">"Komsomolsk (Official Reserve Website)" (in Russian), Ministry of Natural Resources and Environment (Russia).</ref><ref name="zap-Komsomolsk">{{navedi splet|title=Komsomolsk (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/49/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Korjakski naravni rezervat]] | [[File:Korjaksky nature reserve.jpg|150px|alt=Koryak Zapovednik]] | [[Kamkatski okraj]] <br /><small>{{coord|59|48|28|N|166|11|45 |E|name=Koryak|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.koryakskigpz.ru/ Корякский] | 327.106 ha | 1995 | Leži na severu polotoka Kamčatka, v dolini reke Kujul, rezervat vključuje okoliške gore polotoka Gauvin in sosednje vode v zalivu Lavrov.<ref name="parksite-Koryak">{{navedi splet|title=Koryak (Official Reserve Website)|url=http://www.koryakskigpz.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2014-06-11|archive-url=https://archive.today/20140611145403/http://www.koryakskigpz.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Koryak">{{navedi splet|title=Koryak (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/54/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Kostomukša]] | [[File:Река Каменная.jpg|150px|alt=Kamennaya River]] | [[Republika Karelija]] <br /><small>{{coord|64|28|23|N|30|16|27 |E|name=Kostmuksha|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://kost-zap.ru/ Костомукшский] | 47.569 ha | 1983 | Gozdovi, jezera in tekoča vodna telesa ter druga mokrišča. Del čezmejnega rezervata s [[Finska|Finsko]] na zahodu.<ref name="parksite-Kostamuksha">{{navedi splet|title=Kostamuksha (Official Reserve Website)|url=http://kost-zap.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2006-06-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20060626053330/http://www.kost-zap.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Kostamuksha">{{navedi splet|title=Kostamuksha (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/55/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Kronocki]] | [[File:Uzon caldera.jpg|150px|alt=Kronotsky Zapovednik]] | [[Kamčatski okraj]] <br /><small>{{coord|54|40|0|N|161|0|0 |E|name=Kronotsky|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.kronoki.ru/ Кроноцкий] | 1.142.134 ha | 1967 | Rezervat, ki ga opisujejo kot »Dežela ognja in ledu«, vključuje več gorskih verig s številnimi vulkani - aktivnimi in ugaslimi - in edino odprto porečje gejzirjev v Rusiji ([[Dolina gejzirjev]]).<ref name="parksite-Kronotski">{{navedi splet|title=Kronotsky (Official Reserve Website)|url=http://www.kronoki.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Kronotski">{{navedi splet|title=Kronotski (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/56/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Kurilski naravni rezervat]] | [[File:Kurils nature reserve.jpg|150px|alt=Kurils Zapovednik]] | [[Sahalinska oblast]] <br /><small>{{coord|45|5|0|N|145|59|0 |E|name=Kurils|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.kurilskiy.ru/ Курильский] | 65.364 ha | 1984 | Otok Kunašir in otoki Malega Kurilskega grebena.<ref name="parksite-Kurils">{{navedi splet|title=Kurils (Official Reserve Website)|url=http://www.kurilskiy.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Kurils">{{navedi splet|title=Kurils (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/59/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Kuzneck Alatau]] | [[File:Kuznetsk Alatau 1.jpg|150px|alt=Kuznetsk Alatau Zapovednik]] | [[Kemerovska oblast]] <br /><small>{{coord|53|45|0|N|89|15|0 |E|name=Kuznetsk Alatau|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.kuz-alatau.ru/ Кузнецкий Алатау] | 401.811 ha | 1989 | Nizka-srednje-visoka planota v gorskem območju Altaj-Sajan na jugu Zahodne Sibirije. Kuznecki Alatau ni eno samo gorovje in je sestavljeno iz več verig srednje višine, med katerimi so rečne doline. Je porečje rek Tom in Čuli.<ref name="parksite-Kuznetsk Alatau">{{navedi splet|title=Kuznetsk Alatau (Official Reserve Website)|url=http://www.kuz-alatau.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-02-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20160201014314/http://www.kuz-alatau.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Kuznetsk Alatau">{{navedi splet|title=Kuznetsk Alatau (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/58/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Laplandski naravni rezervat]] | [[File:Lapland reservate-2.jpg|150px|alt=Lapland Zapovednik]] | [[Murmanska oblast]] <br /><small>{{coord|67|49|0|N|32|28|0 |E|name=Lapland|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.laplandzap.ru/ Лапландский] | 278.436 ha | 1957 | Laponski biosferni rezervat je na severozahodu Rusije v središču zahodnega dela [[Kola (polotok)|polotoka Kola]]. Za relief rezervata so značilne Laponske gore (tundra), ki se raztezajo jugovzhodno od meje s Finsko.<ref name="parksite-Lapland">{{navedi splet|title=Lapland (Official Reserve Website)|url=http://www.laplandzap.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Lapland">{{navedi splet|title=Lapland (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/61/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Lazovski naravni rezervat]] | [[File:Petrov-002.jpg|150px|alt=Lazovsky Zapovednik]] | [[Primorski okraj]] <br /><small>{{coord|43|14|0|N|133|24|0 |E|name=Lazovsky|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.lazovzap.ru/ Лазовский] | 120.989 ha | 1957 | Naravni rezervat Lazovski je v istem okrožju v jugovzhodnem delu Primorskega okraja, na pobočju gorovja Sihote-Alin, ki gleda na Japonsko morje. 95 % gozdnat, z največjim sestojem [[Tisa (rod)|tise]] na Ruskem Daljnem vzhodu.<ref name="parksite-Lazovski">{{navedi splet|title=Lazovski (Official Reserve Website)|url=http://www.lazovzap.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Lazovski">{{navedi splet|title=Lazovski (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/60/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Rezervat divjine delta Lene]] | [[File:На Большой Туматской.tif|150px|alt=Lena Delta Zapovednik]] | [[Jakutija|republika Saha]] <br /><small>{{coord|73|0|0|N|127|0|0 |E|name=Lena Delta|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.ustlensky.ru/ Усть-Ленский] | 1.433.000 ha | 1985 | Leži v delti reke [[Lena|Lene]] v republiki Saha / Jakutija, na skrajnem severu vzhodne Sibirije v Rusiji.<ref name="parksite-Lena Delta">{{navedi splet|title=Lena Delta (Official Reserve Website)|url=http://www.ustlensky.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20160111181552/http://ustlensky.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Lena Delta">{{navedi splet|title=Lena Delta (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/92/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Mala Sosva]] | [[File:Malaya Sosva Reserve (Borders).png|150px|alt=Little Sosva Zapovednik]] | [[Hanti-Mansijsko avtonomno okrožje]] <br /><small>{{coord|62|4|59|N|62|5|47 |E|name=Little Sosva|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.m-sosva.ru/ Малая Сосьва] | 225.562 ha | 1976 | Rezervat "Malaya Sosva" je na severnem Uralu na ozemlju Zahodnosibirske nižine. Reka Sosvinsky Ob; prelomljen relief, pomemben zarez rečnih dolin in razvit rečni sistem.<ref name="parksite-Little Sosva">{{navedi splet|title=Little Sosva (Official Reserve Website)|url=http://www.m-sosva.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20160111030558/http://m-sosva.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Little Sosva">{{navedi splet|title=Little Sosva (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/64/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Magadan]] | [[File:Побережье Охотского моря. Ольский участок.JPG|150px|alt=Magadan Zapovednik]] | [[Magadanska oblast]] <br /><small>{{coord|59|38|31|N|147|26|55 |E|name=Magadan|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.magterra.ru/ Магаданский] | 883.817 ha | 1982 | Leži na jugu regije Magadan blizu severne obale Ohotskega morja. Vsa mesta so oddaljena drug od drugega, nimajo naselij in prometnih poti.<ref name="parksite-Magadan">{{navedi splet|title=Magadan (Official Reserve Website)|url=http://www.magterra.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Magadan">{{navedi splet|title=Magadan (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/63/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-02-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160205161801/http://www.zapoved.ru/catalog/63/|url-status=dead}}</ref> |- !scope='row' | [[Mordovski naravni rezervat]] | [[File:Lake in Mordovsky Zapovednik.png|150px|alt=Mordovski Zapovednik]] | [[Mordovija]] <br /><small>{{coord|54|49|15|N|43|20|26 |E|name=Mordovski|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.zapovednik-mordovia.ru/ru/ Мордовский им. П. Г. Смидовича] {{Webarchive|url=http://arquivo.pt/wayback/20160524104402/http://zapovednik-mordovia.ru/ru/ |date=2016-05-24 }} | 32.148 ha | 1935 | Na severu Republike Mordovije, na desnem bregu reke Mokša, ob robu iglavcev - listnatih gozdov in step.<ref name="parksite-Mordovski">{{navedi splet|title=Mordovski (Official Reserve Website)|url=http://www.zapovednik-mordovia.ru/ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-05-24|archive-url=http://arquivo.pt/wayback/20160524104402/http://zapovednik-mordovia.ru/ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Mordovski">{{navedi splet|title=Mordovski (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/65/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Nenecki naravni rezervat]] | [[File:Русский Заворот.jpg|150px|alt=Nenets Zapovednik]] | [[Nenško avtonomno okrožje]] <br /><small>{{coord|68|35|35|N|53|45|27 |E|name=Nenets|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.nenetz.ru/ Ненецкий] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160111074519/http://nenetz.ru/ |date=2016-01-11 }} | 313.400 ha | 1997 | Severna Arktika na obali Barentsovega morja in delti reke Pečore, v Nenškem avtonomnem okrožju. Bogata mokrišča, reke in morski otoki zagotavljajo habitat za tisoče ptic selivk in drugih živali.<ref name="parksite-Nenets">{{navedi splet|title=Nenets (Official Reserve Website)|url=http://www.nenetz.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20160111074519/http://nenetz.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Nenets">{{navedi splet|title=Nenets (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/66/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Nižnesvirski naravni rezervat]] | [[File:Север России (111).JPG|150px|alt=Nizhnesvirsky Zapovednik]] | [[Leningrajska oblast]] <br /><small>{{coord|60|36|0|N|33|0|0 |E|name=Nizhnesvirsky|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.n-svirsky.ru/ Нижнесвирский] | 42.390 ha | 1980 | Ščiti pokrajine vzhodne obale [[Ladoško jezero|Ladoškega jezera]]. Ozemlje zavzema nižine na desnem bregu spodnjega dela reke Svir.<ref name="parksite-Nizhnesvirsky">{{navedi splet|title=Nizhnesvirsky (Official Reserve Website)|url=http://www.n-svirsky.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20160126124109/http://n-svirsky.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Nizhnesvirsky">{{navedi splet|title=Nizhnesvirsky (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/67/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Norski naravni rezervat]] | [[File:Norsky Nature Reserve (borders).png|150px|alt=Nora Zapovednik]] | [[Amurska oblast]] <br /><small>{{coord|52|30|4|N|130|17|33 |E|name=Nora|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://norzap.ru/ Норский] | 211.168 ha | 1998 | Severovzhodni del ravnice Amur-Zeja med rekama Nora in Selemdža. Razširjeni gozdovi ''Chenopodiaceae'' in termokras tipičnih območij severno od regije Amur.<ref name="parksite-Nora">{{navedi splet|title=Nora (Official Reserve Website)|url=http://norzap.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20160126174439/http://norzap.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Nora">{{navedi splet|title=Nora (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/68/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Severna Osetija]] | [[File:Высокогорные цветы.jpg|150px|alt=North Ossetia Zapovednik]] | [[Sverna Osetija-Alanija]] <br /><small>{{coord|42|47|0|N|44|5|0 |E|name=North Ossetia|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.zapovednik15-osetia.ru/ Северо-Осетинский] | 29.000 ha | 1967 | Visokogorski rezervat, ki je na severnem pobočju gora Kavkaza v višini 650–4249 metrov. V rezervatu je 76 ledenikov.<ref name="parksite-North Ossetia">{{navedi splet|title=North Ossetia (Official Reserve Website)|url=http://www.zapovednik15-osetia.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20160122015007/http://www.zapovednik15-osetia.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-North Ossetia">{{navedi splet|title=North Ossetia (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/83/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Nurguš]] | [[File:Nurgush.jpg|150px|alt=Nurgush Ridge South Ural]] | [[Kirovska oblast]] <br /><small>{{coord|58|0|43|N|48|27|24 |E|name=Nurgush|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://nurgush.org/ Нургуш] | 23.449 ha | 1994 | Ena redkih nedotaknjenih gozdnih pokrajin severne evropske Rusije, ki se jih človek skoraj ne dotakne.<ref name="parksite-Nurgush">{{navedi splet|title=Nurgush (Official Reserve Website)|url=http://nurgush.org/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Nurgush">{{navedi splet|title=Nurgush (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/69/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Oka]] | [[File:Oka nature reserve.jpg|150px|alt=Oka Zapovednik]] | [[Rjazanska oblast]] <br /><small>{{coord|54|45|0|N|40|45|0 |E|name=Oka|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://oksky-reserve.ru/ Окский] | 55.722 ha | 1935 | Glavni del rezervata je na levem bregu reke Pra. V rezervat spadata tudi reka Lamša in Črna. Območje najširše poplavne ravnice Oka poplavna jezera.<ref name="parksite-Oka">{{navedi splet|title=Oka (Official Reserve Website)|url=http://oksky-reserve.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Oka">{{navedi splet|title=Oka (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/71/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20160125162436/http://www.zapoved.ru/catalog/71/|url-status=dead}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Oljokma]] | [[File:Krestjah river in Olekminsky nature reserve.jpg|150px|alt=Olyokma Zapovednik]] | [[Jakutija|Republika Saha]] <br /><small>{{coord|58|39|22|N|122|15|28 |E|name=Olyokma|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://olekminskiy.ru/ Олёкминский] | 847.102 ha | 1984 | Je južno od srednjega toka reke Lene na desnem bregu njenega drugega največjega pritoka - Olekma na stičišču Aldanskega višavja in Prilenske planote v okrožju Oljokminski v Republiki Saha (Jakutija).<ref name="parksite-Olyokma">{{navedi splet|title=Olyokma (Official Reserve Website)|url=http://olekminskiy.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2013-05-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20130522192055/http://olekminskiy.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Olyokma">{{navedi splet|title=Olyokma (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/70/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Orenburški naravni rezervat]] | [[File:Burtunskaya step.jpg|150px|alt=Orenburg Zapovednik]] | [[Orenburška oblast]] <br /><small>{{coord|51|5|8|N|57|41|13 |E|name=Orenburg|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.orenzap.ru/ Оренбургский] | 21.653 ha | 1988 | Namen rezervata - ohranjanje in obnova edinstvene stepske pokrajine več podobnih območij - vzhodno od Volge, Urala, južnega Urala in Trans-Urala.<ref name="parksite-Orenburg">{{navedi splet|title=Orenburg (Official Reserve Website)|url=http://www.orenzap.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Orenburg">{{navedi splet|title=Orenburg (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/72/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Pasvik]] | [[File:Pasvik Zapovednik, River Paz.jpg|150px|alt=Pasvik Zapovednik]] | [[Murmanska oblast]] <br /><small>{{coord|69|8|31|N|29|13|59 |E|name=Pasvik|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.pasvik51.ru/ Пасвик] | 14.727 ha | 1992 | Dvostranski naravni rezervat, ki je v dolini reke Pasvikdalen na [[Norveška|Norveškem]] in v Rusiji. Na ruski strani je rezervat veliko območje borovega gozda, ki ni neposredno povezano z rezervoarjem Fjærvann na norveški strani.<ref name="parksite-Pasvik">{{navedi splet|title=Pasvik (Official Reserve Website)|url=http://www.pasvik51.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20160111211904/http://pasvik51.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Pasvik">{{navedi splet|title=Pasvik (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/74/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Pečora-Ilič]] | [[File:Плато Маньпупунер.jpg|150px|alt=Pechoro-Ilych Zapovednik]] | Republika [[Komi]] <br /><small>{{coord|52|35|0|N|58|15|0 |E|name=Pechoro-Ilych|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.pechora-reserve.ru/ru Печоро-Илычский] | 721.322 ha | 1930 | V jugovzhodnem kotu republike Komi (okrožje Troitsko-Pečorski), na zahodnih pobočjih Uralskega gorovja in sosednjih vznožjih in nižinah. Območje drenira zgornji tok reke [[Pečora]] in njen pritok Ilič.<ref name="parksite-Pechoro-Ilych">{{navedi splet|title=Pechoro-Ilych (Official Reserve Website)|url=http://www.pechora-reserve.ru/ru|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-03-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20160313010040/http://www.pechora-reserve.ru/ru|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Pechoro-Ilych">{{navedi splet|title=Pechoro-Ilych (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/107/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Pinežski naravni rezervat]] | [[File:Golubino cave 8.JPG|150px|alt=Pinezhsky Zapovednik]] | [[Arhangelska oblast]] <br /><small>{{coord|64|40|36|N|43|11|57 |E|name=Pinezhsky|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.zapovednik-pinega.ru/ Пинежский] | 51.522 ha | 1974 | Kompleksi tajge jugovzhodno od Belega morja-Kuloiplato.<ref name="parksite-Pinezhsky">{{navedi splet|title=Pinezhsky (Official Reserve Website)|url=http://www.zapovednik-pinega.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20160117041000/http://www.zapovednik-pinega.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Pinezhsky">{{navedi splet|title=Pinezhsky (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/75/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Polistovski naravni rezervat]] | [[File:Клюквенное болото вблизи.JPG|150px|alt=Politovsky Zapovednik]] | [[Pskovska oblast]] <br /><small>{{coord|57|10|15|N|30|33|25 |E|name=Polistovsky|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://polistovsky.ru/ Полистовский] | 36.026 ha | 1994 | Varuje barjanske ekosisteme na severozahodu Rusije, v močvirskem sistemu Polist-Lovat.<ref name="parksite-Polistovsky">"Polistovsky (Official Reserve Website)" (in Russian), Ministry of Natural Resources and Environment (Russia).</ref><ref name="zap-Polistovsky">{{navedi splet|title=Polistovsky (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/76/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Poronajski naravni rezervat]] | [[File:Sakhalin Poronaisk.jpg|150px|alt=Poronaysky Zapovednik]] | [[Sahalinska oblast]] <br /><small>{{coord|49|03|30|N|144|21|00|E|name=Poronaysky|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.zapovednik-65.ru/ Поронайский] | 56.695 ha | 1988 | Naravni rezervat na vzhodnem delu otoka Sahalin. Vključuje polotok Potrpljenja (''Полуостров Терпения''), južni del gorovja Vzhodnega Sahalina, najširši del dola Tim-Poronajsk.<ref name="parksite-Poronaysky">{{navedi splet|title=Poronaysky (Official Reserve Website)|url=http://www.zapovednik-65.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20160127221113/http://www.zapovednik-65.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Poronaysky">{{navedi splet|title=Poronaysky (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/78/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Privolški Les]] | [[File:Privolzhskaya lesostep 102.jpg|150px|alt=Pribolshky Les Zapovednik]] | [[Penzenska oblast]] <br /><small>{{coord|53|20|20|N|46|51|55 |E|name=Pribolshky Les|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://zpls.ru/ Приволжская лесостепь] | 8373 ha | 1989 | Stepsko ozemlje, ki je v povodju med reko Volgo in reko Don, rezervat vsebuje 5 grozdov (odsekov), ki so v zahodnem delu Volškega višavja na ozemlju regije Penza.<ref name="parksite-Pribolshky Les">{{navedi splet|title=Pribolshky Les (Official Reserve Website)|url=http://zpls.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-06-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160605155122/http://zpls.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Pribolshky Les">"Pribolshky Les (Protected Russia)" (in Russian), Ministry of Natural Resources and Environment (Russia).</ref> |- !scope='row' | [[Prioksko-Terasni naravni rezervat]] | [[File:Zubr v zapovednike.JPG|150px|alt=Prioksko-Terrasny Zapovednik]] | [[Moskovska oblast]] <br /><small>{{coord|54|54|13|N|37|32|48 |E|name=Prioksko-Terrasny|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://pt-zapovednik.ru/ Приокско-Террасный] | 4945 ha | 1945 | Eden najmanjših ruskih zapovednikov (naravnih rezervatov), ki se razprostira na površini 5000 hektarjev ob levem bregu reke [[Oka (pritok Volge)|Oke]] v okrožju Serpuhov v Moskovski oblasti.<ref name="parksite-Prioksko-Terrasny">{{navedi splet|title=Prioksko-Terrasny (Official Reserve Website)|url=http://pt-zapovednik.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Prioksko-Terrasny">{{navedi splet|title=Prioksko-Terrasny (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/104/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Prisurski naravni rezervat]] | | [[Čuvašija]] <br /><small>{{coord|55|2|0|N|46|45|0 |E|name=Prisursky|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.zapoved.ru/catalog/105/ Присурский] | 9150 ha | 1995 | Trije deli: naravni rezervat Alatirski, ki je v dolini reke Sura (mešani iglavci in listopadni gozdovi) in dve majhni stepi na jugovzhodu (Batirevski Jalcjikski) <ref name="parksite-Prisurski">{{navedi splet|title=Prisurski (Official Reserve Website)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/105/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2013-02-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20130218190613/http://www.zapoved.ru/catalog/105/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Prisurski">{{navedi splet|title=Prisurski (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/105/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2013-02-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20130218190613/http://www.zapoved.ru/catalog/105/|url-status=dead}}</ref> |- !scope='row' | [[Putoranski naravni rezervat]] | [[File:Plato Putorana 01.jpg|150px|alt=Putorana Zapovednik]] | [[Krasnojarski okraj]] <br /><small>{{coord|68|52|34|N|94|48|36 |E|name=Putorana|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.zapovedsever.ru/ Путоранский] | 1.887.251 ha | 1988 | Je v središču planote Putorana, v severnem delu osrednje Sibirije, približno 100 km severno od polarnega kroga. Vsebuje popolne subarktične in arktične ekosisteme v izoliranem gorovju.<ref name="parksite-Putorana">{{navedi splet|title=Putorana (Official Reserve Website)|url=http://www.zapovedsever.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Putorana">{{navedi splet|title=Putorana (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/79/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Rdejski naravni rezervat]] | [[File:Tupichenka.JPG|150px|alt=Rdeysky Zapovednik]] | [[Novgorodska oblast]] <br /><small>{{coord|57|16|0|N|30|48|0 |E|name=Rdeysky|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://rdeysky.org/ Рдейский] | 36.922 ha | 1994 | Naravni rezervat je ustvarjen za zaščito ekosistemov močvirja severozahodne Rusije. Rdejsko jezero, glavno jezero na severozahodu rezervata, katerega del obale pripada rezervatu, izvira reke Rdeja, glavnega levega pritoka reke Lovat.<ref name="parksite-Rdeysky">{{navedi splet|title=Rdeysky (Official Reserve Website)|url=http://rdeysky.org/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Rdeysky">{{navedi splet|title=Rdeysky (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/80/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Rostov]] | [[File:Wild horses in Rostovsky nature reserve.jpg|150px|alt=Rostov Zapovednik]] | [[Rostovska oblast]] <br /><small>{{coord|46|27|53|N|43|3|2 |E|name=Rostov|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.rgpbz.ru/ Ростовский] | 9465 ha | 1995 | Severozahodni del depresije Kuma-Manič, otokov jezera Manič-Gudilo, Požgani otoki in sosednje vode jezera. Zmerno suha stepa doline Manič.<ref name="parksite-Rostov">{{navedi splet|title=Rostov (Official Reserve Website)|url=http://www.rgpbz.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Rostov">{{navedi splet|title=Rostov (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/81/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20160125175247/http://www.zapoved.ru/catalog/81/|url-status=dead}}</ref> Biosferni rezervat "Rostovski" je dobil status leta 2008 s sklepom Sveta programa "Človek in biosfera" Unesca. |- !scope='row' | [[Sajano-Šušenski naravni rezervat]] | [[File:Sayano-Shushensky reservate, Enisey river.jpg|150px|alt=Sayano-Shushenski Zapovednik]] | [[Krasnojarski okraj]] <br /><small>{{coord|52|7|44|N|91|47|34 |E|name=Sayano-Shushenski|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.sayanzapoved.ru/ Саяно-Шушенский] | 390.368 ha | 1976 |Rezervat v oddaljenem območju Zahodnega Sajana na jugu ozemlja Krasnojarsk na levem bregu reke Jenisej na območju vpliva rezervoarja Sajano-Šušenskoje.<ref name="parksite-Sayano-Shushenski">{{navedi splet|title=Sayano-Shushenski (Official Reserve Website)|url=http://www.sayanzapoved.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Sayano-Shushenski">{{navedi splet|title=Sayano-Shushenski (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/82/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2015-12-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20151224103813/http://www.zapoved.ru/catalog/82|url-status=dead}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Šajtan-Tau]] | [[File:Р.Сакмар.jpg|150px|alt=Shatan-Tau Zapovednik]] | [[Orenburška oblast]] <br /><small>{{coord|51|47|17|N|57|25|3 |E|name=Shaytan-Tau|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.orenzap.ru/ Шайтан-Тау] | 6726 ha | 2014 | Je v gorovju Šajtantau, južni Ural. Glavni namen rezervata je ohranjanje Dubravnaja stepe in pomembnih habitatov redkih vrst rastlin in živali.<ref name="parksite-Shaytan-Tay">{{navedi splet|title=Shaytan-Tay (Official Reserve Website)|url=http://www.orenzap.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Shaytan-Tay">{{navedi splet|title=Shaytan-Tay (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/262|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20160125135748/http://www.zapoved.ru/catalog/262|url-status=dead}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Šulgan-Taš]] | [[File:Капова пещера.jpg|150px|alt=Kapova Cave in Shulgan-Tash]] | [[Baškortostan]] <br /><small>{{coord|53|2||N|57|3| |E|name=Shulgan-Tash|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.shulgan-tash.ru/Шульган-Таш]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} | 22.531 ha | 2014 | Šulgan-Taš vsebuje nekaj najstarejših jam človeških bivališč (Kapova jama), datiranih v 14.-17. stoletje pred našim štetjem. Rezervat je znan tudi po tem, da je edini rezervat na svetu za starodavno čebelarsko (čebelarsko) prakso gojenja divjih čebel v votlih drevesih.<ref name="parksite-Shatan-Tay">{{navedi splet|title=Shatan-Tay (Official Reserve Website)|url=http://www.orenzap.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Shatan-Tay">{{navedi splet|title=Shatan-Tay (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/262|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20160125135748/http://www.zapoved.ru/catalog/262|url-status=dead}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Sihote-Alin]] | [[File:Sopka in south Sikhote-Alin.JPG|150px|alt=Sikhote-Alin Zapovednik]] | [[Primorski okraj]] <br /><small>{{coord|45|20|0|N|136|10|0 |E|name=Sikhote-Alin|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.xn--80apbllt6f.xn--p1ai/ Сихотэ-Алинский им. К.Г. Абрамова] | 401.428 ha | 1935 | Gorovje v Primorskem in Habarovskem okraju v Rusiji, ki se razteza približno 900 kilometrov severovzhodno od ruskega pacifiškega pristanišča [[Vladivostok]]. Zmerni gozd in velika biotska raznovrstnost.<ref name="parksite-Sikhote-Alin">{{navedi splet|title=Sikhote-Alin (Official Reserve Website)|url=http://www.xn--80apbllt6f.xn--p1ai/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20160126023338/http://www.xn--80apbllt6f.xn--p1ai/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Sikhote-Alin">{{navedi splet|title=Sikhote-Alin (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/84/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Sohondo]] | [[File:Sokhondo Nature Reserve.jpg|150px|alt=Sokhondo Zapovednik]] | ukinjena [[Čitska oblast]] <br /><small>{{coord|49|41|37|N|111|5|27 |E|name=Sokhondo|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://sokhondo.ru/ Сохондинский] | 210.985 ha | 1973 | Eden najvišjih delov visokogorja Hentei-Čikoj z gorovjem Sohondo. Golec Sohondo je starodavni vulkan. Rezervat vključuje številna jezera ledeniškega izvora.<ref name="parksite-Sokhondo">{{navedi splet|title=Sokhondo (Official Reserve Website)|url=http://sokhondo.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Sokhondo">{{navedi splet|title=Sokhondo (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/85/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Južni Ural]] | [[File:Лес вокруг г.Ямантау.jpg|150px|alt=South Ural Zapovednik]] | [[Baškortostan]] <br /><small>{{coord|54|20|48|N|57|53|9 |E|name=South Ural|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.south-ural-reserve.ru/ Южно-Уральский] | 252.800 ha | 1979 | Ekosistemi gorske tajge v najvišjem delu južnega Urala v Republiki Baškortostan in regiji Čeljabinsk. Več gorskih verig - Mašak, Zigalga, Nara Kumardak in Jamantau. Gora Jamantau z višino 1640 metrov je najvišja gora južnega Urala.<ref name="parksite-South Ural">{{navedi splet|title=South Ural (Official Reserve Website)|url=http://www.south-ural-reserve.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-South Ural">{{navedi splet|title=South Ural (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/108/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Tajmir]] | [[File:Вовсю цветет мощный мытник лисохвостовидный.jpg|150px|alt=Taymyr Zapovednik]] | [[Krasnojarski okraj]] <br /><small>{{coord|73|57|0|N|99|1|0 |E|name=Taymyr|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.zapovedsever.ru/ Таймырский] | 1.781.928 ha | 1979 | Je na polotoku Tajmir v Krasnojarskem okraju. Območje je bilo ustanovljeno za gnezdišča rdečeprsih gosi (''Branta ruficollis'' protection), kot tudi poletne rezidence divjih severnih jelenov (''Rangifer tarandus'') in biotsko raznovrstnost jezera Tajmir.<ref name="parksite-Taymyr">{{navedi splet|title=Taymyr (Official Reserve Website)|url=http://www.zapovedsever.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Taymyr">{{navedi splet|title=Taymyr (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/87/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-04-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20160428070235/http://zapoved.ru/catalog/87|url-status=dead}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Teberda]] | [[File:Гора Белалакая.JPG|150px|alt=Teberda Zapovednik]] | [[Karačaj-Čerkezija]] <br /><small>{{coord|43|21|0|N|41|42|0 |E|name=Teberda|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://teberda.org.ru/ Тебердинский] | 84.996 ha | 1936 | Je na severnih pobočjih Visokega Kavkaza. Različnost terena je ekstremna: 31,7 % gozdov, 20 % travnikov, 8,5 % ledenikov, 38,4 % kamnin in melišč, 0,7 % - voda (157 jezer in 109 ledenikov).<ref name="parksite-Teberda">{{navedi splet|title=Teberda (Official Reserve Website)|url=http://teberda.org.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2017-12-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20171205202856/http://teberda.org.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Teberda">{{navedi splet|title=Teberda (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/88/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-02-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160204184740/http://www.zapoved.ru/catalog/88/|url-status=dead}}</ref> |- !scope='row' | [[Tigirekski naravni rezervat]] | [[File:Shlyapnaya mountain.jpg|150px|alt=Tigireksky Zapovednik]] | [[Republika Altaj]] <br /><small>{{coord|51|0|0|N|82|55|0 |E|name=Tigireksky|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://tigirek.ru// Тигирекский] | 40.693 ha | 1999 | Jugozahodni del ozemlja Altaj, vključno z mejo. Černeva tajga in stepa; kraška pokrajina in jame.<ref name="parksite-Tigirekskiy">{{navedi splet|title=Tigirekskiy (Official Reserve Website)|url=http://tigirek.ru//|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20160127110230/http://tigirek.ru//|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Tigirekskiy">{{navedi splet|title=Tigirekskiy (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/37/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Tunguska]] | [[File:Росомаха подошла к следу снегохода и вернулась.jpg|150px|alt=Tunguska]] | [[Krasnojarski okraj]] <br /><small>{{coord|60|43|53|N|101|58|3 |E|name=Tunguska|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.tunzap.ru/ Тунгусский] | 296.562 ha | 1995 | Je v osrednjem delu Srednjesibirske planote. Zaradi meteorita leta 1908 je bilo posekanih in požganih več kot 2000 km<sup>2</sup> borealnih gozdov. Tajga, prizadeta na območju nesreče, je bila obnovljena v zadnjih 100 letih.<ref name="parksite-Tunguska">{{navedi splet|title=Tunguska (Official Reserve Website)|url=http://www.tunzap.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Tunguska">{{navedi splet|title=Tunguska (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/89/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Biosferni rezervat kotline Uvs Nuur]] | | [[Tuva]] <br /><small>{{coord|50|41|0|N|94|2|0 |E|name=Ubsunur Hollow|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://ubsunur.3dn.ru/ Убсунурская котловина] | 323.198 ha | 1993 | Krhka gorska kotanja ali depresija, ki je na ozemeljski meji Mongolije in Republike Tuva Ruske federacije med gorami - gorovjem Tannu-Ola in gorovjem Altaj - del kombinacije dvignjenih zemljišč in depresij. Tu se najbolj severna [[puščava]] na svetu sreča z najbolj južnim območjem [[tundra|tundre]] na svetu<ref name="parksite-Ubsunur Hollow">{{navedi splet|title=Ubsunur Hollow (Official Reserve Website)|url=http://ubsunur.3dn.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Ubsunur Hollow">{{navedi splet|title=Ubsunur Hollow (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/90/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Zgornji Tazovski]] | [[File:Прекрасный Верхне-Тазовский заповедник)).jpg|150px|alt=Upper Taz Zapovednik]] | [[Jamalo-Nenško avtonomno okružje]] <br /><small>{{coord|63|30|14|N|84|3|28 |E|name=Upper Taz|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.xn-----7kcbgccqcagtcmgjpj5bokhwk6av1f.xn--p1ai/ Верхне-Тазовский] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160126113607/http://www.xn-----7kcbgccqcagtcmgjpj5bokhwk6av1f.xn--p1ai/ |date=2016-01-26 }} | 631.308 ha | 1986 | Ozemlje, ki je na vzhodno-osrednjem robu Zahodnosibirske nižine, je razdeljeno na dva gozdova - Pokolskoe in Taz, ki ščitita levi breg reke Rata.<ref name="parksite-Upper Taz">{{navedi splet|title=Upper Taz (Official Reserve Website)|url=http://www.xn-----7kcbgccqcagtcmgjpj5bokhwk6av1f.xn--p1ai/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20160126113607/http://www.xn-----7kcbgccqcagtcmgjpj5bokhwk6av1f.xn--p1ai/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Upper Taz">{{navedi splet|title=Upper Taz (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/17/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20160125144212/http://www.zapoved.ru/catalog/17/|url-status=dead}}</ref> |- !scope='row' | [[Usuriski naravni rezervat]] | [[File:Уссурийский заповедник.jpg|150px|alt=Ussurisky Zapovednik]] | [[Primorsko okraj]] <br /><small>{{coord|43|40|49|N|132|32|44 |E|name=Ussurisky|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.ussuriysky.ru/ Уссурийский] | 40.432 ha | 1932 | Je na južnem robu gorovja Przewalski, v zgornjem toku reke Komarovke. Na vzhodu rezervata so povirja desnih pritokov reke Artemivke.<ref name="parksite-Ussurisky">{{navedi splet|title=Ussurisky (Official Reserve Website)|url=http://www.ussuriysky.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20160125195112/http://www.ussuriysky.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Ussurisky">{{navedi splet|title=Ussurisky (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/91/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Višera]] | [[File:Ишерим.JPG|150px|alt=Vishera Zapovednik]] | [[Permski okraj]] <br /><small>{{coord|61|29|0|N|59|13|0 |E|name=Vishera|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.vishersky.ru/ Вишерский] | 241.200 ha | 1991 | Več kot 75 %, ki ga pokrivajo gozdovi, je glavna reka Višera, ki teče skozi naravni rezervat približno 130 km. Skrajna severna točka naravnega rezervata (ki je tudi najsevernejša v Permskem okraju) je razdeljena na porečja reke Kame, Pečore in Oba. Manjši prebivalci tega kraja so ljudstvo [[Mansi]], zaradi česar je zanimiva etnografska regija.<ref name="parksite-Vishera">{{navedi splet|title=Vishera (Official Reserve Website)|url=http://www.vishersky.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Vishera">{{navedi splet|title=Vishera (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/20/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Visim]] | [[File:Гора "Старик-камень".jpg|150px|alt=Old Stone Mountain, in the buffer zone of Visim Zapovednik]] | [[Sverdlovska oblast]] <br /><small>{{coord|57|24|25|N|59|33|55 |E|name=Visim|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://visimskiy.ru/ Висимский] | 33.487 ha | 1971 | Južna tajga nizki srednji Ural. Večina rezervata je na njegovem zahodnem pobočju v povirju reke Sulёm, desnega pritoka reke Čusovoj, ki je del obsežnega porečja Volga-Kama.<ref name="parksite-Visim">{{navedi splet|title=Visim (Official Reserve Website)|url=http://visimskiy.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Visim">{{navedi splet|title=Visim (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/192/%D0%92%D0%B8%D1%81%D0%B8%D0%BC%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9-%D0%B3%D0%BE%D1%81%D1%83%D0%B4%D0%B0%D1%80%D1%81%D1%82%D0%B2%D0%B5%D0%BD%D0%BD%D1%8B%D0%B9-%D0%BF%D1%80%D0%B8%D1%80%D0%BE%D0%B4%D0%BD%D1%8B%D0%B9-%D0%B1%D0%B8%D0%BE%D1%81%D1%84%D0%B5%D1%80%D0%BD%D1%8B%D0%B9-%D0%B7%D0%B0%D0%BF%D0%BE%D0%B2%D0%B5%D0%B4%D0%BD%D0%B8%D0%BA|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Vitim]] | [[File:Озеро Угловое.jpg|150px|alt=Towards east order of Vitim Zapovednik]] | [[Irkutska oblast]] <br /><small>{{coord|57|12|10|N|116|48|28 |E|name=Vitim|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.vitimskiy.ru/ Витимский] | 585.021 ha | 1982 | Del območja gora in jezer Sajano-Bajkal, severovzhodno od Bajkalskega jezera. Posebno znanstveno in kulturno vredno je jezero Oron.<ref name="parksite-Vitim">{{navedi splet|title=Vitim (Official Reserve Website)|url=http://www.vitimskiy.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20160127025824/http://www.vitimskiy.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Vitim">{{navedi splet|title=Vitim (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/19/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Volško-kamski naravni rezervat]] | [[File:Раифское озеро.jpg|150px|alt=Volga-Kama Zapovednik]] | [[Tatarstan]] <br /><small>{{coord|55|18|10|N|49|17|10 |E|name=Volga-Kama|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.sopkgu.narod.ru/vkgpz.htm Волжско-Камский] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161221235813/http://www.sopkgu.narod.ru/vkgpz.htm |date=2016-12-21 }} | 10.091 ha | 1960 | Volško-kamski naravni rezervat je na sotočju reke [[Volga|Volge]], reke [[Kama (reka)|Kame]] in reke [[Mjoša]]. Rezervat ima dva odseka, eden na levem bregu Volge, na dejanskem sotočju rek, drugi odsek približno 100 km navzgor po Volgi na zahodnem obrobju mesta [[Kazan]].<ref name="parksite-Vosshko-Kamisky">{{navedi splet|title=Vosshko-Kamisky (Official Reserve Website)|url=http://www.sopkgu.narod.ru/vkgpz.htm|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-12-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20161221235813/http://www.sopkgu.narod.ru/vkgpz.htm|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Vosshko-Kamisky">{{navedi splet|title=Vosshko-Kamisky (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/21/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Voroneški naravni rezervat]] | [[File:Река Усманка.JPG|150px|alt=Voronezh Zapovednik]] | [[Voroneška oblast]] <br /><small>{{coord|51|44|8|N|39|34|9 |E|name=Voronezh|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://zapovednik-vrn.ru/ Воронежский] | 31.053 ha | 1927 | Eden najstarejših naravnih rezervatov v Rusiji je 40 km severno od središča Voroneža. Prva poskusna drevesnica bobrov na svetu za vzrejo in preučevanje [[bober|bobra]].<ref name="parksite-Voronezh">{{navedi splet|title=Voronezh (Official Reserve Website)|url=http://zapovednik-vrn.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Voronezh">{{navedi splet|title=Voronezh (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/22/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Voronina]] | [[File:Воронинский заповедник.jpg|150px|alt=Voronina Zapovednik]] | [[Tambovska oblast]] <br /><small>{{coord|51|31|29|N|42|36|52 |E|name=Voronina|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.voroninsky.ru/ Воронинский] | 10.819 ha | 1994 | Je v dolini reke Crov (desni pritok reke Hoper), gozdno-stepsko območje.<ref name="parksite-Voronina">{{navedi splet|title=Voronina (Official Reserve Website)|url=http://www.voroninsky.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2017-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021164322/http://www.voroninsky.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Voronina">{{navedi splet|title=Voronina (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/23/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Vranglov otok]] | [[File:Wrangel sunrise.jpg|150px|alt=Wrangel Island Zapovednik]] | [[Čukotka]] <br /><small>{{coord|71|14|0|N|179|25|0 |E|name=Wrangel Island|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.ostrovwrangelya.org/ Остров Врангеля] | 2.225.650 ha | 1976 | Otok v Arktičnem oceanu, med [[Čukotsko morje|Čukotskim]] in [[Vzhodnosibirsko morje|Vzhodnosibirskim morjem]]. [[Vrangelov otok]] leži ob poldnevniku 180 °. Sestavljen je iz južne obalne ravnine, ki je široka kar 15 km; osrednji pas nizkoreliefnih gora; in severno obmorsko ravnino, ki je široka kar 25 km.<ref name="parksite-Wrangel Island">{{navedi splet|title=Wrangel Island (Official Reserve Website)|url=http://www.ostrovwrangelya.org/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Wrangel Island">{{navedi splet|title=Wrangel Island (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/73/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Juganski naravni rezervat]] | [[File:Юганский заповедник. р. Негусьях.JPG|150px|alt=Jerginsky Zapovednik]] | [[Marij El]] <br /><small>{{coord|59|32|21|N|74|37|48 |E|name=Jerginsky|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://ugansky.ru/ Юганский] | 648.636 ha | 1982 | V porečju Velikega Jugana (levi pritok Oba).<ref name="parksite-Jerginsky">{{navedi splet|title=Jerginsky (Official Reserve Website)|url=http://ugansky.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20160118093714/http://www.ugansky.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Jerginsky">{{navedi splet|title=Jerginsky (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/102|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Zeja]] | [[File:Зейский заповедник.jpg|150px|alt=Zeya Zapovednik]] | [[Amurska oblast]] <br /><small>{{coord|53|57|46|N|127|22|21 |E|name=Zeya|type:landmark}}</small> | Park:<br />[ Зейский] | 99.390 ha | 1963 | Gorsko ozemlje na vzhodnem koncu grebena Tukuringra. Tajga gozd, macesen, mongolski hrast.<ref name="parksite-Zeya">"Zeya (Official Reserve Website)" (in Russian), Ministry of Natural Resources and Environment (Russia).</ref><ref name="zap-Zeya">{{navedi splet|title=Zeya (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/36/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Džiguli]] | [[File:Самарская Лука, гора Стрельная.jpg|150px|alt=Zhiguli Zapovednik]] | [[Samarska oblast]] <br /><small>{{coord|53|24|54|N|49|49|17 |E|name=Zhiguli|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://zhreserve.ru/ Жигулёвский им. И. И. Спрыгина] | 23.157 ha | 1966 | Je na Samara Bend v regiji Samara, kjer reka Volga niha okoli gorovja Žiguli.<ref name="parksite-Zhiguli">{{navedi splet|title=Zhiguli (Official Reserve Website)|url=http://zhreserve.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Zhiguli">{{navedi splet|title=Zhiguli (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/35/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |} == Unescova zaščita == === Biosferni rezervati === Od leta 1978 je UNESCO več kot trideset ruskih naravnih rezervatov razglasil za biosferne rezervate.<ref>{{navedi splet|title=Europe & North America &#124; United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization|url=http://www.unesco.org/new/en/natural-sciences/environment/ecological-sciences/biosphere-reserves/europe-north-america/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20080222011712/http://www.unesco.org/mab/BRs/EurBRlist.shtml|archive-date=February 22, 2008|website=www.unesco.org}}</ref> ===Svetovna dediščina=== Nekateri naravni rezervati v Rusiji so zaščiteni tudi s strani [[UNESCO|Unesca]] kot naravna [[svetovna dediščina]]: * [[Bajkalsko jezero]] (vključuje zapovednike Barguzin, Bajkal-Lena, zapovednik Bajkal, tri nacionalne parke in druga zavarovana območja); * [[Zahodni Kavkaz]] (vključuje Kavkaški biosferni rezervat, druga zavarovana območja; v perspektivi tudi dele biosfernega rezervata Teberda in [[Sočinski narodni park|narodnega parka Soči]]); * Zavarovano naravno območje v osrednjem delu gorovja [[Sihote-Alin]] (vključuje zapovednik Sihote-Alin in druga ozemlja); * [[Altaj]] oziroma [[Zlate gore Altaja]] (vključuje zapovednike Altaj in Katun ter druga zavarovana območja); * [[Vulkani Kamčatke]] (vključuje Kronotski zapovednik in štiri regionalne naravne parke); * [[Kurska kosa]] (vključuje narodni park Kurska kosa); * [[Komski pragozd]] (vključuje [[Naravni rezervat Pečora-Ilič]] biosferni rezervat in Narodni park Jugid va); * [[Kotlina Uvs Nuur]] (vključuje naravni rezervat Uvs Nuur); * [[Vranglov otok]] (vključuje narodni rezervat Vranglov otok). Običajno naravni rezervat zavzema le del veliko večjega območja svetovne dediščine. == Sklici == {{sklici|2}} ===Viri=== * Filonov, K.P. & Nukhimovskaya, Yu. D. (1990) ''Letopis' prirody v zapovednikakh SSSR: metodicheskoye posobiye''. Moscow: Nauka. {{ISBN|5-02-005470-4}}. * Kokorin, A.O., Kozharinov, A.V. & Minin A.A. (2001) ''Climate Change Impact on Ecosystems''. Moscow: WWF. {{ISBN|5-89932-024-9}}. * Leopold, Aldo (1968) ''Sand County Almanac''. London (&c): Oxford University Press. {{ISBN|0-19-500777-8}}. * Montgomery, D.R. ''Dirt: the Erosion of Civilizations''. Berkeley (&c): University of California Press. {{ISBN|0-520-24870-8}}. * Shtil'mark, F.R. (2003) ''History of the Russian Zapovedniks 1895-1995''. Edinburgh: Russian Nature Press. {{ISBN|0-9532990-2-3}}. * Volkov, A.E. (ed.) (1996) ''Strict Nature Reserves (Zapovedniki) of Russia: Collection of Chronicle of Nature data for 1991-1992''. Moscow: Sabashnikov Publishers. {{ISBN|5-8242-0051-3}}. * Weiner, D.R. (1999) ''A Little Corner of Freedom: Russian Nature Protection from Stalin to Gorbachev''. Berkeley: University of California Press. {{ISBN|0-520-23213-5}}. * Weiner, D.R. (2000) ''Models of Nature: Ecology, Conservation & Cultural Revolution in Soviet Russia'' (2nd edition). Pittsburgh Pa: University of Pittsburgh Press. {{ISBN|0-8229-5733-7}}. * [http://www.russianconservation.org/opttypes.html#zaps Zapovedniks] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090125011318/http://www.russianconservation.org/opttypes.html#zaps |date=2009-01-25 }}, under "Russian Protected Areas," at russianconservation.org, retrieved December 19, 2005. ==Zunanje povezave== {{Commons category|Nature reserves in Russia}} * [http://www.wild-russia.org/html/tour.htm Wild-russia.org: Descriptions of 47 Zapovedniks and National Parks] — ''text and images, arranged by bio-region.'' * {{in lang|en}}—[http://www.rusnatpress.org.uk/rnp-zaps1.htm Rusnatpress.org: List of Russian Zapovedniks] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070623173036/http://www.rusnatpress.org.uk/rnp-zaps1.htm |date=2007-06-23 }} — ''with brief descriptions, contact details, and map coordinates''. * {{in lang|ru}}—[http://oopt.info/zp.html Oopt.info/zp: Tsentr dikoy prirody] — ''lists all Zapovedniks, with maps and images.'' * [http://www.isar.org/pubs/ST/RUzbd47.html Isar.org: "Russia's Zapovednik System Reaches Out."] {{Webarchive|url=https://archive.today/20041221213521/http://www.isar.org/pubs/ST/RUzbd47.html |date=2004-12-21 }} * [http://www.russianconservation.org/articles/vladivostok.html Russianconservation.org: "Taking the Future of Russia's Protected Areas in Their Own Hands: Zapovednik Directors Meet in Vladivostok."] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161021200053/http://www.russianconservation.org/articles/vladivostok.html |date=2016-10-21 }} * {{in lang|en}}—[http://eng.altai-republic.ru/modules.php?op=modload&name=Sections&file=index&req=viewarticle&artid=27&page=2&POSTNUKESID=ab67941ce5fa86c867f631280ccd065fAltai Altai-republic.ru: The Altai Reserve] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927230026/http://eng.altai-republic.ru/modules.php?op=modload&name=Sections&file=index&req=viewarticle&artid=27&page=2&POSTNUKESID=ab67941ce5fa86c867f631280ccd065fAltai |date=2007-09-27 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija: Zavarovana območja Rusije‎]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Rusiji]] b0lvebew8ep8oesxn0fdomqpzpodbx8 0 517337 6676587 6148876 2026-05-16T16:36:19Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676587 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = ''The Cistercian Monks of Stift Heiligenkreuz'' | image = Austria - Heiligenkreuz Abbey - 1593.jpg | image_size = | landscape = yes | alt = | caption = Zbor menihov pri [[Bogoslužje|liturgiji]] v [[samostan]]ski [[Cerkev (zgradba)|cerkvi]] opatije Heiligenkreuz | background = group_or_band | alias = | origin = [[Heiligenkreuz, Spodnja Avstrija|Heiligenkreuz]], [[Avstrija]] | genre = [[Cerkvena glasba]], [[Gregorijanski koral]] | years_active = {{start date|2007}} do danes | label = [[Universal Music Group|Universal Music]], [[UCJ Music]], [[London Recordings]], [[Decca Records|Decca]], [[Oehms Classics]], [[Preiser Records]], [[Obsculta Music]] | associated_acts = | website = <!-- Wikidata --> <!-- {{URL|example.com}} --> | current_members = | past_members = | module = | module2 = | module3 = }} '''The Cistercian Monks of Stift Heiligenkreuz''' (dobesedno [[slovenščina|slovensko]] ''Cistercijanski menihi opatije Heiligenkreuz'') je umetniško ime [[pevski zbor|pevskega zbora]] [[cistercijani|cistercijanskih menihov]] iz spodnjeavstrijske [[samostan Heiligenkreuz|opatije Heiligenkreuz]], ki so doslej posneli šest [[zgoščenka|zgoščenk]] [[Gregorijanski koral|gregorijanskega korala]], ki so pritegnile pozornost evropske in svetovne [[glasba|glasbene]] [[javnost]]i.<ref name="AllMusic-Bio">[[AllMusic|AllMusic.com]]: [https://www.allmusic.com/artist/cistercian-monks-of-stift-heiligenkreuz-mn0001000354/biography Cistercian Monks of Stift Heiligenkreuz (Biography by Chris True)]. Pridobljeno 7. oktobra 2021. {{en icon}}</ref> Imena posameznih [[pevec|pevcev]] niso bila nikoli posebej objavljena, saj se [[menih]]i vidijo predvsem kot ljudje posvečeni [[Bog]]u, ki pojejo iz verskih in neprofesionalnih razlogov. Cistercijani opatije Heiligenkreuz so leta 2011 ustanovili lastno [[glasbena založba|glasbeno založbo]] Obsculta Music in za svoje javne glasbene dosežke prejeli prestižne nagrade in priznanja. Njihov prvi [[glasbeni album]] ''Chant: Music for Paradise'' je izšel leta 2008 pri založbi [[Universal Music Group|Universal Music]] (pod tem imenom je album izšel v [[Evropa|Evropi]], medtem ko je v preostalem svetu izšel pod naslovom ''Chant: Music for the Soul'').<ref>[https://www.allmusic.com/album/chant-music-for-the-soul-mw0001426665 AllMusic.com – ''Chant: Music for the Soul'']. Pridobljeno 8. oktobra 2021. {{en icon}}</ref> Samo ta album je kmalu po izidu prejel več zlatih in platinastih glasbenih certifikatov ter leta 2009 osvojil tudi nemško glasbeno nagrado ''[[Echo Klassik|ECHO Klassik]]'' v kategoriji »Uspešnica leta«.<ref name="Echo">[https://web.archive.org/web/20200215052738/https://www.nmz.de/kiz/nachrichten/die-preistraeger-des-echo-klassik-2009 Neue Musikzeitung.de – Die Preisträger des ECHO KLASSIK 2009]. Objavljeno 29. junija 2009, pridobljeno in arhivirano 13. oktobra 2021. {{de icon}}</ref> == Diskografija == [[Slika:Chant for peace Gold-Award 2109.JPG|thumb|304px|right|Podelitev "Zlate plošče" cistercijanom v Heiligenkreuzu za album ''Chant for Peace'' (2015)]] * [[2008]] – ''Chant: Music for Paradise'', UCJ Music / Universal Music, CD 4766774<ref>[https://www.discogs.com/de/release/2471087-The-Cistercian-Monks-Of-Stift-Heiligenkreuz-Chant-Music-For-Paradise Discogs.com – The Cistercian Monks of Stift Heiligenkreuz: ‎''Chant: Music für Paradise'']. Pridobljeno 10. oktobra 2021.</ref> '''/''' ''Chant: Music for the Soul'', London – Decca, CD B0011489-02<ref>[https://www.discogs.com/de/release/15660209-The-Cistercian-Monks-Of-Stift-Heiligenkreuz-Chant-Music-For-The-Soul Discogs.com – The Cistercian Monks of Stift Heiligenkreuz: ‎''Chant: Music the Soul'']. Pridobljeno 10. oktobra 2021.</ref> * 2008 – ''Chant: Music for Paradise'', Universal Music / UCJ Music, 2xCD 4766977<ref name="Discogs2CD">[https://www.discogs.com/de/release/14433851-The-Cistercian-Monks-Of-Stift-Heiligenkreuz-Chant-Music-For-Paradise Discogs.com – The Cistercian Monks of Stift Heiligenkreuz: ‎''Chant: Music für Paradise'']. Pridobljeno 8. oktobra 2021.</ref> * [[2010]] – ''Best of Gregorian Chant'' ([[kompilacijski album]]): Zisterzienser Mönche vom Stift Heiligenkreuz, Choralschola des Klosters Santo Domingo de Silos u.a., [[Deutsche Grammophon]], CD 480 3408<ref>[https://www.discogs.com/de/release/12504685-Zisterzienser-M%C3%B6nche-Vom-Stift-Heiligenkreuz-Choralschola-Des-Klosters-Santo-Domingo-de-Silos-Best- Discogs.com – ''Best of Gregorian Chant'' : The Cistercian Monks of Stift Heiligenkreuz, Choralschola des Klosters Santo Domingo de Silos u.a.] Pridobljeno 13. oktobra 2021.</ref> * [[2011]] – ''Chant: Amor et Passio'', Obsculta Music / Preiser Records, CD 91200<ref name="Amor">[https://www.allmusic.com/album/chant-amor-et-passio-mw0002253539 AllMusic.com – Cistercian Monks of Stift heiligenkreuz / ''Chant: Amor et Passio'' (Overview)]. Pridobljeno 8. oktobra 2021. {{en icon}}</ref><ref>[https://www.discogs.com/de/release/10202842-The-Cistercian-Monks-Of-Stift-Heiligenkreuz-Amor-Et-Passio Discogs.com – The Cistercian Monks of Stift Heiligenkreuz: ''Chant: Amor et Passio'']. Pridobljeno 13. oktobra 2021.</ref> * 2011 – ''VESPERÆ. Baroque Vespers at Stift Heiligenkreuz'' – Ansambel ''dolce risonanza'', Florian Wieninger & The Cistercian Monks of Stift Heiligenkreuz, Oehms Classics, CD 826<ref>[https://www.allmusic.com/album/vesperae-baroque-vespers-at-stift-heiligenkreuz-mw0002164935 AllMusic.com – ''VESPERÆ: Baroque Vespers at Stift Heiligenkreuz'']. Pridobljeno 3. junija 2022. {{en icon}}</ref><ref>[https://www.classicalarchives.com/newca/#!/Album/51321 ClassicalArchives.com – Album ''VESPERÆ (Baroque Vespers at Stift Heiligenkreuz)'']. Pridobljeno 3. junija 2022. {{en icon}}</ref> * [[2012]] – ''Chant: Stabat Mater'', Obsculta Music, CD OM 0003<ref>[https://www.discogs.com/de/release/10243202-The-Cistercian-Monks-Of-Stift-Heiligenkreuz-Chant-Stabat-Mater Discogs.com – The Cistercian Monks of Stift Heiligenkreuz: ''Chant: Stabat Mater'']. Pridobljeno 13. oktobra 2021.</ref> * 2012 – ''Chant: Missa Latina'', Obsculta Music, CD OM 0002<ref name="Missa-Latina">[https://www.discogs.com/de/release/14645712-The-Cistercian-Monks-Of-Stift-Heiligenkreuz-Ensemble-Vox-Gotica-Missa-Latina Discogs.com – The Cistercian Monks of Stift Heiligenkreuz & Ensemble Vox Gotica: ‎''Chant: Missa latina'']. Pridobljeno 9. oktobra 2021.</ref> * [[2014]] – ''Chant: Into the Light'', Obsculta Music, CD OSM 0004<ref name="Light">[https://www.allmusic.com/album/chant-into-the-light-mw0002766550 AllMusic.com – Cistercian Monks of Stift heiligenkreuz / ''Chant: Into the Light'' (Overview)]. Pridobljeno 11. oktobra 2021. {{en icon}}</ref> * [[2015]] – ''Chant for Peace'', Deutsche Grammophon, CD 479 4709 GH<ref>[https://www.discogs.com/de/release/12848733-The-Cistercian-Monks-Of-Stift-Heiligenkreuz-Timna-Brauer-Elias-Meiri-Ensemble-Chant-For-Peace Discogs.com – The Cistercian Monks of Stift Heiligenkreuz: ''Chant for Peace'']. Pridobljeno 13. oktobra 2021.</ref> == Nagrade in priznanja == * 2008 – "Zlata plošča" za album ''Chant: Music for Paradise'' v [[Belgija|Belgiji]],<ref>[https://www.ultratop.be/nl/goud-platina/2008/albums UltraTop.be / Goud en platina / Albums 2008 – The Cistercian Monks of Stift heiligenkreuz / Chant: Music For Paradise]. Pridobljeno 8. oktobra 2021. {{nl icon}}</ref> [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]], [[Nemčija|Nemčiji]] in na [[Poljska|Poljskem]]<ref>[https://beta.musikwoche.de/details/259188 Musik Woche.de – Zisterzienser-Mönche erhalten internationales Edelmetall] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211027012326/https://beta.musikwoche.de/details/259188 |date=2021-10-27 }}. Pridobljeno 13. oktobra 2021. {{de icon}}</ref> * 2008 – "Platinasta plošča" na [[Nizozemska|Nizozemskem]] za album ''Chant: Music for Paradise''<ref>{{Navedi splet |url=https://nvpi.nl/nvpi-audio/marktinformatie/goud-platina/ |title=NVPI Audio (poiščite "Chant") |accessdate=2022-04-20 |archive-date=2018-07-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180704212857/https://nvpi.nl/nvpi-audio/marktinformatie/goud-platina/ |url-status=dead }}</ref> * 2008 – "Medijska nagrada" spodnjeavstrijske "Turistične nagrade 2008"<ref>[https://web.archive.org/web/20211013200929/https://www.gast.at/gast/niederoesterreichischer-tourismuspreis-2008-85467 Gast.at – Niederösterreichischer Tourismuspreis 2008] Objavljeno 28. novembra 2008, pridobljeno in arhivirano 13. oktobra 2021. {{de icon}}</ref><ref>[https://noev1.orf.at/stories/324789 noe-ORF.at – Tourismus: Weiterer Erfolg für Heiligenkreuzer Mönche]. Pridobljeno 13. oktobra 2021. {{de icon}}</ref> * 2009 – Nominacija za glasbeno nagrado ''[[Echo (glasbena nagrada)|ECHO]]'' v kategoriji "Newcomer international"<ref>[https://web.archive.org/web/20190421000049/https://diepresse.com/home/kultur/popco/448068/Heiligenkreuzer-Moenche-fuer-Echo-nominiert- Die Presse: Heiligenkreuzer Mönche für den "Echo" nominiert]. Objavljeno 29. januarja 2009, pridobljeno in arhivirano 13. oktobra 2021. {{de icon}}</ref> * 2009 – Dvojna "Platinasta plošča" na Poljskem za album ''Chant: Music for Paradise'' * 2009 – Nagrada ''[[Echo Klassik|ECHO Klassik]]'' v kategoriji "Uspešnica leta" za album ''Chant: Music for Paradise''<ref name="Echo"/> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično|Stift Heiligenkreuz-monk choir|The Cistercian Monks of Stift Heiligenkreuz}} * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično|Gold disc für Monks of Stift Heiligenkreuz}} * [https://www.discogs.com/artist/1962345-The-Cistercian-Monks-Of-Stift-Heiligenkreuz Discogs.com – The Cistercian Monks of Stift Heiligenkreuz] * [[Spotify]]: [https://open.spotify.com/artist/3nlIDlDlpUvr9PNF7k7SFd Cistercian Monks of Stift Heiligenkreuz] * [https://www.stift-heiligenkreuz.org/ The official Heiligenkreuz Abbey website] {{In lang|de|en|ru|it|hu|es|cs|fr|ja|pl|nl|hr}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Cistercian Monks of Stift Heiligenkreuz}} [[Kategorija:Opatija Heiligenkreuz]] [[Kategorija:Avstrijski pevski zbori]] [[Kategorija:Avstrijski rimokatoličani]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2007]] i48x1avbnduu8c3sqsz3n091ih9al0l 0 518066 6676474 6480284 2026-05-16T13:18:53Z Janezdrilc 3152 pp 6676474 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Katoliška informacijska agencija | logo = | caption = | abbreviation = IKA | image = | image_size = | image_alt = | trading_name = | native_name = Informativna katolička agencija | native_name_lang = | romanized = | former type = | type = | traded_as = | industry = | genre = [[mediji]] | fate = | predecessor = | successor = | foundation = 22. april 1993 | founder = Hrvaška škofovska konferenca | defunct = | location_city = Zagreb | location_country = {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Hrvaška]] | locations = | area_served = | key_people = | products = | production = | services = informiranje o [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkvi]] | revenue = | operating_income = | net_income = | aum = | assets = | equity = | owner = | num_employees = | parent = | divisions = | subsid = | homepage = {{URL|https://ika.hkm.hr}} | footnotes = | intl = | bodystyle = }} '''Katoliška informacijska agencija''' ({{jezik-hr|Informativna katolička agencija}}, [[kratica]] '''IKA''') je [[hrvaška]] [[Katoliška cerkev|katoliška]] tiskovna agencija, del [[Hrvaška katoliška mreža|Hrvaške katoliške mreže]].<ref name=hrve> [https://www.enciklopedija.hr/natuknica.aspx?id=27020 Informativna katolička agencija] Hrvaška enciklopedija. </ref> Ustanovila ga je [[Hrvaška škofovska konferenca]] 22. aprila 1993. Sedež agencije je v [[Zagreb]]u, delovati pa je začela 1. novembra 1993. Prvi direktor je bil Ivica Domaćinović, prvi odgovorni urednik pa Živko Kustić.<ref name=hrve/> Ustanovljena je bila kot [[pravna oseba]] na cerkvenem in civilnem področju za zbiranje in izmenjavo [[informacija|informacij]] o cerkvenem in verskem življenju v Cerkvi v [[hrvaščina|hrvaščini]] ter relevantnih informacij o [[Katoliška cerkev|Cerkvi v svetu]] in vseh javnih dogodkih z moralno in versko tematiko. IKA zbrane informacije posreduje predvsem domačim dnevnikom, elektronskim medijem in drugim cerkvenim in družbenim časopisom ter cerkvenim, kulturnim in družbenim ustanovam. Poleg tega ima IKA pogodbe z vodilnimi katoliškimi agencijami po vsem svetu za izmenjavo novic. Agencija podeljuje nagrado ''posvečeno življenje'' (hrvaško ''posvećeni život'') za najboljše novinarske dosežke, ki na verodostojen način predstavljajo življenje in delo vernih oseb in skupnosti.<ref> [https://ika.hkm.hr/novosti/novinarska-nagrada-posveceni-zivot/ Novinarska nagrada "Posvećeni život"] </ref> Sedanji direktor je Fabijan Svalina, njen glavni urednik pa Siniša Kovačić. == Sklici == {{razločitev}} == Zunanje povezave == * [https://ika.hkm.hr/ Ika.hkm.hr] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Tiskovne agencije]] [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev na Hrvaškem]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1993]] [[Kategorija:Ustanove v Zagrebu]] mld93w909zrrm0t2hbywnfkfkkxj09g 6676475 6676474 2026-05-16T13:19:16Z Janezdrilc 3152 /* Sklici */ tn 6676475 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Katoliška informacijska agencija | logo = | caption = | abbreviation = IKA | image = | image_size = | image_alt = | trading_name = | native_name = Informativna katolička agencija | native_name_lang = | romanized = | former type = | type = | traded_as = | industry = | genre = [[mediji]] | fate = | predecessor = | successor = | foundation = 22. april 1993 | founder = Hrvaška škofovska konferenca | defunct = | location_city = Zagreb | location_country = {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Hrvaška]] | locations = | area_served = | key_people = | products = | production = | services = informiranje o [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkvi]] | revenue = | operating_income = | net_income = | aum = | assets = | equity = | owner = | num_employees = | parent = | divisions = | subsid = | homepage = {{URL|https://ika.hkm.hr}} | footnotes = | intl = | bodystyle = }} '''Katoliška informacijska agencija''' ({{jezik-hr|Informativna katolička agencija}}, [[kratica]] '''IKA''') je [[hrvaška]] [[Katoliška cerkev|katoliška]] tiskovna agencija, del [[Hrvaška katoliška mreža|Hrvaške katoliške mreže]].<ref name=hrve> [https://www.enciklopedija.hr/natuknica.aspx?id=27020 Informativna katolička agencija] Hrvaška enciklopedija. </ref> Ustanovila ga je [[Hrvaška škofovska konferenca]] 22. aprila 1993. Sedež agencije je v [[Zagreb]]u, delovati pa je začela 1. novembra 1993. Prvi direktor je bil Ivica Domaćinović, prvi odgovorni urednik pa Živko Kustić.<ref name=hrve/> Ustanovljena je bila kot [[pravna oseba]] na cerkvenem in civilnem področju za zbiranje in izmenjavo [[informacija|informacij]] o cerkvenem in verskem življenju v Cerkvi v [[hrvaščina|hrvaščini]] ter relevantnih informacij o [[Katoliška cerkev|Cerkvi v svetu]] in vseh javnih dogodkih z moralno in versko tematiko. IKA zbrane informacije posreduje predvsem domačim dnevnikom, elektronskim medijem in drugim cerkvenim in družbenim časopisom ter cerkvenim, kulturnim in družbenim ustanovam. Poleg tega ima IKA pogodbe z vodilnimi katoliškimi agencijami po vsem svetu za izmenjavo novic. Agencija podeljuje nagrado ''posvečeno življenje'' (hrvaško ''posvećeni život'') za najboljše novinarske dosežke, ki na verodostojen način predstavljajo življenje in delo vernih oseb in skupnosti.<ref> [https://ika.hkm.hr/novosti/novinarska-nagrada-posveceni-zivot/ Novinarska nagrada "Posvećeni život"] </ref> Sedanji direktor je Fabijan Svalina, njen glavni urednik pa Siniša Kovačić. == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [https://ika.hkm.hr/ Ika.hkm.hr] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Tiskovne agencije]] [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev na Hrvaškem]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1993]] [[Kategorija:Ustanove v Zagrebu]] h282mk28fu6bezktswupl32942w269e 0 520536 6676823 6263358 2026-05-17T04:52:42Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676823 wikitext text/x-wiki [[Slika:Frisian law.jpg|thumb|{{Legenda|sienna|Naselitveno območje 'zahodnih Frizijcev' , kjer je veljal [[Lex Frisionum]] (ca. 790)}}]] '''Zahodna Frizija''' je ime, s katerim zgodovinarji označujejo območje, ki so ga po [[Frankovsko cesarstvo |frankovskem]] osvajanju [[Kraljevina Frizija|Kraljevine Frizije]] v 8. stoletju ([[Frizijsko-Frankovske vojne]], ok. 600 – 793) upravljali grofje in so ga sestavljala območja [[Texel]], [[Wieringen]], [[Medemblik (mesto)|Medemblik]] in [[Kennemerland]], [[Delta Rena (okrožje)|Delta Porenja]], in ob izlivu reke [[Meuse|Maas]] (Meuse), otoka [[Schouwen|Schouwen]] in [[Walcheren]]. Prebivalstvo je bilo poimenovano kot (zahodni) [[Frizijci]], skupno ime za tesno povezana [[Germani|germanska plemena]]. Najstarejši viri, vsi v [[latinščina|latinščini]], se nanašajo na nejasno opredeljeno grofijo ''Zahodno Frizijo'' (latinsko ''Occidentalis Frisia/Fresia'' ali ''Frisia/Fresia Occidentalis'') zahodno od [[Vlie|Vlia]]. Na primer [[Lex Frisionum]] (napisan okoli 790) omenja obalno območje med [[Vlie]]jem in [[Sincfal]]om (kasneje imenovan [[Zwin (estuarij)|Zwin]] in/ali [[Zahodna Šelda]]): ''Apud occidentales Fresionea inter Flehi et Sincfalam ...'' (»Pri zahodnih Frizijcih med Vlie in Zwin...«).<ref>{{navedi splet |url=http://www.keesn.nl/lex/lex_nl_text.htm |title=Lex Frisionum – Tekst en vertaling |author=Kees C. Nieuwenhuijsen |work=Kees Nieuwenhuijsen Living History Studies |date=januar 2010 |accessdate=14. januar 2020 |archive-date=2020-10-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201029045209/http://www.keesn.nl/lex/lex_nl_text.htm |url-status=dead }}</ref> Konec 9. stoletja se v dokumentih prvič pojavljajo nekatera imena, ki naj bi bili grofje (Zahodne Frizije). Najstarejše znano ime je [[Gerulf]], ki se je okoli leta 885 imenuje kot ''comes Fresonum'' (»grof Frizijski«) in ga zato štejemo kot začetnika ali prednika dinastije [[Gerulfingi|Gerulfingov]].<ref>{{Aut|Jaekel, Hugo}} (1895), ''” Grofje Srednje Frizije iz hiše kralja Ratboda ”'', Gotha, pag. 34-39 </ref> Grofija je od leta 962 politično pripadala [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetemu rimskemu cesarstvu]] in je znotraj njega spadala pod [[Spodnja Lorena|Vojvodino Spodnjo Loreno]] ali [[Spodnja Lotaringija|Spodnjo Lotaringijo]]. Kot taki so bili grofje Zahodne Frizije [[vazal]]i cesarjev [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], pri čemer je vojvoda Spodnje Lotaringije deloval kot nekakšen posrednik pri vojaških in pravnih dolžnostih, kot je obramba meje z [[Zahodna Francija|Zahodno Francijo]], kasneje [[Francosko kraljestvo|Kraljevino Francijo]]. Sčasoma se je južna meja Frizije postopoma premaknila proti severu.<ref>{{aut|Bakker, G.}} (1962): ''De grenzen van Frisia tussen 600 en 1150'', It Beaken 24-2, pag. 120-130, hierin pag. 126-127.</ref> Konec 11. stoletja se je ime grofije spremenilo. Leta 1101 se je grof [[Floris II. Holandski|Floris II.]] prvič uradno imenoval ''comes de Hollant'' (»grof Holandski«). Obstajajo znaki, da se je to neuradno uporabljalo že nekaj desetletij prej.<ref>{{aut|Burgers, J.W.J.}} (1999): ''Holland omstreeks 1100. De 11e-eeuwse transformatie van het Westfriese graafschap'', Holland 31, pag. 199-209.</ref> Severovzhodni del grofije, kjer so grofje tradicionalno imeli malo dejanske moči, je obdržal ime [[Zahodna Frizija (regija)|Zahodna Frizija]]. ==Glej tudi== * [[Grofija Holandija]] == Sklici == <references />{{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Frizija]] [[Kategorija:Zgodovina Nizozemske]] f3ezf05r98xiwhdr6tp2pr5t6jynn0p 0 521767 6676677 6496899 2026-05-16T20:27:24Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676677 wikitext text/x-wiki {{italic title}} [[File:Giambologna raptodasabina.jpg|thumb|upright=1.2|''Ugrabitev Sabink'', 1579–1583. višina: 410 cm. [[Loggia dei Lanzi]], [[Firence]]]] '''''Ugrabitev Sabink''''' (včasih tudi '''''Posilstvo Sabink''''') je velik in zapleten marmorni kip flamskega kiparja in arhitekta [[Giambologna]]. Končan je bil med letoma 1579 in 1583<ref>Start dates as late as 1581 have also been suggested. See Cole (2008), p.340</ref> za [[Cosimo I. Medičejski|Cosima I. Medičejskega]].<ref name="j42">Janson; Janson (2013), p.42</ref> Giambologna je v svojem življenju dosegel veliko slavo in to delo na splošno velja za njegovo mojstrovino. V [[Loggia dei Lanzi]] v [[Firence|Firencah]] je od avgusta 1582.<ref name="Kahn">Pritchard, Shannon. "[https://www.khanacademy.org/humanities/renaissance-reformation/high-ren-florence-rome/pontormo/a/giambologna-abduction-sabine-woman Giambologna, Abduction of a Sabine Woman]". Khan Academy. Retrieved 15 November 2020</ref> Kip je sestavljen v slogu ''figura serpentinata''. Upodablja tri gole figure: mladeniča v sredini, ki je navidezno grabi žensko obupanemu starejšemu moškemu pod njim. Domnevno temelji na dogodku ugrbitve Sabink iz zgodnje zgodovine Rima, ko je bilo v mestu razmeroma malo žensk, zaradi česar so njihovi moški zagrešili ''raptio'' ( latinski izraz za obsežne ugrabitve žensk ) mladih žensk iz bližnjih mest. To je bil prvi od Giambolognovih kipov za Francesca de’ Medici iz Toskane<ref>"Giambologna's bronze statuette of the rape of a Sabine: which will be sold at Christie's great rooms on Tuesday 5 December 1989". London: Christie's, 1989</ref> in je izdelan v [[manierizem|manierističnem]] slogu,<ref name="getty">"[http://vocab.getty.edu/page/cona/700008442 Rape of the Sabines]{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}". J. Paul Getty Museum. Retrieved 15 November 2020</ref> povezanem z italijansko [[visoka renesansa|visoko renesanso]]. Sestavljen je iz treh polnih figur in je izklesan iz enega bloka belega marmorja. Ime je dobilo šele potem, ko je bilo dokončano.<ref>Universal History of Art, Volume VI (1984), p. 783</ref> Giambologna je bil običajno neobvezujoč glede teme svojega dela in v tem primeru je želel izdelati veliko, monumentalno skulpturo, ki bi pokazala njegovo virtuoznost. Približno v času, ko je bil dokončan in preden ga je Francesco dal namestiti v Loggia dei Lanzi, je Vincenzo Borghini predlagal naslov ''Ugrabitev Sabink'', zato je bil na podstavek dodan bronast relief, da bi ga povezal z rimskim mitom. == Naslov in predmet == Kip je bil namenjen Francescu de’ Medici iz Toskane, ne po naročilu, temveč zato, da bi naredil vtis na vplivne Medičejce, za katere je umetnik pozneje izdelal številna dela, s čimer je ustvaril svojo kariero in ugled.<ref name="c341">Cole (2008), p. 341</ref> Giambologna je bolj kot pripovedovanje zgodb ali zgodovinsko slikarstvo zanimala tehnika in kiparska oblika, svoja dela pa je običajno poimenoval šele po koncu njihovega dokončanja.<ref name="c337">Cole (2008), p. 337</ref> Njegovi delovni naslovi za ta kip so v različnih obdobjih vključevali Parisa in Heleno, Plutona in Prozerpino ter Fineja in Andromedo, čeprav poimenovanje ni bila stvar, s katero se je ukvarjal. Po besedah umetnostnega zgodovinarja Johna Shearmana je bil kip »eksperiment v obliki in ne vsebini« in tipičen za svoj čas »izraz umetniških kvalitet«. <ref name="e12">Even (1991), p. 12</ref> S tem se je strinjal zgodovinar Charles Avery, ki ga je opisal kot »čisto kot kompozicijsko vajo«. Avery je nadaljeval, da je Giambologna'a »zaradi pomanjkanja zanimanja za specifično temo ali globoko čustveno izražanje ... pustil svobodo, da se je lahko osredotočil na tehnični vidik in razširil svojo virtuoznost do meja materialov, s katerimi je delal«.<ref>Avery, Charles. "[https://publishing.cdlib.org/ucpressebooks/view?docId=ft9n39p3vz&chunk.id=d0e59&toc.id=&brand=ucpress Giambologna]". University of California Press. p. 1. Retrieved 15 November 2020</ref> [[File:Firenze enlevement des sabines.JPG|thumb|upright=1.4|left|Detajl spodnjega (tj. nizkega ali plitvega) reliefa na podstavku. 74 cm x 89 cm]] Ko se je bližal zaključek, je Giambologna potreboval naslov in je zahteval prispevek številnih piscev. Italijanski menih, filolog in zbiralec umetnin Vincenzo Borghini je predlagal naslov ''La Rappia delle Sabine'' (Plenjenje sabinskih deklet). Po besedah umetnostnega zgodovinarja Michaela Colea se naslov morda nekako prilega, vendar je v bistvu nezadovoljiv ali morda nesmiseln, saj ne izraža umetnikove resnične namere. Kot pravi Cole, je »scena ... v skladu s tem, kar bi pričakovali pri upodobitvi Sabink, vendar nič ne razjasni identitete likov«. [[File:Firenze-palazzo vecchio 21.jpg|thumb|upright=0.8|[[Donatello]], ''[[Judita in Holofern (Donatello)|Judita in Holofern]]'', c. 1455. [[Palazzo Vecchio]], Firence]] Sam Borghini se je zavedal kontekstualnih omejitev svojega naslova, vendar je kljub temu zapisal, da je Giambologna »tako upodobil prej omenjeno Sabinko kot mlado žensko, ki jo dvigujejo; njen ugrabitelj predstavlja Talasija. Tudi če je sam ni vzel v javnost, so jo njegovi možje vzeli za sebe, on pa jo je vzel na samem in ji ukradel nedolžnost. Starec spodaj pa predstavlja njenega očeta, saj zgodba, kot sem rekel, pripoveduje, da so Rimljani ugrabili Sabinke iz rok njihovih očetov«.<ref name="c342">Cole (2008), p. 342</ref> Glede na to branje delo včasih primerjajo z [[Donatello]]vo ''[[Judita in Holofern (Donatello)|Judita in Holofern]]'', ki je v Loggii dei Lanzi od 1506 do 1919.<ref>Even (1991), pp. 11-12</ref> V kontekstu legende o Sabinkah naslovna beseda 'ugrabitev' temelji na klasičnem rimskem izrazu ''raptio'', ki se v grobem prevaja kot ''množična. == Opis == ''Ugrabitev Sabink'' je bila izdelana iz enega samega bloka belega marmorja, ki je postal največji blok, ki je bil kdaj prepeljan v Firence. Giambologna je želel ustvariti kompozicijo s ''figura serpentina'' (S-krivulja) in kačastim spiralnim gibanjem navzgor. Zasnovana je bila brez prevladujočega stališča; to pomeni, da delo daje drugačen pogled, odvisno od tega, iz katerega kota je gledano.<ref>Harris (2014), p. 86</ref> S 410 cm višine je kip večji od naravne velikosti, kar prispeva k njegovemu monumentalnemu vtisu. Na njem so upodobljene tri gole figure: starec, ki čepi na dnu, mladenič v sredini, ki nad svojo glavo dviga mlado žensko. Ženska, ki iztegne desno roko navzven in grabi za pomoč, se v življenjski nevarnosti bori, da bi se osvobodila svojega ugrabitelja. Videti je, da je starec poražen in obupan. Vidna je le polovica njegovega telesa in iz nekaterih zornih kotov je to očitno zato, ker stopala in kolena mlajšega silovito potiskajo in držijo navzdol. Glave treh figur so na nasprotni strani ne glede na točko gledanja; predvsem se zdi, da je starec vedno obrnjen stran od mlajše ženske, saj se zaveda, da jo je izgubil zaradi agresorja, zato je njegovo zvijanje obraza verjetno brati kot sram.<ref name="c35">Cole (2008), p. 345</ref> <gallery widths="200px" heights="220px" perrow="3"> File:Rape of the Sabine Women 1583 by Giambologna at the Loggia dei Lanzi in Florence Italy MH 02.jpg|Detajl ženske figure File:Ratto delle Sabine.jpg|Pogled od zadaj mladeniča File:Rape of the Sabine Women by Giambologna-Loggia dei Lanzi-.jpg|Pogled od spredaj z ozadjem </gallery> Giambologna je bil ambiciozen in tekmovalen ter je upal, da se bo izenačil s številnimi vplivneži, vključno z [[Michelangelo]]vim ''[[David (Michelangelo)|Davidom]]'' iz let 1501–04, ki je zdaj v Galeriji Accademia, in Baccia Bandinellija s ''Herkul in Kak'' iz let 1525–34 na Piazza della Signoria; oba v Firencah.[16] Na podstavku je v nizkem reliefu napis <small>OPVS IOANNIS BOLONII FLANDRI MDLXXXII</small> (''Delo Johannesa iz Boulogna Flandrijskega, 1582'').<ref name="A254">Avery; Finn (1994), p. 254</ref> == Študije in stanje == Originalni model iz mavca je zdaj v Gallerii dell'Accademia. Bronasti model iz c. 1579 je v Metropolitanskem muzeju umetnosti v New Yorku.<ref>"[https://www.metmuseum.org/art/collection/search/202972 Abduction of a Sabine Woman]". [[Metropolitan Museum of Art]]. Retrieved 15 November 2020</ref> Skulptura je bila obnovljena leta 2001 in ponovno leta 2007. == Vpliv == Kip je bil zelo vpliven in naj bi prispeval k delom, kot so ''[[Ugrabitev Perzefone]]'' [[Gian Lorenzo Bernini|Giana Lorenza Berninija]] (1621-22), ''Laokoon'' Adriaena de Vriesa (1623) in ''Perzej in Andromeda'' (1684) Pierra Pugeta, med mnogimi drugimi. <gallery widths="200px" heights="220px" perrow="3"> File:RapeOfProserpina.jpg|''[[Ugrabitev Perzefone]]'', Gian Lorenzo Bernini, 1621–22. [[Galerija Borghese]], Rim File:Praha, socha v zahradách Valdštejnského paláce 04.jpg|''Laokontova skupina'', [[Adriaen de Vries]], 1623. palača Wallenstein, Praga File:Perseus Andromeda Puget Louvre MR2076.jpg|''Perzej in Andromeda'', [[Pierre Puget]], 1684. [[Louvre]], Pariz </gallery> == Druge umetniške interpretacije == Ena najbolj navdihujočih rimskih legend v [[umetnostna zgodovina|umetnostni zgodovini]] je bila tista o ugrabitvi Sabink, ki so jo od renesanse razlagali kot simbol pomena zakonske zveze za kontinuiteto družin in kultur. Šlo je za redek primer znotraj bojnega žanra, a je umetnikom omogočilo, da so pokazali svoje poznavanje kompozicij in obvladovanje umetniške anatomije. Spodaj je nekaj njegovih najpomembnejših manifestacij: * [[Pietro da Cortona]]; med svojimi mitološkimi slikami je leta 1629 naredil ''Ugrabitev Sabink'', ki je v Kapitolskih muzejih v Rimu. * [[Peter Paul Rubens]] je med letoma 1635 in 1640 naslikal različico te teme, [[Narodna galerija, London]]. * [[Nicolás Poussin]] je ustvaril dve deli: prvo, ''[[Ugrabitev Sabink (Poussin)|Ugrabitev Sabink]]'', med letoma 1634 in 1635, ki jo hranijo v [[Metropolitanski muzej umetnosti|Metropolitanskem muzeju umetnosti]] v [[New York]]u. Druga slika je bila ''Ugrabitev Sabink'', nastala med letoma 1636 in 1637. Čeprav so si nekatere figure zelo podobne, je arhitektura ozadja na tej bolj razvita. Hranijo jo v muzeju [[Louvre]]. * Slikar [[Johann Heinrich Schönfeld]] je naredil dve sliki s to isto temo: eni leta 1633-1639 in naslednji različici leta 1640, obe z naslovom ''Ugrabitev Sabink'' in ohranjeni v [[Ermitaž]]u iz [[Sankt Peterburg]]u. * Francoski slikar [[Jacques-Louis David]] je ustvaril temo z naslovom »Posredovanje Sabink«, ki predstavlja dramatičen trenutek, v katerem Sabinke posredujejo, da bi dosegle mir med Rimljani, ki so že postali njihovi možje in njihovi sabinski sorodniki; Je iz leta 1799 in je v muzeju Louvre. <gallery> Cortona Rape of the Sabine Women 01.jpg|[[Pietro da Cortona]], 1629, Kapitolski muzeji Johann Heinrich Schönfeld 004.jpg|[[Johann Heinrich Schönfeld]], 1633-39, Ermitaž Nicolas Poussin - L'Enlèvement des Sabines (1634-5).jpg|[[Nicolás Poussin]], 1634-1635, Metropolitanski muzej umetnosti Poussin RapeSabineLouvre.jpg|[[Nicolás Poussin]], 1637–38, Louvre The_Intervention_of_the_Sabine_Women.jpg|[[Jacques-Louis David]], 1799, Louvre </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Viri == {{refbegin}} * Ardigo, Achill. ''The statues of the Loggia della Signoria in Florence''. Giunti Editore, 2012. {{isbn|978-8-8090-2620-9}} * Avery, Charles; Finn, David. ''Giambologna: The Complete Sculpture''. NY: Phaidon Press, 1994. {{isbn|978-0-7148-2953-1}} * Carroll, Margaret. "The Erotics of Absolutism: Rubens and the Mystification of Sexual Violence". ''Representations'', No. 25, Winter 1989. pp. 3-30. {{jstor|2928464}} * Cole, Michael. "Giambologna and the Sculpture with No Name". ''Oxford Art Journal'', vol. 31, No. 3, 2008. pp. 339–359. {{jstor|20542849}} * Even, Yael. "The Loggia dei Lanzi: A Showcase of Female Subjugation". ''Woman's Art Journal'', volume 12, No. 1, Spring-Summer 1991. pp. 10–14. {{jstor|1358184}} * Ann Sutherland Harris. ''Seventeenth-Century Art & Architecture''. London: Laurence King Publishing, 2014. {{isbn|978-1-8566-9415-5}} * Janson, Horst Woldemar; Janson, Anthony. ''History of Art: The Western Tradition''. NJ: Prentice-Hall, 2013. {{isbn|978-0-1318-2895-7}} * Rudigier, Alexander. ''Giambologna: Court Sculptor to Ferdinando I''. London: Ad Ilissum, 2019. {{isbn|978-1-912168-14-9}} *''Universal history of art, Volume VI: Baroque and Rococo''. Madrid: SARPE, 1984. {{isbn|978-8-4729-1594-7}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{commons category| Rape of the Sabine Women at Loggia dei Lanzi}} *[https://www.britannica.com/topic/Rape-of-the-Sabines] Ratto delle Sabine, su Enciclopedia Britannica, Encyclopædia Britannica, Inc. [[Kategorija:Italijanska renesansa]] [[Kategorija:Renesančno kiparstvo]] [[Kategorija:Dela Giambologne]] [[Kategorija:Dela leta 1583]] rnj2kyigwicj2lyy1sgfh3vkanffk0c 1 522237 6676675 6676213 2026-05-16T20:08:03Z Upwinxp 126544 /* Slog opisa preimenovanih naselij */ za 6676675 wikitext text/x-wiki {{izbrani}} == Viri == Seznam sem sestavil s podatki iz angleške Wiki. Ta navaja: ''Spremembe naselij 1948–95'' Geografskega inštituta ZRC SAZU in ''Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68'' avtorja Premk F. iz revije ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Če jih ima kdo pri roki, naj dopolne seznam. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:03, 12. avgust 2022 (CEST) == Letnice == Iščem letnico združitve/ukinitve naselja Podgorje pod Resevno. Ta je bil leta 1953 preimenovan iz Podgorja v Podgorje pod Resevno, nato pa se je (verjetno) združilo s Šentjurjem. Če jo kdo ve/najde kakšen vir, naj jo prosim doda. Hvala, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:23, 12. avgust 2023 (CEST) :PODGORJE POD RESEVNO /ŠENTJUR PRI CELJU/, PRIPOJENO NASELJU ŠENTJUR PRI CELJU (UR.L. SRS, 1/85, 24/85, 6/85, SKUP.DOL.L 8/85, 14/85 UR.V.GOR. 1/85)<ref name="Abecedni">{{Navedi knjigo|last=Marinković|first=Dragan|title=Abecedni spisak naselja u SFRJ. Promene u sastavu i nazivima naselja za period 1948–1990|date=1991|publisher=Savezni zavod za statistiku|location=Beograd|pages=32, 34, 58}}</ref> :--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 23:20, 12. avgust 2023 (CEST) ::Najlepša hvala! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:24, 12. avgust 2023 (CEST) :Išče se tudi letnica združitve naselja Gorenjci pri Semiču s Semičem. Hvala, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:29, 13. avgust 2023 (CEST) ::GORENJCI PRI SEMIČU, PRIPOJENO NASELJU KOT PRI SEMIČU (UR.L. LRS, 21/55) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:54, 13. avgust 2023 (CEST) :::Najlepša hvala! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:22, 13. avgust 2023 (CEST) :Poleg tega pa (ni nujno, je pa zaradi preverljivosti zaželjeno), če mi kdo pove ime/številko uredbe Občine Škofja Loka (?), ki je preimenovala Selške Lajše v Lajše. Hvala! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:26, 14. avgust 2023 (CEST) ::LAJŠE, RANIJI NAZIV NASELJA SELŠKE LAJŠE (UR.L. LRS, 2/53) {{nepodpisani|Andrejj}} :::Morda nisem bil najbolj jasen. Najprej so se Lajše preimenovale v Selške Lajše, leta 1998 pa so bile preimenovane nazaj v Lajše. Iščem še odredbo iz leta 1998.--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:25, 15. avgust 2023 (CEST) ::Uradni vestnik Gorenjske <ref>https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/30098689_1998_19_L.pdf</ref> --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:50, 15. avgust 2023 (CEST) :Zadnji dve zagonetki sta Vimolj pri Črmošnjicah in Ravne v Velikem Trnu. Kot da ju ne bi bilo na zemljevidih ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:11, 7. september 2023 (CEST) {{reflist-talk}} == Banja Loka ... in še par komentarjev == Najprej, {{u|A09}}, vse pohvale za zagnanost in trud, ki ju je nedvomno terjal ta članek. Na seznamu ne vidim vasi [[Banja Loka]], nekdaj Banjaloke<ref>[https://www.stat.si/krajevnaimena/Settlements/Details/5548 Naselje Banja Loka – stat.si]</ref>. Se je izmuznila ali si se odločil seznam omejiti na preimenovanja z vsebinskimi spremembami? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:59, 6. januar 2024 (CET) —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:59, 6. januar 2024 (CET) :@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: Hvala za tvoj komentar, tovrstne povratne informacije vsaj meni veliko pomenijo. Banja Loka se mi je izmuznila, verjetno sem jo spregledal v Milenković 2007, za katerega sem skoraj prepričan, da jo je tudi naštel. Vsekakor seznama nisem vsebinsko omejeval na samo vsebinske spremembe. Ker takega seznama vsaj v takem obsegu doslej še ni bilo, si ne upam trditi, da so na seznamu popolnoma vsi preimenovani kraji, so pa (skoraj?) vsi, na katere sem naletel v literaturi. Banjo Loko bom dodal. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:14, 6. januar 2024 (CET) ::PS: Hvala tudi za tipkarske popravke članka. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:24, 6. januar 2024 (CET) Poleg tega razmišljam, kaj ko bi pobrisali podpoglavje ''Seznam preimenovanih delnih naselij'' in tistih šest dejansko preimenovanih naselij<ref>Perko & Geršič 2021, str. 101</ref> prestavili na glavni seznam? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:27, 6. januar 2024 (CET) :Še odgovor tule: tole poglavje sem zasnoval posebej, ko sem tekom raziskave po obstoječi literaturi naletel na delna naselja in prvotno ni bilo v planu. Poglavje bi ohranil predvsem zato, ker ''de facto'' je to eno naselje (tudi prebivalci se identificirajo po skupnemu imenu kraja), ''de iure'' pa gre za različni naselji, ki sta nastali na podlagi pmsm nesmiselne razdelitve občinskih meja. Mnogi se obstoja tovrstnih krajev sploh ne zavedajo, zato je pmsm smiselna ločena tabela, da se ti kraji ne bi izgubili v množici ostalih krajev v glavni tabeli. Če pa pogledaš vir Perko & Geršič bi videl, da se je 46 predlogov nanašalo na skupno število predlogov leta 1995, večino teh "delnih" naselij pa so lokalne oblasti preimenovale že pred letom 1996. Kaj meniš? Lep pozdrav, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:20, 6. januar 2024 (CET) :: Kako so na papirju ta delna naselja nastajala, je stvar zase, ja, ampak to ni več tema tega članka, zato jih jaz ne bi dajal posebej. Če bo vse v eni tabeli, bo pmm bralec lažje našel kakšno naselje z nekdanjim -del-nim imenom, poleg tega je tudi begajoče, da so preimenovanja iz let 1955, 1974, 1984 ... obdelana pod "Preimenovanja naselij v Republiki Sloveniji". —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:18, 6. januar 2024 (CET) :::Se strinjam s popravki, morda je res bolje ena sama tabela. Hvala tudi za popravo lapsusa. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:54, 6. januar 2024 (CET) {{reflist-talk}} == Uporaba dveh imen hkrati? == V tabeli sta vrstici Breg -> Breg pri Velikem Gabru (1955–danes) -> Breg pri Temenici (1997–danes) in Velike Dole -> Velike Dole pri Šentjurju (1953–danes) -> Velike Dole pri Temenici (1997–danes). Ali gre za napako in bi bilo potrebno napisati 1955-1997 (namesto danes) oz. 1953-1997 ali se dejansko uporabljata obe imeni (npr. zaradi razdelitve naselja na dva dela)? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 19:12, 17. januar 2024 (CET) :@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]]: Pa res, šlo je za napako. Hvala, da si omenil! Brž popravim. Lp, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:33, 17. januar 2024 (CET) == Slog opisa preimenovanih naselij == Predlagam poenoten slog, kot primer [[Sveti Štefan, Šmarje pri Jelšah]]. Mnenja: {{u|Pinky sl}}, {{u|A09}}, {{u|Kranjski Timijan}}, {{u|Upwinxp}}, {{u|Janezdrilc}}? [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 06:06, 8. maj 2026 (CEST) : Andrej, se strinjaš, da se ta predlog prestavi na kakšno splošnejše mesto (pod lipo ali morda na svojo podstran za glasovanje)? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:39, 8. maj 2026 (CEST) Evo. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:30, 8. maj 2026 (CEST) ::Oprostite, tu gre za brisanje virov in prikrivanje zgodovinaki dejstev. Cilj vikipedije je objektivnost. Brisanje zgodovinskih dejstev, ker nekomu niso všeč, je razlog za smernice in politiko vikipedije. Kako lahko delate ravno nasprotno, od tega, za kar pravite, da se trudite, objektivnost vikipedije. Tu gre za jasno manipulacijo in prikrivanje zgodovinskih dejstev. [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 21:29, 8. maj 2026 (CEST) ::To je prikrivanje zgodovinskih dejstev. Resnica je taka, kako jo lahko prikrivate in brišete in istočasno pravite, da vam je vrednota? [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 21:31, 8. maj 2026 (CEST) {{u|Kranjski Timijan}}, prosim nadaljuj razpravo na tem mestu in ne po celotni Wikipediji. In prej preberi [[Seznam_preimenovanih_naselij_v_Sloveniji#Preimenovanja_naselij_v_Ljudski_republiki_Sloveniji_(po_1948)|omenjeni odstavek]]!--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) :{{proti}} Moje mnenje ostaja isto. Čeprav se strinjam z vsemi admini, da je razlaganje, kateri kraji so bili preimenovani načrtno tekom kampanje, prineslo več gorja kakor složnosti, pa se ne morem strinjat s predlaganim okrnjenim zapisom, ki preprosto ne podaja dovolj konteksta. Viri so jasno nakazali na obstoj kampanje v letih 1948–1955, kjer so krajevna imena prenovili v skladu z duhom revolucije in tedanje družbe, kar pa ni nezanemarljiv kontekst za bralca. Ker se zavedam težav pri vpeljevanju mnenjskih označb, v kolikor te niso zapisane v virih, predlagam kompromis za vse vpletene. Kot [[Seznam_preimenovanih_naselij_v_Sloveniji#Preimenovanja_naselij_v_Ljudski_republiki_Sloveniji_(po_1948)|linkani odstavek v seznamu preimenovanih krajev]] zapisuje, niso bili vsi predlogi sprejeti/izvršeni, nekateri pa so (uradno) imeli drugačne namene. Vsekakor pa piše tudi "{{tq|3. junija se je z izdajo Uredbe o preimenovanju naselij, o dopolnitvi imen takih naselij, ki imajo enako se glaseča imena [...] preimenovali večinoma kraje, katerih imena so temeljila na patrocinijih, 66 krajem pa so dodali pristave.}}" in tudi "{{tq|[...] prav tako pa se je lahko patrocinije le prikrilo in zato ni bilo več potrebno izumljati novih krajevnih imen. Patrocinije je v tej kampanji izgubilo okrog 150 krajev [...]"}} za uredbo iz junija 1955. Sam bi vsaj za kraje, ki so ustrezno navedeni v članku Mimi Gabrovec in v obeh uredbah (vsi so uporabljeni kot viri v seznamu in imajo spletno dostopne izvirnike), si ''dovolil'' zapisat, da so bili preimenovani v sklopu komunistične kampanje proti imenom naselbin s patrociniji. Takisto lahko poudarimo za preimenovane kraje, ki so dotlej imeli imena italijanskega ali nemškega izvora, čeprav naj bi ti bili vsi zbrani in našteti, zato mislim, da ti ne bi smeli delati težav. :Kar pa je definitivno narobe, je lajanje vsepovprek, obtožbe cenzure ene in druge strani in krajšanje odstavkov, kjer to očitno ni potrebno. Viri so jasni, da je kampanja obstajala in tega nam ni potrebno prikrivat, prej nasprotno. Potrebno pa je biti previden, pri katerih krajih je to dejansko veljalo, članek pa mislim da se razlaga sam po sebi. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:31, 10. maj 2026 (CEST) ::Se strinjam z @[[Uporabnik:A09|A09]]. Ne morem pristati na ubeseditveni predlog @[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]], kot pri [[Sveti Štefan, Šmarje pri Jelšah]], saj ne pove bistva, da je šlo za ideološko preimenovanje. Ubeseditev naj jedrnato pove vzrok preimenovanja, da bi pa zaobšli vzrok in zapisali npr. zgolj ime zakona ali pravnega akta, pa se mi zdi, da smo zgrešili bistvo. Proti. [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 17:51, 11. maj 2026 (CEST) 'Brisanje zgodovinskih dejstev', 'jasna manipulacija in prikrivanje zgodovinskih dejstev' sta seveda povsem mimo in neutemeljena! Moj predlog seveda nič ne skrije, v povezavi je (precej bolj) PODROBNO opisano dogajanje in okoliščine. Razen tega, v navedenih virih nikjer ni govora o 'komunistični kampanji'. Pa tudi: 'z vsemi admini' je malo (precej) mimo, prav nikjer se nihče ni skliceval na adminstvo. In, da ne govorim o vsebinskih napakah kot tukaj [[Strmca, Laško]]. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) : {{Za}} predlagano obliko. Na dodani povezavi [[Seznam preimenovanih naselij v Sloveniji#Preimenovanja naselij v Ljudski republiki Sloveniji (po 1948)]] je podan kvaliteten in objektiven opis dogajanja z imeni naselij po drugi svetovni vojni. Ob povezavi na to poglavje ni potrebe po zbanaliziranih razlagah (ali bomo tudi pri preimenovanjih 1991–2000 množično dopisovali, da je šlo za ideološko preimenovanje?) v vsakem članku posebej, ki za povrh marsikje predstavljajo edino vsebino članka poleg uvodne vrstice. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:08, 16. maj 2026 (CEST) == Pristava (k. o.) == pristava »(k. o.)«, kar pomeni »krajevni odbor« ... "k. o." v večini primerov pomeni [[katastrska občina]]. --22:00, 15. maj 2026 (CEST) [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:00, 15. maj 2026 (CEST) fab9n6f8s37fi6a1s8rp10uce3d0elc 6676902 6676675 2026-05-17T08:58:44Z Kranjski Timijan 249731 /* Slog opisa preimenovanih naselij */ odgovor 6676902 wikitext text/x-wiki {{izbrani}} == Viri == Seznam sem sestavil s podatki iz angleške Wiki. Ta navaja: ''Spremembe naselij 1948–95'' Geografskega inštituta ZRC SAZU in ''Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68'' avtorja Premk F. iz revije ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Če jih ima kdo pri roki, naj dopolne seznam. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:03, 12. avgust 2022 (CEST) == Letnice == Iščem letnico združitve/ukinitve naselja Podgorje pod Resevno. Ta je bil leta 1953 preimenovan iz Podgorja v Podgorje pod Resevno, nato pa se je (verjetno) združilo s Šentjurjem. Če jo kdo ve/najde kakšen vir, naj jo prosim doda. Hvala, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:23, 12. avgust 2023 (CEST) :PODGORJE POD RESEVNO /ŠENTJUR PRI CELJU/, PRIPOJENO NASELJU ŠENTJUR PRI CELJU (UR.L. SRS, 1/85, 24/85, 6/85, SKUP.DOL.L 8/85, 14/85 UR.V.GOR. 1/85)<ref name="Abecedni">{{Navedi knjigo|last=Marinković|first=Dragan|title=Abecedni spisak naselja u SFRJ. Promene u sastavu i nazivima naselja za period 1948–1990|date=1991|publisher=Savezni zavod za statistiku|location=Beograd|pages=32, 34, 58}}</ref> :--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 23:20, 12. avgust 2023 (CEST) ::Najlepša hvala! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:24, 12. avgust 2023 (CEST) :Išče se tudi letnica združitve naselja Gorenjci pri Semiču s Semičem. Hvala, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:29, 13. avgust 2023 (CEST) ::GORENJCI PRI SEMIČU, PRIPOJENO NASELJU KOT PRI SEMIČU (UR.L. LRS, 21/55) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:54, 13. avgust 2023 (CEST) :::Najlepša hvala! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:22, 13. avgust 2023 (CEST) :Poleg tega pa (ni nujno, je pa zaradi preverljivosti zaželjeno), če mi kdo pove ime/številko uredbe Občine Škofja Loka (?), ki je preimenovala Selške Lajše v Lajše. Hvala! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:26, 14. avgust 2023 (CEST) ::LAJŠE, RANIJI NAZIV NASELJA SELŠKE LAJŠE (UR.L. LRS, 2/53) {{nepodpisani|Andrejj}} :::Morda nisem bil najbolj jasen. Najprej so se Lajše preimenovale v Selške Lajše, leta 1998 pa so bile preimenovane nazaj v Lajše. Iščem še odredbo iz leta 1998.--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:25, 15. avgust 2023 (CEST) ::Uradni vestnik Gorenjske <ref>https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/30098689_1998_19_L.pdf</ref> --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:50, 15. avgust 2023 (CEST) :Zadnji dve zagonetki sta Vimolj pri Črmošnjicah in Ravne v Velikem Trnu. Kot da ju ne bi bilo na zemljevidih ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:11, 7. september 2023 (CEST) {{reflist-talk}} == Banja Loka ... in še par komentarjev == Najprej, {{u|A09}}, vse pohvale za zagnanost in trud, ki ju je nedvomno terjal ta članek. Na seznamu ne vidim vasi [[Banja Loka]], nekdaj Banjaloke<ref>[https://www.stat.si/krajevnaimena/Settlements/Details/5548 Naselje Banja Loka – stat.si]</ref>. Se je izmuznila ali si se odločil seznam omejiti na preimenovanja z vsebinskimi spremembami? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:59, 6. januar 2024 (CET) —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:59, 6. januar 2024 (CET) :@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: Hvala za tvoj komentar, tovrstne povratne informacije vsaj meni veliko pomenijo. Banja Loka se mi je izmuznila, verjetno sem jo spregledal v Milenković 2007, za katerega sem skoraj prepričan, da jo je tudi naštel. Vsekakor seznama nisem vsebinsko omejeval na samo vsebinske spremembe. Ker takega seznama vsaj v takem obsegu doslej še ni bilo, si ne upam trditi, da so na seznamu popolnoma vsi preimenovani kraji, so pa (skoraj?) vsi, na katere sem naletel v literaturi. Banjo Loko bom dodal. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:14, 6. januar 2024 (CET) ::PS: Hvala tudi za tipkarske popravke članka. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:24, 6. januar 2024 (CET) Poleg tega razmišljam, kaj ko bi pobrisali podpoglavje ''Seznam preimenovanih delnih naselij'' in tistih šest dejansko preimenovanih naselij<ref>Perko & Geršič 2021, str. 101</ref> prestavili na glavni seznam? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:27, 6. januar 2024 (CET) :Še odgovor tule: tole poglavje sem zasnoval posebej, ko sem tekom raziskave po obstoječi literaturi naletel na delna naselja in prvotno ni bilo v planu. Poglavje bi ohranil predvsem zato, ker ''de facto'' je to eno naselje (tudi prebivalci se identificirajo po skupnemu imenu kraja), ''de iure'' pa gre za različni naselji, ki sta nastali na podlagi pmsm nesmiselne razdelitve občinskih meja. Mnogi se obstoja tovrstnih krajev sploh ne zavedajo, zato je pmsm smiselna ločena tabela, da se ti kraji ne bi izgubili v množici ostalih krajev v glavni tabeli. Če pa pogledaš vir Perko & Geršič bi videl, da se je 46 predlogov nanašalo na skupno število predlogov leta 1995, večino teh "delnih" naselij pa so lokalne oblasti preimenovale že pred letom 1996. Kaj meniš? Lep pozdrav, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:20, 6. januar 2024 (CET) :: Kako so na papirju ta delna naselja nastajala, je stvar zase, ja, ampak to ni več tema tega članka, zato jih jaz ne bi dajal posebej. Če bo vse v eni tabeli, bo pmm bralec lažje našel kakšno naselje z nekdanjim -del-nim imenom, poleg tega je tudi begajoče, da so preimenovanja iz let 1955, 1974, 1984 ... obdelana pod "Preimenovanja naselij v Republiki Sloveniji". —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:18, 6. januar 2024 (CET) :::Se strinjam s popravki, morda je res bolje ena sama tabela. Hvala tudi za popravo lapsusa. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:54, 6. januar 2024 (CET) {{reflist-talk}} == Uporaba dveh imen hkrati? == V tabeli sta vrstici Breg -> Breg pri Velikem Gabru (1955–danes) -> Breg pri Temenici (1997–danes) in Velike Dole -> Velike Dole pri Šentjurju (1953–danes) -> Velike Dole pri Temenici (1997–danes). Ali gre za napako in bi bilo potrebno napisati 1955-1997 (namesto danes) oz. 1953-1997 ali se dejansko uporabljata obe imeni (npr. zaradi razdelitve naselja na dva dela)? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 19:12, 17. januar 2024 (CET) :@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]]: Pa res, šlo je za napako. Hvala, da si omenil! Brž popravim. Lp, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:33, 17. januar 2024 (CET) == Slog opisa preimenovanih naselij == Predlagam poenoten slog, kot primer [[Sveti Štefan, Šmarje pri Jelšah]]. Mnenja: {{u|Pinky sl}}, {{u|A09}}, {{u|Kranjski Timijan}}, {{u|Upwinxp}}, {{u|Janezdrilc}}? [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 06:06, 8. maj 2026 (CEST) : Andrej, se strinjaš, da se ta predlog prestavi na kakšno splošnejše mesto (pod lipo ali morda na svojo podstran za glasovanje)? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:39, 8. maj 2026 (CEST) Evo. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:30, 8. maj 2026 (CEST) ::Oprostite, tu gre za brisanje virov in prikrivanje zgodovinaki dejstev. Cilj vikipedije je objektivnost. Brisanje zgodovinskih dejstev, ker nekomu niso všeč, je razlog za smernice in politiko vikipedije. Kako lahko delate ravno nasprotno, od tega, za kar pravite, da se trudite, objektivnost vikipedije. Tu gre za jasno manipulacijo in prikrivanje zgodovinskih dejstev. [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 21:29, 8. maj 2026 (CEST) ::To je prikrivanje zgodovinskih dejstev. Resnica je taka, kako jo lahko prikrivate in brišete in istočasno pravite, da vam je vrednota? [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 21:31, 8. maj 2026 (CEST) {{u|Kranjski Timijan}}, prosim nadaljuj razpravo na tem mestu in ne po celotni Wikipediji. In prej preberi [[Seznam_preimenovanih_naselij_v_Sloveniji#Preimenovanja_naselij_v_Ljudski_republiki_Sloveniji_(po_1948)|omenjeni odstavek]]!--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) :{{proti}} Moje mnenje ostaja isto. Čeprav se strinjam z vsemi admini, da je razlaganje, kateri kraji so bili preimenovani načrtno tekom kampanje, prineslo več gorja kakor složnosti, pa se ne morem strinjat s predlaganim okrnjenim zapisom, ki preprosto ne podaja dovolj konteksta. Viri so jasno nakazali na obstoj kampanje v letih 1948–1955, kjer so krajevna imena prenovili v skladu z duhom revolucije in tedanje družbe, kar pa ni nezanemarljiv kontekst za bralca. Ker se zavedam težav pri vpeljevanju mnenjskih označb, v kolikor te niso zapisane v virih, predlagam kompromis za vse vpletene. Kot [[Seznam_preimenovanih_naselij_v_Sloveniji#Preimenovanja_naselij_v_Ljudski_republiki_Sloveniji_(po_1948)|linkani odstavek v seznamu preimenovanih krajev]] zapisuje, niso bili vsi predlogi sprejeti/izvršeni, nekateri pa so (uradno) imeli drugačne namene. Vsekakor pa piše tudi "{{tq|3. junija se je z izdajo Uredbe o preimenovanju naselij, o dopolnitvi imen takih naselij, ki imajo enako se glaseča imena [...] preimenovali večinoma kraje, katerih imena so temeljila na patrocinijih, 66 krajem pa so dodali pristave.}}" in tudi "{{tq|[...] prav tako pa se je lahko patrocinije le prikrilo in zato ni bilo več potrebno izumljati novih krajevnih imen. Patrocinije je v tej kampanji izgubilo okrog 150 krajev [...]"}} za uredbo iz junija 1955. Sam bi vsaj za kraje, ki so ustrezno navedeni v članku Mimi Gabrovec in v obeh uredbah (vsi so uporabljeni kot viri v seznamu in imajo spletno dostopne izvirnike), si ''dovolil'' zapisat, da so bili preimenovani v sklopu komunistične kampanje proti imenom naselbin s patrociniji. Takisto lahko poudarimo za preimenovane kraje, ki so dotlej imeli imena italijanskega ali nemškega izvora, čeprav naj bi ti bili vsi zbrani in našteti, zato mislim, da ti ne bi smeli delati težav. :Kar pa je definitivno narobe, je lajanje vsepovprek, obtožbe cenzure ene in druge strani in krajšanje odstavkov, kjer to očitno ni potrebno. Viri so jasni, da je kampanja obstajala in tega nam ni potrebno prikrivat, prej nasprotno. Potrebno pa je biti previden, pri katerih krajih je to dejansko veljalo, članek pa mislim da se razlaga sam po sebi. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:31, 10. maj 2026 (CEST) ::Se strinjam z @[[Uporabnik:A09|A09]]. Ne morem pristati na ubeseditveni predlog @[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]], kot pri [[Sveti Štefan, Šmarje pri Jelšah]], saj ne pove bistva, da je šlo za ideološko preimenovanje. Ubeseditev naj jedrnato pove vzrok preimenovanja, da bi pa zaobšli vzrok in zapisali npr. zgolj ime zakona ali pravnega akta, pa se mi zdi, da smo zgrešili bistvo. Proti. [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 17:51, 11. maj 2026 (CEST) 'Brisanje zgodovinskih dejstev', 'jasna manipulacija in prikrivanje zgodovinskih dejstev' sta seveda povsem mimo in neutemeljena! Moj predlog seveda nič ne skrije, v povezavi je (precej bolj) PODROBNO opisano dogajanje in okoliščine. Razen tega, v navedenih virih nikjer ni govora o 'komunistični kampanji'. Pa tudi: 'z vsemi admini' je malo (precej) mimo, prav nikjer se nihče ni skliceval na adminstvo. In, da ne govorim o vsebinskih napakah kot tukaj [[Strmca, Laško]]. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) : {{Za}} predlagano obliko. Na dodani povezavi [[Seznam preimenovanih naselij v Sloveniji#Preimenovanja naselij v Ljudski republiki Sloveniji (po 1948)]] je podan kvaliteten in objektiven opis dogajanja z imeni naselij po drugi svetovni vojni. Ob povezavi na to poglavje ni potrebe po zbanaliziranih razlagah (ali bomo tudi pri preimenovanjih 1991–2000 množično dopisovali, da je šlo za ideološko preimenovanje?) v vsakem članku posebej, ki za povrh marsikje predstavljajo edino vsebino članka poleg uvodne vrstice. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:08, 16. maj 2026 (CEST) :Lep pozdrav, nihče ne izpodbija, da je šlo v v obdobju 1948–1955 za ideološko preimenovanje mnogih krajev na slovenskem. To potrjujejo viri kot npr. strokovni članek iz Geografskega vestnika Geografske zveze na SAZU, potem so še specifični članki, ki obravnavajo preimenovanja svetniških krajev na Primorskem, tega sem zadnjič poslal nekomu, ki ga je zanimalo. Glede preimenovanj 1991–2000 pa so nekaterim naseljem vrnili prvotna imena. npr. [[Sveti Lenart, Škofja Loka|Sveti Lenart]], potem Lenart nad Lušo, danes zopet Sveti Lenart v Občini Škofja Loka. Zelo podobno za [[Sveti Lenart, Cerklje na Gorenjskem|Sveti Lenart na Rebri]], Lenart na Rebri, zdaj zopet Sveti Lenart v Občini Cerklje na Gorenjskem. Mislim, da gre tu za rahel nesporazum. :Vsi si želimo, da bralec dobi kratko, jedrnato in smiselno celoto. '''Zato se ne morem strinjati''', da je navedba "Zakon iz leta 1948" in ne namena ali vzroka – konteksta – zakaj je do preimenovanj sploh prišlo, najboljša, ker ne pove bistva. :Prosim, da vrneš izginuli odstavek o imenu pri [[Sveti Tomaž, Sveti Tomaž]] in odstavek o zgodovini imena, brez skrajševanj pri [[Miklavž pri Ormožu|Miklavž pri Ormožu, Ormož]], [[Primož pri Ljubnem|Primož pri Ljubnem, Ljubno]], [[Sveti Lenart, Cerklje na Gorenjskem]], [[Šempeter v Savinjski dolini]], [[Sveti Štefan, Šmarje pri Jelšah]]. :Bi pa tudi pohvalil, pri [[Olešče|Oleščah]] (nekoč Sveti Peter pri Jurkloštru) si par stavkov povezal v bolj tekočo poved, in je tako celoten članek bolj berljiv. Lepo! :Vse dobro želim [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 10:58, 17. maj 2026 (CEST) == Pristava (k. o.) == pristava »(k. o.)«, kar pomeni »krajevni odbor« ... "k. o." v večini primerov pomeni [[katastrska občina]]. --22:00, 15. maj 2026 (CEST) [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:00, 15. maj 2026 (CEST) b06l6lxf82ylvve9lspg77d2ejs4dor 6676924 6676902 2026-05-17T09:09:05Z Kranjski Timijan 249731 /* Pristava (k. o.) */ odgovor 6676924 wikitext text/x-wiki {{izbrani}} == Viri == Seznam sem sestavil s podatki iz angleške Wiki. Ta navaja: ''Spremembe naselij 1948–95'' Geografskega inštituta ZRC SAZU in ''Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68'' avtorja Premk F. iz revije ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Če jih ima kdo pri roki, naj dopolne seznam. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:03, 12. avgust 2022 (CEST) == Letnice == Iščem letnico združitve/ukinitve naselja Podgorje pod Resevno. Ta je bil leta 1953 preimenovan iz Podgorja v Podgorje pod Resevno, nato pa se je (verjetno) združilo s Šentjurjem. Če jo kdo ve/najde kakšen vir, naj jo prosim doda. Hvala, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:23, 12. avgust 2023 (CEST) :PODGORJE POD RESEVNO /ŠENTJUR PRI CELJU/, PRIPOJENO NASELJU ŠENTJUR PRI CELJU (UR.L. SRS, 1/85, 24/85, 6/85, SKUP.DOL.L 8/85, 14/85 UR.V.GOR. 1/85)<ref name="Abecedni">{{Navedi knjigo|last=Marinković|first=Dragan|title=Abecedni spisak naselja u SFRJ. Promene u sastavu i nazivima naselja za period 1948–1990|date=1991|publisher=Savezni zavod za statistiku|location=Beograd|pages=32, 34, 58}}</ref> :--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 23:20, 12. avgust 2023 (CEST) ::Najlepša hvala! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:24, 12. avgust 2023 (CEST) :Išče se tudi letnica združitve naselja Gorenjci pri Semiču s Semičem. Hvala, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:29, 13. avgust 2023 (CEST) ::GORENJCI PRI SEMIČU, PRIPOJENO NASELJU KOT PRI SEMIČU (UR.L. LRS, 21/55) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:54, 13. avgust 2023 (CEST) :::Najlepša hvala! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:22, 13. avgust 2023 (CEST) :Poleg tega pa (ni nujno, je pa zaradi preverljivosti zaželjeno), če mi kdo pove ime/številko uredbe Občine Škofja Loka (?), ki je preimenovala Selške Lajše v Lajše. Hvala! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:26, 14. avgust 2023 (CEST) ::LAJŠE, RANIJI NAZIV NASELJA SELŠKE LAJŠE (UR.L. LRS, 2/53) {{nepodpisani|Andrejj}} :::Morda nisem bil najbolj jasen. Najprej so se Lajše preimenovale v Selške Lajše, leta 1998 pa so bile preimenovane nazaj v Lajše. Iščem še odredbo iz leta 1998.--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:25, 15. avgust 2023 (CEST) ::Uradni vestnik Gorenjske <ref>https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/30098689_1998_19_L.pdf</ref> --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:50, 15. avgust 2023 (CEST) :Zadnji dve zagonetki sta Vimolj pri Črmošnjicah in Ravne v Velikem Trnu. Kot da ju ne bi bilo na zemljevidih ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:11, 7. september 2023 (CEST) {{reflist-talk}} == Banja Loka ... in še par komentarjev == Najprej, {{u|A09}}, vse pohvale za zagnanost in trud, ki ju je nedvomno terjal ta članek. Na seznamu ne vidim vasi [[Banja Loka]], nekdaj Banjaloke<ref>[https://www.stat.si/krajevnaimena/Settlements/Details/5548 Naselje Banja Loka – stat.si]</ref>. Se je izmuznila ali si se odločil seznam omejiti na preimenovanja z vsebinskimi spremembami? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:59, 6. januar 2024 (CET) —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:59, 6. januar 2024 (CET) :@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: Hvala za tvoj komentar, tovrstne povratne informacije vsaj meni veliko pomenijo. Banja Loka se mi je izmuznila, verjetno sem jo spregledal v Milenković 2007, za katerega sem skoraj prepričan, da jo je tudi naštel. Vsekakor seznama nisem vsebinsko omejeval na samo vsebinske spremembe. Ker takega seznama vsaj v takem obsegu doslej še ni bilo, si ne upam trditi, da so na seznamu popolnoma vsi preimenovani kraji, so pa (skoraj?) vsi, na katere sem naletel v literaturi. Banjo Loko bom dodal. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:14, 6. januar 2024 (CET) ::PS: Hvala tudi za tipkarske popravke članka. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:24, 6. januar 2024 (CET) Poleg tega razmišljam, kaj ko bi pobrisali podpoglavje ''Seznam preimenovanih delnih naselij'' in tistih šest dejansko preimenovanih naselij<ref>Perko & Geršič 2021, str. 101</ref> prestavili na glavni seznam? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:27, 6. januar 2024 (CET) :Še odgovor tule: tole poglavje sem zasnoval posebej, ko sem tekom raziskave po obstoječi literaturi naletel na delna naselja in prvotno ni bilo v planu. Poglavje bi ohranil predvsem zato, ker ''de facto'' je to eno naselje (tudi prebivalci se identificirajo po skupnemu imenu kraja), ''de iure'' pa gre za različni naselji, ki sta nastali na podlagi pmsm nesmiselne razdelitve občinskih meja. Mnogi se obstoja tovrstnih krajev sploh ne zavedajo, zato je pmsm smiselna ločena tabela, da se ti kraji ne bi izgubili v množici ostalih krajev v glavni tabeli. Če pa pogledaš vir Perko & Geršič bi videl, da se je 46 predlogov nanašalo na skupno število predlogov leta 1995, večino teh "delnih" naselij pa so lokalne oblasti preimenovale že pred letom 1996. Kaj meniš? Lep pozdrav, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:20, 6. januar 2024 (CET) :: Kako so na papirju ta delna naselja nastajala, je stvar zase, ja, ampak to ni več tema tega članka, zato jih jaz ne bi dajal posebej. Če bo vse v eni tabeli, bo pmm bralec lažje našel kakšno naselje z nekdanjim -del-nim imenom, poleg tega je tudi begajoče, da so preimenovanja iz let 1955, 1974, 1984 ... obdelana pod "Preimenovanja naselij v Republiki Sloveniji". —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:18, 6. januar 2024 (CET) :::Se strinjam s popravki, morda je res bolje ena sama tabela. Hvala tudi za popravo lapsusa. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:54, 6. januar 2024 (CET) {{reflist-talk}} == Uporaba dveh imen hkrati? == V tabeli sta vrstici Breg -> Breg pri Velikem Gabru (1955–danes) -> Breg pri Temenici (1997–danes) in Velike Dole -> Velike Dole pri Šentjurju (1953–danes) -> Velike Dole pri Temenici (1997–danes). Ali gre za napako in bi bilo potrebno napisati 1955-1997 (namesto danes) oz. 1953-1997 ali se dejansko uporabljata obe imeni (npr. zaradi razdelitve naselja na dva dela)? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 19:12, 17. januar 2024 (CET) :@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]]: Pa res, šlo je za napako. Hvala, da si omenil! Brž popravim. Lp, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:33, 17. januar 2024 (CET) == Slog opisa preimenovanih naselij == Predlagam poenoten slog, kot primer [[Sveti Štefan, Šmarje pri Jelšah]]. Mnenja: {{u|Pinky sl}}, {{u|A09}}, {{u|Kranjski Timijan}}, {{u|Upwinxp}}, {{u|Janezdrilc}}? [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 06:06, 8. maj 2026 (CEST) : Andrej, se strinjaš, da se ta predlog prestavi na kakšno splošnejše mesto (pod lipo ali morda na svojo podstran za glasovanje)? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:39, 8. maj 2026 (CEST) Evo. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:30, 8. maj 2026 (CEST) ::Oprostite, tu gre za brisanje virov in prikrivanje zgodovinaki dejstev. Cilj vikipedije je objektivnost. Brisanje zgodovinskih dejstev, ker nekomu niso všeč, je razlog za smernice in politiko vikipedije. Kako lahko delate ravno nasprotno, od tega, za kar pravite, da se trudite, objektivnost vikipedije. Tu gre za jasno manipulacijo in prikrivanje zgodovinskih dejstev. [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 21:29, 8. maj 2026 (CEST) ::To je prikrivanje zgodovinskih dejstev. Resnica je taka, kako jo lahko prikrivate in brišete in istočasno pravite, da vam je vrednota? [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 21:31, 8. maj 2026 (CEST) {{u|Kranjski Timijan}}, prosim nadaljuj razpravo na tem mestu in ne po celotni Wikipediji. In prej preberi [[Seznam_preimenovanih_naselij_v_Sloveniji#Preimenovanja_naselij_v_Ljudski_republiki_Sloveniji_(po_1948)|omenjeni odstavek]]!--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) :{{proti}} Moje mnenje ostaja isto. Čeprav se strinjam z vsemi admini, da je razlaganje, kateri kraji so bili preimenovani načrtno tekom kampanje, prineslo več gorja kakor složnosti, pa se ne morem strinjat s predlaganim okrnjenim zapisom, ki preprosto ne podaja dovolj konteksta. Viri so jasno nakazali na obstoj kampanje v letih 1948–1955, kjer so krajevna imena prenovili v skladu z duhom revolucije in tedanje družbe, kar pa ni nezanemarljiv kontekst za bralca. Ker se zavedam težav pri vpeljevanju mnenjskih označb, v kolikor te niso zapisane v virih, predlagam kompromis za vse vpletene. Kot [[Seznam_preimenovanih_naselij_v_Sloveniji#Preimenovanja_naselij_v_Ljudski_republiki_Sloveniji_(po_1948)|linkani odstavek v seznamu preimenovanih krajev]] zapisuje, niso bili vsi predlogi sprejeti/izvršeni, nekateri pa so (uradno) imeli drugačne namene. Vsekakor pa piše tudi "{{tq|3. junija se je z izdajo Uredbe o preimenovanju naselij, o dopolnitvi imen takih naselij, ki imajo enako se glaseča imena [...] preimenovali večinoma kraje, katerih imena so temeljila na patrocinijih, 66 krajem pa so dodali pristave.}}" in tudi "{{tq|[...] prav tako pa se je lahko patrocinije le prikrilo in zato ni bilo več potrebno izumljati novih krajevnih imen. Patrocinije je v tej kampanji izgubilo okrog 150 krajev [...]"}} za uredbo iz junija 1955. Sam bi vsaj za kraje, ki so ustrezno navedeni v članku Mimi Gabrovec in v obeh uredbah (vsi so uporabljeni kot viri v seznamu in imajo spletno dostopne izvirnike), si ''dovolil'' zapisat, da so bili preimenovani v sklopu komunistične kampanje proti imenom naselbin s patrociniji. Takisto lahko poudarimo za preimenovane kraje, ki so dotlej imeli imena italijanskega ali nemškega izvora, čeprav naj bi ti bili vsi zbrani in našteti, zato mislim, da ti ne bi smeli delati težav. :Kar pa je definitivno narobe, je lajanje vsepovprek, obtožbe cenzure ene in druge strani in krajšanje odstavkov, kjer to očitno ni potrebno. Viri so jasni, da je kampanja obstajala in tega nam ni potrebno prikrivat, prej nasprotno. Potrebno pa je biti previden, pri katerih krajih je to dejansko veljalo, članek pa mislim da se razlaga sam po sebi. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:31, 10. maj 2026 (CEST) ::Se strinjam z @[[Uporabnik:A09|A09]]. Ne morem pristati na ubeseditveni predlog @[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]], kot pri [[Sveti Štefan, Šmarje pri Jelšah]], saj ne pove bistva, da je šlo za ideološko preimenovanje. Ubeseditev naj jedrnato pove vzrok preimenovanja, da bi pa zaobšli vzrok in zapisali npr. zgolj ime zakona ali pravnega akta, pa se mi zdi, da smo zgrešili bistvo. Proti. [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 17:51, 11. maj 2026 (CEST) 'Brisanje zgodovinskih dejstev', 'jasna manipulacija in prikrivanje zgodovinskih dejstev' sta seveda povsem mimo in neutemeljena! Moj predlog seveda nič ne skrije, v povezavi je (precej bolj) PODROBNO opisano dogajanje in okoliščine. Razen tega, v navedenih virih nikjer ni govora o 'komunistični kampanji'. Pa tudi: 'z vsemi admini' je malo (precej) mimo, prav nikjer se nihče ni skliceval na adminstvo. In, da ne govorim o vsebinskih napakah kot tukaj [[Strmca, Laško]]. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) : {{Za}} predlagano obliko. Na dodani povezavi [[Seznam preimenovanih naselij v Sloveniji#Preimenovanja naselij v Ljudski republiki Sloveniji (po 1948)]] je podan kvaliteten in objektiven opis dogajanja z imeni naselij po drugi svetovni vojni. Ob povezavi na to poglavje ni potrebe po zbanaliziranih razlagah (ali bomo tudi pri preimenovanjih 1991–2000 množično dopisovali, da je šlo za ideološko preimenovanje?) v vsakem članku posebej, ki za povrh marsikje predstavljajo edino vsebino članka poleg uvodne vrstice. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:08, 16. maj 2026 (CEST) :Lep pozdrav, nihče ne izpodbija, da je šlo v v obdobju 1948–1955 za ideološko preimenovanje mnogih krajev na slovenskem. To potrjujejo viri kot npr. strokovni članek iz Geografskega vestnika Geografske zveze na SAZU, potem so še specifični članki, ki obravnavajo preimenovanja svetniških krajev na Primorskem, tega sem zadnjič poslal nekomu, ki ga je zanimalo. Glede preimenovanj 1991–2000 pa so nekaterim naseljem vrnili prvotna imena. npr. [[Sveti Lenart, Škofja Loka|Sveti Lenart]], potem Lenart nad Lušo, danes zopet Sveti Lenart v Občini Škofja Loka. Zelo podobno za [[Sveti Lenart, Cerklje na Gorenjskem|Sveti Lenart na Rebri]], Lenart na Rebri, zdaj zopet Sveti Lenart v Občini Cerklje na Gorenjskem. Mislim, da gre tu za rahel nesporazum. :Vsi si želimo, da bralec dobi kratko, jedrnato in smiselno celoto. '''Zato se ne morem strinjati''', da je navedba "Zakon iz leta 1948" in ne namena ali vzroka – konteksta – zakaj je do preimenovanj sploh prišlo, najboljša, ker ne pove bistva. :Prosim, da vrneš izginuli odstavek o imenu pri [[Sveti Tomaž, Sveti Tomaž]] in odstavek o zgodovini imena, brez skrajševanj pri [[Miklavž pri Ormožu|Miklavž pri Ormožu, Ormož]], [[Primož pri Ljubnem|Primož pri Ljubnem, Ljubno]], [[Sveti Lenart, Cerklje na Gorenjskem]], [[Šempeter v Savinjski dolini]], [[Sveti Štefan, Šmarje pri Jelšah]]. :Bi pa tudi pohvalil, pri [[Olešče|Oleščah]] (nekoč Sveti Peter pri Jurkloštru) si par stavkov povezal v bolj tekočo poved, in je tako celoten članek bolj berljiv. Lepo! :Vse dobro želim [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 10:58, 17. maj 2026 (CEST) == Pristava (k. o.) == pristava »(k. o.)«, kar pomeni »krajevni odbor« ... "k. o." v večini primerov pomeni [[katastrska občina]]. --22:00, 15. maj 2026 (CEST) [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:00, 15. maj 2026 (CEST) :V ''Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko)'' je npr. katastrska občina in je to eksplicitno zapisano. Menda, pa je ponekod mišljeno tudi krajevni odbor, ampak če se ne motim, šele po 2. sv. vojni. [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 11:09, 17. maj 2026 (CEST) 46nm0vgrcyqgpgnaysbprykxguywu2j 0 523756 6676627 6675429 2026-05-16T17:39:43Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676627 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cesta | country= JPN | name = Tōkaidō | alternate_name = {{nihongo||東海道||Vzhodna morska pot}} | map = Gokaido Edo Five Routes Map.png | map_notes = Pet poti, Tōkaidō je najjužnejša pot | length_km = 514 | length_ref = <ref>{{cite web|last1=Pepe|first1=Sensei Mike|title=The Tokaido Road|url=http://www.sessakai.com/skmpepe50.htm|website=Sessa Kai Shorin-Ryu Karate Dojo Watertown MA|publisher=Sessa Kai Dojo|access-date=March 11, 2017|archive-date=2014-09-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20140909144854/http://www.sessakai.com/skmpepe50.htm|url-status=dead}}</ref> | time_period = [[Obdobje Edo|Edo]] | established_by = [[Šogunat Tokugava]] | significance = Najpomembnejša cesta, ki povezuje dve največji mesti na Japonskem | related = [[Gokaidō|Pet poti]] | direction_a = Zahod | terminus_a = [[Sanjō Ōhashi]] v [[Kjoto|Kjotu]] | junction = {{plainlist| *[[#Osaka kaido|Ōsaka Kaidō]] pri [[Ōtsu-juku|postaji Ōtsu-juku]] *[[Nakasendō]] pri [[Kusatsu-juku|postaji Kusatsu-juku]] }} | direction_b = Vzhod | terminus_b = [[Nihonbashi|Edobashi]] v [[Tokijo|Edo, Japonska]] | restrictions = Za potovanje mimo vsake nadzorne postaje je bilo zahtevano [[potni list|dovoljenje]]. }} '''Pot Tōkaidō''' (東海道, ''Tōkaidō'', [to̞ːka̠ido̞ː]), kar približno pomeni »vzhodna morska pot«, je bila najpomembnejša od petih poti v [[obdobje Edo|obdobju Edo]] na [[Japonska|Japonskem]], ki je povezovala [[Kjoto]] z [[Edo (mesto)|Edom]] (današnji [[Tokio]]). Za razliko od celinske in manj uporabljane poti Nakasendoja (中山道, »osrednja gorska pot«), je Tōkaidō potekala vzdolž morske obale vzhodnega [[Honšu]]ja, od tod tudi ime poti.<ref name="Turnbull">{{navedi knjigo |last=Turnbull |first=Stephen |title=Battles of the Samurai |publisher=Arms and Armour Press |year=1987 |isbn=0853688265 |page=31}}</ref> == Potovanje po poti Tōkaidō == Standardni način potovanja je bil peš, saj vozov s kolesi skoraj ni bilo, težak tovor pa so običajno pošiljali s čolni. Pripadniki višjega sloja so potovali s ''kago'' (駕籠, vrsta nosilnice za prenos potnikov). Ženskam je bilo prepovedano potovati samim in so jih morali spremljati moški. Uvedene so bile tudi druge omejitve za potnike, a čeprav so obstajale stroge kazni za različne predpise o potovanju, se zdi, da večina ni bila uveljavljena. Kapitan Sherard Osborn, ki je prepotoval del te ceste okoli leta 1858, je opozoril, da: {{blockquote|Družbeni status osebe je označen z načinom potovanja. ''[[Daimjo]]'' in ljudje iz višjega razreda potujejo v ''norimono'', ki je dovolj prostorna, da omogoča precejšnjo mero lahkote in je udobno opremljena. Stranice se lahko poljubno odpirajo ali zapirajo, kot zaščita pred vremenskimi vplivi. Dolžina droga pove rang potnika; če je plemič, je ta dolg, in jo nosi pet ali šest mož na vsakem koncu; oseba nižjega ranga, krajši drog in samo štirje nosači. Če je nošeni princ kraljeve družine, se drog drži v dlaneh, sicer pa se nosi na ramenih. Skromni posamezniki se morajo zadovoljiti s ''kagom'', ki ga nosita dva nosača, kar pomeni zelo utesnjen položaj. V strmih gorskih predelih mora vsak, ne glede na svoj položaj, uporabljati ''kago''. Gospodarji različnih gradov so prisiljeni od oblasti, da vzdržujejo kraje za osvežitev za popotnike; so precej boljši od [[karavanseraj]]ev na Vzhodu in štafete konj ali nosači so vedno pripravljeni na teh postajah in morajo opraviti vse delo po redni fiksni dajatvi, smešno majhni glede na angleške pojme. Druga in še bolj zahtevna dolžnost pade na te ustanove, in to je odgovornost za posredovanje vseh imperialnih pošiljk med obema prestolnicama ali iz Jeda v kateri koli del cesarstva. Tekači so zato vedno pripravljeni opraviti to nalogo.<ref>Stewart, Basil. 1922. ''[https://www.hiroshige.org.uk/Stewart/Stewart_Chapter_10.htm A Guide to Japanese Prints and Their Subject Matter]''. E. P. Dutton and Company, New York</ref>}} [[Image:Tokaido1825.jpg|thumb|left|Tōkaidō, fotografija Felice Beato leta 1865.]] Vzdolž poti Tōkaidō so bile s strani vlade odobrene poštne postaje (''šukuba'') za počitek popotnikov. Te postaje so sestavljale postaje za nosače in konjske hleve, pa tudi prenočišče, hrano in druge prostore, ki jih potnik lahko obišče. Prvotna pot Tōkaidō je bila sestavljena iz 53 postaj med končnima točkama Edo in Kjoto. 53 postaj je bilo vzetih iz 53 budističnih svetnikov, ki jih je budistični akolit Sudhana obiskal, da bi prejel nauke v svojem iskanju razsvetljenja.<ref>{{navedi splet |url=http://www.buddhistbible.com/default.aspx?MPID=44 |title=Book 3 |access-date=2004-10-28 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20041028140020/http://www.buddhistbible.com/default.aspx?MPID=44 |archive-date=2004-10-28 }}</ref> Pot je potekala skozi več provinc, vsako pa je upravljal ''daimjō'', meje katerih so bile jasno začrtane. Na številnih kontrolnih točkah, ki jih je vzpostavila vlada, so morali potniki predložiti [[potni list|potovalna dovoljenja]], da so lahko šli naprej. Čez večje, hitro tekoče reke skorajda ni bilo mostov, zaradi česar so se morali popotniki prevažati s čolni ali so jih nosili vodni nosači. Poleg tega je na eni točki v Nagoji cesto zaprlo več rek in popotniki so morali s čolnom prečkati 27 km morja, da so dosegli postajo Kuvana. Ta prečkanja vode so bila potencialni vir zamude: v idealnem vremenu je bilo celotno potovanje Tōkaidō peš mogoče opraviti v približno enem tednu, če pa so bile razmere slabe, je potovanje lahko trajalo do en mesec.<ref>{{navedi knjigo|title=Masterworks of Ukiyoe: The 53 Stations of the Tokaido.|last=Narazaki|first=Muneshige|publisher=Kodansha International Ltd|year=1969|isbn=0-87011-087-X|location=Tokyo & Palo Alto}}</ref> Leta 1613 sta bila William Adams in John Saris v spremstvu desetih drugih Angležev med prvimi zahodnjaki, ki so potovali po poti. Sarisu se je kakovost poti zdela izjemna in jo je primerjal s slabim stanjem cest doma; peščena in prodnata površina je bila »čudovito enakomerna« in »kjer se sreča z gorami, je prehod presekan«. V obcestnih prenočiščih se je skupina posladkala z rižem in ribami, z »vloženimi zelišči, fižolom, redkvicami in drugimi koreninami« ter z obilico »sira«, ki je bil v resnici [[tofu]]. Čeprav je bil njihov prehod varen, so Sarisa motili križani posmrtni ostanki zločincev, ki so se vrstili ob cesti pred vsakim mestom. V Šizuoki so videli odsekane človeške glave na odru in številna razpela, »na katerih so še vedno ostala mrtva trupla tistih, ki so bili usmrčeni«. Z ostanki so zasuli cesto in jim povzročili »zelo neokusen prehod«.<ref>Milton, Giles. 2003 ''[https://books.google.co.uk/books?id=jZqNl1GnkoYC Samurai William - The Adventurer Who Unlocked Japan]''</ref> == Tōkaidō v umetnosti in literaturi == [[Image:Hiroshige26_nissaka.jpg|thumb| ''Nisaka-šuku'', 25. postaja na Tōkaidu, kot jo je ponazoril mojster [[ukijo-e]] [[Utagava Hirošige]]. Ta grafika je iz prve (Hoeiko) izdaje ''[[Triinpetdeset postaj na Tokaido]]''.]] Potovanje, zlasti po poti Tōkaidō, je bilo v tistem času zelo priljubljena tema v umetnosti in literaturi. V tem času je bilo izdanih in razdeljenih ogromno vodnikov po znamenitih krajih, uspevala je kultura virtualnega turizma s knjigami in slikami. ''Tōkaidōčū Hizakurige'' Jippenša Ikkuja, v prevodu »Šankova kobila«, je eden bolj znanih romanov o potovanju po Tōkaidoju. Umetnik [[Utagava Hirošige]] je upodobil vsako od 53 postaj Tōkaidō (''šukuba'') v svojem delu ''[[Triinpetdeset postaj na Tokaido]]'', [[haiku]] pesnik [[Macuo Bašō]] pa je potoval po poti. ''Tōkaidō godžūsan cui'' (»Triinpetdeset parov vzdolž poti Tōkaidō«), ustvarjen leta 1845, je eden najbolj znanih in fascinantnih primerov lesenih grafik, ki jih je navdihnila pot. Trije vodilni japonski tiskarski oblikovalci 19. stoletja – Kunijoši, Hirošige in Kunisada – so vsako počivališče ob Tōkaidu združili z zanimivim, skrivnostnim dizajnom. [[File:Nissaka Station, Utagawa Kuniyoshi, Parallel Tokaido Series. Collection Samuel P. Harn Museum of Art (2005.25.7.26).jpg|thumb|left| Postaja Nisaka, Utagava Kunijoši, ''Tōkaidō godžūsan cui''. Zbirka Muzej umetnosti Samuela P. Harna (2005.25.7.26)]] Zaradi ostrih in kaznovalnih reform iz obdobja Tenpō, ki so poskušale vsiliti strogo določeno moralo, so bile grafike slavnih igralcev, kurtizan in zabavljačev v tem času prepovedane. Lesorezi v vzporedni seriji, izdelani za prelisičenje umetniških omejitev, ki so jih naložile reforme, so postaei priljubljene vizualne uganke, ki so jih pogosto reproducirali. Zaradi iznajdljivega pristopa k temi Tōkaidō so ''Tōkaidō godžūsan cui'' hvalili kot eno najbolj inovativnih in najpomembnejših del iz poznega obdobja Edo. Njeni trije oblikovalci so sledili svojim individualnim interesom in prednostim, vendar so si delili skupno kompozicijo – dominantne figure proti oddaljenim pokrajinam. Uporabili so različne motive, vključno z zgodbami iz ''[[kabuki]]'' gledališča, poezijo, slavnimi zgodbami, legendami, znamenitostmi in lokalnimi posebnostmi.<ref>{{navedi knjigo|title=Tōkaidō Texts and Tales: Tōkaidō gojūsan tsui by Hiroshige, Kunisada, and Kuniyoshi.|editor-last=Marks|editor-first=Andreas|publisher=University Press of Florida|year=2015|isbn=978-0-8130-6021-7|location=University of Florida, Samuel P. Harn Museum of Art|pages=http://www.upf.com/book.asp?id=STEUB004}}</ref> V zgodnjih 1980-ih je ameriški umetnik Bill Zacha, ki ga je navdihnil Hirošige, potoval po postajah Tokaido. Ustvaril je serijo 55 serigrafij, od katerih je vsaka prikazovala en postanek na poti Tokaido, in natisnil 100 izvodov vsakega dizajna. Ti so bili zbrani v knjigi ''Tokaido Journey'' iz leta 1985, skupaj z Zachinimi spomini (v angleščini in japonščini) potovanja po poti in ljudi, ki jih je srečeval.<ref>{{citation|title=The artist who put Mendocino on the map|journal=Santa Rosa Press-Democrat|date=December 17, 1995|first=Susan|last=Swartz}}.</ref> Britanski slikar Nigel Caple je med letoma 1998 in 2000 potoval po poti Tōkaidō in narisal 53 postaj. Njegov navdih je bila Hoeido Edition lesnih grafik z naslovom ''The Fifty-3 Stations of the Tōkaidō'' Utagava Hirošige.<ref>Exhibition catalogue, The 53 Stations of the Tokaido Road Paintings by Nigel Caple, edited by Matthew Shaul, published by UH Galleries (University of Hertfordshire Galleries), 2001. {{ISBN|1898543658}}.</ref> Video igra ''Tōkaidō godžūsan-cugi'', ki jo je Sunsoft izdal za Famicom julija 1986 in je bila pozneje prenesena na druge platforme [[Nintendo]], prikazuje glavnega junaka izdelovalca ognjemetov, ki mora odpotovati v Tōkaidō, da bi obiskal svojo zaročenko, medtem ko prepreči napade konkurenčnega poslovneža. Leta 2012 je založba Funforge izdala [[igra na deski|družabno igro]] ''Tokaido'', ki jo je zasnoval Antoine Bauza.<ref>{{navedi splet|title=Tokaido|url=https://boardgamegeek.com/boardgame/123540/tokaido|access-date=2021-10-24|website=BoardGameGeek|language=en-US}}</ref> V igri igralci tekmujejo med seboj za potovanje Tōkaidō iz Kjota v Edo. Funforge je razvil digitalno izdajo igre, objavljeno leta 2017. == Osaka kaido == Leta 1619 je bil ustanovljen odcep Ōsaka Kaidō (大阪街道) kot izhodišče Tōkaidō; imel je štiri lastne postaje po Ōcu-džuku. Ta dodatek je podaljšal pot do Kōraibašija v Osaki. To ostrogo so imenovali tudi Kjōkaidō (京街道) ali pa so jo opisali kot del 57 postaj Tōkaidō. == Sodobna pot Tōkaidō == [[Image:GoyuMatsunamiki Sidewalk.jpg|thumb| Avenija Goju borovcev s pločnikom. (御油の松並木)]] Danes je koridor Tōkaidō najbolj obremenjen prometni koridor na Japonskem, ki povezuje širši Tokio (vključno s prestolnico Tokio in drugim največjim mestom na Japonskem [[Jokohama|Jokohamo]]) z [[Nagoja|Nagojo]] (četrto največje mesto) in nato z [[Osaka|Osako]] (tretje največje mesto) prek Kjota. Poti Tokio-Nagoja-Kjoto-Osaka sledita glavna železniška proga JR Tōkaidō in hitri vlak [[Tokaido Šinkansen]] ter hitri cesti Tōmei in Meišin. Nekaj delov prvotne poti je še vedno mogoče najti in v sodobnem času je vsaj eni osebi uspelo slediti in prehoditi večji del.<ref>Carey, Patrick. Rediscovering the Old Tokaido: In the Footsteps of Hiroshige, Global Oriental, Folkestone, England, 2000.</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == *Traganeou, Jilly. 2004. The Tokaido Road: Traveling and Representation in Edo and Meiji Japan. London: RoutledgeCurzon. ISBN 978-0-415-31091-8 (cloth) *Vaporis, Constantine Nomikos. 1994. Breaking Barriers. Travel and the State in Early Modern Japan." Cambridge, Massachusetts: Harvard University Press. ISBN 0-674-08107-2 (https://www.amazon.com/Breaking-Barriers-Travel-Harvard-Monographs/dp/0674081072/ref=sr_1_1?ie=UTF8&s=books&qid=1219068536&sr=8-1) ==Zunanje povezave== {{Commons category|Tōkaidō (road)}} *[http://www.guusrijven.com/archive/eng/projects/tokaido/index.html Walk the Tōkaidō] - an interactive tour down the road. *[https://www.pbs.org/empires/japan/traveltokaido.html Travel Tōkaidō] - from U.S. Public Broadcasting Service (PBS) *[http://www.thetempleguy.com/akimeguri/tokaido/index.htm The Old Tōkaidō: The Eastern Sea Road] - Teacher James Baquet's log of a walk along the entire Tōkaidō, with photos and comparisons to Hiroshige's prints. * [http://www.hiroshige.org.uk/Tokaido_Series/Tokaido_Series.htm The Fifty Three Stations of the Tokaido Road] - hiroshige.org.uk, an online archive of the various editions of Hiroshige's prints *[https://www.hiroshige.org.uk/Tokaido_Versions/Tokaido_Versions.htm Arranged by station and a map of the Tōkaidō] - hiroshige.org.uk * ''[http://www.upf.com/book.asp?id=STEUB004 Tōkaidō Texts and Tales: Tōkaidō gojūsan tsui by Hiroshige, Kunisada, and Kuniyoshi]''[http://www.upf.com/book.asp?id=STEUB004 .] Andreas Marks, ed. (University Press of Florida, 2015) * [[:File:Cats suggested as the fifty-three stations of the Tokaido.jpg|The Fifty Three Stations of the Tokaido Represented as Cats]] - by Utagawa Kuniyoshi * [https://www.youtube.com/watch?v=slaLKpqLruQ/ Wright's Tokaido] — FLLW's annotated Hiroshige album — documentary at [https://www.hiroshige.org.uk/ hiroshige.org.uk] * [https://www.funforge.fr/game/en/tokaido ''Tokaido''] Funforge's ''Tokaido'' board game {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Promet na Japonskem]] [[Kategorija:Obdobje Edo]] szkrrkwihnlw1lw1ehe3c3d8omn15fq 0 528468 6676674 6629896 2026-05-16T20:03:38Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676674 wikitext text/x-wiki {{short description|afroameriški piloti med 2. svetovno vojno.}} {{infopolje Vojaška enota |unit_name= Tuskegeejski latalci <br /> ''Tuskegee Airmen'' (neuradno) |image= [[slika:Shield of the 332nd Fighter Group.svg|90px]]<br /> [[slika:332d Air Expeditionary Wing.png|332nd Air Expeditionary Wing Insignia|90px]] |caption= [[Emblem]]a [[krilo (vojaška enota)|kril]] |dates= 1940–1948 |country= [[Združene države Amerike|ZDA]] |allegiance= |branch= [[Zračni korpus Kopenske vojske Združenih držav Amerike|Zračni korpus Kopenske vojske ZDA]] <br /> [[Vojno letalstvo Kopenske vojske Združenih držav Amerike|Vojno letalstvo Kopenske vojske ZDA]] <br /> [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|Vojno letalstvo ZDA]] |type= |role= usposobljenost za zračni boj |size= |command_structure= Diplomante so razporedili v enote: <br /> [[332. lovska skupina]] ([[99. lovska eskadrilja|99. lovska]], [[100. lovska eskadrilja|100. lovska]], [[301. lovska eskadrilja|301. lovska]], [[302. lovska eskadrilja]]), <br /> [[477. lovska skupina|477. srednje-bombniška skupina]] ([[616. bombniška eskadrilja|616. bombniška]], [[617. bombniška eskadrilja|617. bombniška]], [[618. bombniška eskadrilja|618. bombniška]], [[619. bombniška eskadrilja]]) |garrison= |ceremonial_chief= |colonel_of_the_regiment= |nickname= Rdeči repi (''Red Tails'') <br /> Rdečerepi angeli (''Red-Tail Angels'') |patron= |motto= ''Spit Fire'' |battles= [[druga svetovna vojna|2. svetovna vojna]] }} '''Tuskegeejski letálci''' [taskígijski ~]{{efn|Za angleški izgovor glej {{navedi splet|url= http://www.thefreedictionary.com/Tuskegee|title= Pronunciation of Tuskegee|language= en|website= thefreedictionary.com|accessdate= 3. oktobra 2010}}}} ({{jezik-en|Tuskegee Airmen}}) so bili skupina večinoma [[Afroameričani|afroameriških]] [[vojaški pilot|vojaških pilotov]] ([[lovsko letalo|lovskih letal]] in [[bombnik]]ov), ki so se borili med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]]. Tvorili so [[332. lovska skupina|332. lovsko skupino]] in [[447. lovska skupina|447. srednje-bombniško skupino]] [[Vojno letalstvo Kopenske vojske Združenih držav Amerike|Vojnega letalstva Kopenske vojske ZDA]] (USAAF). Ime se nanaša tudi na [[letalski navigator|navigatorje]], [[bombardir]]je, [[letalski mehanik|mehanike]], [[letalski inštruktor|inštruktorje]], poveljnike [[letalska posadka|posadk]], [[medicinska sestra|medicinske sestre]], [[kuhar]]je in drugo podporno osebje. Tuskegeejski letalci so prejeli pohvale za svoje odlične bojne rezultate, ki so si jih prislužili med zaščito ameriških bombnikov pred sovražnimi lovci. Skupina je prejela tri [[predsedniška navedba enote (Združene države Amerike)|odlične navedbe enote]]. Vsi temnopolti vojaški piloti, ki so se usposabljali v ZDA, so se usposabljali na Griel Fieldu, Kennedy Fieldu, [[Moton Field]]u, Shorter Fieldu in Tuskegee Army Air Fieldsu.{{r|haul_2014}} Izobraževali so se na Inštitutu Tuskegee (sedaj [[Univerza Tuskegee]]), ki se nahaja blizu [[Tuskegee, Alabama|Tuskegeeja]] v [[Alabama|Alabami]]. Od 922 pilotov je bilo pet [[Haitijci|Haitijcev]] iz [[Vojno letalstvo Haitija|Vojnega letalstva Haitija]] in en pilot s [[Trinidad]]a.{{r|spl0}} Vključeval je tudi [[španski in latino (etnični kategoriji)|španskega ali latinoameriškega]] letalca, rojenega v [[Dominikanska republika|Dominikanski republiki]].{{r|lant_2015}} [[99. zasledovalna eskadrilja]] (kasneje 99. lovska eskadrilja) je bila prva temnopolta letalska [[eskadrilja]] in prva, ki so jo napotili v tujino (v [[Severna Afrika|Severno Afriko]] aprila 1943 in kasneje na [[Sicilija|Sicilijo]] in druge dele [[Italija|Italije]]). 332. lovska skupina, ki je prvotno vključevala 100., 301. in 302. lovsko eskadriljo, je bila prva temnopolta [[letalska skupina]]. V Italijo so jo napotili v začetku leta 1944. Čeprav se je 477. bombniška skupina urila s [[srednji bombnik|srednjimi bombniki]] [[North American B-25 Mitchell]], ti z njo nikoli niso sodelovali v boju. Junija 1944 je 332. lovska skupina začela izvajati spremljevalne misije [[težki bombnik|težkih bombnikov]] in julija 1944, z dodatkom 99. lovske eskadrilje, je imela štiri lovske eskadrilje. 99. lovska eskadrilja je bila sprva opremljena z [[lovski bombnik|lovsko-bombniškimi]] letali [[Curtiss P-40 Warhawk]]. 332. lovska skupina in njene 100., 301. in 302. lovska eskadrilja so bile opremljene za začetne bojne misije z letali [[Bell P-39 Airacobra]] (marec 1944), kasneje z [[Republic P-47 Thunderbolt]] (junij–julij 1944) in končno z letalom, s katerim so postali najpogosteje povezani, [[North American P-51 Mustang]] (julij 1944). Ko so piloti 332. lovske skupine pobarvali repe svojih letal P-47 [[rdeča|rdeče]], je nastal vzdevek »Rdeči repi« (''Red Tails''). Rdeče oznake, ki so odlikovale tuskegeejske letalce, so vključevale rdeče pasove na nosu P-51 in rdeče [[rep (letalo)|repe]] – Mustangi P-51B, C in D so leteli v podobnih barvnih shemah, z rdečimi [[vrtavka (aeronavtika)|vrtavkami]] [[letalski vijak|propelerjev]], [[rumena|rumenimi]] trakovi na [[letalsko krilo|krilih]] in popolnoma rdečimi površinami repov. Tuskegeejski letalci so bili prvi afroameriški vojaški letalci v [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|Oboroženih silah ZDA]]. Med 2. svetovno vojno so za temnopolte Američane v številnih zveznih državah še vedno veljali [[zakoni Jima Crowa]]{{efn|Državni in krajevni zakoni ZDA, sprejeti med letoma 1876 in 1965, ki so predpisovali de jure rasno segregacijo v vseh javnih dejavnostih, so bili skupaj znani kot »[[zakoni Jima Crowa]]«, izpeljanke imena iz sodobnega [[slabšalnica|pejorativa]] za temnopolte Američane.{{r|wood_2001}}}} in ameriška vojska je bila [[rasna segregacija v Združenih državah Amerike|rasno ločena]], tako kot velik del zvezne vlade. Tuskegeejski letalci so bili izpostavljeni [[rasna diskriminacija|rasni diskriminaciji]], tako v vojski kot zunaj nje. == Zgodovina == === Izvori === {{glej tudi|Program usposabljanja civilnih pilotov}} ==== Ozadje ==== [[slika:P51 Mustang Red Tail.jpg|thumb|right|[[North American P-51 Mustang]] s katerim je letela organizacija [[Commemorative Air Force]] v oznakah 302. lovske eskadrilje kot poklon [[podpolkovnik]]u [[Lee Andrew Archer|Leeju Archerju]].]] [[slika:Tuskegee Airman P-51 Mustang taken at Airventure.JPG|thumb|right|P-51 Mustang tuskegeejskih letalcev posnet na šovu [[EAA AirVenture Oshkosh|Airventure]] v [[Oshkosh, Wisconsin|Oshkoshu, Wisconsin]] leta 2013. Ta P-51C je del [[Eskadrilja Rdeči rep|Projekta Red Tail]]]] [[slika:Spirit of Tuskegee plane.jpg|thumb|right|[[Šolsko vojaško letalo]] [[Boeing-Stearman Model 75|Stearman Kaydet]], ki so ga uporabljali tuskegeejski letalci z imenom ''Duh Tuskegeeja'' (''Spirit of Tuskegee'')]] [[slika:Tuskegee airman2.jpg|thumb|right|Portret tuskegeejskega letalca [[poročnik]]a Edwarda M. Thomasa fotografinje [[Toni Frissell]], [[Letališki kompleks Foggia|Letališče Ramitelli]], marec 1945]] [[slika:First Lady Eleanor Roosevelt, center, is shown in a digital image of a photo taken with U.S. Army Air Corps Tuskegee Airman pilot C. Alfred Anderson in March 1941 140223-F-ZZ999-001.jpg|thumb|right|[[Eleanor Roosevelt]] s [[Charles Alfred Anderson|C. Alfredom »Chiefom« Andersonom]] v letalu [[Piper J-3 Cub]] 11. aprila 1941]] Pred tuskegeejskimi letalci noben Afroameričan ni bil vojaški pilot ZDA. Leta 1917 so Afroameričani poskušali postati opazovalci iz zraka, a so jih zavrnili.{{r|fran_1997}} Afroameričan [[Eugene Bullard]] je med [[prva svetovna vojna|1. svetovno vojno služil]] v [[Vojno letalstvo Francije|francoskem vojnem letalstvu]], ker mu niso dovolili služiti v ameriški enoti. Zaradi tega se je vrnil na pehotno dolžnost pri Francozih.{{r|lloy_2000}} Rasno motivirane zavrnitve afroameriških nabornikov iz 1. svetovne vojne so sprožile več kot dve desetletji zagovarjanja Afroameričanov, ki so se želeli prijaviti in izuriti za vojaške pilote. Prizadevanja so vodili tako ugledni voditelji [[državljanske in politične pravice|državljanskih pravic]], kot so [[Walter Francis White|Walter White]] iz [[Nacionalno združenje za napredek temnopoltih|Nacionalnega združenja za napredek temnopoltih]] ([[NAACP]]), sindikalni vodja [[Asa Philip Randolph]] in sodnik [[William Henry Hastie]]. Končno je [[Kongres Združenih držav Amerike|ameriški kongres]] 3. aprila 1939 sprejel Zakon o odobritvah javnega prava 18, ki je vseboval amandma senatorja [[Henry Herman Schwartz|Harryja H. Schwartza]] o določitvi sredstev za usposabljanje afroameriških pilotov. [[Vojno ministrstvo Združenih držav Amerike|Vojno ministrstvo]] je uspelo denar vložiti v sklade civilnih letalskih šol, ki so bile pripravljene usposabljati temnopolte Američane.{{r|fran_1997}} Tradicija in politika Vojnega ministrstva sta zahtevali ločevanje Afroameričanov v ločene vojaške enote z belimi častniki, kot so prej storili z [[9. konjeniški polk (ZDA)|9. konjeniškim]], [[10. konjeniški polk (ZDA)|10. konjeniškim]], [[24. pehotni polk (ZDA)|24. pehotnim]] in [[25. pehotni polk (ZDA)|25. pehotnim polkom]]. Ko je dodelitev sredstev za letalsko usposabljanje ustvarila priložnosti za kadete pilote, je njihovo število zmanjšalo sezname teh starejših enot.{{r|moye_2010}}{{rp|19}} Leta 1941 sta Vojno ministrstvo in [[Zračni korpus Kopenske vojske Združenih držav Amerike|Zračni korpus Kopenske vojske]] (USAAC) pod pritiskom – tri mesece pred preoblikovanjem v [[USAAF]] – sestavila prvo popolnoma temnopolto letalsko enoto, 99. zasledovalno eskadriljo.{{r|spl1}} Zaradi restriktivne narave izbirne politike se položaj za Afroameričane ni zdel obetaven, saj je leta 1940 ameriški urad za popis prebivalstva poročal, da je bilo v državi le 124 afroameriških pilotov.{{r|moye_2010-25}}{{rp|25}} Politika izključevanja je dramatično propadla, ko je Zračni korpus prejel obilico vlog moških, ki so izpolnjevali pogoje, tudi v skladu z omejevalnimi zahtevami. Mnogi kandidati so že sodelovali v [[Program usposabljanja civilnih pilotov|Programu usposabljanja civilnih pilotov]] (CPTP), ki so ga predstavili konec decembra 1938. Univerza Tuskegee je sodelovala od leta 1939.{{r|bent_1999}} ==== Usposabljanje ==== {{brez virov|date=januar 2017}} Zračni korpus Kopenske vojske je ustanovil [[seznam raziskovalnih metod v psihologiji|Psihološko raziskovalno skupino 1]] na [[Maxwell Air Force Base|Maxwell Army Air Fieldu]], v [[Montgomery, Alabama|Montgomeryju]] v Alabami in druge enote po državi za usposabljanje letalskih kadetov, ki je vključevalo identifikacijo, selekcijo, izobraževanje in usposabljanje pilotov, navigatorjev in bombardirjev. Psihologi, zaposleni v teh raziskovalnih študijah in programih usposabljanja, so uporabili nekaj prvih [[standardizirani test|standardiziranih testov]] za kvantificiranje [[inteligenčni količnik|IQ]], spretnosti in vodstvenih značilnosti, da bi izbrali in usposobili osebje, ki je najbolj primerno za vloge bombardirja, navigatorja in pilota. Zračni korpus je določil, da bodo obstoječi programi uporabljeni za vse enote, vključno z enotami za temnopolte. V Tuskegeeju se je to prizadevanje nadaljevalo z izbiro in usposabljanjem tuskegeejskih letalcev. Vojno ministrstvo je vzpostavilo sistem, ki je sprejemal samo tiste z ravnjo letalnih izkušenj ali visokošolsko izobrazbo, kar je zagotavljalo, da so se lahko pridružili samo najsposobnejši in najinteligentnejši afroameriški kandidati.{{navedi vir|date=januar 2017}} Letalec poročnik [[Coleman Young]], kasneje prvi afroameriški [[seznam županov Detroita|župan Detroita]] je [[Studs Terkel|Studsu Terkelu]] o procesu povedal: {{citatni blok|Postavili so tako visoke standarde, da smo pravzaprav postali elitna skupina. Pregledali so nas in super pregledali. Bili smo nedvomno najpametnejši in fizično najbolj sposobni mladi črnci v državi. Bili smo super boljši zaradi iracionalnih zakonov Jima Crowa. Ne moreš zbrati toliko inteligentnih mladih ljudi in jih usposabljati kot borce ter pričakovati, da se bodo ležerno prevračali, ko jih boš poskušal prejebati, kajne? (Smeh.){{r|terk_1980}}}} ==== Polet prve dame ==== Nadobudni program letenja v Tuskegeeju je dobil pospešek v javnosti, ko ga je 29. marca 1941 pregledala [[prva dama]] [[Eleanor Roosevelt]] in 11. aprila letela z afroameriškim glavnim civilnim inštruktorjem [[Charles Alfred Anderson|C. Alfredom »Chiefom« Andersonom]]. Anderson, ki je letel od leta 1929 in je bil odgovoren za usposabljanje na tisoče pilotov novincev, je svojo prestižno potnico navkljub pomislekov njenih varnostnikov popeljal na nenačrtovani polurni let v letalu [[Piper J-3 Cub]].{{r|spl2}}{{r|spl3}} Po pristanku je veselo sporočila: »No, saj znaš leteti v redu.«{{r|moye_2010-52-54}} Do tedaj noben temnopolti še nikoli ni letel za Zračni korpus. Brez dvoma je bila njena izkušnja spodbuda za [[Franklin Delano Roosevelt|Rooseveltovo]] administracijo, ki je pravkar ustanovila Eksperiment tuskegeejskih letalcev, da bi raziskala, ali je možno usposobiti temnopolte pilote za vojaško službo. Anderson je nadaljeval z usposabljanjem drugih slavnih pionirjev vojaškega letalstva, kot sta generala [[Benjamin Oliver Davis mlajši]] in [[Daniel James mlajši|Daniel »Chappie« James mlajši]].{{r|spl4}} Poznejši prenapeti odziv zaradi poleta prve dame je imel tako velik vpliv, da se pogosto napačno navaja kot začetek CPTP v Tuskegeeju, čeprav je bil program star že pet mesecev. Eleanor Roosevelt je izkoristila svoj položaj skrbnice [[Rosenwaldov sklad|sklada Juliusa Rosenwalda]], da je uredila posojilo v višini 175.000 dolarjev za pomoč pri financiranju izgradnje [[Nacionalno zgodovinsko mesto tuskegeejskih letalcev|Moton Fielda]].{{r|moye_2010-52-54}} === Formiranje === [[slika:First Tuskeegee Class.jpg|thumb|right|Major James A. Ellison pozdravlja [[Mac Ross|Maca Rossa]], enega od prvih diplomantov, med pregledom prve klase tuskegeejskih kadetov; linija letenja v osnovni in napredni letalski šoli Zračnega korpusa s [[Šolsko vojaško letalo|trenažerji]] [[Vultee BT-13 Valiant]] v ozadju, Tuskegee, Alabama, 1941]] 22. marca 1941 so aktivirali [[99. lovska eskadrilja|99. zasledovalno eskadriljo]]{{efn|»Zasledovalna« (''pursuit'') je bil ameriški izraz za »lovska« (''fighter'') do maja 1942.}} brez pilotov na [[Chanute Field]]u v [[Rantoul, Illinois|Rantoulu]] v [[Illinois]]u.{{r|fran_1997-15}}{{r|moye_2010-26-37}}{{efn|Morda je tožba zavrnjenega kandidata povzročila, da je [[Zračni korpus Kopenske vojske Združenih držav Amerike|USAAC]] sprejel temnopolte kandidate. [[Yancey Williams]], Afroameričan, ki je bil sicer usposobljen za šolanje vojaškega pilota, je na okrožnem sodišču v Washingtonu vložil tožbo za sprejem v šolanje. Podprlo ga je [[Nacionalno združenje za napredek temnopoltih|NAACP]].}}{{r|fran_2008}} Kader 14 temnopoltih [[podčastnik]]ov iz 24. in 25. pehotnega polka so poslali v Chanute Field, da bi pomagal pri upravljanju in nadzoru pripravnikov. Belega častnika, [[stotnik]]a Kopenske vojske Harolda R. Madduxa, so dodelili za prvega poveljnika 99. lovske eskadrilje.{{r|fran_2008}}{{r|haul_2017}} Skupina 271 nabornikov se je marca 1941 začela usposabljati za zemeljsko podporo letal na Chanute Fieldu, dokler jih niso julija 1941 premestili v opororišča v Alabami.{{r|maur_1992}} Veščine, ki so jih učili, so bile tako tehnične, da se je ustanovitev ločenih razredov zdela nemogoča. To majhno število nabornikov je postalo jedro drugih temnopoltih eskadrilj, ki so se oblikovale na [[Sharpe Field|Tuskegee Army Fields]] v Alabami.{{r|moye_2010-57}}{{r|maur_1983}} Medtem ko so se naborniki usposabljali, so pet temnopoltih mladih sprejeli v Šolo za usposabljanje častnikov (OTS) v Chanute Fieldu kot letalske kadete. Elmer D. Jones, Dudley Stevenson in James Johnson iz Washingtona, DC; Nelson Brooks iz Illinoisa in William R. Thompson iz Pittsburgha, Pensilvanija so uspešno zaključili OTS in so jih imenovali za prve temnopolte častnike Zračnega korpusa Kopenske vojske.{{r|fran_2008}} Junija 1941 so 99. zasledovalno eskadriljo premestili v Tuskegee v Alabami in je ostala edina temnopolta letalska enota v državi, vendar je bila še brez pilotov.{{r|haul_2017}} Slavni letalci so se dejansko usposabljali na petih letališčih, ki obkrožajo Univerzo Tuskegee (prej Inštitut Tuskegee) – Griel, Kennedy, Moton, Shorter in Tuskegee Army Air Fields.{{r|haul_2014}} Letalsko enoto je sestavljalo 47 častnikov in 429 vojakov, podpirala pa jo je celotna vojaška enota.{{r|spl5}} 19. julija 1941 je trinajst posameznikov sestavljalo prvo klaso letalskih kadetov (42-C), ko so vstopili v predpoletno usposabljanje na Inštitutu Tuskegee.{{r|haul_2017}} Po osnovnem usposabljanju v [[Moton Field]]u so jih preselili na bližnje vojaško letališče Tuskegee Army Air Field, približno 10 milj (16 km) zahodno, za preusmeritveno usposabljanje v operativne vrste. Posledično je vojaško letališče Tuskegee postalo edina instalacija Kopenske vojske, ki je izvajala tri faze usposabljanja pilotov (osnovno, napredno in prehodno) na eni lokaciji. Začetno načrtovanje je zahtevalo 500 osebja skupaj z nastanitvami.{{r|moye_2010-93-94}} Do sredine leta 1942 je bilo več kot šestkrat toliko nameščenih v Tuskegeeju, čeprav sta se tam urili le dve eskadrilji.{{r|homa_2001}} [[slika:Tuskegee airman poster.jpg|thumb|left|Plakat [[vojna zadolžnica|vojne zadolžnice]] s prikazom tuskegeejskega letalca]] Vojaško letališče Tuskegee je bilo podobno že obstoječim letališčem, rezerviranim za šolanje belih pilotov, kot je Maxwell Field, ki je bilo oddaljeno le 40 milj (64 km).{{r|fran_1997-233}} Za pogodbo je bil zadolžen afroameriški izvajalec [[McKissack & McKissack|McKissack and McKissack, Inc.]]. 2000 delavcev tega podjetja, [[abecedne agencije|agencija]] [[Works Progress Administration]] iz Alabame in [[Kopenska vojska Združenih držav Amerike|Kopenska vojska]] so zgradili letališče v samo šestih mesecih. Stroške za gradnjo so predvideli v znesku 1.663.057 dolarjev.{{r|homa_2001-31-32}} Poveljstvo letalcev je prevzel stotnik Benjamin Davis mlajši, eden od samo dveh častnikov črne linije, ki sta služila tedaj.{{r|spl6}} Med usposabljanjem je letališču Tuskegee Army Air Field prvi poveljeval major James A. Ellison. Ellison je naredil velik napredek pri organizaciji gradnje objektov, potrebnih za vojaški program v Tuskegeeju. Vendar so ga 12. januarja 1942 premestili, domnevno zaradi njegovega vztrajanja, da imajo njegovi afroameriški stražarji in [[vojaška policija]] policijsko oblast nad krajevnimi [[bela (kavkazijska) rasa|belimi]] civilisti.{{r|fran_1997-56}}{{r|jake_2015}} Njegov naslednik, [[polkovnik]] [[Frederick von Kimble]], je nato nadziral operacije na letališču Tuskegee.{{r|foge_1953}} V nasprotju z novimi vojaškimi predpisi je Kimble vzdrževal segregacijo na letališču v spoštovanju do krajevnih navad v zvezni državi Alabama, politiko, ki so mu jo letalci zamerili.{{r|fran_1997-233}} Kasneje istega leta je Zračni korpus zamenjal Kimblea. Njegova zamenjava je bil direktor usposabljanja na vojaškem letališču Tuskegee, major [[Noel Francis Parrish]].{{r|smit_1995}} V nasprotju s prevladujočim rasizmom tistega časa je bil Parrish pravičen in odprt. Zaprosil je Washington, da dovoli tuskegeejskim letalcem služiti v boju.{{r|fran_1997-258}}{{r|c1}} [[slika:Airglasspilotcert-NPS.jpg|thumb|right|Letalsko potrdilo za tuskegeejskega letalca Roberta Marshalla Glassa z dne 17. julija 1947, ki ga je podpisal poveljnik polkovnik [[Noel Francis Parrish|Parrish]]]] Stroga rasna segregacija, ki jo je zahtevala ameriška vojska, je popustila pred zahtevami po kompleksnem usposabljanju v tehničnih poklicih. Tipičen proces je bil razvoj ločenih afroameriških [[letalski kirurg|letalskih kirurgov]] za podporo operacijam in usposabljanju tuskegeejskih letalcev.{{r|jone_2007}} Pred formiranjem te enote noben letalski kirurg ameriške vojske ni bil temnopolt. Usposabljanje Afroameričanov za letalske medicinske preiskovalce je potekalo prek dopisnih tečajev do leta 1943, ko so sprejeli dva temnopolta zdravnika na Šolo za letalsko medicino Kopenske vojske v [[Randolph Air Force Base|Randolph Fieldu]] v [[Teksas]]u. To je bil eden najzgodnejših rasno integriranih tečajev v ameriški vojski. Sedemnajst letalskih kirurgov je služilo pri tuskegeejskih letalcih od leta 1941 do 1949. Tedaj je običajno trajanje dolžnosti letalskega kirurga ameriške vojske trajalo štiri leta. Šest od teh zdravnikov je živelo v terenskih razmerah med operacijami v Severni Afriki, na Siciliji in v drugih delih Italije. Glavni letalski kirurg tuskegeejskih letalcev je bil [[Vance Hunter Marchbanks mlajši]], doktor medicine, prijatelj Benjamina Davisa mlajšega iz otroštva.{{r|jone_2007}} Kopičenje izčrpanih kadetov v Tuskegeeju in nagnjenost drugih poveljstev, da »se znebijo« afroameriškega osebja za delovno mesto, je poslabšalo težave pri upravljanju Tuskegeeja. Zaradi pomanjkanja služb zanje so ti vojaški možje ovirali stanovanjske in kuhinjske oddelke Tuskegeeja.{{r|fran_1997-214}} Izurjeni častniki so prav tako ostali brez dela, saj je načrt za premestitev afroameriških častnikov na poveljniška mesta zastal, beli častniki pa niso le še naprej poveljevali, temveč so se jim pridružili dodatni beli častniki, dodeljeni na to mesto. Eno od utemeljitev za nedodelitev usposobljenih afroameriških častnikov je navedel poveljujoči častnik Vojnega letalstva general [[Henry Harley Arnold|Henry Harley »Hap« Arnold]]: »Črnskih pilotov ni mogoče uporabiti v naših sedanjih enotah Zračnega korpusa, ker bi to povzročilo, da bi črnski častniki služili nad belimi vojaki, kar bi ustvarjalo nemogoče družbene razmere.«{{r|moye_2010-93-95}} === Bojna dodelitev === [[slika:Tuskegee Airmen - Circa May 1942 to Aug 1943.jpg|thumb|left|Osem tuskegeejskih letalcev pred lovskim letalom [[Curtiss P-40 Warhawk|P-40]] – klasa 42-I z leve proti desni: Nathaniel M. Hill, Marshall S. Cabiness, [[Herman Albert Lawson]], William T. Mattison, John A. Gibson, [[Elwood T. Driver]], [[Price D. Rice]], [[Andrew D. Turner]]]] 99. eskadrilja je končno veljala za pripravljeno za bojno dolžnost aprila 1943. Iz Tuskegeeja je odpotovala 2. aprila, namenjena v Severno Afriko, kjer se je pridružila 33. lovski skupini in njenemu poveljniku, polkovniku [[William Wallace Momyer|Williamu Wallaceu Momyerju]]. Zaradi malo navodil pilotov, izkušenih v bojih, je bila prva bojna misija 99. eskadrilje napad na majhen strateški ognjeniški otok [[Pantelleria]], s kodnim imenom [[Operacija Zamašek]], v [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]], da bi očistili morske poti za [[zavezniška invazija na Sicilijo|zavezniško invazijo na Sicilijo]] julija 1943. Zračni napad na otok se je začel 30. maja 1943. 99. eskadrilja je letela svojo prvo bojno nalogo 2. junija.{{r|spl7}} Predaja garnizije 11.121 Italijanov in 78 Nemcev zaradi zračnega napada je bila prva te vrste.{{r|wolk_2002}}{{r|molo_2004}} 99. eskadrilja se je nato preselila na Sicilijo in za svojo uspešnost v boju prejela [[predsedniška navedba enote (Združene države Amerike)|odlično navedbo enote]] (DUC).{{r|spl8}} [[slika:Col Benjamin Oliver Davis, Jr.jpg|thumb|upright|right|Polkovnik [[Benjamin Oliver Davis mlajši]], poveljnik 332. lovske skupine tuskegeejskih letalcev pred svojim [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47 Thunderbolt]] na [[Sicilija|Siciliji]]]] [[slika:James DanielChappie.jpg|thumbnail|upright|right|Tuskegeejski letalec inštruktor [[Daniel James mlajši|Daniel »Chappie« James mlajši]]]] [[slika:Alix Pasquet.jpg|thumb|upright|left|Tuskegeejski letalec Alix Pasquet, datum neznan.]] Do konca februarja 1944 so popolnoma temnopolto [[332. lovska skupina|332. lovsko skupino]] poslali v tujino s tremi lovskimi eskadriljami: [[100. lovska eskadrilja|100.]], [[301. lovska eskadrilja|301.]] in [[302. lovska eskadrilja|302]].{{r|spl9}} Pod poveljstvom polkovnika Davisa mlajšega so eskadrilje premaknili na celinsko Italijo, kjer se jim je 6. junija pridružila 99. lovska eskadrilja, ki je bila skupini dodeljena 1. maja 1944, na [[Letališki kompleks Foggia|Letališču Ramitelli]], devet kilometrov jugovzhodno od majhnega mesta [[Campomarino]], na [[Jadransko morje|jadranski obali]]. Iz Ramitellija je 332. lovska skupina spremljala težke strateške bombne napade [[Petnajsta zračna sila|Petnajste zračne sile]] na Češkoslovaško, v Avstrijo, Madžarsko, Poljsko in Nemčijo.{{r|spl10}} Leteče spremstvo za težke bombnike je 332. lovski skupini prislužilo impresiven bojni rekord. Zavezniki so te letalce poimenovali »Rdeči repi« (''Red Tails'') ali »Rdečerepi angeli« (''Red-Tail Angels''), zaradi značilne [[karmin]]ske identifikacijske oznake enote, ki je bila večinoma uporabljena na [[rep (letalo)|repnem]] delu letala enote.{{r|rice_2000}} [[477. lovska skupina|477. bombniško skupino]] B-25 so formirali v ZDA, vendar ni mogla dokončati svojega usposabljanja pravočasno, da bi videla boje. 99. lovska eskadrilja je po vrnitvi v ZDA postala del 477., preimenovane v 477. sestavljeno skupino.{{r|rice_2000}} ==== Aktivne zračne enote ==== [[slika:Pilots of the 332nd Fighter Group.jpg|thumb|left|Piloti 332. lovske skupine na [[Letališki kompleks Foggia|Letališču Ramitelli]] v [[Italija|Italiji]]; od leve proti desni, poročnik Dempsey W. Morgan, poročnik Carroll S. Woods, poročnik Robert H. Nelson Jr., stotnik [[Andrew D. Turner]] in poročnik [[Clarence D. Lester|Clarence P. Lester]]]] Edini temnopolti zračni enoti, ki sta se med vojno bojevali, sta bili 99. zasledovalna eskadrilja in 332. lovska skupina. Misije [[strmoglavec|strmoglavnega bombardiranja]] in [[zračno obstreljevanje|obstreljevanja]] pod poveljstvom podpolkovnika Davisa mlajšega so veljale za zelo uspešne.{{r|spl11}}{{r|spl12}} Maja 1942 so 99. zasledovalno eskadriljo preimenovali v 99. lovsko eskadriljo. Med 2. svetovno vojno si je prislužila tri [[predsedniška navedba enote (Združene države Amerike)|odlične navedbe enote]]. DUC so bili namenjeni operacijam nad Sicilijo od 30. maja do 11. junija 1943, samostanskim hribom blizu [[bitka za Monte Cassino|Cassina]] od 12. do 14. maja 1944 in za uspešen boj proti nemškim reaktivnim letalom 24. marca 1945. Misija je bila najdaljša misija spremstva bombnikov Petnajste zračne sile skozi vso vojno.{{r|spl8}}{{r|spl13}} 332. lovska skupina je letela na misijah na Siciliji, [[Anzio|Anziu]], [[Normandija|Normandiji]], [[Porenje|Porenju]], [[Padska nižina|Padski nižini]] in [[Rim]]u-[[Arno|Arnu]] ter drugih. Piloti 99. lovske eskadrilje so enkrat postavili rekord v uničenju petih sovražnih letal v manj kot štirih minutah.{{r|spl11}} Tuskegeejski letalci so v enem dnevu sestrelili tri nemška reaktivna letala.{{r|spl13}} 24. marca 1945 je 43 P-51 Mustangov pod vodstvom polkovnika Davisa mlajšega spremljalo bombnike B-17 več kot 1600 milj (2600 km) v Nemčijo in nazaj. Cilj bombnikov, ogromno tovarno tankov Daimler-Benz v Berlinu, so močno branila letala [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]], vključno s propelerskimi letali [[Focke-Wulf Fw 190 Würger|Fw 190]], raketnimi lovci [[Messerschmitt Me 163 Komet|Me 163 ''Komet'']] in 25-imi veliko bolj mogočnimi [[Messerschmitt Me 262 Schwalbe|Me 262]], zgodovinskimi prvimi operativnimi [[reaktivno letalo|reaktivnimi]] lovci. Piloti Charles Brantley, Earl Lane in [[Roscoe Concling Brown mlajši]] so tistega dne sestrelili nemška reaktivna letala nad Berlinom.{{navedi vir|date=november 2021}} Za to misijo si je 332. lovska skupina prislužila priznanje DUC.{{r|spl10}} Piloti 332. lovske skupine so si prislužili 96 [[križec za letalske zasluge (Združene države Amerike)|križcev za letalske zasluge]]. Njihove misije so jih vodile nad Italijo in dele Srednje in Južne Evrope, ki so jih okupirali sovražniki. Njihova operativna letala so bila: lovska letala [[Curtiss P-40 Warhawk]], [[Bell P-39 Airacobra]], [[Republic P-47 Thunderbolt]] in [[North American P-51 Mustang]].{{r|spl11}} Po koncu sovražnosti v Evropi maja 1945 so 332. lovsko skupino prerazporedili v [[305. zračna divizija|305. bombniško krilo]], da bi se pripravila na premik v [[vojna za Tihi ocean|tihomorsko prizorišče]] in sodelovanje v boju proti Japonski. Z [[jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija|jedrskim bombardiranjem Hirošime in Nagasakija]] ter koncem vojne je to postalo nepotrebno in 332. lovska skupina se je vrnila v ZDA. Dodelili so jo [[Camp Kilmer|Campu Kilmer]] v osrednjem [[New Jersey]]ju, kjer so jo 19. oktobra 1945 deaktivirali. === Bombniške enote tuskegeejskih letalcev === ==== Formiranje ==== Z uspešnim urjenjem afroameriških lovskih pilotov je Vojno letalstvo Kopenske vojske prišlo pod politični pritisk [[NAACP]] in drugih organizacij za državljanske pravice, da organizira bombniško enoto. Nobenega zagovorljivega argumenta ni bilo, da delež 100 afroameriških pilotov, ki se usposabljajo naenkrat, ali 200 na leto od skupno 60.000 ameriških letalskih kadetov na letnem usposabljanju, predstavlja potencial vojne službe 13 milijonov Afroameričanov.{{r|moye_2010-123}}{{r|fran_1997-219}}{{efn|Fizične zahteve, ki so omogočale namestitev v pilotsko kabino lovca z višino manj kot 70 palcev (1778 mm) in težo pod 170 funtov (77,1 kg), so številnim večjim afroameriškim moškim preprečile upravičenost.{{r|moye_2010-123}}}} 13. maja 1943 so ustanovili 616. bombniško eskadriljo kot prvo podrejeno eskadriljo [[477. lovska skupina|477. bombniški skupini]], popolnoma beli skupini. Eskadriljo so aktivirali 1. julija 1943, nato pa so jo deaktivirali 15. avgusta 1943.{{r|fran_1997-214}}{{r|maur_1994}}{{r|c2}}{{r|c3}} Do septembra 1943 je število izčrpanih kadetov v oporišču naraslo na 286, le malo jih je delalo. Januarja 1944 so ponovno aktivirali 477. bombniško skupino – popolnoma temnopolto skupino.{{r|maur_1994}}{{r|c2}}{{r|c3}} Tedaj je običajni cikel usposabljanja za bomniško skupino trajal tri do štiri mesece.{{r|moye_2010-94-124}} 477. bombniška skupina je sčasoma vsebovala štiri eskadrilje srednjih bombnikov. Enota naj bi obsegala 1200 častnikov in vojakov, upravljala pa 60 bombnikov [[North American B-25 Mitchell]].{{efn|Vsak bombnik B-25 je stal 175.000 dolarjev. Skupne stroške celotne skupine so ocenili na 20.000.000 $.{{r|homa_2001-177}}}} Vključevala bi še tri bombniške eskadrilje – 617. bombniško eskadriljo, 618. bombniško eskadriljo in 619. bombniško eskadriljo.{{r|fran_1997-457}} Predvideli so, da bo 477. bombniška skupina pripravljena za boje novembra 1944.{{r|homa_2001-186}} Domače letališče za 477. bombniško skupino je bilo [[Selfridge Field]], ki se nahaja zunaj Detroita, z napadi na [[Oscoda Army Air Field]] v [[Oscoda, Michigan|Oscodi]], [[Michigan]].{{efn|15 teh letalcev je umrlo med urjenjem v Michiganu. Med njimi je bil podporočnik Frank Moody, čigar [[Bell P-39 Airacobra|P-39 Airacobra]] je 11. aprila 1944 izpustil črn dim in se prevrnil v [[Huronsko jezero]]. Njegovo truplo so kmalu zatem našli v reki [[St. Clair (reka)|Saint Clair]]. Njegovo letalo so odkrili potapljači 70 let od dneva po nesreči.{{r|spl14}} Po ''Alcona County Review'': »Prvi afroameriški piloti, ki jih usposablja Zračni korpus Kopenske vojske Združenih držav, so si med 2. svetovno vojno pridobili krila na vojaškem letališču Tuskegee v Alabami. Od začetka pomladi leta 1943 so se piloti lovcev iz Tuskegeeja napredno usposabljali v Michiganu. Relativna varnost srednjega zahoda Amerike, skupaj z vremenom v geografskih razmerah, ki so bile približno tiste, ki bi jih letalci lahko pričakovali v Evropi, je vojsko spodbudilo k uporabi letališč v Selfridgeu severovzhodno od Detroita in v Oscodi na obali Huronskega jezera.»{{r|spl14}}}} Vendar pa bi druga oporišča uporabljali za različne vrste tečajev usposabljanja. Usposabljanje pilotov za dvomotorna letala se je začelo v Tuskegeeju, prehod na usposabljanje za pilote z več motorji pa je potekal v [[Mather Air Force Base|Mather Fieldu]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]]. Nekatere kopenske ekipe so se usposabljale pri Matherju, preden so se preusmerile v [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] v Kaliforniji. Strelci so se naučili streljati v [[Eglin Air Force Base|Eglin Fieldu]] na [[Florida|Floridi]]. Navigatorji bombnikov so se učili na [[Hondo Army Air Field]]u in [[Midland Air Field]]u v Teksasu ali v [[Roswll, Nova Mehika|Roswellu]] v Novi Mehiki. Usposabljanje novih afroameriških članov posadke je potekalo tudi v [[Siouux Fall, Južna Dakota|Sioux Fallsu]] v [[Južna Dakota|Južni Dakoti]], [[Lincoln, Nebraska|Lincolnu]] v [[Nebraska|Nebraski]] in [[Scott Air Force Base|Scott Fieldu]] blizu [[Belleville, Illinois|Bellevillea]] v Illinoisu. Ko so se usposobili, so se letalske in kopenske posadke združile v delovno enoto v Selfridgeu.{{r|fran_1997-207}}{{r|homa_2001-180-182}}. ==== Težave pri poveljevanju ==== Prvi poveljujoči častnik nove skupine je bil polkovnik [[Robert Selway]], ki je poveljeval tudi 332. lovski skupini, preden so jo napotili v boj v tujini.{{r|haul_2018}} Tako kot njegov častnik, [[generalmajor]] [[Frank O'Driscoll Hunter]] iz Georgie, je bil Selway zagovornik rasne segregacije. Hunter je bil glede tega odkrit in je rekel, da »... bo prišlo do rasnih trenj, če se temnopolti in beli piloti usposabljajo skupaj.«{{r|homa_2001-184-187}} Podprl je Selwayeve kršitve Vojaške uredbe 210–10, ki je prepovedovala ločevanje objektov v letalskih oporiščih. Prostore oporišč so tako temeljito ločili, da so v gledališču oporišča celo potegnili črto in odredili ločene sedeže po rasah. Ko je občinstvo sedelo v naključnih vzorcih kot del »Operacije Šahovnica«, so film ustavili, da bi se moški vrnili na ločene sedeže.{{r|homa_2001-185-186}} Afroameriški častniki so zaprosili [[komandir|poveljnika]] oporišča Williama Boyda za dostop do edinega [[vojaški častniški klub|častniškega kluba]] v oporišču.{{r|nalt_1989}}{{r|moye_2010-126}} Poročnik Milton Henry je vstopil v klub in osebno zahteval svoje klubske pravice. Zaradi tega so ga obsodili na vojaško sodišče.{{r|horn_2018}} Kasneje je polkovnik Boyd Afroameričanom odrekel klubske pravice, čeprav je general Hunter vskočil in obljubil, da bo za temnopolte letalce zgrajen ločen, a enakopraven klub.{{r|moye_2010-126-127}} 477. bombniško skupino so premestili v [[Godman Field]] v [[Kentucky]]ju, preden so klub zgradili. V Selfridgeu so preživeli pet mesecev, vendar so se znašli v oporišču, ki je bil le delček velikosti Selfridgea, brez strelskega dosega zrak-zemlja in propadajočih vzletno-pristajalnih stez, ki so bile prekratke za pristajanje B-25. Polkovnik Selway je drugič prevzel vlogo poveljujočega častnika Godman Fielda. V tej vlogi je odstopil častniški klub Godman Field afroameriškim letalcem. Beli častniki so uporabljali samo za belske klube v bližnjem Fort Knoxu, na veliko nezadovoljstvo afroameriških častnikov.{{r|moye_2010-128-129}} Druga vznemirljiva stvar je bila za afroameriške častnike poklicna. Opazili so stalen pretok belih častnikov prek poveljniških položajev skupine in eskadrilj. Ti častniki so ostali ravno toliko časa, da so lahko »napredovali«, preden so prestopili v svoj novi čin. Zdelo se je, da je to trajalo približno štiri mesece. V skrajnem primeru so 22-letnega Roberta Matterna povišali v stotnika, premestili v poveljstvo eskadrilje 477. bombniške skupine nekaj dni kasneje in nato je zapustil skupino mesec dni kasneje kot [[major]]. Zamenjal ga je drug beli častnik. Medtem noben tuskegeejski letalec ni poveljeval.{{r|moye_2010-131-132}} 15. marca 1945 so 477. bombniško skupino premestili v [[Freeman Field]] blizu [[Seymour, Indiana|Seymourja]] v [[Indiana|Indiani]].{{r|homa_2001-187}} Belo prebivalstvo Freeman Fielda je štelo 250 častnikov in 600 vojakov. Nad njimi je bilo 400 afroameriških častnikov in 2500 vojakov 477. bombniške skupine in njenih povezanih enot. Freeman Field je imel strelišče, uporabne vzletno-pristajalne steze in druge pripomočke, uporabne za usposabljanje. Afroameriški letalci so delali v bližini belih. Oboji so živeli v javnem stanovanjskem objektu v bližini oporišča.{{r|moye_2010-132}}{{r|homa_2001-184-187}} Polkovnik Selway je podčastnike izločil iz njihovega kluba in ga spremenil v drugi častniški klub. Nato je vse belo osebje razvrstil med kadre, vse Afroameričane pa med pripravnike. En častniški klub je postal kadrovski klub. Stari podčastniški klub, ki so ga nemudoma hudomušno poimenovali »koča strica Toma« (''Uncle Tom's Cabin''), je postal častniški pripravniški klub. Vsaj štirje pripravniki so kot bojni piloti leteli v bojih v Evropi in imeli približno štiri leta služenja. Štirje drugi so zaključili usposabljanje za pilote, bombardirje in navigatorje in so bili morda edini trikratno usposobljeni častniki v celotnem Zračnem korpusu. Več tuskegeejskih letalcev je do tega časa opravilo več kot 900 ur letenja. Kljub temu so bili po naročilu polkovnika Selwaya pripravniki.{{r|homa_2001-187}}{{r|moye_2010-132-133}} Zunaj oporišča ni bilo nič bolje. Veliko podjetij v Seymourju ne bi služilo Afroameričanom. Krajevna pralnica ni hotela oprati njihovega perila, a je rade volje oprala perilo [[nemški vojaški ujetniki v Združenih državah Amerike|ujetih nemških vojakov]].{{r|homa_2001-187}} V začetku aprila 1945 so 118. bazno enoto premestili iz Godman Fielda. Njeno afroameriško osebje je imelo ukaze, ki so določali, da so osnovni kadri in ne pripravniki. 5. aprila so častniki 477. bombniške skupine miroljubno poskušali vstopiti v belski častniški klub. Selwayu je telefonski klic namignil, zato je pomočnika maršala in vodjo namestitve oporišča postavil na vhod, da bi častnikom 477. bombniške skupine preprečil vstop. Slednji, major, jim je ukazal, naj odidejo, njihova imena pa uporabil kot sredstvo za aretacijo, ko so zavrnili. To je bil začetek [[upor na Freeman Fieldu|upora na Freeman Fieldu]].{{r|moye_2010-133}} Po uporu na Freeman Fieldu so 616. in 619. bombniško eskadriljo razpustili in vrnjeno 99. lovsko eskadriljo so 22. junija 1945 dodelili 477. bombniški skupini. Posledično so jo preimenovali v 477. sestavljeno skupino. 1. julija 1945 so polkovnika Roberta Selwaya razrešili poveljstva skupine. Zamenjal ga je polkovnik Davis mlajši. Sledilo je popolno čiščenje Selwayevega belega osebja, pri čemer so vsa izpraznjena delovna mesta zasedli afroameriški častniki. Vojna se je končala, preden je 477. sestavljena skupina lahko stopila v boje. 618. bombniško eskadriljo so razpustili 8. oktobra 1945. 13. marca 1946 je skupina dveh eskadrilj, ki sta jo podpirali 602. inženirska eskadrilja (kasneje preimenovana v 602. letalsko inženirsko eskadriljo) ter 118. bazna enota in skupina, prešla v svoje zadnje bivališče, [[Lockbourne Field]]. 617. bombniško eskadriljo in 99. lovsko eskadriljo so razpustili 1. julija 1947, kar je končalo 477. sestavljeno skupino. Reorganizirali so jo v [[332. letalsko ekspedicijsko krilo|332. lovsko krilo]].{{r|homa_2001-206-208}}{{r|fran_1997-263}} === Vojni dosežki === [[slika:"GOOD HUNTING, SON,- YOU'RE ON YOUR OWN NOW^^" - NARA - 535667.jpg|thumb|right|Plakat [[Urad za vojne informacije Združenih držav Amerike|Urada za vojne informacije]]]] Skupno se je od leta 1941 do 1946 v Tuskegeeju usposobilo 992 pilotov. 355 so jih napotili v tujino, 84 pa jih je izgubilo življenje.{{r|spl13}} Davek je vključeval 68 pilotov, ubitih v bojih ali nesrečah, 12 ubitih med usposabljanjem in nebojnimi misijami in 32 ujetih kot vojnih ujetnikov.{{r|till_2012}}{{r|fran_1997-394}}{{r|fran_1997-405-413}} Višje poveljstvo je tuskegeejskim letalcem pripisalo naslednje dosežke: * 1578 bojnih misij,{{r|spl15}} 1267 za Dvanajsto zračno silo; 311 za Petnajsto zračno silo{{r|haul_2010}} * 179 spremljevalnih misij bombnikov,{{r|spl13}} z dobro evidenco zaščite,{{r|fran_1997-394}} izguba bombnikov na samo sedmih misijah in skupno le 27, v primerjavi s povprečjem 46 med drugimi skupinami P-51 Petnajste zračne sile.{{r|haul_2013}} * 112 sovražnikovih letal uničenih v zraku, dodatnih 150 na tleh{{r|spl13}} in 148 poškodovanih. To je vključevalo tri sestreljene reaktivne lovce [[Messerschmitt Me 262 Schwalbe|Me 262]] * 950 uničenih vagonov, tovornjakov in drugih motornih vozil (več kot 600 vagonov{{r|spl13}}) * en torpedni čoln izključen iz boja. [[rušilci razreda Rosolino Pilo|TA22]] je bila italijanska vojaška ladja iz obdobja 1. svetovne vojne ([[Giuseppe Missori (rušilec)|Giuseppe Missori]]), ki so jo [[Torpedoboot Ausland|zasegli Nemci in dali v uporabo]]. Tuskegeejski letalci so jo napadli 25. junija 1944 in [[pomorsko zavarovanje|tako močno poškodovali]], da je niso nikoli popravili. Izključili so jo 8. novembra 1944 in dokončno [[samopotapljanje|potopili]] 5. februarja 1945.{{r|haul_2011b}}{{r|spl16}} * 40 čolnov in bark uničenih{{r|spl13}} Priznanja in odlikovanja: * tri [[predsedniška navedba enote (Združene države Amerike)|odlične navedbe enote]] ** 99. zasledovalna eskadrilja: 30. maj – 11. junij 1943, za boje nad Sicilijo{{navedi vir|date=oktober 2021}}{{r|haul_2010}} ** 99. lovska eskarilja: 12. – 14. maj 1944: za uspešne zračne napade na [[Monte Cassino]], Italija. Prvi dve odlični navedbi enote, ki ju je prejela 99. lovska eskadrilja, so podelili skupinam, ki jim je bila eskadrilja pridružena. Takrat, ko je skupina prejela čast, so jo delili z eskadriljami, ki so ji bile dodeljene ali pridružene.{{navedi vir|date=oktober 2021}} ** 332. lovska skupina (in njene 99., 100. in 301. lovska eskadrilja): 24. marec 1945: za misijo spremstva bombnikov v Berlin, med katero so piloti 100. lovske eskadrilje sestrelili tri sovražna reaktivna letala Me 262. 302. lovska eskadrilja tega priznanja ni prejela, saj so jo razpustili 6. marca 1945.{{navedi vir|date=oktober 2021}} * vsaj ena [[srebrna zvezda]]{{navedi vir|date=oktober 2021}} * 96 [[križec za letalske zasluge (Združene države Amerike)|križcev za letalske zasluge]] 95-im letalcem. Stotnik [[William A. Campbell (vojaški pilot)|William A. Campbell]] ga je prejel dvakrat.{{r|haul_2012}}{{r|haul_}} * 14 [[bronasta zvezda|bronastih zvezd]]{{navedi vir|date=oktober 2021}} * 744 [[zračna medalja|zračnih medalj]]{{navedi vir|date=oktober 2021}} * vsaj 60 [[vijolično srce|vijoličnih src]]{{r|spl17}} ==== Polemika glede rekorda spremstva ==== [[slika:Tuskegee Airmen 332nd Fighter Group pilots ppmsca13245u.jpg|thumb|upright|Možje 332. lovske skupine med sestankom v Italiji leta 1945]] Med vojno 24. marca 1945 je časopis ''[[The Chicago Defender|Chicago Defender]]'' pod naslovom ''332. opravila svojo 200-to misijo brez izgub'' objavil, da še noben bombnik v spremstvu tuskegeejskih letalcev v sovražnem ognju ni bil izgubljen.{{r|john_2006}} Članek je temeljil na informacijah, ki jih je posredovala Petnajsta zračna sila.{{r|spl18}}{{r|moye_2010-122}} Ta izjava se je ponavljala več let in je niso javno izpodbijali, deloma zato, ker so bila poročila o misiji tajna še nekaj let po vojni. Leta 2004 je William Holton, zgodovinar za Tuskegee Airmen Incorporated, izvedel raziskavo poročil o vojnih akcijah.{{r|john_2006}} Alan L. Gropman, profesor na [[Nacionalna univerza za obrambo|Nacionalni univerzi za obrambo]] (NDU), je oporekal začetnim zavračanjem mita o neizgubah in dejal, da je raziskal več kot 200 poročil o misijah tuskegeejskih letalcev in ugotovil, da noben bombnik zaradi sovražnikovih lovcev ni bil izgubljen.{{r|john_2006}} Dr. Daniel Haulman iz [[Zgodovinska raziskovalna agencija Vojnega letalstva|Zgodovinske raziskovalne agencije Vojnega letalstva]] (AFHRA) je leta 2006 in v začetku leta 2007 izvedel ponovno oceno zgodovine enote. Njegovo poznejše poročilo, ki je temeljilo na poročilih po misiji, ki so jih predložile tako bombniške enote kot tuskegeejske lovske skupine, kot tudi na manjkajočih zapisih letalskih posadk in pričevanjih prič, je dokumentiralo 25 bombnikov, ki so jih sestrelila sovražna lovska letala med spremstvom tuskegeejskih letalcev.{{r|spl18}} [[slika:Tuskegee airmen 2.jpg|thumb|left|Več tuskegeejskih letalcev v Ramitelliju, Italija, marec 1945]] V naslednjem članku ''The Tuskegee Airmen and the Never Lost a Bomber Myth'', objavljenem v reviji ''[[Alabama Review]]'' in tudi pri neodvisni založbi [[NewSouth Books]] kot e-knjiga ter vključen v obsežnejšo raziskavo o napačnih predstavah o tuskegeejskih letalcih, ki jo je objavila AFHRA julija 2013, je Haulman dokumentiral 27 bombnikov, ki so jih sestrelila sovražna letala med spremstvom 332. lovske skupine. Ta skupni znesek je vključeval 15 bombnikov B-17 iz [[483. bombniška skupina|483. bombniške skupine]], ki so jih sestrelili med posebej divjo zračno bitko z ocenjenimi 300 nemškimi lovci 18. julija 1944, kjer je bilo sestreljeno devet sovražnih letal in so podelili pet križcev za letalske zasluge članom 332. lovske skupine.{{r|haul_2016-29}} Od 179 spremljevalnih misij bombnikov, ki jih je 332. lovska skupina letela za Petnajsto zračno silo, se je skupina srečala s sovražnimi letali na 35-ih od teh misij in izgubila bombnike zaradi sovražnih letal samo na sedmih, skupno število izgubljenih bombnikov pa je bilo 27. Za primerjavo, povprečno število bombnikov, ki so jih izgubile druge lovske skupine P-51 Petnajste zračne sile v istem obdobju, je bilo 46.{{r|haul_2013}} [[slika:"Pilots of a U.S. Army Air Forces fighter squadron, credited with shooting down 8 of the 28 German planes destroyed in d - NARA - 535763.jpg|thumb|right|Zbrani tuskegeejski letalci v ameriškem oporišču po misiji na [[sredozemsko prizorišče, Kopenska vojska Združenih držav Amerike|sredozemskem prizorišču]], februar 1944]] Zgodovinski zapisi kažejo več primerov izgub lovske skupine. Poročilo o misiji navaja, da je 26. julija 1944: »En B-24 viden, kako spiralno izstopa iz formacije v T/A [ciljno območje (''target area'')] po napadu E/A [sovražnega letala (''enemy aircraft'')]. Nobenih padal ni videti, da bi se odprla.« Za križec za letalske zasluge, ki so ga podelili polkovniku Davisu mlajšemu za misijo 9. junija 1944, so zapisali, da je »tako spretno razpolagal s svojimi eskadriljami, da je kljub velikemu številu sovražnih lovcev bombniška formacija utrpela le nekaj izgub.«{{r|bane_2008}} [[William Hugo Holloman]] je po poročanju ''Timesa'' dejal, da je njegov pregled zapisov potrdil, da so bili bombniki izgubljeni. Holloman je bil član Tuskegee Airmen Inc., skupine preživelih tuskegeejskih pilotov in njihovih podpornikov, ki je tudi poučeval temnopolte študije na [[Univerza Washingtona|Univerzi Washingtona]] in predsedoval odboru za zgodovino letalcev.{{r|john_2006}} Po poročilu Vojnega letalstva 28. marca 2007 je bilo nekaj bombnikov pod zaščito 332. lovske skupine celo sestreljenih na dan objave članka v ''Chicago Defenderju''.{{r|spl18}} Poročila o misiji pa skupini pripisujejo zasluge, da v obdobju šestih mesecev med septembrom 1944 in marcem 1945 ni izgubila bombnika na spremljevalni misiji, čeprav je bilo stikov z Luftwaffe veliko manj kot prej.{{r|haul_2016-55}} <gallery widths="200px" heights="155px"> "Staff Sgt. William Accoo..., crew chief in a Negro group of the 15th U.S. Air Force, washes down the P-51 Mustang fight - NARA - 535543.jpg|[[Štabni narednik]] William Handy »Bill« Accoo..., vodja posadke v [[99. lovska eskadrilja|99. lovski eskadrilji]] [[332. lovska skupina|332. lovske skupine]] [[Petnajsta zračna sila|Petnajste zračne sile]], z milom in vodo pere lovsko letalo P-51 Mustang svojega pilota, preden ga povoska, da mu zagotovi večjo hitrost, [[Letališki kompleks Foggia|Letališče Ramitelli]], [[Apulija]], Italija, september 1944 African-americans-wwii-058.jpg|Tuskegeejski letalec stotnik [[Wendell Oliver Pruitt]] (levo) s svojim vodjem posadke štabnim narednikom Samuelom W. Jacobsom pred svojim letalom P-51C »Alice-Jo« #73, Letališče Ramitelli, november 1944 Lee A. "Buddy" Archer (right).jpg|Poročnik [[Lee Andrew Archer|Lee Andrew »Buddy« Archer mlajši]] (desno) pred svojim letalom P-51C-10-NT »Ina The Macon Belle« #72 Lena Horne with Tuskegee airmen.png|[[Lena Horne]] s tuskegeejskimi letalci, 1. januar 1945 </gallery> === Povojna leta === [[slika:Alfonso Harris and Tuskegee Airmen - Flickr - San Diego Air ^ Space Museum Archives.jpg|thumb|right|Tuskegeejski letalci pred letalom P-51 Mustang v [[Luke Air Force Base|Luke Field]]u, januar ali februar 1946]] V nasprotju z negativnimi napovedmi z nekaterih strani so bili tuskegeejski letalci eni izmed najboljših pilotov v Vojnem letalstvu Kopenske vojske zaradi kombinacije predvojnih izkušenj in osebne zagnanosti tistih, ki so jih sprejeli na usposabljanje. Kljub temu so se morali tuskegeejski letalci še naprej boriti proti [[rasizem|rasizmu]]. Njihov bojni dosežek je veliko prispeval k utišanju tistih, ki so bili neposredno vpleteni v skupino, vendar so druge enote še naprej nadlegovale te letalce.{{r|spl19}} 332. lovsko skupino so ponovno aktivirali leta 1947 v [[Lockbourne Air Force Base ]] kot operativno komponento [[332. lovsko kril|332. lovskega krila]] s poveljnikom polkovnikom Davisom mlajšim. Skupino so dokončno deaktivirali leta 1949 kot del načrta Vojnega letalstva za doseganje rasne integracije.{{r|grop_1985}} Njene operativne eskadrilje so dodelili neposredno [[krilo (vojaška enota)|krilu]] kot del reorganizacije trinamenske enote Vojnega letalstva. Maja 1949 se je 332. lovska skupina udeležila letnega ameriškega celinskega strelskega srečanja v Las Vegasu v Nevadi. Tekmovanje je obsegalo streljanje zračnih tarč, streljanje tarč na tleh in metanje bomb na tarče. Z letenjem z letalom dolgega dosega [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47N Thunderbolt]] (zgrajenim za spremljevalno misijo dolgega dosega na [[vojna za Tihi ocean|tihomorskem prizorišču 2. svetovne vojne]]) je 332. lovsko krilo zasedlo prvo mesto v razredu konvencionalnih lovcev. Piloti so bili stotnik [[Alva Temple]], poročniki [[Harry Thaddeus Stewart|Harry Stewart mlajši]], [[James H. Harvey|James H. Harvey III.]] in [[Halbert Leo Alexander]]. [[Štabni narednik]] [[Buford Alvin Johnson]] (30. avgust 1927 – 15. april 2017) je služil kot vodja pilotske letalske posadke.{{r|spl20}} Poročnik Harvey je rekel: »Imeli smo popoln rezultat. Tri misije, dve bombi na letalo. Ničesar nismo ugibali, bili smo dobri.«{{r|wilk_2012}} Prejeli so čestitke guvernerja Ohia in poveljnikov Vojnega letalstva iz cele države.{{r|fran_1997-402-404}} To je bilo uvodno ekipno tekmovanje »Top Gun«. Potem ko je leta 1948 predsednik [[Harry S. Truman]] z [[Izvršni ukaz 9981|Izvršilnim ukazom 9981]] ukinil segregacijo v vojski, je nastalo veliko povpraševanje za veterane tuskegeejskih letalcev v Vojnem letalstvu, na novo ustanovljenem kot samostojna veja Oboroženih sil. Nekateri so poučevali v civilnih letalskih šolah, kot je bila na primer [[Columbia Air Center]] v [[Croom, Maryland|Croomu]] v [[Maryland]]u v lasti temnopoltih.{{r|ziem_2008}} 11. maja 1949 so objavili pismo ''Air Force Letter 35.3'', ki je zahtevalo, da se temnopolte letalce pregleda za prerazporeditev v prej popolnoma bele enote glede na kvalifikacije.{{r|spl21}} Tuskegeejski letalci so bili ključni pri povojnem razvoju letalstva. Edward A. Gibbs je bil civilni inštruktor letenja v ameriškem letalskem kadetskem programu v Tuskegeeju med njegovo ustanovitvijo.{{r|gube_2002}} Kasneje je postal ustanovitelj združenja [[Negro Airmen International]], kateremu se je pridružilo veliko letalcev. General Vojnega letalstva [[Daniel James mlajši|Daniel »Chappie« James mlajši]] (tedaj poročnik) je bil inštruktor 99. zasledovalne eskadrilje in kasneje lovski pilot v Evropi. 1. septembra 1975 je kot prvi Afroameričan dosegel čin [[seznam generalov s štirimi zvezdicami Vojnega letalstva Združenih držav Amerike|generala s štirimi zvezdicami]].{{r|spl22}} Povojni poveljnik na novo aktivirane 99. lovske eskadrilje [[Marion Raymond Rodgers|Marion Raymond »Rodge« Rodgers]] je nadaljeval delo v komunikacijah za [[NORAD]] in kot programski razvijalec za [[Projekt Apollo|odpravo]] [[Apollo 13]].{{r|bloo_2015}} Leta 2005 je sedem tuskegeejskih letalcev, med njimi podpolkovnik [[Herbert Eugene Carter]], polkovnik [[Charles Edward McGee]], zgodovinar skupin Ted Johnson in podpolkovnik Lee Archer, odletelo v [[Balad, Irak|Balad]] v [[Irak]]u, da bi govorilo z aktivnimi letalci, ki so služili v tedanji inkarnaciji 332. lovske skupine, na novo aktivirane leta 1998 kot 332. zračna ekspedicijska skupina in je postala del [[332. zračno ekspedicijsko krilo|332. zračnega ekspedicijskega krila]]. »Ta skupina predstavlja povezavo med 'največjo generacijo' letalcev in 'najnovejšo generacijo' letalcev,« je povedal generalpodpolkovnik [[Walter E. Buchanan|Walter E. Buchanan III.]], poveljnik [[Deveta letalska sila|Devete letalske sile]] in [[Centralno poveljstvo Vojnega letalstva Zruženih držav Amerike|Centralnega poveljstva Vojnega letalstva ZDA]] (USCENTAF).{{r|spl23}} Od leta 2008 nihče ni vedel, koliko od prvotnih 996 pilotov in približno 16.000 kopenskega osebja je bilo še živih.{{r|seel_2008a}} Avgusta 2019 je 14 dokumentiranih prvotnih preživelih članov tuskegeejskih letalcev sodelovalo na letni Konvenciji tuskegeejskih letalcev, ki jo gosti Tuskegee Airmen, Inc.{{r|spl24}}{{r|spl25}} Willie Rogers, eden zadnjih preživelih članov prvotnih tuskegeejskih letalcev, je umrl v starosti 101 leta 18. novembra 2016 v [[St. Petersburg, Florida|St. Petersburgu]] na Floridi po možganski kapi. Rogersa so leta 1942 vpoklicali v vojsko in je bil del 100. oddelka letalskih inženirjev. Služil je tudi z Rdečerepimi angeli. Na misiji v Italiji januarja 1943 so ga nemški vojaki med bojem ranili – ustrelili so ga v trebuh in nogo.{{r|spl26}} Leta 2007 je predsednik [[George Walker Bush]] podelil [[kongresna zlata medalja|kongresno zlato medaljo]] 300 preživelim tuskegeejskim letalcem, vendar Rogers ni bil prisoten. Medaljo so mu podelili leta 2013, potem ko je razkril svojo prej nerazkrito vpletenost. Njegov pastor, prečasni Irby, je dejal, da je bil Rogers »strasten ustni zgodovinar.« Stotnik Lawrence E. Dickson, star 24 let, je v času med 28. majem 1944 in 4. majem 1945 izginil med letenjem z lovcem [[ North American P-51 Mustang|P-51 Mustang]] z vzdevkom »Peggin«. Dva dni pred božičem 23. decembra 1944 je kot vodja skupaj z dvema P-51 spremljal izvidniški let v Prago iz oporišča Ramitelli v Italiji. Bil je na svoji 68. misiji in je prej prejel [[križec za letalske zasluge (Združene države Amerike)|križec za letalske zasluge]]. 27. julija 2018 so njegove posmrtne ostanke, ki so jih leto prej našli v južni Avstriji, dokončno identificirali in potrdili njegovi hčerki Marli L. Andrews – med njimi je bil tudi prstan, na katerem je bil napis njene matere njenemu očetu (»P.D. &#x1f498; L.E.D. 5-31-43«) in datiran leta 1943 kot njegov 23-i rojstni dan. Dan pred objavo je njegov spremljevalec podporočnik Robert L. Martin umrl pri 99-ih letih v [[Olympia Fields, Illinois|Olympia Fieldsu]], Illinois. Dicksonova žena Phyllis Constance Maillard je umrla 28. decembra 2017 pri 96-ih letih. Trupel 26 drugih tuskegeejskih letalcev, ki so izginili med 2. svetovno vojno, še vedno niso našli.{{r|ruan_2018a}}{{r|ruan_2018b}} 21. junija 2019 je podpolkovnik [[Robert Jones Friend]], eden od dvanajstih preostalih tuskegeejskih letalcev v tistem času, umrl v [[Long Beach, Kalifornija|Long Beachu]] v Kaliforniji v starosti 99 let.{{r|spl27}} V 2. svetovni vojni je opravil 142 bojnih misij kot del elitne skupine lovskih pilotov, ki so se usposabljali na Inštitutu Tuskegee v Alabami.{{r|spl28}} V [[Letalski muzej Palm Springs|Letalskem muzeju Palm Springs]] so 6. julija organizirali javni ogled in spominsko svečanost. Govoril je o svojih izkušnjah v številnih različnih dogodkih pred svojo smrtjo, na primer v [[Enotno šolsko okrožje Garden Grove|»Projektu hvaležnosti« Osnovne šole Johna Murdyja]] v [[Garden Grove, Kalifornija|Garden Groveu]].{{r|spl29}} 16. januarja 2022 je [[brigadni general (ZDA)|brigadni general]] [[Charles Edward McGee]] umrl v spanju v starosti 102 let.{{r|cook_2022}} Njegova vojaška pot je trajala 30 let, v katerih je opravil 409 bojnih misij v 2. svetovni vojni, [[korejska vojna|korejski]] in [[vietnamska vojna|vietnamski vojni]]. <gallery widths="200px" heights="155px"> T-1A 3.jpg|thumb|''Rdeči repi'' še naprej letijo v 99. eskadrilji za letalsko usposabljanje v oporišču [[Randolph Air Force Base]] v čast tuskegeejskim letalcem Tuskegee Airmen + US Congressional Gold Medals, 2007March29.jpg|[[kongresna zlata medalja|Kongresno zlato medaljo]] je predsednik [[George Walker Bush]] 29. marca 2007 skupno podelil približno 300 tuskegeejskim letalcem ali njihovim vdovam v [[Rotunda kapitola Združenih držav Amerike|Rotundi ameriškega Kapitola]] v [[Washington, D.C.|Washingtonu]] State of the Union 2020 (49494263147).jpg|[[brigadni general (ZDA)|Brigadni general]] [[Charles Edward McGee]], ki mu predsednik [[Donald Trump]] izkazuje čast v [[govor o stanju v Uniji 2020|govoru o stanju v Uniji leta 2020]], z njegovim pravnukom Iainom Lanphierjem na levi in [[druge dame in gospodje Združenih držav Amerike|drugo damo]] [[Karen Pence]] na desni </gallery> == Zapuščina in časti == [[slika:A P-51 tail signed by surviving Tuskegee Airmen.jpg|thumb|upright|right|Rep s podpisom preživelih tuskegeejskih letalcev, ki se nahaja v [[Letalski muzej Palm Springs|Letalskem muzeju Palm Springs]] v [[Palm Springs, Kalifornija|Palm Springsu]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]]]] [[slika:Tuskegee Airmen National Historic Site.JPG|thumb|right|Muzej Hangar ena na [[Nacionalno zgodovinsko mesto tuskeegeških letalcev|Nacionalnem zgodovinskem mestu tuskegeejskih letalcev]] v [[Moton Field Municipal Airport|Moton Fieldu]], Tuskegee, Alabama]] [[slika:Tuskegee Airman Tech. Sgt. (Ret.) George Watson Sr. is presented the Purple Heart medal by Congressman Christopher Smith and Col. Gina M. Grosso, Joint Base McGuire-Dix-Lakehurst commander.jpg|thumb|right|Kongresnik [[Christopher Henry Smith|Christopher Smith]] je podelil [[vijolično srce]] tuskegeejskemu letalcu upokojenemu tehniškemu naredniku Georgeu Watsonu starejšemu s tedanjo polkovnico [[Gina Grosso|Gino Marie Grosso]], poveljnico [[Joint Base McGuire-Dix-Lakehurst]] leta 2010]] [[slika:P-51C-18.jpg|thumb|right|Prenovljeni P-51 Mustang, povezan s tuskegeejskimi letalci, ki ga zdaj upravlja [[Red Tail Squadron|Projekt Red Tail]], kot je prikazano v dokumentarnem filmu ''[[Prenovljeni Rdeči rep]]'' (''Red Tail Reborn'')]] [[slika:F-16B Fighting Falcon.png.jpg|thumb|[[General Dynamics F-16 Fighting Falcon]] (točneje F-16B) na razstavi v Programu [[Vesoljski kamp (Združene države Amerike)|Aviation Challenge]] [[Ameriški vesoljski in raketni center|Ameriškega vesoljskega in raketnega centra]] v [[Huntsville, ALabama|Huntsvilleu]] v Alabami. Na višinskem stabilizatorju je posvetilo tuskegeejskim letalcem ''City of Tuskegee''.]] [[slika:Tuskegee Airmen.png|thumb|right|Nova preoblikovana nalepka [[Avtobusne garaže MTA Regional Bus Operations|Garaže tuskegeejskih letalcev]]]] 29. marca 2007 so tuskegeejski letalci kolektivno prejeli [[kongresna zlata medalja|kongresno zlato medaljo]] na slovesnosti v [[Rotunda kapitola Združenih držav Amerike|Rotundi ameriškega Kapitola]].{{r|spl30}}{{r|evan_2007}} Medalja je trenutno na ogled v [[Smithsonova ustanova|Smithsonovi ustanovi]].{{r|spl18}} Letališče, kjer so se usposabljali letalci, je zdaj [[Nacionalno zgodovinsko mesto tuskegeejskih letalcev]].{{r|spl31}} [[Thurgood Marshall]], bodoči sodnik [[Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike|Vrhovnega sodišča]], je začel zagovarjati tuskegeejske bombniške pripravnike. 477. bombniško skupino so ustanovili leta 1944, da bi razširili tako imenovani »eksperiment Tuskegee«, tako da so temnopoltim letalcem omogočili služenje v bombniških posadkah. Namen je bil poslati pilote – mnogi med njimi so bili veterani prvotne tuskegeejske lovske skupine – nazaj v ZDA na urjenje na bombnikih B-25. Medtem ko so bili v Indiani, so nekatere afroameriške častnike aretirali in obtožili upora, potem ko so vstopili v klub izključno belih častnikov. Marshall, takrat mlad odvetnik, je zastopal 100 temnopoltih častnikov, ki so zaradi soočenja pristali v zaporu. Može so kmalu izpustili (čeprav so enega kasneje obsodili zaradi nasilnega vedenja in denarno kaznovali).{{r|spl32}} Robert W. Williams mlajši, navigator/bombardir v [[477. lovska skupina|477. bombniški skupini]], je postal sodnik v prvem sodnem okrožju, v Pensilvanski zvezi. Leta 1979 so ga izvolili na sodišče Zveze, prizivno sodišče, in je kot prvi Afroameričan služboval na tem sodišču. Leta 1985 je zapustil sodišče, da bi kandidiral za okrožnega tožilca Okrožja Filadelfija. Bil je prvi Afroameričan, ki je uspešno postal mestni kandidat za to funkcijo.{{r|spl33}} Drugi člani tuskegeejskih letalcev so prispevali v poslovnem svetu. [[Eugene Winslow]] je ustanovil založbo Afro-Am Publishing v [[Chicago|Chicagu]], Illinois, ki je leta 1963 izdala delo ''Great Negroes Past and Present''.{{r|spl34}} [[Daniel James mlajši|Daniel »Chappie« James mlajši]] je svojo kariero začel v zgodnjih 1940-ih v Tuskegeeju in se julija 1943 pridružil Zračnemu korpusu Kopenske vojske. Po koncu vojne je ostal v Vojnem letalstvu in letel na misijah v Koreji in Vietnamu. Leta 1969 so ga imenovali za poveljnika [[Wheelus Air Base]] zunaj Tripolija.{{r|spl32}} Štirje tuskegeejski letalci so postali [[general]]i. Ker je pred [[Omar Moamer el Gadafi|Gadafijevimi]] vojaki ostal miren, je Jamesa predsednik [[Richard Nixon]] 1. julija 1970 imenoval za brigadnega generala. Vendar pa ni bil edini tuskegeejski diplomant, ki je prejel tako visoki čin. James je šel po stopinjah [[Benjamin Oliver Davis mlajši|Benjamina Oliverja Davisa mlajšega]], prvotnega poveljnika 332. lovske skupine in prvega temnopoltega [[brigadni general (ZDA)|brigadnega generala]] v Vojnem letalstvu ZDA od leta 1954. Še en tuskegeejski letalec, [[Lucius Theus]], se je upokojil kot tretji temnopolti [[generalmajor (ZDA)|generalmajor]] v Vojnem letalstvu za Davisom mlajšim in Jamesom, potem ko je večino svoje 36-letne kariere v Vojnem letalstvu posvetil izboljšanju vojaške birokracije in pomagal uvesti sistem neposrednega depozita za pripadnike vojske.{{r|spl32}} Leta 2019, ko je bil star 100 let, so polkovnika [[Charles Edward McGee|Charlesa Edwarda McGeeja]] povišali v častnega brigadnega generala.{{r|spl35}} Leta 2006 sta kalifornijski kongresnik [[Adam Schiff]] in missourski kongresnik [[William Lacy Clay|William Lacy Clay mlajši]] vodila pobudo za izdelavo priložnostne [[poštna znamka|poštne znamke]] v čast tuskegeejskih letalcev.{{r|obla_2006}} [[99. eskadrilja za usposabljanje letenja]] leti z letali [[Raytheon T-1 Jayhawk|T-1A Jayhawk]] in je v čast tuskegeejskim letalcem pobarvala vrhove repov svojih letal rdeče. 1. avgusta 2008 so Camp Creek Parkway, del [[Državna cesta 6 v Georgii|Državne ceste 6]] v južnem Okrožju Fulton in v mestu [[East Point, Georgia|East Point]] blizu [[Atlanta, Georgia|Atlante]] v [[Georgia|Georgii]], uradno preimenovali v čast tuskegeejskih letalcev. Cesta je avtocesta, ki služi kot glavna arterija do [[Mednarodno letališče Hartsfield-Jakson Atlanta|Mednarodnega letališča Hartsfield-Jackson Atlanta]].{{r|spl36}} [[Zgodovinski center Heinz]] v [[Pittsburgh]]u je podelil nagrado več tuskegeejskim veteranom iz [[Zahodna Pensilvanija|Zahodne Pensilvanije]], prav tako pa je predmestni [[Sewickley, Pensilvanija|Sewickley]] v Pensilvaniji posvetil spomenik sedmim iz te občine.{{r|majo_2012}} Na [[mednarodno letališče Pittsburgh|Mednarodnem letališču Pittsburgh]] v dvorani A so postavili razstavo.{{r|ove__2013}} 9. decembra 2008 so tuskegeejske letalce povabili na [[prva inavguracija Baracka Obame|inavguracijo]] [[Barack Obama|Baracka Obame]], prvega Afroameričana, izvoljenega za predsednika. Upokojeni poročnik William Broadwater, 82 let, iz [[Upper Marlboro, Maryland|Upper Marlbora]], Maryland, tuskegeejski letalec, je povzel občutek. »Vrhunec naših in drugih prizadevanj je bila ta velika nagrada, ki smo jo prejeli 4. novembra. Zdaj se počutimo, kot da smo izpolnili svojo misijo.«{{r|seel_2008b}}{{r|spl37}} Več kot 180 letalcev se je udeležilo inavguracije 20. januarja 2009.{{r|long_2009}} Julija 2009 je 15-letna [[Kimberly Anyadike]] postala najmlajša afroameriška pilotka, ki je opravila [[čezcelinski let]] prek ZDA. Tuskegeejske letalce je navedla kot enega svojih največjih navdihov, na potovanju pa jo je spremljal 87-letni nekdanji tuskegeejski letalec Levi Thornhill.{{r|spl38}} Spomenik tuskegeejskim letalcem so postavili na [[Regionalno letališče Lowcountry|Walterboro Army Airfield]] v [[Južna Karolina|Južni Karolini]] v čast tuskegeejskih letalcev, njihovim inštruktorjem in kopenskemu podpornemu osebju, ki so se urili na Walterboro Army Airfield med 2. svetovno vojno.{{navedi vir|date=januar 2017}} Mesto [[West Covina, Kalifornija|West Covina]] v Kaliforniji se je na [[Parada vrtnic|Paradi vrtnic]] leta 2010 poklonilo »službi in zavzetosti tuskegeejskih letalcev« s ploščadjo z imenom »Tuskegeejski letalci-A Cut Above«, ki prikazuje velikega beloglavega orla, dve repliki lovskega letala »Rdeči rep« iz 2. svetovne vojne in zgodovinske podobe nekaterih letalcev, ki so služili. Ploščad je osvojila županovo trofejo kot najbolj izjemen mestni nastop – nacionalni ali mednarodni.{{navedi vir|date=januar 2017}} Junija 1998 sta Vojska Ohia in Zračna nacionalna garda odprli skupno jedilnico. Novo restavracijo, imenovano »Jedilnica Rdeči rep« (''Red Tail Dining Facility''), so posvetili tuskegeejskim letalcem. Objekt deluje v oporišču [[Rickenbacker Air National Guard Base]] zunaj [[Columbus, Ohio|Columbusa]], [[Ohio]].{{navedi vir|date=januar 2017}} Leta 2008 so tuskegeejske letalce sprejeli v [[Mednarodna dvorana slavnih letalstva in vesolja|Mednarodno dvorano slavnih letalstva in vesolja]] v [[Muzej letalstva in vesolja San Diego|Muzeju letalstva in vesolja San Diego]].{{r|spre_2006}} Januarja 2012 je podjetje [[MTA Regional Bus Operations]] uradno spremenilo ime svoje avtobusne garaže na 100. ulici v New Yorku v [[Avtobusne garaže MTA Regional Bus Operations|Garaža tuskegeejskih letalcev]]. Leta 2012 je [[George Lucas]] produciral film ''[[Rdeči repi]]'' (''Red Tails''), ki temelji na izkušnjah tuskegeejskih letalcev.{{r|dell_2012}} Leta 2012 je [[Neodvisno šolsko okrožje Aldine]] v [[Okrožje Harris, Teksas|Okrožju Harris]] v Teksasu poimenovalo [[Srednja šola Benjamina O. Davisa|Srednjo šolo Benjamina O. Davisa]] v čast Benjamina Oliverja Davisa mlajšega.{{r|spl39}} 16. septembra 2019 je Vojno letalstvo zmagovalno letalo [[Program T-X|Programa T-X]] za novi dvosedežni reaktivni trenažer uradno poimenovalo »[[Boeing-Saab T-7 Red Hawk|T-7A Red Hawk]]« (''Rdeči sokol'') kot poklon tuskegeejskim letalcem, ki so repe svojih letal pobarvali rdeče, in letalu [[Curtiss P-40 Warhawk]], enemu od letal s katerim so leteli tuskegeejski letalci.{{r|spl40}}{{r|spl41}} 2. februarja 2020 je [[Charles Edward McGee]] za začetno metanje kovanca v [[Super Bowl]]u [[Super Bowl LIV|LIV]] med moštvoma [[Kansas City Chiefs]] in [[San Francisco 49ers]] prinesel [[priložnostni kovanec|spominski kovanec]].{{r|spl35}}{{r|spl42}} Liga [[National Football League|NFL]] ga je pozvala, naj skupaj z drugimi tremi vojnimi veterani sodeluje v počastitev njihove vojaške dediščine in 100. obletnice NFL kot profesionalne nogometne lige.{{r|spl43}} 4. januarja 2021 je [[Kovnica Združenih držav Amerike|ameriška kovnica]] izdala zadnji, 56-i [[četrti dolarjev čudovite Amerike|četrt dolarja čudovite Amerike]] (''America the Beautiful quarter'') v spomin na [[Nacionalno zgodovinsko mesto tuskegeejskih letalcev]]. Na zadnji strani kovanca je upodobljen tuskegeejski letalec, ki se oblači za zračno bitko, z nadzornim stolpom Moton Fielda v ozadju. Dve letali [[North American P-51 Mustang|P-51 Mustang]] letita nad njegovo glavo, na vrhu pa je zapisan moto »Borili so se v dveh vojnah«.{{efn|Mišljeni sta dve bitki, v katerih so se borili tuskegeejski letalci – proti [[fašizem|fašizmu]] v tujini in proti [[rasna diskriminacija|rasni diskriminaciji]] doma.}}{{r|spl44}} 25. aprila 2021 je voznik [[NASCAR Cup Series|Serije pokala NASCAR]] [[Erik Jones]] počastil letalce s shemo barve na [[motošport]]nem kompleksu [[Talladega Superspeedway]], ki je podobna zasnovi letala [[North American P-51 Mustang|P-51 Mustang]], s katerim so leteli v 2. svetovni vojni. Jones je na dirki vodil 7 krogov, a je v zadnjem krogu trčil, ko je bil četrti, in se je moral zadovoljiti s 27-im mestom.{{r|spl45}} == Umetniške upodobitve == ''Rdeči repi spremljajo letala B17'' (''Red Tails Escorting the B17s''), akvarel [[Kay Smith]] je v zbirki [[Vojaški muzej in knjižnica Pritzker|Vojaškega muzeja in knjižnice Pritzker]] v Chicagu.{{r|spl46}} V zahodni [[Filadelfija, Pensilvanija|Filadelfiji]], [[Pensilvanija]] na križišču med Južno 39-to ulico in Ulico Chestnut obstaja freska Marcusa Akinlane, ki prikazuje tuskegeejske letalce in njihove prispevke, končana 31. julija 2018.{{r|spl47}} ''Tuskegeejski letalci'' (''Tuskegee Airmen''), akvarelna poslikava [[Andrew J. Woodstock|Andrewa J. Woodstocka]] je trenutno na ogled v letalskem muzeju in zabaviščnem parku [[Air Zoo]] v [[Portage, Michigan|Portageu]] v Michiganu.{{r|spl48}}{{r|spl49}} == V popularni kulturi == <!--===============({{NoMoreCruft}})===============--> <!-- Please READ [[Wikipedia:WikiProject Aircraft/page content]] and [[Wikipedia:WikiProject Military history#Popular culture]] before adding any "Popular culture" items.. Please do not add the many minor appearances of the Tuskegee Airmen. This section is only for major cultural appearances where the Tuskegee Airmen play a major role in the storyline, or have an "especially notable" role in what is listed. A verifiable source proving the appearance's notability may be required. Random cruft will be removed. If your item has been removed, please discuss it on the talk page first. A verifiable source proving the appearance's notability may be required. If a consensus is reached to include your item, a regular editor of this page will add it back. Thank you for your cooperation.--> [[slika:Wings for this Man.ogv|thumb|thumbtime=02:00|Tuskegeejske letalce so predstavili v propagandnem filmu ''[[Krila za tega moža]]'' (''Wings for This Man'', 1945)]] * ''[[Krila za tega moža]]'' (''Wings for This Man'', 1945), kratki propagandni film o tuskegeejskih letalcih, je producirala produkcijska enota [[First Motion Picture Unit]] Vojnega letalstva Kopenske vojske. Pripovedoval je [[Ronald Reagan]]. * Zgodbo o enem takem letalcu in [[332. lovska skupina|332. lovski skupini]] so ponovno pripovedali v radijski drami »Zadnje pismo domov« (''Last Letter Home''), ki jo je leta 1949 predstavil tedenski radijski program ''[[Destination Freedom]]'' na tedanjem chicaškem radiu [[WMAQ (AM)|WMAQ]].{{r|spl53}} * »Pokopališče« (''Graveyard''), 15. epizoda 3. sezone televizijske dramske nadaljevanke ''[[12 O'Clock High (TV serija)|Twelve O'Clock High]]'' (1966), v kateri igrajo [[Ossie Davis]], [[Jon Voight]], [[Lloyd Haynes]].{{r|spl50}} * ''The Homestead Grays'' (1978), vojni roman Jamesa Wylieja, ki temelji na bojnih podvigih 99. zasledovalne eskadrilje in 332. lovske skupine. * ''[[Tuskegeejski letalci (film)|Tuskegeejski letalci]]'' (''The Tuskegee Airmen'', 1995), film v katerem igra [[Laurence Fishburne]], je produciralo in predvajalo televizijsko omrežje [[HBO]]. * Tuskegeejski letalci (1997) so predstavljeni v seriji akcijskih figur [[G.I. Joe]].{{r|spl51}} * ''[[The Wild Blue|The Wild Blue: The Men and Boys who Flew the B-24s over Germany]]'' (2001), knjiga [[ Stephen Edward Ambrose|Stephena Edwarda Ambrosea]], opisuje tuskegeejske letalce v poklon njihovim dosežkom.{{r|ambr_2001}} * ''[[Srebrna krila in državljanske pravice: Boj za letenje]]'' (''Silver Wings & Civil Rights: The Fight to Fly'', 2004) je dokumentarni film, prvi film, ki je vseboval informacije o »[[upor na Freeman Fieldu|uporu na Freeman Fieldu]]«, boju 101 afroameriških častnikov, aretiranih zaradi vstopa v klub belih častnikov.{{r|spl52}} * »Tuskegeejski letalci« (''The Tuskegee Airmen''), epizodo dokumentarne televizijske nadaljevanke ''[[Zračni boji (TV serija)|Zračni boji]]'' (''Dogfights'') so prvotno predvajali na [[History (ameriška TV mreža)|History Channel]] 6. decembra 2007. * ''[[Prerojeni Rdeči rep]]'' (''Red Tail Reborn'', 2007) je dokumentarni film o [[Eskadrilja Rdeči rep|Projektu Red Tail]] neprofitne organizacije [[Commemorative Air Force]] o prenovi letala, s katerim so leteli tuskegeejski letalci, in o njegovi uporabi kot spomin na letenje. * ''[[Noč v muzeju 2|Noč v muzeju: Noč v muzeju: bitka pri Smithsonianu]]'' (''Night at the Museum: Battle of the Smithsonian]]'', 2009) prikazuje tuskegeejske letalce. Eden od letalcev, ki ga igra [[Keith Powell]], pripoveduje o dejavnostih skupine s hudomušnim glasom (»Tuskegeejski letalci so spet na pohodu!«). Še en izmed letalcev ([[Craig Phillip Robinson]]) pravi [[Amelia Earhart|Amelii Earhart]] ([[Amy Adams]]): »Veliko ljudi si tudi ni mislilo, da bi lahko leteli ... hvala, da si nam sprostila vzletno-pristajalno stezo.«{{navedi vir|date=januar 2017}} * ''[[Rdeči repi]]'' (''Red Tails'') je film o tuskegeejskih letalcih, ki ga je produciralo produkcijsko podjetje [[Lucasfilm]] in izdalo januarja 2012. Scenarij zanj sta napisala [[John Ridley]] in [[Aaron McGruder]], režiral pa ga je [[Anthony Hemingway]].{{r|dell_2012}} * ''[[Črni angeli nad Tuskegeejem]]'' (''Black Angels Over Tuskegee'', 2015), [[off-broadway]]ska gledališka igra o letalcih, ki jo je napisal in režiral [[Layon Gray]], trenutno igra v [[New York]]u. == Slike eskadrilj == <gallery class="center"> 99th Fighter Squadron patch.jpg|[[formacijski našitek|Ščitek]] [[99. lovska eskadrilja|99. lovske ekskadrilje]] 100th Fighter Squadron patch.jpg|Ščitek [[100. lovska eskadrilja|100. lovske ekskadrilje]] 301st_Fighter_Squadron_-_AETC_-_Emblem.png |Ščitek [[301. lovska eskadrilja|301. lovske ekskadrilje]] 302d Fighter Squadron.jpg|Ščitek [[302. lovska eskadrilja|302. lovske ekskadrilje]] </gallery> == Glej tudi == * [[92. pehotna divizija (ZDA)|92. pehotna divizija]] * [[93. pehotna divizija (ZDA)|93. pehotna divizija]] * [[555. padalski pehotni bataljon (ZDA)|555. padalski pehotni bataljon »Trojni nickle«]] * [[761. tankovski bataljon (ZDA)|761. tankovski bataljon]] * [[Bessie Coleman]] – prva afroameriška civilna pilotka * ''[[Fly (gledališka igra)|Fly]]'' – gledališka igra o tuskegeejskih letalcih iz leta 2009 * [[seznam afroameriških prejemnikov medalje časti]] * [[seznam tuskegeejskih letalcev]] * [[seznam diplomskih klas kadetov tuskegeejskih letalcev]], 1942–1946, seznam diplomiranih kadetov pilotov po klasi, letu in vrsti klase * [[John Charles Robinson]] * [[vojaška zgodovina Afroameričanov]] * [[rasizem proti Afroameričanom v Oboroženih silah Združenih držav Amerike]] * [[Red Ball Express]] * [[strateško bombardiranje med drugo svetovno vojno]] * [[nesreča v Port Chicagu]] * [[Lowcountry Regional Airport|Walterboro Army Airfield training site and memorial]] * [[Willa Brown]] == Opombe == {{notelist|2}} == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici|refs= <ref name="ambr_2001">{{sktxt|Ambrose|2001|p=27}}.</ref> <ref name="bane_2008">{{sktxt|Banerji|2008}}.</ref> <ref name="bent_1999">{{sktxt|Benton|1999|loc=str. 43 (Noel F. Parrish)}}.</ref> <ref name="bloo_2015">{{sktxt|Bloom|2015}}.</ref> <ref name="cook_2022">{{sktxt|Cook|2022}}.</ref> <ref name="dell_2012">{{sktxt|della Cava|2012}}.</ref> <ref name="evan_2007">{{sktxt|Evans|2007}}.</ref> <ref name="foge_1953">{{sktxt|Fogerty|1953|pp=996–996}}.</ref> <ref name="fran_1997">{{sktxt|Francis|Caso|1997|pp=38–39}}.</ref> <ref name="fran_1997-15">{{sktxt|Francis|Caso|1997|p=15}}.</ref> <ref name="fran_1997-56">{{sktxt|Francis|Caso|1997|p=56}}.</ref> <ref name="fran_1997-207">{{sktxt|Francis|Caso|1997|p=207}}.</ref> <ref name="fran_1997-214">{{sktxt|Francis|Caso|1997|p=214}}.</ref> <ref name="fran_1997-219">{{sktxt|Francis|Caso|1997|p=219}}.</ref> <ref name="fran_1997-233">{{sktxt|Francis|Caso|1997|p=233}}.</ref> <ref name="fran_1997-258">{{sktxt|Francis|Caso|1997|p=258}}.</ref> <ref name="fran_1997-263">{{sktxt|Francis|Caso|1997|p=263}}.</ref> <ref name="fran_1997-394">{{sktxt|Francis|Caso|1997|p=394}}.</ref> <ref name="fran_1997-402-404">{{sktxt|Francis|Caso|1997|pp=402–404}}.</ref> <ref name="fran_1997-405-413">{{sktxt|Francis|Caso|1997|loc= [https://books.google.com/books?id=VyuedRwZre8C str. 405–413] (Tuskegee Honor Roll)}}.</ref> <ref name="fran_1997-457">{{sktxt|Francis|Caso|1997|p=457}}.</ref> <ref name="fran_2008">{{sktxt|Francis|Caso|p=309}}.</ref> <ref name="grop_1985">{{sktxt|Gropman|1985|p=120}}.</ref> <ref name="gube_2002">{{sktxt|Gubert|Sawyer|Fannine|2002|p=130}}.</ref> <ref name="haul_">{{citat|last1= Haulman|first1= Daniel Lee|url= https://archive.org/details/ChronologicalTableOfTuskegeeAirmen|title= Chronological Table of Tuskegee Airmen Who Earned the Distinguished Flying Cross|language= en|accessdate= 26. januarja 2021}}</ref> <ref name="haul_2010">{{sktxt|Haulman|2010}}.</ref> <ref name="haul_2011b">{{sktxt|Haulman|2011b}}.</ref> <ref name="haul_2012">{{sktxt|Haulman|2012|p=52}}.</ref> <ref name="haul_2013">{{sktxt|Haulman|2013}}.</ref> <ref name="haul_2014">{{sktxt|Haulman|2014}}.</ref> <ref name="haul_2016-29">{{sktxt|Haulman|2016|p=29}}.</ref> <ref name="haul_2016-55">{{sktxt|Haulman|2016|p=55}}.</ref> <ref name="haul_2017">{{sktxt|Haulman|2017|pp=9, 11, 12}}.</ref> <ref name="haul_2018">{{sktxt|Haulman|2018}}.</ref> <ref name="homa_2001">{{sktxt|Homan|Reilly|2001|p=68}}.</ref> <ref name="homa_2001-31-32">{{sktxt|Homan|Reilly|2001|pp=31–32}}.</ref> <ref name="homa_2001-177">{{sktxt|Homan|Reilly|2001|p=177}}.</ref> <ref name="homa_2001-180-182">{{sktxt|Homan|Reilly|2001|pp=180–182}}.</ref> <ref name="homa_2001-184-187">{{sktxt|Homan|Reilly|2001|pp=184, 187}}.</ref> <ref name="homa_2001-185-186">{{sktxt|Homan|Reilly|2001|pp=185–186}}.</ref> <ref name="homa_2001-186">{{sktxt|Homan|Reilly|2001|p=186}}.</ref> <ref name="homa_2001-187">{{sktxt|Homan|Reilly|2001|p=187}}.</ref> <ref name="homa_2001-206-208">{{sktxt|Homan|Reilly|2001|pp=206–208}}.</ref> <ref name="horn_2018">{{sktxt|Horne|2018}}.</ref> <ref name="jake_2015">{{sktxt|Jakeman|2015}}.</ref> <ref name="john_2006">{{sktxt|Johnson|2006}}.</ref> <ref name="jone_2007">{{sktxt|Jones|Gross|Marchbanks-Robinson|2007}}.</ref> <ref name="lant_2015">{{sktxt|Lantigua-Williams|National Journal|2015}}.</ref> <ref name="lloy_2000">{{sktxt|Lloyd|2000|p=176}}.</ref> <ref name="long_2009">{{sktxt|Longoria|2009}}.</ref> <ref name="majo_2012">{{sktxt|Majors|2012}}.</ref> <ref name="maur_1983">{{sktxt|Maurer|1983}}.</ref> <ref name="maur_1992">{{sktxt|Maurer|1992}}.</ref> <ref name="maur_1994">{{sktxt|Maurer|1994}}.</ref> <ref name="molo_2004">{{sktxt|Molony|Flyn|Davies|Gleave|2004}}.</ref> <ref name="moye_2010">{{sktxt|Moye|2010|p=19}}.</ref> <ref name="moye_2010-25">{{sktxt|Moye|2010|p=25}}.</ref> <ref name="moye_2010-26-37">{{sktxt|Moye|2010|pp=26–37}}.</ref> <ref name="moye_2010-52-54">{{sktxt|Moye|2010|pp=52–54}}.</ref> <ref name="moye_2010-57">{{sktxt|Moye|2010|p=57}}.</ref> <ref name="moye_2010-93-94">{{sktxt|Moye|2010|pp=93–94}}.</ref> <ref name="moye_2010-93-95">{{sktxt|Moye|2010|pp=93–95}}.</ref> <ref name="moye_2010-94-124">{{sktxt|Moye|2010|pp=94, 124}}.</ref> <ref name="moye_2010-122">{{sktxt|Moye|2010|p=123}}.</ref> <ref name="moye_2010-123">{{sktxt|Moye|2010|p=123}}.</ref> <ref name="moye_2010-126">{{sktxt|Moye|2010|p=126}}.</ref> <ref name="moye_2010-126-127">{{sktxt|Moye|2010|pp=126–127}}.</ref> <ref name="moye_2010-128-129">{{sktxt|Moye|2010|pp=128–129}}.</ref> <ref name="moye_2010-131-132">{{sktxt|Moye|2010|pp=131–132}}.</ref> <ref name="moye_2010-132">{{sktxt|Moye|2010|p=132}}.</ref> <ref name="moye_2010-132-133">{{sktxt|Moye|2010|pp=132–133}}.</ref> <ref name="moye_2010-133">{{sktxt|Moye|2010|p=133}}.</ref> <ref name="nalt_1989">{{sktxt|Nalty|1989}}.</ref> <ref name="obla_2006">{{sktxt|Oblack|2006}}.</ref> <ref name="ove__2013">{{sktxt|Ove|2013}}.</ref> <ref name="rice_2000">{{sktxt|Rice|2000}}.</ref> <ref name="ruan_2018a">{{sktxt|Ruane|2018a}}.</ref> <ref name="ruan_2018b">{{sktxt|Ruane|2018b}}.</ref> <ref name="seel_2008a">{{sktxt|Seelye|2008a}}.</ref> <ref name="seel_2008b">{{sktxt|Seelye|2008b}}.</ref> <ref name="smit_1995">{{sktxt|Smith|1995}}.</ref> <ref name="spre_2006">{{sktxt|Sprekelmeyer|2006}}.</ref> <ref name="terk_1980">{{sktxt|Terkel|1980|pp=359–360}}.</ref> <ref name="till_2012">{{sktxt|Tillman|2012|p=24}}.</ref> <ref name="wilk_2012">{{sktxt|Wilkinson|2012}}.</ref> <ref name="wolk_2002">{{sktxt|Wolk|2002}}.</ref> <ref name="wood_2001">{{sktxt|Woodward|McFeely|2001|p=6}}.</ref> <ref name="ziem_2008">{{sktxt|Zieminski|2008}}.</ref> <ref name="c1">{{citat|title= Tuskegee Army Flying School Summary|publisher= [[Zgodovinska raziskovalna agencija Vojnega letalstva|AFHRA]]|via= Call Number 289.28-100}}</ref> <ref name="c2">{{citat|title= 477th Bombardment Group Lineage and Honors History|journal= AFHRA}}</ref> <ref name="c3">{{citat|title= 477th Bombardment Group Histories for 1943 and 1944|journal= AFHRA}}</ref> <ref name="spl0">{{navedi splet|title= Tuskegee Airmen Pilot Listing|website= tuskegee.edu|accessdate= 13. maja 2014|language= en|url= http://www.tuskegee.edu/about_us/legacy_of_fame/tuskegee_airmen/tuskegee_airmen_pilot_listing.aspx|archive-url= https://web.archive.org/web/20131203000349/http://www.tuskegee.edu/about_us/legacy_of_fame/tuskegee_airmen/tuskegee_airmen_pilot_listing.aspx|archive-date= 3. decembra 2013}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131203000349/http://www.tuskegee.edu/about_us/legacy_of_fame/tuskegee_airmen/tuskegee_airmen_pilot_listing.aspx |date=2013-12-03 }}</ref> <ref name="spl1">{{navedi splet|title= The Tuskegee Airmen|website= www2.gwu.edu|language= en|url= https://www2.gwu.edu/~erpapers/teachinger/glossary/tuskegee-airmen.cfm}}</ref> <ref name="spl2">{{navedi splet|title= Mrs. Roosevelt Goes for a Ride - Red Tail Squadron|work= Red Tail Squadron|language= en|accessdate= 4. maja 2015|url= http://www.redtail.org/the-tuskegee-airmen/silver-wings-civil-rights|archive-url= https://web.archive.org/web/20160324113003/http://www.redtail.org/the-tuskegee-airmen/silver-wings-civil-rights/|archive-date= 24. marca 2016|url-status= dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160324113003/http://www.redtail.org/the-tuskegee-airmen/silver-wings-civil-rights/ |date=2016-03-24 }}</ref> <ref name="spl3">{{navedi splet|title= Eleanor Roosevelt and the Tuskegee Airmen|accessdate= 11. maja 2022|website= FDR Presidential Library & Museum|language= en-US|url= https://www.fdrlibrary.org/tuskegee}}</ref> <ref name="spl4">{{navedi splet|last= Air Force|first= United States|title= Eagle Biography|publisher= The Air Command and Staff College Gathering of Eagles Foundation|accessdate= 28. oktobra 2013|language= en|url= http://www.goefoundation.com/index.php/eagles/biographies/a/anderson-c.-alfred-chief/|archive-url= https://web.archive.org/web/20131102171010/http://www.goefoundation.com/index.php/eagles/biographies/a/anderson-c.-alfred-chief/|archive-date= 2. novembra 2013|url-status= dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131102171010/http://www.goefoundation.com/index.php/eagles/biographies/a/anderson-c.-alfred-chief/ |date=2013-11-02 }}</ref> <ref name="spl5">{{navedi splet|title= Fact sheet:Tuskegee Airmen|website= National Museum of the United States Air Force|accessdate= 22. oktobra 2010|language= en|url= http://www.nationalmuseum.af.mil/factsheets/factsheet.asp?id=15469|archive-url= https://web.archive.org/web/20101019085202/http://www.nationalmuseum.af.mil/factsheets/factsheet.asp?id=15469|archive-date= 19. oktobra 2010}}</ref> <ref name="spl6">{{navedi splet|title= Tuskegee Airman goes on to become first Air Force African-American gen|website= U.S. Air Force|language= en-US|accessdate= 31. decembra 2018|url= https://www.af.mil/News/Article-Display/Article/111740/tuskegee-airman-goes-on-to-become-first-air-force-african-american-general/}}</ref> <ref name="spl7">{{navedi splet|title=Davis Leads the 99th into Combat|publisher= The National Museum of the United States Air Force|language= en|accessdate= 27. julija 2012|url= http://www.nationalmuseum.af.mil/factsheets/factsheet.asp?id=15470|archive-url= https://web.archive.org/web/20131005031011/http://www.nationalmuseum.af.mil/factsheets/factsheet.asp?id=15470|archive-date= 5. oktobra 2013}}</ref> <ref name="spl8">{{navedi splet|title= 99th Flying Training Squadron History|publisher= United States Air Force|language= en|accessdate= 12. junija 2011|url= http://www.randolph.af.mil/library/factsheets/factsheet.asp?id=5896|archive-date= 22. julija 2011|archive-url= https://web.archive.org/web/20110722181355/http://www.randolph.af.mil/library/factsheets/factsheet.asp?id=5896|url-status= bot: unknown}}</ref> <ref name="spl9">{{navedi splet|title= Escort Excellence|website= National Museum of the US Air Force|language= en-US|accessdate= 31. decembra 2018|url= http://www.nationalmuseum.af.mil/Visit/Museum-Exhibits/Fact-Sheets/Display/Article/195963/escort-excellence/}}</ref> <ref name="spl10">{{navedi splet|title= 332d Fighter Squadron|website= everworld.com|language= en|accessdate= 9. julija 2012|url= http://www.everworld.com/tuskegee/332d_fighter_squadron.htm|archive-url= https://web.archive.org/web/20121025100903/http://www.everworld.com/tuskegee/332d_fighter_squadron.htm|archive-date= 25. oktobra 2012}}</ref> <ref name="spl11">{{navedi splet|title= Black Americans in Defense of Our Nation|language= en|publisher= Sam Houston State University|accessdate= 11. junija 2011|url= http://www.shsu.edu/~his_ncp/AfrAmer.html|archive-url= https://web.archive.org/web/20110607225702/http://www.shsu.edu/~his_ncp/AfrAmer.html|archive-date= 7. junija 2011}}</ref> <ref name="spl12">{{navedi splet|title= Celebrating African Americans in Aviation|publisher= San Diego Air & Space Museum|language= en|accessdate= 12. junija 2011|url= http://www.sandiegoairandspace.org/exhibits/african_american_exhibit/military-inspirations.php}}</ref> <ref name="spl13">{{navedi splet|title= Escort Excellence|website= nationalmuseum.af.mil|language= en|accessdate= 12. junija 2011|url= http://www.nationalmuseum.af.mil/factsheets/factsheet_print.asp?fsID=15471&page=2|archive-url= https://web.archive.org/web/20131203141314/http://www.nationalmuseum.af.mil/factsheets/factsheet_print.asp?fsID=15471&page=2|archive-date= 3. decembra 2013}}</ref> <ref name="spl14">{{navedi novice|title= Recovering Michigan's history of the Tuskegee airmen|page= 16|date= 8. september 2021|volume= 150|number= 35|newspaper= Alcona County Review|language= en}}</ref> <ref name="spl15">{{navedi splet|title= The Tuskegee Airmen|website= National Archives Foundation|language= en|accessdate= 31. decembra 2018|url= https://www.archivesfoundation.org/documents/tuskegee-airmen/}}</ref> <ref name="spl16">{{navedi splet|title= The Freeman Field Mutiny: A Study In Leadership|publisher= Air University, Maxwell-Gunter Air Force Base|location= Montgomery, Alabama|language= en|accessdate= 12. junija 2011|url= http://www.au.af.mil/au/awc/awcgate/acsc/97-0429.pdf|archive-date= 26. septembra 2011|archive-url= https://web.archive.org/web/20110926233155/http://www.au.af.mil/au/awc/awcgate/acsc/97-0429.pdf|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl17">{{navedi splet|title= Tuskegee Airmen awarded Purple Hearts|website= St. Louis Post-Dispatch|language= en|accessdate= 12. novembra 2022|url= https://www.stltoday.com/news/local/tuskegee-airmen-awarded-purple-hearts/collection_0539a48c-6928-11df-8a06-00127992bc8b.html|archive-url= https://web.archive.org/web/20221112161630/https://www.stltoday.com/news/local/tuskegee-airmen-awarded-purple-hearts/collection_0539a48c-6928-11df-8a06-00127992bc8b.html|archive-date= 12. novembra 2022|url-status= bot: unknown}}</ref> <ref name="spl18">{{navedi splet|title= Report: Tuskegee Airmen lost 25 bombers|publisher= [[USA Today]]|language= en|accessdate= 1. aprila 2007|url= https://www.usatoday.com/news/nation/2007-04-01-tuskegee-airmen_N.htm}}</ref> <ref name="spl19">{{navedi splet|title= Tuskegee Airmen History|publisher= Tuskegee Airmen, Inc.|language= en|accessdate= 11. oktober 2010|url= http://www.tuskegeeairmen.org/Tuskegee_Airmen_History.html|archive-url= https://web.archive.org/web/20101130165710/http://tuskegeeairmen.org/Tuskegee_Airmen_History.html|archive-date= 30. novembra 2010}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101130165710/http://tuskegeeairmen.org/Tuskegee_Airmen_History.html |date=2010-11-30 }}</ref> <ref name="spl20">{{navedi splet|title= Buford Alvin Johnson|date= 18. november 2020|website= CAF RISE ABOVE|language= en-US|accessdate= 6. julija 2021|url= https://cafriseabove.org/buford-alvin-johnson/}}</ref> <ref name="spl21">{{navedi splet|title= Study Guide for Testing to Technical Sergeant|page= 32|language= en|url= http://www.freepdg.com/2017/docs/testing-to-TSgt-study-guide.pdf|accessdate= 2022-12-19|archive-date= 2022-12-07|archive-url= https://web.archive.org/web/20221207111235/http://www.freepdg.com/2017/docs/testing-to-TSgt-study-guide.pdf|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl22">{{navedi splet|title= General Daniel James Jr.|date= 1978|publisher= United States Air Force|language= en|accessdate= 20. novembra 2015|url= http://www.af.mil/AboutUs/Biographies/Display/tabid/225/Article/106647/general-daniel-james-jr.aspx}}</ref> <ref name="spl23">{{navedi splet|title= Tuskegee Airmen suit up, head to Iraq|date= 22. oktober 2005|publisher= USA Today|language= en|accessdate= 20. marca 2010|url= https://www.usatoday.com/news/world/iraq/2005-10-22-tuskegee-airmen_x.htm}}</ref> <ref name="spl24">{{navedi splet|title= Latest Tuskegee Airmen News|website= tuskegeeairmen.org|language= en|accessdate= 20. marca 2010|url= http://www.tuskegeeairmen.org}}</ref> <ref name="spl25">{{navedi splet|title= President's Post Convention Letter to Members|website= tuskegeeairmen.org|date= 12. november 2019|language= en|accessdate= 4. februarja 2020|url= http://tuskegeeairmen.org/presidents-post-convention-letter-to-members/|archive-url= https://web.archive.org/web/20200203191648/http://tuskegeeairmen.org/presidents-post-convention-letter-to-members/|archive-date= 3. februarja 2020}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200203191648/http://tuskegeeairmen.org/presidents-post-convention-letter-to-members/ |date=2020-02-03 }}</ref> <ref name="spl26">{{navedi splet|title= Willie Rogers, Tuskegee Airman, dies at 101 after stroke|date= 21. november 2016|website= [[Air Force Times]]|language= en|accessdate= 27. novembra 2016|url= https://www.airforcetimes.com/articles/willie-rogers-tuskegee-airman-dies-at-101-after-stroke}} (nasprotujoči si podatki v viru) – Ta vnos zahteva dodatno raziskavo – noben zapis ne kaže, da je bil Willie Rogers pilot Rdečih repov. Poleg tega ne obstaja noben zapis, ki bi pokazal, da so nemški vojaki ustrelili katerega koli od osebja kopenske podpore tuskegeejskih letalcev, dodeljenega v Italiji. Glej tudi [http://www.foxnews.com/us/2016/11/21/willie-rogers-tuskegee-airman-dies-at-101-in-florida.html spletno stran Fox News] z dne 21. novembra 2016. Ni jasno, ali je veterana preveril Raziskovalni odbor tuskegeejskih letalcev Harryja A. Shepparda.</ref> <ref name="spl27">{{navedi splet|title= Tuskegee Airman Who Flew 142 WWII Combat Missions Dies at 99|date= 21. junij 2019|publisher= [[NBC New York]]|language= en|accessdate= 22. junija 2019|url= https://www.nbcnewyork.com/news/national-international/Tuskegee-Airman-Who-Flew-142-WWII-Combat-Missions-Dies-at-99-511690001.html}}</ref> <ref name="spl28">{{navedi novice|title= One of last surviving Tuskegee Airmen, Lt. Col. Robert Friend, has died|newspaper= [[New York Daily News]]|date= 21. junij 2019|language= en|accessdate= 22. junija 2019|url= https://www.nydailynews.com/news/national/ny-last-surviving-tuskegee-airmen-died-20190622-flyix6o22bd33pq3wlgmmxotxi-story.html}}</ref> <ref name="spl29">{{navedi splet|title= Murdy Elementary School's Gratitude Project Honors Real Life Heroes|date= 1. junij 2018|publisher= [[Enotno šolsko okrožje Garden Grove|GGUSD]]|language= en|accessdate= 22. junij 2019|url= https://ggusd.us/news/murdy-elementary-schools-gratitude-project-honors-real-life-heroes}}</ref> <ref name="spl30">{{navedi splet|title= S.Con.Res.15 - A concurrent resolution authorizing the Rotunda of the Capitol to be used on 29 March 2007, for a ceremony to award the Congressional Gold Medal to the Tuskegee Airmen|language= en|url= https://www.congress.gov/bill/110th-congress/senate-concurrent-resolution/15}}</ref> <ref name="spl31">{{navedi splet|title= Tuskegee Airmen National Historic Site|website= nps.gov|language= en|accessdate= 20. marca 2010|url= http://www.nps.gov/tuai}}</ref> <ref name="spl32">{{navedi splet|title= History in the Headlines: The Tuskegee Airmen: 5 Fascinating Facts|date= 20. januar 2012|website= History.com|language= en|accessdate= 9. julija 2021|url= http://www.history.com/news/the-tuskegee-airmen-5-fascinating-facts}}</ref> <ref name="spl33">{{navedi splet|title= Subsequent Commissioned Judge Biographies - Pennsylvania Commonwealth Court Historical Society|website= pacchs.org|language= en|df= dmy-all|accessdate= 10. novembra 2019|url= http://pacchs.org/subsequent_bios.html|archive-date= 2019-10-29|archive-url= https://web.archive.org/web/20191029001703/http://pacchs.org/subsequent_bios.html|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl34">{{navedi splet|title= Eugene Winslow, 81: Tuskegee Airman, Pioneering Designer|newspaper= [[Chicago Tribune]]|date= 11. julij 2001|language= en|url= http://articles.chicagotribune.com/2001-07-11/news/0107110264_1_tuskegee-airman-mr-winslow-design|accessdate= 2022-12-19|archive-date= 2013-12-31|archive-url= https://web.archive.org/web/20131231000546/http://articles.chicagotribune.com/2001-07-11/news/0107110264_1_tuskegee-airman-mr-winslow-design|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl35">{{navedi splet|title= Tuskegee Airman Col. Charles McGee Presents Coin In Super Bowl LIV Coin Toss|newspaper= [[The Baltimore Sun|Baltimore Sun]]|date= 2. februar 2020|language= en|accessdate= 5. februarja 2020|url= https://baltimore.cbslocal.com/2020/02/02/tuskegee-airman-col-charles-mcgee-participates-in-super-bowl-liv-coin-toss/}}</ref> <ref name="spl36">{{navedi splet|title= Georgia General Assembly (2008) House Resolution 1023 Act 745|date= 14. maj 2008|website= Georgia General Assembly Legislation|publisher= Georgia General Assembly|format= pdf|language= en|accessdate= 31. januarja 2017|url= http://www.legis.ga.gov/Legislation/en-US/display/20072008/HR/1023}}</ref> <ref name="spl37">{{navedi splet|title= We've Completed Our Mission|newspaper= [[The Washington Post]]|date= 13. december 2008|pages= B01|language= en}}</ref> <ref name="spl38">{{navedi splet|title= 15-yr.-old becomes youngest black pilot to fly cross-country|newspaper= [[New York Daily News]]|accessdate= 11. maja 2018|language= en|url= http://www.nydailynews.com/news/world/15-yr-old-youngest-black-pilot-fly-cross-country-article-1.399825?barcprox=true}}</ref> <ref name="spl39">{{navedi novice|title= First day comes with grade-school glitches|date= 12. avgust 2012|newspaper= [[Houston Chronicle]]|language= en|accessdate= 16. februarja 2017|url= http://www.chron.com/news/houston-texas/article/First-day-comes-with-grade-school-glitches-3819578.php}}</ref> <ref name="spl40">{{navedi splet|title= Air Force announces newest Red Tail: 'T-7A Red Hawk'|website= AF.mil|publisher= Secretary of the Air Force Public Affairs|date= 16. september 2019|language= en|accessdate= 21. novembra 2019|quote= »Ime Rdeči sokol (''Red Hawk'') je v čast zapuščini tuskegeejskih letalcev in se poklanja njihovemu značilnemu letalu z rdečim repom iz 2. svetovne vojne,« je dejal Donovan. »Ime je tudi poklon letalu Curtiss P-40 Warhawk, ameriškemu lovskemu letalu, ki je prvič poletelo leta 1938 in v katerem je letela 99. lovska eskadrilja, prva afroameriška lovska eskadrilja Vojnega letalstva Kopenske vojske ZDA.«|url= https://www.af.mil/News/Article-Display/Article/1960964/air-force-announces-newest-red-tail-t-7a-red-hawk/}}</ref> <ref name="spl41">{{navedi splet|title= This is the name of the Air Force's new training jet|website= Defense News|date= 16. september 2019|language= en|accessdate= 17. septembra 2019|url= https://www.defensenews.com/digital-show-dailies/afa-air-space/2019/09/16/this-is-the-name-of-the-air-forces-new-training-jet/}}</ref> <ref name="spl42">{{navedi splet|title= Tuskegee Airman brings out coin for Super Bowl coin flip|website= al.com|publisher= Advance Local|date= 2. februar 2020|accessdate= 2. februarja 2020|quote= »Tuskegeejski letalec Charles McGee, 100 let, je prinesel spominski kovanec za začetno metanje kovanca Super Bowla in ga predal sodniku lige [[National Football League|NFL]] Billu Vinovichu.«|url= https://www.al.com/news/2020/02/tuskegee-airman-brings-out-coin-for-super-bowl-coin-flip.html}}</ref> <ref name="spl43">{{navedi splet|title= Tuskegee Airman accepts new mission: Super Bowl coin flip|website= al.com|publisher= Advance Local|date= 1. februar 2020|language= en|accessdate= 22. novembra 2022|url= https://www.al.com/sports/2020/02/tuskegee-airman-accepts-new-mission-super-bowl-coin-flip.html}}</ref> <ref name="spl44">{{navedi splet|title= Tuskegee Airmen National Historic Site Quarter|website= U.S. Mint|language= en|accessdate= 30. januarja 2020|url= https://www.usmint.gov/coins/coin-medal-programs/america-the-beautiful-quarters/tuskegee-airmen-national-historic-site|archive-date= 2020-05-17|archive-url= https://web.archive.org/web/20200517072340/https://www.usmint.gov/coins/coin-medal-programs/america-the-beautiful-quarters/tuskegee-airmen-national-historic-site|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl45">{{navedi splet|title= Air Force Recruiting unveils Tuskegee Airmen paint scheme for Indy 500 and NASCAR races|website= Joint Base San Antonio|date= 20. april 2021|language= en|accessdate= 5. maja 2021|url= https://www.jbsa.mil/News/News/Article/2578633/air-force-recruiting-unveils-tuskegee-airmen-paint-scheme-for-indy-500-and-nasc/|archive-date= 2021-04-26|archive-url= https://web.archive.org/web/20210426034754/https://www.jbsa.mil/News/News/Article/2578633/air-force-recruiting-unveils-tuskegee-airmen-paint-scheme-for-indy-500-and-nasc/|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl46">{{navedi splet|title= Pritzker Military Library Dedicates Oral History Room With Painting Unveiling and Program About the Tuskegee Airmen|date= 13. september 2013|website= prweb.com|language= en|accessdate= 5. januarja 2017|url= http://www.prweb.com/releases/2013/9/prweb11112657.htm|archive-date= 2023-02-13|archive-url= https://web.archive.org/web/20230213094705/http://www.prweb.com/releases/2013/9/prweb11112657.htm|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl47">{{navedi splet|title= Tuskegee Airmen: They Met the Challenge|website= Mural Arts Philadelphia|language= en|accessdate= 22. junija 2019|url= https://www.muralarts.org/artworks/tuskegee-airmen-they-met-the-challenge/|archive-date= 2020-06-11|archive-url= https://web.archive.org/web/20200611075717/https://www.muralarts.org/artworks/tuskegee-airmen-they-met-the-challenge/|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl48">{{navedi splet|title= ArtPrize Grand Rapids|website= artprize.org|language= en|accessdate= 10. januarja 2020|url= http://www.artprize.org/53463|archive-date= 3. januarja 2022|archive-url= https://web.archive.org/web/20220103095426/https://www.artprize.org/53463|url-status= dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220103095426/https://www.artprize.org/53463 |date=2022-01-03 }}</ref> <ref name="spl49">{{navedi splet|title= Tuskegee Airmen|website= beta.artprize.org|language= en|accessdate= 23. novembra 2022|url= https://beta.artprize.org/53463|archive-date= 2022-12-19|archive-url= https://web.archive.org/web/20221219160159/https://beta.artprize.org/53463|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl50">{{navedi splet|title= "12 O'Clock High" Graveyard (TV Episode 1966)|work= [[Internet Movie Database|IMDb]]|language= en|url= https://www.imdb.com/title/tt0734436/plotsummary?ref_=tt_ov_pl}}</ref> <ref name="spl51">{{navedi splet|title= 1997 G.I. Joe Classic Collection|website= mastercollector.com|language= en|accessdate= 20. marca 2010|url= http://www.mastercollector.com/neat/gijoe/hasbro/1997joes.html|archive-url= https://web.archive.org/web/20070617061250/http://www.mastercollector.com/neat/gijoe/hasbro/1997joes.html|archive-date= 17. junija 2007}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070617061250/http://www.mastercollector.com/neat/gijoe/hasbro/1997joes.html |date=2007-06-17 }}</ref> <ref name="spl52">{{navedi splet|title= Silver Wings & Civil Rights: The Flight to Fly|website= fight2fly.com|language= en|accessdate= 20. marca 2010|url= http://www.fight2fly.com|archive-url= https://web.archive.org/web/20050320001335/http://www.fight2fly.com/|archive-date= 20. marca 2005}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050320001335/http://www.fight2fly.com/ |date=2005-03-20 }}</ref> <ref name="spl53">{{navedi splet|title= Last Letter Home|publisher= [[Destination Freedom]]|language= en|url= https://archive.org/details/DestinationFreedom/DF_50-08-13_ep103-Last_Letter_Home.mp3}}</ref> }} {{refend}} == Viri == {{refbegin|1|normalfont=yes}} * {{citat|last1= Ambrose|first1= Stephen Edward|authorlink1= Stephen Edward Ambrose|title= [[The Wild Blue|The Wild Blue: The Men and Boys Who Flew the B-24s Over Germany]]|date= 2001|location= New York City|publisher= Simon & Schuster|isbn= 978-0-7432-0339-5|oclc= 46419848}} * {{citat|last1= Banerji|first1= Shilpa|title= Historians Question Record of Tuskegee Airmen|publisher= Diverse education|date= 19. junij 2008|language= en|accessdate= 20. marca 2010|url= http://www.diverseeducation.com/artman/publish/article_6872.shtml|archive-url= https://web.archive.org/web/20080720031259/http://www.diverseeducation.com/artman/publish/article_6872.shtml|archive-date= 20. julija 2008}}{{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080720031259/http://www.diverseeducation.com/artman/publish/article_6872.shtml |date=2008-07-20 }} * {{citat|last1= Benton|first1= Jeffrey C.|title= They Served Here: Thirty-Three Maxwell Men|date= 1999|location= Maxwell AFB, Montgomery [[Alabama|AL]]|publisher= Air University Press|isbn= 978-1-58566-074-2|oclc= 42996778}} * {{citat|last1= Berry|first1= Ben|title= Tuskegee Airmen: To the Moon, Mars and Beyond (Secrets Revealed)|date= 2011|publisher= CreateSpace Independent Publishing Platform|isbn= 978-1-46093-107-3|oclc= 827831542}} * {{citat|last1= Bloom|first1= Jeremy|title= Wishes for Our Warriors|date= 21. maj 2015|work= [[The Huffington Post]]|language= en|accessdate= 5. januarja 2017|url= http://www.huffingtonpost.com/jeremy-bloom/wishes-for-our-warriors_b_7360732.html}} * {{citat|last1= Broadnax|first1= Samuel L.|title= Blue Skies, Black Wings: African-American Pioneers of Aviation|date= 2007|location= Westport, Connecticut|publisher= Praeger Publishers|isbn= 978-0-31308-360-0|oclc= 230734770}} * {{citat|last1= Brooks|first1= Philip|title= The Tuskegee airmen|date= 2005|isbn= 978-0-75650-683-4|oclc= 1195027261|url= https://archive.org/details/tuskegeeairmen0000broo}} * {{citat|last1= Bucholtz|first1= Chris|last2= Laurier|first2= Jim|title= 332nd Fighter Group – Tuskegee Airmen|date= 2007|location= Oxford, UK|publisher= Osprey Publishing|isbn= 978-1-84603-044-4|oclc= 156902416}} * {{citat|last1= Caldwell|first1= Donald L.|last2= Muller|first2= Richard R.|authorlink2= Richard R. Muller|title= The Luftwaffe over Germany: Defense of the Reich|date= 2007|location= London|publisher= Greenhill Books|isbn= 978-1-85367-712-0|cobiss= 2610382|oclc= 76852917}} * {{citat|last1= Caver|first1= Joseph|last2= Ennels|first2= Jerome A.|last3= Haulman|first3= Daniel Lee|title= The Tuskegee Airmen: An Illustrated History, 1939–1949|date= 2011|location= Montgomery, Alabama|publisher= New South Books|isbn= 978-1-58838-244-3|oclc= 663951648}} * {{citat|last1= Cook|first1= Gina|title= Tuskegee Airman Charles McGee Dies at 102|date= 16. januar 2022|work= [[WRC-TV]]|language= en|accessdate= 16. januar 2022|url= https://www.nbcwashington.com/news/local/tuskegee-airman-charles-mcgee-dies-at-102/2938419/}} * {{citat|last1= Cotter|first1= Jarrod|title= Red Tail Project|journal= Flypast No. 248|date= marec 2002}} * {{citat|last1= della Cava|first1= Marco R.|title= George Lucas' 'Red Tails' salutes Tuskegee Airmen|newspaper= [[USA Today]]|date= 5. januar 2012|language= en|url= http://usatoday30.usatoday.com/life/movies/news/story/2012-01-04/george-lucas-on-red-tails-tuskegee-airmen/52378382/1}} * {{citat|last1= Evans|first1= Ben|title= Tuskegee Airmen awarded Congressional Gold Medal|date= 30. marec 2007|website= thetandd.com|language= en|accessdate= 30. aprila 2007|url= http://thetandd.com/articles/2007/03/30/news/doc460c7d58cd40f058827045.txt}} * {{citat|last1= Fogerty|first1= Robert P.|title= Biographical Data on Air Force General Officers, 1917–1952, Volume 1 – A thru L|date= 1953|pages= 994–996|publisher= [[Zgodovinska raziskovalna agencija Vojnega letalstva|AFHRA]]|url= https://www.afhra.af.mil/Portals/16/documents/Studies/51-100/AFD-090601-134.pdf|id= USAF historical studies: no. 91|accessdate= 9. novembra 2021|url-status= live|archive-url= https://web.archive.org/web/20210831192543/https://www.afhra.af.mil/Portals/16/documents/Studies/51-100/AFD-090601-134.pdf|archive-date= 31. avgusta 2021}} * {{citat|last1= Francis|first1= Charles E.|last2= Caso|first2= Adolph|title= The Tuskegee Airmen: The Men Who Changed a Nation|date= 1997|location= Boston|publisher= Branden Books|isbn= 978-1-84603-044-4|oclc= 873806915|url= https://books.google.com/books?id=VyuedRwZre8C&pg=PA402}} * {{citat|last1= Francis|first1= Charles E.|last2= Caso|first2= Adolph|title= Tuskegee Airmen - 5th Commemorative Edition with Class Pictures|date= 2008|location= Wellesley, [[Massachusetts|MA]]|publisher= Branden Books|isbn= 978-0-82832-189-1|page= 309}} * {{citat|last1= Gropman|first1= Alan L.|title= The Air Force Integrates, 1945–1964|date= 1985|location= Washington, D.C.|publisher= Office of Air Force History|isbn= 978-1-84603-044-4|cobiss= 5504718|oclc= 12553404|url= https://media.defense.gov/2010/May/25/2001330274/-1/-1/0/af_integrates.pdf}} * {{citat|last1= Gubert|first1= Betty Kaplan|last2= Sawyer|first2= Miriam|last3= Fannin|first3= Caroline Mather|title= Distinguished African-Americans in Aviation and Space Science|date= 2002|location= Westport [[Connecticut|CT]]|publisher= Greenwood|isbn= 978-1-57356-246-1|oclc= 47013254}} * {{citat|last1= Haulman|first1= Daniel Lee|title= The Tuskegee Airmen in Combat|journal= Air Power History|date= 2010|volume= 57|issue= 3|pages= 14–21|jstor= 26275921}} * {{citat|last1= Haulman|first1= Daniel Lee|title= The Tuskegee Airmen and the Never Lost a Bomber Myth|journal= The Alabama Review|date= 1. januar 2011a|volume= 64|issue= 1}} * {{citat|last1= Haulman|first1= Daniel Lee|title= Nine Myths about the Tuskegee Airmen|date= 21. oktober 2011b|publisher= tuskegee.edu|url= https://www.tuskegee.edu/Content/Uploads/Tuskegee/files/Nine_Myths_About_the_Tuskegee_Airmen.pdf|language= en|df= dmy-all|accessdate= 26. januarja 2021}} * {{citat|last1= Haulman|first1= Daniel Lee|title= Eleven Myths About the Tuskegee Airmen|date= 2012|location= Montgomery [[Alabama|AL]]|publisher= New South Books|isbn= 978-1-60306-147-6|oclc= 858878327|url= https://books.google.com/books?id=iPN5-Y7BMWMC}} * {{citat|last1= Haulman|first1= Daniel Lee|title= Misconceptions About the Tuskegee Airmen|date= 24. julij 2013|website= AFHRA|url= http://www.afhra.af.mil/shared/media/document/AFD-130905-006.pdf|archive-url= https://web.archive.org/web/20131029192052/http://www.afhra.af.mil/shared/media/document/AFD-130905-006.pdf|df= dmy-all|archive-date= 29. oktobra 2013}}{{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131029192052/http://www.afhra.af.mil/shared/media/document/AFD-130905-006.pdf |date=2013-10-29 }} * {{citat|last1= Haulman|first1= Daniel Lee|title= The Tuskegee Airmen Airfields|journal= [[Air Force Magazine]]|date= junij 2014|page= 63}} * {{citat|last1= Haulman|first1= Daniel Lee|title= Tuskegee Airmen Chronology|date= 26. februar 2016|location= [[Maxwell Air Force Base]] AL|publisher= AFHRA|accessdate= 26. januarja 2021|url= https://media.defense.gov/2010/Dec/22/2001330157/-1/-1/0/AFD-101222-041.pdf|archive-url= https://web.archive.org/web/20191026024416/https://media.defense.gov/2010/Dec/22/2001330157/-1/-1/0/AFD-101222-041.pdf|url-status= dead|archive-date= 26. oktobra 2019}}{{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191026024416/https://media.defense.gov/2010/Dec/22/2001330157/-1/-1/0/AFD-101222-041.pdf |date=2019-10-26 }} * {{citat|last1= Haulman|first1= Daniel Lee|title= The Tuskegee Airmen chronology : a detailed timeline of the Red Tails and other black pilots of World War II|date= 2017|others= predgovor McGee, Charles E.|location= Montgomery AL|publisher= NewSouth Books|isbn= 978-1-58838-341-9|pages= 9, 11, 12|oclc= 1002126644}} * {{citat|last1= Haulman|first1= Daniel Lee|title= A Tale of Two Commanders|journal= Air Power History|date= poletje 2018|volume= 65|pages= 45–49}} * {{citat|last1= Hill|first1= Ezra M. starejši|title= The Black Red Tail Angels: A Story of the Tuskegee Airmen|date= 2006|location= Columbus, [[Ohio]]|publisher= SMF Haven of Hope}} * {{citat|last1= Holway|first1= John B.|title= Red Tail, Black Wings: The Men of America's Black Air Force|date= 1997|location= Las Cruces, [[Nova Mehika]]|publisher= Yuca Tree Press|isbn= 978-1-88132-521-5|oclc= 36480255}} * {{citat|last1= Homan|first1= Lynn M.|last2= Reilly|first2= Thomas|title= Black Knights: The Story of the Tuskegee Airmen|date= 2001 |location= Gretna [[Louisiana|LA]]|publisher= Pelican Publishing|isbn= 978-1-56554-828-2|oclc= 45023349}} * {{citat|last1= Horne|first1= Gerald|title= Facing the Rising Sun: African Americans, Japan, and the Rise of Afro-Asian Solidarity|date= 16. januar 2018|publisher= NYU Press|isbn= 978-1-4798-4859-1|oclc= 1015215136|language= en|url= https://books.google.com/books?id=x8GSDgAAQBAJ&pg=PP163}} * {{citat|last1= Jakeman|first1= Robert J.|title= The Divided Skies Establishing Segregated Flight Training at Tuskegee, Alabama, 1934–1942|date= 2015|publisher= University of Alabama Press|isbn= 978-0-8173-9215-4|oclc= 1132255062}} * {{citat|last1= Johnson|first1= Bob|url= https://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2006/12/16/AR2006121600849.html|title= Ex-Pilot Confirms Bomber Loss, Flier Shot down in 1944 was Escorted by Tuskegee Airmen|date= 17. december 2006|pages= A18|publisher= WashingtonPost.com|language= en|accessdate= 20. marca 2010}} * {{citat|last1= Jones|first1= D. R.|last2= Gross|first2= L. P.|last3= Marchbanks-Robinson|first3= R.|title= United States Army Aeromedical Support to African Fliers, 1941–1949: The Tuskegee Flight Surgeons|date= 2007|language= en|accessdate= 20. marca 2010|url= http://archive.rubicon-foundation.org/7973|publisher= SAM-FE-BR-TR-2007-0001: US Air Force School of Aerospace Medicine|archive-date= 30. novembra 2009|archive-url= https://web.archive.org/web/20091130014406/http://archive.rubicon-foundation.org/7973|url-status= dead}}{{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091130014406/http://archive.rubicon-foundation.org/7973 |date=2009-11-30 }} * {{citat|last1= Lantigua-Williams|first1= Juleyka|author2= National Journal|title= An Unknown Latino Tuskegee Airman Has Been Discovered|date= 5. november 2015|website= [[The Atlantic]]|url= https://www.theatlantic.com/politics/archive/2015/11/unknown-latino-tuskegee-airman-discovered/433479/|accessdate= 22. junija 2019}} * {{citat|last1= Leuthner|first1= Stuart|last2= Jensen|first2= Olivier|title= High Honor: Recollections by Men and Women of World War II Aviation|date= 1989|location= Washington, D.C.|publisher= Smithsonian Institution Press|isbn= 978-0-87474-650-1|oclc= 19127319}} * {{citat|last1= Lloyd|first1= Craig|title= Eugene Bullard, Black Expatriate in Jazz-Age Paris|date= 2000|location= Athens [[Georgia|GA]]|publisher= University of Georgia Press|isbn= 978-0-82032-192-9|oclc= 42823688}} * {{citat|last1= Longoria|first1= R. Michael|title= Inauguration Brings Tuskegee Airmen to Bolling|date= 20. januar 2009|website= uradna spletna stran Vojnega letalstva ZDA|language= en|accessdate= 5. aprila 2016|url= http://www.af.mil/News/ArticleDisplay/tabid/223/Article/121359/inauguration-brings-tuskegee-airmen-to-bolling.aspx}} * {{citat|last1= Majors|first1= Dan|title= Real Tuskegee airman approves of new film about their service in WW II: One good tale|newspaper= [[Pittsburgh Post-Gazette]]|date= 21. januar 2012|language= en|accessdate= 5. februar 2012|url= http://www.postgazette.com/pg/12021/1205112-455-0.stm}}{{slepa povezava|date=december 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * {{citat|editor-last1= Maurer|editor-first1= Maurer|title= Air Force combat units of World War II|date= 1983|location= Washington, D.C.|publisher= Office of Air Force History|isbn= 978-0-91279-902-5|oclc= 9644436}} * {{citat|editor-last1= Maurer|editor-first1= Maurer|title= World War II combat squadrons of the United States Air Force: the official military record of every active squadron|date= 1992|location= New York|publisher= Smithmark|isbn= 978-0-83171-501-4|oclc= 25200303}} * {{citat|last1= Maurer|first1= Maurer|title= Air Force combat units of World War II|date= 1994|publisher= Chartwell Books|isbn= 978-0-78580-194-8|oclc= 30111671}} * {{citat|last1= McKissack|first1= Patricia C.|last2= McKissack|first2= Fredrick L.|title= Red-Tail Angels: The Story of the Tuskegee Airmen of World War II|date= 1995|publisher= Walker and Co.|location= New York|isbn= 978-0-80278-292-2|oclc= 32429004}} * {{citat|last1= Molony|first1= Brigadier C. J. C.|last2= Flyn|first2= Captain F. C. (R. N.)|last3= Davies|first3= Major-General H. L.|last4= Gleave|first4= Group Captain T. P.|title= The Mediterranean and Middle East, Volume V: The Campaign in Sicily 1943 and The Campaign in mainland Italy 3 September 1943 to 31 March 1944|series= (History of the Second World War (United Kingdom Military Series))|location= Uckfield|publisher= UK: Naval & Military Press|date= 2004|edition= 1.|origyear= 1973 (HMSO)|pages= 49|isbn= 978-1-84574-069-6|oclc= 1181282351}} * {{citat|last1= Moye|first1= J. Todd|title= Freedom Flyers: The Tuskeegee Airmen of World War II|date= 2010|location= New York City|publisher= Oxford University Press|isbn= 978-0-19538-655-4|oclc= 432443975}} * {{citat|last1= Nalty|first1= Bernard C.|title= Strength for the Fight: A History of Black Americans in the Military|date= 1989|publisher= Simon and Schuster|page= 158|language= en|isbn= 978-0-02922-411-3|oclc= 23125905|url= https://books.google.com/books?id=B13CGJMiyOIC&pg=PA158}} * {{citat|last1= Oblack|first1= Sean|title= Schiff Votes to Honor Tuskegee Airmen|date= 28. februar 2006|website= schiff.house.gov|language= en|accessdate= 20. marca 2010|url= http://schiff.house.gov/HoR/CA29/Newsroom/Press+Releases/2006/Schiff+Votes+to+Honor+Tuskegee+Airmen.htm|archive-url= https://web.archive.org/web/20070726004155/http://schiff.house.gov/HoR/CA29/Newsroom/Press+Releases/2006/Schiff+Votes+to+Honor+Tuskegee+Airmen.htm|archive-date= 26. julija 2007}}{{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070726004155/http://schiff.house.gov/HoR/CA29/Newsroom/Press+Releases/2006/Schiff+Votes+to+Honor+Tuskegee+Airmen.htm |date=2007-07-26 }} * {{citat|last1= Ove|first1= Torsten|title= Tuskegee Airmen exhibit opens at airport|newspaper= Pittsburgh Post-Gazette|date= 13. september 2013|language= en|accessdate= 5. januarja 2017|url= http://www.post-gazette.com/local/region/2013/09/13/Airport-exhibit-kicks-off-honors-for-Pittsburgh-s-Tuskegee-Airmen/stories/201309130161}} * {{citat|last1= Percy|first1= William A.|title= Jim Crow and Uncle Sam: The Tuskegee Flying Units and the U.S. Army Air Forces in Europe during World War II|journal= [[The Journal of Military History]]|date= julij 2003|volume= 67}} * {{citat|last1= Rice|first1= Markus|title= The Men and Their Airplanes: The Fighters|date= 1. marec 2000|website= Tuskegee Airmen prek logicalthinker2.tripod.com|language= en|url= http://logicalthinker2.tripod.com/Tuskegeeaircraft.html|accessdate= 2022-12-19|archive-date= 2017-06-14|archive-url= https://web.archive.org/web/20170614233432/http://logicalthinker2.tripod.com/Tuskegeeaircraft.html|url-status= dead}} * {{citat|last1= Ross|first1= Robert A.|title= Lonely Eagles: The Story of America's Black Air Force in World War II|date= 1980|location= Los Angeles|publisher= Tuskegee Airmen Inc., Los Angeles Chapter|isbn= 0-91761-200-0|oclc= 1285660342}} * {{citat|last1= Ruane|first1= Michael E.|title= Pentagon identifies Tuskegee Airman missing from World War II|date= 27. julij 2018a|newspaper= [[The Washington Post]]|language= en|accessdate= 28. julija 2018|url= https://www.washingtonpost.com/news/retropolis/wp/2018/07/27/pentagon-identifies-tuskegee-airman-missing-from-world-war-ii/}} * {{citat|last1= Ruane|first1= Michael E.|title= Tuskegee airman's daughter gets a golden ring found at his wartime crash site|date= 11. avgust 2018b|newspaper= The Washington Post|language= en|accessdate= 23. avgusta 2018|url= https://www.washingtonpost.com/local/tuskegee-airmans-daughter-gets-a-golden-ring-found-at-his-wartime-crash-site/2018/08/11/e25386e6-99ab-11e8-843b-36e177f3081c_story.html}} * {{citat|last1= Sandler|first1= Stanley|title= Segregated Skies: All-Black Combat Squadrons of WWII|date= 1992|location= Washington, D.C.|publisher= Smithsonian Institution Press|isbn= 978-1-56098-154-1|oclc= 24872530|url= https://archive.org/details/segregatedskies00sand}} * {{citat|last1= Seelye|first1= Katharine Q.|title= Inauguration Is a Culmination for Black Airmen|date= 12. oktober 2008a|publisher= The New York Times prek nytimes.com|language= en|accessdate= 20. marca 2010|url= https://www.nytimes.com/2008/12/10/us/politics/10inaug.html?ref=us|ref= ) harv}} * {{citat|last1= Seelye|first1= Katharine Q.|title= Tuskegee Airmen Invited to Obama Inauguration|newspaper= [[The New York Times]]|date= 9. december 2008b|language= en|accessdate= 20. marca 2010|url= https://www.nytimes.com/2008/12/10/us/politics/10inaug.html?hp}} * {{citat|last1= Smith|first1= Gene|title= Colonel Parrish's Orders|journal= [[American Heritage (revija)|American Heritage]]|date= 1995|volume= 46|issue= 3 – maj/junij|url= http://www.americanheritage.com/content/colonel-parrish%E2%80%99s-orders?page=show}} * {{citat|editor-last1= Sprekelmeyer|editor-first1= Linda|title= These We Honor: The International Aerospace Hall of Fame|date= 2006|publisher= Donning Co. Publishers|isbn= 978-1-57864-397-4|oclc= 71812756}} * {{citat|last1= Stentiford|first1= Barry M.|title= Tuskegee airmen|date= 2012|publisher= Greenwood|location= Santa Barbara, Kalifornija|isbn= 978-0-31338-684-8|oclc= 1200617667|url= https://archive.org/details/tuskegeeairmen0000sten}} * {{citat|last1= Terkel|first1= Studs|authorlink1= Studs Terkel|title= American Dreams: Lost and Found|date= 1980|pages= 359–360|publisher= Patheon Books}} * {{citat|last1= Tillman|first1= Barrett|title= Tales of the Red Tails; Inside the Tuskegee Legend: The men, the machines, the missions|journal= Flight Journal|date= 2012|issue= januar}} * {{citat|last1= Thole|first1= Lou|title= Segregated Skies|journal= Flypast No. 248|date= marec 2002}} * {{citat|last1= Tucker|first1= Phillip Thomas|title= Father of the Tuskegee airmen, John C. Robinson|date= 2012|location= Washington, DC|publisher= Potomac Books, Inc.|isbn= 978-1-59797-487-5|oclc= 752678328}}, e-knjiga {{ISBN|978-1-59797-606-0}} * {{citat|last1= Wilkinson|first1= Stephan|title= Tuskegee Top Guns|journal= [[Aviation History Magazine]]|date= marec 2012}} * {{citat|last1= Wolk|first1= Herman S.|url= http://www.airforce-magazine.com/MagazineArchive/Pages/2002/June%202002/0602pantelleria.aspx|title= Pantelleria, 1943|archive-url= https://web.archive.org/web/20121120161113/http://www.airforce-magazine.com/MagazineArchive/Pages/2002/June%202002/0602pantelleria.aspx|archive-date= 20. novembra 2012|language= en|website= airforce-magazine.com|date= junij 2002|accessdate= 12. februarja 2012}} * {{citat|last1= Woodward|first1= C. Vann|last2= McFeely|first2= William S.|title= The Strange Career of Jim Crow|date= 2001|location= New York City|publisher= Oxford University Press|isbn= 978-0-19514-690-5|oclc= 46671043}} * {{citat|last1= Zieminski|first1= Andy|title= County's first black-owned airport becomes training ground|date= 7. februar 2008|publisher= Gazette.net: Maryland Community Newspapers Online|language= en|accessdate= 20. marca 2010|url= http://www.gazette.net/stories/020708/prinnew170059_32361.shtml|archive-url= https://web.archive.org/web/20090108063412/http://www.gazette.net/stories/020708/prinnew170059_32361.shtml|archive-date= 8. januarja 2009}}{{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090108063412/http://www.gazette.net/stories/020708/prinnew170059_32361.shtml |date=2009-01-08 }} {{refend}} == Drugi projekti == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Tuskegee Airmen|tuskegeejski letalci}} == Zunanje povezave == * [https://web.archive.org/web/20131204121846/http://www.tuskegee.edu/about_us/legacy_of_fame/tuskegee_airmen.aspx Tuskegeejski letalci na straneh Univerze Tuskegee] {{in lang|en}} * [http://www.tuskegeemuseum.org Nacionalni zgodovinski muzej tuskegeejskih letalcev] {{in lang|en}} * [https://books.google.com/books/about/Double_V.html?id=7FmlqfQmfqoC&redir_esc=y ''Double V: Civil Rights Struggle of the Tuskegee Airmen'', an illustrated history book of the "Red Tails" by veteran Tuskegee Airmen (Lawrence P. Scott, William M. Womack) from Michigan, with photos from personal collections.]{{slepa povezava|date=24. novembra 2022}} * [https://web.archive.org/web/20110716132207/http://www.starduststudios.com/tuskegee_airmen.htm The Tuskegee Airmen], slike tuskegeejskih letalcev, fotografije, slike itn. {{in lang|en}} * [https://www.imdb.com/title/tt0114745/ ''Tuskegeejski letalci'' (''The Tuskegee Airmen'', 1995)] na [[Internet Movie Database|IMDb]] {{in lang|en}} * [https://dlg.usg.edu/record/dlg_fpro_harris20080504 Pogrebni program za tuskegeejskega letalca stotnika Cassiusa Alonza Harrisa III.] na [[Digitalna knjižnica Georgie|Digitalni knjižnici Georgie]] (DLG) {{in lang|en}} * [http://funeral.galileo.usg.edu/funeral/index.html African American Funeral Programs from the East Central Georgia Regional Library] * [http://www.bet.com/shows/bet-honors/2012/honorees/tuskegee-airmen.html Tuskegeejski letalci na nagradah BET leta 2012] {{in lang|en}} * [http://tuskegeeairmen.org/ Tuskegee Airmen, Inc. – uradna spletna stran] {{in lang|en}} * [http://www.redtail.org/ Projekt Red Tail] {{in lang|en}} * [http://www.army.mil/africanamericans/ Afroameričani v ameriški vojski] {{in lang|en}} * [https://web.archive.org/web/20111230144220/http://www.coax.net/people/lwf/TA_HIS1.HTM The Negro Pilot Training Program] {{in lang|en}} * [http://southernspaces.org/2010/tuskegee-airmen-brett-gadsden-interviews-j-todd-moye »Tuskegeejski letalci: Brett Gadsden intervjuva J. Todda Moyea«, ''Southern Spaces'', 30. september 2010] {{in lang|en}} * [https://archive.today/20130130021056/http://newbooksinhistory.com/?p=2743 Intervju z zgodovinarjem Toddom Moyeom o tuskegeejskih letalcih na »New Books in History«] {{in lang|en}} * [https://www.youtube.com/watch?v=H8ZScRrewMk Tuskegee Airmen - 70 Years Ago] na [[YouTube]] {{in lang|en}} * {{Internet Archive short film|id=HenryBro1942|name="Henry Browne, Farmer (1942)"}} {{in lang|en}} * {{Internet Archive short film|id=NegroPilots|name="Negro Pilots (1943)"}} {{in lang|en}} * {{Internet Archive short film|id=negrosoldier|name="The Negro Soldier (1943)"}} {{in lang|en}} * {{Internet Archive short film|id=gov.ntis.ava19065vnb1|name="Tuskegee Airman Tribute (1990)"}} {{in lang|en}} * {{Internet Archive short film|id=gov.ntis.ava20001vnb1|name="African Americans in World War II: Legacy of Patriotism and Valor (1997)"}} {{in lang|en}} * {{Worldcat id|lccn-n78-53693|United States Army Air Forces Fighter Group, 332nd}} {{in lang|en}} * {{Worldcat id|lccn-n2009-52600|United States Army Air Forces Composite Group, 477th}} {{in lang|en}} * [http://topics.nytimes.com/top/reference/timestopics/organizations/t/tuskegee_airmen/index.html Tuskegeejski letalci] izbrane novice in komentarji pri ''[[The New York Times]]u'' {{in lang|en}} * [https://web.archive.org/web/20120126043803/http://www.valorstudios.com/Tuskegee-Airmen-P-51.htm Uradna slika tuskegeejskih letalcev Matta Halla, uztvarjena s Tuskegee Airmen Association] {{in lang|en}} * [http://www.wdl.org/en/item/2735 Fotografije in podatki o tuskegeejskih letalcih] iz [[Svetovna digitalna knjižnica|Svetovne digitalne knjižnice]] {{in lang|en}} * [http://www.pritzkermilitary.org/whats_on/citizen-soldier/tuskegee-airmen/ Intervju s tuskegeejskimi letalci: Robertom Martinom, dr. Quentinom P. Smithom in Shelbyjem F. Westbrookom] v [[Vojaški muzej in knjižnica Plitzker|Vojaškem muzeju in knjižnici Pritzker]] oktobra 2008 {{in lang|en}} * [http://www.pritzkermilitary.org/whats_on/citizen-soldier/tuskegee-airmen/ Epizoda Citizen Soldier o tuskegeejskem letalcu], posneto v Vojaškem muzeju in knjižnici Pritzker 12. septembra 2013 {{in lang|en}} * [https://library.ucr.edu/collections/tuskegee-airmen-collections Tuskegee Airmen Collections], [[Univerza Kalifornije, Riverside]] {{in lang|en}} * [https://www.mrlocalhistory.org/tuskegee-airmen-robert-terry/ Mr. Local History Project: Retrospektiva: Robert in Estelle Terry – tuskegeejski letalci in piloti Basking Ridgea iz New Jerseyja] {{in lang|en}} * [https://americanarchive.org/catalog/cpb-aacip-526-xd0qr4q07h "Airmen and Adversity"] [[WTVI]], 6. februar 1998, Medijski arhivi Walterja J. Browna in Zbirka [[Peabodyjeva nagrada|Peabodyjevih nagrad]] na [[Univerza Georgie|Univerzi Georgie]], [[Ameriški arhiv javne radiodifuzije]] (AAPB) {{in lang|en}} * First Motion Picture Unit Vojnega letalstva Kopenske vojske ZDA. [https://www.youtube.com/watch?v=qWd5DdsEBqg ''Krila za tega moža | dokumentarni film o tuskegeejskih letalcih'' (''Wings for This Man | Tuskegee Airmen Documentary'', 1945)], video prek [[YouTube]]. Glej ''[[Krila za tega moža]]'' {{Internet Archive short film|id=gov.ntis.ava08663vnb1|name="Wings for This Man (1945)"}} {{in lang|en}} {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Tuskegeejski letalci| ]] [[Kategorija:Zgodovina Alabame]] [[Kategorija:North American P-51 Mustang]] [[Kategorija:Univerza Tuskegee]] <!-- [[Kategorija:Piloti druge svetovne vojne]] --> [[Kategorija:Osebnosti druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kopenske vojske Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Afroameričani v Kopenski vojski Združenih držav Amerike]] 88tdkdcnpep2zw45gdtlxyt51uweco1 0 536183 6676918 5965752 2026-05-17T09:04:34Z JozefD 5744 /* Družinsko drevo */ 6676918 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Družina|name=Gospodje Polanenski|native_name=|native_name_lang=stranska veja gospodov Wassenaarskih|other_names=|coat_of_arms=Van Polanen wapen.svg|alt=|coat_of_arms_caption=grb|image_size=|type=plemiška rodbina|parent_family=|country=[[Image:Flag of the Netherlands.svg|22px]] [[Nizozemska]]|founded=13. stoletje|founder=[[Janez I. Polanenski|Janez gospod Polanenski]]|current_head=|dissolution=15. stoletje|final_ruler=|estate=|footnotes=|titles=|styles=|deposition=|cadet_branches=}} [[Slika:Van Polanen wapen.svg|sličica]] [[Slika:Kasteel Polanen, 1620.jpg|thumb|[[Grad Polanen]], risba iz okoli 1620]] Rodbina '''Polanenskih''' je plemiška družina, ki je imela pomembno vlogo na Nizozemskem v srednjem veku. Z dedovanjem obsežne posesti rodbine Polanenskih je Rodbina Nassavskih leta 1403 prvič postala posestnica na Nizozemskem. == Zgodovina == Rodbina Polanenskih je bila stranska veja rodbine [[Gospodje Wassenaarski|gospodov Wassenaarskih]], ki je imela v lasti [[grad Duivenvoorde]] od leta 1226. Veja je dobila ime po ''[[Grad Polanen|gradu Polanen]]'', gradu v [[Monster, Južna Holandija|Monstru]], ki je bil uničen leta 1351 in dokončno porušen leta 1394. Filip III. Duivenvoordski je leta 1295 prejel v fevd grad in gospostvo Polanen. Viljem Duvenvoordski (1290-1353) je leta 1324 kupil gospostvo Oosterhout, skupaj z ogromnimi posestmi okoli Brede in Bergen op Zoom, med njimi De Lek in [[grad Schoonenburg]] (opuščen okoli leta 1450). Ruševine ''gradu Strijena'', njegove možne rezidence, so še vedno ohranjene v Oosterhoutu. Filipov sin [[Janez I. Polanenski]] je leta 1339 prejel fevd [[Breda, Nizozemska|Breda]] skupaj s sinom Janezom II., ki je tam zgradil nov grad. Vse te posesti je podedovala Johana Polanenska, ki se je poročila z Engelbertom I. Nassavskim. S to poroko je hiša Nassau prvič pridobila ozemlja na Nizozemskem. Mnogo kasneje je to dejstvo med drugim pripeljalo do vzpona [[Rodbina Orange-Nassau|rodbine Orange-Nassau]] do vladajoče dinastije v državi.<gallery> Slika:Kasteel Duivenvoorde 015.jpg|[[Grad Duivenvoorde|Grad Duivenvoorde]] Slika:2010-04-25-breda-by-RalfR-12.jpg|Grad [[Breda]] Slika:Ruineoosterhout.jpg|''Grad Strijen'', [[Oosterhout]] Slika:Schoonenburg tussen Nieuw-Lekkerland en Streefkerk.jpg|Grad Schoonenburg pri [[De Lek|De Leku]] </gallery> == Družinsko drevo == * Filip III. Duivenvoordski (okoli 1248 - po 1301) ** [[Janez I. Polanenski]] (-1342)[[Slika:Blason_Jean_II_de_Wassenaer,_Seigneur_de_la_Lecke_(selon_Gelre).svg|22x22_pik]] m. Katerina [[Gospodje Brederodski|Brederodska]] (-1372)[[Slika:Blason_Thierry_de_Brederode_(selon_Gelre).svg|22x22_pik]] *** Dirk Polanenski[[Slika:Blason_Jean_II_de_Wassenaer,_Seigneur_de_la_Lecke_(selon_Gelre).svg|22x22_pik]] m. Elburg Asperenski **** Oton Polanenski[[Slika:Blason_Jean_II_de_Wassenaer,_Seigneur_de_la_Lecke_(selon_Gelre).svg|22x22_pik]] m. Johana Voorst[[Slika:Voorst_wapenboek_Gelre_wapen.svg|46x46_pik]] ***** Elburg Polanenski[[Slika:Blason_Jean_II_de_Wassenaer,_Seigneur_de_la_Lecke_(selon_Gelre).svg|22x22_pik]] m. Ivan Langeraški ***** Kunegunda Polanenska[[Slika:Blason_Jean_II_de_Wassenaer,_Seigneur_de_la_Lecke_(selon_Gelre).svg|22x22_pik]] m. Friderik Hekerenski poznan kot Rehterenski ***** Janez Polanenski[[Slika:Blason_Jean_II_de_Wassenaer,_Seigneur_de_la_Lecke_(selon_Gelre).svg|22x22_pik]] m.1 Elburg Langeraški m.2 Katarina Gemenska (-1493)[[Slika:Gemen_van_wapen.svg|23x23_pik]] *** Filip Polanenski (-1375)[[Slika:Blason_Jean_II_de_Wassenaer,_Seigneur_de_la_Lecke_(selon_Gelre).svg|22x22_pik]] m. Elizabeta Maeleška **** Elizabeta Polanenska[[Slika:Blason_Jean_II_de_Wassenaer,_Seigneur_de_la_Lecke_(selon_Gelre).svg|22x22_pik]] (-1404) m. Hugo Heenvlietski (-1409) *** [[Slika:Grafmonument_van_J._van_Polanen_met_zijn_2_echtgenoten_Olda_van_Hoorn_en_Machteld_van_Rotselaar_-_Breda_-_20040135_-_RCE.jpg|sličica| Grob Janeza II. in njegovih dveh žena v Grote Kerk (Breda)]] [[Janez II. Polanenski]] (-1378)[[Slika:Blason_Jean_II_de_Wassenaer,_Seigneur_de_la_Lecke_(selon_Gelre).svg|22x22_pik]] m.1 Oda Hoornska (-1353)[[Slika:Blason_Comtes_de_Hornes.svg|22x22_pik]] m.2 Mahteld nezakonsko [[Vojvodina Brabant|Brabantsko]] (-1366) m.3 Margareta Lippensko[[Slika:Lippe-Wappen.png|25x25_pik]] **** [[Janez III. Polanenski]] (-1394)[[Slika:Blason_Jean_II_de_Wassenaer,_Seigneur_de_la_Lecke_(selon_Gelre).svg|22x22_pik]] m. Odilija Salmska (-1428)[[Slika:CoA Salm.svg|22x22_pik]] ***** [[Ivana Polanenska]] (1392-1445)[[Slika:Blason_Jean_II_de_Wassenaer,_Seigneur_de_la_Lecke_(selon_Gelre).svg|22x22_pik]] m. Engelbert I. Nassavski (-1442)[[Slika:Arms_of_Nassau.svg|24x24_pik]] **** Oda Polanenska (-1417)[[Slika:Blason_Jean_II_de_Wassenaer,_Seigneur_de_la_Lecke_(selon_Gelre).svg|22x22_pik]] m. Henrik III. Montfoortski (1402) **** Henrik Polanenski (-1427)[[Slika:Blason_Jean_II_de_Wassenaer,_Seigneur_de_la_Lecke_(selon_Gelre).svg|22x22_pik]] m. 1 Johana Ghistelleška m.2 Adelajda Stalleška **** Dirk Polanenski[[Slika:Blason_Jean_II_de_Wassenaer,_Seigneur_de_la_Lecke_(selon_Gelre).svg|22x22_pik]] m. Gillisje Kralingenška **** Beatrisa Polanenska[[Slika:Blason_Jean_II_de_Wassenaer,_Seigneur_de_la_Lecke_(selon_Gelre).svg|22x22_pik]] m. Henrik VIII. Boutershemski **** Marija Polanenska[[Slika:Blason_Jean_II_de_Wassenaer,_Seigneur_de_la_Lecke_(selon_Gelre).svg|22x22_pik]] m. Viljem Kronenburški **** Oton Leški (-1428)[[Slika:Blason_Jean_II_de_Wassenaer,_Seigneur_de_la_Lecke_(selon_Gelre).svg|22x22_pik]] m. Sofija Berška (-1412) ***** Viljem II. Polanenski (1404-1465)[[Slika:Blason_Jean_II_de_Wassenaer,_Seigneur_de_la_Lecke_(selon_Gelre).svg|22x22_pik]] m. Lutgardis Bentheimska (-1445)[[Slika:DEU_Landkreis_Grafschaft_Bentheim_COA.svg|23x23_pik]] == Literatura == * Detlev Schwennicke, Europäische Stammtafeln Band XXVIII (2012) Tafel 152. [[Kategorija:Gospodje Polanenski| ]] 18azzkt8pp4nlfja8g4s381vqjk6j8x 0 536191 6676927 6317536 2026-05-17T09:09:58Z JozefD 5744 /* Poroke in potomci */ 6676927 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Plemič|name=Janez II., gospod Polanenski|image=Blason Jean II de Wassenaer, Seigneur de la Lecke (selon Gelre).svg|image_size=125px|caption=Grb rodbine Polanenskih|noble family=[[Rodbina gospodov Polanenskih]]|father=[[Janez I. Polanenski]]|mother=Katarina Brederodska|spouse=|birth_date={{circa|1325}}|birth_place=|death_date={{death date|1378|11|3|df=y}}|death_place=|burial_place=[[Grote kerk (Breda)|Cerkev naše gospe]] v [[Breda|Bredi]]}} '''Janez II., gospod Polanenski''' ({{Okoli|1325}} &#x2013; 3. november 1378 v [[Breda, Nizozemska|Bredi]] ) je bil gospod Polanena, gospod De Leka in gospod [[Breda, Nizozemska|Brede]]. == Življenje == Bil je sin [[Janez I. Polanenski|Janeza I. Polanenskega]] in Katarine Brederodske. [[Grad Polanen]] blizu [[Monster, Južna Holandija|Monsterja]] je bil sedež prednikov družine. Leta 1327 je Janez I. pridobil [[grad Stari Haerlem]]. Leta 1339 je Janez II. kupil [[Baronija Breda|gospostvo Breda]] in skupaj z očetom zgradil grad Breda. Janez je nasledil svojega očeta leta 1342 in prevzel tudi očetovo mesto svetnika grofa [[Grofija Holandija|Holandije]] in [[Grofija Zeeland|Zelandije]]. Jeseni 1343 je spremljal grofa [[Viljem IV. Holandski|Viljema IV.]] na romanju v [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. Sodeloval je tudi v [[Križarske vojne|križarski vojni]] proti [[Prusi|Prusom]]. Septembra 1345 ni bil prisoten v vojaškem pohodu proti Frizijcem, v kateri je med katastrofalno [[Bitka pri Warnsu|bitko pri Warnsu]] umrl Viljem IV. 17. novembra 1345 je Janez II. podelil [[grad Polanen]] v sekundarni fevd svojemu mlajšemu bratu [[Philip I of Polanen|Filipu I. Polanenskemu]].{{Sfn|Van Vliet|2000|p=50}} === Prva faza vojn trnka in trske === Viljem Duivenvoordski in njegov nečak Janez II. sta bila voditelja tistega, kar je postalo znano kot stranka 'Trnkov' med [[Vojne trnka in trske|vojnami trnka in trske]]. Leta 1350 so odpotovali v [[Grofija Hainaut|Hainaut]], da bi se poklonili grofici [[Margareta I. grofica Holandska, Hainautska in cesarica|Margareti II]]. Nekje med letoma 1347 in 1350 je bil Janez imenovan za gradiščanskega grofa Geertruidenberga. Leta 1350 je kupil gospostvo Breda za 43000 florinov od Janeza III., brabantskega vojvode. Nad Bredo si je pridobil tudi krvno sodstvo. Vojne Trnka in Trske so se resno začele približno marca 1351. [[Grad Polanen]] je bil oblegan 2 tedna in nato porušen. [[Grad Stari Haerlem]] je bil zavzet po obleganju, ki je trajalo več kot 6 mesecev, čeprav Janez ni bil prisoten. Obleganje gradu Geertuidenberg je trajalo od oktobra 1351 do avgusta 1352. Tu je kot njegov poročnik poveljeval Janezov brat Filip. Zaradi vojne je Janez izgubil gospostvo De Leka. === Čas regentstva Alberta Bavarskega === Leta 1358 je [[Albert I. vojvoda Bavarske|Albert Bavarski]] postal regent Holandije za svojega brata. To je bilo dobro za člane stare frakcije Trnkov. Leta 1358 je bil Janez za svoje izgube nekoliko kompenziran z drugimi fevdi in posestmi. === Delovanje v Brabantu === Ne glede na poznejše dogodke v Holandiji se zdi, da je Janez svoja prizadevanja osredotočil na razširitev svojih posesti na območju Brede. Zaradi tega je bil bolj brabantski kot holandski gospod. Janez II. je bil ujet med bitko pri Baesweilerju leta 1371. Nekaj mesecev pozneje so ga izpustili, potem ko so njegovi svojci plačali odkupnino. Leta 1375 je bil imenovan za namestnika grofa v [[Great Holme|Veliki Holmi]]. Janez II. je umrl leta 1378; pokopan je v cerkvi Naše Gospe v [[Breda, Nizozemska|Bredi]] . [[File:Grafmonument van J. van Polanen met zijn 2 echtgenoten Olda van Hoorn en Machteld van Rotselaar - Breda - 20040135 - RCE.jpg|thumb|Grobnica [[Janez II. Polanenski|Janeza II.]] z njegovima prvima ženama v [[Grote Kerk (Breda)]]]] == Poroke in potomci == Janez II. Polanenski se je poročil trikrat. Leta 1340 se je poročil z Odo iz Horne-Altene (1318-1353), hčerko Viljema IV. Hornskega. Imela sta tri otroke: * [[Janez III. Polanenski|Janez III.]], njegov dedič * Beatrica ( {{Okoli|1344}} &#x2013; 1394); poročena s Henrikom VIII., sinom [[Henry VII, Lord of Bautershem|Henrika VII.,gospoda Bautershemskega]], ki je bil kot Henrik I. tudi gospod Bergena op Zooma, in njegove žene Marije Merksheimske, gospe Wuustwezelske in Brechtske * Oda ( {{Okoli|1351}} &#x2013; 15. stoletje), poročena s [[Henry III, Burgrave of Montfoort|Henrikom III., Montfoortskim gradiščanskim grofom]] Leta 1353 se je poročil z Matildo ( {{Okoli|1324}} &#x2013; 1366), nezakonsko hčerko brabantskega vojvode Janeza III. Imela sta dva sinova: * Dirk iz Lecka († 1416), poročen z Gilisje Kralingensko. Nekaj časa je bil izobčen, ker je bil osumljen sodelovanja pri umoru Alejda Poelgeestske * Henrik iz Lecka (um. 1427), poročen z Ivano Ghistelleško, je bil svetovalec grofice [[Jakoba Bavarska|Jakobe]] Holandske Leta 1370 se je poročil z Margareto, hčerko Otona, gospod Lippejskega in Irmgarde Markške. Imela sta enega sina: * [[Oto Leški|Oton]] (umrl pred 20. oktobrom 1428), pred letom 1396 poročen s Sofijo, hčerko grofa Friderika III. Bergh-'s-Heerenberškega in [[Catherine of Buren|Katarine Burenske]] == Reference == * HM Brokken: ''Het ontstaan van de Hoekse en Kabeljauwse twisten'', str.&nbsp;414 in opombo 139 na strani 227 * [https://books.google.com/books?ei=IdVIULzDIerU0QXypoCABw&id=j9ErAQAAMAAJ&dq=Polanen&q=leenmannen+verkregen+polanen#search_anchorOnline Vereeniging tot Uitgaaf der Bronnen van het Oud-Vaderlandsche Recht: ''Werken'', številka 17, Kemink, 1956] * == Zunanje povezave == {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Umrli leta 1378]] [[Kategorija:Rojeni v 14. stoletju]] [[Kategorija:Nizozemski plemiči|Polanenski]] poyzevxm0ums28rr8whhcotxm9l89ru 6676929 6676927 2026-05-17T09:12:11Z JozefD 5744 /* Prva faza vojn trnka in trske */ 6676929 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Plemič|name=Janez II., gospod Polanenski|image=Blason Jean II de Wassenaer, Seigneur de la Lecke (selon Gelre).svg|image_size=125px|caption=Grb rodbine Polanenskih|noble family=[[Rodbina gospodov Polanenskih]]|father=[[Janez I. Polanenski]]|mother=Katarina Brederodska|spouse=|birth_date={{circa|1325}}|birth_place=|death_date={{death date|1378|11|3|df=y}}|death_place=|burial_place=[[Grote kerk (Breda)|Cerkev naše gospe]] v [[Breda|Bredi]]}} '''Janez II., gospod Polanenski''' ({{Okoli|1325}} &#x2013; 3. november 1378 v [[Breda, Nizozemska|Bredi]] ) je bil gospod Polanena, gospod De Leka in gospod [[Breda, Nizozemska|Brede]]. == Življenje == Bil je sin [[Janez I. Polanenski|Janeza I. Polanenskega]] in Katarine Brederodske. [[Grad Polanen]] blizu [[Monster, Južna Holandija|Monsterja]] je bil sedež prednikov družine. Leta 1327 je Janez I. pridobil [[grad Stari Haerlem]]. Leta 1339 je Janez II. kupil [[Baronija Breda|gospostvo Breda]] in skupaj z očetom zgradil grad Breda. Janez je nasledil svojega očeta leta 1342 in prevzel tudi očetovo mesto svetnika grofa [[Grofija Holandija|Holandije]] in [[Grofija Zeeland|Zelandije]]. Jeseni 1343 je spremljal grofa [[Viljem IV. Holandski|Viljema IV.]] na romanju v [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. Sodeloval je tudi v [[Križarske vojne|križarski vojni]] proti [[Prusi|Prusom]]. Septembra 1345 ni bil prisoten v vojaškem pohodu proti Frizijcem, v kateri je med katastrofalno [[Bitka pri Warnsu|bitko pri Warnsu]] umrl Viljem IV. 17. novembra 1345 je Janez II. podelil [[grad Polanen]] v sekundarni fevd svojemu mlajšemu bratu [[Philip I of Polanen|Filipu I. Polanenskemu]].{{Sfn|Van Vliet|2000|p=50}} === Prva faza vojn trnka in trske === [[Viljem Duivenvoordski]] in njegov nečak Janez II. sta bila voditelja tistega, kar je postalo znano kot stranka 'Trnkov' med [[Vojne trnka in trske|vojnami trnka in trske]]. Leta 1350 so odpotovali v [[Grofija Hainaut|Hainaut]], da bi se poklonili grofici [[Margareta I. grofica Holandska, Hainautska in cesarica|Margareti II]]. Nekje med letoma 1347 in 1350 je bil Janez imenovan za gradiščanskega grofa Geertruidenberga. Leta 1350 je kupil gospostvo Breda za 43000 florinov od Janeza III., brabantskega vojvode. Nad Bredo si je pridobil tudi krvno sodstvo. Vojne Trnka in Trske so se resno začele približno marca 1351. [[Grad Polanen]] je bil oblegan 2 tedna in nato porušen. [[Grad Stari Haerlem]] je bil zavzet po obleganju, ki je trajalo več kot 6 mesecev, čeprav Janez ni bil prisoten. Obleganje gradu Geertuidenberg je trajalo od oktobra 1351 do avgusta 1352. Tu je kot njegov poročnik poveljeval Janezov brat Filip. Zaradi vojne je Janez izgubil gospostvo De Leka. === Čas regentstva Alberta Bavarskega === Leta 1358 je [[Albert I. vojvoda Bavarske|Albert Bavarski]] postal regent Holandije za svojega brata. To je bilo dobro za člane stare frakcije Trnkov. Leta 1358 je bil Janez za svoje izgube nekoliko kompenziran z drugimi fevdi in posestmi. === Delovanje v Brabantu === Ne glede na poznejše dogodke v Holandiji se zdi, da je Janez svoja prizadevanja osredotočil na razširitev svojih posesti na območju Brede. Zaradi tega je bil bolj brabantski kot holandski gospod. Janez II. je bil ujet med bitko pri Baesweilerju leta 1371. Nekaj mesecev pozneje so ga izpustili, potem ko so njegovi svojci plačali odkupnino. Leta 1375 je bil imenovan za namestnika grofa v [[Great Holme|Veliki Holmi]]. Janez II. je umrl leta 1378; pokopan je v cerkvi Naše Gospe v [[Breda, Nizozemska|Bredi]] . [[File:Grafmonument van J. van Polanen met zijn 2 echtgenoten Olda van Hoorn en Machteld van Rotselaar - Breda - 20040135 - RCE.jpg|thumb|Grobnica [[Janez II. Polanenski|Janeza II.]] z njegovima prvima ženama v [[Grote Kerk (Breda)]]]] == Poroke in potomci == Janez II. Polanenski se je poročil trikrat. Leta 1340 se je poročil z Odo iz Horne-Altene (1318-1353), hčerko Viljema IV. Hornskega. Imela sta tri otroke: * [[Janez III. Polanenski|Janez III.]], njegov dedič * Beatrica ( {{Okoli|1344}} &#x2013; 1394); poročena s Henrikom VIII., sinom [[Henry VII, Lord of Bautershem|Henrika VII.,gospoda Bautershemskega]], ki je bil kot Henrik I. tudi gospod Bergena op Zooma, in njegove žene Marije Merksheimske, gospe Wuustwezelske in Brechtske * Oda ( {{Okoli|1351}} &#x2013; 15. stoletje), poročena s [[Henry III, Burgrave of Montfoort|Henrikom III., Montfoortskim gradiščanskim grofom]] Leta 1353 se je poročil z Matildo ( {{Okoli|1324}} &#x2013; 1366), nezakonsko hčerko brabantskega vojvode Janeza III. Imela sta dva sinova: * Dirk iz Lecka († 1416), poročen z Gilisje Kralingensko. Nekaj časa je bil izobčen, ker je bil osumljen sodelovanja pri umoru Alejda Poelgeestske * Henrik iz Lecka (um. 1427), poročen z Ivano Ghistelleško, je bil svetovalec grofice [[Jakoba Bavarska|Jakobe]] Holandske Leta 1370 se je poročil z Margareto, hčerko Otona, gospod Lippejskega in Irmgarde Markške. Imela sta enega sina: * [[Oto Leški|Oton]] (umrl pred 20. oktobrom 1428), pred letom 1396 poročen s Sofijo, hčerko grofa Friderika III. Bergh-'s-Heerenberškega in [[Catherine of Buren|Katarine Burenske]] == Reference == * HM Brokken: ''Het ontstaan van de Hoekse en Kabeljauwse twisten'', str.&nbsp;414 in opombo 139 na strani 227 * [https://books.google.com/books?ei=IdVIULzDIerU0QXypoCABw&id=j9ErAQAAMAAJ&dq=Polanen&q=leenmannen+verkregen+polanen#search_anchorOnline Vereeniging tot Uitgaaf der Bronnen van het Oud-Vaderlandsche Recht: ''Werken'', številka 17, Kemink, 1956] * == Zunanje povezave == {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Umrli leta 1378]] [[Kategorija:Rojeni v 14. stoletju]] [[Kategorija:Nizozemski plemiči|Polanenski]] b25swpwej4q9jzi9avuwumuejylwej4 0 538773 6676985 6314817 2026-05-17T11:45:46Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676985 wikitext text/x-wiki {{short description|Nemška misterijska znanstvenofantastična televizijska nadaljevanka iz leta 2022}} {{infopolje Televizija | image = 1899 Logo.png | image_upright = | image_size = | alt = | caption = | genre = {{Plainlist| * [[zdodovinska drama|obdobna drama]] * [[misterij (žanr)|misterij]] * [[nadnaravna fikcija|nadnaravna]] [[grozljivka (žanr)|grozljivka]] * [[znanstvena fantastika]] }} | creator = {{Plainlist| * [[Jantje Friese]] * [[Baran bo Odar]] }} | writer = {{Plainlist| * Jantje Friese * Dario Madrona López Gallego * Emma Ko * Jerome Bucchan-Nelson * Juliana Lima Dehne * Emil Nygaard Albertsen }} | director = Baran bo Odar | developer = | creative_director = | starring = {{Plainlist| * [[Emily Beecham]] * [[Aneurin Barnard]] * [[Andreas Pietschmann]] * [[Miguel Bernardeau]] * José Pimentão * Isabella Wei * Gabby Wong * Yann Gael * [[Mathilde Ollivier]] * [[Jonas Bloquet]] * [[Rosalie Craig]] * [[Maciej Musiał]] * Clara Rosager * Lucas Lynggaard Tønnesen * Maria Erwolter * [[Alexandre Willaume]] * [[Tino Mewes]] * Isaak Dentler * Fflyn Edwards * [[Anton Lesser]] }} | narrated = | theme_music_composer = [[Grace Slick]] | opentheme = »[[White Rabbit (besem)|White Rabbit]]« <br /> v izvedbi [[Eliot Sumner]] | endtheme = | composer = [[Ben Frost]] | country = {{GER}} | language = {{Plainlist| * angleščina * španščina * francoščina * poljščina * nemščina * danščina * portugalščina * kantonščina }} | num_seasons = 1 | num_episodes = 8 | list_episodes = | executive_producer = {{Plainlist| * Jantje Friese * Baran bo Odar }} | producer = <!--{{Plainlist| * }}--> | location = {{Plainlist| * Nemčija * Združeno kraljestvo }} | cinematography = Nikolaus Summerer | editor = | camera = | runtime = 50–62 minut | company = Dark Ways | distributor = Netflix | budget = | network = [[Netflix]] | picture_format = | audio_format = | released = {{začetni datum|2022|11|17}} | related = <!--To be used only for remakes, spin-offs, and adaptations--> }} '''''1899''''' je [[mnogojezičnost|mnogojezična]] nemška [[zgodovinska drama drama|obdobna]] [[misterij (žanr)|misterijska]] [[znanstvena fantastika|znanstvenofantastična]] [[televizijska serija|televizijska nadaljevanka]], ki sta jo ustvarila [[Jantje Friese]] in [[Baran bo Odar]].{{r|kode_2022}}{{r|kova_2022}} Premierno so jo prikazali na [[Netflix]]u 17. novembra 2022. Prejela je večinoma pozitivne kritike s pohvalami za zasedbo, režijo, kinematografijo in igro. Ustvarjalca sta imela zamisli še za dve sezoni, a so nadaljevanko 2. januarja 2023 ukinili.{{r|pets_2023}} == Premisa == Nadaljevanka je postavljena v leto 1899 in spremlja skupino [[evropska emigracija|evropskih izseljencev]], ki potujejo iz [[Southampton]]a v Združenem kraljestvu na [[parnik]]u ''Kerberos'', da bi začeli novo življenje v [[New York]]u v ZDA. == Igralska zasedba in liki == === Glavni igralci === * [[Emily Beecham]] kot Maura Henriette Franklin/Singleton, nevrologinja in ena prvih zdravnic v Združenem kraljestvu, ki je sama potovala v Ameriko * [[Aneurin Barnard]] kot Daniel Solace, skrivnostni moški, ki se vkrca na ''Kerberos''. * [[Andreas Pietschmann]] kot Eyk Larsen, ladijski kapitan, ki ga je uničil vremenski vpliv * [[Miguel Bernardeau]] kot Ángel, bogati Španec, ki potuje z Ramirom * José Pimentão kot Ramiro, lažni portugalski duhovnik, ki potuje z Ángelom * Isabella Wei kot Ling Yi, skrivnostna mlada ženska iz Hongkonga, ki potuje z Yuk Je * Gabby Wong kot Yuk Je, ženska srednjih let iz Hongkonga, ki potuje z Ling Yi * {{ill|Yann Gael|fr}} kot Jérôme, francoski [[slepi potnik]] * [[Mathilde Ollivier]] kot Clémence, mlada ženska iz pariške elite, ki jo spremlja njen novi mož Lucien * [[Jonas Bloquet]] kot Lucien, Parižan višjega razreda in nekdanji poročnik [[Francoska tujska legija|Francoske tujske legije]], na novo poročen s svojo ženo Clémence * [[Rosalie Craig]] kot Virginia Wilson, družabna, bogata Britanka * [[Maciej Musiał]] kot Olek, poljski ladijski kurjač na poti v New York * Clara Rosager kot Tove, mlada danska nosečnica, ki z družino potuje v New York * [[Lucas Lynggaard Tønnesen]] kot Krester, mladi Danec s skrivnostno brazgotino na obrazu * Maria Erwolter kot Iben, verna Danka, ki potuje z možem Ankerjem in tremi otroci, in menda sliši božji glas * [[Alexandre Willaume]] kot Anker, verni Danec na poti v New York z ženo Iben, sinom Kresterjem ter hčerkama Tove in Ado * [[Tino Mewes]] kot Sebastian, prvi častnik na ''Kerberosu'' * Isaak Dentler kot Franz, kapitanova desna roka * Fflyn Edwards kot Elliot, alias »deček«, skrivnostni nemi deček, najden v nenavadnih okoliščinah, ki postane Maurin varuh na krovu ''Kerberosa'' * [[Anton Lesser]] kot Henry Singleton, britanski vlagatelj in Maurin oče === Občasni igralci === * Vida Sjørslev kot Ada, Kresterjeva in Toveina mlajša sestra * Alexander Owen kot Landon, ladijski kurjač in Darrelov prijatelj * [[Ben Ashenden]] kot Darrel, ladijski kurjač in Landonov prijatelj * [[Richard Hope (igralec)|Richard Hope]] kot dr. Reginald Murray, nesramni britanski zdravnik * Joshua Jaco Seelenbinder kot Eugen, častnik na ''Kerberosu'' * Niklas Maienschein kot Wilhelm, telegrafist na ''Kerberosu'' * Jónas Alfreð Birkisson kot Einar, potnik tretjega razreda iz Norveške in upornik * Heidi Toini kot Bente, potnica tretjega razreda === Gostujoči igralci === * Cloé Heinrich kot Nina Larsen, Eykova hči * Alexandra Gottschlich kot Sara Larsen, Eykova žena * Kaja Chan kot Mei Mei, prijateljica Ling Yi v Hongkongu * Martin Greis kot Villads, posestnik, ki je zaposloval Ankerjevo družino == Seznam epizod in vsebina == {|class="wikitable plainrowheaders" style="width:100%; margin:auto; table-layout:fixed;" |- ! scope="col" style="width:3em;" | Št. ! scope="col" | naslov ! scope="col" | režiser ! scope="col" | avtor ! scope="col" style="width:12em;" | prvo predvajanje {{seznam epizod | EpisodeNumber = 1 | Title = Ladja | AltTitle = ''The Ship'' | DirectedBy = [[Baran bo Odar]] | WrittenBy = [[Jantje Friese]] | OriginalAirDate = {{začetni datum|2022|11|17}} | ShortSummary = 19. oktobra 1899 [[parnik]] ''Kerberos'' pluje iz angleškega [[Southampton]]a v [[New York]]. Štiri mesece prej je na isti poti brez sledu izginila njena sestrska ladja ''Prometheus''. Maura in številni potniki v prvem razredu na ''Kerberosu'' so v jedilnici, ko potnik tretjega razreda Krester plane s prošnjo za zdravnika. Franz vrže Kresterja, vendar Maura sledi Kresterju v tretji razred, kjer razreši Toveino plepleteno [[popkovnica|popkovnico]]. Lucien in Clémence se borita z intimnostjo. Maura ima čudne vizije. Naleti na kapitana ''Kerberosa'', Eyka, ki jo opozori, naj upošteva pravila ladje. Potem ko prejme sporočilo samo niza koordinat, verjetno od ''Prometheusa'', Eyk spremeni smer plovbe ''Kerberosa'' na te koordinate, na žalost številnih potnikov. ''Kerberos'' zagleda ''Prometheusa'', ki je videti zapuščen. Eyk se skupaj z Mauro, Ramirom, Olekom in Jérômom vkrca na ''Prometheus''. Ángel se zanima za Kresterja. Skrivnostni moški se vkrca na ''Kerberos'' in se preseli v sobo poleg Maurine. Na ''Prometheusu'' Eyk najde nenavaden trak za lase in odkrije, da je [[telegraf]] uničen. Maura sledi [[skarabeji|hrošču skarabeju]] do omare in jo odpre, kjer najde dečka, ki ji izroči črn predmet v obliki [[tetraeder|tetraedra]]. |LineColor = A9ACFE }} {{seznam epizod | EpisodeNumber = 2 | Title = Deček | AltTitle = ''The Boy'' | DirectedBy = Baran bo Odar | WrittenBy = Jantje Friese in Dario Madrona López Gallego | OriginalAirDate = {{začetni datum|2022|11|17}} | ShortSummary = Eyk od ladijskega podjetja prejme sporočilo, v katerem sta samo dve besedi: »Potopite ladjo«. Maura nastani dečka, edino osebo, odkrito na ''Prometheusu'', v svoji sobi. Pri njem najde prstan in za njegovim levim ušesom [[zemlja (klasični element)|simbol narobe obrnjenega trikotnika z vodoravno črto]]. Skrivnostni moški se Mauri predstavi kot Daniel. Ángel da Kresterju pločevinasto cigaretnico. Jérôme vdre v sobo Luciena in Clémence ter pusti medaljo [[red legije časti|reda legije časti]]. Eyk ima halucinacije o svoji ženi in treh hčerkah, ki so pred nekaj leti umrle v hišnem požaru – od njegovih hčera nosi enak trak za lase kot ga je našel na ''Prometheusu''. Zbudi se in ugotovi, da se je pod posteljo v njegovi sobi pojavil jašek. Tove najde cigaretnico in jo jezno vrne Ángelu. Ángel in Ramiro se prepirata, zaradi česar imata spolne odnose. Odkrijejo, da je Jérôme slepi potnik in obrzdan. Maura dečku pokaže pismo z enakim trikotniškim simbolom, zaradi katerega se je vkrcala na ladjo, a on ostane nem. Eyk se odloči, da bo ''Prometheusa'' odvlekel nazaj v Evropo, na vedno večje nezadovoljstvo številnih potnikov in posadke. Eyk pokaže Mauri podobno pismo, ki ga je pripeljalo do ''Kerberosa'', in verjame, da so odgovori na ''Prometheusu''. Ado najdejo mrtvo na krovu. Nekje drugje nekdo spremlja potnike na ladji na zaslonih. |LineColor = A9ACFE }} {{seznam epizod | EpisodeNumber = 3 | Title = Megla | AltTitle = ''The Fog'' | DirectedBy = Baran bo Odar | WrittenBy = Jantje Friese in Emma Ko | OriginalAirDate = {{začetni datum|2022|11|17}} | ShortSummary = Adinega vzroka smrti ni mogoče ugotoviti. Ko ''Kerberos'' zaide v gosto meglo, Eyk ukaže naj se ladja ustavi in počaka, da se megla razprši. V svoji sobi pokaže Mauri trak za lase in palico. Oba se vrneta k ''Prometheusu'', da bi našla kapitanov dnevnik. Prvi častnik Sebastian odkrije ploščo in vnese zaporedje različno obrnjenih trikotnikov. Medtem ko se Ling Yi po prepiru o njenem šolanju za [[gejša|gejšo]] skriva pred mamo, se spomni prijateljičine smrtne nezgode, zaradi katere se je vkrcala na ''Kerberos''. Olek najde Ling Yi in jo potolaži. Ker Franz ne uboga Eykovega ukaza, naj Adina smrt ostane skrivnost, dovoli Tovei, da vrne njeno truplo. Krester ročno stimulira Ángelov penis. Daniel vstopi v Maurino sobo in se sreča z dečkom. Na ''Prometheusu'' Eyk in Maura najdeta še en jašek s trikotniškim simbolom, ki je tudi logotip ladijske družbe. Na ''Kerberosu'' najdejo več trupel. Eyk v ''Prometheusovih'' pečeh najde dokument, ki ga skrije pred Mauro. Ling Yi zabava Luciena, čeprav ima [[epileptični napad]], potem ko ga je Clémence prej zmotila in mu preprečila vzeti zdravilo. Besen zaradi Eykove odločitve, da se vrne v Evropo in prikrije Adino smrt, Franz oboroži potnike tretjega razreda in jih nagovarja k [[Upor (družba)|uporu]]. Olek poskuša opozoriti Eyka, vendar ga pretepejo in zaprejo z Jérômom. Ramiro opozori Eyka, vendar oba aretirajo uporniki, ki jih vodi Tove. Daniel z napravo, ki spominja na [[premičnica|drsno sestavljanko]], teleportira ''Kerberos''. |LineColor = A9ACFE }} {{seznam epizod | EpisodeNumber = 4 | Title = Boj | AltTitle = ''The Fight'' | DirectedBy = Baran bo Odar | WrittenBy = Jantje Friese in Jerome Bucchan-Nelson | OriginalAirDate = {{začetni datum|2022|11|17}} | ShortSummary = Uporniki s ''Kerberosom'' plujejo proti zahodu. Franz prisili Jérôma in Olka, da vržeta trupla čez krov. Sebastian prepriča Iben, da je za smrti kriv deček, ona pa prevzame poveljstvo nad uporniki in odredi preiskavo. Lucien najde medaljo in napade Clémence le da se opraviči in odide. Eyk in Ramiro pobegneta iz ujetništva. Iben preišče Maurino sobo, toda deček je izginil. Maura odkrije jašek, ki se pojavi pod njeno posteljo in v njem se skriva deček. Deček uporabi hrošča, da Mauro popelje na varno pot skozi ladjo. Olek uprizori odvračanje pozornosti in omogoči Jérômu pobeg. Krester pljune v Ángelov obraz pred Iben, vendar mu ona pove, da si želi, da bi Bog vzel njega in ne Ado. Jérôme naleti na Clémence in oba najdeta Eyka in Ramira, kasneje se jima pridružita Maura in deček. Šesterica poskuša spustiti rešilni čoln, a jih najdejo uporniki. Deček se sam preda, Jérôme pa poskuša posredovati in ga ustrelijo. Jérôme se spominja svojega časa v Francoski tujski legiji skupaj z Lucienom. Ko je Jérôme Lucienov predlog za [[dezerterstvo|dezertiranje]] zavrnil, Jérôma zaklene v celico, ukrade uniformo mrtvega častnika in Jérômu pusti medaljo. Na ''Kerberosu'' Eyk in Jérôme zbereta zveste privržence, ki nasprotujejo upornikom. Obe strani se spopadeta, vendar Iben dečka vrže čez krov, preden ga Maura doseže. Eyk naznani umik. Mauro sooči z dokumentom, ki jo navaja kot potnico na ''Prometheusu''. Deček se na ''Kerberosu'' znova pojavi šokiranim zvestim privržencem. |LineColor = A9ACFE }} {{seznam epizod | EpisodeNumber = 5 | Title = Klic | AltTitle = ''The Calling'' | DirectedBy = Baran bo Odar | WrittenBy = Jantje Friese in Juliana Lima Dehne | OriginalAirDate = {{začetni datum|2022|11|17}} | ShortSummary = Zgrožena nad dejanji Iben in Kresterja, Tove prebegne k zvestim privržencem. V strahu pred dečkom ga zvesti privrženci zaprejo v omaro. Na Mauro streljajo, medtem ko ga poskuša osvoboditi, a čas nenadoma zamrzne in deček jo odpelje stran. Ko se čas nadaljuje, skrivnostni tiktakajoči hrup povzroči, da večina ladijskih potnikov, vključno z Yuk Je in Kresterjem, zaide v trans in se vrže čez krov. Deček napiše Mauri skrivnostno sporočilo, da ga »oni« poslušajo, in ji zašepeta, da če želi odgovore, mora »vprašati Stvarnika«. Deček s hroščem razkrije prehod v jašku in Mauro odpelje v zapuščeni duševni azil. Daniel mu sledi in dečku obljubi, da ga »on« ne bo našel. ''Kerberos'' prejme drugo sporočilo o »potopitvi ladje«. Med raziskovanjem azila Maura naleti na Henryja. Sprašuje ga o svojem davno izgubljenem bratu Ciaranu, a ji vbrizgajo črno snov in se znova zbudi na ''Kerberosu''. Maura pove Eyku, da je njen oče lastnik ladijskega podjetja. S hroščem odpre prehod v jašku v Eykovi sobi, ki ju pripelje do Eykove požgane hiše. Daniel onemogoči tiktakanje in preživeli se ponovno zberejo. |LineColor = A9ACFE }} {{seznam epizod | EpisodeNumber = 6 | Title = Piramida | AltTitle = ''The Pyramid'' | DirectedBy = Baran bo Odar | WrittenBy = Jantje Friese in Emil Nygaard Albertsen | OriginalAirDate = {{začetni datum|2022|11|17}} | ShortSummary = Preživeli se lotijo različnih nalog: Maura in Eyk iščeta dečka; Ramiro in Anker ostaneta na [[most (ladja)|mostu]] s Sebastianom; Ángel, Jérôme, Lucien, Olek, Ling Yi in Franz se odpravijo v strojnico, da ponovno zaženejo motor; Virginia, Clémence, Tove in Iben pa iščejo preživele. V ladji se začne pojavljati in rasti črna kovinska snov. Tove doživlja halucinacije o Kresterju in Adi ter ima prebliske na njeno posilstvo s strani fevdalnega gospodarja zaradi Kresterjevega razmerja z gospodarjevim sinom in njen umor gospodarja. Olek in Ling Yi se prvič poljubita. Maura in Eyk se vrneta v azil; ugotovita, da so stene videti kot trup ladje. Virginia se dotakne snovi in ta se razširi po njeni desni roki. Sebastian se teleportira z ladje in se sreča s Henryjem, ki mu pove, naj poišče dečka. Ladijski motor se ponovno zažene. Daniel sledi Mauri in Eyku; Eyk in Daniel se spopadeta, Daniel pa ga z napravo teleportira stran. Daniel pove Mauri, da sta se poročila pred 12 leti in da nič v njunem svetu ni resnično; Maura ga zaklene v sobo in vzame napravo. Eyk se zbudi in znajde na ''Prometheusu'', obkrožen z morjem podobno zapuščenih ladij. |LineColor = A9ACFE }} {{seznam epizod | EpisodeNumber = 7 | Title = Nevihta | AltTitle = ''The Storm'' | DirectedBy = Baran bo Odar | WrittenBy = Jantje Friese | OriginalAirDate = {{začetni datum|2022|11|17}} | ShortSummary = ''Kerberos'' zapluje v nevihto. Preživeli na mostu se odpravijo v strojnico po pomoč. Na pol poti Iben noče slediti preostalim preživelim, Anker pa ostane z njo. Olek in Ling Yi se odpravita na most, da bi krmarila ladjo. Franz in Tove se premakneta, da bi zapečatila [[ladijska pregrada|pregrade]]. Daniel podre zid in se povzpne skozi vrsto portalov v različnih pokrajinah. Maura spleza skozi jašek v Danielovi sobi in se znajde v zapuščeni hiši; vidi prebliske nje z Danielom in najde fotografije njiju dveh z dečkom. Daniel najde dečka in se zaveže, da bo povrnil Maurin spomin, da bo lahko »enkrat za vselej končala to zanko«; deček mu da poročni prstan. Daniel najde Mauro in ji pove, da je deček njun sin po imenu Elliot. Pove ji tudi, da sta v simulaciji in da mora najti razveljavitev. Maura vzame ključ s svojega obeska. Lucien se zgrudi zaradi napada; Clémence in Jérôme ga skušata spraviti do zdravila, vendar umre, preden ga lahko dobi. Ling Yi vidi videnje Yuk Je in steče ven; Olek jo reši, a jo odnese val. Ángel je zadet zaradi padajočih ruševin in umre v Ramirovih rokah. Franz se žrtvuje, da bi rešil Tove. Iben in Anker se skupaj utopita. Sebastian pripelje Elliota k Henryju, Henry pa prek interkoma zahteva ključ od Maure v zameno za njenega sina. Simulacija se konča in ''Kerberos'' je transportiran v morje ladij, kjer potniki najdejo Eyka. |LineColor = A9ACFE }} {{seznam epizod | EpisodeNumber = 8 | Title = Ključ | AltTitle = ''The Key'' | DirectedBy = Baran bo Odar | WrittenBy = Jantje Friese | OriginalAirDate = {{začetni datum|2022|11|17}} | ShortSummary = Maura, Eyk, Jérôme, Clémence, Ramiro, Tove, Ling Yi in Virginia ugotovijo, da so vsi prejeli pismo, zaradi katerega so se vkrcali na ''Kerberos''. Maura jim pove, da so v simulaciji, ki jo je izvajal njen oče, vendar ji vsi razen Eyka ne zaupajo in odidejo. Maura popelje Eyka skozi jašek v Danielovi sobi do njegovih spominov na njuno družino. Maura in Eyk podreta zid in vstopita v niz portalov. Henry vbrizga Elliotu belo snov in odklene spomin, v katerem Maura vbrizga Elliotu črno snov, kljub temu, da ji je Daniel rekel, »naj ga pusti«. Daniel vdre v simulacijo, spremeni kodo in povzroči številne prekinitve. Preostali preživeli pobegnejo od hitro šireče se črne snovi na ladji in se teleportirajo v ozadja drug drugega, preden se vrnejo na ladjo. Maura in Eyk v azilu naletita na Sebastiana. Sebastian uporabi napravo, da onesposobi Eyka, nato odpelje Mauro do Henryja in mu preda ključ. Henry pove Mauri, da je ona Stvarnik. Henry uporabi ključ s tetraedrom, vendar ga je Daniel naredil neuporabnega. Simulacija se konča. Maura se ponovno sreča z Danielom, ki ji pove, da je Ciaran prevzel program. Daniel ji da sredstva za odhod in ji pove, da bo »vedno tam«. Maura se zbudi sama v [[zvezdna ladja|zvezdni ladji]], imenovani ''Prometheus'', obkrožena z mnogimi drugimi, ki so bili na ''Kerberosu'', postavljeni v [[navidezna smrt|začasno nedejavnost]] v pokončnih kapsulah. Na računalniškem terminalu vidi datum 19. oktober 2099 in prejme sporočilo od Ciarana, ki jo pozdravlja v resničnosti. |LineColor = A9ACFE }} |} == Produkcija == === Razvoj === [[slika:Grimmepreis 2018 027.jpg|thumb|left|Ustvarjalca nadaljevanke [[Jantje Friese]] (levo) in [[Baran bo Odar]] (desno)]] 13. novembra 2018 so objavili, da ustvarjalca televizijske nadaljevanke ''[[Dark (TV-serija)|Dark]]'' [[Jantje Friese]] in [[Baran bo Odar]] razvijata projekt za [[Netflix]] v okviru njunega celotnega dogovora pri [[pretočni medij|storitvi pretakanja]].{{r|clar_2018}} Dva tedna pozneje so potrdili, da se nadaljevanka nadaljuje, na Netflixovi tiskovni konferenci, na kateri so predstavili evropski izvirni program.{{r|spl0}} Do julija 2020 je bo Odar prek [[Instagram]]a razkril, da je Friesejeva dokončala pisanje scenarija za pilotsko epizodo z naslovom »Ladja« (»''The Ship''«){{r|odar_2020a}} Med intervjujem za spletno mesto z novicami ''[[Deadline Hollywood]]'' je Friesejeva pojasnila, kako sta [[evropska begunska kriza]] in [[brexit]] vplivala na nadaljevanko: {{citatni blok|»Celoten evropski vidik je bil za nas zelo pomemben, ne samo glede zgodbe, ampak tudi način, kako jo bomo producirali. Resnično je moralo biti evropsko sodelovanje, ne le z igralci, ampak tudi z ekipo. Čutili smo, da smo v zadnjih letih, ko je Evropa nazadovala, želeli dati kontrapunkt brexitu in naraščajočemu nacionalizmu v različnih državah, da bi se vrnili k zamisli Evrope in Evropejcev, ki delajo in ustvarjajo skupaj. Biti zvest kulturam in jezikom je bilo zelo pomembno, nikoli nismo želeli imeti likov iz različnih držav, vendar vsi govorijo angleško. Želeli smo raziskati to srce Evrope, kjer vsi prihajajo od drugod in govorijo drugačen jezik, jezik pa opredeljuje velik del vaše kulture in vašega vedenja.«}} Kot pri nadaljevanki ''Dark'' je bila Friesejeva glavna scenaristka oddaje. Pisateljsko ekipo so sestavljali pisatelji različnih narodnosti, med njimi Emma Ko (iz [[Hongkong]]a in Združenega kraljestva), Coline Abert (iz [[Francija|Francije]]), Jerome Bucchan-Nelson (iz Združenega kraljestva), Juliana Lima Dehne (iz [[Brazilija|Brazilije]] in ZDA), [[1983 (TV-serija)|Joshua Long]] (iz ZDA), [[Elita (TV-serija)|Darío Madrona]] (iz [[Španija|Španije]]) in Emil Nygaard Albertsen (iz [[Danska|Danske]]). Po besedah režiserja Barana bo Odarja so bili vsi scenariji najprej napisani v angleščini, nato pa so pisci in/ali prevajalci prevedli neangleške dele. Odar je imel na snemanju fonetične kopije scenarija, med snemanjem pa so bili prisotni jezikovni pomočniki, ki so zagotavljali točnost dialoga.{{r|huff_2022}} Friese in bo Odar imata zamisli za še dve sezoni, z večjo kompleksnostjo v primerjavi s 1. sezono.{{r|roxb_2022}} Načrtovana struktura treh sezon izhaja iz filmskega ozadja Friesejeve in bo Odarja, kjer imajo filmi tri dejanja.{{r|streamgestoeber}} Prva sezona je služila določitvi teme in likov ter postavila velika vprašanja.{{r|streamgestoeber}} Če bi jo Netflix naročil, bi druga sezona pojasnila [[simbologija|simbologijo]] [[trikotnik]]ov, Maurin brat pa bi bil pomemben lik.{{r|streamgestoeber}} Bo Odar je to drugo dejanje opisal kot »vse o zabavi in igrah, kjer se igrate s temo in morda postanete malo bolj megalomanski in nori, nato pa to v tretji sezoni rešite v upajmo zadovoljivo rešitev.«{{r|streamgestoeber}} {{clear}} === Proračun === Proračun za serijo je znašal najmanj 60 milijonov evrov, pri čemer je 2 milijona evrov prispeval [[Medienboard Berlin-Brandenburg]],{{r|muel_2021}} 10 milijonov evrov je prispeval [[Nemški filmski sklad]],{{r|niem_2021}} Netflix pa je v projekt vložil 48 milijonov evrov. ''1899'' je najdražja nemška televizijska nadaljevanka vseh časov.{{r|ahre_2021}} === Vloge === 16. decembra 2020 so objavili, da so za glavno vlogo izbrali [[Emily Beecham]].{{r|wise_2020}} 2. maja 2021 so igralski zasedbi dodali: [[Aneurin Barnard|Aneurina Barnarda]], [[Andreas Pietschmann|Andreasa Pietschmanna]], [[Miguel Bernardeau|Miguela Bernardeauja]], [[Maciej Musiał|Macieja Musiała]], [[Anton Lesser|Antona Lesserja]], [[Lucas Lynggaard Tønnesen|Lucasa Lynggaarda Tønnesena]], [[Rosalie Craig]], Claro Rosager, Mario Erwolter, [[Yann Gael|Yanna Gaela]], [[Mathilde Ollivier|Mathildo Ollivier]], Joséja Pimentãoja, Isabello Wei, Gabby Wong, [[Jonas Bloquet|Jonasa Bloqueta]], Fflyna Edwardsa in [[Alexandre Willaume|Alexandra Willaumeja]], pri čemer je vsak lik govoril v igralčevem maternem jeziku.{{r|grat_2021a}} === Snemanje === [[slika:Studio Babelsberg Haupteingang Potsdam 2022-06.jpg|thumb|right|Glavni vhod v [[Studio Babelsberg]] v [[Potsdam]]u z obokom in produkcijsko ploščo]] [[Predprodukcija]] nadaljevanke se je uradno začela 24. novembra 2020 z enotedenskim snemanjem s poskusnimi objektivi.{{r|odar_2020b}}{{r|odar_2020c}} Sprva so predvideli, da se bo [[principalna fotografija|glavno snemanje]] nadaljevanke začelo 1. februarja 2021,{{r|filming}} vendar so ga pozneje prestavili za 3 mesece. Snemanje se je uradno začelo 3. maja 2021 v [[Studio Babelsberg|Studiu Babelsberg]] v [[Potsdam]]u, edinem [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unescovem]] ustvarjalnem [[Mesto filma|Mestu filma]] v Nemčiji. Nadaljevanko so posneli v novi virtualni produkcijski fazi, imenovani ''Volume'', ki jo upravlja sestrsko podjetje bo Odarja in Friesejeve Dark Bay v Studiu Babelsberg.{{r|grat_2021b}} Snemanje je potekalo tudi v [[London]]u.{{r|filming}} Ustvarjalni studio [[Framestore]] je poskrbel za [[vizualni učinki|vizualne učinke]] za nadaljevanko.{{r|odar_2021}} Snemanje so zaključili novembra 2021 z objavo Barana bo Odarja na Instagramu.{{r|moor_2022a}} == Predvajanje == ''1899'' so z dvema epizodama premierno predvajali na [[Mednarodni filmski festival v Torontu 2022|47. mednarodnem filmskem festivalu v Torontu]] 12. septembra 2022. Nadaljevanko so na Netflixu začeli predvajati 17. novembra 2022{{r|SeriesPremiere}} skupaj s spremljevalnim dokumentarnim filmom ''Making 1899''.{{r|moor_2022b}} Netflix je nekaj dni po predvajanju objavil, da je bila ''1899'' v 58-ih državah najbolj gledan izdelek med vsemi ponudbami, ki so bile tedaj na voljo na Netflixu.{{r|fran_2022}} Kljub temu so 2. januarja 2023 oddajo odpovedali.{{r|pets_2023}} === Preklic in odziv === Paul Tassi je v ''[[Forbes]]u'' pisal o ukinitvi nadaljevanke ''1899'' in drugih Netflixovih nadaljevankah: »Počutim se, kot da mi Netflix skoraj aktivno krade moj čas. [...] Odkrito povedano je naporno, in če je tako naporno za gledalce, si moram predstavljati, da je desetkrat bolj naporno za voditelje šovov in igralce. Netflix postaja pokopališče, polno mrtvih nadaljevank z nedokončanimi zaključki. [...] Nekaj se mora spremeniti.«{{r|tass_2023}} David Opie je na spletišču [[Digital Spy]] dejal, da: »kolikor vemo, morda potekajo pogovori o rešitvi oddaje pri [[HBO]] ali [[Amazon Prime Video|Prime Video]], poleg tega obstaja majhna možnost, da bi Netflix sam poskusil stvari zaviti v enkratno posebno oddajo ali film. Točno to se je zgodilo po tem, ko so oboževalci pred nekaj leti obsojali odločitev Netflixa, da ukine ''[[Sense8]]'' [ki je prav tako mednarodna žanrska oddaja].«{{r|opie_2023}} Oboževalci so na družbenih medijih obsojali odločitev, na spletišču [[Change.org]] pa so začeli peticijo za rešitev oddaje. Do 23. januarja 2023 je zbrala več kot 87.149 podpisov.{{r|:1}} == Sprejem == === Gledanost občinstva === Med prvim tednom se je ''1899'' uvrstila na drugo mesto Netflixove lestvice Top 10 televizijskih angleških naslovov le tri dni po izidu z 79,27 milijona ur ogledov.{{r|spl1}}{{r|bell_2022}} Naslednji teden je nadaljevanka ostala na istem mestu in je zbrala 87,89 milijona ur ogledov.{{r|spl2}}{{r|mito_2022}} V tretjem tednu je serija ustvarila 44,62 milijona ur gledanja in hkrati obdržala drugo mesto.{{r|spl3}}{{r|hail_2022}} === Kritični odziv === Nadaljevanka je prejela na splošno pozitivne kritike. Pri spletišču [[Rotten Tomatoes]] ima 79 % [[anketa|oceno odobritve]] »Certified Fresh« na podlagi 28 ocen s povprečno oceno 6,80/10.{{r|RottenTomatoes}} Kritično soglasje spletišča navaja, da: »''1899'' vodi svoje večkulturne potnike skozi atmosfersko skrivnost in zagotavlja napeto potovanje, tudi če morda nikoli ne doseže zadovoljivega cilja.«{{r|RottenTomatoes}} Na spletišču [[Metacritic]], ki uporablja [[utežena aritmetična sredina|uteženo povprečje]], ima nadaljevanka oceno 66/100 na podlagi 12 kritičnih ocen, kar kaže na »splošno ugodne ocene«.{{r|Metacritic}} Spletišče ''[[Collider (spletišče)|Collider]]'' je ''1899'' označilo za eno najboljših novih TV-oddaj leta 2022,{{r|kuts_2022}} spletišče [[MovieWeb]] pa jo je uvrstilo na šesto mesto najboljših TV-oddaj tega leta.{{r|bund_2022}} === Priznanja === {| class="wikitable plainrowheaders sortable" |- ! leto ! nagrada ! kategorija ! nominiranec ! izid ! {{okr|skl|sklic(i)}} |- | align="center" | 2022 | [[Camerimage]] | tekmovanje TV-nadaljevank | ''1899'' |{{Nominated}} | align="center" |{{r|spl4}} |- | align="center" rowspan="3"| 2023 | [[nagrade Ameriškega društva direktorjev fotografije 2022|nagrade Ameriškega društva direktorjev fotografije]] | [[nagrada Ameriškega društva direktorjev fotografije za izjemne dosežke v kinematografiji v rednih serijah|izjemen dosežek v kinematografiji v epizodi nadaljevanke za nekomercialno televizijo]] (''Outstanding Achievement in Cinematography in Episode of a Series for Non-Commercial Television'') | Nikolaus Summerer {{small|(za epizodo »Klic« (»''The Calling''«))}} | {{pending}} | align="center" |{{r|spl5}} |- | [[28. filmske nagrade po izboru kritikov|TV-nagrade po izboru kritikov]] | najboljša tujejezična nadaljevanka | rowspan="2" | ''1899'' | {{nom}} | align="center" | {{r|nord_2023}} |- | [[Grimmejeva nagrada]] | najboljša fikcija | {{pending}} | align="center" | {{r|spl6}} |} == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici|refs= <ref name="ahre_2021">{{sktxt|Ahrens|2021}}.</ref> <ref name="bell_2022">{{sktxt|Bell|2022}}.</ref> <ref name="bund_2022">{{sktxt|Bundela|2022}}.</ref> <ref name="clar_2018">{{sktxt|Clarke|2018}}.</ref> <ref name="fran_2022">{{sktxt|Frank|2022}}.</ref> <ref name="grat_2021a">{{sktxt|Grater|2021a}}.</ref> <ref name="grat_2021b">{{sktxt|Grater|2021b}}.</ref> <ref name="hail_2022">{{sktxt|Hailu|2022}}.</ref> <ref name="huff_2022">{{sktxt|Huff|2022}}.</ref> <ref name="kode_2022">{{sktxt|Kodelja|2022}}.</ref> <ref name="kova_2022">{{sktxt|Kovač|2022}}.</ref> <ref name="kuts_2022">{{sktxt|Kutschker|2022}}.</ref> <ref name="mito_2022">{{sktxt|Mitovich|2022}}.</ref> <ref name="moor_2022a">{{sktxt|Moore|2022a}}.</ref> <ref name="moor_2022b">{{sktxt|Moore|2022b}}.</ref> <ref name="muel_2021">{{sktxt|Müller|2021}}.</ref> <ref name="niem_2021">{{sktxt|Niemeier|2021}}.</ref> <ref name="nord_2023">{{sktxt|Nordyke|2023}}.</ref> <ref name="odar_2020a">{{sktxt|bo Odar|2020a}}.</ref> <ref name="odar_2020b">{{sktxt|bo Odar|2020b}}.</ref> <ref name="odar_2020c">{{sktxt|bo Odar|2020c}}.</ref> <ref name="odar_2021">{{sktxt|bo Odar|2021}}.</ref> <ref name="opie_2023">{{sktxt|Opie|2023}}.</ref> <ref name="pets_2023">{{sktxt|Petski|2023}}.</ref> <ref name="roxb_2022">{{sktxt|Roxborough|2022}}.</ref> <ref name="tass_2023">{{sktxt|Tassi|2023}}.</ref> <ref name="wise_2020">{{sktxt|Wiseman|2020}}.</ref> <ref name=":1">{{citat|title= Petition is signed for second series of Netflix's 1899 after cancellation announcement|date= 3. januar 2023|website= [[RTÉ]]|lang= en|url= https://www.rte.ie/entertainment/2023/0103/1344615-1899/}}</ref> <ref name="filming">{{citat|title= 1899|date= 5. november 2020|work= Production List|publisher= Film & Television Industry Alliance|lang= en|url= https://productionlist.com/production/1899/|url-status= live|accessdate= 3. maja 2021|archive-url= https://web.archive.org/web/20210503172224/https://productionlist.com/production/1899/|archive-date= 3. maja 2021}}</ref> <ref name="Metacritic">{{citat|title= 1899|website= [[Metacritic]]|lang= en|url= https://www.metacritic.com/tv/1899|accessdate= 22. novembra 2022|url-status= live|archive-url= https://web.archive.org/web/20221203040812/https://www.metacritic.com/tv/1899|archive-date= 3. novembra 2022}}</ref> <ref name="RottenTomatoes">{{citat|title= 1899: Season 1|website= [[Rotten Tomatoes]]|lang= en|url= https://www.rottentomatoes.com/tv/1899/s01|url-status= live|accessdate= 23. novembra 2022|archive-url= https://web.archive.org/web/20221203040543/https://www.rottentomatoes.com/tv/1899/s01|archive-date= 3. novembra 2022}}</ref> <ref name="SeriesPremiere">{{navedi tvit|author= Netflix|user= Netflix|number= 1573736524650348544|title= The new mystery series from the creators of DARK. 1899 premieres November 17 to positive reviews #TUDUM.|date= September 24, 2022|lang-en|access-date= 24. septembra 2022}}</ref> <ref name="spl0">{{navedi sporočilo za javnost|title= Netflix Reveals New Shows from Sweden, France, Germany, Spain, UK|date= 24. november 2018|work= [[Netflix]]|lang= en|url= http://thefutoncritic.com/news/2018/11/28/netflix-reveals-new-shows-from-sweden-france-germany-spain-uk-908411/20181128netflix01/|via= [[The Futon Critic]]|accessdate= 3. maja 2021|url-status= live}}</ref> <ref name="spl1">{{citat|title= Netflix Global Top 10|date= 20. november 2022|website= Netflix|lang=en|url= https://top10.netflix.com/tv?week=2022-11-20|accessdate= 29. novembra 2022|archive-url= https://web.archive.org/web/20221130033105/https://top10.netflix.com/tv?week=2022-11-20|archive-date= 29. novembra 2022}}</ref> <ref name="spl2">{{citat|title= Netflix Global Top 10|date= 27. november 2022|website= Netflix|lang= en|url= https://top10.netflix.com/tv?week=2022-11-27|accessdate= 29. novembra 2022|archive-url= https://web.archive.org/web/20221130033517/https://top10.netflix.com/tv?week=2022-11-27|archive-date= 29. novembra 2022}}</ref> <ref name="spl3">{{citat|title= Netflix Global Top 10|date= 4. december 2022|website= Netflix|lang= en|url= https://top10.netflix.com/tv?week=2022-12-04|accessdate= 6. decembra 2022|archive-url= https://web.archive.org/web/20221207014435/https://top10.netflix.com/tv?week=2022-12-04|archive-date= 6. decembra 2022}}</ref> <ref name="spl4">{{citat|title= Energa Camerimage 2022 - Nominations|website=Independent Talent|lang= en|url= https://www.independenttalent.com/announcement/energa-camerimage-2022-nominations/|accessdate= 20. decembra 2022|archive-url= https://web.archive.org/web/20221220061641/https://www.independenttalent.com/announcement/energa-camerimage-2022-nominations/|archive-date= 20. decembra 2022}}</ref> <ref name="spl5">{{citat|title= 2023 ASC Awards Nominees Announced|work=[[Ameriško društvo kinematografov]]|lang= en|url= https://theasc.com/news/2023-asc-awards-nominees-announced|accessdate= 10. januarja 2023}}</ref> <ref name="spl6">{{navedi novice|title= The nominations for the Grimme Prize 2023|date= 19. januar 2023|work= Trend Detail News|url= https://news.trenddetail.com/today/amp/335062|accessdate= 20. januarja 2023|lang=en}}</ref> <ref name="streamgestoeber">{{citat|title= 1899: Wir erklären die verwirrende Netflix-Serie (mit Baran bo Odar und Jantje Friese)|date= 23. november 2022|website= streamgestoeber.podigee.io|publisher= Streamgestöber|host= |time= 36:30|lang= de|accessdate= 24. novembra 2022|url= https://streamgestoeber.podigee.io/250-1899-netflix-erklaert|quote= Friese: No, zagotovo bo pojasnjeno [v drugi sezoni], kaj ima to opraviti z vsemi temi trikotniki in simboli. / bo Odar: In brat bo vsekakor igral pomemben lik. Torej Maurin brat. [...] Pravzaprav izhajamo iz filma in zato imamo vedno tri sezone, saj ga vidimo kot tri dejanja. In prvo dejanje je tam, da vse ugotovi, postavi temo, predstavi like, postavi veliko vprašanje, na katerega se na koncu odgovori. In druga sezona je klasično drugo dejanje filma, kjer gre za zabavo in igre, kjer se igrate s temo in morda postanete malo bolj megalomanski in nori, nato pa se v tretji sezoni, v razpustitvi, upajmo, da zadovoljivo, reši. Ker bo druga sezona zagotovo malo bolj nora in divja. Če bi obstajala [druga sezona].|archive-date= 2022-11-24|archive-url= https://web.archive.org/web/20221124100643/https://streamgestoeber.podigee.io/250-1899-netflix-erklaert|url-status= dead}}</ref> }} {{refend}} == Viri == {{refbegin|1|normalfont=yes}} * {{citat|last1= Ahrens|first1= Stefan|title= Netflix und Sky stärken den Serienstandort Deutschland|date= 4. oktober 2021|publisher= [[Die Tagespost]]|lang= de|url= https://www.die-tagespost.de/kultur/film-kino/netflix-und-sky-staerken-den-serienstandort-deutschland-art-221670}} * {{citat|last1= Bell|first1= BreAnna|title= Netflix Top 10: 'The Crown' Season 5 Continues to Reign at No. 1, '1899' Debuts at No. 2|date= 22. novembra 2022|website= [[Variety (revija)|Variety]]|lang= en|url= https://variety.com/2022/tv/news/the-crown-season-5-no-1-1899-debuts-no-2-netflix-1235440137/|accessdate= 29. novembra 2022|archive-url= https://ghostarchive.org/archive/20221130031125/https://variety.com/2022/tv/news/the-crown-season-5-no-1-1899-debuts-no-2-netflix-1235440137/|archive-date= 2022-11-30|url-status= live}} * {{citat|last1= bo Odar|first1= Baran|authorlink1= Baran bo Odar|title= Exciting! The next journey...|date= 31. julij 2020a|via= [[Instagram]]|lang= en|url= https://www.instagram.com/p/CDUV5BdpBct/|accessdate= 3. maja 2021}} * {{citat|last1= bo Odar|first1= Baran|authorlink1= |title= 1899 lens test shooting day #1... thanks to our lovely stand-ins Judith and Bryan... #1899 #hasselbladx1dii @netflix|date= 24. november 2020b|via= Instagram|lang= en|url= https://www.instagram.com/p/CH-_EWoJZ1E/|accessdate= 3. maja 2021}} * {{citat|last1= bo Odar|first1= Baran|authorlink1= |title= Really like these colors and the darkness of these images from our lense camera test for 1899... #1899 #hasselbladx1dii @netflix|date= 1. december 2020c|via= Instagram|lang= en|url= https://www.instagram.com/p/CIP8TwChR-P|accessdate= 3. maja 2021}} * {{citat|last1= bo Odar|first1= Baran|authorlink1= |title= The future of working... endless zoom calls for 1899. this time with @framestore in London who are doing VFX work for 1899... #1899 @netflix|date= 15. januar 2021|via= Instagram|lang= en|url= https://www.instagram.com/p/CKB-XmZhR4B|accessdate= 3. maja 2021}} * {{citat|last1= Bundela|first1= Rudransh|title= The Best TV Shows of 2022, Ranked|date= 29. november 2022|website= [[MovieWeb]]|lang= en-US|url= https://movieweb.com/best-tv-shows-2022-ranked/|accessdate= 14. decembra 2022}} * {{citat|last1= Clarke|first1= Stewart|title= Migration Drama '1899' Is New Netflix Project From Creators of 'Dark'|date= 13. november 2018|work= Variety|lang= en|url= https://variety.com/2018/tv/news/netflix-dark-creators-1899-baran-bo-odar-jantje-friese-1203027167/|url-status= bot: unknown|accessdate= 3. maja 2021|archive-url= https://web.archive.org/web/20221126075342/https://variety.com/2018/tv/news/netflix-dark-creators-1899-baran-bo-odar-jantje-friese-1203027167/|archive-date= 2022-11-26}} * {{citat|last1= Frank|first1= Arno|title= (S+) »1899«: Netflix-Serie soll bei Comic geklaut haben - was ist dran am Vorwurf|date= 21. november 2022|work= [[Der Spiegel]]|lang= de|url= https://www.spiegel.de/kultur/1899-netflix-serie-soll-bei-comic-geklaut-haben-was-ist-dran-am-vorwurf-a-6808e3af-0b57-4b77-8df0-2ac839d0fb79|accessdate= 21. novembra 2022|issn= 2195-1349}} * {{citat|last1= Grater|first1= Tom|title= Aneurin Barnard, Andreas Pietschmann, Miguel Bernardeau & More Join Epic Netflix Series '1899' From 'Dark' Creators|date= 2. maj 2021a|work= [[Deadline Hollywood]]|lang= en|url= https://deadline.com/2021/05/aneurin-barnard-andreas-pietschmann-miguel-bernardeau-more-epic-netflix-series-1899-dark-creators-1234746418/|accessdate= 3. maja 2021|archive-date= 3. maja 2021|archive-url= https://web.archive.org/web/20210503070037/https://deadline.com/2021/05/aneurin-barnard-andreas-pietschmann-miguel-bernardeau-more-epic-netflix-series-1899-dark-creators-1234746418/|url-status= live}} * {{citat|last1= Grater|first1= Tom|title= '1899' First Interviews: Netflix & The Creators Of 'Dark' Talk Building Europe's Largest Virtual Production Stage To Shoot Ambitious Multilingual Series|date= 3. maj 2021b|work= Deadline Hollywood|lang= en|url= https://deadline.com/2021/05/1899-netflix-creators-dark-talk-europes-largest-virtual-production-stage-multilingual-series-1234747377/|accessdate= 3. maja 2021|archive-date= 3. maja 2021|archive-url= https://web.archive.org/web/20210503071538/https://deadline.com/2021/05/1899-netflix-creators-dark-talk-europes-largest-virtual-production-stage-multilingual-series-1234747377/|url-status= live}} * {{citat|last1= Hailu|first1= Selome|title= 'Wednesday' Has Already Become Netflix’s Third Most Popular English-Language Series of All Time|date= 6. december 2022|website= Variety|lang= en|url= https://variety.com/2022/tv/news/netflix-top-10-wednesday-most-popular-1235447465/|accessdate= 6. decembra 2022}} * {{citat|last1= Huff|first1= Lauren|title= Dark creators tease the mysteries behind their new mind-bending Netflix series 1899|date= 26. september 2022|publisher= [[Entertainment Weekly|ew.com]]|lang= en|url= https://ew.com/tv/dark-creators-tease-mysteries-behind-netflix-series-1899/}} * {{citat|last1= Kodelja|first1= Marjan|authorlink1= Marjan Kodelja|title= 1899: Takšnega zaključka niti pod razno nisem pričakoval (#videonapovednik)|date= 23. november 2022|publisher= [[Tehnozvezdje]]|url= https://tehnozvezdje.si/1899-taksnega-zakljucka-niti-pod-razno-nisem-pricakoval-videonapovednik/|accessdate= 18. januarja 2023}} * {{citat|last1= Kovač|first1= Črtomir|authorlink1= Črtomir Kovač|title= 1899 (1. sezona)|date= 29. december 2022|publisher= [[Koridor – križišča umetnosti]]|url= https://koridor-ku.si/filmtv/1899-1-sezona/|accessdate= 18. januarja 2023}} * {{citat|last1= Kutschker|first1= Eden|title= 10 New TV Shows From 2022 To Binge Before The Year Ends|date= 13. december 2022|website= [[Collider (spletišče)|Collider]]|lang= en-US|url= https://collider.com/best-tv-shows-from-2022-to-binge/|accessdate= 14. decembra 2022}} * {{citat|last1= Mitovich|first1= Matt Webb|title= ''Wednesday'' Bests a Netflix Viewership Record Set by ''Stranger Things 4''|date= 29. november 2022|website= [[TVLine]]|lang= en|url= https://tvline.com/2022/11/29/wednesday-ratings-netflix-viewership-record/|accessdate= 29. novembra 2022|archive-url= https://web.archive.org/web/20221130033753/https://tvline.com/2022/11/29/wednesday-ratings-netflix-viewership-record/|archive-date= 29. novembra 2022}} * {{citat|last1= Moore|first1= Kasey|title= Netflix's '1899' From 'Dark' Creators: Everything We Know So Far|date= 12. avgust 2022a|website= What's on Netflix|lang= en|url= https://www.whats-on-netflix.com/news/netflixs-1899-from-dark-creators-everything-we-know-so-far/|accessdate= 5. septembra 2022}} * {{citat|last1= Moore|first1= Kasey|title= '1899' Making Of Documentary Drops on Netflix Globally|date= 17. november 2022b|website= What's on Netflix|lang= en|url= https://www.whats-on-netflix.com/news/1899-making-of-documentary-drops-on-netflix-globally/|accessdate= 17. novembra 2022}} * {{citat|last1= Müller|first1= Jochen|title= Medienboard: Zwei Mio. Euro für deutsche Netflix-Serie "1899"|date= 10. maj 2021|publisher= [[Blickpunkt:Film]]|lang= en|url= https://beta.blickpunktfilm.de/details/460006|accessdate= 2023-04-16|archive-date= 2022-11-28|archive-url= https://web.archive.org/web/20221128233127/https://beta.blickpunktfilm.de/details/460006|url-status= dead}} * {{citat|last1= Niemeier|first1= Timo|title= Netflix-Serie "1899" erhält Mega-Förderung aus dem GMPF|date= 19. julij 2021|publisher= [[DWDL.de]]|lang= de|url= https://www.dwdl.de/nachrichten/83682/netflixserie_1899_erhaelt_megafoerderung_aus_dem_gmpf/}} * {{citat|last1= Nordyke|first1= Kimberly|title= Critics Choice Awards: Full List of Winners|date= 15. januar 2023|website= [[The Hollywood Reporter]]|lang= en|url= https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/critics-choice-awards-winners-list-full-2023-1235300137/|accessdate= 16. januarja 2023|url-status= live|archive-url= https://web.archive.org/web/20230116052049/https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/critics-choice-awards-winners-list-full-2023-1235300137/|archive-date= 16. januarja 2023}} * {{citat|last1= Opie|first1= David|title= Why 1899 was cancelled – and the chances of season 2 or a spinoff|date= 3. januar 2023|website= [[Digital Spy]]|lang= en|url= https://www.digitalspy.com/tv/a42383313/1899-cancelled-season-2-spinoff-movie/|accessdate= 3. januarja 2023}} * {{citat|last1= Petski|first1= Denise|title= '1899' Canceled After One Season At Netflix|date= 2. januar 2023|website= Deadline Hollywood|lang= en-US|url= https://deadline.com/2023/01/1899-canceled-one-season-netflix-1235209999/|accessdate= 2. januarja 2023}} * {{citat|last1= Roxborough|first1= Scott|title= The Creators of '1899' Reveal (Some of) the Secrets Behind the New Netflix Mystery Series|date= 16. november 2022|publisher= [[The Hollywood Reporter|Hollywood Reporter]]|lang= en|url= https://www.hollywoodreporter.com/tv/tv-features/1899-netflix-creators-interview-dark-1235263021/|accessdate= 24. novembra 2022}} * {{citat|last1= Tassi|first1= Paul|title= ‘1899’ Cancellation Reiterates Why It’s Hard To Bother Investing In Netflix Shows|date= 3. januar 2023|website= [[Forbes]]|lang= en|url= https://www.forbes.com/sites/paultassi/2023/01/03/1899-cancellation-reiterates-why-its-hard-to-bother-investing-in-netflix-shows/?sh=1da44611587a|accessdate= 3. januarja 2023}} * {{citat|last1= Wiseman|first1= Andreas|title= 'Cruella' & 'The Pursuit Of Love' Actress Emily Beecham To Star In Netflix's Period Horror '1899' From 'Dark' Creators|date= 16. december 2020|work= Deadline Hollywood|lang= en|url= https://deadline.com/2020/12/netflix-series-1899-dark-emily-beecham-cruella-1234657366/|accessdate= 3. maja 2021|archive-date= 28. januarja 2021|archive-url= https://web.archive.org/web/20210128130324/https://deadline.com/2020/12/netflix-series-1899-dark-emily-beecham-cruella-1234657366/|url-status= live}} {{refend}} == Zunanje povezave == * [https://www.netflix.com/de-en/title/80214497 ''1899''] na [[Netflix]] * {{IMDb title|tt9319668}} * [https://assets.scriptslug.com/live/pdf/scripts/1899-101-the-ship-2022.pdf Scanarij za Epizodo 1 »Ladja« (''The Ship'')] [[Kategorija:Televizijske serije leta 2022]] [[Kategorija:Znanstvenofantastične televizijske serije]] hvrqqj43oxarijjmqiiejso1ubx8iqp 0 547257 6676972 6661522 2026-05-17T10:38:50Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676972 wikitext text/x-wiki {{Infobox Railway |title = Železniška proga Činghaj–Tibet<br/>{{lang|bo|<big>མཚོ་བོད་ལྕགས་ལམ།</big>}}<br/>{{lang|zh|青藏铁路}} |image= Qingzang railway Train 01.jpg |caption= Vlak, ki ga vleče par NJ2 dizel lokomotiva, potuje po progi Činghaj leta 2008 |building= 1984 ([[Šining]]–[[Nanšankou]])<br/>2006 (Nanšankou–[[Lasa]]) |commisioned= |decommisioned= |category=obratuje |del= |country= [[Ljudska republika Kitajska]] | locale = {{PRC}}<br /> * [[Činghaj]] * [[Avtonomna regija Tibet]] |company= China Railway Qingzang Group |mednarodna oznaka proge= |tiri= 1 tir |oznaka= |dolzina= 1956 km | gauge = 1435 mm | electrification = 25kV 50Hz (Šining–Golmud) | maxincline= 2,5 % | minradius = 190 m | speed = 160 km/h (Šining–Golmud)<br/>100 km/h (Golmud–Lasa) | racksystem = | elevation = | map = |prepustna moc= |izkoristek= |vir= | start = postaja Šining | end = postaja Lasa |embedded = }} {{SpecialChars | image = Standard Tibetan name.svg | special = Tibetan script | fix = Help:Multilingual support (Indic) | characters = [[Tibetan script|Tibetan characters]] | error = [[mojibake|question marks, boxes, or other symbols]] }} [[File:Qingzangrailwaymap.png|thumb|250px|Zemljevid Železniške proge Činghaj–Tibet]] '''Železniška proga Činghaj–Tibet''' ali '''železnica Čingzang''' ({{lang-bo|<big>མཚོ་བོད་ལྕགས་ལམ།</big>}}, {{lang|bo-latn|mtsho bod lcags lam}}; {{zh|t=青藏鐵路|s=青藏铁路|p=Qīngzàng Tiělù}}), je visokogorska železnica ki povezuje [[Šining]], provinca [[Činghaj]], z [[Lasa|Laso]], [[avtonomna pokrajina Tibet]] na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]]. Dolžina železniške proge je 1956 km. Gradnja 815 km odseka med Šiningom in Golmudom je bila dokončana do leta 1984, nadaljnjih 1142 km med Golmudom in Laso pa so odprli 1. julija 2006. Slovesno jo je odprl generalni sekretar [[Komunistična partija Kitajske|kitajske komunistične partije]] [[Hu Džintao]]: prva dva potniška vlaka sta bila ''Qing 1'' (Q1) od Golmuda do Lase in ''Zang 2'' (J2) od Lase do Pekinga.<ref>[http://www.chinadaily.com.cn/home/index.html The Official website of Yunnan province] Report of inauguration. Retrieved 1 July 2006.</ref> Ta železnica je prva, ki povezuje Avtonomno regijo Tibet z drugimi provincami. Tibet je zaradi svoje nadmorske višine in terena zadnja regija na ravni province na Kitajskem, ki je dobila železniško progo. Testiranje linije in opreme se je začelo 1. maja 2006.<ref>{{navedi novice| url=http://news.xinhuanet.com/english/2006-04/13/content_4421588.htm| title=Tibet's 1st railway to start unmanned operation| editor=Shanglin, Luan| date=13 April 2006| access-date=14 April 2006| publisher=Xinhua| url-status=dead| archive-url=https://web.archive.org/web/20060415193634/http://news.xinhuanet.com/english/2006-04/13/content_4421588.htm| archive-date=15 April 2006| df=dmy-all}}</ref> Potniški vlaki vozijo iz Pekinga, Čengduja, Čongčinga, Guangdžouja, Šanghaja, Šininga in Landžouja in lahko prevažajo med 800 in 1000 potnikov v glavni sezoni.<ref>{{navedi splet| title = Shanghai strives for straight train to Lhasa| url = http://www.accesstibettour.com/n-shanghai-train-to-lhasa.html| access-date = 28 June 2009| publisher = Access Tibet Tour}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.onceinalifetimejourney.com/once-in-a-lifetime-journeys/train-lhasa-can-expect/|title=The Train to Lhasa, Tibet - What You Can Expect on the Ride|date=7 June 2017}}</ref> Proga vključuje [[prelaz Tanggula]], ki je s 5072 m nadmorske višine najvišja točka na svetu na železnici. Železniška postaja Tanggula na 5068 m {{coord|33|00|18.50|N|91|38|57.70|E}} je najvišja železniška postaja na svetu. 1338 m dolg predor Fenghuoshan je najvišji železniški [[predor]] na svetu na 4905 m nadmorske višine. 4010 m dolg predor New Guandžiao je najdaljši predor med Šiningom in Golmudom, 3345 m dolg predor Jangbadžing pa je najdaljši predor med Golmudom in Laso. Več kot 960 km, več kot 80 % odseka Golmud–Lasa, je na nadmorski višini več kot 4000 m. Obstaja 675 mostov v skupni dolžini 159,88 km ; približno 550 km proge je položenih na [[permafrost]]. Znotraj odseka proge od Golmuda do Lase je 45 postaj, od katerih je 38 brez osebja in jih nadzoruje nadzorni center v Šiningu. Predvidenih je še trinajst postaj.<ref>{{navedi splet|url=http://news.sina.com.cn/c/2006-07-01/193210306837.shtml|title=连线青藏铁路总设计师：沿途尚预留13个车站_新闻中心_新浪网|website=news.sina.com.cn}}</ref> Proga bo elektrificirana.<ref>{{navedi splet|url=https://www.railjournal.com/infrastructure/china-to-electrify-1136km-golmud-lhasa-line/|title=China to electrify 1136km Golmud - Lhasa line|first=David|last=Briginshaw|date=24 May 2022}}</ref> == Vlaki in vozovnice == [[File:Board of Z21-22 (20151217085606).jpg|thumb|280px|Proga Z21/Z22 vozi med železniško postajo Peking Zahod in železniško postajo Lasa]] Vlaki so izdelani posebej za visokogorsko okolje. Dizelske lokomotive za tovor sta izdelala ''CSR Qishuyan'' (Serija DF8B-9000) in ''CNR Erqi Locomotive'' (Serija DF7G-8000), lokomotive za potniški promet pa je izdelal GE v Pensilvaniji (NJ2), potniški vagoni so vagoni 25T kitajske izdelave: na vlaku Z21/Z22, med Pekingom Zahod in Laso, je ''Bombardier Sifang Transportation'' (BSP) izdelal vagone na odseku Golmud-Lhasa v temno zeleni/rumeni ali temno rdeči/rumeni. Napisi v vagonih so v tibetanščini, kitajščini in angleščini. Delovna hitrost je 120 km/h in 100 km/h na odsekih, položenih na permafrostu. [[File:Lahsa station.jpg|thumb|left|240px|Železniška postaja Lasa]] Železnica od Golmuda do Lase je bila dokončana 12. oktobra 2005 in je bila odprta za redni poskusni promet 1. julija 2006.<ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/5133220.stm "China rolls out railway"], BBC News.</ref> Lokomotive so opremljene s turbinskim polnilnikom za boj proti učinku zmanjševanja moči, ko morajo zaradi ekstremne nadmorske višine teči na približno polovici atmosfere zraka. Na začetku so vozili le trije vlaki: Peking–Lasa (vsak dan), Čengdu/Čongčing–Lasa (vsak drugi dan) in Landžou/Šining–Lasa. Storitve Šanghaj/Guangdžou–Lasa so bile dodane oktobra 2006. Julija 2010 je storitev Šanghaj–Lasa postala dnevna in dodana je bila dnevna storitev med Šiningom in Laso, vendar je bila storitev nato prekinjena za zimsko sezono. Od oktobra 2006 pet parov potniških vlakov vozi med Golmudom in Laso ter še en par med Šiningom in Golmudom. Proga ima kapaciteto osem parov potniških vlakov. === Oskrba s kisikom in zdravstvene težave === Potniški vagoni, ki se uporabljajo na vlakih v Lasi, so posebej zgrajeni in imajo dovod kisika za vsakega potnika. Vsak potniški vlak ima zdravnika. Za vožnjo z vlakom med Golmudom in Laso je potrebna zdravstvena registracijska kartica potnika. Kartico lahko dobite ob nakupu vstopnice. Potniki morajo za potovanje z vlakom prebrati zdravstveno obvestilo in podpisati pogodbo na kartici. 28. avgusta 2006 so poročali, da je bil 75-letni moški iz Hongkonga prvi potnik, ki je umrl na vlaku, potem ko je imel težave s srcem v Lasi, a je vztrajal pri potovanju v Šining.<ref>{{navedi splet|date=2006-08-29|title=HK man first fatality on Qinghai-Tibet train|url=https://www.scmp.com/article/562003/hk-man-first-fatality-qinghai-tibet-train|access-date=2020-07-14|website=South China Morning Post|language=en}}</ref> == Gradnja == [[File:Photo by Xundaogong 巡道工出品 鸟岛信号塔 - panoramio.jpg|right|thumb|Vlak, ki vozi ob jezeru Činghai, med Šiningom in Golmudom]] [[File:Tanggula Railway Station 2.jpg|thumb|right|Železniška postaja Tanggula, ki leži na 5068 m, je najvišja postaja na svetu]] Glavno mesto province Činghai, Šining, je postalo povezano s preostalo državo z železnico leta 1959, ko je bila dokončana železnica Lanqing iz Landžoua.<ref>{{cite journal|last1=Goodman|first1=David S. G.|title=Qinghai and the Emergence of the West: Nationalities, Communal Interaction and National Integration|journal=The China Quarterly|date=June 2004|volume=179|issue=178|pages=379–399|doi=10.1017/S0305741004000220|jstor=20192339|hdl=10453/6047|s2cid=55915069|hdl-access=free}}</ref> 815 km odseka bodoče železnice Čingzang od Šininga do Golmuda v Činghaiju so odprli za promet leta 1984. Toda preostalih 1142 km odseka od Golmuda do Lase ni bilo mogoče zgraditi, dokler ni prišlo do rešitev tehničnih težav pri gradnji železniških tirov na permafrostu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.xinhuanet.com/local/2019-06/12/c_1124613301.htm|title=开拓雪域高原的梦想之路——来自青藏铁路的蹲点报告|agency=Xinhua News Agency|date=12 June 2019|access-date=6 February 2020|language=zh|archive-date=2022-05-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20220524132348/http://www.xinhuanet.com/local/2019-06/12/c_1124613301.htm|url-status=dead}}</ref> Ta odsek se je uradno začel graditi 29. junija 2001, končal 12. oktobra 2005, signalizacija in testiranje proge pa sta trajala nadaljnjih osem mesecev. Dokončali so ga v petih letih in je stal 3,68 milijarde dolarjev.<ref>[http://www.chinadaily.com.cn/china/2006-07/01/content_630772.htm The first train rumbles on highest railway] // Xin Dingding (China Daily), Updated: 1 July 2006</ref> Polaganje tirov v Tibetu se je začelo iz obeh smeri, proti gori Tanggula in Lasi, z železniške postaje Amdo 22. junija 2004. 24. avgusta 2005 je bila proga položena na najvišji točki železnice, prelazu Tanggula, 5072 m nad morsko gladino.<ref>Xinhua News Agency (24 August 2005). [https://web.archive.org/web/20050913000430/http://news.xinhuanet.com/english/2005-08/24/content_3397297.htm New height of world's railway born in Tibet]. Retrieved 25 August 2005.</ref> Obstaja 44 postaj, med njimi železniška postaja gora Tanggula na 5068 m kot najvišji na svetu. Perujska železniška postaja Ticlio s 4829 m je najvišja v Ameriki (postaja Cóndor; s 4786 m na progi Rio Mulatos-Potosí v Boliviji in postaja La Galera s 4777 m v Peruju sta naslednji najvišji). Projekt železnice Čingzang je vključeval več kot 20.000 delavcev in več kot 6000 kosov industrijske opreme in je eden največjih kitajskih dosežkov 21. stoletja. ''Bombardier Transportation'' je izdelal 361 potniških vagonov za visoke nadmorske višine s posebnimi obogatenimi kisikovimi in UV-zaščitnimi sistemi, dostavljenih med decembrom 2005 in majem 2006. Triinpetdeset je luksuznih spalnih vagonov za turistične storitve.<ref>Bombardier Transportation (25 February 2005). [http://www.bombardier.com/index.jsp?id=0_0&lang=en&file=/en/0_0/pressrelease.jsp%3Fgroup%3D0_0%26lan%3Den%26action%3Dview%26mode%3Dsearch%26year%3Dnull%26id%3D2748%26sCateg%3D1_0 Bombardier "Awarded A Contract For High Altitude Passenger Rail Cars In Tibet"]. Retrieved 25 August 2005.</ref> Gradnja železnice je bila del strategije zahodnega razvoja Kitajske, poskusa razvoja zahodnih provinc Kitajske, ki so precej manj razvite od vzhodne Kitajske. Železnica bo razširjena do Zhangmuja preko Šigatseja (日喀则) na zahodu in Dalija prek Njingčija (林芝) na vzhodu. Načrtuje se nadaljnja razširitev, ki bo povezala Šigatse z Jadongom blizu meje med Kitajsko in Indijo<ref>[http://www.chinadaily.com.cn/bizchina/2006-06/29/content_629162.htm Extension plans]. Retrieved 28 June 2006.</ref> (Zemljevid<ref>{{navedi splet|url=http://sun-bin.blogspot.com/2006/07/qinghai-tibet-railway-videos.html|title=Sun Bin: Qinghai Tibet railway videos|first=Sun|last=Bin|date=3 July 2006}}</ref>). Vlada meni železnico za enega največjih podvigov v moderni kitajski zgodovini, zato je pogosto omenjena v rednih televizijskih programih. Kitajsko-tibetanski ljudski pevec Han Hong ima pesem ''Tianlu'' ('Cesta v nebesa'; 天路), ki hvali železnico Čingzang. === Dokončane razširitve === 17. avgusta 2008 je tiskovni predstavnik železnice potrdil načrte za dodajanje še šestih železniških prog, ki se povezujejo z železnico Činghai–Tibet, vključno od Lase do Njingčija in od Lase do Šigatseja, obe v avtonomni regiji Tibet. Tri proge bodo izhajale iz Golmuda v provinci Činghai in vodile do Čengduja v provinci [[Sečuan]], Dunhuanga v provinci [[Gansu]] in Korle v [[Avtonomna pokrajina Šindžjang-Ujgur|Avtonomni pokrajini Šindžjang-Ujgur]]. Šesta bo povezovala Šining, glavno mesto Činghai, z Džangjejem v Gansuju. Šest linij naj bi začelo obratovati pred letom 2020.<ref>{{navedi novice| url=http://www.chinadaily.com.cn/china/2008-08/17/content_6943311.htm| title=Qinghai-Tibet railway to get six new lines| date=17 August 2008| newspaper=China Daily| access-date=17 August 2008}}</ref> Construction work of the Lhasa–Shigatse extension began on 26 September 2010;<ref>{{navedi splet |url=http://news.xinhuanet.com/society/2010-09/26/c_13530616.htm |script-title=zh:青藏铁路首条延伸线拉日铁路开工建设_社会频道_新华网 |website=Xinhua News |date=2010-09-26 |access-date=26 September 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100929132946/http://news.xinhuanet.com/society/2010-09/26/c_13530616.htm |archive-date=29 September 2010 |url-status=dead |df=dmy-all }}</ref> Gradbena dela odseka Lasa–Šigatse so se začela 26. septembra 2010; odprli so ga avgusta 2014.<ref>{{cite magazine | url=http://www.railwaygazette.com/news/infrastructure/single-view/view/tibet-railway-opens-to-xigaze.html | title=Tibet railway opens to Xigaze | magazine=Railway Gazette | date=15 August 2014 | access-date=16 August 2014 | archive-date=2018-11-09 | archive-url=https://web.archive.org/web/20181109070724/https://www.railwaygazette.com/news/infrastructure/single-view/view/tibet-railway-opens-to-xigaze.html | url-status=dead }}</ref> Gradnja železnice Dunhuang–Golmud se je začela decembra 2012 in končala 18. decembra 2019.<ref name="qhdsb">{{navedi novice|url=http://epaper.tibet3.com/xhdsb/html/2019-12/18/content_614156.htm|title=敦格铁路今日全线通车|date=18 December 2019|access-date=2 February 2020|newspaper=西海都市报|language=zh|archive-date=2019-12-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20191218094631/http://epaper.tibet3.com/xhdsb/html/2019-12/18/content_614156.htm|url-status=dead}}</ref> Ta nova železnica razširi obstoječo postajo Jinmašia na železnici Činghai–Tibet za 506 km do Dunhuanga, Gansu, in vzpostavi neposredno povezavo med Šindžjangom in Tibetom.<ref>{{navedi splet |url=http://news.huochepiao.com/2012-10/2012102013240934.htm |script-title=zh:格尔木至敦煌铁路开工 |website=huochepiao.com |date=20 October 2012}}</ref> === Povečanje zmogljivosti in elektrifikacija === [[File:Photo by Xundaogong 巡道工出品 7581次在南山-二郎间 - panoramio.jpg|thumb|Odsek železnice med Nanšanom in Erlangom v prefekturi Haiši, Činghai]] Glede na to, da se pričakuje, da bo železnica Sečuan-Tibet dokončana razmeroma pozno z manjšo zmogljivostjo, se pričakuje, da bo železnica Činghai-Tibet dodala tovorno zmogljivost za izpolnitev povpraševanja po prevozu materiala. 13 postaj vzdolž železnice Činghai–Tibet je prejelo razširitve stranskih tirov ali prehodnih zank ali pa so bile te zgrajene iz nič. V teku je tudi študija izvedljivosti elektrifikacije.<ref>{{navedi splet|url=http://www.tibetol.cn/html/2018/xizangyaowen_0823/39514.html|title=青藏铁路电气化改造进入可研阶段 - 西藏要闻 - 西藏在线|website=www.tibetol.cn|language=zh-hans |access-date=2019-05-20}}</ref> === Povezava z Nepalom === Na srečanju med kitajskimi in nepalskimi uradniki 25. aprila 2008 je kitajska delegacija napovedala, da namerava podaljšati železnico Čingzang do Džangmuja (nepalsko ''Khasa'') na nepalski meji. Nepal je zahteval razširitev železnice, da bi omogočili trgovino in turizem med državama. Odsek Lasa–Šigatse je bil odprt avgusta 2014. Junija 2018 sta Kitajska in Nepal podpisala vrsto sporazumov, vključno z gradnjo železnice Šigatse–[[Katmandu]] med obiskom nepalskega premierja Olija na Kitajskem. Gradnja naj bi bila končana do leta 2024.<ref>{{navedi novice |last1=Om Astha Rai |title=The great march |url=https://www.nepalitimes.com/banner/a-great-march/ |access-date=1 July 2018 |agency=Nepali Times |date=21 June 2018 |archive-date=2021-02-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210214175254/https://www.nepalitimes.com/banner/a-great-march/ |url-status=dead }}</ref> == Inženirski izzivi == [[File:T28次通过二郎螺旋展线 - panoramio.jpg|thumb|Spiralna zanka v Guandžiao, Činghai]] Za takšno železnico je veliko tehničnih težav. Približno polovica drugega odseka je bila zgrajena na komaj obstojnem permafrostu. Poleti se zgornja plast odmrzne in tla postanejo blatna. Toplota vlakov, ki vozijo zgoraj, lahko stopi permafrost že z majhno spremembo temperature. Glavni inženirski izziv, poleg pomanjkanja kisika, je šibkost permafrosta. Za območja permafrosta, ki niso zelo krhka, zadostuje nasip iz velikih skal. Medtem pa mora biti na najbolj ranljivih območjih tirna postelja dvignjena kot most. Inženirji so to težavo rešili na območjih najšibkejšega permafrosta z izgradnjo dvignjenih tirov s piloti, zabitimi globoko v zemljo.<ref>David Wolman, [https://www.wired.com/wired/archive/14.07/chinarail.html "Train to the Roof of the World"], ''Wired magazine|Wired'', Vol.&nbsp;14, No.&nbsp;7 (July 2006).</ref> Podobno kot pri transaljaškem cevovodnem sistemu so tudi deli tira pasivno hlajeni s toplotnimi izmenjevalniki na osnovi [[amoniak]]a. Zaradi podnebnih sprememb se lahko domneva, da se bodo temperature na tibetanski planoti zvišale za dve do tri stopinje Celzija. Ta sprememba zadostuje za topljenje permafrosta in s tem vpliva na celovitost celotnega sistema. Posledice podnebnih sprememb še niso vidne. [[File:TibBahn1.jpg|left|thumb|Prelaz Kunlun]] Zrak v Tibetu je precej redkejši, saj je parcialni tlak kisika 35 do 40 % nižji od tistega na morski gladini. Uporabljajo se posebni potniški vagoni, ob železnici je bilo zgrajenih več tovarn kisika. Vsak sedež v vlaku je opremljen z odprtino za dovod kisika za morebitne nujne primere. Kitajska vlada je trdila, da noben gradbeni delavec med gradnjo ni umrl zaradi bolezni, povezanih z višinsko boleznijo.<ref>[http://www.gov.cn/jrzg/2006-06/14/content_309850.htm "News on Chinese government website"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220116100409/http://www.gov.cn/jrzg/2006-06/14/content_309850.htm |date=2022-01-16 }}, (in Chinese). Quotation: The vice president of Qinghai Medical University, Dr Gerili, said "Because of proper preventions and treatments, among tens of thousands of workers from low altitude, no one died due to altitude sickness. You cannot deny that it's a miracle."</ref> Železnica poteka mimo [[gorovje Kunlun|gorovja Kunlun]], potresnega območja. Leta 2001 je Kunlun prizadel potres z močjo 7,8 Mw (vendar ni povzročil smrtnih žrtev). Ob železnici je nameščenih na desetine potresnih monitorjev. == Vpliv == === Gospodarski === Z omejeno industrijsko zmogljivostjo v Tibetu je tibetansko gospodarstvo močno odvisno od industrijskih izdelkov iz bolj razvitih delov Kitajske. Prevoz blaga v Tibet in iz njega je večinoma potekal po cesti Čingzang, ki povezuje Tibet s sosednjo provinco Činghai in je bila zgrajena v zgodnjih 1950-ih. Dolžina in teren sta omejila zmogljivost ceste, saj se vsako leto prepelje manj kot milijon ton blaga. Z izgradnjo železnice bi se morali stroški prevoza potnikov in blaga močno znižati, kar bi omogočilo povečanje obsega – stroški na tonski kilometer se bodo znižali z 0,38 RMB na 0,12 RMB. Predvideno je, da bo do leta 2010 v Tibet in iz njega prepeljanih 2,8 milijona ton, od tega več kot 75 % po železnici.<ref>[http://www.cnradio.com.cn/2004news/internal/200611/t20061110_504324840.html &nbsp;==="Qingzang railway transported .73M passengers, boosts Tibet economy"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070704120839/http://www.cnradio.com.cn/2004news/internal/200611/t20061110_504324840.html |date=4 July 2007 }}, CN Radio, (In Chinese).</ref> Pred železnico je bila kupna moč 100 RMB v Lasi le sorazmerna s 54 RMB v obalnih regijah Kitajske, predvsem zaradi visokih transportnih stroškov. Železnica bi lahko dvignila življenjski standard ob tej poti. === Socialni === Proti gradnji železnice so protestirali okoljevarstveniki in tibetanski aktivisti za neodvisnost. Tibetanska vlada v izgnanstvu verjame, da bosta proga in nadaljnja širitev železniškega omrežja prispevala k nadaljnjemu pritoku Kitajcev, denacionalizaciji Tibetancev in izčrpavanju naravnih virov v regiji.<ref>{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/world/2006/jun/30/china.jonathanwatts|title=Protests as Tibet-China rail link opens – theguardian.com|website=TheGuardian.com |date=30 June 2006 |access-date=2022-04-25}}</ref> Po poročanju kitajske državne tiskovne agencije ''Xinhua News'' je železnica spodbujala dedovanje tibetanske kulture in vere, saj je odprtje železnice povečalo število vernikov iz vse države, ki prihajajo v Laso. Tibetancem daje tudi prednost z dostopnostjo do preostalega dela Kitajske za terciarno izobraževanje, zaposlitev in trg za lokalno industrijo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.gov.cn/ztzl/qztlkt/content_669066.htm|title=西藏自治区社会各界共同庆祝青藏铁路通车一周年|access-date=31 January 2020|date=1 July 2007|publisher=中央政府门户网站|language=zh|archive-date=2023-04-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20230405145224/http://www.gov.cn/ztzl/qztlkt/content_669066.htm|url-status=dead}}</ref> Qiangba Puncog, nekdanji predsednik ljudske vlade avtonomne pokrajine Tibet, je cenil železnico za uvedbo več turistične industrije v regijo z delovnimi mesti za lokalno prebivalstvo. === Okoljski === [[File:Qinghai–Tibet Railway (Qingzang Railway) (37148431070).jpg|thumb|Mokrišče ob železnici, blizu gorovja Njenchen Tanglha]] Vpliv nove železnice na okolje je stalna skrb. Povečanje potniškega prometa bo povzročilo večjo turistično in gospodarsko dejavnost na Tibetanski planoti, gradnja železnice pa lahko negativno vpliva tudi na lokalno okolje. Na primer motnje v izmenjavi toplote zemlje, vegetacije in površinske vode, ki lahko povzročijo erozijo zaradi zmrzovanja in odmrzovanja ter taljenje ledu, če z njimi ne ravnamo pravilno.<ref name="QZimpact">{{navedi splet|url=http://www.qh.xinhuanet.com/qztlw/2003-06/25/content_639390.htm|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100505155553/http://www.qh.xinhuanet.com/qztlw/2003-06/25/content_639390.htm|url-status=dead|title=News – 修建青藏铁路　造福各族人民|archivedate=5 May 2010}}</ref> Da bi zmanjšali motnje, se smeti in iztrebki na vlakih zbirajo v dva zaprta zabojnika v vsakem vagonu, namesto da bi jih odlagali na tire, in jih odvažajo na velikih postajah. Obstajajo tudi pomisleki Kitajske meteorološke uprave, da bi lahko taljenje permafrosta v Tibetu, na katerem je del železnice, zaradi globalnega segrevanja ogrozilo železnico v 21. stoletju.<ref>{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/idUSTRE5451IM20090506 |title=Global warming threatens Tibet railway: report|date=6 May 2009|work=Reuters|access-date=10 April 2010|location=Beijing}}</ref> Učinki te železnice na divje živali, kot so tibetanske antilope in rastline, trenutno niso znani. 33 železniških mostov za prečkanje divjih živali je bilo zgrajenih posebej za omogočanje nadaljnje selitve živali. === Vojaški === Komentatorji so opozorili na potencialni vojaški vpliv te železnice, ki Ljudski osvobodilni vojski omogoča hitrejšo mobilizacijo enot na določenih mejnih območjih v sporu z Indijo.<ref>{{navedi novice|last=Ramachandran|first=Sudha|date=December 6, 2020|title=Tibet Railway Network Speeding Up to the Indian Border|url=https://jamestown.org/program/tibet-railway-network-speeding-up-to-the-indian-border/|access-date=2020-12-06|website=Jamestown Foundation|language=en-US}}</ref> == Tirna vozila == [[File:YW25T 676500@BJX (20151217082001).jpg|thumb|Posebej zgrajeni platojski vagoni na zahodni železniški postaji Peking, ki prihajajo iz Lase kot Z22]] *361 Bombardier Sifang Power (Qingdao) Transportation Ltd./Power Corporation of Canada/China South Locomotive and Rolling Stock Industry (Group) Corporation High-Grade Coach – 308 standardnih avtomobilov in 53 posebnih turističnih vagonov *Lokomotiva GE Transportation NJ2 (zgrajenih je bilo 78 lokomotiv GE z oznako C38AChe) *CSR Qishuyan & CSR Ziyang Serija lokomotiv DF8B-9000 in lokomotiva DF8BJ – podobna dizelski električni lokomotivi Bombardier Transportation-GE Transportation Blue Tiger; proizvodnjo serije DF8B-9000 je prekinil nekdanji kitajski skorumpirani uradnik Liu Zhijun v korist lokomotiv GE in EMD *Lokomotiva serije CNR Erqi DF7G-8000 *Lokomotiva CRRC Dalian HXN3 == Pokrajina ob železnici == Od odprtja železnice je pokrajina, gledana z železnice, postala mednarodno znana:<ref>[http://www.g-tabi.com/guide/qingzang/qztl-jingdian.php The Good Views of Qingzang Railway from Golmud to Lhasa] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120327222027/http://www.g-tabi.com/guide/qingzang/qztl-jingdian.php |date=27 March 2012 }} (in Japanese)</ref><ref>[http://www.cntabi.com/kankou/qingzang/qztl-jingdian.php The Good Views of Qingzang Railway]{{Slepa povezava|date=avgust 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=December 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>[http://www.hudong.com/wiki/%E9%9D%92%E8%97%8F%E9%93%81%E8%B7%AF&prd=button_doc_jinru Qingzang Railway (Hudong Encyclopedia)] (in Chinese)</ref> {{col-begin}} {{col-2}} '''[[Šining]] do [[Golmud]]a: ''' * [[Jezero Činghaj]] '''Golmud do Lase: ''' * [[prelaz Kunlun]], vzhodni del gorovja Kunlun (gora Hoh Šil do gorovja Bajan Har), vrh Judžu in njegov [[ledenik]] * [[Predor Fenghuošan]] * Hoh Šil (Kekešili travniki) {{col-2}} * [[most Ulan Moron]] čez reko Tuotuo * [[Postaja Tangula]], gorovje [[Tangula]] * Amdo travniki * Jezero Tsonag * Nagču travniki * [[gorovje Njenčen Tanglha]] * Damšung travniki * most čez reko Lasa {{col-end}} == Galerija == <gallery> File:Xining railway station platform.jpg|Železniška postaja Šining File:QinghaiHu1.jpg|[[Jezero Činghaj]] File:通天河大桥 Tongtian River Bridge China Xinjiang Urumqi Welcome yo - panoramio (3).jpg|Most čez reko Tongtian File:20060730225824_-_格尔木站.jpg|Železniška postaja Golmud File:20060731061434 - 唐古拉站.jpg|Železniška postaja Tangula File:TanggulaShan.jpg|Gorovje Tangula File:TibetanRailwayBridge.jpg|Most na obzorju permafrosta File:Tsonag Lake, Tibet.jpg|Jezero Tsonag File:Nyainqentanglha_from_Qingzang_Railway.jpg|Gorovje Njenčen Tanglha File:Lhasatrainstation shu.jpg|Železniška postaja Lhasa </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave== {{commons category|Mountain railways of India}} * [https://www.youtube.com/watch?v=Vj1MeeHelMY Qinghai Tibetan Railway na You Tube] * [https://www.youtube.com/watch?v=MuBT8f4VDi8 Railway on the Roof of the World: Qinghai–Tibet line] * [https://scholar.google.si/scholar?q=qinghai-tibet+railway+documentary&hl=sl&as_sdt=0&as_vis=1&oi=scholart Akademski članki] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Činghaj]] [[Kategorija:Tibet]] [[Kategorija:Železniške proge na Kitajskem]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2006]] 2082phz6lsyqf1z1gp85vbjayojasiw 0 549631 6676642 6398947 2026-05-16T18:04:28Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676642 wikitext text/x-wiki {{Infobox person|image=Tomas-Prochazka.png|caption=Procházka na svojem zadnjem koncertu z Banjo Bandom leta 2012|children=|known_for=|signature=|spouse(s)=}}'''Tomáš „Pašek“'''<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Čapek instruments|url=https://www.capekinstruments.com/?file=onas&udalost=201211|website=www.capekinstruments.com|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-02-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20230205010026/https://www.capekinstruments.com/?file=onas&udalost=201211|url-status=dead}}</ref> '''Procházka''' (izg. ''Prohazka''), češki bobnar in tolkalist, * [[1946]], [[Češkoslovaška]], † [[23. oktober]] [[2013]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Zemřel Tomáš Procházka, který bubnoval s Mládkovým Banjo Bandem|url=https://www.idnes.cz/kultura/hudba/zemrel-bubenik-tomas-prochazka.A131024_135427_hudba_vha|website=iDNES.cz|date=2013-10-24|accessdate=2023-09-19|language=cs|first=Václav|last=Hnátek}}</ref> == Kariera == Tomáš Procházka je že v zgodnjih [[1950.]], tako kot njegovi kolegi [[Ivan Mládek]], [[Václav Dědina]] in [[Pavel Skála]], igral dixieland v različnih zasedbah.<ref>{{Navedi splet|title=Banjo Band 1973-1975|url=http://im.termitovo.cz/diskografie.php?id=30|website=im.termitovo.cz|accessdate=2023-09-19}}</ref> [[Banjo Band|Banjo Bandu]] se je pridružil leta 1973, ko je zamenjal bobnarja [[Jan Antonín Pacák|Jana Pacáka]].<ref>{{Navedi splet|title=Jožin z bažin a dalších 80 písní|url=http://im.termitovo.cz/diskografie.php?id=19|website=im.termitovo.cz|accessdate=2023-09-19}}</ref> Član skupine je ostal vse do leta [[1989]], še vedno pa je s skupino občasno sodeloval. Njegovo edino vokalno delo je pesem »Švagr má bagr« z albuma ''[[Nashledanou! (album)|Nashledanou!]]'' iz leta 1977. Leta 2012 je na velikem koncertu še zadnjič nastopil skupaj z Banjo Bandom. Poleg njega sta zraven nastopila še dva bivša člana, [[Ladislav Gerendáš]] in [[Petr Kaňkovský]], preostala dva člana t. i. ''zlate zasedbe'', [[Jan Bošina]] in [[Ivo Pešák]], pa sta že nekaj časa pred tem umrla (Bošina 2004, Pešák 2011).<ref name=":0" /> Procházka je umrl 23. oktobra 2013 za [[Rak (bolezen)|rakom]].<ref name=":1" /> == Filmografija == * [[Kronika žhavého léta|''Kronika žhavého léta'']]<ref>{{Navedi splet|title=Tomáš Procházka|url=https://www.filmovyprehled.cz/cs/person/131562/tomas-prochazka|website=Filmový přehled|accessdate=2024-01-22|language=cs|archive-date=2023-10-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20231030075505/https://www.filmovyprehled.cz/cs/person/131562/tomas-prochazka|url-status=dead}}</ref> (1973) * [[Když je v Praze abnormální hic|''Když je v Praze abnormální hic'']] (1976) * [[Sláva, nazdar výletu (film)|''Sláva, nazdar výletu'']] (1978) == Sklici == <references /> {{Banjo Band}} {{DEFAULTSORT:Procházka, Tomáš}} [[Kategorija:Češki glasbeniki]] [[Kategorija:Člani skupine Banjo Band]] r4d5fzvv3ctp3rulyy4op2svvvoek1i 0 555917 6676618 6639880 2026-05-16T17:24:40Z Shabicht 3554 6676618 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Vida | fullname = | image = St._Vitus%27s_Parish_Church-Cerkev_sv._Vida_-_Ljubljana_2020-2.jpg | caption = | pushpin map = Ljubljana | pushpin label position = | pushpin map alt = Zemljevid Ljubljane | map caption = Lega v Ljubljani | coordinates = <!-- wd --> | location = | country = Slovenija | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Vid]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[župnijska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = https://www.zupnija-sentvid.si/ | former name = | bull date = | founded date = 1795-1797 | founder = | groundbreaking = | completed date = 1797 | construction cost = | dedicated date = 16.6.1901 | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = po potresu 1895 porušen [[prezbiterij]], 1897 izgradnja prečne ladje s kupolo in nov prezbiterij<ref name="mati vseh cerkva">{{navedi knjigo |author1=Benedik, Metod|author2= Trunkelj, Franc |year=2012 |title=Mati mnogih cerkva : župnije ljubljanske nadškofije v sliki in besedi |publisher=[[Družina (časopis)|Družina]] |isbn=978-961-222-899-6 |cobiss=261200640 |pages=437/783 str.}}</ref> | past bishop = | people = | architect = Joseph Hillebrandt; obnova po potresu 1895: H. Feblinger, [[Gradec]] | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = | bells = 5 | bells hung = | bell weight = | parish= [[župnija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | deanery= [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | archdiocese= [[nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | metropolis = | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Ljubljana - Cerkev sv. Vida v Šentvidu | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 1997 | lokacija = | občina = Ljubljana }} }} '''Cerkev sv. Vida''' je [[cerkev (zgradba)|cerkev]] v [[Ljubljana|ljubljanskem]] predelu [[Šentvid (Ljubljana)|Šentvid]], na [[Prušnikova ulica, Ljubljana|Prušnikovi ulici]]. Cerkvena stavba ima funkcijo [[župnijska cerkev|župnijske cerkve]] [[Župnija Ljubljana - Šentvid|Župnije Ljubljana - Šentvid]]. [[Cerkvena ladja|Enoladijska]] cerkev, predelana po potresu 1895, je v trenutni obliki vsaj četrta na tej lokaciji. Ima mogočen zvonik, tridelno vhodno lopo in kupolo z lanterno ter več kapelami. V cerkvi je [[krstilnik]], eno zadnjih del (pred 1955) arhitekta [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]]. == Gradnja == Lokacija predromanske in romanske cerkve ni znana, za gotsko pa se domneva, da je stala na mestu današnje. Sedanjo cerkev so zgradili med leti 1795 in 1797. Po [[Ljubljanski potres (1895)|potresu 1895]] so dogradili prečno [[Cerkvena ladja|ladjo]], kupolo ter nov [[prezbiterij]]. == Notranjščina cerkve == Notranjost cerkev je leta 1914 poslikal slikar Anton Jebačin. Glavni [[oltar]] iz leta 1853 je izdelal [[Matej Tomc]]. V niši stoji kip [[Sveti Vid|sv. Vida]], lebdečega na srebrni pari in obdanega z angelci. Slika iz leta 1796 je delo [[Leopold Layer|Leopolda Layer]]ja. Tudi stranske oltarje so med leti 1853 in 1885 izdelali v Tomčevih delavnicah, slike pa je izdelal slikar [[Janez Wolf]]. Oltarji so posvečeni: Brezmadežni (1913, ob straneh sv. Ana in Joahim), svetemu Antonu Padovanskemu (okrog 1874, ob strani sv. Lucija in sv. Katarina), Svetemu Janezu Krstniku (1870, slika Janez Wolf, zraven še sv. Florijan in sv. Job), atika: sv. Zaharij, ter oltar, posvečen sv. Nikolaju (1870, Janez Wolf, poleg sv. Katarina in sv. Barbara). V [[Atika (arhitektura)|atiki]] je upodobljeno mučeništvo sv. Andreja, delo Janeza Metzingerja. Leta 1955 so po načrtih arhitekta [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] postavili še oltar Kristusovega Vnebohoda (slikar Tone Kralj, 1935); oltar Snemanja s križa in odprtega groba pa je zasnoval domačin [[Anton Bitenc|Tone Bitenc]] (1960, slika: [[Tone Kralj]]). [[Orgle]] so iz leta 1915 iz delavnice [[Anton Dernič|Antona Derniča]] iz Radovljice, predelal Franc Jenko (1939). == Glej tudi == * [[Župnija Ljubljana - Šentvid|Župnija Šentvid nad Ljubljano]] == Sklici in viri == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično|St. Vitus's Parish Church (Šentvid, Ljubljana)|Cerkev sv. Vida, Šentvid nad Ljubljano}} * [https://www.zupnija-sentvid.si/ Spletne strani župnije] * [https://www.druzina.si/zupnija/zupnijska-cerkev-sv-vida-ljubljana-sentvid O župniji na straneh spletišča Družina] {{Cerkve v Ljubljani}} [[Kategorija:Cerkve v Ljubljani|Vid]] [[Kategorija:Cerkve svetega Vida|Ljubljana]] [[Kategorija:Šentvid (Ljubljana)]] b8xim0a77jtsi8bcv8guiy0tbyttf9s 4 556950 6676514 6665597 2026-05-16T14:01:00Z MediaWiki message delivery 115826 /* Wiki Loves Eurovision 2026 */ nov razdelek 6676514 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Globalna sporočila/Glava}} == <span lang="en" dir="ltr">Help us decide the name of the new Abstract Wikipedia project</span> == <div lang="en" dir="ltr"> <section begin="function1"/> {{int:Hello}}. Please help pick a name for the new Abstract Wikipedia wiki project. This project will be a wiki that will enable users to combine functions from [[:f:|Wikifunctions]] and data from Wikidata in order to generate natural language sentences in any supported languages. These sentences can then be used by any Wikipedia (or elsewhere). There will be two rounds of voting, each followed by legal review of candidates, with votes beginning on 20 October and 17 November 2025. Our goal is to have a final project name selected on mid-December 2025. If you would like to participate, then '''[[m:Special:MyLanguage/Abstract Wikipedia/Abstract Wikipedia naming contest|please learn more and vote now]]''' at meta-wiki. {{Int:Feedback-thanks-title}} <section end="function1"/> </div> -- [[User:Sannita (WMF)|User:Sannita (WMF)]] ([[User talk:Sannita (WMF)|talk]]) 13:43, 20. oktober 2025 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Sannita (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery&oldid=29432175 --> == <span lang="en" dir="ltr">Seeking volunteers to join several of the movement’s committees</span> == <div lang="en" dir="ltr"> <section begin="announcement-content" /> Each year, typically from October through December, several of the movement’s committees seek new volunteers. Read more about the committees on their Meta-wiki pages: * [[m:Special:MyLanguage/Affiliations Committee|Affiliations Committee (AffCom)]] * [[m:Special:MyLanguage/Ombuds commission|Ombuds commission (OC)]] * [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation/Legal/Community Resilience and Sustainability/Trust and Safety/Case Review Committee|Case Review Committee (CRC)]] Applications for the committees open on October 30, 2025. Applications for the Affiliations Committee, Ombuds commission and the Case Review Committee close on December 11, 2025. Learn how to apply by [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation/Legal/Committee appointments|visiting the appointment page on Meta-wiki]]. Post to the talk page or email cst[[File:At sign.svg|16x16px|link=|(_AT_)]]wikimedia.org with any questions you may have. For the Committee Support team, <section end="announcement-content" /> </div> -[[m:User:MKaur (WMF)| MKaur (WMF)]] 15:13, 30. oktober 2025 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MKaur (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery&oldid=29517125 --> == <span lang="en" dir="ltr">Reminder: Help us decide the name of the new Abstract Wikipedia project</span> == <div lang="en" dir="ltr"> <section begin="function2"/> {{int:Hello}}. Reminder: Please help to choose name for the new Abstract Wikipedia wiki project. The finalist vote starts today. The finalists for the name are: <span lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">Abstract Wikipedia, Multilingual Wikipedia, Wikiabstracts, Wikigenerator, Proto-Wiki</span>. If you would like to participate, then '''[[m:Special:MyLanguage/Abstract Wikipedia/Abstract Wikipedia naming contest|please learn more and vote now]]''' at meta-wiki. {{Int:Feedback-thanks-title}} <section end="function2"/> </div> -- [[User:Sannita (WMF)|User:Sannita (WMF)]] ([[User talk:Sannita (WMF)|talk]]) 15:22, 20. november 2025 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Sannita (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery&oldid=29583860 --> == Thank You for Last Year – Join Wiki Loves Ramadan 2026 == Dear Wikimedia communities, We hope you are doing well, and we wish you a happy New Year. ''Last year, we captured light. This year, we’ll capture legacy.'' In 2025, communities around the world shared the glow of Ramadan nights and the warmth of collective iftars. In 2026, ''Wiki Loves Ramadan'' is expanding, bringing more stories, more cultures, and deeper global connections across Wikimedia projects. We invite you to explore the ''Wiki Loves Ramadan 2026'' [[m:Special:MyLanguage/Wiki Loves Ramadan 2026|Meta page]] to learn how you can participate and [[m:Special:MyLanguage/Wiki Loves Ramadan 2026/Participating communities|sign up]] your community. 📷 ''Photo campaign on '' [[c:Special:MyLanguage/Commons:Wiki Loves Ramadan 2026|Wikimedia Commons]] If you have questions about the project, please refer to the FAQs: * [[m:Special:MyLanguage/Wiki Loves Ramadan/FAQ/|Meta-Wiki]] * [[c:Special:MyLanguage/Commons:Wiki Loves Ramadan/FAQ|Wikimedia Commons]] ''Early registration for updates is now open via the '''[[m:Special:RegisterForEvent/2710|Event page]]''''' ''Stay connected and receive updates:'' * [https://t.me/WikiLovesRamadan Telegram channel] * [https://lists.wikimedia.org/postorius/lists/wikilovesramadan.lists.wikimedia.org/ Mailing list] We look forward to collaborating with you and your community. '''The Wiki Loves Ramadan 2026 Organizing Team''' 20:45, 16. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:ZI Jony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Non-Technical_Village_Pumps_distribution_list&oldid=29879549 --> == <span lang="en" dir="ltr">Annual review of the Universal Code of Conduct and Enforcement Guidelines</span> == <div lang="en" dir="ltr"> <section begin="announcement-content" /> I am writing to you to let you know the annual review period for the Universal Code of Conduct and Enforcement Guidelines is open now. You can make suggestions for changes through 9 February 2026. This is the first step of several to be taken for the annual review. [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Annual review/2026|Read more information and find a conversation to join on the UCoC page on Meta]]. The [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Coordinating Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee]] (U4C) is a global group dedicated to providing an equitable and consistent implementation of the UCoC. This annual review was planned and implemented by the U4C. For more information and the responsibilities of the U4C, [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Coordinating Committee/Charter|you may review the U4C Charter]]. Please share this information with other members in your community wherever else might be appropriate. -- In cooperation with the U4C, [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User talk:Keegan (WMF)|talk]])<section end="announcement-content" /> </div> 22:01, 19. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery&oldid=29905753 --> == Request for Comment: VisualEditor automatic reference names == <div lang="en" dir="ltr"> Hi, I’m Johannes from [[:m:Wikimedia Deutschland|Wikimedia Deutschland]]’s [[:m:WMDE Technical Wishes|Technical Wishes team]]. Apologies for writing in English. {{Int:Please-translate}}! We are considering to work on [[:m:Community Wishlist/W17|Community Wishlist/W17: Improve VE references' automatic names and reuse]]. This has been a long-term issue for wikitext editors (see e.g. [[:en:WP:VisualEditor/Named references]]) which has been among the top-voted wishes in several [[:m:Community Wishlist Survey|Community Wishlist Surveys]], e.g. [[:m:Community Wishlist Survey 2017/Editing/VisualEditor: Allow editing of auto-generated references before adding them|2017]], [[:m:Community Wishlist Survey 2019/Citations/VisualEditor: Allow references to be named|2019]], [[:m:Community Wishlist Survey 2022/Editing/VisualEditor should use human-like names for references|2022]] or [[:m:Community Wishlist Survey 2023/Editing/VisualEditor should use proper names for references|2023]]. We would like your input on the [[:m:WMDE Technical Wishes/References/VisualEditor automatic reference names#Proposed solutions|solutions]] proposed on our project page: '''[[:m:WMDE Technical Wishes/References/VisualEditor automatic reference names]]'''. We are considering several options, which can be combined if desired by the community. * Changing the default pattern for automatically generated reference names (currently <code>":n"</code>, e.g. <code>":0"</code>, <code>":1"</code>...) to use the [[:mw:Help:Reference Previews#Exposed reference types|reference type]] instead (e.g. <code>"book_reference-1"</code>). * Providing a simple mechanism for communities to configure a different default name. * Generating automatic reference names based on the [[:en:domain name|domain name]] (if it’s a web citation). * Generating automatic reference names based on template parameters (e.g. "title" or "last"+"first") – defined by the community. === Feedback === [[:m:WMDE Technical Wishes/References/VisualEditor automatic reference names|Visit our project page]] to read about our proposal in detail and share your thoughts [[:m:Talk:WMDE Technical Wishes/References/VisualEditor automatic reference names#Request for comment|on metawiki]]. '''Please note''': We will only implement a solution if there’s clear consensus among the global community. Our intention is not to build the perfect solution, but to find a simple and lean one that alleviates the pain caused by auto generated names. We are aware that some experienced VisualEditor users might prefer an option to manually change reference names in VisualEditor, but such a UX intervention is difficult to achieve across reference types and thus out of scope for our team, we can only improve the auto-naming mechanism. We are happy about suggestions for improving certain details of the proposed solutions. Any other feedback and alternative proposals are also welcome – even though it’s out of scope for us, it might still be relevant for future work on this topic. Please support us interpreting consensus by clearly indicating your opinion (e.g. by using support/neutral/oppose templates). We are aware of [[:en:WP:NOTVOTE]], but given that we are facilitating this discussion with users from different wikis, potentially commenting in their native language, clearly indicating your position helps us avoid misunderstandings. Thank you for participating!</div> <bdi lang="en" dir="ltr">[[User:Johannes Richter (WMDE)|Johannes Richter (WMDE)]] ([[User talk:Johannes Richter (WMDE)|pogovor]])</bdi> 12:15, 19. marec 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Johannes Richter (WMDE)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johannes_Richter_(WMDE)/MassMessageRecipients&oldid=30281362 --> == Join the sixth Ukraine’s Cultural Diplomacy Month on Wikipedia! == <div lang="en" dir="ltr"> [[File:Ukraine’s Cultural Diplomacy Month on Wikipedia 2026.png|right|250px|thumb|link=https://meta.wikimedia.org/wiki/Ukraine%27s_Cultural_Diplomacy_Month_2026|Join our campaign!]] {{int:please-translate}} Dear Wikipedians! [[:m:Special:MyLanguage/Wikimedia Ukraine|Wikimedia Ukraine]], in cooperation with the [[:en:Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|MFA of Ukraine]] and [[:en:Ukrainian Institute|Ukrainian Institute]], has launched the sixth edition of writing challenge "'''[[:m:Special:MyLanguage/Ukraine's Cultural Diplomacy Month 2026|Ukraine's Cultural Diplomacy Month]]'''", which lasts from '''1st April''' until '''30th April 2026'''. The initiative aims to promote knowledge about Ukrainian culture abroad by creating and improving Wikipedia articles in multiple languages. This year marks the sixth edition of the campaign, which will focus on contemporary culture, making today’s artistic voices and practices more visible to international audiences. 🧩'''How to participate?''' Choose an article from the suggested list → Write an article in your language, or improve an existing one according to the rules → Add your contribution to the contest page and calculate your points → Win prizes and receive a certificate of participation → Become a promoter of truthful knowledge about Ukraine. 🧩'''[[m:Special:MyLanguage/Ukraine's Cultural Diplomacy Month 2026|Check our main page for more information]]'''. '''If you are interested in coordinating long-term community engagement for the campaign and becoming a local ambassador, we would love to hear from you! Please let us know your interest.''' If not, then we encourage you to translate the [[m:Special:MyLanguage/Ukraine's Cultural Diplomacy Month 2026|landing page of the contest]] and [https://meta.wikimedia.org/wiki/Special:MessageGroupStats?group=Centralnotice-tgroup-UCDM2026banner&messages=&language=en&x=D banner] into your own language. Also, we set up a [[:m:CentralNotice/Request/Ukraine's Cultural Diplomacy Month 2026|banner]] to notify users of the possibility to participate in this challenge! [[:m:User:OlesiaLukaniuk (WMUA)|OlesiaLukaniuk (WMUA)]] ([[:m:User talk:OlesiaLukaniuk (WMUA)|talk]]) 04:35, 1 April 2026 (UTC) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:OlesiaLukaniuk (WMUA)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:OlesiaLukaniuk_(WMUA)/list_of_wikis&oldid=28552112 --> == CEE Newsletter is out now! == Dear all, The first CEE Newsletter issue of 2026 is now live, and we are happy to share it with you. The past few months have been anything but quiet across our region. From Wikimedia CEE Spring and the CEE Women Campaign, to cross-border collaborations, youth initiatives, and new ideas taking shape, there is a lot happening -- and this issue brings together many of those stories in one place. You will find highlights from community activities, updates from the CEE Hub, international news, and a wide range of contributions from across the region. It is a good snapshot of what we have been working on together at the start of the year. As always, thank you to everyone who contributed -- by writing, sharing updates, or supporting behind the scenes. Take a moment to explore the issue and see what is going on across the region: https://meta.wikimedia.org/wiki/CEE/Newsletter/March_2026 As always, we have prepared a Russian version of the same issue: https://meta.wikimedia.org/wiki/CEE/Newsletter/March_2026/ru Happy reading! On behalf of the CEE Newsletter team, Karo <!-- Sporočilo je poslal_a User:KGruszczyk-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE&oldid=30270755 --> == Action Required: Update templates/modules for electoral maps (Migrating from P1846 to P14226) == Hello everyone, This is a notice regarding an ongoing data migration on Wikidata that may affect your election-related templates and Lua modules (such as <code>Module:Itemgroup/list</code>). '''The Change:'''<br /> Currently, many templates pull electoral maps from Wikidata using the property [[:d:Property:P1846|P1846]], combined with the qualifier [[:d:Property:P180|P180]]: [[:d:Q19571328|Q19571328]]. We are migrating this data (across roughly 4,000 items) to a newly created, dedicated property: '''[[:d:Property:P14226|P14226]]'''. '''What You Need To Do:'''<br /> To ensure your templates and infoboxes do not break or lose their maps, please update your local code to fetch data from [[:d:Property:P14226|P14226]] instead of the old [[:d:Property:P1846|P1846]] + [[:d:Property:P180|P180]] structure. A [[m:Wikidata/Property Migration: P1846 to P14226/List|list of pages]] was generated using Wikimedia Global Search. '''Deadline:'''<br /> We are temporarily retaining the old data on [[:d:Property:P1846|P1846]] to allow for a smooth transition. However, to complete the data cleanup on Wikidata, the old [[:d:Property:P1846|P1846]] statements will be removed after '''May 1, 2026'''. Please update your modules and templates before this date to prevent any disruption to your wiki's election articles. Let us know if you have any questions or need assistance with the query logic. Thank you for your help! [[User:ZI Jony|ZI Jony]] using [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 19:11, 3. april 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:ZI Jony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Non-Technical_Village_Pumps_distribution_list&oldid=29941252 --> == Request for comment (global AI policy) == <bdi lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Apologies for writing in English. {{int:Please-translate}} A [[:m:Requests for comment/Artificial intelligence policy|request for comment]] is currently being held to decide on a global AI policy. {{int:Feedback-thanks-title}} [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 02:58, 26. april 2026 (CEST) </bdi> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Codename Noreste@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery&oldid=30424282 --> == Wiki Loves Eurovision 2026 == <div lang="en" dir="ltr"> [[File:Wiki Loves Eurovision edit-a-thon logo 2026.svg|right|250px]] Hello everyone! You are invited to participate in the "[[meta:Wiki Loves Eurovision 2026|Wiki Loves Eurovision]]" article writing contest, where our goal is to create new Eurovision-related articles in the CEE-language Wikipedia editions and improve existing ones. The contest will take place from May 10 to June 10, 2026, and prizes are available: * 1st prize: a voucher worth €60 * 2nd prize: a voucher worth €50 * 3rd prize: a voucher worth €40 * 4th–10th prize: a voucher worth €30 To participate in the contest and learn more, please visit [[meta:Wiki Loves Eurovision 2026|this link]]. --[[User:MHeidarzadeh-CEEhub|MHeidarzadeh-CEEhub]] ([[User talk:MHeidarzadeh-CEEhub|talk]]) 14:00, 16 May 2026 (UTC) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE&oldid=30513878 --> faxaqavyoodf244s1uxfutv04tpekpz 0 557397 6676652 6506412 2026-05-16T18:26:05Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676652 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Touggourt | official_name = | native_name = تقرت | native_name_lang = | type = mesto | image_skyline = Monument de Citroen.jpg | image_alt = | image_caption = Spomenik Citroenu, Touggourt | image_shield = | nickname = | image_map = | mapsize = 250px | map_caption = | pushpin_map = Alžirija | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = Lega Touggourta v Alžiriji | coordinates = {{coord|33|06|N|6|04|E|region:DZ|display=inline,title}} | coor_pinpoint = | coordinates_footnotes = | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flag|Alžirija}} | subdivision_type1 = Provinca | subdivision_name1 = Touggourt | subdivision_type2 = Okrožje | subdivision_name2 = Touggourt | established_title = <!-- Founded --> | established_date = | seat_type = | seat = | government_footnotes = | leader_title = | leader_name = | leader_title1 = | leader_name1 = | leader_title2 = | leader_name2 = | unit_pref = Metric<!-- or US or UK --> | area_footnotes = | area_total_km2 = 216 | elevation_footnotes = | elevation_m = 62 | population_footnotes = <ref>"Population: Ouargla Wilaya" (PDF)[chrome-extension://efaidnbmnnnibpcajpcglclefindmkaj/https://www.ons.dz/collections/w30_p1.pdf] (in French). Office National des Statistiques Algérie. Retrieved 24 February 2013.</ref> | population_total = 143.270 | population_as_of = 2008 | population_note = | population_density_km2 = auto | population_demonym = | population_urban = | population_urban_footnotes = | timezone1 = [[Central European Time|CET]] | utc_offset1 = +1 | postal_code_type = Postal code | postal_code = 30002 | area_code_type = | area_code = | blank_name_sec1 = | blank_info_sec1 = | website = | footnotes = }} '''Touggourt''' ({{lang-ar|ﺗﻗﺮت or تڤرت}}; berbersko ⵜⵓⴳⵓⵔⵜ, Tugurt; lit=prehod' ali 'vrata') je [[mesto]] in občina, nekdanji sultanat in glavno mesto okrožja Touggourt v provinci Touggourt v [[Alžirija|Alžiriji]], zgrajeno poleg oaze v [[Sahara|Sahari]]. Po popisu leta 2008 je občina imela 39.409 prebivalcev,<ref name="census2008">{{navedi splet|title=Population: Ouargla Wilaya|url=http://www.ons.dz/collections/w30_p1.pdf|publisher=Office National des Statistiques Algérie|access-date=24 February 2013|language=fr}}</ref> kar je več od 32.940 leta 1998<ref>{{navedi splet|title=Algeria Communes|url=http://www.statoids.com/ydz.html|publisher=Statoids|access-date=8 March 2013}}</ref> in letno stopnjo rasti 1,8 %. Mestno območje Touggourta vključuje občine Nezla, Tebesbest in Zaouia El Abidia s skupno 146.108 prebivalci. Touggourt je znan po svojih [[Pravi datljevec|datljevih drevesih]]. Prej je bil obdan z jarkom, ki so ga Francozi zasuli.<ref>{{cite EB1911 |wstitle=Tuggurt |volume=27 |page=364}}</ref> Bradt Travel Guides ga opisujejo kot »večinoma sodobno mesto blokovske arhitekture« in »večinoma neprivlačno. Središče je večino dneva tiho zaradi vročine, vendar je bolj aktivno ponoči, ko ljudje stopijo na ulice.«<ref name="Oakes2008">{{navedi knjigo|last=Oakes|first=Johathan|title=Algeria: the Bradt travel guide|url=https://books.google.com/books?id=Vyg7ViBs4JAC&pg=PA199|access-date=28 January 2013|date=17 June 2008|publisher=Bradt Travel Guides|isbn=978-1-84162-232-3|page=199}}</ref> == Zgodovina == === Islamsko obdobje === [[Slika:Le Tour du monde-04-p189.jpg|thumb|left|Pogled na Touggourt leta 1861]] Po Ibn Khaldounu je del berberskega plemena Righa postal gospodar celotne regije med Biskro in Ouarglo, kjer se je pomešal z drugimi prebivalci Zenete.<ref name="EI">Marc Côte, “[https://referenceworks.brillonline.com/entries/encyclopedie-de-l-islam/*-COM%201245 Tuggurt]{{Slepa povezava|date=marec 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}”, Encyclopédie de l’Islam. Première publication en ligne: 2010</ref> Touggourt je ustanovil Banou Ifren (Beni Ifren). Mesto postane odvisno od vladarjev Magreba ali guvernerjev Biskre. Dinastija Beni Djellab je v regiji vladala med letoma 1414 in 1854.<ref>« Touggourt : Les tombeaux des rois tombent en ruine [archive] » [https://www.djazairess.com/fr/elwatan/348750] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240225211011/https://www.djazairess.com/fr/elwatan/348750 |date=2024-02-25 }}, sur Djazairess (consulté le 4 décembre 2020)</ref> Konec 15. stoletja je izkoristila svoj status sunitskega mesta, da je v lastno korist preusmerila karavane romarjev z zahoda na škodo Ouargle. Sredi 16. stoletja je alžirski ''beylerbey'' Salah Raïs poklonil prebivalcem Touggourta in [[Ouargla]]. Leo Africanus piše v 16. stoletju: »Obdaja ga zid iz ruševin in gline […] Okoli Touggourta je več gradov in vasi ter tudi naseljenih krajev na razdalji, ki doseže tri ali štiri dni hoje. Vsak od njih je odvisen od gospodarja Touggourta«.<ref>Saïd Belguidoum et Aines Boudinar, « Les cités du Bas-Sahara. Eléments d'histoire urbaine », Les mutations de la ville saharienne – Approches croisées sur le changement social et les pratiques urbaines, Faculté des Sciences Sociales et Humaines-Université Kasdi Merbah, Ouargla.,‎ mars 2015 ([https://shs.hal.science/halshs-01235648] [archive], consulté le 6 décembre 2020)</ref> V 18. stoletju so Touggourt znova postavili pod nadzor bodisi plemen Zab, ki jih je vodil »Šejk El Arab« bodisi Ben Gana iz Biskre. To obdobje zaznamujejo boji med saharskimi mesti na eni strani ter beduinskimi mesti in plemeni na drugi strani. === Francosko kolonialno obdobje === [[Slika:Touggourt stèle André Citroën 5.jpg|thumb|Spomenik [[André Citroën|Citroënu]]]] Po zavzetju Biskre je poglavar Touggourta priznal francosko oblast. Po njegovi smrti leta 1854 je poveljstvo nad regijo prevzel človek po imenu Sliman. Leta 1854 so francoske kolonialne oblasti v Alžiriji odpravile sultanat. Francoske kolonialne oblasti so odstavile šejka Slimana, zadnjega kralja Beni Djellaba. Med uporom leta 1871 so mestno garnizijo pobili. Naraščanje prebivalstva v začetku 19. stoletja je skoraj povzročilo, da so vodnjaki presahnili.<ref>[http://www.persee.fr/web/revues/home/prescript/article/geo_0003-4010_1905_num_14_74_6490 Zimmermann Maurice. ''Le nouveau sondage profond de Touggourt''. In: ''Annales de Géographie''. 1905, t. 14, n° 74, p. 189-190]</ref> Leta 1886 je globoko vrtanje omogočilo, da so palme rešili pred propadom.<ref>Zimmermann Maurice. Le nouveau sondage profond de Touggourt. In: Annales de Géographie. 1905[https://www.persee.fr/doc/geo_0003-4010_1905_num_14_74_6490], t. 14, no 74. p. 189-190</ref> Mesto je imelo koristi od železnice, zgrajene leta 1914 in katere vrhunec je bila iz Skikde, zagotovila je pretovor za velik del Sahare. V začetku 20. stoletja je bil zelo priljubljen med orientalisti. Touggourt, kot se zdaj piše, je postal eno od prvih šestih (1902), nato štirih (1905) avtonomnih upravnih okrožij ''Territoires du Sud'' (Južna ozemlja), ki so bila leta 1957 najprej združena, nato reorganizirana v dva redna francoska departmaja. Tuggert je postal del ''Oasis'' (sedež prefekture Ouargla). 7. marca 1962, na predvečer zadnjega kroga pogajanj za Evianske sporazume, je prebivalstvo Touggourta, tako kot prebivalstvo Ouargle, vstalo in zavrnilo delitev Alžirije.<ref>« Ouargla n'aura pas sa journée de l'unité nationale [archive] »[https://www.djazairess.com/fr/elwatan/563601] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250806032559/https://www.djazairess.com/fr/elwatan/563601 |date=2025-08-06 }}, sur Djazairess (consulté le 4 décembre 2020)</ref> == Geografija == Touggourt leži na zahodni strani obsežnega sistema oaz, ki podpira nasade palm in drugo poljedelstvo na območju 50 kilometrov od severa proti jugu. Druga mesta okoli oaz so Sidi Slimane in Megarine na severu ter Tamacine in Balidat Ameur na jugu. Sistem je povezan tudi z več oazami bolj severno v provinci El Oued, vključno z mestoma Džamaa in El M'Ghair. Zunaj oaz je dežela suha in pusta, z obsežnimi peščenimi sipinami tako zahodno kot vzhodno od mesta. Občina je sestavljena iz devetih krajev.<ref>{{navedi splet|title=Décret n° 84-365, fixant la composition, la consistance et les limites territoriale des communes. Wilaya d'El Oued|url=http://www.joradp.dz/JO8499/1984/067/FP1551.pdf|publisher=Journal officiel de la République Algérienne|access-date=2 March 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130302112245/http://www.joradp.dz/JO8499/1984/067/FP1551.pdf |archive-date=2 March 2013|page=1551|language=fr|date=19 December 1984}}</ref> {{div col}} *Quartier de Mestaoua *Sidi Abdessalem *Baalouche *Chateau d'eau *Emir Abdelkader *La gare *Sidi Bouaziz *Zone Industrielle *Nouvelle Zone d'Activité {{div col end}} === Podnebje === Touggourt ima vroče puščavsko podnebje (Köppenova podnebna klasifikacija ''BWh'') z dolgimi, izjemno vročimi poletji in kratkimi, toplimi zimami. Povprečne visoke temperature so dosledno nad 40 °C junija, julija, avgusta in septembra in dosežejo najvišjo vrednost skoraj 45 °C julija. Tudi povprečne nizke temperature poleti so zelo visoke, nad 26 °C in običajno nad 29 °C v najbolj vročem mesecu. Povprečna letna količina padavin je okoli 55 mm, poletja pa so še posebej suha. 30. julija 2023 je bila v Touggourtu zabeležena najvišja temperatura 50,3 °C.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ogimet.com/cgi-bin/gsynres?ind=60656&ano=2023&mes=8&day=1&hora=12&min=0&ndays=30|title= 60656: Tindouf (Algeria)|author=<!--Not stated--> |date= 30 July 2023|website=ogimet.com |publisher=OGIMET |access-date= 4 August 2023|quote=}}</ref> == Dediščina == Stari ''[[ksar]]'' (utrdba) Mestaoua predstavlja zgodovinsko srce mesta Touggourt, ki je nastal pred 15. stoletjem. Ulice so prekrite s palmovimi debli. Vključuje nekaj stavb, povezanih s staro mošejo, in tržnico, obdano z obzidjem, ki se odpira navzven skozi tri velika vrata: bab es-salem, bab lebled in bab lekdar. Močno degradiran ksar je bil vključen v dodatni popis krajev in spomenikov, razvrščenih kot alžirska dediščina, kot je Sidi El Hachimi zaouïa; sedež radia in šole El Filah. Poleg tega je bil tajen tudi center za pridržanje in mučenje Touggourt, ki so ga leta 1957 postavile kolonialne oblasti. Veliko mošejo v Touggourtu, imenovano Djamaa El-Atik ('starodavna mošeja') ali Djamaâ El-Kebir, je ustanovil sultan Ibrahim Ben-Djellab leta 1805 (1220 AH). Stoji v starem ksarju in je sestavljena iz velikega dvorišča, obdanega z arkadami, pa tudi dveh majhnih teras, vodnjaka, velike zelene kupole in kvadratnega minareta. Grobnice kraljev so na družinskem pokopališču kraljev Touggourta v središču mesta in predstavljajo pobeljene kupole. <gallery mode="packed"> File:Touggourt-la-grande-mosquee-djama-elkibir.jpg|Djamaâ El-Kebir File:Ourgla Tougourt angien.JPG|Ksarska vrata, fasada je bila obnovljena, vendar vidna degradacija znotraj File:ورقلة تقرت.JPG|Uličice Ksarja so prekrite s palmovimi debli File:Touggourt-Le tombeau des rois-Marius-Maure.jpg|Grobnice kraljev File:Ben Djellab Palace, Touggourt.jpg|Sultanova palača </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category|Touggourt}} * [http://www.worldstatesmen.org/Algeria.html#Tuggurt WorldStatesmen - Algeria - Tuggert] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Alžiriji]] 9vhy3fjrtmfnjs4o046ggu6rolzrpzl 0 561918 6676690 6530107 2026-05-16T21:14:30Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676690 wikitext text/x-wiki {{short description|univerza v Varšavi, Poljska}} {{infopolje Univerza | name = Univerza v Varšavi | native_name = {{jezik-pl|Uniwersytet Warszawski}} | latin_name = Universitas Varsoviensis | native_name_lang = [[List of ISO 639-2 codes|pol]] | image = LOGO IKP (cropped).png | image_upright = .8 | motto = | established = 19. november 1816 (pred {{Years ago|1816|11|19}} leti) | former_names = {{blist|Kraljeva univerza v Varšavi {{small|(1816–1863)}} <br /> ''Królewski Uniwersytet Warszawski ''|Imperialna univerza v Varšavi {{small|(1863–1919)}} <br /> ''Cesarski Uniwersytet Warszawski'' <br /> Императорский Варшавский Университет|Univerza Józefa Piłsudskega v Varšavi {{small|(1935–1945)}} <br /> ''Uniwersytet Józefa Piłsudskiego w Warszawie''{{r|spl04}}}} | type = [[javna univerza|javna]] | endowment = 1,8 milijarde [[poljski zlot|PLN]]{{r|spl00}} <br />(~0,415 milijarde [[evro|€]]) | administrative_staff = 3.841 (2021) | faculty = 3.974 (2021) | rector = [[Alojzy Nowak]] | total_staff = 7.815 (2021) | students = 40.300{{r|spl01}} | undergrad = 44.400 (2017) | postgrad = 3.000 (2017) | doctoral = 2.127 (2021) | city = [[Varšava]] | state = | postalcode = 00-927 Warszawa | country = Poljska | campus = urbani | campus_size = {{Convert|55000|m²}} | language = {{cslist|[[poljščina]]|[[angleščina]]}} | free_label = | free = | colors = {{Color box|#00447C}}{{Color box|#0092CD}}{{Color box|#FFFFFF}}{{Color box|#000000}}{{Color box|#B1B3B6}}{{Color box|#808285}}{{Color box|#001745}} | sporting_affiliations = [[Akademsko športno društvo]] | sports_nickname = | academic_affiliations = [[European University Association|EUA]], [[Socrates-Erasmus]], [[European Association for International Education|EAIE]], [[Institutional Network of the Universities from the Capitals of Europe|UNICA]] | footnotes = | website = [http://en.uw.edu.pl/ www.uw.edu.pl] }} {{Infobox university rankings | ARWU_W =401-500 | ARWU_W_year =2021 | ARWU_W_ref ={{r|spl02}} | QS_W =262 | QS_W_year =2024 | QS_W_ref ={{r|spl03}} | THE_W =601-800 | THE_W_year =2024 | THE_W_ref ={{r|spl05}} | USNWR_W =345 | USNWR_W_year =2023 | USNWR_W_ref ={{r|spl06}} | QS_W_Arts=126 | QS_W_Arts_year=2022 | QS_W_Arts_ref={{r|spl03}} | QS_W_Eng=251-300 | QS_W_Eng_year=2022 | QS_W_Eng_ref={{r|spl03}} | QS_W_Chemistry=251-300 | QS_W_Chemistry_year=2022 | QS_W_Chemistry_ref={{r|spl03}} | QS_W_Natural=157 | QS_W_Natural_year=2022 | QS_W_Natural_ref={{r|spl03}} | QS_W_Life=451-500 | QS_W_Life_year=2022 | QS_W_Life_ref={{r|spl03}} | QS_W_Social=254 | QS_W_Social_year=2022 | QS_W_Social_ref={{r|spl03}} | QS_W_Politics=101-150 | QS_W_Politics_year=2022 | QS_W_Politics_ref={{r|spl03}} | QS_W_Law= 151-200 | QS_W_Law_year=2022 | QS_W_Law_ref={{r|spl03}} | QS_W_Economics=251-300 | QS_W_Economics_year=2022 | QS_W_Economics_ref={{r|spl03}} | QS_W_Business=351-400 | QS_W_Business_year=2022 | QS_W_Business_ref={{r|spl03}} | QS_W_Accounting=251-300 | QS_W_Accounting_year=2022 | QS_W_Accounting_ref={{r|spl03}} | QS_W_Employability=181-190 | QS_W_Employability_year=2022 | QS_W_Employability_ref={{r|spl03}} | USNWR_Europe=147 | USNWR_Europe_year=2022 | USNWR_Europe_ref={{r|spl07}} | USNWR_N=2 | USNWR_N_year=2022 | USNWR_N_ref={{r|spl06}} | THE_W_Reputation_ref={{r|spl08}} | THE_W_Business=601+ | THE_W_Business_year=2022 | THE_W_Business_ref={{r|spl08}} | THE_W_Education=501+ | THE_W_Education_year=2022 | THE_W_Education_ref={{r|spl08}} | THE_W_Law=201+ | THE_W_Law_year=2022 | THE_W_Law_ref={{r|spl08}} | THE_W_Psychology=201-250 | THE_W_Psychology_year=2022 | THE_W_Psychology_ref={{r|spl08}} | THE_W_Life=401-500 | THE_W_Life_year=2022 | THE_W_Life_ref={{r|spl08}} | THE_W_Social=601+ | THE_W_Social_year=2022 | THE_W_Social_ref={{r|spl08}} | THE_W_Arts=201-250 | THE_W_Arts_year=2022 | THE_W_Arts_ref={{r|spl08}} | THE_W_Young_ref={{r|spl8}} | THE_W_CS=126-150 | THE_W_CS_year=2022 | THE_W_CS_ref={{r|spl08}} | THE_W_Physical=301-400 | THE_W_Physical_year=2022 | THE_W_Physical_ref={{r|spl08}} | THE_Emerging=87 | THE_Emerging_year=2018 | THE_Emerging_ref={{r|spl08}} | THE_Europe=283 | THE_Europe_year=2022 | THE_Europe_ref={{r|spl09}} }} [[slika:Brama Główna kampus centralny Uniwersytetu Warszawskiego 2019.jpg|thumb|right|200px|[[Glavna vrata Univerze v Varšavi|Glavna vrata Univerze]] na [[Krakowskie Przedmieście|Krakowskih Przedmieściah]] (2019)]] '''Univerza v Varšavi''' ({{jezik-pl|Uniwersytet Warszawski}}, {{jezik-la|Universitas Varsoviensis}}) je [[javna univerza|javna]] [[raziskovalna univerza]] v [[Varšava|Varšavi]] na [[Poljska|Poljskem]]. Ustanovila jo je Vladna komisija za veroizpovedi in javno prosveto 19. novembra 1816. Je največja [[visoko šolstvo|visokošolska]] ustanova v državi, ki ponuja 37 različnih študijskih področij ter 100 specializacij v [[humanistika|humanistiki]], [[tehnika|tehniki]] in [[naravoslovje|naravoslovju]].{{r|spl10}} Univerzo v Varšavi sestavlja 126 zgradb in izobraževalnih kompleksov z več kot 18 fakultetami: [[biologija|biologijo]], [[kemija|kemijo]], [[novinarstvo]]m in [[politične znanosti|političnim znanostim]], [[filozofija|filozofijo]] in [[sociologija|sociologijo]], [[fizika|fiziko]], [[geografija|geografijo]] in regionalnimi študijami, [[geologija|geologijo]], [[zgodovina|zgodovino]], uporabnim [[jezikoslovje]]m in [[filologija|filologijo]], [[poljščina|poljščino]], [[pedagogika|pedagogiko]], [[ekonomija|ekonomijo]], [[pravo]]m in [[javna uprava|javno upravo]], [[psihologija|psihologijo]], uporabnim [[družboslovje]]m, [[menedžment]]om in [[matematika|matematiko]], [[računalništvo]]m in [[mehanika|mehaniko]]. Med pomembnimi alumni univerze so voditelji držav, predsedniki vlad, šest prejemnikov [[Nobelova nagrada|Nobelove nagrade]]: [[Henryk Sienkiewicz]] (1905), [[Menahem Begin]] (1978), [[Czesław Miłosz]] (1980), [[Joseph Rotblat]] (1995), [[Leonid Hurwicz]] (2007) in [[Olga Tokarczuk]] (2018), pa tudi mnogi zgodovinsko pomembni posamezniki na svojih področjih, kot so: [[Frédéric Chopin]], [[Hilary Koprowski]], [[Bohdan Paczyński]], [[Bolesław Prus]], [[Wacław Franciszek Sierpiński]], [[Alfred Tarski]], [[Ludwik Zamenhof]] in [[Florian Znaniecki]]. == Univerza v sedanjosti == Sedaj je Univerza v Varšavi največja in ena najstarejših univerz na Poljskem.{{r|spl46}} Od marca 2018 je univerza članica [[Zveza 4 EU+|Zveze 4 EU+]], zveze osmih raziskovalnih univerz, ki imajo na razpisu [[Evropska komisija|Evropske komisije]] status evropske univerze. Oktobra 2019 je Univerza v Varšavi zmagala na tekmovanju v programu »Pobuda za odličnost – raziskovalna univerza«, ki ga organizira [[Ministrstvo za znanost in visoko šolstvo (Poljska)|Ministrstvo za znanost in visoko šolstvo]].{{r|spl47}} Leta 2016 je Univerza v Varšavi zasedla 3. mesto v južni in vzhodni Evropi in 96. mesto na svetu na lestvici vzhajajočih zvezd ''[[Nature]]'' Index Rising Stars.{{r|spl48}} Na mednarodni lestvici ARWU, znani kot [[šanghajska lestvica]], je bila Univerza v Varšavi leta 2017 uvrščena med 301–400 (najvišje med vsemi poljskimi univerzami).{{r|spl49}} ARWU je univerzo uvrstila med najboljše poljske visokošolske ustanove v letih 2012, 2017, 2018 in 2020.{{r|spl41}} Univerza je še posebej dobro cenjena v znanosti. ARWU je leta 2022 matematične in fizikalne veje ustanove uvrstila med 150 najboljših oziroma 75 najboljših na svetu.{{r|spl41}} Šanghajska terenska lestvica 2018 je vključevala 10 disciplin, ki so jih izvajali na Univerzi v Varšavi. Najvišja mesta (med 51. in 75. mestom na svetu) sta zasedli matematika in fizika.{{r|spl50}} Na lestvici ''[[QS World University Rankings|World University Rankings]]'' analitične firme [[Quacquarelli Symonds]] leta 2018 je bila je bila univerza uvrščena med 411–420.{{r|spl51}} Na [[razvrstitev srednjih in višjih šol po reviji Perspektywy|lestvici srednjih šol in univerz revije]] ''[[Perspektywy]]'' Univerza v Varšavi vsako leto zasede eno od prvih dveh mest v državi.{{r|spl52}} Revija jo je uvrstila med najboljšo poljsko univerzo v letih 2007, 2010, 2011, 2014, 2016, 2017–2019 in 2022.{{r|spl38}}{{r|spl39}}{{r|spl40}}{{r|spl53}} Zaposleni na univerzi so osvojili 14 od 28 štipendij, podeljenih znanstvenikom, ki delajo v poljskih ustanovah, na najprestižnejših evropskih raziskovalnih tekmovanjih – [[Evropski raziskovalni svet|Evropskem raziskovalnem svetu]].{{r|spl54}} Leta 2016 je Evropska komisija univerzi podelila priznanje »HR Excellence in Research«,{{r|spl55}} ki potrjuje skladnost z načeli Evropske listine za raziskovalce. == Zgodovina == === Začetki pod Aleksandrom I. (1816–1831) === [[slika:Graff Stanisław Kostka Potocki.jpg|thumb|right|200px|Pobudnik ustanovitve univerze [[Stanisław Kostka Potocki]], vodja Vladne komisije za veroizpovedi in javno prosveto]] Leta 1795 so [[delitve Poljske]] pustile Varšavi dostop le do [[Univerza v Vilni|Akademije v Vilni]], ko je najstarejše in najvplivnejše poljsko akademsko središče, [[Jagelonska univerza]] v [[Krakov]]u, postalo del avstrijske [[habsburška monarhija|habsburške monarhije]]. Leta 1815 se je novoustanovljena polavtonomna država [[Kongresna Poljska|Kongresne Poljske ]] znašla brez univerze, saj je bila [[Vilna]] vključena v [[Ruski imperij]]. Novembra 1816 sta [[Stanisław Kostka Potocki]], vodja Vladne komisije za veroizpovedi in javno prosveto, in [[Stanisław Staszic]] predstavila projekt ustanovitve '''Kraljeve univerze v Varšavi''' (''Królewski Uniwersytet Warszawski'') ruskemu imperatorju [[Aleksander I. Ruski|Aleksandru I.]], ki se je s pobudo strinjal in jo odobril.{{r|biel-1907}}{{r|spl14}} To je bilo doseženo z združitvijo dveh šol, ki ju je v času Varšavskega vojvodstva ustanovila Zbornica za javno izobraževanje: Fakultete za pravo in upravne vede (ustanovljene 1808) in Medicinske fakultete, znane tudi kot Akademska medicinska fakulteta (ustanovljene 1809). Po razširitvi je univerzo sestavljalo 5 fakultet: (1) pravo in uprava, (2) medicina, (3) teologija, (4) filozofija, ter (5) humanistika in umetnost:{{r|biel-1907}} # pravne in upravne vede, ki je obsegala 9 oddelkov (pripravne vede; pandekti; staro poljsko pravo in zgodovina poljskega prava; sedanje civilno pravo; kazensko pravo; civilni in kazenski postopek in ustava; cerkovno pravo; politična ekonomija, upravno pravo, pravna policija in finančna znanost; trgovinsko pravo in statistika; kmetijstvo in gozdarstvo: do 1819). Na oddelku so bili med drugim zaposleni: [[Jan Wincenty Bandtkie]], [[Wacław Aleksander Maciejowski]] in [[Fryderyk Florian Skarbek]].{{r|spl15}}{{r|spl16}} # medicinske vede, ki je obsegala 10 oddelkov (teoretična in praktična ter primerjalna anatomija; farmacija, farmakologija, policijska in pravna kemija; fiziologija in dietetika; splošna patologija, zgodovina medicine in propedevtika; medicina, toksikologija in formulacija; teoretična kirurgija; operativna kirurgija; patologija in podrobna terapija; porodništvo, epizootske bolezni, pravna medicina in medicinska policija). Na oddelku so bili med drugim zaposleni: [[Andrzej Franciszek Ksawery Dybek]], [[Emilian Klemens Nowicki]] in [[Jan Bogumił Freyer]].{{r|spl17}} # bogoslovje, ki je bilo sestavljeno iz 6 oddelkov (sveto pismo in pomožne vede; cerkvena zgodovina; cerkveno pravo; dogmatično bogoslovje; moralno bogoslovje; pastoralno bogoslovje). Na oddelku je med drugim delal prvi rektor Univerze v Varšavi [[Wojciech Szweykowski]].{{r|spl18}} # filozofijo (ustanovljeno 1817), kjer je med drugim predaval [[Adam Ignacy Zubelewicz|Adam Ignacy Zabellewicz]].{{r|spl19}} # humanistične znanosti in upodabljajoče umetnosti - prvi častni dekan in profesor v letih 1816–1818 je bil slavni slikar [[Marcello Bacciarelli]].[3] V to podružnico je bil vključen tudi Glasbeno-deklamacijski zavod. Leta 1826 je bil glasbeni oddelek univerze preoblikovan v Glavno šolo za glasbo (na njej je med drugim študiral [[Frédéric Chopin]]).{{r|spl20}} Univerza je kmalu zrasla na 800 študentov in 50 profesorjev. Leta 1830 je ruski imperator [[Nikolaj I. Ruski|Nikolaj I.]] univerzo preimenoval v '''Kraljeva univerza Aleksandrovska''' (''Uniwersytet Królewsko-Aleksandrowski'') v spomin na svojega brata Aleksandra I. (ki je umrl leta 1825).{{r|spl21}} Potem ko se je večina študentov in profesorjev udeležila [[novembrska vstaja|novembrske vstaje]] leta 1830, so univerzo zaprli.{{r|spl16}} === Po novembrski vstaji (1831–1869) === V okviru represije po porazu novembrske vstaje so poljsko visoko šolstvo likvidirali. Večino zbirk varšavske univerze so odpeljali v [[Sankt Peterburg]].{{r|spl22}} Leta 1857 je bila v Varšavi odprta '''[[Medicinsko-kirurška akademija v Varšavi|Medicinsko-kirurška akademija]]''' (''Akademia Medyko-Chirurgiczna w Warszawie''), ki sta jo sestavljali dve fakulteti (medicinska in farmacevtska). Leta 1862 je akademija postala del '''[[Glavna šola v Varšavi|Glavne šole v Varšavi]]''' (''Szkoła Główna Warszawska'', Варшавская Главная Школа, SGW).{{r|spl17}} SGW je imela štiri fakultete: (1) pravo in upravo, (2) filologijo in zgodovino, (3) matematiko in fiziko ter (4) medicino. [[Józef Mianowski]] je postal rektor univerze. Po neuspeli [[januarska vstaja|januarski vstaji]] leta 1863 so jo po [[pacifikacija|pomiritvi]] ponovno zaprli leta 1869.{{r|spl11}}{{r|spl23}} Posledično je imperialna ruska vlada, ki je nadzorovala Kongresno Poljsko, prepovedala vse šole v poljščini. V času svojega kratkega obstoja je univerza izobrazila na tisoče študentov, od katerih so mnogi postali del hrbtenice poljske [[inteligenca (socialni sloj)|inteligence]].{{r|spl12}} === Imperialna univerza v Varšavi (1870–1915) === [[slika:ImperatorskiUniwWarsz.jpg|thumb|right|200px|Pečat Imperialne univerze v Varšavi]] [[slika:Wincenty Kasprzycki - Fine arts exhibition in Warsaw in 1828 - Google Art Project.jpg|thumb|right|200px|[[Wincenty Kasprzycki]], Pogled na ''[[Razstava likovnih umetnosti v Varšavi leta 1828|Razstavo likovnih umetnosti v Varšavi leta 1828]]'']] [[slika:Uni15 DSC1114.JPG|thumb|right|200px|Glavni univerzitetni [[kampus]]]] Leta 1870 je bila namesto likvidirane SGW odprta '''Imperialna univerza v Varšavi''' (''Cesarski Uniwersytet Warszawski'', Императорский Варшавский Университет) z ruskim učnim jezikom. Med [[prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]] so univerzo preselili v [[Rostov na Donu]] (1915), kjer je do konca julija 1917 delovala kot »Imperialna univerza v Varšavi v Rostovu na Donu« (''Cesarski Uniwersytet Warszawski w m. Rostowie nad Donem'', Императорский Варшавский Университет в Ростове-на-Donu). Univerza se je nato s sklepom [[začasna vlada Rusije|začasne vlade]] preoblikovala v [[Južna federalna univerza|Donsko univerzo]].{{r|spl22}} Več kot 70 % študentov je bilo poljske narodnosti, po [[ruska revolucija (1905)|ruski revoluciji]] leta 1905 pa je razmerje zaradi bojkotov padlo pod 10 %. Leta 1915, med [[prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]], je Varšavo zaseglo [[Nemško cesarstvo]] in okupacijske nemške oblasti so dovolile določeno stopnjo liberalizacije, da bi pridobile vojaško podporo Poljakov. V skladu s konceptom ''[[Mitteleuropa|Mitteleurope]]'' so Nemci dovolili ponovno ustanoviti več poljskih socialnih in izobraževalnih društev, vključno z Univerzo v Varšavi. Poljščino so ponovno uvedli, vendar je bilo število predavateljev omejeno, da bi obdržali poljsko domoljubno gibanje pod nadzorom. === Druga poljska republika (1918–1939) === [[slika:Warsaw University Astronomical Observatory.jpg|thumb|right|200px|[[Univerzitetni astronomski observatorij Varšava|Univerzitetni astronomski observatorij]]]] Jeseni 1915 je general [[Hans Hartwig von Beseler|Hans von Beseler]] ustanovil poljsko govorečo univerzo v Varšavi in ​​ji podelil statut. Tedaj so na univerzo kot študentke sprejeli [[zgodovina ženska na Poljskem|prve ženske]].{{r|spl25}} Glede števila študentov ni bilo omejitev – med letoma 1915 in 1918 se je število alumnov dvignilo s komaj 1000 na več kot 4500.{{r|spl13}} Ko je Poljska leta 1918 ponovno pridobila neodvisnost, je Univerza v Varšavi začela zelo hitro rasti. Prenovili so vse pomembnejše funkcije ([[rektor]], [[akademski senat|senat]], [[dekan (šolstvo)|dekani]] in [[univerzitetni svet|sveti]]) so postale demokratično izvoljene, država pa je porabila precej denarja za njegovo posodobitev in opremljanje. Mnogi profesorji so se vrnili iz izgnanstva in sodelovali pri prizadevanjih. Do poznih 1920-ih je raven izobrazbe v Varšavi dosegla raven zahodne Evrope.{{r|spl24}} Leta 1920 je bila ustanovljena [[Fakulteta za evangeličansko teologijo v Varšavi|Fakulteta za evangeličansko teologijo]]. Do začetka tridesetih let prejšnjega stoletja je Univerza v Varšavi postala največja univerza na Poljskem z več kot 250 predavatelji in 10.000 študenti.{{r|spl22}} Vendar pa finančne težave novonastale države niso dopuščale brezplačnega šolanja, študentje pa so morali za študij plačati šolnino (povprečna mesečna plača za leto). Prav tako je bilo zelo omejeno število [[štipendija|štipendij]], ki so jih lahko dobili le približno 3 % študentov. Kljub tem gospodarskim težavam je Univerza v Varšavi hitro rasla. Odprli so nove oddelke in razširili glavni univerzitetni [[kampus]].{{r|spl24}} Po smrti [[Józef Piłsudski|Józefa Piłsudskega]] leta 1935 je senat Univerze v Varšavi spremenil ime univerze v '''Univerza Józefa Piłsudskega v Varšavi''' (''Uniwersytet Józefa Piłsudskiego w Warszawie'').{{r|spl26}} Vlada [[Sanacija (Poljska)|Sanacije]] je nadaljevala z omejevanjem avtonomije univerz. Profesorji in študenti so ostali razdeljeni do konca 1930-ih, ko so uvedli sistem ločenega sedenja za judovske študente, znan kot [[klopni geto]] (''getto ławkowe'').{{r|mark-2019}} Novembra 1936 so študenti pod vodstvom [[Vsepoljsko mladinsko akademsko združenje|Vsepoljske mladine]] izvedli blokado univerzitetnih zgradb, zahtevali znižanje šolnin in klopni geto za [[Judje|Jude]].{{r|rudn-2015}} Oktobra 1937 je rektor [[Włodzimierz Antoniewicz]] izdal odredbo o uvedbi klopnega geta na univerzi, to je obveznosti študentov judovskega porekla, da zasedejo določena mesta v predavalnicah.{{r|garl-1982}} To je bil eden prvih getov s klopmi na Poljskem.{{r|spl27}} V študijskem letu 1938/39 Judov niso sprejeli na Fakulteto za farmacijo in veterino.{{r|modr-2014}} === 2. svetovna vojna (1939–1945) === {{glej tudi|uporniški napadi na Univerzo v Varšavi}} [[slika:Warsaw 1944 by Lubicz - Stolica 004.jpg|thumb|right|200px|Glavna vrata Univerze, julija 1944, ko so bile v kampusu nemške [[terenska žandarmerija|terenske žandarmerijske]] [[vojašnica|vojašnice]]]] Po [[poljska kampanja (1939)|poljski obrambni vojni]] leta 1939 so nemške oblasti [[generalna vlada|Generalne vlade]] zaprle vse visokošolske ustanove na Poljskem. Zbirke, opremo in večino laboratorijev so odpeljali v Nemčijo in razdelili med [[seznam univerz v Nemčiji|nemške univerze]], medtem ko so glavni kampus in univerzitetna poslopja Univerze v Varšavi spremenili v [[terenska žandarmerija|terenske žandarmerijske]] [[vojašnica|vojašnice]].{{r|spl28}} Nemške rasne teorije so predpostavljale, da izobraževanje Poljakov ni potrebno in da naj bi ves narod spremenili v neizobražene [[tlačanstvo|podložnike]] nemške rase. Izobraževanje v poljščini je bilo prepovedano in kaznovano s smrtjo. Vendar pa so mnogi profesorji organizirali tako imenovano »Skrivno univerzo v Varšavi« (''Tajny Uniwersytet Warszawski''). Predavanja so potekala v majhnih skupinah v zasebnih stanovanjih, spremljevalci pa so nenehno tvegali odkritje in smrt. Na ta način je nastala obsežna struktura [[tajno izobraževanje|tajnega poučevanja]], ki je bila del [[poljsko odporniško gibanje med drugo svetovno vojno|poljskega odporniškega gibanja]]. Vendar pa se je mreža tajnih fakultet hitro širila in do leta 1944 je bilo na različnih tečajih več kot 300 predavateljev in 3500 študentov. Tajno izobraževanje na [[Medicinska fakulteta v Varšavi|Medicinski fakulteti Univerze v Varšavi]] je izvajal dr. [[Jan Zaorski]] na [[Zasebna poklicna šola za pomožno sanitarno osebje v Varšavi|Zasebni poklicni šoli za pomožno sanitarno osebje]].{{r|spl29}}{{r|spl30}}{{r|cwie-2004}} Mnogi študenti so sodelovali v [[varšavska vstaja|varšavski vstaji]] leta 1944 kot vojaki [[Domovinska vojska|Domovinske vojske]] (''Armia Krajowa'') in [[Sivi čini|Sivih činov]] (''Szare Szeregi''). Nemški kampus univerze so spremenili v utrjeno območje z [[bunker]]ji in [[mitraljez|mitralješkimi]] gnezdi. Nahajal se je blizu stavb, ki jih je zasedla nemška [[garnizija]] v Varšavi. Med vstajo je bil univerzitetni kompleks pomembna točka nemškega odpora v [[Śródmieście, Varšava|Śródmieścieju]]. Že prvi dan upora so se začeli hudi boji za kampus, a partizanom vrat ni uspelo prebiti. Več napadov so krvavo odvrnili in kampus je do konca bojev ostal v nemških rokah. Vojaki [[Skupina Krybar|Skupine »Krybar«]] Domovinske vojske so jo poskušali zavzeti trikrat, vendar so se vsi napadi končali neuspešno.{{r|maje-2016}} Med uporom in okupacijo je bilo ubitih 63 profesorjev, bodisi med boji ali kot posledica nemške politike iztrebljanja poljske inteligence. Univerza je med boji leta 1944 izgubila 60 % svojih zgradb. Velik del zbirke neprecenljivih umetniških del in knjig, ki so bile podarjene univerzi, je bil uničen ali prepeljan v Nemčijo, in se ni nikoli več vrnil. Infrastruktura univerze je bila uničena za 60 %, zbirke pa za 70–80 %.{{r|spl22}} === Povojna in Ljudska republika (1945–1989) === [[slika:Kazimierz Palace.JPG|thumb|right|200px|[[Ivanova palača]], univerzitetni [[rektorat]]]] Po 2. svetovni vojni ni bilo jasno, ali bo univerza obnovljena ali bo obnovljena Varšava sama. Vendar so se mnogi profesorji, ki so preživeli vojno, vrnili in začeli z organizacijo univerze iz nič. Univerzi so vrnili ime '''Univerza v Varšavi''' (''Uniwersytet Warszawski''). 16. decembra 1945 so se nadaljevala predavanja za skoraj 4000 študentov v ruševinah kampusa, zgradbe pa so postopoma obnovili.{{r|jabl-1984}} Z uredbo ministrskega sveta z dne 24. oktobra 1949 so ukinili Medicinsko fakulteto in Fakulteto za farmacijo, namesto njiju pa ustanovljena Zdravniška akademija (kasneje Medicinska akademija, sedaj [[Medicinska univerza v Varšavi|Medicinska univerza]]).{{r|spl56}} Leta 1950 so Fakulteto za humanistične študije razdelili na tri oddelke: za filozofijo in družbene vede, za zgodovino in za filologijo. Leta 1952 so [[Veterinarska fakulteta v Varšavi|Veterinarsko fakulteto]] izločili iz univerze in vključili v [[Univerza znanosti o življenju v Varšavi|Univerzo znanosti o življenju]].{{r|spl57}} Leta 1954 so ukinili [[Fakulteta za evangeličansko teologijo v Varšavi|Fakulteto za evangeličansko teologijo]] in Fakulteto za katoliško teologijo, ju ločili in s teološko fakulteto Jagelonske univerze preoblikovali v [[Krščanska teološka akademija v Varšavi|Krščansko teološko akademijo]] oziroma [[Univerza kardinala Stefana Wyszyńskega v Varšavi|Akademijo za katoliško teologijo]].{{r|spl18}} Leta 1997 so podružnico Univerze v Varšavi v [[Białystok]]u preoblikovali v [[Univerza v Białystoku|Univerzo v Białystoku]].{{r|spl58}} Vse do poznih 1940-ih je univerza ostala relativno neodvisna. Toda kmalu so [[komunizem|komunistične]] oblasti začele uvajati politični nadzor in začelo se je obdobje [[stalinizem|stalinizma]]. Tedanji [[Ministrstvo za javno varnost|Varnostni urad]] (''Urząd Bezpieczeństwa'', UB) je aretiral mnogo profesorjev, knjige so [[cenzura|cenzurirali]] in uvedli so ideološka merila pri zaposlovanju novih predavateljev in sprejemu študentov. Po drugi strani pa je izobraževanje na Poljskem postalo brezplačno in število mladih, ki je prejemalo državno štipendijo, je doseglo 60 % vseh študentov. Po vzponu [[Władysław Gomułka|Władysława Gomułke]] na oblast leta 1956 je nastopilo kratko obdobje liberalizacije, čeprav je komunistična ideologija še vedno igrala pomembno vlogo na večini fakultet (zlasti na fakultetah, kot so zgodovina, pravo, ekonomija in politične vede). Ponovno se je začelo mednarodno sodelovanje in povečala se je stopnja izobrazbe.{{r|spl31}} Univerza v Varšavi je bila v času [[Poljska ljudska republika|Poljske ljudske republike]] pomembno središče opozicije. V 1950-ih so iz političnih razlogov izključili s predavanj: [[Władysław Tatarkiewicz|Władysława Tatarkiewicza]]{{r|spl34}}, [[Stanisław Ossowski (sociolog)|Stanisława Ossowskega]]{{r|spl35}} in [[Maria Ossowska|Mario Ossowsko]].{{r|spl36}} Oktobra 1966 je imel [[Leszek Kołakowski]] na Univerzi v Varšavi predavanje o »Razvoju poljske kulture v zadnjih 10 letih«, zaradi česar so ga izključili iz [[Poljska združena delavska stranka|Poljske združene delavske stranke]] (PZPR). Do sredine 1960-ih je vlada začela zatirati svobodo misli, kar je povzročilo vse večje nemire med študenti. Politični boj znotraj komunistične stranke je spodbudil [[Zenon Kliszko|Zenona Kliszka]], da je prepovedal uprizoritev [[Adam Mickiewicz|Mickiewiczevega]] dela ''[[Praznik mrtvih]]'' (''Dziady'') v [[Narodno gledališče v Varšavi|Narodnem gledališču]] (''Teatr Narodowy''), kar je leta 1968 pripeljalo do [[poljska politična kriza 1968|poljske politične krize]], skupaj s [[sionizem|protisionistično]] in protidemokratično kampanjo ter izbruhom študentskih demonstracij v Varšavi, ki so jih brutalno zdrobili – ne policija, temveč Prostovoljna rezerva meščanske milice ([[ORMO]]), sestavljene iz delavcev v civilu.{{r|spl32}} Zaradi tega so z univerze izključili veliko število študentov in profesorjev, med njimi [[Stefan Żółkiewski|Stefana Żółkiewskega]], [[Zygmunt Bauman|Zygmunta Baumana]], Leszka Kołakowskega, [[Bronisław Baczko|Bronisława Baczka]] in [[Maria Hirszowicz|Mario Hirszowicz]]. Kljub temu je univerza ostala središče svobodomiselnosti in izobraževanja. Česar profesorji niso mogli povedati na predavanjih, so izrazili na neformalnih srečanjih s svojimi študenti. Mnogi med njimi so postali voditelji in vidni člani gibanja [[Solidarność]] in drugih društev demokratične opozicije, ki so vodila v [[padec komunizma|propad komunizma]]. Znanstveniki, ki so delali na Univerzi v Varšavi, so bili tudi med najvidnejšimi tiskarji knjig, ki jih je cenzura prepovedala.{{r|spl33}} V letih 1980–1981 je deloval senatni odbor za analizo neustreznih kadrovskih odločitev oblasti Univerze v Varšavi v letih 1968–1980, ki mu je predsedoval [[Klemens Szaniawski]]. Leta 1980 je bil ustanovljen [[Muzej Univerze v Varšavi]], sprva v [[Ivanova palača|Ivanovi palači]]. Istega leta je postal rektor [[Henryk Samsonowicz]], ki pa ga je dve leti pozneje komunistična oblast v času [[vojno stanje na Poljskem (1981–1983)|vojnega stanja]] odstavila s položaja. V tem obdobju so internirali tudi: [[Andrzej Bogusławski|Andrzeja Bogusławskega]], Klemensa Szaniawskega, doc. dr. [[Joanna Mantel-Niećko|Joanno Mantel-Niećko]], doc. dr. [[Jadwiga Puzynina|Jadwigo Puzynino]] in doc. dr. [[Hanna Świda-Ziemba|Hanno Świda-Ziemba]]. Leta 1984 je minister [[Benon Miśkiewicz]] preprečil izvolitev Klemensa Szaniawskega za rektorja.{{r|spl37}} === Tretja poljska republika (1989–''sedanjost'') === [[slika:Bialoruscy.studenci.png|thumb|right|200px||[[Študentski protest]] na Univerzi leta 1988]] Leta 1999 so v [[Powiśle, Varšava|Powiśleju]] odprli novo stavbo [[Univerzitetna knjižnica v Varšavi|Univerzitetne knjižnice]].{{r|luka-2018}}{{rp|43}}  Po vstopu Poljske v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] leta 2004 je univerza pridobila dodatna sredstva iz [[Evropski strukturni in investicijski skladi|Evropskih strukturnih in investicijskih skladov]] (ESIF) za gradnjo dodatnih stavb, vključno z Biološkim in kemijski raziskovalnim centrom, Centrom novih tehnologij, prvim delom stavbe jezikoslovnih fakultet ter novo stavbo Fakultete za fiziko.{{r|luka-2018}}{{rp|5}} Leta 2015 je bila v skladu s sporazumom, sklenjenim med [[Poljsko-ameriška fundacija za svobodo|Poljsko-ameriško fundacijo za svobodo]] in Univerzo v Varšavi, ustanovljena Pedagoška šola PAFW.{{r|spl42}} Leta 2016 je Univerza v Varšavi praznovala 200. obletnico. Geslo praznovanja je bilo »Dve stoletji. Dober začetek« (''Dwa stulecia. Dobry początek''). Ob tej priložnosti so na univerzi vse leto potekali dogodki ob obletnicah, konference, srečanja, razstave in umetniški dogodki. Leta 2016 je univerza objavila večletni program 2016–2025, katerega cilji so bili: razvoj transdisciplinarnih projektov, večja internacionalizacija univerze, razvoj programa vseživljenjskega učenja, razvoj akademskega podjetništva, podpiranje inovativnih oblik izobraževanja in izboljšanje kakovosti javnega življenja.{{r|spl43}} Leta 2018 sta rektorja Univerze v Varšavi in [[Medicinska univerza v Varšavi|​​Medicinske univerze v Varšavi]] podpisala pismo o nameri za ustanovitev zveze. Obe univerzi sta načrtovali skupno izvajanje izbranih raziskav, področij študija, pedagoške dejavnosti in skupno izobraževanje doktorskih študentov. Zveza Univerze v Varšavi in ​​Medicinske univerze v Varšavi bi začela delovati leta 2020.{{r|spl44}} Marca 2020 je rektor Univerze v Varšavi [[Marcin Pałys]] zaprl univerzo za vse študente, študente in zaposlene za obdobje od 10. marca do 14. aprila zaradi [[pandemija covida-19|svetovne pandemije covida-19]].{{r|spl45}} V zadnjih letih je bila Univerza v Varšavi uvrščena med najboljše poljske univerze. == Kampus == [[slika:Biblioteka Uniwersytecka w Warszawie 2018.jpg|thumb|right|200px|[[Univerzitetna knjižnica v Varšavi|Univerzitetna knjižnica]], na [[Ulica Dobra, Varšava|Ulici Dobra]]]] [[slika:C12 W 24.jpg|thumb|right|200px|[[Podzemna postaja Nowy Świat-Uniwersytet]] poleg glavnega kampusa]] Univerza v Varšavi ima v lasti skupno 126 stavb. V glavnem kampusu poteka nadaljnja gradnja in močan program prenove. Univerza se razprostira po mestu, čeprav je večina stavb skoncentriranih na dveh območjih. === Glavni kampus === Glavni kampus Univerze v Varšavi je v središču mesta, ob ulici [[Krakowskie Przedmieście]]. Obsega več zgodovinskih palač, ki so bile večinoma nacionalizirane v 19. stoletju. Glavne zgradbe vključujejo: * [[Ivanova palača]] (''Pałac Kazimierzowski'') – sedež [[rektor]]ja in [[senat]]a; * [[Palača Uruskič]] (''Pałac Uruskich'') – leva stran glavnega vhoda, gosti Oddelek za geografijo in regionalne študije * Stara knjižnica (Stary BUW) – od nedavne prenove sekundarna predavalnica; * [[Glavna šola v Varšavi|Glavna šola]] (Szkoła Główna) – nekdanji sedež Glavne šole do [[januarska vstaja|januarske vstaje]] leta 1863, kasneje Fakulteta za biologijo; zdaj, od prenove, sedež Inštituta za arheologijo; * [[Auditorium Maximum Univerze v Varšavi|Auditorium Maximum]] – glavna predavalnica, s sedeži za več sto študentov. Stavba [[Univerzitetna knjižnica v Varšavi|varšavske univerzitetne knjižnice]] leži blizu navzdol od glavnega kampusa v soseski [[Powiśle, Varšava|Powiśle]].{{r|spl59}} === Naravoslovni kampus === [[slika:Pasteura 5.jpg|thumb|right|200px|Stavbe [[fakulteta za fiziko v Varšavi|Fakultete za fiziko]] na Ulici Pasteura 5]] Drugi pomemben kampus se nahaja v bližini ulic Banacha in Pasteura v okrožju [[Ochota]] – [[Kampus Ochota]], v katerem sta tudi Medicinska univerza in [[​​Poljska akademija znanosti]]. Je dom fakultet za kemijo, fiziko, biologijo, matematiko, informatiko in mehaniko, in geologijo ter vsebuje več drugih univerzitetnih zgradb, kot so Interdisciplinarni center za matematično in računalniško modeliranje, Laboratorij za okoljske težke ione, v katerem sta [[ciklotron]] in objekt za proizvodnjo [[pozitronska emisijska tomografija|PET]] radiofarmacevtskih izdelkov in športni objekt. V tem kampusu je bilo v zadnjih letih zgrajenih več novih zgradb in Oddelek za fiziko se je sem preselil s prejšnje lokacije na Ulici Hoża. Skupaj s stavbami drugih ustanov, kot so Inštitut za eksperimentalno biologijo, Inštitut za radij in Medicinska univerza v Varšavi, je kampus del skoraj sosednjega območja znanstvenih in izobraževalnih objektov, ki pokriva približno 43 hektarjev. === Kampus Szturmowa === [[slika:Wydział Zarządzania Uniwersytetu Warszawskiego 2022.jpg|thumb|right|200px|Stavba [[Fakulteta za menedžment v Varšavi|Fakultete za menedžment]] na Ulici Szturmowa 3]] Mnoge univerzitetne zgradbe se nahajajo na območju ulic Smyczkowa in Szturmowa v [[Mokotów]]u ([[Służew]]). Tu se nahajajo predvsem nekatere enote Fakultete za uporabno jezikoslovje, Fakultete za management, stavbe Fakultete za fiziko in več nižjih enot. V stavbi na naslovu [[Aleja Niepodległości, Varšava|Aleja Niepodległości]] 22, imenovanem »Center Ksawerów«, so mnoge enote nižje ravni, vključno z [[Evropski center v Varšavi|Evropskim centrom]] in ​​Centrom za ameriške študije. == Fakultete == [[slika:Warszawa, ul. Nowy Świat 67-69 20170516 001.jpg|thumb|right|200px|Sedež [[Fakulteta za svobodne umetnosti v Varšavi|Fakultete za svobodne umetnosti]] in dekanata nekdanje [[Fakulkteta za filozofijo in sociologijo v Varšavi|Fakultete za filozofijo in sociologijo]] na [[Ulica Nowy Świat, Varšava|Ulici Nowy Świat]] 69]] [[slika:Wydział Nauk Ekonomicznych ul. Długa 44-50 w Warszawie.jpg|thumb|right|200px|Sedež [[Fakulteta za ekonomske vede v Varšavi|Fakultete za ekonomske vede]] na. [[Ulica Długa, Varšava|Ulici Długa]] 44/50]] [[slika:Wydział Psychologii Uniwersytetu Warszawskiego ul. Stawki.jpg|thumb|right|200px|Sedež [[Fakulteta za psihologijo v Varšavi|Fakultete za psihologijo]] na [[Ulica Stawki, Varšava|Ulici Stawki]] 5/7]] Univerza ima 25 fakultet:{{r|spl60}} * [[Fakulteta za arheologijo v Varšavi|Fakulteta za arheologijo]] (''Wydział Archeologii'') * [[Fakulteta za biologijo v Varšavi|Fakulteta za biologijo]] (''Wydział Biologii'') * [[Fakulteta za družbene vede in resocializacijo v Varšavi|Fakulteta za družbene vede in resocializacijo]] (''Wydział Stosowanych Nauk Społecznych i Resocjalizacji'') * [[Fakulteta za ekonomske vede v Varšavi|Fakulteta za ekonomske vede]] (''Wydział Nauk Ekonomicznych'') * [[Filozofska fakulteta v Varšavi|Filozofska fakulteta]] (''Wydział Filozofii'') * [[Fakulteta za fiziko v Varšavi|Fakulteta za fiziko]] (''Wydział Fizyki'') * [[Fakulteta za geografijo in regionalne študije v Varšavi|Fakulteta za geografijo in regionalne študije]] (''Wydział Geografii i Studiów Regionalnych'') * [[Fakulteta za geologijo v Varšavi|Fakulteta za geologijo]] (''Wydział Geologii'') * [[Fakulteta za kemijo v Varšavi|Fakulteta za kemijo]] (''Wydział Chemii'') * [[Fakulteta za kulturo in umetnostne vede v Varšavi|Fakulteta za kulturo in umetnostne vede]] (''Wydział Nauk o Kulturze i Sztuce'') * [[Fakulteta za novinarstvo, informiranje in bibliografijo v Varšavi|Fakulteta za novinarstvo, informiranje in bibliografijo]] (''Wydział Dziennikarstwa, Informacji i Bibliologii'') * [[Fakulteta za menedžment v Varšavi|Fakulteta za menedžment]] (''Wydział Zarządzania'') * [[Fakulteta za matematiko, informatiko in mehaniko v Varšavi|Fakulteta za matematiko, informatiko in mehaniko]] (''Wydział Matematyki, Informatyki i Mechaniki'') * [[Medicinska fakulteta v Varšavi|Medicinska fakulteta]] (''Wydział Medyczny'') * [[Fakulteta za moderne jezike v Varšavi|Fakulteta za moderne jezike]] (''Wydział Neofilologii'') * [[Fakulteta za orientalistiko v Varšavi|Fakulteta za orientalistiko]] (''Wydział Orientalistyczny'') * [[Pedagoška fakulteta v Varšavi|Pedagoška fakulteta]] (''Wydział Pedagogiczny'') * [[Fakulteta za politične vede in mednarodne študije v Varšavi|Fakulteta za politične vede in mednarodne študije]] (''Wydział Nauk Politycznych i Studiów Międzynarodowych'') * [[Fakulteta za polonistiko v Varšavi|Fakulteta za polonistiko]] (''Wydział Polonistyki'') * [[Fakulteta za pravo in upravo v Varšavi|Fakulteta za pravo in upravo]] (''Wydział Prawa i Administracji'') * [[Fakulteta za psihologijo v Varšavi|Fakulteta za psihologijo]] (''Wydział Psychologii'') * [[Fakulteta za sociologijo v Varšavi|Fakulteta za sociologijo]] (''Wydział Socjologii'') * [[Fakulteta za svobodne umetnosti v Varšavi|Fakulteta za svobodne umetnosti]] (''Wydział „Artes Liberales”'') * [[Fakulteta za uporabno jezikoslovje v Varšavi|Fakulteta za uporabno jezikoslovje]] (''Wydział Lingwistyki Stosowanej'') * [[Fakulteta za zgodovino v Varšavi|Fakulteta za zgodovino]] (''Wydział Historii'') === Doktorske šole === [[doktorat|Doktorski]] študij izvajajo 4 doktorske šole:{{r|spl61}} * Doktorska šola za humanistiko * Doktorska šola za družboslovje * Doktorska šola za eksaktne in naravoslovne vede * Interdisciplinarna doktorska šola === Druge akademske enote === [[slika:Centrum Nowych Technologii Uniwersytetu Warszawskiego 2021.jpg|thumb|right|200px||[[Center novih tehnologij v Varšavi|Center novih tehnologij]]]] Druge akademske in raziskovalne enote vključujejo:{{r|spl62}} * Center za raziskovanje antike Jugovzhodne Evrope * Center za biološke in kemijske raziskave * Center za forenzične znanosti * Center za francosko kulturo in frankofonske študije ({{lang-fr|Centre de Civilization Francaise et d’Etudes Francophones}}) * Univerzitetni center za okoljske študije in trajnostni razvoj * Center za Evropo * Center za usposabljanje učiteljev tujih jezikov in evropsko izobraževanje * Center za poučevanje tujih jezikov * Digitalni kompetenčni center * Center za raziskovanje migracij * [[Center novih tehnologij v Varšavi|Center novih tehnologij]] (''Centrum Nowych Technologii'') * Center za politične analize * Unescova katedra za trajnostni razvoj ({{lang-fr|Chaire UNESCO du Developpement Durable de l`Universite de Varsovie}}) * Visoka šola za medfakultetni individualni študij humanistike * Visoka šola za medfakultetni individualni študij matematike in naravoslovja * Laboratorij za digitalno gospodarstvo * Katedra Erazma Rotterdamskega * Laboratorij težkih ionov * Inštitut za Ameriko in Evropo * Center za evropske regionalne in lokalne študije * Center za ameriške študije * [[Interdisciplinarni center za matematično in računalniško modeliranje]] (''Interdyscyplinarne Centrum Modelowania Matematycznego i Komputerowego'') * Inštitut za družbene študije Roberta Zajonca * [[Poljski center za sredozemsko arheologijo v Varšavi|Poljski center za sredozemsko arheologijo]] (''Centrum Archeologii Śródziemnomorskiej'') * Katedra Tadeusza Mazowieckega === Druge ustanove === Ustanove in organizacije, ki ne izvajajo poučevanja:{{r|spl63}} * Radio »Kampus« * Arhiv Univerze v Varšavi * [[Univerzitetna knjižnica v Varšavi|Univerzitetna knjižnica]] * Center za dialog in sodelovanje * Zbor Univerze v Varšavi * Inkubator Univerze v Varšavi * Muzej Univerze v Varšavi * Gledališče »Hybrydy« * Plesno gledališče, ki ga vodi Ansambel pesmi in plesa Univerze v Varšavi »Warszawianka« * Združenje prijateljev Univerze v Varšavi * Prostovoljni center Univerze v Varšavi * University of Warsaw Press == Univerza v popularni kulturi == * v romanu ''[[Thunderball (roman)|Thunderball]]'' [[Ian Fleming|Iana Fleminga]] iz leta 1961, deveti knjigi iz serije o [[James Bond|Jamesu Bondu]], naj bi bil eden od glavnih likov, [[Ernst Stavro Blofeld]], ki je vodja svetovne kriminalne organizacije SPECTRE, diplomant Univerze v Varšavi.{{r|spl64}} * leta 2016 je [[Poljska pošta]] izdala priložnostne znamke ob 200. obletnici ustanovitve univerze s podobo Stebriščne dvorane stavbe Fakultete za zgodovino.{{r|spl65}} == Znane osebnosti == === Alumni === [[slika:Tadeusz Borowski.jpg|thumb|right|130px|[[Tadeusz Borowski]]]] [[slika:Frédéric Chopin d'après un portrait de P Schick, 1873.jpg|thumb|right|130px|[[Frédéric Chopin]]]] [[slika:Witold Gombrowicz Polish passport.jpg|thumb|right|182x182px|[[Witold Gombrowicz]]]] [[slika:Leonid Hurwicz.jpg|thumb|130px|right|[[Leonid Hurwicz]]]] [[slika:Ryszard Kapuscinski, author-writer, at PEN Congress.jpg|thumb|right|130px|[[Ryszard Kapuściński]]]] [[slika:Leszek Kolakowski 1971.jpg|thumb|right|130px|[[Leszek Kolakowski]]]] [[slika:Hilary Koprowski. Photograph. Wellcome V0027622.jpg|thumb|right|130px|[[Hilary Koprowski]]]] [[slika:Jerzy Pniewski Polish physicist.jpg|thumb|right|130px|[[Jerzy Pniewski]]]] [[slika:Prus 002.jpg|thumb|130px|right|[[Bolesław Prus]]]] [[slika:AlfredTarski1968.jpeg|thumb|right|130px|[[Alfred Tarski]]]] [[slika:Olga Tokarczuk-9739.jpg|thumb|right|175x175px|[[Olga Tokarczuk]]]] [[slika:Zamenhof portreto.jpg|thumb|right|175x175px|[[Ludwik Zamenhof]]]] * [[Franciszek Adamczak]] (1927–2000), poljsko-švedski paleontolog * [[Jerzy Andrzejewski]] (1909–1983), poljski pisatelj * [[Szymon Askenazy]] (1865–1935), poljski pravnik, zgodovinar, pedagog, prvi poljski predstavnik v [[Društvo narodov|Društvu narodov]] * [[Krzysztof Kamil Baczyński]] (1921–1944), poljski pesnik, vojak [[Domovinska vojska|Domovinske vojske]], ubit v [[varšavska vstaja (1944)|varšavski vstaji]] * [[Menahem Begin]] (1913–1992), izraelski politik, 6. [[predsednik vlade Izraela]] (1977–1983), prejemnik [[Nobelova nagrada za mir|Nobelove nagrade za mir]] leta 1978 * [[Małgosia Bela]] (rojena 1977), poljska manekenka in igralka * [[Marek Bieńczyk]] (rojen 1956), poljski pisatelj, literarni zgodovinar, esejist, prevajalec, prejemnik [[literarna nagrada Nike|literarne nagrade Nike]] leta 2012 * [[Adam Bodnar]] (rojen 1977), poljski odvetnik, borec za človeške pravice, [[varuh človekovih pravic Poljske]], [[Ministrstvo za pravosodje (Poljska)|minister za pravosodje]] (2023–''sedanjost'') * [[Tadeusz Borowski]] (1922–1951), poljski pesnik, pisatelj, novinar * [[Kazimierz Brandys]] (1916–2000), poljski esejist, pisatelj * [[Jan Brzechwa]] (1898–1966), poljski pesnik, pisatelj, odvetnik * [[Andrzej Buras]] (rojen 1946), danski fizik, prejemnik [[medalja Maxa Plancka|medalje Maxa Plancka]] leta 2020 * [[Frédéric Chopin]] (1810–1849), poljsko-francoski pianist, skladatelj * [[Włodzimierz Cimoszewicz]] (rojen 1950), poljski politik, [[predsednik vlade Poljske]] (1996–1997), 7. [[maršal Sejma Republike Poljske|maršal Sejma]] (2005) * [[Tomasz Dietl]] (rojen 1950), poljski fizik * [[Roman Dmowski]] (1864–1939), poljski politik, državnik * [[Adam Dziewonski]] (1936–2016), poljsko-ameriški geofizik * [[Samuel Eilenberg]] (1913–1998), poljsko-ameriški matematik, računalnikar, zbiralec umetnin * [[Barbara Engelking]] (rojena 1962), poljska psihologinja, sociologinja * [[Ryszard Engelking]] (1935-2023), poljski matematik, prevajalec * [[Joseph Epstein]] (1911–1944), poljski komunistični vodja [[francoski odpor|francoskega odpora]] * [[Lech Gardocki]] (rojen 1944) poljski odvetnik, sodnik, prvi predsednik [[Vrhovno sodišče Poljske|Vrhovnega sodišča Poljske]] (1998–2010) * [[Krzysztof Gawędzki]] (1947–2022), poljski matematični fizik * [[Marek Gazdzicki]] (rojen 1956), poljski fizik visokih energij, jedrski fizik * [[Bronisław Geremek]] (1932–2008), poljski zgodovinar, politik * [[Małgorzata Gersdorf]] (rojena 1952), poljska odvetnica, prva predsednica [[Vrhovno sodišče Poljske|Vrhovnega sodišča Poljske]] (2014–2020) * [[Zbigniew Maciej Gliwicz]] (rojen 1939), poljski biolog, evolucionist * [[Witold Gombrowicz]] (1904–1969), poljski pisatelj, scenarist * [[Jan Grabowski]] (rojen 1962), poljsko-kanadski profesor zgodovine * [[Hanna Gronkiewicz-Waltz]] (rojena 1952), poljska političarka, odvetnica, predsednica [[Narodna banka Poljske|Narodne banke Poljske]] (1992–2001), [[župan Varšave|županja Varšave]] (2006–2018) * [[Jan Tomasz Gross]] (rojen 1947), poljsko-ameriški sociolog, zgodovinar, piosatelj, profesor na [[Univerza Princeton|Univerzi Princeton]] * [[Jarek Gryz]], poljsko-ameriški računalnikar, podatkovni analitik, pisatelj * [[Taco Hemingway]] (rojen 1990), poljski reper, besedilopisec, glasbenik * [[Gustaw Herling-Grudziński]] (1919–2000), poljski pisatelj, novinar, esejist, literarni kritik, vojak, preživeli [[gulag]] * [[Ryszard Bożysław Hetnarski]] (rojen 1928), poljsko-ameriški inženir * [[Leonid Hurwicz]] (1917–2008), poljsko-ameriški ekonomist, matematik, prejemnik [[Nobelova nagrada za ekonomijo|Nobelove nagrade za ekonomijo]] leta 2007 * [[Maria Janion]] (1926–2020), poljska znanstvenica, literarna teoretičarka in kritičarka, feministka * [[Monika Jaruzelska]] (rojena 1963) poljska modna oblikovalka, novinarka, hči [[predsednik Poljske|poljskega predsednika]] [[Wojciech Jaruzelski|Wojciecha Jaruzelskega]] * [[Jerzy Jedlicki]] (1930–2018), poljski zgodovinar idej, protikomunistični aktivist * [[Jarosław Kaczyński]] (rojen 1949), poljski politik, [[predsednik vlade Poljske]] (2006–2007) * [[Lech Kaczyński]] (1949–2010), poljski politik, [[župan Varšave]] (2002–2005), [[predsednik Poljske]] (2005–2010) * [[Andrzej Kalwas]] (rojen 1936), poljski odvetnik, poslovnež, [[Ministrstvo za pravosodje (Poljska)|minister za pravosodje]] (2004–2005) * [[Aleksander Kamiński]] (1903–1978), poljski pisatelj, vzgojitelj, vodja [[Poljska skavtska zveza|Poljske skavtske zveze]] * [[Ryszard Kapuściński]] (1932–2007), poljski novinar, fotograf, pesnik, pisatelj * [[Mieczysław Karłowicz]] (1876–1909), poljski skladatelj, dirigent * [[Jan Karski]] (1914–2000), poljski vojak, odpornik, diplomat * [[Małgorzata Kidawa-Błońska]] (rojena 1957), poljska političarka, odvetnica, sociologinja, 14. [[maršal Sejma Republike Poljske|maršalka Sejma]] (2015) * [[Zofia Kielan-Jaworowska]] (1925–2015), poljska paleobiologinja * [[Leszek Kołakowski]] (1927–2009), poljski filozof, zgodovinar filozofije * [[Ryszard Kole]], poljsko-ameriški farmakolog, prejemnik [[Massryjeva nagrada|Massryjeve nagrade]] leta 2019 * [[Bronisław Komorowski]] (rojen 1952), polsjki politik, zgodovinar, 10. [[maršal Sejma Republike Poljske|maršal Sejma]] (2007–2010), 5. [[predsednik Poljske]] (2010–2015) * [[Alpha Oumar Konaré]], (rojen 1946), malijski politik, profesor, zgodovinar, arheolog, 3. [[predsednik Malija]] (1992–2002) * [[Hilary Koprowski]] (1916–2013), poljski virolog, imunolog * [[Janusz Korwin-Mikke]] (rojen 1942), poljski politik, novinar * [[Marek Kotański]] (1942–2002), poljski psiholog, ulični delavec, dobrodelni delavec, aktivist * [[Jacek Kuroń]] (1934–2004), poljski zgodovinar, pisatelj, socialni delavec, politik * [[Irena Lasiecka]] (rojena 1948), poljsko-ameriška matematičarka * [[Jacek Leociak]] (rojen 1957), poljski literarni znanstvenik, zgodovinar * [[Aleksander Lesser]] (1814–1884), poljski slikar, ilustrator, risar, likovni kritik * [[Maciej Lewenstein]] (rojen 1955), poljski teoretični fizik * [[Jan Józef Lipski]] (1926–1991), poljski kritik, literarni zgodovinar, politik * [[Ewa Łętowska]] (rojena 1940), poljska odvetnica, prva [[varuh človekovih pravic Poljske|varuhinja človekovih pravic]] * [[Olga Malinkiewicz]] (rojena 1982), poljska fizičarka * [[Tadeusz Mazowiecki]] (1927–2013), poljski pisatelj, socialni delavec, novinar, politik, človekoljub, [[predsednik vlade Poljske]] (1989–1991) * [[Adam Michnik]] (rojen 1946), poljski novinar, zgodovinar, esejist, javni intelektualec * [[Karol Modzelewski]] (1937–2019), poljski zgodovinar, pisatelj, politik * [[Jerzy Spława-Neyman]] (1894–1981), poljski matematik, statistik, profesor na [[Univerza Kalifornije, Berkeley|Univerzi Kalifornije v Berkeleyju]] * [[Jan Olszewski]] (1930–2019), poljski odvetnik, politik, [[predsednik vlade Poljske]] (1991–1992) * [[Janusz Onyszkiewicz]] (rojen 1937), poljski matematik, alpinist, politik * [[Maria Ossowska]] (1896–1974), poljska sociologinja, socialna filozofinja * [[Bohdan Paczyński]] (1940–2007), poljski astronom * [[Rafał Pankowski]] (rojen 1976), poljski sociolog, politolog * [[Longin Pastusiak]] (rojen 1935), poljski politik, zgodovinar, [[maršal senata Republike Poljske]] (2001–2005) * [[Bolesław Piasecki]] (1915–1979), poljski pisatelj, politik, politični teoretik * [[Krzysztof Piesiewicz]] (rojen 1945), poljski odvetnik, scenarist, politik * [[Marian Pilot]] (rojen 1936), poljski pisatelj, pesnik, novinar, scenarist, prejemnik [[literarna nagrada Nike|literarne nagrade Nike]] leta 2011 * [[Jerzy Pniewski]] (1913–1989), poljski fizik * [[Moshe Prywes]] (1914–1998), poljsko-izraelski zdravnik, vzgojitelj, prvi predsednik [[Univerza Negeva Ben-Guriona|Univerze Negeva Ben-Guriona]] * [[Adam Przeworski]] (rojen 1940), poljsko-ameriški politolog, profesor na [[Univerza v New Yorku|Univerzi v New Yorku]] * [[Bolesław Prus]] (1847–1912), poljski pisatelj * [[Mihail Andrejevič Rejsner]] (1868–1928), ruski pravnik, odvetnik, pisatelj, socialni psiholog, zgodovinar * [[Emanuel Ringelblum]] (1900–1944), poljski zgodovinar, ustanovitelj [[Ringelblumov arhiv|Ringelblumovega arhiva]] [[Varšavski geto|Varšavskega geta]]{{r|spl66}} * [[Ireneusz Roszkowski]] (1910–1996), poljski ginekolog, humanist, predhodnik prenatalne medicine * [[Joseph Rotblat]] (1908–2005), poljsko-britanski fizik, prejemnik [[Nobelova nagrada za mir|Nobelovega nagrade za mir]] leta 1995 * [[Agata Różańska]] (rojena 1968), poljska astronomka, astrofizičarka * [[Jicak Šamir]] (1915–2012), izraelski politik, 7. [[predsednik vlade Izraela]] (1983–1984 and 1986–1992) * [[Wacław Franciszek Sierpiński]] (1882–1969), poljski matematik * [[Andrzej Sobolewski]] (rojen 1951), poljski fizik * [[Aleksander Vasiljevič Solovjov (zgodovinar)|Aleksander Vasiljevič Solovjov]] (1890-1971) rusko-srbsko-švicarski zgodovinar, filolog, odvetnik * [[Dimitrij Aleksandrovič Strelnikov]] (rojen 1969), ruski pisatelj, biolog, novinar za medije * [[Kazimiera Szczuka]] (rojena 1966), poljska literarna zgodovinarka, literarna kritičarka, feministka, novinarka, televizijska osebnost * [[Adam Szymczyk]] (rojen 1970), poljski likovni kritik, kustos, pisatelj, urednik * [[Magdalena Środa]] (rojena 1957), poljska filozofinja, političarka, feministka * [[Alfred Tarski]] (1902–1982), poljsko-ameriški filozof, logik, matematik, član [[lvovskovaršavska šola|lvovskovaršavske šole logike]] * [[Władysław Tatarkiewicz]] (1886–1980), poljski filozof, zgodovinar, umetnostni zgodovinar, estetik, etik * [[Olga Tokarczuk]] (rojena 1962), poljska pisateljica, esejistka, psihologinja, aktivistka, javna intelektualka, prejemnica [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelove nagrade za književnost]] leta 2018 * [[Izabela Tomaszewska]] (1955–2010), poljska uradnica državnega protokola, arheologinja * [[Rafał Trzaskowski]] (rojen 1972), poljski politik, politolog, akademski učitelj, [[župan Varšave]] * [[Julian Tuwim]] (1894–1953), poljski pesnik, pisatelj * [[Andrzej Udalski]] (rojen 1957), poljski astronom, astrofizik * [[Kostjantin Grigorovič Vobli]] (1876-1947), ukrajinski geograf, ekonomist * [[Andrzej Kajetan Wróblewski]] (rojen 1933), poljski eksperimentalni fizik * [[Janusz Andrzej Zajdel]] (1938–1985), poljski fizik, pisatelj znanstvene fantastike * [[Ludwik Zamenhof]] (1859–1917), poljski očesni zdravnik, filolog, začetnik [[esperanto|esperanta]] * [[Paweł Zarzeczny]] (1961–2017), poljski športni novinar, kolumnist, televizijska osebnost * [[Maciej Zembaty]] (1944–2011), poljski pesnik, pisatelj, umetnik, pevec, komik, prevajalec dela [[Leonard Cohen|Leonarda Cohena]] * [[Wojciech Zaremba]] (rojen 1988), poljski računalnikar, soustanovitelj raziskovalne organizacije [[OpenAI]] * [[Rafał Aleksander Ziemkiewicz]] (rojen 1964), poljski pisatelj, publicist * [[Florian Znaniecki]] (1882–1958), poljsko-ameriški filozof, sociolog * [[Anna Nikola Żytkow]] (rojena 1947), poljska astrofizičarka === Zaposleni === [[slika:Zigmunt Bauman na 20 Forumi vydavciv(Cropped).jpg|thumb|right|130px|[[Zygmunt Bauman]]]] [[slika:Jan Łukasiewicz.jpg|thumb|right|130px|[[Jan Łukasiewicz]]]] [[slika:Yefim Karskiy.jpg|thumb|130px|right|[[Jahim Fjodaravič Karski]]]] [[slika:Kazimierz Michałowski MNW 03.jpg|thumb|right|130px|[[Kazimierz Michałowski]]]] [[slika:Wacław Sierpiński.jpg|thumb|right|130px|[[Wacław Franciszek Sierpiński]]]] [[slika:Jerzy Szacki 2004.jpg|thumb|right|130px|[[Jerzy Szacki]]]] ==== Profesorji ==== * [[Osman Achmatowicz]] (1899–1988), poljski kemik, rektor [[Tehniška univerza v Lodžu|Tehniške univerze v Lodžu]] (1946–1953) * [[Volodimir Prohorovič Amalicki]] (1860–1917), ukrajinski geolog, paleontolog * [[Szymon Askenazy]] (1866–1935), poljski zgodovinar, pedagog, državnik, diplomat * [[Aleksander Nikolajevič Bartenjev]] (1882-1946), ruski zoolog, rektor [[Južna federalna univerza|Donske univerze]] (1920–1921) * [[Maria Ludwika Bernhard]] (1908–1998), poljska klasična arheologinja * [[Karol Borsuk]] (1905–1982), poljski matematik * [[Franciszek Bujak]] (1919–1921), poljski zgodovinar * [[Jan Niecisław Baudouin de Courtenay]] (1845–1929), poljski jezikoslovec, slavist, filozof, uvedel koncept [[fonem]]ov * [[Zygmunt Bauman]] (1925–2017), poljski filozof, sociolog, pisatelj, publicist * [[Tomasz Dietl]] (rojen 1950), poljski fizik, prejemnik evrofizikalne nagrade Agilient Technologies [[Evropsko fizikalno društvo|Evropskega fizikalnega društva]] (2005) * [[Samuel Dickstein (matematik)|Samuel Dickstein]] (1851-1939), poljski matematik, zagovornik asimilacije Judov na Poljskem * [[Benedykt Dybowski]] (1833–1930), poljski biolog, prirodoslovec, zdravnik, raziskovalec [[Sibirija|Sibirije]] in področja [[Bajkalsko jezero|Bajkalskega jezera]] * [[Aleksander Mihajlovič Jevlahov]] (1880–1966), ruski literarni kritik * [[Michel Foucault]] (1926–1984), francoski filozof, na univerzi dekan-profesor Francoskega centra 1958–1959 * [[Stanisław Grabski]] (1871–1949), poljski ekonomist, politik * [[Dimitrij Josifovič Ivanovski]] (1864–1920), ruski botanik, pionir pri odkrivanju in preučevanju [[virus]]ov * [[Henryk Jabłoński]] (1909–2003), poljski zgodovinar, politik, nominalni vodja Poljske (1972–1985) * [[Feliks Paweł Jarocki]] (1790–1865), poljski zoologist, entomolog * [[Barbara Jaruzelska]] (1931–2017), poljska filologinja, profesorica germanistike in nemščine, [[prva dama Poljske]] (1985–1990) * [[Nikolaj Ivanovič Karejev]] (1850–1931), ruski filozof, zgodovinar * [[Jahim Fjodaravič Karski]] (1861–1931) beloruski jezikoslovec, etnograf, paleograf * [[Jerzy Kolendo]] (1955–1983), poljski klasični arheolog, zgodovinar * [[Leszek Kołakowski]] (1927–2009), poljski filozof, pisatelj, zgodovinar * [[Kazimierz Kuratowski]] (1896–1980), poljski matematik * [[Joachim Lelewel]] (1786–1861), poljski zgodovinar, geograf, bibliograf, poliglot, politik, borec za svobodo * [[Antoni Leśniowski]] (1867–1940), poljski kirurg, zdravnik, eden od odkriteljev [[Crohnova bolezen|Chronove bolezni]] * [[Edward Lipiński (ekonomist)|Edward Lipiński]] (1888–1986), poljski ekonomist, ustanovitelj [[Glavni statistični urad|Glavnega statističkega urada]] * [[Jan Łukasiewicz]] (1878–1956), poljski logik, matematik, filozof * [[Mieczysław Maneli]] (1922–1994), poljski pravnik, diplomat * [[Leszek Marks]] (rojen 1951), poljski geolog * [[Kazimierz Michałowski]] (1901–1981), poljski arheolog, egiptolog, umetnostni zgodovinar, raziskovalec [[Deir el-Bahari]]ja in [[Faras, Egipt|Farasa]] * [[Andrzej Mostowski]] (1913–1975), poljski matematik * [[Nikolaj Viktorovič Nasonov]] (1855–1939), ruski zoolog * [[Maria Ossowska]] (1896–1974), poljska sociologinja, socialna filozofinja * [[Stanisław Ossowski]] (1897–1963), poljski sociolog * [[Vladimir Ivanovič Palladin]] (1859–1922), ruski biokemik, botanik * [[Grigol Peradze]] (1899–1942), gruzijski pravoslavni teolog, filolog, zgodovinar, profesor patristike * [[Leon Petrażycki]] (1867–1931), poljski pravnik, filozof, logik, eden od ustanoviteljev [[sociologija prava|sociologije prava]] * [[Ladislaus Pilars de Pilar]] (1874–1952), poljski profesor literature, pesnik, zgodovinar, podjetnik * [[Adam Podgórecki]] (1925–1998), poljski sociolog prava * [[Dimitrij Jakovljevič Samokvasov]] (1843–1911), ruski arheolog, pravni zgodovinar * [[Henryk Samsonowicz]] (1930–2021), poljski zgodovinar, rektor (1980–1982) * [[Wacław Franciszek Sierpiński]] (1882–1969), poljski matematik * [[Alfred Sokołowski]] (1849–1924), poljski zdravnik, pulmolog, pionir zdravljenja [[tuberkuloza|tuberkuloze]] * [[Hélène Sparrow]] (1891–1970), poljska zdravnica, bakteriologinja, pionirka javnega zdravja, še posebej [[tifus]]a * [[Nikolaj Jakovljevič Sonin]] (1849–1915), ruski matematik * [[Jan Strelau]] (rojen 1931), poljski psiholog * [[Jerzy Szacki]] (1929–2016), poljski sociolog, zgodovinar * [[Andrzej Tarkowski]] (rojen 1933), poljski zoolog, emriolog, prejemnik [[japonska nagrada|japonske nagrade]] (2002) * [[Stanisław Józef Thugutt]] (1873–1941), poljski aktivist, politik, rektor (1919–1920) * [[Georgij Feodosjevič Voronoj]] (1868–1908), ruski matematik * [[Tadeusz Wałek-Czarnecki]] (1889–1949), poljski zgodovinar, profesor antične zgodovine * [[Ewa Wipszycka]] (rojen 1933), poljska zgodovinarka, papirologinja * [[Władysław Witwicki]] (1878–1948), poljski psiholog, filozof, prevajalec, umetnik * [[Georgij Viktorovič Vulf]] (1863–1925), ruski kristalograf * [[Włodzimierz Zonn]] (1905–1985), poljski astronom * [[Aleksandra Leliwa-Kopystyńska]] (1937–2023), poljska fizičarka ==== Rektorji ==== {{div col}} # [[Wojciech Szweykowski]] (1818–1831) # [[Józef Karol Skrodzki]] (1831) # [[Józef Mianowski]] (1862–1869) # [[Piotr Ławrowski]] (1869–1873) # [[Nikołaj Błagowieszczański]] (1874–1884) # [[Nikołaj Ławrowski]] (1884–1890) # [[Michaił Szałfiejew]] (1895) # [[Pawieł Kowalewski]] (1896) # [[Grigorij Zenger]] (1896) # [[Michaił Szałfiejew]] (1898) # [[Grigorij Uljanow]] (1899–1903) # [[Piotr Ziłow]] (1904) # [[Jahim Fjodaravič Karski]] (1905–1911) # [[Wasilij Kudrewiecki]] (1911–1912) # [[Iwan Trepicyn]] (1913) # [[Siergiej Wiechow]] (1914–1915) # [[Józef Brudziński]] (1915–1917) # [[Antoni Kostanecki]] (1917–1919) # [[Stanisław Józef Thugutt]] (1919–1920) # [[Jan Karol Kochanowski]] (1920–1921) # [[Jan Mazurkiewicz (psihiater)|Jan Mazurkiewicz]] (1921–1922) # [[Jan Łukasiewicz]] (1922–1923) # [[Ignacy Koschembahr-Łyskowski]] (1923–1924) # [[Franciszek Krzyształowicz]] (1924–1925) # [[Stefan Pieńkowski (fizik)|Stefan Pieńkowski]] (1925–1926) # [[Bolesław Hryniewiecki]] (1926–1927) # [[Antoni Szlagowski]] (1927–1928) # [[Gustaw Przychocki]] (1928–1929) # [[Tadeusz Brzeski]] (1929–1930) # [[Mieczysław Michałowicz]] (1930–1931) # [[Jan Łukasiewicz]] (1931–1932) # [[Józef Ujejski]] (1932–1933) # [[Stefan Pieńkowski (fizik)|Stefan Pieńkowski]] (1933–1936) # [[Włodzimierz Antoniewicz]] (1936–1939) # [[Jerzy Modrakowski]] (1939) # [[Stefan Pieńkowski (fizik)|Stefan Pieńkowski]] (1945–1947) # [[Franciszek Czubalski]] (1947–1949) # [[Jan Wasilkowski]] (1949–1952) # [[Stanisław Turski]] (1952–1969) # [[Zygmunt Rybicki]] (1969–1980) # [[Henryk Samsonowicz]] (1980–1982) # [[Kazimierz Albin Dobrowolski]] (1982–1985) # ''Rector electus'' [[Klemens Szaniawski]] (1984) # [[Grzegorz Białkowski]] (1985–1989) # [[Andrzej Kajetan Wróblewski]] (1989–1993) # [[Włodzimierz Siwiński (ekonomist)|Włodzimierz Siwiński]] (1993–1999) # [[Piotr Węgleński]] (1999–2005) # [[Katarzyna Chałasińska-Macukow]] (2005–2012) # [[Marcin Pałys]] (2012–2020) # [[Alojzy Nowak]] (2020–''sedanjost'') {{div col end}} [[slika:Czeslaw Milosz 3 ap.tif|thumb|right|130px|[[Czesław Miłosz]]]] ==== Osebje ==== [[Czesław Miłosz]] – hišnik v varšavski univerzitetni knjižnici med 2. svetovno vojno; prejemnik [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelove nagrade za književnost]] leta 1980.{{r|have-2006}} == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici|refs= <ref name="biel-1907">{{sktxt|Bieliński|1907}}.</ref> <ref name="cwie-2004>{{sktxt|Ćwiertnia-Sitowska|2004}}.</ref> <ref name="garl-1982">{{sktxt|Garlicki|1982|pp=279–280}}.</ref> <ref name="have-2006">{{sktxt|Haven|2006|pp=XXV}}.</ref> <ref name="jabl-1984">{{sktxt|Jabłoński|Jankowski|Rafalski|Muszyński|1984}}.</ref> <ref name="luka-2018">{{sktxt|Łukaszewska|Swatowska|Bieńko|Korzekwa-Józefowicz|2018}}.</ref> <ref name="maje-2016">{{sktxt|Majewski|2016|pp=499–501}}.</ref> <ref name="mark-2019">{{sktxt|Markusz|2019}}.</ref> <ref name="modr-2014">{{sktxt|Modras|2014|pp=308}}.</ref> <ref name="rudn-2015">{{sktxt|Rudnicki|2015|pp=469}}.</ref> <ref name="spl00">{{citat|title= Facts and figures|publisher= uw.edu.pl|lang= en, pl|url= https://www.uw.edu.pl/uniwersytet/fakty-i-liczby/}}</ref> <ref name="spl01">{{citat|title= University of Warsaw – Facts and figures|website= en.uw.edu.pl|lang= en, pl|url= http://en.uw.edu.pl/about-university/facts-and-figures/}}</ref> <ref name="spl02">{{citat|title= ShanghaiRanking's Academic Ranking of World Universities|lang= en|url= http://www.shanghairanking.com/rankings/arwu/2021}}</ref> <ref name="spl03">{{citat|title= University of Warsaw|website=Top Universities|lang= en|url= https://www.topuniversities.com/universities/university-warsaw}}</ref> <ref name="spl04">{{citat|title= Historyk: prawdziwa nazwa UW to Uniwersytet Józefa Piłsudskiego w Warszawie|date= 2016-11-19|website= [[dzieje.pl]]|lang= pl|url= https://dzieje.pl/aktualnosci/historyk-prawdziwa-nazwa-uw-uniwersytet-jozefa-pilsudskiego-w-warszawie|accessdate= 2024-03-20}}</ref> <ref name="spl05">{{citat|title= World University Rankings 2024|lang= en|url= https://www.timeshighereducation.com/world-university-rankings/2024/world-ranking|accessdate= 2024-02-21}}</ref> <ref name="spl06">{{citat|title= Best Global Universities in Poland|website= usnews.com|lang= en|url= https://www.usnews.com/education/best-global-universities/poland|accessdate= 2023-04-19}}</ref> <ref name="spl07">{{citat|title= 2022-2023 Best Global Universities in Europe|website= usnews.com|lang= en|url= https://www.usnews.com/education/best-global-universities/europe?enrollment-min=37500&enrollment-max=37700|accessdate= 2022-11-21}}</ref> <ref name="spl08">{{citat|title= University of Warsaw|lang= en|url= https://www.timeshighereducation.com/world-university-rankings/university-warsaw|date= 2021-10-30}}</ref> <ref name="spl09">{{citat|title= Best universities in Europe 2022|lang= en|url= https://www.timeshighereducation.com/student/best-universities/best-universities-europe|date= 2021-09-22}}</ref> <ref name="spl10">{{citat|author= Redakcja|title= About Us|date= 2012|publisher= Univerza v Varšavi|work= University of Warsaw (UW) homepage|lang= pl, en|url= http://www.uw.edu.pl/o_uw/|accessdate= 2012-09-09|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20120912055843/http://www.uw.edu.pl/o_uw/|archive-date= 2012-09-12}}</ref> <ref name="spl11">{{citat|title= University of Warsaw history (1816–1831), homepage|lang= en|url= http://www.uw.edu.pl/o_uw/historia/1816p.html|archive-url= https://web.archive.org/web/20130109040344/http://www.uw.edu.pl/o_uw/historia/1816p.html |url-status= dead|archive-date= 2013-01-09}}</ref> <ref name="spl12">{{citat|title=University of Warsaw history (1857–1869), homepage|lang= en|url= http://www.uw.edu.pl/o_uw/historia/1857p.html|archive-url= https://web.archive.org/web/20130109040355/http://www.uw.edu.pl/o_uw/historia/1857p.html |url-status= dead|archive-date= 2013-01-09}}</ref> <ref name="spl13">{{citat|title=University of Warsaw history (1915–1918), homepage|url= http://www.uw.edu.pl/o_uw/historia/1915p.html|archive-url= https://web.archive.org/web/20130109040417/http://www.uw.edu.pl/o_uw/historia/1915p.html|url-status= dead|archive-date= 2013-01-09}}</ref> <ref name="spl14">{{citat|title= Postanowienie naznaczające założenie Szkoły Głównej pod imieniem Królewskiego Uniwersytetu z dnia 7 (19) listopada 1816 r. – Dz.Pr.K.P.|volume= XIII|issue= 51|pages= 90–95|lang= pl}}</ref> <ref name="spl15">{{citat|chapter= T. 4: Oświecenie|title= Bibliografia Literatury Polskiej – [[Nowy Korbut]]|date= 1966|pages= 197–198|publisher= Państwowy Instytut Wydawniczy|location= Varšava}}</ref> <ref name="spl16">{{citat|title= O Wydziale|website= wpia.uw.edu.pl|publisher= Fakulteta za pravo in upravo, Univerza v Varšavi (WPiA UW)|lang= pl|url= http://www.wpia.uw.edu.pl/wydzial/o-wydziale/|accessdate= 2016-04-14|archive-url= https://web.archive.org/web/20160605130351/http://www.wpia.uw.edu.pl/wydzial/o-wydziale/|archive-date= 2016-06-05}}</ref> <ref name="spl17">{{citat|title= Warszawski Uniwersytet Medyczny: historia|website= wum.edu.pl|lang= pl|url= http://www.wum.edu.pl/uczelnia/o-uczelni/historia|accessdate= 2016-04-14|archive-url= https://web.archive.org/web/20110630070155/http://wum.edu.pl/uczelnia/o-uczelni/historia|archive-date= 2011-06-30}}</ref> <ref name="spl18">{{citat|title= UKSW: Historia Uniwersytetu|website= uksw.edu.pl|lang= pl|url= http://www.uksw.edu.pl/pl/uniwersytet/historia-i-patron|accessdate= 2016-04-14|archive-date= 2016-04-13|archive-url= https://web.archive.org/web/20160413162724/http://www.uksw.edu.pl/pl/uniwersytet/historia-i-patron|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl19">{{citat|title= Krótka historia Instytutu Filozofii|website= filozofia.uw.edu.pl|lang= pl|url= http://www.filozofia.uw.edu.pl/instytut/historia/|accessdate= 2016-11-19}}</ref> <ref name="spl20">{{citat|title= Uniwersytet Muzyczny Fryderyka Chopina: dzieje uczelni|website= filozofia.uw.edu.pl|lang= pl|url= http://www.chopin.edu.pl/pl/uniwersytet/dzieje-uczelni|accessdate= 2016-11-19|archive-url= https://web.archive.org/web/20161122144434/http://www.chopin.edu.pl/pl/uniwersytet/dzieje-uczelni|archive-date= 2016-11-22}}</ref> <ref name="spl21">{{citat|title= Postanowienie dozwalające Uniwersytetowi Warszawskiemu przyiąć nazwanie Uniwersytetu Królewsko-Alexandrowskiego z dnia 18 (30) marca 1830 r. – Dz.Pr.K.P.|volume= XIII|issue= 51|pages= 86–90|lang= pl}}</ref> <ref name="spl22">{{citat|title= Uniwersytet Warszawski: historia|website= uw.edu.pl|lang= pl|url= http://www.uw.edu.pl/uniwersytet/historia/|accessdate= 2016-04-16}}</ref> <ref name="spl23">{{citat|title= Szkoła Główna Warszawska|work= [[Wielka ilustrowana encyklopedia powszechna|Encyklopedia Gutenberga]] (gutenberg.czyz.org)|lang= pl|url= http://www.gutenberg.czyz.org/word,75778|accessdate= 2016-04-14}}</ref> <ref name="spl24">{{citat|title= University of Warsaw history (1918–1935), homepage|lang= en|url= http://www.uw.edu.pl/o_uw/historia/1918p.html|archive-url= https://web.archive.org/web/20130109040428/http://www.uw.edu.pl/o_uw/historia/1918p.html |url-status= dead|archive-date= 2013-01-09}}</ref> <ref name="spl25">{{citat|title= Płeć piękna przekracza progi UW|website= [[Polskie Radio]]|lang= pl|url= https://www.polskieradio.pl/7/4518/Artykul/1436831,Plec-piekna-przekracza-progi-UW}}</ref> <ref name="spl26">{{citat|title= Dekret Prezydenta Rzeczypospolitej z dnia 26 sierpnia 1935 r. o nadaniu Uniwersytetowi Warszawskiemu nazwy: „Uniwersytet Józefa Piłsudskiego w Warszawie”|journal= [[Dziennik Ustaw]]|date= 1935|no-pp= y|issue= 66|pages= poz. 412|lang= pl|url= https://isap.sejm.gov.pl/isap.nsf/DocDetails.xsp?id=WDU19350660412}}</ref> <ref name="spl27">{{citat|title= Dr hab. Jolanta Żyndul: Głównym celem getta ławkowego było wypchnięcie Żydów z Polski|date= 2017-10-10|website= dzieje.pl|lang= pl|url= https://dzieje.pl/aktualnosci/dr-hab-jolanta-zyndul-glownym-celem-getta-lawkowego-bylo-wypchniecie-zydow-z-polski|accessdate= 2023-10-25}}</ref> <ref name="spl28">{{citat|title= Historia UW (1939–1944)|website= uw.edu.pl|lang= pl|url= http://www.uw.edu.pl/o_uw/historia/1939p.html|archive-url= https://web.archive.org/web/20130109040450/http://www.uw.edu.pl/o_uw/historia/1939p.html|archive-date= 2013-01-09}}</ref> <ref name="spl29">{{citat|chapter= Tabliczka#140: Żołnierze Armii Krajowej – wykładowcy, absolwenci i studenci Prywatnej Szkoły Zawodowej dla Pomocniczego Personelu Sanitarnego dr. Jana Zaorskiego|title= Tabliczki informacyjne o działalności Armii Krajowej i jej żołnierzach [on-line]|publisher= Światowy Związek Żołnierzy Armii Krajowej|chapter-url= http://armiakrajowa.org.pl/tabliczki/140.html|accessdate= 2017-03-02|archive-date= 2016-03-20|archive-url= https://web.archive.org/web/20160320025035/http://armiakrajowa.org.pl/tabliczki/140.html|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl30">{{citat|chapter= Tajne studia medyczne|title= Opracowanie na podstawie: „Pamiętnik Towarzystwa Lekarskiego Warszawskiego – Powstanie Warszawskie i medycyna”|date= 2003|edition= II.|publisher= Encyklopedia Medyków Powstania Warszawskiego|location= Varšava|chapter-url= https://lekarzepowstania.pl/tajne-studia-medyczne/|accessdate= 2017-01-25}}</ref> <ref name="spl31">{{citat|title= Historia UW (1945–1956)|website= uw.edu.pl|lang= pl|url= http://www.uw.edu.pl/o_uw/historia/1945p.html|archive-url= https://web.archive.org/web/20130109040501/http://www.uw.edu.pl/o_uw/historia/1945p.html|archive-date= 2013-01-09}}</ref> <ref name="spl32">{{citat|title= March '68|publisher= [[Inštitut narodnega spomina]]|work= Exhibition|accessdate= 2012-06-02|pages= 1–2. ''Introduction'', sledijo skeni člankov|lang= en, pl|url= http://www.ipn.gov.pl/ftp/wystawy/marzec68_w_krakowie/content/index_eng.html|quote= Prostovoljne rezerve državljanske milice (oborožene s kabli in pendreki), ki so tepli študente, so sprejeli z vzkliki »Gestapo!«, »Gestapo!«}}</ref> <ref name="spl33">{{citat|title= Historia UW (1956–1989)|website= uw.edu.pl|lang= pl|url= http://www.uw.edu.pl/o_uw/historia/1956p.html|archive-url= https://web.archive.org/web/20130109040512/http://www.uw.edu.pl/o_uw/historia/1956p.html|archive-date= 2013-01-09}}</ref> <ref name="spl34">{{citat|title= Kulturologia polska XX wieku: Władysław Tatarkiewicz|website= kulturologia.uw.edu.pl|lang= pl|url= http://www.kulturologia.uw.edu.pl/page.php?page=biografia&haslo=tatarkiewicz|accessdate= 2016-11-20|archive-url= https://web.archive.org/web/20161002082243/http://www.kulturologia.uw.edu.pl/page.php?page=biografia&haslo=tatarkiewicz|archive-date= 2016-10-02}}</ref> <ref name="spl35">{{citat|title= Kulturologia polska XX wieku: Stanisław Ossowski|website= kulturologia.uw.edu.pl|lang= pl|url= http://www.kulturologia.uw.edu.pl/page.php?page=biografia&haslo=ossowski|accessdate= 2016-11-20|archive-url= https://web.archive.org/web/20150521235301/http://www.kulturologia.uw.edu.pl/page.php?page=biografia&haslo=ossowski|archive-date= 2015-05-21}}</ref> <ref name="spl36">{{citat|title= Kulturologia polska XX wieku: Maria Ossowska|website= kulturologia.uw.edu.pl|lang= pl|url= http://www.kulturologia.uw.edu.pl/page.php?page=biografia&haslo=ossowska|accessdate= 2016-11-20|archive-url= https://web.archive.org/web/20150521235216/http://www.kulturologia.uw.edu.pl/page.php?page=biografia&haslo=ossowska|archive-date= 2015-05-21}}</ref> <ref name="spl37">{{citat|title= Kalendarium końca PRL z perspektywy Uniwersytetu Warszawskiego|website= solidarnosc.uw.edu.pl|lang= pl|url= http://www.solidarnosc.uw.edu.pl/index.php/kalendarium|accessdate= 2016-11-20|archive-date= 2023-12-17|archive-url= https://web.archive.org/web/20231217085120/http://www.solidarnosc.uw.edu.pl/index.php/kalendarium|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl38">{{citat|title= Ranking uczelni akademickich 2011 with index|newspaper= [[Perspektywy]]|lang= pl|url= http://www.perspektywy.pl/index.php?option=com_content&task=view&id=3821&Itemid=835}}</ref> <ref name="spl39">{{citat|title= Ranking uczelni akademickich 2014|newspaper= Perspektywy|lang= pl|url= http://www.perspektywy.pl/portal/index.php?option=com_content&view=article&id=1593:rsw2014&catid=139&Itemid=287&idRanking=1}}</ref> <ref name="spl40">{{citat|title= Ranking Uczelni Akademickich – Ranking Szkół Wyższych PERSPEKTYWY 2016|newspaper= Perspektywy|lang= pl|url= http://www.perspektywy.pl/RSW2016/ranking-uczelni-akademickich|accessdate= 2017-06-03|archive-date= 2017-06-05|archive-url= https://web.archive.org/web/20170605012259/http://perspektywy.pl/RSW2016/ranking-uczelni-akademickich|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl41">{{citat|title= University of Warsaw|website= www.shanghairanking.com|url= https://www.shanghairanking.com/institution/university-of-warsaw|accessdate= 2022-12-30 }}</ref> <ref name="spl42">{{citat|title= Dla polonistów i matematyków|date= 2016-06-24|publisher= Univerza v Varšavi|lang= pl|url= https://www.uw.edu.pl/dla-polonistow-i-matematykow/|accessdate= 2020-08-11}}</ref> <ref name="spl43">{{citat|title= Program wieloletni „Uniwersytet Warszawski 2016-2025”|publisher= Univerza v Varšavi|lang= pl|url= https://www.uw.edu.pl/uniwersytet/program-wieloletni-uniwersytet-warszawski-2016-2025/|accessdate= 2018-10-17}}</ref> <ref name="spl44">{{citat|title= Rektorzy UW i WUM podpisali list intencyjny w sprawie federacji|date= 2018-10-16|publisher= Univerza v Varšavi|lang= pl|url= https://www.uw.edu.pl/rektorzy-uw-i-wum-podpisali-list-intencyjny-w-sprawie-federacji/|accessdate= 2019-11-12}}</ref> <ref name="spl45">{{citat|title= Zarządzenie Rektora UW z 10 marca 2020 r. w sprawie zapobiegania rozprzestrzenianiu się wirusa COVID-19 wśród społeczności UW|date= 2020-03-10|publisher= Univerza V Varšavi|lang= pl|url= https://www.uw.edu.pl/zarzadzenie-rektora-uw-z-10-marca-2020-r-w-sprawie-zapobiegania-rozprzestrzenianiu-sie-wirusa-covid-19-wsrod-spolecznosci-uw/|accessdate= 2020-03-23}}</ref> <ref name="spl46">{{citat|title= Uniwersytet Warszawski: fakty i liczby|website= uw.edu.pl|lang= pl|url= http://www.uw.edu.pl/uniwersytet/fakty-i-liczby/|accessdate= 2016-04-16}}</ref> <ref name="spl47">{{citat|title= Bohaterowie konkursu IDUB, czyli najlepsze uczelnie w kraju – Ministerstwo Nauki i Szkolnictwa Wyższego – Portal Gov.pl|publisher= [[Ministrstvo za znanost in visoko šolstvo (Poljska)|Ministrstvo za znanost in visoko šolstvo]]|lang= pl|url= https://www.gov.pl/web/nauka/bohaterowie-konkursu-idub-czyli-najlepsze-uczelnie-w-kraju|accessdate= 2019-11-12}}</ref> <ref name="spl48">{{citat|title= Nature Index 2016 Rising Stars : Top 100 institutions|website= natureindex.com|lang= en|url= https://www.natureindex.com/supplements/nature-index-2016-rising-stars/tables/institutions|accessdate= 2018-07-04}}</ref> <ref name="spl49">{{citat|title= University of Warsaw : Academic Ranking of World Universities – 2017 : Shanghai Ranking – 2017|website= shanghairanking.com|lang= en|url= http://www.shanghairanking.com/World-University-Rankings/University-of-Warsaw.html|accessdate= 2018-07-03|archive-url= https://web.archive.org/web/20180703163042/http://www.shanghairanking.com/World-University-Rankings/University-of-Warsaw.html|archive-date= 2018-07-03}}</ref> <ref name="spl50">{{citat|title= Awans UW w szanghajskim rankingu dziedzin naukowych|date= 2018-07-18|publisher= Univerza v Varšavi|lang= pl|url= https://www.uw.edu.pl/awans-uw-w-szanghajskim-rankingu-dziedzin-naukowych/|accessdate= 2018-07-18}}</ref> <ref name="spl51">{{citat|title= QS World University Rankings: Poland|website= topuniversities.com|lang= en|url= https://www.topuniversities.com/university-rankings/world-university-rankings/2018|accessdate= 2017-09-06}}</ref> <ref name="spl52">{{citat|title= Uniwersytet Warszawski: profil uczelni|website= perspektywy.pl|lang= pl|url= http://www.perspektywy.pl/RSW2015/profil-uczelni?u=131|accessdate= 2016-04-16}}</ref> <ref name="spl53">{{citat|title= Ranking uczelni akademickich|website= perspektywy.org|lang= pl|url= http://www.perspektywy.pl/RSW2018/ranking-uczelni-akademickich|accessdate= 2018-07-03}}</ref> <ref name="spl54">{{citat|title= Krajowy Punkt Kontaktowy|website= kpk.gov.pl|lang= pl|url= https://www.kpk.gov.pl/?page_id=10227|accessdate= 2018-07-04}}</ref> <ref name="spl55">{{citat|title= Europejska Karta Naukowca|date= 2018-07-04|publisher= Univerza v Varšavi|lang= pl|url= https://www.uw.edu.pl/badania/europejska-karta-naukowca/|url-status= dead|accessdate= 2024-05-28|archive-date= 2018-07-04|archive-url= https://web.archive.org/web/20180704124723/https://www.uw.edu.pl/badania/europejska-karta-naukowca/}}</ref> <ref name="spl56">{{citat|title= Warszawski Uniwersytet Medyczny: historia|website= wum.edu.pl|lang= pl|url= http://www.wum.edu.pl/uczelnia/o-uczelni/historia|accessdate= 2016-04-14|archive-url= https://web.archive.org/web/20110630070155/http://wum.edu.pl/uczelnia/o-uczelni/historia|archive-date= 2011-06-30}}</ref> <ref name="spl57">{{citat|title= Historia|date= 2009-10-09|website= sggw.pl|lang= pl|url= http://wmw.sggw.pl/historia/|accessdate= 2017-08-17|archive-date= 2012-07-30|archive-url= https://archive.today/20120730090413/http://wmw.sggw.pl/historia/|url-status= bot: unknown}}</ref> <ref name="spl58">{{citat|title= Historia Uniwersytetu w Białymstoku. uwb.edu.pl.|url= http://www.uwb.edu.pl/historia-175|accessdate= 2016-11-20|archive-date= 2016-11-20|archive-url= https://web.archive.org/web/20161120150412/http://www.uwb.edu.pl/historia-175|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl59">{{citat|title= 10 lat Biblioteki Uniwersyteckiej na Powiślu|lang= pl|url= https://naukawpolsce.pl/aktualnosci/news%2C368786%2C10-lat-biblioteki-uniwersyteckiej-na-powislu.html|accessdate= 2022-09-03}}</ref> <ref name="spl60">{{citat|title=Faculties |publisher=Univerza v Varšavi |lang= en|url= https://en.uw.edu.pl/about-university/faculties/|accessdate= 2023-11-27}}</ref> <ref name="spl61">{{citat|title= Doctoral Schools |publisher=Univerza v Varšavi |lang= en|url= https://en.uw.edu.pl/education/doctoral-schools/|accessdate= 2023-11-27}}</ref> <ref name="spl62">{{citat|title= Academic units |publisher=Univerza v Varšavi |lang= en|url= https://en.uw.edu.pl/about-university/academic-units/|accessdate= 2023-11-27}}</ref> <ref name="spl63">{{citat|title= Inne jednostki |publisher=Univerza v Varšavi |lang= pl|url= https://www.uw.edu.pl/uniwersytet/wydzialy-i-jednostki/inne-jednostki/|accessdate= 2023-11-27}}</ref> <ref name="spl64">{{citat|title= The Bond Film Informant: Ernst Stavro Blofeld|publisher= Mjnewton.demon.co.uk|date= 2008-05-28|lang= en|url= http://www.mjnewton.demon.co.uk/bond/blofeld.htm|accessdate= 2022-09-03|archive-url= https://web.archive.org/web/20161108184939/http://www.mjnewton.demon.co.uk/bond/blofeld.htm|archive-date= 2016-11-08}}</ref> <ref name="spl65">{{citat|title= 200 lat Uniwersytetu Warszawskiego|lang= pl|url= https://www.kzp.pl/index.php?artykul=nws-n42-n4269|accessdate= 2022-09-03}}</ref> <ref name="spl66">{{citat|title= Emanuel Ringelblum: The Creator of "Oneg Shabbat"|publisher= Holocaust Research Project|lang= en|url= http://www.holocaustresearchproject.org/ghettos/ringleblum.html}}</ref> }} {{refend}} == Viri == {{refbegin|1|normalfont=yes}} * {{citat|last1= Bieliński|first1 = Józef|title= Królewski Uniwersytet Warszawski (1816–1831)|date= 1907|publisher= skład główny Gebethner i Wolff, [druk:] W. L. Anczyc i Spółka|location= Varšava}} * {{citat|last1= Ćwiertnia-Sitowska|first1= Irena|chapter= Studia medyczne w latach 1941–1949|title= Wspaniali i niezapomniani (cz. 3). Studia medyczne w latach 1941–1949|date= 2004|publisher= Nasi nauczyciele, puls Miesięcznik Okręgowej Izby Lekarskiej w Warszawie im. prof. Jana Nielubowicza|volume= 2011-05|url= http://www.oil.org.pl/xml/oil/oil68/gazeta/numery/n2011/n201105/n20110523|accessdate= 2024-05-28|archive-date= 2017-02-02|archive-url= https://web.archive.org/web/20170202041045/http://www.oil.org.pl/xml/oil/oil68/gazeta/numery/n2011/n201105/n20110523|url-status= bot: unknown}} * {{citat|editor-last1= Garlicki|editor-first1= Andrzej|editor-link1= Andrzej Garlicki|title= Dzieje Uniwersytetu Warszawskiego 1915–1939|date= 1982|publisher= Państwowe Wydawnictwo Naukowe|location= Varšava|edition= 1.|series= (Polska XIX i XX wieku)|isbn= 978-8-30-102863-3|oclc= 9860923}} * {{citat|last1= Haven|first1= Cynthia L.|authorlink1= Cynthia L. Haven|title= Czesław Miłosz: Conversations|date= 2006|publisher= University Press of Mississippi|series= (Literary conversations series)|url= https://books.google.com/books?id=r-fXgmb5EmEC&pg=PR1|isbn= 978-1-57-806829-6|oclc= 62133802}} * {{citat|last1= Jabłoński|first1= Krzysztof|last2= Jankowski|first2= Stanisław|last3= Rafalski|first3= Piotr|last4= Muszyński|first4= Stefan|last5= Dobrowolski|first5= Stanisław Ryszard|title= Warszawa: portret miasta|date= 1984|publisher= Arkady|location= Varšava|chapter= Kronika odbudowy, budowy i rozbudowy 1945−1982|isbn= 978-8-32-133191-1|oclc= 76364393}} * {{citat|editor-last1= Łukaszewska|editor-first1= Katarzyna|editor-last2= Swatowska|editor-first2= Anna|editor-last3= Bieńko|editor-first3= Katarzyna|editor-last4= Korzekwa-Józefowicz|editor-first4= Anna|editor-last5= Laska|editor-first5= Olga|title= University of Warsaw Main Sites, Facts and Figures Guidebook|date= 2018|publisher= Wydawnictwa Uniwersytetu Warszawskiego|location= Varšava|lang= en, pl|isbn= 978-8-32-353014-5|oclc= 1288359548|url= https://www.uw.edu.pl/wp-content/uploads/2018/01/uw_miejsca_fakty_liczby_przewodnik_2018.pdf}} * {{citat|last1= Majewski|first1= Piotr Maciej|authorlink1= Piotr Maciej Majewski|chapter= Uniwersytet czasu wojny|title= Dzieje Uniwersytetu Warszawskiego 1915–1945|date= 2016|editor-last1= Majewski|editor-first= Piotr Maciej|publisher= Wydawnictwa Uniwersytetu Warszawskiego|location= Varšava|series= (Monumenta Universitatis Varsoviensis)|isbn= 978-8-32-352166-2|oclc= 951408737}} * {{citat|last1= Markusz|first1= Katarzyna|title= University of Warsaw students remember pre-WWII segregation of Jews|date= 2019-10-08|newspaper= [[The Jerusalem Post]]|lang= en|url= https://www.jpost.com/diaspora/university-of-warsaw-students-remember-pre-wwii-segregation-of-jews-604031|accessdate= 2023-01-11}} * {{citat|last1= Modras|first1= Ronald|title= Kościół katolicki i antysemityzm w Polsce w latach 1933–1939|date= 2014|publisher= Homini|location= Krakov}} * {{citat|last1= Rudnicki|first1= Szymon|authorlink1= Szymon Rudnicki (zgodovinar)|title= Żydzi w parlamencie II Rzeczypospolitej|date= 2015|publisher= Wydawnictwo Sejmowe|location= Varšava|isbn= 978-8-37-666363-0|oclc= 930547584}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|University of Warsaw}} * {{uradno spletno mesto|http://www.uw.edu.pl/en/ }} {{v jeziku|pl|en}} * [http://www.samorzad.uw.edu.pl/ The WU Students Association] * [http://www.buw.uw.edu.pl/ Spletna stran nove univerzitetne knjižnice] {{v jeziku|pl|en}} {{koord|52|14|25|N|21|1|9|E|source:plwiki_region:PL_scale:10000|display=title}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Univerza v Varšavi| ]] [[Kategorija:Univerze na Poljskem]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1816]] muey4trxfie4m9kiiw86ql8ercp2p8t 0 564286 6676815 6650134 2026-05-17T03:13:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676815 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | water = | name =Vulkanska planota Severnega otoka | native_name = | native_name_lang = | other_name =Centralna planota, planota Waimarino | type = vulkanska planota | photo = MtRuapehu 23oct2002.jpg | photo_width = | photo_alt = | photo_caption =Sestavljena satelitska slika vulkana [[Ruapehu]] | map = | map_width = | map_caption = | map_alt = | map_relief = | label = | label_position = | mark = | marker_size = | location = [[Severni otok]], [[Nova zelandija]] | grid_ref = | grid_ref_UK = | grid_ref_Ireland = | coordinates = {{Coord|39|02|27|S|175|44|04|E|display=inline,title|region:NZ_type:landmark_source:dewiki}}<!-- {{Coord|LAT|LON|type:landmark|display=inline,title}} --> | coordinates_ref = | range = | part_of = | highest = [[Ruapehu]] | Elevation = 2797 m | highest_coords = {{coord|39|17|S|175|34|E|type:mountain_region:NZ_scale:100000|format=dms|display=inline}} | length = 125 km | width = 60 km | area = <!-- {{Convert|NN|ha|acres}} --> | depth = | drop = | formed_by = vulkanizem | geology = | age = | orogeny = | volcanic_arc/belt = [[vulkanska cona Taupo]] | volcanic_arc = | volcanic_belt = | volcanic_field = | eruption = | last_eruption = | topo = | operator = | designation = | free_label_1 = Elevation | free_data_1 = above {{convert|300|m|abbr=on}} | free_label_2 = Water bodies | free_data_2 = [[Lake Taupō]], [[Lake Rotorua]], [[Lake Tarawera]], [[Lake Rotoiti (Bay of Plenty)|Lake Rotoiti]], [[Lake Rotomā]], [[Lake Ōkataina]], [[Lake Rotokākahi]], [[Lake Ōkareka]], [[Lake Tikitapu]], [[Lake Rotomahana]], [[Lake Rotoehu]] | free_label_3 = River systems | free_data_3 = [[Waikato River]], [[Kaituna River]], [[Whanganui River]] | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | embedded = }} '''Vulkanska planota Severnega otoka''' (pogosto imenovana '''Centralna planota''' in občasno tudi '''planota Waimarino''') je vulkanska planota, ki pokriva večji del osrednjega [[Severni otok|Severnega otoka]] [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]] z [[vulkan]]i, platoji [[lava|lave]] in [[kratersko jezero|kraterskimi jezeri]]. Vsebuje kompleks kaldere [[Taupō (vulkan)|Taupō]], kompleks kaldere Ōkataina in vulkanski center [[Tongariro]], zaradi česar je trenutno najpogosteje aktivno in produktivno območje silicijevega vulkanizma na Zemlji. Nova Zelandija je del [[pacifiški ognjeni obroč|pacifiškega ognjenega obroča]]. == Lega in opis == {{wide image|CentralPlateauNZ.jpg|1000px|Pogled na osrednjo planoto s puščavske ceste, ki prikazuje goro [[Ruapehu]] (levo) in z drsečim stožcem gore [[Ngauruhoe]] in širšo goro [[Tongariro]] (desno)}} Planota je dolga približno 60 km vzhod-zahod in razdalja sever-jug je približno 125 km.<ref name="Wilson2009">{{navedi knjigo |last1 =Wilson |first1=C. J. N. |last2=Gravley |first2=D. M. |last3 =Leonard |first3 =G. S. |last4 =Rowland |first4 =J. V. |editor-last1=Thordarson |editor-first1 =T. |editor-last2 =Self |editor-first2=S. |editor-last3 =Larsen |editor-first3 =G. |editor-last4 =Rowland |editor-first4 =S. K. |editor-last5 =Hoskuldsson |editor-first5 =A. |year =2009 |title =Volcanism in the central Taupo Volcanic Zone, New Zealand: tempo,styles and controls |url =https://pubs.geoscienceworld.org/gsl/books/book/1733/Studies-in-VolcanologyThe-Legacy-of-George-Walker |language = en |publisher =Geological Society of London |pages=226–231 |doi=10.1144/IAVCEl002.12 |isbn =9781862396241}}</ref> Obsežne plošče [[ignimbrit]]a se širijo vzhodno in zahodno od osrednje vulkanske cone Taupō, osredotočene na ogromno aktivno supervulkansko kaldero [[Taupō (jezero)|jezera Taupō]], ki je zdaj največje jezero na Novi Zelandiji. Ta je nazadnje izbruhnil pred manj kot 2000 leti. Vulkansko območje vključuje tri aktivne vrhove gore [[Tongariro]], [[Ngauruhoe]] in [[Ruapehu]] na jugu in sega čez [[Rotorua|Rotoruo]] na severu in sega skoraj do obale [[Bay of Plenty]] (Zaliv izobilja). Severno od Tongarira je vulkanska gora Pihanga. Zahodna meja planote tvori strmino poleg gorovja Mamaku in Kaimai, južneje pa je manj izrazita. Na vzhodu se planota razteza do vznožja gorovja Ahimanawa, Kaweka in rodovitnega gorovja Kaimanawa. Zahodno od planote stoji vulkan Taranaki Maunga (v narodnem parku Egmont). Dve najdaljši reki v državi, Whanganui in Waikato, izvirata na planoti. === Geologija === [[File:MountTarawera3.jpg|thumb|left|Jugozahodna stran gore Tarawera, gora Edgecumbe v ozadju]] Najvišja gora, Ruapehu, je [[andezit]]ni stožec, ki je bil nekoliko višji, vendar je bil erodiran s 150 km³) stožcem in 150 km³ obročasto ravnino.<ref name="RuapehuTongariro2021Review">{{Cite journal|last1= Leonard|first1=Graham S.|last2=Cole|first2=Rosie P.|last3=Christenson|first3=Bruce W. |last4 = Conway|first4=Chris E.|last5=Cronin|first5=Shane J.|last6=Gamble|first6=John A.|last7=Hurst|first7=Tony|last8=Kennedy|first8=Ben M.|last9= Miller |first9=Craig A.|last10=Procter|first10=Jonathan N.|last11=Pure|first11=Leo R.|last12=Townsend|first12=JDougal B.|last13=White|first13=James D. L.|last14=Wilson|first14=Colin J. N.|date=2021-05-02|title=Ruapehu and Tongariro stratovolcanoes: a review of current understanding|journal= New Zealand Journal of Geology and Geophysics |language=en |volume=64|pages=389–420 |doi=10.1080/00288306.2021.1909080|issue=2–3|doi-access=free|hdl=10468/11258|hdl-access=free}}</ref> Značilen je za vulkanski center Tongariro, katerega reliefne oblike opredeljujejo vmesne lastnosti njegove andezitne magme, saj ima zmerno količino [[silicijev dioksid|silicijevega dioksida]], zaradi česar je bolj [[viskoznost|viskozen]] kot [[bazalt]], a veliko manj viskozen kot [[riolit]]. Andezitna magma se v efuzivnih izbruhih ohladi in tvori temno sivo lavo, če je revna s plinom, ali žlindro, če je bogata s plinom. Eksplozivni izbruhi so običajno majhni ali srednje veliki [[Freatska erupcija|freatomagmatski izbruhi]], kjer vroča [[magma]] spremeni vodo v paro in magmo v pepel. Severozahodno od Ruapehuja je Hauhungatahi, najstarejši zabeleženi vulkan na jugu planote. Drugi dve najvidnejši vulkanski gori sta Tongariro in Ngauruhoe, ki sta del enega samega sestavljenega [[stratovulkan]]a, kot je Ruapehu, sestavljen iz plasti lave in [[tefra|tefre]]. Obročna ravnina okoli osrednjih vulkanov je oblikovana iz številnih vulkanskih usedlin zaradi razpadanja pobočij ali izbruhov ter [[lahar]]jev ali blatnih tokov, ki nastanejo, ko bodisi voda iz kraterskega jezera med izbruhom izbruhne iz Ruapehuja ali pa se taljenje snega sprosti zaradi odpovedi sten kraterja kot je okvara ledenega jezu.<ref name="Ruapehu crater">{{Cite journal|last1= Odell|first1=N. E. |date=1955|title=Mount Ruapehu, New Zealand: Observations on its Crater Lake and Glaciers|journal= Journal of Glaciology |language=en |volume=2|issue =18|pages=601–605 |doi=10.3189/002214355793702181|bibcode=1955JGlac...2..601O |doi-access=free}}</ref> ločeno od eruptivnega dogodka. V primeru laharjev tečejo navzdol po gori in pobirajo pepel, [[lapil]]e, bloke in [[Vulkanska bomba|bombe]] ter predhodno erodirano kamenje, pri čemer tvorijo debelo, gosto blato, ki je sposobno pobrati kamenje v velikosti avtomobila. Stari laharski tok je viden s pristopne ceste do smučišča Whakapapa. Na božični večer leta 1953 je nenaden lahar ponoči na gori Ruapehu podrl železniški most v Tangiwaiju, zaradi česar je šest vagonov ekspresa Wellington-Auckland zgrmelo v reko Whangaehu, pri čemer je v najhujši železniški nesreči na Novi Zelandiji umrlo 151 ljudi. Odstotek silicijevega dioksida je odločilni dejavnik pri debelini ali viskoznosti magme in ta se povečuje severno in vzhodno od vulkanskega središča Tongariro, kjer je pokrajina kalder in vulkanskih kupol, ki sestavljajo kompleks kaldere Taupō (osrednje vulkansko območje Taupō ) in kompleks kaldere Okataina (Vulkanski center Okataina). Ti so proizvedli večino usedlin ignimbrita na planoti. Ignimbrit nastane iz zelo viskozne riolitne magme, ki je bogata s [[silicij]]em, [[kalij]]em in [[natrij]]em. To je material, bogat s plini, ki se z veliko hitrostjo izvrže iz tal v eksplozivnem dogodku, ki tvori kaldero, in ustvari ogromen bel vroč vodnjak, visok do 55 kilometrov. Ko ignimbrit pade, teče navzven z veliko hitrostjo (600–900 km/h) in lahko prepotuje veliko kilometrov, se celo povzpne čez hribe in gore, preden se ohladi, pri čemer pogosto v notranjosti zadrži zrak. Zlasti okoli jezera Taupō erodirani ignimbrit vključuje koščke hitro ohlajenega [[plovec|plovca]], lahke kamnine, ki plava na vodi. Zgornja, nezvarjena plast ignimbritne plošče je razmeroma mehka in jo zlahka erodirajo potoki in reke, ki prenašajo plovec v jezero. Spodnje, zvarjene plasti ignimbritnih plošč so bolj goste, čeprav še vedno porozne. Te nižje stisnjene plasti pogosto kažejo bleščanje razgretih silicijevih madežev. Severno od planote se ta kamen, imenovan kamen Hinuera (po kamnolomu izvora), proizvaja za uporabo za obloge stavb.<ref>{{navedi splet |title=Hinuera Natural Stone |url=https://www.hinuera.co.nz/|website=www.hinuera.co.nz |access-date=2022-06-08}}</ref> Zgodovinski izbruh na severozahodnem robu planote pri Mangakinu pred približno 1 milijonom let je proizvedel ignimbrit, ki je 170 km stran v [[Auckland]]u debel do 9 m.<ref name="NZSSS2006">{{navedi splet |url=https://sciencedocbox.com/Geology/79493941-Land-and-lakes-guidebook-for-land-and-lakes-field-trip-tuesday-28-th-november-2006.html |title=GUIDEBOOK FOR LAND AND LAKES FIELD TRIP |date=2006-11-28 |publisher=New Zealand Society of Soil Science |accessdate=2024-07-29 |archive-date=2023-04-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230406005736/https://sciencedocbox.com/Geology/79493941-Land-and-lakes-guidebook-for-land-and-lakes-field-trip-tuesday-28-th-november-2006.html |url-status=dead }}</ref> <div style="float:right;"> <!--Sources Smithsonian volcano.si.edu/volcano.cfm?vn=241070 and Lowe et al 2017 with other detail from references quoted in this article. The latest corrected data is from Lowe's group eg https://www.researchgate.net/publication/368275732_Pre-conference_tephra_data_workshop_-_Hands-on_session_II_tephra_excursion_Okareka_Loop_Road_29_January_2023 eruptive volumes from Wilson, C. J. N.; Gravley, D. M.; Leonard, G. S.; Rowland, J. V. (2009). Thordarson, T.; Self, S.; Larsen, G.; Rowland, S. K.; Hoskuldsson, A. (eds.). Volcanism in the central Taupo Volcanic Zone, New Zealand: tempo,styles and controls. Geological Society of London. pp. 226–231. Poihihi from https://eprints.whiterose.ac.uk/116162/1/Allan et al Oruanui paper revised manuscript clean and complete%28002%29.pdf Timings of Tarawera eruptions up dated from: Shane 2006 Pyroclastic stratigraphy and eruption dynamics of the 21.9 ka Okareka and 17.6 ka Rerewhakaaitu eruption episodes from Tarawera Volcano, Okataina Volcanic Centre, New Zealand | url=https://www.tandfonline.com/doi/pdf/10.1080/00288306.2006.9515170 Shane 2007 Multiple rhyolite magmas and basalt injection in the 17.7 ka Rerewhakaaitu eruption episode from Tarawera volcanic complex, New Zealand {{cite journal| last1=Downs| first1=D.T.| last2=Rowland| first2=J.V.| last3=Wilson| first3=C.J.N.| last4=Rosenberg| first4=M.D.|last5=Leonard| first5=G.S.| last6=Calvert| first6=A.T.|year= 2014|title= Evolution of the intra-arc Taupo-Reporoa basin within the Taupo Volcanic Zone of New Zealand| journal=Geosphere| volume=10| issue=1| pages=185-206| doi=10.1130/GES00965.1}} This table has hopefully been corrected for the base used for BP(before present) of the year 1950. Many of the timings for the period 2000 BP and earlier are being refined since 2000 CE odd and the default source Smithsonian Volcano has not kept up. Where there is a discrepancy an original more recent source has likely been discovered. ----> <!---Excludes Tuhua Tephra (from Mayor Island approximately 6200 BCE) and Okupata Tepra from Taranaki 9750 BCE----> <timeline> ImageSize = width:320 height:2000 PlotArea = right:50 top:10 left:50 bottom:10 DateFormat = yyyy TimeAxis = orientation:vertical Period = from:-2300000 till:80000 AlignBars = early ScaleMajor = unit:year increment:100000 start:-2300000 Colors = id:canvas value:rgb(1,1,0.85) BackgroundColors = canvas:canvas PlotData = width:15 color:white bar:test from:-2300000 till:2023# PlotData = at:-2299999 shift:(0,-5) text: Notable eruptions central volcanic plateau region at:80000 shift:(0,-4) text: Notable eruptions central volcanic plateau region at:80000 shift:(1,-13) fontsize:XS text: Note - The further back in time, the larger an eruption must be, to be at:80000 shift:(1,-23) fontsize:XS text: detected and assessed. Accordingly eruptions greater than 10km3 but at:80000 shift:(1,-33) fontsize:XS text: less than 100km3 DRE volume are marked at:80000 shift:(1,-43) fontsize:XS text: but other detail is omitted. at:-2220000 shift:(40,-3) fontsize:XS text: Note - The further back in time, the larger an eruption at:-2220000 shift:(40,-13) fontsize:XS text: must be, to be detected and assessed. Accordingly eruptions at:-2220000 shift:(40,-23) fontsize:XS text: greater than 10km3 but less than 100km3 DRE volume are at:-2220000 shift:(40,-33) fontsize:XS text: marked but other detail is omitted. at:-2205000 shift:(195,-5) textcolor:red text: (DRE volume) at:-2190000 shift:(195,-5) textcolor:red text: Eruptive Index at:-2175000 shift:(180,-5) textcolor:red text: 8&nbsp;&nbsp;7&nbsp;&nbsp;6&nbsp;&nbsp;5&nbsp;4&nbsp;&nbsp;3&nbsp;2&nbsp;&nbsp;1 at:45000 shift:(195,-4) textcolor:red text: Eruptive Index at:30000 shift:(180,-5) textcolor:red text: 8&nbsp;&nbsp;7&nbsp;&nbsp;6&nbsp;&nbsp;5&nbsp;4&nbsp;&nbsp;3&nbsp;2&nbsp;&nbsp;1 at:15000 shift:(195,-4) textcolor:red text: (DRE volume) at:233 shift:(10,-6) fontsize:XS text:[[Hatepe eruption| 233 Taupō Hatepe eruption Unit Y]] bar:test at:233 mark:(line,red) at:233 shift:(214,-11) textcolor:red fontsize:S text:(120 km ) at:233 shift:(253,-9) textcolor:red fontsize:XS text:3 bar:test at:-3576 mark:(line,red) # Ōkataina Caldera Whakatane bar:test at:-5990 mark:(line,red) # Ōkataina Caldera Mamaku bar:test at:-12059 mark:(line,red) # Ōkataina Caldera Waiohau at:-12059 shift:(10,-5) fontsize:XS text:[[Ōkataina Caldera| 12059&nbsp;BCE Ōkataina Caldera eg Waiohau]] bar:test at:-23221 mark:(line,red) # Ōkataina Caldera Te Rere/Kawerau at:-25580 shift:(10,-3) fontsize:XS text:[[Oruanui eruption| 25580&nbsp;BCE Taupō Oruanui eruption]] at:-25580 shift:(215,-11) textcolor:red fontsize:S text:(530 km ) at:-25580 shift:(253,-9) textcolor:red fontsize:XS text:3 bar:test at:-25580 mark:(line,red) bar:test at:-30550 mark:(line,red) # Ōkataina Caldera Omataroa bar:test at:-31050 mark:(line,red) # Ōkataina Caldera Mangaone at:-31050 shift:(10,-5) fontsize:XS text:[[Ōkataina Caldera| 31050&nbsp;BCE Ōkataina Caldera eg Mangaone]] bar:test at:-34150 mark:(line,red) # Ōkataina Caldera Hauparu bar:test at:-34850 mark:(line,red) # Ōkataina Caldera Maketu at:-48050 shift:(10,-6) fontsize:XS text:[[Rotoiti Caldera| 48050&nbsp;BCE Rotoiti/Rotoehu eruption]] bar:test at:-48050 mark:(line,red) at:-48050 shift:(214,-11) textcolor:red fontsize:S text:(130 km ) at:-48050 shift:(253,-9) textcolor:red fontsize:XS text:3 bar:test at:-220000 mark:(line,red) # Maroa Caldera Mokai ignimbrite at:-238000 shift:(10,12) fontsize:XS text:[[Reporoa Caldera| 238000&nbsp;BCE Kaingaroa Formation]] at:-238000 shift:(215,10) textcolor:red fontsize:S text:(100 km ) at:-238000 shift:(253,13) textcolor:red fontsize:XS text:3 bar:test at:-238000 mark:(line,red) at:-239000 shift:(10,3) fontsize:XS text:[[Ohakuri Caldera| 239000&nbsp;BCE Ohakuri Formation]] at:-239000 shift:(215,1) textcolor:red fontsize:S text:(100 km ) at:-239000 shift:(253,3) textcolor:red fontsize:XS text:3 bar:test at:-239000 mark:(line,red) at:-240000 shift:(10,-6) fontsize:XS text:[[Rotorua Caldera| 240000&nbsp;BCE Mamaku Formation]] at:-240000 shift:(215,-11) textcolor:red fontsize:S text:(145 km ) at:-240000 shift:(253,-9) textcolor:red fontsize:XS text:3 bar:test at:-240000 mark:(line,red) at:-275000 shift:(10,0) fontsize:XS text:[[Kapenga Caldera| 275000&nbsp;BCE Pokai Formation]] bar:test at:-275000 mark:(line,red) at:-275000 shift:(214,0) textcolor:red fontsize:S text:(100 km ) at:-275000 shift:(253,2) textcolor:red fontsize:XS text:3 at:-280000 shift:(10,-3) fontsize:XS text:[[Ōkataina Caldera| 280000&nbsp;BCE Matahina Formation]] bar:test at:-280000 mark:(line,red) at:-280000 shift:(214,-11) textcolor:red fontsize:S text:(150 km ) at:-280000 shift:(253,-9) textcolor:red fontsize:XS text:3 bar:test at:-310000 mark:(line,red) # Kapenga Caldera chimp 50 km3 DRE at:-310000 shift:(10,-3) fontsize:XS text:[[Kapenga Caldera| 310000&nbsp;BCE Chimp Ignimbrite]] bar:test at:-325000 mark:(line,red) at:-325000 shift:(10,-3) fontsize:XS text:[[Whakamaru Caldera| 325000&nbsp;BCE Mananui/Te Whaiti]] bar:test at:-325000 mark:(line,red) at:-325000 shift:(214,1) textcolor:red fontsize:S text:(100+km ) at:-325000 shift:(255,3) textcolor:red fontsize:XS text:3 at:-335000 shift:(10,-3) fontsize:XS text:[[Whakamaru Caldera| 335000&nbsp;BCE Whakamaru/Rangitawa]] bar:test at:-335000 mark:(line,red) at:-335000 shift:(214,-11) textcolor:red fontsize:S text:(1500 km ) at:-335000 shift:(258,-9) textcolor:red fontsize:XS text:3 at:-555000 shift:(10,-3) fontsize:XS text:[[Ōkataina Caldera| 555000&nbsp;BCE Utu Caldera]] bar:test at:-555000 mark:(line,red) at:-555000 shift:(214,-11) textcolor:red fontsize:S text:(100+km ) at:-555000 shift:(255,-9) textcolor:red fontsize:XS text:3 bar:test at:-680000 mark:(line,red) # Kapenga Caldera Matahana Ignimbrite at:-680000 shift:(10,-3) fontsize:XS text:[[Kapenga Caldera| 680000&nbsp;BCE Matahana Ignimbrite]] bar:test at:-710000 mark:(line,red) # Kapenga Caldera Waiotapu Ignimbrite at:-710000 shift:(10,-3) fontsize:XS text:[[Kapenga Caldera| 710000&nbsp;BCE Waiotapu Ignimbrite]] bar:test at:-770000 mark:(line,red) # Kapenga Caldera Rahopaka Ignimbrite at:-770000 shift:(10,-3) fontsize:XS text:[[Kapenga Caldera| 770000&nbsp;BCE Rahopaka Ignimbrite]] bar:test at:-890000 mark:(line,red) # Kapenga Caldera Tikorangi /Pukerimu Ignimbrite at:-890000 shift:(10,-3) fontsize:XS text:[[Kapenga Caldera| 890000&nbsp;BCE Tikorangi /Pukerimu Ignimbrite]] bar:test at:-950000 mark:(line,red) # Mangakino caldera complex Marshall Formation at:-950000 shift:(10,-1) fontsize:XS text:[[Mangakino caldera complex| 950000&nbsp;BCE Marshall Formation]] at:-1010000 shift:(10,-3) fontsize:XS text:[[Mangakino caldera complex| 1010000&nbsp;BCE Kidnappers/Raepahu]] bar:test at:-1010000 mark:(line,red) at:-1010000 shift:(214,-11) textcolor:red fontsize:S text:(1200 km ) at:-1010000 shift:(258,-9) textcolor:red fontsize:XS text:3 at:-1050000 shift:(10,-3) fontsize:XS text:[[Mangakino caldera complex| 1050000&nbsp;BCE Rocky Hill]] bar:test at:-1050000 mark:(line,red) at:-1050000 shift:(214,-11) textcolor:red fontsize:S text:(200 km ) at:-1050000 shift:(253,-9) textcolor:red fontsize:XS text:3 bar:test at:-1160000 mark:(line,red) # Mangakino caldera complex Mangaokewa Formation at:-1160000 shift:(10,-3) fontsize:XS text:[[Mangakino caldera complex| 1160000&nbsp;BCE Mangaokewa Formation]] bar:test at:-1310000 mark:(line,red) # Mangakino caldera complex Ngaroma Formation at:-1310000 shift:(10,-3) fontsize:XS text:[[Mangakino caldera complex| 1310000&nbsp;BCE Ngaroma Formation]] at:-1370000 shift:(10,-3) fontsize:XS text:[[Mangakino caldera complex| 1370000&nbsp;BCE Ongatiti/Oparau]] bar:test at:-1370000 mark:(line,red) at:-1370000 shift:(214,-11) textcolor:red fontsize:S text:(1000 km ) at:-1370000 shift:(258,-9) textcolor:red fontsize:XS text:3 bar:test at:-1530000 mark:(line,red) # Mangakino caldera complex Tolley Formation at:-1530000 shift:(10,-3) fontsize:XS text:[[Mangakino caldera complex| 1530000&nbsp;BCE Tolley Formation]] bar:test at:-1600000 mark:(line,red) # Link Formation at:-1600000 shift:(10,-3) fontsize:XS text:[[Mangakino caldera complex| 1600000&nbsp;BCE Link Formation]] bar:test at:-1680000 mark:(line,red) # Mangakino caldera complex Pouakani Formation at:-1680000 shift:(10,-3) fontsize:XS text:[[Mangakino caldera complex| 1680000&nbsp;BCE Pouakani Formation]] bar:test at:-1900000 mark:(line,red) # Tauranga Volcanic Centre Papamoa ignimbrites at:-1900000 shift:(10,-3) fontsize:XS text:[[Tauranga Volcanic Centre| 2290000&nbsp;BCE Papamoa ignimbrites]] at:-2100000 shift:(10,-3) fontsize:XS text:[[Tauranga Volcanic Centre| 2100000&nbsp;BCE Waiteariki]] at:-2100000 shift:(215,-11) textcolor:red fontsize:S text:(870 km ) at:-2100000 shift:(253,-9) textcolor:red fontsize:XS text:3 bar:test at:-2100000 mark:(line,red) bar:test at:-2290000 mark:(line,red) # Tauranga Volcanic Centre Waiteariki ignimbrite at:-2290000 shift:(10,4) fontsize:XS text:[[Tauranga Volcanic Centre| ~2290000&nbsp;BCE Waiteariki ignimbrite]] LineData = at:233 frompos:260 tillpos:320 color:red width:2 at:-25580 frompos:240 tillpos:320 color:red width:2 at:-48050 frompos:260 tillpos:320 color:red width:2 at:-238000 frompos:260 tillpos:320 color:red width:2 at:-239000 frompos:260 tillpos:320 color:red width:2 at:-240000 frompos:260 tillpos:320 color:red width:2 at:-275000 frompos:260 tillpos:320 color:red width:2 at:-280000 frompos:260 tillpos:320 color:red width:2 at:-325000 frompos:260 tillpos:320 color:red width:2 at:-335000 frompos:230 tillpos:320 color:red width:2 at:-555000 frompos:260 tillpos:320 color:red width:2 at:-1050000 frompos:260 tillpos:320 color:red width:2 at:-1010000 frompos:235 tillpos:320 color:red width:2 at:-1370000 frompos:240 tillpos:320 color:red width:2 at:-2100000 frompos:237 tillpos:320 color:red width:2 </timeline> </div> Zadnji ogromen izbruh na tem območju je bil izbruh Hatepe iz vulkanskega kompleksa jezera Taupō pred 1800 leti, ki je izbruhnil lavo in zlasti z vetrom napihano tefro na širokem območju severno in severovzhodno od Severnega otoka. Približno 30 km³ materiala je bilo izvrženo v nekaj minutah, kar naj bi bil največji izbruh na Novi Zelandiji v zadnjih 20.000 letih, vendar je celotno zaporedje izbruhov izvrglo več kot 120 km³ v malo daljše obdobje, ki bi lahko trajalo več let. Kot je značilno po takšnih dogodkih razplinjevanja, ki so ločeni v precejšnjem času, je nato prišlo do gradnje kupole z efuzivnim izbruhom viskozne riolitne magme z malo plina, kar je v tem primeru povzročilo nastanek grebenov Horomatangi približno 200 let kasneje. Drug primer takšne vulkanske kupole v jezeru Taupo je otok Motutaiko, proti severozahodu planote pa je kupola lave gore Tarawera, ki jo je poznejši razmeroma majhen eksploziven izbruh leta 1886 prepolovil z največjo človeško izgubo življenj, dokumentirano iz izbruha v zgodovini Nove Zelandije. Kasnejša ocena tveganja kaže, da je kompleks kaldere Okataina, ki vsebuje Tarawero, vulkansko polje z največjim tveganjem za človeka na Novi Zelandiji.<ref name="Doherty2009">{{navedi splet|last1=Doherty|first1=Angela Louise |url=https://core.ac.uk/download/pdf/35460853.pdf| title=Blue‐sky eruptions, do they exist? Implications for monitoring New Zealand's volcanoes. |year=2009 |publisher=University of Canterbury|access-date=2022-06-07 }}</ref> Celotno območje planote sega nad 300 metrov, precejšen del nad 800 metrov nadmorske višine. === Podnebje === Na planoti je milo podnebje, čeprav temperatura pozimi redno pade pod ledišče, med marcem in oktobrom pa lahko zapade sneg. Od vseh regij Severnega otoka je Vulkanska planota najbližje celinskemu podnebju.<ref name ="Malcolm McKinnon">{{cite encyclopedia|url=http://www.teara.govt.nz/en/volcanic-plateau-region/2.|title=Geology and climate – Volcanic Plateau region|date=30 November 1999|encyclopedia=Te Ara: The Encyclopedia of New Zealand}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Največ snega je od julija do septembra. Pozimi lahko na vulkanih doživite nenadne snežne nevihte. Takšne razmere so še leta 2019 ubile plezalce.<ref>{{navedi splet |title=Multiple mistakes led to death on Tongariro Alpine Crossing, says coroner. |url=https://www.mountainsafety.org.nz/read/multiple-mistakes-led-to-death-on-tongariro-alpine-crossing-says-coroner/|access-date=2022-06-08}}</ref> Puščavska cesta na državni cesti 1 je pozimi za kratek čas pogosto zaprta zaradi snega. === Rastlinstvo === [[File:Tongariro National Park - Mount Ngauruhoe (2291 NN).jpg|thumb|left|[[Narodni park Tongariro]]]] Naravna vegetacija na tem območju vključuje podokarpne iglavce, vključno z ''rimu'' (''Dacrydium cupressinum''), miro (''Prumnopitys ferruginea''), matai ali črni bor (''Prumnopitys taxifolia''), totaro (''Podocarpus totara'') in kahikateo ali beli bor (''Dacrycarpus dacrydioides'') ter trdega lesa, ki je nekoč pokrival celotno območje pred izbruh Taupō in drugih vulkanov. Zahodno od treh velikih vulkanov je ozemlje grobo gozdnato hribovje, medtem ko je sever blizu jezera Taupō bolj rodoviten in valovit in veliko je bilo izkrčenega za kmetijstvo. Gozd se je včasih raztezal do zahodne obale in še vedno obstajajo zaplate naravne vegetacije v mokriščih, vključno s poplavnimi ravnicami Horowhenua.<ref>{{navedi splet |title=Love ancient forests Love Taupō |url=https://www.lovetaupo.com/en/discover/highlights/pureora-forest-park|access-date=2022-06-08}}</ref> Vendar južno od Taupōja pusta, s pepelom obremenjena tla in ostro alpsko podnebje puščajo visokogorje večinoma golo in nedonosno, kjer lahko rastejo le grmičaste rastline. To območje je znano kot puščava Rangipo, čeprav ni prava puščava, saj je letna količina padavin več kot 1000 mm, pravi razlog za nizko in redko vegetacijo pa je bila množična sterilizacija semen, ki jo je povzročil 26.000 let star izbruh Taupō, ki je ponesla razbeljen ignimbrit skozi to dolino. Pred tem kataklizmičnim dogodkom je bilo to območje pogozdeno in na mestih, kjer je prst erodirala, je mogoče videti štore zoglenelih dreves. Okoli samega Taupōja so geotermalna območja s posebnim rastlinskim življenjem, kot je ležeča kanuka ali beli čajevec (podvrsta ''kunzea ericoides'').<ref>{{navedi splet |title=Geothermal plants|url=https://www.nzpcn.org.nz/ecosystems/plant-communities/scrub-shrublands/geothermal/geothermal-plants/|access-date=2022-06-08}}</ref> Dlje proti vzhodu planote leži bolj razgibano hribovje v pogorju Kaimanawa, ki je priljubljeno območje lova na divje [[Navadni jelen|navadne jelene]] in [[Sika|sike]]. Vrhovi gora so odprti in pokriti z grmi. Helikopterji in lahka letala lahko pristanejo na neravni letališki stezi. Domet lova v grmovju je pogosto 50 m ali manj, na odprtih vrhovih pa je lahko doseg veliko daljši. Območje na jugu, okoli jezera Moawhango, je bogatejše z rastlinstvom. Nazadnje so na višjih legah po vsej regiji območja bukovega gozda in alpske vegetacije.<ref>{{WWF ecoregion|id=aa0405|name=North Island temperate forests}}</ref> === Živalstvo === Severna stran planote je še posebej dom prostoživečim živalim, vključno s pticami, kot so severnootoški ptič kōkako (''Callaeas wilsoni''), novozelandska kaka in velike populacije [[navadni kivi|navadnega kivija]] (''Apteryx australis'') in modre race (''Hymenolaimus malacorhynchos''). Območje južno od planote in navzdol do [[Wellington]]a je dom številnim kuščarjem, vključno z Whitakerjevim skinkom (''Cyclodina whitakeri''), gozdnim gekonom (''Hoplodactylus granulatus'') in wellingtonskim zelenim gekonom (''Naultinus elegans punctatus''). Mokrišča po vsej regiji podpirajo vodne ptice in ribe, vključno z endemično rjavo blatnico. == Grožnje in ohranjanje == Nižinska območja so precej poseljena, zato so urbani razvoj, kmetijstvo in gozdarstvo velika grožnja tamkajšnjim naravnim [[habitat]]om. En blok nižinskega gozda ostaja v narodnem parku Whanganui in okoli njega, velika območja v gorah pa so zavarovana bodisi z [[Maori|maorsko]] tradicijo bodisi v [[narodni park|narodnih parkih]], med katerimi je največji Te Urewera. Štirje narodni parki Severnega otoka, ki obdajajo planoto, so Te Urewera, Whanganui, Egmont in prvi narodni park Nove Zelandije, [[narodni park Tongariro]], ki je na seznamu svetovne dediščine. Vnesene vrste in paša živine so zdaj velika grožnja za nekatere endemične vrste. Podgane, mačke in podlasice plenijo avtohtone plazilce in ptice (vključno s kokako, modro raco in rjavim kivijem), medtem ko lahko uvožene rastline, kot so navadni srobot (''Clematis vitalba''), banana pasijonka (''Passiflora supersect. Tacsonia'') in ''Ulex'', prevzamejo avtohtone vrste. Končno lahko paša koz in oposumov izkorenini druge, kot so kamahi (''Pterophylla racemosa''), kaikawaka (''Libocedrus bidwillii'') in gorska tōtara (''Podocarpus laetus''). Zato so bili manjši otoki ob obali Wellingtona uporabljeni kot zatočišče za ptice in plazilce s Severnega otoka, katerih habitati bi lahko bili zdaj ali v prihodnosti ogroženi. Območje vulkanske planote ima tudi največjo površino gozdov, ki jih je ustvaril človek na južni polobli. Skoraj vsa drevesa so ''Pinus radiata'', ki so bila leta 1899 kupljena za poskuse v Rotorui iz Kew Gardens v Londonu. Drevo, ki izvira iz Montereya v Kaliforniji, je zelo hitro raslo na revnih tleh. Množično sajenje so sprva izvajali zaporniki v 1920-ih, nato pa brezposelni v velikem obsegu med veliko depresijo. Po drugi svetovni vojni so se znanstveniki iz Norveške naselili v regiji in pomagali razviti načine obdelave mehkega bora za preprečevanje gnitja z uporabo tlačne obdelave s kemikalijami. Uvedli so tudi selektivne metode žlahtnjenja, ki so bile standardni način izboljšanja dreves, dokler v 1990-ih niso uvedli kulture tkiv. Drevesa potrebujejo 25–30 let, da dosežejo polno višino. Večina nasadov uporablja drevesa z rastnim faktorjem (GF), ki zagotavljajo zelo visoko kakovost (ravnega in brez grč) lesa, vendar je še vedno potrebna obdelava s kemičnimi solmi, da se prepreči gnitje. To se naredi s potapljanjem ali bolj običajno s pritiskom. Nova Zelandija je prva uporabila les in vezane plošče Radiata pri izdelavi majhnih plovil. Uporabi se neobdelan prozoren les ali vezan les, ki se nato po gradnji vkapsulira v epoksi smolo. Ključni razlog je nizka cena lesa in ne katere koli inherentne lastnosti lesa, ki ima zmerno težo, vendar se zlahka zlomi, ko se upogne, ko se posuši na 12 % vlage. Ena največjih tovarn vezanih plošč na Novi Zelandiji je na vulkanski planoti v Tokoroi. Čeprav se na bolj strmih zemljiščih še vedno sadi ročno, se večina sadik zdaj sadi s pomočjo strojev. Urbana območja v regiji vključujejo mesta Taihape na jugu, Ohakune, prestolnico Nove Zelandije, kjer se prideluje korenje, na zahodu, in Taupō na severu, s Tūrangijem, ki je glavna ribiška baza za postrvi na jugu jezera Taupō in ob pogorju Kaweka na vzhodu večina prebivalcev tega območja živi blizu obale jezera Taupō, z nekaj manjšimi naselji vzhodno od vulkanov. Ti se v veliki meri preživljajo s turizmom, vključno s smučanjem v zimski sezoni, ribolovom postrvi, zlasti na reki Tongariro ali z gozdarstvom na severovzhodu planote, ki vključuje gozd Kaingaroa, ali z delom na obsežnem hidroenergetskem sistemu. == Zgodovina == Maorsko prebivalstvo v arhaičnem obdobju je bilo redko. Do danes sta bili odkriti le dve najdišči iz obdobja lovcev na [[moe]]. Najbolj znana je jama Whakamoenga v bližini mesta Taupō. Jama je bila v uporabi pred približno 600 leti in našli so tri kosti moe, kosmiče [[obsidian]]a, votla držala za pepel iz plovca, ribiško mrežo, ptičje sulice, koščke hue (buče) in ostanke praproti. Drugo mesto lovca na moe je v Tokoroi.<ref>Anne Leahy Study, University of Auckland, 1962/63</ref> ''Tangata whenua'' (maorsko za 'ljudje dežel') so Ngāti Tūwharetoa. Njihov vrhovni poglavar je bil sir Tumu te Heuheu. Na to območje so se preselili, potem ko so se odcepili od plemena Arawa na vzhodni obali. Meja med Arawa in Tuwharetoa je majhen otok 400 metrov severno od Huka Falls na reki Waikato. Njihov glavni ''[[marae]]'' je na južnih obalah jezera Taupō v Waihiju blizu geotermalnega območja Tokaanu. Še vedno imajo v lasti vrhove gora, ki veljajo za svete, pa tudi vroče izvire Ketetahi na severnem pobočju gore Tongariro. Ljudje Māori so imeli vulkane za svete in so v tradicionalnih časih nosili ščitnike za oči iz lanu, da bi se izognili pogledu na vrhove. Regija Rangipo je večinoma nenaseljena. Uporablja ga novozelandska vojska s sedežem v Waiouruju na jugu, zaporniška kmetija Rangipo na severu in podzemna postaja HEP Rangipo na vzhodu. V 1960-ih je sistem Tongariro Power Scheme preusmeril tok vode iz številnih potokov in rek, ki odmakajo osrednje vrhove. Voda je bila usmerjena v kanale, predore in akumulacijska jezera, da bi zagotovili vodo za 2 postaji HEP v Rangipu in Tokaanuju. Voda je nato stekla v jezero Taupō in povečala vnos za 20 %. Večina toka reke Tongariro ni vključena v shemo napajanja zaradi njenega pomena kot območja razmnoževanja potočne postrvi in ​​šarenke. Dodatna voda je povečala količino vode, ki je na voljo za 10 drugih postaj HEP na reki Waikato, ki teče s severnega konca jezera in je njegov edini izhod. Produktivnost pašnikov na planoti se je močno izboljšala v 1950-ih, ko so ugotovili, da je 'bolezen grmovja', ki jo trpi lokalna živina, posledica vulkanskih tal s pomanjkanjem [[kobalt]]a. Diagnozo in zdravilo za to sta odkrila novozelandska znanstvenika (Grimmett in Shorland, višja kemika na Ministrstvu za kmetijstvo leta 1934), ki sta ugotovila, da je železova ruda, ki je dala najboljše rezultate, vsebovala precejšnje količine kobalta in je bila v nasprotju s priljubljenimi modrostmi, in z odmerjanjem kobalta živalim dala spektakularne rezultate. Avstralca Underwood in Filmer sta leta 1936 to potrdila in rešila podoben problem pri govedu v Avstraliji.<ref name="Lowe2019">{{navedi splet |title=Introduction to Tephra-Derived Soils and Farming, Waikato-Bay of Plenty, North Island, New Zealand |url=https://researchcommons.waikato.ac.nz/bitstream/handle/10289/12297/Lowe%20and%20Balks%202019%20Intro%20to%20tephra-derived%20soils%20and%20farming%2c%20NZ_final.pdf?sequence=2&isAllowed=y |last1=Lowe |first1=D. J. |last2=Balks |first2=M. R. |year=2019 }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Vendar pa je bil nanos kobalta v količini 30 ccm na ha mogoč šele po drugi svetovni vojni z uporabo vojnih presežkov letal in pilotov iz 2. svetovne vojne za dognojevanje iz zraka. Kobalt je bil pomešan z zdrobljeno fosfatno kamnino, ki so jo poceni pridobivali z otoka Nauru v zahodnem Pacifiku. Nastalo mešanico so poimenovali Super fosfat. Največja kmetija – merjeno z efektivno obdelovano površino – na Severnem otoku, vključno s 13.800 hektarji zemlje s približno 9500 hektarji razvitih kmetijskih zemljišč, je bila ustanovljena ob cesti Taupō-Napier in se imenuje postaja Lochinver. Postajo so v veliki meri razvili gradbeni milijonar Bill Stephenson in njegova družina z uporabo težke opreme za zemeljska dela v 1960-ih in 1970-ih. Leta 2015 je bilo prodano podjetju Rimanui Farms, potem ko je vlada blokirala ponudbo kitajskih interesov.<ref>{{navedi splet |title=Lochinver Station sold to New Zealand company Rimanui Farms |url=https://www.stuff.co.nz/business/industries/73743157/lochinver-station-sold-to-new-zealand-company-rimanui-farms|date = 2015-11-05 |website=www.stuff.co.nz |access-date=2022-06-05}}</ref> Postaja za ovce in govedo v visokogorju ima več vzletišč, 21 hiš in 200 km cest. V preteklosti je prevažal 100.000 plemenskih ovac in približno 8000 govedi, zdaj pa jih prevaža približno tretjino. Ima obsežne zaščitne pasove bora ''contorta'', izboljšane pašnike z rženo travo in goji pridelke žitarice in ječmen. Prej je bil odprt za turistične in šolske skupinske avtobusne izlete. == V popularni kulturi == Turizem je glavni gospodarski steber regije s širokim naborom zanimivosti, večinoma na prostem, od ribolova postrvi, muharjenja na reki Tongariro ali harlinga na jezeru Taupō, pohodništva, gorskega kolesarjenja s središčem v narodnem parku, lova na jelene ali prašiče, jahanja do smučanja/bordanja na gori Ruapehu. ''Sir Edmund Hillary Outdoor Pursuits Center'' Nove Zelandije je na mestu starega italijanskega gradbenega kampa za gradnjo predorov. Ta center, ki ga je v 1970-ih ustanovil alpinist Graeme Dingle, ponuja dragocene izkušnje in veščine usposabljanja na prostem srednješolskim skupinam in drugim. [[Spirala Raurimu]] je železniška spirala, ki potuje navzgor 122 m v dolžini 1,6 km,<ref>{{navedi splet| url=https://teara.govt.nz/en/engineering/page-2| title=Te Ara - the Encyclopedia of New Zealand: Engineering, 19th-century engineering|access-date=13 September 2023| first1=Matthew| last1=Wright}}</ref> prek predorov in 180-stopinjskih ovinkov, tako da lahko potniki blizu čela vlaka vidijo zadnje vagone, ki se peljejo v nasprotni smeri.<ref name=RS>{{navedi splet| url=https://d2rjvl4n5h2b61.cloudfront.net/media/documents/raurimu_spiral_register_report.pdf| title=IPENZ Engineering Heritage Register Report: Raurimu Spiral |access-date=13 September 2023| first1=C.| last1=McPherson| first2=K.| last2=Astwood| date= 8 February 2012}}</ref> V času gradnje je veljal za mojstrovino inženirstva. To je bila zadnja etapa, ki je bila zgrajena na glavni železniški progi, dokončani leta 1908. === Motoristični reli Cold Kiwi === Motociklistični reli Cold Kiwi, oglaševan kot najdaljši motociklistični reli na Novi Zelandiji,<ref>[http://www.coldkiwi.co.nz/], www.coldkiwi.co.nz</ref> poteka na planoti od leta 1972.<ref>[http://www.kiwibiker.co.nz/wiki/Cold_Kiwi Cold Kiwi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110724192802/http://www.kiwibiker.co.nz/wiki/Cold_Kiwi |date=24 July 2011 }}, www.kiwibiker.co.nz</ref> Dogodek organizira The Ruapehu Motorcycle Club v začetku septembra vsako leto. Kolesarji spijo v svojih šotorih, čeprav je ponoči povprečna temperatura –8 °C, klub pa poskrbi za toplo hrano in pijačo, kres, pa tudi tekmovanja, spominke, glasbene skupine v živo in sanitarije. === Alpski prehod Tongariro === Enodnevni alpski prehod Tongariro iz doline Mangatepopo čez Mt Ngauruhoe in Mt Tongariro je Ministrstvo za varstvo narave razglasilo za enega največjih enodnevnih pohodov na svetu. 19,2 km dolga trasa je poleti dobro označena in priljubljena, vendar morajo biti pohodniki dobro pripravljeni in dobro opremljeni, saj je pot izpostavljena, zlasti v zimskih mesecih (od aprila do septembra), ko so drogovi poti včasih skriti v snegu ali spihani. Na koncu poti sta dve dobro opremljeni koči. Podrobna navodila so na voljo pri centru za obiskovalce Mt Ruapehu Department of Conservation. == Sklici == {{sklici}} == Viri == *[http://www.teara.govt.nz/1966/G/GeologyLandDistrictsOfNewZealand/SouthAucklandLandDistrict/en Geology - South Auckland Land District], from An Encyclopaedia of New Zealand, edited by A. H. McLintock, originally published in 1966. Te Ara: The Encyclopedia of New Zealand, updated 26 September 2006. Accessed 2007-07-06. *[http://www.teara.govt.nz/1966/L/Landscape/NorthIsland/en Landscape - North Island], from An Encyclopaedia of New Zealand, edited by A. H. McLintock, originally published in 1966. Te Ara: The Encyclopedia of New Zealand, updated 26 September 2006. Accessed 2007-07-06. *[https://web.archive.org/web/20081016000227/http://waitangitribunal.govt.nz/doclibrary/public/researchwhanui/district/07/chs01-3.pdf Chapters 1-3], [https://web.archive.org/web/20071030153640/http://www.waitangitribunal.govt.nz/resources/researchreports/rangahaua_whanui_reports/district_reports/whanui_district7.asp The Volcanic Plateau, District Report 07], Rangahaua Whanui, Waitangi Tribunal. Accessed 2007-07-06. *[http://www.teara.govt.nz/EarthSeaAndSky/Geology/GeologyOverview/10/ENZ-Resources/Standard/1/en Ignimbrite cliffs], from Eileen McSaveney and Simon Nathan. *'[https://web.archive.org/web/20090715071628/http://www.teara.govt.nz/EarthSeaAndSky/Geology/GeologyOverview/en Geology – overview]', Te Ara: The Encyclopedia of New Zealand, updated 13 April 2007. Accessed 2007-07-06. *Tony Nightingale. '[http://www.teara.govt.nz/TheSettledLandscape/FarmingSupportServices/GovernmentAndAgriculture/5/en Government and agriculture - State-funded research]', ''Te Ara: The Encyclopedia of New Zealand'', updated 20 November 2008. [[Kategorija:Severni otok]] [[Kategorija:Vulkani na Novi Zelandiji]] [[Kategorija:Zavarovana območja Nove Zelandije]] [[Kategorija:Planote]] qui7bbgh1qj4boc02gqmgxnd40wu9g6 0 573285 6676962 6647293 2026-05-17T10:29:24Z Gledalec 242658 izboljšan oz razširjen članek 6676962 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|caption=Hinckley ob aretaciji zaradi poskusa atentata na predsednika Reagana 30. marca 1981.|known_for=[[Poskus atentata na Ronalda Reagana]]}} '''John Warnock Hinckley mlajši''', [[Američani|ameriški]] [[glasbenik]] in [[Atentat|atentator]], * [[29. maj]] [[1955]] [[Ardmore, Oklahoma|Ardmore]], [[Oklahoma]], [[Združene države Amerike]]. Hinckley je znan po tem, da je leta 1981 poskušal izvesti atentat na ameriškega predsednika [[Ronald Reagan|Ronalda Reagana]], da bi s tem pritegnil pozornost igralke [[Jodie Foster]]. Hinckley si je leta 1976 ogledal film ''[[Taksist]]'', zaradi katerega se je zaljubil v igralko [[Jodie Foster]], ki je nastopila v njem.<ref name="AmericanExperience">{{cite web|author=Wolf, Julie|url=https://www.pbs.org/wgbh/americanexperience/features/biography/reagan-hinckley/|title=Biography: John Hinckley Jr.|work=[[American Experience|The American Experience]]|publisher=[[PBS]]|access-date=September 19, 2013|archive-date=February 13, 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110213093714/https://www.pbs.org/wgbh/americanexperience/features/biography/reagan-hinckley/|url-status=live}}</ref> Z leti je postal vse bolj ljubezensko obseden z njo ter ji začel pisati razna ljubezenska pisma in pesmi. Da bi pritegnil njeno pozornost, je večkrat poskušal storiti [[samomor]], leta 1980 pa je začel zasledovati takratnega ameriškega predsednika [[Jimmy Carter|Jimmyja Carterja]], na katerega je poskušal izvesti atentat, ravno zato, da bi pritegnil Fosterjino pozornost.<ref name="famoustrials">{{Cite web|last=Linder|first=Douglas|author-link=Doug Linder|title=The Trial of John W. Hinckley, Jr.|url=https://famous-trials.com/johnhinckley/537-home?__cf_chl_tk=FpBcrfEUItcGHJE40s26uuMJWXN8nEjNfUe3GY7mdMs-1711234800-0.0.1.1-1365|publisher=UMKC School of Law|website=famous-trials.com}}</ref> 30. marca 1981 je bil Hinckley v množici, ki se je zbrala ob izhodu novoizvoljenega ameriškega predsednika [[Ronald Reagan|Ronalda Reagana]] iz hotela Hilton v [[Washington, D.C.|Washingtonu]] po njegovem govoru.<ref>{{cite web|url=http://www.law.umkc.edu/faculty/projects/ftrials/hinckley/jfostercommun.HTM|title=Letter written to Jodie Foster by John Hinckley Jr.|publisher=University of Missouri–Kansas City School of Law|date=March 30, 1981|access-date=February 8, 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110108054234/http://www.law.umkc.edu/faculty/projects/ftrials/hinckley/jfostercommun.HTM|archive-date=January 8, 2011}}</ref> Ko je Reagan zapustil hotel in odhajal proti predsedniški limuzini, je Hinckley s svojo pištolo ob 14:27 izstrelil šest nabojev proti njemu.<ref name="UMKC">{{cite web|url=http://law2.umkc.edu/faculty/projects/ftrials/hinckley/HBIO.HTM|title=John W. Hinckley Jr.: A Biography|publisher=University of Missouri–Kansas City School of Law|access-date=September 19, 2013|archive-date=March 14, 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110314081410/http://law2.umkc.edu/faculty/projects/ftrials/hinckley/HBIO.HTM|url-status=live}}</ref> Pri tem je Reagana zadel v bližino srca ter ga huje poškodoval, zadel pa je tudi tiskovnega predstavnika Bele hiše [[James Brady|Jamesa Bradyja]], tajnega agenta [[Tim McCarthy|Tima McCarthyja]] in policista [[Thomas Delahanty|Thomasa Delahantyja]]. Hinckleyja je policija aretirala takoj po streljanju. Po aretaciji so mu sodili in ga spoznali za neprištevnega, vendar pa so mu psihiatri diognasticirali [[Shizofrenija|shizofrenijo]], [[Velika depresivna motnja|depresijo]] in tri vrste osebnostnih motenj: narcistično, shizoidno in mešano, z [[Mejna osebnostna motnja|mejnimi]] in pasivno-agresivnimi lastnostmi.<ref name="Noe">{{cite web|first=Denise|last=Noe|url=https://www.crimelibrary.org/terrorists_spies/assassins/john_hinckley/1.html|title=The John Hinckley Case|archive-url=https://web.archive.org/web/20130517070711/http://www.trutv.com/library/crime/terrorists_spies/assassins/john_hinckley/9.html|archive-date=May 17, 2013|access-date=September 19, 2013|url-status=live|website=[[Crime Library]]}}</ref> Zaradi tega je Hinckley ostal v institucionalni psihiatrični oskrbi več kot tri desetletja, zaprt je bil v psihiatrični bolnišnici Sv. Helene v Washingtonu.<ref name="foxnews.com">{{cite news|url=https://www.foxnews.com/us/john-hinckley-jr-leaves-dc-mental-hospital-for-virginia|title=John Hinckley Jr. to begin living full-time in Virginia Sept. 10|date=September 12, 2016|access-date=December 6, 2018|agency=[[Fox News]]|archive-date=December 6, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181206145254/https://www.foxnews.com/us/john-hinckley-jr-leaves-dc-mental-hospital-for-virginia|url-status=live}}</ref> Leta 2016 je bil Hinckley izpuščen, vendar je še vedno imel številne pogoje in omejitve, ki so trajale vse do junija 2022, ko so bile vse brezpogojno odpravljene.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/predsednikov-atentator-po-vec-kot-40-letih-izpuscen-na-prostost.html|title=Predsednikov atentator po več kot 40 letih izpuščen na prostost|date=16.6.2022|website=24 ur}}</ref> == Mladost == [[Slika:John Hinckley Jr.'s 7th Grade Yearbook Photo.jpg|sličica|320x320_pik|Hinckley v času šolanja.]] Hinckley, sin bogatih lastnikov naftne družbe Hinckley, Johna Warnocka Hinckleyja starejšega in Jo Ann Moore, se je rodil 29. maja 1955 v [[Oklahoma|Oklahomi]] in odraščal v [[Teksas|Teksasu]], kjer je obiskoval srednjo šolo Highland Park v Dallasu. Med letoma 1974 in 1980 je obiskoval univerzo Texas Tech. Leta 1975 se je preselil v [[Los Angeles]] z namenom, da bi postal [[kantavtor]], vendar njegov trud ni bil poplačan. V pismih družini je opisal svojo frustracijo in izrazil nujno potrebo po denarju. Govoril je tudi o dekletu po imenu Lynn Collins, ki se je kasneje izkazalo za plod njegove domišljije. == Obsedenost z Jodie Foster == Leta 1976 je izšel film [[Taksist]] z [[Robert De Niro|Robertom De Nirom]] v vlogi Travisa Bickla; film je prikazoval Bicklov poskus atentata na senatorja, ki je kandidiral za predsednika. V filmu je nastopila zelo mlada [[Jodie Foster]] kot najstniška prostitutka, Hinckley pa je bil nad filmom tako ganjen, da si ga je večkrat ogledal in se nato zaljubil v igralko tako močno, da jo je začel zasledovati. V zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je Foster obiskovala univerzo Yale, se je Hinckley preselil v Connecticut, da bi bil bližje njej. Pošiljal ji je pesmi in ljubezenska pisma, celo podtaknil ji jih je pod vrata in jo večkrat klical po telefonu. Ker Hinckley ni mogel vzdrževati smiselnega stika z igralko, je celo razmišljal o načrtovanju ugrabitve letala, pripravljen storiti [[samomor]] pred njo, samo da bi pritegnil njeno pozornost. Na vrhuncu svoje norosti je Hinckley v poskusu, da bi se zapisal v zgodovino, načrtoval atentat na pomembno politično osebnost. Da bi to dosegel, je zbral informacije o [[Lee Harvey Oswald|Leeju Harveyju Oswaldu]], atentatorju na [[John F. Kennedy|Johna F. Kennedyja]], in začel spremljati volilno kampanjo [[Jimmy Carter|Jimmyja Carterja]] in [[Ronald Reagan|Ronalda Reagana]] od države do države. Najprej je zasledoval predsednika Carterja in z namenom izvesti atentat nanj. Prijavil se je v hotele kot "Travis Bickle" in bil aretiran v [[Nashville, Tennessee|Nashvillu]] zaradi nezakonite posesti treh pištol. Vrnil se je domov, kjer se je psihiatrično zdravil zaradi [[Velika depresivna motnja|depresije]], vendar se njegovo duševno zdravje ni izboljšalo. Hinckley je malo pred poskusom atentata na Reagana napisal pismo Jodie Foster:<blockquote>V zadnjih sedmih mesecih sem ti pustil na desetine pesmi, pisem in ljubezenskih sporočil v upanju, da bi se morda zanimala zame. Čeprav sva se nekajkrat pogovarjala po telefonu, si nikoli nisem upal, da bi se ti preprosto približal in se ti predstavil. Razlog, zakaj zdaj nadaljujem s tem poskusom, je ta, da komaj čakam, da te navdušim. (John Hinckley ml.)</blockquote> == Poskus atentata na Ronalda Reagana == [[Slika:President Ronald Reagan moments before he was shot in an assassination attempt 1981.jpg|sličica|302x302_pik|Ronald Reagan nekaj trenutkov, preden je Hinckley streljal nanj.]] 25. marca 1981 je John Hinckley pustil svoj beli Plymouth Volare blizu hiše svojih staršev v predmestju Denverja. Pri tem je prosil mamo, naj ga odpelje na letališče, da bi lahko poletel v [[Los Angeles]]. Naslednji dan ob 11.:00 se je v Hollywoodu vkrcal na avtobus Greyhound in izbral pot, ki je prečkala severni del države. Na postaji v Salt Lake Cityju je nek moški vstopil in sedel poleg njega. Ta moški se je dan po streljanju javil oblastem, da bi podal svojo izjavo. Hinckleyjevo avtobusno potovanje čez državo ga je vodilo skozi [[Las Vegas]], [[Cheyenne]], [[Chicago]], [[Cleveland, Ohio|Cleveland]] in nato [[Pittsburgh]]. Tam je prestopil na avtobus in po tridnevnem potovanju 28. marca prispel v [[Washington, D.C.|Washington]]. Okoli 13:00 ure je odšel v [[McDonald's]], kjer si je naročil [[cheeseburger]] in pomfri. Popoldne je rezerviral sobo v hotelu Park Central na vogalu 18. in G ulice v severozahodnem kvadrantu prestolnice, nasproti sedeža tajne službe. Zjutraj, 30. marca 1981 je Hinckley zajtrkoval v spodnjem nadstropju v Kay's Sandwich Shoppe, sredi množice ob oknu kavarne. Ko je gospodinja ob 1:15 vstopila v njegovo sobo, se je oglasil in ostal brezizrazen. Iz desnega žepa, v katerega je dal nabito pištolo, je vzel jakno, iz levega pa značko [[John Lennon|Johna Lennona]] ter zapustil sobo, da bi se odpravil proti hotelu Washington Hilton. [[Slika:Window from the armored limousine that was struck by a bullet during the 1981 assassination attempt on President Ronald Reagan and the revolver used by would-be assassin John Hinckley.jpg|sličica|289x289_pik|Pištola, s katero je Hinckley poskušal ubiti predsednika Reagana.]] Taksi ga je odložil blizu hotela Hilton. Ko je hodil proti Hiltonu, je zagledal množico novinarjev in gledalcev, ki so za črno vrvjo čakali na ameriškega predsednika [[Ronald Reagan|Ronalda Reagana]]. Hinckley se je pridružil skupini in bil prisoten pet minut pozneje, ko je ob 13:51 prispel predsednik. Reagan je za trenutek pogledal množico, jim pomahal in vstopil v hotel. Med govorom se je Hinckley zadržal v hotelski avli, preden se je vrnil k množici zunaj. Med čakanjem se je prerival med novinarje in poskušal dobiti najboljšo možno točko, da bi ohranil dobro vidno polje. Ko je Reagan prišel ven, je stal med snemalcem in hotelsko steno ter v tistem trenutku z svojo pištolo usmeril proti Reaganu. Ob 14:27 je Hinckley šestkrat streljal v predsednika Reagana, ko je ta po političnem govoru zapuščal hotel Washington Hilton. Njegovo orožje je bila puška Röhm RG-14 kalibra .22, ki ga je stala 98,80 dolarja. Noben od nabojev ni neposredno zadel Reagana, zadnji pa se je odbil od oklepa limuzine in zadel predsednika v prsi. Prvih nekaj strelov je poškodovalo tiskovnega predstavnika [[James Brady|Jamesa Bradyja]], policista [[Thomas Delahanty|Thomasa Delahantyja]] in agenta tajne službe [[Tim McCarthy|Tima McCarthyja]]. Hinckley ni poskušal pobegniti in je bil takoj aretiran. Reagan je po operaciji v univerzitetni bolnišnici George Washington preživel poškodbe (vključno s prebodenim pljučem). Tudi trije drugi strelci so preživeli, vendar je tiskovni predstavnik Bele hiše James Brady trpel hude nevrološke težave in je bil dolga leta priklenjen na invalidski voziček. Poleg tega približno desetletje ni mogel pravilno govoriti ali delati. == Sojenje == Sojenje se je začelo leta 1982 s trinajstimi obtožbami proti Hinckleyju. Obramba je s pomočjo psihiatričnih strokovnjakov trdila, da je bil Hinckley duševno bolan; tožilstvo je trdilo nasprotno, da je bil luciden in priseben. [[Vincent J. Fuller]], Hinckleyjev odvetnik, je trdil, da je trpel za [[Shizofrenija|shizofrenijo]]. [[Park Dietz]], forenzični psihiater, je diagnosticiral [[Narcizem|narcistično]] in [[Shizoidnost|shizoidno]] osebnostno motnjo z distimijo, mejnimi in pasivno-agresivnimi značilnostmi. Psihiatri in terapevti, ki so ga nato zdravili, so ga zdravili zaradi narcisizma, shizotipne osebnostne motnje in hude depresije z blodnjami, osredotočenimi na erotomanske blodnje (pri katerih je pacient prepričan, da je določena oseba – pogosto slavna oseba – na skrivaj zaljubljena vanj ali spolno privlači, in postane obseden z njo). Razglasili so ga za psihotičnega in nevarnega za družbo, sebe in Jodie Foster. {{Več slik | total_width = 300 | image1 = John Hinckley Jr. Mugshot (JHJ-205).jpg | image2 = John Hinckley Jr. Mugshot (JHJ-207).jpg | image3 = John Hinckley Jr. Mugshot (JHJ-208).jpg | footer = Nekaj ​​Hinckleyjevih številnih fotografij ob aretaciji. }} Sojenje se je končalo 21. junija 1982, Hinckley pa je bil zaradi neprištevnosti spoznan za nedolžnega, oproščen kazenskih obtožb in izpuščen iz zapora, vendar je bil po sodnikovem nalogu prisiljen v bolnišnico St. Elizabeths, kazensko azilno ustanovo v Washingtonu, D.C., dokler ni bil razglašen za ozdravljenega. Sodba je v javnosti izzvala šok in ogorčenje. Anketa ABC je pokazala, da 83 % vprašanih meni, da pravica ni bila zadoščena. Protesti so spodbudili ameriški kongres in nekatere zvezne države, da so prepisale svoje zakone o obtožnicah. Zvezne države, kot so Idaho, Kansas, Montana in Utah, so zakon od takrat v celoti odpravile. == Življenje v psihiatrični bolnišnici == [[Slika:Center building at Saint Elizabeths, August 23, 2006.jpg|sličica|276x276_pik|Stavba Centra Psihiatrične bolnišnice sv. Elizabeta, kjer je bil Hinckley zaprt in kjer so ga zdravili.]] Hinckley, ki je bil hospitaliziran v norišnici za duševno bolne kriminalce sv. Elizabete, je poskus atentata razglasil za "največjo ponudbo ljubezni v zgodovini sveta" in bil razočaran, ker mu Jodie Foster ni vzajemno odgovorila na njegova čustva. Po hospitalizaciji so testi pokazali, da je nevaren zase, za Fosterjevo in za druge. V intervjuju iz leta 1983 je Hinckley opisal svoj tipičen dan: obiske terapevta, igranje kitare, poslušanje glasbe, gledanje televizije in jemanje zdravil. Leta 1999 so mu dovolili zapustiti bolnišnico za obiske s starši pod nadzorom, od leta 2000 pa so mu odobrili podaljšane obiske. Te privilegije so mu preklicali, ko so odkrili, da je njegova ljubezenska obsedenost z Jodie Foster še vedno prisotna. Od leta 2004 je bilo izvedenih več zaslišanj, da bi ocenili njegovo nevarnost, ali je sposoben normalnega odnosa z žensko in ali je nevaren za družbo. Leta 2005 je zvezni sodnik odobril nadzorovane obiske zunaj območja [[Washington, D.C.|Washingtona, D.C.]] Vladni strokovnjaki so se strinjali, da se njegova depresija in psihoza izboljšujeta. 6. junija 2007 je okrožni sodnik ZDA [[Paul L. Friedman]] zavrnil zahtevo, češ da je Hinckley še vedno bolan. 10. septembra 2016 je bil odpuščen iz psihiatrične bolnišnice Saint Elizabeth v Washingtonu, D.C., potem ko je po mnenju zveznega sodnika zaključil rehabilitacijo. 15. junija 2022, ko je imel že 67 let, so bile popolnoma odpravljene vse omejitve, saj je bilo ugotovljeno, da si je opomogel od duševne bolezni in da ne predstavlja več nobene nevarnosti zase ali za druge. == Poznejše življenje == Po izpustitvi in odpravi vseh omejitev se je Hinckley začel okvarjati z glasbo in igranjem kitare. Objavljeno je bilo, da je bil Hinckleyjev prvi nastop v živo pred fizično prisotnim občinstvom v prizorišču v [[Brooklyn|Brooklynu]] v New Yorku odpovedan zaradi varnostnih pomislekov za "ranljive skupnosti", potem ko so prejeli grožnje. Trije drugi načrtovani koncerti tisto poletje v [[Chicago|Chicagu]], [[Hamden|Hamdenu]] v [[Connecticut|Connecticutu]] in [[Williamsburg|Williamsburgu]] v [[Virginija|Virginiji]] so bili odpovedani zaradi groženj prizoriščem. Julija 2022 se je založba [[Asbestos Records]] odločila, da bo pozneje istega leta izdala nekatere Hinckleyjeve pesmi na vinilu. Album je izšel 12. julija 2023. Po izpustitvi se je Hinckley začel ukvarjati s slikanjem, pri čemer je kot referenco uporabil svojo mačko. Do maja 2023 je na eBayu prodal več del. Decembra 2024 je Hinckley napovedal, da bo odprl glasbeno trgovino v Williamsburgu v Virginiji, vendar je te načrte zaradi negativne publicitete in varnostnih pomislekov hitro opustil. == Sklici == {{sklici|2}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Hinckley, John ml.}} [[Kategorija:Ameriški glasbeniki]] [[Kategorija:Atentatorji]] 6h9hpbfiawrjkj9wvspgrdl2addljsh 6676965 6676962 2026-05-17T10:31:08Z Gledalec 242658 /* Poskus atentata na Ronalda Reagana */ pp 6676965 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|caption=Hinckley ob aretaciji zaradi poskusa atentata na predsednika Reagana 30. marca 1981.|known_for=[[Poskus atentata na Ronalda Reagana]]}} '''John Warnock Hinckley mlajši''', [[Američani|ameriški]] [[glasbenik]] in [[Atentat|atentator]], * [[29. maj]] [[1955]] [[Ardmore, Oklahoma|Ardmore]], [[Oklahoma]], [[Združene države Amerike]]. Hinckley je znan po tem, da je leta 1981 poskušal izvesti atentat na ameriškega predsednika [[Ronald Reagan|Ronalda Reagana]], da bi s tem pritegnil pozornost igralke [[Jodie Foster]]. Hinckley si je leta 1976 ogledal film ''[[Taksist]]'', zaradi katerega se je zaljubil v igralko [[Jodie Foster]], ki je nastopila v njem.<ref name="AmericanExperience">{{cite web|author=Wolf, Julie|url=https://www.pbs.org/wgbh/americanexperience/features/biography/reagan-hinckley/|title=Biography: John Hinckley Jr.|work=[[American Experience|The American Experience]]|publisher=[[PBS]]|access-date=September 19, 2013|archive-date=February 13, 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110213093714/https://www.pbs.org/wgbh/americanexperience/features/biography/reagan-hinckley/|url-status=live}}</ref> Z leti je postal vse bolj ljubezensko obseden z njo ter ji začel pisati razna ljubezenska pisma in pesmi. Da bi pritegnil njeno pozornost, je večkrat poskušal storiti [[samomor]], leta 1980 pa je začel zasledovati takratnega ameriškega predsednika [[Jimmy Carter|Jimmyja Carterja]], na katerega je poskušal izvesti atentat, ravno zato, da bi pritegnil Fosterjino pozornost.<ref name="famoustrials">{{Cite web|last=Linder|first=Douglas|author-link=Doug Linder|title=The Trial of John W. Hinckley, Jr.|url=https://famous-trials.com/johnhinckley/537-home?__cf_chl_tk=FpBcrfEUItcGHJE40s26uuMJWXN8nEjNfUe3GY7mdMs-1711234800-0.0.1.1-1365|publisher=UMKC School of Law|website=famous-trials.com}}</ref> 30. marca 1981 je bil Hinckley v množici, ki se je zbrala ob izhodu novoizvoljenega ameriškega predsednika [[Ronald Reagan|Ronalda Reagana]] iz hotela Hilton v [[Washington, D.C.|Washingtonu]] po njegovem govoru.<ref>{{cite web|url=http://www.law.umkc.edu/faculty/projects/ftrials/hinckley/jfostercommun.HTM|title=Letter written to Jodie Foster by John Hinckley Jr.|publisher=University of Missouri–Kansas City School of Law|date=March 30, 1981|access-date=February 8, 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110108054234/http://www.law.umkc.edu/faculty/projects/ftrials/hinckley/jfostercommun.HTM|archive-date=January 8, 2011}}</ref> Ko je Reagan zapustil hotel in odhajal proti predsedniški limuzini, je Hinckley s svojo pištolo ob 14:27 izstrelil šest nabojev proti njemu.<ref name="UMKC">{{cite web|url=http://law2.umkc.edu/faculty/projects/ftrials/hinckley/HBIO.HTM|title=John W. Hinckley Jr.: A Biography|publisher=University of Missouri–Kansas City School of Law|access-date=September 19, 2013|archive-date=March 14, 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110314081410/http://law2.umkc.edu/faculty/projects/ftrials/hinckley/HBIO.HTM|url-status=live}}</ref> Pri tem je Reagana zadel v bližino srca ter ga huje poškodoval, zadel pa je tudi tiskovnega predstavnika Bele hiše [[James Brady|Jamesa Bradyja]], tajnega agenta [[Tim McCarthy|Tima McCarthyja]] in policista [[Thomas Delahanty|Thomasa Delahantyja]]. Hinckleyja je policija aretirala takoj po streljanju. Po aretaciji so mu sodili in ga spoznali za neprištevnega, vendar pa so mu psihiatri diognasticirali [[Shizofrenija|shizofrenijo]], [[Velika depresivna motnja|depresijo]] in tri vrste osebnostnih motenj: narcistično, shizoidno in mešano, z [[Mejna osebnostna motnja|mejnimi]] in pasivno-agresivnimi lastnostmi.<ref name="Noe">{{cite web|first=Denise|last=Noe|url=https://www.crimelibrary.org/terrorists_spies/assassins/john_hinckley/1.html|title=The John Hinckley Case|archive-url=https://web.archive.org/web/20130517070711/http://www.trutv.com/library/crime/terrorists_spies/assassins/john_hinckley/9.html|archive-date=May 17, 2013|access-date=September 19, 2013|url-status=live|website=[[Crime Library]]}}</ref> Zaradi tega je Hinckley ostal v institucionalni psihiatrični oskrbi več kot tri desetletja, zaprt je bil v psihiatrični bolnišnici Sv. Helene v Washingtonu.<ref name="foxnews.com">{{cite news|url=https://www.foxnews.com/us/john-hinckley-jr-leaves-dc-mental-hospital-for-virginia|title=John Hinckley Jr. to begin living full-time in Virginia Sept. 10|date=September 12, 2016|access-date=December 6, 2018|agency=[[Fox News]]|archive-date=December 6, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181206145254/https://www.foxnews.com/us/john-hinckley-jr-leaves-dc-mental-hospital-for-virginia|url-status=live}}</ref> Leta 2016 je bil Hinckley izpuščen, vendar je še vedno imel številne pogoje in omejitve, ki so trajale vse do junija 2022, ko so bile vse brezpogojno odpravljene.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/predsednikov-atentator-po-vec-kot-40-letih-izpuscen-na-prostost.html|title=Predsednikov atentator po več kot 40 letih izpuščen na prostost|date=16.6.2022|website=24 ur}}</ref> == Mladost == [[Slika:John Hinckley Jr.'s 7th Grade Yearbook Photo.jpg|sličica|320x320_pik|Hinckley v času šolanja.]] Hinckley, sin bogatih lastnikov naftne družbe Hinckley, Johna Warnocka Hinckleyja starejšega in Jo Ann Moore, se je rodil 29. maja 1955 v [[Oklahoma|Oklahomi]] in odraščal v [[Teksas|Teksasu]], kjer je obiskoval srednjo šolo Highland Park v Dallasu. Med letoma 1974 in 1980 je obiskoval univerzo Texas Tech. Leta 1975 se je preselil v [[Los Angeles]] z namenom, da bi postal [[kantavtor]], vendar njegov trud ni bil poplačan. V pismih družini je opisal svojo frustracijo in izrazil nujno potrebo po denarju. Govoril je tudi o dekletu po imenu Lynn Collins, ki se je kasneje izkazalo za plod njegove domišljije. == Obsedenost z Jodie Foster == Leta 1976 je izšel film [[Taksist]] z [[Robert De Niro|Robertom De Nirom]] v vlogi Travisa Bickla; film je prikazoval Bicklov poskus atentata na senatorja, ki je kandidiral za predsednika. V filmu je nastopila zelo mlada [[Jodie Foster]] kot najstniška prostitutka, Hinckley pa je bil nad filmom tako ganjen, da si ga je večkrat ogledal in se nato zaljubil v igralko tako močno, da jo je začel zasledovati. V zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je Foster obiskovala univerzo Yale, se je Hinckley preselil v Connecticut, da bi bil bližje njej. Pošiljal ji je pesmi in ljubezenska pisma, celo podtaknil ji jih je pod vrata in jo večkrat klical po telefonu. Ker Hinckley ni mogel vzdrževati smiselnega stika z igralko, je celo razmišljal o načrtovanju ugrabitve letala, pripravljen storiti [[samomor]] pred njo, samo da bi pritegnil njeno pozornost. Na vrhuncu svoje norosti je Hinckley v poskusu, da bi se zapisal v zgodovino, načrtoval atentat na pomembno politično osebnost. Da bi to dosegel, je zbral informacije o [[Lee Harvey Oswald|Leeju Harveyju Oswaldu]], atentatorju na [[John F. Kennedy|Johna F. Kennedyja]], in začel spremljati volilno kampanjo [[Jimmy Carter|Jimmyja Carterja]] in [[Ronald Reagan|Ronalda Reagana]] od države do države. Najprej je zasledoval predsednika Carterja in z namenom izvesti atentat nanj. Prijavil se je v hotele kot "Travis Bickle" in bil aretiran v [[Nashville, Tennessee|Nashvillu]] zaradi nezakonite posesti treh pištol. Vrnil se je domov, kjer se je psihiatrično zdravil zaradi [[Velika depresivna motnja|depresije]], vendar se njegovo duševno zdravje ni izboljšalo. Hinckley je malo pred poskusom atentata na Reagana napisal pismo Jodie Foster:<blockquote>V zadnjih sedmih mesecih sem ti pustil na desetine pesmi, pisem in ljubezenskih sporočil v upanju, da bi se morda zanimala zame. Čeprav sva se nekajkrat pogovarjala po telefonu, si nikoli nisem upal, da bi se ti preprosto približal in se ti predstavil. Razlog, zakaj zdaj nadaljujem s tem poskusom, je ta, da komaj čakam, da te navdušim. (John Hinckley ml.)</blockquote> == Poskus atentata na Ronalda Reagana == [[Slika:President Ronald Reagan moments before he was shot in an assassination attempt 1981.jpg|sličica|302x302_pik|Ronald Reagan nekaj trenutkov, preden je Hinckley streljal nanj.]] 25. marca 1981 je John Hinckley pustil svoj beli Plymouth Volare blizu hiše svojih staršev v predmestju Denverja. Pri tem je prosil mamo, naj ga odpelje na letališče, da bi lahko poletel v [[Los Angeles]]. Naslednji dan ob 11.:00 se je v Hollywoodu vkrcal na avtobus Greyhound in izbral pot, ki je prečkala severni del države. Na postaji v Salt Lake Cityju je nek moški vstopil in sedel poleg njega. Ta moški se je dan po streljanju javil oblastem, da bi podal svojo izjavo. Hinckleyjevo avtobusno potovanje čez državo ga je vodilo skozi [[Las Vegas]], [[Cheyenne]], [[Chicago]], [[Cleveland, Ohio|Cleveland]] in nato [[Pittsburgh]]. Tam je prestopil na avtobus in po tridnevnem potovanju 28. marca prispel v [[Washington, D.C.|Washington]]. Okoli 13:00 ure je odšel v [[McDonald's]], kjer si je naročil [[cheeseburger]] in pomfri. Popoldne je rezerviral sobo v hotelu Park Central na vogalu 18. in G ulice v severozahodnem kvadrantu prestolnice, nasproti sedeža tajne službe. Zjutraj, 30. marca 1981 je Hinckley zajtrkoval v spodnjem nadstropju v Kay's Sandwich Shoppe, sredi množice ob oknu kavarne. Ko je gospodinja vstopila v njegovo sobo, se je oglasil in ostal brezizrazen. Iz desnega žepa, v katerega je dal nabito pištolo, je vzel jakno, iz levega pa značko [[John Lennon|Johna Lennona]] ter zapustil sobo, da bi se odpravil proti hotelu Washington Hilton. [[Slika:Window from the armored limousine that was struck by a bullet during the 1981 assassination attempt on President Ronald Reagan and the revolver used by would-be assassin John Hinckley.jpg|sličica|289x289_pik|Pištola, s katero je Hinckley poskušal ubiti predsednika Reagana.]] Taksi ga je odložil blizu hotela Hilton. Ko je hodil proti Hiltonu, je zagledal množico novinarjev in gledalcev, ki so za črno vrvjo čakali na ameriškega predsednika [[Ronald Reagan|Ronalda Reagana]]. Hinckley se je pridružil skupini in bil prisoten pet minut pozneje, ko je ob 13:51 prispel predsednik. Reagan je za trenutek pogledal množico, jim pomahal in vstopil v hotel. Med govorom se je Hinckley zadržal v hotelski avli, preden se je vrnil k množici zunaj. Med čakanjem se je prerival med novinarje in poskušal dobiti najboljšo možno točko, da bi ohranil dobro vidno polje. Ko je Reagan prišel ven, je stal med snemalcem in hotelsko steno ter v tistem trenutku z svojo pištolo usmeril proti Reaganu. Ob 14:27 je Hinckley šestkrat streljal v predsednika Reagana, ko je ta po političnem govoru zapuščal hotel Washington Hilton. Njegovo orožje je bila puška Röhm RG-14 kalibra .22, ki ga je stala 98,80 dolarja. Noben od nabojev ni neposredno zadel Reagana, zadnji pa se je odbil od oklepa limuzine in zadel predsednika v prsi. Prvih nekaj strelov je poškodovalo tiskovnega predstavnika [[James Brady|Jamesa Bradyja]], policista [[Thomas Delahanty|Thomasa Delahantyja]] in agenta tajne službe [[Tim McCarthy|Tima McCarthyja]]. Hinckley ni poskušal pobegniti in je bil takoj aretiran. Reagan je po operaciji v univerzitetni bolnišnici George Washington preživel poškodbe (vključno s prebodenim pljučem). Tudi trije drugi strelci so preživeli, vendar je tiskovni predstavnik Bele hiše James Brady trpel hude nevrološke težave in je bil dolga leta priklenjen na invalidski voziček. Poleg tega približno desetletje ni mogel pravilno govoriti ali delati. == Sojenje == Sojenje se je začelo leta 1982 s trinajstimi obtožbami proti Hinckleyju. Obramba je s pomočjo psihiatričnih strokovnjakov trdila, da je bil Hinckley duševno bolan; tožilstvo je trdilo nasprotno, da je bil luciden in priseben. [[Vincent J. Fuller]], Hinckleyjev odvetnik, je trdil, da je trpel za [[Shizofrenija|shizofrenijo]]. [[Park Dietz]], forenzični psihiater, je diagnosticiral [[Narcizem|narcistično]] in [[Shizoidnost|shizoidno]] osebnostno motnjo z distimijo, mejnimi in pasivno-agresivnimi značilnostmi. Psihiatri in terapevti, ki so ga nato zdravili, so ga zdravili zaradi narcisizma, shizotipne osebnostne motnje in hude depresije z blodnjami, osredotočenimi na erotomanske blodnje (pri katerih je pacient prepričan, da je določena oseba – pogosto slavna oseba – na skrivaj zaljubljena vanj ali spolno privlači, in postane obseden z njo). Razglasili so ga za psihotičnega in nevarnega za družbo, sebe in Jodie Foster. {{Več slik | total_width = 300 | image1 = John Hinckley Jr. Mugshot (JHJ-205).jpg | image2 = John Hinckley Jr. Mugshot (JHJ-207).jpg | image3 = John Hinckley Jr. Mugshot (JHJ-208).jpg | footer = Nekaj ​​Hinckleyjevih številnih fotografij ob aretaciji. }} Sojenje se je končalo 21. junija 1982, Hinckley pa je bil zaradi neprištevnosti spoznan za nedolžnega, oproščen kazenskih obtožb in izpuščen iz zapora, vendar je bil po sodnikovem nalogu prisiljen v bolnišnico St. Elizabeths, kazensko azilno ustanovo v Washingtonu, D.C., dokler ni bil razglašen za ozdravljenega. Sodba je v javnosti izzvala šok in ogorčenje. Anketa ABC je pokazala, da 83 % vprašanih meni, da pravica ni bila zadoščena. Protesti so spodbudili ameriški kongres in nekatere zvezne države, da so prepisale svoje zakone o obtožnicah. Zvezne države, kot so Idaho, Kansas, Montana in Utah, so zakon od takrat v celoti odpravile. == Življenje v psihiatrični bolnišnici == [[Slika:Center building at Saint Elizabeths, August 23, 2006.jpg|sličica|276x276_pik|Stavba Centra Psihiatrične bolnišnice sv. Elizabeta, kjer je bil Hinckley zaprt in kjer so ga zdravili.]] Hinckley, ki je bil hospitaliziran v norišnici za duševno bolne kriminalce sv. Elizabete, je poskus atentata razglasil za "največjo ponudbo ljubezni v zgodovini sveta" in bil razočaran, ker mu Jodie Foster ni vzajemno odgovorila na njegova čustva. Po hospitalizaciji so testi pokazali, da je nevaren zase, za Fosterjevo in za druge. V intervjuju iz leta 1983 je Hinckley opisal svoj tipičen dan: obiske terapevta, igranje kitare, poslušanje glasbe, gledanje televizije in jemanje zdravil. Leta 1999 so mu dovolili zapustiti bolnišnico za obiske s starši pod nadzorom, od leta 2000 pa so mu odobrili podaljšane obiske. Te privilegije so mu preklicali, ko so odkrili, da je njegova ljubezenska obsedenost z Jodie Foster še vedno prisotna. Od leta 2004 je bilo izvedenih več zaslišanj, da bi ocenili njegovo nevarnost, ali je sposoben normalnega odnosa z žensko in ali je nevaren za družbo. Leta 2005 je zvezni sodnik odobril nadzorovane obiske zunaj območja [[Washington, D.C.|Washingtona, D.C.]] Vladni strokovnjaki so se strinjali, da se njegova depresija in psihoza izboljšujeta. 6. junija 2007 je okrožni sodnik ZDA [[Paul L. Friedman]] zavrnil zahtevo, češ da je Hinckley še vedno bolan. 10. septembra 2016 je bil odpuščen iz psihiatrične bolnišnice Saint Elizabeth v Washingtonu, D.C., potem ko je po mnenju zveznega sodnika zaključil rehabilitacijo. 15. junija 2022, ko je imel že 67 let, so bile popolnoma odpravljene vse omejitve, saj je bilo ugotovljeno, da si je opomogel od duševne bolezni in da ne predstavlja več nobene nevarnosti zase ali za druge. == Poznejše življenje == Po izpustitvi in odpravi vseh omejitev se je Hinckley začel okvarjati z glasbo in igranjem kitare. Objavljeno je bilo, da je bil Hinckleyjev prvi nastop v živo pred fizično prisotnim občinstvom v prizorišču v [[Brooklyn|Brooklynu]] v New Yorku odpovedan zaradi varnostnih pomislekov za "ranljive skupnosti", potem ko so prejeli grožnje. Trije drugi načrtovani koncerti tisto poletje v [[Chicago|Chicagu]], [[Hamden|Hamdenu]] v [[Connecticut|Connecticutu]] in [[Williamsburg|Williamsburgu]] v [[Virginija|Virginiji]] so bili odpovedani zaradi groženj prizoriščem. Julija 2022 se je založba [[Asbestos Records]] odločila, da bo pozneje istega leta izdala nekatere Hinckleyjeve pesmi na vinilu. Album je izšel 12. julija 2023. Po izpustitvi se je Hinckley začel ukvarjati s slikanjem, pri čemer je kot referenco uporabil svojo mačko. Do maja 2023 je na eBayu prodal več del. Decembra 2024 je Hinckley napovedal, da bo odprl glasbeno trgovino v Williamsburgu v Virginiji, vendar je te načrte zaradi negativne publicitete in varnostnih pomislekov hitro opustil. == Sklici == {{sklici|2}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Hinckley, John ml.}} [[Kategorija:Ameriški glasbeniki]] [[Kategorija:Atentatorji]] jeuj2ik8y9omtdj1hom9ssayexugtlk 0 573754 6676935 6422927 2026-05-17T09:22:45Z Gledalec 242658 izboljšave in razširitev članka 6676935 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Napad na civiliste|title=Poskus atentata na Ronalda Reagana|image=President Ronald Reagan moments before he was shot in an assassination attempt 1981.jpg|caption=Reagan maha malo preden je ustreljen. Od leve proti desni: je publicist [[Rick Ahearn]]; [[Jerry Parr]], v beli jakni, ki je Reagana potisnil v limuzino; Tiskovni predstavnik Bele hiše [[James Brady]], ki je bil hudo ranjen zaradi strela v glavo; pomočnik [[Michael Deaver]]; neznani policist; policist [[Thomas Delahanty]], ki je bil ustreljen v vrat; in agent tajne službe [[Tim McCarthy]], ki je bil ustreljen v prsi.|date=30. marec 1981|location=[[Washington Hillton]], [[Washington D.C.]]|time=14:27|injuries=3|victims=1|perpetrator=[[John Hinckley ml.]]}}30. marca 1981 je [[Ronald Reagan|Ronalda Reagana]], takratnega predsednika [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]], ustrelil in huje ranil [[John Hinckley ml.]] v [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.]], ko se je Reagan vračal v svojo limuzino po govoru v hotelu Washington Hilton.<ref name="mj19810331">{{cite news|url=https://news.google.com/newspapers?id=8WcaAAAAIBAJ&pg=4671%2C6691271|title=Once again, the question is 'How?'|work=The Milwaukee Journal|date=March 31, 1981|agency=Associated Press and United Press International|access-date=July 22, 2012}}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=September 2023|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> Hinckley je verjel, da bo z atentatom pritegnil pozornost filmske igralke [[Jodie Foster]], s katero je bil ljubezensko obseden, po tem, ko jo je videl v filmu ''[[Taksist]]'' iz leta 1976.<ref>{{cite web|author=Gabe Hinkebebin|url=http://www.law.umkc.edu/faculty/projects/ftrials/hinckley/jfostercommun.HTM|title=Bibliography of the Hinckley Trial|publisher=Law.umkc.edu|date=October 3, 1981|access-date=2015-04-02|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110108054234/http://www.law.umkc.edu/faculty/projects/ftrials/hinckley/jfostercommun.HTM|archive-date=January 8, 2011|df=mdy-all}}</ref> Reagana je huje poškodovala revolverska krogla, ki se je odbila od boka predsedniške limuzine in ga zadela v levo stran pazduho, zlomila [[rebro]], prebodla [[pljuča]] in povzročila resno notranjo krvavitev. Ob prihodu v univerzitetno bolnišnico George Washington je bil v življenjski nevarnosti, vendar so ga rešili na urgenci; nato je prestal nujno operacijo. Ozdravel je in bil 11. aprila izpuščen iz bolnišnice. Uradnega sklicevanja na 3. ali 4. razdelek 25. amandmaja ustave (glede podpredsednika, ki prevzame predsednikove pristojnosti in dolžnosti) ni bilo, čeprav je državni sekretar [[Alexander Meigs Haig mlajši|Alexander Haig]] izjavil, da je "imel nadzor" v Beli hiši, dokler se podpredsednik [[George H. W. Bush]] ni vrnil v Washington iz Fort Wortha v [[Teksas|Teksasu]]. Haig je bil četrti v nasledstveni vrsti za Bushem, predsednikom predstavniškega doma [[Tip O'Neill|Tipom O'Neillom]] in začasnim predsednikom senata [[Strom Thurmond|Stromom Thurmondom]]. V poskusu atentata so bili poškodovani tudi tiskovni sekretar Bele hiše [[James Brady]], agent tajne službe [[Tim McCarthy]] in policist [[Thomas Delahanty]]. Vsi trije so preživeli, Brady pa je utrpel poškodbe [[Možgani|možganov]] in je do konca življenja ostal [[Invalidnost|invalid]]. Njegova smrt leta 2014 je veljala za umor, ker jo je nazadnje povzročila njegova poškodba.<ref name="BradyHomicide">{{cite news|url=https://www.washingtonpost.com/local/crime/james-bradys-death-ruled-homicide-by-dc-medical-examiner/2014/08/08/686de224-1f41-11e4-82f9-2cd6fa8da5c4_story.html|title=Medical examiner rules James Brady's death a homicide|newspaper=The Washington Post|access-date=June 24, 2017|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160328024710/https://www.washingtonpost.com/local/crime/james-bradys-death-ruled-homicide-by-dc-medical-examiner/2014/08/08/686de224-1f41-11e4-82f9-2cd6fa8da5c4_story.html|url-access=subscription|archive-date=March 28, 2016}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/2014/08/09/us/james-brady-s-death-ruled-a-homicide-police-say.html|title=Coroner Is Said to Rule James Brady's Death a Homicide, 33 Years After a Shooting|last1=Corasaniti|first1=Nick|date=8 August 2014|website=The New York Times|access-date=2 January 2015}}</ref> Hinckley je bil na sodišču spoznan za nedolžnega zaradi neprištevnosti po obtožbah poskusa atentata na predsednika. Ostal je zaprt v psihiatrični bolnišnici Svete Elizabete v Washingtonu, D.C. Januarja 2015 so zvezni tožilci sporočili, da Hinckleyja ne bodo obtožili Bradyjeve smrti, kljub temu, da je preiskovalni zdravnik njegovo smrt označil za umor.<ref name="NotCharge">{{cite news|url=https://www.washingtonpost.com/local/crime/prosecutors-will-not-charge-hinckley-with-murder-in-death-of-james-brady/2015/01/02/67de0024-929a-11e4-a900-9960214d4cd7_story.html|url-access=subscription|title=Hinckley won't face murder charge in death of James Brady, prosecutors say|last1=Hermann|first1=Peter|date=2 January 2015|newspaper=The Washington Post|access-date=2 January 2015}}</ref> Hinckley je bil 10. septembra 2016 odpuščen iz institucionalne psihiatrične oskrbe, vendar je imel še nekaj omejitev, ki so trajale do junija 2022. == Ozadje in motivacija == Hinckleyjev motiv za atentat je bila njegova ljubezenska obsedenost z filmsko igralko [[Jodie Foster]]. Medtem ko je konec sedemdesetih let še živel v [[Hollywood|Hollywoodu]], si je Hinckley film Taksist ogledal neštetokrat in se očitno poistovetil s protagonistom filma, Travisom Bicklom (igra ga [[Robert De Niro]]). Film spremlja Travisovo skrb za 12-letno prostitutko (igra jo Jodie Foster) in se konča s krvavim prizorom, v katerem ubije njene zvodnike in stranko. Naslednjih nekaj let je Hinckley zasledoval Fosterjevo po vsej državi, celo tako daleč, da se je tam vpisal na tečaj pisanja, potem ko je iz revije izvedel, da študira na univerzi Yale. Konec leta 1980 je Hinckley Fosterjevi napisal številna pisma in se z njo dvakrat pogovarjal po telefonu. Kljub temu, da ga je vljudno, a odločno zavrnila, pa ni odnehal. Hinckley je bil prepričan, da lahko s tem, ko postane znan po vsej državi, doseže enak družbeni status kot Fosterjeva. Tako kot Travis Bickle iz filma je tudi Hinckley začel zasledovati ameriškega predsednika [[Jimmy Carter|Jimmyja Carterja]] z namenom, da bi ga ubil. Marca 1981 je Hinckley Fosterjevi napisal še nekaj sporočil. Njihov ton se je bistveno razlikoval od prejšnjih, zaradi česar jih je posredovala dekanu. Dekan je nato sporočila izročil policiji, vendar Hinckleyjevega prebivališča ni bilo mogoče ugotoviti. == Poskus atentata == === Reaganov govor v hotelu Washington Hilton === 28. marca je Hinckley z avtobusom prispel v [[Washington, D.C.]] in se nastanil v hotelu Park Central. Prvotno je nameraval nadaljevati pot v [[New Haven]], da bi ponovno poskusil osvojiti Fosterjevo. Opazil je Reaganov urnik, ki je bil objavljen v [[The Washington Star]], in se odločil, da bo poskusil ubiti predsednika Reagana. Hinckley je vedel, da bi ga lahko med poskusom atentata ubili, zato je Fosterjevi približno dve uri pred poskusom atentata na predsednika napisal, a ne poslal pisma. V pismu je zapisal, da upa, da jo bo navdušil z obsegom svojega dejanja in da bi opustil idejo, da bi Reagana ubil v trenutku, če bi le lahko osvojil Fosterjevo srce in preživel preostanek življenja z njo. 30. marca je Reagan imel na kosilu v hotelu [[Washington Hilton]] nagovor predstavnikom AFL–CIO. Tajna služba je hotel zelo dobro poznala, saj ga je od začetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja več kot 100-krat pregledala zaradi predsedniških obiskov. Hilton je veljal za najvarnejši kraj v Washingtonu zaradi varnega, zaprtega prehoda, imenovanega "Predsedniška pot", zgrajenega po [[Atentat na Johna Kennedyja|atentatu na Johna F. Kennedyja]] leta 1963. Reagan je v stavbo vstopil skozi prehod malo pred 13:45 in pomahal množici medijev in državljanov. Tajna služba je od njega zahtevala, da na nekaterih dogodkih nosi neprebojni jopič, vendar ga Reagan na govoru ni nosil, ker bi bila njegova edina javna izpostavljenost 9 m med hotelom in njegovo limuzino, agencija pa tistega dne ni zahtevala jopičev za agente. Nihče ni videl Hinckleyja, da bi se nenavadno obnašal. Priče, ki so ga opisale kot "nemirnega" in "vznemirjenega", so očitno zamenjale Hinckleyja z drugo osebo, ki jo je tajna služba spremljala. === Streljanje === [[Slika:Photograph of chaos outside the Washington Hilton Hotel after the assassination attempt on President Reagan (white border removed).jpg|sličica|288x288_pik|Agenti tajne službe med poskusom atentata na Reagana krijejo tiskovnega predstavnika Jamesa Bradyja in policista Thomasa Delahantyja. Viden je tudi agent tajne službe Roberta Wanka, kako odpira kopito puške Uzi v primeru nadaljnjega napada.]] Ob 14:27 je Reagan zapustil hotel skozi "Predsedniško pot, kjer so čakali novinarji. Zapustil je izhod T Street NW proti svoji čakajoči limuzini, medtem ko je Hinckley čakal v množici. Tajna služba je temeljito preverila tiste, ki so se udeležili predsednikovega govora, vendar je nepreverjeni skupini dovolila, da je stala 4,5 m od njega, za vrvjo. Agencija uporablja več plasti zaščite. Lokalna policija v zunanji plasti na kratko preveri ljudi, agenti tajne službe v srednji plasti preverjajo orožje, še več agentov pa tvori notranjo plast tik okoli predsednika. Hinckley je prodrl skozi prvi dve plasti. Medtem ko je več sto ljudi ploskalo Reaganu, je predsednik nepričakovano šel tik pred Hinckleyja. Novinarji, ki so stali za vrvno barikado 6 m stran, so postavljali vprašanja. Ko je [[Mike Putzel]] iz tiskovne agencije Associated Press zavpil »Gospod predsednik—«, je Hinckley stopil naprej in z svojo pištolo šestkrat ustrelil proti predsedniku Reaganu. Prva krogla je zadela tiskovnega predstavnika Bele hiše [[James Brady|Jamesa Bradyja]] v glavo nad levim očesom, pri čemer mu je šla pod možgane in razbila možgansko votlino. Krogla je vsebovala majhen eksplozivni naboj, ki je ob udarcu eksplodiral. Policist okrožja Columbia, [[Thomas Delahanty]], je zvok prepoznal kot strel in ostro obrnil glavo v levo, da bi prepoznal strelca. Ko je to storil, ga je druga krogla zadela v zadnji del vratu, krogla pa se je odbila vse do njegove hrbtenice. Delahanty je padel na Bradyja in zavpil: "Ustrelili so me!" Tretja krogla je zgrešila predsednika Reagana in namesto tega zadela okno stavbe na drugi strani ulice. Agent tajne službe [[Tim McCarthy]] je svojo pozornost usmeril na zvok streljanja, se obrnil na desno in se postavil v ognjeno linijo. McCarthy je razširil roke in noge ter se postavil v široko držo neposredno pred Reaganom in Parrom, da bi ju oba zaščitil. McCarthyja je četrta krogla zadela v spodnji del prsnega koša, krogla pa je prečkala njegova desna pljuča, diafragmo in desni del jeter. McCarthy je zatem padel na tla k Delahantyju in Bradyju. [[Slika:Window from the armored limousine that was struck by a bullet during the 1981 assassination attempt on President Ronald Reagan and the revolver used by would-be assassin John Hinckley.jpg|sličica|300x300_pik|Pištola s katero je Hinckley poskušal ubiti predsednika Reagana.]] Hinckley je zdaj imel jasen strel na predsednika, toda [[Alfred Antenucci]], delavski uradnik iz [[Cleveland, Ohio|Clevelanda]], ki je stal v bližini in videl Hinckleyja streljati, ga je udaril v glavo in se začel z njim boriti od zadaj. Ko je zaslišal strele, je specialni agent [[Jerry Parr]] skoraj v trenutku zgrabil Reagana za ramena in se z njim pognal proti odprtim zadnjim vratom limuzine. Agent [[Ray Shaddick]] je hodil tik za Parrom in pomagal obema možema vreči v avto. Peta krogla je zadela neprebojno steklo okna na odprtih zadnjih vratih limuzine, ko sta se Reagan in Parr peljala za njim. Šesta in zadnja krogla se je odbila od oklepne strani limuzine, preletela prostor med odprtimi zadnjimi vrati in okvirjem vozila ter zadela predsednika Reagana v levo pazduho. Naboj je oplazila rebro in se zagozdila v njegovih levih pljučih, zaradi česar so se delno zrušila, preden se je ustavila manj kot centimeter (25 mm) od njegovega srca. V nekaj trenutkih po prvih strelih je agent tajne službe [[Dennis McCarthy]], ki ni bil v sorodu s [[Tim McCarthy|Timom McCarthyjem]], skočil čez pločnik in se vrgel neposredno na Hinckleyja, medtem ko so ga drugi potisnili na tla. Še en uradnik delavske policije iz območja Clevelanda, [[Frank J. McNamara]], se je pridružil Antenucciju in začel Hinckleyja tepsti v glavo, tako močno, da je Hinckleyju začela teči kri. Dennis McCarthy je kasneje poročal, da je moral udariti dva državljana, da bi ju prisilil, da izpustita Hinckleyja. Agent tajne službe [[Robert Wanko]] je uporabil avtomatsko puško Uzi, skrito v aktovki, da bi prikril predsednikovo evakuacijo in odvrnil morebiten skupinski napad. === Odhod v bolnišnico === [[Slika:Reagan Radio Traffic.ogg|sličica|318x318_pik|Zvok radijskega prometa tajne službe.]] Trenutek po streljanju so agenti tajne službe Reagana hitro namestili v predsedniško limuzino. Sprva ni bilo nobenega občutka, da je bil predsednik ranjen; krogla, ki ga je zadela, je šla tik pod njegovo pazduho. Ko pa je agent tajne službe [[Jerry Parr]] preveril Reagana za morebitne strelne rane, je predsednik glasno zakašljal, kri se je začela peniti, kar je kazalo na to, da so mu bila predrta pljuča. Reagan je v hudih bolečinah mislil, da ima zlomljeno eno od reber, ko ga je agent Parr namestil v limuzino. Parr je ukazal izvidniku, naj se preusmeri v univerzitetno bolnišnico George Washington. Čeprav je bila medicinska ekipa urgentnega centra obveščena, da prihajajo žrtve streljanja, nosila niso bila pripravljena. Reagan je izstopil iz limuzine in so ga oskrbeli na urgenci. Ker se je pritoževal nad težavami z dihanjem, ni mogel več hoditi in je Reagan zato padel na kolena. [[Slika:President Reagan with Nancy four days after the shooting - C1475-13.jpg|sličica|Predsednik Reagan skupaj z svojo ženo Nancy v bolnišnici, štiri dni po poskusu atentata.]] Travmatološka ekipa pod vodstvom dr. [[Joseph Giordan|Josepha Giordana]] je Reagana zdravila z intravenskimi tekočinami, [[Kisik|kisikom]], [[Toksoid|toksoidi]] in sistemi za zbiranje drenaže. Ko je prva dama [[Nancy Reagan]] prispela na urgenco, potem ko so jo obvestili o situaciji, ji je rekel: "Draga, pozabil sem se skloniti" – sposodil si je besede boksarja [[Jack Dempsey|Jacka Dempseyja]], ki je, ko ga je [[Gene Tunney]] bičal na vrveh, svoji ženi rekel nekaj podobnega. Iz drenažnih cevi za prsni koš je pritekla precejšnja količina krvi. Vodja torakalne kirurgije, dr. [[Benjamin L. Aaron]], se je odločil za operacijo, ker je krvavitev vztrajala. Navsezadnje je Reagan izgubil več kot polovico volumna krvi. V operacijski sobi je Reagan pripomnil: "Prosim, recite, da ste vsi republikanci." Giordano, ki je bil sicer liberalni demokrat, se je rahlo zasmejal in odgovoril: "Gospod predsednik, danes smo tukaj vsi republikanci." Operacija je trajala približno tri ure, pri čemer je kirurgom uspelo odstraniti kroglo iz Reaganovih pljuč. Potek po operaciji je zapletla vročina, ki so jo zdravili z več antibiotiki. Reaganovi pomočniki so bili zaskrbljeni zaradi predsednikovega nastopa in njegovega hitrega okrevanja. Jutro po operaciji je Reagan podpisal zakon. Reagan je bolnišnico zapustil 11. aprila. Sprva je v Beli hiši delal le dve uri na dan. Do šestindvajsetega dne ni imel nobenih sej kabineta, do devetinštiridesetega dne ni zapustil Washingtona in do devetinsedemdesetega dne ni imel nobenih tiskovnih konferenc. Reaganov zdravnik je menil, da okrevanje ne bo končano do oktobra. Na dan, ko je bil izveden poskus atentata nanj, je imel Reagan načrtovan obisk Pensilvanije. Med intubacijo je eni od medicinskih sester napisal sporočilo:"Navsezadnje bi raje bil v Filadelfiji." == Odzivi == [[Slika:Al Haig speaks to press 1981.jpg|sličica|297x297_pik|Državni sekretar [[Alexander Meigs Haig mlajši|Alexander Haig]] je o streljanju spregovoril z novinarji.]] Poskus atentata je bil posnet z več kamerami, vključno s tistimi, ki pripadajo televizijskim mrežam Big Three; [[ABC]] je začel predvajati posnetek ob 14:42 isti dan in vse tri mreže so pomotoma poročale o Bradyjevi smrti. Šokirani Američani so se zbrali okoli televizorjev v domovih in nakupovalnih središčih. Nekateri so citirali tako imenovano prekletstvo Tippecanoeja, drugi pa so se spominjali atentatov na [[John F. Kennedy|Johna Kennedyja]] in [[Martin Luther King mlajši|Martina Luthra Kinga mlajšega]].  Časopisi so izdali dodatne izdaje in uporabili velike naslove; Senat Združenih držav je prekinil sejo in prekinil razpravo o Reaganovih gospodarskih predlogih; cerkve pa so organizirale molitvene obrede. Hinckley je vprašal policiste, ki so ga aretirali, ali bo podelitev oskarjev tistega večera zaradi streljanja prestavljena, in tako je bilo; slovesnost, na kateri je nekdanji igralec Reagan posnel sporočilo, je potekala naslednji večer. Predsednik je operacijo preživel z dobro prognozo, košarkarska tekma prvenstva [[NCAA]] tistega večera med [[Indiana|Indiano]] in [[Severna Karolina|Severno Karolino]] pa ni bila prestavljena, vendar je 18.000 gledalcev v [[Philadelphia, Pensilvanija|Filadelfiji]] pred tekmo, ki jo je Indiana kasneje zmagala, počastilo z minuto molka. Takoj po streljanju je industrijski indeks Dow Jones padel, preden se je newyorška borza predčasno zaprla, vendar se je indeks naslednji dan zvišal, ko si je Reagan opomogel. == Preiskava == [[Zvezni preiskovalni urad|FBI]] je preiskavo prevzel v soboto. Agenti so pridobili nalog in preiskali hotelsko sobo strelca. Preden so se česar koli dotaknili, so posneli in fotografirali celotno sobo. Nato so jim vzeli prstne odtise, če bi obstajal sostorilec. Po besedah agenta [[Thomas J. Baker|Thomasa J. Bakerja]]: »Kar smo našli v sobi gospoda Hinckleyja, je bilo nenavadno. Na njegovi mizi, da smo ga lahko našli, je bil celoten njegov načrt. Pustil je zemljevid, kam gre. Imel je odprt jutranji časopis s predsednikovim dnevnikom. Razkril je, da bo Reagan govoril sindikalni skupini v plesni dvorani hotela Washington Hilton. Najbolj nenavadna od vsega je bila izjava – pismo igralki Jodie Foster, v katerem je razglasil, da bo storil zgodovinsko dejanje, atentat na predsednika, da bi jo navdušil.« Serijska številka Hinckleyjevega revolverja je bila posredovana Uradu za alkohol, tobak in strelno orožje. Hitro so ugotovili, kje je Hinckley kupil orožje. Policija je zbrala priče v avditoriju, kjer je predsednik imel govor. Identificirani so bili agenti tajne službe, ki so bili priče ali so imeli druge informacije iz prve roke. Po besedah agenta Thomasa J. Bakerja: »Naša nadaljnja preiskava, ki je trajala več tednov, je izsledila zgodovino g. Hinckleyja v preteklih mesecih. Odkrili smo, da je potoval po državi, hodil na strelišča in bil pravzaprav obseden z gospo Foster. Načrtoval in izvedel je poskus atentata na predsednika. Bil je duševno moten človek.« == Posledice == [[Slika:President Ronald Reagan and Nancy Reagan returning home to the White House from George Washington Hospital.jpg|levo|sličica|292x292_pik|Reagan maha iz Bele hiše po vrnitvi iz bolnišnice 11. aprila. Pod rdečim puloverjem je nosil neprebojni jopič.]] Reaganovi načrti za naslednji mesec in drugi dogodki so bili odpovedani, vključno z obiskom nadzornega centra v vesoljskem centru Lyndon Johnson v [[Houston, Teksas|Houstonu]] v [[Teksas|Teksasu]] aprila 1981 med misijo STS-1 , prvim poletom vesoljskega plovila (namesto tega je obiskal drugo misijo, STS-2 , ki je potekala novembra 1981). Reagan se je 25. aprila vrnil v Ovalno pisarno, kjer so ga toplo pozdravili njegovi pomočniki in člani kabineta; med odsotnostjo je Reagan vztrajal, da bi moral ploskati svojim sodelavcem: "Jaz bi vam moral ploskati." Njegov prvi javni nastop je bil v govoru 28. aprila pred ameriškim kongresom, v katerem je predsednik predstavil svoj načrt za zmanjšanje porabe, kar je bila predvolilna obljuba. Prejel je "dva bučna aplavza", kar je [[The New York Times|New York Times]] ocenil kot "pozdrav njegovemu dobremu zdravju", pa tudi njegovim vladnim programom, ki jih je Reagan predstavil z besedami, ki so namigovale na njegovo okrevanje. Policist in agent, ki sta bila ranjena v poskusu atentata, sta si opomogla, čeprav se je bil policist Delahanty zaradi hudih poškodb prisiljen upokojiti. V napadu je bil hudo ranjen predsednikov tiskovni predstavnik [[James Brady]], ki je utrpel hudo poškodbo glave in je zaradi tega postal trajen [[Invalidnost|invalid]]. Brady je ostal tiskovni predstavnik do konca Reaganove administracije, vendar je bila to predvsem stranska vloga. Kasneje sta Brady in njegova žena [[Sarah Brady]] postala vodilna zagovornika nadzora nad orožjem in drugih ukrepov za zmanjšanje nasilja s strelnim orožjem v Združenih državah. Par je bil aktiven tudi pri lobiranju in je ustanovil neprofitno organizacijo Handgun Control, Inc. (ki se je sčasoma preimenovala v Bradyjevo kampanjo za preprečevanje nasilja s strelnim orožjem). Kot rezultat njunega dela je bil leta 1993 sprejet zakon z imenom Brady Handgun Violence Prevention Act (Bradyjev zakon o preprečevanju nasilja s strelnim orožjem). [[Slika:President Reagan's Address on the Program for Economic Recovery, April 28, 1981.webm|sličica|280x280_pik|Reaganov govor v ameriškem kongresu, 28. aprila 1981.]] [[Jodie Foster]] so mediji v začetku leta 1981 neusmiljeno zasledovali, ker je bila tarča [[John Hinckley mlajši|Hinckleyjeve]] obsedenosti. O Hinckleyju je spregovorila štirikrat: na tiskovni konferenci nekaj dni po bombnem napadu, v članku, ki ga je napisala leta 1982 in v intervjuju s Charliejem Roseom za oddajo 60 minut II na CBS, v tistem času pa je celo zavračala intervjuje, v katerih je bilo ime Johna Hinckleyja samo omenjeno. Leta 1982 so jo poklicali na pričanje proti Hinckleyju. Po tem, ko se je na prvo vprašanje odzvala z besedami »Z Johnom Hinckleyjem sploh nimam razmerja«, naj bi Hinckley vanjo vrgel pisalo in zavpil: »Te bom že dobil, Fosterjeva!« Njena edina reakcija na vse skupaj je bila kasnejša tiskovna konferenca in članek z naslovom »Zakaj jaz?«, objavljen decembra 1982 v reviji [[Esquire]]. 21. junija 1982 je bil Hinckley spoznan za nedolžnega zaradi neprištevnosti. Psihiatrična poročila, ki jih je predložila obramba, so navajala, da je Hinckley trpel za neprištevnostjo, medtem ko so poročila tožilstva navajala, da je bil strelec pravno prišteven. John Hinckley je po nasvetu svojih odvetnikov zavrnil govorjenje v svojo obrambo. Bil je pridržan v bolnišnici St. Elizabeths v Washingtonu, D.C., kjer je bil pridržan vse do leta 2016. Po sojenju je zapisal, da je bil bombni napad "največji dokaz ljubezni vseh časov" in ni pokazal nobenega obžalovanja. Oprostilna sodba je povzročila široko razočaranje, zato so ameriški kongres in številne zvezne države preoblikovali zakone glede obrambe zaradi neprištevnosti. Stari model ocenjevanja po kazenskem zakoniku je bil nadomeščen s testom, ki dokazno breme neprištevnosti prenese s tožilstva na obtoženca. Tri zvezne države so obrambo zaradi neprištevnosti popolnoma odpravile. Po izpustitvi leta 2016 je imel Hinckley še nekaj omejitev, ki so trajale do junija 2022. Te omejitve so določale, da je Hinckley lahko na prostosti pod pogojem, da ne stori nobenega kaznivega dejanja. Te omejitve so bile nato odpravljene junija 2022. Po odpravi teh omejitev je javno izrazil obžalovanje na svoje dejanje leta 1981 in se javno opravičil svojcem družine Reagan, Brady, Foster in drugih, ki jih je v napadu poškodoval ali prizadel. == Teorije zarote == Tudi poskus atentata na Ronalda Reagana je bil predmet teorij zarote, čeprav precej manj pogosto kot primerljivi dogodki. Leta 1997 je [[Daniel Pipes]] izrazil dvome o uradni različici dogodkov. Predlagal je, da je bilo morda več kot en strelec. Opozoril je tudi na prijateljstvo med družinama Bush in Hinckley ter na dejstvo, da bi podpredsednik [[George H. W. Bush|George Bush]] postal predsednik ZDA, če bi bil atentat uspešen. [[Roger Stone]] je to mnenje ponovil skoraj 20 let pozneje. Verjel je, da je bil Bush glavni organizator napada. Trdil je, da se Bush ni strinjal z Reaganovo zunanjo politiko in da je nameraval ustanoviti svetovno vlado. Stone je trdil, da ima dokaze, da je strele izstrelilo več kot ena oseba. Vendar pa ni mogel ali ni hotel predložiti nobenega dejanskega dokaza. == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [https://web.archive.org/web/20090331205241/http://www.maniacworld.com/Assassination-Attempt-President-Ronald-Reagan.html Assassination Attempt of President Ronald Reagan (full length video)] * {{cite web |last1=Treaster |first1=Joseph B. |title=A Life that Started Out With Much Promise Took Reclusive and Hostile Path |url=https://www.nytimes.com/1981/04/01/us/a-life-that-started-out-with-much-promise-took-reclusive-and-hostile-path.html |website=[[The New York Times]]|page=A19 |date=April 1, 1981 |quote=The eldest Hinckley child, Scott, 30, is the vice president of his father's company and a friend of Neil Bush, the son of Vice President Bush. Scott Hinckley and a date had been invited to dinner at the young Bushes' home last night, but the dinner was canceled after the shooting. |ref=none}} * [https://radiotapes.com/special-postings/#Reagan Coverage the assassination attempt on President Reagan as covered by CBS Radio and WCCO-AM (Minneapolis/St. Paul, MN) plus Mutual Radio.] * {{cite AV media |author=Dr. Dennis O'Leary |date=March 30, 1981 |title=The Saving of the President |url=https://www.youtube.com/watch?v=P2Wr3UPR5CU |trans-title= |format= |work= |type= |language= |location=Washington, D.C. |publisher=YouTube |access-date=}} Video showing President Reagan being treated at George Washington University Hospital [[Kategorija:Leto 1981]] [[Kategorija:Neuspešni poskusi atentata]] [[Kategorija:Ronald Reagan]] qn6veg5p2tt8rjz0wze8vf93vxu9xmo 6676936 6676935 2026-05-17T09:26:36Z Gledalec 242658 /* Streljanje */ pp 6676936 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Napad na civiliste|title=Poskus atentata na Ronalda Reagana|image=President Ronald Reagan moments before he was shot in an assassination attempt 1981.jpg|caption=Reagan maha malo preden je ustreljen. Od leve proti desni: je publicist [[Rick Ahearn]]; [[Jerry Parr]], v beli jakni, ki je Reagana potisnil v limuzino; Tiskovni predstavnik Bele hiše [[James Brady]], ki je bil hudo ranjen zaradi strela v glavo; pomočnik [[Michael Deaver]]; neznani policist; policist [[Thomas Delahanty]], ki je bil ustreljen v vrat; in agent tajne službe [[Tim McCarthy]], ki je bil ustreljen v prsi.|date=30. marec 1981|location=[[Washington Hillton]], [[Washington D.C.]]|time=14:27|injuries=3|victims=1|perpetrator=[[John Hinckley ml.]]}}30. marca 1981 je [[Ronald Reagan|Ronalda Reagana]], takratnega predsednika [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]], ustrelil in huje ranil [[John Hinckley ml.]] v [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.]], ko se je Reagan vračal v svojo limuzino po govoru v hotelu Washington Hilton.<ref name="mj19810331">{{cite news|url=https://news.google.com/newspapers?id=8WcaAAAAIBAJ&pg=4671%2C6691271|title=Once again, the question is 'How?'|work=The Milwaukee Journal|date=March 31, 1981|agency=Associated Press and United Press International|access-date=July 22, 2012}}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=September 2023|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> Hinckley je verjel, da bo z atentatom pritegnil pozornost filmske igralke [[Jodie Foster]], s katero je bil ljubezensko obseden, po tem, ko jo je videl v filmu ''[[Taksist]]'' iz leta 1976.<ref>{{cite web|author=Gabe Hinkebebin|url=http://www.law.umkc.edu/faculty/projects/ftrials/hinckley/jfostercommun.HTM|title=Bibliography of the Hinckley Trial|publisher=Law.umkc.edu|date=October 3, 1981|access-date=2015-04-02|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110108054234/http://www.law.umkc.edu/faculty/projects/ftrials/hinckley/jfostercommun.HTM|archive-date=January 8, 2011|df=mdy-all}}</ref> Reagana je huje poškodovala revolverska krogla, ki se je odbila od boka predsedniške limuzine in ga zadela v levo stran pazduho, zlomila [[rebro]], prebodla [[pljuča]] in povzročila resno notranjo krvavitev. Ob prihodu v univerzitetno bolnišnico George Washington je bil v življenjski nevarnosti, vendar so ga rešili na urgenci; nato je prestal nujno operacijo. Ozdravel je in bil 11. aprila izpuščen iz bolnišnice. Uradnega sklicevanja na 3. ali 4. razdelek 25. amandmaja ustave (glede podpredsednika, ki prevzame predsednikove pristojnosti in dolžnosti) ni bilo, čeprav je državni sekretar [[Alexander Meigs Haig mlajši|Alexander Haig]] izjavil, da je "imel nadzor" v Beli hiši, dokler se podpredsednik [[George H. W. Bush]] ni vrnil v Washington iz Fort Wortha v [[Teksas|Teksasu]]. Haig je bil četrti v nasledstveni vrsti za Bushem, predsednikom predstavniškega doma [[Tip O'Neill|Tipom O'Neillom]] in začasnim predsednikom senata [[Strom Thurmond|Stromom Thurmondom]]. V poskusu atentata so bili poškodovani tudi tiskovni sekretar Bele hiše [[James Brady]], agent tajne službe [[Tim McCarthy]] in policist [[Thomas Delahanty]]. Vsi trije so preživeli, Brady pa je utrpel poškodbe [[Možgani|možganov]] in je do konca življenja ostal [[Invalidnost|invalid]]. Njegova smrt leta 2014 je veljala za umor, ker jo je nazadnje povzročila njegova poškodba.<ref name="BradyHomicide">{{cite news|url=https://www.washingtonpost.com/local/crime/james-bradys-death-ruled-homicide-by-dc-medical-examiner/2014/08/08/686de224-1f41-11e4-82f9-2cd6fa8da5c4_story.html|title=Medical examiner rules James Brady's death a homicide|newspaper=The Washington Post|access-date=June 24, 2017|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160328024710/https://www.washingtonpost.com/local/crime/james-bradys-death-ruled-homicide-by-dc-medical-examiner/2014/08/08/686de224-1f41-11e4-82f9-2cd6fa8da5c4_story.html|url-access=subscription|archive-date=March 28, 2016}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/2014/08/09/us/james-brady-s-death-ruled-a-homicide-police-say.html|title=Coroner Is Said to Rule James Brady's Death a Homicide, 33 Years After a Shooting|last1=Corasaniti|first1=Nick|date=8 August 2014|website=The New York Times|access-date=2 January 2015}}</ref> Hinckley je bil na sodišču spoznan za nedolžnega zaradi neprištevnosti po obtožbah poskusa atentata na predsednika. Ostal je zaprt v psihiatrični bolnišnici Svete Elizabete v Washingtonu, D.C. Januarja 2015 so zvezni tožilci sporočili, da Hinckleyja ne bodo obtožili Bradyjeve smrti, kljub temu, da je preiskovalni zdravnik njegovo smrt označil za umor.<ref name="NotCharge">{{cite news|url=https://www.washingtonpost.com/local/crime/prosecutors-will-not-charge-hinckley-with-murder-in-death-of-james-brady/2015/01/02/67de0024-929a-11e4-a900-9960214d4cd7_story.html|url-access=subscription|title=Hinckley won't face murder charge in death of James Brady, prosecutors say|last1=Hermann|first1=Peter|date=2 January 2015|newspaper=The Washington Post|access-date=2 January 2015}}</ref> Hinckley je bil 10. septembra 2016 odpuščen iz institucionalne psihiatrične oskrbe, vendar je imel še nekaj omejitev, ki so trajale do junija 2022. == Ozadje in motivacija == Hinckleyjev motiv za atentat je bila njegova ljubezenska obsedenost z filmsko igralko [[Jodie Foster]]. Medtem ko je konec sedemdesetih let še živel v [[Hollywood|Hollywoodu]], si je Hinckley film Taksist ogledal neštetokrat in se očitno poistovetil s protagonistom filma, Travisom Bicklom (igra ga [[Robert De Niro]]). Film spremlja Travisovo skrb za 12-letno prostitutko (igra jo Jodie Foster) in se konča s krvavim prizorom, v katerem ubije njene zvodnike in stranko. Naslednjih nekaj let je Hinckley zasledoval Fosterjevo po vsej državi, celo tako daleč, da se je tam vpisal na tečaj pisanja, potem ko je iz revije izvedel, da študira na univerzi Yale. Konec leta 1980 je Hinckley Fosterjevi napisal številna pisma in se z njo dvakrat pogovarjal po telefonu. Kljub temu, da ga je vljudno, a odločno zavrnila, pa ni odnehal. Hinckley je bil prepričan, da lahko s tem, ko postane znan po vsej državi, doseže enak družbeni status kot Fosterjeva. Tako kot Travis Bickle iz filma je tudi Hinckley začel zasledovati ameriškega predsednika [[Jimmy Carter|Jimmyja Carterja]] z namenom, da bi ga ubil. Marca 1981 je Hinckley Fosterjevi napisal še nekaj sporočil. Njihov ton se je bistveno razlikoval od prejšnjih, zaradi česar jih je posredovala dekanu. Dekan je nato sporočila izročil policiji, vendar Hinckleyjevega prebivališča ni bilo mogoče ugotoviti. == Poskus atentata == === Reaganov govor v hotelu Washington Hilton === 28. marca je Hinckley z avtobusom prispel v [[Washington, D.C.]] in se nastanil v hotelu Park Central. Prvotno je nameraval nadaljevati pot v [[New Haven]], da bi ponovno poskusil osvojiti Fosterjevo. Opazil je Reaganov urnik, ki je bil objavljen v [[The Washington Star]], in se odločil, da bo poskusil ubiti predsednika Reagana. Hinckley je vedel, da bi ga lahko med poskusom atentata ubili, zato je Fosterjevi približno dve uri pred poskusom atentata na predsednika napisal, a ne poslal pisma. V pismu je zapisal, da upa, da jo bo navdušil z obsegom svojega dejanja in da bi opustil idejo, da bi Reagana ubil v trenutku, če bi le lahko osvojil Fosterjevo srce in preživel preostanek življenja z njo. 30. marca je Reagan imel na kosilu v hotelu [[Washington Hilton]] nagovor predstavnikom AFL–CIO. Tajna služba je hotel zelo dobro poznala, saj ga je od začetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja več kot 100-krat pregledala zaradi predsedniških obiskov. Hilton je veljal za najvarnejši kraj v Washingtonu zaradi varnega, zaprtega prehoda, imenovanega "Predsedniška pot", zgrajenega po [[Atentat na Johna Kennedyja|atentatu na Johna F. Kennedyja]] leta 1963. Reagan je v stavbo vstopil skozi prehod malo pred 13:45 in pomahal množici medijev in državljanov. Tajna služba je od njega zahtevala, da na nekaterih dogodkih nosi neprebojni jopič, vendar ga Reagan na govoru ni nosil, ker bi bila njegova edina javna izpostavljenost 9 m med hotelom in njegovo limuzino, agencija pa tistega dne ni zahtevala jopičev za agente. Nihče ni videl Hinckleyja, da bi se nenavadno obnašal. Priče, ki so ga opisale kot "nemirnega" in "vznemirjenega", so očitno zamenjale Hinckleyja z drugo osebo, ki jo je tajna služba spremljala. === Streljanje === [[Slika:Photograph of chaos outside the Washington Hilton Hotel after the assassination attempt on President Reagan (white border removed).jpg|sličica|288x288_pik|Agenti tajne službe med poskusom atentata na Reagana krijejo tiskovnega predstavnika Jamesa Bradyja in policista Thomasa Delahantyja. Viden je tudi agent tajne službe Roberta Wanka, kako odpira kopito puške Uzi v primeru nadaljnjega napada.]] Ob 14:27 je Reagan zapustil hotel skozi "Predsedniško pot, kjer so čakali novinarji. Zapustil je izhod T Street NW proti svoji čakajoči limuzini, medtem ko je Hinckley čakal v množici. Tajna služba je temeljito preverila tiste, ki so se udeležili predsednikovega govora, vendar je nepreverjeni skupini dovolila, da je stala 4,5 m od njega, za vrvjo. Agencija uporablja več plasti zaščite. Lokalna policija v zunanji plasti na kratko preveri ljudi, agenti tajne službe v srednji plasti preverjajo orožje, še več agentov pa tvori notranjo plast tik okoli predsednika. Hinckley je prodrl skozi prvi dve plasti. Medtem ko je več sto ljudi ploskalo Reaganu, je predsednik nepričakovano šel tik pred Hinckleyja. Novinarji, ki so stali za vrvno barikado 6 m stran, so postavljali vprašanja. Ko je [[Mike Putzel]] iz tiskovne agencije Associated Press zavpil »Gospod predsednik—«, je Hinckley stopil naprej in z svojo pištolo šestkrat ustrelil proti predsedniku Reaganu. [[Slika:Police crowd around John Hinckley Jr. - C1426-27.jpg|levo|sličica|294x294_pik|Hinckleyja so aretirali v nekaj sekundah po streljanju in ga usmerili proti prvemu policijskemu vozilu, katerega zadnja vrata so bila zaklenjena, zaradi česar so se policisti morali obrniti proti drugemu vozilu.]] Prva krogla je zadela tiskovnega predstavnika Bele hiše [[James Brady|Jamesa Bradyja]] v glavo nad levim očesom, pri čemer mu je šla pod možgane in razbila možgansko votlino. Krogla je vsebovala majhen eksplozivni naboj, ki je ob udarcu eksplodiral. Policist okrožja Columbia, [[Thomas Delahanty]], je zvok prepoznal kot strel in ostro obrnil glavo v levo, da bi prepoznal strelca. Ko je to storil, ga je druga krogla zadela v zadnji del vratu, krogla pa se je odbila vse do njegove hrbtenice. Delahanty je padel na Bradyja in zavpil: "Ustrelili so me!" Tretja krogla je zgrešila predsednika Reagana in namesto tega zadela okno stavbe na drugi strani ulice. Agent tajne službe [[Tim McCarthy]] je svojo pozornost usmeril na zvok streljanja, se obrnil na desno in se postavil v ognjeno linijo. McCarthy je razširil roke in noge ter se postavil v široko držo neposredno pred Reaganom in Parrom, da bi ju oba zaščitil. McCarthyja je četrta krogla zadela v spodnji del prsnega koša, krogla pa je prečkala njegova desna pljuča, diafragmo in desni del jeter. McCarthy je zatem padel na tla k Delahantyju in Bradyju. [[Slika:Window from the armored limousine that was struck by a bullet during the 1981 assassination attempt on President Ronald Reagan and the revolver used by would-be assassin John Hinckley.jpg|sličica|300x300_pik|Pištola s katero je Hinckley poskušal ubiti predsednika Reagana.]] Hinckley je zdaj imel jasen strel na predsednika, toda [[Alfred Antenucci]], delavski uradnik iz [[Cleveland, Ohio|Clevelanda]], ki je stal v bližini in videl Hinckleyja streljati, ga je udaril v glavo in se začel z njim boriti od zadaj. Ko je zaslišal strele, je specialni agent [[Jerry Parr]] skoraj v trenutku zgrabil Reagana za ramena in se z njim pognal proti odprtim zadnjim vratom limuzine. Agent [[Ray Shaddick]] je hodil tik za Parrom in pomagal obema možema vreči v avto. Peta krogla je zadela neprebojno steklo okna na odprtih zadnjih vratih limuzine, ko sta se Reagan in Parr peljala za njim. Šesta in zadnja krogla se je odbila od oklepne strani limuzine, preletela prostor med odprtimi zadnjimi vrati in okvirjem vozila ter zadela predsednika Reagana v levo pazduho. Naboj je oplazila rebro in se zagozdila v njegovih levih pljučih, zaradi česar so se delno zrušila, preden se je ustavila manj kot centimeter (25 mm) od njegovega srca. V nekaj trenutkih po prvih strelih je agent tajne službe [[Dennis McCarthy]], ki ni bil v sorodu s [[Tim McCarthy|Timom McCarthyjem]], skočil čez pločnik in se vrgel neposredno na Hinckleyja, medtem ko so ga drugi potisnili na tla. Še en uradnik delavske policije iz območja Clevelanda, [[Frank J. McNamara]], se je pridružil Antenucciju in začel Hinckleyja tepsti v glavo, tako močno, da je Hinckleyju začela teči kri. Dennis McCarthy je kasneje poročal, da je moral udariti dva državljana, da bi ju prisilil, da izpustita Hinckleyja. Agent tajne službe [[Robert Wanko]] je uporabil avtomatsko puško Uzi, skrito v aktovki, da bi prikril predsednikovo evakuacijo in odvrnil morebiten skupinski napad. === Odhod v bolnišnico === [[Slika:Reagan Radio Traffic.ogg|sličica|318x318_pik|Zvok radijskega prometa tajne službe.]] Trenutek po streljanju so agenti tajne službe Reagana hitro namestili v predsedniško limuzino. Sprva ni bilo nobenega občutka, da je bil predsednik ranjen; krogla, ki ga je zadela, je šla tik pod njegovo pazduho. Ko pa je agent tajne službe [[Jerry Parr]] preveril Reagana za morebitne strelne rane, je predsednik glasno zakašljal, kri se je začela peniti, kar je kazalo na to, da so mu bila predrta pljuča. Reagan je v hudih bolečinah mislil, da ima zlomljeno eno od reber, ko ga je agent Parr namestil v limuzino. Parr je ukazal izvidniku, naj se preusmeri v univerzitetno bolnišnico George Washington. Čeprav je bila medicinska ekipa urgentnega centra obveščena, da prihajajo žrtve streljanja, nosila niso bila pripravljena. Reagan je izstopil iz limuzine in so ga oskrbeli na urgenci. Ker se je pritoževal nad težavami z dihanjem, ni mogel več hoditi in je Reagan zato padel na kolena. [[Slika:President Reagan with Nancy four days after the shooting - C1475-13.jpg|sličica|Predsednik Reagan skupaj z svojo ženo Nancy v bolnišnici, štiri dni po poskusu atentata.]] Travmatološka ekipa pod vodstvom dr. [[Joseph Giordan|Josepha Giordana]] je Reagana zdravila z intravenskimi tekočinami, [[Kisik|kisikom]], [[Toksoid|toksoidi]] in sistemi za zbiranje drenaže. Ko je prva dama [[Nancy Reagan]] prispela na urgenco, potem ko so jo obvestili o situaciji, ji je rekel: "Draga, pozabil sem se skloniti" – sposodil si je besede boksarja [[Jack Dempsey|Jacka Dempseyja]], ki je, ko ga je [[Gene Tunney]] bičal na vrveh, svoji ženi rekel nekaj podobnega. Iz drenažnih cevi za prsni koš je pritekla precejšnja količina krvi. Vodja torakalne kirurgije, dr. [[Benjamin L. Aaron]], se je odločil za operacijo, ker je krvavitev vztrajala. Navsezadnje je Reagan izgubil več kot polovico volumna krvi. V operacijski sobi je Reagan pripomnil: "Prosim, recite, da ste vsi republikanci." Giordano, ki je bil sicer liberalni demokrat, se je rahlo zasmejal in odgovoril: "Gospod predsednik, danes smo tukaj vsi republikanci." Operacija je trajala približno tri ure, pri čemer je kirurgom uspelo odstraniti kroglo iz Reaganovih pljuč. Potek po operaciji je zapletla vročina, ki so jo zdravili z več antibiotiki. Reaganovi pomočniki so bili zaskrbljeni zaradi predsednikovega nastopa in njegovega hitrega okrevanja. Jutro po operaciji je Reagan podpisal zakon. Reagan je bolnišnico zapustil 11. aprila. Sprva je v Beli hiši delal le dve uri na dan. Do šestindvajsetega dne ni imel nobenih sej kabineta, do devetinštiridesetega dne ni zapustil Washingtona in do devetinsedemdesetega dne ni imel nobenih tiskovnih konferenc. Reaganov zdravnik je menil, da okrevanje ne bo končano do oktobra. Na dan, ko je bil izveden poskus atentata nanj, je imel Reagan načrtovan obisk Pensilvanije. Med intubacijo je eni od medicinskih sester napisal sporočilo:"Navsezadnje bi raje bil v Filadelfiji." == Odzivi == [[Slika:Al Haig speaks to press 1981.jpg|sličica|297x297_pik|Državni sekretar [[Alexander Meigs Haig mlajši|Alexander Haig]] je o streljanju spregovoril z novinarji.]] Poskus atentata je bil posnet z več kamerami, vključno s tistimi, ki pripadajo televizijskim mrežam Big Three; [[ABC]] je začel predvajati posnetek ob 14:42 isti dan in vse tri mreže so pomotoma poročale o Bradyjevi smrti. Šokirani Američani so se zbrali okoli televizorjev v domovih in nakupovalnih središčih. Nekateri so citirali tako imenovano prekletstvo Tippecanoeja, drugi pa so se spominjali atentatov na [[John F. Kennedy|Johna Kennedyja]] in [[Martin Luther King mlajši|Martina Luthra Kinga mlajšega]].  Časopisi so izdali dodatne izdaje in uporabili velike naslove; Senat Združenih držav je prekinil sejo in prekinil razpravo o Reaganovih gospodarskih predlogih; cerkve pa so organizirale molitvene obrede. Hinckley je vprašal policiste, ki so ga aretirali, ali bo podelitev oskarjev tistega večera zaradi streljanja prestavljena, in tako je bilo; slovesnost, na kateri je nekdanji igralec Reagan posnel sporočilo, je potekala naslednji večer. Predsednik je operacijo preživel z dobro prognozo, košarkarska tekma prvenstva [[NCAA]] tistega večera med [[Indiana|Indiano]] in [[Severna Karolina|Severno Karolino]] pa ni bila prestavljena, vendar je 18.000 gledalcev v [[Philadelphia, Pensilvanija|Filadelfiji]] pred tekmo, ki jo je Indiana kasneje zmagala, počastilo z minuto molka. Takoj po streljanju je industrijski indeks Dow Jones padel, preden se je newyorška borza predčasno zaprla, vendar se je indeks naslednji dan zvišal, ko si je Reagan opomogel. == Preiskava == [[Zvezni preiskovalni urad|FBI]] je preiskavo prevzel v soboto. Agenti so pridobili nalog in preiskali hotelsko sobo strelca. Preden so se česar koli dotaknili, so posneli in fotografirali celotno sobo. Nato so jim vzeli prstne odtise, če bi obstajal sostorilec. Po besedah agenta [[Thomas J. Baker|Thomasa J. Bakerja]]: »Kar smo našli v sobi gospoda Hinckleyja, je bilo nenavadno. Na njegovi mizi, da smo ga lahko našli, je bil celoten njegov načrt. Pustil je zemljevid, kam gre. Imel je odprt jutranji časopis s predsednikovim dnevnikom. Razkril je, da bo Reagan govoril sindikalni skupini v plesni dvorani hotela Washington Hilton. Najbolj nenavadna od vsega je bila izjava – pismo igralki Jodie Foster, v katerem je razglasil, da bo storil zgodovinsko dejanje, atentat na predsednika, da bi jo navdušil.« Serijska številka Hinckleyjevega revolverja je bila posredovana Uradu za alkohol, tobak in strelno orožje. Hitro so ugotovili, kje je Hinckley kupil orožje. Policija je zbrala priče v avditoriju, kjer je predsednik imel govor. Identificirani so bili agenti tajne službe, ki so bili priče ali so imeli druge informacije iz prve roke. Po besedah agenta Thomasa J. Bakerja: »Naša nadaljnja preiskava, ki je trajala več tednov, je izsledila zgodovino g. Hinckleyja v preteklih mesecih. Odkrili smo, da je potoval po državi, hodil na strelišča in bil pravzaprav obseden z gospo Foster. Načrtoval in izvedel je poskus atentata na predsednika. Bil je duševno moten človek.« == Posledice == [[Slika:President Ronald Reagan and Nancy Reagan returning home to the White House from George Washington Hospital.jpg|levo|sličica|292x292_pik|Reagan maha iz Bele hiše po vrnitvi iz bolnišnice 11. aprila. Pod rdečim puloverjem je nosil neprebojni jopič.]] Reaganovi načrti za naslednji mesec in drugi dogodki so bili odpovedani, vključno z obiskom nadzornega centra v vesoljskem centru Lyndon Johnson v [[Houston, Teksas|Houstonu]] v [[Teksas|Teksasu]] aprila 1981 med misijo STS-1 , prvim poletom vesoljskega plovila (namesto tega je obiskal drugo misijo, STS-2 , ki je potekala novembra 1981). Reagan se je 25. aprila vrnil v Ovalno pisarno, kjer so ga toplo pozdravili njegovi pomočniki in člani kabineta; med odsotnostjo je Reagan vztrajal, da bi moral ploskati svojim sodelavcem: "Jaz bi vam moral ploskati." Njegov prvi javni nastop je bil v govoru 28. aprila pred ameriškim kongresom, v katerem je predsednik predstavil svoj načrt za zmanjšanje porabe, kar je bila predvolilna obljuba. Prejel je "dva bučna aplavza", kar je [[The New York Times|New York Times]] ocenil kot "pozdrav njegovemu dobremu zdravju", pa tudi njegovim vladnim programom, ki jih je Reagan predstavil z besedami, ki so namigovale na njegovo okrevanje. Policist in agent, ki sta bila ranjena v poskusu atentata, sta si opomogla, čeprav se je bil policist Delahanty zaradi hudih poškodb prisiljen upokojiti. V napadu je bil hudo ranjen predsednikov tiskovni predstavnik [[James Brady]], ki je utrpel hudo poškodbo glave in je zaradi tega postal trajen [[Invalidnost|invalid]]. Brady je ostal tiskovni predstavnik do konca Reaganove administracije, vendar je bila to predvsem stranska vloga. Kasneje sta Brady in njegova žena [[Sarah Brady]] postala vodilna zagovornika nadzora nad orožjem in drugih ukrepov za zmanjšanje nasilja s strelnim orožjem v Združenih državah. Par je bil aktiven tudi pri lobiranju in je ustanovil neprofitno organizacijo Handgun Control, Inc. (ki se je sčasoma preimenovala v Bradyjevo kampanjo za preprečevanje nasilja s strelnim orožjem). Kot rezultat njunega dela je bil leta 1993 sprejet zakon z imenom Brady Handgun Violence Prevention Act (Bradyjev zakon o preprečevanju nasilja s strelnim orožjem). [[Slika:President Reagan's Address on the Program for Economic Recovery, April 28, 1981.webm|sličica|280x280_pik|Reaganov govor v ameriškem kongresu, 28. aprila 1981.]] [[Jodie Foster]] so mediji v začetku leta 1981 neusmiljeno zasledovali, ker je bila tarča [[John Hinckley mlajši|Hinckleyjeve]] obsedenosti. O Hinckleyju je spregovorila štirikrat: na tiskovni konferenci nekaj dni po bombnem napadu, v članku, ki ga je napisala leta 1982 in v intervjuju s Charliejem Roseom za oddajo 60 minut II na CBS, v tistem času pa je celo zavračala intervjuje, v katerih je bilo ime Johna Hinckleyja samo omenjeno. Leta 1982 so jo poklicali na pričanje proti Hinckleyju. Po tem, ko se je na prvo vprašanje odzvala z besedami »Z Johnom Hinckleyjem sploh nimam razmerja«, naj bi Hinckley vanjo vrgel pisalo in zavpil: »Te bom že dobil, Fosterjeva!« Njena edina reakcija na vse skupaj je bila kasnejša tiskovna konferenca in članek z naslovom »Zakaj jaz?«, objavljen decembra 1982 v reviji [[Esquire]]. 21. junija 1982 je bil Hinckley spoznan za nedolžnega zaradi neprištevnosti. Psihiatrična poročila, ki jih je predložila obramba, so navajala, da je Hinckley trpel za neprištevnostjo, medtem ko so poročila tožilstva navajala, da je bil strelec pravno prišteven. John Hinckley je po nasvetu svojih odvetnikov zavrnil govorjenje v svojo obrambo. Bil je pridržan v bolnišnici St. Elizabeths v Washingtonu, D.C., kjer je bil pridržan vse do leta 2016. Po sojenju je zapisal, da je bil bombni napad "največji dokaz ljubezni vseh časov" in ni pokazal nobenega obžalovanja. Oprostilna sodba je povzročila široko razočaranje, zato so ameriški kongres in številne zvezne države preoblikovali zakone glede obrambe zaradi neprištevnosti. Stari model ocenjevanja po kazenskem zakoniku je bil nadomeščen s testom, ki dokazno breme neprištevnosti prenese s tožilstva na obtoženca. Tri zvezne države so obrambo zaradi neprištevnosti popolnoma odpravile. Po izpustitvi leta 2016 je imel Hinckley še nekaj omejitev, ki so trajale do junija 2022. Te omejitve so določale, da je Hinckley lahko na prostosti pod pogojem, da ne stori nobenega kaznivega dejanja. Te omejitve so bile nato odpravljene junija 2022. Po odpravi teh omejitev je javno izrazil obžalovanje na svoje dejanje leta 1981 in se javno opravičil svojcem družine Reagan, Brady, Foster in drugih, ki jih je v napadu poškodoval ali prizadel. == Teorije zarote == Tudi poskus atentata na Ronalda Reagana je bil predmet teorij zarote, čeprav precej manj pogosto kot primerljivi dogodki. Leta 1997 je [[Daniel Pipes]] izrazil dvome o uradni različici dogodkov. Predlagal je, da je bilo morda več kot en strelec. Opozoril je tudi na prijateljstvo med družinama Bush in Hinckley ter na dejstvo, da bi podpredsednik [[George H. W. Bush|George Bush]] postal predsednik ZDA, če bi bil atentat uspešen. [[Roger Stone]] je to mnenje ponovil skoraj 20 let pozneje. Verjel je, da je bil Bush glavni organizator napada. Trdil je, da se Bush ni strinjal z Reaganovo zunanjo politiko in da je nameraval ustanoviti svetovno vlado. Stone je trdil, da ima dokaze, da je strele izstrelilo več kot ena oseba. Vendar pa ni mogel ali ni hotel predložiti nobenega dejanskega dokaza. == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [https://web.archive.org/web/20090331205241/http://www.maniacworld.com/Assassination-Attempt-President-Ronald-Reagan.html Assassination Attempt of President Ronald Reagan (full length video)] * {{cite web |last1=Treaster |first1=Joseph B. |title=A Life that Started Out With Much Promise Took Reclusive and Hostile Path |url=https://www.nytimes.com/1981/04/01/us/a-life-that-started-out-with-much-promise-took-reclusive-and-hostile-path.html |website=[[The New York Times]]|page=A19 |date=April 1, 1981 |quote=The eldest Hinckley child, Scott, 30, is the vice president of his father's company and a friend of Neil Bush, the son of Vice President Bush. Scott Hinckley and a date had been invited to dinner at the young Bushes' home last night, but the dinner was canceled after the shooting. |ref=none}} * [https://radiotapes.com/special-postings/#Reagan Coverage the assassination attempt on President Reagan as covered by CBS Radio and WCCO-AM (Minneapolis/St. Paul, MN) plus Mutual Radio.] * {{cite AV media |author=Dr. Dennis O'Leary |date=March 30, 1981 |title=The Saving of the President |url=https://www.youtube.com/watch?v=P2Wr3UPR5CU |trans-title= |format= |work= |type= |language= |location=Washington, D.C. |publisher=YouTube |access-date=}} Video showing President Reagan being treated at George Washington University Hospital [[Kategorija:Leto 1981]] [[Kategorija:Neuspešni poskusi atentata]] [[Kategorija:Ronald Reagan]] hmydn1x2pt5wf08w4glazy3qq8i6nnc 0 574883 6676448 6499870 2026-05-16T12:18:13Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676448 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Stolp u uro, Casablanca | native_name = برج الساعة بالدار البيضاء<br />''Tour de l'horloge de Casablanca'' | native_name_lang = | image = Tour_de_l'Horloge_2.JPG | image_size = | image_caption = Stolp z uro, zgrajen leta 1993, posnema obliko prvotnega, zgrajenega leta 1909 in porušenega leta 1948 | map_type = Maroko | map_caption = | map_size = | map_dot_label = | relief = | former_names = | alternate_names = | etymology = | status = | cancelled = | topped_out = | building_type = | architectural_style = | classification = | location = | address = | location_city = <!-- or | location_town = --> | location_country = | coordinates = {{coord|33.59690|-7.61724|format=dms|type:landmark_region:MA|display=inline,title}} | altitude = | current_tenants = | namesake = | groundbreaking_date = | start_date = | stop_date = | est_completion = | topped_out_date = | completion_date = 1909 | opened_date = | inauguration_date = | relocated_date = 1993 | renovation_date = | closing_date = | demolition_date = 1948 | cost = | client = | owner = | landlord = | affiliation = | height = 20 m | architectural = | tip = | diameter = | other_dimensions = | structural_system = | material = | size = | floor_count = | floor_area = | architect = Capitaine du Génie Bouillot | architecture_firm = | developer = | engineer = | structural_engineer = | services_engineer = | civil_engineer = | awards = | designations = | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | embed = | embedded = | footnotes = }} '''Stolp z uro v Casablanci''' ({{lang-ar|برج الساعة بالدار البيضاء}}, {{lang-fr|Tour de l'horloge de Casablanca}}) je stolp z uro v [[Casablanca|Casablanci]] v [[Maroko|Maroku]]. [[Stolp]], ki stoji na Trgu Združenih narodov, je reprodukcija ene najstarejših francosko zgrajenih struktur v mestu iz leta 1993. Prvotni stolp je leta 1909 zgradil francoski poveljnik Charles Martial Joseph Dessigny, oblikoval pa ga je Le Capitaine du Génie Bouillot<ref>{{Cite web|url=https://jawharkodadi.com/la-veritable-histoire-de-la-tour-de-lhorloge-de-casablanca/|title=La Véritable Histoire de la Tour de l'Horloge de Casablanca|date=2023-08-12|website=Jawhar Kodadi Architect|language=FR|access-date=2023-08-12}}</ref> kot identično kopijo stolpa, ki ga je zgradil v Aïn Séfri, ko je bil tam prej nameščen.<ref>{{Cite web|url=http://www2.culture.gouv.fr/Wave/savimage/leonore/LH050/PG/FRDAFAN83_OL0759026v001.htm|title=Ministère de la culture - Base Léonore|website=www2.culture.gouv.fr|access-date=2019-05-12}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k63830588|title=Journal officiel de la République française. Lois et décrets|date=1920-10-04|website=Gallica|language=EN|access-date=2019-05-12}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.entreprises-coloniales.fr/algerie.html|title=Les entreprises coloniales françaises : Afrique du Nord - Algérie|website=www.entreprises-coloniales.fr|access-date=2019-05-12}}</ref><ref name=":0">{{Cite book |last=Adam |first=André |title=Histoire de Casablanca: des origines à 1914 |publisher=Annales de la Faculté des Lettres Aix En Provence, Editions Ophrys |year=1963 |location=Aix En Provence |pages=161 |quote=»Oddelek za občinska dela« je bil začrtan, ko je bil julija 1909 inženirski častnik, stotnik Bouillot, namestnik stotnika Dessignyja. Najvidnejša sled, ki jo je pustil v zgodovini mesta, je bil stolp z uro, zgrajen leta 1910 na vrhu enega od stolpov obzidja (73) v bližini Bâb el-Kebîrja in ki je po uničenju zidu, je do maja 1948 samevala sredi Place de France. Vendar mu je treba priznati bolj koristno delo, zlasti kar zadeva ceste: popravilo kanalizacije, tlakovanje ulic starega mesta, razvoj 2500 metrov cest za oskrbo stavb, zgrajenih ''extra muros'', študija o oskrbi z vodo Tit-Mellil, ustanovitev drevesnice za oskrbo občinskih nasadov. ... (73) Po Houelu (str. 133) je bila to replika identičnega stolpa, ki ga je zgradila ista oseba na trgu Ain Sefra}}</ref> Porušen je bil maja 1948. Sedanji stolp je skoraj enaka kopija, ki je bila v bližini obnovljena leta 1993. == Zgodovina == Poveljnik francoske vojske Charles Martial Joseph Dessigny, takrat vodja francoskega oddelka za javne objekte v nedavno bombardirani in okupirani Casablanci, je ukazal gradnjo stolpa.<ref>{{Cite book|last=Cohen|first=Jean-Louis|url=https://www.worldcat.org/oclc/49225856|title=Casablanca : colonial myths and architectural ventures|date=2002|others=Monique Eleb|isbn=1-58093-087-5|location=New York|pages=41|oclc=49225856}}</ref> Dokončana je bila med letoma 1908-1910, pred pogodbo iz Fesa leta 1912, ki je uradno vzpostavila francoski protektorat. Ta izvirni stolp je bil ena prvih stvari, ki so jih zgradili francoski kolonisti v Casablanci in Maroku. Dosegel je višino 20 metrov, tako kot drugi, zgrajen pod Dessignyjevim poveljstvom v Aïn Séfri v alžirskem gorovju Atlas, ko je bil tam nameščen.<ref>{{Cite book|last=Cohen|first=Jean-Louis| url=https://www.worldcat.org/oclc/49225856| title=Casablanca : colonial myths and architectural ventures|date=2002|others=Monique Eleb|isbn=1-58093-087-5|location=New York|pages=43|oclc=49225856}}</ref> Stolp z uro je imel velik simbolni pomen, saj je bil simbol francoske moči in nastajanja novega reda.<ref>{{Cite web|url=https://www.maghress.com/rissalatalomma/10520|title=الذكرى المائوية للمخطط الحضري الأول لمدينة الدارالبيضاء: المدرسة العليا للهندسة المعمارية بالبيضاء تنظم لقاءات علمية|website=مغرس|access-date=2019-05-12|archive-date=2019-05-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20190512201833/https://www.maghress.com/rissalatalomma/10520|url-status=dead}}</ref> Prvotni stolp z uro v Casablanci, ki je bil domnevno porušen leta 1948 zaradi strukturne krhkosti, se je soočil s svojo usodo ne le zaradi svojega stanja, ampak tudi zato, ker je oviral rastoči promet na trgu Place de France. Ponovno je bil rojen leta 1993, postavljen 45 metrov stran in zasukan za 45 stopinj v nasprotni smeri urinega kazalca od svoje prvotne lokacije - detajl, ki odmeva z njegovo preteklostjo, natanko 45 let po rušenju, in dodaja plast zgodovinskih spletk njegovi rekonstrukciji.<ref>{{Cite web|url=https://jawharkodadi.com/la-veritable-histoire-de-la-tour-de-lhorloge-de-casablanca/|title=La Véritable Histoire de la Tour de l'Horloge de Casablanca|date=2023-08-12|website=Jawhar Kodadi Architect|language=FR|access-date=2023-08-12}}</ref> == Opis == [[File:السوق_الكبير_خارج_أسوار_مدينة_الدار_البيضاء_عام_1911.jpg|thumb|left|Fotografija prvotnega stolpa, videnega s tržnice ''soq kbir'', objavljena leta 1911, po bombardiranju leta 1907 in pred vzpostavitvijo protektorata leta 1912.]] Stolp posnema obliko [[minaret]]a in tako kot večina maroških minaretov je stolp kvadratne osnove. Ima 4 okrogle mehanske številčnice ure, eno na vsaki strani stolpa. Številke na teh številčnicah ure so z rimskimi številkami. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Casablanca Clock Tower}} [[Kategorija:Casablanca]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Maroku]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1993]] l9khc8a6vulwpfwmchv17t34rz3d3h4 0 575682 6676561 6676040 2026-05-16T15:43:41Z Mnogoterost 140263 pp 6676561 wikitext text/x-wiki {{v delu}} [[Slika:Putin_in_Munchen.jpg|sličica| [[Vladimir Putin|Putin]] na 43. varnostni konferenci v [[München|Münchnu]] leta 2007.]] '''Putinov govor na 43. münchenski varnostni konferenci leta 2007''' je bil prvi govor voditelja ruske države na varnostni konferenci v [[München|Münchnu]]. Glavne teme njegovega govora 10. februarja 2007 so bile kritike monopolarnega svetovnega reda, širitve [[NATO]] proti vzhodu, razorožitev in [[Iran|iranski]] jedrski program.<ref>{{Navedi splet|title=Vladimir Putin - Speech and Q&A on Security Policy at the 43rd Munich Security Conference 2007 (text-audio-video)|url=https://www.americanrhetoric.com/speeches/vladimirputin43rdmunichsecurityconference2007.htm|accessdate=2025-01-04|website=www.americanrhetoric.com}}</ref> Putinov govor je bil razumljen kot sporočilo [[Rusija|Rusije]] Zahodu, da ne bo sprejela podrejene vloge v svetovni politiki. Govor je nakazal spremembo v ruski zunanji politiki in napovedal bolj odločno in neodvisno držo na mednarodnem prizorišču. Putin je jasno povedal, da je Rusija pripravljena braniti svoje interese in prevzeti aktivnejšo vlogo pri oblikovanju svetovnega reda.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-russia-usa-idUSL1053774820070210|title=Putin says U.S. Wants to dominate world|work=Reuters|date=10 February 2007|accessdate=22 August 2021|archivedate=10 February 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230210081751/https://www.reuters.com/article/us-russia-usa-idUSL1053774820070210}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2007/02/11/world/europe/11munich.html|title=Putin Says U.S. Is Undermining Global Stability|work=The New York Times|date=11 February 2007|last=Shanker|first=Thom|last2=Landler|first2=Mark|accessdate=22 August 2021|archivedate=16 October 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221016194620/http://www.nytimes.com/2007/02/11/world/europe/11munich.html}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.ft.com/content/b4eef8e6-b91d-11db-a5bc-0000779e2340|title=Putin rails against US foreign policy|work=Financial Times|date=10 February 2007|accessdate=22 August 2021|archivedate=19 November 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221119141340/https://www.ft.com/content/b4eef8e6-b91d-11db-a5bc-0000779e2340}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dw.com/en/putin-slams-us-for-making-world-more-dangerous/a-2343749|title=Putin Slams US for Making World More Dangerous &#124; DW &#124; 10.02.2007|website=[[Deutsche Welle]]|accessdate=2021-08-22|archivedate=2022-08-12|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220812173740/https://www.dw.com/en/putin-slams-us-for-making-world-more-dangerous/a-2343749}}</ref> Udeleženci konference so bili pretreseni in govorili o novi [[Hladna vojna|hladni vojni.]] Govor je odmeval po vsem svetu.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Provoked|last=Horton|first=Scott|publisher=The Libertarian Institute|year=2024|isbn=978-1733647373|page=208}}</ref><ref>{{Cite web|title=Gates dismisses Putin remarks as blunt spy talk|website=[[Reuters]]|url=https://www.reuters.com/article/us-russia-usa-idUSL1053774820070212/|access-date=2024-02-08|archive-date=16 May 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210516175530/https://www.reuters.com/article/us-russia-usa-idUSL1053774820070212|url-status=live}}</ref><ref name="BBC">{{cite news|title=Putin's speech: Back to cold war? Putin's speech: Back to cold war?|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/6350847.stm|publisher=BBC News|first=Rob|last=Watson|date=10 February 2007|accessdate=2019-06-10|archive-date=2022-02-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20220220131545/http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/6350847.stm|url-status=live}}</ref> == Povzetek == Putin je na začetku svojega 32-minutnega govora pojasnil, da mu format varnostne konference omogoča, da se "izogiba pretirani vljudnosti", se izogiba "uglajenim, prijetnim, a praznim diplomatskim frazam" in govori odkrito. Izrazil je upanje, da predsedujoči konference Horst Teltschik ne bo takoj »prižgal rdeče luči« in izključil mikrofona.<ref>{{Navedi novice|title=Kein Grund zur Beruhigung|url=https://www.zeit.de/online/2007/07/Putin-Sicherheitskonferenz|newspaper=Die Zeit|date=2007-02-12|accessdate=2026-05-15|issn=0044-2070|language=de-DE|first=Jochen|last=Bittner}}</ref> ==== Kritika unipolarne svetovne ureditve ==== Putin je »enopolarni model« označil za moralno in etično nevzdržen. Unipolarni svet pomeni en center moči, en center vpliva, en center odločanja. To je za svet nesprejemljivo. To je uničujoče – celo za hegemona samega.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Speech and the Following Discussion at the Munich Conference on Security Policy|url=http://en.kremlin.ru/events/president/transcripts/24034|website=President of Russia|date=2007-02-10|accessdate=2026-05-15|language=en}}</ref> Poudaril je "celovito in nedeljivo naravo varnosti" z besedami: "Varnost vsakega je varnost vseh." Citiral je [[Franklin Delano Roosevelt|Franklina Roosevelta:]] »Kjerkoli je varnost ogrožena, je hkrati ogrožena povsod.«<ref name=":1" /> Zaradi tega je Putin ostro kritiziral enopolarni svetovni red in prevlado ZDA, ki je po njegovem mnenju ogrozila svetovni mir po razpadu ravnotežja moči med hladno vojno. Obsodil je "skoraj neomejeno, pretirano uporabo sile v mednarodnih odnosih" iz strani ZDA. Po njegovem mnenju je rezultat te prevlade ta, da se "nihče ne počuti varnega! Ker nihče ne more misliti, da je mednarodno pravo kamnit zid, ki ga lahko zaščiti. Ta politika seveda spodbuja oboroževalno tekmo".<ref name=":1" /><ref name="Munich2">{{Navedi splet|url=http://en.kremlin.ru/events/president/transcripts/24034|title=Speech and the Following Discussion at the Munich Conference on Security Policy|website=kremlin.ru|date=10 February 2007|accessdate=10 June 2019|archivedate=8 November 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221108010756/http://en.kremlin.ru/events/president/transcripts/24034}}</ref> Podvomil je o legitimnosti takšnega sistema: "Enopolarni model ni le nesprejemljiv, ampak tudi nemogoč v sodobnem svetu," trdil je, da ustvarja nestabilnost z ignoriranjem suverenosti drugih držav in spodkopavanjem svetovne varnosti. Opozoril je, da ta nevzdržen sistem sili države, da se oborožijo, vključno z jedrskim orožjem, pri čemer je v tem kontekstu omenil iranski jedrski program<ref name=":1" />: Putin je kritiziral, kot je imenoval, »monopolno prevlado ZDA«, njeno "nebrzdano uporabo sile" in spodkopavanje mednarodnega prava. Po njegovem mnenju bi morala le Ustanovna listina OZN urejati uporabo vojaške sile, zavrnil pa je možnost zamenjave OZN z EU ali Natom.<ref name=":1" /> ==== Vloga revščine ==== Putin je globalno revščino omenil kot ključno varnostno grožnjo, a je kritiziral programe pomoči, v katerih korporacije v državah prejemnicah "prevzamejo nadzor nad finančnimi tokovi". Razvite države je obsodil zaradi politike ohranjanja kmetijskih subvencij: »Imenujmo stvari s pravimi besedami: z eno roko ponujajo 'dobrodelnost', z drugo pa podpirajo gospodarsko zaostalost in ustvarjanje dobička iz nje«.<ref name=":1" /> ==== Vloga OVSE in nevladnih organizacij ==== Putin je [[OVSE]] obtožil, da je organizacijo spremenila v orodje ZDA za vmešavanje v notranje zadeve sodelujočih držav. Trdil je, da so njihova birokracija in mehanizmi odločanja ločeni od samih držav članic. Prav tako je izjavil, da nevladne organizacije, financirane iz tujine, kljub svoji formalni neodvisnosti služijo kot instrument zunanjega nadzora.<ref name=":1" /> ==== Vojaški posegi ==== Putin je kritiziral vojaške intervencije pod vodstvom ZDA, izvedene brez mednarodnega soglasja ali pravne podlage. Trdil je, da prinašajo kaos, ne stabilnosti: "Vidimo vse večje neupoštevanje temeljnih načel mednarodnega prava. En narod, Združene države, je presegel meje svoje države na vseh področjih".<ref name=":1" /> ==== Militarizacija vesolja ==== Putin je opozoril, da lahko militarizacija vesolja povzroči nepredvidljive posledice. Poudaril je pobude Rusije za sklenitev pogodb o prepovedi nameščanja orožja v vesolje.<ref name=":1" /> ==== Razorožitev ==== Putin je kritiziral države Nata, ker niso hotele ratificirati prilagojene pogodbe o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi, sklenjene leta 1999, in dejal: »Minilo je sedem let in samo štiri države so ratificirale ta dokument. vključno z Rusko federacijo," medtem ko se v Bolgariji in Romuniji ustvarjajo "tako imenovane lahke ameriške baze". Obtožil je Nato, da je premaknil vojaške sile na ruske meje, kljub temu, da je Moskva spoštovala pogoje pogodbe.<ref name=":1" /> ''Rusija je potem julija 2007 prekinila sodelovanje v pogodbi.''<ref>{{Navedi splet|title=Что случилось с ДОВСЕ?|url=https://www.apn.ru/index.php?newsid=17436|website=АПН - Агентство Политических Новостей|accessdate=2026-05-15|language=ru}}</ref> ==== Kritika ameriškega sistema protiraketne obrambe ==== Putin je nasprotoval načrtom ZDA za namestitev sistema protiraketne obrambe na Poljskem in Češkem ter zavrnil uradno različico, da naj bi bil namenjen zaščiti pred Iranom. Trdil je, da iranske rakete nimajo dometa, da bi ogrozile Evropo, in opozoril, da je prava tarča sistema Rusija in njegovo ustvarjanje bi lahko izzvalo novo oboroževalno tekmo.<ref name=":1" /> ''Putin je tudi kasneje javno nasprotoval namestitvi ameriške protiraketne obrambe v Evropi in 7. junija 2007 predsedniku Georgeu W. Bushu predstavil alternativni predlog, ki je bil zavrnjen''.<ref>{{Navedi splet|title=Press Conference following the end of the G8 Summit|url=http://en.kremlin.ru/events/president/transcripts/24322|website=President of Russia|date=2007-06-08|accessdate=2026-05-15|language=en}}</ref> ==== Širitev Nata in varnostna vprašanja ==== "''Mislim, da je očitno, da širitev Nata nima nobene zveze s posodobitvijo samega zavezništva ali z zagotavljanjem varnosti v Evropi. Nasprotno, to je resna provokacija, ki zmanjšuje stopnjo medsebojnega zaupanja. In imamo pravico vprašati proti komu je uperjena ta širitev?" In kaj se je zgodilo z zagotovili naših zahodnih partnerjev po razpadu Varšavskega pakta? Kje so te izjave danes? Nihče se jih niti ne spomni.''"<ref name=":1" /> Putin je širitev Nata proti vzhodu označil za "provokativno" potezo, ki spodkopava zaupanje. Trdil je, da je vojaška infrastruktura Nata, ki se približuje ruskim mejam, v nasprotju z zagotovili, da se zavezništvo ne bo širilo.<ref name="Munich2" /> Putin je citiral govor nekdanjega generalnega sekretarja Nata [[Manfred Wörner|Manfreda Wörnerja]] iz leta 1990, da bi podprl svoje mnenje, da naj bi NATO obljubil, da ne bo dovolil pridružitev vzhodnoevropskih držav zvezi. Izjavil je, da je »[Wörner] takrat rekel: 'dejstvo, da nismo pripravljeni postaviti NATO vojske zunaj nemškega ozemlja, daje [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] trdno varnostno jamstvo.' Kje so te garancije?«<ref name="Munich2" /><ref name="PIIA2">{{Navedi knjigo|title=Documents Talk: NATO-Russia Relations After the Cold War|url=https://www.pism.pl/publikacje/documents-talk-nato-russia-relations-after-the-cold-war|year=2020|isbn=978-83-66091-61-0|page=375|accessdate=2021-05-17|archivedate=2020-12-09|archiveurl=|last=Kupiecki|first=Robert|last2=Menkiszak|first2=Marek|publisher=Polski Instytut Spraw Międzynarodowych}}</ref> Posvaril je pred Natovimi »nebrzdanimi vojaškimi ambicijami« in obtožil zavezništvo, da vsiljuje svojo voljo drugim državam.<ref>{{Navedi novice|title=Sicherheitskonferenz in München: Putin schockt die Europäer|url=https://www.spiegel.de/politik/ausland/sicherheitskonferenz-in-muenchen-putin-schockt-die-europaeer-a-465634.html|newspaper=Der Spiegel|date=2007-02-10|accessdate=2026-05-15|issn=2195-1349|language=de|first=Sebastian|last=Fischer}}</ref> ==== Energetska politika ==== Putin je Rusijo označil za zanesljivo dobaviteljico energije, pozival k zavračanju uporabe energije kot političnega vzvoda: »Nismo sovražniki, ampak partner«, poudarjal je pomen pregledne in pravične energetske politike.<ref name=":1" /> ==== Poziv k multipolarnemu svetu ==== Putin se je zavzel za večpolarni svet z več centri moči, ki sodelujejo na podlagi mednarodnega prava in pod okriljem ZN. Poudaril je medsebojno spoštovanje in suverenost kot osnovo za stabilnost: ''"Le s skupnimi močmi lahko odgovorimo na sodobne izzive."''<ref name=":1" /> ==== Samoocena Rusije ==== V zaključku je Putin opozoril, da sta Rusija in on sam pogosto pozvana k še bolj aktivni vlogi v svetovnih zadevah. V zvezi s tem je podal naslednjo pripombo: ''"Zelo pogosto in osebno od naših partnerjev, tudi evropskih partnerjev, zelo pogosto slišim pozive Rusiji, naj igra vedno bolj aktivno vlogo v svetovnih zadevah. V zvezi s tem naj podam eno majhno pripombo. Malo verjetno je, da nas je treba k temu siliti in spodbujati. Rusija je država z več kot tisočletno zgodovino in skoraj vedno je imela privilegij izvajanja neodvisne zunanje politike. Te tradicije danes ne bomo spremenili. Hkrati jasno vidimo, kako se je svet spremenil, realno ocenjujemo lastne zmožnosti in svoj potencial. In seveda prav tako bi radi imeli opravka z odgovornimi in tudi neodvisnimi partnerji, s katerimi bi lahko sodelovali pri izgradnji poštenega in demokratičnega svetovnega reda, ki v njem ne bi zagotavljal varnosti in blaginje za izbrance, ampak za vse."''<ref name=":1" /> == Odzivi == Poljski Inštitut za mednarodne zadeve je pri Putinovem citiranju Wörnerjevega govora izpostavil pomanjkanje ustreznega konteksta, saj se je prvotni govor v resnici nanašal le na namestitev NATO sil v [[Nemška demokratična republika|vzhodni Nemčiji]] po združitvi Nemčije.<ref name="PIIA2" /> William Burns, takratni ameriški [[Veleposlanik|ambasador]] v Rusiji, je napisal državni sekretarki ZDA [[Condoleezza Rice|Riceovi]] “Govor je bil produkt petnajst let nakopičenih ruskih frustracij in zamer, ojačanih s Putinovim osebnim občutkom, da so ruski pomisleki pogosto prezrti".<ref>{{Navedi knjigo|title=The back channel: a memoir of American diplomacy and the case for its renewal|publisher=Random House|date=2020|location=New York|isbn=978-0-525-50888-5|first=William J.|last=Burns|page=224}}</ref><ref name=":0" /> === Zapuščina === Pred in po začetku [[Ruska invazija na Ukrajino|ruske invazije na Ukrajino leta 2022]] so politični analitiki govor ponovno obravnavali, pri čemer so komentatorji trdili, da je šlo za razkritje Putinovih namenov, česar pa zahodne države niso ustrezno interpretirale.<ref>{{Navedi novice|last=Fata|first=Daniel|title=Putin Announced His Manifesto Against the West Fifteen Years Ago. His Story Hasn't Changed.|url=https://www.thebulwark.com/putin-announced-his-manifesto-against-the-west-fifteen-years-ago-his-story-hasnt-changed/|accessdate=16 August 2022|publisher=The Bulwark|date=7 February 2022|archivedate=11 October 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221011033759/http://www.thebulwark.com/putin-announced-his-manifesto-against-the-west-fifteen-years-ago-his-story-hasnt-changed/}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Ignatius|first=David|title=Putin warned the West 15 years ago. Now, in Ukraine, he's poised to wage war.|url=https://www.politico.com/news/magazine/2022/02/18/putin-speech-wake-up-call-post-cold-war-order-liberal-2007-00009918|accessdate=16 August 2022|work=Washington Post|date=20 February 2022|archivedate=12 October 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221012014505/https://www.politico.com/news/magazine/2022/02/18/putin-speech-wake-up-call-post-cold-war-order-liberal-2007-00009918}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Fried|first=Daniel|last2=Volker|first2=Kurt|title=The Speech In Which Putin Told Us Who He Was|url=https://www.politico.com/news/magazine/2022/02/18/putin-speech-wake-up-call-post-cold-war-order-liberal-2007-00009918|accessdate=16 August 2022|publisher=Politico|date=18 February 2022|archivedate=12 October 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221012014505/https://www.politico.com/news/magazine/2022/02/18/putin-speech-wake-up-call-post-cold-war-order-liberal-2007-00009918}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Rachman|first=Gideon|title=Understanding Vladimir Putin, the man who fooled the world|url=https://www.theguardian.com/world/2022/apr/09/understanding-vladimir-putin-the-man-who-fooled-the-world|accessdate=16 August 2022|work=The Guardian|date=9 April 2022|archivedate=19 November 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221119210158/https://www.theguardian.com/world/2022/apr/09/understanding-vladimir-putin-the-man-who-fooled-the-world}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Michta|first=Andrew A.|title=China, Russia and the West's Crisis of Disbelief|url=https://www.wsj.com/articles/china-russia-and-the-wests-crisis-america-democracy-fight-military-threat-disarmament-cold-war-putin-xi-response-11659892566|accessdate=16 August 2022|publisher=Wall Street Journal|date=7 August 2022|archivedate=28 November 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221128015413/http://www.wsj.com/articles/china-russia-and-the-wests-crisis-america-democracy-fight-military-threat-disarmament-cold-war-putin-xi-response-11659892566}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Politika Rusije]] [[Kategorija:2007 v politiki]] [[Kategorija:Vladimir Putin]] [[Kategorija:Govori]] [[Kategorija:Münchenska varnostna konferenca]] 9537gypo02u4k946teiov2im6xbry3b 0 576534 6676665 6422991 2026-05-16T18:47:02Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676665 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Trdnjava jamčun | image = Yamchun fortress frontal.jpg | image_size = 300px | caption = Trdnjava Jamčun, na [[Pamirska cesta|Pamirski cesti]], [[Vakanski koridor]], [[Tadžikistan]] | location = [[Regija Gorno-Badahšan]], občina Tuggoz, [[Tadžikistan]] | built = Med letoma 300 in 100 pr. n. št. | architecture = | owner = | coordinates = {{coord|31|35|16.48|N|74|18|54.23|E|region:PK|display=inline,title}} | locmapin = Tadžikistan | elevation = 3123 m | embedded = }} '''Trdnjava Jamčun''' je bila starodavna [[trdnjava]], od katere so ostale le ruševine. Stoji na odseku [[Pamirska cesta|Pamirske ceste]], ki prečka [[regija Gorno-Badahšan|regijo Gorno-Badahšan]] v [[Tadžikistan]]u. Trdnjava je bila zgrajena med 3. in 1. stoletjem pr. n. št. in je bila del mreže trdnjav, utrdb, [[karavanseraj]]ev, trgov in naselij, zgrajenih vzdolž [[svilna pot|svilne poti]]; stoji na delu poti, ki povezuje Kitajsko z Afganistanom, imenovanem [[Vakanski koridor]].<ref>{{Cite web|url=http://www.atlasobscura.com/places/yamchun-fort|title=Yamchun Fort|accessdate=2021-07-18|website=Atlas Obscura|language=en}}</ref> == Zgodovina == Leta 139 pr. n. št. je cesar Han Vudi poslal svojega odposlanca Žang Čjana raziskati ozemlje zahodno od vplivnega območja Han Kitajske, od koder se je vrnil z informacijami o območju onkraj zahodne [[Himalaja|Himalaje]] in z argumenti v prid ohranitvi trgovske poti, ki bi olajšala karavanski promet med Kitajsko, Indijo in Srednjo Azijo.<ref>{{Cite web|url=https://books.google.es/books?id=IWS53cuiuVgC&pg=PA66&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false|title=The Great Wall: China Against the World, 1000 BC–AD 2000|publisher=Open Road + Grove/Atlantic |date=1. december 2007|accessdate=18. julij 2021|isbn=978-1-55584-832-3|language=en|last=Julia|first=Lovell}}</ref> Ta odprava je bila prelomnica pri vzpostavitvi svilne poti kot pomembne komercialne poti, trgovine med Kitajsko in Perzijo; prav tako je olajšal začetek odnosov med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in Kitajsko ter ostalimi ozemlji, ki jih je prečkala ta pot, kot je [[Kušansko cesarstvo]] v sedanjem Tadžikistanu.<ref>{{Cite web| url=https://www.fmprc.gov.cn/ce/cein/eng/ssygd/sczl/t132466.htm| title=Zhang Qian, Earlier Travellers of the Silk Road |accessdate=2021-07-20 |website=www.fmprc.gov.cn}}</ref> Na kovancih iz Kušanskega cesarstva so našli celo rimske podobe, kar kaže na močno stopnjo gospodarskih in diplomatskih odnosov med Rimskim cesarstvom in Kušani. Poletna prestolnica Kušanskega cesarstva v Begramu je proizvedla precejšnje količine blaga, uvoženega iz Rimskega cesarstva, zlasti različne vrste steklovine.<ref>{{Cite web |url=https://www.worldcat.org/oclc/667274301|publisher=Continuum|title= Rome and the distant East : trade routes to the ancient lands of Arabia, India and China |date=2010|accessdate=18. julij 2021 |isbn=978-1-4411-6223-6 |oclc=667274301| last=Raoul |first=McLaughlin}}</ref> Preko dela, ki prečka gorski verigi [[Pamir]] in [[Hindukuš]], so tovorili blago, zlasti med kitajskim območjem, ki ga je nadzorovala [[dinastija Han]], na vzhodu in [[Selevkidsko cesarstvo|Selevkidskim cesarstvom]] na zahodu.<ref>{{Cite web|url=https://www.megalithic.co.uk/article.php?sid=18006|title=Northern Silk Road|accessdate=18. julij 2021|date=2007}}</ref><ref>{{Cite web| url=http://dougsmith.ancients.info/feac58bak.html|title=Bactria|accessdate=18. julij 2021|date=6. marec 2005|website=web.archive.org|archive-date=6. marec 2005| archive-url=https://web.archive.org/web/20050306233802/http://dougsmith.ancients.info/feac58bak.html}}</ref>​ Ta odsek svilne poti, ki ga je nadzorovalo Kušansko cesarstvo, je del severne poti, ki je povezovala naselji Han [[Kašgar]] ali Džarkand z območjem, imenovanim [[Baktrija]] proti severu in od Hindukuša v Afganistanu skozi Vakanski koridor proti zahodu. Kušansko cesarstvo je imelo koristi od tega komercialnega prehoda, saj so karavane, ki so prečkale to območje, mestom in imperiju plačevale davek za prehod, ki je na eni strani služil za oskrbo in zaščito karavan, ki so potovale po trgovski poti, na drugi strani pa za nadzor tujcev, ki so prečkali cesarstvo, in tako zaščitil svoje ozemlje.<ref>{{Cite web|url=http://www.atlasobscura.com/places/yamchun-fort|title=Yamchun Fort|accessdate=20. julij 2021|website=Atlas Obscura|language=en}}</ref> Velikokrat niti trgovcem ni bilo dovoljeno zapustiti utrdb, da bi se izognili težavam z lokalnim prebivalstvom. === Prisotnost zaratustrstva === Lokalno ime ''Zamr-i-Ataš-Parast'' pomeni »trdnjava častilcev ognja«, sklicevanje na [[zaratustrstvo]].<ref>{{Cite web|url=http://ai.stanford.edu/~latombe/mountain/photo/tajikistan-2017/wakhan.htm|title=tajikistan (2017)|accessdate=20. julij 2021|website=ai.stanford.edu}}</ref> Jamčum je po drugi strani ime potoka v bližini trdnjave in istoimenske vasi. Na drugi zgodnejši ekspediciji raziskovalca Alexandra Burnesa iz leta 1838 je mornariški častnik [[Britanska vzhodnoindijska družba|Britanske vzhodnoindijske družbe]] John Wood pisal o drugih templjih, ki so jih na tem območju zgradili privrženci zaratustrstva. Obstaja tudi priljubljeno vraževerje, ki vztraja v dolini Vakan, da nikoli ne upihnejo sveč, saj bi to prineslo nesrečo.<ref>{{Cite web|url=http://archive.org/details/ajourneytosourc00woodgoog|title=A Journey to the Source of the River Oxus|publisher=John Murray|date=1872|accessdate=20. julij 2021|language=en|first=John|last= Wood|year=1872|page=218}}</ref> == Opis == Arheolog Marc Aurel Stein je napisal podroben opis trdnjave na ekspediciji, ki jo je leta 1928 izvedel v Srednjo Azijo v imenu indijske vlade. Trdnjava, zgrajena približno 400 metrov nad dolino, je razdeljena na [[citadela|citadelni]] del z ostanki [[bastijon]]ov in barak ter dve ravni ravnini, ki naj bi zadrževali morebitno prelomnico v zunanjem obzidju. Skupaj so trije obroči dvojnih sten z obodom, ki na zunanji strani doseže 950 metrov, premer pa približno 400 metrov. [[Obzidje]] je bilo utrjeno s 36 stolpi z zamaknjenimi [[strelnica]]mi, nagnjenimi rahlo navzdol, da so lahko vojaki streljali proti pobočju, nekateri pa so bili usmerjeni tudi v notranjost obzidja.<ref>{{Cite web|url=http://life.ansor.info/en/fort_yamchun/|title=Yamchun Fort in Tajikistan|accessdate=20. julij 2021|website=life.ansor.info|archive-date=2022-05-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20220524031233/https://life.ansor.info/en/fort_yamchun/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://central-asia.guide/tajikistan/destinations-tj/pamir/yamchun-fort/|title=Yamchun Fort|accessdate=20. julij 2021|website=Central-asia.guide|language=en-US|archive-date=2025-01-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20250118162558/https://central-asia.guide/tajikistan/destinations-tj/pamir/yamchun-fort/|url-status=dead}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Yamchun Fort}} [[Kategorija:Zgodovina Tadžikistana]] [[Kategorija:Trdnjave v Tadžikistanu]] 6cfcqxs8n7q8ur8le7c2pi7onhjs3q1 0 580942 6676892 6612581 2026-05-17T08:39:11Z Yerpo 8417 /* Obrambne enote */ pp 6676892 wikitext text/x-wiki {{slog}} {{Infobox military conflict | conflict = Nova Škotska med ameriško revolucijo | partof = [[Ameriška vojna za neodvisnost|ameriške vojne za neodvisnost]] | image = BriggObserveregagingtheJack29May1782HalifaxPublRDodd1Sept1784BerleyRobisonCollectionUSNavalAcademy.jpg | caption = [[Bitka pri Halifaxu (1782)]] | date = 12 julij 1775 – 5 september 1782 | place = [[Nova Škotska]] | casus = | territory = | result = Britanska zmaga * Ameriške sile izgnane iz Nove Škotske | combatant1 = {{flagdeco|United States|1776}} [[Trinajst kolonij]]<br><small>(1775-1781)</small><br>{{flagdeco|United States|1781}} [[Konfederacija Združenih držav Amerike]]<br><small>(1781-1782)</small><br>{{flagicon|Kingdom of France}} [[Francosko kraljestvo]] | combatant2 = {{flagcountry|Kraljevina Velika Britanija}} | commander1 = {{flagicon|United States|1776}} [[George Washington]]<br> {{flagicon|United States|1776}} [[Jeremiah O'Brien]]<br> {{flagicon|United States|1776}} [[John Paul Jones]]<br> {{flagicon|United States|1776}} [[Jonathan Eddy]]<br> {{flagicon|United States|1776}} [[Benoni Danks]]<br> {{flagicon|United States|1776}} [[John Allan]]<br> {{flagicon|United States|1776}} [[John Manley (naval officer)|John Manley]]<br> {{flagicon|United States|1776}} [[Hector McNeill]]<br> {{flagicon|United States|1776}} [[Louis-René Levassor de Latouche Tréville|Louis-René Levassor]]<br> {{flagicon|United States|1776}} [[Noah Stoddard]]<br> {{flagicon|United States|1776}} [[George Wait Babcock]]<br> {{flagicon|United States|1776}} [[Herbert Woodbury]]<br> {{flagicon|United States|1776}}[[William Williams (naval officer)|William Williams]]<br> {{flagicon|United States|1776}}[[Joseph Olney]]<br> {{flagicon|United States|1776}}[[David Ropes]]{{KIA}}<br> {{flagicon|United States|1776}}[[John Selman (privateer)|John Selman]]<br> {{flagicon|United States|1776}}[[Nicholson Broughton]]<br> {{flagicon|Kingdom of France|naval}} [[Louis-René Levassor de Latouche Tréville|Latouche Tréville]]<br> {{flagicon|Kingdom of France|naval}} [[Jean-François de Galaup, comte de La Pérouse|La Pérouse]] | commander2 = {{flagicon|Kingdom of Great Britain}} [[Thomas Gage]]<br> {{flagicon|Kingdom of Great Britain}} [[William Howe|Sir William Howe]]<br> {{flagicon|Kingdom of Great Britain}} [[John Creighton]] ([[POW]]) <br> {{flagicon|Kingdom of Great Britain}} [[Dettlieb Christopher Jessen]]<br> {{flagicon|Kingdom of Great Britain}} [[Joseph Pernette]]<br> {{flagicon|Kingdom of Great Britain}} [[Phillips Callbeck]] ([[POW]]) <br> {{flagicon|Kingdom of Great Britain}} [[Joseph Goreham]]<br> {{flagicon|Kingdom of Great Britain}} [[Thomas Dixson]]<br> {{flagicon|Kingdom of Great Britain}} [[Gilfred Studholme]]<br> {{flagicon|Kingdom of Great Britain}} [[Michael Francklin]]<br> {{flagicon|Kingdom of Great Britain|naval}} [[George Collier]]<br> {{flagicon|Kingdom of Great Britain}} [[John Brisbane]]<br> {{flagicon|Kingdom of Great Britain}} [[Simeon Perkins]]<br> {{flagicon|Kingdom of Great Britain}} [[Benjamin Belcher]]<br> {{flagicon|Kingdom of Great Britain}} [[Jonathan Crane]]<br> {{flagicon|Kingdom of Great Britain}} [[Phineas Lovett]]<br> {{flagicon|Kingdom of Great Britain}} [[Jonathan Prescott]]<br> {{flagicon|Kingdom of Great Britain|naval}} Kapitan[[Henry Francis Evans]]<ref>{{Cite web|url=https://morethannelson.com/officer/henry-francis-evans/|title = Henry Francis Evans}}</ref>{{KIA}}<br>{{flagicon|Kingdom of Great Britain|naval}} Kapitan[[Rupert George]]<ref>{{Cite web|url=https://morethannelson.com/officer/sir-rupert-george/|title = Sir Rupert George}}</ref><ref>[https://archive.org/details/s2492id1330050/page/471?q=freemasonry+in+%22Nova+Scotia%22 Rupert George's Obituary - married in Halifax]</ref><ref>[https://archive.org/details/cochraninglisfam00eato/page/8 George Family, p. 8]</ref><br>{{flagicon|Kingdom of Great Britain|naval}} [[Richard Peter Tonge]] ([[POW]]) | campaignbox = {{Campaignbox Bitke v Novi Škotski med ameriško revolucijo}} }} Provinca [[Nova Škotska]] je bila močno vpletena v ameriško revolucionarno vojno (1775–1783). Takrat je Nova Škotska vključovala tudi današnji [[New Brunswick]], dokler ta [[Kolonija|kolonija]] ni bila ustanovljena leta 1784.<ref name="Hanc 2017">{{Cite magazine|url=https://www.smithsonianmag.com/history/when-nova-scotia-almost-joined-american-revolution-180963564/|title=Ko se je Nova Škotska skoraj pridružila ameriški revoluciji|last=Hanc|first=John|magazine=[[Smithsonian (magazine)|Smithsonian]]|date=5. junij 2017}}</ref> Revolucija je imela pomemben vpliv na oblikovanje Nove Škotske, "skoraj 14. ameriške kolonije". Na začetku je v Novi Škotski vladala negotovost ali naj se kolonija pridruži Američanom v vojni proti Britaniji. Velik del podpore britanski strani v Nove Škotske je izviral od ameriških [[Gusarstvo|privatnikov]], ki so napadali vasice Nove Škotske, kar je ljudstvo pripeljalo do trdne podpore Britancem. Tisoči lojallistov so med vojno pobegnili v Novo Škotsko, mnogi pa so bili po podpisu Pariškega sporazuma leta 1783 preseljeni v regij". == Ozadje == V zgodovini Nove Škotske je več nekdanjih prebivalcev [[Nova Anglija|Nove Anglije]] nasprotovalo Zakonu o žigih iz leta 1765, vendar so bili nedavni britanski priseljenci in poslovni interesi usmerjeni v London, ki so imeli sedež v [[Halifax, Nova Škotska|Halifaxu, Nova Škotska]], provincionalnem glavnem mestu, bolj vplivni pri ohranjanju zvestobe kolonije krone. Edini večji javni protesta je bilo obešanje podobe distributerja žigov Johna Stuarta. Zakon je bil uveden v obeh provincah, vendar je distributer žigov v Novi Scotiji odstopil januarja 1766 zaradi neupravičenih strahov za svojo varnost. Oblasti so tam prejele ukaz, da dovolijo ladjam s papirji brez žigov vstopiti v pristanišča in poslovanje se je nadaljevalo brez prekinitve, potem ko je distributerjem zmanjkalo žigov.<ref>{{cite journal | first = Wilfred B. | last = Kerr | title = Zakon o žigih v Novi Scoti | url = https://archive.org/details/sim_new-england-quarterly_1933-09_6_3/page/n108 | journal = New England Quarterly | date = september 1933 | volume = 6 | number = 3 | pages = 552–566 | doi = 10.2307/359557 | jstor = 359557}}</ref> == 1775–1778 == Ob izbruhu ameriške revolucije je bilo veliko prebivalcev Nova Škotske rojenih v Novi Angliji in so simpatizirali z ameriškimi patrioti. Ta podpora se je počasi zmanjšala v prvih dveh letih vojne, saj so ameriški privatniki napadali vasice Nove Škotske in ladijski promet, da bi poskusili prekinjati trgovino Nove Škotske z ameriškimi lojallisti, ki so še bili v Novi Angliji. Med vojno so ameriški privatniki zajeli 225 plovil, ki so odplula ali priplula v pristanišča Nove Škotske .{{sfnp|Gwyn|2003|p=56}} Junija 1775 so Američani dosegli svojo prvo pomorsko zmago nad Britanci v [[Bitka pri Machiasu|bitki pri Machiasu]], kjer je ameriški privatnik Jeremiah O'Brien in možje iz Machiasa, Maine, zajeli britansko vojno ladjo. V odgovor na to poraz so Britanci julija 1775 poslali iz Halifaksa dve oboroženi barki v [[Machias, Maine|Machias]], [[Massachusetts]], da bi zajeli upornega kapitana in njegove može. 12. julija 1775 je [[Jeremiah O'Brien]] s svojo jadrnico ''Machias Liberty'', v sodelovanju s polkovnikom Benjaminom Fosterjem, zajel dve britanski plovili v Zalivu Fundy.<ref>{{Cite book|url=https://archive.org/details/historyofamerica017401mbp|title=Zgodovina ameriških privatnikov|first=Edgar Station|last=Maclay|date=1899|publisher=D. Appleton and Company}}</ref> Naslednji mesec so ameriški privatniki iz Machiasa dosegli svojo tretjo zaporedno zmago v regiji z [[Napad na Saint John|napadom na St. John]].<ref>{{cite web |url=http://ibiblio.org/anrs/docs/E/E3/ndar_v02p03.pdf |title=Pomorski dokumenti ameriške revolucije |publisher=ZDA, vladna tiskarna |date=1966 |pages=445–446}}</ref>{{efn|Za druge razloge, zakaj se Nova Scotia ni pridružila uporu, glej:<br>{{harvp|Cahill|1996|pages=52–70}}<br>{{cite book|last1=Stewart|first1=Gordon Thomas|last2=Rawlyk|first2=George A.|title=A People Highly Favoured of God: The Nova Scotia Yankees and the American Revolution|url=https://books.google.com/books?id=pvXYAAAAMAAJ&pg=PP1|year=1972|publisher=Archon|isbn=978-0-208-01283-8}}<br>{{cite journal |first=Maurice |last=Armstrong |title=Neutrality and Religion in Revolutionary Nova Scotia|url=https://archive.org/details/sim_new-england-quarterly_1946-03_19_1/page/n48 |journal=[[The New England Quarterly]] |volume=19|issue=1|date=1946|pages=50–62|jstor=361206|doi=10.2307/361206}} }} [[File:Combat naval de Louisbourg 1781.jpg|300px|thumb|right|[[Pomorska bitka pri Cape Breton]]u (1781)]] Kot povračilo za ameriške zmage pri Machiasu in [[Saint John, New Brunswick|St. John]] so Britanci oktobra 1775 izvedli [[Požig Falmoutha|požig Falmoutha]] (današnji Portland, [[Maine]]).<ref>{{cite book|url=https://archive.org/details/animpartialhist00burkgoog|title=An Impartial History of the War in America|last=Burke|first=Edmund|publisher=R. Faulder|year=1780|location=London|oclc=6187693}}</ref> Naslednji mesec, novembra 1775, so ameriški patrioti odgovorili z ladjama ''Hancock'' in USS Franklin iz Marbleheada, ki sta izvedli napadom na Charlottetown in Canso, Nova Škotska, kjer so pridobili pet trofej. (Med napadom na Charlottetown so privatniki iskali tudi maščevanje proti Nathanielu Coffinu, lojalistu, ki je posekal [[Liberty Tree]] v Bostonu.) Prvo leto vojne se je končalo z ameriškim gusarskim napadom na Yarmouth, Nova Škotska.{{sfnp|Faibisy|1972}} Leta 1775 je v Novi Škotski začela zoreti upornost. Guverner Legge je začel ciljati na izstopajoče protestantske upornike [[St. Matthew's United Church (Halifax)|St. Matthew's Church]], John Fillisa in sodnika Williama Smitha in duhovnika Johna Frosta. Guverner Legge je prav tako ciljal na sodnika Setha Hardinga iz okrožja Liverpool, ki je odšel oktobra 1775 in se ni vrnil.<ref>{{cite web |title=To James Madison from Seth Harding, [ca. 12 July] 1790 |publisher=[[National Archives and Records Administration]] |url=https://founders.archives.gov/documents/Madison/01-13-02-0197}}</ref>{{sfnp|Cahill|1996|p=52}} Po Cahillu so se "primeri nezakonitega zatiranja in majhnega tiraniziranja, kot so sočasne razrešitve sodnika Smitha in sodnika Frosta, končali z odpoklicem guvernerja Leggeja v London januarja 1776."{{sfnp|Cahill|1996|p=54}} Majhna skupina prebivalcev Nove Škotske je šla na jug, da bi služila v [[Kontinentalna vojska|kontinentalni vojski]] proti Britancem; po končanju vojne so ti uporniki dobili zemljišča v [[Ohio|Ohiu]].<ref>{{cite web|url=http://wardepartmentpapers.org/searchresults.php?searchClass=fulltextSearch&fulltextQuery=refugee+tract|title=Refugee Tract|work=Papers of the War Department|publisher=[[National Historical Publications and Records Commission]]|access-date=2018-04-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20181114141655/http://wardepartmentpapers.org/searchresults.php?searchClass=fulltextSearch&fulltextQuery=refugee+tract|archive-date=2018-11-14|url-status=dead}}</ref> Leta 1776 je prišlo tudi do oboroženega upora, kot je bil [[Upor v Maugervillu|upora v Maugervillu]] (1776). Drugi napad je potekal po kopnem in ga je vodil [[Jonathan Eddy]], kar je vodillo do [[Bitka pri Fort Cumberlandu|bitke pri Fort Cumberlandu]].{{sfnp|Faibisy|1972}} Po mnenju zgodovinarja Barryja Cahilla je ta upor pripeljal vlado Nove Škotske do "uporabe formalne zakonodaje v sodbah za zaroto, kot nujen del uradnega odziva na ameriško revolucijo."{{sfnp|Cahill|1996|p=54}} Vlada je obtožila upornike [[John Seccombe]]ja in zaprla [[Timothy Houghton]]a zaradi zarote (spodbujanja upora).<ref>{{cite journal |title=The First Protestant Ordination in Canada |first=Maurice W. |last=Armstrong |journal=[[The Dalhousie Review]] |date=1947 |pages=53–59 |url=https://dalspace.library.dal.ca/bitstream/handle/10222/57887/dalrev_vol27_iss1_pp53_59.pdf}}</ref><ref>{{cite book |chapter=From Disunity to Integration: Evangelical Religion and Society in Yarmouth, Nova Scotia, 1761–1830 |title=They Planted Well: New England Planters in Maritime Canada |first=Daniel C. |last=Goodwin |pages=[https://archive.org/details/theyplantedwelln0000unse/page/190 190–200] |editor=Margaret Conrad |publisher=Acadiensis Press |location=Fredericton, New Brunswick |date=1988 |chapter-url=https://journals.lib.unb.ca/static_content/ACAD/acadpress/theyplantedwell/190-200Goodwin.pdf |isbn=0-919107-20-6 |url=https://archive.org/details/theyplantedwelln0000unse/page/190 }}</ref> [[Malachy Salter]] je bil obsojen za upor v letu 1777. Na koncu leta 1776 sta bila dva pomembna ameriška napada na Novo Škotsko. Eden od teh napadov je bil morski [[napad na Canso]], ki ga je vodil [[John Paul Jones]]. Leta 1776 je [[John Allan]] vodil indijance Maliseet, da so izzvali lojaliste na Indijanskem otoku, [[Novi Brunswick|New Brunswick]], da se pridružijo upornemu gibanju.<ref>[https://archive.org/details/cihm_24102/page/n82?q=privateer+%22bay+of+fundy%22 Zgodovina otokov in otočkov v zalivu Fundy, okrožje Charlotte, New Brunswick: od njihove zgodnje naselitve do danes, vključno s skicami brodolomov in drugih dogodkov zanimivega značaja avtorja Lorimer, J. G. (John Gordon). 1876.]</ref> Leta 1776 sta dva ameriška privatnika zasedla štiri plovila pri Cape Forchu, Nova Scotia in aretirala prebivalce vasi.<ref name="archive1914">{{cite web|url=http://archive.org/details/canadaitsprovinc13shor|title=Kanada in njene province; zgodovina kanadskega ljudstva in njihovih institucij|first1=Adam|last1=Shortt|first2=Arthur G. (Arthur George)|last2=Doughty|date=12. februar 1914|publisher=Toronto : Glasgow, Brook in družba; [itd., itd.]|via=Internet Archive}}</ref> Marca 1777, v prvem srečanju kontinentalne mornarice z [[Kraljeva vojna mornarica|britansko vojno mornarico]], je HMS Milford (1759) zajela USS Cabot (1775) v [[Bitka pri Yarmouthu (1777)|bitki pri Yarmouthu]]. Posadka ''Cabota'' je pobegnila, da bi našla zaščito med lokalnim prebivalstvom, dva prebivalca Yarmoutha pa sta ju skrivala 30 dni, dokler niso pobegnili nazaj v Novo Anglijo. Spopad med ''Milford'' in ''Cabot'' je bil eden izmed več v tej regiji. 2. maja 1777 je kapitan Collet v Minas Basin ukazal zajetje ameriškega privatnika ladje ''Sea Duck'', pod poveljstvom Johna Bohannana. Plovilo so odpeljali v Windsor.{{sfnp|Nova Scotia Vice-Admiralty Court|1911|p=75}} Junija so ameriški patrioti začeli [[Odprava na reko St. John|ekspedicijo po reki St. John]].<ref>{{cite book |last=Raymond |first=William O. |date=1905 |title=Trenutki preteklosti: Zgodovina reke St. John A.D. 1604–1784 |location=Saint John, New Brunswick |url=https://archive.org/details/glimpsesofpasth00raymuoft |page=[https://archive.org/details/glimpsesofpasth00raymuoft/page/134 134]|publisher=St. John, N.B. }}</ref> Julija 1777 je HMS ''Amazon'' zajel patriotsko ladjo Active pred otokom Cape Sable.<ref>{{cite web|url=http://archive.org/details/americanvessels00courgoog|title=Ameriška plovila, ki so jih Britanci zajeli med revolucijo in vojno leta 1812;|first=Halifax|last=Nova Scotia. Vice-admiralty court|date=12. februar 1911|publisher=Salem, Mass., The Essex institute|via=Internet Archive}}</ref><ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=lpa8fmns2S4C&q=hms+amazon+captain+jacobs+active+brigantine+1777&pg=PA1027|title=Pomorski dokumenti ameriške revolucije: ameriško gledališče: 1. junij 1777–31. julij 1777. Evropsko gledališče: 1. junij 1777–30. sept. 1777. Ameriško gledališče: 1. avgust 1777–30. sept. 1777|first=ZDA Pomorska zgodovina|last=Oddelek|date=12. februar 1964|publisher=U.S. Government Printing Office|isbn=9780160452864|via=Google Books}}</ref><ref>{{cite web|url=https://morethannelson.com/officer/maximilian-jacobs/|title=Maximilian Jacobs}}</ref> Avgusta 1777 so Britanci [[Bitka pri Machiasu|napadli Machias]].<ref>{{cite book|last=Mancke|first=Elizabeth|title=The Fault Lines of Empire: Political Differentiation in Massachusetts and Nova Scotia, Ca. 1760–1830|url=https://books.google.com/books?id=zTBfX4-buRsC&pg=PP1|year=2005|publisher=Psychology Press|isbn=978-0-415-95000-8}}</ref> Naslednje leto, aprila 1778 so ameriški privatniki ponovno [[Bitka pri Liverpoolu|napadli Liverpool]]. 9. avgusta so ameriški privatniki napadli Cornwallisa v današnjem Kentvillu, kar je privedlo do britanske zgraditve trdnjavo Hughes v tem območju. Trdnjava je lahko sprejela 56 vojakov. Leta 1778 je britanska škuna''Hope'' prav tako premagala ameriško privatniško ladjo pri Cansu. Sedem patriotov je ušlo, a so bili kasneje ujeti blizu Halifaxa.<ref>{{cite book |title=Collections of the Nova Scotia Historical Society |location=Halifax |publisher=Wm. NacNab & Son |volume=XX |date=1921 |page=17 |url=https://archive.org/stream/20a21collectionsof20novauoft#page/17}}</ref> Zaporniki so bili vrnjeni iz Halifaxa v Boston na plovilu Swift septembra 1778.<ref name="archive2">{{cite web|url=http://archive.org/details/massachusettssol00mass|title=Massachusetts soldiers and sailors of the revolutionary war. A compilation from the archives|date=February 12, 1896|publisher=Boston, Wright and Potter Printing Co., State Printers|via=Internet Archive}}</ref> Kartel Silver Eel je v oktobru 1778 pripeljal zapornike v Boston.<ref name="archive2"/> Leta 1779 so Maugerville ponovno napadli Indijanci Maliseet, ki so sodelovali z [[John Allan|Johnom Allanom]] v Machias, [[Maine]]. Ujeta je bila ena ladja, domovi dveh ali treh domačinov pa so bili oplenjeni. V odgovor so zgradili blokado na ustju Oromocto reke, imenovano Fort Hughes (New Brunswick) (po imenu podguvernerja Nove Škotske, Richarda Hughesa).<ref>{{cite book |last=Hannay |first=James |title=History of New Brunswick |year=1909 |location=Saint John, New Brunswick |publisher=J. A. Bowes |url=https://archive.org/stream/historyofnewbrun01hanniala#page/121 |pages=121–122}}</ref> Junija 1779 so britanske čete v Windsoru ujele 12 ameriških privatnikov v zalivu Fundy, kjer so pluli v veliki, oboroženi ladji in plenili plovila ter prebivalce.{{sfnp|Murdoch|1866|p=600}} Leta 1779 so se ameriški privatniki vrnili v Canso in plenile ribiške ladje in prebivalce, ki so bila vredna 50.000 £ na leto za Britanijo.{{efn|Podgubernator Sir Richard Hughes je v dispatchu Lordu Germaineu izjavil, da so "uporniška plovila" napadla.}} == 1779–1782 == Leta 1779 so Britanci iz Halifaxa sprejeli strategijo, da zasedejo dele [[Maine|Maina]], še posebej okoli zaliva Penobscot in ga spremenijo v novo kolonijo, imenovano Nova Irska. To je bilo zamišljeno kot stalna kolonija za lojaliste in baza za vojaške akcije med vojno.<ref>{{cite journal |first=Robert W. |last=Sloan |title=New Ireland: Men in Pursuit of a Forlorn Hope, 1779–1784 |journal=Maine Historical Society Quarterly |date=1979 |volume=19 |issue=2 |pages=73–90}}</ref> [[File:FORT GEORGE.jpg|thumb|left|Fort George (Castine, Maine) – Britanska trdnjava, zgrajena za zaščito Nove Irske]] V začetku julija 1779 je britanski častnik Francis McLean zapustil Halifax in vodil britansko pomorsko in vojaško silo v prostorno pristanišče v Castinu, kjer je izkrcal čete in prevzel nadzor nad vasjo. Začel je postavljati Fort George na enem najvišjih točk polotoka. Zaskrbljeni zaradi te invazije je [[Massachusetts]] poslal [[Penobscotova ekspedicija|Penobscotovo ekspedicijo]], da oblega trdnjavo in vrne ozemlje.<ref>{{cite book|last=Bicheno|first=Hugh|title=Rebels and Redcoats: The American Revolutionary War|url=https://books.google.com/books?id=xw2hAgAAQBAJ&pg=PP1|year=2003|publisher=HarperCollins Publishers|isbn=978-0-00-739091-5}}</ref> Obleganje se je začelo 25. julija in trajalo tri tedne, dokler ni prispel britanski poveljnik [[George Collier]], ki je premagal ameriško ekspedicijo. (Britanci so imeli pod nadzorom Novo Irsko, načrtovano domovino lojalistov, vse do konca vojne. Namesto tega so Britanci razdelili Novo Škotsko in poimenovali novo domovino lojalistov [[New Brunswick]].){{sfnp|Murdoch|1866}} Konec leta 1779 so Britanci v Halifaxu doživeli nekaj pomembnih porazo. Decembra 1779 je škuna Hope nasedel blizu Sambro Island Light na otokih Three Sisters. Kapitan Henry Baldwin in še šest drugih članov posadke je bilo ubitih. Nekaj tednov pozneje je 170 britanskih mornarjev umrlo, ko sta se dve plovili – ''North'' in ''St Helena'' – razbili v nevihti ob vstopu v pristanišče Halifax.{{sfnp|Murdoch|1866}}<ref>{{cite book |title=History of Halifax city |last=Akins |first=Thomas B. |location=Halifax |publisher=Nova Scotia Historical Society |date=1895 |page=78 |isbn=9780888120014 |url=https://archive.org/stream/halifaxhistory00akinuoft#page/78}}</ref> 10. julija 1780 je v [[Bitka pri Halifaxu (1780)|bitki pri Halifaxu]] britanski privatnik brig ''Resolution'' (16 topov) pod poveljstvom Thomasa Rossa obračunal z ameriškim privatnikom ''Viper'' (22 topov in 130 ljudi) pri Sambro Light. V tem, kar je en opazovalec opisal kot "eno najbolj krvavih bitk v zgodovini gusarstva", sta se dva privatnika začela "hudo bojevati"<ref>Simeon Perkins Diary. Thursday 13 July 1780</ref>, med katerim sta si več kot 90 minut izmenjavala topovske udarce.<ref>{{cite book|last1=Harold|first1=Horwood|last2=Butts|first2=Edward|title=Bandits & Privateers: Canada in the Age of Gunpowder|url=https://books.google.com/books?id=QBoVAAAAYAAJ&pg=PP1|year=1987|publisher=Doubleday Canada, Limited|isbn=978-0-385-25110-5}}</ref>{{sfnp|Murdoch|1866|p=609}} Ta spopad se je končal s predajo ''Resolution'' in smrtjo 18 britanskih in 33 ameriških mornarjev.{{Efn|Obstajajo različna poročila o številu žrtev. En vir navaja, da so Američani poročali o 3 mrtvih (Britanci poročajo o 30 ameriških mrtvih), medtem ko so Britanci poročali o 8 mrtvih in 10 ranjenih.{{sfnp|Murdoch|1866|p=608}} }} Maja 1781 je lokalna milica Nove Škotske premagala ameriške privatnike v [[Bitka pri Cape Splitu|bitki pri Cape Splitu]].{{sfnp|Murdoch|1866|p=614}}<ref>{{cite book |title=The history of Kings County, Nova Scotia, heart of the Acadian land |last= Eaton |first=Arthur Wentworth Hamilton |year= 1910 |location=Salem, Massachusetts |publisher=The Salem Press Company |page=433 |url=https://archive.org/stream/historyofkingsco00eato#page/433}}</ref> Britanci in Francozi so se prav tako spopadli v [[Pomorska bitka pri Cape Bretonu|pomorski bitki pri Cape Bretonu]].{{sfnp|Gwyn|2003}} Na koncu so se privatniki vrnili v napadu na Annapolis Royal (1781).<ref>{{cite book|last=Dunn|first=Brenda|title=A History of Port-Royal-Annapolis Royal, 1605–1800|url=https://books.google.com/books?id=9c4hPwAACAAJ&pg=PP1|year=2004|publisher=Nimbus|isbn=978-1-55109-740-4 |pages=222–223}}</ref> V zadnjem letu napadov na Novo Škotsko so ameriški privatniki bojevali v [[Pomorska bitka pri Halifaxu|pomorski bitki pri Halifaxu]] in napadu na Lunenburg (1782).<ref>''Salem Gazette'', p. 11, 18 July 1782; ''Boston Post'', 15 June 1782; in ''Hunt's Magazine'', februar, 1857, kot citira {{cite book |first=Gardner W. |last=Allan |title=A Naval History of the American Revolution |location=Boston |publisher=Houghton Mifflin |date=1913 |chapter=Chapter 17 |chapter-url=https://archive.org/details/navalhistoryrevo02allerich/page/578}}</ref><ref>{{cite book|last=MacMechan|first=Archibald|title=Sagas of the Sea|chapter-url=https://books.google.com/books?id=8-IQtwEACAAJ&pg=PP1|year=1924|publisher=Dutton|chapter=The Sack of Lunenburg|pages=57–72}}</ref> == Obrambne enote == [[File:The Departure of S.W. Prentice and Five Others from their Shipwrecked Companions, 1781 (inset).png|thumb|Samuel Waller Prentice, 84. regiment, 4. januar 1780, brodolom pri [[Cape Breton (otok)|Cape Bretonu]], [[Nova Škotska]] avtor Robert Pollard (1784)<ref>{{cite book|url=http://archive.org/details/cihm_20623|title=Narrative of a shipwreck on the island of Cape Breton, in a voyage from Quebec 1780 [microform]|first=S. W. (Samuel Weller)|last=Prenties|date=February 12, 1782|publisher=London printed : [s.n.]|isbn=9780665206238|via=Internet Archive}}</ref><ref>[https://archive.org/stream/navalchronicleco11londiala#page/447/mode/1up Naval Chronicle. Vol. 11, p. 447]</ref><ref>{{cite web|url=https://books.google.com/books?id=xnAMAAAAYAAJ&q=halifax|title=The Naval Chronicle|first1=James Stanier|last1=Clarke|first2=Stephen|last2=Jones|first3=John|last3=Jones|date=February 12, 1805|publisher=J. Gold|via=Google Books}}</ref>]] Za zaščito pred napadi ameriških privatnikov je bil 84. polk (2. bataljon) nastanjen v utrdbah v Kanadi na obalah Atlantika. Fort Edward (Nova Škotska) v Windsor, [Nova Škotska]] je bil poveljniški center [[regiment]]a, da bi preprečili morebitni ameriški napad na [[Halifax, Nova Škotska]] iz zaliva Fundy. V Novi Škotski so bili ustanovljeni tudi Royal Fencible American Regiment in Royal Nova Scotia Volunteer Regiment. King's Orange Rangers so branili Liverpool, drugo največje naselje v koloniji. Najemniški [[Grofija_Hesse-Kassel#Hessenski_najemniki|hessijci]] so prav tako služili v Novi Škotski pet let (1778–1783). Ščitili so kolonijo pred ameriškimi privatniki, kot so to storili, ko so se odzvali na napad na Lunenburg (1782). Vodil jih je baron polkovnik Franz Carl Erdmann von Seitz. Leta 1778 je bilo v Novi Škotski 5.000 britanskih vojakov.{{sfnp|Murdoch|1866|p=594}} == Pomorska obramba == Kar zadeva pomorsko moč, je vlada leta 1776 poleg izdaje koncesij za različna plovila za gusarstvo, tudi zadržala oboroženo škuno [[Loyal Nova Scotian]] (8 topov, 28 mož).<ref>[https://core.ac.uk/download/pdf/217046821.pdf p. 399]</ref><ref>{{cite web|url=https://books.google.com/books?id=_aoPi_-Kn0oC&q=privateer+%22hetty%22+new+york+revolution&pg=PA613|title=Naval Documents of the American Revolution|first=United States Naval History|last=Division|date=February 12, 1964|publisher=Naval History Division, Department of the Navy|via=Google Books}}</ref><ref>{{cite journal |title=Notes on Nova Scotian Privateers |first=George E. E. |last=Nichols |journal=Collections of the Nova Scotia Historical Society |date=1908 |volume=XIII |pages=111–152 |via=Provincial Archives of New Brunswick |url=https://archives.gnb.ca/exhibits/forthavoc/html/nova-scotia-privateers.aspx?culture=en-CA}}</ref> Dne 26. novembra 1776, pod poveljstvom Johna Alexandera, je Loyal Nova Scotian ponovno zasedel ladjo Friendship.{{sfnp|Nova Scotia Vice-Admiralty Court|1911|p=33}} Leta 1778 je bila ladja premeščena v Lunenburg in nato upokojena.{{sfnp|Faibisy|1972|p=122}}<ref>{{cite book |title=Naval documents of the American Revolution |editor-first=William Bell |editor-last=Clark |location=Washington |publisher=Naval History Division, Dept. of the Navy |date=1964 |page=424 |url=https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=mdp.39015068749905;view=1up;seq=458}}</ref> Do leta 1779 je imela pomorska obramba Nove Škotske štiri ladje: [[Fregata|fregato]] (32 topov), vojni slup (18 topov), oboroženo škuno (14 topov) in še en oboroženo škuno (10 topov).{{sfnp|Murdoch|1866|p=602}} Te ladje so se imenovale Revenge (18 topov, 50 mož, kapitan Jones Fawson; kapitan James Gandy), Buckram (8 topov, 20 mož, kapitan Archibald Allardice) in oborožena škuna Insulter (kapitan John Sheppard), vse so delovale po ukazih vlade.<ref name="archive1914"/> Bilo je tudi številne druge privatnece, ki so jih podpirala lokalna vasovanja: Enterprise (Liverpool),Hero (100 moških, 16 topov, kapitan Bailey, Chester),<ref>{{cite web|url=http://archive.org/details/halifaxhistory00akinuoft|title=Zgodovina mesta Halifax|first=Thomas B.|last=Akins|date=12. februar 1895|publisher=Halifax : [Nova Scotia Historical Society]|via=Internet Archive}}</ref> Arbuthnot, The David, Mowatt, Lady Hammond, The Fly, Sir George Hammond, Lancaster, Dreadnought (kapitan Dean iz Liverpoola), The Success, The Lively, bark Howe, in ladja Jack.<ref name="auto">{{cite web|url=https://archives.gnb.ca/exhibits/forthavoc/html/Nova-Scotia-Privateers.aspx?culture=en-CA#link10|title=Provincial Archives of New Brunswick|website=archives.gnb.ca}}</ref> Leta 1778 so imeli ladje Nove Škotske vsaj 48 zajetij in štiri ponovna zajetja. Med leti 1779 in 1781 so jih ujeli 42.<ref name="auto"/> == Pogodba iz Watertowna == Leta 1776 so indijanci Mi'kmaqi podpisali pogodbo iz Watertowna, s katero so se strinjali, da bodo podprli ameriške patriote proti ameriškim lojalistom. Tri leta kasneje, 7. junija 1779, so Mi'kmaqi "predali" pogodbo iz Watertown guvernerju Nove Škotske Michaelu Francklinu in ponovno vzpostavili mi'kmawsko zvestobo Britancem.<ref>{{cite book |title=Vojaške operacije v vzhodnem Mainu in Nova Scotija med revolucijo |first=Frederic |last=Kidder |date=1867 |location=Albany |publisher=Joel Munsell |page=282 |url=https://archive.org/stream/militaryoperatio00kidd#page/282}}</ref>{{sfnp|Murdoch|1866|p=599}} Po odločilni zmagi Britancev nad ameriško [[Penobscot ekspedicija|Penobscotovo ekspedicijo]], po mnenju mi'kmawskega zgodovinarja Daniela Paula, so se Mi'kmaqi v današnjem New Brunswicku odpovedali pogodbi iz Watertown in dne 24. septembra 1779 podpisali pogodbo o zavezništvu z Britanci.{{sfnp|Murdoch|1866|page=595}}<ref>{{cite book|last=Paul|first=Daniel N.|author-link=Daniel N. Paul|title=Nismo bili divjaki: Mi'kmaqska perspektiva na trčenje med evropskimi in indijanskimi civilizacijami|url=https://archive.org/details/wewerenotsavages0000paul|url-access=registration|edition=2nd|year=2000|publisher=Fernwood|isbn=978-1-55266-039-3|pages=[https://archive.org/details/wewerenotsavages0000paul/page/169 169]–170}} (vključno s celotnim besedilom obeh pogodb).</ref><ref>{{cite book |title=Vojaške operacije v vzhodnem Mainu in Nova Scotija med revolucijo |first=Frederic |last=Kidder |date=1867 |location=Albany |publisher=Joel Munsell |page=318 |url=https://archive.org/stream/militaryoperatio00kidd#page/318}}</ref> == Galerija ameriške revolucije == <gallery> File:PlantersBarracksNovaScotia.jpg|[[Fort Hughes (Nova Scotia)|Fort Hughes/ Planters' Barracks (1778)]] File:FracisMcLeanPlaqueStPaulsChurchHalifaxNovaScotia.jpg|[[Francis McLean (britanski vojaški častnik)|Francis McLean]] je ustanovil in branil [[New Ireland (Maine)]], spominska plošča, [[St. Paul's Church (Halifax)]], Nova Scotia File:SackofLunenburgByAJWrightNSARMno1979-147no64.jpg|[[Napad na Lunenburg (1782)]] File:Baron Oberst Franz Carl Erdmann von SeitzHatchmentStPaulsHalifaxNovaScotia.JPG|[[Hatchment (heraldični dosežek)|Hatchment]] barona Obersta Franza Carla Erdmana von Seitza, [[St. Paul's Church (Halifax)]], [[Nova Scotia]], um. 1782 File:SimeonPerkinsNewYorkPublicLibrary.png|polkovnik [[Simeon Perkins]] File:Jonathan Prescott, Chester, Nova Scotia.png|[[Jonathan Prescott (vojaški častnik)|Jonathan Prescott]] </gallery> == Otok svetega Janeza in Newfoundland == [[File:Richard Edwards Royal Navy Admiral by Nathaniel Dance 1780.jpg|thumb|[[Richard Edwards (častnik kraljeve mornarice, mrtev 1795)|Richard Edwards]] je med večjim delom revolucije služil kot kolonialni guverner Nova Fundlandija. ]] Prebivalstvo otoka St. John's Island (današnji [[Prince Edward Island]]), ki je majhno v primerjavi z Novo Škotsko, je bilo leta 1774 le okoli 1215.{{sfnp|Kerr|1941|pp=9–10}} Nova Škotska je bila opisana kot 'ščit' za preostali dve koloniji, ki je preprečila, da bi nemiri iz ameriških kolonij dosegli tudi njiju. Otok St. John's Island so v tistem času opisovali kot "model kolonije".{{sfnp|Kerr|1941|p=105}} Ob izbruhu ameriške revolucije je [[Phillips Callbeck]] vodil otok St. John.{{Efn|Guverner je bil na potovanju v Anglijo, Callback, državni tožilec, pa je bil pustil vodenje.}} [[Thomas Gage]] je začel rekrutirati može za pomoč za obrambo [[Québec]]a proti ameriškemu napadu; vendar so bili njegovi napori ovirani s strani skupine ameriških revolucionarjev, ki so živeli v Pictou, Nova Škotska. Skupina približno 150 ameriških vojnikov se je podala napasti ladje, ki so prinašale orožje Britancem.{{sfnp|Kerr|1941|p=106}} Čeprav so spodleteli v svojem poskusu, so prispeli v Pictou in se od tam živečih Američanov poučili o rekrutacijskih naporih ter [[Napad na Charlottetown|napadli Charlottetown]]. Grozili so, da bodo zažgali mesto, a jih je Callback prepričal, da naj mestu prizanesijo. Callback in Thomas Wright (geodet otoka) sta bila ujeta.{{sfnp|Faibisy|1972|p=43}}<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=oIjjAd6vOOoC&q=Nathaniel+Coffin+Jr.+%28and+his+wife+Elizabeth+Barnes%29&pg=PT302|title=The Loyalists of Massachusetts And the Other Side of the American Revolution|last=Stark|first=James Henry|date=1972|publisher=Library of Alexandria|isbn=9781465573919|language=en}}</ref> Oba talca sta bila na koncu osvobojena in sta se vrnila na otok 1. maja 1776.{{sfnp|Kerr|1941|p=107}} Po napadu je bil na otok St. John poslan oborožen brig, ki je varoval otok, prav tako so oblikovali milico. Brig je odplul, ko je HMSLizard prispel septembra 1776. Načrtovali so trdnjavo, ki bi bolje varovala mesto, kot ga je mogel Fort Amherst. Po Eddyjevem napadu se je milica (ki je prej obstajala le z 20 ljudmi) povečala na 80 in poimenovali so jo The Loyal Island of St. John Volunteers. Leta 1778 je pet čet pod Timothy Hierlihyem bilo poslanih, da bi bolj utrdili otok. Ob prihodu enot je Callback prejel ukaz, da razpusti "odvečno in drago" milico. Ukazov ni upošteval. Izvedljivost napada na St. Johnovo je preučila francoska mornarica.{{sfnp|Kerr|1941|pp=107–108}} Otok, kljub zaznani nevarnosti, je služil predvsem kot postajališče za britanske enote na poti iz Québeca in britanske enote, ki so prinašale ujete privatnike nazaj. Skupina 200 Hessijkih najemnikov na poti v Québec je preživela leto na otoku. Delo na trdnjavi se je nadaljevalo, dokler ni Patterson (guverner) prispel leta 1780. Zanj je bilo je bilo pet čet in 8.000 funtov, ki so bili porabljeni za utrdbo, kot ogroma izguba denarja. Delo se je ustavilo in čete so se vrnile. Med vojno je bil otok zelo zvest in je preživel le malo napadov.{{sfnp|Kerr|1941|pp=109–111}} Leta 1765 je štelo prebivalstvo Nove Fundlandije okoli 15.000 ljudi, predvsem irskih priseljencev.{{sfnp|Kerr|1941|pp=9–10}} Ker ni bila tehnično kolonija, Newfoundland ni plačeval davkov po [[Stamp Act 1765]] ali [[Townshend Acts]]. Kljub manjšim težavam z britansko vlado je otok "ohranjal videz vzorne zvestobe." Otok je skorajda ni imel obramb, zato je bil [[Esek Hopkins]] poslan, da napade Newfoundland. Septembra 1776 je skupina več privatnikov zavzela tri ali štiri ladje in oplenila približno deset drugih. Leta 1777 je bila HMS Fox ujet, nekaj mesecev kasneje pa ponovno zajet nazaj. Naslednje leto so napadli mnoge druge ladje, zlasti USS Minerva.{{sfnp|Kerr|1941|pp=111–114}} Ob prihodu [[Richard Edwards (Royal Navy|Richarda Edwardsa]] je bilo veliko privatnikov poraženih, do leta 1779 pa jih je ostalo zelo malo. Edwards je ukazal razdelitev topov, da bi omogočili mestom, da se branijo proti napadom. Na začetku leta 1780 je bil v Mortierju privatnik odbit s strani mesta. Tistega leta je flota, ki jo je vodil Edwards, z devetimi ladjami ujela šest privatnikov. Štirinajst jih je bilo ujetih naslednje leto. Več čet je bilo ustanovljenih in več sto vojakov je odšlo v boj proti britanskim vojakom.{{sfnp|Kerr|1941|pp=115–123}} Oba otoka sta imeli manjša pomanjkanja hrane, zlasti po požaru na St. Johns, ki je uničil 35 hiš in številne zaloge hrane. Ribiške industrije v obeh državah so bile zmanjšane na "nizko in obubožano stanje," in tudi splošno prebivalstvo obeh je upadlo. Prišlo je do izbruha ropov, saj je ljudem primanjkovalo različnih stvari. V letu 1779 je na St. John's prišlo do nemira, v katerem je bil en človek ubit.{{sfnp|Kerr|1941|pp=115–123}} == Loajalistična naselja == Približno 20.000 lojalistov je pobegnilo v Novo Škotsko med in po ameriški revoluciji. Večina jih je prišla iz zvezne države New York.{{sfnp|Flick|1901|p=176}}<ref>Neil MacKinnon. This Unfriendly Soil: The Loyalist Experience in Nova Scotia, 1783-1791. McGill-Queen's Press. 1986.</ref> Tri največja naselja so bila "dolina reke Saint John", "Digby, Nova Škotska" in "Shelburne, Nova Škotska". [[Cape Breton (otok)|Cape Breton]] je bil ločena kolonija in je prejel 3.150 lojalistov. Ile St. Jean je prejel 300 lojalističnih beguncev.{{sfnp|Flick|1901|p=174}} Britanci so vrnili Novo Irsko Američanom, ozemlje v [[Main]]u pa je prešlo pod nadzor nove neodvisne ameriške zvezne države [[Massachusetts]]. Tisti iz Nove Irske so se naselili v "St. Andrews, [[Novi Brunswick|New Brunswick]]". Ko je domovina lojalistov izginila, je bila Nova Škotska razdeljena, da bi sprejela lojality: tako New Brunswick kot Cape Breton sta bila ustvarjena kot ločeni koloniji za lojaliste (Cape Breton se je leta 1820 vrnil pod Novo Škotsko). Veliko lojalistov se je naselilo v Halifaksu in so pokopani v Old Burying Ground (Halifax, Nova Škotska), vključno s številnimi črnimi lojalisti, ki imajo neoznačene grobove.<ref>{{cite web |url=https://www.collectionscanada.gc.ca/confederation/023001-3010.32-e.html|title=Loyalists / Black Loyalists |website=Canadian Confederation |publisher=Library and Archives Canada |date=2 May 2005}}</ref> Številni britanski vojaki so postali lojalisti in njihovi polki so se naselili v različnih skupnostih po Novi Škotski.<ref>{{cite web|url=http://www.uelac.org/SirGuyCarleton/PDF/Kingnote.pdf|title=Distribution of Troops in Nova Scotia}}</ref> Royal Fencible American Regiment se je naselil v Wallace, Nova Škotska. Drugi bataljon 84th Regiment of Foot se je naselil v Municipality of East Hants, zlasti v Kennetcook, Nova Škotska. Tri regimente so naselili v Digby, Nova Škotska: New Jersey Volunteers, Royal Garrison Battalion in Loyal American Regiment.<ref>{{cite web|url=http://www.uelac.org/PDF/Remembering-the-Loyalists-of-Annapolis-and-Digby-by-Brian-McConnell.pdf |title=Remembering the Loyalists |publisher=www.uelac.org |access-date=2020-02-12}}</ref> Črni pionirji so se naselili v Brindley Town (danes [[Acaciaville, Nova Škotska]]).<ref>{{cite web|url=https://www.uelac.org/education/WesternResource/301-NS.pdf |title=Resource |publisher=www.uelac.org |access-date=2020-02-12}}</ref> Black Pioneers so se naselili v Annapolis Royal, Nova Škotska. Hessijski najemniki so se prav tako naselili v Annapolis Royal in na drugih krajih v Novi Škotski.<ref>The Hessians of Nova Škotska, compiled by Johannes Helmut Mertz (1997). </ref><ref>Hessians in Annapolis County, by Ira Maxwell Sutherland (1956). BA thesis on the disbanded German soldiers granted land in Clements township after the American Revolution.</ref> V Guysborough, Nova Škotska je bilo šest polkov, ki so se naselili: Jamaica Rangers, Jamaica Volunteers, Negro Horse, Royal North Carolina Regiment, Duke of Cumberland's Regiment in North Carolina Highlanders. Vzhodni Country Harbour, Nova Škotska je bil naseljen s tremi regimenti: Royal North Carolina Regiment, King's Carolina Rangers (glej [[Joseph Marshall]]) "South Carolina Royalists".<ref>{{cite web|url=https://sites.google.com/site/kingscarolinarangers/the-historical-unit|title=Zgodovinska enota - King's Carolina Rangers|website=sites.google.com}}</ref><ref>{{cite web|url=http://guyscogene.net/genealogies/nowlands.pdf |title=Dediščina |publisher=guyscogene.net |access-date=2020-02-12}}</ref> Kraljevski prostovoljni polk Nova Škotska se je naselil v Ship Harbour, Nova Škotska in Antigonish, Nova Škotska. Kraljevi oranžni rangerji so se naselili v Middleton, Nova Škotska. === Skupnosti imenovane po lojalističnih voditeljih === * Parrsboro, [[Nova Škotska]], kolonialni guverner John Parr * Guysborough, Nova Škotska, (Guy's borough), [[Guy Carleton]]<ref>{{cite web |url=http://brian.mcconnell.tripod.com/LPNS.pdf |title=Podatki |publisher=brian.mcconnell.tripod.com |access-date=2020-02-12 |archive-date=2021-04-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210422000621/http://brian.mcconnell.tripod.com/LPNS.pdf |url-status=dead }}</ref> * Carleton Corner * Carleton Village, Nova Škotska * Birchtown, Nova Škotska, brigadni general Samuel Birch, ''Knjiga črncev'' * Rawdon, Nova Škotska, [[Francis Rawdon-Hastings]] *Digby, Nova Škotska, Admiral [[Robert Digby]] (častnik kraljeve mornarice) * Abercrombie, Nova Škotska, general [[James Abercrombie]] * Tiddville, Nova Škotska, [[Samuel Tidd]], častnik za polkovnika Beverlya Robinsona * Gilbert Cove, Nova Škotska, poročnik Thomas Gilbert * Barton, Nova Škotska, podpolkovnik Joseph Barton * Russell Lake, Nova Škotska, Nathaniel Russell * Wentworth, Nova Škotska, [[Sir John Wentworth, 1st Baronet]] * Wentworth Valley, Nova Škotska * Wentworth Station, Nova Škotska * Douglas, Nova Škotska, baron Charles Douglas * Seccombes Island, Nova Škotska, častiti John Seccombe<ref>{{cite web|url=http://archive.org/details/placenamesofprov00browuoft|title=Imena krajev province Nova Scotia|first=Thomas J.|last=Brown|date=February 12, 1922|publisher=[Halifax, N.S. Royal Print. & Litho.]|via=Internet Archive}}</ref> * Allendale, Nova Škotska, James Allen<ref>{{cite web|url=https://novascotia.ca/archives/places/page.asp?ID=6 |title=Arhivi Nova Scotia - Imena krajev in kraji Nova Scotia |publisher=Novascotia.ca |access-date=2020-02-12}}</ref> * Ballantynes Cove, Antigonish, (David Ballentine, 82. polk) * Balls Creek, [[Nova Škotska]], (Ingram Ball, 33. polk) ==Viri== {{seznam opomb}} == Reference == {{sklici}} ===Bibliografija=== *[https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=uva.x000375539&view=1up&seq=38 Records of the Vice Admiralty Court - American Revolution and War of 1812] * Neil MacKinnon. This Unfriendly Soil: The Loyalist Experience in Nova Scotia, 1783–1791. McGill-Queen's Press. 1986. * [https://www.collectionscanada.gc.ca/obj/s4/f2/dsk3/ftp04/mq54464.pdf Nova Scotia on the road to the Revolution] * [https://archive.org/details/maritimeprovince00kerruoft/page/n6/mode/2up/search/%22Nicholas+Broughton%22+Hancock?q=%22Nicholas+Broughton%22+Hancock {{Cite book|title=The maritime provinces of British North America and the American Revolution|last=Kerr|first=Wilfred Brenton|publisher=Busy East Press|year=1941|location=Sackville, N.B.}}] * {{cite book |last=Flick |first=Alexander Clarence |title=Loyalism in New York during the American revolution |location=New York |publisher=The Columbia University Press |date=1901 |url=https://archive.org/details/loyalismnewyork00flicrich}} * {{cite book|last=Gwyn|first=Julian|title=Frigates and Foremasts: The North American Squadron in Nova Scotia Waters, 1745-1815|url=https://books.google.com/books?id=xzV49UC6mnkC&pg=PP1|date=2003|publisher=UBC Press|isbn=978-0-7748-0911-5}} * {{cite book |last=Murdoch |first=Beamish |author-link=Beamish Murdoch |title=A History of Nova-Scotia, Or Acadie |volume=II |date=1866 |publisher=J. Barnes |location=Halifax |url=https://archive.org/details/ahistorynovasco01murdgoog }} * {{cite book |author=Nova Scotia Vice-Admiralty Court |title=American vessels captured by the British during the revolution and war of 1812 |location=Salem, Massachusetts |publisher=The Essex institute |date=1911 |url=https://archive.org/stream/americanvesselsc00nova}} * {{Cite journal|last=Rawlyk|first=George A.|title=The American Revolution and Nova Scotia Reconsidered|journal=The Dalhousie Review|pages=379–394}} * {{Cite journal|last=Cahill|first=Barry|date=Autumn 1996|title=The Treason of the Merchants: Dissent and Repression in Halifax in the Era of the American Revolution|url=https://journals.lib.unb.ca/index.php/Acadiensis/article/viewFile/12045/12889 |journal=Acadiensis|volume=26|issue=1|pages=52–70}} * {{Cite thesis |last=Faibisy|first=John Dewar|date=1972 |title=Privateering and piracy: the effects of New England raiding upon Nova Scotia during the American Revolution, 1775-1783.|url=https://scholarworks.umass.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=2321&context=dissertations_1|publisher=University of Massachusetts Amherst }} *[https://archive.org/details/loyalistrefugees00sieb/page/n2?q=history+of+Digby Loyalists - New Hampshire to Annapolis. 1916.] * [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=mdp.39015012083690&view=1up&seq=9 Weld, Allen. Massachusetts Privateers in the American Revolution. 1911] *[https://archive.org/details/marinesinrevolut00wash/page/8?q=Captain+%22David+Ropes%22 Marines in the Revolution :a history of the Continental Marines in the American Revolution, 1775-1783] *[https://archive.org/details/canadaitsprovinc13shor/page/213/mode/1up/search/%22captain+John+Crymes%22?q=%22captain+John+Crymes%22 Adam Short - Nova Scotia and the American Revolution. 1914.] * [https://archive.org/details/navaldocumentsof06unit/page/1208 <!-- quote=Halifax "John and Rachel". --> American Privateers off Nova Scotia, Naval Documents of the American Revolution, p. 1204] *[https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=coo1.ark:/13960/t7mp5mm8g&view=1up&seq=11 Military operations in eastern Maine and Nova Scotia during ... Kidder, Frederic, 1804-1885.] *[https://www.history.navy.mil/research/publications/publications-by-subject/naval-documents-of-the-american-revolution.html. Naval Documents and the American Revolution. Vol. 1-9. Naval History and Heritage Command] {{Predloga:Kampanje ameriške vojne za neodvisnost}} [[Kategorija:Nova Škotska]] [[Kategorija:Kampanje ameriške osamosvojitvene vojne]] [[Kategorija:Nova Škotska med ameriško revolucijo]] j7udjxl45k33ojudvk9v0qttzyci7n9 0 581828 6676920 6648243 2026-05-17T09:04:51Z Jakobenedik 253093 /* Zgodnje življenje in kariera */ 6676920 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | native_name = {{nobold|Вячеслав Молотов}} | native_name_lang = ru | image = Vyacheslav Molotov Anefo2 (cropped)(d).jpg | caption = Molotov in 1945 | spouse = Polina Žemčužina (1920) | office1 = Predsednik Sveta ljudskih komisarjev Sovjetske zveze | 1blankname1 = Prvi namestnik | 1namedata1 = Valerijan Kujbišev<br/>Nikolaj Voznesenski | term_start1 = 19. december 1930 | term_end1 = 6. maj 1941 | predecessor1 = Aleksej Rikov | successor1 = [[Josif Stalin]] | office2 = Minister za zunanje zadeve Sovjetske zveze | term_start2 = 5. marec 1953 | term_end2 = 1. junij 1956 | premier2 = {{ubl|[[Georgij Malenkov]]|[[Nikolaj Bulganin]]}} | predecessor2 = [[Andrej Višinski]] | successor2 = [[Dmitrij Šepilov]] | term_start3 = 3. maj 1939 | term_end3 = 4. marec 1949 | premier3 = ''on sam'' (1939–1941)<br/>Josif Stalin (1941–1949) | predecessor3 = [[Maksim Litvinov]] | successor3 = Andrej Višinski | office4 = Prvi namestnik premierja Sovjetske zveze | term_start4 = 16. avugust 1942 | term_end4 = 29. junij 1957 | premier4 = {{ubl|Josif Stalin|Georgij Malenkov|Nikolaj Bulganin}} | predecessor4 = | successor4 = | office5 = Odgovorni sekretar Ruske komunistične partije (boljševikov) | term_start5 = 16. marec 1921 | term_end5 = 3. april 1922 | predecessor5 = [[Nikolaj Krestinski]] | successor5 = Josif Stalin<br />(kot generalni sekretar) | birth_name = Vjačeslav Mihajlovič Skrjabin | birth_date = {{birth date|df=y|1890|3|9}} | birth_place = Kukarka, [[Ruski imperij]], zdaj Sovjetsk, Kirovska oblast, Rusija | death_date = {{death date and age|df=y|1986|11|8|1890|3|9}} | death_place = Moskva, Sovjetska zveza | resting_place = Pokopališče Novodeviči, Moskva | children = | relatives = [[Vjačeslav Nikonov]] (vnuk) | party = {{ubl|Ruska socialdemokratska delavska partija (1906–1912)|Komunistična partija Sovjetske zveze (1912–1961)}} | awards = <!--{{Order of Lenin}} {{Order of the October Revolution}} {{Order of the Red Banner of Labour}}--> [[Red simbola časti]] | signature = Vyacheslav Molotov Signature 1944.png }} '''Vjačeslav Mihajlovič Molotov''' ([[Ruščina|rusko]] Вячеслав Михайлович Молотов, Vjačeslav Mihajlovič Molotov), rojen kot '''Skrjabin''' (rusko Скря́бин, Skrjabin), je bil sovjetski politik, diplomat in revolucionar ter vodilna osebnost v vladah [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] od leta 1920 do 1950, * [[9. marec]] [O.S. 25. februar] [[1890]], † [[8. november]] [[1986]]. Bil je eden od najtesnejših zaveznikov [[Josif Stalin|Josifa Stalina]]. Med letoma 1930 in 1941 je bil predsednik Sveta ljudskih komisarjev (vlade), med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] med letoma 1939 in 1949 ter ponovno od leta 1953 do 1956 pa minister za zunanje zadeve. Molotov, star [[Boljševiki|boljševik]], se je leta 1906 pridružil Ruski socialdemokratski delavski stranki in bil pred oktobrsko revolucijo leta 1917 dvakrat aretiran in interno izgnan. Za kratek čas je vodil sekretariat stranke, preden je v 20. letih 20. stoletja podprl Stalinov vzpon na oblast in postal eden njegovih najtesnejših sodelavcev. Leta 1926 je postal polnopravni član politbiroja, leta 1930 pa premier in imel osrednjo vlogo pri izvajanju Stalinove politike prisilne kmetijske kolektivizacije, ki je povzročila obsežno lakoto. Nadziral je tudi veliko čistko, med katero so bile izvedene množične aretacije in usmrtitve političnih disidentov in navadnih državljanov. Kot zunanji minister je leta 1939 z [[Tretji rajh|nacistično Nemčijo]] podpisal [[Pakt Ribbentrop-Molotov]]. Med drugo svetovno vojno je bil namestnik predsednika državnega odbora za obrambo in glavni Stalinov pogajalec z zavezniki. Po vojni je začel izgubljati Stalinovo naklonjenost in leta 1948 izgubil ministrstvo in na 19. partijskem kongresu leta 1952 doživel Stalinovo kritiko. Molotov je bil po Stalinovi smrti leta 1953 ponovno imenovan za zunanjega ministra, vendar ga je njegovo odločno nasprotovanje politiki destalinizacije voditelja [[Nikita Hruščov|Nikite Hruščova]] pripeljalo do tega, da se je leta 1957 pridružil neuspešnemu državnemu udaru proti Hruščovu, po katerem je bil razrešen z vseh svojih položajev. Molotov je bil poslan za veleposlanika v [[Mongolija|Mongolijo]], dokler ga niso leta 1961 izključili iz partije. Stalinovo zapuščino je še naprej branil do svoje smrti leta 1986. ==Zgodnje življenje in kariera== [[Slika:Molotov house Kukarka.JPG|thumb|250px|Molotovova rostna hiša|left]] Molotov je bil rojen kot Vjačeslav Mihajlovič Skrjabin v vasi Kukarka, Jaranski ujezd, gubernija Vjatka, danes [[Sovjetsk]] v [[Kirovska oblast|Kirovski oblasti]]. Molotov ni bil v sorodu s skladateljem [[Aleksander Skrjabin]], kot se pogosto napačno navaja.{{sfn|Montefiore|2005|p=40}} V najstniških letih so ga opisovali kot sramežljivega in tihega fanta, ki je vedno pomagal očetu pri njegovem poslu. Šolal se je na srednji šoli v [[Kazan]]u, kjer se je spoprijateljil s revolucionarjem Aleksandrom Arosevom.<ref>{{cite book |last=Slezkine |first=Yuri |url=http://dx.doi.org/10.1515/9781400888177 |title=The House of Government |publisher=Princeton University Press |date=7 August 2017 |pages=28–29 |isbn=978-1-4008-8817-7 |doi=10.1515/9781400888177}}</ref> Leta 1906 se je pridružil Ruski socialdemokratski delavski stranki (RSDLP) in kmalu gravitiral k radikalni boljševiški frakciji organizacije, ki jo je vodil [[Vladimir Lenin]].<ref name=Roberts5>Roberts, Geoffrey (2012). ''Molotov: Stalin's Cold Warrior''. Washington, DC: Potomac Books. str. 5. {{ISBN|9781612344294}}</ref> Skrjabin je prevzel psevdonim Molotov, ki izhaja iz ruske besede ''molot'' (''kladivo''), ker je verjel, da ima ime "industrijski" in "proletarski" prizvok.<ref name=Roberts5 /> Leta 1909 je bil aretiran in dve leti preživel v izgnanstvu v [[Vologda|Vologdi]].<ref name="Coates Coates 1941">{{cite web |last1=Coates |first1=William Peyton |last2=Coates |first2=Zelda Kahan |title=A Biographical Sketch of V. M. Molotov |url=https://www.marxists.org/archive/molotov/biography.htm |website=Marxists.org |access-date=23 November 2024 |date=1941}}</ref> Leta 1911 se je vpisal na Politehnični inštitut v [[Sankt Peterburg]]u in se pridružil uredništvu novega podtalnega boljševiškega časopisa ''Pravda''. V tem okolju je prvič srečal [[Josif Stalin|Josifa Stalina]].<ref name=Roberts6>Roberts, Geoffrey (2012). ''Molotov: Stalin's Cold Warrior''. Washington, DC: Potomac Books. str. 6. {{ISBN|9781612344294}}</ref> Kasneje se je izkazalo, da prvo kratko druženje med obema prihodnjima sovjetskima voditeljema ni pripeljalo do takojšnje tesne politične povezanosti.<ref name=Roberts6/> [[Slika:Vyacheslav Mikhailovich Molotov circa 1917.jpg|thumb|left|Molotov okoli leta 1917]] Molotov je naslednjih nekaj let delal kot tako imenovani "poklicni revolucionar", pisal za partijski tisk in poskušal izboljšati organizacijo podtalne stranke.<ref name=Roberts6/> Iz Sankt Peterburga se je ob izbruhu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1914 preselil v [[Moskva|Moskvo]].<ref name=Roberts6/> Naslednje leto je bil v Moskvi ponovno aretiran zaradi svoje strankarske dejavnosti in tokrat deportiran v [[Irkutsk]] v vzhodni [[Sibirija|Sibiriji]].<ref name=Roberts6 /> Leta 1916 je pobegnil iz sibirskega izgnanstva in se vrnil Sankt Peterburg, ki ga je carski režim medtem preimenoval v Petrograd, ker je staro ime zvenelo preveč nemško.<ref name=Roberts6 /> Molotov je leta 1916 postal član komiteja boljševiške stranke v Petrogradu. Ko je leta 1917 prišlo do [[Februarska revolucija|februarske revolucije]], je bil eden redkih boljševikov v prestolnici, ki so imeli kakršen koli položaj v partiji. Pod njegovim vodstvom se je ''Pravda'' usmerila v levo, da bi se zoperstavila začasni vladi, oblikovani po revoluciji. Ko se je Josif Stalin vrnil v prestolnico, je obrnil Molotovovo linijo,<ref name=warheroes>{{cite web |script-title=ru:Молотов, Вячеслав Михайлович |trans-title=Mikhailovich Molotov, Vyacheslav |url=http://www.warheroes.ru/hero/hero.asp?Hero_id=9009 |publisher=warheroes.ru |access-date=22 May 2017 |language=ru}}</ref> ko je v Petrograd prišel Lenin, pa je Lenin preglasil Stalina. Molotov je ostal zvest svoji stari politiki in postal Stalinov varovanec in tesni privrženec, čemur je dolgoval svoj kasnejši ugled.{{sfn|Montefiore|2005|p=36}} Postal je član vojaškega revolucionarnega komiteja, ki je načrtoval [[Oktobrska revolucija|oktobrsko revolucijo]] in dejansko pripeljal boljševike na oblast.<ref>{{cite book |author=Molotov, Vyacheslav; Chuev, Felix; Resis, Albert |title=Molotov remembers: inside Kremlin politics: conversations with Felix Chuev |url=https://archive.org/details/molotovremembers0000chue |publisher=I.R. Dee |year=1993 |page=[https://archive.org/details/molotovremembers0000chue/page/n121 94] |isbn=1-56663-027-4}}</ref> [[Slika:19240000-molotov dzershinsky moskow kremlin.jpg|thumb|250px|Molotov in [[Feliks Edmundovič Dzeržinski|Feliks Dzeržinski]] leta 1924]] Leta 1918 je bil Molotov poslan v [[Ukrajina|Ukrajino]], da bi sodeloval v [[Ruska državljanska vojna|ruski državljanski vojni]]. Ker ni bil vojak, ni sodeloval v bojih. Poleti 1919 so ga skupaj z Leninovo ženo [[Nadežda Krupska|Nadeždo Krupsko]] poslali s parnikom na potovanje po rekah [[Volga]] in [[Kama (reka)|Kama]], da bi širila boljševiško propagando. Po vrnitvi je bil imenovan za predsednika področne uprave [[Nižni Novgorod]], kjer mu je lokalna stranka izglasovala nezaupnico zaradi njegovega domnevnega spletkarjenja. Premestili so ga v [[Doneck]]. Novembra 1920 je postal sekretar Centralnega komiteja ukrajinske boljševiške stranke in se poročil s sovjetsko političarko Polino Žemčužino.<ref name=NYT19700504>{{cite news|title=Mrs. Molotov Dies in Moscow; Wife of Ex-Premier Was 76|url=https://www.nytimes.com/1970/05/04/archives/mrs-molotov-dies-in-moscow-wife-of-expremier-was-76.html|work=The New York Times|location=New York City|agency=United Press International|date=4 May 1970|access-date=17 December 2020}}</ref> Lenin je leta 1921 odpoklical Molotova v Moskvo, ga povzdignil v polnopravnega člana Centralnega komiteja in Orgbiroja ter ga postavil na čelo partijskega sekretariata. Molotov je bil leta 1921 izvoljen za člana politbiroja brez glasovalne pravice in je opravljal funkcijo odgovornega sekretarja. Aleksander Barmin, manjši komunistični funkcionar, ki je obiskal Molotova v njegovi pisarni blizu Kremlja, medtem ko je vodil sekretariat, se ga je spominjal kot osebo ''"velikega in mirnega obraza ter precej mehkega, pozornega, skromnega in prijaznega birokrata"''.<ref>{{cite book |last=Barmine |first=Alexander |title=One Who Survived |url=https://archive.org/details/onewhosurvived000202mbp |date=1945 |publisher=G.P.Putnam's Sons |location=New York |page=[https://archive.org/details/onewhosurvived000202mbp/page/n147 128]}}</ref> Molotova sta kritizirala tako Lenin kot Lev Trocki, pri čemer je Lenin opozoril na njegov ''"sramoten birokratizem"'' in ''"neumno vedenje"''.{{sfn|Montefiore|2005|p=40}} Po nasvetu Molotova in [[Nikolaj Ivanovič Buharin|Nikolaja Buharina]] se je Centralni komite odločil skrajšati Leninov delovni čas.{{sfn|Service|2003|p=151}} Leta 1922 je Stalin postal generalni sekretar boljševiške partije z Molotovom kot drugim sekretarjem. Kot mlad privrženec je Molotov občudoval Stalina, a ga je kljub temu kritiziral.{{sfn|Montefiore|2005|pp=40–41}} Pod Stalinovim pokroviteljstvom je Molotov januarja 1926 postal polnopravni član politbiroja.{{sfn|Montefiore|2005|p=36}} [[Slika:Molotov 1925.jpg|left|thumb|250px|Molotov govori na srečanju kmečkih žena leta 1925]] Med boji za oblast po Leninovi smrti leta 1924 je Molotov ostal zvest zagovornik Stalina proti njegovim tekmecem, najprej Levu Trockemu, pozneje [[Lev Borisovič Kamenjev|Levu Kamenjevu]] in [[Grigorij Jevsejevič Zinovjev|Grigoriju Zinovjevu]] ter nazadnje [[Nikolaj Ivanovič Buharin|Nikolaju Buharinu]]. Januarja 1926 je vodil posebno komisijo, poslano v Leningrad (Sankt Peterburg), ki naj bi odstavila nadzor Zinovjeva nad partijskim strojem v regiji. Leta 1928 je Molotov zamenjal Nikolaja Ugljanova na mestu prvega sekretarja moskovske komunistične partije in na tem položaju ostal do 15. avgusta 1929.{{sfn|Service|2003|p=176}} ==Osebnost== Trocki in njegovi podporniki so podcenjevali Molotova, kar je veljalo tudi za mnoge druge. Trocki ga je imenoval ''"poosebljena povprečnost"'', sam Molotov pa je tovariše, ki so ga imenovali ''"kamnita rit"'', pedantno popravljal z besedami, da ga je Lenin pravzaprav poimenoval ''"železni rit"''.{{sfn|Montefiore|2005|p=40}} Za zunanjo dolgočasnostjo sta se skrivala oster um in velik organizacijski talent. Deloval je predvsem v zakulisju in gojil podobo brezbarvnega birokrata.<ref>{{Cite book |isbn=9780873324458| author = Rywkin, Michael | title = Soviet Society Today |url=https://archive.org/details/sovietsocietytod00rywk| publisher = M.E. Sharpe| year = 1989 | pages = [https://archive.org/details/sovietsocietytod00rywk/page/n174 159]–160 }}</ref> Ameriški novinar John Gunther je leta 1938 poročal, da je Molotov vegetarijanec in abstinent,<ref>Chen, C. Peter. [http://ww2db.com/person_bio.php?person_id=58 Vyacheslav Molotov].</ref> medtem ko je [[Milovan Đilas]] trdil, da je Molotov ''"pil več kot Stalin"'',<ref name="convers 59">Djilas, Milovan (1962) ''Conversations with Stalin''. Prevod Michael B. Petrovich. Rupert Hart-Davis, Soho Square London 1962, str. 59.</ref> in ni opazil njegovega vegetarijanstva, čeprav sta bila skupaj na več banketih.<ref name="convers 59"/> ==Sovjetski premier== [[Slika:Russian Premier Stalin talks with gestures to his Foreign Minister Molotov at the Palace, Yalta, Crimea, Russia. - NARA - 197000.jpg|thumb|Molotov in Stalin]] 23. februarja 1929 je Molotov na moskovski konferenci komunistične partije poudaril potrebo po ''"čim hitrejši možni rasti industrije"'', tako zaradi gospodarskih razlogov kot tudi zato, ker je Sovjetski zvezi stalno grozila neposredna vojna nevarnost.<ref>{{cite book |last1=E.H.Carr |first1=and R.W.Davies |title=Foundations of a Planned Economy, volume 1 |date=1974 |publisher=Penguin |location=Harmondsworth, Middlesex |page=352}}</ref> Vprašanje, kako hitro širiti industrijo, je bilo vzrok za razkol med Stalinom in desnico, ki sta jo vodila Buharin in Rikov, ki sta se bala, da bi prehiter tempo povzročil težave. Z njunim porazom je Molotov postal druga najmočnejša osebnost v Sovjetski zvezi. Ne plenumu Centralnega komiteja 19. decembra 1930 je Molotov nasledil Alekseja Rikova kot predsednik Sveta ljudskih komisarjev, kar je bilo enakovredno položaju predsednika vlade v kakšni zahodni državi.{{sfn|Montefiore|2005|pp=63–64}} Na tem mestu je Molotov nadziral izvajanje prvega petletnega načrta za hitro industrializacijo.{{sfn|Montefiore|2005|pp=45 and 58}} Sovjetska zveza je pod Molotovom kot predsednikom vlade kljub velikim človeškim žrtvam naredila velike korake pri razvoju in široki uporabi kmetijske in industrijske tehnologije. Nemčija je v Sovjetski zvezi na skrivaj kupovala strelivo, kar je spodbudilo razvoj oborožitvene industrije v ZSSR.<ref>{{Cite book |author = Scott Dunn, Walter | title = The Soviet economy and the Red Army, 1930–1945 | publisher = Greenwood Publishing Group | year = 1995 | isbn = 0-275-94893-5 | page = 22}}</ref> Navsezadnje je ravno orožarska industrija skupaj z zavezniško pomočjo pomagala Sovjetski zvezi zmagati v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]].<ref>{{Cite book |author1=Davies, Robert William |author2=Harrison, Mark |author3=Wheatcroft, S.G. | title = The Economic transformation of the Soviet Union, 1913–1945 | publisher = Cambridge University Press | year = 1994 | isbn = 0-521-45770-X | pages = 250–251}}</ref> [[Slika:Voroshilov Kaganovich Kosarev Molotov 1932.jpg|thumb|250px|[[Kliment Jefremovič Vorošilov|Kliment Vorošilov]], Lazar Kaganovič, Aleksander Kosarev in Vjačeslav Molotov na 7. konferenci Vsezvezne leninistične zveze mladih komunistov ([[Komsomol]]) julija 1932]] ===Vloga v kolektivizaciji=== Molotov je na tem položaju nadziral tudi kmetijsko [[Kolektivizacija v Sovjetski zvezi|kolektivizacijo]] pod Stalinovim režimom. Bil je glavni govornik na plenumu Centralnega komiteja 10. in 17. novembra 1929, na katerem je bila sprejeta odločitev o uvedbi kolektivnega kmetovanja namesto tisočih majhnih kmetij v lasti kmetov. Proces je seveda naletel na odpor. Molotov je vztrajal, da se mora kolektivizacija začeti naslednje leto, in opozoril uradnike, naj ''"ravnajo s kulaki kot z najbolj zvitim in še vedno neporaženim sovražnikom"''.<ref>{{cite book |last1=Conquest |first1=Robert |title=The Harvest of Sorrow, Soviet Collectivisation and the Terror-Famine |date=1988 |publisher=Arrow |location=London |isbn=0-09-956960-4 |page=112}}</ref> V naslednjih štirih letih, je bilo na milijone 'kulakov' (kmetov, lastnikov zemlje) prisilno preseljenih v posebna naselja, v katerih so postali kmetijski delavci. Samo leta 1931 je bilo preseljenih skoraj dva milijona ljudi. Tistega leta je Molotov na kongresu sovjetov rekel: ''"Nikoli nismo zanikali dejstva, da se zdravi zaporniki, sposobni za delo, lahko uporabljajo za gradnjo cest in druga javna dela. To je dobro za družbo in tudi za same kmete"''.<ref>{{cite book |last1=Polonsky |first1=Rachel |title=Molotov's Magic Lantern, Uncovering Russia's Secret History |url=https://archive.org/details/molotovsmagiclan0000polo |date=2011 |publisher=faber and faber |location=London |isbn=978-0-571-23781-4 |page=290}}</ref> Lakota, ki jo je povzročila motnja v kmetijski proizvodnji, pretiran izvoz žita za plačilo industrializacije ter težki pogoji prisilnega dela so po nekaterih ocenah umorili 11 milijonov ljudi.<ref>{{cite book |last1=Conquest |title=Harvest of Sorrow |page=306}}</ref> Molotov je kljub lakoti septembra 1931 komunističnim voditeljem na severnem Kavkazu poslal tajni telegram, v katerem jih je opozoril, da zbiranje žita za izvoz poteka ''"ostudno počasi"''.<ref>{{cite book |last1=Applebaum |first1=Anne |title=Red Famine: Stalin's War on Ukraine |date=2018 |publisher=Penguin |location=London |isbn=978-0-141-97828-4 |page=168}}</ref> Decembra je odpotoval v Harkov, takratno glavno mesto Ukrajine, in jim, ne da bi se zmenil za opozorila lokalnih komunističnih voditeljev o pomanjkanju žita, povedal, da zaradi njihove nesposobnosti niso dosegli zastavljenega cilja zbiranja žita. Julija 1932 se je skupaj z Lazarjem Kaganovičem vrnil v [[Harkov]], da bi tamkajšnjim komunistom povedal, da ne bo nobenih ''"popuščanj ali oklevanj"'' v prizadevanjih za izpolnitev ciljev glede izvoza žita. To je bilo prvo od številnih dejanj, zaradi katerih je prizivno sodišče v [[Kijev]]u leta 2010 spoznalo Molotova in Kaganoviča za kriva genocida nad ukrajinskim ljudstvom. 25. julija sta oba moža s tajnim telegramom ukrajinskemu vodstvu naročila, naj okrepi zbiranje žita.<ref>{{cite web |title=Resolution of the court, Kyev Court of Appeal, 2-A Solomyanska Street, Kyev. Ruling in the name of Ukraine |url=https://holodomormuseum.org.ua/en/resolution-of-the-court/ |website=Holodomor Museum |date=16 October 2019 |access-date=30 August 2021}}</ref> ===Začasni razkol s Stalinom=== Med atentatom na Sergeja Kirova, vodjo partijske organizacije v Leningradu, decembra 1934, in začetkom velike čistke je med Stalinom in Molotovom prišlo do pomembnega, a neobjavljenega razkola. Leta 1936 je Trocki v izgnanstvu opazil, da ko so se v sovjetskih tiskovnih poročilih pojavili seznami partijskih voditeljev, na katerih se je Molotovovo ime včasih pojavilo na zelo nizkem četrtem mestu in celo brez naslovov. Na fotografijah sprejemov delegacij ni bil nikoli sam, ampak vedno v spremstvu svojih namestnikov Janisa Rudzutaksa in Vlasa Čubarja. Trocki je zapisal, da so bili ''"v sovjetskem protokolu ti znaki izjemno pomembni"''.<ref>{{cite web |last1=Trotsky |first1=Leon |title=In the Columns of Pravda |url=https://www.marxists.org/archive/trotsky/1936/xx/pravda.html |website=Leon Trotsky Internet Archive |publisher=Marxists.org |access-date=1 September 2021}}</ref> Drug pomemben pokazatelj Molotovega statusa je zapisnik prvega moskovskega javnega sojenja avgusta 1936. Obtoženci, ki so bili prisiljeni priznati zločine, za katere seveda niso bili krivi, so izjavili, da so se zarotili, da ubijejo Stalina in sedem drugih vodilnih boljševikov, ne pa tudi Molotova.<ref>{{cite book |title=Report of Court Proceedings in the Case of the Trotskyite-Zinovievite Terrorist Centre |date=1936 |publisher=People's Commissariat of Justice of the USSR |location=Moscow |page=38}}</ref> Po besedah Aleksandra Orlova, častnika NKVD, ki je prebegnil na zahod, je Stalin v originalnem zapisniku osebno prečrtal Molotovovo ime.<ref>{{cite book |last1=Orlov |first1=Alexander |title=A Secret History of Stalin's Crimes |date=1954 |page=162}}</ref> Maja 1936 je Molotov odšel na [[Črno morje]] na daljše počitnice pod skrbnim nadzorom [[NKVD]]. Počitnice so trajale do konca avgusta, ko si je Stalin očitno premislil in ukazal njegovo vrnitev.<ref>{{Cite book|title=Molotov and the Sovnarkon 1930–1941|last=Watson|first=Derek|publisher=Palgrave Macmillan|year=1996|isbn=978-1-349-24848-3|location=UK|doi=10.1007/978-1-349-24848-3|page=162}}</ref> Za Molotovov začasni mrk sta dve razlagi. 19. marca 1936 je Molotov v intervjuju z urednikom ''Le Tempsa'' govoril o izboljšanju odnosov z nacistično Nemčijo.<ref>{{Cite book|title=Stati I Rechi 1935–1936|pages=231–232}}</ref> Čeprav je Litvinov nekaj podobnega izjavil že leta 1934 in je tistega leta celo obiskal Berlin in Nemčija takrat še ni ponovno okupirala [[Porenje|Porenja]],<ref name=":0">{{Cite book|title=Maxim Litvinov: A Biography|last=Holroyd-Doveton|first=John|publisher=Woodland Publications|year=2013|isbn=9780957296107|pages=408}}</ref> je Molotovova izjava o sovjetski zunanji politiki očitno zelo užalila Stalina. Molotov je v intervjuju jasno povedal, da se lahko izboljšani odnosi z Nemčijo razvijejo le, če se nemška politika spremeni, in izjavil, da je eden najboljših načinov za Nemčijo, da izboljša odnose, ponovna pridružitev [[Društvo narodov|Društvu narodov]]. Seveda tudi to ni zadostovalo, saj bi morala Nemčija dokazati tudi ''"spoštovanje mednarodnih obveznosti v skladu z resničnimi interesi miru v Evropi in miru na splošno"''.<ref>{{Cite book|title=Molotov and the Sovnarkon 1930–1941|last=Watson|first=Derek|publisher=Palgrave Macmillan|year=1996|isbn=978-1-349-24848-3|location=UK|doi=10.1007/978-1-349-24848-3|page=16}}</ref> Drugi poznavalci menijo, da je Molotov zavlačeval Stalinove načrte za čistko stranke in sojenje starim boljševikom, kot sta bila Zinovjev in Kamenjev.<ref>{{cite book |last1=Conquest |first1=Robert |title=The Great Terror |date=1971 |publisher=Penguin |location=Harmondsworth, Middlesex |page=151}}</ref> ===Vloga v veliki čistki=== [[Slika:Molotov, Stalin and Voroshilov, 1937.jpg|thumb|Molotov, Stalin in Vorošilov med veliko čistko leta 1937]] Po vrnitvi Stalinove naklonjenosti avgusta 1936, je Molotov podpiral Stalina med čistko, v kateri je bilo samo leta 1938 usmrčenih 20 od 28 ljudskih komisarjev Molotovove vlade.{{Sfn|Montefiore|2005|p=244}} Ko so aretirali njegovega namestnika Rudzutaka, ga je Molotov obiskal v zaporu in se leta pozneje spomnil, da je ''"... Rudzutak rekel, da so ga hudo pretepali in mučili, a se je kljub temu trdno držal. Res je bilo videti, da so ga kruto mučili ..."'', vendar Molotov ni posredoval.<ref>{{cite book |last1=Chuev |first1=Felix |title=Molotov Remembers, Inside Kremlin Politics |url=https://archive.org/details/molotovremembers0000chue |date=1993 |publisher=Ivan R. Dee |location=Chicago |isbn=1-56663-027-4 |pages=[https://archive.org/details/molotovremembers0000chue/page/n299 272]–74}}</ref> Med veliko čistko je odobril 372 seznamov za usmrtitve, več kot kateri koli drug sovjetski uradnik, vključno s Stalinom. Molotov je bil eden redkih, s katerim je Stalin odkrito razpravljal o čistkah. Ko je Stalin prejel obvestilo o obtožbi namestnika predsednika Gosplana G.I. Lomova, ga je predal Molotovu, ki je nanj zapisal: ''"Za takojšnjo aretacijo barabe Lomova"''.<ref>{{cite book |last1=Medvedev |first1=Roy |title=Let History Judge, The Origins and Consequences of Stalinism |date=1976 |publisher=Spokesman |location=Nottingham |pages=345–46}}</ref> Pred boljševiško revolucijo je bil Molotov "zelo tesen prijatelj" socialističnega revolucionarja Aleksandra Aroseva, ki je bil v izgnanstvu v Vologdi. Leta 1937 je Arosev v strahu pred aretacijo trikrat poskušal poklicati Molotova, ki z njim ni hotel govoriti. Aroseva so nato aretirali in ustrelili. V 50. letih prejšnjega stoletja je Molotov hčerki Aroseva podaril svoje podpisane izvode knjig njenega očeta, a si je pozneje premislil in bi jih želel obdržati. Feliks Čujev je o tem zapisal: "Zdi se, da Molotov bolj kot izgubo svojega 'zelo tesnega prijatelja', obžaluje izgubo dela lastne knjižne zbirke".<ref>{{cite book |last1=Polonsky |title=Molotov's Magic Lantern |page=87}}</ref> Molotov je v svojih poznih letih opisal svojo vlogo v čistkah v 30. letih 20. stoletja in trdil, da so bile čistke kljub preobsežnosti potrebne, da bi se izognili porazu Sovjetske zveze v drugi svetovni vojni.<ref>{{Cite book |last=Chuev |first=Felix |url=https://www.worldcat.org/oclc/28148163 |title=Molotov Remembers: Inside Kremlin Politics : Conversations with Felix Chuev |publisher=I.R. Dee |others=Vyacheslav Mikhaylovich Molotov, Albert Resis |year=1993 |isbn=1-56663-027-4 |location=Chicago |pages=256 |oclc=28148163}}</ref> ==Minister za zunanje zadeve== [[Slika:Vycheslav Molotov and Joseph Stalin May 1932.jpg |left|thumb|180px|Molotov in Stalin leta 1932]] Leta 1939 je Tretji rajh okupiral še preostali del Češkoslovaške, s čimer je kršil [[Münchenski sporazum]] iz leta 1938. Zaveznice se na okupacijo niso odzvale, kar je Stalina prepričalo, da [[Velika Britanija]] in [[Francija]], sicer podpisnici Münchenskega sporazuma, ne bosta zanesljivi zaveznici proti širitvi Tretjega rajha. Stalin se je zato odločil za spravo z nacistično Nemčijo.{{sfn |Brown |2009 |pp=90–91}} Maja 1939 je odstavil ljudskega komisarja (ministra) za zunanje zadeve Maksima Litvinova<ref>{{Cite book |last=Holroyd-Doveton |first=John |title=Maxim Litvinov: A Biography |publisher=New Generation Publishing |year=2013 |isbn=9780957296107 |chapter=Ch. 14 |pages=351–359}}</ref> in za njegovega naslednika imenoval Molotova.{{sfn |Service |2003 |p=256}} Odnosi med Molotovom in Litvinovom so bili slabi. Maurice Hindus je leta 1954 izjavil, da je Molotov ''"vedno sovražil Litvinova"'' in mu zameril tako njegovo tekoče znanje jezikov kot njegovo sproščenost v pogovorih s tujci.<ref>{{cite book |last=Hindus |first=Maurice Gerschon |title=Crisis in the Kremlin |url=https://books.google.com/books?id=ZHVBAAAAIAAJ |year=1953 |publisher=Doubleday |page=48}}</ref> Litvinov ni imel nobenega spoštovanja do Molotova. Imel ga je za maloumnega spletkarja in sostorilca sovjetskega terorja.<ref>{{Cite book | author = Medvedev, Roy | title = All Stalin's Men | publisher = Anchor Press | year = 1984 | isbn = 0-385-18388-7 | page = 488 | author-link = }}</ref> [[Slika:Great Purge Stalin Voroshilov Kaganovich Zhdanov Molotov.jpg |thumb |Seznam za [[Velika čistka|Veliko čistko]], ki so ga podpisali Molotov, Stalin, Vorošilov, Kaganovič in Ždanov |200px]] Molotova je na mestu predsednika vlade nasledil Stalin.{{sfn |Brown |2009 |p=141}} Hitler je sprva zavračal sovjetska diplomatska namigovanja, da bi Stalin želel skleniti sporazum, v začetku avgusta 1939 pa je kljub temu dovolil zunanjemu ministru [[Joachim von Ribbentrop|Joachimu von Ribbentropu]], da začne resna pogajanja s Sovjeti. 18. avgusta je bil sklenjen trgovinski sporazum, 22. avgusta pa je Ribbentrop odletel v Moskvo, da bi sklenil uradni sporazum o nenapadanju. Sporazum je sicer znan kot [[Pakt Ribbentrop-Molotov]], vendar sta o vsebini sporazuma odločala Stalin in Hitler in ne naslovnika. Najpomembnejši del sporazuma je bil tajni protokol, ki je predvideval razdelitev Poljske, Finske in baltskih držav med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo ter sovjetsko priključitev Besarabije, tedaj del Romunije in zdaj del Moldavije.{{sfn |Service |2003 |p=256}} Protokol je dal Hitlerju zeleno luč za njegovo [[Poljska kampanja (1939)|invazijo na Poljsko]], ki se je začela 1. septembra 1939.{{sfn |Brown |2009 |p=90–92}} Pogoji pakta so Hitlerju dovolili, da zasede dve tretjini zahodne Poljske in celotno [[Litva|Litvo]]. Sovjeti so dobili proste roke v zvezi s [[Finska|Finsko]]. V zimski vojni je kombinacija ostrega finskega odpora in sovjetskega slabega vodenja povzročila, da je Finska izgubila približno 11 % svojega ozemlja, ne pa tudi neodvisnosti. Pakt je bil pozneje spremenjen tako, da je bila Litva dodeljena Sovjetom v zameno za ugodnejšo mejo na Poljskem za Nemčijo. 5. marca 1940 je [[Lavrentij Pavlovič Berija|Lavrentij Berija]] skupaj z [[Anastas Mikojan|Anastasom Mikojanom]], [[Kliment Jefremovič Vorošilov|Klimentom Vorošilovom]] in Stalinom Molotovu izročil noto, v kateri je bil predlog usmrtitve 25.700 poljskih protisovjetskih častnikov v tem, kar je kasneje postalo znano kot [[Katinski pokol]].{{sfn |Brown |2009 |p=141}} Novembra 1940 je Stalin poslal Molotova v Berlin, da se sreča z Ribbentropom in Hitlerjem. Januarja 1941 je britanski zunanji minister [[Anthony Eden]] obiskal [[Turčija|Turčijo]], da bi jo spodbudil k vstopu v vojno na strani zaveznikov. Namen Edenovega obiska je bil prej protinemški kot protisovjetski, vendar je Molotov domneval drugače. V nizu pogovorov z italijanskim veleposlanikom Augustom Rossom je Molotov trdil, da se bodo Sovjeti kmalu soočili z anglo-turško invazijo na [[Krim (polotok)|Krim]]. Britanski zgodovinar D.C. Watt je trdil, da se na podlagi Molotovih izjav zdi, da sta Stalin in Molotov v začetku leta 1941 kot glavno grožnjo videla Britanijo in ne Nemčijo.<ref>{{Cite book | author = Cameron Watt, Donald | title = Russia War, Peace and Diplomacy | publisher = Weidenfeld & Nicolson | year = 2004 | isbn = 0-415-14435-3 | pages = 276–286}}</ref> [[Slika:Молотов и Риббентроп crop.png |left |thumb |Molotov na srečanju z Ribbentropom pred podpisom Pakta]] Pakt Ribbentrop-Molotov je urejal sovjetsko-nemške odnose do junija 1941, ko se je Hitler obrnil proti vzhodu in napadel Sovjetsko zvezo.{{sfn |Service |2003 |p=158–160}} Za objavo vojne prebivalcem Sovjetske zveze je bil zadolžen Molotov in ne Stalin. V svojem govoru na radiu 22. junija 1941 je Molotov Sovjetski zvezi pripisal vlogo, podobno tisti, ki jo je artikuliral [[Winston Churchill]] v svojih zgodnjih vojnih govorih.<ref>{{Cite web |date=2015-08-13 |title=Molotov Announces the German Attack (1941) |url=https://soviethistory.msu.edu/1943-2/the-cult-of-leadership/the-cult-of-leadership-video/molotov-announces-the-german-attack-1941/ |access-date=2023-08-20 |website=Seventeen Moments in Soviet History |language=en-US |archive-date=2023-08-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230820222245/https://soviethistory.msu.edu/1943-2/the-cult-of-leadership/the-cult-of-leadership-video/molotov-announces-the-german-attack-1941/ |url-status=dead }}</ref> Sovjetski državni obrambni svet je bil ustanovljen kmalu po Molotovovem govoru. Za predsednika je bil izvoljen Stalin, za njegovega namestnika pa Molotov.{{sfn|Service|2003|p=261,262}} Po nemški invaziji na Sovjetsko zvezo je Molotov vodil nujna pogajanja z Britanci in nato z Američani za vojno zavezništvo. Na skrivaj je odletel na [[Škotska|Škotsko]], kjer ga je pričakala Eden. Polet z bombnikom Tupoljev TB-7 je bil zelo tvegan, saj je potekal preko okupirane [[Danska|Danske]] in [[Severno morje|Severnega morja]]. S Škotske je Molotov z vlakom odpotoval v [[London]], da bi razpravljal o možnosti odprtja druge fronte proti Nemčiji. Po podpisu Anglo-sovjetskega sporazuma je Molotov 26. maja odšel v [[Washington, D.C.|Washington]], kjer se je srečal z ameriškim predsednikom [[Franklin Delano Roosevelt|Franklinom D. Rooseveltom]] in se dogovoril za [[Zakon o posojilu in najemu|načrt o posojilu in najemu]]. Tako Britanci kot Američani so le nejasno obljubili, da bodo odprli drugo fronto proti Nemčiji. Med njegovim letom nazaj v Sovjetsko zvezo so njegovo letalo napadli nemški lovci in kasneje po pomoti še sovjetski.{{sfn |Montefiore |2005 |pp=417–418}} Nobenih dokazov ni, da bi Molotov kdaj poskušal prepričati Stalina v drugačno politiko od tiste, za katero se je že odločil.<ref>{{Cite book |last=Holroyd-Doveton |first=John |title=Maxim Litvinov: A Biography |publisher=Woodland Publications |year=2013 |pages=507}}</ref> Raziskovalec Volkogonov tudi ni našel niti enega primera, ko bi se kateri od vladne elite odkrito ne strinjal s Stalinom.<ref>{{Cite book |last=Volkogonov |first=Dmitri |title=Stalin: Triumph & Tragedy |publisher=Prima Publishing |year=1996 |pages=220}}</ref> Obstaja nekaj dokazov, da je Stalin zelo potreboval Molotova, čeprav ga ni maral.<ref>{{Cite book |last=Holroyd-Doveton |first=John |title=Maxim Litvinov: A Biography |publisher=Woodland Publications |year=2013 |pages=486}}</ref> Nekdanji Stalinov telesni stražar Amba je o tem izjavil: ''"Bolj splošnega odpora do tega državnega robota in njegovega položaja v Kremlju si je težko zamisliti in temu občutku se je očitno pridružil tudi Stalin"''.<ref>{{Cite book |last=Achmed |first=Amba |title=I Was Stalin's Bodyguard |publisher=Muller |year=1952 |pages=133}}</ref> Na zabavah je ob Molotovem prihodu vse utihnilo, po njegovem odhodu pa se je veselje nadaljevalo.<ref>{{Cite book |last=Achmed |first=Amba |title=I Was Stalin's Bodyguard |publisher=Muller |year=1952 |pages=138}}</ref> Stalin je bil do Molotova včasih tudi nesramen.<ref>{{Cite book |last=Holroyd-Doveton |first=John |title=Maxim Litvinov: A Biography |publisher=Woodland Publications |year=2013 |pages=487}}</ref> Leta 1942 ga je obtožil neprimernega vodenja pogajanj z zavezniki in mu 3. junija poslal depešo, v kateri je izjavil, kako nezadovoljen je in mu očital, da med pogovorom s Churchillom in Rooseveltom ni posredoval podrobnosti o svojih dejanjih.<ref>{{Cite book |last=Rzheshevsky |first=Oleg |title=War and Diplomacy |publisher=Routledge |year=1996 |pages=210}}</ref> [[Slika:Stalin Roosevelt Churchill at Tehran cph.3c35324.jpg |thumb |Stalin, Roosevelt in Churchill na Teheranski konferenci leta 1943; za njimi stojita Molotov in Anthony Eden]] Ko je Berija poročal Stalinu o [[Projekt Manhattan|Projektu Manhattan]] in njegovem pomenu, je Stalin izbral Molotova za vodjo sovjetskega projekta [[Jedrsko orožje|jedrske bombe]]. Pod njegovim vodstvom je razvoj bombe potekal zelo počasi, zato je Molotova leta 1944 po nasvetu Igorja Kurčatova zamenjal Berija.{{sfn |Montefiore |2005 |p=508}} Ko je Rooseveltov naslednik na mestu ameriškega predsednika [[Harry S. Truman]] povedal Stalinu, da so Američani ustvarili še nikoli videno bombo, je Stalin pogovor prenesel Molotovu in mu naročil, naj pospeši razvoj. Sovjetske naložbe v ta projekt so se po Stalinovem ukazu znatno povečale.{{sfn |Montefiore |2005 |p=510}}<ref>Zhukov, Georgi Konstantinovich (1971). ''The Memoirs of Marshal Zhukov''. New York: Delacorte Press.</ref> Molotov je spremljal Stalina na [[Teheranska konferenca|Teheranski konferenci]] leta 1943,{{sfn |Montefiore |2005 |p=472}} [[Jaltska konferenca|Jaltski konferenci]] leta 1945{{sfn |Montefiore |2005 |p=489}} in po porazu Nemčije na [[Potsdamska konferenca|Potsdamski konferenci]].{{sfn |Montefiore |2005 |p=507}} Sovjetsko zvezo je zastopal na konferenci v [[San Francisco|San Franciscu]], na kateri so bili ustanovljeni [[Organizacija združenih narodov|Združeni narodi]].{{sfn|Montefiore|2005 |p=477}} Aprila 1945, kmalu po smrti Franklina D. Roosevelta, se je Molotov pogovarjal z novim ameriškim predsednikom Harryjem S. Trumanom. Ti pogovori, čeprav niso bili sovražni, so bili desetletja pozneje prikazani kot zgodnja razpoka v ameriško-sovjetskih odnosih, ki je napovedovala [[Hladna vojna|hladno vojno]].<ref>{{cite journal |last1=Roberts |first1=Geoffrey |date=24 May 2006 |title=Sexing up the Cold War: New Evidence on the Molotov–Truman Talks of April 1945 |url=https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/1468274042000231178 |journal=Cold War History |volume=4 |issue=3 |pages=105–124 |doi=10.1080/1468274042000231178 |s2cid=153469872 |access-date=14 February 2023}}</ref> [[Slika:President Truman and Josef Stalin on the lawn outside of Soviet Union Prime Minister Stalin's residence during the... - NARA - 198678.jpg |thumb |left |Stalin, Truman, Gromiko, Burnes in Molotov na Potsdamski konferenci 18. julija 1945]] Od leta 1945 do 1947 je Molotov sodeloval na vseh štirih konferencah zunanjih ministrov držav zmagovalk v drugi svetovni vojni. Na splošno ga je odlikoval nekooperativen odnos do zahodnih sil. Molotov je po navodilih sovjetske vlade [[Marshallov načrt]] obsodil kot imperialističen in trdil, da deli Evropo na dva tabora: kapitalističnega in komunističnega. V odgovor je Sovjetska zveza skupaj z drugimi državami vzhodnega bloka sprožila tako imenovani Načrt Molotov. Načrt je ustvaril več dvostranskih odnosov med državami Vzhodne Evrope in Sovjetsko zvezo ter se kasneje razvil v Svet za medsebojno gospodarsko pomoč.<ref>{{Cite book | author = Roberts, Geoffrey | title = The Soviet Union in world politics: coexistence, revolution, and cold war, 1945–1991 | url = https://archive.org/details/sovietunioninwor0000robe | publisher = Routledge | year = 1999 | isbn = 0-415-14435-3 | pages = 284–285 | author-link =}}</ref> V povojnem obdobju je moč Molotova začela upadati. Jasen znak njegovega negotovega položaja je bila njegova nezmožnost, da bi decembra 1948 preprečil aretacijo svoje judovske žene Poline Žemčužine, ki ji Stalin že dolgo ni zaupal.{{sfn |Brown |2009 |pp=199–201}} Molotov je sprva protestiral proti njenemu preganjanju tako, da se je vzdržal glasovanja za njeno obsodbo. Kasneje je spremenil svoje mnenje in izjavil: ''"Priznavam svoj hud občutek kesanja, ker nisem preprečil Žemčužini, osebi, ki mi je zelo draga, da naredi napake in vzpostavi vezi s protisovjetskimi judovskimi nacionalisti"''. Po tej izjavi se je ločil od Žemčužine.<ref name=":1">{{Cite book |last=Snyder |first=Timothy |url=https://www.worldcat.org/oclc/449858698 |title=Bloodlands: Europe between Hitler and Stalin |date=2010 |publisher=Basic Books |isbn=978-0-465-00239-9 |location=New York |pages=345 |oclc=449858698}}</ref> Polina Žemčužina se je spoprijateljila z [[Golda Meir|Goldo Meir]], ki je prispela v Moskvo novembra 1948 kot prva odposlanka [[Izrael]]a v Sovjetski zvezi.<ref>Paul Johnson (1987), ''A History of the Jews''. Associated University Presses. str. 527.</ref> Obstajajo neutemeljene trditve, da je Žemčužina, ker je tekoče govorila [[jidiš]], delovala kot prevajalka na diplomatskem srečanju med Meirjevo in njenim možem, takrat sovjetskim zunanjim ministrom. Trditve o tem, da je bila tolmač, Meirjeva v svoji knjigi ''Moje življenje'' ne podpira, saj je predaja veleposlaniških poverilnic potekala v [[Hebrejščina|hebrejščini]] in ne v jidišu. Glede na Meirjevo lastno pripoved o sprejemu, ki ga je priredil Molotov 7. novembra, je Žemčužina med tem sprejemom preživela veliko časa ne le v pogovoru z Goldo Meir, ampak tudi v pogovoru z njeno hčerko Saro in hčerkino prijateljico Jael Nemir o njunem življenju v [[kibuc]]u. Razpravljali sta o popolni kolektivizaciji lastnine in s tem povezanih vprašanjih. Na koncu naj bi Žemčužina objela Saro in rekla: ''"Če bo s tabo vse v redu, bo šlo dobro vsem Judom tudi povsod drugod"''.<ref>{{cite book |last=Meir |first=Golda |year=1973 |title=My Life |isbn=0-440-15656-4 |pages=242–243}}</ref> Žemčužina je bil eno leto zaprta v [[Lubjanka|Lubjanki]] in nato tri leta izgnana v neznano rusko mesto.{{sfn |Montefiore |2005 |p=666}} Obsojena na težko delo je pet let preživela v izgnanstvu v [[Kazahstan]]u.<ref name=":1" /> Molotov ni imel z njo nobenih stikov, razen skopih novic, ki jih je prejel od Berije, ki ga je sicer sovražil. Žemčužina je bila osvobojena takoj po Stalinovi smrti.{{sfn |Montefiore |2005 |p=666}} [[Slika:Molotov with wife in 1960b.jpg |thumb |Molotov s svojo ženo Polino Žemčužino leta 1960]] Leta 1949 je Molotova na položaju zunanjega ministra zamenjal [[Andrej Višinski]]. Molotov je ohranil položaj prvega namestnika premierja in članstvo v politbiroju.{{sfn |Montefiore |2005 |p=604}} Če je bilo Stalinovo imenovanje Molotova za zunanjega ministra pred sovjetskimi pogajanji z nacistično Nemčijo morda tudi posledica tega, da je bil njegov predhodnik Maksim Litvinov Jud, je bila razrešitev Molotova z istega položaja vsaj delno posledica tega, da je bila njegova žena Judinja.<ref name=":1"/> Molotov nikoli ni prenehal ljubiti svoje žene. Svojim služkinjam naj bi naročil, naj vsak večer pripravijo večerjo za dve osebi, da bi se spomnil nanjo.{{sfn |Montefiore |2005 |p=604}} Po besedah Stalinove hčere je bil Molotov zelo podrejen svoji ženi<ref>{{Cite book |last=Holroyd-Doveton |first=John |title=Maxim Livinov: A Biography |publisher=Woodland Publications |year=2013 |pages=493}}</ref> in se je z njo vedno strinjal, tako kot s Stalinom.<ref>{{Cite book |last=Alliluyeva |first=Svetlana |title=Only One Year |url=https://archive.org/details/bwb_S0-BTW-960 |year=1969 |pages=[https://archive.org/details/bwb_S0-BTW-960/page/384 384]}}</ref> ==Povojna kariera== Na 19. partijskem kongresu leta 1952 je bil Molotov izvoljen v Prezidij, vendar med člani novoustanovljenega tajnega organa, znanega kot Biro prezidija, ni bil naveden, kar kaže, da je padel v Stalinovo nemilost.{{sfn|Brown|2009|p=231}} Na 19. kongresu je Stalin izjavil, da je ''"Centralni komite kritiziral tovariša Molotova in Mikojana"''. Med Molotovimi napakami je bilo tudi dovoljenje, ki ga je dal britanskemu veleposlaniku, da se lahko v Sovjetski zvezi objavljajo ''"buržoazni časopisi"''.<ref>{{cite web |title=Unpublished speech by Stalin on 16 October 1952 |url=https://www.northstarcompass.org/nsc0004/stal1952.htm |access-date=3 February 2021 |language=en |archivedate=9 January 2021 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20210109055350/https://www.northstarcompass.org/nsc0004/stal1952.htm |url-status=deviated }}</ref>{{sfn|Montefiore|2005|p=640}} Ob svojem 73. rojstnem dnevu je Stalin z obema ravnal zelo neokusno.{{sfn|Montefiore|2005|pp=645–647}} Hruščov je v svojem govoru na 20. partijskem kongresu leta 1956 delegatom povedal, da je imel Stalin po 19.kongresu načrte za ''"dokončanje"'' Molotova in Mikojana.<ref name="Timemag">{{cite magazine | title = Russia: The Survivor | magazine = Time]] | url = http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,809881-2,00.html | archive-url = https://web.archive.org/web/20071122041645/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,809881-2,00.html | url-status = dead | archive-date = 22 November 2007 | access-date = 19 January 2010 | date = 16 September 1957 }}</ref> [[Slika:Foreign-Minister-Molotov-in-conversation-with-Foreign-Minister-Pinay-352131950501.jpg|thumb|250px|Molotov in francoski zunanji minister Antoine Pinay na Vrhu v Ženevi leta 1955]] Po Stalinovi smrti je reorganizacija vodstva okrepila položaj Molotova. Georgij Malenkov, Stalinov naslednik na mestu generalnega sekretarja Komunistične partije Sovjetske zveze, je 5. marca 1953 ponovno imenoval Molotova za zunanjega ministra.{{sfn|Montefiore|2005|p=662}} Četudi je Molotov takoj po Stalinovi smrti veljal za verjetnega Stalinovega naslednika, on sam nikoli ni želel postati vodja Sovjetske zveze.{{sfn|Brown|2009|p=227}} Takoj po Stalinovi smrti je bila ustanovljena trojka, ki so jo sestavljali Malenkov, Berija in Molotov,<ref name="againtroika">{{cite book | author = Marlowe, Lynn Elizabeth | title = GED Social Studies: The Best Study Series for GED | publisher = Research and Education Association | year = 2005| page = 140 | url = https://books.google.com/books?id=NUHU3om46M4C | isbn = 0-7386-0127-6}}</ref> ki je razpadla, ko sta Malenkov in Molotov prevarala Berijo.<ref>{{cite book | author = Taubman, William | author-link = | year = 2003 | title = Khrushchev: The Man and His Era | url = https://archive.org/details/khrushchevmanhis00taub | url-access = registration | publisher = W.W. Norton & Company | isbn = 0-393-32484-2 | page = [https://archive.org/details/khrushchevmanhis00taub/page/258 258]}}</ref> Molotov je po ukazu Hruščova podprl Berijevo odstranitev in kasneje usmrtitev.{{sfn|Brown|2009|p=666}} Novi partijski sekretar Hruščov je kmalu postal tudi novi voditelj Sovjetske zveze. Vodil je postopno notranjo liberalizacijo in otoplitev zunanje politike, ki se je pokazala v spravi z vlado [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza - Tita]] v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]], ki jo je Stalin izključil iz komunističnega gibanja. Molotov, stalinist stare garde, v novem okolju postajal vse bolj neprimeren,{{sfn|Brown|2009|pp=236–237}} a je kljub temu zastopal Sovjetsko zvezo na Ženevski konferenci leta 1955.<ref>{{Cite book |author1=Bischof, Günter |author2=Dockrill, Saki | title = Cold War respite: the Geneva Summit of 1955 |url=https://archive.org/details/coldwarrespitege0000unse | publisher = Louisiana State University Press | year = 2000 | isbn = 0-8071-2370-6 | pages = [https://archive.org/details/coldwarrespitege0000unse/page/n303 284]–285}}</ref> Molotovov položaj je postajal vse bolj krhek po februarju 1956, ko je Hruščov na 20. kongresu komunistične partije nepričakovano obsodil Stalina in njegov režim. Hruščov ga je napadel zaradi čistk v 30. letih prejšnjega stoletja in porazov v zgodnjih letih druge svetovne vojne, za katere je okrivil Stalinov pretirano zaupljiv odnos do Hitlerja in čistke poveljniške strukture Rdeče armade. Molotov je bil najstarejši Stalinov sodelavec, ki je še vedno bil v vladi, in je imel vodilno vlogo pri čistkah, zato je postalo očitno, da bo Hruščovova revizija preteklosti verjetno povzročila Molotovov padec z oblasti. Molotov je postal vodja frakcije stare garde, ki je želela strmoglaviti Hruščova.{{sfn|Montefiore|2005|pp=666–667}} [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-33241-0001, Moskau, Gala-Vorstellung für BRD-Regierungsdelegation.jpg|thumb|right|250px|Molotov, Hruščov in Bulganin na gala sprejemu nemškega kanclerja Konrada Adenauerja v Moskvi leta 1955]] Junija 1956 je bil Molotov odstavljen s položaja zunanjega ministra.{{sfn|Brown|2009|p=245}} 29. junija 1957 je bil po neuspelem poskusu odstranitve Hruščova s položaja prvega sekretarja izključen tudi iz predsedstva (politbiroja). Molotovova frakcija je na prvem glasovanju s sedmimi glasovi proti štirim izglasovala odstranitev Hruščova, vendar je slednji zavrnil odstop, razen če tako odloči plenum Centralnega komiteja.{{sfn|Brown|2009|p=252}} Na plenumu, ki je zasedal od 22. do 29. junija, sta bila Molotov in njegova frakcija poražena.{{sfn|Montefiore|2005|pp=666–667}} Molotov je bil sčasoma odstranjen in bil imenovan za veleposlanika v Mongolski ljudski republiki. Molotov in njegovi sodelavci so bili obsojeni kot ''"protipartijska skupina"'', vendar niso bili podvrženi tako neprijetnim posledicam, kot so bile običajne za obtožene uradnike v Stalinovih letih. Molotov je bil leta 1960 imenovan za sovjetskega predstavnika pri [[Mednarodna agencija za jedrsko energijo|Mednarodni agenciji za jedrsko energijo]], kar je veljalo za delno rehabilitacijo.{{sfn|Montefiore|2005|p=668}} Po 22. partijskem kongresu leta 1961, na katerem je Hruščov izvedel svojo kampanjo destalinizacije, vključno z odstranitvijo Stalinovega trupla iz [[Leninov mavzolej|Leninovega mavzoleja]], je bil Molotov skupaj z Lazarjem Kaganovičem odstavljen z vseh položajev in izključen iz Komunistične partije.{{sfn|Brown|2009|p=231}} Leta 1962 so sovjetske oblasti uničile vse Molotovove partijske dokumente in dosjeje.{{sfn|Goudoever|1986|p=100}} ==Kasnejše življenje== [[Slika:Vyacheslav Molotov-TIME-1953.jpg|left|thumb|180px|Vjačeslav Molotov na naslovnivi [[Time]]a 20. aprila 1953]] Po upokojitvi so za njim ostali nepozabni spomini na njegovo vlogo v Stalinovi vladavini.{{sfn|Montefiore|2005|p=669}} Leta 1968 je United Press International poročal, da je Molotov dokončal svoje spomine, ki verjetno ne bodo nikoli objavljeni.<ref>{{cite news |last1=Shapiro |first1=Henry |title=Rare Historic Memoir May Never See Light |url=https://archive.org/stream/dailycolonist19680829#page/n33/mode/1up/search/o'brien |access-date=24 September 2018 |work=The Daily Colonist (Victoria, Canada) |agency=United Press International |date=29 August 1968}}</ref> Prvi znaki njegove rehabilitacije so bili vidni med vladavino [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]], ko so informacije o njem spet smeli vključiti v sovjetske enciklopedije. Njegovo povezovanje, podpora in delo v protipartijski skupini so bili omenjeni v enciklopedijah, ki so izšle v letih 1973 in 1974, potem pa je do poznih 70. let popolnoma izginilo. Kasneje je sovjetski voditelj [[Konstantin Černenko]] nadalje rehabilitiral Molotova.<ref>{{cite web|url=https://bukovskyarchive.wordpress.com/2016/07/01/12-july-1984-pb/|title=12 July 1984* (Pb)|date=1 July 2016|website=wordpress.com|access-date=6 July 2016|archive-date=31 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170731204753/https://bukovskyarchive.wordpress.com/2016/07/01/12-july-1984-pb/|url-status=dead}}</ref> Leta 1984 je bilo Molotovu dovoljeno celo zaprositi za članstvo v komunistični partiji.{{sfn|Goudoever|1986|p=108}} Zbirko intervjujev z Molotovom iz obdobja 1969 do 1986 je leta 1993 izdal Feliks Čujev pod naslovom ''Molotov se spominja: Znotraj kremeljske'' politike.<ref name="SR">{{Cite journal |last=Taubman |first=William |date=1995 |title=Book Reviews – Molotov Remembers: Inside Kremlin Politics. Ed. Albert Resis. Chicago: Ivan R. Dee, 1993. |url=https://www.cambridge.org/core/journals/slavic-review/article/abs/molotov-remembers-inside-kremlin-politics-ed-albert-resis-chicago-ivan-r-dee-1993-438-pp-index-2995-hard-bound/B645F994A9B04DBAFC5388D3347AF92E |journal=Slavic Review |language=en |volume=54 |issue=3 |pages=777–778 |doi=10.2307/2501791 |jstor=2501791 |s2cid=156889340 |issn=0037-6779}}</ref> Junija 1986 je bil Molotov hospitaliziran v bolnišnici Kuncevo v Moskvi, kjer je med vladavino [[Mihail Gorbačov|Mihaila Gorbačova]] 8. novembra 1986 umrl.<ref> [http://www.aif.ru/society/history/chelovek_kotoryy_znal_vse_lichnoe_delo_narkoma_molotova Человек, который знал всё. Личное дело наркома Молотова] aif.ru. 9 March 2014.</ref><ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/1986/11/11/obituaries/vyacheslav-m-molotov-is-dead-close-associate-of-stalin-was-96.html?pagewanted=all|title=VYACHESLAV M. MOLOTOV IS DEAD; CLOSE ASSOCIATE OF STALIN WAS 96|first=Raymond H. |last=Anderson|website=The New York Times|date=11 November 1986}}</ref> V svojem življenju je doživel sedem srčnih infarktov in kljub temu živel 96 let. Ob smrti je bil zadnji preživeli pomembnejši udeleženec dogodkov leta 1917. Pokopan je bil na pokopališču Novodevičji v Moskvi.{{sfn|Montefiore|2005|p=669}} ==Zapuščina== Molotov je bil, tako kot Stalin, patološko nezaupljiv do drugih. Veliko ključnih informacij je zato izginilo. On sam je nekoč rekel: ''"Treba jih je poslušati, vendar jih je treba preveriti. Obveščevalni častnik te lahko pripelje v zelo nevaren položaj... Veliko je provokatorjev tukaj, tam in povsod drugod"''.{{sfn|Zubok|Pleshakov|1996|p=88}} Molotov je v vrsti objavljenih intervjujev še naprej trdil, da med [[Pakt Ribbentrop-Molotov|Paktom Ribbentrop-Molotov]] nikoli ni bilo tajnega dogovora med Stalinom in Hitlerjem o delitvi ozemlja.<ref>Molotov, 84.</ref> Molotov, tako kot Stalin, [[Hladna vojna|hladne vojne]] nikoli ni priznal za mednarodni dogodek. Hladno vojno je videl bolj ali manj kot vsakdanji spopad med komunizmom in kapitalizmom. Kapitalistične države je razdelil na dve skupini: ''"pametne in nevarne imperialiste"'' in ''"norce"''.<ref>Zubok and Pleshakov, 89.</ref> Pred upokojitvijo je predlagal ustanovitev socialistične konfederacije z [[Ljudska republika Kitajska|Ljudsko republiko Kitajsko]] in verjel, da so socialistične države del večje, nadnacionalne entitete. Ko je bil v pokoju, je kritiziral Nikito Hruščova kot ''"desničarski odklon"''.<ref>Zubok and Pleshakov, 89–91.</ref> [[Slika:Kasapano.jpg|thumb|right|V zimski vojni so zaradi pomanjkjanja boljšega orožja veliko sovjetskih tankov uničili z Molotovim koktejlom; ime, ki je očitno namigovalo na sovjetskega ministra, so si izmislili finski branilci<ref>{{cite web |title=Suomessa on yhä kolme aitoa Molotovin cocktailia |url=https://www.is.fi/kotimaa/art-2000001159984.html |website=is.fi |date=16 April 2016 |publisher=Ilta-Sanomat |access-date=2022-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20230324192849/https://www.is.fi/kotimaa/art-2000001159984.html|archive-date= 24 March 2023}}</ref><ref name="kb molotov-cocktail">{{cite web |title="Molotov-cocktail" name usage in Swedish newspapers: 1940 |url=https://tidningar.kb.se/?q=Molotov%20cocktail&sort=&from=1940-01-01&to=1940-12-31 |website=tidningar.kb.se |publisher=National Library of Sweden/Kungliga biblioteket (KB) |access-date=2022-04-20 }}</ref>]] Molotovov koktajl ali [[molotovka]] je naziv, ki so ga skovali Finci med [[Zimska vojna|zimsko vojno]] za improvizirano zažigalno orožje - steklenico, napolnjeno z vnetljivo tekočino.<ref>Montefiore, str. 335.</ref> Z njim so napadali predvsem tanke. Med zimsko vojno so sovjetske zračne sile obsežno bombardirale finske vojaške položaje, utrdbe in tudi civilistom. Ko je Molotov v radijskih oddajah zatrjeval, da Sovjeti ne bombardirajo, temveč dostavljajo hrano sestradanim Fincem, so Finci letalske bombe začeli imenovati Molotovove košare za kruh.<ref>John Langdon-Davies, "The Lessons of Finland," ''Picture Post'', junij 1940.</ref> [[Winston Churchill]] v svojih vojnih spominih navaja številna srečanja z Molotovom. Churchill ga je imel za ''"hladnokrvno neusmiljenega človeka izjemnih sposobnosti. Pri vodenju zunanjih zadev bi ga [[Giulio Raimondo Mazzarino|Mazarin]], [[Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord|Talleyrand]] in [[Klemens von Metternich|Metternich]] zagotovo sprejeli v svojo družbo, če bi bil sploh pripravljen oditi iz svojega boljševiškega sveta"''.<ref>Winston Churchill, [https://archive.org/details/gatheringstorm00chur_0/page/368 ''The Gathering Storm''], Volume 1 (Houghton Mifflin Harcourt, 1948, ISBN 039541055X), str. 368–369.</ref> Nekdanji ameriški državni sekretar [[John Foster Dulles]] je dejal: ''"Videl sem v akciji vse velike mednarodne državnike v tem stoletju, a še nisem videl takšne osebne diplomatske spretnosti na tako visoki stopnji popolnosti kot je Molotovova"''.<ref name=":2">Anderson, Raymond H. (11. november 1986). "VYACHESLAV M. MOLOTOV IS DEAD; CLOSE ASSOCIATE OF STALIN WAS 96". The New York Times.</ref> Molotov je bil edina oseba, ki se je rokovala z Vladimirjem Leninom, Josifom Stalinom, Winstonom Churchillom, Franklinom D. Rooseveltom, Adolfom Hitlerjem, Rudolfom Hessom, Hermannom Göringom in Heinrichom Himmlerjem.<ref>See [https://www.tracesofwar.com/articles/4622/Molotov-Vyacheslav-M.htm Traces of War]</ref> Konec leta 1989 sta Kongres ljudskih poslancev Sovjetske zveze in vlada [[Mihail Gorbačov|Mihaila Gorbačova]] uradno odpovedala Pakt Ribbentrop-Molotov. <ref>Jerzy W. Borejsza, Klaus Ziemer, and Magdalena Hulas, ''Totalitarian and Authoritarian Regimes in Europe'' (Berg Publishers, Berghahn Books, 2006, ISBN 1571816410), str. 521.</ref> Januarja 2010 je ukrajinsko sodišče obtožilo Molotova in druge sovjetske uradnike organiziranja umetne lakote v Ukrajini v letih 1932–1933. Isto sodišče je nato proti njim zaključilo kazenski postopek, saj bi bilo sojenje posmrtno.<ref name="court accuses Stalin leadership 13-1-10">[http://www.kyivpost.com/news/city/detail/56954/ Kyiv court accuses Stalin leadership of organizing famine], ''Kyiv Post'' (13. januar 2010)</ref> ==Odlikovanja in priznanja== * Po njem je bila leta 1937 imenovana sovjetska križarka ''Molotov''. * [[Junak socialističnega dela]] (1943)<ref name=":TASS">{{cite web|url=https://tass.ru/encyclopedia/person/molotov-vyacheslav-mihaylovich|title=Молотов, Вячеслав Михайлович|newspaper=TASS Encyclopedia|lang=ru |access-date= 17. november 2022}}</ref> * [[Red Lenina]] (1940, 1943, 1945, 1950)<ref name=":TASS"/> * [[Red simbola časti]]<ref name=":TASS"/> * Medalja "Za obrambo Moskve" (1944)<ref name=":TASS"/> * Medalja "Za zmago nad Nemčijo v veliki domovinski vojni 1941–1945" (1945)<ref name=":TASS"/> * Medalja "Za hrabro delo v veliki domovinski vojni 1941–1945" (1945)<ref name=":TASS"/> * Medalja "V spomin na 800. obletnico Moskve" (1947)<ref name=":TASS"/> * Medalja "Veteran dela" (1974)<ref name=":TASS"/> * Jubilejna medalja "V spomin na 100. obletnico rojstva Vladimirja Iljiča Lenina" (1969)<ref name=":TASS"/> * Jubilejna medalja "Štirideset let zmage v veliki domovinski vojni 1941–1945" (1985)<ref name=":TASS"/> * Red rdečega prapora, ([[Mongolija]])<ref name=":TASS"/> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} * Molotov, Vyacheslav. ''Molotov Remembers: Inside Kremlin Politics'' (1991). ISBN 978-1-56663-715-2. * Lih, Lars T. ed. ''Stalin's Letters to Molotov: 1925–1936'' (Yale UP, 1995). * Pechatnov, Vladimir O. "The Allies are Pressing on you to Break your Will...." in ''Foreign Policy Correspondence Between Stalin and Molotov and Other Politburo Members'' (1945): 1–30. [https://www.wilsoncenter.org/sites/default/files/media/documents/publication/ACFB29.PDF online] * [https://scholar.google.com/scholar?hl=en&q=Vyacheslav+Molotov&btnG=&as_sdt=1%2C27&as_sdtp= External links to books and articles] na Google Scholar {{refend}} {{s-start}} {{s-off}} {{s-bef|before = [[Aleksej Rikov]]}} {{s-ttl|title = Predsednik sveta ljudskih komisarjev <br> <small>(premier)</small>|years = 1930–1941}} {{s-aft|after = [[Josif Stalin]]}} {{s-bef|rows=1|before=[[Maksim Litvinov]]}} {{s-ttl|rows=2|title=Minister za zunanje zadeve |years=1939–1949<br />1953–1956}} {{s-aft|rows=1|after=[[Andrej Višinski]]}} {{s-bef|rows=1|before=[[Andrej Višinski]]}} {{s-aft|rows=1|after=[[Dmitrij Šepilov]]}} {{s-bef|before=Vasilij Pisarev}} {{s-ttl|title=Sovjetski ambasador v Mongoliji|years=1957–1960}} {{s-aft|after=Aleksej Hvorostuhin}} {{s-bef|before=Leonid Zamjatin}} {{s-ttl|title=Sovjetski predstavnik v Mednarodni komisiji za jedrsko energijo|years=1960–1962}} {{s-aft|after=Pantelejmon Ponomarenko}} {{s-ppo}} {{s-bef|before=''nov položaj''<br />(predsednik revkoma)}} {{s-ttl|title=Sekretar komiteja Komunistične partije Donecke gubernije|years=1920–1920}} {{s-aft|after=Taras Harčenko<br/>Andrej Radčenko}} {{s-bef|before=Stanislav Kosior ''<small>(začasni)</small>''}} {{s-ttl|title=Prvi sekretar Komunistične partije Ukrajine|years=1920–1921}} {{s-aft|after=Feliks Kon ''<small>(dejavni)</small>''}} {{s-bef|before=Nikolaj Uglanov}} {{s-ttl|title=Sekretar Komunistične partije Moskovske gubernije|years=1928–1929}} {{s-aft|after=Karl Bauman}} {{S-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ruski politiki]] [[Kategorija:Rojeni leta 1890]] [[Kategorija:Umrli leta 1986]] 5spwumiz1yu55apch66yzvy6ol1khcm 6676926 6676920 2026-05-17T09:09:52Z Jakobenedik 253093 /* Zgodnje življenje in kariera */ 6676926 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | native_name = {{nobold|Вячеслав Молотов}} | native_name_lang = ru | image = Vyacheslav Molotov Anefo2 (cropped)(d).jpg | caption = Molotov in 1945 | spouse = Polina Žemčužina (1920) | office1 = Predsednik Sveta ljudskih komisarjev Sovjetske zveze | 1blankname1 = Prvi namestnik | 1namedata1 = Valerijan Kujbišev<br/>Nikolaj Voznesenski | term_start1 = 19. december 1930 | term_end1 = 6. maj 1941 | predecessor1 = Aleksej Rikov | successor1 = [[Josif Stalin]] | office2 = Minister za zunanje zadeve Sovjetske zveze | term_start2 = 5. marec 1953 | term_end2 = 1. junij 1956 | premier2 = {{ubl|[[Georgij Malenkov]]|[[Nikolaj Bulganin]]}} | predecessor2 = [[Andrej Višinski]] | successor2 = [[Dmitrij Šepilov]] | term_start3 = 3. maj 1939 | term_end3 = 4. marec 1949 | premier3 = ''on sam'' (1939–1941)<br/>Josif Stalin (1941–1949) | predecessor3 = [[Maksim Litvinov]] | successor3 = Andrej Višinski | office4 = Prvi namestnik premierja Sovjetske zveze | term_start4 = 16. avugust 1942 | term_end4 = 29. junij 1957 | premier4 = {{ubl|Josif Stalin|Georgij Malenkov|Nikolaj Bulganin}} | predecessor4 = | successor4 = | office5 = Odgovorni sekretar Ruske komunistične partije (boljševikov) | term_start5 = 16. marec 1921 | term_end5 = 3. april 1922 | predecessor5 = [[Nikolaj Krestinski]] | successor5 = Josif Stalin<br />(kot generalni sekretar) | birth_name = Vjačeslav Mihajlovič Skrjabin | birth_date = {{birth date|df=y|1890|3|9}} | birth_place = Kukarka, [[Ruski imperij]], zdaj Sovjetsk, Kirovska oblast, Rusija | death_date = {{death date and age|df=y|1986|11|8|1890|3|9}} | death_place = Moskva, Sovjetska zveza | resting_place = Pokopališče Novodeviči, Moskva | children = | relatives = [[Vjačeslav Nikonov]] (vnuk) | party = {{ubl|Ruska socialdemokratska delavska partija (1906–1912)|Komunistična partija Sovjetske zveze (1912–1961)}} | awards = <!--{{Order of Lenin}} {{Order of the October Revolution}} {{Order of the Red Banner of Labour}}--> [[Red simbola časti]] | signature = Vyacheslav Molotov Signature 1944.png }} '''Vjačeslav Mihajlovič Molotov''' ([[Ruščina|rusko]] Вячеслав Михайлович Молотов, Vjačeslav Mihajlovič Molotov), rojen kot '''Skrjabin''' (rusko Скря́бин, Skrjabin), je bil sovjetski politik, diplomat in revolucionar ter vodilna osebnost v vladah [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] od leta 1920 do 1950, * [[9. marec]] [O.S. 25. februar] [[1890]], † [[8. november]] [[1986]]. Bil je eden od najtesnejših zaveznikov [[Josif Stalin|Josifa Stalina]]. Med letoma 1930 in 1941 je bil predsednik Sveta ljudskih komisarjev (vlade), med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] med letoma 1939 in 1949 ter ponovno od leta 1953 do 1956 pa minister za zunanje zadeve. Molotov, star [[Boljševiki|boljševik]], se je leta 1906 pridružil Ruski socialdemokratski delavski stranki in bil pred oktobrsko revolucijo leta 1917 dvakrat aretiran in interno izgnan. Za kratek čas je vodil sekretariat stranke, preden je v 20. letih 20. stoletja podprl Stalinov vzpon na oblast in postal eden njegovih najtesnejših sodelavcev. Leta 1926 je postal polnopravni član politbiroja, leta 1930 pa premier in imel osrednjo vlogo pri izvajanju Stalinove politike prisilne kmetijske kolektivizacije, ki je povzročila obsežno lakoto. Nadziral je tudi veliko čistko, med katero so bile izvedene množične aretacije in usmrtitve političnih disidentov in navadnih državljanov. Kot zunanji minister je leta 1939 z [[Tretji rajh|nacistično Nemčijo]] podpisal [[Pakt Ribbentrop-Molotov]]. Med drugo svetovno vojno je bil namestnik predsednika državnega odbora za obrambo in glavni Stalinov pogajalec z zavezniki. Po vojni je začel izgubljati Stalinovo naklonjenost in leta 1948 izgubil ministrstvo in na 19. partijskem kongresu leta 1952 doživel Stalinovo kritiko. Molotov je bil po Stalinovi smrti leta 1953 ponovno imenovan za zunanjega ministra, vendar ga je njegovo odločno nasprotovanje politiki destalinizacije voditelja [[Nikita Hruščov|Nikite Hruščova]] pripeljalo do tega, da se je leta 1957 pridružil neuspešnemu državnemu udaru proti Hruščovu, po katerem je bil razrešen z vseh svojih položajev. Molotov je bil poslan za veleposlanika v [[Mongolija|Mongolijo]], dokler ga niso leta 1961 izključili iz partije. Stalinovo zapuščino je še naprej branil do svoje smrti leta 1986. ==Zgodnje življenje in kariera== [[Slika:Molotov house Kukarka.JPG|thumb|250px|Molotovova rostna hiša|left]] Molotov je bil rojen kot Vjačeslav Mihajlovič Skrjabin v vasi Kukarka, Jaranski ujezd, gubernija Vjatka, danes [[Sovjetsk]] v [[Kirovska oblast|Kirovski oblasti]]. Molotov ni bil v sorodu s skladateljem [[Aleksander Skrjabin|Aleksandrom Skrjabinom]], kot se pogosto napačno navaja.{{sfn|Montefiore|2005|p=40}} V najstniških letih so ga opisovali kot sramežljivega in tihega fanta, ki je vedno pomagal očetu pri njegovem poslu. Šolal se je na srednji šoli v [[Kazan]]u, kjer se je spoprijateljil s revolucionarjem Aleksandrom Arosevom.<ref>{{cite book |last=Slezkine |first=Yuri |url=http://dx.doi.org/10.1515/9781400888177 |title=The House of Government |publisher=Princeton University Press |date=7 August 2017 |pages=28–29 |isbn=978-1-4008-8817-7 |doi=10.1515/9781400888177}}</ref> Leta 1906 se je pridružil Ruski socialdemokratski delavski stranki (RSDLP) in kmalu gravitiral k radikalni boljševiški frakciji organizacije, ki jo je vodil [[Vladimir Lenin]].<ref name=Roberts5>Roberts, Geoffrey (2012). ''Molotov: Stalin's Cold Warrior''. Washington, DC: Potomac Books. str. 5. {{ISBN|9781612344294}}</ref> Skrjabin je prevzel psevdonim Molotov, ki izhaja iz ruske besede ''molot'' (''kladivo''), ker je verjel, da ima ime "industrijski" in "proletarski" prizvok.<ref name=Roberts5 /> Leta 1909 je bil aretiran in dve leti preživel v izgnanstvu v [[Vologda|Vologdi]].<ref name="Coates Coates 1941">{{cite web |last1=Coates |first1=William Peyton |last2=Coates |first2=Zelda Kahan |title=A Biographical Sketch of V. M. Molotov |url=https://www.marxists.org/archive/molotov/biography.htm |website=Marxists.org |access-date=23 November 2024 |date=1941}}</ref> Leta 1911 se je vpisal na Politehnični inštitut v [[Sankt Peterburg]]u in se pridružil uredništvu novega podtalnega boljševiškega časopisa ''Pravda''. V tem okolju je prvič srečal [[Josif Stalin|Josifa Stalina]].<ref name=Roberts6>Roberts, Geoffrey (2012). ''Molotov: Stalin's Cold Warrior''. Washington, DC: Potomac Books. str. 6. {{ISBN|9781612344294}}</ref> Kasneje se je izkazalo, da prvo kratko druženje med obema prihodnjima sovjetskima voditeljema ni pripeljalo do takojšnje tesne politične povezanosti.<ref name=Roberts6/> [[Slika:Vyacheslav Mikhailovich Molotov circa 1917.jpg|thumb|left|Molotov okoli leta 1917]] Molotov je naslednjih nekaj let delal kot tako imenovani "poklicni revolucionar", pisal za partijski tisk in poskušal izboljšati organizacijo podtalne stranke.<ref name=Roberts6/> Iz Sankt Peterburga se je ob izbruhu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1914 preselil v [[Moskva|Moskvo]].<ref name=Roberts6/> Naslednje leto je bil v Moskvi ponovno aretiran zaradi svoje strankarske dejavnosti in tokrat deportiran v [[Irkutsk]] v vzhodni [[Sibirija|Sibiriji]].<ref name=Roberts6 /> Leta 1916 je pobegnil iz sibirskega izgnanstva in se vrnil Sankt Peterburg, ki ga je carski režim medtem preimenoval v Petrograd, ker je staro ime zvenelo preveč nemško.<ref name=Roberts6 /> Molotov je leta 1916 postal član komiteja boljševiške stranke v Petrogradu. Ko je leta 1917 prišlo do [[Februarska revolucija|februarske revolucije]], je bil eden redkih boljševikov v prestolnici, ki so imeli kakršen koli položaj v partiji. Pod njegovim vodstvom se je ''Pravda'' usmerila v levo, da bi se zoperstavila začasni vladi, oblikovani po revoluciji. Ko se je Josif Stalin vrnil v prestolnico, je obrnil Molotovovo linijo,<ref name=warheroes>{{cite web |script-title=ru:Молотов, Вячеслав Михайлович |trans-title=Mikhailovich Molotov, Vyacheslav |url=http://www.warheroes.ru/hero/hero.asp?Hero_id=9009 |publisher=warheroes.ru |access-date=22 May 2017 |language=ru}}</ref> ko je v Petrograd prišel Lenin, pa je Lenin preglasil Stalina. Molotov je ostal zvest svoji stari politiki in postal Stalinov varovanec in tesni privrženec, čemur je dolgoval svoj kasnejši ugled.{{sfn|Montefiore|2005|p=36}} Postal je član vojaškega revolucionarnega komiteja, ki je načrtoval [[Oktobrska revolucija|oktobrsko revolucijo]] in dejansko pripeljal boljševike na oblast.<ref>{{cite book |author=Molotov, Vyacheslav; Chuev, Felix; Resis, Albert |title=Molotov remembers: inside Kremlin politics: conversations with Felix Chuev |url=https://archive.org/details/molotovremembers0000chue |publisher=I.R. Dee |year=1993 |page=[https://archive.org/details/molotovremembers0000chue/page/n121 94] |isbn=1-56663-027-4}}</ref> [[Slika:19240000-molotov dzershinsky moskow kremlin.jpg|thumb|250px|Molotov in [[Feliks Edmundovič Dzeržinski|Feliks Dzeržinski]] leta 1924]] Leta 1918 je bil Molotov poslan v [[Ukrajina|Ukrajino]], da bi sodeloval v [[Ruska državljanska vojna|ruski državljanski vojni]]. Ker ni bil vojak, ni sodeloval v bojih. Poleti 1919 so ga skupaj z Leninovo ženo [[Nadežda Krupska|Nadeždo Krupsko]] poslali s parnikom na potovanje po rekah [[Volga]] in [[Kama (reka)|Kama]], da bi širila boljševiško propagando. Po vrnitvi je bil imenovan za predsednika področne uprave [[Nižni Novgorod]], kjer mu je lokalna stranka izglasovala nezaupnico zaradi njegovega domnevnega spletkarjenja. Premestili so ga v [[Doneck]]. Novembra 1920 je postal sekretar Centralnega komiteja ukrajinske boljševiške stranke in se poročil s sovjetsko političarko Polino Žemčužino.<ref name=NYT19700504>{{cite news|title=Mrs. Molotov Dies in Moscow; Wife of Ex-Premier Was 76|url=https://www.nytimes.com/1970/05/04/archives/mrs-molotov-dies-in-moscow-wife-of-expremier-was-76.html|work=The New York Times|location=New York City|agency=United Press International|date=4 May 1970|access-date=17 December 2020}}</ref> Lenin je leta 1921 odpoklical Molotova v Moskvo, ga povzdignil v polnopravnega člana Centralnega komiteja in Orgbiroja ter ga postavil na čelo partijskega sekretariata. Molotov je bil leta 1921 izvoljen za člana politbiroja brez glasovalne pravice in je opravljal funkcijo odgovornega sekretarja. Aleksander Barmin, manjši komunistični funkcionar, ki je obiskal Molotova v njegovi pisarni blizu Kremlja, medtem ko je vodil sekretariat, se ga je spominjal kot osebo ''"velikega in mirnega obraza ter precej mehkega, pozornega, skromnega in prijaznega birokrata"''.<ref>{{cite book |last=Barmine |first=Alexander |title=One Who Survived |url=https://archive.org/details/onewhosurvived000202mbp |date=1945 |publisher=G.P.Putnam's Sons |location=New York |page=[https://archive.org/details/onewhosurvived000202mbp/page/n147 128]}}</ref> Molotova sta kritizirala tako Lenin kot Lev Trocki, pri čemer je Lenin opozoril na njegov ''"sramoten birokratizem"'' in ''"neumno vedenje"''.{{sfn|Montefiore|2005|p=40}} Po nasvetu Molotova in [[Nikolaj Ivanovič Buharin|Nikolaja Buharina]] se je Centralni komite odločil skrajšati Leninov delovni čas.{{sfn|Service|2003|p=151}} Leta 1922 je Stalin postal generalni sekretar boljševiške partije z Molotovom kot drugim sekretarjem. Kot mlad privrženec je Molotov občudoval Stalina, a ga je kljub temu kritiziral.{{sfn|Montefiore|2005|pp=40–41}} Pod Stalinovim pokroviteljstvom je Molotov januarja 1926 postal polnopravni član politbiroja.{{sfn|Montefiore|2005|p=36}} [[Slika:Molotov 1925.jpg|left|thumb|250px|Molotov govori na srečanju kmečkih žena leta 1925]] Med boji za oblast po Leninovi smrti leta 1924 je Molotov ostal zvest zagovornik Stalina proti njegovim tekmecem, najprej Levu Trockemu, pozneje [[Lev Borisovič Kamenjev|Levu Kamenjevu]] in [[Grigorij Jevsejevič Zinovjev|Grigoriju Zinovjevu]] ter nazadnje [[Nikolaj Ivanovič Buharin|Nikolaju Buharinu]]. Januarja 1926 je vodil posebno komisijo, poslano v Leningrad (Sankt Peterburg), ki naj bi odstavila nadzor Zinovjeva nad partijskim strojem v regiji. Leta 1928 je Molotov zamenjal Nikolaja Ugljanova na mestu prvega sekretarja moskovske komunistične partije in na tem položaju ostal do 15. avgusta 1929.{{sfn|Service|2003|p=176}} ==Osebnost== Trocki in njegovi podporniki so podcenjevali Molotova, kar je veljalo tudi za mnoge druge. Trocki ga je imenoval ''"poosebljena povprečnost"'', sam Molotov pa je tovariše, ki so ga imenovali ''"kamnita rit"'', pedantno popravljal z besedami, da ga je Lenin pravzaprav poimenoval ''"železni rit"''.{{sfn|Montefiore|2005|p=40}} Za zunanjo dolgočasnostjo sta se skrivala oster um in velik organizacijski talent. Deloval je predvsem v zakulisju in gojil podobo brezbarvnega birokrata.<ref>{{Cite book |isbn=9780873324458| author = Rywkin, Michael | title = Soviet Society Today |url=https://archive.org/details/sovietsocietytod00rywk| publisher = M.E. Sharpe| year = 1989 | pages = [https://archive.org/details/sovietsocietytod00rywk/page/n174 159]–160 }}</ref> Ameriški novinar John Gunther je leta 1938 poročal, da je Molotov vegetarijanec in abstinent,<ref>Chen, C. Peter. [http://ww2db.com/person_bio.php?person_id=58 Vyacheslav Molotov].</ref> medtem ko je [[Milovan Đilas]] trdil, da je Molotov ''"pil več kot Stalin"'',<ref name="convers 59">Djilas, Milovan (1962) ''Conversations with Stalin''. Prevod Michael B. Petrovich. Rupert Hart-Davis, Soho Square London 1962, str. 59.</ref> in ni opazil njegovega vegetarijanstva, čeprav sta bila skupaj na več banketih.<ref name="convers 59"/> ==Sovjetski premier== [[Slika:Russian Premier Stalin talks with gestures to his Foreign Minister Molotov at the Palace, Yalta, Crimea, Russia. - NARA - 197000.jpg|thumb|Molotov in Stalin]] 23. februarja 1929 je Molotov na moskovski konferenci komunistične partije poudaril potrebo po ''"čim hitrejši možni rasti industrije"'', tako zaradi gospodarskih razlogov kot tudi zato, ker je Sovjetski zvezi stalno grozila neposredna vojna nevarnost.<ref>{{cite book |last1=E.H.Carr |first1=and R.W.Davies |title=Foundations of a Planned Economy, volume 1 |date=1974 |publisher=Penguin |location=Harmondsworth, Middlesex |page=352}}</ref> Vprašanje, kako hitro širiti industrijo, je bilo vzrok za razkol med Stalinom in desnico, ki sta jo vodila Buharin in Rikov, ki sta se bala, da bi prehiter tempo povzročil težave. Z njunim porazom je Molotov postal druga najmočnejša osebnost v Sovjetski zvezi. Ne plenumu Centralnega komiteja 19. decembra 1930 je Molotov nasledil Alekseja Rikova kot predsednik Sveta ljudskih komisarjev, kar je bilo enakovredno položaju predsednika vlade v kakšni zahodni državi.{{sfn|Montefiore|2005|pp=63–64}} Na tem mestu je Molotov nadziral izvajanje prvega petletnega načrta za hitro industrializacijo.{{sfn|Montefiore|2005|pp=45 and 58}} Sovjetska zveza je pod Molotovom kot predsednikom vlade kljub velikim človeškim žrtvam naredila velike korake pri razvoju in široki uporabi kmetijske in industrijske tehnologije. Nemčija je v Sovjetski zvezi na skrivaj kupovala strelivo, kar je spodbudilo razvoj oborožitvene industrije v ZSSR.<ref>{{Cite book |author = Scott Dunn, Walter | title = The Soviet economy and the Red Army, 1930–1945 | publisher = Greenwood Publishing Group | year = 1995 | isbn = 0-275-94893-5 | page = 22}}</ref> Navsezadnje je ravno orožarska industrija skupaj z zavezniško pomočjo pomagala Sovjetski zvezi zmagati v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]].<ref>{{Cite book |author1=Davies, Robert William |author2=Harrison, Mark |author3=Wheatcroft, S.G. | title = The Economic transformation of the Soviet Union, 1913–1945 | publisher = Cambridge University Press | year = 1994 | isbn = 0-521-45770-X | pages = 250–251}}</ref> [[Slika:Voroshilov Kaganovich Kosarev Molotov 1932.jpg|thumb|250px|[[Kliment Jefremovič Vorošilov|Kliment Vorošilov]], Lazar Kaganovič, Aleksander Kosarev in Vjačeslav Molotov na 7. konferenci Vsezvezne leninistične zveze mladih komunistov ([[Komsomol]]) julija 1932]] ===Vloga v kolektivizaciji=== Molotov je na tem položaju nadziral tudi kmetijsko [[Kolektivizacija v Sovjetski zvezi|kolektivizacijo]] pod Stalinovim režimom. Bil je glavni govornik na plenumu Centralnega komiteja 10. in 17. novembra 1929, na katerem je bila sprejeta odločitev o uvedbi kolektivnega kmetovanja namesto tisočih majhnih kmetij v lasti kmetov. Proces je seveda naletel na odpor. Molotov je vztrajal, da se mora kolektivizacija začeti naslednje leto, in opozoril uradnike, naj ''"ravnajo s kulaki kot z najbolj zvitim in še vedno neporaženim sovražnikom"''.<ref>{{cite book |last1=Conquest |first1=Robert |title=The Harvest of Sorrow, Soviet Collectivisation and the Terror-Famine |date=1988 |publisher=Arrow |location=London |isbn=0-09-956960-4 |page=112}}</ref> V naslednjih štirih letih, je bilo na milijone 'kulakov' (kmetov, lastnikov zemlje) prisilno preseljenih v posebna naselja, v katerih so postali kmetijski delavci. Samo leta 1931 je bilo preseljenih skoraj dva milijona ljudi. Tistega leta je Molotov na kongresu sovjetov rekel: ''"Nikoli nismo zanikali dejstva, da se zdravi zaporniki, sposobni za delo, lahko uporabljajo za gradnjo cest in druga javna dela. To je dobro za družbo in tudi za same kmete"''.<ref>{{cite book |last1=Polonsky |first1=Rachel |title=Molotov's Magic Lantern, Uncovering Russia's Secret History |url=https://archive.org/details/molotovsmagiclan0000polo |date=2011 |publisher=faber and faber |location=London |isbn=978-0-571-23781-4 |page=290}}</ref> Lakota, ki jo je povzročila motnja v kmetijski proizvodnji, pretiran izvoz žita za plačilo industrializacije ter težki pogoji prisilnega dela so po nekaterih ocenah umorili 11 milijonov ljudi.<ref>{{cite book |last1=Conquest |title=Harvest of Sorrow |page=306}}</ref> Molotov je kljub lakoti septembra 1931 komunističnim voditeljem na severnem Kavkazu poslal tajni telegram, v katerem jih je opozoril, da zbiranje žita za izvoz poteka ''"ostudno počasi"''.<ref>{{cite book |last1=Applebaum |first1=Anne |title=Red Famine: Stalin's War on Ukraine |date=2018 |publisher=Penguin |location=London |isbn=978-0-141-97828-4 |page=168}}</ref> Decembra je odpotoval v Harkov, takratno glavno mesto Ukrajine, in jim, ne da bi se zmenil za opozorila lokalnih komunističnih voditeljev o pomanjkanju žita, povedal, da zaradi njihove nesposobnosti niso dosegli zastavljenega cilja zbiranja žita. Julija 1932 se je skupaj z Lazarjem Kaganovičem vrnil v [[Harkov]], da bi tamkajšnjim komunistom povedal, da ne bo nobenih ''"popuščanj ali oklevanj"'' v prizadevanjih za izpolnitev ciljev glede izvoza žita. To je bilo prvo od številnih dejanj, zaradi katerih je prizivno sodišče v [[Kijev]]u leta 2010 spoznalo Molotova in Kaganoviča za kriva genocida nad ukrajinskim ljudstvom. 25. julija sta oba moža s tajnim telegramom ukrajinskemu vodstvu naročila, naj okrepi zbiranje žita.<ref>{{cite web |title=Resolution of the court, Kyev Court of Appeal, 2-A Solomyanska Street, Kyev. Ruling in the name of Ukraine |url=https://holodomormuseum.org.ua/en/resolution-of-the-court/ |website=Holodomor Museum |date=16 October 2019 |access-date=30 August 2021}}</ref> ===Začasni razkol s Stalinom=== Med atentatom na Sergeja Kirova, vodjo partijske organizacije v Leningradu, decembra 1934, in začetkom velike čistke je med Stalinom in Molotovom prišlo do pomembnega, a neobjavljenega razkola. Leta 1936 je Trocki v izgnanstvu opazil, da ko so se v sovjetskih tiskovnih poročilih pojavili seznami partijskih voditeljev, na katerih se je Molotovovo ime včasih pojavilo na zelo nizkem četrtem mestu in celo brez naslovov. Na fotografijah sprejemov delegacij ni bil nikoli sam, ampak vedno v spremstvu svojih namestnikov Janisa Rudzutaksa in Vlasa Čubarja. Trocki je zapisal, da so bili ''"v sovjetskem protokolu ti znaki izjemno pomembni"''.<ref>{{cite web |last1=Trotsky |first1=Leon |title=In the Columns of Pravda |url=https://www.marxists.org/archive/trotsky/1936/xx/pravda.html |website=Leon Trotsky Internet Archive |publisher=Marxists.org |access-date=1 September 2021}}</ref> Drug pomemben pokazatelj Molotovega statusa je zapisnik prvega moskovskega javnega sojenja avgusta 1936. Obtoženci, ki so bili prisiljeni priznati zločine, za katere seveda niso bili krivi, so izjavili, da so se zarotili, da ubijejo Stalina in sedem drugih vodilnih boljševikov, ne pa tudi Molotova.<ref>{{cite book |title=Report of Court Proceedings in the Case of the Trotskyite-Zinovievite Terrorist Centre |date=1936 |publisher=People's Commissariat of Justice of the USSR |location=Moscow |page=38}}</ref> Po besedah Aleksandra Orlova, častnika NKVD, ki je prebegnil na zahod, je Stalin v originalnem zapisniku osebno prečrtal Molotovovo ime.<ref>{{cite book |last1=Orlov |first1=Alexander |title=A Secret History of Stalin's Crimes |date=1954 |page=162}}</ref> Maja 1936 je Molotov odšel na [[Črno morje]] na daljše počitnice pod skrbnim nadzorom [[NKVD]]. Počitnice so trajale do konca avgusta, ko si je Stalin očitno premislil in ukazal njegovo vrnitev.<ref>{{Cite book|title=Molotov and the Sovnarkon 1930–1941|last=Watson|first=Derek|publisher=Palgrave Macmillan|year=1996|isbn=978-1-349-24848-3|location=UK|doi=10.1007/978-1-349-24848-3|page=162}}</ref> Za Molotovov začasni mrk sta dve razlagi. 19. marca 1936 je Molotov v intervjuju z urednikom ''Le Tempsa'' govoril o izboljšanju odnosov z nacistično Nemčijo.<ref>{{Cite book|title=Stati I Rechi 1935–1936|pages=231–232}}</ref> Čeprav je Litvinov nekaj podobnega izjavil že leta 1934 in je tistega leta celo obiskal Berlin in Nemčija takrat še ni ponovno okupirala [[Porenje|Porenja]],<ref name=":0">{{Cite book|title=Maxim Litvinov: A Biography|last=Holroyd-Doveton|first=John|publisher=Woodland Publications|year=2013|isbn=9780957296107|pages=408}}</ref> je Molotovova izjava o sovjetski zunanji politiki očitno zelo užalila Stalina. Molotov je v intervjuju jasno povedal, da se lahko izboljšani odnosi z Nemčijo razvijejo le, če se nemška politika spremeni, in izjavil, da je eden najboljših načinov za Nemčijo, da izboljša odnose, ponovna pridružitev [[Društvo narodov|Društvu narodov]]. Seveda tudi to ni zadostovalo, saj bi morala Nemčija dokazati tudi ''"spoštovanje mednarodnih obveznosti v skladu z resničnimi interesi miru v Evropi in miru na splošno"''.<ref>{{Cite book|title=Molotov and the Sovnarkon 1930–1941|last=Watson|first=Derek|publisher=Palgrave Macmillan|year=1996|isbn=978-1-349-24848-3|location=UK|doi=10.1007/978-1-349-24848-3|page=16}}</ref> Drugi poznavalci menijo, da je Molotov zavlačeval Stalinove načrte za čistko stranke in sojenje starim boljševikom, kot sta bila Zinovjev in Kamenjev.<ref>{{cite book |last1=Conquest |first1=Robert |title=The Great Terror |date=1971 |publisher=Penguin |location=Harmondsworth, Middlesex |page=151}}</ref> ===Vloga v veliki čistki=== [[Slika:Molotov, Stalin and Voroshilov, 1937.jpg|thumb|Molotov, Stalin in Vorošilov med veliko čistko leta 1937]] Po vrnitvi Stalinove naklonjenosti avgusta 1936, je Molotov podpiral Stalina med čistko, v kateri je bilo samo leta 1938 usmrčenih 20 od 28 ljudskih komisarjev Molotovove vlade.{{Sfn|Montefiore|2005|p=244}} Ko so aretirali njegovega namestnika Rudzutaka, ga je Molotov obiskal v zaporu in se leta pozneje spomnil, da je ''"... Rudzutak rekel, da so ga hudo pretepali in mučili, a se je kljub temu trdno držal. Res je bilo videti, da so ga kruto mučili ..."'', vendar Molotov ni posredoval.<ref>{{cite book |last1=Chuev |first1=Felix |title=Molotov Remembers, Inside Kremlin Politics |url=https://archive.org/details/molotovremembers0000chue |date=1993 |publisher=Ivan R. Dee |location=Chicago |isbn=1-56663-027-4 |pages=[https://archive.org/details/molotovremembers0000chue/page/n299 272]–74}}</ref> Med veliko čistko je odobril 372 seznamov za usmrtitve, več kot kateri koli drug sovjetski uradnik, vključno s Stalinom. Molotov je bil eden redkih, s katerim je Stalin odkrito razpravljal o čistkah. Ko je Stalin prejel obvestilo o obtožbi namestnika predsednika Gosplana G.I. Lomova, ga je predal Molotovu, ki je nanj zapisal: ''"Za takojšnjo aretacijo barabe Lomova"''.<ref>{{cite book |last1=Medvedev |first1=Roy |title=Let History Judge, The Origins and Consequences of Stalinism |date=1976 |publisher=Spokesman |location=Nottingham |pages=345–46}}</ref> Pred boljševiško revolucijo je bil Molotov "zelo tesen prijatelj" socialističnega revolucionarja Aleksandra Aroseva, ki je bil v izgnanstvu v Vologdi. Leta 1937 je Arosev v strahu pred aretacijo trikrat poskušal poklicati Molotova, ki z njim ni hotel govoriti. Aroseva so nato aretirali in ustrelili. V 50. letih prejšnjega stoletja je Molotov hčerki Aroseva podaril svoje podpisane izvode knjig njenega očeta, a si je pozneje premislil in bi jih želel obdržati. Feliks Čujev je o tem zapisal: "Zdi se, da Molotov bolj kot izgubo svojega 'zelo tesnega prijatelja', obžaluje izgubo dela lastne knjižne zbirke".<ref>{{cite book |last1=Polonsky |title=Molotov's Magic Lantern |page=87}}</ref> Molotov je v svojih poznih letih opisal svojo vlogo v čistkah v 30. letih 20. stoletja in trdil, da so bile čistke kljub preobsežnosti potrebne, da bi se izognili porazu Sovjetske zveze v drugi svetovni vojni.<ref>{{Cite book |last=Chuev |first=Felix |url=https://www.worldcat.org/oclc/28148163 |title=Molotov Remembers: Inside Kremlin Politics : Conversations with Felix Chuev |publisher=I.R. Dee |others=Vyacheslav Mikhaylovich Molotov, Albert Resis |year=1993 |isbn=1-56663-027-4 |location=Chicago |pages=256 |oclc=28148163}}</ref> ==Minister za zunanje zadeve== [[Slika:Vycheslav Molotov and Joseph Stalin May 1932.jpg |left|thumb|180px|Molotov in Stalin leta 1932]] Leta 1939 je Tretji rajh okupiral še preostali del Češkoslovaške, s čimer je kršil [[Münchenski sporazum]] iz leta 1938. Zaveznice se na okupacijo niso odzvale, kar je Stalina prepričalo, da [[Velika Britanija]] in [[Francija]], sicer podpisnici Münchenskega sporazuma, ne bosta zanesljivi zaveznici proti širitvi Tretjega rajha. Stalin se je zato odločil za spravo z nacistično Nemčijo.{{sfn |Brown |2009 |pp=90–91}} Maja 1939 je odstavil ljudskega komisarja (ministra) za zunanje zadeve Maksima Litvinova<ref>{{Cite book |last=Holroyd-Doveton |first=John |title=Maxim Litvinov: A Biography |publisher=New Generation Publishing |year=2013 |isbn=9780957296107 |chapter=Ch. 14 |pages=351–359}}</ref> in za njegovega naslednika imenoval Molotova.{{sfn |Service |2003 |p=256}} Odnosi med Molotovom in Litvinovom so bili slabi. Maurice Hindus je leta 1954 izjavil, da je Molotov ''"vedno sovražil Litvinova"'' in mu zameril tako njegovo tekoče znanje jezikov kot njegovo sproščenost v pogovorih s tujci.<ref>{{cite book |last=Hindus |first=Maurice Gerschon |title=Crisis in the Kremlin |url=https://books.google.com/books?id=ZHVBAAAAIAAJ |year=1953 |publisher=Doubleday |page=48}}</ref> Litvinov ni imel nobenega spoštovanja do Molotova. Imel ga je za maloumnega spletkarja in sostorilca sovjetskega terorja.<ref>{{Cite book | author = Medvedev, Roy | title = All Stalin's Men | publisher = Anchor Press | year = 1984 | isbn = 0-385-18388-7 | page = 488 | author-link = }}</ref> [[Slika:Great Purge Stalin Voroshilov Kaganovich Zhdanov Molotov.jpg |thumb |Seznam za [[Velika čistka|Veliko čistko]], ki so ga podpisali Molotov, Stalin, Vorošilov, Kaganovič in Ždanov |200px]] Molotova je na mestu predsednika vlade nasledil Stalin.{{sfn |Brown |2009 |p=141}} Hitler je sprva zavračal sovjetska diplomatska namigovanja, da bi Stalin želel skleniti sporazum, v začetku avgusta 1939 pa je kljub temu dovolil zunanjemu ministru [[Joachim von Ribbentrop|Joachimu von Ribbentropu]], da začne resna pogajanja s Sovjeti. 18. avgusta je bil sklenjen trgovinski sporazum, 22. avgusta pa je Ribbentrop odletel v Moskvo, da bi sklenil uradni sporazum o nenapadanju. Sporazum je sicer znan kot [[Pakt Ribbentrop-Molotov]], vendar sta o vsebini sporazuma odločala Stalin in Hitler in ne naslovnika. Najpomembnejši del sporazuma je bil tajni protokol, ki je predvideval razdelitev Poljske, Finske in baltskih držav med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo ter sovjetsko priključitev Besarabije, tedaj del Romunije in zdaj del Moldavije.{{sfn |Service |2003 |p=256}} Protokol je dal Hitlerju zeleno luč za njegovo [[Poljska kampanja (1939)|invazijo na Poljsko]], ki se je začela 1. septembra 1939.{{sfn |Brown |2009 |p=90–92}} Pogoji pakta so Hitlerju dovolili, da zasede dve tretjini zahodne Poljske in celotno [[Litva|Litvo]]. Sovjeti so dobili proste roke v zvezi s [[Finska|Finsko]]. V zimski vojni je kombinacija ostrega finskega odpora in sovjetskega slabega vodenja povzročila, da je Finska izgubila približno 11 % svojega ozemlja, ne pa tudi neodvisnosti. Pakt je bil pozneje spremenjen tako, da je bila Litva dodeljena Sovjetom v zameno za ugodnejšo mejo na Poljskem za Nemčijo. 5. marca 1940 je [[Lavrentij Pavlovič Berija|Lavrentij Berija]] skupaj z [[Anastas Mikojan|Anastasom Mikojanom]], [[Kliment Jefremovič Vorošilov|Klimentom Vorošilovom]] in Stalinom Molotovu izročil noto, v kateri je bil predlog usmrtitve 25.700 poljskih protisovjetskih častnikov v tem, kar je kasneje postalo znano kot [[Katinski pokol]].{{sfn |Brown |2009 |p=141}} Novembra 1940 je Stalin poslal Molotova v Berlin, da se sreča z Ribbentropom in Hitlerjem. Januarja 1941 je britanski zunanji minister [[Anthony Eden]] obiskal [[Turčija|Turčijo]], da bi jo spodbudil k vstopu v vojno na strani zaveznikov. Namen Edenovega obiska je bil prej protinemški kot protisovjetski, vendar je Molotov domneval drugače. V nizu pogovorov z italijanskim veleposlanikom Augustom Rossom je Molotov trdil, da se bodo Sovjeti kmalu soočili z anglo-turško invazijo na [[Krim (polotok)|Krim]]. Britanski zgodovinar D.C. Watt je trdil, da se na podlagi Molotovih izjav zdi, da sta Stalin in Molotov v začetku leta 1941 kot glavno grožnjo videla Britanijo in ne Nemčijo.<ref>{{Cite book | author = Cameron Watt, Donald | title = Russia War, Peace and Diplomacy | publisher = Weidenfeld & Nicolson | year = 2004 | isbn = 0-415-14435-3 | pages = 276–286}}</ref> [[Slika:Молотов и Риббентроп crop.png |left |thumb |Molotov na srečanju z Ribbentropom pred podpisom Pakta]] Pakt Ribbentrop-Molotov je urejal sovjetsko-nemške odnose do junija 1941, ko se je Hitler obrnil proti vzhodu in napadel Sovjetsko zvezo.{{sfn |Service |2003 |p=158–160}} Za objavo vojne prebivalcem Sovjetske zveze je bil zadolžen Molotov in ne Stalin. V svojem govoru na radiu 22. junija 1941 je Molotov Sovjetski zvezi pripisal vlogo, podobno tisti, ki jo je artikuliral [[Winston Churchill]] v svojih zgodnjih vojnih govorih.<ref>{{Cite web |date=2015-08-13 |title=Molotov Announces the German Attack (1941) |url=https://soviethistory.msu.edu/1943-2/the-cult-of-leadership/the-cult-of-leadership-video/molotov-announces-the-german-attack-1941/ |access-date=2023-08-20 |website=Seventeen Moments in Soviet History |language=en-US |archive-date=2023-08-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230820222245/https://soviethistory.msu.edu/1943-2/the-cult-of-leadership/the-cult-of-leadership-video/molotov-announces-the-german-attack-1941/ |url-status=dead }}</ref> Sovjetski državni obrambni svet je bil ustanovljen kmalu po Molotovovem govoru. Za predsednika je bil izvoljen Stalin, za njegovega namestnika pa Molotov.{{sfn|Service|2003|p=261,262}} Po nemški invaziji na Sovjetsko zvezo je Molotov vodil nujna pogajanja z Britanci in nato z Američani za vojno zavezništvo. Na skrivaj je odletel na [[Škotska|Škotsko]], kjer ga je pričakala Eden. Polet z bombnikom Tupoljev TB-7 je bil zelo tvegan, saj je potekal preko okupirane [[Danska|Danske]] in [[Severno morje|Severnega morja]]. S Škotske je Molotov z vlakom odpotoval v [[London]], da bi razpravljal o možnosti odprtja druge fronte proti Nemčiji. Po podpisu Anglo-sovjetskega sporazuma je Molotov 26. maja odšel v [[Washington, D.C.|Washington]], kjer se je srečal z ameriškim predsednikom [[Franklin Delano Roosevelt|Franklinom D. Rooseveltom]] in se dogovoril za [[Zakon o posojilu in najemu|načrt o posojilu in najemu]]. Tako Britanci kot Američani so le nejasno obljubili, da bodo odprli drugo fronto proti Nemčiji. Med njegovim letom nazaj v Sovjetsko zvezo so njegovo letalo napadli nemški lovci in kasneje po pomoti še sovjetski.{{sfn |Montefiore |2005 |pp=417–418}} Nobenih dokazov ni, da bi Molotov kdaj poskušal prepričati Stalina v drugačno politiko od tiste, za katero se je že odločil.<ref>{{Cite book |last=Holroyd-Doveton |first=John |title=Maxim Litvinov: A Biography |publisher=Woodland Publications |year=2013 |pages=507}}</ref> Raziskovalec Volkogonov tudi ni našel niti enega primera, ko bi se kateri od vladne elite odkrito ne strinjal s Stalinom.<ref>{{Cite book |last=Volkogonov |first=Dmitri |title=Stalin: Triumph & Tragedy |publisher=Prima Publishing |year=1996 |pages=220}}</ref> Obstaja nekaj dokazov, da je Stalin zelo potreboval Molotova, čeprav ga ni maral.<ref>{{Cite book |last=Holroyd-Doveton |first=John |title=Maxim Litvinov: A Biography |publisher=Woodland Publications |year=2013 |pages=486}}</ref> Nekdanji Stalinov telesni stražar Amba je o tem izjavil: ''"Bolj splošnega odpora do tega državnega robota in njegovega položaja v Kremlju si je težko zamisliti in temu občutku se je očitno pridružil tudi Stalin"''.<ref>{{Cite book |last=Achmed |first=Amba |title=I Was Stalin's Bodyguard |publisher=Muller |year=1952 |pages=133}}</ref> Na zabavah je ob Molotovem prihodu vse utihnilo, po njegovem odhodu pa se je veselje nadaljevalo.<ref>{{Cite book |last=Achmed |first=Amba |title=I Was Stalin's Bodyguard |publisher=Muller |year=1952 |pages=138}}</ref> Stalin je bil do Molotova včasih tudi nesramen.<ref>{{Cite book |last=Holroyd-Doveton |first=John |title=Maxim Litvinov: A Biography |publisher=Woodland Publications |year=2013 |pages=487}}</ref> Leta 1942 ga je obtožil neprimernega vodenja pogajanj z zavezniki in mu 3. junija poslal depešo, v kateri je izjavil, kako nezadovoljen je in mu očital, da med pogovorom s Churchillom in Rooseveltom ni posredoval podrobnosti o svojih dejanjih.<ref>{{Cite book |last=Rzheshevsky |first=Oleg |title=War and Diplomacy |publisher=Routledge |year=1996 |pages=210}}</ref> [[Slika:Stalin Roosevelt Churchill at Tehran cph.3c35324.jpg |thumb |Stalin, Roosevelt in Churchill na Teheranski konferenci leta 1943; za njimi stojita Molotov in Anthony Eden]] Ko je Berija poročal Stalinu o [[Projekt Manhattan|Projektu Manhattan]] in njegovem pomenu, je Stalin izbral Molotova za vodjo sovjetskega projekta [[Jedrsko orožje|jedrske bombe]]. Pod njegovim vodstvom je razvoj bombe potekal zelo počasi, zato je Molotova leta 1944 po nasvetu Igorja Kurčatova zamenjal Berija.{{sfn |Montefiore |2005 |p=508}} Ko je Rooseveltov naslednik na mestu ameriškega predsednika [[Harry S. Truman]] povedal Stalinu, da so Američani ustvarili še nikoli videno bombo, je Stalin pogovor prenesel Molotovu in mu naročil, naj pospeši razvoj. Sovjetske naložbe v ta projekt so se po Stalinovem ukazu znatno povečale.{{sfn |Montefiore |2005 |p=510}}<ref>Zhukov, Georgi Konstantinovich (1971). ''The Memoirs of Marshal Zhukov''. New York: Delacorte Press.</ref> Molotov je spremljal Stalina na [[Teheranska konferenca|Teheranski konferenci]] leta 1943,{{sfn |Montefiore |2005 |p=472}} [[Jaltska konferenca|Jaltski konferenci]] leta 1945{{sfn |Montefiore |2005 |p=489}} in po porazu Nemčije na [[Potsdamska konferenca|Potsdamski konferenci]].{{sfn |Montefiore |2005 |p=507}} Sovjetsko zvezo je zastopal na konferenci v [[San Francisco|San Franciscu]], na kateri so bili ustanovljeni [[Organizacija združenih narodov|Združeni narodi]].{{sfn|Montefiore|2005 |p=477}} Aprila 1945, kmalu po smrti Franklina D. Roosevelta, se je Molotov pogovarjal z novim ameriškim predsednikom Harryjem S. Trumanom. Ti pogovori, čeprav niso bili sovražni, so bili desetletja pozneje prikazani kot zgodnja razpoka v ameriško-sovjetskih odnosih, ki je napovedovala [[Hladna vojna|hladno vojno]].<ref>{{cite journal |last1=Roberts |first1=Geoffrey |date=24 May 2006 |title=Sexing up the Cold War: New Evidence on the Molotov–Truman Talks of April 1945 |url=https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/1468274042000231178 |journal=Cold War History |volume=4 |issue=3 |pages=105–124 |doi=10.1080/1468274042000231178 |s2cid=153469872 |access-date=14 February 2023}}</ref> [[Slika:President Truman and Josef Stalin on the lawn outside of Soviet Union Prime Minister Stalin's residence during the... - NARA - 198678.jpg |thumb |left |Stalin, Truman, Gromiko, Burnes in Molotov na Potsdamski konferenci 18. julija 1945]] Od leta 1945 do 1947 je Molotov sodeloval na vseh štirih konferencah zunanjih ministrov držav zmagovalk v drugi svetovni vojni. Na splošno ga je odlikoval nekooperativen odnos do zahodnih sil. Molotov je po navodilih sovjetske vlade [[Marshallov načrt]] obsodil kot imperialističen in trdil, da deli Evropo na dva tabora: kapitalističnega in komunističnega. V odgovor je Sovjetska zveza skupaj z drugimi državami vzhodnega bloka sprožila tako imenovani Načrt Molotov. Načrt je ustvaril več dvostranskih odnosov med državami Vzhodne Evrope in Sovjetsko zvezo ter se kasneje razvil v Svet za medsebojno gospodarsko pomoč.<ref>{{Cite book | author = Roberts, Geoffrey | title = The Soviet Union in world politics: coexistence, revolution, and cold war, 1945–1991 | url = https://archive.org/details/sovietunioninwor0000robe | publisher = Routledge | year = 1999 | isbn = 0-415-14435-3 | pages = 284–285 | author-link =}}</ref> V povojnem obdobju je moč Molotova začela upadati. Jasen znak njegovega negotovega položaja je bila njegova nezmožnost, da bi decembra 1948 preprečil aretacijo svoje judovske žene Poline Žemčužine, ki ji Stalin že dolgo ni zaupal.{{sfn |Brown |2009 |pp=199–201}} Molotov je sprva protestiral proti njenemu preganjanju tako, da se je vzdržal glasovanja za njeno obsodbo. Kasneje je spremenil svoje mnenje in izjavil: ''"Priznavam svoj hud občutek kesanja, ker nisem preprečil Žemčužini, osebi, ki mi je zelo draga, da naredi napake in vzpostavi vezi s protisovjetskimi judovskimi nacionalisti"''. Po tej izjavi se je ločil od Žemčužine.<ref name=":1">{{Cite book |last=Snyder |first=Timothy |url=https://www.worldcat.org/oclc/449858698 |title=Bloodlands: Europe between Hitler and Stalin |date=2010 |publisher=Basic Books |isbn=978-0-465-00239-9 |location=New York |pages=345 |oclc=449858698}}</ref> Polina Žemčužina se je spoprijateljila z [[Golda Meir|Goldo Meir]], ki je prispela v Moskvo novembra 1948 kot prva odposlanka [[Izrael]]a v Sovjetski zvezi.<ref>Paul Johnson (1987), ''A History of the Jews''. Associated University Presses. str. 527.</ref> Obstajajo neutemeljene trditve, da je Žemčužina, ker je tekoče govorila [[jidiš]], delovala kot prevajalka na diplomatskem srečanju med Meirjevo in njenim možem, takrat sovjetskim zunanjim ministrom. Trditve o tem, da je bila tolmač, Meirjeva v svoji knjigi ''Moje življenje'' ne podpira, saj je predaja veleposlaniških poverilnic potekala v [[Hebrejščina|hebrejščini]] in ne v jidišu. Glede na Meirjevo lastno pripoved o sprejemu, ki ga je priredil Molotov 7. novembra, je Žemčužina med tem sprejemom preživela veliko časa ne le v pogovoru z Goldo Meir, ampak tudi v pogovoru z njeno hčerko Saro in hčerkino prijateljico Jael Nemir o njunem življenju v [[kibuc]]u. Razpravljali sta o popolni kolektivizaciji lastnine in s tem povezanih vprašanjih. Na koncu naj bi Žemčužina objela Saro in rekla: ''"Če bo s tabo vse v redu, bo šlo dobro vsem Judom tudi povsod drugod"''.<ref>{{cite book |last=Meir |first=Golda |year=1973 |title=My Life |isbn=0-440-15656-4 |pages=242–243}}</ref> Žemčužina je bil eno leto zaprta v [[Lubjanka|Lubjanki]] in nato tri leta izgnana v neznano rusko mesto.{{sfn |Montefiore |2005 |p=666}} Obsojena na težko delo je pet let preživela v izgnanstvu v [[Kazahstan]]u.<ref name=":1" /> Molotov ni imel z njo nobenih stikov, razen skopih novic, ki jih je prejel od Berije, ki ga je sicer sovražil. Žemčužina je bila osvobojena takoj po Stalinovi smrti.{{sfn |Montefiore |2005 |p=666}} [[Slika:Molotov with wife in 1960b.jpg |thumb |Molotov s svojo ženo Polino Žemčužino leta 1960]] Leta 1949 je Molotova na položaju zunanjega ministra zamenjal [[Andrej Višinski]]. Molotov je ohranil položaj prvega namestnika premierja in članstvo v politbiroju.{{sfn |Montefiore |2005 |p=604}} Če je bilo Stalinovo imenovanje Molotova za zunanjega ministra pred sovjetskimi pogajanji z nacistično Nemčijo morda tudi posledica tega, da je bil njegov predhodnik Maksim Litvinov Jud, je bila razrešitev Molotova z istega položaja vsaj delno posledica tega, da je bila njegova žena Judinja.<ref name=":1"/> Molotov nikoli ni prenehal ljubiti svoje žene. Svojim služkinjam naj bi naročil, naj vsak večer pripravijo večerjo za dve osebi, da bi se spomnil nanjo.{{sfn |Montefiore |2005 |p=604}} Po besedah Stalinove hčere je bil Molotov zelo podrejen svoji ženi<ref>{{Cite book |last=Holroyd-Doveton |first=John |title=Maxim Livinov: A Biography |publisher=Woodland Publications |year=2013 |pages=493}}</ref> in se je z njo vedno strinjal, tako kot s Stalinom.<ref>{{Cite book |last=Alliluyeva |first=Svetlana |title=Only One Year |url=https://archive.org/details/bwb_S0-BTW-960 |year=1969 |pages=[https://archive.org/details/bwb_S0-BTW-960/page/384 384]}}</ref> ==Povojna kariera== Na 19. partijskem kongresu leta 1952 je bil Molotov izvoljen v Prezidij, vendar med člani novoustanovljenega tajnega organa, znanega kot Biro prezidija, ni bil naveden, kar kaže, da je padel v Stalinovo nemilost.{{sfn|Brown|2009|p=231}} Na 19. kongresu je Stalin izjavil, da je ''"Centralni komite kritiziral tovariša Molotova in Mikojana"''. Med Molotovimi napakami je bilo tudi dovoljenje, ki ga je dal britanskemu veleposlaniku, da se lahko v Sovjetski zvezi objavljajo ''"buržoazni časopisi"''.<ref>{{cite web |title=Unpublished speech by Stalin on 16 October 1952 |url=https://www.northstarcompass.org/nsc0004/stal1952.htm |access-date=3 February 2021 |language=en |archivedate=9 January 2021 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20210109055350/https://www.northstarcompass.org/nsc0004/stal1952.htm |url-status=deviated }}</ref>{{sfn|Montefiore|2005|p=640}} Ob svojem 73. rojstnem dnevu je Stalin z obema ravnal zelo neokusno.{{sfn|Montefiore|2005|pp=645–647}} Hruščov je v svojem govoru na 20. partijskem kongresu leta 1956 delegatom povedal, da je imel Stalin po 19.kongresu načrte za ''"dokončanje"'' Molotova in Mikojana.<ref name="Timemag">{{cite magazine | title = Russia: The Survivor | magazine = Time]] | url = http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,809881-2,00.html | archive-url = https://web.archive.org/web/20071122041645/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,809881-2,00.html | url-status = dead | archive-date = 22 November 2007 | access-date = 19 January 2010 | date = 16 September 1957 }}</ref> [[Slika:Foreign-Minister-Molotov-in-conversation-with-Foreign-Minister-Pinay-352131950501.jpg|thumb|250px|Molotov in francoski zunanji minister Antoine Pinay na Vrhu v Ženevi leta 1955]] Po Stalinovi smrti je reorganizacija vodstva okrepila položaj Molotova. Georgij Malenkov, Stalinov naslednik na mestu generalnega sekretarja Komunistične partije Sovjetske zveze, je 5. marca 1953 ponovno imenoval Molotova za zunanjega ministra.{{sfn|Montefiore|2005|p=662}} Četudi je Molotov takoj po Stalinovi smrti veljal za verjetnega Stalinovega naslednika, on sam nikoli ni želel postati vodja Sovjetske zveze.{{sfn|Brown|2009|p=227}} Takoj po Stalinovi smrti je bila ustanovljena trojka, ki so jo sestavljali Malenkov, Berija in Molotov,<ref name="againtroika">{{cite book | author = Marlowe, Lynn Elizabeth | title = GED Social Studies: The Best Study Series for GED | publisher = Research and Education Association | year = 2005| page = 140 | url = https://books.google.com/books?id=NUHU3om46M4C | isbn = 0-7386-0127-6}}</ref> ki je razpadla, ko sta Malenkov in Molotov prevarala Berijo.<ref>{{cite book | author = Taubman, William | author-link = | year = 2003 | title = Khrushchev: The Man and His Era | url = https://archive.org/details/khrushchevmanhis00taub | url-access = registration | publisher = W.W. Norton & Company | isbn = 0-393-32484-2 | page = [https://archive.org/details/khrushchevmanhis00taub/page/258 258]}}</ref> Molotov je po ukazu Hruščova podprl Berijevo odstranitev in kasneje usmrtitev.{{sfn|Brown|2009|p=666}} Novi partijski sekretar Hruščov je kmalu postal tudi novi voditelj Sovjetske zveze. Vodil je postopno notranjo liberalizacijo in otoplitev zunanje politike, ki se je pokazala v spravi z vlado [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza - Tita]] v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]], ki jo je Stalin izključil iz komunističnega gibanja. Molotov, stalinist stare garde, v novem okolju postajal vse bolj neprimeren,{{sfn|Brown|2009|pp=236–237}} a je kljub temu zastopal Sovjetsko zvezo na Ženevski konferenci leta 1955.<ref>{{Cite book |author1=Bischof, Günter |author2=Dockrill, Saki | title = Cold War respite: the Geneva Summit of 1955 |url=https://archive.org/details/coldwarrespitege0000unse | publisher = Louisiana State University Press | year = 2000 | isbn = 0-8071-2370-6 | pages = [https://archive.org/details/coldwarrespitege0000unse/page/n303 284]–285}}</ref> Molotovov položaj je postajal vse bolj krhek po februarju 1956, ko je Hruščov na 20. kongresu komunistične partije nepričakovano obsodil Stalina in njegov režim. Hruščov ga je napadel zaradi čistk v 30. letih prejšnjega stoletja in porazov v zgodnjih letih druge svetovne vojne, za katere je okrivil Stalinov pretirano zaupljiv odnos do Hitlerja in čistke poveljniške strukture Rdeče armade. Molotov je bil najstarejši Stalinov sodelavec, ki je še vedno bil v vladi, in je imel vodilno vlogo pri čistkah, zato je postalo očitno, da bo Hruščovova revizija preteklosti verjetno povzročila Molotovov padec z oblasti. Molotov je postal vodja frakcije stare garde, ki je želela strmoglaviti Hruščova.{{sfn|Montefiore|2005|pp=666–667}} [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-33241-0001, Moskau, Gala-Vorstellung für BRD-Regierungsdelegation.jpg|thumb|right|250px|Molotov, Hruščov in Bulganin na gala sprejemu nemškega kanclerja Konrada Adenauerja v Moskvi leta 1955]] Junija 1956 je bil Molotov odstavljen s položaja zunanjega ministra.{{sfn|Brown|2009|p=245}} 29. junija 1957 je bil po neuspelem poskusu odstranitve Hruščova s položaja prvega sekretarja izključen tudi iz predsedstva (politbiroja). Molotovova frakcija je na prvem glasovanju s sedmimi glasovi proti štirim izglasovala odstranitev Hruščova, vendar je slednji zavrnil odstop, razen če tako odloči plenum Centralnega komiteja.{{sfn|Brown|2009|p=252}} Na plenumu, ki je zasedal od 22. do 29. junija, sta bila Molotov in njegova frakcija poražena.{{sfn|Montefiore|2005|pp=666–667}} Molotov je bil sčasoma odstranjen in bil imenovan za veleposlanika v Mongolski ljudski republiki. Molotov in njegovi sodelavci so bili obsojeni kot ''"protipartijska skupina"'', vendar niso bili podvrženi tako neprijetnim posledicam, kot so bile običajne za obtožene uradnike v Stalinovih letih. Molotov je bil leta 1960 imenovan za sovjetskega predstavnika pri [[Mednarodna agencija za jedrsko energijo|Mednarodni agenciji za jedrsko energijo]], kar je veljalo za delno rehabilitacijo.{{sfn|Montefiore|2005|p=668}} Po 22. partijskem kongresu leta 1961, na katerem je Hruščov izvedel svojo kampanjo destalinizacije, vključno z odstranitvijo Stalinovega trupla iz [[Leninov mavzolej|Leninovega mavzoleja]], je bil Molotov skupaj z Lazarjem Kaganovičem odstavljen z vseh položajev in izključen iz Komunistične partije.{{sfn|Brown|2009|p=231}} Leta 1962 so sovjetske oblasti uničile vse Molotovove partijske dokumente in dosjeje.{{sfn|Goudoever|1986|p=100}} ==Kasnejše življenje== [[Slika:Vyacheslav Molotov-TIME-1953.jpg|left|thumb|180px|Vjačeslav Molotov na naslovnivi [[Time]]a 20. aprila 1953]] Po upokojitvi so za njim ostali nepozabni spomini na njegovo vlogo v Stalinovi vladavini.{{sfn|Montefiore|2005|p=669}} Leta 1968 je United Press International poročal, da je Molotov dokončal svoje spomine, ki verjetno ne bodo nikoli objavljeni.<ref>{{cite news |last1=Shapiro |first1=Henry |title=Rare Historic Memoir May Never See Light |url=https://archive.org/stream/dailycolonist19680829#page/n33/mode/1up/search/o'brien |access-date=24 September 2018 |work=The Daily Colonist (Victoria, Canada) |agency=United Press International |date=29 August 1968}}</ref> Prvi znaki njegove rehabilitacije so bili vidni med vladavino [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]], ko so informacije o njem spet smeli vključiti v sovjetske enciklopedije. Njegovo povezovanje, podpora in delo v protipartijski skupini so bili omenjeni v enciklopedijah, ki so izšle v letih 1973 in 1974, potem pa je do poznih 70. let popolnoma izginilo. Kasneje je sovjetski voditelj [[Konstantin Černenko]] nadalje rehabilitiral Molotova.<ref>{{cite web|url=https://bukovskyarchive.wordpress.com/2016/07/01/12-july-1984-pb/|title=12 July 1984* (Pb)|date=1 July 2016|website=wordpress.com|access-date=6 July 2016|archive-date=31 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170731204753/https://bukovskyarchive.wordpress.com/2016/07/01/12-july-1984-pb/|url-status=dead}}</ref> Leta 1984 je bilo Molotovu dovoljeno celo zaprositi za članstvo v komunistični partiji.{{sfn|Goudoever|1986|p=108}} Zbirko intervjujev z Molotovom iz obdobja 1969 do 1986 je leta 1993 izdal Feliks Čujev pod naslovom ''Molotov se spominja: Znotraj kremeljske'' politike.<ref name="SR">{{Cite journal |last=Taubman |first=William |date=1995 |title=Book Reviews – Molotov Remembers: Inside Kremlin Politics. Ed. Albert Resis. Chicago: Ivan R. Dee, 1993. |url=https://www.cambridge.org/core/journals/slavic-review/article/abs/molotov-remembers-inside-kremlin-politics-ed-albert-resis-chicago-ivan-r-dee-1993-438-pp-index-2995-hard-bound/B645F994A9B04DBAFC5388D3347AF92E |journal=Slavic Review |language=en |volume=54 |issue=3 |pages=777–778 |doi=10.2307/2501791 |jstor=2501791 |s2cid=156889340 |issn=0037-6779}}</ref> Junija 1986 je bil Molotov hospitaliziran v bolnišnici Kuncevo v Moskvi, kjer je med vladavino [[Mihail Gorbačov|Mihaila Gorbačova]] 8. novembra 1986 umrl.<ref> [http://www.aif.ru/society/history/chelovek_kotoryy_znal_vse_lichnoe_delo_narkoma_molotova Человек, который знал всё. Личное дело наркома Молотова] aif.ru. 9 March 2014.</ref><ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/1986/11/11/obituaries/vyacheslav-m-molotov-is-dead-close-associate-of-stalin-was-96.html?pagewanted=all|title=VYACHESLAV M. MOLOTOV IS DEAD; CLOSE ASSOCIATE OF STALIN WAS 96|first=Raymond H. |last=Anderson|website=The New York Times|date=11 November 1986}}</ref> V svojem življenju je doživel sedem srčnih infarktov in kljub temu živel 96 let. Ob smrti je bil zadnji preživeli pomembnejši udeleženec dogodkov leta 1917. Pokopan je bil na pokopališču Novodevičji v Moskvi.{{sfn|Montefiore|2005|p=669}} ==Zapuščina== Molotov je bil, tako kot Stalin, patološko nezaupljiv do drugih. Veliko ključnih informacij je zato izginilo. On sam je nekoč rekel: ''"Treba jih je poslušati, vendar jih je treba preveriti. Obveščevalni častnik te lahko pripelje v zelo nevaren položaj... Veliko je provokatorjev tukaj, tam in povsod drugod"''.{{sfn|Zubok|Pleshakov|1996|p=88}} Molotov je v vrsti objavljenih intervjujev še naprej trdil, da med [[Pakt Ribbentrop-Molotov|Paktom Ribbentrop-Molotov]] nikoli ni bilo tajnega dogovora med Stalinom in Hitlerjem o delitvi ozemlja.<ref>Molotov, 84.</ref> Molotov, tako kot Stalin, [[Hladna vojna|hladne vojne]] nikoli ni priznal za mednarodni dogodek. Hladno vojno je videl bolj ali manj kot vsakdanji spopad med komunizmom in kapitalizmom. Kapitalistične države je razdelil na dve skupini: ''"pametne in nevarne imperialiste"'' in ''"norce"''.<ref>Zubok and Pleshakov, 89.</ref> Pred upokojitvijo je predlagal ustanovitev socialistične konfederacije z [[Ljudska republika Kitajska|Ljudsko republiko Kitajsko]] in verjel, da so socialistične države del večje, nadnacionalne entitete. Ko je bil v pokoju, je kritiziral Nikito Hruščova kot ''"desničarski odklon"''.<ref>Zubok and Pleshakov, 89–91.</ref> [[Slika:Kasapano.jpg|thumb|right|V zimski vojni so zaradi pomanjkjanja boljšega orožja veliko sovjetskih tankov uničili z Molotovim koktejlom; ime, ki je očitno namigovalo na sovjetskega ministra, so si izmislili finski branilci<ref>{{cite web |title=Suomessa on yhä kolme aitoa Molotovin cocktailia |url=https://www.is.fi/kotimaa/art-2000001159984.html |website=is.fi |date=16 April 2016 |publisher=Ilta-Sanomat |access-date=2022-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20230324192849/https://www.is.fi/kotimaa/art-2000001159984.html|archive-date= 24 March 2023}}</ref><ref name="kb molotov-cocktail">{{cite web |title="Molotov-cocktail" name usage in Swedish newspapers: 1940 |url=https://tidningar.kb.se/?q=Molotov%20cocktail&sort=&from=1940-01-01&to=1940-12-31 |website=tidningar.kb.se |publisher=National Library of Sweden/Kungliga biblioteket (KB) |access-date=2022-04-20 }}</ref>]] Molotovov koktajl ali [[molotovka]] je naziv, ki so ga skovali Finci med [[Zimska vojna|zimsko vojno]] za improvizirano zažigalno orožje - steklenico, napolnjeno z vnetljivo tekočino.<ref>Montefiore, str. 335.</ref> Z njim so napadali predvsem tanke. Med zimsko vojno so sovjetske zračne sile obsežno bombardirale finske vojaške položaje, utrdbe in tudi civilistom. Ko je Molotov v radijskih oddajah zatrjeval, da Sovjeti ne bombardirajo, temveč dostavljajo hrano sestradanim Fincem, so Finci letalske bombe začeli imenovati Molotovove košare za kruh.<ref>John Langdon-Davies, "The Lessons of Finland," ''Picture Post'', junij 1940.</ref> [[Winston Churchill]] v svojih vojnih spominih navaja številna srečanja z Molotovom. Churchill ga je imel za ''"hladnokrvno neusmiljenega človeka izjemnih sposobnosti. Pri vodenju zunanjih zadev bi ga [[Giulio Raimondo Mazzarino|Mazarin]], [[Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord|Talleyrand]] in [[Klemens von Metternich|Metternich]] zagotovo sprejeli v svojo družbo, če bi bil sploh pripravljen oditi iz svojega boljševiškega sveta"''.<ref>Winston Churchill, [https://archive.org/details/gatheringstorm00chur_0/page/368 ''The Gathering Storm''], Volume 1 (Houghton Mifflin Harcourt, 1948, ISBN 039541055X), str. 368–369.</ref> Nekdanji ameriški državni sekretar [[John Foster Dulles]] je dejal: ''"Videl sem v akciji vse velike mednarodne državnike v tem stoletju, a še nisem videl takšne osebne diplomatske spretnosti na tako visoki stopnji popolnosti kot je Molotovova"''.<ref name=":2">Anderson, Raymond H. (11. november 1986). "VYACHESLAV M. MOLOTOV IS DEAD; CLOSE ASSOCIATE OF STALIN WAS 96". The New York Times.</ref> Molotov je bil edina oseba, ki se je rokovala z Vladimirjem Leninom, Josifom Stalinom, Winstonom Churchillom, Franklinom D. Rooseveltom, Adolfom Hitlerjem, Rudolfom Hessom, Hermannom Göringom in Heinrichom Himmlerjem.<ref>See [https://www.tracesofwar.com/articles/4622/Molotov-Vyacheslav-M.htm Traces of War]</ref> Konec leta 1989 sta Kongres ljudskih poslancev Sovjetske zveze in vlada [[Mihail Gorbačov|Mihaila Gorbačova]] uradno odpovedala Pakt Ribbentrop-Molotov. <ref>Jerzy W. Borejsza, Klaus Ziemer, and Magdalena Hulas, ''Totalitarian and Authoritarian Regimes in Europe'' (Berg Publishers, Berghahn Books, 2006, ISBN 1571816410), str. 521.</ref> Januarja 2010 je ukrajinsko sodišče obtožilo Molotova in druge sovjetske uradnike organiziranja umetne lakote v Ukrajini v letih 1932–1933. Isto sodišče je nato proti njim zaključilo kazenski postopek, saj bi bilo sojenje posmrtno.<ref name="court accuses Stalin leadership 13-1-10">[http://www.kyivpost.com/news/city/detail/56954/ Kyiv court accuses Stalin leadership of organizing famine], ''Kyiv Post'' (13. januar 2010)</ref> ==Odlikovanja in priznanja== * Po njem je bila leta 1937 imenovana sovjetska križarka ''Molotov''. * [[Junak socialističnega dela]] (1943)<ref name=":TASS">{{cite web|url=https://tass.ru/encyclopedia/person/molotov-vyacheslav-mihaylovich|title=Молотов, Вячеслав Михайлович|newspaper=TASS Encyclopedia|lang=ru |access-date= 17. november 2022}}</ref> * [[Red Lenina]] (1940, 1943, 1945, 1950)<ref name=":TASS"/> * [[Red simbola časti]]<ref name=":TASS"/> * Medalja "Za obrambo Moskve" (1944)<ref name=":TASS"/> * Medalja "Za zmago nad Nemčijo v veliki domovinski vojni 1941–1945" (1945)<ref name=":TASS"/> * Medalja "Za hrabro delo v veliki domovinski vojni 1941–1945" (1945)<ref name=":TASS"/> * Medalja "V spomin na 800. obletnico Moskve" (1947)<ref name=":TASS"/> * Medalja "Veteran dela" (1974)<ref name=":TASS"/> * Jubilejna medalja "V spomin na 100. obletnico rojstva Vladimirja Iljiča Lenina" (1969)<ref name=":TASS"/> * Jubilejna medalja "Štirideset let zmage v veliki domovinski vojni 1941–1945" (1985)<ref name=":TASS"/> * Red rdečega prapora, ([[Mongolija]])<ref name=":TASS"/> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} * Molotov, Vyacheslav. ''Molotov Remembers: Inside Kremlin Politics'' (1991). ISBN 978-1-56663-715-2. * Lih, Lars T. ed. ''Stalin's Letters to Molotov: 1925–1936'' (Yale UP, 1995). * Pechatnov, Vladimir O. "The Allies are Pressing on you to Break your Will...." in ''Foreign Policy Correspondence Between Stalin and Molotov and Other Politburo Members'' (1945): 1–30. [https://www.wilsoncenter.org/sites/default/files/media/documents/publication/ACFB29.PDF online] * [https://scholar.google.com/scholar?hl=en&q=Vyacheslav+Molotov&btnG=&as_sdt=1%2C27&as_sdtp= External links to books and articles] na Google Scholar {{refend}} {{s-start}} {{s-off}} {{s-bef|before = [[Aleksej Rikov]]}} {{s-ttl|title = Predsednik sveta ljudskih komisarjev <br> <small>(premier)</small>|years = 1930–1941}} {{s-aft|after = [[Josif Stalin]]}} {{s-bef|rows=1|before=[[Maksim Litvinov]]}} {{s-ttl|rows=2|title=Minister za zunanje zadeve |years=1939–1949<br />1953–1956}} {{s-aft|rows=1|after=[[Andrej Višinski]]}} {{s-bef|rows=1|before=[[Andrej Višinski]]}} {{s-aft|rows=1|after=[[Dmitrij Šepilov]]}} {{s-bef|before=Vasilij Pisarev}} {{s-ttl|title=Sovjetski ambasador v Mongoliji|years=1957–1960}} {{s-aft|after=Aleksej Hvorostuhin}} {{s-bef|before=Leonid Zamjatin}} {{s-ttl|title=Sovjetski predstavnik v Mednarodni komisiji za jedrsko energijo|years=1960–1962}} {{s-aft|after=Pantelejmon Ponomarenko}} {{s-ppo}} {{s-bef|before=''nov položaj''<br />(predsednik revkoma)}} {{s-ttl|title=Sekretar komiteja Komunistične partije Donecke gubernije|years=1920–1920}} {{s-aft|after=Taras Harčenko<br/>Andrej Radčenko}} {{s-bef|before=Stanislav Kosior ''<small>(začasni)</small>''}} {{s-ttl|title=Prvi sekretar Komunistične partije Ukrajine|years=1920–1921}} {{s-aft|after=Feliks Kon ''<small>(dejavni)</small>''}} {{s-bef|before=Nikolaj Uglanov}} {{s-ttl|title=Sekretar Komunistične partije Moskovske gubernije|years=1928–1929}} {{s-aft|after=Karl Bauman}} {{S-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ruski politiki]] [[Kategorija:Rojeni leta 1890]] [[Kategorija:Umrli leta 1986]] svkjvspuurg3159yletatbnpmczorrz 0 583434 6676664 6435015 2026-05-16T18:43:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676664 wikitext text/x-wiki {{Infobox military installation |name=Trdnjava Ark |native_name= |location=[[Buhara]] |country=[[Uzbekistan]] |image=Ark of Bukhara 2023.9.jpg |caption= Vhod v trdnjavo Ark |image_map= |map_caption= |pushpin_map= Uzbekistan |pushpin_label= |coordinates={{coord|39|46|40|N|64|24|37|E|display=inline,title}} |height= 16 do 20 m |length= |site_area= 3,96 ha |condition= Obnovljena |website= |built= 5. stoletje |architect= |dates= }} '''Trdnjava Ark''' je ogromna [[trdnjava]] v mestu [[Buhara]] v [[Uzbekistan]]u, ki je bila prvotno zgrajena in naseljena okoli 5. stoletja našega štetja. Poleg tega, da je bila vojaška struktura, je obsegala tudi mesto, ki so ga večino zgodovine trdnjave naseljevali različni kraljevi dvori, ki so imeli oblast nad območjem okoli Buhare. Trdnjava Ark je bila uporabljena kot trdnjava, dokler ni leta 1920 padla pod Rusijo. Trenutno je turistična atrakcija in v njej so muzeji, ki pokrivajo njeno zgodovino.<ref name="lonely planet">{{cite web |title=The Ark |url=http://www.lonelyplanet.com/uzbekistan/central-uzbekistan/bukhara/sights/architecture/the-ark |website=Lonely Planet |access-date=2 September 2016}}</ref> Med muzeji in drugimi obnovljenimi območji so arheološki muzej, prestolna soba, sprejemna in dvorana kronanja, lokalni zgodovinski muzej in dvorna mošeja.<ref>{{Cite web |title=Ark of Bukhara - Central Asia Guide |url=https://central-asia.guide/uzbekistan/destinations-uz/bukhara/ark-of-bukhara/ |accessdate=2025-05-06 |archive-date=2025-05-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250506162509/https://central-asia.guide/uzbekistan/destinations-uz/bukhara/ark-of-bukhara/ |url-status=dead }}</ref> == Opis == [[File:Ark fortress in Bukhara.jpg|thumb|left|Obzidje trdnjave Ark]] Trdnjava Ark je velika zemeljska utrdba v severozahodnem delu sodobne Buhare. Po tlorisu spominja na nepravi pravokotnik, nekoliko podolgovat od zahoda proti vzhodu. Obseg zunanjega obzidja je 789,6 m, ograjena površina pa 3,96 ha. Višina obzidja se giblje od 16 do 20 m. [[Image:Bokhara1909.jpg|thumb|Vhod v trdnjavo Arka, fotografiral okoli leta 1907 Sergej Prokudin-Gorski]] Svečani vhod v citadelo arhitekturno uokvirjata dva [[stolp]]a iz 18. stoletja. Zgornja dela stolpov povezuje galerija, sobe in terase. Postopoma naraščajoča klančina vodi skozi [[portal]], dvignjen z vitlom, in pokrit dolg hodnik do mošeje Džuma. Pokrit hodnik ponuja dostop do skladišč in zaporniških celic. V središču je velik kompleks stavb, ena najbolje ohranjenih pa je mošeja Ul'dukhtaron, ki je povezana z legendami o štiridesetih dekletih, mučenih in vrženih v vodnjak.<ref>{{cite news |last1=Peter |first1=Alex |title=Spiritual Ark |url=https://spiritualark.com/ |access-date=22 December 2021}}</ref> == Gradnja == Princ Sijâvaš naj bi zgradil Buharsko trdnjavo in bil tam sčasoma pokopan. Po njegovi smrti je bila velika citadela umaknjena iz uporabe v žalovanje za princem. Tri tisoč let pozneje je Budun Bukhar-Khudat citadelo obnovil. Na številne vidike zasnove so vplivali astrološki elementi. Palača ima na primer sedem kamnitih stebrov za sedemzvezdično ozvezdje [[Veliki medved (ozvezdje)|Velikega medveda]]. Ozvezdje je vplivalo tudi na celotno obliko trdnjave.<ref name=":0">{{cite journal |last1=Taheri |first1=Jafar |title=Celestial and mythical origins of the citadel of Bukhara |journal=Endeavor |date=2021-12-10 |volume=45 |issue=4 |doi=10.1016/j.endeavour.2022.100801|pmid=35235892 |s2cid=247162661 }}</ref> Na temelje citadele sta vplivali tudi topografija in grobnice območja. Obstaja več različnih vrst grobnic, ki so postale edinstvena značilnost Buhare. Posamezne grobnice so bile v mestnih stavbah, obstajale pa so tudi posebne grobnice, rezervirane za pomembne ljudi.<ref name=":1">{{cite journal |last1=Jurayeva |first1=Nafisa |title=Features of the Historical Topography of the City of Bukhara |journal=Test Engineering and Management |date=July 2019 |volume=6}}</ref> Razporeditev mesta ga je delila na tri dele: citadelo, [[Medina (četrt)|medino]] in predmestja. Vse pomembne stavbe, kot so mošeje in vladne pisarne, so bile znotraj citadele. Mošeje znotraj so bile narejene iz bombaža, lesa, gline ter surove in pečene opeke. Pečena opeka je bila uporabljena za dekorativno oblaganje mošej. Prva mošeja, Arslankhan, je bila zgrajena leta 1119. V 349 letih njene življenjske dobe sta jo vladarja Kohandiz in Šarhristan obnovila in razširila.<ref>{{cite journal |last1=Xayrrulloyevich |first1=Gadoyev Dadaxon |date=2021-12-01 |title=History of Construction Primary Bukhara Mosques |journal=Central Asian Journal of Social Sciences and History |volume=2 |issue=4}}</ref> Vladarji, emirji in generali so vsi živeli znotraj obzidja Buhare. Zunaj trdnjave so bila predmestja, kjer so bile številne vasi. Sčasoma je bil zgrajen zid Canpirak, da bi zaščitil prebivalce teh vasi in zagotovil večjo obrambo citadele. == Legendarni izvor == Po legendi je bil stvarnik trdnjave Ark epski junak Sijavaš, lokalno izgovorjen Sijavuš. Kot mladenič se je pred svojo mačeho skrival v bogati oazi Turan. Sijavuš in hči lokalnega vladarja Afrasijaba sta se zaljubila. Dekličin oče se je strinjal, da jima bo dovolil poroko, pod pogojem, da bo Sijavuš najprej zgradil palačo na območju, omejenem z bikovo kožo, kar je bilo očitno mišljeno kot nemogoča naloga. Toda Sijavuš je bikovo kožo razrezal na tanke trakove, povezal konce in znotraj te meje zgradil palačo. Sijavuš je pomembna osebnost v [[Firduzi]]jevem epu ''[[Šahname]]''. (Ta zgodba o bikovski koži odraža tudi klasično legendo o Didoni in ustanovitvi Kartagine v Severni Afriki, kot je zapisana v antiki.) == Zgodovina == Trdnjava je zgrajena na ostankih prejšnjih struktur, ki tvorijo plast dvajset metrov globoko pod osnovnim lokom, plasti pa kažejo, da so bile na tem mestu zgrajene in uničene zgodnejše trdnjave. Prva znana omemba Trdnjave je v ''Zgodovini Buhare'' Naršahija (899–960). [[Abu Bakr]] je zapisal: »Bindu, vladar Buhare, je zgradil to trdnjavo, a je bila kmalu uničena. Velikokrat je bila zgrajena, velikokrat uničena.« Abu Bakr pravi, da je zadnji vladar, ki je obnavljal, vprašal svoje modrece za nasvet, in ti so mu svetovali, naj trdnjavo zgradi okoli sedmih točk, ki so v enakem odnosu druga do druge kot zvezde ozvezdja Velikega medveda. Tako zgrajena trdnjava ni bila nikoli več uničena.<ref>{{Cite web |url=http://www.visituzbekistan.travel/sightseeing/bukhara/ark/ |title=The Ark Fortress (Regional Studies Museum) |publisher=Visit Uzbekistan |access-date=2015-07-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171201032200/http://www.visituzbekistan.travel/sightseeing/bukhara/ark/ |archive-date=2017-12-01 |url-status=dead}}</ref> Starost Trdnjave Ark ni natančno določena, vendar je bila leta 500 n. št. že rezidenca lokalnih vladarjev. Tu, v trdnjavi citadele, so živeli emirji, njihovi glavni vezirji, vojaški voditelji in številni služabniki. Ko so [[Džingiskan]]ovi vojaki zavzeli Buharo, so se prebivalci mesta zatekli v trdnjavo, toda osvajalci so branilce razbili in trdnjavo izropali. V srednjem veku so trdnjavo obnavljali [[Rudaki]], [[Ferduzi]], [[Avicenna]], [[Al-Farabi]] in kasneje [[Omar Hajam]]. Tukaj je bila tudi velika knjižnica, o kateri je Avicenna zapisal: {{quote| V tej knjižnici sem našel knjige, za katere nisem vedel in jih še nikoli v življenju nisem videl. Prebral sem jih in spoznal vsakega znanstvenika in vsako znanost. Pred mano so se odpirala vrata navdiha v velike globine znanja, za katere nisem niti slutil, da obstajajo.}} Najverjetneje je bila knjižnica uničena po eni od osvojitev Buhare. Med [[Ruska državljanska vojna|rusko državljansko vojno]] so trdnjavo močno poškodovale čete [[Rdeča armada|Rdeče armade]] pod poveljstvom [[Mihail Frunze|Mihaila Frunzeja]] med bitko pri Buhari leta 1920. Frunze je ukazal bombardiranje trdnjavo z letali, zaradi česar je bil velik del strukture uničen. Obstaja tudi razlog za domnevo, da je zadnji emir, Mohamed Alim Kan (1880–1944), ki je s kraljevo zakladnico pobegnil v [[Afganistan]], ukazal razstreliti trdnjavo, da [[boljševiki]] ne bi mogli oskruniti njenih svetih krajev (zlasti harema). Arheologi so dokazali, da je Buhara nastala južno od spodnjega toka reke [[Zaravšan (reka)|Zaravšan]], ki se tukaj razcepi v več kanalov, na nizki močvirnati ravnini, nad katero se še danes dviga ogromen umetni hrib mestne citadele - Ark.<ref>Саййид Мухаммад Насир ибн Музаффар, 2009, p. 53.</ref> Znanstveniki so verjeli, da je bila ta citadela razprostirajoča se, večkrat obnovljena in dokončana utrjena graščina. V 5. do 6. stoletju se je že tako razširila, da je postala močna trdnjava z dvemi vrati (na zahodu in vzhodu), visoko nad ravnino. Legende pripisujejo Buhari dolgo zgodovino in njen ustanovitev povezujejo z mitskim junakom Sijavašem, čigar grobnica naj bi bila pri vzhodnih vratih Arka. V [[Kušansko cesarstvo|kušanskih]] časih se je nedaleč od Trdnjave in jugovzhodno od nje pojavila vas, ki se je sčasoma preoblikovala v redno organiziran Šahristan. V 7. stoletju so utrdbe citadele obnovili in v njej postavili novo palačo Buhar Khudahs, katere načrt je, kot nam pripoveduje Narsakhi, v magične namene ponavljal obliko ozvezdja Velikega medveda. Ob palači so zgradili pisarniške stavbe, zakladnico, zapor in tempelj. Za zahodnimi vrati so se raztezala obdelana zemljišča in vrtovi, nad katerimi se je dvigalo več kot dva tisoč utrjenih gradov in na stotine podeželskih posestev, prav tako utrjenih in se niso dosti razlikovala od gradov. Vrata so gledala na trg, imenovan Registan - 'Peščen'. Vzhodna vrata, ki so bila kasneje uničena, so bila obrnjena proti bližnjemu Šahristanu. V 8. stoletju so ob prihodu Arabcev stali palača Buhar Khudahs, sveti grob legendarnega junaka Sijâvaša in tempelj, ki ga je [[Qutaiba Muslim|Kutajba ibn Muslim]] spremenil v mošejo. Prvo mošejo v Buhari so Arabci zgradili leta 713 v trdnjavi na mestu 'poganskega' templja. Ta mošeja je bila konec 8. stoletja premaknjena iz citadele na območje med Trdnjavo Ark in šahristanom. V samanidskem obdobju je bil med zahodno visoko fasado trdnjave in zidom rabada ustvarjen trg Registan, na katerem je bila zgrajena palača s portalom, ki jo je al-Istakhri prepoznal kot najveličastnejšo v islamskih državah. Portal je bil obrnjen proti vhodu v trdnjavo. == Arheološka izkopavanja in restavriranje == V obdobju Buharske ljudske sovjetske republike je bila zahodna stena Trdnjave Ark obnovljena.<ref>{{cite book |last= Андреев |first= Михаил Степанович |date=1972 |title= Арк Бухары |trans-title= Ark of Bukhara|language= Russian|location=Tashkent |publisher= Дониш}}</ref> A. A. Semjonov je poročal, da je bila ustanovljena komisija z imenom ''Društvo za zgodovino'' z namenom pisanja zgodovine Trdnjave.<ref>{{cite book |last= Алимова |date=1997|title= Бухара конца XIX—начала XX века и зарождение Джадидизма |trans-title= Bukhara at the end of the 19th and beginning of the 20th centuries and the birth of Jadidism |language= Ru|publisher= Общественные науки в Узбекистане }}</ref> V 1970-ih in 1980-ih so v Arki izvedli delna arheološka izkopavanja. Obsežna arheološka izkopavanja, zlasti v južnem delu Arke in okolici, še niso bila izvedena. Po mnenju arheologov bi ta izkopavanja lahko zagotovila natančnejše informacije o dejanski starosti Buhare in potrdila ali ovrgla legendarna poročila Naršahija, ki so trdila, da je bila Buhara v 10. stoletju stara 3000 let. Od leta 1970 do 1974 je na trdnjavi izvedli pomembna stacionarna izkopavanja, ki jih je izvajala posebna arheološka ekipa pod splošnim vodstvom akademika Uzbekistanske akademije znanosti Ja. G. Guljamova. Znotraj trdnjave so na površini 120 x 100 metrov izkopali zgornje plasti iz obdobja od 16. do začetka 20. stoletja.<ref name="History">{{cite book |last= Саид |first= Насир |date=2009 |title= Исследования о Бухарском Арке |trans-title= Research on the Bukhara Arch|language=Ru |location=Tashkent |publisher= Tafakkur |isbn=978-9943-372-56-6}}</ref> V letih 1979–1980 je stratigrafski jarek (6 x 6 metrov) prvič v zgodovini arheoloških raziskav buharske trdnjave omogočil globlje raziskovanje celinske plasti. Debelina kulturnih usedlin je tukaj presegla 20 metrov, pri čemer je bila tretjina te globine skrita pod zemljo. Na globini 13–15,5 metra in 16,5–18,5 metra so odkrili ostanke dveh robustnih zidov iz opeke, ki sta verjetno del starodavnih obrambnih struktur. Prvi zid, ohranjen do višine 2,5–3 metrov, na podlagi keramičnega materiala izvira iz 4. do 5. stoletja našega štetja, drugi zid, visok 2–2,5 metra, pa iz 4. do 3. stoletja pred našim štetjem. Nedvomno gre za ruševine starodavnega trdnjavskega obzidja Buhare, ki je bilo ena najpomembnejših značilnosti razvoja mesta.<ref>{{cite book |last= Мухамеджанов |date=1997 |title= Бухара — город двадцати пяти веков |trans-title= Bukhara - a city of twenty-five centuries |language=Ru |location=Tashkent |publisher= Общественные науки в Узбекистане}}</ref> Preučen je bil tudi celoten stratigrafski prerez trdnjavskega obzidja Arke. Glede na arheološke podatke, ki jih je E. G. Nekrasova pridobila v stratigrafskem prerezu severnega trdnjavskega obzidja, je bilo najstarejše obzidje zgrajeno iz več plasti [[puhlica|puhlice]] in puhličastih blokov, z višino 0,9–1,0 metra in debelino 0,7–0,75 metra. Njegova največja širina je bila 7,5 metra, najmanjša pa 2,75 metra.<ref>{{cite book |last= Некрасова |date=1990 |title= Из истории культурного наследия Бухары |trans-title= From the history of the cultural heritage of Bukhara |language=Ru |location=Tashkent |publisher= Узбекистан}}</ref> V pripravah na 2500. obletnico Buhare so bila na pobudo in pod vodstvom predsednika Republike Uzbekistan [[Islam Karimov|Islama Karimova]] (1990–2016) izvedena restavratorska dela.<ref>{{cite journal |last= Фридунович |first= Фирдавс |date=2016|title= Архитектурная эпиграфика Узбекистана |trans-title= Architectural epigraphy of Uzbekistan|language=Russian |journal= Uzbekistan Today}}</ref> == Galerija == {{Gallery |captionstyle= |File:Asrlar Sadosi Bukhara.jpg |Trg z ljudmi pred trdnjavo Ark ter obzidjem in vhodom za njim |File:Mosque and Other Ruins Destroyed in Bolshevik Bombardment of 1920 - The Ark (Original Settlement) - Old City - Bukhara - Uzbekistan (7515829194) (2).jpg |Ruševine majhne opečne mošeje |File:Бухарский_Арк.jpg |Zemljevid trdnjave; uničene stavbe so prikazane sivo |File:Ark_of_Bukhara_20.jpg |Detajl dvorne mošeje, venec in kapitel stebra |File:Bujará, Ark 10.jpg |Detajl, emirjev sprejem in dvorišče za zaslišanja |File:Military_uniform._Bukhara.jpg |Vojaška uniforma Buhara |File:Torah,_Bukhara_XIX_century.jpg |Tora, Buhara, iz 19. stoletja }} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Ark Fortress in Bukhara}} *[http://www.touruz.narod.ru/bukhara/map.html Map of Bukhara (in Russian)] (Link was flagged as security threat) *[https://web.archive.org/web/20070305041352/http://touruz.narod.ru/bukhara/bu/Ark.htm Description of the Ark (in Russian)] [[Kategorija:Buhara]] [[Kategorija:Trdnjave v Uzbekistanu]] hwppkj64qrx0pzfe1psnieff18iib2n 118 584108 6676710 6676196 2026-05-16T21:39:51Z Raprep 220594 dodal vire, manjši popravki besedila 6676710 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|d|essay|u=Raprep|ns=118|decliner=GeographieMan|declinets=20250912193750|reason2=npov|ts=20250811174020}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Kratki opis|Politični in pravni konteksti spopada v Sloveniji poleti 1991}} {{Teme osnutkov|north-america|education}} {{AfC topic|soc}} == Povzetek == [[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je vpeljala "''centrifugalno federacijo''",<ref name=":1" /> v kateri sta bila na rovaš institucij zvezne oblasti okrepljena položaj in politična/odločevalska moč republik; slednjim je bil priznan tudi status izvirnih nosilk državne suverenosti.<ref name=":0" /> Čeprav je [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Jugoslavija]] nominalno ostala federacija, jo je ustava z okrepitvijo pristojnosti republik in predrugačenjem razmerij (moči) med republikami in zveznimi organi preoblikovala v državno tvorbo z ureditvijo, ki je bila bližje konfederalni kot federalni.<ref name=":1" /> Z ustavo vzpostavljena "''decentralizacija brez odgovornosti''"<ref name=":2" /> je zvezni vladi v osemdesetih letih onemogočala izpeljavo učinkovitih ekonomskih, političnih in institucionalnih reform;<ref name=":0" /> nerešene in nakopičene težave so delovale kot katalizator razkroja države.<ref name=":1" /> Nacionalistična intelektualna srenja v [[:en:Serbia|Srbiji]] je v konfederalnem načinu odločanja, ki je republikam oziroma konstitutivnim narodom v zveznih organih SFRJ jamčil politično/odločevalsko enakovrednost, prepoznala enega od sistemskih vzvodov zatiranja Republike Srbije in Srbov kot najštevilčnejše etnije v Jugoslaviji;<ref name=":4" />{{Rp|pages=47–49}} terjala je ustavne spremembe, s katerimi bi bila politična/odločevalska teža sorazmerno prilagojena velikosti/številčnosti posamezne republike oziroma konstitutivnega naroda. Z ozirom na relativno maloštevilnost slovenske etnije in majhnost Slovenije so bile zahteve srbskih nacionalistov za slovensko vodstvo takrat še socialistične republike nesprejemljive.<ref name=":3" />{{Rp|page=12}} '''VIR ČASOVNO SPOREN''' Srbski nacionalisti so terjali tudi ukinitev z ustavo zajamčene avtonomije pokrajin Vojvodine in Kosova ter s tem po njihovem mnenju diskriminatorne trodelnosti Republike Srbije. Srbsko republiško vodstvo v drugi polovici osemdesetih je prevzelo nacionalistično agendo in konec osemdesetih začelo "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratsko revolucijo]]" s ciljem, da uresniči nacionalistične zahteve. Rezultat "revolucije" je bila protiustavna ukinitev avtonomije Vojvodine in Kosova. Slovensko republiško vodstvo, meneč, da je ukinitev avtonomije pokrajin le priprava za odpravo z ustavo zajamčenega konfederalnega načina odločanja, ki bi vodila v politično/odločevalsko marginalizacijo Slovenije, se je s podporo takrat porajajoče demokratične opozicije politično zoperstavilo "protibirokratski revoluciji" in podprlo zahteve najštevilčnejše (tj. albanske) etnije na Kosovu, ki ni pristala na protiustavni napad na avtonomijo pokrajine. Zaradi te podpore je srbsko vodstvo na začetku leta 1989 začelo ekonomsko vojno zoper Slovenijo, konec leta pa poskušalo v Slovenijo "izvoziti" še "protibirokratsko revolucijo".<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38}} "Izvoz" "revolucije" v Slovenijo vsled odločne akcije slovenske milice ni uspel, je pa srbskemu republiškemu vodstvu z "revolucijo" že januarja 1989 uspelo zamenjati politično vodstvo v Republiki Črni gori.<ref name=":4" />{{Rp|page=37}} Srbsko republiško vodstvo je z "revolucijo" dobilo vpliv na oblikovanje politik obeh pokrajin in Črne gore ter na imenovanje kadrov/zastopnikov iz pokrajin in republike v zveznih institucijah – tudi v Predsedstvu SFRJ, ki je vršilo funkcijo vrhovnega poveljnika oboroženih sil SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} '''VIR ČASOVNO SPOREN''' Po kadrovskih zamenjavah je "(pro)srbski blok" tvoril polovico osemčlanskega Predsedstva SFRJ. Politični spopad med slovenskim republiškim vodstvom, ki je zagovarjalo nadaljnjo konfederalizacijo in "evropeizacijo" Jugoslavije, ter srbskim, ki je predlogom slovenskega vodstva nasprotovalo, je na [[:sh:Četrnaesti_kongres_Saveza_komunista_Jugoslavije|14. kongresu]] v Beogradu januarja 1990 pripeljal do razpada Zveze komunistov Jugoslavije (ZKJ). V nadaljevanju leta so bile v vseh jugoslovanskih republikah izpeljane večstrankarske volitve, najprej v Sloveniji na začetku aprila 1990. Volitve niso prispevale k razrešitvi nakopičenih težav v Jugoslaviji, prej nasprotno. Ustava SFRJ je jamčila "''pravico vsakega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve''".<ref>{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_na%C4%8Dela|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. 2. 1974|accessdate=16. 5. 2026|website=Wikivir}}</ref> V Sloveniji se je to ustavno dikcijo tolmačilo kot – ''republike'' imajo pravico do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve; v Srbiji pa so jo brali dobesedno – ''narodi'' (ne republike!) imajo pravico do samoodločbe in odcepitve. Srbsko republiško vodstvo je izhajalo iz prepričanja, da so izvirni nosilci državnosti in suverenosti SFRJ konstitutivni (tj. južnoslovanski) narodi, ne republike, ter da republike niso državne tvorbe in meje med njimi ne meddržavne oziroma da so republike le administrativne enote z administrativnimi mejami, ki jih je moč spreminjati, skladno z interesi posameznega konstitutivnega naroda, ki na določenem ozemlju predstavlja absolutno ali relativno večino.<ref name=":3" />{{Rp|pages=12,16}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=70,72,371}} Po aprilskih volitvah v Skupščino Republike Slovenije je republiško vlado sestavila koalicija desnih strank [[DEMOS|Demos]], na volitvah za predsednika Predsedstva RS pa je slavil kandidat levice [[Milan Kučan]]. Po razpadu ZKJ in volitvah v Sloveniji in v luči nepomirljivih nasprotij je srbsko republiško vodstvo začelo nagovarjati slovensko republiško vodstvo, naj razpiše plebiscit o odcepitvi Slovenije in se Slovenija, če bo takšna volja večine glasovalcev, odcepi;<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":26" />{{Rp|pages=209—210}} v internih krogih je srbsko republiško vodstvo razpravljalo tudi o možnosti izgona Slovenije iz Jugoslavije po predhodnem umiku Jugoslovanske ljudske armade (JLA) iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Srbsko republiško vodstvo je predlagalo, da zvezni organi, upoštevaje predloge republik, pripravijo in sprejmejo zakon o odcepitvi, ki bi določal način in pogoje odcepitve ter pravice in dolžnosti republik/narodov, ki bi se odločile/i za odcepitev.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Slovensko republiško vodstvo je zavrnilo tovrstne pobude. Zavračalo je osamosvojitev pod pogoji, ki bi jih oblikovali zvezni organi. Izhajalo je iz ustavnega načela, da so izvirne nosilke državne suverenosti republike, ne zvezni organi, in da edino republike lahko odločajo o bodočih odnosih med njimi, med republikami in zveznimi organi in o institucionalni ter politični preureditvi Jugoslavije. Menilo je, da lahko zvezni organi do dokončnega dogovora med republikami o "usodi" Jugoslavije opravljajo le "tekoče posle" in republikam nudijo zgolj administrativno pomoč.<ref name=":23" /> 23. 12. 1990 je bil v Sloveniji izpeljan [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije]] (RS). Javno mnenje pred plebiscitom je bilo najbolj naklonjeno samostojnosti RS v okviru konfederalne Jugoslavije,<ref name=":27" /> v vladajočem Demosu pa so mnogi podpirali projekt polne samostojnosti in razdružitev RS z drugimi jugoslovanskimi republikami. Plebiscitno vprašanje je bilo namerno oblikovano brezoblično:<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno samostojnost sploh lahko glasujejo – za samostojnost RS v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Za nedefinirano samostojnost in neodvisnost RS je glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev.<ref name=":4" />{{Rp|page=193}} Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le hrvaško republiško vodstvo je nedvoumno podprlo konfederalizacijo Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} srbsko pa jo je odločno zavrnilo.<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Slovensko republiško vodstvo je sčasoma sklenilo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija; Skupščina RS je 20. 2. 1991 sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|page=74}} Slovensko politično vodstvo je izhajalo iz stališča, da so jugoslovanske republike izvirne nosilke suverenosti, zato je že pred plebiscitom o samostojnosti Republike Slovenije zveznim organom odreklo legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej,<ref name=":23" /><ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} hkrati pa svoje enostranske in z zveznimi organi nedogovorjene osamosvojitvene odločitve ter poteze po spopadu poleti 1991, v katerem je "''kapituliralo''"<ref name=":4" />{{Rp|pages=352—356}}<ref name=":24" />, pred domačo in tujo javnostjo opravičevalo z izgovorom, da med zveznimi organi ni našlo "''partnerja za pogovore''"<ref name=":20" /> Razlogi spopada. Sporna ni bila pravica do samoodločbe in izpogajane samostojnosti [[:sl:Slovenija|Republike Slovenije]] (RS), ampak '''način''' osamosvajanja.<ref name=":9">{{Navedi revijo|date=10. 7. 1991|title=Sklep o sprejetju Skupne deklaracije, vključno s prilogama I in II|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0163/sklep-o-sprejetju-skupne-deklaracije-vkljucno-s-prilogama-i-in-ii|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=5|page=169|access-date=7. 4. 2026}}</ref><ref name=":22">{{Navedi novice|title=Izjava slovenske skupščine ob sprejetju deklaracije|date=10. 7. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=11. 7. 1991|page=1}}</ref> Način slovenskih oblasti, ki ga je narekovala predvsem vladna koalicija [[:sl:DEMOS|Demos]], so zaznamovale enostranske in celo nezakonite poteze.<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} Ena izmed teh je bilo prisvajanje carin, ki so bile v [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Socialistični federativni republiki Jugoslaviji]] (SFRJ) tradicionalni lastni in neposredni prihodek [[:hr:Savezno_izvršno_vijeće|Zveznega izvršnega sveta]] (ZIS) oziroma proračuna federacije, ne lastni prihodek republiških izvršnih svetov ("vlad") oziroma proračunov. Odločitev o prisvajanju carin je slovenska vlada sprejela nekaj dni po [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti RS]] konec decembra 1990; cariniki, sicer uslužbenci Zvezne carinske uprave, delujoči na ozemlju RS, pa so odpovedali poslušnost svojim delodajalcem v Beogradu.<ref name=":16">{{Navedi knjigo|title=Zgodovina carine na Slovenskem od antike do slovenske osamosvojitve|last=Hepe|first=Boštjan|publisher=Carinska uprava Republike Slovenije|year=2011|location=Ljubljana|last2=Janjič|first2=Katarina|last3=Mikuž|first3=Stanislav|last4=Živko|first4=Ivan}}</ref>{{Rp|pages=68—69}} V odgovor na slovensko prisvajanje carin je ZIS aprila 1991 pripravil in maja sprejel odlok o izvajanju zveznih carinskih predpisov na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji. Odlok je ZIS omogočal gotovinsko carinjenje v Sloveniji ter angažiranje zveznih miličnikov in carinikov iz drugih jugoslovanskih republik na zunanji meji SFRJ v Sloveniji. [[Jugoslovanska ljudska armada]] (JLA), tudi zadolžena za izvedbo odloka, pa naj bi carinikom, lojalnim ZIS, in zveznim miličnikom pomagala pri razmestitvi na mejo ter prevzemu mejnih prehodov in poskrbela za varovanje ter transport gotovine v Beograd.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—275}} Carinski spor so v obdobju do razglasitve samostojnosti RS 25. 6. 1991 zaznamovali opozorila in pozivi zveznih oblasti, naj slovenske oblasti izvajajo zvezne carinske predpise in preusmerijo carine v zvezni proračun, ter prazne obljube o izvajanju zveznih carinskih predpisov s slovenske strani.<ref name=":16" />{{Rp|pages=68—69}} Slovensko vodstvo se je odločilo za taktiko zavlačevanja, izmikanja in zavajanja vse do razglasitve samostojnosti RS 25. 6. 1991, ki so ji sledili zavzetje carinarnic in mejnih prehodov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji s strani oboroženih formacij RS, prevzem nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo in zamenjava državnih simbolov na meji.<ref name=":4" />{{Rp|page=274}} ZIS je na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 na enostranske poteze RS odgovoril z izvršbo aprila pripravljenega "carinskega" odloka in posledično intervencijo v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=40}} Intervencija poleti 1991 je bila omejena<ref name=":17">{{Navedi revijo|last=Bebler|first=Anton|date=22. december 2011|title=Zakaj je vojna ostala na uzdah|magazine=Sobotna priloga|location=Ljubljana|publisher=Delo|pages=8—9}}</ref> in ni ogrožala oblasti RS, saj JLA ni napadla njenih upravnih institucij, niti ni imela polnomočja za razpustitev Demosove vlade, Predsedstva RS ali [[:sl:Skupščina_Socialistične_republike_Slovenije|Skupščine RS]]. JLA takisto ni ogrožala pravice do samoodločbe in dogovorjene osamosvojitve RS. S prelivanjem krvi je 27. 6. 1991 začela slovenska stran.<ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=Premiki|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1992|publication-place=Ljubljana|isbn=86-11-06270-1|cobiss=30937856}}</ref>{{Rp|page=315}}<ref name=":3" />{{Rp|page=47}}<ref name=":4" />{{Rp|page=286}} Dokler slovenska [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialna obramba]] (TO) in milica nista z akcijami, uperjenimi zoper JLA, celotno ozemlje Slovenije spremenili v potencialno bojišče, življenje in premoženje nikogar v Sloveniji s strani JLA dejansko ni bilo ogroženo. Slovenske oborožene sile so v noči s 28. na 29. 6. 1991 začele obširnejši napad in do jutranjih ur zavzele več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA so dokaj hitro podlegle bojnemu delovanju obloženih formacij RS. Prvotni taktični uspeh JLA, ki je z omejeno "carinsko" akcijo v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje in vzpostavila nadzor nad večino mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji,<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Rat u Sloveniji|last=Nikolić|first=Kosta|publisher=Institut za savremenu istoriju, Fond za humanitarno pravo.|year=2012|location=Beograd|last2=Petrović|first2=Vladimir}}</ref>{{Rp|pages=48—49}} se je kasneje prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.<ref name=":17" /> Pobuda v konfliktu je spet prešla na stran JLA, ko je intenzivirala bojno delovanje svojega letalstva, tako prisilila slovensko stran k pogajanjem in 2. 7. 1991 tudi k sprejetju pogojev premirja. Slovensko vodstvo, ki je med pogajanji na televiziji spremljalo posnetke (posledic) zračnih napadov JLA, je bilo besno, a je hkrati želelo napade čim prej ustaviti. Pristalo je na okvir premirja, nastal po diktatu JLA; zahteve JLA so bile: vzpostavitev prvotnega stanja na zunanji meji SFRJ v Sloveniji, popolna deblokada enot in ustanov JLA, vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine, umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije, takojšnja izpustitev vseh ujetnikov. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve ZIS o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.{{listref|VII|p=302—303}} Okvir premirja, slovenski strani vsiljen 2. 7. 1991, je bil osnova za nadaljnja pogajanj na Brionih 7. 7. 1991. Slovenska politična garnitura je osamosvojitev izpeljala v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami [[:en:European_Economic_Community|Evropske skupnosti]] (ES) in po mnenju posrednikov ES kršila mednarodno pravo.<ref name=":4" />{{Rp|page=341}} Še pred razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS je ignorirala svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti njene politike izvršenih dejstev in enostranskih osamosvojitvenih potez.<ref name=":12" /><ref name=":13">{{Navedi revijo|date=24. 6. 1991|title=Opomin dvanajsterice|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-0AS0ZKMH/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|pages=|location=Ljubljana}}</ref><ref name=":14">{{Navedi revijo|last=Klasinc|first=Janja|date=22. junij 1991|title=ZDA so samo za tisto, kar ima soglasje vseh]|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-FP3REIC5/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}</ref><ref name=":4" />{{Rp|page=64}} V mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo začela vojno in sprožila krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10">{{Navedi knjigo|title=Origins of a Catastrophe: Yugoslavia and Its Destroyers|last=Zimmermann|first=Warren|publisher=Times Books|year=1999|location=New York|isbn=0-8129-3303-6|cobiss=512048000}}</ref>{{Rp|page=142}} ZIS je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo JLA vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, Evropska skupnost pa je slovenski strani postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Spopad v Sloveniji se je namreč formalno končal 7. 7. 1991 s podpisom [[s:Brionska_deklaracija|brionske deklaracije]], ki so jo mnogi razumeli kot kapitulacijo slovenske strani,<ref name=":4" />{{Rp|pages=352—356}} saj je slednja s podpisom pristala na skoraj vse bistvene zahteve ZIS in JLA, medtem ko slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah v Sloveniji, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Z brionsko deklaracijo je RS "''suspendirala razglasitev samostojnosti''".<ref name=":11">Arbitražna (“Badinterjeva”) komisija Evropske skupnosti (16. 7. 1993): ''Mnenje št. 11''.</ref>{{Rp|page=1588}} Tako, kot je Zveznemu izvršnemu svetu dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kljub opozorilom posrednikov ES kršilo dogovorjena premirja z JLA,<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} tako je slovensko vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo nejevoljno in v slabi veri.<ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Samostojni|last=Uršič|first=Irena|publisher=Muzej novejše zgodovine Slovenije|year=2016|isbn=978-961-6665-43-8|location=Ljubljana|cobiss=285022976}}</ref>{{Rp|page=115}} Kljub pomislekom je Skupščina RS 10. 7. 1991 deklaracijo ratificirala, saj je slovensko vodstvo ocenilo, da bi zavrnitvi dogovora sledili obsežni letalski napadi in kopenska intervencija večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos.<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Zaradi različnih pogledov na politično, pravno in institucionalno preureditev Jugoslavije in slovenskega zagovarjanja avtonomije povečini z Albanci poseljenega [[Kosovo|Kosova]] sta se Slovenija in [[Serbia|Srbija]] že konec osemdesetih zapletli v spor, ki je prerasel v ekonomsko vojno,<ref name=":4" />{{Rp|page=63}} politično vodstvo Srbije pa napeljal k zaključku, da je treba Slovenijo "''izgnati''"<ref name=":6">{{Navedi knjigo|title=Zadnji dnevi SFRJ|last=Jović|first=Borisav|publisher=Slovenska knjiga.|year=1996|location=Ljubljana|isbn=961-210-042-X|cobiss=39309313}}</ref>{{Rp|page=159}} iz Jugoslavije. Srbsko vodstvo se je zavedalo, da je izgon Slovenije pogojen s predhodnim umikom JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Vrh JLA, ki na začetku konflikta v Sloveniji poleti 1991 ni želel razpravljati o umiku, je sčasoma postal dovzetnejši za srbske pozive k umiku, potem ko je ravnanje slovenske strani razumel kot zahrbtno in kot izigravanje doseženih dogovorov. Konflikt v Sloveniji je vodstvo Srbije izkoristilo za okrepitev svojega vpliva v vrhu JLA, s pomočjo svojih zaveznikov v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je imelo pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ, ter v dogovoru s slovensko stranjo pa je na koncu doseglo tudi izglasovanje umika JLA iz Slovenije.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/jd.nsf/dokumentiweb/B5C36AA78A51806FC1256F94000691E7?OpenDocument|title=Escape from Hell|accessdate=7. 4. 2026|website=Urad predsednika Republike Slovenije|last=Drnovšek|first=Janez|year=1996}}</ref>{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Ključni del slovensko-srbskega dogovora poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. Umik je slovenskemu vodstvu omogočil, da je navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je lahko umaknilo suspenz razglasitve samostojnosti in nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. Odlok o umiku JLA iz Slovenije pravno-formalno ni prejudiciral ozemeljske celovitosti in prihodnje ureditve Jugoslavije,{{listref|VII|p=316}} a Slovenija je šele z umikom JLA dejansko dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo. == Predzgodovina (širša sotvarja) == === "Centrifugalna federacija" === [[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je utrdila sistem v pravni teoriji poimenovan "''centrifugalni federalizem''".<ref name=":1" /> Z njim je bila federalnim enotam (tj. republikam) priznana izvirna suverenost in zveznemu centru izvedena.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17446&lang=slv&prip=rul:10910249:d2|title=Usoda prebivalstva in nasledstvo držav – primer izrisanih v Republiki Sloveniji|date=17. 2. 2011|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Univerza v Mariboru Pravna fakulteta|last=Petrač|first=Kvirin|location=Maribor}}</ref> Mnoge pristojnosti so bile prenesene na federalne enote, odločanje in oblikovanje politik v zveznih institucijah pa je postalo odvisno od soglasja (kvazi)neodvisnih republik. Slednje so dobile pooblastila z nekaterimi prerogativi, ki so običajno rezervirana za suverene države. Vsaka republika in avtonomna pokrajina je imela pri odločanju na zvezni ravni pravico veta.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.bloomsburycollections.com/monograph-detail?docid=b-9781474221559&tocid=b-9781474221559-0000376|title=Brothers as Partners: Centrifugal Federalism, Confederal Citizenship and Complicated Partnership|date=2015|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Bloomsbury Academic|last=Štiks|first=Igor|location=London|doi=10.5040/9781474221559.ch-005}}</ref> Številni avtorji s področja pravne teorije soglašajo, da je ustava iz leta 1974 Jugoslavijo preoblikovala v tvorbo, bolj naliko konfederaciji kot federaciji,<ref name=":1" /> in da je bila z njo vzpostavljena decentralizacija brez ustreznega sistema odgovornosti.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://liberalforum.eu/updates/what-the-european-union-can-learn-from-the-breakup-of-yugoslavia/|title=What the European Union Can Learn from the Breakup of Yugoslavia?|date=28. 1. 2026|accessdate=6. 4. 2026|last=Movsesijan|first=Aris}}</ref> Sistem soglasja in vetov, ki ga je vzpostavila ustava, je v praksi pogosto vodil v paralizo odločanja in v "''skoraj popolno paralizo federalnega sistema v času gospodarske in politične krize v osemdesetih letih''".<ref name=":0" /> Gospodarska in politična oblast je bila razpršena na republiške ravni, medtem ko zvezne institucije niso imele zmogljivosti za odpravljanje neravnovesij, discipliniranje republik in pokrajin ali učinkovito odzivanje na krize.<ref name=":2" /> Centrifugalni federalizem je omogočil krepitev pooblastil republik in SFRJ pripeljal do točke razpada,<ref name=":1" /> prek te točke pa jo je pahnil nacionalizem. === "Protibirokratska revolucija" === V srbskih nacionalističnih intelektualnih krogih v osemdesetih letih so ocenjevali, da sta Srbija oziroma srbski narod v Jugoslaviji sistemsko diskriminirana.<ref name=":4" />{{Rp|pages=48–49}} Motila sta jih predvsem z Ustavo SFRJ (1974) zajamčena avtonomija pokrajin Vojvodine in Kosova v okviru Socialistične republike Srbije ter "konfederalni način" odločanja na zvezni ravni, ki je vsem republikam oziroma konstitutivnim narodom Jugoslavije ne glede na ozemeljsko oziroma demografsko velikost priznal enako politično/odločevalsko težo. Diskriminacijo so prepoznali v dejstvu, da je bila Srbija edina trodelna republika, medtem ko so bile vse druge unitarne – zato so terjali spremembo zvezne ustave, ki bi vodila v odpravo avtonomije Vojvodine in Kosova. "Konfederalni način" odločanja pa je bil moteč, ker naj bi Srbiji kot najbolj obljudeni jugoslovanski republiki oziroma Srbom kot najštevilnejši etniji v SFRJ birokratsko zmanjševal politično/odločevalsko težo. (('''OPOMBA''': [[:sh:Popis_stanovništva_u_SFR_Jugoslaviji_1991.|Popis prebivalstva SFRJ]] leta 1991: Srbi so tvorili dobrih 36 % jugoslovanske populacije, Slovenci 7,5 %.)) Terjali so, da imajo jugoslovanske republike oziroma narodi politično/odločevalsko težo, sorazmerno svoji velikosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=12}} Nacionalistične zahteve je v svoje politično delovanje vključil Slobodan Milošević, čigar vzpon na oblast v Socialistični republiki Srbiji se je začel v drugi polovici osemdesetih.<ref name=":4" />{{Rp|page=49}} Ker bi bila zaradi nasprotovanja večine drugih republik in pokrajin sprememba zvezne ustave, skladna z zahtevami srbskih nacionalistov, po institucionalni poti praktično nemogoča, se je Milošević rušenja ustavnega reda lotil z organiziranjem protestov. V času "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratske revolucije]]" je Miloševiću s serijo na videz spontanih množičnih protestov uspelo zamenjati vodstva v avtonomnih pokrajinah Vojvodina in Kosovo ter republiki Črni gori. "Revolucija", izpeljana v letih 1988 in 1989, je praktično ukinila avtonomijo obeh pokrajin, utrdila vpliv političnega vodstva Srbije v Črni gori in (posledično) omogočila "ustrezne" kadrovske rošade tako na ravni pokrajin, republike kot zveznih institucij – tudi v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]] (PSFRJ). PSFRJ, ki je bilo kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je opravljala nadzor nad Jugoslovansko ljudsko armado (JLA), je v letih pred razpadom SFRJ sestavljalo osem članov: po en iz vsake republike in obeh avtonomnih pokrajin. Razplet "protibirokratske revolucije" je vodstvu Srbije omogočil vplivanje na imenovanje in glasovanje članov PSFRJ iz Srbije, Vojvodine, Kosova in Črne gore. (Pro)srbski blok je tako tvoril pol sestave PSFRJ in imel odločilen vpliv v njem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38,416}} Miloševićeva protiustavna revolucija je na najmočnejši odpor naletela na Kosovu in v Sloveniji. Albanci, ki so na Kosovo večinska etnija, se niso sprijaznili z ukinitvijo avtonomije pokrajine, republiško vodstvo v Sloveniji pa se ni bilo pripravljeno odreči "konfederalnemu načinu" odločanja na zvezni ravni, katerega odprava bi slovensko republiko politično/odločevalsko marginalizirala. Zaradi stopnjevanja terorja na Kosovu s strani Miloševićevega režima, predvsem pa zaradi bojazni, da bi protiustavni podreditvi Kosova sledila še odprava z ustavo zajamčenega "konfederalnega načina" odločanja, sta republiška socialistična oblast in takrat porajajoča se politična opozicija v Sloveniji odločno podprli kosovske protestnike, njihove zahteve po ohranitvi avtonomije Kosova in povsem nedvoumno obsodili Miloševićev teror.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/1992-2002/mk.nsf/1e11804c207ff7f3c125678b0043205b/618f62941f15910bc125678c003a7fc4?OpenDocument|title=V Starem Trgu se brani Jugoslavija|date=27. 2. 1989|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref> === Ekonomska vojna zoper Slovenijo, prepovedani "miting resnice" in razpad ZKJ === Milošević je v odgovor marca 1989 začel ekonomsko vojno zoper Slovenijo.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije|last=Repe|first=Božo|publisher=Modrijan|year=2002|location=Ljubljana|isbn=961-6357-76-X|cobiss=116740608}}</ref>{{Rp|pages=63,113}} Ker Slovenija ni klonila, je sledil poskus "izvoza" protibirokratske revolucije v Slovenijo, ki pa je spodletel – slovensko vodstvo je 1. 12. 1989 z akcijo "Sever", v kateri je slovenska milica zaprla mejo s Hrvaško, preprečila "miting resnice" srbskih nacionalistov v Ljubljani.<ref name=":4" />{{Rp|page=116}} ['''OPOMBA:''' Po mnenju slovenskih policistov je slovenska milica s to akcijo prvič ubranila Slovenijo – v drugo med spopadom poleti 1991 –, zato so po njej poimenovali tudi [[Veteransko društvo Sever|svoje veteransko društvo]].] Odgovor socialistične oblasti v Sloveniji na napade iz Srbije je bil poskus "evropeizacije" in "konfederalizacije" programa [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ) na [[:en:14th_Congress_of_the_League_of_Communists_of_Yugoslavia|14. (izrednem) kongresu]] januarja 1990 v Beogradu, ki pa je predvsem zaradi nasprotovanja "tovarišev" iz Srbije propadel. Razhajanje glede organizacijske oblike Jugoslavije in pristojnosti njenih republik ter zveznih institucij je bilo v jedru spora med delegati slovenske in srbske zveze komunistov in pomemben razlog razpada ZKJ ter kasneje SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=232—235}} === "Gremo v Evropo" === Razlog za razpad SFRJ je bilo tudi razhajanje glede hitrosti in načina "evropeizacije", približevanja ali celo pridružitve Jugoslavije k [[:en:European_Economic_Community|Evropski skupnosti]] (ES je predhodnica [[:sl:Evropska_unija|Evropske unije]]). Slovensko "koprnenje" po "Evropi" je Zveza komunistov Slovenije leta 1989 povzela s programom "Evropa zdaj". Poleg obljube prehoda v večstrankarsko demokracijo in socialno-tržno ekonomijo je program dopuščal tudi konfederalno preurejeno Jugoslavijo v ES.<ref>{{Navedi revijo|last=Balažic|first=Milan|date=2002|title=Evropa zdaj|magazine=Teorija in praksa|location=Ljubljana|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|pages=559–578}}</ref> Ambicijo po približevanju k ES je nekoliko kasneje izrazila tudi (zadnja socialistična) vlada [[Dušan Šinigoj|Dušana Šinigoja]] s pripravo Bele knjige o vključevanju Slovenije v "Evropo 92".<ref name=":4" />{{Rp|page=140}} Obče razširjena "evropomanija" se je odražala tudi v slovenski popularni kulturi tiste dobe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.besedilo.si/pepel-in-kri/evropa-92|title=Evropa ‘92|accessdate=7. 4. 2026|website=besedilo.si|origyear=1990|last=Velkaverh|first=Dušan (besedilo)|last2=Cutugno|first2=Toto (glasba)|last3=Pepel in kri (izvedba)}}</ref> A zaradi ekonomskih sankcij Srbije zoper Slovenijo, srbskega spodkopavanja tržno usmerjenih ekonomskih reform predsednika zvezne vlade Anteja Markovića in nasprotovanja preureditvi Jugoslavije v "polnokrvno" konfederacijo, za katero se je zavzemala Slovenija, se je v Sloveniji vse bolj krepilo prepričanje, da najhitrejša pot v ES vodi prek osamosvojitve. Poveličevanje "Evrope", ki je spremljalo sporne enostranske poteze in hitenje k samostojnosti Republike Slovenije (RS) brez dogovora z zveznimi organi, je vse pogosteje dopolnjevalo omalovaževanje "Balkana" in izpostavljena potreba po ločitvi od njega. Še zlasti na desnem političnem polu se je izpostavljala na stereotipih utemeljena dihotomija med "Evropo” in "Balkanom". Izraza nista služila kot geografska označevalca, ampak kot vrednotna. Z njima so nekateri opisovali razlike dveh po vrednotah domnevno povsem različnih in nezdružljivih civilizacij. ['''OPOMBA''' Balkan" naj bi simboliziral divjaštvo in primitivnost, nasilnost, politično nestabilnost, kaotičnost, pritlehno zvijačnost, nespoštovanje in izigravanje zakonov ter sporazumov, laganje, zahrbtnost, brezkompromisnost, krajo, korupcijo, prepirljivost;<ref>{{Navedi knjigo|title=Imaginarij Balkana|last=Todorova|first=Marija|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo – ICK|year=2001|location=Ljubljana}}</ref> "Evropa" pa naj bi bila sinonim za vladavino prava, utemeljenega v človekovih pravicah, spoštovanje zakonov in sporazumov, elementarno načelnost in poštenost, ne-koruptivno ravnanje, iskanje kompromisnih rešitev, ideološko zmernost, čustveno odmerjenost, miroljubnost. A dogajanje, ki je sledilo, je pokazalo, da je prav slovensko vodstvo s polnimi usti "Evrope" projekt osamosvojitve izpeljalo skladno s stereotipi o "Balkanu" oziroma "Balkancih", ki se jih je oklepalo: s kršenjem pravnega reda, izigravanjem sporazumov, nedogovorjenimi enostranskimi potezami, sprenevedanjem, zavajanjem, krajo, na koncu s prelivanjem krvi.] === "Izgon" Slovenije iz Jugoslavije === 8. 4. 1990 so bile v Sloveniji izpeljane večstrankarske [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitve]]. Predsednik republiške vlade je s podporo poslancev strank desno usmerjene koalicije Demos, ki so v Skupščini RS tvorili večino, postal krščanski demokrat [[Lojze Peterle]]. 22. 4. 1990 je bil za predsednika Predsedstva RS izvoljen kandidat levice [[Milan Kučan]]. Do konca leta 1990 so bile večstrankarske volitve izpeljane tudi v drugih jugoslovanskih republikah. Volitve obstoječih antagonizmov v Jugoslaviji niso omilile; pomnožile in poglobile so jih. Po de facto razpadu ZKJ januarja in volitvah v Sloveniji aprila 1990 je vodstvo Srbije spremenilo svoj odnos do Slovenije – slovenskega republiškega vodstva ni več sililo, naj podpre srbske predloge glede (u)pravne, institucionalne in politične reorganizacije Jugoslavije in (pristojnosti) zveznih institucij. Srbi so začeli Slovence prepričevati, naj razpišejo referendum glede samoodločbe in, če bo takšna volja večine, izpeljejo odcepitev Slovenije od Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":26">{{Navedi knjigo|title=Moja resnica|last=Drnovšek|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1996|location=Ljubljana|cobiss=73564416}}</ref>{{Rp|pages=209—210}} V internih pogovorih je srbsko republiško vodstvo preigravalo tudi idejo izgona Slovenije iz Jugoslavije, ki bi sledil predhodnemu umiku JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Srbska politika je tudi v zveznih institucijah postala najglasnejša zagovornica pravice jugoslovanskih narodov do samoodločbe. [[:en:Borisav_Jović|Borisav Jović]], član Predsedstva SFRJ iz Srbije, je v govoru ob njegovem imenovanju za predsednika Predsedstva 15. 5. 1990 poudaril, da noben konstitutivni (tj. južnoslovanski) narod ne sme biti prisiljen živeti v Jugoslaviji, a na miren način se lahko loči šele po tem, ko bodo zvezne institucije sprejele zakonodajo, ki bo urejala postopke odcepitve.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Predsedstvo SFRJ je v času Jovićevega predsedovanja septembra 1990 predlagalo razpis referendumov glede samoodločbe narodov v vseh jugoslovanskih republikah – referendumi naj bi se zvrstili januarja 1991 – in sprejem zveznega zakona o uresničevanju pravice narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} === Slovensko vodstvo nasprotuje sprejetju zakona o odcepitvi in ne prizna legitimnosti zveznih institucij === Slovenska oblast je predlog Predsedstva SFRJ zavrnila, saj da je posebna zakonodaja, ki bi vzpostavila mehanizme razdruževanja in urejala proces razdružitve na ravni federacije, nepotrebna – pravica do razdružitve lahko republike uresničujejo neposredno na podlagi Ustave SFRJ (1974), v katere uvodnem delu je bila zajamčena tudi pravica narodov do samoodločbe in odcepitve. Predsednik Predsedstva RS Kučan: "''Zavrnili smo idejo, da se sprejme poseben zakon o uresničevanju samoodločbe oziroma o odcepitvi, ker za uveljavljanje te (ustavne) pravice taka pravna podlaga ni potrebna''."<ref name=":21">{{Navedi novice|title=O novih odnosih v Jugoslaviji se lahko pogovarjajo edino republike|date=28. 9. 1990|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-6DQJUSX1/2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|editor-last=Doberšek|editor-first=Tit|location=Ljubljana|page=3|publication-date=29. 9. 1990}}</ref><ref name=":23">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/dokumenti/28.09.1990-90-92|title=O ustavnem preoblikovanju Jugoslavije|date=28. 9. 1990|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref>{{efn|Primerjava s Češkoslovaško. Slednja ni imela pravnega okvirja, ki bi omogočal razpust federacije, a leta 1992 je političnemu dogovoru o [[:en:Dissolution_of_Czechoslovakia|razdružitvi]] sledilo sprejetje spremembe češkoslovaške ustave, ki je omogočila pravno izvedbo razdružitve. Sprejetih je bilo tudi več ključnih zakonov, ki so se osredotočali na različne tehnične vidike razdružitve, kot so delitev premoženja, vojske, dolgov, državljanstva, diplomacije in finančnih obveznosti. Ti zakoni so omogočili, da sta obe novi državi ([[Češka]] in [[Slovaška]]) nemoteno začeli delovati kot samostojna subjekta mednarodnega prava. Bili so potrjeni v parlamentu [[:en:Czech_and_Slovak_Federative_Republic|ČSFR]] in tudi v parlamentih obeh republik.}} Vodstvo Republike Slovenije (RS) je nasprotovalo sprejetju dodatnih zakonov na ravni federacije, ki bi urejali postopek in tehnične vidike razdruževanja, pa tudi pravice in dolžnosti republik v procesu razdruževanja. Ker je Ustava SFRJ (1974) republikam priznala izvirno suverenost, je zveznim institucijam odreklo tudi pogajalske pristojnosti v procesu razdruževanja. Zvezna vlada in drugi zvezni organi naj bi republikam služili le kot javne službe, ki bi do dokončnega dogovora med republikami glede usode Jugoslavije opravljali izključno "tekoče posle", izključeni pa bi bili iz pogajanj glede preureditve zvezne države oziroma razdružitve republik in procesov odločanja. Po mnenju vodstva RS so lahko edine legitimne pogajalke in sogovornice v pogajanjih glede preureditve Jugoslavije in morebitnem procesu razdruževanja republike.<ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=66–68}} A vsa kasnejša bilateralna in skupinska srečanja vodstev šestih republik (v nekaterih medijih poimenovana tudi "''potujoči cirkus predsedniških srečanj''") niso prinesla skupnega dogovora in poenotila stališč glede reorganizacije Jugoslavije. <ref name=":25">{{Navedi revijo|last=Katz|first=Vera|date=2014|title=A platform on the future Yugoslav community (Izetbegovic-Gligorov plan)|url=https://www.jstor.org/stable/24919725|magazine=Politeja|location=Krakow|publisher=Księgarnia Akademicka|issue=30|pages=191–210|access-date=29. 4. 2026}}</ref>{{Rp|page=196}} Slovenija se je zavzemala za konfederalno preurejeno Jugoslavijo, Srbija pa za srbo-centrično. Tudi srbskemu vodstvu ni ustrezala Jugoslavija z močnimi zveznimi institucijami, pač pa Jugoslavija, v kateri bi imela največjo politično oziroma odločevalsko moč najbolj obljudena republika (Srbija) oziroma najštevilčnejša etnija (Srbi). V različnih jugoslovanskih republikah so tudi ustavno dikcijo o samoodločbi narodov/republik razumeli različno – imajo pravico do samoodločbe konstitutivni narodi (stališče Srbije) ali republike (stališče Slovenije)? Brez dorečene interpretacije te dikcije, brez dogovora glede ustroja Jugoslavije in brez uzakonjenih pravil oziroma postopka razdružitve na ravni federacije je, kot se je izkazalo kasneje, razpad SFRJ lahko potekal le kaotično. === Slovenija in Hrvaška za jugoslovansko konfederacijo === Pred koncem svojega mandata je socialistična vlada Dušana Šinigoja pripravila načrt konfederalne pogodbe,<ref name=":4" />{{Rp|page=52}} oktobra 1990 pa so pravni strokovnjaki iz Slovenije in Hrvaške obelodanili osnutek konfederalne pogodbe.<ref name=":4" />{{Rp|page=56}} Trdili so, da so ga napisali v skladu z "''zgodovinskimi izkušnjami Evropske skupnosti''". Jugoslavija naj bi bila zasnovana "''na moralnih vrednotah evropske civilizacije''"<ref name=":4" />{{Rp|page=57}} kot prostovoljno zavezništvo suverenih držav med seboj povezanih s konfederalnim sporazumom kot aktom mednarodnega prava. Osnutek je predvideval skupno carinsko in monetarno unijo, skupni trg, prost pretok ljudi, kapitala, blaga in storitev ter skupno obrambo v primeru neposredne vojne nevarnosti pod skupnim poveljstvom.<ref name=":25" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=56–62}} === Plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS === Stranke koalicije Demos so pred večstrankarskimi volitvami aprila 1990 obljubljale razpis plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) v primeru zmage, po prevzemu oblasti po volitvah pa so plebiscitu začele nasprotovati. "Ustavna struja" v Demosu je menila, naj RS razglasi samostojnost in neodvisnost s sprejetjem nove ustave, ki je bila takrat v pripravi. Ker se ustava sprejme z dvotretjinsko parlamentarno večino, ki odraža visoko stopnjo demokratične legitimnosti, je, so menili, plebiscit odveč. Nacionalisti so plebiscitu nasprotovali, ker so menili, da Slovenci še niso zreli za polno samostojnost in neodvisnost in bi ju na plebiscitu zavrnili; samostojnost in neodvisnost RS naj bi razglasila Skupščina RS kar z navadno večino. Polna samostojnost oziroma razdružitev RS z drugimi jugoslovanskimi republikami v slovenski javnosti takrat res ni uživala največje podpore, večina je podpirala samostojnost RS v okviru konfederalne Jugoslavije.<ref name=":27">{{Navedi novice|title=Javno mnenje o ureditvi Jugoslavije|date=21. 9. 1990|last=Partlič|first=Slava|newspaper=Delo|publication-place=Ljubljana|publication-date=22. 9. 1990|page=1|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-3A6DOKFF/index.html|accessdate=21. april 2026}}</ref> Omahovanje vladajočih strank glede razpisa plebiscita je izkoristila opozicijska [[:en:Socialist_Party_of_Slovenia|Socialistična stranka Slovenije]] in 4. 10. 1990 v Skupščini RS vložila predlog za razpis. Skupščina RS je predlog zavrnila, saj so demosovci, ki so imeli večino v Skupščini RS, takrat še menili, da je osamosvojitev izključno njihov projekt. Kasneje se je vladajoča koalicija premislila, se na začetku novembra 1990 odločila za izvedbo plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti RS in k pisanju Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (ZPSN) povabila tudi opozicijo.<ref name=":4" />{{Rp|pages=187—194}} [[Janez Janša]], takrat republiški sekretar za obrambo, je v fazi pisanja zakona predlagal, naj bi se glasovalni upravičenci odločali med tremi nedvoumnimi opcijami – (i) RS naj ostane federalna enota Jugoslavije; (ii) naj vzpostavi samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije; (iii) naj se razdruži z drugimi jugoslovanskimi republikami in vzpostavi polno samostojnost zunaj Jugoslavije –, a je bilo plebiscitno vprašanje, ki ga je na koncu sprejela Skupščina RS, manj eksplicitno in glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno samostojnost sploh lahko glasujejo – za samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Skupščina RS je ZPSN<ref>{{Navedi revijo|date=10. 12. 1990|title=Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije'|magazine=Poročevalec Skupščine Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=posebna|page=6|pages=|publication-date=11. 12. 1990}}</ref> sprejela 6. 12. 1990 skupaj s sklepom, da se na plebiscit povabi mednarodne opazovalce. Ker so Evropska skupnost, ZDA in druge pomembne države ter mednarodne organizacije nasprotovale enostranskim in z zveznimi institucijami nedogovorjenim potezam RS, se njihovi predstavniki (v svojstvu opazovalcev) plebiscita niso udeležili.<ref name=":4" />{{Rp|page=192}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je 23. 12. 1990 glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev. Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le vodstvo Republike Hrvaške je nedvoumno podprlo predlog konfederalne preureditve Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} Konfederaciji je odločno nasprotovalo politično vodstvo Republike Srbije,<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} je pa v pogovorih z vodstvom RS glede ustavne in institucionalne (pre)ureditve Jugoslavije ter bodočih odnosov med republikami podprlo samoodločbo in samostojnost Slovenije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-A0OP3SIC/2/index.html|title=Slovenija in Srbija naj bi spoštovali interese obeh|date=25. 1. 1991|accessdate=10. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vasle|first=Vinko|last2=Vukelić|first2=Majda|pages=1,2|location=Ljubljana}}</ref> Vodstvo RS je sčasoma prišlo do zaključka, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija. Skupščina RS je 20. 2. 1991 sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|pages=74}} === Enostranske poteze RS === Po plebiscitu in že pred razglasitvijo samostojnosti so oblasti RS začele izvajati enostranske, nedogovorjene poteze, ki so bile pogosto v nasprotju z zvezno zakonodajo. Zgodovinar dr. [[Božo Repe]] izpostavlja, da se je v slovenskem vodstvu za neposredna pogajanja s federacijo najbolj zavzemal slovenski član PSFRJ [[:sl:Janez_Drnovšek|Janez Drnovšek]]: "''Na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 15. 5. 1991, ko so bili obravnavani osamosvojitveni projekti in sprejeti sklepi za zavarovanje plebiscitarne odločitve, je med drugim dejal, da je še vedno zagovornik sporazumne razrešitve slovenske osamosvojitve oziroma vseh odnosov, ki naj bi se ob tem vzpostavili. Prava pogajanja se po njegovem mnenju do tedaj še niso pričela. Pet mesecev po plebiscitu so bila pogajanja usmerjena v republike, po drugi strani federacija ni bila sprejeta kot partner.'' /.../ ''Kanala pogajanj s federacijo, ki ga je Drnovšek večkrat odprl, RS ni izkoristila, ker je trdila, da federacija ne obstaja več in ne more biti partner za pogajanja''".<ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} Za preostale politične veljake, prisotne na seji, osamosvojitev RS pod pogoji, ki bi jih postavile institucije in zakonodaja federacije, ni bila sprejemljiva.<ref name=":4" />{{Rp|pages=80–82}} Politično vodstvo RS je raje tvegalo oborožen spopad – in ga navsezadnje tudi začelo –, kot pristalo na pogajanja, kompromis in izpeljalo osamosvojitev RS pod pogoji federacije.<ref name=":4" />{{Rp|page=368}} === Provociranje v Pekrah === Enostranske spremembe zakonodaje Republike Slovenije na področju obrambe, med katerimi so nekatere stopile v veljavo že pred plebiscitom o samostojnosti RS, so se odrazile v prevzemu nekaterih obrambnih pristojnosti, okrepitvi samostojnosti (delovanja) Teritorialne obrambe (TO) in okrnjenih napotitvah slovenskih nabornikov na služenje vojaškega roka v JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=244,245,266,429}}<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/pekre-tu-se-je-zacelo-5/|title=Pekre: tu se je začelo|date=25. 5. 2021|accessdate=21. 4. 2026|website=Kamra|last=Kac|first=Dejan|last2=Lončar|first2=Nina|last3=Stavbar|first3=Vlasta|publisher=Univerzitetna knjižnica Maribor, Večer}}</ref> Najbolj opazen znak, da RS že pred razglasitvijo samostojnosti vzpostavlja avtonomne oborožene sile, je bilo odprtje centrov za urjenje nabornikov TO. Učna centra v [[Pekre|Pekrah]] pri [[Maribor|Mariboru]] in na Igu pri [[Ljubljana|Ljubljani]] sta 15. 5. 1991 odprla vrata za prve nabornike. JLA je odprtju odločno nasprotovala.<ref name=":4" />{{Rp|pages=272,279}} Rezultat spora glede obrambnih pristojnosti RS in okrnjenih napotitev nabornikov je bil incident med pripadniki TO in JLA pri učnem centru TO v Pekrah 23. 5. 1991, ki ga je zanetila TO s prijetjem dveh izvidnikov JLA. JLA je prijetje izkoristila za obkolitev centra. Terjala je izpustitev izvidnikov in predajo slovenskih nabornikov. Čeprav sta bila zajeta vojaka izpuščena, je JLA proti centru TO napotila okrepitve.<ref name=":18" />{{Rp|page=6}} JLA bi, sklicujoč se na zvezno zakonodajo in sklepe Predsedstva SFRJ, sprejete 8. 5. 1991, lahko oba centra zavzela in razpustila. Centra, ki ju je varovala po ena proti-diverzantska četa, popolnjena z rekruti, intervenciji JLA večjih razsežnosti ne bi bila kos.<ref name=":5" />{{Rp|pages=123—131}}<ref name=":4" />{{Rp|page=279}} A na dogajanje v Pekrah so se burno odzvali mediji in lokalno prebivalstvo, ki se je v podporo obkoljeni posadki TO začelo zbirati v bližini centra in oviralo prihod novih enot JLA. Incidentu pri učnem centru so sledila večerna pogajanja v prostorih mariborske občine med predstavniki republiške in lokalne oblasti, TO in JLA. Poveljnika TO za vzhodnoštajersko pokrajino in njegovega sodelavca, ki sta sodelovala na pogajanjih, je sredi pogajanj prijela posebna enota JLA. Občina Maribor je v odgovor vsem vojaškim objektom na območju občine izklopila elektriko in telefonske povezave, pred vojašnicami JLA v Mariboru pa so se vrstili protesti. Pred vojašnico vojvode Mišića je množica zoper JLA sovražno nastrojenih občanov z oviranjem vozil skušala blokirati vhode. Med oviranjem oklepnika JLA je 24. 5. 1991 prišlo do nesreče, v kateri je umrl protestnik.<ref name=":4" />{{Rp|pages=279—280}} Navkljub napetim razmeram epizoda ni prerasla v strelski obračun. V noči s 26. na 27. 5. 1991 je Sekretariat za ljudsko obrambo RS poskrbel za novo provokacijo. Iz mariborskega [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]]-a, kjer so izdelovali vojaška vozila za potrebe JLA, so bili odpeljani štirje izgotovljeni oklepniki, namenjeni v Črno goro. Zaradi pritiskov vrha JLA in nasprotovanja več slovenskih politikov so bila vozila po treh tednih vrnjena.<ref name=":4" />{{Rp|page=280}} === Relevantni mednarodni in jugoslovanski dejavniki proti enostranskim potezam === Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so Republiko Slovenijo (RS) in Republiko Hrvaško (RH) svarili, naj se vzdržita politike izvršenih dejstev in enostranskih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti ter da pravica do osamosvojitve ni absolutna. 19. in 20. 6. 1991 je v Berlinu zasedala [[:en:Conference_on_Security_and_Co-operation_in_Europe|Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje]] (KEVS je predhodnica [[:en:Organization_for_Security_and_Co-operation_in_Europe|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]]). V sporočilu iz Berlina je KEVS podprla teritorialno celovitost Jugoslavije, predvsem pa poudarila pomen zakonitega ravnanja sprtih strani, pogajanj in dialoga.<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.osce.org/mc/40234|title=Final Document of the First Meeting of the CSCE Council of Ministers|date=20. 6. 1991|accessdate=7. 4. 2026|language=angleščina|location=Berlin|publisher=OVSE|website=}}</ref>{{Rp|page=9}}<ref name=":3" />{{Rp|page=30}} Konference v Berlinu se je udeležil tudi [[:en:United_States_Secretary_of_State|državni sekretar ZDA]] [[:en:James_Baker|James Baker]]. Dan po zaključku konference je dospel v Beograd z jasnim sporočilom za obe republiki: enostranska razglasitev samostojnosti je nesprejemljiva; mednarodno priznanje je možno le, če bo razdružitev izpogajana. Republiki nima pravice do ne-izpogajane osamosvojitve; realizacija samoodločbe ne more biti enostransko dejanje, izpeljana je lahko le z dialogom in na miren način,<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":3" />{{Rp|page=31}} sprejemljivo je le tisto, kar bo sad dogovora vseh v SFRJ.<ref name=":14" /> Enostranske poteze RS in RH ne zavezujejo nikogar; tiste, ki jih vlečejo, pa lahko doletijo sankcije. V pogovoru s predsednikom Kučanom je dejal, da ZDA in druge evropske države ne bodo priznale mednarodne subjektivitete RS in domnevno podprl predvideno "carinsko" intervencijo zvezne vlade v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=32}} 23. 6. 1991 je na RS in RH podobno sporočilo naslovila tudi Evropska skupnost. ES je opozorila RS in RH, da ne bo priznala njune neodvisnosti, če bosta enostransko razglasili samostojnost. Zagrozila je tudi s pretrganjem stikov na visoki ravni s predstavniki obeh republik. Osamosvojitev republik je lahko le izpogajana.<ref name=":13" /><ref name=":3" />{{Rp|page=33}} Na spornost sprejemanja enostranskih in ne-izpogajanih potez je slovenske oblasti opozarjal tudi predsednik zvezne vlade Ante Marković. Manj kot dva tedna pred razglasitvijo samostojnosti RS je poslance v Skupščini RS podučil, da nikogar ne prosi, naj ostane v Jugoslaviji, in ne nasprotuje plebiscitni odločitvi v Sloveniji, a razdružitev naj poteka postopno, s pogajanji. Še pred razdružitvijo je treba dogovoriti vrsto odprtih vprašanj glede (skupnega) trga, carin, valute, plačilnega, monetarnega in fiskalnega sistema.<ref>{{Navedi revijo|date=12. 6. 1991|title=Skupna rešitev pred koncem razdruževanja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-M375UB37/2/index.html|magazine=Delo|page=3|access-date=10. 5. 2026|location=Ljubljana|publication-date=13. 6. 1991}}</ref> Njegov govor v dvorani Skupščine RS so demosovci izžvižgali.<ref name=":4" />{{Rp|page=281}} ['''OPOMBA:''' primerjava z BREXIT] === Blokada delovanja Predsedstva SFRJ === Predsedovanje Predsedstvu SFRJ (PSFRJ) se je med republikami in pokrajinama menjalo vsakih dvanajst mesecev po načelu rotacije, kar je odražalo in zagotavljalo enakopravno vlogo vseh republik in pokrajin. 15. 5. 1991 bi moral predsedovanje PSFRJ prevzeti hrvaški član predsedstva [[:hr:Stjepan_Mesić|Stjepan Mesić]], a je (pro)srbski blok v PSFRJ preprečil Mesićevo imenovanje na mesto predsednika in s tem sprožil krizo delovanja predsedstva. Srbski argument: zakaj bi državljan secesionistične RH – na [[:hr:Referendum_o_hrvatskoj_samostalnosti|Hrvaškem je bil maja 1991 referendum]], na katerem se je večina glasovalnih upravičencev odločila za samostojnost RH – in razbijalec Jugoslavije postal predsednik jugoslovanskega predsedstva?<ref name=":6" />{{Rp|page=316}} <ref name=":3" />{{Rp|page=12}} Deblokada delovanja PSFRJ se je zdela pomembna tudi za Slovenijo, saj je bilo PSFRJ kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je lahko vršila nadzor nad JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=228}} Slovensko vodstvo je podpiralo Mesićevo imenovanje v upanju, da bo imenovanje v tednih pred načrtovano razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS deblokiralo delovanje PSFRJ in omogočilo učinkovit civilni nadzor nad JLA. == Uvod v spopad (neposredno sotvarje) == === Carine === ['''OPOMBA:''' V državnih tvorbah s (kon)federalnim ustrojem so carine praviloma lastni in neposredni vir prihodkov proračuna zveznih institucij, ne posameznih (kon)federalnih enot. Primer EU: slovenski cariniki so dolžni cariniti za proračun EU, ker carine so tradicionalna lastna sredstva (proračuna) EU, ne lastni prihodek posameznih držav članic EU.<ref>{{Navedi splet|url=https://commission.europa.eu/strategy-and-policy/eu-budget/long-term-eu-budget/2021-2027/revenue/own-resources/customs-duties_sl|title=Carine|publisher=Evropska komisija|accessdate=7. 4. 2026}}</ref> ] Pet dni po plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) so se upravniki carinarnic, delujočih na ozemlju RS, sestali z republiškim sekretarjem ("ministrom") za finance [[:sl:Marko_Kranjec|Markom Kranjcem]]. Sprejet je bil tajni dogovor, da se carinske in druge uvozne dajatve odvaja za proračun RS na račun, odprt pri slovenski [[:sl:Služba_družbenega_knjigovodstva|Službi družbenega knjigovodstva]].<ref name=":16" />{{Rp|page=68}} V SFRJ so carinski prihodki, obračunani in pobrani na območjih republik, šteli za tradicionalna lastna in neposredna sredstva zvezne vlade oziroma proračuna in ne za lastni (proračunski) vir prihodkov republik.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Prilaščanje carin s strani slovenskih oblasti je vodilo do spopada v Sloveniji poleti 1991. Tudi vlade drugih jugoslovanskih republik so s pomočjo računovodskih trikov del carinskih sredstev preusmerile v republiške proračune, a Skupščina RS je prihodke od carin razglasila za izvorni prihodek RS, slovenska vlada pa v zvezni proračun "''za financiranje minimalnih funkcij federacije''"<ref>»Osnutek zakona o proračunu Republike Slovenije za leto 1991 (ESA 297)«. ''Poročevalec Skupščine Republike Slovenije in Skupščine SFRJ''. Št.&#x20;6/I. Ljubljana. 18. februar 1991. str.&#x20;42.</ref> preusmerila le manjši del carinskih prihodkov .<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} Zvezna vlada je 19. 4. 1991 slovenski vladi poslala dopis z zahtevo, naj spoštuje zvezno ustavo in zvezno zakonodajo o carinskih vplačilih. Ker ni dobila odgovora, je 24. 4. 1991 pripravila odlok o upoštevanju zveznih predpisov pri plačevanju carine v Sloveniji. Zaradi tehnično-administrativnih razlogov, pa tudi političnih zadržkov, je zvezna vlada odlok sprejela šele 17. 5. 1991<ref>{{Navedi revijo|date=17. 5. 1991|title=Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev|magazine=Uradni list SFRJ|publication-date=20. 5. 1991|issue=37|page=617}}</ref> skupaj s sklepom, da ga izvrši 28. 5. 1991. "Carinski odlok" je zvezni vladi omogočil, da na mejne prehode na mednarodno priznani meji SFRJ v Sloveniji (tj. na meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko in na notranje mednarodne mejne prehode v Sloveniji) namesti zvezne miličnike in carinike iz drugih delov Jugoslavije z namenom izvajanja zveznih predpisov – cariniki v Sloveniji so bili takrat še vedno uslužbenci Zvezne uprave za carine (carinska služba je bila edini represivni organ, ki na ozemlju RS ni imel svoje uprave<ref name=":16" />{{Rp|page=68}}), a so obrnili hrbet svojim delodajalcem v Beogradu in niso več izvajali zveznih predpisov. Za razmestitev in varovanje zveznih miličnikov in carinikov, lojalnih zvezni vladi, na mejo je zvezna vlada zadolžila JLA. V odloku je bilo določeno, da morajo državljani in podjetja v Sloveniji carino plačati v gotovini, tako zbran denar pa bi JLA s helikopterji odvažala v Beograd. Ker je 27. 5. 1991 podpredsednik vlade RS in minister za gospodarstvo [[Andrej Ocvirk]] na sestanku pri predsedniku zvezne vlade Markoviću v Beogradu obljubil, da bo RS vendarle spoštovala zvezne predpise glede carinskih vplačil, je zvezna vlada sklep o izvršbi aprila pripravljenega carinskega odloka preklicala in s tem tudi carinsko-miličniško-armadno intervencijo v Sloveniji. Slovenski cariniki se spomnijo, da je 27. 5. 1991 "''po telefaksu prišlo sporočilo o začasni zamrznitvi odloka zvezne vlade, saj je bila dana obljuba slovenskih republiških organov, da bodo carine vplačevali v zvezni proračun. Pozneje se je izkazalo, da smo ostali samo pri obljubah''".<ref name=":16" />{{Rp|page=69}} Ocvirk je Markovića zavajal; zavajal je tudi slovensko javnost in poslance, saj je po vrnitvi v Ljubljano medijem in poslancem v Skupščini RS razlagal, da Markoviću ni obljubil nič.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—274}} Ker zvezna vlada navkljub obljubam slovenske strani ni prejel pričakovanih carinskih vplačil, je postavila nov datum izvršbe carinskega odloka – 20. 6. 1991. A njegova izvršba je bila znova preklicana, saj je predsednik zvezne vlade Marković še enkrat nasedel obljubi slovenske strani – delegacija iz Ljubljane, ki je prispela na pogovore v Beograd, mu je namreč obljubila vplačilo carin. Dajanje obljub, ki jih slovenska stran ni imela namena izpolniti, je bilo del zavlačevalne taktike. Medtem ko so emisarji iz Slovenije Markovića prepričevali o nameri RS, da vplača carine v zvezni proračun, je Skupščina RS spisala in v dneh tik pred nameravano razglasitvijo samostojnosti tudi sprejela zakon o carinah, ki je začel veljati na dan razglasitve samostojnosti RS 25. 6. 1991. S tem enostranskim aktom je slovenska oblast prevzela carinsko službo na ozemlju RS<ref name=":4" />{{Rp|page=274}} in s približno 3000 pripadniki slovenske milice in Teritorialne obrambe RS (TO) zasedla mejne prehode na zunanji meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} == Oborožen spopad == === Slovensko republiško vodstvo sproži spopad v Sloveniji in razpad Jugoslavije === Predsednik zvezne vlade Marković je predsedniku slovenske vlade Peterletu v telefonskem pogovoru očital, da je prevzem carinarnic in meje nasilno dejanje in okupacija. Peterle se je branil, da je bil prevzem izpeljan na miren način, Marković pa ga je spomnil, da je slovenska stran lahko prevzem izpeljala po mirni poti zato, ker na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ni bilo zvezne milice in JLA, in da je vseeno, "''če ste koga pri ropanju banke ubili ali ne, denar iz banke ste vzeli''".<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} [[File:DOG9102 1 14 Vrtojba BWX.jpg|thumb|Zamenjane državne oznake na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji (junij 1991). Foto: Miško Kranjec]] Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo in z njo povezanimi enostranskimi potezami sprožila novo vojno na Balkanu in krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}} Slovensko vodstvo je osamosvojitev začelo in izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami ES in po mnenju slednje kršilo mednarodno pravo. Ignoriralo je svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti politike izvršenih dejstev in enostranskih osamosvojitvenih potez. Po mnenju zadnjega ambasadorja [[Združene države Amerike|ZDA]] v Jugoslaviji [[:en:Warren_Zimmermann|Warrena Zimmermanna]], ki je bil dober poznavalec političnih, ekonomskih in varnostnih razmer, zgodovinskega in aktualnega dogajanja v Jugoslaviji ter je v času politične krize vzdrževal stike z relevantnimi rušitelji Jugoslavije, je slovenska stran z razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991, prevzemom carinarnic in nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo ter zamenjavo državnih simbolov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji v nekaj urah premaknila meje Jugoslavije za 100 milj proti vzhodu. Ta slovenski manever je predstavljal prvo dejanje vojne.<ref name=":10" />{{Rp|page=142}}<ref name=":3" />{{Rp|page=38}} Čeprav je vodstvo RS že pred plebiscitom o samostojnosti RS zveznim organom odreklo legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej, je svoje enostranske in z zveznimi organi nedogovorjene osamosvojitvene odločitve in poteze pred domačo in tujo javnostjo med in neposredno po spopadu opravičevalo z izgovorom, da med zveznimi organi ni našla "''partnerja za pogovore''".<ref name=":20" /> Zaradi zavrnitve konstruktivnih predlogov za izhod iz jugoslovanske politično-institucionalne krize, podanih s strani Predsedstva SFRJ, slovensko vodstvo ne nosi odgovornosti le za začetek spopada v Sloveniji, pač pa, kot je Kučanu pred začetkom Konference o Jugoslaviji septembra 1991 v Haagu očital Zimmermann, tudi velik del odgovornosti za prelivanje krvi v drugih delih Jugoslavije. Sebično slovensko republiško vodstvo<ref name=":10" />{{Rp|page=71}}<ref name=":4" />{{Rp|page=368}} se je zavedalo, da lahko "odhod" Slovenije pred sprejetjem zvezne zakonodaje, ki bi urejala in določala dogovorjene pogoje in proces razdružitve za vse republike oziroma narode, sproži "''verižno reakcijo''"<ref name=":4" />{{Rp|page=81}} in izbruh nasilja v preostalih delih Jugoslavije.<ref name=":10" />{{Rp|page=146}} === Izvršba odloka zvezne vlade === Zvezna vlada je v odgovor na vnovično potegavščino slovenske strani na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 sprejela sklep o izvršbi aprila pripravljenega odloka o carinskih vplačilih in izvajanju zveznih carinskih predpisov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ter sprejela še odlok o zavarovanju meje.<ref name=":3" />{{Rp|page=40}}<ref name=":4" />{{Rp|page=275}} Odlok o zavarovanju meje<ref>{{Navedi revijo|date=25. 6. 1991|title=Odlok o neposredni zagotovitvi izvrševanja zveznih predpisov o prehajanju čez državno mejo na ozemlju Republike Slovenije|magazine=Uradni list SFRJ|issue=47|pages=725–726}}</ref> ni izražal namere in vseboval ukaza za napad na Slovenijo ali zavzetje teritorija RS, ni ogrožal pravice do samoodločbe, teritorialne integritete, institucij oblasti in identitete največje etnične skupine. Intervencija na podlagi "carinskega" odloka zvezne vlade prav tako ni bila poskus restavracije socializma oziroma socialistične ekonomije, saj je ravno predsednik zvezne vlade Marković s podporo [[:en:Western_world|Zahoda]] in [[International Monetary Fund|Mednarodnega denarnega sklada]] že konec osemdesetih s [[:sh:Markovićeva_privatizacija|privatizacijo družbene lastnine]] začel proces pretvorbe socialistične v tržno ekonomijo. O ciljih intervencije JLA je predsednika vlade RS Peterleta 27. 6. 1991 obvestil poveljnik [[:sl:5._vojaško_območje_(JLA)|5. "zagrebškega" vojaškega območja]] general [[:en:Konrad_Kolšek|Konrad Kolšek]]. V telegramu je zapisal, da je njegova naloga in naloga 5. vojaškega območja, da zavaruje mejne prehode in mejo SFRJ. Kljub temu je predsednik Predsedstva RS Kučan tistega dne v svojih sporočilih za javnost in v komunikaciji s tujimi političnimi odločevalci trdil, da je namen JLA zasesti ozemlje Slovenije trajno in v celoti. V tem pretiravanju se mu je pridružilo celotno državno vodstvo.<ref name=":3" />{{Rp|pages=46—47}} Ambasador ZDA Zimmermann je v svojih spominih opisal [[:en:Information_warfare|informacijsko vojno]] slovenske strani, temelječo na zavajanju in neresnicah, ki so jim nasedli mnogi domači in tuji novinarji: ''"Sprožili so sirene za zračni napad, tudi ko ni bilo grožnje, sestrelili neoborožen helikopter JLA, ki je prevažal samo kruh, in mu nato pripisali agresivne namene, primerjali so omejene akcije JLA (o katerih je JLA Slovence dejansko obvestila vnaprej) z [[:en:Warsaw_Pact_invasion_of_Czechoslovakia|invazijo Sovjetske zveze na Češkoslovaško leta 1968]]''."<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":4" />{{Rp|page=294}} Informacijsko vojno je dobila slovenska stran, saj je tuji, še zlasti pa domači javnosti uspela podtakniti neresnično predstavo, da je spopad začela zvezna oblast in da je Slovenija žrtev spopada.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} JLA ni napadla Slovenije, je pa bila med razmeščanjem oziroma varovanjem zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji napadena. Čeprav je Predsedstvo RS trdilo, da namerava JLA trajno zasesti ozemlje RS, je hkrati na 45. seji 28. 6. 1991 sklenilo, "''da ni potrebe, da bi razglasili vojno stanje ali izredne razmere''".<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} Zgodovinar Repe razkrije, da "''slovensko vodstvo ni želelo biti tisto, ki prvo javno ukazuje streljanje oziroma nedvoumno napoveduje vojno JLA in federaciji''", čeprav se je že na 44. seji 27. 6. 1991 zakulisno odločilo za oborožen spopad z JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} === TO (prva) prelije kri === Intervencija JLA v Sloveniji poleti 1991 je bila odmerjena.<ref name=":17" /> JLA ni imela ukaza za ofenzivno delovanje, spočetka se je le branila in prebijala cestne barikade.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Proti mejnemu področju v Sloveniji je na začetku intervencije krenilo manj kot 2000 vojakov – od 49 tisoč, kolikor jih je bilo nameščenih na 5. vojaškem območju, katerega del je bilo tudi ozemlje RS. JLA v Sloveniji ni uporabila topov, minometov, večcevnih raketometov, čeprav so njene enote na 5. vojaškem območju imele v posesti okoli 1000 kosov težke artilerije; uporabila je le manjši del od 1160 tankov in oklepnih vozil, stacioniranih na 5. vojaškem območju, in 3 % vojnega letalstva. Prelivanje krvi, ki ga je 27. 6. 1991 v zgodnjih jutranjih urah začela TO na cestni barikadi pri naselju Poganci (ranjen je bil podporočnik JLA Jasmin Kadić<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}), se je zahvaljujoč slovenski strani razširilo tudi na območja Slovenije, ki niso mejna. Spopad je zajel 2 % ozemlja Slovenije. Oborožene sile RS je tvorilo približno 15 tisoč pripadnikov TO, 20 tisoč rezervistov, 2000 pripadnikov slovenske milice in 5000 lovcev, ki po mednarodnem pravu sploh ne bi smeli sodelovati v spopadu. Bojna taktika slovenske strani je temeljila predvsem na postavljanju barikad in zased na prometnih komunikacijah, po katerih so prodirale enote JLA proti mejnim prehodom, ter na obkoljevanju ter blokadi večjih objektov JLA in zasedbi tistih, ki so jih varovale maloštevilne posadke. V vojaških objektih v Sloveniji je bilo blokirano približno 15 tisoč vojakov JLA, povečini nabornikov iz vseh delov Jugoslavije, tudi iz Slovenije;<ref name=":17" /> slovenska stran jim je odklopila elektriko, vodo in telefonske povezave.<ref name=":4" />{{Rp|page=295}}[[File:Po bitku v Trzinu.jpg|thumb|Barikada v Trzinu (junij 1991).|levo]]Tudi prvi spopad, ki je terjal smrtne žrtve, je nekaj po 18. uri 27. 6. 1991 začela slovenska stran po tem, ko je manjša enota JLA, obkoljena na barikadi v Trzinu, zavrnila predajo. Padlo je 5 pripadnikov JLA in teritorialec.<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=Občina Vrhnika v času vojne za Slovenijo (1991)|last=Remškar|first=Sanja|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede, Filozofska fakulteta.|year=2007|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=78}} Pripadniki slovenskih oboroženih in varnostnih formacij niso napadali le uniformirancev JLA, izživljali so se tudi nad njihovimi družinskimi člani (soprogami, otroki, starši), živečimi v Sloveniji. Niso jim bile tuje niti nezakonite privedbe oziroma ugrabitve in maltretiranje "sumljivih" civilnih oseb.<ref name=":3" />{{Rp|pages=51,54—55}} === JLA in zvezni miličniki prevzamejo mejo === [[File:Rozna dolina, 28.6.91-2.tif|thumb|Protesti lokalnega prebivalstva pred mejnim prehodom Rožna Dolina, ki so ga zasedli vojaki JLA (junij 1991). Foto: Tone Stojko]] Med 16 generali na vodilnih položajih v JLA so v času spopada v Sloveniji poleti 1991 polovico predstavljali Hrvati. Slovenca sta bila dva, takisto Srba in Makedonca ter po en Bošnjak in Jugoslovan.<ref name=":3" />{{Rp|pages=41—42}} Nekateri visoki častniki v vrhu JLA, ki so slovenski napad na enote JLA prepoznali kot zahrbtno dejanje, so razmišljali o razširitvi intervencije v smislu "polnega bojnega angažiranja", a je poveljnik 5. vojaškega območja general Kolšek, po etnični opredelitvi Slovenec, zavrnil tovrstne pobude: "''To bi pomenilo, da bi mi začeli vojno. Te nihče ne potrebuje.'' /…/ ''Gremo na mejo z maloštevilnimi posadkami in pomagamo zveznim carinikom in milici, da prevzamejo mejne prehode''."<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} Vsaj na začetku spopada se je zdelo, da Kolškov "pristop" deluje – z omejeno akcijo je JLA v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje, večina mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji je bila pod zveznim nadzorom.<ref name=":3" />{{Rp|pages=48—49}} Namestnik zveznega sekretarja za obrambo admiral [[:sh:Stane_Brovet|Stane Brovet]] je že prvi dan spopada sporočil, da je JLA dosegla svoj cilj in zavarovala državno mejo SFRJ. Mejne prehode naj bi v varovanje predala pripadnikom posebne brigade zveznega sekretariata za notranje zadeve (tj. zveznim miličnikom), ki so čakali na vojaškem letališču v Cerkljah. S helikopterji so jih nato prepeljali na mejne prehode, ki jih je zavzela JLA.<ref name=":3" />{{Rp|page=48}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=294}} Zvezna vlada je "angažirala" 461 zveznih miličnikov in 270 carinikov,<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} a zaradi spopadov je v Slovenijo prispelo le 60 carinikov.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} Predsednik zvezne vlade Marković je prvi dan intervencije v Sloveniji vse "''relevantne politične faktorje''" v Jugoslaviji pozval, da razglasijo trimesečni moratorij na odločitve, ki so jih sprejeli v zadnjih treh dneh. V treh mesecih naj bi dogovorili rešitev glede nastale krize.<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} [[File:Med spopadi uničeni mejni prehod Holmec.jpg|thumb|Med spopadom uničen mejni prehod Holmec (1991).]] === Ofenziva oboroženih sil RS === Prvo premirje med stranema, vpletenima v spopad, je bila dogovorjeno že na drugi dan spopada; 28. 6. 1991 sta ga prek telefonske povezave dogovorila predsednik Predsedstva RS Kučan in admiral Brovet.<ref>{{Navedi revijo|date=28. 6. 1991|title=Ustavitev ognja in prve kršitve|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-1M1YYP07/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=29. 6. 1991}}</ref> Premirje ni nikoli zares zaživelo. Slovenska stran je v noči s 28. na 29. 6. 1991 začela obširnejši napad in do jutranjih ur zavzela več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so slovenske oborožene formacije zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA brez večjih zalog streliva, goriva, sanitetnega materiala, hrane in vode so dokaj hitro podlegle delovanju slovenskih bojevnikov. Obramboslovec dr. [[:sl:Anton_Bebler|Anton Bebler]] je ocenil, da se je prvotni taktični uspeh prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.<ref name=":17" /> Do podobnega zaključka je prišla tudi analiza [[Central Intelligence Agency|Cie]].<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} === Ultimat generalov JLA === Zaradi žrtev med pripadniki JLA, izgub vojaške tehnike in ponižanja, ki ga je občutil zaradi posamičnih izgubljenih bitk, objektov in zajetja vojakov, je vrh JLA 29. 6. 1991 slovenski strani postavili ultimat in ji zagrozil z obširnimi zračnimi napadi na slovenske oborožene sile ter pomembno infrastrukturo širom Slovenije, če ne preneha z vsemi vojaškimi operacijami. Slovenska stran je ultimat zavrnila in se opogumljena z zmagami na terenu odločila zaostriti spopad z JLA.<ref name=":3" />{{Rp|pages=52–55}} Med generali JLA, ki so nasprotovali neselektivni uporabi vojaškega letalstva v Sloveniji, je bil general Kolšek. Prav od njega je generalštab JLA zahteval, da izda ukaz za obsežen zračni napad na cilje v Sloveniji; zahtevo je zavrnil. Kolšek je bil formalno odstavljen z mesta poveljnika 5. vojaškega območja 29. 6. 1991, o odstavitvi pa obveščen dva dni kasneje.<ref name=":4" />{{Rp|page=297}} Na prigovarjanje Evropske skupnosti in po telefonskem pogovoru s slovenskim članom Predsedstva SFRJ Janezom Drnovškom ter z namenom, da prepreči splošni zračni napad na Slovenijo, se je Marković odločil, da obišče Ljubljano. V Ljubljano je prišel 30. 6. 1991 popoldne v družbi admirala Broveta, namestnika zveznega sekretarja ("ministra") za ljudsko obrambo generala JLA Veljka Kadijevića. Marković se je v Sloveniji srečal s predsednikom Predsedstva RS Kučanom in slovenskim premierjem Peterletom;<ref name=":3" />{{Rp|pages=55,56}} sklenjen je bil dogovor o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki pa ga je slovenska stran kasneje zanemarila.<ref name=":4" />{{Rp|page=345}} A Kadijević je istega dne, 30. 6. 1991, vsaj začasno opustil namero o obširnem bombardiranju Slovenije; razlog: javni poziv vodstva Republike Srbije, naj se Slovenija izžene iz Jugoslavije.<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} Srbski član Predsedstva SFRJ Jovič je bil seznanjen s težnjo nekaterih generalov JLA po kaznovanju Slovenije zaradi po njihovem mnenju zahrbtnih napadov slovenskih oboroženih sil na enote JLA. Izkoristil je zaostreno situacijo v Sloveniji in na seji [[:en:Federal_Council_for_Protection_of_the_Constitutional_Order_(Yugoslavia)|Zveznega sveta za zaščito ustavne ureditve]] 30. 6. 1991 "kazen" za Slovenijo tudi prvič javno predlagal – njen izgon iz Jugoslavije ter umik enot JLA na nove meje (okrnjene) Jugoslavije.<ref name=":6" />{{Rp|page=335}}<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} General Kadijević je molče poslušal Jovićev govor, po njem pa v jezi zapustil sejo in ukazal prizemljenje vojaških letal, ki so se že ogrevala za neselektivno bombardiranje Slovenije.<ref name=":3" />{{Rp|page=57}} === Diplomatska ofenziva "evropske trojke" === Evropska skupnost se je na začetek spopada v Sloveniji odzvala z diplomatsko intervencijo. 28. 6. 1991 se je slovenski predsednik Kučan sestal v Zagrebu s posredniki ES ([[Hans van den Broek|Hansom van den Broekom]], [[Gianni De Michelis|Giannijem de Michelisom]], [[:en:Jacques_Poos|Jacquesom Poosom]]), ki so mu predstavili "mirovni paket". Ta je vseboval: 1) takojšnjo sklenitev premirja, 2) zamrznitev osamosvojitvenih procesov, 3) razrešitev krize Predsedstva SFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=52}} Delovanje slednjega je bilo zaradi zapletov pri potrditvi hrvaškega člana Predsedstva SFRJ Mesića za predsednika Predsedstva SFRJ otežkočeno že od maja 1991. Deblokirano in delujoče PSFRJ naj bi spet prevzelo poveljevanje JLA, slednja bi tako dobila civilni nadzor. Kučan je vsaj načeloma takoj pristal na pogoje "evropske trojke", Skupščina RS pa dva dni kasneje.<ref>{{Navedi revijo|date=30. 6. 1991|title=Stališča Skupščine Republike Slovenije v vezi s političnim in varnostnim položajem Republike Slovenije|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0093/stalisca-skupscine-republike-slovenije-v-zvezi-s-politicnim-in-varnostnim-polozajem-republike-slovenije|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|publication-date=3. 7. 1991|issue=3|page=105|pages=|access-date=7. 4. 2026}}</ref> Republiška oblast v Sloveniji, ki pred 25. 6. 1991 ni razmišljala o zamrznitvi osamosvojitvenih procesov, postopnem razdruževanju in pogajanjih z zveznimi institucijam in je sprejela vrsto enostranskih (celo nezakonitih) aktov, arogantno zavračala tudi konstruktivne predloge zveznih institucij glede razrešitve jugoslovanske krize, je pred "neizprosnimi Evropejci" hlinila pripravljenost na pogajanja in dialog tudi z zveznimi institucijam, katerim je sicer odrekla demokratično legitimnost. ==== "Evropska trojka" zahteva povrnitev na stanje pred 25. 6. 1991 ==== Na srečanju z "evropsko trojko" v Zagrebu je Kučana spremljal republiški sekretar za mednarodno sodelovanje [[:sl:Dimitrij_Rupel|Dimitrij Rupel]], RH je zastopal njen predsednik [[:hr:Franjo_Tuđman|Franjo Tuđman]], prisotna pa sta bila tudi hrvaški član PSFRJ Mesić in predsednik zvezne vlade Marković, ki je obljubil, da bi se JLA vrnila v vojašnice, če RS odloži uresničevanje [[s:Deklaracija_o_neodvisnosti_Slovenije|deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti]]. Kučan je izrazil začudenje, ker je Marković (ki se je sicer skliceval na sklepe zvezne vlade) obljubljal umik JLA, ko pa je njemu v več pogovorih dejal, da nima nobenih formalnih pooblastil, da bi armadi lahko ukazoval. Je pa slovenska stran pozdravila napore "trojke ES", da odpravi deblokado Predsedstva SFRJ (PSFRJ) z imenovanjem Mesića na mesto predsednika PSFRJ. Predlagala je tudi internacionalizacijo konflikta. Jacques Poos je RS in RH obtožil, da sta njuni enostranski razglasitvi samostojnosti v nasprotju s [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinško listino]] in deklaracijo KEVS, sprejeto v Berlinu<ref name=":12" />, ter prisotne opozoril, da mednarodnega prava ni mogoče poljubno spreminjati. Kučan se je branil z lažno implikacijo, da mednarodno pravo krši JLA, saj da napada prebivalstvo RS. V praksi je slovensko republiško vodstvo svojo politiko izvršenih dejstev in neodvisnost ter samostojnost RS postavilo pred skrb za življenja in premoženje prebivalcev RS. Vodstvo je sicer želelo ustaviti oborožen spopad, a ne za ceno opustitve takojšnje in ne-izpogajane neodvisnosti in samostojnosti RS. Osnovna dilema pogovora v Zagrebu (enako tudi pozneje na Brionih) je bila, opozarja zgodovinar Repe, v interpretaciji "zamrznitve" osamosvojitvenih procesov. Pomeni "zamrznitev" le prekinitev izvajanja načrtovanih ukrepov za osamosvojitev ali tudi odstop od že sprejetih osamosvojitvenih aktov in vrnitev na staro stanje, tj. na stanje pred razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991 – kot so formulacijo o zamrznitvi tolmačili posredniki ES. Tudi tuji novinarji in analitiki so prvi zagrebški dogovor razumeli kot preklic razglasitve osamosvojitve, ne kot le zamrznitev nadaljnjih osamosvojitvenih potez. Tudi na drugem srečanju v Zagrebu 30. 6. 1991 slovenska stran in "trojka ES" nista poenotili interpretacije zamrznitve samostojnosti – "trojka" je zamrznitev interpretirala kot vrnitev na stanje pred 25. 6. 1991. Hkrati je pritiskala na slovensko stran, naj deblokira vojašnice v Sloveniji in dovoli, da se enote JLA vrnejo v njih z orožjem – česar slovenska stran na terenu ni izpeljala. Realizirala ni niti dogovora o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki ga je istega dne na pogajanjih v Ljubljani sklenila z Markovićem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=341—347}} ==== "Evropska trojka" deblokira delovanje Predsedstva SFRJ ==== Z diplomatskimi pritiski na vodstvo Republike Srbije in njegove zaveznike v PSFRJ je "evropska trojka" dosegla vsaj to, da je bil 1. 7. 1991 Hrvat Mesić vendarle potrjen za predsednika PSFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=58}} ES, ki je z diplomatskimi pritiski izsilila imenovanje državljana RH na predsedniško mesto PSFRJ le nekaj dni po tem, ko je RH razglasila samostojnost in neodvisnost, je tako nazorno pokazala, kako "resno" upošteva razglasitev samostojnosti ne le RH, pač pa tudi RS. S potrditvijo Mesića naj bi se normaliziralo delovanje PSFRJ. Slednje naj bi od zvezne vlade, ki ni imela formalne pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ,<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} prevzelo "upravljanje" JLA, vzpostavilo nadzor nad njo ter odločalo o njeni nadaljnji akcijski uporabi. === "Golobi" in "jastrebi" === Že na prvi seji PSFRJ z novim predsednikom 1. 7. 1991 je bila izražena zahteva, da se ustavijo vsi spopadi v Sloveniji, osvobodijo pripadniki JLA in člani njihovih družin, deblokirajo vojašnice JLA in zagotovi oskrba z elektriko in hrano, da se oborožene formacije RS umaknejo na matične lokacije, enote JLA v svoje vojašnice in da se zagotovi nemoteno delovanje zveznih organov pri opravljanju carinskega nadzora in drugih del v pristojnosti federacije. Kučanov komentar na zahteve PSFRJ je bil kratek – meje so slovenske, zakoni SFRJ na ozemlju RS ne veljajo.<ref name=":3" />{{Rp|page=60}} Te besede so pomenile nadaljevanje konflikta. '''OPOMBA MEDVEDJEK''' V odgovor na slovenske napade je JLA poslala mehanizirane okrepitve in povečala frekvenco zračnih napadov na enote TO ter nekatere radijske in televizijske oddajnike v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} Po opažanju švicarskega novinarja in zgodovinarja [[Viktor Meier|Viktorja Meierja]], ki je bil v času konflikta v Sloveniji, je bil to za slovensko stran najbolj kritičen trenutek desetdnevnega spopada: "''Samo en trenutek je bil med celotnim spopadom, ki je vnesel nekaj živčnosti med slovensko vodstvo. To je bilo med 1. in 2. 7. 1991, ko je vojska začela iz zraka napadati slovenske cilje, med drugim televizijske oddajnike in komunikacijske naprave. Slovenci niso imeli orožja, s katerim bi se branili visoko letečih letal''."<ref>{{Navedi knjigo|title=Yugoslavia: a history of its demise|last=Meier|first=Viktor|publisher=Routeledge|year=1999|location=London}}</ref>{{Rp|page=171}} Načelnik Republiškega štaba TO je novemu načelniku 5. vojaškega območja v Zagrebu generalu Životi Avramoviću predlagal ustavitev ognja. Avramović je pobudo za novo premirje zavrnil, saj se slovenska stran ni držala niti predhodnih dveh.<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Na Avramovića se je s podobno prošnjo in vprašanji glede stopnjevanja letalskih napadov obrnil tudi republiški sekretar za notranje zadeve [[Igor Bavčar]]. Dobil je jedrnat odgovor: "''To je šele začetek''."<ref>{{Navedi knjigo|title=The Making of the Slovenian State 1988–1992: the Collapse of Yugoslavia|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga.|year=1994|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=195}}<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} 2. 7. 1991 je slovenska stran prejela depešo italijanskega člana posredniške "trojke ES" De Michelisa, v kateri ji je očital, da ne spoštuje premirja, dogovorjenega 30. 6. 1991. De Michelis je tudi v italijanskih medijih kritizira slovensko politično vodstvo, ker slednje ne nadzira TO, medtem ko od JLA zahteva, naj preda orožje, in tako ogroža dogovor o sklenitvi miru. Spor med "jastrebi", ki so navkljub že dogovorjenemu premirju želeli zaostriti spopad, in pomirjujočimi "golobi" je začasno razbil enotnost slovenskega vodstva. Član Predsedstva RS [[Ciril Zlobec]] je ravnanje republiškega sekretarja za obrambo Janeza Janše in republiškega sekretarja za notranje zadeve Igorja Bavčarja označil za državni udar. Očital jima je, da vojno vodila za hrbtom Predsedstva RS.<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} Bavčar in Janša sta bila namreč na čelu koordinacijskega telesa za delovanje v izrednih razmerah, ustanovljenega 18. 3. 1991 in popolnjenega z operativci z Republiškega sekretariata za notranje zadeve in Republiškega štaba TO,<ref name=":4" />{{Rp|page=268}} tj. bila sta na čelu telesa, ki je usklajevalo operacije oboroženih formacij RS. "Republiška koordinacija" je skušala tudi z uporabo psihološko-propagandnih prijemov zastraševanja, kot so bile izmišljene teroristične akcije JLA in zaigran spopad z JLA v bližini poslopij republiških oblasti v Ljubljani, vplivati na politične odločevalce in pri slednjih izposlovati odobritev vojnih ukrepov, ki bi prispevali k zaostritvi spopada.<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-napadom-diverzantov-jla-so-skrili-strelski-pohod-teritorialca/340652|title=Z "napadom diverzantov JLA" so skrili strelski pohod teritorialca|date=1. 6. 2014|accessdate=8. 4. 2026|publisher=MMC RTV SLO|last=Brankovič|first=Jure}}</ref> "Koordinacija" se zaradi svoje gorečnosti ni razhajala le z "golobi" v političnem vodstvu, pač pa tudi z nekaterimi poveljniki TO. Čeprav večina v Sloveniji nameščenih enot JLA ni sodelovala pri izvrševanju "carinskega" odloka zvezne vlade, so nekateri politični odločevalci in višje rangirani poveljniki TO že od samega začetka želeli razširiti in zaostriti konflikt z napadi na večje in močno oborožene enote JLA, ki so ostale v vojašnicah.<ref name=":4" />{{Rp|page=293}} Akterji, ki so JLA očitali krvoločnost, so sami hrepeneli po eskalaciji konflikta in forsirali napade na močno oborožene vojašnice z večjimi posadkami, praviloma umeščene v urbano okolje. S spopadi v urbanem okolju bi tvegali razdejanje mest in morijo civilistov. Prenapeteži v "koordinaciji" so ukazali napade v Ljubljani, kjer se je nahajalo 7 vojašnic JLA, in na Vrhniki, kjer je bila nameščena oklepna brigada JLA. Tako je poveljnik pokrajinskega štaba TO (PŠTO) Ljubljana [[Miha Butara]] prejel ustni ukaz v. d. načelnika [[:sl:Republiški_štab_Teritorialne_obrambe_Republike_Slovenije|Republiškega štaba TO]] [[:sl:Janez_Slapar|Janeza Slaparja]], naj enote TO napadejo vse vojašnice v ljubljanski pokrajini, tudi na Vrhniki, s ciljem, da se bo streljalo oziroma pokalo. Ker je Butara zavrnil z željo po "pokanju" podprt ukaz z argumentom, da imajo enote pod njegovim poveljstvom situacijo in vse vojašnice v pokrajini pod nadzorom, je Slapar pismen, šifriran ukaz preko sredstev zvez poslal mimo Butare vsem Butari prvo podrejenim enotam. A tudi poveljniki enot, ki so bile v blokadi vojašnic, so ukaz za napad zavrnili oziroma ga ignorirali. Za Slaparjem je napad na vse vojašnice zahteval tudi vodja "republiške koordinacije" Bavčar. Rezultat je bil enak – zaradi nesmiselnosti je ukaz ostal neizpolnjen. 29. 6. 1991 je Butaro na mestu poveljnika PŠTO Ljubljana zamenjal Janez Lesjak. '''OPOMBA PRODAJA OROŽJA''' === Stopicanje k miru === ==== JLA diktira pogoje premirja ==== 2. 7. 1991 sta v Ljubljano prispela predsednik PSFRJ Mesić ter makedonski član PSFRJ [[:bs:Vasil_Tupurkovski|Vasil Tupurkovski]] in s slovensko stranjo začela pogajanja za novo premirje. Med pogajanji s slovenskim vodstvom sta bila na telefonski povezavi s predsednikom zvezne vlade Markovićem, ki je bil za premirje, in generalom Kadijevićem, ki je bil proti, saj ni verjel, da ga bo slovenska stran tokrat spoštovala: ''"Slovenija je hotela vojno, sedaj jo ima''." Vztrajal je, da mora Slovenija kapitulirati, Kučan pa na kolena.<ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=The demise oy Yugoslavia: a political memoir|last=Mesić|first=Stipe|publisher=Central European University Press|year=2004|location=Budimpešta}}</ref>{{Rp|page=109}} Ogorčena slovenska stran je na koncu pristala na pogoje premirja, ki jih je diktiral general Kadijević: vzpostavitev prvotnega stanja na mejah; popolna deblokada enot in ustanov JLA; vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine; umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije; takojšnja izpustitev vseh ujetnikov.{{listref|VII|p=302—303}} Predsednik Skupščine RS [[:sl:France_Bučar|France Bučar]] je pristanek na pogoje premirja, v veliki meri prilagojene diktatu JLA, komentiral z besedami: "''To je puč. Gre za proti-slovenski diktat''."<ref name=":8" />{{Rp|page=111}}<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Prav pristanek slovenske strani na "proti-slovenski diktat" je (2. 7. 1991 ob 18. uri<ref name=":8" />{{Rp|page=112}}) ustavil napade "pučistične" JLA. "Diktat" je bil osnova 7. 7. 1991 sprejete brionske deklaracije, s katero se je spopad v Sloveniji tudi formalno končal. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve zvezne vlade o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.<ref name=":4" />{{Rp|page=303}} ==== Starši nabornikov za mir ==== 3. in 4. 7. 1991 sta bila relativno mirna dneva v Sloveniji, v Srbiji pa sta minila v znamenju burnih protestov sorodnikov srbskih nabornikov JLA, vpletenih v spopad v Sloveniji. Terjali so vrnitev svojih otrok/bratov domov, srbska opozicija pa umik JLA iz Slovenije in ustanovitev srbske vojske.{{listref|IV|p=60—64}} 3. julija je iz Beograda v Ljubljano prispel konvoj avtobusov s približno 500 starši. Tudi v drugih republikah so organizirane skupine staršev na vodstvo JLA naslavljale zahteve, naj njihove sinove čim prej umakne iz Slovenije oziroma jih ne vključuje v vojaške spopade. Pritiski staršev so imeli velik medijski odmev v Srbiji in so znatno vplivali na odločitev srbskega političnega vrha in poveljstva JLA za čimprejšnji umik enot iz Slovenije.{{listref|VII|p=305}} ==== Izmikanje dogovorjenemu in dogovarjanje v zaodrju ==== 4. 7. 1991 so se enote JLA, skladno z dogovorjenim premirjem, začele umikati v vojašnice v Sloveniji in na Hrvaškem. Vojašnice JLA v Sloveniji so znova priključili na telekomunikacijsko, energetsko in vodovodno oziroma komunalno infrastrukturo. Do 12. ure so bili vsi mejni prehodi pod nadzorom slovenskih oboroženih formacij. Sproščen je bil cestni promet.<ref name=":4" />{{Rp|page=306}} Istega dne je Predsedstvo SFRJ sprejelo sklepe, skladne s dogovorjenimi pogoji premirja, da se takoj izpustijo vsi ujetniki, da se do poldneva 5. julija JLA in zveznemu sekretariatu za notranje zadeve vrnejo objekti in oprema, da se sprostijo zračne komunikacije in da se do poldneva 7. julija v Sloveniji vzpostavi stanje pred razglasitvijo samostojnosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=65}} Ker slovenska stran ni izpolnila nekaterih zavez premirja, dogovorjenega 2. 7. 1991, ali pa jih ni izpolnjevala ustrezno hitro, je vrh JLA ponovno začel groziti Sloveniji, steklo pa je tudi načrtovanje novih akcij JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=306—309}} Slovensko vodstvo, ki je pristanek na pogoje premirja, oblikovane po diktatu JLA, le hlinilo, je bilo tako stisnjeno med grožnje vrha JLA in pritiske iz tujine, naj izvrši sklepe PSFRJ. Repe: "''Imelo je informacije, da jugoslovanska diplomacija v tujini umirja situacijo in da mednarodne dejavnike prepričuje, da zvezna vlada in Predsedstvo SFRJ funkcionirata, da se JLA umika v vojašnice in internacionalizacija krize ni potrebna. Ob sprejetju pogoja, da se na mejah vzpostavi stanje pred 25. 6. 1991 in da se v zvezni proračun vplačujejo tudi carine, in ob 'potolaženi Evropi', za katero je bilo v Sloveniji (kot je rekel Kučan) očitno prelito premalo krvi, bi bila Slovenija po mnenju slovenskih oblasti spet tam, kjer je bila: v enotni Jugoslaviji, ki jo podpira zahodna diplomacija, in v neskončnih dogovarjanjih z zveznimi oblastmi, ki ne bi vodila nikamor''".<ref name=":4" />{{Rp|page=307}} Zaradi slovenskega izigravanja pogojev premirja, pa tudi zaradi notranjepolitične dinamike v Srbiji (svojci zahtevajo vrnitev nabornikov s služenja vojaškega roka v Sloveniji, srbska opozicija nabornike in rezerviste poziva k dezerterstvu in terja ustanovitev srbske vojske), sta srbski predsednik Milošević in član PSFRJ Jović 5. 7. 1991 od zveznega sekretarja za obrambo generala Kadijevića v zakulisnem pomenku zahtevala, da iz JLA odstrani vse Hrvate in Slovence in jo čim prej umakne iz Slovenije na nove meje Karlovec—Plitvice na zahodu, Baranja, Osijek, Vinkovci—Sava na vzhodu in Neretva na jugu in tako vzpostavi nadzor nad ozemlji s srbskim prebivalstvom. Kadijević je sprejel njune zahteve.<ref name=":6" />{{Rp|page=340}}<ref name=":3" />{{Rp|page=67}} === Ultimat Evropske skupnosti na Brionih === ==== Suspenz razglasitve samostojnosti ==== Slovenska politika izvršenih in enostranskih dejanj, ki je vodstvo RS ni tajilo in jo odkrito priznalo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=75,355}} je izzvala reakcijo zvezne vlade in ES. Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo JLA vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, ES pa je RS postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Osnovo deklaracije je predstavljal Kadijevićev "diktat", ki ga je slovenski strani vsilil 2. 7. 1991, z nekaj manjšimi popravki, ki so jih dodali posredniki ES. Z deklaracijo, podpisano na Brionih 7. 7. 1991, se je v Sloveniji formalno končal oborožen spopad. S podpisom in ratifikacijo [https://sl.wikisource.org/wiki/Brionska_deklaracija brionske deklaracije] je RS, kot je ugotovila [[:en:Arbitration_Commission_of_the_Peace_Conference_on_Yugoslavia|arbitražna ("Badinterjeva") komisija]], "''suspendirala razglasitev samostojnosti''"<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} z dne 25. 6. 1991 in pristala na povrnitev stanja pred tem datumom.{{efn|Pravna mnenja in sklepi Badinterjeve komisije so bili za vse strani obvezujoči.^Repe:372}} Deklaracija ni le zamrznila procesa osamosvajanja, terjala je kar njegovo retrogradacijo, saj je narekovala, da v veljavo stopi sporazum med slovensko in zvezno vlado, podpisan 20. 6. 1991, da so carine zvezni prihodek, da slovenska milica in cariniki na mejah mednarodno priznane SFRJ v Sloveniji delujejo skladno z zveznimi predpis, da nadzor nad zračnim prostorom nad Slovenijo spet prevzamejo zvezni kontrolorji, da slovenska stran deblokira vojašnice JLA, izpusti ujetnike, vrne zaseženo orožje, opremo in objekte JLA ter de-aktivira TO.<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} (Po podpisu brionske deklaracije je zvezna vlada od oblasti RS terjala, naj v zvezni proračun takoj preusmeri carinske prihodke, zvezno obrambno ministrstvo pa, naj na služenje vojaškega roka v JLA napoti 4000 slovenskih nabornikov.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}}) Deklaracija je naložila JLA, da enote, ki jih je uporabila v "carinski" intervenciji, umakne v vojašnice. Umika JLA iz Slovenije deklaracija ni predvidela! ==== Slovenska kapitulacija ==== Če je vojna nadaljevanje politike z drugimi sredstvi (Clausewitz), potem v vojni zmaga stran, ki zaščiti svoje politične interese ali jih celo vsili sovražni strani. Spopad v Sloveniji se ni končal s slovensko zmago, saj slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Deklaracija je pomenila suspenz junijske razglasitve samostojnosti. Predsednik Predsedstva RS Kučan, ki je vodil slovensko pogajalsko ekipo, je že na pogajanjih 7. 7. 1991 na Brionih deklaracijo, ki jo je v podpis ponudila delegacija ES, označil za slovensko kapitulacijo. Ocenil je, da pomeni omejevanje pravice do samoodločbe, da od sprejete deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti RS ne ostaja skoraj nič, ostajajo pa mrtvi in ranjeni ter milijardna škoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=352}} Brionska deklaracija je v slovenski tabor vnesla nejevoljo, začelo se je tudi medsebojno obtoževanje. Tudi za demosovca in poslanca [[:sl:Vitomir_Gros|Vitomirja Grosa]] je bila deklaracija enaka kapitulaciji: "''To so nam zakuhali komunisti. Za kapitulacijo je odgovoren Kučan. Vedno se je govorilo, kako dobro se znajo pogajati. Zdaj pa se je pokazalo, da še solate ne znajo prodajati''."<ref name=":4" />{{Rp|page=356}} Podpredsednik Demosove vlade [[:sl:Leo_Šešerko|Leo Šešerko]] je brionsko deklaracijo v avstrijskih medijih označil kot katastrofo,<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} predsednik Skupščine RS Bučar, ki je sodeloval na pogajanjih na Brionih, pa pristanek slovenske strani na končno besedilo deklaracije kot posledico ultimata oziroma diktata ES.<ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Soočenje z Evropo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Lesjak|first=Miran|page=1|location=Ljubljana}}</ref> Van den Broek, član posredniške "trojke ES", je med pogajanji ostal neuklonljiv: če bo slovenska stran vztrajala pri enostranskih odločitvah in zavrnila deklaracijo, bo ES zaključila svojo posredniško misijo, Slovenija pa se bo s svojim najhujšim sovražnikom morala soočiti sama.<ref name=":4" />{{Rp|page=353}} Slovensko vodstvo je ocenilo, da je razdružitev in polna osamosvojitev RS (zunaj okvira Jugoslavije) v danih razmerah nemogoča; obudilo je idejo samostojnosti RS v okviru jugoslovanske konfederacije.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Skupščina Republike Slovenije sprejela brionsko deklaracijo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vukelić|first=Majda|page=1}}</ref> Za tiste, ki so opozorila Zahoda glede nesprejemljivosti slovenskih enostranskih potez, izrečena že pred razglasitvijo samostojnosti, vzeli resno, "ultimat", ki vsebuje preklic razglasitve samostojnosti, ni bil veliko presenečenje. ES je Sloveniji postavila "ultimat", ker je bila, opaža zgodovinar Repe, "''v očeh večine zahodnih držav, zlasti velikih sil, začetnik procesov, ki bi se lahko razširili na etnije ne le na Balkanskem polotoku, ampak tudi na ozemlju [[:en:Soviet_Union|Sovjetske zveze]]''".<ref name=":4" />{{Rp|page=358}} Hkrati bi lahko bila slovenska osamosvojitev zgled tudi separatističnim silam v državah Zahoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=401}} Zahod je Sloveniji priznal vodilno vlogo pri demokratizaciji Jugoslavije, ker pa je bil slovenski separatizem dojet kot nevaren precedens, je bila politika Zahoda še vse poletje in jesen 1991 usmerjena v ohranjanje Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=358—359}} ==== Ratifikacija brionske deklaracije in izjava Skupščine RS ==== 10. 7. 1991 so poslanci v Skupščini RS deklaracijo ratificirali. Kljub nekaterim burnim reakcijam in pomislekom je bila na koncu potrjena s 189 glasovi ZA, 11 PROTI in 7 vzdržanimi.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}} Repe: "''Slovensko vodstvo (vključno z obrambnim ministrom Janšo) je ocenjevalo, da bi ob zavrnitvi dogovora zelo verjetno prišlo do letalskih napadov in kopenskih spopadov večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos''".<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Ni jasno, kdaj so slovenski politični odločevalci in vojaški analitiki dojeli, da v primeru "polnega bojnega angažiranja" JLA slednje ne morejo poraziti. Če pred spopadom ni bilo resnih analiz vojaške moči in pripravljenosti JLA, ni jasno, zakaj je slovenska stran začela spopad. Zgodovinar Repe je menja, da je slovensko vodstvo pri vprašanju zasedbe zunanje meje SFRJ v Sloveniji in prilastitve carin problem močno podcenilo in se ni zavedalo njegovega mednarodnega konteksta oziroma reakcij na enostransko ravnanje slovenskih oblasti. V nepreudarna dejanja ga je gnala tudi nacionalistična neučakanost. Ker na enostranske poteze slovenske strani pred razglasitvijo samostojnosti RS zvezni organi niso reagirali represivno (izjema so pekrski dogodki) in slovenska politika nedogovorjenih ter zvijačnih potez ni bila sankcionirana, je vodstvo RS menilo, da se bodo enako srečno in brez posledic izšli tudi ukrepi, s katerimi je pospremilo razglasitev samostojnosti – prevzem nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo, napotitev miličnikov in teritorialcev na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji, zasedba mejnih prehodov in zamenjava mejnih oznak. Na Hrvaško, kjer so na isti dan kot v Sloveniji razglasili samostojnost in neodvisnost, a niso odpravili zveznih carinskih pristojnosti na mednarodnih mejnih prehodih, se "carinski odlok" zvezne vlade, izvršen 26. 6. 1991, ni nanašal in je intervencija JLA na zunanji meji SFRJ na Hrvaškem junija 1991 izostala.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Repe ocenjuje, da je bil za slovensko stran odgovor zvezne vlade in JLA na slovensko zasedbo meje in prilastitev carin šokantno presenečenje. Slovenska stran je poleg tega, opaža Repe, neutemeljeno verjela, da bo z zasedbo meje in razglasitvijo samostojnosti (tudi v očeh mednarodnih dejavnikov) izboljšala svoj pogajalski/politični položaj napram zveznim organom. Opisani politični avanturizem, amaterizem in podcenjevanja nasprotnika, ki so bili lastni slovenskim političnim in vojaškim odločevalcem, so predsednika Skupščine RS Bučarja, "''enega izmed očetov samostojne Slovenije''", samokritično napeljali k sklepu, da Slovenija v času osamosvajanja ni bila povsem dorasla nastali situaciji, a je na koncu vendarle udejanjila samostojnost, ker je imela več sreče kot pameti.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/veno-taufer-se-nikdar-ni-bil-pohlep-po-moci-tako-anonimen.html|title=Veno Taufer: "Še nikdar ni bil pohlep po moči tako anonimen"|date=8. 6. 2016|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Delo|last=Bratož|first=Igor}}</ref> Skupaj z brionsko deklaracijo je bila sprejeta še posebna izjava, s katero je Skupščina RS priznala, da za nobeno jugoslovansko republiko ali zvezni organ pravica RS do samoodločbe ni bila sporna, sporen pa je bil način osamosvojitve RS (tj. enostranske poteze slovenskih oblasti).<ref name=":9" /><ref name=":22" /> <s>Izjava implicira, da izpogajana (oziroma z zveznimi zakoni urejena) osamosvojitev, državnost in ozemeljska celovitost RS nikoli niso bili ogroženi in da je bil oborožen spopad, ki ga je začela slovenska stran v imenu zaščite plebiscitne odločitve in obrambe "dežele", nepotreben.</s> === Žrtve === V spopadu v Sloveniji je bilo v vrstah JLA ubitih 12 (pod)častnikov in 31 vojaških obveznikov, med slednjimi je bil en ubit med poskusom dezerterstva. Ubiti sta bili tudi civilni osebi, zaposleni v JLA. Poleg njiju še 20 civilistov, med njimi 14 tujih državljanov. V z vojnim dogajanjem povezanih dogodkih je umrlo osem pripadnikov TO in šest slovenskih miličnikov. Natančneje. V bojih z JLA in zveznimi miličniki je bilo ubitih pet teritorialcev in trije slovenski miličniki. Dva teritorialca sta umrla v "nesreči". En slovenski miličnik je na tretji dan spopada umrl zaradi "telesnih naporov", drugi nekaj dni kasneje med "vračanjem na bojni položaj".<ref>{{Navedi revijo|last=Bukovec|first=Tomaž|date=10. julij 2011|title=Ena žrtev bi bila preveč|magazine=Nedeljski dnevnik|location=Ljubljana|publisher=Dnevnik}}</ref>{{Rp|page=12}} V strelskem obračunu v Ljubljani med dezerterskim teritorialcem in slovenskimi miličniki sta bila ubita dezerter in še en miličnik.<ref name=":15" /> Pripadnike TO so ogrožale tudi pogoste disciplinske kršitve in vojaška neizkušenost v lastnih vrstah, ki so se izrazile v pijančevanju in nesrečah. Republiški sekretar za obrambo Janša je na 57. seji Predsedstva RS 12. 7. 1991 (torej nekaj dni po koncu spopada v Sloveniji) poročal, "''da smo imeli več ranjenih od nesreč kot od bojev''".<ref name=":4" />{{Rp|page=314}} Relativno majhno število žrtev spopada v Sloveniji je posledica odmerjene reakcije JLA na napade oboroženih formacij RS,<ref name=":17" /> nacionalno mešane sestave JLA, ohranjanja komunikacije med nasprotujočima si stranema, defenzivnega ravnanja dela častnikov JLA in slovenskih poveljnikov – tistih v TO, ki so zavrnili po njihovem mnenju brezumne ukaze "republiške koordinacije" za napade, kot tudi nekaterih službujočih v JLA – ter relativno kratkega obdobja spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=317}} == Umik JLA iz Slovenije, osamosvojitev in razpad SFRJ == === Slovensko-srbski "posel" === Po mnenju ambasadorja ZDA Zimmermanna je slovenska stran poleti 1991 začela spopad, a slovenske oborožene sile bi imele malo možnosti za vojno prevlado, če bi JLA v Sloveniji izpeljala protinapad z glavnino svojih sil. Protinapad se ni zgodil zahvaljujoč dogovoru z Miloševićem glede umika JLA iz Slovenije. Za Miloševića je bil umik JLA realizacija cilja, po mnenju ambasadorja zastavljenega že leta 1989, ko je začel Slovence "potiskati" iz Jugoslavije. Slovencev ni prenašal zaradi njihove svobodomiselnosti, samosvojega ravnanja in kritike srbske politike na Kosovu. O možnosti umika JLA iz Slovenije sta se že pred spopadom v Sloveniji pogovarjala člana Predsedstva SFRJ (PSFRJ) Drnovšek in Jović. Na dan podpisa brionske deklaracije in v dneh, ki so sledili, sta nadaljevala tozadevne pogovore. Kmalu je Jović Drnovšku prenesel sporočilo, da (pro)srbski blok v PSFRJ podpira umik JLA iz Slovenije.<ref name=":7" />{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} ==== Glasovanje Predsedstva SFRJ o umiku JLA iz Slovenije ==== 18. 7. 1991 (11 dni po podpisu brionske deklaracije) je PSFRJ na zasedanju v Beogradu že glasovalo o umiku JLA iz Slovenije. Večina članov PSFRJ je umik podprla, član PSFRJ iz BiH [[Bogić Bogićević]] se je vzdržal, proti je glasoval le hrvaški član Mesić. Proti se je izrekel tudi predsednik zvezne vlade Marković, ki sicer ni imel pravice glasovanja v PSFRJ, obrambni minister njegove vlade Kadijević pa je bil na presenečenje mnogih za umik.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Čeprav sta RS in RH imeli v mnogočem podobne interese in poglede glede razrešitve "jugoslovanskega vprašanja" ter sta pogosto delovali kot zavezniški republiki, so politični odločevalci na Hrvaškem nasprotovali takojšnjemu umiku JLA iz Slovenije. Zavedali so se, da je umik Miloševićev domislek oziroma projekt,<ref name=":8" />{{Rp|page=181}}<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} da pomeni poskus politične in vojaške osamitve RH in da bo verjetno končna posledica umika povečana koncentracija vojaštva in vojaške tehnike JLA na območjih s srbsko manjšino na Hrvaškem. Razumeli so, da se Milošević pripravlja na vojno (za ozemlja in nove meje) na Hrvaškem in v BiH.<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} ==== Presenečena "Evropa" ==== Tudi posredniška "trojka ES" ni skrivala presenečenja, umik JLA iz Slovenije je bil po mnenju nekaterih "Evropejcev" v nasprotju z brionsko deklaracijo oziroma odmik od nje.<ref name=":3" />{{Rp|page=75}} Tako, kot je Markoviću dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kršilo dogovorjena premirja z JLA, tako je slovensko vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo brez želje in iskrene namere, da izpolni njene določbe. Čim je slovenska stran dobila priložnost za dogovor z vodstvom Srbije glede umika JLA, je postalo jasno, da bo večina določb brionske deklaracije ostala neizpolnjena. Kako so bili izigrani "Evropejci" in deklaracija, je kasneje povzel predsednik Skupščine RS Bučar: "''Pa smo lepo šli'' [na Brione]'', nekako s priklonjeno glavo, vse smo jih'' [posrednike ES] ''ubogali, naredili smo pa po svoje in to se nam je obrestovalo''."<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} Izglasovanje sklepa o umiku JLA iz Slovenije je pripomoglo k postopni spremembi stališča Zahoda glede osamosvojitve RS. Vsaj nekaterim političnim odločevalcem na Zahodu je postalo jasno, da sta Slovenija in Srbija nepreklicno odpisali "drugo Jugoslavijo" v katerikoli politično-organizacijski obliki.<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} ==== Umik JLA – pogoj samostojnosti RS ==== Ključni del slovensko-srbskega "posla" poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. RS je šele z umikom JLA zares dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Slovensko vodstvo je lahko navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je s pomočjo srbskega vodstva (glede hitrega umika JLA) nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. RS je 25. 6. 1991 sicer razglasila (ne-izpogajano) neodvisnost, a je 7. 7. 1991 z brionsko deklaracijo razglasitev suspendirala za vsaj tri mesece. Šele 8. 10. 1991, ko je lahko umaknila suspenz razglasitve samostojnosti, je, ugotavlja Badinterjeva komisija, dokončno pretrgala vse vezi z organi SFRJ in po mednarodnem pravu postala samostojna država.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} (Zato je [[:en:Robert_Badinter|Badinterjeva]] komisija Sloveniji priznala pravico do sukcesije od 8. 10. 1991 dalje.<ref name=":11" />{{Rp|page=1589}}) Ker je bila poleti 1991 RS še vedno del SFRJ, je bila smiselna tudi Drnovškova prisotnost in glasovanje na sejah PSFRJ; tudi na tisti, na kateri je bil izglasovan umik JLA iz Slovenije. Odlok o umiku formalno ni prejudiciral ne ozemeljske celovitosti ne prihodnje ureditve Jugoslavije, slovenskim pripadnikom stalne sestave JLA pa je dopustil možnost, da se v treh mesecih odločijo, ali bodo nadaljevali svoje službovanje v JLA. 26. 10. 1991 so ozemlje Slovenije zapustili zadnji vojaki JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=315—317}} Z razglasitvijo samostojnosti RS in RH ter z umikom iz Slovenije je dobila pospešek etnična preobrazba JLA. V kadrovskem smislu se je postopno preobrazila v srbsko-črnogorsko vojsko, jugoslovanska je bila le še po imenu. Formalno je bila ukinjena 20. 5. 1992. === JLA na ozemlju Republike Slovenije ni bila tuja agresorska vojska === JLA poleti 1991 na ozemlju RS ni bila tuja agresorska vojska, pač pa legalna vojaška formacija vse do razdružitve RS z drugimi jugoslovanskimi republikami oktobra 1991. To izhaja iz brionske deklaracije, ki jo je 10. 7. 1991 ratificirala Skupščina RS, iz mnenja Badinterjeve komisije<ref name=":11" />{{Rp|pages=1587—1589}} in odločb slovenskih sodišč. Višje sodišče v Celju je marca 1996 izdalo odločbo, s katero je kot neutemeljeno zavrnilo kazensko ovadbo iz leta 1993 zoper generala nekdanje JLA Konrada Kolška. Kolšek, ki je bil poleti 1991 poveljnik 5. vojaškega območja, je bil obtožen, da je kot Slovenec zagrešil zločin s služenjem v sovražni tuji vojski in ravnanjem proti slovenski ustavni odločbi o osamosvojitvi. Sodišče je zadevo Kolšek vseeno umestilo v pravni okvir nekdanje Jugoslavije, saj je slednja v času krajšega oboroženega spopada v Sloveniji še obstajala kot pravni subjekt in mednarodno priznana država. Sodišče je ugotovilo, da JLA v času, ko je bil njen pripadnik Kolšek, ni bila sovražna tuja vojska in da je o tuji vojski mogoče govoriti šele po tem, ko je potekel trimesečni rok, v katerem so se morali slovenski pripadniki stalne sestave JLA odločiti, ali bodo ostali v JLA.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160303234102/http://www.hri.org/news/balkans/serb/1996/96-05-20.serb.html#11|title=Yugoslav people’s army did not make aggression on Slovenia|date=19. 5. 1996|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Politika}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Tožilska in sodna praksa v Republiki Sloveniji glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov leta 1991|last=Prešeren|first=Marko|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|year=2009|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=55—56}} == Opombe == {{opombe|group=efn}} == Sklici == {{sklici}} __VSILIKAZALOVSEBINE____KAZALO__ 4cfns7wszxszu00kcuogedgwr3wkych 0 586205 6676695 6628431 2026-05-16T21:26:07Z ~2026-13659-49 255600 6676695 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji | name = Reggio Emilia | official_name = Città di Reggio nell'Emilia | native_name = | image_skyline = Reggio emilia panorama e Ghiara.jpg | imagesize = 220px | image_alt = | image_caption = Razgled | image_flag = Flag of Reggio Emilia.svg | image_shield = Reggio Emilia-Stemma.svg | shield_alt= | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = <!-- wd --> | coordinates_footnotes = | region = [[Emilija - Romanja]] | province = [[Pokrajina Reggio Emilia|Reggio Emilia]] | frazioni = | mayor_party = | mayor = [[Marco Massari]] | area_footnotes = | area_total_km2 = 230,66 | population_footnotes = | population_total = 172818 | population_as_of = 31. marec 2025 | pop_density_footnotes = | population_demonym = sl. Reggiančani<br>it. reggiani | elevation_footnotes = | elevation_m = 56 | twin1 = | twin1_country = |istat=035033| saint = sveti Prosper | day = 24. november | postal_code = 42121–42124 | area_code = 0522 | website = {{Official website|http://www.comune.reggioemilia.it}} | footnotes = }} '''Reggio Emilia''' (narečno ''Rèş'' ali ''Rèz''; do leta 1861 ''Reggio di [[Lombardija|Lombardia]]''), uradno '''Reggio nell'Emilia''', je [[mesto]] in [[občina]] na južni strani [[Padska nižina|Padske nižine]], središče [[Pokrajina Reggio Emilia|istoimenske pokrajine]] in s 173.000 ljudmi četrto največje mesto dežele [[Emilija - Romanja]] v severni Italiji. [[Univerza v Modeni in Reggiu Emilia]] (UniMoRe) je italijanska državna univerza, ena najstarejših v Evropi, katere začetki kot ''Studium'' v [[Modena|Modeni]] segajo v leto 1175, v Reggiu pa v leto 1188. == Naselja == * [[Bagno, Reggio Emilia|Bagno]] * [[Cadè]] * [[Canali, Reggio Emilia|Canali]] * [[Castellazzo, Reggio Emilia|Castellazzo]] (odcepitev od Marmirola leta 1935) * [[Cavazzoli]] * [[Cella, Reggio Emilia|Cella]] * [[Codemondo]] * [[Coviolo]] * [[Corticella, Reggio Emilia|Corticella]] (odcepitev od Bagna leta 1948) * [[Fogliano, Reggio Emilia|Fogliano]] * [[Gaida, Reggio Emilia|Gaida]] * [[Gavassa]] * [[Gavasseto]] * [[Mancasale]] * [[Marmirolo, Reggio Emilia|Marmirolo]] * [[Masone, Reggio Emilia|Masone]] * [[Massenzatico]] * [[Ospizio, Reggio Emilia|Ospizio]] * [[Pieve Modolena]] * [[Pratofontana]] * [[Rivalta, Reggio Emilia|Rivalta]] * [[Roncadella]] * [[Roncocesi]] * [[Sabbione]] * [[San Bartolomeo, Reggio Emilia|San Bartolomeo]] * [[San Maurizio, Reggio Emilia|San Maurizio]] * [[San Pellegrino, Reggio Emilia|San Pellegrino]] * [[San Prospero Strinati]] * [[Santa Croce, Reggio Emilia|Santa Croce]] (odcepitev od Ospizia in Mancasala leta 1914) * [[Sesso, Reggio Emilia|Sesso]] == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Reggio Emilia| ]] [[Kategorija:Mesta v Emiliji - Romanji]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta v Italiji]] {{normativna kontrola}} t6io45syys5otdpgl52dvkheektiylv 0 586475 6676535 6664618 2026-05-16T14:27:57Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676535 wikitext text/x-wiki [[Slika:Early_Localization_Native_Americans_USA.jpg|thumb|levo|Ozemlja ameriških staroselcev v predkolonialnem obdobju]] [[Slika:Natchez_map.png|thumb|Zemljevid iz leta 1682]] '''Taensa''' (tudi Taënsas, Tensas, Tensaw in Grands Taensas v francoščini<ref name=HODGE>{{Cite book| title= Handbook of American Indians North of Mexico |volume=4| author= Hodge, Frederick Webb | author-link= Frederick Webb Hodge | url= https://books.google.com/books?id=WouVBgAAQBAJ&q=grands+Taensas&pg=PA669 | access-date=2018-01-22 |isbn=9781582187518|date=July 2003|publisher=Digital Scanning}}</ref>) so bili staroselsko pleme v [[ZDA|Združenih državah Amerike]], katerega naselbine so se ob evropskem stiku v poznem 17. stoletju nahajale v današnji župniji Tensas v [[Louisiana|Louisiani]].<ref name=MooneyTCE1912>{{cite encyclopedia | author = Mooney, James | year = 1912 | author-link= James Mooney | editor = Knight, K. | title = Taensa Indians | encyclopedia = [[Catholic Encyclopedia]] | location = New York, NY | publisher = Robert Appleton Co. | url = http://www.newadvent.org/cathen/14429c.htm | access-date = 2018-01-22 }}</ref> Pomen imena, ki ima še dodatne različice črkovanja Taenso, Tinsas, Tenza ali Tinza, Tahensa ali Takensa in Tenisaw,<ref name=HODGE/><ref name=TSH_Taensas>{{cite journal | author = Campbell, Thomas N.| date=15 June 2010 | title = Taensa Indians | journal = Handbook of Texas Online | doi=10.1093/oxfordhb/9780199233762.003.0005 | url = https://www.tshaonline.org/handbook/online/articles/bmt04 | access-date=March 7, 2017| url-access = subscription }}</ref> ni znan. Verjame se, da gre za avtonim. Taensa se ne sme zamenjevati z [[Avoyel]] (ali Avoyelles), ki so jih [[Francozi]] poznali kot petits Taensas (angleško: Little Taensa), in so bili omenjeni v spisih raziskovalca Pierra Le Moyne d'Ibervilla leta 1699.<ref name=WEBB2/> Taensa so tesneje povezani z ljudstvom [[Natchez]] in oboji veljajo za potomce pozne prazgodovinske kulture Plaquemine.<ref name=LP:PM>{{cite web | author = Neuman, Robert W. | author2 = Hawkins, Nancy W. | year = 1993 | title = Louisiana Prehistory : Plaquemine-Mississippian | location = Baton Rouge, LA | publisher = Louisiana Archaeological Survey and Antiquities Commission, Louisiana Dept. Culture, Recreation and Tourism | url = http://www.crt.state.la.us/dataprojects/archaeology/virtualbooks/LAPREHIS/plaqu.htm | access-date = 2018-01-22 | archive-date = 2015-04-02 | archive-url = https://web.archive.org/web/20150402054220/http://www.crt.state.la.us/dataprojects/archaeology/virtualbooks/LAPREHIS/plaqu.htm | url-status = dead }}</ref> Taensa so se zaradi sovražnosti [[Chickasaw]] in [[Yazoo]] plemen najprej preselili nižje ob reki [[Mississippi]]. Leta 1715,<ref name=BRASSEAUX>{{cite book| title= Acadiana: Louisiana's Historic Cajun Country | author= Brasseaux, Carl A. | url= https://books.google.com/books?id=n4FcOXM7YlAC&q=Taensa&pg=PA30 | publisher= LSU Press | date= 2011 | isbn= 9780807139646 | page= 30 }}</ref> zaščiteni s strani Francozov, so se preselili na ozemlja blizu sedaj istoimenske reke Tensas blizu Mobile, Alabama.<ref name=MooneyTCE1912/> Ko so Francozi leta 1763, po porazu v [[Francoska in indijanska vojna|sedemletni vojni]] prepustili Mobile in svoje drugo ozemlje vzhodno od reke Mississippi Britancem, so se Taensa in druga majhna plemena vrnila v Louisiano in se naselila blizu reke Red River. Leta 1805 jih je bilo okoli 100. Kasneje so se preselili južno do Bayou Boeuf in še kasneje do Grand Lake (Louisiana), "po čemer je ostanek izginil iz zgodovine."<ref name=MooneyTCE1912/> ==Zgodovina== ===Prazgodovina=== [[File:Plaquemine culture map HRoe 2010.jpg|right|thumb|Geografski obseg kulture Plaquemine in nekatera njena glavna najdišča v dolini Spodnje reke Mississippi]] Taensa in tesno povezani [[Natchez]] so potomci pozne prazgodovinske kulture Plaquemine (1200–1700 n. št.). Kultura Plaquemine je bila različica [[Misisipijska kultura|Misisipijske kulture]], osredotočena na dolino Spodnje reke Mississippi. Imeli so kompleksne politične in verske institucije ter živeli v velikih vaseh, osredotočenih na ceremonialne ploščadaste gomile. Bili so predvsem poljedelci, ki so gojili koruzo, buče, bučke, fižol in tobak.<ref>{{cite journal| journal= Midcontinental Journal of Archaeology | title= Plaquemine architecturaal patterns in the Natchez Bluffs and surrounding regions of the Lower Mississippi valley | author= Brown, Ian W. | jstor= 20707952 | volume= 10 | issue= 2 |date= 1985 | pages= 251–305}}</ref><ref name=LP:PM/><ref name=DOWNS>{{citation | title= The glass site (22Wr502): An investigation of Plaquemine culture architecture, occupation, and interaction in the northern portion of the Natchez Bluffs region, Mississippi | author= Downs, Lauren Elizabeth |publisher= The University of Alabama| date= 2012 | url= https://www.proquest.com/openview/c710bfb7e6d4f54e0a0ef54af7130ada/1.pdf?pq-origsite=gscholar&cbl=18750&diss=y | access-date = 2018-01-22}}</ref> Imeli so dolgo zgodovino na tem območju, ki sega nazaj skozi zgodnejši kulturi Coles Creek (700–1200 n. št.) in Troyville (400–700 n. št.)<ref name="ROE in REES">{{cite book| editor1-last=Rees |editor1-first=Mark A. |editor2-last=Livingood |editor2-first=Patrick C.| author=Roe, Lori |chapter= Coles Creek antecedents of Plaquemine mound construction |title= Plaquemine Archaeology| url=https://archive.org/details/plaqueminearchae00rees | url-access=limited | publisher= University of Alabama Press |year=2007| pages =[https://archive.org/details/plaqueminearchae00rees/page/n34 20]–37 }}</ref> do kulture Marksville (100 pr. n. št. do 400 n. št.), ki je bila sočasna s tradicijami Hopewell današnjega Ohia in Illinoisa.<ref>{{cite web | author = Neuman, Robert W. | author2 = Hawkins, Nancy W. | year = 1993 | title = Louisiana Prehistory : Marksville | location = Baton Rouge, LA | publisher = Louisiana Archaeological Survey and Antiquities Commission, Louisiana Dept. Culture, Recreation and Tourism | url = https://www.crt.state.la.us/dataprojects/archaeology/virtualbooks/LAPREHIS/marca.htmthis | access-date = 2018-01-22 }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=April 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V regiji porečja Tensas, kjer so bile najdene njihove vasi, je v neposredni bližini več ceremonialnih najdišč iz obdobja Coles Creek in Plaquemine s ploščadastimi gomilami, vključno z gomilami Balmoral iz obdobja Coles Creek (naseljene okoli 700 in 1200 n. št.) ter najdišči Routh Mounds (naseljene okoli 1200 do 1350 n. št.) in Flowery Mound (naseljene okoli 1200–1541) iz obdobja Plaquemine.<ref name=FLOWERY>{{cite web| title = Indian Mounds of Northeast Louisiana : Flowery Mound | access-date=2018-01-25 |publisher= Louisiana Archaeological Survey and Antiquities Commission, Louisiana Dept. Culture, Recreation and Tourism |url= https://www.crt.state.la.us/dataprojects/archaeology/moundsguide/flowery.html }}</ref><ref name=BALMORAL>{{cite web | url= https://www.crt.state.la.us/dataprojects/archaeology/moundsguide/index.html | title= Indian Mounds of Northeast Louisiana : Balmoral Mounds |access-date= 2018-01-24 | location = Baton Rouge, LA| publisher=Louisiana Archaeological Survey and Antiquities Commission, Louisiana Dept. Culture, Recreation and Tourism}}</ref><ref name=BALMORAL2>{{cite web| title= Balmoral Mounds| url= https://indiancountrymedianetwork.com/news/balmoral-mound/| publisher= Indian Country Media | access-date=2018-01-24}}</ref><ref name=ROUTH>{{cite thesis|chapter-url=http://rla.unc."""edu/Archives/LMSfiles/Hally1972/Hally%201972.ch3.pdf|chapter=Chapter 3 : Routh Phase|author=Hally, David J.|year=1972|title=The Plaquemine and Mississippian Occupations of the Upper Tensas Basin, Louisiana|access-date=2017-01-25|publisher=Department of Anthropology, Harvard University|location=Cambridge, Massachusetts|degree=Doctoral}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name="ROE in REES"/> ===Prazgodovina=== [[File:DeSoto Map HRoe 2008.jpg|thumb|Zemljevid, ki prikazuje de Sotovo pot skozi jugovzhod]] Po vpadu Hernanda de Sota se je v fazi Transilvansih gomil (1550-1700 n. št.) v porečju Tensas povečal vpliv Misisipijske kulture, ki se je širil proti jugu iz [[Arkansas]]a in severozahodnega Misisipija.<ref name=HALLYVIII>{{Cite thesis |degree= Doctoral | author= Hally, David J.| chapter=Chapter VIII : Summary and conclusions | title= The Plaquemine and Mississippian occupations of the Upper Tensas Basin, Louisiana | chapter-url= http://rla.unc.edu/Archives/LMSfiles/Hally1972/Hally%201972.ch8.pdf | year= 1972 | publisher= Department of Anthropology, Harvard University, Cambridge |access-date= 2018-01-25 }}</ref> Najdišče Jordan Mounds na nekdanjem kanalu Arkansas River v severovzhodni Louisiani, v okrožju Morehouse Parish, je bilo zgrajeno v prazgodovinskem obdobju med 1540 in 1685. Graditelji so bili vsiljena skupina na tem območju, misisipijski ljudje, ki so bili verjetno begunci iz območja reke [[Mississippi]] na vzhodu in so bežali pred propadom svoje družbe, ki so ga povzročile posledice evropskega stika. Do poznih 1600-ih je bilo najdišče opuščeno.<ref name=KIDDER>{{cite journal| jstor=40712974 |title= Excavations at the Jordan Site (16MO1) Morehouse Parish, Louisiana |author= Kidder, Tristam R. |journal= Southeastern Archaeology | volume=11 |issue= 2 | pages=109–131 |year= 1992 }}</ref> Zgodovinarji in arheologi, kot je Marvin Jeter, so teoretizirali, da so bili predniki Plaquemine "severnih Natchezanov" Taensov delno nekateri ljudje, dokumentirani v zgodnjih 1540-ih s strani de Sotove odprave v jugovzhodnem Arkansasu in severozahodnem Misisipiju. Po katastrofalnem srečanju in kasnejšem padcu prebivalstva zaradi vnosa evropskih bolezni in političnih pretresov, ki jih je pustil de Soto, so se preostale populacije severnih Natchezanov preselile navzdol po Misisipiju k svojim južnim Natchezanskim bratrancem.<ref name="JETER in REES">{{cite book| editor1-last=Rees |editor1-first=Mark A. |editor2-last=Livingood |editor2-first=Patrick C.| author=Jeter, Marvin D. |chapter= Outer limits of Plaquemine culture |title= Plaquemine Archaeology| url=https://archive.org/details/plaqueminearchae00rees | url-access=limited | publisher= University of Alabama Press |year=2007| pages = [https://archive.org/details/plaqueminearchae00rees/page/n206 192]–194 }}</ref><ref>{{citation | title= Archeology and Bioarcheology of the Lower Mississippi Valley and Trans-Mississippi South in Arkansas and Louisiana | author1= Jeter, Marvin D. | author2= Rose, Jerome C. G. | author3= Williams, Ishmael Jr. | author4= Harmon, Anna M. | url= http://archeology.uark.edu/wp-content/uploads/2015/04/RS37.pdf | page= 184 | publisher= Arkansas Archeological Survey, U.S. Army Corps of Engineers | date= 1989 | accessdate= 2025-07-06 | archive-date= 2025-09-04 | archive-url= https://web.archive.org/web/20250904152600/https://archeology.uark.edu/wp-content/uploads/2015/04/RS37.pdf | url-status= dead }}</ref><ref>{{cite book| title= The Big Muddy: An Environmental History of the Mississippi and Its Peoples from Hernando de Soto to Hurricane Katrina |url= https://books.google.com/books?id=0oTU7Xz4AasC&q=natchez+plaquemine+de+soto&pg=PT30 | author= Morris, Christoper |publisher= Oxford University Press | date= 2012 |isbn= 9780199977062 }}</ref> ===Evropski stik=== [[File:Chief of the Taensa Indians Receiving La Salle. March 20, 1682 G-001527-20111110.jpg|thumb|right|Zamišljeno srečanje [[René-Robert Cavelier, Sieur de La Salle|La Salla]] s Taensi, slikar George Catlin {{circa|1847}}]] Prvi zanesljivo dokumentiran evropski stik s Taensi je bil leta 1682 z odpravo [[René Robert Cavelier, Sieur de La Salle|La Salle]] , raziskovalca francoskega porekla.<ref>{{cite book| title = Indian Tribes of the Lower Mississippi Valley and Adjacent Coast of the Gulf of Mexico | publisher = U.S. Government Printing Office | author= Swanton, John R. | author-link= John R. Swanton | date= 1911 | url= https://archive.org/details/indiantribeslow00swangoog | quote = taensa indian tribe. | isbn = 978-1332017836 | page= [https://archive.org/details/indiantribeslow00swangoog/page/n293 259] }}</ref> Opisani so bili kot ljudstvo z vasjo ob jezeru St. Joseph, ozkem srpastem meandru, ki se nahaja zahodno od Mississippija, med rekama Yazoo in Saint Catherine Creek (blizu Newelltona v sodobni Tensas Parish). 22. marca 1682 je [[kaplan]], ki je spremljal La Sallea, oče Zenobius, pridigal plemenu na tej lokaciji.<ref>Roger Baudier. (1939), ''The Catholic Church in Louisiana.'' New Orleans, LA : A.W. Hyatt. pp. 16-17.</ref> La Salleov sodelavec Henri de Tonti je Taense ponovno obiskal leta 1686 in 1690. Šteli so približno 1.200 ljudi, razpršenih po sedmih ali osmih vaseh na zahodnem koncu jezera in še eni ob reki Tensas River blizu današnjega Claytona v Concordia Parish.<ref name=WEBB2>{{cite book| title = Handbook of American Indians North of Mexico N-Z | publisher= Smithsonian Institution Bureau of American Ethnology | author= Hodge, Frederick Webb | author-link= Frederick Webb Hodge | date= 1910 | url= https://books.google.com/books?id=NuoNAAAAIAAJ&q=taensa+indian+tribe&pg=PA259 | pages= 668–669 | isbn= 9780384590106 }}</ref><ref name=MooneyTCE1912/><ref name=HITL1542>{{cite book| title = The Historic Indian Tribes of Louisiana: From 1542 to the Present Louisiana | author1= Kniffen, Fred B. | author2= Gregory, Hiram F. | author3=Stokes, George A. | url= https://books.google.com/books?id=wLkyZStoIXQC&q=taensa+village+located+lake+st+joseph&pg=PA48 | publisher = LSU Press| date= 1994 | isbn= 9780807119631 | pages= 48–49}}</ref> Leta 1698 so francoski [[katoliki|katoliški]] misijonarji Antoine Davion in François de Montigny ter J. B. La Source (laik in morebitni služabnik duhovnikov) obiskali Taense;<ref name=BARNETT>{{cite book| title = The Natchez Indians : A History to 1735 | author= Barnett, James F. | url= https://books.google.com/books?id=wIq6wImc2s0C&q=davion%2C+la+source+and+demontigny&pg=PA34 | isbn = 9781604733099 | publisher = University Press of Mississippi| date= 2007|pages= 31–35 }}</ref> de Montigny je med njimi ustanovil kratkotrajno misijo. De Montigny je takrat zabeležil njihovo populacijo kot 700 ljudi. Leta 1699 je francoski raziskovalec Pierre Le Moyne d'Iberville zabeležil, da imajo Taense 300 bojevnikov in živijo v sedmih vaseh, imenovanih Taensas, Chaoucoula, Conchayon, Couthaougoula, Nyhougoula, Ohytoucoulas in Talaspa. Večina teh imen je v muskogeanskem [[Pidžin|pidžin jeziku "Mobilian Jargon"]] in ne v [[natchesan]]ski taenski jezikovni skupini.<ref name=GALLOWAY2>{{Cite book | last=Galloway| first=Patricia |title= Choctaw Genesis, 1500-1700 (Indians of the Southeast)| publisher= [[University of Nebraska Press]] |pages= 186–189 | isbn=978-0803270701 |year=1995}}</ref><ref name=WEBB2/> Med svojim bivanjem pri Taensah je de Montigny preprečil, da bi izvajali dejanja obrednega človeškega žrtvovanja kot del pogrebnih obredov za umrlega poglavarja. Zaradi tega so Taense kasneje krivili de Montignyja, ko je strela udarila v njihov tempelj iz pletenja in blata in ga požgala. Leta 1790 je odšel, da bi se pridružil Natchezom,<ref name=BARNETT/> in njegovo misijo pri Taensah je prevzel [ean-François Buisson de Saint-Cosme. Skupaj z drugimi domorodnimi ljudstvi spodnjega toka reke Mississippi, so Taensa bili v tem obdobju podvrženi napadom sužnjev in epidemijam evropskih bolezni, kot so [[črne koze]]. Ker se je prebivalstvo Taensa stalno zmanjševalo, si je de Saint-Cosme leta 1700 zaman prizadeval, da bi se pridružili veliko večjim Natchezom in združili obe misiji. De Saint-Cosme se je med Taensa in Natchezom naselil za manj kot eno leto, preden je odšel.<ref name=WEBB2/><ref name = MONTIGNY>{{citation | author = Baillargeon, Noël | year = 1974 | title = Dictionary of Canadian Biography : François de Montigny | volume = 3 | location = Toronto, CAN | publisher = University of Toronto/Université Laval | url = http://www.biographi.ca/en/bio/montigny_francois_de_3E.html | access-date = 2017-01-22 }}</ref><ref>{{CathEncy|wstitle= Jean-François Buisson de Saint-Cosme |volume= 13 |last= Mooney |first= James |author-link= James Mooney |short=1 }}</ref><ref>{{cite encyclopedia| encyclopedia= Native America : A State-by-State Historical Encyclopedia | author= Murphree, Daniel S. | date= 2012 | url= https://books.google.com/books?id=QWxg0Il8M74C&q=taensa+smallpox&pg=PA607 | isbn= 978-0313381263 |title=Taensa smallpox}}</ref> ===Kasnejša zgodovina=== [[File:Adaie.jpg|thumb|right|Zemljevid iz obdobja, ki prikazuje lokacijo ljudstev Taensa, [[Natchez]], [[Tunica]], [[Yazoo]] in [[Bayougoula]]]] V poznem 17. in zgodnjem 18. stoletju so francoski kolonisti na ameriškem jugovzhodu začeli boj za moč s tistimi, ki so živeli v koloniji Karolina. Trgovci iz Karoline so vzpostavili veliko trgovsko mrežo med avtohtonimi prebivalci ameriškega jugovzhoda in do leta 1700 se je raztezala zahodno vse do [[Mississippi|reke Mississippi]]. Pleme [[Chickasaw]], ki je živelo severno od Taensa, so pogosto obiskovali karolinski trgovci, kar jim je omogočilo dostop do vira strelnega orožja in alkohola. Ena izmed najbolj donosnih trgovin s karolinskimi trgovci je vključevala trgovanje z indijanskimi sužnji. Desetletja so Chickasaw izvajali napade sužnjev po širokem območju ameriškega jugovzhoda, pogosto so se jim pridružili zavezniški [[Natchez]] in [[Yazoo|pleme Yazoo]] bojevniki. Te napadalne skupine so se premikale na velike razdalje, da bi ujele sužnje iz sovražnih plemen, kot so Taensa.<ref>{{cite book |last= Gallay |first= Alan | title= The Indian Slave Trade: The Rise of the English Empire in the American South 1670–1717 |url= https://archive.org/details/indianslavetrade00gall_058 |url-access= limited | year= 2002 | publisher= Yale University Press | isbn= 978-0-300-10193-5 | pages= [https://archive.org/details/indianslavetrade00gall_058/page/n314 296]–297}}</ref> Leta 1706 so Taensa, v strahu pred napadom s strani združenih sil Chickasaw in [[Yazoo]] napadalcev, zapustili svojo vas ob jezeru St. Joseph. Odpravili so se na jug, da bi poiskali zatočišče pri [[Bayogoula]] v njihovi vasi na zahodnem bregu Mississippija, približno {{convert|25|mi|km}} južno od današnjega Baton Rouge, Louisiana. Kmalu so se razvili konflikti in Taensa so napadli in skoraj iztrebili ljudstvo Bayogoula ter požgali njihovo vas – dejanje, ki so ga kasnejši zgodovinarji opisali kot izdajalsko.<ref name=WEBB2/><ref name=MooneyTCE1912/><ref>{{Cite book | title= Archaeology of Louisiana| author = Rees, Mark A. | publisher= Louisiana State University Press | url= https://books.google.com/books?id=_iNuCdThOscC&q=taensa+ceramics&pg=PA251 | page= 251 | isbn = 978-0807137031 |year=2010 }}</ref><ref name=BRASSEAUX/> Čeprav so bili njihovi začetni odnosi z Evropejci prijateljski, je rivalstvo evropskih sil obremenjevalo domorodno prebivalstvo po vsej regiji. Taensa so se končno preselili leta 1715<ref name=BRASSEAUX/> pod zaščito Francozov, na ozemlja blizu sodobnega Mobile, Alabama na vzhodnem rokavu reke Mobile severno od zaliva Mobile, ki je bil kasneje poimenovan po njih kot reka Tensaw.<ref name=GALLOWAY1>{{cite book |last=Galloway | first= Patricia K. |title= Practicing Ethnohistory: Mining Archives, Hearing Testimony, Constructing Narrative | url= https://books.google.com/books?id=7_CJ0hmQzKIC&q=taensa+pottery&pg=PA143 | pages= 142–146 | date = 2006 | publisher= U of Nebraska Press | isbn= 978-0803271159 }}</ref><ref name=WEBB2/><ref name=MooneyTCE1912/> Leta 1763 so Francozi prepustili vzhodno polovico Francoske Louisiane Britancem po svojem porazu v [[Francoska in indijanska vojna|sedemletni vojni]]. (…), dogovorjeno je, da … meje med posestmi Njegovega britanskega veličanstva in posestmi Njegovega najkrščanskejšega veličanstva v tistem delu sveta, bodo nepreklicno določene z linijo, potegnjeno vzdolž sredine reke Mississippi, od njenega izvira do reke Iberville, in od tod z linijo, potegnjeno vzdolž sredine te reke ter jezer Maurepas in Pontchartrain do morja; in v ta namen, Najkrščanskejši kralj v celoti prepušča in jamči Njegovemu britanskemu veličanstvu reko in pristanišče Mobile ter vse, kar poseduje ali bi moral posedovati na levi strani reke Mississippi, razen mesta New Orleans in otoka, na katerem se nahaja, ki bosta ostala Franciji, (…)— Člen VII Pariškega sporazuma (1763) na Wikisource. Taensa so se skupaj z [[Apalachee]] in Pakana ponovno preselili, tokrat zahodno od Mississippija na francosko ozemlje ob Rdeči reki. Tam so se sčasoma združili s [[Chitimacha]]. Po besedah zgodovinarja Jamesa Mooneyja jih je bilo leta 1805 približno 100 oseb. V začetku devetnajstega stoletja so Taensa zaprosili španske kolonialne oblasti za zemljo, na kateri bi se naselili v jugovzhodnem španskem [[Teksas]]u; dobili so dovoljenje za naselitev zemlje med rekama Trinity in Sabine, vendar se na koncu niso preselili. To je bil zadnji pojav plemena v zgodovinskih zapisih. Kasneje so se preselili južno do Bayou Boeuf in še kasneje do Grand Lake, "po čemer je ostanek izginil iz zgodovine." ==Kultura== [[File:Natchez Paramount chief.jpg|thumb|right|Risba "Natchez Veliki Sonce, ki ga nosijo v nosilih", avtorja du Pratza.]] Risba "Natchez Veliki Sonce, ki ga nosijo v nosilih", avtorja du Pratza. Taensa so bili ljudje [[Natchezan]], ki so se ločili od glavnega dela [[Natchez]]ov nekje pred evropskim stikom z regijo Spodnje reke Mississippi. Kot taki so bili njihovi jeziki, politične, verske in materialne kulture zelo podobne Natchezom. Ko so prvič vstopili v zgodovinske zapise, so bili najdeni severozahodno od Natchezov in na zahodnem bregu [[Mississippi]]ja, v nasprotju z njegovim vzhodnim bregom. Kot nekateri drugi prebivalci območja, kot so [[Natchez]], [[Tunica]] in [[Houma]], je bila družba Taensa matrilinearna. Družba Taensa je bila tudi zelo hierarhična in je kazala izrazite razlike v razredih med navadnimi ljudmi in elitami, kar so značilnosti preprostega poglavarstva. Poglavarji so imeli absolutno moč in so bili obravnavani z velikim spoštovanjem; za razliko od bolj egalitarnih običajev med severnimi plemeni, na katere so bili zgodnji kronisti navajeni. Primer tega spoštovanja je bil zabeležen med slovesnim obiskom poglavarja pri raziskovalcu [[René Robert Cavelier, Sieur de La Salle|La Sallu]], ko so spremljevalci prišli nekaj ur pred poglavarjem in z rokami pometli cesto. <ref name=MooneyTCE1912/> ===Keramika=== [[Slika:Natchez pottery HRoe 01.jpg|thumb|desno|Lončenina, ki prikazuje gravirane Plaquemine vzorce iz Grand Village of the Natchez Site.]] Začetek faze Transilvanije (1550-1700 n. št.)]] v regiji porečja Tensas je zaznamovalo naraščajoče širjenje vplivov Mississippija, ki so se širili proti jugu iz današnjega jugovzhodnega [[Arkansas]]a. To je najbolj prepoznavno v keramičnih tradicijah. Ljudje Mississippija iz osrednje doline Mississippija so uporabljali različne oblike posod, sredstva za kaljenje in okraske kot ljudje Plaquemine iz spodnje doline Mississippija. Do poznega 17. stoletja so te spremembe v keramični tehnologiji dosegle Taenso v spodnjem porečju Tensas. <ref name=HALLYVIII/> Lončenina Taense je bila izdelana z značilnimi oblikami [Misisipijska_kultura#Kulturni_in_tehnološki_dosežki|lončenine kulture Mississippija]] in je uporabljala značilnost Mississippija, zdrobljeno lupino školjke kot sredstvo za kaljenje, vendar je bila še vedno gravirana z okrasnimi vzorci, značilnimi za območje Plaquemine. Lončenina z najdišč Natchez v bližnjem zahodnem Mississippiju je še vedno uporabljala tradicionalno kaljenje s šamotom in okrasne vzorce Plaquemine. Na tej podlagi se Taensa šteje za zadnjo kulturno skupino Mississippija, ki je naseljevala dolino reke Tensas v Louisiani. <ref name=LEWISMISSISSIPPIANTOWNS>{{Navedi knjigo | naslov= Mississippian towns and sacred spaces: Searching for an architectural grammar |poglavje= Mississippi period mound groups and communities in the Lower Mississippi Valley |urednik=Lewis, R. Barry|avtor=Kidder, Tristram R. | url_poglavja = https://books.google.com/books?id=dHcFI0wtvp0C&q=taensa%20ceramics&pg=PA132 | založnik =University Alabama Press| isbn=978-0817309473| datum=1998-10-28| strani=131–132 }}</ref> ===Arhitektura=== [[Slika:Anna Site 22AD500 HRoe 2011.jpg|thumb|desno|Proto-Natchezansko najdišče Anna (1200-1500 n. št.), ki prikazuje tempeljski nasip in ureditev trga na najdiščih Plaquemine]] Taensa so bili satlno naseljeni kmetovalci v nasprotju z lovci-nabiralci in so živeli v stalnih vaseh z zgradbami iz šibja in blata. Te strukture so bile dolge do {{convert|30|ft|m}} in visoke do {{convert|20|ft|m}} ter izdelane iz hlodov, ometanih z glino, s strehami iz tkane razcepljene trstike. <ref name=GALLAY2>{{navedi knjigo |priimek= Gallay |ime= Alan | naslov= The Indian Slave Trade: The Rise of the English Empire in the American South 1670–1717 | leto= 2002 | založnik= Yale University Press | isbn= 978-0-300-10193-5 | url= https://archive.org/details/indianslavetrade00gall|dostop_url= registracija |citat= taensa. | strani= [https://archive.org/details/indianslavetrade00gall/page/116 116]–119 }}</ref> Njihova vas na jezeru St. Joseph je opisana kot da ustreza istemu razpršenemu vzorcu zaselka Natchez. Raztezala se je {{convert|3|mi|km}} na zahodni obali jezera, s soseskami, prepletenimi s polji in gozdom. Glavno območje je imelo leseno [[palisada|palisado]], znotraj katere je bila poglavarjeva rezidenca, tempelj in osem drugih struktur. Kot drugi domorodci v jugovzhodu je imela tudi odprt [[trg]] za javne obrede in funkcije, kot sta "Ceremonija zelene koruze" in igre, kot sta chunkey in igra z žogo. <ref name=HITL1542-2>{{navedi knjigo| naslov = The Historic Indian Tribes of Louisiana: From 1542 to the Present Louisiana | avtor1= Kniffen, Fred B. | avtor2= Gregory, Hiram F. | avtor3=Stokes, George A. | url= https://books.google.com/books?"""id=wLkyZStoIXQC&q=taensa+village+located+lake+st+joseph&pg=PA48 | publisher = LSU Press| date= 1994 | isbn= 9780807119631 | page= 108 }}</ref><ref>{{cite journal | journal= Louisiana History: The Journal of the Louisiana Historical Association| title= Natchez Ethnohistory Revisited: New Manuscript Sources from Le Page du Pratz and Dumont de Montigny | author= Sayre, Gordon| volume= 50 | issue= 4 | jstor= 40646311 | pages = 423–424 | date= 2009 }}</ref> Ta vzorec trgov, obdanih z gomilami s templji, elitnimi rezidencami in mrliškimi strukturami na njihovih vrhovih, so podedovali od svojih prednikov Plaquemine in Coles Creek in je bil razporeditev vasi, ki se je široko uporabljala po jugovzhodu.<ref name=LP:PM/> Najdišča Balmoral Mounds iz obdobja Coles Creek in Routh Mounds iz zgodnjega obdobja Plaquemine (naseljena {{circa|1200}} do 1350 n. št.), ki imajo enako postavitev, se nahajajo tudi na zahodnem bregu jezera St. Joseph blizu kraja, kjer so Taensa živeli v 17. stoletju.<ref name=BALMORAL/><ref name=BALMORAL2/><ref name=ROUTH/><ref name="ROE in REES"/> ====Poglavarjeva rezidenca==== [[File:Temple on Mound C and chiefs cabin de Batz.jpg|thumb|right|Veliki tempelj in koča Velikega Sonca, kot jo je narisal Alexandre de Batz]] Tempelj in poglavarjeva rezidenca sta stala na nasprotnih straneh trga. Poglavarjeva koča je bila kvadratna stavba, ki je merila {{convert|40|ft|m}} na vsaki strani, z glinenimi ometanimi stenami, visokimi {{convert|10|ft|m}} in debelimi {{convert|2|ft|m}}. Pokrita je bila s streho, visoko {{convert|15|ft|m}}, ki je bila prekrita s trstičnimi preprogami, tako tesno prepletenimi, da so bile menda vodoodporne. Veliki tempelj je bil podobnega videza, vendar je imel na vrhu tri izrezljane orlove podobe. Znotraj so stene krasile obdelane bakrene plošče in slike. V sredini je gorel ogenj iz trstike, ob stenah pa so bile nizke postelje, podobne kavčem. Poglavar je sedel na eni, ki je služila kot prestol, kjer je imel dvor, obkrožen s svojimi ženami, služabniki in svetovalci, ki so bili vsi oblečeni v bela oblačila, tkanimi iz murvinega lubja. Med svetovalci so bili tudi manjši poglavarji, starešine in svetniki, ki so nadzorovali druge vasi.<ref name=WELLS/><ref>{{cite book| title= From Chicaza to Chickasaw: The European Invasion and the Transformation of the Mississippian World, 1540-1715 | author = Ethridge, Robbie Franklyn | url = https://books.google.com/books?id=wqzDGx7bjksC&q=taensa+plaquemine+culture&pg=PA136 | publisher = University of North Carolina Press | date= 2010 | isbn= 9780807834350 |pages= 135–137 }}</ref> ====Veliki tempelj==== Tempelj Taensa se primerja s podobnimi opisi, ki jih je umetnik [[:fr:Alexandre de Batz|Alexandre de Batz]] zabeležil o glavnem templju v takratni "Grand Village of the Natchez". Kot tempelj Natchez je bil tudi ta postavljen na nizki [[platform mound]] ob trgu.,<ref name=GALLOWAY2/> vendar je bil za razliko od templja Natchez obdan z [[palisade]] iz nabrušenih kolov, okrašenih s človeškimi lobanjami, vzetimi med vojnami z njihovimi sovražniki. Znotraj palisade je bila velika kupola-oblikovana struktura z obsegom več kot {{convert|100|ft|m}}. Na vrhu strehe so bile tri rdeče, rumene in bele poslikane lesene orlove podobe. Ptičje rezbarije so bile obrnjene proti vzhodu, proti vzhajajočemu soncu. Tkane trstične preproge so pokrivale zunanje stene in streho strukture, tempelj pa je bil pobarvan rdeče. V majhni lopi, ki je stala blizu vrat, je živel varuh.<ref name=SWANTON1>{{cite book| title = Indian Tribes of the Lower Mississippi Valley and Adjacent Coast of the Gulf of Mexico | author= Swanton, John R. | author-link= John R. Swanton | date= 1911 | url= https://archive.org/details/indiantribeslow02swangoog | quote = taensa mound. | isbn = 978-1332017836 | location= Washington D.C. | publisher= Smithsonian Institution, Bureau of American Ethnology | pages= [https://archive.org/details/indiantribeslow02swangoog/page/n180 158]–166 }}</ref><ref name=SWANTON5>{{cite book| title = Indian Tribes of the Lower Mississippi Valley and Adjacent Coast of the Gulf of Mexico | author= Swanton, John R. | author-link= John R. Swanton | date= 1911 | url= https://books.google.com/books?id=rC4n6RaJ_TEC&pg=PR5 | isbn = 978-1332017836 | location= Washington D.C. | publisher= Smithsonian Institution, Bureau of American Ethnology | pages= 269 }}</ref> Kronisti opisujejo notranjost templja, ki je imel police z ovalnimi košarami iz razcepljenega trsa, ki so bile lepo tkane in poslikane. V notranjosti so bile pokopane kosti njihovih poglavarjev in drugih spoštovanih mrtvih, človeške in živalske oblike izklesane v kamnu, lesu in oblikovane kot [[Misisipijska_kultura#Kulturni_in_tehnološki_dosežki|keramične figurice]], nagačene sove, čeljusti velikih rib, "glave in repi izrednih kač", kosi kremenčevega kristala in nekateri evropski stekleni predmeti. Tam je bil tudi oltar, okrašen z vrvjo iz človeških skalpov. Slovesni večni ogenj, ki je predstavljal Sonce, je gorel v zgradbi z uporabo treh velikih hlodov hikorija, ki so bili ohranjeni pri nizkem gorenju in so jih le počasi potiskali v ogenj. Skrbela sta zanj in ga varovala dva duhovnika in drugi spremljevalci, ki so imeli dolžnost, da se nikoli ne ugasne. Razen ožjih sorodnikov poglavarja je bilo vsem ženskam in navadnim ljudem prepovedano vstopiti v tempelj. Pogosto so v tempelj prinašali daritve hrane za svoje bogove in spoštovane mrtve.<ref name=SWANTON1/><ref name=SWANTON5/> ===Religija=== [[File:Etowah statues HRoe 2007.jpg|thumb|right|Mississippian kipci iz najdišča Etowah v Georgiji]] Versko življenje Taensov se je vrtelo okoli čaščenja sonca, ki ga je predstavljal sveti ogenj, ki je nenehno gorel v njihovem templju. Njihov elitni razred dedne kraljevine je bil znan kot sonca in tako kot [[Natchezi]] so verjeli, da njihov poglavar, čigar uradno ime je bilo ''Yak-stalchil'' (Veliko Sonce), po materini strani izvira iz sonca prek svoje matere "''Grande Soleille''" (francosko za "žensko Veliko Sonce"). Njihova mitologija je trdila, da sta v daljni preteklosti k njim prišla moški in ženska, ki sta sijala kot sonce, da bi bila njihova vladarja. Nato sta se spremenila v kamen. Kamnite skulpture, ki ustrezajo temu opisu, so zgodnji opazovalci zabeležili kot čaščene kot prvotni par v templju. Vladarji Taensov so trdili, da izvirajo iz tega mitološkega para, s čimer je bil njihov družbeni red dejansko sončna teokracija. Najstarejša hči ženske Velikega Sonca je podedovala položaj svoje matere. Njen najstarejši sin je podedoval položaj in ime ''Yak-stalchil''. Njen drugi najstarejši sin je podedoval položaj vojnega poglavarja skupaj z imenom in nazivom ''Obalalkabiche'' (Tetovirana kača).<ref name=SWANTON4>{{Cite journal| journal= American Anthropologist| title= Sun worship in the southeast | author=Swanton, John R. | author-link= John R. Swanton | page = 206 | volume =30, Issue= 2| issue= 2 | date= 1928 | doi= 10.1525/aa.1928.30.2.02a00020 }}</ref><ref name=WELLS>{{cite book| title = Native Land: Mississippi, 1540-1798 | author= Wells, Mary Ann | publisher = University Press of Mississippi | url= https://books.google.com/books?id=YVenVk3HFJ8C&q=taensa+religions+gods&pg=PA39 | pages= 39–40 | isbn=9781617034428 | date= 1994 }}</ref><ref>{{cite journal | journal= Louisiana History | title= Natchez Ethnohistory Revisited: New Manuscript Sources from Le Page du Pratz and Dumont de Montigny | author= Sayre, Gordon| volume= 50 | issue= 4 | jstor= 40646311 | page= 422 | date= 2009 }}</ref><ref>{{Cite journal | journal= Early American Literature| title= Plotting the Natchez Massacre: Le Page du Pratz, Dumont de Montigny, Chateaubriand | author= Sayre, Gordon| url= https://www.academia.edu/29902687 |access-date= 2018-01-24 | date= 2002 | volume =37 | pages= 381–413 | number= 3 | doi= 10.1353/eal.2002.0030 | s2cid= 161362699 }}</ref> Podobni [[Misisipijska_kultura#Kulturni_in_tehnološki_dosežki|kamniti tempeljski kipi Misisipijske kulture]], kot so opisani, so bili najdeni v severni [[Georgia|Georgiji]], v dolini reke [[Tennessee River]] okoli [[Nashville, Tennessee]] in naprej v zahodnem [[Tennessee]]ju in [[Kentucky]]ju, ter južni [[Indiana|Indiani]] in [[Illinois]]u. Primeri tega sloga so znani tudi iz lesenih in keramičnih različic. In čeprav ni neposredne vodne poti, ki bi povezovala regijo Tennessee-Cumberland, kjer so ti kipi najpogostejši, je bilo območje Natchez Bluffs v starih časih povezano z Nashville Basin preko "Natchez Trace (poti)", pred-evropske domorodne trgovske poti. Na arheoloških najdiščih Taensa niso našli nobenih kamnitih kipov, vendar sta bila dva primera najdena v "Grand Village of the Natchez". Prvi je bil odkrit leta 1820, drugi pa med izkopavanji v gomili C leta 1930.<ref>{{Cite book| title= Speaking with the Ancestors-Mississippian Stone Statuary of the Tennessee-Cumberland region |author= Kevin E. Smith| author2=James V. Miller| isbn=978-0-8173-5465-7| publisher=[[University of Alabama Press]]| year=2009 }}</ref> ====Pogrebne tradicije==== [[File:Funeral procession of Serpent Pique du Pratz.jpg|thumb|right|Pogrebna procesija Natchez ''Obalalkabiche'' (Tetovirana kača) s služabniki, ki čakajo na žrtvovanje]] Ob smrti visokih posameznikov so Taense izvajali ritualno človeško žrtvovanje služabnikov, da bi jih spremljali kot služabnike v posmrtnem življenju. Zgodnji kronist, Henri de Tonti, je zapisal, da so ob smrti njihovega Velikega poglavarja "žrtvovali njegovo najmlajšo ženo, njegovega hišnega oskrbnika in sto moških, da bi ga spremljali v drugem svetu." To visoko število naj bi bilo pretirano v primerjavi z drugimi znanimi žrtvovanji pri podobnih ritualih med [[Natchez]]i, ki so jih zabeležili drugi opazovalci.<ref>{{Cite journal| journal= American Anthropologist| title= On Natchez cultural origins| author= MacLeod, William C. | page = 412 | volume =28 | issue= 2| date= 1926 | doi= 10.1525/aa.1926.28.2.02a00060| doi-access= }}</ref> Francoski misijonar François de Montigny je poročal, da je bilo po smrti poglavarja ubitih dvanajst žrtev, da bi ga spremljale. Žrtvovali so jih tako, da so jim razbili glave in bilo bi še več žrtev brez francoskega posredovanja. Med svojimi spreobrnitvami in krsti je de Montigny Taense prosil, naj prenehajo s to prakso. Nekaj mesecev kasneje spomladi 1700 je tempelj Taensa zadela strela. Taenski duhovnik je takoj okrivil francoskega duhovnika za njegovo uničenje, ker jih je prepričal, naj prekinejo svoje predniške običaje. Po opominjanju domorodnega duhovnika je pet žensk vrglo svoje otroke v plamene gorečega templja kot žrtve. Velika čast je bila povezana s takšno žrtvijo in ženske so bile zelo cenjene. Po žrtvovanju so bile oblečene v posebna bela oblačila iz murvinega lubja, običajno rezervirana za plemstvo in so imele belo pero na glavi. Nato so bile v procesiji vodene do poglavarjeve hiše, ki je bila v procesu preoblikovanja v nov tempelj. Ljudje so jim dajali darila in osem dni so potekale slovesnosti v njihovo čast.<ref name=GALLAY2/><ref name=MooneyTCE1912/><ref>{{cite journal| title= Child sacrifice in North America| author = MacLeod, William Christie | journal= Journal de la Société des Américanistes | date = 1931| volume= 23| issue= 1 | pages= 127–129 | doi = 10.3406/jsa.1931.1088 }}</ref> Taenske pogrebne tradicije za elite so bile najprej pokopati pokojnika, kasneje pa izkopati in sežgati truplo. Nato so zbrane okostenele kosti zvezali v snop in jih položili v košaro iz razcepljenega bambusa, ki je nato prebivala v templju, ki je služil tudi kot mrliška vežica.<ref>{{cite conference | title= From the Grand Village to the Natchez Fort: Cultural Preservation through Mortuary Practice | author= Watt, David | url= https://www.academia.edu/28227537 | location= Las Vegas, Nevada | date= 2015 | publisher= Tulane University Department of Anthropology | page= 6 | conference= Annual Meeting of the American Society for Ethnohistory }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ==Jezik== Zgodnji kronisti de Montigny, Saint-Cosme in Antoine-Simon Le Page du Pratz so opisali jezik Taensa kot skoraj identičen jeziku [[Natchez]]; misijonarji so se učili slednjega jezika v svojih prizadevanjih, da bi Natcheze in Taense spreobrnili v krščanstvo. Jezikoslovci menijo, da je jezikovna družina [[Natchesan]] jezikovni izolat.<ref>{{cite book| title= Native Languages of the Southeastern United States | chapter= Introduction| date= 2005 | editor1= Scancarelli, Janine | editor2= Hardy, Heather K. | publisher= University of Nebraska Press | isbn= 978-0803242357 | page=6 }}</ref> Najbolj znana povezava, predlagana med jeziki Natchezan in drugimi jeziki, je hipoteza Mary Haas o zalivskih jezikih, v kateri je zasnovala makrodružino, ki obsega [[Muskogean|muskogeanske]] in številne jezikovne izolate jugovzhodnih ZDA: [[Atakapa]], [[Chitimacha]], [[Natchez]]/Taensa in [[Tunica]]. To hipotezo zdaj zgodovinski jezikoslovci na splošno zavračajo; vendar številni muskogeanski učenjaki še naprej verjamejo, da je muskogeanski jezik povezan z Natchezom.<ref>{{Cite book | author= Campbell, Lyle | date= 1997| title= American Indian languages: The historical linguistics of Native America | url= https://archive.org/details/americanindianla00camp | url-access= limited | location= New York | publisher= Oxford University Press | isbn= 978-0-19-509427-5 | pages= [https://archive.org/details/americanindianla00camp/page/n163 149], 305–309}}</ref> Pomen imena Taensa ni znan, čeprav antropologi in jezikoslovci verjamejo, da gre za avtonim. Chitimacha, skupina, s katero so se sčasoma združili, so jih imenovali z eksonimom ''Chō´sha''. ===Potegavščina z jezikom Taensa=== Med letoma 1880 in 1882 je mladi študent teologije v Parizu po imenu Jean Parisot objavil domnevno "gradivo jezika Taensa, vključno z dokumenti, pesmimi, slovnico in besediščem"; to je vzbudilo precejšnje zanimanje med filologi. Dolga leta je obstajal dvom o tem gradivu; znani ameriški antropolog in jezikoslovec John R. Swanton je v seriji publikacij med letoma 1908 in 1910 dokončno dokazal, da je delo potegavščina.<ref>{{cite book| title= Native Languages of the Southeastern United States | chapter= History of research on the native languages of the southeast | author= Sturtevant, William | date= 2005 | editor1= Janine Scancarelli |editor2= Heather K. Hardy | chapter-url = https://books.google.com/books?id=nd5o9juMePEC&q=Gatschet%20taensa%20language&pg=PA44 | publisher= University of Nebraska Press | isbn= 978-0803242357 | pages=42–44}}</ref> == Glej tudi == * [[Avoyel]] * [[Natchez]] * [[Tunica]] ==Viri== {{sklici|2}} ==Nadlajnje branje== * {{cite book | author = Galloway, Patricia |author2= Jackson, Jason Baird | year = 2004 | chapter = Natchez and neighboring groups | editor = Fogelson, R. D. (vol. ed.) |editor2= Sturtevant, W. C. (ser. ed.) | title = Handbook of North American Indians: Southeast | volume = 14 | pages = 598–615 | location = Washington, DC | publisher = Smithsonian Institution | isbn = 978-0160723001 | chapter-url = https://books.google.com/books?isbn=0160723000 | access-date = March 7, 2017 }} * {{cite journal | last = Goddard|first= Ives | year = 2005 | title = The Indigenous Languages of the Southeast | journal = Anthropological Linguistics | volume = 47 | issue = 1 | pages = 1–60 | jstor = 25132315}} * {{cite book|last=Le Page Du Pratz |date=1758 |title=Histoire de la Louisane |volume=3 vols.|location= Paris; transl. London, 1763, 1774}} * {{cite book | author = Jackson, Jason Baird|author2= Fogelson, Raymond D |author3= Sturtevant, William C. | year = 2004 | chapter = History of Ethnological and Linguistic Research | editor = Fogelson, R. D. (vol. ed.) |editor2= Sturtevant, W. C. (ser. ed.) | title = Handbook of North American Indians: Southeast | volume = 14 | pages = 31–47 | location = Washington, DC | publisher = Smithsonian Institution | isbn = 978-0160723001 | chapter-url = https://books.google.com/books?isbn=0160723000 | access-date = March 7, 2017 }} * {{cite book|last1=Johnson|first1= M.|last2= Hook|first2= R.|date=1992|title=The Native Tribes of North America|publisher= Compendium Publishing|isbn=978-1872004037}} * {{cite book|last=Margry |date=1886|orig-year=1879|title=Découvertes et établissements des Francais|volume=6 vols.|location= Paris}} * {{cite book | author = Shea, John Gilmary | year = 1854 | title = History of the Catholic Missions among the Indian Tribes of the United States, 1529–1854 | location = New York, NY | publisher = T. W. Strong/Edward Dunigan & Brother | url = https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=nyp.33433081694642;view=1up;seq=15 | access-date = March 7, 2017 }}{{page needed|date=March 2017}} * {{cite book| title = Indian Tribes of the Lower Mississippi Valley and Adjacent Coast of the Gulf of Mexico | author= Swanton, John R. | author-link= John R. Swanton | date= 1911 | url= https://books.google.com/books?id=rC4n6RaJ_TEC&pg=PR5 | isbn = 978-1332017836 | location= Washington D.C. | publisher= Smithsonian Institution, Bureau of American Ethnology }} *{{Cite book| volume = 1| author= Williams, Stephen| title = Conference on the Historic Site Archaeology Papers| chapter = On the Location of the Historic Taensa Villages| date = 1967 }} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Taensa}} [[Kategorija:Ameriški staroselci]] [[Kategorija:Natchesan]] [[Kategorija:Izolirani jeziki]] rwvs7z0hw5fndnt2rsdb1zx7suy335r 0 586617 6676446 6473779 2026-05-16T12:00:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 4 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676446 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name =Stolnica v Auxerreju | fullname = {{lang|fr|Cathédrale Saint-Étienne d'Auxerre}} | other name = | native_name = | native_name_lang = | image = Cathédrale Saint-Étienne d'Auxerre (3).jpg | image_size = | alt = | caption = Stolnica v Auxerreju | pushpin map = | pushpin label position = | pushpin map alt = | pushpin mapsize = | relief = | map caption = | coordinates = {{coord|47.7979|N|3.5729|E|type:landmark|display=inline,title}} | location = [[Auxerre]] | country = Francija | denomination = [[rimskokatoliška]] | previous denomination = | tradition = | religious institute = | churchmanship = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | dedication = | dedicated date = | consecrated date = | cult = | relics = | events = | past bishop = | people = | status = [[stolnica]] | functional status = Aktivna | heritage designation = | designated date = | architect = | architectural type = [[Gotska arhitektura]], [[Renesančna arhitektura]] | style = | years built = | groundbreaking = 1215 | completed date = 16. stoletje | construction cost = | closed date = | demolished date = | capacity = | length = <!-- {{convert| }} --> | width = <!-- {{convert| }} --> | width nave = <!-- {{convert| }} --> | height = <!-- {{convert| }} --> | diameter = <!-- {{convert| }} --> | other dimensions = | floor count = | floor area = <!-- {{convert| }} --> | dome quantity = | dome height outer = <!-- {{convert| }} --> | dome height inner = <!-- {{convert| }} --> | dome dia outer = <!-- {{convert| }} --> | dome dia inner = <!-- {{convert| }} --> | spire quantity = | spire height = <!-- {{convert| }} --> | materials = | bells = | bells hung = | bell weight = <!-- {{long ton|0| }} --> | parish = | benefice = | deanery = | archdeaconry = | archdiocese = | metropolis = | diocese = Škofija Sens in Auxerre }} '''Stolnica v Auxerru''' ({{langx|fr|Cathédrale Saint-Étienne d'Auxerre}}) je [[rimskokatoliška Cerkev]], posvečena [[sveti Štefan|sv. Štefanu]], in stoji v [[Auxerre|Auxerru]] v [[Burgundija (regija)|Burgundiji]] v [[Francija|Franciji]]. Zgrajena je bila med 13. in 16. stoletjem na mestu romanske stolnice iz 11. stoletja, katere [[kripta]] je pod stolnico.<ref>"Le Guide du Patrimoine en France" (2002), p. 148</ref> Znana je po karolinških [[freska]]h iz 11. stoletja, ki jih najdemo v kripti, in po velikih [[vitraj|vitražih]].<ref>The glass was reassembled after a Protestant iconoclastic attack on it in 1567; Virginia Chieffo Raguin, "The Genesis Workshop of the Cathedral of Auxerre and Its Parisian Inspiration" ''Gesta'' '''13'''.1 (1974:27–38) p. 28.</ref> Od leta 1823 je sedež škofije, združene s stolnico v Sensu.{{Sfn|Lours|2018|p=67}} == Zgodovina == Prvo krščansko škofijo v Auxerru je konec 3. stoletja ustanovil njen prvi škof Germanus iz Auxerra. Prvotna [[romanska arhitektura|romanska]] [[stolnica]] je bila dokončana leta 1057. Kripta te stavbe je bila ogromna, s tremi ladjami in šestimi prečkami. Imela je tudi nov arhitekturni element, ''[[ambulatorij]]'', prehod, ki je romarjem omogočal gibanje in obisk grobnic v kripti, ne da bi pri tem motili verske obrede, ki se jih je udeleževala duhovščina. Gradnja [[gotska arhitektura|gotske]] stolnice se je začela okoli leta 1215 pod vodstvom škofa Roberta de Seignelaya.<ref>His ''vita'' in ''Gesta Pontificum Autissiodorensium'' je glavni vir za gradbeno kampanjo.</ref> Dal je zgled z velikimi in doslednimi prispevki iz lastnih sredstev ter je še naprej zapuščal sredstva po svojem premestitvi na pariški sedež leta 1220.<ref>C. Porée, ''La cathédrale d'Auxerre'' (Paris) 1926.</ref> Nova stolnica je skupaj s [[Dijonska stolnica|stolnico v Dijonu]] postala vzor burgundskega gotskega sloga. Večina tega dela stolnice je bila končana do leta 1233. Po tem se je delo precej upočasnilo. Vzhodni konec je dokončal De Seignelayev naslednik Henri de Villeneuve (1220–1234); za projekt je zapustil 1000 livrov, vendar se je gradnja po njegovi smrti upočasnila zaradi pomanjkanja sredstev. Gradnja zahodne fasade se je začela šele konec 13. stoletja. Južni [[transept]] je bil dokončan šele leta 1358. Večina ladijskih sten je bila dokončana do leta 1395, ladijski oboki pa šele v začetku 15. stoletja.{{Sfn|Lours|2018|p=68}} Gradnja se je nadaljevala v 16. stoletju, severni stolp, zgrajen v bogato okrašenem butičnem slogu, pa je bil dokončan leta 1543. Vendar pa so [[francoske verske vojne]] leta 1567 privedle do opustošenja stolnice. Načrtovani južni stolp ni bil nikoli zgrajen.<ref>The first Burgundian example of the High Gothic; Harry B. Titus, Jr., "The Auxerre Cathedral Chevet and Burgundian Gothic Architecture" ''The Journal of the Society of Architectural Historians'' '''47'''.1 (March 1988:45–56) p.</ref> {{Sfn|Lours|2018|pp=68-69}} Tudi transepti so bili dokončani v 16. stoletju; [[rozeta (arhitektura)|rozeta]] ''Device Marije Litanij'' v severnem kraku transepta, ki jo je izdelal Germain Michel, je bila dokončana leta 1528, rozeta južnega transepta, ki jo je izdelal Guillaume Cornouvaille, pa je bila postavljena leta 1550. Leta 1567 so med verskimi vojnami protestantske tolpe plenile mesto in povzročile znatno škodo stolnici. Škoda je bila v veliki meri popravljena do leta 1576 pod škofom Jacquesom Amyotom. Leta 1764 je bila uničena zelo bogato okrašena gotska [[korna pregrada]], ki jo je postavil francoski kralj [[Franc I. Francoski|Franc I.]], v skladu z novo vatikansko protireformacijsko doktrino, da bi notranjost postala privlačnejša za navadne obiskovalce cerkve. Nadomestila jo je čipkasta železna rešetka, ki jo je izdelal pariški železar Dhumier, z vrati kiparja Sébastiena Slodtza po načrtih Clauda-Nicolasa Ledouxa. == Zunanjost == <gallery mode="packed" heights="200"> File:Auxerre - Cathedrale Saint-Etienne - 101.JPG|Zahodna sprednja stran in severni stolp File:00 1328Auxerre - Cathédrale Saint-Étienne.jpg|Osrednji portal zahodne fronte File:Auxerre Cathédrale St. Étienne Südliches Querschiff 1.jpg|[[Flamboyant slog|Flamboyant]] južni transept File:Auxerre Cathédrale St. Étienne Nördliches Querschiff 1.jpg|Flamboyant severni transept File:Auxerre Cathédrale St. Étienne Chor 05.jpg|Kor ali vzhodni del </gallery> Narativni kiparski program portalov na zahodnem koncu je znan po svojem obsegu in raznolikosti.<ref>Don Denny, "Some Narrative Subjects in the Portal Sculpture of Auxerre Cathedral" ''Speculum'' '''51'''.1 (January 1976:23–34).</ref> Spodbudo je okoli leta 1270 dal Jean de Châlons-Rochefort, ki je pred kratkim postal grof Auxerre, potem ko je podprl burgundskega vojvodo proti njegovemu lastnemu bratu, s poroko z Alix, dedinjo Auxerre. Bil je največji posestnik fevda v vojvodini in je novi status svojega fevda Auxerre obeležil z obogatitvijo pročelja njegovega glavnega okrasja, stolnice, katere karolinško ladjo je postavil njegov prednik Hugh de Châlons, škof Auxerre iz 10. stoletja. Njegov kiparski program se je nadaljeval še dolgo po njegovi smrti in je bil dokončan v začetku 15. stoletja.<ref>Denny 1976:</ref> == Severni stolp == Gradnja severnega stolpa se je začela okoli leta 1250 in je bila dokončana do portala pri vznožju, nato pa je bila za skoraj dve stoletji praktično ustavljena. Dela se niso nadaljevala do začetka 16. stoletja. Zgornji deli so bili zgrajeni večinoma v bogato okrašenem, [[Flamboyant slog|flamboyan]] gotskem slogu in so bili dokončani okoli leta 1543.<ref>[http://fr.structurae.de/structures/data/index.cfm?ID=s0006913 Site Structurae.de : histoire de la cathédrale d'Auxerre]{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V stolpu je [[zvonik]] stolnice, ki je v petem ali najvišjem nadstropju. Je približno enake višine kot stolpi [[Stolnica Notre-Dame v Parizu|Notre-Dame de Paris]]. Tri nadstropja nad [[portal]]om so okrašena z nišami, pokritimi z [[zatrep]]i. Streha ima majhno teraso, obdano z [[balustrada|balustrado]]. Stolp dobi bolj elegantno silhueto s podaljšanjem opornikov na vogalih. [[Opornik]]i so prav tako okrašeni in podaljšani z vitkimi [[Fiala (arhitektura)|fialami]]. Na severovzhodni strani stolpa je pritrjen vitek osmerokotni stolp z ozkimi okni, ki služi kot stopnišče od vznožja stolpa do vrha. Na vrhu ima svoj zvonik v renesančnem slogu in laterno, okrašeno s križem, ki označuje najvišjo točko stolnice. Načrtovan je bil južni stolp, podoben severnemu, zgrajeni pa so bili tudi podstavek in oporniki za stolp, z debelimi zidovi dva metra, ob [[narteks]]u in drugo nadstropje zgoraj, vendar stolp ni šel višje. Kasneje v 16. stoletju se je stolni kapitelj odločil, da bo obnovil oratorij, da bi vanj postavil kip Device Marije, namesto da bi stolp gradil višje. Nedokončan podstavek stolpa sega v notranjost vse do prve prečke ladje. V masivni kamniti konstrukciji je spiralno stopnišče. Desno od podstavka severnega stolpa so ostanki kapele Notre-Dame-des-Vertus, zgrajene v 16. stoletju, a porušene leta 1780. == Ladja in kor == <gallery mode="packed" heights="200px"> File:Auxerre Cathédrale St. Étienne Innen Langhaus West 2.jpg|Ladja File:00 1311 Auxerre - Cathédrale Saint-Étienne.jpg|[[Kor (arhitektura)|Kor]] File:00 2358 Chatédrale Saint-Étienne d'Auxerre, Frankreich.jpg|Ambulatory na vzhodu </gallery> [[Kor (arhitektura)|Kor, zgrajen na vrhu romanske kripte, se je začel graditi okoli leta 1215, po podobnem načrtu kot druga burgundska cerkev, Dijonska stolnica. Fasada ima tri nivoje: velike [[arkada|arkade]] s stebri na dnu; ozek [[triforij]] ali prehod zgoraj z loki brez oken in okrasjem z vitkimi kolonetami; in na zgornjem nivoju dvojna lancetna okna pod okroglimi rozetami, z ozkim prehodom vzdolž stene pri njihovem dnu. Ladja je bila prvotno načrtovana s stropom iz šestdelnih rebrastih obokov, ki jih podpirajo izmenjujoči se masivni [[steber|stebri]] in [[slop]]i, vendar je bil ta načrt spremenjen tako, da je imel sodobnejše in močnejše štiridelne pravokotne rebraste oboke. Druga pomembna arhitekturna značilnost je stičišče med osno kapelo na vzhodnem koncu in [[ambulatorij]]em, notranji prehod pa obdaja notranjost vzhodnega konca, kar obiskovalcem omogoča gibanje med bogoslužjem v koru. V tem ambulatoriju šestdelne oboke podpirajo vitki stebri s premerom petindvajset centimetrov, ki dajejo koncu cerkve enotnost sloga in živahnost.[6] == Kripta == <gallery mode="packed" heights="200px"> File:Detail.plan.cathedrale.Auxerre.png|Tloris kripte in njenega ambulatorija File:Auxerre, Cathédrale Saint-Etienne F 198.jpg|Strop kripte File:StEtienneAuxerreCrypteChrist.jpg|Kristusova podoba v kripti File:12th century unknown painters - Christ on the White Horse - WGA19722.jpg|Kristus na belem konju (12. stoletje) File:Yonne Auxerre Saint-Etienne Crypte - panoramio.jpg|Ambulatorij kripte </gallery> Kripto pod korom je zgradil škof Hugues de Chalon, ko je obnovil prejšnjo romansko strukturo. Ima zgodnji ambulatorij, ki romarjem omogoča gibanje okoli grobnic, ne da bi motili bogoslužja v središču. Vsebuje najstarejšo umetnost v stolnici, vključno s freskami Kristusa iz časa apokalipse, ki jih je naročil škof Humbaud, in kasnejšo fresko Kristusa v slavi s konca 13. stoletja.<ref>{{Navedi splet |url=http://fr.structurae.de/structures/data/index.cfm?ID=s0006913 |title=Site Structurae.de : histoire de la cathédrale d'Auxerre |accessdate=2025-07-09 |archive-date=2012-04-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120406103539/http://fr.structurae.de/structures/data/index.cfm?ID=s0006913 |url-status=dead }}</ref> == Vitraži == Stolnica ima pomembno zbirko vitražev iz 13. stoletja. Ta vključuje približno šestdeset oken, izdelanih med letoma 1235 in 1250, večinoma najdenih v kapeli Notre-Dame in v ambulatoriju. Znana so po globokih, bogatih modrih in rdečih odtenkih debelih kosov stekla, sestavljenih kot deli mozaika.<ref>{{Navedi splet |url=http://fr.structurae.de/structures/data/index.cfm?ID=s0006913 |title=Site Structurae.de : histoire de la cathédrale d'Auxerre |accessdate=2025-07-09 |archive-date=2012-04-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120406103539/http://fr.structurae.de/structures/data/index.cfm?ID=s0006913 |url-status=dead }}</ref> Okna v obočnih poljih ladje izvirajo iz 15. stoletja in so v renesančnem slogu. Rozete v transeptu izvirajo iz 16. stoletja.{{Sfn|Lours|2018|p=69}} Severni del transepta je bil skupaj z razkošnim rozetnim oknom dokončan leta 1528. Južni transept in rozetno okno sta bila dokončana leta 1550. Južno rozetno okno ima v središču okulus, ki predstavlja Boga očeta, nad osmimi lancetnimi okni, ki prikazujejo Mojzesovo življenje. Okna je izdelal Guillaume Cornovaille.<ref>{{Navedi splet |url=http://fr.structurae.de/structures/data/index.cfm?ID=s0006913 |title=Site Structurae.de : histoire de la cathédrale d'Auxerre |accessdate=2025-07-09 |archive-date=2012-04-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120406103539/http://fr.structurae.de/structures/data/index.cfm?ID=s0006913 |url-status=dead }}</ref> == Umetnost in dekoracija == <gallery mode="packed" heights="200px"> File:Auxerre Cathédrale St. Étienne Westportal Tympanon 1.jpg|[[Timpanon (arhitektura)|Timpanon]] zadnje sodbe, osrednji portal (kliknite 3-krat za povečavo) File:Cathédrale Saint-Étienne d'Auxerre-Traces de polychromie (2).jpg|Sledi barvnih stenskih poslikav; Janez Krstnik (levo) in škof File:The nave of cathedral, Auxerre.jpg|Korna pregrada (1764) File:Auxerre (89) cathédrale St Etienne 9.jpg|[[Mizerikordija]] ali počivališče na naslonjalu sedeža v koru </gallery> Stolnica ima zelo bogato zbirko kipov, zlasti v obokih nad glavnim portalom na zahodni fasadi. Ta zbirka gosto razporejenih kipov vključuje tako verske figure kot alegorične figure Herkulovih žena in speče boginje Eros. Pomemben dekorativni element notranjosti je dovršena kovano železna [[korna pregrada]], ki je leta 1764 nadomestila staro pregrado. Izdelal jo je pariški železar Dhumier, vrata pa je po načrtih Clauda-Nicolasa Ledouxa izdelal kraljevi kipar Sébastien Slodtz.<ref>{{Navedi splet |url=http://fr.structurae.de/structures/data/index.cfm?ID=s0006913 |title=Site Structurae.de : histoire de la cathédrale d'Auxerre |accessdate=2025-07-09 |archive-date=2012-04-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120406103539/http://fr.structurae.de/structures/data/index.cfm?ID=s0006913 |url-status=dead }}</ref> Katedralni kor ima izjemno zbirko [[Mizerikordija|mizerikordij]], izklesanih lesenih medaljonov na naslonjalih sedežev v koru, ki so duhovščini nudili počitek, ko so morali dolgo stati. Velike [[orgle]] stolnice so bile zgrajene v 19. stoletju in nameščene v ohišju v neogotskem slogu. Med letoma 1979 in 1986 jih je v celoti obnovil Dominique Oberthür de Saintes, ki jih je preoblikoval v sodoben instrument štirimi manuali in mehanskim prenosom z ogljikovimi vlakni. Po poškodbi v neurju leta 2005 so bile med letoma 2011 in 2012 ponovno obnovljene in dobile dodatne orgle, vključno z orglami ''En chamade'', ki zvenijo neposredno navzven, kot trobente, v ladjo.<ref>"Saint-Etienne retrouve sa voix", Auxerre television, July 4, 2012</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Cathédrale Saint-Étienne d'Auxerre|Auxerre Cathedral}} * {{Structurae|s0006913|Cathédrale Saint-Étienne d'Auxerre}} *[https://web.archive.org/web/20050306170306/http://www.wfu.edu/~titus/auxcath.htm "Welcome to Auxerre Cathedral"] *[https://web.archive.org/web/20050406063513/http://www.wfu.edu/~titus/bib.htm Auxerre Cathedral bibliography] * [http://www.gotik-romanik.de/Auxerre,%20Thumbnails/Thumbnails.html Photos] *''Catholic Encyclopedia'' 1908: [http://www.newadvent.org/cathen/02145a.htm "Councils of Auxerre"] [http://www.newadvent.org/cathen/13716a.htm "(Sens):Diocese of Auxerre"] *High-resolution 360° Panoramas and Images of [https://mcid.mcah.columbia.edu/art-atlas/medieval-architecture-western-europe/auxerre-cath%C3%A9drale-saint-%C3%A9tienne Auxerre Cathedral | Art Atlas] [[Kategorija:Auxerre]] [[Kategorija:Stolnice v Franciji]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Franciji]] [[Kategorija:Renesančna arhitektura v Franciji]] hmfryhy5lhdgmde4uefrvj0g4c1n4h6 0 588001 6676818 6576164 2026-05-17T04:02:35Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676818 wikitext text/x-wiki [[Slika:Statue_of_william_prescott_in_charlestown_massachusetts.jpg|thumb|Kip polkovnika Prescotta, Charlestown, Massachusetts. Kipar William Wetmore Story, 1881.]] '''William Prescott''' se je rodil 20. februarja 1726 v Grotonu v [[Massachusetts|Massachusettsu]]. ==Zgodnje življenje== Leta 1758 se je poročil z Abigail Hale in imela sta enega otroka. William je služil v provincialni milici med [[Vojna kralja Jurija|vojno kralja Jurija]] in [[Francoska in indijanska vojna|francosko-indijansko vojno]] pred revolucionarno vojno. Ko pa so Američani leta 1774 začeli oblikovati vojsko, je bil Prescott vpleten od začetka, da bi se boril za neodvisnost svoje države. Bil je imenovan za [[polkovnik]]a čete Pepperell v Massachusettsu. Novica, da Britanci [[Bitka pri Lexingtonu in Concordu|prihajajo po orožje v Concord]] je Pepperell dosegla šele okoli 10. ure naslednjega dne, vendar je Prescott takoj, ko ga je novica dosegla, opozoril vse čete v svoji bližini in odjahali so proti Concordu. Ko so prispeli, je bila bitka že končana, vendar so bili del vojske, ki je nato [[Obleganje Bostona|oblegala Boston]]. ==Bitka pri Bunker Hillu== {{Main|Bitka pri Bunker Hillu}} 16. junija 1775 je Prescott dobil 1.200 mož, da bi branili Charleston ([[Boston]]). Postrojili so se na Bunker Hillu in Breed's Hillu ter se pripravili na obrambo pred Britanci. William je vedel, da imajo omejeno strelivo in da bo njihov ogenj z mušketami najučinkovitejši od blizu. Svoje može je pozval, naj Britance spustijo bližje, preden streljajo, da bi bili natančnejši. Britanci so napredovali in možje so se jim lahko uprli. Nato je prišel drugi val in možje so jih spet lahko odrinili s svojim ognjem. Končno se je polkovnik Prescott ozrl naokoli in spoznal, da jim je za tretji napad Britancev skoraj zmanjkalo streliva. Nato je svojim možem glasno in jasno zaklical ukaz: "Ne streljajte, dokler ne vidite beline njihovih oči!" Tretji rafal mušketnega ognja je ubil in ranil veliko britanskih vojakov in takrat so bili možje dovolj blizu, da so se lahko borili z bajoneti. Američani so se borili, kolikor dolgo so mogli, preden so se bili prisiljeni umakniti in predati Bunker Hill Britancem. To je bila bitka, zaradi katere je polkovnik Prescott postal znan skozi leta. Predaja Johna Burgoyna pri Saratogi, naslikal John Trumbull. Polkovnik William Prescott je desno od sredine, oblečen v rjavo, tik za kapitanom Morganom v belem. [[Slika:Colonel_william_prescott_house_pepperell_middlesex_county_massachusetts_photo_no_1.jpg|thumb|Hiša polkovnika Williama Prescotta (pogled proti severozahodu) v Pepperellu, okrožje Middlesex, Massachusetts. Fotografirano 18. junija 1941.]] ==Naslednja leta== Ko je [[Drugi kontinentalni kongres|kontinentalni kongres]] ukazal Washingtonu, naj prevzame nadzor nad silami v Bostonu, je William Prescott dobil poveljstvo nad 7. [[Kontinentalna vojska|kontinentalnim]] polkom. Potem, ko se je njegov polk leta 1776 boril v [[Newyorška in newjerseyjska kampanja|kampanji v New Yorku]], zgodovinarji niso prepričani, kaj točno je Prescott počel. Občasno se je pojavljal v različnih bitkah ali drugih dejavnostih. Nedvomno je bil leta 1777 prostovoljec v [[saratoška kampanja|saratoški kampanji]] generala [[John Burgoyne|Burgoyna]]. Domneva se, da je njegov odhod iz vojske morda posledica poškodbe dobljene na kmetiji, zaradi katere se ni mogel več boriti. ===Nasprotovanje suženjstvu=== William Prescott nikoli ni imel sužnjev in je javno nasprotoval praksi [[Suženjstvo|suženjstva]]. Prescott je zagovarjal, da Massachusetts prepove suženjstvo. Ko je [[Massachusetts]] leta 1783 odpravil suženjstvo, je Prescott to javno proslavil.<ref>{{cite web | url=https://www.history.com/news/10-things-you-may-not-know-about-the-battle-of-bunker-hill | title=10 Things You May Not Know About the Battle of Bunker Hill | date=11 September 2023 }}</ref> Prescott je bil tudi odkrit v svoji hvali črnskega vojaka Salema Poorja, ki se je boril s Prescottom pri Bunker Hillu in je celo podpisal pismo sodišču Massachusettsa, v katerem je hvalil njegovo ravnanje v bitki in zagovarjal, da bi moral biti za to nagrajen.<ref>{{cite web | url=https://aaregistry.org/story/salem-poor-an-original-patriot/#:~:text=Poor%20was%20a%20free%20Negro%20in%20Andover%2C%20MA.&text=His%20valor%20and%20gallantry%20at,great%20and%20Distinguished%20a%20Character | title=Salem Poor, American Patriot born }}</ref> ==Smrt== William Prescott je umrl leta 1795 v svojem domu v Pepperellu.<ref>{{Cite web|url=https://militaryhallofhonor.com/honoree-record.php?id=2976|title=William Prescott|website=militaryhallofhonor.com}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [https://www.encyclopedia.com/people/history/us-history-biographies/william-prescott Encyclopedia] * [https://www.battlefields.org/learn/biographies/william-prescott Battlefields] * [https://www.nps.gov/articles/000/william-prescott.htm NPS] * [https://www.revolutionary-war.net/colonel-william-prescott/ Revolutionary-war] {{škrbina}} [[Kategorija:Rojeni leta 1726]] [[Kategorija:Umrli leta 1795]] [[Kategorija:Častniki Kontinentalne vojske]] [[Kategorija:Veterani francoske in indijanske vojne]] [[Kategorija:Veterani ameriške osamosvojitvene vojne]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali šolo]] 21nxdh53webcvizfj9zasgbm84q5chk 0 589883 6676816 6513296 2026-05-17T03:34:07Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676816 wikitext text/x-wiki {{Infobox religious building | name = Wat Pho | native_name = วัดโพธิ์ | image = พระพุทธไสยาสวัดพระเชตุพน.jpg | image_upright = | alt = | caption = Ležeči Buda | map_type = Tajska | map_size = | map_alt = | map_caption = | location = | coordinates = {{coord|13|44|47|N|100|29|37|E|display=inline,title}} | religious_affiliation = [[Budizem]] | sect = Teravāda | leadership = Somdet Phra Mahathirachan (predstojnik) | country = [[Tajska]] | functional_status = | website = [http://www.watpho.com/?lang=en www.watpho.com] | founded_by = neznan<br />kralj [[Rama I.]] (ponovna ustanovitev) | year_completed = 16. stoletje<br />1801 (ponovna ustanovitev)<ref name="watpho">{{cite web |url=http://www.watpho.com/history_of_watpho.php?lang=en |title=History of Wat Pho |work=Wat Pho official site}}</ref> }} '''Wat Pho''' ({{langx|th|วัดโพธิ์}}, {{IPA|th|wát pʰōː|pron|Wat Pho (pronunciation short).ogg}}), tudi '''Wat Po''', je [[budizem|budistični]] tempeljski kompleks v okrožju Phra Nakhon v [[Bangkok]]u na [[Tajska|Tajskem]]. Stoji na otoku Rattanakosin, južno od [[Velika palača, Bangkok|Velike palače]].{{sfn|Liedtke|2011|page=56}} Znan tudi kot '''tempelj ležečega Bude''', njegovo uradno ime je '''Wat Phra Chetuphon Wimon Mangkhalaram Rajwaramahawihan''' ({{langx|th|วัดพระเชตุพนวิมลมังคลารามราชวรมหาวิหาร}}; {{IPA|th|wát pʰráʔ tɕʰê:t.tù.pʰon wíʔ.mon.maŋ.kʰlaː.raːm râːt.tɕʰá.wɔː.ráʔ.má.hǎː.wíʔ.hǎːn|pron}}).<ref>{{cite web|title=พระนอนวัดโพธิ์ |trans-title=The Reclining Buddha at Wat Pho |date=2012-12-27 |access-date=2013-01-13 |publisher=Royal Institute of Thailand |url=http://www.royin.go.th/th/knowledge/detail.php?ID=5269 |quote=วัดพระเชตุพนวิมลมังคลาราม (อ่านว่า พฺระ-เชด-ตุ-พน-วิ-มน-มัง-คฺลา-ราม) ["วัดพระเชตุพนวิมลมังคลาราม (pronounced: wat-phra-chet-tu-phon-wi-mon-mang-khla-ram)"] |archive-url=https://web.archive.org/web/20131017010112/http://www.royin.go.th/th/knowledge/detail.php?ID=5269 |archive-date=2013-10-17 }}</ref> Bolj znano ime, Wat Pho, je okrajšava starejšega imena ''Wat Photaram'' ({{Langx|th|วัดโพธาราม}}; ''Wat Photharam'').{{sfn|Byrne Bracken|2010|page=82}} Tempelj je prvi na seznamu šestih templjev na Tajskem, ki so uvrščeni med najvišje razrede kraljevih templjev prvega razreda.<ref>{{cite journal| url=http://www.thaiwaysmagazine.com/thai_article/2508_buddhist_temples/buddhist_temples.html|date=25 Jul 2008|journal=Thaiways Magazine|volume=25|issue=8|title=About the Royal Buddhist Temples|access-date=2019-01-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304071920/http://www.thaiwaysmagazine.com/thai_article/2508_buddhist_temples/buddhist_temples.html|archive-date=2016-03-04}}</ref>{{sfn|Matics|1979|pp=1–2}} Povezan je s kraljem Ramo I., ki je obnovil tempeljski kompleks na mestu prejšnjega templja. Postal je njegov glavni tempelj in tam je pokopan del njegovega pepela.<ref>{{cite web |url=http://www.thaibuddhist.com/the-ashes-of-the-thai-kings/ |title=The Ashes of the Thai Kings |work=Buddhism in Thailand |access-date=2015-09-06 |archive-date=2017-10-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171027160058/http://www.thaibuddhist.com/the-ashes-of-the-thai-kings/ |url-status=dead }}</ref> Tempelj je kasneje razširil in obsežno prenovil Rama III. Tempeljski kompleks hrani največjo zbirko Budovih podob na Tajskem, vključno s 46 m dolgim ​​ogromnim ležečim Budo. Tempelj velja za najzgodnejše središče javnega izobraževanja na Tajskem, ilustracije in napisi, ki so bili v templju nameščeni za javna navodila, pa so bili priznani s strani UNESCO v njegovem [[Register svetovnega spomina|Registru svetovnega spomina]].<ref>{{Cite web|url=https://www.unesco.org/en/memory-world/epigraphic-archives-wat-pho |title=Epigraphic Archives of Wat Pho |publisher=UNESCO Memory of the World Programme|access-date=2025-03-05}}</ref> V njem deluje šola tajske medicine, znan pa je tudi kot rojstni kraj tradicionalne tajske masaže, ki se v templju še vedno poučuje in izvaja. == Zgodovina == [[File:BOB 3205-3.jpg|thumb|left|upright|Phra Maha Chedi Si Ratchakan]] Wat Pho je eden najstarejših templjev v Bangkoku. Obstajal je, še preden je kralj Rama I. ustanovil Bangkok za prestolnico. Prvotno se je imenoval ''Wat Photaram'' ali ''Podharam'', iz česar izhaja ime Wat Pho.{{sfn|Gray|Ridout|2012|page=90}} Ime se nanaša na samostan [[Drevo Bodi|drevesa Bodhi]] v [[Bodh Gaja]] v [[Indija|Indiji]], kjer naj bi [[Buda]] dosegel razsvetljenje.{{sfn|Matics|1979|page=1}}{{sfn|O'Neil|2008|page=116}} Datum izgradnje starega templja in njegov ustanovitelj nista znana; zgrajen je bil nekje v obdobju Ayutthaya, vendar naj bi bil zgrajen ali razširjen med vladavino kralja Phetrache (1688–1703). Južni del Wat Phoja je nekoč zasedal del francoske utrdbe Star, ki jo je kralj Phetracha porušil po obleganju Bangkoka leta 1688.<ref>Jean Vollant des Verquains ''History of the revolution in Siam in the year 1688'', in Smithies 2002, p.95-96</ref> Po padcu [[Kraljestvo Ayutthaya|Ayutthaye]] pod burmansko oblast leta 1767 je kralj [[Taksin]] preselil prestolnico v Thonburi, kjer je svojo palačo postavil ob [[Wat Arun]] na nasprotni strani reke [[Chao Phraya]] od Wat Pho. Bližina Wat Phoja tej kraljevi palači ga je povzdignila v status ''wat luanga'' ('kraljevega samostana'), ki ga do danes upravlja kraljevi samostanski odbor. Leta 1782 je kralj Rama I. preselil prestolnico iz Thonburija čez reko v Bangkok in zgradil Veliko palačo poleg Wat Phoja. Leta 1788 je odredil gradnjo in obnovo starega templja Wat Pho, ki je bil do takrat že propadel. Zemljišče, ki je bilo močvirno in neravno, je bilo pred začetkom gradnje izsušeno in zasuto. Med gradnjo je Rama I. začel tudi projekt odstranitve Budovih podob iz zapuščenih templjev v Ayutthayi, Sukhothaiju in različnih drugih krajih na Tajskem, številne od teh najdenih Budovih podob pa so nato hranili v Wat Phoju.<ref name=renown>{{cite web |url=https://www.renown-travel.com/temples/wat-pho.html |title=Wat Pho: The temple of the Reclining Buddha |work=Renown Travel}}</ref> Med njimi so ostanki ogromne podobe Bude iz Ayuthayinega templja Wat Phra Si Sanphet, ki so ga Burmanci uničili leta 1767, in so bili vključeni v [[stupa (zgradba)|chedi]] v kompleksu.<ref>{{Cite book |last1=Beek |first1=Steve Van |first2=Luca|last2=Invernizzi|title= The Arts of Thailand |year=2001|isbn=978-962-593-262-0|url=https://books.google.com/books?id=DgIyCN5k5JwC|page=26}}</ref> Obnova je trajala več kot sedem let. Leta 1801, dvanajst let po začetku del, so novi tempeljski kompleks preimenovali v Wat Phra Chetuphon Vimolmangklavas glede na [[vihara|viharo]] Jetavane in postal glavni tempelj za Ramo I.{{sfn|Matics|1979|p=3}}<ref>{{cite web |url=http://www.watpho.com/stone_inscription.php?lang=en |title=Stone Inscription: Documentary Heritage |work=Wat Pho official site |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304080304/http://www.watpho.com/stone_inscription.php?lang=en |archive-date=4 March 2016 }}</ref> [[File:Arrival of the King of Siam at the Temple of Sleeping Idol Wellcome L0020127.jpg|thumb|Prihod kralja Mongkuta v Wat Pho, 13. oktober 1865]] Kompleks je v naslednjih dveh stoletjih doživel pomembne spremembe, zlasti med vladavino Rame III. (1824–1851). Leta 1832 je kralj Rama III. začel prenovo in širitev tempeljskega kompleksa, proces, ki je trajal 16 let in sedem mesecev. Zemljišče tempeljskega kompleksa se je razširilo na 56 rai (9,0 ha) in večina struktur, ki so danes prisotne v Wat Pho, je bila v tem obdobju zgrajena ali obnovljena, vključno s kapelo Ležečega Bude. Tempeljski kompleks je spremenil tudi v javno središče učenja, tako da je stene stavb okrasil z diagrami in napisi na različne teme. Napise je napisalo približno 50 ljudi z dvora Rame III. in učeni menihi pod vodstvom vrhovnega patriarha princa Paramanuchitchinorota (1790–1853), opata Wat Phoja, budističnega učenjaka, zgodovinarja in pesnika.<ref>{{Cite web |title=Memory of the World Register: The Epigraphic Archives of Wat Pho |url=https://en.unesco.org/sites/default/files/thailand_epigraphic.pdf |volume=Ref N° 2010-16}}</ref> 21. februarja 2008 so bile te marmorne ilustracije in napisi vpisani v ''Register svetovnega spomina'', ki ga je UNESCO sprožil za promocijo, ohranjanje in širjenje modrosti svetovne dediščine.<ref name="thaipr">{{cite web |url=http://thailand.prd.go.th/view_inside.php?id=3309 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080413145004/http://thailand.prd.go.th/view_inside.php?id=3309 |archive-date=13 April 2008 |title=Global Recognition of Wat Pho in Thailand as a "Memory of the World" |work=Thai Government Public Relations Department}}</ref> Wat Pho velja za prvo tajsko univerzo in središče za tradicionalno tajsko masažo. Sredi 19. stoletja, pred pojavom sodobne medicine, je služil kot center za medicinsko izobraževanje, tempelj pa ostaja center za tradicionalno medicino še danes, kjer še vedno deluje zasebna šola za tajsko medicino, ustanovljena leta 1957.{{sfn|Brockman|2011||pages=302–304}} Ime kompleksa se je med vladavino kralja Rame IV. ponovno spremenilo v Wat Phra Chetuphon Vimolmangklararm. Razen izgradnje četrtega velikega chedija in manjših sprememb, ki jih je opravil Rama IV., Wat Pho od takrat ni bil bistveno spremenjen. Popravila pa so stalen proces, ki ga pogosto financirajo verniki templja. Tempelj je bil ponovno obnovljen leta 1982 pred praznovanjem dvestoletnice Bangkoka.<ref name="delights1">{{cite web |url=http://www.thailand-delights.com/page1274.html |title=Wat Pho, Sanam Chai Road, Bangkok, Thailand |work=Thailand Delights}}</ref> == Tempeljski kompleks == [[File:พระมณฑป วัดพระเชตุพนวิมลมังคลาราม Wat Pho (2).jpg|thumb|left|Phra Mondop iz Wat Pho. Ob vhodih so kipi Yak Wat Pho]] Wat Pho je eden največjih in najstarejših ''watov'' v Bangkoku, ki pokriva površino 50 rai oziroma 80.000 kvadratnih metrov. V njem je več kot tisoč Budovih podob, pa tudi ena največjih posameznih Budovih podob, dolga 46 metrov. Kompleks Wat Pho je sestavljen iz dveh obzidanih kompleksov, ki jih prečka cesta Chetuphon, ki poteka v smeri vzhod-zahod. Večji severni obzidani kompleks, ''phutthawat'', je odprt za obiskovalce in vsebuje najlepše stavbe, posvečene Budi, vključno z ''botom'' s štirismernim viharnom in templjem, v katerem je ležeči Buda. Južni kompleks, ''sankhawat'', vsebuje bivalne prostore menihov in šolo. Obodni zid glavnega tempeljskega kompleksa ima šestnajst vrat, od katerih dve služijo kot vhod za javnost (ena na cesti Chetuphon, druga blizu severozahodnega vogala). [[File:Bangkok Wat Pho P1100587.JPG|thumb|upright|Kitajska varuhinja ob vratih, Wat Pho]] Na tempeljskem posestvu so štirje veliki ''chediji'', 91 majhnih ''chedijev'', dva zvonika, ''bot'' (osrednje svetišče), številne ''vihare'' (dvorane) in različne stavbe, kot so paviljoni, pa tudi vrtovi in ​​majhen tempeljski muzej. Arhitekturno se ''chediji'' in stavbe v kompleksu razlikujejo po slogu in velikosti. V kompleksu je tudi več velikih kitajskih kipov, od katerih nekateri prikazujejo Evropejce, ki varujejo vrata obzidja in druga vrata v kompleksu. Ti kamniti kipi so bili prvotno uvoženi kot balast na ladjah, ki so trgovale s Kitajsko. Wat Pho je bil namenjen tudi kot izobraževalni prostor za širšo javnost. V ta namen je bila na granitne plošče vgravirana slikovna enciklopedija, ki pokriva osem področij: zgodovino, medicino, zdravje, običaje, literaturo, pregovore, leksikografijo in budistično religijo.<ref name="sights2">{{cite book |title=The Sights of Rattanakosin |author=Committee for the Rattanakosin Bicentennial Celebration |year= 1982 |page=145 }}</ref>{{sfn|O'Neil|2008|page=119–120}} Te plošče, na katerih so vklesana besedila in ilustracije o medicini, figure s pritisnimi točkami za tradicionalno tajsko masažo in druge teme, so postavljene okoli templja, na primer v ''Sala Rai'' ali satelitskih odprtih paviljonih. Po kompleksu je razporejenih 24 majhnih skalnjakov (''khao mor''), ki ponazarjajo skalne formacije Tajske, eden, imenovan ''Zviti puščavniški hrib'', pa vsebuje nekaj kipov, ki prikazujejo metode masaže in jogijske položaje. Na steni knjižnice so tudi risbe ozvezdij, napisi o lokalni upravi ter slike ljudskih pravljic in živinoreje. ===Phra Ubosot=== [[File:พระอุโบสถวัดพระเชตุพน2.jpg|left|thumb|Phra Ubosot]] Phra Ubosot (''Phra Uposatha'') ali ''bot'' je dvorana za posvečenje, glavna dvorana, ki se uporablja za izvajanje budističnih obredov in najsvetejša stavba kompleksa. Zgradil jo je kralj Rama I. v slogu Ayuthaya, kasneje pa jo je Rama III. razširil in rekonstruiral v slogu Rattanakosin. Bot je bil posvečen leta 1791, preden je bila končana obnova Wat Pho. Stavba stoji na marmorni ploščadi, njena tikova vrata pa so vdelana z biseri, ki ilustrirajo zgodbe iz [[Ramajana|Ramajane]]. Ubosot leži na sredini dvorišča, ki ga obdaja dvojni križni hodnik (''Phra Rabiang''). [[File:ภายในพระอุโบสถวัดพระเชตุพน.jpg|thumb|Notranjost ubosota Wat Pho]] V notranjosti ubosota je zlati in kristalni tristopenjski podstavek, na vrhu katerega je pozlačen Buda iz zlitine zlata in bakra, nad kipom pa je devetstopenjski dežnik, ki predstavlja oblast Tajske. Budovo podobo, znano kot ''Phra Buddha Theva Patimakorn'', za katero velja, da izvira iz obdobja Ayutthaya, je sem prenesel Rama I. iz Wat Sala Si Na (danes imenovanega Wat Khuhasawan) v Thonburiju.<ref>{{cite web |url=http://www.watpho.com/buddha.php |title=Phra Buddha Theva Patimakorn |work=Wat Pho }}</ref><ref>{{cite web |url= http://u-toseen.com/sunthai/center/bkk/wpomap2.htm |title= Phra Uposatha (main chapel) |work= SunThai |access-date= 2017-10-30 |archive-url= https://web.archive.org/web/20171107023358/http://u-toseen.com/sunthai/center/bkk/wpomap2.htm |archive-date= 2017-11-07 }}</ref> Rama IV. je kasneje nekaj pepela Rame I. položil pod podstavek Budove podobe, da bi se javnost lahko hkrati poklonila Rami I. in Budi. V dvorani je tudi deset podob Budovih učencev: Moggalana je levo od Bude, Sariputta pa desno, spodaj pa osem Arahantov. Zunanja ograja, ki obdaja glavno dvorano, ima približno 150 kamnitih upodobitev epa ''Ramakien'', katerega končno sporočilo je preseganje posvetnih v duhovne dimenzije. Kamnite plošče so bile najdene v templju v Ayuthayi. Ubosot je obdan z nizkim zidom, imenovanim ''kamphaeng kaew'', ki ga prekinjajo prehodi, ki jih varujejo mitološki levi, ter osem struktur, v katerih so ''bai sema'', kamniti označevalci, ki označujejo sveti prostor bota. [[File:Wat Pho, Bangkok, Tailandia, 2013-08-22, DD 36.jpg|thumb|left|Phra Prang in del samostana Phra Rabiang]] *'''Phra Rabiang''' - ta dvojni samostan vsebuje približno 400 podob Bude iz severne Tajske, izbranih izmed 1200, ki jih je prvotno prinesel kralj Rama I. Od teh podob Bude jih je 150 na notranji strani dvojnega samostana, nadaljnjih 244 pa na zunanji strani. Te figure Bude, nekatere stoječe in nekatere sedeče, so enakomerno nameščene na ujemajočih se pozlačenih podstavkih. Te podobe izvirajo iz različnih obdobij siamske zgodovine, kot so obdobja Chiangsaen, Sukhothai, U-Thong in Ayutthaya, vendar jih je Rama I. obnovil in prekril s štukaturami in zlatimi listi, da bi bile videti podobne. [[File:Wat Pho, Bangkok, Tailandia, 2013-08-22, DD 22.jpg|thumb|Budove podobe v križnem hodniku. Križni hodnik sekajo štiri vihare, po ena v vsako smer]] Phra Rabiang sekajo štirje vihare. Vihara na vzhodu vsebuje 8 metrov visokega stoječega Budo, Budo Lokanatha ('Odrešenik sveta'), ki izvira iz Ayutthaye. V predsobi je Buda Maravichai (ki se nanaša na zmago nad Maro), ki sedi pod drevesom bodhi, izvira iz Sawankhaloka iz poznega obdobja Sukhothai. Na zahodni sliki je sedeči Buda, ki ga varuje Naga, Buda Chinnasri ('zmagoslavni lev Buda'), medtem ko ima Buda na jugu, Buda Chinnaraja (poimenovan po Phra Phuttha Chinnarat iz Phitsanuloka), pet učencev, ki sedijo spredaj in poslušajo njegovo prvo pridigo. Oba Bude v južni in zahodni vihari je Rama I. prinesel iz Sukhothaija. Buda v severni vihari, imenovan Buda Palilai (sklicevanje na slona Palilaika), je bil ulit v času vladavine Rame I. V vihari na zahodu je majhen muzej.<ref>{{cite encyclopedia |url=http://www.encyclopediathai.org/sunthai/center/bkk/wpomap13.htm |title=Temple Museum Exhibiting Artifacts from Phra Maha Chedi Si Rajakarn |encyclopedia=Encyclopediathai.org|archive-url=https://web.archive.org/web/20150704082111/http://www.encyclopediathai.org/sunthai/center/bkk/wpomap13.htm |archive-date=July 4, 2015 }}</ref> '''Phra Prang''' - Na vsakem vogalu dvorišča okoli dna so štirje [[prang (arhitektura)|prangi]] - stolpi ali ''phra prang''. Vsak od stolpov je obložen z marmorjem in vsebuje štiri kipe v kmerskem slogu, ki so varuhi božanstev štirih glavnih točk.<ref>{{cite encyclopedia |url= http://www.encyclopediathai.org/sunthai/center/bkk/wpomap4.htm |title=Phra Maha Sthupa or Phra Prang, Wat Phra Chetuphon |encyclopedia=Encyclopediathai.org |archive-url=https://web.archive.org/web/20150704075949/http://www.encyclopediathai.org/sunthai/center/bkk/wpomap4.htm |archive-date=July 4, 2015 }}</ref> === Phra Maha Chedi Si Rajakarn === [[File:พระมหาเจดีย์ 4 รัชกาล.jpg|left|thumb|Phra Maha Chedi Si Rajakarn]] To je skupina štirih velikih stup, vsaka visoka 42 metrov. Te štiri chedije so posvečene prvim štirim kraljem Chakri. Prvo, iz zelenih mozaičnih ploščic, je zgradil Rama I., da bi vanjo shranil ostanke velikega bronastega stoječega Bude iz Ayutthaye, imenovanega ''Phra Phuttha Sanphet''. Burmanci naj bi Budovo podobo sežgali, da bi odstranili skoraj 2 toni njenega zlatega pokrova, kasneje pa se je podoba razdrobila, ko se je nanjo zrušil vihan, v katerem je bila, in Rama I., ki jo je prinesel v Wat Pho, se je odločil, da podobo zapre v chedi. Rama III. je zgradil še dva chedija, enega iz belih ploščic za pepel svojega očeta Rame II., drugo iz rumenih zase. Četrto iz modrih je zgradil Rama IV., ki je nato štiri chedije zaprl, tako da ni bilo prostora za gradnjo novih.<ref>{{cite web |url=http://www.thailand-delights.com/page1277.html |title=Wat Pho Temple, Phra Maha Chedi Si Rajakarn, Bangkok |work=Thailand Delights |accessdate=2025-09-11 |archive-date=2025-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250602133454/http://www.thailand-delights.com/page1277.html |url-status=dead }}</ref> [[File:Vihara of the Reclining Buddha 2015.jpg|thumb|Viharn z ležečim Budo. Drevo na desni za paviljonom je drevo Bodhi]] === Viharn Phranorn === [[File:พระวิหารพระพุทธไสยาส.jpg|left|thumb|Viharn Phranorn]] Viharn ali wihan vsebuje ležečega Budo in je bil zgrajen v času vladavine Rame III. posnemajoč slog Ayutthaya. Notranjost je okrašena s stenskimi poslikavami.<ref>{{cite web |url=http://www.watpho.com/historical.php |title=Phra Vihara of the Reclining Buddha |work=Wat Pho official site}}</ref> Ob tej stavbi je majhen dvignjen vrt (park Missakawan) s paviljonom v kitajskem slogu; osrednji del vrta je drevo bodhi, ki je bilo razmnoženo iz drevesa Jaya Sri Maha Bodhi na [[Šrilanka|Šrilanki]], za katerega se domneva, da izvira iz drevesa v Indiji, kjer je Buda sedel, medtem ko je čakal na razsvetljenje.<ref>{{cite encyclopedia |url=http://www.encyclopediathai.org/sunthai/center/bkk/wpomap17.htm |title=Missakawan Park, Wat Phra Chetuphon |encyclopedia=Encyclopediathai.org |archive-url=https://web.archive.org/web/20150705062803/http://www.encyclopediathai.org/sunthai/center/bkk/wpomap17.htm |archive-date=July 5, 2015 }}</ref> === Phra Mondop === [[File:หอไตรวัดพระเชตุพน.jpg|thumb|Phra Mondop]] ''Phra Mondop'' ali ''ho trai'' je dvorana svetih spisov, ki vsebuje majhno knjižnico budističnih spisov. Stavba običajno ni odprta za javnost, saj je treba svete spise, ki so napisani na palmovih listih, hraniti v nadzorovanem okolju za ohranitev.<ref>{{cite web |url=http://bangkokforvisitors.com/ratanakosin/wat-po/ |title= Wat Pho |work=Bangkok for Visitors}}</ref> Knjižnico je zgradil kralj Rama III. Vhod varujejo figure, imenovane ''Yak Wat Pho'' ('Veliki Wat Pho'), postavljene v niše ob vratih. Okoli Phra Mondopa so trije paviljoni s stenskimi poslikavami začetka Ramajane. === Druge strukture === [[File:เจดีย์รายวัดพระเชตุพน2.jpg|left|thumb|Phra Chedi Rai, ki vsebuje pepel članov kraljeve družine]] '''Phra Chedi Rai''' - Zunaj križnega hodnika Phra Rabiang je posejanih veliko manjših chedijev, imenovanih Phra Chedi Rai. Enainsedemdeset teh majhnih chedijev je zgradil Rama III., vsak je visok pet metrov. Obstajajo tudi štiri skupine po pet chedijev, ki si delijo eno samo podlago, ki jo je zgradil Rama I., po eden na vsakem vogalu zunaj križnega hodnika.<ref>{{cite encyclopedia |url= http://www.encyclopediathai.org/sunthai/center/bkk/wpomap7.htm |title=Single-Based Chedi, Wat Phra Chetuphon or Wat Pho |encyclopedia = Encyclopediathai.org |archive-url=https://web.archive.org/web/20150703055430/http://www.encyclopediathai.org/sunthai/center/bkk/wpomap7.htm |archive-date=July 3, 2015 }}</ref> 71 manjših chedijev vsebuje pepel kraljeve družine, 20 nekoliko večjih, združenih v skupine po pet, pa vsebuje Budove relikvije. [[File:ศาลาการเปรียญวัดพระเชตุพน.jpg|thumb|Sala Karn Parien]] '''Sala Karn Parien''' je pridigarska dvorana, preprost paviljon, ki se uporablja za verski pouk menihov in laikov, služi pa tudi kot dvorana za meditacijo.{{sfn|Matics|1979|pp=4, 6}} Ta dvorana je poleg Phra Mondopa v jugozahodnem vogalu kompleksa in naj bi izvirala iz obdobja Ayutthaya. Stavba vsebuje originalno podobo Bude iz spodnje kapele, ki je bila premaknjena sem, da bi naredila prostor za trenutno podobo Bude. Budova podoba, imenovana Phra Phuttha Satsada, je v poznem slogu Ayutthaya. Zraven je vrt, imenovan Ribnik s krokodili. '''Sala Rai''' - Obstaja 16 satelitskih paviljonov, večina jih je postavljenih ob robu kompleksa, v nekaterih od njih pa lahko najdemo freske, ki prikazujejo Budovo življenje. Dva od teh sta medicinska paviljona med Phra Maha Chedi Si Ratchakarn in glavno kapelo. Severni medicinski paviljon vsebuje napise o tradicionalni tajski masaži z 32 risbami masažnih položajev na stenah, medtem ko ima tisti na jugu zbirko napisov o angelu varuhu, ki varuje novorojenčka. '''Phra Viharn Kod''' - je galerija, ki jo sestavljajo štiri vihare, po ena na vsakem vogalu zunaj Phra Rabiang. '''Tamnak Wasukri''' – imenovana tudi pesnikova hiša, je nekdanja rezidenca princa patriarha Paramanuchitchinorota, učenjaka, zgodovinarja in pesnika. Hiša je bila darilo njegovega nečaka Rame III.<ref>{{cite web | url=http://u-toseen.com/sunthai/center/bkk/wpomap23.htm |title=Wasukri Residence, Wat Phra Chetuphon |access-date=2016-03-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160330041827/http://u-toseen.com/sunthai/center/bkk/wpomap23.htm |archive-date=2016-03-30 }}</ref> Ta stavba je v bivalnih prostorih menihov v južnem kompleksu in je odprta enkrat letno na njegov rojstni dan. == Ležeči Buda == {{multiple image | align = left | direction = vertical | header = | image1 = วัดพระเชตุพนวิมลมังคลารามราชวรมหาวิหาร 33.jpg | width1 = 200 | caption1 = Ležeči Buda iz Wat Pho | image2 = สัญลักษณ์มงคล 108 ประการบนพระบาทพระนอนวัดพระเชตุพน.jpg | width2 = 200 | caption2 = Stopala z ugodnimi simboli Bude }} [[File:Wat Pho, Bangkok, Tailandia, 2013-08-22, DD 10.jpg|thumb|upright|108 bronastih skled]] Wat in ležeči Buda (Phra Buddhasaiyas, {{langx|th|พระพุทธไสยาสน์}}) je leta 1832 zgradil Rama III.<ref>{{cite web |url=http://www.timeout.com/bangkok/attractions/venue/1%3A25285/wat-pho |title=Wat Pho |work=Time Out}}</ref> Podoba ležečega Bude predstavlja vstop Bude v [[nirvana|nirvano]] in konec vseh [[reinkarnacija|reinkarnacij]]. Položaj podobe se imenuje ''sihasaiyas'', položaj spečega ali ležečega leva. Figura je visoka 15 m in dolga 46 m ter je eden največjih kipov Bude na Tajskem. Figura ima opečno jedro, ki je bilo modelirano in oblikovano z mavcem, nato pa pozlačeno. Desna roka podpira glavo s tesnimi kodri, ki počiva na dveh blazinah, okrašenih s steklenimi mozaiki. Budovi podplati so visoki 3 m in dolgi 4,5 m ter intarzirani z biserovino. Vsak je razdeljen na 108 razporejenih plošč, ki prikazujejo ugodne simbole, po katerih je mogoče prepoznati Budo, kot so rože, plesalci, beli sloni, tigri in oltarni dodatki. V središču vsake noge je krog, ki predstavlja čakro ali "energijsko točko". V hodniku je 108 bronastih posod, ki predstavljajo 108 ugodnih Budovih likov. Obiskovalci lahko v te posode vržejo kovance, saj naj bi prinašale srečo in pomagale menihom vzdrževati wat. Čeprav ležeči Buda ni romarska destinacija, ostaja predmet ljudske pobožnosti. Vsako leto se v aprilu, v času siamskega ''Songkrana'' ali novega leta, odvija praznovanje ležečega Bude, ki pomaga tudi zbirati sredstva za vzdrževanje Wat Pho. == Tajska masaža == {{multiple image | align = right | direction = vertical | header = | image1 = Bangkok 2014 PD 078.jpg | width1 = 220 | caption1 = Medicinski paviljon | image2 = จารึกวัดโพธิ์ (2).jpg | width2 = 220 | caption2 = Ilustracije v medicinskem paviljonu }} Tempelj velja za prvo javno univerzo na Tajskem, ki s pomočjo fresk in skulptur poučuje študente na področju religije, znanosti in literature. Leta 1955 je bila v templju ustanovljena šola za tradicionalno medicino in masažo, ki zdaj ponuja štiri tečaje tajske medicine: tajsko farmacijo, tajsko zdravniško prakso, tajsko babištvo in tajsko masažo. To je šola za tradicionalno tajsko medicino in masažo Wat Pho, prva šola tajske medicine, ki jo je odobrilo tajsko ministrstvo za izobraževanje in ena najzgodnejših šol za masažo. Še danes ostaja nacionalni sedež in središče izobraževanja tradicionalne tajske medicine in masaže. Tečaji tajske masaže potekajo v Wat Pho in lahko trajajo od nekaj tednov do enega leta. Dva paviljona na vzhodnem robu kompleksa Wat Pho se uporabljata kot učilnici za izvajanje tradicionalne tajske masaže in zeliščne masaže, obiskovalci pa lahko tukaj masažo prejmejo za plačilo. Tajska masaža ali Nuad Thai, ki jo poučujejo v Wat Pho, je bila uvrščena na Unescov seznam nematerialne kulturne dediščine, Wat Pho pa je usposobil več kot 200.000 maserjev, ki delajo v 145 državah. V različnih stavbah okoli tempeljskega kompleksa je veliko medicinskih napisov in ilustracij, nekateri od njih služijo kot navodila za tajske maserje, zlasti tiste v severnem medicinskem paviljonu. Vpisali so jih učenjaki v času vladavine kralja Rame III. Med njimi je 60 vpisanih plošč, po 30 za sprednji in zadnji del človeškega telesa, ki prikazujejo točke za pritiskanje, ki se uporabljajo pri tradicionalni tajski masaži. Te terapevtske točke in energijske poti, znane kot ''sen'', z razlagami na stenah ob ploščah. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Wat Pho}} * [http://www.watpho.com/index.php?lang=en Official site in English] * [http://thailand.tv/watch/wat-pho Video guide to Wat Pho] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Bangkoku]] [[Kategorija:Templji na Tajskem]] guqg54u8lwc1sxfa3ci1nhpub400qeo 2 590735 6676842 6674492 2026-05-17T06:31:43Z MaksiKavsek 244409 6676842 wikitext text/x-wiki Roj. [[Anno Domini|po Kristusu]], [[Vojvodina Štajerska|dežela Štajerska]], večinoma [[Slovenci|slovenskega]] porekla/izvora. Po družinskem izvoru (moške linije) iz [[Radež|Radeža]]. Naziv ''Kavšek'' je hišno/domače ime prednikov iz omenjenega kraja. Peskovnik: [[Uporabnik:MaksiKavsek/peskovnik|1]] Knjižnica: [[Uporabnik:MaksiKavsek/Knjižnica|1]] <ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&&stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}</ref> O slovenski zgodovini preko peresa Simona Jenka, ki pojasnjuje kakšno je bilo v 2. polovici 19. stoletja (in je še dandanašnji) stanje o nivoju (ne)vedenja in (ne)zavedanja zgodovine in izvora prednikov Slovencev: <poem align="left"> Bridka žalost me prešine, Ko se spomnim '''domovine''', '''Vsemu svetu nepoznane,''' '''Od nikogar spoštovane.''' Kdo spominja se nekdanjih V revni zemlji pokopanih? Tiho bori vnuk koraka Čez grob borega očaka. V zlatih črkah v zgodovini Se beró narodov čini; '''Le od našega ni glasa''' '''S prejšnjega ne zdanj'ga časa.''' I ko ura nam odbije, Črna zemlja nas pokrije; Kdo bo še po nas poprašal? Kdo se z nami bo ponašal? '''Kako rod za rodom gine,''' '''To povest je domovine,''' '''Vsemu svetu nepoznane,''' '''Od nikogar spoštovane.''' </poem> - Simon Jenko, 1865 Za optimistično slovensko prihodnost: <poem align="left"> Dovolj nam kamnov jo pobrál Sovrág za svoje hrame, Odslè pa z naših svetih tal Ne enega ne vzame. Naš kamen slednji nam je svet In čuval bo '''Slovén''' ga vnét, Naš dom naj ž njim se viša, Ne vragov naših hiša! '''Ne bo nas več tujčín teptàl''' '''Ne tlačil nas krvavo,''' '''Naš rod bo tù gospodovàl,''' '''Naš jezik, naše pravo!''' '''Pod streho našo tuji ród''' '''Naj gost nam bo, a ne gospód;''' '''Mi tu smo gospodarji''' In Bog in naši carji! Učakal rad bi srečni dan, Dan našega združenja. Bi zrl kakó en krov prostrán Čez dom se ves razpenja. Naš prápor bi na krov pripél, Dom blagoslôvil bi vesél: „'''Bog žívi vse Slovene,''' '''Pod streho hiše ene'''!“ </poem> - Simon Gregorčič, 1884</blockquote> == Obiskane tuje države == {| class="wikitable sortable" align="center" ![[Država]] |- |{{zastava|Hrvaška}} |- |{{zastava|Avstrija}} |- |{{zastava|Italija}} |- |{{zastava|Švica}} |- |{{zastava|Nemčija}} |- |{{zastava|Nizozemska}} |- |{{zastava|Češka}} |- |{{zastava|Madžarska}} |- |{{zastava|Liechtenstein}} |- |{{zastava|Slovaška}} |- |{{zastava|Bolgarija}} |- |{{zastava|Turčija}} |- |{{zastava|Grčija}} |- |{{zastava|Srbija}} |- |{{zastava|Severna Makedonija}} |} == Kaj je treba napisati oz. prevesti == * [[Koroški partizani]] (Kärntner Partisanen) !!! * [[Čedadski evangelij]] * [[Škofjeloški rokopis]] (1466) * [[Goriški rokopis]] (1551) * [[Turjaški rokopis]] (14./15. stol.) * [[Benedikt Pyroter]] (Piroter?) * [[Lukež Klinc]] (ok. 1500–1570) * [[Paul Wiener]] (1495–1554) * [[Gabrijel Jurjević|Gabrijel Jurjevič]] (ok. 1620–1704){{efn|Po narodnosti slovensko-hrvaškega porekla in ne samo hrvaškega.}} * [[Matijaš Magdalenić|Matijaš Magdalenič]] (ok. 1625 – po 1670){{efn|Po narodnosti slovensko-hrvaškega porekla in ne samo hrvaškega.}} * [[Peter Petretič]] (1648–1667){{efn|Po narodnosti slovensko-hrvaškega porekla in ne samo hrvaškega.}} * [[Jernej Basaj]] (1719–1784) * [[Barok na Slovenskem]] * [[Salzburg (vojvodina)]] * [[Zgodovina slovenskega slovstva]] * [[Narodna zgodovina]] * [[Prazgodovina na Slovenskem]] * [[Društvo kmečkih fantov in deklet (DKFiD)]] * [[Operacijska cona Jadransko primorje]] (Operationszone Adriatisches Küstenland) * [[Marjan Pavšer]] (1926–2009) * [[Slomščica]] (potok) * [[Neoilirizem]] * [[Entogeneza]] (Ethnogenesis) * [[Etnogeneza Slovencev]] * [[Rabeljča vas]] (Ptuj) * [[Gastuž]], Žiče * [[Dvorec Zreče]] * [[Thaya]] reka * Republika Nemška Avstrija (Republic of German-Austria) * [[Romantika na Slovenskem]] * [[Janez Krstnik Prešeren]] (1656–1704) * [[Cerkev Brezmadežnega spočetja device Marije, Širje]] * Obleganje Beograda (1456) (Siege of Belgrade (1456)) * [[Psihopatografija Adolfa Hitlerja]] * [[Južnoslovanski biblijski inštitut]] ali Uraški biblični inštitut / zavod (South Slavic Bible Institute) * [[Moravska vrata]] * [[Kranjska kmetijska družba]] == Kaj je treba urediti == * [[Socialistična republika Slovenija]] (nujno!) * [[Dravska banovina]] (nujno!) * [[Seznam nemških imen krajev v Sloveniji]] (nujno!) * [[Zgodovina Slovenije od leta 1945 do leta 1991]] (nujno!) * [[Slovenska osamosvojitvena vojna]] (sklici, viri) * [[Seznam slovenskih rodoslovcev]] * [[Adam Bohorič]] * [[Jožef Hasl]] * [[Slavonija]] (prohrvaško) * [[Zedinjena Slovenija]] * [[Slovenščina in književnost v 17. in 18. stoletju]] * [[Sevnica]] * [[:en:Hošperk_Castle|Dvorec Hošperk]] * [[Hans Steinacher]] * [[Janez Nepomuk Šlojsnik]] * [[Povojni poboji na Slovenskem (1945)|Povojni poboji]] * [[Pliberški pokol]] * [[Matija Vertovec]] * [[Partizanski zločini v drugi svetovni vojni]] == Opombe == {{notelist|group=lower-alpha}} cmh4qfyydeiwd4xznl99042h4nsg0xc 0 591676 6676667 6618947 2026-05-16T19:40:41Z Sportomanokin 14776 /* Delovanje kina skozi čas */ 6676667 wikitext text/x-wiki {{Short description|Kino na Ptuju}} {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#EFDFBB colspan=2 align="center" | Mestni kino Ptuj |- | align="center" colspan=2 | [[File:Ptuj, city cinema.jpg|265px]] |- ! bgcolor=#EFDFBB colspan=2 align="center" | Osnovni podatki |- | '''Otvoritev:''' || 3. marec 1897 |- | '''Naslov:''' || Cvetkov trg 1, Ptuj |- | '''Velika dvorana:''' || 163 sedežev |- | '''Mala dvorana:''' || 30 sedežev |- | '''Rekord. obisk (1960):''' || 243.600 gledalcev |- | '''Večje prenove:''' || 1912, 1939, 1989, ''2025'' |- | '''Ostale prenove:''' || 1956, 1957, 1961, 1965 |} '''Mestni kino Ptuj''' je svoja vrata z prvo kinoprojekcijo odprl že leta 1897, kar je le štirinajst mesecev po tem ko sta [[Brata Lumière]] v pariški kavarni ''[[Salon Indien du Grand Café]]'' predvajala prvo komercialno (z prodanimi vstopnicami) projekcijo na svetu in je celo nastarejši še delujoči kino na svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kinoptuj.si/wp-content/uploads/2025/10/Knjiga-Kino-je-vedno-dobra-ideja.pdf|title=Bogata tradicija stavbe z kinodvorano (Zgodovina in statistika ptujskega kina)|publisher=kinoptuj.si|date=3. marec 2017}}</ref> Kot institucija velja za najstarejši neprekinjeno delujoči kino na svetu,{{cn}} a ne na isti lokaciji, saj se je vse do [[Druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] večkrat selila (današnji kino, Dominikanski trg, [[Mestno gledališče Ptuj]], Gostilna Slon v Vošnjakovi ulici in takratna gostilna na Prešernovi ulici 3), preden se je oktobra 1939 dokončno vrnila na današnjo stalno lokacijo na Cvetkovem trgu. Res pa Ptuj ni gostil prve kino predstave v Sloveniji; saj sta jo že leta 1896 gostila [[Ljubljana]] (v prostorih kasnejšega [[Kino Komuna]]) in oktobra istega leta še [[Maribor]] (v pivnici Götz oz. današnji [[Dvorana Union Maribor|Dvorani Union]]) in [[Celje]], a slednje ne obstajajo več.<ref>{{navedi splet|url=https://old.delo.si/kultura/film-tv/od-grand-elektro-bioskopa-do-koloseja.html|title=Od Grand Elektro Bioskopa do Koloseja|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=29. junij 2016}}</ref> Ptujski mestni kino ima trenutno dve dvorani; večja ima kapaciteto 163 sedežev (v preteklosti tudi že 362, 377, 391 in največ kar 410 sedežev), manjša dvorana pa ima na volje le 30 sedežev.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kinoptuj.si/program/praznovanje-v-kinu/|title=Praznovanje v kinu|publisher=kinoptuj.si|date=19. oktober 2025}}</ref> Velika dvorana je čez leta večkrat spremenila ime; Kazina (1897–1900), Nemški društveni dom (1900–39), Kino-Royal (1939–45), Titov dom (1945–46) in od leta 1946 se uradno imenuje Mestni kino Ptuj. Medtem ko je ptujski kino v obdobju med obema vojnama (1914–39) gostoval na drugih lokacijah, pa je trenutno aktivna kinodvorana doživela štiri večje prenove in sicer v letih 1912, 1939, 1989 in 2025. Za razliko od modernih multipleksov še vedno ohranja bolj klasično podobo kinematografov. ==Statistika== ===Poimenovanja skozi čas=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px| Leto ! scope="col" width=140px| Cvetkov trg 1 |- | align=center|1897 | bgcolor=#F4F0EC|Kazina |- | align=center|1900 | bgcolor=#F4F0EC|Nemški društveni dom |- | align=center|1939 | bgcolor=#F4F0EC|Kino-Royal |- | align=center|1945 | bgcolor=#F4F0EC|Titov dom |- | align=center|1946 | bgcolor=#F4F0EC|Mestni kino Ptuj |} ===Delovanje kina skozi čas=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=245px| Lokacija ! scope="col" | Obdobje |- | bgcolor=#D0F0C0| '''Današnji mestni kino''' (Cvetkov trg 1) | 1897–1908<br>1908–1911<br>1913–1914<br>1939–danes |- | bgcolor=#FFE4E1 style="border-top-width:5px" scope="row" | '''Dominikanski trg''' (lastni pavilijon) | style="border-top-width:5px"|1908 (april–maj) |- | bgcolor=#FFE4E1| '''[[Mestno gledališče Ptuj]]''' (Slovenski trg 1) | 1911–13<br>1914–16<br>1918–39 |- | bgcolor=#FFE4E1| '''Gostilna Slon''' (Vošnjakova ulica) | 1911–13 |- | bgcolor=#FFE4E1| '''Takratna gostilna''' (Prešernova 3) | 1917–18 |} ===Obisk ptujskega kina=== [[Slika:Mestni kino na Ptuju 1961.jpg|thumb|240px|Mestni kino Ptuj (1961)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" align=center width=50px| 1946 ! scope="col" align=center width=50px| 1950 ! scope="col" align=center width=50px| 1951 ! scope="col" align=center width=50px| 1952 ! scope="col" align=center width=50px| 1953 ! scope="col" align=center width=50px| 1954 ! scope="col" align=center width=50px| 1957 ! scope="col" align=center width=50px| 1958 ! scope="col" align=center width=50px| 1959 ! scope="col" align=center width=50px| 1960 |- align=center | 99,083 | 149,403 | 137,450 | 130,547 | 152,033 | 171,039 | 189,610 | 209,284 | 226,985 | 243,600 |- ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1961 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1962 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1963 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1964 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1965 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1966 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1967 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1968 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1969 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1970 |- align=center | 239,886 | 239,684 | 242,269 | 223,308 | 227,983 | 197,473 | 195,974 | 175,442 | 153,219 | 143,529 |- ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1971 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1972 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1973 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1974 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1975 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1976 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1977 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1978 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1979 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1980 |- align=center | 135,004 | 127,328 | 130,115 | 151,178 | 143,986 | 139,069 | 161,884 | 150,108 | 157,116 | 148,071 |- ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1981 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1982 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1992 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1996 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1997 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1998 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1999 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2000 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2001 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2002 |- align=center | 150,513 | 154,779 | 23,000 | 23,000 | 20,000 | 21,000 | 15,500 | 19,000 | 22,500 | 18,000 |- ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2003 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2004 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2005 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2006 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2007 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2008 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2009 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2010 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2011 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2012 |- align=center | 15,000 | 13,000 | 5,500 | 8,000 | 6,500 | 7,250 | 9,500 | 11,000 | 13,750 | 14,500 |- ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2013 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2014 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2015 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2016 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2022 |- align=center | 13,400 | 14,600 | 15,500 | 18,000 | 19,100 | 23,000 | 25,064 | 7,547 | 8,856 | 18,838 |- ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2025 | bgcolor=#F19CBB style="border-top-width:5px" align=center width=50px colspan=7 rowspan=2| |- align=center | 21,529 | 21,562 | 23,517 |} ==Zgodovina== ===1897: Otvoritev v dvorani Kazina=== 3. marca 1897, je kot je poročal takratni lokalni časopis [[Pettauer Zeitung]], v dvorani Kazina, to je na isti lokaciji in v isti zgradbi kot deluje kino še danes (Cvetkov trg 1, Ptuj), luč sveta ugledala prva kino projekcija na Ptuju, zelo hitro glede na zgodovino svetovne kinematografije. In prvi posamezni filmski prizori, ki so švignili mimo oči, so za Ptujčane zagotovo pomenili enkraten doživljaj, ki je hkrati pomenil zavedanje, kako v koraku s časom so pravzaprav tudi na Ptuju. Prvi filmi, ki so si jih lahko ogledali so bili od bratov [[Brata Lumière|Lumière]] (''[[Pralnica]]'', ''[[Plavalna šola]]'' in ''[[Prihod vlaka na postajo]]''). Edini razpoložljivi zapis o prvi predstavi je iz časnika Pettauer Zeitung, kjer hvalijo »čudoviti aparat, ki zvesto odseva življenje« in vabijo Ptujčane k predstavam.<ref>{{cite web|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SW0X6IXO/8724f625-7b8f-43ff-8321-801e702dcffd/PDF|page=4|title=Erlebende Photographien (stolpec 1)|publisher=Pettauer Zeitung|date=7 March 1897|language=de}}</ref> ===1899: Potujoči kinematografi=== 27. maja 1899, je lastnik potujočega kinematografa [[Johann Bläser]], iz nemškega mesta [[Worms]] ob [[Ren]]u, zaprosil [[Mestna občina Ptuj|Mestno občino Ptuj]]. In za postavitev kinematografa mu je občina zaračunala po 2 goldinarja na dan. Posebnost je bila njegova aparatura »Edisonov kinematograf«, saj je imelo podjetje s seboj lastno električno svetilno napravo. Kakovost predvajanja se je s tem izboljšala. Naslednjih nekaj let so tako na Ptuju gostovali različni potujoči kinematografi, edini pogoj za njihovo postavitev je bilo dovoljenje občine vsakokratnemu lastniku potujočega kinematografa. ===1900: Nemški društveni dom=== 8. junija 1900, je zgradbo današnjega kina, ki je od takrat precej spremenila svojo podobo, od Frančiške (vdove po [[Makole|makolskem]] gostilničarju [[Janez Georg|Janezu Georgu]]), odkupilo ptujsko društvo ''Deutsches Vereinshaus'' (nemški društveni dom). To zgradbo je nemško društvo leta 1912 temeljito prenovilo. V naslednjih letih pa je bila še nekajkrat dozidana. Leta 1930 so na njeni desni strani postavili stopnice in v njen sklop vključili še zadaj stoječo hišico, enkrat v naslednjih letih po tem pa je desno od stopnic nastal še en prizidek. ===1908: Kratko na Dominikanskem trgu in redni kino=== 19. aprila 1908 je časopis [[Pettauer Anzeiger]] v razkošnem oglasu najavil krasen velikonočni program z največjimi novostmi, ki ga je gostil [[Hans Eckl]] iz avstrijske [[Radgona|Radgone]] z svojim potujočim kinematografom »The Imperial Bio Theatre Electrique«. Postavil je lasten pavilijon z svojo električno napeljavo. A po treh do štirih tednih gostovanja je bilo vsega konec saj je ogenj na napeljavi povzročil požar in zanetil ter uničil filmsko platno v pavilijonu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HAGXZNQB/95950bf5-d3c3-4232-a077-35f6efde63cf/PDF|title=Kinematograph|page=4|publisher=Pettauer Anzeiger|date=19. april 1908|language=de}}</ref> Izredno zanimanje in obisk v gostujočih kinematografih sta poleti 1908 spodbudila ptujskega podjetnika [[Alojz Brecelj|Alojza Breclja]], da pridobi dovoljenje občine za postavitev rednega kina na Ptuju in ga skupaj z dovoljenje za obrt kinematografije tudi dobil. Plačevati je moral najemnino za vsako kinopredstavo, kar je bilo za občino tudi lep in stalen dohodek. Kinematograf je Brecelj je odprl jeseni 1908 v Nemškem društvenem domu, v veliki kazinski dvorani. ===1911–13: Kino predstave v Gostilni Slon in v gledališču=== Ko je novembra 1911 med predstavo prišlo do nesreče zaradi uhajanja plin, so okrivili lastnika kinematografa [[Alojz Brecelj|Alojza Breclja]] in mu odvzeli dovoljenje za redne predstave, ter posledično Nemškemu društvenemu domu. Zato so vse do avgusta 1913 predstave potekale v Gostilni Slon (Vošnjakova ulica), ki je imela na novo zgrajeno obokano gostinsko dvorano, ognjevarno in z dvema izhodoma na prosto in večinoma [[Mestno gledališče Ptuj|Mestnem gledališču Ptuj]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8YRXP98P/5266a137-c443-40ce-aaa6-2a2e9eff01f9/PDF|title=Štajerska ( Drobne novice), stolpec 3|page=2|publisher=Slovenski narod|date=22. november 1911}}</ref> ===1913–14: Redni kino na kratko nazaj v Nemški društveni dom=== Z naraščanjem števila filmov so se spremenile tudi prostorske zahteve. Potrebne so bile prostorne dvorane, ki bi sprejele veliko število gledalcev, zato je Državno namestništvo v [[Gradec|Gradcu]] (8.8.2013) podelilo Mestni občini Ptuj licenco za ponovno delovanje kinematografa v Nemškem društvenem domu. Dvorana je imela 187 sedžev; prvi in drugi prostor 132 sedežev (dvakrat po 6 vrst z 11 sedeži), tretji prostor 55 sedežev (dvakrat 5 vrst z 11 sedeži). ===1914–16: Kino se spet seli v Mestno gledališče Ptuj=== Kino predstave v Nemškem društvenem domu pa niso trajale dolgo (celo manj kot leto dni), saj se je leta 1914 občina z [[Alojz Brecelj|Alojzem Brecljem]] dogovorila za najem kinmetografa v mestnem gledališču. Kinematograf je razen krajših prekinitev deloval nemoteno, saj so ga obiskovali tudi med [[1. svetovna vojna|1. svetovno vojno]]. Se je pa zapletlo pri kinopodjetniku, saj je bil [[Alojz Brecelj]] vpoklican v vojsko in Ptuj je ostal brez kinopodjetnika. Brecelj se je leta 1916 vrnil na Ptuj, ponovno zaprosil mestni svet za vodenje kinematografa, a so ga zavrnili z izgovorom, da ne bo mogel imeti takega programa kot gospod Swoboda z [[Dunaj]]a, ki si je verjetno v vojnem času lažje nabavljal novejše filme. ===1917–18: Brecelj dobil koncesijo na Prešernovi 3=== Leta 1917 in še za leto 1918 so [[Alojz Brecelj|Alojzu Breclju]] (po lanski zavrnitvi), vendarle podelili koncesijo za kino predstave, tokrat v gostilni na Prešernovi 3. ===1919: Za dvajset let se je kino preselil v gledališče=== Leta 1919, po koncu [[1. svetovna vojna|prve svetovne vojne]], je Ptuj v mestnem gledališču spet dobil stalni kino. Predstave so prirejali vsak dan zvečer, ob nedeljah pa tudi popoldan. Predvajali so češke, poljske in ameriške filme. Filmi so bili nemi, spremljala jih je ptujska godba ali spremljava na klavirju. V času, ko je po vsej državi prevladal slovenski jezik, so se ljudje večkrat pritoževali nad nemškimi napisi v filmih. Leta 1921 je takrantni upravnik kina pojasnil, da tako kot po drugih mestih ([[Maribor]], [[Celje]]) že dobijo filme z nemškimi podnapisi in da jih je zelo težko odstranit in da publika zelo slabo razume tudi hrvaške podnapise. Hkrati je poudaril, da je takrat v kino hodilo tudi veliko nemškega življa, ki ni razumel niti slovensko. Ter obljubil slovenske podnapise, kakor hitro jih bodo dobili. Kmalu po tem so kino v gledališču zaprli zaradi pomanjkanja premoga za razsvetljavo in ogrevanje. Po malo več kot enem letu se je kino ponovno odprl in nadaljeval s filmskimi predstavami, ki jih je bilo celo več kot prej. Poleg vsakodnevnih predstav, ki jih je bilo tudi po več na dan, sta bili ob petkih dve predstavi, ob nedeljah pa tri. Spet se je pri kinopredstavi zgodila nesreča in je zagorelo, tokrat že drugič na Ptuju. Požar so hitro pogasili in ni bilo večje škode, ljudje pa so mirno zapustili dvorano. Leta 1927 je lastnik kina v gledališču postala mestna občina, najemnik je bilo Dramatično društvo Ptuj, upravnik pa je bil [[Jurij Guštin]] iz Maribora, ki je imel koncesijo za predvajanje filmov na Ptuju, a ker ni upošteval občinskih pogojev so ga kmalu zamenjali. Kino se je znašel v krizi. Leta 1930, so pri načrtovani obnovi Nemškega društvenega doma imeli v mislih, da bi bila v njem nekoč spet kinodvorana, zato so se julija tega leta pri želeni obnovi odra obrnili na nekdanjega kino upravnika na Ptuju, [[Jurij Guštin]]a. A do obnove odra pa žal ni prišlo, prav tako ni uspelo društvu pridobiti interesentov za postavitev zvočnega kina v dvorani, potem ko je naslednje leto potekla koncesija za kino v gledališču. V naslednjih letih so sledila številna, a žal neuspešna dogovarjanja društva s kinooperaterji glede najema nemške društvene dvorane in prostorov za potrebe kina (Kreuz iz Ormoža, Dragar iz Litije, Guštin iz Maribora, Jurij Pihler, Radolič iz Maribora). Leta 1931 je gledališču potekla koncesija za kino filmov in se po dobrem letu nedelovanju (drugič v zgodovini ptujskega kina) spet odprlo. ===1933: Prvi zvočni film na Ptuju=== V začetku 1933, je kino je ptujski Sokol (osrednja športna in politična organizacija med levo usmerjenimi Slovenci na Ptuju) po letu dni pavze ponovno, spet v mestnem gledališču, ki je pod pod upravo Dramatičnega društva za Ptuj pomenil veliko pridobitev. In to z veliko noviteto, zvočnim filmom. Prostori gledališča sicer niso ustrezali duhu takratnega časa, ta je bil potreben prenove. A se je zaradi zvoka bistveno povečala popularnost filma. Spremenila se je tudi filmska predstava, saj je bila vsa pozornost gledalca usmerjena na platno. Cene vstopnic so bile zaradi visokih nabavnih stroškov višje. Ob nemških so si obiskovalci lahko ogledali še ameriške, angleške, češke in francoske filme. V tridesetih letih 20. stoletja so najbolj navduševali [[Greta Garbo]], [[Marlene Dietrich]], [[Hilda Hilderbrandt]], [[Clark Gable]], [[Mae West]], [[Emil Jannings]] ter ostali, med njimi tudi slovenski filmski zvezdi, [[Ita Rina]] in drugi. ===1939: Končna vrnitev na Cvetkov trg in preimenovanje v Kino-Royal=== Oktobra 1939, se je kino po letih neuspešnih poskusov, dokončno in za stalno vrnil na lokacijo, kjer je kino še danes, na Cvetkov trg (takrat še zmeraj Nemški društveni dom). Kot protiutež sokolskemu kinu v gledališču je Prosvetno društvo, ki je že prej pripravljalo kinopredstave v prostorih takratnega Vereinshausa (Nemškega društvenega doma), ustanovil lasten kino in podpisal pogodbo o ustanovitvi novega kinopodjetja z celjanko [[Pavla Jesih|Pavlo Jesih]]. In potrebna je bila tudi konkretna prenova za vzpostavitev kinu primernih prostorov kot postavitev novega odra, vgradnja kabine za projekcijo, toaletni prostori, pleskanje, vgradnja centralnega ogrevanja in vodovoda itn. Vse skupaj je stalo za tiste čase vrtoglavih 200,000 dinarjev. V prvi polovici junija 1939 so se odločili, da nad vhod postavijo pano z napisom »Kino-Royal« v neonski razsvetljavi, dva meseca kasneje pa so sprejeli sklep o nakupu 282 zložljivih sedežev po ceni 16 dinarjev za kos. Jesihova je spremljala tuje filmske trende in navduševala občinstvo. V začetku leta 1941 ali še malo prej, je nastala črnobela fotografija (odlične kakovosti) iz Zborovanja Kulturbunda v dvorani današnjega kina, verjetno najstarejša ohranjena slika iz notranjosti dvorane današnjega kina. Deloval je tudi v času 2. svetovne vojne, v teh napetih časih je film pomenil tudi odmik od realnosti, ljudje so si želeli malo pozabe, miru, malce prijetne, četudi varljive razmišljenosti, sproščenosti in oddiha. ===1945: Novo ime Titov dom in zaplemba kina Jesihovi=== 15. avgusta 1945, je potem ko je bil kino nacionaliziran, v upravljanje prevzelo Državno filmsko podjetje Federativne ljudske republike, dobil pa je novo ime "Titov dom". Jesihovi je bil kinematograf po vojni zaplenjen, obtožena pa je bila tudi sodelovanja z okupatorjem, čeprav je bilo vsem splošno znano, da je med vojno podpirala osvobodilno gibanje. Obsojena je bila na odvzem premoženja. Dvorana je imela ob prevzemu 362 sedežev (od tega 282 v parterju in 80 na balkonu) in projekcijsko platno, veliko 3,5 x 4,5 metra. Tako po vojni so prevladovali vestrni, zgodovinski filmi in dokumentarci. ===1946: Ustanovili so podjetje Mestni kino Ptuj=== Sredi julija 1946 je bilo Filmsko podjetje FLRJ, direkcija za Slovenijo, z odločbo odpravljeno. In posledično, je dotedanji Titov dom prešel iz državne lasti v upravljanje in last krajevnemu (mestnemu) ljudskemu odboru mesta Ptuj. 6. novembra 1946 je bilo v skladu z Zveznim zakonom o državnih gospodarskih podjetjih ustanovljeno mestno kinopodjetje za »predvajanje umetniških, dokumentarnih in kulturnih filmov« z novim imenom Mestni kino Ptuj, ki pod tem imenom deluje še danes. Kot osnovna sredstva pa je prevzelo inventar dotedanjega republiškega državnega filmskega podjetja na Ptuju v vrednosti 263.250 dinarjev. Za upravnika je bil imenovan [[Viktor Čeh]]. ===1953: Svet na Kajžarju – izjemen obisk=== Med 30. januarjem in 2. februarjem 1953, si je film ''[[Svet na Kajžarju]]'', ki je bil posnet v bližnjih [[Haloze|Halozah]], na desetih predstavah v prenabito polni dvorani ogledalo kar 3.957 gledalcev. Glede na to da je imela takratna dvorana kapaciteto 362 sedežev, pomeni, da si ga je v povprečju na vsako od desetih predstav ogledalo 34 ljudi več kot je bila takratna kapaciteta dvorane. Pri zadnji od teh desetih predstav je bila pri blagajni tako velika gneča in borba za vstopnice, da je moralo lepo število gledalcev domov, ne da bi sploh videli film, in to kljub večjemu številu dodatnih sedežev.<ref>{{cite web|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OUB0NWCD/ca5bc931-b61d-44d6-b28c-cffe6a2417c9/PDF|page=4|title=Tekom 10 predstav je gledalo v Ptuju predstavo "Svet na Kajžarju" 3.957 gledalcev|publisher=[[Štajerski tednik|Ptujski tednik]]|date=6. februar 1953}}</ref> ===1954: Zavrnjena oba predloga za novo ime kina=== Konec aprila 1954, je delavski svet ob vse večji uspešnosti podjetja Mestni kino Ptuj, razmišljal o spremembi imena ptujskega kina, podana pa sta bila dva predloga; "Kino Zvezda Ptuj" in "Kino Panonia Ptuj". A je Ljudski odbor Mestne občine Ptuj oba predloga gladko zavrnil.<ref>{{cite web|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J6ASJ11X/0a43acd8-5524-4a8d-a712-210a161ec915/PDF|page=3|title=Kratke iz mesta in vasi (stolpec 1)|publisher=[[Štajerski tednik|Ptujski tednik]]|date=30. april 1954}}</ref> ===1956: Povišanje kapacitete s 361 na 392 sedežev=== Leta 1956, so se zaradi naraščajočega obiska in vse večje zasedenosti sedežev ter boljšega pogleda odločili za prenovo dvorane. In nabavili dodatnih 31 priklopnih sedežev (rahlo dvignili parter od 19. do 25. vrste) ter kapaciteto povišali iz 361 na 362. Leta 1957 pa še povečali na 404 sedeže. ===1959: Prvi film v širokem cinemascope formatu (21:9)=== 27. januarja 1959, so po montaži novih [[Iskra (podjetje)|Iskra]] projektorjev NP-21 in novega širokozaslonskega platna, na Ptuju izvedli prvo filmsko predstavo v tehniki cinemascope-širokem kino formatu v razmerju slike 2.35:1 (ali 21:9). Prikazali so namreč ameriški barvni film ''[[Prekinjene melodije]]''.<ref>{{cite web|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0WBJMU12/7ebc50b5-f464-4f6d-8aeb-01360c70478d/PDF|page=2|title=Kinemaskop v Ptuj|publisher=[[Štajerski tednik|Ptujski tednik]]|date=30. januar 1959}}</ref> ===1960: Rekorden letni obisk z 243.600 gledalci=== Leta 1960, v zlatih časih kina, ob pomanjkanju televizij, si je 116 filmov na skupno 768 kinopredstavah, ogledalo največ v zgodovini ptujskega kina, rekordnih 243.600 gledalcev, kar je za današnje čase nepredstavljivo (ko je povprečno nekje 20.000 gledalcev na leto).<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/kultura/120-let-mestnega-kina-ptuj-2319306/|title=120 let Mestnega kina Ptuj|publisher=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]|date=28. september 2017}}</ref> ===1961: Zvišanje sedežev in centralno ogrevanje=== Leta 1961 so še malce dvignili zadnje vrste sedežev in hkrati uredili še centralno ogrevanje, leto kasneje pa še ventilacijo in reklamne omarice. Leta 1964 so opravili eno največjih sanacij, saj se je zaradi slabih temeljev začel posedati obod vzhodnega zidu na dvoriščni strani. V istem letu je Iskra projektorje nadgradila s [[ksenon]]skimi žarnicami, saj so kakovostnejši in varčnejši vir osvetljevanja platna in izpodrinile izgorevanje oglja (slabše). Leta 1965 so v dvorani na novo uredili razsvetljavo in prepleskali stene zato, »da bi se obiskovalci ptujskega kina udobneje počutili«. ===1967: Znižanje kapacitete iz 410 na 377 sedežev=== Leta 1967 so montirali nove stole od industrije pohištva Stol Kamnik, a kapaciteto so znižali iz maksimalnih 410 sedežev (največ v zgodovini ptujskega kina) na 377 sedežev. Od tega 357 kino foteljev, tapeciranih z rdečim (bordo) skajem in 30 enako tapeciranih kovinskih stolov. Parter je premogel 314 kino foteljev (prvih 25 vrst po 12 sedežev, zadnja, 26., pa 14 sedežev), balkon 43 (dve vrsti po 14 sedežev in zadnja 15 sedežev), stranski balkon pa je imel kovinske sedeže s hrbtiščem. Sedeži čez polovico dvorane so bili zaradi boljšega razgleda na filmsko platno in sliko tudi dvignjeni. ===1973: Po 7 letih padanja trend obiskovalcev navzgor=== Leta 1973 se je število obiskovalcev po 7-letnem obdobju strmega padanja, trend spet obrnil navzgor. Temu je pripomogel predvsem množičen nakup televizijskih sprejemnikov, ki so omogočali ogled avstrijske televizije [[ORF]], ki je bila že v barvah in je predvajala številne hollywodske filme. ===1989: Velika prenova – iz parterja v tribuno=== 10. novembra 1989, so odprli povsem posodobljeno kino dvorano, tako kot jo poznamo še danes in je za razliko od prej (parterja skorajda na ravnem), dobila strmo tribuno in mnogo boljši pogled na filmsko platno in večjo varnost za obiskovalce. S tem je zelo padla kapaciteta iz 370 na 163 sedežev. Že takrat so načrtovali novo manjšo kino dvorano (2. faza obnove), ki so jo na Ptuju dobili šele leta 2022 (ob 125-letnici delovanja). A dobili sodobnejši, za tisti čas primeren filmski projektor in povsem nov zunanji vhod. So pa ohranili balkon (lože) in staro ograjo na njem.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ZPORL4T7/48c9eb40-5e0f-4fee-bbee-fafa8ea48e83/PDF|title=Kulturni križemkražem|page=7|publisher=[[Štajerski tednik|Tednik]]|date=9. november 1989}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OZTO7RUB/45389533-25de-48b5-be9e-54f2caa59e38/PDF|title=Spet so odprta vrata kina|page=16|publisher=[[Štajerski tednik|Tednik]]|date=16. november 1989}}</ref> ===2022: Novostǃ Mala dvorana=== 10. marca 2022, kmalu po koncu [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|pandemije covida-19]], so po dolgih desetletjih v sklopu 125-letnice obratovanja ptujskega kina, končno le dobili še drugo, sicer manjšo kino dvorano, katera je bila v načrtih že ob zadnji večji prenovi leta 1989 in ima kapaciteto 30 sedežev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kinoptuj.si/dogodek/otvoritev-nove-kinodvorane/|title=Otvoritev druge kinodvorane|publisher=kinoptuj.si|date=10. marec 2022}}</ref> ===2025: Prenova v luči 130-letnice kina=== Med 10. oktobrom in 26. novembrom 2025 so v luči 130-letnice ptujskega kina po 36 letih obnovili veliko dvorano. Obnovili so značilne rdeče sedeže in dodali nekaj novih mest (prva vrsta bo po novem odstranljiva glede na priložnost), zamenjali so talne obloge, izolacijo in zavese. Nabavili so sodobnejši digitalni DCP laserski projektor, saj ta omogoča še boljšo sliko in barve, kot tisti prejšnji še na žarnico. Na zadnjo steno pa so namestili fototapeto filma [[Prihod vlaka na postajo|Prihod vlaka]], ki so ga predvajali ob odprtju pred 128 leti. Stalo je 244.000 €, od tega je [[Mestna občina Ptuj|MO Ptuj]] dala 156.000 €, Ministrstvo za kulturo pa 88.000€. In tako so 29. novembra 2025 ob 18. uri slovesno odprli prenovljeno dvorano z projekcijo nemega češkega filma iz leta 1929 ob živi glasbeni spremljavi originalne glasbene podlage, ki so jo skupaj izvedli [[Andrej Goričar]] (avtor glasbe), [[Ana Mezgec]] (violinistka) in [[Milan Hudnik]] (violončelist).<ref>{{navedi splet|url=https://www.kinoptuj.si/dogodek/prenova-kinodvorane/|title=Prenova kinodvorane|publisher=kinoptuj.si|date=5. oktober 2025}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/lokalno/prenova-ptujskega-kina-poteka-s-svetlobno-hitrostjo-ste-vedeli-da-prihajajo-celo-sedezi-za-zaljubljence/313456|title=Prenova ptujskega kina poteka s svetlobno hitrostjo. Ste vedeli, da prihajajo celo sedeži za zaljubljence?|publisher=ptuj.info|date=14. oktober 2025}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/lokalno/foto-video-slavnostno-odprtje-prenovljene-kinodvorane-v-mestnem-kinu-ptuj/320923|title=Slavnostno odprtje prenovljene kinodvorane v Mestnem kinu Ptuj|publisher=ptuj.info|date=29. november 2025}}</ref> == Zanimivosti in opombe == === Od kje dvorani prvotno ime Kazina? === * Konec septembra 1855 je gostilničar [[Janez Wiesthaler]] odkupil današnjo zgradbo na Cvetkovem trgu od dotedanjega lastnika [[Franc Poetner|Franca Poetnerja]] in jo 8. februarja 1868 dal v najem ptujskemu nemškemu društvu Kazino ('''Cassino Verein''' in Pettau), a jo že 5 tednov kasneje prodal gostilničarju iz [[Žetale|Žetal]]. Kot že omenjeno zgoraj je njegova vdova to zgradbo leta 1900 prodala Nemškemu društvenemu domu. Od tod tudi prvotno ime. === Najstarejši še aktivni kinematografi na svetu === * Ptujski kino ('''3.3.1897''') – je glede na vse razpoložljive podatke do zdaj, zagotovo najstarejši še delujoči javno-komercialni (plačljivi) kino na svetu.{{cn}} Res pa je, da je vmes (v letih 1912, 1914–1939) deloval na drugih prizoriščih po mestu, v glavnem v mestnem gledališču Ptuj. * [[State Theatre (Washington, Iowa)|State Theatre]] ('''14.5.1897''') – je imel ta kino v ameriškem mestu [[Washington, Iowa|Washington]] ([[Iowa]]) na ta datum svojo prvo javno komercialno projekcijo. A sigurno ni najstarejši na svetu. [[Guinnessova knjiga rekordov]] ga priznava kot najstarejši plačljivi neprekinjeno delujoči (v isti zgradbi) kino na svetu. * [[L'Eden Théâtre]] ('''21.3.1899''') – je z filmom "''Barque Sortant du Port''", v mestu [[La Ciotat]] na [[Azurna obala|Azurni obali]], na ta datum s prvo javno plačljivo projekcij, uradno odprl svoja vrata kot kino. Zgrajen je bil že leta 1889, a prvih 10 let je deloval le kot kavarna, prostor za koncerte, za razne predstave in tudi kot prizorišče [[rokoborba|rokoborbe]] (grško-rimski slog). Leta 1995 so ta kino zaprli in ga leta 2013 ponovno odprli. [[Guinnessova knjiga rekordov]] ga je pred leti priznala kot najstarejši še delujoči kino na svetu.<ref name="Eden Theater">{{navedi splet|url=https://www.thehistoryblog.com/archives/27511|title=World’s oldest movie theater reopens|publisher=thehistoryblog.com|date=15. oktober 2013|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.oldest.org/entertainment/movie-theaters/|title=8 of the Oldest Movie Theaters Around the World|publisher=oldest.org|date=19. marec 2015|language=en}}</ref> === Guinnessova knjiga rekordov – večkratni popravki === [[Guinnessova knjiga rekordov]] je od začetka tega tisočletja, ko se je kategorija za najstarejši kino na svetu uveljavila, večkrat popravila podatke, a do zdaj ni upoštevala zgodovine ptujskega kina (starejši od vseh naštetih) in po vseh razpoložjivih podatkih najstarejši še delujoči kino na svetu. * Leta 2005 so [[Kino Pionier 1907]] ('''26. september 1909'''){{efn|name=a|Potem ko je 2008 poljski [[Kino Pionier 1907]] izgubil naziv najstarejšega kina na svetu, prevzel ga je danski kino [[Korsør Biograf Teater]], se je kmalu izkazalo da je poljski kino kljub Guinnessu, začel delovati že leta 2007 (ne 2009) in kmalu zatem od dancev nazaj spet prevzel titulo najstarejšega na svetu.}} iz poljskega [[Szczecin]]a razglasili za najstarejšega na svetu, a to seveda ne drži.<ref>{{navedi splet|url=https://3seaseurope.com/pionier-1907-szczecin-oldest-cinemas/|title=One of the World’s Oldest Cinemas Is in Szczecin, Poland|publisher=3seaseurope.com|date=16. junij 2022|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.pozitivke.net/article.php/20050824100330465/print|title=Poljski kino Pionir po Guinnesu najstarejši na svetu|publisher=pozitivke.net|date=25. avgust 2005}}</ref> * Leta 2008 so [[Korsør Biograf Teater]] ('''7. avgust 1908''') iz danskega [[Korsør]]ja razglasili za najstarejšega na svetu, a to seveda ne drži.<ref>{{navedi splet|url=https://www.southzealand-mon.com/holiday/plan-your-trip/cinema-mon-gdk827800|title=Follow on|publisher=southzealand-mon.com|date=9. november 2025|language=en}}</ref> * Leta 2013 so [[L'Eden Théâtre]] ('''21. marec 1899''') iz francoskega [[La Ciotat]]ta razglasili za najstarejšega na svetu, a to seveda ne drži.<ref name="Eden Theater"/><ref>{{navedi splet|url=https://www.politikis.si/2013/10/v-franciji-prenovili-najstarejsi-kinematograf-na-svetu/|title=V Franciji prenovili najstarejši kinematograf na svetu|publisher=politikis.si|date=9. oktober 2013}}</ref> * Leta 2016 so [[State Theatre (Washington, Iowa)|State Theatre]] ('''14. maj 1897''') iz ameriškega [[Washington, Iowa|Washingtona]] ([[Iowa]]) razglasili za najstarejši neprekinjeno delujoč kino na svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://eu.desmoinesregister.com/story/entertainment/movies/2017/01/10/iowa-oldest-movie-theater/96400194/|title=This Iowa movie theater is the oldest of its kind in the entire world|publisher=desmoinesregister.com|date=10. januar 2016|language=en}}</ref> == Zaznamki == {{seznam opomb}} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * {{official|https://www.kinoptuj.si/}} {{coord|46.419070292539|N|15.869169065344|E|display=title|region:SI-053_type:landmark_source:dewiki}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1897]] [[Kategorija:Ptuj]] iy6jby4bj8ihg9sc0j5yxra2udkh5lo 6676671 6676667 2026-05-16T19:52:18Z Sportomanokin 14776 /* 2025: Prenova v luči 130-letnice kina */ 6676671 wikitext text/x-wiki {{Short description|Kino na Ptuju}} {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#EFDFBB colspan=2 align="center" | Mestni kino Ptuj |- | align="center" colspan=2 | [[File:Ptuj, city cinema.jpg|265px]] |- ! bgcolor=#EFDFBB colspan=2 align="center" | Osnovni podatki |- | '''Otvoritev:''' || 3. marec 1897 |- | '''Naslov:''' || Cvetkov trg 1, Ptuj |- | '''Velika dvorana:''' || 163 sedežev |- | '''Mala dvorana:''' || 30 sedežev |- | '''Rekord. obisk (1960):''' || 243.600 gledalcev |- | '''Večje prenove:''' || 1912, 1939, 1989, ''2025'' |- | '''Ostale prenove:''' || 1956, 1957, 1961, 1965 |} '''Mestni kino Ptuj''' je svoja vrata z prvo kinoprojekcijo odprl že leta 1897, kar je le štirinajst mesecev po tem ko sta [[Brata Lumière]] v pariški kavarni ''[[Salon Indien du Grand Café]]'' predvajala prvo komercialno (z prodanimi vstopnicami) projekcijo na svetu in je celo nastarejši še delujoči kino na svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kinoptuj.si/wp-content/uploads/2025/10/Knjiga-Kino-je-vedno-dobra-ideja.pdf|title=Bogata tradicija stavbe z kinodvorano (Zgodovina in statistika ptujskega kina)|publisher=kinoptuj.si|date=3. marec 2017}}</ref> Kot institucija velja za najstarejši neprekinjeno delujoči kino na svetu,{{cn}} a ne na isti lokaciji, saj se je vse do [[Druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] večkrat selila (današnji kino, Dominikanski trg, [[Mestno gledališče Ptuj]], Gostilna Slon v Vošnjakovi ulici in takratna gostilna na Prešernovi ulici 3), preden se je oktobra 1939 dokončno vrnila na današnjo stalno lokacijo na Cvetkovem trgu. Res pa Ptuj ni gostil prve kino predstave v Sloveniji; saj sta jo že leta 1896 gostila [[Ljubljana]] (v prostorih kasnejšega [[Kino Komuna]]) in oktobra istega leta še [[Maribor]] (v pivnici Götz oz. današnji [[Dvorana Union Maribor|Dvorani Union]]) in [[Celje]], a slednje ne obstajajo več.<ref>{{navedi splet|url=https://old.delo.si/kultura/film-tv/od-grand-elektro-bioskopa-do-koloseja.html|title=Od Grand Elektro Bioskopa do Koloseja|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=29. junij 2016}}</ref> Ptujski mestni kino ima trenutno dve dvorani; večja ima kapaciteto 163 sedežev (v preteklosti tudi že 362, 377, 391 in največ kar 410 sedežev), manjša dvorana pa ima na volje le 30 sedežev.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kinoptuj.si/program/praznovanje-v-kinu/|title=Praznovanje v kinu|publisher=kinoptuj.si|date=19. oktober 2025}}</ref> Velika dvorana je čez leta večkrat spremenila ime; Kazina (1897–1900), Nemški društveni dom (1900–39), Kino-Royal (1939–45), Titov dom (1945–46) in od leta 1946 se uradno imenuje Mestni kino Ptuj. Medtem ko je ptujski kino v obdobju med obema vojnama (1914–39) gostoval na drugih lokacijah, pa je trenutno aktivna kinodvorana doživela štiri večje prenove in sicer v letih 1912, 1939, 1989 in 2025. Za razliko od modernih multipleksov še vedno ohranja bolj klasično podobo kinematografov. ==Statistika== ===Poimenovanja skozi čas=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px| Leto ! scope="col" width=140px| Cvetkov trg 1 |- | align=center|1897 | bgcolor=#F4F0EC|Kazina |- | align=center|1900 | bgcolor=#F4F0EC|Nemški društveni dom |- | align=center|1939 | bgcolor=#F4F0EC|Kino-Royal |- | align=center|1945 | bgcolor=#F4F0EC|Titov dom |- | align=center|1946 | bgcolor=#F4F0EC|Mestni kino Ptuj |} ===Delovanje kina skozi čas=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=245px| Lokacija ! scope="col" | Obdobje |- | bgcolor=#D0F0C0| '''Današnji mestni kino''' (Cvetkov trg 1) | 1897–1908<br>1908–1911<br>1913–1914<br>1939–danes |- | bgcolor=#FFE4E1 style="border-top-width:5px" scope="row" | '''Dominikanski trg''' (lastni pavilijon) | style="border-top-width:5px"|1908 (april–maj) |- | bgcolor=#FFE4E1| '''[[Mestno gledališče Ptuj]]''' (Slovenski trg 1) | 1911–13<br>1914–16<br>1918–39 |- | bgcolor=#FFE4E1| '''Gostilna Slon''' (Vošnjakova ulica) | 1911–13 |- | bgcolor=#FFE4E1| '''Takratna gostilna''' (Prešernova 3) | 1917–18 |} ===Obisk ptujskega kina=== [[Slika:Mestni kino na Ptuju 1961.jpg|thumb|240px|Mestni kino Ptuj (1961)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" align=center width=50px| 1946 ! scope="col" align=center width=50px| 1950 ! scope="col" align=center width=50px| 1951 ! scope="col" align=center width=50px| 1952 ! scope="col" align=center width=50px| 1953 ! scope="col" align=center width=50px| 1954 ! scope="col" align=center width=50px| 1957 ! scope="col" align=center width=50px| 1958 ! scope="col" align=center width=50px| 1959 ! scope="col" align=center width=50px| 1960 |- align=center | 99,083 | 149,403 | 137,450 | 130,547 | 152,033 | 171,039 | 189,610 | 209,284 | 226,985 | 243,600 |- ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1961 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1962 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1963 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1964 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1965 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1966 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1967 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1968 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1969 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1970 |- align=center | 239,886 | 239,684 | 242,269 | 223,308 | 227,983 | 197,473 | 195,974 | 175,442 | 153,219 | 143,529 |- ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1971 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1972 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1973 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1974 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1975 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1976 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1977 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1978 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1979 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1980 |- align=center | 135,004 | 127,328 | 130,115 | 151,178 | 143,986 | 139,069 | 161,884 | 150,108 | 157,116 | 148,071 |- ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1981 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1982 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1992 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1996 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1997 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1998 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1999 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2000 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2001 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2002 |- align=center | 150,513 | 154,779 | 23,000 | 23,000 | 20,000 | 21,000 | 15,500 | 19,000 | 22,500 | 18,000 |- ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2003 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2004 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2005 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2006 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2007 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2008 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2009 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2010 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2011 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2012 |- align=center | 15,000 | 13,000 | 5,500 | 8,000 | 6,500 | 7,250 | 9,500 | 11,000 | 13,750 | 14,500 |- ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2013 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2014 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2015 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2016 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2022 |- align=center | 13,400 | 14,600 | 15,500 | 18,000 | 19,100 | 23,000 | 25,064 | 7,547 | 8,856 | 18,838 |- ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2025 | bgcolor=#F19CBB style="border-top-width:5px" align=center width=50px colspan=7 rowspan=2| |- align=center | 21,529 | 21,562 | 23,517 |} ==Zgodovina== ===1897: Otvoritev v dvorani Kazina=== 3. marca 1897, je kot je poročal takratni lokalni časopis [[Pettauer Zeitung]], v dvorani Kazina, to je na isti lokaciji in v isti zgradbi kot deluje kino še danes (Cvetkov trg 1, Ptuj), luč sveta ugledala prva kino projekcija na Ptuju, zelo hitro glede na zgodovino svetovne kinematografije. In prvi posamezni filmski prizori, ki so švignili mimo oči, so za Ptujčane zagotovo pomenili enkraten doživljaj, ki je hkrati pomenil zavedanje, kako v koraku s časom so pravzaprav tudi na Ptuju. Prvi filmi, ki so si jih lahko ogledali so bili od bratov [[Brata Lumière|Lumière]] (''[[Pralnica]]'', ''[[Plavalna šola]]'' in ''[[Prihod vlaka na postajo]]''). Edini razpoložljivi zapis o prvi predstavi je iz časnika Pettauer Zeitung, kjer hvalijo »čudoviti aparat, ki zvesto odseva življenje« in vabijo Ptujčane k predstavam.<ref>{{cite web|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SW0X6IXO/8724f625-7b8f-43ff-8321-801e702dcffd/PDF|page=4|title=Erlebende Photographien (stolpec 1)|publisher=Pettauer Zeitung|date=7 March 1897|language=de}}</ref> ===1899: Potujoči kinematografi=== 27. maja 1899, je lastnik potujočega kinematografa [[Johann Bläser]], iz nemškega mesta [[Worms]] ob [[Ren]]u, zaprosil [[Mestna občina Ptuj|Mestno občino Ptuj]]. In za postavitev kinematografa mu je občina zaračunala po 2 goldinarja na dan. Posebnost je bila njegova aparatura »Edisonov kinematograf«, saj je imelo podjetje s seboj lastno električno svetilno napravo. Kakovost predvajanja se je s tem izboljšala. Naslednjih nekaj let so tako na Ptuju gostovali različni potujoči kinematografi, edini pogoj za njihovo postavitev je bilo dovoljenje občine vsakokratnemu lastniku potujočega kinematografa. ===1900: Nemški društveni dom=== 8. junija 1900, je zgradbo današnjega kina, ki je od takrat precej spremenila svojo podobo, od Frančiške (vdove po [[Makole|makolskem]] gostilničarju [[Janez Georg|Janezu Georgu]]), odkupilo ptujsko društvo ''Deutsches Vereinshaus'' (nemški društveni dom). To zgradbo je nemško društvo leta 1912 temeljito prenovilo. V naslednjih letih pa je bila še nekajkrat dozidana. Leta 1930 so na njeni desni strani postavili stopnice in v njen sklop vključili še zadaj stoječo hišico, enkrat v naslednjih letih po tem pa je desno od stopnic nastal še en prizidek. ===1908: Kratko na Dominikanskem trgu in redni kino=== 19. aprila 1908 je časopis [[Pettauer Anzeiger]] v razkošnem oglasu najavil krasen velikonočni program z največjimi novostmi, ki ga je gostil [[Hans Eckl]] iz avstrijske [[Radgona|Radgone]] z svojim potujočim kinematografom »The Imperial Bio Theatre Electrique«. Postavil je lasten pavilijon z svojo električno napeljavo. A po treh do štirih tednih gostovanja je bilo vsega konec saj je ogenj na napeljavi povzročil požar in zanetil ter uničil filmsko platno v pavilijonu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HAGXZNQB/95950bf5-d3c3-4232-a077-35f6efde63cf/PDF|title=Kinematograph|page=4|publisher=Pettauer Anzeiger|date=19. april 1908|language=de}}</ref> Izredno zanimanje in obisk v gostujočih kinematografih sta poleti 1908 spodbudila ptujskega podjetnika [[Alojz Brecelj|Alojza Breclja]], da pridobi dovoljenje občine za postavitev rednega kina na Ptuju in ga skupaj z dovoljenje za obrt kinematografije tudi dobil. Plačevati je moral najemnino za vsako kinopredstavo, kar je bilo za občino tudi lep in stalen dohodek. Kinematograf je Brecelj je odprl jeseni 1908 v Nemškem društvenem domu, v veliki kazinski dvorani. ===1911–13: Kino predstave v Gostilni Slon in v gledališču=== Ko je novembra 1911 med predstavo prišlo do nesreče zaradi uhajanja plin, so okrivili lastnika kinematografa [[Alojz Brecelj|Alojza Breclja]] in mu odvzeli dovoljenje za redne predstave, ter posledično Nemškemu društvenemu domu. Zato so vse do avgusta 1913 predstave potekale v Gostilni Slon (Vošnjakova ulica), ki je imela na novo zgrajeno obokano gostinsko dvorano, ognjevarno in z dvema izhodoma na prosto in večinoma [[Mestno gledališče Ptuj|Mestnem gledališču Ptuj]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8YRXP98P/5266a137-c443-40ce-aaa6-2a2e9eff01f9/PDF|title=Štajerska ( Drobne novice), stolpec 3|page=2|publisher=Slovenski narod|date=22. november 1911}}</ref> ===1913–14: Redni kino na kratko nazaj v Nemški društveni dom=== Z naraščanjem števila filmov so se spremenile tudi prostorske zahteve. Potrebne so bile prostorne dvorane, ki bi sprejele veliko število gledalcev, zato je Državno namestništvo v [[Gradec|Gradcu]] (8.8.2013) podelilo Mestni občini Ptuj licenco za ponovno delovanje kinematografa v Nemškem društvenem domu. Dvorana je imela 187 sedžev; prvi in drugi prostor 132 sedežev (dvakrat po 6 vrst z 11 sedeži), tretji prostor 55 sedežev (dvakrat 5 vrst z 11 sedeži). ===1914–16: Kino se spet seli v Mestno gledališče Ptuj=== Kino predstave v Nemškem društvenem domu pa niso trajale dolgo (celo manj kot leto dni), saj se je leta 1914 občina z [[Alojz Brecelj|Alojzem Brecljem]] dogovorila za najem kinmetografa v mestnem gledališču. Kinematograf je razen krajših prekinitev deloval nemoteno, saj so ga obiskovali tudi med [[1. svetovna vojna|1. svetovno vojno]]. Se je pa zapletlo pri kinopodjetniku, saj je bil [[Alojz Brecelj]] vpoklican v vojsko in Ptuj je ostal brez kinopodjetnika. Brecelj se je leta 1916 vrnil na Ptuj, ponovno zaprosil mestni svet za vodenje kinematografa, a so ga zavrnili z izgovorom, da ne bo mogel imeti takega programa kot gospod Swoboda z [[Dunaj]]a, ki si je verjetno v vojnem času lažje nabavljal novejše filme. ===1917–18: Brecelj dobil koncesijo na Prešernovi 3=== Leta 1917 in še za leto 1918 so [[Alojz Brecelj|Alojzu Breclju]] (po lanski zavrnitvi), vendarle podelili koncesijo za kino predstave, tokrat v gostilni na Prešernovi 3. ===1919: Za dvajset let se je kino preselil v gledališče=== Leta 1919, po koncu [[1. svetovna vojna|prve svetovne vojne]], je Ptuj v mestnem gledališču spet dobil stalni kino. Predstave so prirejali vsak dan zvečer, ob nedeljah pa tudi popoldan. Predvajali so češke, poljske in ameriške filme. Filmi so bili nemi, spremljala jih je ptujska godba ali spremljava na klavirju. V času, ko je po vsej državi prevladal slovenski jezik, so se ljudje večkrat pritoževali nad nemškimi napisi v filmih. Leta 1921 je takrantni upravnik kina pojasnil, da tako kot po drugih mestih ([[Maribor]], [[Celje]]) že dobijo filme z nemškimi podnapisi in da jih je zelo težko odstranit in da publika zelo slabo razume tudi hrvaške podnapise. Hkrati je poudaril, da je takrat v kino hodilo tudi veliko nemškega življa, ki ni razumel niti slovensko. Ter obljubil slovenske podnapise, kakor hitro jih bodo dobili. Kmalu po tem so kino v gledališču zaprli zaradi pomanjkanja premoga za razsvetljavo in ogrevanje. Po malo več kot enem letu se je kino ponovno odprl in nadaljeval s filmskimi predstavami, ki jih je bilo celo več kot prej. Poleg vsakodnevnih predstav, ki jih je bilo tudi po več na dan, sta bili ob petkih dve predstavi, ob nedeljah pa tri. Spet se je pri kinopredstavi zgodila nesreča in je zagorelo, tokrat že drugič na Ptuju. Požar so hitro pogasili in ni bilo večje škode, ljudje pa so mirno zapustili dvorano. Leta 1927 je lastnik kina v gledališču postala mestna občina, najemnik je bilo Dramatično društvo Ptuj, upravnik pa je bil [[Jurij Guštin]] iz Maribora, ki je imel koncesijo za predvajanje filmov na Ptuju, a ker ni upošteval občinskih pogojev so ga kmalu zamenjali. Kino se je znašel v krizi. Leta 1930, so pri načrtovani obnovi Nemškega društvenega doma imeli v mislih, da bi bila v njem nekoč spet kinodvorana, zato so se julija tega leta pri želeni obnovi odra obrnili na nekdanjega kino upravnika na Ptuju, [[Jurij Guštin]]a. A do obnove odra pa žal ni prišlo, prav tako ni uspelo društvu pridobiti interesentov za postavitev zvočnega kina v dvorani, potem ko je naslednje leto potekla koncesija za kino v gledališču. V naslednjih letih so sledila številna, a žal neuspešna dogovarjanja društva s kinooperaterji glede najema nemške društvene dvorane in prostorov za potrebe kina (Kreuz iz Ormoža, Dragar iz Litije, Guštin iz Maribora, Jurij Pihler, Radolič iz Maribora). Leta 1931 je gledališču potekla koncesija za kino filmov in se po dobrem letu nedelovanju (drugič v zgodovini ptujskega kina) spet odprlo. ===1933: Prvi zvočni film na Ptuju=== V začetku 1933, je kino je ptujski Sokol (osrednja športna in politična organizacija med levo usmerjenimi Slovenci na Ptuju) po letu dni pavze ponovno, spet v mestnem gledališču, ki je pod pod upravo Dramatičnega društva za Ptuj pomenil veliko pridobitev. In to z veliko noviteto, zvočnim filmom. Prostori gledališča sicer niso ustrezali duhu takratnega časa, ta je bil potreben prenove. A se je zaradi zvoka bistveno povečala popularnost filma. Spremenila se je tudi filmska predstava, saj je bila vsa pozornost gledalca usmerjena na platno. Cene vstopnic so bile zaradi visokih nabavnih stroškov višje. Ob nemških so si obiskovalci lahko ogledali še ameriške, angleške, češke in francoske filme. V tridesetih letih 20. stoletja so najbolj navduševali [[Greta Garbo]], [[Marlene Dietrich]], [[Hilda Hilderbrandt]], [[Clark Gable]], [[Mae West]], [[Emil Jannings]] ter ostali, med njimi tudi slovenski filmski zvezdi, [[Ita Rina]] in drugi. ===1939: Končna vrnitev na Cvetkov trg in preimenovanje v Kino-Royal=== Oktobra 1939, se je kino po letih neuspešnih poskusov, dokončno in za stalno vrnil na lokacijo, kjer je kino še danes, na Cvetkov trg (takrat še zmeraj Nemški društveni dom). Kot protiutež sokolskemu kinu v gledališču je Prosvetno društvo, ki je že prej pripravljalo kinopredstave v prostorih takratnega Vereinshausa (Nemškega društvenega doma), ustanovil lasten kino in podpisal pogodbo o ustanovitvi novega kinopodjetja z celjanko [[Pavla Jesih|Pavlo Jesih]]. In potrebna je bila tudi konkretna prenova za vzpostavitev kinu primernih prostorov kot postavitev novega odra, vgradnja kabine za projekcijo, toaletni prostori, pleskanje, vgradnja centralnega ogrevanja in vodovoda itn. Vse skupaj je stalo za tiste čase vrtoglavih 200,000 dinarjev. V prvi polovici junija 1939 so se odločili, da nad vhod postavijo pano z napisom »Kino-Royal« v neonski razsvetljavi, dva meseca kasneje pa so sprejeli sklep o nakupu 282 zložljivih sedežev po ceni 16 dinarjev za kos. Jesihova je spremljala tuje filmske trende in navduševala občinstvo. V začetku leta 1941 ali še malo prej, je nastala črnobela fotografija (odlične kakovosti) iz Zborovanja Kulturbunda v dvorani današnjega kina, verjetno najstarejša ohranjena slika iz notranjosti dvorane današnjega kina. Deloval je tudi v času 2. svetovne vojne, v teh napetih časih je film pomenil tudi odmik od realnosti, ljudje so si želeli malo pozabe, miru, malce prijetne, četudi varljive razmišljenosti, sproščenosti in oddiha. ===1945: Novo ime Titov dom in zaplemba kina Jesihovi=== 15. avgusta 1945, je potem ko je bil kino nacionaliziran, v upravljanje prevzelo Državno filmsko podjetje Federativne ljudske republike, dobil pa je novo ime "Titov dom". Jesihovi je bil kinematograf po vojni zaplenjen, obtožena pa je bila tudi sodelovanja z okupatorjem, čeprav je bilo vsem splošno znano, da je med vojno podpirala osvobodilno gibanje. Obsojena je bila na odvzem premoženja. Dvorana je imela ob prevzemu 362 sedežev (od tega 282 v parterju in 80 na balkonu) in projekcijsko platno, veliko 3,5 x 4,5 metra. Tako po vojni so prevladovali vestrni, zgodovinski filmi in dokumentarci. ===1946: Ustanovili so podjetje Mestni kino Ptuj=== Sredi julija 1946 je bilo Filmsko podjetje FLRJ, direkcija za Slovenijo, z odločbo odpravljeno. In posledično, je dotedanji Titov dom prešel iz državne lasti v upravljanje in last krajevnemu (mestnemu) ljudskemu odboru mesta Ptuj. 6. novembra 1946 je bilo v skladu z Zveznim zakonom o državnih gospodarskih podjetjih ustanovljeno mestno kinopodjetje za »predvajanje umetniških, dokumentarnih in kulturnih filmov« z novim imenom Mestni kino Ptuj, ki pod tem imenom deluje še danes. Kot osnovna sredstva pa je prevzelo inventar dotedanjega republiškega državnega filmskega podjetja na Ptuju v vrednosti 263.250 dinarjev. Za upravnika je bil imenovan [[Viktor Čeh]]. ===1953: Svet na Kajžarju – izjemen obisk=== Med 30. januarjem in 2. februarjem 1953, si je film ''[[Svet na Kajžarju]]'', ki je bil posnet v bližnjih [[Haloze|Halozah]], na desetih predstavah v prenabito polni dvorani ogledalo kar 3.957 gledalcev. Glede na to da je imela takratna dvorana kapaciteto 362 sedežev, pomeni, da si ga je v povprečju na vsako od desetih predstav ogledalo 34 ljudi več kot je bila takratna kapaciteta dvorane. Pri zadnji od teh desetih predstav je bila pri blagajni tako velika gneča in borba za vstopnice, da je moralo lepo število gledalcev domov, ne da bi sploh videli film, in to kljub večjemu številu dodatnih sedežev.<ref>{{cite web|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OUB0NWCD/ca5bc931-b61d-44d6-b28c-cffe6a2417c9/PDF|page=4|title=Tekom 10 predstav je gledalo v Ptuju predstavo "Svet na Kajžarju" 3.957 gledalcev|publisher=[[Štajerski tednik|Ptujski tednik]]|date=6. februar 1953}}</ref> ===1954: Zavrnjena oba predloga za novo ime kina=== Konec aprila 1954, je delavski svet ob vse večji uspešnosti podjetja Mestni kino Ptuj, razmišljal o spremembi imena ptujskega kina, podana pa sta bila dva predloga; "Kino Zvezda Ptuj" in "Kino Panonia Ptuj". A je Ljudski odbor Mestne občine Ptuj oba predloga gladko zavrnil.<ref>{{cite web|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J6ASJ11X/0a43acd8-5524-4a8d-a712-210a161ec915/PDF|page=3|title=Kratke iz mesta in vasi (stolpec 1)|publisher=[[Štajerski tednik|Ptujski tednik]]|date=30. april 1954}}</ref> ===1956: Povišanje kapacitete s 361 na 392 sedežev=== Leta 1956, so se zaradi naraščajočega obiska in vse večje zasedenosti sedežev ter boljšega pogleda odločili za prenovo dvorane. In nabavili dodatnih 31 priklopnih sedežev (rahlo dvignili parter od 19. do 25. vrste) ter kapaciteto povišali iz 361 na 362. Leta 1957 pa še povečali na 404 sedeže. ===1959: Prvi film v širokem cinemascope formatu (21:9)=== 27. januarja 1959, so po montaži novih [[Iskra (podjetje)|Iskra]] projektorjev NP-21 in novega širokozaslonskega platna, na Ptuju izvedli prvo filmsko predstavo v tehniki cinemascope-širokem kino formatu v razmerju slike 2.35:1 (ali 21:9). Prikazali so namreč ameriški barvni film ''[[Prekinjene melodije]]''.<ref>{{cite web|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0WBJMU12/7ebc50b5-f464-4f6d-8aeb-01360c70478d/PDF|page=2|title=Kinemaskop v Ptuj|publisher=[[Štajerski tednik|Ptujski tednik]]|date=30. januar 1959}}</ref> ===1960: Rekorden letni obisk z 243.600 gledalci=== Leta 1960, v zlatih časih kina, ob pomanjkanju televizij, si je 116 filmov na skupno 768 kinopredstavah, ogledalo največ v zgodovini ptujskega kina, rekordnih 243.600 gledalcev, kar je za današnje čase nepredstavljivo (ko je povprečno nekje 20.000 gledalcev na leto).<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/kultura/120-let-mestnega-kina-ptuj-2319306/|title=120 let Mestnega kina Ptuj|publisher=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]|date=28. september 2017}}</ref> ===1961: Zvišanje sedežev in centralno ogrevanje=== Leta 1961 so še malce dvignili zadnje vrste sedežev in hkrati uredili še centralno ogrevanje, leto kasneje pa še ventilacijo in reklamne omarice. Leta 1964 so opravili eno največjih sanacij, saj se je zaradi slabih temeljev začel posedati obod vzhodnega zidu na dvoriščni strani. V istem letu je Iskra projektorje nadgradila s [[ksenon]]skimi žarnicami, saj so kakovostnejši in varčnejši vir osvetljevanja platna in izpodrinile izgorevanje oglja (slabše). Leta 1965 so v dvorani na novo uredili razsvetljavo in prepleskali stene zato, »da bi se obiskovalci ptujskega kina udobneje počutili«. ===1967: Znižanje kapacitete iz 410 na 377 sedežev=== Leta 1967 so montirali nove stole od industrije pohištva Stol Kamnik, a kapaciteto so znižali iz maksimalnih 410 sedežev (največ v zgodovini ptujskega kina) na 377 sedežev. Od tega 357 kino foteljev, tapeciranih z rdečim (bordo) skajem in 30 enako tapeciranih kovinskih stolov. Parter je premogel 314 kino foteljev (prvih 25 vrst po 12 sedežev, zadnja, 26., pa 14 sedežev), balkon 43 (dve vrsti po 14 sedežev in zadnja 15 sedežev), stranski balkon pa je imel kovinske sedeže s hrbtiščem. Sedeži čez polovico dvorane so bili zaradi boljšega razgleda na filmsko platno in sliko tudi dvignjeni. ===1973: Po 7 letih padanja trend obiskovalcev navzgor=== Leta 1973 se je število obiskovalcev po 7-letnem obdobju strmega padanja, trend spet obrnil navzgor. Temu je pripomogel predvsem množičen nakup televizijskih sprejemnikov, ki so omogočali ogled avstrijske televizije [[ORF]], ki je bila že v barvah in je predvajala številne hollywodske filme. ===1989: Velika prenova – iz parterja v tribuno=== 10. novembra 1989, so odprli povsem posodobljeno kino dvorano, tako kot jo poznamo še danes in je za razliko od prej (parterja skorajda na ravnem), dobila strmo tribuno in mnogo boljši pogled na filmsko platno in večjo varnost za obiskovalce. S tem je zelo padla kapaciteta iz 370 na 163 sedežev. Že takrat so načrtovali novo manjšo kino dvorano (2. faza obnove), ki so jo na Ptuju dobili šele leta 2022 (ob 125-letnici delovanja). A dobili sodobnejši, za tisti čas primeren filmski projektor in povsem nov zunanji vhod. So pa ohranili balkon (lože) in staro ograjo na njem.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ZPORL4T7/48c9eb40-5e0f-4fee-bbee-fafa8ea48e83/PDF|title=Kulturni križemkražem|page=7|publisher=[[Štajerski tednik|Tednik]]|date=9. november 1989}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OZTO7RUB/45389533-25de-48b5-be9e-54f2caa59e38/PDF|title=Spet so odprta vrata kina|page=16|publisher=[[Štajerski tednik|Tednik]]|date=16. november 1989}}</ref> ===2022: Novostǃ Mala dvorana=== 10. marca 2022, kmalu po koncu [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|pandemije covida-19]], so po dolgih desetletjih v sklopu 125-letnice obratovanja ptujskega kina, končno le dobili še drugo, sicer manjšo kino dvorano, katera je bila v načrtih že ob zadnji večji prenovi leta 1989 in ima kapaciteto 30 sedežev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kinoptuj.si/dogodek/otvoritev-nove-kinodvorane/|title=Otvoritev druge kinodvorane|publisher=kinoptuj.si|date=10. marec 2022}}</ref> ===2025: Prenova v luči 130-letnice kina=== Med 10. oktobrom in 26. novembrom 2025 so v luči 130-letnice ptujskega kina po 36 letih obnovili veliko dvorano. Obnovili so značilne rdeče sedeže in dodali nekaj novih mest (prva vrsta bo po novem odstranljiva glede na priložnost), zamenjali so talne obloge, izolacijo in zavese. Nabavili so sodobnejši digitalni DCP laserski projektor, saj ta omogoča še boljšo sliko in barve, kot tisti prejšnji še na žarnico. Na zadnjo steno pa so namestili fototapeto filma [[Prihod vlaka na postajo|Prihod vlaka]], ki so ga predvajali ob odprtju pred 128 leti. Stalo je 244.000 €, od tega je [[Mestna občina Ptuj|MO Ptuj]] dala 156.000 €, Ministrstvo za kulturo pa 88.000€. In tako so 29. novembra 2025 ob 18. uri slovesno odprli prenovljeno dvorano z projekcijo nemega češkega filma iz leta 1929 ob živi glasbeni spremljavi originalne glasbene podlage, ki so jo skupaj izvedli [[Andrej Goričar]] (avtor glasbe), [[Ana Mezgec]] (violinistka) in [[Milan Hudnik]] (violončelist).<ref>{{navedi splet|url=https://www.kinoptuj.si/dogodek/prenova-kinodvorane/|title=Prenova kinodvorane|publisher=kinoptuj.si|date=5. oktober 2025}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/lokalno/prenova-ptujskega-kina-poteka-s-svetlobno-hitrostjo-ste-vedeli-da-prihajajo-celo-sedezi-za-zaljubljence/313456|title=Prenova ptujskega kina poteka s svetlobno hitrostjo. Ste vedeli, da prihajajo celo sedeži za zaljubljence?|publisher=ptuj.info|date=14. oktober 2025}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/lokalno/foto-video-slavnostno-odprtje-prenovljene-kinodvorane-v-mestnem-kinu-ptuj/320923|title=Slavnostno odprtje prenovljene kinodvorane v Mestnem kinu Ptuj|publisher=ptuj.info|date=29. november 2025}}</ref> ===2026: Izjemen obisk v začetku leta=== V začetku leta 2026, v mesecu januarju in februarja je ptujski kino doživel izjemen nadpovprečen obisk z kar 7.000 gledalci, medtem ko je zadnjih 15 let bilo povprečje okrog 3.000 ljudi. Zasluga za to gre tudi filmu Ohcet, ki so ga ljudje po dolgih letih drli gledat v do zadnjega kotička zaseden kino.<ref>{{navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/kultura/rekorden-zacetek-leta-za-mestni-kino-ptuj-koliko-ljudi-ga-je-obiskalo/338085|title=Rekorden začetek leta za Mestni kino Ptuj, koliko ljudi ga je obiskalo?|publisher=ptuj.info|date=4. marec 2026}}</ref> == Zanimivosti in opombe == === Od kje dvorani prvotno ime Kazina? === * Konec septembra 1855 je gostilničar [[Janez Wiesthaler]] odkupil današnjo zgradbo na Cvetkovem trgu od dotedanjega lastnika [[Franc Poetner|Franca Poetnerja]] in jo 8. februarja 1868 dal v najem ptujskemu nemškemu društvu Kazino ('''Cassino Verein''' in Pettau), a jo že 5 tednov kasneje prodal gostilničarju iz [[Žetale|Žetal]]. Kot že omenjeno zgoraj je njegova vdova to zgradbo leta 1900 prodala Nemškemu društvenemu domu. Od tod tudi prvotno ime. === Najstarejši še aktivni kinematografi na svetu === * Ptujski kino ('''3.3.1897''') – je glede na vse razpoložljive podatke do zdaj, zagotovo najstarejši še delujoči javno-komercialni (plačljivi) kino na svetu.{{cn}} Res pa je, da je vmes (v letih 1912, 1914–1939) deloval na drugih prizoriščih po mestu, v glavnem v mestnem gledališču Ptuj. * [[State Theatre (Washington, Iowa)|State Theatre]] ('''14.5.1897''') – je imel ta kino v ameriškem mestu [[Washington, Iowa|Washington]] ([[Iowa]]) na ta datum svojo prvo javno komercialno projekcijo. A sigurno ni najstarejši na svetu. [[Guinnessova knjiga rekordov]] ga priznava kot najstarejši plačljivi neprekinjeno delujoči (v isti zgradbi) kino na svetu. * [[L'Eden Théâtre]] ('''21.3.1899''') – je z filmom "''Barque Sortant du Port''", v mestu [[La Ciotat]] na [[Azurna obala|Azurni obali]], na ta datum s prvo javno plačljivo projekcij, uradno odprl svoja vrata kot kino. Zgrajen je bil že leta 1889, a prvih 10 let je deloval le kot kavarna, prostor za koncerte, za razne predstave in tudi kot prizorišče [[rokoborba|rokoborbe]] (grško-rimski slog). Leta 1995 so ta kino zaprli in ga leta 2013 ponovno odprli. [[Guinnessova knjiga rekordov]] ga je pred leti priznala kot najstarejši še delujoči kino na svetu.<ref name="Eden Theater">{{navedi splet|url=https://www.thehistoryblog.com/archives/27511|title=World’s oldest movie theater reopens|publisher=thehistoryblog.com|date=15. oktober 2013|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.oldest.org/entertainment/movie-theaters/|title=8 of the Oldest Movie Theaters Around the World|publisher=oldest.org|date=19. marec 2015|language=en}}</ref> === Guinnessova knjiga rekordov – večkratni popravki === [[Guinnessova knjiga rekordov]] je od začetka tega tisočletja, ko se je kategorija za najstarejši kino na svetu uveljavila, večkrat popravila podatke, a do zdaj ni upoštevala zgodovine ptujskega kina (starejši od vseh naštetih) in po vseh razpoložjivih podatkih najstarejši še delujoči kino na svetu. * Leta 2005 so [[Kino Pionier 1907]] ('''26. september 1909'''){{efn|name=a|Potem ko je 2008 poljski [[Kino Pionier 1907]] izgubil naziv najstarejšega kina na svetu, prevzel ga je danski kino [[Korsør Biograf Teater]], se je kmalu izkazalo da je poljski kino kljub Guinnessu, začel delovati že leta 2007 (ne 2009) in kmalu zatem od dancev nazaj spet prevzel titulo najstarejšega na svetu.}} iz poljskega [[Szczecin]]a razglasili za najstarejšega na svetu, a to seveda ne drži.<ref>{{navedi splet|url=https://3seaseurope.com/pionier-1907-szczecin-oldest-cinemas/|title=One of the World’s Oldest Cinemas Is in Szczecin, Poland|publisher=3seaseurope.com|date=16. junij 2022|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.pozitivke.net/article.php/20050824100330465/print|title=Poljski kino Pionir po Guinnesu najstarejši na svetu|publisher=pozitivke.net|date=25. avgust 2005}}</ref> * Leta 2008 so [[Korsør Biograf Teater]] ('''7. avgust 1908''') iz danskega [[Korsør]]ja razglasili za najstarejšega na svetu, a to seveda ne drži.<ref>{{navedi splet|url=https://www.southzealand-mon.com/holiday/plan-your-trip/cinema-mon-gdk827800|title=Follow on|publisher=southzealand-mon.com|date=9. november 2025|language=en}}</ref> * Leta 2013 so [[L'Eden Théâtre]] ('''21. marec 1899''') iz francoskega [[La Ciotat]]ta razglasili za najstarejšega na svetu, a to seveda ne drži.<ref name="Eden Theater"/><ref>{{navedi splet|url=https://www.politikis.si/2013/10/v-franciji-prenovili-najstarejsi-kinematograf-na-svetu/|title=V Franciji prenovili najstarejši kinematograf na svetu|publisher=politikis.si|date=9. oktober 2013}}</ref> * Leta 2016 so [[State Theatre (Washington, Iowa)|State Theatre]] ('''14. maj 1897''') iz ameriškega [[Washington, Iowa|Washingtona]] ([[Iowa]]) razglasili za najstarejši neprekinjeno delujoč kino na svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://eu.desmoinesregister.com/story/entertainment/movies/2017/01/10/iowa-oldest-movie-theater/96400194/|title=This Iowa movie theater is the oldest of its kind in the entire world|publisher=desmoinesregister.com|date=10. januar 2016|language=en}}</ref> == Zaznamki == {{seznam opomb}} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * {{official|https://www.kinoptuj.si/}} {{coord|46.419070292539|N|15.869169065344|E|display=title|region:SI-053_type:landmark_source:dewiki}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1897]] [[Kategorija:Ptuj]] 6m3mjvggntxia15d0wyo2u5x2364waq 6676672 6676671 2026-05-16T19:53:41Z Sportomanokin 14776 /* Guinnessova knjiga rekordov – večkratni popravki */ 6676672 wikitext text/x-wiki {{Short description|Kino na Ptuju}} {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#EFDFBB colspan=2 align="center" | Mestni kino Ptuj |- | align="center" colspan=2 | [[File:Ptuj, city cinema.jpg|265px]] |- ! bgcolor=#EFDFBB colspan=2 align="center" | Osnovni podatki |- | '''Otvoritev:''' || 3. marec 1897 |- | '''Naslov:''' || Cvetkov trg 1, Ptuj |- | '''Velika dvorana:''' || 163 sedežev |- | '''Mala dvorana:''' || 30 sedežev |- | '''Rekord. obisk (1960):''' || 243.600 gledalcev |- | '''Večje prenove:''' || 1912, 1939, 1989, ''2025'' |- | '''Ostale prenove:''' || 1956, 1957, 1961, 1965 |} '''Mestni kino Ptuj''' je svoja vrata z prvo kinoprojekcijo odprl že leta 1897, kar je le štirinajst mesecev po tem ko sta [[Brata Lumière]] v pariški kavarni ''[[Salon Indien du Grand Café]]'' predvajala prvo komercialno (z prodanimi vstopnicami) projekcijo na svetu in je celo nastarejši še delujoči kino na svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kinoptuj.si/wp-content/uploads/2025/10/Knjiga-Kino-je-vedno-dobra-ideja.pdf|title=Bogata tradicija stavbe z kinodvorano (Zgodovina in statistika ptujskega kina)|publisher=kinoptuj.si|date=3. marec 2017}}</ref> Kot institucija velja za najstarejši neprekinjeno delujoči kino na svetu,{{cn}} a ne na isti lokaciji, saj se je vse do [[Druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] večkrat selila (današnji kino, Dominikanski trg, [[Mestno gledališče Ptuj]], Gostilna Slon v Vošnjakovi ulici in takratna gostilna na Prešernovi ulici 3), preden se je oktobra 1939 dokončno vrnila na današnjo stalno lokacijo na Cvetkovem trgu. Res pa Ptuj ni gostil prve kino predstave v Sloveniji; saj sta jo že leta 1896 gostila [[Ljubljana]] (v prostorih kasnejšega [[Kino Komuna]]) in oktobra istega leta še [[Maribor]] (v pivnici Götz oz. današnji [[Dvorana Union Maribor|Dvorani Union]]) in [[Celje]], a slednje ne obstajajo več.<ref>{{navedi splet|url=https://old.delo.si/kultura/film-tv/od-grand-elektro-bioskopa-do-koloseja.html|title=Od Grand Elektro Bioskopa do Koloseja|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=29. junij 2016}}</ref> Ptujski mestni kino ima trenutno dve dvorani; večja ima kapaciteto 163 sedežev (v preteklosti tudi že 362, 377, 391 in največ kar 410 sedežev), manjša dvorana pa ima na volje le 30 sedežev.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kinoptuj.si/program/praznovanje-v-kinu/|title=Praznovanje v kinu|publisher=kinoptuj.si|date=19. oktober 2025}}</ref> Velika dvorana je čez leta večkrat spremenila ime; Kazina (1897–1900), Nemški društveni dom (1900–39), Kino-Royal (1939–45), Titov dom (1945–46) in od leta 1946 se uradno imenuje Mestni kino Ptuj. Medtem ko je ptujski kino v obdobju med obema vojnama (1914–39) gostoval na drugih lokacijah, pa je trenutno aktivna kinodvorana doživela štiri večje prenove in sicer v letih 1912, 1939, 1989 in 2025. Za razliko od modernih multipleksov še vedno ohranja bolj klasično podobo kinematografov. ==Statistika== ===Poimenovanja skozi čas=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px| Leto ! scope="col" width=140px| Cvetkov trg 1 |- | align=center|1897 | bgcolor=#F4F0EC|Kazina |- | align=center|1900 | bgcolor=#F4F0EC|Nemški društveni dom |- | align=center|1939 | bgcolor=#F4F0EC|Kino-Royal |- | align=center|1945 | bgcolor=#F4F0EC|Titov dom |- | align=center|1946 | bgcolor=#F4F0EC|Mestni kino Ptuj |} ===Delovanje kina skozi čas=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=245px| Lokacija ! scope="col" | Obdobje |- | bgcolor=#D0F0C0| '''Današnji mestni kino''' (Cvetkov trg 1) | 1897–1908<br>1908–1911<br>1913–1914<br>1939–danes |- | bgcolor=#FFE4E1 style="border-top-width:5px" scope="row" | '''Dominikanski trg''' (lastni pavilijon) | style="border-top-width:5px"|1908 (april–maj) |- | bgcolor=#FFE4E1| '''[[Mestno gledališče Ptuj]]''' (Slovenski trg 1) | 1911–13<br>1914–16<br>1918–39 |- | bgcolor=#FFE4E1| '''Gostilna Slon''' (Vošnjakova ulica) | 1911–13 |- | bgcolor=#FFE4E1| '''Takratna gostilna''' (Prešernova 3) | 1917–18 |} ===Obisk ptujskega kina=== [[Slika:Mestni kino na Ptuju 1961.jpg|thumb|240px|Mestni kino Ptuj (1961)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" align=center width=50px| 1946 ! scope="col" align=center width=50px| 1950 ! scope="col" align=center width=50px| 1951 ! scope="col" align=center width=50px| 1952 ! scope="col" align=center width=50px| 1953 ! scope="col" align=center width=50px| 1954 ! scope="col" align=center width=50px| 1957 ! scope="col" align=center width=50px| 1958 ! scope="col" align=center width=50px| 1959 ! scope="col" align=center width=50px| 1960 |- align=center | 99,083 | 149,403 | 137,450 | 130,547 | 152,033 | 171,039 | 189,610 | 209,284 | 226,985 | 243,600 |- ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1961 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1962 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1963 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1964 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1965 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1966 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1967 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1968 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1969 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1970 |- align=center | 239,886 | 239,684 | 242,269 | 223,308 | 227,983 | 197,473 | 195,974 | 175,442 | 153,219 | 143,529 |- ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1971 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1972 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1973 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1974 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1975 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1976 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1977 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1978 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1979 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1980 |- align=center | 135,004 | 127,328 | 130,115 | 151,178 | 143,986 | 139,069 | 161,884 | 150,108 | 157,116 | 148,071 |- ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1981 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1982 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1992 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1996 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1997 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1998 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 1999 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2000 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2001 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2002 |- align=center | 150,513 | 154,779 | 23,000 | 23,000 | 20,000 | 21,000 | 15,500 | 19,000 | 22,500 | 18,000 |- ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2003 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2004 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2005 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2006 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2007 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2008 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2009 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2010 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2011 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2012 |- align=center | 15,000 | 13,000 | 5,500 | 8,000 | 6,500 | 7,250 | 9,500 | 11,000 | 13,750 | 14,500 |- ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2013 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2014 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2015 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2016 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2022 |- align=center | 13,400 | 14,600 | 15,500 | 18,000 | 19,100 | 23,000 | 25,064 | 7,547 | 8,856 | 18,838 |- ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:5px" align=center width=50px| 2025 | bgcolor=#F19CBB style="border-top-width:5px" align=center width=50px colspan=7 rowspan=2| |- align=center | 21,529 | 21,562 | 23,517 |} ==Zgodovina== ===1897: Otvoritev v dvorani Kazina=== 3. marca 1897, je kot je poročal takratni lokalni časopis [[Pettauer Zeitung]], v dvorani Kazina, to je na isti lokaciji in v isti zgradbi kot deluje kino še danes (Cvetkov trg 1, Ptuj), luč sveta ugledala prva kino projekcija na Ptuju, zelo hitro glede na zgodovino svetovne kinematografije. In prvi posamezni filmski prizori, ki so švignili mimo oči, so za Ptujčane zagotovo pomenili enkraten doživljaj, ki je hkrati pomenil zavedanje, kako v koraku s časom so pravzaprav tudi na Ptuju. Prvi filmi, ki so si jih lahko ogledali so bili od bratov [[Brata Lumière|Lumière]] (''[[Pralnica]]'', ''[[Plavalna šola]]'' in ''[[Prihod vlaka na postajo]]''). Edini razpoložljivi zapis o prvi predstavi je iz časnika Pettauer Zeitung, kjer hvalijo »čudoviti aparat, ki zvesto odseva življenje« in vabijo Ptujčane k predstavam.<ref>{{cite web|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SW0X6IXO/8724f625-7b8f-43ff-8321-801e702dcffd/PDF|page=4|title=Erlebende Photographien (stolpec 1)|publisher=Pettauer Zeitung|date=7 March 1897|language=de}}</ref> ===1899: Potujoči kinematografi=== 27. maja 1899, je lastnik potujočega kinematografa [[Johann Bläser]], iz nemškega mesta [[Worms]] ob [[Ren]]u, zaprosil [[Mestna občina Ptuj|Mestno občino Ptuj]]. In za postavitev kinematografa mu je občina zaračunala po 2 goldinarja na dan. Posebnost je bila njegova aparatura »Edisonov kinematograf«, saj je imelo podjetje s seboj lastno električno svetilno napravo. Kakovost predvajanja se je s tem izboljšala. Naslednjih nekaj let so tako na Ptuju gostovali različni potujoči kinematografi, edini pogoj za njihovo postavitev je bilo dovoljenje občine vsakokratnemu lastniku potujočega kinematografa. ===1900: Nemški društveni dom=== 8. junija 1900, je zgradbo današnjega kina, ki je od takrat precej spremenila svojo podobo, od Frančiške (vdove po [[Makole|makolskem]] gostilničarju [[Janez Georg|Janezu Georgu]]), odkupilo ptujsko društvo ''Deutsches Vereinshaus'' (nemški društveni dom). To zgradbo je nemško društvo leta 1912 temeljito prenovilo. V naslednjih letih pa je bila še nekajkrat dozidana. Leta 1930 so na njeni desni strani postavili stopnice in v njen sklop vključili še zadaj stoječo hišico, enkrat v naslednjih letih po tem pa je desno od stopnic nastal še en prizidek. ===1908: Kratko na Dominikanskem trgu in redni kino=== 19. aprila 1908 je časopis [[Pettauer Anzeiger]] v razkošnem oglasu najavil krasen velikonočni program z največjimi novostmi, ki ga je gostil [[Hans Eckl]] iz avstrijske [[Radgona|Radgone]] z svojim potujočim kinematografom »The Imperial Bio Theatre Electrique«. Postavil je lasten pavilijon z svojo električno napeljavo. A po treh do štirih tednih gostovanja je bilo vsega konec saj je ogenj na napeljavi povzročil požar in zanetil ter uničil filmsko platno v pavilijonu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HAGXZNQB/95950bf5-d3c3-4232-a077-35f6efde63cf/PDF|title=Kinematograph|page=4|publisher=Pettauer Anzeiger|date=19. april 1908|language=de}}</ref> Izredno zanimanje in obisk v gostujočih kinematografih sta poleti 1908 spodbudila ptujskega podjetnika [[Alojz Brecelj|Alojza Breclja]], da pridobi dovoljenje občine za postavitev rednega kina na Ptuju in ga skupaj z dovoljenje za obrt kinematografije tudi dobil. Plačevati je moral najemnino za vsako kinopredstavo, kar je bilo za občino tudi lep in stalen dohodek. Kinematograf je Brecelj je odprl jeseni 1908 v Nemškem društvenem domu, v veliki kazinski dvorani. ===1911–13: Kino predstave v Gostilni Slon in v gledališču=== Ko je novembra 1911 med predstavo prišlo do nesreče zaradi uhajanja plin, so okrivili lastnika kinematografa [[Alojz Brecelj|Alojza Breclja]] in mu odvzeli dovoljenje za redne predstave, ter posledično Nemškemu društvenemu domu. Zato so vse do avgusta 1913 predstave potekale v Gostilni Slon (Vošnjakova ulica), ki je imela na novo zgrajeno obokano gostinsko dvorano, ognjevarno in z dvema izhodoma na prosto in večinoma [[Mestno gledališče Ptuj|Mestnem gledališču Ptuj]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8YRXP98P/5266a137-c443-40ce-aaa6-2a2e9eff01f9/PDF|title=Štajerska ( Drobne novice), stolpec 3|page=2|publisher=Slovenski narod|date=22. november 1911}}</ref> ===1913–14: Redni kino na kratko nazaj v Nemški društveni dom=== Z naraščanjem števila filmov so se spremenile tudi prostorske zahteve. Potrebne so bile prostorne dvorane, ki bi sprejele veliko število gledalcev, zato je Državno namestništvo v [[Gradec|Gradcu]] (8.8.2013) podelilo Mestni občini Ptuj licenco za ponovno delovanje kinematografa v Nemškem društvenem domu. Dvorana je imela 187 sedžev; prvi in drugi prostor 132 sedežev (dvakrat po 6 vrst z 11 sedeži), tretji prostor 55 sedežev (dvakrat 5 vrst z 11 sedeži). ===1914–16: Kino se spet seli v Mestno gledališče Ptuj=== Kino predstave v Nemškem društvenem domu pa niso trajale dolgo (celo manj kot leto dni), saj se je leta 1914 občina z [[Alojz Brecelj|Alojzem Brecljem]] dogovorila za najem kinmetografa v mestnem gledališču. Kinematograf je razen krajših prekinitev deloval nemoteno, saj so ga obiskovali tudi med [[1. svetovna vojna|1. svetovno vojno]]. Se je pa zapletlo pri kinopodjetniku, saj je bil [[Alojz Brecelj]] vpoklican v vojsko in Ptuj je ostal brez kinopodjetnika. Brecelj se je leta 1916 vrnil na Ptuj, ponovno zaprosil mestni svet za vodenje kinematografa, a so ga zavrnili z izgovorom, da ne bo mogel imeti takega programa kot gospod Swoboda z [[Dunaj]]a, ki si je verjetno v vojnem času lažje nabavljal novejše filme. ===1917–18: Brecelj dobil koncesijo na Prešernovi 3=== Leta 1917 in še za leto 1918 so [[Alojz Brecelj|Alojzu Breclju]] (po lanski zavrnitvi), vendarle podelili koncesijo za kino predstave, tokrat v gostilni na Prešernovi 3. ===1919: Za dvajset let se je kino preselil v gledališče=== Leta 1919, po koncu [[1. svetovna vojna|prve svetovne vojne]], je Ptuj v mestnem gledališču spet dobil stalni kino. Predstave so prirejali vsak dan zvečer, ob nedeljah pa tudi popoldan. Predvajali so češke, poljske in ameriške filme. Filmi so bili nemi, spremljala jih je ptujska godba ali spremljava na klavirju. V času, ko je po vsej državi prevladal slovenski jezik, so se ljudje večkrat pritoževali nad nemškimi napisi v filmih. Leta 1921 je takrantni upravnik kina pojasnil, da tako kot po drugih mestih ([[Maribor]], [[Celje]]) že dobijo filme z nemškimi podnapisi in da jih je zelo težko odstranit in da publika zelo slabo razume tudi hrvaške podnapise. Hkrati je poudaril, da je takrat v kino hodilo tudi veliko nemškega življa, ki ni razumel niti slovensko. Ter obljubil slovenske podnapise, kakor hitro jih bodo dobili. Kmalu po tem so kino v gledališču zaprli zaradi pomanjkanja premoga za razsvetljavo in ogrevanje. Po malo več kot enem letu se je kino ponovno odprl in nadaljeval s filmskimi predstavami, ki jih je bilo celo več kot prej. Poleg vsakodnevnih predstav, ki jih je bilo tudi po več na dan, sta bili ob petkih dve predstavi, ob nedeljah pa tri. Spet se je pri kinopredstavi zgodila nesreča in je zagorelo, tokrat že drugič na Ptuju. Požar so hitro pogasili in ni bilo večje škode, ljudje pa so mirno zapustili dvorano. Leta 1927 je lastnik kina v gledališču postala mestna občina, najemnik je bilo Dramatično društvo Ptuj, upravnik pa je bil [[Jurij Guštin]] iz Maribora, ki je imel koncesijo za predvajanje filmov na Ptuju, a ker ni upošteval občinskih pogojev so ga kmalu zamenjali. Kino se je znašel v krizi. Leta 1930, so pri načrtovani obnovi Nemškega društvenega doma imeli v mislih, da bi bila v njem nekoč spet kinodvorana, zato so se julija tega leta pri želeni obnovi odra obrnili na nekdanjega kino upravnika na Ptuju, [[Jurij Guštin]]a. A do obnove odra pa žal ni prišlo, prav tako ni uspelo društvu pridobiti interesentov za postavitev zvočnega kina v dvorani, potem ko je naslednje leto potekla koncesija za kino v gledališču. V naslednjih letih so sledila številna, a žal neuspešna dogovarjanja društva s kinooperaterji glede najema nemške društvene dvorane in prostorov za potrebe kina (Kreuz iz Ormoža, Dragar iz Litije, Guštin iz Maribora, Jurij Pihler, Radolič iz Maribora). Leta 1931 je gledališču potekla koncesija za kino filmov in se po dobrem letu nedelovanju (drugič v zgodovini ptujskega kina) spet odprlo. ===1933: Prvi zvočni film na Ptuju=== V začetku 1933, je kino je ptujski Sokol (osrednja športna in politična organizacija med levo usmerjenimi Slovenci na Ptuju) po letu dni pavze ponovno, spet v mestnem gledališču, ki je pod pod upravo Dramatičnega društva za Ptuj pomenil veliko pridobitev. In to z veliko noviteto, zvočnim filmom. Prostori gledališča sicer niso ustrezali duhu takratnega časa, ta je bil potreben prenove. A se je zaradi zvoka bistveno povečala popularnost filma. Spremenila se je tudi filmska predstava, saj je bila vsa pozornost gledalca usmerjena na platno. Cene vstopnic so bile zaradi visokih nabavnih stroškov višje. Ob nemških so si obiskovalci lahko ogledali še ameriške, angleške, češke in francoske filme. V tridesetih letih 20. stoletja so najbolj navduševali [[Greta Garbo]], [[Marlene Dietrich]], [[Hilda Hilderbrandt]], [[Clark Gable]], [[Mae West]], [[Emil Jannings]] ter ostali, med njimi tudi slovenski filmski zvezdi, [[Ita Rina]] in drugi. ===1939: Končna vrnitev na Cvetkov trg in preimenovanje v Kino-Royal=== Oktobra 1939, se je kino po letih neuspešnih poskusov, dokončno in za stalno vrnil na lokacijo, kjer je kino še danes, na Cvetkov trg (takrat še zmeraj Nemški društveni dom). Kot protiutež sokolskemu kinu v gledališču je Prosvetno društvo, ki je že prej pripravljalo kinopredstave v prostorih takratnega Vereinshausa (Nemškega društvenega doma), ustanovil lasten kino in podpisal pogodbo o ustanovitvi novega kinopodjetja z celjanko [[Pavla Jesih|Pavlo Jesih]]. In potrebna je bila tudi konkretna prenova za vzpostavitev kinu primernih prostorov kot postavitev novega odra, vgradnja kabine za projekcijo, toaletni prostori, pleskanje, vgradnja centralnega ogrevanja in vodovoda itn. Vse skupaj je stalo za tiste čase vrtoglavih 200,000 dinarjev. V prvi polovici junija 1939 so se odločili, da nad vhod postavijo pano z napisom »Kino-Royal« v neonski razsvetljavi, dva meseca kasneje pa so sprejeli sklep o nakupu 282 zložljivih sedežev po ceni 16 dinarjev za kos. Jesihova je spremljala tuje filmske trende in navduševala občinstvo. V začetku leta 1941 ali še malo prej, je nastala črnobela fotografija (odlične kakovosti) iz Zborovanja Kulturbunda v dvorani današnjega kina, verjetno najstarejša ohranjena slika iz notranjosti dvorane današnjega kina. Deloval je tudi v času 2. svetovne vojne, v teh napetih časih je film pomenil tudi odmik od realnosti, ljudje so si želeli malo pozabe, miru, malce prijetne, četudi varljive razmišljenosti, sproščenosti in oddiha. ===1945: Novo ime Titov dom in zaplemba kina Jesihovi=== 15. avgusta 1945, je potem ko je bil kino nacionaliziran, v upravljanje prevzelo Državno filmsko podjetje Federativne ljudske republike, dobil pa je novo ime "Titov dom". Jesihovi je bil kinematograf po vojni zaplenjen, obtožena pa je bila tudi sodelovanja z okupatorjem, čeprav je bilo vsem splošno znano, da je med vojno podpirala osvobodilno gibanje. Obsojena je bila na odvzem premoženja. Dvorana je imela ob prevzemu 362 sedežev (od tega 282 v parterju in 80 na balkonu) in projekcijsko platno, veliko 3,5 x 4,5 metra. Tako po vojni so prevladovali vestrni, zgodovinski filmi in dokumentarci. ===1946: Ustanovili so podjetje Mestni kino Ptuj=== Sredi julija 1946 je bilo Filmsko podjetje FLRJ, direkcija za Slovenijo, z odločbo odpravljeno. In posledično, je dotedanji Titov dom prešel iz državne lasti v upravljanje in last krajevnemu (mestnemu) ljudskemu odboru mesta Ptuj. 6. novembra 1946 je bilo v skladu z Zveznim zakonom o državnih gospodarskih podjetjih ustanovljeno mestno kinopodjetje za »predvajanje umetniških, dokumentarnih in kulturnih filmov« z novim imenom Mestni kino Ptuj, ki pod tem imenom deluje še danes. Kot osnovna sredstva pa je prevzelo inventar dotedanjega republiškega državnega filmskega podjetja na Ptuju v vrednosti 263.250 dinarjev. Za upravnika je bil imenovan [[Viktor Čeh]]. ===1953: Svet na Kajžarju – izjemen obisk=== Med 30. januarjem in 2. februarjem 1953, si je film ''[[Svet na Kajžarju]]'', ki je bil posnet v bližnjih [[Haloze|Halozah]], na desetih predstavah v prenabito polni dvorani ogledalo kar 3.957 gledalcev. Glede na to da je imela takratna dvorana kapaciteto 362 sedežev, pomeni, da si ga je v povprečju na vsako od desetih predstav ogledalo 34 ljudi več kot je bila takratna kapaciteta dvorane. Pri zadnji od teh desetih predstav je bila pri blagajni tako velika gneča in borba za vstopnice, da je moralo lepo število gledalcev domov, ne da bi sploh videli film, in to kljub večjemu številu dodatnih sedežev.<ref>{{cite web|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OUB0NWCD/ca5bc931-b61d-44d6-b28c-cffe6a2417c9/PDF|page=4|title=Tekom 10 predstav je gledalo v Ptuju predstavo "Svet na Kajžarju" 3.957 gledalcev|publisher=[[Štajerski tednik|Ptujski tednik]]|date=6. februar 1953}}</ref> ===1954: Zavrnjena oba predloga za novo ime kina=== Konec aprila 1954, je delavski svet ob vse večji uspešnosti podjetja Mestni kino Ptuj, razmišljal o spremembi imena ptujskega kina, podana pa sta bila dva predloga; "Kino Zvezda Ptuj" in "Kino Panonia Ptuj". A je Ljudski odbor Mestne občine Ptuj oba predloga gladko zavrnil.<ref>{{cite web|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J6ASJ11X/0a43acd8-5524-4a8d-a712-210a161ec915/PDF|page=3|title=Kratke iz mesta in vasi (stolpec 1)|publisher=[[Štajerski tednik|Ptujski tednik]]|date=30. april 1954}}</ref> ===1956: Povišanje kapacitete s 361 na 392 sedežev=== Leta 1956, so se zaradi naraščajočega obiska in vse večje zasedenosti sedežev ter boljšega pogleda odločili za prenovo dvorane. In nabavili dodatnih 31 priklopnih sedežev (rahlo dvignili parter od 19. do 25. vrste) ter kapaciteto povišali iz 361 na 362. Leta 1957 pa še povečali na 404 sedeže. ===1959: Prvi film v širokem cinemascope formatu (21:9)=== 27. januarja 1959, so po montaži novih [[Iskra (podjetje)|Iskra]] projektorjev NP-21 in novega širokozaslonskega platna, na Ptuju izvedli prvo filmsko predstavo v tehniki cinemascope-širokem kino formatu v razmerju slike 2.35:1 (ali 21:9). Prikazali so namreč ameriški barvni film ''[[Prekinjene melodije]]''.<ref>{{cite web|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0WBJMU12/7ebc50b5-f464-4f6d-8aeb-01360c70478d/PDF|page=2|title=Kinemaskop v Ptuj|publisher=[[Štajerski tednik|Ptujski tednik]]|date=30. januar 1959}}</ref> ===1960: Rekorden letni obisk z 243.600 gledalci=== Leta 1960, v zlatih časih kina, ob pomanjkanju televizij, si je 116 filmov na skupno 768 kinopredstavah, ogledalo največ v zgodovini ptujskega kina, rekordnih 243.600 gledalcev, kar je za današnje čase nepredstavljivo (ko je povprečno nekje 20.000 gledalcev na leto).<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/kultura/120-let-mestnega-kina-ptuj-2319306/|title=120 let Mestnega kina Ptuj|publisher=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]|date=28. september 2017}}</ref> ===1961: Zvišanje sedežev in centralno ogrevanje=== Leta 1961 so še malce dvignili zadnje vrste sedežev in hkrati uredili še centralno ogrevanje, leto kasneje pa še ventilacijo in reklamne omarice. Leta 1964 so opravili eno največjih sanacij, saj se je zaradi slabih temeljev začel posedati obod vzhodnega zidu na dvoriščni strani. V istem letu je Iskra projektorje nadgradila s [[ksenon]]skimi žarnicami, saj so kakovostnejši in varčnejši vir osvetljevanja platna in izpodrinile izgorevanje oglja (slabše). Leta 1965 so v dvorani na novo uredili razsvetljavo in prepleskali stene zato, »da bi se obiskovalci ptujskega kina udobneje počutili«. ===1967: Znižanje kapacitete iz 410 na 377 sedežev=== Leta 1967 so montirali nove stole od industrije pohištva Stol Kamnik, a kapaciteto so znižali iz maksimalnih 410 sedežev (največ v zgodovini ptujskega kina) na 377 sedežev. Od tega 357 kino foteljev, tapeciranih z rdečim (bordo) skajem in 30 enako tapeciranih kovinskih stolov. Parter je premogel 314 kino foteljev (prvih 25 vrst po 12 sedežev, zadnja, 26., pa 14 sedežev), balkon 43 (dve vrsti po 14 sedežev in zadnja 15 sedežev), stranski balkon pa je imel kovinske sedeže s hrbtiščem. Sedeži čez polovico dvorane so bili zaradi boljšega razgleda na filmsko platno in sliko tudi dvignjeni. ===1973: Po 7 letih padanja trend obiskovalcev navzgor=== Leta 1973 se je število obiskovalcev po 7-letnem obdobju strmega padanja, trend spet obrnil navzgor. Temu je pripomogel predvsem množičen nakup televizijskih sprejemnikov, ki so omogočali ogled avstrijske televizije [[ORF]], ki je bila že v barvah in je predvajala številne hollywodske filme. ===1989: Velika prenova – iz parterja v tribuno=== 10. novembra 1989, so odprli povsem posodobljeno kino dvorano, tako kot jo poznamo še danes in je za razliko od prej (parterja skorajda na ravnem), dobila strmo tribuno in mnogo boljši pogled na filmsko platno in večjo varnost za obiskovalce. S tem je zelo padla kapaciteta iz 370 na 163 sedežev. Že takrat so načrtovali novo manjšo kino dvorano (2. faza obnove), ki so jo na Ptuju dobili šele leta 2022 (ob 125-letnici delovanja). A dobili sodobnejši, za tisti čas primeren filmski projektor in povsem nov zunanji vhod. So pa ohranili balkon (lože) in staro ograjo na njem.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ZPORL4T7/48c9eb40-5e0f-4fee-bbee-fafa8ea48e83/PDF|title=Kulturni križemkražem|page=7|publisher=[[Štajerski tednik|Tednik]]|date=9. november 1989}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OZTO7RUB/45389533-25de-48b5-be9e-54f2caa59e38/PDF|title=Spet so odprta vrata kina|page=16|publisher=[[Štajerski tednik|Tednik]]|date=16. november 1989}}</ref> ===2022: Novostǃ Mala dvorana=== 10. marca 2022, kmalu po koncu [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|pandemije covida-19]], so po dolgih desetletjih v sklopu 125-letnice obratovanja ptujskega kina, končno le dobili še drugo, sicer manjšo kino dvorano, katera je bila v načrtih že ob zadnji večji prenovi leta 1989 in ima kapaciteto 30 sedežev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kinoptuj.si/dogodek/otvoritev-nove-kinodvorane/|title=Otvoritev druge kinodvorane|publisher=kinoptuj.si|date=10. marec 2022}}</ref> ===2025: Prenova v luči 130-letnice kina=== Med 10. oktobrom in 26. novembrom 2025 so v luči 130-letnice ptujskega kina po 36 letih obnovili veliko dvorano. Obnovili so značilne rdeče sedeže in dodali nekaj novih mest (prva vrsta bo po novem odstranljiva glede na priložnost), zamenjali so talne obloge, izolacijo in zavese. Nabavili so sodobnejši digitalni DCP laserski projektor, saj ta omogoča še boljšo sliko in barve, kot tisti prejšnji še na žarnico. Na zadnjo steno pa so namestili fototapeto filma [[Prihod vlaka na postajo|Prihod vlaka]], ki so ga predvajali ob odprtju pred 128 leti. Stalo je 244.000 €, od tega je [[Mestna občina Ptuj|MO Ptuj]] dala 156.000 €, Ministrstvo za kulturo pa 88.000€. In tako so 29. novembra 2025 ob 18. uri slovesno odprli prenovljeno dvorano z projekcijo nemega češkega filma iz leta 1929 ob živi glasbeni spremljavi originalne glasbene podlage, ki so jo skupaj izvedli [[Andrej Goričar]] (avtor glasbe), [[Ana Mezgec]] (violinistka) in [[Milan Hudnik]] (violončelist).<ref>{{navedi splet|url=https://www.kinoptuj.si/dogodek/prenova-kinodvorane/|title=Prenova kinodvorane|publisher=kinoptuj.si|date=5. oktober 2025}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/lokalno/prenova-ptujskega-kina-poteka-s-svetlobno-hitrostjo-ste-vedeli-da-prihajajo-celo-sedezi-za-zaljubljence/313456|title=Prenova ptujskega kina poteka s svetlobno hitrostjo. Ste vedeli, da prihajajo celo sedeži za zaljubljence?|publisher=ptuj.info|date=14. oktober 2025}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/lokalno/foto-video-slavnostno-odprtje-prenovljene-kinodvorane-v-mestnem-kinu-ptuj/320923|title=Slavnostno odprtje prenovljene kinodvorane v Mestnem kinu Ptuj|publisher=ptuj.info|date=29. november 2025}}</ref> ===2026: Izjemen obisk v začetku leta=== V začetku leta 2026, v mesecu januarju in februarja je ptujski kino doživel izjemen nadpovprečen obisk z kar 7.000 gledalci, medtem ko je zadnjih 15 let bilo povprečje okrog 3.000 ljudi. Zasluga za to gre tudi filmu Ohcet, ki so ga ljudje po dolgih letih drli gledat v do zadnjega kotička zaseden kino.<ref>{{navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/kultura/rekorden-zacetek-leta-za-mestni-kino-ptuj-koliko-ljudi-ga-je-obiskalo/338085|title=Rekorden začetek leta za Mestni kino Ptuj, koliko ljudi ga je obiskalo?|publisher=ptuj.info|date=4. marec 2026}}</ref> == Zanimivosti in opombe == === Od kje dvorani prvotno ime Kazina? === * Konec septembra 1855 je gostilničar [[Janez Wiesthaler]] odkupil današnjo zgradbo na Cvetkovem trgu od dotedanjega lastnika [[Franc Poetner|Franca Poetnerja]] in jo 8. februarja 1868 dal v najem ptujskemu nemškemu društvu Kazino ('''Cassino Verein''' in Pettau), a jo že 5 tednov kasneje prodal gostilničarju iz [[Žetale|Žetal]]. Kot že omenjeno zgoraj je njegova vdova to zgradbo leta 1900 prodala Nemškemu društvenemu domu. Od tod tudi prvotno ime. === Najstarejši še aktivni kinematografi na svetu === * Ptujski kino ('''3.3.1897''') – je glede na vse razpoložljive podatke do zdaj, zagotovo najstarejši še delujoči javno-komercialni (plačljivi) kino na svetu.{{cn}} Res pa je, da je vmes (v letih 1912, 1914–1939) deloval na drugih prizoriščih po mestu, v glavnem v mestnem gledališču Ptuj. * [[State Theatre (Washington, Iowa)|State Theatre]] ('''14.5.1897''') – je imel ta kino v ameriškem mestu [[Washington, Iowa|Washington]] ([[Iowa]]) na ta datum svojo prvo javno komercialno projekcijo. A sigurno ni najstarejši na svetu. [[Guinnessova knjiga rekordov]] ga priznava kot najstarejši plačljivi neprekinjeno delujoči (v isti zgradbi) kino na svetu. * [[L'Eden Théâtre]] ('''21.3.1899''') – je z filmom "''Barque Sortant du Port''", v mestu [[La Ciotat]] na [[Azurna obala|Azurni obali]], na ta datum s prvo javno plačljivo projekcij, uradno odprl svoja vrata kot kino. Zgrajen je bil že leta 1889, a prvih 10 let je deloval le kot kavarna, prostor za koncerte, za razne predstave in tudi kot prizorišče [[rokoborba|rokoborbe]] (grško-rimski slog). Leta 1995 so ta kino zaprli in ga leta 2013 ponovno odprli. [[Guinnessova knjiga rekordov]] ga je pred leti priznala kot najstarejši še delujoči kino na svetu.<ref name="Eden Theater">{{navedi splet|url=https://www.thehistoryblog.com/archives/27511|title=World’s oldest movie theater reopens|publisher=thehistoryblog.com|date=15. oktober 2013|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.oldest.org/entertainment/movie-theaters/|title=8 of the Oldest Movie Theaters Around the World|publisher=oldest.org|date=19. marec 2015|language=en}}</ref> === Guinnessova knjiga rekordov – večkratni popravki === [[Guinnessova knjiga rekordov]] je od začetka tega tisočletja, ko se je kategorija za najstarejši kino na svetu uveljavila, večkrat popravila podatke, a do zdaj ni upoštevala zgodovine ptujskega kina (starejši od vseh naštetih) in je po vseh razpoložjivih podatkih najstarejši še delujoči kino na svetu. * Leta 2005 so [[Kino Pionier 1907]] ('''26. september 1909'''){{efn|name=a|Potem ko je 2008 poljski [[Kino Pionier 1907]] izgubil naziv najstarejšega kina na svetu, prevzel ga je danski kino [[Korsør Biograf Teater]], se je kmalu izkazalo da je poljski kino kljub Guinnessu, začel delovati že leta 2007 (ne 2009) in kmalu zatem od dancev nazaj spet prevzel titulo najstarejšega na svetu.}} iz poljskega [[Szczecin]]a razglasili za najstarejšega na svetu, a to seveda ne drži.<ref>{{navedi splet|url=https://3seaseurope.com/pionier-1907-szczecin-oldest-cinemas/|title=One of the World’s Oldest Cinemas Is in Szczecin, Poland|publisher=3seaseurope.com|date=16. junij 2022|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.pozitivke.net/article.php/20050824100330465/print|title=Poljski kino Pionir po Guinnesu najstarejši na svetu|publisher=pozitivke.net|date=25. avgust 2005}}</ref> * Leta 2008 so [[Korsør Biograf Teater]] ('''7. avgust 1908''') iz danskega [[Korsør]]ja razglasili za najstarejšega na svetu, a to seveda ne drži.<ref>{{navedi splet|url=https://www.southzealand-mon.com/holiday/plan-your-trip/cinema-mon-gdk827800|title=Follow on|publisher=southzealand-mon.com|date=9. november 2025|language=en}}</ref> * Leta 2013 so [[L'Eden Théâtre]] ('''21. marec 1899''') iz francoskega [[La Ciotat]]ta razglasili za najstarejšega na svetu, a to seveda ne drži.<ref name="Eden Theater"/><ref>{{navedi splet|url=https://www.politikis.si/2013/10/v-franciji-prenovili-najstarejsi-kinematograf-na-svetu/|title=V Franciji prenovili najstarejši kinematograf na svetu|publisher=politikis.si|date=9. oktober 2013}}</ref> * Leta 2016 so [[State Theatre (Washington, Iowa)|State Theatre]] ('''14. maj 1897''') iz ameriškega [[Washington, Iowa|Washingtona]] ([[Iowa]]) razglasili za najstarejši neprekinjeno delujoč kino na svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://eu.desmoinesregister.com/story/entertainment/movies/2017/01/10/iowa-oldest-movie-theater/96400194/|title=This Iowa movie theater is the oldest of its kind in the entire world|publisher=desmoinesregister.com|date=10. januar 2016|language=en}}</ref> == Zaznamki == {{seznam opomb}} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * {{official|https://www.kinoptuj.si/}} {{coord|46.419070292539|N|15.869169065344|E|display=title|region:SI-053_type:landmark_source:dewiki}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1897]] [[Kategorija:Ptuj]] sbwxsujhnkwx1i35c30goy2yjpjlzxs 0 592604 6676708 6675904 2026-05-16T21:37:31Z ~2026-29515-27 260029 6676708 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pesem Evrovizije | name = Pesem Evrovizije | year = 2026 | theme = United by Music | host = Österreichischer Rundfunk (ORF) | venue = [[Wiener Stadthalle]]<br />Dunaj, Avstrija | final = 16. maja 2026 | semi1 = 12. maja 2026 | semi2 = 14. maja 2026 | exproducer = Michael Krön | entries = 35 | return = {{Ubl|{{esc|Bolgarija}}|{{esc|Moldavija}}|{{esc|Romunija}}}} | non-return = {{Ubl| {{esc|Irska}}| {{esc|Islandija}}| {{esc|Nizozemska}}| {{esc|Slovenija}}| {{esc|Španija}}}} | participants update = Marec 2026 | prev_year = 2025 | Map ListOut = Y | logo = | exsupervisor = [[Martin Green]] | director = }} [[Pesem Evrovizije 2026]] bo 70. izdaja tekmovanja [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], ki se bo odvijala v dvorani [[Dunajska mestna hiša|Wiener Stadthalle]] na [[Dunaj|Dunaju]] v [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstriji]], potem, ko je [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] zmagala s pesmijo [[Wasted Love JJ|''Wasted Love'']], ki jo je napisal [[Johannes Pietsch]] (umetniško ime JJ). Odvijalo se bo v dveh predizborih 12. in 14. maja ter finala, ki bo 16. maja 2026. Tekmovanje organizira [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU) in gostiteljska [[ORF|radiotelevizija Österreichischer Rundfunk]] (ORF).<ref>{{Navedi splet|title=Home {{!}} Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/|website=eurovision.tv|accessdate=2025-10-31|language=en}}</ref> Tekmovanja se bodo ponovno udeležile [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]], [[Moldavija na Pesmi Evrovizije|Moldavija]] in [[Romunija na Pesmi Evrovizije|Romunija]], tekmovanje pa bojkotirajo [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]], [[Nizozemska na Pesmi Evrovizije|Nizozemska]], [[Islandija na Pesmi Evrovizije|Islandija]], [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španija]] in [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|Slovenija]] zaradi odločitve [[EBU]] o nastopanju [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izraela]] na tekmovanju, ko so se decembra 2025 odločili za udeležbo [[Izrael|Izraela]] navkljub njegovi udeležbi v [[Vojna v Gazi|vojni v Gazi]]. Na odločitev [[EBU|EBU-ja]] je vplival tudi tedanji [[Kancler Avstrije|avstrijski kancler]] [[Christian Stocker]], ki je poudaril, da [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]] v [[Avstrija|Avstriji]] brez [[Izrael|Izraela]] ne bo.<ref>{{Navedi splet|title=Radio Times {{!}} TV, film and entertainment news {{!}} Radio Times|url=https://www.radiotimes.com/|website=www.radiotimes.com|accessdate=2025-12-07|language=en-GB}}</ref> == Tekmovanje v celoti == === 1. Predizbor === Prvi predizbor je potekal 12. maja 2026, z začetkom ob 21.00 po [[Srednjeevropski čas|srednjeevropskem času]]. V tem predizboru se je pomerilo petnajst držav. Te države, Nemčija in Italija ter države, ki ne sodelujejo v okviru spletnega glasovanja (»preostali svet«), so glasovale v tem predizboru. Vrstni red nastopajočih so določili producenti tekmovanja in je bil javno objavljen 2. aprila 2026. Poleg tekmovalnih nastopajočih sta se na odru tudi predstavili še Italija in Nemčija, ki sta nastopili po nastopih Gruzije oziroma Izraela. Predizbor je odprl 70-članski zbor z luksemburško pesmijo »L'amour est bleu« iz leta [[Pesem Evrovizije 1967|1967]], medtem ko je v odmoru izvedli glasbeno predstavo »Kangaroo« voditeljev Victorie Swarowski in Michaela Ostrowskega, ki sta predstavila, kako »razlikovati Avstrijo od Avstralije«, nastopil je tudi [[Go-Jo]], ki je [[Pesem Evrovizije 2025|leta 2025]] zastopal [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralijo]]. {| class="wikitable" |+ !R/O !Država !Izvajalec !Pesem !Mesto !Št. točk |- |1 |{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija na Pesmi Evrovizije|Moldavija]] |[[Satoshi]] |»Viva, Moldova« | | |- |2 |{{Ikona zastave|Švedska}} [[Švedska na Pesmi Evrovizije|Švedska]] |[[Felicia Eriksson|Felicia]] |»My System« | | |- |3 |{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaška na Pesmi Evrovizije|Hrvaška]] |Lelek |»Andromeda« | | |- |4 |{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grčija na Pesmi Evrovizije|Grčija]] |[[Akylas]] |»Ferto« | | |- |5 |{{Ikona zastave|Portugalska}} [[Portugalska na Pesmi Evrovizije|Portugalska]] |[[Bandidos do Cante]] |»Rosa« | | |- |6 |{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Gruzija na Pesmi Evrovizije|Gruzija]] |[[Bzikebi]] |»On Replay« | | |- |7 |{{Ikona zastave|Finska}} [[Finska na Pesmi Evrovizije|Finska]] |[[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]] |»Liekinheitin« | | |- |8 |{{Ikona zastave|Črna Gora}} [[Črna gora na Pesmi Evrovizije|Črna Gora]] |[[Tamara Živković]] |»Nova Zora« | | |- |9 |{{Ikona zastave|Estonija}} [[Estonija na Pesmi Evrovizije|Estonija]] |[[Vanilla Ninja]] |»To Epic To Be True« | | |- |10 |{{Ikona zastave|Izrael}} [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izrael]] |[[Noam Bettan]] |»Michelle« | | |- |11 |{{Ikona zastave|Belgija}} [[Belgija na Pesmi Evrovizije|Belgija]] |[[Essyla]] |»Dancing on the Ice« | | |- |12 |{{Ikona zastave|Litva}} [[Litva na Pesmi Evrovizije|Litva]] |[[Lion Ceccah]] |»Solo quiero mas« | | |- |13 |{{Ikona zastave|San Marino}} [[San Marino na Pesmi Evrovizije|San Marino]] |[[Senhit]] |»Superstar« | | |- |14 |{{Ikona zastave|Poljska}} [[Poljska na Pesmi Evrovizije|Poljska]] |[[Alicja Szemplińska|Alicja]] |»Pray« | | |- |15 |{{Ikona zastave|Srbija}} [[Srbija na Pesmi Evrovizije|Srbija]] |[[Lavina]] |»Kraj mene« | | |} === 2. Predizbor === {| class="sortable wikitable plainrowheaders" ! scope="col" |2. Predizbor ! scope="col" |Država ! scope="col" |Izvajalec ! scope="col" |Pesem |- ! rowspan="7" |Prva polovica |{{Esc|Armenija|y=}} |Simon |Paloma Rumba |- |{{Esc|Azerbajdžan|y=}} |Jiva |Just Go |- |{{Esc|Bolgarija|y=}} |[[Dara (pevka)|Dara]] |Bangaranga |- |{{Esc|Češka|y=}} |Daniel Zizka |Crossroads |- |{{Esc|Luksemburg|y=}} |[[Eva Marija]] |Mother Nature |- |{{Esc|Romunija|y=}} |Versuri Alexandra Câpitânescu |Choke Me |- |{{Esc|Švica|y=}} |[[Veronica Fusaro]] |Alice |- ! rowspan="8" |Druga polovica |{{Esc|Albanija|y=}} |[[Alis (pevec)|Alis]] |Nân |- |{{Esc|Avstralija|y=}} |[[Delta Goodrem]] |Eclipse |- |{{Esc|Ciper|y=}} |[[Antigoni Buxton|Antigoni]] |Jalla |- |{{Esc|Danska|y=}} |[[Søren Torpegaard Lund]] |Før vi går hjem |- |{{Esc|Latvija|y=}} |[[Atvara]] |Ēnā |- |{{Esc|Malta|y=}} |[[Aidan (pevec)|Aidan]] |Bella |- |{{Esc|Norveška|y=}} |Jonas Lovv |Ya Ya Ya |- |{{Esc|Ukrajina|y=}} |[[Viktoria Anton|Leléka]] |Ridnym |} === Finale === {| class="sortable wikitable plainrowheaders" ! scope="col" |Država ! scope="col" |Izvajalec ! scope="col" |Pesem |- |{{Esc|Avstrija|y=}} |[[Benjamin Gedeon|Cosmó]] |Tanzschein |- |{{Esc|Francija|y=}} |Paroles Monroe |Regarde |- |{{Esc|Nemčija|y=}} |[[Sarah Engels]] |Fire |- |{{Esc|Italija|y=}} |Sal Da Vinci |Per Sempre Si |- |{{Esc|Združeno kraljestvo|y=}} |[[Look Mum No Computer]] |Eins Zwei Drei |- | | | |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]] [[Kategorija:2026 v glasbi]] k6f2hn13yevtuac1lf0yvvcrbqs06v6 6676835 6676708 2026-05-17T06:17:14Z ~2026-29629-79 260043 6676835 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pesem Evrovizije | name = Pesem Evrovizije | year = 2026 | theme = United by Music | host = Österreichischer Rundfunk (ORF) | venue = [[Wiener Stadthalle]]<br />Dunaj, Avstrija | final = 16. maja 2026 | semi1 = 12. maja 2026 | semi2 = 14. maja 2026 | exproducer = Michael Krön | entries = 35 | return = {{Ubl|{{esc|Bolgarija}}|{{esc|Moldavija}}|{{esc|Romunija}}}} | non-return = {{Ubl| {{esc|Irska}}| {{esc|Islandija}}| {{esc|Nizozemska}}| {{esc|Slovenija}}| {{esc|Španija}}}} | participants update = Marec 2026 | prev_year = 2025 | Map ListOut = Y | logo = | exsupervisor = [[Martin Green]] | director = }} [[Pesem Evrovizije 2026]] bo 70. izdaja tekmovanja [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], ki se bo odvijala v dvorani [[Dunajska mestna hiša|Wiener Stadthalle]] na [[Dunaj|Dunaju]] v [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstriji]], potem, ko je [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] zmagala s pesmijo [[Wasted Love JJ|''Wasted Love'']], ki jo je napisal [[Johannes Pietsch]] (umetniško ime JJ). Odvijalo se bo v dveh predizborih 12. in 14. maja ter finala, ki bo 16. maja 2026. Tekmovanje organizira [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU) in gostiteljska [[ORF|radiotelevizija Österreichischer Rundfunk]] (ORF).<ref>{{Navedi splet|title=Home {{!}} Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/|website=eurovision.tv|accessdate=2025-10-31|language=en}}</ref> Tekmovanja se bodo ponovno udeležile [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]], [[Moldavija na Pesmi Evrovizije|Moldavija]] in [[Romunija na Pesmi Evrovizije|Romunija]], tekmovanje pa bojkotirajo [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]], [[Nizozemska na Pesmi Evrovizije|Nizozemska]], [[Islandija na Pesmi Evrovizije|Islandija]], [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španija]] in [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|Slovenija]] zaradi odločitve [[EBU]] o nastopanju [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izraela]] na tekmovanju, ko so se decembra 2025 odločili za udeležbo [[Izrael|Izraela]] navkljub njegovi udeležbi v [[Vojna v Gazi|vojni v Gazi]]. Na odločitev [[EBU|EBU-ja]] je vplival tudi tedanji [[Kancler Avstrije|avstrijski kancler]] [[Christian Stocker]], ki je poudaril, da [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]] v [[Avstrija|Avstriji]] brez [[Izrael|Izraela]] ne bo.<ref>{{Navedi splet|title=Radio Times {{!}} TV, film and entertainment news {{!}} Radio Times|url=https://www.radiotimes.com/|website=www.radiotimes.com|accessdate=2025-12-07|language=en-GB}}</ref> == Tekmovanje v celoti == === 1. Predizbor === Prvi predizbor je potekal 12. maja 2026, z začetkom ob 21.00 po [[Srednjeevropski čas|srednjeevropskem času]]. V tem predizboru se je pomerilo petnajst držav. Te države, Nemčija in Italija ter države, ki ne sodelujejo v okviru spletnega glasovanja (»preostali svet«), so glasovale v tem predizboru. Vrstni red nastopajočih so določili producenti tekmovanja in je bil javno objavljen 2. aprila 2026. Poleg tekmovalnih nastopajočih sta se na odru tudi predstavili še Italija in Nemčija, ki sta nastopili po nastopih Gruzije oziroma Izraela. Predizbor je odprl 70-članski zbor z luksemburško pesmijo »L'amour est bleu« iz leta [[Pesem Evrovizije 1967|1967]], medtem ko je v odmoru izvedli glasbeno predstavo »Kangaroo« voditeljev Victorie Swarowski in Michaela Ostrowskega, ki sta predstavila, kako »razlikovati Avstrijo od Avstralije«, nastopil je tudi [[Go-Jo]], ki je [[Pesem Evrovizije 2025|leta 2025]] zastopal [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralijo]]. {| class="wikitable" |+ !R/O !Država !Izvajalec !Pesem !Mesto !Št. točk |- |1 |{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija na Pesmi Evrovizije|Moldavija]] |[[Satoshi]] |»Viva, Moldova« | | |- |2 |{{Ikona zastave|Švedska}} [[Švedska na Pesmi Evrovizije|Švedska]] |[[Felicia Eriksson|Felicia]] |»My System« | | |- |3 |{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaška na Pesmi Evrovizije|Hrvaška]] |Lelek |»Andromeda« | | |- |4 |{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grčija na Pesmi Evrovizije|Grčija]] |[[Akylas]] |»Ferto« | | |- |5 |{{Ikona zastave|Portugalska}} [[Portugalska na Pesmi Evrovizije|Portugalska]] |[[Bandidos do Cante]] |»Rosa« | | |- |6 |{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Gruzija na Pesmi Evrovizije|Gruzija]] |[[Bzikebi]] |»On Replay« | | |- |7 |{{Ikona zastave|Finska}} [[Finska na Pesmi Evrovizije|Finska]] |[[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]] |»Liekinheitin« | | |- |8 |{{Ikona zastave|Črna Gora}} [[Črna gora na Pesmi Evrovizije|Črna Gora]] |[[Tamara Živković]] |»Nova Zora« | | |- |9 |{{Ikona zastave|Estonija}} [[Estonija na Pesmi Evrovizije|Estonija]] |[[Vanilla Ninja]] |»To Epic To Be True« | | |- |10 |{{Ikona zastave|Izrael}} [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izrael]] |[[Noam Bettan]] |»Michelle« | | |- |11 |{{Ikona zastave|Belgija}} [[Belgija na Pesmi Evrovizije|Belgija]] |[[Essyla]] |»Dancing on the Ice« | | |- |12 |{{Ikona zastave|Litva}} [[Litva na Pesmi Evrovizije|Litva]] |[[Lion Ceccah]] |»Solo quiero mas« | | |- |13 |{{Ikona zastave|San Marino}} [[San Marino na Pesmi Evrovizije|San Marino]] |[[Senhit]] |»Superstar« | | |- |14 |{{Ikona zastave|Poljska}} [[Poljska na Pesmi Evrovizije|Poljska]] |[[Alicja Szemplińska|Alicja]] |»Pray« | | |- |15 |{{Ikona zastave|Srbija}} [[Srbija na Pesmi Evrovizije|Srbija]] |[[Lavina]] |»Kraj mene« | | |} === 2. Predizbor === {| class="sortable wikitable plainrowheaders" ! scope="col" |2. Predizbor ! scope="col" |Država ! scope="col" |Izvajalec ! scope="col" |Pesem |- ! rowspan="7" |Prva polovica |🇧🇬 Bolgarija |Dara |Bangaranga |- |{{Esc|Azerbajdžan|y=}} |Jiva |Just Go |- |{{Esc|Bolgarija|y=}} |[[Dara (pevka)|Dara]] |Bangaranga |- |{{Esc|Češka|y=}} |Daniel Zizka |Crossroads |- |{{Esc|Luksemburg|y=}} |[[Eva Marija]] |Mother Nature |- |{{Esc|Romunija|y=}} |Versuri Alexandra Câpitânescu |Choke Me |- |{{Esc|Švica|y=}} |[[Veronica Fusaro]] |Alice |- ! rowspan="8" |Druga polovica |{{Esc|Albanija|y=}} |[[Alis (pevec)|Alis]] |Nân |- |{{Esc|Avstralija|y=}} |[[Delta Goodrem]] |Eclipse |- |{{Esc|Ciper|y=}} |[[Antigoni Buxton|Antigoni]] |Jalla |- |{{Esc|Danska|y=}} |[[Søren Torpegaard Lund]] |Før vi går hjem |- |{{Esc|Latvija|y=}} |[[Atvara]] |Ēnā |- |{{Esc|Malta|y=}} |[[Aidan (pevec)|Aidan]] |Bella |- |{{Esc|Norveška|y=}} |Jonas Lovv |Ya Ya Ya |- |{{Esc|Ukrajina|y=}} |[[Viktoria Anton|Leléka]] |Ridnym |} === Finale === {| class="sortable wikitable plainrowheaders" ! scope="col" |Država ! scope="col" |Izvajalec ! scope="col" |Pesem |- |{{Esc|Avstrija|y=}} |[[Benjamin Gedeon|Cosmó]] |Tanzschein |- |{{Esc|Francija|y=}} |Paroles Monroe |Regarde |- |{{Esc|Nemčija|y=}} |[[Sarah Engels]] |Fire |- |{{Esc|Italija|y=}} |Sal Da Vinci |Per Sempre Si |- |{{Esc|Združeno kraljestvo|y=}} |[[Look Mum No Computer]] |Eins Zwei Drei |- | | | |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]] [[Kategorija:2026 v glasbi]] hnq7z6ef44zb0xu6rxr5sz8b8wyoudk 6676839 6676835 2026-05-17T06:25:14Z Yerpo 8417 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-29629-79|~2026-29629-79]] ([[User talk:~2026-29629-79|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:~2026-29515-27|~2026-29515-27]] 6676708 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pesem Evrovizije | name = Pesem Evrovizije | year = 2026 | theme = United by Music | host = Österreichischer Rundfunk (ORF) | venue = [[Wiener Stadthalle]]<br />Dunaj, Avstrija | final = 16. maja 2026 | semi1 = 12. maja 2026 | semi2 = 14. maja 2026 | exproducer = Michael Krön | entries = 35 | return = {{Ubl|{{esc|Bolgarija}}|{{esc|Moldavija}}|{{esc|Romunija}}}} | non-return = {{Ubl| {{esc|Irska}}| {{esc|Islandija}}| {{esc|Nizozemska}}| {{esc|Slovenija}}| {{esc|Španija}}}} | participants update = Marec 2026 | prev_year = 2025 | Map ListOut = Y | logo = | exsupervisor = [[Martin Green]] | director = }} [[Pesem Evrovizije 2026]] bo 70. izdaja tekmovanja [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], ki se bo odvijala v dvorani [[Dunajska mestna hiša|Wiener Stadthalle]] na [[Dunaj|Dunaju]] v [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstriji]], potem, ko je [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] zmagala s pesmijo [[Wasted Love JJ|''Wasted Love'']], ki jo je napisal [[Johannes Pietsch]] (umetniško ime JJ). Odvijalo se bo v dveh predizborih 12. in 14. maja ter finala, ki bo 16. maja 2026. Tekmovanje organizira [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU) in gostiteljska [[ORF|radiotelevizija Österreichischer Rundfunk]] (ORF).<ref>{{Navedi splet|title=Home {{!}} Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/|website=eurovision.tv|accessdate=2025-10-31|language=en}}</ref> Tekmovanja se bodo ponovno udeležile [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]], [[Moldavija na Pesmi Evrovizije|Moldavija]] in [[Romunija na Pesmi Evrovizije|Romunija]], tekmovanje pa bojkotirajo [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]], [[Nizozemska na Pesmi Evrovizije|Nizozemska]], [[Islandija na Pesmi Evrovizije|Islandija]], [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španija]] in [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|Slovenija]] zaradi odločitve [[EBU]] o nastopanju [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izraela]] na tekmovanju, ko so se decembra 2025 odločili za udeležbo [[Izrael|Izraela]] navkljub njegovi udeležbi v [[Vojna v Gazi|vojni v Gazi]]. Na odločitev [[EBU|EBU-ja]] je vplival tudi tedanji [[Kancler Avstrije|avstrijski kancler]] [[Christian Stocker]], ki je poudaril, da [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]] v [[Avstrija|Avstriji]] brez [[Izrael|Izraela]] ne bo.<ref>{{Navedi splet|title=Radio Times {{!}} TV, film and entertainment news {{!}} Radio Times|url=https://www.radiotimes.com/|website=www.radiotimes.com|accessdate=2025-12-07|language=en-GB}}</ref> == Tekmovanje v celoti == === 1. Predizbor === Prvi predizbor je potekal 12. maja 2026, z začetkom ob 21.00 po [[Srednjeevropski čas|srednjeevropskem času]]. V tem predizboru se je pomerilo petnajst držav. Te države, Nemčija in Italija ter države, ki ne sodelujejo v okviru spletnega glasovanja (»preostali svet«), so glasovale v tem predizboru. Vrstni red nastopajočih so določili producenti tekmovanja in je bil javno objavljen 2. aprila 2026. Poleg tekmovalnih nastopajočih sta se na odru tudi predstavili še Italija in Nemčija, ki sta nastopili po nastopih Gruzije oziroma Izraela. Predizbor je odprl 70-članski zbor z luksemburško pesmijo »L'amour est bleu« iz leta [[Pesem Evrovizije 1967|1967]], medtem ko je v odmoru izvedli glasbeno predstavo »Kangaroo« voditeljev Victorie Swarowski in Michaela Ostrowskega, ki sta predstavila, kako »razlikovati Avstrijo od Avstralije«, nastopil je tudi [[Go-Jo]], ki je [[Pesem Evrovizije 2025|leta 2025]] zastopal [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralijo]]. {| class="wikitable" |+ !R/O !Država !Izvajalec !Pesem !Mesto !Št. točk |- |1 |{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija na Pesmi Evrovizije|Moldavija]] |[[Satoshi]] |»Viva, Moldova« | | |- |2 |{{Ikona zastave|Švedska}} [[Švedska na Pesmi Evrovizije|Švedska]] |[[Felicia Eriksson|Felicia]] |»My System« | | |- |3 |{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaška na Pesmi Evrovizije|Hrvaška]] |Lelek |»Andromeda« | | |- |4 |{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grčija na Pesmi Evrovizije|Grčija]] |[[Akylas]] |»Ferto« | | |- |5 |{{Ikona zastave|Portugalska}} [[Portugalska na Pesmi Evrovizije|Portugalska]] |[[Bandidos do Cante]] |»Rosa« | | |- |6 |{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Gruzija na Pesmi Evrovizije|Gruzija]] |[[Bzikebi]] |»On Replay« | | |- |7 |{{Ikona zastave|Finska}} [[Finska na Pesmi Evrovizije|Finska]] |[[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]] |»Liekinheitin« | | |- |8 |{{Ikona zastave|Črna Gora}} [[Črna gora na Pesmi Evrovizije|Črna Gora]] |[[Tamara Živković]] |»Nova Zora« | | |- |9 |{{Ikona zastave|Estonija}} [[Estonija na Pesmi Evrovizije|Estonija]] |[[Vanilla Ninja]] |»To Epic To Be True« | | |- |10 |{{Ikona zastave|Izrael}} [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izrael]] |[[Noam Bettan]] |»Michelle« | | |- |11 |{{Ikona zastave|Belgija}} [[Belgija na Pesmi Evrovizije|Belgija]] |[[Essyla]] |»Dancing on the Ice« | | |- |12 |{{Ikona zastave|Litva}} [[Litva na Pesmi Evrovizije|Litva]] |[[Lion Ceccah]] |»Solo quiero mas« | | |- |13 |{{Ikona zastave|San Marino}} [[San Marino na Pesmi Evrovizije|San Marino]] |[[Senhit]] |»Superstar« | | |- |14 |{{Ikona zastave|Poljska}} [[Poljska na Pesmi Evrovizije|Poljska]] |[[Alicja Szemplińska|Alicja]] |»Pray« | | |- |15 |{{Ikona zastave|Srbija}} [[Srbija na Pesmi Evrovizije|Srbija]] |[[Lavina]] |»Kraj mene« | | |} === 2. Predizbor === {| class="sortable wikitable plainrowheaders" ! scope="col" |2. Predizbor ! scope="col" |Država ! scope="col" |Izvajalec ! scope="col" |Pesem |- ! rowspan="7" |Prva polovica |{{Esc|Armenija|y=}} |Simon |Paloma Rumba |- |{{Esc|Azerbajdžan|y=}} |Jiva |Just Go |- |{{Esc|Bolgarija|y=}} |[[Dara (pevka)|Dara]] |Bangaranga |- |{{Esc|Češka|y=}} |Daniel Zizka |Crossroads |- |{{Esc|Luksemburg|y=}} |[[Eva Marija]] |Mother Nature |- |{{Esc|Romunija|y=}} |Versuri Alexandra Câpitânescu |Choke Me |- |{{Esc|Švica|y=}} |[[Veronica Fusaro]] |Alice |- ! rowspan="8" |Druga polovica |{{Esc|Albanija|y=}} |[[Alis (pevec)|Alis]] |Nân |- |{{Esc|Avstralija|y=}} |[[Delta Goodrem]] |Eclipse |- |{{Esc|Ciper|y=}} |[[Antigoni Buxton|Antigoni]] |Jalla |- |{{Esc|Danska|y=}} |[[Søren Torpegaard Lund]] |Før vi går hjem |- |{{Esc|Latvija|y=}} |[[Atvara]] |Ēnā |- |{{Esc|Malta|y=}} |[[Aidan (pevec)|Aidan]] |Bella |- |{{Esc|Norveška|y=}} |Jonas Lovv |Ya Ya Ya |- |{{Esc|Ukrajina|y=}} |[[Viktoria Anton|Leléka]] |Ridnym |} === Finale === {| class="sortable wikitable plainrowheaders" ! scope="col" |Država ! scope="col" |Izvajalec ! scope="col" |Pesem |- |{{Esc|Avstrija|y=}} |[[Benjamin Gedeon|Cosmó]] |Tanzschein |- |{{Esc|Francija|y=}} |Paroles Monroe |Regarde |- |{{Esc|Nemčija|y=}} |[[Sarah Engels]] |Fire |- |{{Esc|Italija|y=}} |Sal Da Vinci |Per Sempre Si |- |{{Esc|Združeno kraljestvo|y=}} |[[Look Mum No Computer]] |Eins Zwei Drei |- | | | |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]] [[Kategorija:2026 v glasbi]] k6f2hn13yevtuac1lf0yvvcrbqs06v6 0 593203 6676868 6651592 2026-05-17T07:24:52Z Hladnikm 6240 lit 6676868 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Spomenik |monument_name = Grobišče borcev NOB v Radovljici |image = File:Radovljica Gorenjska cesta Park Buchen-Allee 10042017 7451.jpg |caption = Drevored v Grajskem parku, v ozadju grobnica s spomenikom<ref>Posnetka spomenika tu ni zaradi slovenske avtorske zakonodaje.</ref> |location = V Grajskem parku v Radovljici |designer = [[Edvard Ravnikar]], [[Janja Lap]] |type = kamnit steber z napisom, 28 napisnih stebričkov, kamnita grobnica in posoda |material = hotaveljski marmor, istrski kamen |length = 30 m |width = 5 m |height = 1065 cm |begin = 1956 |complete = 1960 |open = |dedicated_to = partizanom, padlim na Jelovici |map_image = |map_text = |map_width = |relief = |latd = |latm = |lats = |latNS = |longd = |longm = |longs = |longEW = |lat = |long = | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Radovljica - Grobnica borcev NOB | rkd_tip = | razglasitev_rkd_tip = 15. julija 1987 | refšt = 5527 | arhitekt = Edvard Ravnikar, Janja Lap | lokacija = | občina = Radovljica <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} [[File:Na Jelovici zajeti, mučeni in pobiti partizani (1).jpg|thumb|200 px|Ustreljeni partizan na Lipniški planini]] '''Grobišče borcev NOB''' v [[Radovljica|Radovljici]] se nahaja v Grajskem parku v Radovljici. Sestavljajo ga 1065 cm visok peterokotni steber v obliki stilizirane plamenice z napisom ''Tu je pokopan narodni heroj Jože Gregorčič z 71 partizani, padlimi na Jelovici'', grobnica, cvetlična greda (14 m x 2,45 m), obdana z dvema simetričnima vrstama s po 14 napisnimi stebriči, in posoda premera 120 cm, ki je bila načrtovana kot vodnjak, vse iz domačih vrst kamna. Prvi osnutek spomenika, ki ga je podpisala učenka [[Edvard Ravnikar|Edvarda Ravnikarja]] [[Janja Lap]], je iz leta 1956. Še leta 1962 na stebru ni bilo nobenega napisa, v načrtih tudi ni imen padlih za napisne stebričke. Po zmagi nad nemškim okupatorjem v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so trupla partizanov, padlih na Jelovici, na pobudo svojcev in soborcev pokopali v skupno grobnico v trikotniku med Gorenjsko cesto in hotelom Grajski dvor. V sedanjo grobnico v grajskem parku so jih ob nov spomenik položili leta 1960. Prvi prekop se je zgodil septembra 1949, trupla štirih partizanov so odkopali na Rastovki pri Rovtarici 9. junija 1961,<ref>Odkrito grobišče padlih borcev na Jelovici. Arhiv ZB Jesenice 26/102/143. Arhiv Slovenje.</ref> zadnje posmrtne ostanke partizanov z Jelovice so v grobnico spravili leta 1963. Evidenca pokopanih v grobnici ni popolna, med 72 pokopanimi v petih velikih krstah je identificiranih 29, v glavnem iz [[Spopad na Mošenjski planini|spopada na Mošenjski planini]] 13. januarja 1942, kjer je padlo 12 borcev, in iz [[Spopad na Lipniški planini|spopada na Lipniški planini]] 9. septembra 1942, kjer je padlo 28 borcev. 43 posmrtnih ostankov je brez imen. {| | valign=top| Z Mošenjske planine so tu pokopani: * [[Henrik Biček]] (rojen 1917, Praprotno Brdo, Logatec) * Miha Fister (1918, Cegelnica pri Naklem) * Ciril Golja (1920, Trebenče nad Cerknim) * Jurij Gračan (1919, Kovačji Grad pri Vinici) * Jernej Kokalj (1922, Dolenčice pod Starim vrhom) * Ivan Kovačič starejši (1889, Radohova vas pri Pivki) * Karel Mlakar (1910, Recklinghausen)<ref>Tudi Karol oz. Karl.</ref> * Stanislav Oman (1924, Hotovlja) * Benedikt Padovan (1914, Števerjan) * Mirko Šubic (1921, Hotovlja) * Edvard Tominec (1921, Hruševje pri Postojni) | Z Lipniške planine so tu pokopani: * Anton Benedičič - Tonček (1922, Brezovica pri Kropi) * Franc Bergant (1923, Kropa) * Janez Branc - Gošar (1903, Hrušica pri Jesenicah) * [[Jože Gregorčič]] - Gorenjc (1903, Volosko pri Opatiji, sicer z Jesenic) * Angela Košnjek - Micka (1920, Ljubljana, sicer iz Krope) * dvojčka Sava Ciril Osredkar - Čiro in * Radko Metod Osredkar - Tedi (1922, Ljubljana) * Karel Perdih - Žar (1920, Velenje, sicer iz Kranja) * Stanislav Pesjak (1925, Kranj) * Frančiška Pogačnik - Pepa (1925, Kropa) * Jože Pogačnik (1907, Kropa) * Peter Pogačnik - Skala (1916, Zaloše pri Podnartu) * brata s Križne Gore nad Škofjo Loko Benjamin/Janko Ravnihar (Ravnikar) - Beno (1924) in * Leopold Ravnihar (Ravnikar) - Henrik (1918) * Frančiška Staroverski - Špela (1889, Kropa) * Gregorčičevo dekle Marta Tavčar - Rija (1920, Moste pri Žirovnici) |} Med pokopanimi sta tudi Ive Osredkar - Stipe (1915, Ljubljana), padel avgusta 1942 pod Blegošem, in Franc (Frančišek) Pogačnik (1912, Kropa), padel avgusta 1942 na planini Kališnik.<ref>Po Sistory naj bi bil v Radovljici pokopan tudi [https://www.sistory.si/ww2/087382FA-5378-4FB2-87A7-A234B8AF725E Mirko Šušteršič.]</ref> {| | [[Slika:Seznam trupel partizanov na Lipniški planini pri prekopu leta 1949.jpg|thumb|250 px|Seznam trupel partizanov na Lipniški planini pri prekopu leta 1949. Arhiv Slovenije]] | [[Slika:Seznam trupel partizanov na Lipniški planini pri prekopu leta 1949 02.jpg|thumb|200 px|Seznam trupel partizanov na Lipniški planini pri prekopu leta 1949. Arhiv Slovenije]] | [[Slika:Prekop trupel partizanov z Lipniške planine v Radovljico leta 1949.jpg|thumb|200 px|Prekop trupel partizanov z Lipniške planine v Radovljico leta 1949. Arhiv Slovenije]] |} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[:c:Category:Monuments to the Slovene Partisans in Municipality of Radovljica|Slike partizanskih spomenikov v Občini Radovljica]] * [[Partizanski spomenik]] == Zunanje povezave == * [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=46.342243149&lng=14.173862747&layers=&layer=partisanmemorial&id=57 Grobišče Jožeta Gregorčiča in 71 borcev, Radovljica.] Partizanstvo.si. * Alojz Kos (ur.): ''[https://znaci.org/00003/1055.pdf Po poti spominov: Spominska znamenja NOB in socialistične revolucije v občini Radovljica]]. Radovljiški zbornik'', 1990. * Ivan Jan: ''Cankarjev bataljon in dražgoška bitka''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1975. 256–282. * Idejni projekt grobišča v Radovljici. RO ZZB NOV SLO. Arhiv Slovenije 1238. 491. * ''Gorenjski partizan: Gorenjski odred 1942-1945''. Ur. Budna Kodrič et al. Kranj: Partizanski knjižni klub, 1992. [https://znaci.org/00003/1072.pdf 1. del,] [https://znaci.org/00003/1073.pdf 2. del] * [https://slov.si/mh/grobisce_borcev_nob_v_radovljici_infotabla2.pdf Informacijska tabla pred Grobiščem borcev NOB, Radovljica.] * [[:v:Padli na Jelovici|Padli na Jelovici]]. Wikiverza, na osnovi izpisov [https://www.sistory.si/ww2 žrtev 2. svetovne vojne] na Sistory. * [[:v:Napisi na Grobišču borcev NOB v Radovljici|Napisi na Grobišču borcev NOB v Radovljici]]. Wikiverza. {{commons|Category:History of Jelovica}} [[Kategorija:Spomeniki v Občini Radovljica]] [[Kategorija:Dela Edvarda Ravnikarja]] [[Kategorija:Dela leta 1960]] [[Kategorija:Registrirana nepremična kulturna dediščina Občine Radovljica]] [[Kategorija: Grobišča NOB|Radovljica]] [[Kategorija:Radovljica]] [[Kategorija: Partizanski spomeniki v Sloveniji]] 7amhtx5ny318skbcrjcw585wpw3706f 0 595394 6676567 6676135 2026-05-16T16:07:27Z Sporti 5955 /* Etape */ dp 6676567 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=prihodnja kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Italiji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = 22 | season_no = 36 | image = | image_caption = | image_alt = | image_size = 350px | date = 8. maj–31. maj | stages = 21 | distance = 3459,2 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = pink | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = violet | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = blue | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = white | sprints = | sprints_nat = | sprints_team = | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | team = | previous = [[Dirka po Italiji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Italiji 2027|2027]] }} '''Dirka po Italiji 2026''' ({{jezik-it|Giro d'Italia 2026}}) je 109. izvedba [[Dirka po Italiji|dirke po Italiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[8. maj]]a v [[Nesebar]]ju v [[Bolgarija|Bolgariji]], končala se bo [[31. maj]]a v [[Rim]]u.<ref name="CN-route">{{cite web|title=Giro d'Italia 2026 route features 40km time trial, return of the Passo Giau and 49,150 metres of climbing|url=https://www.cyclingnews.com/pro-cycling/races/giro-d-italia-2026-route-features-40km-time-trial-return-of-the-passo-giau-and-49-150-metres-of-climbing/|first=Stephen|last=Farrand|website=cyclingnews.com|access-date=22 December 2025|language=en|date=1 December 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-italiji/od-bolgarije-do-rima-glavni-izzivi-blockhaus-40-km-kronometer-dolomiti-in-piancavallo/765844 |title=Od Bolgarije do Rima: glavni izzivi Blockhaus, 40-km kronometer, Dolomiti in Piancavallo |accessdate=2025-12-22 |date=2025-12-01 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe == '''UCI WorldTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UAD men|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} '''UCI ProTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|BCS|2026}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|PTV|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} * {{UCI team code|URR|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="CN-route"/><ref>{{cite web|title=Giro d'Italia 2026 route and stages|url=https://www.giroditalia.it/en/the-route/|website=Giro d'Italia 2026|access-date=22 December 2025|language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:right" | 8. maj | [[Nesebar]] (Bolgarija) — [[Burgas]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 156 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:right" | 9. maj | [[Burgas]] (Bolgarija) — [[Veliko Trnovo]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 220 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Guillermo Thomas Silva]]|URU}} |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:right" | 10. maj | [[Plovdiv]] (Bolgarija) — [[Sofija]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 174 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} |- ! | style="text-align:right" | 11. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:right" | 12. maj | [[Catanzaro]] — [[Cosenza]] | style="text-align:center;" | 144 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}} |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:right" | 13. maj | [[Praia a Mare]] — [[Potenza]] | style="text-align:center;" | 204 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Igor Arrieta]]|ESP}} |- ! scope="row" | 6 | style="text-align:right" | 14. maj | [[Paestum]] — [[Neapelj]] | style="text-align:center;" | 161 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Davide Ballerini]]|ITA}} |- ! scope="row" | 7 | style="text-align:right" | 15. maj | [[Formia]] — [[Maiella|Blockhaus]] | style="text-align:center;" | 246 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|link=]] | gorska etapa | {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! scope="row" | 8 | style="text-align:right" | 16. maj | [[Chieti]] — [[Fermo]] | style="text-align:center;" | 159 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}} |- ! scope="row" | 9 | style="text-align:right" | 17. maj | [[Cervia]] — [[Corno alle Scale]] | style="text-align:center;" | 184 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! | style="text-align:right" | 18. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 10 | style="text-align:right" | 19. maj | [[Viareggio]] — [[Massa, Toskana|Massa]] | style="text-align:center;" | 40.2 km | [[File:Time Trial.svg|20px|link=]] | [[Kronometer (kolesarstvo)|posamični kronometer]] | |- ! scope="row" | 11 | style="text-align:right" | 20. maj | [[Porcari]] — [[Chiavari]] | style="text-align:center;" | 178 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 12 | style="text-align:right" | 21. maj | [[Imperia]] — [[Novi Ligure]] | style="text-align:center;" | 177 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 13 | style="text-align:right" | 22. maj | [[Alessandria, Italija|Alessandria]] — [[Verbania]] | style="text-align:center;" | 186 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 14 | style="text-align:right" | 23. maj | [[Aosta]] — [[Pila, dolina Aoste|Pila]] | style="text-align:center;" | 133 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 15 | style="text-align:right" | 24. maj | [[Voghera]] — [[Milano]] | style="text-align:center;" | 136 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! | style="text-align:right" | 25. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 16 | style="text-align:right" | 26. maj | [[Bellinzona]] (Švica) — [[Carì]] (Švica) | style="text-align:center;" | 113 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 17 | style="text-align:right" | 27. maj | [[Cassano d'Adda]] — [[Andalo]] | style="text-align:center;" | 200 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 18 | style="text-align:right" | 28. maj | [[Fai della Paganella]] — [[Pieve di Soligo]] | style="text-align:center;" | 167 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 19 | style="text-align:right" | 29. maj | [[Feltre]] — [[Alleghe]] | style="text-align:center;" | 151 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 20 | style="text-align:right" | 30. maj | [[Humin]] — [[Piancavallo]] | style="text-align:center;" | 199 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 21 | style="text-align:right" | 31. maj | [[Rim]] — [[Rim]] | style="text-align:center;" | 131 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! colspan="3" style="text-align:center" | Skupaj | colspan="4" style="text-align:center" | 3459,2 km |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:10%;" | [[Rožnata majica]]<br />{{cjersey|pink|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Vijolična majica<br />{{cjersey|purple|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Modra majica<br />{{cjersey|blue|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Bela majica<br />{{cjersey|white|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Ekipno ! scope="col" style="width:10%;" | Vmesni šprinti ! scope="col" style="width:10%;" | Borbenost<br />{{cjersey|red number|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Begi ! scope="col" style="width:10%;" | Red Bull KM |- ! 1 | [[Paul Magnier]] | style="background:pink;" | [[Paul Magnier]] | style="background:violet;" rowspan="7"| [[Paul Magnier]] | style="background:lightblue;" rowspan="6"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:white;" | [[Paul Magnier]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|SOQ|2026}} | style="background:azure;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:navajowhite;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:skyblue;" | [[Manuele Tarozzi]] |- ! 2 | [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:pink;" rowspan="2"| [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:white;" rowspan="2"| [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|XAT|2026}} | style="background:azure;" rowspan="3"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:navajowhite;" rowspan="6"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:skyblue;" | [[Egan Bernal]] |- ! 3 | [[Paul Magnier]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:skyblue;" rowspan="5"| [[Manuele Tarozzi]] |- ! 4 | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:pink;" | [[Giulio Ciccone]] | style="background:white;" | [[Jan Christen]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|EFE|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Jan Christen]] |- ! 5 | [[Igor Arrieta]] | style="background:pink;" rowspan="3"| [[Afonso Eulálio]] | style="background:white;" rowspan="3"| [[Afonso Eulálio]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2" | {{UCI team code|XAT|2026}} | style="background:azure;" rowspan="3" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Igor Arrieta]] |- ! 6 | [[Davide Ballerini]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Alec Segaert]] |- ! 7 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:lightblue;" | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|RBH|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | |- ! 8 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 9 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 10 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 11 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 12 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 13 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 14 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 15 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 16 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 17 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 18 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 19 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 20 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 21 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! colspan="2" | Skupno ! style="background:#F660AB;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#B93B8F; | {{font color|white| |link= }} ! style="background:dodgerblue;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:white;" | ! style="background:yellow;" | ! style="background:#0094FF" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#E42A19;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#FF8C00;" | ! style="background:#736aff;" | {{font color|white| |link= }} |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Dirka po Italiji}} [[Kategorija:Dirka po Italiji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] f189ufwrlt59dimgfelaf6pbxk77igb 6676568 6676567 2026-05-16T16:09:15Z Sporti 5955 /* Razvrstitev po klasifikacijah */ dp 6676568 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=prihodnja kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Italiji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = 22 | season_no = 36 | image = | image_caption = | image_alt = | image_size = 350px | date = 8. maj–31. maj | stages = 21 | distance = 3459,2 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = pink | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = violet | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = blue | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = white | sprints = | sprints_nat = | sprints_team = | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | team = | previous = [[Dirka po Italiji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Italiji 2027|2027]] }} '''Dirka po Italiji 2026''' ({{jezik-it|Giro d'Italia 2026}}) je 109. izvedba [[Dirka po Italiji|dirke po Italiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[8. maj]]a v [[Nesebar]]ju v [[Bolgarija|Bolgariji]], končala se bo [[31. maj]]a v [[Rim]]u.<ref name="CN-route">{{cite web|title=Giro d'Italia 2026 route features 40km time trial, return of the Passo Giau and 49,150 metres of climbing|url=https://www.cyclingnews.com/pro-cycling/races/giro-d-italia-2026-route-features-40km-time-trial-return-of-the-passo-giau-and-49-150-metres-of-climbing/|first=Stephen|last=Farrand|website=cyclingnews.com|access-date=22 December 2025|language=en|date=1 December 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-italiji/od-bolgarije-do-rima-glavni-izzivi-blockhaus-40-km-kronometer-dolomiti-in-piancavallo/765844 |title=Od Bolgarije do Rima: glavni izzivi Blockhaus, 40-km kronometer, Dolomiti in Piancavallo |accessdate=2025-12-22 |date=2025-12-01 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe == '''UCI WorldTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UAD men|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} '''UCI ProTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|BCS|2026}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|PTV|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} * {{UCI team code|URR|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="CN-route"/><ref>{{cite web|title=Giro d'Italia 2026 route and stages|url=https://www.giroditalia.it/en/the-route/|website=Giro d'Italia 2026|access-date=22 December 2025|language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:right" | 8. maj | [[Nesebar]] (Bolgarija) — [[Burgas]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 156 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:right" | 9. maj | [[Burgas]] (Bolgarija) — [[Veliko Trnovo]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 220 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Guillermo Thomas Silva]]|URU}} |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:right" | 10. maj | [[Plovdiv]] (Bolgarija) — [[Sofija]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 174 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} |- ! | style="text-align:right" | 11. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:right" | 12. maj | [[Catanzaro]] — [[Cosenza]] | style="text-align:center;" | 144 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}} |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:right" | 13. maj | [[Praia a Mare]] — [[Potenza]] | style="text-align:center;" | 204 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Igor Arrieta]]|ESP}} |- ! scope="row" | 6 | style="text-align:right" | 14. maj | [[Paestum]] — [[Neapelj]] | style="text-align:center;" | 161 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Davide Ballerini]]|ITA}} |- ! scope="row" | 7 | style="text-align:right" | 15. maj | [[Formia]] — [[Maiella|Blockhaus]] | style="text-align:center;" | 246 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|link=]] | gorska etapa | {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! scope="row" | 8 | style="text-align:right" | 16. maj | [[Chieti]] — [[Fermo]] | style="text-align:center;" | 159 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}} |- ! scope="row" | 9 | style="text-align:right" | 17. maj | [[Cervia]] — [[Corno alle Scale]] | style="text-align:center;" | 184 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! | style="text-align:right" | 18. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 10 | style="text-align:right" | 19. maj | [[Viareggio]] — [[Massa, Toskana|Massa]] | style="text-align:center;" | 40.2 km | [[File:Time Trial.svg|20px|link=]] | [[Kronometer (kolesarstvo)|posamični kronometer]] | |- ! scope="row" | 11 | style="text-align:right" | 20. maj | [[Porcari]] — [[Chiavari]] | style="text-align:center;" | 178 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 12 | style="text-align:right" | 21. maj | [[Imperia]] — [[Novi Ligure]] | style="text-align:center;" | 177 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 13 | style="text-align:right" | 22. maj | [[Alessandria, Italija|Alessandria]] — [[Verbania]] | style="text-align:center;" | 186 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 14 | style="text-align:right" | 23. maj | [[Aosta]] — [[Pila, dolina Aoste|Pila]] | style="text-align:center;" | 133 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 15 | style="text-align:right" | 24. maj | [[Voghera]] — [[Milano]] | style="text-align:center;" | 136 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! | style="text-align:right" | 25. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 16 | style="text-align:right" | 26. maj | [[Bellinzona]] (Švica) — [[Carì]] (Švica) | style="text-align:center;" | 113 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 17 | style="text-align:right" | 27. maj | [[Cassano d'Adda]] — [[Andalo]] | style="text-align:center;" | 200 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 18 | style="text-align:right" | 28. maj | [[Fai della Paganella]] — [[Pieve di Soligo]] | style="text-align:center;" | 167 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 19 | style="text-align:right" | 29. maj | [[Feltre]] — [[Alleghe]] | style="text-align:center;" | 151 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 20 | style="text-align:right" | 30. maj | [[Humin]] — [[Piancavallo]] | style="text-align:center;" | 199 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 21 | style="text-align:right" | 31. maj | [[Rim]] — [[Rim]] | style="text-align:center;" | 131 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! colspan="3" style="text-align:center" | Skupaj | colspan="4" style="text-align:center" | 3459,2 km |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:10%;" | [[Rožnata majica]]<br />{{cjersey|pink|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Vijolična majica<br />{{cjersey|purple|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Modra majica<br />{{cjersey|blue|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Bela majica<br />{{cjersey|white|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Ekipno ! scope="col" style="width:10%;" | Vmesni šprinti ! scope="col" style="width:10%;" | Borbenost<br />{{cjersey|red number|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Begi ! scope="col" style="width:10%;" | Red Bull KM |- ! 1 | [[Paul Magnier]] | style="background:pink;" | [[Paul Magnier]] | style="background:violet;" rowspan="8"| [[Paul Magnier]] | style="background:lightblue;" rowspan="6"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:white;" | [[Paul Magnier]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|SOQ|2026}} | style="background:azure;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:navajowhite;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:skyblue;" | [[Manuele Tarozzi]] |- ! 2 | [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:pink;" rowspan="2"| [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:white;" rowspan="2"| [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|XAT|2026}} | style="background:azure;" rowspan="3"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:navajowhite;" rowspan="6"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:skyblue;" | [[Egan Bernal]] |- ! 3 | [[Paul Magnier]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:skyblue;" rowspan="5"| [[Manuele Tarozzi]] |- ! 4 | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:pink;" | [[Giulio Ciccone]] | style="background:white;" | [[Jan Christen]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|EFE|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Jan Christen]] |- ! 5 | [[Igor Arrieta]] | style="background:pink;" rowspan="4"| [[Afonso Eulálio]] | style="background:white;" rowspan="4"| [[Afonso Eulálio]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2" | {{UCI team code|XAT|2026}} | style="background:azure;" rowspan="3" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Igor Arrieta]] |- ! 6 | [[Davide Ballerini]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Alec Segaert]] |- ! 7 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:lightblue;" rowspan="2" | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2" | {{UCI team code|RBH|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Jonathan Milan]] |- ! 8 | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 9 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 10 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 11 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 12 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 13 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 14 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 15 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 16 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 17 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 18 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 19 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 20 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 21 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! colspan="2" | Skupno ! style="background:#F660AB;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#B93B8F; | {{font color|white| |link= }} ! style="background:dodgerblue;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:white;" | ! style="background:yellow;" | ! style="background:#0094FF" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#E42A19;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#FF8C00;" | ! style="background:#736aff;" | {{font color|white| |link= }} |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Dirka po Italiji}} [[Kategorija:Dirka po Italiji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] ah9z2zb998gvp1uoja8qlp8rzg94eok 0 595919 6676776 6676285 2026-05-17T01:19:26Z ~2026-13659-49 255600 /* P */ 6676776 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih inženirjev [[Elektrotehnika|elektrotehnike]] in [[Elektronika|elektronike]].''' {{CompactTOC2}} == A == * [[Dušan Agrež]] * [[Dolfe Ahačič]] * [[Vlado Ahtik]] * [[Uroš Aljančič]] * [[Vanja Ambrožič]] * [[Vojko Ameršek]] * [[Slavko Amon]] * [[Pane Andov]] * [[Leopold Andree (inženir)]] * [[Gerhard Angleitner|Gerhard]] [[Gerhard Angleitner|(Gero) Angleitner]] * [[Stojan Armič]] * [[France Avčin]] * [[Maja Atanasijević Kunc]] * [[Viktor Avbelj (elektrotehnik)]] * [[Dušan Avsec]] * [[Valentin Ažbe]] == B == * [[Jan Babič]] * [[Rudolf Babič]] * Tadeja Babnik * [[Maks Babuder]] * [[Tadej Bajd]] * [[Zdravko Balorda]] * [[Niko Basarič]] * [[Boštjan Batagelj]] * [[Valentin Batagelj]] * [[Tina Batista Napotnik]] * [[Jožko Battestin]] * [[Vratislav Bedjanič]] * [[Gaber Begeš]] * [[Samo Beguš]] * [[Aleš Belič]] * [[Avgust Belič]] * ([[Rudolf Berce]]) * [[Franc Bergelj]] * [[Marko Berginc]] * ([[Aleš Berkopec]]) * [[Maks Berlec]] * [[Rok Bernard]] * [[Janez Bešter]] * [[Grega Bizjak]] * [[Boštjan Blažič]] * [[Sašo Blažič]] * [[Roman Blenkuš]] * [[Viktor Bodlaj]] * [[Uroš Bogataj]] * ([[Klemen Bohinc]]) * [[Rok Bojanc]] * [[Jovan Bojkovski]] * [[Bojko Boltin]] * [[Stane Bonač]] * [[Mitja Borko]] * ([[Dušan Brajnik]]) * [[Božidar Bratina]] * [[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivan Bratko]] * [[Franc Bratkovič]] * [[Kristijan Brecl]] * [[Miloš Brelih]] * [[France Bremšak]] * [[Zmago Brezočnik]] * [[Alfred Brežnik]] * [[Jožko Budin]] * [[Marko Bukovec]] * [[Aleš Bulc]] * [[Arpad Bürmen]] * [[Miran Bürmen]] * [[Jurij Butina]] * [[Tomaž Butina]] == C == * [[Peter Cafuta]] * [[Rafael Cajhen]] * [[Drago Chvatal]] 1909-2000 * [[Edvard Cilenšek]] * [[Andrej Cvelbar]] == Č == * [[Andrej Čampa]] * [[Albert Čebulj]] * [[Marko Tomaž Čepin]] * [[Peter Čepon]] * [[Jože Černelč]] * [[Evgen Černigoj]] * [[Gregor Černivec]] * [[Marko Černivec]] * [[Anton Čižman]] * [[Henrik Čopič]] * [[Gregor Čremošnik mlajši]] * [[Žarko Čučej]] == D == * [[Janez Dekleva]] * [[Saša Marko Dekleva]] * [[Igor Devetak]] (ZDA) * [[Klemen Deželak]] * [[Marko Diaci]] * [[Saša Divjak]] * [[Janez Dobeic]] * [[Aleš Dobnikar]] * ([[Andrej Dobnikar]]) * [[Simon Dobrišek]] * [[Tomaž Dogša]] * [[Anton Dolenc (elektrotehnik)|Anton Dolenc]] * [[Drago Dolinar]] * ([[Gregor Dolinar]]) * [[Janko Drnovšek]] == Đ == * [[Dali Đolangić|Dali (Mehmedalija) Đolangić]] * [[Denis Đolangić]] == E == * [[Rafael Eržen]] == F == * [[Iztok Fajfar]] * [[Rajko Fajt]] * [[Zvonko Fazarinc]] * [[Dušan Fefer]] * [[Darinka Ferjančič-Stiglic]] * [[Stanislav Ferkolj]] * [[Tatjana Filimonova]] * [[Rastko Fišer]] * [[Karel Flisar]] * [[Jože Furlan]] == G == * [[Peter Gajšek]] * ([[Matjaž Gams]]) * [[Branden Garrett]] * [[Jože Gasperič]] * Janez Gašperin * [[Ivan Gerlič]] * [[Gregor Geršak]] * [[Boštjan Glažar]] * [[Robert Golob]] * [[Boštjan Gomišček]] * [[Slavko Gorjup]] * [[Žarko Gorup]] * [[Dejan Gradišar]] * [[Miro Gradišar]] * [[Miha Gradišek]] * [[Bojan Grčar]] * [[Mirjan Gruden]] * [[Nina Gržinić Frelih]] * [[Boštjan Gspan]] * [[Andrej Gubina]] * [[Ferdinand Gubina]] * [[Nikola Guid]] * [[Veselko Guštin]] * [[Ludvik Gyergyek]] * [[Tomaž Gyergyek]] == H == * ([[Izidor Hafner]]) * [[Melita Hajdinjak]] * [[Drago Hartner]] * [[Drago Hercog]] * ([[Matjaž Hmeljak]]) * [[Edvard Höfler]] * [[Slavko Hodžar]] * [[Bogomir Horvat]] * [[Boris Horvat]] * [[Božidar Hribernik]] * [[Dušan Hudnik]] * [[Domen Hudoklin]] * [[Iztok Humar]] * [[Alojz Hussu]] == I == * ([[Aleš Iglič]]) * [[Majda Ilar]] * [[Andrej Iršič]] * [[Rok Istenič]] * [[Ferdo Ivanek]] (1923-2021) == J == * [[Franjo Jagodič]] * [[Marko Jagodič]] * Rudolf Jančar (1914-1991) * [[Marko Jankovec]] * [[Vincenc Janša]] * [[Tomaž Jarm]] * [[Tomaž Javornik]] * [[Anton Jeglič]] * Marjan Jenko (1961) * [[Andrej Jerman Blažič]] * [[Borka Jerman Blažič]] * [[Peter Jereb (elektrotehnik)]] * [[Miran Jerič]] * [[Marjan Jevnikar]] * [[Karel Jezernik]] * [[Marko Jošt]] * ([[Borut Jurčič Zlobec]]) * [[Matjaž Branko Jurič]] * [[Dani Juričić]] * [[Franc Jurkovič]] * [[David Jurman]] == K == * [[Zdravko Kačič]] * [[Darko Kajfež]] * ([[Tomaž Kalin]]) * [[Roman Kamnik]] * [[Gorazd Kandus]] * [[Maša Kandušer]] * [[Monika Kapus Kolar]] * [[Renata Karba]] * [[Rihard Karba]] * [[Tomaž Karčnik]] * [[Gorazd Karer]] * [[Simon Kaurin]] * [[Katarina Kavšek]] * [[Bojan Kekec]] * [[Uroš Kerin]] * [[Janko Kernc]] * [[Dušan Kernev]] * [[Nikolaj Keršič]] * [[Marko Kiauta]] * [[Edvard Kiker]] * [[Blaž Kladnik]] * [[Gregor Klančar]] * [[Vladimir Klavs]] (1919-2013) * [[Miroljub Kljajić]] * [[Tomaž Klobučar]] * [[Aleš Klofutar]] * [[Matej Kobav]] * [[Juš Kocijan]] * [[Slavko Kocijančič]] * [[Dušan Kodek]] * [[Anton Kokalj (politik)]] * [[Peter Kokelj]] * [[Peter Kolbezen]] * [[Irena Komprej]] * ([[Igor Kononenko]]) * [[Jože Koprivnikar]] * [[Janez Korenini]] * [[Vekoslav Korošec]] * [[Andrej Kos]] * [[Anton Kos (elektrotehnik)]] * [[Peter Kosmatin]] * [[Drago Kostevc]] * [[Andrej Košir]] * [[Zvone Košnjek]] * Milivoj Kotnik * ? Kotnik * [[Tadej Kotnik]] * [[Franček Kovačec]] * [[Stanislav Kovačič]] * [[Arpad Köveš]] * [[Marijan Koželj]] * [[Venčeslav Koželj]] * [[Jože Krajnc]] * [[Alojz Kralj]] * [[Viljem Kralj]] * [[Iztok Kramberger]] * [[Pavel Kranjec]] * [[France Kranjc]] * [[Janez Krč]] * [[Matej Kristan]] * [[Danijel Krivec]] * [[Dejan Križaj]] * [[Anton Kuhelj]] * [[Matevž Kunaver]] *[[Vinko Kunc]] *[[Boris Kupec]] *[[Roman Kužnar]] == L == * [[Franc Lahajnar]] * [[Sašo Lap]] * [[Radomir Lapuh]] * [[Dušan Lasič]] * [[Vida Lasič|Vida (Tom) Lasič]] * [[Nada Lavrač]] * [[Henrik Lavrič]] * [[Aleš Leban]] * [[Jadran Lenarčič]] * [[Ladislav Lenart]] * [[Konrad Lenasi]] * [[Aleš Leonardis]] * [[Savo Leonardis]] * [[Marko Lepetić]] * [[Silvin Leskovar]] * [[Andrej Levstek]] * [[Borut Likar]] * [[Boštjan Likar]] * [[Vito Logar]] * [[Ivan Jan Lokovšek]] * [[Miroslav Lozej]] * [[Janko Lužnik]] == M == * [[Alenka Maček Lebar]] * [[Marijan Maček]] * [[Severin Maffi]] * [[Božidar Magajna]] * [[Milan Marčič]] * [[Marjan Markelj]] * [[Drago Matanović]] * [[Zlatko Matjačić]] * [[Drago Matko]] * [[Borut Mavko]] * [[Anton Mavretič]] * [[Zofija Mazej Kukovič]] * [[Igor Medič]] * [[Tomi Medved]] * [[Smiljan Mekicar]] * Damir Metelko * [[Marko Meža]] * [[Rafael Mihalič]] * [[Aleš Mihelič]] * [[France Mihelič ml.]] * [[Marjan Mihelin]] * [[Matjaž Mihelj]] *[[Andrej Mihevc (elektrotehnik)]] * [[Damijan Miklavčič]] * [[Miro Milanović]] * [[Damijan Miljavec]] * [[France Mlakar]] * [[Jože Mlakar]] * [[Primož Mlakar]] * [[Tomaž Mohorič]] * [[Igor Mozetič]] * [[Matej Možek]] * [[Jure Mrzel|Jure (Jurij) Mrzel]] * [[Marko Munih (elektrotehnik)]] * [[Vadim Murašov]] * ([[Rudolf Murn]]) * [[Boštjan Murovec]] * [[Gašper Mušič]] == N == * ([[Julij Nardin]]) * [[Janez Nastran]] * [[Boris Navinšek]] * [[David Nedeljković]] * [[Bojan Nemec]] * [[Bojan Novak]] * [[Franc Novak]] * [[Ivan Novak (elektrotehnik)|Ivan Novak]] * [[Vesna Novak|Vesna (D.) Novak]] == O == * [[Bogdan Oblak]] * [[Simon Oblak]] * [[Anton Ogorelec]] * [[Evgen Ogrinc]] * [[Andrej Olenšek]] * [[Samo Omerzel]] * [[Roman Opara]] * [[Urša Opara Krašovec]] * [[Bogoljub Orel]] * [[Marij Osana]] * ([[Milan Osredkar]]) * [[Radko Osredkar]] * [[Igor Ozimek]] == P == * [[Radovan Pajntar]] * [[Miloš Pantoš]] * [[Igor Papič]] * [[Alojz Paulin]] * [[Nikola Pavešić]] * [[Alenka Pavlič]] * [[Mojca Pavlin]] * [[France Pavlovčič]] * [[Leon Pavlovič]] * [[Nataša Pavšelj]] * [[Andrej Pehani]] * [[Beno Pehani]] * [[Ernest Pehani]] * [[Lucijan Pelicon]] * [[Dušan Pelkič]] * ([[Franc Perhavec]]) * [[Miran Perhavec]] * [[Alojzij Perme]] * [[Bojan Perme]] * [[Franjo Pernuš]] * [[Janez Perš]] * [[Boštjan Peršič]] * [[Milan Pertot (inženir)]] * [[Tomaž Petaros]] * ([[Marko Petkovšek]])=? * [[Janko Petrovčič]] * [[Martin Petrun]] * [[Ljubo B. Pipan]] * [[Zmagoslav Pipan]] * [[Eva Pirc]] * [[Rihard Piskar]] * [[Marjan Plaper]] * [[Anton Pleteršek|Anton (Tone) Pleteršek]] * [[Miroslav Plohl]] * ([[Savo Poberaj]]) * [[Janez Podobnik (elektrotehnik)]] * [[Matevž Pogačnik]] * [[Tone Poljšak]] * [[Dušan Ponikvar]] * [[Roman Poniž]] * [[Milan V. Popović]] * [[Franc Potočnik (razločitev)|Franc Potočnik]] (1937-2025) * [[Dušan Povh]] * [[Anton Pozne]] * [[Borut Prah]] (1935-2015) * ([[Saša Prešeren|Saša Prešern]]) * [[Marjan Prevc]] * [[Cveto Preželj]] * [[Jože Preželj]] * [[Gorazd Pucihar]] * [[Janez Puhan]] * [[Franc Pukšič]] * [[Matevž Pustišek]] * [[Rudolf (Rudi) Pušenjak]] * [[Igor Pušnik]] == R == * [[Dušan Raič]] * [[Vladislav Rajkovič]] * [[Tomislav Rančić]] * [[Rok Rape]] * [[Bruno Ravnikar]] * [[Matej Reberšek]] * [[Stanislav Reberšek]] * [[Drago Resnik]] * [[Andrej Ribič]] * Lojze Ribič (1928-2023) * [[Marjan Rihar]] * ([[Karel Robida]]) * [[Rudolf Ročak]] * [[France Rode]] * [[Ivan Rozman (elektrotehnik)]] * Janez Rozman * [[Miro Rozman]] * [[Vojan Rozman]] * [[Franc Runovc]] * [[Jože Rus (elektrotehnik)|Jože Rus]] * [[Bruno Rusjan]] == S == * [[Dušan Sajovic]] * [[Dragan Savić]] * [[Filip Sedmak]] 1929 - * [[Matija Seliger]] * [[Dušan Sernec]] * [[Radovan Sernec]] * [[Aleksander Sešek]] * [[Anton Rafael Sinigoj]] * [[Ivan Skubic]] * [[Tomaž Slivnik]] * [[Franc Smole]] * [[Jaka Sodnik]] * ([[Emilija Soklič]]) * [[Ivan Soklič]] * [[Franc Solina|Franci Solina]] * [[Boris Sovič]] * [[Uroš Stanič]] * ([[Aleš Stanovnik]]) * [[Slavko Starešinič]] * [[Peter Starič]] * ([[Konrad Steblovnik]]) * ([[Jožef Stefan]]) * [[Aneta Stefanovska]] * [[Janez Sterniša]] * [[Bruno Stiglic]] * [[Andrej Stritar]] * [[Drago Strle]] * [[Boštjan Strmčnik]] * [[Stanko Strmčnik]] * [[Aleš Strojnik]] * [[Primož Strojnik]] * [[Rajko Svečko]] * [[Arno Svetlin]] == Š == * [[Franc Šabeder]] * [[Marko Šega]] * [[Peter Šega]] * [[Vladimir Šega]] * [[Pavle Šegula]] * [[Matej Šikovc]] * [[Igor Škrjanc]] * [[Ivan Šmon]] * [[Berislav Štefančič]] * [[Drago Štefe]] * [[Boris Štemberger]] * [[Andrej Štern]] * [[Vitomir Štruc]] * [[Franjo Štrukelj]] * [[Ivan Štukovnik]] * [[Mitja Štular]] * [[Bojan Štumberger (fizik)|Bojan Štumberger]] * [[Gorazd Štumberger]] * ([[Ivan Šubic]]) * [[Peter Šuhel (elektrotehnik)|Peter Šuhel]] * [[Peter Šuhel (informatik)]] * [[Arsen Šurlan]] == T == * [[Peter Tancig]] * [[Jurij Franc Tasič]] * [[Igor Tičar]] * [[Dejan Tomaževič]] * [[Sašo Tomažič]] * ([[Gabrijel Tomšič]]) * [[Marko Topič]] * [[Milan Topolovec]] * [[Boris Tovornik]] * ([[Denis Trček]]) * [[Mladen Trlep]] * [[Roman Trobec]] * [[Janez Trontelj]] * [[Janez Trontelj ml.]] * [[Lojze Trontelj]] * [[Andrej Trost]] * [[Tadej Tuma]] * [[Ivo Turk]] * [[Milan Turk]] == U == * [[Anton Umek, elektrotehnik]] * [[Demetrij Uran|Demetrij (Mitja) Uran]] == V == * [[France Vagaja]] * [[Vojko Valenčič]] * [[Miroslav Vehovec]] * [[Borut Velkavrh]] * [[Gregor Verbič]] * [[Evgen Verč]] * [[Boštjan Vesnicer]] * [[Marjan Vezjak]] * [[Matjaž Vidmar]] * [[Milan Vidmar]] * [[Milan Vidmar mlajši]] * [[Tone Vidmar]] * [[Boštjan Vilfan]] * [[Tugomer Vilfan]] * [[Jernej Virant]] * [[Stane Vižintin]] * [[Andrej Vodopivec]] * [[Lojze Vodovnik]] * [[Danijel Vončina]] * [[Jože Voršič]] * [[Darko Vrečko]] * [[Danilo Vrtačnik]] * [[Tomaž Vrtovec]] * [[Jože Vugrinec]] == W == * [[Albin Wedam]] == Z == * [[Ivan Zagradišnik]] * [[Baldomir Zajc]] * [[Matej Zajc]] * [[Jože Zajec]] * [[Peter Zajec]] * [[Janez Zakonjšek]] * [[Dušan Zavadlav]] * [[Marko Zavrtanik]] * [[Damjan Zazula]] * [[Peter Zazula]] * [[Andrej Zdešar]] * [[Luka Zebec]] * [[Mario Zec]] * [[Igor Zelinka]] * [[Bogomir Zidarič]] * [[Martin Zorič|Martin (Tine) Zorič]] * [[Tatjana Zrimec]] * [[Andrej Zupanc]] * [[Borut Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] (1946) * [[Jure Zupančič]] == Ž == * [[Borut Žalik]] * [[Anton Železnikar|Anton Pavel Železnikar]] * [[Miljutin Željeznov]] * [[Andrej Žemva]] * [[Zdravko Ženko]] * [[Robert Žerjal]] * [[Mario Žganec]] * [[Janez Žibert]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Boris Žitnik]] * [[Adolf Žižek]] * [[Viljem Žižek]] * [[Franc Žlahtič]] * [[Leon Žlajpah]] * [[Silvo Žlebir]] * [[Simon Žnidar]] * [[Alenka Žnidaršič]] * [[Viljem Žumer]] * [[Peter Žunko]] * [[Rok Žurbi]] [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike| ]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Inženirji elektrotehnike]] 47nnpgm2no9e2cmb9gmr4g041rg30qn 0 596108 6676977 6661689 2026-05-17T11:01:02Z G-Cup 10746 6676977 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Nadina Abarth-Žerjav''' (rojena '''Nada Žerjav'''), [[slovenci|slovenska]] izobraženka, [[poslovnež|poslovnica]], * [[5. marec]] [[1912]], [[Gorica]], † [[16. september]] [[2000]], [[Ljubljana]] Bila je hči znanega slovenskega liberalnega politika in odvetnika, [[Minister|ministra]] [[Gregor Žerjav|Gregorja Žerjava]] in njegove žene Milene, roj. Lavrenčič. Njen mlajši brat je bil Borut Žerjav (1916–1977), po drugi svetovni vojni novinar v Trstu in Parizu. Njena sestra dvojčica Tatjana je umrla mlada, leta 1943 zaradi [[Tuberkuloza|tuberkuloze]]. Žerjav je zgodnje otroštvo preživela v [[Gradec|Gradcu]] in [[Ljubljana|Ljubljani]]. Ker je bil njen oče, politik, med prvo svetovno vojno preventivno aretiran in zaprt na [[Ljubljanski grad|Ljubljanskem gradu]] in v Gradcu s strani avstro-ogrskih oblasti zaradi njegovih "razvpitih prosrbskih stališč", je nekaj časa živela pri starih starših. Po prezgodnji smrti obeh staršev zaradi tuberkuloze leta 1929 se je izobraževala v Münchnu in Parizu. Govorila je sedem jezikov. Kasneje je živela v Ljubljani. Eden njenih tesnih prijateljev je bil slikar [[Zoran Mušič]]. Nada je leta 1940 z njim in bratom potovala na [[Korčula|Korčulo]] in v [[Cavtat]]. Med vojno je bila ranjena med umorom bankirja in poslovneža [[Avgust Praprotnik|Avgusta Praprotnika]] v Ljubljani 20. februarja 1942 v Tavčarjevi ulici. Po vojni je večinoma živela v Italiji. 28. novembra 1949 se je Žerjav poročila s [[Carlo Abarth|Carlom Abarthom]], znanim torinskim avtomobilskim dirkačem, izumiteljem in kasnejšim industrialcem. Abarth-Žerjav in Carlo Abarth naj bi se uradno spoznala leta 1944 ob [[Gardsko jezero|Gardskem jezeru]] v Italiji. Morda sta se spoznala že prej, med vojno v Ljubljani, saj je Abarth tam živel več let. Delal je v Voku, majhni lokalni tovarni. Abarth-Žerjav je podpirala svojega moža v obdobju ustanovitve tovarne Abarth in tudi kasneje na vse mogoče načine. Navezala je stik s [[Tazio Nuvolari|Taziom Nuvolarijem]], kar je postalo pomembno v prvih letih obstoja dirkaške eskadre Abarth. Njeno znanje jezikov ji je omogočilo, da se je ukvarjala z odnosi z javnostmi tudi v tujini. Celo po ločitvi leta 1979 je ostala v prijateljskih odnosih s Carlom Abarthom in ga je po njegovi smrti še naprej zelo občudovala. Par ni imel otrok. Po [[Razpad SFR Jugoslavije|razpadu Jugoslavije]] leta 1991 je Abarth-Žerjav, ki je imela italijansko državljanstvo od leta 1949, zaprosila za slovensko državljanstvo in ga končno prejela leta 1997, upoštevajoč zgodovino zavedne slovenske družine Žerjav. Abarth-Žerjav je več kot 50 let živela v [[Torino|Turinu]] in bila tam dobro znana. Novembra 1999 je zaradi slabega zdravja zapustila Torino in se preselila k družini svojega nečaka v Ljubljano, kjer je 16. septembra 2000 umrla. Pet dni pozneje je bila pokopana v družinskem grobu, zaščitenem spomeniku na pokopališču [[Centralno pokopališče Žale|Žale]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. == Viri == {{refsez}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Abarth-Žerjav, Nadina}} [[Kategorija:Slovenski poslovneži]] [[Kategorija:Zamejski Slovenci]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] ozfdc650r6w7yq9pwgps5e0ask0zngt 0 596308 6676824 6599134 2026-05-17T05:07:09Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676824 wikitext text/x-wiki {{Infobox body of water | name = Zaliv svetega Lovrenca | native_name = | native_name_lang = | other_name = {{Langx|en|Gulf of St. Lawrence}}<br/ >{{langx|fr|Golfe du Saint-Laurent}} <!-- Images --> | image = Baie Trinite 023.jpg | caption = Temeljna kamnina [[Kanadski ščit|Kanadskega ščita]] na mestu svetilnika v vasi Pointe-des-Monts<ref name="Pointe-des-Monts Lighthouse">{{cite web |title=Pointe-des-Monts Lighthouse |url=https://toponymie.gouv.qc.ca/ct/ToposWeb/Fiche.aspx?no_seq=371691 |website=Gouvernement of Quebec |publisher=Commission de Toponymy Quebec |access-date=18 September 2024 |language=fr |date=7 May 2003 |quote=This lighthouse is located in Baie-Trinité, in the hamlet of Pointe-des-Monts; it was classified as a monument and historic site on September 8, 1965.}}</ref>]] | image_bathymetry = Golfe Saint-Laurent Depths fr.svg | caption_bathymetry = Batimetrija zaliva sv. Lovrenca <!-- Stats --> | location = | group = | coordinates = {{Coord|48|36|N|61|24|W|scale:5000000_type:waterbody|display=inline,title}} | type = [[zaliv]] | etymology = | part_of = | inflow = | rivers = | outflow = | oceans = | catchment = | basin_countries = [[Kanada]]<br/>[[Sveta Peter in Mihael]] ([[Francija]]) | agency = | designation = | date-built = | engineer = | date-flooded = | length = | width = | area = 226.000 km²<ref name=ARGC>{{cite web|url=http://publications.gc.ca/collections/Collection/En21-204-2000-6E.pdf|title=Atlantic region, Government of Canada, page 86| website=publications.gc.ca|access-date=14 March 2018}}</ref> | depth = 152 m | max-depth = 530 m | volume = 34.500 km³ | residence_time = | salinity = | shore = | elevation = | temperature_high = | temperature_low = | frozen = | islands = | islands_category = | sections = | trenches = | benches = | cities = <!-- Map --> | pushpin_map = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = <!-- Below --> | website = | reference = }} '''Zaliv sv. Lovrenca''' je [[zaliv]], ki obdaja obale provinc [[Québec]], [[Novi Brunswick]], [[Nova Škotska]], [[Otok princa Edvarda]], [[Nova Fundlandija in Labrador]] v [[Kanada|Kanadi]] ter otoka [[Sveta Peter in Mihael]] (Saint-Pierre in Miquelon), posesti Francije, v Severni Ameriki.<ref name="The Environmental Atlas of the St. Lawrence">{{cite web |author1=Claudine Loiselle |author2=Jean Raveneau |title=The Environmental Atlas of the St. Lawrence |url=https://publications.gc.ca/collections/collection_2023/eccc/en40/En40-386-0-1997-fra.pdf |website=Environnement Canada, Geography department |publisher=Université Laval |access-date=21 February 2024 |pages=34 of 67 |date=December 1997 |quote=A River, Estuaries, a Gulf: The Great Hydrographic Divisions of the St. Lawrence}}</ref> Zaliv sv. Lovrenca povezuje [[Velika jezera]] z [[Atlantski ocean|Atlantskim oceanom]] preko [[Reka svetega Lovrenca|reke sv. Lovrenca]].<ref name="Fischeries and Oceans Canada">{{cite web |author1=Jean-Claude Therriault |title=The Gulf od St. Lawrence: Small Ocean or Big Estuary |url=https://waves-vagues.dfo-mpo.gc.ca/library-bibliotheque/20971_1.pdf |website=Fischeries and Oceans Canada |publisher=Canadian special Publication of Fischeries and Aquatic Science |access-date=21 February 2024 |pages=359 |language=fr, en |date=2012 |quote=the Gulf must be considered a complete and coherent systern: for example, what happens in the Gaspé current cannot be completely isolated from the phenomena that occur elsewhere. The degree of interdependence of the various areas remains to be explored.}}</ref><ref name="Great Lakes Commission">{{cite web |title=St. Lawrence River and Seaway |url=https://www.glc.org/lakes/st-lawrence |publisher=Great Lakes Commission |access-date=22 February 2024 |quote=. . . can be divided into three broad sections: the freshwater river, which extends from Lake Ontario to just outside the city of Quebec; the St. Lawrence estuary, which extends from Quebec to Anticosti Island; and the Gulf of St. Lawrence, which leads into the Atlantic Ocean}}</ref> == Geografija == === Obseg === Zaliv sv. Lovrenca na severu omejujeta polotok [[Labrador]] in Quebec, na vzhodu Saint-Pierre in [[Nova Fundlandija]], na jugu polotok Nova Škotska in otok Cape Breton, na zahodu pa polotok Gaspé, Novi Brunswick in Québec. Zaliv vsebuje številne otoke, vključno z Anticosti, Princ Edvard, Saint Pierre, Cape Breton, Miquelon-Langlade in arhipelag Îles-de-la-Madeleine. Polovica od desetih kanadskih provinc meji na zaliv: Novi Brunswick, Nova Škotska, Otok princa Edvarda, Nova Fundlandija in Labrador ter Québec. Ni soglasja o razmejitvi reke sv. Lovrenca od zaliva, niti o tem, ali je hidrografsko [[zaliv]] ali [[estuarij]].<ref name="Histoire du Canada Français depuis la découverte">{{cite web |author1=Lionel Groulx |title=History of French Canada since the Discovery |url=https://fondationlionelgroulx.org/sites/default/files/documents/lionel-groulx-histoire-du-canada-francais-depuis-la-decouverte-tome-1.pdf |publisher=Fides, Montreal and Paris |access-date=23 February 2024 |pages=16 of 404 |language=fr |date=1960 |quote=In the absence of decisive, first-hand documents, historians and cartographers can only assert probabilities.}}</ref><ref name="Small Ocean or Big Estuary">{{cite web |author1=Jean-Claude Therriault |title=The Gulf of St. Lawrence: Small Ocean or Big Estuary |url=https://waves-vagues.dfo-mpo.gc.ca/library-bibliotheque/20971_1.pdf |publisher=Fisheries and Oceans Canada |access-date=23 February 2024 |pages=359 |language=en, fr |quote=The Gulf of St. Lawrence contains a wide range of hydrodynamic conditions including seasonal ice cover, polynyas, fronts, gyres, freshwater input and influences, and large seasonal variations in vertical stratification.}}</ref><ref name="Encyclopedia Britannica">{{cite web |title=Gulf of St. Lawrence |url=https://www.britannica.com/place/Gulf-of-Saint-Lawrence |website=Encyclopedia Britannica |publisher=Britannica, The Editors of Encyclopaedia |access-date=23 February 2024 |date=2024-02-20}}</ref> Po podatkih Komisije za toponimijo Québeca se reka sv. Lovrenca izliva v zaliv pri Pointe des Monts na Côte-Nord in Matane Bas-Saint-Laurent ali Sainte-Anne-des-Monts La Haute-Gaspésie, estuarij pa je gorvodno, zaliv sv. Lovrenca pa je veliko širši dolvodno.<ref name="Toponymie Quebec">{{cite web |title=Gulf of St. Lawrence |url=https://toponymie.gouv.qc.ca/ct/ToposWeb/Fiche.aspx?no_seq=57035 |website=Commission de toponymie Quebec |publisher=Government of Quebec |access-date=23 February 2024 |language=fr |date=1968-12-05 |quote=Sixteenth-century cartographers, historians and memorialists were most often inspired by the Spanish and Italian translations of the Brief récit, and not by the original French published in 1545 to impose the toponym Gulf of St. Lawrence}}</ref><ref name="Pointe des Monts">{{cite web |title=Pointe des Monts |url=https://toponymie.gouv.qc.ca/ct/ToposWeb/Fiche.aspx?no_seq=42200 |website=Commission de toponymie Quebec |publisher=Government of Quebec |access-date=24 February 2024 |language=fr |date=1968-12-05 |quote=These points serve as a boundary between the Estuary of the St. Lawrence River upstream and the much wider Gulf of St. Lawrence downstream}}</ref> Mednarodna hidrografska organizacija opredeljuje obseg zaliva na naslednji način:<ref name="Gulf of St. Lawrence 1953">{{cite web |title=Gulf of St. Lawrence |url=https://iho.int/uploads/user/pubs/standards/s-23/S-23_Ed3_1953_EN.pdf |website=Limits of Oceans and Seas |publisher=International Hydrographic organization |access-date=19 February 2024 |pages=14 of 42 |date=1953 |quote=Limits of Oceans and Seas}}</ref> :Na severovzhodu: črta, ki poteka od rta Bauld (severna točka otoka Kirpon, {{Coord|51|40|N|55|25|W|display=inline}}) do vzhodnega konca otoka Belle Isle<ref name="Strait of Belle Isle, toponymy">{{cite web |title=Strait of Belle Isle |url=https://toponymie.gouv.qc.ca/ct/ToposWeb/Fiche.aspx?no_seq=228162 |website=Gouvernement of Quebec |publisher=Commission de Toponymy Quebec |access-date=14 August 2024 |language=fr |date=13 December 1988 |quote=In addition to Grande Bay, this arm of the sea had notably borne the names of Friar Lewis, on maps from 1505, then Gulf of Chasteaulx, Charles Streights and Passage du Nord which a cartographer describes as "subject to Glaces” later in the 16th and during the 17th century.}}</ref> in naprej do severovzhodnega roba ({{Coord|52|02|N|55|15|W|display=inline}}). Od tod črta, ki povezuje ta rob z vzhodnim koncem rta St. Charles (52°13′N) v Labradorju. :Na jugovzhodu: črta od rta Canso ({{Coord|45|20|N|61|0|W|display=inline}}) do Red Pointa ({{Coord|45|35|N|60|45|W|display=inline}}) na otoku Cape Breton, skozi ta otok do rta Breton [{{coord|45|57|N|59|47|W|display=inline}}] in naprej do Pointe Blanche ({{Coord|46|45|N|56|11|W|display=inline}}) na otoku St. Pierre, od tam pa do jugozahodne točke otoka Morgan ({{Coord|46|51|N|55|49|W|display=inline}}). :Na zahodu: poldnevnik 64°30′W od Pointe-Jaune ({{coord|49.06|N|64.5|W|format=dms|display=inline}}) do Magpie ({{coord|50.31|N|64.5|W|format=dms|display=inline}}), vendar je celoten otok Anticosti vključen v zaliv. [[Image:011_015_Pointe_des_Monts.jpg|thumb|Svetilnik Pointe-des-Monts, Baie-Trinité, Québec]] V Baie-Trinitéju je bil v letih 1829–1830 zgrajen svetilnik Pointe-des-Monts, nacionalno zgodovinsko območje Kanade, na točki, ki so jo geografi skozi zgodovino, že od [[Samuel de Champlain|Samuela de Champlaina]] (1567–1655), uvrstili kot razmejitveno točko med reko St. Lawrence in zalivom sv. Lovrenca.<ref name="The Pointe-des-Monts Lighthouse">{{cite web |title=The Pointe-des-Monts Lighthouse |url=https://www.pharedepointedesmonts.com/ |publisher=Corporation de Promotion et de Développement du site du Phare historique de Pointe‑des‑Monts |access-date=25 February 2024 |language=fr |date=2024 |quote=Built on a rocky outcrop that forms an islet at high tide, the lighthouse bears witness to a time when navigation in the Gulf of St. Lawrence was perilous.}}</ref><ref name="The Canadian Lighthouse">{{cite web |author1=Edward F. Bush |title=The Canadian Lighthouse |url=http://parkscanadahistory.com/series/chs/9/chs9-eng.pdf |publisher=National Historic Parks and Sites, Branch, Indian and Northern Affairs |access-date=25 February 2024 |pages=55 of 188 |date=1975 |quote=The first lighthouse, completed in 1830, had walls six feet thick at the base, tapering to two feet at the lantern deck.20}}</ref> Kanadsko ''območje načrtovanja estuarija in zaliva St. Lawrence'' za ribištvo in oceane pokriva večino bioregije estuarija in zaliva sv. Lovrenca, območja z nekaterimi najtoplejšimi površinskimi vodami v atlantski Kanadi poleti in največjo količino morskega ledu pozimi. Območje načrtovanja meri približno 240.000 km². == Pritoki in gnezdeni zalivi == Poleg reke sv. Lovrenca so pomembne reke, ki se izlivajo v zaliv: Miramichi, Natashquan, Romaine, Restigouche, Margaree, Humber in Mingan. kraki zaliva so Chaleur Bay, Fortune Bay, Miramichi Bay, St. George's Bay, Bay of St. George, Bay of Islands in Northumberlandsko ožino. == Izlivi == [[Image:Detroit_Belle_Isle_960718_11_3557_2360.jpg|thumb|Preliv Belle Isle, kot ga je videl Blanc Sablon v Québecu]] Okoli otoka Anticosti in za izlivanje v Atlantski ocean vode zaliva prehajajo skozi naslednje prelive: *Preliv Jacques Cartier, med obalo regije Côte-Nord in severnim delom otoka Anticosti.<ref name="Canadian sailing directions. ATL 110, St. Lawrence River, Cap Whittle/Cap Gaspé to Les Escoumins and Anticosti Island.">{{cite web |title=Canadian sailing directions. ATL 110, St. Lawrence River, Cap Whittle/Cap Gaspé to Les Escoumins and Anticosti Island. |url=https://publications.gc.ca/collections/collection_2023/mpo-dfo/Fs74-52-2023-11-eng.pdf |website=Fischeries and Oceans Canada |publisher=Canadian Hydrographic Service |access-date=6 September 2024 |pages=9 of 89 |date=November 2023 |quote=... covers the north shore of the Gulf of St. Lawrence and the St. Lawrence River, from Cap Whittle (50°11'N, 60°07'W) to Pointe des Monts (49°19'N, 67°23'W), as well as the north shore of Anticosti Island.}}</ref> *Preliv Honguedo, širok prehod med polotokom Gaspé in otokom Anticosti.<ref name="Honguedo Strait, toponymy">{{cite web |title=Honguedo Strait, toponymy |url=https://toponymie.gouv.qc.ca/ct/ToposWeb/Fiche.aspx?no_seq=28928 |website=Gouvernement of Quebec |publisher=Commission de Toponymy Quebec |access-date=22 September 2024 |language=fr |date=5 December 1968 |quote=The Commission de géographie du Québec, now the Commission de toponymie, adopted this toponym in 1934 to commemorate the 400th anniversary of the arrival of Jacques Cartier in New France.}}</ref> *Preliv Belle Isle med Labradorjem in Novo Fundlandijo: širok med 15 kilometri in 60 kilometri ter globok 60 metrov na najglobljem mestu. *Cabotov preliv, širok približno 56 milj, je vhod v zaliv sv. Lovrenca med rtom Ray na Novi Fundlandiji in rtom North, severovzhodno točko otoka Cape Breton.<ref name="ATL 104: Cape North to Cape Canso (including Bras d’Or Lake)">{{cite web |author1=Canadian Hydrographic Service |title=ATL 104: Cape North to Cape Canso (including Bras d'Or Lake) |url=https://waves-vagues.dfo-mpo.gc.ca/library-bibliotheque/chs-shc-ATL104-eng-202404-41238060.pdf |website=Fisheries and Oceans Canada |publisher=Canadian Sailing Directions |access-date=16 August 2024 |pages=9 of 95 |date=16 April 2024 |quote=St. Paul Island presents the only danger in the Cabot strait. Mariners are advised to navigate with caution during periods of reduced visibility.}}</ref> *Preliv Canso med otokom Cape Breton in celinsko Novo Škotsko, prvotno je služil kot izhod, širok 1,0 km in globok 60 m na najglobljem mestu.<ref name="Strait of Canso Environment Committee - Water resources">{{cite web |author1=Strait of Canso Environment Committee |title=Water Resources |url=https://novascotia.ca/nse/groundwater/docs/GroundwaterResourcesReport_StraitofCanso.pdf |pages=33 |date=1975 |quote=The Strait is relatively narrow, varying in width from 800 m to 2,000 m (2,600 to 6,600 ft.), although it is most commonly 1,600 m (1 mile) wide throughout the 27 km (17 mi.) length.}}</ref><ref name="Flow through the Canso Causeway">{{cite web |author1=Gary L. Bugden |author2=Brent A. Law |author3=Edward P.W. Horne |author4=Shawn E. Roach |title=Flow through the Canso Causeway |url=https://waves-vagues.dfo-mpo.gc.ca/library-bibliotheque/40884533.pdf |website=Fischeries and Oceans Canada |publisher=Canadian Technical Report of Fisheries and Aquatic Sciences |access-date=16 August 2024 |pages=21 of 55 |language=en, fr |date=2020 |quote=Although blocked in the 1950’s by the Canso Causeway, Canso Strait could potentially be a transport pathway for the spread of Malpeque Disease}}</ref> Zaradi izgradnje nasipa Canso čez preliv leta 1955 cesta ne omogoča več izmenjave vode med zalivom sv. Lovrenca in Atlantskim oceanom.<ref name="Canso Causeway - Road to the Isles">{{cite web |title=Canso Causeway - Road to the Isles |url=https://epe.lac-bac.gc.ca/100/205/301/ic/cdc/cansocauseway/index.htm |publisher=Canada's Digital collections |access-date=16 August 2024 |quote=The mile long eighty foot wide man-made causeway is known as the deepest in the world}}</ref> == Podmorske značilnosti == [[Image:StLawrence Gulf bathymetry.jpg|thumb|left|Batimetrija zaliva z vidnim Laurentijskim kanalom]] Laurencijski kanal je del dna zaliva, ki je nastal v prejšnjih ledenih dobah, ko je reka sv. Lovrenca v obdobjih, ko se je morska gladina močno znižala, erodirala celinsko polico. Laurencijski kanal je globok približno 290 m in dolg približno 1250 km od [[Kontinentalna polica|kontinentalne police]] do ustja reke sv. Lovrenca. Globoke vode s temperaturami med 2 in 6,5 °C vstopajo v zaliv na pobočju police in jih estuarska cirkulacija počasi [[prenos toplote|advektira]] navzgor po kanalu.<ref>Galbraith, P.S., Pettipas, R.G., Chassé, J., Gilbert, D., Larouche, P., Pettigrew, B., Gosselin, A., Devine, L. and Lafleur, C. 2009. Physical Oceanographic Conditions in the Gulf of St. Lawrence in 2008. DFO Can. Sci. Advis. Sec. Res. Doc. 2009/014. iv + 69 p.</ref> V 20. stoletju so spodnje vode na koncu kanala (tj. v estuariju sv. Lovrenca) postale [[Hipoksija|hipoksične]].<ref>Gilbert, D., B. Sundby, C. Gobeil, A. Mucci and G.-H. Tremblay. 2005. A seventy-two-year record of diminishing deep-water oxygen in the [[Estuary of St. Lawrence|St. Lawrence estuary]]: The northwest Atlantic connection. Limnol. Oceanogr., 50(5): 1654–1666.</ref> == Zgodovina == [[File:Basques Newfoundland.gif|thumb|Baskovska naselja in najdišča iz 16. in 17. stoletja]] Zaliv je bil zgodovinsko pomemben za ribolov za različne Prve narode, ki so tisočletja živeli na njegovih obalah in uporabljali njegove vode za prevoz.<ref name="A Brief History of the Gulf Region">{{cite web |title=A Brief History of the Gulf Region |url=https://waves-vagues.dfo-mpo.gc.ca/library-bibliotheque/347353.pdf |website=Fisheries Peches and Ocean Canada |publisher=Gulf region |access-date=10 August 2024 |pages=14 |date=1991 |quote=We must manage the Gulf fishery as a biological reality, not as a battlefield for provincial ambitions}}</ref><ref name="Action River, Discovering the St. Lawrence">{{cite web |title=Action River, Discovering the St. Lawrence |url=https://publications.gc.ca/collections/collection_2015/ec/En154-41-2014-eng.pdf |publisher=Government of Canada |access-date=14 August 2024 |pages=7 of 32 |date=24 November 2015 |quote=The Aboriginal people were the first to benefit from the abundant resources of the Great Lakes and the St. Lawrence: water, game, fish and marine mammals.}}</ref> Prvo dokumentirano potovanje Evropejca v njegovih vodah je bilo leta 1534, ki ga je opravil francoski raziskovalec [[Jacques Cartier]]. Cartier je obale reke sv. Lovrenca poimenoval ''Dežela Kanade'', po avtohtoni besedi, ki pomeni 'vas' ali 'naselje' in tako poimenoval drugo največjo državo na svetu.<ref>{{cite web|url=https://www.history.com/this-day-in-history/cartier-discovers-st-lawrence-river/| title = French navigator Jacques Cartier sails the St. Lawrence River| date = 9 February 2010|publisher = A&E Television Networks| access-date = 14 June 2021}}</ref> Baskovski kitolovci iz Saint-Jean-de-Luz so leta 1530 vpluli v zaliv sv. Lovrenca in začeli kitolov v Rdečem zalivu.<ref>{{cite web | url=https://www.pc.gc.ca/en/lhn-nhs/nl/redbay | title=Red Bay National Historic Site | date=9 February 2022 }}</ref> Svojo bazo so ustanovili v ožini Belle Isle in tesno sodelovali z [[Irokezi]] v zalivu. Leta 1579 je angleška vlada zaprla vsa angleška pristanišča za uvoz španskega olja. Posledično tretjine baskovskega kitovega olja ni bilo mogoče prodati. Baskovski kitolov v zalivu sv. Lovrenca je propadel in si ni nikoli več opomogel. == Morski sesalci == [[Image:Rorqual_126.jpg|thumb|[[Kit grbavec]]s v prelivu Jacquesa Cartierja]] V estuariju in zalivu reke sv. Lovrencs živi trinajst vrst kitov:<ref name="Whales Online, magazine and encyclopedia">{{cite web |title=The Species of the St. Lawrence |url=https://baleinesendirect.org/en/discover/the-species-of-the-st-lawrence/the-13-species/ |website=Whales Online, magazine and encyclopedia |publisher=Group for Research and Education on Marine Mammals (GREMM) |access-date=10 August 2024 |date=July 2024 |quote=The different species of seals and whales are all mammal species. © GREMM}}</ref> #Severni račji kit (''Hyperoodon ampullatus'') #Beluga (''Delphinapterus leucas'') #[[Kit glavač]] #Atlantski pisani delfin (''Leucopleurus acutus'') #Belokljuni pisani delfin (''Lagenorhynchus albirostris'') #[[Orka]] #Dolgoruta mrka pliskavka (''Globicephala melas'') #Pristaniška pliskavka (''Phocoena phocoena'') #Biskajski kit (''Eubalaena glacialis'') #Ščukasti kit (''Balaenoptera acutorostrata'') #[[Sinji kit]] #[[Kit grbavec]] #[[Brazdasti kit]] == Podnebje == Pozimi se v reki sv. Lovrenca tvorijo velike količine ledu. Nastajanje ledu se začne decembra med Montrealom in mestom Quebec. Prevladujoči vetrovi in ​​tokovi potiskajo ta led proti estuariju in običajno doseže vzhodno od Les Méchins okoli konca decembra. Led prekrije celoten zaliv januarja in februarja. Led pomaga pri navigaciji, preprečuje nastanek valov in s tem pršenja, kar ima prednost, da preprečuje proces zaledenitve ladij.<ref name="The secrets of the Saint-Laurent, marine weather guide">{{cite web |author1=Guy O'Bonsawin |title=The secrets of the Saint-Laurent, marine weather guide |url=https://publications.gc.ca/collections/collection_2023/eccc/En56-87-1992-eng.pdf |publisher=Environnement Canada |access-date=15 October 2024 |pages=89, 90 of 100 |language=fr |date=3 April 2013 |quote=If you consider that both water and air masses literally hug the ground and follow all its contours and surfaces, it's easy to understand just how much variety there can be in wind and sea conditions.}}</ref> == Človeška dejavnost == Skoraj vsa quebeška pristanišča so vzdolž [[Morska pot sv. Lovrenca|morske poti sv. Lovrenca]]. Pristanišča v zalivu na obali Côte-Nord so Blanc-Sablon, pristanišče Harrington, Natashquan, Havre-Saint-Pierre, Mingan, Port-Menier (otok Anticosti), Cap-aux-Meules (Îles-de-la-Madeleine).<ref name="Ports in the province of Quebec">{{cite web |author1=Pierre Camu |title=Ports in the province of Quebec |url=https://www.erudit.org/fr/revues/cgq/1959-v3-n6-cgq2580/020193ar.pdf |website=Quebec geography notebooks |publisher=Department of Geography at Laval University - Erudit |access-date=13 October 2024 |pages=3 of 10 |language=fr |date=1959 |quote=Ports of the Gulf of St. Lawrence, on the Côte-Nord Shore: Blanc-Sablon, Harrington Harbor, Natashquan, Havre-Saint-Pierre, Mingan, Port-Menier (Anticosti Island), Cap-aux-Meules (Îles-de-la -Madeleine)}}</ref> == Zavarovana območja in narodni parki == Območje varstva koral v zahodnem Honguedskem prelivu je bilo ustanovljeno po podpisu sporazuma o sodelovanju med Kanado in Quebecom za vzpostavitev mreže morskih zavarovanih območij v Quebecu marca 2018.<ref name="Western Honguedo Strait Coral Conservation Area">{{cite web |title=Western Honguedo Strait Coral Conservation Area |url=https://www.dfo-mpo.gc.ca/oceans/oecm-amcepz/refuges/honguedo-western-ouest-eng.html |website=Gouvernement of Canada |publisher=Fisheries and Oceans Canada |access-date=23 September 2024 |date=9 September 2019 |quote=High concentrations of these soft corals create habitat with complex structures that provide refuge, feeding, and rearing areas for many marine species, thus supporting greater biodiversity.}}</ref><ref name="Cold Water Corals and Sponges">{{cite web |title=Cold Water Corals and Sponges |url=https://www.dfo-mpo.gc.ca/oceans/publications/soto-rceo/2012/page07-eng.html |website=Gouvernement of Canada |publisher=Fisheries and Oceans Canada |date=2012 |quote=They provide the complex habitat structure that is important to invertebrates, fish and other deep sea life. High-complexity sponge reefs are associated with a greater abundance and diversity of species.}}</ref> Otok St. Paul, ki leži ob severovzhodni konici otoka Cape Breton, je zaradi številnih razbitin ladij znan kot ''pokopališče zaliva''.<ref>{{cite web |title=St. Paul Island Southwest Lighthouse |url=https://www.pc.gc.ca/apps/dfhd/page_hl_eng.aspx?id=14574 |website=Parks Canada Directory of Federal Heritage Designations |access-date=12 March 2023 |language=en}}</ref> Dostop do tega otoka nadzoruje kanadska obalna straža.<ref>{{cite web |last1=Zydler |first1=Tom |title=Cruising Canada's Gulf of St. Lawrence |url=https://www.cruisingworld.com/cruising-canadas-gulf-st-lawrence/ |website=Cruising World |access-date=12 March 2023 |date=18 October 2018 |quote="As I stepped ashore onto a blanket-size piece of sand, I realized I was probably trespassing; landing on the island requires an official permit from the Canadian coast guard."}}</ref> Leta 1919 so bila v Kanadi v skladu z Zakonom o konvenciji o pticah selivkah ustanovljena prva zatočišča za ptice selivke (MBS) na otoku Bonaventure, na Bird Rocks na otokih Magdalen in na skali Percé. Ta zatočišča za ptice selivke upravlja Kanadska služba za prostoživeče živali.<ref>{{cite web |url=https://www.canada.ca/en/environment-climate-change/services/migratory-bird-sanctuaries/locations.html |title=Migratory bird sanctuaries across Canada |date=22 February 2011 |publisher=Government of Canada |accessdate=2026-01-02 |archive-date=2023-02-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230225124620/https://www.canada.ca/en/environment-climate-change/services/migratory-bird-sanctuaries/locations.html |url-status=dead }}</ref> [[Image:Skyline trail, Cape Breton (7618649226).jpg|thumb|Narodni park Cape Breton Highlands, Nova Škotska]] Narodni parki, ki se dotikajo zaliva sv. Lovrenca, so narodni park Mingan Archipelago v Côte-Nord, narodni park Forillon na vzhodni konici polotoka Gaspé, narodni park Prince Edward Island na severni obali otoka, narodni park Kouchibouguac na severovzhodni obali New Brunswicka, narodni park Cape Breton Highlands na severni konici otoka Cape Breton in [[narodni park Gros Morne]] na zahodni obali Nove Fundlandije.<ref name="Parks Canada">{{cite web |title=Parks Canada |url=https://parks.canada.ca/pn-np |publisher=Government of Canada |access-date=13 August 2024 |date=2024 |quote=There are 37 national parks and 11 national park reserves in Canada that represent 31 of Canada's 39 terrestrial natural regions and protect approximately 343,377 square kilometers of lands in Canada.}}</ref><ref name="Find a Parks Canada location">{{cite web |title=National Parks of Canada, search by province or territory - Map |url=https://parks.canada.ca/pn-np/recherche-parcs-parks-search |publisher=Government of Canada |access-date=13 August 2024 |date=2024 |quote=National Parks of Canada, search by province or territory}}</ref> V Quebecu se od 31. marca 2024 mreža zavarovanih območij razteza na 274.431 km² in je določena na naslednji način: *Celinsko okolje (kopensko in sladkovodno): 255.377 km² ali 16,89 %; *Morsko in obalno okolje: 18.991 km² ali 12,21 %, porazdeljeno na naslednji način: **Morska zavarovana območja in ozemlja, rezervirana v morskem okolju: 16.140 km² ali 10,39 %; **Deli ozemelj v morskem in obalnem okolju, povezani z zavarovanimi območji, katerih cilji ohranjanja niso posebej usmerjeni v morsko okolje (narodni parki, rezervati narodnih parkov Quebeca in Kanade, zavetišča za ptice selivke, načrtovani vodni rezervati, rezervati predvidene biotske raznovrstnosti, območja koncentracije vodnih ptic itd.): 2854 km² ali 1,84 %; *Ozemlje Plan Nord: 229.021 km² ali 19,19 %.<ref name="Network of protected areas in Quebec">{{cite web |title=Network of protected areas in Quebec |url=https://www.environnement.gouv.qc.ca/biodiversite/aires_protegees/registre/ |publisher=Environment and Climate Change Canada |access-date=13 August 2024 |language=fr |date=2024 |quote=The Register of Protected Areas in Quebec constitutes a unique and integrated reference for Quebec in terms of protected areas, both within the meaning of the Natural Heritage Conservation Act and the recommendations of the International Union for Conservation of Nature ( IUCN).}}</ref> Pet provinc, ki mejijo na zaliv sv. Lovrenca, ima več pokrajinskih parkov z zaščitenimi obalami. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * Eric W. Morse 1968, ''[http://parkscanadahistory.com/publications/fur-trade-canoe-routes.pdf Fur Trade Canoe Routes of Canada /Then and Now]'', pp 121 *Marie-Victorin Kirouac (1885-1944), [https://www.flickr.com/photos/dgda/albums/72157644711578566/ Anticosti, land with immense spaces, the sea all around, and a social world of the 1920s gone forever.] Anticosti/UdeM archives, 14 photos (French) *[https://www.britannica.com/animal/cetacean Species of cetacean], comparison poster, Encyclopedia Britannica 2024 *[https://ogsl.ca/en/home-slgo/ Integrated Access to Knowledge and Open Data of the St. Lawrence], St. Lawrence Global Observatory (SLGO). (French) *[https://www.environnement.gouv.qc.ca/biodiversite/atlas/index.htm Atlas of the biodiversity of northern Quebec], Ministère de l’Environnement et de la Lutte contre les changements climatiques (MELCC). (French) * [http://parkscanadahistory.com/plants/mingan-rare-plants-fr.pdf Rare plants of the Mingan Archipelago] Environnement Canada, 2025 (French) *[https://www.quebecmaritime.ca/documents/file/brochures%20english/lighthouse.pdf The lighthouse Trail], Bas-Saint-Laurent, Gaspé Peninsula, Côte-Nord, Magdalen Islands (French) * [https://www.hup.harvard.edu/books/9780674972117 The New Map of Empire]. How Britain Imagined America before Independence, Harvard University Press * [https://earlycanadianhistory.ca/2018/09/26/mapping-land-tenure-pluralism-in-the-st-lawrence-river-valley/ Mapping Land Tenure Pluralism in the St. Lawrence River Valley], Julia Lewandoski, essay kicks off a Borealia series on Cartography an Empire * [https://collections.banq.qc.ca/bitstream/52327/2406244/1/22696_1.pdf Légendes du Saint-Laurent, Récits des voyageurs], Jean-Claude Dupont, 1985, 72 pages (French) *[https://publications.gc.ca/collections/collection_2024/mpo-dfo/Fs151-18-2024-eng.pdf Radio Aids to Marine Navigation 2024], Radio Aids to Marine Navigation 2024, (Atlantic, St. Lawrence, Great Lakes, Lake Winnipeg, Arctic and Pacific) Fisheries and Oceans Canada, 298 pages *Royal Canadian Geographical Society, [https://rcgs.org/maze-to-the-aguanish/ Maze to the Aguanish], a 680 kilometre canoe trip through the wilds of Labrador and Quebec, that traverse the headwaters of the Romaine and the Petit-Mécatina rivers, 2021 * [https://publications.gc.ca/site/eng/9.667091/publication.html The Gulf of St. Lawrence - a Unique Ecosystem], Government of Canada 2005 [English | French] * [http://www.erudit.org/revue/gpq/2001/v55/n2/008298ar.pdf Timing and position of late Wisconsinan ice-margins on the upper slope seaward of Laurentian Channel] David J. W. Piper et Adam Macdonald, 2001, 11 page {{DEFAULTSORT:Gulf of St. Lawrence}} [[Kategorija:Geografija Kanade]] qbbbp5n7dl5kbyha11b9jddk642hmhq 4 596359 6676981 6676200 2026-05-17T11:34:58Z Shabicht 3554 /* Pregled nad napredkom */ 6676981 wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt |projekt=Slovenska vojska |tema=Slovenske župnije |sodelovanje=[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]], [[Uporabnik:BenjaminZebovec|BenjaminZebovec]], Wikipedisti |nadrejeni=Krščanstvo na Slovenskem |podrejeni= }} [[Wikipedija:WikiProjekt|Wikiprojekt]] [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji|Slovenske župnije]] je Wikiprojekt, namenjen urejenemu dopolnjevanju/ustvarjanju/popravljanju člankov o slovenskih župnijah. == Cilji projekta == S projektom želimo prispevati k člankom o slovenskih župnijah. Ključne informacije, ki bi jih morala vsebovati vsaka stran so: * '''uprava in vodstvo''' (''škofija, dekanija, naddekanat; župnik, duhovni pomočnik, kaplan/ upravljana z druge župnije...''); * '''naselja in podružnične cerkve v župniji;''' * '''osnovna zgodovina''' ''(ustanovitev oz. prva omemba, matična župnija, spremembe v upravi (npr. škofija), spremembe v obsegu...);'' * povezava na spletno stran (če ta obstaja); Dobrodošel je tudi npr. seznam župnikov in župnijskih upraviteljev. Prav tako želimo ustvariti članke, ki še ne obstajajo: '''Grškokatoliške župnije''' * [[Grkokatoliška župnija Drage]] * [[Grkokatoliška parohija Ljubljana]] * [[Grkokatoliška župnija Metlika]] * [[Grkokatoliška skupnost Novo mesto]] '''Slovenske zamejske župnije''' * [[Župnija Doberdob]], Italija * [[Župnija Gornji Senik|Gornji Senik]], Madžarska '''Slovenske župnije v Ameriki''' ''(župnije slovenskih izseljencev v ZDA, Kanadi, Argentini...)'' == Pregled nad napredkom == {{Statično številčenje vrstic}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col4center" ! [[Župnija]] ! [[Dekanija]] ! [[Škofija]] !urejeno !opombe |- | [[Župnija Adlešiči|Adlešiči]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, sakralni objekti | manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnic (v ločenih člankih), viri in sklici |- | [[Župnija Ajdovec|Ajdovec]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, popis cerkva, spominske plošče | manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnice, župnija nima spletne strani, e-maila, vir zgodovinskih podatkov je omejen |- | [[Župnija Ajdovščina|Ajdovščina]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva | manjka: zgodovina, opis župnijske cerkve, opis podružnice, viri |- | [[Župnija Ambrus|Ambrus]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis cerkva | manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnic, zgodovina in zgodovinski viri |- | [[Župnija Ankaran|Ankaran]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka: župnijska cerkev, viri |- | [[Župnija Apače|Apače]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), župnija nima spletne strani, opis kapel, zgodovinski viri ter sklici |- | [[Župnija Artiče|Artiče]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bakovci|Bakovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Banja Loka|Banja Loka]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, spletne povezave, popis sedanjih cerkva | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, fotografije, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Batuje|Batuje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, spletne povezave, popis cerkva, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnice, sklici in citati iz navedenih virov |- | [[Župnija Begunje na Gorenjskem|Begunje na Gorenjskem]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, opis župnijske cerkve in podružnice | manjka: opis druge podružnice (v ločenem članku), zgodovina, sklici iz virov |- | [[Župnija Begunje pri Cerknici|Begunje pri Cerknici]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis župnijske cerkve in podružnic | manjka: sedanje stanje, zgodovina, opis cerkva (v ločenih člankih), sklici in viri |- | [[Župnija Bela Cerkev|Bela Cerkev]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, popis župnijske cerkve in podružnic | manjka: sedanje stranje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis podružnic, sklici, uprava župnije |- | [[Župnija Bele Vode|Bele Vode]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, zgodovina, popis župnijske cerkve in obeh podružnic | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), sklici in pisni viri, opisi in fotografije podružnic |- | [[Župnija Beltinci|Beltinci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), kapela (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Bertoki|Bertoki]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|Koper]] | infopolje, župnijska cerkev (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, zgodovina, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Besnica|Besnica]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), zgodovina, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Bevke|Bevke]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina, sklici | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), pisni viri |- | [[Župnija Biljana|Biljana]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina, viri | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), pisni viri o župniji v času Jožefa II., opisi in fotografije podružnic. |- | [[Župnija Bilje|Bilje]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, opis župnijske cerkve, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku, pisni viri o ustanovitvi župnije, fotografije |- | [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, opisi podružnic, viri, sklici |- | [[Župnija Blagovica|Blagovica]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, župnijska cerkev in ena podružnica (v ločenih člankih), povečana župnija | manjka: opis cerkve v Šentožboltu, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bled|Bled]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, samostan | manjka: opis ene podružnice, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bloke|Bloke]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, seznam podružnic | manjka: opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bočna|Bočna]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, popis župnijske cerkve | manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), zgodovina, seznam in opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bogojina|Bogojina]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, kapele | manjka: zgodovinski viri, opis kapel (v ločenih člankih) |- | [[Župnija Bohinjska Bela|Bohinjska Bela]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis župnijske cerkve in podružnice, zgodovinski viri | manjka: župnijska cerkev in podružnica v ločenih člankih, sklici |- | [[Župnija Bohinjska Bistrica|Bohinjska Bistrica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis sakralnih objektov | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, sklici in viri |- | [[Župnija Borovnica|Borovnica]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis sakralnih objektov, zgodovina, spletna stran, viri | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici |- | [[Župnija Boštanj|Boštanj]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis sakralnih objektov, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici |- | [[Župnija Bovec|Bovec]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), zgodovina, sklici |- | [[Župnija Branik|Branik]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), sklici | |- | [[Župnija Braslovče|Braslovče]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opisi podružnic (v ločenih člankih), fotografije, sklici |- | [[Župnija Brdo|Brdo]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, spletna stran | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve in podružnic (v ločenih člankih), zgodovina, viri in sklici |- | [[Župnija Brestanica|Brestanica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, popis cerkva | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve in podružnic (v ločenih člankih), zgodovina, viri in sklici |- | [[Župnija Breznica|Breznica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis sakralnih objektov | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, zgodovinski viri,sklici |- | [[Župnija Brezno|Brezno]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina, zgodovinski viri in sklici | manjka: sedanje stanje, župnijska cerkev (v ločenem članku) |- | [[Župnija Brezovica (Nadškofija Ljubljana)|Brezovica]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina | manjka: sedanje stanje, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Brežice|Brežice]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, popis sakralnih objektov, sedanje stanje | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Brusnice|Brusnice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis podružnic, viri in sklici |- | [[Župnija Buče|Buče]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, popis cerkve, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), viri in sklici |- | [[Župnija Bučka|Bučka]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis cerkva | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opisi podružnic, zgodovina, viri in sklici |- | [[Župnija Budanje|Budanje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis sakralnih objektov, zgodovina, spletna stran, viri | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici |- | [[Župnija Bukovica|Bukovica]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnice, pisni viri in sklici, fotografija podružnice |- | [[Župnija Cankova|Cankova]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, župnijska cerkev (v ločenem članku), zgodovina | manjka: morebitne podružnice in opisi, sklici |- | [[Župnija Celje - Bl. Anton Martin Slomšek|Celje - Bl. Anton Martin Slomšek]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, spletne povezave | manjka: fotografije, sklici |- | [[Župnija Celje - Sv. Cecilija|Celje - Sv. Cecilija]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, župniki, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Celje - Sv. Danijel|Celje - Sv. Danijel]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, stolnica | manjka: zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Celje - Sv. Duh|Celje - Sv. Duh]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | manjka: viri in sklici |- | [[Župnija Celje - Sv. Jožef|Celje - Sv. Jožef]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), Dom sv. Jožefa, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic in kapele, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), popis in opis podružnic, drugi zgodovinski viri, sklici |- | [[Župnija Cerknica|Cerknica]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, drugi zgodovinski viri, sklici |- | [[Župnija Cerkno|Cerkno]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic, zgodovinski vir | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici, zunanje povezave |- | [[Župnija Cezanjevci|Cezanjevci]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, '''napaka v profilu infopolja: lastnost P4003''' | manjka: fotografija, župnijska cerkev (v ločenem članku), viri, sklici, zunanje povezave |- | [[Župnija Cirkovce|Cirkovce]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic, '''napaka v profilu infopolja: lastnost P4003''' | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri, sklici |- | [[Župnija Col|Col]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic, '''napaka v profilu infopolja: lastnost P4003''' | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, sklici |- | [[Župnija Čadram - Oplotnica|Čadram - Oplotnica]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic, '''napaka v profilu infopolja: lastnost P4003''' | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici, zunanje povezave<br> sporno: navedba točnega podatka (naselja) podružnice sv. Mohorja in Fortunata |- | [[Župnija Čatež - Zaplaz|Čatež - Zaplaz]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, podružnica Zaplaz (v ločenem članku), popis podružnic | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici, zgodovinski viri |- | [[Župnija Čatež ob Savi|Čatež ob Savi]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, viri in sklici |- | [[Župnija Čemšenik|Čemšenik]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku) opisi podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Črenšovci|Črenšovci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, popis podružnice in kapel | manjka: opisi podružnice in nekaterih kapel, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Črešnjevec|Črešnjevec]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic | manjka: opis župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri, sklici |- | [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, zgodovinski viri, posodobljeni sklici | |- | [[Župnija Črmošnjice|Črmošnjice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, zgodovinski viri | manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), sklici |- | [[Župnija Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnik, pastoralno območje, popis podružnic | manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis podružnice, zgodovinski viri, sklici |- | [[Župnija Črneče|Črneče]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |infopolje, popis podružnic, pastoralno območje, zgodovinski viri, sklici | manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis podružnice |- | [[Župnija Črni Vrh|Črni Vrh]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Črni Vrh nad Idrijo|Črni Vrh nad Idrijo]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Črniče|Črniče]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Davča|Davča]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dekani|Dekani]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, župnijska cerkev, zgodovina cerkve | manjka zgodovina župnije in viri o tem | |- | [[Župnija Deskle|Deskle]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Divača|Divača]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Dob|Dob]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobje pri Planini|Dobje pri Planini]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Dobova|Dobova]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Dobovec|Dobovec]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobrepolje - Videm|Dobrepolje - Videm]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobrna|Dobrna]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | manjka župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Dobrnič|Dobrnič]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Dobrova|Dobrova]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobrovnik|Dobrovnik]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Dokležovje|Dokležovje]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Dol pri Hrastniku|Dol pri Hrastniku]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dole pri Litiji|Dole pri Litiji]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Dolenci|Dolenci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Dolenja vas|Dolenja vas]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dolnji Logatec|Dolnji Logatec]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Domžale|Domžale]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dornava|Dornava]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Dornberk|Dornberk]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Dovje|Dovje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dragatuš|Dragatuš]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Dramlje|Dramlje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Dravograd|Dravograd]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Drežnica|Drežnica]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, podružnice, spletna stran | manjka zgodovina, župnijska cerkev in opis cerkva |- | [[Župnija Duplje|Duplje]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dutovlje|Dutovlje]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Fara pri Kočevju|Fara pri Kočevju]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Fram|Fram]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Frankolovo|Frankolovo]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | |- | [[Župnija Galicija|Galicija]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Goče|Goče]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Godovič|Godovič]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Gomilsko|Gomilsko]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Goriče|Goriče]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Gorje|Gorje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Gornja Ponikva|Gornja Ponikva]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Gornja Radgona|Gornja Radgona]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Gornja Sveta Kungota|Gornja Sveta Kungota]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Gornji Logatec|Gornji Logatec]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Gotovlje|Gotovlje]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Gozd|Gozd]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Grad|Grad]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Grahovo|Grahovo]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Grgar|Grgar]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Griže|Griže]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hajdina|Hajdina]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Hinje|Hinje]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Hoče|Hoče]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Homec|Homec]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Horjul|Horjul]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hotedršica|Hotedršica]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hotič|Hotič]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hotiza|Hotiza]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Hrastnik|Hrastnik]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Hrenovice|Hrenovice]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Hrpelje-Kozina|Hrpelje - Kozina]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Hrušica|Hrušica]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Idrija|Idrija]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Ig|Ig]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ihan|Ihan]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Izlake|Izlake]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Izola|Izola]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, podružnice | dopolniti zgodovino, opis podružnic |- | [[Župnija Jarenina|Jarenina]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Jarše|Jarše]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Javor|Javor]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Javorje|Javorje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Javorje nad Škofjo Loko|Javorje nad Škofjo Loko]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jelšane|Jelšane]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Jernej nad Muto|Jernej nad Muto]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Jesenice|Jesenice]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jezersko|Jezersko]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jurklošter|Jurklošter]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | [[Kartuzijanski samostan Jurklošter|Kartuzija Jurklošter]] | zamenjati infopolje, manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Kalobje|Kalobje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kamna Gorica|Kamna Gorica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kamnica|Kamnica]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Kamnik|Kamnik]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kamnje|Kamnje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kanal|Kanal]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kančevci|Kančevci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kapela pri Radencih|Kapela pri Radencih]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kapele pri Brežicah|Kapele pri Brežicah]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kapla na Kozjaku|Kapla na Kozjaku]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kebelj|Kebelj]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Kidričevo|Kidričevo]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Kisovec|Kisovec]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Knežak|Knežak]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje in podružnice | manjka zgodovina, župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kobilje|Kobilje]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kočevje|Kočevje]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kočevska Reka|Kočevska Reka]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kog|Kog]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kojsko|Kojsko]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kokrica|Kokrica]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kolovrat|Kolovrat]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Komen|Komen]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Komenda|Komenda]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kopanj|Kopanj]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Koper - Marijino vnebovzetje|Koper - Marijino vnebovzetje]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, stolnica | manjkajo podružnice |- | [[Župnija Koper - Sv. Marko|Koper - Sv. Marko]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Koprivna|Koprivna]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Koprivnica|Koprivnica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Koprivnik v Bohinju|Koprivnik v Bohinju]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Koroška Bela|Koroška Bela]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Korte|Korte]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kostanjevica na Krasu|Kostanjevica na Krasu]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kostrivnica|Kostrivnica]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Košana|Košana]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kotlje|Kotlje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kovor|Kovor]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kozje|Kozje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kranj|Kranj]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Drulovka/Breg|Kranj - Drulovka/Breg]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Primskovo|Kranj - Primskovo]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Šmartin|Kranj - Šmartin]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Zlato Polje|Kranj - Zlato Polje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Krašnja|Krašnja]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kresnice|Kresnice]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Križe|Križe]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Križevci pri Ljutomeru|Križevci pri Ljutomeru]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Krka|Krka]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Krkavče|Krkavče]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kromberk|Kromberk]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kropa|Kropa]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Krško|Krško]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kuzma|Kuzma]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Laporje|Laporje]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Laško|Laško]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina pražupnije | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Ledine|Ledine]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lenart v Slovenskih goricah|Lenart v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Lendava|Lendava]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Lesce|Lesce]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Leskovec pri Krškem|Leskovec pri Krškem]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Levpa|Levpa]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Libeliče|Libeliče]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Limbuš|Limbuš]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Lipoglav|Lipoglav]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Litija|Litija]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubečna|Ljubečna]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljubljana - Barje|Ljubljana - Barje]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Bežigrad|Ljubljana - Bežigrad]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Črnuče|Ljubljana - Črnuče]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Dravlje|Ljubljana - Dravlje]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Fužine|Ljubljana - Fužine]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Ježica|Ljubljana - Ježica]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Kašelj/Zalog|Ljubljana - Kašelj/Zalog]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Kodeljevo|Ljubljana - Kodeljevo]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Koseze|Ljubljana - Koseze]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Ljubljana - Marijino oznanjenje]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Podutik|Ljubljana - Podutik]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Polje|Ljubljana - Polje]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Rakovnik|Ljubljana - Rakovnik]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljubljana - Rudnik|Ljubljana - Rudnik]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Stožice|Ljubljana - Stožice]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Jakob|Ljubljana - Sv. Jakob]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Križ|Ljubljana - Sv. Križ]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Nikolaj|Ljubljana - Sv. Nikolaj]] | [[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Peter|Ljubljana - Sv. Peter]] | [[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, župnijska cerkev (v ločenem članku), popis podružnic, zgodovina, zgodovinski vir | manjka: opis podružnice, viri in sklici |- | [[Župnija Ljubljana - Šiška|Ljubljana - Šiška]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Ljubljana - Šmartno ob Savi|Ljubljana - Šmartno ob Savi]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Štepanja vas|Ljubljana - Štepanja vas]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Trnovo|Ljubljana - Trnovo]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Vič|Ljubljana - Vič]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Zadobrova|Ljubljana - Zadobrova]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubno|Ljubno]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubno ob Savinji|Ljubno ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah (Loče)]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Loka pri Zidanem mostu|Loka pri Zidanem mostu]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Lokavec|Lokavec]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lokev|Lokev]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lom (Nadškofija Ljubljana)|Lom]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Loški Potok|Loški Potok]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Lucija|Lucija]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | dopolniti zgodovino |- | [[Župnija Luče ob Savinji|Luče ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Lučine|Lučine]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Majšperk|Majšperk]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Makole|Makole]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Mala Nedelja|Mala Nedelja]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Marezige|Marezige]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zvonik | manjkata zgodovina, župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Maribor - Brezje|Maribor - Brezje]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Košaki|Maribor - Košaki]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija, Mati Cerkve, Maribor - Pobrežje|Maribor - Marija, Mati Cerkve]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Radvanje|Maribor - Radvanje]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Janez Bosko|Maribor - Sv. Janez Bosko]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Janez Krstnik|Maribor - Sv. Janez Krstnik]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Jožef|Maribor - Sv. Jožef]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Križ|Maribor - Sv. Križ]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Magdalena|Maribor - Sv. Magdalena]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Marija|Maribor - Sv. Marija]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Rešnje Telo|Maribor - Sv. Rešnje Telo]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Tezno|Maribor - Tezno]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija Reka|Marija Reka]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Marija Snežna|Marija Snežna]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija Širje|Marija Širje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Markovci|Markovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Martjanci|Martjanci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Matenja vas|Matenja vas]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | manjka infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, ugotoviti podružnice, opis podružnic |- | [[Župnija Mavčiče|Mavčiče]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mekinje|Mekinje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mengeš|Mengeš]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Metlika|Metlika]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mežica|Mežica]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Miren|Miren]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Mirna|Mirna]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mirna Peč|Mirna Peč]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mokronog|Mokronog]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Moravče|Moravče]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Mošnje|Mošnje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Motnik|Motnik]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mozelj|Mozelj]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mozirje|Mozirje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Muta|Muta]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Naklo|Naklo]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Nazarje|Nazarje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, samostana | |- | [[Župnija Negova|Negova]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Nevlje|Nevlje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Notranje Gorice|Notranje Gorice]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Nova Gorica - Kapela|Nova Gorica - Kapela]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Nova Štifta|Nova Štifta]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Kapitelj|Novo mesto - Kapitelj]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Sv. Janez|Novo mesto - Sv. Janez]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Sv. Lenart|Novo mesto - Sv. Lenart]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Šmihel|Novo mesto - Šmihel]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Odranci|Odranci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Olimje|Olimje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Opatje selo|Opatje selo]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ormož|Ormož]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Osek|Osek]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Osilnica|Osilnica]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Otlica|Otlica]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ovsiše|Ovsiše]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pameče|Pameče]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Pečarovci|Pečarovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Peče|Peče]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pernice|Pernice]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Pertoča|Pertoča]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Pesnica|Pesnica]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Petrovče|Petrovče]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Piran|Piran]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, minoritski samostan | manjka opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Pirniče|Pirniče]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pišece|Pišece]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Pivka|Pivka]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Planina|Planina]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Planina pri Rakeku|Planina pri Rakeku]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Planina pri Sevnici|Planina pri Sevnici]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podbrdo|Podbrdo]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podbrezje|Podbrezje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Podčetrtek|Podčetrtek]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podgorje pri Slovenj Gradcu|Podgorje pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Podgrad (Škofija Koper)|Podgrad]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podgrad (Škofija Novo mesto)|Podgrad]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Podgraje|Podgraje]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podkraj|Podkraj]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podlipa|Podlipa]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Podnanos|Podnanos]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podsreda|Podsreda]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podzemelj|Podzemelj]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Polenšak|Polenšak]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Polhov Gradec|Polhov Gradec]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Polica|Polica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Poljane - Dolenjske Toplice|Poljane - Dolenjske Toplice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Poljane nad Škofjo Loko|Poljane nad Škofjo Loko]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Poljčane|Poljčane]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Polje ob Sotli|Polje ob Sotli]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Polšnik|Polšnik]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Polzela|Polzela]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Ponikva|Ponikva]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, | manjka župnijska cerkev, nekatere podružnice |- | [[Župnija Portorož|Portorož]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | dopolniti zgodovino, viri |- | [[Župnija Postojna|Postojna]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Prebold|Prebold]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Prečna|Prečna]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Preddvor|Preddvor]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Predloka|Predloka]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | |manjka infopolje, zgodovina, župijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Predoslje|Predoslje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Preloka|Preloka]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Preserje|Preserje]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Preska|Preska]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |zgodovina, podružnice, obseg, osnovni podatki, seznam župnikov | |- | [[Župnija Prevalje|Prevalje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Prevorje|Prevorje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Prežganje|Prežganje]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Prihova|Prihova]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, podružnice | |- | [[Župnija Primskovo na Dolenjskem|Primskovo na Dolenjskem]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Prvačina|Prvačina]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Jurij|Ptuj - Sv. Jurij]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | manjkajo podružnice z opisi |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Ožbalt|Ptuj - Sv. Ožbalt]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Peter in Pavel|Ptuj - Sv. Peter in Pavel]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ptujska Gora|Ptujska Gora]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev - bazilika | |- | [[Župnija Rače|Rače]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Radeče|Radeče]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Radenci|Radenci]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Radmirje|Radmirje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, Radmirska zakladnica | manjkajo podružnice |- | [[Župnija Radomlje|Radomlje]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Radovica|Radovica]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Radovljica|Radovljica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Raka|Raka]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Rakek|Rakek]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rakitna|Rakitna]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rateče - Planica|Rateče - Planica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Razbor pod Lisco|Razbor pod Lisco]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Razbor pri Slovenj Gradcu|Razbor pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Razkrižje|Razkrižje]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Remšnik|Remšnik]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Renče|Renče]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Reteče|Reteče]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ribnica|Ribnica]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ribno|Ribno]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rob|Rob]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Rogatec|Rogatec]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Rova|Rova]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rovte|Rovte]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ruše|Ruše]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sečovlje|Sečovlje]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnici | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Sela pri Kamniku|Sela pri Kamniku]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sela pri Šumberku|Sela pri Šumberku]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Selca|Selca]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, nekatere podružnice | manjkajo: zgodovina, opis župnijske cerkve in podružnic |- | [[Župnija Sele pri Slovenj Gradcu|Sele pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Semič|Semič]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Senovo|Senovo]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Senožeče|Senožeče]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sevnica|Sevnica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sežana|Sežana]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sinji Vrh|Sinji Vrh]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Skomarje|Skomarje]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Slavina|Slavina]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Slivnica pri Celju|Slivnica pri Celju]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | '''izbrani članek Wikipedije''' | |- | [[Župnija Smlednik|Smlednik]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | manjka župnijska cerkev, podružnice |- | [[Župnija Sodražica|Sodražica]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Solčava|Solčava]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Solkan|Solkan]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sora|Sora]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sorica|Sorica]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sostro|Sostro]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |osnovni podatki, zgodovina, podružnice | |- | [[Župnija Soteska|Soteska]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Spodnja Idrija|Spodnja Idrija]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Spodnja Polskava|Spodnja Polskava]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Spodnja Sveta Kungota|Spodnja Sveta Kungota]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Srednja vas v Bohinju|Srednja vas v Bohinju]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sromlje|Sromlje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Stara Cerkev|Stara Cerkev]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stara Loka|Stara Loka]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Stari trg ob Kolpi|Stari trg ob Kolpi]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stari trg pri Ložu|Stari trg pri Ložu]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Stari trg pri Slovenj Gradcu|Stari trg pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Stična|Stična]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, župnijska cerkev, cistercijanski samostan | |- | [[Župnija Stoperce|Stoperce]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Stopiče|Stopiče]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stranice|Stranice]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Stranje|Stranje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Strojna|Strojna]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Struge|Struge]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Strunjan|Strunjan]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Studenec|Studenec]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Studenice|Studenice]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, samostan, podružnice | |- | [[Župnija Studeno|Studeno]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Suhor|Suhor]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Ana v Slovenskih goricah|Sv. Ana v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž nad Polzelo|Sv. Andraž nad Polzelo]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec|Sv. Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž v Slovenskih goricah|Sv. Andraž v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Anton (Škofija Koper)|Sv. Anton]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | manjka zgodovina, župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Anton na Pohorju|Sv. Anton na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Anton v Slovenskih goricah|Sv. Anton v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Barbara v Slovenskih goricah|Sv. Barbara v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Barbara v Halozah - Cirkulane|Sv. Barbara v Halozah - Cirkulane]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Benedikt v Slovenskih goricah|Sv. Benedikt v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah|Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Danijel nad Prevaljami|Sv. Danijel nad Prevaljami]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh - Veliki Trn|Sv. Duh - Veliki Trn]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh na Ostrem vrhu|Sv. Duh na Ostrem vrhu]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh pri Škofji Loki|Sv. Duh pri Škofji Loki]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Ema|Sv. Ema]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Florijan ob Boču|Sv. Florijan ob Boču]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | manjka župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Florijan v Doliču|Sv. Florijan v Doliču]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjkajo podružnice in njihov opis |- | [[Župnija Sv. Gregor|Sv. Gregor]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Helena - Dolsko|Sv. Helena - Dolsko]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Jakob ob Savi|Sv. Jakob ob Savi]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Jakob v Slovenskih goricah|Sv. Jakob v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Jedert nad Laškim|Sv. Jedert nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sv. Jernej pri Ločah]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Sv. Jošt na Kozjaku|Sv. Jošt na Kozjaku]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Pesnici|Sv. Jurij ob Pesnici]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Ščavnici|Sv. Jurij ob Ščavnici]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Taboru|Sv. Jurij ob Taboru]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij v Prekmurju|Sv. Jurij v Prekmurju]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij v Slovenskih goricah|Sv. Jurij v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Katarina - Topol|Sv. Katarina - Topol]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ - Gabrovka|Sv. Križ - Gabrovka]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ - Podbočje|Sv. Križ - Podbočje]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ nad Jesenicami|Sv. Križ nad Jesenicami]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ nad Mariborom|Sv. Križ nad Mariborom]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Sv. Kunigunda na Pohorju]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, | manjka zgodovina, podružnica na Resniku |- | [[Župnija Sv. Lenart|Sv. Lenart]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Lenart nad Laškim|Sv. Lenart nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Lenart - Podgorci|Sv. Lenart - Podgorci]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc - Juršinci|Sv. Lovrenc - Juršinci]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc na Dravskem polju|Sv. Lovrenc na Dravskem polju]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc nad Štorami|Sv. Lovrenc nad Štorami]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Marija v Puščavi|Sv. Marija v Puščavi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta niže Ptuja|Sv. Marjeta niže Ptuja]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta ob Pesnici|Sv. Marjeta ob Pesnici]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah|Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Marko niže Ptuja|Sv. Marko niže Ptuja]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Martin na Pohorju|Sv. Martin na Pohorju]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane|Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž nad Laškim|Sv. Miklavž nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž ob Dravi|Sv. Miklavž ob Dravi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž pri Ormožu|Sv. Miklavž pri Ormožu]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Ožbalt ob Dravi|Sv. Ožbalt ob Dravi]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter na Kristan Vrhu|Sv. Peter na Kristan Vrhu]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter na Kronski gori|Sv. Peter na Kronski gori]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, [[Svete gore, Bistrica ob Sotli|Svete gore]] | manjka vse ostalo! |- | [[Župnija Sv. Peter pri Mariboru|Sv. Peter pri Mariboru]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Primož na Pohorju|Sv. Primož na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Rok ob Sotli|Sv. Rok ob Sotli]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Rupert nad Laškim|Sv. Rupert nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Rupert v Slovenskih goricah|Sv. Rupert v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Štefan|Sv. Štefan]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Tomaž|Sv. Tomaž]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica - Podlehnik|Sv. Trojica - Podlehnik]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica nad Cerknico|Sv. Trojica nad Cerknico]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica v Slovenskih goricah|Sv. Trojica v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Urban - Destrnik|Sv. Urban - Destrnik]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Venčesl|Sv. Venčesl]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, | manjka župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Vid pri Planini|Sv. Vid pri Planini]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid nad Cerknico|Sv. Vid nad Cerknico]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid nad Valdekom|Sv. Vid nad Valdekom]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid pri Ptuju|Sv. Vid pri Ptuju]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Svečina|Svečina]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sveta gora|Sveta gora]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Svetina|Svetina]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Svetinje|Svetinje]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Svibno|Svibno]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šempas|Šempas]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šempeter pri Gorici|Šempeter pri Gorici]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šenčur|Šenčur]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentgotard|Šentgotard]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentjanž na Vinski Gori|Šentjanž na Vinski Gori]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentjernej|Šentjernej]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentjošt nad Horjulom|Šentjošt nad Horjulom]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentjur|Šentjur]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentjurij - Podkum|Šentjurij - Podkum]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentlambert|Šentlambert]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentlovrenc|Šentlovrenc]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentrupert|Šentrupert]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentvid pri Grobelnem|Šentvid pri Grobelnem]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentvid pri Stični|Šentvid pri Stični]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentviška Gora|Šentviška Gora]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Škocjan pri Novem mestu|Škocjan pri Novem mestu]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Škocjan pri Turjaku|Škocjan pri Turjaku]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofije|Škofije]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofja Loka - Suha|Škofja Loka - Suha]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofljica|Škofljica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šlovrenc|Šlovrenc]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šmarca - Duplica|Šmarca - Duplica]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmarje - Sap|Šmarje - Sap]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmarje pri Kopru|Šmarje pri Kopru]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Šmarjeta|Šmarjeta]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šmartno ob Dreti|Šmartno ob Dreti]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmartno pod Šmarno goro|Šmartno pod Šmarno goro]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|Šmartno pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Šmartno v Rožni dolini|Šmartno v Rožni dolini]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Šmartno v Tuhinju|Šmartno v Tuhinju]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmihel|Šmihel]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šmihel nad Mozirjem|Šmihel nad Mozirjem]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Šmihel pri Žužemberku|Šmihel pri Žužemberku]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šmiklavž pri Slovenj Gradcu|Šmiklavž pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Šoštanj|Šoštanj]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Špitalič (Nadškofija Ljubljana)|Špitalič]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, Žička kartuzija | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Št. Ilj pod Turjakom|Št. Ilj pod Turjakom]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Ilj pri Velenju|Št. Ilj pri Velenju]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Št. Ilj v Slovenskih goricah|Št. Ilj v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Janž na Dravskem polju - Starše|Št. Janž na Dravskem polju - Starše]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Janž pri Dravogradu|Št. Janž pri Dravogradu]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Jurij pri Grosupljem|Št. Jurij pri Grosupljem]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Št. Peter - Otočec|Št. Peter - Otočec]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Štanga|Štanga]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Štanjel|Štanjel]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šturje|Šturje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Teharje|Teharje]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Tinje|Tinje]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Tišina|Tišina]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Tolmin|Tolmin]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka opis, župnijska cerkev, podružnice in opis podružnic |- | [[Župnija Tomaj|Tomaj]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Tomišelj|Tomišelj]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Toplice|Toplice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trata - Gorenja vas|Trata - Gorenja vas]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trboje|Trboje]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trbonje|Trbonje]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Trbovlje - Sv. Marija|Trbovlje - Sv. Marija]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Trbovlje - Sv. Martin|Trbovlje - Sv. Martin]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Trebelno|Trebelno]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trebnje|Trebnje]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trnje|Trnje]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Trstenik|Trstenik]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trzin|Trzin]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržič|Tržič]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržič - Bistrica|Tržič - Bistrica]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržišče|Tržišče]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Tunjice|Tunjice]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Turnišče|Turnišče]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Unec|Unec]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vače|Vače]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vavta vas|Vavta vas]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Velenje - Bl. A. M. Slomšek|Velenje - Bl. A. M. Slomšek]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velenje - Sv. Marija|Velenje - Sv. Marija]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velenje - Sv. Martin|Velenje - Sv. Martin]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velesovo|Velesovo]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Velika Dolina|Velika Dolina]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Velika Polana|Velika Polana]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Velike Lašče|Velike Lašče]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Veliki Gaber|Veliki Gaber]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Veržej|Veržej]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Videm - Krško|Videm - Krško]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Vinica|Vinica]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Vipava|Vipava]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vipavski Križ|Vipavski Križ]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vir|Vir]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Višnja Gora|Višnja Gora]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vitanje|Vitanje]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Vodice|Vodice]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vogrsko|Vogrsko]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vojnik|Vojnik]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, podružnice | |- | [[Župnija Volče|Volče]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vranja Peč|Vranja Peč]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vransko|Vransko]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Vreme|Vreme]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vrh - Sv. Trije Kralji|Vrh - Sv. Trije Kralji]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrhpolje (Škofija Koper)|Vrhpolje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vrhpolje (Nadškofija Ljubljana)|Vrhpolje]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrtojba|Vrtojba]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vuhred|Vuhred]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Vurberk|Vurberk]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Vuzenica|Vuzenica]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Zabukovje|Zabukovje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zagorje (Škofija Celje)|Zagorje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zagorje (Škofija Koper)|Zagorje]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zagradec|Zagradec]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Zaplana|Zaplana]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zasip|Zasip]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zavodnje|Zavodnje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zavrč|Zavrč]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Zdole|Zdole]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zgornja Polskava|Zgornja Polskava]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | manjka župnijska cerkev, zgodovina, opis podružnic |- | [[Župnija Zgornji Tuhinj|Zgornji Tuhinj]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zibika|Zibika]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zreče|Zreče]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjkata sedanja in nekdanja župnijska cerkev, ki sta združeni |- | [[Župnija Žalec|Žalec]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Žalna|Žalna]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Železniki|Železniki]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Želimlje|Želimlje]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Žetale|Žetale]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Žiče|Žiče]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Žiri|Žiri]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Žusem|Žusem]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |} {| class="wikitable" |+ ![[Župnija]] / [[vikariat]] !urejeno !opombe |- |[[Bolniška župnija]] | | |- |[[Univerzitetna župnija Maribor]] | | |- |[[Zaporniški vikariat]] | | |- |[[Policijski vikariat]] | | |- |[[Vojaški vikariat Slovenske vojske|Vojaški vikariat]] | | |} == Glej tudi: == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] [[Kategorija:Aktivni WikiProjekti]] grgf4tqh62qjvihudze6591al8j98hw 6676982 6676981 2026-05-17T11:37:43Z Shabicht 3554 /* Pregled nad napredkom */ 6676982 wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt |projekt=Slovenska vojska |tema=Slovenske župnije |sodelovanje=[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]], [[Uporabnik:BenjaminZebovec|BenjaminZebovec]], Wikipedisti |nadrejeni=Krščanstvo na Slovenskem |podrejeni= }} [[Wikipedija:WikiProjekt|Wikiprojekt]] [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji|Slovenske župnije]] je Wikiprojekt, namenjen urejenemu dopolnjevanju/ustvarjanju/popravljanju člankov o slovenskih župnijah. == Cilji projekta == S projektom želimo prispevati k člankom o slovenskih župnijah. Ključne informacije, ki bi jih morala vsebovati vsaka stran so: * '''uprava in vodstvo''' (''škofija, dekanija, naddekanat; župnik, duhovni pomočnik, kaplan/ upravljana z druge župnije...''); * '''naselja in podružnične cerkve v župniji;''' * '''osnovna zgodovina''' ''(ustanovitev oz. prva omemba, matična župnija, spremembe v upravi (npr. škofija), spremembe v obsegu...);'' * povezava na spletno stran (če ta obstaja); Dobrodošel je tudi npr. seznam župnikov in župnijskih upraviteljev. Prav tako želimo ustvariti članke, ki še ne obstajajo: '''Grškokatoliške župnije''' * [[Grkokatoliška župnija Drage]] * [[Grkokatoliška parohija Ljubljana]] * [[Grkokatoliška župnija Metlika]] * [[Grkokatoliška skupnost Novo mesto]] '''Slovenske zamejske župnije''' * [[Župnija Doberdob]], Italija * [[Župnija Gornji Senik|Gornji Senik]], Madžarska '''Slovenske župnije v Ameriki''' ''(župnije slovenskih izseljencev v ZDA, Kanadi, Argentini...)'' == Pregled nad napredkom == {{Statično številčenje vrstic}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col4center" ! [[Župnija]] ! [[Dekanija]] ! [[Škofija]] !urejeno !opombe |- | [[Župnija Adlešiči|Adlešiči]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, sakralni objekti | manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnic (v ločenih člankih), viri in sklici |- | [[Župnija Ajdovec|Ajdovec]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, popis cerkva, spominske plošče | manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnice, župnija nima spletne strani, e-maila, vir zgodovinskih podatkov je omejen |- | [[Župnija Ajdovščina|Ajdovščina]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva | manjka: zgodovina, opis župnijske cerkve, opis podružnice, viri |- | [[Župnija Ambrus|Ambrus]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis cerkva | manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnic, zgodovina in zgodovinski viri |- | [[Župnija Ankaran|Ankaran]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka: župnijska cerkev, viri |- | [[Župnija Apače|Apače]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), župnija nima spletne strani, opis kapel, zgodovinski viri ter sklici |- | [[Župnija Artiče|Artiče]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bakovci|Bakovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Banja Loka|Banja Loka]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, spletne povezave, popis sedanjih cerkva | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, fotografije, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Batuje|Batuje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, spletne povezave, popis cerkva, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnice, sklici in citati iz navedenih virov |- | [[Župnija Begunje na Gorenjskem|Begunje na Gorenjskem]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, opis župnijske cerkve in podružnice | manjka: opis druge podružnice (v ločenem članku), zgodovina, sklici iz virov |- | [[Župnija Begunje pri Cerknici|Begunje pri Cerknici]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis župnijske cerkve in podružnic | manjka: sedanje stanje, zgodovina, opis cerkva (v ločenih člankih), sklici in viri |- | [[Župnija Bela Cerkev|Bela Cerkev]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, popis župnijske cerkve in podružnic | manjka: sedanje stranje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis podružnic, sklici, uprava župnije |- | [[Župnija Bele Vode|Bele Vode]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, zgodovina, popis župnijske cerkve in obeh podružnic | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), sklici in pisni viri, opisi in fotografije podružnic |- | [[Župnija Beltinci|Beltinci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), kapela (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Bertoki|Bertoki]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|Koper]] | infopolje, župnijska cerkev (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, zgodovina, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Besnica|Besnica]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), zgodovina, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Bevke|Bevke]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina, sklici | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), pisni viri |- | [[Župnija Biljana|Biljana]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina, viri | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), pisni viri o župniji v času Jožefa II., opisi in fotografije podružnic. |- | [[Župnija Bilje|Bilje]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, opis župnijske cerkve, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku, pisni viri o ustanovitvi župnije, fotografije |- | [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, opisi podružnic, viri, sklici |- | [[Župnija Blagovica|Blagovica]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, župnijska cerkev in ena podružnica (v ločenih člankih), povečana župnija | manjka: opis cerkve v Šentožboltu, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bled|Bled]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, samostan | manjka: opis ene podružnice, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bloke|Bloke]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, seznam podružnic | manjka: opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bočna|Bočna]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, popis župnijske cerkve | manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), zgodovina, seznam in opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bogojina|Bogojina]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, kapele | manjka: zgodovinski viri, opis kapel (v ločenih člankih) |- | [[Župnija Bohinjska Bela|Bohinjska Bela]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis župnijske cerkve in podružnice, zgodovinski viri | manjka: župnijska cerkev in podružnica v ločenih člankih, sklici |- | [[Župnija Bohinjska Bistrica|Bohinjska Bistrica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis sakralnih objektov | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, sklici in viri |- | [[Župnija Borovnica|Borovnica]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis sakralnih objektov, zgodovina, spletna stran, viri | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici |- | [[Župnija Boštanj|Boštanj]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis sakralnih objektov, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici |- | [[Župnija Bovec|Bovec]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), zgodovina, sklici |- | [[Župnija Branik|Branik]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), sklici | |- | [[Župnija Braslovče|Braslovče]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opisi podružnic (v ločenih člankih), fotografije, sklici |- | [[Župnija Brdo|Brdo]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, spletna stran | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve in podružnic (v ločenih člankih), zgodovina, viri in sklici |- | [[Župnija Brestanica|Brestanica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, popis cerkva | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve in podružnic (v ločenih člankih), zgodovina, viri in sklici |- | [[Župnija Breznica|Breznica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis sakralnih objektov | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, zgodovinski viri,sklici |- | [[Župnija Brezno|Brezno]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina, zgodovinski viri in sklici | manjka: sedanje stanje, župnijska cerkev (v ločenem članku) |- | [[Župnija Brezovica (Nadškofija Ljubljana)|Brezovica]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina | manjka: sedanje stanje, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Brežice|Brežice]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, popis sakralnih objektov, sedanje stanje | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Brusnice|Brusnice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis podružnic, viri in sklici |- | [[Župnija Buče|Buče]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, popis cerkve, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), viri in sklici |- | [[Župnija Bučka|Bučka]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis cerkva | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opisi podružnic, zgodovina, viri in sklici |- | [[Župnija Budanje|Budanje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis sakralnih objektov, zgodovina, spletna stran, viri | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici |- | [[Župnija Bukovica|Bukovica]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnice, pisni viri in sklici, fotografija podružnice |- | [[Župnija Cankova|Cankova]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, župnijska cerkev (v ločenem članku), zgodovina | manjka: morebitne podružnice in opisi, sklici |- | [[Župnija Celje - Bl. Anton Martin Slomšek|Celje - Bl. Anton Martin Slomšek]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, spletne povezave | manjka: fotografije, sklici |- | [[Župnija Celje - Sv. Cecilija|Celje - Sv. Cecilija]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, župniki, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Celje - Sv. Danijel|Celje - Sv. Danijel]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, stolnica | manjka: zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Celje - Sv. Duh|Celje - Sv. Duh]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | manjka: viri in sklici |- | [[Župnija Celje - Sv. Jožef|Celje - Sv. Jožef]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), Dom sv. Jožefa, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic in kapele, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), popis in opis podružnic, drugi zgodovinski viri, sklici |- | [[Župnija Cerknica|Cerknica]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, drugi zgodovinski viri, sklici |- | [[Župnija Cerkno|Cerkno]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic, zgodovinski vir | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici, zunanje povezave |- | [[Župnija Cezanjevci|Cezanjevci]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, '''napaka v profilu infopolja: lastnost P4003''' | manjka: fotografija, župnijska cerkev (v ločenem članku), viri, sklici, zunanje povezave |- | [[Župnija Cirkovce|Cirkovce]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic, '''napaka v profilu infopolja: lastnost P4003''' | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri, sklici |- | [[Župnija Col|Col]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic, '''napaka v profilu infopolja: lastnost P4003''' | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, sklici |- | [[Župnija Čadram - Oplotnica|Čadram - Oplotnica]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic, '''napaka v profilu infopolja: lastnost P4003''' | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici, zunanje povezave<br> sporno: navedba točnega podatka (naselja) podružnice sv. Mohorja in Fortunata |- | [[Župnija Čatež - Zaplaz|Čatež - Zaplaz]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, podružnica Zaplaz (v ločenem članku), popis podružnic | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici, zgodovinski viri |- | [[Župnija Čatež ob Savi|Čatež ob Savi]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, viri in sklici |- | [[Župnija Čemšenik|Čemšenik]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku) opisi podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Črenšovci|Črenšovci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, popis podružnice in kapel | manjka: opisi podružnice in nekaterih kapel, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Črešnjevec|Črešnjevec]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic | manjka: opis župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri, sklici |- | [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, zgodovinski viri, posodobljeni sklici | |- | [[Župnija Črmošnjice|Črmošnjice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, zgodovinski viri | manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), sklici |- | [[Župnija Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnik, pastoralno območje, popis podružnic | manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis podružnice, zgodovinski viri, sklici |- | [[Župnija Črneče|Črneče]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |infopolje, popis podružnic, pastoralno območje, zgodovinski viri, sklici | manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis podružnice |- | [[Župnija Črni Vrh|Črni Vrh]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis podružnic, | manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis kapele, zgodovinski viri, sklici |- | [[Župnija Črni Vrh nad Idrijo|Črni Vrh nad Idrijo]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Črniče|Črniče]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Davča|Davča]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dekani|Dekani]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, župnijska cerkev, zgodovina cerkve | manjka zgodovina župnije in viri o tem | |- | [[Župnija Deskle|Deskle]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Divača|Divača]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Dob|Dob]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobje pri Planini|Dobje pri Planini]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Dobova|Dobova]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Dobovec|Dobovec]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobrepolje - Videm|Dobrepolje - Videm]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobrna|Dobrna]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | manjka župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Dobrnič|Dobrnič]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Dobrova|Dobrova]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobrovnik|Dobrovnik]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Dokležovje|Dokležovje]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Dol pri Hrastniku|Dol pri Hrastniku]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dole pri Litiji|Dole pri Litiji]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Dolenci|Dolenci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Dolenja vas|Dolenja vas]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dolnji Logatec|Dolnji Logatec]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Domžale|Domžale]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dornava|Dornava]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Dornberk|Dornberk]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Dovje|Dovje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dragatuš|Dragatuš]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Dramlje|Dramlje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Dravograd|Dravograd]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Drežnica|Drežnica]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, podružnice, spletna stran | manjka zgodovina, župnijska cerkev in opis cerkva |- | [[Župnija Duplje|Duplje]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dutovlje|Dutovlje]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Fara pri Kočevju|Fara pri Kočevju]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Fram|Fram]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Frankolovo|Frankolovo]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | |- | [[Župnija Galicija|Galicija]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Goče|Goče]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Godovič|Godovič]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Gomilsko|Gomilsko]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Goriče|Goriče]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Gorje|Gorje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Gornja Ponikva|Gornja Ponikva]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Gornja Radgona|Gornja Radgona]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Gornja Sveta Kungota|Gornja Sveta Kungota]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Gornji Logatec|Gornji Logatec]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Gotovlje|Gotovlje]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Gozd|Gozd]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Grad|Grad]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Grahovo|Grahovo]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Grgar|Grgar]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Griže|Griže]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hajdina|Hajdina]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Hinje|Hinje]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Hoče|Hoče]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Homec|Homec]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Horjul|Horjul]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hotedršica|Hotedršica]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hotič|Hotič]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hotiza|Hotiza]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Hrastnik|Hrastnik]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Hrenovice|Hrenovice]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Hrpelje-Kozina|Hrpelje - Kozina]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Hrušica|Hrušica]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Idrija|Idrija]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Ig|Ig]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ihan|Ihan]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Izlake|Izlake]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Izola|Izola]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, podružnice | dopolniti zgodovino, opis podružnic |- | [[Župnija Jarenina|Jarenina]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Jarše|Jarše]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Javor|Javor]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Javorje|Javorje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Javorje nad Škofjo Loko|Javorje nad Škofjo Loko]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jelšane|Jelšane]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Jernej nad Muto|Jernej nad Muto]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Jesenice|Jesenice]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jezersko|Jezersko]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jurklošter|Jurklošter]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | [[Kartuzijanski samostan Jurklošter|Kartuzija Jurklošter]] | zamenjati infopolje, manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Kalobje|Kalobje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kamna Gorica|Kamna Gorica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kamnica|Kamnica]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Kamnik|Kamnik]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kamnje|Kamnje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kanal|Kanal]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kančevci|Kančevci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kapela pri Radencih|Kapela pri Radencih]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kapele pri Brežicah|Kapele pri Brežicah]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kapla na Kozjaku|Kapla na Kozjaku]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kebelj|Kebelj]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Kidričevo|Kidričevo]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Kisovec|Kisovec]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Knežak|Knežak]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje in podružnice | manjka zgodovina, župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kobilje|Kobilje]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kočevje|Kočevje]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kočevska Reka|Kočevska Reka]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kog|Kog]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kojsko|Kojsko]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kokrica|Kokrica]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kolovrat|Kolovrat]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Komen|Komen]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Komenda|Komenda]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kopanj|Kopanj]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Koper - Marijino vnebovzetje|Koper - Marijino vnebovzetje]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, stolnica | manjkajo podružnice |- | [[Župnija Koper - Sv. Marko|Koper - Sv. Marko]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Koprivna|Koprivna]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Koprivnica|Koprivnica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Koprivnik v Bohinju|Koprivnik v Bohinju]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Koroška Bela|Koroška Bela]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Korte|Korte]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kostanjevica na Krasu|Kostanjevica na Krasu]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kostrivnica|Kostrivnica]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Košana|Košana]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kotlje|Kotlje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kovor|Kovor]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kozje|Kozje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kranj|Kranj]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Drulovka/Breg|Kranj - Drulovka/Breg]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Primskovo|Kranj - Primskovo]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Šmartin|Kranj - Šmartin]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Zlato Polje|Kranj - Zlato Polje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Krašnja|Krašnja]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kresnice|Kresnice]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Križe|Križe]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Križevci pri Ljutomeru|Križevci pri Ljutomeru]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Krka|Krka]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Krkavče|Krkavče]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kromberk|Kromberk]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kropa|Kropa]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Krško|Krško]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kuzma|Kuzma]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Laporje|Laporje]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Laško|Laško]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina pražupnije | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Ledine|Ledine]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lenart v Slovenskih goricah|Lenart v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Lendava|Lendava]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Lesce|Lesce]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Leskovec pri Krškem|Leskovec pri Krškem]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Levpa|Levpa]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Libeliče|Libeliče]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Limbuš|Limbuš]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Lipoglav|Lipoglav]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Litija|Litija]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubečna|Ljubečna]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljubljana - Barje|Ljubljana - Barje]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Bežigrad|Ljubljana - Bežigrad]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Črnuče|Ljubljana - Črnuče]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Dravlje|Ljubljana - Dravlje]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Fužine|Ljubljana - Fužine]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Ježica|Ljubljana - Ježica]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Kašelj/Zalog|Ljubljana - Kašelj/Zalog]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Kodeljevo|Ljubljana - Kodeljevo]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Koseze|Ljubljana - Koseze]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Ljubljana - Marijino oznanjenje]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Podutik|Ljubljana - Podutik]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Polje|Ljubljana - Polje]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Rakovnik|Ljubljana - Rakovnik]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljubljana - Rudnik|Ljubljana - Rudnik]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Stožice|Ljubljana - Stožice]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Jakob|Ljubljana - Sv. Jakob]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Križ|Ljubljana - Sv. Križ]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Nikolaj|Ljubljana - Sv. Nikolaj]] | [[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Peter|Ljubljana - Sv. Peter]] | [[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, župnijska cerkev (v ločenem članku), popis podružnic, zgodovina, zgodovinski vir | manjka: opis podružnice, viri in sklici |- | [[Župnija Ljubljana - Šiška|Ljubljana - Šiška]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Ljubljana - Šmartno ob Savi|Ljubljana - Šmartno ob Savi]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Štepanja vas|Ljubljana - Štepanja vas]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Trnovo|Ljubljana - Trnovo]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Vič|Ljubljana - Vič]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Zadobrova|Ljubljana - Zadobrova]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubno|Ljubno]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubno ob Savinji|Ljubno ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah (Loče)]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Loka pri Zidanem mostu|Loka pri Zidanem mostu]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Lokavec|Lokavec]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lokev|Lokev]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lom (Nadškofija Ljubljana)|Lom]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Loški Potok|Loški Potok]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Lucija|Lucija]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | dopolniti zgodovino |- | [[Župnija Luče ob Savinji|Luče ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Lučine|Lučine]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Majšperk|Majšperk]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Makole|Makole]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Mala Nedelja|Mala Nedelja]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Marezige|Marezige]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zvonik | manjkata zgodovina, župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Maribor - Brezje|Maribor - Brezje]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Košaki|Maribor - Košaki]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija, Mati Cerkve, Maribor - Pobrežje|Maribor - Marija, Mati Cerkve]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Radvanje|Maribor - Radvanje]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Janez Bosko|Maribor - Sv. Janez Bosko]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Janez Krstnik|Maribor - Sv. Janez Krstnik]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Jožef|Maribor - Sv. Jožef]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Križ|Maribor - Sv. Križ]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Magdalena|Maribor - Sv. Magdalena]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Marija|Maribor - Sv. Marija]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Rešnje Telo|Maribor - Sv. Rešnje Telo]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Tezno|Maribor - Tezno]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija Reka|Marija Reka]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Marija Snežna|Marija Snežna]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija Širje|Marija Širje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Markovci|Markovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Martjanci|Martjanci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Matenja vas|Matenja vas]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | manjka infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, ugotoviti podružnice, opis podružnic |- | [[Župnija Mavčiče|Mavčiče]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mekinje|Mekinje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mengeš|Mengeš]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Metlika|Metlika]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mežica|Mežica]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Miren|Miren]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Mirna|Mirna]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mirna Peč|Mirna Peč]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mokronog|Mokronog]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Moravče|Moravče]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Mošnje|Mošnje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Motnik|Motnik]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mozelj|Mozelj]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mozirje|Mozirje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Muta|Muta]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Naklo|Naklo]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Nazarje|Nazarje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, samostana | |- | [[Župnija Negova|Negova]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Nevlje|Nevlje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Notranje Gorice|Notranje Gorice]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Nova Gorica - Kapela|Nova Gorica - Kapela]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Nova Štifta|Nova Štifta]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Kapitelj|Novo mesto - Kapitelj]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Sv. Janez|Novo mesto - Sv. Janez]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Sv. Lenart|Novo mesto - Sv. Lenart]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Šmihel|Novo mesto - Šmihel]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Odranci|Odranci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Olimje|Olimje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Opatje selo|Opatje selo]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ormož|Ormož]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Osek|Osek]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Osilnica|Osilnica]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Otlica|Otlica]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ovsiše|Ovsiše]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pameče|Pameče]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Pečarovci|Pečarovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Peče|Peče]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pernice|Pernice]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Pertoča|Pertoča]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Pesnica|Pesnica]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Petrovče|Petrovče]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Piran|Piran]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, minoritski samostan | manjka opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Pirniče|Pirniče]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pišece|Pišece]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Pivka|Pivka]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Planina|Planina]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Planina pri Rakeku|Planina pri Rakeku]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Planina pri Sevnici|Planina pri Sevnici]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podbrdo|Podbrdo]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podbrezje|Podbrezje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Podčetrtek|Podčetrtek]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podgorje pri Slovenj Gradcu|Podgorje pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Podgrad (Škofija Koper)|Podgrad]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podgrad (Škofija Novo mesto)|Podgrad]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Podgraje|Podgraje]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podkraj|Podkraj]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podlipa|Podlipa]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Podnanos|Podnanos]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podsreda|Podsreda]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podzemelj|Podzemelj]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Polenšak|Polenšak]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Polhov Gradec|Polhov Gradec]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Polica|Polica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Poljane - Dolenjske Toplice|Poljane - Dolenjske Toplice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Poljane nad Škofjo Loko|Poljane nad Škofjo Loko]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Poljčane|Poljčane]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Polje ob Sotli|Polje ob Sotli]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Polšnik|Polšnik]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Polzela|Polzela]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Ponikva|Ponikva]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, | manjka župnijska cerkev, nekatere podružnice |- | [[Župnija Portorož|Portorož]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | dopolniti zgodovino, viri |- | [[Župnija Postojna|Postojna]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Prebold|Prebold]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Prečna|Prečna]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Preddvor|Preddvor]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Predloka|Predloka]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | |manjka infopolje, zgodovina, župijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Predoslje|Predoslje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Preloka|Preloka]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Preserje|Preserje]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Preska|Preska]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |zgodovina, podružnice, obseg, osnovni podatki, seznam župnikov | |- | [[Župnija Prevalje|Prevalje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Prevorje|Prevorje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Prežganje|Prežganje]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Prihova|Prihova]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, podružnice | |- | [[Župnija Primskovo na Dolenjskem|Primskovo na Dolenjskem]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Prvačina|Prvačina]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Jurij|Ptuj - Sv. Jurij]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | manjkajo podružnice z opisi |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Ožbalt|Ptuj - Sv. Ožbalt]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Peter in Pavel|Ptuj - Sv. Peter in Pavel]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ptujska Gora|Ptujska Gora]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev - bazilika | |- | [[Župnija Rače|Rače]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Radeče|Radeče]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Radenci|Radenci]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Radmirje|Radmirje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, Radmirska zakladnica | manjkajo podružnice |- | [[Župnija Radomlje|Radomlje]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Radovica|Radovica]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Radovljica|Radovljica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Raka|Raka]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Rakek|Rakek]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rakitna|Rakitna]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rateče - Planica|Rateče - Planica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Razbor pod Lisco|Razbor pod Lisco]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Razbor pri Slovenj Gradcu|Razbor pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Razkrižje|Razkrižje]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Remšnik|Remšnik]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Renče|Renče]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Reteče|Reteče]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ribnica|Ribnica]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ribno|Ribno]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rob|Rob]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Rogatec|Rogatec]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Rova|Rova]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rovte|Rovte]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ruše|Ruše]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sečovlje|Sečovlje]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnici | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Sela pri Kamniku|Sela pri Kamniku]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sela pri Šumberku|Sela pri Šumberku]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Selca|Selca]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, nekatere podružnice | manjkajo: zgodovina, opis župnijske cerkve in podružnic |- | [[Župnija Sele pri Slovenj Gradcu|Sele pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Semič|Semič]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Senovo|Senovo]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Senožeče|Senožeče]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sevnica|Sevnica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sežana|Sežana]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sinji Vrh|Sinji Vrh]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Skomarje|Skomarje]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Slavina|Slavina]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Slivnica pri Celju|Slivnica pri Celju]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | '''izbrani članek Wikipedije''' | |- | [[Župnija Smlednik|Smlednik]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | manjka župnijska cerkev, podružnice |- | [[Župnija Sodražica|Sodražica]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Solčava|Solčava]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Solkan|Solkan]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sora|Sora]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sorica|Sorica]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sostro|Sostro]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |osnovni podatki, zgodovina, podružnice | |- | [[Župnija Soteska|Soteska]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Spodnja Idrija|Spodnja Idrija]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Spodnja Polskava|Spodnja Polskava]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Spodnja Sveta Kungota|Spodnja Sveta Kungota]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Srednja vas v Bohinju|Srednja vas v Bohinju]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sromlje|Sromlje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Stara Cerkev|Stara Cerkev]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stara Loka|Stara Loka]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Stari trg ob Kolpi|Stari trg ob Kolpi]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stari trg pri Ložu|Stari trg pri Ložu]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Stari trg pri Slovenj Gradcu|Stari trg pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Stična|Stična]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, župnijska cerkev, cistercijanski samostan | |- | [[Župnija Stoperce|Stoperce]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Stopiče|Stopiče]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stranice|Stranice]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Stranje|Stranje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Strojna|Strojna]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Struge|Struge]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Strunjan|Strunjan]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Studenec|Studenec]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Studenice|Studenice]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, samostan, podružnice | |- | [[Župnija Studeno|Studeno]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Suhor|Suhor]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Ana v Slovenskih goricah|Sv. Ana v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž nad Polzelo|Sv. Andraž nad Polzelo]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec|Sv. Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž v Slovenskih goricah|Sv. Andraž v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Anton (Škofija Koper)|Sv. Anton]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | manjka zgodovina, župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Anton na Pohorju|Sv. Anton na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Anton v Slovenskih goricah|Sv. Anton v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Barbara v Slovenskih goricah|Sv. Barbara v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Barbara v Halozah - Cirkulane|Sv. Barbara v Halozah - Cirkulane]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Benedikt v Slovenskih goricah|Sv. Benedikt v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah|Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Danijel nad Prevaljami|Sv. Danijel nad Prevaljami]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh - Veliki Trn|Sv. Duh - Veliki Trn]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh na Ostrem vrhu|Sv. Duh na Ostrem vrhu]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh pri Škofji Loki|Sv. Duh pri Škofji Loki]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Ema|Sv. Ema]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Florijan ob Boču|Sv. Florijan ob Boču]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | manjka župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Florijan v Doliču|Sv. Florijan v Doliču]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjkajo podružnice in njihov opis |- | [[Župnija Sv. Gregor|Sv. Gregor]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Helena - Dolsko|Sv. Helena - Dolsko]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Jakob ob Savi|Sv. Jakob ob Savi]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Jakob v Slovenskih goricah|Sv. Jakob v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Jedert nad Laškim|Sv. Jedert nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sv. Jernej pri Ločah]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Sv. Jošt na Kozjaku|Sv. Jošt na Kozjaku]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Pesnici|Sv. Jurij ob Pesnici]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Ščavnici|Sv. Jurij ob Ščavnici]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Taboru|Sv. Jurij ob Taboru]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij v Prekmurju|Sv. Jurij v Prekmurju]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij v Slovenskih goricah|Sv. Jurij v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Katarina - Topol|Sv. Katarina - Topol]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ - Gabrovka|Sv. Križ - Gabrovka]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ - Podbočje|Sv. Križ - Podbočje]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ nad Jesenicami|Sv. Križ nad Jesenicami]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ nad Mariborom|Sv. Križ nad Mariborom]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Sv. Kunigunda na Pohorju]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, | manjka zgodovina, podružnica na Resniku |- | [[Župnija Sv. Lenart|Sv. Lenart]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Lenart nad Laškim|Sv. Lenart nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Lenart - Podgorci|Sv. Lenart - Podgorci]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc - Juršinci|Sv. Lovrenc - Juršinci]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc na Dravskem polju|Sv. Lovrenc na Dravskem polju]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc nad Štorami|Sv. Lovrenc nad Štorami]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Marija v Puščavi|Sv. Marija v Puščavi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta niže Ptuja|Sv. Marjeta niže Ptuja]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta ob Pesnici|Sv. Marjeta ob Pesnici]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah|Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Marko niže Ptuja|Sv. Marko niže Ptuja]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Martin na Pohorju|Sv. Martin na Pohorju]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane|Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž nad Laškim|Sv. Miklavž nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž ob Dravi|Sv. Miklavž ob Dravi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž pri Ormožu|Sv. Miklavž pri Ormožu]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Ožbalt ob Dravi|Sv. Ožbalt ob Dravi]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter na Kristan Vrhu|Sv. Peter na Kristan Vrhu]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter na Kronski gori|Sv. Peter na Kronski gori]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, [[Svete gore, Bistrica ob Sotli|Svete gore]] | manjka vse ostalo! |- | [[Župnija Sv. Peter pri Mariboru|Sv. Peter pri Mariboru]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Primož na Pohorju|Sv. Primož na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Rok ob Sotli|Sv. Rok ob Sotli]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Rupert nad Laškim|Sv. Rupert nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Rupert v Slovenskih goricah|Sv. Rupert v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Štefan|Sv. Štefan]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Tomaž|Sv. Tomaž]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica - Podlehnik|Sv. Trojica - Podlehnik]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica nad Cerknico|Sv. Trojica nad Cerknico]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica v Slovenskih goricah|Sv. Trojica v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Urban - Destrnik|Sv. Urban - Destrnik]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Venčesl|Sv. Venčesl]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, | manjka župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Vid pri Planini|Sv. Vid pri Planini]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid nad Cerknico|Sv. Vid nad Cerknico]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid nad Valdekom|Sv. Vid nad Valdekom]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid pri Ptuju|Sv. Vid pri Ptuju]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Svečina|Svečina]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sveta gora|Sveta gora]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Svetina|Svetina]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Svetinje|Svetinje]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Svibno|Svibno]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šempas|Šempas]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šempeter pri Gorici|Šempeter pri Gorici]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šenčur|Šenčur]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentgotard|Šentgotard]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentjanž na Vinski Gori|Šentjanž na Vinski Gori]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentjernej|Šentjernej]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentjošt nad Horjulom|Šentjošt nad Horjulom]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentjur|Šentjur]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentjurij - Podkum|Šentjurij - Podkum]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentlambert|Šentlambert]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentlovrenc|Šentlovrenc]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentrupert|Šentrupert]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentvid pri Grobelnem|Šentvid pri Grobelnem]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentvid pri Stični|Šentvid pri Stični]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentviška Gora|Šentviška Gora]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Škocjan pri Novem mestu|Škocjan pri Novem mestu]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Škocjan pri Turjaku|Škocjan pri Turjaku]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofije|Škofije]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofja Loka - Suha|Škofja Loka - Suha]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofljica|Škofljica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šlovrenc|Šlovrenc]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šmarca - Duplica|Šmarca - Duplica]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmarje - Sap|Šmarje - Sap]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmarje pri Kopru|Šmarje pri Kopru]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Šmarjeta|Šmarjeta]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šmartno ob Dreti|Šmartno ob Dreti]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmartno pod Šmarno goro|Šmartno pod Šmarno goro]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|Šmartno pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Šmartno v Rožni dolini|Šmartno v Rožni dolini]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Šmartno v Tuhinju|Šmartno v Tuhinju]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmihel|Šmihel]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šmihel nad Mozirjem|Šmihel nad Mozirjem]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Šmihel pri Žužemberku|Šmihel pri Žužemberku]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šmiklavž pri Slovenj Gradcu|Šmiklavž pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Šoštanj|Šoštanj]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Špitalič (Nadškofija Ljubljana)|Špitalič]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, Žička kartuzija | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Št. Ilj pod Turjakom|Št. Ilj pod Turjakom]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Ilj pri Velenju|Št. Ilj pri Velenju]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Št. Ilj v Slovenskih goricah|Št. Ilj v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Janž na Dravskem polju - Starše|Št. Janž na Dravskem polju - Starše]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Janž pri Dravogradu|Št. Janž pri Dravogradu]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Jurij pri Grosupljem|Št. Jurij pri Grosupljem]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Št. Peter - Otočec|Št. Peter - Otočec]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Štanga|Štanga]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Štanjel|Štanjel]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šturje|Šturje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Teharje|Teharje]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Tinje|Tinje]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Tišina|Tišina]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Tolmin|Tolmin]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka opis, župnijska cerkev, podružnice in opis podružnic |- | [[Župnija Tomaj|Tomaj]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Tomišelj|Tomišelj]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Toplice|Toplice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trata - Gorenja vas|Trata - Gorenja vas]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trboje|Trboje]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trbonje|Trbonje]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Trbovlje - Sv. Marija|Trbovlje - Sv. Marija]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Trbovlje - Sv. Martin|Trbovlje - Sv. Martin]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Trebelno|Trebelno]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trebnje|Trebnje]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trnje|Trnje]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Trstenik|Trstenik]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trzin|Trzin]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržič|Tržič]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržič - Bistrica|Tržič - Bistrica]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržišče|Tržišče]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Tunjice|Tunjice]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Turnišče|Turnišče]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Unec|Unec]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vače|Vače]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vavta vas|Vavta vas]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Velenje - Bl. A. M. Slomšek|Velenje - Bl. A. M. Slomšek]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velenje - Sv. Marija|Velenje - Sv. Marija]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velenje - Sv. Martin|Velenje - Sv. Martin]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velesovo|Velesovo]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Velika Dolina|Velika Dolina]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Velika Polana|Velika Polana]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Velike Lašče|Velike Lašče]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Veliki Gaber|Veliki Gaber]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Veržej|Veržej]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Videm - Krško|Videm - Krško]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Vinica|Vinica]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Vipava|Vipava]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vipavski Križ|Vipavski Križ]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vir|Vir]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Višnja Gora|Višnja Gora]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vitanje|Vitanje]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Vodice|Vodice]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vogrsko|Vogrsko]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vojnik|Vojnik]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, podružnice | |- | [[Župnija Volče|Volče]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vranja Peč|Vranja Peč]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vransko|Vransko]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Vreme|Vreme]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vrh - Sv. Trije Kralji|Vrh - Sv. Trije Kralji]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrhpolje (Škofija Koper)|Vrhpolje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vrhpolje (Nadškofija Ljubljana)|Vrhpolje]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrtojba|Vrtojba]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vuhred|Vuhred]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Vurberk|Vurberk]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Vuzenica|Vuzenica]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Zabukovje|Zabukovje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zagorje (Škofija Celje)|Zagorje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zagorje (Škofija Koper)|Zagorje]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zagradec|Zagradec]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Zaplana|Zaplana]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zasip|Zasip]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zavodnje|Zavodnje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zavrč|Zavrč]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Zdole|Zdole]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zgornja Polskava|Zgornja Polskava]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | manjka župnijska cerkev, zgodovina, opis podružnic |- | [[Župnija Zgornji Tuhinj|Zgornji Tuhinj]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zibika|Zibika]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zreče|Zreče]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjkata sedanja in nekdanja župnijska cerkev, ki sta združeni |- | [[Župnija Žalec|Žalec]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Žalna|Žalna]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Železniki|Železniki]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Želimlje|Želimlje]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Žetale|Žetale]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Žiče|Žiče]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Žiri|Žiri]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Žusem|Žusem]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |} {| class="wikitable" |+ ![[Župnija]] / [[vikariat]] !urejeno !opombe |- |[[Bolniška župnija]] | | |- |[[Univerzitetna župnija Maribor]] | | |- |[[Zaporniški vikariat]] | | |- |[[Policijski vikariat]] | | |- |[[Vojaški vikariat Slovenske vojske|Vojaški vikariat]] | | |} == Glej tudi: == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] [[Kategorija:Aktivni WikiProjekti]] qn27ldkais2pljje0w3wby05bgmjk9m 0 596476 6676653 6670909 2026-05-16T18:26:21Z Mnogoterost 140263 UPA link 6676653 wikitext text/x-wiki {{pristransko}} {{Infopolje Vojaška oseba | name = Roman Šuhevič | image = Román Shujévych.jpg | image_size = | caption = Šuhevič leta 1944 | nickname = Tur, Taras Čuprinka | birth_date = {{Birth date|1907|6|30|df=yes}} | birth_place = [[Lviv|Lemberg]],<br> [[Slika:Austria-Hungaria transparency.png|24px]] [[Avstro-Ogrska]] | death_date = {{Death date and age|1950|3|5|1907|6|30|df=yes}}, samomor z ustrelitvijo | death_place = Bilogoršča, [[Ukrajinska SSR]], Sovjetska zveza | placeofburial = | allegiance = {{ubl|[[Ukrajinska vojaška organizacija|UVO]] (1925–1929)|[[Organizacija ukrajinskih nacionalistov|OUN]] (1929–1940)|Karpato-Ukrajina (1939)|OUN-B (1940–1950)|[[Nacistična Nemčija]] (1941–1942)|Ukrajinska nacionalna vlada (1941)|UHVR (1944–1950)}} | branch = {{ubl|Poljska armada (1928–1929)|[[Karpatska seč]] (1938–1939)|[[Bataljon Slavček]] (1941)|Strelski bataljon 201 (1941–1942)|[[Ukrajinska uporniška vojska|UUV]] (1943–1950)}} | serviceyears = 1928–1950 | rank = General | unit = | commands = | battles = {{ubl|invazija na Karpato-Ukrajino|[[druga svetovna vojna]] |ukrajinski odpor proti Sovjetski zvezi}} | awards = {{ubl|Križ za zasluge v boju (posmrtno)|Križ za zasluge (posmrtno)|Heroj Ukrajine (posmrtno, leta 2011 preklicano)}} | relations = | laterwork = }} '''Roman Osipovič Šuhevič''' (ukr. Роман Шухевич; 30. junij 1907, Lvov – 5. marec 1950, Bilohoršča pri Lvovu), znan tudi pod psevdonimom Taras Čuprinka, je bil ukrajinski politični in vojaški voditelj, eden ključnih predstavnikov ukrajinskega nacionalnoosvobodilnega gibanja v 20. stoletju. Med letoma 1943 in 1950 je bil vrhovni poveljnik [[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske vstajniške armade (UPA)]] ter član in vodilni funkcionar podtalnih struktur [[Organizacije ukrajinskih nacionalistov (OUN)]] in pozneje od leta 1944 je deloval tudi v okviru [[Ukrajinskega vrhovnega osvobodilnega sveta (UHVR).]]<ref>Державний архів Львівської області (далі — ДАЛО). — Ф. 27 (Львівська політехніка). — Оп. 5. — Спр. 18001 (Особова справа студента Львівської політехніки Романа Шухевича). — Арк. 3.</ref> == Zgodnje življenje, izobrazba in civilno delovanje == Šuhevič se je rodil v družini galicijske inteligence, povezane z ukrajinskim narodnim gibanjem. Šolal se je v [[Lvov|Lvovu]], nato pa študiral na Lvovski politehniki, kjer je leta 1934 diplomiral iz inženirstva. Že kot mladenič je bil vključen v ukrajinsko [[skavtsko organizacijo Plast]], kar je pomembno zaznamovalo njegovo oblikovanje in družbeno mrežo. === Študiranje v gimnaziji === Roman Šuhevič je bil v gimnaziji odličen učenec; njegova letna spričevala med letoma 1921 in 1924 vsebujejo predvsem odlične ocene pri glavnih predmetih (»zelo dobro«). V mladosti se je ukvarjal s številnimi športi (tek, plavanje, ekipni športi) in sodeloval v skavtskih dejavnostih. V virih je poudarjeno tudi njegovo glasbeno zanimanje: v 30. letih je študiral klavir pri glasbenem inštitutu [[M. Lisjenka]] v Lvovu; opisani so tudi nastopi, povezani z lvovsko opero.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.istpravda.com.ua/articles/2013/03/5/115969/|title=Юрій Шухевич: "Чому мій батько мав капітулювати?"|date=27 septembra 2020|accessdate=4 januar 2026|website=Історична правда}}</ref> === Družina in represija sovjetskih oblasti === Šuhevič se je poročil z [[Natalijo Berezinsk]](o); imela sta sina Jurija (rojen 1933) in hčer Marijo (rojena 1940). Po drugi svetovni vojni so bili člani njegove širše družine izpostavljeni represiji sovjetskih varnostnih organov: oče Iosyp je bil deportiran v [[Kemerovska oblast|Kemerovsko oblast]], kjer je leta 1948 umrl; mati Ievhenija je bila deportirana v [[Kazahstan]], kjer je umrla leta 1956. Njegovega brata Jurija (inženirja) je junija 1941 v lvovski t. i. »Lontski« zaporniški lokaciji umoril [[NKVD]]. Njegova sestra Natalija je bila leta 1940 aretirana in obsojena na prisilno delo ter izgnanstvo, žena pa je bila aretirana leta 1945; otroka so sovjetske oblasti ločile od matere in ju namestile v sirotišnici, sin Jurij pa je pozneje prestal dolgotrajno zaporno kazen v taboriščih.<ref>Арсенич П. Рід Шухевичів. — Івано-Франківськ: Нова зоря, 2005. </ref> === Politično delovanje in druga svetovna vojna === Šuhevič je deloval v strukturah OUN in v predvojnih letih sodeloval v podtalnih aktivnostih, zaradi katerih je bil tudi zaprt. Med nemško-sovjetsko vojno (1941–1945) je bil povezan z [[ukrajinskimi nacionalističnimi vojaškimi formacijami (DUN)]] in z obdobjem ukrajinskih enot, ki so sprva računale na možnost oblikovanja ukrajinskih oboroženih struktur v razmerah vojne. V zborniku je navedeno, da se je po razpustitvah in premestitvah enot del pripadnikov znašel v obrambnem bataljonu št. 201, kjer so po letu služenja mnogi (tudi Šuhevič) zavrnili nadaljnjo službo; ob vrnitvi v Lvov se je izognil aretaciji in prešel v ilegalo. V isti literaturi je omenjeno tudi njegovo sodelovanje pri strukturah, povezanih z razglasitvijo [[ukrajinskega državnega upravljanja]] v Lvovu poleti 1941 in njegovo imenovanje v okviru vojaškega resorja.<ref>''Кук В''. Генерал-хорунжий Роман Шухевич. Головний командир УПА. — Львів, 2005 . — С. 69.</ref> === Vrhovni poveljnik UPA in UHVR === Avgusta 1943 je bil imenovan za vodilnega funkcionarja OUN in vrhovnega poveljnika UPA. V tem obdobju je UPA vodila oborožen odpor proti sovjetskim varnostno-vojaškim strukturam ter (v različnih obdobjih in območjih) tudi proti nemškim okupacijskim organom. V zborniku je posebej poudarjeno, da so programske resolucije nacionalističnega gibanja v času njegovega vodstva vključevale nasprotovanje totalitarnim sistemom in deklarativno usmeritev k demokratičnemu državnemu redu ter pravici narodov do samoodločbe; istočasno je bil povezan z vodstvom UHVR, ki je deloval kot podtalni politični okvir osvobodilnega gibanja.<ref>Шухевич Степан. Моє життя (Уривки із споминів про Романа Шухевича) // Літопис Української Повстанської Армії. Том 45. Генерал Роман Шухевич — Тарас Чупринка. Головний Командир УПА — Торонто — Львів, 2007. — С. 54.</ref> === Smrt (Bilohoršča, 5. marec 1950) === Šuhevič je umrl 5. marca 1950 v vasi '''[[Bilohoršča]]''' pri [[Lvovska oblast|Lvovu]] med operacijo sovjetskih varnostnih sil. V dokumentarno-analitičnih opisih dogodkov (na osnovi poročil in pričevanj, objavljenih v ukrajinski javnosti) se navaja, da je bil v noči na 5. marec pripravljen operativni načrt za zajetje ali likvidacijo (“Vovk” je bilo eno od kodnih imen), vzpostavljen je bil operativni štab in angažirane so bile večje sile za blokado območja. Opisan je tudi spopad v hiši, kjer se je skrival; v enem od poročil je navedeno, da je bil med streljanjem ubit major O. Revenko, nato pa je bil Šuhevič v nadaljevanju spopada ubit. Različne rekonstrukcije dogodka v literaturi omenjajo več možnih podrobnosti (vključno z možnostjo, da je bil smrtno ranjen in/ali da je poskušal preprečiti ujetje).<ref>{{Navedi splet|url=https://zn.ua/ukr/SOCIUM/roman_shuhevich_taemnitsya_zagibeli.html|title=Роман Шухевич: таємниця загибелі|date=15 februar 2002|accessdate=2 februar 2026|publisher=ZN,UA|last=Вєдєнєєв Шаповал|first=Дмитро Юрій|website=}}</ref> === Spomin === V dokumentih in spominih, zbranih v Litopys UPA, je Šuhevyč predstavljen kot organizator oboroženega odpora in voditelj, ki je poudarjal cilj ukrajinske državne neodvisnosti, pomen lastnih sil ter vojaško usposabljanje kadrov. V neodvisni Ukrajini je Šuhevyč pogosto predstavljen kot simbol boja za državnost, njegovo ime pa se pojavlja v poimenovanjih ulic, spomenikih in muzejskih pobudah. Hkrati del zgodovinopisja razpravlja o njegovi vlogi v vojnem obdobju, zlasti v zvezi z delovanjem ukrajinskih nacionalističnih struktur v letih 1941–1942 in širšim kontekstom nasilja v okupirani Vzhodni Evropi.<ref name="Rudling2016">Per Anders Rudling, »The Cult of Roman Shukhevych in Ukraine: Myth Making with Complications«, ''Fascism'' 5(1), 2016 (odprti PDF): https://lucris.lub.lu.se/ws/files/17219693/22116257_005_01_S003_text.pdf</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šuhevič, Roman}} [[Kategorija:Ukrajinski politiki]] [[Kategorija:Ukrajinski generali]] [[Kategorija:Ukrajinski vojni zločinci]] [[Kategorija:Kvizlingi]] [[Kategorija:Politiki, ki so storili samomor]] [[Kategorija:Vojaške osebnosti, ki so storile samomor]] mxhloikr9qeabws98c7i38krj24r4fi 0 597442 6676702 6625049 2026-05-16T21:29:58Z ~2026-13659-49 255600 6676702 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji | name = Cesena | image_skyline = Cesena - Comune di Cesena - Centro Storico (2) - 2023-09-21 22-59-57 001.jpg | imagesize = | image_caption = Zgodovinsko mestno jedro Cesene | image_flag = Flag of Cesena.svg | image_shield = Cesena-Stemma (Ufficiale).svg | shield_size = 70px | image_map = | mapsize = 150px | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 44 |latm = 8 |lats = 11 |latNS = N | longd = 12 |longm = 14 |longs = 32 |longEW = E | coordinates_type = type:city(96000)_region:IT-45 | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = [[Slika:Regione-Emilia-Romagna-Stemma.svg|16px|link=]] [[Emilija - Romanja]] | province = [[Slika:Provincia di Forlì-Cesena-Stemma.svg|14px|link=]] [[Pokrajina Forlì - Cesena|Forlì - Cesena]] (FC) | frazioni = | mayor_party = | mayor = {{Wikidata|p6}} | area_footnotes = | area_total_km2 = 249,47 | population_footnotes = <ref>{{navedi splet |url=https://demo.istat.it/app/?l=it&a=2024&i=D7B |title=Bilancio demografico mensile anno 2024, Comune: Cesena |work=demo.istat.it |accessdate=2026-01-24}}</ref> | population_total = 95730 | population_as_of = 31. decembra 2024 | population_demonym = | elevation_footnotes = | elevation_m = 44 | istat = 040007 | postal_code = 47521, 47522 | area_code = 0547 | footnotes = }} '''Cesena''' (izg. [čezéna],<ref>{{navedi splet |url=https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4572722/cesena |title=Cesena |work=ePravopis |publisher=fran.si}}</ref> {{jezik-rgn|Čiṣéna}})<ref>{{navedi knjigo |author=Teresa Cappello |author2=Carlo Tagliavini |title=Dizionario degli etnici e dei toponimi italiani |place=Bologna |editor=Pàtron |year=1981 |page=150}}</ref> je [[italijanske občine|občina]] z malo manj kot 100.000 prebivaci v deželi [[Emilija - Romanja]] v [[Italija|Italiji]], eno izmed dveh glavnih mest [[Pokrajina Forlì - Cesena|pokrajine Forlì - Cesena]]. == Zemljepis == [[Slika:View of Cesena from the Abbey.jpg|sličica|levo|Pogled na Ceseno]] Cesena leži skoraj v središču zgodovinske pokrajine [[Romanja|Romanje]], med vznožjem [[Apenini|Apeninov]] in morjem, od katerega je oddaljena le 15 km. Območje občine, ki meri 249,5&nbsp;km², na severu meji na občine [[Cervia]] in [[Ravena]], na vzhodu na občine [[Cesenatico]], [[Gambettola]], [[Longiano]] in [[Montiano]], na jugu na občine [[Roncofreddo]], [[Mercato Saraceno]] in [[Sarsina]], na zahodu pa na občine [[Civitella di Romagna]], [[Meldola]] in [[Bertinoro]].{{sfn|Touring Club Italiano|2003|p=91}} Uradna nadmorska višina, ki ustreza točki, na kateri stoji občinska palača, je 44 metrov.<ref name="comuni-italiani.it">{{navedi splet |url=http://www.comuni-italiani.it/040/007/clima.html |title=Geografia del cesenate |website=comuni-italiani.it |accessdate=2009-09-14}}</ref> Povprečna nadmorska višina celotnega občinskega ozemlja je 97&nbsp;m:{{sfn|Conti|1980|p=17}} najnižja točka leži na 5 metrih in najvišja (Cavallo) na 480 metrih.<ref name="comuni-italiani.it"/> Severozahodni del občine predstavlja ravna [[Padska nižina]], v jugozahodnem delu pa se pričenjajo vzpenjati Toskansko-romanjolski Apenini. Glavni vodotok je reka [[Savio]]. Skozi Ceseno potekata železnica [[Bologna]]–[[Ancona]] in [[avtocesta A14, Italija|avtocesta A14]] Bologna–[[Taranto]]. == Zgodovina == [[Slika:Maschio e femmina della Rocca Malatestiana di Cesena.jpg|sličica|levo|»Moški« in »ženski« stolp trdnjave [[Rocca Malatestiana (Cesena)|Malatestiana]]]] Dolina reke Savio in okoliški hribi, kjer leži Cesena, so bili naseljeni že od [[neolitik]]a, kar dokazujejo najdbe v bližini bazilike »del Monte« in v bližnjem naselju Borello.{{sfn|Sozzi|1973|p=9}} Prvo naselje so najverjetneje ustanovili [[Umbri]] okoli 6. ali 5. stoletja pr. n. št.{{sfn|Sozzi|1973|p=10–11}} Skupaj s Forlìjem je Cesena središče naselitve [[Senoni|Senonov]], enega glavnih keltskih ljudstev [[Cisalpska Galija|Cisalpske Galije]]. S prihodom [[antični Rim|Rimljanov]] je zaselek dobil obliko vasi; propadel je skupaj z [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]].{{sfn|Sozzi|1973|p=29}} Po [[Goti]]h s [[Teoderik Veliki|Teoderikom]] na čelu so ga ponovno osvojili [[Bizantinci]] in sredi 6. stoletja je postala del [[Ravenski eksarhat|eksarhata]].{{sfn|Sozzi|1973|p=31}} Po pohodih [[Pipin Mali|Pipina Malega]] (8. stoletje) je Cesena postala del ozemlja pod papeško oblastjo, prvo jedro kasnejše [[Papeška država|Papeške države]].{{sfn|Sozzi|1973|p=44-45}} V 13. stoletju je mesto nihalo med občinsko svobodo in podrejenostjo Cerkvi ali lokalni gospodi. Leta 1333 je Cesena postala gospostvo družine Ordelaffi iz [[Forlì]]ja,{{sfn|Sozzi|1973|p=93}} vendar je njihovo vladavino leta 1357 prekinil poseg [[apostolski legat|papeškega legata]] kardinala [[Gil Álvarez Carrillo de Albornoz|Albornoza]], ki je uspel podrediti mesto kljub silovitemu odporu [[Cia Ordelaffi|Cie degli Ubaldini]].{{sfn|Sozzi|1973|p=98-100}} Februarja 1377 je bila Cesena vpletena v vojno [[Firence|Florentinske republike]] proti Papeški državi.{{sfn|Sozzi|1973|p=102}} Kardinal Robert Ženevski (kasnejši [[protipapež Klemen VII.]]) je, da Cesena ne bi prišla v roke Florentincev, v mestu sprožil nasilen [[pokol v Ceseni|pokol]]: izvedle so ga [[Bretonci|bretonske]] milice plačancev pod vodstvom Angleža [[John Hawkwood|Johna Hawkwooda]], ki so mesto porušili do tal{{sfn|Sozzi|1973|p=102-103}} in pokončali prek 5000 prebivalcev.<ref>{{navedi knjigo |last=Mallett|first=Michael|title=Signori e mercenari - La guerra nell'Italia del Rinascimento|year=2006|editor=Il Mulino |location=Bologna |pp=47–48 |ISBN=88-15-11407-6}}</ref> Pod rodbino [[Malatesta]] je mesto ponovno zacvetelo, o čemer pričajo pomembni spomeniki, kot sta trdnjava [[Rocca Malatestiana]], ki jo je dal zgraditi [[Galeotto I. Malatesta|Galeotto]],{{sfn|Sozzi|1973|p=109}} in [[Biblioteca Malatestiana|malatestinska knjižnica]] mecena [[Domenico Malatesta|Domenica Malateste Novella]].{{sfn|Sozzi|1973|p=120}} Za kratek čas, okoli leta 1500, je Cesena pod vladavino [[Cesare Borgia|Cesareja Borgie]] postala »prestolnica« vojvodine Romanje.{{sfn|Sozzi|1973|p=135}}, leta 1502 pa je v mesto prispel [[Leonardo da Vinci]], ki mu je Borgia zaupal nalogo, da izmeri in posodobi utrdbe osvojenih mest Romanje.{{sfn|Sozzi|1973|p=136}} Nato se je vrnilo pod oblast Papeške države, ki je trajala do [[združitev Italije|združitve Italije]].{{sfn|Sozzi|1973|p=139}} Leta 1775 je Giovan Angelo Braschi iz Cesene postal [[papež]] z imenom [[Pij VI.]], leta 1800 pa je papež postal še en Cesenčan, Barnaba Niccolò Maria Luigi Chiaramonti – [[Pij VII.]] Med [[napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] (1797-1814), med katerimi sta se Pij VI. in Pij VII. zaman poskušala upreti [[Napoleon Bonaparte|Napoleonu Bonaparteju]], je Cesena ostala brez številnih samostanov in cerkva ter univerze.{{sfn|Sozzi|loc=I moti del Risorgimento}} Januarja 1832 je bilo mesto izropano in 17 meščanov ubitih v pobojih v Ceseni in Forlìju, ki so jih izvedle papeške čete med zadnjim zatiranjem uporov v Romanji. Kasneje, pred združitvijo Italije in po njej, je mesto doživelo obdobje rasti in širitve.{{sfn|Sozzi|loc=I moti del Risorgimento}}{{sfn|Sozzi|loc=Le guerre dell'Indipendenza}} [[Slika:Bombardamento Cesena Seconda guerra mondiale.png|sličica|Cesena med bombardiranjem v drugi svetovni vojni]] V [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je v bližini Cesene potekala nemška [[Gotska linija]] in mesto je bilo večkrat bombardirano. Ker so se cesenski partizani odlikovali v [[Italijansko odporniško gibanje|odporu proti fašizmu in nacizmu]], je Cesena po vojni prejela srebrno medaljo za vojaško hrabrost.<ref name=Onorificenze>{{navedi splet|url=http://www.istitutonastroazzurro.it/comunedicesena.html|title=Ministero della Difesa, Roma 17 aprile 1975 n. 7069 d'ordine.|accessdate=2009-09-14}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V povojnem obdobju je mesto doživelo močan urbanistični razvoj, hkrati pa tudi znatno gospodarsko rast; postalo je mednarodno središče kmetijsko-živilskega sektorja, zlasti na področju raziskav in [[biotehnologija|biotehnologije]].<ref name="CambiBiotecnologie">{{navedi novice|author=Carlo Cambi|title=Le Terre del Carlino - Forlì Cesena: tra storia e mare|work=il Resto del Carlino|date=2010-05-26|page=11}}</ref>. Leta 1992 se je po izločitvi [[Rimini]]ja v [[pokrajina Rimini|novo pokrajino]] dotedanja pokrajina Forlì preimenovala v pokrajino Forlì - Cesena, kar je odražalo skoraj enako pomembnost Cesene kot glavnega mesta Forlì.<ref name=CambiBiotecnologie/> Od 29. januarja 2024 sta obe, Forlì in Cesena, uradno glavni mesti pokrajine.<ref>{{navedi splet |url=https://www.normattiva.it/uri-res/N2Ls?urn:nir:stato:decreto.legge:2024-01-29;7~art3!vig= |title=Decreto-legge 29 gennaio 2024, n. 7, articolo 3}}, in materia di ''"Disposizioni urgenti per le consultazioni elettorali dell'anno 2024 e in materia di revisione delle anagrafi della popolazione residente e di determinazione della popolazione legale."''</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |last=Conti |first=Giordano |title=Per una lettura operante della città. L'esempio di Cesena |year=1980 |editor= |location=Firence}} * {{navedi knjigo |last=Sozzi |first=Sigfrido |title=Breve storia della città di Cesena |year=1973 |editor=Circolo culturale "Rodolfo Morandi" |location=Cesena}} * {{navedi knjigo |last=Touring Club Italiano |first= |title=La Provincia di Forlì-Cesena: Terra del Sole, Bertinoro, Longiano, Cesenatico |year=2003 |editor=Touring Editore |location=Milano |isbn=88-365-2908-9}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [https://www.comune.cesena.fc.it/ Uradno spletno mesto občine] [[Kategorija:Mesta v Emiliji - Romanji]] oask98xwckdcyeb0ljiqr6pr827ile8 4 599018 6676866 6676339 2026-05-17T07:08:56Z Sporti 5955 /* Sodelujoči in prispevki */ +1 6676866 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-05-11 18:21:18 CEST smo bili s 434 prispevki na '''desetem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen) * {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]] * {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Andre Geim]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Črna gora}} ''[[Oncopodura jugoslavica]]'' | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]] * {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]] * {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]] * [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]'' * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}[[Terezijanski urbar]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]] * {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]] * {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]] * {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen) * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vitebska kneževina]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Smolenska kneževina]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bitka pri Aheloju]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lapčani]] * {{ikonazastave|Tatarstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Astronomski observatorij Univerze v Kazanu]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Tanbali]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Elizabeta Češka]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Petar I. Petrović Njegoš]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Murus Dacius]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Kuldīga]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] (razširjen) * {{ikonazastave|Estonija}} [[Stari observatorij Univerze v Tartuju]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Gaziz Salihovič Almuhametov]] * {{ikonazastave|Moldavija}}{{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Besarabska gubernija]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Zemstvo]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]] * {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]] * {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]'' * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno) * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtoceste na Madžarskem]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtocesta M70, Madžarska]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Glavna cesta 42, Madžarska]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Romunija}} [[DN1]] * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E75]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]] *{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dirka po Kosovu]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Po poteh kralja Nikole]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Dirka po Vojvodini]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Estoniji]] *{{Ikona zastave|Latvija}}{{Ikona zastave|Litva}}{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Baltiku]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Dirka po Azerbajdžanu]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sekleriji]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sibiuju]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Rodosu]] *{{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2027]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrijska književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}} [[Qeleshe]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] *[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]] *{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]] * {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]] * {{ikona zastave|POL}} [[Poljsko matematično društvo]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Delta (revija)|Delta]]'' | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] * {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]] * {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Biljana Vilimon]] | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|ModriDirkac}} | * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zavratnica]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Suzana Matić]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''24 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |- |13. | ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|TadejM}} |- |14. | ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Rude}} |- |15. | ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Octopus}} |- |16. | ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |17. | ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|princ Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |18. | ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |19. | ... je [[švedska]] vojska v 17. stoletju zasedla in izropala prostore '''[[Univerza Palackega v Olomucu|Univerze Palackega v Olomucu]]''' na [[Češka|Češkem]] <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|XJaM}} |- |20. | ... je [[Versajska mirovna pogodba|Versajska pogodba]] preprečila združitev '''[[Republika Nemška Avstrija|Republike Nemške Avstrije]]''' z [[Nemčija|Nemčijo]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |21. | ... je bilo območje delovanja '''[[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]]''' omejeno na zahod današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in vzhodni del sosednje [[Slovaška|Slovaške]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|Octopus}} |- |22. | ... zaliv '''[[Zavratnica]]''' <small>(na sliki)</small> spominja na [[fjord]], a je v resnici [[Morska transgresija|potopljen]] ostanek izliva gorskega potoka ob vznožju [[Velebit]]a? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|ModriDirkac}} |- |23. | ... je [[Gregor Gazvoda]] najuspešnejši kolesar v zgodovini '''[[Dirka po Vojvodini|dirke po Vojvodini]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Sporti}} |- |24. | ... se [[starogrška komedija]] začne z obdobjem '''[[Stara komedija|stare komedije]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] top7wyluayy00ehu12m0asruillqiw3 118 599323 6676447 6676308 2026-05-16T12:13:07Z Predrag Šainović 255641 6676447 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | name = Predrag Šainović | birth_date = 1979 | birth_place = Beograd, Srbija | occupation = urolog | nationality = srbska - slovenska | alma_mater = Medicinska fakulteta, Univerza v Beogradu | employer = Univerzitetni klinični center Maribor }} '''Predrag Šainović''' (rojen 1979 v Beogradu, Srbija) je zdravnik specialist urologije, ki deluje v Sloveniji.<ref>Predrag Šainović – urolog in hirurg, intervju (Fusnota podkast 42). https://podcast.rs/predrag-sainovic-urolog-i-hirurg-automobilista-fusnota-podkast-42/</ref><ref>Dr Šainović je čuveni urolog, članek v Kurir. https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4083194/dr-sainovic-je-cuveni-urolog-ali-i-sampion-u-gt-trkama-i-najuspesniji-srpski-automobilista-2022/</ref><ref>Seznam osebja – Oddelka za urologijo, UKC Maribor. https://www.ukc-mb.si/oddelki-sluzbe-enote/klinika-za-kirurgijo/oddelek-za-urologijo/osebje/</ref> Medicino je študiral na Medicinski fakulteti Univerze v Beogradu, kjer je zaključil študij medicine.<ref>Predrag Šainović – urolog in hirurg, intervju (Fusnota podkast 42). https://podcast.rs/predrag-sainovic-urolog-i-hirurg-automobilista-fusnota-podkast-42/</ref> Po zaključku študija je svojo poklicno pot nadaljeval v Sloveniji. Od leta 2009 je zaposlen na Oddelku za urologijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, kjer je opravil tudi specializacijo iz urologije, ki jo je zaključil leta 2016.<ref>Seznam osebja – Oddelka za urologijo, UKC Maribor. https://www.ukc-mb.si/oddelki-sluzbe-enote/klinika-za-kirurgijo/oddelek-za-urologijo/osebje/</ref> V okviru strokovnega dela se ukvarja z diagnostiko in zdravljenjem uroloških bolezni ter izvaja endourološke in rekonstruktivne kirurške posege.<ref>Dr Šainović je čuveni urolog, članek v Kurir. https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4083194/dr-sainovic-je-cuveni-urolog-ali-i-sampion-u-gt-trkama-i-najuspesniji-srpski-automobilista-2022/</ref> <references /> 5s6d6hktnt68v0hrmshko29f8otaeol 0 599324 6676873 6651595 2026-05-17T07:45:01Z Hladnikm 6240 lit 6676873 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Spomenik |monument_name = Grobišče talcev v parku, Begunje |image = File:Begunje, graveyard of hostages.jpg |caption = |location = V parku gradu Kacenštajn, Begunje |designer = [[Edvard Ravnikar]] |type = 25 skupinskih grobov z nagrobniki, kipa talke in talca |material = kamen, kip talca je iz brona |length = |width = |height = |begin = 1950 |complete = 1953 |open = |dedicated_to = 473 ustreljenim ali obešenim talcem |map_image = |map_text = |map_width = |relief = |latd = |latm = |lats = |latNS = |longd = |longm = |longs = |longEW = |lat = |long = | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Radovljica - Grobnica borcev NOB | rkd_tip = spomenik državnega pomena | razglasitev_rkd_tip = 1999 | refšt = 9370 | arhitekt = Edvard Ravnikar, kipar Boris Kalin | lokacija = | občina = Radovljica <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Grobišče talcev v parku [[Grad Kacenštajn|Gradu Kacenštajn]] v Begunjah''' na [[Gorenjska|Gorenjskem]] je največje grobišče [[talec|talcev]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Sestavlja ga 25 skupinskih grobov z nagrobnimi kamnitimi kockami za vsakega od 471 pokopanih. Aprila 1941 je nacistična [[Nemčija]] zasedla Gorenjsko, da bi jo ponemčila in priključila [[Tretji rajh|Tretjemu rajhu]]. Maja so žensko kaznilnico v [[Grad Kacenštajn|graščini Kacenštajn (Katzenstein)]] v Begunjah preuredili v zbirno mesto za množični izgon prebivalstva, avgusta pa v [[gestapo]]vski zapor in mučilnico za politične zapornike Gorenjske in do pomladi 1942 tudi slovenske Koroške. Okupatorjevo nasilje je povzročilo oborožen [[slovenski partizani|partizanski]] odpor, graščinski vrt pa je postal množično grobišče talcev, ki so jih ustrelili (nekatere tudi obesili) v dolini Drage, v kaznilnici, v parku ali drugod po Sloveniji. V zaporniških knjigah je vpisano 11.477 zapornikov (nekateri so bili zaprti večkrat), od katerih so 8500 obtožili delovanja proti okupatorju. 1931 je bilo ujetih partizanov, 2280 žensk in 405 otrok. Zapirali so cele družine, npr. devet Dacarjevih s Črnivca. Skoraj petina zapornikov je bila mlajša od dvajsetih let. V prostore, kjer je bilo nekoč po 300 obsojenk, so nagnetli tudi po 800 ljudi. Mnogi so ležali na tleh na slami, ogrevanja ni bilo, hrana je bila pičla. Bile so bolezni, zaredile so se bolhe in uši, slabe higienske razmere so še posebno prizadele ženske. Najhuje je bilo v desetih celicah, ki so jim zaporniki rekli bunkerji, danes pa je v njih muzej. Da bi izsilili priznanja, so ječarji zapornike mučili, tudi otroke, nosečnice in ranjence, nekatere do smrti. V begunjskih zaporih je bilo toliko hudega, da mnogi o tem niso zmogli govoriti. Sedem jih je umrlo še pred streljanjem, trije so umrli za posledicami mučenja ali ran, šest se jih je rešilo trpljenja s samomorom. Zaporniki so bili vsaj 20 narodnosti. Večina je bila iz Gorenjske, več kot 1900 iz Ljubljane, 225 iz Koroške oziroma Avstrije ter okoli 160 iz Štajerske. Vseh niti niso vpisali, zato tudi ni natančne številke o pomorjenih. V druge zapore in taborišča so odpeljali okoli 5200 ljudi, od teh več kot 2500 v koncentracijska taborišča [[Koncentracijsko taborišče Mauthausen|Mauthausen]], [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachau]], [[Koncentracijsko taborišče Ravensbrück|Ravensbrück]], [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]]. Okupator se je za partizanske napade maščeval s streljanjem in obešanjem talcev. Umorili so 849 begunjskih zapornikov, zadnja dva 17. aprila 1945. Talce so spočetka streljali v bližnji dolini Drage, po maju 1942 na mestih partizanskih akcij in 49 v Mauthausnu. Včasih so hkrati usmrtili tudi bližnje prebivalce, ne da bi preverjali njihovo zvezo s partizani. Pobite so po navadi pripeljali nazaj v Begunje in jih pokopali v graščinskem sadovnjaku. Delo grobarjev so opravili sojetniki. V 25 skupnih grobov so pokopali 462 talcev in devet partizanov, ki so padli pod [[Planina Lipanca|planino Lipanco na Pokljuki]]. Za štiri pokopane ni imen. Ob bratu Jožetu je bil med talci tudi petnajstletni Alojzij Šiška iz Stražišča, bili so šestnajstletniki in sedemnajstletniki, štirje bratje Ambrožič s Hrušice, s Pristave pri Tržiču pa oče in trije sinovi Purgar. Mučenja in smrti je bilo konec 4. maja 1945, ko so partizani Kokrškega odreda osvobodili kaznilnico z okoli 600 jetniki. Po vojni so bila grobna polja zamejena z rečnimi belimi kamni. Svojci so na nekatere grobove postavljali križe in nagrobne plošče, drugi pa so samevali. V letih 1950–1953 so grobišče po načrtu arhitekta [[Edvard Ravnikar|Edvarda Ravnikarja]], ki je bil zaradi dela za [[OF|Osvobodilno fronto]] v več italijanskih zaporih, uredili kot spominski park. Tu sta tudi kip talke iz kamna in kip talca iz brona kiparja [[Boris Kalin|Borisa Kalina]]. Kompleks gradu, parka, grobišča in kaznilnice (muzeja) je leta 2023 prizadela poplava, v letu 2025 pa ga je Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije obnovilo ob sodelovanju Občine Radovljica in Zavoda za varstvo kulturne dediščine v Kranju. ==Viri== * Ivan Križnar: ''Jeseniško okrožje med nacistično okupacijo in NOB''. Jesenice, Ljubljana, 2000. * Alojz Kos (ur.): ''[https://znaci.org/00003/1055.pdf Po poti spominov: Spominska znamenja NOB in socialistične revolucije v občini Radovljica]]. Radovljiški zbornik'', 1990. * Janez Gerčar: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1031 ''Begunje, priča narodovega trpljenja''.] Begunje, 1969 * Stane Šinkovec: ''Begunje: Nemška okupacija 1941–1945''. Kranj: Pokrajinski odbor OF za Gorenjsko, 1995. * ''Pregled vojnih grobišč v občini Radovljica''. MORS, 2000. [https://slov.si/doc/vojna_grobisca_radovljica2.pdf pdf] * [https://www.sistory.si/ww2/ Zbirka žrtev druge svetovne vojne Sistory.] * [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=46.37831377616328&lng=14.20100815876551&layers=&layer=partisanmemorial&id=367 Grobišče v parku gradu Kacenštajn, Begunje na Gorenjskem.] Partizanstvo.si * [[:v:Pokopani na grobišču talcev v Begunjah|Pokopani na grobišču talcev v Begunjah]]. Wikiverza. * Vlasta Felc in Miran Hladnik: [https://slov.si/mh/infotabla_grobisce_begunje.pdf Infotabla na grobišču talcev v Begunjah] == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[Draga, Begunje na Gorenjskem#Grobišče talcev]] * [[:c:Category:Monuments to the Slovene Partisans in Municipality of Radovljica|Slike partizanskih spomenikov v Občini Radovljica]] * [[Partizanski spomenik]] [[Kategorija:Spomeniki v Begunjah na Gorenjskem]] [[Kategorija:Dela Edvarda Ravnikarja]] [[Kategorija:Dela leta 1953]] [[Kategorija:Registrirana nepremična kulturna dediščina Občine Radovljica]] [[Kategorija:Radovljica]] [[Kategorija:Grobišča NOB|Begunje]] [[Kategorija: Partizanski spomeniki v Sloveniji]] o08fgkzzlfrzz9s87v25kpfipg3kyfw 0 599740 6676458 6652974 2026-05-16T12:39:54Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676458 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | image = Barrandovstudio mainbuilding.jpg | founded = [[1931]] | owner = Moravia Steel | website = [http://www.barrandov.cz www.barrandov.cz] | native_name = Barrandov Studio a.s. | former_name = ''A-B''<br>''Prag-Film''<br>''Filmové studio Barrandov''<br>''AB Barrandov'' | type = delniška družba }} '''Studio Barrandov''' (češko ''Barrandov Studio a.s.'') je kompleks filmskih studiev v [[Praga|Praški]] četrti Barrandov. Je med največjimi filmskimi studii v Evropi. Zaradi dolge tradicije in številnih tam posnetih hollywoodskih filmih (npr. [[Casino Royale (2006)|Casino Royale]], [[Zgodbe iz Narnije: Lev, čarovnica in omara]], [[Mission: Impossible]]) je znan kot »srednjeevropski Hollywood«.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/podkino/ceski-film-znan-kot-srednjeevropski-hollywood/546108|title=Češki film, znan kot srednjeevropski Hollywood|date=18. december 2020|accessdate=2026-03-21|website=RTV SLO|last=Novak|first=Ivana}}</ref> == Zgodovina == === Začetki (1931-1940) === Studio je nastal na pobudo [[Miloš Havel|Miloša Havla]], češkega filmskega producenta in enega od pionirjev češkega zvočnega filma. Leta 1921 je ustanovil filmski studio ''A-B'', ki je imel prostore v Praški četrti Vinohrady. Zaradi potreb zvočnega filma so se pojavile potrebe po novih prostorih. Njegov brat, gradbeni podjetnik Vaclav Maria Havel (oče prvega predsednika samostojne Češke [[Václav Havel|Vaclava Havla]]) je načrtoval stanovanjsko sosesko na takratnem obrobju Prage, ki je ime dobilo po francoskem paleontologu [[Joachim Barrande|Joachimu Barrandu]], ki je na tem območju v 19. stoletju raziskoval fosile. Miloš Havel je bratu predlagal, da zgradi tudi filmski studio. Gradnja studia se je začela leta 1931 in zaključila 1933. Istega leta so snemali svoj prvi film, ''Umor v Ostrovni ulici'' (češko ''Vražda v Ostrovní ulici'').<ref>{{Navedi splet|url=https://www.filmovyprehled.cz/en/film/395594/murder-on-ostrovni-street|title=Murder on Ostrovní Street (1933)|accessdate=2026-03-22|website=filmovyprehled.cz|archive-date=2025-09-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20250915034936/https://www.filmovyprehled.cz/en/film/395594/murder-on-ostrovni-street|url-status=dead}}</ref> Število posnetih filmov je hitro naraščalo. ''A-B'' je imel tristo zaposlenih, posneli so do 80 filmov na leto in pritegnili pozornost tujih producentov.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Oxford Companion to Film|url=https://archive.org/details/oxfordcompaniont00bawd|last=Bawden|first=Liz-Anne|publisher=Oxford University Press|year=1976}}</ref> === Med drugo svetovno vojno (1940-1945) === Leta 1940 so nacisti prisilili Havla, da proda svoj delež v ''A-B'' in ga leto kasneje preimenovali v ''Prag-Film''. Havel je studio še naprej vodil in ščitil zaposlene pred prisilnim delom.<ref>{{Navedi knjigo|title=Newsreels in Nazi‐occupied Czechoslovakia: Karel Peceny and his newsreel company Aktualita|last=Margry|first=Karel|publisher=Historical Journal of Film, Radio and Television|year=2007}}</ref> Nacisti so se zavedali [[Propaganda v nacistični Nemčiji|propagandne moči filmskega medija]], zato so studijske objekte dodatno razširili. V studiu so poleg nemških še naprej snemali tudi češke filme, le da so se slednji izogibali aktualnim in zgodovinskim temam. === Po vojni in češki novi val (1945-1991) === Leta 1945 so studio [[Nacionalizacija|nacionalizirali]] pod okriljem organizacije ''Československý státní film''<ref>{{Navedi splet|url=https://aleph.nkp.cz/F/?func=direct&doc_number=001258208&local_base=AUT|title=AUT - Full View of Record: Filmové studio Barrandov (firma)|accessdate=2026-03-24|website=aleph.nkp.cz|publisher=Češka narodna knjižnica}}</ref> (češki državni film). Milošu Havlu so sodili kot [[Kolaboracija|kolaborantu]], a so ga zaradi pomanjkanja dokazov oprostili. Kljub temu so mu prepovedali delo na filmu.<ref>{{Navedi knjigo|title=Prague, Capital of the Twentieth Century: A Surrealist History|last=Sayer|first=Derek|publisher=Princeton University Press|year=2015|isbn=978-0691166315|pages=104-106}}</ref> Komunistična oblast je zapovedala uniformno ustvarjanje v okvirih socialnega realizma. Sodelovanje s tujimi filmskimi produkcijami je bilo omejeno skoraj izključno na [[Vzhodni blok]]. Leta 1957 je studio dobil uradno ime ''Filmové studio Barrandov''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.filmovyprehled.cz/cs/person/96664/filmove-studio-barrandov|title=Filmové studio Barrandov|accessdate=2026-03-24|website=Filmový přehled|archive-date=2026-04-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20260419090942/https://www.filmovyprehled.cz/cs/person/96664/filmove-studio-barrandov|url-status=dead}}</ref> (filmski studio Barrandov). [[Praška pomlad]] leta 1968 je v kinematografijo prinesla nov val ustvarjalnosti, t.i. ''češki novi val''. V studiu so snemali številni češki filmarji, med drugimi [[Věra Chytilová]], [[Jan Němec]], [[Jiří Menzel]], [[Miloš Forman]]. Ravno v času praške pomladi so snemali prvi hollywoodski na takratnem Češkoslovaškem, ''{{Medjezikovna povezava|The Bridge at Remagen|lt=Most pri Remagenu|en}}''. Zaradi sovjetske invazije je filmska ekipa snemanje prestavila v Nemčijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.yahoo.com/news/soviet-army-nearly-battled-us-filmmakers-prague-spring-042208143.html|title=Soviet army nearby 'battled’ US filmmakers in Prague Spring|date=2018-08-19|website=yahoo.com|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221102073213/https://www.yahoo.com/news/soviet-army-nearly-battled-us-filmmakers-prague-spring-042208143.html|archivedate=2022-11-02|language=en}}</ref> V 70. in 80. letih je studio produciral povprečno 70 filmov na leto, med drugim Formanov z osmimi [[Oskar (filmska nagrada)|oskarji]] nagrajen [[Amadeus (film)|''Amadeus'']]. === Privatizacija (1991-danes) === Do leta 1991 je država popolnoma subvencionirala češko filmsko produkcijo, tega leta pa je podporo ukinila. Leta 1992 je studio bil privatiziran. V nekaj letih po tem je studio vodilo nekaj različnih podjetij, leta 1996 ga je prevzela družba ''Moravia Steel''.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Barrandov Studios: A Central European Hollywood|publisher=Amsterdam University Press|year=2023|editor-last=Herzogenrath|editor-first=Bernd|isbn=9789048542017|doi=10.1017/9789048542017|page=19}}</ref> Studio ni bil pripravljen delovati na svobodnem trgu, leta 2000 je bil pred stečajem. Rešili so se z usmeritvijo na velike tuje produkcije. V letih 2003 do 2008 se je število tujih produkcij zmanjševalo, ker so bližnje države, kot so Madžarska, Romunija in Bolgarija, tujim produkcijam nudile finančne ugodnosti. Po letu 2008 je tudi Češka začela vzpostavljati subvencioniranje filmskih produkcij. Do leta 2015 je češka filmska industrija spet postala konkurenčna.<ref>{{Navedi splet|url=https://prazsky.denik.cz/podnikani/studia-na-barrandove-mela-loni-zisk-pred-zdanenim-43-milionu-korun-20170208.html|title=Studia na Barrandově měla loni zisk před zdaněním 43 milionů korun|date=2017-02-08|accessdate=2026-03-23|website=Pražský deník|language=cs|trans-title=Studio Barrandov lani s 43 milijoni kron dobička pred davki}}</ref> [[Pandemija covida-19]] leta 2020 je zmanjšala število tujih produkcij. S strogimi higienskimi ukrepi so snemanja že leta 2021 potekala skoraj v predpandemijskem obsegu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.irozhlas.cz/kultura/film/nataceni-v-cesku-netflix-amazon-statni-fond-kinematografie_2104291144_kro|title=Česko hlásí návrat zahraničních štábů ve velkém. Objemem natáčení se blíží k číslům z roku 2019|date=2021-04-29|accessdate=2026-03-23|website=Český rozhlas|language=cs|trans-title=Tuje ekipe se vračajo na Češko. Število snemanj je skoraj kot leta 2019.}}</ref> Tuje ekipe so se ob prihodu morale testirati za covid in ostati v karanteni do izida testov. Na snemanjih je nastal nov filmski poklic – »covid marshal« (covid nadzornik), ki nadzoruje, da se upoštevajo vsi higienski ukrepi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.novinky.cz/clanek/muzi-na-barrandove-stavi-dekorace-pro-svetove-velkofilmy-vyrobi-prakticky-cokoliv-40363228|title=Na Barrandově staví dekorace pro světové velkofilmy, vyrobí prakticky cokoliv|date=2021-06-15|accessdate=2026-03-23|website=Novinky.cz|language=cs|trans-title=Izdelovalec dekoracij za svetovne filme v studiu Barrandov}}</ref> [[Stavka ceha ameriških igralcev in scenaristov leta 2023]] je ustavila velike filmske projekte, ki so potekali na Češkem. Več tisoč delavcev v filmski industriji je ostalo brez dela.<ref>{{Navedi novice|title=Czech troubles with Hollywood|date=2023-09-14|last=Shame|first=Jan|newspaper=Reflex|issue=XXXIV/37|pages=32-37}}</ref> Število tujih produkcij je zmanjšalo tudi prenehanje celoletnega sprejemanja prijav za podporo, ker je sistem bil preobremenjen.<ref>{{Navedi splet|url=https://ct24.ceskatelevize.cz/clanek/kultura/upiry-ci-replikanty-v-cesku-toci-platformy-prumysl-ale-stoji-o-velkofilmy-352081|title=Upíry či replikanty v Česku točí platformy. Průmysl ale stojí i o velkofilmy|date=2024-08-16|accessdate=2026-03-23|website=Česká televize|language=cs}}</ref> == Objekti, oprema, storitve == [[Slika:BarrandovStudio permanentset backlot.jpg|sličica|Stalna scenska postavitev: srednjeveško mesto]] V kompleksu je 9 velikih in dva manjša studia, še dva sta v gradnji (dokončanje predvideno v letu 2026).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.barrandov.cz/atelier-barrandov|title=Barrandov Studios|accessdate=2026-03-25}}</ref> Ima dve stalni zunanji sceni: srednjeveško mesto in pariška ulica.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.barrandov.cz/pozemek|title=Backlot|accessdate=2026-03-25|website=Barrandov Studio}}</ref> Ima delavnice za izdelavo scen in dekoracij, zbirko čez 600.000 kostumov in rekvizitov ter sinhronizacijski studio.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.barrandov.cz/sluzby|title=Services|accessdate=2026-03-25|website=Barrandov Studio}}</ref> == Izbrane produkcije == * ''[[Strogo nadzorovani vlaki]]'' (1966) * ''[[Gori, gospodična]]'' (1967) * ''[[Yentl]]'' (1983) * ''[[Amadeus (film)|Amadeus]]'' (1984) * ''[[Kafka (film)]]'' (1991) * ''[[Mission: Impossible]]'' (1996) * ''[[Vitezova usoda]]'' (2001) * ''[[Snowpiercer]]'' (2013) == Sklici == {{Sklici|2}}{{normativna kontrola}} {{Škrbina-podjetje}} [[Kategorija:Ustanove v Pragi]] [[Kategorija:Podjetja Češke]] [[Kategorija:Filmska podjetja]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1931]] 4sj74b261x9kjgvank8qbendjj1cr8v 0 600307 6676840 6665059 2026-05-17T06:27:38Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676840 wikitext text/x-wiki '''Zgodovina Madžarske''' zajema zgodovino ozemlja današnje [[Madžarska|Republike Madžarske]] od najstarejših časov do danes. Zgodovina zato vključuje politično in družbeno zgodovino različnih držav, ki so obstajale znotraj današnjih madžarskih državnih meja, s posebnim poudarkom na času po priselitvi Madžarov v [[Panonska nižina|Panonsko nižino]] konec 9. stoletja in nastanku zgodovinske [[Ogrska|Ogrske]]. V osrednjem delu tega ozemlja je bila leta 1918 ustanovljena sodobna Madžarska.{{sfn|Рокаи|2002|p=7-183}}{{sfn|Ђере|2002|p=184-379}}{{sfn|Пал|2002|p=380-529}}{{sfn|Касаш|2002|p=530-616}} ==Prazgodovina== V [[antika|antičnem]] obdobju so na območju današnje Madžarske živela panonska, dačanska in druga plemena, ki so sčasoma prišla pod [[Rimsko cesarstvo|rimsko oblast]]. V naslednjem obdobju, v času [[preseljevanje ljudstev]], so se na ozemlju današnje Madžarske izmenjevala različna ljudstva: [[Goti]], [[Huni]], [[Langobardi]], [[Avari]], panonski [[Slovani]] in drugi. Konec 9. stoletja so se v Panonsko nižino priselili Madžari in ustanovili državo, znano kot Ogrska.{{sfn|Рокаи|2002|p=13-17}} ==Priseljevanje Madžarov v Panonsko nižino== [[Slika:Arrival of the Hungarians (Árpád Feszty).jpg|thumb|desno|250px|Arpad Festia (1984): ''Arpad prečka [[Karpati|Karpate]]'']] [[Madžari]] (Magyarok) so bili [[nomadi|nomadsko]] ljudstvo, čigar jezik je [[Ugrofinski jeziki|ugrofinskega]] izvora. Na današnje ozemlje so se priselili iz vzhodne Evrope. V antropološkem smislu so bili ti priseljenci iz 9. stoletja različnega porekla. V etnogenezi priseljencev iz Azije so bili pomemben turški in slovanski elementi. Mešanje različnih antropoloških tipov se je dogajalo med njihovim bivanjem v vzhodni Evropi<ref>[http://www.mult-kor.hu/cikk.php?id=16325 Múlt-kor történelmi portál - Hírek - Kevesen voltak a magyar honfoglalók] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250426230002/https://mult-kor.hu/cikk.php?id=16325 |date=2025-04-26 }}, Pridobljeno 8. aprila 2013</ref> in se nadaljevalo tudi po naselitvi v Panonski nižini. Njihova najstarejša znana domovina je bila v porečju [[Volga|Volge]], imenovanem [[Magna Hungaria]].<ref>{{Cite web |url=http://ebooks.adelaide.edu.au/h/hakluyt/voyages/carpini/complete.html#section1 |title=The long and wonderful voyage of Frier Iohn de Plano Carpini |access-date= 8. julija 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110811031617/http://ebooks.adelaide.edu.au/h/hakluyt/voyages/carpini/complete.html#section1 |archive-date=11. avgusta 2011 |url-status=dead}}</ref> Od 7. do 9. stoletja so Madžari živeli ob Donu, na ozemlju, imenovanem Etelkez (madžarsko Etelköz). Zaradi pogostih napadov drugih plemen so se Madžari razdelili v dve skupini: ena je odšla na zahod, druga pa na jug. Leta 895 je zahodna skupina prečkala [[Karpati|Karpate]] in se naselila na panonskih ravnicah. Južna skupina je ustanovila Kumagarijo, ki je obstajala do leta 1396. Med priseljevanjem, ki se je zgodilo v 9. stoletju pod vodstvom [[Árpád]]a, so Madžari ustanovili plemensko zvezo sedmih madžarskih in treh [[Hazari|hazarskih]] plemen. Vseh sedem madžarskih plemen je tvorilo jedro bodočega madžarskega naroda. Vsako pleme je imelo svojega vezirja, zato je v sodobni zgodovini to obdobje znano kot obdobje Sedmih vezirjev (madžarsko A hét vezér). Domneva se, da ime Ogri izvira iz turške besede 'onogur', ki pomeni 'deset puščic', kar bi ustrezalo številu združenih plemen med priseljevanjem. Madžari so se najprej leta 896 naselili v Erdeliji ([[Transilvanija]]), od koder so se razselili v druge dele Panonske nižine in današnje Madžarske. Po prihodu so se pomešali z že obstoječim lokalnim prebivalstvom. Preseljevanje je potekalo pod vodstvom Arpada, ki ga kasnejši pisni viri predstavljajo kot edinega in vrhovnega voditelja skupnosti plemen, ki so se preselila na ozemlje današnje Madžarske. Po Arpadu so se na oblasti izmenjevali različni plemenski voditelji. [[Géza Ogrski|Geza]] (vladal 971–997), knez iz hiše [[Árpádovci|Arpadovcev]], se je odločil, da se pridruži krščanski Evropi in ustvari Ogrsko po evropskem vzoru. Za svojega naslednika je imenoval sina Vajka. Vajk je pravzaprav pogansko ime bodočega kralja svetega [[Štefan I. Ogrski|Štefana]], ki je dokončal očetovo delo in Madžare pokristjanil. Leta 1000 je ustanovil državo in od papeža [[Papež Silvester II.|Silvestra II.]] s soglasjem cesarja [[Oton III.|Otona III.]] prejel zlato krono, okrašeno z dragulji. Januarja 1001 je bil priznan za prvega krščanskega kralja Ogrske. [[Slika:Hungary 1190.jpg|thumb|250px|Ogrsko ozemlje okoli leta 1190]] ==Srednjeveško kraljestvo (1000-1526)== [[Slika:Crown, Sword and Globus Cruciger of Hungary.jpg|thumb||250п|Krona svetega Štefana]] [[Slika:Diosgyori Var-Miskolc-Hungary-Europe.jpg|260px|thumb|Diósgyőrska trdnjava]] Madžari so se konec 10. stoletja spreobrnili v krščanstvo in leta 1000 ustanovili svojo državo. Prvi ogrski kralj je bil Vajk, kar pomeni 'junak', ki je kasneje prejel krščansko ime [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] (madžarsko I. István). Kronanje je bilo po nekaterih virih leta 1000, po drugih pa 1. januarja 1001. Do leta 1006 je Štefanu uspelo utrditi svojo oblast in odpraviti vse tekmece, ki so se bodisi upirali krščanstvu bodisi so se želeli povezati z [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]]. Ko je opravil s svojimi nasprotniki, je začel uvajati reforme in ustvarjati močno fevdalno državo zahodnega tipa. Njegova država se je že na samem začetku uspela upreti pritiskom nemških kraljev in nomadskih ljudstev z vzhoda. Del teh nomadov se je asimiliral med Madžare. V [[Transilvanija|Erdeliji]] in delih današnje [[Slovaška|Slovaške]] se je naselilo nekaj [[Nemci|Nemcev]]. Leta 1090 je ogrski kralj [[Ladislav I. Ogrski|Ladislav I.]] zasedel [[Slavonija|Slavonijo]], leta 1102 pa je kralj [[Koloman Ogrski|Koloman]] prevzel naziv kralja Hrvaške in Dalmacije. ===Plemstvo=== Po starih kronikah so se Madžari po preselitvi v Panonski nižino imeli za svobodne ljudi in so kot taki v novo ustanovljeni državi tvorili vladajoči plemiški razred s pripadajočimi privilegiji. Kasneje so enake privilegije dobili tudi Nemci in Poljaki. Postopoma je tudi v tem družbenem razredu prišlo do razslojevanja. Razvil se je tako imenovani srednji plemiški razred, ki ga niso sestavljali le Madžari, temveč tudi pripadniki drugih narodov ([[Čehi]], [[Slovaki]], [[Poljaki]], [[Nemci]], [[Srbi]], [[Sekeli]] in drugi), ki so se podredili novo ustanovljeni državi in jo priznali. Odstotek srednjega plemstva je bil v primerjavi z drugimi okoliškimi državami nenavadno visok in je dosegel številko 5-7 % celotnega prebivalstva. Podobno stanje je bilo samo na Poljskem, medtem ko je bilo v drugih državah srednjega plemstva samo 1-2 % prebivalstva.{{sfn|Rubicon|1994|p=4–5}} Biti ogrski plemič sprva ni pomenilo, da je oseba s plemiškim nazivom tudi bogata. Plemič je lahko bil tudi preprost kmet, ker je bil takrat pomemben samo naziv. Pravila so bila opisana v pisnem dokumentu, Zlati buli, v katerem so bile omejene pravice višjega sloja, vključno s samim kraljem. Zlata bula je bila izdana leta 1222. Vladarja so po tem dokumentu izbrali plemiči in mu niso prisegli zvestobe. Po tem pravilu oblasti ni predstavljal človek, temveč Sveta krona, ki so ji vsi služili. ===Tatarska invazija=== V madžarski zgodovini [[Mongoli|Mongole]] in [[Tatari|Tatare]] povezujejo okoliščine in narodna pripadnost. Madžarski zgodovinarji jih zato pogosto zamenjujejo.<ref>Tatárjárás: Монголска освајања. Pridobljeno 8. aprila 2013</ref> Ogrsko kraljestvo je bilo v letih 1241–1242 opustošeno med vdorom osvajalske mongolske vojske pod vodstvom [[Batu kan]]a. Invazija je trajala eno leto, potem pa so Mongoli na hitro odšli, tako kot so prišli. Za seboj so pustili pustošenje, požgane vasi in mesta. Veliko prebivalcev je bilo pobitih ali odpeljanih v suženjstvo. Da bi se obranil pred morebitno novo invazijo, je takratni ogrski kralj [[Béla IV. Ogrski|Bela IV.]] začel množično graditi obrambne gradove. Iz tistega časa sta trdnjavi v [[Trogir]]ju (madžarsko Trau) in [[Budim]]u. Zaradi nenehnih nemirov in premikanja Mongolov je imel Bela IV. takrat dve prestolnici: [[Esztergom]] in [[Székesfehérvár]]. ===Boji za oblast=== Leta 1301 je umrl [[Andrej III. Ogrski|Andrej III.]], zadnji vladar iz dinastije Arpadovcev. Začelo se je obdobje nemirov in bojev za oblast, ki je državo močno oslabilo. Takšno stanje je trajalo vse dokler ni oblasti prevzel kralj [[Karel I. Ogrski|Karel I.]] iz [[Anžujci|Anžujske dinastije]], ki je bil v krvnem sorodstvu z Arpadovci in rojen v [[Višegrad, Madžarska|Višegradu]] severno od [[Budimpešta|Budimpešte]]. Nasledil ga je njegov sin [[Ludvik I. Ogrski|Ludvik I. Anžujski]], ki je za prestolnico izbral Višegrad. V 15. stoletju je Ogrska veljala za eno najmočnejših vojaških sil v Evropi. V času vladavine kraljev [[Sigismund Luksemburški|Sigismunda Luksemburškega]] in [[Matija Korvin|Matije Korvina]] je Ogrska doživela svoj kulturni razcvet, ki se je kazal v gradnji renesančnih stavb v novi prestolnici [[Budim]]. Najbolj znana stavba iz tistega obdobja je Matijev dvorec s kraljevskim vrtom. Matijo Korvina so na prestolu nasledili [[Jagelonci]], natančneje [[Vladislav II. Ogrski|Vladislav II. Jagelo]]. Takrat je z jugovzhoda že grozila nova nevarnost – [[Osmansko cesarstvo]]. Celotno 16. stoletje so zaznamovali boji s Turki, kar je Ogrski prineslo nove poraze, slabitev državne moči ter izgubo ozemelj in neodvisnosti. V tem obdobju je Ogrsko kraljestvo kljub težavam uspelo ohraniti svojo konstitutivno neodvisnost s plemiško svobodo, privilegiranim prebivalstvom ([[Sekeli]], [[Sasi]], [[Alani]], [[Kumani]]) in svobodnimi kraljevimi mesti [[Budim]] (Buda), [[Košice]] (Kassa), [[Bratislava]] (Pozsony) in [[Cluj-Napoca]] (Kolozsvár). ==Zgodnji novi vek== [[Slika:C. 1699 Hungary (1526-1699).jpg|thumb|300px|Ogrska v letih 1526-1699 {{legenda|#956b00|''Avstrijska Ogska''}} {{legenda|#dde688|''Тurška Ogrska''}} {{legenda|#ffcf21|''Transilvanija''}} {{legenda|#6b8e2b|[[Kraljevina Ogrska (1526—1867)|Habsburška Ogrska]]}} {{legenda|#ffcf21|[[Osmanska Ogrska]]}} {{legenda|#956b00|''nikogaršnje ozemlje''}} {{legenda|#dde688|ogrsko ozemlje, pripojeno Osmanskemu cesarstvu}} {{legenda|#8aff71|„Universitas Siculorum“ (ozemlje Sekelijev)}} {{legenda|#yellow|„Universitas Saxorum“ (ozemlje Sasov)}}]] ===1526-1740=== V približno 150 letih boja proti Turkom so Madžari do leta 1556 izgubili velik del svojega ozemlja. Porazu v [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] leta 1526 je sledilo obdobje boja za prevlado med plemiči in vladajočo elito. Del plemstva se je postavil na stran [[Habsburžani|Habsburžanov]], drugi pa na stran Osmanov. Oboji so gledali samo na svoje koristi ali priložnost za napredovanje. Razdeljeno plemstvo je izbralo dva vladarja. Vzhodni del Ogrske se je odločil za [[Ivan Zapolja|Ivana Zapoljo]], medtem ko je zahodni del za svojega vladarja priznal [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I. Habsburškega]]. Boji za oblast in razdvojenost so privedli do državljanske vojne, ki so jo Turki izkoristili in leta 1541 osvojili Budim. Ogrska je bila zatem še dodatno razdeljena na tri dele: severni del (današnja [[Slovaška]]), zahodne čezdonavske regije ([[Gradiščanska]]) in severovzhodni del. Območja pod turško oblastjo je zapustila večina plemstva in prebivalstva. Številna manjša naselja so izginila. Na zasedenih ozemljih Turki niso posegali v vero podložnikov in med Madžari se je med [[Reformacija|reformacijo]] razširil [[kalvinizem]]. Hrvati so zaradi močnega vpliva [[frančiškani|frančiškanov]] ostali katoliki. Na Hrvaškem, v Slavoniji in kasneje tudi v [[Banat]]u je bila ustanovljena vojaška meja, ki je služila kot oblika zaščite pred nadaljnjimi turškimi vdori. Požun (Bratislava) je postal prestolnica Kraljevine Ogrske (1536—1784), kronsko mesto (1563—1830) in sedež kronskega sveta (1536—1848). [[Slika:Pragmatica Sanc.jpg|thumb|250px|Dokument, ki potrjuje [[Pragmatična sankcija|Pragmatično sankcijo]], sprejeto v Bratislavi 19. aprila 1713]] Med letoma 1604 in 1711 so se stalno dogajali upori ogrskega in hrvaškega plemstva proti habsburški oblasti, v osrednjem delu Ogrske pa se je kazalo tudi nezadovoljstvo s katolištvom. Najbolj znana upora sta bila tako imenovana [[zrinsko-frankopanska zarota]] leta 1671 in Rakocijev boj za neodvisnost, ki je bil leta 1711 krvavo zatrt. [[Ferenc Rákosi|Ferenc Rakoci]] je bil prisiljen pobegniti najprej na [[Poljska|Poljsko]], nato v [[Francija|Francijo]] in nazadnje v Osmansko cesarstvo, kjer je leta 1735 umrl. Da bi oslabila in preprečila nove upore, je habsburška vlada porušila številne obmejne trdnjave in gradbeni material prepustila prebivalstvu. Leta 1683 je izbruhnil nov konflikt med Avstrijo in Turčijo, tako imenovana [[velika turška vojna]], ki je trajala do leta 1699. Krščanske sile so v vojni najprej osvobodile Budim in nato še preostali del Ogrske, razen območja okoli mesta [[Temišvar]]. V tem obdobju sta bili Slavonija in [[Lika]] vrnjeni Hrvaški, [[Dalmacija]] pa [[Beneška republika|Beneški republiki]]. Vojna se je končala s sklenitvijo [[Karlovški mir|Karlovškega miru]] leta 1699, ki je potrdil nove meje. Leta 1718 je bilo celotno ozemlje Ogrske osvobojeno Turkov. ===1740-1780=== Z nastopom [[Marija Terezija|Marije Terezije]] na oblast leta 1740 se je Avstrija soočila z nevarnostjo nasledstvene vojne. Pruski kralj [[Friderik II. Veliki]] ni priznal Pragmatične sankcije iz leta 1713 in s tem niti vladavine Marije Terezije v Avstriji in drugih delih monarhije. Napadel je [[Šlezija|Šlezijo]] in s tem začel vojno za avstrijsko nasledstvo, ki je trajala do leta 1748. Poleg te vojne je bila Avstrija vpletena v več drugih vojn in konfliktov ([[sedemletna vojna]], [[bavarska nasledstvena vojna]]), ki so izčrpali notranje rezerve in moč države. Že v času [[Karel VI. Habsburški|Karla VI.]] in zatem v času Marije Terezije je bila Ogrska zaradi vojn in turškega opustošenja izredno gospodarsko izčrpana, zato se je število prebivalcev drastično zmanjšalo. Da bi zapolnili opustošena območja, so Habsburžani začeli ta območja naseljevati najprej z [[Nemci]] in nato še z drugimi ljudstvi. Število prebivalcev Ogrske se je v obdobju od leta 1720 do 1787 potrojilo, število Madžarov pa ni doseglo niti polovice celotnega prebivalstva. Sredi 18. stoletja je gospodarstvo Ogrske temeljilo na kmetijstvu, s čimer se je ukvarjalo 90 % prebivalstva. Plemstva ni preveč zanimala niti kakršna koli posodobitev kmetijstva niti uvajanje novih metod v živinoreji. Med letoma 1767 in 1848 je veliko kmetov zapustilo zemljiške posestnike in postalo svobodni delavci, vendar je bila industrija takrat še slabo razvita in kot taka ni ponujala dovolj dela za novo nastali delavski razred. ===1780—1848=== [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]], ki je bil pod močnim vplivom [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], je centraliziral oblast nad celotnim cesarstvom, sprejemal nove odloke in vladal [[Absolutizem|absolutistično]]. Zavrnil je kronanje za ogrskega kralja, da bi se izognil pravnim določbam, na katere bi moral priseči. Leta 1781 je izdal [[Tolerančni patent]], ki je protestantom in pravoslavcem podelil državljanske pravice, [[Judje|Judom]] pa pravico do bogoslužja. V vseh državah, ki jim je vladal, je namesto [[Latinščina|latinščine]] kot uradni jezik uvedel [[Nemščina|nemščino]]. Kmetom je dovolil svobodo gibanja, sklepanje zakonskih zvez in možnost učenja obrti. Ozemlje Kraljevine Ogrske, Hrvaške in Velike vojvodine Transilvanije je združil v eno upravno območje, imenovano [[Dežela krone sv. Štefana]]. Leta 1790 je hrvaški sabor sprejel sklep o prenosu vse oblasti na ogrski podkraljevi svet, s čimer je [[personalna unija]] prerasla v realno unijo. S tem dejanjem so se Hrvati, združeni z Madžari, želeli laže obraniti pred takrat napredujočo germanizacijo. V času [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] in odpora proti germanizaciji je na Ogrskem prišlo do političnega in kulturnega preporoda. Med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] se ogrski parlament ni sestal deset let, po njih pa se je leta 1820 začelo obdobje reform. Plemstvo se seveda ni hotelo odpovedati svojim privilegijem in ljudsko gibanje je doseglo le svoje nacionalne cilje, ne pa tudi socialnih in političnih. Kot uradni jezik je bila v Ogrski namesto nemščine uvedena [[madžarščina]], kar je negativno vplivalo na nemadžarske dele kraljestva in okrepilo slovaško in hrvaško narodno preporodno gibanje. V obdobju od leta 1836 do 1840 je bilo v Kraljevini Ogrski 36–37 % Madžarov, po popisu iz obdobja 1850–1851 pa 45,4 %. Po letu 1840 se je proces reform ustavil, [[Metternichov absolutizem]] pa je privedel do širjenja revolucionarnih idej. ===1848–1867=== [[Slika:12 pont.jpg|thumb||250px|Plakat z Dvanajstimi zahtevami iz leta 1848]] 15. marca 1848 so v [[Budim]]u in [[Pešta|Pešti]] izbruhnili množični protesti proti habsburški oblasti pod vodstvom madžarskih reformistov. Ob tej priložnosti je bil objavljen seznam dvanajstih zahtev, v katerih so zahtevali večjo državljansko in nacionalno svobodo ter večjo gospodarsko neodvisnost. Avstrija je sprva nameravala sprejeti predloge, ker se je soočala z uporom v sami Avstriji. Po zadušitvi upora v Avstriji so se Habsburžani obrnili k reševanju problemov v ogrskem delu cesarstva. Medtem so madžarski reformisti pod vodstvom [[Lajos Kossuth|Lajosa Kossutha]] in [[Lajos Batany|Lajosa Batanyja]] strmoglavili Habsburžane in razglasili republiko. Z nastopom oblasti Franca Jožefa se je začel boj proti madžarskim revolucionarjem. Osrednji cesarski vojski so se pridružili tudi predstavniki drugih narodov, zlasti tisti, ki niso želeli sprejeti madžarske oblasti: [[Hrvati]], [[Srbi]], [[Slovaki]], [[Romuni]] in [[Nemci]]. Vodja hrvaških sil, podrejenih Avstriji, je bil ban [[Josip Jelačić]], med srbskimi pa je še posebej izstopal [[Jovan Damjanić]], ki je poveljeval 3. madžarskemu korpusu. Madžarske revolucionarne sile ([[Honvédség]]) so sprva dosegale zmago za zmago in prisilile [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], da je poiskal pomoč pri nikomer drugem kot pri ruskem carju [[Nikolaj I. Ruski|Nikolaju]]. Ruske sile so napadle madžarske revolucionarje in pomagale Avstriji zatreti upor. Napad ogromne ruske vojske je avgusta 1849 prisilil ogrskega generala Arturja Görgeya, da se je predal. Avstrijski general Julius Freiherr von Haynau je za naslednjih nekaj mesecev postal vojaški upravitelj Ogrske. Po zatrtju revolucije je 6. oktobra 1849 je ukazal usmrtitev vseh trinajstih revolucionarnih voditeljev, vključno z ministrom Batanyjem. Lajosu Kossuthu je uspelo pravočasno pobegniti v tujino in se izogniti usmrtitvi. V naslednjih letih po revoluciji je bila Ogrska razdeljena na pet okrožij pod vojaško upravo. Za vrhovnega upravitelja je bil imenovan nadvojvoda Albert Habsburški. ==Ogrska v dvojni monarhiji== [[Slika:Hungary1850.png|thumb|250px|Vojaška okrožja leta 1850]] [[Slika:Kingdom of Hungary counties.svg| thumb|250px |Županije leta 1880]] [[Slika:Austria Hungary ethnic.svg|thumb|250px|{{legend|#99cc99|Madžari v Avstroogrski monarhiji leta 1911}}]] Da bi ohranil enotnost, se je Franc Jožef I. odločil preoblikovati celotno monarhijo in izvesti ustrezne reforme. Na zunanjepolitičnem področju je imel konflikte s Prusijo (bitka pri Hradcu Královém, bitka pri Visu in poraz v bitki pri Sadovi), na notranjepolitočnem pa upore, nejasne medetnične odnose, nezadovoljno plemstvo in še marsikaj drugega. V teh okoliščinah je ocenil, da se bo moral najprej pogoditi z Madžari, kar se je zgodilo leta 1867. Dunajski dvor na eni strani in Madžari pod vodstvom Ferenca Deáka na drugi so leta 1867 sklenili tako imenovani [[Avstro-Ogrski kompromis]], ki je ustvaril dvojno monarhijo. Namesto da bi se razmere umirile, je sporazum prinesel nove težave in nezadovoljstvo med drugimi narodi, podložniki monarhije. Nezadovoljstvo je bilo še posebej izraženo med Čehi in drugimi slovanskimi narodi dvojne monarhije. Ogrski ustavni red je bil ponovno vzpostavljen in Franc Jožef I. je bil kronan s [[Krona svetega Štefana|krono svetega Štefana]], s čimer je uradno postal ogrski kralj. Naslednje leto, leta 1868, je bil sklenjen ogrsko-hrvaški sporazum o združitvi Hrvaške z Ogrsko ob ohranitvi določene stopnje hrvaške avtonomije. Sestavni del Kraljevine Ogrske je postala tudi Transilvanija. Avstro-Ogrska je bila torej razdeljena na dve državi, ki sta imeli skupnega vladarja, zunanjo in gospodarstvo politiko in vojsko. Prvi predsednik vlade Kraljevine Ogrske je bil [[Gyula Andrássy von Csik-Szent-Király und Kraszna-Horka|Gyula Andrássy]]. Močnejši vpliv, ki so ga pridobili Madžari, jim je omogočil, da so uspešno preprečili kakršne koli spremembe, ki so ustrezale težnjam Čehov ali pripadnikov drugih slovanskih ljudstev po novi preureditvi države v trialistični obliki Nemci - Madžari - Slovani. Po popisu prebivalstva iz leta 1910 so se na Ogrskem (brez Hrvaške in Slavonije) govorili naslednji jeziki: * madžarski: 54 % prebivalstva * romunski: 16 % prebivalstva * slovanski: 11 % prebivalstva * nemšški: 10 % prebivalstva Kljub vsem tem težavam in konfliktom je bilo to obdobje intenzivnega gospodarskega razvoja monarhije. Ogrsko kraljestvo je v začetku 20. stoletja zraslo v moderno industrializirano državo, čeprav je bil prevladujoči gospodarski sektor še vedno kmetijstvo. Močan gospodarski razvoj je pustil globok pečat, med drugim tudi sedanjo upravno delitev Madžarske, ki izvira iz tega obdobja. V [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] so se Madžari borili na strani Avstrije. Največji bitki, v katerih so sodelovali, sta bili bitka proti Rusom pri Przemyślu in izgon romunskih sil iz Transilvanije. S porazom Nemčije in Avstrije leta 1918 in [[Woodrow Wilson|Wilsonovim]] mirovnim sporazumom je bila ogrska vojska razpuščena in država je ostala brez vojske. ==Zgodovina Madžarske v sodobnem času== Po razpadu Avstro-Ogrskega imperija je bila leta 1918 ustanovljena država Madžarska, katere meje je določila [[Trianonska mirovna pogodba]], podpisana leta 1920. Zaradi pogostih političnih pretresov je Madžarska po letu 1918 doživela več oblik državne organizacije in zaporedoma postala Madžarska ljudska republika (1918–1919), Madžarska sovjetska republika (1919–1920), Kraljevina Madžarska (1920–1946), Republika Madžarska (1946–1949), Madžarska ljudska republika (1949–1989) in sodobna Madžarska po letu 1990. {{sfn|Кasaš|2002|p=530-616}} ===Madžarska ljudska republika (1918–1919)=== Takoj po razpadu Avstro-Ogrske jeseni 1918 je bila ustanovljena Madžarska ljudska republika (MLR, madžarsko: Magyar Népköztársaság), uradno razglašena 16. novembra 1918. Ustanovljena je bila z odhodom Habsburške dinastije, ukinitvijo monarhije in vzpostavitvijo republikanske oblike vladavine, vendar se v težkem povojnem obdobju ni uspela utrditi. Zaradi notranjepolitičnih pretresov in naraščajočih zunanjih groženj je MLR obstajala le do marca 1919, ko je doživela popoln institucionalni zlom.{{sfn|Каsaš|2002|p=530}} Vzrok za razpad MLR je bilo predvsem nerešeno vprašanje državnih meja. S koncem prve svetovne vojne in razpadom Avstro-Ogrske so se pojavile nove, za Madžarsko izjemno neugodne razmere: * [[Češkoslovaška]] je 28. oktobra 1918 razglasila neodvisnost, zaradi česar je Madžarska izgubila slovaški del in podkarpatske regije. * [[Hrvaška]] je 29. oktobra 1918 prekinila vse odnose z Avstrijo in Madžarsko. * Madžarska je 31. oktobra 1918 uradno prekinila zvezo z Avstrijo, kar je uradno povzročilo prenehanje obstoja Avstro-Ogrske monarhije. * Madžarska je 16. novembra 1918 razglasila neodvisnost in postala republika. * Sredi novembra sta srbska in francoska vojska vstopili v [[Bačka|Bačko]], [[Banat]], [[Srem]], [[Pécs]] in [[Temišvar]]. 25. novembra 1918 je bila razglašena združitev Vojvodine s Srbijo. * 25. novembra 1918 je Romunski svet obvestil madžarsko vlado, da prevzema oblast v Transilvaniji. 1. decembra 1918 je bila v [[Alba Iulia|Albi Iuliji]] razglašena združitev Transilvanije s Kraljevino Romunijo. 21. marca 1919 so zmagovalne sile prve svetovne vojne, Antanta, od Madžarske zahtevale nove ozemeljske koncesije. Ker se grof Michal Károlyi nanje ni mogel ustrezno odzvati, je odstopil s položaja predsednika republike. Njegov odstop je privedel do politične krize, izbruha revolucije in ustanovitve Madžarske sovjetske republike. ===Madžarska sovjetska republika (1919–1920)=== Z izbruhom madžarske revolucije marca 1919 je na oblast prišla Komunistična partija Madžarske pod vodstvom Béle Kuna in razglasila Madžarsko sovjetsko republiko. Komunisti so prišli na oblast, ker so bili takrat edina organizirana skupina na Madžarskem in ker so obljubili vrnitev izgubljenih ozemelj. To so nameravali storiti s pomočjo [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]].{{sfn|Kasaš|2002|p=530-539}} Sprva so dosegli opazne vojaške uspehe, izgnali češkoslovaške enote s spornih območij in razglasili Slovaško sovjetsko republiko. Načrtovali so tudi napad na romunsko vojsko v Transilvaniji, nacionalizirali industrijo in trgovska podjetja ter izvedli reforme v stanovanjski gradnji, prometu, bančništvu, zdravstvu in kulturi. Sprejeli so tudi [[Agrarna reforma|agrarno reformo]], ki je veljala za vsa zemljiška posestva, večja od 40 hektarjev. Nova vlada je imela podporo ljudstva, a je vladala zelo kratko. Po neuspešnem poskusu državnega udara je bila uvedena vladavina terorja in več sto ljudi je bilo brez sojenja usmrčenih. Z agrarno reformo so plemičem odvzeli zemljo, vendar je niso razdelili kmetom. Čeprav vojaško ni izgubila niti ene bitke, se je morala madžarska vojska pod pritiskom Antante umakniti s ponovno priključenih ozemelj. Vse to je privedlo do ljudskega nezadovoljstva in izgube podpore med ljudstvom. Romunska vojska je dobila nalogo, da vstopi na Madžarsko in zlomi odpor, kar ji je uspelo. 6. avgusta 1919 se je brez večjega odpora prebila do Budimpešte. Na poti je izvajala grozljiv teror brez primere. Vse to je prisililo Bélo Kuna in komunistične voditelje, da so pobegnili v sosednjo Avstrijo. Po samo 133 dneh je bila Madžarska sovjetska republika uničena. Po teh dogodkih so na Madžarskem oblast prevzele konservativne sile transilvanskega plemiča Istvána Bethlena in nekdanjega vrhovnega poveljnika avstro-ogrske mornarice [[Miklós Horthy|Miklósa Horthyja]]. Njuna oblast se je postopoma širila z zahoda v druge dele Madžarske in kot vse nove vlade začela preganjati drugače misleče. Številni komunisti in levičarji so bili usmrčeni. Začelo se je tudi preganjanje Judov, večinoma obtoženih sodelovanja v neuspeli komunistični revoluciji. Romunska vojska je med umikom tako opustošila državo, da Madžarska po [[Pariška mirovna konferenca (1919)|Pariški mirovni konferenci]] leta 1919 ni bila dolžna plačati vojne odškodnine Romuniji.<ref name=Study0>{{cite book|author1=Federal Research Division|title=Romania: A Country Study|publisher=Kessinger Publishing|year=2004|chapter-url=https://books.google.com/books?id=wNqOpxCrXTQC&q=1919+budapest+looted&pg=PA73|chapter=Greater Romania and the Occupation of Budapest|isbn=9781419145315|pages=73}}</ref><ref name=Versailles>{{cite book|author1=Louise Chipley Slavicek|title=The Treaty of Versailles|publisher=Infobase Publishing|year=2010|chapter-url=https://books.google.com/books?id=LHA3f2zIvTUC&q=looted&pg=PA84|chapter=The Peacemakers and Germany's Allies|isbn=9781438131320|pages=84}}</ref><ref name=Teller>{{cite book|last1=White |title=Nationalism and Territory: Constructing Group Identity in Southeastern Europe|first1=George W. |publisher=Rowman & Littlefield Publishers|year=2000|chapter-url=https://books.google.com/books?id=-7TgkO8utHIC&q=looting&pg=PA99|chapter=The Core: The Tenacity Factor|isbn=9780847698097|pages=99}}</ref> Z nastopom Miklósa Horthyja na oblast 16. novembra 1919 se je država postopoma stabilizirala. Vlada je ukazala aretacije podpornikov Károlyija in Béle Kuna ter prepovedala vse radikalne politične stranke. ===Kraljevina Madžarska (1920–1946)=== Januarja 1920 so bile v novi Madžarski državi prve volitve, na katerih so ženske prvič v madžarski zgodovini dobile volilno pravico. Ker so bile nekatere politične stranke prepovedane, je glasovanje potekalo tako, kot je želela obstoječa začasna vlada. Veliko večino v parlamentu je osvojila Desničarska stranka. Marca istega leta je parlament uradno razveljavil Avstro-Ogrski sporazum iz leta 1867 in na Madžarskem je bila obnovljena monarhija. Volitve kralja so bile prestavljene za nedoločen čas. Namesto njega je bil za kraljevega regenta izvoljen [[Miklós Horthy]]. Regent Horthy je bil pooblaščen za imenovanje predsednika vlade, imel pravico veta, pravico do sklica in razpustitve parlamenta ter poveljstvo nad oboroženimi silami. Po pogajanjih v Parizu je bila Madžarska prisiljena podpisati [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonsko mirovno pogodbo]], s katero je izgubila dve tretjini svojega ozemlja in tretjino od svojih 10 milijonov Madžarov. [[Slika:Csenger, Ungarn-Rumänien Grenze 1922, Grenzstein.jpg|thumb||200px|Trianonski mejni kamen med Madžarsko in Romunijo]] Madžarska je izgubila [[Prekmurje]] in [[Medmurje]], dele [[Bačka|Bačke]] in Baranje, ki so bili priključeni [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]]. Del [[Banat]]a je bil priključen Jugoslaviji, drugi del pa [[Romunija|Romuniji]]. Jugoslavija se je bila prisiljena umakniti se iz [[Temišvar]]a in območja okoli [[Pécs]]a, ki ga je zasedla. Celotna Transilvanija je bila priključena Romuniji, Zgornja Madžarska (Slovaška in Podkarpatska regija) Češkoslovaški, manjši del pa Poljski. Velik del [[Gradiščanska|Gradiščanske]] je bil po plebiscitu priključen Avstriji. Nove mednarodne meje so ločile industrializirani del Madžarske od dela, bogatega s surovinami (Transilvanija). Skrčilo se je tudi tržišče in viri lesa. Obdelovalna zemljišča so se zmanjšala za 43 %, mineralna bogastva pa so skoraj izginila. V sami Madžarski je ostalo približno 51 % prebivalstva, zaposlenega v industriji, in približno 56 % industrije, od tega 82 % težke industrije in 70 % bank. Madžarska je julija 1920 dobila novega predsednika vlade, grofa Pála Telekija, ki je skupaj s svojo desničarsko vlado takoj uvedel nove ukrepe: prepoved sprejema politično nezanesljivih elementov na univerze in razdelitev 3.850 km² obdelovalnih zemljišč. S slednjim je poskušal pridobiti kmete, ki so igrali pomembno vlogo na volitvah in v javnem mnenju. Vlada namenov ni uspela uresničiti in je morala po konfliktu s [[Karel I. Habsburško-Lotarinški|Karlom I.]], zadnjim cesarjem Avstro-Ogrske, odstopiti. Ta konflikt je privedel do razkola na madžarski politični sceni. Situacijo je izkoristil grof Istvan Bethlen, ki je ustanovil Stranko narodne enotnosti in bil razglašen za novega predsednika vlade. Karel I. je kot Karel IV. Ogrski poskušal v tem obdobju priti na oblast, vendar mu kljub podpori Bethlena in Horthyja to ni uspelo. Naslednjih deset let je v madžarski politiki prevlaoval Bethlen. Skrivnost njegovega uspeha je bila reforma volilne zakonodaje, ki jo je prilagodil svojim potrebam, zaposlovanje svojih podpornikov v javni upravi in manipuliranju z rezultati volitev na revnih območjih države, kjer je bilo malo nadzora. V državi je vzpostavil red in dal dobra delovna mesta radikalnim kontrarevolucionarjem v zameno za prenehanje nasilja ter preganjanja Judov in politično levih posameznikov. Leta 1921 je sklenil sporazum s socialnimi demokrati in sindikati, s katerim je legaliziral njihove dejavnosti. Osvobodil je politične zapornike v zameno za socialni mir in konec širjenja protimadžarske propagande. Madžarska je bila leta 1922 sprejeta v [[Društvo narodov]] in začela prebijati mednarodno izolacijo. Leta 1927 je sklenila sporazum o prijateljstvu s [[Kraljevina Italija|Kraljevino Italijo]]. V tem obdobju je bila vodilna linija madžarske politike revizija Trianonske pogodbe, ki je služila za prikrivanje gospodarskih in notranjepolitičnih težav. [[Slika:Mikloshorthy.jpg|thumb|levo|200px|Regent Miklos Horty leta 1921]] Med veliko gospodarsko krizo leta 1932 se je politično razpoloženje na Madžarskem premaknilo še bolj v desno in Miklós Horthy je za novega predsednika vlade imenoval Gyulo Gömbösa. Novi predsednik vlade je Madžarsko pripeljal do še tesnejšega sodelovanja z [[Nemčija|Nemčijo]], s katero sta sklenili sporazum o zunanji trgovini in močno nemško gospodarstvo je Madžarsko potegnilo iz gospodarske krize. Madžarska je postala ekonomsko odvisna od Nemčije, kar se je še posebej pokazalo pri oskrbi s surovinami in odprtem trgu. Da bi si zagotovil madžarsko podporo nemški nacistični politiki, je [[Adolf Hitler]] uporabil različne metode. Madžarski je obljubljal vrnitev izgubljenih ozemelj in ji hkrati grozil z gospodarskimi sankcijami in vojaškim posredovanjem. Leta 1935 je bila na Madžarskem ustanovljena fašistična stranka. Gömbösov naslednik Kálmán Darányi si je prizadeval zmanjšati odvisnost od Nemčije in s tem nemški pritisk. Sprejel je zakon, ki je v vsakem poklicu omejil prisotnost Judov na 20 %. Vse to ni zadovoljilo ne Nemcev ne madžarskih radikalcev. Darányi je leta 1938 odstopil in novi premier je postal Béla Imrédy. Imrédy je poskušal okrepiti odnose z [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske|Združenim kraljestvom]], a se je bil po [[anschluss]]u Avstrije prisiljen ponovno zanesti na Nemčijo. Da bi še bolj utrdil svoj položaj, je Imredi zatrl svoje tekmece, prepovedal fašistično stranko, reorganiziral vlado na totalitarnih načelih in sprejel še strožji zakon proti Judom, ki ga je potrdila naslednja vlada pod vodstvom Pála Telekija. ===Madžarska v drugi svetovni vojni=== [[Slika:Hungary map 1941-sr.png|thumb|desno|250px|Madžarska med drugo svetovno vojno: {{legenda|#ffff8b|Madžarska v mejah iz leta 1920}} {{ legenda |#aaff8a|Ozemlja, priključena do 1941}}]] [[Dunajski diktat]] ali Dunajska arbitraža je povečal madžarsko ozemlje. Prva arbitraža iz leta 1938, posredovana s strani nacistične Nemčije in Italije, je Madžarski vrnila južni del Slovaške. Druga dunajska arbitraža iz leta 1940 je Madžarski vrnila severni del Transilvanije. Madžarska se je nato 20. novembra istega leta pridružila [[Trojni pakt|trojnemu paktu]] in decembra podpisala sporazum o večnem prijateljstvu s [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. Po marčevskih demonstracijah v Jugoslaviji leta 1941 je Hitler Madžarsko prosil za sodelovanje v načrtovanem napadu na sosednjo državo. Premier Pál Teleky je sodelovanje zavrnil in storil samomor. Novi madžarski premier László Bárdossy je državo popeljal v vojno in Madžarska je skupaj z nemškimi silami okupirala [[Bačka|Bačko]], [[Prekmurje]] in [[Medmurje]]. 1. julija 1941 je Madžarska vstopila v vojno proti [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]]. Miklós Horthy je zamenjal Bárdoszíja in za predsednika vlade imenoval Miklósa Kállaya, ki je še naprej podpiral Nemčijo, a se je hkrati začel pogajati z zavezniki. Madžarska vojska je v [[Bitka za Stalingrad|bitki za Stalingrad]] utrpela težak poraz. Hitler se je zavedal, da se Madžarska pogaja z zavezniki in jo je marca 1944 okupiral. Novi predsednik vlade Demé Stojáj je bil pronacistično usmerjen. Posledično sta bila iz Madžarske deportirana 437.402 Juda. Avgusta 1944 je Horthy imenoval novega predsednika vlade, antifašista Gézo Lakatosa, ki je ustavil deportacije madžarskih državljanov. V [[Operacija Panzerfaust|operaciji Panzerfaust]] so Nemci ugrabili Horthyjevega sina in ga prisilili, da je preklical premirje, odstavil Lakátosa in za novega predsednika vlade imenoval Ferenca Szálasija, vodjo Stranke puščičastih križev (Nyilaskeresztes Párt – Hungarista Mozgalom). Miklós Horthy je nato odstopil, s čimer se je končal njegov mandat regenta. Szálasi je nato začel izvajati profašistično politiko in zvesto služiti nacistom. Ta zadnja madžarska fašistična vlada ni dolgo trajala. Z invazijo sovjetske Rdeče armade in njenih zaveznikov na Madžarsko je nova začasna vlada pod vodstvom predsednika vlade Béle Miklósa razpustila staro vlado in 20. januarja 1945 sklenila premirje s Sovjetsko zvezo. Za Madžarsko se je druga svetovna vojna končala 4. aprila 1945. ====Izgube==== Tamás Stark navaja naslednje podatke o madžarskih izgubah med drugo svetovno vojno. Po njegovih podatkih so vojaške izgube znašale približno 300.000–310.000 mož. Ta številka vključuje 110–120.000 ubitih v bitkah in 200.000 pogrešanih ali ujetih s strani Rusov. Ta številka vključuje tudi izgube rekrutov z ozemlja priključenih držav: Slovaške, Romunije in Jugoslavije. Kar zadeva civilne izgube, Stark ocenjuje, da so znašale približno 80.000 oseb. Ta številka vključuje 45.500 ubitih v zračnih napadih,<ref>{{harvnb|Stark|1995|p=}}</ref> in 28.000 pobitih [[Romi|Romov]],<ref>{{harvnb|Kendrick|1972|pp=}}</ref> ne vključuje pa 200.000 Judov, ubitih v [[holokavst]]u.{{sfn|Gilbert|1988|p=}} ===Ljudska republika Madžarska=== [[Slika:Flag of Hungary (1949-1956).svg|thumb||250px|Zastava Ljudske republike Mafžarske (1949-1956)]] [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|Pariška mirovna konferenca]], ki je potekala leta 1946, je določila meje Madžarske. 10. februarja 1947 je Madžarska podpisala mirovni sporazum,<ref>{{cite web|author=|title=Споразум о миру|url=http://www.law.fsu.edu/library/collection/LimitsinSeas/IBS076.pdf|publisher=|date=|accessdate=2026-04-02|archive-date=2004-12-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20041204184436/http://www.law.fsu.edu/library/collection/LimitsinSeas/IBS076.pdf|url-status=dead}}. Pridobljeno 8. aprila 2013.</ref> s katerim se je vrnila v svoje meje iz leta 1938 z manjšimi ozemeljskimi koncesijami Češkoslovaški. Polovica nemškega prebivalstva (240.000) je bila deportirana iz Madžarske v Nemčijo, s Češkoslovaško pa je bila izvedena prisilna izmenjava prebivalstva. Madžarska je bila 1. februarja 1946 razglašena za republiko. Njen prvi predsednik je postal Zoltán Tildy, vodja Neodvisne stranke malih posestnikov (FKgP). Novi notranji minister László Rajk, sekretar komunistične partije, je ustanovil tajno policijsko enoto, ki je začela aretirati člane drugih strank, kar je privedlo do njihove oslabitve. Komunistična in socialdemokratska stranka sta se kmalu združili v Madžarsko delavsko stranko, ki je postala najmočnejša stranka v državi. Z novo ustavo, sprejeto 18. avgusta 1949, je bila Madžarska razglašena za ljudsko republiko s političnim sistemom po vzoru na sovjetsko ustavo iz leta 1936. Vse to so bile priprave na enopartijski sistem in uvod v tako imenovano stalinistično obdobje Madžarske, ki se je nato začelo. Oblast na Madžarskem je prevzel Mátyás Rákosi, ki je izvedel čistke, v katerih je bil ubit László Rajk, kardinal [[József Mindszenty]] pa je bil obsojen na dosmrtno ječo. ====Madžarska revolucija (1956)==== Številni dogodki, med njimi preganjanja, inscenirani procesi, Stalinova smrt in vzpon [[Nikita Hruščov|Nikite Hruščova]] na oblast v ZSSR, so leta 1956 povzročili izbruh protestov v Budimpešti. Predsednik republike je postal Imre Nagy, [[János Kádár]] pa je prevzel vodstvo stranke. Iz zaporov so bili izpuščeni politični zaporniki, tisk je dobil večjo svobodo, država pa je napovedala izstop iz [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]]. Nikita Hruščov je 4. novembra 1956 na Madžarsko poslal sovjetsko vojsko, ki je zavzela vse strateške točke (letališča, avtoceste, mostovi) in hitro porazila neizkušene madžarske revolucionarne sile. Med boji je umrlo približno 20.000 ljudi, državo je zapustilo približno 200.000 ljudi, od 26.000 ljudi pa je 13.000 ljudi po številnih sodnih procesih končalo v zaporu. 350 ljudi je bilo obsojenih na smrt in usmrčenih. Jánosa Kádárja so odpeljali v Moskvo in ga z izsiljevanjem in prepričevanjem pregovorili, da je privolil v prebeg na Sovjetsko stran. Imreja Nagyja so prepričali, naj zapusti varno jugoslovansko veleposlaništvo v Budimpešti, potem pa so ga leta 1958 aretirali in v Moskvi usmrtili. Drugi člani vlade so bili bodisi usmrčeni bodisi umrli v ujetništvu. Med njimi so bili Pál Maleter, Géza Losonczy, Attila Szigethy in Miklós Gimes. ===Madžarska od 1962 do 1989=== Obdobje od 1962 do 1988, v katerem je Madžarsko vodil János Kádár, je znano kot obdobje 'golažnega komunizma'. V tem obdobju je bila izvedena vrsta reform in Madžarska je veljala za eno najbolj liberalnih držav vzhodnega bloka. Ta politična garnitura je leta 1988 sestopila z oblasti, Jánosa Kádárja pa je na mestu sekretarja stranke zamenjal Imre Pózsgay. Leta 1989 je parlament izglasoval demokratični paket, ki je uvedel nove svoboščine, kot so ustanovitev sindikatov, svoboda združevanja in zbiranja, svoboda tiska, pa tudi novo volilno zakonodajo. Oktobra istega leta je bila spremenjena tudi madžarska ustava. Aprila 1990 je bil podpisan zgodovinski sporazum med Madžarsko in Sovjetsko zvezo, ki je določal popoln umik enot sovjetske vojske do junija 1991, kar se je tudi zgodilo. Zadnji kongres Komunistične partije Madžarske je bil oktobra 1989. Istega leta je bila ustanovljena Madžarska socialistična stranka, ime države se je spremenilo v Republika Madžarska, parlament pa se je odločil razpisati prve večstrankarske volitve po koncu komunističnega obdobja. ===Madžarska po letu 1990=== [[Slika:Hu-map.png|thumb|levo|250px|Madžarska danes]] [[Slika:Országház (509. számú műemlék) 42.jpg|thumb||250px|Madžarski parlament]] Na prvih parlamentarnih volitvah maja 1990 so komunisti izgubili oblast. Koalicijsko vlado so oblikovale Ljudska stranka, desnosredinske stranke in Liberalna stranka. József Antall je postal predsednik vlade, Madžarska pa je počasi uvedla tržno gospodarstvo in se začela približevati Evropski uniji. V tem prehodnem obdobju se je življenjski standard znižal in povečala brezposelnost. Leta 1991 je Madžarska skupaj s Češkoslovaško in Poljsko postala članica [[Višegrajska skupina|Višegrajske skupine]], leta 1999 pa je bila sprejeta v [[NATO]]. Od 1. maja 2004 je Madžarska polnopravna članica [[Evropska unija|Evropske unije]]. Uradno ime države se je z začetkom veljavnosti nove ustave 1. januarja 2012 spremenilo iz Republika Madžarska (madžarsko: Magyar Köztársaság) v Madžarska (madžarsko: Magyarország). ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} * Baán, István (1997). ''The Foundation of the Archbishopric of Kalocsa: The Byzantine Origin of the Second Archdiocese in Hungary''. Early Christianity in Central and East Europe. Warszawa: Semper. str. 67—74. * Baán, István (1999). ''The Metropolitanate of Tourkia: The Organization of the Byzantine Church in Hungary in the Middle Ages''. Byzanz und Ostmitteleuropa 950-1453. Wiesbaden: Harrassowitz Verlag. str. 45—53. * Gilbert, Martin (1988). ''Atlas of the Holocaust''. ISBN 978-0-688-12364-2. * Берић, Душан М. (2013). ''Државно право Краљевине Угарске: Прекиди и континуитет''. Косовска Митровица: Филозофски факултет. * Bowlus, Charles R. (1995). ''Franks, Moravians, and Magyars: The Struggle for the Middle Danube, 788-907''. Philadelphia: University of Pennsylvania Press. * Ђере, Золтан (2002). ''Од Мохачке битке до смрти цара Јозефа II''. Историја Мађара. Београд: Clio. str. 184—380. * Касаш, Александар (2002). ''Mађарска у 20. веку''. Историја Мађара. Београд: Clio. str. 530—616. * Koszta, László (2014). ''Byzantine Archiepiscopal Ecclesiastical System in Hungary?''. The Carpathian Basin, the Hungarians and Byzantium. Szeged: Szegedi Tudományegyetem. str. 127—143. * Крестић, Василије (1969). ''Хрватско-угарска нагодба 1868''. године. Београд: САНУ. * Kendrick, Donald (1972). ''The Destiny of Europe's Gypsies''. Basic Books. ISBN 978-0-465-01611-2. * Madgearu, Alexandru (2008). ''The Mission of Hierotheos: Location and Significance''. Byzantinoslavica. '''66''': 119—138. * Madgearu, Alexandru (2017). ''Further Considerations on Hierotheos’ Mission to the Magyars''. Acta Musei Napocensis. '''54''' (2): 1—16. * Пал, Тибор (2002). ''Дуги 19. век (1790-1918)''. Историја Мађара. Београд: Clio. str. 380—529. * Рокаи, Петер (2002). ''Историја Мађара од најстаријих времена до Мохачке битке 1526. године''. Историја Мађара. Београд: Clio. str. 7—183. * Stark, Tamás (1995). ''Hungary's Human Losses in World War II''. Uppsala Univ. ISBN 978-91-86624-21-7. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Madžarske]] g3efa0atbo13z8d6zhcaaev06wtjdzn 0 600456 6676870 6655682 2026-05-17T07:33:04Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676870 wikitext text/x-wiki [[Slika:Central europe 1683.png|thumb|350px|Srednja Evropa med zaroto magnatov]] [[Slika:Jan Thomas Portrait of Miklós Zrínyi.jpg|200px|thumb|[[Nikola VII. Zrinski]]]] [[Slika:Wesselényi Ferenc nádor.jpg|thumb|200px|Ferenc Wesselény]] '''Zrinsko-frankopanska zatota''' ({{langx|hr|zrinsko-frankopanska urota}}, {{langx|hu|Wesselényi-összeesküvés}}), znana tudi kot '''zarota magnatov''', je bila gibanje hrvaškega in ogrskega plemstva proti absolutistični politiki [[Habsburžani|Habsburžanov]] v obdobju od 1664 do 1671.<ref name="he">[https://www.enciklopedija.hr/clanak/zrinsko-frankapanska-urota Hrvatska enciklopedija: Zrinsko-frankapanska urota]. Pridobljeno 31. decembra 2015</ref> Zarotniki so se poskušali upreti politiki dunajskega dvora pod [[Leopold I. Habsburški|Leopoldom I.]], da bi Hrvaški in Ogrski vsilil centralizem in [[absolutizem]], ki ge je že izvajal na habsburškem ozemlju, vključno s [[Češkoslovaška|Češko]]. Neuspeh zarote je pomenil konec starih plemiških družin Zrinski in Frankopan. Od razpada [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] udeleženci te zarote na Hrvaškem veljajo za borce za narodno svobodo in tako jih vidijo tudi na Madžarskem. ==Okoliščine, ki so privedle do zarote== Habsburžani so od prve polovice 16. stoletja imeli Ogrsko in Hrvaško za bojišče v vojni z [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]], vendar niso kazali nobenih namer, da bi Ogrski in Hrvaški vrnili njihova zgodovinska ozemlja. Na osvojenih ozemljih si je dunajski dvor prizadeval uveljaviti takrat moderno absolutistično obliko vladavine, v kateri se monarh ni oziral na pravice plemstva in stanov. 1. avgusta 1664 je cesarska vojska v bitki pri [[Cistercijanski samostan Monošter|samostanu sv. Gottharda]] blizu madžarsko-avstrijske meje 1664 prepričljivo premagala Turke, vendar cesar in kralj Leopold I. te zmage ni izkoristil za to, da bi Ogrski in Hrvaški vrnil kakšno ozemlje, temveč je sklenil [[Vašvarski mir]] s pogoji, kot da so bili Turki zmagovalci. Hrvaška in Madžarska nista priznali tega sporazuma z neverjetno slabimi pogoji zanju, saj so Turki obdržali vse, kar so posedovali pred vojno. Ker je dunajska politika obema onemogočila legalen boj za svoje pravice, so se hrvaški in ogrski voditelji združili, da bi svoje pravice uveljavili z uporom. Fevdalci na Ogrskem in Hrvaškem so želeli tudi prekiniti centralistične in germanizacijske težnje Habsburžanov, ki so bile škodljive tako za položaj hrvaškega kot ogrskega plemstva. ==Začetek pod vodstvom Nikole Zrinskega == Disidenti pod vodstvom bana [[Nikola VII. Zrinski|Nikole Zrinskega]] (hrvaški ban od leta 1647 do njegove smrti 18. novembra 1664) na Hrvaškem in palatina Ferenca Wesselényija na Ogrskem so morali poiskati pomoč zunaj države pri tradicionalnih habsburških tekmecih, najprej pri [[Francija|Franciji]] in [[Republika obeh narodov|Poljski]] in nazadnje tudi pri Osmanskem cesarstvu. Pogajanja s francoskim kraljem [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvikom XIV.]], ki je bil takrat v sporu z Dunajem zaradi habsburške evropske politike, na koncu niso bila uspešna. Na pogajanjih v Benetkah, ki so potekala prek Ludvikovega zastopnika Petra de Bonsyja, so francozi ponudili samo finančno pomoč,<ref name="HBL-Franjo Bukovački">Redakcija (1989.): [http://hbl.lzmk.hr/clanak.aspx?id=3105 Franjo Bukovački] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160512221415/http://hbl.lzmk.hr/clanak.aspx?id=3105 |date=12. maja 2016}}, Hrvatski biografski leksikon, Leksikografski zavod Miroslav Krleža. Pridobljeno 22. aprila 2016.</ref> Nikola Zrinski pa je na samem začetku upora od Ludvika XIV. dobil 10.000 tolarjev.<ref name="HBL-Franjo Bukovački"/> Po smrti Nikole Zrinskega na lovu 18. novembra 1664 je vlogo vodje zarote prevzel njegov mlajši brat [[Peter II. Zrinski|Peter Zrinski]]. ==Nadaljevanje pod vodstvom Petra Zrinskega== [[Slika:Oproštaj Zrinskih - spomenik u Čakovcu.jpg|mini|250px|desno|Spomenik Zrinskima v Čakovcu, ki ga imenujejo "Slovo", in prikazuje odhod Petra Zrinskega in Frana Krste Frankopana leta 1670 na Dunaj]] Peter Zrinski je skupaj s svojim svakom Franom Krstom Frankopanom nadaljeval boj za pravice Hrvaške, ki ga je začel njegov brat Nikola v povezavi z ogrskimi voditelji. Ko je leta 1666 umrl estergonski nadškof Jurij Lippay in leta 1667 ogrski palatin Ferenc Wesseleny, je hrvaško-ogrska zveza zaradi povsem različnih idej o tem, kako voditi zaroto, popolnoma razpadla. Ker so pogajanja s Francijo propadla, je Zrinski prepričal svojega odposlanca Bukovačkega, naj se začne pogajati z Osmanskim cesarstvom.<ref name="HBL-Franjo Bukovački"/> Bukovački se je decembra 1669 pogajal s predstavniki Osmanskega cesarstva [[Solun]]u in nato na [[Ciper|Cipru]] s samim sultanom [[Mehmed IV.|Mehmedom IV.]]<ref name="Hrvatski leksikon-Franjo Bukovački">Hrvatski leksikon A-K, Naklada Leksikon d.o.o., Zagreb, 1996., {{ISBN|9539672813}}, str. 169.</ref> Zarotniki so sultanu ponudili, da postanejo osmanski vazali in sultanu plačujejo 12.000 tolarjev letno. V zameno bi Ogrska in Hrvaška prejeli podoben status, kot sta ga uživali na primer [[Kneževina Transilvanija]] in [[Kneževina Moldavija|Moldavija]].<ref>Josip Adamček, str. 11</ref> Dunajski dvor je za zaroto izvedel zaradi izdaje enega od zarotnikov. Zarotniki so bili razkriti tudi po drugih kanalih. Habsburški odposlanec na osmanskem dvoru Ivan Casanova je za zaroto izvedel na osmanskem dvoru.<ref name="HBL-Franjo Bukovački"/> Zarota je bila odkrita ravno takrat, ko se je Fran Krsto Frankopan začel pripravljati oborožen upor. Ko se je Bukovački februarja 1670 vrnil na Hrvaško, je bil prepričan, da se bodo Turki začeli vojskovali z Avstrijo. Ker ni vedel niti tega, da se Turki ne bodo vojskovalo z Avstrijo, niti tega, da je dunajski dvor odkril zaroto, ni čakal na sultanovo sporočilo o odločitvi Osmanov za vojno z Avstrijo, ki naj bi ga prejel prek bosanskega paše, ampak je v [[Turopolje|Turopolju]] in Banski krajini sprožil upor proti Habsburžanom. Upor je propadel. Bukovečki je uspel pobegniti v Osmansko cesarstvo,<ref name="HBL-Franjo Bukovački" /> Peter Zrinski in Krsto Frankopan sta se namesto za beg na osmansko ozemlje odločila za predajo in se z rahlim upanjem, da bi jima morda oprostili, odpravila na Dunaj. ==Zlom zarote in padec zarotnikov== [[Slika:zrinski_frankopan_macevi.jpg|thumb|300px|desno|Meča, s katerima sta bila pogubljena Zrinski in Frankopan]] Leta 1670 je cesar in kralj Leopold I. ukazal hrvaška plemiča takoj aretirati in zapreti v enega od stolpov zloglasne ječe v [[Dunajsko Novo mesto|Dunajskem Novem mestu]]. Obtožba "žalitve veličanstva", ki je vključevala priprave na oborožen upor in stike s tujimi silami, je bila podprta z verodostojnimi pismi zarotnikov, na podlagi katerih je bila edina mogoča kazen smrt. Cesar in kralj sta se odločila kaznovati samo Zrinskega in Frankopana kot voditelja. Številne druge zarotnike iz vrst plemstva, kot je bil Ferenc I. Rákoczi, zet bana Petra Zrinskega, je cesar pomilostil. 18. aprila 1671 sta bila Zrinski in Frankopan zaradi žalitve kralja in izdaje obsojena na strašno smrt z odsekanjem desne roke in glave. Noč pred usmrtitvijo sta se plemiča zadnjič srečala in se poslovila ter napisala poslovilni pismi svojim ženam, Ani Katarini Zrinski in Juliji Naro Frankopan. Petrovo poslovilno pismo ženi Katarini, ''Moje drago srce'', je bilo že leta 1671 prevedeno v več jezikov.<ref> Nikolina Mesić, [https://www.glas-koncila.hr/pogubljen-i-nikada-zaboravljen-prije-cetiri-stoljeca-roden-je-petar-zrinski-pisac-najljepsega-ljubavnoga-pisma/ ''POGUBLJEN I NIKADA ZABORAVLJEN Prije četiri stoljeća rođen je Petar Zrinski, pisac najljepšega ljubavnoga pisma''], glas-koncila.hr, 27. junija 2021. Pridobljeno 17. februarja 2025.</ref> 30. aprila 1671 so zaprli vsa mestna vrata v Dunajskem Novem mestu, kraj usmrtitve pa so obkolili vojaki. Kot posebno milost je bila kazen odsekanja rok obsojenima odpuščena. Pred usmrtitvijo so plemičema in njunima družinama odvzeli plemstvo, njuno posestvo pa je zasegla država. Istega dne sta bila usmrčena tudi Ferenc Nádasdy in Ferenc Bonis.<ref name="he" /> Nekaj kasneje, 1. decembra 1671, je bil usmrčen tudi Erasmus Tattenbach.<ref name="he"/><ref name="pe">[http://proleksis.lzmk.hr/51110/ Proleksis enciklopedija: Zrinsko-frankapanska urota], pristupljeno 31. prosinca 2015.</ref> == Posledice == [[Slika:Spomenik Petru Zrinskom i Franu Krsti Frankopanu ZG katedrala.jpg|thumb|200px|Spomenik Petru Zrinskemu in Franu Krsti Frankopanu v [[Zagrebška stolnica|Zagrebški stolnici]]]] Z usmrtitvi in zaplembami je dunajska centralna vlada razlastila in uničila dve najbolj znani družini v hrvaški zgodovini. Beneški odposlanec na Dunaju je tako poročal Benetkam: : ''»To je nesrečen konec dveh uglednih mož. Še posebej Zrinski je bil zelo slavljen in spoštovan, saj je njegova družina Hrvaški podelila šestnajst podkraljev oziroma slavnih banov.«''<ref>Anđelko Mijatović, ''Zrinsko-frankopanska urota'', Alfa, Zagreb, 1992., {{ISBN|86-409-0065-5}}, str. 117</ref> Posesti Zrinskih in Frankopanov, ki so obsegala skoraj polovico hrvaškega ozemlja, so prišle pod neposredno tujo upravo, se pravi dunajskega dvora. Ozaljski literarni in jezikoslovni krog Zrinskih in Frankopanov, v katerem je bila napisana pomembna pesnitev ''Morje siren Adrijanov'', natisnjena v hrvaščini leta 1660, je izginil, še preden mu je uspelo spodbuditi in razširiti hrvaško pisano besedo med širokimi množicami prebivalstva. Banski stol je ostal prazen do leta 1680, ko je bil za bana imenovan Nikolaj III. Erdödy, hrvaški plemič madžarskega rodu, predstavnik dvora in dolgoletni sovražnik Zrinskih. Odpor proti absolutizmu dvora ter centralizaciji in germanizaciji uprave na Hrvaškem je povsem izginil. Posesti so odvzeli tudi drugim zarotnikom. Na pobudo generala Ivana Josipa Herbersteina je cesar in kralj Leopold I. pomilostil zarotnika Franja Bukovaškega in mu manj kot tri mesece po usmrtitvi Zrinskih in Frankopana vrnil posesti. Bukovaški ni zaupal Habsburžanom in se ni nikoli vrnil na Hrvaško.<ref name="HBL-Franjo Bukovački"/> Krajinski general, centralist Johann Joseph Herberstein, je načrtoval podjarmiti hrvaške dežele in jih spremeniti v avstrijske dedne dežele. Za načrt mu je uspelo pridobiti nekaj plemičev, krajiških častnikov, med katerimi so bili tudi pomiloščeni plemiči, ki so sodelovali v zaroti. Njegov načrt, ki ga je zasnoval in objavil že leta 1670, je očitno nameraval ločiti Hrvaško od Ogrske, a ne zato, da bi postala samostojna, ampak zato, da bi jo ločil od zaveznikov proti avstrijskemu centralizmu. Proti njegovim načrtom so bili zagrebški škof Borković, hrvaški sabor in večina hrvaškega plemstva, zlasti višje plemstvo na čelu z banom Nikolajem II. Erdődyjem, ki je bil sicer nasprotnik Zrinskega.<ref>Mladen Švab: [http://hbl.lzmk.hr/clanak.aspx?id=7503 Ivan Josip Herberstein], Hrvatski biografski leksikon, Leksikografski zavod Miroslav Krleža. Pristupljeno 22. travnja 2016.</ref> Leta 1678 je ugledni ogrski član zarote, grof [[Emerik Thököly]], mož Jelene Zrinski, dvignil upor v Zgornji Ogrski in postal osmanski vazal. Na osmanski strani je leta 1883 sodeloval pri [[Drugo obleganje Dunaja|drugem obleganju Dunaja]]. Po miru, sklenjenem v [[Karlovški mir|Sremskih Karlovcih]] leta 1699, s katerim so bili [[Slavonija]], [[Srem]] in druga okupirana osmanska ozemlja končno vrnjeni Hrvaški in Ogrski, je Emerik Thököly z ženo Jeleno Zrinski in številnimi vojaki kuruci odšel v izgnanstvo v [[Carigrad|Istanbul]]. Vnuk Petra Zrinskega, grof Ferenc II. Rákóczi, je po izbruhu evropske vojne za špansko nasledstvo (1701–1714) sprožil vojno za neodvisnost Ogrske. Ogrski parlament mu je leta 1707 zaupal upravljanje neodvisne ogrske države, dokler niso bili Madžari leta 1711 prisiljeni ponovno sprejeti habsburške oblasti. ==Maščevalni ukrepi== Baron Josip Vojnović je načrtoval vstajo v [[Lika|Liki]], da bi maščeval smrt Zrinskega in Frankopana. in iskal pomoč v Benetkah, Neaplju, Rimu in Osmanskem cesarstvu v Bosni. Kmalu po letu 1721 je za njim izginila vsaka sled.<ref>Hrvatski leksikon L-Ž, Naklada Leksikon d.o.o., Zagreb, 1997, str. 661</ref><ref>Radoslav Lopašić, [https://archive.org/details/dvahrvatskajunak00lopa Dva hrvatska junaka: Marko Mesić i Luka Ibrišimović], Matica hrvatska, 1888., archive.org, digitaliziralo Sveučilište u Torontu, str. 85-94</ref> ==Posmrtni ostanki== [[Slika:Spomen ploča 300. obljetnice smaknuća P. Zrinskog i F. K. Frankopana 1671.JPG|thumb|250px|Spominska plošča Petru Zrinskemu in Franu Krsti Frankopanu v vhodu v stari Čakovec]] Leta 1907 je Društvo "Bratje hrvaškega zmaja" našlo kosti Petra Zrinskega in Frana Krste Frankopana in jih 24. aprila 1907 iz množičnega groba preneslo v nov začasni grob. Cesar in kralj [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef I.]] je osebno prepovedal prenos posmrtnih ostankov na Hrvaško.<ref>Ljubomir Škrinjar, [https://www.hkv.hr/reportae/lj-krinjar/9757-bog-nam-sreu-daj-hrvatski-nek-ivi-zmaj.html ''Bog nam sreću daj! - Hrvatski nek živi zmaj!''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20260422075409/https://www.hkv.hr/reportae/lj-krinjar/9757-bog-nam-sreu-daj-hrvatski-nek-ivi-zmaj.html |date=2026-04-22 }}, 1907.</ref> 28. aprila 1919 so hrvaški domoljubi izkopali njune posmrtne ostanke in jih 30. aprila 1919 pokopali v zagrebški stolnici. Na njuni grobnici je vklesan znan verz kneza in pesnika Frana Krste Frankopana, ki bi se v prostem prevodu glasil: ''"Večno živi tisti, ki umre za pošteno stvar"''.<ref>[http://www.mdc.hr/UserFiles/File/kalendar/Spiegler%20katalog.pdf Rudolf Spiegler (1885-1980): u povodu 130. obljetnice kipareva rođenja], autorica izložbe i kataloga Tatijana Gareljić, mdc.hr, op. 8 na str. 5. Pridobljeno 11. septembra 2017.</ref> {{clear}} ==Sklici== {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Hrvaške]] [[Kategorija:Zgodovina Madžarske]] [[Kategorija:Zgodovina Avstrije]] [[Kategorija:17. stoletje]] e3ydsk7knmpbyss4cevzisvnv4fw87q 0 601021 6676843 6675022 2026-05-17T06:31:49Z VidicK01 193275 /* Rezultati */ Anketa Valicon za Siol (maj 2026) 6676843 wikitext text/x-wiki Pred [[Naslednje državnozborske volitve v Sloveniji|naslednjimi državnozborskimi volitvami v Sloveniji]] različne agencije izvajajo '''[[Anketa|javnomnenjske raziskave,]]''' z namenom ocene volilnega namena v [[Slovenija|Sloveniji]]. Rezultati teh anket so predstavljeni v tem članku. Navedene javnomnenjske ankete obsegajo obdobje od [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|prejšnjih parlamentarnih volitev]], ki so potekale 22. marca 2026, do naslednjih parlamentarnih volitev, ki bodo potekale najkasneje spomladi 2030. == Izvajalci == Javnomnenjske raziskave volilnega namena v glavnem redno izvaja pet agencij: * ''Mediana'', ki ločeno izvaja raziskave za: časnik [[Delo (časopis)|Delo]], [[RTV Slovenija]] in televizijski kanal [[POP TV]] s pripadajočim multimedijskim spletnim portalom [[24ur.com]]; * ''Ninamedia'', ki izvaja raziskave "Vox Populi" za časnik [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]; * ''Parsifal SC'', ki izvaja raziskave za [[Nova24TV]]; * ''Raziskovalni center IJEK'', ki izvaja raziskave "Utrip družbe" * ''Valicon'', ki izvaja raziskave za [[Siol.net]]. Agencije, ki zbirajo rezultate raziskav in pripravljajo projekcije sedežev: * ''Odmev'', ki pripravlja mesečne prognoze "Volilna napoved". == Rezultati == {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:88%;line-height:14px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' |'''[[Gibanje Svoboda|GS]]'''<br /><small>[[Robert Golob|Golob]]</small> |'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]'''<br><small>[[Janez Janša|Janša]]</small> | colspan=3|'''[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]]'''<br><small>{{nowrap|[[Jernej Vrtovec|Vrtovec]], [[Tina Bregant|Bregant]], [[Marko Lotrič|Lotrič]]}}</small> |'''[[Socialni demokrati|SD]]'''<br><small>[[Matjaž Han|Han]]</small> |'''[[Demokrati|Dem.]]'''<br><small>[[Anže Logar|Logar]]</small> | colspan=2|'''[[Koalicija Levice in Vesne|Levica+Vesna]]'''<br><small>[[Asta Vrečko|Vrečko]], [[Uroš Macerl|Macerl]]</small> |'''[[Resni.ca]]'''<br><small>[[Zoran Stevanović|Stevanović]]</small> |'''[[Prerod (stranka)|PVP]]'''<br><small>[[Vladimir Prebilič|Prebilič]]</small> |'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]'''<br><small>[[Jasmin Feratović|Feratović]]</small> |'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]'''<br><small>[[Zmago Jelinčič|Jelinčič]]</small> |'''[[Mi, socialisti!|Mi!]]'''<br><small>[[Miha Kordiš|Kordiš]]</small> |colspan=2|'''[[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|SG+Zeleni]]'''<br><small>{{nowrap|[[Vlado Dimovski|Dimovski]], [[Andrej Čuš|Čuš]]}}</small> |colspan=2|'''[[Alternativa za Slovenijo|AZAS]]'''<br><small>{{nowrap|[[Violeta Tomič|Tomić]]}}</small> | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Dr|Drugo}} | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}}{{efn|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: {{party color|Gibanje Svoboda}}; height:1.5px" | ! style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Nova Slovenija}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:50px" | ! style="background: #1961ac; width:50px" | ! style="background: {{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #09105e; width:50px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #00a65e; width:50px" | ! style="background: {{party color|Resni.ca}}; width:50px" | ! style="background: #6f2c91; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: #eb4d2f; width:50px" | ! style="background: #7ed957; width:50px" | ! style="background: #55943f; width:50px" | ! colspan=2 style="background: #ee2932; width:50px" | |- ! colspan="25" |2026 |- |{{nowrap|8.–12. maj}} |Valicon<br>Siol.net |'''1.527''' | style="background:#6687e7"|{{font color|white|22,9}} |22,6 | colspan="3" |8,0 |7,0 |4,2 | colspan="2" |5,5 |6,8 | style="background:silver" |2,9 |4,3 | style="background:silver" |2,5 | style="background:silver" |1,2 | colspan="2" style="background:silver" |/ | colspan="2" style="background:silver" |0,8 |1,7{{efn|Glas upokojencev - 0,8}} |9,7 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|0,8}} |<ref>{{Navedi splet|title=Kaj bi bilo drugače, če bi bile volitve še enkrat?|url=https://siol.net/novice/slovenija/kaj-bi-bilo-drugace-ce-bi-bile-volitve-se-enkrat-691359|website=siol.net|accessdate=2026-05-17|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|5.–7. maj}} |Mediana<br>DELO |'''718''' | style="background:#6687e7"|{{font color|white|25,5}} |24,7 | colspan="3" |9,3 |4,9 |4,7 | colspan="2" |5,5 | style="background:silver" |3,4 | style="background:silver" |2,0 | style="background:silver" |2,8 | style="background:silver" |1,1 | style="background:silver" |/ | colspan="2" style="background:silver" |/ | colspan="2" style="background:silver" |/ |2,0 |14,0 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|0,8}} |<ref>{{Navedi splet|title=Kakšen bi bil izid, če bi volili še enkrat? |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nove-volitve-ne-bi-bistveno-spremenile-razmerij|website=www.delo.si|accessdate=2026-05-12|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|21.–23. april}} |Mediana<br>POP TV |'''722''' |23,2 | style="background:#fffb90" |24,2 | colspan="3" |8,6 |5,9 |4,1 | colspan="2" |5,7 | style="background:silver" |3,8 | style="background:silver" |2,8 | style="background:silver" |1,2 | style="background:silver" |2,4 | style="background:silver" |/ | colspan="2" style="background:silver" |/ | colspan="2" style="background:silver" |/ |1,2 |17,0 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |1,0 |<ref>{{Navedi splet|title=Povolilno javno mnenje: noben blok ne bi dobil večine|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/povolilno-javno-mnenje-noben-blok-ne-bi-dobil-vecine.html|website=24ur.com|accessdate=2026-04-27|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|13.–15. april}} |Ninamedia<br>Dnevnik |'''700''' | style="background:#6687e7"|{{font color|white|26,1}} |24,8 | colspan="3" |7,7 |6,5 |4,6 | colspan="2" |5,2 | style="background:silver" |3,9 | style="background:silver" |2,8 | style="background:silver" |1,8 | style="background:silver" |2,5 | style="background:silver" |/ | colspan="2" style="background:silver" |/ | colspan="2" style="background:silver" |/ |3,1 |12,0 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|1,3}} |<ref>{{Navedi splet|title=Vox populi: Razmere med političnimi strankami podobne izidom volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/vox-populi-razmere-med-politicnimi-strankami-podobne-izidom-volitev/780000|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-27|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> |- |10. april | colspan="24" |[[Zoran Stevanović]] je izvoljen za [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora]]. |- |{{nowrap|1.–10. april}} |RC IJEK<br>UtripDružbe |'''675''' |26,4 | style="background:#fffb90" |28,1 | colspan="3" |10,9 |7,5 |6,2 | colspan="2" |7,7 |5,4 | style="background:silver" |2,6 | style="background:silver" |1,4 | style="background:silver" |1,8 | style="background:silver" |0,6 | colspan="2" style="background:silver" |0,6 | colspan="2" style="background:silver" |0,6 |0,4 |/ | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |1,7 |<ref>{{Navedi splet|title=Utrip družbe, april 2026|url=https://www.ijek.si/2026/04/15/utrip-druzbe-april-2026/|website=ijek.si|accessdate=2026-04-16|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|7.–9. april}} |Mediana<br>DELO |'''700''' | style="background:#6687e7"|{{font color|white|24,0}} |23,5 | colspan="3" |9,2 |5,6 |5,9 | colspan="2" |5,6 |4,9 | style="background:silver" |1,6 | style="background:silver" |2,5 | style="background:silver" |3,0 | style="background:silver" |/ | colspan="2" style="background:silver" |/ | colspan="2" style="background:silver" |/ |1,2 |13,1 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|0,5}} |<ref>{{Navedi splet|title=Najbolj lojalno volilno bazo imata SDS in SD|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/najbolj-lojalno-volilno-bazo-imata-sds-in-sd|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-15|language=sl}}</ref> |- ! style="border-top-width:3px |{{nowrap|22. marec}} ! style="border-top-width:3px |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Rezultati|Rezultati volitev]] ! style="border-top-width:3px |1.179.769 ! style="background:#6687e7; border-top-width:3px |{{font color|white|28,7}} ! style="border-top-width:3px |27,9 ! colspan=3 style="border-top-width:3px|9,3 ! style="border-top-width:3px |6,7 ! style="border-top-width:3px |6,7 ! colspan=2 style="border-top-width:3px|5,7 ! style="border-top-width:3px |5,5 ! style="background:silver; border-top-width:3px |3,1 ! style="background:silver; border-top-width:3px |2,4 ! style="background:silver; border-top-width:3px |2,2 ! style="background:silver; border-top-width:3px |0,5 ! colspan=2 style="background:silver; border-top-width:3px |0,5 ! colspan=2 style="background:silver; border-top-width:3px |0,4 ! style="border-top-width:3px |0,6{{efn|Glas upokojencev - 0,4<br>Zaupanje - 0,3<br>Sloga - 0,0<br>Rešitev - 0,0}} ! style="border-top-width:3px |/ ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" border-top-width:3px |{{font color|white|0,8}} ! style="border-top-width:3px |<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja |url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=DVK-rs.si|accessdate=2026-03-22|language=sl}}</ref> |- |} === Projekcija sedežev === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:88%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 |Organizacija | rowspan=2 |Objava | width:50px" |'''[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]''' | width:50px" |'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]''' | colspan=2 |'''[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+Fokus]]''' | width:50px" |'''[[Socialni demokrati|SD]]''' | width:50px" |'''[[Demokrati|Demokrati]]''' | colspan=2 |'''[[Koalicija Levice in Vesne|Levica+Vesna]]''' | width:50px" |'''[[Resni.ca]]''' |- ! style="background: {{party color|Gibanje Svoboda}}; height:1.5px" | ! style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}}; width:50px" | ! colspan=2 style="background: {{party color|Nova Slovenija}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #09105e; width:50px" | ! colspan=2 style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #7c5199; width:50px" | |- | [https://volilna-napoved.si/ Volilna napoved] | 12. Maj 2026 | style="background:#6687e7" |{{font color|white|31}} | 30 | colspan=2|11 | 5 | 5 | colspan=2|6 | – |- | [https://volilna-napoved.si/ Volilna napoved] | 27. Apr 2026 | 27 | style="background:#fffb90" |27 | colspan=2|10 | 7 | 5 | colspan=2|6 | 5 |- | [https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/vox-populi-razmere-med-politicnimi-strankami-podobne-izidom-volitev/780000 Ninamedia] | 20. Apr 2026 | style="background:#6687e7" |{{font color|white|29}} | 28 | colspan=2|9 | 7 | 5 | colspan=2|6 | 4 |- | [https://www.ijek.si/2026/04/15/utrip-druzbe-april-2026/ RC IJEK] | 15. Apr 2026 | style="background:#6687e7" |{{font color|white|27}} | style="background:#fffb90" |27 | colspan=2|10 | 7 | 6 | colspan=2|6 | 5 |- ! style="border-top-width:3px|[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Rezultati|Rezultati volitev]] ! style="border-top-width:3px|22. Mar 2026 ! style="background:#6687e7" |{{font color|white|29}} ! style="border-top-width:3px|28 ! colspan=2 style="border-top-width:3px|9 ! style="border-top-width:3px|6 ! style="border-top-width:3px|6 ! colspan=2 style="border-top-width:3px|5 ! style="border-top-width:3px|5 |- |} {{small|Dva sedeža pripadata predstavnikoma italijanske in madžarske narodne skupnosti.}} == Opombe == {{noteslist}} == Sklici == {{Sklici|2}} [[Kategorija:Državnozborske volitve v Sloveniji 2030]] [[Kategorija:Javnomnenjske raziskave v Sloveniji]] ps2a960jnznjfo2fmohekkm5avnrrai 0 601690 6676651 6674535 2026-05-16T18:22:34Z Mnogoterost 140263 dodatek k imenu organizacije, v mednarodnih virih se uporablja kratica UPA, nisem prepričan ali je UUV standarden prevod v slovenščino - zaenkrat sem ga pustil 6676651 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Militantna organizacija | name = Ukrajinska uporniška vojska | native_name = Українська повстанська армія | war = | image = [[Slika:Золотий Хрест Бойової Заслуги УПА.svg|center|250px]] | caption = Zastava Ukrajinske uporniške vojske | active = {{ubl|14. oktober 1942–1949|1949–1956 (lokalizirana)}} | ideology = {{ubl | ukrajinski nacionalizem | antikomunizem | protipoljsko razpoloženje | protirusko razpoloženje | protinemško razpoloženje<ref>{{Cite book |author=Karel C Berkhoff |title=Harvest of Despair – Life and Death in Ukraine under Nazi Rule |year=2004 |publisher=Harvard University Press |isbn=0674013131|pages=287–288}}</ref> |[[antisemitizem]] |'''Frakcije''' | levi nacionalizem }} | leaders = {{ubl|Vasil Ivakiv|Dmitro Kljačkivski|Roman Šukhevič|Vasil Kuk}} | area = {{ubl|[[Volinija]]|[[Polesje]]|[[Galicija]]|[[Podolje]]||[[Karpati]]}} | partof = Ukrajinski vrhovni osvobodilni svet{{sfn|Marples|2007|p=293}} | size = 20.000–200.000 (ocena) | allies = {{flag|Nacistična Nemčija}} <small>(raznoliko)</small><ref>{{Cite book |author=Alexander Statiev |title=The Soviet Counterinsurgency in the Western Borderlands |year=2010 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0521768337|page=80|quote=}}</ref><ref>{{Cite book |author1=Hans-Joachim Torke |author2=John-Paul Himka |title=German-Ukrainian Relations in Historical Perspective |year=1994 |publisher=University of Alberta Press |isbn=0920862918|page=171|quote=}}</ref> | opponents = {{ubl|{{flag|Nacistična Nemčija|1935}} <small>(raznoliko)</small><ref>{{Cite book |author=Michael O. Logusz |title=Galicia Division: The Waffen-SS 14th grenadier Division 1943-1945 |year=1997 |publisher=Schiffer Publishing |isbn=0764300814|pages=44–45}}</ref><ref>{{Cite book |author1=Hans-Joachim Torke |author2=John-Paul Himka |title=German-Ukrainian Relations in Historical Perspective |year=1994 |publisher=University of Alberta Press |isbn=0920862918|pages=168–171}}</ref><ref>{{Cite book |author=Franklin Mark (Ed. ) Osanka |title=Modern Guerrilla Warfare |url=https://www.amazon.com/Modern-Guerrilla-Warfare-Franklin-Osanka/dp/B000N5ZEBC |year=1962 |publisher=[New York] Free Press Of Glencoe |pages=114–115}}</ref> |[[Slika:Flaga PPP.svg|24px]] Poljska podtalna država |{{flagdeco|Poland|1928}} [[Poljska|Poljska ljudska republika]] |{{flag|Sovjetska zveza|1936}}}} | battles = {{collapsible list|title = {{nobold|''Glej seznam''}}|{{tree list}} * [[druga svetovna vojna]] ** sovjetsko-ukrajinski partizanski konflikti (1941–1944) *** bitka pri Striganih ** nemško-ukrajinski konflikti (1941–1944) *** bitka pri Volodimercu *** operacije v Voliniji-Polesju *** prvi napad na Mizocz *** bitka pri Radovičih *** bitka za samostan Zahoriv *** bitka na Lopati * boji proti Sovjetom ** bitka pri Gurbiju ** bitka pri Gornji Leščavi ** bitka pri Kosmaču ** napad na Varjaž ** pohod na Stanislav ** napad na Verbkovice ** napad na Hrubješov * protikomunistični upori Vzhodni Evropi ** operacija B (1945–1947) *** bitka za Partizansko Lupčo *** bitka za Nezbudsko Ločko ** madžarska revokucija (1956) * poljsko-ukrajinski konflikt (1939–1947) ** obramba Hute Stepanjske in Virke ** boitka pri Gruškovi ** obramba Kutija ** bitka pri Močulanki ** obramba Przebražeja ** obramba Zasmikija ** Hrubješovska revolucije ** bitka za Gnojno ** bitka za Oždzjutice ** bitka za Prehorila ** napad na Mazjarnjo Vavrzkovo ** bitka za Nabrož ** bitka za Narol ** bitka za Ulhovek in Rzečico ** bitka za Birčo ** jasjelski pokol ** bitka za Javornik Ruski ** operacija Visla {{tree list/end}} }} }} '''Ukrajinska uporniška (vstajniška) vojska''' (UUV, {{Jezik-uk|Українська повстанська армія|translit=Ukrajins'ka povstans'ka armija}}, kratica '''UPA'''(ukr. УПА) ), po svojem vodji [[Stepan Bandera|Stepanu Banderi]] znana tudi kot '''banderovci''', je bila ultranacionalistično in antisemitsko [[Partizan|partizansko]] krilo Organizacije ukrajinskih nacionalistov (OUN), ki se je v obdobju 1942–1949 ter lokalno do 1956, predvsem v zahodni [[Ukrajina|Ukrajini]], borilo proti sovjetskim in nacističnim okupacijskim silam ter Poljakom.<ref>[http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CU%5CK%5CUkrainianInsurgentArmy.htm Ukrainian Insurgent Army]. encyclopediaofukraine.com. Pridobljeno 29. julija 2022</ref> V zgodovino se je zapisala tudi z vojnimi zločini, kot je bil pokol v Voliniji.<ref>[https://spravy.pravda.sk/svet/clanok/673920-prieskum-podla-poliakov-by-sa-zelenskyj-mal-ospravedlnit-za-volynsky-masaker/ Prieskum: Podľa Poliakov by sa Zelenskyj mal ospravedlniť za volynský masaker]. TASR, 8. julij 2023. Pridobljeno 11. julija 2023</ref> Med žrtvami UUV so bile tudi druge narodnosti, ki so živele na Voliniji: [[Rusi]], [[Armenci]] in volinski [[Čehi]]. Ubijali so tudi [[Ukrajinci|Ukrajince]], ki se niso strinjali z njihovo politiko. Izven zahodne Ukrajine UUV ni bila pomembna. Večina prebivalstva vzhodne Ukrajine je imela UUV za nemškega kolaboranta. ==Ustanovitev== 23. maja 1938 je bil v bombnem napadu ubit prvi predsednik Organizacije ukrajinskih nacionalistov (OUN) Jevgenij Konovalet. Za njegovo smrt je bil odgovoren agent [[NKVD]] Pavel Sudoplatov. Ta dogodek je privedel do razkola OUN na dve frakciji. Prva, ki jo je vodil Andrij Melnik, je imela starejše in bolj konzervativno članstvo in se nagibala k sodelovanju z Nemci. Druga, pod vodstvom [[Stepan Bandera|Stepana Bandere]] (OUN(b)), je imela mlajše in bolj radikalno članstvo. Zanašala se je na lastne sposobnosti in je sodelovanje z Nemci videla le kot orodje. Radikali, kot je bil Roman Šuhevič, ki so se nagibali k oboroženemu uporu, so bili blizu tej frakciji. Paravojaška organizacija Karpatska sič je tesno sodelovala z OUN. Njeni borci so izkoristili razpad Češkoslovaške in v noči s 13. na 14. marec 1939 napadli vojašnico češkoslovaške vojske v Hustu v Podkarpatski Ruteniji. Napad je bil neuspešen in češkoslovaški vojaki so napadalce odbili.<ref>Tereza Richtáriková. ''Muž v čele všeho''. Válka Extra - Vojska: 1942 - 1950 - Kontroverzní banderovci. Extra Publishing s. r. Brno, 25. januar 2024. str. 33-35</ref> Po nekaterih virih je ukrajinske nacionaliste takrat podpiral nemški Abwehr. Po padcu Poljske jeseni 1939 so Nemci zasedli Galicijo. Njihov načrt je bil izrabiti ukrajinske nacionaliste v boju proti Sovjetski zvezi, medtem ko so ukrajinski nacionalisti nameravali izrabiti Nemce za ustvarjanje lastne totalitarne in etnično čiste države, iz katere bi odstranili vse "Latvijce (Poljake), Moskovčane (Ruse in Rusom naklonjene domačine) in Jude". Spomladi 1941 je Abwehr v [[Krakov]]u iz ukrajinskih nacionalistov oblikoval dve majhni enoti: Sonderformation Nachtigall pod poveljstvom Romana Šuheviča in Roland. Med invazijo na Sovjetsko zvezo sta se obe enoti obnašali zelo kruto, njihovo napredovanje skozi zahodno Ukrajino pa so spremljali pogromi. Poleti 1941 so ukrajinski nacionalisti v [[Lvov]]u razglasili neodvisno državo, na katero so se Nemci odzvali negativno. Bandero so aretirali in zaprli. Bataljon Nachtigall je bil poslan v [[Frankfurt ob Odri|Frankfurt na Odri]], kjer je bil reorganiziran v policijski bataljon Schutzmannschaft 201. Po reorganizaciji je bil bataljon spomladi 1942 poslan v [[Belorusija|Belorusijo]], kjer naj bi opravljal stražarsko službo in protipartizanske akcije. Akcije so pogosto vključevale poboje civilistov, kot se je zgodilo v beloruski vasi Hatin. Konec leta 1942 se je začela oblikovati Ukrajinska uporniška vojska (UUV) kot oborožena veja OUN(b). Oficirski kader UUV so sestavljali borci, ki so služili v nemških oboroženih silah in so imeli izkušnje s protipartizanskim vojskovanjem. Zgodaj spomladi 1943 je na čelu uporniške vojske stal triumvirat Romana Šuheviča, Oleksandra Luckéga in Vasilija Sidorja. ==Druga svetovna vojna== UUV je od leta 1943 operirala tudi proti Nemcem. 7. februarja 1943 je napadla nemško posadko v Volodimirki, ki je štela 30 Nemcev, 70 Uzbekov in približno 200 pripadnikov različnih organov pregona in policije. Boji so trajali vso noč in vojaki osi so morali zapustiti svoje položaje. Februarja je UUV iz zapora Kremenec izpustila vse zapornike. Marca 1943 so njeni borci napadli tovarno vezanega lesa. Med akcijo, v kateri so Nemci po podatkih UUV izgubili 60 mož, je bil ubit poveljnik akcije Sergij Kačinski. Aprila je četa Grigorija Jurčenka v diverzantski akciji razstrelila nemški vojaški vlak. Marca in aprila 1943 so se vrste UUV okrepile za približno 5500 pripadnikov pomožnega policijskega korpusa (Schutzmannschaft). Slednji so dezertirali iz svojih enot in v UUV prinesli svoje izkušnje, zlasti iz brutalnih protipartizanskih akcij. 28. marca se je dogajala bitka za Ludvipol, ki ga je UUV obvladovala od začetka leta. Tistega dne je mesto napadlo približno 1000 nemških vojakov s podporo baterije [[Havbica|havbic]] in [[minomet]]ov. Mesto sta branili Skirdijeva četa in Šavulova enota, sestavljena iz 3-4 čet. Borci UUV so odbili odbili tri nemške napade. Do sredine leta 1943 je UUV obvladovala znatne dele ukrajinskega podeželja, kjer so po ukrajinski historiografiji ustanovili tri tako imenovane uuvejevske republike. Vse tri so si lastile Banderovo zapuščino in se predstavljale kot delna izpolnitev ukrajinske državnosti, razglašene 30. junija 1941 v Lvovu. Dejanje je bilo v razmerah nemške okupacije zgolj simbolično. Z razvojem dogodkov na frontah druge svetovne vojne je postalo jasno, da bo Nemčija vojno izgubila. Leta 1944 je bila kot del [[Waffen-SS]] ustanovljena še ena divizija, 14. prostovoljna SS divizija Galicija, sestavljena iz ukrajinskih nacionalistov in fašistov. V divizijo je vstopilo tudi nekaj banderovcev, ki so imeli raje redno vojsko in so se zanašali na podporo Nemcev. Pomemben uspeh UUV je bila zaseda v bližini vasi Miljatin, v katero je padla kolona s skupino sovjetskih častnikov. V skupini je bil tudi general Nikolaj Fjodorovič Vatutin, takrat poveljnik 1. ukrajinske fronte. Med strelskim spopadom je bil Vatutin težko ranjen in je zato kasneje umrl. Leta 1943 se je v drugi svetovni vojni zgodil odločilen preobrat. Rdeča armada je začela napredovati proti zahodu in pritiskati na ozemlja, ki jih je nadzorovala UUV. Konec leta 1943 in v prvih mesecih leta 1944 se je UUV borila proti vsem: proti Nemcem, domobranski armadi, sovjetskim partizanom, enotam Rdeče armade in NKVD. Sovjetske protibanderovske operacije so se začele v začetku leta 1944. Posebne enote NKVD so sistematično napredovale in eliminirale vsak odpor UUV. Med opreracijami je bil ubit tudi Dmitro Kljačevski z vzdevkom Klim Savur. ===Volinski pokol=== Po razpadu [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] ob koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je na ozemlju današnje Ukrajine nastal kaos, v katerem so Poljaki zasedli zahodne regije Ukrajine, vključno z [[Volinija|Volinijo]], in [[Belorusija|Belorusijo]], in jih priključili obnovljeni poljski državi. Politika Poljske na teh ozemljih je bila ostro kolonialna. Vlada je tja naselila na tisoče Poljakov in Judov, da bi zmanjšala delež ukrajinskega in beloruskega prebivalstva ter ustvarila poljsko hegemonijo. Preseljevanje je spremljala ostra polonizacija. Asimilacijska politika poljske vlade je vzbudila nasprotovanje ukrajinskih nacionalistov. UUV je od prvih dni svojega obstoja pozivala k čiščenju svojega ozemlja, zlasti Poljakov. V začetku leta 1943 je poveljnik severnega odseka UUV Klim Savur sprožil etnično čiščenje v Voliniji. Akcijo je aprila 1943 odobrilo poveljstvo UUV. Sledili so vedno hujši napadi na poljske vasi in mestno prebivalstvo, kar je privedlo do spopadov z enotami poljske nacionalistične odporniške organizacije Armija Krajove (AK). AK, ki se je pripravljala na upor proti Nemcem, je sprva poskušala z Ukrajinci doseči premirje, vendar so se ti poskusi končali 10. julija 1943, ko so bili v vasi Kustycze brutalno umorjeni trije poljski pogajalci. Že naslednji dan so borci UUV izvedli brutalno akcijo, ki je za desetletja zaznamovala odnose med Ukrajinci in Poljaki.<ref name=":5"> Ondřej Varaďa. Volynská řež. Válka Extra - Vojska: 1942 - 1950 Kontroverzní banderovci. Extra Publishing s. r. o., Brno, 25. januar 2024. str. 36-39. ISSN 1805-7187</ref> Nedelja, 11. julij 1943, velja za dan, ko so se zgodili najbolj brutalni napadi v tako imenovanem Volinskem pokolu. UUV je prodirala od vasi do vasi in brez razlikovanja sistematično pobijala vse poljske prebivalce. Ravnali so izjemno brutalno, žrtve so iznakazili in postavili v groteskne položaje. Prvi dan dogodkov je bilo napadenih skoraj 100 vasi. Brutalni pokol je trajal do 16. julija, a so se izgoni in poboji Poljakov dogajali tudi kasneje. Julija je UUV napadla več kot 500 vasi in pomorila več kot 10.000 ljudi. Konec avgusta so napadli tudi Ukrajinci, ki so pod vodstvom Ivana Klimčuka Lisija ponovno napadli več sto vasi. Lokalno poljsko prebivalstvo je bilo varno le v mestih in zelo dobro utrjenih vaseh, ki so se hitro spreminjale v begunska taborišča. Nastala je paradoksalna situacija: ko so Nemci poslušali pripovedi zgroženih preživelij Poljakov, so oborožili več poljskih enot, da bi izenačili razmere na bojišču. Nekatere enote AK so se kljub prepovedim nadrejenih poveljnikov same odpravile na povračilne kazenske ekspedicije, na katerih je spet umiralo civilno prebivalstvo, tokrat ukrajinsko. Po ocenah so enote UUV med pogromi umorile med 70.000 in 100.000 lokalnih prebivalcev poljskega porekla, med njimi veliko žensk, otrok in starejših. Volinija je bila skoraj popolnoma očiščena poljskega prebivalstva. Na prelomu med letoma 1943 in 1944 so se poboji preselili v sosednjo [[Galicija|Galicijo]].<ref name=":5" /> ==Povojno obdobje== V okviru nove povojne ureditve Evrope so bile vzhodne meje Poljske premaknjene proti zahodu. Regije zahodne Ukrajine, ki so bile od začetka dvajsetih let 20. stoletja pod poljsko oblastjo in jih je Sovjetska zveza okupirala po 17. septembru 1939, so bile priključene Sovjetski Ukrajini. Na teh ozemljih so se po drugi svetovni vojni nadaljevale operacije UUV proti sovjetski oblasti in ustrezne sovjetske protipartizanske operacije, ki so skupaj z NKVD postopoma odpravile zadnja žarišča odpora UUV. Leta 1950 je bil ubit [[Roman Šuhevič]], poveljnik UUV. NKVD je na teh območjih začel tudi obsežno operacijo Zapad, v kateri je bilo v Kazaško SSR preseljenih približno 114.000 Ukrajincev, večinoma žensk in otrok. Aprila 1947 so Poljaki na jugovzhodu svoje države sprožili obsežno operacijo Visla,<ref>VARAĎA, Ondřej. ''Kdo se směje naposled?'' Válka Extra - Vojska: 1942 - 1950 Kontroverzní banderovci (Brno: Extra Publishing s. r. o.), 2024-01-25, roč. 2024, čís. 68, s. 8. ISSN 1805-7187.</ref> uradno usmerjeno proti skupinam UUV. Že od samega začetka operacije je bilo jasno, da gre za notranje preseljevanje, med katerim je bilo več kot 141.000 Ukrajincev in pripadnikov karpatskih etničnih skupin, kot so [[Lemki]] in [[Bojki]], preseljenih z vzhoda na prvotno nemška ozemlja v zahodni Poljski, pridobljena po drugi svetovni vojni. Po razselitvi ukrajinskega prebivalstva iz karpatskih regij je UUV izgubila podporo in njen položaj je postal nevzdržen. Poveljstvo UUV se je odločilo, da se preostale vojaške enote prebijejo na Bavarsko. Pot je vodila preko ozemlja [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]]. Leta 1955 je bila v Sovjetski zvezi uvedena obsežna amnestija, ki je osvobodila tudi številne ukrajinske nacionaliste. Mnogi od njih so dobili položaje, zlasti v regijah zahodne Ukrajine.<ref>Амнистия 1955 года: почему Хрущёва выпустил из ГУЛАГа всех военных преступников [online]. dzen.ru, 2022-12-21, [cit. 2024-08-11].</ref><ref>Почему Хрущев решил освободить бандеровцев из тюрем [online]. dzen.ru, 2024-04-29, [cit. 2024-08-11].</ref> ==UUV na Češkoslovaškem== "Odprave" borcev UUV na vzhodno Slovaško so se začele sredi leta 1945. Bile so dobro pripravljene in organizirane. Njihov glavni cilj je bil izvajanje protikomunistične in protisovjetske propagande med civilnim prebivalstvom. Med prvo "odpravo" je na severovzhodno Slovaško vdrla skupina do 500 banderovcev. V tem delu Slovaške takrat ni bilo nobene vojaške enote, ki bi se lahko kosala z izkušenimi veterani UUV. Poveljnik 10. pehotne divizije češkoslovaške vojske s sedežem v Košicah, general Emil Perko, je v severovzhodno Slovaško premestil le en bataljon, katerega bojna sposobnost ni bila prav velika. Češkoslovaške varnostne sile so se zato omejile na spremljanje in beleženje dejavnosti banderovcev. Prvi val banderovcev je zajel vasi Osadné, Papín, Palota, Vydraň, Zboj, Runina in nekaj drugih krajev v okrožjih Snina, Stropkov, Medilaborce in Humenné. Na podlagi poročil je januarja 1946 načelnik štaba 4. vojaške regije, polkovnik Elemír Polk, pripravil svoje poročilo o dejavnosti banderovcev, v katerem je navedel, da so novembra 1945 v okrožju Snina povečali svojo dejavnost in od rekviriranja hrane in oblačil prešli celo na politične umore in poboje. Eden od teh je bil pokol v Kolbasovu, v katerem so umorili 11 prebivalcev judovskega porekla. Polkovnik Polk v poročilu med političnimi umori omenja umore članov komunistične partije in Judov. To se je zgodilo na primer v Zboju, kjer je bil umorjen član KSS Ivan Šiškanič in še nekdo, pa tudi v Novi Sedlici oziroma Uliči, kjer je bila 6. decembra 1945, le nekaj ur pred pokolom v Kolbasovu, umorjena štiričlanska družina in oropana živilska zadruga. Scenarij napadov je bil podoben. Najprej so napadli postajo mejne straže in njene pripadnike prisilili k predaji. Banderovci so pred tem od lokalnih prebivalcev izvedeli imena in naslove komunistov in Judov.<ref> Vladimír Jancura. [https://zurnal.pravda.sk/neznama-historia/clanok/377102-preco-na-vychode-nemaju-v-laske-banderovcov/ Prečo na východe nemajú v láske banderovcov]. 16. december 2015. Pridobljeno 5. julija 2023</ref> Druga odprava na Slovaško se je zgodila aprila 1946 in je bila povezana z volitvami v državno ustavodajno skupščino, predvidenimi za 26. maj 1946. Banderovci so brez večjih težav ponovno prodrli v vzhodno Slovaško z namenom, da bi s protikomunistično propagando vplivali na lokalno prebivalstvo. Uporabljali so letake, plakate, pa tudi češkoslovaško pošto. Preko nje so pošiljali pisma nekomunističnim politikom, predstavnikom oboroženih sil, novinarjem in celo predsedniku [[Edvard Beneš|Edvardu Benešu]]. Komunisti so svoj volilni poraz na teh volitvah v veliki meri pripisali agitaciji banderovcev. V naslednjem obdobju je komunistični tisk sprožil močno diskreditacijsko kampanjo proti UUV. Odziv češkoslovaških oblasti na dejavnosti UUV in OUN na ozemlju Slovaške je bil sprva mlačen. Prvi vojaški ukrepi proti ukrajinskim nacionalistom na severovzhodu Slovaške so se začeli šele septembra 1945. Po ukazu ministra za narodno obrambo [[Ludvík Svoboda|Ludvíka Svobode]] je štab 4. vojaške regije na vzhod Slovaške poslal tri pehotne bataljone, izvidniški vod in dve četi mitraljezcev iz Moravske. Vojska je v sodelovanju z nastajajočim Korpusom narodne varnosti in enotami Rdeče armade iz Zakarpatske Ukrajine do 21. septembra 1945 očistila Čergovo gorovje. Po dogovoru o sodelovanju s sovjetskimi obmejnimi silami se je 4. septembra 1945 v Kapušane premaknil motorizirani polk Rdeče armade. 4. oktobra je vodja obrambne obveščevalne službe (OBZ) Bedřich Reicin predsedniku republike poročal, da so se enote Rdeče armade, vključno z več tanki, odpravile tudi na območje okoli Prešova, da bi eliminirale Banderove podpornike.<ref name=":4"> ŘEPA, Tomáš. ''Československá anabáze''. Válka Extra - Vojska: 1942 - 1950 Kontroverzní banderovci (Brno: Extra Publishing s. r. o.), 25. januar 2024, št. 68, str. 28-32. ISSN 1805-7187</ref> Med drugim napadom so se banderovci izognili odprtemu boju in prišlo je le do nekaj manjših spopadov. Češkoslovaški vojaki niso bili kdove kako motivirani za posredovanje proti borcem UUV. Motivirani niso bili niti pripadniki Finančne straže niti Korpusa nacionalne varnosti. Nekateri vojaki in častniki slovaške narodnosti so celo začeli kazati simpatije do banderovcev. 15. aprila 1946 je poveljnik 4. vojaške regije, general Michal Šírica, izrazil nezadovoljstvo nad obnašanjem lastnih oboroženih sil. ===Leto 1947=== Leta 1947 se je zgodil prelom, ko so na UUV začeli pritiskati poljska vojska in specialne enote NKVD. Med operacijo Visla je bilo z deportacijo Ukrajincev etnično očiščena jugovzhodna Poljska. Enako se je zgodilo v zahodnih regijah Sovjetske Ukrajine, od koder je NKVD odpeljal več deset tisoč prebivalcev ukrajinskega porekla. UUV je izgubila vire in njen položaj je postal nevzdržen. Njeno poveljstvo se je zato odločilo, da se bodo zadnje za boj sposobne enote in posamezniki iz razdrobljenih drugih enot prebili čez ozemlje Češkoslovaške v ameriško okupacijsko cono na [[Bavarska|Bavarskem]], kjer je imelo sedež vodstvo Organizacije ukrajinskih nacionalistov. Dejavnosti banderovcev na ozemlju Češkoslovaške so dobile povsem drugo vsebino. Na ozemlje Češkoslovaške je na koncu prišlo le pet večjih enot. Prva, ki je vstopila na Slovaško skozi goste gozdove nad vasjo Osadné, je bila Gromenkova četa s približno 120 člani. Napredovala je skozi gozdove in si nabavljala hrano na samotnih mestih in v gorskih kočah. Banderovci so se poskušali izogniti spopadom s češkoslovaško vojsko, redki spopadi, ki so jih imeli, pa za skupino niso bili usodni. Avgusta 1947 je postopoma vse manjša skupina prečkala Moravsko. Na Bavarsko je prišlo le 36 od 120 borcev, vključno s samim Hromenkom. Druga enota, ki je vstopila na Slovaško, je bila četa Volodimirja Ščigolskega – Burlaka blizu Osadnega. Četa se je najprej utaborila nad vasjo in nato nadaljevala pohod proti zahodu in izropala vasi Parihuzovce, Pčoliné in Pichne, skozi katere je hodila. Kasneje so banderovci še naprej plenili in ubijali. ===Reakcija češkoslovaških oblasti=== Odziv češkoslovaških oblasti je bil počasen. Šele 25. junija 1947 je bil ustanovljen poseben odred Sveta za nacionalno varnost, 16. septembra 1947 pa so se akcijam proti UUV pridružili tudi nekdanji slovaški partizani. Njihov prispevek v bojnih akcijah je bil minimalen. Kasneje so akcije postale načrtovane in število vojakov je se je do konec avgusta povečalo na 7000. V akcije so bili vključeni tudi lahki tanki in letala. 20. in 21. avgusta se je v bitki pri Krasňanochu v celoti pokazala premoč češkoslovaških enot, saj se lahko oboroženi Burlakovi borci niso mogli zoperstaviti tankom, ki so odločili bitko. Burlakova vojska se je razdelila v manjše skupine, ki so samostojno delovale v Mali Fatri. Večina jih je bila na koncu ujeta. V noči s 3. na 4. september 1947 sta bila ujeta tudi Burlak in njegova ljubica. Burlaka so odpeljali v Košice in ga več mesecev zasliševali. Do Bavarske se je prebilo 37-39 Burlakovih vojakov. Med boji z njimi je bilo ubitih 14 vojakov češkoslovaške vojske, 6 članov Sveta za nacionalno varnost in 5 članov finančne straže. Več deset je bilo ranjenih. Drugi podatki govorijo o do 32 smrtnih žrtvah.<ref name=":0"> Vladimír Jancura. [https://zurnal.pravda.sk/neznama-historia/clanok/623027-armady-troch-statov-proti-banderovcom/ Armády troch štátov proti banderovcom]. Pravda, 12. aprila 2022. Pridobljeno 12. aprila 2022</ref> Českoslovaška vojska je uničila 350 banderovcev, od katerih jih je 61 padlo v boju. Vladna komisija za preiskavo banderovcev je 12. februarja 1948 zaslišala 132 članov UUA ukrajinske narodnosti, enega nemške in enega slovaške narodnosti. 19. novembra 1948 je bilo sestavljenih 51 kazenskih ovadb. Večina kriminalnih dejanj je bila povezana s tatvinami. Po dogovoru s poljskimi oblastmi je bilo Poljski izročenih 112 banderovcev, med njimi tudi Burlak, ki je bil leta 1949 usmrčen.<ref name=":4" /> V naslednjih mesecih je bilo še več konfliktov med manjšimi skupinami borcev UUV, ki so se še prebijale proti zahodu, s prebivalstvom in organi državne varnosti. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Vir== * ŘEPA, Tomáš. ''Banderovci: politické souvislosti, následky zneužití tématu komunistickou propagandou, návaznost na hybridní konflikt v současnosti''. Vyd. 1. Praha : Academia, 2019. 364 s. (1938-1953; zv. 20.) ISBN 978-80-200-2998-0. {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Ukrajine]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1941]] [[Kategorija:Vojaške enote, ukinjene leta 1956]] tsxfch00wjzhh8tdscwqtuykzppel26 10 601940 6676538 6673532 2026-05-16T14:40:28Z Pinky sl 2932 |E=Evropska pot {{{type}}}{{{route}}} 6676538 wikitext text/x-wiki {{#switch:{{{type|}}} |E=Evropska pot {{{type}}}{{{route}}} |Pan= Panevropski koridor {{{route}}} |TEN-T={{#switch:{{{route|}}} |1 = Baltsko–Jadranski koridor |2 = North Sea–Baltic koridor |3 = Sredozemski koridor |4 = Oreient/East–Med koridor |5 = Scandinavian–Mediterranean koridor |6 = Rhine–Alpine koridor |7 = Atlantic koridor |8 = North Sea–Mediterranean koridor |9 = Rhine–Danube koridor }} |#default= }}<noinclude>[[Kategorija:Predloge za infopolja avtocest v Evropi| EUR]]</noinclude> huzcgy6p3za69g9kvvyg22kn9pbxn1m 10 601959 6676543 6673524 2026-05-16T14:46:47Z Pinky sl 2932 |R=Regionalna cesta R{{{route}}} 6676543 wikitext text/x-wiki {{#switch:{{{type|}}} |A=Avtocesta A{{{route}}} |H=Hitra cesta H{{{route}}} |G=Glavna cesta G{{{route}}} |R=Regionalna cesta R{{{route}}} |#default= }}<noinclude>[[Kategorija:Predloge za infopolja avtocest v Evropi|SVN]]</noinclude> fs70qqgtdqbaviiqbpl6r2juu3f4nhu 14 601975 6676478 6669926 2026-05-16T13:29:12Z Pinky sl 2932 6676478 wikitext text/x-wiki {{Container category}} {{cmbox|text=Ta kategorija sledi uporabi {{tlx|Infopolje Cesta}} po državah.}} OPOMBA: Za pravilno poimenovanje teha kategorij poglejte/popravite vsebino v [[Predloga:Infopolje Cesta/meta/mask/category]]. [[Kategorija:Ceste|Σ]] 89yt64yvxppxj5phtgp5rqxtv3zuige 0 601984 6676470 6675979 2026-05-16T13:11:08Z Ihana Aneta 242446 6676470 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|slovenska kuharica in slikarka (1935–2024)}} {{Infopolje Oseba}} '''Emilija Bucik Razman''',{{Efn|Znana je bila tudi pod imenoma Mimi Bucik-Razman in Emilia Bucik-Razman.}} [[Slovenci|slovenska]] [[Slikar|slikarka]], * [[16. junij]] [[1935]], [[Gorica]], † [[28. junij]] [[2024]], [[Florida|Palm Harbor]]. == Otroštvo == Rodila se je 16. julija 1935 v [[Gorica|Gorici]] kot drugi otrok pobožne slovenske družine.<ref name=":0" /><ref name=":6" /> Njena mati je bila kmetica Emilija Makarovič (1909–2000), njen oče pa kmet Ivan Bucik (1902–1992), oba iz [[Kanalski Vrh|Kanalskega Vrha]].<ref name=":0" /><ref name=":6" /><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/60901/records/15026857?tid=&pid=&queryId=23843f8c-2d0e-4dd5-924e-df85942c06d7&usePUBJs=true|title=U.S., Social Security Applications and Claims Index, 1936-2007|trans-title=ZDA, indeks prijav in zahtevkov za socialno varnost, 1936-2007|language=En|date=5 Feb 2000}}</ref><ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/60901/records/20313900?_phcmd=u(%27https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/?name=ivan_bucik&birth=1902&searchMode=advanced&successSource=Search&queryId=1666f5f0-4ffb-49b9-8168-234c1aad306f%27,%27successSource%27)|title=U.S., Social Security Applications and Claims Index, 1936-2007|date=Nov 1992|trans-title=ZDA, indeks prijav in zahtevkov za socialno varnost, 1936-2007|language=En}}</ref> Imela je osem bratov in sester, od katerih je pet bratov in ena sestra dočakalo odraslost.<ref name=":6" /><ref name=":0" /> Odraščala je na domači kmetiji v Kanalskem Vrhu.<ref name=":6" /><ref name=":0" /> Študirala je slikarstvo na Akademiji upodobljajočih umetnosti (sedaj [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademija za likovno umetnost in oblikovanje]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]).<ref name=":2">{{Navedi novice|title=Materinsko številko Zarje krasijo slike slovenske umetnice|date=maj 1971|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBFU2ABI|language=Sl|newspaper=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America|page=27|volume=5}}</ref> == Delo == === Na slovenskih tleh === Po študiju se je vrnila na Primorsko, kjer se je ukvarjala predvsem s sakralno umetnostjo in slikanjem krajin.<ref name=":0" /><ref name=":2" /> Še mlada se je poročila. V zakonu je med letoma 1964 in 1967 rodila tri hčere.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/62882/records/14555814|title=Florida Voter Registration Records,1942-2023|date=28 september 2004|publisher=Florida Division of Elections|language=En|trans-title=Zapisniki registracije volivcev na Floridi, 1942-2023|location=Tallahassee, Florida}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/61196/records/2934166?tid=&pid=&queryId=ff128f41-6e67-4ce8-9678-85ec570462f4&usePUBJs=true|title=ARC Title: Petitions For Naturalization, 1906-1991; NAI Number: M1285; Record Group Title: Records of District Courts of the United States, 1685-2009; Record Group Number: Rg 21|date=7 februar 1990|publisher=National Archives at Chicago|language=En|trans-title=Naslov ARC: Zahteve za naturalizacijo, 1906-1991; Številka NAI: M1285; Naslov skupine zapisov: Zapisi okrožnih sodišč Združenih držav, 1685-2009; Številka skupine zapisov: Rg 21|location=Chicago, Illinois}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/61196/records/3171315?tid=&pid=&queryId=8c77439d-d1f2-4535-a9dd-3eef2c9380e6&usePUBJs=true|title=Petitions For Naturalization, 1906-1991; NAI Number: M1285; Record Group Title: Records of District Courts of the United States, 1685-2009; Record Group Number: Rg 21|date=29 Jan 1990|publisher=National Archives at Chicago|location=Chicago, Illinois|language=Sl|trans-title=Peticije za naturalizacijo, 1906–1991; številka NAI: M1285; naslov evidenčne skupine: Zapisi okrožnih sodišč Združenih držav Amerike, 1685–2009; številka evidenčne skupine: Rg 21}}</ref> V teh letih je naslikala več stropnih fresk v [[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|frančiškanskem samostanu Kostanjevica]] pri [[Nova Gorica|Novi Gorici]].<ref name=":0" /> Poslikala je tudi več kapelic na [[Goriška statistična regija|Goriškem]].<ref name=":0" /> Slikala je tudi krajine [[Goriška statistična regija|Goriške]] in slovenske obale [[Jadransko morje|Jadranskega morja]].<ref name=":2" /> === V ZDA === Leta 1969 se je skupaj s hčerkami kot samohranilka preselila v ZDA.<ref name=":0" /> Odšla je v [[Chicago]], kjer sta že živela njena mlajša sestra, ki je v ZDA prišla kot hišna pomočnica, in kasneje postala prva voznica avtobusa v Chicagu,<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Slovenec, ki ga doma ne poznamo, v Ameriki pa je veljal za Michelangela|url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/prosti-cas/slovenec-ki-ga-doma-ne-poznamo-v-ameriki-pa-je-veljal-za-michelangela-2758772/|website=www.dnevnik.si|date=2025-11-03|accessdate=2026-05-15|language=sl|last=Bucik Ozebek|first=Nataša}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/61196/records/2315582|title=ARC Title: Petitions For Naturalization, 1906-1991; NAI Number: M1285; Record Group Title: Records of District Courts of the United States, 1685-2009; Record Group Number: Rg 21|date=2. marec 1964|publisher=National Archives at Chicago|last=Chicago, Illinois|trans-title=Naslov ARC: Zahteve za naturalizacijo, 1906-1991; Številka NAI: M1285; Naslov skupine zapisov: Zapisi okrožnih sodišč Združenih držav, 1685-2009; Številka skupine zapisov: Rg 21|language=En}}</ref> ter starejši brat [[Janko Bucik]], ki je delal kot oblikovalec pod imenom John Bucci.<ref name=":6">{{Navedi knjigo|title=Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji : njihove sledi na Zemlji in v vesolju|last=Gobec|first=Edi|publisher=Družina|year=2015|isbn=978-961-04-0146-9|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/ProductFiles/slovenski-ameriski-izumitelji-in-inovatorji.pdf|others=prevedla Klementina Logar|language=Sl}}</ref><ref name=":10" /> Kasneje so se v ZDA preselili tudi njeni starši.<ref name=":7" /><ref name=":8" /> V Chicagu se je zaposlila kot kuharica, se čimer se je preživljala do upokojitve.<ref name=":0" /> Leta 1990 je postala ameriška državljanka.<ref>{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/61196/records/3171284?tid=&pid=&queryId=a746739b-5ddf-4af7-8d33-9897ce0b5a09&usePUBJs=true|title=ARC Title: Petitions For Naturalization, 1906-1991; NAI Number: M1285; Record Group Title: Records of District Courts of the United States, 1685-2009; Record Group Number: Rg 21|publisher=National Archives at Chicago|trans-title=Naslov ARC: Zahteve za naturalizacijo, 1906-1991; Številka NAI: M1285; Naslov skupine zapisov: Zapisi okrožnih sodišč Združenih držav, 1685-2009; Številka skupine zapisov: Rg 21|language=En|location=Chicago, Illinois|date=31. maj 1990}}</ref> V prostem času je še naprej slikala. Upodabljala je predvsem krajine, tihožitja in prizore z divjimi živalmi, pa tudi nekaj portretov.<ref name=":0" /><ref name=":5">{{Navedi novice|title=Slovenska slikarka na ameriški razstavi|date=marec 1972|page=32|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CFH6EO37|newspaper=Rodna gruda|volume=3|language=sl|publisher=Slovenska izseljenska matica}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Gale Encyclopedia of Multicultural America : Volume 2|publisher=Gale Research|year=1995|page=1264|language=en|trans-title=Gale enciklopedija multikulturne Amerike, Zvezek 2|editor-last=Sheets|editor-first=Anna Jean}}</ref> Med drugimi je leta 1977 portretirala [[Marie Černe Prisland]], publicistko, urednico in soustonaviteljico Slovenske ženske zveze Amerike, ter naslikala sliko [[Friderik Baraga|Friderika Barage]] za cerkev svetega Jožefa v Jolietu, [[Illinois]] leta 1976.<ref>{{Navedi novice|title=Tribute To Our Founder Of S.W.U.|date=julij 1979|trans-title=Poklon naši ustanoviteljici|language=En|volume=7/8|page=2|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AF5P8ARB|newspaper=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Participants|date=junij 1977|trans-title=Udeleženci|language=En|newspaper=Zarja|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FXWWEWXD|volume=6|publisher=Slovenian Women's Union of America|page=3}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovesna blagoslovitev Baragove slike|date=marec 1976|page=18|language=Sl|newspaper=Zarja|volume=3|publisher=Slovenian Women's Union of America|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDUPDTW9}}</ref> Emilijine krajine, ki so prikazovale slovensko pokrajino, so bile zelo priljubljene med Ameriškimi Slovenci.<ref name=":5" /><ref name=":3">{{Navedi novice|title=Slovenci v Chicagu - pozor!|date=1.11.1971|last=Fischinger|first=Metoda|page=2|publisher=J. Debevec|language=Sl|newspaper=Ameriška domovina|volume=209|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XUCIEF2B}}</ref> Februarja 1971 je imela uspešno razstavo svojih del v Slovenskem domu Bled v Chicagu.<ref name=":2" /><ref name=":3" /> Maja 1971 je imela razstavo svojih del v Clevelandu.<ref name=":2" /> Novembra 1971 je razstavljala tihožitja, krajine in portrete v kulturnem paviljonu mednarodne razstave na Navy Pieru v Chicagu.<ref name=":5" /> Aktivno se je vključila v slovensko skupnost v Chicagu. Za skupnost je za praznovanje Slovenskega dne naslednja izdelala odrske dekoracije in scenografijo, kot na primer sliko [[Bled|Bleda]] s cerkvico na otoku.<ref>{{Navedi novice|title=Uspelo praznovanje Slovenskega dneva|date=februar 1973|newspaper=Rodna gruda|publisher=Slovenska izseljenska matica|language=Sl|pages=30-31|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E8FDHUWA|volume=2}}</ref><ref name=":1">{{Navedi novice|title=Slovenski dan v Chicagu|date=marec 1982|last=Skamperle|first=Tone|page=25|publisher=Slovenska izseljenska matica|language=Sl|newspaper=Rodna gruda|volume=3|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KLVIEJLN}}</ref> ==== Zarja ==== Aprila 1971 je skupaj z sestro postala članica druge podružnice [[Slovenska ženska zveza|Slovenske ženske zveze Amerike]] (Slovenian Women's Union of America, kasnejša Slovenian Union of America) v Chicagu.<ref name=":2" /><ref name=":4">{{Navedi novice|title=Dopisi|date=maj 1971|last=Arko|first=Krista|page=27|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBFU2ABI|newspaper=Zarja|language=Sl|publisher=Slovenian Women's Union of America|volume=5}}</ref> S tem se je začelo njeno več kot tridesetletno sodelovanje z časopisom [[Zarja (1929)|Zarja]] (The Dawn), ki ga je izdajala zveza, pod uredništvom [[Corinne Novak-Leskovar]].<ref name=":2" /><ref name=":11">{{Navedi novice|title="God’s Corner" - Bogov kot|date=november 2003|language=Sl|newspaper=Zarja|page=6|volume=6|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEB7UCIX|publisher=Slovenian Women's Union of America}}</ref> Prva številka Zarje, ki jo je opremila s svojimi ilustracijami je bila majska številka leta 1971 (43. letnik, 5. številka) posvečena materinskemu dnevu.<ref name=":2" /> == Poznejše življenje in smrt == Leta 2003 je še zadnjič sodelovala z Zarjo.<ref name=":11" /> Naslednje leto se je upokojila in se preselila v Palm Harbor na [[Florida|Floridi]], kjer je že živela njena najstarejša hči, pediatrinja.<ref>{{Navedi splet|title=More calls for masks in Hillsborough schools|url=https://www.tampabay.com/news/gradebook/2020/07/06/more-calls-for-masks-in-the-hillsborough-county-schools/|website=Tampa Bay Times|accessdate=2026-05-03|language=en|first=Marlene|last=Sokol|date=6. julij 2020|trans-title=V šolah na Hillsboroughu več pozivov k nošenju mask}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/62209/records/69199123|title=Index to Public Records, 1994-2019|date=2020|language=Sl|trans-title=Indeks javnih zapisov, 1994–2019}}</ref><ref name=":9" /> Umrla je za 28. junija 2024 v Palm Harborju za rakom.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Obituary information for Emilia "Mimi" Razman|url=https://www.curlewhills.com/obituaries/obituary-listings?obId=32216608|website=www.curlewhills.com|accessdate=2026-05-02|language=en|trans-title=Osmrtnica za Emilio "Mimi" Razman|date=junij 2024}}</ref> Tam je bila tudi pokopana.<ref name=":0" /> == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha" />{{DEFAULTSORT:Bucik Razman, Emilija }} [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenske umetnice]] [[Kategorija:Slovenski kuharji]] [[Kategorija:Ameriški slikarji]] [[Kategorija:Ameriški kuharji]] [[Kategorija:Rojeni leta 1935]] [[Kategorija:Umrli leta 2024]] 7m2y69j0alsq1mov6uwom8v90jshy0w 6676471 6676470 2026-05-16T13:12:18Z Ihana Aneta 242446 6676471 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|slovenska kuharica in slikarka (1935–2024)}} {{Infopolje Oseba}} '''Emilija Bucik Razman''',{{Efn|Znana je bila tudi pod imenoma Mimi Bucik-Razman in Emilia Bucik-Razman.}} [[Slovenci|slovenska]] [[Slikar|slikarka]], * [[16. junij]] [[1935]], [[Gorica]], † [[28. junij]] [[2024]], [[Florida|Palm Harbor]]. == Otroštvo == Rodila se je 16. julija 1935 v [[Gorica|Gorici]] kot drugi otrok pobožne slovenske družine.<ref name=":0" /><ref name=":6" /> Njena mati je bila kmetica Emilija Makarovič (1909–2000), njen oče pa kmet Ivan Bucik (1902–1992), oba iz [[Kanalski Vrh|Kanalskega Vrha]].<ref name=":0" /><ref name=":6" /><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/60901/records/15026857?tid=&pid=&queryId=23843f8c-2d0e-4dd5-924e-df85942c06d7&usePUBJs=true|title=U.S., Social Security Applications and Claims Index, 1936-2007|trans-title=ZDA, indeks prijav in zahtevkov za socialno varnost, 1936-2007|language=En|date=5 Feb 2000}}</ref><ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/60901/records/20313900?_phcmd=u(%27https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/?name=ivan_bucik&birth=1902&searchMode=advanced&successSource=Search&queryId=1666f5f0-4ffb-49b9-8168-234c1aad306f%27,%27successSource%27)|title=U.S., Social Security Applications and Claims Index, 1936-2007|date=Nov 1992|trans-title=ZDA, indeks prijav in zahtevkov za socialno varnost, 1936-2007|language=En}}</ref> Imela je osem bratov in sester, od katerih je pet bratov in ena sestra dočakalo odraslost.<ref name=":6" /><ref name=":0" /> Odraščala je na domači kmetiji v Kanalskem Vrhu.<ref name=":6" /><ref name=":0" /> Študirala je slikarstvo na Akademiji upodobljajočih umetnosti (sedaj [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademija za likovno umetnost in oblikovanje]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]).<ref name=":2">{{Navedi novice|title=Materinsko številko Zarje krasijo slike slovenske umetnice|date=maj 1971|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBFU2ABI|language=Sl|newspaper=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America|page=27|volume=5}}</ref> == Delo == === Na slovenskih tleh === Po študiju se je vrnila na Primorsko, kjer se je ukvarjala predvsem s sakralno umetnostjo in slikanjem krajin.<ref name=":0" /><ref name=":2" /> Še mlada se je poročila. V zakonu je med letoma 1964 in 1967 rodila tri hčere.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/62882/records/14555814|title=Florida Voter Registration Records,1942-2023|date=28 september 2004|publisher=Florida Division of Elections|language=En|trans-title=Zapisniki registracije volivcev na Floridi, 1942-2023|location=Tallahassee, Florida}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/61196/records/2934166?tid=&pid=&queryId=ff128f41-6e67-4ce8-9678-85ec570462f4&usePUBJs=true|title=ARC Title: Petitions For Naturalization, 1906-1991; NAI Number: M1285; Record Group Title: Records of District Courts of the United States, 1685-2009; Record Group Number: Rg 21|date=7 februar 1990|publisher=National Archives at Chicago|language=En|trans-title=Naslov ARC: Zahteve za naturalizacijo, 1906-1991; Številka NAI: M1285; Naslov skupine zapisov: Zapisi okrožnih sodišč Združenih držav, 1685-2009; Številka skupine zapisov: Rg 21|location=Chicago, Illinois}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/61196/records/3171315?tid=&pid=&queryId=8c77439d-d1f2-4535-a9dd-3eef2c9380e6&usePUBJs=true|title=Petitions For Naturalization, 1906-1991; NAI Number: M1285; Record Group Title: Records of District Courts of the United States, 1685-2009; Record Group Number: Rg 21|date=29 Jan 1990|publisher=National Archives at Chicago|location=Chicago, Illinois|language=Sl|trans-title=Peticije za naturalizacijo, 1906–1991; številka NAI: M1285; naslov evidenčne skupine: Zapisi okrožnih sodišč Združenih držav Amerike, 1685–2009; številka evidenčne skupine: Rg 21}}</ref> V teh letih je naslikala več stropnih fresk v [[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|frančiškanskem samostanu Kostanjevica]] pri [[Nova Gorica|Novi Gorici]].<ref name=":0" /> Poslikala je tudi več kapelic na [[Goriška statistična regija|Goriškem]].<ref name=":0" /> Slikala je tudi krajine [[Goriška statistična regija|Goriške]] in slovenske obale [[Jadransko morje|Jadranskega morja]].<ref name=":2" /> === V ZDA === Leta 1969 se je skupaj s hčerkami kot samohranilka preselila v ZDA.<ref name=":0" /> Odšla je v [[Chicago]], kjer sta že živela njena mlajša sestra, ki je v ZDA prišla kot hišna pomočnica, in kasneje postala prva voznica avtobusa v Chicagu,<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Slovenec, ki ga doma ne poznamo, v Ameriki pa je veljal za Michelangela|url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/prosti-cas/slovenec-ki-ga-doma-ne-poznamo-v-ameriki-pa-je-veljal-za-michelangela-2758772/|website=www.dnevnik.si|date=2025-11-03|accessdate=2026-05-15|language=sl|last=Bucik Ozebek|first=Nataša}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/61196/records/2315582|title=ARC Title: Petitions For Naturalization, 1906-1991; NAI Number: M1285; Record Group Title: Records of District Courts of the United States, 1685-2009; Record Group Number: Rg 21|date=2. marec 1964|publisher=National Archives at Chicago|last=Chicago, Illinois|trans-title=Naslov ARC: Zahteve za naturalizacijo, 1906-1991; Številka NAI: M1285; Naslov skupine zapisov: Zapisi okrožnih sodišč Združenih držav, 1685-2009; Številka skupine zapisov: Rg 21|language=En}}</ref> ter starejši brat [[Janko Bucik]], ki je delal kot oblikovalec pod imenom John Bucci.<ref name=":6">{{Navedi knjigo|title=Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji : njihove sledi na Zemlji in v vesolju|last=Gobec|first=Edi|publisher=Družina|year=2015|isbn=978-961-04-0146-9|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/ProductFiles/slovenski-ameriski-izumitelji-in-inovatorji.pdf|others=prevedla Klementina Logar|language=Sl}}</ref><ref name=":10" /> Kasneje so se v ZDA preselili tudi njeni starši.<ref name=":7" /><ref name=":8" /> V Chicagu se je zaposlila kot kuharica, se čimer se je preživljala do upokojitve.<ref name=":0" /> Leta 1990 je postala ameriška državljanka.<ref>{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/61196/records/3171284?tid=&pid=&queryId=a746739b-5ddf-4af7-8d33-9897ce0b5a09&usePUBJs=true|title=ARC Title: Petitions For Naturalization, 1906-1991; NAI Number: M1285; Record Group Title: Records of District Courts of the United States, 1685-2009; Record Group Number: Rg 21|publisher=National Archives at Chicago|trans-title=Naslov ARC: Zahteve za naturalizacijo, 1906-1991; Številka NAI: M1285; Naslov skupine zapisov: Zapisi okrožnih sodišč Združenih držav, 1685-2009; Številka skupine zapisov: Rg 21|language=En|location=Chicago, Illinois|date=31. maj 1990}}</ref> V prostem času je še naprej slikala. Upodabljala je predvsem krajine, tihožitja in prizore z divjimi živalmi, pa tudi nekaj portretov.<ref name=":0" /><ref name=":5">{{Navedi novice|title=Slovenska slikarka na ameriški razstavi|date=marec 1972|page=32|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CFH6EO37|newspaper=Rodna gruda|volume=3|language=sl|publisher=Slovenska izseljenska matica}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Gale Encyclopedia of Multicultural America : Volume 2|publisher=Gale Research|year=1995|page=1264|language=en|trans-title=Gale enciklopedija multikulturne Amerike, Zvezek 2|editor-last=Sheets|editor-first=Anna Jean}}</ref> Med drugimi je leta 1977 portretirala [[Marie Černe Prisland]], publicistko, urednico in soustonaviteljico Slovenske ženske zveze Amerike, ter naslikala sliko [[Friderik Baraga|Friderika Barage]] za cerkev svetega Jožefa v Jolietu, [[Illinois]] leta 1976.<ref>{{Navedi novice|title=Tribute To Our Founder Of S.W.U.|date=julij 1979|trans-title=Poklon naši ustanoviteljici|language=En|volume=7/8|page=2|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AF5P8ARB|newspaper=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Participants|date=junij 1977|trans-title=Udeleženci|language=En|newspaper=Zarja|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FXWWEWXD|volume=6|publisher=Slovenian Women's Union of America|page=3}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovesna blagoslovitev Baragove slike|date=marec 1976|page=18|language=Sl|newspaper=Zarja|volume=3|publisher=Slovenian Women's Union of America|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDUPDTW9}}</ref> Emilijine krajine, ki so prikazovale slovensko pokrajino, so bile zelo priljubljene med Ameriškimi Slovenci.<ref name=":5" /><ref name=":3">{{Navedi novice|title=Slovenci v Chicagu - pozor!|date=1.11.1971|last=Fischinger|first=Metoda|page=2|publisher=J. Debevec|language=Sl|newspaper=Ameriška domovina|volume=209|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XUCIEF2B}}</ref> Februarja 1971 je imela uspešno razstavo svojih del v Slovenskem domu Bled v Chicagu.<ref name=":2" /><ref name=":3" /> Maja 1971 je imela razstavo svojih del v Clevelandu.<ref name=":2" /> Novembra 1971 je razstavljala tihožitja, krajine in portrete v kulturnem paviljonu mednarodne razstave na Navy Pieru v Chicagu.<ref name=":5" /> Aktivno se je vključila v slovensko skupnost v Chicagu. Za skupnost je za praznovanje Slovenskega dne v naslednjih letih izdelala odrske dekoracije in scenografijo, kot na primer sliko [[Bled|Bleda]] s cerkvico na otoku.<ref>{{Navedi novice|title=Uspelo praznovanje Slovenskega dneva|date=februar 1973|newspaper=Rodna gruda|publisher=Slovenska izseljenska matica|language=Sl|pages=30-31|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E8FDHUWA|volume=2}}</ref><ref name=":1">{{Navedi novice|title=Slovenski dan v Chicagu|date=marec 1982|last=Skamperle|first=Tone|page=25|publisher=Slovenska izseljenska matica|language=Sl|newspaper=Rodna gruda|volume=3|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KLVIEJLN}}</ref> ==== Zarja ==== Aprila 1971 je skupaj z sestro postala članica druge podružnice [[Slovenska ženska zveza|Slovenske ženske zveze Amerike]] (Slovenian Women's Union of America, kasnejša Slovenian Union of America) v Chicagu.<ref name=":2" /><ref name=":4">{{Navedi novice|title=Dopisi|date=maj 1971|last=Arko|first=Krista|page=27|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBFU2ABI|newspaper=Zarja|language=Sl|publisher=Slovenian Women's Union of America|volume=5}}</ref> S tem se je začelo njeno več kot tridesetletno sodelovanje z časopisom [[Zarja (1929)|Zarja]] (The Dawn), ki ga je izdajala zveza, pod uredništvom [[Corinne Novak-Leskovar]].<ref name=":2" /><ref name=":11">{{Navedi novice|title="God’s Corner" - Bogov kot|date=november 2003|language=Sl|newspaper=Zarja|page=6|volume=6|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEB7UCIX|publisher=Slovenian Women's Union of America}}</ref> Prva številka Zarje, ki jo je opremila s svojimi ilustracijami je bila majska številka leta 1971 (43. letnik, 5. številka) posvečena materinskemu dnevu.<ref name=":2" /> == Poznejše življenje in smrt == Leta 2003 je še zadnjič sodelovala z Zarjo.<ref name=":11" /> Naslednje leto se je upokojila in se preselila v Palm Harbor na [[Florida|Floridi]], kjer je že živela njena najstarejša hči, pediatrinja.<ref>{{Navedi splet|title=More calls for masks in Hillsborough schools|url=https://www.tampabay.com/news/gradebook/2020/07/06/more-calls-for-masks-in-the-hillsborough-county-schools/|website=Tampa Bay Times|accessdate=2026-05-03|language=en|first=Marlene|last=Sokol|date=6. julij 2020|trans-title=V šolah na Hillsboroughu več pozivov k nošenju mask}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/62209/records/69199123|title=Index to Public Records, 1994-2019|date=2020|language=Sl|trans-title=Indeks javnih zapisov, 1994–2019}}</ref><ref name=":9" /> Umrla je za 28. junija 2024 v Palm Harborju za rakom.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Obituary information for Emilia "Mimi" Razman|url=https://www.curlewhills.com/obituaries/obituary-listings?obId=32216608|website=www.curlewhills.com|accessdate=2026-05-02|language=en|trans-title=Osmrtnica za Emilio "Mimi" Razman|date=junij 2024}}</ref> Tam je bila tudi pokopana.<ref name=":0" /> == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha" />{{DEFAULTSORT:Bucik Razman, Emilija }} [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenske umetnice]] [[Kategorija:Slovenski kuharji]] [[Kategorija:Ameriški slikarji]] [[Kategorija:Ameriški kuharji]] [[Kategorija:Rojeni leta 1935]] [[Kategorija:Umrli leta 2024]] 82groir4kwmcgc1utw64grtj61hlfhj 10 602015 6676476 6670304 2026-05-16T13:21:41Z Pinky sl 2932 sl 6676476 wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage|override=country}} [[Predloga:Infopolje Cesta/dok/tech|Dokumentacija]] povezana s parametrom »country«. Državo piščite na strani [[ISO 3166-1 alpha-3]], da najdete pravilno kodo. ==Podprte države== {{plainlist|1= * Stanje na dan {{date|{{REVISIONTIMESTAMP}}|mdy}}. * † označuje, da uradna koda ISO 3166-1 alpha-3 ne obstaja. }} {| class="wikitable sortable" ! Ime države !! Koda ISO 3166-1<br>alpha-3<br>(vrednost parametra) !! class="unsortable" | Povezave !! Pripravljeno na selitev |- | Afganistan || AFG || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|AFG|yes}} |- | Otočje Åland || ALA || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|ALA|yes}} |- | Albanija || ALB || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|ALB|yes}} |- | Alžirija || DZA || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|DZA|yes}} |- | Andora || AND || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|AND|yes}} |- | Angola || AGO || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|AGO}} |- | Antigua in Barbuda || ATG || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|ATG}} |- | Arab Mashreq Road Network || AMR† || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|AMR}} |- | Argentina || ARG || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|ARG|yes}} |- | Armenija || ARM || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|ARM|yes}} |- | Aruba || ABW || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|ABW}} |- | Asian Highway Network || ASIA† || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|ASIA|yes}} |- | Avstralija || AUS || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|AUS|yes}} |- | Avstrija || AUT || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|AUT|yes}} |- | Azerbaijdžan || AZE || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|AZE|yes}} |- | Bahami || BHS || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|BHS}} |- | Bahrain || BHR || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|BHR}} |- | Bangladeš || BGD || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|BGD|yes}} |- | Barbados || BRB || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|BRB}} |- | Belorusija || BLR || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|BLR|yes}} |- | Belgija || BEL || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|BEL|yes}} |- | Belize || BLZ || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|BLZ|yes}} |- | Benin || BEN || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|BEN|yes}} |- | Butan || BTN || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|BTN}} |- | Bolivia || BOL || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|BOL|yes}} |- | Bosna in Hercegovina || BIH || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|BIH|yes}} |- | Bocvana || BWA || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|BWA|yes}} |- | Brazilija || BRA || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|BRA|yes}} |- | Brunej || BRN || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|BRN|yes}} |- | Bolgarija || BGR || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|BGR|yes}} |- | Burkina Faso || BFA || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|BFA}} |- | Burundi || BDI || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|BDI}} |- | Cabo Verde || CPV || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|CPV|yes}} |- | Kambodža || KHM || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|KHM}} |- | Kamerun || CMR || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|CMR}} |- | Kanada || CAN || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|CAN|yes}} |- | Central African Republic || CAF || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|CAF}} |- | Čad || TCD || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|TCD}} |- | Chile || CHL || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|CHL|yes}} |- | Kitajska || CHN || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|CHN}} |- | Kolumbija || COL || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|COL}} |- | Komori || COM || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|COM}} |- | Kosta Rica || CRI || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|CRI}} |- | Hrvaška || HRV || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|HRV}} |- | Kuba || CUB || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|CUB}} |- | Ciper || CYP || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|CYP}} |- | Republika Češka || CZE || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|CZE}} |- | Democratic Republic of the Congo || COD || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|COD}} |- | Danska || DNK || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|DNK}} |- | Djibouti || DJI || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|DJI}} |- | Dominica || DMA || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|DMA}} |- | Dominican Republic || DOM || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|DOM}} |- | Ekvador || ECU || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|ECU}} |- | Egipt || EGY || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|EGY}} |- | El Salvador || SLV || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|SLV}} |- | Anglija || ENG || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|ENG}} |- | Equatorial Guinea || GNQ || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|GNQ}} |- | Eritreja || ERI || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|ERI}} |- | Estonija || EST || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|EST}} |- | Eswatini || SWZ || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|SWZ}} |- | Etiopija || ETH || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|ETH}} |- | European E-roads || EUR† || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|EUR}} |- | Federated States of Micronesia || FSM || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|FSM}} |- | Fiji || FJI || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|FJI}} |- | Finska || FIN || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|FIN}} |- | Francija || FRA || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|FRA}} |- | French Guiana || GUF || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|GUF}} |- | Gabon || GAB || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|GAB}} |- | Gambija || GMB || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|GMB}} |- | Gruzija || GEO || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|GEO}} |- | Nemčija || DEU || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|DEU}} |- | Gana || GHA|| {{Infopolje Cesta/dok/country/links|GHA}} |- | Gibraltar || GIB || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|GIB}} |- | Grčija || GRC || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|GRC}} |- | Grenada || GRD || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|GRD}} |- | Guadeloupe || GLP || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|GLP}} |- | Gvatemala || GTM || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|GTM}} |- | Guernsey || GGY || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|GGY}} |- | Guinea || GIN || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|GIN}} |- | Guinea-Bissau || GNB || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|GNB}} |- | Gvajana || GUY || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|GUY}} |- | Haiti || HTI || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|HTI}} |- | Honduras || HND || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|HND}} |- | Hong Kong || HKG || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|HKG}} |- | Hungary || HUN || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|HUN}} |- | Islandija || ISL || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|ISL}} |- | Indija || IND || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|IND}} |- | Indonezija || IDN || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|IDN}} |- | Iran || IRN || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|IRN}} |- | Irak || IRQ || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|IRQ}} |- | Irska || IRL || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|IRL}} |- | Isle of Man || IMN || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|IMN}} |- | Izrael || ISR || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|ISR}} |- | Italija || ITA || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|ITA}} |- | Jamaika || JAM || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|JAM}} |- | Japonska || JPN || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|JPN}} |- | Jersey || JEY || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|JEY}} |- | Jordan || JOR || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|JOR}} |- | Kazahstan || KAZ || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|KAZ}} |- | Kenija || KEN || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|KEN}} |- | Kiribati || KIR || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|KIR}} |- | Kosovo || KOS† || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|KOS}} |- | Kuwait || KWT || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|KWT}} |- | Kirgizistan || KGZ || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|KGZ}} |- | Laos || LAO || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|LAO}} |- | Latvija || LVA || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|LVA}} |- | Libanon || LBN || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|LBN}} |- | Lesoto || LSO || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|LSO}} |- | Liberija || LBR || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|LBR}} |- | Libija || LBY || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|LBY}} |- | Liechtenstein || LIE || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|LIE}} |- | Litva || LTU || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|LTU}} |- | Luxembourg || LUX || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|LUX}} |- | Madagaskar || MDG || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|MDG}} |- | Malawi || MWI || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|MWI}} |- | Malazija || MYS || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|MYS}} |- | Maldivi || MDV || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|MDV}} |- | Mali || MLI || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|MLI}} |- | Malta || MLT || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|MLT}} |- | Marshall Islands || MHL || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|MHL}} |- | Mavritanija || MRT || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|MRT}} |- | Mauriticij || MUS || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|MUS}} |- | Mayotte || MYT || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|MYT}} |- | Martinique || MTQ || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|MTQ}} |- | Mehika || MEX || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|MEX}} |- | Moldavija || MDA || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|MDA}} |- | Monako || MCO || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|MCO}} |- | Mongolija || MNG || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|MNG}} |- | Črna gora || MNE || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|MNE}} |- | Maroko || MAR || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|MAR}} |- | Mozambik || MOZ || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|MOZ}} |- | Mjanmar || MMR || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|MMR}} |- | Namibija || NAM ||{{Infopolje Cesta/dok/country/links|NAM}} |- | Nauru || NRU || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|NRU}} |- | Nepal || NPL || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|NPL}} |- | Nizozemska || NLD || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|NLD}} |- | Nova Zelandija || NZL ||{{Infopolje Cesta/dok/country/links|NZL}} |- | Nikaragva || NIC ||{{Infopolje Cesta/dok/country/links|NIC}} |- | Niger || NER ||{{Infopolje Cesta/dok/country/links|NER}} |- | Nigerija || NGA ||{{Infopolje Cesta/dok/country/links|NGA}} |- | Severna Koreja || PRK || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|PRK}} |- | Severna makedonija || MKD || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|MKD}} |- | Severna Irska || NIR || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|NIR}} |- | Norveška || NOR || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|NOR}} |- | Oman || OMN || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|OMN}} |- | Pakistan || PAK || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|PAK}} |- | Palau || PLW || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|PLW}} |- | Palestina || PSE || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|PSE}} |- | Panama || PAN || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|PAN}} |- | Papua Nova Gvineja || PNG || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|PNG}} |- | Paragvaj || PRY || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|PRY}} |- | Peru || PER || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|PER}} |- | Filipini || PHL || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|PHL}} |- | Poljska || POL || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|POL}} |- | Portugalska || PRT || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|PRT}} |- | Qatar || QAT || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|QAT}} |- | Republika Kongo || COG || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|COG}} |- | Réunion || REU || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|REU}} |- | Romunija || ROU || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|ROU}} |- | Rusija || RUS || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|RUS}} |- | Ruanda || RWA || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|RWA}} |- | Saint Kitts and Nevis || KNA || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|KNA}} |- | Saint Lucia || LCA || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|LCA}} |- | Saint Vincent and the Grenadines || VCT || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|VCT}} |- | Samoa || WSM || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|WSM}} |- | San Marino || SMR || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|SMR}} |- | São Tomé and Príncipe || STP || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|STP}} |- | Saudi Arabia || SAU || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|SAU}} |- | Škotska || SCT || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|SCT}} |- | Senegal || SEN || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|SEN}} |- | Serbija || SRB || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|SRB}} |- | Solomonovi otoki || SLB || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|SLB}} |- | Somalija || SOM || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|SOM}} |- | Singapur || SGP || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|SGP}} |- | Slovaška || SVK || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|SVK}} |- | Slovenija || SVN || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|SVN}} |- | Južna Afrika || ZAF || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|ZAF}} |- | Južna Koreja || KOR || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|KOR}} |- | Južni Sudan || SSD || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|SSD}} |- | Španija || ESP || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|ESP}} |- | Šrilanka || LKA|| {{Infopolje Cesta/dok/country/links|LKA}} |- | Sudan || SDN || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|SDN}} |- | Suriname || SUR|| {{Infopolje Cesta/dok/country/links|SUR}} |- | Švedska || SWE || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|SWE}} |- | Švica || CHE || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|CHE}} |- | Sirija || SYR || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|SYR}} |- | Tajvan || TWN || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|TWN}} |- | Tadžikistan || TJK || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|TJK}} |- | Tanzanija || TZA || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|TZA}} |- | Tajska || THA || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|THA}} |- | Timor-Leste || TLS || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|TLS}} |- | Togo || TGO || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|TGO}} |- | Tonga || TON || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|TON}} |- | Trans-Africa Highway Network || TAH† || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|TAH}} |- | Trinidad in Tobago || TTO || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|TTO}} |- | Tunizija || TUN || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|TUN}} |- | Turčija || TUR || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|TUR}} |- | Turkmenistan || TKM || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|TKM}} |- | Tuvalu || TUV || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|TUV}} |- | Uganda || UGA || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|UGA}} |- | Ukrajina || UKR || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|UKR}} |- | United Arab Emirates || ARE || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|ARE}} |- | Združeno Kraljestvo || GBR || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|GBR}} |- | Združene Države || USA || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|USA|yes}} |- | Urugvaj || URY || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|URY}} |- | Uzbekistan || UZB || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|UZB}} |- | Venezuela || VEN || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|VEN}} |- | Vietnam || VNM || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|VNM}} |- | Wales || WLS || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|WLS}} |- | Jemen || YEM || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|YEM}} |- style="background: #cecece; color:inherit;" | Jugoslavija || YUG || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|YUG}} |- | Zambija || ZMB || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|ZMB}} |- | Zimbabve || ZWE || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|ZWE}} |} ==Navodila za namestitev== Za zgoraj navedene države namestitev ni potrebna, v kolikor so vse povezave [[WP:BLUELINK|modre]]. Če država, ki jo iščete, ni navedena, so predloge, ki jih je treba nastaviti, navedene spodaj. <country ISO code> je koda države po standardu [[ISO 3166-1]] alpha-3. Če se ob samostojnem nastavljanju teh predlog ne počutite lagodno, lahko napišete sporočilo na [[Template talk:Infopolje Cesta]] in drug urednik bo to storil namesto vas. {| class="wikitable" ! Predloga !! Kaj počne !! Primer |- | <nowiki>[[</nowiki>Predloga:Infopolje Cesta/name/<country ISO code><nowiki>]]</nowiki> || Določa ime, ki naj bo prikazano na vrhu infopolja, pod označbo, a nad vsem ostalim. || [[Predloga:Infopolje Cesta/name/ITA]] |- | <nowiki>[[</nowiki>Predloga:Infopolje Cesta/shieldmain/<country ISO code><nowiki>]]</nowiki> || Določa označbo, ki naj bo prikazan na vrhu infopolja. || [[Predloga:Infopolje Cesta/shieldmain/ITA]] |- | <nowiki>[[</nowiki>Predloga:Infopolje Cesta/shield/<country ISO code><nowiki>]]</nowiki> || Določa označbo, ki naj bo izpisana v vrstici za brskanje. || [[Predloga:Infopolje Cesta/shield/ITA]] |- | [[Predloga:Infopolje Cesta/styles.css]] || Določa barvo glave v infopolju. ||{{n/a}} |- | [[Module:Infobox road/browselinks]] || Določa povezave, ki bodo prikazane na dnu infopolja, nad vrstico za brskanje, a pod vsem ostalim. ||{{n/a}} |} Če želite nastaviti osnovni modul podatkov o cestah za primer države, kjer je koda ISO 3166-1 alpha-3 AAA, kopirajte in prilepite naslednjo kodo v [[Module:Example|<span style="color:#BA0000;">Module:Road data/strings/AAA</span>]]: <syntaxhighlight lang="lua"> --[==[ To inspect the content of this data module, use [[Special:ExpandTemplates]] and enter the following input text: {{#invoke:Road data/dump|dump|module=Module:<name-of-this-module>}} To inspect the content of this data module when editing, enter the following into the Debug console: local util = require("Module:Road data/util") print(util.arrayToString(p)) To inspect a particular route type, change `p` above to include the route type, e.g., `p.I` and `p["US-Hist"]`. ]==] -- <name of country> local AAA = {} local util = require("Module:Road data/util") AAA.type = { shield = "", name = "", link = "", abbr = "", translation = "", lang = "" } return AAA </syntaxhighlight> Komentar na vrhu vsebuje navodila za uporabo konzole za iskanje napak (debug console) med urejanjem podatkovnega modula. Za vsako vrsto poti nastavite tabelo z naslednjimi polji: *'''shield''' - označba poti ali številka poti, ki označuje pot; ne vključujte oredpone <code>File:</code> *'''name''' - uradno ime poti *'''link''' - naslov strani *'''abbr''' - okrajšava imena poti *'''translation''' - če je država na neslovenskem govorečem območju, uradno ime poti v domačem jeziku *'''lang''' - koda [[Seznam kod ISO 639-2|ISO 639-2]] domačega jezikae; to kodo uporabljata predlogi {{tl|Lang}} in {{tl|Lang-xx}}. Za več navodil preberite [[Module:Road data/strings/dok]] f7i5q2rqbhbw4qqujymbz13xftj2c00 6676498 6676476 2026-05-16T13:50:40Z Pinky sl 2932 Vseevropsko cestno omrežje 6676498 wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage|override=country}} [[Predloga:Infopolje Cesta/dok/tech|Dokumentacija]] povezana s parametrom »country«. Državo piščite na strani [[ISO 3166-1 alpha-3]], da najdete pravilno kodo. ==Podprte države== {{plainlist|1= * Stanje na dan {{date|{{REVISIONTIMESTAMP}}|mdy}}. * † označuje, da uradna koda ISO 3166-1 alpha-3 ne obstaja. }} {| class="wikitable sortable" ! Ime države !! Koda ISO 3166-1<br>alpha-3<br>(vrednost parametra) !! class="unsortable" | Povezave !! Pripravljeno na selitev |- | Afganistan || AFG || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|AFG|yes}} |- | Otočje Åland || ALA || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|ALA|yes}} |- | Albanija || ALB || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|ALB|yes}} |- | Alžirija || DZA || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|DZA|yes}} |- | Andora || AND || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|AND|yes}} |- | Angola || AGO || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|AGO}} |- | Antigua in Barbuda || ATG || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|ATG}} |- | Arab Mashreq Road Network || AMR† || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|AMR}} |- | Argentina || ARG || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|ARG|yes}} |- | Armenija || ARM || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|ARM|yes}} |- | Aruba || ABW || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|ABW}} |- | Azijskem cestno omrežje || ASIA† || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|ASIA|yes}} |- | Avstralija || AUS || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|AUS|yes}} |- | Avstrija || AUT || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|AUT|yes}} |- | Azerbaijdžan || AZE || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|AZE|yes}} |- | Bahami || BHS || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|BHS}} |- | Bahrain || BHR || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|BHR}} |- | Bangladeš || BGD || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|BGD|yes}} |- | Barbados || BRB || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|BRB}} |- | Belorusija || BLR || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|BLR|yes}} |- | Belgija || BEL || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|BEL|yes}} |- | Belize || BLZ || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|BLZ|yes}} |- | Benin || BEN || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|BEN|yes}} |- | Butan || BTN || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|BTN}} |- | Bolivia || BOL || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|BOL|yes}} |- | Bosna in Hercegovina || BIH || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|BIH|yes}} |- | Bocvana || BWA || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|BWA|yes}} |- | Brazilija || BRA || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|BRA|yes}} |- | Brunej || BRN || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|BRN|yes}} |- | Bolgarija || BGR || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|BGR|yes}} |- | Burkina Faso || BFA || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|BFA}} |- | Burundi || BDI || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|BDI}} |- | Cabo Verde || CPV || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|CPV|yes}} |- | Kambodža || KHM || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|KHM}} |- | Kamerun || CMR || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|CMR}} |- | Kanada || CAN || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|CAN|yes}} |- | Central African Republic || CAF || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|CAF}} |- | Čad || TCD || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|TCD}} |- | Chile || CHL || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|CHL|yes}} |- | Kitajska || CHN || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|CHN}} |- | Kolumbija || COL || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|COL}} |- | Komori || COM || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|COM}} |- | Kosta Rica || CRI || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|CRI}} |- | Hrvaška || HRV || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|HRV}} |- | Kuba || CUB || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|CUB}} |- | Ciper || CYP || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|CYP}} |- | Republika Češka || CZE || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|CZE}} |- | Democratic Republic of the Congo || COD || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|COD}} |- | Danska || DNK || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|DNK}} |- | Djibouti || DJI || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|DJI}} |- | Dominica || DMA || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|DMA}} |- | Dominican Republic || DOM || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|DOM}} |- | Ekvador || ECU || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|ECU}} |- | Egipt || EGY || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|EGY}} |- | El Salvador || SLV || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|SLV}} |- | Anglija || ENG || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|ENG}} |- | Equatorial Guinea || GNQ || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|GNQ}} |- | Eritreja || ERI || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|ERI}} |- | Estonija || EST || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|EST}} |- | Eswatini || SWZ || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|SWZ}} |- | Etiopija || ETH || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|ETH}} |- | Vseevropsko cestno omrežje || EUR† || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|EUR}} |- | Federated States of Micronesia || FSM || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|FSM}} |- | Fiji || FJI || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|FJI}} |- | Finska || FIN || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|FIN}} |- | Francija || FRA || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|FRA}} |- | French Guiana || GUF || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|GUF}} |- | Gabon || GAB || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|GAB}} |- | Gambija || GMB || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|GMB}} |- | Gruzija || GEO || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|GEO}} |- | Nemčija || DEU || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|DEU}} |- | Gana || GHA|| {{Infopolje Cesta/dok/country/links|GHA}} |- | Gibraltar || GIB || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|GIB}} |- | Grčija || GRC || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|GRC}} |- | Grenada || GRD || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|GRD}} |- | Guadeloupe || GLP || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|GLP}} |- | Gvatemala || GTM || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|GTM}} |- | Guernsey || GGY || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|GGY}} |- | Guinea || GIN || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|GIN}} |- | Guinea-Bissau || GNB || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|GNB}} |- | Gvajana || GUY || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|GUY}} |- | Haiti || HTI || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|HTI}} |- | Honduras || HND || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|HND}} |- | Hong Kong || HKG || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|HKG}} |- | Hungary || HUN || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|HUN}} |- | Islandija || ISL || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|ISL}} |- | Indija || IND || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|IND}} |- | Indonezija || IDN || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|IDN}} |- | Iran || IRN || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|IRN}} |- | Irak || IRQ || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|IRQ}} |- | Irska || IRL || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|IRL}} |- | Isle of Man || IMN || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|IMN}} |- | Izrael || ISR || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|ISR}} |- | Italija || ITA || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|ITA}} |- | Jamaika || JAM || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|JAM}} |- | Japonska || JPN || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|JPN}} |- | Jersey || JEY || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|JEY}} |- | Jordan || JOR || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|JOR}} |- | Kazahstan || KAZ || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|KAZ}} |- | Kenija || KEN || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|KEN}} |- | Kiribati || KIR || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|KIR}} |- | Kosovo || KOS† || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|KOS}} |- | Kuwait || KWT || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|KWT}} |- | Kirgizistan || KGZ || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|KGZ}} |- | Laos || LAO || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|LAO}} |- | Latvija || LVA || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|LVA}} |- | Libanon || LBN || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|LBN}} |- | Lesoto || LSO || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|LSO}} |- | Liberija || LBR || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|LBR}} |- | Libija || LBY || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|LBY}} |- | Liechtenstein || LIE || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|LIE}} |- | Litva || LTU || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|LTU}} |- | Luxembourg || LUX || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|LUX}} |- | Madagaskar || MDG || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|MDG}} |- | Malawi || MWI || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|MWI}} |- | Malazija || MYS || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|MYS}} |- | Maldivi || MDV || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|MDV}} |- | Mali || MLI || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|MLI}} |- | Malta || MLT || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|MLT}} |- | Marshall Islands || MHL || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|MHL}} |- | Mavritanija || MRT || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|MRT}} |- | Mauriticij || MUS || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|MUS}} |- | Mayotte || MYT || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|MYT}} |- | Martinique || MTQ || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|MTQ}} |- | Mehika || MEX || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|MEX}} |- | Moldavija || MDA || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|MDA}} |- | Monako || MCO || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|MCO}} |- | Mongolija || MNG || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|MNG}} |- | Črna gora || MNE || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|MNE}} |- | Maroko || MAR || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|MAR}} |- | Mozambik || MOZ || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|MOZ}} |- | Mjanmar || MMR || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|MMR}} |- | Namibija || NAM ||{{Infopolje Cesta/dok/country/links|NAM}} |- | Nauru || NRU || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|NRU}} |- | Nepal || NPL || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|NPL}} |- | Nizozemska || NLD || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|NLD}} |- | Nova Zelandija || NZL ||{{Infopolje Cesta/dok/country/links|NZL}} |- | Nikaragva || NIC ||{{Infopolje Cesta/dok/country/links|NIC}} |- | Niger || NER ||{{Infopolje Cesta/dok/country/links|NER}} |- | Nigerija || NGA ||{{Infopolje Cesta/dok/country/links|NGA}} |- | Severna Koreja || PRK || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|PRK}} |- | Severna makedonija || MKD || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|MKD}} |- | Severna Irska || NIR || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|NIR}} |- | Norveška || NOR || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|NOR}} |- | Oman || OMN || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|OMN}} |- | Pakistan || PAK || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|PAK}} |- | Palau || PLW || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|PLW}} |- | Palestina || PSE || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|PSE}} |- | Panama || PAN || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|PAN}} |- | Papua Nova Gvineja || PNG || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|PNG}} |- | Paragvaj || PRY || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|PRY}} |- | Peru || PER || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|PER}} |- | Filipini || PHL || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|PHL}} |- | Poljska || POL || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|POL}} |- | Portugalska || PRT || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|PRT}} |- | Qatar || QAT || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|QAT}} |- | Republika Kongo || COG || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|COG}} |- | Réunion || REU || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|REU}} |- | Romunija || ROU || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|ROU}} |- | Rusija || RUS || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|RUS}} |- | Ruanda || RWA || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|RWA}} |- | Saint Kitts and Nevis || KNA || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|KNA}} |- | Saint Lucia || LCA || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|LCA}} |- | Saint Vincent and the Grenadines || VCT || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|VCT}} |- | Samoa || WSM || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|WSM}} |- | San Marino || SMR || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|SMR}} |- | São Tomé and Príncipe || STP || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|STP}} |- | Saudi Arabia || SAU || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|SAU}} |- | Škotska || SCT || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|SCT}} |- | Senegal || SEN || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|SEN}} |- | Serbija || SRB || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|SRB}} |- | Solomonovi otoki || SLB || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|SLB}} |- | Somalija || SOM || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|SOM}} |- | Singapur || SGP || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|SGP}} |- | Slovaška || SVK || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|SVK}} |- | Slovenija || SVN || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|SVN}} |- | Južna Afrika || ZAF || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|ZAF}} |- | Južna Koreja || KOR || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|KOR}} |- | Južni Sudan || SSD || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|SSD}} |- | Španija || ESP || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|ESP}} |- | Šrilanka || LKA|| {{Infopolje Cesta/dok/country/links|LKA}} |- | Sudan || SDN || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|SDN}} |- | Suriname || SUR|| {{Infopolje Cesta/dok/country/links|SUR}} |- | Švedska || SWE || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|SWE}} |- | Švica || CHE || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|CHE}} |- | Sirija || SYR || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|SYR}} |- | Tajvan || TWN || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|TWN}} |- | Tadžikistan || TJK || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|TJK}} |- | Tanzanija || TZA || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|TZA}} |- | Tajska || THA || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|THA}} |- | Timor-Leste || TLS || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|TLS}} |- | Togo || TGO || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|TGO}} |- | Tonga || TON || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|TON}} |- | Trans-Africa Highway Network || TAH† || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|TAH}} |- | Trinidad in Tobago || TTO || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|TTO}} |- | Tunizija || TUN || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|TUN}} |- | Turčija || TUR || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|TUR}} |- | Turkmenistan || TKM || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|TKM}} |- | Tuvalu || TUV || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|TUV}} |- | Uganda || UGA || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|UGA}} |- | Ukrajina || UKR || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|UKR}} |- | United Arab Emirates || ARE || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|ARE}} |- | Združeno Kraljestvo || GBR || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|GBR}} |- | Združene Države || USA || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|USA|yes}} |- | Urugvaj || URY || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|URY}} |- | Uzbekistan || UZB || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|UZB}} |- | Venezuela || VEN || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|VEN}} |- | Vietnam || VNM || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|VNM}} |- | Wales || WLS || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|WLS}} |- | Jemen || YEM || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|YEM}} |- style="background: #cecece; color:inherit;" | Jugoslavija || YUG || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|YUG}} |- | Zambija || ZMB || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|ZMB}} |- | Zimbabve || ZWE || {{Infopolje Cesta/dok/country/links|ZWE}} |} ==Navodila za namestitev== Za zgoraj navedene države namestitev ni potrebna, v kolikor so vse povezave [[WP:BLUELINK|modre]]. Če država, ki jo iščete, ni navedena, so predloge, ki jih je treba nastaviti, navedene spodaj. <country ISO code> je koda države po standardu [[ISO 3166-1]] alpha-3. Če se ob samostojnem nastavljanju teh predlog ne počutite lagodno, lahko napišete sporočilo na [[Template talk:Infopolje Cesta]] in drug urednik bo to storil namesto vas. {| class="wikitable" ! Predloga !! Kaj počne !! Primer |- | <nowiki>[[</nowiki>Predloga:Infopolje Cesta/name/<country ISO code><nowiki>]]</nowiki> || Določa ime, ki naj bo prikazano na vrhu infopolja, pod označbo, a nad vsem ostalim. || [[Predloga:Infopolje Cesta/name/ITA]] |- | <nowiki>[[</nowiki>Predloga:Infopolje Cesta/shieldmain/<country ISO code><nowiki>]]</nowiki> || Določa označbo, ki naj bo prikazan na vrhu infopolja. || [[Predloga:Infopolje Cesta/shieldmain/ITA]] |- | <nowiki>[[</nowiki>Predloga:Infopolje Cesta/shield/<country ISO code><nowiki>]]</nowiki> || Določa označbo, ki naj bo izpisana v vrstici za brskanje. || [[Predloga:Infopolje Cesta/shield/ITA]] |- | [[Predloga:Infopolje Cesta/styles.css]] || Določa barvo glave v infopolju. ||{{n/a}} |- | [[Module:Infobox road/browselinks]] || Določa povezave, ki bodo prikazane na dnu infopolja, nad vrstico za brskanje, a pod vsem ostalim. ||{{n/a}} |} Če želite nastaviti osnovni modul podatkov o cestah za primer države, kjer je koda ISO 3166-1 alpha-3 AAA, kopirajte in prilepite naslednjo kodo v [[Module:Example|<span style="color:#BA0000;">Module:Road data/strings/AAA</span>]]: <syntaxhighlight lang="lua"> --[==[ To inspect the content of this data module, use [[Special:ExpandTemplates]] and enter the following input text: {{#invoke:Road data/dump|dump|module=Module:<name-of-this-module>}} To inspect the content of this data module when editing, enter the following into the Debug console: local util = require("Module:Road data/util") print(util.arrayToString(p)) To inspect a particular route type, change `p` above to include the route type, e.g., `p.I` and `p["US-Hist"]`. ]==] -- <name of country> local AAA = {} local util = require("Module:Road data/util") AAA.type = { shield = "", name = "", link = "", abbr = "", translation = "", lang = "" } return AAA </syntaxhighlight> Komentar na vrhu vsebuje navodila za uporabo konzole za iskanje napak (debug console) med urejanjem podatkovnega modula. Za vsako vrsto poti nastavite tabelo z naslednjimi polji: *'''shield''' - označba poti ali številka poti, ki označuje pot; ne vključujte oredpone <code>File:</code> *'''name''' - uradno ime poti *'''link''' - naslov strani *'''abbr''' - okrajšava imena poti *'''translation''' - če je država na neslovenskem govorečem območju, uradno ime poti v domačem jeziku *'''lang''' - koda [[Seznam kod ISO 639-2|ISO 639-2]] domačega jezikae; to kodo uporabljata predlogi {{tl|Lang}} in {{tl|Lang-xx}}. Za več navodil preberite [[Module:Road data/strings/dok]] ccm9hf1ivz8igtcm1qtjzkuiwr54i8h 10 602016 6676517 6670400 2026-05-16T14:03:00Z Pinky sl 2932 6676517 wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage|override=tech}} Various technical notes related to Infobox road (IBR) that are either too obscure or too advanced for the average editor. ==Countries== {{see also|Predloga:Infopolje Cesta/dok/country}} The "country", "state", and "province" parameters are all fed into {{tl|Infopolje Cesta/meta/mask/country}}, a [[mask (computing)|mask]] that determines what country is needed. If a country is added that has states, provinces, or an equivalent subdivision, the mask template will need to be updated accordingly; otherwise, it will not output the correct country and the infobox will not use the correct templates. If both "country" and "state"/"province" are specified, the country takes precedence. Every transclusion that uses the "type" parameter must use either "country", "state", or "province" as well. As an example, all U.S. Highway and Interstate Highway articles must have "country=USA" if they don't have "state=". Articles that use "type" without using "country", "state", or "province" will not display correctly and are categorized in [[:Kategorija:Napake pri vključitvi Infopolje Cesta]]. ==General notes== "spur_type" must be added to all articles that use "spur_of"; else, the parameter will not work. For [[special route]]s, it is necessary to input the main route type and the special route type separately using "type" and "subtype", which is identical to how {{tl|Infobox road small}} accepts special routes. This allows [[Module:Infobox road/route]] to generate the correct banner and alt text for the route. It also eliminates the need for switches covering different capitalizations (BUS vs. Bus vs. bus) since the infobox uses a [[mask (computing)|mask]] ({{tl|Infopolje Cesta/meta/mask/subtype1}}) to standardize the subtype input before it gets passed into the /country template. ==Meta templates== IBR has several templates that are used by several countries (hence the "meta" in their name). They are: *[[Predloga:Infopolje Cesta/meta/mask/category]] – sorts each instance into a category based on which country, state, province in which the route is *[[Predloga:Infopolje Cesta/meta/mask/country]] – a [[mask (computing)|mask]] that determines which country a state or province in which the route is *[[Predloga:Infopolje Cesta/meta/mask/subtype1]] – see "General notes" above *[[Predloga:Infopolje Cesta/meta/mask/subtype2]] – a mask that takes the output of subtype1 and outputs the full name of the subtype ("Alt" becomes "Alternate", for example) *[[Predloga:Infopolje Cesta/meta/spur of]] – controls the output of the spur_of line in the "Route information" section ==Location== This template has nine location parameters and one route information parameter that are restricted to use in only certain regions or countries. The restriction is handled by subtemplates of "Predloga:Infopolje Cesta/hide/", which processes the given country, state, or province and determines whether the parameter is cleared for use there. If it is not, the article is placed in [[:Kategorija:Napake pri vključitvi Infopolje Cesta]]. All of these subtemplates are fully protected per [[WP:HRT]]. {| class="wikitable" ! Parameter !! Template |- |- ! tourist | [[Predloga:Infopolje Cesta/hide/tourist]] |} ==Sledilne kategorije== {| class="wikitable" ! Category !! What it tracks |-<!-- | {{clc|Infobox road transclusions with deprecated parameters}} || ''nothing at the moment'' |- --> | {{clc|Članki, ki uporabljajo Infopolje Cesta z neznanimi parametri}} || transclusions using unsupported parameters |- | {{clc|Napake pri vključitvi Infopolje Cesta}} || see category description |- | {{clc|Začasna sledilna kategorija za Infopolje Cesta 1}} || see category description |- | {{clc|Začasna sledilna kategorija za Infopolje Cesta 2}} || see category description |- | {{clc|Članki, ki uporabljajo Infopolje Cesta za prenos v Wikipodatke}} || rowspan=4 | Data specified on or missing from [[Wikidata]] items |- | {{clc|Članki, ki uporabljajo Infopolje Cesta brez Wikipodatka država}} |- | {{clc|Članki, ki uporabljajo Infopolje Cesta brez Wikipodatka primerek od}} |} 6xf5v37pcp74geqllfncmytwvotqbs2 0 602026 6676701 6670382 2026-05-16T21:29:15Z ~2026-13659-49 255600 6676701 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji|name=Forlì|official_name=Comune di Forlì|native_name={{native name|rgn|Furlè}}|image_skyline=Collage Forlì.jpg|image_caption=|image_size=|image_alt=|image_flag=Flag of Forlì.svg|image_shield=Forlì-Stemma.svg|shield_alt=|map=|map_caption=|map_alt=|pushpin_label_position=|pushpin_map_alt=|coordinates={{coord|44|13|22|N|12|2|29|E|display=inline,title}}|coordinates_footnotes=|region=[[Emilija - Romanja]]|province=[[Pokrajina Forlì - Cesena|Forlì - Cesena]] (FC)|mayor=[[Gian Luca Zattini]]|mayor_party=|area_total_km2=228.2|area_footnotes=|elevation_m=34|elevation_footnotes=|population_total=116700|population_as_of=31. maj 2022|population_footnotes=<ref>Population data from [[National Institute of Statistics (Italy)|Istat]]</ref>|population_demonym=Forlivesi|postal_code=47121-47122|area_code=0543|istat=|saint=Gospa Ognjena|day=4. februar|website={{official website|http://www.comune.forli.fc.it}}}}'''Forlì''' ({{Langx|rgn|Furlè}} {{IPA|rgn|furˈlɛ|}}; {{Langx|la|Forum Livii}}) je mesto s skoraj 120.000 prebivalci in sedež istoimenske [[Italijanske občine|občine]] v deželi [[Emilija - Romanja|Emiliji-Romagni]] v [[Severna Italija|severni Italiji]]. Skupaj s [[Cesena|Ceseno]] je glavno mesto [[Pokrajina Forlì - Cesena|pokrajine Forlì-Cesena]] .{{Zgodovina populacije|1861|37477|1871|38639|1881|40915|1901|43321|1911|45723|1921|51555|1931|60140|1936|65683|1951|77508|1961|91945|1971|104971|1981|110806|1991|109541|2001|108335|2011|116434|2021|116558}}Mesto Forlì leži v ravnini Romanje ob cesti [[Via Aemilia|Via Emilia]], vzhodno od reke Montone, in je nastalo kot rimsko naselje ''Forum Livii''. Skozi [[srednji vek]] in [[Renesansa|renesanso]] se je razvilo v pomembno politično in kulturno središče v regiji, kar se še danes odraža v njegovi zgodovinski urbani strukturi in arhitekturni dediščini. Danes Forlì ostaja pomembno kmetijsko in trgovsko središče, ki izkorišča produktivnost okoliškega podeželja in strateški položaj ob pomembni zgodovinski poti. Mesto je znano tudi po svoji kulturni in umetniški dediščini ter kot rojstni kraj osebnosti, kot sta slikarja [[Melozzo da Forlì]] in Marco Palmezzano, humanistični zgodovinar [[Flavio Biondo]] ter zdravnika Geronimo Mercurialli in [[Giovanni Battista Morgagni]] . Kampus [[Univerza v Bologni|Univerze v Bologni]] v Forlìju gosti študijske programe s področij ekonomije, inženirstva, politologije in medicine, pa tudi Šolo za jezike in prevajanje (SSLMIT), eno vodilnih italijanskih ustanov za usposabljanje [[Tolmačenje|tolmačev]] in [[Prevajanje|prevajalcev]]. == Zgodovina == === Antična doba === Okolica Forlì je bila poseljena že v [[Paleolitik|paleolitiku]], kar potrjuje najdišče Ca’ Belvedere na Monte Poggiolu, kjer so bili odkriti številni kamniti artefakti iz obdobja približno 800.000 let pred sedanjostjo, povezani z zgodnjo fazo izdelave kamnitih orodij. Mesto je nastalo po rimski osvojitvi preostalih [[Galija|galskih]] naselbin v času gradnje ceste [[Via Aemilia|Via Emilia]] in je bilo najverjetneje ustanovljeno kot rimska kolonija ''Forum Livii'' v 2. stoletju pr. n. št., okoli leta 188 pr. n. št. pod konzulom Gajem Livijem Salinatorjem. Nekateri zgodovinarji njegovo ustanovitev sicer postavljajo v kasnejše obdobje, v čas [[Gaj Julij Cezar|Julija Cezarja]]. <ref name="history">{{Navedi splet|url=http://www.eng.unibo.it/PortaleEn/Students/User+guide+to+Campus+Branches/User+Guide+to+Forli/historical_background.htm|title=Forlì and its historical background|accessdate=26 February 2010}}</ref> Ime naj bi pomenilo »kraj rodu Livijev«. Leta 88 pr. n. št. je bilo mesto med državljanskimi vojnami med [[Marij|Marijem]] in [[Sula|Sulo]] uničeno, nato pa je bilo kasneje ponovno obnovljeno v republikanskem obdobju pod oblastjo rimskega pretorja Livija Klodija.<ref name="newadvent">{{Navedi splet|url=http://www.newadvent.org/cathen/06137a.htm|title=Forlì|publisher=New Advent|accessdate=26 February 2010}}</ref> === Srednji vek === Po propadu [[Zahodno rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]] je bilo mesto vključeno v kraljestvo [[Odoaker|Odoakerja]] in kasneje v [[Ostrogotsko kraljestvo]]. Od konca 6. stoletja do leta 751 je spadalo v obrobni del [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinske/vzhodnorimske]] oblasti v Italiji, znane kot [[Ravenski eksarhat]]. V tem času so mesto večkrat zavzeli [[Langobardi]] (leta 665, 728 in 742). Leta 757 vključeno v [[Papeška država|Papeško državo]] kot del [[Pipin Mali|Pipinove]] donacije. <ref name="newadvent">{{Navedi splet|url=http://www.newadvent.org/cathen/06137a.htm|title=Forlì|publisher=New Advent|accessdate=26 February 2010}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[http://www.newadvent.org/cathen/06137a.htm "Forlì"]. New Advent<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">26 February</span> 2010</span>.</cite></ref> Do 9. stoletja je v Forlìju oblast od škofov postopoma prešla na komuno, s čimer se je mesto razvilo v neodvisno italijansko mestno državo, skupaj z drugimi [[Srednjeveška komuna|komunami]], ki so označevale ponovno oživitev mestnega življenja v Italiji. Forlì je prvič postal republika leta 889. V tem obdobju se je povezal z gibelinsko politično usmeritvijo v spopadih med [[gvelfi in gibelini]], pri čemer je v veliki meri podpiral [[Sveto rimsko cesarstvo|svetorimske cesarje]] v njihovih pohodih po Italiji.<ref name="history" /> Lokalna politična rivalstva so vplivala tudi na zavezništva mesta Forlì: leta 1241 so med spopadi [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderika II.]] s [[Papež Gregor IX.|papežem Gregorjem IX.]] prebivalci Forlìja podprli Friderika II. pri zavzetju rivalskega mesta Faenza. V zahvalo so prejeli pravico do uporabe [[Staufovci|štaufenskega]] orla kot dodatka v mestnem grbu.<ref name="history" /> Po propadu moči Hohenstaufenov leta 1257 se je cesarski namestnik Guido I. da Montefeltro umaknil v Forlì, takrat pomembno gibelinsko oporišče. Kot ''capitano del popolo'' je mesto vodil v več vojaških uspehih proti gvelfskim silam, med drugim pri Ponte di San Proculo (1275), Civitelli (1276) ter proti francoski vojski papeža Martina IV. leta 1282 (dogodek, ki ga omenja tudi [[Dante Alighieri]] v ''Infernu''). Med njegovimi svetovalci je bil [[Astrologija|astrolog]] [[Guido Bonati|Guido Bonatti]]. Po odhodu Guida da Montefeltra leta 1283 je v mestu nastopilo obdobje politične nestabilnosti, v katerem so se izmenjavale različne lokalne oblasti in sinjorije. Pomembno vlogo so prevzeli člani rodbine Ordelaffi, ki so od začetka 14. stoletja večkrat prevzeli nadzor nad Forlìjem. Njihova vladavina je bila prekinjana z izgnanstvi zaradi papeških intervencij, pa tudi z notranjimi družinskimi spori. V obdobju poznega srednjega veka so Ordelaffi pogosto delovali tudi kot [[Kondotjer|kondotierji]] v službi drugih italijanskih držav, da bi ohranjali svoj politični in gospodarski vpliv v mestu. === Novi vek === Najbolj znan član rodbine Ordelaffi je bil Pino III. Ordelaffi, ki je vladal Forlìju med letoma 1466 in 1480. Kljub surovemu načinu vladanja je okrepil mestno infrastrukturo, zlasti utrdbe, ter podpiral umetnost. Po njegovi smrti, zaznamovani s sumi zastrupitve, je sledilo obdobje notranjih sporov znotraj Ordelaffijev, kar je oslabilo njihovo oblast. Forlì so leta 1488 zavzeli [[Družina Visconti|Viscontiji]], leta 1499 pa [[Cesare Borgia]], po čigar smrti je mesto postal neposredno podrejeno papežu kot še nikoli poprej, z izjemo kratkotrajne vrnitve Ordelaffijev v letih 1503–1504.<ref name="history" /> V času [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] so mesto leta 1796 zasedle [[Jakobinci|jakobinske]] francoske čete, [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] pa je tja prispel leta 1797. Sledilo je obdobje političnih nemirov, povezanih z gibanjem [[Karbonarji|karbonarjev]] in vstajami v letih 1821, 1831 in 1848. V tem obdobju je v mestu leta 1831 umrl tudi Napoleon Louis Bonaparte.<ref name="history" /> V 19. stoletju je bil Forlì del [[Združitev Italije|združevanja Italije]] (''Risorgimento''), političnega in družbenega procesa, ki je združil italijanske države v enotno državo Italijo. Mesto je močno navdihoval vojaški voditelj [[Giuseppe Garibaldi]]. Kljub združitvi so se lokalne skupnosti in kmetje težko prilagodili agrarnim spremembam, kar je prispevalo k razvoju republikanskih in socialističnih gibanj.<ref name="history">{{Navedi splet|url=http://www.eng.unibo.it/PortaleEn/Students/User+guide+to+Campus+Branches/User+Guide+to+Forli/historical_background.htm|title=Forlì and its historical background|accessdate=26 February 2010}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[http://www.eng.unibo.it/PortaleEn/Students/User+guide+to+Campus+Branches/User+Guide+to+Forli/historical_background.htm "Forlì and its historical background"]<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">26 February</span> 2010</span>.</cite></ref> [[Slika:Paolo_Monti_-_Servizio_fotografico_(Forlì,_1971)_-_BEIC_6357796.jpg|desno|sličica|Cerkev in samostan Corpus Domini, fotografija Paola Montija, 1971. Fondo Paolo Monti, BEIC.]] Forlì je med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pomembno prispeval k bojevanju, zaradi česar je bil odlikovan z zlato medaljo za vojaško hrabrost (''Medaglia d’oro al valor militare''). V dvajsetih letih 20. stoletja se je v lokalno politiko aktivno vključil [[Benito Mussolini]], preden je postal diktator Italije, kar je zaznamovalo obdobje njegove oblasti pred začetkom [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Vojna je mestu povzročila veliko škodo, vključno z uničenjem zgodovinskih spomenikov in izgubo umetniške dediščine, med drugim tudi cerkve San Biagio, Forlì, ki je hranila freske [[Melozzo da Forlì|Melozza da Forlìja]]. Po vojni si je mesto hitro gospodarsko opomoglo in prešlo v novo obdobje demokratičnega razvoja.<ref name="history" /> == Podnebje == Podnebje območja je vlažno subtropsko (''Cfa'' po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]]) z [[Sredozemsko morje|mediteranskimi]] značilnostmi, ki jih precej omili relativna bližina morju. Za Forlì so značilna vroča in sončna poletja s temperaturami, ki lahko presežejo {{Convert|30|C|F}} in v najbolj vročih obdobjih leta dosežejo tudi {{Convert|40|C|F}}. Zime so hladne in vlažne, s pogosto meglo. Občasno piha topel [[jugo]], ki prinaša toplejše temperature. == Gospodarstvo == Forlì je pomembno kmetijsko in industrijsko središče, kjer se proizvodnja osredotoča predvsem na tekstil (svila, rajon in oblačila), strojno industrijo, kovinsko predelavo ter proizvodnjo gospodinjskih aparatov. V mestu ima sedež tudi skupina ''Ferretti Group'', eden vodilnih svetovnih proizvajalcev luksuznih jaht. == Glavne znamenitosti == [[Slika:Abbazia_di_San_Mercuriale.jpg|desno|sličica|333x333_pik|Opatija San Mercuriale]] [[Slika:Forlì,_piazza_aurelio_saffi,_palazzo_municipale_01.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mestna palača]] [[Slika:Porta_schiavonia.JPG|levo|sličica|220x220_pik|Vrata Schiavonia]] Forlì ima več stavb velike arhitekturne, umetniške in zgodovinske vrednosti, pogosto okrašenih s freskami. V središču mesta leži trg Piazza Aurelio Saffi, kjer stoji kip politika Aurelia Saffija, pomembne osebnosti radikalnega republikanskega gibanja znotraj [[Združitev Italije|gibanja Risorgimento,]] povezanega z [[Giuseppe Mazzini|Giuseppejem Mazzinijem]]. Na istem trgu stoji tudi opatija San Mercuriale, Forlì, poimenovana po svetem Mercurialu, škofu iz 5. stoletja, ki je ena glavnih sakralnih zgradb v mestu in hrani tudi grob Barbara Manfredi. Pomembna je tudi dominikanska cerkev San Domenico, Forlì, znana kot San Giacomo Apostolo, ki je bila zgrajena v 13. stoletju v južnem delu mesta.{{Sfn|Ashby|1911}} Med pomembnimi srednjeveškimi zgradbami je tudi trdnjava Rocca di Ravaldino, ki so jo v 14. stoletju razširili člani rodbine Ordelaffi skupaj z [[Gil Álvarez Carrillo de Albornoz|Gilom de Albornozem]], kasneje pa je bila dodatno predelana še v 15. stoletju. V Forlìju stoji palača Palazzo Hercolani, ki je okrašena z dekoracijo iz 19. stoletja in hrani umetnino ''La Beata Vergine del Fuoco con i Santi Mercuriale, Pellegrino, Marcolino e Valeriano'' slikarja Pompea Randija. Pomembna mestna stavba je tudi Palazzo del Podestà, ki jo je v 20. stoletju poslikal Adolfo de Carolis. == Promet == Forlì ima železniško postajo na progi Bologna–Ancona. Sedanja postaja je bila odprta leta 1926 in je nadomestila prvotno iz leta 1861. Stavba stare postaje je ohranjena in stoji približno 100 metrov zahodno od današnje. V mestu je tudi Letališče Forlì, ki je bilo 29. marca 2013 zaprto zaradi stečaja upravitelja podjetja, ponovno pa je začelo obratovati 29. oktobra 2020.<ref name="29 ottobre">{{Navedi novice|url=https://www.ilrestodelcarlino.it/forlì/cronaca/ridolfi-fra-5-anni-100-milioni-di-indotto-1.5661364|title=Ridolfi, fra 5 anni 100 milioni di indotto|work=il Resto del Carlino|date=30 October 2020|accessdate=4 November 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210515151106/https://www.ilrestodelcarlino.it/forl%C3%AC/cronaca/ridolfi-fra-5-anni-100-milioni-di-indotto-1.5661364|archivedate=15 May 2021}}</ref> Najbližja letališča so Letališče Rimini (približno 58 km), Letališče Bologna (približno 79 km severozahodno) ter Letališče Firence (približno 174 km jugovzhodno od Forlìja). == V popularni kulturi == * Drugi roman Somerseta Maughama, ''Ustvarjanje svetnika'' (1898), se dogaja v Forlìju konec 15. stoletja. * Mesto je predstavljeno v videoigri ''Assassin's Creed II'' iz leta 2009, kjer ga mora Ezio Auditore skupaj z [[Niccolò Machiavelli|Machiavellijem]] in Caterino Sforzo braniti pred brati Orsi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.engadget.com/2010/01/22/assassins-creed-2-dlc-battle-of-forli-available-january-28/?guccounter=1|title=Assassin's Creed 2 DLC 'Battle of Forli' available Jan. 28|last=Hinkle|first=David|date=22 January 2010|accessdate=26 May 2018|website=[[Engadget]]|publisher=[[Oath Tech Network]] [[Aol Tech]]}}</ref> Forlì je ob tem prikazan s poudarkom na znamenitostih.<ref>{{Navedi splet|url=https://kotaku.com/5459600/assassins-creed-ii-the-battle-of-forli-micro-review-an-un-machiavellian-plan|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150902222754/http://kotaku.com/5459600/assassins-creed-ii-the-battle-of-forli-micro-review-an-un-machiavellian-plan|archivedate=2 September 2015|title=Assassin's Creed II: The Battle of Forli Micro-Review: An Un-Machiavellian Plan|last=Totilo|first=Stephen|date=29 January 2010|accessdate=26 May 2018|website=[[Kotaku]]|publisher=[[Gizmodo Media Group]]}}</ref> == Znani meščani == Najbolj znan slikar [[Italijanske občine|občine]] je bil [[Melozzo da Forlì]], ki je v obdobju [[Visoka renesansa|visoke renesanse]] deloval v [[Rim|Rimu]] in drugih italijanskih mestih. Med drugimi pomembnimi forlìjskimi slikarji so bili Ansuino da Forlì, Marco Palmezzano, Francesco Menzocchi in Livio Agresti, ki so skupaj oblikovali t. i. forlijsko slikarsko šolo. Carlo Cignani se ni rodil v Forlìju, temveč v njegovi bližini, vendar je v mestu ustvaril več pomembnih del. Drugi pomembni meščani so: * Alice, italijanska pevka, zmagovalka festivala Sanremo * Marco Sabiu, glasbenik in skladatelj * Ilario Bandini, konstruktor športnih in dirkalnih avtomobilov * Pietro Bandini, misijonar, ki je delal z italijansko-ameriškimi priseljenci * [[Flavio Biondo]], renesančni zgodovinar * Giovanni Battista Cirri, violončelist in skladatelj v 18. stoletju * Ignazio Cirri, organist in skladatelj v 18. stoletju * Alessandro Cortini, polovica skupine Modwheelmood in klaviaturist v skupini [[Nine Inch Nails]] * Maria Farneti, operna pevka * Alessandro Franceschi, škof v Forliju (1594–1597) <ref>{{Navedi splet|url=http://www.jewishencyclopedia.com/view.jsp?artid=1139&letter=A|title=ALEXANDER DE FRANCISCIS, HEBRÆUS|last=Beer, Moses|accessdate=1 March 2010}}</ref> * Pietro Leoni, katoliški duhovnik in preživeli [[gulag]] * Gino Mattarelli, politik * Matteo Montaguti, kolesar * [[Romano Mussolini]], glasbenik in najmlajši sin [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] * [[Giovanni Battista Morgagni]] * Loris Reggiani, motociklistični cestni dirkač * Giulietta Simionato, operna mezzosopranistka * [[Vincenzo Sospiri]], dirkač * Simone Vesi, skladateljica in pevka * Nicola Bombacci, italijanski komunist, ki se je kasneje povezal z Benitom Mussolinijem == Mednarodni odnosi == Mesto Forlì je pobrateno z: * {{Ikona zastave|POR}} [[Aveiro]], Portugalska * {{Ikona zastave|FRA}} [[Bourges]], Francija * {{Ikona zastave|UK}} [[Peterborough]], Združeno kraljestvo * {{Ikona zastave|HUN}} [[Szolnok]], Madžarska * {{Ikona zastave|POL}} [[Plock|Płock]], Poljska * {{Ikona zastave|LIT}} [[Elektrėnai]], Litva * {{Ikona zastave|ITA}} [[Foggia]], Italija == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.italia.it/en/discover-italy/emilia-romagna/forli-cesena.html#box_2 Forlì] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200806081005/https://www.italia.it/en/discover-italy/emilia-romagna/forli-cesena.html#box_2|date=6 August 2020}} , Italia.it * [https://www.unibo.it/it/campus-forli ''Kampus Forlì Univerze v Bologni''] * [https://www.almanaccodiforli.it/ ''Almanah Forlìja''], almanah najpomembnejših dogodkov in kronik Forlìja * [https://web.archive.org/web/20200813150207/http://basket.forlive.it/ ''4 V živo!''] : 4 V živo! Basket Team Forlì [[Kategorija:Papeška država]] [[Kategorija:Mesta v Emiliji - Romanji]] [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Članki, ki vsebujejo italijansko besedilo]] [[Kategorija:Kratek opis se ne ujema z Wikipodatki]] [[Kategorija:Članki s kratkim opisom]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] fc28iv81z84onmuwjpv0hlbx77iu0k6 10 602146 6676536 6671612 2026-05-16T14:28:08Z Pinky sl 2932 sl 6676536 wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} <!-- PLEASE ADD CATEGORIES AND INTERWIKIS AT THE BOTTOM OF THIS PAGE --> {{Lua|Module:Infobox road|Module:Infobox road/length|Module:Infobox road/browselinks}} {{Uses TemplateStyles|Predloga:Infopolje Cesta/styles.css}} == Usage == Copy and paste the following code below: {{Parameter names example|title|translation|markers|caption|map|map_alt|map_notes|country|state|province|type|subtype|header_type|maint|formed|length_mi=|length_km=0|notes|length_ref|length_round=0|established|label1|field1|label2|field2|label3|field3|label4|field4|label5|field5|label6|field6|system|county|route}} <syntaxhighlight lang="wikitext" style="overflow: auto;"> {{Infobox highway system | title = | markers = | caption = | map = | map_alt = | map_notes = | maint = | formed = <!-- or | established = --> | length_km = <!-- or | length_mi = --> | length_ref = | notes = | links = }} </syntaxhighlight> Then fill in the fields as follows: * '''title:''' This is the (official) title of the system. * '''markers:''' Put some examples of the markers the system uses here. * '''caption:''' This is the markers' description, as a caption. * '''map:''' Put a map of the system here. * '''map_notes:''' This is the map's description. * '''map_alt:''' This is the map's [[WP:ALT|alt text]]. * '''maint:''' This is the name of the agency or organization that maintains the system. * '''formed:''' This is the date of the system's formation. (Alternate parameter: '''formed''') * '''length_mi:''' or '''length_km:''' This is the length of the system. '''length_ref''' is used for the reference for this piece of information, and the template converts the given length into both systems of measurement. * '''notes:''' Additional information about the highway system. *'''country''', '''state''', or '''province:''' just as with {{tl|Infopolje Cesta}}, but used to display the appropriate links at the bottom of the infobox. **'''type:''' Optional. Customizes the links displayed for some jurisditions based on roadway type. **'''county:''' Optional. Customized the links displayed for some states based on county, for county roads. * '''field1–6''' Optional. Allows up to six additional types of highways to be added to the list. * '''label1–6''' Required only if using field1–6. Adds a label for the field1–6 lines. {{Clear}} == TemplateData == {{collapse top|[[Wikipedia:TemplateData|TemplateData]] documentation used by [[Wikipedia:VisualEditor|VisualEditor]] and other tools}} {{TemplateData header|noheader=1}} <templatedata> { "description": "An infobox template for highway system articles. ", "params": { "country": { "label": "Country", "type": "string", "description": "The ISO 3166-1 alpha-3 code of the country the route is in." }, "state": { "label": "State", "type": "string", "description": "The two to three letter abbreviation of the Australian, U.S., or Mexican state the route is in." }, "province": { "label": "Province", "type": "string", "description": "The two letter postal abbreviation of the Canadian province the route is in." }, "type": { "label": "Type", "type": "string", "description": "The type code of the route from Template:Infobox_road/doc/type." } }, "format": "block" } </templatedata> {{collapse bottom}} == See also == *{{tl|Infopolje Cesta}}, an infobox for individual routes *{{tl|infobox state highway system}}, an infobox for systems in the US or Canada}} <includeonly>{{Sandbox other|| <!-- CATEGORIES AND INTERWIKIS HERE, THANKS --> [[Kategorija:Predloge za infopolja avtocest|*]] }}</includeonly> 2f1qfcn8kmxd9txxqhqcepqnml0ujjq 0 602223 6676911 6676021 2026-05-17T09:02:40Z Erardo Galbi 166658 6676911 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji | name = Remanzacco | official_name = Comune di Remanzacco / Comun di Remanzâs | native_name = {{native name|fur|Remanzâs}} | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|46|5|N|13|19|E|type:city(5,774)_region:IT|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Videm|Videm]] | frazioni = Ziracco, Selvis, Orzano, Cerneglons | mayor_party = | mayor = | area_footnotes = | area_total_km2 = 30,6 | population_footnotes = | population_total = 5774 | population_as_of = Dec. 2004 | pop_density_footnotes = | population_demonym = it. remanzacchesi | elevation_footnotes = | elevation_m = | twin1 = | twin1_country = | saint = | day = | postal_code = 33047 | area_code = 0432 | website = {{official website|http://www.comune.remanzacco.ud.it}} | footnotes = }} '''Remanzacco''' ({{langx|fur|Remanzâs}}) je občina v [[Pokrajina Videm|Pokrajini Videm]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 7 km vzhodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 28 km jugozahodno od [[Gorica|Gorice]]. Leta 2004 je imela 5.774 prebivalcev in površino 30,6 km².<ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> Občina je sestavljena iz naslednjih naselij: Ziracco (''Zerà''), Selvis, Orzano (''Orçan'') in Cerneglons. Remanzacco meji na naslednje občine: [[Fojda]], [[Mojmak]], [[Poulét]], [[Pradamano]], [[Premarjak]] in [[Videm]]. == Demografski razvoj == {{historical populations |align=none|cols=3 |graph-pos=bottom |1861|? |1871|2850 |1881|2861 |1901|3218 |1911|3529 |1921|3840 |1931|3604 |1936|3536 |1951|3749 |1961|3771 |1971|3925 |1981|4703 |1991|5051 |2001|5547 | source=Podatki z Istata }} == Sklici == <references/> == Zunanje povezave == * [http://www.comune.remanzacco.ud.it www.comune.remanzacco.ud.it] {{Province of Udine}} {{DEFAULTSORT:Remanzacco}} [[Kategorija:Remanzacco| ]] [[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Videmska pokrajina - občine]] 4m0hth5o2zfuphtbjsx6w0yxdf8ygpi 0 602250 6676979 6672847 2026-05-17T11:16:23Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Tavtologija]] na [[Tavtologija (jezikoslovje)]] brez preusmeritve: več pomenov 6672847 wikitext text/x-wiki '''Tavtologija''' ali '''istorečje''' je v literarni teoriji in [[retorika|retoriki]] pojav, pri katerem se nekaj opiše z različnimi besedami, a istim pomenom, torej »večkrat povedano isto«.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.fran.si/133/sskj2-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika-2/4539216/tavtologija|title=tavtologíja|accessdate=8. 5. 2026|work=Slovar slovenskega knjižnega jezika 2|via=Fran.si}}</ref> V literaturi ni ostre ločnice med tavtologijo in [[pleonazem|pleonazmom]] oziroma »besednim preobiljem«. Tudi pri njem namreč en pojav opišemo »z več pomensko sorodnimi izrazi«,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.fran.si/133/sskj2-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika-2/4510817/pleonazem|title=pleonázem|accessdate=8. 5. 2026|website=Slovar slovenskega knjižnega jezika 2|publisher=Fran.si}}</ref> na primer »ena sama samcata drobtinica« ali primeri, ki jih med drugimi navaja Breznik v svoji ''Slovenski slovnici za srednje šole'': »nem kamen«, »hudobno sovraštvo« in »majhen ptiček« (pri slednjem je majhnost izražena že v pomanjševalnici).<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Slovenska slovnica za srednje šole|last=Breznik|first=Anton|publisher=Družba sv. Mohorja v Celju|year=1934|page=246–247|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/12/BREZNIK_1934_Slovnica_srednje_%C5%A1ole.pdf}}</ref> Prav tako se včasih zamenjuje jezikovno tavtologijo z logično tavtologijo, vedno pravilno izjavo.<ref>{{Navedi splet|title=Tavtologije|url=https://eucbeniki.sio.si/vega1/6/index4.html|website=eucbeniki.sio.si|accessdate=2026-05-07}}</ref> == Primeri tavtologije == * kronološki čas<ref>{{Navedi knjigo|title=Antična filozofija jezika v Škrabčevem opusu: problem časa|last=Grgič|first=Matejka|year=2003|page=231|cobiss=}}</ref> * »V tem besednjaku je mnogo nepotrebne navlake, ki bi se morala izpustiti.« (»nepotreben« in »ki bi se morala izpustiti« pomenita enako)<ref name=":0" /> * »Temna noč [je] v črno svoje krilo zavila jesensko krajino.« ([https://lit.ijs.si/janezson.html Ivan Tavčar, Janez Sonce: 8. poglavje]) * "Obkroževale so me krog in krog puste megle." ("obkroževati" in "krog in krog" pomenita enako. [https://lit.ijs.si/janezson.html Ivan Tavčar, Janez Sonce: 3. poglavje]) == Sklici == {{Sklici|2}} [[Kategorija:Semantika]] [[Kategorija:Jezikoslovje]] [[Kategorija:Retorika]] q7pcwacd7aqxatqqfn1t7i1peubolu4 0 602375 6676669 6674337 2026-05-16T19:46:01Z Yerpo 8417 + 6676669 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Znanstvenik |field = [[fizika kondenzirane snovi]] |doctoral_students = [[Konstantin Novoselov]] |doctoral_advisor = [[Viktor Petrašov]] |alma_mater = [[Moskovska tehniška univerza]]<br/>[[Moskovski fizikalno-tehniški inštitut]] |work_institution = [[Univerza v Nottinghamu]]<br/>[[Radboudova univerza v Nijmegnu]]<br/>[[Univerza v Manchestru]] }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Andre Konstantin Geim''' (rojen '''Andrej Konstantinovič Gejm''', {{jezik-ru|Андре́й Константи́нович Гейм}}), [[Rusi|rusko]]-[[Britanci|britanski]] [[fizik]], [[izumitelj]] in [[akademik]], [[Nobelova nagrada|nobelovec]], * [[21. oktober]] [[1958]], [[Soči, Rusija|Soči]], [[Sovjetska zveza]] (zdaj [[Rusija]]). Znan je po vrsti inovativnih zamisli, iz katerih so vzniknila cela raziskovalna področja, medtem ko se sam po začetni fazi razvoja z njimi ni poglobljeno ukvarjal. Tako je s [[biomimetika|posnemanjem]] strukture [[gekoni|gekonovih]] prstnih blazinic izdelal t. i. nano trak za pritrjevanje brez lepila, oblikoval [[magnetno polje]] tako, da je v njem lebdela [[žabe|žaba]], in iznašel [[grafen]].<ref name="Murphy">{{navedi splet |last=Murphy |first=John |url=https://www.scientific-computing.com/feature/renaissance-scientist-fund-ideas?feature_id=1 |title=Renaissance scientist with fund of ideas |work=Scientific Computing World |date=2006-07-15 |access-date=2026-05-10}}</ref> Za levitacijo žabe je leta 2000 prejel satirično [[Ig Nobelova nagrada|Ig Nobelovo nagrado]], nato pa za odkritje grafena še [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelovo nagrado za fiziko]] leta 2010 – kot prvi znanstvenik, ki je prejel tako Ig Nobelovo kot Nobelovo nagrado.<ref name="m500">{{cite web |last=Charles |first=Dan |title=Ig Nobel To Nobel: Creative (And Fun) Science Wins |website=NPR |date=2010-10-05 |url=https://www.npr.org/2010/10/05/130353581/ig-nobel-to-nobel-creative-and-fun-science-wins |access-date=2026-05-10}}</ref> V zadnjih letih se zaradi velikega potenciala vendarle aktivno posveča raziskavam grafena, kot raziskovalec na [[Univerza v Manchestru|Univerzi v Manchestru]].<ref name="Murphy"/> == Zgodnje življenje in izobrazba == Oba starša sta bila inženirja nemškega rodu in že v zgodnji mladosti se je navdušil za fiziko. Kljub temu, da je srednje šolanje opravil z odliko, je imel zaradi svojega porekla težave pri vpisu na univerzo.<ref name="Murphy"/><ref name="bbcprofile">{{navedi splet |title=Profile, Andre Geim Profile |first=Helen |last=Grady |date=2013-07-28 |publisher=BBC Radio 4 |url=https://www.bbc.co.uk/programmes/b037ghx1 |accessdate=2026-05-10}}</ref> Doštudiral je na [[Moskovska tehniška univerza|Moskovski tehniški univerzi]], kjer se je odrezal dovolj dobro, da je dobil priložnost za doktorski študij na [[Moskovski fizikalno-tehniški inštitut|Moskovskem fizikalno-tehniškem inštitutu]], tam se je po naključju usmeril v [[fizika trdne snovi|fiziko trdne snovi]].<ref name="Murphy"/> Po doktoratu pod mentorstvom [[Viktor Petrašov|Viktorja Petrašova]] je nekaj let ostal na inštitutu kot podoktorski raziskovalec. V tem obdobju se je poročil z raziskovalko Irino Grigorjevo. Takrat je izkoristil obdobje [[Razpad Sovjetske zveze|razpada Sovjetske zveze]] da je z ženo zapustil državo; sprejel je štipendijo [[Kraljeva družba|Kraljeve družbe]] za usposabljanje na [[Univerza v Nottinghamu|Univerzi v Nottinghamu]] in odšel v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]].<ref name="Murphy"/><ref name="bbcprofile"/> Po tistem je delal kot podoktorski raziskovalec še na univerzah [[Univerza v Københavnu|v Københavnu]] na [[Danska|Danskem]] in [[Univerza v Bathu|Bathu]] spet v Združenem kraljestvu, leta 1994 pa je dobil položaj predavatelja na [[Radboudova univerza v Nijmegnu|Radboudovi univerzi v Nijmegnu]] na [[Nizozemska|Nizozemskem]]. Tam je s takratnim doktorskim študentom Novoselovom izvedel znameniti poskus z levitacijo žabe, kar je bil le praktični prikaz že znanega pojava [[diamagnetizem|diamagnetizma]], a je fotografija vzbudila izjemen odziv laične javnosti po vsem svetu. Na univerzi je v naslednjih šestih letih napredoval do položaja profesorja in pridobil nizozemsko državljanstvo, vendar mu tamkajšnje akademsko okolje ni odgovarjalo, zato je iskal druge priložnosti.<ref name="Murphy"/><ref name="bbcprofile"/> Sprejel je ponudbo Univerze v Manchestru in leta 2001 postal vodja oddelka za [[fizika trdne snovi|fiziko trdne snovi]], tudi žena je tam dobila položaj raziskovalke.<ref name="bbcprofile"/><ref name="brit">{{navedi splet |url=https://www.britannica.com/biography/Andre-Geim |title=Sir Andre Geim |last=Gregersen |first=Erik |work=[[Enicklopedija Britannica|Britannica Online]] |accessdate=2026-05-16}}</ref> Kmalu po tistem je en od njegovih poskusov vodil do izuma nano traku, ki po zgledu gekonovih prstnih blazinic uporablja nanostrukturo za tvorbo [[Van der Waalsova sila|Van der Waalsovih]] povezav med površinama.<ref name="Murphy"/> == Priznanja == Leta 2012 je prejel viteški naziv.<ref name="brit"/> == Sklici == {{sklici|2}} {{Nobelova nagrada za fiziko}} {{Copleyjeva medalja}} {{Hughesova medalja}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Geim, Andre}} [[Kategorija:Britanski fiziki]] [[Kategorija:Britanski akademiki]] [[Kategorija:Ruski fiziki]] [[Kategorija:Ruski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Moskovske tehniške univerze]] [[Kategorija:Doktorirali na Moskovskem fizikalno-tehniškem inštitutu]] [[Kategorija:Predavatelji na Radboudovi univerzi v Nijmegnu]] [[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za fiziko]] [[Kategorija:Prejemniki Copleyjeve medalje]] [[Kategorija:Prejemniki Hughesove medalje]] mc8lk2rnjvehfxzwiibn3047ei9vvs8 10 602420 6676528 6674215 2026-05-16T14:20:55Z Pinky sl 2932 Predloge za infopolja avtocest v Evropi 6676528 wikitext text/x-wiki {{#ifeq:{{Infopolje Cesta/shield/HUN|type={{{type|}}}|route={{{route|}}}}}|none|none|[[File:{{Infopolje Cesta/shield/HUN|type={{{type|}}}|route={{{route|}}}}}|100px|alt={{Infopolje Cesta/name/HUN|type={{{type|}}}|route={{{route|}}}}} shield]]}}<noinclude>[[Kategorija:Predloge za infopolja avtocest v Evropi|HUN]]</noinclude> 3wtoph3k1y2czao276x3cu7wd9c1agb 10 602421 6676527 6674216 2026-05-16T14:20:44Z Pinky sl 2932 Predloge za infopolja avtocest v Evropi 6676527 wikitext text/x-wiki {{#switch:{{{type|}}} |E=E{{{route}}} (Hu) Otszogletu zold tabla.svg |M|Mb=M{{{route}}} (Hu) Otszogletu kek tabla.svg |MR={{{route}}} (Hu) Otszogletu zold tabla.svg |L={{{route}}} (Hu) Otszogletu zold tabla.svg |#default=none }}<noinclude>[[Kategorija:Predloge za infopolja avtocest v Evropi|HUN]]</noinclude> rp471bv8z769wy8zl9od8aji8xcvj9u 10 602422 6676526 6674217 2026-05-16T14:20:34Z Pinky sl 2932 Predloge za infopolja avtocest v Evropi 6676526 wikitext text/x-wiki {{#switch:{{{type|}}} | E=E {{{route}}} | M=Avtocesta M{{{route}}} | Mb=Hitra cesta M{{{route}}} | MR=Glavna cesta {{{route}}} | SR=Stranska cesta {{{route}}} | L=Lokalna cesta {{{route}}} |#default= }}<noinclude>[[Kategorija:Predloge za infopolja avtocest v Evropi|HUN]]</noinclude> e70wdiemo3f2ye48osow0bi3nwvxn7v 2 602552 6676738 6675477 2026-05-16T23:30:04Z Stebunik 55592 6676738 wikitext text/x-wiki == 1sl Vuk Drašković multi 13.v.2026 == == 5sl Vuk Drašković članek 16.v.2026 == {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)}} | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1980 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]]. Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 23 knjig. === Mladost in kariera === Drašković se je rodil v majhni vasi [[Međa, Žitište|Međa]] v [[Banat]]u v družini priseljencev iz Hercegovine, ki so se naselili v hiše po vojni v uničevalna taborišča pregnanih Nemcev [[Donauschwaben]]. Star je bil tri mesece, ko mu je umrla mati Stoja Nikitović.[1] <ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova - Rodoljuba in Dragana; ter tri hčere - Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.[1] <ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je celotna družina vrnila v Hercegovino, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].[1] <ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je razmišljal o študiju medicine v Sarajevu; vendar je bilo mesto zanj preveč "tesno in utesnjeno", zato je namesto tega odšel študirat pravo v Beograd. Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, med pravoslavno [[Božič|božično]] zabavo dne 7. januarja 1984 v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[oporečništvo|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.[2] <ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.[2][3] <ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član Socialistične mladinske organizacije in se kasneje pridružil Zvezi komunistov Jugoslavije.[4] <ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Med letoma 1969 in 1978 se je ukvarjal z novinarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.[4] <ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).[4] <ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka. Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom.[4] <ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, saj je ponovno vzbudila narodnostno sovraštvo, ki ga je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“. <ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.[5] <ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.[6] <ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisaatelj pojasnjuje s svojo zgodbo odhoda v Trst, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem Hamdijem«, ki se je medtem ponesrečil.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta „kriva vera“ ni nastala šele devetdesetih: Noć generala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].[4]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|Drašković s [[Vojislav Šešelj|Šešelj]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz beograjskega „Središča inženirjev in električarjev“ ([[1990]])]] Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.[7] <ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z [[Albanci]].[8] <ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).[7] <ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).[7][9] <ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."[10] <ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".[11] <ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].[12] <ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah se je pa je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref><ref name=":0"/> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb |200px|right|V protivojnih [[demonstracija |demonstracijah ]] je sodelovalo do 200.000 ljudi ]] Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[demonstracija|demonstracije]] ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev ter ranjenih.[13] <ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> У организацији [[Социјалистичка партија Србије|СПС]] на [[Ушће (Нови Београд)|Ушћу]] је [[11. март]]а [[1991]]. одржан контра-митинг „''За одбрану Републике, за уставност, слободу и демократију.''”, уз [[козарачко коло]] и повике „''Слобо, слободо''”, „''Убице, фашисти''”, „''Не дамо Косово''”, „''Усташе, усташе''”, „''Судите Вуку''”. На митингу су говорили [[Душан Матковић]], [[Петар Шкундрић]], академик [[Михаило Марковић]], [[Живорад Игић]] и [[Радоман Божовић]]. Матковић је рекао да су студенти на Теразијама хулигани и позвао присутне да крену са Ушћа и обрачунају се са њима. После обраћања студентима окупљеним на Теразијама, Патријарх српски г. Павле се упутио на Ушће да се обрати и присталицама владајуће партије. Активисти СПС разишли су се пре него што је Патријарх стигао до њих.<ref>Православље 576 (1991), 3.</ref> Po nagovoru študentom, zbranim na Terazijah, se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike vladajoče vlade. stranka. Aktivisti SPS so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj posreduje, kar je on tudi sprejel<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Demonstracije so se končale, potem ko je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike.[14] <ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".[16][17] <ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja večinoma nenasilja in pomirljivosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Čeprav je bil Drašković nacionalist, je je kot književnik ter razgledan izobraženec imel tudi prozahodne in protivojne poglede ter je predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“[15] <ref name="Bartrop" /> Njegov načrt je bil hitro preoblikovati največji in najbolj poseljen del Jugoslavije (tj. Srbijo) po zahodnih standardih, tako da bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim interesom in privedla do mirne rešitve. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih četnikov) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.[15]<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. Vztrajal je, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati.<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci, kot sta [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh polvojaških tolp povsem ločil.[15] <ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar je podpiral tudi nacionalistični program, ki se je po ciljih le nekoliko razlikoval od Miloševićevih, in on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotujočih si tokov. Zategadelj so ljudje govorili, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.[18] <ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990. sredi in konec leta 1991, zlasti novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.[19] <ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V začetku leta 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.[2] <ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.[20] <ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.[15] <ref name="Bartrop" /> Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so jih njegovi nekdanji sopotniki vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.[21] <ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil.[22] <ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === Draškovića so poskušali umoriti vsaj dvakrat: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri poskusu umorili štiri njegove tesne sodelavce,[23] <ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> in 15. junija 2000 v Budvi, kamor se je umaknil po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.[24] <ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločin, kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi šest let (2003-2009) in je bilo obsojenih več udeležencev. Vrhovno sodišče je koncec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |deadurl=yes }}</ref> in 21. decembra 2009. razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Verjetnih nalogodajalcev pa sojenje ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, so bili tako politični umori in atentati pripravljani in naročani z vrha takratne oblasti. [25] <ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> === Demokratične spremembe === Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000, Vojislav Mihailović, ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih marginalizirana. [potreben citat] Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot Vojislav Koštunica (31,2 %) in Miroljub Labus (27,7 %), ki sta se oba uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za politično odrešitev se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedal šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno koalicijo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko zadržala skrajno desničarske radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, ki ga je opravljal do maja 2007.[15] V odgovor na črnogorski glas za neodvisnost je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«[27] Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovom. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.[28] === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli, sta se pozneje spet pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.[2] ===Post-Milošević democratic changes=== In what he himself later termed "a bad political move", Drašković kept his SPO out of the wide anti-Milošević [[Democratic Opposition of Serbia]] (DOS) coalition that formed in 2000; his candidate in the 24 September 2000 federal presidential elections, Vojislav Mihailović, achieved little success, and the SPO was unsuccessful in the subsequent parliamentary election which the [[Democratic Opposition of Serbia|DOS]] won overwhelmingly. Because of this, Drašković and his party were marginalized over the next three years.{{Citation needed|date=June 2011}} In the fall of 2002, he attempted a comeback as one of eleven candidates in a Serbian presidential election; this election was later declared invalid due to low voter turnout. Despite a polished marketing campaign that saw Drašković change his personal appearance and tone down his fiery rhetoric, he ended up with only 4.5% of the total vote, well behind [[Vojislav Koštunica]] (31.2%) and [[Miroljub Labus]] (27.7%), both of whom moved on to the second-round runoff. His next chance for political redemption came in late 2003. Fully aware of SPO's weak political standing (as well as his own) after more than 3 years in political oblivion, Drašković entered his party into a pre-election coalition with [[New Serbia (political party)|New Serbia]] (NS), thus reuniting with old party colleague [[Velimir Ilić]]. Joining forces for the [[2003 Serbian parliamentary election|2003 parliamentary election]], they achieved limited success, but did manage to get into the coalition that formed the minority government (along with [[Democratic Party of Serbia|DSS]], [[G17 Plus]]), providing it with critical parliamentary seats to keep the far-right radicals ([[Serbian Radical Party|SRS]]) at bay. In the subsequent division of power, Drašković became foreign minister, a position he held until May 2007.<ref name="Bartrop" /> In response to [[2006 Montenegrin independence referendum|Montenegro's vote for independence]], Drašković called for a restoration of [[Line of succession to the former Yugoslav throne|Serbia's monarchy]]: "This is an historic moment for Serbia itself, a beginning which would be based on the historically-proven and victorious pillars of the Serbian state and I am talking about the pillars of a kingdom."<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> In August 2010, Drašković argued in favour of changing the [[Constitution of Serbia|Serbian Constitution of 2006]] to remove references to [[Kosovo]] as a part of [[Serbia]] because according to him "Serbia has no national sovereignty over Kosovo whatsoever. All of Serbia knows that Kosovo is not really a province within Serbia, that it is completely beyond the control of the government and the state of Serbia".<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' („Jaz, malomeščan“ 1981) * ''Sudija'' („Sodnik“ 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' („Molitev“ 1985) * ''Molitva 2'' („Molitev 2“ 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' („Srbija, kamorkoli“ 1989) * ''Sve moje izdaje'' („Vse moje objave“ 1992) * ''Noć đenerala'' („Noč generala“ 1994) * ''Podsećanja'' („Spominjanja“ 2001) * ''Meta'' („Tarča“ 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' („Rimska cesta“ 2012) * ''Tamo daleko'' („Tja daleč“ 2013) * ''Isusovi memoari'' („Jezusovi spomini“ 2015) * ''Priče o Kosovu'' („Zgodbe o Kosovem 2016) * ''Izsečci vremena'' („Rezine časa“ 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' („Kdo je ubil Katarino?“ 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' („Aleksander Jugoslovanski“ 2018) * ''I grob i rob'' („In grob in suženj“ 2020) * ''Ožiljci života'' („Brazgotine življenja“ 2022) * ''Monah Hokaj'' („Menih Hokaj“ 2023) * ''Suđenje'' („Sojenje“ 2025)<ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} === Navedek === {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[seznam srbskih pravnikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski časnikarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)}} | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} En: {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković in 2010 | office1 = [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia]] | term_start1 = 5 June 2006 | term_end1 = 16 May 2007 | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = Position established | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Ministry of Foreign Affairs (Yugoslavia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia and Montenegro]] | term_start2 = 3 March 2004 | term_end2 = 5 June 2006 | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = Position abolished | office3 = [[Deputy Prime Minister of Yugoslavia]] | term_start3 = 18 January 1999 | term_end3 = 28 April 1999 | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa (Žitište)|Međa]], [[People's Republic of Serbia|PR Serbia]], [[Federal People's Republic of Yugoslavia|Yugoslavia]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = {{ubl|[[League of Communists of Yugoslavia|SKJ]] (until 1982)|[[Serbian National Renewal|SNO]] (1990)|[[Serbian Renewal Movement|SPO]] (1990–present)}} | relations = | children = | alma_mater = [[Bachelor of Laws|LLB]] of [[University of Belgrade Faculty of Law|Univ. of Belgrade Fac. of Law]] | occupation = Politician | profession = Writer }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr-Cyrl|Вук Драшковић}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; born 29 November 1946) is a Serbian writer and politician. He graduated from the [[University of Belgrade Faculty of Law]] in 1968. From 1969 to 1980, he worked as a journalist in the Yugoslav news agency [[Tanjug]]. He was a member of the [[League of Communists of Yugoslavia]] and worked as the chief of staff of the Yugoslav President [[Mika Špiljak]]. He is the co-founder and former leader of the [[Serbian Renewal Movement]], serving as president from 1990 to 2024. He also served as the [[Kosovo War|war-time]] Deputy Prime Minister of the [[Federal Republic of Yugoslavia]] in 1999 during the rule of [[Slobodan Milošević]] and the [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs]] of both [[Serbia and Montenegro]] and [[Serbia]] from 2004 to 2007. Drašković is also a prolific writer and has published 23 books. ==Early life and career== Drašković was born in the small village of Medja in the [[Banat]] region to a family of settlers from [[Herzegovina]]. He was three months old when his mother, Stoja Nikitović, died.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref> His father, Vidak, remarried and had two more sons - Rodoljub and Dragan; and three daughters - Radmila, Tanja and Ljiljana with Dara Drašković, meaning that young Vuk grew up with five half-siblings.<ref name="Borden" /> Shortly after Vuk's birth, the entire family went back to [[Herzegovina]] where he finished primary school in the village of [[Slivlje]]. He graduated high school in [[Gacko]].<ref name="Borden" /> At his father's insistence, Drašković considered studying medicine in [[Sarajevo]]; however, the city was too "uptight and cramped" for his liking, so he went to study law in [[Belgrade]] instead. [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|250px|Drašković with his wife, [[Danica Drašković|Danica]], and Soviet-turned-Swiss chess grandmaster [[Viktor Korchnoi]] during an [[Orthodox Christmas]] eve party in January 1984 at Villa Dragoslava, a [[villa]] in the [[Belgrade]] neighbourhood of [[Banovo Brdo]] that often served as meeting point for individuals critical of [[SFR Yugoslavia]]'s system of governance as well as [[communism]] and [[socialism]] in general.]] In 1968, Drašković participated in anti-bureaucratic student revolts in Yugoslavia.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> After [[Josip Broz Tito]] promised reforms, Drašković initiated people to dance the Kozaračko kolo at the Faculty of Law.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković was a member of the Communist Youth Organization and later joined the [[League of Communists of Yugoslavia]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Between 1969–78, he was involved with journalism. He first worked for the state news agency [[Tanjug]] as its African correspondent stationed in [[Lusaka, Zambia]]. He was discharged from his post after publishing misleading information regarding the [[Rhodesian Bush War]], creating a diplomatic incident.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> He then took a job as press adviser to the Yugoslav Union of Trade Unions (''Savez Sindikata Jugoslavije'') and then became editor-in-chief of ''Rad'', a trade union paper.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> During his time as press adviser, Drašković spent some time as the personal secretary to the organisation's president [[Mika Špiljak]]. In 1981, Drašković published his first novel ''Sudije'' (Judges) which described a judge resisting political pressure.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> In 1982, Drašković was expelled from the Communist party after he published his second novel ''Nož'' (Knife).<ref name="NYTimes" /> The novel tells the story of a man who is raised as a Bosnian Muslim who comes to believe that Serbs killed his family, only to later learn that his ethnic heritage is Serbian and that his adoptive family was guilty of murdering his birth-family. The book caused controversy as it reignited divisive ethno-nationalist issues which Tito and the Communist Party tried to suppress.<ref name="NYTimes" /> The party condemned and subsequently banned the book, which was also published in English.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> The book was made into a movie in 1999 entitled ''[[The Dagger (1999 film)|The Dagger]]'' or ''The Knife'' in English.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> His novels ''Molitva 1–2'' (Prayer 1–2, 1985) and ''Ruski konsul'' (Russian consul, 1988) also explored the suffering of Serbs during World War II, while ''Noć generala'' (The General's Nights) published in 1994 dealt with [[Draža Mihailović]]'s last days.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> ==Political career== [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|Drašković with [[Vojislav Šešelj|Šešelj]], in 1990, removing picture of [[Josip Broz Tito]] from Belgrade Center of engineers and electricians.]] In March 1989, Drašković along with [[Mirko Jović]] and [[Vojislav Šešelj]] founded the Sava Association. The group dedicated itself to the protection of the Serbian language and the defense of [[Kosovo and Metohija]].<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> In the late 1980s, Drašković was in agreement with Šešelj's sentiments about deporting Albanians from Kosovo and suggested that "a special fund" was needed "to finance the [[Yugoslav colonisation of Kosovo|repopulation of Kosovo by Serbs]]".<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> However, Jović, Šešelj and Drašković disagreed with each other and their party split into three. The Sava Association became the [[Serbian National Renewal]] Party under the leadership of Jović in January 1990.<ref name="Fischer" /> Drašković founded the [[Serbian Renewal Movement]] (''Srpski Pokret Obnove'', SPO, a democratic nationalist party) in March, and then in February 1991 Šešelj created his [[Serbian Radical Party]].<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> On 26 September 1990, Drašković declared that his armed "volunteers" would be willing to defend [[Republic of Serbian Krajina|Krajina Serbs]], and three days later in an interview with [[Delo (newspaper)|Delo]], Drašković stated: "Serbia must obtain all territories in what is today [[Herzegovina]], [[Bosnia (region)|Bosnia]], [[Slavonia]], [[Dalmatia]], in these parts of Croatia where the Serbs made a majority of the population until 6 April 1941, when the Ustasha genocide against them began...Wherever the Serb blood was shed by the Ustashas knives, wherever there are our graves there are our borders".<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref> He also claimed that most Bosnian Muslims are ''"burdened with Serbian origin"'' and that ''"they run away from themselves because they know that they are Orthodox and Serbs"''.<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> The Serbian Renewal Movement (SPO) participated in the first post-communist democratic elections, held on 9 December 1990, but finished a distant second amidst the total blackout from the pro-Milošević state media.<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Following that failure Drašković kept pressure on Serbian President [[Slobodan Milošević]] via street protests, organizing mass [[9 March 1991 protest|demonstrations in Belgrade on 9 March 1991]]. The police intervened, and clashed with demonstrators with some damage to public buildings resulting in the [[Yugoslav People's Army]] being brought in. Clashes between police and protesters resulted in the deaths of a student and an officer, and injuries to over 200 people.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Demonstrations ended after the government agreed to concessions.<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref> Drašković became a leading opponent of Milošević. His fiery and emotional speeches<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref> earned him the moniker "Czar of the Streets".<ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref> While Drašković was a nationalist, he also held pro-Western and anti-war views.<ref name="Bartrop" /> His plan was to rapidly transform the biggest and most populous part of Yugoslavia (i.e. Serbia) according to Western standards so that eventual international involvement in the Yugoslav crisis would favour Serbian interests and produce a peaceful solution.{{Citation needed|date=May 2018}} His ideological opponents often cite his strong nationalist feelings (including attempting rehabilitation of Serb-nationalist Chetniks) as contradictory to his insistence on peaceful solutions.<ref name="Bartrop" /> Political opponents have claimed Drašković's political engagement at this early stage of his political career was full of inconsistencies and diametrically opposing views and actions. According to Drašković, his stance as pro-Western and peaceful never wavered, from the start of the political crisis in Yugoslavia. He insisted that a Serbian government should promote radical democratic shift, and renew traditional alliances with Western nations (including entry into NATO) as a way of preserving some form of Yugoslav confederation rather than pursuing direct confrontation with the Croats.{{Citation needed|date=May 2018}} His party SPO organized a paramilitary unit called the [[Serbian Guard]], led by former criminals such as [[Đorđe Božović|Đorđe "Giška" Božović]] and Branislav "Beli" Matić. Božović died in Croatia in October 1991. Matić was killed by Milošević's secret police in April 1991. Although Drašković initially claimed that this militia was an incitement to Serbian authorities to form a non-ideological national armed force other than the [[Yugoslav People's Army]], he eventually distanced himself from the paramilitary formation altogether.<ref name="Bartrop" /> According to historian Dubravka Stojanović, while Drašković's anti-war views were sincere, he also supported a nationalist program little different in its goals to those of Milošević, and he and his party were never able to reconcile these opposing currents.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> His anti-war views came to the fore in mid to late 1991, particularly in November of that year when he wrote a passionate condemnation of the bloody siege of [[Vukovar]] in the Serbian daily ''[[Borba (newspaper)|Borba]]''.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> In early 1992, he called on all citizens of Bosnia to reject nationalism. In 1993, he and his wife [[Danica Drašković]] were arrested, beaten and sent to a high-security prison following street riots in Belgrade.<ref name="NYTimes" /> His hunger strike, and international outrage over the situation, pressured the government to release the couple.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> In 1996, SPO formed an opposition alliance ''Zajedno'' ("[[Coalition Together|Together]]") with the [[Democratic Party (Serbia)|Democratic Party]] of [[Zoran Đinđić]] and the [[Civic Alliance of Serbia]] under [[Vesna Pešić]], which achieved major successes in the local elections in November of that year, but later split.<ref name="Bartrop" /> Drašković's SPO participated on its own at the September 1997 election, boycotted by his former partners despite an array of local electronic media outlets being in opposition hands.{{Citation needed|date=May 2018}} In January 1999, SPO, a parliamentary party, was asked to join a coalition with Milošević's [[Socialist Party of Serbia]] as tension with US and NATO increased, in order to use his influence with Western politicians. In early 1999, Drašković became the deputy prime minister of the [[Federal Republic of Yugoslavia]]. He did so in response to Milošević's appeal for national unity in the face of Albanian uprising in Kosovo and a looming confrontation with NATO.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> He was sacked by the Prime Minister [[Momir Bulatović]] on 28 April 1999.<ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> There were two attempts to assassinate Drašković: on 3 October 1999 on the [[Ibarska magistrala assassination|Ibar highway]] when four of his close associates were murdered,<ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> and on 15 June 2000 in [[Budva]].<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> In 2005, [[Milorad Ulemek]] was sentenced to 40 years in prison for the murder of Đinđić and [[Ivan Stambolić]] and for the assassination attempt on Drašković in 2000.<ref>{{cite news |title=Serb gets 40 years in ex-leader's death |url=https://www.nytimes.com/2005/07/18/world/europe/serb-gets-40-years-in-exleaders-death.html |work=The New York Times |date=18 July 2005}}</ref> ===Post-Milošević=== In what he himself later termed "a bad political move", Drašković kept his SPO out of the wide anti-Milošević [[Democratic Opposition of Serbia]] (DOS) coalition that formed in 2000; his candidate in the 24 September 2000 federal presidential elections, Vojislav Mihailović, achieved little success, and the SPO was unsuccessful in the subsequent parliamentary election which the [[Democratic Opposition of Serbia|DOS]] won overwhelmingly. Because of this, Drašković and his party were marginalized over the next three years.{{Citation needed|date=June 2011}} In the fall of 2002, he attempted a comeback as one of eleven candidates in a Serbian presidential election; this election was later declared invalid due to low voter turnout. Despite a polished marketing campaign that saw Drašković change his personal appearance and tone down his fiery rhetoric, he ended up with only 4.5% of the total vote, well behind [[Vojislav Koštunica]] (31.2%) and [[Miroljub Labus]] (27.7%), both of whom moved on to the second-round runoff. His next chance for political redemption came in late 2003. Fully aware of SPO's weak political standing (as well as his own) after more than 3 years in political oblivion, Drašković entered his party into a pre-election coalition with [[New Serbia (political party)|New Serbia]] (NS), thus reuniting with old party colleague [[Velimir Ilić]]. Joining forces for the [[2003 Serbian parliamentary election|2003 parliamentary election]], they achieved limited success, but did manage to get into the coalition that formed the minority government (along with [[Democratic Party of Serbia|DSS]], [[G17 Plus]]), providing it with critical parliamentary seats to keep the far-right radicals ([[Serbian Radical Party|SRS]]) at bay. In the subsequent division of power, Drašković became foreign minister, a position he held until May 2007.<ref name="Bartrop" /> In response to [[2006 Montenegrin independence referendum|Montenegro's vote for independence]], Drašković called for a restoration of [[Line of succession to the former Yugoslav throne|Serbia's monarchy]]: "This is an historic moment for Serbia itself, a beginning which would be based on the historically-proven and victorious pillars of the Serbian state and I am talking about the pillars of a kingdom."<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> In August 2010, Drašković argued in favour of changing the [[Constitution of Serbia|Serbian Constitution of 2006]] to remove references to [[Kosovo]] as a part of [[Serbia]] because according to him "Serbia has no national sovereignty over Kosovo whatsoever. All of Serbia knows that Kosovo is not really a province within Serbia, that it is completely beyond the control of the government and the state of Serbia".<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> ==Personal life== Drašković is married to Danica (née Bošković). The two met in 1968 during [[1968 student demonstrations in Yugoslavia|student protests]].<ref name="NYTimes" /> ==Literary works== {{colbegin}} * ''Me, a philistine'' (1981) * ''Judge'' (1981) * ''Knife'' (1982) * ''Prayer'' (1985) * ''Prayer 2'' (1986) * ''Answers'' (1986) * ''Russian Consul'' (1988) * ''Everywhere Serbia'' (1989) * ''Night of general'' (1994) * ''Reminders'' (2001) * ''Target'' (2007) * ''Dr Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (2012) * ''Far away'' (2013) * ''The memoirs of Jesus'' (2015) * ''Stories about Kosovo'' (2016) * ''Slice of time'' (2016) * ''Who killed Katarina?'' (2017) * ''Aleksandar of Yugoslavia'' (2018) * ''I grob i rob'' (2020) * ''Ožiljci života'' (2022) * ''Monah Hokaj'' (2023) * ''Suđenje'' (2025)<ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} ==See also== *[[March 9th Protest]] *[[Ibar Highway assassination attempt]] ==References== {{Reflist}} ==External links== * [https://web.archive.org/web/20080624052823/http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&akcija=Procitaj&id=1 Party biography] {{in lang|sr}} * [https://archive.today/20120804223424/http://www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html Official biography as Minister of Foreign Affairs] {{Commons category|Vuk Drašković}} {{S-start}} {{s-gov}} {{s-new|rows=2|seat}} {{s-ttl|rows=2|title= [[Deputy Prime Minister of Yugoslavia|Deputy Prime Minister of Serbia and Montenegro]] | years = 1999 &ndash; 1999 |with=[[Zoran Lilić]] |with2=[[Jovan Zebić]] |with3=[[Nikola Šainović]] |with4=[[Danilo Vuksanović]] |with5=[[Vladan Kutlešić]] }} {{s-aft|after=[[Maja Gojković]]}} {{s-aft|after=[[Tomislav Nikolić]]}} {{s-bef|before=[[Goran Svilanović]]}} {{s-ttl|title= [[Ministry of Foreign Affairs (Yugoslavia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia and Montenegro]] | years = 2004 &ndash; 2006 }} {{S-non | reason = Union of Serbia and Montenegro abolished }} {{s-new|minister}} {{s-ttl|title= [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia]] | years = 2006 &ndash; 2007 }} {{s-aft|after=[[Vuk Jeremić]]}} {{s-end}} {{Serbian literature}} {{YU-FA-ministers}} {{Foreign Ministers of Serbia}} {{Cabinet of Vojislav Koštunica I}} {{Yugoslav wars}} {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Draskovic, Vuk}} [[Category:1946 births]] [[Category:Living people]] [[Category:People from Žitište]] [[Category:Eastern Orthodox Christians from Serbia]] [[Category:Candidates for President of Serbia]] [[Category:Serbian democracy activists]] [[Category:Serbian National Renewal politicians]] [[Category:Serbian Renewal Movement politicians]] [[Category:Serbian monarchists]] [[Category:Serbian novelists]] [[Category:University of Belgrade Faculty of Law alumni]] [[Category:Foreign ministers of Serbia]] [[Category:Government ministers of Serbia]] [[Category:Serbian nationalists]] [[Category:Serbian anti-communists]] [[Category:Serbian people of Bosnia and Herzegovina descent]] Sr: {{Инфокутија Политичар | слика = Vuk Drašković (cropped).jpg | ширина_слике = | опис_слике = Вук Драшковић, 2004. године | име = Вук Драшковић | датум_рођења = {{датум рођења|1946|11|29|год=да}} | место_рођења = [[Међа (Житиште)|Међа]] | држава_рођења = [[Народна Република Србија|НР Србија]], [[Федеративна Народна Република Југославија|ФНР Југославија]] | датум_смрти = | место_смрти = | држава_смрти = | пребивалиште = [[Београд]] | држављанство = [[Србија]] | супружник = [[Даница Драшковић]] | отац = Видак Драшковић | мајка = Стоја Драшковић (рођ. Никитовић)<ref>{{cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=FhvYQKm9vpU&t=18m25s |title=ANTOLOGIJSKI TV DUEL: Predsednik SRS Vojislav Šešelj i predsednik SPO Vuk Drašković (1997) |author=<!--Not stated--> |date = 29. 11. 1997. |website=[[YouTube|Youtube]] |publisher=Dokumentarne Emisije Balkan |access-date = 11. 12. 2021 |quote=Око 18. минута}}</ref> | породица = Родољуб, Драган (полубраћа), Радмила, Тања, Љиљана (полусестре)<ref>{{cite book|title= Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic|location= |publisher= Institute for War & Peace Reporting|isbn=978-1-90281-101-7|pages=14|last1= Borden|first1= Anthony|date= 2000}}</ref> | народност = [[Срби]]н | вероисповест = [[Српска православна црква|православац]] | партија = [[Српски покрет обнове]]<br />[[Српска народна обнова]] (1990)<br />[[Савез комуниста Југославије]] | професија = [[Политика|политичар]] и [[писац|књижевник]] | функција_1 = [[Министарство спољних послова Републике Србије|Министар спољних послова Републике Србије]] | претходник_1 = -<small>(позиција успостављена, наставак мандата из претходне државе)</small> | наследник_1 = [[Вук Јеремић]] | председник_1 = [[Борис Тадић]] | председник_владе_1 = [[Војислав Коштуница]] | почетак_функције_1 = [[5. јун]] [[2006]] | крај_функције_1 = [[15. мај]] [[2007]]. | функција_2 = [[Списак министара иностраних послова Југославије|Министар спољних послова Србије и Црне Горе]] | претходник_2 = [[Горан Свилановић]] | наследник_2 = - <small>(државна заједница је прекинута)</small> | председник_2 = [[Светозар Маровић]] | председник_владе_2 = [[Светозар Маровић]] | почетак_функције_2 = [[3. март]] [[2004]] | крај_функције_2 = [[5. јун]] [[2006]]. | функција_3 = Потпредседник Савезне владе [[Савезна Република Југославија|Југославије]] за спољне послове | претходник_3 = | наследник_3 = | председник_3 = [[Слободан Милошевић]] | председник_владе_3 = [[Момир Булатовић]] | почетак_функције_3 = [[18. јануар]] [[1999]] | крај_функције_3 = [[28. април]] [[1999]]. | потпис = Vuk Drašković signature.png }} '''Вук Драшковић''' ([[Међа (Житиште)|Међа]], [[29. новембар]] [[1946]]) [[Срби|српски]] је [[правник]], [[новинар]], [[књижевност|књижевник]], [[политика|политичар]] и председник [[Српски покрет обнове|Српског покрета обнове]]. Био је потпредседник [[Савезна влада Савезне Републике Југославије|Владе]] [[Савезна Република Југославија|СР Југославије]] (1999), министар иностраних послова [[Србија и Црна Гора|Државне заједнице Србије и Црне Горе]] (2004—2006) и [[Србија|Републике Србије]] (2006—2007),<ref>{{Cite book|url=https://books.google.rs/books?id=-KWxDwAAQBAJ&pg=PA395&lpg=PA395&dq=zivadin+jovanovic+ministar+inostranih+poslova&source=bl&ots=6YH-ZAUpfl&sig=ACfU3U1bcZMfqyTBahW4NabIGQ7RVs0euA&hl=sr&sa=X&ved=2ahUKEwj6uen674iFAxWJ7LsIHWA5AbA4HhDoAXoECAIQAw#v=onepage&q=zivadin%20jovanovic%20ministar%20inostranih%20poslova&f=false|title=Два века модерне српске дипломатије: Bicentenary of Modern Serbian Diplomacy|last=Попов|first=Чедомир|last2=Живојиновић|first2=Драгољуб|last3=Марковић|first3=Слободан|last4=Јеремић|first4=Вук|date=2013|publisher=Balkanološki institut SANU|isbn=978-86-7179-079-6|language=sr}}</ref> као и републички посланик у [[Народна скупштина Републике Србије|Народној скупштини Републике Србије]] у неколико мандата (1990—2003). == Биографија == === Порекло и породица === Рођен је [[29. новембар|29. новембра]] [[1946]]. године у [[банат]]ском селу [[Међа (Житиште)|Међа]], у породици досељеника из [[Херцеговина|Херцеговине]]. Његов чукундеда Вук Драшковић је био припадник Горњоневесињског одреда у време [[Невесињска пушка|Херцеговачког устанка]] и погинуо је на [[Лесков дуб|Љесковом дубу]] [[1876]]. године.<ref>"Споменица о Херцеговачком устанку 1875. године", Београд 1928.</ref> Отац Видак је био [[Комунизам|комуниста]] и [[Народноослободилачка војска Југославије|партизански]] борац за време [[Други светски рат|Другог светског рата]]. Шест месеци након његовог рођења, преминула му је мајка Стоја, па га је однеговала баба. Породица се убрзо вратила у [[Херцеговина|Херцеговину]], где је Драшковић одрастао. Живели су у [[Сливља|Сливљима]], да би се касније настанили у [[Херцеговина|херцеговачкој]] [[Грачаница (Гацко)|Грачаници]]. Отац Видак се по други пут оженио и добио још петоро деце, синове [[Родољуб Драшковић|Родољуба]] и Драгана, као и кћерке Радмилу, Тању и Љиљану. === Образовање и студентски дани === Основну школу завршио је у [[Фојница (Гацко)|Фојници]], а затим гимназију у [[Гацко|Гацку]]. Најпре је требало да у [[Сарајево|Сарајеву]] студира [[Медицина|медицину]], али он одлучује да оде за [[Београд]] и тамо упише [[Медицина|медицину]]. Међутим, уписује се на [[Правни факултет Универзитета у Београду]]. Овде упознаје колегиницу [[Даница Драшковић|Даницу]], са којом се касније и оженио. На завршној години студија, постао је члан [[Савез комуниста Југославије|Савеза комуниста Југославије]]. Учествовао је у [[Студентске демонстрације у Југославији 1968.|студентским демонстрацијама 1968]]. године, а после говора [[Јосип Броз Тито|Јосипа Броза Тита]] о оправданости студентских захтева, предводио је [[козарачко коло]] на [[Правни факултет Универзитета у Београду|Правном факултету Универзитета у Београду]]. Дипломирао је исте године.<ref>{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ |website=istinomer.rs |access-date=20. 1. 2022}}</ref> === Новинарска каријера === У периоду од [[1969]]. до [[1980]]. године, радио је као новинар у агенцији [[Танјуг]]. Скоро три године је био као дописник из [[Лусака|Лусаке]], главног града [[Замбија|Замбије]]. Повучен је из дописништва након лошег извештавања о [[Родезијски грађански рат|Родезијском грађанском рату]], што је довело до дипломатског скандала.<ref>{{Cite book|title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century|last1=Roszkowski|first1=Wojciech|last2=Kofman|first2=Jan|publisher=Routledge|year=2016|isbn=978-1-31747-593-4|pages=1995–1998}}</ref> Потом је прешао да ради као саветник за штампу [[Савез синдиката Југославије|Савеза синдиката Југославије]], где је био главни уредник синдикалног листа ''Рад,'' од [[1980]]. до [[1985]]. године.<ref>{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ |website=biografija.org |date = 24. 2. 2017 |access-date=21. 1. 2022}}</ref> Једно време је провео као лични секретар и шеф кабинета [[Мика Шпиљак|Мике Шпиљка]]<ref>{{Cite journal|last=Sidran|first=Abdulah|date = 15. 9. 2022.|title=Sarajevo je Miloševićeva apsolutna pobeda|journal=Nedeljnik|volume=557|pages=44}}</ref>, председника Већа [[Савез синдиката Југославије|Савеза синдиката Југославије]] и члана [[Централни комитет Савеза комуниста Југославије|Централног комитета Савеза комуниста Југославије]].<ref>{{Cite journal|date=20. 2. 2000.|title=Ko je ovaj čovek: Vuk Drašković|url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/02/21/srpski/P00022002.shtm|journal=Vreme|access-date=10. 12. 2021|archive-date=22. 03. 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220322135802/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/02/21/srpski/P00022002.shtm|url-status=}}</ref> === Политичка каријера === Након смрти Јосипа Броза, као дисидент делује у оквиру [[Удружење књижевника Србије|Друштва књижевника Србије]] у Француској 7. Истакао се као говорник на књижевним вечерима, ангажованим трибинама, подршком бројним апелима и петицијама које су обележиле то време. Најчитанији је српских писац (истовремено жигосан од стране власти) који више него ико буди и јача српски национални идентитет у народу, који су комунисти својом идеологијом свели на најмању меру. Од почетка вишестраначког политичког живота [[1990]]. године након трансформације Савеза комуниста Југославије у [[Социјалистичка партија Србије|СПС]], постаје водећи политичар, [[Антикомунизам|антикомуниста]] и [[Национализам|националиста]] који се залагао за [[Велика Србија|Велику Србију]] и рехабилитацију [[Четници|Четничког покрета]] заједно са [[Војислав Шешељ|Војиславом Шешељом]]. После неколико суморних година, изолације и страдања, као последица грађанског рата, незапамћене инфлације, репресивне политике режима СПС и [[Југословенска левица|ЈУЛ]], мења политички став и постаје отворени заговорник савезништва са [[Сједињене Америчке Државе|САД]] и државама чланицама [[Европска унија|Европске уније]] и [[НАТО]] пакта. Инсистира, као добро упућен, на ослањање на старе, западне савезнике (силе) као међународне факторе и гаранте, те постизање уз помоћ њих могућих спољно-политичких циљева српске државе. Истовремено је иступао против тешњег повезивања и ослањања на Русију, образлажући то њеним комунистичким наслеђем које се сачувало, пре свега у војном врху у Кремљу. Говори [[енглески језик|енглески]] и [[руски језик]], и бави се књижевним радом и публицистиком. == Политички ангажман == [[Датотека:SKIDANJE TITA.jpg|мини|Скидање [[Јосип Броз Тито|Титове]] слике у Дому инжењера и техничара у Београду 15. марта 1990. године, С леве стране је Војислав Шешељ, а у средини Вук Драшковић.]] Драшковић је осамдесетих године 20. века био део национално оријентисане интелигенције у Србији. Спадао је међу истакнуте заговорнике вишестраначја, грађанских и верских слобода, обнове српских националних вредности. Године [[1989]]. заједно са [[Мирко Јовић|Мирком Јовићем]] је основао у Старој Пазови политичку странку [[Српска народна обнова|Српску народну обнову]], али због супротстављених ставова та се странка цепа.{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Дана 14. марта 1990. отцепљено крило странке чији је Драшковић био председник, уједињује се са [[Српски слободарски покрет|Српским слободарским покретом]] [[Војислав Шешељ|Војислава Шешеља]].{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Са Војиславом Шешељем је и у [[Српски сроднички односи#Остало|кумовском]] односу. Од јесени те године разилази се са Шешељом, и свако наставља својим путем. Тада настаје странка '''[[Српски покрет обнове]]''' чији ће председник Вук Драшковић остати лидер до наших дана. === Девети март 1991. === Српски покрет обнове као странка била је у опозицији режиму [[Слободан Милошевић|Слободана Милошевића]].{{sfn|Fischer|2007|p=459}} У том периоду, Драшковић је два пута хапшен. Први пут после [[демонстрације у Београду 1991.|деветомартовских демонстрација]] [[1991]]. године, када је провео три дана у затвору.{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Други пут је ухапшен са супругом Даницом, јуна [[1993]]. године, када су осуђени на два месеца затвора и када су преживели најсуровију полицијску тортуру. Вук је тада штрајковао глађу и на себе скренуо пажњу европске јавности. Обоје су ослобођени захваљујући притиску водећих државника и органа међународне заједнице. Између осталих, за слободу Вука Драшковића и његове супруге најодлучније су се заложили амерички председник [[Бил Клинтон]], руски председник [[Борис Јељцин]], француски председник [[Франсоа Митеран]] и његова супруга Данијела, грчки премијер [[Константин Мицотакис]], британски премијер [[Џон Мејџор]] и други.<ref>{{cite web |author= |url=http://www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html |title=Биографија Драшковића на сајту СМИП-а |date= |website= |publisher= |access-date=5. 5. 2013 |archive-date=04. 08. 2012 |archive-url=https://archive.today/20120804223424/www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html |url-status=unfit }}</ref> === Коалиција Заједно === У периоду 1996—1997, заједно са [[Зоран Ђинђић|Зораном Ђинђићем]] и [[Весна Пешић|Весном Пешић]], предводио је '''[[Коалиција Заједно|коалицију Заједно]]''' која је у другом кругу локалних избора освојила апсолутну победу. Међутим, Милошевићев режим то није признао па су настали [[демонстрације у Србији 1996—1997.|тромесечни протести]] по целој Србији. Најзад је, фебруара [[1997]], Милошевић признао победу опозицији. Драшковић је иступио из те коалиције када је градоначелник Београда, Зоран Ђинђић одбио да га подржи за заједничког председничког кандидата опозиције. Јануара 1999. године Српски покрет обнове је, као парламентарна странка, био позван да уђе у коалицију са Социјалистичком партијом Србије. Милошевићев режим је рачунао на Драшковићеве везе са западним политичарима, у ситуацији великих тензија између Србије, са једне стране, и САД и НАТО, са друге. Драшковић прихвата овај позив и добија место потпредседника савезне Владе, задуженог за међународне односе. === Пад Милошевића === У међувремену, Драшковић је [[10. јануар]]а [[2000]]. године је формирао са опозиционим лидерима нову опозициону коалицију против Милошевића која је названа ''[[Демократска опозиција Србије]]'' - '''ДОС'''. У лето 2000, Драшковић у име странке одлучује иступити из коалиције и [[Српски покрет обнове|СПО]] самостално наступа на превременим изборима за председника [[Савезна Република Југославија|СРЈ]], које је Милошевић расписао за [[24. септембар]] те године. Драшковићев кандидат [[Војислав Михаиловић]] осваја мали број гласова, а [[Војислав Коштуница]] (кандидат ДОС-а) побеђује Милошевића који најпре није хтео да призна пораз. Почињу [[свргавање Слободана Милошевића|демонстрације]] широм Србије, који су завршени [[5. октобар|5. октобра]] када је ДОС најпре насилним упадом у Савезну скупштину, али и координираном сарадњом са незадовољним деловима војске и полиције преузео власт и избегао крвопролиће. Драшковић је подржавао протесте и поздравио смену власти. На ванредним изборима за [[Народна скупштина Републике Србије|Скупштину Србије]], [[23. децембар|23. децембра]] 2000, Драшковићев СПО није успео да пређе изборни цензус од 5% и постаје ванпарламентарна странка. === У власти === Три године касније, децембра [[2003]]. године (на следећим ванредним скупштинским изборима) СПО улази у коалицију са странком [[Нова Србија (политичка странка)|Нова Србија]] [[Велимир Илић|Велимира Илића]] и осваја 22 посланичка места (7,76% гласова). Остало је забележено да по свим истраживањима у време предизборне кампање овој коалицији није предвиђан улазак у парламент. Две недеље пре избора [[Свети архијерејски синод Српске православне цркве|Синод српске православне Цркве]] се огласио саопштењем да је за [[монархија|монархију]]. Политички аналитичари су пре и после изборних резултата ово саопштење протумачили као позив Цркве да се гласа за ову коалицију. Нема забележених случајева да је свештенство агитовало за ову коалицију. Драшковић заузима положај у новој [[Влада Републике Србије|Влади Србије]] под вођством [[Војислав Коштуница|Војислава Коштунице]], већ у априлу [[2004]]. године бива постављен за министра спољних послова [[Србија и Црна Гора|Државне Заједнице Србија и Црна Гора]]. Након престанка постојања [[Србија и Црна Гора|Државне Заједнице]] [[2006]]. године, Драшковић остаје на истој дужности на нивоу Србије. На тој функцији остаје до избора нове Владе у мају [[2007]]. године. Пред ванредне парламентарне изборе који су одржани [[11. мај]]а [[2008]]. године, Драшковић и његов СПО приступили су коалицији '''''[[За европску Србију]]''''', коју сачињавају још и [[Демократска странка (Србија)|Демократска странка]] ([[Борис Тадић]]), [[Г17 плус|Г17+]] ([[Млађан Динкић]]), и [[Лига социјалдемократа Војводине]] ([[Ненад Чанак]]). Листа је на [[парламентарни избори у Србији 2008.|овим изборима]] освојила 38,42% гласова (1.590.200 гласова, 102 мандата) и која је почетком јула 2008. формирала коалициону [[Влада Мирка Цветковића|Владу]] са коалицијом [[Социјалистичка партија Србије|СПС]]-[[Партија уједињених пензионера, пољопривредника и пролетера Србије — Солидарност и правда|ПУПС]]-[[Јединствена Србија|ЈС]]. СПО је добио 4 посланичка мандата и место министра дијаспоре (министар Срђан Срећковић) == Неуспели атентати == === Атентат на Ибарској магистрали === Дана [[3. октобар|3. октобра]] [[1999]]. године, на [[Атентат на Ибарској магистрали|Ибарској магистрали]] организован је атентат на Драшковића, и том приликом погинула су четири његова блиска сарадника. === Атентат у Будви === Следећи покушај атентата догодио се [[15. јун]]а [[2000]]. године у [[Будва|Будви]], када је сам Драшковић остао жив - лакше повређен од ватреног оружја. Он се иначе склонио у Црну Гору, у своју кућу у Будви, јер му је у Србији претила опасност, на коју су му пријатељи указивали. == Политички ставови == {{bez_izvora-deo}} Вук Драшковић је током 1990-их остао упамћен као "господар тргова"; и истакнути говорник. Док још није дошло до првих ратних сукоба, као лидер тада највеће опозиционе странке режиму Слободана Милошевића, тежио је ка очувању - конфедерацији тадашње Југославије. Залагао се за Југославију сматрајући је за најбоље решење, имајући у виду да је то једина држава у којој су живели сви Срби. За време Милошевићевог режима у Србији. био је на супротним позицијама: десничар, традиционалиста и националиста<ref>Вук Драшковић: "Којекуде Србијо", Београд 1989.</ref> Као монархиста, залагао се за стварање Србије као уставне монархије са српском војском, која би штитила српски народ и српске границе. Током демонстрација 9. марта 1991. године нашао се на челу протеста са ставом: ''Книн се брани у Београду, а не у Хрватској''.<ref>"Српска реч", Београд 1991.</ref> Био је поштовалац генерала Драже Михаиловића и Равногорског покрета<ref>Вук Драшковић: "Ноћ ђенерала", Београд 1994.</ref>, тражећи да дође до историјског измирења између Срба партизана и Срба Равногораца (четника), без обзира на крупне идеолошке и друге разлике. Инсистирао је тада да Србија раскине споне са комунистичком прошлошћу и демонтира тајне службе, које су биле одговорне за бројне злочине и политичке ликвидације. И сам је због својих иступа био више пута њихова мета<ref>Вук Драшковић: "Мета", Београд 2007.</ref> над којом су пробали све: "од прислушкивања до ућуткивања" (убиства). Када је минула деценија грађанског рата и распада СФР Југославије, осуђивао је ратне злочине који су компромитовали славни српски ратнички идеал, достигнут у Великом рату. А након пада Милошевићевог режима 5. октобра 2000. године, политички нагиње ка десном "центру" усмеравајући се на грађанско друштво и евроинтеграције. * У једнопартијском периоду државе био је заговорник комунистичких погледа на свет * Заговорник је затим поновног увођења парламентарне [[монархија|монархије]] у Србији * Заговорник је концепта Велике Србије и националног препорода, од деведесетих * Залагао се увек за "Европску Србију" односно Србију као чланицу ЕУ, грађанску, демократски уређену, правну државу * Залагао се за отварање тајних досијеа УДБЕ (тајне службе) и њену деполитизацију * Залагао се за формирање српске војске и њено укључење у НАТО војни пакт или „Партнерству за мир“ * Заговорник је признања "фактичког стања" на Косову, од стране Србије и поштовања резолуције 1244. донете од стране Уједињених нација * Понудио је концепт решења косметског питања: ''Више од аутономије, мање од независности''. * Заговорник је историјске истине о злочинима почињеним над Србима, од стране Хрвата и Муслимана током Другог светског рата * Заговорник је тезе о доминантно српској одговорности за страдања Муслимана у последњем, грађанском рату * Инсистирао је на кантонизацији [[Босна и Херцеговина|Босне и Херцеговине]], још од 1990. године * Залагао се за Мировни план "З-4" у Хрватској, који је гарантовао опстанак Српске Крајине * Заговарао је приближавање и ослањање на [[Сједињене Америчке Државе|САД]], [[Европска унија|Европску унију]] * Године [[1996]]. се изјаснио за испуњавање свих обавеза СРЈ и Србије према Трибуналу у Хагу == Дела == Новинарство је напустио [[1980]]. године и посветио се књижевности. Његови први романи били су југословенски и балкански бестселери; забрањивани и оспоравани. Неки од њих преведени су на енглески, француски, руски, грчки, румунски, чешки и још многе језике.<ref>{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.laguna.rs/a1001_autor_vuk_draskovic_laguna.html |website=laguna.rs |access-date=20. 1. 2022}}</ref> * ''Ја, малограђанин'' (1981) * ''Судија'' (1981) * ''Нож'' (1982), [[Нож (филм из 1999)|екранизован]] [[1999]]. године * ''Молитва'' (1985) * ''Молитва 2'' (1986) * ''Одговори'' (1986) * ''[[Руски конзул (роман)|Руски конзул]]'' (1988), [[Руски конзул (филм)|екранизован 2024.]] и као [[Руски конзул (мини-серија)|серија]] * ''Коекуде Србијо'' (1989) * ''Ноћ ђенерала'' (1994) * ''Подсећања'' (2001) * ''Мета'' (2007), аутобиографска књига о догађајима у периоду 1990−2000. * ''Доктор Арон'' (2009)<ref>{{cite web|author= |url=http://www.mondo.rs/s155132/Zabava/Kultura/Vuk_Draskovic_se_vratio_knjizevnosti_VIDEO.html | title=Vuk Drašković se vratio književnosti (VIDEO) {{!}} Mondo |date= |website= |publisher= |access-date=28. 3. 2013}}</ref> * ''Подсећања'', књига говора, интервјуа и писама (2011) * ''Via Romana'' (2012)<ref>{{cite web|author= |url=http://www.novosti.rs/vesti/kultura.71.html:398507-Predstavljen-Draskovicev-roman-quotVia-Romanaquot |title=Predstavljen novi Draškovićev roman |date= |website= |publisher= |access-date=5. 5. 2013}}</ref> * ''Тамо далеко'' (2013) * ''Исусови мемоари'' (2015)<ref>{{cite book |last1=Drašković |first1=Vuk |title=Isusovi memoari: roman koji nastavlja tamo gde je stao kultni roman nož! |date=2015 |publisher=Laguna |location=Beograd |isbn=978-86-521-1772-7}}</ref> * ''Приче о Косову'' (2016) - коаутор, прича ''Чај бабе Кристине'' * ''Исечци времена'' (2016) * ''Ко је убио Катарину'' (2017) * ''[[Александар од Југославије (роман)|Александар од Југославије]]'' (2018), екранизован 2021. као [[Александар од Југославије (филм)|играни филм]] и [[Александар од Југославије (ТВ серија)|телевизијска серија]] * ''И гроб и роб'' (2020) * ''Ожиљци живота'' (2022)<ref>{{Cite web|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1683031/Vuk-Draskovic-intervju-za-Mondo.html|title=NISAM JA IZDAO VAS, IZDALI STE VI MENE! Ispovest Vuka Draškovića: Krajina i Kosovo? O tome naš narod ništa ne zna!|website=Mondo Portal|language=sr|access-date=2022-09-02}}</ref> * ''Монах Хокај'' (2023)<ref>{{Cite web|url=http://www.laguna.rs/n5987_knjiga_monah_hokaj_laguna.html|title=Monah Hokaj - Vuk Drašković {{!}} Laguna|website=www.laguna.rs|language=sr|access-date=2024-03-21}}</ref> * ''Суђење'' (2025)<ref>{{Cite web|url=https://delfi.rs/knjige/229951-sudjenje-knjiga-delfi-knjizare.html|title=Početna {{!}} Delfi knjižare {{!}} Sve dobre knjige na jednom mestu|website=delfi.rs|access-date=2025-05-29}}</ref> == Види још == * [[Списак министара иностраних послова Југославије]] * [[Списак министара иностраних послова Србије]] * [[Српски покрет обнове]] * [[Српска гарда]] == Референце == {{референце|30em}} == Литература == * {{Cite book|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|url=https://books.google.com/books?id=ih_Is_q4Rz8C&pg=PA101|year=1999|publisher=C. Hurst & Co. Publishers|isbn=978-1-85065-341-7}} * {{Cite book|last=Fischer|first=Bernd Jürgen|title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe|url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459|year=2007|publisher=Purdue University Press|isbn=978-1-55753-455-2|pages=459–}} * {{Cite book|last1=Hockenos |first1=Paul |authorlink1=Paul Hockenos |title=Homeland Calling: Exile Patriotism & the Balkan Wars|url=https://books.google.com/books?id=e4pAs4JYSAMC&pg=PA119|year=2003|publisher=Cornell University Press|isbn=978-0-8014-4158-5|pages=119–}} == Спољашње везе == * [http://www.ibiblioteka.net/ Dela — knjige i zvučne knjige Vuka Draškovića u elektronskom obliku — iBiblioteka] {{Wayback|url=http://www.ibiblioteka.net/ |date=20170710075102 }} * [http://www.politika.rs/scc/clanak/115556/Jedni-su-ludi-bez-pameti-drugi-su-ludi-od-pameti Једни су луди без памети, други су луди од памети („Политика“, 13. децембар 2009)] {{s-start}} {{s-off}} {{succession box|title=Потпредседник Савезне владе Југославије за спољне послове|before=|after=|years= 1999}} {{succession box|title=Министар иностраних послова [[Србија и Црна Гораа|СЦГ]]|before=[[Горан Свилановић]]|after=Расформирање СЦГ|years=2004–2006}} {{succession box|title=Министар иностраних пословаа Србије|before=Функција успостављена|after=[[Вук Јеремић]]|years=2006–2007}} {{end box}} {{Министри спољних послова Србије}} {{Коштуничина Влада1}} {{Распад СФР Југославије}} {{Српска књижевност}} {{Подножје|Биографија|Књижевност|Сукоби на територији СФРЈ|Србија}} {{СОРТИРАЊЕ:Драшковић, Вук}} [[Категорија:Вук Драшковић]] [[Категорија:Рођени 1946.]] [[Категорија:Житиштани]] [[Категорија:Гачани]] [[Категорија:Српски правници]] [[Категорија:Српски политичари]] [[Категорија:Српски књижевници]] [[Категорија:Српски новинари]] [[Категорија:Министри иностраних послова Србије]] [[Категорија:Југословенски политичари]] [[Категорија:Југословенски књижевници]] [[Категорија:Комунисти Србије]] [[Категорија:Српски покрет обнове]] [[Категорија:Чланови Српског покрета обнове]] [[Категорија:Чланови Удружења књижевника Србије]] [[Категорија:Студенти Правног факултета Универзитета у Београду]] Sh: {{Infobox officeholder |honorific-prefix = |name = Vuk Drašković |honorific-suffix = |image = Vuk Drašković.jpg |office = zamijenika [[premijer Jugoslavije|premijera SR Jugoslavije]] |term_start = 18. januar 1999 |term_end = 28. april 1999 |primeminister=[[Momir Bulatović]] |office2 = [[Ministarstvo spoljnih poslova Srbije|Ministar spoljnih poslova Srbije i Crne Gore]] |term_start2 = 3. mart 2004 |term_end2 = 15. maj 2007 |predecessor2=[[Goran Svilanović]] |successor2=[[Vuk Jeremić]] (kao ministar spoljnih poslova Srbije) |president2=[[Svetozar Marović]] |primeminister2=[[Vojislav Koštunica]] |birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} |birth_place = [[Međa (Žitište)|Međa]], [[Žitište]], [[NR Srbija]], [[FNRJ]] |death_date = |death_place = |nationality = [[Srbi]]n |spouse = Danica Drašković |party = [[Srpski pokret obnove]] |relations = |children = |alma_mater = [[Diplomirani pravnik|dipl. iur.]] [[Pravni fakultet Univerziteta u Beogradu|Pravnog fakulteta u Beogradu]] |occupation = |profession = pisac, političar |religion = [[Srpska pravoslavna crkva]] }} '''Vuk Drašković''' (29. novembar 1946) je [[Srbija|srpski]] pisac i političar, poznat po izuzetnoj burnoj i kontroverznoj karijeri. Rodio se u porodici [[Hercegovina|hercegovačkih]] [[Srbi|Srba]] [[kolonizacija Vojvodine|doseljenih]] u Vojvodinu posle Drugog svetskog rata. Za vreme studija prava u Beogradu je postao član [[Savez komunista Jugoslavije|Saveza komunista Jugoslavije]] i saradnik hrvatskog komunističkog čelnika [[Mika Špiljak|Mike Špiljka]] kome je pisao govore. Posle je našao posao u novinskoj agenciji [[TANJUG]]. Od režima se počeo distancirati kada je počeo pisati romane koji opisuju [[Zločini nad Srbima u Drugom svetskom ratu|stradanja Srba u Drugom svetskom ratu]] na prostoru [[NDH]], a za koje je autor optužio njihove [[Hrvati|hrvatske]] i [[Bošnjaci|bošnjačke]] komšije. Ta su dela doživela uspeh među srpskom publiku, ali je zbog njih Drašković optužen da potkopava [[bratstvo i jedinstvo]] te dobio reputaciju srpskog nacionalista. Tu je reputaciju Drašković potvrdio kada se krajem 1980-ih stekao reputaciju jednog od najistaknutijih srpskih [[antikomunizam|antikomunista]] i [[monarhizam|monarhista]], te počeo otvoreno zalagati za [[Velika Srbija|Veliku Srbiju]] te postao bliski saradnik i kum [[Vojislav Šešelj|Vojislava Šešelja]]. Njihova saradnja je, međutim, ubrzo prestala, te je Drašković osnovao stranku [[Srpski pokret obnove]], koja je na prvim [[Parlamentarni izbori u Srbiji 2000|višestranačkim izborima u Srbiji]] postala vodeća stranka opozicije prema tadašnjem vlastodršcu [[Slobodan Milošević|Slobodanu Miloševiću]]. U martu 1991. je Drašković vodio [[Demonstracije 9. marta 1991.|velike demonstracije]] s ciljem rušenja Miloševićevog režima, koje je zaustavila intervencija [[JNA]]. U sledećih nekoliko meseci, kada je [[Raspad SFRJ|ustavna kriza u SFRJ]] eskalirala u [[Jugoslavenski ratovi|oružani sukob]], Drašković je od pristaša svoje stranke organizovao [[paravojna formacija|paravojnu formaciju]] zvanu [[Srpska garda]], koja se [[Rat u Hrvatskoj|borila u Hrvatskoj]], ali prestala delovati 1992. Posle izbijanja [[Rat u BiH|rata u Bosni i Hercegovini]] je Drašković postao jednim od najvećih kritičara Miloševićeve [[Srbija u jugoslovenskim ratovima|politke sukoba sa drugim bivšim jugoslovenskim republikama]], zalažući se za kompromis sa "separatističkim" republikama. Godine 1996. je Drašković zajedno sa svojom strankom sudelovao u Zajedno, koaliciji srpskih opozicijskih stranaka koja je odnela pobedu na lokalnim izborima, a potom i [[Demonstracije u Srbiji 1996 - 1997|demonstracijama]] koje su prisilile Miloševića da prvi put prizna izborni poraz. Nakon toga, partneri odlučuju da bojkotuju izbore i napuštaju koaliciju Zajedno, pa SPO na narednim izborima nastupa samostalno i ne uspeva da zbaci Miloševićev režim. U predvečerje rata na Kosovu ulazi u nacionalnu vladu kako bi pokušao da spreči [[Operacija Saveznička sila|NATO-vo bombardovanje SRJ]], međutim kako nije uspeo, a sve vreme se javno bunio protiv Miloševića, ubrzo je smenjen. Nekoliko meseci kasnije je Miloševićeva policijska jedinica [[JSO]] na Draškovića pokušala izvesti [[Atentat na Ibarskoj magistrali|atentat]] koji je Drašković preživeo, a u kome je stradalo nekoliko njegovih bliskih saradnika. Iako su mu ti događaji, slično kao i ranija premlaćivanja i zlostavljanja od strane Miloševićeve tajne policije, donele status [[mučenik]]a kod dela srpske javnosti, 2000. godine se smatrao marginalizovanom i "potrošenom" ličnošću, a čemu je doprinela odluka da se ne pridruži [[Demokratska opozicija Srbije|Demokratskoj opoziciji Srbije]] na izborima koji će [[Buldožer revolucija|konačno srušiti Miloševića]]. Njegova stranka je izgubila [[Narodna skupština Republike Srbije|parlamentarni]] status, a vratila ga je tek 2003. godine kada je uspela preći [[izborni cenzus]] u koaliciji sa [[Nova Srbija|Novom Srbijom]], te sudelovala u koaliciji premijera [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunice]]. Drašković je od 2003. do 2007. bio ministar spoljnih poslova. Godine 2008. je sa svojom strankom bio na listi [[Boris Tadić|Tadićeve]] koalicije [[Za evropsku Srbiju]]. U leto 2010. je postao prvi vodeći srpski političar nakon [[Čedomir Jovanović|Čedomira Jovanovića]] koji se založio da Srbija [[Međunarodna reakcija na proglašenje nezavisnosti Kosova|prizna nezavisnost Kosova]], obrazloživši da je to jedini način da se stekne naklonost [[zapadni svet|Zapada]], i time obezbedi članstvo u [[Evropska Unija|Evropskoj Uniji]]. Te je stavove njegov dotadašnji partner Tadić kritikovao. Pred [[Parlamentarni izbori u Srbiji|izbore 2012]]. godine Drašković je sa svojom strankom ušao u koaliciju sa Jovanovićevim [[Liberalno demokratska partija (Srbija)|LDP]]-om, poznat kao [[Koalicija Preokret]]. == Bibliografija == Novinarstvo je napustio 1980. godine i posvetio se književnosti. Njegovi romani bili su jugoslovenski i balkanski bestseleri. Neki od njih prevedeni su na engleski, francuski, ruski, grčki, rumunski i češki jezik. * ''Ja, malograđanin'' (1981) * ''Sudija'' (1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (1985) * ''Molitva 2'' (1986) * ''Odgovori'' (1986) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekuda Srbijo'' (1989) * ''Noć đenerala'' (1994) * ''Podsećanja'' (2001) * ''Meta'' (2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (2012) * ''Tamo daleko'' (2013) * ''Isusovi memoari'' (2015) * ''Priče o Kosovu'' (2016) * ''Isečci vremena'' (2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (2018) * ''Ožiljci života'' (2022) * ''Monah Hokaj'' (2023) * ''Suđenje'' (2025) == Izvori == {{Reflist}} == Vanjske veze == * [http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&akcija=Procitaj&id=1 Party biography] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080624052823/http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&akcija=Procitaj&id=1 |date=2008-06-24 }} * [https://archive.today/20120804223424/www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html Official biography as a Minister of Foreign Affairs] {{S-start}} {{s-gov}} {{Succession box | before = [[Goran Svilanović]] | title = ministar spoljnih poslova | years = 2004 &ndash; 2007 | after = [[Vuk Jeremić]] }} {{s-end}} {{Lifetime|1946||Drašković, Vuk}} {{Commonscat|Vuk Drašković}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Srpski pisci]] [[Kategorija:Srpski političari]] kaezdsa2xbsmb9lzjhpvjy3oz1gg490 6676742 6676738 2026-05-16T23:35:38Z Stebunik 55592 /* Glej tudi */ 6676742 wikitext text/x-wiki == 1sl Vuk Drašković multi 13.v.2026 == == 5sl Vuk Drašković članek 16.v.2026 == {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)}} | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1980 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]]. Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 23 knjig. === Mladost in kariera === Drašković se je rodil v majhni vasi [[Međa, Žitište|Međa]] v [[Banat]]u v družini priseljencev iz Hercegovine, ki so se naselili v hiše po vojni v uničevalna taborišča pregnanih Nemcev [[Donauschwaben]]. Star je bil tri mesece, ko mu je umrla mati Stoja Nikitović.[1] <ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova - Rodoljuba in Dragana; ter tri hčere - Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.[1] <ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je celotna družina vrnila v Hercegovino, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].[1] <ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je razmišljal o študiju medicine v Sarajevu; vendar je bilo mesto zanj preveč "tesno in utesnjeno", zato je namesto tega odšel študirat pravo v Beograd. Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, med pravoslavno [[Božič|božično]] zabavo dne 7. januarja 1984 v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[oporečništvo|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.[2] <ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.[2][3] <ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član Socialistične mladinske organizacije in se kasneje pridružil Zvezi komunistov Jugoslavije.[4] <ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Med letoma 1969 in 1978 se je ukvarjal z novinarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.[4] <ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).[4] <ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka. Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom.[4] <ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, saj je ponovno vzbudila narodnostno sovraštvo, ki ga je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“. <ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.[5] <ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.[6] <ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisaatelj pojasnjuje s svojo zgodbo odhoda v Trst, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem Hamdijem«, ki se je medtem ponesrečil.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta „kriva vera“ ni nastala šele devetdesetih: Noć generala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].[4]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|Drašković s [[Vojislav Šešelj|Šešelj]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz beograjskega „Središča inženirjev in električarjev“ ([[1990]])]] Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.[7] <ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z [[Albanci]].[8] <ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).[7] <ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).[7][9] <ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."[10] <ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".[11] <ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].[12] <ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah se je pa je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref><ref name=":0"/> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb |200px|right|V protivojnih [[demonstracija |demonstracijah ]] je sodelovalo do 200.000 ljudi ]] Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[demonstracija|demonstracije]] ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev ter ranjenih.[13] <ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> У организацији [[Социјалистичка партија Србије|СПС]] на [[Ушће (Нови Београд)|Ушћу]] је [[11. март]]а [[1991]]. одржан контра-митинг „''За одбрану Републике, за уставност, слободу и демократију.''”, уз [[козарачко коло]] и повике „''Слобо, слободо''”, „''Убице, фашисти''”, „''Не дамо Косово''”, „''Усташе, усташе''”, „''Судите Вуку''”. На митингу су говорили [[Душан Матковић]], [[Петар Шкундрић]], академик [[Михаило Марковић]], [[Живорад Игић]] и [[Радоман Божовић]]. Матковић је рекао да су студенти на Теразијама хулигани и позвао присутне да крену са Ушћа и обрачунају се са њима. После обраћања студентима окупљеним на Теразијама, Патријарх српски г. Павле се упутио на Ушће да се обрати и присталицама владајуће партије. Активисти СПС разишли су се пре него што је Патријарх стигао до њих.<ref>Православље 576 (1991), 3.</ref> Po nagovoru študentom, zbranim na Terazijah, se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike vladajoče vlade. stranka. Aktivisti SPS so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj posreduje, kar je on tudi sprejel<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Demonstracije so se končale, potem ko je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike.[14] <ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".[16][17] <ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja večinoma nenasilja in pomirljivosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Čeprav je bil Drašković nacionalist, je je kot književnik ter razgledan izobraženec imel tudi prozahodne in protivojne poglede ter je predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“[15] <ref name="Bartrop" /> Njegov načrt je bil hitro preoblikovati največji in najbolj poseljen del Jugoslavije (tj. Srbijo) po zahodnih standardih, tako da bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim interesom in privedla do mirne rešitve. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih četnikov) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.[15]<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. Vztrajal je, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati.<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci, kot sta [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh polvojaških tolp povsem ločil.[15] <ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar je podpiral tudi nacionalistični program, ki se je po ciljih le nekoliko razlikoval od Miloševićevih, in on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotujočih si tokov. Zategadelj so ljudje govorili, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.[18] <ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990. sredi in konec leta 1991, zlasti novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.[19] <ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V začetku leta 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.[2] <ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.[20] <ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.[15] <ref name="Bartrop" /> Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so jih njegovi nekdanji sopotniki vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.[21] <ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil.[22] <ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === Draškovića so poskušali umoriti vsaj dvakrat: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri poskusu umorili štiri njegove tesne sodelavce,[23] <ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> in 15. junija 2000 v Budvi, kamor se je umaknil po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.[24] <ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločin, kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi šest let (2003-2009) in je bilo obsojenih več udeležencev. Vrhovno sodišče je koncec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |deadurl=yes }}</ref> in 21. decembra 2009. razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Verjetnih nalogodajalcev pa sojenje ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, so bili tako politični umori in atentati pripravljani in naročani z vrha takratne oblasti. [25] <ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> === Demokratične spremembe === Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000, Vojislav Mihailović, ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih marginalizirana. [potreben citat] Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot Vojislav Koštunica (31,2 %) in Miroljub Labus (27,7 %), ki sta se oba uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za politično odrešitev se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedal šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno koalicijo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko zadržala skrajno desničarske radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, ki ga je opravljal do maja 2007.[15] V odgovor na črnogorski glas za neodvisnost je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«[27] Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovom. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.[28] === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli, sta se pozneje spet pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.[2] ===Post-Milošević democratic changes=== In what he himself later termed "a bad political move", Drašković kept his SPO out of the wide anti-Milošević [[Democratic Opposition of Serbia]] (DOS) coalition that formed in 2000; his candidate in the 24 September 2000 federal presidential elections, Vojislav Mihailović, achieved little success, and the SPO was unsuccessful in the subsequent parliamentary election which the [[Democratic Opposition of Serbia|DOS]] won overwhelmingly. Because of this, Drašković and his party were marginalized over the next three years.{{Citation needed|date=June 2011}} In the fall of 2002, he attempted a comeback as one of eleven candidates in a Serbian presidential election; this election was later declared invalid due to low voter turnout. Despite a polished marketing campaign that saw Drašković change his personal appearance and tone down his fiery rhetoric, he ended up with only 4.5% of the total vote, well behind [[Vojislav Koštunica]] (31.2%) and [[Miroljub Labus]] (27.7%), both of whom moved on to the second-round runoff. His next chance for political redemption came in late 2003. Fully aware of SPO's weak political standing (as well as his own) after more than 3 years in political oblivion, Drašković entered his party into a pre-election coalition with [[New Serbia (political party)|New Serbia]] (NS), thus reuniting with old party colleague [[Velimir Ilić]]. Joining forces for the [[2003 Serbian parliamentary election|2003 parliamentary election]], they achieved limited success, but did manage to get into the coalition that formed the minority government (along with [[Democratic Party of Serbia|DSS]], [[G17 Plus]]), providing it with critical parliamentary seats to keep the far-right radicals ([[Serbian Radical Party|SRS]]) at bay. In the subsequent division of power, Drašković became foreign minister, a position he held until May 2007.<ref name="Bartrop" /> In response to [[2006 Montenegrin independence referendum|Montenegro's vote for independence]], Drašković called for a restoration of [[Line of succession to the former Yugoslav throne|Serbia's monarchy]]: "This is an historic moment for Serbia itself, a beginning which would be based on the historically-proven and victorious pillars of the Serbian state and I am talking about the pillars of a kingdom."<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> In August 2010, Drašković argued in favour of changing the [[Constitution of Serbia|Serbian Constitution of 2006]] to remove references to [[Kosovo]] as a part of [[Serbia]] because according to him "Serbia has no national sovereignty over Kosovo whatsoever. All of Serbia knows that Kosovo is not really a province within Serbia, that it is completely beyond the control of the government and the state of Serbia".<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' („Jaz, malomeščan“ 1981) * ''Sudija'' („Sodnik“ 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' („Molitev“ 1985) * ''Molitva 2'' („Molitev 2“ 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' („Srbija, kamorkoli“ 1989) * ''Sve moje izdaje'' („Vse moje objave“ 1992) * ''Noć đenerala'' („Noč generala“ 1994) * ''Podsećanja'' („Spominjanja“ 2001) * ''Meta'' („Tarča“ 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' („Rimska cesta“ 2012) * ''Tamo daleko'' („Tja daleč“ 2013) * ''Isusovi memoari'' („Jezusovi spomini“ 2015) * ''Priče o Kosovu'' („Zgodbe o Kosovem 2016) * ''Izsečci vremena'' („Rezine časa“ 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' („Kdo je ubil Katarino?“ 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' („Aleksander Jugoslovanski“ 2018) * ''I grob i rob'' („In grob in suženj“ 2020) * ''Ožiljci života'' („Brazgotine življenja“ 2022) * ''Monah Hokaj'' („Menih Hokaj“ 2023) * ''Suđenje'' („Sojenje“ 2025)<ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} === Navedek === {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski časnikarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)}} | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} En: {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković in 2010 | office1 = [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia]] | term_start1 = 5 June 2006 | term_end1 = 16 May 2007 | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = Position established | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Ministry of Foreign Affairs (Yugoslavia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia and Montenegro]] | term_start2 = 3 March 2004 | term_end2 = 5 June 2006 | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = Position abolished | office3 = [[Deputy Prime Minister of Yugoslavia]] | term_start3 = 18 January 1999 | term_end3 = 28 April 1999 | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa (Žitište)|Međa]], [[People's Republic of Serbia|PR Serbia]], [[Federal People's Republic of Yugoslavia|Yugoslavia]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = {{ubl|[[League of Communists of Yugoslavia|SKJ]] (until 1982)|[[Serbian National Renewal|SNO]] (1990)|[[Serbian Renewal Movement|SPO]] (1990–present)}} | relations = | children = | alma_mater = [[Bachelor of Laws|LLB]] of [[University of Belgrade Faculty of Law|Univ. of Belgrade Fac. of Law]] | occupation = Politician | profession = Writer }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr-Cyrl|Вук Драшковић}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; born 29 November 1946) is a Serbian writer and politician. He graduated from the [[University of Belgrade Faculty of Law]] in 1968. From 1969 to 1980, he worked as a journalist in the Yugoslav news agency [[Tanjug]]. He was a member of the [[League of Communists of Yugoslavia]] and worked as the chief of staff of the Yugoslav President [[Mika Špiljak]]. He is the co-founder and former leader of the [[Serbian Renewal Movement]], serving as president from 1990 to 2024. He also served as the [[Kosovo War|war-time]] Deputy Prime Minister of the [[Federal Republic of Yugoslavia]] in 1999 during the rule of [[Slobodan Milošević]] and the [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs]] of both [[Serbia and Montenegro]] and [[Serbia]] from 2004 to 2007. Drašković is also a prolific writer and has published 23 books. ==Early life and career== Drašković was born in the small village of Medja in the [[Banat]] region to a family of settlers from [[Herzegovina]]. He was three months old when his mother, Stoja Nikitović, died.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref> His father, Vidak, remarried and had two more sons - Rodoljub and Dragan; and three daughters - Radmila, Tanja and Ljiljana with Dara Drašković, meaning that young Vuk grew up with five half-siblings.<ref name="Borden" /> Shortly after Vuk's birth, the entire family went back to [[Herzegovina]] where he finished primary school in the village of [[Slivlje]]. He graduated high school in [[Gacko]].<ref name="Borden" /> At his father's insistence, Drašković considered studying medicine in [[Sarajevo]]; however, the city was too "uptight and cramped" for his liking, so he went to study law in [[Belgrade]] instead. [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|250px|Drašković with his wife, [[Danica Drašković|Danica]], and Soviet-turned-Swiss chess grandmaster [[Viktor Korchnoi]] during an [[Orthodox Christmas]] eve party in January 1984 at Villa Dragoslava, a [[villa]] in the [[Belgrade]] neighbourhood of [[Banovo Brdo]] that often served as meeting point for individuals critical of [[SFR Yugoslavia]]'s system of governance as well as [[communism]] and [[socialism]] in general.]] In 1968, Drašković participated in anti-bureaucratic student revolts in Yugoslavia.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> After [[Josip Broz Tito]] promised reforms, Drašković initiated people to dance the Kozaračko kolo at the Faculty of Law.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković was a member of the Communist Youth Organization and later joined the [[League of Communists of Yugoslavia]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Between 1969–78, he was involved with journalism. He first worked for the state news agency [[Tanjug]] as its African correspondent stationed in [[Lusaka, Zambia]]. He was discharged from his post after publishing misleading information regarding the [[Rhodesian Bush War]], creating a diplomatic incident.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> He then took a job as press adviser to the Yugoslav Union of Trade Unions (''Savez Sindikata Jugoslavije'') and then became editor-in-chief of ''Rad'', a trade union paper.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> During his time as press adviser, Drašković spent some time as the personal secretary to the organisation's president [[Mika Špiljak]]. In 1981, Drašković published his first novel ''Sudije'' (Judges) which described a judge resisting political pressure.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> In 1982, Drašković was expelled from the Communist party after he published his second novel ''Nož'' (Knife).<ref name="NYTimes" /> The novel tells the story of a man who is raised as a Bosnian Muslim who comes to believe that Serbs killed his family, only to later learn that his ethnic heritage is Serbian and that his adoptive family was guilty of murdering his birth-family. The book caused controversy as it reignited divisive ethno-nationalist issues which Tito and the Communist Party tried to suppress.<ref name="NYTimes" /> The party condemned and subsequently banned the book, which was also published in English.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> The book was made into a movie in 1999 entitled ''[[The Dagger (1999 film)|The Dagger]]'' or ''The Knife'' in English.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> His novels ''Molitva 1–2'' (Prayer 1–2, 1985) and ''Ruski konsul'' (Russian consul, 1988) also explored the suffering of Serbs during World War II, while ''Noć generala'' (The General's Nights) published in 1994 dealt with [[Draža Mihailović]]'s last days.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> ==Political career== [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|Drašković with [[Vojislav Šešelj|Šešelj]], in 1990, removing picture of [[Josip Broz Tito]] from Belgrade Center of engineers and electricians.]] In March 1989, Drašković along with [[Mirko Jović]] and [[Vojislav Šešelj]] founded the Sava Association. The group dedicated itself to the protection of the Serbian language and the defense of [[Kosovo and Metohija]].<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> In the late 1980s, Drašković was in agreement with Šešelj's sentiments about deporting Albanians from Kosovo and suggested that "a special fund" was needed "to finance the [[Yugoslav colonisation of Kosovo|repopulation of Kosovo by Serbs]]".<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> However, Jović, Šešelj and Drašković disagreed with each other and their party split into three. The Sava Association became the [[Serbian National Renewal]] Party under the leadership of Jović in January 1990.<ref name="Fischer" /> Drašković founded the [[Serbian Renewal Movement]] (''Srpski Pokret Obnove'', SPO, a democratic nationalist party) in March, and then in February 1991 Šešelj created his [[Serbian Radical Party]].<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> On 26 September 1990, Drašković declared that his armed "volunteers" would be willing to defend [[Republic of Serbian Krajina|Krajina Serbs]], and three days later in an interview with [[Delo (newspaper)|Delo]], Drašković stated: "Serbia must obtain all territories in what is today [[Herzegovina]], [[Bosnia (region)|Bosnia]], [[Slavonia]], [[Dalmatia]], in these parts of Croatia where the Serbs made a majority of the population until 6 April 1941, when the Ustasha genocide against them began...Wherever the Serb blood was shed by the Ustashas knives, wherever there are our graves there are our borders".<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref> He also claimed that most Bosnian Muslims are ''"burdened with Serbian origin"'' and that ''"they run away from themselves because they know that they are Orthodox and Serbs"''.<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> The Serbian Renewal Movement (SPO) participated in the first post-communist democratic elections, held on 9 December 1990, but finished a distant second amidst the total blackout from the pro-Milošević state media.<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Following that failure Drašković kept pressure on Serbian President [[Slobodan Milošević]] via street protests, organizing mass [[9 March 1991 protest|demonstrations in Belgrade on 9 March 1991]]. The police intervened, and clashed with demonstrators with some damage to public buildings resulting in the [[Yugoslav People's Army]] being brought in. Clashes between police and protesters resulted in the deaths of a student and an officer, and injuries to over 200 people.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Demonstrations ended after the government agreed to concessions.<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref> Drašković became a leading opponent of Milošević. His fiery and emotional speeches<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref> earned him the moniker "Czar of the Streets".<ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref> While Drašković was a nationalist, he also held pro-Western and anti-war views.<ref name="Bartrop" /> His plan was to rapidly transform the biggest and most populous part of Yugoslavia (i.e. Serbia) according to Western standards so that eventual international involvement in the Yugoslav crisis would favour Serbian interests and produce a peaceful solution.{{Citation needed|date=May 2018}} His ideological opponents often cite his strong nationalist feelings (including attempting rehabilitation of Serb-nationalist Chetniks) as contradictory to his insistence on peaceful solutions.<ref name="Bartrop" /> Political opponents have claimed Drašković's political engagement at this early stage of his political career was full of inconsistencies and diametrically opposing views and actions. According to Drašković, his stance as pro-Western and peaceful never wavered, from the start of the political crisis in Yugoslavia. He insisted that a Serbian government should promote radical democratic shift, and renew traditional alliances with Western nations (including entry into NATO) as a way of preserving some form of Yugoslav confederation rather than pursuing direct confrontation with the Croats.{{Citation needed|date=May 2018}} His party SPO organized a paramilitary unit called the [[Serbian Guard]], led by former criminals such as [[Đorđe Božović|Đorđe "Giška" Božović]] and Branislav "Beli" Matić. Božović died in Croatia in October 1991. Matić was killed by Milošević's secret police in April 1991. Although Drašković initially claimed that this militia was an incitement to Serbian authorities to form a non-ideological national armed force other than the [[Yugoslav People's Army]], he eventually distanced himself from the paramilitary formation altogether.<ref name="Bartrop" /> According to historian Dubravka Stojanović, while Drašković's anti-war views were sincere, he also supported a nationalist program little different in its goals to those of Milošević, and he and his party were never able to reconcile these opposing currents.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> His anti-war views came to the fore in mid to late 1991, particularly in November of that year when he wrote a passionate condemnation of the bloody siege of [[Vukovar]] in the Serbian daily ''[[Borba (newspaper)|Borba]]''.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> In early 1992, he called on all citizens of Bosnia to reject nationalism. In 1993, he and his wife [[Danica Drašković]] were arrested, beaten and sent to a high-security prison following street riots in Belgrade.<ref name="NYTimes" /> His hunger strike, and international outrage over the situation, pressured the government to release the couple.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> In 1996, SPO formed an opposition alliance ''Zajedno'' ("[[Coalition Together|Together]]") with the [[Democratic Party (Serbia)|Democratic Party]] of [[Zoran Đinđić]] and the [[Civic Alliance of Serbia]] under [[Vesna Pešić]], which achieved major successes in the local elections in November of that year, but later split.<ref name="Bartrop" /> Drašković's SPO participated on its own at the September 1997 election, boycotted by his former partners despite an array of local electronic media outlets being in opposition hands.{{Citation needed|date=May 2018}} In January 1999, SPO, a parliamentary party, was asked to join a coalition with Milošević's [[Socialist Party of Serbia]] as tension with US and NATO increased, in order to use his influence with Western politicians. In early 1999, Drašković became the deputy prime minister of the [[Federal Republic of Yugoslavia]]. He did so in response to Milošević's appeal for national unity in the face of Albanian uprising in Kosovo and a looming confrontation with NATO.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> He was sacked by the Prime Minister [[Momir Bulatović]] on 28 April 1999.<ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> There were two attempts to assassinate Drašković: on 3 October 1999 on the [[Ibarska magistrala assassination|Ibar highway]] when four of his close associates were murdered,<ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> and on 15 June 2000 in [[Budva]].<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> In 2005, [[Milorad Ulemek]] was sentenced to 40 years in prison for the murder of Đinđić and [[Ivan Stambolić]] and for the assassination attempt on Drašković in 2000.<ref>{{cite news |title=Serb gets 40 years in ex-leader's death |url=https://www.nytimes.com/2005/07/18/world/europe/serb-gets-40-years-in-exleaders-death.html |work=The New York Times |date=18 July 2005}}</ref> ===Post-Milošević=== In what he himself later termed "a bad political move", Drašković kept his SPO out of the wide anti-Milošević [[Democratic Opposition of Serbia]] (DOS) coalition that formed in 2000; his candidate in the 24 September 2000 federal presidential elections, Vojislav Mihailović, achieved little success, and the SPO was unsuccessful in the subsequent parliamentary election which the [[Democratic Opposition of Serbia|DOS]] won overwhelmingly. Because of this, Drašković and his party were marginalized over the next three years.{{Citation needed|date=June 2011}} In the fall of 2002, he attempted a comeback as one of eleven candidates in a Serbian presidential election; this election was later declared invalid due to low voter turnout. Despite a polished marketing campaign that saw Drašković change his personal appearance and tone down his fiery rhetoric, he ended up with only 4.5% of the total vote, well behind [[Vojislav Koštunica]] (31.2%) and [[Miroljub Labus]] (27.7%), both of whom moved on to the second-round runoff. His next chance for political redemption came in late 2003. Fully aware of SPO's weak political standing (as well as his own) after more than 3 years in political oblivion, Drašković entered his party into a pre-election coalition with [[New Serbia (political party)|New Serbia]] (NS), thus reuniting with old party colleague [[Velimir Ilić]]. Joining forces for the [[2003 Serbian parliamentary election|2003 parliamentary election]], they achieved limited success, but did manage to get into the coalition that formed the minority government (along with [[Democratic Party of Serbia|DSS]], [[G17 Plus]]), providing it with critical parliamentary seats to keep the far-right radicals ([[Serbian Radical Party|SRS]]) at bay. In the subsequent division of power, Drašković became foreign minister, a position he held until May 2007.<ref name="Bartrop" /> In response to [[2006 Montenegrin independence referendum|Montenegro's vote for independence]], Drašković called for a restoration of [[Line of succession to the former Yugoslav throne|Serbia's monarchy]]: "This is an historic moment for Serbia itself, a beginning which would be based on the historically-proven and victorious pillars of the Serbian state and I am talking about the pillars of a kingdom."<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> In August 2010, Drašković argued in favour of changing the [[Constitution of Serbia|Serbian Constitution of 2006]] to remove references to [[Kosovo]] as a part of [[Serbia]] because according to him "Serbia has no national sovereignty over Kosovo whatsoever. All of Serbia knows that Kosovo is not really a province within Serbia, that it is completely beyond the control of the government and the state of Serbia".<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> ==Personal life== Drašković is married to Danica (née Bošković). The two met in 1968 during [[1968 student demonstrations in Yugoslavia|student protests]].<ref name="NYTimes" /> ==Literary works== {{colbegin}} * ''Me, a philistine'' (1981) * ''Judge'' (1981) * ''Knife'' (1982) * ''Prayer'' (1985) * ''Prayer 2'' (1986) * ''Answers'' (1986) * ''Russian Consul'' (1988) * ''Everywhere Serbia'' (1989) * ''Night of general'' (1994) * ''Reminders'' (2001) * ''Target'' (2007) * ''Dr Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (2012) * ''Far away'' (2013) * ''The memoirs of Jesus'' (2015) * ''Stories about Kosovo'' (2016) * ''Slice of time'' (2016) * ''Who killed Katarina?'' (2017) * ''Aleksandar of Yugoslavia'' (2018) * ''I grob i rob'' (2020) * ''Ožiljci života'' (2022) * ''Monah Hokaj'' (2023) * ''Suđenje'' (2025)<ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} ==See also== *[[March 9th Protest]] *[[Ibar Highway assassination attempt]] ==References== {{Reflist}} ==External links== * [https://web.archive.org/web/20080624052823/http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&akcija=Procitaj&id=1 Party biography] {{in lang|sr}} * [https://archive.today/20120804223424/http://www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html Official biography as Minister of Foreign Affairs] {{Commons category|Vuk Drašković}} {{S-start}} {{s-gov}} {{s-new|rows=2|seat}} {{s-ttl|rows=2|title= [[Deputy Prime Minister of Yugoslavia|Deputy Prime Minister of Serbia and Montenegro]] | years = 1999 &ndash; 1999 |with=[[Zoran Lilić]] |with2=[[Jovan Zebić]] |with3=[[Nikola Šainović]] |with4=[[Danilo Vuksanović]] |with5=[[Vladan Kutlešić]] }} {{s-aft|after=[[Maja Gojković]]}} {{s-aft|after=[[Tomislav Nikolić]]}} {{s-bef|before=[[Goran Svilanović]]}} {{s-ttl|title= [[Ministry of Foreign Affairs (Yugoslavia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia and Montenegro]] | years = 2004 &ndash; 2006 }} {{S-non | reason = Union of Serbia and Montenegro abolished }} {{s-new|minister}} {{s-ttl|title= [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia]] | years = 2006 &ndash; 2007 }} {{s-aft|after=[[Vuk Jeremić]]}} {{s-end}} {{Serbian literature}} {{YU-FA-ministers}} {{Foreign Ministers of Serbia}} {{Cabinet of Vojislav Koštunica I}} {{Yugoslav wars}} {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Draskovic, Vuk}} [[Category:1946 births]] [[Category:Living people]] [[Category:People from Žitište]] [[Category:Eastern Orthodox Christians from Serbia]] [[Category:Candidates for President of Serbia]] [[Category:Serbian democracy activists]] [[Category:Serbian National Renewal politicians]] [[Category:Serbian Renewal Movement politicians]] [[Category:Serbian monarchists]] [[Category:Serbian novelists]] [[Category:University of Belgrade Faculty of Law alumni]] [[Category:Foreign ministers of Serbia]] [[Category:Government ministers of Serbia]] [[Category:Serbian nationalists]] [[Category:Serbian anti-communists]] [[Category:Serbian people of Bosnia and Herzegovina descent]] Sr: {{Инфокутија Политичар | слика = Vuk Drašković (cropped).jpg | ширина_слике = | опис_слике = Вук Драшковић, 2004. године | име = Вук Драшковић | датум_рођења = {{датум рођења|1946|11|29|год=да}} | место_рођења = [[Међа (Житиште)|Међа]] | држава_рођења = [[Народна Република Србија|НР Србија]], [[Федеративна Народна Република Југославија|ФНР Југославија]] | датум_смрти = | место_смрти = | држава_смрти = | пребивалиште = [[Београд]] | држављанство = [[Србија]] | супружник = [[Даница Драшковић]] | отац = Видак Драшковић | мајка = Стоја Драшковић (рођ. Никитовић)<ref>{{cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=FhvYQKm9vpU&t=18m25s |title=ANTOLOGIJSKI TV DUEL: Predsednik SRS Vojislav Šešelj i predsednik SPO Vuk Drašković (1997) |author=<!--Not stated--> |date = 29. 11. 1997. |website=[[YouTube|Youtube]] |publisher=Dokumentarne Emisije Balkan |access-date = 11. 12. 2021 |quote=Око 18. минута}}</ref> | породица = Родољуб, Драган (полубраћа), Радмила, Тања, Љиљана (полусестре)<ref>{{cite book|title= Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic|location= |publisher= Institute for War & Peace Reporting|isbn=978-1-90281-101-7|pages=14|last1= Borden|first1= Anthony|date= 2000}}</ref> | народност = [[Срби]]н | вероисповест = [[Српска православна црква|православац]] | партија = [[Српски покрет обнове]]<br />[[Српска народна обнова]] (1990)<br />[[Савез комуниста Југославије]] | професија = [[Политика|политичар]] и [[писац|књижевник]] | функција_1 = [[Министарство спољних послова Републике Србије|Министар спољних послова Републике Србије]] | претходник_1 = -<small>(позиција успостављена, наставак мандата из претходне државе)</small> | наследник_1 = [[Вук Јеремић]] | председник_1 = [[Борис Тадић]] | председник_владе_1 = [[Војислав Коштуница]] | почетак_функције_1 = [[5. јун]] [[2006]] | крај_функције_1 = [[15. мај]] [[2007]]. | функција_2 = [[Списак министара иностраних послова Југославије|Министар спољних послова Србије и Црне Горе]] | претходник_2 = [[Горан Свилановић]] | наследник_2 = - <small>(државна заједница је прекинута)</small> | председник_2 = [[Светозар Маровић]] | председник_владе_2 = [[Светозар Маровић]] | почетак_функције_2 = [[3. март]] [[2004]] | крај_функције_2 = [[5. јун]] [[2006]]. | функција_3 = Потпредседник Савезне владе [[Савезна Република Југославија|Југославије]] за спољне послове | претходник_3 = | наследник_3 = | председник_3 = [[Слободан Милошевић]] | председник_владе_3 = [[Момир Булатовић]] | почетак_функције_3 = [[18. јануар]] [[1999]] | крај_функције_3 = [[28. април]] [[1999]]. | потпис = Vuk Drašković signature.png }} '''Вук Драшковић''' ([[Међа (Житиште)|Међа]], [[29. новембар]] [[1946]]) [[Срби|српски]] је [[правник]], [[новинар]], [[књижевност|књижевник]], [[политика|политичар]] и председник [[Српски покрет обнове|Српског покрета обнове]]. Био је потпредседник [[Савезна влада Савезне Републике Југославије|Владе]] [[Савезна Република Југославија|СР Југославије]] (1999), министар иностраних послова [[Србија и Црна Гора|Државне заједнице Србије и Црне Горе]] (2004—2006) и [[Србија|Републике Србије]] (2006—2007),<ref>{{Cite book|url=https://books.google.rs/books?id=-KWxDwAAQBAJ&pg=PA395&lpg=PA395&dq=zivadin+jovanovic+ministar+inostranih+poslova&source=bl&ots=6YH-ZAUpfl&sig=ACfU3U1bcZMfqyTBahW4NabIGQ7RVs0euA&hl=sr&sa=X&ved=2ahUKEwj6uen674iFAxWJ7LsIHWA5AbA4HhDoAXoECAIQAw#v=onepage&q=zivadin%20jovanovic%20ministar%20inostranih%20poslova&f=false|title=Два века модерне српске дипломатије: Bicentenary of Modern Serbian Diplomacy|last=Попов|first=Чедомир|last2=Живојиновић|first2=Драгољуб|last3=Марковић|first3=Слободан|last4=Јеремић|first4=Вук|date=2013|publisher=Balkanološki institut SANU|isbn=978-86-7179-079-6|language=sr}}</ref> као и републички посланик у [[Народна скупштина Републике Србије|Народној скупштини Републике Србије]] у неколико мандата (1990—2003). == Биографија == === Порекло и породица === Рођен је [[29. новембар|29. новембра]] [[1946]]. године у [[банат]]ском селу [[Међа (Житиште)|Међа]], у породици досељеника из [[Херцеговина|Херцеговине]]. Његов чукундеда Вук Драшковић је био припадник Горњоневесињског одреда у време [[Невесињска пушка|Херцеговачког устанка]] и погинуо је на [[Лесков дуб|Љесковом дубу]] [[1876]]. године.<ref>"Споменица о Херцеговачком устанку 1875. године", Београд 1928.</ref> Отац Видак је био [[Комунизам|комуниста]] и [[Народноослободилачка војска Југославије|партизански]] борац за време [[Други светски рат|Другог светског рата]]. Шест месеци након његовог рођења, преминула му је мајка Стоја, па га је однеговала баба. Породица се убрзо вратила у [[Херцеговина|Херцеговину]], где је Драшковић одрастао. Живели су у [[Сливља|Сливљима]], да би се касније настанили у [[Херцеговина|херцеговачкој]] [[Грачаница (Гацко)|Грачаници]]. Отац Видак се по други пут оженио и добио још петоро деце, синове [[Родољуб Драшковић|Родољуба]] и Драгана, као и кћерке Радмилу, Тању и Љиљану. === Образовање и студентски дани === Основну школу завршио је у [[Фојница (Гацко)|Фојници]], а затим гимназију у [[Гацко|Гацку]]. Најпре је требало да у [[Сарајево|Сарајеву]] студира [[Медицина|медицину]], али он одлучује да оде за [[Београд]] и тамо упише [[Медицина|медицину]]. Међутим, уписује се на [[Правни факултет Универзитета у Београду]]. Овде упознаје колегиницу [[Даница Драшковић|Даницу]], са којом се касније и оженио. На завршној години студија, постао је члан [[Савез комуниста Југославије|Савеза комуниста Југославије]]. Учествовао је у [[Студентске демонстрације у Југославији 1968.|студентским демонстрацијама 1968]]. године, а после говора [[Јосип Броз Тито|Јосипа Броза Тита]] о оправданости студентских захтева, предводио је [[козарачко коло]] на [[Правни факултет Универзитета у Београду|Правном факултету Универзитета у Београду]]. Дипломирао је исте године.<ref>{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ |website=istinomer.rs |access-date=20. 1. 2022}}</ref> === Новинарска каријера === У периоду од [[1969]]. до [[1980]]. године, радио је као новинар у агенцији [[Танјуг]]. Скоро три године је био као дописник из [[Лусака|Лусаке]], главног града [[Замбија|Замбије]]. Повучен је из дописништва након лошег извештавања о [[Родезијски грађански рат|Родезијском грађанском рату]], што је довело до дипломатског скандала.<ref>{{Cite book|title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century|last1=Roszkowski|first1=Wojciech|last2=Kofman|first2=Jan|publisher=Routledge|year=2016|isbn=978-1-31747-593-4|pages=1995–1998}}</ref> Потом је прешао да ради као саветник за штампу [[Савез синдиката Југославије|Савеза синдиката Југославије]], где је био главни уредник синдикалног листа ''Рад,'' од [[1980]]. до [[1985]]. године.<ref>{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ |website=biografija.org |date = 24. 2. 2017 |access-date=21. 1. 2022}}</ref> Једно време је провео као лични секретар и шеф кабинета [[Мика Шпиљак|Мике Шпиљка]]<ref>{{Cite journal|last=Sidran|first=Abdulah|date = 15. 9. 2022.|title=Sarajevo je Miloševićeva apsolutna pobeda|journal=Nedeljnik|volume=557|pages=44}}</ref>, председника Већа [[Савез синдиката Југославије|Савеза синдиката Југославије]] и члана [[Централни комитет Савеза комуниста Југославије|Централног комитета Савеза комуниста Југославије]].<ref>{{Cite journal|date=20. 2. 2000.|title=Ko je ovaj čovek: Vuk Drašković|url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/02/21/srpski/P00022002.shtm|journal=Vreme|access-date=10. 12. 2021|archive-date=22. 03. 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220322135802/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/02/21/srpski/P00022002.shtm|url-status=}}</ref> === Политичка каријера === Након смрти Јосипа Броза, као дисидент делује у оквиру [[Удружење књижевника Србије|Друштва књижевника Србије]] у Француској 7. Истакао се као говорник на књижевним вечерима, ангажованим трибинама, подршком бројним апелима и петицијама које су обележиле то време. Најчитанији је српских писац (истовремено жигосан од стране власти) који више него ико буди и јача српски национални идентитет у народу, који су комунисти својом идеологијом свели на најмању меру. Од почетка вишестраначког политичког живота [[1990]]. године након трансформације Савеза комуниста Југославије у [[Социјалистичка партија Србије|СПС]], постаје водећи политичар, [[Антикомунизам|антикомуниста]] и [[Национализам|националиста]] који се залагао за [[Велика Србија|Велику Србију]] и рехабилитацију [[Четници|Четничког покрета]] заједно са [[Војислав Шешељ|Војиславом Шешељом]]. После неколико суморних година, изолације и страдања, као последица грађанског рата, незапамћене инфлације, репресивне политике режима СПС и [[Југословенска левица|ЈУЛ]], мења политички став и постаје отворени заговорник савезништва са [[Сједињене Америчке Државе|САД]] и државама чланицама [[Европска унија|Европске уније]] и [[НАТО]] пакта. Инсистира, као добро упућен, на ослањање на старе, западне савезнике (силе) као међународне факторе и гаранте, те постизање уз помоћ њих могућих спољно-политичких циљева српске државе. Истовремено је иступао против тешњег повезивања и ослањања на Русију, образлажући то њеним комунистичким наслеђем које се сачувало, пре свега у војном врху у Кремљу. Говори [[енглески језик|енглески]] и [[руски језик]], и бави се књижевним радом и публицистиком. == Политички ангажман == [[Датотека:SKIDANJE TITA.jpg|мини|Скидање [[Јосип Броз Тито|Титове]] слике у Дому инжењера и техничара у Београду 15. марта 1990. године, С леве стране је Војислав Шешељ, а у средини Вук Драшковић.]] Драшковић је осамдесетих године 20. века био део национално оријентисане интелигенције у Србији. Спадао је међу истакнуте заговорнике вишестраначја, грађанских и верских слобода, обнове српских националних вредности. Године [[1989]]. заједно са [[Мирко Јовић|Мирком Јовићем]] је основао у Старој Пазови политичку странку [[Српска народна обнова|Српску народну обнову]], али због супротстављених ставова та се странка цепа.{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Дана 14. марта 1990. отцепљено крило странке чији је Драшковић био председник, уједињује се са [[Српски слободарски покрет|Српским слободарским покретом]] [[Војислав Шешељ|Војислава Шешеља]].{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Са Војиславом Шешељем је и у [[Српски сроднички односи#Остало|кумовском]] односу. Од јесени те године разилази се са Шешељом, и свако наставља својим путем. Тада настаје странка '''[[Српски покрет обнове]]''' чији ће председник Вук Драшковић остати лидер до наших дана. === Девети март 1991. === Српски покрет обнове као странка била је у опозицији режиму [[Слободан Милошевић|Слободана Милошевића]].{{sfn|Fischer|2007|p=459}} У том периоду, Драшковић је два пута хапшен. Први пут после [[демонстрације у Београду 1991.|деветомартовских демонстрација]] [[1991]]. године, када је провео три дана у затвору.{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Други пут је ухапшен са супругом Даницом, јуна [[1993]]. године, када су осуђени на два месеца затвора и када су преживели најсуровију полицијску тортуру. Вук је тада штрајковао глађу и на себе скренуо пажњу европске јавности. Обоје су ослобођени захваљујући притиску водећих државника и органа међународне заједнице. Између осталих, за слободу Вука Драшковића и његове супруге најодлучније су се заложили амерички председник [[Бил Клинтон]], руски председник [[Борис Јељцин]], француски председник [[Франсоа Митеран]] и његова супруга Данијела, грчки премијер [[Константин Мицотакис]], британски премијер [[Џон Мејџор]] и други.<ref>{{cite web |author= |url=http://www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html |title=Биографија Драшковића на сајту СМИП-а |date= |website= |publisher= |access-date=5. 5. 2013 |archive-date=04. 08. 2012 |archive-url=https://archive.today/20120804223424/www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html |url-status=unfit }}</ref> === Коалиција Заједно === У периоду 1996—1997, заједно са [[Зоран Ђинђић|Зораном Ђинђићем]] и [[Весна Пешић|Весном Пешић]], предводио је '''[[Коалиција Заједно|коалицију Заједно]]''' која је у другом кругу локалних избора освојила апсолутну победу. Међутим, Милошевићев режим то није признао па су настали [[демонстрације у Србији 1996—1997.|тромесечни протести]] по целој Србији. Најзад је, фебруара [[1997]], Милошевић признао победу опозицији. Драшковић је иступио из те коалиције када је градоначелник Београда, Зоран Ђинђић одбио да га подржи за заједничког председничког кандидата опозиције. Јануара 1999. године Српски покрет обнове је, као парламентарна странка, био позван да уђе у коалицију са Социјалистичком партијом Србије. Милошевићев режим је рачунао на Драшковићеве везе са западним политичарима, у ситуацији великих тензија између Србије, са једне стране, и САД и НАТО, са друге. Драшковић прихвата овај позив и добија место потпредседника савезне Владе, задуженог за међународне односе. === Пад Милошевића === У међувремену, Драшковић је [[10. јануар]]а [[2000]]. године је формирао са опозиционим лидерима нову опозициону коалицију против Милошевића која је названа ''[[Демократска опозиција Србије]]'' - '''ДОС'''. У лето 2000, Драшковић у име странке одлучује иступити из коалиције и [[Српски покрет обнове|СПО]] самостално наступа на превременим изборима за председника [[Савезна Република Југославија|СРЈ]], које је Милошевић расписао за [[24. септембар]] те године. Драшковићев кандидат [[Војислав Михаиловић]] осваја мали број гласова, а [[Војислав Коштуница]] (кандидат ДОС-а) побеђује Милошевића који најпре није хтео да призна пораз. Почињу [[свргавање Слободана Милошевића|демонстрације]] широм Србије, који су завршени [[5. октобар|5. октобра]] када је ДОС најпре насилним упадом у Савезну скупштину, али и координираном сарадњом са незадовољним деловима војске и полиције преузео власт и избегао крвопролиће. Драшковић је подржавао протесте и поздравио смену власти. На ванредним изборима за [[Народна скупштина Републике Србије|Скупштину Србије]], [[23. децембар|23. децембра]] 2000, Драшковићев СПО није успео да пређе изборни цензус од 5% и постаје ванпарламентарна странка. === У власти === Три године касније, децембра [[2003]]. године (на следећим ванредним скупштинским изборима) СПО улази у коалицију са странком [[Нова Србија (политичка странка)|Нова Србија]] [[Велимир Илић|Велимира Илића]] и осваја 22 посланичка места (7,76% гласова). Остало је забележено да по свим истраживањима у време предизборне кампање овој коалицији није предвиђан улазак у парламент. Две недеље пре избора [[Свети архијерејски синод Српске православне цркве|Синод српске православне Цркве]] се огласио саопштењем да је за [[монархија|монархију]]. Политички аналитичари су пре и после изборних резултата ово саопштење протумачили као позив Цркве да се гласа за ову коалицију. Нема забележених случајева да је свештенство агитовало за ову коалицију. Драшковић заузима положај у новој [[Влада Републике Србије|Влади Србије]] под вођством [[Војислав Коштуница|Војислава Коштунице]], већ у априлу [[2004]]. године бива постављен за министра спољних послова [[Србија и Црна Гора|Државне Заједнице Србија и Црна Гора]]. Након престанка постојања [[Србија и Црна Гора|Државне Заједнице]] [[2006]]. године, Драшковић остаје на истој дужности на нивоу Србије. На тој функцији остаје до избора нове Владе у мају [[2007]]. године. Пред ванредне парламентарне изборе који су одржани [[11. мај]]а [[2008]]. године, Драшковић и његов СПО приступили су коалицији '''''[[За европску Србију]]''''', коју сачињавају још и [[Демократска странка (Србија)|Демократска странка]] ([[Борис Тадић]]), [[Г17 плус|Г17+]] ([[Млађан Динкић]]), и [[Лига социјалдемократа Војводине]] ([[Ненад Чанак]]). Листа је на [[парламентарни избори у Србији 2008.|овим изборима]] освојила 38,42% гласова (1.590.200 гласова, 102 мандата) и која је почетком јула 2008. формирала коалициону [[Влада Мирка Цветковића|Владу]] са коалицијом [[Социјалистичка партија Србије|СПС]]-[[Партија уједињених пензионера, пољопривредника и пролетера Србије — Солидарност и правда|ПУПС]]-[[Јединствена Србија|ЈС]]. СПО је добио 4 посланичка мандата и место министра дијаспоре (министар Срђан Срећковић) == Неуспели атентати == === Атентат на Ибарској магистрали === Дана [[3. октобар|3. октобра]] [[1999]]. године, на [[Атентат на Ибарској магистрали|Ибарској магистрали]] организован је атентат на Драшковића, и том приликом погинула су четири његова блиска сарадника. === Атентат у Будви === Следећи покушај атентата догодио се [[15. јун]]а [[2000]]. године у [[Будва|Будви]], када је сам Драшковић остао жив - лакше повређен од ватреног оружја. Он се иначе склонио у Црну Гору, у своју кућу у Будви, јер му је у Србији претила опасност, на коју су му пријатељи указивали. == Политички ставови == {{bez_izvora-deo}} Вук Драшковић је током 1990-их остао упамћен као "господар тргова"; и истакнути говорник. Док још није дошло до првих ратних сукоба, као лидер тада највеће опозиционе странке режиму Слободана Милошевића, тежио је ка очувању - конфедерацији тадашње Југославије. Залагао се за Југославију сматрајући је за најбоље решење, имајући у виду да је то једина држава у којој су живели сви Срби. За време Милошевићевог режима у Србији. био је на супротним позицијама: десничар, традиционалиста и националиста<ref>Вук Драшковић: "Којекуде Србијо", Београд 1989.</ref> Као монархиста, залагао се за стварање Србије као уставне монархије са српском војском, која би штитила српски народ и српске границе. Током демонстрација 9. марта 1991. године нашао се на челу протеста са ставом: ''Книн се брани у Београду, а не у Хрватској''.<ref>"Српска реч", Београд 1991.</ref> Био је поштовалац генерала Драже Михаиловића и Равногорског покрета<ref>Вук Драшковић: "Ноћ ђенерала", Београд 1994.</ref>, тражећи да дође до историјског измирења између Срба партизана и Срба Равногораца (четника), без обзира на крупне идеолошке и друге разлике. Инсистирао је тада да Србија раскине споне са комунистичком прошлошћу и демонтира тајне службе, које су биле одговорне за бројне злочине и политичке ликвидације. И сам је због својих иступа био више пута њихова мета<ref>Вук Драшковић: "Мета", Београд 2007.</ref> над којом су пробали све: "од прислушкивања до ућуткивања" (убиства). Када је минула деценија грађанског рата и распада СФР Југославије, осуђивао је ратне злочине који су компромитовали славни српски ратнички идеал, достигнут у Великом рату. А након пада Милошевићевог режима 5. октобра 2000. године, политички нагиње ка десном "центру" усмеравајући се на грађанско друштво и евроинтеграције. * У једнопартијском периоду државе био је заговорник комунистичких погледа на свет * Заговорник је затим поновног увођења парламентарне [[монархија|монархије]] у Србији * Заговорник је концепта Велике Србије и националног препорода, од деведесетих * Залагао се увек за "Европску Србију" односно Србију као чланицу ЕУ, грађанску, демократски уређену, правну државу * Залагао се за отварање тајних досијеа УДБЕ (тајне службе) и њену деполитизацију * Залагао се за формирање српске војске и њено укључење у НАТО војни пакт или „Партнерству за мир“ * Заговорник је признања "фактичког стања" на Косову, од стране Србије и поштовања резолуције 1244. донете од стране Уједињених нација * Понудио је концепт решења косметског питања: ''Више од аутономије, мање од независности''. * Заговорник је историјске истине о злочинима почињеним над Србима, од стране Хрвата и Муслимана током Другог светског рата * Заговорник је тезе о доминантно српској одговорности за страдања Муслимана у последњем, грађанском рату * Инсистирао је на кантонизацији [[Босна и Херцеговина|Босне и Херцеговине]], још од 1990. године * Залагао се за Мировни план "З-4" у Хрватској, који је гарантовао опстанак Српске Крајине * Заговарао је приближавање и ослањање на [[Сједињене Америчке Државе|САД]], [[Европска унија|Европску унију]] * Године [[1996]]. се изјаснио за испуњавање свих обавеза СРЈ и Србије према Трибуналу у Хагу == Дела == Новинарство је напустио [[1980]]. године и посветио се књижевности. Његови први романи били су југословенски и балкански бестселери; забрањивани и оспоравани. Неки од њих преведени су на енглески, француски, руски, грчки, румунски, чешки и још многе језике.<ref>{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.laguna.rs/a1001_autor_vuk_draskovic_laguna.html |website=laguna.rs |access-date=20. 1. 2022}}</ref> * ''Ја, малограђанин'' (1981) * ''Судија'' (1981) * ''Нож'' (1982), [[Нож (филм из 1999)|екранизован]] [[1999]]. године * ''Молитва'' (1985) * ''Молитва 2'' (1986) * ''Одговори'' (1986) * ''[[Руски конзул (роман)|Руски конзул]]'' (1988), [[Руски конзул (филм)|екранизован 2024.]] и као [[Руски конзул (мини-серија)|серија]] * ''Коекуде Србијо'' (1989) * ''Ноћ ђенерала'' (1994) * ''Подсећања'' (2001) * ''Мета'' (2007), аутобиографска књига о догађајима у периоду 1990−2000. * ''Доктор Арон'' (2009)<ref>{{cite web|author= |url=http://www.mondo.rs/s155132/Zabava/Kultura/Vuk_Draskovic_se_vratio_knjizevnosti_VIDEO.html | title=Vuk Drašković se vratio književnosti (VIDEO) {{!}} Mondo |date= |website= |publisher= |access-date=28. 3. 2013}}</ref> * ''Подсећања'', књига говора, интервјуа и писама (2011) * ''Via Romana'' (2012)<ref>{{cite web|author= |url=http://www.novosti.rs/vesti/kultura.71.html:398507-Predstavljen-Draskovicev-roman-quotVia-Romanaquot |title=Predstavljen novi Draškovićev roman |date= |website= |publisher= |access-date=5. 5. 2013}}</ref> * ''Тамо далеко'' (2013) * ''Исусови мемоари'' (2015)<ref>{{cite book |last1=Drašković |first1=Vuk |title=Isusovi memoari: roman koji nastavlja tamo gde je stao kultni roman nož! |date=2015 |publisher=Laguna |location=Beograd |isbn=978-86-521-1772-7}}</ref> * ''Приче о Косову'' (2016) - коаутор, прича ''Чај бабе Кристине'' * ''Исечци времена'' (2016) * ''Ко је убио Катарину'' (2017) * ''[[Александар од Југославије (роман)|Александар од Југославије]]'' (2018), екранизован 2021. као [[Александар од Југославије (филм)|играни филм]] и [[Александар од Југославије (ТВ серија)|телевизијска серија]] * ''И гроб и роб'' (2020) * ''Ожиљци живота'' (2022)<ref>{{Cite web|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1683031/Vuk-Draskovic-intervju-za-Mondo.html|title=NISAM JA IZDAO VAS, IZDALI STE VI MENE! Ispovest Vuka Draškovića: Krajina i Kosovo? O tome naš narod ništa ne zna!|website=Mondo Portal|language=sr|access-date=2022-09-02}}</ref> * ''Монах Хокај'' (2023)<ref>{{Cite web|url=http://www.laguna.rs/n5987_knjiga_monah_hokaj_laguna.html|title=Monah Hokaj - Vuk Drašković {{!}} Laguna|website=www.laguna.rs|language=sr|access-date=2024-03-21}}</ref> * ''Суђење'' (2025)<ref>{{Cite web|url=https://delfi.rs/knjige/229951-sudjenje-knjiga-delfi-knjizare.html|title=Početna {{!}} Delfi knjižare {{!}} Sve dobre knjige na jednom mestu|website=delfi.rs|access-date=2025-05-29}}</ref> == Види још == * [[Списак министара иностраних послова Југославије]] * [[Списак министара иностраних послова Србије]] * [[Српски покрет обнове]] * [[Српска гарда]] == Референце == {{референце|30em}} == Литература == * {{Cite book|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|url=https://books.google.com/books?id=ih_Is_q4Rz8C&pg=PA101|year=1999|publisher=C. Hurst & Co. Publishers|isbn=978-1-85065-341-7}} * {{Cite book|last=Fischer|first=Bernd Jürgen|title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe|url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459|year=2007|publisher=Purdue University Press|isbn=978-1-55753-455-2|pages=459–}} * {{Cite book|last1=Hockenos |first1=Paul |authorlink1=Paul Hockenos |title=Homeland Calling: Exile Patriotism & the Balkan Wars|url=https://books.google.com/books?id=e4pAs4JYSAMC&pg=PA119|year=2003|publisher=Cornell University Press|isbn=978-0-8014-4158-5|pages=119–}} == Спољашње везе == * [http://www.ibiblioteka.net/ Dela — knjige i zvučne knjige Vuka Draškovića u elektronskom obliku — iBiblioteka] {{Wayback|url=http://www.ibiblioteka.net/ |date=20170710075102 }} * [http://www.politika.rs/scc/clanak/115556/Jedni-su-ludi-bez-pameti-drugi-su-ludi-od-pameti Једни су луди без памети, други су луди од памети („Политика“, 13. децембар 2009)] {{s-start}} {{s-off}} {{succession box|title=Потпредседник Савезне владе Југославије за спољне послове|before=|after=|years= 1999}} {{succession box|title=Министар иностраних послова [[Србија и Црна Гораа|СЦГ]]|before=[[Горан Свилановић]]|after=Расформирање СЦГ|years=2004–2006}} {{succession box|title=Министар иностраних пословаа Србије|before=Функција успостављена|after=[[Вук Јеремић]]|years=2006–2007}} {{end box}} {{Министри спољних послова Србије}} {{Коштуничина Влада1}} {{Распад СФР Југославије}} {{Српска књижевност}} {{Подножје|Биографија|Књижевност|Сукоби на територији СФРЈ|Србија}} {{СОРТИРАЊЕ:Драшковић, Вук}} [[Категорија:Вук Драшковић]] [[Категорија:Рођени 1946.]] [[Категорија:Житиштани]] [[Категорија:Гачани]] [[Категорија:Српски правници]] [[Категорија:Српски политичари]] [[Категорија:Српски књижевници]] [[Категорија:Српски новинари]] [[Категорија:Министри иностраних послова Србије]] [[Категорија:Југословенски политичари]] [[Категорија:Југословенски књижевници]] [[Категорија:Комунисти Србије]] [[Категорија:Српски покрет обнове]] [[Категорија:Чланови Српског покрета обнове]] [[Категорија:Чланови Удружења књижевника Србије]] [[Категорија:Студенти Правног факултета Универзитета у Београду]] Sh: {{Infobox officeholder |honorific-prefix = |name = Vuk Drašković |honorific-suffix = |image = Vuk Drašković.jpg |office = zamijenika [[premijer Jugoslavije|premijera SR Jugoslavije]] |term_start = 18. januar 1999 |term_end = 28. april 1999 |primeminister=[[Momir Bulatović]] |office2 = [[Ministarstvo spoljnih poslova Srbije|Ministar spoljnih poslova Srbije i Crne Gore]] |term_start2 = 3. mart 2004 |term_end2 = 15. maj 2007 |predecessor2=[[Goran Svilanović]] |successor2=[[Vuk Jeremić]] (kao ministar spoljnih poslova Srbije) |president2=[[Svetozar Marović]] |primeminister2=[[Vojislav Koštunica]] |birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} |birth_place = [[Međa (Žitište)|Međa]], [[Žitište]], [[NR Srbija]], [[FNRJ]] |death_date = |death_place = |nationality = [[Srbi]]n |spouse = Danica Drašković |party = [[Srpski pokret obnove]] |relations = |children = |alma_mater = [[Diplomirani pravnik|dipl. iur.]] [[Pravni fakultet Univerziteta u Beogradu|Pravnog fakulteta u Beogradu]] |occupation = |profession = pisac, političar |religion = [[Srpska pravoslavna crkva]] }} '''Vuk Drašković''' (29. novembar 1946) je [[Srbija|srpski]] pisac i političar, poznat po izuzetnoj burnoj i kontroverznoj karijeri. Rodio se u porodici [[Hercegovina|hercegovačkih]] [[Srbi|Srba]] [[kolonizacija Vojvodine|doseljenih]] u Vojvodinu posle Drugog svetskog rata. Za vreme studija prava u Beogradu je postao član [[Savez komunista Jugoslavije|Saveza komunista Jugoslavije]] i saradnik hrvatskog komunističkog čelnika [[Mika Špiljak|Mike Špiljka]] kome je pisao govore. Posle je našao posao u novinskoj agenciji [[TANJUG]]. Od režima se počeo distancirati kada je počeo pisati romane koji opisuju [[Zločini nad Srbima u Drugom svetskom ratu|stradanja Srba u Drugom svetskom ratu]] na prostoru [[NDH]], a za koje je autor optužio njihove [[Hrvati|hrvatske]] i [[Bošnjaci|bošnjačke]] komšije. Ta su dela doživela uspeh među srpskom publiku, ali je zbog njih Drašković optužen da potkopava [[bratstvo i jedinstvo]] te dobio reputaciju srpskog nacionalista. Tu je reputaciju Drašković potvrdio kada se krajem 1980-ih stekao reputaciju jednog od najistaknutijih srpskih [[antikomunizam|antikomunista]] i [[monarhizam|monarhista]], te počeo otvoreno zalagati za [[Velika Srbija|Veliku Srbiju]] te postao bliski saradnik i kum [[Vojislav Šešelj|Vojislava Šešelja]]. Njihova saradnja je, međutim, ubrzo prestala, te je Drašković osnovao stranku [[Srpski pokret obnove]], koja je na prvim [[Parlamentarni izbori u Srbiji 2000|višestranačkim izborima u Srbiji]] postala vodeća stranka opozicije prema tadašnjem vlastodršcu [[Slobodan Milošević|Slobodanu Miloševiću]]. U martu 1991. je Drašković vodio [[Demonstracije 9. marta 1991.|velike demonstracije]] s ciljem rušenja Miloševićevog režima, koje je zaustavila intervencija [[JNA]]. U sledećih nekoliko meseci, kada je [[Raspad SFRJ|ustavna kriza u SFRJ]] eskalirala u [[Jugoslavenski ratovi|oružani sukob]], Drašković je od pristaša svoje stranke organizovao [[paravojna formacija|paravojnu formaciju]] zvanu [[Srpska garda]], koja se [[Rat u Hrvatskoj|borila u Hrvatskoj]], ali prestala delovati 1992. Posle izbijanja [[Rat u BiH|rata u Bosni i Hercegovini]] je Drašković postao jednim od najvećih kritičara Miloševićeve [[Srbija u jugoslovenskim ratovima|politke sukoba sa drugim bivšim jugoslovenskim republikama]], zalažući se za kompromis sa "separatističkim" republikama. Godine 1996. je Drašković zajedno sa svojom strankom sudelovao u Zajedno, koaliciji srpskih opozicijskih stranaka koja je odnela pobedu na lokalnim izborima, a potom i [[Demonstracije u Srbiji 1996 - 1997|demonstracijama]] koje su prisilile Miloševića da prvi put prizna izborni poraz. Nakon toga, partneri odlučuju da bojkotuju izbore i napuštaju koaliciju Zajedno, pa SPO na narednim izborima nastupa samostalno i ne uspeva da zbaci Miloševićev režim. U predvečerje rata na Kosovu ulazi u nacionalnu vladu kako bi pokušao da spreči [[Operacija Saveznička sila|NATO-vo bombardovanje SRJ]], međutim kako nije uspeo, a sve vreme se javno bunio protiv Miloševića, ubrzo je smenjen. Nekoliko meseci kasnije je Miloševićeva policijska jedinica [[JSO]] na Draškovića pokušala izvesti [[Atentat na Ibarskoj magistrali|atentat]] koji je Drašković preživeo, a u kome je stradalo nekoliko njegovih bliskih saradnika. Iako su mu ti događaji, slično kao i ranija premlaćivanja i zlostavljanja od strane Miloševićeve tajne policije, donele status [[mučenik]]a kod dela srpske javnosti, 2000. godine se smatrao marginalizovanom i "potrošenom" ličnošću, a čemu je doprinela odluka da se ne pridruži [[Demokratska opozicija Srbije|Demokratskoj opoziciji Srbije]] na izborima koji će [[Buldožer revolucija|konačno srušiti Miloševića]]. Njegova stranka je izgubila [[Narodna skupština Republike Srbije|parlamentarni]] status, a vratila ga je tek 2003. godine kada je uspela preći [[izborni cenzus]] u koaliciji sa [[Nova Srbija|Novom Srbijom]], te sudelovala u koaliciji premijera [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunice]]. Drašković je od 2003. do 2007. bio ministar spoljnih poslova. Godine 2008. je sa svojom strankom bio na listi [[Boris Tadić|Tadićeve]] koalicije [[Za evropsku Srbiju]]. U leto 2010. je postao prvi vodeći srpski političar nakon [[Čedomir Jovanović|Čedomira Jovanovića]] koji se založio da Srbija [[Međunarodna reakcija na proglašenje nezavisnosti Kosova|prizna nezavisnost Kosova]], obrazloživši da je to jedini način da se stekne naklonost [[zapadni svet|Zapada]], i time obezbedi članstvo u [[Evropska Unija|Evropskoj Uniji]]. Te je stavove njegov dotadašnji partner Tadić kritikovao. Pred [[Parlamentarni izbori u Srbiji|izbore 2012]]. godine Drašković je sa svojom strankom ušao u koaliciju sa Jovanovićevim [[Liberalno demokratska partija (Srbija)|LDP]]-om, poznat kao [[Koalicija Preokret]]. == Bibliografija == Novinarstvo je napustio 1980. godine i posvetio se književnosti. Njegovi romani bili su jugoslovenski i balkanski bestseleri. Neki od njih prevedeni su na engleski, francuski, ruski, grčki, rumunski i češki jezik. * ''Ja, malograđanin'' (1981) * ''Sudija'' (1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (1985) * ''Molitva 2'' (1986) * ''Odgovori'' (1986) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekuda Srbijo'' (1989) * ''Noć đenerala'' (1994) * ''Podsećanja'' (2001) * ''Meta'' (2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (2012) * ''Tamo daleko'' (2013) * ''Isusovi memoari'' (2015) * ''Priče o Kosovu'' (2016) * ''Isečci vremena'' (2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (2018) * ''Ožiljci života'' (2022) * ''Monah Hokaj'' (2023) * ''Suđenje'' (2025) == Izvori == {{Reflist}} == Vanjske veze == * [http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&akcija=Procitaj&id=1 Party biography] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080624052823/http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&akcija=Procitaj&id=1 |date=2008-06-24 }} * [https://archive.today/20120804223424/www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html Official biography as a Minister of Foreign Affairs] {{S-start}} {{s-gov}} {{Succession box | before = [[Goran Svilanović]] | title = ministar spoljnih poslova | years = 2004 &ndash; 2007 | after = [[Vuk Jeremić]] }} {{s-end}} {{Lifetime|1946||Drašković, Vuk}} {{Commonscat|Vuk Drašković}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Srpski pisci]] [[Kategorija:Srpski političari]] rcvo2or2nbm9p1ppl04wxv8vc6q084o 6676829 6676742 2026-05-17T06:00:41Z Stebunik 55592 /* Demokratične spremembe */ 6676829 wikitext text/x-wiki == 1sl Vuk Drašković multi 13.v.2026 == == 5sl Vuk Drašković članek 16.v.2026 == {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)}} | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1980 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]]. Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 23 knjig. === Mladost in kariera === Drašković se je rodil v majhni vasi [[Međa, Žitište|Međa]] v [[Banat]]u v družini priseljencev iz Hercegovine, ki so se naselili v hiše po vojni v uničevalna taborišča pregnanih Nemcev [[Donauschwaben]]. Star je bil tri mesece, ko mu je umrla mati Stoja Nikitović.[1] <ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova - Rodoljuba in Dragana; ter tri hčere - Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.[1] <ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je celotna družina vrnila v Hercegovino, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].[1] <ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je razmišljal o študiju medicine v Sarajevu; vendar je bilo mesto zanj preveč "tesno in utesnjeno", zato je namesto tega odšel študirat pravo v Beograd. Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, med pravoslavno [[Božič|božično]] zabavo dne 7. januarja 1984 v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[oporečništvo|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.[2] <ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.[2][3] <ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član Socialistične mladinske organizacije in se kasneje pridružil Zvezi komunistov Jugoslavije.[4] <ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Med letoma 1969 in 1978 se je ukvarjal z novinarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.[4] <ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).[4] <ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka. Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom.[4] <ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, saj je ponovno vzbudila narodnostno sovraštvo, ki ga je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“. <ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.[5] <ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.[6] <ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisaatelj pojasnjuje s svojo zgodbo odhoda v Trst, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem Hamdijem«, ki se je medtem ponesrečil.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta „kriva vera“ ni nastala šele devetdesetih: Noć generala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].[4]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|Drašković s [[Vojislav Šešelj|Šešelj]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz beograjskega „Središča inženirjev in električarjev“ ([[1990]])]] Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.[7] <ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z [[Albanci]].[8] <ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).[7] <ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).[7][9] <ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."[10] <ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".[11] <ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].[12] <ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah se je pa je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref><ref name=":0"/> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb |200px|right|V protivojnih [[demonstracija |demonstracijah ]] je sodelovalo do 200.000 ljudi ]] Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[demonstracija|demonstracije]] ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev ter ranjenih.[13] <ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> У организацији [[Социјалистичка партија Србије|СПС]] на [[Ушће (Нови Београд)|Ушћу]] је [[11. март]]а [[1991]]. одржан контра-митинг „''За одбрану Републике, за уставност, слободу и демократију.''”, уз [[козарачко коло]] и повике „''Слобо, слободо''”, „''Убице, фашисти''”, „''Не дамо Косово''”, „''Усташе, усташе''”, „''Судите Вуку''”. На митингу су говорили [[Душан Матковић]], [[Петар Шкундрић]], академик [[Михаило Марковић]], [[Живорад Игић]] и [[Радоман Божовић]]. Матковић је рекао да су студенти на Теразијама хулигани и позвао присутне да крену са Ушћа и обрачунају се са њима. После обраћања студентима окупљеним на Теразијама, Патријарх српски г. Павле се упутио на Ушће да се обрати и присталицама владајуће партије. Активисти СПС разишли су се пре него што је Патријарх стигао до њих.<ref>Православље 576 (1991), 3.</ref> Po nagovoru študentom, zbranim na Terazijah, se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike vladajoče vlade. stranka. Aktivisti SPS so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj posreduje, kar je on tudi sprejel<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Demonstracije so se končale, potem ko je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike.[14] <ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".[16][17] <ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja večinoma nenasilja in pomirljivosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Čeprav je bil Drašković nacionalist, je je kot književnik ter razgledan izobraženec imel tudi prozahodne in protivojne poglede ter je predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“[15] <ref name="Bartrop" /> Njegov načrt je bil hitro preoblikovati največji in najbolj poseljen del Jugoslavije (tj. Srbijo) po zahodnih standardih, tako da bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim interesom in privedla do mirne rešitve. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih četnikov) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.[15]<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. Vztrajal je, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati.<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci, kot sta [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh polvojaških tolp povsem ločil.[15] <ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar je podpiral tudi nacionalistični program, ki se je po ciljih le nekoliko razlikoval od Miloševićevih, in on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotujočih si tokov. Zategadelj so ljudje govorili, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.[18] <ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990. sredi in konec leta 1991, zlasti novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.[19] <ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V začetku leta 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.[2] <ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.[20] <ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.[15] <ref name="Bartrop" /> Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so jih njegovi nekdanji sopotniki vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.[21] <ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil.[22] <ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === Draškovića so poskušali umoriti vsaj dvakrat: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri poskusu umorili štiri njegove tesne sodelavce,[23] <ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> in 15. junija 2000 v Budvi, kamor se je umaknil po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.[24] <ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločin, kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi šest let (2003-2009) in je bilo obsojenih več udeležencev. Vrhovno sodišče je koncec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |deadurl=yes }}</ref> in 21. decembra 2009. razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Verjetnih nalogodajalcev pa sojenje ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, so bili tako politični umori in atentati pripravljani in naročani z vrha takratne oblasti. [25] <ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000, Vojislav Mihailović, ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih marginalizirana. [potreben citat] Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot Vojislav Koštunica (31,2 %) in Miroljub Labus (27,7 %), ki sta se oba uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za politično odrešitev se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedal šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno koalicijo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko zadržala skrajno desničarske radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, ki ga je opravljal do maja 2007.[15] <ref name="Bartrop" />V odgovor na črnogorski glas za neodvisnost je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«[27]<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovom. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.[28]<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli, sta se pozneje spet pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.[2] ===Post-Milošević democratic changes=== In what he himself later termed "a bad political move", Drašković kept his SPO out of the wide anti-Milošević [[Democratic Opposition of Serbia]] (DOS) coalition that formed in 2000; his candidate in the 24 September 2000 federal presidential elections, Vojislav Mihailović, achieved little success, and the SPO was unsuccessful in the subsequent parliamentary election which the [[Democratic Opposition of Serbia|DOS]] won overwhelmingly. Because of this, Drašković and his party were marginalized over the next three years.{{Citation needed|date=June 2011}} In the fall of 2002, he attempted a comeback as one of eleven candidates in a Serbian presidential election; this election was later declared invalid due to low voter turnout. Despite a polished marketing campaign that saw Drašković change his personal appearance and tone down his fiery rhetoric, he ended up with only 4.5% of the total vote, well behind [[Vojislav Koštunica]] (31.2%) and [[Miroljub Labus]] (27.7%), both of whom moved on to the second-round runoff. His next chance for political redemption came in late 2003. Fully aware of SPO's weak political standing (as well as his own) after more than 3 years in political oblivion, Drašković entered his party into a pre-election coalition with [[New Serbia (political party)|New Serbia]] (NS), thus reuniting with old party colleague [[Velimir Ilić]]. Joining forces for the [[2003 Serbian parliamentary election|2003 parliamentary election]], they achieved limited success, but did manage to get into the coalition that formed the minority government (along with [[Democratic Party of Serbia|DSS]], [[G17 Plus]]), providing it with critical parliamentary seats to keep the far-right radicals ([[Serbian Radical Party|SRS]]) at bay. In the subsequent division of power, Drašković became foreign minister, a position he held until May 2007.<ref name="Bartrop" /> In response to [[2006 Montenegrin independence referendum|Montenegro's vote for independence]], Drašković called for a restoration of [[Line of succession to the former Yugoslav throne|Serbia's monarchy]]: "This is an historic moment for Serbia itself, a beginning which would be based on the historically-proven and victorious pillars of the Serbian state and I am talking about the pillars of a kingdom."<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> In August 2010, Drašković argued in favour of changing the [[Constitution of Serbia|Serbian Constitution of 2006]] to remove references to [[Kosovo]] as a part of [[Serbia]] because according to him "Serbia has no national sovereignty over Kosovo whatsoever. All of Serbia knows that Kosovo is not really a province within Serbia, that it is completely beyond the control of the government and the state of Serbia".<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' („Jaz, malomeščan“ 1981) * ''Sudija'' („Sodnik“ 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' („Molitev“ 1985) * ''Molitva 2'' („Molitev 2“ 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' („Srbija, kamorkoli“ 1989) * ''Sve moje izdaje'' („Vse moje objave“ 1992) * ''Noć đenerala'' („Noč generala“ 1994) * ''Podsećanja'' („Spominjanja“ 2001) * ''Meta'' („Tarča“ 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' („Rimska cesta“ 2012) * ''Tamo daleko'' („Tja daleč“ 2013) * ''Isusovi memoari'' („Jezusovi spomini“ 2015) * ''Priče o Kosovu'' („Zgodbe o Kosovem 2016) * ''Izsečci vremena'' („Rezine časa“ 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' („Kdo je ubil Katarino?“ 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' („Aleksander Jugoslovanski“ 2018) * ''I grob i rob'' („In grob in suženj“ 2020) * ''Ožiljci života'' („Brazgotine življenja“ 2022) * ''Monah Hokaj'' („Menih Hokaj“ 2023) * ''Suđenje'' („Sojenje“ 2025)<ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} === Navedek === {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski časnikarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)}} | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} En: {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković in 2010 | office1 = [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia]] | term_start1 = 5 June 2006 | term_end1 = 16 May 2007 | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = Position established | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Ministry of Foreign Affairs (Yugoslavia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia and Montenegro]] | term_start2 = 3 March 2004 | term_end2 = 5 June 2006 | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = Position abolished | office3 = [[Deputy Prime Minister of Yugoslavia]] | term_start3 = 18 January 1999 | term_end3 = 28 April 1999 | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa (Žitište)|Međa]], [[People's Republic of Serbia|PR Serbia]], [[Federal People's Republic of Yugoslavia|Yugoslavia]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = {{ubl|[[League of Communists of Yugoslavia|SKJ]] (until 1982)|[[Serbian National Renewal|SNO]] (1990)|[[Serbian Renewal Movement|SPO]] (1990–present)}} | relations = | children = | alma_mater = [[Bachelor of Laws|LLB]] of [[University of Belgrade Faculty of Law|Univ. of Belgrade Fac. of Law]] | occupation = Politician | profession = Writer }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr-Cyrl|Вук Драшковић}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; born 29 November 1946) is a Serbian writer and politician. He graduated from the [[University of Belgrade Faculty of Law]] in 1968. From 1969 to 1980, he worked as a journalist in the Yugoslav news agency [[Tanjug]]. He was a member of the [[League of Communists of Yugoslavia]] and worked as the chief of staff of the Yugoslav President [[Mika Špiljak]]. He is the co-founder and former leader of the [[Serbian Renewal Movement]], serving as president from 1990 to 2024. He also served as the [[Kosovo War|war-time]] Deputy Prime Minister of the [[Federal Republic of Yugoslavia]] in 1999 during the rule of [[Slobodan Milošević]] and the [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs]] of both [[Serbia and Montenegro]] and [[Serbia]] from 2004 to 2007. Drašković is also a prolific writer and has published 23 books. ==Early life and career== Drašković was born in the small village of Medja in the [[Banat]] region to a family of settlers from [[Herzegovina]]. He was three months old when his mother, Stoja Nikitović, died.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref> His father, Vidak, remarried and had two more sons - Rodoljub and Dragan; and three daughters - Radmila, Tanja and Ljiljana with Dara Drašković, meaning that young Vuk grew up with five half-siblings.<ref name="Borden" /> Shortly after Vuk's birth, the entire family went back to [[Herzegovina]] where he finished primary school in the village of [[Slivlje]]. He graduated high school in [[Gacko]].<ref name="Borden" /> At his father's insistence, Drašković considered studying medicine in [[Sarajevo]]; however, the city was too "uptight and cramped" for his liking, so he went to study law in [[Belgrade]] instead. [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|250px|Drašković with his wife, [[Danica Drašković|Danica]], and Soviet-turned-Swiss chess grandmaster [[Viktor Korchnoi]] during an [[Orthodox Christmas]] eve party in January 1984 at Villa Dragoslava, a [[villa]] in the [[Belgrade]] neighbourhood of [[Banovo Brdo]] that often served as meeting point for individuals critical of [[SFR Yugoslavia]]'s system of governance as well as [[communism]] and [[socialism]] in general.]] In 1968, Drašković participated in anti-bureaucratic student revolts in Yugoslavia.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> After [[Josip Broz Tito]] promised reforms, Drašković initiated people to dance the Kozaračko kolo at the Faculty of Law.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković was a member of the Communist Youth Organization and later joined the [[League of Communists of Yugoslavia]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Between 1969–78, he was involved with journalism. He first worked for the state news agency [[Tanjug]] as its African correspondent stationed in [[Lusaka, Zambia]]. He was discharged from his post after publishing misleading information regarding the [[Rhodesian Bush War]], creating a diplomatic incident.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> He then took a job as press adviser to the Yugoslav Union of Trade Unions (''Savez Sindikata Jugoslavije'') and then became editor-in-chief of ''Rad'', a trade union paper.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> During his time as press adviser, Drašković spent some time as the personal secretary to the organisation's president [[Mika Špiljak]]. In 1981, Drašković published his first novel ''Sudije'' (Judges) which described a judge resisting political pressure.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> In 1982, Drašković was expelled from the Communist party after he published his second novel ''Nož'' (Knife).<ref name="NYTimes" /> The novel tells the story of a man who is raised as a Bosnian Muslim who comes to believe that Serbs killed his family, only to later learn that his ethnic heritage is Serbian and that his adoptive family was guilty of murdering his birth-family. The book caused controversy as it reignited divisive ethno-nationalist issues which Tito and the Communist Party tried to suppress.<ref name="NYTimes" /> The party condemned and subsequently banned the book, which was also published in English.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> The book was made into a movie in 1999 entitled ''[[The Dagger (1999 film)|The Dagger]]'' or ''The Knife'' in English.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> His novels ''Molitva 1–2'' (Prayer 1–2, 1985) and ''Ruski konsul'' (Russian consul, 1988) also explored the suffering of Serbs during World War II, while ''Noć generala'' (The General's Nights) published in 1994 dealt with [[Draža Mihailović]]'s last days.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> ==Political career== [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|Drašković with [[Vojislav Šešelj|Šešelj]], in 1990, removing picture of [[Josip Broz Tito]] from Belgrade Center of engineers and electricians.]] In March 1989, Drašković along with [[Mirko Jović]] and [[Vojislav Šešelj]] founded the Sava Association. The group dedicated itself to the protection of the Serbian language and the defense of [[Kosovo and Metohija]].<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> In the late 1980s, Drašković was in agreement with Šešelj's sentiments about deporting Albanians from Kosovo and suggested that "a special fund" was needed "to finance the [[Yugoslav colonisation of Kosovo|repopulation of Kosovo by Serbs]]".<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> However, Jović, Šešelj and Drašković disagreed with each other and their party split into three. The Sava Association became the [[Serbian National Renewal]] Party under the leadership of Jović in January 1990.<ref name="Fischer" /> Drašković founded the [[Serbian Renewal Movement]] (''Srpski Pokret Obnove'', SPO, a democratic nationalist party) in March, and then in February 1991 Šešelj created his [[Serbian Radical Party]].<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> On 26 September 1990, Drašković declared that his armed "volunteers" would be willing to defend [[Republic of Serbian Krajina|Krajina Serbs]], and three days later in an interview with [[Delo (newspaper)|Delo]], Drašković stated: "Serbia must obtain all territories in what is today [[Herzegovina]], [[Bosnia (region)|Bosnia]], [[Slavonia]], [[Dalmatia]], in these parts of Croatia where the Serbs made a majority of the population until 6 April 1941, when the Ustasha genocide against them began...Wherever the Serb blood was shed by the Ustashas knives, wherever there are our graves there are our borders".<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref> He also claimed that most Bosnian Muslims are ''"burdened with Serbian origin"'' and that ''"they run away from themselves because they know that they are Orthodox and Serbs"''.<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> The Serbian Renewal Movement (SPO) participated in the first post-communist democratic elections, held on 9 December 1990, but finished a distant second amidst the total blackout from the pro-Milošević state media.<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Following that failure Drašković kept pressure on Serbian President [[Slobodan Milošević]] via street protests, organizing mass [[9 March 1991 protest|demonstrations in Belgrade on 9 March 1991]]. The police intervened, and clashed with demonstrators with some damage to public buildings resulting in the [[Yugoslav People's Army]] being brought in. Clashes between police and protesters resulted in the deaths of a student and an officer, and injuries to over 200 people.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Demonstrations ended after the government agreed to concessions.<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref> Drašković became a leading opponent of Milošević. His fiery and emotional speeches<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref> earned him the moniker "Czar of the Streets".<ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref> While Drašković was a nationalist, he also held pro-Western and anti-war views.<ref name="Bartrop" /> His plan was to rapidly transform the biggest and most populous part of Yugoslavia (i.e. Serbia) according to Western standards so that eventual international involvement in the Yugoslav crisis would favour Serbian interests and produce a peaceful solution.{{Citation needed|date=May 2018}} His ideological opponents often cite his strong nationalist feelings (including attempting rehabilitation of Serb-nationalist Chetniks) as contradictory to his insistence on peaceful solutions.<ref name="Bartrop" /> Political opponents have claimed Drašković's political engagement at this early stage of his political career was full of inconsistencies and diametrically opposing views and actions. According to Drašković, his stance as pro-Western and peaceful never wavered, from the start of the political crisis in Yugoslavia. He insisted that a Serbian government should promote radical democratic shift, and renew traditional alliances with Western nations (including entry into NATO) as a way of preserving some form of Yugoslav confederation rather than pursuing direct confrontation with the Croats.{{Citation needed|date=May 2018}} His party SPO organized a paramilitary unit called the [[Serbian Guard]], led by former criminals such as [[Đorđe Božović|Đorđe "Giška" Božović]] and Branislav "Beli" Matić. Božović died in Croatia in October 1991. Matić was killed by Milošević's secret police in April 1991. Although Drašković initially claimed that this militia was an incitement to Serbian authorities to form a non-ideological national armed force other than the [[Yugoslav People's Army]], he eventually distanced himself from the paramilitary formation altogether.<ref name="Bartrop" /> According to historian Dubravka Stojanović, while Drašković's anti-war views were sincere, he also supported a nationalist program little different in its goals to those of Milošević, and he and his party were never able to reconcile these opposing currents.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> His anti-war views came to the fore in mid to late 1991, particularly in November of that year when he wrote a passionate condemnation of the bloody siege of [[Vukovar]] in the Serbian daily ''[[Borba (newspaper)|Borba]]''.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> In early 1992, he called on all citizens of Bosnia to reject nationalism. In 1993, he and his wife [[Danica Drašković]] were arrested, beaten and sent to a high-security prison following street riots in Belgrade.<ref name="NYTimes" /> His hunger strike, and international outrage over the situation, pressured the government to release the couple.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> In 1996, SPO formed an opposition alliance ''Zajedno'' ("[[Coalition Together|Together]]") with the [[Democratic Party (Serbia)|Democratic Party]] of [[Zoran Đinđić]] and the [[Civic Alliance of Serbia]] under [[Vesna Pešić]], which achieved major successes in the local elections in November of that year, but later split.<ref name="Bartrop" /> Drašković's SPO participated on its own at the September 1997 election, boycotted by his former partners despite an array of local electronic media outlets being in opposition hands.{{Citation needed|date=May 2018}} In January 1999, SPO, a parliamentary party, was asked to join a coalition with Milošević's [[Socialist Party of Serbia]] as tension with US and NATO increased, in order to use his influence with Western politicians. In early 1999, Drašković became the deputy prime minister of the [[Federal Republic of Yugoslavia]]. He did so in response to Milošević's appeal for national unity in the face of Albanian uprising in Kosovo and a looming confrontation with NATO.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> He was sacked by the Prime Minister [[Momir Bulatović]] on 28 April 1999.<ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> There were two attempts to assassinate Drašković: on 3 October 1999 on the [[Ibarska magistrala assassination|Ibar highway]] when four of his close associates were murdered,<ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> and on 15 June 2000 in [[Budva]].<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> In 2005, [[Milorad Ulemek]] was sentenced to 40 years in prison for the murder of Đinđić and [[Ivan Stambolić]] and for the assassination attempt on Drašković in 2000.<ref>{{cite news |title=Serb gets 40 years in ex-leader's death |url=https://www.nytimes.com/2005/07/18/world/europe/serb-gets-40-years-in-exleaders-death.html |work=The New York Times |date=18 July 2005}}</ref> ===Post-Milošević=== In what he himself later termed "a bad political move", Drašković kept his SPO out of the wide anti-Milošević [[Democratic Opposition of Serbia]] (DOS) coalition that formed in 2000; his candidate in the 24 September 2000 federal presidential elections, Vojislav Mihailović, achieved little success, and the SPO was unsuccessful in the subsequent parliamentary election which the [[Democratic Opposition of Serbia|DOS]] won overwhelmingly. Because of this, Drašković and his party were marginalized over the next three years.{{Citation needed|date=June 2011}} In the fall of 2002, he attempted a comeback as one of eleven candidates in a Serbian presidential election; this election was later declared invalid due to low voter turnout. Despite a polished marketing campaign that saw Drašković change his personal appearance and tone down his fiery rhetoric, he ended up with only 4.5% of the total vote, well behind [[Vojislav Koštunica]] (31.2%) and [[Miroljub Labus]] (27.7%), both of whom moved on to the second-round runoff. His next chance for political redemption came in late 2003. Fully aware of SPO's weak political standing (as well as his own) after more than 3 years in political oblivion, Drašković entered his party into a pre-election coalition with [[New Serbia (political party)|New Serbia]] (NS), thus reuniting with old party colleague [[Velimir Ilić]]. Joining forces for the [[2003 Serbian parliamentary election|2003 parliamentary election]], they achieved limited success, but did manage to get into the coalition that formed the minority government (along with [[Democratic Party of Serbia|DSS]], [[G17 Plus]]), providing it with critical parliamentary seats to keep the far-right radicals ([[Serbian Radical Party|SRS]]) at bay. In the subsequent division of power, Drašković became foreign minister, a position he held until May 2007.<ref name="Bartrop" /> In response to [[2006 Montenegrin independence referendum|Montenegro's vote for independence]], Drašković called for a restoration of [[Line of succession to the former Yugoslav throne|Serbia's monarchy]]: "This is an historic moment for Serbia itself, a beginning which would be based on the historically-proven and victorious pillars of the Serbian state and I am talking about the pillars of a kingdom."<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> In August 2010, Drašković argued in favour of changing the [[Constitution of Serbia|Serbian Constitution of 2006]] to remove references to [[Kosovo]] as a part of [[Serbia]] because according to him "Serbia has no national sovereignty over Kosovo whatsoever. All of Serbia knows that Kosovo is not really a province within Serbia, that it is completely beyond the control of the government and the state of Serbia".<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> ==Personal life== Drašković is married to Danica (née Bošković). The two met in 1968 during [[1968 student demonstrations in Yugoslavia|student protests]].<ref name="NYTimes" /> ==Literary works== {{colbegin}} * ''Me, a philistine'' (1981) * ''Judge'' (1981) * ''Knife'' (1982) * ''Prayer'' (1985) * ''Prayer 2'' (1986) * ''Answers'' (1986) * ''Russian Consul'' (1988) * ''Everywhere Serbia'' (1989) * ''Night of general'' (1994) * ''Reminders'' (2001) * ''Target'' (2007) * ''Dr Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (2012) * ''Far away'' (2013) * ''The memoirs of Jesus'' (2015) * ''Stories about Kosovo'' (2016) * ''Slice of time'' (2016) * ''Who killed Katarina?'' (2017) * ''Aleksandar of Yugoslavia'' (2018) * ''I grob i rob'' (2020) * ''Ožiljci života'' (2022) * ''Monah Hokaj'' (2023) * ''Suđenje'' (2025)<ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} ==See also== *[[March 9th Protest]] *[[Ibar Highway assassination attempt]] ==References== {{Reflist}} ==External links== * [https://web.archive.org/web/20080624052823/http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&akcija=Procitaj&id=1 Party biography] {{in lang|sr}} * [https://archive.today/20120804223424/http://www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html Official biography as Minister of Foreign Affairs] {{Commons category|Vuk Drašković}} {{S-start}} {{s-gov}} {{s-new|rows=2|seat}} {{s-ttl|rows=2|title= [[Deputy Prime Minister of Yugoslavia|Deputy Prime Minister of Serbia and Montenegro]] | years = 1999 &ndash; 1999 |with=[[Zoran Lilić]] |with2=[[Jovan Zebić]] |with3=[[Nikola Šainović]] |with4=[[Danilo Vuksanović]] |with5=[[Vladan Kutlešić]] }} {{s-aft|after=[[Maja Gojković]]}} {{s-aft|after=[[Tomislav Nikolić]]}} {{s-bef|before=[[Goran Svilanović]]}} {{s-ttl|title= [[Ministry of Foreign Affairs (Yugoslavia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia and Montenegro]] | years = 2004 &ndash; 2006 }} {{S-non | reason = Union of Serbia and Montenegro abolished }} {{s-new|minister}} {{s-ttl|title= [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia]] | years = 2006 &ndash; 2007 }} {{s-aft|after=[[Vuk Jeremić]]}} {{s-end}} {{Serbian literature}} {{YU-FA-ministers}} {{Foreign Ministers of Serbia}} {{Cabinet of Vojislav Koštunica I}} {{Yugoslav wars}} {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Draskovic, Vuk}} [[Category:1946 births]] [[Category:Living people]] [[Category:People from Žitište]] [[Category:Eastern Orthodox Christians from Serbia]] [[Category:Candidates for President of Serbia]] [[Category:Serbian democracy activists]] [[Category:Serbian National Renewal politicians]] [[Category:Serbian Renewal Movement politicians]] [[Category:Serbian monarchists]] [[Category:Serbian novelists]] [[Category:University of Belgrade Faculty of Law alumni]] [[Category:Foreign ministers of Serbia]] [[Category:Government ministers of Serbia]] [[Category:Serbian nationalists]] [[Category:Serbian anti-communists]] [[Category:Serbian people of Bosnia and Herzegovina descent]] Sr: {{Инфокутија Политичар | слика = Vuk Drašković (cropped).jpg | ширина_слике = | опис_слике = Вук Драшковић, 2004. године | име = Вук Драшковић | датум_рођења = {{датум рођења|1946|11|29|год=да}} | место_рођења = [[Међа (Житиште)|Међа]] | држава_рођења = [[Народна Република Србија|НР Србија]], [[Федеративна Народна Република Југославија|ФНР Југославија]] | датум_смрти = | место_смрти = | држава_смрти = | пребивалиште = [[Београд]] | држављанство = [[Србија]] | супружник = [[Даница Драшковић]] | отац = Видак Драшковић | мајка = Стоја Драшковић (рођ. Никитовић)<ref>{{cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=FhvYQKm9vpU&t=18m25s |title=ANTOLOGIJSKI TV DUEL: Predsednik SRS Vojislav Šešelj i predsednik SPO Vuk Drašković (1997) |author=<!--Not stated--> |date = 29. 11. 1997. |website=[[YouTube|Youtube]] |publisher=Dokumentarne Emisije Balkan |access-date = 11. 12. 2021 |quote=Око 18. минута}}</ref> | породица = Родољуб, Драган (полубраћа), Радмила, Тања, Љиљана (полусестре)<ref>{{cite book|title= Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic|location= |publisher= Institute for War & Peace Reporting|isbn=978-1-90281-101-7|pages=14|last1= Borden|first1= Anthony|date= 2000}}</ref> | народност = [[Срби]]н | вероисповест = [[Српска православна црква|православац]] | партија = [[Српски покрет обнове]]<br />[[Српска народна обнова]] (1990)<br />[[Савез комуниста Југославије]] | професија = [[Политика|политичар]] и [[писац|књижевник]] | функција_1 = [[Министарство спољних послова Републике Србије|Министар спољних послова Републике Србије]] | претходник_1 = -<small>(позиција успостављена, наставак мандата из претходне државе)</small> | наследник_1 = [[Вук Јеремић]] | председник_1 = [[Борис Тадић]] | председник_владе_1 = [[Војислав Коштуница]] | почетак_функције_1 = [[5. јун]] [[2006]] | крај_функције_1 = [[15. мај]] [[2007]]. | функција_2 = [[Списак министара иностраних послова Југославије|Министар спољних послова Србије и Црне Горе]] | претходник_2 = [[Горан Свилановић]] | наследник_2 = - <small>(државна заједница је прекинута)</small> | председник_2 = [[Светозар Маровић]] | председник_владе_2 = [[Светозар Маровић]] | почетак_функције_2 = [[3. март]] [[2004]] | крај_функције_2 = [[5. јун]] [[2006]]. | функција_3 = Потпредседник Савезне владе [[Савезна Република Југославија|Југославије]] за спољне послове | претходник_3 = | наследник_3 = | председник_3 = [[Слободан Милошевић]] | председник_владе_3 = [[Момир Булатовић]] | почетак_функције_3 = [[18. јануар]] [[1999]] | крај_функције_3 = [[28. април]] [[1999]]. | потпис = Vuk Drašković signature.png }} '''Вук Драшковић''' ([[Међа (Житиште)|Међа]], [[29. новембар]] [[1946]]) [[Срби|српски]] је [[правник]], [[новинар]], [[књижевност|књижевник]], [[политика|политичар]] и председник [[Српски покрет обнове|Српског покрета обнове]]. Био је потпредседник [[Савезна влада Савезне Републике Југославије|Владе]] [[Савезна Република Југославија|СР Југославије]] (1999), министар иностраних послова [[Србија и Црна Гора|Државне заједнице Србије и Црне Горе]] (2004—2006) и [[Србија|Републике Србије]] (2006—2007),<ref>{{Cite book|url=https://books.google.rs/books?id=-KWxDwAAQBAJ&pg=PA395&lpg=PA395&dq=zivadin+jovanovic+ministar+inostranih+poslova&source=bl&ots=6YH-ZAUpfl&sig=ACfU3U1bcZMfqyTBahW4NabIGQ7RVs0euA&hl=sr&sa=X&ved=2ahUKEwj6uen674iFAxWJ7LsIHWA5AbA4HhDoAXoECAIQAw#v=onepage&q=zivadin%20jovanovic%20ministar%20inostranih%20poslova&f=false|title=Два века модерне српске дипломатије: Bicentenary of Modern Serbian Diplomacy|last=Попов|first=Чедомир|last2=Живојиновић|first2=Драгољуб|last3=Марковић|first3=Слободан|last4=Јеремић|first4=Вук|date=2013|publisher=Balkanološki institut SANU|isbn=978-86-7179-079-6|language=sr}}</ref> као и републички посланик у [[Народна скупштина Републике Србије|Народној скупштини Републике Србије]] у неколико мандата (1990—2003). == Биографија == === Порекло и породица === Рођен је [[29. новембар|29. новембра]] [[1946]]. године у [[банат]]ском селу [[Међа (Житиште)|Међа]], у породици досељеника из [[Херцеговина|Херцеговине]]. Његов чукундеда Вук Драшковић је био припадник Горњоневесињског одреда у време [[Невесињска пушка|Херцеговачког устанка]] и погинуо је на [[Лесков дуб|Љесковом дубу]] [[1876]]. године.<ref>"Споменица о Херцеговачком устанку 1875. године", Београд 1928.</ref> Отац Видак је био [[Комунизам|комуниста]] и [[Народноослободилачка војска Југославије|партизански]] борац за време [[Други светски рат|Другог светског рата]]. Шест месеци након његовог рођења, преминула му је мајка Стоја, па га је однеговала баба. Породица се убрзо вратила у [[Херцеговина|Херцеговину]], где је Драшковић одрастао. Живели су у [[Сливља|Сливљима]], да би се касније настанили у [[Херцеговина|херцеговачкој]] [[Грачаница (Гацко)|Грачаници]]. Отац Видак се по други пут оженио и добио још петоро деце, синове [[Родољуб Драшковић|Родољуба]] и Драгана, као и кћерке Радмилу, Тању и Љиљану. === Образовање и студентски дани === Основну школу завршио је у [[Фојница (Гацко)|Фојници]], а затим гимназију у [[Гацко|Гацку]]. Најпре је требало да у [[Сарајево|Сарајеву]] студира [[Медицина|медицину]], али он одлучује да оде за [[Београд]] и тамо упише [[Медицина|медицину]]. Међутим, уписује се на [[Правни факултет Универзитета у Београду]]. Овде упознаје колегиницу [[Даница Драшковић|Даницу]], са којом се касније и оженио. На завршној години студија, постао је члан [[Савез комуниста Југославије|Савеза комуниста Југославије]]. Учествовао је у [[Студентске демонстрације у Југославији 1968.|студентским демонстрацијама 1968]]. године, а после говора [[Јосип Броз Тито|Јосипа Броза Тита]] о оправданости студентских захтева, предводио је [[козарачко коло]] на [[Правни факултет Универзитета у Београду|Правном факултету Универзитета у Београду]]. Дипломирао је исте године.<ref>{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ |website=istinomer.rs |access-date=20. 1. 2022}}</ref> === Новинарска каријера === У периоду од [[1969]]. до [[1980]]. године, радио је као новинар у агенцији [[Танјуг]]. Скоро три године је био као дописник из [[Лусака|Лусаке]], главног града [[Замбија|Замбије]]. Повучен је из дописништва након лошег извештавања о [[Родезијски грађански рат|Родезијском грађанском рату]], што је довело до дипломатског скандала.<ref>{{Cite book|title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century|last1=Roszkowski|first1=Wojciech|last2=Kofman|first2=Jan|publisher=Routledge|year=2016|isbn=978-1-31747-593-4|pages=1995–1998}}</ref> Потом је прешао да ради као саветник за штампу [[Савез синдиката Југославије|Савеза синдиката Југославије]], где је био главни уредник синдикалног листа ''Рад,'' од [[1980]]. до [[1985]]. године.<ref>{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ |website=biografija.org |date = 24. 2. 2017 |access-date=21. 1. 2022}}</ref> Једно време је провео као лични секретар и шеф кабинета [[Мика Шпиљак|Мике Шпиљка]]<ref>{{Cite journal|last=Sidran|first=Abdulah|date = 15. 9. 2022.|title=Sarajevo je Miloševićeva apsolutna pobeda|journal=Nedeljnik|volume=557|pages=44}}</ref>, председника Већа [[Савез синдиката Југославије|Савеза синдиката Југославије]] и члана [[Централни комитет Савеза комуниста Југославије|Централног комитета Савеза комуниста Југославије]].<ref>{{Cite journal|date=20. 2. 2000.|title=Ko je ovaj čovek: Vuk Drašković|url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/02/21/srpski/P00022002.shtm|journal=Vreme|access-date=10. 12. 2021|archive-date=22. 03. 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220322135802/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/02/21/srpski/P00022002.shtm|url-status=}}</ref> === Политичка каријера === Након смрти Јосипа Броза, као дисидент делује у оквиру [[Удружење књижевника Србије|Друштва књижевника Србије]] у Француској 7. Истакао се као говорник на књижевним вечерима, ангажованим трибинама, подршком бројним апелима и петицијама које су обележиле то време. Најчитанији је српских писац (истовремено жигосан од стране власти) који више него ико буди и јача српски национални идентитет у народу, који су комунисти својом идеологијом свели на најмању меру. Од почетка вишестраначког политичког живота [[1990]]. године након трансформације Савеза комуниста Југославије у [[Социјалистичка партија Србије|СПС]], постаје водећи политичар, [[Антикомунизам|антикомуниста]] и [[Национализам|националиста]] који се залагао за [[Велика Србија|Велику Србију]] и рехабилитацију [[Четници|Четничког покрета]] заједно са [[Војислав Шешељ|Војиславом Шешељом]]. После неколико суморних година, изолације и страдања, као последица грађанског рата, незапамћене инфлације, репресивне политике режима СПС и [[Југословенска левица|ЈУЛ]], мења политички став и постаје отворени заговорник савезништва са [[Сједињене Америчке Државе|САД]] и државама чланицама [[Европска унија|Европске уније]] и [[НАТО]] пакта. Инсистира, као добро упућен, на ослањање на старе, западне савезнике (силе) као међународне факторе и гаранте, те постизање уз помоћ њих могућих спољно-политичких циљева српске државе. Истовремено је иступао против тешњег повезивања и ослањања на Русију, образлажући то њеним комунистичким наслеђем које се сачувало, пре свега у војном врху у Кремљу. Говори [[енглески језик|енглески]] и [[руски језик]], и бави се књижевним радом и публицистиком. == Политички ангажман == [[Датотека:SKIDANJE TITA.jpg|мини|Скидање [[Јосип Броз Тито|Титове]] слике у Дому инжењера и техничара у Београду 15. марта 1990. године, С леве стране је Војислав Шешељ, а у средини Вук Драшковић.]] Драшковић је осамдесетих године 20. века био део национално оријентисане интелигенције у Србији. Спадао је међу истакнуте заговорнике вишестраначја, грађанских и верских слобода, обнове српских националних вредности. Године [[1989]]. заједно са [[Мирко Јовић|Мирком Јовићем]] је основао у Старој Пазови политичку странку [[Српска народна обнова|Српску народну обнову]], али због супротстављених ставова та се странка цепа.{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Дана 14. марта 1990. отцепљено крило странке чији је Драшковић био председник, уједињује се са [[Српски слободарски покрет|Српским слободарским покретом]] [[Војислав Шешељ|Војислава Шешеља]].{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Са Војиславом Шешељем је и у [[Српски сроднички односи#Остало|кумовском]] односу. Од јесени те године разилази се са Шешељом, и свако наставља својим путем. Тада настаје странка '''[[Српски покрет обнове]]''' чији ће председник Вук Драшковић остати лидер до наших дана. === Девети март 1991. === Српски покрет обнове као странка била је у опозицији режиму [[Слободан Милошевић|Слободана Милошевића]].{{sfn|Fischer|2007|p=459}} У том периоду, Драшковић је два пута хапшен. Први пут после [[демонстрације у Београду 1991.|деветомартовских демонстрација]] [[1991]]. године, када је провео три дана у затвору.{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Други пут је ухапшен са супругом Даницом, јуна [[1993]]. године, када су осуђени на два месеца затвора и када су преживели најсуровију полицијску тортуру. Вук је тада штрајковао глађу и на себе скренуо пажњу европске јавности. Обоје су ослобођени захваљујући притиску водећих државника и органа међународне заједнице. Између осталих, за слободу Вука Драшковића и његове супруге најодлучније су се заложили амерички председник [[Бил Клинтон]], руски председник [[Борис Јељцин]], француски председник [[Франсоа Митеран]] и његова супруга Данијела, грчки премијер [[Константин Мицотакис]], британски премијер [[Џон Мејџор]] и други.<ref>{{cite web |author= |url=http://www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html |title=Биографија Драшковића на сајту СМИП-а |date= |website= |publisher= |access-date=5. 5. 2013 |archive-date=04. 08. 2012 |archive-url=https://archive.today/20120804223424/www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html |url-status=unfit }}</ref> === Коалиција Заједно === У периоду 1996—1997, заједно са [[Зоран Ђинђић|Зораном Ђинђићем]] и [[Весна Пешић|Весном Пешић]], предводио је '''[[Коалиција Заједно|коалицију Заједно]]''' која је у другом кругу локалних избора освојила апсолутну победу. Међутим, Милошевићев режим то није признао па су настали [[демонстрације у Србији 1996—1997.|тромесечни протести]] по целој Србији. Најзад је, фебруара [[1997]], Милошевић признао победу опозицији. Драшковић је иступио из те коалиције када је градоначелник Београда, Зоран Ђинђић одбио да га подржи за заједничког председничког кандидата опозиције. Јануара 1999. године Српски покрет обнове је, као парламентарна странка, био позван да уђе у коалицију са Социјалистичком партијом Србије. Милошевићев режим је рачунао на Драшковићеве везе са западним политичарима, у ситуацији великих тензија између Србије, са једне стране, и САД и НАТО, са друге. Драшковић прихвата овај позив и добија место потпредседника савезне Владе, задуженог за међународне односе. === Пад Милошевића === У међувремену, Драшковић је [[10. јануар]]а [[2000]]. године је формирао са опозиционим лидерима нову опозициону коалицију против Милошевића која је названа ''[[Демократска опозиција Србије]]'' - '''ДОС'''. У лето 2000, Драшковић у име странке одлучује иступити из коалиције и [[Српски покрет обнове|СПО]] самостално наступа на превременим изборима за председника [[Савезна Република Југославија|СРЈ]], које је Милошевић расписао за [[24. септембар]] те године. Драшковићев кандидат [[Војислав Михаиловић]] осваја мали број гласова, а [[Војислав Коштуница]] (кандидат ДОС-а) побеђује Милошевића који најпре није хтео да призна пораз. Почињу [[свргавање Слободана Милошевића|демонстрације]] широм Србије, који су завршени [[5. октобар|5. октобра]] када је ДОС најпре насилним упадом у Савезну скупштину, али и координираном сарадњом са незадовољним деловима војске и полиције преузео власт и избегао крвопролиће. Драшковић је подржавао протесте и поздравио смену власти. На ванредним изборима за [[Народна скупштина Републике Србије|Скупштину Србије]], [[23. децембар|23. децембра]] 2000, Драшковићев СПО није успео да пређе изборни цензус од 5% и постаје ванпарламентарна странка. === У власти === Три године касније, децембра [[2003]]. године (на следећим ванредним скупштинским изборима) СПО улази у коалицију са странком [[Нова Србија (политичка странка)|Нова Србија]] [[Велимир Илић|Велимира Илића]] и осваја 22 посланичка места (7,76% гласова). Остало је забележено да по свим истраживањима у време предизборне кампање овој коалицији није предвиђан улазак у парламент. Две недеље пре избора [[Свети архијерејски синод Српске православне цркве|Синод српске православне Цркве]] се огласио саопштењем да је за [[монархија|монархију]]. Политички аналитичари су пре и после изборних резултата ово саопштење протумачили као позив Цркве да се гласа за ову коалицију. Нема забележених случајева да је свештенство агитовало за ову коалицију. Драшковић заузима положај у новој [[Влада Републике Србије|Влади Србије]] под вођством [[Војислав Коштуница|Војислава Коштунице]], већ у априлу [[2004]]. године бива постављен за министра спољних послова [[Србија и Црна Гора|Државне Заједнице Србија и Црна Гора]]. Након престанка постојања [[Србија и Црна Гора|Државне Заједнице]] [[2006]]. године, Драшковић остаје на истој дужности на нивоу Србије. На тој функцији остаје до избора нове Владе у мају [[2007]]. године. Пред ванредне парламентарне изборе који су одржани [[11. мај]]а [[2008]]. године, Драшковић и његов СПО приступили су коалицији '''''[[За европску Србију]]''''', коју сачињавају још и [[Демократска странка (Србија)|Демократска странка]] ([[Борис Тадић]]), [[Г17 плус|Г17+]] ([[Млађан Динкић]]), и [[Лига социјалдемократа Војводине]] ([[Ненад Чанак]]). Листа је на [[парламентарни избори у Србији 2008.|овим изборима]] освојила 38,42% гласова (1.590.200 гласова, 102 мандата) и која је почетком јула 2008. формирала коалициону [[Влада Мирка Цветковића|Владу]] са коалицијом [[Социјалистичка партија Србије|СПС]]-[[Партија уједињених пензионера, пољопривредника и пролетера Србије — Солидарност и правда|ПУПС]]-[[Јединствена Србија|ЈС]]. СПО је добио 4 посланичка мандата и место министра дијаспоре (министар Срђан Срећковић) == Неуспели атентати == === Атентат на Ибарској магистрали === Дана [[3. октобар|3. октобра]] [[1999]]. године, на [[Атентат на Ибарској магистрали|Ибарској магистрали]] организован је атентат на Драшковића, и том приликом погинула су четири његова блиска сарадника. === Атентат у Будви === Следећи покушај атентата догодио се [[15. јун]]а [[2000]]. године у [[Будва|Будви]], када је сам Драшковић остао жив - лакше повређен од ватреног оружја. Он се иначе склонио у Црну Гору, у своју кућу у Будви, јер му је у Србији претила опасност, на коју су му пријатељи указивали. == Политички ставови == {{bez_izvora-deo}} Вук Драшковић је током 1990-их остао упамћен као "господар тргова"; и истакнути говорник. Док још није дошло до првих ратних сукоба, као лидер тада највеће опозиционе странке режиму Слободана Милошевића, тежио је ка очувању - конфедерацији тадашње Југославије. Залагао се за Југославију сматрајући је за најбоље решење, имајући у виду да је то једина држава у којој су живели сви Срби. За време Милошевићевог режима у Србији. био је на супротним позицијама: десничар, традиционалиста и националиста<ref>Вук Драшковић: "Којекуде Србијо", Београд 1989.</ref> Као монархиста, залагао се за стварање Србије као уставне монархије са српском војском, која би штитила српски народ и српске границе. Током демонстрација 9. марта 1991. године нашао се на челу протеста са ставом: ''Книн се брани у Београду, а не у Хрватској''.<ref>"Српска реч", Београд 1991.</ref> Био је поштовалац генерала Драже Михаиловића и Равногорског покрета<ref>Вук Драшковић: "Ноћ ђенерала", Београд 1994.</ref>, тражећи да дође до историјског измирења између Срба партизана и Срба Равногораца (четника), без обзира на крупне идеолошке и друге разлике. Инсистирао је тада да Србија раскине споне са комунистичком прошлошћу и демонтира тајне службе, које су биле одговорне за бројне злочине и политичке ликвидације. И сам је због својих иступа био више пута њихова мета<ref>Вук Драшковић: "Мета", Београд 2007.</ref> над којом су пробали све: "од прислушкивања до ућуткивања" (убиства). Када је минула деценија грађанског рата и распада СФР Југославије, осуђивао је ратне злочине који су компромитовали славни српски ратнички идеал, достигнут у Великом рату. А након пада Милошевићевог режима 5. октобра 2000. године, политички нагиње ка десном "центру" усмеравајући се на грађанско друштво и евроинтеграције. * У једнопартијском периоду државе био је заговорник комунистичких погледа на свет * Заговорник је затим поновног увођења парламентарне [[монархија|монархије]] у Србији * Заговорник је концепта Велике Србије и националног препорода, од деведесетих * Залагао се увек за "Европску Србију" односно Србију као чланицу ЕУ, грађанску, демократски уређену, правну државу * Залагао се за отварање тајних досијеа УДБЕ (тајне службе) и њену деполитизацију * Залагао се за формирање српске војске и њено укључење у НАТО војни пакт или „Партнерству за мир“ * Заговорник је признања "фактичког стања" на Косову, од стране Србије и поштовања резолуције 1244. донете од стране Уједињених нација * Понудио је концепт решења косметског питања: ''Више од аутономије, мање од независности''. * Заговорник је историјске истине о злочинима почињеним над Србима, од стране Хрвата и Муслимана током Другог светског рата * Заговорник је тезе о доминантно српској одговорности за страдања Муслимана у последњем, грађанском рату * Инсистирао је на кантонизацији [[Босна и Херцеговина|Босне и Херцеговине]], још од 1990. године * Залагао се за Мировни план "З-4" у Хрватској, који је гарантовао опстанак Српске Крајине * Заговарао је приближавање и ослањање на [[Сједињене Америчке Државе|САД]], [[Европска унија|Европску унију]] * Године [[1996]]. се изјаснио за испуњавање свих обавеза СРЈ и Србије према Трибуналу у Хагу == Дела == Новинарство је напустио [[1980]]. године и посветио се књижевности. Његови први романи били су југословенски и балкански бестселери; забрањивани и оспоравани. Неки од њих преведени су на енглески, француски, руски, грчки, румунски, чешки и још многе језике.<ref>{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.laguna.rs/a1001_autor_vuk_draskovic_laguna.html |website=laguna.rs |access-date=20. 1. 2022}}</ref> * ''Ја, малограђанин'' (1981) * ''Судија'' (1981) * ''Нож'' (1982), [[Нож (филм из 1999)|екранизован]] [[1999]]. године * ''Молитва'' (1985) * ''Молитва 2'' (1986) * ''Одговори'' (1986) * ''[[Руски конзул (роман)|Руски конзул]]'' (1988), [[Руски конзул (филм)|екранизован 2024.]] и као [[Руски конзул (мини-серија)|серија]] * ''Коекуде Србијо'' (1989) * ''Ноћ ђенерала'' (1994) * ''Подсећања'' (2001) * ''Мета'' (2007), аутобиографска књига о догађајима у периоду 1990−2000. * ''Доктор Арон'' (2009)<ref>{{cite web|author= |url=http://www.mondo.rs/s155132/Zabava/Kultura/Vuk_Draskovic_se_vratio_knjizevnosti_VIDEO.html | title=Vuk Drašković se vratio književnosti (VIDEO) {{!}} Mondo |date= |website= |publisher= |access-date=28. 3. 2013}}</ref> * ''Подсећања'', књига говора, интервјуа и писама (2011) * ''Via Romana'' (2012)<ref>{{cite web|author= |url=http://www.novosti.rs/vesti/kultura.71.html:398507-Predstavljen-Draskovicev-roman-quotVia-Romanaquot |title=Predstavljen novi Draškovićev roman |date= |website= |publisher= |access-date=5. 5. 2013}}</ref> * ''Тамо далеко'' (2013) * ''Исусови мемоари'' (2015)<ref>{{cite book |last1=Drašković |first1=Vuk |title=Isusovi memoari: roman koji nastavlja tamo gde je stao kultni roman nož! |date=2015 |publisher=Laguna |location=Beograd |isbn=978-86-521-1772-7}}</ref> * ''Приче о Косову'' (2016) - коаутор, прича ''Чај бабе Кристине'' * ''Исечци времена'' (2016) * ''Ко је убио Катарину'' (2017) * ''[[Александар од Југославије (роман)|Александар од Југославије]]'' (2018), екранизован 2021. као [[Александар од Југославије (филм)|играни филм]] и [[Александар од Југославије (ТВ серија)|телевизијска серија]] * ''И гроб и роб'' (2020) * ''Ожиљци живота'' (2022)<ref>{{Cite web|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1683031/Vuk-Draskovic-intervju-za-Mondo.html|title=NISAM JA IZDAO VAS, IZDALI STE VI MENE! Ispovest Vuka Draškovića: Krajina i Kosovo? O tome naš narod ništa ne zna!|website=Mondo Portal|language=sr|access-date=2022-09-02}}</ref> * ''Монах Хокај'' (2023)<ref>{{Cite web|url=http://www.laguna.rs/n5987_knjiga_monah_hokaj_laguna.html|title=Monah Hokaj - Vuk Drašković {{!}} Laguna|website=www.laguna.rs|language=sr|access-date=2024-03-21}}</ref> * ''Суђење'' (2025)<ref>{{Cite web|url=https://delfi.rs/knjige/229951-sudjenje-knjiga-delfi-knjizare.html|title=Početna {{!}} Delfi knjižare {{!}} Sve dobre knjige na jednom mestu|website=delfi.rs|access-date=2025-05-29}}</ref> == Види још == * [[Списак министара иностраних послова Југославије]] * [[Списак министара иностраних послова Србије]] * [[Српски покрет обнове]] * [[Српска гарда]] == Референце == {{референце|30em}} == Литература == * {{Cite book|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|url=https://books.google.com/books?id=ih_Is_q4Rz8C&pg=PA101|year=1999|publisher=C. Hurst & Co. Publishers|isbn=978-1-85065-341-7}} * {{Cite book|last=Fischer|first=Bernd Jürgen|title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe|url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459|year=2007|publisher=Purdue University Press|isbn=978-1-55753-455-2|pages=459–}} * {{Cite book|last1=Hockenos |first1=Paul |authorlink1=Paul Hockenos |title=Homeland Calling: Exile Patriotism & the Balkan Wars|url=https://books.google.com/books?id=e4pAs4JYSAMC&pg=PA119|year=2003|publisher=Cornell University Press|isbn=978-0-8014-4158-5|pages=119–}} == Спољашње везе == * [http://www.ibiblioteka.net/ Dela — knjige i zvučne knjige Vuka Draškovića u elektronskom obliku — iBiblioteka] {{Wayback|url=http://www.ibiblioteka.net/ |date=20170710075102 }} * [http://www.politika.rs/scc/clanak/115556/Jedni-su-ludi-bez-pameti-drugi-su-ludi-od-pameti Једни су луди без памети, други су луди од памети („Политика“, 13. децембар 2009)] {{s-start}} {{s-off}} {{succession box|title=Потпредседник Савезне владе Југославије за спољне послове|before=|after=|years= 1999}} {{succession box|title=Министар иностраних послова [[Србија и Црна Гораа|СЦГ]]|before=[[Горан Свилановић]]|after=Расформирање СЦГ|years=2004–2006}} {{succession box|title=Министар иностраних пословаа Србије|before=Функција успостављена|after=[[Вук Јеремић]]|years=2006–2007}} {{end box}} {{Министри спољних послова Србије}} {{Коштуничина Влада1}} {{Распад СФР Југославије}} {{Српска књижевност}} {{Подножје|Биографија|Књижевност|Сукоби на територији СФРЈ|Србија}} {{СОРТИРАЊЕ:Драшковић, Вук}} [[Категорија:Вук Драшковић]] [[Категорија:Рођени 1946.]] [[Категорија:Житиштани]] [[Категорија:Гачани]] [[Категорија:Српски правници]] [[Категорија:Српски политичари]] [[Категорија:Српски књижевници]] [[Категорија:Српски новинари]] [[Категорија:Министри иностраних послова Србије]] [[Категорија:Југословенски политичари]] [[Категорија:Југословенски књижевници]] [[Категорија:Комунисти Србије]] [[Категорија:Српски покрет обнове]] [[Категорија:Чланови Српског покрета обнове]] [[Категорија:Чланови Удружења књижевника Србије]] [[Категорија:Студенти Правног факултета Универзитета у Београду]] Sh: {{Infobox officeholder |honorific-prefix = |name = Vuk Drašković |honorific-suffix = |image = Vuk Drašković.jpg |office = zamijenika [[premijer Jugoslavije|premijera SR Jugoslavije]] |term_start = 18. januar 1999 |term_end = 28. april 1999 |primeminister=[[Momir Bulatović]] |office2 = [[Ministarstvo spoljnih poslova Srbije|Ministar spoljnih poslova Srbije i Crne Gore]] |term_start2 = 3. mart 2004 |term_end2 = 15. maj 2007 |predecessor2=[[Goran Svilanović]] |successor2=[[Vuk Jeremić]] (kao ministar spoljnih poslova Srbije) |president2=[[Svetozar Marović]] |primeminister2=[[Vojislav Koštunica]] |birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} |birth_place = [[Međa (Žitište)|Međa]], [[Žitište]], [[NR Srbija]], [[FNRJ]] |death_date = |death_place = |nationality = [[Srbi]]n |spouse = Danica Drašković |party = [[Srpski pokret obnove]] |relations = |children = |alma_mater = [[Diplomirani pravnik|dipl. iur.]] [[Pravni fakultet Univerziteta u Beogradu|Pravnog fakulteta u Beogradu]] |occupation = |profession = pisac, političar |religion = [[Srpska pravoslavna crkva]] }} '''Vuk Drašković''' (29. novembar 1946) je [[Srbija|srpski]] pisac i političar, poznat po izuzetnoj burnoj i kontroverznoj karijeri. Rodio se u porodici [[Hercegovina|hercegovačkih]] [[Srbi|Srba]] [[kolonizacija Vojvodine|doseljenih]] u Vojvodinu posle Drugog svetskog rata. Za vreme studija prava u Beogradu je postao član [[Savez komunista Jugoslavije|Saveza komunista Jugoslavije]] i saradnik hrvatskog komunističkog čelnika [[Mika Špiljak|Mike Špiljka]] kome je pisao govore. Posle je našao posao u novinskoj agenciji [[TANJUG]]. Od režima se počeo distancirati kada je počeo pisati romane koji opisuju [[Zločini nad Srbima u Drugom svetskom ratu|stradanja Srba u Drugom svetskom ratu]] na prostoru [[NDH]], a za koje je autor optužio njihove [[Hrvati|hrvatske]] i [[Bošnjaci|bošnjačke]] komšije. Ta su dela doživela uspeh među srpskom publiku, ali je zbog njih Drašković optužen da potkopava [[bratstvo i jedinstvo]] te dobio reputaciju srpskog nacionalista. Tu je reputaciju Drašković potvrdio kada se krajem 1980-ih stekao reputaciju jednog od najistaknutijih srpskih [[antikomunizam|antikomunista]] i [[monarhizam|monarhista]], te počeo otvoreno zalagati za [[Velika Srbija|Veliku Srbiju]] te postao bliski saradnik i kum [[Vojislav Šešelj|Vojislava Šešelja]]. Njihova saradnja je, međutim, ubrzo prestala, te je Drašković osnovao stranku [[Srpski pokret obnove]], koja je na prvim [[Parlamentarni izbori u Srbiji 2000|višestranačkim izborima u Srbiji]] postala vodeća stranka opozicije prema tadašnjem vlastodršcu [[Slobodan Milošević|Slobodanu Miloševiću]]. U martu 1991. je Drašković vodio [[Demonstracije 9. marta 1991.|velike demonstracije]] s ciljem rušenja Miloševićevog režima, koje je zaustavila intervencija [[JNA]]. U sledećih nekoliko meseci, kada je [[Raspad SFRJ|ustavna kriza u SFRJ]] eskalirala u [[Jugoslavenski ratovi|oružani sukob]], Drašković je od pristaša svoje stranke organizovao [[paravojna formacija|paravojnu formaciju]] zvanu [[Srpska garda]], koja se [[Rat u Hrvatskoj|borila u Hrvatskoj]], ali prestala delovati 1992. Posle izbijanja [[Rat u BiH|rata u Bosni i Hercegovini]] je Drašković postao jednim od najvećih kritičara Miloševićeve [[Srbija u jugoslovenskim ratovima|politke sukoba sa drugim bivšim jugoslovenskim republikama]], zalažući se za kompromis sa "separatističkim" republikama. Godine 1996. je Drašković zajedno sa svojom strankom sudelovao u Zajedno, koaliciji srpskih opozicijskih stranaka koja je odnela pobedu na lokalnim izborima, a potom i [[Demonstracije u Srbiji 1996 - 1997|demonstracijama]] koje su prisilile Miloševića da prvi put prizna izborni poraz. Nakon toga, partneri odlučuju da bojkotuju izbore i napuštaju koaliciju Zajedno, pa SPO na narednim izborima nastupa samostalno i ne uspeva da zbaci Miloševićev režim. U predvečerje rata na Kosovu ulazi u nacionalnu vladu kako bi pokušao da spreči [[Operacija Saveznička sila|NATO-vo bombardovanje SRJ]], međutim kako nije uspeo, a sve vreme se javno bunio protiv Miloševića, ubrzo je smenjen. Nekoliko meseci kasnije je Miloševićeva policijska jedinica [[JSO]] na Draškovića pokušala izvesti [[Atentat na Ibarskoj magistrali|atentat]] koji je Drašković preživeo, a u kome je stradalo nekoliko njegovih bliskih saradnika. Iako su mu ti događaji, slično kao i ranija premlaćivanja i zlostavljanja od strane Miloševićeve tajne policije, donele status [[mučenik]]a kod dela srpske javnosti, 2000. godine se smatrao marginalizovanom i "potrošenom" ličnošću, a čemu je doprinela odluka da se ne pridruži [[Demokratska opozicija Srbije|Demokratskoj opoziciji Srbije]] na izborima koji će [[Buldožer revolucija|konačno srušiti Miloševića]]. Njegova stranka je izgubila [[Narodna skupština Republike Srbije|parlamentarni]] status, a vratila ga je tek 2003. godine kada je uspela preći [[izborni cenzus]] u koaliciji sa [[Nova Srbija|Novom Srbijom]], te sudelovala u koaliciji premijera [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunice]]. Drašković je od 2003. do 2007. bio ministar spoljnih poslova. Godine 2008. je sa svojom strankom bio na listi [[Boris Tadić|Tadićeve]] koalicije [[Za evropsku Srbiju]]. U leto 2010. je postao prvi vodeći srpski političar nakon [[Čedomir Jovanović|Čedomira Jovanovića]] koji se založio da Srbija [[Međunarodna reakcija na proglašenje nezavisnosti Kosova|prizna nezavisnost Kosova]], obrazloživši da je to jedini način da se stekne naklonost [[zapadni svet|Zapada]], i time obezbedi članstvo u [[Evropska Unija|Evropskoj Uniji]]. Te je stavove njegov dotadašnji partner Tadić kritikovao. Pred [[Parlamentarni izbori u Srbiji|izbore 2012]]. godine Drašković je sa svojom strankom ušao u koaliciju sa Jovanovićevim [[Liberalno demokratska partija (Srbija)|LDP]]-om, poznat kao [[Koalicija Preokret]]. == Bibliografija == Novinarstvo je napustio 1980. godine i posvetio se književnosti. Njegovi romani bili su jugoslovenski i balkanski bestseleri. Neki od njih prevedeni su na engleski, francuski, ruski, grčki, rumunski i češki jezik. * ''Ja, malograđanin'' (1981) * ''Sudija'' (1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (1985) * ''Molitva 2'' (1986) * ''Odgovori'' (1986) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekuda Srbijo'' (1989) * ''Noć đenerala'' (1994) * ''Podsećanja'' (2001) * ''Meta'' (2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (2012) * ''Tamo daleko'' (2013) * ''Isusovi memoari'' (2015) * ''Priče o Kosovu'' (2016) * ''Isečci vremena'' (2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (2018) * ''Ožiljci života'' (2022) * ''Monah Hokaj'' (2023) * ''Suđenje'' (2025) == Izvori == {{Reflist}} == Vanjske veze == * [http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&akcija=Procitaj&id=1 Party biography] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080624052823/http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&akcija=Procitaj&id=1 |date=2008-06-24 }} * [https://archive.today/20120804223424/www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html Official biography as a Minister of Foreign Affairs] {{S-start}} {{s-gov}} {{Succession box | before = [[Goran Svilanović]] | title = ministar spoljnih poslova | years = 2004 &ndash; 2007 | after = [[Vuk Jeremić]] }} {{s-end}} {{Lifetime|1946||Drašković, Vuk}} {{Commonscat|Vuk Drašković}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Srpski pisci]] [[Kategorija:Srpski političari]] noxeb25if3mkuv9liya276kuzw3z9h0 6676830 6676829 2026-05-17T06:01:59Z Stebunik 55592 /* Post-Milošević democratic changes */ 6676830 wikitext text/x-wiki == 1sl Vuk Drašković multi 13.v.2026 == == 5sl Vuk Drašković članek 16.v.2026 == {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)}} | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1980 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]]. Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 23 knjig. === Mladost in kariera === Drašković se je rodil v majhni vasi [[Međa, Žitište|Međa]] v [[Banat]]u v družini priseljencev iz Hercegovine, ki so se naselili v hiše po vojni v uničevalna taborišča pregnanih Nemcev [[Donauschwaben]]. Star je bil tri mesece, ko mu je umrla mati Stoja Nikitović.[1] <ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova - Rodoljuba in Dragana; ter tri hčere - Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.[1] <ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je celotna družina vrnila v Hercegovino, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].[1] <ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je razmišljal o študiju medicine v Sarajevu; vendar je bilo mesto zanj preveč "tesno in utesnjeno", zato je namesto tega odšel študirat pravo v Beograd. Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, med pravoslavno [[Božič|božično]] zabavo dne 7. januarja 1984 v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[oporečništvo|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.[2] <ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.[2][3] <ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član Socialistične mladinske organizacije in se kasneje pridružil Zvezi komunistov Jugoslavije.[4] <ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Med letoma 1969 in 1978 se je ukvarjal z novinarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.[4] <ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).[4] <ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka. Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom.[4] <ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, saj je ponovno vzbudila narodnostno sovraštvo, ki ga je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“. <ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.[5] <ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.[6] <ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisaatelj pojasnjuje s svojo zgodbo odhoda v Trst, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem Hamdijem«, ki se je medtem ponesrečil.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta „kriva vera“ ni nastala šele devetdesetih: Noć generala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].[4]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|Drašković s [[Vojislav Šešelj|Šešelj]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz beograjskega „Središča inženirjev in električarjev“ ([[1990]])]] Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.[7] <ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z [[Albanci]].[8] <ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).[7] <ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).[7][9] <ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."[10] <ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".[11] <ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].[12] <ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah se je pa je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref><ref name=":0"/> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb |200px|right|V protivojnih [[demonstracija |demonstracijah ]] je sodelovalo do 200.000 ljudi ]] Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[demonstracija|demonstracije]] ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev ter ranjenih.[13] <ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> У организацији [[Социјалистичка партија Србије|СПС]] на [[Ушће (Нови Београд)|Ушћу]] је [[11. март]]а [[1991]]. одржан контра-митинг „''За одбрану Републике, за уставност, слободу и демократију.''”, уз [[козарачко коло]] и повике „''Слобо, слободо''”, „''Убице, фашисти''”, „''Не дамо Косово''”, „''Усташе, усташе''”, „''Судите Вуку''”. На митингу су говорили [[Душан Матковић]], [[Петар Шкундрић]], академик [[Михаило Марковић]], [[Живорад Игић]] и [[Радоман Божовић]]. Матковић је рекао да су студенти на Теразијама хулигани и позвао присутне да крену са Ушћа и обрачунају се са њима. После обраћања студентима окупљеним на Теразијама, Патријарх српски г. Павле се упутио на Ушће да се обрати и присталицама владајуће партије. Активисти СПС разишли су се пре него што је Патријарх стигао до њих.<ref>Православље 576 (1991), 3.</ref> Po nagovoru študentom, zbranim na Terazijah, se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike vladajoče vlade. stranka. Aktivisti SPS so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj posreduje, kar je on tudi sprejel<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Demonstracije so se končale, potem ko je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike.[14] <ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".[16][17] <ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja večinoma nenasilja in pomirljivosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Čeprav je bil Drašković nacionalist, je je kot književnik ter razgledan izobraženec imel tudi prozahodne in protivojne poglede ter je predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“[15] <ref name="Bartrop" /> Njegov načrt je bil hitro preoblikovati največji in najbolj poseljen del Jugoslavije (tj. Srbijo) po zahodnih standardih, tako da bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim interesom in privedla do mirne rešitve. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih četnikov) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.[15]<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. Vztrajal je, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati.<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci, kot sta [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh polvojaških tolp povsem ločil.[15] <ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar je podpiral tudi nacionalistični program, ki se je po ciljih le nekoliko razlikoval od Miloševićevih, in on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotujočih si tokov. Zategadelj so ljudje govorili, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.[18] <ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990. sredi in konec leta 1991, zlasti novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.[19] <ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V začetku leta 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.[2] <ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.[20] <ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.[15] <ref name="Bartrop" /> Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so jih njegovi nekdanji sopotniki vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.[21] <ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil.[22] <ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === Draškovića so poskušali umoriti vsaj dvakrat: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri poskusu umorili štiri njegove tesne sodelavce,[23] <ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> in 15. junija 2000 v Budvi, kamor se je umaknil po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.[24] <ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločin, kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi šest let (2003-2009) in je bilo obsojenih več udeležencev. Vrhovno sodišče je koncec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |deadurl=yes }}</ref> in 21. decembra 2009. razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Verjetnih nalogodajalcev pa sojenje ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, so bili tako politični umori in atentati pripravljani in naročani z vrha takratne oblasti. [25] <ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000, Vojislav Mihailović, ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih marginalizirana. [potreben citat] Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot Vojislav Koštunica (31,2 %) in Miroljub Labus (27,7 %), ki sta se oba uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za politično odrešitev se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedal šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno koalicijo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko zadržala skrajno desničarske radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, ki ga je opravljal do maja 2007.[15] <ref name="Bartrop" />V odgovor na črnogorski glas za neodvisnost je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«[27]<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovom. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.[28]<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli, sta se pozneje spet pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.[2] === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' („Jaz, malomeščan“ 1981) * ''Sudija'' („Sodnik“ 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' („Molitev“ 1985) * ''Molitva 2'' („Molitev 2“ 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' („Srbija, kamorkoli“ 1989) * ''Sve moje izdaje'' („Vse moje objave“ 1992) * ''Noć đenerala'' („Noč generala“ 1994) * ''Podsećanja'' („Spominjanja“ 2001) * ''Meta'' („Tarča“ 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' („Rimska cesta“ 2012) * ''Tamo daleko'' („Tja daleč“ 2013) * ''Isusovi memoari'' („Jezusovi spomini“ 2015) * ''Priče o Kosovu'' („Zgodbe o Kosovem 2016) * ''Izsečci vremena'' („Rezine časa“ 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' („Kdo je ubil Katarino?“ 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' („Aleksander Jugoslovanski“ 2018) * ''I grob i rob'' („In grob in suženj“ 2020) * ''Ožiljci života'' („Brazgotine življenja“ 2022) * ''Monah Hokaj'' („Menih Hokaj“ 2023) * ''Suđenje'' („Sojenje“ 2025)<ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} === Navedek === {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski časnikarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)}} | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} En: {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković in 2010 | office1 = [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia]] | term_start1 = 5 June 2006 | term_end1 = 16 May 2007 | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = Position established | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Ministry of Foreign Affairs (Yugoslavia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia and Montenegro]] | term_start2 = 3 March 2004 | term_end2 = 5 June 2006 | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = Position abolished | office3 = [[Deputy Prime Minister of Yugoslavia]] | term_start3 = 18 January 1999 | term_end3 = 28 April 1999 | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa (Žitište)|Međa]], [[People's Republic of Serbia|PR Serbia]], [[Federal People's Republic of Yugoslavia|Yugoslavia]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = {{ubl|[[League of Communists of Yugoslavia|SKJ]] (until 1982)|[[Serbian National Renewal|SNO]] (1990)|[[Serbian Renewal Movement|SPO]] (1990–present)}} | relations = | children = | alma_mater = [[Bachelor of Laws|LLB]] of [[University of Belgrade Faculty of Law|Univ. of Belgrade Fac. of Law]] | occupation = Politician | profession = Writer }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr-Cyrl|Вук Драшковић}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; born 29 November 1946) is a Serbian writer and politician. He graduated from the [[University of Belgrade Faculty of Law]] in 1968. From 1969 to 1980, he worked as a journalist in the Yugoslav news agency [[Tanjug]]. He was a member of the [[League of Communists of Yugoslavia]] and worked as the chief of staff of the Yugoslav President [[Mika Špiljak]]. He is the co-founder and former leader of the [[Serbian Renewal Movement]], serving as president from 1990 to 2024. He also served as the [[Kosovo War|war-time]] Deputy Prime Minister of the [[Federal Republic of Yugoslavia]] in 1999 during the rule of [[Slobodan Milošević]] and the [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs]] of both [[Serbia and Montenegro]] and [[Serbia]] from 2004 to 2007. Drašković is also a prolific writer and has published 23 books. ==Early life and career== Drašković was born in the small village of Medja in the [[Banat]] region to a family of settlers from [[Herzegovina]]. He was three months old when his mother, Stoja Nikitović, died.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref> His father, Vidak, remarried and had two more sons - Rodoljub and Dragan; and three daughters - Radmila, Tanja and Ljiljana with Dara Drašković, meaning that young Vuk grew up with five half-siblings.<ref name="Borden" /> Shortly after Vuk's birth, the entire family went back to [[Herzegovina]] where he finished primary school in the village of [[Slivlje]]. He graduated high school in [[Gacko]].<ref name="Borden" /> At his father's insistence, Drašković considered studying medicine in [[Sarajevo]]; however, the city was too "uptight and cramped" for his liking, so he went to study law in [[Belgrade]] instead. [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|250px|Drašković with his wife, [[Danica Drašković|Danica]], and Soviet-turned-Swiss chess grandmaster [[Viktor Korchnoi]] during an [[Orthodox Christmas]] eve party in January 1984 at Villa Dragoslava, a [[villa]] in the [[Belgrade]] neighbourhood of [[Banovo Brdo]] that often served as meeting point for individuals critical of [[SFR Yugoslavia]]'s system of governance as well as [[communism]] and [[socialism]] in general.]] In 1968, Drašković participated in anti-bureaucratic student revolts in Yugoslavia.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> After [[Josip Broz Tito]] promised reforms, Drašković initiated people to dance the Kozaračko kolo at the Faculty of Law.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković was a member of the Communist Youth Organization and later joined the [[League of Communists of Yugoslavia]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Between 1969–78, he was involved with journalism. He first worked for the state news agency [[Tanjug]] as its African correspondent stationed in [[Lusaka, Zambia]]. He was discharged from his post after publishing misleading information regarding the [[Rhodesian Bush War]], creating a diplomatic incident.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> He then took a job as press adviser to the Yugoslav Union of Trade Unions (''Savez Sindikata Jugoslavije'') and then became editor-in-chief of ''Rad'', a trade union paper.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> During his time as press adviser, Drašković spent some time as the personal secretary to the organisation's president [[Mika Špiljak]]. In 1981, Drašković published his first novel ''Sudije'' (Judges) which described a judge resisting political pressure.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> In 1982, Drašković was expelled from the Communist party after he published his second novel ''Nož'' (Knife).<ref name="NYTimes" /> The novel tells the story of a man who is raised as a Bosnian Muslim who comes to believe that Serbs killed his family, only to later learn that his ethnic heritage is Serbian and that his adoptive family was guilty of murdering his birth-family. The book caused controversy as it reignited divisive ethno-nationalist issues which Tito and the Communist Party tried to suppress.<ref name="NYTimes" /> The party condemned and subsequently banned the book, which was also published in English.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> The book was made into a movie in 1999 entitled ''[[The Dagger (1999 film)|The Dagger]]'' or ''The Knife'' in English.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> His novels ''Molitva 1–2'' (Prayer 1–2, 1985) and ''Ruski konsul'' (Russian consul, 1988) also explored the suffering of Serbs during World War II, while ''Noć generala'' (The General's Nights) published in 1994 dealt with [[Draža Mihailović]]'s last days.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> ==Political career== [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|Drašković with [[Vojislav Šešelj|Šešelj]], in 1990, removing picture of [[Josip Broz Tito]] from Belgrade Center of engineers and electricians.]] In March 1989, Drašković along with [[Mirko Jović]] and [[Vojislav Šešelj]] founded the Sava Association. The group dedicated itself to the protection of the Serbian language and the defense of [[Kosovo and Metohija]].<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> In the late 1980s, Drašković was in agreement with Šešelj's sentiments about deporting Albanians from Kosovo and suggested that "a special fund" was needed "to finance the [[Yugoslav colonisation of Kosovo|repopulation of Kosovo by Serbs]]".<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> However, Jović, Šešelj and Drašković disagreed with each other and their party split into three. The Sava Association became the [[Serbian National Renewal]] Party under the leadership of Jović in January 1990.<ref name="Fischer" /> Drašković founded the [[Serbian Renewal Movement]] (''Srpski Pokret Obnove'', SPO, a democratic nationalist party) in March, and then in February 1991 Šešelj created his [[Serbian Radical Party]].<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> On 26 September 1990, Drašković declared that his armed "volunteers" would be willing to defend [[Republic of Serbian Krajina|Krajina Serbs]], and three days later in an interview with [[Delo (newspaper)|Delo]], Drašković stated: "Serbia must obtain all territories in what is today [[Herzegovina]], [[Bosnia (region)|Bosnia]], [[Slavonia]], [[Dalmatia]], in these parts of Croatia where the Serbs made a majority of the population until 6 April 1941, when the Ustasha genocide against them began...Wherever the Serb blood was shed by the Ustashas knives, wherever there are our graves there are our borders".<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref> He also claimed that most Bosnian Muslims are ''"burdened with Serbian origin"'' and that ''"they run away from themselves because they know that they are Orthodox and Serbs"''.<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> The Serbian Renewal Movement (SPO) participated in the first post-communist democratic elections, held on 9 December 1990, but finished a distant second amidst the total blackout from the pro-Milošević state media.<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Following that failure Drašković kept pressure on Serbian President [[Slobodan Milošević]] via street protests, organizing mass [[9 March 1991 protest|demonstrations in Belgrade on 9 March 1991]]. The police intervened, and clashed with demonstrators with some damage to public buildings resulting in the [[Yugoslav People's Army]] being brought in. Clashes between police and protesters resulted in the deaths of a student and an officer, and injuries to over 200 people.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Demonstrations ended after the government agreed to concessions.<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref> Drašković became a leading opponent of Milošević. His fiery and emotional speeches<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref> earned him the moniker "Czar of the Streets".<ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref> While Drašković was a nationalist, he also held pro-Western and anti-war views.<ref name="Bartrop" /> His plan was to rapidly transform the biggest and most populous part of Yugoslavia (i.e. Serbia) according to Western standards so that eventual international involvement in the Yugoslav crisis would favour Serbian interests and produce a peaceful solution.{{Citation needed|date=May 2018}} His ideological opponents often cite his strong nationalist feelings (including attempting rehabilitation of Serb-nationalist Chetniks) as contradictory to his insistence on peaceful solutions.<ref name="Bartrop" /> Political opponents have claimed Drašković's political engagement at this early stage of his political career was full of inconsistencies and diametrically opposing views and actions. According to Drašković, his stance as pro-Western and peaceful never wavered, from the start of the political crisis in Yugoslavia. He insisted that a Serbian government should promote radical democratic shift, and renew traditional alliances with Western nations (including entry into NATO) as a way of preserving some form of Yugoslav confederation rather than pursuing direct confrontation with the Croats.{{Citation needed|date=May 2018}} His party SPO organized a paramilitary unit called the [[Serbian Guard]], led by former criminals such as [[Đorđe Božović|Đorđe "Giška" Božović]] and Branislav "Beli" Matić. Božović died in Croatia in October 1991. Matić was killed by Milošević's secret police in April 1991. Although Drašković initially claimed that this militia was an incitement to Serbian authorities to form a non-ideological national armed force other than the [[Yugoslav People's Army]], he eventually distanced himself from the paramilitary formation altogether.<ref name="Bartrop" /> According to historian Dubravka Stojanović, while Drašković's anti-war views were sincere, he also supported a nationalist program little different in its goals to those of Milošević, and he and his party were never able to reconcile these opposing currents.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> His anti-war views came to the fore in mid to late 1991, particularly in November of that year when he wrote a passionate condemnation of the bloody siege of [[Vukovar]] in the Serbian daily ''[[Borba (newspaper)|Borba]]''.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> In early 1992, he called on all citizens of Bosnia to reject nationalism. In 1993, he and his wife [[Danica Drašković]] were arrested, beaten and sent to a high-security prison following street riots in Belgrade.<ref name="NYTimes" /> His hunger strike, and international outrage over the situation, pressured the government to release the couple.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> In 1996, SPO formed an opposition alliance ''Zajedno'' ("[[Coalition Together|Together]]") with the [[Democratic Party (Serbia)|Democratic Party]] of [[Zoran Đinđić]] and the [[Civic Alliance of Serbia]] under [[Vesna Pešić]], which achieved major successes in the local elections in November of that year, but later split.<ref name="Bartrop" /> Drašković's SPO participated on its own at the September 1997 election, boycotted by his former partners despite an array of local electronic media outlets being in opposition hands.{{Citation needed|date=May 2018}} In January 1999, SPO, a parliamentary party, was asked to join a coalition with Milošević's [[Socialist Party of Serbia]] as tension with US and NATO increased, in order to use his influence with Western politicians. In early 1999, Drašković became the deputy prime minister of the [[Federal Republic of Yugoslavia]]. He did so in response to Milošević's appeal for national unity in the face of Albanian uprising in Kosovo and a looming confrontation with NATO.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> He was sacked by the Prime Minister [[Momir Bulatović]] on 28 April 1999.<ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> There were two attempts to assassinate Drašković: on 3 October 1999 on the [[Ibarska magistrala assassination|Ibar highway]] when four of his close associates were murdered,<ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> and on 15 June 2000 in [[Budva]].<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> In 2005, [[Milorad Ulemek]] was sentenced to 40 years in prison for the murder of Đinđić and [[Ivan Stambolić]] and for the assassination attempt on Drašković in 2000.<ref>{{cite news |title=Serb gets 40 years in ex-leader's death |url=https://www.nytimes.com/2005/07/18/world/europe/serb-gets-40-years-in-exleaders-death.html |work=The New York Times |date=18 July 2005}}</ref> ===Post-Milošević=== In what he himself later termed "a bad political move", Drašković kept his SPO out of the wide anti-Milošević [[Democratic Opposition of Serbia]] (DOS) coalition that formed in 2000; his candidate in the 24 September 2000 federal presidential elections, Vojislav Mihailović, achieved little success, and the SPO was unsuccessful in the subsequent parliamentary election which the [[Democratic Opposition of Serbia|DOS]] won overwhelmingly. Because of this, Drašković and his party were marginalized over the next three years.{{Citation needed|date=June 2011}} In the fall of 2002, he attempted a comeback as one of eleven candidates in a Serbian presidential election; this election was later declared invalid due to low voter turnout. Despite a polished marketing campaign that saw Drašković change his personal appearance and tone down his fiery rhetoric, he ended up with only 4.5% of the total vote, well behind [[Vojislav Koštunica]] (31.2%) and [[Miroljub Labus]] (27.7%), both of whom moved on to the second-round runoff. His next chance for political redemption came in late 2003. Fully aware of SPO's weak political standing (as well as his own) after more than 3 years in political oblivion, Drašković entered his party into a pre-election coalition with [[New Serbia (political party)|New Serbia]] (NS), thus reuniting with old party colleague [[Velimir Ilić]]. Joining forces for the [[2003 Serbian parliamentary election|2003 parliamentary election]], they achieved limited success, but did manage to get into the coalition that formed the minority government (along with [[Democratic Party of Serbia|DSS]], [[G17 Plus]]), providing it with critical parliamentary seats to keep the far-right radicals ([[Serbian Radical Party|SRS]]) at bay. In the subsequent division of power, Drašković became foreign minister, a position he held until May 2007.<ref name="Bartrop" /> In response to [[2006 Montenegrin independence referendum|Montenegro's vote for independence]], Drašković called for a restoration of [[Line of succession to the former Yugoslav throne|Serbia's monarchy]]: "This is an historic moment for Serbia itself, a beginning which would be based on the historically-proven and victorious pillars of the Serbian state and I am talking about the pillars of a kingdom."<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> In August 2010, Drašković argued in favour of changing the [[Constitution of Serbia|Serbian Constitution of 2006]] to remove references to [[Kosovo]] as a part of [[Serbia]] because according to him "Serbia has no national sovereignty over Kosovo whatsoever. All of Serbia knows that Kosovo is not really a province within Serbia, that it is completely beyond the control of the government and the state of Serbia".<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> ==Personal life== Drašković is married to Danica (née Bošković). The two met in 1968 during [[1968 student demonstrations in Yugoslavia|student protests]].<ref name="NYTimes" /> ==Literary works== {{colbegin}} * ''Me, a philistine'' (1981) * ''Judge'' (1981) * ''Knife'' (1982) * ''Prayer'' (1985) * ''Prayer 2'' (1986) * ''Answers'' (1986) * ''Russian Consul'' (1988) * ''Everywhere Serbia'' (1989) * ''Night of general'' (1994) * ''Reminders'' (2001) * ''Target'' (2007) * ''Dr Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (2012) * ''Far away'' (2013) * ''The memoirs of Jesus'' (2015) * ''Stories about Kosovo'' (2016) * ''Slice of time'' (2016) * ''Who killed Katarina?'' (2017) * ''Aleksandar of Yugoslavia'' (2018) * ''I grob i rob'' (2020) * ''Ožiljci života'' (2022) * ''Monah Hokaj'' (2023) * ''Suđenje'' (2025)<ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} ==See also== *[[March 9th Protest]] *[[Ibar Highway assassination attempt]] ==References== {{Reflist}} ==External links== * [https://web.archive.org/web/20080624052823/http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&akcija=Procitaj&id=1 Party biography] {{in lang|sr}} * [https://archive.today/20120804223424/http://www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html Official biography as Minister of Foreign Affairs] {{Commons category|Vuk Drašković}} {{S-start}} {{s-gov}} {{s-new|rows=2|seat}} {{s-ttl|rows=2|title= [[Deputy Prime Minister of Yugoslavia|Deputy Prime Minister of Serbia and Montenegro]] | years = 1999 &ndash; 1999 |with=[[Zoran Lilić]] |with2=[[Jovan Zebić]] |with3=[[Nikola Šainović]] |with4=[[Danilo Vuksanović]] |with5=[[Vladan Kutlešić]] }} {{s-aft|after=[[Maja Gojković]]}} {{s-aft|after=[[Tomislav Nikolić]]}} {{s-bef|before=[[Goran Svilanović]]}} {{s-ttl|title= [[Ministry of Foreign Affairs (Yugoslavia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia and Montenegro]] | years = 2004 &ndash; 2006 }} {{S-non | reason = Union of Serbia and Montenegro abolished }} {{s-new|minister}} {{s-ttl|title= [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia]] | years = 2006 &ndash; 2007 }} {{s-aft|after=[[Vuk Jeremić]]}} {{s-end}} {{Serbian literature}} {{YU-FA-ministers}} {{Foreign Ministers of Serbia}} {{Cabinet of Vojislav Koštunica I}} {{Yugoslav wars}} {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Draskovic, Vuk}} [[Category:1946 births]] [[Category:Living people]] [[Category:People from Žitište]] [[Category:Eastern Orthodox Christians from Serbia]] [[Category:Candidates for President of Serbia]] [[Category:Serbian democracy activists]] [[Category:Serbian National Renewal politicians]] [[Category:Serbian Renewal Movement politicians]] [[Category:Serbian monarchists]] [[Category:Serbian novelists]] [[Category:University of Belgrade Faculty of Law alumni]] [[Category:Foreign ministers of Serbia]] [[Category:Government ministers of Serbia]] [[Category:Serbian nationalists]] [[Category:Serbian anti-communists]] [[Category:Serbian people of Bosnia and Herzegovina descent]] Sr: {{Инфокутија Политичар | слика = Vuk Drašković (cropped).jpg | ширина_слике = | опис_слике = Вук Драшковић, 2004. године | име = Вук Драшковић | датум_рођења = {{датум рођења|1946|11|29|год=да}} | место_рођења = [[Међа (Житиште)|Међа]] | држава_рођења = [[Народна Република Србија|НР Србија]], [[Федеративна Народна Република Југославија|ФНР Југославија]] | датум_смрти = | место_смрти = | држава_смрти = | пребивалиште = [[Београд]] | држављанство = [[Србија]] | супружник = [[Даница Драшковић]] | отац = Видак Драшковић | мајка = Стоја Драшковић (рођ. Никитовић)<ref>{{cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=FhvYQKm9vpU&t=18m25s |title=ANTOLOGIJSKI TV DUEL: Predsednik SRS Vojislav Šešelj i predsednik SPO Vuk Drašković (1997) |author=<!--Not stated--> |date = 29. 11. 1997. |website=[[YouTube|Youtube]] |publisher=Dokumentarne Emisije Balkan |access-date = 11. 12. 2021 |quote=Око 18. минута}}</ref> | породица = Родољуб, Драган (полубраћа), Радмила, Тања, Љиљана (полусестре)<ref>{{cite book|title= Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic|location= |publisher= Institute for War & Peace Reporting|isbn=978-1-90281-101-7|pages=14|last1= Borden|first1= Anthony|date= 2000}}</ref> | народност = [[Срби]]н | вероисповест = [[Српска православна црква|православац]] | партија = [[Српски покрет обнове]]<br />[[Српска народна обнова]] (1990)<br />[[Савез комуниста Југославије]] | професија = [[Политика|политичар]] и [[писац|књижевник]] | функција_1 = [[Министарство спољних послова Републике Србије|Министар спољних послова Републике Србије]] | претходник_1 = -<small>(позиција успостављена, наставак мандата из претходне државе)</small> | наследник_1 = [[Вук Јеремић]] | председник_1 = [[Борис Тадић]] | председник_владе_1 = [[Војислав Коштуница]] | почетак_функције_1 = [[5. јун]] [[2006]] | крај_функције_1 = [[15. мај]] [[2007]]. | функција_2 = [[Списак министара иностраних послова Југославије|Министар спољних послова Србије и Црне Горе]] | претходник_2 = [[Горан Свилановић]] | наследник_2 = - <small>(државна заједница је прекинута)</small> | председник_2 = [[Светозар Маровић]] | председник_владе_2 = [[Светозар Маровић]] | почетак_функције_2 = [[3. март]] [[2004]] | крај_функције_2 = [[5. јун]] [[2006]]. | функција_3 = Потпредседник Савезне владе [[Савезна Република Југославија|Југославије]] за спољне послове | претходник_3 = | наследник_3 = | председник_3 = [[Слободан Милошевић]] | председник_владе_3 = [[Момир Булатовић]] | почетак_функције_3 = [[18. јануар]] [[1999]] | крај_функције_3 = [[28. април]] [[1999]]. | потпис = Vuk Drašković signature.png }} '''Вук Драшковић''' ([[Међа (Житиште)|Међа]], [[29. новембар]] [[1946]]) [[Срби|српски]] је [[правник]], [[новинар]], [[књижевност|књижевник]], [[политика|политичар]] и председник [[Српски покрет обнове|Српског покрета обнове]]. Био је потпредседник [[Савезна влада Савезне Републике Југославије|Владе]] [[Савезна Република Југославија|СР Југославије]] (1999), министар иностраних послова [[Србија и Црна Гора|Државне заједнице Србије и Црне Горе]] (2004—2006) и [[Србија|Републике Србије]] (2006—2007),<ref>{{Cite book|url=https://books.google.rs/books?id=-KWxDwAAQBAJ&pg=PA395&lpg=PA395&dq=zivadin+jovanovic+ministar+inostranih+poslova&source=bl&ots=6YH-ZAUpfl&sig=ACfU3U1bcZMfqyTBahW4NabIGQ7RVs0euA&hl=sr&sa=X&ved=2ahUKEwj6uen674iFAxWJ7LsIHWA5AbA4HhDoAXoECAIQAw#v=onepage&q=zivadin%20jovanovic%20ministar%20inostranih%20poslova&f=false|title=Два века модерне српске дипломатије: Bicentenary of Modern Serbian Diplomacy|last=Попов|first=Чедомир|last2=Живојиновић|first2=Драгољуб|last3=Марковић|first3=Слободан|last4=Јеремић|first4=Вук|date=2013|publisher=Balkanološki institut SANU|isbn=978-86-7179-079-6|language=sr}}</ref> као и републички посланик у [[Народна скупштина Републике Србије|Народној скупштини Републике Србије]] у неколико мандата (1990—2003). == Биографија == === Порекло и породица === Рођен је [[29. новембар|29. новембра]] [[1946]]. године у [[банат]]ском селу [[Међа (Житиште)|Међа]], у породици досељеника из [[Херцеговина|Херцеговине]]. Његов чукундеда Вук Драшковић је био припадник Горњоневесињског одреда у време [[Невесињска пушка|Херцеговачког устанка]] и погинуо је на [[Лесков дуб|Љесковом дубу]] [[1876]]. године.<ref>"Споменица о Херцеговачком устанку 1875. године", Београд 1928.</ref> Отац Видак је био [[Комунизам|комуниста]] и [[Народноослободилачка војска Југославије|партизански]] борац за време [[Други светски рат|Другог светског рата]]. Шест месеци након његовог рођења, преминула му је мајка Стоја, па га је однеговала баба. Породица се убрзо вратила у [[Херцеговина|Херцеговину]], где је Драшковић одрастао. Живели су у [[Сливља|Сливљима]], да би се касније настанили у [[Херцеговина|херцеговачкој]] [[Грачаница (Гацко)|Грачаници]]. Отац Видак се по други пут оженио и добио још петоро деце, синове [[Родољуб Драшковић|Родољуба]] и Драгана, као и кћерке Радмилу, Тању и Љиљану. === Образовање и студентски дани === Основну школу завршио је у [[Фојница (Гацко)|Фојници]], а затим гимназију у [[Гацко|Гацку]]. Најпре је требало да у [[Сарајево|Сарајеву]] студира [[Медицина|медицину]], али он одлучује да оде за [[Београд]] и тамо упише [[Медицина|медицину]]. Међутим, уписује се на [[Правни факултет Универзитета у Београду]]. Овде упознаје колегиницу [[Даница Драшковић|Даницу]], са којом се касније и оженио. На завршној години студија, постао је члан [[Савез комуниста Југославије|Савеза комуниста Југославије]]. Учествовао је у [[Студентске демонстрације у Југославији 1968.|студентским демонстрацијама 1968]]. године, а после говора [[Јосип Броз Тито|Јосипа Броза Тита]] о оправданости студентских захтева, предводио је [[козарачко коло]] на [[Правни факултет Универзитета у Београду|Правном факултету Универзитета у Београду]]. Дипломирао је исте године.<ref>{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ |website=istinomer.rs |access-date=20. 1. 2022}}</ref> === Новинарска каријера === У периоду од [[1969]]. до [[1980]]. године, радио је као новинар у агенцији [[Танјуг]]. Скоро три године је био као дописник из [[Лусака|Лусаке]], главног града [[Замбија|Замбије]]. Повучен је из дописништва након лошег извештавања о [[Родезијски грађански рат|Родезијском грађанском рату]], што је довело до дипломатског скандала.<ref>{{Cite book|title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century|last1=Roszkowski|first1=Wojciech|last2=Kofman|first2=Jan|publisher=Routledge|year=2016|isbn=978-1-31747-593-4|pages=1995–1998}}</ref> Потом је прешао да ради као саветник за штампу [[Савез синдиката Југославије|Савеза синдиката Југославије]], где је био главни уредник синдикалног листа ''Рад,'' од [[1980]]. до [[1985]]. године.<ref>{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ |website=biografija.org |date = 24. 2. 2017 |access-date=21. 1. 2022}}</ref> Једно време је провео као лични секретар и шеф кабинета [[Мика Шпиљак|Мике Шпиљка]]<ref>{{Cite journal|last=Sidran|first=Abdulah|date = 15. 9. 2022.|title=Sarajevo je Miloševićeva apsolutna pobeda|journal=Nedeljnik|volume=557|pages=44}}</ref>, председника Већа [[Савез синдиката Југославије|Савеза синдиката Југославије]] и члана [[Централни комитет Савеза комуниста Југославије|Централног комитета Савеза комуниста Југославије]].<ref>{{Cite journal|date=20. 2. 2000.|title=Ko je ovaj čovek: Vuk Drašković|url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/02/21/srpski/P00022002.shtm|journal=Vreme|access-date=10. 12. 2021|archive-date=22. 03. 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220322135802/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/02/21/srpski/P00022002.shtm|url-status=}}</ref> === Политичка каријера === Након смрти Јосипа Броза, као дисидент делује у оквиру [[Удружење књижевника Србије|Друштва књижевника Србије]] у Француској 7. Истакао се као говорник на књижевним вечерима, ангажованим трибинама, подршком бројним апелима и петицијама које су обележиле то време. Најчитанији је српских писац (истовремено жигосан од стране власти) који више него ико буди и јача српски национални идентитет у народу, који су комунисти својом идеологијом свели на најмању меру. Од почетка вишестраначког политичког живота [[1990]]. године након трансформације Савеза комуниста Југославије у [[Социјалистичка партија Србије|СПС]], постаје водећи политичар, [[Антикомунизам|антикомуниста]] и [[Национализам|националиста]] који се залагао за [[Велика Србија|Велику Србију]] и рехабилитацију [[Четници|Четничког покрета]] заједно са [[Војислав Шешељ|Војиславом Шешељом]]. После неколико суморних година, изолације и страдања, као последица грађанског рата, незапамћене инфлације, репресивне политике режима СПС и [[Југословенска левица|ЈУЛ]], мења политички став и постаје отворени заговорник савезништва са [[Сједињене Америчке Државе|САД]] и државама чланицама [[Европска унија|Европске уније]] и [[НАТО]] пакта. Инсистира, као добро упућен, на ослањање на старе, западне савезнике (силе) као међународне факторе и гаранте, те постизање уз помоћ њих могућих спољно-политичких циљева српске државе. Истовремено је иступао против тешњег повезивања и ослањања на Русију, образлажући то њеним комунистичким наслеђем које се сачувало, пре свега у војном врху у Кремљу. Говори [[енглески језик|енглески]] и [[руски језик]], и бави се књижевним радом и публицистиком. == Политички ангажман == [[Датотека:SKIDANJE TITA.jpg|мини|Скидање [[Јосип Броз Тито|Титове]] слике у Дому инжењера и техничара у Београду 15. марта 1990. године, С леве стране је Војислав Шешељ, а у средини Вук Драшковић.]] Драшковић је осамдесетих године 20. века био део национално оријентисане интелигенције у Србији. Спадао је међу истакнуте заговорнике вишестраначја, грађанских и верских слобода, обнове српских националних вредности. Године [[1989]]. заједно са [[Мирко Јовић|Мирком Јовићем]] је основао у Старој Пазови политичку странку [[Српска народна обнова|Српску народну обнову]], али због супротстављених ставова та се странка цепа.{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Дана 14. марта 1990. отцепљено крило странке чији је Драшковић био председник, уједињује се са [[Српски слободарски покрет|Српским слободарским покретом]] [[Војислав Шешељ|Војислава Шешеља]].{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Са Војиславом Шешељем је и у [[Српски сроднички односи#Остало|кумовском]] односу. Од јесени те године разилази се са Шешељом, и свако наставља својим путем. Тада настаје странка '''[[Српски покрет обнове]]''' чији ће председник Вук Драшковић остати лидер до наших дана. === Девети март 1991. === Српски покрет обнове као странка била је у опозицији режиму [[Слободан Милошевић|Слободана Милошевића]].{{sfn|Fischer|2007|p=459}} У том периоду, Драшковић је два пута хапшен. Први пут после [[демонстрације у Београду 1991.|деветомартовских демонстрација]] [[1991]]. године, када је провео три дана у затвору.{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Други пут је ухапшен са супругом Даницом, јуна [[1993]]. године, када су осуђени на два месеца затвора и када су преживели најсуровију полицијску тортуру. Вук је тада штрајковао глађу и на себе скренуо пажњу европске јавности. Обоје су ослобођени захваљујући притиску водећих државника и органа међународне заједнице. Између осталих, за слободу Вука Драшковића и његове супруге најодлучније су се заложили амерички председник [[Бил Клинтон]], руски председник [[Борис Јељцин]], француски председник [[Франсоа Митеран]] и његова супруга Данијела, грчки премијер [[Константин Мицотакис]], британски премијер [[Џон Мејџор]] и други.<ref>{{cite web |author= |url=http://www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html |title=Биографија Драшковића на сајту СМИП-а |date= |website= |publisher= |access-date=5. 5. 2013 |archive-date=04. 08. 2012 |archive-url=https://archive.today/20120804223424/www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html |url-status=unfit }}</ref> === Коалиција Заједно === У периоду 1996—1997, заједно са [[Зоран Ђинђић|Зораном Ђинђићем]] и [[Весна Пешић|Весном Пешић]], предводио је '''[[Коалиција Заједно|коалицију Заједно]]''' која је у другом кругу локалних избора освојила апсолутну победу. Међутим, Милошевићев режим то није признао па су настали [[демонстрације у Србији 1996—1997.|тромесечни протести]] по целој Србији. Најзад је, фебруара [[1997]], Милошевић признао победу опозицији. Драшковић је иступио из те коалиције када је градоначелник Београда, Зоран Ђинђић одбио да га подржи за заједничког председничког кандидата опозиције. Јануара 1999. године Српски покрет обнове је, као парламентарна странка, био позван да уђе у коалицију са Социјалистичком партијом Србије. Милошевићев режим је рачунао на Драшковићеве везе са западним политичарима, у ситуацији великих тензија између Србије, са једне стране, и САД и НАТО, са друге. Драшковић прихвата овај позив и добија место потпредседника савезне Владе, задуженог за међународне односе. === Пад Милошевића === У међувремену, Драшковић је [[10. јануар]]а [[2000]]. године је формирао са опозиционим лидерима нову опозициону коалицију против Милошевића која је названа ''[[Демократска опозиција Србије]]'' - '''ДОС'''. У лето 2000, Драшковић у име странке одлучује иступити из коалиције и [[Српски покрет обнове|СПО]] самостално наступа на превременим изборима за председника [[Савезна Република Југославија|СРЈ]], које је Милошевић расписао за [[24. септембар]] те године. Драшковићев кандидат [[Војислав Михаиловић]] осваја мали број гласова, а [[Војислав Коштуница]] (кандидат ДОС-а) побеђује Милошевића који најпре није хтео да призна пораз. Почињу [[свргавање Слободана Милошевића|демонстрације]] широм Србије, који су завршени [[5. октобар|5. октобра]] када је ДОС најпре насилним упадом у Савезну скупштину, али и координираном сарадњом са незадовољним деловима војске и полиције преузео власт и избегао крвопролиће. Драшковић је подржавао протесте и поздравио смену власти. На ванредним изборима за [[Народна скупштина Републике Србије|Скупштину Србије]], [[23. децембар|23. децембра]] 2000, Драшковићев СПО није успео да пређе изборни цензус од 5% и постаје ванпарламентарна странка. === У власти === Три године касније, децембра [[2003]]. године (на следећим ванредним скупштинским изборима) СПО улази у коалицију са странком [[Нова Србија (политичка странка)|Нова Србија]] [[Велимир Илић|Велимира Илића]] и осваја 22 посланичка места (7,76% гласова). Остало је забележено да по свим истраживањима у време предизборне кампање овој коалицији није предвиђан улазак у парламент. Две недеље пре избора [[Свети архијерејски синод Српске православне цркве|Синод српске православне Цркве]] се огласио саопштењем да је за [[монархија|монархију]]. Политички аналитичари су пре и после изборних резултата ово саопштење протумачили као позив Цркве да се гласа за ову коалицију. Нема забележених случајева да је свештенство агитовало за ову коалицију. Драшковић заузима положај у новој [[Влада Републике Србије|Влади Србије]] под вођством [[Војислав Коштуница|Војислава Коштунице]], већ у априлу [[2004]]. године бива постављен за министра спољних послова [[Србија и Црна Гора|Државне Заједнице Србија и Црна Гора]]. Након престанка постојања [[Србија и Црна Гора|Државне Заједнице]] [[2006]]. године, Драшковић остаје на истој дужности на нивоу Србије. На тој функцији остаје до избора нове Владе у мају [[2007]]. године. Пред ванредне парламентарне изборе који су одржани [[11. мај]]а [[2008]]. године, Драшковић и његов СПО приступили су коалицији '''''[[За европску Србију]]''''', коју сачињавају још и [[Демократска странка (Србија)|Демократска странка]] ([[Борис Тадић]]), [[Г17 плус|Г17+]] ([[Млађан Динкић]]), и [[Лига социјалдемократа Војводине]] ([[Ненад Чанак]]). Листа је на [[парламентарни избори у Србији 2008.|овим изборима]] освојила 38,42% гласова (1.590.200 гласова, 102 мандата) и која је почетком јула 2008. формирала коалициону [[Влада Мирка Цветковића|Владу]] са коалицијом [[Социјалистичка партија Србије|СПС]]-[[Партија уједињених пензионера, пољопривредника и пролетера Србије — Солидарност и правда|ПУПС]]-[[Јединствена Србија|ЈС]]. СПО је добио 4 посланичка мандата и место министра дијаспоре (министар Срђан Срећковић) == Неуспели атентати == === Атентат на Ибарској магистрали === Дана [[3. октобар|3. октобра]] [[1999]]. године, на [[Атентат на Ибарској магистрали|Ибарској магистрали]] организован је атентат на Драшковића, и том приликом погинула су четири његова блиска сарадника. === Атентат у Будви === Следећи покушај атентата догодио се [[15. јун]]а [[2000]]. године у [[Будва|Будви]], када је сам Драшковић остао жив - лакше повређен од ватреног оружја. Он се иначе склонио у Црну Гору, у своју кућу у Будви, јер му је у Србији претила опасност, на коју су му пријатељи указивали. == Политички ставови == {{bez_izvora-deo}} Вук Драшковић је током 1990-их остао упамћен као "господар тргова"; и истакнути говорник. Док још није дошло до првих ратних сукоба, као лидер тада највеће опозиционе странке режиму Слободана Милошевића, тежио је ка очувању - конфедерацији тадашње Југославије. Залагао се за Југославију сматрајући је за најбоље решење, имајући у виду да је то једина држава у којој су живели сви Срби. За време Милошевићевог режима у Србији. био је на супротним позицијама: десничар, традиционалиста и националиста<ref>Вук Драшковић: "Којекуде Србијо", Београд 1989.</ref> Као монархиста, залагао се за стварање Србије као уставне монархије са српском војском, која би штитила српски народ и српске границе. Током демонстрација 9. марта 1991. године нашао се на челу протеста са ставом: ''Книн се брани у Београду, а не у Хрватској''.<ref>"Српска реч", Београд 1991.</ref> Био је поштовалац генерала Драже Михаиловића и Равногорског покрета<ref>Вук Драшковић: "Ноћ ђенерала", Београд 1994.</ref>, тражећи да дође до историјског измирења између Срба партизана и Срба Равногораца (четника), без обзира на крупне идеолошке и друге разлике. Инсистирао је тада да Србија раскине споне са комунистичком прошлошћу и демонтира тајне службе, које су биле одговорне за бројне злочине и политичке ликвидације. И сам је због својих иступа био више пута њихова мета<ref>Вук Драшковић: "Мета", Београд 2007.</ref> над којом су пробали све: "од прислушкивања до ућуткивања" (убиства). Када је минула деценија грађанског рата и распада СФР Југославије, осуђивао је ратне злочине који су компромитовали славни српски ратнички идеал, достигнут у Великом рату. А након пада Милошевићевог режима 5. октобра 2000. године, политички нагиње ка десном "центру" усмеравајући се на грађанско друштво и евроинтеграције. * У једнопартијском периоду државе био је заговорник комунистичких погледа на свет * Заговорник је затим поновног увођења парламентарне [[монархија|монархије]] у Србији * Заговорник је концепта Велике Србије и националног препорода, од деведесетих * Залагао се увек за "Европску Србију" односно Србију као чланицу ЕУ, грађанску, демократски уређену, правну државу * Залагао се за отварање тајних досијеа УДБЕ (тајне службе) и њену деполитизацију * Залагао се за формирање српске војске и њено укључење у НАТО војни пакт или „Партнерству за мир“ * Заговорник је признања "фактичког стања" на Косову, од стране Србије и поштовања резолуције 1244. донете од стране Уједињених нација * Понудио је концепт решења косметског питања: ''Више од аутономије, мање од независности''. * Заговорник је историјске истине о злочинима почињеним над Србима, од стране Хрвата и Муслимана током Другог светског рата * Заговорник је тезе о доминантно српској одговорности за страдања Муслимана у последњем, грађанском рату * Инсистирао је на кантонизацији [[Босна и Херцеговина|Босне и Херцеговине]], још од 1990. године * Залагао се за Мировни план "З-4" у Хрватској, који је гарантовао опстанак Српске Крајине * Заговарао је приближавање и ослањање на [[Сједињене Америчке Државе|САД]], [[Европска унија|Европску унију]] * Године [[1996]]. се изјаснио за испуњавање свих обавеза СРЈ и Србије према Трибуналу у Хагу == Дела == Новинарство је напустио [[1980]]. године и посветио се књижевности. Његови први романи били су југословенски и балкански бестселери; забрањивани и оспоравани. Неки од њих преведени су на енглески, француски, руски, грчки, румунски, чешки и још многе језике.<ref>{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.laguna.rs/a1001_autor_vuk_draskovic_laguna.html |website=laguna.rs |access-date=20. 1. 2022}}</ref> * ''Ја, малограђанин'' (1981) * ''Судија'' (1981) * ''Нож'' (1982), [[Нож (филм из 1999)|екранизован]] [[1999]]. године * ''Молитва'' (1985) * ''Молитва 2'' (1986) * ''Одговори'' (1986) * ''[[Руски конзул (роман)|Руски конзул]]'' (1988), [[Руски конзул (филм)|екранизован 2024.]] и као [[Руски конзул (мини-серија)|серија]] * ''Коекуде Србијо'' (1989) * ''Ноћ ђенерала'' (1994) * ''Подсећања'' (2001) * ''Мета'' (2007), аутобиографска књига о догађајима у периоду 1990−2000. * ''Доктор Арон'' (2009)<ref>{{cite web|author= |url=http://www.mondo.rs/s155132/Zabava/Kultura/Vuk_Draskovic_se_vratio_knjizevnosti_VIDEO.html | title=Vuk Drašković se vratio književnosti (VIDEO) {{!}} Mondo |date= |website= |publisher= |access-date=28. 3. 2013}}</ref> * ''Подсећања'', књига говора, интервјуа и писама (2011) * ''Via Romana'' (2012)<ref>{{cite web|author= |url=http://www.novosti.rs/vesti/kultura.71.html:398507-Predstavljen-Draskovicev-roman-quotVia-Romanaquot |title=Predstavljen novi Draškovićev roman |date= |website= |publisher= |access-date=5. 5. 2013}}</ref> * ''Тамо далеко'' (2013) * ''Исусови мемоари'' (2015)<ref>{{cite book |last1=Drašković |first1=Vuk |title=Isusovi memoari: roman koji nastavlja tamo gde je stao kultni roman nož! |date=2015 |publisher=Laguna |location=Beograd |isbn=978-86-521-1772-7}}</ref> * ''Приче о Косову'' (2016) - коаутор, прича ''Чај бабе Кристине'' * ''Исечци времена'' (2016) * ''Ко је убио Катарину'' (2017) * ''[[Александар од Југославије (роман)|Александар од Југославије]]'' (2018), екранизован 2021. као [[Александар од Југославије (филм)|играни филм]] и [[Александар од Југославије (ТВ серија)|телевизијска серија]] * ''И гроб и роб'' (2020) * ''Ожиљци живота'' (2022)<ref>{{Cite web|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1683031/Vuk-Draskovic-intervju-za-Mondo.html|title=NISAM JA IZDAO VAS, IZDALI STE VI MENE! Ispovest Vuka Draškovića: Krajina i Kosovo? O tome naš narod ništa ne zna!|website=Mondo Portal|language=sr|access-date=2022-09-02}}</ref> * ''Монах Хокај'' (2023)<ref>{{Cite web|url=http://www.laguna.rs/n5987_knjiga_monah_hokaj_laguna.html|title=Monah Hokaj - Vuk Drašković {{!}} Laguna|website=www.laguna.rs|language=sr|access-date=2024-03-21}}</ref> * ''Суђење'' (2025)<ref>{{Cite web|url=https://delfi.rs/knjige/229951-sudjenje-knjiga-delfi-knjizare.html|title=Početna {{!}} Delfi knjižare {{!}} Sve dobre knjige na jednom mestu|website=delfi.rs|access-date=2025-05-29}}</ref> == Види још == * [[Списак министара иностраних послова Југославије]] * [[Списак министара иностраних послова Србије]] * [[Српски покрет обнове]] * [[Српска гарда]] == Референце == {{референце|30em}} == Литература == * {{Cite book|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|url=https://books.google.com/books?id=ih_Is_q4Rz8C&pg=PA101|year=1999|publisher=C. Hurst & Co. Publishers|isbn=978-1-85065-341-7}} * {{Cite book|last=Fischer|first=Bernd Jürgen|title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe|url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459|year=2007|publisher=Purdue University Press|isbn=978-1-55753-455-2|pages=459–}} * {{Cite book|last1=Hockenos |first1=Paul |authorlink1=Paul Hockenos |title=Homeland Calling: Exile Patriotism & the Balkan Wars|url=https://books.google.com/books?id=e4pAs4JYSAMC&pg=PA119|year=2003|publisher=Cornell University Press|isbn=978-0-8014-4158-5|pages=119–}} == Спољашње везе == * [http://www.ibiblioteka.net/ Dela — knjige i zvučne knjige Vuka Draškovića u elektronskom obliku — iBiblioteka] {{Wayback|url=http://www.ibiblioteka.net/ |date=20170710075102 }} * [http://www.politika.rs/scc/clanak/115556/Jedni-su-ludi-bez-pameti-drugi-su-ludi-od-pameti Једни су луди без памети, други су луди од памети („Политика“, 13. децембар 2009)] {{s-start}} {{s-off}} {{succession box|title=Потпредседник Савезне владе Југославије за спољне послове|before=|after=|years= 1999}} {{succession box|title=Министар иностраних послова [[Србија и Црна Гораа|СЦГ]]|before=[[Горан Свилановић]]|after=Расформирање СЦГ|years=2004–2006}} {{succession box|title=Министар иностраних пословаа Србије|before=Функција успостављена|after=[[Вук Јеремић]]|years=2006–2007}} {{end box}} {{Министри спољних послова Србије}} {{Коштуничина Влада1}} {{Распад СФР Југославије}} {{Српска књижевност}} {{Подножје|Биографија|Књижевност|Сукоби на територији СФРЈ|Србија}} {{СОРТИРАЊЕ:Драшковић, Вук}} [[Категорија:Вук Драшковић]] [[Категорија:Рођени 1946.]] [[Категорија:Житиштани]] [[Категорија:Гачани]] [[Категорија:Српски правници]] [[Категорија:Српски политичари]] [[Категорија:Српски књижевници]] [[Категорија:Српски новинари]] [[Категорија:Министри иностраних послова Србије]] [[Категорија:Југословенски политичари]] [[Категорија:Југословенски књижевници]] [[Категорија:Комунисти Србије]] [[Категорија:Српски покрет обнове]] [[Категорија:Чланови Српског покрета обнове]] [[Категорија:Чланови Удружења књижевника Србије]] [[Категорија:Студенти Правног факултета Универзитета у Београду]] Sh: {{Infobox officeholder |honorific-prefix = |name = Vuk Drašković |honorific-suffix = |image = Vuk Drašković.jpg |office = zamijenika [[premijer Jugoslavije|premijera SR Jugoslavije]] |term_start = 18. januar 1999 |term_end = 28. april 1999 |primeminister=[[Momir Bulatović]] |office2 = [[Ministarstvo spoljnih poslova Srbije|Ministar spoljnih poslova Srbije i Crne Gore]] |term_start2 = 3. mart 2004 |term_end2 = 15. maj 2007 |predecessor2=[[Goran Svilanović]] |successor2=[[Vuk Jeremić]] (kao ministar spoljnih poslova Srbije) |president2=[[Svetozar Marović]] |primeminister2=[[Vojislav Koštunica]] |birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} |birth_place = [[Međa (Žitište)|Međa]], [[Žitište]], [[NR Srbija]], [[FNRJ]] |death_date = |death_place = |nationality = [[Srbi]]n |spouse = Danica Drašković |party = [[Srpski pokret obnove]] |relations = |children = |alma_mater = [[Diplomirani pravnik|dipl. iur.]] [[Pravni fakultet Univerziteta u Beogradu|Pravnog fakulteta u Beogradu]] |occupation = |profession = pisac, političar |religion = [[Srpska pravoslavna crkva]] }} '''Vuk Drašković''' (29. novembar 1946) je [[Srbija|srpski]] pisac i političar, poznat po izuzetnoj burnoj i kontroverznoj karijeri. Rodio se u porodici [[Hercegovina|hercegovačkih]] [[Srbi|Srba]] [[kolonizacija Vojvodine|doseljenih]] u Vojvodinu posle Drugog svetskog rata. Za vreme studija prava u Beogradu je postao član [[Savez komunista Jugoslavije|Saveza komunista Jugoslavije]] i saradnik hrvatskog komunističkog čelnika [[Mika Špiljak|Mike Špiljka]] kome je pisao govore. Posle je našao posao u novinskoj agenciji [[TANJUG]]. Od režima se počeo distancirati kada je počeo pisati romane koji opisuju [[Zločini nad Srbima u Drugom svetskom ratu|stradanja Srba u Drugom svetskom ratu]] na prostoru [[NDH]], a za koje je autor optužio njihove [[Hrvati|hrvatske]] i [[Bošnjaci|bošnjačke]] komšije. Ta su dela doživela uspeh među srpskom publiku, ali je zbog njih Drašković optužen da potkopava [[bratstvo i jedinstvo]] te dobio reputaciju srpskog nacionalista. Tu je reputaciju Drašković potvrdio kada se krajem 1980-ih stekao reputaciju jednog od najistaknutijih srpskih [[antikomunizam|antikomunista]] i [[monarhizam|monarhista]], te počeo otvoreno zalagati za [[Velika Srbija|Veliku Srbiju]] te postao bliski saradnik i kum [[Vojislav Šešelj|Vojislava Šešelja]]. Njihova saradnja je, međutim, ubrzo prestala, te je Drašković osnovao stranku [[Srpski pokret obnove]], koja je na prvim [[Parlamentarni izbori u Srbiji 2000|višestranačkim izborima u Srbiji]] postala vodeća stranka opozicije prema tadašnjem vlastodršcu [[Slobodan Milošević|Slobodanu Miloševiću]]. U martu 1991. je Drašković vodio [[Demonstracije 9. marta 1991.|velike demonstracije]] s ciljem rušenja Miloševićevog režima, koje je zaustavila intervencija [[JNA]]. U sledećih nekoliko meseci, kada je [[Raspad SFRJ|ustavna kriza u SFRJ]] eskalirala u [[Jugoslavenski ratovi|oružani sukob]], Drašković je od pristaša svoje stranke organizovao [[paravojna formacija|paravojnu formaciju]] zvanu [[Srpska garda]], koja se [[Rat u Hrvatskoj|borila u Hrvatskoj]], ali prestala delovati 1992. Posle izbijanja [[Rat u BiH|rata u Bosni i Hercegovini]] je Drašković postao jednim od najvećih kritičara Miloševićeve [[Srbija u jugoslovenskim ratovima|politke sukoba sa drugim bivšim jugoslovenskim republikama]], zalažući se za kompromis sa "separatističkim" republikama. Godine 1996. je Drašković zajedno sa svojom strankom sudelovao u Zajedno, koaliciji srpskih opozicijskih stranaka koja je odnela pobedu na lokalnim izborima, a potom i [[Demonstracije u Srbiji 1996 - 1997|demonstracijama]] koje su prisilile Miloševića da prvi put prizna izborni poraz. Nakon toga, partneri odlučuju da bojkotuju izbore i napuštaju koaliciju Zajedno, pa SPO na narednim izborima nastupa samostalno i ne uspeva da zbaci Miloševićev režim. U predvečerje rata na Kosovu ulazi u nacionalnu vladu kako bi pokušao da spreči [[Operacija Saveznička sila|NATO-vo bombardovanje SRJ]], međutim kako nije uspeo, a sve vreme se javno bunio protiv Miloševića, ubrzo je smenjen. Nekoliko meseci kasnije je Miloševićeva policijska jedinica [[JSO]] na Draškovića pokušala izvesti [[Atentat na Ibarskoj magistrali|atentat]] koji je Drašković preživeo, a u kome je stradalo nekoliko njegovih bliskih saradnika. Iako su mu ti događaji, slično kao i ranija premlaćivanja i zlostavljanja od strane Miloševićeve tajne policije, donele status [[mučenik]]a kod dela srpske javnosti, 2000. godine se smatrao marginalizovanom i "potrošenom" ličnošću, a čemu je doprinela odluka da se ne pridruži [[Demokratska opozicija Srbije|Demokratskoj opoziciji Srbije]] na izborima koji će [[Buldožer revolucija|konačno srušiti Miloševića]]. Njegova stranka je izgubila [[Narodna skupština Republike Srbije|parlamentarni]] status, a vratila ga je tek 2003. godine kada je uspela preći [[izborni cenzus]] u koaliciji sa [[Nova Srbija|Novom Srbijom]], te sudelovala u koaliciji premijera [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunice]]. Drašković je od 2003. do 2007. bio ministar spoljnih poslova. Godine 2008. je sa svojom strankom bio na listi [[Boris Tadić|Tadićeve]] koalicije [[Za evropsku Srbiju]]. U leto 2010. je postao prvi vodeći srpski političar nakon [[Čedomir Jovanović|Čedomira Jovanovića]] koji se založio da Srbija [[Međunarodna reakcija na proglašenje nezavisnosti Kosova|prizna nezavisnost Kosova]], obrazloživši da je to jedini način da se stekne naklonost [[zapadni svet|Zapada]], i time obezbedi članstvo u [[Evropska Unija|Evropskoj Uniji]]. Te je stavove njegov dotadašnji partner Tadić kritikovao. Pred [[Parlamentarni izbori u Srbiji|izbore 2012]]. godine Drašković je sa svojom strankom ušao u koaliciju sa Jovanovićevim [[Liberalno demokratska partija (Srbija)|LDP]]-om, poznat kao [[Koalicija Preokret]]. == Bibliografija == Novinarstvo je napustio 1980. godine i posvetio se književnosti. Njegovi romani bili su jugoslovenski i balkanski bestseleri. Neki od njih prevedeni su na engleski, francuski, ruski, grčki, rumunski i češki jezik. * ''Ja, malograđanin'' (1981) * ''Sudija'' (1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (1985) * ''Molitva 2'' (1986) * ''Odgovori'' (1986) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekuda Srbijo'' (1989) * ''Noć đenerala'' (1994) * ''Podsećanja'' (2001) * ''Meta'' (2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (2012) * ''Tamo daleko'' (2013) * ''Isusovi memoari'' (2015) * ''Priče o Kosovu'' (2016) * ''Isečci vremena'' (2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (2018) * ''Ožiljci života'' (2022) * ''Monah Hokaj'' (2023) * ''Suđenje'' (2025) == Izvori == {{Reflist}} == Vanjske veze == * [http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&akcija=Procitaj&id=1 Party biography] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080624052823/http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&akcija=Procitaj&id=1 |date=2008-06-24 }} * [https://archive.today/20120804223424/www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html Official biography as a Minister of Foreign Affairs] {{S-start}} {{s-gov}} {{Succession box | before = [[Goran Svilanović]] | title = ministar spoljnih poslova | years = 2004 &ndash; 2007 | after = [[Vuk Jeremić]] }} {{s-end}} {{Lifetime|1946||Drašković, Vuk}} {{Commonscat|Vuk Drašković}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Srpski pisci]] [[Kategorija:Srpski političari]] gu7ujciluqtzybiv9spmn5xc1u8noub 6676923 6676830 2026-05-17T09:07:37Z Stebunik 55592 /* Demonstracije 9. marca */ 6676923 wikitext text/x-wiki == 1sl Vuk Drašković multi 13.v.2026 == == 5sl Vuk Drašković članek 16.v.2026 == {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)}} | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1980 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]]. Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 23 knjig. === Mladost in kariera === Drašković se je rodil v majhni vasi [[Međa, Žitište|Međa]] v [[Banat]]u v družini priseljencev iz Hercegovine, ki so se naselili v hiše po vojni v uničevalna taborišča pregnanih Nemcev [[Donauschwaben]]. Star je bil tri mesece, ko mu je umrla mati Stoja Nikitović.[1] <ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova - Rodoljuba in Dragana; ter tri hčere - Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.[1] <ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je celotna družina vrnila v Hercegovino, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].[1] <ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je razmišljal o študiju medicine v Sarajevu; vendar je bilo mesto zanj preveč "tesno in utesnjeno", zato je namesto tega odšel študirat pravo v Beograd. Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, med pravoslavno [[Božič|božično]] zabavo dne 7. januarja 1984 v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[oporečništvo|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.[2] <ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.[2][3] <ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član Socialistične mladinske organizacije in se kasneje pridružil Zvezi komunistov Jugoslavije.[4] <ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Med letoma 1969 in 1978 se je ukvarjal z novinarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.[4] <ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).[4] <ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka. Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom.[4] <ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, saj je ponovno vzbudila narodnostno sovraštvo, ki ga je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“. <ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.[5] <ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.[6] <ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisaatelj pojasnjuje s svojo zgodbo odhoda v Trst, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem Hamdijem«, ki se je medtem ponesrečil.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta „kriva vera“ ni nastala šele devetdesetih: Noć generala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].[4]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|Drašković s [[Vojislav Šešelj|Šešelj]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz beograjskega „Središča inženirjev in električarjev“ ([[1990]])]] Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.[7] <ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z [[Albanci]].[8] <ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).[7] <ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).[7][9] <ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."[10] <ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".[11] <ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].[12] <ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah se je pa je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref><ref name=":0"/> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb |200px|right|V protivojnih [[demonstracija |demonstracijah ]] je sodelovalo do 200.000 ljudi ]] Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[demonstracija|demonstracije]] ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev ter ranjenih.[13] <ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Po nagovoru študentom, zbranim na Terazijah, se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike vladajoče vlade. stranka. Aktivisti SPS so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj posreduje, kar je on tudi sprejel<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Demonstracije so se končale, potem ko je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike.[14] <ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".[16][17] <ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja večinoma nenasilja in pomirljivosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Čeprav je bil Drašković nacionalist, je je kot književnik ter razgledan izobraženec imel tudi prozahodne in protivojne poglede ter je predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“[15] <ref name="Bartrop" /> Njegov načrt je bil hitro preoblikovati največji in najbolj poseljen del Jugoslavije (tj. Srbijo) po zahodnih standardih, tako da bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim interesom in privedla do mirne rešitve. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih četnikov) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.[15]<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. Vztrajal je, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati.<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci, kot sta [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh polvojaških tolp povsem ločil.[15] <ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar je podpiral tudi nacionalistični program, ki se je po ciljih le nekoliko razlikoval od Miloševićevih, in on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotujočih si tokov. Zategadelj so ljudje govorili, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.[18] <ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990. sredi in konec leta 1991, zlasti novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.[19] <ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V začetku leta 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.[2] <ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.[20] <ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.[15] <ref name="Bartrop" /> Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so jih njegovi nekdanji sopotniki vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.[21] <ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil.[22] <ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === Draškovića so poskušali umoriti vsaj dvakrat: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri poskusu umorili štiri njegove tesne sodelavce,[23] <ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> in 15. junija 2000 v Budvi, kamor se je umaknil po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.[24] <ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločin, kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi šest let (2003-2009) in je bilo obsojenih več udeležencev. Vrhovno sodišče je koncec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |deadurl=yes }}</ref> in 21. decembra 2009. razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Verjetnih nalogodajalcev pa sojenje ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, so bili tako politični umori in atentati pripravljani in naročani z vrha takratne oblasti. [25] <ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000, Vojislav Mihailović, ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih marginalizirana. [potreben citat] Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot Vojislav Koštunica (31,2 %) in Miroljub Labus (27,7 %), ki sta se oba uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za politično odrešitev se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedal šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno koalicijo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko zadržala skrajno desničarske radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, ki ga je opravljal do maja 2007.[15] <ref name="Bartrop" />V odgovor na črnogorski glas za neodvisnost je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«[27]<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovom. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.[28]<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli, sta se pozneje spet pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.[2] === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' („Jaz, malomeščan“ 1981) * ''Sudija'' („Sodnik“ 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' („Molitev“ 1985) * ''Molitva 2'' („Molitev 2“ 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' („Srbija, kamorkoli“ 1989) * ''Sve moje izdaje'' („Vse moje objave“ 1992) * ''Noć đenerala'' („Noč generala“ 1994) * ''Podsećanja'' („Spominjanja“ 2001) * ''Meta'' („Tarča“ 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' („Rimska cesta“ 2012) * ''Tamo daleko'' („Tja daleč“ 2013) * ''Isusovi memoari'' („Jezusovi spomini“ 2015) * ''Priče o Kosovu'' („Zgodbe o Kosovem 2016) * ''Izsečci vremena'' („Rezine časa“ 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' („Kdo je ubil Katarino?“ 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' („Aleksander Jugoslovanski“ 2018) * ''I grob i rob'' („In grob in suženj“ 2020) * ''Ožiljci života'' („Brazgotine življenja“ 2022) * ''Monah Hokaj'' („Menih Hokaj“ 2023) * ''Suđenje'' („Sojenje“ 2025)<ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} === Navedek === {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski časnikarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)}} | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} En: {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković in 2010 | office1 = [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia]] | term_start1 = 5 June 2006 | term_end1 = 16 May 2007 | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = Position established | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Ministry of Foreign Affairs (Yugoslavia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia and Montenegro]] | term_start2 = 3 March 2004 | term_end2 = 5 June 2006 | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = Position abolished | office3 = [[Deputy Prime Minister of Yugoslavia]] | term_start3 = 18 January 1999 | term_end3 = 28 April 1999 | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa (Žitište)|Međa]], [[People's Republic of Serbia|PR Serbia]], [[Federal People's Republic of Yugoslavia|Yugoslavia]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = {{ubl|[[League of Communists of Yugoslavia|SKJ]] (until 1982)|[[Serbian National Renewal|SNO]] (1990)|[[Serbian Renewal Movement|SPO]] (1990–present)}} | relations = | children = | alma_mater = [[Bachelor of Laws|LLB]] of [[University of Belgrade Faculty of Law|Univ. of Belgrade Fac. of Law]] | occupation = Politician | profession = Writer }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr-Cyrl|Вук Драшковић}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; born 29 November 1946) is a Serbian writer and politician. He graduated from the [[University of Belgrade Faculty of Law]] in 1968. From 1969 to 1980, he worked as a journalist in the Yugoslav news agency [[Tanjug]]. He was a member of the [[League of Communists of Yugoslavia]] and worked as the chief of staff of the Yugoslav President [[Mika Špiljak]]. He is the co-founder and former leader of the [[Serbian Renewal Movement]], serving as president from 1990 to 2024. He also served as the [[Kosovo War|war-time]] Deputy Prime Minister of the [[Federal Republic of Yugoslavia]] in 1999 during the rule of [[Slobodan Milošević]] and the [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs]] of both [[Serbia and Montenegro]] and [[Serbia]] from 2004 to 2007. Drašković is also a prolific writer and has published 23 books. ==Early life and career== Drašković was born in the small village of Medja in the [[Banat]] region to a family of settlers from [[Herzegovina]]. He was three months old when his mother, Stoja Nikitović, died.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref> His father, Vidak, remarried and had two more sons - Rodoljub and Dragan; and three daughters - Radmila, Tanja and Ljiljana with Dara Drašković, meaning that young Vuk grew up with five half-siblings.<ref name="Borden" /> Shortly after Vuk's birth, the entire family went back to [[Herzegovina]] where he finished primary school in the village of [[Slivlje]]. He graduated high school in [[Gacko]].<ref name="Borden" /> At his father's insistence, Drašković considered studying medicine in [[Sarajevo]]; however, the city was too "uptight and cramped" for his liking, so he went to study law in [[Belgrade]] instead. [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|250px|Drašković with his wife, [[Danica Drašković|Danica]], and Soviet-turned-Swiss chess grandmaster [[Viktor Korchnoi]] during an [[Orthodox Christmas]] eve party in January 1984 at Villa Dragoslava, a [[villa]] in the [[Belgrade]] neighbourhood of [[Banovo Brdo]] that often served as meeting point for individuals critical of [[SFR Yugoslavia]]'s system of governance as well as [[communism]] and [[socialism]] in general.]] In 1968, Drašković participated in anti-bureaucratic student revolts in Yugoslavia.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> After [[Josip Broz Tito]] promised reforms, Drašković initiated people to dance the Kozaračko kolo at the Faculty of Law.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković was a member of the Communist Youth Organization and later joined the [[League of Communists of Yugoslavia]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Between 1969–78, he was involved with journalism. He first worked for the state news agency [[Tanjug]] as its African correspondent stationed in [[Lusaka, Zambia]]. He was discharged from his post after publishing misleading information regarding the [[Rhodesian Bush War]], creating a diplomatic incident.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> He then took a job as press adviser to the Yugoslav Union of Trade Unions (''Savez Sindikata Jugoslavije'') and then became editor-in-chief of ''Rad'', a trade union paper.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> During his time as press adviser, Drašković spent some time as the personal secretary to the organisation's president [[Mika Špiljak]]. In 1981, Drašković published his first novel ''Sudije'' (Judges) which described a judge resisting political pressure.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> In 1982, Drašković was expelled from the Communist party after he published his second novel ''Nož'' (Knife).<ref name="NYTimes" /> The novel tells the story of a man who is raised as a Bosnian Muslim who comes to believe that Serbs killed his family, only to later learn that his ethnic heritage is Serbian and that his adoptive family was guilty of murdering his birth-family. The book caused controversy as it reignited divisive ethno-nationalist issues which Tito and the Communist Party tried to suppress.<ref name="NYTimes" /> The party condemned and subsequently banned the book, which was also published in English.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> The book was made into a movie in 1999 entitled ''[[The Dagger (1999 film)|The Dagger]]'' or ''The Knife'' in English.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> His novels ''Molitva 1–2'' (Prayer 1–2, 1985) and ''Ruski konsul'' (Russian consul, 1988) also explored the suffering of Serbs during World War II, while ''Noć generala'' (The General's Nights) published in 1994 dealt with [[Draža Mihailović]]'s last days.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> ==Political career== [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|Drašković with [[Vojislav Šešelj|Šešelj]], in 1990, removing picture of [[Josip Broz Tito]] from Belgrade Center of engineers and electricians.]] In March 1989, Drašković along with [[Mirko Jović]] and [[Vojislav Šešelj]] founded the Sava Association. The group dedicated itself to the protection of the Serbian language and the defense of [[Kosovo and Metohija]].<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> In the late 1980s, Drašković was in agreement with Šešelj's sentiments about deporting Albanians from Kosovo and suggested that "a special fund" was needed "to finance the [[Yugoslav colonisation of Kosovo|repopulation of Kosovo by Serbs]]".<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> However, Jović, Šešelj and Drašković disagreed with each other and their party split into three. The Sava Association became the [[Serbian National Renewal]] Party under the leadership of Jović in January 1990.<ref name="Fischer" /> Drašković founded the [[Serbian Renewal Movement]] (''Srpski Pokret Obnove'', SPO, a democratic nationalist party) in March, and then in February 1991 Šešelj created his [[Serbian Radical Party]].<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> On 26 September 1990, Drašković declared that his armed "volunteers" would be willing to defend [[Republic of Serbian Krajina|Krajina Serbs]], and three days later in an interview with [[Delo (newspaper)|Delo]], Drašković stated: "Serbia must obtain all territories in what is today [[Herzegovina]], [[Bosnia (region)|Bosnia]], [[Slavonia]], [[Dalmatia]], in these parts of Croatia where the Serbs made a majority of the population until 6 April 1941, when the Ustasha genocide against them began...Wherever the Serb blood was shed by the Ustashas knives, wherever there are our graves there are our borders".<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref> He also claimed that most Bosnian Muslims are ''"burdened with Serbian origin"'' and that ''"they run away from themselves because they know that they are Orthodox and Serbs"''.<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> The Serbian Renewal Movement (SPO) participated in the first post-communist democratic elections, held on 9 December 1990, but finished a distant second amidst the total blackout from the pro-Milošević state media.<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Following that failure Drašković kept pressure on Serbian President [[Slobodan Milošević]] via street protests, organizing mass [[9 March 1991 protest|demonstrations in Belgrade on 9 March 1991]]. The police intervened, and clashed with demonstrators with some damage to public buildings resulting in the [[Yugoslav People's Army]] being brought in. Clashes between police and protesters resulted in the deaths of a student and an officer, and injuries to over 200 people.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Demonstrations ended after the government agreed to concessions.<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref> Drašković became a leading opponent of Milošević. His fiery and emotional speeches<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref> earned him the moniker "Czar of the Streets".<ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref> While Drašković was a nationalist, he also held pro-Western and anti-war views.<ref name="Bartrop" /> His plan was to rapidly transform the biggest and most populous part of Yugoslavia (i.e. Serbia) according to Western standards so that eventual international involvement in the Yugoslav crisis would favour Serbian interests and produce a peaceful solution.{{Citation needed|date=May 2018}} His ideological opponents often cite his strong nationalist feelings (including attempting rehabilitation of Serb-nationalist Chetniks) as contradictory to his insistence on peaceful solutions.<ref name="Bartrop" /> Political opponents have claimed Drašković's political engagement at this early stage of his political career was full of inconsistencies and diametrically opposing views and actions. According to Drašković, his stance as pro-Western and peaceful never wavered, from the start of the political crisis in Yugoslavia. He insisted that a Serbian government should promote radical democratic shift, and renew traditional alliances with Western nations (including entry into NATO) as a way of preserving some form of Yugoslav confederation rather than pursuing direct confrontation with the Croats.{{Citation needed|date=May 2018}} His party SPO organized a paramilitary unit called the [[Serbian Guard]], led by former criminals such as [[Đorđe Božović|Đorđe "Giška" Božović]] and Branislav "Beli" Matić. Božović died in Croatia in October 1991. Matić was killed by Milošević's secret police in April 1991. Although Drašković initially claimed that this militia was an incitement to Serbian authorities to form a non-ideological national armed force other than the [[Yugoslav People's Army]], he eventually distanced himself from the paramilitary formation altogether.<ref name="Bartrop" /> According to historian Dubravka Stojanović, while Drašković's anti-war views were sincere, he also supported a nationalist program little different in its goals to those of Milošević, and he and his party were never able to reconcile these opposing currents.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> His anti-war views came to the fore in mid to late 1991, particularly in November of that year when he wrote a passionate condemnation of the bloody siege of [[Vukovar]] in the Serbian daily ''[[Borba (newspaper)|Borba]]''.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> In early 1992, he called on all citizens of Bosnia to reject nationalism. In 1993, he and his wife [[Danica Drašković]] were arrested, beaten and sent to a high-security prison following street riots in Belgrade.<ref name="NYTimes" /> His hunger strike, and international outrage over the situation, pressured the government to release the couple.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> In 1996, SPO formed an opposition alliance ''Zajedno'' ("[[Coalition Together|Together]]") with the [[Democratic Party (Serbia)|Democratic Party]] of [[Zoran Đinđić]] and the [[Civic Alliance of Serbia]] under [[Vesna Pešić]], which achieved major successes in the local elections in November of that year, but later split.<ref name="Bartrop" /> Drašković's SPO participated on its own at the September 1997 election, boycotted by his former partners despite an array of local electronic media outlets being in opposition hands.{{Citation needed|date=May 2018}} In January 1999, SPO, a parliamentary party, was asked to join a coalition with Milošević's [[Socialist Party of Serbia]] as tension with US and NATO increased, in order to use his influence with Western politicians. In early 1999, Drašković became the deputy prime minister of the [[Federal Republic of Yugoslavia]]. He did so in response to Milošević's appeal for national unity in the face of Albanian uprising in Kosovo and a looming confrontation with NATO.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> He was sacked by the Prime Minister [[Momir Bulatović]] on 28 April 1999.<ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> There were two attempts to assassinate Drašković: on 3 October 1999 on the [[Ibarska magistrala assassination|Ibar highway]] when four of his close associates were murdered,<ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> and on 15 June 2000 in [[Budva]].<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> In 2005, [[Milorad Ulemek]] was sentenced to 40 years in prison for the murder of Đinđić and [[Ivan Stambolić]] and for the assassination attempt on Drašković in 2000.<ref>{{cite news |title=Serb gets 40 years in ex-leader's death |url=https://www.nytimes.com/2005/07/18/world/europe/serb-gets-40-years-in-exleaders-death.html |work=The New York Times |date=18 July 2005}}</ref> ===Post-Milošević=== In what he himself later termed "a bad political move", Drašković kept his SPO out of the wide anti-Milošević [[Democratic Opposition of Serbia]] (DOS) coalition that formed in 2000; his candidate in the 24 September 2000 federal presidential elections, Vojislav Mihailović, achieved little success, and the SPO was unsuccessful in the subsequent parliamentary election which the [[Democratic Opposition of Serbia|DOS]] won overwhelmingly. Because of this, Drašković and his party were marginalized over the next three years.{{Citation needed|date=June 2011}} In the fall of 2002, he attempted a comeback as one of eleven candidates in a Serbian presidential election; this election was later declared invalid due to low voter turnout. Despite a polished marketing campaign that saw Drašković change his personal appearance and tone down his fiery rhetoric, he ended up with only 4.5% of the total vote, well behind [[Vojislav Koštunica]] (31.2%) and [[Miroljub Labus]] (27.7%), both of whom moved on to the second-round runoff. His next chance for political redemption came in late 2003. Fully aware of SPO's weak political standing (as well as his own) after more than 3 years in political oblivion, Drašković entered his party into a pre-election coalition with [[New Serbia (political party)|New Serbia]] (NS), thus reuniting with old party colleague [[Velimir Ilić]]. Joining forces for the [[2003 Serbian parliamentary election|2003 parliamentary election]], they achieved limited success, but did manage to get into the coalition that formed the minority government (along with [[Democratic Party of Serbia|DSS]], [[G17 Plus]]), providing it with critical parliamentary seats to keep the far-right radicals ([[Serbian Radical Party|SRS]]) at bay. In the subsequent division of power, Drašković became foreign minister, a position he held until May 2007.<ref name="Bartrop" /> In response to [[2006 Montenegrin independence referendum|Montenegro's vote for independence]], Drašković called for a restoration of [[Line of succession to the former Yugoslav throne|Serbia's monarchy]]: "This is an historic moment for Serbia itself, a beginning which would be based on the historically-proven and victorious pillars of the Serbian state and I am talking about the pillars of a kingdom."<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> In August 2010, Drašković argued in favour of changing the [[Constitution of Serbia|Serbian Constitution of 2006]] to remove references to [[Kosovo]] as a part of [[Serbia]] because according to him "Serbia has no national sovereignty over Kosovo whatsoever. All of Serbia knows that Kosovo is not really a province within Serbia, that it is completely beyond the control of the government and the state of Serbia".<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> ==Personal life== Drašković is married to Danica (née Bošković). The two met in 1968 during [[1968 student demonstrations in Yugoslavia|student protests]].<ref name="NYTimes" /> ==Literary works== {{colbegin}} * ''Me, a philistine'' (1981) * ''Judge'' (1981) * ''Knife'' (1982) * ''Prayer'' (1985) * ''Prayer 2'' (1986) * ''Answers'' (1986) * ''Russian Consul'' (1988) * ''Everywhere Serbia'' (1989) * ''Night of general'' (1994) * ''Reminders'' (2001) * ''Target'' (2007) * ''Dr Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (2012) * ''Far away'' (2013) * ''The memoirs of Jesus'' (2015) * ''Stories about Kosovo'' (2016) * ''Slice of time'' (2016) * ''Who killed Katarina?'' (2017) * ''Aleksandar of Yugoslavia'' (2018) * ''I grob i rob'' (2020) * ''Ožiljci života'' (2022) * ''Monah Hokaj'' (2023) * ''Suđenje'' (2025)<ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} ==See also== *[[March 9th Protest]] *[[Ibar Highway assassination attempt]] ==References== {{Reflist}} ==External links== * [https://web.archive.org/web/20080624052823/http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&akcija=Procitaj&id=1 Party biography] {{in lang|sr}} * [https://archive.today/20120804223424/http://www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html Official biography as Minister of Foreign Affairs] {{Commons category|Vuk Drašković}} {{S-start}} {{s-gov}} {{s-new|rows=2|seat}} {{s-ttl|rows=2|title= [[Deputy Prime Minister of Yugoslavia|Deputy Prime Minister of Serbia and Montenegro]] | years = 1999 &ndash; 1999 |with=[[Zoran Lilić]] |with2=[[Jovan Zebić]] |with3=[[Nikola Šainović]] |with4=[[Danilo Vuksanović]] |with5=[[Vladan Kutlešić]] }} {{s-aft|after=[[Maja Gojković]]}} {{s-aft|after=[[Tomislav Nikolić]]}} {{s-bef|before=[[Goran Svilanović]]}} {{s-ttl|title= [[Ministry of Foreign Affairs (Yugoslavia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia and Montenegro]] | years = 2004 &ndash; 2006 }} {{S-non | reason = Union of Serbia and Montenegro abolished }} {{s-new|minister}} {{s-ttl|title= [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia]] | years = 2006 &ndash; 2007 }} {{s-aft|after=[[Vuk Jeremić]]}} {{s-end}} {{Serbian literature}} {{YU-FA-ministers}} {{Foreign Ministers of Serbia}} {{Cabinet of Vojislav Koštunica I}} {{Yugoslav wars}} {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Draskovic, Vuk}} [[Category:1946 births]] [[Category:Living people]] [[Category:People from Žitište]] [[Category:Eastern Orthodox Christians from Serbia]] [[Category:Candidates for President of Serbia]] [[Category:Serbian democracy activists]] [[Category:Serbian National Renewal politicians]] [[Category:Serbian Renewal Movement politicians]] [[Category:Serbian monarchists]] [[Category:Serbian novelists]] [[Category:University of Belgrade Faculty of Law alumni]] [[Category:Foreign ministers of Serbia]] [[Category:Government ministers of Serbia]] [[Category:Serbian nationalists]] [[Category:Serbian anti-communists]] [[Category:Serbian people of Bosnia and Herzegovina descent]] Sr: {{Инфокутија Политичар | слика = Vuk Drašković (cropped).jpg | ширина_слике = | опис_слике = Вук Драшковић, 2004. године | име = Вук Драшковић | датум_рођења = {{датум рођења|1946|11|29|год=да}} | место_рођења = [[Међа (Житиште)|Међа]] | држава_рођења = [[Народна Република Србија|НР Србија]], [[Федеративна Народна Република Југославија|ФНР Југославија]] | датум_смрти = | место_смрти = | држава_смрти = | пребивалиште = [[Београд]] | држављанство = [[Србија]] | супружник = [[Даница Драшковић]] | отац = Видак Драшковић | мајка = Стоја Драшковић (рођ. Никитовић)<ref>{{cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=FhvYQKm9vpU&t=18m25s |title=ANTOLOGIJSKI TV DUEL: Predsednik SRS Vojislav Šešelj i predsednik SPO Vuk Drašković (1997) |author=<!--Not stated--> |date = 29. 11. 1997. |website=[[YouTube|Youtube]] |publisher=Dokumentarne Emisije Balkan |access-date = 11. 12. 2021 |quote=Око 18. минута}}</ref> | породица = Родољуб, Драган (полубраћа), Радмила, Тања, Љиљана (полусестре)<ref>{{cite book|title= Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic|location= |publisher= Institute for War & Peace Reporting|isbn=978-1-90281-101-7|pages=14|last1= Borden|first1= Anthony|date= 2000}}</ref> | народност = [[Срби]]н | вероисповест = [[Српска православна црква|православац]] | партија = [[Српски покрет обнове]]<br />[[Српска народна обнова]] (1990)<br />[[Савез комуниста Југославије]] | професија = [[Политика|политичар]] и [[писац|књижевник]] | функција_1 = [[Министарство спољних послова Републике Србије|Министар спољних послова Републике Србије]] | претходник_1 = -<small>(позиција успостављена, наставак мандата из претходне државе)</small> | наследник_1 = [[Вук Јеремић]] | председник_1 = [[Борис Тадић]] | председник_владе_1 = [[Војислав Коштуница]] | почетак_функције_1 = [[5. јун]] [[2006]] | крај_функције_1 = [[15. мај]] [[2007]]. | функција_2 = [[Списак министара иностраних послова Југославије|Министар спољних послова Србије и Црне Горе]] | претходник_2 = [[Горан Свилановић]] | наследник_2 = - <small>(државна заједница је прекинута)</small> | председник_2 = [[Светозар Маровић]] | председник_владе_2 = [[Светозар Маровић]] | почетак_функције_2 = [[3. март]] [[2004]] | крај_функције_2 = [[5. јун]] [[2006]]. | функција_3 = Потпредседник Савезне владе [[Савезна Република Југославија|Југославије]] за спољне послове | претходник_3 = | наследник_3 = | председник_3 = [[Слободан Милошевић]] | председник_владе_3 = [[Момир Булатовић]] | почетак_функције_3 = [[18. јануар]] [[1999]] | крај_функције_3 = [[28. април]] [[1999]]. | потпис = Vuk Drašković signature.png }} '''Вук Драшковић''' ([[Међа (Житиште)|Међа]], [[29. новембар]] [[1946]]) [[Срби|српски]] је [[правник]], [[новинар]], [[књижевност|књижевник]], [[политика|политичар]] и председник [[Српски покрет обнове|Српског покрета обнове]]. Био је потпредседник [[Савезна влада Савезне Републике Југославије|Владе]] [[Савезна Република Југославија|СР Југославије]] (1999), министар иностраних послова [[Србија и Црна Гора|Државне заједнице Србије и Црне Горе]] (2004—2006) и [[Србија|Републике Србије]] (2006—2007),<ref>{{Cite book|url=https://books.google.rs/books?id=-KWxDwAAQBAJ&pg=PA395&lpg=PA395&dq=zivadin+jovanovic+ministar+inostranih+poslova&source=bl&ots=6YH-ZAUpfl&sig=ACfU3U1bcZMfqyTBahW4NabIGQ7RVs0euA&hl=sr&sa=X&ved=2ahUKEwj6uen674iFAxWJ7LsIHWA5AbA4HhDoAXoECAIQAw#v=onepage&q=zivadin%20jovanovic%20ministar%20inostranih%20poslova&f=false|title=Два века модерне српске дипломатије: Bicentenary of Modern Serbian Diplomacy|last=Попов|first=Чедомир|last2=Живојиновић|first2=Драгољуб|last3=Марковић|first3=Слободан|last4=Јеремић|first4=Вук|date=2013|publisher=Balkanološki institut SANU|isbn=978-86-7179-079-6|language=sr}}</ref> као и републички посланик у [[Народна скупштина Републике Србије|Народној скупштини Републике Србије]] у неколико мандата (1990—2003). == Биографија == === Порекло и породица === Рођен је [[29. новембар|29. новембра]] [[1946]]. године у [[банат]]ском селу [[Међа (Житиште)|Међа]], у породици досељеника из [[Херцеговина|Херцеговине]]. Његов чукундеда Вук Драшковић је био припадник Горњоневесињског одреда у време [[Невесињска пушка|Херцеговачког устанка]] и погинуо је на [[Лесков дуб|Љесковом дубу]] [[1876]]. године.<ref>"Споменица о Херцеговачком устанку 1875. године", Београд 1928.</ref> Отац Видак је био [[Комунизам|комуниста]] и [[Народноослободилачка војска Југославије|партизански]] борац за време [[Други светски рат|Другог светског рата]]. Шест месеци након његовог рођења, преминула му је мајка Стоја, па га је однеговала баба. Породица се убрзо вратила у [[Херцеговина|Херцеговину]], где је Драшковић одрастао. Живели су у [[Сливља|Сливљима]], да би се касније настанили у [[Херцеговина|херцеговачкој]] [[Грачаница (Гацко)|Грачаници]]. Отац Видак се по други пут оженио и добио још петоро деце, синове [[Родољуб Драшковић|Родољуба]] и Драгана, као и кћерке Радмилу, Тању и Љиљану. === Образовање и студентски дани === Основну школу завршио је у [[Фојница (Гацко)|Фојници]], а затим гимназију у [[Гацко|Гацку]]. Најпре је требало да у [[Сарајево|Сарајеву]] студира [[Медицина|медицину]], али он одлучује да оде за [[Београд]] и тамо упише [[Медицина|медицину]]. Међутим, уписује се на [[Правни факултет Универзитета у Београду]]. Овде упознаје колегиницу [[Даница Драшковић|Даницу]], са којом се касније и оженио. На завршној години студија, постао је члан [[Савез комуниста Југославије|Савеза комуниста Југославије]]. Учествовао је у [[Студентске демонстрације у Југославији 1968.|студентским демонстрацијама 1968]]. године, а после говора [[Јосип Броз Тито|Јосипа Броза Тита]] о оправданости студентских захтева, предводио је [[козарачко коло]] на [[Правни факултет Универзитета у Београду|Правном факултету Универзитета у Београду]]. Дипломирао је исте године.<ref>{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ |website=istinomer.rs |access-date=20. 1. 2022}}</ref> === Новинарска каријера === У периоду од [[1969]]. до [[1980]]. године, радио је као новинар у агенцији [[Танјуг]]. Скоро три године је био као дописник из [[Лусака|Лусаке]], главног града [[Замбија|Замбије]]. Повучен је из дописништва након лошег извештавања о [[Родезијски грађански рат|Родезијском грађанском рату]], што је довело до дипломатског скандала.<ref>{{Cite book|title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century|last1=Roszkowski|first1=Wojciech|last2=Kofman|first2=Jan|publisher=Routledge|year=2016|isbn=978-1-31747-593-4|pages=1995–1998}}</ref> Потом је прешао да ради као саветник за штампу [[Савез синдиката Југославије|Савеза синдиката Југославије]], где је био главни уредник синдикалног листа ''Рад,'' од [[1980]]. до [[1985]]. године.<ref>{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ |website=biografija.org |date = 24. 2. 2017 |access-date=21. 1. 2022}}</ref> Једно време је провео као лични секретар и шеф кабинета [[Мика Шпиљак|Мике Шпиљка]]<ref>{{Cite journal|last=Sidran|first=Abdulah|date = 15. 9. 2022.|title=Sarajevo je Miloševićeva apsolutna pobeda|journal=Nedeljnik|volume=557|pages=44}}</ref>, председника Већа [[Савез синдиката Југославије|Савеза синдиката Југославије]] и члана [[Централни комитет Савеза комуниста Југославије|Централног комитета Савеза комуниста Југославије]].<ref>{{Cite journal|date=20. 2. 2000.|title=Ko je ovaj čovek: Vuk Drašković|url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/02/21/srpski/P00022002.shtm|journal=Vreme|access-date=10. 12. 2021|archive-date=22. 03. 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220322135802/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/02/21/srpski/P00022002.shtm|url-status=}}</ref> === Политичка каријера === Након смрти Јосипа Броза, као дисидент делује у оквиру [[Удружење књижевника Србије|Друштва књижевника Србије]] у Француској 7. Истакао се као говорник на књижевним вечерима, ангажованим трибинама, подршком бројним апелима и петицијама које су обележиле то време. Најчитанији је српских писац (истовремено жигосан од стране власти) који више него ико буди и јача српски национални идентитет у народу, који су комунисти својом идеологијом свели на најмању меру. Од почетка вишестраначког политичког живота [[1990]]. године након трансформације Савеза комуниста Југославије у [[Социјалистичка партија Србије|СПС]], постаје водећи политичар, [[Антикомунизам|антикомуниста]] и [[Национализам|националиста]] који се залагао за [[Велика Србија|Велику Србију]] и рехабилитацију [[Четници|Четничког покрета]] заједно са [[Војислав Шешељ|Војиславом Шешељом]]. После неколико суморних година, изолације и страдања, као последица грађанског рата, незапамћене инфлације, репресивне политике режима СПС и [[Југословенска левица|ЈУЛ]], мења политички став и постаје отворени заговорник савезништва са [[Сједињене Америчке Државе|САД]] и државама чланицама [[Европска унија|Европске уније]] и [[НАТО]] пакта. Инсистира, као добро упућен, на ослањање на старе, западне савезнике (силе) као међународне факторе и гаранте, те постизање уз помоћ њих могућих спољно-политичких циљева српске државе. Истовремено је иступао против тешњег повезивања и ослањања на Русију, образлажући то њеним комунистичким наслеђем које се сачувало, пре свега у војном врху у Кремљу. Говори [[енглески језик|енглески]] и [[руски језик]], и бави се књижевним радом и публицистиком. == Политички ангажман == [[Датотека:SKIDANJE TITA.jpg|мини|Скидање [[Јосип Броз Тито|Титове]] слике у Дому инжењера и техничара у Београду 15. марта 1990. године, С леве стране је Војислав Шешељ, а у средини Вук Драшковић.]] Драшковић је осамдесетих године 20. века био део национално оријентисане интелигенције у Србији. Спадао је међу истакнуте заговорнике вишестраначја, грађанских и верских слобода, обнове српских националних вредности. Године [[1989]]. заједно са [[Мирко Јовић|Мирком Јовићем]] је основао у Старој Пазови политичку странку [[Српска народна обнова|Српску народну обнову]], али због супротстављених ставова та се странка цепа.{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Дана 14. марта 1990. отцепљено крило странке чији је Драшковић био председник, уједињује се са [[Српски слободарски покрет|Српским слободарским покретом]] [[Војислав Шешељ|Војислава Шешеља]].{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Са Војиславом Шешељем је и у [[Српски сроднички односи#Остало|кумовском]] односу. Од јесени те године разилази се са Шешељом, и свако наставља својим путем. Тада настаје странка '''[[Српски покрет обнове]]''' чији ће председник Вук Драшковић остати лидер до наших дана. === Девети март 1991. === Српски покрет обнове као странка била је у опозицији режиму [[Слободан Милошевић|Слободана Милошевића]].{{sfn|Fischer|2007|p=459}} У том периоду, Драшковић је два пута хапшен. Први пут после [[демонстрације у Београду 1991.|деветомартовских демонстрација]] [[1991]]. године, када је провео три дана у затвору.{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Други пут је ухапшен са супругом Даницом, јуна [[1993]]. године, када су осуђени на два месеца затвора и када су преживели најсуровију полицијску тортуру. Вук је тада штрајковао глађу и на себе скренуо пажњу европске јавности. Обоје су ослобођени захваљујући притиску водећих државника и органа међународне заједнице. Између осталих, за слободу Вука Драшковића и његове супруге најодлучније су се заложили амерички председник [[Бил Клинтон]], руски председник [[Борис Јељцин]], француски председник [[Франсоа Митеран]] и његова супруга Данијела, грчки премијер [[Константин Мицотакис]], британски премијер [[Џон Мејџор]] и други.<ref>{{cite web |author= |url=http://www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html |title=Биографија Драшковића на сајту СМИП-а |date= |website= |publisher= |access-date=5. 5. 2013 |archive-date=04. 08. 2012 |archive-url=https://archive.today/20120804223424/www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html |url-status=unfit }}</ref> === Коалиција Заједно === У периоду 1996—1997, заједно са [[Зоран Ђинђић|Зораном Ђинђићем]] и [[Весна Пешић|Весном Пешић]], предводио је '''[[Коалиција Заједно|коалицију Заједно]]''' која је у другом кругу локалних избора освојила апсолутну победу. Међутим, Милошевићев режим то није признао па су настали [[демонстрације у Србији 1996—1997.|тромесечни протести]] по целој Србији. Најзад је, фебруара [[1997]], Милошевић признао победу опозицији. Драшковић је иступио из те коалиције када је градоначелник Београда, Зоран Ђинђић одбио да га подржи за заједничког председничког кандидата опозиције. Јануара 1999. године Српски покрет обнове је, као парламентарна странка, био позван да уђе у коалицију са Социјалистичком партијом Србије. Милошевићев режим је рачунао на Драшковићеве везе са западним политичарима, у ситуацији великих тензија између Србије, са једне стране, и САД и НАТО, са друге. Драшковић прихвата овај позив и добија место потпредседника савезне Владе, задуженог за међународне односе. === Пад Милошевића === У међувремену, Драшковић је [[10. јануар]]а [[2000]]. године је формирао са опозиционим лидерима нову опозициону коалицију против Милошевића која је названа ''[[Демократска опозиција Србије]]'' - '''ДОС'''. У лето 2000, Драшковић у име странке одлучује иступити из коалиције и [[Српски покрет обнове|СПО]] самостално наступа на превременим изборима за председника [[Савезна Република Југославија|СРЈ]], које је Милошевић расписао за [[24. септембар]] те године. Драшковићев кандидат [[Војислав Михаиловић]] осваја мали број гласова, а [[Војислав Коштуница]] (кандидат ДОС-а) побеђује Милошевића који најпре није хтео да призна пораз. Почињу [[свргавање Слободана Милошевића|демонстрације]] широм Србије, који су завршени [[5. октобар|5. октобра]] када је ДОС најпре насилним упадом у Савезну скупштину, али и координираном сарадњом са незадовољним деловима војске и полиције преузео власт и избегао крвопролиће. Драшковић је подржавао протесте и поздравио смену власти. На ванредним изборима за [[Народна скупштина Републике Србије|Скупштину Србије]], [[23. децембар|23. децембра]] 2000, Драшковићев СПО није успео да пређе изборни цензус од 5% и постаје ванпарламентарна странка. === У власти === Три године касније, децембра [[2003]]. године (на следећим ванредним скупштинским изборима) СПО улази у коалицију са странком [[Нова Србија (политичка странка)|Нова Србија]] [[Велимир Илић|Велимира Илића]] и осваја 22 посланичка места (7,76% гласова). Остало је забележено да по свим истраживањима у време предизборне кампање овој коалицији није предвиђан улазак у парламент. Две недеље пре избора [[Свети архијерејски синод Српске православне цркве|Синод српске православне Цркве]] се огласио саопштењем да је за [[монархија|монархију]]. Политички аналитичари су пре и после изборних резултата ово саопштење протумачили као позив Цркве да се гласа за ову коалицију. Нема забележених случајева да је свештенство агитовало за ову коалицију. Драшковић заузима положај у новој [[Влада Републике Србије|Влади Србије]] под вођством [[Војислав Коштуница|Војислава Коштунице]], већ у априлу [[2004]]. године бива постављен за министра спољних послова [[Србија и Црна Гора|Државне Заједнице Србија и Црна Гора]]. Након престанка постојања [[Србија и Црна Гора|Државне Заједнице]] [[2006]]. године, Драшковић остаје на истој дужности на нивоу Србије. На тој функцији остаје до избора нове Владе у мају [[2007]]. године. Пред ванредне парламентарне изборе који су одржани [[11. мај]]а [[2008]]. године, Драшковић и његов СПО приступили су коалицији '''''[[За европску Србију]]''''', коју сачињавају још и [[Демократска странка (Србија)|Демократска странка]] ([[Борис Тадић]]), [[Г17 плус|Г17+]] ([[Млађан Динкић]]), и [[Лига социјалдемократа Војводине]] ([[Ненад Чанак]]). Листа је на [[парламентарни избори у Србији 2008.|овим изборима]] освојила 38,42% гласова (1.590.200 гласова, 102 мандата) и која је почетком јула 2008. формирала коалициону [[Влада Мирка Цветковића|Владу]] са коалицијом [[Социјалистичка партија Србије|СПС]]-[[Партија уједињених пензионера, пољопривредника и пролетера Србије — Солидарност и правда|ПУПС]]-[[Јединствена Србија|ЈС]]. СПО је добио 4 посланичка мандата и место министра дијаспоре (министар Срђан Срећковић) == Неуспели атентати == === Атентат на Ибарској магистрали === Дана [[3. октобар|3. октобра]] [[1999]]. године, на [[Атентат на Ибарској магистрали|Ибарској магистрали]] организован је атентат на Драшковића, и том приликом погинула су четири његова блиска сарадника. === Атентат у Будви === Следећи покушај атентата догодио се [[15. јун]]а [[2000]]. године у [[Будва|Будви]], када је сам Драшковић остао жив - лакше повређен од ватреног оружја. Он се иначе склонио у Црну Гору, у своју кућу у Будви, јер му је у Србији претила опасност, на коју су му пријатељи указивали. == Политички ставови == {{bez_izvora-deo}} Вук Драшковић је током 1990-их остао упамћен као "господар тргова"; и истакнути говорник. Док још није дошло до првих ратних сукоба, као лидер тада највеће опозиционе странке режиму Слободана Милошевића, тежио је ка очувању - конфедерацији тадашње Југославије. Залагао се за Југославију сматрајући је за најбоље решење, имајући у виду да је то једина држава у којој су живели сви Срби. За време Милошевићевог режима у Србији. био је на супротним позицијама: десничар, традиционалиста и националиста<ref>Вук Драшковић: "Којекуде Србијо", Београд 1989.</ref> Као монархиста, залагао се за стварање Србије као уставне монархије са српском војском, која би штитила српски народ и српске границе. Током демонстрација 9. марта 1991. године нашао се на челу протеста са ставом: ''Книн се брани у Београду, а не у Хрватској''.<ref>"Српска реч", Београд 1991.</ref> Био је поштовалац генерала Драже Михаиловића и Равногорског покрета<ref>Вук Драшковић: "Ноћ ђенерала", Београд 1994.</ref>, тражећи да дође до историјског измирења између Срба партизана и Срба Равногораца (четника), без обзира на крупне идеолошке и друге разлике. Инсистирао је тада да Србија раскине споне са комунистичком прошлошћу и демонтира тајне службе, које су биле одговорне за бројне злочине и политичке ликвидације. И сам је због својих иступа био више пута њихова мета<ref>Вук Драшковић: "Мета", Београд 2007.</ref> над којом су пробали све: "од прислушкивања до ућуткивања" (убиства). Када је минула деценија грађанског рата и распада СФР Југославије, осуђивао је ратне злочине који су компромитовали славни српски ратнички идеал, достигнут у Великом рату. А након пада Милошевићевог режима 5. октобра 2000. године, политички нагиње ка десном "центру" усмеравајући се на грађанско друштво и евроинтеграције. * У једнопартијском периоду државе био је заговорник комунистичких погледа на свет * Заговорник је затим поновног увођења парламентарне [[монархија|монархије]] у Србији * Заговорник је концепта Велике Србије и националног препорода, од деведесетих * Залагао се увек за "Европску Србију" односно Србију као чланицу ЕУ, грађанску, демократски уређену, правну државу * Залагао се за отварање тајних досијеа УДБЕ (тајне службе) и њену деполитизацију * Залагао се за формирање српске војске и њено укључење у НАТО војни пакт или „Партнерству за мир“ * Заговорник је признања "фактичког стања" на Косову, од стране Србије и поштовања резолуције 1244. донете од стране Уједињених нација * Понудио је концепт решења косметског питања: ''Више од аутономије, мање од независности''. * Заговорник је историјске истине о злочинима почињеним над Србима, од стране Хрвата и Муслимана током Другог светског рата * Заговорник је тезе о доминантно српској одговорности за страдања Муслимана у последњем, грађанском рату * Инсистирао је на кантонизацији [[Босна и Херцеговина|Босне и Херцеговине]], још од 1990. године * Залагао се за Мировни план "З-4" у Хрватској, који је гарантовао опстанак Српске Крајине * Заговарао је приближавање и ослањање на [[Сједињене Америчке Државе|САД]], [[Европска унија|Европску унију]] * Године [[1996]]. се изјаснио за испуњавање свих обавеза СРЈ и Србије према Трибуналу у Хагу == Дела == Новинарство је напустио [[1980]]. године и посветио се књижевности. Његови први романи били су југословенски и балкански бестселери; забрањивани и оспоравани. Неки од њих преведени су на енглески, француски, руски, грчки, румунски, чешки и још многе језике.<ref>{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.laguna.rs/a1001_autor_vuk_draskovic_laguna.html |website=laguna.rs |access-date=20. 1. 2022}}</ref> * ''Ја, малограђанин'' (1981) * ''Судија'' (1981) * ''Нож'' (1982), [[Нож (филм из 1999)|екранизован]] [[1999]]. године * ''Молитва'' (1985) * ''Молитва 2'' (1986) * ''Одговори'' (1986) * ''[[Руски конзул (роман)|Руски конзул]]'' (1988), [[Руски конзул (филм)|екранизован 2024.]] и као [[Руски конзул (мини-серија)|серија]] * ''Коекуде Србијо'' (1989) * ''Ноћ ђенерала'' (1994) * ''Подсећања'' (2001) * ''Мета'' (2007), аутобиографска књига о догађајима у периоду 1990−2000. * ''Доктор Арон'' (2009)<ref>{{cite web|author= |url=http://www.mondo.rs/s155132/Zabava/Kultura/Vuk_Draskovic_se_vratio_knjizevnosti_VIDEO.html | title=Vuk Drašković se vratio književnosti (VIDEO) {{!}} Mondo |date= |website= |publisher= |access-date=28. 3. 2013}}</ref> * ''Подсећања'', књига говора, интервјуа и писама (2011) * ''Via Romana'' (2012)<ref>{{cite web|author= |url=http://www.novosti.rs/vesti/kultura.71.html:398507-Predstavljen-Draskovicev-roman-quotVia-Romanaquot |title=Predstavljen novi Draškovićev roman |date= |website= |publisher= |access-date=5. 5. 2013}}</ref> * ''Тамо далеко'' (2013) * ''Исусови мемоари'' (2015)<ref>{{cite book |last1=Drašković |first1=Vuk |title=Isusovi memoari: roman koji nastavlja tamo gde je stao kultni roman nož! |date=2015 |publisher=Laguna |location=Beograd |isbn=978-86-521-1772-7}}</ref> * ''Приче о Косову'' (2016) - коаутор, прича ''Чај бабе Кристине'' * ''Исечци времена'' (2016) * ''Ко је убио Катарину'' (2017) * ''[[Александар од Југославије (роман)|Александар од Југославије]]'' (2018), екранизован 2021. као [[Александар од Југославије (филм)|играни филм]] и [[Александар од Југославије (ТВ серија)|телевизијска серија]] * ''И гроб и роб'' (2020) * ''Ожиљци живота'' (2022)<ref>{{Cite web|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1683031/Vuk-Draskovic-intervju-za-Mondo.html|title=NISAM JA IZDAO VAS, IZDALI STE VI MENE! Ispovest Vuka Draškovića: Krajina i Kosovo? O tome naš narod ništa ne zna!|website=Mondo Portal|language=sr|access-date=2022-09-02}}</ref> * ''Монах Хокај'' (2023)<ref>{{Cite web|url=http://www.laguna.rs/n5987_knjiga_monah_hokaj_laguna.html|title=Monah Hokaj - Vuk Drašković {{!}} Laguna|website=www.laguna.rs|language=sr|access-date=2024-03-21}}</ref> * ''Суђење'' (2025)<ref>{{Cite web|url=https://delfi.rs/knjige/229951-sudjenje-knjiga-delfi-knjizare.html|title=Početna {{!}} Delfi knjižare {{!}} Sve dobre knjige na jednom mestu|website=delfi.rs|access-date=2025-05-29}}</ref> == Види још == * [[Списак министара иностраних послова Југославије]] * [[Списак министара иностраних послова Србије]] * [[Српски покрет обнове]] * [[Српска гарда]] == Референце == {{референце|30em}} == Литература == * {{Cite book|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|url=https://books.google.com/books?id=ih_Is_q4Rz8C&pg=PA101|year=1999|publisher=C. Hurst & Co. Publishers|isbn=978-1-85065-341-7}} * {{Cite book|last=Fischer|first=Bernd Jürgen|title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe|url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459|year=2007|publisher=Purdue University Press|isbn=978-1-55753-455-2|pages=459–}} * {{Cite book|last1=Hockenos |first1=Paul |authorlink1=Paul Hockenos |title=Homeland Calling: Exile Patriotism & the Balkan Wars|url=https://books.google.com/books?id=e4pAs4JYSAMC&pg=PA119|year=2003|publisher=Cornell University Press|isbn=978-0-8014-4158-5|pages=119–}} == Спољашње везе == * [http://www.ibiblioteka.net/ Dela — knjige i zvučne knjige Vuka Draškovića u elektronskom obliku — iBiblioteka] {{Wayback|url=http://www.ibiblioteka.net/ |date=20170710075102 }} * [http://www.politika.rs/scc/clanak/115556/Jedni-su-ludi-bez-pameti-drugi-su-ludi-od-pameti Једни су луди без памети, други су луди од памети („Политика“, 13. децембар 2009)] {{s-start}} {{s-off}} {{succession box|title=Потпредседник Савезне владе Југославије за спољне послове|before=|after=|years= 1999}} {{succession box|title=Министар иностраних послова [[Србија и Црна Гораа|СЦГ]]|before=[[Горан Свилановић]]|after=Расформирање СЦГ|years=2004–2006}} {{succession box|title=Министар иностраних пословаа Србије|before=Функција успостављена|after=[[Вук Јеремић]]|years=2006–2007}} {{end box}} {{Министри спољних послова Србије}} {{Коштуничина Влада1}} {{Распад СФР Југославије}} {{Српска књижевност}} {{Подножје|Биографија|Књижевност|Сукоби на територији СФРЈ|Србија}} {{СОРТИРАЊЕ:Драшковић, Вук}} [[Категорија:Вук Драшковић]] [[Категорија:Рођени 1946.]] [[Категорија:Житиштани]] [[Категорија:Гачани]] [[Категорија:Српски правници]] [[Категорија:Српски политичари]] [[Категорија:Српски књижевници]] [[Категорија:Српски новинари]] [[Категорија:Министри иностраних послова Србије]] [[Категорија:Југословенски политичари]] [[Категорија:Југословенски књижевници]] [[Категорија:Комунисти Србије]] [[Категорија:Српски покрет обнове]] [[Категорија:Чланови Српског покрета обнове]] [[Категорија:Чланови Удружења књижевника Србије]] [[Категорија:Студенти Правног факултета Универзитета у Београду]] Sh: {{Infobox officeholder |honorific-prefix = |name = Vuk Drašković |honorific-suffix = |image = Vuk Drašković.jpg |office = zamijenika [[premijer Jugoslavije|premijera SR Jugoslavije]] |term_start = 18. januar 1999 |term_end = 28. april 1999 |primeminister=[[Momir Bulatović]] |office2 = [[Ministarstvo spoljnih poslova Srbije|Ministar spoljnih poslova Srbije i Crne Gore]] |term_start2 = 3. mart 2004 |term_end2 = 15. maj 2007 |predecessor2=[[Goran Svilanović]] |successor2=[[Vuk Jeremić]] (kao ministar spoljnih poslova Srbije) |president2=[[Svetozar Marović]] |primeminister2=[[Vojislav Koštunica]] |birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} |birth_place = [[Međa (Žitište)|Međa]], [[Žitište]], [[NR Srbija]], [[FNRJ]] |death_date = |death_place = |nationality = [[Srbi]]n |spouse = Danica Drašković |party = [[Srpski pokret obnove]] |relations = |children = |alma_mater = [[Diplomirani pravnik|dipl. iur.]] [[Pravni fakultet Univerziteta u Beogradu|Pravnog fakulteta u Beogradu]] |occupation = |profession = pisac, političar |religion = [[Srpska pravoslavna crkva]] }} '''Vuk Drašković''' (29. novembar 1946) je [[Srbija|srpski]] pisac i političar, poznat po izuzetnoj burnoj i kontroverznoj karijeri. Rodio se u porodici [[Hercegovina|hercegovačkih]] [[Srbi|Srba]] [[kolonizacija Vojvodine|doseljenih]] u Vojvodinu posle Drugog svetskog rata. Za vreme studija prava u Beogradu je postao član [[Savez komunista Jugoslavije|Saveza komunista Jugoslavije]] i saradnik hrvatskog komunističkog čelnika [[Mika Špiljak|Mike Špiljka]] kome je pisao govore. Posle je našao posao u novinskoj agenciji [[TANJUG]]. Od režima se počeo distancirati kada je počeo pisati romane koji opisuju [[Zločini nad Srbima u Drugom svetskom ratu|stradanja Srba u Drugom svetskom ratu]] na prostoru [[NDH]], a za koje je autor optužio njihove [[Hrvati|hrvatske]] i [[Bošnjaci|bošnjačke]] komšije. Ta su dela doživela uspeh među srpskom publiku, ali je zbog njih Drašković optužen da potkopava [[bratstvo i jedinstvo]] te dobio reputaciju srpskog nacionalista. Tu je reputaciju Drašković potvrdio kada se krajem 1980-ih stekao reputaciju jednog od najistaknutijih srpskih [[antikomunizam|antikomunista]] i [[monarhizam|monarhista]], te počeo otvoreno zalagati za [[Velika Srbija|Veliku Srbiju]] te postao bliski saradnik i kum [[Vojislav Šešelj|Vojislava Šešelja]]. Njihova saradnja je, međutim, ubrzo prestala, te je Drašković osnovao stranku [[Srpski pokret obnove]], koja je na prvim [[Parlamentarni izbori u Srbiji 2000|višestranačkim izborima u Srbiji]] postala vodeća stranka opozicije prema tadašnjem vlastodršcu [[Slobodan Milošević|Slobodanu Miloševiću]]. U martu 1991. je Drašković vodio [[Demonstracije 9. marta 1991.|velike demonstracije]] s ciljem rušenja Miloševićevog režima, koje je zaustavila intervencija [[JNA]]. U sledećih nekoliko meseci, kada je [[Raspad SFRJ|ustavna kriza u SFRJ]] eskalirala u [[Jugoslavenski ratovi|oružani sukob]], Drašković je od pristaša svoje stranke organizovao [[paravojna formacija|paravojnu formaciju]] zvanu [[Srpska garda]], koja se [[Rat u Hrvatskoj|borila u Hrvatskoj]], ali prestala delovati 1992. Posle izbijanja [[Rat u BiH|rata u Bosni i Hercegovini]] je Drašković postao jednim od najvećih kritičara Miloševićeve [[Srbija u jugoslovenskim ratovima|politke sukoba sa drugim bivšim jugoslovenskim republikama]], zalažući se za kompromis sa "separatističkim" republikama. Godine 1996. je Drašković zajedno sa svojom strankom sudelovao u Zajedno, koaliciji srpskih opozicijskih stranaka koja je odnela pobedu na lokalnim izborima, a potom i [[Demonstracije u Srbiji 1996 - 1997|demonstracijama]] koje su prisilile Miloševića da prvi put prizna izborni poraz. Nakon toga, partneri odlučuju da bojkotuju izbore i napuštaju koaliciju Zajedno, pa SPO na narednim izborima nastupa samostalno i ne uspeva da zbaci Miloševićev režim. U predvečerje rata na Kosovu ulazi u nacionalnu vladu kako bi pokušao da spreči [[Operacija Saveznička sila|NATO-vo bombardovanje SRJ]], međutim kako nije uspeo, a sve vreme se javno bunio protiv Miloševića, ubrzo je smenjen. Nekoliko meseci kasnije je Miloševićeva policijska jedinica [[JSO]] na Draškovića pokušala izvesti [[Atentat na Ibarskoj magistrali|atentat]] koji je Drašković preživeo, a u kome je stradalo nekoliko njegovih bliskih saradnika. Iako su mu ti događaji, slično kao i ranija premlaćivanja i zlostavljanja od strane Miloševićeve tajne policije, donele status [[mučenik]]a kod dela srpske javnosti, 2000. godine se smatrao marginalizovanom i "potrošenom" ličnošću, a čemu je doprinela odluka da se ne pridruži [[Demokratska opozicija Srbije|Demokratskoj opoziciji Srbije]] na izborima koji će [[Buldožer revolucija|konačno srušiti Miloševića]]. Njegova stranka je izgubila [[Narodna skupština Republike Srbije|parlamentarni]] status, a vratila ga je tek 2003. godine kada je uspela preći [[izborni cenzus]] u koaliciji sa [[Nova Srbija|Novom Srbijom]], te sudelovala u koaliciji premijera [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunice]]. Drašković je od 2003. do 2007. bio ministar spoljnih poslova. Godine 2008. je sa svojom strankom bio na listi [[Boris Tadić|Tadićeve]] koalicije [[Za evropsku Srbiju]]. U leto 2010. je postao prvi vodeći srpski političar nakon [[Čedomir Jovanović|Čedomira Jovanovića]] koji se založio da Srbija [[Međunarodna reakcija na proglašenje nezavisnosti Kosova|prizna nezavisnost Kosova]], obrazloživši da je to jedini način da se stekne naklonost [[zapadni svet|Zapada]], i time obezbedi članstvo u [[Evropska Unija|Evropskoj Uniji]]. Te je stavove njegov dotadašnji partner Tadić kritikovao. Pred [[Parlamentarni izbori u Srbiji|izbore 2012]]. godine Drašković je sa svojom strankom ušao u koaliciju sa Jovanovićevim [[Liberalno demokratska partija (Srbija)|LDP]]-om, poznat kao [[Koalicija Preokret]]. == Bibliografija == Novinarstvo je napustio 1980. godine i posvetio se književnosti. Njegovi romani bili su jugoslovenski i balkanski bestseleri. Neki od njih prevedeni su na engleski, francuski, ruski, grčki, rumunski i češki jezik. * ''Ja, malograđanin'' (1981) * ''Sudija'' (1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (1985) * ''Molitva 2'' (1986) * ''Odgovori'' (1986) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekuda Srbijo'' (1989) * ''Noć đenerala'' (1994) * ''Podsećanja'' (2001) * ''Meta'' (2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (2012) * ''Tamo daleko'' (2013) * ''Isusovi memoari'' (2015) * ''Priče o Kosovu'' (2016) * ''Isečci vremena'' (2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (2018) * ''Ožiljci života'' (2022) * ''Monah Hokaj'' (2023) * ''Suđenje'' (2025) == Izvori == {{Reflist}} == Vanjske veze == * [http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&akcija=Procitaj&id=1 Party biography] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080624052823/http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&akcija=Procitaj&id=1 |date=2008-06-24 }} * [https://archive.today/20120804223424/www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html Official biography as a Minister of Foreign Affairs] {{S-start}} {{s-gov}} {{Succession box | before = [[Goran Svilanović]] | title = ministar spoljnih poslova | years = 2004 &ndash; 2007 | after = [[Vuk Jeremić]] }} {{s-end}} {{Lifetime|1946||Drašković, Vuk}} {{Commonscat|Vuk Drašković}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Srpski pisci]] [[Kategorija:Srpski političari]] 2tj07t417tiy8pby7szcqgsanb07oej 6676933 6676923 2026-05-17T09:18:49Z Stebunik 55592 /* Mladost in kariera */ 6676933 wikitext text/x-wiki == 1sl Vuk Drašković multi 13.v.2026 == == 5sl Vuk Drašković članek 16.v.2026 == {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)}} | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1980 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]]. Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 23 knjig. === Mladost in kariera === Drašković se je rodil v obmejni nekdaj nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]] (Pardanj) v [[Banat]]u v družini priseljencev iz Hercegovine, ki so se naselili v hiše po vojni v uničevalna taborišča pregnanih Nemcev [[Donauschwaben]]; nekateri poštenjaki niso hoteli stanovati v ukradenih hišah od Donauschwaben in so se raje odselili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito Hercegovino. Vuk je bil star tri mesece, ko mu je umrla mati Stoja Nikitović.[1]<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova - Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere - Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.[1]<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].[1]<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tesno in utesnjeno", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v Beograd. Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, med pravoslavno [[Božič|božično]] zabavo dne 7. januarja 1984 v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[oporečništvo|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.[2] <ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.[2][3] <ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član Socialistične mladinske organizacije in se kasneje pridružil Zvezi komunistov Jugoslavije.[4] <ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Med letoma 1969 in 1978 se je ukvarjal z novinarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.[4] <ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).[4] <ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka. Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom.[4] <ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, saj je ponovno vzbudila narodnostno sovraštvo, ki ga je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“. <ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.[5] <ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.[6] <ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisaatelj pojasnjuje s svojo zgodbo odhoda v Trst, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem Hamdijem«, ki se je medtem ponesrečil.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta „kriva vera“ ni nastala šele devetdesetih: Noć generala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].[4]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|Drašković s [[Vojislav Šešelj|Šešelj]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz beograjskega „Središča inženirjev in električarjev“ ([[1990]])]] Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.[7] <ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z [[Albanci]].[8] <ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).[7] <ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).[7][9] <ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."[10] <ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".[11] <ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].[12] <ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah se je pa je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref><ref name=":0"/> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb |200px|right|V protivojnih [[demonstracija |demonstracijah ]] je sodelovalo do 200.000 ljudi ]] Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[demonstracija|demonstracije]] ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev ter ranjenih.[13] <ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Po nagovoru študentom, zbranim na Terazijah, se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike vladajoče vlade. stranka. Aktivisti SPS so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj posreduje, kar je on tudi sprejel<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Demonstracije so se končale, potem ko je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike.[14] <ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".[16][17] <ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja večinoma nenasilja in pomirljivosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Čeprav je bil Drašković nacionalist, je je kot književnik ter razgledan izobraženec imel tudi prozahodne in protivojne poglede ter je predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“[15] <ref name="Bartrop" /> Njegov načrt je bil hitro preoblikovati največji in najbolj poseljen del Jugoslavije (tj. Srbijo) po zahodnih standardih, tako da bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim interesom in privedla do mirne rešitve. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih četnikov) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.[15]<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. Vztrajal je, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati.<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci, kot sta [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh polvojaških tolp povsem ločil.[15] <ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar je podpiral tudi nacionalistični program, ki se je po ciljih le nekoliko razlikoval od Miloševićevih, in on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotujočih si tokov. Zategadelj so ljudje govorili, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.[18] <ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990. sredi in konec leta 1991, zlasti novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.[19] <ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V začetku leta 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.[2] <ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.[20] <ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.[15] <ref name="Bartrop" /> Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so jih njegovi nekdanji sopotniki vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.[21] <ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil.[22] <ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === Draškovića so poskušali umoriti vsaj dvakrat: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri poskusu umorili štiri njegove tesne sodelavce,[23] <ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> in 15. junija 2000 v Budvi, kamor se je umaknil po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.[24] <ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločin, kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi šest let (2003-2009) in je bilo obsojenih več udeležencev. Vrhovno sodišče je koncec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |deadurl=yes }}</ref> in 21. decembra 2009. razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Verjetnih nalogodajalcev pa sojenje ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, so bili tako politični umori in atentati pripravljani in naročani z vrha takratne oblasti. [25] <ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000, Vojislav Mihailović, ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih marginalizirana. [potreben citat] Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot Vojislav Koštunica (31,2 %) in Miroljub Labus (27,7 %), ki sta se oba uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za politično odrešitev se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedal šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno koalicijo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko zadržala skrajno desničarske radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, ki ga je opravljal do maja 2007.[15] <ref name="Bartrop" />V odgovor na črnogorski glas za neodvisnost je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«[27]<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovom. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.[28]<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli, sta se pozneje spet pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.[2] === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' („Jaz, malomeščan“ 1981) * ''Sudija'' („Sodnik“ 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' („Molitev“ 1985) * ''Molitva 2'' („Molitev 2“ 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' („Srbija, kamorkoli“ 1989) * ''Sve moje izdaje'' („Vse moje objave“ 1992) * ''Noć đenerala'' („Noč generala“ 1994) * ''Podsećanja'' („Spominjanja“ 2001) * ''Meta'' („Tarča“ 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' („Rimska cesta“ 2012) * ''Tamo daleko'' („Tja daleč“ 2013) * ''Isusovi memoari'' („Jezusovi spomini“ 2015) * ''Priče o Kosovu'' („Zgodbe o Kosovem 2016) * ''Izsečci vremena'' („Rezine časa“ 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' („Kdo je ubil Katarino?“ 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' („Aleksander Jugoslovanski“ 2018) * ''I grob i rob'' („In grob in suženj“ 2020) * ''Ožiljci života'' („Brazgotine življenja“ 2022) * ''Monah Hokaj'' („Menih Hokaj“ 2023) * ''Suđenje'' („Sojenje“ 2025)<ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} === Navedek === {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski časnikarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)}} | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} En: {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković in 2010 | office1 = [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia]] | term_start1 = 5 June 2006 | term_end1 = 16 May 2007 | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = Position established | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Ministry of Foreign Affairs (Yugoslavia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia and Montenegro]] | term_start2 = 3 March 2004 | term_end2 = 5 June 2006 | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = Position abolished | office3 = [[Deputy Prime Minister of Yugoslavia]] | term_start3 = 18 January 1999 | term_end3 = 28 April 1999 | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa (Žitište)|Međa]], [[People's Republic of Serbia|PR Serbia]], [[Federal People's Republic of Yugoslavia|Yugoslavia]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = {{ubl|[[League of Communists of Yugoslavia|SKJ]] (until 1982)|[[Serbian National Renewal|SNO]] (1990)|[[Serbian Renewal Movement|SPO]] (1990–present)}} | relations = | children = | alma_mater = [[Bachelor of Laws|LLB]] of [[University of Belgrade Faculty of Law|Univ. of Belgrade Fac. of Law]] | occupation = Politician | profession = Writer }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr-Cyrl|Вук Драшковић}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; born 29 November 1946) is a Serbian writer and politician. He graduated from the [[University of Belgrade Faculty of Law]] in 1968. From 1969 to 1980, he worked as a journalist in the Yugoslav news agency [[Tanjug]]. He was a member of the [[League of Communists of Yugoslavia]] and worked as the chief of staff of the Yugoslav President [[Mika Špiljak]]. He is the co-founder and former leader of the [[Serbian Renewal Movement]], serving as president from 1990 to 2024. He also served as the [[Kosovo War|war-time]] Deputy Prime Minister of the [[Federal Republic of Yugoslavia]] in 1999 during the rule of [[Slobodan Milošević]] and the [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs]] of both [[Serbia and Montenegro]] and [[Serbia]] from 2004 to 2007. Drašković is also a prolific writer and has published 23 books. ==Early life and career== Drašković was born in the small village of Medja in the [[Banat]] region to a family of settlers from [[Herzegovina]]. He was three months old when his mother, Stoja Nikitović, died.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref> His father, Vidak, remarried and had two more sons - Rodoljub and Dragan; and three daughters - Radmila, Tanja and Ljiljana with Dara Drašković, meaning that young Vuk grew up with five half-siblings.<ref name="Borden" /> Shortly after Vuk's birth, the entire family went back to [[Herzegovina]] where he finished primary school in the village of [[Slivlje]]. He graduated high school in [[Gacko]].<ref name="Borden" /> At his father's insistence, Drašković considered studying medicine in [[Sarajevo]]; however, the city was too "uptight and cramped" for his liking, so he went to study law in [[Belgrade]] instead. [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|250px|Drašković with his wife, [[Danica Drašković|Danica]], and Soviet-turned-Swiss chess grandmaster [[Viktor Korchnoi]] during an [[Orthodox Christmas]] eve party in January 1984 at Villa Dragoslava, a [[villa]] in the [[Belgrade]] neighbourhood of [[Banovo Brdo]] that often served as meeting point for individuals critical of [[SFR Yugoslavia]]'s system of governance as well as [[communism]] and [[socialism]] in general.]] In 1968, Drašković participated in anti-bureaucratic student revolts in Yugoslavia.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> After [[Josip Broz Tito]] promised reforms, Drašković initiated people to dance the Kozaračko kolo at the Faculty of Law.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković was a member of the Communist Youth Organization and later joined the [[League of Communists of Yugoslavia]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Between 1969–78, he was involved with journalism. He first worked for the state news agency [[Tanjug]] as its African correspondent stationed in [[Lusaka, Zambia]]. He was discharged from his post after publishing misleading information regarding the [[Rhodesian Bush War]], creating a diplomatic incident.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> He then took a job as press adviser to the Yugoslav Union of Trade Unions (''Savez Sindikata Jugoslavije'') and then became editor-in-chief of ''Rad'', a trade union paper.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> During his time as press adviser, Drašković spent some time as the personal secretary to the organisation's president [[Mika Špiljak]]. In 1981, Drašković published his first novel ''Sudije'' (Judges) which described a judge resisting political pressure.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> In 1982, Drašković was expelled from the Communist party after he published his second novel ''Nož'' (Knife).<ref name="NYTimes" /> The novel tells the story of a man who is raised as a Bosnian Muslim who comes to believe that Serbs killed his family, only to later learn that his ethnic heritage is Serbian and that his adoptive family was guilty of murdering his birth-family. The book caused controversy as it reignited divisive ethno-nationalist issues which Tito and the Communist Party tried to suppress.<ref name="NYTimes" /> The party condemned and subsequently banned the book, which was also published in English.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> The book was made into a movie in 1999 entitled ''[[The Dagger (1999 film)|The Dagger]]'' or ''The Knife'' in English.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> His novels ''Molitva 1–2'' (Prayer 1–2, 1985) and ''Ruski konsul'' (Russian consul, 1988) also explored the suffering of Serbs during World War II, while ''Noć generala'' (The General's Nights) published in 1994 dealt with [[Draža Mihailović]]'s last days.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> ==Political career== [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|Drašković with [[Vojislav Šešelj|Šešelj]], in 1990, removing picture of [[Josip Broz Tito]] from Belgrade Center of engineers and electricians.]] In March 1989, Drašković along with [[Mirko Jović]] and [[Vojislav Šešelj]] founded the Sava Association. The group dedicated itself to the protection of the Serbian language and the defense of [[Kosovo and Metohija]].<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> In the late 1980s, Drašković was in agreement with Šešelj's sentiments about deporting Albanians from Kosovo and suggested that "a special fund" was needed "to finance the [[Yugoslav colonisation of Kosovo|repopulation of Kosovo by Serbs]]".<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> However, Jović, Šešelj and Drašković disagreed with each other and their party split into three. The Sava Association became the [[Serbian National Renewal]] Party under the leadership of Jović in January 1990.<ref name="Fischer" /> Drašković founded the [[Serbian Renewal Movement]] (''Srpski Pokret Obnove'', SPO, a democratic nationalist party) in March, and then in February 1991 Šešelj created his [[Serbian Radical Party]].<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> On 26 September 1990, Drašković declared that his armed "volunteers" would be willing to defend [[Republic of Serbian Krajina|Krajina Serbs]], and three days later in an interview with [[Delo (newspaper)|Delo]], Drašković stated: "Serbia must obtain all territories in what is today [[Herzegovina]], [[Bosnia (region)|Bosnia]], [[Slavonia]], [[Dalmatia]], in these parts of Croatia where the Serbs made a majority of the population until 6 April 1941, when the Ustasha genocide against them began...Wherever the Serb blood was shed by the Ustashas knives, wherever there are our graves there are our borders".<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref> He also claimed that most Bosnian Muslims are ''"burdened with Serbian origin"'' and that ''"they run away from themselves because they know that they are Orthodox and Serbs"''.<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> The Serbian Renewal Movement (SPO) participated in the first post-communist democratic elections, held on 9 December 1990, but finished a distant second amidst the total blackout from the pro-Milošević state media.<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Following that failure Drašković kept pressure on Serbian President [[Slobodan Milošević]] via street protests, organizing mass [[9 March 1991 protest|demonstrations in Belgrade on 9 March 1991]]. The police intervened, and clashed with demonstrators with some damage to public buildings resulting in the [[Yugoslav People's Army]] being brought in. Clashes between police and protesters resulted in the deaths of a student and an officer, and injuries to over 200 people.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Demonstrations ended after the government agreed to concessions.<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref> Drašković became a leading opponent of Milošević. His fiery and emotional speeches<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref> earned him the moniker "Czar of the Streets".<ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref> While Drašković was a nationalist, he also held pro-Western and anti-war views.<ref name="Bartrop" /> His plan was to rapidly transform the biggest and most populous part of Yugoslavia (i.e. Serbia) according to Western standards so that eventual international involvement in the Yugoslav crisis would favour Serbian interests and produce a peaceful solution.{{Citation needed|date=May 2018}} His ideological opponents often cite his strong nationalist feelings (including attempting rehabilitation of Serb-nationalist Chetniks) as contradictory to his insistence on peaceful solutions.<ref name="Bartrop" /> Political opponents have claimed Drašković's political engagement at this early stage of his political career was full of inconsistencies and diametrically opposing views and actions. According to Drašković, his stance as pro-Western and peaceful never wavered, from the start of the political crisis in Yugoslavia. He insisted that a Serbian government should promote radical democratic shift, and renew traditional alliances with Western nations (including entry into NATO) as a way of preserving some form of Yugoslav confederation rather than pursuing direct confrontation with the Croats.{{Citation needed|date=May 2018}} His party SPO organized a paramilitary unit called the [[Serbian Guard]], led by former criminals such as [[Đorđe Božović|Đorđe "Giška" Božović]] and Branislav "Beli" Matić. Božović died in Croatia in October 1991. Matić was killed by Milošević's secret police in April 1991. Although Drašković initially claimed that this militia was an incitement to Serbian authorities to form a non-ideological national armed force other than the [[Yugoslav People's Army]], he eventually distanced himself from the paramilitary formation altogether.<ref name="Bartrop" /> According to historian Dubravka Stojanović, while Drašković's anti-war views were sincere, he also supported a nationalist program little different in its goals to those of Milošević, and he and his party were never able to reconcile these opposing currents.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> His anti-war views came to the fore in mid to late 1991, particularly in November of that year when he wrote a passionate condemnation of the bloody siege of [[Vukovar]] in the Serbian daily ''[[Borba (newspaper)|Borba]]''.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> In early 1992, he called on all citizens of Bosnia to reject nationalism. In 1993, he and his wife [[Danica Drašković]] were arrested, beaten and sent to a high-security prison following street riots in Belgrade.<ref name="NYTimes" /> His hunger strike, and international outrage over the situation, pressured the government to release the couple.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> In 1996, SPO formed an opposition alliance ''Zajedno'' ("[[Coalition Together|Together]]") with the [[Democratic Party (Serbia)|Democratic Party]] of [[Zoran Đinđić]] and the [[Civic Alliance of Serbia]] under [[Vesna Pešić]], which achieved major successes in the local elections in November of that year, but later split.<ref name="Bartrop" /> Drašković's SPO participated on its own at the September 1997 election, boycotted by his former partners despite an array of local electronic media outlets being in opposition hands.{{Citation needed|date=May 2018}} In January 1999, SPO, a parliamentary party, was asked to join a coalition with Milošević's [[Socialist Party of Serbia]] as tension with US and NATO increased, in order to use his influence with Western politicians. In early 1999, Drašković became the deputy prime minister of the [[Federal Republic of Yugoslavia]]. He did so in response to Milošević's appeal for national unity in the face of Albanian uprising in Kosovo and a looming confrontation with NATO.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> He was sacked by the Prime Minister [[Momir Bulatović]] on 28 April 1999.<ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> There were two attempts to assassinate Drašković: on 3 October 1999 on the [[Ibarska magistrala assassination|Ibar highway]] when four of his close associates were murdered,<ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> and on 15 June 2000 in [[Budva]].<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> In 2005, [[Milorad Ulemek]] was sentenced to 40 years in prison for the murder of Đinđić and [[Ivan Stambolić]] and for the assassination attempt on Drašković in 2000.<ref>{{cite news |title=Serb gets 40 years in ex-leader's death |url=https://www.nytimes.com/2005/07/18/world/europe/serb-gets-40-years-in-exleaders-death.html |work=The New York Times |date=18 July 2005}}</ref> ===Post-Milošević=== In what he himself later termed "a bad political move", Drašković kept his SPO out of the wide anti-Milošević [[Democratic Opposition of Serbia]] (DOS) coalition that formed in 2000; his candidate in the 24 September 2000 federal presidential elections, Vojislav Mihailović, achieved little success, and the SPO was unsuccessful in the subsequent parliamentary election which the [[Democratic Opposition of Serbia|DOS]] won overwhelmingly. Because of this, Drašković and his party were marginalized over the next three years.{{Citation needed|date=June 2011}} In the fall of 2002, he attempted a comeback as one of eleven candidates in a Serbian presidential election; this election was later declared invalid due to low voter turnout. Despite a polished marketing campaign that saw Drašković change his personal appearance and tone down his fiery rhetoric, he ended up with only 4.5% of the total vote, well behind [[Vojislav Koštunica]] (31.2%) and [[Miroljub Labus]] (27.7%), both of whom moved on to the second-round runoff. His next chance for political redemption came in late 2003. Fully aware of SPO's weak political standing (as well as his own) after more than 3 years in political oblivion, Drašković entered his party into a pre-election coalition with [[New Serbia (political party)|New Serbia]] (NS), thus reuniting with old party colleague [[Velimir Ilić]]. Joining forces for the [[2003 Serbian parliamentary election|2003 parliamentary election]], they achieved limited success, but did manage to get into the coalition that formed the minority government (along with [[Democratic Party of Serbia|DSS]], [[G17 Plus]]), providing it with critical parliamentary seats to keep the far-right radicals ([[Serbian Radical Party|SRS]]) at bay. In the subsequent division of power, Drašković became foreign minister, a position he held until May 2007.<ref name="Bartrop" /> In response to [[2006 Montenegrin independence referendum|Montenegro's vote for independence]], Drašković called for a restoration of [[Line of succession to the former Yugoslav throne|Serbia's monarchy]]: "This is an historic moment for Serbia itself, a beginning which would be based on the historically-proven and victorious pillars of the Serbian state and I am talking about the pillars of a kingdom."<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> In August 2010, Drašković argued in favour of changing the [[Constitution of Serbia|Serbian Constitution of 2006]] to remove references to [[Kosovo]] as a part of [[Serbia]] because according to him "Serbia has no national sovereignty over Kosovo whatsoever. All of Serbia knows that Kosovo is not really a province within Serbia, that it is completely beyond the control of the government and the state of Serbia".<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> ==Personal life== Drašković is married to Danica (née Bošković). The two met in 1968 during [[1968 student demonstrations in Yugoslavia|student protests]].<ref name="NYTimes" /> ==Literary works== {{colbegin}} * ''Me, a philistine'' (1981) * ''Judge'' (1981) * ''Knife'' (1982) * ''Prayer'' (1985) * ''Prayer 2'' (1986) * ''Answers'' (1986) * ''Russian Consul'' (1988) * ''Everywhere Serbia'' (1989) * ''Night of general'' (1994) * ''Reminders'' (2001) * ''Target'' (2007) * ''Dr Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (2012) * ''Far away'' (2013) * ''The memoirs of Jesus'' (2015) * ''Stories about Kosovo'' (2016) * ''Slice of time'' (2016) * ''Who killed Katarina?'' (2017) * ''Aleksandar of Yugoslavia'' (2018) * ''I grob i rob'' (2020) * ''Ožiljci života'' (2022) * ''Monah Hokaj'' (2023) * ''Suđenje'' (2025)<ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} ==See also== *[[March 9th Protest]] *[[Ibar Highway assassination attempt]] ==References== {{Reflist}} ==External links== * [https://web.archive.org/web/20080624052823/http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&akcija=Procitaj&id=1 Party biography] {{in lang|sr}} * [https://archive.today/20120804223424/http://www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html Official biography as Minister of Foreign Affairs] {{Commons category|Vuk Drašković}} {{S-start}} {{s-gov}} {{s-new|rows=2|seat}} {{s-ttl|rows=2|title= [[Deputy Prime Minister of Yugoslavia|Deputy Prime Minister of Serbia and Montenegro]] | years = 1999 &ndash; 1999 |with=[[Zoran Lilić]] |with2=[[Jovan Zebić]] |with3=[[Nikola Šainović]] |with4=[[Danilo Vuksanović]] |with5=[[Vladan Kutlešić]] }} {{s-aft|after=[[Maja Gojković]]}} {{s-aft|after=[[Tomislav Nikolić]]}} {{s-bef|before=[[Goran Svilanović]]}} {{s-ttl|title= [[Ministry of Foreign Affairs (Yugoslavia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia and Montenegro]] | years = 2004 &ndash; 2006 }} {{S-non | reason = Union of Serbia and Montenegro abolished }} {{s-new|minister}} {{s-ttl|title= [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia]] | years = 2006 &ndash; 2007 }} {{s-aft|after=[[Vuk Jeremić]]}} {{s-end}} {{Serbian literature}} {{YU-FA-ministers}} {{Foreign Ministers of Serbia}} {{Cabinet of Vojislav Koštunica I}} {{Yugoslav wars}} {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Draskovic, Vuk}} [[Category:1946 births]] [[Category:Living people]] [[Category:People from Žitište]] [[Category:Eastern Orthodox Christians from Serbia]] [[Category:Candidates for President of Serbia]] [[Category:Serbian democracy activists]] [[Category:Serbian National Renewal politicians]] [[Category:Serbian Renewal Movement politicians]] [[Category:Serbian monarchists]] [[Category:Serbian novelists]] [[Category:University of Belgrade Faculty of Law alumni]] [[Category:Foreign ministers of Serbia]] [[Category:Government ministers of Serbia]] [[Category:Serbian nationalists]] [[Category:Serbian anti-communists]] [[Category:Serbian people of Bosnia and Herzegovina descent]] Sr: {{Инфокутија Политичар | слика = Vuk Drašković (cropped).jpg | ширина_слике = | опис_слике = Вук Драшковић, 2004. године | име = Вук Драшковић | датум_рођења = {{датум рођења|1946|11|29|год=да}} | место_рођења = [[Међа (Житиште)|Међа]] | држава_рођења = [[Народна Република Србија|НР Србија]], [[Федеративна Народна Република Југославија|ФНР Југославија]] | датум_смрти = | место_смрти = | држава_смрти = | пребивалиште = [[Београд]] | држављанство = [[Србија]] | супружник = [[Даница Драшковић]] | отац = Видак Драшковић | мајка = Стоја Драшковић (рођ. Никитовић)<ref>{{cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=FhvYQKm9vpU&t=18m25s |title=ANTOLOGIJSKI TV DUEL: Predsednik SRS Vojislav Šešelj i predsednik SPO Vuk Drašković (1997) |author=<!--Not stated--> |date = 29. 11. 1997. |website=[[YouTube|Youtube]] |publisher=Dokumentarne Emisije Balkan |access-date = 11. 12. 2021 |quote=Око 18. минута}}</ref> | породица = Родољуб, Драган (полубраћа), Радмила, Тања, Љиљана (полусестре)<ref>{{cite book|title= Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic|location= |publisher= Institute for War & Peace Reporting|isbn=978-1-90281-101-7|pages=14|last1= Borden|first1= Anthony|date= 2000}}</ref> | народност = [[Срби]]н | вероисповест = [[Српска православна црква|православац]] | партија = [[Српски покрет обнове]]<br />[[Српска народна обнова]] (1990)<br />[[Савез комуниста Југославије]] | професија = [[Политика|политичар]] и [[писац|књижевник]] | функција_1 = [[Министарство спољних послова Републике Србије|Министар спољних послова Републике Србије]] | претходник_1 = -<small>(позиција успостављена, наставак мандата из претходне државе)</small> | наследник_1 = [[Вук Јеремић]] | председник_1 = [[Борис Тадић]] | председник_владе_1 = [[Војислав Коштуница]] | почетак_функције_1 = [[5. јун]] [[2006]] | крај_функције_1 = [[15. мај]] [[2007]]. | функција_2 = [[Списак министара иностраних послова Југославије|Министар спољних послова Србије и Црне Горе]] | претходник_2 = [[Горан Свилановић]] | наследник_2 = - <small>(државна заједница је прекинута)</small> | председник_2 = [[Светозар Маровић]] | председник_владе_2 = [[Светозар Маровић]] | почетак_функције_2 = [[3. март]] [[2004]] | крај_функције_2 = [[5. јун]] [[2006]]. | функција_3 = Потпредседник Савезне владе [[Савезна Република Југославија|Југославије]] за спољне послове | претходник_3 = | наследник_3 = | председник_3 = [[Слободан Милошевић]] | председник_владе_3 = [[Момир Булатовић]] | почетак_функције_3 = [[18. јануар]] [[1999]] | крај_функције_3 = [[28. април]] [[1999]]. | потпис = Vuk Drašković signature.png }} '''Вук Драшковић''' ([[Међа (Житиште)|Међа]], [[29. новембар]] [[1946]]) [[Срби|српски]] је [[правник]], [[новинар]], [[књижевност|књижевник]], [[политика|политичар]] и председник [[Српски покрет обнове|Српског покрета обнове]]. Био је потпредседник [[Савезна влада Савезне Републике Југославије|Владе]] [[Савезна Република Југославија|СР Југославије]] (1999), министар иностраних послова [[Србија и Црна Гора|Државне заједнице Србије и Црне Горе]] (2004—2006) и [[Србија|Републике Србије]] (2006—2007),<ref>{{Cite book|url=https://books.google.rs/books?id=-KWxDwAAQBAJ&pg=PA395&lpg=PA395&dq=zivadin+jovanovic+ministar+inostranih+poslova&source=bl&ots=6YH-ZAUpfl&sig=ACfU3U1bcZMfqyTBahW4NabIGQ7RVs0euA&hl=sr&sa=X&ved=2ahUKEwj6uen674iFAxWJ7LsIHWA5AbA4HhDoAXoECAIQAw#v=onepage&q=zivadin%20jovanovic%20ministar%20inostranih%20poslova&f=false|title=Два века модерне српске дипломатије: Bicentenary of Modern Serbian Diplomacy|last=Попов|first=Чедомир|last2=Живојиновић|first2=Драгољуб|last3=Марковић|first3=Слободан|last4=Јеремић|first4=Вук|date=2013|publisher=Balkanološki institut SANU|isbn=978-86-7179-079-6|language=sr}}</ref> као и републички посланик у [[Народна скупштина Републике Србије|Народној скупштини Републике Србије]] у неколико мандата (1990—2003). == Биографија == === Порекло и породица === Рођен је [[29. новембар|29. новембра]] [[1946]]. године у [[банат]]ском селу [[Међа (Житиште)|Међа]], у породици досељеника из [[Херцеговина|Херцеговине]]. Његов чукундеда Вук Драшковић је био припадник Горњоневесињског одреда у време [[Невесињска пушка|Херцеговачког устанка]] и погинуо је на [[Лесков дуб|Љесковом дубу]] [[1876]]. године.<ref>"Споменица о Херцеговачком устанку 1875. године", Београд 1928.</ref> Отац Видак је био [[Комунизам|комуниста]] и [[Народноослободилачка војска Југославије|партизански]] борац за време [[Други светски рат|Другог светског рата]]. Шест месеци након његовог рођења, преминула му је мајка Стоја, па га је однеговала баба. Породица се убрзо вратила у [[Херцеговина|Херцеговину]], где је Драшковић одрастао. Живели су у [[Сливља|Сливљима]], да би се касније настанили у [[Херцеговина|херцеговачкој]] [[Грачаница (Гацко)|Грачаници]]. Отац Видак се по други пут оженио и добио још петоро деце, синове [[Родољуб Драшковић|Родољуба]] и Драгана, као и кћерке Радмилу, Тању и Љиљану. === Образовање и студентски дани === Основну школу завршио је у [[Фојница (Гацко)|Фојници]], а затим гимназију у [[Гацко|Гацку]]. Најпре је требало да у [[Сарајево|Сарајеву]] студира [[Медицина|медицину]], али он одлучује да оде за [[Београд]] и тамо упише [[Медицина|медицину]]. Међутим, уписује се на [[Правни факултет Универзитета у Београду]]. Овде упознаје колегиницу [[Даница Драшковић|Даницу]], са којом се касније и оженио. На завршној години студија, постао је члан [[Савез комуниста Југославије|Савеза комуниста Југославије]]. Учествовао је у [[Студентске демонстрације у Југославији 1968.|студентским демонстрацијама 1968]]. године, а после говора [[Јосип Броз Тито|Јосипа Броза Тита]] о оправданости студентских захтева, предводио је [[козарачко коло]] на [[Правни факултет Универзитета у Београду|Правном факултету Универзитета у Београду]]. Дипломирао је исте године.<ref>{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ |website=istinomer.rs |access-date=20. 1. 2022}}</ref> === Новинарска каријера === У периоду од [[1969]]. до [[1980]]. године, радио је као новинар у агенцији [[Танјуг]]. Скоро три године је био као дописник из [[Лусака|Лусаке]], главног града [[Замбија|Замбије]]. Повучен је из дописништва након лошег извештавања о [[Родезијски грађански рат|Родезијском грађанском рату]], што је довело до дипломатског скандала.<ref>{{Cite book|title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century|last1=Roszkowski|first1=Wojciech|last2=Kofman|first2=Jan|publisher=Routledge|year=2016|isbn=978-1-31747-593-4|pages=1995–1998}}</ref> Потом је прешао да ради као саветник за штампу [[Савез синдиката Југославије|Савеза синдиката Југославије]], где је био главни уредник синдикалног листа ''Рад,'' од [[1980]]. до [[1985]]. године.<ref>{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ |website=biografija.org |date = 24. 2. 2017 |access-date=21. 1. 2022}}</ref> Једно време је провео као лични секретар и шеф кабинета [[Мика Шпиљак|Мике Шпиљка]]<ref>{{Cite journal|last=Sidran|first=Abdulah|date = 15. 9. 2022.|title=Sarajevo je Miloševićeva apsolutna pobeda|journal=Nedeljnik|volume=557|pages=44}}</ref>, председника Већа [[Савез синдиката Југославије|Савеза синдиката Југославије]] и члана [[Централни комитет Савеза комуниста Југославије|Централног комитета Савеза комуниста Југославије]].<ref>{{Cite journal|date=20. 2. 2000.|title=Ko je ovaj čovek: Vuk Drašković|url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/02/21/srpski/P00022002.shtm|journal=Vreme|access-date=10. 12. 2021|archive-date=22. 03. 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220322135802/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/02/21/srpski/P00022002.shtm|url-status=}}</ref> === Политичка каријера === Након смрти Јосипа Броза, као дисидент делује у оквиру [[Удружење књижевника Србије|Друштва књижевника Србије]] у Француској 7. Истакао се као говорник на књижевним вечерима, ангажованим трибинама, подршком бројним апелима и петицијама које су обележиле то време. Најчитанији је српских писац (истовремено жигосан од стране власти) који више него ико буди и јача српски национални идентитет у народу, који су комунисти својом идеологијом свели на најмању меру. Од почетка вишестраначког политичког живота [[1990]]. године након трансформације Савеза комуниста Југославије у [[Социјалистичка партија Србије|СПС]], постаје водећи политичар, [[Антикомунизам|антикомуниста]] и [[Национализам|националиста]] који се залагао за [[Велика Србија|Велику Србију]] и рехабилитацију [[Четници|Четничког покрета]] заједно са [[Војислав Шешељ|Војиславом Шешељом]]. После неколико суморних година, изолације и страдања, као последица грађанског рата, незапамћене инфлације, репресивне политике режима СПС и [[Југословенска левица|ЈУЛ]], мења политички став и постаје отворени заговорник савезништва са [[Сједињене Америчке Државе|САД]] и државама чланицама [[Европска унија|Европске уније]] и [[НАТО]] пакта. Инсистира, као добро упућен, на ослањање на старе, западне савезнике (силе) као међународне факторе и гаранте, те постизање уз помоћ њих могућих спољно-политичких циљева српске државе. Истовремено је иступао против тешњег повезивања и ослањања на Русију, образлажући то њеним комунистичким наслеђем које се сачувало, пре свега у војном врху у Кремљу. Говори [[енглески језик|енглески]] и [[руски језик]], и бави се књижевним радом и публицистиком. == Политички ангажман == [[Датотека:SKIDANJE TITA.jpg|мини|Скидање [[Јосип Броз Тито|Титове]] слике у Дому инжењера и техничара у Београду 15. марта 1990. године, С леве стране је Војислав Шешељ, а у средини Вук Драшковић.]] Драшковић је осамдесетих године 20. века био део национално оријентисане интелигенције у Србији. Спадао је међу истакнуте заговорнике вишестраначја, грађанских и верских слобода, обнове српских националних вредности. Године [[1989]]. заједно са [[Мирко Јовић|Мирком Јовићем]] је основао у Старој Пазови политичку странку [[Српска народна обнова|Српску народну обнову]], али због супротстављених ставова та се странка цепа.{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Дана 14. марта 1990. отцепљено крило странке чији је Драшковић био председник, уједињује се са [[Српски слободарски покрет|Српским слободарским покретом]] [[Војислав Шешељ|Војислава Шешеља]].{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Са Војиславом Шешељем је и у [[Српски сроднички односи#Остало|кумовском]] односу. Од јесени те године разилази се са Шешељом, и свако наставља својим путем. Тада настаје странка '''[[Српски покрет обнове]]''' чији ће председник Вук Драшковић остати лидер до наших дана. === Девети март 1991. === Српски покрет обнове као странка била је у опозицији режиму [[Слободан Милошевић|Слободана Милошевића]].{{sfn|Fischer|2007|p=459}} У том периоду, Драшковић је два пута хапшен. Први пут после [[демонстрације у Београду 1991.|деветомартовских демонстрација]] [[1991]]. године, када је провео три дана у затвору.{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Други пут је ухапшен са супругом Даницом, јуна [[1993]]. године, када су осуђени на два месеца затвора и када су преживели најсуровију полицијску тортуру. Вук је тада штрајковао глађу и на себе скренуо пажњу европске јавности. Обоје су ослобођени захваљујући притиску водећих државника и органа међународне заједнице. Између осталих, за слободу Вука Драшковића и његове супруге најодлучније су се заложили амерички председник [[Бил Клинтон]], руски председник [[Борис Јељцин]], француски председник [[Франсоа Митеран]] и његова супруга Данијела, грчки премијер [[Константин Мицотакис]], британски премијер [[Џон Мејџор]] и други.<ref>{{cite web |author= |url=http://www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html |title=Биографија Драшковића на сајту СМИП-а |date= |website= |publisher= |access-date=5. 5. 2013 |archive-date=04. 08. 2012 |archive-url=https://archive.today/20120804223424/www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html |url-status=unfit }}</ref> === Коалиција Заједно === У периоду 1996—1997, заједно са [[Зоран Ђинђић|Зораном Ђинђићем]] и [[Весна Пешић|Весном Пешић]], предводио је '''[[Коалиција Заједно|коалицију Заједно]]''' која је у другом кругу локалних избора освојила апсолутну победу. Међутим, Милошевићев режим то није признао па су настали [[демонстрације у Србији 1996—1997.|тромесечни протести]] по целој Србији. Најзад је, фебруара [[1997]], Милошевић признао победу опозицији. Драшковић је иступио из те коалиције када је градоначелник Београда, Зоран Ђинђић одбио да га подржи за заједничког председничког кандидата опозиције. Јануара 1999. године Српски покрет обнове је, као парламентарна странка, био позван да уђе у коалицију са Социјалистичком партијом Србије. Милошевићев режим је рачунао на Драшковићеве везе са западним политичарима, у ситуацији великих тензија између Србије, са једне стране, и САД и НАТО, са друге. Драшковић прихвата овај позив и добија место потпредседника савезне Владе, задуженог за међународне односе. === Пад Милошевића === У међувремену, Драшковић је [[10. јануар]]а [[2000]]. године је формирао са опозиционим лидерима нову опозициону коалицију против Милошевића која је названа ''[[Демократска опозиција Србије]]'' - '''ДОС'''. У лето 2000, Драшковић у име странке одлучује иступити из коалиције и [[Српски покрет обнове|СПО]] самостално наступа на превременим изборима за председника [[Савезна Република Југославија|СРЈ]], које је Милошевић расписао за [[24. септембар]] те године. Драшковићев кандидат [[Војислав Михаиловић]] осваја мали број гласова, а [[Војислав Коштуница]] (кандидат ДОС-а) побеђује Милошевића који најпре није хтео да призна пораз. Почињу [[свргавање Слободана Милошевића|демонстрације]] широм Србије, који су завршени [[5. октобар|5. октобра]] када је ДОС најпре насилним упадом у Савезну скупштину, али и координираном сарадњом са незадовољним деловима војске и полиције преузео власт и избегао крвопролиће. Драшковић је подржавао протесте и поздравио смену власти. На ванредним изборима за [[Народна скупштина Републике Србије|Скупштину Србије]], [[23. децембар|23. децембра]] 2000, Драшковићев СПО није успео да пређе изборни цензус од 5% и постаје ванпарламентарна странка. === У власти === Три године касније, децембра [[2003]]. године (на следећим ванредним скупштинским изборима) СПО улази у коалицију са странком [[Нова Србија (политичка странка)|Нова Србија]] [[Велимир Илић|Велимира Илића]] и осваја 22 посланичка места (7,76% гласова). Остало је забележено да по свим истраживањима у време предизборне кампање овој коалицији није предвиђан улазак у парламент. Две недеље пре избора [[Свети архијерејски синод Српске православне цркве|Синод српске православне Цркве]] се огласио саопштењем да је за [[монархија|монархију]]. Политички аналитичари су пре и после изборних резултата ово саопштење протумачили као позив Цркве да се гласа за ову коалицију. Нема забележених случајева да је свештенство агитовало за ову коалицију. Драшковић заузима положај у новој [[Влада Републике Србије|Влади Србије]] под вођством [[Војислав Коштуница|Војислава Коштунице]], већ у априлу [[2004]]. године бива постављен за министра спољних послова [[Србија и Црна Гора|Државне Заједнице Србија и Црна Гора]]. Након престанка постојања [[Србија и Црна Гора|Државне Заједнице]] [[2006]]. године, Драшковић остаје на истој дужности на нивоу Србије. На тој функцији остаје до избора нове Владе у мају [[2007]]. године. Пред ванредне парламентарне изборе који су одржани [[11. мај]]а [[2008]]. године, Драшковић и његов СПО приступили су коалицији '''''[[За европску Србију]]''''', коју сачињавају још и [[Демократска странка (Србија)|Демократска странка]] ([[Борис Тадић]]), [[Г17 плус|Г17+]] ([[Млађан Динкић]]), и [[Лига социјалдемократа Војводине]] ([[Ненад Чанак]]). Листа је на [[парламентарни избори у Србији 2008.|овим изборима]] освојила 38,42% гласова (1.590.200 гласова, 102 мандата) и која је почетком јула 2008. формирала коалициону [[Влада Мирка Цветковића|Владу]] са коалицијом [[Социјалистичка партија Србије|СПС]]-[[Партија уједињених пензионера, пољопривредника и пролетера Србије — Солидарност и правда|ПУПС]]-[[Јединствена Србија|ЈС]]. СПО је добио 4 посланичка мандата и место министра дијаспоре (министар Срђан Срећковић) == Неуспели атентати == === Атентат на Ибарској магистрали === Дана [[3. октобар|3. октобра]] [[1999]]. године, на [[Атентат на Ибарској магистрали|Ибарској магистрали]] организован је атентат на Драшковића, и том приликом погинула су четири његова блиска сарадника. === Атентат у Будви === Следећи покушај атентата догодио се [[15. јун]]а [[2000]]. године у [[Будва|Будви]], када је сам Драшковић остао жив - лакше повређен од ватреног оружја. Он се иначе склонио у Црну Гору, у своју кућу у Будви, јер му је у Србији претила опасност, на коју су му пријатељи указивали. == Политички ставови == {{bez_izvora-deo}} Вук Драшковић је током 1990-их остао упамћен као "господар тргова"; и истакнути говорник. Док још није дошло до првих ратних сукоба, као лидер тада највеће опозиционе странке режиму Слободана Милошевића, тежио је ка очувању - конфедерацији тадашње Југославије. Залагао се за Југославију сматрајући је за најбоље решење, имајући у виду да је то једина држава у којој су живели сви Срби. За време Милошевићевог режима у Србији. био је на супротним позицијама: десничар, традиционалиста и националиста<ref>Вук Драшковић: "Којекуде Србијо", Београд 1989.</ref> Као монархиста, залагао се за стварање Србије као уставне монархије са српском војском, која би штитила српски народ и српске границе. Током демонстрација 9. марта 1991. године нашао се на челу протеста са ставом: ''Книн се брани у Београду, а не у Хрватској''.<ref>"Српска реч", Београд 1991.</ref> Био је поштовалац генерала Драже Михаиловића и Равногорског покрета<ref>Вук Драшковић: "Ноћ ђенерала", Београд 1994.</ref>, тражећи да дође до историјског измирења између Срба партизана и Срба Равногораца (четника), без обзира на крупне идеолошке и друге разлике. Инсистирао је тада да Србија раскине споне са комунистичком прошлошћу и демонтира тајне службе, које су биле одговорне за бројне злочине и политичке ликвидације. И сам је због својих иступа био више пута њихова мета<ref>Вук Драшковић: "Мета", Београд 2007.</ref> над којом су пробали све: "од прислушкивања до ућуткивања" (убиства). Када је минула деценија грађанског рата и распада СФР Југославије, осуђивао је ратне злочине који су компромитовали славни српски ратнички идеал, достигнут у Великом рату. А након пада Милошевићевог режима 5. октобра 2000. године, политички нагиње ка десном "центру" усмеравајући се на грађанско друштво и евроинтеграције. * У једнопартијском периоду државе био је заговорник комунистичких погледа на свет * Заговорник је затим поновног увођења парламентарне [[монархија|монархије]] у Србији * Заговорник је концепта Велике Србије и националног препорода, од деведесетих * Залагао се увек за "Европску Србију" односно Србију као чланицу ЕУ, грађанску, демократски уређену, правну државу * Залагао се за отварање тајних досијеа УДБЕ (тајне службе) и њену деполитизацију * Залагао се за формирање српске војске и њено укључење у НАТО војни пакт или „Партнерству за мир“ * Заговорник је признања "фактичког стања" на Косову, од стране Србије и поштовања резолуције 1244. донете од стране Уједињених нација * Понудио је концепт решења косметског питања: ''Више од аутономије, мање од независности''. * Заговорник је историјске истине о злочинима почињеним над Србима, од стране Хрвата и Муслимана током Другог светског рата * Заговорник је тезе о доминантно српској одговорности за страдања Муслимана у последњем, грађанском рату * Инсистирао је на кантонизацији [[Босна и Херцеговина|Босне и Херцеговине]], још од 1990. године * Залагао се за Мировни план "З-4" у Хрватској, који је гарантовао опстанак Српске Крајине * Заговарао је приближавање и ослањање на [[Сједињене Америчке Државе|САД]], [[Европска унија|Европску унију]] * Године [[1996]]. се изјаснио за испуњавање свих обавеза СРЈ и Србије према Трибуналу у Хагу == Дела == Новинарство је напустио [[1980]]. године и посветио се књижевности. Његови први романи били су југословенски и балкански бестселери; забрањивани и оспоравани. Неки од њих преведени су на енглески, француски, руски, грчки, румунски, чешки и још многе језике.<ref>{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.laguna.rs/a1001_autor_vuk_draskovic_laguna.html |website=laguna.rs |access-date=20. 1. 2022}}</ref> * ''Ја, малограђанин'' (1981) * ''Судија'' (1981) * ''Нож'' (1982), [[Нож (филм из 1999)|екранизован]] [[1999]]. године * ''Молитва'' (1985) * ''Молитва 2'' (1986) * ''Одговори'' (1986) * ''[[Руски конзул (роман)|Руски конзул]]'' (1988), [[Руски конзул (филм)|екранизован 2024.]] и као [[Руски конзул (мини-серија)|серија]] * ''Коекуде Србијо'' (1989) * ''Ноћ ђенерала'' (1994) * ''Подсећања'' (2001) * ''Мета'' (2007), аутобиографска књига о догађајима у периоду 1990−2000. * ''Доктор Арон'' (2009)<ref>{{cite web|author= |url=http://www.mondo.rs/s155132/Zabava/Kultura/Vuk_Draskovic_se_vratio_knjizevnosti_VIDEO.html | title=Vuk Drašković se vratio književnosti (VIDEO) {{!}} Mondo |date= |website= |publisher= |access-date=28. 3. 2013}}</ref> * ''Подсећања'', књига говора, интервјуа и писама (2011) * ''Via Romana'' (2012)<ref>{{cite web|author= |url=http://www.novosti.rs/vesti/kultura.71.html:398507-Predstavljen-Draskovicev-roman-quotVia-Romanaquot |title=Predstavljen novi Draškovićev roman |date= |website= |publisher= |access-date=5. 5. 2013}}</ref> * ''Тамо далеко'' (2013) * ''Исусови мемоари'' (2015)<ref>{{cite book |last1=Drašković |first1=Vuk |title=Isusovi memoari: roman koji nastavlja tamo gde je stao kultni roman nož! |date=2015 |publisher=Laguna |location=Beograd |isbn=978-86-521-1772-7}}</ref> * ''Приче о Косову'' (2016) - коаутор, прича ''Чај бабе Кристине'' * ''Исечци времена'' (2016) * ''Ко је убио Катарину'' (2017) * ''[[Александар од Југославије (роман)|Александар од Југославије]]'' (2018), екранизован 2021. као [[Александар од Југославије (филм)|играни филм]] и [[Александар од Југославије (ТВ серија)|телевизијска серија]] * ''И гроб и роб'' (2020) * ''Ожиљци живота'' (2022)<ref>{{Cite web|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1683031/Vuk-Draskovic-intervju-za-Mondo.html|title=NISAM JA IZDAO VAS, IZDALI STE VI MENE! Ispovest Vuka Draškovića: Krajina i Kosovo? O tome naš narod ništa ne zna!|website=Mondo Portal|language=sr|access-date=2022-09-02}}</ref> * ''Монах Хокај'' (2023)<ref>{{Cite web|url=http://www.laguna.rs/n5987_knjiga_monah_hokaj_laguna.html|title=Monah Hokaj - Vuk Drašković {{!}} Laguna|website=www.laguna.rs|language=sr|access-date=2024-03-21}}</ref> * ''Суђење'' (2025)<ref>{{Cite web|url=https://delfi.rs/knjige/229951-sudjenje-knjiga-delfi-knjizare.html|title=Početna {{!}} Delfi knjižare {{!}} Sve dobre knjige na jednom mestu|website=delfi.rs|access-date=2025-05-29}}</ref> == Види још == * [[Списак министара иностраних послова Југославије]] * [[Списак министара иностраних послова Србије]] * [[Српски покрет обнове]] * [[Српска гарда]] == Референце == {{референце|30em}} == Литература == * {{Cite book|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|url=https://books.google.com/books?id=ih_Is_q4Rz8C&pg=PA101|year=1999|publisher=C. Hurst & Co. Publishers|isbn=978-1-85065-341-7}} * {{Cite book|last=Fischer|first=Bernd Jürgen|title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe|url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459|year=2007|publisher=Purdue University Press|isbn=978-1-55753-455-2|pages=459–}} * {{Cite book|last1=Hockenos |first1=Paul |authorlink1=Paul Hockenos |title=Homeland Calling: Exile Patriotism & the Balkan Wars|url=https://books.google.com/books?id=e4pAs4JYSAMC&pg=PA119|year=2003|publisher=Cornell University Press|isbn=978-0-8014-4158-5|pages=119–}} == Спољашње везе == * [http://www.ibiblioteka.net/ Dela — knjige i zvučne knjige Vuka Draškovića u elektronskom obliku — iBiblioteka] {{Wayback|url=http://www.ibiblioteka.net/ |date=20170710075102 }} * [http://www.politika.rs/scc/clanak/115556/Jedni-su-ludi-bez-pameti-drugi-su-ludi-od-pameti Једни су луди без памети, други су луди од памети („Политика“, 13. децембар 2009)] {{s-start}} {{s-off}} {{succession box|title=Потпредседник Савезне владе Југославије за спољне послове|before=|after=|years= 1999}} {{succession box|title=Министар иностраних послова [[Србија и Црна Гораа|СЦГ]]|before=[[Горан Свилановић]]|after=Расформирање СЦГ|years=2004–2006}} {{succession box|title=Министар иностраних пословаа Србије|before=Функција успостављена|after=[[Вук Јеремић]]|years=2006–2007}} {{end box}} {{Министри спољних послова Србије}} {{Коштуничина Влада1}} {{Распад СФР Југославије}} {{Српска књижевност}} {{Подножје|Биографија|Књижевност|Сукоби на територији СФРЈ|Србија}} {{СОРТИРАЊЕ:Драшковић, Вук}} [[Категорија:Вук Драшковић]] [[Категорија:Рођени 1946.]] [[Категорија:Житиштани]] [[Категорија:Гачани]] [[Категорија:Српски правници]] [[Категорија:Српски политичари]] [[Категорија:Српски књижевници]] [[Категорија:Српски новинари]] [[Категорија:Министри иностраних послова Србије]] [[Категорија:Југословенски политичари]] [[Категорија:Југословенски књижевници]] [[Категорија:Комунисти Србије]] [[Категорија:Српски покрет обнове]] [[Категорија:Чланови Српског покрета обнове]] [[Категорија:Чланови Удружења књижевника Србије]] [[Категорија:Студенти Правног факултета Универзитета у Београду]] Sh: {{Infobox officeholder |honorific-prefix = |name = Vuk Drašković |honorific-suffix = |image = Vuk Drašković.jpg |office = zamijenika [[premijer Jugoslavije|premijera SR Jugoslavije]] |term_start = 18. januar 1999 |term_end = 28. april 1999 |primeminister=[[Momir Bulatović]] |office2 = [[Ministarstvo spoljnih poslova Srbije|Ministar spoljnih poslova Srbije i Crne Gore]] |term_start2 = 3. mart 2004 |term_end2 = 15. maj 2007 |predecessor2=[[Goran Svilanović]] |successor2=[[Vuk Jeremić]] (kao ministar spoljnih poslova Srbije) |president2=[[Svetozar Marović]] |primeminister2=[[Vojislav Koštunica]] |birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} |birth_place = [[Međa (Žitište)|Međa]], [[Žitište]], [[NR Srbija]], [[FNRJ]] |death_date = |death_place = |nationality = [[Srbi]]n |spouse = Danica Drašković |party = [[Srpski pokret obnove]] |relations = |children = |alma_mater = [[Diplomirani pravnik|dipl. iur.]] [[Pravni fakultet Univerziteta u Beogradu|Pravnog fakulteta u Beogradu]] |occupation = |profession = pisac, političar |religion = [[Srpska pravoslavna crkva]] }} '''Vuk Drašković''' (29. novembar 1946) je [[Srbija|srpski]] pisac i političar, poznat po izuzetnoj burnoj i kontroverznoj karijeri. Rodio se u porodici [[Hercegovina|hercegovačkih]] [[Srbi|Srba]] [[kolonizacija Vojvodine|doseljenih]] u Vojvodinu posle Drugog svetskog rata. Za vreme studija prava u Beogradu je postao član [[Savez komunista Jugoslavije|Saveza komunista Jugoslavije]] i saradnik hrvatskog komunističkog čelnika [[Mika Špiljak|Mike Špiljka]] kome je pisao govore. Posle je našao posao u novinskoj agenciji [[TANJUG]]. Od režima se počeo distancirati kada je počeo pisati romane koji opisuju [[Zločini nad Srbima u Drugom svetskom ratu|stradanja Srba u Drugom svetskom ratu]] na prostoru [[NDH]], a za koje je autor optužio njihove [[Hrvati|hrvatske]] i [[Bošnjaci|bošnjačke]] komšije. Ta su dela doživela uspeh među srpskom publiku, ali je zbog njih Drašković optužen da potkopava [[bratstvo i jedinstvo]] te dobio reputaciju srpskog nacionalista. Tu je reputaciju Drašković potvrdio kada se krajem 1980-ih stekao reputaciju jednog od najistaknutijih srpskih [[antikomunizam|antikomunista]] i [[monarhizam|monarhista]], te počeo otvoreno zalagati za [[Velika Srbija|Veliku Srbiju]] te postao bliski saradnik i kum [[Vojislav Šešelj|Vojislava Šešelja]]. Njihova saradnja je, međutim, ubrzo prestala, te je Drašković osnovao stranku [[Srpski pokret obnove]], koja je na prvim [[Parlamentarni izbori u Srbiji 2000|višestranačkim izborima u Srbiji]] postala vodeća stranka opozicije prema tadašnjem vlastodršcu [[Slobodan Milošević|Slobodanu Miloševiću]]. U martu 1991. je Drašković vodio [[Demonstracije 9. marta 1991.|velike demonstracije]] s ciljem rušenja Miloševićevog režima, koje je zaustavila intervencija [[JNA]]. U sledećih nekoliko meseci, kada je [[Raspad SFRJ|ustavna kriza u SFRJ]] eskalirala u [[Jugoslavenski ratovi|oružani sukob]], Drašković je od pristaša svoje stranke organizovao [[paravojna formacija|paravojnu formaciju]] zvanu [[Srpska garda]], koja se [[Rat u Hrvatskoj|borila u Hrvatskoj]], ali prestala delovati 1992. Posle izbijanja [[Rat u BiH|rata u Bosni i Hercegovini]] je Drašković postao jednim od najvećih kritičara Miloševićeve [[Srbija u jugoslovenskim ratovima|politke sukoba sa drugim bivšim jugoslovenskim republikama]], zalažući se za kompromis sa "separatističkim" republikama. Godine 1996. je Drašković zajedno sa svojom strankom sudelovao u Zajedno, koaliciji srpskih opozicijskih stranaka koja je odnela pobedu na lokalnim izborima, a potom i [[Demonstracije u Srbiji 1996 - 1997|demonstracijama]] koje su prisilile Miloševića da prvi put prizna izborni poraz. Nakon toga, partneri odlučuju da bojkotuju izbore i napuštaju koaliciju Zajedno, pa SPO na narednim izborima nastupa samostalno i ne uspeva da zbaci Miloševićev režim. U predvečerje rata na Kosovu ulazi u nacionalnu vladu kako bi pokušao da spreči [[Operacija Saveznička sila|NATO-vo bombardovanje SRJ]], međutim kako nije uspeo, a sve vreme se javno bunio protiv Miloševića, ubrzo je smenjen. Nekoliko meseci kasnije je Miloševićeva policijska jedinica [[JSO]] na Draškovića pokušala izvesti [[Atentat na Ibarskoj magistrali|atentat]] koji je Drašković preživeo, a u kome je stradalo nekoliko njegovih bliskih saradnika. Iako su mu ti događaji, slično kao i ranija premlaćivanja i zlostavljanja od strane Miloševićeve tajne policije, donele status [[mučenik]]a kod dela srpske javnosti, 2000. godine se smatrao marginalizovanom i "potrošenom" ličnošću, a čemu je doprinela odluka da se ne pridruži [[Demokratska opozicija Srbije|Demokratskoj opoziciji Srbije]] na izborima koji će [[Buldožer revolucija|konačno srušiti Miloševića]]. Njegova stranka je izgubila [[Narodna skupština Republike Srbije|parlamentarni]] status, a vratila ga je tek 2003. godine kada je uspela preći [[izborni cenzus]] u koaliciji sa [[Nova Srbija|Novom Srbijom]], te sudelovala u koaliciji premijera [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunice]]. Drašković je od 2003. do 2007. bio ministar spoljnih poslova. Godine 2008. je sa svojom strankom bio na listi [[Boris Tadić|Tadićeve]] koalicije [[Za evropsku Srbiju]]. U leto 2010. je postao prvi vodeći srpski političar nakon [[Čedomir Jovanović|Čedomira Jovanovića]] koji se založio da Srbija [[Međunarodna reakcija na proglašenje nezavisnosti Kosova|prizna nezavisnost Kosova]], obrazloživši da je to jedini način da se stekne naklonost [[zapadni svet|Zapada]], i time obezbedi članstvo u [[Evropska Unija|Evropskoj Uniji]]. Te je stavove njegov dotadašnji partner Tadić kritikovao. Pred [[Parlamentarni izbori u Srbiji|izbore 2012]]. godine Drašković je sa svojom strankom ušao u koaliciju sa Jovanovićevim [[Liberalno demokratska partija (Srbija)|LDP]]-om, poznat kao [[Koalicija Preokret]]. == Bibliografija == Novinarstvo je napustio 1980. godine i posvetio se književnosti. Njegovi romani bili su jugoslovenski i balkanski bestseleri. Neki od njih prevedeni su na engleski, francuski, ruski, grčki, rumunski i češki jezik. * ''Ja, malograđanin'' (1981) * ''Sudija'' (1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (1985) * ''Molitva 2'' (1986) * ''Odgovori'' (1986) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekuda Srbijo'' (1989) * ''Noć đenerala'' (1994) * ''Podsećanja'' (2001) * ''Meta'' (2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (2012) * ''Tamo daleko'' (2013) * ''Isusovi memoari'' (2015) * ''Priče o Kosovu'' (2016) * ''Isečci vremena'' (2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (2018) * ''Ožiljci života'' (2022) * ''Monah Hokaj'' (2023) * ''Suđenje'' (2025) == Izvori == {{Reflist}} == Vanjske veze == * [http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&akcija=Procitaj&id=1 Party biography] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080624052823/http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&akcija=Procitaj&id=1 |date=2008-06-24 }} * [https://archive.today/20120804223424/www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html Official biography as a Minister of Foreign Affairs] {{S-start}} {{s-gov}} {{Succession box | before = [[Goran Svilanović]] | title = ministar spoljnih poslova | years = 2004 &ndash; 2007 | after = [[Vuk Jeremić]] }} {{s-end}} {{Lifetime|1946||Drašković, Vuk}} {{Commonscat|Vuk Drašković}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Srpski pisci]] [[Kategorija:Srpski političari]] deor5zra3o5t3f7r2ljcv5i8iuiar8i 6676937 6676933 2026-05-17T09:27:39Z Stebunik 55592 /* Mladost in kariera */ 6676937 wikitext text/x-wiki == 1sl Vuk Drašković multi 13.v.2026 == == 5sl Vuk Drašković članek 16.v.2026 == {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)}} | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1980 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]]. Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 23 knjig. === Mladost in kariera === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nekdaj nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]] (Pardanj) v [[Banat]]u v družini priseljencev iz Hercegovine, ki so se naselili v hiše po vojni v uničevalna taborišča pregnanih Nemcev [[Donauschwaben]]; nekateri poštenjaki niso hoteli stanovati v ukradenih hišah od Donauschwaben in so se raje odselili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito Hercegovino. Vuk je bil star tri mesece, ko mu je umrla mati Stoja Nikitović.[1]<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova - Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere - Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.[1]<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].[1]<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tesno in utesnjeno", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v Beograd. Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, med pravoslavno [[Božič|božično]] zabavo dne 7. januarja 1984 v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[oporečništvo|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.[2] <ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.[2][3] <ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član Socialistične mladinske organizacije in se kasneje pridružil Zvezi komunistov Jugoslavije.[4] <ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Med letoma 1969 in 1978 se je ukvarjal z novinarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.[4] <ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).[4] <ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka. Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom.[4] <ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, saj je ponovno vzbudila narodnostno sovraštvo, ki ga je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“. <ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.[5] <ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.[6] <ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisaatelj pojasnjuje s svojo zgodbo odhoda v Trst, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem Hamdijem«, ki se je medtem ponesrečil.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta „kriva vera“ ni nastala šele devetdesetih: Noć generala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].[4]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|Drašković s [[Vojislav Šešelj|Šešelj]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz beograjskega „Središča inženirjev in električarjev“ ([[1990]])]] Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.[7] <ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z [[Albanci]].[8] <ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).[7] <ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).[7][9] <ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."[10] <ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".[11] <ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].[12] <ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah se je pa je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref><ref name=":0"/> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb |200px|right|V protivojnih [[demonstracija |demonstracijah ]] je sodelovalo do 200.000 ljudi ]] Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[demonstracija|demonstracije]] ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev ter ranjenih.[13] <ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Po nagovoru študentom, zbranim na Terazijah, se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike vladajoče vlade. stranka. Aktivisti SPS so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj posreduje, kar je on tudi sprejel<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Demonstracije so se končale, potem ko je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike.[14] <ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".[16][17] <ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja večinoma nenasilja in pomirljivosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Čeprav je bil Drašković nacionalist, je je kot književnik ter razgledan izobraženec imel tudi prozahodne in protivojne poglede ter je predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“[15] <ref name="Bartrop" /> Njegov načrt je bil hitro preoblikovati največji in najbolj poseljen del Jugoslavije (tj. Srbijo) po zahodnih standardih, tako da bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim interesom in privedla do mirne rešitve. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih četnikov) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.[15]<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. Vztrajal je, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati.<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci, kot sta [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh polvojaških tolp povsem ločil.[15] <ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar je podpiral tudi nacionalistični program, ki se je po ciljih le nekoliko razlikoval od Miloševićevih, in on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotujočih si tokov. Zategadelj so ljudje govorili, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.[18] <ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990. sredi in konec leta 1991, zlasti novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.[19] <ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V začetku leta 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.[2] <ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.[20] <ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.[15] <ref name="Bartrop" /> Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so jih njegovi nekdanji sopotniki vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.[21] <ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil.[22] <ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === Draškovića so poskušali umoriti vsaj dvakrat: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri poskusu umorili štiri njegove tesne sodelavce,[23] <ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> in 15. junija 2000 v Budvi, kamor se je umaknil po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.[24] <ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločin, kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi šest let (2003-2009) in je bilo obsojenih več udeležencev. Vrhovno sodišče je koncec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |deadurl=yes }}</ref> in 21. decembra 2009. razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Verjetnih nalogodajalcev pa sojenje ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, so bili tako politični umori in atentati pripravljani in naročani z vrha takratne oblasti. [25] <ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000, Vojislav Mihailović, ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih marginalizirana. [potreben citat] Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot Vojislav Koštunica (31,2 %) in Miroljub Labus (27,7 %), ki sta se oba uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za politično odrešitev se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedal šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno koalicijo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko zadržala skrajno desničarske radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, ki ga je opravljal do maja 2007.[15] <ref name="Bartrop" />V odgovor na črnogorski glas za neodvisnost je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«[27]<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovom. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.[28]<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli, sta se pozneje spet pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.[2] === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' („Jaz, malomeščan“ 1981) * ''Sudija'' („Sodnik“ 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' („Molitev“ 1985) * ''Molitva 2'' („Molitev 2“ 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' („Srbija, kamorkoli“ 1989) * ''Sve moje izdaje'' („Vse moje objave“ 1992) * ''Noć đenerala'' („Noč generala“ 1994) * ''Podsećanja'' („Spominjanja“ 2001) * ''Meta'' („Tarča“ 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' („Rimska cesta“ 2012) * ''Tamo daleko'' („Tja daleč“ 2013) * ''Isusovi memoari'' („Jezusovi spomini“ 2015) * ''Priče o Kosovu'' („Zgodbe o Kosovem 2016) * ''Izsečci vremena'' („Rezine časa“ 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' („Kdo je ubil Katarino?“ 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' („Aleksander Jugoslovanski“ 2018) * ''I grob i rob'' („In grob in suženj“ 2020) * ''Ožiljci života'' („Brazgotine življenja“ 2022) * ''Monah Hokaj'' („Menih Hokaj“ 2023) * ''Suđenje'' („Sojenje“ 2025)<ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} === Navedek === {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski časnikarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)}} | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} En: {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković in 2010 | office1 = [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia]] | term_start1 = 5 June 2006 | term_end1 = 16 May 2007 | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = Position established | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Ministry of Foreign Affairs (Yugoslavia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia and Montenegro]] | term_start2 = 3 March 2004 | term_end2 = 5 June 2006 | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = Position abolished | office3 = [[Deputy Prime Minister of Yugoslavia]] | term_start3 = 18 January 1999 | term_end3 = 28 April 1999 | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa (Žitište)|Međa]], [[People's Republic of Serbia|PR Serbia]], [[Federal People's Republic of Yugoslavia|Yugoslavia]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = {{ubl|[[League of Communists of Yugoslavia|SKJ]] (until 1982)|[[Serbian National Renewal|SNO]] (1990)|[[Serbian Renewal Movement|SPO]] (1990–present)}} | relations = | children = | alma_mater = [[Bachelor of Laws|LLB]] of [[University of Belgrade Faculty of Law|Univ. of Belgrade Fac. of Law]] | occupation = Politician | profession = Writer }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr-Cyrl|Вук Драшковић}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; born 29 November 1946) is a Serbian writer and politician. He graduated from the [[University of Belgrade Faculty of Law]] in 1968. From 1969 to 1980, he worked as a journalist in the Yugoslav news agency [[Tanjug]]. He was a member of the [[League of Communists of Yugoslavia]] and worked as the chief of staff of the Yugoslav President [[Mika Špiljak]]. He is the co-founder and former leader of the [[Serbian Renewal Movement]], serving as president from 1990 to 2024. He also served as the [[Kosovo War|war-time]] Deputy Prime Minister of the [[Federal Republic of Yugoslavia]] in 1999 during the rule of [[Slobodan Milošević]] and the [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs]] of both [[Serbia and Montenegro]] and [[Serbia]] from 2004 to 2007. Drašković is also a prolific writer and has published 23 books. ==Early life and career== Drašković was born in the small village of Medja in the [[Banat]] region to a family of settlers from [[Herzegovina]]. He was three months old when his mother, Stoja Nikitović, died.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref> His father, Vidak, remarried and had two more sons - Rodoljub and Dragan; and three daughters - Radmila, Tanja and Ljiljana with Dara Drašković, meaning that young Vuk grew up with five half-siblings.<ref name="Borden" /> Shortly after Vuk's birth, the entire family went back to [[Herzegovina]] where he finished primary school in the village of [[Slivlje]]. He graduated high school in [[Gacko]].<ref name="Borden" /> At his father's insistence, Drašković considered studying medicine in [[Sarajevo]]; however, the city was too "uptight and cramped" for his liking, so he went to study law in [[Belgrade]] instead. [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|250px|Drašković with his wife, [[Danica Drašković|Danica]], and Soviet-turned-Swiss chess grandmaster [[Viktor Korchnoi]] during an [[Orthodox Christmas]] eve party in January 1984 at Villa Dragoslava, a [[villa]] in the [[Belgrade]] neighbourhood of [[Banovo Brdo]] that often served as meeting point for individuals critical of [[SFR Yugoslavia]]'s system of governance as well as [[communism]] and [[socialism]] in general.]] In 1968, Drašković participated in anti-bureaucratic student revolts in Yugoslavia.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> After [[Josip Broz Tito]] promised reforms, Drašković initiated people to dance the Kozaračko kolo at the Faculty of Law.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković was a member of the Communist Youth Organization and later joined the [[League of Communists of Yugoslavia]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Between 1969–78, he was involved with journalism. He first worked for the state news agency [[Tanjug]] as its African correspondent stationed in [[Lusaka, Zambia]]. He was discharged from his post after publishing misleading information regarding the [[Rhodesian Bush War]], creating a diplomatic incident.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> He then took a job as press adviser to the Yugoslav Union of Trade Unions (''Savez Sindikata Jugoslavije'') and then became editor-in-chief of ''Rad'', a trade union paper.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> During his time as press adviser, Drašković spent some time as the personal secretary to the organisation's president [[Mika Špiljak]]. In 1981, Drašković published his first novel ''Sudije'' (Judges) which described a judge resisting political pressure.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> In 1982, Drašković was expelled from the Communist party after he published his second novel ''Nož'' (Knife).<ref name="NYTimes" /> The novel tells the story of a man who is raised as a Bosnian Muslim who comes to believe that Serbs killed his family, only to later learn that his ethnic heritage is Serbian and that his adoptive family was guilty of murdering his birth-family. The book caused controversy as it reignited divisive ethno-nationalist issues which Tito and the Communist Party tried to suppress.<ref name="NYTimes" /> The party condemned and subsequently banned the book, which was also published in English.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> The book was made into a movie in 1999 entitled ''[[The Dagger (1999 film)|The Dagger]]'' or ''The Knife'' in English.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> His novels ''Molitva 1–2'' (Prayer 1–2, 1985) and ''Ruski konsul'' (Russian consul, 1988) also explored the suffering of Serbs during World War II, while ''Noć generala'' (The General's Nights) published in 1994 dealt with [[Draža Mihailović]]'s last days.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> ==Political career== [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|Drašković with [[Vojislav Šešelj|Šešelj]], in 1990, removing picture of [[Josip Broz Tito]] from Belgrade Center of engineers and electricians.]] In March 1989, Drašković along with [[Mirko Jović]] and [[Vojislav Šešelj]] founded the Sava Association. The group dedicated itself to the protection of the Serbian language and the defense of [[Kosovo and Metohija]].<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> In the late 1980s, Drašković was in agreement with Šešelj's sentiments about deporting Albanians from Kosovo and suggested that "a special fund" was needed "to finance the [[Yugoslav colonisation of Kosovo|repopulation of Kosovo by Serbs]]".<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> However, Jović, Šešelj and Drašković disagreed with each other and their party split into three. The Sava Association became the [[Serbian National Renewal]] Party under the leadership of Jović in January 1990.<ref name="Fischer" /> Drašković founded the [[Serbian Renewal Movement]] (''Srpski Pokret Obnove'', SPO, a democratic nationalist party) in March, and then in February 1991 Šešelj created his [[Serbian Radical Party]].<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> On 26 September 1990, Drašković declared that his armed "volunteers" would be willing to defend [[Republic of Serbian Krajina|Krajina Serbs]], and three days later in an interview with [[Delo (newspaper)|Delo]], Drašković stated: "Serbia must obtain all territories in what is today [[Herzegovina]], [[Bosnia (region)|Bosnia]], [[Slavonia]], [[Dalmatia]], in these parts of Croatia where the Serbs made a majority of the population until 6 April 1941, when the Ustasha genocide against them began...Wherever the Serb blood was shed by the Ustashas knives, wherever there are our graves there are our borders".<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref> He also claimed that most Bosnian Muslims are ''"burdened with Serbian origin"'' and that ''"they run away from themselves because they know that they are Orthodox and Serbs"''.<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> The Serbian Renewal Movement (SPO) participated in the first post-communist democratic elections, held on 9 December 1990, but finished a distant second amidst the total blackout from the pro-Milošević state media.<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Following that failure Drašković kept pressure on Serbian President [[Slobodan Milošević]] via street protests, organizing mass [[9 March 1991 protest|demonstrations in Belgrade on 9 March 1991]]. The police intervened, and clashed with demonstrators with some damage to public buildings resulting in the [[Yugoslav People's Army]] being brought in. Clashes between police and protesters resulted in the deaths of a student and an officer, and injuries to over 200 people.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Demonstrations ended after the government agreed to concessions.<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref> Drašković became a leading opponent of Milošević. His fiery and emotional speeches<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref> earned him the moniker "Czar of the Streets".<ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref> While Drašković was a nationalist, he also held pro-Western and anti-war views.<ref name="Bartrop" /> His plan was to rapidly transform the biggest and most populous part of Yugoslavia (i.e. Serbia) according to Western standards so that eventual international involvement in the Yugoslav crisis would favour Serbian interests and produce a peaceful solution.{{Citation needed|date=May 2018}} His ideological opponents often cite his strong nationalist feelings (including attempting rehabilitation of Serb-nationalist Chetniks) as contradictory to his insistence on peaceful solutions.<ref name="Bartrop" /> Political opponents have claimed Drašković's political engagement at this early stage of his political career was full of inconsistencies and diametrically opposing views and actions. According to Drašković, his stance as pro-Western and peaceful never wavered, from the start of the political crisis in Yugoslavia. He insisted that a Serbian government should promote radical democratic shift, and renew traditional alliances with Western nations (including entry into NATO) as a way of preserving some form of Yugoslav confederation rather than pursuing direct confrontation with the Croats.{{Citation needed|date=May 2018}} His party SPO organized a paramilitary unit called the [[Serbian Guard]], led by former criminals such as [[Đorđe Božović|Đorđe "Giška" Božović]] and Branislav "Beli" Matić. Božović died in Croatia in October 1991. Matić was killed by Milošević's secret police in April 1991. Although Drašković initially claimed that this militia was an incitement to Serbian authorities to form a non-ideological national armed force other than the [[Yugoslav People's Army]], he eventually distanced himself from the paramilitary formation altogether.<ref name="Bartrop" /> According to historian Dubravka Stojanović, while Drašković's anti-war views were sincere, he also supported a nationalist program little different in its goals to those of Milošević, and he and his party were never able to reconcile these opposing currents.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> His anti-war views came to the fore in mid to late 1991, particularly in November of that year when he wrote a passionate condemnation of the bloody siege of [[Vukovar]] in the Serbian daily ''[[Borba (newspaper)|Borba]]''.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> In early 1992, he called on all citizens of Bosnia to reject nationalism. In 1993, he and his wife [[Danica Drašković]] were arrested, beaten and sent to a high-security prison following street riots in Belgrade.<ref name="NYTimes" /> His hunger strike, and international outrage over the situation, pressured the government to release the couple.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> In 1996, SPO formed an opposition alliance ''Zajedno'' ("[[Coalition Together|Together]]") with the [[Democratic Party (Serbia)|Democratic Party]] of [[Zoran Đinđić]] and the [[Civic Alliance of Serbia]] under [[Vesna Pešić]], which achieved major successes in the local elections in November of that year, but later split.<ref name="Bartrop" /> Drašković's SPO participated on its own at the September 1997 election, boycotted by his former partners despite an array of local electronic media outlets being in opposition hands.{{Citation needed|date=May 2018}} In January 1999, SPO, a parliamentary party, was asked to join a coalition with Milošević's [[Socialist Party of Serbia]] as tension with US and NATO increased, in order to use his influence with Western politicians. In early 1999, Drašković became the deputy prime minister of the [[Federal Republic of Yugoslavia]]. He did so in response to Milošević's appeal for national unity in the face of Albanian uprising in Kosovo and a looming confrontation with NATO.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> He was sacked by the Prime Minister [[Momir Bulatović]] on 28 April 1999.<ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> There were two attempts to assassinate Drašković: on 3 October 1999 on the [[Ibarska magistrala assassination|Ibar highway]] when four of his close associates were murdered,<ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> and on 15 June 2000 in [[Budva]].<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> In 2005, [[Milorad Ulemek]] was sentenced to 40 years in prison for the murder of Đinđić and [[Ivan Stambolić]] and for the assassination attempt on Drašković in 2000.<ref>{{cite news |title=Serb gets 40 years in ex-leader's death |url=https://www.nytimes.com/2005/07/18/world/europe/serb-gets-40-years-in-exleaders-death.html |work=The New York Times |date=18 July 2005}}</ref> ===Post-Milošević=== In what he himself later termed "a bad political move", Drašković kept his SPO out of the wide anti-Milošević [[Democratic Opposition of Serbia]] (DOS) coalition that formed in 2000; his candidate in the 24 September 2000 federal presidential elections, Vojislav Mihailović, achieved little success, and the SPO was unsuccessful in the subsequent parliamentary election which the [[Democratic Opposition of Serbia|DOS]] won overwhelmingly. Because of this, Drašković and his party were marginalized over the next three years.{{Citation needed|date=June 2011}} In the fall of 2002, he attempted a comeback as one of eleven candidates in a Serbian presidential election; this election was later declared invalid due to low voter turnout. Despite a polished marketing campaign that saw Drašković change his personal appearance and tone down his fiery rhetoric, he ended up with only 4.5% of the total vote, well behind [[Vojislav Koštunica]] (31.2%) and [[Miroljub Labus]] (27.7%), both of whom moved on to the second-round runoff. His next chance for political redemption came in late 2003. Fully aware of SPO's weak political standing (as well as his own) after more than 3 years in political oblivion, Drašković entered his party into a pre-election coalition with [[New Serbia (political party)|New Serbia]] (NS), thus reuniting with old party colleague [[Velimir Ilić]]. Joining forces for the [[2003 Serbian parliamentary election|2003 parliamentary election]], they achieved limited success, but did manage to get into the coalition that formed the minority government (along with [[Democratic Party of Serbia|DSS]], [[G17 Plus]]), providing it with critical parliamentary seats to keep the far-right radicals ([[Serbian Radical Party|SRS]]) at bay. In the subsequent division of power, Drašković became foreign minister, a position he held until May 2007.<ref name="Bartrop" /> In response to [[2006 Montenegrin independence referendum|Montenegro's vote for independence]], Drašković called for a restoration of [[Line of succession to the former Yugoslav throne|Serbia's monarchy]]: "This is an historic moment for Serbia itself, a beginning which would be based on the historically-proven and victorious pillars of the Serbian state and I am talking about the pillars of a kingdom."<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> In August 2010, Drašković argued in favour of changing the [[Constitution of Serbia|Serbian Constitution of 2006]] to remove references to [[Kosovo]] as a part of [[Serbia]] because according to him "Serbia has no national sovereignty over Kosovo whatsoever. All of Serbia knows that Kosovo is not really a province within Serbia, that it is completely beyond the control of the government and the state of Serbia".<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> ==Personal life== Drašković is married to Danica (née Bošković). The two met in 1968 during [[1968 student demonstrations in Yugoslavia|student protests]].<ref name="NYTimes" /> ==Literary works== {{colbegin}} * ''Me, a philistine'' (1981) * ''Judge'' (1981) * ''Knife'' (1982) * ''Prayer'' (1985) * ''Prayer 2'' (1986) * ''Answers'' (1986) * ''Russian Consul'' (1988) * ''Everywhere Serbia'' (1989) * ''Night of general'' (1994) * ''Reminders'' (2001) * ''Target'' (2007) * ''Dr Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (2012) * ''Far away'' (2013) * ''The memoirs of Jesus'' (2015) * ''Stories about Kosovo'' (2016) * ''Slice of time'' (2016) * ''Who killed Katarina?'' (2017) * ''Aleksandar of Yugoslavia'' (2018) * ''I grob i rob'' (2020) * ''Ožiljci života'' (2022) * ''Monah Hokaj'' (2023) * ''Suđenje'' (2025)<ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} ==See also== *[[March 9th Protest]] *[[Ibar Highway assassination attempt]] ==References== {{Reflist}} ==External links== * [https://web.archive.org/web/20080624052823/http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&akcija=Procitaj&id=1 Party biography] {{in lang|sr}} * [https://archive.today/20120804223424/http://www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html Official biography as Minister of Foreign Affairs] {{Commons category|Vuk Drašković}} {{S-start}} {{s-gov}} {{s-new|rows=2|seat}} {{s-ttl|rows=2|title= [[Deputy Prime Minister of Yugoslavia|Deputy Prime Minister of Serbia and Montenegro]] | years = 1999 &ndash; 1999 |with=[[Zoran Lilić]] |with2=[[Jovan Zebić]] |with3=[[Nikola Šainović]] |with4=[[Danilo Vuksanović]] |with5=[[Vladan Kutlešić]] }} {{s-aft|after=[[Maja Gojković]]}} {{s-aft|after=[[Tomislav Nikolić]]}} {{s-bef|before=[[Goran Svilanović]]}} {{s-ttl|title= [[Ministry of Foreign Affairs (Yugoslavia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia and Montenegro]] | years = 2004 &ndash; 2006 }} {{S-non | reason = Union of Serbia and Montenegro abolished }} {{s-new|minister}} {{s-ttl|title= [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia]] | years = 2006 &ndash; 2007 }} {{s-aft|after=[[Vuk Jeremić]]}} {{s-end}} {{Serbian literature}} {{YU-FA-ministers}} {{Foreign Ministers of Serbia}} {{Cabinet of Vojislav Koštunica I}} {{Yugoslav wars}} {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Draskovic, Vuk}} [[Category:1946 births]] [[Category:Living people]] [[Category:People from Žitište]] [[Category:Eastern Orthodox Christians from Serbia]] [[Category:Candidates for President of Serbia]] [[Category:Serbian democracy activists]] [[Category:Serbian National Renewal politicians]] [[Category:Serbian Renewal Movement politicians]] [[Category:Serbian monarchists]] [[Category:Serbian novelists]] [[Category:University of Belgrade Faculty of Law alumni]] [[Category:Foreign ministers of Serbia]] [[Category:Government ministers of Serbia]] [[Category:Serbian nationalists]] [[Category:Serbian anti-communists]] [[Category:Serbian people of Bosnia and Herzegovina descent]] Sr: {{Инфокутија Политичар | слика = Vuk Drašković (cropped).jpg | ширина_слике = | опис_слике = Вук Драшковић, 2004. године | име = Вук Драшковић | датум_рођења = {{датум рођења|1946|11|29|год=да}} | место_рођења = [[Међа (Житиште)|Међа]] | држава_рођења = [[Народна Република Србија|НР Србија]], [[Федеративна Народна Република Југославија|ФНР Југославија]] | датум_смрти = | место_смрти = | држава_смрти = | пребивалиште = [[Београд]] | држављанство = [[Србија]] | супружник = [[Даница Драшковић]] | отац = Видак Драшковић | мајка = Стоја Драшковић (рођ. Никитовић)<ref>{{cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=FhvYQKm9vpU&t=18m25s |title=ANTOLOGIJSKI TV DUEL: Predsednik SRS Vojislav Šešelj i predsednik SPO Vuk Drašković (1997) |author=<!--Not stated--> |date = 29. 11. 1997. |website=[[YouTube|Youtube]] |publisher=Dokumentarne Emisije Balkan |access-date = 11. 12. 2021 |quote=Око 18. минута}}</ref> | породица = Родољуб, Драган (полубраћа), Радмила, Тања, Љиљана (полусестре)<ref>{{cite book|title= Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic|location= |publisher= Institute for War & Peace Reporting|isbn=978-1-90281-101-7|pages=14|last1= Borden|first1= Anthony|date= 2000}}</ref> | народност = [[Срби]]н | вероисповест = [[Српска православна црква|православац]] | партија = [[Српски покрет обнове]]<br />[[Српска народна обнова]] (1990)<br />[[Савез комуниста Југославије]] | професија = [[Политика|политичар]] и [[писац|књижевник]] | функција_1 = [[Министарство спољних послова Републике Србије|Министар спољних послова Републике Србије]] | претходник_1 = -<small>(позиција успостављена, наставак мандата из претходне државе)</small> | наследник_1 = [[Вук Јеремић]] | председник_1 = [[Борис Тадић]] | председник_владе_1 = [[Војислав Коштуница]] | почетак_функције_1 = [[5. јун]] [[2006]] | крај_функције_1 = [[15. мај]] [[2007]]. | функција_2 = [[Списак министара иностраних послова Југославије|Министар спољних послова Србије и Црне Горе]] | претходник_2 = [[Горан Свилановић]] | наследник_2 = - <small>(државна заједница је прекинута)</small> | председник_2 = [[Светозар Маровић]] | председник_владе_2 = [[Светозар Маровић]] | почетак_функције_2 = [[3. март]] [[2004]] | крај_функције_2 = [[5. јун]] [[2006]]. | функција_3 = Потпредседник Савезне владе [[Савезна Република Југославија|Југославије]] за спољне послове | претходник_3 = | наследник_3 = | председник_3 = [[Слободан Милошевић]] | председник_владе_3 = [[Момир Булатовић]] | почетак_функције_3 = [[18. јануар]] [[1999]] | крај_функције_3 = [[28. април]] [[1999]]. | потпис = Vuk Drašković signature.png }} '''Вук Драшковић''' ([[Међа (Житиште)|Међа]], [[29. новембар]] [[1946]]) [[Срби|српски]] је [[правник]], [[новинар]], [[књижевност|књижевник]], [[политика|политичар]] и председник [[Српски покрет обнове|Српског покрета обнове]]. Био је потпредседник [[Савезна влада Савезне Републике Југославије|Владе]] [[Савезна Република Југославија|СР Југославије]] (1999), министар иностраних послова [[Србија и Црна Гора|Државне заједнице Србије и Црне Горе]] (2004—2006) и [[Србија|Републике Србије]] (2006—2007),<ref>{{Cite book|url=https://books.google.rs/books?id=-KWxDwAAQBAJ&pg=PA395&lpg=PA395&dq=zivadin+jovanovic+ministar+inostranih+poslova&source=bl&ots=6YH-ZAUpfl&sig=ACfU3U1bcZMfqyTBahW4NabIGQ7RVs0euA&hl=sr&sa=X&ved=2ahUKEwj6uen674iFAxWJ7LsIHWA5AbA4HhDoAXoECAIQAw#v=onepage&q=zivadin%20jovanovic%20ministar%20inostranih%20poslova&f=false|title=Два века модерне српске дипломатије: Bicentenary of Modern Serbian Diplomacy|last=Попов|first=Чедомир|last2=Живојиновић|first2=Драгољуб|last3=Марковић|first3=Слободан|last4=Јеремић|first4=Вук|date=2013|publisher=Balkanološki institut SANU|isbn=978-86-7179-079-6|language=sr}}</ref> као и републички посланик у [[Народна скупштина Републике Србије|Народној скупштини Републике Србије]] у неколико мандата (1990—2003). == Биографија == === Порекло и породица === Рођен је [[29. новембар|29. новембра]] [[1946]]. године у [[банат]]ском селу [[Међа (Житиште)|Међа]], у породици досељеника из [[Херцеговина|Херцеговине]]. Његов чукундеда Вук Драшковић је био припадник Горњоневесињског одреда у време [[Невесињска пушка|Херцеговачког устанка]] и погинуо је на [[Лесков дуб|Љесковом дубу]] [[1876]]. године.<ref>"Споменица о Херцеговачком устанку 1875. године", Београд 1928.</ref> Отац Видак је био [[Комунизам|комуниста]] и [[Народноослободилачка војска Југославије|партизански]] борац за време [[Други светски рат|Другог светског рата]]. Шест месеци након његовог рођења, преминула му је мајка Стоја, па га је однеговала баба. Породица се убрзо вратила у [[Херцеговина|Херцеговину]], где је Драшковић одрастао. Живели су у [[Сливља|Сливљима]], да би се касније настанили у [[Херцеговина|херцеговачкој]] [[Грачаница (Гацко)|Грачаници]]. Отац Видак се по други пут оженио и добио још петоро деце, синове [[Родољуб Драшковић|Родољуба]] и Драгана, као и кћерке Радмилу, Тању и Љиљану. === Образовање и студентски дани === Основну школу завршио је у [[Фојница (Гацко)|Фојници]], а затим гимназију у [[Гацко|Гацку]]. Најпре је требало да у [[Сарајево|Сарајеву]] студира [[Медицина|медицину]], али он одлучује да оде за [[Београд]] и тамо упише [[Медицина|медицину]]. Међутим, уписује се на [[Правни факултет Универзитета у Београду]]. Овде упознаје колегиницу [[Даница Драшковић|Даницу]], са којом се касније и оженио. На завршној години студија, постао је члан [[Савез комуниста Југославије|Савеза комуниста Југославије]]. Учествовао је у [[Студентске демонстрације у Југославији 1968.|студентским демонстрацијама 1968]]. године, а после говора [[Јосип Броз Тито|Јосипа Броза Тита]] о оправданости студентских захтева, предводио је [[козарачко коло]] на [[Правни факултет Универзитета у Београду|Правном факултету Универзитета у Београду]]. Дипломирао је исте године.<ref>{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ |website=istinomer.rs |access-date=20. 1. 2022}}</ref> === Новинарска каријера === У периоду од [[1969]]. до [[1980]]. године, радио је као новинар у агенцији [[Танјуг]]. Скоро три године је био као дописник из [[Лусака|Лусаке]], главног града [[Замбија|Замбије]]. Повучен је из дописништва након лошег извештавања о [[Родезијски грађански рат|Родезијском грађанском рату]], што је довело до дипломатског скандала.<ref>{{Cite book|title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century|last1=Roszkowski|first1=Wojciech|last2=Kofman|first2=Jan|publisher=Routledge|year=2016|isbn=978-1-31747-593-4|pages=1995–1998}}</ref> Потом је прешао да ради као саветник за штампу [[Савез синдиката Југославије|Савеза синдиката Југославије]], где је био главни уредник синдикалног листа ''Рад,'' од [[1980]]. до [[1985]]. године.<ref>{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ |website=biografija.org |date = 24. 2. 2017 |access-date=21. 1. 2022}}</ref> Једно време је провео као лични секретар и шеф кабинета [[Мика Шпиљак|Мике Шпиљка]]<ref>{{Cite journal|last=Sidran|first=Abdulah|date = 15. 9. 2022.|title=Sarajevo je Miloševićeva apsolutna pobeda|journal=Nedeljnik|volume=557|pages=44}}</ref>, председника Већа [[Савез синдиката Југославије|Савеза синдиката Југославије]] и члана [[Централни комитет Савеза комуниста Југославије|Централног комитета Савеза комуниста Југославије]].<ref>{{Cite journal|date=20. 2. 2000.|title=Ko je ovaj čovek: Vuk Drašković|url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/02/21/srpski/P00022002.shtm|journal=Vreme|access-date=10. 12. 2021|archive-date=22. 03. 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220322135802/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/02/21/srpski/P00022002.shtm|url-status=}}</ref> === Политичка каријера === Након смрти Јосипа Броза, као дисидент делује у оквиру [[Удружење књижевника Србије|Друштва књижевника Србије]] у Француској 7. Истакао се као говорник на књижевним вечерима, ангажованим трибинама, подршком бројним апелима и петицијама које су обележиле то време. Најчитанији је српских писац (истовремено жигосан од стране власти) који више него ико буди и јача српски национални идентитет у народу, који су комунисти својом идеологијом свели на најмању меру. Од почетка вишестраначког политичког живота [[1990]]. године након трансформације Савеза комуниста Југославије у [[Социјалистичка партија Србије|СПС]], постаје водећи политичар, [[Антикомунизам|антикомуниста]] и [[Национализам|националиста]] који се залагао за [[Велика Србија|Велику Србију]] и рехабилитацију [[Четници|Четничког покрета]] заједно са [[Војислав Шешељ|Војиславом Шешељом]]. После неколико суморних година, изолације и страдања, као последица грађанског рата, незапамћене инфлације, репресивне политике режима СПС и [[Југословенска левица|ЈУЛ]], мења политички став и постаје отворени заговорник савезништва са [[Сједињене Америчке Државе|САД]] и државама чланицама [[Европска унија|Европске уније]] и [[НАТО]] пакта. Инсистира, као добро упућен, на ослањање на старе, западне савезнике (силе) као међународне факторе и гаранте, те постизање уз помоћ њих могућих спољно-политичких циљева српске државе. Истовремено је иступао против тешњег повезивања и ослањања на Русију, образлажући то њеним комунистичким наслеђем које се сачувало, пре свега у војном врху у Кремљу. Говори [[енглески језик|енглески]] и [[руски језик]], и бави се књижевним радом и публицистиком. == Политички ангажман == [[Датотека:SKIDANJE TITA.jpg|мини|Скидање [[Јосип Броз Тито|Титове]] слике у Дому инжењера и техничара у Београду 15. марта 1990. године, С леве стране је Војислав Шешељ, а у средини Вук Драшковић.]] Драшковић је осамдесетих године 20. века био део национално оријентисане интелигенције у Србији. Спадао је међу истакнуте заговорнике вишестраначја, грађанских и верских слобода, обнове српских националних вредности. Године [[1989]]. заједно са [[Мирко Јовић|Мирком Јовићем]] је основао у Старој Пазови политичку странку [[Српска народна обнова|Српску народну обнову]], али због супротстављених ставова та се странка цепа.{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Дана 14. марта 1990. отцепљено крило странке чији је Драшковић био председник, уједињује се са [[Српски слободарски покрет|Српским слободарским покретом]] [[Војислав Шешељ|Војислава Шешеља]].{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Са Војиславом Шешељем је и у [[Српски сроднички односи#Остало|кумовском]] односу. Од јесени те године разилази се са Шешељом, и свако наставља својим путем. Тада настаје странка '''[[Српски покрет обнове]]''' чији ће председник Вук Драшковић остати лидер до наших дана. === Девети март 1991. === Српски покрет обнове као странка била је у опозицији режиму [[Слободан Милошевић|Слободана Милошевића]].{{sfn|Fischer|2007|p=459}} У том периоду, Драшковић је два пута хапшен. Први пут после [[демонстрације у Београду 1991.|деветомартовских демонстрација]] [[1991]]. године, када је провео три дана у затвору.{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Други пут је ухапшен са супругом Даницом, јуна [[1993]]. године, када су осуђени на два месеца затвора и када су преживели најсуровију полицијску тортуру. Вук је тада штрајковао глађу и на себе скренуо пажњу европске јавности. Обоје су ослобођени захваљујући притиску водећих државника и органа међународне заједнице. Између осталих, за слободу Вука Драшковића и његове супруге најодлучније су се заложили амерички председник [[Бил Клинтон]], руски председник [[Борис Јељцин]], француски председник [[Франсоа Митеран]] и његова супруга Данијела, грчки премијер [[Константин Мицотакис]], британски премијер [[Џон Мејџор]] и други.<ref>{{cite web |author= |url=http://www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html |title=Биографија Драшковића на сајту СМИП-а |date= |website= |publisher= |access-date=5. 5. 2013 |archive-date=04. 08. 2012 |archive-url=https://archive.today/20120804223424/www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html |url-status=unfit }}</ref> === Коалиција Заједно === У периоду 1996—1997, заједно са [[Зоран Ђинђић|Зораном Ђинђићем]] и [[Весна Пешић|Весном Пешић]], предводио је '''[[Коалиција Заједно|коалицију Заједно]]''' која је у другом кругу локалних избора освојила апсолутну победу. Међутим, Милошевићев режим то није признао па су настали [[демонстрације у Србији 1996—1997.|тромесечни протести]] по целој Србији. Најзад је, фебруара [[1997]], Милошевић признао победу опозицији. Драшковић је иступио из те коалиције када је градоначелник Београда, Зоран Ђинђић одбио да га подржи за заједничког председничког кандидата опозиције. Јануара 1999. године Српски покрет обнове је, као парламентарна странка, био позван да уђе у коалицију са Социјалистичком партијом Србије. Милошевићев режим је рачунао на Драшковићеве везе са западним политичарима, у ситуацији великих тензија између Србије, са једне стране, и САД и НАТО, са друге. Драшковић прихвата овај позив и добија место потпредседника савезне Владе, задуженог за међународне односе. === Пад Милошевића === У међувремену, Драшковић је [[10. јануар]]а [[2000]]. године је формирао са опозиционим лидерима нову опозициону коалицију против Милошевића која је названа ''[[Демократска опозиција Србије]]'' - '''ДОС'''. У лето 2000, Драшковић у име странке одлучује иступити из коалиције и [[Српски покрет обнове|СПО]] самостално наступа на превременим изборима за председника [[Савезна Република Југославија|СРЈ]], које је Милошевић расписао за [[24. септембар]] те године. Драшковићев кандидат [[Војислав Михаиловић]] осваја мали број гласова, а [[Војислав Коштуница]] (кандидат ДОС-а) побеђује Милошевића који најпре није хтео да призна пораз. Почињу [[свргавање Слободана Милошевића|демонстрације]] широм Србије, који су завршени [[5. октобар|5. октобра]] када је ДОС најпре насилним упадом у Савезну скупштину, али и координираном сарадњом са незадовољним деловима војске и полиције преузео власт и избегао крвопролиће. Драшковић је подржавао протесте и поздравио смену власти. На ванредним изборима за [[Народна скупштина Републике Србије|Скупштину Србије]], [[23. децембар|23. децембра]] 2000, Драшковићев СПО није успео да пређе изборни цензус од 5% и постаје ванпарламентарна странка. === У власти === Три године касније, децембра [[2003]]. године (на следећим ванредним скупштинским изборима) СПО улази у коалицију са странком [[Нова Србија (политичка странка)|Нова Србија]] [[Велимир Илић|Велимира Илића]] и осваја 22 посланичка места (7,76% гласова). Остало је забележено да по свим истраживањима у време предизборне кампање овој коалицији није предвиђан улазак у парламент. Две недеље пре избора [[Свети архијерејски синод Српске православне цркве|Синод српске православне Цркве]] се огласио саопштењем да је за [[монархија|монархију]]. Политички аналитичари су пре и после изборних резултата ово саопштење протумачили као позив Цркве да се гласа за ову коалицију. Нема забележених случајева да је свештенство агитовало за ову коалицију. Драшковић заузима положај у новој [[Влада Републике Србије|Влади Србије]] под вођством [[Војислав Коштуница|Војислава Коштунице]], већ у априлу [[2004]]. године бива постављен за министра спољних послова [[Србија и Црна Гора|Државне Заједнице Србија и Црна Гора]]. Након престанка постојања [[Србија и Црна Гора|Државне Заједнице]] [[2006]]. године, Драшковић остаје на истој дужности на нивоу Србије. На тој функцији остаје до избора нове Владе у мају [[2007]]. године. Пред ванредне парламентарне изборе који су одржани [[11. мај]]а [[2008]]. године, Драшковић и његов СПО приступили су коалицији '''''[[За европску Србију]]''''', коју сачињавају још и [[Демократска странка (Србија)|Демократска странка]] ([[Борис Тадић]]), [[Г17 плус|Г17+]] ([[Млађан Динкић]]), и [[Лига социјалдемократа Војводине]] ([[Ненад Чанак]]). Листа је на [[парламентарни избори у Србији 2008.|овим изборима]] освојила 38,42% гласова (1.590.200 гласова, 102 мандата) и која је почетком јула 2008. формирала коалициону [[Влада Мирка Цветковића|Владу]] са коалицијом [[Социјалистичка партија Србије|СПС]]-[[Партија уједињених пензионера, пољопривредника и пролетера Србије — Солидарност и правда|ПУПС]]-[[Јединствена Србија|ЈС]]. СПО је добио 4 посланичка мандата и место министра дијаспоре (министар Срђан Срећковић) == Неуспели атентати == === Атентат на Ибарској магистрали === Дана [[3. октобар|3. октобра]] [[1999]]. године, на [[Атентат на Ибарској магистрали|Ибарској магистрали]] организован је атентат на Драшковића, и том приликом погинула су четири његова блиска сарадника. === Атентат у Будви === Следећи покушај атентата догодио се [[15. јун]]а [[2000]]. године у [[Будва|Будви]], када је сам Драшковић остао жив - лакше повређен од ватреног оружја. Он се иначе склонио у Црну Гору, у своју кућу у Будви, јер му је у Србији претила опасност, на коју су му пријатељи указивали. == Политички ставови == {{bez_izvora-deo}} Вук Драшковић је током 1990-их остао упамћен као "господар тргова"; и истакнути говорник. Док још није дошло до првих ратних сукоба, као лидер тада највеће опозиционе странке режиму Слободана Милошевића, тежио је ка очувању - конфедерацији тадашње Југославије. Залагао се за Југославију сматрајући је за најбоље решење, имајући у виду да је то једина држава у којој су живели сви Срби. За време Милошевићевог режима у Србији. био је на супротним позицијама: десничар, традиционалиста и националиста<ref>Вук Драшковић: "Којекуде Србијо", Београд 1989.</ref> Као монархиста, залагао се за стварање Србије као уставне монархије са српском војском, која би штитила српски народ и српске границе. Током демонстрација 9. марта 1991. године нашао се на челу протеста са ставом: ''Книн се брани у Београду, а не у Хрватској''.<ref>"Српска реч", Београд 1991.</ref> Био је поштовалац генерала Драже Михаиловића и Равногорског покрета<ref>Вук Драшковић: "Ноћ ђенерала", Београд 1994.</ref>, тражећи да дође до историјског измирења између Срба партизана и Срба Равногораца (четника), без обзира на крупне идеолошке и друге разлике. Инсистирао је тада да Србија раскине споне са комунистичком прошлошћу и демонтира тајне службе, које су биле одговорне за бројне злочине и политичке ликвидације. И сам је због својих иступа био више пута њихова мета<ref>Вук Драшковић: "Мета", Београд 2007.</ref> над којом су пробали све: "од прислушкивања до ућуткивања" (убиства). Када је минула деценија грађанског рата и распада СФР Југославије, осуђивао је ратне злочине који су компромитовали славни српски ратнички идеал, достигнут у Великом рату. А након пада Милошевићевог режима 5. октобра 2000. године, политички нагиње ка десном "центру" усмеравајући се на грађанско друштво и евроинтеграције. * У једнопартијском периоду државе био је заговорник комунистичких погледа на свет * Заговорник је затим поновног увођења парламентарне [[монархија|монархије]] у Србији * Заговорник је концепта Велике Србије и националног препорода, од деведесетих * Залагао се увек за "Европску Србију" односно Србију као чланицу ЕУ, грађанску, демократски уређену, правну државу * Залагао се за отварање тајних досијеа УДБЕ (тајне службе) и њену деполитизацију * Залагао се за формирање српске војске и њено укључење у НАТО војни пакт или „Партнерству за мир“ * Заговорник је признања "фактичког стања" на Косову, од стране Србије и поштовања резолуције 1244. донете од стране Уједињених нација * Понудио је концепт решења косметског питања: ''Више од аутономије, мање од независности''. * Заговорник је историјске истине о злочинима почињеним над Србима, од стране Хрвата и Муслимана током Другог светског рата * Заговорник је тезе о доминантно српској одговорности за страдања Муслимана у последњем, грађанском рату * Инсистирао је на кантонизацији [[Босна и Херцеговина|Босне и Херцеговине]], још од 1990. године * Залагао се за Мировни план "З-4" у Хрватској, који је гарантовао опстанак Српске Крајине * Заговарао је приближавање и ослањање на [[Сједињене Америчке Државе|САД]], [[Европска унија|Европску унију]] * Године [[1996]]. се изјаснио за испуњавање свих обавеза СРЈ и Србије према Трибуналу у Хагу == Дела == Новинарство је напустио [[1980]]. године и посветио се књижевности. Његови први романи били су југословенски и балкански бестселери; забрањивани и оспоравани. Неки од њих преведени су на енглески, француски, руски, грчки, румунски, чешки и још многе језике.<ref>{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.laguna.rs/a1001_autor_vuk_draskovic_laguna.html |website=laguna.rs |access-date=20. 1. 2022}}</ref> * ''Ја, малограђанин'' (1981) * ''Судија'' (1981) * ''Нож'' (1982), [[Нож (филм из 1999)|екранизован]] [[1999]]. године * ''Молитва'' (1985) * ''Молитва 2'' (1986) * ''Одговори'' (1986) * ''[[Руски конзул (роман)|Руски конзул]]'' (1988), [[Руски конзул (филм)|екранизован 2024.]] и као [[Руски конзул (мини-серија)|серија]] * ''Коекуде Србијо'' (1989) * ''Ноћ ђенерала'' (1994) * ''Подсећања'' (2001) * ''Мета'' (2007), аутобиографска књига о догађајима у периоду 1990−2000. * ''Доктор Арон'' (2009)<ref>{{cite web|author= |url=http://www.mondo.rs/s155132/Zabava/Kultura/Vuk_Draskovic_se_vratio_knjizevnosti_VIDEO.html | title=Vuk Drašković se vratio književnosti (VIDEO) {{!}} Mondo |date= |website= |publisher= |access-date=28. 3. 2013}}</ref> * ''Подсећања'', књига говора, интервјуа и писама (2011) * ''Via Romana'' (2012)<ref>{{cite web|author= |url=http://www.novosti.rs/vesti/kultura.71.html:398507-Predstavljen-Draskovicev-roman-quotVia-Romanaquot |title=Predstavljen novi Draškovićev roman |date= |website= |publisher= |access-date=5. 5. 2013}}</ref> * ''Тамо далеко'' (2013) * ''Исусови мемоари'' (2015)<ref>{{cite book |last1=Drašković |first1=Vuk |title=Isusovi memoari: roman koji nastavlja tamo gde je stao kultni roman nož! |date=2015 |publisher=Laguna |location=Beograd |isbn=978-86-521-1772-7}}</ref> * ''Приче о Косову'' (2016) - коаутор, прича ''Чај бабе Кристине'' * ''Исечци времена'' (2016) * ''Ко је убио Катарину'' (2017) * ''[[Александар од Југославије (роман)|Александар од Југославије]]'' (2018), екранизован 2021. као [[Александар од Југославије (филм)|играни филм]] и [[Александар од Југославије (ТВ серија)|телевизијска серија]] * ''И гроб и роб'' (2020) * ''Ожиљци живота'' (2022)<ref>{{Cite web|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1683031/Vuk-Draskovic-intervju-za-Mondo.html|title=NISAM JA IZDAO VAS, IZDALI STE VI MENE! Ispovest Vuka Draškovića: Krajina i Kosovo? O tome naš narod ništa ne zna!|website=Mondo Portal|language=sr|access-date=2022-09-02}}</ref> * ''Монах Хокај'' (2023)<ref>{{Cite web|url=http://www.laguna.rs/n5987_knjiga_monah_hokaj_laguna.html|title=Monah Hokaj - Vuk Drašković {{!}} Laguna|website=www.laguna.rs|language=sr|access-date=2024-03-21}}</ref> * ''Суђење'' (2025)<ref>{{Cite web|url=https://delfi.rs/knjige/229951-sudjenje-knjiga-delfi-knjizare.html|title=Početna {{!}} Delfi knjižare {{!}} Sve dobre knjige na jednom mestu|website=delfi.rs|access-date=2025-05-29}}</ref> == Види још == * [[Списак министара иностраних послова Југославије]] * [[Списак министара иностраних послова Србије]] * [[Српски покрет обнове]] * [[Српска гарда]] == Референце == {{референце|30em}} == Литература == * {{Cite book|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|url=https://books.google.com/books?id=ih_Is_q4Rz8C&pg=PA101|year=1999|publisher=C. Hurst & Co. Publishers|isbn=978-1-85065-341-7}} * {{Cite book|last=Fischer|first=Bernd Jürgen|title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe|url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459|year=2007|publisher=Purdue University Press|isbn=978-1-55753-455-2|pages=459–}} * {{Cite book|last1=Hockenos |first1=Paul |authorlink1=Paul Hockenos |title=Homeland Calling: Exile Patriotism & the Balkan Wars|url=https://books.google.com/books?id=e4pAs4JYSAMC&pg=PA119|year=2003|publisher=Cornell University Press|isbn=978-0-8014-4158-5|pages=119–}} == Спољашње везе == * [http://www.ibiblioteka.net/ Dela — knjige i zvučne knjige Vuka Draškovića u elektronskom obliku — iBiblioteka] {{Wayback|url=http://www.ibiblioteka.net/ |date=20170710075102 }} * [http://www.politika.rs/scc/clanak/115556/Jedni-su-ludi-bez-pameti-drugi-su-ludi-od-pameti Једни су луди без памети, други су луди од памети („Политика“, 13. децембар 2009)] {{s-start}} {{s-off}} {{succession box|title=Потпредседник Савезне владе Југославије за спољне послове|before=|after=|years= 1999}} {{succession box|title=Министар иностраних послова [[Србија и Црна Гораа|СЦГ]]|before=[[Горан Свилановић]]|after=Расформирање СЦГ|years=2004–2006}} {{succession box|title=Министар иностраних пословаа Србије|before=Функција успостављена|after=[[Вук Јеремић]]|years=2006–2007}} {{end box}} {{Министри спољних послова Србије}} {{Коштуничина Влада1}} {{Распад СФР Југославије}} {{Српска књижевност}} {{Подножје|Биографија|Књижевност|Сукоби на територији СФРЈ|Србија}} {{СОРТИРАЊЕ:Драшковић, Вук}} [[Категорија:Вук Драшковић]] [[Категорија:Рођени 1946.]] [[Категорија:Житиштани]] [[Категорија:Гачани]] [[Категорија:Српски правници]] [[Категорија:Српски политичари]] [[Категорија:Српски књижевници]] [[Категорија:Српски новинари]] [[Категорија:Министри иностраних послова Србије]] [[Категорија:Југословенски политичари]] [[Категорија:Југословенски књижевници]] [[Категорија:Комунисти Србије]] [[Категорија:Српски покрет обнове]] [[Категорија:Чланови Српског покрета обнове]] [[Категорија:Чланови Удружења књижевника Србије]] [[Категорија:Студенти Правног факултета Универзитета у Београду]] Sh: {{Infobox officeholder |honorific-prefix = |name = Vuk Drašković |honorific-suffix = |image = Vuk Drašković.jpg |office = zamijenika [[premijer Jugoslavije|premijera SR Jugoslavije]] |term_start = 18. januar 1999 |term_end = 28. april 1999 |primeminister=[[Momir Bulatović]] |office2 = [[Ministarstvo spoljnih poslova Srbije|Ministar spoljnih poslova Srbije i Crne Gore]] |term_start2 = 3. mart 2004 |term_end2 = 15. maj 2007 |predecessor2=[[Goran Svilanović]] |successor2=[[Vuk Jeremić]] (kao ministar spoljnih poslova Srbije) |president2=[[Svetozar Marović]] |primeminister2=[[Vojislav Koštunica]] |birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} |birth_place = [[Međa (Žitište)|Međa]], [[Žitište]], [[NR Srbija]], [[FNRJ]] |death_date = |death_place = |nationality = [[Srbi]]n |spouse = Danica Drašković |party = [[Srpski pokret obnove]] |relations = |children = |alma_mater = [[Diplomirani pravnik|dipl. iur.]] [[Pravni fakultet Univerziteta u Beogradu|Pravnog fakulteta u Beogradu]] |occupation = |profession = pisac, političar |religion = [[Srpska pravoslavna crkva]] }} '''Vuk Drašković''' (29. novembar 1946) je [[Srbija|srpski]] pisac i političar, poznat po izuzetnoj burnoj i kontroverznoj karijeri. Rodio se u porodici [[Hercegovina|hercegovačkih]] [[Srbi|Srba]] [[kolonizacija Vojvodine|doseljenih]] u Vojvodinu posle Drugog svetskog rata. Za vreme studija prava u Beogradu je postao član [[Savez komunista Jugoslavije|Saveza komunista Jugoslavije]] i saradnik hrvatskog komunističkog čelnika [[Mika Špiljak|Mike Špiljka]] kome je pisao govore. Posle je našao posao u novinskoj agenciji [[TANJUG]]. Od režima se počeo distancirati kada je počeo pisati romane koji opisuju [[Zločini nad Srbima u Drugom svetskom ratu|stradanja Srba u Drugom svetskom ratu]] na prostoru [[NDH]], a za koje je autor optužio njihove [[Hrvati|hrvatske]] i [[Bošnjaci|bošnjačke]] komšije. Ta su dela doživela uspeh među srpskom publiku, ali je zbog njih Drašković optužen da potkopava [[bratstvo i jedinstvo]] te dobio reputaciju srpskog nacionalista. Tu je reputaciju Drašković potvrdio kada se krajem 1980-ih stekao reputaciju jednog od najistaknutijih srpskih [[antikomunizam|antikomunista]] i [[monarhizam|monarhista]], te počeo otvoreno zalagati za [[Velika Srbija|Veliku Srbiju]] te postao bliski saradnik i kum [[Vojislav Šešelj|Vojislava Šešelja]]. Njihova saradnja je, međutim, ubrzo prestala, te je Drašković osnovao stranku [[Srpski pokret obnove]], koja je na prvim [[Parlamentarni izbori u Srbiji 2000|višestranačkim izborima u Srbiji]] postala vodeća stranka opozicije prema tadašnjem vlastodršcu [[Slobodan Milošević|Slobodanu Miloševiću]]. U martu 1991. je Drašković vodio [[Demonstracije 9. marta 1991.|velike demonstracije]] s ciljem rušenja Miloševićevog režima, koje je zaustavila intervencija [[JNA]]. U sledećih nekoliko meseci, kada je [[Raspad SFRJ|ustavna kriza u SFRJ]] eskalirala u [[Jugoslavenski ratovi|oružani sukob]], Drašković je od pristaša svoje stranke organizovao [[paravojna formacija|paravojnu formaciju]] zvanu [[Srpska garda]], koja se [[Rat u Hrvatskoj|borila u Hrvatskoj]], ali prestala delovati 1992. Posle izbijanja [[Rat u BiH|rata u Bosni i Hercegovini]] je Drašković postao jednim od najvećih kritičara Miloševićeve [[Srbija u jugoslovenskim ratovima|politke sukoba sa drugim bivšim jugoslovenskim republikama]], zalažući se za kompromis sa "separatističkim" republikama. Godine 1996. je Drašković zajedno sa svojom strankom sudelovao u Zajedno, koaliciji srpskih opozicijskih stranaka koja je odnela pobedu na lokalnim izborima, a potom i [[Demonstracije u Srbiji 1996 - 1997|demonstracijama]] koje su prisilile Miloševića da prvi put prizna izborni poraz. Nakon toga, partneri odlučuju da bojkotuju izbore i napuštaju koaliciju Zajedno, pa SPO na narednim izborima nastupa samostalno i ne uspeva da zbaci Miloševićev režim. U predvečerje rata na Kosovu ulazi u nacionalnu vladu kako bi pokušao da spreči [[Operacija Saveznička sila|NATO-vo bombardovanje SRJ]], međutim kako nije uspeo, a sve vreme se javno bunio protiv Miloševića, ubrzo je smenjen. Nekoliko meseci kasnije je Miloševićeva policijska jedinica [[JSO]] na Draškovića pokušala izvesti [[Atentat na Ibarskoj magistrali|atentat]] koji je Drašković preživeo, a u kome je stradalo nekoliko njegovih bliskih saradnika. Iako su mu ti događaji, slično kao i ranija premlaćivanja i zlostavljanja od strane Miloševićeve tajne policije, donele status [[mučenik]]a kod dela srpske javnosti, 2000. godine se smatrao marginalizovanom i "potrošenom" ličnošću, a čemu je doprinela odluka da se ne pridruži [[Demokratska opozicija Srbije|Demokratskoj opoziciji Srbije]] na izborima koji će [[Buldožer revolucija|konačno srušiti Miloševića]]. Njegova stranka je izgubila [[Narodna skupština Republike Srbije|parlamentarni]] status, a vratila ga je tek 2003. godine kada je uspela preći [[izborni cenzus]] u koaliciji sa [[Nova Srbija|Novom Srbijom]], te sudelovala u koaliciji premijera [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunice]]. Drašković je od 2003. do 2007. bio ministar spoljnih poslova. Godine 2008. je sa svojom strankom bio na listi [[Boris Tadić|Tadićeve]] koalicije [[Za evropsku Srbiju]]. U leto 2010. je postao prvi vodeći srpski političar nakon [[Čedomir Jovanović|Čedomira Jovanovića]] koji se založio da Srbija [[Međunarodna reakcija na proglašenje nezavisnosti Kosova|prizna nezavisnost Kosova]], obrazloživši da je to jedini način da se stekne naklonost [[zapadni svet|Zapada]], i time obezbedi članstvo u [[Evropska Unija|Evropskoj Uniji]]. Te je stavove njegov dotadašnji partner Tadić kritikovao. Pred [[Parlamentarni izbori u Srbiji|izbore 2012]]. godine Drašković je sa svojom strankom ušao u koaliciju sa Jovanovićevim [[Liberalno demokratska partija (Srbija)|LDP]]-om, poznat kao [[Koalicija Preokret]]. == Bibliografija == Novinarstvo je napustio 1980. godine i posvetio se književnosti. Njegovi romani bili su jugoslovenski i balkanski bestseleri. Neki od njih prevedeni su na engleski, francuski, ruski, grčki, rumunski i češki jezik. * ''Ja, malograđanin'' (1981) * ''Sudija'' (1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (1985) * ''Molitva 2'' (1986) * ''Odgovori'' (1986) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekuda Srbijo'' (1989) * ''Noć đenerala'' (1994) * ''Podsećanja'' (2001) * ''Meta'' (2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (2012) * ''Tamo daleko'' (2013) * ''Isusovi memoari'' (2015) * ''Priče o Kosovu'' (2016) * ''Isečci vremena'' (2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (2018) * ''Ožiljci života'' (2022) * ''Monah Hokaj'' (2023) * ''Suđenje'' (2025) == Izvori == {{Reflist}} == Vanjske veze == * [http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&akcija=Procitaj&id=1 Party biography] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080624052823/http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&akcija=Procitaj&id=1 |date=2008-06-24 }} * [https://archive.today/20120804223424/www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html Official biography as a Minister of Foreign Affairs] {{S-start}} {{s-gov}} {{Succession box | before = [[Goran Svilanović]] | title = ministar spoljnih poslova | years = 2004 &ndash; 2007 | after = [[Vuk Jeremić]] }} {{s-end}} {{Lifetime|1946||Drašković, Vuk}} {{Commonscat|Vuk Drašković}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Srpski pisci]] [[Kategorija:Srpski političari]] 7zawq6t1z7308x9s08ciqo69t3ym27i 6676944 6676937 2026-05-17T09:38:00Z Stebunik 55592 /* Mladost in kariera */ 6676944 wikitext text/x-wiki == 1sl Vuk Drašković multi 13.v.2026 == == 5sl Vuk Drašković članek 16.v.2026 == {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)}} | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1980 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]]. Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 23 knjig. === Mladost in kariera === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nekdaj nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]] (Pardanj) v [[Banat]]u v družini priseljencev iz Hercegovine, ki so se naselili v hiše po vojni v uničevalna taborišča pregnanih domorodnih Nemcev [[Donauschwaben]]; nekateri poštenjaki niso hoteli stanovati v ukradenih hišah od Donauschwaben in so se raje odselili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito Hercegovino. Vuk je bil star tri mesece, ko mu je umrla mati Stoja Nikitović.[1]<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova - Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere - Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.[1]<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].[1]<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tesno in utesnjeno", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v Beograd. Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, med pravoslavno [[Božič|božično]] zabavo dne 7. januarja 1984 v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[oporečništvo|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.[2] <ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.[2][3] <ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član Socialistične mladinske organizacije in se kasneje pridružil Zvezi komunistov Jugoslavije.[4] <ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Med letoma 1969 in 1978 se je ukvarjal z novinarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.[4] <ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).[4] <ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka. Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom.[4] <ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, saj je ponovno vzbudila narodnostno sovraštvo, ki ga je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“. <ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.[5] <ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.[6] <ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisaatelj pojasnjuje s svojo zgodbo odhoda v Trst, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem Hamdijem«, ki se je medtem ponesrečil.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta „kriva vera“ ni nastala šele devetdesetih: Noć generala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].[4]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|Drašković s [[Vojislav Šešelj|Šešelj]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz beograjskega „Središča inženirjev in električarjev“ ([[1990]])]] Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.[7] <ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z [[Albanci]].[8] <ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).[7] <ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).[7][9] <ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."[10] <ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".[11] <ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].[12] <ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah se je pa je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref><ref name=":0"/> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb |200px|right|V protivojnih [[demonstracija |demonstracijah ]] je sodelovalo do 200.000 ljudi ]] Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[demonstracija|demonstracije]] ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev ter ranjenih.[13] <ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Po nagovoru študentom, zbranim na Terazijah, se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike vladajoče vlade. stranka. Aktivisti SPS so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj posreduje, kar je on tudi sprejel<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Demonstracije so se končale, potem ko je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike.[14] <ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".[16][17] <ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja večinoma nenasilja in pomirljivosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Čeprav je bil Drašković nacionalist, je je kot književnik ter razgledan izobraženec imel tudi prozahodne in protivojne poglede ter je predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“[15] <ref name="Bartrop" /> Njegov načrt je bil hitro preoblikovati največji in najbolj poseljen del Jugoslavije (tj. Srbijo) po zahodnih standardih, tako da bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim interesom in privedla do mirne rešitve. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih četnikov) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.[15]<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. Vztrajal je, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati.<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci, kot sta [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh polvojaških tolp povsem ločil.[15] <ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar je podpiral tudi nacionalistični program, ki se je po ciljih le nekoliko razlikoval od Miloševićevih, in on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotujočih si tokov. Zategadelj so ljudje govorili, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.[18] <ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990. sredi in konec leta 1991, zlasti novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.[19] <ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V začetku leta 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.[2] <ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.[20] <ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.[15] <ref name="Bartrop" /> Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so jih njegovi nekdanji sopotniki vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.[21] <ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil.[22] <ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === Draškovića so poskušali umoriti vsaj dvakrat: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri poskusu umorili štiri njegove tesne sodelavce,[23] <ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> in 15. junija 2000 v Budvi, kamor se je umaknil po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.[24] <ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločin, kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi šest let (2003-2009) in je bilo obsojenih več udeležencev. Vrhovno sodišče je koncec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |deadurl=yes }}</ref> in 21. decembra 2009. razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Verjetnih nalogodajalcev pa sojenje ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, so bili tako politični umori in atentati pripravljani in naročani z vrha takratne oblasti. [25] <ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000, Vojislav Mihailović, ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih marginalizirana. [potreben citat] Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot Vojislav Koštunica (31,2 %) in Miroljub Labus (27,7 %), ki sta se oba uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za politično odrešitev se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedal šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno koalicijo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko zadržala skrajno desničarske radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, ki ga je opravljal do maja 2007.[15] <ref name="Bartrop" />V odgovor na črnogorski glas za neodvisnost je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«[27]<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovom. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.[28]<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli, sta se pozneje spet pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.[2] === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' („Jaz, malomeščan“ 1981) * ''Sudija'' („Sodnik“ 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' („Molitev“ 1985) * ''Molitva 2'' („Molitev 2“ 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' („Srbija, kamorkoli“ 1989) * ''Sve moje izdaje'' („Vse moje objave“ 1992) * ''Noć đenerala'' („Noč generala“ 1994) * ''Podsećanja'' („Spominjanja“ 2001) * ''Meta'' („Tarča“ 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' („Rimska cesta“ 2012) * ''Tamo daleko'' („Tja daleč“ 2013) * ''Isusovi memoari'' („Jezusovi spomini“ 2015) * ''Priče o Kosovu'' („Zgodbe o Kosovem 2016) * ''Izsečci vremena'' („Rezine časa“ 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' („Kdo je ubil Katarino?“ 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' („Aleksander Jugoslovanski“ 2018) * ''I grob i rob'' („In grob in suženj“ 2020) * ''Ožiljci života'' („Brazgotine življenja“ 2022) * ''Monah Hokaj'' („Menih Hokaj“ 2023) * ''Suđenje'' („Sojenje“ 2025)<ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} === Navedek === {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski časnikarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)}} | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} En: {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković in 2010 | office1 = [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia]] | term_start1 = 5 June 2006 | term_end1 = 16 May 2007 | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = Position established | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Ministry of Foreign Affairs (Yugoslavia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia and Montenegro]] | term_start2 = 3 March 2004 | term_end2 = 5 June 2006 | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = Position abolished | office3 = [[Deputy Prime Minister of Yugoslavia]] | term_start3 = 18 January 1999 | term_end3 = 28 April 1999 | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa (Žitište)|Međa]], [[People's Republic of Serbia|PR Serbia]], [[Federal People's Republic of Yugoslavia|Yugoslavia]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = {{ubl|[[League of Communists of Yugoslavia|SKJ]] (until 1982)|[[Serbian National Renewal|SNO]] (1990)|[[Serbian Renewal Movement|SPO]] (1990–present)}} | relations = | children = | alma_mater = [[Bachelor of Laws|LLB]] of [[University of Belgrade Faculty of Law|Univ. of Belgrade Fac. of Law]] | occupation = Politician | profession = Writer }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr-Cyrl|Вук Драшковић}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; born 29 November 1946) is a Serbian writer and politician. He graduated from the [[University of Belgrade Faculty of Law]] in 1968. From 1969 to 1980, he worked as a journalist in the Yugoslav news agency [[Tanjug]]. He was a member of the [[League of Communists of Yugoslavia]] and worked as the chief of staff of the Yugoslav President [[Mika Špiljak]]. He is the co-founder and former leader of the [[Serbian Renewal Movement]], serving as president from 1990 to 2024. He also served as the [[Kosovo War|war-time]] Deputy Prime Minister of the [[Federal Republic of Yugoslavia]] in 1999 during the rule of [[Slobodan Milošević]] and the [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs]] of both [[Serbia and Montenegro]] and [[Serbia]] from 2004 to 2007. Drašković is also a prolific writer and has published 23 books. ==Early life and career== Drašković was born in the small village of Medja in the [[Banat]] region to a family of settlers from [[Herzegovina]]. He was three months old when his mother, Stoja Nikitović, died.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref> His father, Vidak, remarried and had two more sons - Rodoljub and Dragan; and three daughters - Radmila, Tanja and Ljiljana with Dara Drašković, meaning that young Vuk grew up with five half-siblings.<ref name="Borden" /> Shortly after Vuk's birth, the entire family went back to [[Herzegovina]] where he finished primary school in the village of [[Slivlje]]. He graduated high school in [[Gacko]].<ref name="Borden" /> At his father's insistence, Drašković considered studying medicine in [[Sarajevo]]; however, the city was too "uptight and cramped" for his liking, so he went to study law in [[Belgrade]] instead. [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|250px|Drašković with his wife, [[Danica Drašković|Danica]], and Soviet-turned-Swiss chess grandmaster [[Viktor Korchnoi]] during an [[Orthodox Christmas]] eve party in January 1984 at Villa Dragoslava, a [[villa]] in the [[Belgrade]] neighbourhood of [[Banovo Brdo]] that often served as meeting point for individuals critical of [[SFR Yugoslavia]]'s system of governance as well as [[communism]] and [[socialism]] in general.]] In 1968, Drašković participated in anti-bureaucratic student revolts in Yugoslavia.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> After [[Josip Broz Tito]] promised reforms, Drašković initiated people to dance the Kozaračko kolo at the Faculty of Law.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković was a member of the Communist Youth Organization and later joined the [[League of Communists of Yugoslavia]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Between 1969–78, he was involved with journalism. He first worked for the state news agency [[Tanjug]] as its African correspondent stationed in [[Lusaka, Zambia]]. He was discharged from his post after publishing misleading information regarding the [[Rhodesian Bush War]], creating a diplomatic incident.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> He then took a job as press adviser to the Yugoslav Union of Trade Unions (''Savez Sindikata Jugoslavije'') and then became editor-in-chief of ''Rad'', a trade union paper.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> During his time as press adviser, Drašković spent some time as the personal secretary to the organisation's president [[Mika Špiljak]]. In 1981, Drašković published his first novel ''Sudije'' (Judges) which described a judge resisting political pressure.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> In 1982, Drašković was expelled from the Communist party after he published his second novel ''Nož'' (Knife).<ref name="NYTimes" /> The novel tells the story of a man who is raised as a Bosnian Muslim who comes to believe that Serbs killed his family, only to later learn that his ethnic heritage is Serbian and that his adoptive family was guilty of murdering his birth-family. The book caused controversy as it reignited divisive ethno-nationalist issues which Tito and the Communist Party tried to suppress.<ref name="NYTimes" /> The party condemned and subsequently banned the book, which was also published in English.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> The book was made into a movie in 1999 entitled ''[[The Dagger (1999 film)|The Dagger]]'' or ''The Knife'' in English.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> His novels ''Molitva 1–2'' (Prayer 1–2, 1985) and ''Ruski konsul'' (Russian consul, 1988) also explored the suffering of Serbs during World War II, while ''Noć generala'' (The General's Nights) published in 1994 dealt with [[Draža Mihailović]]'s last days.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> ==Political career== [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|Drašković with [[Vojislav Šešelj|Šešelj]], in 1990, removing picture of [[Josip Broz Tito]] from Belgrade Center of engineers and electricians.]] In March 1989, Drašković along with [[Mirko Jović]] and [[Vojislav Šešelj]] founded the Sava Association. The group dedicated itself to the protection of the Serbian language and the defense of [[Kosovo and Metohija]].<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> In the late 1980s, Drašković was in agreement with Šešelj's sentiments about deporting Albanians from Kosovo and suggested that "a special fund" was needed "to finance the [[Yugoslav colonisation of Kosovo|repopulation of Kosovo by Serbs]]".<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> However, Jović, Šešelj and Drašković disagreed with each other and their party split into three. The Sava Association became the [[Serbian National Renewal]] Party under the leadership of Jović in January 1990.<ref name="Fischer" /> Drašković founded the [[Serbian Renewal Movement]] (''Srpski Pokret Obnove'', SPO, a democratic nationalist party) in March, and then in February 1991 Šešelj created his [[Serbian Radical Party]].<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> On 26 September 1990, Drašković declared that his armed "volunteers" would be willing to defend [[Republic of Serbian Krajina|Krajina Serbs]], and three days later in an interview with [[Delo (newspaper)|Delo]], Drašković stated: "Serbia must obtain all territories in what is today [[Herzegovina]], [[Bosnia (region)|Bosnia]], [[Slavonia]], [[Dalmatia]], in these parts of Croatia where the Serbs made a majority of the population until 6 April 1941, when the Ustasha genocide against them began...Wherever the Serb blood was shed by the Ustashas knives, wherever there are our graves there are our borders".<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref> He also claimed that most Bosnian Muslims are ''"burdened with Serbian origin"'' and that ''"they run away from themselves because they know that they are Orthodox and Serbs"''.<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> The Serbian Renewal Movement (SPO) participated in the first post-communist democratic elections, held on 9 December 1990, but finished a distant second amidst the total blackout from the pro-Milošević state media.<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Following that failure Drašković kept pressure on Serbian President [[Slobodan Milošević]] via street protests, organizing mass [[9 March 1991 protest|demonstrations in Belgrade on 9 March 1991]]. The police intervened, and clashed with demonstrators with some damage to public buildings resulting in the [[Yugoslav People's Army]] being brought in. Clashes between police and protesters resulted in the deaths of a student and an officer, and injuries to over 200 people.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Demonstrations ended after the government agreed to concessions.<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref> Drašković became a leading opponent of Milošević. His fiery and emotional speeches<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref> earned him the moniker "Czar of the Streets".<ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref> While Drašković was a nationalist, he also held pro-Western and anti-war views.<ref name="Bartrop" /> His plan was to rapidly transform the biggest and most populous part of Yugoslavia (i.e. Serbia) according to Western standards so that eventual international involvement in the Yugoslav crisis would favour Serbian interests and produce a peaceful solution.{{Citation needed|date=May 2018}} His ideological opponents often cite his strong nationalist feelings (including attempting rehabilitation of Serb-nationalist Chetniks) as contradictory to his insistence on peaceful solutions.<ref name="Bartrop" /> Political opponents have claimed Drašković's political engagement at this early stage of his political career was full of inconsistencies and diametrically opposing views and actions. According to Drašković, his stance as pro-Western and peaceful never wavered, from the start of the political crisis in Yugoslavia. He insisted that a Serbian government should promote radical democratic shift, and renew traditional alliances with Western nations (including entry into NATO) as a way of preserving some form of Yugoslav confederation rather than pursuing direct confrontation with the Croats.{{Citation needed|date=May 2018}} His party SPO organized a paramilitary unit called the [[Serbian Guard]], led by former criminals such as [[Đorđe Božović|Đorđe "Giška" Božović]] and Branislav "Beli" Matić. Božović died in Croatia in October 1991. Matić was killed by Milošević's secret police in April 1991. Although Drašković initially claimed that this militia was an incitement to Serbian authorities to form a non-ideological national armed force other than the [[Yugoslav People's Army]], he eventually distanced himself from the paramilitary formation altogether.<ref name="Bartrop" /> According to historian Dubravka Stojanović, while Drašković's anti-war views were sincere, he also supported a nationalist program little different in its goals to those of Milošević, and he and his party were never able to reconcile these opposing currents.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> His anti-war views came to the fore in mid to late 1991, particularly in November of that year when he wrote a passionate condemnation of the bloody siege of [[Vukovar]] in the Serbian daily ''[[Borba (newspaper)|Borba]]''.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> In early 1992, he called on all citizens of Bosnia to reject nationalism. In 1993, he and his wife [[Danica Drašković]] were arrested, beaten and sent to a high-security prison following street riots in Belgrade.<ref name="NYTimes" /> His hunger strike, and international outrage over the situation, pressured the government to release the couple.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> In 1996, SPO formed an opposition alliance ''Zajedno'' ("[[Coalition Together|Together]]") with the [[Democratic Party (Serbia)|Democratic Party]] of [[Zoran Đinđić]] and the [[Civic Alliance of Serbia]] under [[Vesna Pešić]], which achieved major successes in the local elections in November of that year, but later split.<ref name="Bartrop" /> Drašković's SPO participated on its own at the September 1997 election, boycotted by his former partners despite an array of local electronic media outlets being in opposition hands.{{Citation needed|date=May 2018}} In January 1999, SPO, a parliamentary party, was asked to join a coalition with Milošević's [[Socialist Party of Serbia]] as tension with US and NATO increased, in order to use his influence with Western politicians. In early 1999, Drašković became the deputy prime minister of the [[Federal Republic of Yugoslavia]]. He did so in response to Milošević's appeal for national unity in the face of Albanian uprising in Kosovo and a looming confrontation with NATO.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> He was sacked by the Prime Minister [[Momir Bulatović]] on 28 April 1999.<ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> There were two attempts to assassinate Drašković: on 3 October 1999 on the [[Ibarska magistrala assassination|Ibar highway]] when four of his close associates were murdered,<ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> and on 15 June 2000 in [[Budva]].<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> In 2005, [[Milorad Ulemek]] was sentenced to 40 years in prison for the murder of Đinđić and [[Ivan Stambolić]] and for the assassination attempt on Drašković in 2000.<ref>{{cite news |title=Serb gets 40 years in ex-leader's death |url=https://www.nytimes.com/2005/07/18/world/europe/serb-gets-40-years-in-exleaders-death.html |work=The New York Times |date=18 July 2005}}</ref> ===Post-Milošević=== In what he himself later termed "a bad political move", Drašković kept his SPO out of the wide anti-Milošević [[Democratic Opposition of Serbia]] (DOS) coalition that formed in 2000; his candidate in the 24 September 2000 federal presidential elections, Vojislav Mihailović, achieved little success, and the SPO was unsuccessful in the subsequent parliamentary election which the [[Democratic Opposition of Serbia|DOS]] won overwhelmingly. Because of this, Drašković and his party were marginalized over the next three years.{{Citation needed|date=June 2011}} In the fall of 2002, he attempted a comeback as one of eleven candidates in a Serbian presidential election; this election was later declared invalid due to low voter turnout. Despite a polished marketing campaign that saw Drašković change his personal appearance and tone down his fiery rhetoric, he ended up with only 4.5% of the total vote, well behind [[Vojislav Koštunica]] (31.2%) and [[Miroljub Labus]] (27.7%), both of whom moved on to the second-round runoff. His next chance for political redemption came in late 2003. Fully aware of SPO's weak political standing (as well as his own) after more than 3 years in political oblivion, Drašković entered his party into a pre-election coalition with [[New Serbia (political party)|New Serbia]] (NS), thus reuniting with old party colleague [[Velimir Ilić]]. Joining forces for the [[2003 Serbian parliamentary election|2003 parliamentary election]], they achieved limited success, but did manage to get into the coalition that formed the minority government (along with [[Democratic Party of Serbia|DSS]], [[G17 Plus]]), providing it with critical parliamentary seats to keep the far-right radicals ([[Serbian Radical Party|SRS]]) at bay. In the subsequent division of power, Drašković became foreign minister, a position he held until May 2007.<ref name="Bartrop" /> In response to [[2006 Montenegrin independence referendum|Montenegro's vote for independence]], Drašković called for a restoration of [[Line of succession to the former Yugoslav throne|Serbia's monarchy]]: "This is an historic moment for Serbia itself, a beginning which would be based on the historically-proven and victorious pillars of the Serbian state and I am talking about the pillars of a kingdom."<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> In August 2010, Drašković argued in favour of changing the [[Constitution of Serbia|Serbian Constitution of 2006]] to remove references to [[Kosovo]] as a part of [[Serbia]] because according to him "Serbia has no national sovereignty over Kosovo whatsoever. All of Serbia knows that Kosovo is not really a province within Serbia, that it is completely beyond the control of the government and the state of Serbia".<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> ==Personal life== Drašković is married to Danica (née Bošković). The two met in 1968 during [[1968 student demonstrations in Yugoslavia|student protests]].<ref name="NYTimes" /> ==Literary works== {{colbegin}} * ''Me, a philistine'' (1981) * ''Judge'' (1981) * ''Knife'' (1982) * ''Prayer'' (1985) * ''Prayer 2'' (1986) * ''Answers'' (1986) * ''Russian Consul'' (1988) * ''Everywhere Serbia'' (1989) * ''Night of general'' (1994) * ''Reminders'' (2001) * ''Target'' (2007) * ''Dr Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (2012) * ''Far away'' (2013) * ''The memoirs of Jesus'' (2015) * ''Stories about Kosovo'' (2016) * ''Slice of time'' (2016) * ''Who killed Katarina?'' (2017) * ''Aleksandar of Yugoslavia'' (2018) * ''I grob i rob'' (2020) * ''Ožiljci života'' (2022) * ''Monah Hokaj'' (2023) * ''Suđenje'' (2025)<ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} ==See also== *[[March 9th Protest]] *[[Ibar Highway assassination attempt]] ==References== {{Reflist}} ==External links== * [https://web.archive.org/web/20080624052823/http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&akcija=Procitaj&id=1 Party biography] {{in lang|sr}} * [https://archive.today/20120804223424/http://www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html Official biography as Minister of Foreign Affairs] {{Commons category|Vuk Drašković}} {{S-start}} {{s-gov}} {{s-new|rows=2|seat}} {{s-ttl|rows=2|title= [[Deputy Prime Minister of Yugoslavia|Deputy Prime Minister of Serbia and Montenegro]] | years = 1999 &ndash; 1999 |with=[[Zoran Lilić]] |with2=[[Jovan Zebić]] |with3=[[Nikola Šainović]] |with4=[[Danilo Vuksanović]] |with5=[[Vladan Kutlešić]] }} {{s-aft|after=[[Maja Gojković]]}} {{s-aft|after=[[Tomislav Nikolić]]}} {{s-bef|before=[[Goran Svilanović]]}} {{s-ttl|title= [[Ministry of Foreign Affairs (Yugoslavia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia and Montenegro]] | years = 2004 &ndash; 2006 }} {{S-non | reason = Union of Serbia and Montenegro abolished }} {{s-new|minister}} {{s-ttl|title= [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia]] | years = 2006 &ndash; 2007 }} {{s-aft|after=[[Vuk Jeremić]]}} {{s-end}} {{Serbian literature}} {{YU-FA-ministers}} {{Foreign Ministers of Serbia}} {{Cabinet of Vojislav Koštunica I}} {{Yugoslav wars}} {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Draskovic, Vuk}} [[Category:1946 births]] [[Category:Living people]] [[Category:People from Žitište]] [[Category:Eastern Orthodox Christians from Serbia]] [[Category:Candidates for President of Serbia]] [[Category:Serbian democracy activists]] [[Category:Serbian National Renewal politicians]] [[Category:Serbian Renewal Movement politicians]] [[Category:Serbian monarchists]] [[Category:Serbian novelists]] [[Category:University of Belgrade Faculty of Law alumni]] [[Category:Foreign ministers of Serbia]] [[Category:Government ministers of Serbia]] [[Category:Serbian nationalists]] [[Category:Serbian anti-communists]] [[Category:Serbian people of Bosnia and Herzegovina descent]] Sr: {{Инфокутија Политичар | слика = Vuk Drašković (cropped).jpg | ширина_слике = | опис_слике = Вук Драшковић, 2004. године | име = Вук Драшковић | датум_рођења = {{датум рођења|1946|11|29|год=да}} | место_рођења = [[Међа (Житиште)|Међа]] | држава_рођења = [[Народна Република Србија|НР Србија]], [[Федеративна Народна Република Југославија|ФНР Југославија]] | датум_смрти = | место_смрти = | држава_смрти = | пребивалиште = [[Београд]] | држављанство = [[Србија]] | супружник = [[Даница Драшковић]] | отац = Видак Драшковић | мајка = Стоја Драшковић (рођ. Никитовић)<ref>{{cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=FhvYQKm9vpU&t=18m25s |title=ANTOLOGIJSKI TV DUEL: Predsednik SRS Vojislav Šešelj i predsednik SPO Vuk Drašković (1997) |author=<!--Not stated--> |date = 29. 11. 1997. |website=[[YouTube|Youtube]] |publisher=Dokumentarne Emisije Balkan |access-date = 11. 12. 2021 |quote=Око 18. минута}}</ref> | породица = Родољуб, Драган (полубраћа), Радмила, Тања, Љиљана (полусестре)<ref>{{cite book|title= Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic|location= |publisher= Institute for War & Peace Reporting|isbn=978-1-90281-101-7|pages=14|last1= Borden|first1= Anthony|date= 2000}}</ref> | народност = [[Срби]]н | вероисповест = [[Српска православна црква|православац]] | партија = [[Српски покрет обнове]]<br />[[Српска народна обнова]] (1990)<br />[[Савез комуниста Југославије]] | професија = [[Политика|политичар]] и [[писац|књижевник]] | функција_1 = [[Министарство спољних послова Републике Србије|Министар спољних послова Републике Србије]] | претходник_1 = -<small>(позиција успостављена, наставак мандата из претходне државе)</small> | наследник_1 = [[Вук Јеремић]] | председник_1 = [[Борис Тадић]] | председник_владе_1 = [[Војислав Коштуница]] | почетак_функције_1 = [[5. јун]] [[2006]] | крај_функције_1 = [[15. мај]] [[2007]]. | функција_2 = [[Списак министара иностраних послова Југославије|Министар спољних послова Србије и Црне Горе]] | претходник_2 = [[Горан Свилановић]] | наследник_2 = - <small>(државна заједница је прекинута)</small> | председник_2 = [[Светозар Маровић]] | председник_владе_2 = [[Светозар Маровић]] | почетак_функције_2 = [[3. март]] [[2004]] | крај_функције_2 = [[5. јун]] [[2006]]. | функција_3 = Потпредседник Савезне владе [[Савезна Република Југославија|Југославије]] за спољне послове | претходник_3 = | наследник_3 = | председник_3 = [[Слободан Милошевић]] | председник_владе_3 = [[Момир Булатовић]] | почетак_функције_3 = [[18. јануар]] [[1999]] | крај_функције_3 = [[28. април]] [[1999]]. | потпис = Vuk Drašković signature.png }} '''Вук Драшковић''' ([[Међа (Житиште)|Међа]], [[29. новембар]] [[1946]]) [[Срби|српски]] је [[правник]], [[новинар]], [[књижевност|књижевник]], [[политика|политичар]] и председник [[Српски покрет обнове|Српског покрета обнове]]. Био је потпредседник [[Савезна влада Савезне Републике Југославије|Владе]] [[Савезна Република Југославија|СР Југославије]] (1999), министар иностраних послова [[Србија и Црна Гора|Државне заједнице Србије и Црне Горе]] (2004—2006) и [[Србија|Републике Србије]] (2006—2007),<ref>{{Cite book|url=https://books.google.rs/books?id=-KWxDwAAQBAJ&pg=PA395&lpg=PA395&dq=zivadin+jovanovic+ministar+inostranih+poslova&source=bl&ots=6YH-ZAUpfl&sig=ACfU3U1bcZMfqyTBahW4NabIGQ7RVs0euA&hl=sr&sa=X&ved=2ahUKEwj6uen674iFAxWJ7LsIHWA5AbA4HhDoAXoECAIQAw#v=onepage&q=zivadin%20jovanovic%20ministar%20inostranih%20poslova&f=false|title=Два века модерне српске дипломатије: Bicentenary of Modern Serbian Diplomacy|last=Попов|first=Чедомир|last2=Живојиновић|first2=Драгољуб|last3=Марковић|first3=Слободан|last4=Јеремић|first4=Вук|date=2013|publisher=Balkanološki institut SANU|isbn=978-86-7179-079-6|language=sr}}</ref> као и републички посланик у [[Народна скупштина Републике Србије|Народној скупштини Републике Србије]] у неколико мандата (1990—2003). == Биографија == === Порекло и породица === Рођен је [[29. новембар|29. новембра]] [[1946]]. године у [[банат]]ском селу [[Међа (Житиште)|Међа]], у породици досељеника из [[Херцеговина|Херцеговине]]. Његов чукундеда Вук Драшковић је био припадник Горњоневесињског одреда у време [[Невесињска пушка|Херцеговачког устанка]] и погинуо је на [[Лесков дуб|Љесковом дубу]] [[1876]]. године.<ref>"Споменица о Херцеговачком устанку 1875. године", Београд 1928.</ref> Отац Видак је био [[Комунизам|комуниста]] и [[Народноослободилачка војска Југославије|партизански]] борац за време [[Други светски рат|Другог светског рата]]. Шест месеци након његовог рођења, преминула му је мајка Стоја, па га је однеговала баба. Породица се убрзо вратила у [[Херцеговина|Херцеговину]], где је Драшковић одрастао. Живели су у [[Сливља|Сливљима]], да би се касније настанили у [[Херцеговина|херцеговачкој]] [[Грачаница (Гацко)|Грачаници]]. Отац Видак се по други пут оженио и добио још петоро деце, синове [[Родољуб Драшковић|Родољуба]] и Драгана, као и кћерке Радмилу, Тању и Љиљану. === Образовање и студентски дани === Основну школу завршио је у [[Фојница (Гацко)|Фојници]], а затим гимназију у [[Гацко|Гацку]]. Најпре је требало да у [[Сарајево|Сарајеву]] студира [[Медицина|медицину]], али он одлучује да оде за [[Београд]] и тамо упише [[Медицина|медицину]]. Међутим, уписује се на [[Правни факултет Универзитета у Београду]]. Овде упознаје колегиницу [[Даница Драшковић|Даницу]], са којом се касније и оженио. На завршној години студија, постао је члан [[Савез комуниста Југославије|Савеза комуниста Југославије]]. Учествовао је у [[Студентске демонстрације у Југославији 1968.|студентским демонстрацијама 1968]]. године, а после говора [[Јосип Броз Тито|Јосипа Броза Тита]] о оправданости студентских захтева, предводио је [[козарачко коло]] на [[Правни факултет Универзитета у Београду|Правном факултету Универзитета у Београду]]. Дипломирао је исте године.<ref>{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ |website=istinomer.rs |access-date=20. 1. 2022}}</ref> === Новинарска каријера === У периоду од [[1969]]. до [[1980]]. године, радио је као новинар у агенцији [[Танјуг]]. Скоро три године је био као дописник из [[Лусака|Лусаке]], главног града [[Замбија|Замбије]]. Повучен је из дописништва након лошег извештавања о [[Родезијски грађански рат|Родезијском грађанском рату]], што је довело до дипломатског скандала.<ref>{{Cite book|title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century|last1=Roszkowski|first1=Wojciech|last2=Kofman|first2=Jan|publisher=Routledge|year=2016|isbn=978-1-31747-593-4|pages=1995–1998}}</ref> Потом је прешао да ради као саветник за штампу [[Савез синдиката Југославије|Савеза синдиката Југославије]], где је био главни уредник синдикалног листа ''Рад,'' од [[1980]]. до [[1985]]. године.<ref>{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ |website=biografija.org |date = 24. 2. 2017 |access-date=21. 1. 2022}}</ref> Једно време је провео као лични секретар и шеф кабинета [[Мика Шпиљак|Мике Шпиљка]]<ref>{{Cite journal|last=Sidran|first=Abdulah|date = 15. 9. 2022.|title=Sarajevo je Miloševićeva apsolutna pobeda|journal=Nedeljnik|volume=557|pages=44}}</ref>, председника Већа [[Савез синдиката Југославије|Савеза синдиката Југославије]] и члана [[Централни комитет Савеза комуниста Југославије|Централног комитета Савеза комуниста Југославије]].<ref>{{Cite journal|date=20. 2. 2000.|title=Ko je ovaj čovek: Vuk Drašković|url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/02/21/srpski/P00022002.shtm|journal=Vreme|access-date=10. 12. 2021|archive-date=22. 03. 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220322135802/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/02/21/srpski/P00022002.shtm|url-status=}}</ref> === Политичка каријера === Након смрти Јосипа Броза, као дисидент делује у оквиру [[Удружење књижевника Србије|Друштва књижевника Србије]] у Француској 7. Истакао се као говорник на књижевним вечерима, ангажованим трибинама, подршком бројним апелима и петицијама које су обележиле то време. Најчитанији је српских писац (истовремено жигосан од стране власти) који више него ико буди и јача српски национални идентитет у народу, који су комунисти својом идеологијом свели на најмању меру. Од почетка вишестраначког политичког живота [[1990]]. године након трансформације Савеза комуниста Југославије у [[Социјалистичка партија Србије|СПС]], постаје водећи политичар, [[Антикомунизам|антикомуниста]] и [[Национализам|националиста]] који се залагао за [[Велика Србија|Велику Србију]] и рехабилитацију [[Четници|Четничког покрета]] заједно са [[Војислав Шешељ|Војиславом Шешељом]]. После неколико суморних година, изолације и страдања, као последица грађанског рата, незапамћене инфлације, репресивне политике режима СПС и [[Југословенска левица|ЈУЛ]], мења политички став и постаје отворени заговорник савезништва са [[Сједињене Америчке Државе|САД]] и државама чланицама [[Европска унија|Европске уније]] и [[НАТО]] пакта. Инсистира, као добро упућен, на ослањање на старе, западне савезнике (силе) као међународне факторе и гаранте, те постизање уз помоћ њих могућих спољно-политичких циљева српске државе. Истовремено је иступао против тешњег повезивања и ослањања на Русију, образлажући то њеним комунистичким наслеђем које се сачувало, пре свега у војном врху у Кремљу. Говори [[енглески језик|енглески]] и [[руски језик]], и бави се књижевним радом и публицистиком. == Политички ангажман == [[Датотека:SKIDANJE TITA.jpg|мини|Скидање [[Јосип Броз Тито|Титове]] слике у Дому инжењера и техничара у Београду 15. марта 1990. године, С леве стране је Војислав Шешељ, а у средини Вук Драшковић.]] Драшковић је осамдесетих године 20. века био део национално оријентисане интелигенције у Србији. Спадао је међу истакнуте заговорнике вишестраначја, грађанских и верских слобода, обнове српских националних вредности. Године [[1989]]. заједно са [[Мирко Јовић|Мирком Јовићем]] је основао у Старој Пазови политичку странку [[Српска народна обнова|Српску народну обнову]], али због супротстављених ставова та се странка цепа.{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Дана 14. марта 1990. отцепљено крило странке чији је Драшковић био председник, уједињује се са [[Српски слободарски покрет|Српским слободарским покретом]] [[Војислав Шешељ|Војислава Шешеља]].{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Са Војиславом Шешељем је и у [[Српски сроднички односи#Остало|кумовском]] односу. Од јесени те године разилази се са Шешељом, и свако наставља својим путем. Тада настаје странка '''[[Српски покрет обнове]]''' чији ће председник Вук Драшковић остати лидер до наших дана. === Девети март 1991. === Српски покрет обнове као странка била је у опозицији режиму [[Слободан Милошевић|Слободана Милошевића]].{{sfn|Fischer|2007|p=459}} У том периоду, Драшковић је два пута хапшен. Први пут после [[демонстрације у Београду 1991.|деветомартовских демонстрација]] [[1991]]. године, када је провео три дана у затвору.{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Други пут је ухапшен са супругом Даницом, јуна [[1993]]. године, када су осуђени на два месеца затвора и када су преживели најсуровију полицијску тортуру. Вук је тада штрајковао глађу и на себе скренуо пажњу европске јавности. Обоје су ослобођени захваљујући притиску водећих државника и органа међународне заједнице. Између осталих, за слободу Вука Драшковића и његове супруге најодлучније су се заложили амерички председник [[Бил Клинтон]], руски председник [[Борис Јељцин]], француски председник [[Франсоа Митеран]] и његова супруга Данијела, грчки премијер [[Константин Мицотакис]], британски премијер [[Џон Мејџор]] и други.<ref>{{cite web |author= |url=http://www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html |title=Биографија Драшковића на сајту СМИП-а |date= |website= |publisher= |access-date=5. 5. 2013 |archive-date=04. 08. 2012 |archive-url=https://archive.today/20120804223424/www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html |url-status=unfit }}</ref> === Коалиција Заједно === У периоду 1996—1997, заједно са [[Зоран Ђинђић|Зораном Ђинђићем]] и [[Весна Пешић|Весном Пешић]], предводио је '''[[Коалиција Заједно|коалицију Заједно]]''' која је у другом кругу локалних избора освојила апсолутну победу. Међутим, Милошевићев режим то није признао па су настали [[демонстрације у Србији 1996—1997.|тромесечни протести]] по целој Србији. Најзад је, фебруара [[1997]], Милошевић признао победу опозицији. Драшковић је иступио из те коалиције када је градоначелник Београда, Зоран Ђинђић одбио да га подржи за заједничког председничког кандидата опозиције. Јануара 1999. године Српски покрет обнове је, као парламентарна странка, био позван да уђе у коалицију са Социјалистичком партијом Србије. Милошевићев режим је рачунао на Драшковићеве везе са западним политичарима, у ситуацији великих тензија између Србије, са једне стране, и САД и НАТО, са друге. Драшковић прихвата овај позив и добија место потпредседника савезне Владе, задуженог за међународне односе. === Пад Милошевића === У међувремену, Драшковић је [[10. јануар]]а [[2000]]. године је формирао са опозиционим лидерима нову опозициону коалицију против Милошевића која је названа ''[[Демократска опозиција Србије]]'' - '''ДОС'''. У лето 2000, Драшковић у име странке одлучује иступити из коалиције и [[Српски покрет обнове|СПО]] самостално наступа на превременим изборима за председника [[Савезна Република Југославија|СРЈ]], које је Милошевић расписао за [[24. септембар]] те године. Драшковићев кандидат [[Војислав Михаиловић]] осваја мали број гласова, а [[Војислав Коштуница]] (кандидат ДОС-а) побеђује Милошевића који најпре није хтео да призна пораз. Почињу [[свргавање Слободана Милошевића|демонстрације]] широм Србије, који су завршени [[5. октобар|5. октобра]] када је ДОС најпре насилним упадом у Савезну скупштину, али и координираном сарадњом са незадовољним деловима војске и полиције преузео власт и избегао крвопролиће. Драшковић је подржавао протесте и поздравио смену власти. На ванредним изборима за [[Народна скупштина Републике Србије|Скупштину Србије]], [[23. децембар|23. децембра]] 2000, Драшковићев СПО није успео да пређе изборни цензус од 5% и постаје ванпарламентарна странка. === У власти === Три године касније, децембра [[2003]]. године (на следећим ванредним скупштинским изборима) СПО улази у коалицију са странком [[Нова Србија (политичка странка)|Нова Србија]] [[Велимир Илић|Велимира Илића]] и осваја 22 посланичка места (7,76% гласова). Остало је забележено да по свим истраживањима у време предизборне кампање овој коалицији није предвиђан улазак у парламент. Две недеље пре избора [[Свети архијерејски синод Српске православне цркве|Синод српске православне Цркве]] се огласио саопштењем да је за [[монархија|монархију]]. Политички аналитичари су пре и после изборних резултата ово саопштење протумачили као позив Цркве да се гласа за ову коалицију. Нема забележених случајева да је свештенство агитовало за ову коалицију. Драшковић заузима положај у новој [[Влада Републике Србије|Влади Србије]] под вођством [[Војислав Коштуница|Војислава Коштунице]], већ у априлу [[2004]]. године бива постављен за министра спољних послова [[Србија и Црна Гора|Државне Заједнице Србија и Црна Гора]]. Након престанка постојања [[Србија и Црна Гора|Државне Заједнице]] [[2006]]. године, Драшковић остаје на истој дужности на нивоу Србије. На тој функцији остаје до избора нове Владе у мају [[2007]]. године. Пред ванредне парламентарне изборе који су одржани [[11. мај]]а [[2008]]. године, Драшковић и његов СПО приступили су коалицији '''''[[За европску Србију]]''''', коју сачињавају још и [[Демократска странка (Србија)|Демократска странка]] ([[Борис Тадић]]), [[Г17 плус|Г17+]] ([[Млађан Динкић]]), и [[Лига социјалдемократа Војводине]] ([[Ненад Чанак]]). Листа је на [[парламентарни избори у Србији 2008.|овим изборима]] освојила 38,42% гласова (1.590.200 гласова, 102 мандата) и која је почетком јула 2008. формирала коалициону [[Влада Мирка Цветковића|Владу]] са коалицијом [[Социјалистичка партија Србије|СПС]]-[[Партија уједињених пензионера, пољопривредника и пролетера Србије — Солидарност и правда|ПУПС]]-[[Јединствена Србија|ЈС]]. СПО је добио 4 посланичка мандата и место министра дијаспоре (министар Срђан Срећковић) == Неуспели атентати == === Атентат на Ибарској магистрали === Дана [[3. октобар|3. октобра]] [[1999]]. године, на [[Атентат на Ибарској магистрали|Ибарској магистрали]] организован је атентат на Драшковића, и том приликом погинула су четири његова блиска сарадника. === Атентат у Будви === Следећи покушај атентата догодио се [[15. јун]]а [[2000]]. године у [[Будва|Будви]], када је сам Драшковић остао жив - лакше повређен од ватреног оружја. Он се иначе склонио у Црну Гору, у своју кућу у Будви, јер му је у Србији претила опасност, на коју су му пријатељи указивали. == Политички ставови == {{bez_izvora-deo}} Вук Драшковић је током 1990-их остао упамћен као "господар тргова"; и истакнути говорник. Док још није дошло до првих ратних сукоба, као лидер тада највеће опозиционе странке режиму Слободана Милошевића, тежио је ка очувању - конфедерацији тадашње Југославије. Залагао се за Југославију сматрајући је за најбоље решење, имајући у виду да је то једина држава у којој су живели сви Срби. За време Милошевићевог режима у Србији. био је на супротним позицијама: десничар, традиционалиста и националиста<ref>Вук Драшковић: "Којекуде Србијо", Београд 1989.</ref> Као монархиста, залагао се за стварање Србије као уставне монархије са српском војском, која би штитила српски народ и српске границе. Током демонстрација 9. марта 1991. године нашао се на челу протеста са ставом: ''Книн се брани у Београду, а не у Хрватској''.<ref>"Српска реч", Београд 1991.</ref> Био је поштовалац генерала Драже Михаиловића и Равногорског покрета<ref>Вук Драшковић: "Ноћ ђенерала", Београд 1994.</ref>, тражећи да дође до историјског измирења између Срба партизана и Срба Равногораца (четника), без обзира на крупне идеолошке и друге разлике. Инсистирао је тада да Србија раскине споне са комунистичком прошлошћу и демонтира тајне службе, које су биле одговорне за бројне злочине и политичке ликвидације. И сам је због својих иступа био више пута њихова мета<ref>Вук Драшковић: "Мета", Београд 2007.</ref> над којом су пробали све: "од прислушкивања до ућуткивања" (убиства). Када је минула деценија грађанског рата и распада СФР Југославије, осуђивао је ратне злочине који су компромитовали славни српски ратнички идеал, достигнут у Великом рату. А након пада Милошевићевог режима 5. октобра 2000. године, политички нагиње ка десном "центру" усмеравајући се на грађанско друштво и евроинтеграције. * У једнопартијском периоду државе био је заговорник комунистичких погледа на свет * Заговорник је затим поновног увођења парламентарне [[монархија|монархије]] у Србији * Заговорник је концепта Велике Србије и националног препорода, од деведесетих * Залагао се увек за "Европску Србију" односно Србију као чланицу ЕУ, грађанску, демократски уређену, правну државу * Залагао се за отварање тајних досијеа УДБЕ (тајне службе) и њену деполитизацију * Залагао се за формирање српске војске и њено укључење у НАТО војни пакт или „Партнерству за мир“ * Заговорник је признања "фактичког стања" на Косову, од стране Србије и поштовања резолуције 1244. донете од стране Уједињених нација * Понудио је концепт решења косметског питања: ''Више од аутономије, мање од независности''. * Заговорник је историјске истине о злочинима почињеним над Србима, од стране Хрвата и Муслимана током Другог светског рата * Заговорник је тезе о доминантно српској одговорности за страдања Муслимана у последњем, грађанском рату * Инсистирао је на кантонизацији [[Босна и Херцеговина|Босне и Херцеговине]], још од 1990. године * Залагао се за Мировни план "З-4" у Хрватској, који је гарантовао опстанак Српске Крајине * Заговарао је приближавање и ослањање на [[Сједињене Америчке Државе|САД]], [[Европска унија|Европску унију]] * Године [[1996]]. се изјаснио за испуњавање свих обавеза СРЈ и Србије према Трибуналу у Хагу == Дела == Новинарство је напустио [[1980]]. године и посветио се књижевности. Његови први романи били су југословенски и балкански бестселери; забрањивани и оспоравани. Неки од њих преведени су на енглески, француски, руски, грчки, румунски, чешки и још многе језике.<ref>{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.laguna.rs/a1001_autor_vuk_draskovic_laguna.html |website=laguna.rs |access-date=20. 1. 2022}}</ref> * ''Ја, малограђанин'' (1981) * ''Судија'' (1981) * ''Нож'' (1982), [[Нож (филм из 1999)|екранизован]] [[1999]]. године * ''Молитва'' (1985) * ''Молитва 2'' (1986) * ''Одговори'' (1986) * ''[[Руски конзул (роман)|Руски конзул]]'' (1988), [[Руски конзул (филм)|екранизован 2024.]] и као [[Руски конзул (мини-серија)|серија]] * ''Коекуде Србијо'' (1989) * ''Ноћ ђенерала'' (1994) * ''Подсећања'' (2001) * ''Мета'' (2007), аутобиографска књига о догађајима у периоду 1990−2000. * ''Доктор Арон'' (2009)<ref>{{cite web|author= |url=http://www.mondo.rs/s155132/Zabava/Kultura/Vuk_Draskovic_se_vratio_knjizevnosti_VIDEO.html | title=Vuk Drašković se vratio književnosti (VIDEO) {{!}} Mondo |date= |website= |publisher= |access-date=28. 3. 2013}}</ref> * ''Подсећања'', књига говора, интервјуа и писама (2011) * ''Via Romana'' (2012)<ref>{{cite web|author= |url=http://www.novosti.rs/vesti/kultura.71.html:398507-Predstavljen-Draskovicev-roman-quotVia-Romanaquot |title=Predstavljen novi Draškovićev roman |date= |website= |publisher= |access-date=5. 5. 2013}}</ref> * ''Тамо далеко'' (2013) * ''Исусови мемоари'' (2015)<ref>{{cite book |last1=Drašković |first1=Vuk |title=Isusovi memoari: roman koji nastavlja tamo gde je stao kultni roman nož! |date=2015 |publisher=Laguna |location=Beograd |isbn=978-86-521-1772-7}}</ref> * ''Приче о Косову'' (2016) - коаутор, прича ''Чај бабе Кристине'' * ''Исечци времена'' (2016) * ''Ко је убио Катарину'' (2017) * ''[[Александар од Југославије (роман)|Александар од Југославије]]'' (2018), екранизован 2021. као [[Александар од Југославије (филм)|играни филм]] и [[Александар од Југославије (ТВ серија)|телевизијска серија]] * ''И гроб и роб'' (2020) * ''Ожиљци живота'' (2022)<ref>{{Cite web|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1683031/Vuk-Draskovic-intervju-za-Mondo.html|title=NISAM JA IZDAO VAS, IZDALI STE VI MENE! Ispovest Vuka Draškovića: Krajina i Kosovo? O tome naš narod ništa ne zna!|website=Mondo Portal|language=sr|access-date=2022-09-02}}</ref> * ''Монах Хокај'' (2023)<ref>{{Cite web|url=http://www.laguna.rs/n5987_knjiga_monah_hokaj_laguna.html|title=Monah Hokaj - Vuk Drašković {{!}} Laguna|website=www.laguna.rs|language=sr|access-date=2024-03-21}}</ref> * ''Суђење'' (2025)<ref>{{Cite web|url=https://delfi.rs/knjige/229951-sudjenje-knjiga-delfi-knjizare.html|title=Početna {{!}} Delfi knjižare {{!}} Sve dobre knjige na jednom mestu|website=delfi.rs|access-date=2025-05-29}}</ref> == Види још == * [[Списак министара иностраних послова Југославије]] * [[Списак министара иностраних послова Србије]] * [[Српски покрет обнове]] * [[Српска гарда]] == Референце == {{референце|30em}} == Литература == * {{Cite book|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|url=https://books.google.com/books?id=ih_Is_q4Rz8C&pg=PA101|year=1999|publisher=C. Hurst & Co. Publishers|isbn=978-1-85065-341-7}} * {{Cite book|last=Fischer|first=Bernd Jürgen|title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe|url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459|year=2007|publisher=Purdue University Press|isbn=978-1-55753-455-2|pages=459–}} * {{Cite book|last1=Hockenos |first1=Paul |authorlink1=Paul Hockenos |title=Homeland Calling: Exile Patriotism & the Balkan Wars|url=https://books.google.com/books?id=e4pAs4JYSAMC&pg=PA119|year=2003|publisher=Cornell University Press|isbn=978-0-8014-4158-5|pages=119–}} == Спољашње везе == * [http://www.ibiblioteka.net/ Dela — knjige i zvučne knjige Vuka Draškovića u elektronskom obliku — iBiblioteka] {{Wayback|url=http://www.ibiblioteka.net/ |date=20170710075102 }} * [http://www.politika.rs/scc/clanak/115556/Jedni-su-ludi-bez-pameti-drugi-su-ludi-od-pameti Једни су луди без памети, други су луди од памети („Политика“, 13. децембар 2009)] {{s-start}} {{s-off}} {{succession box|title=Потпредседник Савезне владе Југославије за спољне послове|before=|after=|years= 1999}} {{succession box|title=Министар иностраних послова [[Србија и Црна Гораа|СЦГ]]|before=[[Горан Свилановић]]|after=Расформирање СЦГ|years=2004–2006}} {{succession box|title=Министар иностраних пословаа Србије|before=Функција успостављена|after=[[Вук Јеремић]]|years=2006–2007}} {{end box}} {{Министри спољних послова Србије}} {{Коштуничина Влада1}} {{Распад СФР Југославије}} {{Српска књижевност}} {{Подножје|Биографија|Књижевност|Сукоби на територији СФРЈ|Србија}} {{СОРТИРАЊЕ:Драшковић, Вук}} [[Категорија:Вук Драшковић]] [[Категорија:Рођени 1946.]] [[Категорија:Житиштани]] [[Категорија:Гачани]] [[Категорија:Српски правници]] [[Категорија:Српски политичари]] [[Категорија:Српски књижевници]] [[Категорија:Српски новинари]] [[Категорија:Министри иностраних послова Србије]] [[Категорија:Југословенски политичари]] [[Категорија:Југословенски књижевници]] [[Категорија:Комунисти Србије]] [[Категорија:Српски покрет обнове]] [[Категорија:Чланови Српског покрета обнове]] [[Категорија:Чланови Удружења књижевника Србије]] [[Категорија:Студенти Правног факултета Универзитета у Београду]] Sh: {{Infobox officeholder |honorific-prefix = |name = Vuk Drašković |honorific-suffix = |image = Vuk Drašković.jpg |office = zamijenika [[premijer Jugoslavije|premijera SR Jugoslavije]] |term_start = 18. januar 1999 |term_end = 28. april 1999 |primeminister=[[Momir Bulatović]] |office2 = [[Ministarstvo spoljnih poslova Srbije|Ministar spoljnih poslova Srbije i Crne Gore]] |term_start2 = 3. mart 2004 |term_end2 = 15. maj 2007 |predecessor2=[[Goran Svilanović]] |successor2=[[Vuk Jeremić]] (kao ministar spoljnih poslova Srbije) |president2=[[Svetozar Marović]] |primeminister2=[[Vojislav Koštunica]] |birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} |birth_place = [[Međa (Žitište)|Međa]], [[Žitište]], [[NR Srbija]], [[FNRJ]] |death_date = |death_place = |nationality = [[Srbi]]n |spouse = Danica Drašković |party = [[Srpski pokret obnove]] |relations = |children = |alma_mater = [[Diplomirani pravnik|dipl. iur.]] [[Pravni fakultet Univerziteta u Beogradu|Pravnog fakulteta u Beogradu]] |occupation = |profession = pisac, političar |religion = [[Srpska pravoslavna crkva]] }} '''Vuk Drašković''' (29. novembar 1946) je [[Srbija|srpski]] pisac i političar, poznat po izuzetnoj burnoj i kontroverznoj karijeri. Rodio se u porodici [[Hercegovina|hercegovačkih]] [[Srbi|Srba]] [[kolonizacija Vojvodine|doseljenih]] u Vojvodinu posle Drugog svetskog rata. Za vreme studija prava u Beogradu je postao član [[Savez komunista Jugoslavije|Saveza komunista Jugoslavije]] i saradnik hrvatskog komunističkog čelnika [[Mika Špiljak|Mike Špiljka]] kome je pisao govore. Posle je našao posao u novinskoj agenciji [[TANJUG]]. Od režima se počeo distancirati kada je počeo pisati romane koji opisuju [[Zločini nad Srbima u Drugom svetskom ratu|stradanja Srba u Drugom svetskom ratu]] na prostoru [[NDH]], a za koje je autor optužio njihove [[Hrvati|hrvatske]] i [[Bošnjaci|bošnjačke]] komšije. Ta su dela doživela uspeh među srpskom publiku, ali je zbog njih Drašković optužen da potkopava [[bratstvo i jedinstvo]] te dobio reputaciju srpskog nacionalista. Tu je reputaciju Drašković potvrdio kada se krajem 1980-ih stekao reputaciju jednog od najistaknutijih srpskih [[antikomunizam|antikomunista]] i [[monarhizam|monarhista]], te počeo otvoreno zalagati za [[Velika Srbija|Veliku Srbiju]] te postao bliski saradnik i kum [[Vojislav Šešelj|Vojislava Šešelja]]. Njihova saradnja je, međutim, ubrzo prestala, te je Drašković osnovao stranku [[Srpski pokret obnove]], koja je na prvim [[Parlamentarni izbori u Srbiji 2000|višestranačkim izborima u Srbiji]] postala vodeća stranka opozicije prema tadašnjem vlastodršcu [[Slobodan Milošević|Slobodanu Miloševiću]]. U martu 1991. je Drašković vodio [[Demonstracije 9. marta 1991.|velike demonstracije]] s ciljem rušenja Miloševićevog režima, koje je zaustavila intervencija [[JNA]]. U sledećih nekoliko meseci, kada je [[Raspad SFRJ|ustavna kriza u SFRJ]] eskalirala u [[Jugoslavenski ratovi|oružani sukob]], Drašković je od pristaša svoje stranke organizovao [[paravojna formacija|paravojnu formaciju]] zvanu [[Srpska garda]], koja se [[Rat u Hrvatskoj|borila u Hrvatskoj]], ali prestala delovati 1992. Posle izbijanja [[Rat u BiH|rata u Bosni i Hercegovini]] je Drašković postao jednim od najvećih kritičara Miloševićeve [[Srbija u jugoslovenskim ratovima|politke sukoba sa drugim bivšim jugoslovenskim republikama]], zalažući se za kompromis sa "separatističkim" republikama. Godine 1996. je Drašković zajedno sa svojom strankom sudelovao u Zajedno, koaliciji srpskih opozicijskih stranaka koja je odnela pobedu na lokalnim izborima, a potom i [[Demonstracije u Srbiji 1996 - 1997|demonstracijama]] koje su prisilile Miloševića da prvi put prizna izborni poraz. Nakon toga, partneri odlučuju da bojkotuju izbore i napuštaju koaliciju Zajedno, pa SPO na narednim izborima nastupa samostalno i ne uspeva da zbaci Miloševićev režim. U predvečerje rata na Kosovu ulazi u nacionalnu vladu kako bi pokušao da spreči [[Operacija Saveznička sila|NATO-vo bombardovanje SRJ]], međutim kako nije uspeo, a sve vreme se javno bunio protiv Miloševića, ubrzo je smenjen. Nekoliko meseci kasnije je Miloševićeva policijska jedinica [[JSO]] na Draškovića pokušala izvesti [[Atentat na Ibarskoj magistrali|atentat]] koji je Drašković preživeo, a u kome je stradalo nekoliko njegovih bliskih saradnika. Iako su mu ti događaji, slično kao i ranija premlaćivanja i zlostavljanja od strane Miloševićeve tajne policije, donele status [[mučenik]]a kod dela srpske javnosti, 2000. godine se smatrao marginalizovanom i "potrošenom" ličnošću, a čemu je doprinela odluka da se ne pridruži [[Demokratska opozicija Srbije|Demokratskoj opoziciji Srbije]] na izborima koji će [[Buldožer revolucija|konačno srušiti Miloševića]]. Njegova stranka je izgubila [[Narodna skupština Republike Srbije|parlamentarni]] status, a vratila ga je tek 2003. godine kada je uspela preći [[izborni cenzus]] u koaliciji sa [[Nova Srbija|Novom Srbijom]], te sudelovala u koaliciji premijera [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunice]]. Drašković je od 2003. do 2007. bio ministar spoljnih poslova. Godine 2008. je sa svojom strankom bio na listi [[Boris Tadić|Tadićeve]] koalicije [[Za evropsku Srbiju]]. U leto 2010. je postao prvi vodeći srpski političar nakon [[Čedomir Jovanović|Čedomira Jovanovića]] koji se založio da Srbija [[Međunarodna reakcija na proglašenje nezavisnosti Kosova|prizna nezavisnost Kosova]], obrazloživši da je to jedini način da se stekne naklonost [[zapadni svet|Zapada]], i time obezbedi članstvo u [[Evropska Unija|Evropskoj Uniji]]. Te je stavove njegov dotadašnji partner Tadić kritikovao. Pred [[Parlamentarni izbori u Srbiji|izbore 2012]]. godine Drašković je sa svojom strankom ušao u koaliciju sa Jovanovićevim [[Liberalno demokratska partija (Srbija)|LDP]]-om, poznat kao [[Koalicija Preokret]]. == Bibliografija == Novinarstvo je napustio 1980. godine i posvetio se književnosti. Njegovi romani bili su jugoslovenski i balkanski bestseleri. Neki od njih prevedeni su na engleski, francuski, ruski, grčki, rumunski i češki jezik. * ''Ja, malograđanin'' (1981) * ''Sudija'' (1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (1985) * ''Molitva 2'' (1986) * ''Odgovori'' (1986) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekuda Srbijo'' (1989) * ''Noć đenerala'' (1994) * ''Podsećanja'' (2001) * ''Meta'' (2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (2012) * ''Tamo daleko'' (2013) * ''Isusovi memoari'' (2015) * ''Priče o Kosovu'' (2016) * ''Isečci vremena'' (2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (2018) * ''Ožiljci života'' (2022) * ''Monah Hokaj'' (2023) * ''Suđenje'' (2025) == Izvori == {{Reflist}} == Vanjske veze == * [http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&akcija=Procitaj&id=1 Party biography] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080624052823/http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&akcija=Procitaj&id=1 |date=2008-06-24 }} * [https://archive.today/20120804223424/www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html Official biography as a Minister of Foreign Affairs] {{S-start}} {{s-gov}} {{Succession box | before = [[Goran Svilanović]] | title = ministar spoljnih poslova | years = 2004 &ndash; 2007 | after = [[Vuk Jeremić]] }} {{s-end}} {{Lifetime|1946||Drašković, Vuk}} {{Commonscat|Vuk Drašković}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Srpski pisci]] [[Kategorija:Srpski političari]] o0rmmeimre8chzo9fcm575n4yhtu0wq 6676945 6676944 2026-05-17T09:48:16Z Stebunik 55592 /* Mladost in kariera */ 6676945 wikitext text/x-wiki == 1sl Vuk Drašković multi 13.v.2026 == == 5sl Vuk Drašković članek 16.v.2026 == {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)}} | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1980 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]]. Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 23 knjig. === Mladost in kariera === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nekdaj nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]] (Pardanj) v [[Banat]]u v družini priseljencev iz Hercegovine, ki so se naselili v hiše po vojni v uničevalna taborišča pregnanih domorodnih Nemcev [[Donauschwaben]]; nekateri poštenjaki niso hoteli stanovati v ukradenih hišah in ko so to zvedeli, so se raje odselili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito Hercegovino. Vuk je bil star tri mesece, ko mu je umrla mati Stoja Nikitović.[1]<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova - Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere - Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.[1]<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].[1]<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tesno in utesnjeno", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v Beograd. Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, med pravoslavno [[Božič|božično]] zabavo dne 7. januarja 1984 v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[oporečništvo|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.[2] <ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.[2][3] <ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član Socialistične mladinske organizacije in se kasneje pridružil Zvezi komunistov Jugoslavije.[4] <ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Med letoma 1969 in 1978 se je ukvarjal z novinarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.[4] <ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).[4] <ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka. Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom.[4] <ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, saj je ponovno vzbudila narodnostno sovraštvo, ki ga je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“. <ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.[5] <ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.[6] <ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisaatelj pojasnjuje s svojo zgodbo odhoda v Trst, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem Hamdijem«, ki se je medtem ponesrečil.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta „kriva vera“ ni nastala šele devetdesetih: Noć generala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].[4]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|Drašković s [[Vojislav Šešelj|Šešelj]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz beograjskega „Središča inženirjev in električarjev“ ([[1990]])]] Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.[7] <ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z [[Albanci]].[8] <ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).[7] <ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).[7][9] <ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."[10] <ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".[11] <ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].[12] <ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah se je pa je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref><ref name=":0"/> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb |200px|right|V protivojnih [[demonstracija |demonstracijah ]] je sodelovalo do 200.000 ljudi ]] Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[demonstracija|demonstracije]] ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev ter ranjenih.[13] <ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Po nagovoru študentom, zbranim na Terazijah, se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike vladajoče vlade. stranka. Aktivisti SPS so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj posreduje, kar je on tudi sprejel<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Demonstracije so se končale, potem ko je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike.[14] <ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".[16][17] <ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja večinoma nenasilja in pomirljivosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Čeprav je bil Drašković nacionalist, je je kot književnik ter razgledan izobraženec imel tudi prozahodne in protivojne poglede ter je predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“[15] <ref name="Bartrop" /> Njegov načrt je bil hitro preoblikovati največji in najbolj poseljen del Jugoslavije (tj. Srbijo) po zahodnih standardih, tako da bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim interesom in privedla do mirne rešitve. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih četnikov) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.[15]<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. Vztrajal je, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati.<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci, kot sta [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh polvojaških tolp povsem ločil.[15] <ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar je podpiral tudi nacionalistični program, ki se je po ciljih le nekoliko razlikoval od Miloševićevih, in on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotujočih si tokov. Zategadelj so ljudje govorili, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.[18] <ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990. sredi in konec leta 1991, zlasti novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.[19] <ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V začetku leta 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.[2] <ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.[20] <ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.[15] <ref name="Bartrop" /> Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so jih njegovi nekdanji sopotniki vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.[21] <ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil.[22] <ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === Draškovića so poskušali umoriti vsaj dvakrat: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri poskusu umorili štiri njegove tesne sodelavce,[23] <ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> in 15. junija 2000 v Budvi, kamor se je umaknil po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.[24] <ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločin, kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi šest let (2003-2009) in je bilo obsojenih več udeležencev. Vrhovno sodišče je koncec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |deadurl=yes }}</ref> in 21. decembra 2009. razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Verjetnih nalogodajalcev pa sojenje ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, so bili tako politični umori in atentati pripravljani in naročani z vrha takratne oblasti. [25] <ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000, Vojislav Mihailović, ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih marginalizirana. [potreben citat] Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot Vojislav Koštunica (31,2 %) in Miroljub Labus (27,7 %), ki sta se oba uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za politično odrešitev se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedal šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno koalicijo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko zadržala skrajno desničarske radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, ki ga je opravljal do maja 2007.[15] <ref name="Bartrop" />V odgovor na črnogorski glas za neodvisnost je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«[27]<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovom. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.[28]<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli, sta se pozneje spet pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.[2] === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' („Jaz, malomeščan“ 1981) * ''Sudija'' („Sodnik“ 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' („Molitev“ 1985) * ''Molitva 2'' („Molitev 2“ 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' („Srbija, kamorkoli“ 1989) * ''Sve moje izdaje'' („Vse moje objave“ 1992) * ''Noć đenerala'' („Noč generala“ 1994) * ''Podsećanja'' („Spominjanja“ 2001) * ''Meta'' („Tarča“ 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' („Rimska cesta“ 2012) * ''Tamo daleko'' („Tja daleč“ 2013) * ''Isusovi memoari'' („Jezusovi spomini“ 2015) * ''Priče o Kosovu'' („Zgodbe o Kosovem 2016) * ''Izsečci vremena'' („Rezine časa“ 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' („Kdo je ubil Katarino?“ 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' („Aleksander Jugoslovanski“ 2018) * ''I grob i rob'' („In grob in suženj“ 2020) * ''Ožiljci života'' („Brazgotine življenja“ 2022) * ''Monah Hokaj'' („Menih Hokaj“ 2023) * ''Suđenje'' („Sojenje“ 2025)<ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} === Navedek === {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski časnikarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)}} | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} En: {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković in 2010 | office1 = [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia]] | term_start1 = 5 June 2006 | term_end1 = 16 May 2007 | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = Position established | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Ministry of Foreign Affairs (Yugoslavia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia and Montenegro]] | term_start2 = 3 March 2004 | term_end2 = 5 June 2006 | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = Position abolished | office3 = [[Deputy Prime Minister of Yugoslavia]] | term_start3 = 18 January 1999 | term_end3 = 28 April 1999 | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa (Žitište)|Međa]], [[People's Republic of Serbia|PR Serbia]], [[Federal People's Republic of Yugoslavia|Yugoslavia]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = {{ubl|[[League of Communists of Yugoslavia|SKJ]] (until 1982)|[[Serbian National Renewal|SNO]] (1990)|[[Serbian Renewal Movement|SPO]] (1990–present)}} | relations = | children = | alma_mater = [[Bachelor of Laws|LLB]] of [[University of Belgrade Faculty of Law|Univ. of Belgrade Fac. of Law]] | occupation = Politician | profession = Writer }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr-Cyrl|Вук Драшковић}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; born 29 November 1946) is a Serbian writer and politician. He graduated from the [[University of Belgrade Faculty of Law]] in 1968. From 1969 to 1980, he worked as a journalist in the Yugoslav news agency [[Tanjug]]. He was a member of the [[League of Communists of Yugoslavia]] and worked as the chief of staff of the Yugoslav President [[Mika Špiljak]]. He is the co-founder and former leader of the [[Serbian Renewal Movement]], serving as president from 1990 to 2024. He also served as the [[Kosovo War|war-time]] Deputy Prime Minister of the [[Federal Republic of Yugoslavia]] in 1999 during the rule of [[Slobodan Milošević]] and the [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs]] of both [[Serbia and Montenegro]] and [[Serbia]] from 2004 to 2007. Drašković is also a prolific writer and has published 23 books. ==Early life and career== Drašković was born in the small village of Medja in the [[Banat]] region to a family of settlers from [[Herzegovina]]. He was three months old when his mother, Stoja Nikitović, died.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref> His father, Vidak, remarried and had two more sons - Rodoljub and Dragan; and three daughters - Radmila, Tanja and Ljiljana with Dara Drašković, meaning that young Vuk grew up with five half-siblings.<ref name="Borden" /> Shortly after Vuk's birth, the entire family went back to [[Herzegovina]] where he finished primary school in the village of [[Slivlje]]. He graduated high school in [[Gacko]].<ref name="Borden" /> At his father's insistence, Drašković considered studying medicine in [[Sarajevo]]; however, the city was too "uptight and cramped" for his liking, so he went to study law in [[Belgrade]] instead. [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|250px|Drašković with his wife, [[Danica Drašković|Danica]], and Soviet-turned-Swiss chess grandmaster [[Viktor Korchnoi]] during an [[Orthodox Christmas]] eve party in January 1984 at Villa Dragoslava, a [[villa]] in the [[Belgrade]] neighbourhood of [[Banovo Brdo]] that often served as meeting point for individuals critical of [[SFR Yugoslavia]]'s system of governance as well as [[communism]] and [[socialism]] in general.]] In 1968, Drašković participated in anti-bureaucratic student revolts in Yugoslavia.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> After [[Josip Broz Tito]] promised reforms, Drašković initiated people to dance the Kozaračko kolo at the Faculty of Law.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković was a member of the Communist Youth Organization and later joined the [[League of Communists of Yugoslavia]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Between 1969–78, he was involved with journalism. He first worked for the state news agency [[Tanjug]] as its African correspondent stationed in [[Lusaka, Zambia]]. He was discharged from his post after publishing misleading information regarding the [[Rhodesian Bush War]], creating a diplomatic incident.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> He then took a job as press adviser to the Yugoslav Union of Trade Unions (''Savez Sindikata Jugoslavije'') and then became editor-in-chief of ''Rad'', a trade union paper.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> During his time as press adviser, Drašković spent some time as the personal secretary to the organisation's president [[Mika Špiljak]]. In 1981, Drašković published his first novel ''Sudije'' (Judges) which described a judge resisting political pressure.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> In 1982, Drašković was expelled from the Communist party after he published his second novel ''Nož'' (Knife).<ref name="NYTimes" /> The novel tells the story of a man who is raised as a Bosnian Muslim who comes to believe that Serbs killed his family, only to later learn that his ethnic heritage is Serbian and that his adoptive family was guilty of murdering his birth-family. The book caused controversy as it reignited divisive ethno-nationalist issues which Tito and the Communist Party tried to suppress.<ref name="NYTimes" /> The party condemned and subsequently banned the book, which was also published in English.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> The book was made into a movie in 1999 entitled ''[[The Dagger (1999 film)|The Dagger]]'' or ''The Knife'' in English.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> His novels ''Molitva 1–2'' (Prayer 1–2, 1985) and ''Ruski konsul'' (Russian consul, 1988) also explored the suffering of Serbs during World War II, while ''Noć generala'' (The General's Nights) published in 1994 dealt with [[Draža Mihailović]]'s last days.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> ==Political career== [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|Drašković with [[Vojislav Šešelj|Šešelj]], in 1990, removing picture of [[Josip Broz Tito]] from Belgrade Center of engineers and electricians.]] In March 1989, Drašković along with [[Mirko Jović]] and [[Vojislav Šešelj]] founded the Sava Association. The group dedicated itself to the protection of the Serbian language and the defense of [[Kosovo and Metohija]].<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> In the late 1980s, Drašković was in agreement with Šešelj's sentiments about deporting Albanians from Kosovo and suggested that "a special fund" was needed "to finance the [[Yugoslav colonisation of Kosovo|repopulation of Kosovo by Serbs]]".<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> However, Jović, Šešelj and Drašković disagreed with each other and their party split into three. The Sava Association became the [[Serbian National Renewal]] Party under the leadership of Jović in January 1990.<ref name="Fischer" /> Drašković founded the [[Serbian Renewal Movement]] (''Srpski Pokret Obnove'', SPO, a democratic nationalist party) in March, and then in February 1991 Šešelj created his [[Serbian Radical Party]].<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> On 26 September 1990, Drašković declared that his armed "volunteers" would be willing to defend [[Republic of Serbian Krajina|Krajina Serbs]], and three days later in an interview with [[Delo (newspaper)|Delo]], Drašković stated: "Serbia must obtain all territories in what is today [[Herzegovina]], [[Bosnia (region)|Bosnia]], [[Slavonia]], [[Dalmatia]], in these parts of Croatia where the Serbs made a majority of the population until 6 April 1941, when the Ustasha genocide against them began...Wherever the Serb blood was shed by the Ustashas knives, wherever there are our graves there are our borders".<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref> He also claimed that most Bosnian Muslims are ''"burdened with Serbian origin"'' and that ''"they run away from themselves because they know that they are Orthodox and Serbs"''.<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> The Serbian Renewal Movement (SPO) participated in the first post-communist democratic elections, held on 9 December 1990, but finished a distant second amidst the total blackout from the pro-Milošević state media.<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Following that failure Drašković kept pressure on Serbian President [[Slobodan Milošević]] via street protests, organizing mass [[9 March 1991 protest|demonstrations in Belgrade on 9 March 1991]]. The police intervened, and clashed with demonstrators with some damage to public buildings resulting in the [[Yugoslav People's Army]] being brought in. Clashes between police and protesters resulted in the deaths of a student and an officer, and injuries to over 200 people.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Demonstrations ended after the government agreed to concessions.<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref> Drašković became a leading opponent of Milošević. His fiery and emotional speeches<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref> earned him the moniker "Czar of the Streets".<ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref> While Drašković was a nationalist, he also held pro-Western and anti-war views.<ref name="Bartrop" /> His plan was to rapidly transform the biggest and most populous part of Yugoslavia (i.e. Serbia) according to Western standards so that eventual international involvement in the Yugoslav crisis would favour Serbian interests and produce a peaceful solution.{{Citation needed|date=May 2018}} His ideological opponents often cite his strong nationalist feelings (including attempting rehabilitation of Serb-nationalist Chetniks) as contradictory to his insistence on peaceful solutions.<ref name="Bartrop" /> Political opponents have claimed Drašković's political engagement at this early stage of his political career was full of inconsistencies and diametrically opposing views and actions. According to Drašković, his stance as pro-Western and peaceful never wavered, from the start of the political crisis in Yugoslavia. He insisted that a Serbian government should promote radical democratic shift, and renew traditional alliances with Western nations (including entry into NATO) as a way of preserving some form of Yugoslav confederation rather than pursuing direct confrontation with the Croats.{{Citation needed|date=May 2018}} His party SPO organized a paramilitary unit called the [[Serbian Guard]], led by former criminals such as [[Đorđe Božović|Đorđe "Giška" Božović]] and Branislav "Beli" Matić. Božović died in Croatia in October 1991. Matić was killed by Milošević's secret police in April 1991. Although Drašković initially claimed that this militia was an incitement to Serbian authorities to form a non-ideological national armed force other than the [[Yugoslav People's Army]], he eventually distanced himself from the paramilitary formation altogether.<ref name="Bartrop" /> According to historian Dubravka Stojanović, while Drašković's anti-war views were sincere, he also supported a nationalist program little different in its goals to those of Milošević, and he and his party were never able to reconcile these opposing currents.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> His anti-war views came to the fore in mid to late 1991, particularly in November of that year when he wrote a passionate condemnation of the bloody siege of [[Vukovar]] in the Serbian daily ''[[Borba (newspaper)|Borba]]''.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> In early 1992, he called on all citizens of Bosnia to reject nationalism. In 1993, he and his wife [[Danica Drašković]] were arrested, beaten and sent to a high-security prison following street riots in Belgrade.<ref name="NYTimes" /> His hunger strike, and international outrage over the situation, pressured the government to release the couple.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> In 1996, SPO formed an opposition alliance ''Zajedno'' ("[[Coalition Together|Together]]") with the [[Democratic Party (Serbia)|Democratic Party]] of [[Zoran Đinđić]] and the [[Civic Alliance of Serbia]] under [[Vesna Pešić]], which achieved major successes in the local elections in November of that year, but later split.<ref name="Bartrop" /> Drašković's SPO participated on its own at the September 1997 election, boycotted by his former partners despite an array of local electronic media outlets being in opposition hands.{{Citation needed|date=May 2018}} In January 1999, SPO, a parliamentary party, was asked to join a coalition with Milošević's [[Socialist Party of Serbia]] as tension with US and NATO increased, in order to use his influence with Western politicians. In early 1999, Drašković became the deputy prime minister of the [[Federal Republic of Yugoslavia]]. He did so in response to Milošević's appeal for national unity in the face of Albanian uprising in Kosovo and a looming confrontation with NATO.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> He was sacked by the Prime Minister [[Momir Bulatović]] on 28 April 1999.<ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> There were two attempts to assassinate Drašković: on 3 October 1999 on the [[Ibarska magistrala assassination|Ibar highway]] when four of his close associates were murdered,<ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> and on 15 June 2000 in [[Budva]].<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> In 2005, [[Milorad Ulemek]] was sentenced to 40 years in prison for the murder of Đinđić and [[Ivan Stambolić]] and for the assassination attempt on Drašković in 2000.<ref>{{cite news |title=Serb gets 40 years in ex-leader's death |url=https://www.nytimes.com/2005/07/18/world/europe/serb-gets-40-years-in-exleaders-death.html |work=The New York Times |date=18 July 2005}}</ref> ===Post-Milošević=== In what he himself later termed "a bad political move", Drašković kept his SPO out of the wide anti-Milošević [[Democratic Opposition of Serbia]] (DOS) coalition that formed in 2000; his candidate in the 24 September 2000 federal presidential elections, Vojislav Mihailović, achieved little success, and the SPO was unsuccessful in the subsequent parliamentary election which the [[Democratic Opposition of Serbia|DOS]] won overwhelmingly. Because of this, Drašković and his party were marginalized over the next three years.{{Citation needed|date=June 2011}} In the fall of 2002, he attempted a comeback as one of eleven candidates in a Serbian presidential election; this election was later declared invalid due to low voter turnout. Despite a polished marketing campaign that saw Drašković change his personal appearance and tone down his fiery rhetoric, he ended up with only 4.5% of the total vote, well behind [[Vojislav Koštunica]] (31.2%) and [[Miroljub Labus]] (27.7%), both of whom moved on to the second-round runoff. His next chance for political redemption came in late 2003. Fully aware of SPO's weak political standing (as well as his own) after more than 3 years in political oblivion, Drašković entered his party into a pre-election coalition with [[New Serbia (political party)|New Serbia]] (NS), thus reuniting with old party colleague [[Velimir Ilić]]. Joining forces for the [[2003 Serbian parliamentary election|2003 parliamentary election]], they achieved limited success, but did manage to get into the coalition that formed the minority government (along with [[Democratic Party of Serbia|DSS]], [[G17 Plus]]), providing it with critical parliamentary seats to keep the far-right radicals ([[Serbian Radical Party|SRS]]) at bay. In the subsequent division of power, Drašković became foreign minister, a position he held until May 2007.<ref name="Bartrop" /> In response to [[2006 Montenegrin independence referendum|Montenegro's vote for independence]], Drašković called for a restoration of [[Line of succession to the former Yugoslav throne|Serbia's monarchy]]: "This is an historic moment for Serbia itself, a beginning which would be based on the historically-proven and victorious pillars of the Serbian state and I am talking about the pillars of a kingdom."<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> In August 2010, Drašković argued in favour of changing the [[Constitution of Serbia|Serbian Constitution of 2006]] to remove references to [[Kosovo]] as a part of [[Serbia]] because according to him "Serbia has no national sovereignty over Kosovo whatsoever. All of Serbia knows that Kosovo is not really a province within Serbia, that it is completely beyond the control of the government and the state of Serbia".<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> ==Personal life== Drašković is married to Danica (née Bošković). The two met in 1968 during [[1968 student demonstrations in Yugoslavia|student protests]].<ref name="NYTimes" /> ==Literary works== {{colbegin}} * ''Me, a philistine'' (1981) * ''Judge'' (1981) * ''Knife'' (1982) * ''Prayer'' (1985) * ''Prayer 2'' (1986) * ''Answers'' (1986) * ''Russian Consul'' (1988) * ''Everywhere Serbia'' (1989) * ''Night of general'' (1994) * ''Reminders'' (2001) * ''Target'' (2007) * ''Dr Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (2012) * ''Far away'' (2013) * ''The memoirs of Jesus'' (2015) * ''Stories about Kosovo'' (2016) * ''Slice of time'' (2016) * ''Who killed Katarina?'' (2017) * ''Aleksandar of Yugoslavia'' (2018) * ''I grob i rob'' (2020) * ''Ožiljci života'' (2022) * ''Monah Hokaj'' (2023) * ''Suđenje'' (2025)<ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} ==See also== *[[March 9th Protest]] *[[Ibar Highway assassination attempt]] ==References== {{Reflist}} ==External links== * [https://web.archive.org/web/20080624052823/http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&akcija=Procitaj&id=1 Party biography] {{in lang|sr}} * [https://archive.today/20120804223424/http://www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html Official biography as Minister of Foreign Affairs] {{Commons category|Vuk Drašković}} {{S-start}} {{s-gov}} {{s-new|rows=2|seat}} {{s-ttl|rows=2|title= [[Deputy Prime Minister of Yugoslavia|Deputy Prime Minister of Serbia and Montenegro]] | years = 1999 &ndash; 1999 |with=[[Zoran Lilić]] |with2=[[Jovan Zebić]] |with3=[[Nikola Šainović]] |with4=[[Danilo Vuksanović]] |with5=[[Vladan Kutlešić]] }} {{s-aft|after=[[Maja Gojković]]}} {{s-aft|after=[[Tomislav Nikolić]]}} {{s-bef|before=[[Goran Svilanović]]}} {{s-ttl|title= [[Ministry of Foreign Affairs (Yugoslavia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia and Montenegro]] | years = 2004 &ndash; 2006 }} {{S-non | reason = Union of Serbia and Montenegro abolished }} {{s-new|minister}} {{s-ttl|title= [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia]] | years = 2006 &ndash; 2007 }} {{s-aft|after=[[Vuk Jeremić]]}} {{s-end}} {{Serbian literature}} {{YU-FA-ministers}} {{Foreign Ministers of Serbia}} {{Cabinet of Vojislav Koštunica I}} {{Yugoslav wars}} {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Draskovic, Vuk}} [[Category:1946 births]] [[Category:Living people]] [[Category:People from Žitište]] [[Category:Eastern Orthodox Christians from Serbia]] [[Category:Candidates for President of Serbia]] [[Category:Serbian democracy activists]] [[Category:Serbian National Renewal politicians]] [[Category:Serbian Renewal Movement politicians]] [[Category:Serbian monarchists]] [[Category:Serbian novelists]] [[Category:University of Belgrade Faculty of Law alumni]] [[Category:Foreign ministers of Serbia]] [[Category:Government ministers of Serbia]] [[Category:Serbian nationalists]] [[Category:Serbian anti-communists]] [[Category:Serbian people of Bosnia and Herzegovina descent]] Sr: {{Инфокутија Политичар | слика = Vuk Drašković (cropped).jpg | ширина_слике = | опис_слике = Вук Драшковић, 2004. године | име = Вук Драшковић | датум_рођења = {{датум рођења|1946|11|29|год=да}} | место_рођења = [[Међа (Житиште)|Међа]] | држава_рођења = [[Народна Република Србија|НР Србија]], [[Федеративна Народна Република Југославија|ФНР Југославија]] | датум_смрти = | место_смрти = | држава_смрти = | пребивалиште = [[Београд]] | држављанство = [[Србија]] | супружник = [[Даница Драшковић]] | отац = Видак Драшковић | мајка = Стоја Драшковић (рођ. Никитовић)<ref>{{cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=FhvYQKm9vpU&t=18m25s |title=ANTOLOGIJSKI TV DUEL: Predsednik SRS Vojislav Šešelj i predsednik SPO Vuk Drašković (1997) |author=<!--Not stated--> |date = 29. 11. 1997. |website=[[YouTube|Youtube]] |publisher=Dokumentarne Emisije Balkan |access-date = 11. 12. 2021 |quote=Око 18. минута}}</ref> | породица = Родољуб, Драган (полубраћа), Радмила, Тања, Љиљана (полусестре)<ref>{{cite book|title= Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic|location= |publisher= Institute for War & Peace Reporting|isbn=978-1-90281-101-7|pages=14|last1= Borden|first1= Anthony|date= 2000}}</ref> | народност = [[Срби]]н | вероисповест = [[Српска православна црква|православац]] | партија = [[Српски покрет обнове]]<br />[[Српска народна обнова]] (1990)<br />[[Савез комуниста Југославије]] | професија = [[Политика|политичар]] и [[писац|књижевник]] | функција_1 = [[Министарство спољних послова Републике Србије|Министар спољних послова Републике Србије]] | претходник_1 = -<small>(позиција успостављена, наставак мандата из претходне државе)</small> | наследник_1 = [[Вук Јеремић]] | председник_1 = [[Борис Тадић]] | председник_владе_1 = [[Војислав Коштуница]] | почетак_функције_1 = [[5. јун]] [[2006]] | крај_функције_1 = [[15. мај]] [[2007]]. | функција_2 = [[Списак министара иностраних послова Југославије|Министар спољних послова Србије и Црне Горе]] | претходник_2 = [[Горан Свилановић]] | наследник_2 = - <small>(државна заједница је прекинута)</small> | председник_2 = [[Светозар Маровић]] | председник_владе_2 = [[Светозар Маровић]] | почетак_функције_2 = [[3. март]] [[2004]] | крај_функције_2 = [[5. јун]] [[2006]]. | функција_3 = Потпредседник Савезне владе [[Савезна Република Југославија|Југославије]] за спољне послове | претходник_3 = | наследник_3 = | председник_3 = [[Слободан Милошевић]] | председник_владе_3 = [[Момир Булатовић]] | почетак_функције_3 = [[18. јануар]] [[1999]] | крај_функције_3 = [[28. април]] [[1999]]. | потпис = Vuk Drašković signature.png }} '''Вук Драшковић''' ([[Међа (Житиште)|Међа]], [[29. новембар]] [[1946]]) [[Срби|српски]] је [[правник]], [[новинар]], [[књижевност|књижевник]], [[политика|политичар]] и председник [[Српски покрет обнове|Српског покрета обнове]]. Био је потпредседник [[Савезна влада Савезне Републике Југославије|Владе]] [[Савезна Република Југославија|СР Југославије]] (1999), министар иностраних послова [[Србија и Црна Гора|Државне заједнице Србије и Црне Горе]] (2004—2006) и [[Србија|Републике Србије]] (2006—2007),<ref>{{Cite book|url=https://books.google.rs/books?id=-KWxDwAAQBAJ&pg=PA395&lpg=PA395&dq=zivadin+jovanovic+ministar+inostranih+poslova&source=bl&ots=6YH-ZAUpfl&sig=ACfU3U1bcZMfqyTBahW4NabIGQ7RVs0euA&hl=sr&sa=X&ved=2ahUKEwj6uen674iFAxWJ7LsIHWA5AbA4HhDoAXoECAIQAw#v=onepage&q=zivadin%20jovanovic%20ministar%20inostranih%20poslova&f=false|title=Два века модерне српске дипломатије: Bicentenary of Modern Serbian Diplomacy|last=Попов|first=Чедомир|last2=Живојиновић|first2=Драгољуб|last3=Марковић|first3=Слободан|last4=Јеремић|first4=Вук|date=2013|publisher=Balkanološki institut SANU|isbn=978-86-7179-079-6|language=sr}}</ref> као и републички посланик у [[Народна скупштина Републике Србије|Народној скупштини Републике Србије]] у неколико мандата (1990—2003). == Биографија == === Порекло и породица === Рођен је [[29. новембар|29. новембра]] [[1946]]. године у [[банат]]ском селу [[Међа (Житиште)|Међа]], у породици досељеника из [[Херцеговина|Херцеговине]]. Његов чукундеда Вук Драшковић је био припадник Горњоневесињског одреда у време [[Невесињска пушка|Херцеговачког устанка]] и погинуо је на [[Лесков дуб|Љесковом дубу]] [[1876]]. године.<ref>"Споменица о Херцеговачком устанку 1875. године", Београд 1928.</ref> Отац Видак је био [[Комунизам|комуниста]] и [[Народноослободилачка војска Југославије|партизански]] борац за време [[Други светски рат|Другог светског рата]]. Шест месеци након његовог рођења, преминула му је мајка Стоја, па га је однеговала баба. Породица се убрзо вратила у [[Херцеговина|Херцеговину]], где је Драшковић одрастао. Живели су у [[Сливља|Сливљима]], да би се касније настанили у [[Херцеговина|херцеговачкој]] [[Грачаница (Гацко)|Грачаници]]. Отац Видак се по други пут оженио и добио још петоро деце, синове [[Родољуб Драшковић|Родољуба]] и Драгана, као и кћерке Радмилу, Тању и Љиљану. === Образовање и студентски дани === Основну школу завршио је у [[Фојница (Гацко)|Фојници]], а затим гимназију у [[Гацко|Гацку]]. Најпре је требало да у [[Сарајево|Сарајеву]] студира [[Медицина|медицину]], али он одлучује да оде за [[Београд]] и тамо упише [[Медицина|медицину]]. Међутим, уписује се на [[Правни факултет Универзитета у Београду]]. Овде упознаје колегиницу [[Даница Драшковић|Даницу]], са којом се касније и оженио. На завршној години студија, постао је члан [[Савез комуниста Југославије|Савеза комуниста Југославије]]. Учествовао је у [[Студентске демонстрације у Југославији 1968.|студентским демонстрацијама 1968]]. године, а после говора [[Јосип Броз Тито|Јосипа Броза Тита]] о оправданости студентских захтева, предводио је [[козарачко коло]] на [[Правни факултет Универзитета у Београду|Правном факултету Универзитета у Београду]]. Дипломирао је исте године.<ref>{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ |website=istinomer.rs |access-date=20. 1. 2022}}</ref> === Новинарска каријера === У периоду од [[1969]]. до [[1980]]. године, радио је као новинар у агенцији [[Танјуг]]. Скоро три године је био као дописник из [[Лусака|Лусаке]], главног града [[Замбија|Замбије]]. Повучен је из дописништва након лошег извештавања о [[Родезијски грађански рат|Родезијском грађанском рату]], што је довело до дипломатског скандала.<ref>{{Cite book|title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century|last1=Roszkowski|first1=Wojciech|last2=Kofman|first2=Jan|publisher=Routledge|year=2016|isbn=978-1-31747-593-4|pages=1995–1998}}</ref> Потом је прешао да ради као саветник за штампу [[Савез синдиката Југославије|Савеза синдиката Југославије]], где је био главни уредник синдикалног листа ''Рад,'' од [[1980]]. до [[1985]]. године.<ref>{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ |website=biografija.org |date = 24. 2. 2017 |access-date=21. 1. 2022}}</ref> Једно време је провео као лични секретар и шеф кабинета [[Мика Шпиљак|Мике Шпиљка]]<ref>{{Cite journal|last=Sidran|first=Abdulah|date = 15. 9. 2022.|title=Sarajevo je Miloševićeva apsolutna pobeda|journal=Nedeljnik|volume=557|pages=44}}</ref>, председника Већа [[Савез синдиката Југославије|Савеза синдиката Југославије]] и члана [[Централни комитет Савеза комуниста Југославије|Централног комитета Савеза комуниста Југославије]].<ref>{{Cite journal|date=20. 2. 2000.|title=Ko je ovaj čovek: Vuk Drašković|url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/02/21/srpski/P00022002.shtm|journal=Vreme|access-date=10. 12. 2021|archive-date=22. 03. 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220322135802/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/02/21/srpski/P00022002.shtm|url-status=}}</ref> === Политичка каријера === Након смрти Јосипа Броза, као дисидент делује у оквиру [[Удружење књижевника Србије|Друштва књижевника Србије]] у Француској 7. Истакао се као говорник на књижевним вечерима, ангажованим трибинама, подршком бројним апелима и петицијама које су обележиле то време. Најчитанији је српских писац (истовремено жигосан од стране власти) који више него ико буди и јача српски национални идентитет у народу, који су комунисти својом идеологијом свели на најмању меру. Од почетка вишестраначког политичког живота [[1990]]. године након трансформације Савеза комуниста Југославије у [[Социјалистичка партија Србије|СПС]], постаје водећи политичар, [[Антикомунизам|антикомуниста]] и [[Национализам|националиста]] који се залагао за [[Велика Србија|Велику Србију]] и рехабилитацију [[Четници|Четничког покрета]] заједно са [[Војислав Шешељ|Војиславом Шешељом]]. После неколико суморних година, изолације и страдања, као последица грађанског рата, незапамћене инфлације, репресивне политике режима СПС и [[Југословенска левица|ЈУЛ]], мења политички став и постаје отворени заговорник савезништва са [[Сједињене Америчке Државе|САД]] и државама чланицама [[Европска унија|Европске уније]] и [[НАТО]] пакта. Инсистира, као добро упућен, на ослањање на старе, западне савезнике (силе) као међународне факторе и гаранте, те постизање уз помоћ њих могућих спољно-политичких циљева српске државе. Истовремено је иступао против тешњег повезивања и ослањања на Русију, образлажући то њеним комунистичким наслеђем које се сачувало, пре свега у војном врху у Кремљу. Говори [[енглески језик|енглески]] и [[руски језик]], и бави се књижевним радом и публицистиком. == Политички ангажман == [[Датотека:SKIDANJE TITA.jpg|мини|Скидање [[Јосип Броз Тито|Титове]] слике у Дому инжењера и техничара у Београду 15. марта 1990. године, С леве стране је Војислав Шешељ, а у средини Вук Драшковић.]] Драшковић је осамдесетих године 20. века био део национално оријентисане интелигенције у Србији. Спадао је међу истакнуте заговорнике вишестраначја, грађанских и верских слобода, обнове српских националних вредности. Године [[1989]]. заједно са [[Мирко Јовић|Мирком Јовићем]] је основао у Старој Пазови политичку странку [[Српска народна обнова|Српску народну обнову]], али због супротстављених ставова та се странка цепа.{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Дана 14. марта 1990. отцепљено крило странке чији је Драшковић био председник, уједињује се са [[Српски слободарски покрет|Српским слободарским покретом]] [[Војислав Шешељ|Војислава Шешеља]].{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Са Војиславом Шешељем је и у [[Српски сроднички односи#Остало|кумовском]] односу. Од јесени те године разилази се са Шешељом, и свако наставља својим путем. Тада настаје странка '''[[Српски покрет обнове]]''' чији ће председник Вук Драшковић остати лидер до наших дана. === Девети март 1991. === Српски покрет обнове као странка била је у опозицији режиму [[Слободан Милошевић|Слободана Милошевића]].{{sfn|Fischer|2007|p=459}} У том периоду, Драшковић је два пута хапшен. Први пут после [[демонстрације у Београду 1991.|деветомартовских демонстрација]] [[1991]]. године, када је провео три дана у затвору.{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Други пут је ухапшен са супругом Даницом, јуна [[1993]]. године, када су осуђени на два месеца затвора и када су преживели најсуровију полицијску тортуру. Вук је тада штрајковао глађу и на себе скренуо пажњу европске јавности. Обоје су ослобођени захваљујући притиску водећих државника и органа међународне заједнице. Између осталих, за слободу Вука Драшковића и његове супруге најодлучније су се заложили амерички председник [[Бил Клинтон]], руски председник [[Борис Јељцин]], француски председник [[Франсоа Митеран]] и његова супруга Данијела, грчки премијер [[Константин Мицотакис]], британски премијер [[Џон Мејџор]] и други.<ref>{{cite web |author= |url=http://www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html |title=Биографија Драшковића на сајту СМИП-а |date= |website= |publisher= |access-date=5. 5. 2013 |archive-date=04. 08. 2012 |archive-url=https://archive.today/20120804223424/www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html |url-status=unfit }}</ref> === Коалиција Заједно === У периоду 1996—1997, заједно са [[Зоран Ђинђић|Зораном Ђинђићем]] и [[Весна Пешић|Весном Пешић]], предводио је '''[[Коалиција Заједно|коалицију Заједно]]''' која је у другом кругу локалних избора освојила апсолутну победу. Међутим, Милошевићев режим то није признао па су настали [[демонстрације у Србији 1996—1997.|тромесечни протести]] по целој Србији. Најзад је, фебруара [[1997]], Милошевић признао победу опозицији. Драшковић је иступио из те коалиције када је градоначелник Београда, Зоран Ђинђић одбио да га подржи за заједничког председничког кандидата опозиције. Јануара 1999. године Српски покрет обнове је, као парламентарна странка, био позван да уђе у коалицију са Социјалистичком партијом Србије. Милошевићев режим је рачунао на Драшковићеве везе са западним политичарима, у ситуацији великих тензија између Србије, са једне стране, и САД и НАТО, са друге. Драшковић прихвата овај позив и добија место потпредседника савезне Владе, задуженог за међународне односе. === Пад Милошевића === У међувремену, Драшковић је [[10. јануар]]а [[2000]]. године је формирао са опозиционим лидерима нову опозициону коалицију против Милошевића која је названа ''[[Демократска опозиција Србије]]'' - '''ДОС'''. У лето 2000, Драшковић у име странке одлучује иступити из коалиције и [[Српски покрет обнове|СПО]] самостално наступа на превременим изборима за председника [[Савезна Република Југославија|СРЈ]], које је Милошевић расписао за [[24. септембар]] те године. Драшковићев кандидат [[Војислав Михаиловић]] осваја мали број гласова, а [[Војислав Коштуница]] (кандидат ДОС-а) побеђује Милошевића који најпре није хтео да призна пораз. Почињу [[свргавање Слободана Милошевића|демонстрације]] широм Србије, који су завршени [[5. октобар|5. октобра]] када је ДОС најпре насилним упадом у Савезну скупштину, али и координираном сарадњом са незадовољним деловима војске и полиције преузео власт и избегао крвопролиће. Драшковић је подржавао протесте и поздравио смену власти. На ванредним изборима за [[Народна скупштина Републике Србије|Скупштину Србије]], [[23. децембар|23. децембра]] 2000, Драшковићев СПО није успео да пређе изборни цензус од 5% и постаје ванпарламентарна странка. === У власти === Три године касније, децембра [[2003]]. године (на следећим ванредним скупштинским изборима) СПО улази у коалицију са странком [[Нова Србија (политичка странка)|Нова Србија]] [[Велимир Илић|Велимира Илића]] и осваја 22 посланичка места (7,76% гласова). Остало је забележено да по свим истраживањима у време предизборне кампање овој коалицији није предвиђан улазак у парламент. Две недеље пре избора [[Свети архијерејски синод Српске православне цркве|Синод српске православне Цркве]] се огласио саопштењем да је за [[монархија|монархију]]. Политички аналитичари су пре и после изборних резултата ово саопштење протумачили као позив Цркве да се гласа за ову коалицију. Нема забележених случајева да је свештенство агитовало за ову коалицију. Драшковић заузима положај у новој [[Влада Републике Србије|Влади Србије]] под вођством [[Војислав Коштуница|Војислава Коштунице]], већ у априлу [[2004]]. године бива постављен за министра спољних послова [[Србија и Црна Гора|Државне Заједнице Србија и Црна Гора]]. Након престанка постојања [[Србија и Црна Гора|Државне Заједнице]] [[2006]]. године, Драшковић остаје на истој дужности на нивоу Србије. На тој функцији остаје до избора нове Владе у мају [[2007]]. године. Пред ванредне парламентарне изборе који су одржани [[11. мај]]а [[2008]]. године, Драшковић и његов СПО приступили су коалицији '''''[[За европску Србију]]''''', коју сачињавају још и [[Демократска странка (Србија)|Демократска странка]] ([[Борис Тадић]]), [[Г17 плус|Г17+]] ([[Млађан Динкић]]), и [[Лига социјалдемократа Војводине]] ([[Ненад Чанак]]). Листа је на [[парламентарни избори у Србији 2008.|овим изборима]] освојила 38,42% гласова (1.590.200 гласова, 102 мандата) и која је почетком јула 2008. формирала коалициону [[Влада Мирка Цветковића|Владу]] са коалицијом [[Социјалистичка партија Србије|СПС]]-[[Партија уједињених пензионера, пољопривредника и пролетера Србије — Солидарност и правда|ПУПС]]-[[Јединствена Србија|ЈС]]. СПО је добио 4 посланичка мандата и место министра дијаспоре (министар Срђан Срећковић) == Неуспели атентати == === Атентат на Ибарској магистрали === Дана [[3. октобар|3. октобра]] [[1999]]. године, на [[Атентат на Ибарској магистрали|Ибарској магистрали]] организован је атентат на Драшковића, и том приликом погинула су четири његова блиска сарадника. === Атентат у Будви === Следећи покушај атентата догодио се [[15. јун]]а [[2000]]. године у [[Будва|Будви]], када је сам Драшковић остао жив - лакше повређен од ватреног оружја. Он се иначе склонио у Црну Гору, у своју кућу у Будви, јер му је у Србији претила опасност, на коју су му пријатељи указивали. == Политички ставови == {{bez_izvora-deo}} Вук Драшковић је током 1990-их остао упамћен као "господар тргова"; и истакнути говорник. Док још није дошло до првих ратних сукоба, као лидер тада највеће опозиционе странке режиму Слободана Милошевића, тежио је ка очувању - конфедерацији тадашње Југославије. Залагао се за Југославију сматрајући је за најбоље решење, имајући у виду да је то једина држава у којој су живели сви Срби. За време Милошевићевог режима у Србији. био је на супротним позицијама: десничар, традиционалиста и националиста<ref>Вук Драшковић: "Којекуде Србијо", Београд 1989.</ref> Као монархиста, залагао се за стварање Србије као уставне монархије са српском војском, која би штитила српски народ и српске границе. Током демонстрација 9. марта 1991. године нашао се на челу протеста са ставом: ''Книн се брани у Београду, а не у Хрватској''.<ref>"Српска реч", Београд 1991.</ref> Био је поштовалац генерала Драже Михаиловића и Равногорског покрета<ref>Вук Драшковић: "Ноћ ђенерала", Београд 1994.</ref>, тражећи да дође до историјског измирења између Срба партизана и Срба Равногораца (четника), без обзира на крупне идеолошке и друге разлике. Инсистирао је тада да Србија раскине споне са комунистичком прошлошћу и демонтира тајне службе, које су биле одговорне за бројне злочине и политичке ликвидације. И сам је због својих иступа био више пута њихова мета<ref>Вук Драшковић: "Мета", Београд 2007.</ref> над којом су пробали све: "од прислушкивања до ућуткивања" (убиства). Када је минула деценија грађанског рата и распада СФР Југославије, осуђивао је ратне злочине који су компромитовали славни српски ратнички идеал, достигнут у Великом рату. А након пада Милошевићевог режима 5. октобра 2000. године, политички нагиње ка десном "центру" усмеравајући се на грађанско друштво и евроинтеграције. * У једнопартијском периоду државе био је заговорник комунистичких погледа на свет * Заговорник је затим поновног увођења парламентарне [[монархија|монархије]] у Србији * Заговорник је концепта Велике Србије и националног препорода, од деведесетих * Залагао се увек за "Европску Србију" односно Србију као чланицу ЕУ, грађанску, демократски уређену, правну државу * Залагао се за отварање тајних досијеа УДБЕ (тајне службе) и њену деполитизацију * Залагао се за формирање српске војске и њено укључење у НАТО војни пакт или „Партнерству за мир“ * Заговорник је признања "фактичког стања" на Косову, од стране Србије и поштовања резолуције 1244. донете од стране Уједињених нација * Понудио је концепт решења косметског питања: ''Више од аутономије, мање од независности''. * Заговорник је историјске истине о злочинима почињеним над Србима, од стране Хрвата и Муслимана током Другог светског рата * Заговорник је тезе о доминантно српској одговорности за страдања Муслимана у последњем, грађанском рату * Инсистирао је на кантонизацији [[Босна и Херцеговина|Босне и Херцеговине]], још од 1990. године * Залагао се за Мировни план "З-4" у Хрватској, који је гарантовао опстанак Српске Крајине * Заговарао је приближавање и ослањање на [[Сједињене Америчке Државе|САД]], [[Европска унија|Европску унију]] * Године [[1996]]. се изјаснио за испуњавање свих обавеза СРЈ и Србије према Трибуналу у Хагу == Дела == Новинарство је напустио [[1980]]. године и посветио се књижевности. Његови први романи били су југословенски и балкански бестселери; забрањивани и оспоравани. Неки од њих преведени су на енглески, француски, руски, грчки, румунски, чешки и још многе језике.<ref>{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.laguna.rs/a1001_autor_vuk_draskovic_laguna.html |website=laguna.rs |access-date=20. 1. 2022}}</ref> * ''Ја, малограђанин'' (1981) * ''Судија'' (1981) * ''Нож'' (1982), [[Нож (филм из 1999)|екранизован]] [[1999]]. године * ''Молитва'' (1985) * ''Молитва 2'' (1986) * ''Одговори'' (1986) * ''[[Руски конзул (роман)|Руски конзул]]'' (1988), [[Руски конзул (филм)|екранизован 2024.]] и као [[Руски конзул (мини-серија)|серија]] * ''Коекуде Србијо'' (1989) * ''Ноћ ђенерала'' (1994) * ''Подсећања'' (2001) * ''Мета'' (2007), аутобиографска књига о догађајима у периоду 1990−2000. * ''Доктор Арон'' (2009)<ref>{{cite web|author= |url=http://www.mondo.rs/s155132/Zabava/Kultura/Vuk_Draskovic_se_vratio_knjizevnosti_VIDEO.html | title=Vuk Drašković se vratio književnosti (VIDEO) {{!}} Mondo |date= |website= |publisher= |access-date=28. 3. 2013}}</ref> * ''Подсећања'', књига говора, интервјуа и писама (2011) * ''Via Romana'' (2012)<ref>{{cite web|author= |url=http://www.novosti.rs/vesti/kultura.71.html:398507-Predstavljen-Draskovicev-roman-quotVia-Romanaquot |title=Predstavljen novi Draškovićev roman |date= |website= |publisher= |access-date=5. 5. 2013}}</ref> * ''Тамо далеко'' (2013) * ''Исусови мемоари'' (2015)<ref>{{cite book |last1=Drašković |first1=Vuk |title=Isusovi memoari: roman koji nastavlja tamo gde je stao kultni roman nož! |date=2015 |publisher=Laguna |location=Beograd |isbn=978-86-521-1772-7}}</ref> * ''Приче о Косову'' (2016) - коаутор, прича ''Чај бабе Кристине'' * ''Исечци времена'' (2016) * ''Ко је убио Катарину'' (2017) * ''[[Александар од Југославије (роман)|Александар од Југославије]]'' (2018), екранизован 2021. као [[Александар од Југославије (филм)|играни филм]] и [[Александар од Југославије (ТВ серија)|телевизијска серија]] * ''И гроб и роб'' (2020) * ''Ожиљци живота'' (2022)<ref>{{Cite web|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1683031/Vuk-Draskovic-intervju-za-Mondo.html|title=NISAM JA IZDAO VAS, IZDALI STE VI MENE! Ispovest Vuka Draškovića: Krajina i Kosovo? O tome naš narod ništa ne zna!|website=Mondo Portal|language=sr|access-date=2022-09-02}}</ref> * ''Монах Хокај'' (2023)<ref>{{Cite web|url=http://www.laguna.rs/n5987_knjiga_monah_hokaj_laguna.html|title=Monah Hokaj - Vuk Drašković {{!}} Laguna|website=www.laguna.rs|language=sr|access-date=2024-03-21}}</ref> * ''Суђење'' (2025)<ref>{{Cite web|url=https://delfi.rs/knjige/229951-sudjenje-knjiga-delfi-knjizare.html|title=Početna {{!}} Delfi knjižare {{!}} Sve dobre knjige na jednom mestu|website=delfi.rs|access-date=2025-05-29}}</ref> == Види још == * [[Списак министара иностраних послова Југославије]] * [[Списак министара иностраних послова Србије]] * [[Српски покрет обнове]] * [[Српска гарда]] == Референце == {{референце|30em}} == Литература == * {{Cite book|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|url=https://books.google.com/books?id=ih_Is_q4Rz8C&pg=PA101|year=1999|publisher=C. Hurst & Co. Publishers|isbn=978-1-85065-341-7}} * {{Cite book|last=Fischer|first=Bernd Jürgen|title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe|url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459|year=2007|publisher=Purdue University Press|isbn=978-1-55753-455-2|pages=459–}} * {{Cite book|last1=Hockenos |first1=Paul |authorlink1=Paul Hockenos |title=Homeland Calling: Exile Patriotism & the Balkan Wars|url=https://books.google.com/books?id=e4pAs4JYSAMC&pg=PA119|year=2003|publisher=Cornell University Press|isbn=978-0-8014-4158-5|pages=119–}} == Спољашње везе == * [http://www.ibiblioteka.net/ Dela — knjige i zvučne knjige Vuka Draškovića u elektronskom obliku — iBiblioteka] {{Wayback|url=http://www.ibiblioteka.net/ |date=20170710075102 }} * [http://www.politika.rs/scc/clanak/115556/Jedni-su-ludi-bez-pameti-drugi-su-ludi-od-pameti Једни су луди без памети, други су луди од памети („Политика“, 13. децембар 2009)] {{s-start}} {{s-off}} {{succession box|title=Потпредседник Савезне владе Југославије за спољне послове|before=|after=|years= 1999}} {{succession box|title=Министар иностраних послова [[Србија и Црна Гораа|СЦГ]]|before=[[Горан Свилановић]]|after=Расформирање СЦГ|years=2004–2006}} {{succession box|title=Министар иностраних пословаа Србије|before=Функција успостављена|after=[[Вук Јеремић]]|years=2006–2007}} {{end box}} {{Министри спољних послова Србије}} {{Коштуничина Влада1}} {{Распад СФР Југославије}} {{Српска књижевност}} {{Подножје|Биографија|Књижевност|Сукоби на територији СФРЈ|Србија}} {{СОРТИРАЊЕ:Драшковић, Вук}} [[Категорија:Вук Драшковић]] [[Категорија:Рођени 1946.]] [[Категорија:Житиштани]] [[Категорија:Гачани]] [[Категорија:Српски правници]] [[Категорија:Српски политичари]] [[Категорија:Српски књижевници]] [[Категорија:Српски новинари]] [[Категорија:Министри иностраних послова Србије]] [[Категорија:Југословенски политичари]] [[Категорија:Југословенски књижевници]] [[Категорија:Комунисти Србије]] [[Категорија:Српски покрет обнове]] [[Категорија:Чланови Српског покрета обнове]] [[Категорија:Чланови Удружења књижевника Србије]] [[Категорија:Студенти Правног факултета Универзитета у Београду]] Sh: {{Infobox officeholder |honorific-prefix = |name = Vuk Drašković |honorific-suffix = |image = Vuk Drašković.jpg |office = zamijenika [[premijer Jugoslavije|premijera SR Jugoslavije]] |term_start = 18. januar 1999 |term_end = 28. april 1999 |primeminister=[[Momir Bulatović]] |office2 = [[Ministarstvo spoljnih poslova Srbije|Ministar spoljnih poslova Srbije i Crne Gore]] |term_start2 = 3. mart 2004 |term_end2 = 15. maj 2007 |predecessor2=[[Goran Svilanović]] |successor2=[[Vuk Jeremić]] (kao ministar spoljnih poslova Srbije) |president2=[[Svetozar Marović]] |primeminister2=[[Vojislav Koštunica]] |birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} |birth_place = [[Međa (Žitište)|Međa]], [[Žitište]], [[NR Srbija]], [[FNRJ]] |death_date = |death_place = |nationality = [[Srbi]]n |spouse = Danica Drašković |party = [[Srpski pokret obnove]] |relations = |children = |alma_mater = [[Diplomirani pravnik|dipl. iur.]] [[Pravni fakultet Univerziteta u Beogradu|Pravnog fakulteta u Beogradu]] |occupation = |profession = pisac, političar |religion = [[Srpska pravoslavna crkva]] }} '''Vuk Drašković''' (29. novembar 1946) je [[Srbija|srpski]] pisac i političar, poznat po izuzetnoj burnoj i kontroverznoj karijeri. Rodio se u porodici [[Hercegovina|hercegovačkih]] [[Srbi|Srba]] [[kolonizacija Vojvodine|doseljenih]] u Vojvodinu posle Drugog svetskog rata. Za vreme studija prava u Beogradu je postao član [[Savez komunista Jugoslavije|Saveza komunista Jugoslavije]] i saradnik hrvatskog komunističkog čelnika [[Mika Špiljak|Mike Špiljka]] kome je pisao govore. Posle je našao posao u novinskoj agenciji [[TANJUG]]. Od režima se počeo distancirati kada je počeo pisati romane koji opisuju [[Zločini nad Srbima u Drugom svetskom ratu|stradanja Srba u Drugom svetskom ratu]] na prostoru [[NDH]], a za koje je autor optužio njihove [[Hrvati|hrvatske]] i [[Bošnjaci|bošnjačke]] komšije. Ta su dela doživela uspeh među srpskom publiku, ali je zbog njih Drašković optužen da potkopava [[bratstvo i jedinstvo]] te dobio reputaciju srpskog nacionalista. Tu je reputaciju Drašković potvrdio kada se krajem 1980-ih stekao reputaciju jednog od najistaknutijih srpskih [[antikomunizam|antikomunista]] i [[monarhizam|monarhista]], te počeo otvoreno zalagati za [[Velika Srbija|Veliku Srbiju]] te postao bliski saradnik i kum [[Vojislav Šešelj|Vojislava Šešelja]]. Njihova saradnja je, međutim, ubrzo prestala, te je Drašković osnovao stranku [[Srpski pokret obnove]], koja je na prvim [[Parlamentarni izbori u Srbiji 2000|višestranačkim izborima u Srbiji]] postala vodeća stranka opozicije prema tadašnjem vlastodršcu [[Slobodan Milošević|Slobodanu Miloševiću]]. U martu 1991. je Drašković vodio [[Demonstracije 9. marta 1991.|velike demonstracije]] s ciljem rušenja Miloševićevog režima, koje je zaustavila intervencija [[JNA]]. U sledećih nekoliko meseci, kada je [[Raspad SFRJ|ustavna kriza u SFRJ]] eskalirala u [[Jugoslavenski ratovi|oružani sukob]], Drašković je od pristaša svoje stranke organizovao [[paravojna formacija|paravojnu formaciju]] zvanu [[Srpska garda]], koja se [[Rat u Hrvatskoj|borila u Hrvatskoj]], ali prestala delovati 1992. Posle izbijanja [[Rat u BiH|rata u Bosni i Hercegovini]] je Drašković postao jednim od najvećih kritičara Miloševićeve [[Srbija u jugoslovenskim ratovima|politke sukoba sa drugim bivšim jugoslovenskim republikama]], zalažući se za kompromis sa "separatističkim" republikama. Godine 1996. je Drašković zajedno sa svojom strankom sudelovao u Zajedno, koaliciji srpskih opozicijskih stranaka koja je odnela pobedu na lokalnim izborima, a potom i [[Demonstracije u Srbiji 1996 - 1997|demonstracijama]] koje su prisilile Miloševića da prvi put prizna izborni poraz. Nakon toga, partneri odlučuju da bojkotuju izbore i napuštaju koaliciju Zajedno, pa SPO na narednim izborima nastupa samostalno i ne uspeva da zbaci Miloševićev režim. U predvečerje rata na Kosovu ulazi u nacionalnu vladu kako bi pokušao da spreči [[Operacija Saveznička sila|NATO-vo bombardovanje SRJ]], međutim kako nije uspeo, a sve vreme se javno bunio protiv Miloševića, ubrzo je smenjen. Nekoliko meseci kasnije je Miloševićeva policijska jedinica [[JSO]] na Draškovića pokušala izvesti [[Atentat na Ibarskoj magistrali|atentat]] koji je Drašković preživeo, a u kome je stradalo nekoliko njegovih bliskih saradnika. Iako su mu ti događaji, slično kao i ranija premlaćivanja i zlostavljanja od strane Miloševićeve tajne policije, donele status [[mučenik]]a kod dela srpske javnosti, 2000. godine se smatrao marginalizovanom i "potrošenom" ličnošću, a čemu je doprinela odluka da se ne pridruži [[Demokratska opozicija Srbije|Demokratskoj opoziciji Srbije]] na izborima koji će [[Buldožer revolucija|konačno srušiti Miloševića]]. Njegova stranka je izgubila [[Narodna skupština Republike Srbije|parlamentarni]] status, a vratila ga je tek 2003. godine kada je uspela preći [[izborni cenzus]] u koaliciji sa [[Nova Srbija|Novom Srbijom]], te sudelovala u koaliciji premijera [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunice]]. Drašković je od 2003. do 2007. bio ministar spoljnih poslova. Godine 2008. je sa svojom strankom bio na listi [[Boris Tadić|Tadićeve]] koalicije [[Za evropsku Srbiju]]. U leto 2010. je postao prvi vodeći srpski političar nakon [[Čedomir Jovanović|Čedomira Jovanovića]] koji se založio da Srbija [[Međunarodna reakcija na proglašenje nezavisnosti Kosova|prizna nezavisnost Kosova]], obrazloživši da je to jedini način da se stekne naklonost [[zapadni svet|Zapada]], i time obezbedi članstvo u [[Evropska Unija|Evropskoj Uniji]]. Te je stavove njegov dotadašnji partner Tadić kritikovao. Pred [[Parlamentarni izbori u Srbiji|izbore 2012]]. godine Drašković je sa svojom strankom ušao u koaliciju sa Jovanovićevim [[Liberalno demokratska partija (Srbija)|LDP]]-om, poznat kao [[Koalicija Preokret]]. == Bibliografija == Novinarstvo je napustio 1980. godine i posvetio se književnosti. Njegovi romani bili su jugoslovenski i balkanski bestseleri. Neki od njih prevedeni su na engleski, francuski, ruski, grčki, rumunski i češki jezik. * ''Ja, malograđanin'' (1981) * ''Sudija'' (1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (1985) * ''Molitva 2'' (1986) * ''Odgovori'' (1986) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekuda Srbijo'' (1989) * ''Noć đenerala'' (1994) * ''Podsećanja'' (2001) * ''Meta'' (2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (2012) * ''Tamo daleko'' (2013) * ''Isusovi memoari'' (2015) * ''Priče o Kosovu'' (2016) * ''Isečci vremena'' (2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (2018) * ''Ožiljci života'' (2022) * ''Monah Hokaj'' (2023) * ''Suđenje'' (2025) == Izvori == {{Reflist}} == Vanjske veze == * [http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&akcija=Procitaj&id=1 Party biography] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080624052823/http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&akcija=Procitaj&id=1 |date=2008-06-24 }} * [https://archive.today/20120804223424/www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html Official biography as a Minister of Foreign Affairs] {{S-start}} {{s-gov}} {{Succession box | before = [[Goran Svilanović]] | title = ministar spoljnih poslova | years = 2004 &ndash; 2007 | after = [[Vuk Jeremić]] }} {{s-end}} {{Lifetime|1946||Drašković, Vuk}} {{Commonscat|Vuk Drašković}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Srpski pisci]] [[Kategorija:Srpski političari]] arxrm1jl2xys7bewa8f0fn1nuztarv4 6676947 6676945 2026-05-17T09:54:35Z Stebunik 55592 /* Mladost in kariera */ 6676947 wikitext text/x-wiki == 1sl Vuk Drašković multi 13.v.2026 == == 5sl Vuk Drašković članek 16.v.2026 == {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)}} | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1980 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]]. Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 23 knjig. === Mladost in kariera === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nekdaj nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]] (Pardanj) v [[Banat]]u v družini priseljencev iz Hercegovine, ki so se naselili v hiše po vojni v uničevalna taborišča pregnanih domorodnih Nemcev [[Donauschwaben]]; nekateri poštenjaki niso hoteli stanovati v ukradenih hišah in ko so to zvedeli, so se raje odselili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito Hercegovino. Vuk je bil star tri mesece, ko mu je umrla mati Stoja Nikitović.[1]<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova - Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere - Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.[1]<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].[1]<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tesno in utesnjeno", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v Beograd. Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[oporečništvo|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.[2] <ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.[2][3] <ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].[4]<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Med letoma 1969 in 1978 se je ukvarjal z novinarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.[4] <ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).[4] <ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka. Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom.[4] <ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, saj je ponovno vzbudila narodnostno sovraštvo, ki ga je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“. <ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.[5] <ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.[6] <ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisaatelj pojasnjuje s svojo zgodbo odhoda v Trst, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem Hamdijem«, ki se je medtem ponesrečil.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta „kriva vera“ ni nastala šele devetdesetih: Noć generala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].[4]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|Drašković s [[Vojislav Šešelj|Šešelj]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz beograjskega „Središča inženirjev in električarjev“ ([[1990]])]] Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.[7] <ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z [[Albanci]].[8] <ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).[7] <ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).[7][9] <ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."[10] <ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".[11] <ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].[12] <ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah se je pa je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref><ref name=":0"/> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb |200px|right|V protivojnih [[demonstracija |demonstracijah ]] je sodelovalo do 200.000 ljudi ]] Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[demonstracija|demonstracije]] ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev ter ranjenih.[13] <ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Po nagovoru študentom, zbranim na Terazijah, se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike vladajoče vlade. stranka. Aktivisti SPS so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj posreduje, kar je on tudi sprejel<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Demonstracije so se končale, potem ko je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike.[14] <ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".[16][17] <ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja večinoma nenasilja in pomirljivosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Čeprav je bil Drašković nacionalist, je je kot književnik ter razgledan izobraženec imel tudi prozahodne in protivojne poglede ter je predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“[15] <ref name="Bartrop" /> Njegov načrt je bil hitro preoblikovati največji in najbolj poseljen del Jugoslavije (tj. Srbijo) po zahodnih standardih, tako da bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim interesom in privedla do mirne rešitve. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih četnikov) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.[15]<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. Vztrajal je, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati.<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci, kot sta [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh polvojaških tolp povsem ločil.[15] <ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar je podpiral tudi nacionalistični program, ki se je po ciljih le nekoliko razlikoval od Miloševićevih, in on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotujočih si tokov. Zategadelj so ljudje govorili, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.[18] <ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990. sredi in konec leta 1991, zlasti novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.[19] <ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V začetku leta 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.[2] <ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.[20] <ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.[15] <ref name="Bartrop" /> Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so jih njegovi nekdanji sopotniki vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.[21] <ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil.[22] <ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === Draškovića so poskušali umoriti vsaj dvakrat: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri poskusu umorili štiri njegove tesne sodelavce,[23] <ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> in 15. junija 2000 v Budvi, kamor se je umaknil po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.[24] <ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločin, kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi šest let (2003-2009) in je bilo obsojenih več udeležencev. Vrhovno sodišče je koncec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |deadurl=yes }}</ref> in 21. decembra 2009. razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Verjetnih nalogodajalcev pa sojenje ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, so bili tako politični umori in atentati pripravljani in naročani z vrha takratne oblasti. [25] <ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000, Vojislav Mihailović, ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih marginalizirana. [potreben citat] Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot Vojislav Koštunica (31,2 %) in Miroljub Labus (27,7 %), ki sta se oba uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za politično odrešitev se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedal šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno koalicijo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko zadržala skrajno desničarske radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, ki ga je opravljal do maja 2007.[15] <ref name="Bartrop" />V odgovor na črnogorski glas za neodvisnost je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«[27]<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovom. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.[28]<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli, sta se pozneje spet pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.[2] === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' („Jaz, malomeščan“ 1981) * ''Sudija'' („Sodnik“ 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' („Molitev“ 1985) * ''Molitva 2'' („Molitev 2“ 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' („Srbija, kamorkoli“ 1989) * ''Sve moje izdaje'' („Vse moje objave“ 1992) * ''Noć đenerala'' („Noč generala“ 1994) * ''Podsećanja'' („Spominjanja“ 2001) * ''Meta'' („Tarča“ 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' („Rimska cesta“ 2012) * ''Tamo daleko'' („Tja daleč“ 2013) * ''Isusovi memoari'' („Jezusovi spomini“ 2015) * ''Priče o Kosovu'' („Zgodbe o Kosovem 2016) * ''Izsečci vremena'' („Rezine časa“ 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' („Kdo je ubil Katarino?“ 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' („Aleksander Jugoslovanski“ 2018) * ''I grob i rob'' („In grob in suženj“ 2020) * ''Ožiljci života'' („Brazgotine življenja“ 2022) * ''Monah Hokaj'' („Menih Hokaj“ 2023) * ''Suđenje'' („Sojenje“ 2025)<ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} === Navedek === {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski časnikarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)}} | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} En: {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković in 2010 | office1 = [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia]] | term_start1 = 5 June 2006 | term_end1 = 16 May 2007 | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = Position established | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Ministry of Foreign Affairs (Yugoslavia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia and Montenegro]] | term_start2 = 3 March 2004 | term_end2 = 5 June 2006 | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = Position abolished | office3 = [[Deputy Prime Minister of Yugoslavia]] | term_start3 = 18 January 1999 | term_end3 = 28 April 1999 | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa (Žitište)|Međa]], [[People's Republic of Serbia|PR Serbia]], [[Federal People's Republic of Yugoslavia|Yugoslavia]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = {{ubl|[[League of Communists of Yugoslavia|SKJ]] (until 1982)|[[Serbian National Renewal|SNO]] (1990)|[[Serbian Renewal Movement|SPO]] (1990–present)}} | relations = | children = | alma_mater = [[Bachelor of Laws|LLB]] of [[University of Belgrade Faculty of Law|Univ. of Belgrade Fac. of Law]] | occupation = Politician | profession = Writer }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr-Cyrl|Вук Драшковић}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; born 29 November 1946) is a Serbian writer and politician. He graduated from the [[University of Belgrade Faculty of Law]] in 1968. From 1969 to 1980, he worked as a journalist in the Yugoslav news agency [[Tanjug]]. He was a member of the [[League of Communists of Yugoslavia]] and worked as the chief of staff of the Yugoslav President [[Mika Špiljak]]. He is the co-founder and former leader of the [[Serbian Renewal Movement]], serving as president from 1990 to 2024. He also served as the [[Kosovo War|war-time]] Deputy Prime Minister of the [[Federal Republic of Yugoslavia]] in 1999 during the rule of [[Slobodan Milošević]] and the [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs]] of both [[Serbia and Montenegro]] and [[Serbia]] from 2004 to 2007. Drašković is also a prolific writer and has published 23 books. ==Early life and career== Drašković was born in the small village of Medja in the [[Banat]] region to a family of settlers from [[Herzegovina]]. He was three months old when his mother, Stoja Nikitović, died.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref> His father, Vidak, remarried and had two more sons - Rodoljub and Dragan; and three daughters - Radmila, Tanja and Ljiljana with Dara Drašković, meaning that young Vuk grew up with five half-siblings.<ref name="Borden" /> Shortly after Vuk's birth, the entire family went back to [[Herzegovina]] where he finished primary school in the village of [[Slivlje]]. He graduated high school in [[Gacko]].<ref name="Borden" /> At his father's insistence, Drašković considered studying medicine in [[Sarajevo]]; however, the city was too "uptight and cramped" for his liking, so he went to study law in [[Belgrade]] instead. [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|250px|Drašković with his wife, [[Danica Drašković|Danica]], and Soviet-turned-Swiss chess grandmaster [[Viktor Korchnoi]] during an [[Orthodox Christmas]] eve party in January 1984 at Villa Dragoslava, a [[villa]] in the [[Belgrade]] neighbourhood of [[Banovo Brdo]] that often served as meeting point for individuals critical of [[SFR Yugoslavia]]'s system of governance as well as [[communism]] and [[socialism]] in general.]] In 1968, Drašković participated in anti-bureaucratic student revolts in Yugoslavia.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> After [[Josip Broz Tito]] promised reforms, Drašković initiated people to dance the Kozaračko kolo at the Faculty of Law.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković was a member of the Communist Youth Organization and later joined the [[League of Communists of Yugoslavia]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Between 1969–78, he was involved with journalism. He first worked for the state news agency [[Tanjug]] as its African correspondent stationed in [[Lusaka, Zambia]]. He was discharged from his post after publishing misleading information regarding the [[Rhodesian Bush War]], creating a diplomatic incident.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> He then took a job as press adviser to the Yugoslav Union of Trade Unions (''Savez Sindikata Jugoslavije'') and then became editor-in-chief of ''Rad'', a trade union paper.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> During his time as press adviser, Drašković spent some time as the personal secretary to the organisation's president [[Mika Špiljak]]. In 1981, Drašković published his first novel ''Sudije'' (Judges) which described a judge resisting political pressure.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> In 1982, Drašković was expelled from the Communist party after he published his second novel ''Nož'' (Knife).<ref name="NYTimes" /> The novel tells the story of a man who is raised as a Bosnian Muslim who comes to believe that Serbs killed his family, only to later learn that his ethnic heritage is Serbian and that his adoptive family was guilty of murdering his birth-family. The book caused controversy as it reignited divisive ethno-nationalist issues which Tito and the Communist Party tried to suppress.<ref name="NYTimes" /> The party condemned and subsequently banned the book, which was also published in English.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> The book was made into a movie in 1999 entitled ''[[The Dagger (1999 film)|The Dagger]]'' or ''The Knife'' in English.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> His novels ''Molitva 1–2'' (Prayer 1–2, 1985) and ''Ruski konsul'' (Russian consul, 1988) also explored the suffering of Serbs during World War II, while ''Noć generala'' (The General's Nights) published in 1994 dealt with [[Draža Mihailović]]'s last days.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> ==Political career== [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|Drašković with [[Vojislav Šešelj|Šešelj]], in 1990, removing picture of [[Josip Broz Tito]] from Belgrade Center of engineers and electricians.]] In March 1989, Drašković along with [[Mirko Jović]] and [[Vojislav Šešelj]] founded the Sava Association. The group dedicated itself to the protection of the Serbian language and the defense of [[Kosovo and Metohija]].<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> In the late 1980s, Drašković was in agreement with Šešelj's sentiments about deporting Albanians from Kosovo and suggested that "a special fund" was needed "to finance the [[Yugoslav colonisation of Kosovo|repopulation of Kosovo by Serbs]]".<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> However, Jović, Šešelj and Drašković disagreed with each other and their party split into three. The Sava Association became the [[Serbian National Renewal]] Party under the leadership of Jović in January 1990.<ref name="Fischer" /> Drašković founded the [[Serbian Renewal Movement]] (''Srpski Pokret Obnove'', SPO, a democratic nationalist party) in March, and then in February 1991 Šešelj created his [[Serbian Radical Party]].<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> On 26 September 1990, Drašković declared that his armed "volunteers" would be willing to defend [[Republic of Serbian Krajina|Krajina Serbs]], and three days later in an interview with [[Delo (newspaper)|Delo]], Drašković stated: "Serbia must obtain all territories in what is today [[Herzegovina]], [[Bosnia (region)|Bosnia]], [[Slavonia]], [[Dalmatia]], in these parts of Croatia where the Serbs made a majority of the population until 6 April 1941, when the Ustasha genocide against them began...Wherever the Serb blood was shed by the Ustashas knives, wherever there are our graves there are our borders".<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref> He also claimed that most Bosnian Muslims are ''"burdened with Serbian origin"'' and that ''"they run away from themselves because they know that they are Orthodox and Serbs"''.<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> The Serbian Renewal Movement (SPO) participated in the first post-communist democratic elections, held on 9 December 1990, but finished a distant second amidst the total blackout from the pro-Milošević state media.<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Following that failure Drašković kept pressure on Serbian President [[Slobodan Milošević]] via street protests, organizing mass [[9 March 1991 protest|demonstrations in Belgrade on 9 March 1991]]. The police intervened, and clashed with demonstrators with some damage to public buildings resulting in the [[Yugoslav People's Army]] being brought in. Clashes between police and protesters resulted in the deaths of a student and an officer, and injuries to over 200 people.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Demonstrations ended after the government agreed to concessions.<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref> Drašković became a leading opponent of Milošević. His fiery and emotional speeches<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref> earned him the moniker "Czar of the Streets".<ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref> While Drašković was a nationalist, he also held pro-Western and anti-war views.<ref name="Bartrop" /> His plan was to rapidly transform the biggest and most populous part of Yugoslavia (i.e. Serbia) according to Western standards so that eventual international involvement in the Yugoslav crisis would favour Serbian interests and produce a peaceful solution.{{Citation needed|date=May 2018}} His ideological opponents often cite his strong nationalist feelings (including attempting rehabilitation of Serb-nationalist Chetniks) as contradictory to his insistence on peaceful solutions.<ref name="Bartrop" /> Political opponents have claimed Drašković's political engagement at this early stage of his political career was full of inconsistencies and diametrically opposing views and actions. According to Drašković, his stance as pro-Western and peaceful never wavered, from the start of the political crisis in Yugoslavia. He insisted that a Serbian government should promote radical democratic shift, and renew traditional alliances with Western nations (including entry into NATO) as a way of preserving some form of Yugoslav confederation rather than pursuing direct confrontation with the Croats.{{Citation needed|date=May 2018}} His party SPO organized a paramilitary unit called the [[Serbian Guard]], led by former criminals such as [[Đorđe Božović|Đorđe "Giška" Božović]] and Branislav "Beli" Matić. Božović died in Croatia in October 1991. Matić was killed by Milošević's secret police in April 1991. Although Drašković initially claimed that this militia was an incitement to Serbian authorities to form a non-ideological national armed force other than the [[Yugoslav People's Army]], he eventually distanced himself from the paramilitary formation altogether.<ref name="Bartrop" /> According to historian Dubravka Stojanović, while Drašković's anti-war views were sincere, he also supported a nationalist program little different in its goals to those of Milošević, and he and his party were never able to reconcile these opposing currents.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> His anti-war views came to the fore in mid to late 1991, particularly in November of that year when he wrote a passionate condemnation of the bloody siege of [[Vukovar]] in the Serbian daily ''[[Borba (newspaper)|Borba]]''.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> In early 1992, he called on all citizens of Bosnia to reject nationalism. In 1993, he and his wife [[Danica Drašković]] were arrested, beaten and sent to a high-security prison following street riots in Belgrade.<ref name="NYTimes" /> His hunger strike, and international outrage over the situation, pressured the government to release the couple.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> In 1996, SPO formed an opposition alliance ''Zajedno'' ("[[Coalition Together|Together]]") with the [[Democratic Party (Serbia)|Democratic Party]] of [[Zoran Đinđić]] and the [[Civic Alliance of Serbia]] under [[Vesna Pešić]], which achieved major successes in the local elections in November of that year, but later split.<ref name="Bartrop" /> Drašković's SPO participated on its own at the September 1997 election, boycotted by his former partners despite an array of local electronic media outlets being in opposition hands.{{Citation needed|date=May 2018}} In January 1999, SPO, a parliamentary party, was asked to join a coalition with Milošević's [[Socialist Party of Serbia]] as tension with US and NATO increased, in order to use his influence with Western politicians. In early 1999, Drašković became the deputy prime minister of the [[Federal Republic of Yugoslavia]]. He did so in response to Milošević's appeal for national unity in the face of Albanian uprising in Kosovo and a looming confrontation with NATO.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> He was sacked by the Prime Minister [[Momir Bulatović]] on 28 April 1999.<ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> There were two attempts to assassinate Drašković: on 3 October 1999 on the [[Ibarska magistrala assassination|Ibar highway]] when four of his close associates were murdered,<ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> and on 15 June 2000 in [[Budva]].<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> In 2005, [[Milorad Ulemek]] was sentenced to 40 years in prison for the murder of Đinđić and [[Ivan Stambolić]] and for the assassination attempt on Drašković in 2000.<ref>{{cite news |title=Serb gets 40 years in ex-leader's death |url=https://www.nytimes.com/2005/07/18/world/europe/serb-gets-40-years-in-exleaders-death.html |work=The New York Times |date=18 July 2005}}</ref> ===Post-Milošević=== In what he himself later termed "a bad political move", Drašković kept his SPO out of the wide anti-Milošević [[Democratic Opposition of Serbia]] (DOS) coalition that formed in 2000; his candidate in the 24 September 2000 federal presidential elections, Vojislav Mihailović, achieved little success, and the SPO was unsuccessful in the subsequent parliamentary election which the [[Democratic Opposition of Serbia|DOS]] won overwhelmingly. Because of this, Drašković and his party were marginalized over the next three years.{{Citation needed|date=June 2011}} In the fall of 2002, he attempted a comeback as one of eleven candidates in a Serbian presidential election; this election was later declared invalid due to low voter turnout. Despite a polished marketing campaign that saw Drašković change his personal appearance and tone down his fiery rhetoric, he ended up with only 4.5% of the total vote, well behind [[Vojislav Koštunica]] (31.2%) and [[Miroljub Labus]] (27.7%), both of whom moved on to the second-round runoff. His next chance for political redemption came in late 2003. Fully aware of SPO's weak political standing (as well as his own) after more than 3 years in political oblivion, Drašković entered his party into a pre-election coalition with [[New Serbia (political party)|New Serbia]] (NS), thus reuniting with old party colleague [[Velimir Ilić]]. Joining forces for the [[2003 Serbian parliamentary election|2003 parliamentary election]], they achieved limited success, but did manage to get into the coalition that formed the minority government (along with [[Democratic Party of Serbia|DSS]], [[G17 Plus]]), providing it with critical parliamentary seats to keep the far-right radicals ([[Serbian Radical Party|SRS]]) at bay. In the subsequent division of power, Drašković became foreign minister, a position he held until May 2007.<ref name="Bartrop" /> In response to [[2006 Montenegrin independence referendum|Montenegro's vote for independence]], Drašković called for a restoration of [[Line of succession to the former Yugoslav throne|Serbia's monarchy]]: "This is an historic moment for Serbia itself, a beginning which would be based on the historically-proven and victorious pillars of the Serbian state and I am talking about the pillars of a kingdom."<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> In August 2010, Drašković argued in favour of changing the [[Constitution of Serbia|Serbian Constitution of 2006]] to remove references to [[Kosovo]] as a part of [[Serbia]] because according to him "Serbia has no national sovereignty over Kosovo whatsoever. All of Serbia knows that Kosovo is not really a province within Serbia, that it is completely beyond the control of the government and the state of Serbia".<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> ==Personal life== Drašković is married to Danica (née Bošković). The two met in 1968 during [[1968 student demonstrations in Yugoslavia|student protests]].<ref name="NYTimes" /> ==Literary works== {{colbegin}} * ''Me, a philistine'' (1981) * ''Judge'' (1981) * ''Knife'' (1982) * ''Prayer'' (1985) * ''Prayer 2'' (1986) * ''Answers'' (1986) * ''Russian Consul'' (1988) * ''Everywhere Serbia'' (1989) * ''Night of general'' (1994) * ''Reminders'' (2001) * ''Target'' (2007) * ''Dr Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (2012) * ''Far away'' (2013) * ''The memoirs of Jesus'' (2015) * ''Stories about Kosovo'' (2016) * ''Slice of time'' (2016) * ''Who killed Katarina?'' (2017) * ''Aleksandar of Yugoslavia'' (2018) * ''I grob i rob'' (2020) * ''Ožiljci života'' (2022) * ''Monah Hokaj'' (2023) * ''Suđenje'' (2025)<ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} ==See also== *[[March 9th Protest]] *[[Ibar Highway assassination attempt]] ==References== {{Reflist}} ==External links== * [https://web.archive.org/web/20080624052823/http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&akcija=Procitaj&id=1 Party biography] {{in lang|sr}} * [https://archive.today/20120804223424/http://www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html Official biography as Minister of Foreign Affairs] {{Commons category|Vuk Drašković}} {{S-start}} {{s-gov}} {{s-new|rows=2|seat}} {{s-ttl|rows=2|title= [[Deputy Prime Minister of Yugoslavia|Deputy Prime Minister of Serbia and Montenegro]] | years = 1999 &ndash; 1999 |with=[[Zoran Lilić]] |with2=[[Jovan Zebić]] |with3=[[Nikola Šainović]] |with4=[[Danilo Vuksanović]] |with5=[[Vladan Kutlešić]] }} {{s-aft|after=[[Maja Gojković]]}} {{s-aft|after=[[Tomislav Nikolić]]}} {{s-bef|before=[[Goran Svilanović]]}} {{s-ttl|title= [[Ministry of Foreign Affairs (Yugoslavia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia and Montenegro]] | years = 2004 &ndash; 2006 }} {{S-non | reason = Union of Serbia and Montenegro abolished }} {{s-new|minister}} {{s-ttl|title= [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia]] | years = 2006 &ndash; 2007 }} {{s-aft|after=[[Vuk Jeremić]]}} {{s-end}} {{Serbian literature}} {{YU-FA-ministers}} {{Foreign Ministers of Serbia}} {{Cabinet of Vojislav Koštunica I}} {{Yugoslav wars}} {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Draskovic, Vuk}} [[Category:1946 births]] [[Category:Living people]] [[Category:People from Žitište]] [[Category:Eastern Orthodox Christians from Serbia]] [[Category:Candidates for President of Serbia]] [[Category:Serbian democracy activists]] [[Category:Serbian National Renewal politicians]] [[Category:Serbian Renewal Movement politicians]] [[Category:Serbian monarchists]] [[Category:Serbian novelists]] [[Category:University of Belgrade Faculty of Law alumni]] [[Category:Foreign ministers of Serbia]] [[Category:Government ministers of Serbia]] [[Category:Serbian nationalists]] [[Category:Serbian anti-communists]] [[Category:Serbian people of Bosnia and Herzegovina descent]] Sr: {{Инфокутија Политичар | слика = Vuk Drašković (cropped).jpg | ширина_слике = | опис_слике = Вук Драшковић, 2004. године | име = Вук Драшковић | датум_рођења = {{датум рођења|1946|11|29|год=да}} | место_рођења = [[Међа (Житиште)|Међа]] | држава_рођења = [[Народна Република Србија|НР Србија]], [[Федеративна Народна Република Југославија|ФНР Југославија]] | датум_смрти = | место_смрти = | држава_смрти = | пребивалиште = [[Београд]] | држављанство = [[Србија]] | супружник = [[Даница Драшковић]] | отац = Видак Драшковић | мајка = Стоја Драшковић (рођ. Никитовић)<ref>{{cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=FhvYQKm9vpU&t=18m25s |title=ANTOLOGIJSKI TV DUEL: Predsednik SRS Vojislav Šešelj i predsednik SPO Vuk Drašković (1997) |author=<!--Not stated--> |date = 29. 11. 1997. |website=[[YouTube|Youtube]] |publisher=Dokumentarne Emisije Balkan |access-date = 11. 12. 2021 |quote=Око 18. минута}}</ref> | породица = Родољуб, Драган (полубраћа), Радмила, Тања, Љиљана (полусестре)<ref>{{cite book|title= Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic|location= |publisher= Institute for War & Peace Reporting|isbn=978-1-90281-101-7|pages=14|last1= Borden|first1= Anthony|date= 2000}}</ref> | народност = [[Срби]]н | вероисповест = [[Српска православна црква|православац]] | партија = [[Српски покрет обнове]]<br />[[Српска народна обнова]] (1990)<br />[[Савез комуниста Југославије]] | професија = [[Политика|политичар]] и [[писац|књижевник]] | функција_1 = [[Министарство спољних послова Републике Србије|Министар спољних послова Републике Србије]] | претходник_1 = -<small>(позиција успостављена, наставак мандата из претходне државе)</small> | наследник_1 = [[Вук Јеремић]] | председник_1 = [[Борис Тадић]] | председник_владе_1 = [[Војислав Коштуница]] | почетак_функције_1 = [[5. јун]] [[2006]] | крај_функције_1 = [[15. мај]] [[2007]]. | функција_2 = [[Списак министара иностраних послова Југославије|Министар спољних послова Србије и Црне Горе]] | претходник_2 = [[Горан Свилановић]] | наследник_2 = - <small>(државна заједница је прекинута)</small> | председник_2 = [[Светозар Маровић]] | председник_владе_2 = [[Светозар Маровић]] | почетак_функције_2 = [[3. март]] [[2004]] | крај_функције_2 = [[5. јун]] [[2006]]. | функција_3 = Потпредседник Савезне владе [[Савезна Република Југославија|Југославије]] за спољне послове | претходник_3 = | наследник_3 = | председник_3 = [[Слободан Милошевић]] | председник_владе_3 = [[Момир Булатовић]] | почетак_функције_3 = [[18. јануар]] [[1999]] | крај_функције_3 = [[28. април]] [[1999]]. | потпис = Vuk Drašković signature.png }} '''Вук Драшковић''' ([[Међа (Житиште)|Међа]], [[29. новембар]] [[1946]]) [[Срби|српски]] је [[правник]], [[новинар]], [[књижевност|књижевник]], [[политика|политичар]] и председник [[Српски покрет обнове|Српског покрета обнове]]. Био је потпредседник [[Савезна влада Савезне Републике Југославије|Владе]] [[Савезна Република Југославија|СР Југославије]] (1999), министар иностраних послова [[Србија и Црна Гора|Државне заједнице Србије и Црне Горе]] (2004—2006) и [[Србија|Републике Србије]] (2006—2007),<ref>{{Cite book|url=https://books.google.rs/books?id=-KWxDwAAQBAJ&pg=PA395&lpg=PA395&dq=zivadin+jovanovic+ministar+inostranih+poslova&source=bl&ots=6YH-ZAUpfl&sig=ACfU3U1bcZMfqyTBahW4NabIGQ7RVs0euA&hl=sr&sa=X&ved=2ahUKEwj6uen674iFAxWJ7LsIHWA5AbA4HhDoAXoECAIQAw#v=onepage&q=zivadin%20jovanovic%20ministar%20inostranih%20poslova&f=false|title=Два века модерне српске дипломатије: Bicentenary of Modern Serbian Diplomacy|last=Попов|first=Чедомир|last2=Живојиновић|first2=Драгољуб|last3=Марковић|first3=Слободан|last4=Јеремић|first4=Вук|date=2013|publisher=Balkanološki institut SANU|isbn=978-86-7179-079-6|language=sr}}</ref> као и републички посланик у [[Народна скупштина Републике Србије|Народној скупштини Републике Србије]] у неколико мандата (1990—2003). == Биографија == === Порекло и породица === Рођен је [[29. новембар|29. новембра]] [[1946]]. године у [[банат]]ском селу [[Међа (Житиште)|Међа]], у породици досељеника из [[Херцеговина|Херцеговине]]. Његов чукундеда Вук Драшковић је био припадник Горњоневесињског одреда у време [[Невесињска пушка|Херцеговачког устанка]] и погинуо је на [[Лесков дуб|Љесковом дубу]] [[1876]]. године.<ref>"Споменица о Херцеговачком устанку 1875. године", Београд 1928.</ref> Отац Видак је био [[Комунизам|комуниста]] и [[Народноослободилачка војска Југославије|партизански]] борац за време [[Други светски рат|Другог светског рата]]. Шест месеци након његовог рођења, преминула му је мајка Стоја, па га је однеговала баба. Породица се убрзо вратила у [[Херцеговина|Херцеговину]], где је Драшковић одрастао. Живели су у [[Сливља|Сливљима]], да би се касније настанили у [[Херцеговина|херцеговачкој]] [[Грачаница (Гацко)|Грачаници]]. Отац Видак се по други пут оженио и добио још петоро деце, синове [[Родољуб Драшковић|Родољуба]] и Драгана, као и кћерке Радмилу, Тању и Љиљану. === Образовање и студентски дани === Основну школу завршио је у [[Фојница (Гацко)|Фојници]], а затим гимназију у [[Гацко|Гацку]]. Најпре је требало да у [[Сарајево|Сарајеву]] студира [[Медицина|медицину]], али он одлучује да оде за [[Београд]] и тамо упише [[Медицина|медицину]]. Међутим, уписује се на [[Правни факултет Универзитета у Београду]]. Овде упознаје колегиницу [[Даница Драшковић|Даницу]], са којом се касније и оженио. На завршној години студија, постао је члан [[Савез комуниста Југославије|Савеза комуниста Југославије]]. Учествовао је у [[Студентске демонстрације у Југославији 1968.|студентским демонстрацијама 1968]]. године, а после говора [[Јосип Броз Тито|Јосипа Броза Тита]] о оправданости студентских захтева, предводио је [[козарачко коло]] на [[Правни факултет Универзитета у Београду|Правном факултету Универзитета у Београду]]. Дипломирао је исте године.<ref>{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ |website=istinomer.rs |access-date=20. 1. 2022}}</ref> === Новинарска каријера === У периоду од [[1969]]. до [[1980]]. године, радио је као новинар у агенцији [[Танјуг]]. Скоро три године је био као дописник из [[Лусака|Лусаке]], главног града [[Замбија|Замбије]]. Повучен је из дописништва након лошег извештавања о [[Родезијски грађански рат|Родезијском грађанском рату]], што је довело до дипломатског скандала.<ref>{{Cite book|title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century|last1=Roszkowski|first1=Wojciech|last2=Kofman|first2=Jan|publisher=Routledge|year=2016|isbn=978-1-31747-593-4|pages=1995–1998}}</ref> Потом је прешао да ради као саветник за штампу [[Савез синдиката Југославије|Савеза синдиката Југославије]], где је био главни уредник синдикалног листа ''Рад,'' од [[1980]]. до [[1985]]. године.<ref>{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ |website=biografija.org |date = 24. 2. 2017 |access-date=21. 1. 2022}}</ref> Једно време је провео као лични секретар и шеф кабинета [[Мика Шпиљак|Мике Шпиљка]]<ref>{{Cite journal|last=Sidran|first=Abdulah|date = 15. 9. 2022.|title=Sarajevo je Miloševićeva apsolutna pobeda|journal=Nedeljnik|volume=557|pages=44}}</ref>, председника Већа [[Савез синдиката Југославије|Савеза синдиката Југославије]] и члана [[Централни комитет Савеза комуниста Југославије|Централног комитета Савеза комуниста Југославије]].<ref>{{Cite journal|date=20. 2. 2000.|title=Ko je ovaj čovek: Vuk Drašković|url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/02/21/srpski/P00022002.shtm|journal=Vreme|access-date=10. 12. 2021|archive-date=22. 03. 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220322135802/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/02/21/srpski/P00022002.shtm|url-status=}}</ref> === Политичка каријера === Након смрти Јосипа Броза, као дисидент делује у оквиру [[Удружење књижевника Србије|Друштва књижевника Србије]] у Француској 7. Истакао се као говорник на књижевним вечерима, ангажованим трибинама, подршком бројним апелима и петицијама које су обележиле то време. Најчитанији је српских писац (истовремено жигосан од стране власти) који више него ико буди и јача српски национални идентитет у народу, који су комунисти својом идеологијом свели на најмању меру. Од почетка вишестраначког политичког живота [[1990]]. године након трансформације Савеза комуниста Југославије у [[Социјалистичка партија Србије|СПС]], постаје водећи политичар, [[Антикомунизам|антикомуниста]] и [[Национализам|националиста]] који се залагао за [[Велика Србија|Велику Србију]] и рехабилитацију [[Четници|Четничког покрета]] заједно са [[Војислав Шешељ|Војиславом Шешељом]]. После неколико суморних година, изолације и страдања, као последица грађанског рата, незапамћене инфлације, репресивне политике режима СПС и [[Југословенска левица|ЈУЛ]], мења политички став и постаје отворени заговорник савезништва са [[Сједињене Америчке Државе|САД]] и државама чланицама [[Европска унија|Европске уније]] и [[НАТО]] пакта. Инсистира, као добро упућен, на ослањање на старе, западне савезнике (силе) као међународне факторе и гаранте, те постизање уз помоћ њих могућих спољно-политичких циљева српске државе. Истовремено је иступао против тешњег повезивања и ослањања на Русију, образлажући то њеним комунистичким наслеђем које се сачувало, пре свега у војном врху у Кремљу. Говори [[енглески језик|енглески]] и [[руски језик]], и бави се књижевним радом и публицистиком. == Политички ангажман == [[Датотека:SKIDANJE TITA.jpg|мини|Скидање [[Јосип Броз Тито|Титове]] слике у Дому инжењера и техничара у Београду 15. марта 1990. године, С леве стране је Војислав Шешељ, а у средини Вук Драшковић.]] Драшковић је осамдесетих године 20. века био део национално оријентисане интелигенције у Србији. Спадао је међу истакнуте заговорнике вишестраначја, грађанских и верских слобода, обнове српских националних вредности. Године [[1989]]. заједно са [[Мирко Јовић|Мирком Јовићем]] је основао у Старој Пазови политичку странку [[Српска народна обнова|Српску народну обнову]], али због супротстављених ставова та се странка цепа.{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Дана 14. марта 1990. отцепљено крило странке чији је Драшковић био председник, уједињује се са [[Српски слободарски покрет|Српским слободарским покретом]] [[Војислав Шешељ|Војислава Шешеља]].{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Са Војиславом Шешељем је и у [[Српски сроднички односи#Остало|кумовском]] односу. Од јесени те године разилази се са Шешељом, и свако наставља својим путем. Тада настаје странка '''[[Српски покрет обнове]]''' чији ће председник Вук Драшковић остати лидер до наших дана. === Девети март 1991. === Српски покрет обнове као странка била је у опозицији режиму [[Слободан Милошевић|Слободана Милошевића]].{{sfn|Fischer|2007|p=459}} У том периоду, Драшковић је два пута хапшен. Први пут после [[демонстрације у Београду 1991.|деветомартовских демонстрација]] [[1991]]. године, када је провео три дана у затвору.{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Други пут је ухапшен са супругом Даницом, јуна [[1993]]. године, када су осуђени на два месеца затвора и када су преживели најсуровију полицијску тортуру. Вук је тада штрајковао глађу и на себе скренуо пажњу европске јавности. Обоје су ослобођени захваљујући притиску водећих државника и органа међународне заједнице. Између осталих, за слободу Вука Драшковића и његове супруге најодлучније су се заложили амерички председник [[Бил Клинтон]], руски председник [[Борис Јељцин]], француски председник [[Франсоа Митеран]] и његова супруга Данијела, грчки премијер [[Константин Мицотакис]], британски премијер [[Џон Мејџор]] и други.<ref>{{cite web |author= |url=http://www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html |title=Биографија Драшковића на сајту СМИП-а |date= |website= |publisher= |access-date=5. 5. 2013 |archive-date=04. 08. 2012 |archive-url=https://archive.today/20120804223424/www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html |url-status=unfit }}</ref> === Коалиција Заједно === У периоду 1996—1997, заједно са [[Зоран Ђинђић|Зораном Ђинђићем]] и [[Весна Пешић|Весном Пешић]], предводио је '''[[Коалиција Заједно|коалицију Заједно]]''' која је у другом кругу локалних избора освојила апсолутну победу. Међутим, Милошевићев режим то није признао па су настали [[демонстрације у Србији 1996—1997.|тромесечни протести]] по целој Србији. Најзад је, фебруара [[1997]], Милошевић признао победу опозицији. Драшковић је иступио из те коалиције када је градоначелник Београда, Зоран Ђинђић одбио да га подржи за заједничког председничког кандидата опозиције. Јануара 1999. године Српски покрет обнове је, као парламентарна странка, био позван да уђе у коалицију са Социјалистичком партијом Србије. Милошевићев режим је рачунао на Драшковићеве везе са западним политичарима, у ситуацији великих тензија између Србије, са једне стране, и САД и НАТО, са друге. Драшковић прихвата овај позив и добија место потпредседника савезне Владе, задуженог за међународне односе. === Пад Милошевића === У међувремену, Драшковић је [[10. јануар]]а [[2000]]. године је формирао са опозиционим лидерима нову опозициону коалицију против Милошевића која је названа ''[[Демократска опозиција Србије]]'' - '''ДОС'''. У лето 2000, Драшковић у име странке одлучује иступити из коалиције и [[Српски покрет обнове|СПО]] самостално наступа на превременим изборима за председника [[Савезна Република Југославија|СРЈ]], које је Милошевић расписао за [[24. септембар]] те године. Драшковићев кандидат [[Војислав Михаиловић]] осваја мали број гласова, а [[Војислав Коштуница]] (кандидат ДОС-а) побеђује Милошевића који најпре није хтео да призна пораз. Почињу [[свргавање Слободана Милошевића|демонстрације]] широм Србије, који су завршени [[5. октобар|5. октобра]] када је ДОС најпре насилним упадом у Савезну скупштину, али и координираном сарадњом са незадовољним деловима војске и полиције преузео власт и избегао крвопролиће. Драшковић је подржавао протесте и поздравио смену власти. На ванредним изборима за [[Народна скупштина Републике Србије|Скупштину Србије]], [[23. децембар|23. децембра]] 2000, Драшковићев СПО није успео да пређе изборни цензус од 5% и постаје ванпарламентарна странка. === У власти === Три године касније, децембра [[2003]]. године (на следећим ванредним скупштинским изборима) СПО улази у коалицију са странком [[Нова Србија (политичка странка)|Нова Србија]] [[Велимир Илић|Велимира Илића]] и осваја 22 посланичка места (7,76% гласова). Остало је забележено да по свим истраживањима у време предизборне кампање овој коалицији није предвиђан улазак у парламент. Две недеље пре избора [[Свети архијерејски синод Српске православне цркве|Синод српске православне Цркве]] се огласио саопштењем да је за [[монархија|монархију]]. Политички аналитичари су пре и после изборних резултата ово саопштење протумачили као позив Цркве да се гласа за ову коалицију. Нема забележених случајева да је свештенство агитовало за ову коалицију. Драшковић заузима положај у новој [[Влада Републике Србије|Влади Србије]] под вођством [[Војислав Коштуница|Војислава Коштунице]], већ у априлу [[2004]]. године бива постављен за министра спољних послова [[Србија и Црна Гора|Државне Заједнице Србија и Црна Гора]]. Након престанка постојања [[Србија и Црна Гора|Државне Заједнице]] [[2006]]. године, Драшковић остаје на истој дужности на нивоу Србије. На тој функцији остаје до избора нове Владе у мају [[2007]]. године. Пред ванредне парламентарне изборе који су одржани [[11. мај]]а [[2008]]. године, Драшковић и његов СПО приступили су коалицији '''''[[За европску Србију]]''''', коју сачињавају још и [[Демократска странка (Србија)|Демократска странка]] ([[Борис Тадић]]), [[Г17 плус|Г17+]] ([[Млађан Динкић]]), и [[Лига социјалдемократа Војводине]] ([[Ненад Чанак]]). Листа је на [[парламентарни избори у Србији 2008.|овим изборима]] освојила 38,42% гласова (1.590.200 гласова, 102 мандата) и која је почетком јула 2008. формирала коалициону [[Влада Мирка Цветковића|Владу]] са коалицијом [[Социјалистичка партија Србије|СПС]]-[[Партија уједињених пензионера, пољопривредника и пролетера Србије — Солидарност и правда|ПУПС]]-[[Јединствена Србија|ЈС]]. СПО је добио 4 посланичка мандата и место министра дијаспоре (министар Срђан Срећковић) == Неуспели атентати == === Атентат на Ибарској магистрали === Дана [[3. октобар|3. октобра]] [[1999]]. године, на [[Атентат на Ибарској магистрали|Ибарској магистрали]] организован је атентат на Драшковића, и том приликом погинула су четири његова блиска сарадника. === Атентат у Будви === Следећи покушај атентата догодио се [[15. јун]]а [[2000]]. године у [[Будва|Будви]], када је сам Драшковић остао жив - лакше повређен од ватреног оружја. Он се иначе склонио у Црну Гору, у своју кућу у Будви, јер му је у Србији претила опасност, на коју су му пријатељи указивали. == Политички ставови == {{bez_izvora-deo}} Вук Драшковић је током 1990-их остао упамћен као "господар тргова"; и истакнути говорник. Док још није дошло до првих ратних сукоба, као лидер тада највеће опозиционе странке режиму Слободана Милошевића, тежио је ка очувању - конфедерацији тадашње Југославије. Залагао се за Југославију сматрајући је за најбоље решење, имајући у виду да је то једина држава у којој су живели сви Срби. За време Милошевићевог режима у Србији. био је на супротним позицијама: десничар, традиционалиста и националиста<ref>Вук Драшковић: "Којекуде Србијо", Београд 1989.</ref> Као монархиста, залагао се за стварање Србије као уставне монархије са српском војском, која би штитила српски народ и српске границе. Током демонстрација 9. марта 1991. године нашао се на челу протеста са ставом: ''Книн се брани у Београду, а не у Хрватској''.<ref>"Српска реч", Београд 1991.</ref> Био је поштовалац генерала Драже Михаиловића и Равногорског покрета<ref>Вук Драшковић: "Ноћ ђенерала", Београд 1994.</ref>, тражећи да дође до историјског измирења између Срба партизана и Срба Равногораца (четника), без обзира на крупне идеолошке и друге разлике. Инсистирао је тада да Србија раскине споне са комунистичком прошлошћу и демонтира тајне службе, које су биле одговорне за бројне злочине и политичке ликвидације. И сам је због својих иступа био више пута њихова мета<ref>Вук Драшковић: "Мета", Београд 2007.</ref> над којом су пробали све: "од прислушкивања до ућуткивања" (убиства). Када је минула деценија грађанског рата и распада СФР Југославије, осуђивао је ратне злочине који су компромитовали славни српски ратнички идеал, достигнут у Великом рату. А након пада Милошевићевог режима 5. октобра 2000. године, политички нагиње ка десном "центру" усмеравајући се на грађанско друштво и евроинтеграције. * У једнопартијском периоду државе био је заговорник комунистичких погледа на свет * Заговорник је затим поновног увођења парламентарне [[монархија|монархије]] у Србији * Заговорник је концепта Велике Србије и националног препорода, од деведесетих * Залагао се увек за "Европску Србију" односно Србију као чланицу ЕУ, грађанску, демократски уређену, правну државу * Залагао се за отварање тајних досијеа УДБЕ (тајне службе) и њену деполитизацију * Залагао се за формирање српске војске и њено укључење у НАТО војни пакт или „Партнерству за мир“ * Заговорник је признања "фактичког стања" на Косову, од стране Србије и поштовања резолуције 1244. донете од стране Уједињених нација * Понудио је концепт решења косметског питања: ''Више од аутономије, мање од независности''. * Заговорник је историјске истине о злочинима почињеним над Србима, од стране Хрвата и Муслимана током Другог светског рата * Заговорник је тезе о доминантно српској одговорности за страдања Муслимана у последњем, грађанском рату * Инсистирао је на кантонизацији [[Босна и Херцеговина|Босне и Херцеговине]], још од 1990. године * Залагао се за Мировни план "З-4" у Хрватској, који је гарантовао опстанак Српске Крајине * Заговарао је приближавање и ослањање на [[Сједињене Америчке Државе|САД]], [[Европска унија|Европску унију]] * Године [[1996]]. се изјаснио за испуњавање свих обавеза СРЈ и Србије према Трибуналу у Хагу == Дела == Новинарство је напустио [[1980]]. године и посветио се књижевности. Његови први романи били су југословенски и балкански бестселери; забрањивани и оспоравани. Неки од њих преведени су на енглески, француски, руски, грчки, румунски, чешки и још многе језике.<ref>{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.laguna.rs/a1001_autor_vuk_draskovic_laguna.html |website=laguna.rs |access-date=20. 1. 2022}}</ref> * ''Ја, малограђанин'' (1981) * ''Судија'' (1981) * ''Нож'' (1982), [[Нож (филм из 1999)|екранизован]] [[1999]]. године * ''Молитва'' (1985) * ''Молитва 2'' (1986) * ''Одговори'' (1986) * ''[[Руски конзул (роман)|Руски конзул]]'' (1988), [[Руски конзул (филм)|екранизован 2024.]] и као [[Руски конзул (мини-серија)|серија]] * ''Коекуде Србијо'' (1989) * ''Ноћ ђенерала'' (1994) * ''Подсећања'' (2001) * ''Мета'' (2007), аутобиографска књига о догађајима у периоду 1990−2000. * ''Доктор Арон'' (2009)<ref>{{cite web|author= |url=http://www.mondo.rs/s155132/Zabava/Kultura/Vuk_Draskovic_se_vratio_knjizevnosti_VIDEO.html | title=Vuk Drašković se vratio književnosti (VIDEO) {{!}} Mondo |date= |website= |publisher= |access-date=28. 3. 2013}}</ref> * ''Подсећања'', књига говора, интервјуа и писама (2011) * ''Via Romana'' (2012)<ref>{{cite web|author= |url=http://www.novosti.rs/vesti/kultura.71.html:398507-Predstavljen-Draskovicev-roman-quotVia-Romanaquot |title=Predstavljen novi Draškovićev roman |date= |website= |publisher= |access-date=5. 5. 2013}}</ref> * ''Тамо далеко'' (2013) * ''Исусови мемоари'' (2015)<ref>{{cite book |last1=Drašković |first1=Vuk |title=Isusovi memoari: roman koji nastavlja tamo gde je stao kultni roman nož! |date=2015 |publisher=Laguna |location=Beograd |isbn=978-86-521-1772-7}}</ref> * ''Приче о Косову'' (2016) - коаутор, прича ''Чај бабе Кристине'' * ''Исечци времена'' (2016) * ''Ко је убио Катарину'' (2017) * ''[[Александар од Југославије (роман)|Александар од Југославије]]'' (2018), екранизован 2021. као [[Александар од Југославије (филм)|играни филм]] и [[Александар од Југославије (ТВ серија)|телевизијска серија]] * ''И гроб и роб'' (2020) * ''Ожиљци живота'' (2022)<ref>{{Cite web|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1683031/Vuk-Draskovic-intervju-za-Mondo.html|title=NISAM JA IZDAO VAS, IZDALI STE VI MENE! Ispovest Vuka Draškovića: Krajina i Kosovo? O tome naš narod ništa ne zna!|website=Mondo Portal|language=sr|access-date=2022-09-02}}</ref> * ''Монах Хокај'' (2023)<ref>{{Cite web|url=http://www.laguna.rs/n5987_knjiga_monah_hokaj_laguna.html|title=Monah Hokaj - Vuk Drašković {{!}} Laguna|website=www.laguna.rs|language=sr|access-date=2024-03-21}}</ref> * ''Суђење'' (2025)<ref>{{Cite web|url=https://delfi.rs/knjige/229951-sudjenje-knjiga-delfi-knjizare.html|title=Početna {{!}} Delfi knjižare {{!}} Sve dobre knjige na jednom mestu|website=delfi.rs|access-date=2025-05-29}}</ref> == Види још == * [[Списак министара иностраних послова Југославије]] * [[Списак министара иностраних послова Србије]] * [[Српски покрет обнове]] * [[Српска гарда]] == Референце == {{референце|30em}} == Литература == * {{Cite book|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|url=https://books.google.com/books?id=ih_Is_q4Rz8C&pg=PA101|year=1999|publisher=C. Hurst & Co. Publishers|isbn=978-1-85065-341-7}} * {{Cite book|last=Fischer|first=Bernd Jürgen|title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe|url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459|year=2007|publisher=Purdue University Press|isbn=978-1-55753-455-2|pages=459–}} * {{Cite book|last1=Hockenos |first1=Paul |authorlink1=Paul Hockenos |title=Homeland Calling: Exile Patriotism & the Balkan Wars|url=https://books.google.com/books?id=e4pAs4JYSAMC&pg=PA119|year=2003|publisher=Cornell University Press|isbn=978-0-8014-4158-5|pages=119–}} == Спољашње везе == * [http://www.ibiblioteka.net/ Dela — knjige i zvučne knjige Vuka Draškovića u elektronskom obliku — iBiblioteka] {{Wayback|url=http://www.ibiblioteka.net/ |date=20170710075102 }} * [http://www.politika.rs/scc/clanak/115556/Jedni-su-ludi-bez-pameti-drugi-su-ludi-od-pameti Једни су луди без памети, други су луди од памети („Политика“, 13. децембар 2009)] {{s-start}} {{s-off}} {{succession box|title=Потпредседник Савезне владе Југославије за спољне послове|before=|after=|years= 1999}} {{succession box|title=Министар иностраних послова [[Србија и Црна Гораа|СЦГ]]|before=[[Горан Свилановић]]|after=Расформирање СЦГ|years=2004–2006}} {{succession box|title=Министар иностраних пословаа Србије|before=Функција успостављена|after=[[Вук Јеремић]]|years=2006–2007}} {{end box}} {{Министри спољних послова Србије}} {{Коштуничина Влада1}} {{Распад СФР Југославије}} {{Српска књижевност}} {{Подножје|Биографија|Књижевност|Сукоби на територији СФРЈ|Србија}} {{СОРТИРАЊЕ:Драшковић, Вук}} [[Категорија:Вук Драшковић]] [[Категорија:Рођени 1946.]] [[Категорија:Житиштани]] [[Категорија:Гачани]] [[Категорија:Српски правници]] [[Категорија:Српски политичари]] [[Категорија:Српски књижевници]] [[Категорија:Српски новинари]] [[Категорија:Министри иностраних послова Србије]] [[Категорија:Југословенски политичари]] [[Категорија:Југословенски књижевници]] [[Категорија:Комунисти Србије]] [[Категорија:Српски покрет обнове]] [[Категорија:Чланови Српског покрета обнове]] [[Категорија:Чланови Удружења књижевника Србије]] [[Категорија:Студенти Правног факултета Универзитета у Београду]] Sh: {{Infobox officeholder |honorific-prefix = |name = Vuk Drašković |honorific-suffix = |image = Vuk Drašković.jpg |office = zamijenika [[premijer Jugoslavije|premijera SR Jugoslavije]] |term_start = 18. januar 1999 |term_end = 28. april 1999 |primeminister=[[Momir Bulatović]] |office2 = [[Ministarstvo spoljnih poslova Srbije|Ministar spoljnih poslova Srbije i Crne Gore]] |term_start2 = 3. mart 2004 |term_end2 = 15. maj 2007 |predecessor2=[[Goran Svilanović]] |successor2=[[Vuk Jeremić]] (kao ministar spoljnih poslova Srbije) |president2=[[Svetozar Marović]] |primeminister2=[[Vojislav Koštunica]] |birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} |birth_place = [[Međa (Žitište)|Međa]], [[Žitište]], [[NR Srbija]], [[FNRJ]] |death_date = |death_place = |nationality = [[Srbi]]n |spouse = Danica Drašković |party = [[Srpski pokret obnove]] |relations = |children = |alma_mater = [[Diplomirani pravnik|dipl. iur.]] [[Pravni fakultet Univerziteta u Beogradu|Pravnog fakulteta u Beogradu]] |occupation = |profession = pisac, političar |religion = [[Srpska pravoslavna crkva]] }} '''Vuk Drašković''' (29. novembar 1946) je [[Srbija|srpski]] pisac i političar, poznat po izuzetnoj burnoj i kontroverznoj karijeri. Rodio se u porodici [[Hercegovina|hercegovačkih]] [[Srbi|Srba]] [[kolonizacija Vojvodine|doseljenih]] u Vojvodinu posle Drugog svetskog rata. Za vreme studija prava u Beogradu je postao član [[Savez komunista Jugoslavije|Saveza komunista Jugoslavije]] i saradnik hrvatskog komunističkog čelnika [[Mika Špiljak|Mike Špiljka]] kome je pisao govore. Posle je našao posao u novinskoj agenciji [[TANJUG]]. Od režima se počeo distancirati kada je počeo pisati romane koji opisuju [[Zločini nad Srbima u Drugom svetskom ratu|stradanja Srba u Drugom svetskom ratu]] na prostoru [[NDH]], a za koje je autor optužio njihove [[Hrvati|hrvatske]] i [[Bošnjaci|bošnjačke]] komšije. Ta su dela doživela uspeh među srpskom publiku, ali je zbog njih Drašković optužen da potkopava [[bratstvo i jedinstvo]] te dobio reputaciju srpskog nacionalista. Tu je reputaciju Drašković potvrdio kada se krajem 1980-ih stekao reputaciju jednog od najistaknutijih srpskih [[antikomunizam|antikomunista]] i [[monarhizam|monarhista]], te počeo otvoreno zalagati za [[Velika Srbija|Veliku Srbiju]] te postao bliski saradnik i kum [[Vojislav Šešelj|Vojislava Šešelja]]. Njihova saradnja je, međutim, ubrzo prestala, te je Drašković osnovao stranku [[Srpski pokret obnove]], koja je na prvim [[Parlamentarni izbori u Srbiji 2000|višestranačkim izborima u Srbiji]] postala vodeća stranka opozicije prema tadašnjem vlastodršcu [[Slobodan Milošević|Slobodanu Miloševiću]]. U martu 1991. je Drašković vodio [[Demonstracije 9. marta 1991.|velike demonstracije]] s ciljem rušenja Miloševićevog režima, koje je zaustavila intervencija [[JNA]]. U sledećih nekoliko meseci, kada je [[Raspad SFRJ|ustavna kriza u SFRJ]] eskalirala u [[Jugoslavenski ratovi|oružani sukob]], Drašković je od pristaša svoje stranke organizovao [[paravojna formacija|paravojnu formaciju]] zvanu [[Srpska garda]], koja se [[Rat u Hrvatskoj|borila u Hrvatskoj]], ali prestala delovati 1992. Posle izbijanja [[Rat u BiH|rata u Bosni i Hercegovini]] je Drašković postao jednim od najvećih kritičara Miloševićeve [[Srbija u jugoslovenskim ratovima|politke sukoba sa drugim bivšim jugoslovenskim republikama]], zalažući se za kompromis sa "separatističkim" republikama. Godine 1996. je Drašković zajedno sa svojom strankom sudelovao u Zajedno, koaliciji srpskih opozicijskih stranaka koja je odnela pobedu na lokalnim izborima, a potom i [[Demonstracije u Srbiji 1996 - 1997|demonstracijama]] koje su prisilile Miloševića da prvi put prizna izborni poraz. Nakon toga, partneri odlučuju da bojkotuju izbore i napuštaju koaliciju Zajedno, pa SPO na narednim izborima nastupa samostalno i ne uspeva da zbaci Miloševićev režim. U predvečerje rata na Kosovu ulazi u nacionalnu vladu kako bi pokušao da spreči [[Operacija Saveznička sila|NATO-vo bombardovanje SRJ]], međutim kako nije uspeo, a sve vreme se javno bunio protiv Miloševića, ubrzo je smenjen. Nekoliko meseci kasnije je Miloševićeva policijska jedinica [[JSO]] na Draškovića pokušala izvesti [[Atentat na Ibarskoj magistrali|atentat]] koji je Drašković preživeo, a u kome je stradalo nekoliko njegovih bliskih saradnika. Iako su mu ti događaji, slično kao i ranija premlaćivanja i zlostavljanja od strane Miloševićeve tajne policije, donele status [[mučenik]]a kod dela srpske javnosti, 2000. godine se smatrao marginalizovanom i "potrošenom" ličnošću, a čemu je doprinela odluka da se ne pridruži [[Demokratska opozicija Srbije|Demokratskoj opoziciji Srbije]] na izborima koji će [[Buldožer revolucija|konačno srušiti Miloševića]]. Njegova stranka je izgubila [[Narodna skupština Republike Srbije|parlamentarni]] status, a vratila ga je tek 2003. godine kada je uspela preći [[izborni cenzus]] u koaliciji sa [[Nova Srbija|Novom Srbijom]], te sudelovala u koaliciji premijera [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunice]]. Drašković je od 2003. do 2007. bio ministar spoljnih poslova. Godine 2008. je sa svojom strankom bio na listi [[Boris Tadić|Tadićeve]] koalicije [[Za evropsku Srbiju]]. U leto 2010. je postao prvi vodeći srpski političar nakon [[Čedomir Jovanović|Čedomira Jovanovića]] koji se založio da Srbija [[Međunarodna reakcija na proglašenje nezavisnosti Kosova|prizna nezavisnost Kosova]], obrazloživši da je to jedini način da se stekne naklonost [[zapadni svet|Zapada]], i time obezbedi članstvo u [[Evropska Unija|Evropskoj Uniji]]. Te je stavove njegov dotadašnji partner Tadić kritikovao. Pred [[Parlamentarni izbori u Srbiji|izbore 2012]]. godine Drašković je sa svojom strankom ušao u koaliciju sa Jovanovićevim [[Liberalno demokratska partija (Srbija)|LDP]]-om, poznat kao [[Koalicija Preokret]]. == Bibliografija == Novinarstvo je napustio 1980. godine i posvetio se književnosti. Njegovi romani bili su jugoslovenski i balkanski bestseleri. Neki od njih prevedeni su na engleski, francuski, ruski, grčki, rumunski i češki jezik. * ''Ja, malograđanin'' (1981) * ''Sudija'' (1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (1985) * ''Molitva 2'' (1986) * ''Odgovori'' (1986) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekuda Srbijo'' (1989) * ''Noć đenerala'' (1994) * ''Podsećanja'' (2001) * ''Meta'' (2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (2012) * ''Tamo daleko'' (2013) * ''Isusovi memoari'' (2015) * ''Priče o Kosovu'' (2016) * ''Isečci vremena'' (2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (2018) * ''Ožiljci života'' (2022) * ''Monah Hokaj'' (2023) * ''Suđenje'' (2025) == Izvori == {{Reflist}} == Vanjske veze == * [http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&akcija=Procitaj&id=1 Party biography] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080624052823/http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&akcija=Procitaj&id=1 |date=2008-06-24 }} * [https://archive.today/20120804223424/www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html Official biography as a Minister of Foreign Affairs] {{S-start}} {{s-gov}} {{Succession box | before = [[Goran Svilanović]] | title = ministar spoljnih poslova | years = 2004 &ndash; 2007 | after = [[Vuk Jeremić]] }} {{s-end}} {{Lifetime|1946||Drašković, Vuk}} {{Commonscat|Vuk Drašković}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Srpski pisci]] [[Kategorija:Srpski političari]] lkik3wpwx6gzr21ppa1sl9mt6dpznnr 6676948 6676947 2026-05-17T09:56:22Z Stebunik 55592 /* Mladost in kariera */ 6676948 wikitext text/x-wiki == 1sl Vuk Drašković multi 13.v.2026 == == 5sl Vuk Drašković članek 16.v.2026 == {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)}} | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1980 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]]. Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 23 knjig. === Mladost in kariera === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nekdaj nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]] (Pardanj) v [[Banat]]u v družini priseljencev iz Hercegovine, ki so se naselili v hiše po vojni v uničevalna taborišča pregnanih domorodnih Nemcev [[Donauschwaben]]; nekateri poštenjaki niso hoteli stanovati v ukradenih hišah in ko so to zvedeli, so se raje odselili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito Hercegovino. Vuk je bil star tri mesece, ko mu je umrla mati Stoja Nikitović.[1]<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova - Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere - Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.[1]<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].[1]<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tesno in utesnjeno", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v Beograd. Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[oporečništvo|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.[2] <ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.[2][3] <ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].[4]<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Med letoma 1969 in 1978 se je ukvarjal z novinarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.[4] <ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).[4] <ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka. Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom.[4] <ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, saj je ponovno vzbudila narodnostno sovraštvo, ki ga je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“. <ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.[5] <ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.[6] <ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisaatelj pojasnjuje s svojo zgodbo odhoda v Trst, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem Hamdijem«, ki se je medtem ponesrečil.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta „kriva vera“ ni nastala šele devetdesetih: Noć generala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].[4]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|Drašković s [[Vojislav Šešelj|Šešelj]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz beograjskega „Središča inženirjev in električarjev“ ([[1990]])]] Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.[7] <ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z [[Albanci]].[8] <ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).[7] <ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).[7][9] <ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."[10] <ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".[11] <ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].[12] <ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah se je pa je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref><ref name=":0"/> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb |200px|right|V protivojnih [[demonstracija |demonstracijah ]] je sodelovalo do 200.000 ljudi ]] Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[demonstracija|demonstracije]] ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev ter ranjenih.[13] <ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Po nagovoru študentom, zbranim na Terazijah, se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike vladajoče vlade. stranka. Aktivisti SPS so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj posreduje, kar je on tudi sprejel<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Demonstracije so se končale, potem ko je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike.[14] <ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".[16][17] <ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja večinoma nenasilja in pomirljivosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Čeprav je bil Drašković nacionalist, je je kot književnik ter razgledan izobraženec imel tudi prozahodne in protivojne poglede ter je predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“[15] <ref name="Bartrop" /> Njegov načrt je bil hitro preoblikovati največji in najbolj poseljen del Jugoslavije (tj. Srbijo) po zahodnih standardih, tako da bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim interesom in privedla do mirne rešitve. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih četnikov) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.[15]<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. Vztrajal je, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati.<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci, kot sta [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh polvojaških tolp povsem ločil.[15] <ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar je podpiral tudi nacionalistični program, ki se je po ciljih le nekoliko razlikoval od Miloševićevih, in on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotujočih si tokov. Zategadelj so ljudje govorili, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.[18] <ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990. sredi in konec leta 1991, zlasti novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.[19] <ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V začetku leta 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.[2] <ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.[20] <ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.[15] <ref name="Bartrop" /> Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so jih njegovi nekdanji sopotniki vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.[21] <ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil.[22] <ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === Draškovića so poskušali umoriti vsaj dvakrat: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri poskusu umorili štiri njegove tesne sodelavce,[23] <ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> in 15. junija 2000 v Budvi, kamor se je umaknil po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.[24] <ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločin, kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi šest let (2003-2009) in je bilo obsojenih več udeležencev. Vrhovno sodišče je koncec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |deadurl=yes }}</ref> in 21. decembra 2009. razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Verjetnih nalogodajalcev pa sojenje ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, so bili tako politični umori in atentati pripravljani in naročani z vrha takratne oblasti. [25] <ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000, Vojislav Mihailović, ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih marginalizirana. [potreben citat] Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot Vojislav Koštunica (31,2 %) in Miroljub Labus (27,7 %), ki sta se oba uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za politično odrešitev se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedal šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno koalicijo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko zadržala skrajno desničarske radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, ki ga je opravljal do maja 2007.[15] <ref name="Bartrop" />V odgovor na črnogorski glas za neodvisnost je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«[27]<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovom. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.[28]<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli, sta se pozneje spet pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.[2] === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' („Jaz, malomeščan“ 1981) * ''Sudija'' („Sodnik“ 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' („Molitev“ 1985) * ''Molitva 2'' („Molitev 2“ 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' („Srbija, kamorkoli“ 1989) * ''Sve moje izdaje'' („Vse moje objave“ 1992) * ''Noć đenerala'' („Noč generala“ 1994) * ''Podsećanja'' („Spominjanja“ 2001) * ''Meta'' („Tarča“ 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' („Rimska cesta“ 2012) * ''Tamo daleko'' („Tja daleč“ 2013) * ''Isusovi memoari'' („Jezusovi spomini“ 2015) * ''Priče o Kosovu'' („Zgodbe o Kosovem 2016) * ''Izsečci vremena'' („Rezine časa“ 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' („Kdo je ubil Katarino?“ 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' („Aleksander Jugoslovanski“ 2018) * ''I grob i rob'' („In grob in suženj“ 2020) * ''Ožiljci života'' („Brazgotine življenja“ 2022) * ''Monah Hokaj'' („Menih Hokaj“ 2023) * ''Suđenje'' („Sojenje“ 2025)<ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} === Navedek === {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski časnikarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)}} | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} En: {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković in 2010 | office1 = [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia]] | term_start1 = 5 June 2006 | term_end1 = 16 May 2007 | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = Position established | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Ministry of Foreign Affairs (Yugoslavia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia and Montenegro]] | term_start2 = 3 March 2004 | term_end2 = 5 June 2006 | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = Position abolished | office3 = [[Deputy Prime Minister of Yugoslavia]] | term_start3 = 18 January 1999 | term_end3 = 28 April 1999 | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa (Žitište)|Međa]], [[People's Republic of Serbia|PR Serbia]], [[Federal People's Republic of Yugoslavia|Yugoslavia]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = {{ubl|[[League of Communists of Yugoslavia|SKJ]] (until 1982)|[[Serbian National Renewal|SNO]] (1990)|[[Serbian Renewal Movement|SPO]] (1990–present)}} | relations = | children = | alma_mater = [[Bachelor of Laws|LLB]] of [[University of Belgrade Faculty of Law|Univ. of Belgrade Fac. of Law]] | occupation = Politician | profession = Writer }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr-Cyrl|Вук Драшковић}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; born 29 November 1946) is a Serbian writer and politician. He graduated from the [[University of Belgrade Faculty of Law]] in 1968. From 1969 to 1980, he worked as a journalist in the Yugoslav news agency [[Tanjug]]. He was a member of the [[League of Communists of Yugoslavia]] and worked as the chief of staff of the Yugoslav President [[Mika Špiljak]]. He is the co-founder and former leader of the [[Serbian Renewal Movement]], serving as president from 1990 to 2024. He also served as the [[Kosovo War|war-time]] Deputy Prime Minister of the [[Federal Republic of Yugoslavia]] in 1999 during the rule of [[Slobodan Milošević]] and the [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs]] of both [[Serbia and Montenegro]] and [[Serbia]] from 2004 to 2007. Drašković is also a prolific writer and has published 23 books. ==Early life and career== Drašković was born in the small village of Medja in the [[Banat]] region to a family of settlers from [[Herzegovina]]. He was three months old when his mother, Stoja Nikitović, died.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref> His father, Vidak, remarried and had two more sons - Rodoljub and Dragan; and three daughters - Radmila, Tanja and Ljiljana with Dara Drašković, meaning that young Vuk grew up with five half-siblings.<ref name="Borden" /> Shortly after Vuk's birth, the entire family went back to [[Herzegovina]] where he finished primary school in the village of [[Slivlje]]. He graduated high school in [[Gacko]].<ref name="Borden" /> At his father's insistence, Drašković considered studying medicine in [[Sarajevo]]; however, the city was too "uptight and cramped" for his liking, so he went to study law in [[Belgrade]] instead. [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|250px|Drašković with his wife, [[Danica Drašković|Danica]], and Soviet-turned-Swiss chess grandmaster [[Viktor Korchnoi]] during an [[Orthodox Christmas]] eve party in January 1984 at Villa Dragoslava, a [[villa]] in the [[Belgrade]] neighbourhood of [[Banovo Brdo]] that often served as meeting point for individuals critical of [[SFR Yugoslavia]]'s system of governance as well as [[communism]] and [[socialism]] in general.]] In 1968, Drašković participated in anti-bureaucratic student revolts in Yugoslavia.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> After [[Josip Broz Tito]] promised reforms, Drašković initiated people to dance the Kozaračko kolo at the Faculty of Law.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković was a member of the Communist Youth Organization and later joined the [[League of Communists of Yugoslavia]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Between 1969–78, he was involved with journalism. He first worked for the state news agency [[Tanjug]] as its African correspondent stationed in [[Lusaka, Zambia]]. He was discharged from his post after publishing misleading information regarding the [[Rhodesian Bush War]], creating a diplomatic incident.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> He then took a job as press adviser to the Yugoslav Union of Trade Unions (''Savez Sindikata Jugoslavije'') and then became editor-in-chief of ''Rad'', a trade union paper.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> During his time as press adviser, Drašković spent some time as the personal secretary to the organisation's president [[Mika Špiljak]]. In 1981, Drašković published his first novel ''Sudije'' (Judges) which described a judge resisting political pressure.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> In 1982, Drašković was expelled from the Communist party after he published his second novel ''Nož'' (Knife).<ref name="NYTimes" /> The novel tells the story of a man who is raised as a Bosnian Muslim who comes to believe that Serbs killed his family, only to later learn that his ethnic heritage is Serbian and that his adoptive family was guilty of murdering his birth-family. The book caused controversy as it reignited divisive ethno-nationalist issues which Tito and the Communist Party tried to suppress.<ref name="NYTimes" /> The party condemned and subsequently banned the book, which was also published in English.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> The book was made into a movie in 1999 entitled ''[[The Dagger (1999 film)|The Dagger]]'' or ''The Knife'' in English.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> His novels ''Molitva 1–2'' (Prayer 1–2, 1985) and ''Ruski konsul'' (Russian consul, 1988) also explored the suffering of Serbs during World War II, while ''Noć generala'' (The General's Nights) published in 1994 dealt with [[Draža Mihailović]]'s last days.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> ==Political career== [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|Drašković with [[Vojislav Šešelj|Šešelj]], in 1990, removing picture of [[Josip Broz Tito]] from Belgrade Center of engineers and electricians.]] In March 1989, Drašković along with [[Mirko Jović]] and [[Vojislav Šešelj]] founded the Sava Association. The group dedicated itself to the protection of the Serbian language and the defense of [[Kosovo and Metohija]].<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> In the late 1980s, Drašković was in agreement with Šešelj's sentiments about deporting Albanians from Kosovo and suggested that "a special fund" was needed "to finance the [[Yugoslav colonisation of Kosovo|repopulation of Kosovo by Serbs]]".<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> However, Jović, Šešelj and Drašković disagreed with each other and their party split into three. The Sava Association became the [[Serbian National Renewal]] Party under the leadership of Jović in January 1990.<ref name="Fischer" /> Drašković founded the [[Serbian Renewal Movement]] (''Srpski Pokret Obnove'', SPO, a democratic nationalist party) in March, and then in February 1991 Šešelj created his [[Serbian Radical Party]].<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> On 26 September 1990, Drašković declared that his armed "volunteers" would be willing to defend [[Republic of Serbian Krajina|Krajina Serbs]], and three days later in an interview with [[Delo (newspaper)|Delo]], Drašković stated: "Serbia must obtain all territories in what is today [[Herzegovina]], [[Bosnia (region)|Bosnia]], [[Slavonia]], [[Dalmatia]], in these parts of Croatia where the Serbs made a majority of the population until 6 April 1941, when the Ustasha genocide against them began...Wherever the Serb blood was shed by the Ustashas knives, wherever there are our graves there are our borders".<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref> He also claimed that most Bosnian Muslims are ''"burdened with Serbian origin"'' and that ''"they run away from themselves because they know that they are Orthodox and Serbs"''.<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> The Serbian Renewal Movement (SPO) participated in the first post-communist democratic elections, held on 9 December 1990, but finished a distant second amidst the total blackout from the pro-Milošević state media.<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Following that failure Drašković kept pressure on Serbian President [[Slobodan Milošević]] via street protests, organizing mass [[9 March 1991 protest|demonstrations in Belgrade on 9 March 1991]]. The police intervened, and clashed with demonstrators with some damage to public buildings resulting in the [[Yugoslav People's Army]] being brought in. Clashes between police and protesters resulted in the deaths of a student and an officer, and injuries to over 200 people.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Demonstrations ended after the government agreed to concessions.<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref> Drašković became a leading opponent of Milošević. His fiery and emotional speeches<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref> earned him the moniker "Czar of the Streets".<ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref> While Drašković was a nationalist, he also held pro-Western and anti-war views.<ref name="Bartrop" /> His plan was to rapidly transform the biggest and most populous part of Yugoslavia (i.e. Serbia) according to Western standards so that eventual international involvement in the Yugoslav crisis would favour Serbian interests and produce a peaceful solution.{{Citation needed|date=May 2018}} His ideological opponents often cite his strong nationalist feelings (including attempting rehabilitation of Serb-nationalist Chetniks) as contradictory to his insistence on peaceful solutions.<ref name="Bartrop" /> Political opponents have claimed Drašković's political engagement at this early stage of his political career was full of inconsistencies and diametrically opposing views and actions. According to Drašković, his stance as pro-Western and peaceful never wavered, from the start of the political crisis in Yugoslavia. He insisted that a Serbian government should promote radical democratic shift, and renew traditional alliances with Western nations (including entry into NATO) as a way of preserving some form of Yugoslav confederation rather than pursuing direct confrontation with the Croats.{{Citation needed|date=May 2018}} His party SPO organized a paramilitary unit called the [[Serbian Guard]], led by former criminals such as [[Đorđe Božović|Đorđe "Giška" Božović]] and Branislav "Beli" Matić. Božović died in Croatia in October 1991. Matić was killed by Milošević's secret police in April 1991. Although Drašković initially claimed that this militia was an incitement to Serbian authorities to form a non-ideological national armed force other than the [[Yugoslav People's Army]], he eventually distanced himself from the paramilitary formation altogether.<ref name="Bartrop" /> According to historian Dubravka Stojanović, while Drašković's anti-war views were sincere, he also supported a nationalist program little different in its goals to those of Milošević, and he and his party were never able to reconcile these opposing currents.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> His anti-war views came to the fore in mid to late 1991, particularly in November of that year when he wrote a passionate condemnation of the bloody siege of [[Vukovar]] in the Serbian daily ''[[Borba (newspaper)|Borba]]''.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> In early 1992, he called on all citizens of Bosnia to reject nationalism. In 1993, he and his wife [[Danica Drašković]] were arrested, beaten and sent to a high-security prison following street riots in Belgrade.<ref name="NYTimes" /> His hunger strike, and international outrage over the situation, pressured the government to release the couple.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> In 1996, SPO formed an opposition alliance ''Zajedno'' ("[[Coalition Together|Together]]") with the [[Democratic Party (Serbia)|Democratic Party]] of [[Zoran Đinđić]] and the [[Civic Alliance of Serbia]] under [[Vesna Pešić]], which achieved major successes in the local elections in November of that year, but later split.<ref name="Bartrop" /> Drašković's SPO participated on its own at the September 1997 election, boycotted by his former partners despite an array of local electronic media outlets being in opposition hands.{{Citation needed|date=May 2018}} In January 1999, SPO, a parliamentary party, was asked to join a coalition with Milošević's [[Socialist Party of Serbia]] as tension with US and NATO increased, in order to use his influence with Western politicians. In early 1999, Drašković became the deputy prime minister of the [[Federal Republic of Yugoslavia]]. He did so in response to Milošević's appeal for national unity in the face of Albanian uprising in Kosovo and a looming confrontation with NATO.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> He was sacked by the Prime Minister [[Momir Bulatović]] on 28 April 1999.<ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> There were two attempts to assassinate Drašković: on 3 October 1999 on the [[Ibarska magistrala assassination|Ibar highway]] when four of his close associates were murdered,<ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> and on 15 June 2000 in [[Budva]].<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> In 2005, [[Milorad Ulemek]] was sentenced to 40 years in prison for the murder of Đinđić and [[Ivan Stambolić]] and for the assassination attempt on Drašković in 2000.<ref>{{cite news |title=Serb gets 40 years in ex-leader's death |url=https://www.nytimes.com/2005/07/18/world/europe/serb-gets-40-years-in-exleaders-death.html |work=The New York Times |date=18 July 2005}}</ref> ===Post-Milošević=== In what he himself later termed "a bad political move", Drašković kept his SPO out of the wide anti-Milošević [[Democratic Opposition of Serbia]] (DOS) coalition that formed in 2000; his candidate in the 24 September 2000 federal presidential elections, Vojislav Mihailović, achieved little success, and the SPO was unsuccessful in the subsequent parliamentary election which the [[Democratic Opposition of Serbia|DOS]] won overwhelmingly. Because of this, Drašković and his party were marginalized over the next three years.{{Citation needed|date=June 2011}} In the fall of 2002, he attempted a comeback as one of eleven candidates in a Serbian presidential election; this election was later declared invalid due to low voter turnout. Despite a polished marketing campaign that saw Drašković change his personal appearance and tone down his fiery rhetoric, he ended up with only 4.5% of the total vote, well behind [[Vojislav Koštunica]] (31.2%) and [[Miroljub Labus]] (27.7%), both of whom moved on to the second-round runoff. His next chance for political redemption came in late 2003. Fully aware of SPO's weak political standing (as well as his own) after more than 3 years in political oblivion, Drašković entered his party into a pre-election coalition with [[New Serbia (political party)|New Serbia]] (NS), thus reuniting with old party colleague [[Velimir Ilić]]. Joining forces for the [[2003 Serbian parliamentary election|2003 parliamentary election]], they achieved limited success, but did manage to get into the coalition that formed the minority government (along with [[Democratic Party of Serbia|DSS]], [[G17 Plus]]), providing it with critical parliamentary seats to keep the far-right radicals ([[Serbian Radical Party|SRS]]) at bay. In the subsequent division of power, Drašković became foreign minister, a position he held until May 2007.<ref name="Bartrop" /> In response to [[2006 Montenegrin independence referendum|Montenegro's vote for independence]], Drašković called for a restoration of [[Line of succession to the former Yugoslav throne|Serbia's monarchy]]: "This is an historic moment for Serbia itself, a beginning which would be based on the historically-proven and victorious pillars of the Serbian state and I am talking about the pillars of a kingdom."<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> In August 2010, Drašković argued in favour of changing the [[Constitution of Serbia|Serbian Constitution of 2006]] to remove references to [[Kosovo]] as a part of [[Serbia]] because according to him "Serbia has no national sovereignty over Kosovo whatsoever. All of Serbia knows that Kosovo is not really a province within Serbia, that it is completely beyond the control of the government and the state of Serbia".<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> ==Personal life== Drašković is married to Danica (née Bošković). The two met in 1968 during [[1968 student demonstrations in Yugoslavia|student protests]].<ref name="NYTimes" /> ==Literary works== {{colbegin}} * ''Me, a philistine'' (1981) * ''Judge'' (1981) * ''Knife'' (1982) * ''Prayer'' (1985) * ''Prayer 2'' (1986) * ''Answers'' (1986) * ''Russian Consul'' (1988) * ''Everywhere Serbia'' (1989) * ''Night of general'' (1994) * ''Reminders'' (2001) * ''Target'' (2007) * ''Dr Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (2012) * ''Far away'' (2013) * ''The memoirs of Jesus'' (2015) * ''Stories about Kosovo'' (2016) * ''Slice of time'' (2016) * ''Who killed Katarina?'' (2017) * ''Aleksandar of Yugoslavia'' (2018) * ''I grob i rob'' (2020) * ''Ožiljci života'' (2022) * ''Monah Hokaj'' (2023) * ''Suđenje'' (2025)<ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} ==See also== *[[March 9th Protest]] *[[Ibar Highway assassination attempt]] ==References== {{Reflist}} ==External links== * [https://web.archive.org/web/20080624052823/http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&akcija=Procitaj&id=1 Party biography] {{in lang|sr}} * [https://archive.today/20120804223424/http://www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html Official biography as Minister of Foreign Affairs] {{Commons category|Vuk Drašković}} {{S-start}} {{s-gov}} {{s-new|rows=2|seat}} {{s-ttl|rows=2|title= [[Deputy Prime Minister of Yugoslavia|Deputy Prime Minister of Serbia and Montenegro]] | years = 1999 &ndash; 1999 |with=[[Zoran Lilić]] |with2=[[Jovan Zebić]] |with3=[[Nikola Šainović]] |with4=[[Danilo Vuksanović]] |with5=[[Vladan Kutlešić]] }} {{s-aft|after=[[Maja Gojković]]}} {{s-aft|after=[[Tomislav Nikolić]]}} {{s-bef|before=[[Goran Svilanović]]}} {{s-ttl|title= [[Ministry of Foreign Affairs (Yugoslavia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia and Montenegro]] | years = 2004 &ndash; 2006 }} {{S-non | reason = Union of Serbia and Montenegro abolished }} {{s-new|minister}} {{s-ttl|title= [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia]] | years = 2006 &ndash; 2007 }} {{s-aft|after=[[Vuk Jeremić]]}} {{s-end}} {{Serbian literature}} {{YU-FA-ministers}} {{Foreign Ministers of Serbia}} {{Cabinet of Vojislav Koštunica I}} {{Yugoslav wars}} {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Draskovic, Vuk}} [[Category:1946 births]] [[Category:Living people]] [[Category:People from Žitište]] [[Category:Eastern Orthodox Christians from Serbia]] [[Category:Candidates for President of Serbia]] [[Category:Serbian democracy activists]] [[Category:Serbian National Renewal politicians]] [[Category:Serbian Renewal Movement politicians]] [[Category:Serbian monarchists]] [[Category:Serbian novelists]] [[Category:University of Belgrade Faculty of Law alumni]] [[Category:Foreign ministers of Serbia]] [[Category:Government ministers of Serbia]] [[Category:Serbian nationalists]] [[Category:Serbian anti-communists]] [[Category:Serbian people of Bosnia and Herzegovina descent]] Sr: {{Инфокутија Политичар | слика = Vuk Drašković (cropped).jpg | ширина_слике = | опис_слике = Вук Драшковић, 2004. године | име = Вук Драшковић | датум_рођења = {{датум рођења|1946|11|29|год=да}} | место_рођења = [[Међа (Житиште)|Међа]] | држава_рођења = [[Народна Република Србија|НР Србија]], [[Федеративна Народна Република Југославија|ФНР Југославија]] | датум_смрти = | место_смрти = | држава_смрти = | пребивалиште = [[Београд]] | држављанство = [[Србија]] | супружник = [[Даница Драшковић]] | отац = Видак Драшковић | мајка = Стоја Драшковић (рођ. Никитовић)<ref>{{cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=FhvYQKm9vpU&t=18m25s |title=ANTOLOGIJSKI TV DUEL: Predsednik SRS Vojislav Šešelj i predsednik SPO Vuk Drašković (1997) |author=<!--Not stated--> |date = 29. 11. 1997. |website=[[YouTube|Youtube]] |publisher=Dokumentarne Emisije Balkan |access-date = 11. 12. 2021 |quote=Око 18. минута}}</ref> | породица = Родољуб, Драган (полубраћа), Радмила, Тања, Љиљана (полусестре)<ref>{{cite book|title= Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic|location= |publisher= Institute for War & Peace Reporting|isbn=978-1-90281-101-7|pages=14|last1= Borden|first1= Anthony|date= 2000}}</ref> | народност = [[Срби]]н | вероисповест = [[Српска православна црква|православац]] | партија = [[Српски покрет обнове]]<br />[[Српска народна обнова]] (1990)<br />[[Савез комуниста Југославије]] | професија = [[Политика|политичар]] и [[писац|књижевник]] | функција_1 = [[Министарство спољних послова Републике Србије|Министар спољних послова Републике Србије]] | претходник_1 = -<small>(позиција успостављена, наставак мандата из претходне државе)</small> | наследник_1 = [[Вук Јеремић]] | председник_1 = [[Борис Тадић]] | председник_владе_1 = [[Војислав Коштуница]] | почетак_функције_1 = [[5. јун]] [[2006]] | крај_функције_1 = [[15. мај]] [[2007]]. | функција_2 = [[Списак министара иностраних послова Југославије|Министар спољних послова Србије и Црне Горе]] | претходник_2 = [[Горан Свилановић]] | наследник_2 = - <small>(државна заједница је прекинута)</small> | председник_2 = [[Светозар Маровић]] | председник_владе_2 = [[Светозар Маровић]] | почетак_функције_2 = [[3. март]] [[2004]] | крај_функције_2 = [[5. јун]] [[2006]]. | функција_3 = Потпредседник Савезне владе [[Савезна Република Југославија|Југославије]] за спољне послове | претходник_3 = | наследник_3 = | председник_3 = [[Слободан Милошевић]] | председник_владе_3 = [[Момир Булатовић]] | почетак_функције_3 = [[18. јануар]] [[1999]] | крај_функције_3 = [[28. април]] [[1999]]. | потпис = Vuk Drašković signature.png }} '''Вук Драшковић''' ([[Међа (Житиште)|Међа]], [[29. новембар]] [[1946]]) [[Срби|српски]] је [[правник]], [[новинар]], [[књижевност|књижевник]], [[политика|политичар]] и председник [[Српски покрет обнове|Српског покрета обнове]]. Био је потпредседник [[Савезна влада Савезне Републике Југославије|Владе]] [[Савезна Република Југославија|СР Југославије]] (1999), министар иностраних послова [[Србија и Црна Гора|Државне заједнице Србије и Црне Горе]] (2004—2006) и [[Србија|Републике Србије]] (2006—2007),<ref>{{Cite book|url=https://books.google.rs/books?id=-KWxDwAAQBAJ&pg=PA395&lpg=PA395&dq=zivadin+jovanovic+ministar+inostranih+poslova&source=bl&ots=6YH-ZAUpfl&sig=ACfU3U1bcZMfqyTBahW4NabIGQ7RVs0euA&hl=sr&sa=X&ved=2ahUKEwj6uen674iFAxWJ7LsIHWA5AbA4HhDoAXoECAIQAw#v=onepage&q=zivadin%20jovanovic%20ministar%20inostranih%20poslova&f=false|title=Два века модерне српске дипломатије: Bicentenary of Modern Serbian Diplomacy|last=Попов|first=Чедомир|last2=Живојиновић|first2=Драгољуб|last3=Марковић|first3=Слободан|last4=Јеремић|first4=Вук|date=2013|publisher=Balkanološki institut SANU|isbn=978-86-7179-079-6|language=sr}}</ref> као и републички посланик у [[Народна скупштина Републике Србије|Народној скупштини Републике Србије]] у неколико мандата (1990—2003). == Биографија == === Порекло и породица === Рођен је [[29. новембар|29. новембра]] [[1946]]. године у [[банат]]ском селу [[Међа (Житиште)|Међа]], у породици досељеника из [[Херцеговина|Херцеговине]]. Његов чукундеда Вук Драшковић је био припадник Горњоневесињског одреда у време [[Невесињска пушка|Херцеговачког устанка]] и погинуо је на [[Лесков дуб|Љесковом дубу]] [[1876]]. године.<ref>"Споменица о Херцеговачком устанку 1875. године", Београд 1928.</ref> Отац Видак је био [[Комунизам|комуниста]] и [[Народноослободилачка војска Југославије|партизански]] борац за време [[Други светски рат|Другог светског рата]]. Шест месеци након његовог рођења, преминула му је мајка Стоја, па га је однеговала баба. Породица се убрзо вратила у [[Херцеговина|Херцеговину]], где је Драшковић одрастао. Живели су у [[Сливља|Сливљима]], да би се касније настанили у [[Херцеговина|херцеговачкој]] [[Грачаница (Гацко)|Грачаници]]. Отац Видак се по други пут оженио и добио још петоро деце, синове [[Родољуб Драшковић|Родољуба]] и Драгана, као и кћерке Радмилу, Тању и Љиљану. === Образовање и студентски дани === Основну школу завршио је у [[Фојница (Гацко)|Фојници]], а затим гимназију у [[Гацко|Гацку]]. Најпре је требало да у [[Сарајево|Сарајеву]] студира [[Медицина|медицину]], али он одлучује да оде за [[Београд]] и тамо упише [[Медицина|медицину]]. Међутим, уписује се на [[Правни факултет Универзитета у Београду]]. Овде упознаје колегиницу [[Даница Драшковић|Даницу]], са којом се касније и оженио. На завршној години студија, постао је члан [[Савез комуниста Југославије|Савеза комуниста Југославије]]. Учествовао је у [[Студентске демонстрације у Југославији 1968.|студентским демонстрацијама 1968]]. године, а после говора [[Јосип Броз Тито|Јосипа Броза Тита]] о оправданости студентских захтева, предводио је [[козарачко коло]] на [[Правни факултет Универзитета у Београду|Правном факултету Универзитета у Београду]]. Дипломирао је исте године.<ref>{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ |website=istinomer.rs |access-date=20. 1. 2022}}</ref> === Новинарска каријера === У периоду од [[1969]]. до [[1980]]. године, радио је као новинар у агенцији [[Танјуг]]. Скоро три године је био као дописник из [[Лусака|Лусаке]], главног града [[Замбија|Замбије]]. Повучен је из дописништва након лошег извештавања о [[Родезијски грађански рат|Родезијском грађанском рату]], што је довело до дипломатског скандала.<ref>{{Cite book|title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century|last1=Roszkowski|first1=Wojciech|last2=Kofman|first2=Jan|publisher=Routledge|year=2016|isbn=978-1-31747-593-4|pages=1995–1998}}</ref> Потом је прешао да ради као саветник за штампу [[Савез синдиката Југославије|Савеза синдиката Југославије]], где је био главни уредник синдикалног листа ''Рад,'' од [[1980]]. до [[1985]]. године.<ref>{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ |website=biografija.org |date = 24. 2. 2017 |access-date=21. 1. 2022}}</ref> Једно време је провео као лични секретар и шеф кабинета [[Мика Шпиљак|Мике Шпиљка]]<ref>{{Cite journal|last=Sidran|first=Abdulah|date = 15. 9. 2022.|title=Sarajevo je Miloševićeva apsolutna pobeda|journal=Nedeljnik|volume=557|pages=44}}</ref>, председника Већа [[Савез синдиката Југославије|Савеза синдиката Југославије]] и члана [[Централни комитет Савеза комуниста Југославије|Централног комитета Савеза комуниста Југославије]].<ref>{{Cite journal|date=20. 2. 2000.|title=Ko je ovaj čovek: Vuk Drašković|url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/02/21/srpski/P00022002.shtm|journal=Vreme|access-date=10. 12. 2021|archive-date=22. 03. 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220322135802/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/02/21/srpski/P00022002.shtm|url-status=}}</ref> === Политичка каријера === Након смрти Јосипа Броза, као дисидент делује у оквиру [[Удружење књижевника Србије|Друштва књижевника Србије]] у Француској 7. Истакао се као говорник на књижевним вечерима, ангажованим трибинама, подршком бројним апелима и петицијама које су обележиле то време. Најчитанији је српских писац (истовремено жигосан од стране власти) који више него ико буди и јача српски национални идентитет у народу, који су комунисти својом идеологијом свели на најмању меру. Од почетка вишестраначког политичког живота [[1990]]. године након трансформације Савеза комуниста Југославије у [[Социјалистичка партија Србије|СПС]], постаје водећи политичар, [[Антикомунизам|антикомуниста]] и [[Национализам|националиста]] који се залагао за [[Велика Србија|Велику Србију]] и рехабилитацију [[Четници|Четничког покрета]] заједно са [[Војислав Шешељ|Војиславом Шешељом]]. После неколико суморних година, изолације и страдања, као последица грађанског рата, незапамћене инфлације, репресивне политике режима СПС и [[Југословенска левица|ЈУЛ]], мења политички став и постаје отворени заговорник савезништва са [[Сједињене Америчке Државе|САД]] и државама чланицама [[Европска унија|Европске уније]] и [[НАТО]] пакта. Инсистира, као добро упућен, на ослањање на старе, западне савезнике (силе) као међународне факторе и гаранте, те постизање уз помоћ њих могућих спољно-политичких циљева српске државе. Истовремено је иступао против тешњег повезивања и ослањања на Русију, образлажући то њеним комунистичким наслеђем које се сачувало, пре свега у војном врху у Кремљу. Говори [[енглески језик|енглески]] и [[руски језик]], и бави се књижевним радом и публицистиком. == Политички ангажман == [[Датотека:SKIDANJE TITA.jpg|мини|Скидање [[Јосип Броз Тито|Титове]] слике у Дому инжењера и техничара у Београду 15. марта 1990. године, С леве стране је Војислав Шешељ, а у средини Вук Драшковић.]] Драшковић је осамдесетих године 20. века био део национално оријентисане интелигенције у Србији. Спадао је међу истакнуте заговорнике вишестраначја, грађанских и верских слобода, обнове српских националних вредности. Године [[1989]]. заједно са [[Мирко Јовић|Мирком Јовићем]] је основао у Старој Пазови политичку странку [[Српска народна обнова|Српску народну обнову]], али због супротстављених ставова та се странка цепа.{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Дана 14. марта 1990. отцепљено крило странке чији је Драшковић био председник, уједињује се са [[Српски слободарски покрет|Српским слободарским покретом]] [[Војислав Шешељ|Војислава Шешеља]].{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Са Војиславом Шешељем је и у [[Српски сроднички односи#Остало|кумовском]] односу. Од јесени те године разилази се са Шешељом, и свако наставља својим путем. Тада настаје странка '''[[Српски покрет обнове]]''' чији ће председник Вук Драшковић остати лидер до наших дана. === Девети март 1991. === Српски покрет обнове као странка била је у опозицији режиму [[Слободан Милошевић|Слободана Милошевића]].{{sfn|Fischer|2007|p=459}} У том периоду, Драшковић је два пута хапшен. Први пут после [[демонстрације у Београду 1991.|деветомартовских демонстрација]] [[1991]]. године, када је провео три дана у затвору.{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Други пут је ухапшен са супругом Даницом, јуна [[1993]]. године, када су осуђени на два месеца затвора и када су преживели најсуровију полицијску тортуру. Вук је тада штрајковао глађу и на себе скренуо пажњу европске јавности. Обоје су ослобођени захваљујући притиску водећих државника и органа међународне заједнице. Између осталих, за слободу Вука Драшковића и његове супруге најодлучније су се заложили амерички председник [[Бил Клинтон]], руски председник [[Борис Јељцин]], француски председник [[Франсоа Митеран]] и његова супруга Данијела, грчки премијер [[Константин Мицотакис]], британски премијер [[Џон Мејџор]] и други.<ref>{{cite web |author= |url=http://www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html |title=Биографија Драшковића на сајту СМИП-а |date= |website= |publisher= |access-date=5. 5. 2013 |archive-date=04. 08. 2012 |archive-url=https://archive.today/20120804223424/www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html |url-status=unfit }}</ref> === Коалиција Заједно === У периоду 1996—1997, заједно са [[Зоран Ђинђић|Зораном Ђинђићем]] и [[Весна Пешић|Весном Пешић]], предводио је '''[[Коалиција Заједно|коалицију Заједно]]''' која је у другом кругу локалних избора освојила апсолутну победу. Међутим, Милошевићев режим то није признао па су настали [[демонстрације у Србији 1996—1997.|тромесечни протести]] по целој Србији. Најзад је, фебруара [[1997]], Милошевић признао победу опозицији. Драшковић је иступио из те коалиције када је градоначелник Београда, Зоран Ђинђић одбио да га подржи за заједничког председничког кандидата опозиције. Јануара 1999. године Српски покрет обнове је, као парламентарна странка, био позван да уђе у коалицију са Социјалистичком партијом Србије. Милошевићев режим је рачунао на Драшковићеве везе са западним политичарима, у ситуацији великих тензија између Србије, са једне стране, и САД и НАТО, са друге. Драшковић прихвата овај позив и добија место потпредседника савезне Владе, задуженог за међународне односе. === Пад Милошевића === У међувремену, Драшковић је [[10. јануар]]а [[2000]]. године је формирао са опозиционим лидерима нову опозициону коалицију против Милошевића која је названа ''[[Демократска опозиција Србије]]'' - '''ДОС'''. У лето 2000, Драшковић у име странке одлучује иступити из коалиције и [[Српски покрет обнове|СПО]] самостално наступа на превременим изборима за председника [[Савезна Република Југославија|СРЈ]], које је Милошевић расписао за [[24. септембар]] те године. Драшковићев кандидат [[Војислав Михаиловић]] осваја мали број гласова, а [[Војислав Коштуница]] (кандидат ДОС-а) побеђује Милошевића који најпре није хтео да призна пораз. Почињу [[свргавање Слободана Милошевића|демонстрације]] широм Србије, који су завршени [[5. октобар|5. октобра]] када је ДОС најпре насилним упадом у Савезну скупштину, али и координираном сарадњом са незадовољним деловима војске и полиције преузео власт и избегао крвопролиће. Драшковић је подржавао протесте и поздравио смену власти. На ванредним изборима за [[Народна скупштина Републике Србије|Скупштину Србије]], [[23. децембар|23. децембра]] 2000, Драшковићев СПО није успео да пређе изборни цензус од 5% и постаје ванпарламентарна странка. === У власти === Три године касније, децембра [[2003]]. године (на следећим ванредним скупштинским изборима) СПО улази у коалицију са странком [[Нова Србија (политичка странка)|Нова Србија]] [[Велимир Илић|Велимира Илића]] и осваја 22 посланичка места (7,76% гласова). Остало је забележено да по свим истраживањима у време предизборне кампање овој коалицији није предвиђан улазак у парламент. Две недеље пре избора [[Свети архијерејски синод Српске православне цркве|Синод српске православне Цркве]] се огласио саопштењем да је за [[монархија|монархију]]. Политички аналитичари су пре и после изборних резултата ово саопштење протумачили као позив Цркве да се гласа за ову коалицију. Нема забележених случајева да је свештенство агитовало за ову коалицију. Драшковић заузима положај у новој [[Влада Републике Србије|Влади Србије]] под вођством [[Војислав Коштуница|Војислава Коштунице]], већ у априлу [[2004]]. године бива постављен за министра спољних послова [[Србија и Црна Гора|Државне Заједнице Србија и Црна Гора]]. Након престанка постојања [[Србија и Црна Гора|Државне Заједнице]] [[2006]]. године, Драшковић остаје на истој дужности на нивоу Србије. На тој функцији остаје до избора нове Владе у мају [[2007]]. године. Пред ванредне парламентарне изборе који су одржани [[11. мај]]а [[2008]]. године, Драшковић и његов СПО приступили су коалицији '''''[[За европску Србију]]''''', коју сачињавају још и [[Демократска странка (Србија)|Демократска странка]] ([[Борис Тадић]]), [[Г17 плус|Г17+]] ([[Млађан Динкић]]), и [[Лига социјалдемократа Војводине]] ([[Ненад Чанак]]). Листа је на [[парламентарни избори у Србији 2008.|овим изборима]] освојила 38,42% гласова (1.590.200 гласова, 102 мандата) и која је почетком јула 2008. формирала коалициону [[Влада Мирка Цветковића|Владу]] са коалицијом [[Социјалистичка партија Србије|СПС]]-[[Партија уједињених пензионера, пољопривредника и пролетера Србије — Солидарност и правда|ПУПС]]-[[Јединствена Србија|ЈС]]. СПО је добио 4 посланичка мандата и место министра дијаспоре (министар Срђан Срећковић) == Неуспели атентати == === Атентат на Ибарској магистрали === Дана [[3. октобар|3. октобра]] [[1999]]. године, на [[Атентат на Ибарској магистрали|Ибарској магистрали]] организован је атентат на Драшковића, и том приликом погинула су четири његова блиска сарадника. === Атентат у Будви === Следећи покушај атентата догодио се [[15. јун]]а [[2000]]. године у [[Будва|Будви]], када је сам Драшковић остао жив - лакше повређен од ватреног оружја. Он се иначе склонио у Црну Гору, у своју кућу у Будви, јер му је у Србији претила опасност, на коју су му пријатељи указивали. == Политички ставови == {{bez_izvora-deo}} Вук Драшковић је током 1990-их остао упамћен као "господар тргова"; и истакнути говорник. Док још није дошло до првих ратних сукоба, као лидер тада највеће опозиционе странке режиму Слободана Милошевића, тежио је ка очувању - конфедерацији тадашње Југославије. Залагао се за Југославију сматрајући је за најбоље решење, имајући у виду да је то једина држава у којој су живели сви Срби. За време Милошевићевог режима у Србији. био је на супротним позицијама: десничар, традиционалиста и националиста<ref>Вук Драшковић: "Којекуде Србијо", Београд 1989.</ref> Као монархиста, залагао се за стварање Србије као уставне монархије са српском војском, која би штитила српски народ и српске границе. Током демонстрација 9. марта 1991. године нашао се на челу протеста са ставом: ''Книн се брани у Београду, а не у Хрватској''.<ref>"Српска реч", Београд 1991.</ref> Био је поштовалац генерала Драже Михаиловића и Равногорског покрета<ref>Вук Драшковић: "Ноћ ђенерала", Београд 1994.</ref>, тражећи да дође до историјског измирења између Срба партизана и Срба Равногораца (четника), без обзира на крупне идеолошке и друге разлике. Инсистирао је тада да Србија раскине споне са комунистичком прошлошћу и демонтира тајне службе, које су биле одговорне за бројне злочине и политичке ликвидације. И сам је због својих иступа био више пута њихова мета<ref>Вук Драшковић: "Мета", Београд 2007.</ref> над којом су пробали све: "од прислушкивања до ућуткивања" (убиства). Када је минула деценија грађанског рата и распада СФР Југославије, осуђивао је ратне злочине који су компромитовали славни српски ратнички идеал, достигнут у Великом рату. А након пада Милошевићевог режима 5. октобра 2000. године, политички нагиње ка десном "центру" усмеравајући се на грађанско друштво и евроинтеграције. * У једнопартијском периоду државе био је заговорник комунистичких погледа на свет * Заговорник је затим поновног увођења парламентарне [[монархија|монархије]] у Србији * Заговорник је концепта Велике Србије и националног препорода, од деведесетих * Залагао се увек за "Европску Србију" односно Србију као чланицу ЕУ, грађанску, демократски уређену, правну државу * Залагао се за отварање тајних досијеа УДБЕ (тајне службе) и њену деполитизацију * Залагао се за формирање српске војске и њено укључење у НАТО војни пакт или „Партнерству за мир“ * Заговорник је признања "фактичког стања" на Косову, од стране Србије и поштовања резолуције 1244. донете од стране Уједињених нација * Понудио је концепт решења косметског питања: ''Више од аутономије, мање од независности''. * Заговорник је историјске истине о злочинима почињеним над Србима, од стране Хрвата и Муслимана током Другог светског рата * Заговорник је тезе о доминантно српској одговорности за страдања Муслимана у последњем, грађанском рату * Инсистирао је на кантонизацији [[Босна и Херцеговина|Босне и Херцеговине]], још од 1990. године * Залагао се за Мировни план "З-4" у Хрватској, који је гарантовао опстанак Српске Крајине * Заговарао је приближавање и ослањање на [[Сједињене Америчке Државе|САД]], [[Европска унија|Европску унију]] * Године [[1996]]. се изјаснио за испуњавање свих обавеза СРЈ и Србије према Трибуналу у Хагу == Дела == Новинарство је напустио [[1980]]. године и посветио се књижевности. Његови први романи били су југословенски и балкански бестселери; забрањивани и оспоравани. Неки од њих преведени су на енглески, француски, руски, грчки, румунски, чешки и још многе језике.<ref>{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.laguna.rs/a1001_autor_vuk_draskovic_laguna.html |website=laguna.rs |access-date=20. 1. 2022}}</ref> * ''Ја, малограђанин'' (1981) * ''Судија'' (1981) * ''Нож'' (1982), [[Нож (филм из 1999)|екранизован]] [[1999]]. године * ''Молитва'' (1985) * ''Молитва 2'' (1986) * ''Одговори'' (1986) * ''[[Руски конзул (роман)|Руски конзул]]'' (1988), [[Руски конзул (филм)|екранизован 2024.]] и као [[Руски конзул (мини-серија)|серија]] * ''Коекуде Србијо'' (1989) * ''Ноћ ђенерала'' (1994) * ''Подсећања'' (2001) * ''Мета'' (2007), аутобиографска књига о догађајима у периоду 1990−2000. * ''Доктор Арон'' (2009)<ref>{{cite web|author= |url=http://www.mondo.rs/s155132/Zabava/Kultura/Vuk_Draskovic_se_vratio_knjizevnosti_VIDEO.html | title=Vuk Drašković se vratio književnosti (VIDEO) {{!}} Mondo |date= |website= |publisher= |access-date=28. 3. 2013}}</ref> * ''Подсећања'', књига говора, интервјуа и писама (2011) * ''Via Romana'' (2012)<ref>{{cite web|author= |url=http://www.novosti.rs/vesti/kultura.71.html:398507-Predstavljen-Draskovicev-roman-quotVia-Romanaquot |title=Predstavljen novi Draškovićev roman |date= |website= |publisher= |access-date=5. 5. 2013}}</ref> * ''Тамо далеко'' (2013) * ''Исусови мемоари'' (2015)<ref>{{cite book |last1=Drašković |first1=Vuk |title=Isusovi memoari: roman koji nastavlja tamo gde je stao kultni roman nož! |date=2015 |publisher=Laguna |location=Beograd |isbn=978-86-521-1772-7}}</ref> * ''Приче о Косову'' (2016) - коаутор, прича ''Чај бабе Кристине'' * ''Исечци времена'' (2016) * ''Ко је убио Катарину'' (2017) * ''[[Александар од Југославије (роман)|Александар од Југославије]]'' (2018), екранизован 2021. као [[Александар од Југославије (филм)|играни филм]] и [[Александар од Југославије (ТВ серија)|телевизијска серија]] * ''И гроб и роб'' (2020) * ''Ожиљци живота'' (2022)<ref>{{Cite web|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1683031/Vuk-Draskovic-intervju-za-Mondo.html|title=NISAM JA IZDAO VAS, IZDALI STE VI MENE! Ispovest Vuka Draškovića: Krajina i Kosovo? O tome naš narod ništa ne zna!|website=Mondo Portal|language=sr|access-date=2022-09-02}}</ref> * ''Монах Хокај'' (2023)<ref>{{Cite web|url=http://www.laguna.rs/n5987_knjiga_monah_hokaj_laguna.html|title=Monah Hokaj - Vuk Drašković {{!}} Laguna|website=www.laguna.rs|language=sr|access-date=2024-03-21}}</ref> * ''Суђење'' (2025)<ref>{{Cite web|url=https://delfi.rs/knjige/229951-sudjenje-knjiga-delfi-knjizare.html|title=Početna {{!}} Delfi knjižare {{!}} Sve dobre knjige na jednom mestu|website=delfi.rs|access-date=2025-05-29}}</ref> == Види још == * [[Списак министара иностраних послова Југославије]] * [[Списак министара иностраних послова Србије]] * [[Српски покрет обнове]] * [[Српска гарда]] == Референце == {{референце|30em}} == Литература == * {{Cite book|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|url=https://books.google.com/books?id=ih_Is_q4Rz8C&pg=PA101|year=1999|publisher=C. Hurst & Co. Publishers|isbn=978-1-85065-341-7}} * {{Cite book|last=Fischer|first=Bernd Jürgen|title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe|url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459|year=2007|publisher=Purdue University Press|isbn=978-1-55753-455-2|pages=459–}} * {{Cite book|last1=Hockenos |first1=Paul |authorlink1=Paul Hockenos |title=Homeland Calling: Exile Patriotism & the Balkan Wars|url=https://books.google.com/books?id=e4pAs4JYSAMC&pg=PA119|year=2003|publisher=Cornell University Press|isbn=978-0-8014-4158-5|pages=119–}} == Спољашње везе == * [http://www.ibiblioteka.net/ Dela — knjige i zvučne knjige Vuka Draškovića u elektronskom obliku — iBiblioteka] {{Wayback|url=http://www.ibiblioteka.net/ |date=20170710075102 }} * [http://www.politika.rs/scc/clanak/115556/Jedni-su-ludi-bez-pameti-drugi-su-ludi-od-pameti Једни су луди без памети, други су луди од памети („Политика“, 13. децембар 2009)] {{s-start}} {{s-off}} {{succession box|title=Потпредседник Савезне владе Југославије за спољне послове|before=|after=|years= 1999}} {{succession box|title=Министар иностраних послова [[Србија и Црна Гораа|СЦГ]]|before=[[Горан Свилановић]]|after=Расформирање СЦГ|years=2004–2006}} {{succession box|title=Министар иностраних пословаа Србије|before=Функција успостављена|after=[[Вук Јеремић]]|years=2006–2007}} {{end box}} {{Министри спољних послова Србије}} {{Коштуничина Влада1}} {{Распад СФР Југославије}} {{Српска књижевност}} {{Подножје|Биографија|Књижевност|Сукоби на територији СФРЈ|Србија}} {{СОРТИРАЊЕ:Драшковић, Вук}} [[Категорија:Вук Драшковић]] [[Категорија:Рођени 1946.]] [[Категорија:Житиштани]] [[Категорија:Гачани]] [[Категорија:Српски правници]] [[Категорија:Српски политичари]] [[Категорија:Српски књижевници]] [[Категорија:Српски новинари]] [[Категорија:Министри иностраних послова Србије]] [[Категорија:Југословенски политичари]] [[Категорија:Југословенски књижевници]] [[Категорија:Комунисти Србије]] [[Категорија:Српски покрет обнове]] [[Категорија:Чланови Српског покрета обнове]] [[Категорија:Чланови Удружења књижевника Србије]] [[Категорија:Студенти Правног факултета Универзитета у Београду]] Sh: {{Infobox officeholder |honorific-prefix = |name = Vuk Drašković |honorific-suffix = |image = Vuk Drašković.jpg |office = zamijenika [[premijer Jugoslavije|premijera SR Jugoslavije]] |term_start = 18. januar 1999 |term_end = 28. april 1999 |primeminister=[[Momir Bulatović]] |office2 = [[Ministarstvo spoljnih poslova Srbije|Ministar spoljnih poslova Srbije i Crne Gore]] |term_start2 = 3. mart 2004 |term_end2 = 15. maj 2007 |predecessor2=[[Goran Svilanović]] |successor2=[[Vuk Jeremić]] (kao ministar spoljnih poslova Srbije) |president2=[[Svetozar Marović]] |primeminister2=[[Vojislav Koštunica]] |birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} |birth_place = [[Međa (Žitište)|Međa]], [[Žitište]], [[NR Srbija]], [[FNRJ]] |death_date = |death_place = |nationality = [[Srbi]]n |spouse = Danica Drašković |party = [[Srpski pokret obnove]] |relations = |children = |alma_mater = [[Diplomirani pravnik|dipl. iur.]] [[Pravni fakultet Univerziteta u Beogradu|Pravnog fakulteta u Beogradu]] |occupation = |profession = pisac, političar |religion = [[Srpska pravoslavna crkva]] }} '''Vuk Drašković''' (29. novembar 1946) je [[Srbija|srpski]] pisac i političar, poznat po izuzetnoj burnoj i kontroverznoj karijeri. Rodio se u porodici [[Hercegovina|hercegovačkih]] [[Srbi|Srba]] [[kolonizacija Vojvodine|doseljenih]] u Vojvodinu posle Drugog svetskog rata. Za vreme studija prava u Beogradu je postao član [[Savez komunista Jugoslavije|Saveza komunista Jugoslavije]] i saradnik hrvatskog komunističkog čelnika [[Mika Špiljak|Mike Špiljka]] kome je pisao govore. Posle je našao posao u novinskoj agenciji [[TANJUG]]. Od režima se počeo distancirati kada je počeo pisati romane koji opisuju [[Zločini nad Srbima u Drugom svetskom ratu|stradanja Srba u Drugom svetskom ratu]] na prostoru [[NDH]], a za koje je autor optužio njihove [[Hrvati|hrvatske]] i [[Bošnjaci|bošnjačke]] komšije. Ta su dela doživela uspeh među srpskom publiku, ali je zbog njih Drašković optužen da potkopava [[bratstvo i jedinstvo]] te dobio reputaciju srpskog nacionalista. Tu je reputaciju Drašković potvrdio kada se krajem 1980-ih stekao reputaciju jednog od najistaknutijih srpskih [[antikomunizam|antikomunista]] i [[monarhizam|monarhista]], te počeo otvoreno zalagati za [[Velika Srbija|Veliku Srbiju]] te postao bliski saradnik i kum [[Vojislav Šešelj|Vojislava Šešelja]]. Njihova saradnja je, međutim, ubrzo prestala, te je Drašković osnovao stranku [[Srpski pokret obnove]], koja je na prvim [[Parlamentarni izbori u Srbiji 2000|višestranačkim izborima u Srbiji]] postala vodeća stranka opozicije prema tadašnjem vlastodršcu [[Slobodan Milošević|Slobodanu Miloševiću]]. U martu 1991. je Drašković vodio [[Demonstracije 9. marta 1991.|velike demonstracije]] s ciljem rušenja Miloševićevog režima, koje je zaustavila intervencija [[JNA]]. U sledećih nekoliko meseci, kada je [[Raspad SFRJ|ustavna kriza u SFRJ]] eskalirala u [[Jugoslavenski ratovi|oružani sukob]], Drašković je od pristaša svoje stranke organizovao [[paravojna formacija|paravojnu formaciju]] zvanu [[Srpska garda]], koja se [[Rat u Hrvatskoj|borila u Hrvatskoj]], ali prestala delovati 1992. Posle izbijanja [[Rat u BiH|rata u Bosni i Hercegovini]] je Drašković postao jednim od najvećih kritičara Miloševićeve [[Srbija u jugoslovenskim ratovima|politke sukoba sa drugim bivšim jugoslovenskim republikama]], zalažući se za kompromis sa "separatističkim" republikama. Godine 1996. je Drašković zajedno sa svojom strankom sudelovao u Zajedno, koaliciji srpskih opozicijskih stranaka koja je odnela pobedu na lokalnim izborima, a potom i [[Demonstracije u Srbiji 1996 - 1997|demonstracijama]] koje su prisilile Miloševića da prvi put prizna izborni poraz. Nakon toga, partneri odlučuju da bojkotuju izbore i napuštaju koaliciju Zajedno, pa SPO na narednim izborima nastupa samostalno i ne uspeva da zbaci Miloševićev režim. U predvečerje rata na Kosovu ulazi u nacionalnu vladu kako bi pokušao da spreči [[Operacija Saveznička sila|NATO-vo bombardovanje SRJ]], međutim kako nije uspeo, a sve vreme se javno bunio protiv Miloševića, ubrzo je smenjen. Nekoliko meseci kasnije je Miloševićeva policijska jedinica [[JSO]] na Draškovića pokušala izvesti [[Atentat na Ibarskoj magistrali|atentat]] koji je Drašković preživeo, a u kome je stradalo nekoliko njegovih bliskih saradnika. Iako su mu ti događaji, slično kao i ranija premlaćivanja i zlostavljanja od strane Miloševićeve tajne policije, donele status [[mučenik]]a kod dela srpske javnosti, 2000. godine se smatrao marginalizovanom i "potrošenom" ličnošću, a čemu je doprinela odluka da se ne pridruži [[Demokratska opozicija Srbije|Demokratskoj opoziciji Srbije]] na izborima koji će [[Buldožer revolucija|konačno srušiti Miloševića]]. Njegova stranka je izgubila [[Narodna skupština Republike Srbije|parlamentarni]] status, a vratila ga je tek 2003. godine kada je uspela preći [[izborni cenzus]] u koaliciji sa [[Nova Srbija|Novom Srbijom]], te sudelovala u koaliciji premijera [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunice]]. Drašković je od 2003. do 2007. bio ministar spoljnih poslova. Godine 2008. je sa svojom strankom bio na listi [[Boris Tadić|Tadićeve]] koalicije [[Za evropsku Srbiju]]. U leto 2010. je postao prvi vodeći srpski političar nakon [[Čedomir Jovanović|Čedomira Jovanovića]] koji se založio da Srbija [[Međunarodna reakcija na proglašenje nezavisnosti Kosova|prizna nezavisnost Kosova]], obrazloživši da je to jedini način da se stekne naklonost [[zapadni svet|Zapada]], i time obezbedi članstvo u [[Evropska Unija|Evropskoj Uniji]]. Te je stavove njegov dotadašnji partner Tadić kritikovao. Pred [[Parlamentarni izbori u Srbiji|izbore 2012]]. godine Drašković je sa svojom strankom ušao u koaliciju sa Jovanovićevim [[Liberalno demokratska partija (Srbija)|LDP]]-om, poznat kao [[Koalicija Preokret]]. == Bibliografija == Novinarstvo je napustio 1980. godine i posvetio se književnosti. Njegovi romani bili su jugoslovenski i balkanski bestseleri. Neki od njih prevedeni su na engleski, francuski, ruski, grčki, rumunski i češki jezik. * ''Ja, malograđanin'' (1981) * ''Sudija'' (1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (1985) * ''Molitva 2'' (1986) * ''Odgovori'' (1986) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekuda Srbijo'' (1989) * ''Noć đenerala'' (1994) * ''Podsećanja'' (2001) * ''Meta'' (2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (2012) * ''Tamo daleko'' (2013) * ''Isusovi memoari'' (2015) * ''Priče o Kosovu'' (2016) * ''Isečci vremena'' (2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (2018) * ''Ožiljci života'' (2022) * ''Monah Hokaj'' (2023) * ''Suđenje'' (2025) == Izvori == {{Reflist}} == Vanjske veze == * [http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&akcija=Procitaj&id=1 Party biography] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080624052823/http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&akcija=Procitaj&id=1 |date=2008-06-24 }} * [https://archive.today/20120804223424/www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html Official biography as a Minister of Foreign Affairs] {{S-start}} {{s-gov}} {{Succession box | before = [[Goran Svilanović]] | title = ministar spoljnih poslova | years = 2004 &ndash; 2007 | after = [[Vuk Jeremić]] }} {{s-end}} {{Lifetime|1946||Drašković, Vuk}} {{Commonscat|Vuk Drašković}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Srpski pisci]] [[Kategorija:Srpski političari]] 2jhb5zib6bofzm7mfacltuc0dk0co5d 2 602555 6676666 6675753 2026-05-16T19:25:34Z StaneTrdan 259669 6676666 wikitext text/x-wiki [[Slika:Miha Trdan Lokomotiv Plovdiv 2026.jpg|sličica|Miha Trdan]] '''Miha Trdan''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[12. april]] [[2005]], [[Ljubljana]]. Miha Trdan je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[Napadalec (nogomet)|vezista]]. Od februarja 2026 je član bolgarskega kluba [[:en:PFC_Lokomotiv_Plovdiv|Lokomotiv Plovdiv]]. Do odhoda v tujino je v nižjih selekcijah igral za [[Nogometni klub Brinje|Brinje Grosuplje]], [[Nogometni klub Domžale|Domžale]], [[Nogometni klub Bravo|Bravo]] in [[Nogometno društvo Ilirija|Ilirijo 1911]]. Januarja 2022 je postal član italijanskega kluba [[:en:Pisa_SC|Pisa]], pri katerem je za kadetsko in mladinsko ekipo odigral 65 tekem. V sezoni 2024-2025 je igral za mladinsko ekipo [[Empoli F.C.|Empolija]], prvo polovico sezone, ki je sledila, pa je bil član ciprske [[:en:Krasava_ENY_Ypsonas_FC|Krasave]]. Bil je član slovenskih reprezentanc U15, U18 in U19<ref>transfermarkt.com — 2000.</ref>. {{Infopolje Nogometaš|name=Miha Trdan|birth_date=12. april 2005|birth_place=Ljubljana|height=188 cm|position=vezist|currentclub=Lokomotiv Plovdiv|clubnumber=3|youthclubs1=Brinje, Domžale, Bravo, Ilirija 1911|youthclubs2=Pisa|youthclubs3=→ Empoli (pos.)|youthyears1=do 2022|youthyears2=2022-2024|youthyears3=2024-2025|clubs1=→ Krasava ENY Ypsonas FC (pos.)|years1=2025-2026|clubs2=Lokomotiv Plovdiv|years2=2026-|caps1=1|goals1=0|caps2=17|goals2=1|nationalteam1=Slovenija U15|nationalyears1=2019|nationalcaps1=5|nationalteam2=Slovenija U18|nationalyears2=2023||nationalcaps2=4|nationalteam3=Slovenija U19|nationalyears3=2023||nationalcaps3=9}} == Sklici == # transfermarkt.com — 2000. == Zunanje povezave == * [https://www.instagram.com/miha_trdan/ Miha Trdan] na [[Instagram|Instagramu]] * [https://si.soccerway.com/igralec/trdan-miha/KjtCtgVp/ Miha Trdan] na spletišču Soccerway.com (angleščina)[[//sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Blue_pencil.svg|link=|vrh-besedila|10x10_pik|Uredi v Wikipodatkih]] * [https://www.scorebar.com/players/miha-trdan/856788/ Miha Trdan] na spletišču Scorebar.com (angleščina)[[//sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Blue_pencil.svg|link=|vrh-besedila|10x10_pik|Uredi v Wikipodatkih]] * [https://www.sofascore.com/sl/football/player/trdan-miha/1394371 Miha Trdan] na spletišču Sofascore.com (angleščina)[[https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Blue_pencil.svg%7Clink=%7Cvrh-besedila%7C10x10_pik%7CUredi v Wikipodatkih]] * [https://www.transfermarkt.com/miha-trdan/profil/spieler/984375 Miha Trdan] na spletišču [[Transfermarkt]] (angleščina)[[//sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Blue_pencil.svg|link=|vrh-besedila|10x10_pik|Uredi v Wikipodatkih]] * [https://www.worldfootball.net/person/pe647494/miha-trdan/ Miha Trdan] na spletišču WorldFootball.net (angleščina)[[//sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Blue_pencil.svg|link=|vrh-besedila|10x10_pik|Uredi v Wikipodatkih]] fy94g303kud09n86arn5590awf3gtr4 10 602561 6676533 6675419 2026-05-16T14:26:03Z Pinky sl 2932 v Aziji 6676533 wikitext text/x-wiki {{#switch:{{{type|}}} |Expressway=[[File:{{#switch:{{{route}}} |Chūgoku=Chugoku |Chūō=Chuo |Dōtō=Doto |Higashi-Kantō=Higashi-Kanto |Hokkaidō=Hokkaido |Izu-Jūkan=Izu-Jukan |Jōban=Joban |Jōshin-etsu=Joshin-etsu |Kan-Etsu=Kan-etsu |Ken-Ō=Ken-O |Kita-Kantō=Kita-Kanto |Kōchi-Tōbu=Kochi-Tobu |Kyūshū=Kyushu |Kyushu Chūō=Kyushu Chuo |Minami Kyūshū=Minamikyushu |Nihonkai-Tōhoku=Nihonkai-Tohoku |Nishiseto=Snimanami |Nōetsu=Noetsu |Ōita=Oita |San'yō=Sanyo |Seto-Chūō=Seto-Chuo |Shin-Kūkō=Shin-Kuko |Shin-Tōmei=Shin-Tomei |Tōhoku=Tohoku |Tōhoku-Chūō=Tohoku-Chuo |Tōkai-Hokuriku=Tokai-Hokuriku |Tōmei=Tomei |#default={{{route}}}}} Expwy Route Sign.svg|x100px|Znak za hitro pot {{{route}}}]] |Prefectural|Pref=<div class="floatnone noresize" style="position: relative;">[[Image:{{{prefecture}}} Pref Route Sign Template.svg|x70px|alt={{{prefecture}}} Prefecture Route sign]]<div style="position:absolute; z-index:2; top:15%; left:0%; height: 0; width:79px; margin:0; padding:0; border:none; text-align:center;"> <div style="position:relative; border:none;"><span style="font-family:Helvetica,Arial,sans; font-size: 30px; border:none; color:white; ">{{{route|}}}</span></div></div></div> |#default={{#ifeq:{{Infopolje Cesta/shield/JPN|type={{{type|}}}|route={{{route|}}}}}|none|none|[[File:{{Infopolje Cesta/shield/JPN|type={{{type|}}}|route={{{route|}}}}}|75x70px|alt={{Infopolje Cesta/name/JPN|type={{{type|}}}|route={{{route}}}}} shield]]}} }}<noinclude>[[Kategorija:Predloge za infopolja avtocest v Aziji|JPN]]</noinclude> 5v7oer7trx9irnmnsi16wdsd1pqms7r 10 602562 6676532 6675424 2026-05-16T14:25:45Z Pinky sl 2932 v Aziji 6676532 wikitext text/x-wiki {{#switch:{{{type|}}} |National|Route=Japanese National Route Sign {{padleft:{{{route}}}|4}}.svg |Expressway={{#switch:{{{route}}} |Chūgoku=Chugoku |Chūō=Chuo |Dōtō=Doto |Higashi-Kantō=Higashi-Kanto |Hokkaidō=Hokkaido |Izu-Jūkan=Izu-Jukan |Jōban=Joban |Jōshin-etsu=Joshin-etsu |Kan-Etsu=Kan-etsu |Ken-Ō=Ken-O |Kita-Kantō=Kita-Kanto |Kōchi-Tōbu=Kochi-Tobu |Kyūshū=Kyushu |Kyushu Chūō=Kyushu Chuo |Minami Kyūshū=Minamikyushu |Nihonkai-Tōhoku=Nihonkai-Tohoku |Nishiseto=Snimanami |Nōetsu=Noetsu |Ōita=Oita |San'yō=Sanyo |Seto-Chūō=Seto-Chuo |Shin-Kūkō=Shin-Kuko |Shin-Tōmei=Shin-Tomei |Tōhoku=Tohoku |Tōhoku-Chūō=Tohoku-Chuo |Tōkai-Hokuriku=Tokai-Hokuriku |Tōmei=Tomei |#default={{{route}}}}} Expwy Route Sign.svg |Urban|Fukuoka|Nagoya=Japanese Urban Expwy Sign {{#iferror:{{#expr:1+{{{route}}}}}|{{{route}}}|{{padleft:{{{route}}}|4}}}}.svg |Hanshin=Hanshin Urban Expwy Sign {{padleft:{{{route}}}|4}}.svg |Shuto=Shuto Urban Expwy Sign {{#iferror:{{#expr:1+{{{route}}}}}|{{{route}}}|{{padleft:{{{route}}}|4}}}}.svg |Aomori=Aomori Pref Route Sign {{padleft:{{{route}}}|4}}.svg |=none |#default=[[Category:Infobox road transclusion errors|& {{PAGENAME}}]] }}<noinclude>[[Kategorija:Predloge za infopolja avtocest v Aziji|JPN]]</noinclude> rqripij9ovgwc1e988xwtmqdrcmwhno 10 602563 6676531 6675418 2026-05-16T14:25:31Z Pinky sl 2932 v Aziji 6676531 wikitext text/x-wiki {{#switch:{{{type}}} |National|Route=National Route {{{route}}} |Expressway={{{route}}} Expressway |Prefectural|Pref={{{prefecture}}} Prefecture Route {{{route}}} |Nagoya={{#switch:{{{route|}}} |1=Nagoya Expressway No.{{{route}}}<br>Kusunoki Route |2=Nagoya Expressway No.{{{route}}}<br>Higashiyama Route |3=Nagoya Expressway No.{{{route}}}<br>Ōdaka Route |4=Nagoya Expressway No.{{{route}}}<br>Tōkai Route |5=Nagoya Expressway No.{{{route}}}<br>Manba Route |6=Nagoya Expressway No.{{{route}}}<br>Kiyosu Route |11=Nagoya Expressway No.{{{route}}}<br>Komaki Route |16=Nagoya Expressway No.{{{route}}}<br>Ichinomiya Route |R=Nagoya Expressway Ring Route |#default= }} |Aomori=Aomori Prefecture Route {{{route}}} |#default= }}<noinclude>[[Kategorija:Predloge za infopolja avtocest v Aziji|JPN]]</noinclude> 4g7tdmzodswdgm8rdhkmmt65xqofesu 0 602640 6676826 6676345 2026-05-17T05:48:52Z Octopus 13285 /* Zdravstvo */ zdravstvo 6676826 wikitext text/x-wiki [[Slika:Земское собрание.jpg|thumb|300px|Konstantin Trutovski (1868): Zasedanje provincijskega zemstva]] '''Zemstvo''' ([[Ruščina|rusko]]: земство, latinizirano: zemstvo) je bila institucija lokalne samouprave, ustanovljena v [[Ruski imperij|Ruskem imperiju]] leta 1861 kot posledica emancipacijske reforme ruskega carja [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra II.]] Idejo o zemstvu je razvil Nikolaj Miljutin, prvi zemski zakoni pa so začeli veljati leta 1864. Po [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] leta 1917 so boljševiki sistem zemstva ukinili in ga nadomestili z večstopenjskim sistemom delavskih in kmečkih svetov (sovjetov). ==Zgodovina== Zemstva so bila ustanovljena kot del širših in obsežnih reform s ciljem ustvarjanja organov izvoljene lokalne samouprave.<ref name=reform>{{cite book |last=Volvenko |first=Aleksei |editor1-last=Burbank |editor1-first=Jane |editor2-last=Von Hagen |editor2-first=Mark |editor3-last=Remnev |editor3-first=A.V. |date=2007 |title=Russian Empire: Space, People, Power, 1700-1930 |chapter=The Zemstvo Reform, the Cossacks, and Administrative Policy on the Don, 1864–1882 |publisher=Indiana University Press |page=348 |isbn=9780253219114}}</ref> Obstoječi sistem lokalne samouprave v Ruskem carstvu je na najnižji ravni predstavljal ''mir'' (''občina'') na regionalni ravni pa ''volost'' (''oblast''). Ti instituciji sta se nadaljevali tudi v obdobju zemstev, vendar sta bili zaradi pomanjkanja neodvisne oblasti obravnavani kot nezadostni.<ref name="Vucinich 1982 44">{{harvtxt|Vucinich|Emmons|1982|p=44}}</ref> Leta 1864 je car sprejel prvi zakon o zemstvih, ki je opredelil njihove pristojnosti. Zemstva so imela upravna pooblastila in bila osredotočena na lokalna vprašanja, ki jih obstoječe institucije niso obravnavale.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=35}} Leta 1865 so bila zemstva ustanovljena v devetnajstih gubernijah v evropskem delu Rusije in v Besarabiji, med letoma 1866 in 1876 pa še v šestnajstih.<ref name=reform/> V treh baltskih gubernijah, devetih zahodnih gubernijah, ki jih je na račun Poljske priključila carica [[Katarina Velika]], v večjem delu [[Kavkaz]]a in na [[Finska|Finskem]] se zemstva niso ustanovila.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=34}} Zemstva Donske vojske, ustanovljena leta 1875 po obsežnih posvetovanjih s kozaškimi uradniki, so bila po šestih letih delovanja razpuščena.<ref name=reform/> Do leta 1913 so bila zemstva ustanovljena v 43 gubernijah. Med letoma 1902 in 1905 so se pojavljala številna poročila o popolni izgubi neodvisnosti kmečkih članov zemstev, ker so se njihova pooblastila prenesla na deželne kapitane.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=118}}{{sfn|Figes|p=53}} V tem času se je lokalna uprava tesneje povezala s centralno birokracijo, kot so bili guvernerjevi uradi, ministri za finance in ministri za notranje zadeve. V zadeve zemstev se je vse bolj vpletala posebna policija. Slednje ni bilo po volji uradnikov zemstev, med katerimi je bilo veliko naklonjenih liberalnemu ustavnemu političnemu gibanju. K povečanju napetosti so prispevala tudi finančna in praktična bremena zaradi [[Rusko-japonska vojna|rusko-japonske vojne]]. Naraščajoče nezaupanje med centralno birokracijo in zemstvi je car prepoznal v svojem manifestu o pokrajinski upravi iz leta 1903. Njegov manifest je podprl reforme, ki jih je vodil notranji minister Vjačeslav von Plehve. Cilj Plehvejevih reform je bil prek guvernerjev vzpostaviti strožji nadzor nad zemstvi. Reforme so naletele na velik odpor zemstev, finančnih ministrov in tudi več guvernerjev. V [[Sankt Peterburg]]u je Plehve prisilil k odstopu guvernerja, ki je nasprotoval reformam. Plehve je tesno sodeloval z oddelkom ruske policije, ki ga je prej sam vodil, in z njegovo pomočjo odstavil številne člane zemstva. Po ruski kmečki vstaji leta 1905–1906 so zemstva postala zelo konservativna. Georgij Lvov je bil izključen iz zemstva, ker je bil "nevaren liberalec". Zemske skupščine, v katerih je še vedno prevladovalo plemstvo, so se od leta 1905 bale nasilja in zemstva so se vse bolj osredotočala na zaščito interesov plemstva in ne na reševanje težav iz leta 1905.{{sfn|Figes|p=207}} Zemstva so sprva dobila precejšnjo moč pri uvajanju davkov in nadzoru nad šolstvom, zdravstveno oskrbo, javnim blagostanjem, oskrbo s hrano in vzdrževanjem cest v svojih krajih. Radikalci, kot so bili Socialistična revolucionarna stranka in nihilisti, so sprva nasprotovali zemstvom, saj so menili, da so reforme premalo obsežne. Lenin se je v svojem članku ''"Kaj je treba storiti"'', objavljenem leta 1901, kljub temu zavzemal za kratkoročno zavezništvo z zemstvi proti carskemu terorju. [[Pjotr Arkadjevič Stolipin|Pjotr Stolipin]] je kot predsednik vlade zemstvom podelil proračun in pooblastila, potrebna za izvedbo številnih projektov v okviru njegovih agrarnih reform. Njegova administracija je tudi povečala število zemstev s 34 na 43. Nova volilna zakonodaja je privedla do tega, da je 30 % članov tretje in četrte dume prihajalo iz zemstev. V obdobju pred revolucijo leta 1905 in skozi celotno Stolipinovo vladavino se je slog razprav med plemiči v zemstvu spremenil: tisto, kar se je začelo kot doseganje soglasja za izkazovanje uslug prijateljem in družini, se je spremenilo v strankarsko parlamentarno politiko, ki je bila že nekoliko podobna vladavini v 20. stoletju.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=155–161}}{{sfn|Figes|p=50, 253}} Vseruska zemska zveza je bila ustanovljena avgusta 1914, da bi poenotila politiko zemstev. Zveza je bila liberalna organizacija in je po letu 1915 delovala skupaj z Zvezo mest.<ref name="EU">{{cite web|title=Unions of zemstvos and cities|url=https://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages\U\N\Unionsofzemstvosandcities.htm|website=Encyclopedia of Ukraine|publisher=Canadian Institute of Ukrainian Studies.|access-date=8 February 2016}}</ref> Med rusko revolucijo so zemstva izgubila vso avtoriteto. Edina resnična avtoriteta, ki je ostala v Rusiji, so bili sovjeti.{{sfn|Figes|p=359}} Volitve v zemstva so bile bojkotirane, ker so ljudje za avtoriteto sprejeli sovjete. Mnogo uradnikov zemstev je prenehalo opravljati svojo službo in začelo delati za sovjete.{{sfn|Figes|p=359}} Po oktobrski revoluciji je bil sistem zemstev razpuščen. Ponekod, na primer v Ukrajini, se je institucija ohranila in prevzela bolj nacionalistične oblike.<ref>{{cite web|title=Zemstvo|url=https://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CZ%5CE%5CZemstvo.htm|website=Encyclopedia of Ukraine|publisher=Canadian Institute of Ukrainian Studies.|access-date=30 April 2024}}</ref> ==Pristojnosti== Zemstva prvotno niso bila pristojna za sprejemanje predpisov, zavezujočih za vse državljane znotraj njihove pristojnosti. Leta 1873 so lahko objavljala predpise, zavezujoče za vse državljane, vendar le v zvezi s preprečevanjem požarov. Njihova pooblastila so bila leta 1879 razširjena na predpise za preprečevanje širjenja epidemij in živalskih bolezni.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=47}} Sčasoma je bil nad zemstvi uveden dodaten guvernerjev nadzor. Od leta 1867 zemstva niso smela več objavljati zapisnikov ali razprav brez posebnega dovoljenja guvernerja. Leta 1879 so guvernerji dobili pooblastilo, da lahko po lastni presoji odpustijo katerega koli zaposlenega v zemstvu. Največja sprememba v pooblastilih zemstev je nastala z zakonom [[Aleksander III. Ruski|Aleksandra III.]] z dne 25. junija, po gregorijanskem koledarju 12. junija 1890.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=58}} Zakon iz leta 1890 je kot dodaten nadzor ustanovil Urad za zemske zadeve. Uradnike urada je imenoval car, od lokalnih vladnih uradnikov pa maršal plemstva, okrožni tožilec in okrožna sodišča. Urad je med letoma 1891 in 1892 razveljavil 116 zemskih zakonov, od katerih jih je 51 izdala samo Vladimirska deželna skupščina.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=58}}<ref name="Kulikov"> Kulikov, Vladimir V. (3. julij 2014). "Local Self-Government and Administrative Oversight: The Historical Experience of the Zemstvo". Russian Studies in History. '''53''' (3): 56–69. doi:10.1080/10611983.2014.1020228.</ref> Reforme iz leta 1890 so zemskim skupnostim dale pooblastilo za izdajanje predpisov o najrazličnejših vprašanjih, ki so bili zavezujoči za vse državljane zunaj mestnih občin. V zameno so državljani pridobili pravico do pritožbe senatu na zemske zakone. V naslednjih 15 letih, je senat obravnaval 226 pritožb, ki so se nanašale predvsem na davčne spore. Reforme so spremenile pravni status moških, zaposlenih v zemstvu – iz zasebnikov so postali vladni uradniki.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=181–184}} Zemski uradniki so lahko svoje predpise uveljavljali tako, da so kršitelje privedli pred kazenska sodišča. Pred letom 1890 so bile seje zemstva pogosto prekinjene zaradi nesklepčnosti, ki je bila delno posledica tega, da uradniki za seje niso dobili plače ali kakšnega drugega nadomestila.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=47–50}} Med letoma 1897 in 1899 se je resno razpravljalo o vprašanju ukinitve okrožnih zemstev in centralizaciji vseh funkcij znotraj pokrajinskega zemstva. Razprava je bila še posebej pomembna v [[Moskva|Moskvi]], kjer je Dmitrij Šipov, predsednik pokrajinskega zemstva, odstopil v znak protesta, da bi opozoril na razpravo.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=195}} Leta 1902 so voditelji zemstev vložili peticijo pri carju [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaju II.]], da bi se zemstvo lahko pritožilo neposredno nanj, kar je cesar zavrnil.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=140}} Minister za notranje zadeve je uradnikom zemstev iz [[Tver]]ja izrecno prepovedal stike z drugimi pokrajinami glede katerega koli vprašanja nacionalne politike.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=205}} ===Skupščina zemstva=== Glavni organ zemstva je bila skupščina, katere člani so bili izvoljeni. Skupščina se je običajno sestajala enkrat letno, da bi obravnavala svoj program in imenovala namestnike za izvajanje odlokov, izdanih v odgovor na vprašanja, ki jih je zemstvo obravnavalo.<ref name="Vucinich 1982 44"/> Z odlokom Aleksandra II. iz leta 1864 je bilo ustanovljenih 33 pokrajinskih zemstev, ki so ustrezala obstoječim gubernijam. Vsaka gubernija je bila razdeljena na več okrožij, pri čemer je vsako okrožje imelo svoje okrožno zemstvo. Zakon o ustanovitvi zemstev je opredelil 14 ciljev, ki jih mora vsako zemstvo doseči:{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=45}} # Upravljanje premoženja in prihodkov zemstva # Vzdrževanje premoženja zemstva # Javna prehranska varnost # Upravljanje filantropije, javne blaginje in vzdrževanje cerkvenih stavb # Vzajemno zavarovanje premoženja # Nadzor nad razvojem trgovine in industrije # Gospodarski nadzor nad javnim šolstvom, javnim zdravjem in zaporniškim sistemom # Spodbujanje sodelovanja pri preprečevanju bolezni goveda in pridelkov # Izpolnjevanje civilnih, vojaških in poštnih zahtev # Razdelitev državnih davčnih sredstev, izplačanih zemstvu # Določitev, pobiranje in razdelitev lokalnih davkov # Obveščanje javnosti o lokalnih možnostih socialnega varstva in državljanskih pravicah # Izvedba volitev # Posebne listine ===Volitve=== [[Slika:Poltava Zemstvo Building interior.jpg|thumb|250px|Dvorana Poltavskega zemstva na začetku 20. stoletja]] Zemstvo je bilo sestavljeno iz predstavniškega sveta (zemskoje sobranje) in izvršnega odbora (zemskaja uprava), ki ga je imenoval predstavniški svet. Člane odbora je sestavljalo pet skupin: * veliki zemljiški posestniki, se pravi plemiči, ki so imeli v lasti vsaj 590 akrov (2,4 km²) zemlje in so se srečanj udeleževali osebno, * pooblaščenci malih zemljiških posestnikov, vključno z duhovščino v njihovi vlogi zemljiških posestnikov, * pooblaščenci bogatejših meščanov, * pooblaščenci manj bogatih mestnih slojev in * pooblaščenci kmetov, ki jih je po zakonu z dne 12. (25.) junija 1890 imenoval guverner pokrajine, ali so jih izvolile oblasti. Glasovi plemičev so imeli pri glasovanju večjo težo, čeprav so predstavljali le majhno manjšino prebivalstva.<ref name=Ascher>{{cite book|last1=Ascher|first1=Abraham|title=The Russian Revolution: A Beginner's Guide|date=2014|publisher=Oneworld Publications|page=3}}</ref>{{sfn|Figes|p=47}} Okrožna zemstva so morala imeti 40 % članov skupščine izvoljenih s strani kmetov, medtem ko za deželne skupščine, izvoljene iz okrožij, ta zahteva ni veljala. Na pokrajinski ravni je bila zato zastopanost kmetov precej nižja.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=84–85}}{{sfn|Figes|p=47}} Reforme Aleksandra III. iz leta 1890 so povečale zastopanost plemstva v zemstvih s 55 % leta 1886 na 72 % do leta 1903.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=54}} Nekateri zgodovinarji predstavljajo neenakost glede na količino zemlje, ki jo je predstavljal en član zemstva. Leta 1877 je vsak član kmečke skupščine predstavljal 1,76-kratnik zemlje, ki jo je predstavljal plemič. Do leta 1905 je vsak član kmečke skupščine predstavljal 6,47-kratnik zemlje, ki jo je predstavljal plemič.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=85–89}} Osebe, mlajše od 25 let, osebe v kazenski preiskavi, obsojeni kriminalci in tujci niso smeli biti v zemstvu.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=38}} Ženske, ki so imele dovolj premoženja za sedež v zemstvu, same niso mogle glasovati, a so lahko imenovale moškega pooblaščenca, ki je glasoval v njihovem imenu.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=83}} Do leta 1913 je bilo 20–40 % volilnih upravičencev v Tulski oblasti žensk, vendar niso imele pravice do opravljanja funkcije poslank, kar je bilo ''[[De iure - de facto|de iure]]'' potrjeno z zakonom leta 1903.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=94–95}} Pred vsakimi volitvami so bili objavljeni seznami volilnih upravičencev in dani v javno obravnavo. Zemstvo je lahko na podlagi javne obravnave volivce odstranilo ali dodalo na seznam. Volivci so morali voliti osebno. Volilni organi niso smeli dajati navodil, kako naj kandidati ravnajo po izvolitvi. Guverner je lahko ugovarjal postopku in začasno ustavil volilne odločitve. Volilna reforma leta 1890 je privedla do ločenih volilnih organov za plemiče in navadne volivce. V tem času duhovniki, Judje in kmetje brez zemlje niso imeli volilne pravice na volitvah v zemstvo. Sledila je volilna reforma, delno motivirana z upadom števila plemiških lastnikov zemlje, kar je pomenilo, da so njim namenjena mesta v skupščini ostala prezna. Volilne reforme so zmanjšale velikost skupščin in število poslancev za 20–30 %.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=40–43}} Leta 1906 je lahko vsako zemstvo izvolilo enega poslanca, ki ga je zastopal v državnem svetu.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=48}} Odsotnost z sej se je v tem obdobju močno povečala. Številna zemstva so veljala za dobro obiskana, če se je sej udeležila polovica njihovih članov.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|pp=118–119}} Pravila, ki so urejala volitve v zemstva, so postala model za volilni zakon iz leta 1906. ===Postopki=== Zemske skupščine so se sestajale vsaj enkrat letno, ne več kot dvajset dni. Izredne seje zemstva so zahtevale dovoljenje ministra za notranje zadeve. Na teh sejah so se lahko obravnavalo le vprašanja, ki jih je odobril minister. Pokrajinske seje je odpiral in zapiral lokalni guverner, okrožne seje pa lokalni maršal plemstva. Zemske skupščine so običajno imenovale manjše komisije, zadolžene za izvedbo njihovih sklepov. Ena takšnih komisij je bil izvršilni odbor, ki je deloval vse leto. To, da je nekdo več let opravljal funkcijo maršala plemstva in predsednika izvršnega odbora, ni bilo nič nenavadnega.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=40–56}} Zakone zemstva sta morala običajno odobriti guverner ali minister za notranje zadeve. Zakoni so lahko bili zavrnjeni z utemeljitvijo, da so nezakoniti ali v nasprotju z državnimi interesi. Če zakoni niso bili odobreni, so morali guvernerji o tem obvestiti skupščino in predlagati spremembe zakona, ki bi omogočile njegov sprejem. Če kompromisa ni bilo mogoče najti, je zadevo obravnaval senat. Od guvernerja se je pričakovalo, da bo nastopil kot tožnik in dokazal, da je bil odlok zemstva nepravičen. Guverner je lahko po uveljavitvi odloka preklical njegovo odobritev.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=57–58}}<ref name="Kulikov"/> Po letu 1890 je ministrstvo za notranje zadeve z razširjenimi nadzornimi pooblastili začelo dosledno ovirati delo pokrajinskih zemstev.{{sfn|Figes|p=53}} ==Uradniki== Od leta 1864 do 1889 so zemstva volila mirovne sodnike.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=48}} Po tem obdobju je bil ustanovljen položaj zemskega načelnika, ki ga je imenovalo lokalno plemstvo, plačevalo pa ga je zemstvo. To v zemstvu ni bilo priljubljeno. Skupščina je poskušala znižati njegovo plačo, kar je pripeljalo do več tožb.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=193–195}} Od leta 1866 do 1905 so uradniki zemstva v veliki meri smeli sklepati pogodbe. Občasno so bile izjemoma dovoljene na primer pogodbe o požarnem pozavarovanju ali prodaji velikih kmetijskih strojev.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=48}} ==Tretji element== Izvršilni odbori zemstva so bili vključeni v upravljanje osebja, ki je delalo za zemstvo. V to osebje so spadali tudi zunanji strokovni sodelavci, imenovani "tretji element". Med slednjimi so bili predvsem zdravstveni delavci, pedagogi, agronomi in drugi.<ref name=Ascher /><ref>{{harvtxt|Vucinich|Emmons|1982|p=53}}</ref><ref>{{harvtxt|Vucinich|Emmons|1982|p=120}}</ref>{{sfn|Figes|p=52}} Tretji element je bil vir nezaupanja centralne vlade do zemstev. Za razliko od upraviteljev zemstva (prvi element) in namestnikov (drugi element) je tretji element pogosto prihajal iz kmečkega razreda. Njihov status je bil pogost vzrok za sume, da so liberalni radikalci, kar so nekateri resnično bili, in njihovo preganjanje s strani policije.{{sfn|Figes|p=52–53}} Izraz "tretji element" je leta 1900 skoval viceguverner Vladimir Kondoidi, da bi označil radikalne uslužbence zemstva v [[Samara|Samari]]. Trdil je, da je tretji element v veliki meri prevzel nadzor nad dejanskim delovanjem zemstva. Samarski guverner je nato vodil preiskavo, ki je odkrila, da več kot polovica uslužbencev zemskega sveta nikoli ni oddala vlog za odobritev guvernerju, kot to zahteva zakon.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=93}} ==Davki== [[Slika:Grigorij Grigorjewitsch Mjassojedow 001.jpg|thumb|250px|Grigorij Mjasojedov (1872): ''Zemstvo obeduje''; na sliki je upodobljen najrevnejši, kmečki del zemstva]] Ena glavnih funkcij zemstev je bil njihov deseti cilj: razdelitev dodeljenih državnih sredstev. V zgodnjih letih je bilo zemstvom dodeljenih približno 20 % letnih državnih prihodkov Rusije. Zemstva so prejemala davčne prihodke tudi iz različnih drugih virov in za različne namene. Tipično davčno politiko zemstva je težko opredeliti. Zemljiški davek, ki je predstavljal med 3 in 90 odstotki prihodkov zemstva, na primer, je bil odvisen tako od zemstva kot od letine. V številnih okrožjih naj bi v imenu zemstva davke na žetev pobirala policija. V praksi je to povzročalo obilo težav, ker zemstvo ni bilo pristojno za policijo, skupščinam pa je bilo prepovedano nagrajevati policijo, vključno z zahvalami.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=97–104}} Leta 1866 je senat odločil, da zemstva ne smejo obdavčiti industrijske proizvodnje.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=206}} Na začetku sistema zemstev so obstajale tudi naravne obveznosti, kot so obveznost opravljanja cestnih del, in davki v naravi, na primer davek v pšenici, ki je bil za kmete bolj zaskrbljujoč kot denarne obdavčitve. Ti davki so predstavljali velik del sredstev zemstva, vendar niso bili priljubljeni. Sčasoma so se večinoma pretvorili v davke v denarju.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=98}} Tudi ta politika ni bila priljubljena, saj so kmetje zemstva pogosto imeli za ničvredne institucije, ki so pobrale veliko davkov.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=111}}{{sfn|Figes|p=52}} Izdatki zemstev so se z 89,1 milijona rubljev leta 1900 povečali na 290,5 milijona rubljev leta 1913. Od slednjega zneska je bilo 90,1 milijona rubljev porabljenih za izobraževanje, 71,4 milijona za zdravstveno pomoč, 22,2 milijona za izboljšave kmetijstva in 8 milijonov za veterinarske ukrepe. Glavni viri prihodkov zemstev so bili davki na zemljišča, gozdove, podeželska bivališča, tovarne, rudnike in druge nepremičnine.<ref>RUSSIA, U.S.S.R. A Complete Handbook. 1933. Ur. P. Malevsky-Malevich. str. 500.</ref> Udeleženci ruske revolucije leta 1905 so bili večinoma tudi udeleženci zemstev.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=440}} V letih 1905–1906 je 66 okrožij bojkotiralo plačevanje davkov, ki so se jim zdeli previsoki. Nezadovoljstvo je bilo najhujše tam, kjer je bil davek zemstva na zemljišča, dodeljena kmetom, obdavčen veliko višje kot na zasebna zemljišča.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=108}} Med pomembnejšimi udeleženci revolucije leta 1905, povezanimi z zemstvi, so bili Dmitrij Šipov, Dmitrij Šahovskoj, Georgij Lvov, Pavel Dolgorukov in Fjodor Redičev.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=145–146}} Več njih je bilo tudi članov Besede, tajne organizacije liberalcev, ki so razpravljali o vprašanjih zemstev.{{sfn|Figes|p=165}} Leta 1917 so podeželska društva v [[Stavropol|Stavropolu]] zavrnila plačevanje davkov in bojkotirala šole, zdravstvene domove in vse druge storitve, ko je bilo tam prvič uvedeno zemstvo. Zaradi naraščajočih napetosti je policija ubila tri protestnike, zemstvo pa je ostalo na oblasti. Guverner je o tem poročal: : ''"Nezadovoljstvo podeželskega prebivalstva z uvedbo zemstva je bilo očitno skoraj povsod v provinci kmalu po razdelitvi davčnih seznamov. Kmetje, ki niso bili dovolj obveščeni o davkih in področju delovanja zemstva, ki je obstajalo šele v prvem letu obstoja, so opazili predvsem izjemno povečanje lokalnih davkov."''{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=109}} ==Šolstvo== [[Slika:Krasno NNov-8840.jpg|thumb|right|250px|Zgradba nekdanje zemske osnovne šole v Krasnem]] V času obstoja zemskega sistema se je pismenost povečala z 10 % na 68 %.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=243}} Zemski izobraževalni sistem je bil zgrajen na obstoječih kmečkih in cerkvenih izobraževalnih sistemih. Od leta 1907 do 1917 je vse večji nadzor nad izobraževanjem izvajalo ministrstvo za šolstvo. Od leta 1886 in ves čas obstoja zemstev si je centralna carska birokracija prizadevala pridobiti dodaten nadzor nad osnovnim šolstvom. Nadzor se je začel s posebnimi šolskimi inšpekcijami, ki so lahko dosegle zaprtje nezadovoljivih šol. Maršal plemstva je z zakonodajo o osnovnih šolah iz leta 1874 dobil posebne privilegije: izvajanje šolskih inšpekcij, izključno pooblastilo za odpiranje novih šol in predsedovanje šolskim odborom. Ti privilegiji niso imele velikega vpliva na šole, ker večina zemstev nikoli ni prepustila finančnega nadzora nad šolami šolskim odborom in mnogi domnevni inšpekcijski pregledi preprosto niso bili nikoli izvedeni. Kmetje so večinoma dajali prednost zemskim šolam pred obstoječimi šolami, ki sta jih ustanovila krona ali duhovščina. Število šol, ki jih je upravljala Cerkev, se je z 24.000 leta 1886 do leta 1880 zmanjšalo na 4.000.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=247–252}} Šolski sistem zemstva je bil zgrajen na obstoječem kmečkem izobraževalnem sistemu. Pred letom 1870 so morale kmečke skupnosti zagotavljati izobraževalne ustanove, zemstva pa učiteljem niso zagotavljala zanesljivega plačevanja. V 70. letih 19. stoletja so zemstva že zagotavljala plače učiteljev in dodatna sredstva, kot so šolske table. Prehod od financiranja teh šol s strani kmečkih skupnosti do financiranja iz proračunov zemstva je trajal več desetletij. Zemstva so dosegla proračunsko enakost z lokalnimi kmečkimi skupnostmi šele leta 1889, nato pa so se proračuni zemstva hitro povečali in izobraževanje je postalo največji delež v teh proračunih. Leta 1893 so skupni izdatki zemstev za izobraževanje znašali 9 milijonov rubljev, leta 1913 pa skoraj 90 milijonov rubljev.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=253–264}} Učenci zemskih šol so lahko po presoji zemstva opravljali letne izpite. Stopnja uspešnosti na teh izpitih je služila za ocenjevanje uspešnosti učiteljev, moški učenci, ki so izpite opravili, pa so imeli krajšo vojaško službo.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=259–260}} Učitelji zemstva so večinoma prihajali iz srednjega družbenega razreda. Med učitelji so bili moški in ženske, pri čemer je bilo več žensk. Učitelje so težile nizke plače, osamljenost v neznanih skupnostih in to, da so bili neporočeni. Leta 1911 je bilo poročenih samo 17 % učiteljic in 47 % učiteljev.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=260–262}} Prvi formalni učni načrt za šolstvo v zemstvu je leta 1897 ustvarilo ministrstvo za šolstvo. Program je predpisoval šest ur poučevanja Božje besede, tri ure slovanske cerkve, osem ur ruskega jezika, dve uri pisanja in pet ur aritmetike tedensko.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=260}} Skoraj vsaka druga oblika šolanja je bila deležna kritik, vsi pa so spodbujali branje besedil in petje cerkvenih pesmi.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=263}} Leta 1907 je Duma ustanovila sklad za ustanavljanje šol v vsaki vasi v Rusiji. Sredstva so bila prek zemstev razdeljena obstoječim šolam ali pa so bila dana šolskim kuratorjem, kar je pogosto sprožilo gradnjo novih šol. Pod vodstvom šolskih kuratorjev je nastala nova kategorija "državnih šol", ki niso bile povezane z zemstvi. Leta 1910 je ministrstvo za šolstvo ustanovilo nacionalni pokojninski sklad, v katerega so se lahko vključili vsi učitelji. Dodatni upravni ukrepi leta 1913 so povzročili, da so bile obstoječe zemske šole pod večjim vplivom ministrstva za šolstvo kot zemstva samega. Leta 1914 so zemstva izgubila moč usmerjanja šolskih učiteljev, ministrstvo pa je pridobilo moč odpustiti vse šolske učitelje, za katere je menilo, da so neprimerni.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=266–268}} ==Zdravstvo== [[Slika:Брусилів-земська_лікарня-2.JPG|thumb|250px|Zemska bolnišnica v Brusilovu, [[Žitomirska oblast]]]] Pred uvedbo zemskega zdravstvenega sistema so se ruski kmetje za zdravstveno oskrbo zanašali večinoma na zdravilce, specializirane za magične napeve in ljudska zdravila. Zemstva so na podporo zdravstvenemu sistemu gledale kot na svojo najpomembnejšo nalogo. Da bi to dosegla, so zemstva spodbujala politike, ki so omejevali neposredne stroške zdravstvene oskrbe za kmete, naj tega ne počnejo, in ponudnikom zdravstvenih storitev dajala davčne olajšave. Medicinski kadri, ki so jih podpirala zemstva, so se osredotočili na izobraževanje na področju higiene in preventivne medicine.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=279–284}} Uradniki in zdravniki zemstva so se zavedali težavnosti ne le pri tem, da nepismeni, bogaboječi kmetje niso zaupali v večinoma sekularni zdravstveni sistem, ampak tudi pri tem, da sploh niso razumeli razlike.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=294}} Rast zdravstvenega sistema je bila počasna in odvisna od rasti tretjega elementa. Prvi plačani birokrati v zemstvu so se pojavili šele v sedemdesetih letih 19. stoletja, naraščajoče število plačanih birokratov pa je seveda neizogibno vodilo do naraščajočih proračunov. V zgodnjem obdobju zemstva so proračunske težave večkrat privedle do odpuščanja ravno zdravnikov.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=286–291}} Do leta 1910 je bilo razmerje med zdravniki in pacienti v skoraj vseh okrožjih slabše od 1 proti 10.000.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=306}} Zdravniki so imeli velike težave zaradi pomanjkanja zaupanja zemstev. Priporočila, kot je financiranje izboljšav v bolnišnicah, so se v skupščinah premlevala neskončno dolgo. Zdravniki so večkrat poskušali ustanoviti nacionalno organizacijo za napredek zdravstva, vendar je bila njena uvedba odložena do leta 1885. Eden od ciljev, ki naj bi ga ta nacionalni sistem dosegel, so bili enotni zdravstveni zapisi, ki bi olajšali analizo primerov iz drugih provinc. Zdravniki so zahtevali tudi prehod s sistema okrožnih bolnišničnih storitev, zaradi katerih so večino časa preživeli na potovanjih v oddaljene vasi obiskovat bolnike, na stacionarni sistem, kjer bi zdravniki imeli redne ure v zdravstvenem centru. Zemstva so v sedemdesetih letih 19. stoletja nasprotovala stacionarnemu sistemu, ker oddaljeni vaščani, ki so plačevali davke za zdravstveno službo, ne bi imeli vsi enakega dostopa. Ko se je število zdravnikov povečalo, je v osemdesetih letih 19. stoletja stacionarni sistem postal bolj priljubljen.<ref name="Vucinich 1982 286–291"/> Ko je bil sistem okrožij ukinjen, so se zemstva zapletla v burne razprave o tem, kaj storiti s [[feldšer]]ji, ki so zapolnjevali vrzel med idealno zdravstveno oskrbo, ki si jo prizadevala vzpostaviti zemstva, in tisto, ki jo je bilo mogoče zagotoviti. Za feldšerje so bile uvedene omejitve, tako da je velik del njihovega vsakodnevnega dela tehnično postal nezakonit, vendar ni bilo nikogar drugega, ki bi nudil zdravstveno oskrbo. To je bilo splošno znano in vsi so to tolerirali, vendar je vse večja kriminalizacija feldšerjevega dela simbolizirala tisto, kar je moral zemski zdravstveni sistem še doseči. Eden od razlogov za nasprotovanje zemstev je bil, da so feldšerji zabrisali meje med tradicionalno duhovno medicino in sodobno medicino. Namesto da bi feldšerska praksa izginila, je bila leta 1871 odprta za ženske, da bi zadostila naraščajočim potrebam. Ob naraščajočem številu feldšerjev se je povečala tudi njihova profesionalnost zaradi vse večjega formalnega usposabljanja za zdravniške asistente.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=292–294}} V sedemdesetih letih 19. stoletja so se začeli sestajati sanitarni sveti, vendar so začeli uveljavljati šele po letu 1879, ko so zemstva pridobila pooblastila za izdajanje sanitarne zakonodaje, zavezujoče za vse državljane. Pri razvoju sanitarnih svetov in zatem redno zaposlenih sanitarnih strokovnjakov je bila še posebej vodilna Moskva.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=300–301}} Velika težava v obdobju zemstev je bilo babištvo. Skoraj vsak drugi kmečki otrok ni odrasel. Na tem področju so zemstva padla. Na vrhuncu babištva v času zemstev so bile babice prisotne samo pri 2 % porodov. Glavni vzrok za neuspeh je bil, da kmečke ženske niso želele, da bi bili pri njihovih porodih prisotni tujci.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=302}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ruski imperij]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1861]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1917]] 1861 1918 q4ry519dbqz77imua2mqd54r03z8m3o 6676827 6676826 2026-05-17T05:50:57Z Octopus 13285 /* Zdravstvo */ ref 6676827 wikitext text/x-wiki [[Slika:Земское собрание.jpg|thumb|300px|Konstantin Trutovski (1868): Zasedanje provincijskega zemstva]] '''Zemstvo''' ([[Ruščina|rusko]]: земство, latinizirano: zemstvo) je bila institucija lokalne samouprave, ustanovljena v [[Ruski imperij|Ruskem imperiju]] leta 1861 kot posledica emancipacijske reforme ruskega carja [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra II.]] Idejo o zemstvu je razvil Nikolaj Miljutin, prvi zemski zakoni pa so začeli veljati leta 1864. Po [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] leta 1917 so boljševiki sistem zemstva ukinili in ga nadomestili z večstopenjskim sistemom delavskih in kmečkih svetov (sovjetov). ==Zgodovina== Zemstva so bila ustanovljena kot del širših in obsežnih reform s ciljem ustvarjanja organov izvoljene lokalne samouprave.<ref name=reform>{{cite book |last=Volvenko |first=Aleksei |editor1-last=Burbank |editor1-first=Jane |editor2-last=Von Hagen |editor2-first=Mark |editor3-last=Remnev |editor3-first=A.V. |date=2007 |title=Russian Empire: Space, People, Power, 1700-1930 |chapter=The Zemstvo Reform, the Cossacks, and Administrative Policy on the Don, 1864–1882 |publisher=Indiana University Press |page=348 |isbn=9780253219114}}</ref> Obstoječi sistem lokalne samouprave v Ruskem carstvu je na najnižji ravni predstavljal ''mir'' (''občina'') na regionalni ravni pa ''volost'' (''oblast''). Ti instituciji sta se nadaljevali tudi v obdobju zemstev, vendar sta bili zaradi pomanjkanja neodvisne oblasti obravnavani kot nezadostni.<ref name="Vucinich 1982 44">{{harvtxt|Vucinich|Emmons|1982|p=44}}</ref> Leta 1864 je car sprejel prvi zakon o zemstvih, ki je opredelil njihove pristojnosti. Zemstva so imela upravna pooblastila in bila osredotočena na lokalna vprašanja, ki jih obstoječe institucije niso obravnavale.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=35}} Leta 1865 so bila zemstva ustanovljena v devetnajstih gubernijah v evropskem delu Rusije in v Besarabiji, med letoma 1866 in 1876 pa še v šestnajstih.<ref name=reform/> V treh baltskih gubernijah, devetih zahodnih gubernijah, ki jih je na račun Poljske priključila carica [[Katarina Velika]], v večjem delu [[Kavkaz]]a in na [[Finska|Finskem]] se zemstva niso ustanovila.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=34}} Zemstva Donske vojske, ustanovljena leta 1875 po obsežnih posvetovanjih s kozaškimi uradniki, so bila po šestih letih delovanja razpuščena.<ref name=reform/> Do leta 1913 so bila zemstva ustanovljena v 43 gubernijah. Med letoma 1902 in 1905 so se pojavljala številna poročila o popolni izgubi neodvisnosti kmečkih članov zemstev, ker so se njihova pooblastila prenesla na deželne kapitane.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=118}}{{sfn|Figes|p=53}} V tem času se je lokalna uprava tesneje povezala s centralno birokracijo, kot so bili guvernerjevi uradi, ministri za finance in ministri za notranje zadeve. V zadeve zemstev se je vse bolj vpletala posebna policija. Slednje ni bilo po volji uradnikov zemstev, med katerimi je bilo veliko naklonjenih liberalnemu ustavnemu političnemu gibanju. K povečanju napetosti so prispevala tudi finančna in praktična bremena zaradi [[Rusko-japonska vojna|rusko-japonske vojne]]. Naraščajoče nezaupanje med centralno birokracijo in zemstvi je car prepoznal v svojem manifestu o pokrajinski upravi iz leta 1903. Njegov manifest je podprl reforme, ki jih je vodil notranji minister Vjačeslav von Plehve. Cilj Plehvejevih reform je bil prek guvernerjev vzpostaviti strožji nadzor nad zemstvi. Reforme so naletele na velik odpor zemstev, finančnih ministrov in tudi več guvernerjev. V [[Sankt Peterburg]]u je Plehve prisilil k odstopu guvernerja, ki je nasprotoval reformam. Plehve je tesno sodeloval z oddelkom ruske policije, ki ga je prej sam vodil, in z njegovo pomočjo odstavil številne člane zemstva. Po ruski kmečki vstaji leta 1905–1906 so zemstva postala zelo konservativna. Georgij Lvov je bil izključen iz zemstva, ker je bil "nevaren liberalec". Zemske skupščine, v katerih je še vedno prevladovalo plemstvo, so se od leta 1905 bale nasilja in zemstva so se vse bolj osredotočala na zaščito interesov plemstva in ne na reševanje težav iz leta 1905.{{sfn|Figes|p=207}} Zemstva so sprva dobila precejšnjo moč pri uvajanju davkov in nadzoru nad šolstvom, zdravstveno oskrbo, javnim blagostanjem, oskrbo s hrano in vzdrževanjem cest v svojih krajih. Radikalci, kot so bili Socialistična revolucionarna stranka in nihilisti, so sprva nasprotovali zemstvom, saj so menili, da so reforme premalo obsežne. Lenin se je v svojem članku ''"Kaj je treba storiti"'', objavljenem leta 1901, kljub temu zavzemal za kratkoročno zavezništvo z zemstvi proti carskemu terorju. [[Pjotr Arkadjevič Stolipin|Pjotr Stolipin]] je kot predsednik vlade zemstvom podelil proračun in pooblastila, potrebna za izvedbo številnih projektov v okviru njegovih agrarnih reform. Njegova administracija je tudi povečala število zemstev s 34 na 43. Nova volilna zakonodaja je privedla do tega, da je 30 % članov tretje in četrte dume prihajalo iz zemstev. V obdobju pred revolucijo leta 1905 in skozi celotno Stolipinovo vladavino se je slog razprav med plemiči v zemstvu spremenil: tisto, kar se je začelo kot doseganje soglasja za izkazovanje uslug prijateljem in družini, se je spremenilo v strankarsko parlamentarno politiko, ki je bila že nekoliko podobna vladavini v 20. stoletju.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=155–161}}{{sfn|Figes|p=50, 253}} Vseruska zemska zveza je bila ustanovljena avgusta 1914, da bi poenotila politiko zemstev. Zveza je bila liberalna organizacija in je po letu 1915 delovala skupaj z Zvezo mest.<ref name="EU">{{cite web|title=Unions of zemstvos and cities|url=https://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages\U\N\Unionsofzemstvosandcities.htm|website=Encyclopedia of Ukraine|publisher=Canadian Institute of Ukrainian Studies.|access-date=8 February 2016}}</ref> Med rusko revolucijo so zemstva izgubila vso avtoriteto. Edina resnična avtoriteta, ki je ostala v Rusiji, so bili sovjeti.{{sfn|Figes|p=359}} Volitve v zemstva so bile bojkotirane, ker so ljudje za avtoriteto sprejeli sovjete. Mnogo uradnikov zemstev je prenehalo opravljati svojo službo in začelo delati za sovjete.{{sfn|Figes|p=359}} Po oktobrski revoluciji je bil sistem zemstev razpuščen. Ponekod, na primer v Ukrajini, se je institucija ohranila in prevzela bolj nacionalistične oblike.<ref>{{cite web|title=Zemstvo|url=https://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CZ%5CE%5CZemstvo.htm|website=Encyclopedia of Ukraine|publisher=Canadian Institute of Ukrainian Studies.|access-date=30 April 2024}}</ref> ==Pristojnosti== Zemstva prvotno niso bila pristojna za sprejemanje predpisov, zavezujočih za vse državljane znotraj njihove pristojnosti. Leta 1873 so lahko objavljala predpise, zavezujoče za vse državljane, vendar le v zvezi s preprečevanjem požarov. Njihova pooblastila so bila leta 1879 razširjena na predpise za preprečevanje širjenja epidemij in živalskih bolezni.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=47}} Sčasoma je bil nad zemstvi uveden dodaten guvernerjev nadzor. Od leta 1867 zemstva niso smela več objavljati zapisnikov ali razprav brez posebnega dovoljenja guvernerja. Leta 1879 so guvernerji dobili pooblastilo, da lahko po lastni presoji odpustijo katerega koli zaposlenega v zemstvu. Največja sprememba v pooblastilih zemstev je nastala z zakonom [[Aleksander III. Ruski|Aleksandra III.]] z dne 25. junija, po gregorijanskem koledarju 12. junija 1890.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=58}} Zakon iz leta 1890 je kot dodaten nadzor ustanovil Urad za zemske zadeve. Uradnike urada je imenoval car, od lokalnih vladnih uradnikov pa maršal plemstva, okrožni tožilec in okrožna sodišča. Urad je med letoma 1891 in 1892 razveljavil 116 zemskih zakonov, od katerih jih je 51 izdala samo Vladimirska deželna skupščina.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=58}}<ref name="Kulikov"> Kulikov, Vladimir V. (3. julij 2014). "Local Self-Government and Administrative Oversight: The Historical Experience of the Zemstvo". Russian Studies in History. '''53''' (3): 56–69. doi:10.1080/10611983.2014.1020228.</ref> Reforme iz leta 1890 so zemskim skupnostim dale pooblastilo za izdajanje predpisov o najrazličnejših vprašanjih, ki so bili zavezujoči za vse državljane zunaj mestnih občin. V zameno so državljani pridobili pravico do pritožbe senatu na zemske zakone. V naslednjih 15 letih, je senat obravnaval 226 pritožb, ki so se nanašale predvsem na davčne spore. Reforme so spremenile pravni status moških, zaposlenih v zemstvu – iz zasebnikov so postali vladni uradniki.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=181–184}} Zemski uradniki so lahko svoje predpise uveljavljali tako, da so kršitelje privedli pred kazenska sodišča. Pred letom 1890 so bile seje zemstva pogosto prekinjene zaradi nesklepčnosti, ki je bila delno posledica tega, da uradniki za seje niso dobili plače ali kakšnega drugega nadomestila.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=47–50}} Med letoma 1897 in 1899 se je resno razpravljalo o vprašanju ukinitve okrožnih zemstev in centralizaciji vseh funkcij znotraj pokrajinskega zemstva. Razprava je bila še posebej pomembna v [[Moskva|Moskvi]], kjer je Dmitrij Šipov, predsednik pokrajinskega zemstva, odstopil v znak protesta, da bi opozoril na razpravo.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=195}} Leta 1902 so voditelji zemstev vložili peticijo pri carju [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaju II.]], da bi se zemstvo lahko pritožilo neposredno nanj, kar je cesar zavrnil.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=140}} Minister za notranje zadeve je uradnikom zemstev iz [[Tver]]ja izrecno prepovedal stike z drugimi pokrajinami glede katerega koli vprašanja nacionalne politike.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=205}} ===Skupščina zemstva=== Glavni organ zemstva je bila skupščina, katere člani so bili izvoljeni. Skupščina se je običajno sestajala enkrat letno, da bi obravnavala svoj program in imenovala namestnike za izvajanje odlokov, izdanih v odgovor na vprašanja, ki jih je zemstvo obravnavalo.<ref name="Vucinich 1982 44"/> Z odlokom Aleksandra II. iz leta 1864 je bilo ustanovljenih 33 pokrajinskih zemstev, ki so ustrezala obstoječim gubernijam. Vsaka gubernija je bila razdeljena na več okrožij, pri čemer je vsako okrožje imelo svoje okrožno zemstvo. Zakon o ustanovitvi zemstev je opredelil 14 ciljev, ki jih mora vsako zemstvo doseči:{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=45}} # Upravljanje premoženja in prihodkov zemstva # Vzdrževanje premoženja zemstva # Javna prehranska varnost # Upravljanje filantropije, javne blaginje in vzdrževanje cerkvenih stavb # Vzajemno zavarovanje premoženja # Nadzor nad razvojem trgovine in industrije # Gospodarski nadzor nad javnim šolstvom, javnim zdravjem in zaporniškim sistemom # Spodbujanje sodelovanja pri preprečevanju bolezni goveda in pridelkov # Izpolnjevanje civilnih, vojaških in poštnih zahtev # Razdelitev državnih davčnih sredstev, izplačanih zemstvu # Določitev, pobiranje in razdelitev lokalnih davkov # Obveščanje javnosti o lokalnih možnostih socialnega varstva in državljanskih pravicah # Izvedba volitev # Posebne listine ===Volitve=== [[Slika:Poltava Zemstvo Building interior.jpg|thumb|250px|Dvorana Poltavskega zemstva na začetku 20. stoletja]] Zemstvo je bilo sestavljeno iz predstavniškega sveta (zemskoje sobranje) in izvršnega odbora (zemskaja uprava), ki ga je imenoval predstavniški svet. Člane odbora je sestavljalo pet skupin: * veliki zemljiški posestniki, se pravi plemiči, ki so imeli v lasti vsaj 590 akrov (2,4 km²) zemlje in so se srečanj udeleževali osebno, * pooblaščenci malih zemljiških posestnikov, vključno z duhovščino v njihovi vlogi zemljiških posestnikov, * pooblaščenci bogatejših meščanov, * pooblaščenci manj bogatih mestnih slojev in * pooblaščenci kmetov, ki jih je po zakonu z dne 12. (25.) junija 1890 imenoval guverner pokrajine, ali so jih izvolile oblasti. Glasovi plemičev so imeli pri glasovanju večjo težo, čeprav so predstavljali le majhno manjšino prebivalstva.<ref name=Ascher>{{cite book|last1=Ascher|first1=Abraham|title=The Russian Revolution: A Beginner's Guide|date=2014|publisher=Oneworld Publications|page=3}}</ref>{{sfn|Figes|p=47}} Okrožna zemstva so morala imeti 40 % članov skupščine izvoljenih s strani kmetov, medtem ko za deželne skupščine, izvoljene iz okrožij, ta zahteva ni veljala. Na pokrajinski ravni je bila zato zastopanost kmetov precej nižja.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=84–85}}{{sfn|Figes|p=47}} Reforme Aleksandra III. iz leta 1890 so povečale zastopanost plemstva v zemstvih s 55 % leta 1886 na 72 % do leta 1903.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=54}} Nekateri zgodovinarji predstavljajo neenakost glede na količino zemlje, ki jo je predstavljal en član zemstva. Leta 1877 je vsak član kmečke skupščine predstavljal 1,76-kratnik zemlje, ki jo je predstavljal plemič. Do leta 1905 je vsak član kmečke skupščine predstavljal 6,47-kratnik zemlje, ki jo je predstavljal plemič.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=85–89}} Osebe, mlajše od 25 let, osebe v kazenski preiskavi, obsojeni kriminalci in tujci niso smeli biti v zemstvu.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=38}} Ženske, ki so imele dovolj premoženja za sedež v zemstvu, same niso mogle glasovati, a so lahko imenovale moškega pooblaščenca, ki je glasoval v njihovem imenu.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=83}} Do leta 1913 je bilo 20–40 % volilnih upravičencev v Tulski oblasti žensk, vendar niso imele pravice do opravljanja funkcije poslank, kar je bilo ''[[De iure - de facto|de iure]]'' potrjeno z zakonom leta 1903.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=94–95}} Pred vsakimi volitvami so bili objavljeni seznami volilnih upravičencev in dani v javno obravnavo. Zemstvo je lahko na podlagi javne obravnave volivce odstranilo ali dodalo na seznam. Volivci so morali voliti osebno. Volilni organi niso smeli dajati navodil, kako naj kandidati ravnajo po izvolitvi. Guverner je lahko ugovarjal postopku in začasno ustavil volilne odločitve. Volilna reforma leta 1890 je privedla do ločenih volilnih organov za plemiče in navadne volivce. V tem času duhovniki, Judje in kmetje brez zemlje niso imeli volilne pravice na volitvah v zemstvo. Sledila je volilna reforma, delno motivirana z upadom števila plemiških lastnikov zemlje, kar je pomenilo, da so njim namenjena mesta v skupščini ostala prezna. Volilne reforme so zmanjšale velikost skupščin in število poslancev za 20–30 %.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=40–43}} Leta 1906 je lahko vsako zemstvo izvolilo enega poslanca, ki ga je zastopal v državnem svetu.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=48}} Odsotnost z sej se je v tem obdobju močno povečala. Številna zemstva so veljala za dobro obiskana, če se je sej udeležila polovica njihovih članov.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|pp=118–119}} Pravila, ki so urejala volitve v zemstva, so postala model za volilni zakon iz leta 1906. ===Postopki=== Zemske skupščine so se sestajale vsaj enkrat letno, ne več kot dvajset dni. Izredne seje zemstva so zahtevale dovoljenje ministra za notranje zadeve. Na teh sejah so se lahko obravnavalo le vprašanja, ki jih je odobril minister. Pokrajinske seje je odpiral in zapiral lokalni guverner, okrožne seje pa lokalni maršal plemstva. Zemske skupščine so običajno imenovale manjše komisije, zadolžene za izvedbo njihovih sklepov. Ena takšnih komisij je bil izvršilni odbor, ki je deloval vse leto. To, da je nekdo več let opravljal funkcijo maršala plemstva in predsednika izvršnega odbora, ni bilo nič nenavadnega.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=40–56}} Zakone zemstva sta morala običajno odobriti guverner ali minister za notranje zadeve. Zakoni so lahko bili zavrnjeni z utemeljitvijo, da so nezakoniti ali v nasprotju z državnimi interesi. Če zakoni niso bili odobreni, so morali guvernerji o tem obvestiti skupščino in predlagati spremembe zakona, ki bi omogočile njegov sprejem. Če kompromisa ni bilo mogoče najti, je zadevo obravnaval senat. Od guvernerja se je pričakovalo, da bo nastopil kot tožnik in dokazal, da je bil odlok zemstva nepravičen. Guverner je lahko po uveljavitvi odloka preklical njegovo odobritev.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=57–58}}<ref name="Kulikov"/> Po letu 1890 je ministrstvo za notranje zadeve z razširjenimi nadzornimi pooblastili začelo dosledno ovirati delo pokrajinskih zemstev.{{sfn|Figes|p=53}} ==Uradniki== Od leta 1864 do 1889 so zemstva volila mirovne sodnike.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=48}} Po tem obdobju je bil ustanovljen položaj zemskega načelnika, ki ga je imenovalo lokalno plemstvo, plačevalo pa ga je zemstvo. To v zemstvu ni bilo priljubljeno. Skupščina je poskušala znižati njegovo plačo, kar je pripeljalo do več tožb.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=193–195}} Od leta 1866 do 1905 so uradniki zemstva v veliki meri smeli sklepati pogodbe. Občasno so bile izjemoma dovoljene na primer pogodbe o požarnem pozavarovanju ali prodaji velikih kmetijskih strojev.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=48}} ==Tretji element== Izvršilni odbori zemstva so bili vključeni v upravljanje osebja, ki je delalo za zemstvo. V to osebje so spadali tudi zunanji strokovni sodelavci, imenovani "tretji element". Med slednjimi so bili predvsem zdravstveni delavci, pedagogi, agronomi in drugi.<ref name=Ascher /><ref>{{harvtxt|Vucinich|Emmons|1982|p=53}}</ref><ref>{{harvtxt|Vucinich|Emmons|1982|p=120}}</ref>{{sfn|Figes|p=52}} Tretji element je bil vir nezaupanja centralne vlade do zemstev. Za razliko od upraviteljev zemstva (prvi element) in namestnikov (drugi element) je tretji element pogosto prihajal iz kmečkega razreda. Njihov status je bil pogost vzrok za sume, da so liberalni radikalci, kar so nekateri resnično bili, in njihovo preganjanje s strani policije.{{sfn|Figes|p=52–53}} Izraz "tretji element" je leta 1900 skoval viceguverner Vladimir Kondoidi, da bi označil radikalne uslužbence zemstva v [[Samara|Samari]]. Trdil je, da je tretji element v veliki meri prevzel nadzor nad dejanskim delovanjem zemstva. Samarski guverner je nato vodil preiskavo, ki je odkrila, da več kot polovica uslužbencev zemskega sveta nikoli ni oddala vlog za odobritev guvernerju, kot to zahteva zakon.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=93}} ==Davki== [[Slika:Grigorij Grigorjewitsch Mjassojedow 001.jpg|thumb|250px|Grigorij Mjasojedov (1872): ''Zemstvo obeduje''; na sliki je upodobljen najrevnejši, kmečki del zemstva]] Ena glavnih funkcij zemstev je bil njihov deseti cilj: razdelitev dodeljenih državnih sredstev. V zgodnjih letih je bilo zemstvom dodeljenih približno 20 % letnih državnih prihodkov Rusije. Zemstva so prejemala davčne prihodke tudi iz različnih drugih virov in za različne namene. Tipično davčno politiko zemstva je težko opredeliti. Zemljiški davek, ki je predstavljal med 3 in 90 odstotki prihodkov zemstva, na primer, je bil odvisen tako od zemstva kot od letine. V številnih okrožjih naj bi v imenu zemstva davke na žetev pobirala policija. V praksi je to povzročalo obilo težav, ker zemstvo ni bilo pristojno za policijo, skupščinam pa je bilo prepovedano nagrajevati policijo, vključno z zahvalami.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=97–104}} Leta 1866 je senat odločil, da zemstva ne smejo obdavčiti industrijske proizvodnje.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=206}} Na začetku sistema zemstev so obstajale tudi naravne obveznosti, kot so obveznost opravljanja cestnih del, in davki v naravi, na primer davek v pšenici, ki je bil za kmete bolj zaskrbljujoč kot denarne obdavčitve. Ti davki so predstavljali velik del sredstev zemstva, vendar niso bili priljubljeni. Sčasoma so se večinoma pretvorili v davke v denarju.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=98}} Tudi ta politika ni bila priljubljena, saj so kmetje zemstva pogosto imeli za ničvredne institucije, ki so pobrale veliko davkov.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=111}}{{sfn|Figes|p=52}} Izdatki zemstev so se z 89,1 milijona rubljev leta 1900 povečali na 290,5 milijona rubljev leta 1913. Od slednjega zneska je bilo 90,1 milijona rubljev porabljenih za izobraževanje, 71,4 milijona za zdravstveno pomoč, 22,2 milijona za izboljšave kmetijstva in 8 milijonov za veterinarske ukrepe. Glavni viri prihodkov zemstev so bili davki na zemljišča, gozdove, podeželska bivališča, tovarne, rudnike in druge nepremičnine.<ref>RUSSIA, U.S.S.R. A Complete Handbook. 1933. Ur. P. Malevsky-Malevich. str. 500.</ref> Udeleženci ruske revolucije leta 1905 so bili večinoma tudi udeleženci zemstev.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=440}} V letih 1905–1906 je 66 okrožij bojkotiralo plačevanje davkov, ki so se jim zdeli previsoki. Nezadovoljstvo je bilo najhujše tam, kjer je bil davek zemstva na zemljišča, dodeljena kmetom, obdavčen veliko višje kot na zasebna zemljišča.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=108}} Med pomembnejšimi udeleženci revolucije leta 1905, povezanimi z zemstvi, so bili Dmitrij Šipov, Dmitrij Šahovskoj, Georgij Lvov, Pavel Dolgorukov in Fjodor Redičev.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=145–146}} Več njih je bilo tudi članov Besede, tajne organizacije liberalcev, ki so razpravljali o vprašanjih zemstev.{{sfn|Figes|p=165}} Leta 1917 so podeželska društva v [[Stavropol|Stavropolu]] zavrnila plačevanje davkov in bojkotirala šole, zdravstvene domove in vse druge storitve, ko je bilo tam prvič uvedeno zemstvo. Zaradi naraščajočih napetosti je policija ubila tri protestnike, zemstvo pa je ostalo na oblasti. Guverner je o tem poročal: : ''"Nezadovoljstvo podeželskega prebivalstva z uvedbo zemstva je bilo očitno skoraj povsod v provinci kmalu po razdelitvi davčnih seznamov. Kmetje, ki niso bili dovolj obveščeni o davkih in področju delovanja zemstva, ki je obstajalo šele v prvem letu obstoja, so opazili predvsem izjemno povečanje lokalnih davkov."''{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=109}} ==Šolstvo== [[Slika:Krasno NNov-8840.jpg|thumb|right|250px|Zgradba nekdanje zemske osnovne šole v Krasnem]] V času obstoja zemskega sistema se je pismenost povečala z 10 % na 68 %.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=243}} Zemski izobraževalni sistem je bil zgrajen na obstoječih kmečkih in cerkvenih izobraževalnih sistemih. Od leta 1907 do 1917 je vse večji nadzor nad izobraževanjem izvajalo ministrstvo za šolstvo. Od leta 1886 in ves čas obstoja zemstev si je centralna carska birokracija prizadevala pridobiti dodaten nadzor nad osnovnim šolstvom. Nadzor se je začel s posebnimi šolskimi inšpekcijami, ki so lahko dosegle zaprtje nezadovoljivih šol. Maršal plemstva je z zakonodajo o osnovnih šolah iz leta 1874 dobil posebne privilegije: izvajanje šolskih inšpekcij, izključno pooblastilo za odpiranje novih šol in predsedovanje šolskim odborom. Ti privilegiji niso imele velikega vpliva na šole, ker večina zemstev nikoli ni prepustila finančnega nadzora nad šolami šolskim odborom in mnogi domnevni inšpekcijski pregledi preprosto niso bili nikoli izvedeni. Kmetje so večinoma dajali prednost zemskim šolam pred obstoječimi šolami, ki sta jih ustanovila krona ali duhovščina. Število šol, ki jih je upravljala Cerkev, se je z 24.000 leta 1886 do leta 1880 zmanjšalo na 4.000.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=247–252}} Šolski sistem zemstva je bil zgrajen na obstoječem kmečkem izobraževalnem sistemu. Pred letom 1870 so morale kmečke skupnosti zagotavljati izobraževalne ustanove, zemstva pa učiteljem niso zagotavljala zanesljivega plačevanja. V 70. letih 19. stoletja so zemstva že zagotavljala plače učiteljev in dodatna sredstva, kot so šolske table. Prehod od financiranja teh šol s strani kmečkih skupnosti do financiranja iz proračunov zemstva je trajal več desetletij. Zemstva so dosegla proračunsko enakost z lokalnimi kmečkimi skupnostmi šele leta 1889, nato pa so se proračuni zemstva hitro povečali in izobraževanje je postalo največji delež v teh proračunih. Leta 1893 so skupni izdatki zemstev za izobraževanje znašali 9 milijonov rubljev, leta 1913 pa skoraj 90 milijonov rubljev.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=253–264}} Učenci zemskih šol so lahko po presoji zemstva opravljali letne izpite. Stopnja uspešnosti na teh izpitih je služila za ocenjevanje uspešnosti učiteljev, moški učenci, ki so izpite opravili, pa so imeli krajšo vojaško službo.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=259–260}} Učitelji zemstva so večinoma prihajali iz srednjega družbenega razreda. Med učitelji so bili moški in ženske, pri čemer je bilo več žensk. Učitelje so težile nizke plače, osamljenost v neznanih skupnostih in to, da so bili neporočeni. Leta 1911 je bilo poročenih samo 17 % učiteljic in 47 % učiteljev.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=260–262}} Prvi formalni učni načrt za šolstvo v zemstvu je leta 1897 ustvarilo ministrstvo za šolstvo. Program je predpisoval šest ur poučevanja Božje besede, tri ure slovanske cerkve, osem ur ruskega jezika, dve uri pisanja in pet ur aritmetike tedensko.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=260}} Skoraj vsaka druga oblika šolanja je bila deležna kritik, vsi pa so spodbujali branje besedil in petje cerkvenih pesmi.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=263}} Leta 1907 je Duma ustanovila sklad za ustanavljanje šol v vsaki vasi v Rusiji. Sredstva so bila prek zemstev razdeljena obstoječim šolam ali pa so bila dana šolskim kuratorjem, kar je pogosto sprožilo gradnjo novih šol. Pod vodstvom šolskih kuratorjev je nastala nova kategorija "državnih šol", ki niso bile povezane z zemstvi. Leta 1910 je ministrstvo za šolstvo ustanovilo nacionalni pokojninski sklad, v katerega so se lahko vključili vsi učitelji. Dodatni upravni ukrepi leta 1913 so povzročili, da so bile obstoječe zemske šole pod večjim vplivom ministrstva za šolstvo kot zemstva samega. Leta 1914 so zemstva izgubila moč usmerjanja šolskih učiteljev, ministrstvo pa je pridobilo moč odpustiti vse šolske učitelje, za katere je menilo, da so neprimerni.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=266–268}} ==Zdravstvo== [[Slika:Брусилів-земська_лікарня-2.JPG|thumb|250px|Zemska bolnišnica v Brusilovu, [[Žitomirska oblast]]]] Pred uvedbo zemskega zdravstvenega sistema so se ruski kmetje za zdravstveno oskrbo zanašali večinoma na zdravilce, specializirane za magične napeve in ljudska zdravila. Zemstva so na podporo zdravstvenemu sistemu gledale kot na svojo najpomembnejšo nalogo. Da bi to dosegla, so zemstva spodbujala politike, ki so omejevali neposredne stroške zdravstvene oskrbe za kmete, naj tega ne počnejo, in ponudnikom zdravstvenih storitev dajala davčne olajšave. Medicinski kadri, ki so jih podpirala zemstva, so se osredotočili na izobraževanje na področju higiene in preventivne medicine.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=279–284}} Uradniki in zdravniki zemstva so se zavedali težavnosti ne le pri tem, da nepismeni, bogaboječi kmetje niso zaupali v večinoma sekularni zdravstveni sistem, ampak tudi pri tem, da sploh niso razumeli razlike.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=294}} Rast zdravstvenega sistema je bila počasna in odvisna od rasti tretjega elementa. Prvi plačani birokrati v zemstvu so se pojavili šele v sedemdesetih letih 19. stoletja, naraščajoče število plačanih birokratov pa je seveda neizogibno vodilo do naraščajočih proračunov. V zgodnjem obdobju zemstva so proračunske težave večkrat privedle do odpuščanja ravno zdravnikov.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=286–291}} Do leta 1910 je bilo razmerje med zdravniki in pacienti v skoraj vseh okrožjih slabše od 1 proti 10.000.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=306}} Zdravniki so imeli velike težave zaradi pomanjkanja zaupanja zemstev. Priporočila, kot je financiranje izboljšav v bolnišnicah, so se v skupščinah premlevala neskončno dolgo. Zdravniki so večkrat poskušali ustanoviti nacionalno organizacijo za napredek zdravstva, vendar je bila njena uvedba odložena do leta 1885. Eden od ciljev, ki naj bi ga ta nacionalni sistem dosegel, so bili enotni zdravstveni zapisi, ki bi olajšali analizo primerov iz drugih provinc. Zdravniki so zahtevali tudi prehod s sistema okrožnih bolnišničnih storitev, zaradi katerih so večino časa preživeli na potovanjih v oddaljene vasi obiskovat bolnike, na stacionarni sistem, kjer bi zdravniki imeli redne ure v zdravstvenem centru. Zemstva so v sedemdesetih letih 19. stoletja nasprotovala stacionarnemu sistemu, ker oddaljeni vaščani, ki so plačevali davke za zdravstveno službo, ne bi imeli vsi enakega dostopa. Ko se je število zdravnikov povečalo, je v osemdesetih letih 19. stoletja stacionarni sistem postal bolj priljubljen.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=286–291}} Ko je bil sistem okrožij ukinjen, so se zemstva zapletla v burne razprave o tem, kaj storiti s [[feldšer]]ji, ki so zapolnjevali vrzel med idealno zdravstveno oskrbo, ki si jo prizadevala vzpostaviti zemstva, in tisto, ki jo je bilo mogoče zagotoviti. Za feldšerje so bile uvedene omejitve, tako da je velik del njihovega vsakodnevnega dela tehnično postal nezakonit, vendar ni bilo nikogar drugega, ki bi nudil zdravstveno oskrbo. To je bilo splošno znano in vsi so to tolerirali, vendar je vse večja kriminalizacija feldšerjevega dela simbolizirala tisto, kar je moral zemski zdravstveni sistem še doseči. Eden od razlogov za nasprotovanje zemstev je bil, da so feldšerji zabrisali meje med tradicionalno duhovno medicino in sodobno medicino. Namesto da bi feldšerska praksa izginila, je bila leta 1871 odprta za ženske, da bi zadostila naraščajočim potrebam. Ob naraščajočem številu feldšerjev se je povečala tudi njihova profesionalnost zaradi vse večjega formalnega usposabljanja za zdravniške asistente.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=292–294}} V sedemdesetih letih 19. stoletja so se začeli sestajati sanitarni sveti, vendar so začeli uveljavljati šele po letu 1879, ko so zemstva pridobila pooblastila za izdajanje sanitarne zakonodaje, zavezujoče za vse državljane. Pri razvoju sanitarnih svetov in zatem redno zaposlenih sanitarnih strokovnjakov je bila še posebej vodilna Moskva.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=300–301}} Velika težava v obdobju zemstev je bilo babištvo. Skoraj vsak drugi kmečki otrok ni odrasel. Na tem področju so zemstva padla. Na vrhuncu babištva v času zemstev so bile babice prisotne samo pri 2 % porodov. Glavni vzrok za neuspeh je bil, da kmečke ženske niso želele, da bi bili pri njihovih porodih prisotni tujci.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=302}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ruski imperij]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1861]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1917]] 1861 1918 o3o692xb0bj1pw8qkxfqrho4yog13eb 6676828 6676827 2026-05-17T05:53:52Z Octopus 13285 /* Viri */ viri 6676828 wikitext text/x-wiki [[Slika:Земское собрание.jpg|thumb|300px|Konstantin Trutovski (1868): Zasedanje provincijskega zemstva]] '''Zemstvo''' ([[Ruščina|rusko]]: земство, latinizirano: zemstvo) je bila institucija lokalne samouprave, ustanovljena v [[Ruski imperij|Ruskem imperiju]] leta 1861 kot posledica emancipacijske reforme ruskega carja [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra II.]] Idejo o zemstvu je razvil Nikolaj Miljutin, prvi zemski zakoni pa so začeli veljati leta 1864. Po [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] leta 1917 so boljševiki sistem zemstva ukinili in ga nadomestili z večstopenjskim sistemom delavskih in kmečkih svetov (sovjetov). ==Zgodovina== Zemstva so bila ustanovljena kot del širših in obsežnih reform s ciljem ustvarjanja organov izvoljene lokalne samouprave.<ref name=reform>{{cite book |last=Volvenko |first=Aleksei |editor1-last=Burbank |editor1-first=Jane |editor2-last=Von Hagen |editor2-first=Mark |editor3-last=Remnev |editor3-first=A.V. |date=2007 |title=Russian Empire: Space, People, Power, 1700-1930 |chapter=The Zemstvo Reform, the Cossacks, and Administrative Policy on the Don, 1864–1882 |publisher=Indiana University Press |page=348 |isbn=9780253219114}}</ref> Obstoječi sistem lokalne samouprave v Ruskem carstvu je na najnižji ravni predstavljal ''mir'' (''občina'') na regionalni ravni pa ''volost'' (''oblast''). Ti instituciji sta se nadaljevali tudi v obdobju zemstev, vendar sta bili zaradi pomanjkanja neodvisne oblasti obravnavani kot nezadostni.<ref name="Vucinich 1982 44">{{harvtxt|Vucinich|Emmons|1982|p=44}}</ref> Leta 1864 je car sprejel prvi zakon o zemstvih, ki je opredelil njihove pristojnosti. Zemstva so imela upravna pooblastila in bila osredotočena na lokalna vprašanja, ki jih obstoječe institucije niso obravnavale.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=35}} Leta 1865 so bila zemstva ustanovljena v devetnajstih gubernijah v evropskem delu Rusije in v Besarabiji, med letoma 1866 in 1876 pa še v šestnajstih.<ref name=reform/> V treh baltskih gubernijah, devetih zahodnih gubernijah, ki jih je na račun Poljske priključila carica [[Katarina Velika]], v večjem delu [[Kavkaz]]a in na [[Finska|Finskem]] se zemstva niso ustanovila.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=34}} Zemstva Donske vojske, ustanovljena leta 1875 po obsežnih posvetovanjih s kozaškimi uradniki, so bila po šestih letih delovanja razpuščena.<ref name=reform/> Do leta 1913 so bila zemstva ustanovljena v 43 gubernijah. Med letoma 1902 in 1905 so se pojavljala številna poročila o popolni izgubi neodvisnosti kmečkih članov zemstev, ker so se njihova pooblastila prenesla na deželne kapitane.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=118}}{{sfn|Figes|p=53}} V tem času se je lokalna uprava tesneje povezala s centralno birokracijo, kot so bili guvernerjevi uradi, ministri za finance in ministri za notranje zadeve. V zadeve zemstev se je vse bolj vpletala posebna policija. Slednje ni bilo po volji uradnikov zemstev, med katerimi je bilo veliko naklonjenih liberalnemu ustavnemu političnemu gibanju. K povečanju napetosti so prispevala tudi finančna in praktična bremena zaradi [[Rusko-japonska vojna|rusko-japonske vojne]]. Naraščajoče nezaupanje med centralno birokracijo in zemstvi je car prepoznal v svojem manifestu o pokrajinski upravi iz leta 1903. Njegov manifest je podprl reforme, ki jih je vodil notranji minister Vjačeslav von Plehve. Cilj Plehvejevih reform je bil prek guvernerjev vzpostaviti strožji nadzor nad zemstvi. Reforme so naletele na velik odpor zemstev, finančnih ministrov in tudi več guvernerjev. V [[Sankt Peterburg]]u je Plehve prisilil k odstopu guvernerja, ki je nasprotoval reformam. Plehve je tesno sodeloval z oddelkom ruske policije, ki ga je prej sam vodil, in z njegovo pomočjo odstavil številne člane zemstva. Po ruski kmečki vstaji leta 1905–1906 so zemstva postala zelo konservativna. Georgij Lvov je bil izključen iz zemstva, ker je bil "nevaren liberalec". Zemske skupščine, v katerih je še vedno prevladovalo plemstvo, so se od leta 1905 bale nasilja in zemstva so se vse bolj osredotočala na zaščito interesov plemstva in ne na reševanje težav iz leta 1905.{{sfn|Figes|p=207}} Zemstva so sprva dobila precejšnjo moč pri uvajanju davkov in nadzoru nad šolstvom, zdravstveno oskrbo, javnim blagostanjem, oskrbo s hrano in vzdrževanjem cest v svojih krajih. Radikalci, kot so bili Socialistična revolucionarna stranka in nihilisti, so sprva nasprotovali zemstvom, saj so menili, da so reforme premalo obsežne. Lenin se je v svojem članku ''"Kaj je treba storiti"'', objavljenem leta 1901, kljub temu zavzemal za kratkoročno zavezništvo z zemstvi proti carskemu terorju. [[Pjotr Arkadjevič Stolipin|Pjotr Stolipin]] je kot predsednik vlade zemstvom podelil proračun in pooblastila, potrebna za izvedbo številnih projektov v okviru njegovih agrarnih reform. Njegova administracija je tudi povečala število zemstev s 34 na 43. Nova volilna zakonodaja je privedla do tega, da je 30 % članov tretje in četrte dume prihajalo iz zemstev. V obdobju pred revolucijo leta 1905 in skozi celotno Stolipinovo vladavino se je slog razprav med plemiči v zemstvu spremenil: tisto, kar se je začelo kot doseganje soglasja za izkazovanje uslug prijateljem in družini, se je spremenilo v strankarsko parlamentarno politiko, ki je bila že nekoliko podobna vladavini v 20. stoletju.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=155–161}}{{sfn|Figes|p=50, 253}} Vseruska zemska zveza je bila ustanovljena avgusta 1914, da bi poenotila politiko zemstev. Zveza je bila liberalna organizacija in je po letu 1915 delovala skupaj z Zvezo mest.<ref name="EU">{{cite web|title=Unions of zemstvos and cities|url=https://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages\U\N\Unionsofzemstvosandcities.htm|website=Encyclopedia of Ukraine|publisher=Canadian Institute of Ukrainian Studies.|access-date=8 February 2016}}</ref> Med rusko revolucijo so zemstva izgubila vso avtoriteto. Edina resnična avtoriteta, ki je ostala v Rusiji, so bili sovjeti.{{sfn|Figes|p=359}} Volitve v zemstva so bile bojkotirane, ker so ljudje za avtoriteto sprejeli sovjete. Mnogo uradnikov zemstev je prenehalo opravljati svojo službo in začelo delati za sovjete.{{sfn|Figes|p=359}} Po oktobrski revoluciji je bil sistem zemstev razpuščen. Ponekod, na primer v Ukrajini, se je institucija ohranila in prevzela bolj nacionalistične oblike.<ref>{{cite web|title=Zemstvo|url=https://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CZ%5CE%5CZemstvo.htm|website=Encyclopedia of Ukraine|publisher=Canadian Institute of Ukrainian Studies.|access-date=30 April 2024}}</ref> ==Pristojnosti== Zemstva prvotno niso bila pristojna za sprejemanje predpisov, zavezujočih za vse državljane znotraj njihove pristojnosti. Leta 1873 so lahko objavljala predpise, zavezujoče za vse državljane, vendar le v zvezi s preprečevanjem požarov. Njihova pooblastila so bila leta 1879 razširjena na predpise za preprečevanje širjenja epidemij in živalskih bolezni.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=47}} Sčasoma je bil nad zemstvi uveden dodaten guvernerjev nadzor. Od leta 1867 zemstva niso smela več objavljati zapisnikov ali razprav brez posebnega dovoljenja guvernerja. Leta 1879 so guvernerji dobili pooblastilo, da lahko po lastni presoji odpustijo katerega koli zaposlenega v zemstvu. Največja sprememba v pooblastilih zemstev je nastala z zakonom [[Aleksander III. Ruski|Aleksandra III.]] z dne 25. junija, po gregorijanskem koledarju 12. junija 1890.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=58}} Zakon iz leta 1890 je kot dodaten nadzor ustanovil Urad za zemske zadeve. Uradnike urada je imenoval car, od lokalnih vladnih uradnikov pa maršal plemstva, okrožni tožilec in okrožna sodišča. Urad je med letoma 1891 in 1892 razveljavil 116 zemskih zakonov, od katerih jih je 51 izdala samo Vladimirska deželna skupščina.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=58}}<ref name="Kulikov"> Kulikov, Vladimir V. (3. julij 2014). "Local Self-Government and Administrative Oversight: The Historical Experience of the Zemstvo". Russian Studies in History. '''53''' (3): 56–69. doi:10.1080/10611983.2014.1020228.</ref> Reforme iz leta 1890 so zemskim skupnostim dale pooblastilo za izdajanje predpisov o najrazličnejših vprašanjih, ki so bili zavezujoči za vse državljane zunaj mestnih občin. V zameno so državljani pridobili pravico do pritožbe senatu na zemske zakone. V naslednjih 15 letih, je senat obravnaval 226 pritožb, ki so se nanašale predvsem na davčne spore. Reforme so spremenile pravni status moških, zaposlenih v zemstvu – iz zasebnikov so postali vladni uradniki.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=181–184}} Zemski uradniki so lahko svoje predpise uveljavljali tako, da so kršitelje privedli pred kazenska sodišča. Pred letom 1890 so bile seje zemstva pogosto prekinjene zaradi nesklepčnosti, ki je bila delno posledica tega, da uradniki za seje niso dobili plače ali kakšnega drugega nadomestila.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=47–50}} Med letoma 1897 in 1899 se je resno razpravljalo o vprašanju ukinitve okrožnih zemstev in centralizaciji vseh funkcij znotraj pokrajinskega zemstva. Razprava je bila še posebej pomembna v [[Moskva|Moskvi]], kjer je Dmitrij Šipov, predsednik pokrajinskega zemstva, odstopil v znak protesta, da bi opozoril na razpravo.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=195}} Leta 1902 so voditelji zemstev vložili peticijo pri carju [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaju II.]], da bi se zemstvo lahko pritožilo neposredno nanj, kar je cesar zavrnil.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=140}} Minister za notranje zadeve je uradnikom zemstev iz [[Tver]]ja izrecno prepovedal stike z drugimi pokrajinami glede katerega koli vprašanja nacionalne politike.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=205}} ===Skupščina zemstva=== Glavni organ zemstva je bila skupščina, katere člani so bili izvoljeni. Skupščina se je običajno sestajala enkrat letno, da bi obravnavala svoj program in imenovala namestnike za izvajanje odlokov, izdanih v odgovor na vprašanja, ki jih je zemstvo obravnavalo.<ref name="Vucinich 1982 44"/> Z odlokom Aleksandra II. iz leta 1864 je bilo ustanovljenih 33 pokrajinskih zemstev, ki so ustrezala obstoječim gubernijam. Vsaka gubernija je bila razdeljena na več okrožij, pri čemer je vsako okrožje imelo svoje okrožno zemstvo. Zakon o ustanovitvi zemstev je opredelil 14 ciljev, ki jih mora vsako zemstvo doseči:{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=45}} # Upravljanje premoženja in prihodkov zemstva # Vzdrževanje premoženja zemstva # Javna prehranska varnost # Upravljanje filantropije, javne blaginje in vzdrževanje cerkvenih stavb # Vzajemno zavarovanje premoženja # Nadzor nad razvojem trgovine in industrije # Gospodarski nadzor nad javnim šolstvom, javnim zdravjem in zaporniškim sistemom # Spodbujanje sodelovanja pri preprečevanju bolezni goveda in pridelkov # Izpolnjevanje civilnih, vojaških in poštnih zahtev # Razdelitev državnih davčnih sredstev, izplačanih zemstvu # Določitev, pobiranje in razdelitev lokalnih davkov # Obveščanje javnosti o lokalnih možnostih socialnega varstva in državljanskih pravicah # Izvedba volitev # Posebne listine ===Volitve=== [[Slika:Poltava Zemstvo Building interior.jpg|thumb|250px|Dvorana Poltavskega zemstva na začetku 20. stoletja]] Zemstvo je bilo sestavljeno iz predstavniškega sveta (zemskoje sobranje) in izvršnega odbora (zemskaja uprava), ki ga je imenoval predstavniški svet. Člane odbora je sestavljalo pet skupin: * veliki zemljiški posestniki, se pravi plemiči, ki so imeli v lasti vsaj 590 akrov (2,4 km²) zemlje in so se srečanj udeleževali osebno, * pooblaščenci malih zemljiških posestnikov, vključno z duhovščino v njihovi vlogi zemljiških posestnikov, * pooblaščenci bogatejših meščanov, * pooblaščenci manj bogatih mestnih slojev in * pooblaščenci kmetov, ki jih je po zakonu z dne 12. (25.) junija 1890 imenoval guverner pokrajine, ali so jih izvolile oblasti. Glasovi plemičev so imeli pri glasovanju večjo težo, čeprav so predstavljali le majhno manjšino prebivalstva.<ref name=Ascher>{{cite book|last1=Ascher|first1=Abraham|title=The Russian Revolution: A Beginner's Guide|date=2014|publisher=Oneworld Publications|page=3}}</ref>{{sfn|Figes|p=47}} Okrožna zemstva so morala imeti 40 % članov skupščine izvoljenih s strani kmetov, medtem ko za deželne skupščine, izvoljene iz okrožij, ta zahteva ni veljala. Na pokrajinski ravni je bila zato zastopanost kmetov precej nižja.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=84–85}}{{sfn|Figes|p=47}} Reforme Aleksandra III. iz leta 1890 so povečale zastopanost plemstva v zemstvih s 55 % leta 1886 na 72 % do leta 1903.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=54}} Nekateri zgodovinarji predstavljajo neenakost glede na količino zemlje, ki jo je predstavljal en član zemstva. Leta 1877 je vsak član kmečke skupščine predstavljal 1,76-kratnik zemlje, ki jo je predstavljal plemič. Do leta 1905 je vsak član kmečke skupščine predstavljal 6,47-kratnik zemlje, ki jo je predstavljal plemič.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=85–89}} Osebe, mlajše od 25 let, osebe v kazenski preiskavi, obsojeni kriminalci in tujci niso smeli biti v zemstvu.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=38}} Ženske, ki so imele dovolj premoženja za sedež v zemstvu, same niso mogle glasovati, a so lahko imenovale moškega pooblaščenca, ki je glasoval v njihovem imenu.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=83}} Do leta 1913 je bilo 20–40 % volilnih upravičencev v Tulski oblasti žensk, vendar niso imele pravice do opravljanja funkcije poslank, kar je bilo ''[[De iure - de facto|de iure]]'' potrjeno z zakonom leta 1903.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=94–95}} Pred vsakimi volitvami so bili objavljeni seznami volilnih upravičencev in dani v javno obravnavo. Zemstvo je lahko na podlagi javne obravnave volivce odstranilo ali dodalo na seznam. Volivci so morali voliti osebno. Volilni organi niso smeli dajati navodil, kako naj kandidati ravnajo po izvolitvi. Guverner je lahko ugovarjal postopku in začasno ustavil volilne odločitve. Volilna reforma leta 1890 je privedla do ločenih volilnih organov za plemiče in navadne volivce. V tem času duhovniki, Judje in kmetje brez zemlje niso imeli volilne pravice na volitvah v zemstvo. Sledila je volilna reforma, delno motivirana z upadom števila plemiških lastnikov zemlje, kar je pomenilo, da so njim namenjena mesta v skupščini ostala prezna. Volilne reforme so zmanjšale velikost skupščin in število poslancev za 20–30 %.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=40–43}} Leta 1906 je lahko vsako zemstvo izvolilo enega poslanca, ki ga je zastopal v državnem svetu.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=48}} Odsotnost z sej se je v tem obdobju močno povečala. Številna zemstva so veljala za dobro obiskana, če se je sej udeležila polovica njihovih članov.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|pp=118–119}} Pravila, ki so urejala volitve v zemstva, so postala model za volilni zakon iz leta 1906. ===Postopki=== Zemske skupščine so se sestajale vsaj enkrat letno, ne več kot dvajset dni. Izredne seje zemstva so zahtevale dovoljenje ministra za notranje zadeve. Na teh sejah so se lahko obravnavalo le vprašanja, ki jih je odobril minister. Pokrajinske seje je odpiral in zapiral lokalni guverner, okrožne seje pa lokalni maršal plemstva. Zemske skupščine so običajno imenovale manjše komisije, zadolžene za izvedbo njihovih sklepov. Ena takšnih komisij je bil izvršilni odbor, ki je deloval vse leto. To, da je nekdo več let opravljal funkcijo maršala plemstva in predsednika izvršnega odbora, ni bilo nič nenavadnega.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=40–56}} Zakone zemstva sta morala običajno odobriti guverner ali minister za notranje zadeve. Zakoni so lahko bili zavrnjeni z utemeljitvijo, da so nezakoniti ali v nasprotju z državnimi interesi. Če zakoni niso bili odobreni, so morali guvernerji o tem obvestiti skupščino in predlagati spremembe zakona, ki bi omogočile njegov sprejem. Če kompromisa ni bilo mogoče najti, je zadevo obravnaval senat. Od guvernerja se je pričakovalo, da bo nastopil kot tožnik in dokazal, da je bil odlok zemstva nepravičen. Guverner je lahko po uveljavitvi odloka preklical njegovo odobritev.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=57–58}}<ref name="Kulikov"/> Po letu 1890 je ministrstvo za notranje zadeve z razširjenimi nadzornimi pooblastili začelo dosledno ovirati delo pokrajinskih zemstev.{{sfn|Figes|p=53}} ==Uradniki== Od leta 1864 do 1889 so zemstva volila mirovne sodnike.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=48}} Po tem obdobju je bil ustanovljen položaj zemskega načelnika, ki ga je imenovalo lokalno plemstvo, plačevalo pa ga je zemstvo. To v zemstvu ni bilo priljubljeno. Skupščina je poskušala znižati njegovo plačo, kar je pripeljalo do več tožb.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=193–195}} Od leta 1866 do 1905 so uradniki zemstva v veliki meri smeli sklepati pogodbe. Občasno so bile izjemoma dovoljene na primer pogodbe o požarnem pozavarovanju ali prodaji velikih kmetijskih strojev.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=48}} ==Tretji element== Izvršilni odbori zemstva so bili vključeni v upravljanje osebja, ki je delalo za zemstvo. V to osebje so spadali tudi zunanji strokovni sodelavci, imenovani "tretji element". Med slednjimi so bili predvsem zdravstveni delavci, pedagogi, agronomi in drugi.<ref name=Ascher /><ref>{{harvtxt|Vucinich|Emmons|1982|p=53}}</ref><ref>{{harvtxt|Vucinich|Emmons|1982|p=120}}</ref>{{sfn|Figes|p=52}} Tretji element je bil vir nezaupanja centralne vlade do zemstev. Za razliko od upraviteljev zemstva (prvi element) in namestnikov (drugi element) je tretji element pogosto prihajal iz kmečkega razreda. Njihov status je bil pogost vzrok za sume, da so liberalni radikalci, kar so nekateri resnično bili, in njihovo preganjanje s strani policije.{{sfn|Figes|p=52–53}} Izraz "tretji element" je leta 1900 skoval viceguverner Vladimir Kondoidi, da bi označil radikalne uslužbence zemstva v [[Samara|Samari]]. Trdil je, da je tretji element v veliki meri prevzel nadzor nad dejanskim delovanjem zemstva. Samarski guverner je nato vodil preiskavo, ki je odkrila, da več kot polovica uslužbencev zemskega sveta nikoli ni oddala vlog za odobritev guvernerju, kot to zahteva zakon.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=93}} ==Davki== [[Slika:Grigorij Grigorjewitsch Mjassojedow 001.jpg|thumb|250px|Grigorij Mjasojedov (1872): ''Zemstvo obeduje''; na sliki je upodobljen najrevnejši, kmečki del zemstva]] Ena glavnih funkcij zemstev je bil njihov deseti cilj: razdelitev dodeljenih državnih sredstev. V zgodnjih letih je bilo zemstvom dodeljenih približno 20 % letnih državnih prihodkov Rusije. Zemstva so prejemala davčne prihodke tudi iz različnih drugih virov in za različne namene. Tipično davčno politiko zemstva je težko opredeliti. Zemljiški davek, ki je predstavljal med 3 in 90 odstotki prihodkov zemstva, na primer, je bil odvisen tako od zemstva kot od letine. V številnih okrožjih naj bi v imenu zemstva davke na žetev pobirala policija. V praksi je to povzročalo obilo težav, ker zemstvo ni bilo pristojno za policijo, skupščinam pa je bilo prepovedano nagrajevati policijo, vključno z zahvalami.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=97–104}} Leta 1866 je senat odločil, da zemstva ne smejo obdavčiti industrijske proizvodnje.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=206}} Na začetku sistema zemstev so obstajale tudi naravne obveznosti, kot so obveznost opravljanja cestnih del, in davki v naravi, na primer davek v pšenici, ki je bil za kmete bolj zaskrbljujoč kot denarne obdavčitve. Ti davki so predstavljali velik del sredstev zemstva, vendar niso bili priljubljeni. Sčasoma so se večinoma pretvorili v davke v denarju.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=98}} Tudi ta politika ni bila priljubljena, saj so kmetje zemstva pogosto imeli za ničvredne institucije, ki so pobrale veliko davkov.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=111}}{{sfn|Figes|p=52}} Izdatki zemstev so se z 89,1 milijona rubljev leta 1900 povečali na 290,5 milijona rubljev leta 1913. Od slednjega zneska je bilo 90,1 milijona rubljev porabljenih za izobraževanje, 71,4 milijona za zdravstveno pomoč, 22,2 milijona za izboljšave kmetijstva in 8 milijonov za veterinarske ukrepe. Glavni viri prihodkov zemstev so bili davki na zemljišča, gozdove, podeželska bivališča, tovarne, rudnike in druge nepremičnine.<ref>RUSSIA, U.S.S.R. A Complete Handbook. 1933. Ur. P. Malevsky-Malevich. str. 500.</ref> Udeleženci ruske revolucije leta 1905 so bili večinoma tudi udeleženci zemstev.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=440}} V letih 1905–1906 je 66 okrožij bojkotiralo plačevanje davkov, ki so se jim zdeli previsoki. Nezadovoljstvo je bilo najhujše tam, kjer je bil davek zemstva na zemljišča, dodeljena kmetom, obdavčen veliko višje kot na zasebna zemljišča.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=108}} Med pomembnejšimi udeleženci revolucije leta 1905, povezanimi z zemstvi, so bili Dmitrij Šipov, Dmitrij Šahovskoj, Georgij Lvov, Pavel Dolgorukov in Fjodor Redičev.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=145–146}} Več njih je bilo tudi članov Besede, tajne organizacije liberalcev, ki so razpravljali o vprašanjih zemstev.{{sfn|Figes|p=165}} Leta 1917 so podeželska društva v [[Stavropol|Stavropolu]] zavrnila plačevanje davkov in bojkotirala šole, zdravstvene domove in vse druge storitve, ko je bilo tam prvič uvedeno zemstvo. Zaradi naraščajočih napetosti je policija ubila tri protestnike, zemstvo pa je ostalo na oblasti. Guverner je o tem poročal: : ''"Nezadovoljstvo podeželskega prebivalstva z uvedbo zemstva je bilo očitno skoraj povsod v provinci kmalu po razdelitvi davčnih seznamov. Kmetje, ki niso bili dovolj obveščeni o davkih in področju delovanja zemstva, ki je obstajalo šele v prvem letu obstoja, so opazili predvsem izjemno povečanje lokalnih davkov."''{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=109}} ==Šolstvo== [[Slika:Krasno NNov-8840.jpg|thumb|right|250px|Zgradba nekdanje zemske osnovne šole v Krasnem]] V času obstoja zemskega sistema se je pismenost povečala z 10 % na 68 %.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=243}} Zemski izobraževalni sistem je bil zgrajen na obstoječih kmečkih in cerkvenih izobraževalnih sistemih. Od leta 1907 do 1917 je vse večji nadzor nad izobraževanjem izvajalo ministrstvo za šolstvo. Od leta 1886 in ves čas obstoja zemstev si je centralna carska birokracija prizadevala pridobiti dodaten nadzor nad osnovnim šolstvom. Nadzor se je začel s posebnimi šolskimi inšpekcijami, ki so lahko dosegle zaprtje nezadovoljivih šol. Maršal plemstva je z zakonodajo o osnovnih šolah iz leta 1874 dobil posebne privilegije: izvajanje šolskih inšpekcij, izključno pooblastilo za odpiranje novih šol in predsedovanje šolskim odborom. Ti privilegiji niso imele velikega vpliva na šole, ker večina zemstev nikoli ni prepustila finančnega nadzora nad šolami šolskim odborom in mnogi domnevni inšpekcijski pregledi preprosto niso bili nikoli izvedeni. Kmetje so večinoma dajali prednost zemskim šolam pred obstoječimi šolami, ki sta jih ustanovila krona ali duhovščina. Število šol, ki jih je upravljala Cerkev, se je z 24.000 leta 1886 do leta 1880 zmanjšalo na 4.000.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=247–252}} Šolski sistem zemstva je bil zgrajen na obstoječem kmečkem izobraževalnem sistemu. Pred letom 1870 so morale kmečke skupnosti zagotavljati izobraževalne ustanove, zemstva pa učiteljem niso zagotavljala zanesljivega plačevanja. V 70. letih 19. stoletja so zemstva že zagotavljala plače učiteljev in dodatna sredstva, kot so šolske table. Prehod od financiranja teh šol s strani kmečkih skupnosti do financiranja iz proračunov zemstva je trajal več desetletij. Zemstva so dosegla proračunsko enakost z lokalnimi kmečkimi skupnostmi šele leta 1889, nato pa so se proračuni zemstva hitro povečali in izobraževanje je postalo največji delež v teh proračunih. Leta 1893 so skupni izdatki zemstev za izobraževanje znašali 9 milijonov rubljev, leta 1913 pa skoraj 90 milijonov rubljev.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=253–264}} Učenci zemskih šol so lahko po presoji zemstva opravljali letne izpite. Stopnja uspešnosti na teh izpitih je služila za ocenjevanje uspešnosti učiteljev, moški učenci, ki so izpite opravili, pa so imeli krajšo vojaško službo.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=259–260}} Učitelji zemstva so večinoma prihajali iz srednjega družbenega razreda. Med učitelji so bili moški in ženske, pri čemer je bilo več žensk. Učitelje so težile nizke plače, osamljenost v neznanih skupnostih in to, da so bili neporočeni. Leta 1911 je bilo poročenih samo 17 % učiteljic in 47 % učiteljev.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=260–262}} Prvi formalni učni načrt za šolstvo v zemstvu je leta 1897 ustvarilo ministrstvo za šolstvo. Program je predpisoval šest ur poučevanja Božje besede, tri ure slovanske cerkve, osem ur ruskega jezika, dve uri pisanja in pet ur aritmetike tedensko.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=260}} Skoraj vsaka druga oblika šolanja je bila deležna kritik, vsi pa so spodbujali branje besedil in petje cerkvenih pesmi.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=263}} Leta 1907 je Duma ustanovila sklad za ustanavljanje šol v vsaki vasi v Rusiji. Sredstva so bila prek zemstev razdeljena obstoječim šolam ali pa so bila dana šolskim kuratorjem, kar je pogosto sprožilo gradnjo novih šol. Pod vodstvom šolskih kuratorjev je nastala nova kategorija "državnih šol", ki niso bile povezane z zemstvi. Leta 1910 je ministrstvo za šolstvo ustanovilo nacionalni pokojninski sklad, v katerega so se lahko vključili vsi učitelji. Dodatni upravni ukrepi leta 1913 so povzročili, da so bile obstoječe zemske šole pod večjim vplivom ministrstva za šolstvo kot zemstva samega. Leta 1914 so zemstva izgubila moč usmerjanja šolskih učiteljev, ministrstvo pa je pridobilo moč odpustiti vse šolske učitelje, za katere je menilo, da so neprimerni.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=266–268}} ==Zdravstvo== [[Slika:Брусилів-земська_лікарня-2.JPG|thumb|250px|Zemska bolnišnica v Brusilovu, [[Žitomirska oblast]]]] Pred uvedbo zemskega zdravstvenega sistema so se ruski kmetje za zdravstveno oskrbo zanašali večinoma na zdravilce, specializirane za magične napeve in ljudska zdravila. Zemstva so na podporo zdravstvenemu sistemu gledale kot na svojo najpomembnejšo nalogo. Da bi to dosegla, so zemstva spodbujala politike, ki so omejevali neposredne stroške zdravstvene oskrbe za kmete, naj tega ne počnejo, in ponudnikom zdravstvenih storitev dajala davčne olajšave. Medicinski kadri, ki so jih podpirala zemstva, so se osredotočili na izobraževanje na področju higiene in preventivne medicine.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=279–284}} Uradniki in zdravniki zemstva so se zavedali težavnosti ne le pri tem, da nepismeni, bogaboječi kmetje niso zaupali v večinoma sekularni zdravstveni sistem, ampak tudi pri tem, da sploh niso razumeli razlike.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=294}} Rast zdravstvenega sistema je bila počasna in odvisna od rasti tretjega elementa. Prvi plačani birokrati v zemstvu so se pojavili šele v sedemdesetih letih 19. stoletja, naraščajoče število plačanih birokratov pa je seveda neizogibno vodilo do naraščajočih proračunov. V zgodnjem obdobju zemstva so proračunske težave večkrat privedle do odpuščanja ravno zdravnikov.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=286–291}} Do leta 1910 je bilo razmerje med zdravniki in pacienti v skoraj vseh okrožjih slabše od 1 proti 10.000.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=306}} Zdravniki so imeli velike težave zaradi pomanjkanja zaupanja zemstev. Priporočila, kot je financiranje izboljšav v bolnišnicah, so se v skupščinah premlevala neskončno dolgo. Zdravniki so večkrat poskušali ustanoviti nacionalno organizacijo za napredek zdravstva, vendar je bila njena uvedba odložena do leta 1885. Eden od ciljev, ki naj bi ga ta nacionalni sistem dosegel, so bili enotni zdravstveni zapisi, ki bi olajšali analizo primerov iz drugih provinc. Zdravniki so zahtevali tudi prehod s sistema okrožnih bolnišničnih storitev, zaradi katerih so večino časa preživeli na potovanjih v oddaljene vasi obiskovat bolnike, na stacionarni sistem, kjer bi zdravniki imeli redne ure v zdravstvenem centru. Zemstva so v sedemdesetih letih 19. stoletja nasprotovala stacionarnemu sistemu, ker oddaljeni vaščani, ki so plačevali davke za zdravstveno službo, ne bi imeli vsi enakega dostopa. Ko se je število zdravnikov povečalo, je v osemdesetih letih 19. stoletja stacionarni sistem postal bolj priljubljen.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=286–291}} Ko je bil sistem okrožij ukinjen, so se zemstva zapletla v burne razprave o tem, kaj storiti s [[feldšer]]ji, ki so zapolnjevali vrzel med idealno zdravstveno oskrbo, ki si jo prizadevala vzpostaviti zemstva, in tisto, ki jo je bilo mogoče zagotoviti. Za feldšerje so bile uvedene omejitve, tako da je velik del njihovega vsakodnevnega dela tehnično postal nezakonit, vendar ni bilo nikogar drugega, ki bi nudil zdravstveno oskrbo. To je bilo splošno znano in vsi so to tolerirali, vendar je vse večja kriminalizacija feldšerjevega dela simbolizirala tisto, kar je moral zemski zdravstveni sistem še doseči. Eden od razlogov za nasprotovanje zemstev je bil, da so feldšerji zabrisali meje med tradicionalno duhovno medicino in sodobno medicino. Namesto da bi feldšerska praksa izginila, je bila leta 1871 odprta za ženske, da bi zadostila naraščajočim potrebam. Ob naraščajočem številu feldšerjev se je povečala tudi njihova profesionalnost zaradi vse večjega formalnega usposabljanja za zdravniške asistente.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=292–294}} V sedemdesetih letih 19. stoletja so se začeli sestajati sanitarni sveti, vendar so začeli uveljavljati šele po letu 1879, ko so zemstva pridobila pooblastila za izdajanje sanitarne zakonodaje, zavezujoče za vse državljane. Pri razvoju sanitarnih svetov in zatem redno zaposlenih sanitarnih strokovnjakov je bila še posebej vodilna Moskva.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=300–301}} Velika težava v obdobju zemstev je bilo babištvo. Skoraj vsak drugi kmečki otrok ni odrasel. Na tem področju so zemstva padla. Na vrhuncu babištva v času zemstev so bile babice prisotne samo pri 2 % porodov. Glavni vzrok za neuspeh je bil, da kmečke ženske niso želele, da bi bili pri njihovih porodih prisotni tujci.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=302}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Vira== {{refbegin |2}} * Vucinich, Wayne; Emmons, Terence (1982). The Zemstvo in Russia: an experiment in local self-government. Cambridge; New York: Cambridge University Press. ISBN 0521234166. * Figes, Orlando. A People's Tragedy: The Russian Revolution 1891–1924. London: The Bodley Head. ISBN 9781847922915. {{refend}} ==Dodatno branje== {{refbegin |2}} * Darrow, David W. "The Politics of Numbers: Zemstvo Land Assessment and the Conceptualization of Russia's Rural Economy." The Russian Review 59.1 (2000): 52-75. * Emmons, Terence, and Wayne S. Vucinich, eds. The Zemstvo in Russia: An Experiment in Local Self-Government (Cambridge University Press, 1982) essays by scholars. * Fallows, Thomas S. "The Russian Fronde and the Zemstvo Movement: Economic Agitation and Gentry Politics in the Mid-1890s." The Russian Review 44.2 (1985): 119-138. online * Porter, Thomas, and William Gleason. "The 'Zemstvo' and Public Initiative in Late Imperial Russia." Russian History 21.4 (1994): 419-437. online * Porter, Thomas Earl. The Zemstvo and the emergence of civil society in late imperial Russia 1864-1917 (Edwin Mellen Press, 1991). {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ruski imperij]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1861]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1917]] s68f6bwqviutrxpv369uq4bniiutmbh 6676837 6676828 2026-05-17T06:21:12Z Yerpo 8417 /* Vira */ pp ref 6676837 wikitext text/x-wiki [[Slika:Земское собрание.jpg|thumb|300px|Konstantin Trutovski (1868): Zasedanje provincijskega zemstva]] '''Zemstvo''' ([[Ruščina|rusko]]: земство, latinizirano: zemstvo) je bila institucija lokalne samouprave, ustanovljena v [[Ruski imperij|Ruskem imperiju]] leta 1861 kot posledica emancipacijske reforme ruskega carja [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra II.]] Idejo o zemstvu je razvil Nikolaj Miljutin, prvi zemski zakoni pa so začeli veljati leta 1864. Po [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] leta 1917 so boljševiki sistem zemstva ukinili in ga nadomestili z večstopenjskim sistemom delavskih in kmečkih svetov (sovjetov). ==Zgodovina== Zemstva so bila ustanovljena kot del širših in obsežnih reform s ciljem ustvarjanja organov izvoljene lokalne samouprave.<ref name=reform>{{cite book |last=Volvenko |first=Aleksei |editor1-last=Burbank |editor1-first=Jane |editor2-last=Von Hagen |editor2-first=Mark |editor3-last=Remnev |editor3-first=A.V. |date=2007 |title=Russian Empire: Space, People, Power, 1700-1930 |chapter=The Zemstvo Reform, the Cossacks, and Administrative Policy on the Don, 1864–1882 |publisher=Indiana University Press |page=348 |isbn=9780253219114}}</ref> Obstoječi sistem lokalne samouprave v Ruskem carstvu je na najnižji ravni predstavljal ''mir'' (''občina'') na regionalni ravni pa ''volost'' (''oblast''). Ti instituciji sta se nadaljevali tudi v obdobju zemstev, vendar sta bili zaradi pomanjkanja neodvisne oblasti obravnavani kot nezadostni.<ref name="Vucinich 1982 44">{{harvtxt|Vucinich|Emmons|1982|p=44}}</ref> Leta 1864 je car sprejel prvi zakon o zemstvih, ki je opredelil njihove pristojnosti. Zemstva so imela upravna pooblastila in bila osredotočena na lokalna vprašanja, ki jih obstoječe institucije niso obravnavale.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=35}} Leta 1865 so bila zemstva ustanovljena v devetnajstih gubernijah v evropskem delu Rusije in v Besarabiji, med letoma 1866 in 1876 pa še v šestnajstih.<ref name=reform/> V treh baltskih gubernijah, devetih zahodnih gubernijah, ki jih je na račun Poljske priključila carica [[Katarina Velika]], v večjem delu [[Kavkaz]]a in na [[Finska|Finskem]] se zemstva niso ustanovila.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=34}} Zemstva Donske vojske, ustanovljena leta 1875 po obsežnih posvetovanjih s kozaškimi uradniki, so bila po šestih letih delovanja razpuščena.<ref name=reform/> Do leta 1913 so bila zemstva ustanovljena v 43 gubernijah. Med letoma 1902 in 1905 so se pojavljala številna poročila o popolni izgubi neodvisnosti kmečkih članov zemstev, ker so se njihova pooblastila prenesla na deželne kapitane.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=118}}{{sfn|Figes|p=53}} V tem času se je lokalna uprava tesneje povezala s centralno birokracijo, kot so bili guvernerjevi uradi, ministri za finance in ministri za notranje zadeve. V zadeve zemstev se je vse bolj vpletala posebna policija. Slednje ni bilo po volji uradnikov zemstev, med katerimi je bilo veliko naklonjenih liberalnemu ustavnemu političnemu gibanju. K povečanju napetosti so prispevala tudi finančna in praktična bremena zaradi [[Rusko-japonska vojna|rusko-japonske vojne]]. Naraščajoče nezaupanje med centralno birokracijo in zemstvi je car prepoznal v svojem manifestu o pokrajinski upravi iz leta 1903. Njegov manifest je podprl reforme, ki jih je vodil notranji minister Vjačeslav von Plehve. Cilj Plehvejevih reform je bil prek guvernerjev vzpostaviti strožji nadzor nad zemstvi. Reforme so naletele na velik odpor zemstev, finančnih ministrov in tudi več guvernerjev. V [[Sankt Peterburg]]u je Plehve prisilil k odstopu guvernerja, ki je nasprotoval reformam. Plehve je tesno sodeloval z oddelkom ruske policije, ki ga je prej sam vodil, in z njegovo pomočjo odstavil številne člane zemstva. Po ruski kmečki vstaji leta 1905–1906 so zemstva postala zelo konservativna. Georgij Lvov je bil izključen iz zemstva, ker je bil "nevaren liberalec". Zemske skupščine, v katerih je še vedno prevladovalo plemstvo, so se od leta 1905 bale nasilja in zemstva so se vse bolj osredotočala na zaščito interesov plemstva in ne na reševanje težav iz leta 1905.{{sfn|Figes|p=207}} Zemstva so sprva dobila precejšnjo moč pri uvajanju davkov in nadzoru nad šolstvom, zdravstveno oskrbo, javnim blagostanjem, oskrbo s hrano in vzdrževanjem cest v svojih krajih. Radikalci, kot so bili Socialistična revolucionarna stranka in nihilisti, so sprva nasprotovali zemstvom, saj so menili, da so reforme premalo obsežne. Lenin se je v svojem članku ''"Kaj je treba storiti"'', objavljenem leta 1901, kljub temu zavzemal za kratkoročno zavezništvo z zemstvi proti carskemu terorju. [[Pjotr Arkadjevič Stolipin|Pjotr Stolipin]] je kot predsednik vlade zemstvom podelil proračun in pooblastila, potrebna za izvedbo številnih projektov v okviru njegovih agrarnih reform. Njegova administracija je tudi povečala število zemstev s 34 na 43. Nova volilna zakonodaja je privedla do tega, da je 30 % članov tretje in četrte dume prihajalo iz zemstev. V obdobju pred revolucijo leta 1905 in skozi celotno Stolipinovo vladavino se je slog razprav med plemiči v zemstvu spremenil: tisto, kar se je začelo kot doseganje soglasja za izkazovanje uslug prijateljem in družini, se je spremenilo v strankarsko parlamentarno politiko, ki je bila že nekoliko podobna vladavini v 20. stoletju.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=155–161}}{{sfn|Figes|p=50, 253}} Vseruska zemska zveza je bila ustanovljena avgusta 1914, da bi poenotila politiko zemstev. Zveza je bila liberalna organizacija in je po letu 1915 delovala skupaj z Zvezo mest.<ref name="EU">{{cite web|title=Unions of zemstvos and cities|url=https://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages\U\N\Unionsofzemstvosandcities.htm|website=Encyclopedia of Ukraine|publisher=Canadian Institute of Ukrainian Studies.|access-date=8 February 2016}}</ref> Med rusko revolucijo so zemstva izgubila vso avtoriteto. Edina resnična avtoriteta, ki je ostala v Rusiji, so bili sovjeti.{{sfn|Figes|p=359}} Volitve v zemstva so bile bojkotirane, ker so ljudje za avtoriteto sprejeli sovjete. Mnogo uradnikov zemstev je prenehalo opravljati svojo službo in začelo delati za sovjete.{{sfn|Figes|p=359}} Po oktobrski revoluciji je bil sistem zemstev razpuščen. Ponekod, na primer v Ukrajini, se je institucija ohranila in prevzela bolj nacionalistične oblike.<ref>{{cite web|title=Zemstvo|url=https://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CZ%5CE%5CZemstvo.htm|website=Encyclopedia of Ukraine|publisher=Canadian Institute of Ukrainian Studies.|access-date=30 April 2024}}</ref> ==Pristojnosti== Zemstva prvotno niso bila pristojna za sprejemanje predpisov, zavezujočih za vse državljane znotraj njihove pristojnosti. Leta 1873 so lahko objavljala predpise, zavezujoče za vse državljane, vendar le v zvezi s preprečevanjem požarov. Njihova pooblastila so bila leta 1879 razširjena na predpise za preprečevanje širjenja epidemij in živalskih bolezni.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=47}} Sčasoma je bil nad zemstvi uveden dodaten guvernerjev nadzor. Od leta 1867 zemstva niso smela več objavljati zapisnikov ali razprav brez posebnega dovoljenja guvernerja. Leta 1879 so guvernerji dobili pooblastilo, da lahko po lastni presoji odpustijo katerega koli zaposlenega v zemstvu. Največja sprememba v pooblastilih zemstev je nastala z zakonom [[Aleksander III. Ruski|Aleksandra III.]] z dne 25. junija, po gregorijanskem koledarju 12. junija 1890.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=58}} Zakon iz leta 1890 je kot dodaten nadzor ustanovil Urad za zemske zadeve. Uradnike urada je imenoval car, od lokalnih vladnih uradnikov pa maršal plemstva, okrožni tožilec in okrožna sodišča. Urad je med letoma 1891 in 1892 razveljavil 116 zemskih zakonov, od katerih jih je 51 izdala samo Vladimirska deželna skupščina.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=58}}<ref name="Kulikov"> Kulikov, Vladimir V. (3. julij 2014). "Local Self-Government and Administrative Oversight: The Historical Experience of the Zemstvo". Russian Studies in History. '''53''' (3): 56–69. doi:10.1080/10611983.2014.1020228.</ref> Reforme iz leta 1890 so zemskim skupnostim dale pooblastilo za izdajanje predpisov o najrazličnejših vprašanjih, ki so bili zavezujoči za vse državljane zunaj mestnih občin. V zameno so državljani pridobili pravico do pritožbe senatu na zemske zakone. V naslednjih 15 letih, je senat obravnaval 226 pritožb, ki so se nanašale predvsem na davčne spore. Reforme so spremenile pravni status moških, zaposlenih v zemstvu – iz zasebnikov so postali vladni uradniki.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=181–184}} Zemski uradniki so lahko svoje predpise uveljavljali tako, da so kršitelje privedli pred kazenska sodišča. Pred letom 1890 so bile seje zemstva pogosto prekinjene zaradi nesklepčnosti, ki je bila delno posledica tega, da uradniki za seje niso dobili plače ali kakšnega drugega nadomestila.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=47–50}} Med letoma 1897 in 1899 se je resno razpravljalo o vprašanju ukinitve okrožnih zemstev in centralizaciji vseh funkcij znotraj pokrajinskega zemstva. Razprava je bila še posebej pomembna v [[Moskva|Moskvi]], kjer je Dmitrij Šipov, predsednik pokrajinskega zemstva, odstopil v znak protesta, da bi opozoril na razpravo.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=195}} Leta 1902 so voditelji zemstev vložili peticijo pri carju [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaju II.]], da bi se zemstvo lahko pritožilo neposredno nanj, kar je cesar zavrnil.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=140}} Minister za notranje zadeve je uradnikom zemstev iz [[Tver]]ja izrecno prepovedal stike z drugimi pokrajinami glede katerega koli vprašanja nacionalne politike.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=205}} ===Skupščina zemstva=== Glavni organ zemstva je bila skupščina, katere člani so bili izvoljeni. Skupščina se je običajno sestajala enkrat letno, da bi obravnavala svoj program in imenovala namestnike za izvajanje odlokov, izdanih v odgovor na vprašanja, ki jih je zemstvo obravnavalo.<ref name="Vucinich 1982 44"/> Z odlokom Aleksandra II. iz leta 1864 je bilo ustanovljenih 33 pokrajinskih zemstev, ki so ustrezala obstoječim gubernijam. Vsaka gubernija je bila razdeljena na več okrožij, pri čemer je vsako okrožje imelo svoje okrožno zemstvo. Zakon o ustanovitvi zemstev je opredelil 14 ciljev, ki jih mora vsako zemstvo doseči:{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=45}} # Upravljanje premoženja in prihodkov zemstva # Vzdrževanje premoženja zemstva # Javna prehranska varnost # Upravljanje filantropije, javne blaginje in vzdrževanje cerkvenih stavb # Vzajemno zavarovanje premoženja # Nadzor nad razvojem trgovine in industrije # Gospodarski nadzor nad javnim šolstvom, javnim zdravjem in zaporniškim sistemom # Spodbujanje sodelovanja pri preprečevanju bolezni goveda in pridelkov # Izpolnjevanje civilnih, vojaških in poštnih zahtev # Razdelitev državnih davčnih sredstev, izplačanih zemstvu # Določitev, pobiranje in razdelitev lokalnih davkov # Obveščanje javnosti o lokalnih možnostih socialnega varstva in državljanskih pravicah # Izvedba volitev # Posebne listine ===Volitve=== [[Slika:Poltava Zemstvo Building interior.jpg|thumb|250px|Dvorana Poltavskega zemstva na začetku 20. stoletja]] Zemstvo je bilo sestavljeno iz predstavniškega sveta (zemskoje sobranje) in izvršnega odbora (zemskaja uprava), ki ga je imenoval predstavniški svet. Člane odbora je sestavljalo pet skupin: * veliki zemljiški posestniki, se pravi plemiči, ki so imeli v lasti vsaj 590 akrov (2,4 km²) zemlje in so se srečanj udeleževali osebno, * pooblaščenci malih zemljiških posestnikov, vključno z duhovščino v njihovi vlogi zemljiških posestnikov, * pooblaščenci bogatejših meščanov, * pooblaščenci manj bogatih mestnih slojev in * pooblaščenci kmetov, ki jih je po zakonu z dne 12. (25.) junija 1890 imenoval guverner pokrajine, ali so jih izvolile oblasti. Glasovi plemičev so imeli pri glasovanju večjo težo, čeprav so predstavljali le majhno manjšino prebivalstva.<ref name=Ascher>{{cite book|last1=Ascher|first1=Abraham|title=The Russian Revolution: A Beginner's Guide|date=2014|publisher=Oneworld Publications|page=3}}</ref>{{sfn|Figes|p=47}} Okrožna zemstva so morala imeti 40 % članov skupščine izvoljenih s strani kmetov, medtem ko za deželne skupščine, izvoljene iz okrožij, ta zahteva ni veljala. Na pokrajinski ravni je bila zato zastopanost kmetov precej nižja.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=84–85}}{{sfn|Figes|p=47}} Reforme Aleksandra III. iz leta 1890 so povečale zastopanost plemstva v zemstvih s 55 % leta 1886 na 72 % do leta 1903.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=54}} Nekateri zgodovinarji predstavljajo neenakost glede na količino zemlje, ki jo je predstavljal en član zemstva. Leta 1877 je vsak član kmečke skupščine predstavljal 1,76-kratnik zemlje, ki jo je predstavljal plemič. Do leta 1905 je vsak član kmečke skupščine predstavljal 6,47-kratnik zemlje, ki jo je predstavljal plemič.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=85–89}} Osebe, mlajše od 25 let, osebe v kazenski preiskavi, obsojeni kriminalci in tujci niso smeli biti v zemstvu.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=38}} Ženske, ki so imele dovolj premoženja za sedež v zemstvu, same niso mogle glasovati, a so lahko imenovale moškega pooblaščenca, ki je glasoval v njihovem imenu.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=83}} Do leta 1913 je bilo 20–40 % volilnih upravičencev v Tulski oblasti žensk, vendar niso imele pravice do opravljanja funkcije poslank, kar je bilo ''[[De iure - de facto|de iure]]'' potrjeno z zakonom leta 1903.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=94–95}} Pred vsakimi volitvami so bili objavljeni seznami volilnih upravičencev in dani v javno obravnavo. Zemstvo je lahko na podlagi javne obravnave volivce odstranilo ali dodalo na seznam. Volivci so morali voliti osebno. Volilni organi niso smeli dajati navodil, kako naj kandidati ravnajo po izvolitvi. Guverner je lahko ugovarjal postopku in začasno ustavil volilne odločitve. Volilna reforma leta 1890 je privedla do ločenih volilnih organov za plemiče in navadne volivce. V tem času duhovniki, Judje in kmetje brez zemlje niso imeli volilne pravice na volitvah v zemstvo. Sledila je volilna reforma, delno motivirana z upadom števila plemiških lastnikov zemlje, kar je pomenilo, da so njim namenjena mesta v skupščini ostala prezna. Volilne reforme so zmanjšale velikost skupščin in število poslancev za 20–30 %.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=40–43}} Leta 1906 je lahko vsako zemstvo izvolilo enega poslanca, ki ga je zastopal v državnem svetu.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=48}} Odsotnost z sej se je v tem obdobju močno povečala. Številna zemstva so veljala za dobro obiskana, če se je sej udeležila polovica njihovih članov.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|pp=118–119}} Pravila, ki so urejala volitve v zemstva, so postala model za volilni zakon iz leta 1906. ===Postopki=== Zemske skupščine so se sestajale vsaj enkrat letno, ne več kot dvajset dni. Izredne seje zemstva so zahtevale dovoljenje ministra za notranje zadeve. Na teh sejah so se lahko obravnavalo le vprašanja, ki jih je odobril minister. Pokrajinske seje je odpiral in zapiral lokalni guverner, okrožne seje pa lokalni maršal plemstva. Zemske skupščine so običajno imenovale manjše komisije, zadolžene za izvedbo njihovih sklepov. Ena takšnih komisij je bil izvršilni odbor, ki je deloval vse leto. To, da je nekdo več let opravljal funkcijo maršala plemstva in predsednika izvršnega odbora, ni bilo nič nenavadnega.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=40–56}} Zakone zemstva sta morala običajno odobriti guverner ali minister za notranje zadeve. Zakoni so lahko bili zavrnjeni z utemeljitvijo, da so nezakoniti ali v nasprotju z državnimi interesi. Če zakoni niso bili odobreni, so morali guvernerji o tem obvestiti skupščino in predlagati spremembe zakona, ki bi omogočile njegov sprejem. Če kompromisa ni bilo mogoče najti, je zadevo obravnaval senat. Od guvernerja se je pričakovalo, da bo nastopil kot tožnik in dokazal, da je bil odlok zemstva nepravičen. Guverner je lahko po uveljavitvi odloka preklical njegovo odobritev.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=57–58}}<ref name="Kulikov"/> Po letu 1890 je ministrstvo za notranje zadeve z razširjenimi nadzornimi pooblastili začelo dosledno ovirati delo pokrajinskih zemstev.{{sfn|Figes|p=53}} ==Uradniki== Od leta 1864 do 1889 so zemstva volila mirovne sodnike.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=48}} Po tem obdobju je bil ustanovljen položaj zemskega načelnika, ki ga je imenovalo lokalno plemstvo, plačevalo pa ga je zemstvo. To v zemstvu ni bilo priljubljeno. Skupščina je poskušala znižati njegovo plačo, kar je pripeljalo do več tožb.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=193–195}} Od leta 1866 do 1905 so uradniki zemstva v veliki meri smeli sklepati pogodbe. Občasno so bile izjemoma dovoljene na primer pogodbe o požarnem pozavarovanju ali prodaji velikih kmetijskih strojev.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=48}} ==Tretji element== Izvršilni odbori zemstva so bili vključeni v upravljanje osebja, ki je delalo za zemstvo. V to osebje so spadali tudi zunanji strokovni sodelavci, imenovani "tretji element". Med slednjimi so bili predvsem zdravstveni delavci, pedagogi, agronomi in drugi.<ref name=Ascher /><ref>{{harvtxt|Vucinich|Emmons|1982|p=53}}</ref><ref>{{harvtxt|Vucinich|Emmons|1982|p=120}}</ref>{{sfn|Figes|p=52}} Tretji element je bil vir nezaupanja centralne vlade do zemstev. Za razliko od upraviteljev zemstva (prvi element) in namestnikov (drugi element) je tretji element pogosto prihajal iz kmečkega razreda. Njihov status je bil pogost vzrok za sume, da so liberalni radikalci, kar so nekateri resnično bili, in njihovo preganjanje s strani policije.{{sfn|Figes|p=52–53}} Izraz "tretji element" je leta 1900 skoval viceguverner Vladimir Kondoidi, da bi označil radikalne uslužbence zemstva v [[Samara|Samari]]. Trdil je, da je tretji element v veliki meri prevzel nadzor nad dejanskim delovanjem zemstva. Samarski guverner je nato vodil preiskavo, ki je odkrila, da več kot polovica uslužbencev zemskega sveta nikoli ni oddala vlog za odobritev guvernerju, kot to zahteva zakon.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=93}} ==Davki== [[Slika:Grigorij Grigorjewitsch Mjassojedow 001.jpg|thumb|250px|Grigorij Mjasojedov (1872): ''Zemstvo obeduje''; na sliki je upodobljen najrevnejši, kmečki del zemstva]] Ena glavnih funkcij zemstev je bil njihov deseti cilj: razdelitev dodeljenih državnih sredstev. V zgodnjih letih je bilo zemstvom dodeljenih približno 20 % letnih državnih prihodkov Rusije. Zemstva so prejemala davčne prihodke tudi iz različnih drugih virov in za različne namene. Tipično davčno politiko zemstva je težko opredeliti. Zemljiški davek, ki je predstavljal med 3 in 90 odstotki prihodkov zemstva, na primer, je bil odvisen tako od zemstva kot od letine. V številnih okrožjih naj bi v imenu zemstva davke na žetev pobirala policija. V praksi je to povzročalo obilo težav, ker zemstvo ni bilo pristojno za policijo, skupščinam pa je bilo prepovedano nagrajevati policijo, vključno z zahvalami.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=97–104}} Leta 1866 je senat odločil, da zemstva ne smejo obdavčiti industrijske proizvodnje.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=206}} Na začetku sistema zemstev so obstajale tudi naravne obveznosti, kot so obveznost opravljanja cestnih del, in davki v naravi, na primer davek v pšenici, ki je bil za kmete bolj zaskrbljujoč kot denarne obdavčitve. Ti davki so predstavljali velik del sredstev zemstva, vendar niso bili priljubljeni. Sčasoma so se večinoma pretvorili v davke v denarju.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=98}} Tudi ta politika ni bila priljubljena, saj so kmetje zemstva pogosto imeli za ničvredne institucije, ki so pobrale veliko davkov.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=111}}{{sfn|Figes|p=52}} Izdatki zemstev so se z 89,1 milijona rubljev leta 1900 povečali na 290,5 milijona rubljev leta 1913. Od slednjega zneska je bilo 90,1 milijona rubljev porabljenih za izobraževanje, 71,4 milijona za zdravstveno pomoč, 22,2 milijona za izboljšave kmetijstva in 8 milijonov za veterinarske ukrepe. Glavni viri prihodkov zemstev so bili davki na zemljišča, gozdove, podeželska bivališča, tovarne, rudnike in druge nepremičnine.<ref>RUSSIA, U.S.S.R. A Complete Handbook. 1933. Ur. P. Malevsky-Malevich. str. 500.</ref> Udeleženci ruske revolucije leta 1905 so bili večinoma tudi udeleženci zemstev.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=440}} V letih 1905–1906 je 66 okrožij bojkotiralo plačevanje davkov, ki so se jim zdeli previsoki. Nezadovoljstvo je bilo najhujše tam, kjer je bil davek zemstva na zemljišča, dodeljena kmetom, obdavčen veliko višje kot na zasebna zemljišča.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=108}} Med pomembnejšimi udeleženci revolucije leta 1905, povezanimi z zemstvi, so bili Dmitrij Šipov, Dmitrij Šahovskoj, Georgij Lvov, Pavel Dolgorukov in Fjodor Redičev.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=145–146}} Več njih je bilo tudi članov Besede, tajne organizacije liberalcev, ki so razpravljali o vprašanjih zemstev.{{sfn|Figes|p=165}} Leta 1917 so podeželska društva v [[Stavropol|Stavropolu]] zavrnila plačevanje davkov in bojkotirala šole, zdravstvene domove in vse druge storitve, ko je bilo tam prvič uvedeno zemstvo. Zaradi naraščajočih napetosti je policija ubila tri protestnike, zemstvo pa je ostalo na oblasti. Guverner je o tem poročal: : ''"Nezadovoljstvo podeželskega prebivalstva z uvedbo zemstva je bilo očitno skoraj povsod v provinci kmalu po razdelitvi davčnih seznamov. Kmetje, ki niso bili dovolj obveščeni o davkih in področju delovanja zemstva, ki je obstajalo šele v prvem letu obstoja, so opazili predvsem izjemno povečanje lokalnih davkov."''{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=109}} ==Šolstvo== [[Slika:Krasno NNov-8840.jpg|thumb|right|250px|Zgradba nekdanje zemske osnovne šole v Krasnem]] V času obstoja zemskega sistema se je pismenost povečala z 10 % na 68 %.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=243}} Zemski izobraževalni sistem je bil zgrajen na obstoječih kmečkih in cerkvenih izobraževalnih sistemih. Od leta 1907 do 1917 je vse večji nadzor nad izobraževanjem izvajalo ministrstvo za šolstvo. Od leta 1886 in ves čas obstoja zemstev si je centralna carska birokracija prizadevala pridobiti dodaten nadzor nad osnovnim šolstvom. Nadzor se je začel s posebnimi šolskimi inšpekcijami, ki so lahko dosegle zaprtje nezadovoljivih šol. Maršal plemstva je z zakonodajo o osnovnih šolah iz leta 1874 dobil posebne privilegije: izvajanje šolskih inšpekcij, izključno pooblastilo za odpiranje novih šol in predsedovanje šolskim odborom. Ti privilegiji niso imele velikega vpliva na šole, ker večina zemstev nikoli ni prepustila finančnega nadzora nad šolami šolskim odborom in mnogi domnevni inšpekcijski pregledi preprosto niso bili nikoli izvedeni. Kmetje so večinoma dajali prednost zemskim šolam pred obstoječimi šolami, ki sta jih ustanovila krona ali duhovščina. Število šol, ki jih je upravljala Cerkev, se je z 24.000 leta 1886 do leta 1880 zmanjšalo na 4.000.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=247–252}} Šolski sistem zemstva je bil zgrajen na obstoječem kmečkem izobraževalnem sistemu. Pred letom 1870 so morale kmečke skupnosti zagotavljati izobraževalne ustanove, zemstva pa učiteljem niso zagotavljala zanesljivega plačevanja. V 70. letih 19. stoletja so zemstva že zagotavljala plače učiteljev in dodatna sredstva, kot so šolske table. Prehod od financiranja teh šol s strani kmečkih skupnosti do financiranja iz proračunov zemstva je trajal več desetletij. Zemstva so dosegla proračunsko enakost z lokalnimi kmečkimi skupnostmi šele leta 1889, nato pa so se proračuni zemstva hitro povečali in izobraževanje je postalo največji delež v teh proračunih. Leta 1893 so skupni izdatki zemstev za izobraževanje znašali 9 milijonov rubljev, leta 1913 pa skoraj 90 milijonov rubljev.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=253–264}} Učenci zemskih šol so lahko po presoji zemstva opravljali letne izpite. Stopnja uspešnosti na teh izpitih je služila za ocenjevanje uspešnosti učiteljev, moški učenci, ki so izpite opravili, pa so imeli krajšo vojaško službo.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=259–260}} Učitelji zemstva so večinoma prihajali iz srednjega družbenega razreda. Med učitelji so bili moški in ženske, pri čemer je bilo več žensk. Učitelje so težile nizke plače, osamljenost v neznanih skupnostih in to, da so bili neporočeni. Leta 1911 je bilo poročenih samo 17 % učiteljic in 47 % učiteljev.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=260–262}} Prvi formalni učni načrt za šolstvo v zemstvu je leta 1897 ustvarilo ministrstvo za šolstvo. Program je predpisoval šest ur poučevanja Božje besede, tri ure slovanske cerkve, osem ur ruskega jezika, dve uri pisanja in pet ur aritmetike tedensko.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=260}} Skoraj vsaka druga oblika šolanja je bila deležna kritik, vsi pa so spodbujali branje besedil in petje cerkvenih pesmi.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=263}} Leta 1907 je Duma ustanovila sklad za ustanavljanje šol v vsaki vasi v Rusiji. Sredstva so bila prek zemstev razdeljena obstoječim šolam ali pa so bila dana šolskim kuratorjem, kar je pogosto sprožilo gradnjo novih šol. Pod vodstvom šolskih kuratorjev je nastala nova kategorija "državnih šol", ki niso bile povezane z zemstvi. Leta 1910 je ministrstvo za šolstvo ustanovilo nacionalni pokojninski sklad, v katerega so se lahko vključili vsi učitelji. Dodatni upravni ukrepi leta 1913 so povzročili, da so bile obstoječe zemske šole pod večjim vplivom ministrstva za šolstvo kot zemstva samega. Leta 1914 so zemstva izgubila moč usmerjanja šolskih učiteljev, ministrstvo pa je pridobilo moč odpustiti vse šolske učitelje, za katere je menilo, da so neprimerni.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=266–268}} ==Zdravstvo== [[Slika:Брусилів-земська_лікарня-2.JPG|thumb|250px|Zemska bolnišnica v Brusilovu, [[Žitomirska oblast]]]] Pred uvedbo zemskega zdravstvenega sistema so se ruski kmetje za zdravstveno oskrbo zanašali večinoma na zdravilce, specializirane za magične napeve in ljudska zdravila. Zemstva so na podporo zdravstvenemu sistemu gledale kot na svojo najpomembnejšo nalogo. Da bi to dosegla, so zemstva spodbujala politike, ki so omejevali neposredne stroške zdravstvene oskrbe za kmete, naj tega ne počnejo, in ponudnikom zdravstvenih storitev dajala davčne olajšave. Medicinski kadri, ki so jih podpirala zemstva, so se osredotočili na izobraževanje na področju higiene in preventivne medicine.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=279–284}} Uradniki in zdravniki zemstva so se zavedali težavnosti ne le pri tem, da nepismeni, bogaboječi kmetje niso zaupali v večinoma sekularni zdravstveni sistem, ampak tudi pri tem, da sploh niso razumeli razlike.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=294}} Rast zdravstvenega sistema je bila počasna in odvisna od rasti tretjega elementa. Prvi plačani birokrati v zemstvu so se pojavili šele v sedemdesetih letih 19. stoletja, naraščajoče število plačanih birokratov pa je seveda neizogibno vodilo do naraščajočih proračunov. V zgodnjem obdobju zemstva so proračunske težave večkrat privedle do odpuščanja ravno zdravnikov.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=286–291}} Do leta 1910 je bilo razmerje med zdravniki in pacienti v skoraj vseh okrožjih slabše od 1 proti 10.000.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=306}} Zdravniki so imeli velike težave zaradi pomanjkanja zaupanja zemstev. Priporočila, kot je financiranje izboljšav v bolnišnicah, so se v skupščinah premlevala neskončno dolgo. Zdravniki so večkrat poskušali ustanoviti nacionalno organizacijo za napredek zdravstva, vendar je bila njena uvedba odložena do leta 1885. Eden od ciljev, ki naj bi ga ta nacionalni sistem dosegel, so bili enotni zdravstveni zapisi, ki bi olajšali analizo primerov iz drugih provinc. Zdravniki so zahtevali tudi prehod s sistema okrožnih bolnišničnih storitev, zaradi katerih so večino časa preživeli na potovanjih v oddaljene vasi obiskovat bolnike, na stacionarni sistem, kjer bi zdravniki imeli redne ure v zdravstvenem centru. Zemstva so v sedemdesetih letih 19. stoletja nasprotovala stacionarnemu sistemu, ker oddaljeni vaščani, ki so plačevali davke za zdravstveno službo, ne bi imeli vsi enakega dostopa. Ko se je število zdravnikov povečalo, je v osemdesetih letih 19. stoletja stacionarni sistem postal bolj priljubljen.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=286–291}} Ko je bil sistem okrožij ukinjen, so se zemstva zapletla v burne razprave o tem, kaj storiti s [[feldšer]]ji, ki so zapolnjevali vrzel med idealno zdravstveno oskrbo, ki si jo prizadevala vzpostaviti zemstva, in tisto, ki jo je bilo mogoče zagotoviti. Za feldšerje so bile uvedene omejitve, tako da je velik del njihovega vsakodnevnega dela tehnično postal nezakonit, vendar ni bilo nikogar drugega, ki bi nudil zdravstveno oskrbo. To je bilo splošno znano in vsi so to tolerirali, vendar je vse večja kriminalizacija feldšerjevega dela simbolizirala tisto, kar je moral zemski zdravstveni sistem še doseči. Eden od razlogov za nasprotovanje zemstev je bil, da so feldšerji zabrisali meje med tradicionalno duhovno medicino in sodobno medicino. Namesto da bi feldšerska praksa izginila, je bila leta 1871 odprta za ženske, da bi zadostila naraščajočim potrebam. Ob naraščajočem številu feldšerjev se je povečala tudi njihova profesionalnost zaradi vse večjega formalnega usposabljanja za zdravniške asistente.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=292–294}} V sedemdesetih letih 19. stoletja so se začeli sestajati sanitarni sveti, vendar so začeli uveljavljati šele po letu 1879, ko so zemstva pridobila pooblastila za izdajanje sanitarne zakonodaje, zavezujoče za vse državljane. Pri razvoju sanitarnih svetov in zatem redno zaposlenih sanitarnih strokovnjakov je bila še posebej vodilna Moskva.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=300–301}} Velika težava v obdobju zemstev je bilo babištvo. Skoraj vsak drugi kmečki otrok ni odrasel. Na tem področju so zemstva padla. Na vrhuncu babištva v času zemstev so bile babice prisotne samo pri 2 % porodov. Glavni vzrok za neuspeh je bil, da kmečke ženske niso želele, da bi bili pri njihovih porodih prisotni tujci.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=302}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== * {{navedi knjigo |last1=Vucinich |first1=Wayne |last2=Emmons |first2=Terence |year=1982 |title=The Zemstvo in Russia: an experiment in local self-government |location=Cambridge; New York |publisher=Cambridge University Press |isbn=0521234166}} * {{navedi knjigo |last1=Figes |first1=Orlando |title=A People's Tragedy: The Russian Revolution 1891–1924 |location=London |publisher=The Bodley Head |isbn=9781847922915}} ==Dodatno branje== {{refbegin |2}} * Darrow, David W. "The Politics of Numbers: Zemstvo Land Assessment and the Conceptualization of Russia's Rural Economy." The Russian Review 59.1 (2000): 52-75. * Emmons, Terence, and Wayne S. Vucinich, eds. The Zemstvo in Russia: An Experiment in Local Self-Government (Cambridge University Press, 1982) essays by scholars. * Fallows, Thomas S. "The Russian Fronde and the Zemstvo Movement: Economic Agitation and Gentry Politics in the Mid-1890s." The Russian Review 44.2 (1985): 119-138. online * Porter, Thomas, and William Gleason. "The 'Zemstvo' and Public Initiative in Late Imperial Russia." Russian History 21.4 (1994): 419-437. online * Porter, Thomas Earl. The Zemstvo and the emergence of civil society in late imperial Russia 1864-1917 (Edwin Mellen Press, 1991). {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ruski imperij]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1861]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1917]] pmv3rqxu3mzunih6etos82qiufs9iuy 0 602642 6676888 6676022 2026-05-17T08:38:13Z Erardo Galbi 166658 6676888 wikitext text/x-wiki {{Short description|Občina v Furlaniji - Julijski krajini}} {{Infobox Italian comune | name = Basiliano | official_name = Comune di Basiliano / Comun di Basilian | native_name = {{native name|fur|Basilian}} | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = Basiliano-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|46|1|N|13|6|E|type:city(5,029)_region:IT|display=inline}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Videm|Videm]] | frazioni = Basagliapenta, Blessano, Orgnano, Variano, Villaorba, Vissandone | mayor_party = koalicija [[Bratje Italije]]-[[Liga (politična stranka)|Liga]] | mayor = Marco Olivo | area_footnotes = | area_total_km2 = 42,9 | population_footnotes = | population_total = 5146 | population_as_of = 31 August 2025 <ref>[https://demo.istat.it/app/?i=D7B&l=en Monthly demographic balance for the year 2025 (provisional data)] [[Italian_National_Institute_of_Statistics|ISTAT]]</ref> | population_demonym = it. basilianesi<br>fur. basilianês | elevation_footnotes = | elevation_m = 77 | twin1 = | twin1_country = |istat=030009| saint = | day = | postal_code = 33031 | area_code = 0432 | website = {{official website|https://www.comune.basiliano.ud.it/}} | footnotes = }} '''Basiliano''' ({{langx|fur|Basilian}}; do 1923 ''Pasian Schiavonesco'' ali ''Pasian Sclavonesc'') je občina v [[Pokrajina Videm|Pokrajini Videm]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 12 km jugozahodno od [[Videm, Italija|Vidma]]. Leta 2025 je imela 5.146 prebivalcev in površino 42,9 km². Basiliano meji z naslednjimi občinami: [[Campoformido]] (''Cjampfuarmit''), [[Codroipo]] (''Codroip''), [[Fagagna]] (''Feagne''), [[Lestizza]] (''Listize''), [[Martignacco]] (''Martignà''), [[Mereto di Tomba]] (''Merêt di Tombe''), [[Pasian di Prato]] (''Pasian di Prât'') in [[Pozzuolo del Friuli]] (''Puçui''). == Geografija == Občina leži v srednji Furlaniji, na visoki [[Furlanska nižina|furlanski nižini]], na povprečni nadmorski višini 77 metrov, približno 12 km od Vidma. == Družba == === Demografski razvoj === {{historical populations |align=none|cols=3 |graph-pos=bottom |1861|? |1871|3864 |1881|4133 |1901|4998 |1911|6092 |1921|6505 |1931|5969 |1936|5723 |1951|6092 |1961|5621 |1971|5267 |1981|5171 |1991|5007 |2001|4894 |2011|5353 |2021|5233 | source=Podatki iz Istata }} === Priseljenci in manjšine === Na dan 31. decembra 2024 je v občini živelo 393 tujcev, kar je 7,3 % prebivalstva.<ref>{{cite web|url=https://demo.istat.it/app/?i=P03&a=2024&l=en|editor=ISTAT|title=Demographic balance and foreign resident population as at 31 December 2024 by gender and citizenship|accessdate=7 July 2025}}</ref> Največja tuja skupnost je albanska, ki predstavlja 25,9 % vseh tujcev v državi, sledita pa ji romunska in tunizijska skupnost.<ref>[https://www.tuttitalia.it/friuli-venezia-giulia/37-basiliano/statistiche/cittadini-stranieri-2024/ cittadini stranieri] tuttitalia.it {{in lang|it}}</ref> == Znane osebe == * [[Omero Antonutti]], igralec iz Blessana<ref>[https://www.comune.basiliano.ud.it/it/vivere-il-comune-63172/eventi-63174/evento-ricordando-i-90-anni-di-omero-antonutti-149574 Evento "Ricordando i 90 anni di Omero Antonutti"] comune.basiliano.ud.it {{in lang|it}}</ref> * [[Ricciotti Greatti]], nekdanji nogometaš, ki je igral na položaju vezista == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == *[https://www.facebook.com/ProlocoBasiliano/ Pro Loco Basiliano APS] {{in lang|it}} {{Province of Udine}} {{DEFAULTSORT:Basiliano}} [[Kategorija:Basiliano| ]] [[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Videmska pokrajina - občine]] oyxkzoxqnrj340tidkn16tr5qs7ztv4 6676897 6676888 2026-05-17T08:45:55Z Erardo Galbi 166658 6676897 wikitext text/x-wiki {{Short description|Občina v Furlaniji - Julijski krajini}} {{Infobox Italian comune | name = Basiliano | official_name = Comune di Basiliano / Comun di Basilian | native_name = {{native name|fur|Basilian}} | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = Basiliano-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|46|1|N|13|6|E|type:city(5,029)_region:IT|display=inline}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Videm|Videm]] | frazioni = Basagliapenta, Blessano, Orgnano, Variano, Villaorba, Vissandone | mayor_party = koalicija [[Bratje Italije]]-[[Liga (politična stranka)|Liga]] | mayor = Marco Olivo | area_footnotes = | area_total_km2 = 42,9 | population_footnotes = | population_total = 5146 | population_as_of = 31 August 2025 <ref>[https://demo.istat.it/app/?i=D7B&l=en Monthly demographic balance for the year 2025 (provisional data)] [[Italian_National_Institute_of_Statistics|ISTAT]]</ref> | population_demonym = it. basilianesi<br>fur. basilianês | elevation_footnotes = | elevation_m = 77 | twin1 = | twin1_country = |istat=030009| saint = | day = | postal_code = 33031 | area_code = 0432 | website = {{official website|https://www.comune.basiliano.ud.it/}} | footnotes = }} '''Basiliano''' ({{langx|fur|Basilian}}; do 1923 ''Pasian Schiavonesco'' ali ''Pasian Sclavonesc'') je občina v [[Pokrajina Videm|Pokrajini Videm]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 12 km jugozahodno od [[Videm, Italija|Vidma]]. Leta 2025 je imela 5.146 prebivalcev in površino 42,9 km². Basiliano meji z naslednjimi občinami: [[Campoformido]] (''Cjampfuarmit''), [[Codroipo]] (''Codroip''), [[Fagagna]] (''Feagne''), [[Lestizza]] (''Listize''), [[Martignacco]] (''Martignà''), [[Mereto di Tomba]] (''Merêt di Tombe''), [[Pasian di Prato]] (''Pasian di Prât'') in [[Pozzuolo del Friuli]] (''Puçui''). Občina je sestavljena iz naslednjih naselij: Basagliapenta (''Visepente''), Blessano (''Blessan''), Orgnano (''Orgnan''), Variano (''Varian''), Villaorba (''Vilevuarbe'') in Vissandone (''Vissandon''). == Geografija == Občina leži v srednji Furlaniji, na visoki [[Furlanska nižina|furlanski nižini]], na povprečni nadmorski višini 77 metrov, približno 12 km od Vidma. == Družba == === Demografski razvoj === {{historical populations |align=none|cols=3 |graph-pos=bottom |1861|? |1871|3864 |1881|4133 |1901|4998 |1911|6092 |1921|6505 |1931|5969 |1936|5723 |1951|6092 |1961|5621 |1971|5267 |1981|5171 |1991|5007 |2001|4894 |2011|5353 |2021|5233 | source=Podatki iz Istata }} === Priseljenci in manjšine === Na dan 31. decembra 2024 je v občini živelo 393 tujcev, kar je 7,3 % prebivalstva.<ref>{{cite web|url=https://demo.istat.it/app/?i=P03&a=2024&l=en|editor=ISTAT|title=Demographic balance and foreign resident population as at 31 December 2024 by gender and citizenship|accessdate=7 July 2025}}</ref> Največja tuja skupnost je albanska, ki predstavlja 25,9 % vseh tujcev v državi, sledita pa ji romunska in tunizijska skupnost.<ref>[https://www.tuttitalia.it/friuli-venezia-giulia/37-basiliano/statistiche/cittadini-stranieri-2024/ cittadini stranieri] tuttitalia.it {{in lang|it}}</ref> == Znane osebe == * [[Omero Antonutti]], igralec iz Blessana<ref>[https://www.comune.basiliano.ud.it/it/vivere-il-comune-63172/eventi-63174/evento-ricordando-i-90-anni-di-omero-antonutti-149574 Evento "Ricordando i 90 anni di Omero Antonutti"] comune.basiliano.ud.it {{in lang|it}}</ref> * [[Ricciotti Greatti]], nekdanji nogometaš, ki je igral na položaju vezista == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == *[https://www.facebook.com/ProlocoBasiliano/ Pro Loco Basiliano APS] {{in lang|it}} {{Province of Udine}} {{DEFAULTSORT:Basiliano}} [[Kategorija:Basiliano| ]] [[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Videmska pokrajina - občine]] ifui38nc7vxa1ct268maxslac7pmjoc 6676907 6676897 2026-05-17T09:01:29Z Erardo Galbi 166658 6676907 wikitext text/x-wiki {{Short description|Občina v Furlaniji - Julijski krajini}} {{Infobox Italian comune | name = Basiliano | official_name = Comune di Basiliano / Comun di Basilian | native_name = {{native name|fur|Basilian}} | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = Basiliano-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|46|1|N|13|6|E|type:city(5,029)_region:IT|display=inline}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Videm|Videm]] | frazioni = Basagliapenta, Blessano, Orgnano, Variano, Villaorba, Vissandone | mayor_party = koalicija [[Bratje Italije]]-[[Liga (politična stranka)|Liga]] | mayor = Marco Olivo | area_footnotes = | area_total_km2 = 42,9 | population_footnotes = | population_total = 5146 | population_as_of = 31. avgust 2025<ref>[https://demo.istat.it/app/?i=D7B&l=en Monthly demographic balance for the year 2025 (provisional data)] [[Italian_National_Institute_of_Statistics|ISTAT]]</ref> | population_demonym = it. basilianesi<br>fur. basilianês | elevation_footnotes = | elevation_m = 77 | twin1 = | twin1_country = |istat=030009| saint = | day = | postal_code = 33031 | area_code = 0432 | website = {{official website|https://www.comune.basiliano.ud.it/}} | footnotes = }} '''Basiliano''' ({{langx|fur|Basilian}}; do 1923 ''Pasian Schiavonesco'' ali ''Pasian Sclavonesc'') je občina v [[Pokrajina Videm|Pokrajini Videm]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 12 km jugozahodno od [[Videm, Italija|Vidma]]. Leta 2025 je imela 5.146 prebivalcev in površino 42,9 km². Basiliano meji z naslednjimi občinami: [[Campoformido]] (''Cjampfuarmit''), [[Codroipo]] (''Codroip''), [[Fagagna]] (''Feagne''), [[Lestizza]] (''Listize''), [[Martignacco]] (''Martignà''), [[Mereto di Tomba]] (''Merêt di Tombe''), [[Pasian di Prato]] (''Pasian di Prât'') in [[Pozzuolo del Friuli]] (''Puçui''). Občina je sestavljena iz naslednjih naselij: Basagliapenta (''Visepente''), Blessano (''Blessan''), Orgnano (''Orgnan''), Variano (''Varian''), Villaorba (''Vilevuarbe'') in Vissandone (''Vissandon''). == Geografija == Občina leži v srednji Furlaniji, na visoki [[Furlanska nižina|furlanski nižini]], na povprečni nadmorski višini 77 metrov, približno 12 km od Vidma. == Družba == === Demografski razvoj === {{historical populations |align=none|cols=3 |graph-pos=bottom |1861|? |1871|3864 |1881|4133 |1901|4998 |1911|6092 |1921|6505 |1931|5969 |1936|5723 |1951|6092 |1961|5621 |1971|5267 |1981|5171 |1991|5007 |2001|4894 |2011|5353 |2021|5233 | source=Podatki iz Istata }} === Priseljenci in manjšine === Na dan 31. decembra 2024 je v občini živelo 393 tujcev, kar je 7,3 % prebivalstva.<ref>{{cite web|url=https://demo.istat.it/app/?i=P03&a=2024&l=en|editor=ISTAT|title=Demographic balance and foreign resident population as at 31 December 2024 by gender and citizenship|accessdate=7 July 2025}}</ref> Največja tuja skupnost je albanska, ki predstavlja 25,9 % vseh tujcev v državi, sledita pa ji romunska in tunizijska skupnost.<ref>[https://www.tuttitalia.it/friuli-venezia-giulia/37-basiliano/statistiche/cittadini-stranieri-2024/ cittadini stranieri] tuttitalia.it {{in lang|it}}</ref> == Znane osebe == * [[Omero Antonutti]], igralec iz Blessana<ref>[https://www.comune.basiliano.ud.it/it/vivere-il-comune-63172/eventi-63174/evento-ricordando-i-90-anni-di-omero-antonutti-149574 Evento "Ricordando i 90 anni di Omero Antonutti"] comune.basiliano.ud.it {{in lang|it}}</ref> * [[Ricciotti Greatti]], nekdanji nogometaš, ki je igral na položaju vezista == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == *[https://www.facebook.com/ProlocoBasiliano/ Pro Loco Basiliano APS] {{in lang|it}} {{Province of Udine}} {{DEFAULTSORT:Basiliano}} [[Kategorija:Basiliano| ]] [[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Videmska pokrajina - občine]] slkn6q7xpy579eygmy8bs4v0dvmg1z2 6676913 6676907 2026-05-17T09:03:15Z Erardo Galbi 166658 6676913 wikitext text/x-wiki {{Short description|Občina v Furlaniji - Julijski krajini}} {{Infobox Italian comune | name = Basiliano | official_name = Comune di Basiliano / Comun di Basilian | native_name = {{native name|fur|Basilian}} | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = Basiliano-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|46|1|N|13|6|E|type:city(5,029)_region:IT|display=inline}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Videm|Videm]] | frazioni = Basagliapenta, Blessano, Orgnano, Variano, Villaorba, Vissandone | mayor_party = koalicija [[Bratje Italije]]-[[Liga (politična stranka)|Liga]] | mayor = Marco Olivo | area_footnotes = | area_total_km2 = 42,9 | population_footnotes = | population_total = 5146 | population_as_of = 31. avgust 2025<ref>[https://demo.istat.it/app/?i=D7B&l=en Monthly demographic balance for the year 2025 (provisional data)] [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|ISTAT]]</ref> | population_demonym = it. basilianesi<br>fur. basilianês | elevation_footnotes = | elevation_m = 77 | twin1 = | twin1_country = |istat=030009| saint = | day = | postal_code = 33031 | area_code = 0432 | website = {{official website|https://www.comune.basiliano.ud.it/}} | footnotes = }} '''Basiliano''' ({{langx|fur|Basilian}}; do 1923 ''Pasian Schiavonesco'' ali ''Pasian Sclavonesc'') je občina v [[Pokrajina Videm|Pokrajini Videm]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 12 km jugozahodno od [[Videm, Italija|Vidma]]. Leta 2025 je imela 5.146 prebivalcev in površino 42,9 km². Basiliano meji z naslednjimi občinami: [[Campoformido]] (''Cjampfuarmit''), [[Codroipo]] (''Codroip''), [[Fagagna]] (''Feagne''), [[Lestizza]] (''Listize''), [[Martignacco]] (''Martignà''), [[Mereto di Tomba]] (''Merêt di Tombe''), [[Pasian di Prato]] (''Pasian di Prât'') in [[Pozzuolo del Friuli]] (''Puçui''). Občina je sestavljena iz naslednjih naselij: Basagliapenta (''Visepente''), Blessano (''Blessan''), Orgnano (''Orgnan''), Variano (''Varian''), Villaorba (''Vilevuarbe'') in Vissandone (''Vissandon''). == Geografija == Občina leži v srednji Furlaniji, na visoki [[Furlanska nižina|furlanski nižini]], na povprečni nadmorski višini 77 metrov, približno 12 km od Vidma. == Družba == === Demografski razvoj === {{historical populations |align=none|cols=3 |graph-pos=bottom |1861|? |1871|3864 |1881|4133 |1901|4998 |1911|6092 |1921|6505 |1931|5969 |1936|5723 |1951|6092 |1961|5621 |1971|5267 |1981|5171 |1991|5007 |2001|4894 |2011|5353 |2021|5233 | source=Podatki iz Istata }} === Priseljenci in manjšine === Na dan 31. decembra 2024 je v občini živelo 393 tujcev, kar je 7,3 % prebivalstva.<ref>{{cite web|url=https://demo.istat.it/app/?i=P03&a=2024&l=en|editor=ISTAT|title=Demographic balance and foreign resident population as at 31 December 2024 by gender and citizenship|accessdate=7 July 2025}}</ref> Največja tuja skupnost je albanska, ki predstavlja 25,9 % vseh tujcev v državi, sledita pa ji romunska in tunizijska skupnost.<ref>[https://www.tuttitalia.it/friuli-venezia-giulia/37-basiliano/statistiche/cittadini-stranieri-2024/ cittadini stranieri] tuttitalia.it {{in lang|it}}</ref> == Znane osebe == * [[Omero Antonutti]], igralec iz Blessana<ref>[https://www.comune.basiliano.ud.it/it/vivere-il-comune-63172/eventi-63174/evento-ricordando-i-90-anni-di-omero-antonutti-149574 Evento "Ricordando i 90 anni di Omero Antonutti"] comune.basiliano.ud.it {{in lang|it}}</ref> * [[Ricciotti Greatti]], nekdanji nogometaš, ki je igral na položaju vezista == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == *[https://www.facebook.com/ProlocoBasiliano/ Pro Loco Basiliano APS] {{in lang|it}} {{Province of Udine}} {{DEFAULTSORT:Basiliano}} [[Kategorija:Basiliano| ]] [[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Videmska pokrajina - občine]] 0c20fwadvtbf7u54n80d293zkjd6wrk 3 602675 6676502 6676377 2026-05-16T13:54:05Z ~2026-29475-73 260001 /* Sprememba stanja vaše predložitve: Branko Zadnik (16. maj) */ odgovor 6676502 wikitext text/x-wiki {{Talk header}} [[File:Information.svg|25px|alt=|link=]] Dobrodošel/-la v Wikipediji, Branko1950. Čeprav je vsakdo dobrodošel pri urejanju te enciklopedije, se zdi, da si povezan z ljudmi ali stvarmi, [[Posebno:Prispevki/Branko1950|o katerih si pisal]] na Wikipediji - zaradi tega si mogoče v [[WP:NAIN|navzkrižju interesov]]. Za vse urejevalce velja pravilo o [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]]. Ljudje, ki so tesno povezani s témo, imajo o njej pogosto popačen pogled, zaradi česar lahko nenamerno nastane pretirano laskav ali omalovažujoč članek. Članka o temi, s katero si tesno povezan, ti ni prepovedano spreminjati, toda biti moraš še posebej pozoren, da so tvoja urejanja preverljiva z [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivimi viri]] in napisana brez predsodkov. Če si tesno povezan s témo, je tukaj nekaj načinov, kako lahko zmanjšaš tveganje za nastanek problemov: *'''Vzdrži se ali pa z veliko previdnostjo urejaj oz. ustvarjaj''' članke, ki so povezani s teboj, tvojo organizacijo ali tvojimi tekmeci, kot tudi z njihovimi projekti in proizvodi. *'''Raje predlagaj izboljšave na [[Wikipedija:Pogovorna stran|pogovorni strani]] članka''', da jih lahko vnese kdo od nevpletenih urejevalcev. *'''Bodi pozoren na razprave o izbrisu'''. Vsakdo lahko zagotavlja informacije o [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Zanesljive publikacije|neodvisnih virih]] v [[Wikipedija:Predlogi za brisanje|razpravah za izbris]], toda izogibaj se zavzemanju za izbris člankov o tvojih tekmecih. *'''Izogibaj se ustvarjanju povezav''' na članke v Wikipediji in spletne strani sebe ali svoje organizacije v drugih člankih (glej [[Wikipedija:Smetenje]]). Prosimo, da se seznaniš z ustreznimi pravili in smernicami, še posebno s tistimi, ki se tičejo [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivosti informacij]] in [[Wikipedija:Avtobiografija|avtobiografij]]. Hvala.<!-- SPODNJO KATEGORIJO JE TREBA ODSTRANITI, ČE JE UPORABNIK BLOKIRAN, ČE SE UGOTOVI, DA NI V NAVZKRIŽJU INTERESOV ALI ČE JE TA PREDLOGA POSTAVLJENA ŽE DOLGO ČASA IN NI BILO NOBENEGA UKREPA. -->{{#ifexpr: ({{#time: U | now}} - 1778924124) < 13150000 | [[Kategorija:Uporabniške pogovorne strani z obvestili o navzkrižju interesov|{{PAGENAME}}]] | }}<!-- Predloga:Ou-nain --> == Sprememba stanja vaše [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|predložitve]]: [[Osnutek:Branko Zadnik|Branko Zadnik]] (16. maj) == <div style="border: solid 1px #FCC; background-color: #F8EEBC; padding: 0.5em 1em; color: #000; margin: 1.5em; width: 90%;"> [[File:AFC-Logo_Decline.svg|50px|left]]Članek, ki ste ga pred kratkim predlagali v pregled<!-- na [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|Člankih za ustvaritev]]-->, je bil pregledan! Žal tokrat ni bil sprejet.<nowiki> </nowiki>Razlog je naslednji: {{divbox|gray|3=Sklici te predložitve ne dokazujejo, da subjekt [[Wikipedija:Odmevnost|izpolnjuje kriterije smernice o odmevnosti]]; to pomeni, da je subjekt premalokrat predstavljen (pod to ne spadajo bežne omembe) v ''objavljenih'', ''[[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivih]]'', ''[[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Sekundarni viri|sekundarnih virih]]'', ''neodvisnih'' od subjekta. Pred ponovno predložitvijo je treba v osnutek dodati dodatne sklice, ki ta merila izpolnjujejo (glejte [[Pomoč:Sklicevanje za začetnike|tehnično pomoč]]). Če ne najdete dodatnih sklicev, tema ni primerna za Wikipedijo.|}}<!-- -- --> Prosimo, preverite predložitev glede dodatnih komentarjev, ki jih je pustil pregledovalec. Vabimo vas, da uredite predložitev in odpravite pomanjkljivosti, ''po popravi'' pa članek znova predložite v pregled. {{clear}} * Če želite naprej urejati predložitev, pojdite na [[Osnutek:Branko Zadnik]] in kliknite zavihek »Uredi« na vrhu okna. * Če svojega osnutka ne boste uredili v naslednjih 6 mesecih, se bo štel za opuščenega in [[Wikipedija:Merila za hitri izbris#S13. Opuščeni osnutki in predložitve Člankov za ustvaritev|se lahko izbriše]]. * Če potrebujete kakršno koli pomoč ali ste v zvezi s to predložitvijo naleteli na kakršne koli druge težave, lahko za pomoč vprašate na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Forum_za_pomo%C4%8D&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Branko_Zadnik '''Forumu za pomoč''']</span>, na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:A09&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Branko_Zadnik '''pregledovalčevi pogovorni strani''']</span> ali uporabite {{telegram|ime=pomoč izkušenih urejevalcev v živo|t.me/sl_wiki}}. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:34, 16. maj 2026 (CEST)</div><!--Predloga:Odklonitev ČU--> :dopolnjujem in ponovno pošiljam [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-29475-73|&#126;2026-29475-73]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-29475-73|pogovor]]) 15:54, 16. maj 2026 (CEST) 066637qz27gsge43kqvo1f0cz1j6tc2 0 602679 6676452 2026-05-16T12:26:19Z Upwinxp 126544 n, v delu 6676452 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Politična stranka | native_name = Magyar Kétfarkú Kutya Párt | native_name_lang = hu | country = Madžarska | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = [[Slika:ALAP Kutyi nyakkendos teljesalakos 01.png|160px]] | abbreviation = MKKP | leader = [[Gergely Kovács]]<br/>[[Zsuzsanna Döme]] | foundation = januarja 2006 | registered = 8. septembra 2014 | headquarters = | youth_wing = | membership_year = | membership = | ideology = [[politična satira]]<ref>{{navedi knjigo |last=Pope Fischer |first=Lisa |date=12 September 2016 |chapter=Afterword: Re-interpretation of Societal Change: "I am not political" |title=Symbolic Traces of Communist Legacy in Post-Socialist Hungary: Experiences of a Generation that Lived During the Socialist Era |series=Central and Eastern Europe: Regional Perspectives in Global Context |volume=7 |location=Leiden |publisher=Brill |doi=10.1163/9789004328648 |isbn=978-90-04-32864-8 |issn=1877-8550 |quote=A political satirist group called the Kétfarkú Kutya Párt (Two-Tailed Dog Party) put up a thousand posters, some in English like the statement above, and others in Hungarian. |quote-page=187}}</ref><ref name="Balkan Insight">{{navedi novice |date=2024-02-05 |title=Hungarian Elections in 2024: Who Let the Two Tailed Dogs Out? |url=https://balkaninsight.com/2024/02/05/hungarian-elections-in-2024-who-let-the-two-tailed-dogs-out/ |access-date=2025-07-01 |website=Balkan Insight |language=en}}</ref><ref>{{navedi novice |date=2018-04-07 |title=Hungary's Satirical 'Two-Tailed Dog' Party Will Debut In Sunday Elections |url=https://www.npr.org/sections/parallels/2018/04/07/599928312/hungarys-satirical-two-tailed-dog-party-will-debut-in-sunday-elections |access-date=2025-07-01 |work=NPR |language=en}}</ref><br/>boj proti korupciji<br/>[[zelena politika]]<br/>[[socialni liberalizem]] | position = | european = [[Evropska piratska stranka]] (opazovalec) | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} [[siva]] | slogan = ''Az egyetlen értelmes választás''<br>(»Edina razumna izbira«) | seats1_title = [[Državni zbor Madžarske|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = [[Županije Madžarske|Županijski]] sveti | seats3 = {{composition bar|2|381|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Občinski svet Budimpešte | seats4 = {{composition bar|3|33|hex={{Political party data|color}}}} | flag = }} '''Madžarska stranka dvorepega psa''' ({{jezik-hu|Magyar Kétfarkú Kutya Párt}}, kratica '''MKKP''') je [[satira|satirično]] gibanje na [[Madžarska|Madžarskem]], nastalo leta 2006, od 2014 pa uradno registrirano kot [[politična stranka]]. == Zgodovina == Gibanje se je rodilo leta 2006 v [[Szeged]]u in pred državnozborskimi volitvami tega leta zagnala parodično predvolilno kampanjo s kandidatno listo, na kateri je bilo skoraj vsem kandidatom ime István Nagy (generično madžarsko ime, kot v Sloveniji [[Janez Novak (ime)|Janez Novak]]).<ref>{{navedi novice |title=Örök életet ígér a Kétfarkú Kutya Párt |date=2006-02-06 |work=ORIGO.hu |url=https://www.origo.hu/itthon/2006/02/20060206ingyen}}</ref><ref name="antropos">{{navedi novice |title=Kovács Gergely / Magyar Kétfarkú Kutya Párt |date=2006-03-01 |work=Antropos.hu |url=http://antropos.hu/kovacs-gergely-magyar-ketfarku-kutya-part/}}</ref> Med volilnimi obljubami so bile [[nesmrtnost|večno življenje]], brezplačno [[pivo]] in [[davčni sistem|davčne]] olajšave. Obljubili so tudi, da bodo v Szegedu (mestu sredi [[Panonska nižina|Panonske nižine]]) zgradili goro.<ref name="antropos"/> Njihova nasprotnika sta bili Stranka enorepega psa in Stranka devetrepega mačka.<ref name="antropos"/> Njihovi volilni plakati so bili vidni predvsem v Szegedu, večina pa je upodabljala kandidata Istvána Nagyja kot dvorepega psa s pripisom: »Tako je srčkan, zagotovo ne misli krasti.« Junija 2009 je stranka organizirala »splošne« demonstracije pred Centralnim statističnim uradom, na katerih je 200–300 udeležencev nastopilo z zahtevami kot »Jutri naj bo včeraj!«, »Bodite neumni!«, »Razpustite se!« in podobnimi.<ref>{{navedi splet |url=http://kepgyar.blog.hu/2009/06/20/a_semmit_kovetelte_rohogve_a_tunteto_tomeg |title=A semmit követelte röhögve a tüntető tömeg |date=2009-06-20 |access-date=2017-10-06}}</ref> Leta 2010 je izšel program stranke z naslovom »Naj bo vse bolje!«, ki je poleg večnega življenja, brezplačnega piva in znižanja davkov obljubljal množičen izvoz [[madžarski puli|pulija]] na [[Jamajka|Jamajko]], krpanje [[ozonska luknja|ozonske luknje]] in stvaritev novih vrst, ki bodo nadomestile izumrle, goro za Szeged, zmanjšanje [[gravitacija|gravitacije]] in odprtje madžarske restavracije na [[Mars]]u.<ref>{{navedi splet |url=http://mkkp.hu/program.html |title=A Magyar Kétfarkú Kutya Párt választási programja. 2010. |publisher=mkkp.hu |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304221618/http://mkkp.hu/program.html |archive-date=2016-04-03 |url-status=dead}}</ref> Istega leta je predsednik »stranke« Gergely Kovács napovedal kandidaturo za župana Szegeda na oktobrskih lokalnih volitvah, v 7. okrožju Budimpešte pa je za županskega kandidata postavila znanega stand-up komika Dániela Mogácsa.<ref>{{navedi novice |url=https://index.hu/belfold/2010/08/10/harom_helyen_indit_jeloltet_a_ketfarku_kutya_part/ |title=Három helyen indít jelöltet a Kétfarkú Kutya Párt |work=index.hu |date=2010-08-10 |access-date=2026-05-16}}</ref> Vendar nobena izmed kandidatur ni zbrala dovolj podpore, zato kandidata nista bila uvrščena na glasovnice.<ref>{{navedi splet |url=http://www.valasztas.hu//hu/onkval2010/467/467_0_index.html |title=A Kétfarkú Kutya Kulturális Közhasznú Egyesület adatai a 2010-es önkormányzati választás oldalán |date=2010-11-29 |publisher=Országos Választási Iroda |archive-url=https://web.archive.org/web/20151204050132/http://www.valasztas.hu/hu/onkval2010/467/467_0_index.html |archive-date=2015-12-05 |url-status=dead}}</ref> Stranka je večino leta 2013 poskušala dokončati uradni postopek registracije, ki je po novi volilni zakonodaji postal obvezen, da bi lahko začela svojo kampanjo.<ref name="wsj">{{navedi novice |url=https://blogs.wsj.com/emergingeurope/2014/02/27/hungarys-2-tailed-dog-party-seeks-ballot-space/|author=Margit Feher|title=Hungary's 2-Tailed Dog Party Seeks Ballot Space|newspaper=Wall Street Journal|date=27 February 2014|access-date=4 August 2017|archive-date=21 November 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171121212019/https://blogs.wsj.com/emergingeurope/2014/02/27/hungarys-2-tailed-dog-party-seeks-ballot-space/|url-status=live}}</ref> Registracija je bila v začetku leta 2014 zavrnjena zaradi »neresnosti« stranke.<ref name="mandiner-reg-refused">{{navedi splet |url=http://mandiner.hu/cikk/20130624_kovacs_gergely_elnok_a_fuggetlen_magyar_birosag_legfobb_kifogasa_a_nevunk|language=hu|title=Nem lehet Magyar Kétfarkú Kutya Párt a nevünk|date=24 June 2013|access-date=29 June 2014|archive-date=14 December 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191214182418/https://mandiner.hu/cikk/20130624_kovacs_gergely_elnok_a_fuggetlen_magyar_birosag_legfobb_kifogasa_a_nevunk|url-status=live}}</ref> Julija 2014 je vrhovno sodišče razsodilo, da to ni upravičen razlog za zavrnitev stranke in da se mora postopek registracije nadaljevati.<ref>{{navedi splet |url=http://www.magyarhirlap.hu/kuria-be-kell-jegyezni-a-magyar-ketfarku-kutya-partot|language=hu|title=Kúria: be kell jegyezni a Magyar Kétfarkú Kutya Pártot|access-date=29 June 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140625083937/http://magyarhirlap.hu/kuria-be-kell-jegyezni-a-magyar-ketfarku-kutya-partot|archive-date=25 June 2014|url-status=dead}}</ref> Stranka je bila uradno registrirana 8. septembra 2014, le 16 minut pred rokom za nominacijo kandidatov za lokalne volitve tega leta, zato na volitvah ni mogla sodelovati.<ref>{{navedi splet |url=http://www.origo.hu/itthon/20140908-rossz-viccnek-tunik-ahogy-bejegyeztek-a-ketfarku-kutya-partot.html |title=Rossz viccnek tűnik, ahogy bejegyezték a Kétfarkú Kutya Pártot |date=8 September 2014 |access-date=8 May 2015 |publisher=Origo.hu |archive-date=24 December 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141224175337/http://www.origo.hu/itthon/20140908-rossz-viccnek-tunik-ahogy-bejegyeztek-a-ketfarku-kutya-partot.html |url-status=live }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{uradno spletno mesto}} * [https://www.delo.si/novice/svet/proti-orbanu-tudi-madzarska-stranka-dvorepega-psa Proti Orbánu tudi stranka dvorepega psa, »edina resna smešna stranka« – Delo], portret stranke [[Kategorija:Politične stranke na Madžarskem]] [[Kategorija:Satirične politične stranke]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2006]] 4icp9rr21ikkzsd318yxuxs7025ogkv 6676472 6676452 2026-05-16T13:12:25Z Upwinxp 126544 v delu 6676472 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Politična stranka | native_name = Magyar Kétfarkú Kutya Párt | native_name_lang = hu | country = Madžarska | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = [[Slika:ALAP Kutyi nyakkendos teljesalakos 01.png|160px]] | abbreviation = MKKP | leader = [[Gergely Kovács]]<br/>[[Zsuzsanna Döme]] | foundation = januarja 2006 | registered = 8. septembra 2014 | headquarters = | youth_wing = | membership_year = | membership = | ideology = [[politična satira]]<ref>{{navedi knjigo |last=Pope Fischer |first=Lisa |date=12 September 2016 |chapter=Afterword: Re-interpretation of Societal Change: "I am not political" |title=Symbolic Traces of Communist Legacy in Post-Socialist Hungary: Experiences of a Generation that Lived During the Socialist Era |series=Central and Eastern Europe: Regional Perspectives in Global Context |volume=7 |location=Leiden |publisher=Brill |doi=10.1163/9789004328648 |isbn=978-90-04-32864-8 |issn=1877-8550 |quote=A political satirist group called the Kétfarkú Kutya Párt (Two-Tailed Dog Party) put up a thousand posters, some in English like the statement above, and others in Hungarian. |quote-page=187}}</ref><ref name="Balkan Insight">{{navedi novice |date=2024-02-05 |title=Hungarian Elections in 2024: Who Let the Two Tailed Dogs Out? |url=https://balkaninsight.com/2024/02/05/hungarian-elections-in-2024-who-let-the-two-tailed-dogs-out/ |access-date=2025-07-01 |website=Balkan Insight |language=en}}</ref><ref>{{navedi novice |date=2018-04-07 |title=Hungary's Satirical 'Two-Tailed Dog' Party Will Debut In Sunday Elections |url=https://www.npr.org/sections/parallels/2018/04/07/599928312/hungarys-satirical-two-tailed-dog-party-will-debut-in-sunday-elections |access-date=2025-07-01 |work=NPR |language=en}}</ref><br/>boj proti korupciji<br/>[[zelena politika]]<br/>[[socialni liberalizem]] | position = | european = [[Evropska piratska stranka]] (opazovalec) | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} [[siva]] | slogan = ''Az egyetlen értelmes választás''<br>(»Edina razumna izbira«) | seats1_title = [[Državni zbor Madžarske|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = [[Županije Madžarske|Županijski]] sveti | seats3 = {{composition bar|2|381|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Občinski svet Budimpešte | seats4 = {{composition bar|3|33|hex={{Political party data|color}}}} | flag = }} '''Madžarska stranka dvorepega psa''' ({{jezik-hu|Magyar Kétfarkú Kutya Párt}}, kratica '''MKKP''') je [[satira|satirično]] gibanje na [[Madžarska|Madžarskem]], nastalo leta 2006, od 2014 pa uradno registrirano kot [[politična stranka]]. == Zgodovina == === Začetki === Gibanje se je rodilo leta 2006 v [[Szeged]]u in pred državnozborskimi volitvami tega leta zagnala parodično predvolilno kampanjo s kandidatno listo, na kateri je bilo skoraj vsem kandidatom ime István Nagy (generično madžarsko ime, kot v Sloveniji [[Janez Novak (ime)|Janez Novak]]).<ref>{{navedi novice |title=Örök életet ígér a Kétfarkú Kutya Párt |date=2006-02-06 |work=ORIGO.hu |url=https://www.origo.hu/itthon/2006/02/20060206ingyen}}</ref><ref name="antropos">{{navedi novice |title=Kovács Gergely / Magyar Kétfarkú Kutya Párt |date=2006-03-01 |work=Antropos.hu |url=http://antropos.hu/kovacs-gergely-magyar-ketfarku-kutya-part/}}</ref> Med volilnimi obljubami so bile [[nesmrtnost|večno življenje]], brezplačno [[pivo]] in [[davčni sistem|davčne]] olajšave. Obljubili so tudi, da bodo v Szegedu (mestu sredi [[Panonska nižina|Panonske nižine]]) zgradili goro.<ref name="antropos"/> Njihova nasprotnika sta bili Stranka enorepega psa in Stranka devetrepega mačka.<ref name="antropos"/> Njihovi volilni plakati so bili vidni predvsem v Szegedu, večina pa je upodabljala kandidata Istvána Nagyja kot dvorepega psa s pripisom: »Tako je srčkan, zagotovo ne misli krasti.« Junija 2009 je stranka organizirala »splošne« demonstracije pred Centralnim statističnim uradom, na katerih je 200–300 udeležencev nastopilo z zahtevami kot »Jutri naj bo včeraj!«, »Bodite neumni!«, »Razpustite se!« in podobnimi.<ref>{{navedi splet |url=http://kepgyar.blog.hu/2009/06/20/a_semmit_kovetelte_rohogve_a_tunteto_tomeg |title=A semmit követelte röhögve a tüntető tömeg |date=2009-06-20 |access-date=2017-10-06}}</ref> Leta 2010 je izšel program stranke z naslovom »Naj bo vse bolje!«, ki je poleg večnega življenja, brezplačnega piva in znižanja davkov obljubljal množičen izvoz [[madžarski puli|pulija]] na [[Jamajka|Jamajko]], krpanje [[ozonska luknja|ozonske luknje]] in stvaritev novih vrst, ki bodo nadomestile izumrle, goro za Szeged, zmanjšanje [[gravitacija|gravitacije]] in odprtje madžarske restavracije na [[Mars]]u.<ref>{{navedi splet |url=http://mkkp.hu/program.html |title=A Magyar Kétfarkú Kutya Párt választási programja. 2010. |publisher=mkkp.hu |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304221618/http://mkkp.hu/program.html |archive-date=2016-04-03 |url-status=dead}}</ref> Istega leta je predsednik »stranke« Gergely Kovács napovedal kandidaturo za župana Szegeda na oktobrskih lokalnih volitvah, v 7. okrožju Budimpešte pa je za županskega kandidata postavila znanega stand-up komika Dániela Mogácsa.<ref>{{navedi novice |url=https://index.hu/belfold/2010/08/10/harom_helyen_indit_jeloltet_a_ketfarku_kutya_part/ |title=Három helyen indít jelöltet a Kétfarkú Kutya Párt |work=index.hu |date=2010-08-10 |access-date=2026-05-16}}</ref> Vendar nobena izmed kandidatur ni zbrala dovolj podpore, zato kandidata nista bila uvrščena na glasovnice.<ref>{{navedi splet |url=http://www.valasztas.hu//hu/onkval2010/467/467_0_index.html |title=A Kétfarkú Kutya Kulturális Közhasznú Egyesület adatai a 2010-es önkormányzati választás oldalán |date=2010-11-29 |publisher=Országos Választási Iroda |archive-url=https://web.archive.org/web/20151204050132/http://www.valasztas.hu/hu/onkval2010/467/467_0_index.html |archive-date=2015-12-05 |url-status=dead}}</ref> Stranka je večino leta 2013 poskušala dokončati uradni postopek registracije, ki je po novi volilni zakonodaji postal obvezen, da bi lahko začela svojo kampanjo.<ref name="wsj">{{navedi novice |url=https://blogs.wsj.com/emergingeurope/2014/02/27/hungarys-2-tailed-dog-party-seeks-ballot-space/|author=Margit Feher|title=Hungary's 2-Tailed Dog Party Seeks Ballot Space|newspaper=Wall Street Journal|date=2014-02-27 |access-date=2017-08-04}}</ref> Registracija je bila v začetku leta 2014 zavrnjena zaradi »neresnosti« stranke.<ref name="mandiner-reg-refused">{{navedi splet |url=http://mandiner.hu/cikk/20130624_kovacs_gergely_elnok_a_fuggetlen_magyar_birosag_legfobb_kifogasa_a_nevunk|language=hu|title=Nem lehet Magyar Kétfarkú Kutya Párt a nevünk|date=2013-06-24|access-date=2014-06-29}}</ref> Julija 2014 je vrhovno sodišče razsodilo, da to ni upravičen razlog za zavrnitev stranke in da se mora postopek registracije nadaljevati.<ref>{{navedi splet |url=http://www.magyarhirlap.hu/kuria-be-kell-jegyezni-a-magyar-ketfarku-kutya-partot|language=hu|title=Kúria: be kell jegyezni a Magyar Kétfarkú Kutya Pártot|access-date=29 June 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140625083937/http://magyarhirlap.hu/kuria-be-kell-jegyezni-a-magyar-ketfarku-kutya-partot|archive-date=25 June 2014|url-status=dead}}</ref> Stranka je bila uradno registrirana 8. septembra 2014, le 16 minut pred rokom za nominacijo kandidatov za lokalne volitve tega leta, zato na volitvah ni mogla sodelovati.<ref>{{navedi splet |url=http://www.origo.hu/itthon/20140908-rossz-viccnek-tunik-ahogy-bejegyeztek-a-ketfarku-kutya-partot.html |title=Rossz viccnek tűnik, ahogy bejegyezték a Kétfarkú Kutya Pártot |date=2014-09-08 |access-date=2015-05-08 |publisher=Origo.hu}}</ref> === Kot registrirana politična stranka === [[Slika:Welcome to Hungary (Closed on Sundays).jpg|sličica|Eden od satiričnih plakatov ...]] Ko je junija 2015 vlada [[Viktor Orbán|Viktorja Orbána]] po izbruhu [[evropska begunska kriza|evropske begunske krize]] zagnala kampanjo s plakati proti priseljencem,<ref>{{navedi splet |url=http://index.hu/belfold/2015/06/04/megvan_a_kormany_menekultellenes_kampanyanak_ket_ujabb_szlogenje/ |title=Megvan a kormány menekültellenes kampányának két újabb szlogenje |date=4 June 2015 |access-date=2015-08-04 |author=Német, Tamás |publisher=Index}}</ref> sta Stranka dvorepega psa in blog Vastagbőr (»Debela koža«) skupaj začela »protiprotipriseljensko kampanjo«. Z zbranimi več kot 33&nbsp;milijoni [[madžarski forint|forintov]] podpore (desetkratnikom pričakovanega zneska)<ref>{{navedi splet |url=http://444.hu/2015/07/14/ujabb-plakatokat-keszit-a-ketfarku-kutyapart-es-a-vastagbor/ |title=Újabb plakátokat készít a Kétfarkú Kutyapárt és a Vastagbőr |date=2015-07-14 |access-date=2015-05-08 |publisher=444.hu}}</ref> so po državi postavili okoli 800 plakatov, ki so parodirali vladne s sporočili kot »Oprostite zaradi našega predsednika vlade« in »Kar pridite na Madžarsko, mi že delamo v Angliji!«.<ref>{{navedi splet |url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/hungary/11679642/Come-to-Hungary-were-already-working-in-London-says-pro-immigration-billboard-campaign.html |title='Come to Hungary - we're already working in London' says pro-immigration billboard campaign |date=2015-06-17 |access-date=2016-02-04 |publisher=Telegraph.co.uk}}</ref> 4. februarja 2016 je anketa Mediána stranki prvič izmerila javnomnenjsko podporo: napovedovala jim je 1&nbsp;% glasov.<ref>{{navedi splet |url=http://hvg.hu/itthon/20160204_ketfarku_kutyapart_median |title=Sajátosan reagálta le a Kétfarkú Kutyapárt, hogy a Medián már méri őket |date=2016-02-04 |access-date=2016-02-04 |publisher=Heti Világgazdaság}}</ref> Stranka se je udeležila kampanje pred referendumom o migrantskih kvotah oktobra 2016, v kateri se je norčevala iz vladnih protipriseljenskih sporočil in sloganov. V odziv na plakate, ki so v obliki »Ali ste vedeli?« navajali vladne trditve o priseljevanju, je stranka s prostovoljnimi prispevki razobesila plakate s satiričnimi sporočili, na primer »Ali ste vedeli, da je v Siriji vojna?«, »Ali ste vedeli, da milijon Madžarov želi emigrirati v Evropo?«, »Ali ste vedeli? V večini primerov korupcije so storilci politiki« in »Ali ste vedeli? Na olimpijskih igrah največjo grožnjo madžarskim udeležencem predstavljajo tuji tekmovalci«. Vodja stranke Kovács je za BBC News pojasnil, da »...&nbsp;kar lahko storimo, je, da apeliramo na milijone ljudi na Madžarskem, ki so razburjeni zaradi vladne kampanje. Želimo, da vedo, da niso sami«. Stranka je z geslom »Neumen odgovor na neumno vprašanje« ljudi pozvala, da na referendumu oddajo neveljavno glasovnico.<ref>{{navedi splet |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-37310819 |title=Hungary poster campaign pokes fun at migrant referendum |date=2016-09-10 |access-date=2016-09-16 |publisher=BBC News}}</ref> To je naposled storilo 6&nbsp;% volivcev, referendum pa je bil neuspešen zaradi nedoseženega 50-odstotnega kvoruma.<ref>{{navedi splet|url=https://www.npr.org/sections/thetwo-way/2016/10/03/496376263/hungarian-referendum-on-refugees-is-overwhelming-but-invalid|title=Hungary's Referendum On Refugee Resettlement Is Overwhelming — But Invalid|work=npr.org|date=2016-10-03|access-date=2016-10-03}}</ref> Malo pred referendumom je stranka izdala [[mobilna aplikacija|mobilno aplikacijo]], s katero je bilo mogoče fotografirati neveljavno glasovnico in jo objaviti na spletu. Za to je MKKP prejela globo 832&nbsp;000 forintov, saj da je objava glasovnice (četudi anonimna) nezakonita.<ref>{{navedi splet|url=http://index.hu/belfold/2016/10/07/jobbikos_javaslatra_832_ezer_forintra_buntette_az_nvb_a_ketfarku_kutyakat/|title=Jobbikos javaslatra 832 ezer forintra büntette az NVB a Kétfarkú Kutyákat|work=index.hu|date=2016-10-07|access-date=2016-10-08}}</ref> Kazen je vrhovno sodišče nato zmanjšalo na 100&nbsp;000 forintov, ker da anonimno objavljanje glasovnic ni pomenilo kršenja tajnosti glasovanja, vseeno pa je bilo zloraba glasovnic.<ref>{{navedi splet|url=https://index.hu/belfold/2016/10/18/a_kuria_szerint_nem_volt_olyan_veszes_a_ketfarku_kutya_mobilappja/|title=Megúszta a gigabírságot a Kétfarkú Kutya|work=index.hu|date=18 October 2016|access-date=12 April 2018}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{uradno spletno mesto}} * [https://www.delo.si/novice/svet/proti-orbanu-tudi-madzarska-stranka-dvorepega-psa Proti Orbánu tudi stranka dvorepega psa, »edina resna smešna stranka« – Delo], portret stranke [[Kategorija:Politične stranke na Madžarskem]] [[Kategorija:Satirične politične stranke]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2006]] n2p5cek8ee62bobnhsjp8n46kc00xnb 6676685 6676472 2026-05-16T20:54:37Z Upwinxp 126544 v delu 6676685 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Politična stranka | native_name = Magyar Kétfarkú Kutya Párt | native_name_lang = hu | country = Madžarska | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = [[Slika:ALAP Kutyi nyakkendos teljesalakos 01.png|160px]] | abbreviation = MKKP | leader = [[Gergely Kovács]]<br/>[[Zsuzsanna Döme]] | foundation = januarja 2006 | registered = 8. septembra 2014 | headquarters = | youth_wing = | membership_year = | membership = | ideology = [[politična satira]]<ref>{{navedi knjigo |last=Pope Fischer |first=Lisa |date=12 September 2016 |chapter=Afterword: Re-interpretation of Societal Change: "I am not political" |title=Symbolic Traces of Communist Legacy in Post-Socialist Hungary: Experiences of a Generation that Lived During the Socialist Era |series=Central and Eastern Europe: Regional Perspectives in Global Context |volume=7 |location=Leiden |publisher=Brill |doi=10.1163/9789004328648 |isbn=978-90-04-32864-8 |issn=1877-8550 |quote=A political satirist group called the Kétfarkú Kutya Párt (Two-Tailed Dog Party) put up a thousand posters, some in English like the statement above, and others in Hungarian. |quote-page=187}}</ref><ref name="Balkan Insight">{{navedi novice |date=2024-02-05 |title=Hungarian Elections in 2024: Who Let the Two Tailed Dogs Out? |url=https://balkaninsight.com/2024/02/05/hungarian-elections-in-2024-who-let-the-two-tailed-dogs-out/ |access-date=2025-07-01 |website=Balkan Insight |language=en}}</ref><ref>{{navedi novice |date=2018-04-07 |title=Hungary's Satirical 'Two-Tailed Dog' Party Will Debut In Sunday Elections |url=https://www.npr.org/sections/parallels/2018/04/07/599928312/hungarys-satirical-two-tailed-dog-party-will-debut-in-sunday-elections |access-date=2025-07-01 |work=NPR |language=en}}</ref><br/>boj proti korupciji<br/>[[zelena politika]]<br/>[[socialni liberalizem]] | position = | european = [[Evropska piratska stranka]] (opazovalec) | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} [[siva]] | slogan = ''Az egyetlen értelmes választás''<br>(»Edina razumna izbira«) | seats1_title = [[Državni zbor Madžarske|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = [[Županije Madžarske|Županijski]] sveti | seats3 = {{composition bar|2|381|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Občinski svet Budimpešte | seats4 = {{composition bar|3|33|hex={{Political party data|color}}}} | flag = }} '''Madžarska stranka dvorepega psa''' ({{jezik-hu|Magyar Kétfarkú Kutya Párt}}, kratica '''MKKP''') je [[satira|satirično]] gibanje na [[Madžarska|Madžarskem]], nastalo leta 2006, od 2014 pa uradno registrirano kot [[politična stranka]]. == Zgodovina == === Začetki === Gibanje se je rodilo leta 2006 v [[Szeged]]u in pred državnozborskimi volitvami tega leta zagnala parodično predvolilno kampanjo s kandidatno listo, na kateri je bilo skoraj vsem kandidatom ime István Nagy (generično madžarsko ime, kot v Sloveniji [[Janez Novak (ime)|Janez Novak]]).<ref>{{navedi novice |title=Örök életet ígér a Kétfarkú Kutya Párt |date=2006-02-06 |work=ORIGO.hu |url=https://www.origo.hu/itthon/2006/02/20060206ingyen}}</ref><ref name="antropos">{{navedi novice |title=Kovács Gergely / Magyar Kétfarkú Kutya Párt |date=2006-03-01 |work=Antropos.hu |url=http://antropos.hu/kovacs-gergely-magyar-ketfarku-kutya-part/}}</ref> Med volilnimi obljubami so bile [[nesmrtnost|večno življenje]], brezplačno [[pivo]] in [[davčni sistem|davčne]] olajšave. Obljubili so tudi, da bodo v Szegedu (mestu sredi [[Panonska nižina|Panonske nižine]]) zgradili goro.<ref name="antropos"/> Njihova nasprotnika sta bili Stranka enorepega psa in Stranka devetrepega mačka.<ref name="antropos"/> Njihovi volilni plakati so bili vidni predvsem v Szegedu, večina pa je upodabljala kandidata Istvána Nagyja kot dvorepega psa s pripisom: »Tako je srčkan, zagotovo ne misli krasti.« Junija 2009 je stranka organizirala »splošne« demonstracije pred Centralnim statističnim uradom, na katerih je 200–300 udeležencev nastopilo z zahtevami kot »Jutri naj bo včeraj!«, »Bodite neumni!«, »Razpustite se!« in podobnimi.<ref>{{navedi splet |url=http://kepgyar.blog.hu/2009/06/20/a_semmit_kovetelte_rohogve_a_tunteto_tomeg |title=A semmit követelte röhögve a tüntető tömeg |date=2009-06-20 |access-date=2017-10-06}}</ref> Leta 2010 je izšel program stranke z naslovom »Naj bo vse bolje!«, ki je poleg večnega življenja, brezplačnega piva in znižanja davkov obljubljal množičen izvoz [[madžarski puli|pulija]] na [[Jamajka|Jamajko]], krpanje [[ozonska luknja|ozonske luknje]] in stvaritev novih vrst, ki bodo nadomestile izumrle, goro za Szeged, zmanjšanje [[gravitacija|gravitacije]] in odprtje madžarske restavracije na [[Mars]]u.<ref>{{navedi splet |url=http://mkkp.hu/program.html |title=A Magyar Kétfarkú Kutya Párt választási programja. 2010. |publisher=mkkp.hu |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304221618/http://mkkp.hu/program.html |archive-date=2016-04-03 |url-status=dead}}</ref> Istega leta je predsednik »stranke« Gergely Kovács napovedal kandidaturo za župana Szegeda na oktobrskih lokalnih volitvah, v 7. okrožju [[Budimpešta|Budimpešte]] pa je za županskega kandidata postavila znanega stand-up komika Dániela Mogácsa.<ref>{{navedi novice |url=https://index.hu/belfold/2010/08/10/harom_helyen_indit_jeloltet_a_ketfarku_kutya_part/ |title=Három helyen indít jelöltet a Kétfarkú Kutya Párt |work=index.hu |date=2010-08-10 |access-date=2026-05-16}}</ref> Vendar nobena izmed kandidatur ni zbrala dovolj podpore, zato kandidata nista bila uvrščena na glasovnice.<ref>{{navedi splet |url=http://www.valasztas.hu//hu/onkval2010/467/467_0_index.html |title=A Kétfarkú Kutya Kulturális Közhasznú Egyesület adatai a 2010-es önkormányzati választás oldalán |date=2010-11-29 |publisher=Országos Választási Iroda |archive-url=https://web.archive.org/web/20151204050132/http://www.valasztas.hu/hu/onkval2010/467/467_0_index.html |archive-date=2015-12-05 |url-status=dead}}</ref> Stranka je večino leta 2013 poskušala dokončati uradni postopek registracije, ki je po novi volilni zakonodaji postal obvezen, da bi lahko začela svojo kampanjo.<ref name="wsj">{{navedi novice |url=https://blogs.wsj.com/emergingeurope/2014/02/27/hungarys-2-tailed-dog-party-seeks-ballot-space/|author=Margit Feher|title=Hungary's 2-Tailed Dog Party Seeks Ballot Space|newspaper=Wall Street Journal|date=2014-02-27 |access-date=2017-08-04}}</ref> Registracija je bila v začetku leta 2014 zavrnjena zaradi »neresnosti« stranke.<ref name="mandiner-reg-refused">{{navedi splet |url=http://mandiner.hu/cikk/20130624_kovacs_gergely_elnok_a_fuggetlen_magyar_birosag_legfobb_kifogasa_a_nevunk|language=hu|title=Nem lehet Magyar Kétfarkú Kutya Párt a nevünk|date=2013-06-24|access-date=2014-06-29}}</ref> Julija 2014 je vrhovno sodišče razsodilo, da to ni upravičen razlog za zavrnitev stranke in da se mora postopek registracije nadaljevati.<ref>{{navedi splet |url=http://www.magyarhirlap.hu/kuria-be-kell-jegyezni-a-magyar-ketfarku-kutya-partot|language=hu|title=Kúria: be kell jegyezni a Magyar Kétfarkú Kutya Pártot|access-date=29 June 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140625083937/http://magyarhirlap.hu/kuria-be-kell-jegyezni-a-magyar-ketfarku-kutya-partot|archive-date=25 June 2014|url-status=dead}}</ref> Stranka je bila uradno registrirana 8. septembra 2014, le 16 minut pred rokom za nominacijo kandidatov za lokalne volitve tega leta, zato na volitvah ni mogla sodelovati.<ref>{{navedi splet |url=http://www.origo.hu/itthon/20140908-rossz-viccnek-tunik-ahogy-bejegyeztek-a-ketfarku-kutya-partot.html |title=Rossz viccnek tűnik, ahogy bejegyezték a Kétfarkú Kutya Pártot |date=2014-09-08 |access-date=2015-05-08 |publisher=Origo.hu}}</ref> === Kot registrirana politična stranka === [[Slika:Welcome to Hungary (Closed on Sundays).jpg|sličica|Eden od satiričnih plakatov stranke iz časa migrantske krize]] Ko je junija 2015 vlada [[Viktor Orbán|Viktorja Orbána]] po izbruhu [[evropska begunska kriza|evropske begunske krize]] zagnala kampanjo s plakati proti priseljencem,<ref>{{navedi splet |url=http://index.hu/belfold/2015/06/04/megvan_a_kormany_menekultellenes_kampanyanak_ket_ujabb_szlogenje/ |title=Megvan a kormány menekültellenes kampányának két újabb szlogenje |date=4 June 2015 |access-date=2015-08-04 |author=Német, Tamás |publisher=Index}}</ref> sta Stranka dvorepega psa in blog Vastagbőr (»Debela koža«) skupaj začela »protiprotipriseljensko kampanjo«. Z zbranimi več kot 33&nbsp;milijoni [[madžarski forint|forintov]] podpore (desetkratnikom pričakovanega zneska)<ref>{{navedi splet |url=http://444.hu/2015/07/14/ujabb-plakatokat-keszit-a-ketfarku-kutyapart-es-a-vastagbor/ |title=Újabb plakátokat készít a Kétfarkú Kutyapárt és a Vastagbőr |date=2015-07-14 |access-date=2015-05-08 |publisher=444.hu}}</ref> so po državi postavili okoli 800 plakatov, ki so parodirali vladne s sporočili kot »Oprostite zaradi našega predsednika vlade« in »Kar pridite na Madžarsko, mi že delamo v Angliji!«.<ref>{{navedi splet |url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/hungary/11679642/Come-to-Hungary-were-already-working-in-London-says-pro-immigration-billboard-campaign.html |title='Come to Hungary - we're already working in London' says pro-immigration billboard campaign |date=2015-06-17 |access-date=2016-02-04 |publisher=Telegraph.co.uk}}</ref> 4. februarja 2016 je anketa Mediána stranki prvič izmerila javnomnenjsko podporo: napovedovala jim je 1&nbsp;% glasov.<ref>{{navedi splet |url=http://hvg.hu/itthon/20160204_ketfarku_kutyapart_median |title=Sajátosan reagálta le a Kétfarkú Kutyapárt, hogy a Medián már méri őket |date=2016-02-04 |access-date=2016-02-04 |publisher=Heti Világgazdaság}}</ref> Stranka se je udeležila kampanje pred referendumom o migrantskih kvotah oktobra 2016, v kateri se je norčevala iz vladnih protipriseljenskih sporočil in sloganov. V odziv na plakate, ki so v obliki »Ali ste vedeli?« navajali vladne trditve o priseljevanju, je stranka s prostovoljnimi prispevki razobesila plakate s satiričnimi sporočili, na primer »Ali ste vedeli, da je v Siriji vojna?«, »Ali ste vedeli, da milijon Madžarov želi emigrirati v Evropo?«, »Ali ste vedeli? V večini primerov korupcije so storilci politiki« in »Ali ste vedeli? Na olimpijskih igrah največjo grožnjo madžarskim udeležencem predstavljajo tuji tekmovalci«. Vodja stranke Kovács je za BBC News pojasnil, da »...&nbsp;kar lahko storimo, je, da apeliramo na milijone ljudi na Madžarskem, ki so razburjeni zaradi vladne kampanje. Želimo, da vedo, da niso sami«. Stranka je z geslom »Neumen odgovor na neumno vprašanje« ljudi pozvala, da na referendumu oddajo neveljavno glasovnico.<ref>{{navedi splet |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-37310819 |title=Hungary poster campaign pokes fun at migrant referendum |date=2016-09-10 |access-date=2016-09-16 |publisher=BBC News}}</ref> To je naposled storilo 6&nbsp;% volivcev, referendum pa je bil neuspešen zaradi nedoseženega 50-odstotnega kvoruma.<ref>{{navedi splet|url=https://www.npr.org/sections/thetwo-way/2016/10/03/496376263/hungarian-referendum-on-refugees-is-overwhelming-but-invalid|title=Hungary's Referendum On Refugee Resettlement Is Overwhelming — But Invalid|work=npr.org|date=2016-10-03|access-date=2016-10-03}}</ref> Malo pred referendumom je stranka izdala [[mobilna aplikacija|mobilno aplikacijo]], s katero je bilo mogoče fotografirati neveljavno glasovnico in jo objaviti na spletu. Za to je MKKP prejela globo 832&nbsp;000 forintov, saj da je objava glasovnice (četudi anonimna) nezakonita.<ref>{{navedi splet|url=http://index.hu/belfold/2016/10/07/jobbikos_javaslatra_832_ezer_forintra_buntette_az_nvb_a_ketfarku_kutyakat/|title=Jobbikos javaslatra 832 ezer forintra büntette az NVB a Kétfarkú Kutyákat|work=index.hu|date=2016-10-07|access-date=2016-10-08}}</ref> Kazen je vrhovno sodišče nato zmanjšalo na 100&nbsp;000 forintov, ker da anonimno objavljanje glasovnic ni pomenilo kršenja tajnosti glasovanja, vseeno pa je bilo zloraba glasovnic.<ref>{{navedi splet|url=https://index.hu/belfold/2016/10/18/a_kuria_szerint_nem_volt_olyan_veszes_a_ketfarku_kutya_mobilappja/|title=Megúszta a gigabírságot a Kétfarkú Kutya|work=index.hu|date=18 October 2016|access-date=12 April 2018}}</ref> Stranka je uradno sodelovala na parlamentarnih volitvah leta 2018 in prejela 1,73&nbsp;% vseh glasov, s čimer je ostala pred parlamentarnim pragom, vendar je postala upravičena do prejemanja državnih sredstev, ki jih porabi za »javni program [[Sándor Rózsa|Sándorja Rózse]] za zapravljanje državnih skladov«.<ref>{{navedi splet|title=The Two Tailed Dog Party|url=https://ketfarkukutya.mkkp.party/2019/04/22/the-two-tailed-dog-party/|last=ketfarkukutya|date=2019-04-22|website=Kétfarkú Kutya Párt|language=hu|access-date=2020-05-28}}</ref> Na [[volitve v Evropski parlament 2019|volitvah v Evropski parlament 2019]] so osvojili 2,62&nbsp;% glasov.{{navedi vir}} Obljube med kampanjo so vključevale izgradnjo [[nadhod]]a nad državo za begunce, odprtje državnih prodajaln tobaka ''Nemzeti Dohánybolt'' zunaj Madžarske, uvedbo obvezne [[siesta|sieste]] in prepoved [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]].<ref>{{navedi splet |date=2019-04-22 |title=Political programme |url=https://ketfarkukutya.mkkp.party/2019/04/22/politicalprogramme/ |access-date=2020-07-21 |website=Kétfarkú Kutya Párt |language=en}}</ref> Na lokalnih volitvah istega leta je stranka imela kandidate v štirih okrožjih Budimpešte (II., XII., XIV., XV.) in v vsakem dobila po enega svetnika;<ref>[https://hvg.hu/itthon/20191014_onkormanyzati_valasztas_magyar_ketfarku_kugya_part_mandatum_ellenzek Négy önkormányzatban is képviselője lesz a Kutyapártnak] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220305225941/https://hvg.hu/itthon/20191014_onkormanyzati_valasztas_magyar_ketfarku_kugya_part_mandatum_ellenzek |date=5 March 2022 }}, ''hvg.hu''</ref> poleg tega so uradno ali neuradno podprli nekaj županskih kandidatov po državi, na primer v [[Ferencváros]]u in [[Sombotel]]u. Po volitvah je novoizvoljena županja Ferencvárosa Krisztina Baranyi kot enega od podžupanov imenovala sovoditeljico Stranke dvorepega psa Zsuzsanno Döme.<ref>{{navedi splet |url=https://rmx.news/article/satire-party-representive-may-be-deputy-mayor-in-a-budapest-district/|title=Party promoting free beer may have deputy mayor in Budapest|date=2019-11-13|access-date=2024-01-11}}</ref> Na parlamenatarnih volitvah leta 2022 je stranka povečala svoj skupni rezultat na 3,27&nbsp;%, s čimer je postala četrti največji politični blok v državi, vendar še vedno ni dosegla 5-odstotnega praga za vstop v parlament.{{navedi vir}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{uradno spletno mesto}} * [https://www.delo.si/novice/svet/proti-orbanu-tudi-madzarska-stranka-dvorepega-psa Proti Orbánu tudi stranka dvorepega psa, »edina resna smešna stranka« – Delo], portret stranke [[Kategorija:Politične stranke na Madžarskem]] [[Kategorija:Satirične politične stranke]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2006]] ri16huse98io4eqoele66uri7c4hymk 0 602681 6676460 2026-05-16T12:45:07Z Ivo Lendić 253179 nov članek (CEE Pomlad) 6676460 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Katoliška tiskovna agencija Škofovske konference Bosne in Hercegovine | logo = | caption = | abbreviation = KTA BK BiH | image = | image_size = | image_alt = | trading_name = | native_name = Katolička tiskovna agencija Biskupske konferencije Bosne i Hercegovine | native_name_lang = | romanized = | former type = | type = | traded_as = | industry = | genre = [[mediji]] | fate = | predecessor = | successor = | foundation = 3. julija 1996 | founder = Škofovska konferenca Bosne in Hercegovine | defunct = | location_city = Kaptol 32, [[Sarajevo]] | location_country = {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosna in Hercegovina]] | locations = | area_served = | key_people = | products = | production = | services = informiranje o [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkvi]] | revenue = | operating_income = | net_income = | aum = | assets = | equity = | owner = | num_employees = | parent = | divisions = | subsid = | homepage = {{URL|https://www.ktabkbih.net/}} | footnotes = | intl = | bodystyle = }} '''Katoliška tiskovna agencija Škofovske konference Bosne in Hercegovine''' ({{jezik-hr|Katolička tiskovna agencija Biskupske konferencije Bosne i Hercegovine}}, skrajšano '''KTA BK BiH''') je [[Katoliška cerkev|katoliška]] tiskovna agencija sa sedežem v [[Sarajevo|Sarajevu]]. Je neprofitna ustanova, ki jo financira Škofovska konferenca Bosne in Hercegovine, v katere prostorih deluje.<ref name=OKTA>[https://web.archive.org/web/20210313020050/https://www.ktabkbih.net/hr/stranice/o-kta-bk-bih O KTA BK BiH] ktabkbih.net, objavljeno 6. oktobra 2020.</ref> Ustanovila ga je [[Škofovska konferenca Bosne in Hercegovine]] (BK BiH) 3. julija 1996 s podpisom statuta, ki so podpisali [[kardinal]] [[Vinko Puljić]], vrhbosanski nadškof in metropolit, msgr. [[Franjo Komarica]], banjaluški škof, msgr. [[Ratko Perić]], mostarsko-duvanjski škof in trebinjsko-mrkanski apostolski administrator, in msgr. [[Pero Sudar]], vrhbosanski pomožni škof.<ref name=OKTA/> Občasno tiska in distribuira svoje ''Vijesti'' ('Novice') s pregledom aktualnih novic in dokumentov.<ref name=OKTA/> ==Sklici== {{Sklici}} [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev v Bosni in Hercegovini]] [[Kategorija:Tiskovne agencije]] [[Kategorija:Sarajevo]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1996]] bcmnwcirx18y7nqn07qo6q4bao0hcuo 6676461 6676460 2026-05-16T12:49:47Z Janezdrilc 3152 dodal [[Kategorija:Škofovska konferenca Bosne in Hercegovine]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6676461 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Katoliška tiskovna agencija Škofovske konference Bosne in Hercegovine | logo = | caption = | abbreviation = KTA BK BiH | image = | image_size = | image_alt = | trading_name = | native_name = Katolička tiskovna agencija Biskupske konferencije Bosne i Hercegovine | native_name_lang = | romanized = | former type = | type = | traded_as = | industry = | genre = [[mediji]] | fate = | predecessor = | successor = | foundation = 3. julija 1996 | founder = Škofovska konferenca Bosne in Hercegovine | defunct = | location_city = Kaptol 32, [[Sarajevo]] | location_country = {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosna in Hercegovina]] | locations = | area_served = | key_people = | products = | production = | services = informiranje o [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkvi]] | revenue = | operating_income = | net_income = | aum = | assets = | equity = | owner = | num_employees = | parent = | divisions = | subsid = | homepage = {{URL|https://www.ktabkbih.net/}} | footnotes = | intl = | bodystyle = }} '''Katoliška tiskovna agencija Škofovske konference Bosne in Hercegovine''' ({{jezik-hr|Katolička tiskovna agencija Biskupske konferencije Bosne i Hercegovine}}, skrajšano '''KTA BK BiH''') je [[Katoliška cerkev|katoliška]] tiskovna agencija sa sedežem v [[Sarajevo|Sarajevu]]. Je neprofitna ustanova, ki jo financira Škofovska konferenca Bosne in Hercegovine, v katere prostorih deluje.<ref name=OKTA>[https://web.archive.org/web/20210313020050/https://www.ktabkbih.net/hr/stranice/o-kta-bk-bih O KTA BK BiH] ktabkbih.net, objavljeno 6. oktobra 2020.</ref> Ustanovila ga je [[Škofovska konferenca Bosne in Hercegovine]] (BK BiH) 3. julija 1996 s podpisom statuta, ki so podpisali [[kardinal]] [[Vinko Puljić]], vrhbosanski nadškof in metropolit, msgr. [[Franjo Komarica]], banjaluški škof, msgr. [[Ratko Perić]], mostarsko-duvanjski škof in trebinjsko-mrkanski apostolski administrator, in msgr. [[Pero Sudar]], vrhbosanski pomožni škof.<ref name=OKTA/> Občasno tiska in distribuira svoje ''Vijesti'' ('Novice') s pregledom aktualnih novic in dokumentov.<ref name=OKTA/> ==Sklici== {{Sklici}} [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev v Bosni in Hercegovini]] [[Kategorija:Tiskovne agencije]] [[Kategorija:Sarajevo]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1996]] [[Kategorija:Škofovska konferenca Bosne in Hercegovine]] 2pvxvzcgpopjewdlr0zdikti32na7rb 6676462 6676461 2026-05-16T12:50:05Z Ivo Lendić 253179 povezave 6676462 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Katoliška tiskovna agencija Škofovske konference Bosne in Hercegovine | logo = | caption = | abbreviation = KTA BK BiH | image = | image_size = | image_alt = | trading_name = | native_name = Katolička tiskovna agencija Biskupske konferencije Bosne i Hercegovine | native_name_lang = | romanized = | former type = | type = | traded_as = | industry = | genre = [[mediji]] | fate = | predecessor = | successor = | foundation = 3. julija 1996 | founder = [[Škofovska konferenca Bosne in Hercegovine]] | defunct = | location_city = Kaptol 32, [[Sarajevo]] | location_country = {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosna in Hercegovina]] | locations = | area_served = | key_people = | products = | production = | services = informiranje o [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkvi]] | revenue = | operating_income = | net_income = | aum = | assets = | equity = | owner = | num_employees = | parent = | divisions = | subsid = | homepage = {{URL|https://www.ktabkbih.net/}} | footnotes = | intl = | bodystyle = }} '''Katoliška tiskovna agencija Škofovske konference Bosne in Hercegovine''' ({{jezik-hr|Katolička tiskovna agencija Biskupske konferencije Bosne i Hercegovine}}, skrajšano '''KTA BK BiH''') je [[Katoliška cerkev|katoliška]] tiskovna agencija sa sedežem v [[Sarajevo|Sarajevu]]. Je neprofitna ustanova, ki jo financira [[Škofovska konferenca Bosne in Hercegovine]], v katere prostorih deluje.<ref name=OKTA>[https://web.archive.org/web/20210313020050/https://www.ktabkbih.net/hr/stranice/o-kta-bk-bih O KTA BK BiH] ktabkbih.net, objavljeno 6. oktobra 2020.</ref> Ustanovila ga je Škofovska konferenca Bosne in Hercegovine (BK BiH) 3. julija 1996 s podpisom statuta, ki so podpisali [[kardinal]] [[Vinko Puljić]], vrhbosanski nadškof in metropolit, msgr. [[Franjo Komarica]], banjaluški škof, msgr. [[Ratko Perić (škof)|Ratko Perić]], mostarsko-duvanjski škof in trebinjsko-mrkanski apostolski administrator, in msgr. [[Pero Sudar]], vrhbosanski pomožni škof.<ref name=OKTA/> Občasno tiska in distribuira svoje ''Vijesti'' ('Novice') s pregledom aktualnih novic in dokumentov.<ref name=OKTA/> ==Povezani članki== * [[Katoliška informacijska agencija]], podobna agencija na Hrvaškem ==Sklici== {{Sklici}} [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev v Bosni in Hercegovini]] [[Kategorija:Tiskovne agencije]] [[Kategorija:Sarajevo]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1996]] [[Kategorija:Škofovska konferenca Bosne in Hercegovine]] n9p1mvdppi9hust4rg5pvuej9206gdz 6676473 6676462 2026-05-16T13:14:43Z Janezdrilc 3152 Duvno -> duvnovski; brez nazivov 6676473 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Katoliška tiskovna agencija Škofovske konference Bosne in Hercegovine | logo = | caption = | abbreviation = KTA BK BiH | image = | image_size = | image_alt = | trading_name = | native_name = Katolička tiskovna agencija Biskupske konferencije Bosne i Hercegovine | native_name_lang = | romanized = | former type = | type = | traded_as = | industry = | genre = [[mediji]] | fate = | predecessor = | successor = | foundation = 3. julija 1996 | founder = [[Škofovska konferenca Bosne in Hercegovine]] | defunct = | location_city = Kaptol 32, [[Sarajevo]] | location_country = {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosna in Hercegovina]] | locations = | area_served = | key_people = | products = | production = | services = informiranje o [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkvi]] | revenue = | operating_income = | net_income = | aum = | assets = | equity = | owner = | num_employees = | parent = | divisions = | subsid = | homepage = {{URL|https://www.ktabkbih.net/}} | footnotes = | intl = | bodystyle = }} '''Katoliška tiskovna agencija Škofovske konference Bosne in Hercegovine''' ({{jezik-hr|Katolička tiskovna agencija Biskupske konferencije Bosne i Hercegovine}}, skrajšano '''KTA BK BiH''') je [[Katoliška cerkev|katoliška]] tiskovna agencija sa sedežem v [[Sarajevo|Sarajevu]]. Je neprofitna ustanova, ki jo financira [[Škofovska konferenca Bosne in Hercegovine]], v katere prostorih deluje.<ref name=OKTA>[https://web.archive.org/web/20210313020050/https://www.ktabkbih.net/hr/stranice/o-kta-bk-bih O KTA BK BiH] ktabkbih.net, objavljeno 6. oktobra 2020.</ref> Ustanovila ga je Škofovska konferenca Bosne in Hercegovine (BK BiH) 3. julija 1996 s podpisom statuta, ki so podpisali [[kardinal]] [[Vinko Puljić]], vrhbosanski nadškof in metropolit, [[Franjo Komarica]], banjaluški škof, [[Ratko Perić (škof)|Ratko Perić]], mostarsko-duvnovski škof in trebinjsko-mrkanski apostolski administrator, in [[Pero Sudar]], vrhbosanski pomožni škof.<ref name=OKTA/> Občasno tiska in distribuira svoje ''Vijesti'' (''Novice'') s pregledom aktualnih novic in dokumentov.<ref name=OKTA/> == Sklici == {{Sklici}} == Glej tudi == * [[Katoliška informacijska agencija]], podobna agencija na Hrvaškem [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev v Bosni in Hercegovini]] [[Kategorija:Tiskovne agencije]] [[Kategorija:Sarajevo]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1996]] [[Kategorija:Škofovska konferenca Bosne in Hercegovine]] 74tjvydnfual8bmcgd1jgg6c3pknoza 6676491 6676473 2026-05-16T13:40:23Z A09 188929 tn 6676491 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Katoliška tiskovna agencija Škofovske konference Bosne in Hercegovine | logo = | caption = | abbreviation = KTA BK BiH | image = | image_size = | image_alt = | trading_name = | native_name = Katolička tiskovna agencija Biskupske konferencije Bosne i Hercegovine | native_name_lang = | romanized = | former type = | type = | traded_as = | industry = | genre = [[mediji]] | fate = | predecessor = | successor = | foundation = 3. julija 1996 | founder = [[Škofovska konferenca Bosne in Hercegovine]] | defunct = | location_city = Kaptol 32, [[Sarajevo]] | location_country = {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosna in Hercegovina]] | locations = | area_served = | key_people = | products = | production = | services = informiranje o [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkvi]] | revenue = | operating_income = | net_income = | aum = | assets = | equity = | owner = | num_employees = | parent = | divisions = | subsid = | homepage = {{URL|https://www.ktabkbih.net/}} | footnotes = | intl = | bodystyle = }} '''Katoliška tiskovna agencija Škofovske konference Bosne in Hercegovine''' ({{jezik-hr|Katolička tiskovna agencija Biskupske konferencije Bosne i Hercegovine}}, skrajšano '''KTA BK BiH''') je [[Katoliška cerkev|katoliška]] tiskovna agencija s sedežem v [[Sarajevo|Sarajevu]]. Je neprofitna ustanova, ki jo financira [[Škofovska konferenca Bosne in Hercegovine]], v katere prostorih deluje.<ref name=OKTA>[https://web.archive.org/web/20210313020050/https://www.ktabkbih.net/hr/stranice/o-kta-bk-bih O KTA BK BiH] ktabkbih.net, objavljeno 6. oktobra 2020.</ref> Ustanovila ga je Škofovska konferenca Bosne in Hercegovine (BK BiH) 3. julija 1996 s podpisom statuta, ki so podpisali [[kardinal]] [[Vinko Puljić]], vrhbosanski nadškof in metropolit, [[Franjo Komarica]], banjaluški škof, [[Ratko Perić (škof)|Ratko Perić]], mostarsko-duvnovski škof in trebinjsko-mrkanski apostolski administrator, in [[Pero Sudar]], vrhbosanski pomožni škof.<ref name=OKTA/> Občasno tiska in distribuira svoje ''Vijesti'' (''Novice'') s pregledom aktualnih novic in dokumentov.<ref name=OKTA/> == Sklici == {{Sklici}} == Glej tudi == * [[Katoliška informacijska agencija]], podobna agencija na Hrvaškem [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev v Bosni in Hercegovini]] [[Kategorija:Tiskovne agencije]] [[Kategorija:Sarajevo]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1996]] [[Kategorija:Škofovska konferenca Bosne in Hercegovine]] 0xual2c8as3353s0x7v19udtr8uosmf 14 602682 6676463 2026-05-16T12:50:21Z Janezdrilc 3152 N 6676463 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Škofovske konference|Bosna in Hercegovina]] [[Kategorija:Ustanove v Sarajevu]] a8558zeo9e6l70ft3i58kd0xgfnl4ln 1 602683 6676465 2026-05-16T12:51:33Z Ivo Lendić 253179 predloga 6676465 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026|uporabnik=Ivo Lendić|tema=kultura|država=Bosna in Hercegovina}} fj9i2n57sqjga4mbwa7ojvxv6f0rpyl 0 602684 6676466 2026-05-16T12:52:41Z Ivo Lendić 253179 okrajšava 6676466 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Katoliška tiskovna agencija Škofovske konference Bosne in Hercegovine]] fptqco669xw0n73io1ka4e1n2lpybgg 10 602685 6676479 2026-05-16T13:30:52Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{flatlist| * '''[[Module:Road data/strings/{{{1<noinclude>|USA</noinclude>}}}|strings]]''' * [[Predloga:Infopolje Cesta/name/{{{1<noinclude>|USA</noinclude>}}}|name]] * [[Predloga:Infopolje Cesta/shieldmain/{{{1<noinclude>|USA</noinclude>}}}|shieldmain]] * [[Predloga:Infopolje Cesta/shield/{{{1<noinclude>|USA</noinclude>}}}|shield]] * {{#ifexist: Predloga:Infopolje Cesta/browselinks/{{{1<noinclude>|USA</noinclude>}}}|Predloga:Infopolje Cesta/browselinks/{{{1<noi...« 6676479 wikitext text/x-wiki {{flatlist| * '''[[Module:Road data/strings/{{{1<noinclude>|USA</noinclude>}}}|strings]]''' * [[Predloga:Infopolje Cesta/name/{{{1<noinclude>|USA</noinclude>}}}|name]] * [[Predloga:Infopolje Cesta/shieldmain/{{{1<noinclude>|USA</noinclude>}}}|shieldmain]] * [[Predloga:Infopolje Cesta/shield/{{{1<noinclude>|USA</noinclude>}}}|shield]] * {{#ifexist: Predloga:Infopolje Cesta/browselinks/{{{1<noinclude>|USA</noinclude>}}}|[[Predloga:Infopolje Cesta/browselinks/{{{1<noinclude>|USA</noinclude>}}}|browselinks]]|browselinks}} * [[:Kategorija:Uporaba Infopolja Cesta {{#switch:{{{1<noinclude>|USA</noinclude>}}} |GA=v Georgiji |AFRICA|AFR|TAH=v transafriškem cestnem omrežju |ARAB=the Arab Mashreq International Road Network |ASIA=v azijskem cestnem omrežju |EUR=v vseevropskem cestnem omrežju |KOS=na Kosovu |YUG=v Jugoslaviji |CPV=na Zelenortskih otokih |VER=v Veracruzu |ALA|ARE|BHS|CAF|COG|COD|COM|CZE|DOM|GMB|GBR|IMN|MDV|MHL|NLD|PHL|SLB|USA=the {{country name|{{{1<noinclude>|USA</noinclude>}}}}} |SVN=v Sloveniji |ITA =v Italiji |AUT =v Avstriji |HUN =na Madžarskem |TUR = v Turčiji |HRV = na Hrvaškem |GRC = v Grčiji |CAN = v Kanadi |ALB = v Albaniji |SVK = na Slovaškem |JPN = na Japonskem |JPN = na Japonskem |ROU = v Romuniji |#default={{country name|{{{1|USA}}}}} }}|uporaba]] }} |{{ {{yesno-no|{{{2|}}}}} }} e9tdbolx43lzke5hwt46c69s0gnk3l5 1 602686 6676480 2026-05-16T13:31:41Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6676480 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 602687 6676486 2026-05-16T13:35:30Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6676486 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 602688 6676487 2026-05-16T13:35:43Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6676487 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 602689 6676488 2026-05-16T13:35:54Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6676488 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 602690 6676489 2026-05-16T13:36:06Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6676489 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 602691 6676490 2026-05-16T13:36:17Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6676490 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 10 602692 6676501 2026-05-16T13:53:05Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Documentation subpage|override=type}} ==Global== Use the <code>header_type</code> parameter to override a country's default or type-specific colors. {|class=wikitable |- !Header type !! Description !! Color of headings |- | *under construction *const *uc |Roads where construction has begun on the highway and no sections have been opened to traffic.<br/>Do ''not'' use for roads that are open to traffic in some capacity |style="color:inherit; background:#FC6"|Text...« 6676501 wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage|override=type}} ==Global== Use the <code>header_type</code> parameter to override a country's default or type-specific colors. {|class=wikitable |- !Header type !! Description !! Color of headings |- | *under construction *const *uc |Roads where construction has begun on the highway and no sections have been opened to traffic.<br/>Do ''not'' use for roads that are open to traffic in some capacity |style="color:inherit; background:#FC6"|Text: Black<br/>Background: #FC6 |- | *former *decommissioned |Decommissioned or former highways |style="color:inherit; background:#AAA"|Text: Black<br/>Background: #AAA |- | *historic *historical *hist *scenic |Roads of a historic nature, such as [[auto trail]]s or highways posted with brown, historical or scenic signage |style="color:inherit; background:#704214; color:white;"|Text: White<br/>Background: #704214 |- |''default value'' |Type is not otherwise specified |style="color:inherit; background:#cedff2"|Text: Black<br/>Background: #CEDFF2; |} ==Australia== Country code: AUS {|class=wikitable |- !Type !! Description !! Colour of headings !! Locations label |- |freeway || Freeway-standard (controlled access) road ||style="color:inherit; background:#D2E2F9"|Text: Black<br/>Background: #D2E2F9 || Major suburbs |- |city highway || Highways within city/suburban areas ||style="color:inherit; background:#E9F9D2"|Text: Black<br/>Background: #E9F9D2 || Major suburbs |- |highway || Highways outside of city/suburban areas ||style="color:inherit; background:#E9F9D2"|Text: Black<br/>Background: #E9F9D2 || Major settlements |- |road || Major roads within city/suburban areas ||style="color:inherit; background:#FFFFE0"|Text: Black<br/>Background: #FFFFE0 || Major suburbs |- |rural road || Major roads outside of city/suburban areas ||style="color:inherit; background:#FFFFE0"|Text: Black<br/>Background: #FFFFE0 || Major settlements |- |street || Minor roads and streets, generally within a single suburb ||style="color:inherit; background:#F9E2D2"|Text: Black<br/>Background: #F9E2D2 || Suburb |- |track || Outback tracks. These generally have restrictions (eg fuel) and/or require permits. ||style="color:inherit; background:#F9E2D2"|Text: Black<br/>Background: #F9E2D2 || Primary destinations |- |''default values'' || '''type''' either omitted or not specified correctly ||style="color:inherit; background:#3A7119; color:#FFE133;"|Text: #FFE133;<br/>Background: #3A7119; || Primary destinations |} ==Canada== Country code: CAN * Use the <code>header_type</code> parameter to override the type-specific colours (see [[#Global|Global]] section above for others) {|class=wikitable |- !Type !! Description !! Colour of headings |- | *Fwy *A *Autoroute | |style="background:#003F87; color:white;"|Text: White<br/>Background: #003F87 |- | *Hwy *PTH *Route *Trunk *Sec *Secondary *TCH |{{Plainlist| * PTH: Provincial Trunk Highway * TCH: Trans Canada Highway }} |style="background:#006A4D; color:white;"|Text: White<br/>Background: #006A4D |- !Header type !! Description !! Colour of headings |- |freeway || ||style="background:#003F87; color:white;"|Text: White<br/>Background: #003F87 |} ==Germany== Country code: DEU {|class=wikitable |- !Type !! Description !! Color of headings |- | *A *Autobahn |[[Autobahn]] |style="background:#039; color:#fff;"|Text: White<br/>Background: #039 |- | *B *Bundesstraße *Bundesstrasse |[[Bundesstraße]] |style="background:#FC3; color:black"|Text: Black<br/>Background: #FC3 |} ==India== Country code: IND {|class=wikitable |- !Type !! Description !! Color of headings |- |NE || [[Indian Expressways|National Expressway]] |- |NH || [[National Highway (India)|National Highway]] ||style="color:inherit; background:#FFFF99"|Text: Black<br/>Background: #D2E2F9 |- |SH || [[State Highway (India)|State Highway]] |} ==Nepal== Country code: NPL {|class=wikitable |- !Type !! Description !! Colour of headings |- | *H |National Highway (Highspeed roadway that connects East - West & North - South) |style="background:#006B54; color:white;"|Text: White<br/>Background: #006B54 |- | *F |Feeder Road (Road that connects provinces but mostly two or more districts) |style="background:#FFFFFF; color:#000000;"|Text: #000000<br/>Background: #FFFFFF |- | *District Rd *D |District Road (Road within a district) |style="background:#1D02E7; color:white;"|Text: White<br/>Background: #1D02E7 |- | *AH |Asian Highway (Any road that is a part of Asian Highway) |style="background:#039; color:white"|Text: White<br/>Background: #039 |} ==Philippines== Country code: PHL {|class=wikitable |- !Type !! Description !! Color of headings |- | *N *National Road *National Highway |[[Philippine highway network|National road]] (default for all roads in the Philippines) |style="background:#fff; color:#000"|Text: Black<br/>Background: White |- | *E *Expressway |[[Philippine expressway network|Expressway]] (default for all roads in the Philippines) |style="background:#fedd00; color:#000"|Text: Black<br/>Background: #FEDD00 |- | *AH *Asian Highway |[[Asian Highway Network|Asian Highway]] |style="background:#039; color:white"|Text: White<br/>Background: #039 |} ==Great Britain== Country code: GBR {|class=wikitable !Type !Description !Colour |- |M/Motorway |Motorway |style="background:#0079C1; color:#fff;"|Text: White<br/>Background: #0079C1 |- |AM (A Motorway) |A Motorway |style="background:#0079C1; color:#fff;"|Text: White<br/>Background: #0079C1 |- |A/A road |Primary route A roads |style="background:#00703C; color:#FFD200;"|Text: Yellow<br/>Background: #00703C |- |minor |Minor A roads, and B roads |style="background:#fff; color:black"|Text: Black<br/>Background: White |- |Roman |Roman roads. Must be used with <code>header_type = historic</code><br>Adds '''[[Roman roads in Britannia]]''' under the heading {{font color | white | #5a3111 | &nbsp;&nbsp;'''Road network'''&nbsp;&nbsp; }} at the bottom of the infobox.<br>(Note that the parameter <code>margary</code> may be used to indicate the road's [[Margary number]] (if applicable).) |style="background:#5a3111; color:white"|Text: White<br/>Background: #5a3111 |} == Others (to be organized) == ;Bangladesh :[[:Template:Infobox road/shield/BGD|Country code: BGD]] ::N ::R ::Z ;Croatia :[[:Template:Infobox road/shield/HRV|Country code: HRV]] ::A ::D ::Z ;Ireland :[[:Template:Infobox road/shield/IRL|Country code: IRL]] ::M ::N ::P ::R ::S ;Italy :[[:Template:Infobox road/shield/ITA|Country code: ITA]] ::A ::E ::RA ::SS ;Europe :[[:Template:Infobox road/shield/EUR|Country code: EUR]] ::E ;Thailand :[[:Template:Infobox road/shield/THA|Country code: THA]] ::AH - Asian highway ::R - National highway ::M - Motorway (free) ::T - Motorway (tolled) ;Ukraine :[[:Template:Infobox road/shield/UKR|Country code: UKR]] ::E ::M - International Highway ::H - National Highway ::P - Regional Highway ;Other countries :To add types and make shield images appear use <code><nowiki>[[:Template:Infobox road/shield/XXX]]</nowiki></code>, where "XXX" is the country code. qu8jchlucr8i13wgt67pd9gosyyp8zu 6676505 6676501 2026-05-16T13:55:24Z Pinky sl 2932 6676505 wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage|override=type}} ==Global== Use the <code>header_type</code> parameter to override a country's default or type-specific colors. {|class=wikitable |- !Header type !! Description !! Color of headings |- | *under construction *const *uc |Roads where construction has begun on the highway and no sections have been opened to traffic.<br/>Do ''not'' use for roads that are open to traffic in some capacity |style="color:inherit; background:#FC6"|Text: Black<br/>Background: #FC6 |- | *former *decommissioned |Decommissioned or former highways |style="color:inherit; background:#AAA"|Text: Black<br/>Background: #AAA |- | *historic *historical *hist *scenic |Roads of a historic nature, such as [[auto trail]]s or highways posted with brown, historical or scenic signage |style="color:inherit; background:#704214; color:white;"|Text: White<br/>Background: #704214 |- |''default value'' |Type is not otherwise specified |style="color:inherit; background:#cedff2"|Text: Black<br/>Background: #CEDFF2; |} ==Australia== Country code: AUS {|class=wikitable |- !Type !! Description !! Colour of headings !! Locations label |- |freeway || Freeway-standard (controlled access) road ||style="color:inherit; background:#D2E2F9"|Text: Black<br/>Background: #D2E2F9 || Major suburbs |- |city highway || Highways within city/suburban areas ||style="color:inherit; background:#E9F9D2"|Text: Black<br/>Background: #E9F9D2 || Major suburbs |- |highway || Highways outside of city/suburban areas ||style="color:inherit; background:#E9F9D2"|Text: Black<br/>Background: #E9F9D2 || Major settlements |- |road || Major roads within city/suburban areas ||style="color:inherit; background:#FFFFE0"|Text: Black<br/>Background: #FFFFE0 || Major suburbs |- |rural road || Major roads outside of city/suburban areas ||style="color:inherit; background:#FFFFE0"|Text: Black<br/>Background: #FFFFE0 || Major settlements |- |street || Minor roads and streets, generally within a single suburb ||style="color:inherit; background:#F9E2D2"|Text: Black<br/>Background: #F9E2D2 || Suburb |- |track || Outback tracks. These generally have restrictions (eg fuel) and/or require permits. ||style="color:inherit; background:#F9E2D2"|Text: Black<br/>Background: #F9E2D2 || Primary destinations |- |''default values'' || '''type''' either omitted or not specified correctly ||style="color:inherit; background:#3A7119; color:#FFE133;"|Text: #FFE133;<br/>Background: #3A7119; || Primary destinations |} ==Canada== Country code: CAN * Use the <code>header_type</code> parameter to override the type-specific colours (see [[#Global|Global]] section above for others) {|class=wikitable |- !Type !! Description !! Colour of headings |- | *Fwy *A *Autoroute | |style="background:#003F87; color:white;"|Text: White<br/>Background: #003F87 |- | *Hwy *PTH *Route *Trunk *Sec *Secondary *TCH |{{Plainlist| * PTH: Provincial Trunk Highway * TCH: Trans Canada Highway }} |style="background:#006A4D; color:white;"|Text: White<br/>Background: #006A4D |- !Header type !! Description !! Colour of headings |- |freeway || ||style="background:#003F87; color:white;"|Text: White<br/>Background: #003F87 |} ==Germany== Country code: DEU {|class=wikitable |- !Type !! Description !! Color of headings |- | *A *Autobahn |[[Autobahn]] |style="background:#039; color:#fff;"|Text: White<br/>Background: #039 |- | *B *Bundesstraße *Bundesstrasse |[[Bundesstraße]] |style="background:#FC3; color:black"|Text: Black<br/>Background: #FC3 |} ==India== Country code: IND {|class=wikitable |- !Type !! Description !! Color of headings |- |NE || [[Indian Expressways|National Expressway]] |- |NH || [[National Highway (India)|National Highway]] ||style="color:inherit; background:#FFFF99"|Text: Black<br/>Background: #D2E2F9 |- |SH || [[State Highway (India)|State Highway]] |} ==Nepal== Country code: NPL {|class=wikitable |- !Type !! Description !! Colour of headings |- | *H |National Highway (Highspeed roadway that connects East - West & North - South) |style="background:#006B54; color:white;"|Text: White<br/>Background: #006B54 |- | *F |Feeder Road (Road that connects provinces but mostly two or more districts) |style="background:#FFFFFF; color:#000000;"|Text: #000000<br/>Background: #FFFFFF |- | *District Rd *D |District Road (Road within a district) |style="background:#1D02E7; color:white;"|Text: White<br/>Background: #1D02E7 |- | *AH |Asian Highway (Any road that is a part of Asian Highway) |style="background:#039; color:white"|Text: White<br/>Background: #039 |} ==Philippines== Country code: PHL {|class=wikitable |- !Type !! Description !! Color of headings |- | *N *National Road *National Highway |[[Philippine highway network|National road]] (default for all roads in the Philippines) |style="background:#fff; color:#000"|Text: Black<br/>Background: White |- | *E *Expressway |[[Philippine expressway network|Expressway]] (default for all roads in the Philippines) |style="background:#fedd00; color:#000"|Text: Black<br/>Background: #FEDD00 |- | *AH *Asian Highway |[[Asian Highway Network|Asian Highway]] |style="background:#039; color:white"|Text: White<br/>Background: #039 |} ==Great Britain== Country code: GBR {|class=wikitable !Type !Description !Colour |- |M/Motorway |Motorway |style="background:#0079C1; color:#fff;"|Text: White<br/>Background: #0079C1 |- |AM (A Motorway) |A Motorway |style="background:#0079C1; color:#fff;"|Text: White<br/>Background: #0079C1 |- |A/A road |Primary route A roads |style="background:#00703C; color:#FFD200;"|Text: Yellow<br/>Background: #00703C |- |minor |Minor A roads, and B roads |style="background:#fff; color:black"|Text: Black<br/>Background: White |- |Roman |Roman roads. Must be used with <code>header_type = historic</code><br>Adds '''[[Roman roads in Britannia]]''' under the heading {{font color | white | #5a3111 | &nbsp;&nbsp;'''Road network'''&nbsp;&nbsp; }} at the bottom of the infobox.<br>(Note that the parameter <code>margary</code> may be used to indicate the road's [[Margary number]] (if applicable).) |style="background:#5a3111; color:white"|Text: White<br/>Background: #5a3111 |} == Others (to be organized) == ;Bangladesh :[[:Predloga:Infopolje Cesta/shield/BGD|Country code: BGD]] ::N ::R ::Z ;Croatia :[[:Predloga:Infopolje Cesta/shield/HRV|Country code: HRV]] ::A ::D ::Z ;Ireland :[[:Predloga:Infopolje Cesta/shield/IRL|Country code: IRL]] ::M ::N ::P ::R ::S ;Italy :[[:Predloga:Infopolje Cesta/shield/ITA|Country code: ITA]] ::A ::E ::RA ::SS ;Europe :[[:Predloga:Infopolje Cesta/shield/EUR|Country code: EUR]] ::E ;Thailand :[[:Predloga:Infopolje Cesta/shield/THA|Country code: THA]] ::AH - Asian highway ::R - National highway ::M - Motorway (free) ::T - Motorway (tolled) ;Ukraine :[[:Predloga:Infopolje Cesta/shield/UKR|Country code: UKR]] ::E ::M - International Highway ::H - National Highway ::P - Regional Highway ;Other countries :To add types and make shield images appear use <code><nowiki>[[:Predloga:Infopolje Cesta/shield/XXX]]</nowiki></code>, where "XXX" is the country code. nu5u2ovc8ebwht8jrq9x2i7thn45soj 10 602693 6676507 2026-05-16T13:56:11Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{#switch:{{{type|}}} |N|National=NH-{{{route}}} BGD.svg |R=Regional Highway {{{route}}} Bangladesh.svg |Z=Zila Road {{{route}}} Bangladesh.svg |#default=none }}« 6676507 wikitext text/x-wiki {{#switch:{{{type|}}} |N|National=NH-{{{route}}} BGD.svg |R=Regional Highway {{{route}}} Bangladesh.svg |Z=Zila Road {{{route}}} Bangladesh.svg |#default=none }} 59ruo8vj4oshx27c62sxfnhonchfgxp 6676509 6676507 2026-05-16T13:56:45Z Pinky sl 2932 6676509 wikitext text/x-wiki {{#switch:{{{type|}}} |N|National=NH-{{{route}}} BGD.svg |R=Regional Highway {{{route}}} Bangladesh.svg |Z=Zila Road {{{route}}} Bangladesh.svg |#default=none }}<noinclude>[[Kategorija:Predloge za infopolja avtocest v Evropi|BGD]]</noinclude> eq03a7blt5ubve2fpska67omtbcsq6l 10 602694 6676510 2026-05-16T13:57:41Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{#switch:{{{type|}}} |M=M{{{route}}}-IE.svg |N|P|S=IRL N{{{route}}}.svg |R=IRL R{{{route}}}.svg |E=IRL E-{{{route}}}.svg |#default=none }}<noinclude>[[Kategorija:Predloge za infopolja avtocest v Evropi|IRL]]</noinclude>« 6676510 wikitext text/x-wiki {{#switch:{{{type|}}} |M=M{{{route}}}-IE.svg |N|P|S=IRL N{{{route}}}.svg |R=IRL R{{{route}}}.svg |E=IRL E-{{{route}}}.svg |#default=none }}<noinclude>[[Kategorija:Predloge za infopolja avtocest v Evropi|IRL]]</noinclude> r0y8b57rdmgojiofjyw71d7sa0tzyr6 10 602695 6676511 2026-05-16T13:58:25Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{#switch:{{{type|}}} |AH=AH{{{route}}}-T.svg |R=Thai Highway-{{{route}}}.svg |M=Thai Motorway-f{{{route}}}.svg |T=Thai Motorway-t{{{route}}}.svg |#default=none }}<noinclude>[[Kategorija:Predloge za infopolja avtocest v Evropi|THA]]</noinclude>« 6676511 wikitext text/x-wiki {{#switch:{{{type|}}} |AH=AH{{{route}}}-T.svg |R=Thai Highway-{{{route}}}.svg |M=Thai Motorway-f{{{route}}}.svg |T=Thai Motorway-t{{{route}}}.svg |#default=none }}<noinclude>[[Kategorija:Predloge za infopolja avtocest v Evropi|THA]]</noinclude> 067ksmpirubxq7mew4mhih4yq94d73m 6676529 6676511 2026-05-16T14:22:23Z Pinky sl 2932 6676529 wikitext text/x-wiki {{#switch:{{{type|}}} |AH=AH{{{route}}}-T.svg |R=Thai Highway-{{{route}}}.svg |M=Thai Motorway-f{{{route}}}.svg |T=Thai Motorway-t{{{route}}}.svg |#default=none }}<noinclude>[[Kategorija:Predloge za infopolja avtocest v Aziji|THA]]</noinclude> 07xhiwnqrcxuy9poag1yunxifbx71r1 10 602696 6676512 2026-05-16T14:00:14Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{#switch:{{{type|}}} |E=Tabliczka E{{{route}}}.svg |M=M{{padleft:{{{route}}}|2}}-UA.svg |H=N-road-{{{route}}}-Ukraine.svg |P={{#ifexist:Media:P{{{route}}}-UKR.svg|P{{{route}}}-UKR.svg|none}} |#default=none }}<noinclude>[[Kategorija:Predloge za infopolja avtocest v Evropi|UKR]]</noinclude>« 6676512 wikitext text/x-wiki {{#switch:{{{type|}}} |E=Tabliczka E{{{route}}}.svg |M=M{{padleft:{{{route}}}|2}}-UA.svg |H=N-road-{{{route}}}-Ukraine.svg |P={{#ifexist:Media:P{{{route}}}-UKR.svg|P{{{route}}}-UKR.svg|none}} |#default=none }}<noinclude>[[Kategorija:Predloge za infopolja avtocest v Evropi|UKR]]</noinclude> d5efcyyzl03e6tpk6y1pdkolgml5le4 10 602697 6676518 2026-05-16T14:03:54Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{#switch:{{{1|}}} |Alt={{{alt|Alternate}}} |Bus={{{bus|Business}}} |Byp={{{byp|Bypass}}} |City={{{city|City}}} |Conn={{{con|Connector}}} |Emerg={{{eme|Emergency}}} |Loop={{{lop|Loop}}} |Old={{{old|Old}}} |Opt={{{opt|Optional}}} |Ramal={{{ram|Spur}}} |Scenic={{{sce|Scenic}}} |Spur={{{spr|Spur}}} |Temp={{{tmp|Temporary}}} |Toll={{{tol|Toll}}} |Truck={{{trk|Truck}}} |#default= }}« 6676518 wikitext text/x-wiki {{#switch:{{{1|}}} |Alt={{{alt|Alternate}}} |Bus={{{bus|Business}}} |Byp={{{byp|Bypass}}} |City={{{city|City}}} |Conn={{{con|Connector}}} |Emerg={{{eme|Emergency}}} |Loop={{{lop|Loop}}} |Old={{{old|Old}}} |Opt={{{opt|Optional}}} |Ramal={{{ram|Spur}}} |Scenic={{{sce|Scenic}}} |Spur={{{spr|Spur}}} |Temp={{{tmp|Temporary}}} |Toll={{{tol|Toll}}} |Truck={{{trk|Truck}}} |#default= }} ptxis1wj7k21koohfugxh16ohlbiiwp 10 602698 6676520 2026-05-16T14:04:53Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »no« 6676520 wikitext text/x-wiki no tk7xhsxd1ul0hrx5ztd69wpesrtxa86 828 602699 6676523 2026-05-16T14:14:05Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »--[==[ To inspect the content of this data module, use [[Special:ExpandTemplates]] and enter the following input text: {{#invoke:Road data/dump|dump|module=Module:<name-of-this-module>}} To inspect the content of this data module when editing, enter the following into the Debug console: local util = require("Module:Road data/util") print(util.arrayToString(p)) To inspect a particular route type, change `p` above to include the route type, e.g., `p.I` and `p[...« 6676523 Scribunto text/plain --[==[ To inspect the content of this data module, use [[Special:ExpandTemplates]] and enter the following input text: {{#invoke:Road data/dump|dump|module=Module:<name-of-this-module>}} To inspect the content of this data module when editing, enter the following into the Debug console: local util = require("Module:Road data/util") print(util.arrayToString(p)) To inspect a particular route type, change `p` above to include the route type, e.g., `p.I` and `p["US-Hist"]`. ]==] -- Afghanistan local AFG = {} local frame = mw.getCurrentFrame() local util = require("Module:Road data/util") AFG.National = { shield = "", name = { ["1"] = "Afganistanska obvoznica", ["8"] = "Cesta Kabul–Jalalabad", ["13"] = "Avtocesta Kabul–Behsud", }, link = { ["1"] = "Afganistanska obvoznica", ["8"] = "Cesta Kabul–Jalalabad", ["13"] = "Avtocesta Kabul–Behsud", }, abbr = { hook = "padroute", paddedLength = 2, default = "NH%paddedRoute%" }, translation = { arg = "route", ["1"] = frame:expandTemplate{ title = 'langx', args = {"prs","شاهراه حلقوی افغانستان"}} .. "<br>" .. frame:expandTemplate{ title = 'langx', args = {"ps","د افغانستان حلقوي سړک"}} }, } AFG.NH = AFG.National AFG.Route = { shield = "", name = "Cesta %route%", link = "Cesta %route%, Afganistan", abbr = "Cesta %route%" } for k, v in pairs(AFG) do if k:find ("^%a") then v.browse = "[[:Kategorija:Ceste v Afganistanu|Avtoceste v Afganistanu]]" end end return AFG aca6yjyagj8efui8yl3mfvs8ev8cbb0 828 602700 6676524 2026-05-16T14:14:37Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Modul:Road data/strings/dok]] 6676524 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Module:Road data/strings/dok]] gc2cggv2rwmmul5k4gvaowtgkfumod5 14 602701 6676530 2026-05-16T14:23:47Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{template category|type=infobox}} [[Kategorija:Predloge za infopolja avtocest]] [[Kategorija:Predloge za Azijo|Infopolja avtocest]]« 6676530 wikitext text/x-wiki {{template category|type=infobox}} [[Kategorija:Predloge za infopolja avtocest]] [[Kategorija:Predloge za Azijo|Infopolja avtocest]] ky1lb0v6jkm1idpwmevun1w59mhr1cm 0 602703 6676862 2026-05-17T07:05:59Z Sporti 5955 n 6676862 wikitext text/x-wiki {{prihodnji športni dogodek | slika=Ski current event.png| dogodek=prihodnje tekmovanje v smučarskih skokih}} {{Infopolje Alpsko Smučanje |naslov = Svetovni pokal 2026/27 |tekmovanje1 = [[Image:Bib Yellow.png|link=|alt=|18px]] Skupno |tekmovanje1moški = {{ikonazastave|}} |tekmovanje1žebske = {{ikonazastave|}} |tekmovanje2 = [[Image:Bib Yellow.png|link=|alt=|18px]] Pokal narodov |tekmovanje2moški = {{ikonazastave|}} |tekmovanje2žebske = {{ikonazastave|}} |tekmovanje3 = [[Image:Bib Red.png|link=|alt=|18px]] Poleti |tekmovanje3moški = {{ikonazastave|}} |tekmovanje3žebske = — |tekmovanje4 = [[Turneja štirih skakalnic]] |tekmovanje4moški = {{ikonazastave|}} |tekmovanje4žebske = {{ikonazastave|}} |tekmovanje5 = [[Planica7]] |tekmovanje5moški = {{ikonazastave|}} |tekmovanje5žebske = — |sezonamoški = 48. |sezonaženske = 16. |lokacijemoški = |lokaciježenske = |posamičnomoški = |posamičnoženske = |ekipnomoški = |ekipnoženske = |mešanomoški = |mešanoženske = |odpovedmoški = |odpovedženske = |prestavljenomoški = |prestavljenoženske = |previous = [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2025|2024/25]] |next = [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2027|2026/27]] }} '''Svetovni pokal v smučarskih skokih 2026/27''' bo oseminštirideseta sezona [[Svetovni pokal v smučarskih skokih|svetovnega pokala]] v [[smučarski skoki|smučarskih skokih]] za moške, uradno trideseta sezona [[Svetovni pokal v smučarskih poletih|svetovnega pokala]] v [[smučarski poleti|smučarskih poletih]] in šestnajsta sezona za ženske. Za skakalce in skakalce se bo začela 20. novembra 2026 v [[Lillehammer]]ju in končala 21. marca 2027 v [[Planica|Planici]].<ref>{{cite web|title=Terminarz Pucharu Świata w skokach narciarskich 2026-2027. Pięć miesięcy emocji, dwa przystanki w Polsce i regulaminowa nowinka|url=https://gazetakrakowska.pl/terminarz-pucharu-swiata-w-skokach-narciarskich-2026-2027-piec-miesiecy-emocji-dwa-przystanki-w-polsce-i-regulaminowa-nowinka/ar/c2p2-28981063|publisher=gazetakrakowska.pl|date=8 May 2027}}</ref><ref>{{cite web|title=Men's FIS Ski Jumping World Cup calendar 2026/27 draft|url=https://assets.fis-ski.com/f/252177/x/0b3f0bf049/01-wc_calendar_jp25-26_men.pdf|publisher=[[International Ski Federation|FIS]]|date=6 May 2027}}</ref><ref>{{cite web|title=Women's FIS Ski Jumping World Cup calendar 2026/27 draft|url=https://assets.fis-ski.com/f/252177/x/f590af8aee/01-wc_calendar_jp25-26_women.pdf|publisher=[[International Ski Federation|FIS]]|date=8 May 2027}}</ref> == Moški == === Koledar === ==== Posamične tekme ==== {|class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |+N – srednja skakalnica / L – velika skakalnica / F – letalnica ! scope="col" style="background:#ccc; width=10 px;" |{{Abbr|Št.sk.|Številka tekme skupno}} ! scope="col" style="background:#ccc; width=10 px;" |{{Abbr|Št.sz.|Številka tekme v sezoni}} ! scope="col" style="background:#ccc; width:116px;" |Datum ! scope="col" style="background:#ccc; width:200px;" |Prizorišče (skakalnica) ! scope="col" style="background:#ccc; width:43px;" |{{Abbr|Št.|Številka tekme po disciplini}} ! scope="col" style="background:gold; width:230px;" |Zmagovalec ! scope="col" style="background:silver; width:230px;"|Drugi ! scope="col" style="background:#c96; width:230px;" |Tretji ! scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" |Vir |- | align="center" |1178 | align="center" |1 | align="right" |21. november 2026 | rowspan="2" |{{flagicon|NOR}} [[Lillehammer]]<br><small>([[Lysgardsbakken]] HS140)</small> | align="right" |{{Abbr|L ₈₅₈|Men's large hill event No. 858 (in a row)}} | | | | |- | align="center" |1179 | align="center" |2 | align="right" |22. november 2026 | align="right" |L ₈₅₉ | | | | |- | align="center" |1180 | align="center" |3 | align="right" |28. november 2026 | rowspan="2" |{{flagicon|FIN}} [[Kuusamo|Ruka]]<br><small>([[Smučarska skakalnica Rukatunturi|Rukatunturi]] HS142)</small> | align="right" |L ₈₆₀ | | | | |- | align="center" |1181 | align="center" |4 | align="right" |29. november 2026 | align="right" |L ₈₆₁ | | | | |- | align="center" |1182 | align="center" |5 | align="right" |5. december 2026 | rowspan="2" |{{flagicon|POL}} [[Wisła]]<br><small>([[Malinka (smučarska skakalnica)|Malinka]] HS134)</small> | align="right" |L ₈₆₂ | | | | |- | align="center" |1183 | align="center" |6 | align="right" |6. december 2026 | align="right" |L ₈₆₃ | | | | |- | align="center" |1184 | align="center" |7 | align="right" |12. december 2026 | rowspan="2" |{{flagicon|GER}} [[Titisee-Neustadt]]<br><small>([[Hochfirstschanze]] HS142)</small> | align="right" |L ₈₆₄ | | | | |- | align="center" |1185 | align="center" |8 | align="right" |13. december 2026 | align="right" |L ₈₆₅ | | | | |- | align="center" |1186 | align="center" |9 | align="right" |19. december 2026 | rowspan="2" |&nbsp;{{flagicon|SUI}}&nbsp; [[Engelberg]]<br><small>([[Gross-Titlis-Schanze|Gross-Titlis]] HS140)</small> | align="right" |L ₈₆₆ | | | | |- | align="center" |1187 | align="center" |10 | align="right" |20. december 2026 | align="right" |L ₈₆₇ | | | | |- bgcolor=#F5EADF | align="center" |1188 | align="center" |11 | align="right" |29. december 2026 | {{flagicon|GER}} [[Oberstdorf]]<br><small>([[ORLEN Arena Oberstdorf|Schattenberg]] HS137)</small> | align="right" |L ₈₆₈ | | | | bgcolor=white| |- bgcolor=#F5EADF | align="center" |1189 | align="center" |12 | align="right" |1. januar 2027 | {{flagicon|GER}} [[Garmisch-Partenkirchen|Garmisch-Pa]]<br><small>([[Große Olympiaschanze|Olympiaschanze]] HS142)</small> | align="right" |L ₈₆₉ | | | | bgcolor=white| |- bgcolor=#F5EADF | align="center" |1190 | align="center" |13 | align="right" |3. januar 2027 | {{flagicon|AUT}} [[Innsbruck]]<br><small>([[Bergiselschanze]] HS128)</small> | align="right" |L ₈₇₀ | | | | bgcolor=white| |- bgcolor=#F5EADF | align="center" |1191 | align="center" |14 | align="right" |6. januar 2027 | {{flagicon|AUT}} [[Bischofshofen]]<br><small>([[Paul-Ausserleitner-Schanze|Paul-Ausserleitner]] HS142)</small> | align="right" |L ₈₇₁ | | | | bgcolor=white| |- bgcolor=#EFDECD | colspan="5" align="center" |75. [[Turneja štirih skakalnic]] skupno<br><small>(29. december 2026 – 6. januar 2027)</small> | | | | bgcolor=white| |- | align="center" |1192 | align="center" |15 | align="right" |17. januar 2027 | {{flagicon|POL}} [[Zakopane]]<br><small>([[Wielka Krokiew]] HS140)</small> | align=right|L ₈₇₂ | | | | |- | align="center" |1193 | align="center" |16 | align="right" |23. januar 2027 | rowspan="2" |{{flagicon|JPN}} [[Saporo]]<br><small>([[Smučarska skakalnica Okurajama|Okurajama]] HS137)</small> | align=right|L ₈₇₃ | | | | |- | align="center" |1194 | align="center" |17 | align="right" |24. januar 2027 | align="right" |L ₈₇₄ | | | | |- | align="center" |1195 | align="center" |18 | align="right" |30. januar 2027 | rowspan="2" |{{flagicon|GER}} [[Willingen]]<br><small>([[Mühlenkopfschanze|Mühlenkopf]] HS147)</small> | align="right" |L ₈₇₅ | | | | |- | align="center" |1196 | align="center" |19 | align="right" |31. januar 2027 | align="right" |L ₈₇₆ | | | | |- | align="center" |1197 | align="center" |20 | align="right" |6. februar 2027 | {{flagicon|USA}} [[Lake Placid, New York|Lake Placid]]<br><small>([[Lake Placid Olympic Ski Jumping Complex|MacKenzie Int.]] HS128)</small> | align="right" |L ₈₇₇ | | | | |- | align="center" |1198 | align="center" |21 | align="right" |14. februar 2026 | {{flagicon|FIN}} [[Lahti]]<br><small>([[Salpausselkä (smučarska skakalnica)|Salpausselkä]] HS130)</small> | align="right" |L ₈₇₈ | | | | |- | align="center" |1199 | align="center" |22 | align="right" |20. februar 2027 | rowspan="2"| {{flagicon|NOR}} [[Vikersund]]<br><small>([[Vikersundbakken]] HS240)</small> | align="right" |F ₁₅₈ | | | | |- | align="center" |1200 | align="center" |23 | align="right" |21. februar 2027 | align="right" |F ₁₅₉ | | | | |- style="background:#FFEBAD" | align=center colspan=9|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2027|Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju]]<br><small>(28. februar – 6. marec • {{flagicon|SWE}} [[Falun]])</small> |- | align="center" |1201 | align="center" |24 | align="right" |13. marec 2027 | rowspan="2"| {{flagicon|NOR}} [[Oslo]]<br><small>([[Holmenkollbakken|Holmenkollen]] HS134)</small> | align="right" |L ₈₇₉ | | | | |- | align="center" |1202 | align="center" |25 | align="right" |14. marec 2027 | align="right" |L ₈₈₀ | | | | |- bgcolor="#fcdbee" | colspan="2" align="center" style=color:#696969|''kvalifikacije'' | align="right" |18. marec 2027 | rowspan="4"| {{flagicon|SLO}} [[Planica]]<br><small>([[Letalnica bratov Gorišek|Letalnica b. Gorišek]] HS240)</small> | align="right" style=color:#696969|F _Qro | | | | bgcolor=white| |- bgcolor="#fcdbee" | align="center" |1203 | align="center" |26 | align="right" |19. marec 2027 | align="right" |F ₁₆₀ | | | | bgcolor=white | |- bgcolor="#fcdbee" | colspan="2" align="center" style=color:#696969|''ekipno'' | align="right" |20. marec 2027 | align="right" style=color:#696969|F _T | | | | bgcolor=white| |- bgcolor="#fcdbee" | align="center" |1204 | align="center" |27 | align="right" |21. marec 2027 | align="right" |F ₁₆₁ | | | | bgcolor=white | |- bgcolor="#FBCCE7" | colspan="5" align="center" |9. [[Planica7]] skupno<br><small>(18 – 21. marec 2027)</small> | | | | bgcolor=white| |- | colspan="5" align="center" |48. [[Svetovni pokal v smučarskih skokih|svetovni pokal]] skupno<br><small>(21. november 2026 – 21. marec 2027)</small> | | | | |} ==== Ekipne tekme ==== {|class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |+N – srednja skakalnica / L – velika skakalnica / F – letalnica ! scope="col" style="background:#ccc; width=10 px;" |{{Abbr|Št.sk.|Številka tekme skupno}} ! scope="col" style="background:#ccc; width=10 px;" |{{Abbr|Št.sz.|Številka tekme v sezoni}} ! scope="col" style="background:#ccc; width:116px;" |Datum ! scope="col" style="background:#ccc; width:200px;" |Prizorišče (skakalnica) ! scope="col" style="background:#ccc; width:43px;" |{{Abbr|Št.|Številka tekme po disciplini}} ! scope="col" style="background:gold; width:230px;" |Zmagovalci ! scope="col" style="background:silver; width:230px;"|Drugi ! scope="col" style="background:#c96; width:230px;" |Tretji ! scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" |Vir |- | align="center" |126 | align="center" |1 | align="right" |11. december 2026 | {{flagicon|GER}} [[Titisee-Neustadt]]<br><small>([[Hochfirstschanze]] HS142)</small> | align="right" |L ₀₉₅ | | | | |- | align="center" |127 | align="center" |2 | align="right" |16. januar 2027 | {{flagicon|POL}} [[Zakopane]]<br><small>([[Wielka Krokiew]] HS140)</small> | align="right" |L ₀₉₆ | | | | |- | align="center" |128 | align="center" |3 | align="right" |13. marec 2027 | {{flagicon|FIN}} [[Lahti]]<br><small>([[Salpausselkä (smučarska skakalnica)|Salpausselkä]] HS130)</small> | align="right" |L ₀₉₇ | | | | |- bgcolor="#fcdbee" | align="center" |129 | align="center" |4 | align="right" |20. marec 2027 | {{flagicon|SLO}} [[Planica]]<br><small>([[Letalnica bratov Gorišek|Letalnica b. Gorišek]] HS240)</small> | align="right"|F ₀₃₀ | | | | |} == Ženske == === Koledar === ==== Posamične tekme ==== {|class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |+N – srednja skakalnica / L – velika skakalnica / F – letalnica ! scope="col" style="background:#ccc; width=10 px;" |{{Abbr|Št.sk.|Številka tekme skupno}} ! scope="col" style="background:#ccc; width=10 px;" |{{Abbr|Št.sz.|Številka tekme v sezoni}} ! scope="col" style="background:#ccc; width:116px;" |Datum ! scope="col" style="background:#ccc; width:200px;" |Prizorišče (skakalnica) ! scope="col" style="background:#ccc; width:43px;" |{{Abbr|Št.|Številka tekme po disciplini}} ! scope="col" style="background:gold; width:230px;" |Zmagovalka ! scope="col" style="background:silver; width:230px;"|Druga ! scope="col" style="background:#c96; width:230px;" |Tretja ! scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" |Vir |- | align="center" |291 | align="center" |1 | align="right" |21. november 2026 | rowspan="2" |{{flagicon|NOR}} [[Lillehammer]]<br><small>([[Lysgardsbakken]] HS140)</small> | align="right" |{{Abbr|L ₁₀₃|Women's large hill event No. 103 (in a row)}} | | | | |- | align="center" |292 | align="center" |2 | align="right" |22. november 2026 | align="right" |L ₁₀₄ | | | | |- | align="center" |293 | align="center" |3 | align="right" |28. november 2026 | rowspan="2" |{{flagicon|AUT}} [[Hinzenbach]]<br><small>([[Aigner-Schanze]] HS90)</small> | align="right" |N ₁₈₄ | | | | |- | align="center" |294 | align="center" |4 | align="right" |29. november 2026 | align="right" |N ₁₈₅ | | | | |- | align="center" |295 | align="center" |5 | align="right" |5. december 2026 | rowspan="2" |{{flagicon|POL}} [[Wisła]]<br><small>([[Malinka (smučarska skakalnica)|Malinka]] HS134)</small> | align="right" |L ₁₀₅ | | | | |- | align="center" |296 | align="center" |6 | align="right" |6. december 2026 | align="right" |L ₁₀₆ | | | | |- | align="center" |297 | align="center" |7 | align="right" |12. december 2026 | rowspan="2" |{{flagicon|GER}} [[Titisee-Neustadt]]<br><small>([[Hochfirstschanze]] HS142)</small> | align="right" |L ₁₀₇ | | | | |- | align="center" |298 | align="center" |8 | align="right" |13. december 2026 | align="right" |L ₁₀₈ | | | | |- | align="center" |299 | align="center" |9 | align="right" |19. december 2026 | rowspan="2" |&nbsp;{{flagicon|SUI}}&nbsp; [[Engelberg]]<br><small>([[Gross-Titlis-Schanze|Gross-Titlis]] HS140)</small> | align="right" |L ₁₀₉ | | | | |- | align="center" |300 | align="center" |10 | align="right" |20. december 2026 | align="right" |L ₁₁₀ | | | | |- bgcolor=#FFE4E1 | align="center" |301 | align="center" |11 | align="right" |28. december 2026 | {{flagicon|GER}} [[Oberstdorf]]<br><small>([[ORLEN Arena Oberstdorf|Schattenberg]] HS137)</small> | align="right" |L ₁₁₁ | | | | bgcolor=white| |- bgcolor=#FFE4E1 | align="center" |302 | align="center" |12 | align="right" |31. december 2026 | {{flagicon|GER}} [[Garmisch-Partenkirchen|Garmisch-Pa]]<br><small>([[Große Olympiaschanze|Olympiaschanze]] HS142)</small> | align="right" |L ₁₁₂ | | | | bgcolor=white| |- bgcolor=#FFE4E1 | align="center" |303 | align="center" |13 | align="right" |2. januar 2027 | {{flagicon|AUT}} [[Innsbruck]]<br><small>([[Bergiselschanze]] HS128)</small> | align="right" |L ₁₁₃ | | | | bgcolor=white| |- bgcolor=#FFE4E1 | align="center" |304 | align="center" |14 | align="right" |5. januar 2027 | {{flagicon|AUT}} [[Bischofshofen]]<br><small>([[Paul-Ausserleitner-Schanze|Paul-Ausserleitner]] HS142)</small> | align="right" |L ₁₁₄ | | | | bgcolor=white| |- bgcolor=#F4C2C2 | colspan="5" align="center" |1. [[Turneja štirih skakalnic]] skupno<br><small>(28. december 2026 – 5. januar 2027)</small> | | | | bgcolor=white| |- | align="center" |305 | align="center" |15 | align="right" |9. januar 2027 | rowspan="2" |{{flagicon|SLO}} [[Ljubno ob Savinji]]<br><small>([[Skakalni center Savina|Savina]] HS94)</small> | align="right" |N ₁₈₆ | | | | bgcolor=white| |- | align="center" |306 | align="center" |16 | align="right" |10. januar 2027 | align="right" |N ₁₈₇ | | | | bgcolor=white| |- | align="center" |307 | align="center" |17 | align="right" |15. januar 2027 | rowspan="2" |{{flagicon|CHN}} [[Čongli, Džangdžjakov|Džangdžjakov]]<br> <small>([[Snow Ruyi National Ski Jumping Centre|Snow Ruyi]] HS140)</small> | align="right" |L ₁₁₅ | | | | bgcolor=white| |- | align="center" |308 | align="center" |18 | align="right" |16. januar 2027 | align="right" |L ₁₁₆ | | | | bgcolor=white| |- | align="center" |309 | align="center" |19 | align="right" |19. januar 2027 | rowspan="2" |{{flagicon|JPN}} [[Smučarsko središče Jamagata Zao Onsen|Zao]]<br><small>([[Jamagata (smučarska skakalnica)|Jamagata]] HS102)</small> | align=right|N ₁₈₈ | | | | bgcolor=white| |- | align="center" |310 | align="center" |20 | align="right" |20. januar 2027 | align=right|N ₁₈₉ | | | | bgcolor=white| |- | align="center" |311 | align="center" |21 | align="right" |23. januar 2027 | {{flagicon|JPN}} [[Saporo]]<br><small>([[Smučarska skakalnica Okurajama|Okurajama]] HS137)</small> | align=right|L ₁₁₇ | | | | |- | align="center" |312 | align="center" |22 | align="right" |30. januar 2027 | rowspan="2" |{{flagicon|GER}} [[Willingen]]<br><small>([[Mühlenkopfschanze|Mühlenkopf]] HS147)</small> | align="right" |L ₁₁₈ | | | | |- | align="center" |313 | align="center" |23 | align="right" |31. januar 2027 | align="right" |L ₁₁₉ | | | | |- | align="center" |314 | align="center" |24 | align="right" |6. februar 2027 | {{flagicon|USA}} [[Lake Placid, New York|Lake Placid]]<br><small>([[Lake Placid Olympic Ski Jumping Complex|MacKenzie Int.]] HS128)</small> | align="right" |L ₁₂₀ | | | | |- | align="center" |315 | align="center" |25 | align="right" |11. februar 2027 | rowspan=2|{{flagicon|FIN}} [[Lahti]]<br><small>([[Salpausselkä (smučarska skakalnica)|Salpausselkä]] HS130)</small> | align="right" |L ₁₂₁ | | | | |- | align="center" |316 | align="center" |26 | align="right" |12. februar 2027 | align="right" |L ₁₂₂ | | | | |- | align="center" |317 | align="center" |27 | align="right" |18. februar 2027 | {{flagicon|NOR}} [[Vikersund]]<br><small>([[Vikersundbakken]] HS240)</small> | align="right" |F ₀₀₆ | | | | |- | align="center" |318 | align="center" |28 | align="right" |20. februar 2027 | rowspan="2" |{{flagicon|AUT}} [[Villach]]<br><small>([[Villacher Alpenarena|Alpenarena]] HS98)</small> | align="right" |N ₁₉₀ | | | | |- | align="center" |319 | align="center" |29 | align="right" |21. februar 2026 | align="right" |N ₁₉₁ | | | | |- style="background:#FFEBAD" | align=center colspan=9|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2027|Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju]]<br><small>(25. februar – 5. marec • {{flagicon|SWE}} [[Falun]])</small> |- | align="center" |320 | align="center" |30 | align="right" |13. marec 2027 | rowspan="2"| {{flagicon|NOR}} [[Oslo]]<br><small>([[Holmenkollbakken|Holmenkollen]] HS134)</small> | align="right" |L ₁₂₃ | | | | |- | align="center" |321 | align="center" |31 | align="right" |14. marec 2027 | align="right" |L ₁₂₄ | | | | |- | align="center" |322 | align="center" |32 | align="right" |20. marec 2027 | {{flagicon|SLO}} [[Planica]]<br><small>([[Letalnica bratov Gorišek|Letalnica b. Gorišek]] HS240)</small> | align="right" |F ₀₀₇ | | | | |- | colspan="5" align="center" |16. [[Svetovni pokal v smučarskih skokih|svetovni pokal]] skupno<br><small>(21. november 2026 – 20. marec 2027)</small> | | | | |} == Mešane ekipne tekme == {|class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |+N – srednja skakalnica / L – velika skakalnica / F – letalnica ! scope="col" style="background:#ccc; width=10 px;" |{{Abbr|Št.sk.|Številka tekme skupno}} ! scope="col" style="background:#ccc; width=10 px;" |{{Abbr|Št.sz.|Številka tekme v sezoni}} ! scope="col" style="background:#ccc; width:116px;" |Datum ! scope="col" style="background:#ccc; width:200px;" |Prizorišče (skakalnica) ! scope="col" style="background:#ccc; width:43px;" |{{Abbr|Št.|Številka tekme po disciplini}} ! scope="col" style="background:gold; width:230px;" |Zmagovalci ! scope="col" style="background:silver; width:230px;"|Drugi ! scope="col" style="background:#c96; width:230px;" |Tretji ! scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" |Vir |- | align="center" |13 | align="center" |1 | align="right" |{{nowrap|20. november 2026}} | {{flagicon|NOR}} [[Lillehammer]]<br><small>([[Lysgårdsbakken]] HS140)</small> | align="right" |L ₀₁₀ | | | | |- | align="center" |14 | align="center" |2 | align="right" |22. januar 2027 | {{flagicon|JPN}} [[Saporo]]<br><small>([[Smučarska skakalnica Okurajama|Okurajama]] HS147)</small> | align="right" |L ₀₁₁ | | | | |- | align="center" |15 | align="center" |3 | align="right" |29. januar 2027 | {{flagicon|GER}} [[Willingen]]<br><small>([[Mühlenkopfschanze|Mühlenkopf]] HS137)</small> | align="right" |L ₀₁₂ | | | | |- | align="center" |16 | align="center" |4 | align="right" |7. februar 2027 | {{flagicon|USA}} [[Lake Placid, New York|Lake Placid]]<br><small>([[Lake Placid Olympic Ski Jumping Complex|MacKenzie Int.]] HS128)</small> | align="right" |L ₀₁₃ | | | | |- style="background:#FFEBAD" | align=center colspan=9|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2027|Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju]]<br><small>(27. februar • {{flagicon|SWE}} [[Falun]])</small> |} == Sklici == {{sklici}} {{Svetovni pokali v smučarskih skokih}} [[Kategorija:2026 v športu]] [[Kategorija:2027 v športu]] [[Kategorija:Svetovni pokali v smučarskih skokih|2026]] aflz1eji7p6w88az2g7huq1ebnsh4pt 6676864 6676862 2026-05-17T07:07:35Z Sporti 5955 /* Posamične tekme */ sl. 6676864 wikitext text/x-wiki {{prihodnji športni dogodek | slika=Ski current event.png| dogodek=prihodnje tekmovanje v smučarskih skokih}} {{Infopolje Alpsko Smučanje |naslov = Svetovni pokal 2026/27 |tekmovanje1 = [[Image:Bib Yellow.png|link=|alt=|18px]] Skupno |tekmovanje1moški = {{ikonazastave|}} |tekmovanje1žebske = {{ikonazastave|}} |tekmovanje2 = [[Image:Bib Yellow.png|link=|alt=|18px]] Pokal narodov |tekmovanje2moški = {{ikonazastave|}} |tekmovanje2žebske = {{ikonazastave|}} |tekmovanje3 = [[Image:Bib Red.png|link=|alt=|18px]] Poleti |tekmovanje3moški = {{ikonazastave|}} |tekmovanje3žebske = — |tekmovanje4 = [[Turneja štirih skakalnic]] |tekmovanje4moški = {{ikonazastave|}} |tekmovanje4žebske = {{ikonazastave|}} |tekmovanje5 = [[Planica7]] |tekmovanje5moški = {{ikonazastave|}} |tekmovanje5žebske = — |sezonamoški = 48. |sezonaženske = 16. |lokacijemoški = |lokaciježenske = |posamičnomoški = |posamičnoženske = |ekipnomoški = |ekipnoženske = |mešanomoški = |mešanoženske = |odpovedmoški = |odpovedženske = |prestavljenomoški = |prestavljenoženske = |previous = [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2025|2024/25]] |next = [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2027|2026/27]] }} '''Svetovni pokal v smučarskih skokih 2026/27''' bo oseminštirideseta sezona [[Svetovni pokal v smučarskih skokih|svetovnega pokala]] v [[smučarski skoki|smučarskih skokih]] za moške, uradno trideseta sezona [[Svetovni pokal v smučarskih poletih|svetovnega pokala]] v [[smučarski poleti|smučarskih poletih]] in šestnajsta sezona za ženske. Za skakalce in skakalce se bo začela 20. novembra 2026 v [[Lillehammer]]ju in končala 21. marca 2027 v [[Planica|Planici]].<ref>{{cite web|title=Terminarz Pucharu Świata w skokach narciarskich 2026-2027. Pięć miesięcy emocji, dwa przystanki w Polsce i regulaminowa nowinka|url=https://gazetakrakowska.pl/terminarz-pucharu-swiata-w-skokach-narciarskich-2026-2027-piec-miesiecy-emocji-dwa-przystanki-w-polsce-i-regulaminowa-nowinka/ar/c2p2-28981063|publisher=gazetakrakowska.pl|date=8 May 2027}}</ref><ref>{{cite web|title=Men's FIS Ski Jumping World Cup calendar 2026/27 draft|url=https://assets.fis-ski.com/f/252177/x/0b3f0bf049/01-wc_calendar_jp25-26_men.pdf|publisher=[[International Ski Federation|FIS]]|date=6 May 2027}}</ref><ref>{{cite web|title=Women's FIS Ski Jumping World Cup calendar 2026/27 draft|url=https://assets.fis-ski.com/f/252177/x/f590af8aee/01-wc_calendar_jp25-26_women.pdf|publisher=[[International Ski Federation|FIS]]|date=8 May 2027}}</ref> == Moški == === Koledar === ==== Posamične tekme ==== {|class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |+N – srednja skakalnica / L – velika skakalnica / F – letalnica ! scope="col" style="background:#ccc; width=10 px;" |{{Abbr|Št.sk.|Številka tekme skupno}} ! scope="col" style="background:#ccc; width=10 px;" |{{Abbr|Št.sz.|Številka tekme v sezoni}} ! scope="col" style="background:#ccc; width:116px;" |Datum ! scope="col" style="background:#ccc; width:200px;" |Prizorišče (skakalnica) ! scope="col" style="background:#ccc; width:43px;" |{{Abbr|Št.|Številka tekme po disciplini}} ! scope="col" style="background:gold; width:230px;" |Zmagovalec ! scope="col" style="background:silver; width:230px;"|Drugi ! scope="col" style="background:#c96; width:230px;" |Tretji ! scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" |Vir |- | align="center" |1178 | align="center" |1 | align="right" |21. november 2026 | rowspan="2" |{{flagicon|NOR}} [[Lillehammer]]<br><small>([[Lysgardsbakken]] HS140)</small> | align="right" |{{Abbr|L ₈₅₈|Men's large hill event No. 858 (in a row)}} | | | | |- | align="center" |1179 | align="center" |2 | align="right" |22. november 2026 | align="right" |L ₈₅₉ | | | | |- | align="center" |1180 | align="center" |3 | align="right" |28. november 2026 | rowspan="2" |{{flagicon|FIN}} [[Kuusamo|Ruka]]<br><small>([[Smučarska skakalnica Rukatunturi|Rukatunturi]] HS142)</small> | align="right" |L ₈₆₀ | | | | |- | align="center" |1181 | align="center" |4 | align="right" |29. november 2026 | align="right" |L ₈₆₁ | | | | |- | align="center" |1182 | align="center" |5 | align="right" |5. december 2026 | rowspan="2" |{{flagicon|POL}} [[Wisła]]<br><small>([[Malinka (smučarska skakalnica)|Malinka]] HS134)</small> | align="right" |L ₈₆₂ | | | | |- | align="center" |1183 | align="center" |6 | align="right" |6. december 2026 | align="right" |L ₈₆₃ | | | | |- | align="center" |1184 | align="center" |7 | align="right" |12. december 2026 | rowspan="2" |{{flagicon|GER}} [[Titisee-Neustadt]]<br><small>([[Hochfirstschanze]] HS142)</small> | align="right" |L ₈₆₄ | | | | |- | align="center" |1185 | align="center" |8 | align="right" |13. december 2026 | align="right" |L ₈₆₅ | | | | |- | align="center" |1186 | align="center" |9 | align="right" |19. december 2026 | rowspan="2" |&nbsp;{{flagicon|SUI}}&nbsp; [[Engelberg]]<br><small>([[Gross-Titlis-Schanze|Gross-Titlis]] HS140)</small> | align="right" |L ₈₆₆ | | | | |- | align="center" |1187 | align="center" |10 | align="right" |20. december 2026 | align="right" |L ₈₆₇ | | | | |- bgcolor=#F5EADF | align="center" |1188 | align="center" |11 | align="right" |29. december 2026 | {{flagicon|GER}} [[Oberstdorf]]<br><small>([[ORLEN Arena Oberstdorf|Schattenberg]] HS137)</small> | align="right" |L ₈₆₈ | | | | bgcolor=white| |- bgcolor=#F5EADF | align="center" |1189 | align="center" |12 | align="right" |1. januar 2027 | {{flagicon|GER}} [[Garmisch-Partenkirchen|Garmisch-Pa]]<br><small>([[Große Olympiaschanze|Olympiaschanze]] HS142)</small> | align="right" |L ₈₆₉ | | | | bgcolor=white| |- bgcolor=#F5EADF | align="center" |1190 | align="center" |13 | align="right" |3. januar 2027 | {{flagicon|AUT}} [[Innsbruck]]<br><small>([[Bergiselschanze]] HS128)</small> | align="right" |L ₈₇₀ | | | | bgcolor=white| |- bgcolor=#F5EADF | align="center" |1191 | align="center" |14 | align="right" |6. januar 2027 | {{flagicon|AUT}} [[Bischofshofen]]<br><small>([[Paul-Ausserleitner-Schanze|Paul-Ausserleitner]] HS142)</small> | align="right" |L ₈₇₁ | | | | bgcolor=white| |- bgcolor=#EFDECD | colspan="5" align="center" |75. [[Turneja štirih skakalnic]] skupno<br><small>(29. december 2026 – 6. januar 2027)</small> | | | | bgcolor=white| |- | align="center" |1192 | align="center" |15 | align="right" |17. januar 2027 | {{flagicon|POL}} [[Zakopane]]<br><small>([[Wielka Krokiew]] HS140)</small> | align=right|L ₈₇₂ | | | | |- | align="center" |1193 | align="center" |16 | align="right" |23. januar 2027 | rowspan="2" |{{flagicon|JPN}} [[Saporo]]<br><small>([[Smučarska skakalnica Okurajama|Okurajama]] HS137)</small> | align=right|L ₈₇₃ | | | | |- | align="center" |1194 | align="center" |17 | align="right" |24. januar 2027 | align="right" |L ₈₇₄ | | | | |- | align="center" |1195 | align="center" |18 | align="right" |30. januar 2027 | rowspan="2" |{{flagicon|GER}} [[Willingen]]<br><small>([[Mühlenkopfschanze|Mühlenkopf]] HS147)</small> | align="right" |L ₈₇₅ | | | | |- | align="center" |1196 | align="center" |19 | align="right" |31. januar 2027 | align="right" |L ₈₇₆ | | | | |- | align="center" |1197 | align="center" |20 | align="right" |6. februar 2027 | {{flagicon|USA}} [[Lake Placid, New York|Lake Placid]]<br><small>([[Lake Placid Olympic Ski Jumping Complex|MacKenzie Int.]] HS128)</small> | align="right" |L ₈₇₇ | | | | |- | align="center" |1198 | align="center" |21 | align="right" |14. februar 2026 | {{flagicon|FIN}} [[Lahti]]<br><small>([[Salpausselkä (smučarska skakalnica)|Salpausselkä]] HS130)</small> | align="right" |L ₈₇₈ | | | | |- | align="center" |1199 | align="center" |22 | align="right" |20. februar 2027 | rowspan="2"| {{flagicon|NOR}} [[Vikersund]]<br><small>([[Vikersundbakken]] HS240)</small> | align="right" |F ₁₅₈ | | | | |- | align="center" |1200 | align="center" |23 | align="right" |21. februar 2027 | align="right" |F ₁₅₉ | | | | |- style="background:#FFEBAD" | align=center colspan=9|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2027|Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju]]<br><small>(28. februar – 6. marec • {{flagicon|SWE}} [[Falun]])</small> |- | align="center" |1201 | align="center" |24 | align="right" |13. marec 2027 | rowspan="2"| {{flagicon|NOR}} [[Oslo]]<br><small>([[Holmenkollbakken|Holmenkollen]] HS134)</small> | align="right" |L ₈₇₉ | | | | |- | align="center" |1202 | align="center" |25 | align="right" |14. marec 2027 | align="right" |L ₈₈₀ | | | | |- bgcolor="#fcdbee" | colspan="2" align="center" style=color:#696969|''kvalifikacije'' | align="right" |18. marec 2027 | rowspan="4"| {{flagicon|SLO}} [[Planica]]<br><small>([[Letalnica bratov Gorišek|Letalnica b. Gorišek]] HS240)</small> | align="right" style=color:#696969|F _Qro | | | | bgcolor=white| |- bgcolor="#fcdbee" | align="center" |1203 | align="center" |26 | align="right" |19. marec 2027 | align="right" |F ₁₆₀ | | | | bgcolor=white | |- bgcolor="#fcdbee" | colspan="2" align="center" style=color:#696969|''ekipno'' | align="right" |20. marec 2027 | align="right" style=color:#696969|F _T | | | | bgcolor=white| |- bgcolor="#fcdbee" | align="center" |1204 | align="center" |27 | align="right" |21. marec 2027 | align="right" |F ₁₆₁ | | | | bgcolor=white | |- bgcolor="#FBCCE7" | colspan="5" align="center" |9. [[Planica7]] skupno<br><small>(18 – 21. marec 2027)</small> | | | | bgcolor=white| |- | colspan="5" align="center" |48. [[Svetovni pokal v smučarskih skokih|svetovni pokal]] skupno<br><small>(21. november 2026 – 21. marec 2027)</small> | | | | |} ==== Ekipne tekme ==== {|class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |+N – srednja skakalnica / L – velika skakalnica / F – letalnica ! scope="col" style="background:#ccc; width=10 px;" |{{Abbr|Št.sk.|Številka tekme skupno}} ! scope="col" style="background:#ccc; width=10 px;" |{{Abbr|Št.sz.|Številka tekme v sezoni}} ! scope="col" style="background:#ccc; width:116px;" |Datum ! scope="col" style="background:#ccc; width:200px;" |Prizorišče (skakalnica) ! scope="col" style="background:#ccc; width:43px;" |{{Abbr|Št.|Številka tekme po disciplini}} ! scope="col" style="background:gold; width:230px;" |Zmagovalci ! scope="col" style="background:silver; width:230px;"|Drugi ! scope="col" style="background:#c96; width:230px;" |Tretji ! scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" |Vir |- | align="center" |126 | align="center" |1 | align="right" |11. december 2026 | {{flagicon|GER}} [[Titisee-Neustadt]]<br><small>([[Hochfirstschanze]] HS142)</small> | align="right" |L ₀₉₅ | | | | |- | align="center" |127 | align="center" |2 | align="right" |16. januar 2027 | {{flagicon|POL}} [[Zakopane]]<br><small>([[Wielka Krokiew]] HS140)</small> | align="right" |L ₀₉₆ | | | | |- | align="center" |128 | align="center" |3 | align="right" |13. marec 2027 | {{flagicon|FIN}} [[Lahti]]<br><small>([[Salpausselkä (smučarska skakalnica)|Salpausselkä]] HS130)</small> | align="right" |L ₀₉₇ | | | | |- bgcolor="#fcdbee" | align="center" |129 | align="center" |4 | align="right" |20. marec 2027 | {{flagicon|SLO}} [[Planica]]<br><small>([[Letalnica bratov Gorišek|Letalnica b. Gorišek]] HS240)</small> | align="right"|F ₀₃₀ | | | | |} == Ženske == === Koledar === ==== Posamične tekme ==== {|class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |+N – srednja skakalnica / L – velika skakalnica / F – letalnica ! scope="col" style="background:#ccc; width=10 px;" |{{Abbr|Št.sk.|Številka tekme skupno}} ! scope="col" style="background:#ccc; width=10 px;" |{{Abbr|Št.sz.|Številka tekme v sezoni}} ! scope="col" style="background:#ccc; width:116px;" |Datum ! scope="col" style="background:#ccc; width:200px;" |Prizorišče (skakalnica) ! scope="col" style="background:#ccc; width:43px;" |{{Abbr|Št.|Številka tekme po disciplini}} ! scope="col" style="background:gold; width:230px;" |Zmagovalka ! scope="col" style="background:silver; width:230px;"|Druga ! scope="col" style="background:#c96; width:230px;" |Tretja ! scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" |Vir |- | align="center" |291 | align="center" |1 | align="right" |21. november 2026 | rowspan="2" |{{flagicon|NOR}} [[Lillehammer]]<br><small>([[Lysgardsbakken]] HS140)</small> | align="right" |{{Abbr|L ₁₀₃|Women's large hill event No. 103 (in a row)}} | | | | |- | align="center" |292 | align="center" |2 | align="right" |22. november 2026 | align="right" |L ₁₀₄ | | | | |- | align="center" |293 | align="center" |3 | align="right" |28. november 2026 | rowspan="2" |{{flagicon|AUT}} [[Hinzenbach]]<br><small>([[Aigner-Schanze]] HS90)</small> | align="right" |N ₁₈₄ | | | | |- | align="center" |294 | align="center" |4 | align="right" |29. november 2026 | align="right" |N ₁₈₅ | | | | |- | align="center" |295 | align="center" |5 | align="right" |5. december 2026 | rowspan="2" |{{flagicon|POL}} [[Wisła]]<br><small>([[Malinka (smučarska skakalnica)|Malinka]] HS134)</small> | align="right" |L ₁₀₅ | | | | |- | align="center" |296 | align="center" |6 | align="right" |6. december 2026 | align="right" |L ₁₀₆ | | | | |- | align="center" |297 | align="center" |7 | align="right" |12. december 2026 | rowspan="2" |{{flagicon|GER}} [[Titisee-Neustadt]]<br><small>([[Hochfirstschanze]] HS142)</small> | align="right" |L ₁₀₇ | | | | |- | align="center" |298 | align="center" |8 | align="right" |13. december 2026 | align="right" |L ₁₀₈ | | | | |- | align="center" |299 | align="center" |9 | align="right" |19. december 2026 | rowspan="2" |&nbsp;{{flagicon|SUI}}&nbsp; [[Engelberg]]<br><small>([[Gross-Titlis-Schanze|Gross-Titlis]] HS140)</small> | align="right" |L ₁₀₉ | | | | |- | align="center" |300 | align="center" |10 | align="right" |20. december 2026 | align="right" |L ₁₁₀ | | | | |- bgcolor=#FFE4E1 | align="center" |301 | align="center" |11 | align="right" |28. december 2026 | {{flagicon|GER}} [[Oberstdorf]]<br><small>([[ORLEN Arena Oberstdorf|Schattenberg]] HS137)</small> | align="right" |L ₁₁₁ | | | | bgcolor=white| |- bgcolor=#FFE4E1 | align="center" |302 | align="center" |12 | align="right" |31. december 2026 | {{flagicon|GER}} [[Garmisch-Partenkirchen|Garmisch-Pa]]<br><small>([[Große Olympiaschanze|Olympiaschanze]] HS142)</small> | align="right" |L ₁₁₂ | | | | bgcolor=white| |- bgcolor=#FFE4E1 | align="center" |303 | align="center" |13 | align="right" |2. januar 2027 | {{flagicon|AUT}} [[Innsbruck]]<br><small>([[Bergiselschanze]] HS128)</small> | align="right" |L ₁₁₃ | | | | bgcolor=white| |- bgcolor=#FFE4E1 | align="center" |304 | align="center" |14 | align="right" |5. januar 2027 | {{flagicon|AUT}} [[Bischofshofen]]<br><small>([[Paul-Ausserleitner-Schanze|Paul-Ausserleitner]] HS142)</small> | align="right" |L ₁₁₄ | | | | bgcolor=white| |- bgcolor=#F4C2C2 | colspan="5" align="center" |1. [[Turneja štirih skakalnic]] skupno<br><small>(28. december 2026 – 5. januar 2027)</small> | | | | bgcolor=white| |- | align="center" |305 | align="center" |15 | align="right" |9. januar 2027 | rowspan="2" |{{flagicon|SLO}} [[Ljubno ob Savinji]]<br><small>([[Skakalni center Savina|Savina]] HS94)</small> | align="right" |N ₁₈₆ | | | | bgcolor=white| |- | align="center" |306 | align="center" |16 | align="right" |10. januar 2027 | align="right" |N ₁₈₇ | | | | bgcolor=white| |- | align="center" |307 | align="center" |17 | align="right" |15. januar 2027 | rowspan="2" |{{flagicon|CHN}} [[Čongli, Džangdžjakov|Džangdžjakov]]<br> <small>([[Snow Ruyi National Ski Jumping Centre|Snow Ruyi]] HS140)</small> | align="right" |L ₁₁₅ | | | | bgcolor=white| |- | align="center" |308 | align="center" |18 | align="right" |16. januar 2027 | align="right" |L ₁₁₆ | | | | bgcolor=white| |- | align="center" |309 | align="center" |19 | align="right" |19. januar 2027 | rowspan="2" |{{flagicon|JPN}} [[Smučarsko središče Jamagata Zao Onsen|Zao]]<br><small>([[Jamagata (smučarska skakalnica)|Jamagata]] HS102)</small> | align=right|N ₁₈₈ | | | | bgcolor=white| |- | align="center" |310 | align="center" |20 | align="right" |20. januar 2027 | align=right|N ₁₈₉ | | | | bgcolor=white| |- | align="center" |311 | align="center" |21 | align="right" |23. januar 2027 | {{flagicon|JPN}} [[Saporo]]<br><small>([[Smučarska skakalnica Okurajama|Okurajama]] HS137)</small> | align=right|L ₁₁₇ | | | | |- | align="center" |312 | align="center" |22 | align="right" |30. januar 2027 | rowspan="2" |{{flagicon|GER}} [[Willingen]]<br><small>([[Mühlenkopfschanze|Mühlenkopf]] HS147)</small> | align="right" |L ₁₁₈ | | | | |- | align="center" |313 | align="center" |23 | align="right" |31. januar 2027 | align="right" |L ₁₁₉ | | | | |- | align="center" |314 | align="center" |24 | align="right" |6. februar 2027 | {{flagicon|USA}} [[Lake Placid, New York|Lake Placid]]<br><small>([[Lake Placid Olympic Ski Jumping Complex|MacKenzie Int.]] HS128)</small> | align="right" |L ₁₂₀ | | | | |- | align="center" |315 | align="center" |25 | align="right" |11. februar 2027 | rowspan=2|{{flagicon|FIN}} [[Lahti]]<br><small>([[Salpausselkä (smučarska skakalnica)|Salpausselkä]] HS130)</small> | align="right" |L ₁₂₁ | | | | |- | align="center" |316 | align="center" |26 | align="right" |12. februar 2027 | align="right" |L ₁₂₂ | | | | |- | align="center" |317 | align="center" |27 | align="right" |18. februar 2027 | {{flagicon|NOR}} [[Vikersund]]<br><small>([[Vikersundbakken]] HS240)</small> | align="right" |F ₀₀₆ | | | | |- | align="center" |318 | align="center" |28 | align="right" |20. februar 2027 | rowspan="2" |{{flagicon|AUT}} [[Beljak]]<br><small>([[Villacher Alpenarena|Alpenarena]] HS98)</small> | align="right" |N ₁₉₀ | | | | |- | align="center" |319 | align="center" |29 | align="right" |21. februar 2026 | align="right" |N ₁₉₁ | | | | |- style="background:#FFEBAD" | align=center colspan=9|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2027|Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju]]<br><small>(25. februar – 5. marec • {{flagicon|SWE}} [[Falun]])</small> |- | align="center" |320 | align="center" |30 | align="right" |13. marec 2027 | rowspan="2"| {{flagicon|NOR}} [[Oslo]]<br><small>([[Holmenkollbakken|Holmenkollen]] HS134)</small> | align="right" |L ₁₂₃ | | | | |- | align="center" |321 | align="center" |31 | align="right" |14. marec 2027 | align="right" |L ₁₂₄ | | | | |- | align="center" |322 | align="center" |32 | align="right" |20. marec 2027 | {{flagicon|SLO}} [[Planica]]<br><small>([[Letalnica bratov Gorišek|Letalnica b. Gorišek]] HS240)</small> | align="right" |F ₀₀₇ | | | | |- | colspan="5" align="center" |16. [[Svetovni pokal v smučarskih skokih|svetovni pokal]] skupno<br><small>(21. november 2026 – 20. marec 2027)</small> | | | | |} == Mešane ekipne tekme == {|class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |+N – srednja skakalnica / L – velika skakalnica / F – letalnica ! scope="col" style="background:#ccc; width=10 px;" |{{Abbr|Št.sk.|Številka tekme skupno}} ! scope="col" style="background:#ccc; width=10 px;" |{{Abbr|Št.sz.|Številka tekme v sezoni}} ! scope="col" style="background:#ccc; width:116px;" |Datum ! scope="col" style="background:#ccc; width:200px;" |Prizorišče (skakalnica) ! scope="col" style="background:#ccc; width:43px;" |{{Abbr|Št.|Številka tekme po disciplini}} ! scope="col" style="background:gold; width:230px;" |Zmagovalci ! scope="col" style="background:silver; width:230px;"|Drugi ! scope="col" style="background:#c96; width:230px;" |Tretji ! scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" |Vir |- | align="center" |13 | align="center" |1 | align="right" |{{nowrap|20. november 2026}} | {{flagicon|NOR}} [[Lillehammer]]<br><small>([[Lysgårdsbakken]] HS140)</small> | align="right" |L ₀₁₀ | | | | |- | align="center" |14 | align="center" |2 | align="right" |22. januar 2027 | {{flagicon|JPN}} [[Saporo]]<br><small>([[Smučarska skakalnica Okurajama|Okurajama]] HS147)</small> | align="right" |L ₀₁₁ | | | | |- | align="center" |15 | align="center" |3 | align="right" |29. januar 2027 | {{flagicon|GER}} [[Willingen]]<br><small>([[Mühlenkopfschanze|Mühlenkopf]] HS137)</small> | align="right" |L ₀₁₂ | | | | |- | align="center" |16 | align="center" |4 | align="right" |7. februar 2027 | {{flagicon|USA}} [[Lake Placid, New York|Lake Placid]]<br><small>([[Lake Placid Olympic Ski Jumping Complex|MacKenzie Int.]] HS128)</small> | align="right" |L ₀₁₃ | | | | |- style="background:#FFEBAD" | align=center colspan=9|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2027|Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju]]<br><small>(27. februar • {{flagicon|SWE}} [[Falun]])</small> |} == Sklici == {{sklici}} {{Svetovni pokali v smučarskih skokih}} [[Kategorija:2026 v športu]] [[Kategorija:2027 v športu]] [[Kategorija:Svetovni pokali v smučarskih skokih|2026]] i8k1bxwad3odluy622hye82mtcw2ido 14 602704 6676863 2026-05-17T07:06:33Z Sporti 5955 n 6676863 wikitext text/x-wiki {{Športne kategorije po letih|202|7|2019|2030}} {{Kategorija v Zbirki|2027 in sports}} lwrj7w078xu4s5vmf4hspoo050uwzij 1 602705 6676865 2026-05-17T07:08:15Z Sporti 5955 CEE 6676865 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Sporti |tema=Šport |država=Avstrija |država2=Poljska }} 5fb2q84n77u1m2n0zy6rlqex3g8x6bt 0 602707 6676887 2026-05-17T08:38:12Z JozefD 5744 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1230412697|Johanna van Polanen]]« 6676887 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Plemič|name=Ivana Polanenska|image=Grote Kerk Breda grafmonument Engelbrecht I van Nassau 3 (cropped).jpg|image_size=|caption=Ivana Polanenska (desno) klečeča v molitvi poleg Engelberta I. Nassauskega<br>([[Grote Kerk (Breda)]])|noble family=[[Rodbina gospodov Polanenskih]]|father=[[Janez III. Polanenski]]|mother=Odilija Salmska|spouse=[[Engelbert I. Nassauski]]|birth_date={{birth_date|1392|1|10|df=yes}}|birth_place=|death_date={{death date and age|1445|5|15|1392|1|10|df=yes}}|death_place=[[Breda]]|burial_place=Mavzolej [[Engelbert I. Nassauski|Engelberta I. Nassauskega]] v [[Breda, Nizozemska|Bredi]]}} '''Ivana Polanenska''' (pisana tudi kot ''Jehenne''; 10. januar 1392 &#x2013; 15. maj 1445) je bila nizozemska plemkinja.<ref>{{Navedi splet|title=Johanna van Polanen|url=https://erfgoed.breda.nl/erfgoed/archief/johanna-van-polanen|accessdate=2023-01-20|website=Erfgoedweb Breda|language=nl}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|last=Bijsterveld|first=Arnoud-Jan|url=https://books.google.com/books?id=N6hoLSvymtkC|title=Do Ut Des: Gift Giving, Memoria, and Conflict Management in the Medieval Low Countries|date=2007|publisher=Uitgeverij Verloren|isbn=978-90-6550-958-1|pages=204, 290|language=en}}</ref> Bila je hči Janeza III. Polanenskega, gospodarja Brede, in njegove žene Odilije Salmske. Rodbina [[Rodbina gospodov Polanenskih|Polanenskih]] je bila stranska veja še vedno obstoječe [[Gospodje Wassenaarski|rodbine Wassenaarskih]]. Ivana se je 1. avgusta 1403 pri 11 letih v [[Breda, Nizozemska|Bredi]] poročila z Engelbertom I. Nassauskim, ki je postal gospodar Brede {{Jezik|la|[[jure uxoris]]}}. Ivana in Engelbert sta živela v Bredi; imela sta tudi hiše v [[Bruselj|Bruslju]] in [[Mechelen|Mechelenu]]. Imela sta šest otrok: * Janez IV. (r. 1410), grof Nassausko-Bredski * Henrik II. (r. 1414), grof Nassausko-Siegenski * Margareta (roj. 1415) * Viljem (roj. 1416) * Marija (roj. 1418) * Filip (roj. 1420) Ivana je podedovala veliko gospostev, [[Gospoščina (Nizozemska)|gospoščin]] in dvorcev v [[Grofija Holandija|Holandiji]], [[Vojvodina Brabant|Brabantu]], [[Grofija Hainaut|Hainautu]], [[Knezoškofija Utrecht|Utrechtu]], [[Zelandija, Nizozemska|Zeelandiji]]. Podedovala je tudi zahodni del Krimpenerwaarda, vključno z vasmi Krimpen aan de Lek, Krimpen aan den IJssel, Lekkerkerk in Ouderkerk aan den IJssel. Večino teh posesti je pridobil Viljem Duivenvoordski. Z njeno dediščino je rodbina Nassau postala ena najbogatejših in najvplivnejših plemiških družin v [[Burgundska Nizozemska|Burgundski Nizozemski]]. Ivana je umrla leta 1445 v [[Breda, Nizozemska|Bredi]], kjer je bila pokopana v [[Mavzolej|mavzoleju]], zgrajenem za njenega moža v cerkvi Naše Gospe (Grote Kerk) na mestnem trgu. == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [http://members.home.nl/pushkar/kindEngelbrecht.html Otroci Engelberta I. Nassauskega] [[Kategorija:Umrli leta 1445]] [[Kategorija:Rojeni leta 1392]] [[Kategorija:Nizozemski plemiči]] 7awxuo4v3qiuhme3dn6sjdpmcpqkzj9 6676896 6676887 2026-05-17T08:44:30Z JozefD 5744 6676896 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Plemič|name=Ivana Polanenska|image=Grote Kerk Breda grafmonument Engelbrecht I van Nassau 3 (cropped).jpg|image_size=|caption=Ivana Polanenska (desno) klečeča v molitvi poleg Engelberta I. Nassauskega<br>([[Grote Kerk (Breda)]])|noble family=[[Rodbina gospodov Polanenskih]]|father=[[Janez III. Polanenski]]|mother=Odilija Salmska|spouse=[[Engelbert I. Nassauski]]|birth_date={{birth_date|1392|1|10|df=yes}}|birth_place=|death_date={{death date and age|1445|5|15|1392|1|10|df=yes}}|death_place=[[Breda]]|burial_place=Mavzolej [[Engelbert I. Nassauski|Engelberta I. Nassauskega]] v [[Breda, Nizozemska|Bredi]]}} '''Ivana Polanenska''' (pisana tudi kot ''Jehenne''; 10. januar 1392 &#x2013; 15. maj 1445) je bila nizozemska plemkinja.<ref>{{Navedi splet|title=Johanna van Polanen|url=https://erfgoed.breda.nl/erfgoed/archief/johanna-van-polanen|accessdate=2023-01-20|website=Erfgoedweb Breda|language=nl}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|last=Bijsterveld|first=Arnoud-Jan|url=https://books.google.com/books?id=N6hoLSvymtkC|title=Do Ut Des: Gift Giving, Memoria, and Conflict Management in the Medieval Low Countries|date=2007|publisher=Uitgeverij Verloren|isbn=978-90-6550-958-1|pages=204, 290|language=en}}</ref> Bila je hči Janeza III. Polanenskega, gospodarja Brede, in njegove žene Odilije Salmske. Rodbina [[Rodbina gospodov Polanenskih|Polanenskih]] je bila stranska veja še vedno obstoječe [[Gospodje Wassenaarski|rodbine Wassenaarskih]]. Ivana se je 1. avgusta 1403 pri 11 letih v [[Breda, Nizozemska|Bredi]] poročila z Engelbertom I. Nassauskim, ki je postal gospodar Brede {{Jezik|la|[[jure uxoris]]}}. Ivana in Engelbert sta živela v Bredi; imela sta tudi hiše v [[Bruselj|Bruslju]] in [[Mechelen|Mechelenu]]. Imela sta šest otrok: * [[Janez IV. Nassusko-Siegenski|Janez IV.]] (r. 1410), grof Nassausko-Bredski * [[Henrik II. Nassausko-Sigenski|Henrik II.]] (r. 1414), grof Nassausko-Siegenski * Margareta (roj. 1415) * Viljem (roj. 1416) * Marija (roj. 1418) * Filip (roj. 1420) Ivana je podedovala veliko gospostev, [[Gospoščina (Nizozemska)|gospoščin]] in dvorcev v [[Grofija Holandija|Holandiji]], [[Vojvodina Brabant|Brabantu]], [[Grofija Hainaut|Hainautu]], [[Knezoškofija Utrecht|Utrechtu]], [[Zelandija, Nizozemska|Zeelandiji]]. Podedovala je tudi zahodni del Krimpenerwaarda, vključno z vasmi Krimpen aan de Lek, Krimpen aan den IJssel, Lekkerkerk in Ouderkerk aan den IJssel. Večino teh posesti je pridobil Viljem Duivenvoordski. Z njeno dediščino je rodbina Nassau postala ena najbogatejših in najvplivnejših plemiških družin v [[Burgundska Nizozemska|Burgundski Nizozemski]]. Ivana je umrla leta 1445 v [[Breda, Nizozemska|Bredi]], kjer je bila pokopana v [[Mavzolej|mavzoleju]], zgrajenem za njenega moža v cerkvi [[Cerkev Naše gospe (Breda)|Naše Gospe v Bredi]] (Grote Kerk) na mestnem trgu. == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [http://members.home.nl/pushkar/kindEngelbrecht.html Otroci Engelberta I. Nassauskega] [[Kategorija:Umrli leta 1445]] [[Kategorija:Rojeni leta 1392]] [[Kategorija:Nizozemski plemiči]] fiffiy52la2sql2hhdfwux39jf216s5 6676912 6676896 2026-05-17T09:02:54Z JozefD 5744 6676912 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Plemič|name=Ivana Polanenska|image=Grote Kerk Breda grafmonument Engelbrecht I van Nassau 3 (cropped).jpg|image_size=|caption=Ivana Polanenska (desno) klečeča v molitvi poleg Engelberta I. Nassauskega<br>([[Grote Kerk (Breda)]])|noble family=[[Rodbina gospodov Polanenskih]]|father=[[Janez III. Polanenski]]|mother=Odilija Salmska|spouse=[[Engelbert I. Nassauski]]|birth_date={{birth_date|1392|1|10|df=yes}}|birth_place=|death_date={{death date and age|1445|5|15|1392|1|10|df=yes}}|death_place=[[Breda]]|burial_place=Mavzolej [[Engelbert I. Nassauski|Engelberta I. Nassauskega]] v [[Breda, Nizozemska|Bredi]]}} '''Ivana Polanenska''' (pisana tudi kot ''Jehenne''; 10. januar 1392 &#x2013; 15. maj 1445) je bila nizozemska plemkinja.<ref>{{Navedi splet|title=Johanna van Polanen|url=https://erfgoed.breda.nl/erfgoed/archief/johanna-van-polanen|accessdate=2023-01-20|website=Erfgoedweb Breda|language=nl}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|last=Bijsterveld|first=Arnoud-Jan|url=https://books.google.com/books?id=N6hoLSvymtkC|title=Do Ut Des: Gift Giving, Memoria, and Conflict Management in the Medieval Low Countries|date=2007|publisher=Uitgeverij Verloren|isbn=978-90-6550-958-1|pages=204, 290|language=en}}</ref> Kraj njenega rojstva ni znan. Bila je edina hči [[Janez III. Polanenski|Janeza III. Polanenskega]], gospodarja Brede, in njegove žene Odilije Salmske. Rodbina [[Rodbina gospodov Polanenskih|Polanenskih]] je bila stranska veja še vedno obstoječe [[Gospodje Wassenaarski|rodbine Wassenaarskih]]. Ivana se je 1. avgusta 1403 pri 11 letih v [[Breda, Nizozemska|Bredi]] poročila z Engelbertom I. Nassauskim, ki je postal gospodar Brede {{Jezik|la|[[jure uxoris]]}}. Ivana in Engelbert sta živela v Bredi; imela sta tudi hiše v [[Bruselj|Bruslju]] in [[Mechelen|Mechelenu]]. Imela sta šest otrok: * [[Janez IV. Nassusko-Siegenski|Janez IV.]] (r. 1410), grof Nassausko-Bredski * [[Henrik II. Nassausko-Sigenski|Henrik II.]] (r. 1414), grof Nassausko-Siegenski * Margareta (roj. 1415) * Viljem (roj. 1416) * Marija (roj. 1418) * Filip (roj. 1420) Ivana je podedovala veliko gospostev, [[Gospoščina (Nizozemska)|gospoščin]] in dvorcev v [[Grofija Holandija|Holandiji]], [[Vojvodina Brabant|Brabantu]], [[Grofija Hainaut|Hainautu]], [[Knezoškofija Utrecht|Utrechtu]], [[Zelandija, Nizozemska|Zeelandiji]]. Podedovala je tudi zahodni del Krimpenerwaarda, vključno z vasmi Krimpen aan de Lek, Krimpen aan den IJssel, Lekkerkerk in Ouderkerk aan den IJssel. Večino teh posesti je pridobil Viljem Duivenvoordski. Z njeno dediščino je rodbina Nassau postala ena najbogatejših in najvplivnejših plemiških družin v [[Burgundska Nizozemska|Burgundski Nizozemski]]. Ivana je umrla leta 1445 v [[Breda, Nizozemska|Bredi]], kjer je bila pokopana v [[Mavzolej|mavzoleju]], zgrajenem za njenega moža v cerkvi [[Cerkev Naše gospe (Breda)|Naše Gospe v Bredi]] (Grote Kerk) na mestnem trgu. == Sklici == {{Sklici}} == Literatura== * F.F.X. Cerutti, "Srednjeveški pravni viri mesta in gospostva Breda", 1. del: Uvod, pravni viri do leta 1405 (Utrecht, 1956). * Thomas Ernst van Goor, Beschryving van stadt en lande van Breda (Haag, 1744). == Zunanje povezave == * [http://members.home.nl/pushkar/kindEngelbrecht.html Otroci Engelberta I. Nassauskega] [[Kategorija:Umrli leta 1445]] [[Kategorija:Rojeni leta 1392]] [[Kategorija:Nizozemski plemiči]] ogtzz8ddyfvrjj4yxaajh7i5vdrifxs 0 602708 6676890 2026-05-17T08:38:38Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Basiliano]] 6676890 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Basiliano]] 72wv8zv5pkiasfvvnuq3x4zrsmqoqn8 0 602709 6676891 2026-05-17T08:38:58Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Basiliano]] 6676891 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Basiliano]] 72wv8zv5pkiasfvvnuq3x4zrsmqoqn8 0 602710 6676893 2026-05-17T08:39:29Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Basiliano]] 6676893 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Basiliano]] 72wv8zv5pkiasfvvnuq3x4zrsmqoqn8 0 602711 6676903 2026-05-17T08:59:36Z Erardo Galbi 166658 nova stran z vsebino: »{{Infopolje Občina v Italiji | name = Chions | official_name = Comune di Chions / Comun di Cjons | native_name = {{native name|fur|Cjons}} | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates...« 6676903 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji | name = Chions | official_name = Comune di Chions / Comun di Cjons | native_name = {{native name|fur|Cjons}} | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|45|51|N|12|43|E|type:city(4,896)_region:IT|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] | frazioni = Basedo, Taiedo, Villotta, Torrate | mayor_party = | mayor = | area_footnotes = | area_total_km2 = 33,5 | population_footnotes = | population_total = 4896 | population_as_of = Dec. 2004 | pop_density_footnotes = | population_demonym = | elevation_footnotes = | elevation_m = 15 | twin1 = | twin1_country = | saint = | day = | postal_code = 33083 | area_code = 0434 | website = {{official website|http://www.comune.chions.pn.it/}} | footnotes = }} '''Chions''' ([[Friulian language#Variants of Friulian|Friulian]]: {{lang|fur|Cjons}}) je občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 47 km jugozahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 14 km jugovzhodno od [[Pordenone|Pordenona]]. Leta 2004 je imela 4.896 prebivalcev in površino 33,5 km².<ref name="istat">All demographics and other statistics: Italian statistical institute [[National Institute of Statistics (Italy)|Istat]].</ref> Občina je sestavljena iz naslednjih občin: Basedo, Taiedo, Villotta in Torrate. Chions meji z naslednjimi občinami: [[Azzano Decimo]] (''Daçan''), [[Cinto Caomaggiore]] (''Cint''), [[Fiume Veneto]] (''Vile di Flum''), [[Pramaggiore]] (''Pramaiôr''), [[Pravisdomini]], [[San Vito al Tagliamento]] (''San Vît dal Tiliment'') in [[Sesto al Reghena]] (''Siest''). == Demographic evolution == {{historical populations |align=none|cols=3 |graph-pos=bottom |1861|? |1871|2693 |1881|2659 |1901|3159 |1911|4475 |1921|5255 |1931|5370 |1936|4769 |1951|4705 |1961|3561 |1971|3230 |1981|3811 |1991|4055 |2001|4523 | source=Podatki iz Istata }} == Pobratena mesta == * {{flagicon|Francija}} [[Luisant]], Francija * {{flagicon|Španija}} [[Villanueva del Pardillo]], Španija == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.comune.chions.pn.it/ www.comune.chions.pn.it/] {{Province of Pordenone}} {{DEFAULTSORT:Chions}} [[Kategorija:Chions| ]] [[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Občine Pokrajine Pordenone]] 386qozctm75cmxxcjl8iu8kmheh529a 6676910 6676903 2026-05-17T09:02:26Z Erardo Galbi 166658 6676910 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji | name = Chions | official_name = Comune di Chions / Comun di Cjons | native_name = {{native name|fur|Cjons}} | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|45|51|N|12|43|E|type:city(4,896)_region:IT|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] | frazioni = Basedo, Taiedo, Villotta, Torrate | mayor_party = | mayor = | area_footnotes = | area_total_km2 = 33,5 | population_footnotes = | population_total = 4896 | population_as_of = Dec. 2004 | population_demonym = | elevation_footnotes = | elevation_m = 15 | twin1 = | twin1_country = | saint = | day = | postal_code = 33083 | area_code = 0434 | website = {{official website|http://www.comune.chions.pn.it/}} | footnotes = }} '''Chions''' ({{langx|fur|Cjons}}) je občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 47 km jugozahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 14 km jugovzhodno od [[Pordenone|Pordenona]]. Leta 2004 je imela 4.896 prebivalcev in površino 33,5 km².<ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> Občina je sestavljena iz naslednjih občin: Basedo, Taiedo, Villotta in Torrate. Chions meji z naslednjimi občinami: [[Azzano Decimo]] (''Daçan''), [[Cinto Caomaggiore]] (''Cint''), [[Fiume Veneto]] (''Vile di Flum''), [[Pramaggiore]] (''Pramaiôr''), [[Pravisdomini]], [[San Vito al Tagliamento]] (''San Vît dal Tiliment'') in [[Sesto al Reghena]] (''Siest''). == Demographic evolution == {{historical populations |align=none|cols=3 |graph-pos=bottom |1861|? |1871|2693 |1881|2659 |1901|3159 |1911|4475 |1921|5255 |1931|5370 |1936|4769 |1951|4705 |1961|3561 |1971|3230 |1981|3811 |1991|4055 |2001|4523 | source=Podatki iz Istata }} == Pobratena mesta == * {{flagicon|Francija}} [[Luisant]], Francija * {{flagicon|Španija}} [[Villanueva del Pardillo]], Španija == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.comune.chions.pn.it/ www.comune.chions.pn.it/] {{Province of Pordenone}} {{DEFAULTSORT:Chions}} [[Kategorija:Chions| ]] [[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Občine Pokrajine Pordenone]] phwapdr7c63n4wv1mxss1ccmeltj3xr 6676915 6676910 2026-05-17T09:03:40Z Erardo Galbi 166658 6676915 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji | name = Chions | official_name = Comune di Chions / Comun di Cjons | native_name = {{native name|fur|Cjons}} | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|45|51|N|12|43|E|type:city(4,896)_region:IT|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] | frazioni = Basedo, Taiedo, Villotta, Torrate | mayor_party = | mayor = | area_footnotes = | area_total_km2 = 33,5 | population_footnotes = | population_total = 4896 | population_as_of = Dec. 2004 | population_demonym = | elevation_footnotes = | elevation_m = 15 | twin1 = | twin1_country = | saint = | day = | postal_code = 33083 | area_code = 0434 | website = {{official website|http://www.comune.chions.pn.it/}} | footnotes = }} '''Chions''' ({{langx|fur|Cjons}}) je občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 47 km jugozahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 14 km jugovzhodno od [[Pordenone|Pordenona]]. Leta 2004 je imela 4.896 prebivalcev in površino 33,5 km².<ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> Občina je sestavljena iz naslednjih občin: Basedo, Taiedo, Villotta in Torrate. Chions meji z naslednjimi občinami: [[Azzano Decimo]] (''Daçan''), [[Cinto Caomaggiore]] (''Cint''), [[Fiume Veneto]] (''Vile di Flum''), [[Pramaggiore]] (''Pramaiôr''), [[Pravisdomini]], [[San Vito al Tagliamento]] (''San Vît dal Tiliment'') in [[Sesto al Reghena]] (''Siest''). == Demografski razvoj == {{historical populations |align=none|cols=3 |graph-pos=bottom |1861|? |1871|2693 |1881|2659 |1901|3159 |1911|4475 |1921|5255 |1931|5370 |1936|4769 |1951|4705 |1961|3561 |1971|3230 |1981|3811 |1991|4055 |2001|4523 | source=Podatki iz Istata }} == Pobratena mesta == * {{flagicon|Francija}} [[Luisant]], Francija * {{flagicon|Španija}} [[Villanueva del Pardillo]], Španija == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.comune.chions.pn.it/ www.comune.chions.pn.it/] {{Province of Pordenone}} {{DEFAULTSORT:Chions}} [[Kategorija:Chions| ]] [[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Občine Pokrajine Pordenone]] q7ngvnua4fhrp4acv8bigzew192buok 6676922 6676915 2026-05-17T09:06:15Z Erardo Galbi 166658 6676922 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji | name = Chions | official_name = Comune di Chions / Comun di Cjons | native_name = {{native name|fur|Cjons}} | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|45|51|N|12|43|E|type:city(4,896)_region:IT|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] | frazioni = Basedo, Taiedo, Villotta, Torrate | mayor_party = | mayor = | area_footnotes = | area_total_km2 = 33,5 | population_footnotes = | population_total = 4896 | population_as_of = Dec. 2004 | population_demonym = | elevation_footnotes = | elevation_m = 15 | twin1 = | twin1_country = | saint = | day = | postal_code = 33083 | area_code = 0434 | website = {{official website|http://www.comune.chions.pn.it/}} | footnotes = }} '''Chions''' ({{langx|fur|Cjons}}) je občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 47 km jugozahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 14 km jugovzhodno od [[Pordenone|Pordenona]]. Leta 2004 je imela 4.896 prebivalcev in površino 33,5 km².<ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> Občina je sestavljena iz naslednjih občin: Basedo (''Basêt''), Taiedo (''Taiêt''), Villotta (''Vilote'') in Torrate (''Lis Toratis''). Chions meji z naslednjimi občinami: [[Azzano Decimo]] (''Daçan''), [[Cinto Caomaggiore]] (''Cint''), [[Fiume Veneto]] (''Vile di Flum''), [[Pramaggiore]] (''Pramaiôr''), [[Pravisdomini]], [[San Vito al Tagliamento]] (''San Vît dal Tiliment'') in [[Sesto al Reghena]] (''Siest''). == Demografski razvoj == {{historical populations |align=none|cols=3 |graph-pos=bottom |1861|? |1871|2693 |1881|2659 |1901|3159 |1911|4475 |1921|5255 |1931|5370 |1936|4769 |1951|4705 |1961|3561 |1971|3230 |1981|3811 |1991|4055 |2001|4523 | source=Podatki iz Istata }} == Pobratena mesta == * {{flagicon|Francija}} [[Luisant]], Francija * {{flagicon|Španija}} [[Villanueva del Pardillo]], Španija == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.comune.chions.pn.it/ www.comune.chions.pn.it/] {{Province of Pordenone}} {{DEFAULTSORT:Chions}} [[Kategorija:Chions| ]] [[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Občine Pokrajine Pordenone]] o8wgoz6ul5nhagpn1m52iqyyjo8iwhj 0 602712 6676917 2026-05-17T09:03:58Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Chions]] 6676917 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Chions]] hl78q32m4f434d9097wnklcm47sl9j4 0 602714 6676980 2026-05-17T11:18:13Z A09 188929 disambig 6676980 wikitext text/x-wiki '''Tavtologija''' ima več pomenov: * [[Tavtologija (jezikoslovje)]], opis istega na več načinov * [[Tavtologija (logika)]], logično pravilna izjava ne glede na njeno sestavo {{Razločitev}} k28a6upvq6pn991r7738tntf00a7o5t